Full text of "Ljubljanski zvon"

i 00 

=00 



::::!!«««-««:::^ ,^ 



^K< 



iía(!(íiwi*»»3aNt(n»ift3iHiiiži> 






i (O 
i (O 

loo 

:0 






ICO 



m 



rdlk 



iZÁ 




Ljubljanski 

Zvon 



m 






í.;^'^íi 



*<-5>.>;>:. 



HH 






"' '.^HP 



LJUBIJANSKI 



Z T7" O ^T- 



Leposloven in znanstven list. 



^íŕ>«H>«^í' 



Izdajatelji in založniki: 
.Janko Keľsnik, Fr. Levee in *li*. Ivan Tav^nr. 



Odgovorni urednik: 
Fran LeveCf 

c. kŕ. profesor na velikej realki v Ljubljani. 




íe)- 



■*'*''*'^"^^^^ I. leto. W ' • • ^ '>-fig-^^'^-^ 




1881. 



v Ljubljani. 

Tisk „Národne tiskarne' 



5t 




n ' M 5 2 ^ 



I m e n i k 

cj(í. pisateljev, ki so spisali ,,Ljubljanskega Zvona" I. letnik. 



I. liozenšck Anton, giinn. prof. in ravnatalj birou narodnega zbranja v Sredci 

•_'. Bogomil v Ljnbljani. 

.'ä. Bľic Šimon, právnik na Dunaji. 

1. limpeľman Josip. pisatelj v Ljubljani. 
."> I)ľ. Dolonec Hinko, c-, kr. dož. sod. adjunkt v Ljubljani. 
f), Erjavpc Fran. c. kr. veliké reálke profesor v Gorici. 
7. Flržen Viktor f, pisatelj v Ljnbljani. 
.S. Frankô Ivan, c. kr. ginin. proť. v Kranji. 
y. Gorazd v Mariboru. 

10. Hribar Ivan. náčelník banke .,Slavije" v Ljubljani. 

11. Jenko Ivan. c. kr. gimn. profesor v Gorici. 

12. Juľčiŕ Josip f, pisatelj v Ljubljani. 

l'ii. Jesenko Janez, c. kr. ginin. profesor v Trstu. 

14. Kersnik Janko, c. kr. notár na Brdu. 

15. Dr. Klemenčič Ign.. vscučiliški docent v Gradci. 
K). Kodoľ Anton, c kr. poistni oticijal v Innsbrucku. 

17. L ah Evgen, cand. prof. v Ljuljljani. 

18. liCvec F r., c. kr. vel. realko proť. v Ljubljani. 

19. Levstik F r., c. kr. skriptor v licejalnej knjižnici v Ljubljani. 
2(t. Malovrh M., modroslovec v Zagrelm. 

21. D r. Mencinger Janez. advokát v Kranji. 

22. Pagliaruzzi Josip, právnik v Gorici. 

23. Pirec A. A. modroslovec na Dunaji. 

24. Pleteršnik Maks. c. kr gimn. prof. v Ljubljani. 

25. Podgoršek Josip, kr. veliké reálke profesor v Rakovci. 

20. Rahne Janko, praviiik na Dnnaji. 

27. Remec F r., c. kr. brzojavni uradnik v Ljubljani. 

28. Resman Ivan, južne železnice uradnik na Rakeku. 

29. Rxxtar Šimon, c. kr. gimn. prof. v Spletú. 
.30. Staré Josip, kr. gimn. ravnatelj v Belovaru. 

31. Štrekelj Karí, cand. prof. na Dunaji. 

32. Ŕ ubi c Ivan, učitelj v lijubljani. 

33. Šubic. Jurij. slikar v Parizu. 

34. Š um a n Josip, c. kr. gimn. profesor na Dunaji. 

35. Dr. Tavčar Ivan, advokaturski kandidát v Ljubljani. 

3<;. Trdina Janez, umirovljeni gimn. j)rofesor v Novem Mestu. 

37. Ullrich Vojteh f. modro.slovec v Kranji. 

38. Vale n ta Vojteh, mestne blagajnice kontrolór v Ljubljani. 

39. Vesel Josip, slikarski pitomec na Dunaji. 

40. Wiesthaler F r., c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 

41. Dr. Zarnik Valentin, advokát in dež. poslanec v Ljubljani 

42. Zbašnik F r., právnik v Ljubljani. 

43. Župan Toma, c. kr. ginm. profesor in vodja Alojzijevišča v Ljubljani. 

44. Ž n id a r ši č Jakob v Gradci. 

45. Zviib Lovro. učitel) v Ljubljani. 
'46. X. 



-- ^--^- 



KÁZALO. 



I. Pesni. 

Na iitratii 

Brézuova pésen ľ97y 

Čudná izprememba 22"). s 

Deklica 171.\ 

Hrup 517/ 

Jurčičii v spomiii 581.^ 

Lahka noč! 485. . 

Ljubica 61 7. v 

Materi 225. v 

Mejnik 71 1. v 

Na ládiji 54;,^ 

Na seinuji 101. v 

Nje družba 334 

Nje zaduje želje 07.-;^ 

Nová bolezeu, nove bolesti (11 H. v 

Pastir ^ . . . . 37 v 

Pi8>"0 134./ 

Pozabljeniui 047 v 

^'^ ^'"» 2(j:iv 

P" Soči (57y ^ 

ľrorokovanje .^^^ 

l'rošuja j(jj 

Ilazstanek -,..^ 1 

I^<^l<» 294 

II()<1 b()I;íaľ.ski . , ,. 

4rl(). 

Kopótec j^ 

Slovenskim svatom 

hU'U 

Tcžka obramba ,,.' 

Tiha Ijubezen .... ..,^' 

,„ . ,. ()lh. 

' 1!)7. 



III 



Na stráni 

Tľioleti 359. 

Ujetnikova tožba 417. 

V njé gód 389. 

V pepelničnej noci 133. 

Zaclnja želja 616. 

Za grádom 549. 

Zakaj ni mogla šivati 484. 

Zvonu 1 / 

II. Povesti. 

I)ľobne povesti 597. 

„Fi donc, maman, le barón!" . 39l». 

Grogov Matijče 749. 

Mešana gospoda 405., 486.,, 555., 618., 687. 

Otok in Stľuga . . . 38.y 1U2.,- 172.-^ 226.^ 295.^ 360.v 417. 

Rokovnjači 2./67.^ 135.,. 199., 264., 326., 390.. 

454., 518., 582.< 648.. 711. 
Stari GriVar (ií;2. 

III. Književno-zgodovinski spisi. 

Blagoslovljenje Mandelčevega sporne nika v Karlovci . . 7 >:.. 

Dva naj)isa Preširnova 127. 

Dr. Janez vitez Bleiweis-Trsteniški f 79(». 

Glasbene vešti B2., 251. 

Imenitna knjiga 128. 

Ivan Ž. A^ Popovič hii;.. 179., 235., 300., 366., 425., 494.. 625., 

761. 

Iz Preširnovega življenja 13.\/261., 335. 

Josip Jiirčič t 325. 

Kraljevié Marko u narodnih pjesmah 'úk 

Novejša česká literatúra 188., 317., 671., 7(i(). 

O novobolgarskej literaturi .")7., 124., 314. 

O Preširnovem „Senani" 312. 

Pisma iz Zagreba 110.. 218., 347., 542. 

Preširen gratulans 375. 

Preširen in Jenko v ítalijanih 739, 

Preširen in Levstik v Rusih 740. 



IV 



Na si r; 



ľiešiľen v Nemcih . ■'^■'• 

Slovenskému národu . 3.~> » . 

Slovenskí glasnik 30.^ lí)2., 253., 320., 385., 449., 50!» . 

576., 638.. 675., 781. 

ée jeden ei)i«ľam Preširnov 2o(). 

Viktor Eržen f ''''''• 

Zgodovina slovenskega slovstva .... 377., 438., 500., 566., 

681.. 671., 771. 

IV. Jezikoslovni spisi. 

Glasniške piestave in njihove premembe 

Jezikoslovne razprave "HO-i/ 210., 281., 

Rječnik hrvatskoga ili srbskoga jezika 

V. Zemljepisni in zgodovinski spisi. 

Francescliijeva zgodovina Istre . 160. 

Na ineseci filO., 676., 731. 

Nekaj črtic iz meteorologije Kranjske 722. 

Nekoliko črtic iz polupreteklega čaša 27 ^ 245. 

Ruski jezik na balkanskem poluotokii .... 

Sponiini o ťirkniškem jezeru . . 17.^ m., I4'J., oíU\, )tij., oô7. 

Zcinoljski potresi . . . 370.. 132.. 477.. 550.. 604., 668.. 727. 

VI. Prirodopisni in prirodoslovni spisi. 

iJaivni občutek živalij 725. 

O fotnfonu 52.^ 122.« 

K«k 47.; 116./ 183., 240., 307. 

VII. Národne stvari. 

Slovenské pripovedi o jezerih 681. 

Verske bajke na Dolenjskem 164., 219., 286., 354., 413., 469., 533. 

VIII. Estetični spisi. 

Estetična načela pri obleki in stanovanji ^2.^ 85./ fH,, 206., 277. 
Vaziiy Vereščagin 742. 




^§jubljaí\5Ki<5 




Leposloveri in znanstveri lisť 



Izdajatelji : Jos. Jurčič, Janko Kersnik, Fr. Levec, dr. Ivan Tavčar. 
Leto I. V Ljubljani, 1. januvarja 1881. Štev. 1. 




Zvonu. 



relít je zvon in pvepelján. 
S trakovi, venci ves obdan. 
Povsod lepó, srčnó vzprijet 
Od mož, mladeničev. deklct; 
Z domaíe líne ta še dan 
Bo wlasno pol íez hrib in pian. - 
O poj nam, zvon, lo poj na glás, 
Cez mesto dóni, trg in vás. 
Pľijazno božaj nam ulió. 
Ter v dušo sezaj nam krepkó. 
Ti duh oživljaj. povzdigúj, 
Srcé nam blaži, navdušúj. 
Na delo čvrsto budi nas. 
K svetíšíu vábi tndi nas. 
Pretéči znani nam požár 
Odganjaj divji nam viharl 
Življenje naše vse spremljaj. 
Izľáz dogodbam raznim daj : 
Veselo srefnim dóni tí, 
A tožnim tožno zvóni tí; 
Zdaj glas naj tvoj slovosen bo. 
Zdaj mil naj. zdaj naj resen bo; 
A vedno — kakorkoli poj, — 
Naj f íst in polon glas l)o tvoj ! 



S^,*»j^ ==^ „ — 



Rokovnjaéi. 

Historičen roinan. 
Spisal J o s i p J u r ô i 6. 




Prvo poglavje. 

Še pred desetimi leti je bilo 
veliko slišati od Rokovnjačev. To 
so bili pravá nadloga deželi, ki bo 
po malem beračevali, po maleín 
kradli, in s silo j e mal i. 

„Novice" 18')r), str. 83. 

|eta 1810. početkom junija meseca je bil lep solnčen dan. V 
Kamniku je bil semenj. Po česti, ki drži od Mengša do 
Kamnika, jezdil je dolg mož v pólu kmetskej obleki iskrega 
konja, a štiri druge konje je poleg sebe in za soboj privezane gnal. 
Konji so bili, kakor se je na prvi hip videlo, različne starosti in 
vrednosti. Zato so trije hoteli bolj počasen korak vzdržavati, dva 
pak, in sicer tist, na katerem je bil jezdec in še drug sirec, bila sta 
mlajša in brzonoga, Tako je bil gonjač vedno prisiljen na desno in 
levo vleči in z vrbovo šibo priganjati, da niso počasnejši konji 
zaostajali in za svoje priveze vlekli. To je tudi izredno dobro znal, 
in čeravno je iniel naniestu sedla le sivosukneno kaniižolo pod soboj, 
vzpenjal se je vendar na hrbtu svojega konja zdaj na to zdaj na 
ono strán, s svojo šibo udarjajoč j)o grivah, ali nazaj ali naprej 
obračajoč se s tako brezskrbnostjo in gotovostjo, da se je takoj 
poznalo : ta suhi niož, z dolzinii noganii, in dolzinii z usnjeni obšitiini 
hlačanii ter polhovo kapo na glavi, bil je vajen sedeža na konjskem 
hrbtu. 

„Hej, to je Oblóški Tonček, kobilar in konjski mešetar," reče 
jeden iznioj knietov, katere je konjar prijezdil na potu. „Od tega 
se včasi jk) ceni kúpi, čudno po ceni; včasi pa ne dá k sebi. Dolgo 
ga uže niseín videl." 



J. Jarčič: Rokovnjaói. 



„Pravijo, da hodi noter k Mažjarom na Ogersko po konje in 
jih goni daleč noter v Lahe. Jezdi pa, kadar ima pravo žival, da 
pride v štirih dneh iz Karlovca tjakaj v laško deželo. Še spi na konji, 
kadar najbolj dirja." 

Tako je pripovedoval drug kmet, ki ga je poznal. Drugi, ki ga 
niso poznali, izpraševali so in zvedeli še o kobilarji Obloškem Tončku, 
da je zdaj zabogatel, ker uže s petimi repi dirja po česti, a nekdaj 
je samo drugim kupcem mešetil. 

V tem in podobnem razgovoru pridejo kmetje v Kamnik na 
semenj, na veliki trg. Semenj je bil majhen, Ijudij malo, čas ni bil 
ugoden za veliké shode. Vendar na glavnem trgu je bilo še prilično 
polno Ijudij, kmetov in Kamniških meščanov, starih in mladih. Kajti, 
razven prodajalcev in kupčevalcev, bilo je tu še nekaj druzega videti, 
kar je zlasti mladino zanimalo. 

Pred mestno hišo je namreč na vzvišenem kámenu stal na tako 
imenovanem sramotnem odrú obsojenec, berač, ki so ga nekateri le 
z imenom Tomaž poznali, drugi ga pa sploh niso poznali. Kameň, 
na katerem stati je bil obsojenec jedno uro vsemu Ijudstvu izpostav- 
Ijen, bil je le dva črevlja od tal visok, takó, da se je na sramotnem 
odrú izpostavljeni ravno lehko po celem trgu videl. Pred prsimi je imel 
tablico, na katerej je bilo zapisano „tat". Po tedanjem kazenskem 
zákonu je imel nepoboljšljiv zločinec tri dni za vrstjo po jedno 
uro tako na sramotni oder na javnem trgu izpostavljen biti, a berač 
Tomaž se je kázal danes prvi dan. Ker uže precej dolgo ni v 
Kamniku ta kazen rabila se, bilo je dovolj zijál. 

Tudi kobilar je izpostavljenca uže od daleč zagledal tem láže, 
ker je bil na konji, sam vzvišen nad drugo Ijudstvo. 

Ko pa jezdec bliže prihaja, in zločinca na sramotnem odrú 
natančneje pogleda, bil bi oster opazovalec videl, da je njegovo sicer 
usnjato in nagubano lice stemnilo se. Hitro skoči s konja, vzame 
kamižolo pod pázuho, in vodi svojo živino za uzdo dalje. Na oglu 
pak i)rosi tam stoječega dečka, naj poprime za nekaj čaša konje, 
da bode dobil groš. Sam pa pristopi bliže v tolpo mej Ijudi, ki so 
stali gosto natlačení okolo sramotnega odra in ki so neusmiljeno sodili 
in obirali izpostavljenega tatu, berača Tomaža, 

„To je Rokovnjač, kaj staviš?" dé prvi gledalec. 

„Poglej ga v oči. ali ni tak kot levi razbojnik na Golgati?" 
vpraša drugi. 



J. Jurčií: Rokovnjaôi. 



„Ta bi svojega očeta obesil, ko bi ga za sodnika postavili," 

reče še drugi. 

„Kaj?" prigovarja tretji, krepek hribovec, „le dobro si ga 
oglejte; ali ni tak, da bi samému budiču pálico posodil, s katero 
bi potlej budič kakovega svetnika udaril, ko bi se samega Boga 
udariti ne úpal?" 

In glasán smeh mej množico odgovarja tej robatej primeri. Ko 
so se vse oči obniile tjá, kjer je ta govornik stal, videl je naš konjar, 
da njega nihče ne opazuje. Z očmi je izpostavljencu namignil , a takoj 
obrnil se in gledal po Ijudéh, kakor da bi jih štel ali da bi nekaj 
premiíiljal. Ko se nekoliko bliže prerije, ogrne svojo kamižolo, sname 
kučmo od polhovih kožic, skrivaj jo obrne, da je bila vsa druge barve, 
od črnega sukňa, in jo zopet natákne. ľrecej je bil nekoliko drugačen 
človek. 

Kakor zanj nalašč, oglasi se na trgu boben. Mestni birič je 
bobnal, da ima Ijudstvu nekaj imenitnega povedati. Sicer je svoje 
stvari drugekrati ])ripovedoval pred mestno hišo^ od tam kjer je denes 
tat stal. A zdaj ni mogel , ker je sramotni oder tam bil. Torej se 
je ustopil na nasprotnej stráni na usnjarjev voz, ki je na semnji stal. 
Ljudje so precej pustili izpostavljenega tatťi in so se zbirali okolo 
mestnega biriča. Glasno in daleč razumljivo je ta naznanjal: 

„Gospod Štefan Poljak, kateri gospodari na grádu Kolovci v 
imenu visokorodnega gospoda grófa Hohenvvarta , in kateri je v našem 
okraji poglavar národne garde, kakor jo je francoska vláda naredila, 
ukázal je vsem Ijudém v Kamniku in daleč okolo Kamnika, v Mekinab, 
na Brdu, in v druzib krajib, povedati, da dobi tist, kdor pové ali 
pokaže, kakó bi se na sled prišlo tatinskej in razbojniškej družbi 
Rokovnjíiškej , od njega na Kolovci ali v Kamniku precej petnajst 
kron ali trideset goldinarjev, ali v cesarskem avstrijskem srebru, ali 
v francoskih frankih, kakor kdo boče. Kamniški mestni sodnik pak, 
go8i)od Janez Gavrič, prideva iz svojega še toliko, tudi petnajst kron 
ali trideset goldinarjev v francoskih frankih." 

Ker je bila to jako zanimiva novica, ponavljal jo je birič dvakrát, 
in na konci jo je osolil s svojimi šaljivimi opombami. 

Pa tudi meščanje in kmetje so začeli živ i)osvet. Naj prej so 
rešili vprašanje, kdo je ta gospod Poljak s Kolovca, da je gospoda 
Gavriča, Kanmiškega mestnega sodnika zet, da njegovo bčer lleziko 
jem\je v zákon, skoro bode svatovaiye. 



J. Jurčič: Rokovnjači. 



Lep denár obetata, zet in tast! Dobro bi ga bilo zaslužiti, to 
je bilo občno mnenje. Ali nevarno je. Toliko let je uže, kar se je 
ta človeška Ijuljika zasejala, ti Rokovnjači. Ali nihče ne ve, koliko 
jih je? Pa kje so Rokovnjači, kje jih je mogoče prijeti? Jedenkrát 
so, pravijo, v Jelóvici, jedenkrát v Udneni Borštu, jedenkrát v Črnem 
grabnu, jedenkrát v Jermanovih Vratih, jedenkrát v kamniških mestnih 
gozdih nad izvirom Bistrice. To so pa le taki kraji, kamor nihče ne 
more za njinii, kdor nemá vseh tistih hudičevih pomočkov in úrokov, 
katere imajo oni sami, ki znajo vedeževati in coprati. Gospoda lehko 
druge Ijudi pošiljajo lovit in sledit jih, Gospoda naj gŕedo naprej 
nad Rokovnjače, bodo videli, kaj bodo opravili, dokler sami nemajo 
v žepu roke od tacega otroka, ki je iz materinega telesa izrezan, 
in ki posušena na brnijevem ognji Rokovnjače varuje, da se znajo 
nevidne narediti, kadar jim se najhuje godi. Zato se imenujejo 
Rokovnjači, ker imajo také otroške roke v mavlii soboj za veliko silo. 

In ko so kmetje in meščanje tako govorili, raznese se mej njimi 
naglo kakor blisk novica , ki jih je mogla v njihovej veri o straho- 
vitej Rokoviyaškej moci le potrditi. 

Mestni uječarski čuvaj, ki je imel stražiti berača Tomaža, na 
sramotnem odrú stoječega, pristopil je bil tudi dva koraka bliže k 
mestu, od koder je birič svoj razglas razkričaval. Saj je bil izpostavljeni 
tat, njegov čuvanec, na nogah in rokah z močnim motvozom zvezan, 
torej se ni mogel z mesta ganiti. Ali ko je čuvaj čez nekaj hipcev 
spet po svojem varovanci ozrl se, n i g a več l)ilo! Siroki štirioglati 
kameň, ki je bil za sramotni oder, stal je tu, a prazen, nobednega 
berača Tomaža ni bilo na njem ! Zginil je bil, kakor da bi se bil v 
zemljo udri. In nobeden človek ni videl, kedajV Glej ! Na tleb leží 
prerezaná vrv, s katero je imel nogi zvezani. Tudi tablica, na katerej je 
bilo zapisano da je „tat", ležala je odtrgana na tleh. Kam je bil zginil V 

Brzo se mej Ijudstvom po vsem trgu raznese vest: Tačas, ko 
je vse poslušalo, koliko gospod Ivolovski oskrbnik Poljak in mestni 
sodec Gavrič obetata tistenui, ki Rokovnjače zasledi, rešili so ti isti 
Rokovnjači l)erača Tomaža, ki je gotovo jeden od njih ! 

In tak velik strah je vse Ijudi obšel, da so se bledi kar mej 
soboj pogledovali, in sumnjali drug druzega, ali ni morda sosed 
tudi skriven Rokovnjač. 

Hitro je stvar poveličala se. Čuvaj, ki je prej sam rekel, da 
ni nekaj trenotkov nič j)azil, trdil je zdaj, ker se je za svojo kožo 



J. JarSifi: RokoynjaSi. 



bal, da se ni niti za jedno ped od kámena premeknil, temuč pred 
njegovimi odprtimi očmi je berača Tomaža s kameňa zmanjkalo, 
nevidno kakor raegle zmanjka na solnci, samo še bolj hitro. A Ijudje 
so verjeli in od straha križali se. 

„Rokovnjač je, opáljeno otroško roko ima pri sebi, nevidnega 
se zna narediti," dejali so in groza jih je bilo tako, da si nazadnje 
niso vec upali glasno govoriti. Kajti kdo je vedel, da li ni Tomaž 
neviden v sredi mej njimi? 

Kobilar Oblóški Tonček pak je sedel nže dávno zopet na svojem 
.konji, kamižolo je imel zopet zganjeno kot prej pod sedalom, kučma 
njegova je bila zopet sivá polhovka kakor prej, in ko je udaril po 
najbolj lenem konji, da bi odjahal na zgornji konec mesta, kjer je 
bil konjski semenj, razgledal si je prestrašno množico z zaničljivim 
posmehom. Pognavši svoje konje, vpil je: „Ogni se, ogni, da bi ti 
Rokovnjač sedel za vrat!" 



Drugo poglavje. 

On reconnait chaque jour le succés 
des mosures que Sou Exc. le Gouveriieiir 
Général a prises pour purger le routes 
des brigands qui les infestoieut sur quel- 
ques points. 

lijubljanski „Télégraplie offlciel" 
leta 1810. št. 23. 

Tačas, leta 1810. so Francozje vládali v Iliriji, slovenskej zemlji. 
Dali so jej bili, zjedinjenej z delom Hrvatske in z Dalmacijo, ime 
Ilirije, kakor beremo v spominih maršala Marmonta, „kot spomin 
velicega imena v starem veku". Napoleon I. je bil v tej deželi, katere 
strategično vrednost za strahovanje Avstrije je takoj izpoznal, postavil 
jednega svojih najtalentiranejših generálov za vladarja, ravno imeno- 
vanega maršala Marmonta, vojvodo Dubrovniškega. Ta je imel z 
naslovom generalnega giivemerja vse pravice podkraljeve. Organiziral 
je Ilirijo jako marljivo, ker je vedel, da je ta „pred dunajská vráta 
porinjena straža". Tako je namreč sam Napoleon I. našo domovino 
imenoval. Za to je hotel iz nje narediti od francoskega cesarstva in 
od Italije nekoliko neodvisno deželo, posebej uprávljano, po vzgledu 
nekdanjih francoskih mark srcdnjega veka. Pri uredbi dežele je imel 
Marmont i)red očmi hajbolj vojaške ozire. Jako državniško o tem piše 
sam, da pri vsej organizaciji ni delal po kakem tujem uzoru, temuč 



J. Jnrčič: Rokovnjači. 



puščal je kolikor se je dalo domáce uže utrjene závode in šege, „kajti 
nič ni Ijudeni bolj neprijetno nego svoje navade brez potrebe izpre- 
minjati," piše v svojih spominih, Tudi javne blagosti národa ni iz vida 
puščal in skrbel je zlasti za to, da bi se javna varnost zopet povrnila. 

To pa nikakor nij bilo lehko delo. Ce se mora priznati , da se 
je za čaša vladanja Francozov na Kranjskem v tem oziru mnogo 
storilo in dosti zboljšalo, zahvaliti se je bilo le čudovitej organiza- 
toričnej zmožnosti, katere je vojak genijalnega francoskega národa v 
vseh rečeh pokazoval v krajih, katere je zasedel. 

Uže pod prejšnjo avstrijsko vlado je bila skrb za življenje in 
imenje podložnikov močno zanemarila se. To ni veljalo le o Kranjskem, 
nego sploh o Avstriji in srednjej Evropi. Dŕžava je imela vedno vnanje 
vojske, bila je v vednih zadregah , morala je obračati vse sile na svoje 
obrambo pred vnanjimi sovražniki. Tako je malo mogla brigati se za 
brambo proti notranjim protivnikom javnega reda. Vojakov je bilo, 
primerno z denašnjim časom, malo in teško jih je bilo dobivati iz 
Ijudstva. In kar jih je bilo, rabili so se zunaj doma na mejah. 

Na Kranjskem so se tačas naredili pri prehodil javne oblasti 
iz roke jedne dŕžave v roke driige novi neredi. Avstriji zvesti ali 
morda le odlikovanja željni uradniki so bili po mnozih krajih kmetom 
orožje dali in jih naščuvali zoper Francoze, zmagonosno v deželo pri- 
hajajoče. Ubogi, v orožji neučeni kmetje, to se ve da niso nikjer 
ničesa opravili proti rednej zmagovalnej vojski. Mnogokje so videli, 
da je njih podpihovalee, uradnik, ob pravem času pete odnesel, in 
vprašali so se: kak razlog imamo mi streljati se dati ? Videči, da 
pametnega uzroka ni, razšli so se večjidel. Kateri so' pa sovražnika 
počakali, ti so se razbegnili vsaj potlej, ko so videli, da vojak vse 
drugače strelja nego neuki nerodneži, 

Ali orožje je bilo mej Ijudi prišlo. Tisti, ki so se imeli zarad 
upora novih francoskih gospodarjev bati, bežali so v gozde in gore 
in od tam nemire delali. Kasneje, ko so Francozje za svojo vojsko 
novincev nabirali, bežali so dotičniki tudi radi v gozde in pomnožili 
število Ijudij, ki so morali živeti o;l sile in ropa Tako so bile ceste 
po Kranjskem nevarne. Zlaáti mnogo francoskih uradnikov je bilo 
oropanih in ubitih, a tudi domácim druhal ni prizanašala. Vlada pa 
vsemu tému ni bila kos. 

Občine so poleg vseh teh novih klatežev imele svoje veliké 
kríže tudi s starimi, od nekdaj neiztrebljeuimi četami zlih Ijudij, 



J. JurSii: RokovnjaSi. 



ki so brez dela hoteli živeti na tuje stroške in ne ločili, kaj je moje 
in kaj je tvoje. 

Mej temi je bila slovita zlasti po Gorenjskem, pa tudi po vsem 
drugem Kranjskem in v Istri razširjena tatinsko-roparska skrivna 
zádruga Rokovnjačev, kateri so bili od nekdaj grozna šiba kmetu 
in gospodu. A v teh nerairnih časih tuje invazije je bila njih predrznost 
do neznosnega viška prikipela. 

Rokovnjači so imeli svojo staro dobro organizacijo, opirajočo 
se na strogo disciplino in vražno vero. Imeli so redne glavarje, 
znali so svoje mreže razpletati po celej deželi, in tisti, ki so bili v 
zadrugo popolnem sprejeti, imeli so celo svoj jezik, toje,mnogo 
besedij mej soboj ustanovljenih, kateri nihče drug v njih pomenu 
ni razumel. Ta jezik je prilično mnogo še do denašnjega dne ohranil 
se, in sicer nekoliko v spominu národa, najvec pa v zapiskih krimi- 
nalnih sodcev. 

Ime Rokovnjači — Valentín Vodnik je slišal in zapisal tudi 
raenj navadno imenovanje Rokovniki, a pri Preširnu se bere tudi o 
Rokomavhih — je staro in se opira na narodno vražo, ki smo 
jo uže v prvem poglavji omenili, in ki ni bila le mej našim 
národom temuč po celej srednjej Evropi razširjena, namreč, da se 
z roko nerojenega deteta more čarati. Še dan denes prosti narodni 
Ijudje ne pusté radi noseče ženské samé na kak samoten pot, 
boje se, da bi je Rokovnjači ne dobili. In tému razlaganju našega 
priprostega slovenskega národa nahajamo znanostnega podpomika tudi 
v nemškej mythologiji slavnega učenjaka Jakoba Grimma, ki na stráni 
606. pripoveduje: „s prsti nerojenih otrok se morejo čarobnosti uganjati; 
če se zapálijo ali z až g ó, narejajo plameň, ki Ijudi v hiši uzaspáni, 
da se nobeden ne probudi." — Tudi na Francoskem je morala mej 
národom nekdaj istá vražna vera biti, kajti beremo, da v „coutume 
de Bordeaux" je v či. 46. govor o copranji z rokami nu'tvih otrok. 

Ko so Francozje zasedli Ilirijo in je bil energični maršal Marmont 
imenovan — kakor Valentín Vodnik v prevodu neke vojne sodbe 
1. 1810. pravi — za „generál poglavarja slovenskih dežel", začeli so 
bili najprej Rokovnjače na Notranjskem in v Istri trebiti. Maršal v 
svojih, kasneje po njegovej smrti izdanih spominih to sam pripoveduje: 
„Razuzdanost teh tatov in razbojnikov je bila tako veliká, da si 
prebivalci niso upali iz mest, ako se niso prej vsako leto z razbojniki 
pogodili, koliko jim bodo dali, več ali menj, kakor so bili premožni 



J. Jarčič: Bokovnjači. 



ali ne. Ako se je kak človek hotel te náklade osvoboditi, razdevali 
in pustošili so tatje njegovo imenje. Moja dolžnost je bila to zlo 
odpraviti. Ali imel sem , tako rekoč, še le protivje prebivalcev premagati, 
kí so se prestrašili , ko so slišali , da se imajo razbojnikom zameriti 
in ki so se báli za svoje stanovanje , za svoje življenje , ako javno 
oblastvo zoper razbojnike nič ne opravi , kakor so videli , da se je 
to prej večkrat zgodilo." Práv tako, kakor z isterskimi Rokoviijači, 
moralo se je postopati z gorenjskimi , ki so imeli svoje središče v 
kamniških hribih. A ta boj bode ravno pojasnjen iz naše pripovesti, 
zatorej se k njej vrninio. 

Tretje poglavje. 

Govorila sva mej saboj 
O visokej stvari 
Beietáli so mej saboj 
Kmetje svoje vboštvo. 
Pa mi zlodej glavo zmoti, 
Vrže me za kmeti ; 
Skoči z manoj moj prijatelj 
V tak spuste se kmetje. 
Levstik. 

Naravno je tedaj, da je bil v tako nevarnih časih spomladanski 
semenj leta 1810. v mestu Kanmiku práv maj hen. Kmetje so se báli 
prodajati, če so kaj imeli, nekoliko zato, ker je bilo nevarno denarja 
imeti, nekoliko pa tudi zato, ker so bili zmešani zarad preklica in 
ne polne veljavnosti prejšnjega avstrijskega denarja, zarad uvedbe 
novih „frankov" in zarad različnih pretiranih govoric, kakor se v 
tacih časih rade mej kmeti raznašajo. Kupovat hoditi so se tudi báli, 
ker je bil však pot opasen pred roparji. Kdor ni torej práv moral, 
ostal je domá. Kamniški prodajalničarji so torej z opravi čenjem tožili, 
da ni skoro nič trgovanja, da semenj uže dolgo ni bil tako slab, 
da še nikoli ni bilo tako malo Ijudij. Tudi kanmiški krčmarji so 
bili slabo zadovoljni , ker so videli, da bodo morali polovico za 
semnjarje pripravljenega mesá sami jesti in da vina ni bilo treba 
posebej za ta semenj nastavljati. Le jeden krčmár je bil izvzet, jeden 
je imel poleg slabega semnja vendar nekoliko pivcev. 

To je bil krčmár Jošt Vlagar, ki je točil vino in žganje v 
svojej malej hiši na severnej stráni Kamnika, na levem bregu Bistrice, 

Mej vsemi pivci ob tem semanjem dnevi v Vlagarjevej kŕčmi 
je bil najbolj glasán Blaž Mozól, petinštiridesetleten človek, pána 



10 J. Jurôiô: Rokovnjači. 



videz starej ši, velikc nisti, positócuoga lica, a jako živili in iskrili očij, 
nekoliko zanemarjen v obleki ali veiidar oprán in osnažen. Zmirom in 
zmironi je vstajal izza inize; govoril s celo izbo, zdaj s tem, zdaj z 
onim, zmirom šaljivo in zbádljivo, takó, da je zdaj živ smeh, zdaj 
rezno zabavljanje odgovarjalo nm. Zlasti trém smnnjivim neznancem, 
kí so za ozko mizo pri peci sami sedeli, metal je treso puščice, tako 
da so ga oni srdito pogledovali. 

Poleg njega je sedel lep mož, najmenj deset let mlajši, v 
kmetskej, pa izredno skrbnej obleki: 

„Nikarte, strijc, molčite pa pijte," reče ta Blažu, potegne ga 
z močjo poleg sebe na sedež in mu vino toči. „Pustite Ijudi na miru." 

„Ves kaj, Nande," govori strijc Blaž Mozol mlajšemu sosedu 
na uho, „Nande, verjemi ti meni, da so oni le trije, ki pri peci sede, 
kakovi Rokovnjači, tovariši berača Tomaža, ki seje denes v zemljo 
pogreznil, če ni ušel. Pa jaz se jih nič ne bojim." 

Pli tej srdito govorjenej trditvi Blaž Mozol spet vstane, a 
lehka rudecica spreleti obraz mlajšega tovariša, katerega je oni Nanda 
imenoval in čegar roke so bile bolj bele in meiij delavne nego druzih 
omiznikov. 

„Naj bodo oni, kdor hoté, kaj nama to mari; dražiti jih nikar!" 
reče Nande bolj tiho, a pomakne svoj klobúk iz zajčje dlake niže 
na oči, da je zasenčil široki a lepi obraz. 

„Drážiti? Menda se jih vendar ne bojiš?" ropoče Blaž. „Ti, 
veš Nande, če misliš moje sestre hčer za ženo jemati, moraš znati 
tudi u dar i t i, kadar je treba, posebno dokler še fantuješ. One le tri 
Rokovnjače pri peci pa jaz sam naše vzamem in se jih upani s 
starini metljiščem poditi skozi celo kranjsko deželo tjä v Lahe. Ti 
capinje bi bežali kakor pes, kadar je klobaso ukradel." 

Glasno so se kmetje zasmijali okolo. Oni trije pri peci so 
nirmrali nevoljno mej soboj. jezno in zaničljivo pogledovali Blaža in 
pili. Dva sta bila mlajša, jeden star. Vsi trije so bili slabo opravljeni 
z različno, močno ponošeno, in ne njim na telo novo umerjeno obleko 
Starejši je imel malo osivelo brado razraslo gori do pod očij. Mej 
mlajšima je bil jeden majhen, šepav in je imel širok obraz, od koz 
razjeden. Drugi je bil srednje rasti, debel in lasje so mu padali kakor 
griva dolgi po i)lečih. Tega je Blaž uže večkrat videl , dva sta mu 
bila pa neznana. 

„Poznáš li oneV" vpraša ga nasproti sedeč kmet. 



J. Jurčič: Rokovnjaôi. 11 



„Ne poznám vseh treh, ne, ali jaz imara tak dober nos, da Rokov- 
njača uže pol ure daleč dišini, kakor Rokovnjač birica in lisica pást." 

„Pij, a ne delaj zábave, Rlaž. Spet bi se rad tepel, ali denes 
se pod mojo streho ne boš," reče zdaj krčmár Jošt Vlagar in pobriše 
drobtine in razlitke po mizi. Blažev mlajši sosed dene roko na čelo 
in z očmi pritrjevalno namigne krčmarju. Toda Blaž Mozól je bil, 
kakor se je z njegovega izredno iskrega očesa videlo, uže nekoliko 
vina prepoln in torej nepokoren. Rekel je: 

„Ti si grd človek, Jošt, da ti povem, če imaš práv dobro vino. 
Bog ti pomagaj ! Grd človek si pa res, če mene zraerjaš, ki sem dober 
kristijan. Tam pri peci, glej, imaš Rokovnjače; če niso vsi trije, 
jeden je gotovo, ker meni smrdi, kakor hudiču krst. One pokaraj, 
Jošt, a ne mene, kristijana, da bi te pasia sama kisla repa!" 

Mej tem je bil zlezel Blažev tovariš izza mize, in skrivaj namignil 
krčmarju, naj gre iz izbe za njim. Blaž je rotíl se dalje, posnemajoč 
pridigarski glas kmetom govoril, a vedno po stráni pogledaval: 

„Resnično, resnično vam povem, prijatelji moji, ko bi nas jeden 
mogel vse Rokovnjače i)obiti, to bi bilo grozno veselje v nebesih in 
v i)eklu : v nebesih, ker bi se na tem svetu več toliko razboja, tatvine 
in greha ne delalo, kakor ga ta nesnaga dela, a v peklu bi vsi budiči 
plesali od veselja, da so jedenkrát te kranjske zlodje méd-se dobili. Pa 
meni se zdi, da se je uže konoplja razrasla, iz katere bo vlákno pleteno, 
da jih bomo obesili vse. Novi gos|)od grajščinski oskrbnik kolovških 
gospodov se jim je zarotil, Rokovnjačem, da hoče vse povesiti, ste 
li slišaliV Davi je bilo na semnji klicano, da dol)i trideset tolarjev, 
kdor pové, kje imajo brlog, ali kdor ujame kakovega glavarja. Kdo 
jih bo zaslúžil? Ko bi jih jaz mogel! Precej ! Nič se jih ne bojim!" 

„Jaz grem," reče jeden kmetov druzemu, tiho in boječe. 

„Čakaj, da plačamo, jaz pôjdem s toboj," reče oni in dregne 
druzega tovariša, rekoč : 

„Če je res onih cigánov kdo Rokovnjač — vedeti ne more nihče 
kot Bog, ki jih pozná, mogoj^e je vse — potlej ni dobro zraven biti, 
ko jim Blaž zabavlja. Pridejo lehko po noci in mi streho nad posteljo 
zažgó, kaj si morem za to. Tak lehko ústa razteza, ki nemá ni hiše 
ni otrok, ki je vse zapravil, kakor Blaž. Za to béžimo, pijan je in 
preveč naravnost govori, kar misii." 

Plačavši svoje račune so kmetje odhajali drug za druzim, Blaž 
pak je dalje Rokovnjače obdelaval. 



12 J. JurCič: Eokovnjači. 

Trije niožje pri peci so bili ali zelo potrpežljivi ali pa so se 
báli krepkega kot pretepalnika poznaiiega Blaža Mozola, zlasti ker 
kaki štirje kmetje so bili še v sobi, ki bi mu bili morda poraagali. 
Zdajci je bila Blaževa pozornosť za nekaj hipov odvmena na drug 
predmet. 

Vráta se odpró in v izbo vstopi gost, s konjskim bicera v roci. 
Blaž Mozol ga takoj spozná; zato vzdigne svojo čašo in ga kliče 
vesel, kakor da bi Bog zná kako Ijubljenega pobratima po dolgej 
loéitvi zopet zagledal : 

„Hejo, hoj! Tone Obloški, Rajtguzen, na pij, Rajtguzen! Še 
zmirom si suh kakor drenov klin, ki je devet let v dimu visel, o ti 
Ijubi moj Rajtguzen, Rajtguzen, ti konjski lišáj, ná, pojdi pit, Rajt- 
guzen! Suh si pa res kakor kajžarska koza sušca meseca, Rajtguzen! 
Hejó!" 

S tem imenom počeščeni došli novi gost, nam uže znani kobilar 
ali konjski mešetar Obloški Tonček , pride k mizi , spusti dolgi konjski 
bič ob sebi, da glasno na tla trkne , roko obriše ob grobosuknene hlače, 
ki so bile z usnjem obšite na sedálu in mej koleni, kakor jih imajo 
jézdeški gospodski hlapci, prime ponujano čašo, ovrtí jo dvakrát in 
reče Blažu za prijateljski odzdrav : 

„Suh? Nu, ti se tudi ne moreš z mastjo bahati, Mozól. ^li te še 
ni nihče pretepel, kakor bi bil zaslúžil, ko si lepo doto zapil in zabil? 
Ti si tudi sídi, da si lehko doma za pečjo ležiš po zimi, in kruh ješ, 
ki 80 ga drugi pridelali, po leti se pa v senc.o zavališ, klada ti pijanská! 
Kaj misliš, da ne vem? Dokler je tvoja dleta pela, pili smo ga, da 
je bilo vse mokro. Zdaj ti pa včasi uže bolj grčavo hodi, slišim. Pa 
vendar še tudi starenni prijatelju nai)iješ, in kapljo privoščiš. Zato 
dobro zdravje, Blaž!" 

Rekši popije konjar iz Blaž Mozolove polne čaše polovico. 

„Le stresni ga, (hi boš dno videl, to vse Nande plača, no jaz. 
íle, Jošt, vina na mizo, ali te kislice vinske, ki ni vredna, dabi jo 
podganam nastavil, a piti jo pa moramo vendar. — Šedi sem, Rajtguzen!" 

(Daljp prihodnjič.) 



^^' 



T. Župan: Iz Preširnovega življenja. 13 



Iz Preširnovega življenja. 
I. 

Dťček Preši ľen. 

Spísal To m a Župan. 



(lo je (leček, ki hodi po prikupnej stezici iz Vŕbe do Studenčic 
in nadaljuje svoj pot iz Studenčic proti Bégunjskemu grádu 
starih Lambergov? Kako je to, da ga stopati vidiš práv ob 
Stoloveín podnožji proti Breznici gori in zopet ti krene na nasprotno 
strán cez živinske pašnike, raztezajoče se od Vŕbe doli do Save? 
Glej, ko je dospel višini na rob in je zazri pod seboj i)onosito gorenjsko 
reko, pred seboj Babji Zob in ob desnej Blejski grád na sivej skali 
— obrne se tužen. 

Mal deček, in tužen ! Tužen, vprašaš, sredi tega nebeško lepega 
ozemlja? Da! dragi mladi bralec, takoj neposrednje za vsakim "naj- 
slajšim vžitjem v žalosti srce zakrvaví, práv kot se najrudečejšega 
jabelka poprime najtrdovratneje črv. Tak nam je delež zendjanom. 

In ta deček, ki se nm danes tako godi, tudi ni vsakdanje dete; 
on globlje umeva naravo, nego z ulic otrok — to je naš bodoči pevec 
Preširen. Te jesenske dneve se poslavlja od milih domačih krajev. 
Povsod, kjer je otročje igre s tovariši igral; jiovsod, kjer je bral 
pomladnih cvetic, tu povsod hoče še jedenkrát biti. 

Saj so te dni oče izrekli besede nepremaklj i vega sklepa : „Sedaj 
imam tri fante ; vseh treh ne morem imeti doma ; Francka k starému 
strijcu Jozefu na Kópanj popeljem." Najstarejši deček, France, torej 
mora od doma. 

Le še jeden pot mu je ostal za večer pred odhodom; tu se 
hoče posloviti najzadnje. Predno se namreč oglasi Mariji v pozdrav 
večerni Vrbénjski zvon, stopi v hrám bližnjega soseda, sv. Marka. 
Ko bi ga bila, dragi moj, gledala tu pred varuhom te cerkve in 
srenje, utrnila bi se nama bila z njim vred morda nekatera solza. 
Zatrjujem pa ti: v resnici težko — slednjemu, kdor je od mladih dnij 



14 T. Župan: Iz Preširnovega življenja. 



gledal na-njo, je teško ločiti se od te priprosto Ijube cerkvice v Vrbi 

— drage ne samo jednému velikému môžu našega Ijudstva 

líže se vozí nekaj čaša gorenjski voz danes v jutro po velikej 
česti, Breznico, Dosloviče, Smokuč pustivši na levej za seboj. Pod 
Lazarjevim znamenjem doli práv mej Rodinami na levej in Studenčicami 
na desnej se še vidi Vŕba, a v zaduje ugledaš od tod iz ravnega 
polja moleč stolp sv. Marka. Tam za stolpom mej drevjem je opaziti 
le še malo Ribičeve hišne strehe; nič več pa ne najdražjega blaga, 
ki ga hiša zaklepa: dečkove matere ni več viditi s hišnega praga. 
Zato se deček poslednjič obrne proti domu z mokrim očesom ; v dubu 
pa mu zazveni nekaj ob tem pogledu. Kdor bi bil preroške čudi, 
zdelo bi se mu bilo kot šum besedij: 

„Oj mati, mati! — preč je preč." 

Pretresala se je dečkova duša, ko je zapuščal najmilejše posestvo 
nar svetu : v domácej vaši Ijubo mater ; če tudi jo zameniti hoteč z 
môžem sivim, modrim môžem, starim strijcem Jozefom, drugim mu 
očetom. Najlepša doba njegovega življenja se je še ne sedem letnému 
dečku vendar le nagnila v zaton; ker od tega jutra za stalno ner 
bo več bival v srečnej, dragej vaši domácej, pri materi v Vrbi. 

Vprašaš me mladi čitatelj, ko ti opisujem ločitev dečka Prešima 
od doma, radovedno: kakšen pa je bil Preširen; kakovega vtisa do 
Ijudij kot otrok? 

Naj te, ko odgovarjam ternu vrašanju, popeljem čez mejo 
kranjske dežele v župnijo Šent llopert za Beljakom, kjer je v letu 
1844. skrbno pasel svoje ovčice Jurij Preširen, pesniku brat. 

Draga pesnikova mati je tu ležala tedaj na smrtnej postelji 
in zbrani so bili krog nje trije njeni otroci: župnik Jurij, kateremu 
je božja dobrota naklonila ta zavidljiv dar, da je v svojej hiši mater 
videl umirati in jim zatisniti mogel oči, in Uršula ter Alenka, ki sta 
mnogo let prebili v Jurijevem donm na Koroškem. 

Pesnika ni bilo sedaj i)ričo Čuteč , kako bo zaželelo mehko 
njegovo srce zadnjih máterinih poročil zapraša mater jedna sestra: 
„Kaj pa naj, mati, Froncu v Ljubljani sporočimo o Vas?" Na to je 
znamenitá slovenská mati, umirajoč na nemškej zemlji, v postelji se 
sklonila ;^ot prerokinji jej je postal obraz in s povzdigneno glavo je 
jela govoriti: „(lovorila bom pismo sama. Pišite Froncu, da bom 
umrla; ozdravila se ne bom več. Kranjskega več videla ne bom. 
Na mojo pot boste V8i prišli in morebiti on prvi. Tako fleten otrok 



T. Župan: Iz Preširnovega življenja. 16 



je bil France; le sedaj naj tudi práv obrne svojo reč. Tako pišite 
Froncu. Ti, Jurij, piši!" 

Prikupen torej je bil pesnik Preširen kot otrok ; prikupen materi, 
prikupen Ijudem. Tako nam ga opisuje na zadnjo uro srce, ki gaje 
na zemlji najbolje umelo in izmej vseh svojih osmih otrok, kakor 
se sploh poroča, Ijubilo najbolj. 

Zato so pa tudi pesniku beročemu to materino zadnje poročilo 
„šle doli solze, debele kot grah". Tako pripoveduje sestra mu Katra, 
bivajoča ta čas pri strijci Jozefu, staré dni počivajočem v Ljubljani. 
In nadaljuje: „Ko sem ga videla takega in vprašala: kaj pišejo mati, 
ni hotel reči ničesa. Pismo pa je pustil na mizi in, ker je bilo Slovensko, 
sem je prebrala." Kdo vé, kakšne sanje prvih deških dnij, kakšni 
spomini zlatih trenutkov pri materi doma in morda kake britkobe 
sedanjosti so prehajale mimo pesnikove duše ta čas, ko mu mati 
umirajoč to spričevanje daje : kako prikupno dete da je bil in ko mu 
ob jednem resen pridigar biti hoče govoreč: „Na mojo pot boste vsi 
prišli in morebiti on prvi." Da, škoda slovenskému svetu in človeštvu 
— bil je pesnik res za máterjo prvi ! . . . . 

Vrnimo se k vozu, ki se i)elje iz Kodinske, sedaj Brezniške 
župnije, doli dalje proti jugu. Pustimo, da naj udarijo oče po šarci 
in hajdi! proti Kranju in dalje proti Ljubljani na Kópanj. 

Kranj ! Kako da od nnaza zadrhti vročekrvni deček, ko ogleda 
črni stolp tega idilično milega mesteca naše deželeV Naravnost 
préd-se in raj ši na desno pogleduj , deček : le ne na levo ! AU ne 
čuješ, da se ti od leve, tam od tihe kapelice v polji, glasi nekaj 
podobnega kot zvuk besedij : 

„Ena se tebi je želja spobiila: 
V zemlji domaíi da triiplo leži?" 

Oj ! resnobno življenje na svetu ! Ubožček , komur je zemskih 
lastíj v dar bila le ta, da so ga v sé vzele domače zemlje moci. Oj 
revež, pesnik, tako malo za tako veliko srce! 

Naj ' bosta naša dva potnika mimo bele Ljubljane ; mimo Smarije, 
prikupne vasí. Ko prideta po Kopanjskem hribu gori, glejmo, kako 
prišleca pred svojim donjom pozdravlja čestiti strijc župnik. 

Do sedaj je ta stari pesnikov strijc, Boštjanov gospod iz Vŕbe, 
le slišal o Ribičevem dečku Francetu. Le nekaj dnij je trpelo in jasno 
je bilo môžu, kaj da bi ta deček v šolah premogel. 



16 T. Župan: Iz Preširnovega življenja. 



V jeseni 1807. leta došel na Kópanj je tukaj 3. decembra svoje 
sedmo leto izpolnil. Le jedno leto je bival menda tu ; za veselega dečka 
veliko premalo. Ni ti namreč brez poezije brezskrbnemu otroku ta 
Kópanj. Ker zgodi se, časih na leto po dvakrát, sosebno jeseni in 
pomladi, da krog in krog hriba Kopánja voda nastopi in je kot jezero 
vsa dolina; le samo hrib s cerkvijo in duhovnim stanovanjem moli 
kot otok sredi izmej valov. Kako drzno je ob takej priliki živahnemu 
dečku duh vspeval po teh mokrinah pod seboj ; saj se je čutil vzvi- 
šenega nad umišljenim morjem. Kako se ob splošnejšem veselji odte- 
kaj očih se voda le naš deček ni veselil začasno vodovje izgubivši 
izpred očij. 

Tu na Kopánji tisto dobo ni bilo šole; zato brihtnemu dečku 
nikakor ni bilo usojeno tukaj na dalje bivati. Koliko mu je pri prvem 
uku na roko šel blagi strijc Jozef ali celo poprej uže vešča mati 
doma, zvedelo se bode težko. 

To pa vé jediná še živeča pesnikova sestra Alenka pripove- 
dovati, da je stari strijc Jozef zaprosil svojega prijatelja Bonaventuro 
Humelja, tisti čas ribniškega dekana, naj bi pod njegovim oskrb- 
ništvom France hodil v Ŕibnici v šolo. Zato mora deček, komaj da 
se mu priljubi gospod Jozefova hiša, uže zopet po svetu dalje. 

Dekan Humelj oddá malega Franceta tamošnjemu, sedaj po 
imenu neznanemu učitelju v rejo in stanovanje. Ni se rad pesnik 
Ribnice spomínal v poznejšem življenji in ne dolgo pred smrtjo se je 
o ribniškem učitelji, tem svojem sedanjem krušnem očetu, in o bivanji 
pri njem, izrazil: „Zá-me bi bilo bolje, da nisem nikdar v Ribnici bil. " 

Jedno leto je, če se natančnejega pozvedelo ne bo, ostal deček 
v ribniškej šolť ter vstopil od tod v 2. normálni razred v Ljubljani. 
Odkar je odšel z očetom na Kópanj, njega, dokler ni postal Ijubljanski 
učenec, ni bilo več pri materi v Vrbi. 

Ko smo Ijubo dečkovo osebo pospremili iz Vŕbe na Kópanj in 
v Ribnico od tod, spominajmo se skromnega moža, starega mu strijca 
Jozefa Prešinia, pravega Arona Ribičevej sorodovini. Ne káže mu 
pokopanemu sredi starega svetokrištofskega pokopališča v Ljubljani 
groba nobeden spomenik ; mi pa mu bomo v dúhu ohranili spomeník, 
I)omneč — da i)rav Jozef Prešimov dar slovenstvu in človeštvu je 
naš vóliki Fran Preširen. 



Dr. H. Dolenec: Spomini o cirkuiškem jezeru. 17 



Spomini o eirkniškem jezeru. 

Spisal dr. H. Dolenec. 




laninca in jezérca poprime se najbolj Ijubezen do doma. Prvega, 
rekel bi , da zategadelj , ker se človek v hribih čuti najbolj 
prostega in ker mu prelepi prizori v prirodi ostanejo nepo- 
zabljeni ; kajti čim dalje je " od mesta, kjer jih je gledal, tem krasnejši 
se mu v dúhu stavijo pred oči in tem bolj ga vlečejo od kraja, kjer 
bi jih zopet gledal ter prostost užival. A jezércu, rekel bi, da je 
povsod dolg čas, kjer ni vode in brega, kjer ni kratkočasnic, katerih 
je navajen in katerih ima na bregu in na vodi vselej dovôlj. Ribe, 
povodne ptice in druge živali, katere posebno v zimskem Času do 
nižine in vode silijo , te oživljajo vso prirodo in uže gledati živali 
je kratkočasno, tem več pa loviti jih. 

Iz tega obzira ni mikavnejšega kraja, nego je vedno izpremi- 
njajoče se cirkniško jezero in gotovo je tudi malo krajev, kjer bi se 
toliko raznovrstnih živalij polo vilo kakor tukaj. 

Mala voda, veliká voda, povodenj, popolnoma suho jezero — 
vsaka teh izprememb ima svoj poseben lov. In vrhu tega pa še to, 
da je na jezeru in v jezeru zmirom dosti živalij. Rib nikdar popolnoma 
ne poloviš, ker se otmó o súši v podzemeljska jezera, od koder jih 
povodenj zopet na dan prináša; povodnih ptic pa vsako jeseň dovôlj 
prihaja in rade se tukaj naseljujejo, ker jezero ima največ plitvo dno 
in dosti bregov , ki ne zamrzujejo , tako da je zmirom obilo živeža 
dobivati. 

Ne vem, bi li dal prednost zimskemu ali poletnemu času, 
zmirom je vse živo, zmirom lei)0. Ako sam ne loviš, kratkočasiš se, 
ko gledaš druge, ki lovijo, in tudi ako samo gledaš obilo živalij, naj 
si bode ribe na vodi in pod vodo ali množino raznih ptic, mine ti 
čas, da sam ne veš kedaj. 

Prebivalci okolo jezera so zatorej tudi malo ne vsi lovci. Od 
sedemletnega fantiča do osivelega starega moža pomóre si Ijudstvo 
z lovom k življenju ali si z njim napravlja zabavo. 

2 



Ifif Dr. H. Dolenec: Spomini o cirkniškem jezeru. 

Še ko sem bil deček mladih let, poslušal sem rad in pazno, 
ko so starejši sorodniki in naše hiše prijatelji pogovarjali se o lovu 
na cirkniškem jezeru in uže od mladostnih let bila me je želja, da 
bi tudi jaz kedaj na tem mestu lovsko veselje užival. 

Bil sem prvikrat na jezeru o poletnem času še kakor dijak ali 
samo toliko, da sem je nekoliko prehodil in pregledal. Ko me je 
poklic blizu jezera postavil, gledal sem je prvikrat o krasnem zimskem 
dnevi. Prišel sem vrhu jezera iz loške doline. Nastavil sem se ravno 
nad Obrhom. Bilo je jezero do dobrega polno in gladko zamrzneno. 
Samo ravno pod manoj kadilo se je iz talega brega. Neizmemo lep 
bil je ta pogled ! Práv nasproti sebe vidiš Triglav in vse sneženobele 
gore, nad katerimi kraljuje ta sivoskalnati pogorski ocák in sicer 
vidijo se ti tako od tal in tako blizu, da bi rekel: Cirknica je kar 
na podnožji teh planin. Cirkniško jezero, Triglav in malo iz poti 
mej njima postójinska jama, in evo ti najzanimivejše trojice naše, s 
tolikimi prirodnimi cudi obdarjene domovine! 

Solnce jelo se je nagibati in tem bolj lesketala se je ledena 
ravnina, obrobljena na levej stráni od prijaznih vasic, a na desnej 
s črnim tihim gozdom. Tolikanj prevzela me je ta lepota prirode in 
pogleda, da sem popolnoma pozabil namena, ki me je k jezeru 
privédel. Imel sem psa in puško pri sebi in vendar bi bil še gledal 
ter se prekrásnej prirodi čudil, da me ni predramil ropot in krepak 
mošk glas: „Les plavec!" Tik Obrha drži vozňa pot iz gozda in 
jezérec je vozil po njej teško klado. Ogovori me prijazno, kakor je 
sploh tukaj Ijudstvu navada, ter vpraša me, kaj čakám in če ne 
pôjdem „v dno". Povem mu, da sem prvikrat na jezeru, da si je 
ogledujem, da grem še v bližnjo vas Gorenje jezero in da hočem za 
denes samo nekoliko pozvedeti, kako in kedaj bi se najbolje race 
lovile. Z nekakim začudenjem ga tudi povprašam, kako je to, da ni 
rac nič videti. 

„Kako? — Rac ni videti?!" pravi mož, ki je za nekoliko voz 
ustavil. „Pogledite jih no cel trošak precej pod vasjo, in doli bolj 
pod Čmo mlako in okolo Behle, ali jih ne vidite, kar po vsej 
širjavi?" 

„Kaj to, vse to so race?" povprašam. 

On: „Kaj pak! Samo še četvrt ure, ko bi postala pa gledala, 
videla bi, kako bodo vse te pike oživele in trošak za trošakom se 
bode vzdignil poletával na pašo. Pojdiva zdaj skupaj v vas, še 



Dr. H. Dolenec: Spomini o cirkniškem jezeru. 19 

je Čas, da jih greste potem čakat. K Vragu morate iti, ta Vas bo 
peljal na pravi kraj; on je zdaj prvi za tako reč. 

Pogovarjáje se bila sva skozi cerovo hosto brzo do vaši ; pokazal 
mi je mož Vragovo hišo ter ukrenil z blagom doli po vaši , jaz pa 
sem šel k Vragovim. 

Skozi vežo na desno vstopil sem v prostomo svitlo izbo. Oče 
Vrag sedel je za mizo in pušil iz krátke lesene pipice. Ko me 
ugleda s puško in psom, razjasni se mu polno, rudeče lice in prijazno 
odzdravi na moj: dober večer! 

Povem mu, kdo sem, od kod sem in kaj hočera. Reče mi na 
to, da, ako me je ravno želja, uže greva rac čakat; toda zdaj ni še 
pravi čas, ker je še preveč taline. Mislil sem si: tako izkušen lovec 
kakor so Vragov oče, mora uže pravo vedeti. Zategadelj sem opustil 
misel iti na lov in sél sem za mizo. Vragova mati, ki so bili tudi 
krčmarica, prineso ga polič in mahoma sva bila z očetom v gostem 
pogovoru, seveda samo o lovu. 

Oče Vrag so bili krepak mož, da malo takih, bolj veliké rasti 
in silno plečát. Bodi-si za vzdigniti, bodi-si za udariti ali pa za 
hoditi, ni mu ga bilo skoro para pred leti. Tudi zdaj je bil mož 
še pri moci, ali, kakor je pravil, huda bolezen ga je zadosti pohabila. 
Mož surovega ni več pil, ampak samo še žganega in mislim, da 
nekoliko vino in potem žganje sta krepkega moža več pohabila nego 
bolezen. 

Zmenila sva se najprvo o jezeru in racah, a hitro sva bila 
tudi v bregu pri šmah in medvedu. Mož mi je pravil, kako je 
zadnjega medveda ustrelil ravno nad vasjo v Stražišči. Zapadel je 
bil zgoden sneg in zasledili so medveda, ki je hodil na želod. Sporočili 
so v Lož in od tam prišel je gospod uradnik F., z njim še jeden 
gospod in dva žandarja. On da je vse lovce nastavil, sam pa da je šel 
na mesto, kamor je bilo medveda samo tedaj pričakovati, ko bi više 
pošta vljenim lovcem ušel. Koraaj so pogonjiči oglasili se, pravil je 
dalje mož, zaslišim gospoda F., ki je z drugimi vred više od mene 
stal, da zavpije na vso moč: Hav! — na to soseda zopet: Hav! in 
potem tretjega lovca ravno tako : Hav ! — in puška poči. V tem je bil 
pa medved uže tudi pri meni in v takej naglici, da bi ga bil skoro 
zamudil in da sem ga še le od zadaj streljal, ko se je postavil črez 
grajo pri ogí'adi, kjer sem stal. Hrbténico sem mu prestrelil. Strašno 
je rjovel, valil se in si pomagal dalje še kakih dvesto korakov. 

8* 



20 Dr. H. Dolenec: Spomini o cirkniSkem jezeru. 



Nisem se úpal za njim, ampak šel sem nazaj h gospodom, pa ni 
bilo nobednega na svojem mestu. 

Jaz se nasmejem, oče Vrag me pogleda in vpraša, čemu se 
smejem, ter pristaví sam: „Najbrže besedi „Hav!" Jaz ne razumem 
nemški in ne vem, kaj pomeni ta beseda, ampak vem pa vendar, da 
ravno tako je však zavpil. Povejte mi Vi, kaj pomeni ta beseda?" 
Jaz se mu začnem na glas smijati ter poskúšam môžu dopovedati, 
da ta beseda je samo izraz strahu ali začudenja, a zastonj je bil moj 
trud. Mož je le svojo trdil, da jaz vem, kaj beseda pomeni ali da 
mu nečem povedati in še dve leti kasneje, ko je mož ravno ta 
dogodek meni in mojemu bratú pripovedoval , ni se dal prepričati, 
da ta beseda néma posebnega pomena. 

Izrekel sem svoje začudenje, da gospodje niso večkrat stre- 
Ijali po medvedu. Oče Vrag nekoliko umolkne, kakor bi premišljeval, 
potem pa reče: „Ej, seveda so se gospodje prestrašili, ko se je 
medved prikázal — pa kaj ! takému ni zameriti , ki ni vajen zveri, 
katera je vendar le grozna." 

V takili in jednakih pogovorih je hitro čas minul in odpravil 
sem se proti domu. Obljubila sva si z Vragom, da se bodeva večkrat 
videla. Krásna noč, nebo jasno, polna luna je svetila. Oče Vrag me 
je še opomnil, da bi ne zašel na razpotji proti Obrhu in gozdu in 
šel sem z najboljšim občutkom proti domu. 

Tako sva se bila seznanila z Vragom in ostala sva si dobra 
znanca dolga štiri leta, dokler mi ni móža smrt otéla. Preveč morda 
se je Vrag z lovom pečal in premalo z delom pri hiši in na polji. 
Kakor je premoženje pojemalo, tako je hiral tudi mož ; doživel je še, 
da je starejši sin, lep in priden junák od vojakov prišel in se oženil, 
ter da se je vse na bolje obrnilo. Samo očeta so bile skrbi in nevolje 
preveč žganju v roke potisnile in to je bilo krepkega moža napósled 
pokopalo. V teh štirih letih svojega znanstva sva z Vragom dostikrat 
skupaj lovila po suhem in po vodi, po gozdu in po ledu, a zmirom 
sva se dobro razumela. Meni se je mož priljubil, dasiravno je bil 
mnogim preosoren; prijal mi je, ker je bil mož -beseda, nikakor ne 
priliznen in, kadar je bilo treba, svoje glave. 

Menim, da bode práv, ako uže zdaj in tudi nekoliko več omenim 
o drugem moži, ki mi je bil tudi malo ne vedni spremljevalec na 
jezeru. Bil je Stáreč Mihá. Ne morem se znebiti misii in zategadelj 
jo tudi povem, da ni práv, če se na tega moža ni nameril kakšen 



Dr. H. Dolenec: Spomíni o cirkniškem jezera. 21 



učenjak, ki potuje po centrálnej Afriki ali pa kakšen tak gospod, 
ki si je izbral nalogo preiskavati najbolj severne in ledene kraje, 
kajti Mihá ni nikdar zeblo in nikdar se ni za vročino pritožil. Ne 
vem ali mu je bilo to prijetno , kar bi sodil po njegovih otrocih, 
o katerih bom tudi govoril, ali se je mož toliko izvežbal v teh lastnostih, 
da sta mu bila vročina in mraz vse jeden, ali bolje rečeno, no b eden 
občutek. 

Mihá je bil veliké rasti, ne tenak ali še menj pa obilnega života. 
Kolikor ga je bilo, bilo je uže sama žila in pa kost. Stopal je daleč, a 
vendar hitro kakor mravlja; tekel, če je bilo treba, kar cele pol 
ure. Sam mi je pravil, da za pešca ga ni ugnal še nobeden drug, 
kakor Vragov boter, predno so bili še bolni. Ta mož, da je jedenkrát, 
ko so psi jeleňa pojali, pritekel iz dna jezera pa do vrhá Loma v 
treh četvrtih ure. Navaden človek potrebuje poldrugo uro. Dasiravno 
velik, izginil je Mihá kar v tla, ako se je bilo treba živali potajit, 
ali pa zalezovati jo. In to je on tolikokrat v svojem življenji ponavljal, 
da se mu je kar ves život tej navadi udal. Uže ako je Mihá o racah 
pripovedoval ter na primer rekel: „Kar jih ugledam za ovinkom", 
uže so mu bile ráme stisnene in život prihuljen. In ako so race še 
tako daleč od naju letele, zašumele ali oglasile se, kolikor toliko je 
Mihá ráme stisnil in méd-nje glavo potisnil. Ko se je Mihá ženil, 
bil je jeden najboljših posestnikov na (íorenjem jezeru; ko sva se midva 
spoznala, bila je samo še hiša njegova. Hiša stoji sredi vaši, in ako 
bi tega tudi ne povedal in samo rekel: pojdi v vas, in v tisto hišo 
pojdi, v katerej prebivalci samo od rib in rac živé, ne bi Mihovega 
doma mogel izgrešiti, kajti kakor okolo lisičje luknje bilo je okolo 
Mihove hiše vse polno ostankov in odpadkov vsega, kar so Mihá in Mihovi 
v hišo prinesli in použili. Mihá je imel zdravo, krepko ženo in osem — 
ne osmero - otrok, namreč samih fantov. Zadnji štirje so bili dvakrát 
dvojčki. Kakor hitro je sneg skopnel, grelo se je vse to pred hišo 
na solnci , in kadar sem v vas prišel in proti hiši zavil , brž me je 
jedno ali drugo dete opazilo in kakor lisičice v luknjo, potajilo se je 
vse v hišo in pravilo, da „gospod" gredó. 

Ko sem prvikrat v hišo stopil — bilo je v zimskem času, — 
takrat so imeli dvojci po jedno in po dve leti in vsi štirje so popolnoma 
nagi čepeli na peci kakor ptički v gnezdu, katerih se še ni prijela 
mišja dlaka. Vprašam mater, zakaj jih ne obleče, a takoj se mi 
odreže, da še nikdar niso imeli srajce na sebi, in da dokler je bilo 



22 I. Franke: Estetična načela pri obleki in stanovanji. 



še kaj pri hiši , da jih je nekoliko pomrlo , zdaj pa da ne umrje 
nobedno vec. Starej ši trije fantje so bili uže lovci. Riba na plitvici 
jim je teško ušla; najstarejši je tudi uže s puško znal pomeriti. Bili 
so si podobni kakor krajcarji, vsi izrezani tako kakor oče, plavkastih 
las, pegastega obraza, pogleda pa tako bistrega, kakor ga ima samo 
jastreb v zraku ali ščuka v vodi. Nisem se raogel nagledati teh očij, 
ne da bi rekel zaradi njih lepote; in da se niso samo meni posebne 
zdele, dokaz je to, da me je tudi kmetski mladenič, ki me je na 
jezero spremljeval, nánje opozoril ter rekel: „Ti otroci so tako vajeni 
za ščukami gledati in jih loviti, da se jih je uže ščukino oko prijelo". 



Estetična naéela pri obleki in stanovaryi. 

Spisal Ivan Franke. 




a našo eksistenco ali bitje potrebne stvari smejo se deliti v 
také, katere so nam neobhodno potrebne, brez katerih živeti 
ne moremo, in v óne, brez katerih se da sicer prebiti, a po 
katerih hrepenimo tako, da se čutimo nesrečne brez njih. Te zaduje 
tako zvane kultúrne potrebe so se v teku čaša z napredkom človeškim 
jako pomnožile in še vedno narastajo. Pri stvareh, ki ifttrezajo našim 
kulturnim potrebám, je nebrojno takih, katerim daje ceno formalnost 
ali vnanja obUka. Ti predmeti so zopet dvojni, namreč oni, katerih 
vrednost obstoji jedíno v formalnosti, pri katerih je dovršenost oblike 
jediná svrha; in óni, kateri nam praktično služijo, pri katerih pa 
cenimo in zahtevamo poleg praktične popolnosti prijetno vnanjost, 
primemo krasoto, t. j. hočemo, da ustrezajo našemu okusu, d a so 
lep i. Také objekte proizvája umetnost takrat, kadar je formalnost 
jediná svrha; in umetniška obrt, kedar ima predmet zadoščevati 
praktičnemu namenu in našemu okusu.*) 



*) Slovenskí izraz umetnost ali pravilneje, toda nenavadneje nmetelj- 
nost, ponienja toliko kakor nemški Kunst, torej vse umetnosti. Za umetnosti, 
katerih proizvodi so za vid, t. j. za arhitekturo ali zidarstvo, kiparstvo, slikar- 
stvo in vse risarske umetnosti, nemamo še skupnega slovenskega izraza. Tudi 
drugi narodi imajo le bolj konvencijonalna imena; Italijani zovejo navedené 



I. Franke: Estetifina načela pri obleki in stanovanji. 23 



Socijalist i)regledujoč mnogobrojne nekatere, tudi po meri veli- 
kánske podobe pariškega Louvra vskliknil je: „Kakšna škoda za toliko 
platná! Koliko srajc in bliiz bi se bilo dalo narediti iz njega!" Ta 
izrek zaniká popolnoma umetnost in vso umetniško tvarino; mož je 
ni stavil mej človeške potrebe, ampak šmátral jo je kot stvar strašno 
odveč. Razven tega, da bi mož iz takega platná, na kakeršnega slikamo, 
nerád nosil bluzo, in da bi mu še menj ugajala srajca, ni imel pred 
očmi človeškega stanja, kakeršno je v resnici. Resnično, gledé na 
to, kakor je in kakor je bilo, vpletená je umetnost na vse stráni 
v življenje, ne samo pri izobraženih in kultumih narodih, ampak 
tudi pri ónih na nižjej in na najnižjej stopinji. Potrebo umetniškega 
lepšanja lahko však opazuje sam pri sebi in pri tem, karima doma 
v sobi in kar vidi na ulici. Divjaki lepotičijo sebe z razlicnimi stvarmi, 
bárvajo si nepokrite dele svqjega telesa in jih tetovirajo, lepšajo si 
svoje orodje in svoje posode. Lišp je pri mnogili narodih nizke kultúre 
tolike veljave, da nadomestuje denár. Stanley, potujoč skoz srednjo 
Afriko, plačeval je delo Afrikancem in kupoval od njih živeža za 
šteklené bi ser e, drugod za medén. drat in za barvano kotanino, 
vse te stvari nosijo na sebi za lepotičje, 

V vseh časih, kolikor nam priča zgodovina, in pri vseh narodih, 
nahaja se umetniško lepotičje in luksus, nikjer ni popolnoma brez 
njega, samo stopnja in dovršenost je razliéna, skupnej izobraženosti 
in národnému premoženju primema. Tudi otrok káže zgodaj željo po 
lepih stvareh, po krasl)i in lepoticji. Iz navedenega smemo sklepati, 
da je ta nagib naraven in opravičen del občečloveškega značaja. 

II. " 

Umetniški proizvodi imajo, kakor smo i)ovedali, za svrho samo 
formalnost, samo umetniške namene, in ukazovalni so jim jedino 
umetniški zakoni ; ali pa je prvotni namen predmetom praktičen in 
umetnost jih dela lepe, dopadljive in okusne. V resnici je pri izvrševanji 
l)raktični in umetniški del malo ne vselej resultat jedne in iste 
moci, ker nij mogoče obeh momentov ločiti; in ta moč ali delovnost 
se zove umetniška obrtnost. Navaden je tudi izraz umetniška 



umetnosti „belie arti" ; Francozi ^heaux ai-ts", t. j. lepe; Angleži „fines arts", 
t. j. fine umetnosti, kakor da bi plasba, ali poezija ne bila lepa. Stvarno najboljši 
izraz je nemški .bildende Kunst", umetnost, katera upodablja, in v tem 
zmislu rabi nam beseda umetnost tudi v tem spisu. Pis. 



24 I. Franke: Estetična načela pri obleki in stanovanji. 

industrija in tehnična umetnost. Izumévajo, sestavljajo ali kompo- 
nujejo uraetniško krasbo dandenes mnogokrat umetniki, ki niso obrtniki. 
Nekdaj ni bilo tako ; v vzgled je stará italijanska umetnost in umetniška 
obrt, kateri sta bili tako zvezani, da je večkrat postal iz rokodelca 
umetnik, kakor n. pr. slávni Benvenuto Cellini. Ttalijani imajo tudi 
še sedaj jedno in isto besedo „artista" za rokodelca in umetnika. 

Ornamentálni ali umetniški deli, ki služijo za praktično rabo 
namenjenim stvarem v krasbo, spadajo pod umetniške zákone ; prezi- 
ranje ali nedosledno in nepravilno porabljenje teh zákonov prouzročuje 
neokusne produkte; nasprotno je pa tudi obrtnik, ki zna svoje delo 
okusno lepšati, brez dvombe umetnik. 

Však obrtniški produkt ima svojo določeno obliko in barvo, je 
iz določene tvarine in ima služiti določenej svrhi; ti elementi so 
odločilni za obliko predmeta, torej jih je treba bolj natančno pre- 
mišljevati. 

Ljudje z dobrim muzikalnim sluhom, ki pravilno vežejo glasove 
vsaj lájših nápevov, so navadni ; le malokdo je zmožen dosledno neubrano 
in napačno peti ali zvižgati. Tudi za harmonijo barv imajo prosti 
narodi, če tudi na nizkej stopinji izobraženosti, v svojem kostumu in 
v svojej krasti dobro oko, da instinktivno zadenejo pravo ; pri omikanih 
Ijudeh je pa ta zmožnost mnogokrat opešana, da so pri sestavljanji 
barv brez sveta in negotovi. Nahajajo se slučaji zoper vso harmonijo 
barv ali gledé tega neokusne stvari. 

Zakoni dobrega okusa so bili uže dávno poprej praktično izvrševani, 
nego se je pečala vednost z njimi. Tako je natančnejša vednost o 
harmoniji barv nová. Dandenes vplivajo na splošni okús gledé barv 
vednostne preiskave in razprave, katere tudi potrjujejo pravilnost 
starinskih predmetov in ónih neevropskih, posebno azijatskih národov. 
Povedati hočem tukaj nekaj o barvnej teoriji, ker se morda ni vsakdo 
s tem bavil ali mu je pa uže pošlo iz uma. 

Barve imajo na človeško čutje velik vpliv, ki je primeren glasbi. 
Po umnej sestavi barv se napravlja prijeten, Ijubeznjiv, nežen, kakor 
tudi mogočen ali žalosten vtis; mogoč je pa tudi neprijeten, zopern 
vtis, če se barve ne ujemajo in tako rekoč zbadajo oči. Občut- 
Ijivost očesna za barve je obce jako veliká. Po novejših preiskavah 
je sicer dokazano, da so nekateri ljudje za barve slepi, da ne vidijo 
ali ne ločijo nekaterih barv n. pr. zelene in rudeče, ali celo ne razlo- 
čujejo nobedne. Toda takih Ijudij je primeroma malo in ni še dognano, 



I. Franke: Estettčna na£ela pri obleki in stanoTanji. 25 

od kod izvira ta neostatnost vida. Navadno občuti oko práv maj hne 
izpremembe ali nijanse na hip in dobro. Mnogokrat se ne zavemo, 
da nam je oko posredovalo vtis, kateri se polasti našega čutja. Treba 
se je le spominati poletnega dneva, kadar, ko je še ra\Tio solnce sijalo, 
zagmejo čmi teški oblaki nebo. Nastane nekakšna nenavadna svitloba 
in tisina, in če tudi ne vidimo ravno približujočih se temnih oblakov, 
polasti se nas otožnost in čutimo, da nam žuga nekaj nevarnega. 
Največ prouzročuje ta vtis odsevana ali reflektovaná svitloba od onega 
dela neba, ki še ni z oblaki pokrit. Ta svitloba, po svojem viru v 
barvi izpremenjena, je solnčnej v nasprotji, in ker malokdaj nastane, 
je nenavadna. Ko je vse nebo jednako zagmeno, mine ta čudná 
svitloba in z njo tudi neprijeten vtis. Naj se primerja s tem lepo 
jasno jutro ali poleten večer, kadar se solnce skrito za oblački unižuje za 
gore, kakeršnih prizorov je v našej domovini mnogo prekrasnih. Ali 
se kdo dobro ali slabo počuti, hodi mnogo po zraku ali tiči v sobah, 
sodimo po barvi obličja. Sploh so vzgledi za občutljivost očesa glede 
barvnih prememb nebrojni. 

Bela barva je izmej vseh najbolj svitla, čma najbolj temná; 
ona reprezentuje svitlobo, ta terno, obe sta si v največjem nasprotji. 
Glede kolorita sta neutrálni, v zmislu drugih živih barv tako rekoč 
brez barve. V sredi mej njima je sivo. Z ozirom na svitlost morejo 
se uvrstiti vse barve mej belo in črno. Rumena je za belo najbolj svitla, 
rudeča je v sredi , modra se bliža temoti. Te tri barve imenujejo 
se zarad svojega odločnega značaja tudi glavne in so glede zmožnosti 
vzdržati ali vzbuditi vid, t. j. glede delovanja ali aktivitete v določnem 
razmerji mej sebój. To razmerje se da povedati v številkah. Ako se 
namreč stavijo te tri barve jedna poleg druge, ima pokriti rumena 2, 
rudeča 3, modra 5 delov površja, da bodo z jednako močjo vplivale 
na vid. Bolj natančno razmerje je za rumeno 3, za rudečo 5, za 
modro 8 delov površja. Torej je rumena barva najbolj vzbudljiva ali 
aktivna, modra najmenj, rudeča je v sredi mej njima. Razume se, 
da imajo biti te barve jednake napojenosti, t. j. ne sme se staviti 
poleg belkasto rumene jako rudeča ali modra; poleg sivkaste ali 
slabo rudeče živahno rumena i. t. d., da velja navedeno razmerje. Po 
tem zákonu je rumeno samo tako rabiti, da se v primeri k drugim 
barvam le malo razprostira, da le malo površja zakriva, bolje premalo 
nego preveč. Drugoredne ali sekundárne barve, tako imenovane zategadelj, 
ker niso več tako odločnega značaja, so oranž, stoječa mej rumeno 



•26 L F-ranke: Estétiôna naCela pri obleki.instanovanji. 

in rudečo, višnjeva ali violet, mej rudečo in modro. Rujava ni samo- 
stalna barva, ampak je samo jako temná rumena. 

Bela solnčna svitloba se da razcepiti po prizmi v tako imenovane 
prizmatične barve. Mávrica, kakor je znano, nastane po istem potí, t. j. 
po dežji je razcepljena bela svitloba v krásne prizmatične. Mogoče je 
prizmatične barve zjediniti zopet v čisto belo svitlobo. Bela svitloba 
ima torej vse druge v sebi zjedinjene. Po skušnjah je dokazano, da 
sta dve barvi popolnoma v harmoniji jedna poleg druge, in jedna 
drugo povzdigujeti, delati bolj živo in krásno takrat, kadar se pomešati 
v belo ali neutralno sivo (sivá je samo menj svitla bela) in tedaj 
pravimo, da se barvi v navedenem razmerji dopolnjujeti, jedna je 
druge komplement ali dopolnilo. Pri sestavi barv je tudi najvažneje 
rabiti dopolnilne barve, ker v tem dopolnilu obstoji hannonija. Rudeča 
ima modro-zeleno, oranž zeleno-modro, rumena ultramarín, zelenkasto- 
rumena višnjevo, in zelena bager (purpur) za dopolnilo. Gledé aktivitete 
stoji oranž mej rumeno in rudečo, zelena in višnjeva mej rudečo in 
modro. Zelena in višnjeva sta toliko mirnejši, koliko bolj se bližati modrej. 

Da je to res, priča nam trávnik ali vrt, kadar so rožice v cvetji. 
Rumene, rudeče, bele in modre cvetice, kot živahne, visoke in napojene 
barve, se le majhen del travnikovega ali vrtnega površja ; zde se nam, 
kakor bi bile potresene na zelenej podlagi ; zategadelj je vtis po svojej 
krasoti tudi miren. Mislimo si to razmero narobe: na jako rudečem, 
rumenem ali modrem površji potresene zelene cvetice ; kako bi moglo 
oko to prenašati! 

Po tem načelu ravnotežja urejen resultat polihromije je sredenj 
ali indiferenten , ker v sebi končan in dovršen, strinja se dobro z 
vsako okolico in je povsod očesu ugoden, dopadljiv. Za vse také 
predmete, ki niso samostojni, nego imajo služiti samo kot del formálnej 
celoti, n. pr. za tepihe, preproge in zagrinjala, je takšno polihromovanje 
najpravilnejše. Orijentalci polihromujejo od nekdaj svoje sloveče tepihe 
tako in zapadno kultúrne občinstvo priznáva pravilnost te sisteme 
ne le s tem, da kupuje proizvode orijentalske umetniške obrti, ampak 
da jih tudi posnema. Francozi, v umetniških stvareh še vedno za velik 
korak pred drugimi, nabirati so jeli prvi orijentalsko blago in je 
l)Osnemali. Drugi industrijalni narodi posnemali so Francoze in zdaj 
l)Osnemajo tudi njih pot, t. j. poslužujejo se izvirnih vzgledov. V isti 
namen je bil ustanovljen orijentalni muzej na Dunaji. 



Dr. V. Zarnik: Nekoliko črtíc iz polpreteklega 6asa. 27 



Nekoliko črtie iz polpreteklega čaša. 

Spisal dr. V. Zarnik. 

L 




eja Ast, šilo Ahle, drevo Baum itd. brunrtali smo na ves 
glas v poznej jeseni leta 1842. v šenpeterskej soli v Ljub- 
Ijani pod vodstvom starega šentpeterskega „šómaštra", čigar 
naloga je bila pokazati nani prvé korake, kako se pride v hrám 
modrosti in nemške učenosti. Sedeli smo dečki natlačení, kakor slaniki 
v sódu in s komolci smo se suvali na desno in levo, ker ni bilo 
mogoče, da bi petnajst fantov imelo zadosti prostega gibanja v jednej 
šolskej klopi. Takrat ni bilo nič šolskih nadzornikov in komisijonov, 
ki bi bili merili, koliko kubičnih metrov i)rostora však učenec potrebuje, 

Naš učitelj je bil star, jako resnoben mož in vsakdo izniej 
šolarčkov bil je vesel, če mu ni druzega rekel, kakor: „du Esel du!" 

To so l)ile prvé nemške besede, ki smo se jih v šentpeterskej 
soli naučili. Ker je ta kompliment však dan po večkrat slišal, bil je 
však prepričan, da je strašan osel, in si je še práv v veliko čast 
štel, ako je gospod dostavil še po slovenskí: ti si práv tistega osla 
brat, ki je v Noetovej barki rigal! 

Kakor pravim: vsi šenpeterski akademiki bili bi s tem zmer- 
janjem práv zadovoljni, ako bi bilo samo pri tem ostalo. Ali prišel 
je tudi potres, sličen tému zadnjič v Zagrebu. (lospod učitelj so 
namreč, ko je kateremu izmej nas špiritusa zmanjkalo, s celo pestjo 
tako zaušnico primazali, da je vseh petnajst glav v jednej klopi skupaj 
trčilo. Klofuto je večjidel dobil tisti, ki je na konci klopi sedel, in 
mej temi nesrečniki bil sem tudi jaz. Pri tistem je bil potres, kakor 
zadnjič v Zagrebu, kar sedem solnc je na jedenkrát videl , potem 
pa veliko temo brez meseca. Pri drugem sosedu je bil ])otres samo 
še také moci, kakor v Brežicah — in tako čedalje manjši in manjši — 
da je petnajsti pri židi sedeči samo še malo vibriranje čutil. 

V soli so bili trije dostojanstveniki : prvi je bil „obennustersilar" ; 
drugi tisti, ki je s palico dajal na zadnjo oplat in tretji, ki je gospodu 
učitelju po tobak hodil, kajti bili so velik „šnofáč". 

Prvo dostojanstvo je zadelo po navadi kacega rei)etenta, ker 
je bil on najučenejší, ko se je šola začela, kajti poznal je gotovo 



28 Dr. V. Zarnik: Nekoliko črtic iz polpreteklega fiasa. 

vse 6rke: a mi na novo vpisani smo okolo sebe gledali, kakor božji 
volički. Tisti, ki je imel sliižbo profosa, bil je močan, krepak, gotovo 
tudi najstarejši v soli, — doma po navadi izpod Golovca, iz Štépanje 
vaši, ali pa iz Most. Ko sem jaz začel v šolo hoditi, opravljal je 
to dostojanstvo učenec, ki se je pisal za Jesiha; in res je znal 
také mazati, kakor da bi bila šiba poprej v kisu namočená. Bil je 
doma izpod Golovca, uže štirinajst let star, a mi drugi smo takrat 
komaj po pet, šest ali k večjemu po sedem let imeli. 

Najbolj imenitno, tedaj tudi najbolj zavidano dostojanstvo je 
bilo tistega, ki je po tobak hodil. Moral je biti v posebnej milosti 
pri gospodu učitelji, kajti obrajtali so tobak samo iz neke prodajalnice 
pri mesarskem mostu. Tisti dostojanstvenik , ki je dobil zjutraj ob 
ôsmej uri, ko se je šola začela, groš za tobak, odpravil se je takoj na 
pot in povmil se je malo pred deseto uro, ko se je imela šola končati. 

Ker je bilo treba najmenj trikrát na teden, včasih pa tudi 
však dan pc tobak hoditi, imel je tisti presrečni tobakonosec skoro 
večji del dopoludneva prostega, niti ni čutil nikdar nobenega potresa, 
niti mu ni bilo treba toliko „Eselnov" požirati, kakor nam ostalim 
nesrečnežem. Šel je po tobak po šenpeterskem predmestji, — potem 
ko ga je kúpil, obmil se je cez mesarski most na veliki trg h Giontiniju 
gledat, če so kakšne nove slike razstavljene in končno se je povmil 
po Poljanah počasi zijala prodajaje spet v šolo. Tako mu je dopoludne 
prijetno minulo; torej ni čuditi se, da je bilo to mesto najbolj zavidano 
in da je bila vsacega najbolj vroča želja, popeti se kedaj na to visoko 
in častno stopinjo. 

Meni se je to posrečilo še le zadnji mešec šolskega leta. Bilo 
je pa to tako: moj predhodnik imel je ravno na semánji dan, ko je 
bil v Ljubljani sv. Petra semenj, nesrečo, da je po poti tobak izgubil 
— vsaj tako se je on pri gospodu učitelji izgovarjal in se poleg 
tega na grde načine kremžil. Mi drugi mu pa nismo tega verjeli, 
ampak imeli smo ga na sumu, da še tobaka kúpil ni, nego da si 
je za ta groš pri Tirolci na sejmskem trgu lesenega konja kúpil. 
Pa bodi-si kakor hoče, bil je sijajno odstavljen in njegovo mesto je 
bilo razpisano. Gravitetično so gospod učitelj vprašali: „No, kdo hoče 
pa sedaj po tobak hoditi ?" Kakor da bi blisknil, smo vsi na jedenkrát 
vstali, na vse pretege obe roki molili, s prsti migali in kakor iz jednega 
grla vpili: Jaz! jaz! jaz! Gospod učitelj so nas pa resnobno gledali 
in gotovo kakih deset minút motrili, predno so se odločili. Vsi smo 



Dr. v. Zarnik Nekolíko irtic iz polpretekleto, ali drugače povédano, zakaj „n" odska- 
kuje samo na konec debla. Popréj smo videli, da se v té združbe 
vtĺkajo tudi samoglasniki, čaši i nepotrební. A tega ne mislim, da 
sem tukaj naštel tacih beséd vse raznolíčne obraze, kolikor bi sejih 
moglo poroditi, kajti jezik je neskončno plodovit v svojih stvôrih. 

Po občej misU se tem besedám v koreníko deva: pin-peti; 
ali vse káže, da je to le njé obrušeno lice, katero v svojej celôti 
slove: pi n t. 

Jezikoslovni zákon o hohnícih, s katerim smb se zdaj bavili, 
nam odkriva, zakaj imata staroslovenskí glagol: m až í let i, Mann 
werden, in ruski samostavnik: mužlanú, m., der Kerl, ein grober 
Mann, v sebi „1", kateri je bil do sih dob neraztolmačen, in to nas 
ob enem tudi učí, da zaradí jednacega „1" i staroslovenskí glagol: 
peč a tí letí, siegeln, méri na sled zatajenega hohníka, če tudi ga 
v imeni za némško besédo „Siegel" uže néma ni stará slovénščina: 
pečatí, m. f., a ni drugi slovanskí jezici: novoslov. pečat, m.; 
srbskí: pečat, m. itd. ; v jedinej póljščini ga nahajamo, ali tudi tam 
zdaj uže samo v končníci: píeczeé, f., das Siegel, a bil je v 
pravekí í v samem debli. Beseda: pečati se né porodila iz glagola: 
pek-peka, heíss seín, kakor se je nekdaj trdílo. Ker ima slovan- 
ščina za nemško besédo ,. Siegel" še neko drugo ímé, povmímo se 
zopet k ónemu glagolu, kateri slove staroslov. : vúspetiti, hindern, 
hemmen; ruskí: pjatíti, zuriickstossen, zuriickschieben ; novoslov.: 
petíti, zuriicktreiben. Pojma „hemmen" in „driicken" sta si v 
naravnem rôdi, ter namésto „zuriickschieben", moremo tudi reči 
„zuriickdriicken". Od te podstave: pet, „driicken", nahajamo staro- 
slov.: petino, n., das Zeichen; rus. : pjatno, n., das Siegel, der 
Stempel: Aufdruck (ostarelo); der Fleck, eigentl. zuerst: der einem 

3* 



86 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 

Fleck ähnliche, ein Zeichen bildende Siegelabdruck, Stempel; pjat- 
niti, v., stempeln (ostarelo): poljski: piatno, n., Stempel, Zeichen, 
eingebranntes Zeichen. Semkaj tudi štéj ruski: pjatlyj, adj., fleckig, 
srbski: pétici, m. pL, eine Art Ausschlag, pétiéi, m. pi., isto, od 
koder je morda vlaška beseda: petécchie, f. pL, rothe Flecken 
auf der Haut, in tudi nemška: die Petetschen, Peteschen; a 
iz némščine je nazaj vzéta na pósodo poljska: petecie, petocie^ 
m. f. plur., Fleckíieber, Petetschen; priméri vender tudi lat. : petigo, 
f., Räude. Ločiti je staroslovenskí besédi : p e t i n o , n , das Zeichen, ino ; 
petíno, der Spom, kajti prvá se opira na podstavo: p e t-, driicken, 
a druga je pridévnik (adj.) od samostavnika : peta , die Ferse, ter znači : 
zur Ferse gehorig. Semkaj morebiti prístoji tudi neraztolmačena 
beseda: p a ti, m., der Weg, novoslov. : pót, m. f. itd., kar utegne 
značití „utrta tla", festgetretener Boden, via trita, in primériti bi k 
tému bilo srbski: utréník, m., die Heerstrasse, via trita, in novo- 
slov. na Goľíškem: útr, útra, m., festgetretener Boden; ako je ta 
misel pravá, to latinskí: pons-pontis néiz prvíne „most", nego 
samo „pót", kakor si je tudi slovanská beseda „most" v rôdi z 
besédo „mesto", der Platz, Ort; zatorej naš „most" utegne značiti: 
Ubergangsstelle. A „pečati", namésto prvotnega : pece ti, ima drugo 
koreníko : p e k , od koder potem : p a k , vordriicken von oben nach 
unten und auch von unten nach oben, za tega delj ruski: pečati, 
f., rés né samo: Siegel, nego i: Druck, Biicherdruck; priméri češki: 
pučiti, v., vordriicken, vortreiben. Tega koreňa besede so znane 
ter zaznamenávaj o : k višku napéto in tudi ob enem dolu pri- 
tísneno stvar: vótel, globok prostor: polj. p ak, m., pac z, m., 
die Knospe, pek, m., das Biindel, a staroslov. : pačina, f., die 
hohe See, wo das Meer sehr tief ist; der hohle Raum (des Schiífes). 
Z besédo: pačina je tudi vzporéditi novoslovénski, jednaki „1", 
kakeršen je v „p e č a t i 1 é t i " , imejóči glagol : p ú k 1 é t i (-le-), 1 í m , 
v. impf. : to me noč in dan peklí, nagt mich im Inneni, in der Tiefe. 
V Laščah; na Dolénjskem okolo Čáteža. Znano je, da „a" čaši toli 
omedlí, da se preobrázi v „u", 

(Dalje prihodiijič.) 



x.: Pastir. 37 




P a s t i r. 

I am gori, tam gori za tretjo goró 
\,^-^$- Planina dviguje v nebo se, 
Iz dalje srcé omedleva na tijó, 
ObraCa na njó mi okó se. 

Razmakni predgorja se temnega zíd, 

Zavesa raeglena, izgínil 
Naj svóbodno zopet se pase mi víd 

Po mojej, po mojej planíni. 

Oj, pašniki solnCni, lesovje temno, 

Vi viri, potoki studéni, 
Ti, slap moj grméči, ti, selo mirnó. 

Pri srci ko nékdaj ste meni! 

Željnó, kakor ded naš v izgúbljeni raj, 
Jaz gledam na trate planinske, 

Solzéč se ozíram na mesta nazaj, 
Kjer sanjal sem sanje detinské. 

Tam, srečen pastirček, sem, glásno pojóč, 

Veselje srcá razodeval, 
Poslušal je potnik po dolu gredóč, 

Moj drug mi je z ónkraj odpeval. 

Britkósti in boli tam nísem poznal, 
Pijóč le sladkosti sem rasel; — 

Da bil bi pač vedno tam gori ostal 
In čede očétove pasel! 

A vrgla osoda nemilá me je 
Od doma vže v rosnej mladosti. 

In s kupo modľósti pojíla me je, 
Še bolj me je s kupo britkósti. 

Postal sem mej svetom drugačen pastir 
In čedo zdaj čuvam slovečo; 

A vsähnil veselja je prejšnjega vír, 
Izgúbil življenja sem srečo. 

Onemel je petja veselega glas, 

Srcé mi teró bolečíne; — 
Zakaj sem zapustil te, rojstvena vás, 

Zakaj sem vas pustil, planine! 




38 Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 

Otok in Struga. 

Noveleta. 

Spisal dr. Ivan Tavčar. 

ekje na Slovenskem se vije precej mogočna reka niej širokim 
poljem. Hudobná voda je to! Kjer koli se zavije, zajedá se 
globoko v ilnato zemljo, ter napravlja peneče vrtince. Dolgo- 
časno olšje jej senči bregove. Ce pa se z dalje ozreš po tej vodí, 
zdi se ti, da je struga nalita s samim črnilom. 

Práv pri bregovih raste loček ali gleno in tista resnata, pôvodná 
tráva, ki se sedaj vzdiguje, sedaj zopet k tlom potaplja, kakor bi s 
svojim nerairom hotela pokazati, da tudi njej ni po volji mokro 
stanišče v temnih valovih. 

Tu pa tam se iz ločka vzdigne pôvodná ptica, ter leta, tužno 
kričeč, nad vodo. Le redko kje zagledaš ribo na vršini, samo, otožno, 
kot je vse otožno pri tej vodi. V globini pa preži tolsti som, ter se 
sedaj pa sedaj s hruščem zažene za svojim plenom. 

Tik levega obrežja vleče se prašná cesta, polna črnega prahu. 
Polje ob stráni je obdelano s koruzo, glavnim pridelkom nerodovitnej 
krajini. Však trenotek te srečavajo lačni obrazi; však korak se ti 
odkriva revščina in beraštvo. Če pa se nad taboj razteza še sivo, 
oblačno nebo, imaš občutje, kakor da si v kraji, ki sta ga ravnokar 
smrt in lakota s svojo grozo prepluli! 

Iz širnega polja se omenjena reka končno zavije v ozko dolino. 
Tam pa je krajina prijetniša. Cmi gozdovi se na obeh bregovih do 
visokih gorskih grebenov razprostirajo, mej njimi pa napravljajo zelene 
senožeti, njive in vinogradi harmonične lise. 

Ravno na istem mestu, kjer se reka skrije v dolino, postavili 
so, naši predniki graščini podobno poslopje. Od nekdaj so tu gospo- 
dovaU mogočni in premožni baróni iz Struge, kakor so se po tem 
svojem, tik reke stoječem posestvu imenovali. Ali tedaj, ko se naša 
pripovest pričenja, je Struga skoraj podrtina. Njeno zidovje je razrito, 
odrgneno, rujavo-rudečkasto in razpokáno, da se je bati, da zleze 
poslopje však trenutek na kup Na štirih oglih širocega grada tiče 
tanki stolpiči, na katerih so strešice sumljivo nagnene, kakor da so 
se ti štirje stolpiči napili kislega vina, in jih sedaj glava boli ! Na 
dvorišči stoji kapelica z visoko, kupli podobno streho. 



Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 39 

Krog grajskih židov rastejo koprive in druga taká slabá zelišča. 
Gadje in kuščarji imajo tu notri svoja selišča. Za poslopjem se po 
hribii navtik razteza vrt, ki je bil morda nekdaj čedno in okusno 
obdelan. Ali sedaj poganja tráva po peščenih stezah, in mesto rož 
in cvetja se šopiri trnje po gredicah. Kavke in sokoli, pod raztrganira 
ostrešjem gnezdeči, pojajo se nad poslopjem v zraku, ter svojim 
kričanjem napravljajo nemir. Človek pa se malokdaj prikáže iz 
žalostnega tega dvora, Ali vendar je istina, da se je še stanovalo 
na Strugi. Ti pa, ki so prebi vali v njej, pretrgali so bili uže dávno 
vse veži mej svetom in mej saboj, 

Komaj četvrt milje pod Strugo se dolina mahoma razširi. Sredi 
reke se očem odkrije precej velik otok, obrasten s smerekami, 
brezami in terpetlikami. Na tem otoku se dviguje ponosno poslopje, 
grád Otok. S svojimi stolpi in s strmimi strehami je grád romantično 
krasen. Človeku, iz dalje to poslopje opazujočemu, pa se dozdeva, 
kakor da bi gledal ostanek iz srednjega veka, ki so ga mimo hiteči 
čaši tu pozabili. In však trenotek pričakuje, da prijezdi iz visocega 
portala tropa svitlih vitezov, ali pa da se [)rikaže na balkón v tesno 
obleko zavitá gospica s širokimi, nagrbančenimi rokavi. 

Moderne náprave okrog grada, lope in drevoredi človeka pač 
hitro v sedanjost pokličejo. In če umazani grajski hlapci s kletvinami 
tolste konje na vodo pripode, raztopi se takoj tudi romantika. Mimo 
Otoka pa se léno vali voda, globoka in zeleno-temna. Nekoliko čolnov 
je privezanih pod vrbovjem in po vodnej vršini se gonijo gosi, race 
in trije ali štirje mogočni labudje. 

Lep kraj je to! In tem lepši se ti vidi, če si prišel na Otok 
mimo dolgočasne, podrte Stnige! 

I. 

„Namen moj je storjen! Čemu naj mi je še to pusto življenjeV 
In kadar imaš te vrste v rokab, pretrgana je uže nit mojega življenja! 
In sam jo bodem pretrgal, ter povrnil stvarnici svoje atóme!" 

^Moj Bog, če bi bil dobil žensko, kakor so je zaželele moci 
kipečega mojega srca! Ali ti, Ana, bila si moje prokletstvo! Ti si 
tista žena, ki me vleče v pogubno globočino!" 

„In — ali si se le količkaj potrudila, da bi bila umelá čutja 
moje duše? Však korak si mi ogrenila! In sedaj, ko se mi je 
življenja vsa sladkost odkrila, ko me vábi sreča od daleč, sedaj me 



40 Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 

zopet ti Z nerazvezljivimi verigami tiščiš k sebi! Vse sem pozabil in 
vsakemu sem odpustil! Samo tebi ne odpuščam! In na róbu groba 
imara jedino to zavest, da te sovražim, sovražira!" 

Grofinja Ana je vse to mirno prebrala, in z glasom, kakor da 
bi brala vsakdanje pismo ali pa račun svojega oskrbnika. Končavši 
pa je ponosno dvignila še vedno krásno giavo ter dejala mrzlo: 

„Eliza, kak fantast je bil to!" 

Groňnja Eliza pa ni odgovorila ničesar. Zamišljeno je trgala list 
za listom na leskovem grrau, ki je rastel tik klopi, na katerej sta 
sedeli. Ona pa se je razvnela: 

„Kak fantast! In s sovraštvom do mene je šel v smrt! Ali 
Bog moj mi je na pričo, da mi to sovraštvo ne napravlja nikake 
skrbi! Sramoto je zapustil meni in svojemu otroku! Tako strašno 
sramoto! Da! tudi jaz ga sovražim, sovražim še sedaj, ko je uže 
dávno razpadel v svojem grobu! In če se spomínam tistega jutra, 
ko so ga tam doli konec otoka valovi bledega in z zeleno travo 
obvitega pripluli k produ, tedaj ga ni kóta v mojej duši, kjer bi 
tičalo najmanjše milovanje do tega grešnika! Gospod Bog ga je 
udaril s pravično svojo jezo! In zaslúžil je smrt, katero je storil!" 

„„In kako je vse to prišlo?"" vpraša Eliza, „„gróf Milan je 
bil vender tako resen značaj!"" 

„Kako je to vse prišlo? Tisti romantični nagibi, kateri so 
napravljali, da je bil slab gospodar, slab zakonsk mož, slab oče 
svojemu otroku, ti nagibi so ga zapeljali, da je hladnokrvno preko- 
račil meje spodobnosti, ter postal slabši od najumazanejšega umazanih 
svojih hlapcev!" 

„„In kako je prišel v dotiko z ono rodbino?"" 

Grofinja Eliza je besedo „ono" poudarjala. Potem pa še pristavila. 

„„Saj ste bili vedno v silnem sovraštvu z onimi iz Struge, če 
se ne motim!"" 

„V starem sovraštvu!" odgovori grofinja Ana. „Tam gori nekje 
pod Strugo tiči sredi vode gola skala. In nekdaj se je stari barón 
izmislil, da je k tej skali privezati dal čoln, in da si je tam postavil 
leseno lopo. Stvar pa ni bila všeč grofu, Milanovemu očetu, ki je trdil, 
da je isto skalovje njegovo. Vnel se je prepir in potem dolga, dolga 
pravda. Ali končno so državni gospodje razsodili, da tista pečina ali 
tisti otok ni ne otoškega grófa, ne struškega baróna, ampak jedino 
le last državna! Zapravdala sta mnogo denarjev, ali pripravdala 



Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 41 

si samo stmpeno sovraštvo! Struški pa je bil zvit lisjak, ter je 
tiste pecine kúpil od dŕžave in jih dobil v svojo last. Potem je 
na njih postavil lesen stolp, na katerem je vihrala velikánska, bela 
zastáva s črnim grboni gospodov iz Struge. In vsako jutro je 
priveslal k tému stolpu, ter časih tudi sprožil mala dva topa, s 
katerimi je bil svojo tvrdnjavo oborožil. Stari naš gróf pa se je jezil 
in penil, in najbolj tedaj, kadar se je tisto streljanje do nas razlegalo. 
Z barónom iz Struge se nikdar nista pogledala vec. In ko je necega 
dne blisk v tisti stolp udaril, ter ga požgal in ga razdrobil, ni ta 
prigodjaj stvari čisto nič izju'emenil, Vgrobsta nešla svoje sovraštvo!" 

Na roko si nasloni težko glavo. 

„Ali gróf Milan je potem pozabil na isto sovraštvo, ter stopil 
s Strugo v tisto pregrešno zvezo, katera ti neznana ni!" 

,,„In koliko čaša je stvar tebí skrita ostala?"" vpraša Eliza. 

„Bog ve, koliko? Vselej kadar je prišla spomlad, hotel je takoj 
iz mesta tu sem. In če nisem hotela, odšel je sam, ter me pustil z 
otrokom. Tu na Otoku pa je lazil ves Ijubi dan j)o smerekovih 
gozdovih in pri tem je nekdaj staknil tistega revnega otroka. In 
menil se ni niti plemenite krvi, ki se je tudi po njenih žilah 
pretakala, niti starega njenega imena ! Zapredel jo je v svoje pregrešne 
laži. Ker s Struškimi nikdar obce val i nismo, ga ni poznala osobno. 
Tudi se je bila menda ravnokar povrnila iz samostana in sveta ni 
poznala čisto nič. Delal jej je vse- mogoče in nemogoče obljube, ter 
jo kmalu imel v svojih pesteh. Končno jo je pripravil ob vse — menda 
še celo ob pamet! Oj to so bili strašní dnevi, Eliza! Pomisli, ko se 
je vse to zvedelo! Ti ne znáš kaj je trpljenje! Ti tega ne veš! 
Tudi jaz nisem vedela do tedaj !" 

„„In kako se je končno zvedelo vse?"" vpraša Eliza tiho. 

„Zvedeti se je moralo ! Sedaj je od tedaj kaki dve leti. Spomladi 
smo bili prišli tu sem. Nekega večera sedimo ravno pri Čaji. Milan 
je bil čudno raznemirjen in razburjen. Na vsako vprašanje je ostro 
odgovarjal. Kar ])ride sluga in pove, da hoče mladi barón iz Struge 
z gospodom govoriti. In v istini je takoj za slugo vstopil barón 
Konštantín iz Struge. Mlad človek je bil. Tedaj je bil ravno dokončal 
študije na univerzi, ter postal zdravilstva doktor, kakor so si mej 
zimo aristokratičui krogi dopovedovali. Govorilo se je tudi, da ima 
čudne demokratične názore. Jaz ga do istega večera nisem poznala. 
Tedaj pa je hipoma stal v sobi, bied in razžarjenega pogieda. Milan 



A'2 Dr. I. Tavčer: Otrok in Struga. 

je i)lanil proti njemu, ter ^^a s silo vlekel iz sobe, in po stopnicah 
navzdol. Nekov kmet ja je potera videl ob vodi hoditi. Prepirala sta 
se in jezno kričala. Drugo jutro pa grófa ni bilo v grádu. Ali dva 
dni potem so valovi vrgli njegovo truplo tam doli na prod. In kakor 
mi je sedaj stvar jasná, končal si je sam svoje življenje!" 

Nekoliko c*,asa molči, kakor da bi ne mogla nadaljevati. 

„l*otem pa se je sodnija polastila reči in mladega baróna iz 
Struge so zaprli in dejali, da ga je on pahnil v vodo. In pričela se 
je tista grozna pravda. Po časopisih so vláčili naše pošteno ime, 
celému svetu pripovedovali ta „román", milovali mene, milovali mojega 
otroka, ter trgali čast starej, i)lemenitei rodovini. Najmanjša stvarca 
ni ostala skrita! Vse, kar so ti smerekovi gozdovi doživeli, vse je 
moralo na jasni dan ! In pa še le tista javna obravnava, h katerej sem 
morala priti jaz in vsi moji strežaji ! Vse se je trio k obravnavi, ter 
vestno poslušalo, kako da je oženjeni gróf iz Otoka snubil baroneso 
iz Struge. Oj to so bili trenutki! Baróna pa so obsodili, da mi je 
umoril moža, ker so ga priče videle, da je pozno v noci hodil z grófom 
ob bregu, ter kričal in prepiral se ž njim. Ponosno je trdil. (l;i je 
nedolžen, s ponosom se je podal v ječo!" 

Po kratkem premolku nadaljuje: 

„Bil je v istini nedolžen, kakor to pismo priča. V i)oznej noci 
in malo trenotkov pred samoniorom svojim je je pisal Milan v kmetskej 
koči. Drugo jutro je je prinesel otrok v grád, ter je izročil oskrbniku 
Oskrbnik Igla pa je bil na vse jutro pijan in zamešal je list mej svoje 
račune, ter pozabil nanj. In še le čez dve leti smo ga dobili. Baróna so 
takoj izpustili in i)red nekoliko meseci je prišel v Strugo nazaj. Dobil je 
podrt dom. Stari barón je bil še pred obsodbo nagle smrti umri, in dekle 
je zblaznelo, kakor pripovedujejo. Vsem pa so postavili nekovega 
kuratorja; zemljo so dali v najem, spodili družino, prodali živino in denár 
zaračunili Bog vé kam. Oglašali so se tudi dolžniki in gospodarili, da 
je bilo groza. Sreča je, da ima rodbina nekov denarni íideikomis, 
katerega se dotakniti niso mogli. Mladi živi sedaj sam za sé, iazi po gozdovih 
in smradljivih kmctskib kočah, ter zdravi umazané bolnike. Nikjer ga 
videtini! Olikano družbo sovraži, ter se je ogiblje. Žalostne življenje!" 

Razsrdila se je, ter zmečkala list v roki: 

„In to, to vse je zakrivil ta človek! In meni očitá moje obnašanje! 
In že iz groba me sovraži! A tolažim se, da ga je uže dohitela 
pravična božja ježa!" 




J. šaman: Glasniške postave. 43 

Molčé je zrla potem tijá pred se. Eliza pa Je dejala raehko : 
„„Hladno je! pojdive v sobo! In tudi mrak uže nastaja!"" 
Vstali sta, ter odšli z vŕta. Pri klopi v leskovi grm pa se je 

vsedel slavec, ter zapel žalostno pesen o nesrečnej svojej Ijubezni. 

Voda pa je šumela mimo, ter s šumenjem morda pripovedovala drobnej 

ptici o nesrečnej Ijubezni, zavoljo katere si je nekdaj gróf Milan 

končal sam svoje življenje. 

(Dalje priliodnjič.) 



Glasniške postave in njihove premembe znacijo 
dobo v zgodovini jezika in národa. 

Spisal J. Suma n. 

|tari Slovenci in dendenes Čehi, Poljaki, Rusi goniji in spodnji 
Srbi govorijo: pri neši mi vody, imate ryby; enako 
govorijo tudi Bulgari: dobri-te kráv i. Toda mi Slovenci, 
Hrvati in Srbi imamo obliko vode: prinesi mi vode, imate 
ribe, dobre krave. Ilodilnik jedninski, imenovalnik in tožilnik 
množinski ženskih samostalnikov na a, enako nmožinski tožilnik 
možkih samostalnikov smo namreč v novej slovenščini posneli po 
vzgledu mehkib debel, t. j. kakor ima duša v rodilniku tudi uže v 
stsl. duše, enako so se po tej sliki zravnala tudi trda debla. Tako 
je obstala oblika vode i z vode po sliki in obliki duše. 

Ta trditev se daje dokazati. V dokaz služijo goltniška debla, 
n. pr. roka; roka ima v stsl. v rodilniku itd. raky, v nsl. roke 
iz roke po sliki duše. Da bi oblika roke bila stará in iz one 
dobe, v katerej so bile glasniške postave še obstoječe, imela bi se 
navedená oblika glasiti roče," a nikakor roke, kajti k se je pred 
e omehčeval, primeri atroče otročeta iz otroč e. Isto velja o 
goltnikih g in h, n. pr. noga noge iz noge mesto nogy; muha 
muhe iz muhe mesto muhy; tako tudi pri možkih samostalnikih 
tožilnik množinski volke iz volke mesto volky stsl. vlhký, 
roge iz roge mesto rogy, dúhe iz dube mesto duby. Da so 
se goltniki k g h ohranili pred e, iz tega smemo sklepati, da stoji 
ta e mesto y, ki je bil trd glasnik ; oblike roke noge muhe 
volke itd. so tedaj mlade in spadajo v ono dobo, v katerej so 



44 J. Šuinan: Glasniške postave. 

glasniške postave počele urairati. To se je godilo po sŕaroslovenski dobi 
in vsled vpliva nemškega jezika. Pred tem vplivora namreč slovanská 
ústa nt'so izgovarjala ni ke ali ke, niti k e ali ki, ampak le ka 
k o ku k y in ki). Z drugimi besedami: v slovenskih ustih so se 
goltniki pred glasniki a o u in u držali, pred ostalimi glasniki pa 
mehčali; primeri ysprvo; inžerjav, yéloc inželva, '/.zi-[j.7.i in 
po-či-jem, reko inreées itd; primeri latinskí c a ec u s (beri caekus) 
a caeci. Misliti je, da smo se iz nemških ust navadili goltnike tudi 
pred mehkimi samoglasniki izgovarjati in jih dendenes izgovarjamo 
v tujkah in domačih besedah tam, kder stoji e mesto u ali i mesto 
y, n. p. keber, kešica, kebelj; kedaj, kesno, kečka, 
kebnoti, geslo, henjati; ki, kij, kila, kis, kita, gizda, 
gibati, hitati, hirati itd. Še dendenes stoji v domačih besedah 
goltnik le pred izvirnim y, ki ga v pisavi zaznamujemo pomankljivo 
z raehkim i. To pravilo je v korenskih in besedotvornih slogih brez 
izjeme. Zato gizda iz gyzda, hiša iz hyša, bog in boginja 
iz bogynja; celo knez in kneginja iz knegynja. Iz istega 
vzroka stoji kesno mesto kT)šno, kehnoti mesto khhnoti in 
je ta pomlajeni e brez dvoma različen od vseh drugih in se izgovarja 
zadi blizo golta, mehki e pa predi blizo zobi. Tako v korenskih in 
besedotvornih slogih. Inače je v sklonskih končnicah. Tu se omenjeno 
pravilo zgubiva, ker govorimo pravilno otroci, pa tudi nepravilno 
z otroci mesto pravilnega z otroki iz otrok y: enako veliki 
mož, velikih, velikim, velikima, velikimi iz veliký, 
velikyh, velikým, velikyma, velikými; toda nepravilno 
pri velikem mesto velicem iz velicem primeri stsl. velice- 
jemi., veliki možje mesto velici možje primeri stsl. velicii, 
velikej ženi mesto velicej ženi. 

Pravilo mehčanju je namreč, da se goltniki mehčajo pred e i 
in r. v nebnike, pred č pak in pred takim i, ki je postal iz e, 
mehčajo se goltniki v sičnike, n. j). cel primeri nemški heil, gotiški 
h a i 1 - s , saaskrtski k a 1 j a s ; r e c i t e , stsl. r e c e t e (r i. c e t e), primeri 
grški ^áyoiTs; volci, stsl. vli.ci iz vHee, primeri grški X'j/.oi. 
GrSkemu oi odgovarja slovanskí č, ki pa se rad slabi v i: zato 
stsl. še recčte, nsl. ])a že recite, stsl. na potocé nsl. na potoci, 
stsl. na potoceh7> nsl. na potocih; toda stsl. in nsl. vli.ci in 
volci iz vli.ce, kakor grški 1'j/.oi svedoči; enako tudi nesem in 
na zahodu n i s e m , neši na zahodu n i s i , n č iz stsl. n č s 1 1. na 



J. Šuman: Glasniške postave. 45 

zahodu ni, hrvatski nije, ker dolgi é pišejo ije, zato nedosledno 
in krivo nij; nemaní na zahodu n i m a m itd. 

Ta samoglasnik i postavši iz é káže svoj značaj po goltnikih, 
katere omehčuje v sičnike. Pa tudi tu se omehčanje opušča in naučili 
smo se od sosedov goltnike izgovarjati tudi pred samoglasnikom é 
in onim i, ki é nadomestuje. Tako govorimo tudi otrok i mesto 
oiroci, ob potokih mesto ob potocih stsl. potoeéhi., na 
nogi, pri muhi, Vlahi stsl. Vlasi; velikega, drugega, 
suhega, na zahodu tudi velicega, druzega. Oblika velikega 
česki velikého je postala iz velikajega; toda krčenje spadá v 
ono dobo, kjer je omenjeno pravilo uže umrlo, kajti sicer bi govorili 
sploh velicega, kakor se govori na zahodu slovenskega jezikokroga. 
Obe obliki velikega in velicega sta vsaka za se dokaz, da se 
imamo pri njuni razlagi opirati na sestavljeno sklanjatev veliká -j ega, 
kajti oblika velikega s svojim ohranjenim goltnikom káže, da je 
v podstavni izvirni obliki stal po goltniku trdi samoglasnik, ki je 
ostal tudi po krčenji proti glasniškemu pravilu; oblika velicega 
pa káže, da je skrčeni e po izviru e, ker le ta omehčuje predhodne 
goltnike v sičnike; da bi bila oblika velicega po zaimenski sklan- 
jatvi napravljena, tedaj po obliki vsega, kder je prosti odprti e 
(jestb), onda bi se goltnik mehčal v nebnik, kar pa se ne godi. Pac 
pa so se besede tacega kacega vsacega, ki se glasijo na vzhodu 
in v stsl. takoga itd. prevrgle iz zaimenske sklanjatye v sestavljeno. 

Ob besednem konci se po tem takem znebivamo glasniških 
pravil; oblike se olehčavajo jezik postaja prostejši, jednoličnejši, 
obilnost oblik se zgubiva, in pri tem ravnanji se celo staré glasniške 
postave v nemar puščajo. Če so stari sklanjali duša duše ter ryby, 
ugaja nam mlajšim enako sklanjati duša duše in r i ba ribe. Ce 
ima duša v rodilniku itd. duše, zakaj bi ne imela tudi r iba in 
roka tako. In ker smo pozabili vzrok, zakaj ima duša duše, 
pozabili smo tudi posledek sklonske končnice e, ki bi ga imela 
učiniti na predhodni goltnik in govorimo zato : ima bele roke, 
kakor pravimo duše, dasi bi se imel k pred e omehčati. Ker se k 
né omehčal, zato je ta oblika neorganična, t. j. ona ne stoji na tleh 
slovenskih glasniških postav. Na dalje, ker so se te postave pred 
razvile in poznej v nemar puščale, a ne na opak, zato smemo sklepati, 
da je ta oblika mlajša, da spadá v dobo po staroslovenščini. Ce se 
te odlike nahajajo že v Brižinskih spomenikili pomešane z onimi na 



46 J. Šnman: GHasniške postave. 



y, iz tega sledi, da se je že takrat začel kazati nemški vpliv na naš 
jezik. Ker so pa v Brižinskih spomenikih oboje oblike na y in e 
rabljene, iz tega sledi, da smo Slo venci nekdaj oboje oblike imeli, 
ravno tako kakor staroslovenščina in ostali slovanski jeziki. Še dendenes 
imamo ostankov. Miklošič ima primere v slovnici IIP strán 138. za 
ženské, 134. za možke samostalnike, 161. za sedanjikove deležnike. 
Nekteri slučaji, ki so še med národom shranjeni v frazeologičnih 
izrazih, še neso pobrani. Letos n. p. v šolskih praznikih sem čul v 
Slovenskih goricah izraz: v zvedi priti, t. j. v izvédy priti, 
kakor pravijo v ogledi iti, t. j. v ogledy iti. 

Iz te prikazni, da mi Slo venci, Hrvati in Srbi ta staroslo- 
venskí y nadomestujemo s samoglasnikom e, sklepa Šafárik v svojih 
starožitnostih slovanskih, da mi Slovenci nésmo potomci in najbližji 
sorodniki starih Slovencev, za ktere sta sv. Ciril in Metod sv. pismo 
prestavila in liturgijske knjige spisala, ampak da so ti potomci 
Bulgari in mi Slovenci smo prišli iz zakarpatskih dežel, kakor 
Hrvati in Srbi, ker smo si v jeziku s Hrvati in Srbi jako blizo, 
posebno pak, ker imamo ž njimi vred te oblike na e mesto y. Ima 
še Šafárik za svojo trditev tudi drugih dôkazov: nektera krajná 
imena, osebna imena na -i c in ime Dudleipa. Pa vsi ti dokazi 
so menj vážni in se dajo inače presoditi. Krajná imena n. p. se povsodi 
ponavljajo, kder Slovani bivajo; imena na -i c, ki so vzeta iz Ano- 
nyma Solnograškega, piše Majciger, ki je ta imena in cel Anony- 
mov spis zgodovini sv. Cirila in Metoda pridjal, v našem jeziku na 
-e c; ime Dudleipa, ki shranuje skupek dl, ničesar ne dokazuje, 
ker se dl nahaja tudi na Slovenskem in sta obliki predla in 
prela obe* v navadi. Ostal je tedaj najvažniši dokaz za Šafárikovo 
mnenje, da smo mi Slovenci prišli kakor Hrvati in Srbi iz zakar- 
patskih dežel, dokaz skupnega glasnika e na onem mestu, kder 
imajo drugi Slovani y. Ta dokaz po tem takem tudi páde, če je, 
kakor so meni zdi, dokazano, da so oblike roke ribe vode itd. 
mlajše in so postale po staroslovenskí dobi in po sliki duše iz 
rak e mesto raky. 

Ker sem že omenil Šafárikovo mnenje o naseljevanji sloven- 
skega národa, naj še ob konci i)ristavim Miklošičevo nmenje o tem 
prašanji. Miklošič sodi o tem prašanji tako. Slovenskí národ je ono 
Slovensko pleme, ki je bivalo v šestem stoletji na levem pobrežji 
spodnje Donave in je Prokop imenuje l>t>.a(ir,voí, Jornandes S cla v oni; 



Fľ. Erjavec: Rak. 47 

en del tega plemena je ostal na svojih sedežih v Dacii, ti so dakovski 
Sloveni, njih ostanki so bivali tam še do začetka sedanjega stoletja, 
sedaj so porumunjeni; drugi del se je selil na jug in je dobil pri 
inoľodnikih svoje novo ime po Bulgarih, ki so bili se poznej priselili 
in se s časom v Slovenih zgubili, bili pa so Bulgari s Huni in Turki 
soroden národ, med seboj se bulgarski Sloveni še dendenes imenujo 
S lovené, tujci jim pa pravijo, da so Bulgari; tretji del se je 
naselil v Panónii in tje do Karpatskega podnožja, ti so panónski 
Sloveni in v njihovem jeziku sta pisala sv. Ciril in Metod, sedaj 
je ta slovenskí del razun ogerskih vzhodno - štirskih in hrvatskih 
Slovencev ter Slovákov pomadjarjen ; šterti del je prišel proti zahodu 
do pláni n in se naselil na noriških planinah in dolinah cez celo 
sedanje Štirsko, celo Koroško, gornje in spodnje Avstrijsko, vzbodno 
Tirolsko, Kranjsko, Istrijo in staro Liburnijo; ta oddelek smel bi se 
imenovati noriško-slovenski, navadno pa se imenuje dendenes 
prosto slovenskí národ in jegov jezik slovenskí ali uovo-slovenski v 
razliko staroslovenskega. Slovenci smo tedaj po tem mnenji, ki je 
zagovarjajo najimenitnejši učenjaki, potomci noriških in panonskih 
Slovenov, najbližnji sorodniki Slovákov, ki se sami še tudi imenujejo 
slovensky národ in svoj jezik slovensky kakor mi, nadalje 
sorodniki bulgarskih Slovenov in izumrlih dakovskih. V Trubarjevih 
in Dalmatinovih knjigah se ime Sloveni in Slovenci pomešano rabi. 



Rak. 

Spisal F r. Erjavec. 

Vsi pôjte rakom žvfžgat, 
Lažnjívi prátikárji, 
Lažnjfvi zvézdoglédi, 
Vreméua vi preróki! 

Freiiren. 

|se nižje živalstvo, ki v brezmejnem številu in v neizcrpnej 
raznolíkosti životari po suhem in po mokrem, menda néma 
živalce, ki bi bila populárnejša od raka. Pri nas vsaj pozná 
ga však samosrájčnik, izvzemši morebiti kacega bosopétega Kráševčka, 
ki še ni videl druge vode, nego domáce vasí umázani kál. Tému bi 
mogel kdo ugovárjati, da brezsrájčniki in bosopetci nikoli in nikjer 
némajo besede, vsaj veljavne besede ne. To je živa resnica, katere 




48 Fr. Erjavec: Rkk. 



nobeden pámeten človek ne bode pobijal, toda raku so do imenitnosti 
poniogli možjé, učeni in modri možjé. Kdo bi htel tajiti, da pokojni 
profesor Metelko ni bil učeň in nioder niož? In ta učenjak, ki je Slo- 
venceni v nemškem jeziku spisal slóvnico slovenskega jezika, ta učenjak 
postavil je za uzor „raka", da bi pokazal, kako gré sklánjati moška 
imena. Kaj raenite, to ni kar si bodi! Toliko in toliko imen je bilo 
môžu na izbér, a nobedno mu ni bilo po volji. Raka si je izbral, 
gotovo ne brez dobrega premíselka. 

Sicer némanio vse gotovosti, da li je bil „rák" Metelko va 
izvirna misel. Vsacemu naobráženemu Slovencu je znano, da so se 
uže pred Metelkom slovenskí slovníčarji ukvarjali z delom, o katerem 
je težko reči, ali je mánj koristno ali bolj nehvaležno. A kraj vse 
nehvaléžnosti število teh mož vendar ni takó neznatno, kakor bi se 
morebiti komu zdelo. Práv zato je tudi mogoče, da je uže kdo drug 
pred Metelkom imel to srečno misel, posaditi raka na to častno 
mesto. Pravimo : mogoče je, a poroštva za to nikakor dati ne moremo, 
ker odkrito izpoveino, da so nam vse te slóvnice, naj si jih je rodil 
Bohorič, oče Marko ali Kopitar, znane zgolj po pisáteljevem imenu. 
Pa če bi se tudi dalo prerékati Metelkovej izvírnosti glede raka, to 
vendar njemu samému — raku namreč — sláve zmanjšati ne more, 
dá, moglo bi mu jo samo povéčati. 

Mnozemu bi vsled tacega počeščenja vzrastel greben, ta in oni 
bi se ponášal s tako slavo. Rák pa nič. Niti vredno se mu ne zdĺ, 
da bi se o tem govorilo. Zná se mu, da je razvajen, kar se dostaje 
sláve. Kaj če tudi sláva maloštevilnega slovenskega národa njemu, 
katerega je uže stari svet v zvezde koval. Pa kaj govorimo: stari 
svet ! Kaj ga ne slávi še dandenes ves svet, stari in novi, kolikor je 
dolg in ňirok, svet namreč? Saj vemo vsi, da se rák sveti mej 
zvezdami. In ne samo takisto mej zvezdami, mej tistimi malimi, 
katerih razven kacega zagrizenega strokovnjaka zvezdogleda morebiti 
nobeden po imenu ne pozná. Nikakor ne! Rák je vzet mej nebeská 
znamenja. Pomisli, mej znamenja nebeská! Ali veš, koliko jih šteje 
učeni svet? Tega vprašanja skoro ni bilo treba staviti, ker však 
pošten Slovenec, če tudi brati ne zná, ima „pratiko" v malem prstu 
in ta ga učí, da je teh znamenj dvanajst. Nič več in nič mánj. In 
rák je mej njimi. Zraven nam je pa še pomisliti, da nénui vseh 
dvanajst znamenj živalskih imen. Samo sedem je tacih, na vsem nebu. 
In poleg leva, ovna in bika je tudi rák v tem številu ! In vsaka 



Fr. Erjavec: Rak. 49 



pľátika, l)odi si vélika ali mala, pravá Blaznikova ali ponarejéna 
Kleiiimayrjeva, vsaka naznanja leto za letom natanko, katerega meseca 
in katerega dné stopi solnce v rakovo znara'enje. 

Ali vsa ta slovéčina raka ni pokvárila, kar se dnigim tako 
rado primerja. Napuha in ošábnosti ternu poštenjakoviču ni smeti 
očítati. Pristojno in moško se pac vede, ter se rád daje práv na 
široko. Zná se mu, da čuti svojo vrednost in, dasi ni pregóstobeseden, 
lúči svoje modrosti vendar ne stavlja pod polovník, temveč jej dá 
svetiti, kadar se mu ponudi ugodna prilika. Prijatelj moj dragi, če 
si kedaj bral „Ježo na Parnas", uverjen sem, da rad prikimaš 
tej sodbi. Človek se čudi in strmi, ko posluša raodrost njegovih ust. 
Takoj o prvem nastopu i)reloputne sé svojo modrostjo vse k ježi 
zbrane tekmece. Kako uže pravi? A da! 

Tovarši moji! kdor kaj veljá, 
Brez iiina besede iz ust ne dá, 
Zatorej se mislim mirno v kraj 
Brez besedovanja umakniti zdaj. 

Potem pa še oblastno in zadovoljno pristavlja; 

Pri iias je sicer vse drugači. 
Pri nas pod vodó le rak jiiiiafi. 

In nadalje, kakó samosvestno in odločno — dasi uljudno — 
odklanja komárjevo grajo: 

Ne učí ti mene. Ijubi moj brat! 
Kdor ima razum, sam zná se vešti, 
Kdor ima izvimost, vprašal ne bó, 
Kaj vaša vodila mu zapovedó. 

To je korenika! To je mož, kolikor ga je pod košem. Takó 
se govori ! Kaj'tacega človek rad sliši. Komár umolkne. Kaj bi se 
tudi dalo na to odgovoriti ? Ti pa, o človek ! pojdi in uči se od raka, 
kakó veljá zoperniku sai)o zajjreti. 

S tem smo — takó vsaj ménimo — rakovo imenitnost dovoljno 
osvetili, in skrajni čas je uže, da se ozbiljno lótimo posla. Nakánili 
smo namreč ojňsati raka iii njegovo dc'janje in iiedcjanje pod vodó, 
njega veselé in žalostne ure. Sicer nam ta ali oni morebiti poréče: 
„tega ni práv nič treba; rak bodi velik in poln, tolst in okusen, za 
vse drugo nas ni nič briga. In pa, ali niste zgoraj sami rekli, da 
pri nas vsako dete zná raka? Pustite nas torej na miru ž njim! 
Ali mu morebiti hočete i)retípati srcé in obisti?" 

4 



60 Fr. Erjavec: Räk. 



Za sedaj dajmo mir srcu in obistim. — Prijatelj moj Ijubi! 
tebi bi se gotovo hudó zamérili, ako bi samo posúmnjali, da li raka 
poznáš ali ne. Zamérili bi se ti uže zarad tega, ker si v svojem 
društvu znán, da ga najhitreje in najčisteje umeješ izlúščiti, in sicer 
ne brez neke posebne spretnosti. No, pri vsem tem ne vémo, ali ne 
bi prišel v majhno zadrego, ko bi te kdo kar iznenada in ostro 
povprašal, koliko nog ima rak. Nam se močno dozdeva, da bi mej 
desetimi takó vprašanimi njih pet bilo v škripcih zarad odgovora, a 
od ostalih petih ne známo, če bi dva isto odgovorila. In to pri vsem 
tem, da raka pri nas pozná vsako dete. 

Koliko nog ima rak? 

Poslušajmo ! 

V srbskej národnej pripovedki psújeta se räk in žaba. Po Martin 
Krpanovem, ali práv za práv po vodilu ranjcega Jarnejka na Golem, 
nista se tudi ta dva prepirača pítala s pogačo, temveč ométala sta 
se z najgršimi psovkami, kar si jih je mogel kdo izmisliti. Mej ostalim 
reče žaba ráku: rače sedmokrače! Po tem bi rak imel sedem 
nog. Sedem ! To l)i bilo vendar čudno ! Liho število nog ! Kolikorkoli 
živalij poznamo, vsaka ima noge lepo na pare. Samo rak da bi jih 
imel sedem? Ne, to se nam ne zdĺ verjetno. Najbrž psujoča žaba v 
hipci največje razdraženosti ni práv pomislila. Mogoée pa tudi, da 
je htela le na sploh reči, da ima polno nog. — Takó tedaj srbská 
žaba. 

Preglejmo sedaj kaj druzega. 

„Vitčev" neimenovan pesnik „otrocjih iger v pésencah" poje: 

Blato gaziš, kakor rak, 
Kadar leze osmokräk, 
Nese lačen v žabji grád 
Spredaj klešče, zadaj vrát. 

To se nam zdĺ resnici podobne. In vrhu tega se te vrstice 
beró nekam lehko in ušesu prijetno zvone. Räk bi tedaj imel osem 
nog, jedno več, nego v srbskej prii)ovedki. Vse bi bilo práv, ko bi 
le pésnikom mogli v tacih prozájičnih rečéh dati popolno vero. Nam 
navadnim pozemljakoin, ki pot svojega življenja pes krevsamo, zdé 
se ti Ijudje večkrat nekako vihrávasti, ki več lete po zraku, nego 
hodijo po trdej zemlji. Zato jih svet v tacih suhoparnih rečóh ne 
pozivlje rad na svedočanstva, ker jih ima na sumu, da vidijo čaši 
več, čaši méiy, nego drugi vsakdanji človeki. 



Ffr. Erjavec: Rä,k. 61 



Tedaj zopet ne vémo, na čeni smo. Vsekako ne bi bilo nápačno, 
ko bi si poiskali še kacega treznejšega poróka. 

V notranjem Kranjskem je majhen trg. Do imena nam ni. V 
tem trgu je pred leti živel gospodar, ki je s krčmo in majhno kupčijo 
pošteno redil sebe in svoje. Necega poletnega dne se primeri, da 
mu pride v hišo tujec Nemec v gospodskej suknji ter si ukáže prinesti 
jela in pila. Priljudni krčmár nosi na mizo, kar zmore klet in kuhinja, 
in streže gospodu, kakor je sploh imel navado, bodi si gost ták ali ták. 

Ko si je potni gospod dušo uže doberšno privezal, spomni se 
krčmarica, da ima v kleti še nekaj lepih rakov, 

„Vidiš, kaké sem pozabljiva!" obrne se gospodinja k môžu. „V 
kleti je še nekaj rakov v koprivah, pa ne, da bi se bila prej zmislila 
na-nje. Ponudi jih gospodu!" 

„„Rák! rák!'"' ponavlja gospodar počasi ter si tére razorano 
celo. „„Kakónekise ta žival imenuje po nemški?"" govorí mož bolj 
sam v sé, nego svojej zakonskej družici, o katerej je vedel, da mu 
v tej stvari ne more pomoci. 

„Ti vsaj moraš to vedeti, saj si malo ménj nego pol večnosti 
v ccsarskej službi nosil suknjo belo in sem takb dolgo morala čakati 
na te, da sem malo ne ostarela. Toliko si se menda v dolzili letih 
naučil némščine, da bodeš znal gostu raka ponúditi." 

Mož ni dalje poslušal, šel je iz kubinje in je razmišljal svoje 
misii. Pri vojacih se je pač neraškovalo na vse pretege, in ujela se 
je raznokaka beseda, ki je potem pri tej ali onej príliki dobro slúžila, 
če tudi ne češče, pa vsaj vsako sedmo leto. Ali sedaj se je uže 
mnogo tega izkadilo iz sivé glave, in kdaj je živ krst pri vojacih 
slišal kaj o racih? Nikdar nič! 

Mož stopi za hišo, pomakne si klobúk na čelo, položí roke na 
hrbet in koraka zamišljen gori in doli, kakor je imel navado vselej, 
kadar je premišljeval kaj posebnega. 

Za nekaj čaša popraví si klobúk in nekako zadovoljneje gré 
zopet v hišo k tujcu, upre se z obema rokama ob mizo ter vrze 
gostu v obraz besede: ,jiôh bôs binčens?" (Ali še kaj želite?) 

Tujec ga na to povpraša, kaj bi mu mogel še dati. 

„Péfelens zér sene rakeV" 

„„Was ist denn das?"" (Kaj je to?) 

„llake zajn klajne filier, hat filé filé fiisen. rote mondur, šnajder- 
majster, carukmarširt." 

4* 



52 Dr. Ign. KlemenCič: O fotofouu. 

Ne vé se práv, ali je Nemec razumel, kaka zverina je to, ali 
resnica je, da ga je i)opa(lel silen sméh. Mož se je smejal in smejal 
(Iržé se z obema rokama za trebuh in da so mu solze oči zalivale. 
Našemu krčmarju s prvá ta objesten sraeh m bil nič po gódu Malo 
je manjkalo, da ni bradáča, ki se mu je takó nespodobno v zobe 
rezal, zagrabil za vrát ter ga vrgel pod hišni káp. Toda o pravem 
času še opomnil se je svojega stanú in nepláčanega računa. Zdajd 
se začne tudi on smejati, ne vé se, ali sebi in svojej nemščini, ali 
smejavemu gostu, ali slanému računu, ki mu ga bo naredil. In 
smejala sta se oba takó od srca, da je prišla gospodinja iz kuhinje 
na prag gledat, kaj imata. 

Hipoma pa zablisne nekaj na krčmarjevem obrazu in mož si s 
kazalcem desne roke potrka na čelo, v znamenje, da se mu je v glavi 
zasvetila dobra misel. Hitro se obrne, skoči v klet in prinese v vsakej 
roki lepega raka. Na to iz nová sméh, kateremu se je sedaj še žena 
pridružila. 

Kaj se je godilo dalje, nas ne zanima , in to teni mänj . ker 
nas je tudi ta pôrok pustil na cedilu. Trezen mislec je res in tudi 
pameten bi bil za silo ali kaj, ker raku nikoli ni nóg preštel. To 
sicer vé, da jih ima mnogo, vsaj mnogo več, nego kakeršnakoli 
druga žival, ki se deva v lonec. Ali s tem nam ni ustreženo. 

(Dalje prihodnjič.) 



O fotofonu. 

Spisal d ľ. Ign. Klemenčiŕ. 

lavna podlaga napredku v prirodoslovji je poskús (eksperiment). 
Z njim vprašamo prirodo neposredno, kakó in po katerem 
zákonu se ta ali óna prikazen vrši. Dokler prirodoslovci niso 
poznali te podlage, napredovalo je prirodoslovje le počasi in samo v 
tistih strokah, v katerih jim je uže vsakdanje življenje dajalo priliko 
mnogokrat opazovati prirodine prikazni; tako statične in astronomične. 
o katerih so u/e stari Grki inieli i)rccej znanje. Oni so sicer opa- 
zovali tudi električne jnikazni na drgnenem jantáru, a to je bilo 
tudi vse, kar so vedeli o tej šili, in ko bi bil Galvaiii živel za starih 
Grkov in bi bil uže tedaj slučajno opazoval jednako prikazen, kakor 




Dr. Ign. Kleraenčič: O fotofonu. 53 



leta 1789., goto vo bi bila ta opažnja tako dolga osámljena ostala, 
kakor ona na drgnenem jantarju. 

A v osemnajstem stoletji bile so razmere drugačne. Slávni 
Gallilei uvedel je v prirodoslovje poskús, ustanovil náuk o gibanji in 
dal svojim následníkom navodílo, kako naj opazujejo prirodo. Na prvi 
videz neznatna prikazen Galvanijeva dala je Volti pôvod raziskavati 
novi viľ vzbujanja elektrike: s pomočjo poskusov širilo se je znanje 
o elektriki bolj in bolj; marljivi prirodoslovci pazili so na vsako 
malenkost ne oziraje se na praktično pomenljivost svojega uspeha in 
spravili so na dan celo vrsto empiričnih zákonov, katere so potem 
drugi možjé zopet porabili na različne načine v korist vsakdanjemu 
človeškemu življenju. Vednost o elektriki napredovala je orjaškim 
korakom in ravno v zadnjem zmislu, da so se namreč teoretično 
proizvedeni zakoni prirodini in opazovana svojstva prvin skúšala upo- 
rabiti v praktičnem življenji, ponašati se sme najnovejši čas z nepri- 
čakovanirai uspehi. Sem spadajo dynamo-električni stroji Siemens-ovi, 
Hughes-ov mikrofón. Graham Bell-ov telefón in njegov fotofon, o 
katerem je i)oročal meseca avgusta 1880. v XIX. letnem zboru ame- 
rikánske družbe za pospeševanje vednostij v Bostonu. 

Leta 1877. slišal seje po Evropi prvi glas o telefónu, novem 
aparátu, ki bi imel izpodriniti telegraf, ker je gotovo ústni pogovor 
v daljavo, kakeršen je s telefónom mogoč, bolj praktičen, nego pismeni 
po telegrafu. In čudno ; dasiravno je bil uže Nemec Reiss okolo letá 
1860. sé svojim telefónom (kije pa po sestavi različen od Bellovega) 
pokazal, da se dadé električnim potom godbeni glasovi v daljávo 
pošiljati, je bilo še vendar mnogo veščakov, ki prvému poročilu niso 
verjeli. A ko se je priprosti aparát sam pokazal v Evropi ter pokazal 
kaj zamore, potem se ve da nastalo je mej veščaki in neveščaki splošno 
začudenje. Sedaj je telefón v praktičnem življenji amerikanskera 
popolnoma udomačen. V večjih mestih amerikanskih in tudi evropskih 
rabi se jih na tisoče, ki so pa različno izpremenili svojo podobo. A 
tudi vednost posluževala se ga je užo večkrat usi)ešno ; in ravno pri 
takej priliki nastala je v Graham Bell-ovej glavi ideja o fotofonu, 
katero je v minulem poletji z velikim trudom izvel in pokazal. Bistven 
del fotofonov pa je telefón, naj tedaj najprvo tega v kratkem opišem. 

Na permanenten (jeklen) magnet postavljen je mali valjar 
(cilinder) iz mehkega železa, obdan z več sto ovinki tankega bakrenega 
dratú. Prostému koncu železnega valjarja nasproti, še ne 1""" od 



54 Dľ. In;u. Klemeučič: O fotofonu. 



njega oddaljena je železná ploščica. Jekleni magnet magnetizuje železní 
valjar, ta pa vpliva potem na nasproti stoječo ploščico ter jo vzdržiije 
v stanji mehanične napetosti; če jo tedaj sé silo približujemo ali 
oddaljujemo železnému valjarju, vzbiija to v njem reakcijo, koja obstojí 
v tem, da se njegov magnetizem ponižuje ali povišuje. Vsaka prememba 
valjarjevega magnetizma pa vzbuja v sklenenem ovitem dratú sebi 
razmeren električen tok. Narobe vrši se prikazen, ako vpeljerao od 
zunaj električen tok v oviti drat. Ta tok predrugači valjarjev magne- 
tizem in to vpliva zopet na železno ploščico tako, da se valjarju 
približuje ali oddaljuje. 

Vzemimo si dva taká aparata in sklenimo ja tako, da mora 
však električen tok vzbujen v jednem krožiti tudi v druzem, tedaj 
se bode vsako gibanje ploščice v prvem telefónu ponavljalo tudi v 
drugem. Ako prouzročajo gibanje ploščice zvočni valovi človeškega 
glasa, potem mora tudi ploščica v drugem telefónu posnemati to 
gibanje ter v svojem obližji vzbujati zvočne valové, ki jih uho poslu- 
šajočega spozná kot glas govorečega v prvi telefón.*) 

S tem aparátom mogoče je govoriti na veliko daljavo samo da 
se ta prepreže z vodilnim dratom, s katerim se sklepata telefona v 
skupni vodilni krog. 

Zapomnimo si tedaj, da však električen tok, ki nastane v dratú 
okolo valjarja ovitem, prouzročuje gibanje železné ploščice. Jednaki 
učinek ima tudi vsako oslabljenje ali ojačenje tekove moci. Vzemimo 
si sedaj samo en telefón in sklenimo ga s kako stanovitno galvanično 
baterijo v vodilen krog, v katerem naj se nahajata tudi dva kosa 
posebnega z živim srebrora napojenega oglja, ki ležita jeden vrhu 
druzega in se rahlo dotikata. Potem kroži tok na pr. iz baterije 
skozi ogelj. in telefón zopet v baterijo nazaj. Tokova moč ostane si 
jednaka, dokler ne spremenimo baterije (elektromotorične sile) in 
vodflnega upora v krogu. Ogelj spadá mej dobre prevodnike in ima 
čudno svojstvo, da menjuje svojo prevodljivost, ako se stiska. Stisnimo 
ogeljua kosa v gori omenjenem krogu, s tem predrugačimo ogljevo 
prevodljivost, vrhu tega bolj ali mänj rahlo dotikanje ogljevih košov, 
ki tudj vpliva na krožni upor, predrugačimo tedaj tudi krožni upor, 

*) Tako razlagal si je Graham Bell sam vršenje v telefónu in z njim 
stťinjala se je pi*vi čas veliká množica veščakov. A pozneje pokazalo je riekaj 
poskusov, da to razlaganje ni popolnoma veljavno, in nastalo je dmgo, o katei'om 
mi pa tu ni mogoče govoriti. 



Fr. Levec: Preširen v Nemcih. 55 



tokova moč se iz])remeni in v tem trenutku se tudi ploščica v tele- 
fónu gane. Ako se ponavlja to stiskanje mnogokrat v jednej sekundi, 
potem mora slišati iiho blizo ploščice glas. Znamenito je, da uže 
pritisk zvočnih valov na ogeljna kosa zadostiije, da se menja krožni 
upor. Ako tedaj govorimo proti oglju v telefonovem krogu, nastane 
ploščično gibanje, ki naš govor ponavlja. Takov je v principu Hughes-ov 
mikrofón. 

(Konec prihodnjič.) 



Preširen v Nemoih. 

Spisal Fr. Levec. 

Ko sem pred nekoliko meseci v slovenskem daevniku oznanjal 
Samhaberjeve „Preširenklänge," izrazil sem željo, da bi knjiga zaradi 
svoje elegantne vnanje oblike in pravé pesniške vsebine v Nemcih našla 
mnogo kupcev ter pridobila našemu prvému pesniku mnogo čestiteljev. Veseli 
me povedali, da se je ta želja popolnom izpohiila. Úitajoče občinstvo 
nem.ško sprejelo je v obce Samhaberjevo knjigo jakp prijazno. Slovenci 
pač s Samhaberjem niso bili popolnem zadovoljni, kajti prelagatelju se 
marsikaj ni posrečilo ; a pomisliti je, da prevod nikoli ne doseza izvirnika 
in tudi, ko bi sam Bodenstedt ponemčil nam Preširna, uverjen sem, da 
bi slovenskim čestiteljem pesnikovim mnogo stvarij ne ugajalo. A vsaj 
to moral je však izmej nas priznavati, da mej vsemi dosedanjimi prelagatelji 
Preširnovimi je vendar Samhaber še najsrečnej.ši , najboljši. 

Tem prijaznejši odziv našla je knjiga v Nemcih in — kar je 
treba poudarjati — v neavstrijskih Nemcih. Da so „Laibacher Ztg." 
„Agramer Ztg." in praská „Politik" Samliaberjevega Preširna spodobno 
omenjale ter priporočale, to ni nič posebnega; tudi to je doumno, da 
je „Linzer Ztg." prinesla o Preširna pet dolgih feuilletonov ter da se 
je vsled tega na zgornjem Avstrijskem Samhaberjeve knjige mnogo razpečalo; 
ravno tako preprijaznega priporočila v Rosseggerjevem „Ileimgartenu", 
v dunajskera „Weltblattu" in graškej „Tagesposti" ne bodem obširneje 
omenjal , in sicer zategadelj ne> ker so drugi večji dunajskí listi ogledovali 
knjigo od politične stráni ter jo zategadelj samo čisto krátko naznanjali 
ali pa prczirali. Saj so se celo v Ljubljani od neke stráni Samhaberju 
podtikali — politični namcni ! 



56 Fr. Levec: Preširen v Nemcih. 



A velikega pomena se mi zdi, cla so znani nemški pisatelji in 
vplivni nemški časopisi zunaj v nemškej državi veselo pozdravljali našega 
pesnika v Samhaberjevem prevodu, osobité ker je vsakemu izmej nas 
dobro znano, kako nezaupno se na pravera Nemškem sprejema vsaka 
knjiga, ki iz Avstrije prihaja v knjigotrštvo. 

Prvi se je oglasil lipski „Magazin f. d. Literatúr des Auslandes", 
ter pod naslovom „Preširen, ein slovenischer Dichter" prinesel obširen 
spis o Preširnovem življenji in o njegovih pesnih. Hvali Sambaberjev prevod, 
navaja nekoliko pesnij Preširnovih ter opozoruje nanj nemško občinstvo. 

V Gottschallovih novinab „Literaturblätter" napisal je znani Róbert 
Waldmiiller élanek o Preširnu, v katerem poleg druzega pravi : „Die 
Arbeit ist eine interessante Studie, welche den Wunsch erregt, dass 
das Leben und sämmtliche Dichtungen Preširens dem deutschen Volkc 
vorgefiihrt werden." 

Berolinska „Deutsche Revue" priobčuje Preširnov životopis in oceno 
njegovih pesnij, potem hvali pesnika in prelagatelja ter dostavlja: „Sowohl 
die iibcrtragenen als auch die beigefiigten deutschen Gredichte zeigen uns 
einen e ch ten und originellen Dichter und sind die Verše rait grosser 
Gewandtheit geschrieben." 

Ravno tako nedávno na svitlo prišla knjiga Proschkova „Bilder 
aus Krain" Preširnu posvečuje celo strán. 

Znani nemški literát Otto pi. Leixner v Berolinu, ki dnje na 
svitlo „lilustrirte Weltliteratur f. d. reifere Jugend", jako hvali v privátnom 
pismu Sambaberjev prevod. Pravi, da Preširna tudi sam pozná v originálu, 
ker je v Mariboru studiral ter se slovenskí naučil ; dalje prosi Samhaberja, 
da bi mu za njegovo knjigo še iz najnovejše slovenské literatúre poslal 
pripravnih prevodov ter dostavlja: „NatUrlich kann ich der slovenisclien 
Literatúr nur einen kleinen Platz einräumen . aber immerhin ist hier auch 
mit kurzen Ilinweisen und einigen Proben schon etwas getan, um in 
Deutschlnnd hier und dort wenigstens fur einen Dichter wie Preširen 
Propaganda zu machen," Samhaber je poslal Leixnerju tudi več Jenkovih 
pesnij ponemčenih, da jih priobôi v svojej knjigi. 

Vietor Scheffel, jeden prvih nemških pesnikov sedanjega čaša, 
piše Samhaberju mej ostalim : „Die mit warmer Theilnahme verfasste 
Lebensschilderung Preširens und die Verdeutschung seiner Klänge hat 
mich sehr angesprochen." 

In slavnoznani Johannes Scherr obeta v pismu iz Zuricha , da 
bode o Preširnu v jednem večjih nemških listov napisal obširno studijo 



A. Bezenšek: O novobolgarskej literaturi. 57 



— „wenn nicht, so werde ich ihn jedes Falls in meiaer jetzt in neuer 
Auflage erscheinenden „Weltliteratur" besprechen." In Scherrova zgodo- 
vina svetovne literatúre je pravá svetovna knjiga, ki je doživela do sedaj 
uže šest natisov ter je preložená uže v mnoge tuje jezike. 

Iz tega se vidi, da ima Samhaberjeva knjiga lep vspeh. Glavni 
namen jej je bil Nemce seznaniti z našim Preširnom, In ta namen je 
dosežen. 

O novobolgarskej literaturi, 

Sestavil A. Bezenšek. 
I. 

Slovenskí in bolgarski národ podobná sta si v mnogem obziru: 
kakor je Slovenec na skrajnem západu jugoslovanstva imel borbo za 
obstanek proti močnim in gospodstva željnim sosedom, isto tako boril se 
je na život in smrt Bolgar proti Ijutemu Turčinu; Slovenec bil je nad- 
vladan posebno v duše vnem obziru — vsiljeval se mu je namreč tuj 
jezik in tuj duh, a Bolgar je bil premagan v gmotnem zmislu, primoran je 
bil upogniti glavo tujemu jarmu, in vsled tega potrlo se mu je tudi duševno 
življenje, zaprečil se je razvitek literatúre, udusil se je však znanstveni 
napredek z materijalnim zajedno. Samo žilavosti bolgarskej kakor slo- 
venskej moramo pripisovati, da ta dva národa nista izgubila jezik a 
svojih očetov, da nista pozabila, da sta dél jednega velikega plemena 
slavjanskega. 

Nadalje so si podobni Slovenci in Bolgari v teni, da so oboji v 
političnem oziru razkosani na veô upravnih pokrajin. Bolgari so razdeljeni 
na pet košov; žive namreč v kneževini Bolgarskej, v iztočnej Rumeliji, 
v Makedoniji, v Dobrudži, v iztoônem delu Srbije; in ravno tako prebiva^o 
tudi Slovenci razcepljeni v šest upravnih košov, prebivajoči po Kranjskej, 
Štajerskej, Koroškej, Ogerskem, po Primorskem in v Italiji. 

Jednaki uzroki imajo tudi jednake posledice. Zatorej vidirao tudi v 
literaturi, ki je pri vsakera národu zrcalo duševnega življenja in mate- 
rijalnega položaja, mnogo sorodnosti mej Slovensko in bolgarsko. Krátke 
črte, v katerih hočem predstaviti Slovencem novobolgarsko književnost, 
bodo to dokazale. 

Gradiva sem nabral največ iz slavnoznane dr. Ji reč e kove „Zgo- 
dovine bolgarske", a kar se tiče najnovejših časov, imel sem tudi sam 
priliko motriti deiovanje Bolgarov na književnem polji. 



58 A. Bezen§«k: O novobolgarskej literaturi. 



Zgodovina novobolgarske književnosti začenja se s kroniko meniha 
Pajsija Samokovskega (I, 1762). Za njim poskašali so se na 
književnem polji vladika Sofrenij Vračanski, (1739 — 1815). Njegova 
knjiga „Kyriokodromion" iz 1. 1806. je prvá tiskana knjiga novobolgarskega 
slovstva; preložil je tudi mnogo spisov iz grščine in spisal je spomine 
o svojem življenji. Tisti čas sta pisala tudi Hadži Joakim, in Kiril 
Pejčinovic, kateri je dal svojo knjigo pod naslovom „Ogledalo" v 
Budinu natisniti. 

Živahneje začela se je razvijati bolgarska literatúra še-le od 1824. 
leta, ko so si nekateri bukareščanski in odeski rodoijubi postavili za nalogo, 
buditi prosveto mej svojim národom. Mej temi so se odlikovali dr. Ber on, 
A. Stojanovič, Nenovič, Pešakov in Sapunov, ki so vsi v 
Vlaškej živeli. Prvá njihova skrb bila je, da spišejo knjig za novonastale 
bolgarske šole. Prvá bolgarska šola odprla se je v Gabrovu 1835. leta. 
S časom se je razširila v učiteljišče, iz katerega je toliko učiteljev za 
vso Bolgarijo izšlo, da so jo imenovali šaljivo „daskalolévnica" (kakor 
zvonolévnica). Dandenes je tam klasična gimnazija. 

Velikih zaslug za mlado književnost pridobila sta si oba N eo f y ta. 
Rilski Neofit iz Radop spisal je prvo bolgarsko slovnico 1835. leta, 
potem staroslovansko krestomatijo z grško - slovenskim besednjakom (v 
Carigradu 1852). Preložil je na bolgarski jezik tudi Novi zákon, a prvi 
natis (v Smirni 1840. leta) bil je na povelje patrijarhovo uničen; od 
drugega natisa razširilo se ga je 30.000 knjig mej národ. Hilandarski 
arhimandrit Neofit Bozveli iz Kotla objavil je 1. 1835. enciklopedijo v 
šestih delih pod naslovom „Slaveno-bolgarskoje détovodstvo", v katerem je 
posebno zemljepis Bolgarije omerabe vreden. V rokopisu zapustil je 25 knjig. 
" O ustanovljenji pismenega jezika in o pravopisu bili so prvi pisatelji 
jakb različnega mnenja. Však je pisal v narečji svojega rojstvenega kraja. 
Nekateri so izpuščali člen ali spolnik, ki ga ima bolgarski jezik po vsem 
svojem prostranstvu, a drugi so ga zagovarjali in trdili, da se mora 
ohraniti ; mnogi pak držali so za najshodneje približavanje staroslovenskému 
jeziku. Se dandenes nl pravopis vsestrano ustanovljen, a v zadnjih deset- 
letjih zložili so se vsaj gledé književnega jezika, ter so vzeli dunavsko in 
iztočno-balkansko narečje njemu za podlago. A kar se tiče pravopisa, 
rabi se najbolj tisti, ki ga je uvelo brailsko „Književno društvo" v svojih 
spisih. 

Do 1840. leta izhajale so samo verske in šolske knjige. Od te dobe 
počenši pa vidimo, da stopajo na kiyiževno polje pisatelji, ki so si v 



J — č.; »Kralje'VEič Ma^rko u narodnih pjesmah." - 59 

tujih, naprednih deželah pridabili omiko. Ti pisatelji bavili so se osobito s 
prevajanjem iz zapadnih jezikov in časopisov. V tem času začele so se 
odpirati tiskarne tudi v Turčiji samej, a prejšnja dela so so tískala v 
neturških deželah. Prvo slavjansko tiskarnico na bolgarskem zemljišči 
odprl je 1839, leta v Soloniku Teodozij, arliimandrit Sinajskega 
samostana, a žal, da je kmalu potem pogorela. 1840. leta osnoval je 
A. Damianov s pomočjo angleških misijonarjev bolgarsko tiskarnico v 
Smirni, kjer je živela kolonija bolgarskih trgovcev. Tam je od 1844. 
leta profesor Konst. F o ti no v dajal na svitlo prvi bolgarski raesečnik s 
podobami „Ljuboslovie". V Carigradu začeli so bolgarski tiskati v treh 
tiskarnicah 1843. leta. 

Konst. Ognjanovič izdal je 1845. leta v Parizu prvi bolgarski 
almanah. Za njim so prišle na vrsto tudi gledališčne igre. 

Velik napredek storila je književnost, odkar se je pojavil cerkveni 
prepir. V Carigradu ustrojili so bolgarski trgovci in pisatelji 1856. leta 
literarno društvo pod naslovom „Bhlgarska národná knjižnica". V njihovera 
časopisu „Btlgarska knjižica" dobila je literatúra prvikrat svoje središče. 
Na veliko škodo je to društvo kmalu prenehalo. Še-le 1869. leta posrečilo 
se je nekojim mladin môžem ustrojiti novo jednako društvo v Braili 
z imenom „Bhlgarsko književno družestvo". Rodoljubni bolgarski trgovci 
podpisali so za to društvo kapitál 200.000 frankov. Za predsednika se 
je izbral prof. Dri no v; za tajnika Vasil D. Stojanov iz Žerovna. Od 
1870. leta izdava društvo svoje „Periodičesko spisanje". 



„Kraljevió Marko u narodnih pjesmah." 

Pod tem naslovom je prišla v Zagrebu, v knjigarni Lavoslava Hárt- 
mana knjiga na svitlo, ki obseza 62 narodnih srbskih in hrvatskih 
pripovednih pesnij o kraljeviči Marku. Izdajatelj Ivan Filipovič dodaje 
470 stranij obsežnej knjižici predgovor, a na konci tolmači menj znane 
besede, zlasti iz turškega v srbski jezik sprejete. Knjižica velja samo 
90 kr. in mi jo priporočamo mladim slovenskim prijateljem posebno živo. 

Tožbe so pri nas vec kot navadne, kakó zelo smo Slovenci vsled 
tisočletne zgodovinske odvisnosti od Germánov duševno raznarodeni. Mi 
teh tožb, dasi so opravičene, nečemo pomnoževati, ker menimo, da je 
koristneje delati na tó, kakó bi za bodoče popravilo se, kar je zlega iz 
preteklosti, nego li z golimi tožbami pesimizem buditi in njega sprem- 



60 J — k.: Ruski jezik na balkanskem polotoku. 

Ijevalko nedelavnost podpirati. Mi glejmo, da slovanskí značaj, kolikor 
smo ga ohranili, v literaturi razvijemo, a poleg tega se učimo sloven- 
skega dúha zlasti od najbližnejših svojih sorodnikov druzih Slovanov, 
staré in nove dobe. In v tem oziru kaj je večjega, kaj divnejšega nego 
so srbské ali hrvatske národne pesni! 

Pa kako žalostno sramotno malo so pri nas v originálu znane! 
Mnogo je omikanih Slovencev, ki vedó o krasnih srbskih narodnih pesnih 
le po kacem posameznem prevodu ali morda le iz „Talvija". Mnogo je 
narodnjakov, ki so navdušeni za literarno zvezo s Hrvati, ali da bi se 
bili kedaj potrudili dobiti in čitati to kar je največje, kar je nepresežno 
v jugoslovanskej literaturi, srbské (hrvatske) národne pesni, — ne, tega 
ne! In vendar je uže pred osemnajstimi leti pisal znan slovensk pisatelj, 
da ne bi nobeden Slovenec smel prej peresa v roke jemati, predno ni 
poleg druzega potrebnega tudi srbsko narodno poezijo proučil. 

Ni častno za nas Slovence, a res je pa, da je mnozega zaviralo 
v čitaoji srbskih narodnih pesnij to, ker so bile v cirilici tiskane. Naše 
iz šol in vsakdanjega življenja le na latinico in gotico navajeno oko se 
teško oprijemlje cirilice, ki se je v mladosti ne učimo. 

Zagrebško gori omenjeno izdanje onih krasnih srbskih narodnih 
pesnij, ki pojó o narodnem junaku kraljeviči Marku, tiskano je z našimi 
latinskimi črkami, torej se lehko čita vsacemu Slovencu, če tudi cirilici 
ni prijatelj. 

Národne pesni o kraljeviči Marku, poleg Kosovskih najlepše pri- 
povedne, razvrstene so v tej zbirki tako, da se dobi slika celega življenja 
Markovega in cela podoba narodnega junáka, podoba jugoslovanskega 
junáka, simpatičnega možá silne telesne kreposti in izborne hrabrosti, 
a nežne čudi, kakor dete gledé dobrega srca, poleg tega pa veseljaka, 
ki poleg teške topuznice nosi tuluminu vina, ki ga rad in obilo pije „te 
pri svákom veseljn niza krásne zdravice uz času vina". J— č 



Ruski jezik na balkanskem polotoku. 

Od nekdaj študiralo je mnogo mladih Srbov in Bojgarov v Rusiji, 
ki so ondu svoje náuke zavŕšivší vracali se v svojo domovino. Na velikih 
šolah v Kijevu, St, Peterburgu, Moskví in Odesi nahajal si vsako leto 
mnogo mladih mož iz jugoslovanskih dcžel , osobito mnogo svečenikov 
srbskih na duhovnej akademiji kijevskej. Od poslednje rusko-turške vojne 



J — k.: Ruski jezik na balkanskem polotoku. 61 

sem postala je ta z veža mej Busijo in južnim slovanstvom še tesnejša 
Tisoč in tisoč ruskih prostovoljcev drlo je za zadnje vojne na bojišče 
bolgarsko, srbsko in črnogorsko, članovi najodliônejših rodbin ruskih, 
velikaši in plemenite gospé hiteli so na balkánski polotok na pomoč 
ranjenikom po bolnicah in borilcem na bojiščih. Kaski jezik razlegal se 
je poleg bolgarskega in srbskega v krvavem boji: prejšnjej duševnej zvezi 
mej Rusijo in balkanskimi kneževinami pridružila se je sedaj še krvná. 
Poleg tega bila je Bolgarija preko dve leti pod vojno in civilno upravo 
rusko, in še dandenes nahaja se v bolgarskej kneževini in v vzhodnjej 
Rumeliji mnogo Rusov v visokih vojaškib in državljanskih službab. — Vse 
to je pripomoglo, da se je ruski jezik na slovanskem jugu jako razširil. 
V Črnej gori vzdržava Rusija višjo dekliško šolo z obraževališčem, 
kateremu je predstojnica Ruskinja. V tcm závodu je ruski jezik obvezni 
predmet. Znano je, da črnogorski knez svoje hčere odgája v St, Peter- 
burgu. V bolgarskej kneževini uveden je ruski jezik v vse šoIe in 
učiti se ga mora však dijak ravno tako, kakor bolgarskega. Srbija 
osnovala je na velikej soli v Belem grádu stolico ruskega jezika, kjer 
je obvezni predmet vsem dijakom na tej soli, uvedla je dalje srbská vláda 
ruščino v vse gimnazije, vsa učiteljišča in vse višje dekliške šole kakor 
obligaten predmet. V dotičnej osnovi za učiteljišča pravi srbská vláda, 
da ima učenje ruskega jezika ta namen, da bodoči srbski učitelj more v 
ogromnej ruskej literaturi najti vir svojemu nadaljnemu izobraževanju. 
K uôiteljiščnim izpitom konec šolskega leta poslala je vláda posebnega 
komisarja P. Kulakovskega, profesorja ruskému jeziku na velikej soli v 
Belem grádu, da jej je poročal o šolskem napredku v tom predmetu. 
In kako se po Srbiji širi ruščina, vidimo iz velikega števila ruskih novin, 
ki dohajajo v Beligrad. Na ondotnjo pošto hodi 240 ruskih novin in 
sicer 117 dnevnikov in 70 mesečnikov. Na Srbskem, Bolgarskem in v Črnej 
gori tedaj bode ves drugi rod, ki je sedaj v šolah, umel in govoril ruski 
in čez dvajset let ne bode se mogel imenovati omikanega človeka, kdor ne 
bode čital ruskih novin in knjig, Znano je, da tudi v Zagrebu imajo 
na ondotnjem vseučilišči osnovano stolico ruskega jezika, kateremu je 
učitelj naš rojak prof. dr. Celestín. 

Da, celo Madjarji začeli so se učiti ruski. Nedávno je odličen 
Hrvat vprašal znanega profesorja in turkoljuba Vamberyja, ki v Pešti na 
vseučilišči predáva orijentalske jezike, in ki je imel še pred tremi leti 
za arabščino preko 50 poslušalcev, koliko dijakov obiskuje letos njegova 
predavanja. Vambery mu ódgovori, da samo tŕye. Hrvat se čudi ter 



62 V. Valenta: Glasbene vešti. 



vpraša, kam so se poizgubili drugi dijaki. Vambery lakonično odgovori: 
„Učé se ruskega jezika!" — Da, ruski topovi delajo čuda in stvarijo 
všeslovanskí jezik ! J — k, 

Glasbene vešti. 

Piše Vojteh Valenta. 

Slovenska Glasbena Matica 
v Ljubljani kúpila je v last Hajdrihove nápeve I. zvezek za 100 gld., 
katere hoče v posameznih glasovih na svitlo dati v zbirki „Lavoriki". 
V kratkem času bode to društvo razposlalo svojim údom muzikalije, raej 
katerimi bode 22 nápevov v „Lavoriki". Za tisk se pripravlja Danilo 
Fajgeljeva transkripcija za klavir, katerej slúži za motiv znana Fleišmanova 
„Luna šije." 

Kje dom je moj? 

Kdo ne pozná te krásne pesni? Ali malo jili je, ki vedó, kako se 
je rodila. Dne 21. decembra 1834. se je prvikrat predstavljala v Pragi 
Tylova igra „Fidlovačka", za katero je glasbo zložil Franjo Skraup 
in takrat je prvič zadonela národu českému pesen „Kde domov môj" in 
hitro kot blisk se je razširila mej celi slovanskí svet in poje se dandenes 
v vseh slovanskih deželah in vseh narečjih. 

Češka opera. 

Razpisano darilo 1000 gld. za najboljšo češko spevoigro priznane 
je bilo g. Smetani za opero „Ljibuša". Za to sta dobili priznanje operi 
„Črnogorci" od Bendla in „Blanik" od Fibicha. Za darilo 1000 gld. za 
komično opero konkuriral je samo jeden skladatelj , toda delo se ni 
sprejelo kot vredno darila. Zato se je to darilo razdelilo mej skladatelja 
Bendl in Fibich. 



Slovenskí glasnik. 



Slovensko ^lovstro. Juľčiŕovo „Slovenské knjižnice" prišel je nedávno na 
svitlo 8. zvezek, ki nam prináša zbivko novelic pod skupnim imenom „Zimski 
večeri". Spísal jili jedr. Ivan Tavčar. Na 1.52. straneh obseza ta zvezek podobo 
iz življenja .Tat^ ; podol)e iz l-ga potjoľja ^Moj sin"' in .Milia Kovavjev ; liisto- 
rično povest .Antonio Glodjevič" in noveleto „Gospod Ciriľ'. Razven Antonija 
Gledjevifa. katero je pisatelj objavil uže 187.3. leta v mariborskej .Zori'', natis- 
nene so vse ostale štiri povesti zdaj prvi pot. Cena 8. zvezku _Slov. knjižniee" 
je 50 kr. in knjiga se dobiva v , Národnej tiskarni" ali pa pri izdajatelji samem. 
— Znani pisatelj ,.krščansko-katoli6kega nravoslovja" g. Fr. Kosec, župnik v 



Slovenskí glasnik. 63 

Truškah pri Kopni (Capodistria) vábi na naročbo svoje nove bogoslovske knjige 
„Spovedník in njegova služba", ki bode 300 stľanij obsezajoča s koncern 
januvarja 1881. leta dotiskana. G. pisatelj pvavi, da je ta knjiga po svojem 
obsegu namenjena samo duhovnikom in da se zato posvetnih naročnikov ne 
more nádejati. Cena 1 gld. 20 kr. — ^.Peter rokodelčič". Poučná povest 
odrastlej slovenskej mladini. Prosto na slovenski jezik preložil Ivan Tomšič. , 
nfitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Tako se imenuje 2. zvezek knjižnice .za- 
Slovensko mladino, katero je pod imenom „Dragoljubci" g. Tomšií začel dajati 
na svitlo; knjižica trdo vezana stane 45 kr. in dobiva se pri „Vrtčevem" ured- 
ništvu in pri J. Giontiniji v Ljxibljani. — ,Nauk o gospodinjstvu". Bodočim 
gospodinjam, ženskim učiteljiščem, uíiteljem in učiteljicam na višjili dekliških 
razredih Ijudskih in mešíanskih šol. Poleg nemškega izvirnika J. vit. Hermanna 
prosto poslovenila J. N. in J. L. Založil Ivan Lapajne v Krškem. Str. 54, 8', 
40 kr. V Trstu 1880. — ,.Kres''. Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem 
profesorja dr. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sk e t. V 
Celovci 1881, 1. snopií str. 08, 8", cena za vso leto 4 gld. List prináša ranogo- 
vrstno leposlovno in znanstveno berilo od Lujize Pcsjakove, dr. Križana. prof. 
dr. Kreka, Dav. Trstenjaka in še od nekaterih drugih neimeiiovanih pisateljev. 

Pesni Janeza Jenka, brata pokojnému Simonu Jenku, bode v kratkem 
dal na svitlo pridni záložník slovenskih knjig, tiskar Krajec v Noveni mestu. 

Praská „Politik" objavila je letošnje poletje v svojem feuilletonu Stritar- 
jevega „Zorina", katerega je práv dobro na nemški jezik preložil g. B" r. Selak 
v Zagrebu. Uredništvo .Politike* naroCilo je g. Selaku še več slovenskih spisov 
ponemčiti, da jili potem objaví v svojem lístku. Kakor se nam poroča iz Zagrcba, 
dovŕšil je g. Selak [n-evod Erjavčeve .Mravlje" in jednega izmej Jurčičevllí románov, 
kl bosta v kratkem v .Politlki* prišla na svitlo. 

„'Národne hiblijoteke" , katero izdajata brata Jovanoviča v Paníevu. izšel 
je drugi zvezek. Vseblna njegova je prevod prelepe Erjavčeve povesti „Husár j i 
na Polici," katcra jo prišla na svitlo v „Slov. Glasniku" 1. 18tí.'J. Cena knjižici 
je 16 kr. 

Star slovensk rokopis našel se je v Celovci. Lepo pisan obseza Oče naš, 
Češčeno si Marijo in Vero. 

G. dr. L. Geitler, profesor slovanskih jezikov in prlmerjajočega jezikoslovja 
na vseučilišči v Zagrebu, bil je letošnje poletje na gori Si n aj i v Arabiji, kjer 
je Ískal v ondotnej samostanskej biblijoteki starih slovanskih rokopisov. Od 
Sueca dalje skozi pušíavo spremljal ga je sirskl dragoman in ž njlm pet bedxiinov. 
Priporočilni list, katerega jo s pomočjo avstrijsko-ogerskega konzulata dobil od 
aleksandľijskega patrijarha, odprl mu je vráta samostanskej ktijižnlcl, kjer je 
nakopičeniii več stotín malo ne tisofi let starili grškllí, koptišklh in slrsklh roko- 
pisov. Prof. Geitler našel je ondu dva rokopisa glagolska, katera se pri- 
števata k najstarejšim spomcnikoni slovanskira. Prvi je liturgična knjižica, tako 
zvaui Treljnik, drugi ľokoi)is je dobro ohranjen, in posebno zanimiv Psaltir. Po 
znamenjih paleografiških in po čistom jozlku sme se trditl, da sta rokopisa iz 
10. stoletja. Oba štejeta 300 pergamentnih listov, a vsi do sedaj znaui in neizdani 
starejši rokopisi glagolski imajo do 800 listov. V samostanu imel je prof. Gejtjer 



64 Slovenskí gla.snik. 



toliko čaša, da je opísal in prepísal oba rokopísa ter zaznamoval vse značajke 
paleografiške in jezíkoslovne. Pod vročimí žarkí arabskega solnca povrníl se je 
prof. Geitler čez 46 dníj srečno v Suec in Aleksandríjo in od ondot v Trst. . 

Prof. dr. Fr. J. Celestín., učitelj ruskega jezika na vseučilišči zagvebškem, 
imenovan je za profesorja slovanskih jezikov v obce in čital bode. kakor smo 
zvedelí iz privatncga víra, v poletnem šolskem tečaji tudi o novoslovenskem 
slovstvu, osobíto o našem Prešírnu. 

Komparatívni slovar slovanskih jezikov namevava ízdajatí na stroške eesavske 
st. peterburške akademije náuk pi-of. V. Jagič v St. Petevburgu. Za sodelavca 
pri slovenskem jeziku in njegovih narečjih povabil je g. J. Baudouína de 
Courtenay, profesorja na vseučilišči v Kazanu. Znano je, da tudi profesor Miklošič 
ízdeluje jednako delo, kí bode ogromnega pomena za vse slovanstvo. 

fínski románi novih pisateljev. Zadnje tri mesece se je v razlíčnih ruskih 
časnikih pojavilo mnogo obširnih románov, pisanili iz zdanjega čaša in iz 
liistorije, podpísanih ali od dozdaj neznanih ali uže znanih pisateljov. Tako se 
je v „Ruskej reči" tiskal daljši historiční román g. Šardína „Rod knjazej Zacé- 
niniíi" ; v „Ruskej Misii" je bil román g. Jogelja „Meždu večnostju i minutoj"; 
v ,. Vestníku Rvropí" je izšel román g. Zavíseckega „Po princípu" ; v „Delu" je 
izšel román g. Stanjukoviča „Dva brata" ; v „Peterburških Vedomostíh" román 
„Zolotoj telec" od Rostislava. — Dalje je izšel te dni v St. Pcterburgu román 
Krestovskega „Vstreča". V. J. Nemírovič-Dančenko je ízdal v St. Peterburgu román 
„Plevna í Šípka", v katerem slíka žívljenje ruské vojske ob turško-ruskej vojni. 
Kritika to delo hvalí. — D. Minajcv pak je izdal v St. Peterbxirgu ílustrovan 
liumorističen román „Evgenij Onjegín našego vremeni." Dalje so imenovati ízdanja 
zadnjíh dveli mesecev: G. Karnoviča „Maľtijskie rycari v Rosií", hístoríčna 
povest. Spb. ; Vs. Solovjeva „Car-Devica", román. Spb. ; P. A. Salmanova „Knjaz 
Boris Ščegljatev", historiční román 13. veka. Spb.; N. Karazína „Dvunogíj Volk" 
román s 20 podobami. Spb. Ta poslednji román, kí seznanja čitatelja z afganí- 
stanskím krajem, je uže preveden na nemščino in angleščino. 



Urednikova listnica. G. J. S. v Z. Vaš članek „Matica hrvatska" je 
uže stavljen, a ker nam je prostor pošel, morali smo ga odložíti. Oprostite! — 
G. S. R. v K. Hvalal Kritika o Franceschijevej knjígi .Zgodovina Isti'e" najbrž 
v 2. št. Obljubljene ..Razmere mej goriškimi in celjskimi grófi-' bodo dobro 
došlé. — G. L. Ž. v Lj. Ker bodo Vaša literarno-zgodovinska studija o Ivami 
Popoviči, kakor pravite, obsezala poldrugo tiskano polo, prosimo, pošljite še 
nokoliko ľok<)i)isa, da članka no bodomo proveč trgali. Jozika ziianstvonim spisom, 
osobito óuim ježikoslovne vsobinc, ne bodemo popravljali. — G. F. M. v K. 
Pesniškim poskušujam v našem listu ni prostora. — G. J. A. v N. Jičínu: Tudi 
zemljepísní in národopisní člankí so nam dobro došli I 

.LJUBTJANSKI ZVON^ stane vse leto 4 gld., pol lota 2 gld.. čotvrt lota 1 gld. 
Naročnina pošilja se upravništvu v „Národnej tiskarni" v Ljubljani. 

Založniki: .1. .Iiučič, in drugovi. — Za uredništvo odgovoren : dr. I. Tavčar. 
Tiská „Národná tiskttrna" v Ljubljani. 



jubljaix^Kjc) 





Leposloveii in znanstver^ lisť 

Izdajateljí : Jos. Jurčič, Janko Kersnik, Fr. Levee, dr. Ivan Tayéar. 



Leto I. 



V I^ubljani, 1. februvarja 1881. 



Štev. 2. 




Slovénskim svatom 

z dopisom poslane zdrav íj e e. 



ružba slovenská izbrána veselo 

V svátovski praznik denášnjega dné! 
Srce mi rado peniti razpélo, 

K vam preletelo bi z mánoj goré. 

Vítke perúti le ptíču so dane, 
In prepovédal mi skópi je čas, 

Da bi iz béle ropôtal Ljubljáue 

Z vozom goréčim v Konjíce do vjvs. 

Svate zatôrej iz dáloč pozdrávljam, 

Sréče obilo vsem vkúpe želím; 
V dúlii k družíui se vašej prosti'ivljam, 

V dúbi za mízo mej vami sedím. 

Ženin! tí prvi poprími kozárec, 
Rújnega vinea do vŕba nalíj ; 

Prvi naj tobi zazvénkne ndárec, 
Tvoja nocój se zenite v slaví. 

Ako se nési nažível mladosti, 

Ž njó se razstáti si vender dolžán ; 
Upe vse tvoje in leta prostósti 

V jamo pokôpal denášnji je dán. 

Téfii so nove ti ure začéle. 
Tí si pretrgal vse staré veží; 

S prsteňom dávi so v cerkvi objéle 
Droge te spone in druge skrbí. 



66 Stanislav: Slovénskim svatom. 

Sklénen do smrti si z déklico sladko, 
Ona je spéta do smrti s tobój ; 

Bóg ti daj cesto po rávnem in gládko, 
Ki_^si nastópil j o, Ránko! nocój. 

Vída, nevesta in svatom kraljíca! 

Kúpico prími z bogáto rokó; 
Píla se tebi zdaj bode zdravíjca, 

Sláva se tvoja spomínala ž njó. 

Trúdil se stvámik in délal ves téden, 
Prédno je z dúšo navdéhnil možá; 
Žílav se mož je dozdéval nevréden 

V krôtko začélje mu vsega sveta. 

V trdno zato je položil ga spánje 

V tihej dremôti mu rebro otél, 
Z róko mogóčno ponóvil dejánje, 

Žénsko telo je obráziti jél. 

Kádar li ôna je bila vzbujéna, 
Prvi nedéljo je sam praznoväl. — 

Vénec je svetu vesôljnemu žena, 
Bóg se izmĺsliť né lépšega znal. 

Rékel je: „mož te v družíco objáme, 
Cvéti mu v rádost na zémeljskih tléh 

Šĺbka opíraj o njega se ráme, 

K njemu te veži plakánje in sméh!" 

„Sine mu bodeš junáke rodila, 
Déklice, — zvézde nad vrhom goré 

Njemu pokôma, le njega Ijubíla, 
Dôkler ti bode gibálo srcé." 

Zópet si prazne kozárce nalíjte! 

V zdrayje se pilo zdaj bode možii 
Ki ste izbráli ga, ker ga častíte, 

Veslo mu téga podali godú. 

Mizi, ki slávna za njó je družina, 
Gódcem in plesu je on gospodár: 

Trk amo tebi , Andrej s t a r e j S í n a , 
Svítlemu dnévi pošténi glavár! 

Kápljice staré si zdaj odberímo, 
Pride pobožná zdravíjca na díin! 

Jédva na zémljo se v jóki rodímo, 
Räj se v pribódnji obeta nam stan. 



*) Augenlied. 



Staníslay: Slovénskim svatom. 67 

05a nebéski nas príme v otrôke, 

Čuje nad nami, svarí in pretí; 
Véčnih beséd nam pošílja prorôke, 

Stréči nas módrim pastírjem velí. 

Nótranjim ranám, boléznim odkrítim 

Léčiti ima njih roka oblást: 
Píjmo duhóvnim z veseljem očítim, 

In pokloníme Bogú se na část! 

Vzdígnite vi zdaj možáki se čvrsti! 

Ki izkušáli ste, kakšen je svet, 
Mnôgo zarôda iméli pri krsti, 

Znanci bogátih in žálostnib lét. 

K môžem stopíte ž e n í c e izvéste, 

Matere dráge cvetóčih otrok! 
Bíle dekléta ste, bíle neveste. 

Zdaj gospodínje, ohráni vas Bóg! 

Svatov še čaká najlépša zdraví j ca, 

Tvoja zdravíjca, tí srečna mladóst! 
Tebi prijázna in vedra so líca, 

V sméhi se ž njími igrá veselóst. 

Srce v nasládi neznánoj ti plavá, 

Ogenj iz bístrih poglédov gorí; 
Raj neoskrúnjen je tebi narava: 

Blágor ti, jutro zdaj tvôjih je dníj ! 

Zíllost jediná globôko te spéCe, 

Ako v očéh se ujáme okó; 
Krí ti po žílali nemírneje téíe. 

Veko*) od sólz je po síli rosnó. 

Kádar ti bódo ti dnévi zbežáli, 

Klícala rada bi spot jili nazáj ; 
Tjidi nam starim so z neba sijúli. 

Šli so, ne vémo, kakó ni kedáj. 

Mládci, zatôrej se zdaj vcsclíte! 

Brénknite s kúpo deklíško popred, 
K ustom rudéíim kozArce nagníte: 

Žívi narôda slovénskega cvét! 

Bódi še gódcev krdélo nam zdravo, 

Ki se napénjajo, drgnéjo lés, 
Iznad srdítih obrazov krvavo 

Z môkrim očésom nas glédajo vmés! 

6* 



68 J. Jurčií: RokovnjaCi. 



Gódec na plési vrtí in obráča, 
Kakoi* se zdĺ mu, človéško petó; 

Kádar upéha teptánje plesáča, 
Sméšnice, šále iz ust mu gredó. 

Žívi, kar cvíli in drgne in píha! 

Žívele gósli, trobénta in bás! 
Žívi za basom Velénjski Starí ha, 

Ž njím godemjáje pri péči na glás ! 

H koncu vrníte še méni zdravíjco, 
Dôvolj sem čaša le jaz jih vrstíl; 

Polno posódo vzemíte v desníco, 
Da bi na slávo mi vsák j o izpíl! 

Letom se naglo umíkajo leta, 
Dán porodí se iz préjšnjega dné; 

Vénec nevésto nocój še opléta, 
Prazne si jútri počéše lase. 



Stanislav. 



Rokovnjaéi. 

Historičen román. 

Spisal Josip Ju r či č. 

(Dalje.) 



red pol ure je še vino hvalil, zdaj zmerja. Sit si, sit, domov 
pojdi," rece krčmár Jošt. 

Blaž se zdaj ogleda in vidi, da so bili uže tudi zadiiji štirje 
kmetje odšli. Njegovega tovariša Nanda tudi ni bilo nazaj. Novoprišli 
konjar pak ni prisedel k njemu, temuč sedel k raizi pri peci , k trojici , 
katero je Blaž rokovnjaštva dolžil. 

„Kam je šel Nande? Kje je, Jošt, povej," reče pijani Blaž. 

„Šel je in plačal je vse, le še ti pojdi za njim," deje krčmár, 
„dosti imaš." 

„Zakaj me podiš? Misliš, de nemám denarja? Več kot ti, več 
kot ti, Jošt." Rekši ižče Blaž po žepih, ali ničesa ne pokaže, tako 
da se je moralo misliti , da ali ničesa néma , ali pa je uže vino tako 
premagalo ga, da ne nájde. 

„Kdo je ta Nande, ki je tako neumen, da zate plačuje?" vpraša 
Blažev znanec Obloški Tonček od druge mize pri peci sem. 



J. Jurčič: Rokovnjači. 69 



„Kdo je Nande? To sam Bog vé, jaz uže ne. In nihče pri nas 
ne. Res , udari me po glavi ali koder misliš , če vemo kdo je Nande, 
ali kod je práv domá. Naj bo od koder je," govori Blaž. „Pri nas 
se žéni. Našo Polónico bi rad, moje sestre hčer. Čedna mala púnica, 
tako lepa, da bi jo ciganje ukrali, ko bi jo videli. Od našega soseda 
je kúpil v last vse: poslopje, njive, travnike, hosto, še macko. In 
polovico je z gotovino plačal, s starimi tolarji, tako ti rečem, veš? 
Ampak, ti pojdi k meni ! Kaj si tam sedel?" 

„Nu, tak zet k hiši, ki ima denár in za vino rad plača, to ti 
je po volji, ka ne? Ka ti ni nikoli povedal, od kod je prišel?" 

„Od kod? Tam iz Štajerskega od nekod. Ne vem več, kako se 
pravi. Ali to je čudno, ali ni čudno? Ijubi moj Rajtguzen, da kadar 
govori, takó govori, kakor mi govorimo, le malo bolj zavija kakor 
naši poljci doli. Ne zavija pa takó, kakor sem slišal, ko sem enkrat 
z ranjco svojo materjo na Štajersko na božjo pot šel, v Gornji grád, 
kaj misliš ti, Rajtguzen? Vidiš ti zmirom po Obloški zavijaš, tako 
nekako po Ribniški „nájsem-nájsem'\ A ta naš Nande, ki bi rad pri 
mojej sestri zet bil, nič ne zavija po štajerskí. Denár pa uže ima, 
to je res. In naša deklé, Polonica, ta ga rada vidi, kakor da bi 
nobednega druzega ne bilo. Tako ti })ovem, Ijubi moj prijatelj Rajtguzen. 
Pa sem se vsedi, Rajtguzen, kakó boš ti tam sedel, pri tistih grdih 
Rokovnjačih?" 

Konjar ga čudeč se, skoro prestrašen pogleda. A videč, da je 
Blaž govoril le tja v en dan, ozre se po treb tovariših, ki so jezno 
mrmrali, migne jim naj bodo mimi in reče: 

„Če z menoj govoriš, reči mi kakor je práv. Jaz sem Tone, a 
ne Rajtguzen." 

„Ne Rajtguzen?" vpraša, neverujoč Tomaž, z zategneno vinskim 
glasom Blaž Mozól. „Beži no, beži? Zakaj bi ti jaz ne rekel Rajtguzen? 
ki si. Misliš, da rés nisem slišal, zakaj se ti tako reče ? Po kranjski 
se kličeš Obloški Tone, to je res, zato ker si z Oblok in si na 
SV. Antona krščen. Po nemški se pa tacim hlačam, kakor jih imaš 
ti (učeni naš Blaž je menda kedaj slišal „reithosen",) kliče rajt- 
guzen! Zato ti pa Ijudje pravijo Rajtguzen, da boš vedel. In Rajtguzen 
si, in Rajtguzen boš! Zavoljo tega si še vendar tudi lahko zveličan, 
kadar peté stegneš in kadar ne boš več mogel po semnjéh za konje 
goljufati. Veš ti, jaz mislim, da Bog uže tudi nekoliko nemški zná, 
da vé, kaj to pomeni Rajtguzen. Kako, da bi Bog ne vedel, če jaz 



70 J. Jarôiô: BokovnjaSi. 



vem, ki nisem učén, da bi djal, kdo ve koliko. Rajtgiizen ti pravijo, 
pa ne treba zameriti. " 

„Še enkrat mi tako reči, pa dobiš s tem le^ po glavi!" Rekši 
vzdigne Obloški Tone jezno svoj bičevnik. 

„Kakó da bi ti ne smel reči? Zakaj da bi ti ne smel reči 
Rajtguzen?" 

Koraaj je bil Blaž besedo izgovoril, plané Tone od mize po 
konci, skoči na Blaža in ga z močjo po glavi udari. Blaževa glava 
pak je bila trda, udarcev vajena, zato se nje gospodar tiho izza 
mize vzdigne in s svojo dolgo roko črez mizo zgrabi protivníka in 
ga krepko drži dotlej, da se izza mize izrije. Precej sta bila 
oba moža, ki sta si pred nekoliko minút še prijateljsko napijala, v 
divjem boji sprijeta. Oni trije so bili vstali in čakali, da li bode 
Tone sam zmagoval. A ni bilo dolge dvombe. Blaž je bil močnejši. 
Da si je uže mnogo pil , bil ga je udarec po glavi táko zdramil , da 
je ravno vsa kri v njem vzkipela. Kot vajen tepežnik , povije svojega 
protivníka v trenotku takó, da mu vso moč vzame, izpodnese mu 
nogó in ga vrze po tleh, da je padši podplate na kvišku pokazal. 

V tistem hipu pa Blaž vidi , da gredo vsi oni trije nádenj, katere 
je prej z Rokovnjači pital in zmerjal. Proti trém in še onému braniti 
se, ki se bode s tal pobral, to ni bila Blažu več sala. S kletvijo, 
tako glasno, da bi se bila skoro lehko po celem Kamniku slišala, in 
katera je najbrž namen imela, sovražnike strahovati, pograbi Blaž 
Mozol neroden in težak stolec od črešnjevega lesa izza mize in se z 
visoko vzdignenim kot zaščitnim in napadovalnim orožjem umo v kot 
k vratom pomakne, da bi imel hrbet od dveh stranij obranjen. 

„Kateri mi blizu pride, tega udarim, da se bo še na sodnji 
dan domislil, kdo ga je," bahato vpije Blaž Mozol in njegove žive 
oči tekajo grozeče od jednega do druzega. Báli so se teškega stola 
v Blaževih rokah in res se mu nobeden približati ni hotel. Ali Blaž 
je videl, da sta dva, šepavi mali, in oni drugi debeli, však velik 
nož izza visocih črevljev izvlekla ; starejši je bil gotovo tudi oborožen. 
In konjski mešetar Obloški Tone ž njirai ! Štirje proti jednému. Blaž 
si nameni, kadar bode kdo vráta odprl, príliko porabiti in v vežo 
skočiti , da kaj boljega za brán v roko dobi , nego je ta nerodni stôl. 

V izbo stopiti pa je imel skoro kdo, vsaj krčmár če dmg nobeden. 

V ta namen Blaž z vpitjem ošteva Rokovnjače na debelo. 



J, Jurčiô: Rokovnjači. 71 



„Le pridi no kateri vas sem, da mu bučo zmečkam, kakor kašo. 
Klobáse bomo delali iz vas za pse. Vi ste še slabši kot psi, ker psi 
nosijo vsaj svoj kožuh, vi pa ne svojega, ampak uk r a de n i kožuh 
nosite, duše rokovnjaške, tatinske!" 

Kakor je pa lehko misliti, pokazala se je ta Blaževa metóda, 
protivnike potolažiti, ali od sebe odvračati, krivo, ker bili so vedno 
bolj razdraženi, in oni mali šepavi je svoj težak nož s tako silo v 
psujočega Blaža zalučil, da se je ostrina močno v stôl zasadila, s 
katerim je Blaž umo in po sreči nož prestregel. Ali zdaj se gane 
stari sivobradec, in ko prime težki cinjasti plošček z mize , s katerega 
je bil ravno mesó snedel, odpade mu brada in Blaž sé strahom spozná, 
da je to óni berac Tomaž, ki je dopóludne še na sramotnem odrú 
stal apotlej zginil. Nobednega dvoma vec ni bilo, da so to res Rokovnjači ! 
Kakor je bil Blaž Mozol hraber in se je rad tepel, ustrašil se je 
vendar tako silno, ko je videl , da je res , kar je prej le takó na izust 
govoril, da ni mogel prestreci cinjastega ploščka, ki ga je Rokovnjač 
Tomaž vanj vrgel, temuč močno je bil v glavo zadet, stôl mu je 
pádel z rok in onesvesten se je Blaž za stolom sam na tla zgrudil. 

Zdaj skoči mali šepavi Rokovnjač bliže, izdere svoj v stôl zasajeni 
nož in ravno hoče zamabniti, da bi jeklo Blažu v rebra porinil in 
nm za vselej strupeni jezik zavezal, ko čepečega nekdo zgrabi in z 
niočjo po izbi [)revrne. Jezno se mali rokovnjaček pobere in hoče z 
nožem skočiti na novega sovražnika, ki je bil s krčmarjem skozi 
vráta stopil: bil je oni mladi mož, ki je prej z Blažem sedel in ga 
je ta Naude imenoval. Nobednega orožja ni imel v roci. „Suni ga!" 
kliče stari od mize šepavemu. 

„Upetaj, šmolar!" zavpije Nande in ob jednem nad glavo pomoli 
levo roko z razklenenimi prsti. 

Kakor bi ga strela zadela, spusti mali šepavec na ta klic in 
glas svoj nož na tla, debeli njegov tovariš sede na nagloma k peci, 
in zajéca, stari Tomaž in konjar srpo gledata dohodnika. Nekaj tre- 
notkov je bilo vse tiho. 

Četvrto poglavje. 

Tat, rokomavh govori jezik drugim neumóten. 

Preširen. 

Klic, ki je pokazal tako veliko oblast nad štirimi navzočnimi, da 
so v nesvesti na tleh ležečega Blaža mahom pozabili in sé strahom 
in pokomostjo gledali nastopivšega, hoče izreči iz rokovnjaškega jezika 



72 J. Jurčič: Rokovnjaôi. 



V navadno slovensčino preložen nekoliko rokovnjaški kompliment: „proč 
pes!" 

Rokovnjaški jezik je imel le za najnavadnejše samostalnike in 
glagole tuje besede, katere je pa slovenski pregibal in sklanjal in s 
slovenskimi vezniki, prišlo vi in zaimki mešal. Cela množina rokovnjaških 
besedij, vzetih iz pol razumljene ali največ niti nerazumljene roman- 
ščine in germanščine ali pa celo kar od neukih Ijudij izmišljenih izrazov, 
ni bila veliká. Vendar je bila dovolj obširna , da je govor nerazumljiv 
storila onému poslušalcu, ki ni bil v tem tajnem jeziku poučen, 
katerega niti vsi Rokovnjači niso znati smeli, temuč le izvoljeni, ali 
najzanesljivejši. 

„Suni ga, he?" ponavlja Nande besedo starega Tomaža in stopi 
bliže z divjimi pogledi. 

Stari si ovezuje odpadlo sivo brado in reče : 

„Mojster Groga, te besede mi ne moreš zameriti, jaz te nisem 
spoznal, ko si tak obrit in ostrižen kot kmet in takisto oblečen, in 
mlajši. Nikar mi ne zameri, mojster Groga, mi vsi te nismo poznali 
dozdaj ne, da si na glas po naše izpregovoril." 

Nande, ali kakor ga je Tomaž zval Groga, naglo s prstom migne 
da naj molčé, in nobeden ne zine. Potem se obrne in pripogne do 
ležečega Blaža, ter ga razgleda in pretiplje. Videč, da je popolnem 
nesvesten, a ne močno udarjen, reče krčmarju, ki je bil takoj za njim 
prišel, in jednému Rokovnjaču, naj neseta nezavestnega iz izbe v vežo. 
Potlej se obrne k ostalim trera in reče osorno : 

„Kaj sem vam ukázal? Ťukaj skoro v sredi mesta nove poboje 
napravljati, in prócej z noži ? Ljudi nam na krvavi sled ščuvati, a brez 
vse potrebe in samo da se pijanemu človeku, kakor je ta, neumno 
zabavljanje ústa vi? Niste li ravno prej slišali na trgu, da imamo 
novega sovražnika, ki se kôlne, da vas hoče povesiti, in razpisuje vaše 
glave? Posebno ti, Tomaž Velikónja, ki smo te komaj pred par 
urami oteli?" 

Vsi molčé, kakor zmerjani otroci. 

„Uže grem, mojster Groga, a žejen sem bil, in glej, ker imam 
to brado in vso drugo obleko, ne pozná me tu nihče, le Tonček me 
je spoznal, ki je vedel," izgovarja se Tomaž. 

„Molči. V mestu nemáte ničesa iskati brez mojega povelja vi trije!" 

Razen konjarja vstaneta oba Rokovnjača na odhod. Tonček uka- 
zovatelja vprašaje gleda, da li povelje iti tudi zanj velja. Videlo se 



J. JurCič: Rokovnjači. 73 



mu je skoro, da bi tudi on rad ušel oblastnému môžu z očij, da si je 
vedel, da imata še račun skupaj. 

„Stoj!" reče potem Nande in ustavi Rokovnjača mej vráti. Oba 
se vmeta. Groga jima govori: 

„Nobeden od vas ne zini nikomur ni besedice, da smo se tukaj 
sešli, da ste me videli v tej obleki, in kakor sem denes, in da ste 
me slišali s tem imenom zvati, ki se jo tu imenovalo. Nikomur 
sem rekel! — Ti pojdi, Velikonja počaka.ííí 

Šepavi mlajši otide. Tomaža Velikonjo pa odvede Groga k steni 
in mu tiho ukazuje: „Preobleci se, kakor misliš, a pojdi precej na 
Kolovec, tam se ukradi v hleve in glej, da po noci od jednajstih do 
dneva izvedeš tistega konja, katerega oskrbnik denes iz Kamnika pri- 
jezdi. Če misliš, da sam tega ne opraviš, vzemi s soboj, kogar hočeš. 
Konja pripelješ potlej do blizu Rovske cerkve tam ga na česti tému 
Tončku izročiš. Morda bom jaz sam tam." 

Velikonja otide. Nande se h kobilarju obrne, migne mu, naj gie 
ž njim v kamro, in tam mu reče prijazno: 

„Ti si prinesel denarja, ki si ga skúpil. Pokaži ! Ravno potre- 
bujemo denarjev." 

Rekši sede k mizi, a Tone odpašeizpod obilnega naprsnjaka usnjat 
maček z denarjem in ga vrze na mizo rekoč: „To je kar je." 

„A vendar nisi rekel, da je to vse, kar si skúpil za blago, ki 
si ga od mojih Ijudij dobil?" 

„Vse je, vse !" reče Tone boječe in svojo suho roko briše ob koleno. 

Groga razpoloži novce in brzo po vrhu prešteje ter deje: 

„Ni vse ! Ti si dobil v Višnjej gori tri konje in dve kobili. Na 
Grasupljem si na česti prodal jednega konja, a jedno kobilo. Potlej 
si pa pod Debelim hríbom dva konja dobil, tako da si pet glav prignal 
do sem v Kamnik. Kar si tukaj za nje stržil, kjer si jih preceno 
dal, samo tega je pet in trideset frankov vec, kakor tukaj denarja 
kážeš. Kar si prodal po potu in pridobil, tega ni tukaj, prijatelj. 
Hočeš vedeti, koliko je tudi to? Zakaj misliš pritajevati? Kar si 
zaslúžil, to dobiš od mene. Da bi si ti sam jemal, to ne ! Ko bi jaz 
ne bil denes na semnji videl, da si res naš človek in mož, ki zna, 
kar hoče, ne vem kako bi te zdaj le izplačal, ko misliš, da me moreš 
goljufati." 

Kobilar z Oblok prebledi. Strah ga je bilo pred tem môžem, 
ki vse vé, še ono, kar se je godilo, ko ni nikogar zraven bilo. Zatorej 



74 J. Jurčič: Rokovnjaôi. 



hitro brez vsake besede poseže pod pázuho in iz tamošnjega žepa pri- 
vleče še jedno mošnjico denarjev ter jo s strahom položi pred onega. 

„Tako je!" rece rokovnjaški glavar, a ne stegne roke po mošnji, 
ne pogleda je od znotraj, terauč jo porine kobilarju nazaj, primakne še 
od kupčka pred soboj, kar je mogla pest zagrabiti in reče: 

„To imaš za zdaj. Glej, da se pri meni zmirom vec naravnost 
zaslúži, kot za hrbtom. To je vec, kot si mislil, da dobiš. Če boš 
pa še kedaj poskúšal sam plače vati se, utegneš rokovnjaško plačilo 
dobiti. Poznáš kákovo je?" 

„Mojster Groga, nikoli vec!" reče skesano Tone in hoče oditi 
z novci. A glavar Groga mu veli: 

„Stoj in poslušaj! Veš, kjeje Kolovec?" 

„Vem." 

„Drevi od jednajstih do dneva čakaj pri česti mej Kolovcem in 
Rovsko cerkvijo. Jeden naših ti prižene konja. Tega zajahaj in pro- 
daj ga za kolikor moreš, a ne blizu. Jezdi v Trst ali v Reko. Dvajset 
tolarjev "prineseš meni, vse drugo je tvoje, konj je vreden več kot 
trikrát toliko. Dobro pa jahaj, da te ne zasledijo. Suho cesto imaš. 
Hodi!" 

Ko je Tone iz hiše in veže korakal, slonel je zunaj ob zidu 
Blaž Mozol, katerega je bila mrzla voda iz Bistrice, s katero so mu 
glavo prali, zopet k življenju obudila. 

„O Rajtguzen, Rajtguzen, kam pa greš, čakaj me no!" reče Blaž 
z bolno vinskim slabim glasom. 

Tončku pa, rokovnjaškemu pomočniku pri konjskih tatvinah, zdaj 
niti na misel ni prišlo, da bi se zarad onega imena Blažu ustavljal, 
temuč gledal je, da je brž od hiše prišel. 

Notri v izbi je krčmár rekel Grogi: 

„Ali je paráetno, da se brez brade in tak, kakor si zdaj, kmet, 
pokažeš svojim Ijudem?" 

„V naglosti nisem mogel drugače, sicer bi mi bili tega pijanca 
Blaža ubili, a to bi mi ne bilo še po godi. Potrebujem ga še sam. 
Dobodi mi papirja, pero in tinto." 

Precej dolgo je trajalo, predno je krčmár prinesel papirja in 
druzega pisala. Groga nariše na papir veliko roko, i)od njo konjsko 
glavo, in napiše pod oboje, da glavar Rokovnjačev razpisuje 60 frankov 
tistemu Rokovnjaču, ki še nocoj Kolovškemu oskrbniku onega konja 
ukrade, ki ga je denes jezdil. 



J. Jurčič: Ŕokovnjafii. 75 

„To moraš po noci na Gavričevo hišo nabiti," reče krčmarju. 
„Oni razpisujejo po beraških trideset frankov na mojo glavo; jaz 
jim hočem pokazati, da na njih k o n j a glavo še jedenkrát toliko raz- 
pisujem in jo še tisto noc imam! Čez nekaj dnij razpišemo ravno 
toliko na Gavričevega psa!" 

„Kedaj móram to nabiti?" vpraša krčmár oprezno in skoro 
boječe. 

„Še nocoj, po polunoči, zjutraj, ali kadar moreš." 

„Pa če me kdo vidi?" 

„To bi bilo neurano. Le glej, da boš tako storil, da te nihče 
ne bode videl. Lepše je in bolj po naše, Jošt !" 

Peto poglavje. 

Kaj uam hočo uúa Žumar, 
Kaj iiam liočo ujeRa <lrug ? 
Hoče vašo lepo líčerko. 

Národná pesem. 

Na vshodu od Kamnika sta stali ob stezi, po katerej se črez 
hribe peš hodi proti grádu Kolovcu, nekako v sredi pota vzgor, na 
pol v hosto potisneni dve kmetski hiši, malo bolj ko streljaj na dvoje, 
samotno. Tu sta od nekdaj gospodarili dve kmetski rodovini : Mozoli in 
Paleži. Bili sta dve tlake in desetine svobodni naselbini, od davnaj 
premožni in v okolici veljavni, celo pri kamniških meščanih čislani 
Ijudje. Ali v tem času, ko se je naša povest vršila, videti je bilo, 
da bode moški rod obeh rodovin izumrl, in da prideti lepi kmetiji v 
tihem zavetnem in rodovitnem žlebu na tuja imena. 

Paleževa hiša je už e bila na tuje inie prešla. Nekoliko tednov 
pred začetkom naše povesti je bila na prodaji, ker je bil stari Palež 
umri, a za njim ni nihče ostal, nego sin, ki je prej študiral in zdaj 
bil na Dolenjskem nekje graščinski uradnik. Kúpil je Paleževinovo 
mladi mož, ki smo ga mi v prej snem poglavji v kamniškej Jošt Vla- 
garjevej kŕčmi po imenu Nande nekoliko spoznali, a ga tudi z drugini 
imenom zvati slišali. Za tedanje razmere, ko je bilo malo denarja v 
deželi, bilo je kmetskim Ijudem, ki so vajeni bili le z naturalnim 
gospodarstvom izhajati, celo mnogo, da je kupec Nande „Paleževemu 
gospodu", poslednjikrat na svojem domu oglasivšemu se, brez težave 
polovico kúpa na roko odštel, pa se je še delal tako, da je bilo videti, 
da še ni vsega okroglega od sebe dal. Drugo polovico je obljubil v 
dveh letih izplačati. 



76 J, Jurčič: Rokovnjači. 



Sosedki Mozolki se je novi sosed s tem prikúpil, da je toliko 
denarja precej štel, in še nekaj imel. To se ve, da bi se jej bil še 
bolj, ko bi bil kar vse plačal. AU ona je vedela, da so čaši hudi. 
Sicer so pa pri Mozolovih novega soseda poznali tudi uže nekoliko 
malega, predno je bil Paleževino kúpil, pa kakor omenjeno, ne mnogo. 
Kake dvakrát je namreč prej pri njih prenočil, večkrat po dnevi mimo 
gredoč ustavil se pri hiši. Rekel je, da je kupec za. vse : za vôli, za 
žito, za plátno. In mati Mozolka mu je verjela, strijc Blaž Mozol pa 
tudi, ker njega je pri Joštu v Kamniku ali drugje vselej rad pit 
povabil. Blaž je dalje vedel, da ga Jošt Vlagar tudi pozná, tega Nanda, 
da je kupec, daleč črez Ljubljano sloveč mož, Štajerec. 

Zakaj je v to samoto zahajal k Mozolovim, zakaj je naposled 
soseščino Paležev kúpil in se tu hotel kot kmet naseliti, tega Nande 
Mozolki sicer ni precej naravnost rekel. Ali žena je uže toliko odprte 
oči imela in svet poznala, da je videla pravi uzrok. Da bi mu tu v 
rovtah kraj tako dopadel, njemu, ki je bil bele ceste in ravnice vajen, 
tega žena ne bi bila verjela. Tudi je bila Paleževina preveč opuščena, 
da bi se je bil denaren človek, ki ni bil od mladih nog tu vajen, 
polakomil, čeravno je bila dobra in veliká lastnina. Dalje je bil Nande 
res podoben bolj môžu, ki z lehkim kupom in prekupom denár slúži, 
nego li kmetu, ki ga težko oranje v teh hribih veseli. 

Temveč, kakor je žena opazila, vleklá ga je njena devetnajst- 
letna hči, Polonica, To na vse zaduje ni bilo težko uganiti, ker 
so videli vsi, videl strijc Blaž Mozol, ki ni mogel nobedne primolčati, 
videla je dekla, in videl je hlapec in slišal je celo mlajši bratec. 

Gospodinja Mozolka ni ugovarjala zoper to najdbo, molčala je 
in čakala, kdaj Nande kaj poreče. Kajti, ker je denár imel, in je bil 
videti, nu, tak, kakor drug človek, zdelo se jej je, da bi bil uže še 
dober, da se za zeta vzame. Sosebno to je bilo kmetici vdovi po godu, 
da hči, ako soseda vzame, ne pôjde daleč od hiše, temuč njej, materi, 
lehko na staré dni še zmirom pomaga pri tem in onem. Za to, da 
hči ostane blizu pri donm, imela je Mozolka še jeden razlog, velik a 
ne vesel. Sinovi so jej bili razen jednega vsi pomrli. A še ta ostali 
jedinec, Pavle, dve leti mlajši od Polonice, bolehal je uže na prsih 
in bati se je bilo, da pôjde na istej bolezni kot oče in bratje mu 
s tega sveta, da torej druzega následníka ne ostane kot Polonica, 
katera je bila zdravá in čvrsta kakor mati. Če Pavle tudi umrje — 
in mati Mozolka je bila smrti v svojej hiši tako vajena, in morda 



J. JurCič:. Rokovnjači. 77 



toliko bolj trde naravi, da je o tem mogla brez solz premišljevati — 
more vsaj Polonica obe posestvi združili v jedno. In tolažilna misel 
je bila za gospodamo krepko ženo vsaj ta, da potem bode oboje to 
kmetovanje vkup kakor mala graščina veliko. 

Jedna stvar pa vendar ni bila Mozolki nič po volji. Nande je 
bil tako malo na novem kupljenem domu in se je tako malo brigal 
za urejenje kmetovalstva na pridobljenem svojem posestvu, kakor da 
bi ga nič ne veselilo. Po več dnij ga ni bilo, niti ob nedeljah ne, 
in najrajši je prihajal na večer, da bi potem zjutraj spet izginil po 
svojej „trgovini", ali Bog ve kam. Treba je bilo jaro žito sejati, a sejalo 
se ni nič. Po njivah je tráva rástla, a v hlevu niti še živine ni bilo 
na gredi niti jedne kokoši, v svinjaku nič živega razen podgan. Orodje 
pa, kar ga je bilo pri hiši, rjavélo je po kotih. To Mozolki ni bilo 
nič po volji, kajti žena je bila tistih jedna, ki je ravno tako Ijubila 
vôli v hlevu, rejene prašiče v svinjaku, in polje lepo zorano in obse- 
jano, kakor svojo hčer ali svojega sinai Kajti ko jej je bil lani na 
spomlad junec poginil, h kateremu je mislila ravno na Kamniškem 
semnji par prikupiti, da bi se voziti učila, žena ni nič menj jokala, 
kot predlanskem,, ko jej je bil uže tretji sin umri. Hlapec France 
je trdil, da je bilo solzá za juncem še več, nego li solzá za sinom. 

Ko jo je torej novi sosed jedenkrát vprašal: „Mati, ali mi boste 
dali Polonico?" bilo jej je to vprašanje po čudi. Vendar je dela svoje 
precej debele roke in do komolca od solnca zagorele lakti navskriž 
pod prsi in vprašala: „Na kaj jo pa jemlješ? Kje boš kaj zelja in 
repe pridelal za v kad in žita za v malin? In kje imaš kakšno kravo 
za mleko ? Ali misliš, da jo bom pustila, da bo s piskrčkom hodila 
doli v vas ponj? 

„To vse bova s Polonico napravila, denarja mi ne manjka," 
reče Nande. 

Žena se grohotom zasmeje, ali dobrovljno. 

„Kaj pak! Moke bosta kupovala! Kakor kašna kamniška štacu- 
narica bo moja hči od kupička živela? In potlej : tudi greh je za také 
reči denár izmetavati, ki doma samé zrastejo, če se človek giblje in 
zemlje ne pusti tako pregrešno v plevelu zarastene, kakor jo puščaš 
ti. Kaj vendar misliš? Čemu ti je knietíja, če ne kmetuješ?" 

„Sam ne inorem, še imam pri svojih kupčijah dosti potov in 
opravkov: zato mi pa Polonico za ženo dajte, da mi ona domovino 



78 J. Jurčič: Rokovnjači. 



zgospodinji kakor je práv, ona zna, naj začne. Saj vas ne vprašam 
za doto, samo da mi daste Polonico." 

„E kaj ! Imela bo, kar se spodobi, vprašaj ali ne vprašaj ti, 
ali kdor je. Na prazno je pa ne dam in ko bi imel ti denarja kakor 
francoski cesar, da boš vedel. Mudi se jej tudi ne, saj je je domá 
treba. Kadar ona gre iz hiše, móram precej še jedno deklo vzeti. Le 
ti se prej kmetovanja loti, pa pusti vse letanje po sveti Bog ve kod 
in kaj. Tisto ni za poštenega človeka, mislim jaz, da boš vedel." 

„Sam, brez gospodinje, ne morem kmetovati," reče Nande tako 
ponižno, da je kmetica mislila, ta se bode dal okolo prsta oviti. 

„Kaj si rekel? Sam nemoreš? Kakosempajaz sama mogla, 
ko mi je mož umri in mi je še pustil kopo malih otrok ? In še prej, 
ko je leto in dan bolan lazil okolo, ne živ ne mrtev, sama kost in 
koža, za nobedeno delo, le za jesti in za potrate? Vidiš, in sama 
sem kmetovala in ne more mi nihče očitati, da sem kedaj pol groša 
dolga naredila. Jaz sem ženská. Ti si pa mož, a praviš, da ne bi 
mogel sam začeti, ko bi ti vendar nekoliko tudi od naše hiše poma- 
gali? To ni nič! Pokaži prej, kakšen kmet boš, kako znáš delo v 
roko jemati, potlej te bomo pa ženili!" 

Tako je mati Mozolka govorila. In pri tem je ostalo, ker novi 
priseljenec na soseščini ni hotel uže precej kmetovanja začeti, temuč 
je kakor prej vedno več z doma bil, nego pri domu. Ni se ženil, 
ali ker je bilo kakor zmenjeno, da je ženin Poloničin, zahajal je 
Nande vedno k Mozolovim, tako da je bil več pri njih, nego na 
svojem novokupljenem domu. 

Polonica je bila krepka zdravá dekle, v mnozem ozini čisto 
materina hči. Nandeta vzeti je bila precej od kraja pripravljena, ko 
ga je spoznala, ko jo je prvič ogovoril, saj je bil čeden človek in 
ubog tudi ni bil. A zarad tega bi se od kraja ne bila dolgo jokala, 
ko bi bila zvedela, da Nandeta ne bode več k hiši. Pride pa drug, 
če hoče, če neče pa vse jedno, bila bi rekla. Jezilo bi jo bilo, to 
se ve, uže nekoliko, uže zarad razžaljenega samoljul)ja, da bi jo bil 
pustil. Ali deklica je bila tudi, kakor so druge: moža dobiti je 
hotela, čeravno strasti v njej od kraja ni bilo, niti ne preobilice 
nežnih čutil. Polonica je imela od mladega polno roke dela, misliti 
niti ni utegnila. Tudi so jo z osomo besedo na delo gonili, torej 
je ni imelo kaj navaditi uže iz prvá mehkosrčnosti in vzbuditi 
potrebe Ijubezni. Malo je od kraja govorila ž njim, kadar sta bila 



J. Jurčič: Rokovnjači. 79 



ali sama ali kadar sta bila v družbi. Ali kadar se mu je nasmijala, 
da so v gladkem lepem pak zagorelem lici naredile se nepopisno 
Ijubeznjive jamice in so se pokazale mej rudečimi ustnicami beli zobje, 
a se jej pod velicimi obrvmi najlepše črne oči zaiskrile, bil je tuji 
sosed Nande ves ognjen od Ijubezni do nje, in rekel je, da mora 
njegova biti, ako se ves svet protivi. Tačas ga je tudi ona posebno 
pogledala, rada pogledala, čudeča se njegovim besedám. In ker je 
te besede mnogokrat slišala, verovala jim je, verovala tem bolj, ker 
je ta mož prvi bil, ki jej je podobno govoril. In verovala je, da jo 
ta mož Ijubi, kakor bi je najbrž nobeden drug ne Ijubil tako mocno. 
Polonica, hči samotne kmetské hiše, ni mnogo shajala se z druzimi 
Ijudmi. Poznala je fante ali mlade móžke od nedelje s pota od maše, 
ki pa ni bil dolg skupen, iz semnja, kamor je bila nekaterikrati 
šla in z nekoliko tacih prilik. A kolikor jih je poznala, nobeden 
ni govoril tako lepo o Ijubezni kakor ta Nande. Zato ga je vedno 
rajša imela, ako mu tudi tega ni pripovedovala. Sram jo je bilo 
pokazati se mu. Na dalje pa je bila tudi mati povedala na tihoma 
svojej hčeri z' brezobzimo odkritostjo in kmetsko iskrenostjo, ki nemá 
navade stoprav primernih besedij iskati, kadar je .treba vso resnico 
povedati: mati Mozolka je bila hčeri jasno in brez izbire besedij 
razložila, v kakej nevamosti so dekleta pred moškimi in zakaj in 
kako je treba varovati se jej Nanda dotlé, dokler gospod fajmošter 
pred altarjem ne i)oloži štóle črez njiju roke. Čistá kakor čuvarica 
vestalskega ognja poznala je Polonica vendar uže po materi življenje 
in se čuvala. Na videz je bila hladná, v istini pa vse je gorelo v 
njej. To je strast Nandu le množilo, in — kakor je pri tacih pri- 
likah navada — rotil se jej je, da mora njegova biti, in bil ves v 
plameňu, kakor mladič dvajstih let. 

Zakaj je torej ženitev odlašal? Kakšni so bili tisti opravki, ki 
jih je po svetu imel, da ga ni bilo domá? O tem Nande Polonici 
ni rad odgovarjal, in to jo je nekoliko peklo, poleg tega, da je 
radovedna bila, čeravno ne tako močno kot druge ženské, kajti močno 
radovedne ženské báje da teško izkušnjave premagujejo. 

Tist pak, ki je imel živo protivnost in čudno sovražnost do 
tujca ženina, bil je Pavlek, sedemnajstletni brat Poloničin, rahel ten- 
kokožen mladenič, kateremu so vsi sosednji Ijudje z obraza v obraz 
rekali: „E, Pavlek kako si zeleň, kako si bied, ti pôjdeš za očetom v 



80 J. JurCič: RokovnjaCi. 



krtovo deželo, škoda za te; mar bi živel!" Pavleka je taká kmetská 
bolniška tolažba sicer jezila, a še bolj ga je jezilo, da ta njemu zoperni 
tujec v njegovo rojstno hišo hodi in da je sestra tako neumna, da 
ga ne zapodi ! Instinktivno je déčko Nanda sovražil, da mu niti odgo- 
varjal ni, ako ga je ta ogovarjal, AU ker je bil Pavlek najmlajši pri 
hiši, niso ga dosti vprašali za svet in za to ali ima dobro in slabo 
mnenje o kom. To je menda tudi snubač hitro opazil, za to se s 
časom niti več trudil ni bratca za se pridobiti. 

Poleg njega je bil tudi strijc Blaž od kraja protivník Nandetu. 
Strijc Blaž Mozol je bil práv za práv nekakav nepotrebnik 
pri hiši. Svojo doto je bil zapravil in zapil na veselicah in nedeljskih 
popoldnevih uže večjidel za čaša gospodarstva svojega brata. Njegova 
svakinja bi ga bila torej smela od hiše zapoditi; ali mislila je: naj 
šedi tu, kam hoče iti, delati se mu dosti ne Ijubi, jesti mu imamo 
kaj dati, hvala Bogu. Tako je bil Blaž pri hiši kot strijc, svetovalec, 
pomagač in postopač. Blaž se je zvesto doma držal, dokler ni kak 
denár kje zaslúžil ali dobil, kateri ga je z neznano silo brž v krčmo 
gnal. Tudi Blaž je imel glas v svetovalstvu Mozolove hiše, čeravno 
le bolj posvetujoč glas, ker zgodilo se je zmirom le tisto, kar je 
mati Mozolka ukrenila. Ker izpregovorjena beseda pri Ijudeh zmirom 
več ali menj izda in nekoliko nje obvisi, bil bi se tudi Blaž nekoliko 
protivil zoper to, da se ta čudni tujec hoče ženiti na Mozolovini. Ali 
Nande je bil izpoznal, kje je strijc Blaževa potipna strán. Pogosto 
ga je na vino povabil, in za vino, surovo ali žgano vino, bil bi Blaž 
dušo dal, nikari pa svoje nečakinje, katero je pa sicer rad imel. 
Blaž se je tolažil, da kdor žejnemu bližnjemu rad vina plača, tak 
ne more zel človek biti, in če je tudi iz nemškega Štajerja doma, tako 
daleč, da noben naš človek ne ve kje. 

Po tem si tedaj lehko razložimo, kako je to, da smo bili Blaža 
našli ob semnji v Kamniku v Joštovej kŕčmi z Nandom pijočega in 
na njegove s troške. 

Tudi je zdaj jasno, zakaj se je Nande, — da ostanemo pri tem 
imenu vsaj dokler prijatelj Blaž sam še druzega ne ve — tako odločno 
za Blaža potegnil, ko je njegovo življenje v opasnosti bilo. 

(Dalje prihodnjič.) 



Dr. H. Dolenec: Spomini o oirkniSkem jezern. 81 



Spomini o eirkniškem jezeru. 

Spísal dr. H. Dolenec. 

n. 




ovedal sem uže, da ne samo lovcu, ampak tudi uže opazovalcu 
in napósled človeku, katerega veselijo príroda in ži val i, je 
jezero znamenite mesto zábave in radosti. 

V tem oziru so pa zopet najživahnejše dobe : skoro vsako leto 
mej Mašami, kadar jezero uže bolj na naglo usahuje in zginuje; o 
hudej zimi, kadar se žival od severa proti jugu pomika, posebno kadar 
príde dosti labudov, in napósled o spomladnem času, kadar ponočna 
nevihta proti severu vračajočo se žival na jezeru ustavlja. Imel sem 
príliko vsako teh dob večkrat opazovati in povedati hočem, kar mi 
je ostalo v spominu najbolj znamenitega. 

Prvá zima, katero sem prebil blizu jezera, ni bila ugodna za 
lov s puško. Vreme se je mešalo : vrstili so se sneg, mraz, pa zopet 
južno vreme. Tudi se nisem še znal po vremenu ravnajti, kar je 
vsakemu treba, ako neče zastonj pota delati in ob pravem času na 
pravem kraji in mestu biti. 

Vendar tudi za te poti, ki sem jih prvo zime napravil, mi ni 
žal, vselej smo se kaj zmislili v kratek čas. Ako je bilo svitlo in 
tiho vreme, peljali smo se na čolnu proti Obrhu, kamor jo ribe 
potegnejo po zimi, ker je voda ondu gorkejša nego niže po strugi in 
pod ledom. V čolnu smo imeli osti in gledali smo za ribami. Navadno 
je jeden vozil, drug z ostmi v roki pa spredaj stal in gledal, kje 
bode ugledal ribo. S kraja se mi je kaj čudno zdelo, ko je spredaj 
stoječi mignil ali zinil, da stoj, potem pa zagnal osti v globočino in 
največkrat nasajeno ribo iz vode izvlekel. Dostikrat in dostikrat sem 
se vozil in prepeljával, predno sem se tudi jaz privadil ríbo v vodi 
in pri tleh ugledati; tudi sem kasneje večkrat poskusil z ostmi jo 
nasaditi, toda tému se nisem prívadil, le malokdaj se mi je posrečilo. 
Najteže je pri tem delu zmeriti globočino in iz pravé daljave osti 
zapoditi. Ribe, o katerih govorim, so ščuke, katere jezerci splošno 
le „ribe" imenujejo, a šlajne in menke s pravim imenom zazname- 
nujejo. Ščuka ima navado, da práv mimo stoji in še le, ko si jo 

6 



ftjŕrt Dr. H. Dolenec: Spomini ó cirkniškem jezeru. 



prepodil ali pa ko za živežem sine, prestaví se in zopet na miru 
obstoji. Kadar tako stoji, da se vsa vidi, jo je teže nabosti, kajti 
tudi ona preteco nevarnost opazi ter se premakne. Lóže j o nabodeš, 
kadar jo mej mahom ali pri koreniki ugledaš, ali zato je pa treba 
imeti vajeno oko. To pa imajo jezerci. Poldrug seženj globoko bo 
stala in samo repno plavút kázala, pa izgubljena je ! 

Da sta v tem lovu boter Vrag in Starec Mihá mojstra bila, ni 
treba- omenjati, ali bolj kratkočasil sem se, kadar so šli očetje v gozd 
in" smo se odpravili na ribji lov Mihova starejša dva, Vragov Francek 
in jaz ž njimi. Starejši Mihov, tudi France po imenu, bil je vodja 
in poveljnik, jaz sem dobil osti v roke, France se je nastavil zraven 
meneý dŕuga dva sta vozila. 

; i „Počasi vozita, pa držita čoln, kadar bom rekel!" bilo je prvo 
pov«lje. „Stoj! gospod jo vidijo! Ali jo vidite?" 
H^ - »„Kje!«« 
;■• -r- „Meni osti, meni! Držita čoln!" 

Dal sem osti, France je namoril in največkrat ribo res nasadil, 
a. vselej, kadar je grešil, morala sta biti krivá vozača. Saj veste, da 
však lovec ima zmirom izgovor pri roki, in kakor je oče Mihá Franceta 
krivega stavil, kadar je on grešil, tako je France zdaj nad mlajšimi 
se znášal. Cudil sem se mu, kako je znal mene izgovarjati, ko sem 
čaši kar po desetkrat zapóred ribo izgrešil. Tudi pri meni sta bila 
všelej vozača krivá, zmirom bolj trde besede so padale in poudarjal 
je France vedno, da tako slabo vozita, da še gospod ne morejo ribe 
ujdii. Fanta sta molčala, pa svojo mislila; zdi se mi, da časih sta 
s©;tudi jeden driigemu namuznila, kadar je France gospodovo spretnost 
poudarjal. 

Ali še drugo pripravo za loviti smo imeli s sebój in kaj mislite, kaj ? 
Žimnate zanjke na tánkih, precej dolgih palicah. Dokler nisem na 
jezero zahajal, tudi jaz nisem nikdar slišal še menj pa videl, da bi 
se ribe v zanjke lovile. To se godi tako: Manjšim ribam, ki še 
niso za osti, in so tudi menj plašne, se kar počasi z zanjko približuješ 
in' ko se ti posreči, da ribi glavo zajameš, takrat hitro potegneš in 
riba visi v zanjki. Tému lovu sem se bil tudi jaz pri vadil in práv 
dostikrat se ž njim kratkočasil. Toda največ smeha in zábave mi je 
delalo gledati fantiče, kadar so ribe pod ledom izbijali. 

' To se godi, kadar je jezero zamrzneno. Manjše ribice se pred 
veČjími kolikor mógoče h kraju pomaknejo in tičijo pod ledom v mahu 



Pr. s. Polenec: Spomini o cirknifikem jezera. Ú5 

in travulji. Fantiči si napravijo trde bunke največ iz kake korenike 
ali grče izrezane in jih nasadijo na precej dolge voljne palčice. Vsa 
príprava se imenuje kladvice. 

Nastavijo se lovci ali kakor bi jih morebiti bolje imenoval — 
nastavijo se ribiči v vrsto in dalje gredé potrkavajo po ledu. Riba, 
nad katero ravno potrkaš, sine izpod mahú ali tráve, takrat pa kdor 
more, udari s silo za njo. Ako zadeneš ravno nad njo po ledu, riba 
takoj belo pokaže, to je omedlela je ali popolnoma mŕtva zvrne se 
na hrbet. Ribiči pristopijo z bunkami, prebijejo led, polože ribo nad 
led poleg prebite luknje, pa hajdi dalje ! Ali to se ti ne posreči vselej 
in celo malokdaj se pripeti, da bi ribo kar na prvi mah zadel. 
Tudi ne sine riba ravno naprej, ampak največkrat po stráni proti 
globokej vodi, pa tudi nazaj pod ríbiči. Kjer se riba priustavi, kaliž 
naredi, to je, vodo nekoliko zmoti. 

Za ribo in kaližem obračajo in obrnejo se vsi in však maha, 
a ne vselej po ribi, večkrat tudi po sosedovej nogi. Krik se vname 
„Glej jo! Daj jo! O joj, moja noga! Bráni jej v breg!" Na polzlem 
ledu tudi nekateri páde, drug nanj in tako se vse giblje, obrača, padá, 
maha, dokler riba belega ne pokaže ali pa ne uide v globočino. Kadar 
se tó ali ono zgodi, nastavi se zopet vrsta in nadaljuje lov. Samo 
kakšen ranjenec zaostane in jokaje preti: „Le čakaj, ti bom uže 
vrnil!" Ali kadar zagleda, da je spet riba v sredi, pozabi bolečine 
in ako tudi nekolika kinka, kmalu je zopet mej ribiči. Pa ni však, 
da bi z lepa pozabil, ako jo po nogi dobi. 

— „Ti si rae! Zakaj si me?" 

— „„Ne jaz, ta te je!"" 

Bunke se nad glavami pokažejo in hudo bi bilo, ko bi se mož 
moža ne bal, in bi piskerčki ne samo kipeli, ampak tudi pokati začeli. 

Kadar sta bila voda in led po tem, da je bilo mogoče ribe izbijati, 
vselej sem si privoščil to veselje. Poskúšal sem sam, ali za odrast- 
lega to ni, posebno, ako se ni od mladosti tega vadil. 

Spremljal sem ribiče in pazil na to, da ne bi bil v sredi, kadar 
se je kakšna huda bitka začela. — 

Kadar bode mogoče tudi našim umetnikom po domovini prehajati 
in si predmete za slike nabirati, bodo dostikrat tudi cirkniško jezero 
in prizori na njem v ta namen slúžili, ampak preverjen sem, da 
prijetnejše slike gotovo ne bode, nego ta, ki bode ravno omenjene 
ribiče predstavljala. Ker se pa to najbrž ne bode še tako hitro 

6* 



84 Dr. H. Dolenec: Spomini o cirkniSkem jezera. 

zgodilo, in bodo sedanji ribiči uže nekoliko odrastli, hočem najorigi- 
nalnejšega mej njimi nekoliko opisati. Bil je to o mojem času Mihov 
tretji sin Šimon po imenu. Za tem imenom bi však Bog ve kaj 
pričakoval, ali tukaj je slúžilo možaku, ki je bil to samo po imenu 
in po obnašanji, dorastel še ni bil tudi še za d e set o leto ne. Prišel 
sem zopet na jezero in Vragov Francek mi je takoj povedal, da denes 
bi bilo dobro za ribe izbijati. 

„No, skliči jih skupaj, pa gremo!" 

In prišli so, toda malo jih je bilo in zatorej je Starčev France, 
ko smo šli mimo hiše, tudi še Šimona poklieal. Dasiravno v hudej 
zimi, prikázal se je mož na pragu bos in v samih hlačicah z jedno 
naramnico. 

„Z nami pojdi!" mu veli France. 

„„Ja, bos bom hodil!"" oglasi se Šimon. 

„Materine črevlje poišči pa očetovo kamižolo." 

Šli smo dalje in kmalu nas je došel Šimon po vseh štirih, kajti 
rokavi so ravno do tal viseli. Ko smo prišli na led, so Šimonu rokave 
zavihali, strašni črevlji so krevsali po ledu in veliká kamižola s pol- 
hovko nad seboj se je v vrsti dalje pomikala. Ubogi Šimon! Vsega, 
kar ni bilo práv, bil je on kriv, ali znal se je po róbu postavljati 
in oba skupaj sva vendar toliko zmagovala, da ni bil Šimon iz vrste 
izključen. In tudi ko smo po končanem lovupri Vragovih krepčali 
se z belim kruhom, je Šimon tak kos odgriznil in po ustih preobračal, 
da niti črevljem niti kamižoli ni bilo v sramoto. 

In ko so mu soribiči očitali, da je on kriv, da je največja riba 
v breg ušla in da je on namestu po ribi Teličevega celo po hrbtu 
udaril, je Šimon tudi vedel kaj odgovarjati in celo Vragov boter so 
rekU: „Le pustite Šimona, on je uže možak, dasiravno ga nista 
krojaó in črevljar še nikdar premerila." 

In tako je bil tudi Šimon mej lovce in ribiče uvrščen in dan- 
denes mu ga najbrž ni para. 



w 




I. Franke: Estetična naSela pri obleki in štanovanji. SÍ5 



Estetiéna načela pri obleki in stanovaiyi. 

Spisal Ivan Franke. 

m. 

ar se tiče značaja posameznih barv, bilo je uže povedano, da je 
bela barva, barva svitlobe, pozitiven pol, in čraa, barva terne, 
negativen pol v celem krogu barv; vse druge so v sredi teh 
dveh skrajnosti. Bela v istih okolnostih z drugimi je bolj svitla, črna 
bolj temná, ko vsaka druga. Jedna poleg druge ločita se le v tem, 
da sta si popolnoraa nasprotni in še le v dotiki z drugimi barvami 
razvijajo se njih posebne razlikovalne lastnosti. Vsaka druga barva 
postane poleg bele bolj intenzívna in napojená; taká je, kakor da bi 
se jej primešalo malo sivé ali bele, povzdigne se pa v svitlosti. Bela 
je naravna podlaga, črna naravno krilo ali negacija, zanikanje, vsake 
srednje barve. Kadar sta obe zjedinjeni, vidi se naravno, da je bela 
za podlago in črna nanesená ali krilo : zato pišemo in risamo s čmim 
na belo, a nasprotno, belo na čmem samo malokdaj rabimo in sicer 
takrat, kadar se imavčma podlaga zopet na belem ali sploh na bolj 
svitlem površji odlikovati, n. pr. napisi za firme, table za prodajalnice 
in gostilne na svitlih hišnih stenah. Čmo na belem dela ves drug 
vtis, nego nasprotno. Vzemimo, da se dimnikar gredé mimo péka ob 
tega oplazi, lahko je umeti, da bo peku črni madež na belej obleki 
jako neljub, čutil se bode omadeževanega, dimnikar se bode najbrž 
smijal svojej belej lisi. Črni Afričan in človek temne kože ne potrebuje 
také obleke, kakor beli človek, kajti vsako belo površje je samo ob 
sebi vabljivo, in je, rekel bi, po naravi namenjeno biti pomalano z 
drugimi barvami. Nehoté se domišljam tu na one lastnosti malih 
otrok, vsled katerih jim je tako teško ne skušati svoje umetnosti na 
novo pobeljenih stenah. Belo pomeni za človeško predstavljenje na 
však način jednotno, čisto, neomadeževano — nedolžnost. Sneg je bel, 
dnevu pravimo tudi beli dan. Čmo nam pomeni resnobo, globokost, 
temo, noč, sovražno-negativno. Barva človeškega rodu, kože in lás 
spreminja se od bele do čme ; srednje barve : rumena, rujava in rudeča, 
naglašane so bolj po princípu svitlobe, nego intenzitete in izključene 
so vse odločne, vpijoče srednje barve: zelena, modra, živo rumena 



B$ I. Franke: Estetična načela pri obleki in stanovanji. 

in rudeča. Bela kakor 6rna kažeti na prazno, negativno, zato služiti 
vsaka zase ali zjedinjeni v pomen smrti. Žalujemo v črnej obleki, 
Kitajci v belej ; vplétajo si bel trak v svojo čmo kito ; njih duhovniki 
nosijo bele haline. 

Rumena, v svitlosti belej najbližja, je barva vsega, kar se 
sveti in blišči, od česar izhaja svitloba. Belo je barva svitlobe v 
pasivnem, rumeno v aktivnem zmislu. Na belej se vsaka druga barva 
bólj blišči, rumena razsvetljuje vsako drugo barvo, ali daje jej neko- 
liko svojega ognja. Razmerje rumenega k rudečemu je razraerje 
svitlobe, žara h gorkoti. Rudeče ima svoj tipus v žarečem oglji ali 
splošno v vsem notranjetoplem in vročem, tudi v človeškej krvi. 
Zato pomeni posebno pogum, notranji nemir, navdušenje, jezo, ter 
je sploh eminentno vojna nijansa barv. Na otroke, divjake in nekatere 
živali ima ta barva poseben vzbujajoč in oživljajoč vtis. Otrok seže 
najprej po rudéčej igrači. Bolj temná nijansa, približujoča se črnemu, 
je tudi barva kraljev'e moci in krasote, bolj svitla pa, roza, je podoba 
nežne čuti Ijubezni. Rumeno pomeni tudi svitlost, žar, moč, mogočnost, 
nje tipus je solnce, vir zemeljske svitlobe. Na Kitajskem je cesarska 
barva rumena, ona cerkvenih poslopij in svetišč rudeča. Rumena 
barva tipična je razven v solnci tudi v zlatu in levu, v treh najmo- 
gočnejših stvareh, vsaka v svojem okrožji. Radi jih jedinimo, n. pr. 
v gostilniških naslovih, kakor: pri zlatem solnci, pri zlatem levu. 
Rumeno pomeni tudi neprijetne strasti, nevoščljivost, sovraštvo in 
Ijubosumnost. 

Modra in zelena, prvá tipična na jasnem nebu, druga na 
rastlinstvu, príjati očesu v najobšimejšej meri, v takej obšimosti bi 
vid ne mogel prebivati rumene in rudeče. Zeleno pomeni realnost, 
torej slúži za izraz veselega, srečnega upa, modra, naj bolj eterična 
in najmenj reálna barva, pa idealnost, tudi zamišljeno hrepenečo 
Ijubezen. 

Oranž in violet ali višnjevo; prvej je sad istega imena, poma- 
ranča ali oranža, najodločnejši tipus, drugej ponižna cvetlica vijolica. 
Oranž, ki ima zjedinjene lastnosti rumene in rudeče barve, pomeni 
ponosno dozorelost, bogastvo in rodovitnost. 

Sivá in rujava imati zeló jednak moten, nenaglašen, trezen in 
prozaičen značaj ; ne vežemo z njima tako odločnih idealnih ali optičnih 
čutil kakor s prej omenjenimi barvami. Sivá je megla, oblaki so 
sivi, vse motno ali soparno nam je sivo, sivá je ona dolgouhata žival, 



I. Franke: Estetična načela pri obleki in stanovaňji. 87 

katere ime prikladamo tudi posebno nerodnim in neumnim Ijudem; 
Gothe imenuje teorijo sivo, ker je suhopama, meglena in abstraktná. 
Ker te dve barvi najmenj vpijeti in ne vlečeti očij in pozornosti 
náse, sta posebno primemi za navadno raeščansko obleko v seda- 
njosti v času ravnopravnosti in demokratije. Res se zdaj občinstvo 
poleg črne v také barve oblači, katere se okolo teh dveh sučejo. 
Nehoté se doraišljamo tudi redovniške kúte, rujave, sivé ali crňe. 

Razumljivo bode iz lastnostij in iz značaja barv, zakaj ločijo 
slikarji vse barve in nijanse v gorke ali tople in hladne ali mrzle. 
Rumena in rudeča sta odločno toplega, modra hladnega značaja. 
Vse druge nijance barv tudi bolj neutrálne, bližajo se jednej teh 
treh. Kadar se bližajo rumenej ali rudečej, so tople; ako premaguje 
v njih modra, so hladne. Zelena barva rastlin je mnogih nijans, 
tako je n. pr. zelje hladne, lipovo perje, čim bliže jeseni, tem toplejše 
zelene barve. Belo perilo poskrobljeno (šterkano) brez indige, je 
toplo proti ónemu, katero je z indigo nekoliko modro pobarvano. V 
málinih za riž je to dobro znano in popravi se malo rumenkasti riž 
pridejavši mu indige v belega, ki je práv za práv hladnosivkaste 
nijanse. Evropski porcelán je nekoliko zamodrel v primeri s kitajskim, 
ta se vidi bolj svitel in je tudi zaradi tega bolj v ceni. Ravno tako 
je imenitni kararski marmor hladne nijanse, ker vleče malo v modro, 
sivkasto in za kípe ni tako primeren kakor je óni starogrških kipov, 
do sedanjega čaša ohranjenih. Razumljivo bo zdaj, zakaj je hotel 
slávni arhitekt Hansen na Dunaji poslopje za avstrijski parlament, 
grajeno v prekrasnem korintiškim zlogu, zidati iz pentelskega marmorja. 

Načelu jednakomeme razdelitve pri sestavljenji barv nasprotno 
je ono podložnosti ali subordinacije, sestavljenja po kontrastu ali 
nasprotji in obstoji v tem, da se kontrasti barv in tónov ne nivelujejo, 
ne umirujejo po ravnomerji svojih vtisov ali účinkov, po svojej akti- 
viteti, ampak da se kontrasti povzdigujejo mej seboj do odločnega 
vrhunca in da tako močno naglašan kontrast nadvladuje vso sistemo. Pó 
tem nadvladanji jednega dela nad druge, kateri imajo menj vidne tone, 
doseže se jednota in celota harmoničnega skupnega vtisa. Ta sistema 
je primema za vse objekte samostalnega pomena, za slike. Kontrast 
ne obstoji v tem, da sta si dve barvi zopemi, da bi jedna drugo 
pobijala, ampak da sta si v svojem značaji kolikor móči različni in 
oddaljeni, da je mej njima velik interval. Po lastnosti se pokriva 
skoraj vselej izraz kontrast z besedo komplement. Dopolnilne barve: 



88 I. Franke: Estetičua uačela pri obleki in stanovanji. 

SO inej seboj v največjem kontrastu, če postavíš dve nasprotni 
barvi v dotiko, vidita se obe bolj napojení in efektní nego sami na 
sebi. Temno postane poleg svítlega bolj globoko, svitlo bolj živahno 
in svetilno poleg temnega, posebno, kadar je obdano od temnih partij. 
Nepravilen kontrast, t. j. če nista barvi dopolnílni, pobija obe in jima 
jemlje'odločnost. Rudeča in modro zelena v dotiki se povikšujeta, 
poleg rumene pa vleče rudeča na višnjevo, zelena na modro in vidita 
se bolj umazaní, nego sta v resnici. 

IV. 

Obleka dela človeka, praví star pregovor; poskusimo zatorej 
najprej tukaj razložena načela o barvah obmiti na človeško obleko ter 
poglejmo, kakó jíh more človek pri svojem oblačilu porabití. 

Denašnji moški spol oblačí se samo v neutrálne barve ; pri teh 
ni harmonije ne disharmonije ; pri teh ni možníh nobednih pomot in 
pogreškov zoper občna načela. Ozíratí se nam je samo na ženstvo. 
Opiraje se na to, kar smo o kontrastu barv povedali, opazujemo pri 
nežnem spolu dvojni tipus, namreč lahkega, malo naglašanega, nežnega 
pri plavkah ali blondinah, in močnega, mogočno poudarjanega pri 
črnuljah ali brunetah. *) 

Tipična blondína je svítle kože, svítlíh rumenkastíh lás, oči so 
jej modre ne temne, na líci lahka, po nijansi bolj hladná rudečica; 
však ton prehaja mehko v sosednjega. Mej barvami ni níkjer velikega 
intervala, ne gledé intenzívnosti, ne svítlobe. Modre očí kontrastujejo 
sicer z inkamatom, vendar le nežno, lasje s kožo v svitlobi, vendar 
ne odločno. Kadar izbíra blondína barve za svoja oblačíla, držati se 
jej je načela, katero je na njej ízrazila príroda sama in zoper to 
načelo ne sme grešití. Volí naj torej pri svojej obleki barve mílega 
značaja in naj ne jediní in ne združuje na sebi preveč poudarjaníh 
kontrastov, ako neče, da njena obleka ne vleče preveč pozornosti 
naše in da ostane osoba poglavitna reč. Najvažneje je pri vseh 
slučajih, kaj si plávka ali blondína napravlja blizu glave. Popolnem 
pravilno je za plavko, kakor za vse druge, da je vselej vídní del 
inkamata ločen z belím, namreč s perilom od druge obleke. Bela 



*) Italijani imenujejo ženstvo „il gentil sesso", nežni spol, in to ime je 
pravilnejše nego nemško „das schône Geschlecht", ker pri vseh narodih se nahaja 
več lepih moških nego ženskih, ako lepoto določuje dovŕšená in popolná 
rast Tsega človefikegajtelesa. 



I. Franke: EstetiČna načela pri obleki in štaiioVanji. 8Ô 

tkanina povzdiguje mehkoto in transparenco kože; v to svrho so še 
najboljše bele špice, in sicer óne iz debele niti jej ugájajo bolj nego 
iz drobné, ker dajó koži vec raorbidece. *) Práv mehke in tanke 
bele reči so za ta posel premalo odločnega značaja. Plavki je 
priporočati roza, ne pretemna modra ali azuma, tudi še zelena barva ; 
zadnja mora biti uže nekoliko neutralizovana, ker živo zelena šteje 
uže mej hude barve. Varuje naj se odločno ramene in pomerančasto 
žolte. Tem barvam zahteva oko po fizijologičnem zákonu v dopolnilo 
modro in zeleno modro ; vsled tega delata te dve barvi v večjej maši 
blizu obraza inkarnat sivkast in bolehen, njegova naravna živahnost 
je tako rekoč pokrita z modro ali višnjevo dopolnitvijo. Močno ali 
temno radeča tudi ni plavki ugodna, ker jej pobija lahko tako nežno 
rudečico na lici in ima lastnosti prejšnjih dveh, če tudi ne v takej 
meri. Tudi odločno višnjeva ne dela dobro, ker daje inkarnatu nekaj 
rumenkastega. Za plavko torej nikakor ni močen kolorističen materijal 
in le takrat jej ne škodujejo odločne barve kakor ramena i. t. d. naj 
si bode v manjšej ali večjej maši, kadar je njih nijansa neutralizovana 
v sivkasto ali kako dragače. 

Črnolase ženské imajo nekaj tajnega, skrivnostnega, kakor bi 
se jim človek ne mogel tako lahko približati; nádej amo se pri njih 
hudih strastij, bumih in viharaih čutov in prizorov. Ta vtis je neko- 
liko tradicija, po izkušnjah utrjena, nekoliko pa je prisojati vnanjemu 
príkazu brunete. Inkarnat, če tudi ne vselej briljanten, izpreminja 
se v bolj toplih nijansah v nimenkastega ali rajavkastega ; oči temne, 
žareče pod močnim odločno potegnenim obokom obrvij, forme največ 
prononsirane in čvrste, ki prihajajo posebno takrat do veljave, kadar 
je inkarnat jednoten brez rudečice na licu. Obraz je obrobljen od 
črnih las, ki se v svitlobi temno modro bliščé. In tako je zje- 
dinjen tu močen odločen kontrast v barvi in svitlobi. Uže v očesu 
samem je cela škála, od belega do .popolné téme. Da íma s takirai 
naravnimi krasotami obdaijena ženská svojo nošo voliti v dragih 
barvah nego plávka, ni dvombe. Najbolje stori, če si vôli obleko 
v zmislu tistih barv, katere je uže príroda na njej izrazila in če se 
zatorej poslužuje močnih odločnih barv. Tople nijanse od globoko 
rudeče do črne so jej v vsakem slučaji ugodne ; toda rudeča ne vleče 



*) Italijanski izraz, ki pomení toliko, kakor nežná mehkota. Nemci 
ga rabijo nepreloženega. 



dO I. Franke: Estetična načela pri obleki in stanovanji. 

na višnjevo, ampak bolj na rujavo strán. Da bruneta rada vtakne 
v lase temno rožo ali nosi trak jednake barve, je znano in tudi 
pravilno. Odločno višnjeva barva ni posebno ugodna, ker ima nimeno 
za dopolnilo in povzdiguje inkarnatu rumenkasto nijanso. Svitlo 
rumena je preveč bliščeča barva, prekosi však inkarnat v svitlobi 
in briljanci tona, vriva se torej na škodo dela, kateremu ima le služiti, 
t. j. obraza, v oči in ga káže očesu bolj sivega, nego je v resníci. 
V večjej maši škoduje rumeno tudi čmolasej ženski, k večjemu se 
more brez škode posluževati kake malé stvari te mocne barve. Znano 
je, da so biede čmolase ženské pri lúči videti jako bele, bolj bele 
nego blondíne. Naša umeteljna svitloba, sveče, gaz, petrolej, je v 
primeri k solnčnej rumenkasta in to rumeno duši rumenkasto barvo 
inkarnata, da ostane le bolj sivkasta nijansa, in ta s temnimi rečmi 
obdana, postane svitla in bela. Črno krilo, dandenes tako priljubljeno 
in čislano za najbolj elegantno, ima vendar le oni značaj o črnej 
barvi zgoraj naveden in je krilo žalovanja; jedini dobiček, da se 
vidi v njem rast bolj šibka, ni tolik, da bi se mu smeli žrtvovati 
vsi drugi dobički prihajajoči iz umno sestavljenih barv. 

Napojeni, odločni in globoki tôni, niso še vpijoči. Zlato, čisto 
zlato je svitle intenzívne rumene barve, vendar je še milo poleg 
krom-rumene ali kadmija. Spektrálne barve in one cvetlic so tudi 
jako odločne in intenzívne. Toda te barve so delane s svitlobo sámb 
in so tako eterične, da jih ni mogoče s to krasoto na blagu posnemati. 
Naš materijal za koloriranje ni eteričen, ampak večinoma zelo 
materijalen; če rabimo žive barve tako, dajih ne neutralizujemo t. j. 
da jim ne primešamo nekoliko nasprotne ali dopolnilne barve, je 
rezultát surov in dobimo mesto briljantnih samo vpijoče, zbodljive, 
strupene barve, n. pr. moder in zeleň ultramarín, krom, cinober i. dr. 
Zeleni tôni volne za vezenje (štikarijo) in oni tepihi z velikimi rude- 
čimi rožami in jako zelenira perjem so tudi dober vzgled vpijočih 
barv in kakeršnih se je treba vselej ogibati. Po vplivanji obrtniških 
muzejev in šol, umetnikov in učenjakov se je industrija glede sestav- 
Ijenja barv v malo letih uže mnogo izboljšala in upati je, da je 
tisti čas pri kraji, v katerem se okús izobraženih od tako imenovanega, 
t. j. psovanega kmetskega, samo v tem loČi, da ves kolorit zanikuje. 



^ ďl^^ ^ 



Fr. Levstik: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. 91 

Rjeénik hrvatskoga ili srpskoga jezika, 

obradjuje Dj, Daničic. 
Spisal F r. Levstik. 

ad desét let je pod upravo učenega jezikoslovca Srba gosp. 
dr. D a n i č i c a tému „ rjecniku " gradívo nabirala j u g o s 1 a- 
venska akademija; a baš g. Daničica svet je bil, naj 
ona poskrbí, da tak slóvnik príde na svitlo. Zato je tudi akademija 
zdaj pozvala njega, da bi od znesenega gradiva sestavil slóvnik, in 
srbská vláda, cenéč tega dela važnost, oprostila ga nekaj čaša dolž- 
nostij, katere ima v svojej domovini, 

Minilo je nekoliko tednov, od kar je imenovanega „rječnika" 
v la t í nie i mej Ijúdi prišel 1. zvézek L dela, in to od slova: „A" 
do slova: „Besjeda." To je na[)olnilo 240 zeló tesnib straní j. Izda- 
jati ga je začela „jugoslavenska akademija jnanosti i umjetnosti. U 
Zagrebu u knjižarnici Lavoslava Hartmana na prodaju. Tisak dioničke 
tiskare." Knjiga ima véliko osmérko, imenovano „lexikon-oktav." 
Vsaka strán se na dve polovici delí s črto po srédi. Písmena so 
zmáta in krásna, da-si drobná, i)ai)ír lep in trden, kakor izvéstno 
prístoji knjigi, katera bode Hrvatom, Srbom in tudi Slovanom vedno 
ter vedno v rokab. Poprave tiskfWnih pomót so dobro dovŕšené, da 
zatorej nahajaš le malo hĺb, in z večíne so tudi té neznatne. Kdor koli 
se je uže mučil s tiskóvnim popravljanjem, vé, kakó je tak posel 
težaven zlasti v znanstvenih knjigah, a še posebno v slóvnikih, kakeršen 
je tá, o katerem zdaj govorímo, 

Gosp, Daničic je v „rječniki" latínico podpolnil z nekaterimi 
znamenji, in to za glasóve (zlíto izrékane) : d j, d ž, Ij, n j, kar bvalimo, 
ker je teb znamenj slóvniku treba, ako hočemo na tanko pisati, kakor 
se govorí in kakor veléva znanstvo. Tega naj bi ne pozabili óni, kateri 
sestavljajo slovensko-nemški slóvnik. V „rječniki" vrhu tega tudi, kder 
so hotele imeti starosrbske besede, nahajamo s cirilico natísnen 
zamolkli samoglasnik „í" in latínsko písme „é" za „jatí." Slóvniškej 
terminologiji slúži latinskí jezik, in tudi besede se tolmáče z latínščino, 
a ne z nemščino, na pr. b é či ti, béčím, impf., trudere, torquere. 
Vsakej besedi je dodano, iz katerega koreňa je porojena, katerega 



92 Fr. Levstik: Bječnik hrvatskoga ílí srpskoga jezika. 

veka se prvič nahaja v književnih spomenícih, doklé je bila v 
rabi, ako zdaj uže né obična, in kateri slóvniki so jo uže iméli v 
sebi. A slóvniki se tí naštevajo: Vrančič (Verantius), Mikalja, Bela 
(Delia Bella), Belosténec, Jambrešié, Stulic (Stulli), Voltiggi, Vuk, 
Daničič; — Jovanovic, rječnik sviju varoši, varošica i sela u Srbiji, 
Mašek, Repertorio delle localitá del regno di Dalmazia, Šulek, jugo- 
slavenski imenik bilja itd. — Bogata hraníšča južnoslovanskega jezika ! 
O tujih besedah, ki jih je v tem zvezki obilo, citamo vselej, od 
kod je katera prišla. Však uraéje, kdor se je kdáj s takim poslom 
bavil, kolike pazljívosti in učenosti je treba, a to še posebno sestav- 
Ijáču srbskega slóvnika, ker je v tem narečji vedno imeti na umi 
grški, latinskí, vlaški, némški, turški, ogerski in tudi rabanaski jezik, 
česar je pisatelj slovenskega slóvnika osvobojén ; kajti raí smo vzeli 
na pósodo res obilo nemških in vlaških beséd, a némamo ni turških 
ni ogerskih, osobito ne po kranjskej deželi, razven malega števílca, 
in tudi nekatere izmej teh bode še skrbneje razgledati, ter pokaže 
se morebiti, da po resníci zopet néso ni turške ni ogerske. A z druge 
straní je Srbu in Hrvatu mnogo laze slóvnik pisati, nego li Slovénu. 
To govoréč imamo na umi slovenské ali od konca do kraja zlúgáne, 
ali végaste in pohabljéne, rekše, na pól resníčne a na pól spakudráne 
besede, kakeršnih je v nakaterih naših uže natísnenih a posebno v 
rokopísnih zbírkah malo ne tóliko, kolikor zdravih in dobrih. Srbskému 
in hrvatskemu narečju se ta rak né takó globoko zajédel v meso, 
kakor nam. 

Nemški Grimmov slóvnik je posebno z ene straní g. Daničicu 
slúžil v ogledalo. Tudi „rječnik" ima zatorej zeló mnogo primerov 
iz pisateljev, in to vselej z dostavljeno straníco, kde se kaj nahaja 
v izvímikih. Razprave o nekaterih besedah so jako obšírne, posebno 
o veznícah. O besedici: „A" je 26\/2 straníj, ter o besedici: „Ako" 
14 strany. Morebiti se komu zdĺ tega preveč, da-slje dobrega blaga, 
kakeršno ponuja „rječnik", bolje preobílo, nego li premalo. Na pr. 
o rečenej besedici: „A" se naštevajo in z mnozimi priméri iz veljavnih 
pisateljev potrjújo vsi ražni slučaji, ob katerih ta vezníca more služiti, 
in pripoveduje se, kaj znači ob vsacem slučaji posebe, ter tudi se dodajó 
vse druge manjše besédice, kolikor jih kdáj ž njo stopi v dnižbo. 
Kakor je „rječnik" tenák o tej besedi, takó tudi o vseh drugih, kar 
se dostaje rabe, raznih konstrukcij in raznega značénja, da se je 
ôuditi i Daničicevemu velícemu znanju srbskega jezika i trudoljubívosti 



Fr. Levstik: RjeCnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. 93 

S katero je nakopíčeno gradívo globoko premišljeno razbral ter v slóv- 
niki nanízal in razpostavil, kder ima vsaka stvar svoje pravo mesto. 
Vsacemu Slovénu, res Ijubéčemu svoj rod in jezik, bode se iz te 
knjige premnogo učiti, zlasti kar se dostaje notranje čistote 'slovanské, 
pravílnih konstrukcij, nepokvarjene sintakse in rabe raznoličnih vezníc 
ter sploh jezíkovega drobíža, ki ga je naše narečje, odtrgano od svojih 
južnih bratov, ali do konca izgubilo ali mrski ponémčilo. 

V„rječniki" posámične besede in cele stávke ž njimi vred nahajaš 
od pisateljev najstaréjše dobe do zdanjega čaša, iz katerega so spet 
zeló izbírično v porabo odločeni samo oni pisatelji, ki so zajémali iz 
narodnega govóra ; a vse drugo novo slovstvo se je ostavilo prihodnjemu 
času. Ako se ne mótimo, „rječnik" séza do začetka „novoobraznega 
potujčevánja", s katerim se ob énem uže tudi borí probujena stará 
krepost slovanskega jezika. Ob sebi se umeje, da v njem za starimi 
knjigami svoje prvo mesto nahajajo národne pesni, poslovice (prego- 
vori), pripovedke in zagonetke (uganke), a izmej teh ima prvo ceno 
zopet vse óno, kar je nabral in spisal slávni Vuk Stefanovic Karadžič. 
Vrhu tega je „rječnik" hrvatsko-srbska imena ter priímke Ijudém vzprijél 
od vseh krajev, iz raznih šematizmov in od koder je koli mogel; a 
v njem so tudi imena selom, brdom, rekam itd. Ni ptičev né pozabil, 
ni rib, ni ostalih različnih živálij, ni cvetlíc, ni rastlín, gozdnega drevja, 
šibja, grmovja itd. Posebno radi smo tudi bili, iz Zoričiéeve aritmetike 
(1766. 1.) čitati primere, kakó se dobro in čisto slovanskí govorí, 
kadar je računati, ker je posebno nam Slovanom tacih vzrazov treba, 
kakor slépcu vída. Baš to vsestransko tolikšno bogastvo ternu delu, 
ki nam ga je po vsej pravici imenovati zgodovínsko-kritičen 
slóvnik, daje ceno, katera nikoli ne míne. 

V oménjenem „rječniki" se sploh jezik ne primerja k nobenemu 
druzemu jezíku, niti ne k nobenemu živému in mŕtvemu narečju 
slovanskému, razven kadar nanese prilika, da je treba odkriti postanek 
težkih ter nejasnih besed, in ta knjiga zatorej né primerjajoče jeziko- 
slovno delo v strogem zmisli, česar ne grájemo, ker tak pôsel bode 
svoja posebna ter veliká nalóga prihodnjih časov; a z druge straní 
tudi „rječnik" zopet primerja toliko, kolikor bi dolžán bil však, na 
vrhunci jezikoslovne znanosti stoječ mož, kateri bi kakeršnemu kóli 
slovanskému plemenu zdaj sestavljal slóvnik, osnován po jednacem 
črteži, po kakeršnem je Daničiéev. Taká trudba je potrebná tudi 
sama o sebi, ker pisatelju rabi v svoj náuk, da mu pokaže pravo 



94t Fr. Leystik: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. 

moc in postanek vsake besede posebe, kolikor namreč tega zdanja 
védnost more štvorití, pa naj-si tak pisatelj v svojej knjigi potlej 
o tem primerjanji kaj izpregovorí ali ne izpregovorí. 

Dotekniti se je ťukaj še néke druge , Hrvatom zeló kočljíve 
stvarí, ki je tudi sama o sebi težka in zamotaná. Bodi nam svo- 
bodno, i o tem svoje mnénje povedati. Trdíli so učenjáki ter misie 
še do tega čaša, da se južná slovanščina delí na tri plemena: „što" 
govorí Srb, „ča" Hrvat, a „kaj" mi Slovéni. To troje narečje so 
imenovali: srbsko, hrvatsko in slovénsko. Po jeziki je res takó in 
drugače ni biti ne more ; a zgodovína je to vse prenaredíla. Jezgra 
pravim Hrvatom je zdaj provincijalna Hrvatska in Zagreb nje stolica ; 
a národ je tod kajkavsk. Vrhu tega hrvatski domorodci pričajo, 
da še do denašnjega dné Dalmatínci sami sebe i po najdáljnejših 
stranäh imenujo Hrvate, kar se ne zdĺ neverjétno ; a Primorci okolo 
Réke in Istrani so si tudi v svésti svoje hrvatske krvi, ali oboji 
govoré (Istrani z večíne) čakavski. To premislivši vidimo, da kar 
„što" govorí, to je pravi Srb, a kar v provincijalnej Hrvatskej govorí 
„kaj" in drugod „ča", to je denes Hrvat, a kar zunaj Hrvatske golčí 
„káj", to je zdaj Slovén. 

Čákavščino so bili .pisatelj i zgodaj začeli preli vati v štókavščino, 
ter v poslédnjih létih se je posrbila še kajkavsko-hrvatska knjiga. Zatorej 
so tudi tému slovníku vzdéli íme: „rječnik hrvatskoga ili srpskoga 
jezika". To hoče reči, da je srbsko in hrvatsko narečje oboje samo 
jedno ter isto, kar né do zaduje trohe res: čakavščina je srbščini 
bolj podobná, a hrvatska kajkavščina menj. Znano je, kar novéjši 
zgodopisci hrvatskega in srbskega slovstva učé, da je to oboje slovstvo 
jedno ter isto, pa tudi Srbi in Hrvati da so eden ter ist národ, ker 
je do zdaj oboje razdružavala samo zgodovínska osoda, posebno vera 
ter latínica in cirilica, a jezik da je povsod jednak, razven mali h 
krájevnih razlík, osobíto po civilnej Hrvatskej. S krátka, Srb in Hrvat 
imata zdaj v knjigi en jezik, a mi Slovéni čestítamo oboma. Združená 
moč je silovítejša, nego razcépljena. Srb je Slovan, Hrvat je Slovan, 
in to nam je prvo. Samo tega vprašanja sé né lehko iznebiti: ali so 
se v zgodovinskem „rječniki" zgodovinskej hrvaščini brez kacega izímka 
pošta vile pravé gránice, kolikeršne jej prístoje, ali ne? Čakavščina 
je res dobila svoje odkazano mesto. A kajkavščina? Poslušajmo, kakó 
sam g. Daničič o tem govorí v „ogledi", ki ga je bil 1878. 1. razposlal, 
predno je „rječnik" jel sestavljati. Njega besede so: . ; 



Fr. Levstik: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. 95 

„Hoče li uči u rječnik i „kajkavske riječi"? Ima riječi kóje 
sada govore samo kajkavci a njegda ih je govorio i ostali národ i još 
po krajévima najviše udaljenijem od kajkavaca. Ima knjiga kóje je 
na svaki način valjalo upotrebiti za ovaj rječnik, a u njima se mije- 
šaju oba govora, manje ili više. I u samom životu danas môže se 
vidjeti kako Ijudi miješajuci se medju sobom prenose riječi iz jednoga 
govora u drugi : riječ koja je tako iz kajkavskoga govora ušla u običaj, 
ne môže se izostaviti iz ovoga rječnika. Najposlije sam Bjelostjenac 
u svom kajkavskom rječniku ima mnogo riječi za kóje veli da su 
„dalmatinske"; ne bi li trebalo ako ništa drugo a ono barem vratiti 
tu pažnju záslužnom kajkavcu? — Po svemu tome mislim da treba 
u ovaj rječnik primiti i „kajkavske riječi", ali samo riječi, i staviti ih 
u obličju kóje bi imale u govoni ostaloga národa, pa kod svake 
napomenutí da je iz kajkavskoga govora i kako u njemu glasi, ako 
glasi dmgojačije. Što po mom mišljenju treba primiti samo riječi 
také bez primjera, s tóga mislim da se i zadovoljiti treba samijem 
rječnicima, ostavljajuči literatúru provincijalnomu rječniku, jer riječi 
kojih ne bi bilo ni u ostalom národu ni u rječnicima kajkavskim ne 
môže biti mnogo, pa bi šteta bila za ovaj rječnik gubiti vrijeme číta- 
júci cijelu literatúru kajkavsku." 

Vidimo, da je ta stvar g. Daničiču delala múke in preglávice dovolj, 
kajti zná in vé tudi on, kakó vse troje narečje tu ter tam séza drugo v 
drugo, in kaka težava je čaši, najti pravo mejo. V Zagrebi samem prostí 
národ govorí kajkavski. Zatorej se ne moremo posebno čuditi, ako je v 
„rječnik" zašla tudi naša :„Bazovica (reči : búzovíca) f., selo u primorju 
blizu Trsta", koder prebivajo pravi, a ne hrvatski, nego naši kajkavci, 
katere smo vedno šteli ter jih štejemo še denes mej čisté Slovéne. A če je 
naša Búzovíca hrvatska ali hrvatsko-srbska, né lehko razuméti, 
kakó je to, da v kajkavskem Zagrebi sestavljeni hrvatski zgodovínski 
slóvnik z druge straní zopet kajkavščino, a ne slovenské, nego sam 
svojo hrvatsko, svojo zgodovinsko kajkavščino prezira takó zeló, da 
jej prostora daje samo toliko, kolikor je zdaj uže mej svoje besede 
meša tudi štokavec in čakavec ter kolikor so je zbrali slóvniki, osobito 
Belosténec in Jambrešič, a tudi iz teh da jo jemlje p o 1 o v í č n o , ker jo 
pretvarja na srbskega narečja obraz, in da vráta zapira vsemu kajkav- 
sko-hrvatskemu slovstvu, ne vzprijemáje nikakeršnega primára iz njega ! 
Poleg tega sam g. Daničic priznáva, da so vender nekatere knjige, 
ki jih je na však način bilo porabiti v „rječnik", če tudi se v njih menj ali 



96 Fr. Levstik: Eječnik hrratskoga ili srpskoga jezika. 



bolj mešata oba govora; a na drugo plát on zopet misii, da „rječniku" ne 
bi prídovalo, čaša gubiti, čitajóc vse kajkavsko slovstvo. — Zakaj ne? Ali 
je starega hrvatsko-kajkavskega slovstva toliko, da bi ga mnozim delav- 
cem, kakeršne ima akademija, trebalo za slóvnik izpisavati Bog vé koliko 
let? Kedáj se spet povrae taká lepa, ugodna prílika, kakeršnaje zdaj? 

Po naših mislih so bili trije potje „rječniku" odprti. Prvi pot: 
vsacemu od vseh treh govorov posebe sestaviti slóvnik : štokavcem 
posebe, čakavcem posebe, hrvatskim kajkavcem posebe. Ali tega poti 
ne bi nihče hvalil, ker sta si čakavsko in štokavsko narečje takó 
blizu, da ju nikakor ne káže na dvoje trgati. Zatorej bi drugi pot 
bil ta: štokavcem in čakavcem sestaviti ga vkupe in obojim odmériti 
proti sebi po jednóliko pravice in pozora, a hrvatskim kajkavcem 
posebe. Ali tudi tukaj bi se bilo néke stvarí bati. Izvéstno bi naj- 
prvo zaceli zdelovati štokavsko-čakavski „rječnik", a kadar bi ta bil 
gotov, potera bi se morebiti kajkavsko-hrvatski záležal takó, da bi 
ga nikoli ne bilo na dan. Tretji pot: štoka^Sem, čakavcem in hrvat- 
skim kajkavcem sestaviti ga vkupe ter vsem trojim proti sebi odmériti 
vsacemu po jednóliko pravice in pozora, ker ne moremo najti pametnega 
vzroka, zakaj bi nam katero narečje izmej tega trojega bilo prezirati? Ali 
né vse troje naše, — vse troje slovanské in si zeló podobne ? Ali se 
„rječnik" ne imenuje tudi hrvatski? Ali né zdaj civilná Hrvatska 
pravá jezgra vsem Hrvatom ? — Takšno delo bi res bilo dostojno „jugo- 
slavenske akademije!" 

Kateri pot izmej teh treh se je odbral ? — Tretji, — A kakó ? 
— Vse pravice in ves pozor so dali štokavščini ter čakavščini, a iz 
hrvatske kajkavščine se je odločilo samo nekaj malega spisov, katerih 
priméri, Če tudi nómajo oblačíla dovolj svatovskega, vender le za 
pogrneno mizo šedé poleg stoka vščine in čakavščine; vse drugo je 
tóličko da ne ostalo zunaj pred pragom, kajti zdelo se je treba, 
vzpríjemati samo besede, a tudi te preobražene po srbskem naŕečji, 
brez nobenih primerov slovstvenih, pobrane iz jedínih slovníkov. Kdé 
tukaj naliajamo tenko načrtane gránice ? Kaj more to biti : kajkavščino 
v „rječnik" jemati, a zopet je ne jemati? vráta jej odpirati, azopetnaglo 
zapirati, predno sta prag obe nôgi prestopfli? — Vidimo, kakótežko se 
je izmisliti kaj dobrega, kadar nehčemo tega, kar se nam podaje 
samo od sebe, ker je pravo! 

Po vsem tem je naravno, kä od vrlega Habdeliča, ako molčímo 
o drugih, v „rječniki" nikdér né sledu ni tirú, kolikor smo do zdaj 



Fr. Levstik: Bjeénik hrvatskoga ili srpskoga jezika. 97 

zapažili. Mogel bi kdo opómeniti, da je Habdeličev slóvnik prepisan 
v Jambrešicev, kakor ta sam pripoveduje, in tudi v Belosténčev. 
Nésmo utegnili dosti primerjati, da bi smeli trdno reči, ali je pobrana 
vsaka beseda in vsako besedno značénje, ali ne; pa bodi si, kakor 
koli, slóvnik je zópet le slóvnik, delo, katero je na však način treba 
v rokah imeti, kadar se piše nov slóvnik istega jezika. A Habdelic 
je dal poleg slóvnika (1670. 1.) mej Ijúdi še druge knjige, v katerih 
je njega krepki jezik bogatéjši, nego li v slóvniki samem. Vrhu 
tega smo jako radovódni, kakó je, kar se dostaje nenatisnenih slov- 
níkov (Vitezovic, Katančic)? — V „rječnik" se je z jedine srbščine 
posnél tudi príglas (akcent), kateri povsod, ako je bilo kóličkaj môči, 
stoji naznačen z velíko skrbjó, kar je hvalno, tudi potrebne ter jeziko- 
slovcu jako po volji. 

Ponuja se težko vprašanje: kdé se bode jezikoslovje ozbiljno 
bavilo z ónim odcépkom južne slovanščine, recíte mu, kakor vam 
drago, ali hrvatsko-slovénski ali kajkavsko-hrvatski, o katerem nehče 
ni Beli Grád nič vedeti ni Ljubljana a niti ne sam kajkavski Zagreb, 
ali vsaj premalo mu je do njega, kakor se je zdaj pokazalo ? Gosp. Daničié 
odgovarja: to naj stvorí poseben provincijalen slóvnik! O. tem smo 
govorili uže poprej in zdaj vprašamo zopet : kdaj se je tacemu slóvniku 
nádejati? Kdo se bode tega posla še hotel spomínati, pred sobój 
imejóč dokončano monumentalno delo, katero je zdaj začelo izha- 
jati, in ki je tega velícega imena od vsake druge straní rés po vsem 
vrédno? Konec sodbe naše je tá, da v „iječniki" hrvaščina, kolikeršna 
in kakeršna je denes, ima obilo preozke meje. — A to se menda 
pač né zgodilo od strahú, da ne bi v knjigi zopet kakó prevládala 
kajkavščina? Zdanje razmérje na jugi nas učí, da se tega né bilo 
treba nič bati! 

Mej spise mešanega govora a vender porabljene v „rječniki" 
spadajo „acta croatica", izdal Ivan Kukuljevic Sakcinski, v Zagrebi, 
1863. 1. V njih je posebna, jako zanimiva in zeló veliká glagolska 
listina s 1325. 1. o mejah (razvodih) po Istri. Ta listina sama svoj 
jezik imenuje „hrvacki", a vender vmes piše tudi pravé kranjsko- 
kajkavske besede in besedne obraze, germanizme in italijanizme : 
„brituf, žlahtni, „ta" drugi dan, peljali, ker (weil), kare (zdaj: 
kar), loge, dogi, skodli (Schindeln), h Kožljaku, sturit, aku, prnesu 
(3. pers. plur.), deželski" itd. Iz njé je v „rječniki" več primárov, 
od katerih poglédimo samo ónega na 13.^ : „prose, da bi knez s tu 

7 



9^' Fr. tevstik: Rječnik hrvatskog a iíi srpskoga jezikä. 

gospodu razgledal, a to jim je vse na putw za jedno", — a Kuku- 
Ijeviéeva knjiga na 13. str. v 21. vrsti od zgoraj dolu káže: „prose, 
da bi gdn (gospodin) knez s tu gospodu razgledal, a to jim je vse 
na pútí za jedno." Ako je v rječniki: „na putw" popravljeno samo za 
tega delj, da je zdaj „u obličju, kóje bi imalo u govoru ostaloga národa", 
ne moremo graje zamolčati o samovoljnej popravi; ako li je tiskovna hiba, 
štejemo jo po pravici mej znátnejše, in zdi se nam res le hiba, kajti 
drugače bi se bilo morda prenarédilo tudi „razgledal" v „razgledao". 

Jedíno to, kar smo o kajkavščini rekli, nam se v tem velícem 
početji zdi bistven in resničen nedostatek, a vse drugo so malosti, 
akft tudi bi se tu ter tam dalo morebiti še kaj opómeniti, kar se na 
pr. dostaje etimologije. Ali je vsem besedám g. Daničic koreníke 
vselej práv postavil, ali ne, o tem je težko govoriti, ker jezikoslov- 
stvo poleg vsega truda in velikanskega napredka ter poleg obilih 
delavcev še vender né dospelo tacega vrhu, da bi vsaka stvar uže 
bila gotova, in tudi to je, da „rječník" ne izgublja ni trohe od svoje 
cene, ako v njem katera koreníka néma pravega mesta. Zatorej 
prosimo svobode, svoje mnénje povedati le o nekaterih posámičnih 
besedah, in tega bode malo, ker je treba hitéti h koncu. 

O besédici: „Alä", interj., ta slovnik uči, da je to „riječ: ali, 
okmjena na kraju i sastavljena s uzvikom: a". — Ta besedica rabi 
i Slovénu, kateremu slove: áli. Srbski je: ala imaš brza konja! 
Nar. prip. Vuk. 27., a naš Dolénjec bi rekel: ali imaš brzega (hitrega) 
konja! Gorénjec, ponemčen tudi v tem, po nekaterih krajih govorí: 
to imaš p a hitrega konja! kar je primeriti k nemškemu: hat das 
aber gedonnert! Gorénjska besedica „to" si je osvojila rés nekoliko 
bolj raztegneno rabo, ne li nemški „das", a vrhu vsega tega je 
vender le od nemškega. — Srb. ala, novoslov. ali mislimda je v tem 
sluéají isto, kar staroslov.: ole interj. V Miklošičevem slóvniki je 
čitati : o 1 e čjudo ! o 1 e sila nepobédima ! o 1 e jarostí blagočístija ! itd. 
Nekdanje „ole" seje Srbom pomešalo morebiti z arabsko, zeló podobno 
besedo: allah, Gott, katera jim je znana, kakor učé národne pésni, 
in vémo, da po vseh jezicih božje ime slúži tudi vzvíkanju ; a Slovén 
je staro besedico „ole" zamenil za drugo svojo, po glasovih tudi zeló 
jednako: ali, adv., namesto česar je še Trubar pisal: oli. 

O besedi: balvan, m., idolum, trabs, „rječnik" ucí: „najviše 
se misii, da je tudja rijec od tatarskoga: balaban, velik". To je 
bilo Miklošičevo mnénje uže v staroslovenskem slóvniki, kder to besedo 



Fr. Levstik: Rječnik hrvatskoga ili srbskoga jezika. 99 

nahajamo v raznih obrazih: blúvanu, blavanú, bolúvanu, balúvanú, 
balovanú, búlúvanú, búl vanú itd. m., stipes vel statua, columna. Ta 
beseda je menj ali bolj znana malo ne vsemu slovanskému svetu in 
lit. jeziku. Morda je tukaj bil prvotni pojem: Balken (sich vom 
Boden abhebend, in die Hohe ragend), ter potem : Säule, Gôtzen- 
bild, zaradi česar bi se dalo primériti k staroslovenskému : brúvino, 
n., Balken, kakor je staroslov. : prašti, m., Mantel, poleg: praští, m., 
Mantel. itd. V obrazih : balúvanú itd. imamo otrplo glasovnô združbo, 
kakeršna je slovanščini vládala v staréjših dobah; priméri staroslov. : 
b a 1 ú t i n a, f. , lacuna, stagnum, poleg novejšega lica te besede : b 1 a t i n a, 
f., palus, in staroslov.: alúdija, f., navis, poleg: ladija f., navis 
itd. Po našej misii je „balvan" od Slovanov tudi k Nemcem prešel in 
tamkaj se izpreménil v ono besedo, katero Schmeller pomotno imenuje 
dogermansko, namreč: die, der Balfen, Felsenstiick, das etwas iiber- 
hängt und eine Art von Schutzdach oder Hohlung bildet; v Švici: die 
Ba Im, eine hervorragende Felsenwand. Schmell.-Fromm., I. 236j 

O besedi: bál ta, f., securis militaris, misii tudi g. Daničič, 
kar je mislil uže Linde in Vuk, da je turška. Trebé opómeniti, da 
se do denašnjega dneva slovanščini priznáva premalo samorodne kre- 
pósti, česar je krivo to, ker naša védnost v začetki né bila ter do 
tega hipa še né dovolj oprta na svoje domače, nego bolj na tuje 
znanstveno učilišče, in zaradi tega smo izgubili vero samí v sebe, katero 
si je povrniti in tudi v jezikoslovji pôrod mnozih beséd z nová raz- 
gledati. Kdo vé, če i te besede Turek né pobral od Slovana, kakor 
obilo drugih? Ruski je: bal ta, f., Axt, Beil; óeški: balta, f., 
Axt, Beil, Jungm.; poljski: bal ta, belta, f., Streitaxt, Linde; novo- 
slov. : bál t a (reči: báí;ta) f., mala, ročná sekírica, Handbeil, na 
Dolénjskem. Primériti bi se dalo lit: beldziu, belsti, v., pochen 
(schlagen), klopfen ; bal d as, m., der Stossel, ein unten mit einer Scheibe 
versehener starker Stab, mit dem die Fischer auf das Wasser hart auf- 
stossen, um die Fische in die Netze zu scheuchen. Res bi se po 
jezikoslovnih pravilih v slovanščini bilo nádejati obrazu: balda, 
a ne: balta; ali nahaja se tudi „d" v tej besedi: rus. balda, f., 
das dicke Ende eines Prugels; der grosse Schmiedehammer ; češki: 
balda, f., ein dicker, starker Stecken, Jungm., in slišal sem, ká so 
v Laščah na Dolénjskem z besedo : balda," (reči : ba/da, a ne : b a í; d a) 
f., imenovali palico, kakeršno Ogri nose in ki ima zgoraj železno sekí- 
rico; a glasovnô združbo: bald-, namesto: blad- priméri k staroslo- 

7* 



lOé Fr. Levstik: Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika. 

venskemu : balíítina, aludija itd. Morda je vsporéditi i nemško besedo : 
der Bolz, derBolzen, kurzer Pfeil; starker, runderNagel; Riegel; 
Keil; Ackerpolz. Dreschflegel ; starovisokoném. : polz, bolz; srednje- 
visokoném. : bolz; angleški: bolt; island. : bolti, eiserner Schliessnagel. 
Weigand I. 219., Grimm U. 234. — Kar se tiče obraza „balta" 
poleg „balda", čitaj Mikl. Gramm. I. 2. Aufl. 225. 

Arbadiga, f., „od tal. erbatica, travarina, travnina, popaša", 
in to od lat. : herba, zelenjava, tráva. K tej besedi naj dostavím 
samo to, kar sem te dni po naklučji zvedel iz písma svojega príjatelja, 
da namrec tiidi Nótranjcí blízu vlaške meje na Nanosí imajo to besedo, 
a slove jim: rúbádje, robádje, n., pašnína alí novci, kí jih od 
Pivčanov, Kráševcev in Lipávcev pobírajo zato, ker tí svoje ovce 
na gôro Nános dajó v pašo. 

H koncu povédímo, da ta noví slovník vzpríjémljemo z velíko 
radostjo, in to vrhu vsega, kar se nam je zdelo dolžnost pograjati v 
njem zaradí hrvatske kajkavščíne, in vrhu vse jezikoslovne drobnjáve ; 
kajtí srečavajo se razlíčne misii, kadar koli príde knjiga te vrste mej 
Ijúdi; a katera misel je dobra, né močí vselej do trohe dognati, in 
tudí glávna nalóga tega slovníka je vsa druga, a ne etímologija. 
„Rječnik" z velíko radostjo vzpríjémljemo za tega delj, ker nam odpira 
hráme, v katerih je razvrščéno ogromno bogastvo, kakeršnega ne 
moremo naj tí in še mnogo let ga ne bodemo moglí najtí v nobenej 
drugej knjígí južnoslovanskega jezika. Zatorej želímo, da Bog ohrani 
zdravje in trudoljubívost učenému g. D ani čí č u in vsem njega pospeš- 
níkom ter jih okrepčaj, da skončajo delo, kí ne bode samo Hrvatom 
in Srbom dajalo ponosa in sláve, nego tudí krepko jezíkoslovno podporo 
slovanstvu sploh, a še posebno Slovénom, katerim živo naročamo, da bi 
ga prídno in pazljívo čítali in premíšljalí ter se íz njega naučili tudí 
tému, kakšne slóvníke znanstvo sestavlja v denášnjih časih ! 

Ker bode takó obšírne osnovan „rječnik" do svojega zvršétka 
potreboval mnogo čaša in stal napósled obilo novcev, zato je vsacemu 
svétovatí, naj kupuje posámične zvézke. 

Za 1. zvézek je bilo 3 gld. plače. 






w 



. Bojan: ,Nti semnji. Jpl 



N a S e m n j i. ^ 

Zložil Bojan. u. ^ ,,^^^^ 

Žid si na trgu je šátor napravil, 

Lišp raznotér je na pvódaj postavil: 

Zlate verížice, krásne uhane, 

Prstane, igle umetno kované. 

To se ti bliska, oj, to se leskeče. 

Meče po izbici iskre žareče! 

Tropa gledalek krog žida se zbira, 

Željno v zlato in srebró se ozira; 

Lišpa kúpavaj o vsííkevšne vrste 

V lase in uha, na vrat in na prste. 

Z lišpom na roci, na vratu, na glavi 

Pojdejo v cerkev v nedeljo — k razstavi! 

Tebi, deklé, pa ni treba krasíla. 

Krása dovôlj si od neba dobila: 

Ústne so ti nad korale rudeCe, 

Tvoje okó se nad biser leskefe ; 

Rože rastoče sred lilij obličja 

Rajské brez tujega so lepotičja; 

Kodri, ki venčajo umno glavico, 

Krasijo bolj te ko krona kvaljico; 

Snežno beloto deviškega vráta 

Le zatemnila bi vrvica zlata! . . . 

Lepa, najlepša si sama ob sebi, 

Lišpa ni treba, oj deklica tebi! 



Prošnja. ^ 

Zložil Anton Kos. 

Oh, deklica lepa, saj dobro vem, 
Da tebe Ijubezni prositi ne smem, 
Da drugemu tvoje srcé že gori, 
Da srečna nevesta si, deklica, ti! 

A vendar te prosim presrčno lepó, 
Izpolni mi jedno gorečo željó, 
Izpolni jedino to prošnjo mi ti : 
„Nikar ne povešaj svojih očíj!" 



Í02 Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 

Ko v družbi zgovomej pred mánoj sediš 
In v srečo zamišljena svojo molčiš, 
Cvetoča podoba mi tvoja zarés 
Zdi angelj se pravi iz samih nebes. 

In ko tedaj tvoje modro okó 
Na mojem obrazu počiva gorkó, 
Oglaša se v prsih mogoóna mi strast 
In došo objema nebeská mi slast. 

Kar vstal bi, za bele roké te prijel, 
Na srce pritisnil, goreče objel, 
In prosil iskréno te, prosil lepó, 
Jedino da to mi izpolniš željo: 

„Oh, deklica lepa, saj dobro vem, 
Da tebe Ijubezni prositi ne smem, 
A dási ti záme srcé ne gori — 
Nikar ne povešaj svojih očij!" 




Otok in Struga. 

Noveleta. 
Spisal dr. lyan Tavčar. 

n. 

rugo jutro potem je solnce prijazno sijalo cez otoško graščino. 
Po noci je deževalo in po drevesih so se še vedno lesketale 
debele kaplje. Po grajskem vrtu sta se zopet sprehajali 
grofinja Ana in njena sestra grofica Eliza. Več let uže ni bilo gospode 
v grád, Letos, ko so tisti žalostní spomini uže nekoliko pozabljeni 
bili, prišla je grofinja Ana, ter povabila k sebi tudi sestro Elizo. 
Letá je bila pred letom postala vdova, in morila jo je še vedno bolest 
po mrtvem moži. Bil je v visokej vládnej službi; zastopal je vlado 
dolgo vrsto let v deželi, skoraj na meji ležečej. Eliza pa je bila z 
radostjo sprejela povabilo svoje sestre, ter s svojo hcerjo prišla na 
Otok. Na deželi, v prijetnej naravi upala je zdravila potrtej svojej 
duši. — 

Tudi drugo jutro potem sta torej grofici hodili po vrtu, ter si 
tožili svoje gorje. V sobi, v stoli)u tik vode stojecem pa sta tedaj 
pri oknu sloneli domáca kontesa Serafina, in sestričina njena, kontesa 
Lucija. Mladi, in komaj iz otročjih let dorástli nista vedeli, kaj da 



Dr. LTavčar: Otok in Stxuga. 103 

je žalost. In spominov preteklih, ki bi ji bili morili, tudi nista poznali. 
Glasno govoreč zrli sta v temno vodo pod sáboj, ki se je ravno pod 
oknom vrtila v velikanskem krogu, ter sukala veliké pene po svojej 
vršini. Kruh sta metali ribam, da so se s hruščem trgale zanj. V 
prvem tem jutranjem delu pa ji je premotil nekdo, na kojega nista 
čisto nič mislili. Onstran ob bregu prikázal se je namreč ravno 
tedaj človek, na konji sedeč. Počasi je prijezdaril iz smerekovega gozda 
ter léno sedel v sedlu. Živinče, katero je jezdaril, bilo je koščeno, 
stegneno in kakor je bilo videti slabo rejeno. Jezdec bil je visoke 
postave in širokih pléč; obleka pa se mu je videla, kakor da bi 
pogrešala strežaja, ki bi iztolkel prah iz nje. Široki klobúk, ki si 
ga je bil nizko čez čelo potisnil, pa je bil uže tako odločno star in 
umazan, da se je moralo to prvi hip opaziti. Konj in jezdec sta se 
mej potom v mokrem gozdu oškropila z blatom, tako da sedaj nikakor 
nista bila v stanu, pri mladera ženstvu romantičnega vtisa napravljati. 

Léno je bil torej prijezdaril iz gozda. Začuvši smeh dekliški 
pa se je takoj stegnil v sedlu in obrnivši se proti stolpu, kontesama 
pokazal svoj obraz. Temná brada mu je obsenčevala od solnca zaru- 
javelo lice; pod čelom pa so se mu žarile svitle oči. Opazivši 
gospodo je takoj dvignil bič, ter udaril z vso silo po konji. Živinče, 
nepričakovano udarjeno, vzpelo se je, ter divje povzdignilo glavo. 
Ali potem se je izpustilo v oster tek in kakor bi trenil je čudni ta 
jezdec zopet zginil mimo grada v smerekov gozd. Gospici sta bili 
umolknili. 

„Kdo je to?" povpraša kontesa Lucija. 

„„Zvedeli bodevi takoj!"" Kontesa Serafina je pristopila k 
mizi in pozvonila. V sobo je prihitel strežaj. Vprašanju, kdo da 
je bil jezdec, odgovoril je, da je moral biti jedino le barón iž Struge. 
Ko je strežaj odšel, dejala je domača kontesa veselo: 

„Kako krásno! Sedaj tega pustega svetnika doma ne bode! 
Bog ve, kam gre v goro zdravit kakega kmetskega bolnika. Medve 
pa si sedaj lahko ogledavi tisto Strugo in kar je v njej ! Doma ga 
ni in čisto svi brez skrbij!" 

„„Saj res! saj res!"" hitela je kontesa Lucija. „„Le urno in 
skrivno čez vodo, da naju nihče ne bode videl!"" 

Bili sta mladi, lahkoživni, in kar jima je v glavicah vskipelo, 
izvršiti se je moralo takoj. Urno sta se napravili, na mizi pa pustili 
list, v katerem je bilo povedano, da sta se šli sprehajat. Potem sta 



104 Dr. I. Tavčar: Otok in Strug a. 

tihotapno šinili po stopnicah, cez vrt po skrivnej stezi, in cez most 
na ono strán v smerekov gozd. Tam pa sta se vsedli na mah in 
se otročje radovali, da se jima je skrivnostni ta izlet tako lepó 
posrečil. 

Po slabej poti sta odšli proti Strugi Ponočno deževanje je bilo 
napravilo mnogo blata. Če sta hoteli priti s suho nogo dalje, morali 
sta laziti po gošči. Umazali sta si dolgo obleko in tu in tam je 
kaj tudi na trnji ostalo. Ali vedno sta se smijali in ni jednej ni 
prišlo na misel, da bi se vrnili. 

„To bode mama gledala, ko naju ne bode nikjer!" izpregovorila 
je Seraťina. 

„„To naju bodo ískali! Vsi strežaji bodo morali prelaziti 
gozdove!"" smijala se je Lucija. 

„Morda mislijo, da svi padli v vodo!" 

„ „ To bode lep dan denes ! " " 

„Uže dávno sem hotela videti to Strugo!" 

„„In ta barón, ali si videla, kako je bil umazan?"" 

„In na kakem konji je sedel!" 

„„In kako je gledal, ko je naju opazil!"" 

„To pa vem, da se boji ženskih, ta divjak! In kako gleda!" 

„„Bog ve, kako gnezdo ima na tej svojej Strugi!"" 

„No, pa vsaj vidivi kmalu!" 

Pot se je zavila v hrastov gozd. Okrog nje so rástli visoki, 
starí hrasti, obrasteni s tistim dolgim, nitkastim mahovjem. Žolne 
so tolkle po njih in kobilarji oglaševali se po vejah. Dekletoma pa 
se je tu silno krásno zdelo, in prišli sta takoj do sklepa, da so taki 
sprehodi mnogo lepši, kakor pa tisto lažénje okrog pod sitnim nad- 
zorstvom. 

Ko sta stopili iz gozda na raván, ležala je Struga pred njima. 
Struga s svojo podrtijo! Melanholičen vtis, ali tudi romantičen! 

„Poglej kako romantično!" je vskliknila kontesa Lucija, ki se 
je bila napila iz románov navdušenja do romantike. 

„„In cerkev imajo tudi!"" pristavila je Seraiina. „„V to mora vi 
tudi! No pa vsaj pregledavi vse, ker tako ni nobednega doma!"" 

„Kakšen kruljav strežaj morda!" dejala je še Lucija. „„AU ta 
bo naju še vesel, ker tako vse leto ne vidi človeškega obraza!"" 
i Nikogar ni bilo opaziti v zapuščenem poslopji. Na širokom dvo- 
rišči je stalo nekaj vozov. Srčno sta šli skozi široká vráta. Tam 



Dr. L Tavfiar: Otok in Struga. lOÔ 

pri hlevu je ležal na verigi priklenen pes. Ali bil je tako star, da 
še vstal ni, ko sta se mu prikázali gospici. 

Nekoliko piščet je greblo po dvorišči, potem pa se kokodakáje 
razpršilo na vse stráni. 

Človeka ni bilo videti nikjer! 

Po strehah so kričali vrabiči, kakor bi oni sami bili vznemirjeni 
po nenavadnem obisku. Končno je nekje na koridoru se prikázal 
mlad hlapec, ter pomolil razmršeno svojo glavo cez zid, raztegnil 
široká ústa in — zopet izginil. 

„Vidiš, da ni nikogar doma!" izpregovorila je groíica Seraíina 
veselo. 

Kontesa Lucija pa je pristavila; „Sedaj pa kar pričnivi in 
preglejvi vse! Ľahko bi se zgodilo, da pusti gospod barón prikrevsa 
s svojim konjem nazaj, in potem je konec najinemu veselju!" 

Glasno smeje sta korakali čez dvorišče. 

„Lucija! glej cerkev!" 

„„Torej najprej v njo!"" 

Grajska ta kapelica bila je videti kakor širok stolp, katerega so na 
vrhu z malim dimnikom pokrili. Lesena streha je kapala na vseh mestih 
od ostrešja, in železni kríž vrhu stolpiča, dimniku jednacega, postavljen, 
bil se je mej časom prevmil in je sedaj visel žalogtno navzdol. 

Vríita kapelična so bila na stežaj odprta. Gospici sta vštepili. 
Iz mračnega prostora pa sta skozi ubito okno pobegnila plašna goloba, 
ki sta gnezdila nekje v zapuščenem svetišči. Mali oltár bil je v razpadu, 
svetniki na njem pa polomljeni vsi. Ta ni imel roke, drugi nekaj 
obleke ne! Tudi čma slika v razpadlem okviru je bila raztrgana. 

Vzgojeni v velikej pobožnosti, sta takqj pokleknili, ter molili 
nekaj čaša. Potem pa sta pristopili k ploščam v steno vzidanim, 
katere so pravile, da so tu pokopani ti in ti StrušHi gospodje, ki so 
bili v življenji to in to, ter so izvršili ta in ta spomiqa vredna dejanja. 
Pred vsako ploščo pa sta se mudili, in iz čudne staré nemščine kovali 
in ugibali, kar je bilo zapisanega. 

Ko pa sta se ravno zamislili in pogreznili v ploščo, ki je svetu 
oznanovala življenja čine slavnega gospoda Eberharda, baróna iz Struge, 
prebudilo ji je zoper vse pričakovanje smijanje, sladko-zvoneče. ľlašni 
sta odskočili, ter pustili gospoda Eberharda na plošči. 

Na pragu pri vhodu je stala ženská, morda kakih deset let 
starejša od kontes. Bila je krásna! Okrog smejočega obraza so se 



106 L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič, 

jej vsipali kodrasti lasje, in bela obleka krog vitkega telesa dajala 
jej je prečuden vtis. Kakor podoba iz pravljice bila se je hipoma 
prikázala! V naróčaji nosila je polno butaro cvetja in rož, da je 
bila njena podoba še bolj poeticna. Ali iz očij jej je šinil časih nena- 
raven ogenj, ki pa je takoj zopet ugasnil in zginil pred isto mrtvostjo, 
ki jo nahajamo v pogledu blaznih osôb. In blázna je bila tudi v istini. 
Sladko-zvoneče se je smijala in njeno oko je z dopadajenjftin 
zrlo na tujki, ki sta tako nepričakovano vsilili se v njeno selišče. — 

(Dalje prihodnjič.) 




Ivan Ž. V. Popovié, 

slovénsk pisatelj. 
Spísal Lov ľ o Zváb. 

redgDvoľ. Nehvaležno bi bilo, ne spomínati se moža, kateri 
je takó hrepenel po vadnosti in toliko trpel zánjo, ter je vrhu 
tega tudi Ijubil svoj naród in jezik, da-si je bival malo ne 
vse življenje v nemških zemljah. Pisal je rés vec nemški, nego slo- 
venskí; a premislimo li, da je ta mož bil genij, katerega je zanímala 
vsaka vrsta znanja, ne bodemo se ternu čudili, ako je na svitlo dajál 
svoje spise s takim jezikom, kateri je bil tedáj ôbeč; a ni tega ní 
pozabiti, da je pisal uže v prvej polovici ónega veka, kadar 
je bilo učenjakov še malo skrb slovénščine. Vender si je vedno želel 
bivati mej svojimi zemljáni, Slovéni, ter pisati samo Slovanom. V 
svojej nemškej knjigi „ Untersuchungen vom Meere" v predgovori 
vzdihuje: „v tej knjigi nájdete morebiti nepravílnosti, katerih ne 
bodeni nikoli drugače zagovarjal, nego samo s tem, da me je čuden 
slúčaj premámil, mej Ijúdi dati nemško knjigo, o čeraer se mi prej 
niti sanjalo nikdar ní, in kar ní bilo nikoli moja naméra." Na druzem 
mesti: „da govorím resníco, ní me volja, v i)rihodnje mnogo baviti 
se o nemških spisih." Zopet drugdé v prvem predgovori isteknjige: 
„nisem Nemec rojenjá, kajti domá sem iz dežele, v katerej ni učítelji 
ne uméjo nemški pisati; v učilnicah se ni l)esedica ne črhne o čiš- 
čenji ali jjojn'avljanji nemškega jezika, ni o lepem nemškem zlogi in 
izrékanji." Popovič je vrlo dobro vedel slovénski in tudi slovanskí 
sploh, kolikor je v ónih časih kdo védeti mogel. Profesor Gottsched, 



L. Žvab: Ivan Ž. V. Popoviô. 107 

znani nemški pisatelj, o katerem bode kesneje vec govoriti, bil je 
na Dunaj sé ženo prišel, učít se slovenskému jeziku. Popovič o tem 
piše takó: „Gottsched na Dunaji morebiti nájde nekoliko celjskih, 
kranjskih ali koroških Slovanov ; od njih se rés naučí, kako se reče : 
„dobro jutro! dober dan! lehka noc! z Bogom! zdrav ostani!" ali 
vrhu vsega tega si ne bode mogel ni kruha, mesá, vína izprositi, 
in jako dvojim, da se gospod prof. Gottsched na Dunaji naletí na 
takšne učenjake, kateri bi mu lehko ter s kratkimi besedami dopo- 
vedali, od česar bi on imel kaj koristi. Vsaj jaz nísem videl, nísem 
znal ni v Gradci ni na Dunaji nikogar, da bi ga bilo zanímalo iziska- 
vanje slovanskih jezikov ali slovanské zgodovine, o katerej sem se 
jaz toliko trudil." — Poslušajrao našega pisatelja misii v nécem 
druzem spisi „Schreiben an einige vornehme Gelehrte in Leipzig", 
na 3. stráni: „mní se mi, da bi gospodu Gottschedu ter njega soprógi 
jaz mogel ob kratkera razbístriti, koliko bi nemškemu jeziku prídovalo 
znanje slovenskega, kaj ti prvič sem po rôdi Slovén in drugič 
sorodnim slovanskim jezikom se tudi uže toliko naučil, da bi mogel 
pisati slóvnike, glosarje, slóvnice in ražne sodbe o teh jezicih. 
Nedostajalo mi je do sedáj samo račítelja (dobrotnika), kateri bi mi 
plačal troške dve h no vi h abecéd; kajti slovenskí jezik ne more 
z latinskimi ali nemškimi pismeni zaznámenati vsacega glasú, a vrhu 
tega ima nekoliko črk, bez katerih se ní môči naučiti drugim evrop- 
skim jezikom. Ako bi se ta známenja razvédela in razuméla njih 
koríst, popravili bi izvéstno vsi po Evropi živoči narodí svoje abecede." 

Mož, o čegar žítji in spisih, sósebno slovenskih, želím tukaj 
govoriti, in katerega zopet hočem postaviti, kakor je vréden, mej 
imenítnejše slovenské pisatelje, kar so bili naši učenjaki 
tudi uže dávno pred menój stvorili, ta mož je s polnim svojim imenom 
bil zvan — Ivan Žigmund Valentín Popovič, Ijubljenec 
Kopitarjev, česar ne bode težko dokazati v tem spisi, kateri se 
morda po pravici dá imenovati samospis o Popoviči. 

Najprvo mi bodi svoboda, ob kratkera povódati, kaj me je 
krenílo, obšimeje govoriti o velícem slovenskom učenjaki Popoviči. 

„Letopis Matice Slovenské 1879. leta" nam je podal o rečénem 
móži nekoliko črtic, na slovenskí jezik preloženíh iz Biischinga 
(Wochentliche Nachrichten III. Jahrgang, XVIII. i Stiick), kí je bil 
prijatelj Popoviču, čegar životopis je nemški sestavil v svojem listi. 
A ta krátki spis o Popoviči je jako nedostaten, kajti kdor je samo 



^ L. Žvab: Ivan Ž. Y. Popovič. 

nekoliko polúkal v Slovensko slovstvo in se le nekaj malega bavil ž 
i\jim, ta vé, da Popovič vender nikoli ní bil „terra incognita", vsáj 
ne slovénskim učenjakom, ter da je v našej književnosti vreden jako 
častnega mesta, častnejšega izvéstno, nego li razno kateri dosedanjih 
pisateljev. 

O vsem tem bode v mojem sestavki dovolj govora ter tudi o 
Popovičevem rokopísi, zdaj hranjenem v c. kr. licealnej knjižnici 
Ijubljanskej. V tem rokopisi na posámičnih listih nahajamo príprave 
k slovensko-nemškemu slóvniku, Vídimo, daje rés „ledíno 
oral tudi na našem polji." Pri mnozih besedah se pisatelj naslánja 
na druga slovanská naréčja, sósebno na češko-slovénsko (slowakiseh) 
ter na stari in srednji visokonemški jezik; čésto se opíra vrhu tega 
na latínščino, grščino, hebréjšcino, tudi na švédski, angleški jezik, na 
vláščino, francoščino, a tu ter tam 5asi dostavlja nekatere besede iz 
Ulfilovega, na gótski jezik preloženega svetega pisma, in vse to pri- 
spodáblja drugo z drugim. 

Obilo sem se trudil, iščóč gradíva k svojemu delu; a vsa múka 
bodi pozábljena, ker se nádejem, da moj trud ní bil zamári, če tudi 
ne bi ž njim dosegel nič druzega, nego li samo to, da bodemo hva- 
ležneje pámetovali svojega Popoviča, kateri bi nam bil malo ne izginil 
do dobrega iz spomína, da ní o tem moži kolikor toliko ižpregovorila 
kaka zgodovina slovénskega slovstva, na primer: Miklošičevo 
berilo za 8. gimnazijski razred, Marnov Jezičnik, Šafárikova 
„Geschichte der sudslavischen Literatúr" itd. 

Začnímo govoriti o Popoviči samem. 

I. 
Ivan Žigmund Valentín Popovič, učeň jezikoslovec, pri- 
rodoznanec in pisatelj, poródil se je v Arclíni v celjskej oblasti na 
štírskej zemlji v 9. dan séčna méseca 1705. leta. Njega oča je bil 
upravítelj graščini grófa Schrattenbacba v Zálogi na Kranjskem.*) 
Uže prvá leta je Popovič kázal sposôbnost in prídnost; vzbujal in 
poučeval ga je neki duhovnik. Z latinskim jezikom se je bil zgodaj ne- 
koliko seznanil, kadar sta se mu domov na počítke brata vracala iz 

*) v Kľanjcih sta dvá gradí po imeni Zálog: prvi na Morávškem svéti 
pod SV. Valentína goró, nemški Wartenberg, a drugi blizu Novega Mesta pri 
Préčini malo stráni od Kvke vode. nemški Breitenau. V katerem je slúžil 
stari Popovič, ní znano; a rekli bi, da v Zálogi pod sv. Valentína goró, ker je 
to bila veliká in bogata graSčína. A tudi na Štírskem blizu Celja je grád Zálog. 



L. Žrab: Ivan Ž. V. Pópovič. lt)& 

Néinškega Gradca, kder sta se učfla. Takó se je zgodilo, da je nekdaj 
počítnic bilo konec ter se brata pripravljala na odhod v Némški 
Gradec Deček Ivan ju začne prositi, da bi ga s sobój vzela; a 
tega ní dala mati, vdova (Ivan je bil zgodaj izgubil očeta), ker 
je otroke z delom svojih rok zeló s téžka hraníla. Kola so odšla, 
in stoprav v Konjícah, kder so napájali, uglédajo bratca Ivana, 
sedéčega zadaj na sóri. Zamán je bilo vse prigovárjanje, ter napósled 
sta brata bila prinújena, vzeti ga s sobój v Gradec. (Wurzbach, Bio- 
graphisches Lexikón.) 

„V Némškem Gradci je hodil v nižje latinské učílnice, kder so 
učítelji pridnemu a ubozemu mladéniču posojáli knjige, da se je 
učil zvečer in po noci; kajti po dnevi je za plačo prepisoval, da je 
mogel živeti. Vrhu vsega tega se je z velikim tnidom naučil, razven 
nemškemu, latinskému in grškemu, skrivši tudi francozkemu in vla- 
škemu jeziku, ter skôraj so ga začéli v imenítne hiže jemati za doma- 
čega učítelja. 

Lepo, cvetoče polje okolo Gradca je Popoviču budilo veselje do 
rastlinstva. Samouk se poprime té vednosti, a zaradi nje vender ne 
zalenôbi jezikoslovja, katero gaje najbolj mikalo." (Življenje I. Popo- 
viča, popisal I. Navrátil v Miklošičevem berili za 8. gimn. rázred.) 

V peteni latinskem razrédi, ki se je tedáj imenoval „poezíja", 
vzprijel je za svojo darovitost in trudoljubivost prvo nagrado ali pré- 
mijo: bil je prvi prémifer, kakor so rékali v ónih časih. Skôraj 
l)otem je stopil v jezuvitski samostan pri sv. Barbari, kder je zvršil 
náuke modroslovske in bogoslovske; a nove maše ni zapél, kajti ní 
mogel vina piti. Popovič je bil uže tedáj neutrudno delaven. V 
samostani si je do konca osvojil rímske in grške pisatelje, in dvakrát 
domov prišedši, po Pôhorji nabiral zeli ter sestavil herbárij, v 
katerem je imel do dve tisóč raznoličnih rastlin. Stopivši iz samo- 
stana je peš propotoval nižeavstrijsko deželo, vso Vlaško, Sicilsko in 
Malto. Tri leta je bil na jmti. ískal je najbolj udaljenih ter naj- 
skrivnejših krajev, a nobednega ní hotel videti poprej, dokler ni precital 
vsega, kar je o njem bilo uže napisano v knjigah. Povrnívši se iz 
Vlaške zemlje ni dobil ni iskal javne službe, nego petnajst lét je v 
raznih gospodskih hižah učil otroke, in to nekaj čaša v Nemškem 
Gradci, nekaj čaša na Dunaji, kder je poslušal svojega hnenitega 
rojaka Erazma Frôhlicha javni uk o starih novcih in o starožit- 
nostih sploh. Kadar je bil 1735. leta okréval po hudej bolézni, 



110 J.'Staré: Pisma iz Zagreba. 

liiislili SO ga ob državnih troških posiati v Carigrad, učít se turškemu 
jeziku. Te ponudbe ní hotel, ker mu je néki visok račítelj obétal 
dobro službo. Ta gospod umerje, predno je mogel štvorití, kar se 
mu je bil zarekel; a Popovič vrhu vsega tega ukrene, v prihodnje 
uže ne učiti otrok po hižah, nego rajši ostati osobínsk učenják ter 
pogrúziti se v knjige in v raznolično iziskavanje. Vender ga je béda 
prinúdila in pregovóril znani ter učeni opát Fixlmillner, da se 
je ustavil v Kremsmunstri, kder je bil za zgodovínskega profesorja 
na víteškej akademiji, katero je bil ta opát založil in jo cesarica 
Marija Terezija potrdila z diplomo od 17. grudna 1744. 1. Popovič 
je bil nemíme krvi, in zategadelj, ali morebiti za kaj druzega, uže 
1746. 1. ostavi to profesorsko službo ter hoče preko Rézna (Ratisbone) 
oditi v Lipsk; vender se je dal pregovoriti, da je v Kremsmiinstri 
ostal še leto dnij. (Wurzbach, Biographisches Lexikón). 

(Dalje prihodnjič.) 




Pisma iz Zagreba. 

Piše Jos. Staré. 
I. 

dkar se na levem bregu srednje Save mej prijaznimi vino- 
rodnimi griči beli naš lepi Zagreb, ni se njegovo ime toli- 
kokrati spominalo, kakor po groznej nesreči, ki ga je zadela 
9. novembra minulega leta. Po tej prežalostnej dogodbi je naša 
národná metropola kar čez noč postala imenitna in znana po vsem 
širokem svetu. Nadjemo se torej, da se niti „Ljubljanski Zvon" ne 
bode bránil razglašati pisem iz tega nam tolikanj priljubljenega mesta, 
ki je uže zdaj radi zovemo „hrvatske Aténe" zato, ker smo preverjeni, 
da mu bode v bližnjej prihodnosti po vsej pravici šlo to častno odli- 
kovanje, če nam kakšen nenavaden mraz ne osmodi mnogoterih kalij 
kultumega našega razvoja. Ravno zdaj, ko so skoro vsi časopisi 
nekako hlastno poročali o strahotah, ki smo jih prebili o groznem 
potresu, in so o belem našem Zagrebu pisali kakoŕ o razdejanem 
Jeruzalemu, ravno zdaj bi spoštovanim čitateljem radi pokazali zdravé 
óne kali, ki nam obetajo še krepko življenje in nas tolažijo v sedanjej 
našej nesreči. Za denes povedali bomo nekoliko o „Hrvatske j 
matici", ki se je zadnja leta tako lepo razcvela, kakor došlej še 



J. staré: ŕisma iz Zagreba. 111 

nobeden drug književen závod. Glas o koristnem in uspešnem njenem 
delovanji razlega se uže daleč cez meje hrvatske dežele in gotovo so 
tudi Slovenci uže ôuli o njej; vsaj je „Slovenska matica" v Ljubljani 
njena najbližnja sestra! 

Mej najlepše plodové, ki jih je na Hrvatskem obrodila „ilirska 
doba", prištevamo „Matico ilirsko", katero so navdušeni domoljubi 
osnovali leta 1842. To društvo imelo je pospeševati izdavanje hrvat- 
skih knjig , katerim ni bilo dobiti záložníkov , a imelo je tudi postati 
neko središče, v katerem bi se zbirali pisatelji ter se posvetovali, 
kakšnih knjig hrvatskemu národu najbolj treba. Dokler število knji- 
ževnikov še ni bilo veliko in so se však dan skoraj vsi shajali v 
zagrebškej čitalnici, ter dokler ni bilo nobednega druzega književnega 
zavoda, dotlej je „Matica ilirska" izpolnjevala dvojno svojo nalogo. 
Njeni udje so z besedo in z dejanjem sami skrbeli za koristne knjige ; 
Matica pa jih je na svitlo dajala. I)a bi se pa razvoj Matice in 
književnosti sploh še bolj pospešil , osnovali so si matičarji svoje glasilo 
v perijodičnem listu „Kolu." Takňno skupno delovanje vsega društva 
jenjalo je, ko se je število „ilirskih" doraoljubov pomnožilo in so se 
leta 1848. národne in društvene razmere na Hrvatskem popolnoma 
izpremenile. „Matica ilirska" je odslej bila samo nekako založniško 
društvo, ki je čem dalje, tem bolj hiralo, in včasih nisi vedel, ali 
še obstoji ali ne. A vendar je „Matica ilirska" tudi tačas bila središče 
hrvatske književnosti, kajti izdávala je zaporedoma tri za rázvoj 
národne knjige preimenitne časopise, namreč beletristični „Neven", 
potem znanstveni „Književnik", in, ko se je bil ta umaknil akade- 
mijskemu „Radu", spravila je na dan zabavni in poučni „Vienac". 
Dasi nihče ni tajil potrebe in koristi tega lista, ki se je pod ured- 
ništvom prvih hrvatskih pisateljev (Perkovac, Dežman, Markovič, 
Šenoa) čem dalje, tem lepše razcvital, v tem so se veljavni domoljubi 
vendar le ujemali, da to nikakor ni pravi namen „Matice", ki bi 
hrvatskemu národu imela podajati mnogo več, nego samo zabavni 
tednik. Kadar si je torej „Vienac" mej čitajočim občinstvom pridobil 
tohko prijateljev, da ni več trebal tuje podpore, prepustila ga je 
„Matica" družbi delniške tiskarne proti tému, da ga sme zopet vzeti 
v svoje lastništvo, ko bi se jej kdaj potrebno zdélo. 

„Vienac", ki je ravno letos nastopil svoje trinajsto leto, je 
zadnji sad staré „Matice ilirske". Čaši so se izpremenili, a nová doba 
ima nove potrebe. To so sprevideli tudi matičarji, in jeli so se 



146; J. Staré: Písma iz Zagreba. 

posvetovati, kako bi „Matico" preustrojili ter jo obudili k novému, 
krepkejšemu življenju, da ne bi nikdar vec pešala, ampak da bi v 
prihodnje vsako leto čem lepšega in obilnejšega sadu obrodila. Najprej 
so sklenili, da se ima „Matica ilirska" prekrstiti v „Matico hrvatsko". 
Z „ilirskira" imenom strinjajo se lepi spomini, ali dandenes nemá 
več tiste mamljive moci , ki jo je imelo pred štiridesetimi leti ; sedanji 
rod navdušuje se za Hrvatsko , katerej so novejša zgodovinska preisko- 
vanja dala širši pomen in večjo veljavo. Pa tudi namen „Matice" ni 
mogel ostati več tako splošen, kakor nekdaj v ilirskej dobi, ko še 
ni bilo niti znanostne akademije, niti družbe sv. Jeronima, ki izdava 
knjige za priprosto Ijudstvo. Prerojena „Matica hrvatska" je torej 
odločila, da se bode ozirala samo na srednji omikani stan ali na 
inteligencijo hrvatsko, ter ima pred vsem driigim to dvojno nalogo: 
a) širiti koristne náuke, na kolikor ne spadajo niti na strogo znan- 
stveno, niti na Ijudsko knjigo; b) pospeševati hrvatsko lepo knjigo 
ali beletristiko. Ko bi jej pa s časom novčni pomočki dovolili, 
skúšala bode tudi c) pospeševati glasbo, slikarstvo in rezbárstvo; 
d) podpirati domače pisatelje in umetnike; in e) preskrbovati pomoč 
njihovim vdovám in sirotám. 

Zdaj je bilo treba misliti, kako bode „Matica" mogla izpolnjevati 
to svojo nalogo, a da ne bi nikdar prišla v zadrego, kakor nekdaj 
ilirska, ki nekatero leto ni imela kaj izdavati. Takim nezgodam more 
se „Matica" samo tedaj izogniti, če ima stalne in zanesljive delavce , 
in v ta namen določujejo nová pravda, da se matičini udje ločijo v 
ustanovnike , podpomike in delavce. Kdor plača 50 gold. jedenkrát 
za vse svoje žive dni, postane ustanovnik; kdor plača po 3 gold. 
na leto, je podpornik; a kdor se obveže, da ne bode le ustanovnine 
ali letnine plačeval, ampak da bode tudi sicer pospeševal razvoj 
„Matice" s svojim književnim ali umetnim delom, ali s čitanjem pri 
društvenih zabavah. postane dela vec, če ga književno-umetniški 
odsek za tacega odobri. Podporniki dobivajo, kakor ustanovniki in 
delavci, vse knjige, kijih „Matica" izdava, ter se smejo tudi udeleževati 
posvetovanja v glavnih skupščinah , sicer pa némajo nobednih pravic. 
V glavnej skupščini glasovati, v odbor voliti in voljeni biti smejo 
samo ustanovniki in delavci. Glavna skupščina vôli na tri leta pred- 
sednika, ki mora biti ustanovnik in delavec ob jednem, potem dva 
podpredsednika , prvega za književno-umetniški odsek, ki šteje osem 
odbomikov, druzega pa za gospodarski odsek, ki ima pet odborníkov. 



J. staré: Pisma iz Zagreba. 118 

Udje književno-umetniškega odseka morajo vsi biti delavci, njihov 
podpredsednik pa delavec in ustanovnik ob jednem. Veliki odbor vôli 
na tri leta skupnega tajnika in blagajnika, sicer pa se shaja v skupno 
sejo , kadar se predsedniku potrebno zdi , ali pa če dva uda gospo- 
darskega, ali trije književno-umetniškega odseka zahtevajo skupno 
sejo. Književno-umetniški odbor ima : a) izbirati , prirejati in izdavati 
poučné in beletristične knjige, glasbene in druge umetnije ; b) razsojevati 
književna in umetniška dela; c) napravljati razstave starín in umetnin; 
d) določevati nagrade in pomoci po proračunu , ki ga priobčuje gospo- 
darski odsek; e) prirejati čitanja in zábave. 

To so najimenitnejše izpremembe, po katerih se „Matica hrvatska" 
loči od prejšnje „ilirske" in drugih slovanskih „Matic" , ki so vse 
po jednem vzoru osnovane. Vidi se, da so možje, katerim je bilo 
imenitno delo poverjeno, na vse mislili, kar bi utegnilo „Matici" 
dati večje živahnosti in jo obvarovati letargije, v katero podobná 
društva rada zabredó. Ne samo Hrvati , ampak tudi Čehi so to žalostno 
resnico izprevideli. Ko so nam nekdaj v Prago došla pravila novo 
osnovane „Slovenské Matice", praznovali smo ondu bivajoči Slovenci to 
preimenitno dogodbo v prijateljskem shodu , kateremu se je pridružilo 
tudi nekoliko Cehov. Navzocni gosp. prof. Erben pregleda pravila, 
ali niso mu bila nič po volji. Tožil se je na podobno „Česko Matico" 
in prorokoval tudi nam Slovencem, da nam naša „Matica" na tej 
podlagi ne bode obrodila zaželenega sadu. Koliko je na tem resnice, 
izprevideli bomo, če si nekoliko ogledamo delovanje prerojene „Matice 
hrvatske". 

Vsako začetje je težavno in tudi novi matičin odbor je imel 
odpraviti mnogo ovir, predno je mogel redno vršiti svojo nalogo. 
Imel je celo mnogo nasprotnikov , ki so domoljubno prizadevanje zvali 
sleparijo in trdili, da bodo novi možje „Matico" za zmirom pokopali. 
Toda hvala Bogu, vsako leto nam jasneje káže, kolika dobrota so 
malim národom literárna društva, če so poverjena pravim môžem. 
Leta 187G. je na novo osnovani odbor prvikrat vodil delovanje „Matice", 
v katerej je našel nekaj čez 300 údov in blizu 20.000 gld. glavnice. 
Prvo leto je število údov poskočilo samo na .500, katere je „Matica" 
obdarovala s tremi knjigami: 1) Antologija hrvatskoga pjesničtva od 
Šenoe , 2) Put oko zemlje od Jules Verne-a , 3) Andersenove izabrane 
priče. Brž ko se je pokazal prvi plod, jelo se je tudi množiti število 
údov, katerih je leta 1877, bilo 1299, ki so dobili po petero knjig, 

8 



114 J. Staré: Písma iz Zagreba. 

1) Bernardín de Saint Pierre: Pavao i Virginija, 2) George Sand: 
Náhod Franjo, 3) Kraszewski: Pjesnik i s viet, 4) Klaié: Prirodni 
zemljopis Hrvatske, 5) Pfleger: Iz maloga svietai Leta 1878. bilo je 
uže 2388 údov, a „Matica" mogla jim je podeEti po devetero knjig: 

1) Jurkovió: Dramatická djela, sv. I., 2) Irving: Izabrane črtice: 
3) Tomič: Komedije, sv. L, 4) Kišpatic: Slike iz rudstva, 5) Czaj- 
kowski: Kirdžali, 6) Andersen: Improvizátor, 7) Šenoa: Diogenes, 
8) Klaič: Bosna, 9) Kukuljevič: Klovio. Leta 1879. narástlo je število 
údov na 3788, a knjig so dobili po osmero: 1) Fénelon: Zgode 
Telemaka, 2) Jurkovic: Dramatická djela, sv. II., 3) De Amicis, 
Slike iz vojničkoga života, 4) Smičiklas: Poviest hrvatska II. dio. 
5) Tomič: Zmaj od Bosne, 6) Šenoa: Prosjak Luka, 7) Irving: 
Izabrane crtice, sv. II., 8) Lopašic: Karlovac. Ako „Matica" to leto 
ne bi bila izdala nič druzega, nego Smičiklasovo „hrvatsko poviest", 
bili bi udje zadovoljni. In ravno ta prelepa in prepotrebná knjiga, 
katero je hrvatski národ uže pred 50. leti teško pogľešal, nam je 
porok, da se bodo za leto 1880. še bolj pomnožili udje „Matice", 
ki nam obeta te-le knjige: 1) Smičiklas: Poviest hrvatske I. dio, 

2) Kišpatió: Slike iz geologije, 3) Lorkovic: Populárna národná ekono- 
mija, 4) Jurkovié: Sabrane pripoviesti, 5) Vraz: Izabrane pjesme. 
Sa životopisom i ocienom od Markoviča, 6) Jedna izvirna povest, 
7) Dve povesti od Sienkiewica. 

Najhujši čmogledi so ostrmeli, ko so videli tako obilnega sadu, 
in radi so preklicali prenaglo sodbo. Samo sem ter tjä si našel kakšnega 
nevemega Tomaža, ki si veselé prikazni v národnej kujigi ni vedel 
drugače razlagati, nego da „Matica" po malem trosi svojo glavnico; 
ali blagajnikovo poročilo ga je kmalu prepričalo , da je ravno narobe, 
kajti glavnica , katere je do leta 1875. bilo komaj kakih 20.000 gld., 
narástla je do leta 1878. na 33.943 gold., a leta 1879. celo na 
93.337 gld. Niti na višjem mestu niso mogli prezretí tolíkanj uspešnega 
in koristnega delovanja in deželna vláda določila je „Matici" vsako 
leto po 2000 gld., krajiška vláda pa po 400 gld. podpore. Za izdanje 
„poviesti Karlovca" dobila je Matica od mesta Karlovca 400 gld., a 
od gosp. Tiirka 100 gld. izredne pripomoči. Drugih darov tu ne bodemo 
naštevali, te pa smo zato omenili, da čestiti čitatelji vídijo, kako na 
Hrvatskem v vseh krogih vedó ceniti napredek svoje „Matice". 

Ta površen pregled nam jasno káže, da je „Matica hrvatska" 
na novej svojej podlagi v kratkem času več storila , nego se je največji 



J. staré: Pisma iz Zagreba. 115 



optimist kdaj mogel nadejati. Dve stvari pa sta, ki najbolj pospešujeti 
nenavadni razvoj „Matice", a to je dobra úprava in književno-umetniški 
odsek, kateremu je podpredsednik slavno-znani pesnik in romanopisec 
Avgust Šenoa. Toda največja zasluga gre neutrudnemu in zvedenému 
tajniku in blagajniku g. vseucilišnemu biblijotekarju Ivanu Kostrenčicu, 
ki je vse svoje moči.posvetil ternu národnému závodu. „Matica hrvatska" 
je tako rekoč njegovo življenje, in ne moremo si vec misliti niti 
Kostrenciéa brez „Matice", niti „Matice" brez Kostrenčica. On vzpodbuja 
delavce, da se ž njim posvetujejo, kakšne knjige bi matičarjem najbolj 
ugajale in koristile; on piše na vse stráni in nagovarja pisatelje, da 
bi to ali óno knjigo po odsekovem sklepu spisali ali na hrvatski jezik 
preložili; on vedno snuje nove osnove in v dubu vidi uže vse, kar 
bo „Matica" v prihodnjih desetib letih storila; njemu pa gre tudi 
čast in hvala, da se je Stánku Vrazu, nekdanjemu tajniku „ilirske 
Matice", postavil spomenik ter njemu na čast priredila svečanost, 
dôstojná hrvatskega národa. A Kostrenčič je tudi duna društvene 
úprave. Po vseh krajih cele Hrvatske znal je najti dobre poverjenike, 
za katere je izdal poseben návod. Da „Matica" ne bi škode trpela, 
dobi však ud za plačano letnino posebno pobotnico, proti katerej se 
mu ob svojem času izročajo društvene knjige. Zraven tega daje „Matica" 
svoje knjige samo v toliko ' iztisih tiskati , kolikor misii , da bode 
údov ; zato se skoro vsako leto prigája , da ne dobi več vseh knjig , 
kdor se je prepozno oglasil. Varčno gospodarstvo zahteva takšnega 
postopanja, udje pa so prisiljeni, da v pravem času plačujejo svoje 
prineske. Splob vláda pri „Matici hrvatskej" to načelo, da se vse 
knjige kar najhitreje si)ravijo mej svet, kateremu so namenjene, a 
ne da bi se v temnih shrambah stárale. Nová úprava je od „Matice 
ilirske" prevzela mnogo starih knjig, ali takoj jim je za več nego 
za polovice znižala ceno ter jih v práv kratkem času razprodala mej 
dijake. 

Po vsem tem izvršuje „Matica hrvatska" z nepričakovanim 
uspehom prvi del (a, b) svoje naloge, drugega dela (c, d, e) pa se 
bo mogla še le tedaj lotiti , kadar bodo materijalni pomočki še večji. 
Če bode „Matica hrvatska" tudi v prihodnje tako napredovala , kakor 
prvá leta , potem bode še marsikatera lepa osnova oživela , in od dne 
do dne bode se množil pri Hrvatih omikani srednji stan , ki je vsakemu 
národu najmočnejša podpora. 

8* 



116 Fr. Erjavec: Räk. 




Rak. 

Spisal F r. Erjavec. 
(Dalje.) 
loliko nóg ima rák? 
Na to vprašanje imamo sicer uže nekaj odgovorov, toda 
če hočemo biti zdušni, reči moramo, da nas vseh teh odgo- 
vorov nobeden ne more zadovoljiti. Radi ali neradi, priznati moramo, 
da vémo toliko kakor poprej, dasi tudi smo se pošteno trudili 
resnici priti na sled. 

Ali pa nismo tega slabega uspeha nekoliko tudi sami krivi? 

Ako stvar trezno práv do konca premislimo, priznati nam je, 
da padá krivde večja polovica na nas. Práv se nam godí! In pa še 
malo sram bi nas moglo biti, ko bi se dalje razvédelo, da v takej 
stvari iščemo sveta pri žabah regetaljkah in pri notranjekranjskih 
vinotókih. To je še sreča, da vse to ostane lepó mej nami. 

Srbska žaba le pojdi rakom žvižgat, in ti kranjski tržän pojdi 
se solit! V takej stvari se mi obračamo do drugih veljakov, do pri- 
stnih učenjakov. Saj, hvala Bogu, taki siromaki pa zopet nismo, da 
bi rekel: v tem, kar se prírodopis imenuje, némamo nič tiskanega. 
O imamo, imamo! To in ono imamo! Celo „knjigo prirode" 
nam je mej ostalim preskrbela naša „Slovenska matica". In uvérjeni 
smo, da je v tej knjigi tudi raku mesto odlóčeno. Zato le urno 
po njó! 

Kaj nismo rekli, da nas ta knjiga ne pusti na cedilu? V 
drugem delu na stráni 369. bére se na 212. odstávku razločno in 
jasno: „Semkaj spadajo pravi r ak i, ki niso samo največji, temveč 
tudi najkoristnejši košárji. Nog imajo pet párov, zatorej jim 
tudi desetonožci pravimo. Nekateri imajo dolg obročkast rep, 
drugi so brezrepi. Izmej prvih omenjam: navadnega potočnega 
raka (Astacus tiuviatilis), ki čaši sleče staro lupino in dobi novo". 

Da, da ! To je naša žival, to je naš junák ! Saj smo vedeli, da 
nas „knjiga prirode" ne prevarí. Sedaj je konec vsake zmote, vsake 
sumuje. No saj je pa tudi uže zadnji čas! 

Tedaj rák ima deset nog, desetonožec je. Torej niti sedem, 
niti osem, niti mnogo, ampak deset. Tako govori „knjiga prírode". 



Fr. Erjavec: Rak. 117 



Deset! Ni nápačno število, práv lehko in spretno število, 
okroglo število. No to je gotovo lepo od raka, da si je svoje najpo- 
trebnejše ude, svoja gíbala uredil po desetinskem sistemu, in — kar 
je še posebno treba poudarjati — uredil uže v tistih časih, ko ni 
bilo niti učenjakov niti nikakeršnih sistemov. Dandenes je to se 
vé da vse drugače, saj štejemo, merimo in tehtamo vse po desetin- 
skem sistemu. In sedaj pa še hočejo mnogi, da je ta rák nekov 
starokopitnež, nazadnjak in reakcionar. O svet! kako si hudoben. 

O tristo najkosmatejših medvedov!! Kaj pa je zopet to? 

Dve, tri vrstice niže bere se v istej knjigi: ,,okoli ust je name- 
ščenih šest párov žvekalnih priprav, zadnji trije pári so nožicam 
podobni ter se zategadelj ústne nožice imenujejo". 

Nožice! nožice!! Kaj je nožica? Nožica je po vseh jezikovih 
pravilih majhna noga. Ali noga je vendar, če tudi majhna. A nam je 
do števila, ne do velikosti. O krčmár, notranjski krčmár! saj napo- 
sled vendar nisi tako neumen, kakor bi človek sodil po tvojem obrazu 
in po tvojej nemščini. Končno ima rák vendar le več nego deset 
nog, kajti tri pare je gotovo šest, deset in šest je pa tudi po 
Močniku zmirom šestnajst. O da bi ga potipal poberín ! Raka namreč, 
ki nam sé svojimi nogami dela toliko preglávico, in po stráni neko- 
liko tudi tistega Schôdlerja z njegovo „knjigo prirode" vred. S 
kacim bahatim in širokoustim naslovom pošilja to svojo knjigo v 
svet, a naposled človek v njej ne nájde, česar išče, vsaj jasno in 
razločno ni povedano. 

Kaj nam je sedaj početi? Še najbolje bi bilo, ko bi šli in si 
ujeli raka ter mu lepo počasi in vestno prešteli noge. Bi, ko bi bilo 
o kresu. Ali, prosim vas, kdo bode sedaj o sv. treh kraljih hodil 
raka lovit? In pa v táko mrzlo vodo, ali pa še celo pod led. Mogli 
bi si ga sicer tudi naročiti od koderkoli, pa bodi si tam doli od 
dolenjske Krke. Ali bati se je, da, predno pride rák, nas mine 
potrpež. In pa, kdo ve, če bi znali práv šteti sedaj, ko smo po 
tolikem neuspehu razdraženi in ozlovóljeni. Kaj nam je tega treba 
bilo? O prijatelj, ki si modro besedo izustil, da rák naj bode velik 
in tolst, za vse drugo te ni briga, o prijatelj, zakaj nismo poslušali 
tebe! Sedaj si maščevan, dobrodejna zadovoljščina se ti lahko uleže 
okoli srca in v želodec. 

Nam pa je uže dogorelo do prstov, ali stvari vendar ne pustimo 
iz rok, uže zarad šramote ne. Resnica, čistá in živa resníca mora 



íi^ Fr. Erjavec: Rkk. 



na videž, ako bi tudi suknjo morali dati sé sebe. Ali to pa vemo, 
goto vo, da odslej ne bodemo Ískali náuka niti v tej, niti v onej 
knjigi, še menj pa kje drugde. Napotimo se naravnost do učenjaka 
pľirodopisca ter ga naprosimo, naj nam razloži, kako je ta stvar. 
Zakaj nam ta pametna misel ni prišla poprej ! 

Prirodopisec nas pozdraví prijazno, a mi mu povemo, kaj nas 
je dovélo k njemu. 

Koliko nog ima rak? 

Na to vprašanje mož nekoliko pomisli, potem nas omeri od 
nog do glave, kakor bi premišljal, kako naj bi prikrojil svoj odgovor, 
da bi nam bil kolikor mogoče jaseň in razumen. Mož ne vé, da ima 
pred soboj Ijudi, ki so o tem uže razmišljali. 

Mi, razumevši ta pogled in boječi se, da bi nas ne odpravil s 
kacim površnim in níčastim odgovorom, drznemo se opaziti, da pri- 
čakujemo korenitega odgovora, ker le s takšnim bi se mogli zado- 
voljiti. 

Mož se na to opomnjo malo nasmehne in začne razlagati: 

„Rák ima šestnajst párov nog, in . . . 

„„Kaj ste rekli? Šestnajst párov! Menda se Vam je zareklo, 
bržčas ste hteli reči: šestnajst nog."" 

„Kakor sem rekel, rak ima dva in trideset nog, in sicer ..." 

„„Jeli mogoče? Dva in trideset! No, tojevresnici mnogo."" 

Oprosti notranjski vinotok, nehoté smo ti delali veliko krivice. 
V svojej priprostosti in idiličnej nevednosti si resnici vendar prišel 
mnogo bliže nego glasovita „knjiga prirode". Kdo bi bil mogel kaj 
tacéga samo pomisliti. 

„Torej šestnajst párov nog. Te noge so pa precej raznolike, 
kar se dostaje njihove velikosti in njihove vnanje podobe. Služijo 
namreč raznim namenom, a vsaka je priličena svojemu namenu in 
mu ustreza popolnoma. 

„Da bode to popolnoma jasno, treba je malo dalje posegniti ter 
si ústroj rakovega telesa nekoliko natančneje ogledati. 

„V nepreglednih vrstah nižjega živalstva vzbujajo našo pozornost 
sosebno one živalce, katere imenujemo členarje. To ime smo jim 
zdeli zarad tega, ker je na njih vse členkovito. Telo jim je namreč zloženo 
iz več ali menj členov, ki so kakor kolca ali obročki drug do druzega 
nanizani. Ti obročki so mej soboj stákneni in skléneni ter so več ali 
menj trdi in skorjasti, a vsi raečji in nežnejší organi so zaprtí v 



Fr. Erjavec: Rkk. 119 



notranjo telesno duplino. Oblika teh obročkov daje vsej živali neko 
goto vo in stalno podobo. Zatorej se tudi pri teh živalih govorí o nekej 
vnanjej okóstnici ali o vnaujih ogródih in sicer s pogledom na njih 
trdo in skorjasto kožo. Jme člénarji pristoji jim tudi zato, ker so njihova 
gíbala člénasta. Pomislite na rogača ali klešcarja, na ščipavca, na 
stónogo. 

„Pri stónogi so si vsi členi jako podobni. Prvi je glava, vsi 
ostali sestavljajo truplo, na katerem pa ni môči nič dalje razločati. 
Ne more se reči : tukaj končá oprsje in tukaj pričenja trebuh. Razen 
zadnjega so si vsi obročki takó podobni, da bi lehko enega skril in 
druzega pokazal, in vrhu tega nosi však na sebi en par ali celo dva 
para nožic, ki so tudi členkovite in vse enake. Enakost ali enoličnost 
pa zmirom znači nepopolnost ali nedovršenost, kakor je z druge straní 
razuoličnost znak večje dovršenosti in večje zmožnosti. Človek ima 
na roci pet prstov, a niti dva si nista povsem enaka, zato je pa roka 
najspretnejši in najsposobnejši ud, ki si ga moremo pomisliti. 

„Ščipavec — tudi škorpijon mu pravimo — stoji gledé telesnega 
razvitka nekoliko više od stónoge. Uže o prvem pogledu opažamo 
v členih neko razliko. Glava sicer ni prostá, temveč se je zrastla z 
oprsje m, na katerem gibljejo štiri pári enacih nog. Oprsja se drži 
še precej dolg zádek, ki je tudi práv razločno členkovit, samo ka 
si ti zadkovi členi niso podobni. Prvá polovica je namreč široká, kakor 
oprsje, druga pa je mnogo ožja in nosi na zadnjem členu znano otrovno 
želo. Ta druga ožja polovica je v očeh neukega sveta ščipavčev rep, 
toda to ime ni opravičeno, ker se ščipavčev zadek ni krátko ni malo 
ne sme primerjati repu višjih živalij. 

„Poglejmo še hitro rogača. Glava mu je prostá in gibka, takisto 
tudi oprsja prvi člen, ki nosi zgoraj širok in trd ovratnik. Drugi in 
tretji oprsni člen sta zrastená, na zadku pa lehko štejemo devet obročkov- 
Oprsnih členov nosi však na spodnjej stráni en par nog, torej ima 
rogač šest nog, in vrhu tega na zgomjej piati tudi krila, s katerimi 
se (Iviga v zrak. Ta krila stavijo rogača in vse žuželke visoko nad 
vse ostale členarje, katerim je sojeno laziti in kobacati po zemeljskem 
prahu in blatu. 

„Pa vmimo se zopet k našemu junaku. Tudi rák spadá v čle- 
narsko krdelo. Da je pravi členar, videti mu je jasno na zadku, ki 
je očividno zložen iz sedem obročkov. Na oprsji to res ni tako očitno, 
kajti ne samo ka glava ni prostá, temveč se je do cela zrastla z 



lÄ) Fr. Erjavec: Räk. 



oprsjem, nego so tudi oprsni členi mej soboj tako stákneni, rekel bi 
zliti, da ni môči ničesa razlociti. Ves ta prednji del rakovega telesa, 
recimo mu glavoprsje, pokri va trda lupina, ki sega kakor nekov 
ôklop ob straneh do nog ter je navspred zašiljen v oster tm. Tému 
oklopu pravimo navadno k o š in zategadelj rake in vse njihove sorod- 
nike imenujemo košarj e (Crustacea). Kakor ščipavčev velja tudi rakov 
zádek navadno za rep, kar je pa práv tako napačno in neosnovano, 
kakor pri zgoraj imenovanej živali. Še bolj nerazumna in brez vsega 
razloga je pa za ta del zmišljena beseda: vrat, dasi tudi se pogostoma 

čuje 

„„O čuje, čuje! Saj še pesnik poje o raku, da 

Nese lačen v žabji grád 
Spredaj klešče, zadaj vrat."" 

vteknemo se mi v moževo uže nekoliko dolgočasno razlaganje, 

„Dajte mir pesniku, od njega se prirodopisa ne bodemo učili. 
Torej, kakor sem rekel, glava in prsni obročki so na raku zliti v eno- 
lično celoto. Ali menda vendar nismo daleč od resnice, ako trdimo 
da je rakovo glavoprsje, ta dozdevna celota zložená iz štirinajst obroč- 
kov. To sklepamo iz tega, ker na njem štejemo štirinajst párov 
údov. V tej misii nas potrjuje tudi prispodabljanje druzih sorodnikov, 
kajti ako kje, velja pri nas primerjajoče raziskovanje. Vsako žival 
spoznáš do konca še le tedaj, ako se oziraš na vse njene bližnje in 
daljne sorodne vrste. Celota naj vselej na tehnico se postavi .... 
„„Da, da, tako velí pesnik."" 

„Ne vera, da li so te besede res pesnikove, ali resnične so goto vo. 
Räk ima tedaj na glavoprsji štirinajst párov údov. Ti udje so si práv 
malo podobni. Po pregovoru: kakeršna služba, takšna suknja ustro- 
jení so proti svojemu opravilu. Prvi in drugi par sta prestvarjena v 
tipalnice, tretji par je prestrojen v oči. 

„„Oči! Tedaj pri Vas mečete oči in noge vse v en koš?" 
„Ternu se ne bodete toliko čudili, ako si to oko malo bliže 
ogledate. Da je zloženo iz veliké množine predrobnih očesec, to ni 
sicer nič posebnega, tudi žuželke imajo také oči. Ali nenavadno je 
to, da je rakovo oko nasajeno na gibkem držalu, ki se lehko obrača 
sedaj sem sedaj tjá, kadar pa miruje, stisne se v žlebičasto .jamico. 
To držalo je ud, kateri je namenjen posebnerau službovanju in je proti 
tému izpremenjen. 



Fr. Erjavec: Rak. 181 



„„Zato raku strče očí tako čudno iz glave, da bi mu jih, kakor 
pravimo, lehko s palico odbil."" 

„Cetvrti par je preobražen v čeljusti. Te so krepka in nazobčana 
grizala ter so sé stráni oborožena s tročlenastim pipalom. Ostalib deset 
párov moramo uvrstiti mej noge, če tudi v hoj o in sploh gibanju slúži 
samo zadnjih pet, Prvih pet párov je namreč primáknenih k ustom, 
njih opravilo je vse drugo in proti ternu tudi njihova vnanja oblika. 
Te noge imajo nalogo posézati po hrani, podržávati jo, prevráčati in 
pretipávati ter jo podajati čeljustim. V ta namen je tudi vsakej pri- 
dano neko pipalo. Prvá dva para tik ust sta čeljustim še môčno podobná 
in v premnogih knjigah ja nájdete označená kot prvé in druge spodnje 
čeljusti, a to so le besede brez pravega pomena. Da sta ta dva para 
v resnici noge, pokazalo se bode še očitneje pozneje, ko se še enkrat 
povrnemo k ustom .... 

„„Kaj še enkrat se povrnemo na to suhopamo razpravo! Nam 
uže sedaj preseda. O prijatelj rakoljub! ti si imel práv, dvakrát práv. 
Kaj nam je bilo vsega tega treba? In pa, da smo se namerili na tacega 
cepidlako, kakor je ta naš prirodopisec. " " 

„Tretji in četvrti par stoji glede vnanje postave nekako v sredi 
mej čeljustimi in nogami, peti par je pa uže ves nogi podoben. Vsi 
ti udje, katerih smo našteli pet párov, strežejo ustom in so več ali 
menj preobražene nožice, zato j im po vsej pravici pravimo ústne ali 
čelj ústne nožice. 

„„No sedaj nam je jaseň tudi Schodler, samo ka smo mi našteli 
pet párov, kjer je on videl samo tri. " " 

,, Sedaj so na vrsti pravé právcate noge. Te so tako veliké in 
ocitne, da nam však otrok, če tudi še do deset šteti ne zná, hitro 
pové, da jih je toliko, kolikor ima on prstov na obeh rokah. Vsaka 
je sestavljena iz osem členov, jako različnih po obliki in po velikosti, 
peti je najdaljši. Prvi par je jako velik in širok ter je preobražen v 
krepke klešče. Však, kdor je kedaj sé svojo roko rake lovil, izkusil 
je gotovo moč rakovih klešč, katere tudi škarje in ščipalke imenujemo. 
Tudi rakoljubom so dobro znane zarad lepega kosa mesa, ki ga izluščijo 
iz njih. Klešče nastanejo iz navadne noge tako, da se predzadnji, jako 
udebeljeni člen podaljša poleg zadnjega gibkega, ki se z onim podaljškom 
sklepa v ščipalko. Ostale noge so drobné in precej enake. Drugi in 
tretji par skoncuje se tudi v majhne kleščice, četvrti in peti par sta 
pa brez njih. 



l^ Dr. Ign. Klemenôiô: O.fotofonu. 

„„No smo vendar enkrat pri kraji z nogami! Ali ne zamerite, 
teh je tudi po Vašem samo deset párov, a ne šestnajst, kakor ste sami 
s prvá rekli, da jih ima."" 

„Počasi po kamenji, velí pregovor. Kdo pravi, da smo pri kraji? 
Kaj pa zádek? Rekli smo, da je v njem nanizanih sedem razločnih 
obročkov, in razen zadnjega ima však svoj par údov, torej je prej- 
šnjerau številu treba pridati še šest párov. Ti udje so tudi nožice, 
upodobljene nekako po istem črteži, kakor čeljustne nožice. Na skupnej 
podstavi stojiti dve vrsti ozkih členov, ter so te noge nitkaste in 
viličaste. Raku so v pomoč pri plavanji, izlasti veljá to o zadujem 
paru, ki ni ozek in nitkast, temveč širok in ploščat, ker je vsaka 
nitka izpremenjena v široko krpo. V sredo mej te štiri krpe pristoji 
še zadkov zadnji člen, ki je tudi ploščat in krpast, ter se tedaj raku 
okončuje telo v peto krpo pahalasto plavuto. Po službi, ki jo zádkove 
nožice navadno opravljajo, nadeli smo jim ime : plavutaste nožice. Pri 
samici imajo vsako toliko čaša še drugo opravilo, mej njimi namreč 
nosi tako dolgo jajca okolo, da se iz njih izlezejo mladici. — No ali 
sedaj veste, koliko nog ima rák? 

,„,Vemo, vemo. Dva in trideset jih je, resničnih in pravičnih, 
in sicer deset čeljustnih, deset pravih hodilk in dvanajst plavutnih. 
In s tem bi bila hvala Bogu, pravda o rakovih nogah končana."" 

(Dalje prihodnjič.) 




O fotofonu. 

Spisal dr. Ign. Klemenčič. 

(Konec.) 

|d mikrofona do fotofona je na videz samo jeden korak za 
tistega, ki pozná kemično prvino „selen" in njene posebnosti, 
kar se tiče električne prevodljivosti, a ta korak je težak in 
potrebuje izbornega talenta in jako izdatne podpore; oboje pa se 
nahaja pri Grahamu Bellu. 

Selen našel je Berzelius 1. 1817. V na vädnem stanji ne prevaja 
elektrike, še le ako se do 210 "C ogreje in potem počasi ohladi, 
prestopi v kristalično stanje ter zadobi električno vodljivost. Brzojavni 
uradnik May je 1. 1873. prvi opazoval, da se selenova vodljivost 
poviša, ako se osvetlí. Ker je pa specitičen upor selenov v primeri 



Dr. Ign. Klemenčič: O fotofonu. 123 

S kovinskim še vedno jako velik, treba je posebnih priprav, da se 
ta upor zmanjša. Imenujmo tako pripravo selenovo celico (Selenzelle). 
Siemensii se je posrečilo selenovim celicam dati tako obliko, da se 
je njihova vodljivost pri osvitljenju petnajstkrat povišala v primeri z 
vodljivostjo, ki so jo imele v temi. To čudno selenovo svojstvo menil 
je preiskavati Graham Bell s telefónom, a mej preiskavanjem prišla 
mu je misel, da bi bilo mogoče s primernimi pripomočki pri pogovoru 
po telefónu namesto zveznega dratú uporabiti lučin žark. To je tudi 
izvel in sicer takóle. Napravil si je vodilni krog, v katerega je dejal 
telefón, galvanično baterijo in selenovo celico. V tem krogu kroži 
električen tok skozi selenovo celico in telefón ter je stanovi ten (con- 
stant), dokler se ne izpremení vodljivost v krogu; to pa se zgodí, 
kakor hitro se selen osvetlí ali otemní; uspeh tega je potem ta, da 
se točná moč ali ojači ali oslabi in da se železná ploščica v telefónu 
giblje in sicer razmemo z izpreminjanjem točne močí. Ako se osvit- 
Ijenje primemo ureja (reguluje), nastati mora v telefónu glas; to se 
doseže na več načinov, a Graham Bell poročal je samo o jednem 
bolj obšimo. In ta obstojí v tem, da se postaví lahko plosko zrcalo 
(Planspiegel) tako, da pošílja svitlobo, ki ízbuja od solnčne ali elek- 
trične ali Drumondove lúči na selenovo celico v telefonovem krogu. 
Pred zrcalom postavljeni sta dve leči-zbiralki, jedna, ki svitlobine 
žarke na zrcalo združuje, in druga, ki jih po odsevu vzporeduje, 
Zrcalo se, ako se vanj govori, primemo giblje ter v jednakej meri 
osvitljenje selenove celice ízpreminja, katera je v žarišči paraboličnega 
zrcala, ki došlé vzporedne svitlobine žarke nánjo združuje. 

Novému aparátu dal je Graham Bell ime fotofon ter ga poskusil 
prvíkrat sé svojim prijateljem Sumner Tainterom v Washingtonu. 
Tainter je bil sé zrcalom na stolpu Franklinove šole in Bell s telefónom 
pri oknu svojega laboratorija ; oddaljena sta si bila 2 13.™- Ko je pri- 
tísnil Bell telefón na uho, slíšal je razločno besede Tainterove : „Gospod 
Bell, ako slišite, kaj govorim, stopíte k oknu ter pomáhajte s klo- 
búkom." Tako je vstopil fotofon mej svet. 

Najbrž da se bode fotofonova sestava še marsikaj izpremenila 
in to morebiti uže v kratkem, predno jmde toliko v praktično življenje, 
kakor je sedaj telefón. A gotovo je, da je iznajdba veliké praktične- 
pomenljivosti. 

Znamenito je poročilo francoskega astronóma Janssena, kí misii 
8 fotofonom opazovati solnčne protuberance. Protuberance imenujejo 



124 A. Bezenšek: O novobolgarskej literaturi. 

astronomi rudeče kopičaste izrastke, ki se zdaj tu zdaj tam na solnčnem 
róbu nahajajo in so, kakor uči spektrálna analiza, večinoma vodenčevi 
soparji, ki jih neka eruptivna sila visoko nad solnčno površje izbacuje. 
Nahajajo se protuberance ob solnčnem róbu vedno, a opazovati jih 
je bilo pred malo leti mogoče samo ob času solnčnega mraka, a sedaj 
opazujemo jih lahko však dan s pomočjo spektroskopa, kakor sta to 
prvá storila Lockyer in Janssen. One izpreminjajo svojo podobo jako 
hitro v teku nekaj minút, kar si lahko razlagamo, če pomislimo, da 
velja tudi na solnci težnost (gravitacija), da se tedaj z veliko silo 
izbacneni soparji nekaj čaša dvigajo in potem zopet padajo. Početek 
teh protuberanc misii Janssen tako-le opazovati. Ob róbu solnčne 
podobe, kakor nam jo podaja teleskop, nastavil bode celo množico 
selenovih celie, ki so v zvezi s telefónom v njegovej sobi. O vsakej 
erupciji nastati mora v telefónu šum, ki opozori opazovalca. To je 
došlej še le Janssenova misel, a misel se je rodila v takej glavi, da 
smemo imeti veliko upanja, ka se uresniči ; vsakako pa je pomenljiva 
za sedanji čas. Došlej je samo oko opazovalo na videz tiho in mirno 
življenje nebeških teles, a poslej, zdi se, dobilo bode pri tem opa- 
ževanji tudi uho svoje opravilo. 



O novobolgarskej literaturi. 

Sestavil A. Bezenšek. 
II. 

Najpopulárnejší mej vserai bolgarskimi pisatelji je dozdaj Petko R. 
Slavejkov iz Trevne, rojen okolo 1. 1825.; kajti natančno za leto in 
dan svojega rojstva zna malokateri Bolgar, ker se niso vodile nikakove 
krstne knjige. Roditelji n, pr. pravijo: moj sin se je rodil tedaj, ko se 
je zidala ta-le hiša, ali tedaj, ko se je delal ta in ta most. Včasi so 
tudi letnice na kakih vratih zapísané. 

Slavejkov je samouk v polnem pomenu besede. Njegovo življenje 
je cela Odiseja. Sedaj je predsednik narodnega zbranja. Njegove erotične 
in satíríčne pesni in básní, ki so izsle 1852. leta zložené po primeru 
narodníh pesnij , ugajale so občenito in mladina jih je povsod rada 
popevala. Njegove humoristíčne novine in koledari znaní so po mestih 
in selih. Slavejkov spísal je tudi nekolíko znanstveníh sestavkov, ízdal 
je zbirko narodníh pesnij in pregovorov, opis narodníh obíčajev, razprave 



A. Bezenšek: O novobolgarskej literaturi. 125 

jezikoslovnega in zemljepisnega obsega. Tudi za šolo je pisal, kakor 
skoro vsi novobolgarski pisatelji. S kakšnim večjim samostalnim delom 
dosedaj še ni stopil mej svet. Njegova dela so skoro vsa po časopisih 
raztresena. V poslednjem času bavi se izključivo s politiko, kakor sploh 
vsa iuteligenca. Političaa borba je torej uzrok, da v minolih letih némamo 
zaznamenovati nobednega posebnega proizvoda na književnem polji. Inter 
arma silent musae. 

Poleg Slavejkova je slavit kot pesnik najprvo Najden Gerov, 
učenec rilskega Neofita. Ta je študiral v Odesi, bil je učitelj v Plovdivu, 
a pozneje postal je tam ruski konzul. Pesnik je tudi Rajko Žinzivov 
iz Velesa, kóji se je v Moskvi učil, in je zdaj profesor grškega jezika 
na tamošnjem liceji, Njegov „Novo-b-blgarski Sbornik" (Moskva 1863) 
zadržava poleg izvirnih pesnij tudi prevode iz staro-ruskega eposa „Igor", 
iz staročeskega kraljedvorskega in zelenogorskega rokopisa in nekoliko 
pesnij maloruskega Ševčenka. 

Mnogo truda vlagali so Bolgari na gojenje svoje národne poezije, 
na katere vrednost jih je bil najprvi opozoril Venelin. Izmej nabirateljev 
narodnih pesnij sta najznamenitejša brata Konštantín in Dimiter Mila- 
dinova, dva zaradí svoje tragíčne osode slavnozna na domoljuba bolgarska. 
Dimiter Miladinov iz Struge pri Ohridi bil je najznamenitejši borilec in 
zagovornik bolgarske stvari v Makedonijí. 1858. leta príde za učitelja v 
Kukuš pri Salóniku, kjer se je po njegovem trudu v cerkev uvedla slav- 
janska liturgija. Zoper nevrednega vladiko Meretija grškega rodu vzdignil 
seje tak vihar, da so ga morali Fanarijoti 1859. leta odpravili. A uže 1860. 
leta bil je Meretij imenovan za nadškofa v Ohridi, kjer je še nesramneje 
vládal. Ko po leti 1861. leta príde Miladinov domov v Strugo, ovadi 
ga razsrjeni Meretij turškej vladi za veleízdajnika ; primejo ga, ter v 
verigah odvedó v Carigrad. Njegov mlajši brat Konštantín, ki je bil 
dovŕšil moskovsko vseučilišče, bival je tisti čas v Zagrebu, kjer so se tiskale 
bolgarske národne pesní, katere sta brata po Bolgarskej nabrala. Tiskarske 
stroške poplačal je Strossmayer. Da bi otel zaprtega brata, hiti Konštantín 
v Carigrad ter obíšče — da si so ga prijatelji svárili — brata v záporu, 
iz katerega se tudi on ne vrne več! Biskup Strossmayer zahteval je po 
avstrijskem poslanci od turške vláde, da naj izpusti iz ječe nesreČna 
Bolgara. Tudi ruski poslanec potezal se je za nesrečna brata. Porta res 
da povelje, oba Miladínova ízpustítí, a Fanarijoti so jo prehitelí, podkupili 
so turškega uječarja, da je oba Miladínova — otróval (novembra 1861). 
Tudi učitelj Čolakov nabiral je národne pesni. Štefan Verkovič, rodom 



126 V. Valénta: Qläsbene vešti, 

Bošiyak, ki živi uže preko 30 let v Serú, priobčil je 1860. leta mnogo 
narodnih pesnij iz Makedonije. L. 1874. priobčil je v Belemgradu 15 pesnij 
o prihodu Slavjanov na balkánski poluotok, o ženitbi Solnca s krásno 
Viílkano, o kralji Talatinu in o — Orfeji. Tem pesnim, ki jih je bajc 
mej Mohamedanci v Rodopih nabral, dal je znamenit naslov „Veda 
Slavjanov, bolgarske národne pesni iz predhistorične in predkristijanske 
dobe". A uže to, da v tej ,,Vedi" pogrešamo vsake pesniške mere, dokazuje 
J3.sao, da teh pesnij národ ni nikdar pel, in opravdava sumnjo, da je 
„Veda" literaren podvržek, za kakeršnega jo smatrajo tudi Bolgari. Sicer 
se je pa o tej Verkovičevej zbirki mej slovanskimi učenjaki vnela huda, 
uže več let trajajoča literárna borba, ker jo nekateri zagovarjajo, a drngi 
odločno zamétajo. 



Glasbene vešti. 

Piše Vojteh Valenta. 

Gusikov Mihael Josip, 
sloveči virtuóz na lesenem ali slaranatem stroji, rodil se je leta 1809. v 
Sklovu na ruskem Poljskem. Oče mu je bil ubog flavtist, ki si je svoj 
kruh slúžil s tem, da je hodil góst na svatbe in jednake prilike. Sin se 
je naučil pri očetu na flavto piskati in ker je imel mnogo nadarjenosti 
in veselja za glasbo, izuril se je čudovito in hitro je znal toliko, da je 
pomagal očetu pri igranji. Not takrat še ni poznal in ves njegov repertoir 
so bile ruské in poljske národne melodije, katere je po sluhu igral. Ko 
je bil 17 let star, uže se je oženil in slúžil si je z očetom in z bratí 
z godbo svoj kruh. Potovali so večkrat tudi v Moskvo. Leta 1831. moral 
je igranje na flavti opustiti, ker je hudo zbolel na prsih. To je prou- 
zročilo veliko uboščino v njegovej rodbini, ali rešitev se je bližala. Uže 
od starodavnih časov se nahaja v Rusih, Tatarih, Poljacih in Litovcih, 
sosebno mej hribovci proti Karpatom in proti Uralu , surovo izdelan 
inštrument, katerega imenujejo „Jerova i Salamo". Ta inštrument je 
izdelan iz jedne vrste smrekovih kolčkov , ki so po glasovih ubrani ; na 
teh kolôkih se igra s trkačem. Na tacem stroji se je začel marljivo 
vadili tudi Gusikov. Ker je pa videl, da je inštrument jako primitiven 
in pomanjkljiv, premišljaval in ugibal je, kako bi ga zboljšal. Najprvo 
je pomnožil število kolčkov in je s tem razširil obseg glasov, potem jih 
je ob krajéh poostril in jih uredil po glasovrsti (skali) in harmon^ji. 



Lc: Dva nápisa Preširnova. Iíí7 

Končno jim je dal za podlogo slamo in od tod je dobil inštrument 
polagoma denašnjo obliko — lesene harmonike. Po neamornem trudu 
postal je virtuóz na tem stroji in skoro ga je vse v okolici občudovalo 
in širilo se je njegovo ime zmirom dalje. Sel je v Moskvo in näšel 
veliko pohvalo, kar ga je napotilo, da je dalje po Kuskem . potoval. 

Prišel je v Kijev, kjer je ravno bival sloveči virtuóz na goslih, 
Lipinski. Ta ga je tudi hvalil in občudoval. To vse je Gusikova še bolj 
gnalo k marljivej vaji. Noč in dan je delal in celo svoje zdravje 
zaneraarjal. 

V Odesi, kjer je leta 1834. v gledališči koncertiral, nasvetoval mu 
je umctnost čislajoči knez Voroncov, da bi popotoval s svojo umeťnostjjô" 
po celej Evropi. In res kmalu so ga poznali v vseh glavnih mestih koť 
slovečcga Pol jaká z dolgo brado in povsod so občudovali njegovo Izur- 
jenost in prečudno doneč inštrument. Toda bolezen mu je zopet ustavila 
delovanje, kajti utrudijivo potovanje in koncertiranje škodilo je njegovemu 
slabotnemu životu. V Bmselji moral je 4 mesece bolan ležatí; potem je 
šel v teplice, kar mu pa ni hasnilo in umri je na poti, ko ise íje proti 
domu vracal, 21. októbra 1837. v Cahih (Ahnu), - ' 



Dva napisa PréšíŕrioYa. 

Na vclikem zvonu romarskc cerkve sv. Jošta pri Kranji, ki tehta 
24 centov 20 funtov in katerega je vlil 1834. leta Ijubljanski zvonár 
Anton Samassa, čita se ob róbu ta nápis : 

„Moj bron je najden bil v dnu mňrja, ko Turčije 

Kraljestvo v Héladi končal je Navarin. 
Ga kúpi romar'; ga Samassa v zvon prelije; 
Glasim zdaj božjo časť iz sveťga Jošta lin." 
Ta nápis je, kakor neimenovan pisatelj v Ijubljanskem „SI." IX.' • 
1. obširneje dokazuje, brez vse dvombe Preširnov. A da se more 
umcti, treba je pomniti to : Za grške osvobojevalne vojne uničilo je zdru- 
žené angleško-francosko-rusko brodovje v odločilnej in imenitnej pomorskrj 
bitvi pri Navarinu v Moreji dne 20. októbra 1827. leta turško-egipčansko 
ladijevje; o tej priliki bilo je v morje potopljenih več topov, katere so' 
pozneje spet iz vode izvlekli, Nekoliko teh topov kupií je g. Anton 
Samassa od neke angleške družbe v Trstu ter iz íijé vlil zgoraj* opisani 
šentjoški zvon, ki seje največ poplačal s pobožnih roinárjev miiimí darovi. 



196 Lc. : Imeuitua kjujiga. 



Zvonár Samassa poprosil je v veselej družbi sam prijatelja Preširna, da 
naj naredi novému zvonu primeren nápis, katerega mu je Preširen pri- 
nesel uže drugi dan. Ta nápis je tudi zategadelj zanimiv, ker je najbrž 
prví slovenskí nápis, ki se bere na cerkvenem zvonu. Novi zvon je 
pri Samassi naročil šentjoški duhovnik Fr. Julijani (1756 — 1836), ki 
je pokopan v Šmartinu pri Kranji, kjer se na njegovem grobu bere tudi 
Preširnov grobni nápis, ki je pa uže v „Klasji" na 253. stráni 
natisnen. 

2. 
Pokojni Ijubljanski zlatar g. Peter Simonetti pravil mi je večkrat 
to: „S Preširnom bil sem dober prijatelj; čaši sešla sva se v kŕčmi pri 
vinu, čaši je pred mojo prodajalnico nekoliko postal ter se kaj ponorčeval. 
Ko mi 1841. leta umrje moja žena Marija, po rojenji Grbčeva, in sem 
jej postavil grobni spomenik, naprosil sem prijazno dra. Preširna, da naj 
mi naredi zanj primeren nápis. In res mi v kratkem prinese nekoliko 
verzov, ki se še dandenes beró na spomeniku moje pokojne žene, katera 
leži pokopana pri sv. Krištofu od staré kapelice na levo práv poleg zidu". 
To pripovedovanje starega gospoda Simonettija, katero je malo ne 
vselej ponavljal, kadar je govorica o Preširnu sukala se, zanimalo me je 
tako, da grem nekega dne rečenega napisa Preširnovega k sv. Krištofu 
iskat. Láhko sem našel pokopališče Simonettijeve obitelji in ondu sem na 
plošči od kararskega marmorja pod imenom Marije Simonettijevke čital in 
prepísal te verze: 

Die Mutter und den Sohn, der ihr entsprossen, 
Hält dieses Grab in seinem Schoss umschlossen; 
Dns, deren heisse Thränen um sie fliessen, 
Die Ruckgelass'nen, môg' es einst umschliessen, 
Vereinigt môgen wir aus ihm erstehen 
Und in das ew'ge Haus des Vaters gehen. 
Pokazal sem prepísané vérze o priliki gospodu Sinionettijn, ki mi 
je z nová potrdil, da so res Pieširnovi. 

Nápis ohranjen je še do denašnjega dne. La. 

■ v 

Imenitna knjiga. 
Istorija slavjanskih literatúr A. N. Pypina i V. D. Spasoviča. 

Izdanie vtoroe vnov pererabotannoe i dopolnennoe. Tom 1. Spb. 1879 8», VIII. 
1-447 in tom 11. Spb. 1881, 8", XXIV, 449—1129, XIX. 
Ta knjiga je prvá kritično in pragmatično pisana zgodovina 
vseh slovanskih literatúr; kajti znana, sedaj uže zastarela literárna 



Lc. : Imenitna knjiga. 129 



zgodovina Šafárikova iz 1826. leta in njegova zgodovina južnoslovan- 
skih slovstev, ki je prišla 1864. 1. uže po pisateljevej smrti na svitlo, 
poudarja pred vsem životopisní in bibliografični moment, a premalo se 
ozira na slovanskih národov politične in občekulturne razmere, ki so z 
njihovim slovstvom o najtesnejšej zvezi; a Talvjna knjiga o zgodovini 
slovanskih slovstev pisana je brez vsega pravega znanja in brez potrebne 
temeljitosti. Po primerno kratkem, a korenito pisanem úvodu o slovan- 
skem národopisu, o statistiki slovanskih plemen, o slovanskih nareČjih, o 
zgodovini slovanskega národa in o vprašanji slovanské vzajemnosti, o 
slovanskih azbokah, o obce slovanskem pismenem jeziku in o krščanstvu 
pri Slovanih podaje nam akademik Pipin literarno zgodovino slovanské 
v tem redu, da najprej govori o Bolgarih, potem o Srbih, Hrvatih, Slo- 
vencih (Horutanih) in o Južnorusih ; v drugem delu o Poljakih, Čehih 
in Slovakih, o gorenjelužiških in dolenjelužiških Srbih. O Rusih samih govoril 
bode knjige tretji del, ki pa še ni prišel na svitlo. Poljsko literarno zgodovino 
obdelal je Spasovič, vse ostale Pypin sam. Prof. Jagič piše o tem vélikem 
delu (Archív, V, 2, 324): „selbst abgesehen von dem hohen Interesse 
der Darstellung, wird dieses Werk durch die reichen bibliographischen 
Hinweisungen, durch die gewissenhafte Berticksichtigung der einschlägigen 
weit zerstreuten und nur mit grosser Míihe erlangten Literatúr e in 
unentb ehrlicher Rathgeber filr alle werden, die sich auf dem 
weiten Felde der slavischen Literaturen einigermassen zurecht finden 
woUen." Žal, da je v tej imenitnej knjigi naša novoslovenska lite- 
rárna zgodovina najmenj temeljito razložena. Res, da o njej ne govori 
mnogo virov, a tudi ti niso V3i porabljeni, tako n. pr. Pypin ne pozná 
niti Marnovega Jezičnika, od koder bi bil marsikaj novega mogel pozve- 
deti, niti Stritarjeve ocene Preširnovih poezij. Glavni vir za najnovejši 
čas bil mu je Macunov jako pogrešni, starokopitni, nedostatú! in z ozko- 
srčnega stališča pisani članek o našem slovstvu v českem naučnem slovníku. 
Kakor Macun, očľta tudi Pypin po krivici Preširnu, da ni imel razuma za 
slovanstvo in njega razvoj ter da je ostal čisto lokalen gorenjsko-slovenski 
pisatelj („ ostavilsja čisto méstnymi slovenskim^ pisatcljemi"); Koseskije 
ne samo prvák slovenskému pesništvu nego tudi politični vodja (! !) 
svojega národa, Malavašič, Muršec, Majar, Vrtovec so mu „horvatski" pisa- 
telji ; čitalnici pozná samo dve : v Ljubljani in v Novem mestu itd. Tudi 
konečna sodba o Slovencih ni resnična in ponemčeiye narodovo pri nas ne 
tako grozno, kakor slabo poučeni Pypin misii. Treba bode o priliki te napake 
v posebnem článku pojasniti, da se iztrebijo iz knjige, ki je v ostalem res 

9 



130 SloTdnski glasmik. 



delo, slovanské hvaležnosti dostojno. — Prvi del Pypinove knjige preložen 
je uže na nemški jezik: „Geschichte der slavischen Literaturen 
von A. N. Pypin u. V. D. Spasovič nach der zweiten Auflage aus dem 
Russischen ubertragen von Trautgott Pech, autorisirte Ausgabe, I. Bd. 
Leipzig, F. A. Brockhaus, 1880, veliká 8'', X., 586 str. Cena knjigi je 
11 mark ali 6 gld, 60 kr. in dobiva se tudi v Ljubljani pri Barabergu, 
Ker je prelagatelju pomagal znani lipski profesor Leskien, dober znatelj 
južnoslovanskih slovstev, iztrebljenih je iz nemškega prevoda vec ne malih 
napak, ki se nahajajo še v ruskem originálu. Vsem omikanira, ki niso 
zmožni ruskega jezika, ta nemški prevod najtopleje priporočamo ; sicer 
pa mislimo, da brez Pypina bodisi ruskega, bodisi nemškega ne bode 
možno prebiti nikomur, kdor se ozbiljno peča z literarno zgodovino in 
koraur je sploh kaj ležeée na slovanskih slovstev razvoji. Lc. 

Slovenskí glasnik. 

Slovensko slovstvo. Jezičnik. A. Jernej Kopitar. B. Matija Čop. C. Dr. France 
Prešern (sic). Spísal J. Mam. XYIII. leto. V Ljubljani natisnil in založil Rudolf 
Milic 1880, 8°, 60 stranij. Cena 60 kv. Knjižica je ponatis iz lanskega „Učiteljskega 
Tovariša" ter obseza kolikor toliko uže znane in objavljene, a jako pridno iz 
mnogih knjig in raznovrstnih novin zbrane doneske k životopisu Kopitarjevemu, 
Čopovemu in Pveširnovemu, kajti životopisi toše niso, ker se pogreša pri njih 
vsaka organska zveza. In tudi ti jako pregledno sestavljeni životopisní doneski, ki bode 
gotovo dobro došli vsem prijateljem slovenské slovstvene zgodovine, bili bi še večje 
uporabnosti, ako bi se gospod pisatelj v njih ogibal tistega nepotrebnega, posiljenega 
in — neslanega moralizovanja in tistega nestrpnega zadiranja in zbádanja na desno 
in na levo, katero nobednega ne boli in samo g. pisatelja smeši. Brez te nemalé nedo- 
statnosti obseza Jezičnik mnogo zanimivih stvarij,a posebnega spomina vredno je to, 
da g. Marn trdi (str. 45.), da je nemški sonetni venec „Romeo und Júlie", ki je 
brez pisateljevega imena natisnen v 26. št. „Ilirskega Lista" 1833. leta — P r e š i r n o v. 
ítaj pa, ko bi bil Dlepičev? Stvar je vredna ozbiljnega preiskovanja in premišlje- 
vanja. Tudi ta zasluga gre g. Márnu, da je s pomoCjo vodiškega župnika g. Kajdiža 
dokázal, da je Kopitar porodil se 21. avgusta 1780. leta, a ne 23. avgusta, kakor 
se je do sedaj sploh mislilo in kakor tudi Kopitar sam trdi. Omenjati nam je 
še, da formát, v kakeršH^m izhaja „Dčiteljski Tovariš" in po njem „Jezičnik", ni 
četverka, kakor misii in šteje tiskai-nica-založnica, nego veliká osmerka in da 
tedaj knjižica ne obseza osem pol ampak samo štiri. — „Kole dar in dnevnik 
za leto 1881." zove se koledar, ki gaje v žepnej obliki izdal in založil tiskar 
J. Krajec v Novem mestu. Ta koledar ima spredaj vse koledarske stvari, za njimi 
pa dnevnik, to je, vsakemu mesecu je dodano po 16 listkov belega papiija za vsak- 
danje zapiske. Koledar trdo vezan stane 80 kr. v bukvarnicah. — Knjižice 



Slovenskí glasnik. 131 



„Tisoč in ena noč", ki jo tudi tiská in zalaga Krajec, prišel je uže 8. snopiS 
na dan. — „Slovenskí Právnik", št. 1. leto I. V Ljubljani 1881, S", 32 str. iz- 
daje in ureduje dr. Alfons Mosché, tiská „Národná tiskarna". Tako je ime 
novému pravoslovnemu listu slovenskému, ki bode po dve poli obsežen izhajal 
vsakega meseca 15. dan. Prvá številka prinesla je te zanimive in raznovrstne 
Clanke: Kaj hočemo? — O naših pravnih reformah. — Pridržanje samostalnega 
preganjanja kaznjivih dejanj v glavni obravnavi. — Prednost zastavne pravice 
hišnih posestnikov na pohišje najemnikov za najemščino pred starejšimi zastavnimi 
pravicami drugih upnikov. — Motenje v mirni posesti. — Sokrivda pri poboji. — 
Fórum contractus in dokaz njegov. — Vknjižba servitut in i-ealnili bremen. — Meja 
sodnikove oblasti v oficijoznem postopanji. — Ali so slovenské razsodbe sodnijam 
dovoljene ali ne? — Kolkovanje. — Ráznosti. — Vabilo na naročbo. — Namen 
novému listu je, kakor sam piše, z razgovori in z razpravami o pravo-znanstvenih 
razmerah in potrebah slovenskí národ na isto bojišče popeljati, kjer se bije mirni boj 
za pravo in pravico, torej tudi za svobodo in omiko. Tako hoče právnemu znanstvu 
koristiti in slovenskému národu do iste veljave pripomoči, katero po talentu svojih 
sinov in po večni pravici v obilni meri zaslúži. Poleg tega bode zagovarjal tir- 
jatev, da se slovenski jezik, kolikor moci, uvede v javno uradovanje. To so gotovo 
plemeniti nameni in ime gospoda urednika, znanega zagovornika in odličnega 
jurista nam je porok, da jih bode novi list tudi po možnosti izpolnjeval. „Slovenski 
Právnik" zaslúži, da bi ga vsi slovenski juristi s pravoslovnimi članki in poročili 
in vsi slovenski domoljubi, ki imajo s pravosodjem posel in dotiko, z obilim naro- 
Cevanjem izdatno podpirali. Naročnina znáša za vse leto 4, za pol leta 2, za 
četvrt leta 1 gld. ter se pošilja g. m-edniku v Ljubljano, Frančiškanske ulice 8. 

„Hrvatski Vienac", znani leposlovni tednik s podobami, ki izhaja v Zagrebu 
ter stane za vse leto po posti 7 gld. najtopleje priporočamo vsem omikanim rojakom 
našim osobito vsem čitalnicam. V svojej zadnjej številki prináša jako dobrohotno 
pisan članek „Književni rad slovenski god. 1880.'', v katerem pohvalno omenja 
tudi naš list ter dostavlja: „Govorcci o Zvonu nemožemo mukom mimoiči po 
imenu nepoznatoga nam pjesnika, kóji se sakriva za slovom X. Nu tkogod bio 
pravi je rodjeni pesnik, a Slovenci če se njime skorom moéi i ponositi, jer u 
zadnje vrieme njegovi mu plodoví bivaju sve to Ijepši i zreliji. Njegove pjesme 
tako ti se srdca dojimlju, kako su iz srdca nikle". O g. Samostalu znanem 
iz Stritarjevega „Zvona" piše: Osobito nas je zanio gospodin Samostal, kojí je 
u samom národu nabrao mnogo nježna cvieča te ga prii-edio u liepe malé pričiCe 
.... Za njimí bi se imali povesti svi mladi spisatelji, kojim se pruža sgoda zala- 
ziti u národ, íli kóji su sami iz njega poteklí, jer tím načínom čuva se mnogo 
poezije, a neizkusni početnici ée mnogo prije uspjeti, sledeč pučko pripoviedanje, 
nego da svoju maštu po kakovih god tudjih, cesto pútí i nevaljanih uzorih." 

Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti knjiga LIV. izšla je 
te dni s to vsebino: Životopis kardinála Gjorgja Utiešenoviéa, prozvanoga Mar- 
tinusiusa, od O. Utiečenoviéa. 2. O odnošajih medju republikom mletačkom i dubro- 
vačkom od početka XVI stoljeéa do njihove propasti (ostátak). 3. Ruski historik 
Sergij Mihajlovic Soloviev. Nekrológ od dra. Fr. Račkoga. 4. Právni život u spljet- 
skoj občini od dra. J. J. Hanéla. 5, Izvještaj tajnika dra. P. Matkovíéa o radu 



132 Slovenskí glasnik. 



jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti g. 1880. 6. Izvodi iz zápisníka 
jugoslavenske akademije znanosti i nmjetnosti. 7. Darovane knjige. 

Novejše ruské knjige. „Skazki Kóta Murlyki*. Drugo izdanje z ilustra- 
cíjamí ízvrstnih ruskih umetnikov. Kot Murlyka, to je J. P. Wagner, profesor 
prirodoznanstva na St. Peterburškem vseučilišči, ki se pa tudi z leposlovno lite- 
raturo peča in je v teh uže drugič izdanih pripovedkah pokazal izvrsten poetičen 
talent. Dobiva se to delo v St. Peterburgu v knjigarni „Novago Vremeni"; knjiga 
po 2 rublja. — Dr. J. Strahéev. Sočinenija: Domašnij očag (román). Zakonnyj 
brak (román). Pohody na dohody (povest), vse v 1 zv. Spb. 1881 c. 2 r. 50 k. — N. 
J. N au m o v. V tihom omuté. Razkazy iz byta sibirskih krestjan. Spb. 1881. c. 
2 r. 50 k. — G o nč árov. Četyre očerka (Literaturnyj večer. Million terzanij. 
Zamétki o ličnosti Bélinskago. Lučse pozdno čem nikogda.) Spb. 1881 c. 2 r. — 
J. Jurgenson v St. Peterburgu izdava ruské opere za pevanje in glasovir. Dozdaj 
je na svetlo izdana M. Glinke znana opera: „Zizen za carja" c. 8 r. 



Urednikova listnica. G. M. M. v Z. Také krátke novice nam bodo 
vselej dobro došlé. — G. J. T. na T. „Verske bájke na Dolenjskem" so uže stav- 
Ijene, a morali smo jih ta pot še odložiti. Hvala! — G. J. H. v Lj. „Novejša 
česká literatúra" tudi v tej številki še ni mogla priti na vrsto. — Gospodična 
M. S. na R. Svoje hvale ne moremo tiskati. — G. dr. J. V. na D. Prihodnjič ! — 
Mnogim pesnikom: Prosimo potrpljenja! Kar je dobrega, príde o priliki v list; 
kar je slabega, molčé — v koš! — Gg. pisatelji znanstvenih článkov ustregli 
bi nam s kratkimi sestavki, da bi jih ne bilo treba preveč trgati. — Dafbodo 
čestiti čitatelji láže umelí v denašnjem listu natisneno pesen „Slovénskim 
svatom", povemo jim v njé pojasnilo to: Pred več leti bil je znan Ijubljansk 
trgovec povabljen v svate v svoj rojstvení kraj Konjice na Štajerskem, a ker 
ni utegnil sam priti, poslal je svatom spredaj natisnene zdravijce. 

Iiistnioa upravništva. G. A. M — číč v Merniku : Vam bodemo pošiljali 
po dva iztisa. G. J. K — ner v Logatci ; Fr. Pr. — k. in J. C — 1 v Lembahu ; Gr. J — b 
v Trstu: Vam vsem se je prvá številka odposlala; morala se je |na potu zgu- 
bití. Dopošljemo Vam jo zopet meseca februvarja. Potrpíte prosimo! G. Gothard 
Pavletič v Gorící: Vaše naročnine nismo prejelí; reklamujte torej. Druga' številka 
se Vam je odposlala; prvo dobite v teku meseca februvarja. — G. M. S — bir, 
gimnazijalec v Mariboru: Vaša naročnina se je napačno zabelježila ; sedaj je 
v redu vse; prvá številka Vam doide meseca februvarja. — G. B. B. v C. Písma 
zastonjíkov mečemo brez razločka in usmiljenja v koš. Založníki niso Kalistri 
in tudi slovenskí pisatelji niso dolžní samo ti ako delati našemu listu. — Vsem 
gospodom reklamantom : Prvo številko dobite v teku meseca februvarja, kadar 
se z nová natisne. 



,LJUBLJANSKI ZVON" stane vse leto 4 gld., pol leta 2 gld., četvrt leta 1 gld. 
Naročnina pošilja se upravništvu v „Národnej tiskami" v Ljnbljani. 

Založníki: J. Jurčič in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: dr. I. Tavôar. 



Tíska , Národná tiskarna" v Ljnbljani. 



||jubljaT\5KÍ3 





Leposloveii in znanstveii lísť 

Izdajatelji : Jos. JnrčJé, Janko Kersnik, Fr. Levec, dr. Ivan Tayčar. 

Leto I. 



V Ljubljani, 1. marcija 1881. 



Štev. 3. 




V pepelníénej noéi. 



plLv olnočni zvon z visokih lín 
^^ Krepkó zaklenkal je, 
^ Potí hnil glas je vijolín, 
Don harp odbrenkal je. 

Plesišča in gledišča se 

Povsod zapírajo, 
V odprta pa svetíšča se 

Zemljani zbírajo. 

Glej, božji hrám na sred polján 

Dvignje se v nebo, 
Oj, božji hrám tak(') prostrán, 

In pa krasán takó ! 

Kot reke v mór j e vánj nocoj 

Krdela silná vró, 
Svetíšče pólno je takoj — 

In duri se zapró. 

Tu v bagru ino v svili vse 

Nocoj košáti se, 
Diší ti po kadili vse 

In sveti v zlati se. 

Več biserjev, ko v dnu morjá, 
Pred táboj se iskrí, 

In več, ko zvezd je vrh neba. 
Tu jasnih je očíj. 



Tu gĺbki udje, vzoma rast. 

Tu let in líca cvet, 
Tu zemlje slast, bogastvo, íast . 

O, ti presrečni svet! — 

A čuj ! . . . Nek duh zakliče mi : 
„Kar zreš jih pred sebój, 

ZapiSi mej mrbče mi 
S pepelom tem nocoj !" 

In stopil sem pred žrtveník, 

Kot bi duhíWnik bil, 
Pepel iz oljčnih je mladík 

Nanj dél cerkovnik bil. 

Pepela zdaj na téme sem 

Najprvo sebi vsul, 
Vtopíl se v misii néme sem, 

Le Bog je sam jih čul. 

Pozval nato krdela sem. 

In prišla so hruméč, 
Zaznámoval j im čela sem 

Preteč in pa svaréč: 

„Oj, grešniki niazíljeni, 
Proč krono in škrlát, 

Saj boste vsí prisíljeni 
Vkloníti smrti vráť. 



10 



134 



T. Resmann: Pismo. 



Sedaj vi národom ste strah, 
Stvah tudi vas bo zmél, 

To žezlo prah, prestol bo prah, 
Vi boste prah, pepél! 

Vi, ki základe zbírate 

Iz bližnjikov krvi, 
Ki reveže zatírate, — 

Prah boste tudi vi! 

Ti roj, ki no6 in dan preži š, 
Da brata v pást bi vjél. 

Ti smrti v zanjke se vloviš, — 
Prah bodeš in pepél. 

In ti, ki z umom, cvetom let 

Zdaj bahaš se vesél, 
Glej, predno ti odpade cvet. 

Prah bodeš in pepél!" 

Prišél še mnog, še mnog je tróp, 

Mar bo se kak otél? 
Ne! Vsem podpísal sem pokôp: 

„Prah boste in pepél" ! 

Na zadnje roj še priskakljá, 

Neskrbnih, jasnih líc, 
Číst, kakor angelji neba, 

In lepši od cvetic. 



Zaplakal nad tem krasom sem 

Češ: tudi ta bo strt! 
Se té . . . tresočim glasom sem 

Zaznamoval za smrt . . . 

Končano! — Ne! — Čuj, durí tkm 

Ječé zaškripljejo, 
In nove trume v božji hräm 

Skoz njé se vsípljejo. 

Na teh ní srébra, ne zlatá, 
In blesk jim je neznán, 

Na licih tožnih se pozná 
Le sled solzá in ran. 

To pač je siromakov rod, 

Molčé je zunaj stal 
In mirno čakal, da gospod 

Prostora bi mu dal. 

Sedaj, ko prost mu je pristôp. 

Korak priblíža svoj, 
Jaz pa spoznám trpinov trop, 

Oh, bil je — národ moj ! 

Odložil sem tedaj pepél, 

V klečéče vprl okó. 
Za blágoslov sem róke vspél 

In vskliknil sem krepkó : 



„Le vstani, vborni národ moj. 
Do dánes v prah teptán, 

Pepelni dan ni dan več tvoj, 
Tvoj je — vstajenja dan!" 



X. 



Pismo. 



Zložil Ivan Resmann. 



Našel sem zveíer na mizi 
Pismo kratkili besedíj : 
„Žal mi je, ne smeš veí blizi, 
Oča tega ne trpi!* 



Kaj je pisma treba bilo, 
Kaj je treba v njem lažíj? 
Pôljub zadnji je obilo 
Pričal, kaj te zdaj skrbí! 



Rokovnjaéi. 

Histoľičen román. 
Spisal Josip Ju r či č. 

(Dalje.) 

Šesto poglavje. 



Bog ga vedi, Bog ga znaj I 
Po noč' prišel, po noč' odšel. 
Národná 




laž Mozol je v nedeljo popóludne na peci zleknen ležal, glavo 

' /. majolkasto ruto križem prevezano imel in stokal od bolečin, 

^íj následkov Kamniškega tepeža ter i)reobilega pitja. 



Družina Mozolova je bila od božje službe prišedši odkosila in 
se je razhajala. Kdor je utegnil, ali koraur se je zljubilo, rekel je 
kakovo dôvtipne salo na stroške trpecega hišnega strijca Blaža, ki 
ni mogel nič jesti in je vedno gladil svojo bolečo tepeno glavo. 
Kajti povsod so Ijudje taki, da kadar se jiin škoda godi, nemajo 
bati se, da ne bi kdo našel se, ki jib še zasmehuje, ker zasmeh 
Ijudje bližnjemu radi dajejo, rajši nego pomoč. 

„Denes tako žalostno gledate, strijc Blaž, kakor veliki petek," 
reče hlapec Franc, klobúk na glavo natikaje. 

„Takó se grdo držite, kakor da bi bili cel Kamnik požrli brez 
soli in zabele," pridene še dekla, ki tudi ni hotela zaostati. 

„Hu-u!" javka pak strijc Blaž in s prstom tiplje obvezano glavo. 

In ko sta hlapec in dekla odšla, začne še hišna gospodinja: 

„Ker se hodiš pretepat, zato pa léži zdaj, klada ti lesena; ne 
da bi šel k maši v nedeljo!" 

„O ti sitnica, ko bi tebi jeden tako glavo ubil, kakor so jo 
meni Kokovnjači, tudi ti bi denes ne bila pri maši. Hu-u! o kako 
me bode in trga po buči ! Ne reži na me, ne reži še ti, ampak 
pojdi mi iskat zelenega hobada, če je uže za mejo, ali vsaj bezgovega 
zelenja, ali pa encijana mi poišči, ali nájdi tavžent-rožo, če uže raste, 
da denem kaj na ráno, drugače se mi vrag še prisadi in morda bi 
še umri, če na možgane udari, ta spak." 

^ 10 



136 J. Jurčič: Rokovnjaôi. 



Mozolka je na to odgovorila z besedo, ki je bila robato zmer- 
janje; ali najbrž je imela v njenem jeziku nežnejši pomen, kajti šla 
je iz izbe in iz hiše ven in res tja za mejo iskat zdravilnih rastlin, 
ki jih je Blaž želel. 

V izbi je bil ostal sami mladi hišni sin Pavlek. Tega strijc 
Blaž pokliče k sebi na pol zaupno: 

„Pojdi sem bliže, Pavlek. Kako sem pa jaz sinoči, ali kadar 
je bilo, domov prišel?" 

„I po nogah," odgovori Pavlek, ki tudi ni hotel zaostajati v 
dôvtipu in se veselo roga strijčevemu vprašanju. „A res ni dosti 
manjkalo, da niste po vseh štirih lezli; ko bi bili sami, bili bi uže 
ali po vseh štirih prišli kakor „biba-leza tóvor nese", ali bi bili pa 
v koreninah ostali doli nad Lazom." 

„Ko bi bil sam? Tedaj nisem sam prišel? Kdo mejespremil? 
Do doma? Do sem me je kdo spremil? Nič ne vem, glej tako sem 
bil pijan. Kdo me je spremil do sem? Kaj?" 

Pavlek zarudi od jeze in reče: 

„I, kdo vas je spremil? oni!" 

„Kdo?" 

„Oni," zavpije mladenič še enkrat, a sovraženega imena neče 
imenovati temuč po kratkem premolku pristaví: „ta, Štajerec." 

„Nande? Ahá, saj sem dejál," reče strijc Blaž kakor sam za 
se in se zamisli. 

„Ni ničesa pripovedoval, kaj se je z menoj godilo?" čez nekaj 
čaša vpraša Blaž. 

„Nisem poslušal . . . Kaj se more z vami goditi? Tepeni ste 
bili, pa je." 

„Tristo volkov, kadar dobim spet katerega onih Rokovnjačev, 
ki so me, ne odnese mi žive glave. Jednega od teh móram dobiti 
in smleti. In če je treba, da bi celi svet obtekel, obtečem ga za 
njim, ki me je po glavi, kakor da bi bil jaz kakšna kača, ki se na 
solnci greje ob pasjih dnevih ... Ali ni Nande nič pripovedoval, 
kako so me, koliko jih je bilo in kdo so?" 

„Le vprašajte ga sami, zunaj je sam," odgovori Pavlek. 

„Reči mu notri," veli strijc Blaž. 

„Jaz mu uže ne bom velel!" reče fánt in odide. A zunaj poišče 
hlapca in mu pové, kaj strijc želi ter pristavi: „reči mu ti, če hočeš." 



J. Jurčič: Rokovnjači. 137 



Hlapec Nandetu izroči, da bi rad strijc Blaž ž njim govoril, a ne 
more s peci, ker ga glava preveč boli in pece. 

Z jezo je pa videl Pavlek, ki je imel strijca Blaža práv rad, 
čeravno mu je le grobo odgovarjal, da Nande, „Štajarec", kakor je 
bodočega neljubljenega sváka imenoval, ni práv nič hitel v izbo 
temiič še dolgo prazno besedičenje imel s sestro in z materjo, ki je 
bila mej tem uže raznega zdravilnega zelenja natrgala in Blažu pod 
obvezo okolo glave naložila, to se ve, ne brez naukov za prihodnjost 
in úkorov za preteklost, kateri so pa vsi skupaj padali na kamenitá 
tla strijc Blaževe nepoboljšljivosti. 

Ko príde Nande k Blažu v izbo, gleda ga ta najprej čudom, 
kakor da ga prej ne bi bil še dobro ogledal. 

„Kaj je?" vpraša Nande in nehoté se mu čelo v gube zbere. 

„Ti si me iz Kamnika od Vlagarja domov spravil?" 

„Drugače bi bili v kolovoznih mlakah na potu obležali, strijc, 
tako ste se bili napili. Kogar sva srečala, kogar ste videli, nikogar 
niste poznali." 

„Glej no, glej! Ino, . . . kaj sem rekel? . . Reči, kaj si ti izpre- 
govoril, ko si tačas v hišo stopil, kadar so bili oni Rokovnjači mene 
pobili, bes jih dregni! Kaj si tačas izpregovoril? Tako nekaj čudnega, 
da so se te vsi ustrašili, to se mi nekoliko še zdi, kakor v sanjah, 
potlej pa nič več ne vem. Kakor da bi se mi sanjalo, brodi mi po 
glavi. Reči mi no tisto čudno besedo, ali je bila jedna sama, ali 
dve besedi?" 

Nande je bil ravno od strijca proč obrnen, drugače bi bil ta 
videl, da je na njegovo vprašanje kar prebledel. A takoj je z glavo 
stresel in rekel: 

„Kakšno besedo! Jaz nisem nič videl, kedaj in kakó so vas 
potolkli. To se vam je vse v pijanosti nasnovalo, da sem kaj govoril. 
Saj sem rekel, da niste nikogar poznali in da ste vse narobe videli. 
Mene ni bilo več v krčmo nazaj, ko sem vas bil pustil. Dobil sem 
vas pred Vlagarjevo hišo ob zid naslonjenega in od tam sem vas 
domov spravil. Notri v izbi vas je bil udaril tist mož, ki ste mu 
rekli Rajtguzen, ali kakó." 

„Ne baš! Rajtguzen, — ti i)resneti Tonček ti, včasi sva bila 
vinska brata na semnjéb in povsod, kjer sva se sešla ! — ta Rajtguzen 
je začel, to je res, ali oni grdi Rokovnjači od peci so potlej na me 



138 J. Jurčič: Rokovnjaôi. 



padli, iu te si ti zadržal, zdi se mi, da mi niso še bolj nametali, 
nisi li ti?" 

„Jaz ne, to se vam je mešalo, ker ste preveč pili," odgovori 
Nande in korakajoč v drugi konec izbe, jezno zobé stisne, kakor sam s 
soboj nezadovoljen, da je enkrat tako nepreviden bil. 

„Da se mi je mešalo?" vpraša Blaž poluglasno. 

„Goto vo tudi ne veste, da ste tistega starega dedca [n-] peci, 
ki ste mu rekli Rokovnjač, skoro do mrtvega pobili?" vpraša Nande 
skrivnostno. 

„Tistega kosmatega? Tomaža? Ali sem ga! Res?" vpraša 
Blaž z velikim veseljem, kakor da bi šlo za dobro delo, ki Bogu in 
Ijudem príja. 

„Za to je najbolj pametno," reče Nande „če molčite o tem 
dnevi popolnem. Nikomur nič ne govorite, veste, nikomur. Če gosposka 
zve kaj o tem, zapró vas. Zdaj so Francozi v deželi, ti ostro gospo- 
dujejo, saj ste slišali. Pri Vlagarji doli sem uže jaz skrbel, da ne 
izdado, kdo ga je udaril." 

„Samo če sem ga rés. Ali sem ga dobro česnil? In kako je to 
vraga, pa se nič ne domišljam, da bi ga bil udaril. Glej šenta, menda 
se mi je vendar res močno mešalo, ker tudi tega ne vem, a také 
reči vem, ki niso res. Torej ti nisi prišel in ti nisi ubránil me, 
ko so Rokovnjači z noži na me šli, . . . čakaj no . . . kako si jim rekel?" 

„To vse se vam je mešalo. Zatorej vam pa svetujem, strijc, 
molčite kar o vsem, da sodnik ne zve in da vas ne zapró." 

„Zapró? Beži, beži! Mar jim je za to, če kdo kacega Rokovnjača 
kavsne. Francozje so res hudi, ali mene bi pa tudi živega ne zapirali, 
to ti povém. Če sam Bonapart Na-po-lijon po me pride, ne spravi 
me s soboj, da ti rečem. Po sámosti sem se uže z marsikaterim junákom 
premetaval, nobeden me sam ni še jižugal, pa bi me tudi francoski 
Bonapart ne, sam uže ne, da ti rečem. Za to se ne treba nič bati 
za me. Samo če sem res onega kosmatega cigána potolkel. Ali ga 
sem, ali ga nisem? Bog mi pomagaj in sv. zgubljeni sin, da bi ga 
le res bil!" 

Ta misel je za nekaj čaša Blaža tako obradovala, da je svojih 
bolečin in vsega druzega pozabil. 

Sicer č prirode, človek pozabi let in težav in zopet si more 
reči: vendar sem še jedenkrát vesel, da sem na svetu. 

Z Grebena se pregleda jezero. Ni bilo zalito, Osredek*) je bil 
iz vode. Videl in vedel sem, da s puško ne bode denes dosti opravka, 

*) Osredek je precejšen kos sveta v jezeru, ki se nikakor ne loči od 
cele ravnine, in vendar je dosti višji, kar se pozná po tem, ker ga voda naj- 
kasneje zalije. 

11 



150 Dr. H. Doleuec: Spomini o cirkniäkem jezero. 

vendar me je mikalo v dno in do vode, ker sem znal, da je viharna 
noč dosti živalij ustavila. In nisem se motil. Nikoli vec, ne prej ne 
pozneje nisem toliko ptic skupaj videl, kakor ta dan. Gosij, rac, malih 
in velikih, najvec pa zvižgavk, pliv in obrežnih ptic in škorcev, vsega 
tega je bilo na vodi in ob kraji neizmerno dosti, posebno pa okolo 
Osredka in na njem je kar glava pri glavi tičala. Ko sem se vodi 
približaval, so se bolj prekovnanje trópe odmikale, sicer je bila pa 
vsa ta žival mirna; videlo se jej je, da po hudej noci jej rair in 
solnčni žarki dobro dejó. 

Sél sem na kameň pod jezerskimi njivami, gledal in se zamislil. 
Bog ve, kod povsod so romale misii tam po južnih krajih, kjer so 
bile črez zimo te ptice, in kamor si je poželelo v mladostnih letih 
tolikrat srce, posebno v jesenskem času, kadar so te ptice preletavale 
črez nas proti jugu in opominjale, da nam bo pa zopet iti v šolo in 
od doma. Oj, blagor vam ptice, ve imate prostost in kreluti, letite, 
kamor se vam zdi, in vidite morjé in ladije na njem in rajské kraje, 
poln,e sladkega sadja in čudnih živalij in črnih zamurcev, in tam 
zmirom godejo muziko in lepa dekleta plešejo in Turki jih gledajo, 
iz dolgih cevij tobak kadeči! Mene pa bodo potisnili mej štiri puste 
zidove však dan po štiri dolge ure in po soli ne bodem smel, kamor 
bom hotel, ampak doma in na miru bom moral biti in pri tujih 
Ijudeh, ki druzega ne znajo praviti, ko: „priden bodi in uči se!" 
Nikdar te ne pozabim, lepa mladost, ali tudi vas ptic nikdar ne, 
ki me niste nikoli s sáboj vzele in še zakrivile, da je jeseň prišla in 
se spet šola začela. — Bog vé, koliko čaša bi bil še sanjaril, da se mi 
ni zazdelo, da od Cirknice proti meni še druge trópe ptic priletavajo. 
In res se je to godilo, ali komaj so posedle, uže se spet povzdigajo 
in druge za njimi; posebno, kar jih je na suhem sedelo in so bolj 
za vodo ustvarjene, pomaknile so se na vodo. Nisem dolgo ugibal, 
kaj bi bilo tému uzrok, in pravo sem zadel, ko sem kragulja 
obdolžil, da lepi mir kali. Zmirom več trop je bilo po zraku, 
kragulja sem ugledal, ko se je mirno vozil po zraku nad jezc- 
rom, kakor bi mu vse to življenje práv nič mar ne bilo, ampak 
predno je še prišel práv do kraja, zavil je zopet in nekoliko više 
se jel prepeljavati. Na race je prežal, to so škorci in drugi ptiči 
takoj opazili, in se le nekoliko odmaknili, race so pa odletavale proti 
dolenjemu jezeru, in kragulj je res zavil za njimi kakor skrben pastir. 
Toda komaj so bile zaduje trópe v dolenji kraj odletele, uže sem 



Dr. H. Dolenec: Spomini o cirkniškem jezern. 151 



ugledal druge, ki so se spet proti meni pomikale, in zmirom več in 
vec, in toliko se jih je naletelo, da smem reči, da ralo sveta bi bile 
do čistá pokrile, ko bi jih bil jedno poleg druge stlačil. Mislil sem : 
ko bi se katere celo do mene pomaknile, in kar strel doseže! Zato 
sem se potisnil v plot ; in ko se spet ozrem, ugledara kragulja kakor 
piko visoko v zraku ali ob jednem tudi uže celega, ko je kakor blisk 
šinil mej race. Najbližje tej nesreči so se, kakor jim je navada, poto- 
pila, in ko se kragulj zopet privzdigne, bilo je prazno pod njim, Bolj 
oddaljene so pa zletele, na vse stráni so hitele in še le kasneje se 
v trópe zbirale. Iz vode je pa kar vrelo rac in kakor se je vsaka 
pokazala, odletela je ali pa obstala in gledala, kaj bo zdaj storiti. 
Ali tudi kragulj se je bolj oživil, ko je uže pokazal, da je res ropar 
in da se ne prepeljuje samo za kratek čas po zraku. Gotovo ga je 
tudi jezilo, da mu je prvikrat pri takej množici vendar le izpodletelo ; 
zatorej je naglo se jel prepeljavati za tropami. Kragulju je i^lo za to, 
da pride nad race, vendar zopet ne previsoko, kajti, ako je on pre- 
visoko, so race, kadar se vrze nánje, prej na vodi in pod vodo, 
nego li on katero doseže. Race torej vedno pazijo in se umičejo, da 
so ali na stráni od sovražnika, ali nad njim ali pa toliko nizko pod 
njim, da so prej v vodi, nego li on mej njimi. Ko bi pa hotele kar 
na vodi obsedeti, se kragulj tako nizko čéz-nje popelje in ako treba 
zavrti, da bi mogle kar pod vodo ždeti. Vse te izpreraembe se tako 
hitro in točno godé, da se tega človek ne more nagledati. 

Dozdaj je bilo vendar še vamosti, zdaj v gorenjem, potem v 
dolenjem konci jezera, ali dasiravno ga še vidim pred saboj kragulja, 
vendar race ob krajih gori in proti meni letijo in — kaj pa je to? 
Resnično! Še jeden je prišel na kosilo! Dvema pa se je uže teže 
braniti. Nagnala sta jih skoro vse proti meni, tudi práv nad mánoj 
so se vrtile. Šumelo je nad mánoj, zvížgavke so piskale, kar najeden- 
krat od leve stráni zašumi nad manoj in okolo mene rac na tisoče, 
vse do tál in do vode. Gledam, kje bi bil kragulj, zagledam ga, ali 
predaleč; ubránil je raci proti vodi rešiti se in kakšnih tri sto ko- 
rakov od mene v hribu sta planila do tál. Kesal sem se, zakaj da 
nisem pomeril vsaj na kako raco, ko je bilo vse živo okolo mene; 
mikalo me je iti v strmi hríb do mesta, kamor sta kragulj in raca 
zginila, kar od gozda sém zaslišim nenavaden šum. Nisem vedel, ali 
se jo kako veliko drevo porušilo, ali čemu bi bil to pripisával, vendar 
ko gledam in gledam, opazim škorcev več nego tisoč vse v jednej 

11* 



152 Dr. H, Dolenec: Spomini o cirkniškem iezeru. 

í . ._ -T . ( ' ■ . ■■ . ; , ;; 'r ■ . r .f (í ,4 t 

tropi skupaj. Letijo doli proti Otoku, za njimi pa skobec. Ko so iraeli 
prileteti do Otoka, vržejo se naglo v strán in proti gozdu, skobec za 
njimi ; vrnejo se zopet proti jezeru, skobec pride náď-nje ; zdaj sine 
méd-nje, ali kakor bi trenil, vseh tisoč in Bog ve koliko jih je bilo, 
je najedenkrat pod vodo — in zdaj spet zašurai kakor prej iň šum 
odmeva po gozdu. Nikdar prej nisem slišal, še raenj pa videl, da bi 
se tudi škorci pred skobcem potapljali, zdaj sem se pa o tem prepričal. 
In s kako silo padejo v vodo! Prepričan sem, da šum, katerega 
napravijo s tem, da s tako silo ob vodo udarijo in od také množice, 
kakor sem jo jaz gledal, bi se čul pri tihem vremenu celo uro hodá 
daleč. Kakor bučele od ulnjaka so švigali zdaj iz vode in se zbirali 
zopet v posamezne trópe. Skobec je jel pa spet stražiti, pa le tako, 
da ne bi mu kaka tropa na široko jezero ušla in da bi jih imel vse 
skupaj v ožini proti Obrhu. Jaz sem se prestavil bolj proti Obrhu 
in zopet se v plot potisnil, jako radoveden, kako se bode stvar s 
škorci končno zavŕšila. Uže so bili zopet vsi v jednej tropi; tudi 
oni so se bránili, da ni skobec preblizu nád-nje prišel, ali dolgo ni 
trajalo, da jih je prevaril in se zapodil méd-nje in planili so zopet 
vsi ob jednem v vodo in to komaj stoinpetdeset korakov od mene. 
Čul sem sapo po obrazu, katero so s silo naglim padcem napravili, 
a skobcu je zopet izpodletelo, ali s tako silo se je zagnal za škorci, 
da, ko je zavil, da bi tudi on v vodo ne pádel, ga je vzdignilo gotovo 
deset sežnjev nad vodo. 

Od vseh stranij je mrgolelo zopet iz vode in však potopljenec 
je le nizko in pri vodi letel, dokler ni bil zopet daleč od „straha", 
ki se je zopet krožil. In kakor bi obupal, da bode denes kaj nad 
vodo dobiti, odpravi se kar najedenkrat in leti proti suhemu, ampak 
tudi proti meni. Stisnem se še bolj in ko je bil skoro nad manoj, 
planem iz plotu, pomerim in vsaj ta ni nikdar več škorcev strašil! 
Drugi kragulj je najbrž v tem času tudi si prisvojil svoj košček 
mesá, ali se pa naveličal. 

Vse polno rac in ptičev je zopet mirno počivalo okoli Osredka 
in na njem, kakor bi ne bilo nikdar drugače. 

Hotel sem se tudi odpraviti v vas in proti domu ali strel je 
bil zvábil Miho, ki je v tem času od maše iz Starega trga prišel 
in s puško na rami koračil proti meni. Še precej daleč od mene je 
vprašal, kaj da sem streljal. Pokažem mu skobca in ni mogel drugače, 
da ga je preklel in mene poh valil, da sem ga, škodljivca! Pravil 



Ďr. H. Dolenec: Spomini o cirkniškem jezeru. 153 

sem Mihi, kako in kaj se je s kragulji in s skobcem godilo ; a 
njemu to ni bilo nič novega, ali zavzel se je tudi on posebnej množini 
živalij, katerih je bilo .denes na vodi in okolo vode vse polno. Pa 
tudi ko blisk mu pride na misel in mi reče, da morem za vodo proti 
Obrhu, da gotovo se je kaj rac v breg in po vrbah potajilo. Šla 
sva in ni se varal. Na trijeh mestih so nama bile zle tele in petero 
sva jih bila pobrala. Vmila sva se proti vaši in Mihá mi je ravno 
pravilj da nazaj domov morem preko Lipsénjščice, da tijá se je gotovo 
tudi dosti rac potajilo. Kar obstane in se stisne rekoč: „Ali jih vidite? 
vši so za plotom, kakor nalašč, da jih zalezava!" Pogledam in v 
reshici vidim na solnci za plotom vso množino škorcev, kamor jih je 
nabŕž prigrevajoče solnce zvábilo, da bi se bolje sušili po prejšnjej 
neprostoyoljnej kopélji. Nekoliko jih je bilo pa tudi bolj na skritem. 
Rečem Mihi, da meni do škorcev ni i)osebno zdaj na spomlad, ko 
so slabo pitani in trdi, ali Mihi je bilo zastonj govoriti in tudi mene 
siiiti ni bilo treba ; tako sva šla proti M a 1 i n š č u od tam pa naravnost 
proti plotu od nasprotne stráni. Mihá se ve da prihuljen in vedno 
mrmraje, kakor vselej v takej priliki. 

„Le bolj na desno se drživa, da jih bodeva s konca posnela! 
Oba najedenkrat se morava povzdigniti in prvič na tla ustreliti, 
potem pa za njimí." 

Še kakih deset stopinj sva imela do plotu, kar od vaši doli 
príleti otrbčji glas na pretrgana ústa: „Oče, kosit!" 

Érrr! škorci v zrak. Mihá pa klobúk ob tla! 

„Le čakaj, ti bodem uže dal, kosilo!" 

Fánt, ki je škorce takoj ugledal in videl, kaj sva z očetom 
hameŕavaia, zginil je, kakor bi trenil in ne vem, če je imel práv 
mimo vest. Miho sem pa jaz s tem najbolj potolažil, da sem ga na 
kosilo povabil k Vragovim in tam je bil za tisti dan razgovor največ 
o kragulji, jastrobih, skobcih in drugih sovrstnikih, ki imajo posebno 
lastnost, da, kadar jeden jame žival preganjati, se še drugi tudi pri- 
kažejo, kakor Ibi z nebes padali. Največ potrebnih teh nepotrebnežev 
se priklati v zimskem času na jezero, o tem in o posebno zanimljivem 
dogodku z orlom pa drugikrat. 



>^^<^ 



154 I. Franke: Estetična načela pri obleki in stanovanji. 



Estetiéna naéela pri obleki in stanovanji. 

Spisal Ivan Franke. 

V. 




ndustľijski proizvodi starih národov, kolikor se more po ostan- 
kih ohranjenih do naših časov soditi, imajo to posebnost, da se 
strogo drže v obliki in barvi prvotnega blaga, iz katerega so delani. 
Misliti je, da to ni nobedna posebnost in ob sebi razumljivo, da se 
izdelávajo surovine ali prvotno blago prilično naravnim lastnostim, 
da jih ne skušamo skrivati siloma in izpreminjati na videz jedno 
materijo v drugo ; vendar je vedno teže držati se tega naravnega 
načela, kolikor vec in bolj umetnih sredstev se nahaja za obdelavanje. 
Však industrijsk proizvod bi imel biti naraven, logično izvedén 
nasledek surovine, in to imenujemo deloma zlog ali stil v delu. Greši 
se proti tej terjatvi zaradi napačnega okusa, ali iz dobičkarije, da bi 
se namreč blago nižje cene storilo na videz jednako onému višje cene, 
in da bi se draže prodajalo. 

Prvotine, katere se podelavajo v obleko, imajo svoje naravne 
lastnosti, po katerih se značajno ločijo in katerih bi pri izdelávanji 
ne smeli tajiti. Ozrimo se nekoliko po lastnostih teh prvotin, ki so : 
živalske kože, lan, bombaž, volná in svila. Z ozirom na vse človeštvo 
je prištevati navedenim prvotinám še naša koža, ki je v tem zmislu 
človeku v resnici najbližja. Kakor je znano, lepšajo divjaki nepokrite 
dele svojega telesa s tem, da jih tetovirajo in barvajo, a vselej z 
barvo, ki je barvi kože najpriležnejša. 

Umetnost, predelovati živalske kože v kožuhovino, šteje mej 
najstarejše. Še zdaj so na pólu omikani narodje, posebno oni, ki 
stanujejo v mrzlih krajih, izvrstni krznarji. V prejšnjih časih nosili 
so meh grozovitih živalij na glavi in ramah, obdržavši naravni strašljivi 
značaj zverinskih kož, meh leopardov, medvedov, levov i. dr. Znano 
je to od Scitov, Tevtonov i. dr. Tudi so znali kože umetno obdelovati. 
Germani n. pr. so prekosili svoje južne sosede, veliko bolj omikane, 
v strojenji in krznarstvu in prodajali so tako ustrojeno blago Rimljanom. 

Kožuhovina po svojem mehkem in toplem značaji se jako prilega 
človéškej koži, posebno bolj temná povzdiguje inkarnat. Krasoticam 



L Frankc: Estetíčna načela pri obíeki in stanovanji. 155 

je na však naein priporočati nositi v primernem času kaj kožu- 
hovine okolo vráta, za pestjo itd. Kožuh naših kraetov obdržal je 
nekaj práv dobrih omamentalnih momentov. Sešit je iz vec košov, 
položen mu je črez šiv širok trak ; ob krajéh je s pisano volno obšit, 
takó, da je šiv porabljena za krasbo. Po hrbtu, največjem praznem 
prostom razprostirajoče se veliké rože hudo pisane, seveda imele bi 
bitL-bolj mime v barvi, ali še bolje nadomeščene s konvencijonalnim 
ornamentom. Ta kožuh tudi ne skriva prvotine, ima pa znano napako, 
da jedenkrát zmočen, ni vec volán, da postane trd in se lomi. To 
je najbrž tudi uzrok, da ga zapuščajo naši kmetje in se oblačijo po 
zimi vedno bolj v sivé siiknje. 

Imena bolj žlahtnega usnja: kordovan, zaťijan, šagren, spominajo 
na izvor teh j)roduktov. V Evropo so jih zanesli industrijski Mavri 
in Saraceni in ti so jih prejeli iz Azije, matere in najizvrstnejše 
učiteljice vsem oblačilnim industrijam. Kordovan je dobil ime od 
španjskega mesta Kordová, šagren od perzijskega izraza sagre, zaiijan 
se zove tudi marokansko usnje. Juftina s svojim značajnim prijetnim 
duhom. izvirajočim od brezovega olja, dela se najboljša v Rusiji. 
Tam so tudi najboljši črevljarji; ne le glede praktične vrednosti, 
ampak tudi kar se tiče okusa, delajo namreč jako originálna in okusna 
toaletná obúvala, n. pr. iz končekov rudečega, rumenega in zelenega 
tankega usnja práv solidno sešita, pri katerih je šiv jako ugodno za 
dekoracijo porabljena. Naše lakirano usnje ni pravilno, ker porablja 
takšno načelo lepšanja, kakeršno je samo pri trdih ravnih površjih 
dosledno, vidi se plehasto in dobi tam, kjer se upogiba, v kratkem 
času razpoke. Orijentalci si i)omagajo pri lakiranem usnji s tem, da 
vso svitlo strán preprežejo z malimi razpokami; vsled tega izgubi 
efekt trdosti, razdrobljeno in bogatejše je in naravna nedostatnost pre- 
menjena je v lepoto. Naš občno rabljeni lak za črevlje ima le to dobro 
lastnost, da se da na voljo ponoviti brez truda in stroškov. Mičnost 
mehkega, žametu podobnega površja usnjevega porablja se dandenes 
samo pri zimskih rokavicah , pri obuvalu se na to lepo lastnost ne 
jemlje ozir in vendar so črevljarji v velikej zadregi, kadar imajo 
ustrojiti posebno mična obúvala, kakeršna terjajo krasotice za ples. 
Obúvalo iz bele svile velja. še plesalki za najfinejše, in vendar je 
čisto prozaično brez vse krasbe, in tukaj bi bilo mehko usnje na svojem 
mestu. Fantazija črevljarska trudi se z malimi premembami v oblikah, 
ki so večkrat protinaravne. Črevljar, za svoj posel formalno izobražen, 



156 I. Franke: Estetična naôela pri obleki in stanovanji. 

nadarjen z nekoliko fantazije in precejšnim pogumom, mogel bi ravno 
za krásna obúvala nove in okusne oblike iznajti, a treba bi mu bilo 
še nekaj sreče, da bi ženstvo njegovo iznajdbo odobravalo. Vsakdo 
ve, v kakih čislih je pri nežnem spolu elegantní piedestál in brez 
dvombe bi popolnoma ustregel, kdor bi v tem kaj novega in okusnega 
iznašel za naše po novem hrepeneče krasotice. 

Večji del telesa pokrivamo s tkanino, katera se dela iz raznih 
prvotin. Te imajo zopet lastnosti porabljive v posebno mičnost pro- 
izvodov. Mej njimi najbolj čislana, praznična je s vil a. Volná in 
svila se dasti bolje napojiti z barvami nego lan, slednji se pa da 
najbolje prati. Lane na nitka dobro vodi toploto, zato je lanenemu 
blagu lastna posebna cvrstost, čuti se hladno pri potipanji, potem je 
gladko in se sveti nekoliko, zato se ga ne prime prah in se ne maže 
tako rado, tudi se ga prime izdatno le malo barv. V perilu se ne 
izpreminja, k večjemu se nekoliko pobéli in olepša. Ta močna tvarina 
je rabljiva za najmočnejše stvari, za vrvi in jadra. Sposoben je pa 
lan tudi za najtanše in najdrobnejše pletenine; Plinij poroca, da so 
delali v njegovem času iz lanene preje tako tanke mreže, da se je 
lahko potegTiila skoz prstan in da jih je lahko nesel jeden mož toliko, 
kar se jih je potrebovalo, da je z njimi obkolil cel gozd; omenja 
tudi laneno blago, iraenovano tkani zrak, tkaná megla, zaradi nedosežne 
tankosti. V prímerí z bombažem odlikuje se lan v tem, da je čvrst, 
trpežen in svitlo gladek. Bombažu mora k tem lastnostim škrob 
(štirka) pomagati, ki se prvikrat izpere in vedno ponavlja, le redko- 
kdaj je bombažno blago brez skroba na prodaji, ker mora ali hoče 
biti lanenemu podobno. Te prijetne značajne lastnosti bi se morale 
pri obdelovanji lanu kazati, a ne smeli bi jih manjšati ali celo uničevati. 
Negladko , zrnato äli kosmato blago tkati iz lanu ne more biti pra- 
vilno, ker se hitreje maže in se mu vzame jedna lepih lastnostij> 
zarad katerih je od nekdaj priljubljeno gospodinjam za perilo. Neobeljen, 
v svojej naravnej sivej, ne presvitlej barvi je ugoden za poletno obleko. 
Barvan bi imel biti le tako, kakor se z njegovim hladnim znacajem 
stríhja, t. j. po nacelu bolj hladnih barv; óne toplega znacaja bi se 
imele ža ta posel lajšati in ogibati se je treba vseh ognjenih barv. 
Modra barva je na platnú jako lepa, potem okri in ne prehude 
rudeče. Vsled svitlega površja so hudo temne barve ternu blagu 
protivné, izjemši manjše obrobke zaradi kontrasta drugim barvam. 
Ker se lanena nitka nekoliko sveti, je jako sposobna biti potkana 



L Franke: Estetična naSela pri obleki in stanovanji. 157 



V damast, ker risarija (desén) ostane razlóčna tudi še po dolgej rabi, 
kar se pri servijetih in miznih prtih lehko vidi. 

Bômb až, katerega produkcija še vedno narastá in lan izpodriva, 
postal je velik dobrotnik človeštvu kot blago za cena oblačila. Njegov 
značaj ni tako odločen, kakor oni lanu, zategadelj tudi v dekoraciji ni 
tako omejen in je sposoben nadoraestovati lan in volno, celo svilo. 
Razume se, da ima biti za cena oblačila drugače stilizovan in barvan, 
kakor za fina; za navadni vsakdanji katun primerne so bolj temne, 
bolj nevtralne barve, katere se ne raažejo, za fino blago pa tudi 
svitle in žive. Ker je bombaž nekoliko jednak lanu in volni, more 
obadva nadomestovati ; fabrikanti se ga tudi izdatno poslužujejo, ter 
ga primešavajo, ali tudi izkušajo kar naravnost dati mu izgled lanu 
ali volne. Bombaževa nitka je okolo sebe závit trakek, torej ni glad- 
kega površja, se rada vije in kódra, se kŕči v perilu, tako, da je 
oblačilo s časom vedno manjše. Zaradi tega zavijanja je popolnem v 
njegovem značaji, rabiti ga za blago kakor je pike in porhant. V 
starem veku delalo se je práv tanko blago, muselin; učenjaki namreč 
tolmačijo tako „syndones bissinae". V Aziji se nabira neizmemo 
bombaža in Azijati se oblačijo večinoma v také tkanine. Dási evropske 
mašine azijatske daleč presezajo, vendar so Azijati še vedno nedo- 
sežni mojstri v tej industriji, če tudi tamošnja izvirna kultúra gre 
rakov pot. V Indiji uniejo z najpri|)rostejšimi instrumenti, goto vo 
od starodavnih časov neizpremenjenimi, tkati tako tanke museline, da 
se spravi te tančice do petindvajset vatlov v tabakiro. Pri nas je 
znano jednako blago pod imeni cefir, til, vaper. Kitajci delajo za 
navadno delavsko nošo blago tako močno kakor usnje, tudi je, kakor 
pri nas, čmomodro barvajo. Sedanjej, nankin imenovanej tkanini práv 
podobná je ona, v katero so zavite egipčanske mumije. Ker se ne 
sveti, bombaž za damast ni ugoden, toda kaj vsega se še ni lotila 
dandenes špekulacija ! Posebno sposobna je ta tkanina, da se tiská z 
barvami in deséni za katun. V resnici ga tudi ni blaga, katero bi 
ženské kupovale v tolikej meri za svoja oblačila, bodi si po mestih 
ali po deželi. Odkar so oi)ustile naše kmetice raš in mezolanke, ona 
práv trdna in tudi čedna kHla, izdale so lepih novcev več ko prej 
za pisane katune, kateri so za delavne Ijudi premalo trdni. 

Volná, ki drži telesu gorkoto v mrazu in ga bráni vročine 
(v tropičnih krajih nosijo volnate srajce proti vročini), je najlažja, 
rahla, mehka, sme se reči najlepša tkanina, tudi poleg svile, ter je 



168 I. Franke: Estetična naCela pri obleki in stanov anji. 



bolj prípravná za površna, ko za spodnja oblačila. Ker se volná zvija 
in ima na površji kljukice ali malé zazobke, sprijeraa se rada in daje 
se podelávati v klobučevino, ki ni ne predena, ne tkaná. Fes, zda,j 
pokri valo podložnikom Sultanovim, je klobučina in uže zdavna v 
navadi, ker so uže Asirci nosili fesu podobná pokrivala iz klobučevine. 
Najbolj čisla vredna lastnost volne je ta, da se izdatno navzame in 
nápoji barve. Vsled površja, ki je mehko, žametasto, se naravno 
nekoliko sveti in ima nekaj transparentnega, kar néma ni svila ni lan, 
ostane tudi najglobočja barva še viden in razločljiv ton. Volná je 
torej sposobna za mocne, napojene, globoke tone, ne menj za svitle 
in žareče ; ti ostajejo transparentní, kakor bi bili uže naravno v tvarini, 
ne po vrhu dejani, kakor pri bombaži. Indijci, Perzijci, Arabi in 
še tudi Turki umejo te prijetne lastnosti rabiti pravilno za tepihe, 
šále in manjša ovijala, za opasnike in turbane, Akoravno so ti pro- 
izvodi vzgledni ali vsaj pravilni, vendar trdijo zvedenci, da je ta 
denašnja industrija samo slab spomin staré višje tehnike. Dragocene 
kašmírske šále dela po vec Ijudíj však svoj kos, ker jeden sam delavec 
bi potreboval vse dolgo žívljenje, da bi dovŕšil jeden tak šal; in 
potem spletajo posamezne kose tako umetno skupaj, da ni močí spo- 
znati, kje se stíkajo. Za tepihe in šále so orijentalski vedno še naj- 
bolj okusni vzgledi. Bodí tu omenjeno, da se v jutrovih deželah ne 
nosijo sali níkdar tako, kakor pri nas. Naše ženstvo razgrne šal 
gladko črez hrbet, da paradira na jednem pleci veliká rumena, na 
dnigem morda rudeča ali zelena roža ; oríjentalec pa ga ovije v gubah 
okolo života, da se ne káže nikdar ves desén, ampak samo krásni 
efekt razníh barv. Znacaju tega blaga, kadar se polihromíra (písano 
ali z razlíčnimi tôni barva), prikladá najbolj sistema v odločnih, polnih 
napojenih barvah, in sicer tako, da nadvladujejo tople, pozitívne. 
Popolnem v zmislu mehkote in toplote volnatega blaga je bašlik, 
hodí si bel ali barvan. 

Kítajci, kateríh okús se z naším vselej ne ujema, delajo mej 
drugim blago iz práv drobníh liitek, redko tkaníh, naravne svílnate 
barve; v to blago so všite z nepredeno svílo majhne rožíce, kakor 
bi bíle po blagu potresene, rédno razdeljene, ali pa le tako postavljene, 
da ne ostaje níkjer preveč praznega prostora. To blago je tako 
mično, krásno in eterično, da si ni mogoče mislítí lepšega za 
plesno ali nevestino opravo. Tudi ni primemo drago, ker na Kitaj- 
skem se nahaja redko ženská, v vezenji ne spretna. Orijentalni muzej 



L Frankc: Estetična načela pri obleki in stanovanji. 159 

na Dunaji nikakor ne káže vsega bogastva azijskega v svilnatem 
blagu; tudi v razstavi leta 1873. bilo je videti mnogo, a vendar še 
ne vsega, kar zmorejo v tem Azijati. Svila se močno sveti. Če se 
vzame za podlago, za snutek zlatu, ki se še bolj sveti, in se napravi 
tako na svilnatem blagu zlat desén, ali pa svilnat na zlatej podlagi, 
doseže se največji efekt in najvecja krasota, ki je sploh mogoča. 
Taká tkanina bila je tudi v starem veku znana pod imenom zlatih 
oblačil. Iz tega se je razvil zlatí brokát, v srednjem veku jako 
priljubljen, imenovan „baldachinus", od mesta Baldach, brž ko ne 
za Bagdad. 

Damast, blago, v katerem se doseže desén po različnej retlek- 
siji svitlobe jednako ali večbarvenih nitek, razvil se je po istem 
načelu kakor brokát in iz njega; ime mu je dalo mesto Damask, 
kjer se ga je nekdaj največ in najlepšega delalo. Práv zgodaj uže 
jemali so namesto čisto zlatih nitek práv tanko s zlatom prevlečené. 
Kitajci rabijo bombaževe nitke z jako tanko pozlačenim papirjem 
ovite. Te iznajdbe evropska industrija še ni mogla posnemati in mora 
jemati srebrne in pozlačene niti za brokát; zategadelj je ne samo 
drag, ampak tudi težak in trd, tudi ne more delati elegantnih in 
gracijoznih gubá. Marsikdo se še spominja modercev iz brokata, 
kakeršne so nosile Kranjice. „Nje moderc je zlat", poje celo Vodnik. 
Brokát se dá malo ne v istej krasoti delati tudi iz volne, in blago 
le svili lastno, iz njene posebne lastnosti svetiti se izvirajoče, je atlas 
ali satén. Njegovo površje se sveti, je popolnom gladko, na videz 
brez teksture ; v gubah zlomljen in zdrobljen daje posebno briljantne 
efekte svitlobe in senoí*, ter je izpreminjavast v barvi. Zaradi te 
lastnosti volili so slikarji predstavljati osobe v briljantnih krilih iz 
atlasa, na pr. holandeški 17. in 18. stoletja, tudi modemi ga mnogo- 
krat slikajo. , 

Ž am e t izvira iz porabe dnige tehnične lastnosti svilnate tva- 
rine. Kakor namreč svilnate niti po "dolgem gledane najbolj odbijajo 
svitlobo, t. j. svetijo se, izjemši one iz rudnin; tako absorbuje vso svit- 
lobe, se nič ne sveti površje iz nitek, fci tikoma skupaj po konci 
stojé in so po Črez odrezane, t. j. krátko^ postriženi žamet. .Ko so v 
času razcvitajočega se viteštva počeli bolj tesno obleko nositi, za 
katero je bil brokát preneukreten in pretežek, prišel je žamet za 
lepša oblačila v posebno priljubljenost. Lepota njegova obstojí v polnih, 
bogatih, mehkih in okroglih gubah, v globokej, polnej barvi, kjer ga 



16Ó S. Ŕutar: Zgoďovina Istre. 

oko narávnost zadeva, a oId straiíeíi je bolj svitel in se malo blišci. 
Žamet je sposobeň za najtemnejše barve, sploh sô mu temnie bolj 
naravne nego svitle; bel žamet dela vtĺs, kakor bi bil obledel in ni 
prijeten očesu. Sedanja moďa zmožnost žameta za lepo gubovanje 
premálo, sfeoro nič íie porablja. Od árugin svilnatili tkanín bodi 
omenjen še moár, ^i je zaradi p'olni^, ^bogatin m ťudi (foíocenih giibá 
sposobeň ne toliko za obleko, kakor za veliká, težka zagľinjala. 



Franeesehi-jeva zgodovina Istre. 

Spisal Šimon Rutar. 

islil bi pameten človek, da smo dehes uže dávno i)ľebili tisto 
dobo, v katerej so psevdohistóriki sami zgodovino delali in 
svojeglavno razlagali preteklost národom. In vendar moti se, 
kdor tako misii ; ne le slovenskí in hrvatski zgoítovínarji grešijo mnogo 
v tem obziru, nego še več naši italijanski sósedje v Trstu in Istri. 
Dokaz tému je 1. 1879. v Poreči izdana knjiga „Ľ Istria, note sto- 
riche di Carlo de Franceschi". 

Početnik svojevoljne historijograíije níej vlaškimi Tržačani in 
Istrani je ranjki dr. Peter Kandler, bivši vládni konservator za starine 
na Primorskem. Značaj in pravicoljubnost tega židoyskega (loktorja 
se najlože spoznáva iz njegove knjižice: „Discorso sul Timavó" (boquet 
gospodični Guastalla-Levi). Tu se beró o slovenskem jeziku sletleče pŕi- 
lizljive besede: „Meni se gnjusijo slovenská imena; jaz se ne morem 
načuditi, kako je mogoče za zgodovinska imena mesto žlahtnega jezika 
(seveda italijanskega) rabiti rajše surov, neolikanin pripróstjezik; 
gnjusi se mi prestáva jezika neumnih gorjaiiov in pästi r je v 
v katerikoli drug žlahten in omikan jezik, da se ne ponižam celo 
do smešnosti i. t. d." (Prim: Godina, Zgodovina Trsta, str. 200.) Zato 
je Kandler poitalijančil vsa slovenská imena po Krasu, n. pr. Nabre- 
žina je premenil v Aurisina (in ta oblika se je uže ukoreninila 
pri Italijanih), Trebče v Trebiciano, Padriče v Padrichiano, 
Povir v Popiriano, Bombél v Montebello, Kuk v Montecucco 
Opčina v Opicina (češ, da so tu stanovali stari Opici, Opisci) 
Sežana v Cesana, Divača v Divaciano, Lezeče v Leseciano, 
Materija v Meteliano, Snežnik v Albio, Postojna v Áre 
postume, Lož v Olisa i. t. d. 



s. Rutar: Zgodovina Istre. 161 



Da, ta nesramnik je celf) našega Trubarja povlašil! V Kand- 
lerjevem životopisu škofá Bonoma here se namreč, da je bil tudi 
kanonik Trúb i s prestoj)!! k protestantovskej veri. 

Po Kandlerjeyeni vzgledu opisal je Jakob Cavalli zgodovino 
Trsta za míadino (v Trstu 1877). V tej kn^'igi, katerej je tržaški 
magistrát platil nagrado, čita se mej mnogimi drugimi zgodovin- 
skimi podvržki n. pr. na lOG. stráni, da one divje čete, kóje so v XV. 
in XVÍ. stoletji našo domovino in tudi bližnje vlaške zemlje napadale 
in pustošile, niso bile sestavljene od barbarskih Turkov, nego da so 
Bošnjaki in Hrvati sami hodili plenit v naše kraje, in da so bili 
ti ravno tako divji kakor pravi Turki! 

Tak je vzgled in uzor našega isterskega povestničarja F ran- 
če s ch i j a. Njegova zgodovina se ne more torej razlikovati od Kand- 
lerjevih „preiskovanj", katerih je, žal, le premnogo nakopicil v listih 
„Ľ Istria" in „Archeografo Triestino". Najprej nasleduje Franceschi 
Kandlerja v poitalijančevanji slovenskih imen. Iz Kontovela je naredil 
M o ne e la n o (češ, da spomina ija isterski narodič Menocolane), ker 
je nejídaj na Konto velu stal slávni tržaški grád Moholan, (poitali- 
jaiičeno Moccolano). Prugi slávni tržaški grád M oh (blizu Boršta) 
premenili so Italijani v Mpcco. Dalje se glasi pri Franceschiji : 
Boljunec Bagnoli, Slavnik Monte Tajano, Učka Caldiera, 
(od tod izvaja: Carusadius, češ, da so prepisovalci pokvarili to iniQ 
iz Calidarius), Reka notranjska Timavo superiore, Podpeč P o p e- 
chio, Černikal Sergio c aste 11 (!) i. t. d. Práv smešno je, kako 
Franceschi jadikuje, da je stari grád R o n z (Roč) popolnoma izginil, 
tato, da se to ime ne nahaja več v Istri (pg. 99 in 251). Ubogimož 
nemá ni pojma o slovanščini; ne ve, da se je dandenes nosnik izgubil 
in da to, kar se je jedenkrát kakor „Ronz" izgovarjalo, to se dan- 
denes (italijanski) glasi: Rozzo, Franceschiju dobro poznat kraj. 

AU ne samo to, Franceschi ide v svojej zaslepljenosti in v nera- 
zumnem sovraštvu proti slovanstvu tako daleč, da se predrzava 
kar naravnost trditi (str. 23), da imena v sredini Istre na ak, e k 
in i k so keltská! In v opazki še hudobno pristavlja, da, ker 
imajo tudi Slovani končnice na ak, e k in ik, da so zaradi tega 
zmirom pripravljeni ta imena za slovenská ra^glášati ! Tu človek pač 
ne ve, ali bi se jezil nad toliko hudobnostjo, ali si^ijal tako ogromnej 
neumnosti. Tako so po Franceschiji keltskeg^, izvora sledeča kra- 
jevna imena : Brest, Bergud, Borut, Marčenek, Roč, Terstenik, Hubed, 



162 S. Eutar: Zgodovina Istre. 

Osp, Lonke, Plánik, Berluznik, Žabnik, Kremenjak, Kropinjak, Pilo- 
ščak i. t. d. Tu je Franceschi pac na istem poti, kakor slávni starinar 
dr. Pichler v Gradci, ki je trdil, da Koroška Požarnica (Pussarnitz) 
izvira od staronemškega puzzo = pfutze ! (Glej Mittheilungen der Cen- 
tralcommission III, pg. XCV.) 

Na podlagi teh keltskih imen sklepa Franceschi seveda, da 
so v Istri Kelti stanovali (tudi Japidi so mu Kelti). Pa ne samo 
Kelti, to bi bilo prejednostavno, stanovali so v Istri tudi drugi Ijudje 
in ti so bili T hr ak i, ki so dali Istri denašnje ime. Tu se naš zgo- 
dovinar uže mnogo približuje resnici. Brez dvoma so bili starí Istri 
illyrskega plemena. (Cf. Kiepert, Lehrbuch der alten Geographie 
pg. 385). Ali ker je illyrsko in slovansko v nekej tesnej zvezi mej 
seboj, in ker bi se lahko iz tega sklepalo, da so bili stari Istri sorodni 
denašnjim Slovanom, ogiblje se Franceschi skrbno illyrskega imena in 
rabi rajši thraško (báje so bili Illyri in Thraci sorodna plemena). 

Kelti in Thraki so se mej seboj pomešali (razlaga dalje Fran- 
ceschi), pa tako, da so poslednji prevagovali. Zdaj pa so prišli Rim- 
Ijani, podjarmili Istro, utemeljili v njej svoje naselbine in v kratkem 
času polatinili vse prvotne stanovalce. Rímski živelj ukrepil se je 
v deželi, počel je napredovati in ukoreninil se je v njej tako, da še 
dandenes vláda v Istri. 

Prvá naloga, katero si stavi Franceschi, je ta, dokazati, da 
se je románski živelj skozi vse veke čvrsto in nepremakljivo ohranil 
v Istri, da so torej Istrani pravi nasledniki nekdanjim rimskim pre- 
bivalcem, da so se vedno ohranili v Istri, in da so „puro sangue" 
Románi. Franceschi ne ve nič o preseljevanji národov, ki je v mnogih 
deželah prvotne stanovalce skoro popolnoma iztrebilo in mesto njih 
nove pripeljalo. On se odločno protivi misii, da bi bili Slovani kedaj 
v množini prišli v Istro in jo posedli. Tudi benečanske kolonizacije 
v XVI. in XVII. stoletji da niso bile tako mocne, da bi izpremenile 
narodnost v Istri. Rajši nego bi priznal, da so Slovani okolo 1. GOO. 
večji del Istre zavzeli, rajši priznáva gospodstvo Langobardov nad 
Istro, katerega pa v resnici nikoli ni bilo. Kraja Fluvius in 
L au r ia na, kjer so se bojevali Langobardi s Slovenci (1. 6G4. in 718.) 
nista namreč današnja Reka in Lovran v Istri, nego dve vaši na 
Furlanskem. Za dokaz, da^so bili Slovenci divjaki in uničevalci istranske 
kultúre mora Franceschiju služiti (pg. 87) tudi „placitum" od 1. 804., 



s. Rutar: Zgodovina Istre. 163 



in vendar se iz njega jasno vidi, da so Slovenci dobro, plodno zem- 
Ijišče posedli, ne da bi ga pustošili, nego da so je obdelovali. 

Da so najstarejša zgodovinska imena, katera nahajamo v sredo- 
veških listinah, očitno slovanská (n. pr. Beligrad, Černigrad, Sovinjak, 
Gologorica, Mte Sclavo, družina Schiavolino v Kopru, plemič Peter 
Slovenan 1. 1275.), to Franceschija čisto nič ne moti. On trdi s 
Kandlerjem, da so n. pr, Čeniigrad in Beligrad samo slovenské pre- 
stave N i g r i g n a n a in A 1 b i n i a n a (pg. 24 7), dasiravno ovih izrazov 
nikoli nikjer ne čitamo, pač pa one prvé slovenské. In ako se n. pr. 
1. 1234. Y listini bere „vila Sclavorum de Longera" (blizu Trsta), 
onda sklepa Franceschi iz tega, da so „samo v tej vaši stanovali 
Slovenci, a druge da so bile italijanske, drugače bi ne bilo potreba 
poudarjati, da je Longera slovenská vas (pag. 354). Njegovo sovraštvo 
do vsega slovanskega je toliko, da ne more verovati, da so 
1. 1275. meje goriške in oglejske v Istri tudi v slovanskem jeziku 
opisali ! *) 

Drugo nalogo si je postavil Franceschi v svojej zgodovini 
dokazati, da so imele Benetke „staro pravo" (antico diritto, pg. 105) 
na Istro. Benetke, kakor pomorska moč, da so morale očistiti Jadran- 
sko morje od roparjev, kateri so se tudi na isterskem primorji po- 
kazovali. Razmere mej isterskimi mesti in Benetkami da so bile vedno 
prijateljske, odkritosrčne. Istra da je do 1. 1254. spadala k Italiji 
(v resnici uže od 1. 952. ne več!) in po tem letu da je večjidel 
prišla pod Benetke (pg. 127). In vendar lahko na vsakej stráni 
Franceschijeve zgodovine čitaš, kako so se isterska mesta bránila pod- 
vreči se Benetkam ! In ko so bila prisiljena slušati povelje Sv. Marka, 
puntala so se pri vsakej najmanjšej priložnosti proti svojim násil- 
níkom. Lastna korist je namreč vedno močnejša, nego vse politiške 
špekulacije. 

Taká je Franceschijeva zgodovina Istre. Jedino dobro na sebi 
ima, da so v njej zbrane vse sedanje vešti o Istri in da je njen 
pisatelj (bil je tajnik deželnega odbora v Poreči) porabil tudi nekaj 
do sedaj še neznanih listin iz deželnega in državnega arhiva. V svojej 
tendenciji pa je ta zgodovina sramopis na historiško resnico in ne- 
izrečeno pogubljiva za slovanskí napredek. 

*) Kakor berem v zadnjej številki „Viestnika hrvatskoga arkeologičkoga 
družtva" prepričal se je Franceschi, da so takrat meje tudi v slovenskem jeziku 
opisali, ker poslal je Ljubiču v Zagreb jeden glagoliški prepis tega opisa. Pis. 



164 J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 

Franceschijeva zgodovina je namreč namenjena istranskej mladini. 
Ona jo vzpodbuja, da naj napreduje v takih preiskavanjih domáce 
zgodovine, dokler se jej ne posreči popolnoraa učvrstiti, da Istra je 
in mora biti italijanska zemlja. Razven tega pa beró tudi nemški 
učenjaki, ki ne })oznajo slovanskih jezikov, italijanske izvire in jih 
rabijo za svoje študije. Takojen. pr, Krones sprejel mnogo napačnih 
trditev Kandlerjevih v svojo sicer izvrstno avstrijsko zgodovino. 

Za vzgled, kako morejo tako strankarska opisovanja imeti celo 
praktične nasledke, naj postavím tu samo jeden faktičen dokaz. Goriška 
obrtniška zbornica (seveda italijanska) podala je 1. IŠGO. trgovskemu 
ministerstvu svoje poročilo o goriškej grofiji. V tem porocilu stoji, 
da italijanski del grofije v gospodarstvenem, trgovinskem in obrtnij- 
skem obziru toliko in še vec velja, kakor ogromna večina slovenská. 
V tem zmislu je pisal potem Czornig svojo statistiko goriško in 
v tem zmislu so poučeni na Dunaji o Goriškem. Za to pa ima 75.000 
goriških Italijanov jednega poslanca v državnem zboru na Dunaji in 
145,000 Slovencev tudi samo jednega! Razven tega pa živi mnogo 
od onih 75.000 Italijanov po mestih in trgih in ti iraajo uže kot 
meščani in tržani svojega poslanca. Náuk iz tega jaseň je sam po sebi. 



Verske bájke na Dolenjskem. 

Priobčuje J. T r d i n a. ' 

1. Dokler so bili Ijudje še ajdje, niso vedeli, kako je Bog svet 
ustvaril, pa so si pripovedovali to takó, kakor jih je učila krivá vera. 
Mislili so, da je Bog od konca spal. Ko pa je prišel čas, da se je 
zbudil in je začel se ozirati, ustvaril je njegov prvi pogled našo lepo 
zemljo, njegov drugi pogled naše preljubo solnce, njegov tretji pogled 
našo prijazno luno, však poznejši pogled pa bliščečo zvezdo. Bog se 
je začudil čudnim rečem, ki so jih ustvarile njegove oči in jih je 
hotel razgledati. Ali kolikor dalje je prišel, tem več je bilo zvezd, 
ker so se však trenutek za eno pomnožile. Bog se je naveličal 
popotovati in se je vrnil nazaj na našo zemljo. Z obličja mu páde 
na zemljo kaplja potu in iz te kaplje rodil se je prvi človek. 
Ustvarjen je bil iz božjega potu v večni spomin, da si 
mora s potom svojega obličja svoj kruh služiti. 



J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 165 



2. Ajdje SO si tudi pripovedovali, da je bila zemlja od konca 
pusta, vse sama skala. Rodila ni nič, pa tudi ni trebalo, da bi rodila 
kaj za živež. Med Ijudmi stanoval je Bog sam z duhom in s truplom 
in jih bránil z nebeško mano. Ali Ijudje so bili nesrečni, ker so se 
báli božje mogočnosti in bliščobe. Od vednega trepeta niso mogli v 
slast ne jesti ne piti, nikar se po svojej volji kratkočasiti. Bogu so se 
Ijudje smilili. Ločil se je od svojega trupla in se preselil v nebesá. 
Truplo pa mu je na zemlji zgnilo in se spremenilo v rodo- 
vito prst. V božjej prsti so si Ískali Ijudje sami svojega živeža in niso 
več potrebovali nebeské mane. In zdaj še le so se začeli veseliti 
svojega življenja in so bili srečni. 

3. Od konca so živeli Ijudje brez velikega truda. Bog jim je 
bil podaril takó mogočno voljo, da so imeli vsega, kar koli so poželeli. 
Takrat ni bilo na svetu ne mrzle zime ne pekoč^ga poletja. Vsako 
žito in drevje je zelenelo, cvetelo in rodilo sad celo leto, kadar je 
kdo sam botel. Pšenica bila je še enkrat višja od sedanje in klasje 
jej je šlo od vrhá do tal. Jed trebalo je za živež le pripraviti; 
druzega dela. z njo ni bilo : zrasla in prišla je k Ijudem sama. Človek 
je rekel jablani : Daj mi zrelih jabolk in tisti hip se je drevo napol- 
nilo z najslajšimi jabolki in se nagnilo k njemu, da si jih natrga. 
Če ga je mikala riba ali kaka druga žival, priklical jo je z eno 
besedo k sebi in si jo skuhal ali spekel, kakor mu se je zljubilo. 
V tej obilnosti in sreci pa so pozabili Ijudje Boga in se razvadili. 
Jeli so se med sabo črtiti, preganjati in moriti. In delali so lahko 
strašrio škodo eden drugemu, ker je bila tako močna njihova volja, 
da se je izpolnila vsaka nesreča, ki jo je želel človek svojemu bližnjemu, 
Mati je bila nejevoljna, da jej je dal Bog devet hčerij in samo enega 
siná, pa je velela : O da bi se ve, moje hčere, moja nadlega, spremenile 
v jato belih gosij ! In kakor je to izustila, zletela je na ograjo jata 
devet belih gosij in z ograje šla je jata daleč daleč naprej tja v 
deveto deželo. Bratú so se sestre smilile in šel jih je iskat. „To 
pa je dolga povest (rekla je Mirnjanka, ki mi je to pravila), ki sem 
jo že pozabila ; samo to venr; da je brat svoje sestre na zaduje našel 
in jih rešil materinega prekletstva. " Ali drugi Ijudje niso bili vselej 
tako srečni. Hudobni sinovi so želeli starému očetu, da naj se živ 
v zemljo pogrezne in to se je res zgodilo. Prijatelj hlinil je prijatelju 
Ijubezen. Imel je na jeziku med, na srci pa led. Želel je prijatelju, 
da naj se utopi v kaplji vode in tudi to se je precej zgodilo. Ko 

12 



166 J. Tľdina: Verske bájke na Dolenjskem. 

je videl Bog te in še mnoge druge také grdobe, pokesal se je, 
da je dal človeku tako iiiogočno voljo in mu jo je vzel. Odslej je 
moral trdo delati, če je hotel živeti; brez truda mu se ni nobena 
želja vec izpolnila. Tudi so zgubili Ijudje presilno oblast eden do 
druzega: s samo mislijo si niso mogli vec škode delati in se moriti. 

4. Zavrženi angeli so prileteli z nebes na zemljo. Tisti, ki so 
padli v ravnino, predrli so zemljo in se pogreznili v peklo. Drugi, 
ki so padli na višave, niso mogli zemlje predreti in so ostali na 
njej. Sezidali so si na hribih silne gradove in z ugrabljenimi babami 
so zarodili neusmiljene grofe in druge velikaše, ki so ubogega kmeta 
toliko sto let tako krvavo mrcvarili in zatirali. 

5. Bog je ustvaril E vo iz rebra spečega Adama in je zbudil 
Adama in ga vprašal, ali mu je všeč? Ta trenotek je porabil hudič 
in je dihnil v Evo. Ko se je Adam zbudil in rekel, da mu je Eva 
jako všeč, dihnil je vánjo tudi Bog, ali poleg njegove sape ostala je 
v njej tudi — hudičeva! To je uzrok, da so ženské tako hudobne 
in zvijačne. (Godčevska búrka.) 

6. Sveto pismo govori v vseh rečeh resnico ali jo zavija včasi 
v lepo priliko, da ne pohujša nedolžnih otrok. S tako priliko nam 
pripoveduje tudi zgodbo prvega greha. Práv za práv pa je bilo to 
tako. Eva je zaželela lepih jabolk, ki so rasla na drevesu sredi 
raja in pokliče tja tudi Adama. Zase si natrga menj lepih jabolk, 
najlepše podá Adamu. Adam jo pogleda; spozná nje Ijubezen in 
tudi on se zaljubi vánjo. Od tod dobila je jablana ime „drevo spoz- 
nanja" ker sta se pod njo Adam in Eva spoznala, kako neskončno 
da se Ijubita. Bog je dal Adamu in Evi trdno voljo in bistro pamet. 
Skušnjavo bi bila lahko premagala ali nista hotela, za to, ker sta 
eden druzega bolj Ij ubila kakor Bog a. To je bil težek 
greh, katerega sta trpela onadva in so trpeli tudi vsi njijni nasledniki. 
Prvi sad te grešne Ijubezni bil je Kajn. Kar se je iz greha spočelo, 
se je tudi za greh rodilo: Kajn je umoril svojega brata. Adam in 
Eva sta morala raj zapustiti. Zunaj raja pa jima je volja tako osla- 
bela in pamet tako potemnela, da se nista mogla več upirati skuš- 
njavam svoje Ijubezni. In zato jima je bil zákon zdaj dovoljen in 
Ábel in drugi otroci, ki sta jih pozneje dobila, so bili pobožni in 
Bogu prijetni. 

7. Kranjci smo utajeni nasledniki utajenih otrok Evinih, zato 
smo tako sirotni. Adam in Eva sta imela sto otrok. Bog je vprašal 



J. Trdina: Verske bájke ňa Dolenjskem. 167 

Evo, koliko ima otrok? Eva pa se je sramovala povedati za vseh 
sto in je rekla, da petdeset. Bog jej je blagoslovil petdeset otrok, 
drugih petdeset pa je ostalo brez božjega blagoslova. Od ónih rodili so 
se bogatini, od utajenih pa reveži. Takó je prišla na svet revščina. 
8. Ko je pregnal Bog prvé starše iz raja, ustvaril je svojo 
deklico Smrt, Smrt je práv majhna, manjša od vsakega otroka, pa 
ustrahuje vsakega junáka. Truplo jej je spretno in urno, da pre- 
pleza však zid, ob enem pa voljno in prožno, da prileze skoz vsako 
ključavnico. Ne potrebuje ne kose ne nobenega druzega orožja. 
Kadar je človeku namenjeno umreti, pride k njemu in mu zavije vrat. 
Ali črnega petelina in mačke pa se boji in se ogiblje hiše, v kateri 
se nahajata. Berač je hotel iti k bogatinu in ga prositi za dar. 
Smrt ga ustavi in prosi, da naj jo dene v svojo maliho*) in nese v 
hišo. Berač jo vpraša: kdo je in kaj bi rada? Smrt veli: jaz sem 
božja deklica in sem poslaná semkaj, da zavijem vrat bogatinu. Bogatin 
pa ima črnega petelina in čmo macko, ki mi branita prestopiti prag. 
Berač dene Smrt v maliho in gre v hišo. Bogatin je bil zdrav in 
dobre volje. Obiral je ravno kopuna in ga zamakal s sladko starino. 
Smrt sine najpred za peč, da se ogreje, potem pa za mizo k boga- 
tinu in mu zavije vrat. Bogatin zajavka. Smrt mu zavije vrat še 
v dnigo, in tretje. Bogatin se uleže in žena mu pošije po gospoda, 
da ga previdi. Kmali potem umrje. Zdaj prosi Smrt berača, naj jo 
dene spet v maliho in odnese iz hiše. Berač jo vpraša, kaj mu bo 
dala za plačilo? Smrt veli: Veliko — to, da me boš pri vsakem 
bolniku videl. Če mu bom stala pri nogah, vedi, da ne bo še umri. 
Daj mu kako zdravilo in ko ozdravi, bo mislil, da si ga ozdravil ti 
in ti bo izkazal rad svojo hvaležnost. Kadar me boš pa videl pri 
glavi, ne ponujaj se za zdravnika, ker je takému bolniku namenjeno 
umreti. Berač se obveseli,^ dene Smrt spet v maliho in jo odnese 
iz hiše. Kmali se razširi po vsem obližji glas, da ga ni bilo in ne 
bo boljšega zdravnika od tega berača. Komur koli je dal zdravilo, 
mu je odlagnilo in je ozdravel. Denarjev je dobil toliko, da ni vedel, 
kamo bi jih spravil. AU bil je v svojo nesrečo preveč usmiljenega 
srca, da bi bil rad pomogel tudi tistim, katerim je bilo namenjeno 
umreti. Ugledavši Smrt pri glavi, prestavil je posteljo, da je stala 



*) Tako izgovarjajo to besedo Boduli na Kvaraerskili otokih, napačno je 
torej pisati mavha ali malha. Pis. 

12* 



168 J.Trdma: Verske bájke na Dolenjském. 



Smrt bolniku pri znožji. Ta pot se mu je res posrečilo, da jo je 
prekanil in bolnika otel. S to prevaro pa je berač božjo deklico 
Smrt tako razžalil, da mu se nikoli več ni prikázala, ne pri glavi 
ne pri nogah. On sam pa je postal spet to, kar je bil pred, naj- 
večji revež in je moral vesel biti, da je dobil za svojo lakoto košček 
črnega kruha. 

9. Však človek ima svojo zvezdo. Kadar človek umrje, ugasne 
tudi njegova zvezda. Samo dve zvezdi nista ugasnili ob smrti svojih 
gospodarjev. Prelepo se svetiti in migljati ena poleg druge ali ne 
stojiti na miru, ampak se zaganjati ena proti drugi. To sta zvezdi 
Kajnova in Ábelova, ki sta ostali na nebu vsera Ijudem na spomin 
in svárilo.*) 

Však človek pa ima tudi svojo kačo, ki z gospodarjem vred 
pogine. Samo kači Kajnova in Ábelova nista poginili do denašnjega 
dne. To je zvedel pobožen drvar, ki je zašel k njima v brlog. 
Gredé po hosti zapažil je pod skalo jazbino, ki je ni pred še nikoli 
videl. V jazbini se je svetilo, kakor da gori v njej veliká luč. Drvar 
se usrči in gre v jazbino. Cez pol ure pride v prostorno votlino in 
se tako prestraší, da mu vsi lasje po konci stopijo. V votlini gorela 
je grmada, pri grmadi pa sta se metali dve silni kači, kakor dve 
žrdi. Ena kača bila je črna, ena bela. Črna kača zavalila se je 
na belo injo začela strašno daviti in mesariti. Bela kača zavrisne: 
Človek pomagaj mi, pa bom pomagala tudi jaz tebi! Drvar zavihti 
gorjačo in udari črno kačo, da se zvrne z bele in pobegne.* Bela 
kača veli drvarju: Hvala ti za dobro pomoč! Vedi, da si rešil kačo 
Ábelovo, ki jo je hotela zadušiti kača Kajnova, kakor je umoril Kajn 
brata Ábela. Za dar prejmi tri drage kamene! Prvi kameň je svetal, 
da se vidi pri njem o polnoci ravno tako dobro kakor o poldne na 
solnci. Ta kameň prodaj kralju in kralj ti bo dal zanj toliko denarjev, 
da bodete živeli brez skrbi ti in tvoji nasledniki do desetega rodu. 
Drugi kameň je rudeč in še večje vrednosti od prvega. Kdor ga 
pritisne na ráno ali kako drugo bolečino, mu tisti hip odleže. Z njim 
se zaceli vsaka rana, ozdravi vsaka bolezen. Največ pa je vreden 
tretji kameň, ki je čistejší od vsakega ogledala. V njem boš videl 
vse svoje sovražnike, da se jih boš mogel varovati in jih o pravem 
času ali potolažiti ali pa jim se v brán postaviti. Še le ta kameň ti 
bo dal sladko spanje in brezskrbno življenje. Ti dragoceni kameni 

*) Zvezdi Kajn in Ábel sta v zvezdoslovji Kastor in Poloks. 



J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 169 



ostanejo tvoji, dokler boš znal raolčati, kje, od koga in zakaj si jih 
dobil. Ali gorje ti, ako ne boš brzdal jezika! Čakala te bom na 
tvojem domu pod kapom in te raztrgala tisti trenotek, ko boš hotel 
stopiti cez prag svoje hiše. Drvar obljubi kači, da bo molčal, zapusti 
jazbino in gre domov. Svetli kameň proda kralju in kralj mu da zanj 
toliko denarjev, da si je kúpil graščino in živel v obilnosti vseh 
zemeljskih dobrôt kakor najveôja gospoda. Za vse drugo je bil srečen, 
samo to ga je bolelo, da ga je žena noč in dan nadlegovala, kje, od 
koga in zakaj je dobil dragocene kamene. Drvar se je izgovarjal, 
da ne sme tega nikomur povedati. Žena pa je hotela na však način 
skrivnost zvedeti. Ko je videla, da se mož ne da omečiti, začela je 
od žalosti in jeze hirati. Mož se je zbal, da bo umrla in je šel 
vprašat za svet svojega izpovednika. Izpovednik mu veli, da ne sme 
svojej ženi ničesar prikrivati. Ako bi mu umrla, imel bo nje smrt na 
svojej vešti in težek odgovor bi moral Bogu dajati. Drvar se vme 
in pove ženi, kje, od koga in zakaj je dobil drage kamene. V mestu 
imel je opravek, ])a je rekel hlapcu, naj zapreže kočijo. Hlapec zapreže 
kočijo in gospodarja pokliče. DrvTír pride do praga, ko pa vzdigne 
nogo čez prag, zgrabi ga zanjo kača in mu jo odtrga. Drvar se zgrudi 
nazaj v vežo in si da prinesti rudeči kameň. Kameň položi na ráno 
in kakor bi trenil, vzraste mu nová noga, da je vstal in se umaknil 
kači v hišo. Ali to ga je pa grozno hudo skrbelo, da ne bo smel 
nikdar več prestopiti praga svoje hiše. Spisal je ponižno prošnjo 
do pápeža, naj mu pošije svoj veliki blagoslov in ga reši hudobne 
kače. Ko i)a pogleda v kameň, ki je bil čistejší od vsakega ogledala, 
vidi v njem, da je pápež njegov največji sovražnik. Drvar dodá 
prošnji še eno pismo. V tem pismu je vprašal pápeža, zakaj ga 
sovraži in ga prosil prelepo za zamero, če ga je kedaj nevedomá 
razžalil. Razložil mu je tudi vse na tanko, kako da je dobil drage 
kamene in da je povedal zánje ženi ne iz svoje volje, ampak po 
zapovedi svojega izpovednika in papeževega služabnika. Ponižno pisanje 
ublaži pápeža, da pošije drage volje svoj veliki blagoslov in ga reši 
7\.belove kače. Drvar je smel spet iti, kamor je hotel. Živel je še 
veliko let v zdravji in veselji in je umri v božji milosti in trdno 
uverjen, da se bo godilo dobro tudi njegovim otrokom. 

10. Matuzelj bil je majhen človek, tak, kakeršni bodo Ijudje, ko 
se bo približal sodnji dan. Pobegnil je, ne vem ali sovražnikom ali 
svojej hudobni ženi pod mernik in je čepel pod njim celih devet let. 



170 J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 

Sveto pismo pripoveda, kako star je umri, ali takrat so bila leta dolga 
le po ene kvatre. Pa tudi takó je učakal starosť, kakeršne nobeden 
človek ne pred ne pozneje. Takrat so imeli Ijudje še divjaško navado, 
da so starce pobijali. Uže so prišli, da bi ubili tudi Matuzlja, ali sin 
ga je bil skril pod kad in pod kadjo je tičal Matuzelj celih tri sto 
let. V deželo prišla je silná lakota. Ljudje so cepali od glada kakor 
muhe. Sin je vprašal Matuzlja za dober svet. Matuzelj mu veli, 
naj omlati streho in porabi zrnje za hrano in posetev. Sin je Matuzlja 
poslušal in ko je vsaka živa stvar strádala in od lakote umirala, 
imel je on obilo dobre hrane in ni bil nikoli lačen. Ljudje so ga 
prišli vprašat, kdo mu je dal dobri svet, da naj se hrani s žitom, 
in on jim razodene, da njegov stari oče pod kadjo, ki so mu ga hoteli 
pred tri sto leti umoriti. In tako so se Ijudem oči odprle, da so 
spoznali svojo neumnost. Začeli so tudi oni sejati žito in od takrat 
niso ubijali vec starce v, ki za težko delo res niso ali znajo dajati 
dobre svete, ki so dostikrat še veliko vec vredni kakor delo. Matuzelj 
je bil zdaj uže silno star ali še zmirom zdrav in krepak. Razkladal 
je Ijudem svojo modrost in jih učil, delal pa nič. Če človek nič ne 
dela, mu pride na misel vsaka neumnost, in ko bi bil tudi stokrát 
modrejši od kralja Salomona. Tudi stari Matuzelj dobil je v glavo 
neumno misel, da se je hotel še enkrat oženiti. Prvá žena ga je 
hudo pestila, zato si je želel in iskal zdaj ženské, ki bi bila za vse 
reči dobra, brez greha in madeža. Povpraševal je po njej v bližnjih 
in daljnih krajih ali brez uspeha. Svet puščavnik mu razodene, da 
ve zanjo naj starejši mož v devetej deželi. Matuzelj vzame popotno 
palico in je gre iskat. Bilo mu je iti čez devet gorá, devet voda in 
devet deželá. Čez vsako goro je hodil devet dnij, čez vsako vodo se 
je vozil devet dnij in vsaka dežela je bila široká za devet naših cesarstev. 
Na konci devete dežele nájde Matuzelj starca, ki je poznal žensko, 
za vse reči dobro, brez greha in madeža. Matuzelj prosi starca 
da mu pove za njo, ker jo je prišel snubit. Starec se zamisli in veli : 
A dá, jez sem poznal res tako žensko ah je minilo uže goto vo sto let 
kar je umrla. Od silne žalosti se Matuzelj zruši in umrje. Živel 
je 969 let. Namenjeno pa mu je bilo 1000 let in gotovo bi jih bil 
tudi učakal, da ni zmotilo sivega starca abotno hrepenjenje po ženitvi. 

(Dalje prihodnjič.) 



Braníslav: Ropôtec. 



171 



Ležala je mlada hčérka, 

Bolelo jo je srcé ; 
Poklícala mater staro 

In rekla besede je té: 

,0 mati preljuba moja! 

Na srci sem bólna težkó ; 
Do jutri ne bodem živa; 

Oh, méni je grôzno hudó! 

A prédno se duša mi lóči, 
Tri imam prôšnje do vas, 

Tri póslednje, bridke prôšnje 
Pred smrtjo v póslednji čas. 

Ko prídem na oder mrtváSki, 

Razvéžite moje lase. 
Naj razpleténi in prôsti 

Po prsih deviškili ležé. 

Vzemite obléko bélo, 
Telo oblecíte mi ž njó; 

Cvetlíc mi natrgajte v vénec. 
Denite na môjo glavó!" 

Zaíhtela stará je mati, 

Ovila se njé vratú; 
Plakala je glasovito, 

Premílo tožíla Bogú. 



R O p Ô t e e. 

Ropôtec na vrhu oréha 
Pred oknom lesén je stál; 

Né môgel si käj od sméha, 
Né môgel, da ne bi dejál: 

„Ko drugi Ijudjé pospíte, 
Ropôtec le rédko zaspí; 

Po nôSi gré in po dnévi, 
Nesréčni ga véter vrti. 

Zatôreje vidi in sliši, 

Kar malo kdo vidi in vé, 

A vsélej se spét oglasíti 
V razgóvor z drevésa ne smé. 



Dókliea. 



Ti mati, nič ne poslúšaj 
Hčerínjih praznih beséd! 

Poslúšaj mene ropôtca, 
Resníci da prideš na sled. " 

Raz pôsteljo hčerka poskóči, 
Zavpije na ôreh glasnó: 

„Ropôtci svojo neumnost 
Ljudém ropotájo v nhó!" 

In drugo jxxtro je ležal 

Posékan ôreh na tléh; 
Raztrúpan bil je ropôtec, 
A še se je réžal na sméh. 

Branislav. 
'<' / 



\/ 



7AoÍ\\ Ivan Jen k o. 



Na pólji lípica dehti, 
Oj lípica košáta. 
Pod njó dekliški poje glás, 
Nad njó je zora zláta. 

O pólu dné visoko v zrak 
Skrjánčev glas odméva. 
De kle I i ali drobní ptič 
Prijétneje prepéva? 

Zvečér iz lipe v hladní mrak 
Prečudno je šumelo; 
A zdaj molčálo je deklé 
In lice mu bledélo. 



Zakáj zvečér v presládko noč 
Ni pésence veséle? — 
Popoldne čez ravnó poljé 
Podkove so bobnéle. 

Otrésal grivo je konjič, 

Oj grivo oznojéno; 
Ustavil jézdec ga je mlád 

Pod lípico zeleno. 

Poprosil lépe déklice 

•Vodiče je hladéče, 
Poglédal preglobôko jej 

V očésce je goréče. 



178 Dr. L Tavčar: Otok in Struga. 




Otok in struga. 

Noveleta. 
Spisal dr. Ivan Tavčar. 

m. 

ontesi, videč da je samo ženská, pomirili sta se takoj, dasi 
sta bili v prvem treniitku ne malo osupneni. Kontesa Serafina 
izpregovorila je srčno: 

„Hoteli svi pogledati to kapelico!" AU tujka se je vedno smijala, 
potem pa pristopila k njinia, ter vestno opazovala njijina obraza, 

„In kako ti je ime?" 

„„Serafina!"" 

„In tebi?" 

„„Lucija!"" 

„In jaz sem Zora! Ali vaji sem težko pričakovala!" 

Stopile so iz svetišča na dvorišče. 

„Tiho sta prišli, kakor solnčni žarek! In tako bode necega 
dne prišel tudi on! Tako tiho, kakor páde jesensk list od veje. Ali 
jaz ga bodem vendar takoj čiitila in nasproti mu hitela! Sedaj pa 
pojdimo na vrt! Časih me boli glava, kakor bi mi razsajala huda 
nevihta po njej! Ali kako ti je uže ime?" 

„„Serafina!"" 

„In tebi!" 

„„Lucija!"" 

„In jaz sem Zora!" 

Obmolknila je ter se tijá v dan smijala sama pri sebi. Tedaj 
pa sta kontesi videli, da je blázna. Plaho sta se spogledali, a v sreih 
čutili sta prvi kes, da sta se odločili na denašnji pot. — 

Obhodile so vse puste steze opuščenega vŕta. Blázna baronica 
je trgala cvetje ter je metala v svoj naróčaj. Vmes pa je govorila 
žmedene svoje besede. 

Dospelé so konec vŕta. Iz žida se je bil odkrušil velik kos, 
tako, da ga na tem mestu ni bilo težavno prekoračiti. 

Zora je takoj splezala čez ozidje, ter hotela^ da morati sprem- 
Ijevalki za njo. Zdihujé^ sta ubogali kontesi. Takoj za vrtom na 



Dr. I. Tavčar Otok in Struga. 173 



pogors!'^m pobočji je tičala podružná cerkev. Okrog nje je ležalo malo 
in revno pokopališče. 

„In kje si ti doma?" 

„„Na Otoku!«" 

„In ti?" 

„„Tudi na Otoku!"" 

„Ali imate lep vrt!" 

„„Imamo!''" 

„Prídem gledat! Kadar Konštantína doma ne bode, tedaj prídem! 
Da ne bode vedel ! Tedaj pridem in po vašem vrtu bodemo hodile ! " 

In zopet se je dobrodušno smijala. Korakale so čez pokopališče. 
Leseni kríži so bili strohneli in kosci so ležali po gomilah. V kótu 
za cerkvijo bil je otrokov grob. Nad njim v zidu je poganjal bezgov 
grm, napravljal mu senco ter ga vsako spomlad obsuval s svojim 
dišečim cvetjem. 

Zora pa je položila prst na ústni, ter izsula iz svojega narócaja 
cvetje na malo gomilo. 

„Tiho, da ga ne prebudimo! Tu spi! Vzeli so mi ga in sedaj 
tu spi! Po zimi ga pokrije bela odeja, beli sneg, in vendar prespi 
tu vsako zimo!" 

Tožno je nagnila glavico. 

„Vedve ne vešti, kako krasen je bil. Ali vzeli so mi ga, ter ga 
prinesli tu sem. In sedaj uže tako dolgo spi. Pa vsaj se prebudi, 
vsaj mi je to povedal brat Konštantín, in brat Konštantín ve vse!" 

Potem so se zopet povmile na vrt. Zora je zamišljena stopala 
pred njima. 

„Nekaj me pece okrog -srca in glava me vedno boli. če solnce 
šije ali dežuje, glava me vedno boli!" 

Ko so dospelé do vrtnih vrat, kjer je železná ograja mejila 
vrt od dvorišča, vprašala je zopet: 

„Kako je uže tebi ime?" 

„„Serafina!"" 

„In tebi?" 

„„Lucija!"" 

„ Vidiš Lucija, vzeli so mi ga , ter ga dejali v zemljo. Ali 
veruješ, da se prebudi, in da se })ovrne zopet k meni V Ali to veruješ, 
Lucija?" 

In ostro je uprla oko v dekleta. 



174 Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 



„Jaz ne vem," odgovorila je Lucija tresoče. — 

„„Ti ne veš! Ti ne veruješ! Moj Bog! in ti, ali veruješ?"" 

„Jaz," dejala je Serafina, „jaz verujem!" 

„„Jaz tudi verujem, jaz tudi!"" In veselo ali skrivnostno je 
pristavila: „Pa prišel bode tudi moj Milan! Ali o njem vama ne 
smem ničesar povedati, ker Konštantin pravi, da svet ne sme vedeti, 
da se imava rada, moj Bog, tako rada!" 

„„Medve moravi sedaj domov!"" izpregovorila je Lucija boječe, 
ko so stopile iz vŕta na dvorišče. 

Ona pa je tužno pobesila glavico. 

„Vedve gresti — a jaz ostanem sama!" 

In še bolj mŕtvo jej je postalo oko in pri sebi je ponavljala: 

„Sedaj gresti! sedaj gresti!" 

Tedaj pa je skozi vráta pri dvorišči pridirjal barón Konštantin. 
Pred hlevom je ustavil koščeno, penasto svoje živinče. Nekje iz hleva je 
prikrevsal kruljav hlapec, ter prevzel gospodovega konja in ga odpeljal. 

Barón se je ozrl po dvorišči. Zapaživší tujki pokrila mu je 
mračna senca obraz. 

Urno je pristopil k družbi, ter si odkril glavo. Kontesama je 
zalila rudečica lice in v zadregi sta bili. 

„Vidite, to je brat Konštantin!" vskliknila je baronica Zora. 
„In ta, Konštantin, je Serafina, in ta Lucija! Denes sta prišli, in 
z manoj sta po vrtu hodili!" 

Nobedna črta se mu ni premaknila na zarujavelem obrazu. Oko 
njegovo je mŕtvo zrlo čez tujki, kakor da bi ju tu ne bilo. 

„Hoteli sta pogledati to bivališče, kontesi, dejal je s komaj 
zakritim sarkazmom, a moja krivda ni, če nista dobili tiste romantike, 
katero sta brez dvombe pričakovali. Pri nas je prozajično vse, in 
poezija na Strugi ne poganja svojih cvetov. Življenja železná pest 
nas je premetala in sedaj je vse podrto, vse razrušeno, vse mŕtvo!" 

Konteso Serafino je sarkastična ta govorica takoj raztogotila. 

„Gospod barón," dejala je, „sprehajali svi se v gozdu in dospeli 
tu sem. Hoteli nisvi nikogar žaliti, ko svi stopili tu notri. Dvorišče 
je bilo odprto! Romantike pa," pristavila je z ostrira poudarkom, „tu 
nisvi pričakovali nikake!" 

Blisk mu je šinil iz očesa. Hotel se je razvneti. Upri je 
pogled na njo tako srpo, da je takoj plašno obrnila obraz od njega. 
A potem je odgovoril mimo: 



Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 176 



„Kakor vidite, bilo je práv tako! Romantično bi morda bilo, 
če bi se mi, ki smo si tujci, sedaj prepirali mej saboj!" 

Spremil ji je do dvorišča raztrganih vrat, ter se poslovil z 
lahnim poklonom. 

Kontesi pa sta plašno odhiteli po slabeín potu. Ali práv odločno 
sta se kesali, da sta se namenili na čudni denašnji obisk. 

IV. 

Približevala se je jeseň. Na Otok je prišlo nekaj znanih go- 
spodov. Vzbudilo se je hipoma hrupno življenje. Prej skoro smrtnotihi 
dvor^apolnil se je cez noc s šumom in hruščem. 

Prvi je bil prišel gróf Lindenholz. Tanka dolga prikazen po- 
stavljena na tanke dolge noge. Če se je na obrežji otoškem sprehajal, 
videti je bil kakor flamingo iz afrikanskega močvirja. Dve strasti je 
imel ta gróf. Bil je v sebe strašno zaljubljen. No i)a to je strast, 
ki ni redko sejana po božjem svetu ! A da je v sebi občudoval velikega 
umetnika, in da je s svojimi skicami preganjal ves svet, to se je 
uže težje prenášalo. Lazil je po gozdovih z barvami in mazilci v 
predalu, strašil pastirje, ter risal denes to, jutri ono drevo. Govoril 
je veliko, a neslano. Pravilo se je, da se je bil cez zimo zagledal v 
domáco groíinjo. A sedaj je bil prišel na Otok z namenom, da bijo 
izvabil iz vdovskega stanú. Imel je tenak organ, in rad je kričal 
v družbi. 

„Kriči kakor pav!" trdil je barón Nebelberg, ki se je bil takoj 
za grófom oglasil na Otoku. Ta barón je bil, kakor se je vedelo in 
sploh govorilo, skoraj popolnoma blazen. Ko je bil ])rišel na Otok, 
bile je njegovo prvo dejanje, da je skozl vežo prijezdaril na suho- 
rebernera konji v družinsko sobo, ter prestrašil pri južini sede6e 
hlapce in dekle. 

Nekega dne pripeljal se je tudi vitez Trd, ud staré i)lemenitaške 
rodovine. Nekje na Slovenskom je imel malo, zadolženo posestvo ; na 
pokopališči pa kos zemlje, na katerej so se pokopavali izključivo samo 
udje iz njegove rodovine. Nekdaj so pokopali revno kmetico tako, da 
je z nogami sezala uže na aristokratično pokopališče. Naš vitez Trd 
se je o tem tako razsrdil, da so jo morali prekopati in v drug kot 
zagrebsti, ker to bi vendar strašno bilo, če bi v sosedstvu tako čistega 
pokolenja spala večno spanje ženská, ki je bila samo kmetica! Ta 
eksemplar je bil torej tudi prišel ter postavil svoj šator na Otoku. 



MWt Dr. J. Tav-čar: Otok in Struga. 

Nosil je vedno rokavice in malo je govoril S saboj pa je vitez Trd 
privlekel dolgočasnega svojega siná Rudolfa. Ta sin je bil v malej 
úradnej službi, a úpal je pri starem svojem imenu na lepo karijero. Z 
mrtvaškobledim svojim obrazom, kateremu je čepel v sredi mogočen, 
zakrivljen nos, in s pustimi lasmi, ki si jih je okrog mogočnih ušes 
česal v dolga dva repa, bil je mladi ta človek, oblečen v moderne 
obleko, tipus pravé dolgočasnosti. Če si ga pogledal, zdel se ti je 
kakor živo pokopališče, ki se je léno vlačilo okrog. 

Prišla sta tudi dva vojaka. Jeden je bil gróf Egon, bratranec 
grajskej gospici, drugi pa prijatelj njegov, katerega ime pa ni važno. 
Ta dva sta s sabljami rožljala po pesku, ter mladim dekletom pravila, 
kar jima je le prišlo v možjane. Gróf Egon je bil lep a surov 
človek; znan pretepač, ki je pri najmanjšej priložnosti takoj pograbil 
po orožji. Čez desno lice se mu je skoro do ušesa vleklá dolga 
brazgotina, katero je bil iztaknil v častnem dvoboji, kakor je rad 
pripovedoval. Bil je silno močan. Nekdaj, ko je po noci lazil za 
kmetskim dekletom, napadli so ga štirje kmetje; a s polenom je 
otepel in razgnal vse, tako da se ga od tedaj ni lotil nikdo več. 

Končno moramo še povedati, da je bil tu še barón Julij Bontoux, 
največji lenuh svojega stoletja. Tudi ta je bil nekaj v sorodu z 
grajsko gospo. V svojej mladosti se je bil priženil v bogato aristo- 
kratično hišo ter nekrasnej ženi prodal lepo svoje telo. Živel je 
potem za denár svoje žene, dokler ga niso z mesečno plačo odpravili. 
Potlej je živel po zimi v mestu, po leti pa pohajkoval pri prijateljih 
okrog. In če mu je ravno denár pošel, priplazil se je po noci do 
svoje žene, ter jej s prilizovanjem izvabil, kolikor je hotel. S polnim 
žepom pa je takoj zopet odpihal, ter prijateljem pripovedoval, kako 
da je njegova „stará" srdito nespametna. 

To je bila družba, katera je tedaj hrumela po Otoku. Moralična 
njena notranja vrednost ni bila Bog si ga vedi kako veliká. A živeli 
80 v radosti, jahali, vozarili se, veslali s čolni po reki, ribarili s 
trnikom ali pa zahajali s psi na lov. 

Gróf Egon je dobil od domače grofinje milostiví úkaz, da naj 
napravi však dan program. Postal je nekakov dvorni maršal, in na- 
penjal je dan za dnem vso svojo fantazijo, da bi iztaknil kaj novega. 
Po noci na vodi so zažigali bengaličen ogenj, izpuščali rakete, po 
dnevi streljali na tarčo in počenjali so Bog ve kaj vse še. 



Dí. I. ŤAti&t: Otok ítí SťrHgá. 17í 



Prve dni meseea septembra napovedal je gróf Egon veKkansk 
lov na planinah in rebrih, razprostirajočih se nad Otokom. Na vse 
jutro so se zbrali hlapci na dvorišči, ter krotili cele trópe psov, 
lajajočih in po divjačini hrepenečih. Vse je bilo krásno urejeno. Ženstvo 
se je vsedlo na vozové, v katere so bili upreženi prozajični vôli, da 
bi vlekli gospodo navpik po slabih hribovskih kolovozih. Mej smehom 
in radostnim govorjenjem odrinili so v goro. Ko pa so prišli v grič, 
ponehala je govorica, ker ženstvo se je kmalu utrudilo od počasne vožnje 
in vednega suvanja tijä in sem. 

Dospevši do „zbirališča", razkropila se je vsa družba po pro- 
storih. Potem pa so se razpustili psi in pričelo se je tisto divje 
lajanje in razgrajanje v gori, ki je na vse jutro budilo nedolžno 
žival k smrtnonosnemu pehanju. 

Kontesa Serafina dobila je svoje mesto pod malo pogorsko 
senožetjo na razpotji, od kodar se je videlo v dol ravno na Strugo 
in zapuščeni njen vrt. Nekaj čaša je poslušala, kako so psi gonili. 
Potem pa se je je lotil dolg čas. Gracijozno svojo puško je naslonila 
ob drevo, sama pa se usedla na mah, ter se veselila jutranjega zdra- 
vega zraka. Sesvakala si je cigarete, ter počasi vleklá dim iz nje. 
Njena mlada glavica pa se je pri tem zamislila in pred duh jej stopila 
podoba baróna iz Struge. Lucija je trdila, da je čeden človek, ali 
ona tega ni pripoznala. Da ni čeden človek, to je kontesa Serafina 
vedela gotovo. Ali bil je tudi surov, umazan in v vedenji práv kakor 
kmet in še hujši! — 

Tedaj je prišel po poti gróf Egon. Orožje je bil vrgel čez ramo 
in počasi je korakal proti dekletu. 

„Ničesar ne bode! Vse se jo obmilo na drugo strán! Ti pro- 
kleti psi!" 

In jezno je vrgel puško v travo , sam pa se vsedel v dekle- 
tovem obližji. 

„Tam sem slonel, ter zri v jasno jutro. Pa se me je polotil 
dolg čas, in sem si dejal: poglej, kaj počenja sestričina Serafina!" 

Vlegel se je z glavo v rosno travo in ko je dekle dejalo, da 
bi mu utegnilo škoditi, odgovoril je lahno: 

„Vojaku taká stvar ne škoduje! Ali odpusti, da se ne vedem, 
kakor v salónu. Tako ležati in gledati v modro nebo, zdi se mi poetično. 
Ta poetičnost je moja nesreča, ter me dela slabega vojaka. Ali kadar 
zrem v modro nebo, sem srečen, kakor bi zri v najčistejše žensko 



178 I5r. I. Tavčar: Otok in Struga. 

oko. In tvoje oko, Serafina, je tudi tako modro nebo, da bi človek 
vedno hotel zreti vánje!" 

Te besede je govoril mehko, kipeče, ali vendar niso napravile 
zaželenega vtisa. 

„Egon! odgovorila je kontesa ostro, lepo te prosím, nikar mi 
ne izpridi lepega jutra! Te tvoje podobe in fráze poznám uže vse! 
Modro oko, modro nebo ! Potem prestopiš k jutranjej zori in k rudečim 
mojim licem, ali pa k zlatim solčnim žarkom in bliščečim mojim po- 
gledom! Moj Bog, dragi mi bratranec, ali še nisi opazil, da me s 
takimi besedami dolgočasiš!" 

„Serafina!" vskliknil je, ter se vzdignil iz tráve, „„in ti mi ne 
veruješ, da mi prihaja vse to iz srca!"" 

„„Iz srca!"" in smijala se je, „„iz srca! Egon ne postani mi 
melanholičen ! Ali dozdeva se mi, da si denes pripravlj en k náskoku ! 
Boljši bode, če napraviva midva jasnost mej saboj ! Po naključbi 
sem dobila v roke pismo grofinje, tvoje matere, ter iz njega uganila 
skrivne namere, katere kujeti tvoja in moja mama. Te namere tičejo 
se mene in tebe, Egon! In ne motim se, če tvoj prihod na Otok 
devljem v zvezo z onim pismom. No, pa vedita ti in tvoja gospa 
mama, da je škoda čaša, in da ne bodem nikdar hotela postati to, 
kar je tvoj prihod tu sem nameraval. To sem ti povedala, da se ne 
bodeš trudil več, in da mi ne bodeš več kalil mimih trenutkov z 
nepotrebno svojo poezijo!"" 

Planil je kvišku. 

„Serafina! ti me ne bodeš nikdar Ijubila!" 

„„Nikdar!"" 

„No, to bodemo videli! Vse ob svojemčasu! Ženské ste mehke 
stvari in čez noc se izpremeni vreme v vaših srcih. Črni oblaki 
sovraštva izgineje in pošije solnce Ijubezni! No, bodemo videli!" 

Dejal je čez prsi roki in zri jej v obraz. 

(Dalje prihodnjič.) 







L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 179 



Ivan Ž. V. Popovié, 

slovénsk pisatelj. 

Spisal L o v r o Zváb. 

(Dalje.) 

imo gredé povédimo, da je opát Aleksander III., mej svetom 
Fixlmillner imenovan, ki je umri 1 759. L, v Krernsmiinstri založil 
c. kr. akademíjo, s katero je bila združená plemenitáška učíl- 
nica in stolica bogoslovskih ter pravoznanskih naukov. Tega opáta 
je cesarica Marija Terezija zeló čislala. Fixlmillner je v Kremsmiinstri 
še tudi postavil velikánsko poslópje — zvezdárno, katera se je zidala 
deset let in stala nad deset tisóč goljdinarjev ; dodelala seje 1758. 1. 
(Benediktinerbuch : Kremsmunster). 

Popovič si je bil svoj odhod iz cesarice Marije Terezije dežél 
sam postavil na vzpómlad 1 746. leta, kakor nam pripoveduje njega 
spis: Untersuchungen vom Meere na 382. stráni i. d., ter knjige 
so mu bile vse v zabôjih na dolgo jwpotovanje pripravljene ; a pri- 
jatelji so ga nagovarjali, da bi počakal vsáj še mešec dnij, ker so 
ceste jako l)latne in razdrte od nei)restanega dežja, da mu zatorej 
kola s knjigami vgólbnejo v razoráne jarke, od koder bi je bilo s 
téžka zopet izkopati. Poslušal jih je in ostal; v tem je hodil po 
okolíni, kajti bil je od poučevánja na Kremsmiinsterskej akademiji 
do konca oproščen še poprej, ne U se je mogel sam nádejati. Spazil 
je posebne gobe na prekópnjah máhoma po snegi. Ker ní hotel, da 
bi mrzko ter neprijetno in težavno vkládanje mnozih knjig v zabôje 
bilo zamán stvorjéno, zategadelj jih ní smel zdaj uže zopet jemati 
na dan, a zabeléžil bi si te gobe vender bil tudi rad. . Napósled je 
ukrenil, opisati je do črte na tánko, da bi jim kesnéje z láhka bilo 
poiskati imén. A kaj se zgodí? Naglo mu jame nedostajati prepo- 
trebnih latínskih besed, s katerimi bi mogel šarôto (barvo) do dobrega 
povédati. Mislil si je: najbolje, da naslikam vsako gobo posébe, 
kolikor jih nájdem razlíčnih. A zvedel je takój, kakó resníčen je 
francozki pregovor: „le riche fait comme il veut, et un autre, comme 
il peut", (bogatec dela, kakor sam hoče, a drugi Ijudjé, kakor mogó). 
V náglici je napravil knjigo raznim šarôtam, zbíral sviléne, volnéne 
in suknéne krpe vsake šarôte, kar koli jih je mogel najti raznega 



180 L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 



cvetú, in tudi usnijéne ter kožené kosce je znášal in jih v knjigi po 
rédu vrstíl šaroto za šaroto. Prostor mej posámičnimi krpami je na 
papírji pomazal sé skoljčnim šarflom (Muschel-Färbestoff). Iména je 
vsakej šarôti posébe dodával z latinskim jezikom; a kadar mu je 
latínskih beséd nedostalo, pisal je druge, nove, vzprijéte od živálij in 
raznih stvaríj, kar se mu je kóli zdelo, da ima táko šaroto, kakeršna 
je bila goba. Ako se je domíslil dobre neraške, vlaške ali francozke 
besede, máhoma jo je zapísal tja, kamor je bilo treba, samo da je 
šaroto zabeléžil ter bi mogel sam sebe razumeti, kadar bi zopet čital 
svoje opise. To knjigo je nosil vedno sé sobój, ako je hodil vgóbe; 
a kadar je šarôtam stanovítil imena, dožíval se je vzorkov, o katerih 
smo zdaj pripovedovali. Za vsacih osem ali štirinajst dnij so izpod- 
pehávale druge nove gobe, vse različne od poprejšnjih, in teh zopet 
ní hotel ostaviti neopísanih v avstrijskej zemlji; zatorej sta mu iz 
jednega méseca prodólženega prebívanja vzrástla dva, vzrástli so trije 
in še vec. Odpótiti se je vender hotel na jésen; a tla so mu bila 
prepolna različnih gob, — s prostá, zima ga je bila prehitéla nad 
gobami, in takó je leta bilo konec, predno je on to delo zvršil. 
Kólikšne učenosti se je Popovič bil pozneje dokopal v prirodoznan- 
stvi, o tem svedoči slávni Jos. Sonnenfels, dvomi svétnik in pro- 
fesor na Dunaji, ki ga zaradi te vednosti nehoté hvali, da-si mu 
drugače neprijatelj, govoréč: „prvá moja prošnja je bila, na Dunaji 
dobiti stolíco nemškega slovstva; a níso mi je dali, ker je na njej 
uže sedel nekdo drug (Popovič), ki je Linnéja bolj poznal nego li 
Hallerja in Hagedorua, ter uže trikrát v učílnici javno modroval, ali 
je „c" pravo nemško písme ali ne, a tega vprašanja še vender ní 
bil rešil." (De Luca, Das gelehrte Oesterreich 1778., II.. 156.) 
Popovič je gobe nabíral in živel ob svojem. Gospôda mu níso v oláj- 
šek ponudili ni kosca kruha, če tudi jim je njega delo, kakor si je 
mislil, obilo koristi obétalo ; kajti namérjal je opísati vso okolíno vsa- 
cega goboplodnega kóta in po širocem sveti razglasiti sósebno ona 
mesta, koder so rastie najimenítnejše gobe. Čudne misii čudnega 
možá! Zatorej so se mu tudi posmehovali in rékali, daseje pogli- 
váril (ker je nabiral glive ali gobe), oponašáje mu, zakaj si ne 
poišče dostojnejše službe, katero bi z láhka opravljal, samo da bi 
hotel. A njega boljši prijatelji ga níso takó osorno sodili. Poslušajmo, 
kakó on sam góvorí o tem (Untersuchungen vom Meere, na 384. str.) : 
„veselja k prirodoznanstvu je povsod premalo; a ne dá se tajiti, da 



L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovií. 181 

SO to žalostní nastópki jadno osnovanih učflnic „Ignoti nuUa cupido." 
Vseh trinajst let, kolikor čaša sem hodil v učílnice, nísem nikdar 
slišal imena „história naturalis" ; lehko bi uže bil „magister liberalium 
artium et philosophiae" ali „doctor theologiae", ne vedóc, da imamo 
na sveti ustanóvljen náuk, po katerem je razpoznati: bílje, drévje, 
živáli, raznolično prst, kámenje in rude. Besedo „botanika" sem prvič 
v tridesetem léti slišal od nécega lekárnika. Ker mej svojim delom 
nísem nikakor mogel upati na tujo pomoč ter me je bližnje poto- 
vanje vedno opomínalo, prihraniti si nekoliko penéz, a ne trošiti jih 
nepotrebno, zato si nísem utrpel najéti nosáča: v gôzde sem hodil 
sam z oprtnjákom (oprtnim košem) na hrbti, in ga domov nosil, gob 
do vrhá polnega. Ljudjé so se čudili, in kadar sem šel mimo, tékali 
iz hiž, gledáje za menój, dokler jim nisem izginol izpred očíj. — Ali 
potrébneje se mi zdĺ govoriti o drugih neprilikah in težavah, ki so 
me ovírale mej opisovanjem avstrijskih gob. — Bival sem pri samo- 
goltnih, neumnih, zlovôljnih in osôrnih Ijudéh. Treba je bilo drage 
novce plačevati za bedni stan ter za smrdljivo mesó in star, plésniv 
kruh, česar nikakor níso smeli na mizo dajati Ijudém v svojej kŕčmi; 
a vrhu vsega tega so se delali, kakor bi jaz od njih imel Bog vé 
kólikšno Ijubáv in dobroto! Moja stanica je bila podzémeljsk brlog, 
karaor so skozi razbito steklo temnih óken k meni lazile zelene dre- 
vésne žabice, krastaváče, belouške in druge kače. Drevésnim žabicam 
se je svetloba moje lúčnice (lampe) zdela posebno lépa. Kadar sem 
pisal, na roko so mi priskakale in potem šle na svéčnjak ter ondu 
po vso ure sedéle, z očmí pomežkovále, lúči gledale v zúbelj ter se 
igrale, napihujóč bela grla. Mnogo Ijubše so mi bile od stánog (Asseln), 
lazéčih po mizi in po stenah; a po mojej postelji je gomzélo vse 
polno druzih živalic. Po deskah pôdnicah je rástla neka drugačna, redka 
goba, izmej onih, ki se latinskí imenuje „agaricus". Mislil sem, da 
ta goba morebiti še nikoli ní bila opisana. Zavonjála je po vsej 
stanici; a smrdela baš ní. Vender je bila neprijetna zaradi svojega 
premóčnega zadáha,- kateremu nísem z lepa mogel najti razlôga. 
Zatorej poklíčem dva od svojih sosedov, katera sta bívala v sobah 
vzpóred moje: prvi je bil tkalec, drugi nekdánj črevljar, a zdaj uže 
ní šíval, ker so mu bili vse prodáli. Njiju povprašam, od kod li bode 
ta duh uže nekoliko dníj? Takój oba zavpíjeta ob enem: „taká goba 
je to! Zdolaj raste ob židi na tleh." Naglo sta jo našla in pripo- 
vedovála, da je te gobe po oblížji povsod obilo, zlasti po sobah, 

13 



182 L. Žvab: Ivan Ž. V. PopoviC, 



katere so pri tleh in vlažne. Svojej temnici mi je biti hvaležnemu, 
da sem to našel in moje trpénje ní bilo brez nebedne koristi. A še 
nekaj sem zasledil v rečenem briogi: po pléčih ónih knjig, katerih 
še nísem bil spravil v zabôje, po črevljih in po starih gobah so se 
rodíle štirí vrste plesni. Mahoma sem razumel, da je plésen pravá 
rastlina, ki ima seme itd. Bilo je mnogo raznolíčne plesni, ter vsako 
vrsto posébe sem jaz imenoval po svoje, misleč, Bog zna, kaj sem 
novega izteknol! A kadar sem v Kezni razložil svoje knjige, poka- 
zalo se mi je, da so me drugi tudi v tem uže prehitéli." 

Kolika skrb je Popoviča bila gób in slovenskega jezika, o tem 
svedoče tudi vrstice, katere preložené podajem iz „(Wiener) Jahr- 
bticher der Literatúr", stojéče v 76. zvézki (1836. 1.) na 178. stráni, 
kder Hammer-Purgstall v sestavki „Orientalische Literatúr" 
piše: „dovolj bodi, samo nekoliko besedic dodáti učenému tolmačflu 
Elfijeta. Na 22. stráni v opomnji o trojih gobah, (arabski) imeno- 
vanih: ekummu, aasakil in binatol-ewber, čitamo: „je con- 
serve les noms arabes de ces diverses sortes de truífes, parce que 
j'en ignore la synonymie." To dopolnjujemo takó: e k um m je edín- 
stveno čislo, a mnoštveno slove : k e m a e t ali k u m u , in to znači 
néko gobo (agaricus campestris Linnei), katere arabsko ime se je 
ohranilo i v nemškej besédi : Kuckenmucken in v slovenskej : 
kúkmak, o čemer je pogledati v Popovičev spis: „Versuch einer 
Yereinigung der Mundarten von Deutschland" na 303. stráni. — 
A mi čitatelja prosimo, k ternu naposled primeriti še besédo: kúp- 
njak v Erjavčevej „Potnej torbi" v letopisi slovenské Matice, 
1879. leta na 122. stráni. 

Popovič, ostavivši 1747. leta Kremsmiinster, otide v Kezno in 
trdno nakáni, odtod naglo iti dalje. A ker so ga rézenski in niren- 
berški učenjaki posebno prijazno vzprijeli, ukrene pomuditi se nekaj 
čaša. Takó so minola tri leta. Ondu se je zdržema bavil z rastlin- 
skim bogatstvom Bavorské, a vender mej tem ní zalenobil ni zgodo- 
vinskih ni jezikoslovnih svojih dél. 

V Rezni je Popovič jel pisati knjige in stopil mej učenjáke. 
Objavil je raznovrstno iziskávanje v X. déli Rézénskih „Wôchentliche 
gelehrte Nachrichten", ter na svitlo je tukaj prišlo tudi prvih devet 
pol njega knjige: „Erstes Probestiick vermischter Untersuchungen. 
Regeusburg 1749", o čemer P. Marko Pohlin molči. 

(Dalje prihodnjič.) 



Fr. EVjavec: Rák. 183 



Rak. 

Spisal F r. Erjavec. 
(Dalje.) 

Členarji — in kakor vemo, spadá mej uje tudi rák — imajo 
to skupno in osobitno svojstvo, da jim je več ali menj trda in skor- 
jasta koža od neke posebne snoví, kí je najbolj podobná rogovini. 
Imenujemo jo k i t i n. Ta telesná skorja je zložená iz mnozih pretencih 
skladov ali nasadov, ki so se redoma izločali iz tenké nežne kožice, 
s katero je vse telo zaodéto. Ko se je kitinov ôklop utrdil, uklenena 
je živalca vanj in vsa dalnja rast je odsle nemogoča. Rujavi hrošč, 
znani kvarljivec, ki na vzpomlad pririje iz tale zemlje, stopi na cvetoči 
svet gotov in dorasel. Mej njimi ne nahajamo taeih, ki bi jih mogli 
otrokom ali mladéničem primerjati. Razen neznatne spolne razlike 
so si vsi enaki in taki ostanejo do konca svojega — sicer dosti 
kratkega — veka. Takó je tudi pri metulji, pri bučeli, pri muhi, s 
krátka: pri vseh žuželkah Kolikor je vsaka mislila rasti, storila je 
to v prvej mladosti, na prvej stopinji svojega razvitka, kot zaplivek, 
ali kot gosenica, ali kot podjéd v zemlji. 

„Práv!" oglasi se nekdo. „Ne zameňte, meni to razlaganje ni 
popolnoma jasno. Nečem vam sicer prerekati, ali povedati vendar 
móram, da se mi to ne zdĺ, kakor bi bilo pribite. Kot dečak imel 
sem veliko veselje z rogaci, imel sem jih čaši vse polno v záporu. 
Tu je bilo vsakovrstnih, velikih in malih. Poleg korenjaka, katerega 
bi se bil skoro zbal, ko je moško korakal proti meni, bili so pa tudi 
taki pritlikavci, da bi bil človek lehko pomislil, da so sinovi onega 
velikána. In jaz sem takrat v resnici mislil, da je takó. Ali je to 
morebiti samo po izimki pri rogačih?" 

Vzemi dva mladíčka iz istega legla, recimo dva prasička, 
osebi ja ter enega hrani z uborno in malovredno krmo, druzega pa 
namesti poleg korita, vedno polnega slastne in tečne hrane. Drži ja 
takó leto in dan, potem svoja gojenca oglej, premeri in pretehtaj. 
Uveril se bodeš, da je mej njima velikánska razlika. Takisto se ima 
ta stvar pri rogačih. Niso se vsi gojili pri istem koritu. V tem, ko 
je eden imel najboljše hrane na izbér, otepal se je drugi z revščino in 

13* 



184 Fr. Erjavec: Rkk. 



prestradal je morebiti vso svojo mladost. Tisti mali rogački niso 
mladici, temveč samo v rasti zaostali stradalci, krnjavi „lačenbergarji". 
A kar so zamudili v mladosti, tega nikdar več ne pridobé. 

Pa vrnimo se zopet k našemu raku! 

Vsakdo vé, da pri rakih ni takó, da je namreč mej njimi, kar 
se dostaje velikosti, isto razmerje, kakor na pr. pri Ijudéh. Tudi 
mej raki nahajajo se poleg možakarjev in starcev tudi tenki, nade- 
polni mladeniči in drobni otročiči. Njemu torej ne veljá pravilo, ki 
smo je malo prej ustanovili žuželkam, kajti on raste vse svoje žive 
dni v eno mer. 

„Tedaj njega ne stišče tista tesná in tóga kitinova srajca, o 
katerej je bilo rečeno, da je vsem členarjem skupno svojstvo?" 

Stišče ga, stišče! in še kako! Ta srajca je pri njem še trša, 
ker ni od samega roženega kitina, nego se je vanjo sesélo še polno 
ogljenčevokislega in fosforovokislega apna, ki dela rakovo kožo trdo 
in skorjasto. Práv takó se tudi človeku in drugim živalim trdijo kostí 
ki so s prvá tudi mehke in hrustánčaste. 

„A kakó je vendar raogoče, da se širi rakovo telo, dasi je speto 
v tako tesán in ni malo gibek ôklop? Morebiti vendar le z rakom 
raste tudi suknja?" 

Ne! Rak si pomaga s tem, da sleče staro srajco, kadar mu 
prihaja pretesna, ter si napravi novo. Lehko in hitro rečeno, ali 
težko in mučno storjeno. Ta mena dela raku preglávice dovolj ; dnevi, 
v katerih se vrší, so raku gorjupi dnevi, pravi pas j i dnevi. Kajti 
ne samo, da mu je treba sleči ôklop, izuti noge iz mnogih tencih 
golenic, izvleči mesnate roke iz tesnih škarij in naposled potegniti 
rep iz obročkastega tulca, vrh vsega tega morajo se oléviti tudi oči 
in oboje tipalnice in nekoliko celo — želodec. Kaj menite, to ni 
sala ! Zato tudi ni čuda, da mu uže nekaj dnij poprej odpové želodec 
in da izgubí vso slast do jedí. Prevrat začenja z „velikim postom". 

Kadar rák čuti, da se bode treba premladiti, umakne se v kako 
mirno zavetje, kjer se mu zdĺ, da bode, prost vseh nepotrebnih zijal 
in sitnih draživcev, niogel mirno opraviti imenitno delo. V tem mu 
je gomja trda suknja začela odstopati od spodnje nežne kožice, ki 
je vsa z rudečimi žilicami premrežena in s črnimi pikicami posuta. 
Ako tacega raka vzamemo v roko in rahlo nanj pritiskamo, lehko 
čutimo, kakó se odstopivša skorja pod prstom údaje. Rak se vznemirja 
zmirom bolj in bolj, mencá sem ter tjá in tere nogo ob nogo. Zdajci 



Fr. Erjavec: Rak. 185 



se prevalí in vznak ležeč previja se in prevraca, kolikor mu dopušča 
trda (rbleka, dela z životom in z repom, giblje z vsemi nogami in 
oteplje s tipalnicami. Takó udelava in se napenje toliko čaša, da mu 
poči véz, ki veže hrbtni koš z repovim oklópom. Ko enkrat regne 
ta vez, postavi se rák zopet na noge ter si po tem trudapolnem 
delu nekoliko oddahne in počije ter si zbira novih mocij za nove 
múke, ki ga še čakajo. 

Rák začne iz nová delati in gibati z vsemi udi in vidno je, 
kako se hrbtni koš odmika od trupla ter se zmirom više vzdiguje. 
S košem se potem upre v kako stvar in se s prednjim životom trže 
nazaj, takó si malo po malo izvleče očí in tipalnice iz tesnih tokov. 
Sedaj veljá še noge dobiti iz obúvala. To je najtežavniše in najbolj 
boleče delo. Tu se celo rado dogaja, da mu se ta ali ona noga utrga. 
Golenice sicer razpokajo po dolzem in tudi škarje regnejo na dnu, 
ali pri vsem tem ima polno trdega dela, predno vse srečno izdere. 
Ko so noge enkrat izute, izlušči se rep hitro iz svoje staré lupine. 
Vsa lev se vrší dosti naglo, ko je regnila hrbtna vez, ne mine pol 
ure in rák bi se lehko pokazal v novej obliki. 

Da, lehko bi se pokazal , ali se neče pokazati , ker dobro vé, 
da takšen, kakeršen je zdaj, se ne sme pokazati Vsaka žaba bi se 
ga lotila. In s čim bi se bránil, ko je ves mehák kakor maslo? Pa 
kaj žabe! Zarad njih bi še ne bil v tacem strahu. Ali ščuka, ščuka! 
joj kakó bi hlastnila po njem! Pa tudi raki, njegovi bratje, ščipali bi 
od tolicega trpljenja onemoglega siromaka od spred in od zad ter bi 
kose živega mesa trgali z njega. Zato moj rák mekuž po svojej 
starej navadi ostanl lepo v zavetji in zavleci se v najminiejši kotiček 
ter počakaj štiri ali pet dní, da ti kitin in apno utrdita novo kožo, 
da bodeš mogel pogumnega srca zopet zabroditi v motne valové in 
prerojen junák čilih močij stopiti na staro poprišče, kjer 

„ . ., somov vojska pod vodo ne mine 
In diTigih roparjev v dnu globočine." 

Rák se menda preoblači navadno samo enkrat na leto, a če 
donese potreba, tudi dvakrát ali celo trikrát in sicer o poletnem 
času, ko ne primanjkuje živeža in je voda prijetno topia, tedaj največ 
meseca julija in avgusta. No vendar sem uže o Kresu v Podnanósici 
našel prelévljenega mekuža. 



186 Fr. Erjavec: Räk. 



Z novo kožo povrača se mu spet stará slast do jedí v po- 
dvojenej meri in kmalu je nadomeščeno in poravnano, kar se je za 
„velikega pošta" zamudilo. 

Uže iz raznokake malenkosti se je pokazalo, da je rák osobitne 
korenine možák. Še posebno pa nam se odkrije resnica tega izreka, 
ako preiščemo in razgledamo rakov želodec. To je res želodec svoje 
vrste! Robät in zobät želodec. Njega notranja koža ima namreč tri 
podolgovate trde plocice od kitina - nam uže znanega — , in na 
teh pločičah ' so nastavljeni trdi zobki, S temi pločicami in s temi 
zobki gibljejo posebno mišce, ki takoj začnó delati, kakor hitro po 
goltanci pridrsí kak zalogaj v želodčevo vrečico. V tem hipci se stme 
vsa ta napráva kakor mlinski tecaj in ne neha mleti, dokler ni vse 
pretrto, zdrobljeno in prežmíkano. Kar čeljusti niso mogle ali uteg- 
nile zgrizti in zgleviti, to vse opravi želodec s pomočjo omenjenega 
strugala. 

O mati príroda! zakaj nisi tudi človeku dala tacega želodca? 

Blagovoljni bralec! menim da bodeš sedaj še bolje razumel in 
znal oceniti težke vzdihe, ki jih v „j e ži na Par na s" rák zdihuje. 
Videč, kakó je keber pevca Keberskega mesto v zračne višave proti 
Parnasu zanesel v bližnje blato ter ga onde odložil, zaplače milo iz 
žáljenega želodca: 

Ti bodeš črvém v želodci segníl, 

Ti rakov z mesom ne bodeš redíl, 
Oh, ne bodeš redil! 

Ko v vodo bi keber zanesel te bil, 

Tnď jaz bi se tvoje kože lotil, 
. Oh, kože lotil! 

O Človeče! ali čutiš globočino in tehtnost rakovega občutka? 
ali se moreš zamisliti v to neizmemo bolečino? Kakó pomenljiv je 
ta „oh"! Kakó težko se mu je utrgal iz dna praznega želodca, v 
katerem je sama misel na mastni zalogaj uže zavrtila strugalo. — 
„Tuď jaz bi se tvoje kože lotil." Pa bodi si ta Keberski še takó 
médel in mršav, bodi si njega koža še tako trsna in žilava, on bi 
se je vendar lotil, ker ima vso pripravo za to. Saj nesreče, smrti 
tému Keberskemu ne želi, zastran njega naj bi živel, dokler bi se 
mu pohtelo, dá, še privoščil bi mu bil, da je prišel na Parnas in da 
si je zaslúžil prvo darilo. A ker se je uže nesreča zgodila, zakaj ga 
ni keber rajši v vodo zanesel, kjer bi bil z mesom redil rake, a ne 
prostih črvov. Ne dá se tajiti, da iz raka govorí nekoliko tudi zavist 



Fr. Erjavec: Rak. 187 



in saraopašnost, ali ta čut je splošen živalski in ne moremo mu ga 
v greh vpisavati, izlasti pri praznem želodci ne, Kdor ni v sebi 
počutil nikdar nič enacega, poberi kameň in vrzi ga v raka. — 
„Oh! kože lotfl!" 

Uže zgoraj smo nekje rekli, da se mora raku obléviti tudi 
želodec. In to je živa istina. Vse, kar je v želodci trdega, tedaj vse 
kitinove pločice in vsi zobki, s krátka: vse strugalo mora se o tej 
zgodi obnoviti. Sedaj je tudi gotovo vsacemu razumno, zakaj drugače 
tako ješč rák za levitve izgubi vso slast do jedí. Kdo bi mislil na 
jed, ko mu se lúpi želodec? 

Sami sebi morali bi očitati površnost, ko ne bi o tej zgodnej 
priliki omenili neke stvarí, ki je v živej zvezi z rakovim presvlakom. 
To so namreč rakove očí, kakor jih navadno zovejo. Pred levitvijo 
nahajamo z desná in z leva v želodčevem kótu dva bela kamenca 
lečaste podobe. Nekdaj so bili ti kamenci jako imenitni, rabili so kot 
osobitno zbravilo v mnozih, izlasti v želodečnih boleznih, mogoče, da 
nekjé praznovernim Ijudém rabijo še sedaj kot domáce zdravilo. Učeno 
zdravilstvo jih je uže dávno -ostavilo in pozabilo, in sicer po vsej 
pravici. Razkrojitev je namreč pokazala, da te rakove očí niso druzega 
nego ogljenčevokislo apno, da torej v človeškem želodci ne morejo 
nič drugače delovati nego na pr. košček kréde. 

A čemu so te „oči" raku? Tudi tému se ni težko domisliti, 
ako držimo na umu, da kamenca po levitvi izgineta in da se zato 
rakova mlada koža hitro utrdi, rekel bi okamení. Te „rakove očí" 
so tedaj apnena zaloga, katero si je rak napravil, da mu potem, ko 
se je preoblekel, ni stopram treba gradiva za novo suknjo znašati in 
prirejati, temveč da ga ima pri roki, kakeršnega in kolikor mu ga 
je treba, da more čim prej iz radovoljnega zapora zopet v svet. 

Kdo drugi bi morebiti rekel: Ta kamenca sta namenjena, da 
raku prikrajšata „veliki post." Tudi dobro! 

Poglavja o rakovej koži ne moremo okončati, da ne bi katere 
rekli o rakovej barvi. Živ rak nemá, kakor je znano, nobene práv 
določene. Nekam zamazano rujavo zelenkast je; iz te vode morebiti 
nekoliko bledejši, iz one zopet temnejší. Toliko krasnejši je pa, kadar 
je voda nad njim prevrela. Tedaj zažarí v čuda lepem rudečilu, da 
ga je milina gledati. To rudečilo se dá samo še s soboj primerjati. 
„Rudeč kakor kuhan rak", veh pregovor. 

Od kod ta prememba? 



188 I. Hribar: Novejša čeSka literatúra. 



Živ rak ima v sebi dve barvili, — nekateri trdijo, da še več — 
namreč neko rujavkasto in neko rudeče. V živej živali se ti dve 
barvili mešati in pokrivati več ali menj, zato tudi nobeno ni čisto 
izraženo. V vrelej vodi se pa rujavo barvilo razprostí, ostane torej 
samo rudeče, katerega vrela voda ne more izpremeniti. To bi utegnilo 
še celo tebe zanimati, račji prijatelj, ki si rekel: rák naj bode tolst 
in velik, za vse drugo te ni briga. 

(Dalje prihodnjič.) 



Novejša óeška literatúra. 

Piše Ivan Hribar. 

L 

Od leta 1817. do 1848. 

Takrat, ko sta se pri nas trudila Trubar in Dalmatin, da uvedeta 

slovenskí jezik v knjige, bližal se je češki jezik uže svojemu „zlatému 

veku". Literarno gibanje, ki se je za modrega kralja Karia I. jako vspešno 

razvijati začelo ; ki je mej poznejšimi verskimi prepiri čedalje bolj oživelo, 

doseglo je namreč za vladanja Rudolfa II. (1575 — 1612) svoj vrhunec. 

A skoro takoj za tem bilo je popolnem zadušeno. Nastopila je namreč 

tridesetletna vojska in odbojevala se je za češki národ tako usodna bitva 

na Belej Gori (1. 1621.). V žalostnih časih, ki so po tej bitvi nastali 

vsemu českému národu, v časih, ko se je bil češki jezik izrinil povsod 

iz javnega življenja ter preganjal celo v rodbinskih krogih, pač ni čudo, 

da je vsakeršno literarno gibanje prenehalo. In to je trajalo mnogo, 

mnogo let, — trajalo je dve stoletji, kajti onih redkih spisov, ki so se 

bili v tem pojavili, skoro da ne moremo prištevati českej literaturi, ker 

so bili največ mešanica češkega in nemškega jezika; ako pa so vendar 

bili pisani izključno v češkem jeziku, nosili so na sebi znamenje onega 

ponižanja, pod katerim je zdihoval ves češki národ. Te spise ima češki 

literami historik samo registrovati, kajti kakega posebnega vpliva na 

daljši razvoj Češke literatúre niso imeli ; nasprotno, bili so ravno pisatelji, 

ki so se pojavili proti koncu osemnajstega stoletja — kakor bodemo 

pozneje videli, — največji nasprotniki svobodnega, na zdravejšo podlago 

opirajočega se razvitka novočeške literatúre. 

Novo, živahnejše literarno gibanje začelo se je še le v začetku 
tekočega stoletja, ko se je v nekaterih pisateljih — ^ posebno v Dobrov- 
skem, Pelcelnu in Procházki — vzbudila zavest o slávnej minulosti češkega 



I. Hribar: Novejša Češka literatúra. 189 

národa in ko je Dobrovský na podlagi svojih študij staroslovenskega in 
staročeškega literarnega jezika sestavil splošna jezikova pravila in za 
pesniško mero češko proglasil naglas za jedino pravilno načelo. Vendar 
se v tem času niti v pesništvu niti v prozi ni pojavilo kako posebno 
odlično izvirno delo, kajti pesniki tega čaša se niso mogli še oprostiti 
prejšnjih navad in osvoboditi dosedanje kritike, ki je pesniške proizvode 
sodila le po njihovej obsežnosti, a ne po vsebini; prozajiki pa so se bili 
preveč privadili zloga Veleslavinove dobe, ki se je posebno odlikoval s 
svojim bombastom. Najpravilneje je takrat pisal Josef Jungmann, ki 
je tudi izvrstno preložil v češki jezik Miltonov „IzgubJjeni raj" in Gôthe- 
jevo epično pesen „Herman in Doroteja", a kako malo so v onili časih 
Jungmanna razumeli, ter ga posnemati hoteli, dokazuje najbolje okoliščina, 
da njegove v resnici v BUrgerjevem dubu pisane balade mej izobraženim 
občinstvom niso našle toliko priznanja in v národu ne še toliko odmeva, 
ko dolgočasna pripovedovanja Šebestiana Hnévkovskega in Jana 
Nej ed léga, katera sta iste sujete ko Jungmann rabila v to, da sta 
pisala práv obsežne in dolgočasne epične pesni, ki sta jih imenovala 
balade. 

Leto 1817. pa je postalo za smer, v katerej se je imela Češka 
literatúra dalje razvijati, neizrečeno važno. To leto je namreč slučajno 
našel in objavil Vácslav Hanka „rokopis kraljedvorski", — one divne 
cvetice staročeské poezije, ki so v kratkem preložené bile v vse kultúrne 
jezike. Spoznavši ta znamenití pesniški spomenik starega veka začudila 
se je Češka izobražena družba — takrat seveda še jako mala — mogoč- 
nosti dikcije in svežesti mislij v njem se nahajajočih in „rokopis kralje- 
dvorski" ter skoro neposredno na to, namreč leta 1818. anonimno v 
Prago poslani „rokopis zelenogorski" postala sta za vsacega poznejšega 
češkega pesnika oni vir, iz katerega je zajemal, in oni vzor, katerega 
doseči je hrepenel. 

Ker se je 1816. v srednje šole spet uvedel česki jezik kot obligátni 
predmet, izdal je Josef Jungmann, kateremu mej 'vsemi češkimi pisatelji 
za ustanovljenje češkega pravopisa in pravilnost spisovnega jezika gre 
največja zasluga, svojo znamenite „Slovesnost", katera je mnogo pripo- 
mogla k probujenju národne zavesti; in ravno tako so uže leta 1813. pod 
uredništvom J. Hromádka začele na Dunaji izhajati „Prvotiny pekných 
úméní", v katerih je bilo mnogo izvrstnih, na razvoj jezika in mišljenja 
češkega plemenito vplivajočih sestavkov; — a more se vendar reči, da 
je objavljenje „rokopisa kraljedvorskega" največ k tému pripomoglo, da 



190 I. Hribar: Novejša Češka literatúra. 

je pozDejše živahno literarno gibanje nastopilo ono smer, katere še dan- 
denes ni popustilo, in ki je omogočila českému národu ustvariti literatúr. • 
na katero more po vsej pravici ponosen biti. 

Objavljenje „rokopisa kraljedvorskega" izpodbudilo je tudi dva nade- 
polna Češka pisatelja, takrat v Požunu živeča, namreč J. P. Šafárika 
in Fr. Palackega, da sta izdala spis „počátko\é českého basnictví", 
Spis ta dogotovil je Šafárik uže za svojega bivanja v Jeni, a v Požunu 
sta ga s Palackim skupno prepledala, popravila ter mu nekatera poglavja 
iz Palackega peresa dodala. V njem se jako ostro a duhovito izrazujeta 
proti dotlej navadnim pravilom verzifikacije, vsled katerih so se ali kar 
prosto šteli zlogi besedij, ali pa se je v obzir jemal náglas, ter progla- 
šujeta za jedino pravilno, ostankom starega češkega in klasičnim vzorom 
grško-latinskega pesništva odgovarjajoče pravilo, skladati pesni z obzirom 
na časomernost, t. j. na dolgo ali krátko izgovarjanje zlogov. 

Se ostreje pa grajata praznoto in trivijalnost dosedanjega češkega 
pesništva, ter obračata pozornost na vzvišenejše ideále. 

In kakor neposredna posledica tega duhovitega spisa izšla je 
leta 1821. J. Kollárova „Slávy Dcéra" pod izvirnim na^lovom „Basné". 
Te pesni elektrizovale so tako rekoč vse tedanje češko obéinstvo, ne 
sicer toliko po svojej pesniškej vrednosti, temveč vsled jarosti mislij in 
proroškega duba, ki veje v njih. Nikdo dosedanjih čeških pesnikov ni 
imel še poguraa ali morebiti nadarjenosti za tako visok vzlet. Vsi so živeli 
le v sedanjosti in se ozirali k večjemu še v preteklost. Jan Kollár, sin 
podtatranskí, pa je vzdignil svoj pogled in s proroškim dubom zri v pri- 
hodnjost, v slavno prihodnjost češkega národa kotdela vesoljnega 
slovanstva. In ravno v tem je Kollár velik, ravno zavoljo tega bo 
njegovo ime ostalo slavljeno ne samo pri Čehih, ampak pri vseh slovan- 
skih narodih. Kdo si pač more misliti plemenitejše srce nego li ono, ki 
oplakáva dávno vsled nemškega nasilja uže iz dandenes prekrasnih dežel 
iztrebljeni slovanskí národ; ki obžaluje, da se Slovani tudi sedaj še po 
teh in tolikih britkih izkušnjah krstijo z različnimi imeni, ki pa vsled 
tega nad njimi ne obupa, ampak s svojim proroškim dubom zre v bodoč- 
nost in spoznáva, da ti tako plemeniti in nadarjeni, dasi tako tlačeni in 
zatirani sinovi Sláve postanejo jedenkrát vendar še jeden národ istega 
imena, — národ, katerega bodo njegovi ošabni sosedjc zavidali za pri- 
dobljeno si slavo in izobraženje. Kollár torej — kakor sem uže omenil — 
ni pesnik v pravem, ožjem pomenu besede, ampak prorok boljše bodočnosti 
in glasnik vzajeranosti slovanské. 



I. Hribar: Novejša Češka literatúra. 191 

Dasi je sicer uže Dobrovský mnogo storil za širjenje slovanské 
vzajemnosti na Češkem, vendar se more smelo trditi, da je idejo to mej 
národ zasadil le KoUár, kajti Dobrovskega učená in v tujih jezikih pisana 
dela niso mu bila pristopna. 

Leto pozneje vzšla je na češkem literarnem obnebji nová svetla 
zvezda. František Ladislav Čelakovský — takrat 231eten mla- 
denič — izdal je prvé plode svoje pesniške múze „ohlas písní českých". 
Uže s temi prvenci svojega pesniškega duba naklonil si je mladi pesnik 
srca vseh ; ko je pa šest let pozneje izšel njegov „ohlas písní ruskýh", 
slávil je pravi triumf. Od vseh stranij se mu je čestitalo in ni ga bilo 
literáta, ki bi ne bil takrat Čelakovskemu priznal venca pesništva. Isto 
tako, ko njegove epične pesni, vzbudile so tudi lirične nenavadno navdu- 
šenje; kajti ni ga bilo došlej na Češkem še pesnika, ki bi bil globokosti 
mišljenja vedel dati tako krásno pesniško obliko ko Čelakovský. Njegova 
„Rftže stolistá", obstoječa iz sto malih pesnic, je pravi niz biserov v 
češkem pesništvu. Pesnik je tu svetovno bolest ter občutke Ijubezni do 
izvoljene device svojega srca in domovine s tako vzvišenimi besedami 
in tako globokim čutjem opeval, kakor pred njim še nobeden v českej lite- 
raturi. On in naš Preširen sta' si v tem sorodna, da! skoro jednaka; 
zatorej nam je tem láže umeti, zakaj se je od tedanjih čeških literátov 
samo mej Preširnom in Čelakovskim naredila ona prijateljska zveza, ter 
ohranila ona doševna vzajemnost, ki nam veje nasproti iz pisem Prešir- 
novih do Čelakovskega. 

Ni se torej čuditi, da so se pesniki začeli zbirati okoli Čelakov- 
skega, svojega prváka, ter se začeli ravnati po njegovih svetih. Posebno 
je tu imenovati njegova dva prijatelja Jos. Vlastimila Kamaryta 
in Jos. Krasoslava Chmelenskega, kateri poslednji je v obliki 
skoro dosegel Čelakovskega. Tudi Václav Hanka je zložil nekoliko po 
obliki in obsegu izvrstnih pesnij. Razen teh imenovati mi je posebno še : 
Karia Súdim Íra Snajdra, čegar epična pesen „Jan za chrta dan" 
se prišteva mej najboljša jednaka dela v českej literaturi in je uže tudi 
čisto populárna postala; Karia Jarom ĺ ra Erbena, čegar v dúhu 
narodnih pesnij zložená „Kytice" spadá mej najboljše plode češkega 
pesništva; Jana Erazma Vocela, ki je s svojimi obrazi iz Češke 
preteklosti mnogo pripomogel k tému, da se je narodni ponos zopet 
razširil in ukoreninil; ter konečno Antonína Jana Jindŕi cha Marka 
(psevdonim Jan z Hvézdy). 

(Dalje prihodnjič.) 



192 Slovenskí glasnik. 



Slovenskí glasnik. 



Slovensko slovstvo. Trtna u š. Poljudno razlaganje o tem, kakšne lastnosti 
ima in kako živi ovi najnevarnejši sovražnik yinske tvte in kaj raoramo storiti 
v obrambo zoper ta mrčes. Spisal Arminij Goethe, ravnatelj deželne sadje- 
in vinorejske šole pri Mariboru. Izdalo štajersko društvo za omikanje Ijudstva v 
Gradci. Z dvema tablicama barvanih podôb. Zaloga draštvena. V Gradci natisnil 
Lcykam-Josefsthal 1881, 8", 16 str. Knjižica je pisana popularno v lepej sloven- 
ščini. — Vijolice bratom in sestrám vednega češčenja sv. Jozefa. Nabral 
Janez Volčifi, duhoven Ijubljanske škofije. Z dovoljenjem v. č. Ijubljanskega 
škoíijstva. V Ljubljani 1881, 12", 572 str. Prodaja založnik Matija Gerber po 70 kr. 
— Cerkvene pesmi na čast sv. Rešnjemu Telesu. II. del, za mešani zbor 
uglasbil p. Hugolin Sattner. Cena 80 kr. V Novem mestu pri J. Krajci 1881. 
Pesni so natisnene z dovoljenjem v. č. Ijubljanskega škofijstva, smejo se zatorej 
rabiti pri očitnej službi božjej. Teh pesnij I. del prodaja tudi založnik Krajec po 
50 kr. zvezek. — Slovenski pisatelji in založijiki, kateri želé, da bi njih knjige 
oznanjali v „Ljubljanskem Zvonu", prošeni so, da bi jih po jednem iztisu pošiljali 
uredništvu našega lista. 

Slovenski sltkarji. Znani Ijubljanski sHkar Janez Volf slikal je letošnje 
poletje freske v prezbiteriji farne cerkve v Ribnici. Vsi, ki so imeli priliko te 
slike Volfove videti, jako jih hvalijo, da so umetniško dovŕšené, kakeršnih je malo 
videti po slovenskih cerkvah. Izmej Volfovih učencev je Janez Š ubi c zdaj na 
slikarskej akademiji na Dunaji ter slika v ateliéru Makartovem: brat njegov 
Jurij Šubic, tudi Volfov učenec, prišel je iz Lj ubíjané v ateliér akademijskega 
profesorja Griepenkerla, kateri ga je pred jednim letom poslal v Aténe, da je 
tam slikal na znanostnej akademiji freske po Griepenkerlovih načrtih. Pred 
kratkem odšel je Jurij Šubic iz Atén v Pariz, v mesto, kjer je dandenes slikarjem 
možno največ slikarske telmike naučiti se. Tretj i uCenec Volfov. Šimon Ogrin 
povrnil se je iz Benetk in Rima ter živi sedaj na svojem domu na Vrhniki. Na 
splošnej slikarskej soli dunajskej učé se slikarstva pod vodstvom profesorja 
Griepenkerla še trije mladi Slovenci : NovomešCan Gustin in Ljubljančana in bivša 
Ijubljanska realca FerdinandVeselinJosipVesel. — G. profesor J. F r a n k e 
v Kranji razstavil je te dni v Mačkovej prodajalnici v Ljubljani dve krásno z 
oljnatimi barvami slikani studiji iz lepe Kokerške doline. 

G. Matija Ozhič, podobar v Kamniku, izdelal je po prelepej podobi M. D. 
Neomadeževane v Krškem samostanu velik kip iz angleškega marmor-cementa 
ter ga občinstvu na ogled postavil v prodajalnici cerkvenih oblačil g. Ane 
Hofbauerjeve v Ljubljani. Kip je lepo delo, katero zvedenci jako hvalijo. 
Fotografované podobe njegove dobivajo se pri g. Ozbiči v Kamniku, v prodajalnici 
Hofbauerjevej in v kat. bukvarnici. 

Bilder aus Krain von dr. Isidor Proschko imemije se knjižica, katera 
v zemljepisnem in kulturno-zgodovinskem oziru opisuje lepo našo domovino 
Kranjsko ter se po 60 kr. zvezek dobiva pri Bambergu v Ljubljani. 



Sloy-^asJki flas^i^. IPB 



Archvo fwr slaviseke Phílolog.ie. Unteí- Mitwirkung von A. Leskien va^ň. 
W. Nehiing herausgegeben von V. Jagié V. Bd. 2. Heft. mit 3 Tafeln, Bei-lin 
Weádmaím'sche Buchhandlung 1880, 8" 181 — 332. Ta nedav»o na svitlo prišli 
zvezek preimenitnega Jagiéevega glasila primei'jočemu slovanskému jezikoslovju 
o}>seza te članke: A. L«skien. iiber den Dialekt der „Národne pripoviedke iz 
hrvatskoga primoqa, ges. von Fr. Mikulinič. — A. Leskien, die Quantitäts- 
vertäUnisse im Auslaute des Litauischen. — Dr. Isaac Taylor, uber den Ur- 
sprung des glagolitischen Alphabets. — V. Jagič, zur slavischen Euneufrage. — 
W. Nehring, uber den Einfluss der altčechischen Sprache und Literatúr auf die 
polnische. — V. J. zwei dalmatinische Kirchenlieder. Pod naslovom: Materialien 
zur Geschichte der slavischen Philologie kustos Pate r a in prof. Miklosič priob- 
čujeta prezanimiva, in osobito za novoslovensko literarno zgodovino in jeziko- 
slovje preimenitna pisma Dobrovskega in Kopitarjeva, katera sta si dopi- 
sovala 1809. in 1810. leta. Konečno profesor Jagié podaje zanimivo poročilo o novih 
knjigah slovanskih. 

Slika SV. Cirila in Metoda. V Rimu živi uže mnogo let kiporezec Peter 
Mančun, po rodu Dubrovčan. Mej njegovimi slikami hvalijo posebno sliko sv. 
Cirila in Metoda, ki je tako lepa, da bi krasila vsako hišo krščansko posebno 
po zemljah slovanskih. Brez okvira dobiva se slika po 1 gld. najlaže pri g. Matiji 
Rihtariči, c. kr. vojaškem kaplanu v Zadiii. 

Matica hnmtska razpisuje iz zakladá Dušana Kotura za leto 1881. knji- 
ževno nagrado 300 gld. za jedno izvirno povest (novelo ali román), ki obseza 
vsaj deset tiskanih pol ali za dramatski proizvod brez ozira na obseg; ravno 
tako iz zakladá grófa Ivana N. Draškoviča nagrado 800 gld. za rokopis „koj je kadar 
najvišc doprinieti k pravoj poduci puká o praktičnih predmetih". Rokopis mora 
obsezati vsaj petnajst tiskanih pol. 

26.000 iztisov hnjig razposlala bode za leto 1880. Matica hrvatska svojim 
družabnikom. Imeria knjigam priobčili smo uže v zadujem listu. 

Hrvatski zabarnik v Zagrebu izdaja Mijo Krešié. Ta časopis izhaja však 
deseti dan in prináša samo dobre prevode najboljših inostranih románov in 
povesti). Vseletna cena mu je 4 gld. 

Jugo.<ilavenska akademija izdala je te dni XL knjigo starih pisateljev 
hrvatski h. v katerej so natisnene pesmi M. Buniča Babulinova, Muroja, Ora- 
cija Mažibradiča in Marina Burešiča. Knjiga obseza L — XV. in 1 — 259 stranij. 
Izdanje priredil je po rokopisih naš rojak prof. Žepič, životopise pa sestavil 
dr. F r. R ačk i. Ta knjiga je nov prilog za proučenje književne zgodovine hrvatske. 
Leta 1880. dala je akademija na svitlo devetero knjig, katere obsezajo do 
180 tiskanih pol. 

Trsna ttš ili Philloxera vastatrix. Kratak naputak vinogradarom. Sastavio 
Franjo Ku r alt, tajnik hrv.-slavon. gospod. družtva. Sa osemnajst slikah. U 
Zagrebu 1881, 8°, 50 str. Nákladom spisateljevom. Tiskara „Narodnih Novina". 
Tako je ime dobro písanej in lično natisnenej knjižici, katero priporočamo tudi 
slovenskim vinogradnikom, ki umejo hrvatski jezik. Cena 50 kr. pri g. pisatelji. 

„Pobratimstvo, mjesečni žiu'nal za književnost i náuku" zove se list, kóji 
izdaje mládež na velikoj školi u Beogradu. Priznati nam je, d^ nas jčesto daruje 



194 Slovenskí glasnik. 



srbská literatúra kojim liepim darom Nedávno izašao je prvi svezak Vidako- 
viéevih romána, „Usamljeni junoša", kóji se odlikuje liepim jezikom, bistrimi 
misii; malo pred tim izašla je oveéa pjesma „Osvojenje Nikšica", nagradjeno 
Maticom srbskom. Sada nam evo opet dara „Pobr atimstva", mjesečnik za 
književnost i náuku. Osim tóga su nedávno počeli izlaziti novi listovi: „Novi 
vek", „Samouprava", „Srpsko Kolo", „Srbadija" itd., a osim tóga 
pokreéu se na novo humoristična dva Ústa: „Domišljan" i „Strašní sud". 
Po svem tom priznati nam je i opet, da se srbská književnost liepo razvija í 
širi — piše „Obzor". 

Srbski leposlovni in znanstveni Ústi. Opozarjamo svoje čitatelje na dva 
izvrstna leposlovna in poučná srbská lista. Prvi je „Otačbina, list za književ- 
nost, nauko in društveni život, katerega v mesečnih zvezkih, našemu „Ljubljan- 
skemu Zvonu" podobnih, a po deset tiskanih pol obsežnih, izdava in ureduje 
znani srbski pisatelj dr. VladanDjordjevié v Belemgradu. Okolo tega lista 
zbrali so se v zložno slovstveno delovanje najodličnejši pisatelji srbski. Došel 
nam je zvezek za mešec januvarij 1881. (knjiga šesta, sveska 22.), kí donáša 
štirinajst zanimivih spisov pesniške, zábavne in poučné vsebine; osobito omenjamo 
spise: „Pošle bambordanja Beograda" spísal bivši ministerskí predsednik Jovan 
Rístíč; „Na granici, uspomene iz prvog srpskog-turskog rata god. 1876.," pri- 
občuje dr. VI. Djordjevic; „Hrelja Ohmucevic, u národu poznati Hrela Kri- 
latíca", spísal prof. Dim. S. Jovanovié; „Iz Nove Srbije", spísal M. Rakié; 
„Zlatna grivna, dráma u pet radnja", napísal M a n o j 1 o D j o r d j e v i é i dr. Vnanja 
oblika „Otačbíní" je jako elegantná in osobito tisk jako ličen in razločen. Naroč- 
nina (12 gld. za vse leto, 6 gld. za pol leta in 3 gld. za tri mesece) pošilja se 
uredniku Djordjeviéu v Beligrad. — Drugi izvrstní srbski list je „SrpskaZora, 
ilustrovaní list za zábavu i náuku", izdava in ureduje ga Todor Ste- 
fa novic Vilovski na Dunaji (Wien, VIL, Burggasse 24); naročnína znáša za 
vse leto 6 gld. „Srpska Zora" izhaja v obliki vélikih nemških in francoskih 
ilustrovanih listov po jeden pot na mešec. Prví zvezek za 1. 1881. prináša dva 
romána, več pesníj, dva životopisa (Šafaŕikovega í Boškovičevega) in več drugih 
občezanimívih článkov in dopisov in objavlja v dodatku pregled slovanskih slov- 
stev; poleg tega slike: Gola glavina na Mazurí planini, f Božo Boškovíé in 
„Iz dečijeg života". 

Slovaki so začelí čedalje bolj sprevidati, da so se ne le na veliko škodo 
svojemu národu in njegovemu napredku, ampak tudi na škodo vsemu slovanstvu 
odcepili od češkega pisnega jezika. Zato se najboljši njihovi pisatelji in pesniki 
sedanje dobe trudijo, da bi se českí jezik polagoma zopet uvel v slovaške knjige 
in časopise. To se ve, da se storjena napaka ne bode dala tako hitro poravnati, 
kajti ni misliti, da bi Magjari dovolili v to, da bi se v Ijudske šole na mestu 
sedanjega Zvolenskega dialekta uvel češki jezik; a vsakako je ta korak slovaških 
pisateljev velicega pomena za prihodnjost, torej ga simpatično pozdravljamo. — 
Ternu prehodu k českému písnenm jeziku íma pot pripravljati nov Icposloven 
slovašk list, katerega sta v zvezkih po šest pol obsezajočih začela z letošnjim 
letom izdajati v Turčanskem sv. Martinu pod naslovom „Slovensképolilady" 
Svetozar Hu r ba n in Josip Skultéty in kateri uže v prvej števiUci prináša 



Slovenskí glasnik. 196 



spise slovaških in čeških pisateljev. — Razen tega lista izhaja tudi še v Turčan- 
skem SV. Martinu leposlovni list „Orol" v mesečnih, po štiri pole obsezajočih 
zvezkih pod uredništom J. V. Ferienčíka. 

Sinajska rokopisa. O teh dveh imenitnih glagolskih rokopisih, katera je, 
kakor smo v 1. št. „Ljublj. Zvona" poročali, našel letošnje poletje zagrebški prof. 
Geitler na Sinaji, piše se nam iz Zagreba : Prof. Geitler, pišoč uže več let slo- 
vansko paleografijo, našel je v letniku 1865. nekih ruskih novin notico arhiman- 
drita Uspenskega, ki poroča, da je 1850. 1. videl na Sinaji psalter z glagolico 
pisan. Prof. Geitler napotil seje torej na Sinaj, kjer mu je sreča toli prijazna bila, 
da je uže drugi dan (popoludne) našel razven psalter j a še drug rokopis 
trébnikom nazvan. V 38 dneh ja je prepisal v cirilico. — Trébnik broji 
212 stranij, terje pisan v najčistejšej starej slovenščini, kakeršna se nahaja samo 
v asemanskem in supraselskem spomeniku. Posebno znamenitá so paleografična 
znamenja; rokopis je iz konca X. stoletja. — Psalter, kojemu so se le zadnji listi 
izgubili, broji 354 stranij ter je iz začetka XI. stoletja. Oba teksta bila sta do sedaj 
povsem neznana; psalter je v paleografičnem obziru najinteresantnejši spomenik 
ker je nekakšen prehod k (hrvatskim) nápisom v Baški, ter ima nekaj jako čudnih 
znamenj. — Trebnik je ostanek kaligrafičnega razvoja glagolice, ter ima osobito 
krásne inicijale. — Oba sta spomenika pisana v Makedoniji, a na Sinaj zanesli 

o ja potujoči menihi. — S pomočjo teh rokopisov dokázal bode prof. Geitler, da 

e glagolica iz rimskih in grških elementov nastala. 

V Pragi je izšel češki : , Stručný všeobecný slovník včcný, redakcí Jak. 
Malého, nakladení L. L. Kobra v Praze. Laciného vydaní sešit 55." Pod tera 
naslovom izhaja v Pragi mali naučni slovník. Namen tej knjígi, kí je za vsacega, 
kdor se količkaj peča z literaturo, skoro neobhodno potrebná, je ta, da bi se 
kar najbolj razširila mej národom. Zato in ker je velikí „Slovník Náuční", 
ki je izšel pod uredništvom dr. F. L. Riegra, zavoljo svoje draginje množici nepri- 
stopen, odločil se je jako plodní pisatelj Jakub Malý izdati to okrajšano izdanje 
njegovo. 

Ceških leposlovnih listoii izhaja letos jeden in dvajset in sicer dva v Ame- 
riki, trije na Moravskem in šestnajst na Češkem. Razume se samo po sebi, da se 
pri takovej množici listov v večini njihovej nahajajo spisi manjše literárne vre- 
dnosti. Posebno to velja o listih, ki izhajajo po malih mestecih na Češkem in 
o obeh listili amerikanskih, katera se vrhu leposlovja pečata tudi še s politiko — 
seveda z obema práv po amerikánskej šegi. V resnici izborna lista sta „Svetozor" 
in „Osveta". Prví je ilustrovan tednik in se more vsporejati z vsakim jednakim 
listom druzih národov; drugi pa je po uzoru francoskih „Revue" ustanovljen meseč- 
ník. Okolo teh dveh listov, katerih uredništvi sta v rokah priznanih pisateljev Prím. 
Sobotke in Vác. Vĺčka, zbirajo se vsi znamenitejši češki pisatelji in je posebno 
pri „Osvéti" pravilo, da se vanjo ne sprejme noben spis, ki bi ne bil po obliki in 
obsegu dovľšen. Téma dvema listoma družita se vredno : mesečnik „KvĎty" pod 
uredništvom Svätopluka Čecha in dr. Serváca Heilera ter trikrát na mešec 
izhajajoči list „Lumír" pod uredništvom J. V. Sládka. Svojemu namenu ustrezajo 
tudi jako dobro „Ženské Listy", katere po jedenkrát na mešec pod uredništvom 
pisateljicei pesnice Eliške Pechové-Krasnohorské ízdaja „Ženský výrobní spolek'',ter 



196 Slovenskí glasnik. 



za prostí národ pisana ilustrovaná lista „Zábavné Listy" in „Česká Včela", kí 
izhajata na štiľinajst dnij. Vsi došlej imenovani leposlovni listi izhajajo vPragi ; a v 
naslednjem zavoljo popolnosti navajamo tudi imena vseh ostalih listov ter pristav- 
Ijamo našlo vu objednem tudi kraj, kjer izhajajo. Ti listi so: „Hlasy katolíckeho 
spolku tískového." Však drugí mešec v Pragi . — „Ruch." Však mešec v Pragi. — 
„Domácnost." Však drugi mešec v Krounu. — „Horymír." Však teden y Pri- 
bramí. — „Český Jih." Však teden v Táboru. — „Ohlas od Nežárky." Však teden 
v Jíndŕichovem Hradci. — „Otavan." Však teden v Písku. — „Šumavan." Však 
teden v Klatovech. — „Tábor." Však teden v Táboru. — „Koleda." Po trikrát na 
mešec v Olomucí. — „Obzor." Po dvakrát na mešec v Brnu. — „Posel ze Sušiče." 
Však teden v Sušícah na Moravskem. — „Pokrok Západu." Vsako sredo v Omahí 
(Nebraska — Severná Amerika.) — „Americký Slovan." Však teden v Jova City 
(Severná Amerika). 

Ľva ruská pisatelja f. Te dní je izgubila Rusija dva odlična pisatelja: 
pesnika Teodorja Bogdanoviča Míllerja in slovečega romanopisca Alek- 
seja Terfilaktovíča Pisemskega, kí je nedávno dovŕšil nov román 
„Masony". Míller je ízdaval 20 let svoj humorístíční list „Raz vlečenie". Oba knji- 
ževníka, vrla ruská patrijota, žívela in umrla sta v Moskvi. 

Pri Puškinovem sinú najden je bil nedávno mej papirjem njegovega očeta 
dragocen spis in sícer novo poglavje jednega najboljših proizvodov ruské lite- 
ratúre „Kapitanskaja dočká" (hčerka). Na rokopisnem zvezku napísano je s 
pesnikovo roko „XII. Propuščennaja glava". (Izpuščeno poglavje.) Obseza pot 
glavnega junáka povestí Grinjeva, čez Volgo k njegovim roditeljem in pohôd polka, 
v katerem je slúžil, tudi tíjä na razkropljenje kmetskih vstašev za Volgo. Pesnik 
opisuje vse tako prosto, skromno, a vendar tako zanimivo, poučno in umetno, 
da vzbuja občudovanje bralcu. Tu ríše tudi kmetsko vstajo proti graščakom, in 
to dalo je najbrž pôvod, kakor sodijo nekaterí, da se je moralo to poglavje radi 
ostré tedajnje cenzúre ízpustiti. Drugi zopet trdijo, da je pesnik hotel umestiti 
je v posebnem izdanjí. Poglavje ne obseza cele tiskane -pole, a je vendar vsled 
svoje ízvrstností in proizhoda vzbudilo v vseh ruskíh leposlovníh lístíh, katerí je 
prinašajo ponatísneno, veliko seveda naj ugodnejših kritík in priznavanj. 

Dla Zagrzehia (za Zagreb). Album koía líterackiego we Lwowíe. Lwow. 
Nakladem koía líterackiego 1881., v leksíkalnem formátu, 164 str. Také se ime- 
nujc knjiga, katero je literarno društvo (koío) poljskih knjíževníkov v Lvovu 
dalo na svitlo na koríst unesrečením Zagrebčanom. Album, jako krásno tiskan, 
lep je dokaz plemenitega dejanjskega sočutja poljskih pisatcljev do naših bratov 
hrvatskih, ter obseza največ raznovrstnih leposlovníh, a tudi mnogo znanstvenih 
článkov, katere so spísali najímenítnejši poljski pisateljí, akademikí, vseučílíšční 
profesorjí in drugi odliční družabníkí líterarnega kola. 



„LJUBLJANSKI ZVON" stane vse leto 4 gld., pol leta 2 gld., četyrt leta 1 gld. 
Naročnina pošilja se upravništvu v „Národnej tiskarm" v Ljubljani. 



Založníkí: J. J určí č in drugovi. — Za uredníštvo odgovoren: dr. I. TôVĎar. 



Tiská ^Národná tiskama" v Ljabljaní. 



pMiSÄárlP 




irfjubljaixsKi^ 




^Leposloven in znanstvsi\ lisť 



Izdajatelji: Jos. Jnrčič, Janko Kersnik, Fr. Levee, dr. Ivan Tavŕar. 
Leto I. V Ljubljani, 1. aprila 1881. Štev. 4. 



Tri lipe. 



Ja vľhu zelene goré 
Tri lipe ponosne stojé, 
Zveíf'ľ so še stále na gôri. 
Kdo vé. če pa bodo ob zôri? . . 

Tesavji tľijé še pred dném 
Napľávljajo k lipám se trení, 
In však teh tesarjev na ráme 
Sekiro iiabrúSono vzame. 

(Juj! GlAsi vžo mail se na mali 
In lipe so zvrnejo v prah, 
Mej delom tesár pa tosai'ja 
Zaupiio takó iiagovarja: 

Dé prvi, mladénič vesél: 
,Te dni bom nevesto si vzél. 
Za sé in nevésto mi zorno 
Zdaj pósteljo stešem prostorno. 

I)é drugi: „Prinesie nocój 

8o tľí rojenice s sebój 

Mi líčerko vnaročji cvetočem — 

Z i b é 1 k o stesati jej hočem ! - 

A tretji : „Jaz némam žene. 
Otrok ne, ne Ijube zveste, 
Ni tťefba mi póstelje pime, 
Ni treba zibelke neminie. 



Umrlo je meni srcé. 
Umrie so náde sladké, 
Umrla Ijubezen goiví'a, 
Umrla življenja je sreía. 

Zdaj rakev bom stesal temno 
In lozil bom nádeje v njó, 
K njim kmalu še mene denite, 
Pa v firno zemljó zakopljite!*^ 

Dekletce po gôri gredó 
Pogovore čuje le-té, 
Pri delavcih ndadili se vstavi, 
Tesarju pa trctjemu pravi : 

,.Kaj pravim ti, mladi drvár. 
Ne teši si rakve nikár, 
Čerau-li bi hotel umréti, 
Ko lice ti v prvom je cveti? 

O, Škoda teh lepili ofij, 
Co snirt jih prorano vgasí, 
In krasnega škoda života, 
Ce grobna obda ga temôtal 

Oj mladi, oj lepi tesár, 
Na rakev ne misii nikar! 
Ko tebi zares bi zvonilo, 
Še meni oko bi rosilo!" 



14 



198 



Molčíslav: Bréznova pésen. 



Izgíne (leklé za goľó, 
Tesár se ozira za njó, 
Po glavi pa misii roje mu, 
Iz mislij dekletce ne gré mu. 

Seka-e tesárske zvené 
In trske od debel lete — 
Dva prvá sta delo končala, 
Kar mislila, to sta stesála. 



Ko teše pa tretji tesár, 
Primeri se čudná mu stvar : 
Glej, rakev se širi in širi, 
In — noge jej vzrastejo štiri! 

To rakev mrtvaška pač ni, 
To postelja pirna se zdi . . . 
Ko dvajseti dan je iiapófiil, 
Tesár se je tretji — poróčil. 



Ob letu spet pôjde v goró, 
A tesal — zibelko tam bó, 
O rakvah mu sodba je taká: 
Za rakev naj lipa še ôaka! 



Bojan. 



Bréznova pésen. 



íj bréznov snég, oj bréznov snég, 
Toplóte méhke trdi bég! 
Prigrévalo je nékaj dníj, 
A denes méte in praší. 
Oj bréznov snég, oj bréznov snég, 
Toplóte méhke trdi bég! 

Oj bréznov snég, oj bréznov snég, 
Vijólic sládkih grénki bég! 
Dišále po vrtéh so vžé, 
A zdaj pod snégom mraz trpé. 
Oj bréznov snég, oj bréznov snég, 
Vijólic sládkih grénki bég! 

Oj bréznov snég, oj bréznov snég, 
Ijjubézni vróče hládni bég! 
Zvijáti z répom brézen jél, 
A déflo mi predpúst je vzél. 
Oj bréznov snég, oj bi-éznov snég, 
Ljubézni vróče hládni bég! 



Molčí&lav. 



/>. 



f fV/'ť 



Rokovnjaéi. 

Historičen román. 

Spísal Josip Ju r či č. 

(Dalje.) 

De veto poglavje. 



Zdélo, sdélo pot prejélo. 
Nar. 




isto nedeljo popóludne rekel je Blaž hlapcu: „Pojdi z menoj, 
France, greva na Kolovec, tam je novi gospod gi' ofov pristavnik 
Poljak ; njemu povem, da sem dva Rokovnjača našel, on naj 
potlej naznani ali na Brdo, ali v Mekine, v Kaninik ali v Ljubljano, 
da jih bodo Ískali ali naši biriči, ali tisti francoski kusje (Blaž je 
tako slišal huissier), ali kdor hoče." 

„Jaz uže ne grem," odgovori hlapec. 

„Zakaj ne? Jaz stavim, da dobiva kaj za to; vse ono, kar ^o 
ob semnji v Kamniku razklicali; potlej pojdeva pa pit. Nisi žejen?" 

„Pil bi uže, pil. Ali kaj, ko bi Rokovnjači zvedeli, da sva jih 
midva tožit šla, strijc? Kaj pa potlej?" 

„Ti se jih bojiš? Sram te bodi! Jaz pa nič. Le pomisli, da 
je novi gospod Kolovški, grófov gospodar Poljak, obljubil trideset 
goldinarjev tistemu, ki le sled pokaže do Rokovnjačev. Gavrič pa 
trideset. Jaz ga imam, sled. In torej iniam tudi trideset in trideset 
goldinarjev. Na Brdu bode doktor tudi še kaj dodal. Potlej se pa vsi 
zberó, francoski „kusje" pridejo, kmetje od vseh krajev pritisnejo, jaz 
ž njimi, pa jih bomo gonili kakor zajke. Pojdi z menoj ! Za vino je 
denai' gotov, pa ga bova pila še denes na upanje lepo kakor Odám 
in Eva, ko sta pod íigovim drevesom sedela in sladko vince iz okrogle 
buče gólcala; mene uže po grlu praská. Pojdi!" 

In oba se počasi napotita. 

„Ali, strijc," nadaljuje hlapec govor počasno, raorda da bi strah 
odvrnil, „kaj ste vi rekli, da sta Odám in Eva pod figovim dreve- 
som sedela pa vino pila iz buče? Saj ga nista." 

14* 



200 J. Jurčifi: Rokovnjaii. 

„Kdo pravi, da ga nista," prepira se Blaž, ki iii rad udal se, 
da bi kdo vec vedel kot on, zlasti pa tak neokreten hlapčé ne. Zato 
se vname inej njima po potu ta-le prepir. 

„Nista ga ne pila," reče hlapec. 

„Kakó da ne?" 

„Zato, ko ne!" 

„Ka jima ga ne privoščiS? Nevoňčljivec ! Odám je vendar tvoj 
o6e, Eva tvoja mati. In moja sta tudi, in še fajmoštrova oče in niati, 
če malo črez hrbet nazaj pogledamo, kaj pak! Pa jima ne privošéiš 
buče vina?" prigovarja Blaž in svitlo gleda. 

„Za to ga nista pila, ker ga je še le Noe znašel, veste V Jaz 
dobro vem, da sem takisto slišal 'vengélj brati. Noe je pa vino znašel 
kasneje, ker njega je dosti kasneje mati rodila kot Odáma, da boste 
vedeli, strijc. Jaz tudi nekaj vem. Kar vem, pa vem. Nisem tako 
neumen ne, ne treba misliti tisto, strijc!" *.!'•/... 

Z odločnostjo in s pogumom je hlapec France govoril ta govor, 
jeden najdaljših in najbistroumnejših v svojem življenji. Ker to se 
mu ni však dan primerilo, da bi bil znal B lazu ugovarjati, kateri 
je imel po mnenji tega okraja jezik nad vse doktorje. In res pri tej 
priliki je bil hlapec Blaža popolnem podrl. Ta ni vedel en hip ničesa 
odgflvoriti. Da je Noe vino znašel, to je bilo res. „Kako, da sem to 
pozabil bil?" jezi se Blaž in zarudi, kajti, da bi ga France bil v 
kozji rog ugnal v takej' učenej stvari, to se mu je zdela izguba na 
svojej slávi in časti, Nekaj hipov je torej Blaž nioral misliti, kako 
bi se izrezal, kar mu na misel pride: 

„Pa vendar ni res ! Veš ti to, ko sta Odám in Eva pod íigovim 
drevesom sedela in vino pila, bilo je še pred grehom, predno jih je 
Bog osuval in v reso ven zapodil, tačas, ko sta bila še v raji. 
In če se sliši brati in pridigovati, kako grozno dobro jima je v 
tistem raji bilo, pa da bi buče vina ne bila imela? Imela sta ga, 
tako ti pravim ; ker pojdi se solit z dobroto, če vina ni za i)ijačo, in 
morda ni žganega ne! Kako si moreš misliti dobroto in raj brez vimi?" 

To je bil pa spet za hlapca Franca tako prepričalen in silen 
dokaz, da ni znal nobednega ugovora nasproti privesti; zato je udal 
se in ponižno rekel: 

„Saj menda je res tako." — Da bi pa svoje razgovorno pobitje 
pokril in izročil hitrej pozabljenosti, vrne se hlapčeva misel k njiju 
prvotnému pogovoru o Kokovnjačih in on vpraša: 



J. Jurčifi: Rokovnjači. 201 



„Kaj ste vi res taki, da pôjdete Rokovnjače tožiť? Kaj pa če 
kde od njih príde gori k nam in prínese uroke v hlev ? Oni znajo 
zagovarjati in uľoke delati, saj veste. Potlej jih pa tiidi gospoda 
dobili ne bodo." 

„Naj jih dobodo ali ne dobodo, samo da meni denár dajo, ko 
jim povem, da je ta naš Nande, ki je Paleževino kúpil, jeden pogla- 
varjev. Úrokov se nisem nikoli bal in vsega copranja ne. Kadar pa 
kam pôjdem, ne pôjdem brez noža in ne brez palice. In še psa bom 
s soboj jemal, kakor jemlje Kolovški svojega. Če ni drugače, dam si 
pa še en pás požegnati od Odromanove Jere; potlej me v uho piši 
Rokovnjaška copernija, ves?" 

„Nu, ne rečem; ali kaj vam pomaga nož, če ti Rokovnjači 
streljajo z zagovorjenimi kuglami, ki človeka gotovo zadenejo?" 

„Vidiš, ki nič ne veš!" živahno v besedo seže Blaž. „Tiste 
kugle, ki so zagovorjene, da človeka gotovo zadenejo, zveri nikoli 
ne zadenejo ; tiste, ki so za zveri zagovorjene, pa se človeka ogibljejo. 
Kaj še tega ne veš? To so meni še ranjca mati pripovedovali in vsi 
stari Ijudje vedó. No in vidiš, če ima Rokovnjač tako ali iuako kuglo, 
ne more ni psa ni mene zadeti, kadar skupaj hodiva. Zato sem rekel, 
da bom psa s soboj jemal." 

Franc je bil zopet prejjHčan in ni znal ugovora. Za to je 
si)et nekaj druzega začel, kar je bilo, po njegovej misii, tudi učeno : 

„To se ve da, ko bi mogla midva praprotovega semena dobiti, 
potlej bi se jaz uže nič ne bal, ko bi prai)rotovo seme, o kresu 
natreseno, pri sebi nosil. Potlej mi živa duša nič ne more, pravijo. 
A vrag ti ga vedi, ali Rokovnjači nemajo tega praprotovega semena 
uže sami, oni, ki vedó uže od nekdaj od roda do roda staré copre 
in vse staré križ-besede . " 

„Nič ne znajo; krasti pa jesti, druzega nič!" jezi se Blaž. „Ko 
bi bil oni Bojec kaj znal, meniš, da bi ga bil jaz ob tla vrgel, kakor 
otep slame? In Bojec je vendar Rokovnjač, ker se mi je sam udal, 
da je? Ko bi bili kaj več znali, kakor tist svoj tatinski jezik, ki ga 
mej soboj govoré, kakor gospoda nemški mej soboj, misliš, da ne bi 
bili tudi Bojca naučili?" 

„To je pa spet res; čudno!" In v tretje je bil hlapec France 
pre[)ričan od duševno nadzmožnejšega Blaža. 

V četvrtem slučaji, ki zdaj pride, i)ak je bila stvar preočitna, 
da bi se bil dal veliki čudoverec Franc strijcu Blažu preveriti. 



202 J. Jurčič: Rokovnjači. 



Prišla sta bila namreč z gorskega polja in preko senožeti po 
stezi v gozd, kjer so rasli mladi borovci in različna mlada hosta, po 
nekaterih mestih práv gosta. 

Na jednem kraji je bil neobrasten prostor ob potu širji, in lepa 
zelena tráva je rasla tam, ker je bilo včasi mokrotno. Ob severnej 
stráni je bilo gosto grraovje. Na malem grmu jelševem tik pri potu 
pak je visela umazaná prazna beraška torba, ali vsaj mnogo ni bilo 
v njej, ker je bila videti zelo lačná. 

„Stojte, strijc Blaž, glejte zdélo, zdélo, zdélo!" kliče hlapec 
Franc, ki je bil strahoma obstal in tudi Blaža Mozola za roko zadržal. 

Oba sta gledala nekaj hipov na grmu visečo beraško torbo tik 
pota. Ob grmu je slonela palica gorjača, črno ožgana in uglajena. 
Torej se je obema goto vo videlo, da je to res „zdélo", narejeno od 
zlega človeka njima ali Bog vé komu, kdor bi tod mimo šel, da bode 
imel nesrečo ta dan, če tod mimo in po tem potu gre, še večjo, 
nego li da bi bil petek, ali da mu bi bila stará baba pot pretekla. 

„Jaz uže ne grem dalje. Zdélo naju nazaj goni. Tu bode 
nesreča. Glejte, Rokovnjači so uže prej vedeli, da jih mislite na 
Kolovec tožit iti in izdati, zato so vam pot zacoprali in zdélo 
napravili. Ne hodite, strijc, lepo vas prosim," reče hlapec. 

„Če je res zdélo, ne sme se ga človek dotakniti, pa tako ne 
sme mimo iti, da bi nad njim viselo. Zato ga bom z grma sklatil 
pa je," reče Blaž in začne od suhih veij pod potom polena odlamati 
in bombardira visečo malho takó dolgo, da jo sklati z grma na tla. 

„Na, zdaj pa lehko mimo greva. Samo prijeti spaka nikar, 
gotovo so uši notri in še kaj druzega zlodja," deje Blaž in pogumno 
po drugej stráni mimo korači, nekako tako, kakor se otroci ognó 
kače, katero so s kámenjem ubili. 

Ali hlapec France je bil dejál roke v žep in je od te stráni 
gledal Blaža na ono strán zdéla, pa se ni dal pregovoriti, da bi 
prestopil tudi on Rubikon. Prosil in prosil je Blaža, naj pusti Rokov- 
njače rokovnjačit, pa naj se vrne, ker vse nesrečo káže. Blaž je 
nazadnje sam odšel, hlapec se je z glavo majé domov vracal. 

Ko sta bila obá z mesta in "vida proč, kjer sta videla obpotno 
„zdélo", zašumi v grmovji, in iz gostega zelenja prileze na piano 
mršava postava Rokovnjača Velikónje, ki se ozre na desno po potu 
za hlapcem, na levo za Blažem, a potem popravlja svojo obleko, katere 
pa hi bilo mnogo popraviti mogoče. Iz Velikonjevega opravka bi bilo 



J. Jurôič: Rokovnjaíi. 203 



opazovalcu razvidno, da je njegova obesená torba bila čisto iz narav- 
nega nagiba puščena, a nikako ,.zdélo". Rokovnjač se glasno zasmeje, 
ko torbo s tal pobiia in palico zopet obeša ter sam pred se reče: 

„Na Kolovec misii iti Rokovnjače tožit! Aj, aj, aj! Čakaj, čakaj, 
])a ti utegne moja torba res biti zdélo, da ga še na onera svetu ne 
pozabiš." 

Rekši oprtá malho in ul^ere i)ot za Blažem brzo, kakor bi 
njegovim petam ne prisojal, a tiho in varno stopinje pobirajoč. 

„Mi ti bomo uže pokazali, kaj je to, Rokovnjače izdajati!" 

Deseto poglavje. 

,,In dem ich mir die Freyheit orlaubto, 
dem hohen Iiandespräsidium init 21. Júly 1. Js. 
eiue mogliclist uniständliche Gescliiclite hinsicht- 
lich der bek^unteu Ĺiaudstreicher, die gegciiwärtig 
den doppelten Namen ľlaifharje oder' Ru- 
kou nazhe n filhren, die beaonders den Krciti 
Laibach bettelnd, gchniepfeDd, stehlend und rau- 
bcnd Hurclistreicben, vorzulegen, und wie es ansi 
doii hierortigou pfarr.lmtlichen Tauf- und Sterb- 
registerien ersichtlich ist, so erhält sich der go- 
dachte wilde Cíaunergtnmm schon inclír als seit 
2U0 Jabrcii, der sich ďurcb den nathUrlichcu Nach- 
wuchg wie aucb durcb den Iľibertritt sunstiger 
arbeitgclieuen Ijeutc, ge wobnUch abor durcli Militiir- 
pflichtige, MilitJirdpserteurs, durcb das mit Ijiiuf- 
pässen entlassene Militiir, wie aucb durcb die iius 
den Strafhiiugern oiitlaggnneu Individien , und 
sonstigen Kriminalisten gelír reichlicb vermehrt." 
Iz poročila Vodigkegii duhovna 
Valentiča kran.jskini stanovom. 

Nekako v sredi niej Kamnikom in Brdom stoji grád Kolovec. 
Njogovo lego oznanjuje uže staroslovenské ime. ker „kolo'" pomeni 
prvotno nekaj globocega, „kolija" je jama, kotanja. Kolovec t. j. stari 
giíid stoji v tacem kraji, mej višinami, kakor v kotanji, da mu je 
národ. po kolesu ime dal. kakor je rad po legi krajevna imena delil. 
Ta tudi iuie novému, v konci doline v zakotji postavljenemu grádu 
to ime dobro pristuje. Naš povestničarski starina Valvazor modruje 
sicer, da ima grád ime od kól (voza), in citira tudi necega i)atra 
Martina Ravčarja, kateri izvaja slovenskí naziv grajski celo iz latin- 
.skega (^ollis, holmec. IMepirati se pač nečemo z nol)ednim, ni z 
Valvazorjem ni s patróni, tem menj, ker dandenes v tacih rečéh ni 
jednega ni druzega vec za avtoriteto ne priznávame. 



204 J. Jarčič: Rokovnjači. 

Nemško ime Gŕerlachstein ne známo od kod je Valvazor sodi, 
da je moľda ime prvega posestnika, o katerem pa ne vé niti on 
ničesa povedati, kajtikar se pomni, bil je grád lastnina grófov Hohen- 
w a ľ to v, kateri se pac še dandenašnji imenujejo tudi s pridevkom 
„zu Gerlachstein", da si grád ni vec v njih lasti. 

Tega leta, ko se naša povest vrši, bil je gróf Franc H o h en wa r t 
lastnik Kolovou, a ob času francoske vláde ga ni bilo v deželi. Kot 
staro-Avstrijec in revolucijo sovražeč aristokrat umaknil se je bil 
Francozom, a svoja posestva na Kranjskem popolnem prepustil oskrb- 
nikom, ki so tako gospodarili samostalneje nego li kedaj prej. 

Hohemvartov oskrbnik na Kolovci je bil Štefan Poljak; ralad 
mož, komaj 28 let star. On je bil stoprav pred dvema letoma pri 
Francu grofu Hohenwartu v službo stopil, ko je bil tudi ta po očetu 
grád dobil. Ker Kolovec ni imel vseh patrimonijalnib pravic, ni imel 
oskrbnik druzega posla nego gospodarski, nad Ijudmi ne druge oblasti, 
nego graščinsko. A tudi ta sama graščinska oblast je bila, kljubu 
upravnini reformám Marije Terezije in cesarja Jozefa, še dovolj močna 
in vplivna na Ijudstvo. Odločen in pogumen graščak ali njegov na- 
mestovalec sezal je lebko drzno v pravosodne in policijske reči, a 
niti državni okrožni načelnik, niti ne apelacijsko sodišče o tem ni 
niti slišalo. Kmet je bil tlačan. 

Tak odločen in pogumen človek je bil tudi mladi Kolovški 
oskrbnik Štefan Poljak. Pregovor, da nove metlje dobro pometajo, 
čutili so vsi na graščini, pošli in robote dolžni kmetje, -ko je Poljak 
nastopil svojo službo. 

Mladi gospod oskrbnik je bil tenek, slok in na prvi videz šibek, 
ali v istini žilav in močan. Ko mu je jeden hlapcev, težak blod, 
sprva nekaj nedostojno ugovarjal, vrgel ^a je z lastno roko tako 
lahko, brez truda in naglo iz hleva na dvorišče, da so vsa družina 
od črednika do gozdnika dobili na enkrat veliko spoštovanje do Ljub- 
Ijančana, o katerem so do tistih dob mislili, da ne bi dveh mernikov 
pšenice prevzdignil. In tacim Ijudém fizična ,moč imponira ne menj 
nego duševná, če ne bolj. Natančen je bil novi oskrbnik do sitnosti. 
Ni snopa ni odpustil na desetini, ni ure od tlake. Družina je morala 
delati kakor sama za se. Gorje, če je kdo v grajski gozd šel brez 
odkazánja. Ves nov red je bil na Kolovci. 

„Grófa bode obogatil," rekli so jedni. A drugi, večina jih, niso 
opustili pristaviti: „Sebe, sebe ne bode pozabil, in kadar bode kaj 



J. Jurčifi: Rokovnjači. 205 



sam imel, potlej bode še le glavó po konci nosil, ker starci uže 
pravijo: „gospodski hlapec bogát. bik rogát." 

A hud kakor „bik rogát" — • da pri narodneni pregovoru osta- 
nerao — bil je Štefan Poliak uže brez osobnega bogatstva vzlasti 
tačas vselej, kadar je zopet slišal, da je to in to uki'adeno. ali v 
grádu, ali v vaséh. Tatvine so bile pa redne, skoro tako redne, kakor 
noci. Enkrat tiikaj, enkrat tain, enkrat blizu, enkrat ilaleč. Tam je 
znianjkalo špeba s šinj ali z dinnijaka, tam žita iz prevŕtané ali utrte 
kašče, tam jimca iz hleva. In z vseh cest se je slišalo, kako so neznani 
v obrazu počrneni niožfe govjačarji tega ali tega ustavili in mu iz 
žepov pobrali, če je kaj v njili imel. 

Zmirom pa se je odgovarjalo na vprašanje, kdo je to storil: „Ro- 
kovnjači." Brez dvombe, da niso Rokovnjači vsega delali, kar se je 
zlega godilo, a na njihov račun je šlo vse. Lehko si je torej misliti. 
kakov strab je vládal zlasti po vsem Gorenjskem, da, i)o vsem 
Kranjskem in tudi v ľrimorji pred groznim imenom Rokovnjač. Ta 
sovražnik vsacega, ki je kaj imel, bil je tem strašnejší, ker se je 
znal skľivati, in pa ker se ga je vse bálo. no le ixísameznik. tudi občine, 
mesta, vsa gosposka. 

„Ali se res ne da tej kači glava stretiV" 

Mej tistimi, ki so tako vpraševali. bil je oskrbnik Štefan ľoljak 
na Kolovci. Vpraševal je tako pri vseb sosedib, po gradovib in po vaséb, 
v Ljubljani in Kanmiku, na Brdu in v Volčjem Botoku. Bovsod je videl, 
da bi vsi radi Rokovnjače uničili. ali nobeden se ni ničesa úpal, 
nobeden ni vedel, kako stvar j)ľijeti. večina celo ni botela ničesa 
sliňati o udeležitvi kacega velicega lova na Rokovnjače. Zlasti kmetje 
so rekli: „Kadar bi jib šli mi v gozd iskat iii gonit, pridejo oni z 
druge stráni na naše dome in nam jib zai)alijo, i>otlej pa imamo ! 
Ker dosti jib je, takó, da nibče ne ve koliko. ľo dnevi za plugom 
hodi, kmet je kakor smo drugi, po noci je pa Rokovnjač Od biše 
do hiše bodi kakor drugi berači, ali je Rokovnjač, in jiazi kaj Ijudje 
imajo in kje. Vse polno jib je in budi so." 

Tako so kmetje govorili in nibče ni hotel j)omoči javnej oblasti 
proti strašnej tatovskej zádrugi. 

Ko je bilo na Kolovci za])oredom več rečij ukradenib in se je 
spet reklo: to so vzeli Rokovnjači, — dal je Štefan Boljak razglasiti 
ono, kar smo na semnji v Kanmiku slišali. Razglasilo se je to daleč 
okolo, ali nihče se ni oglasil za nagrado. 



206 I. Franke: Estetična načela pri obleki in stanovanji. 

. Pač pa je zmanjkalo, kakor odgovor na oni razglas, še precej 
tisto noc po Kamniškem semnji, najlepšega jezdnega konja oskrbni- 
kovega iz zaprtega hleva na Kolovci in živa duša ga ni vec videla. 
Na hlevnih diirih pa je bila s črnim ogljem surovo narisana človeška 
roka, tako, da ni nihče dvomil, kdo je konja ukradel, temuč so tatovje 
še sami pobotnico pustili. 

„On se je šel z bikom bost," rekli so kmetje, rekli so gospoda 
v okolici in imeli so tem večji strah pred Roko njači. Vsák berač, 
sosebno tisti, ki je bil še močan in bolj drzen, dobil je pri njih goto vo 
obilen dar, ker báli so se, da je jeden iz strahovite staré zádruge. 

(Dalje prihodnjió.) 



Estetiéna naéela pri obleki in stanovanji. 

Spisal Ivan Franke. 

VI. 

rvi, vsikdar veljavni zákon za formo obleki ima biti le ta: 

Obleka ravnaj se po formah života, narejena bódi po životu. 

Obleka pomagaj lepim formám života do veljave in bodi krasba 



ali ornament. Ker však krojač in vsaka krojačica, isto črevljar in klobučar 
vzame mero osobi, katerej ima delati, mislilo bi se, da se ta prvi ob 
sebi razumljivi in najvážnejší zákon vedno izpolnjuje in se nikdar 
ne prezira; vendar bo lahko dokazati, da nekoliko dela vsaka móda 
kolikor toliko pregreškov in čaši celo zločinov zoi)er tako naraven 
zákon. 

Znano je, da se je obleka po narodib in časih preminjávala in 
se še vedno preminja čaši polagano, čaši hitreje. Pri vsej tej pre- 
minjavi se dadé oblačilne stvari vseli časQv, izimši obúvalo in pokrivalo, 
privesti na tri glavne. oblike, te so: o pas n i k, (Schurz) srajca ali 
si)odnja obleka in zgornje oblačilo ali ogrinjalo (Ueberwurť). 

()))asnik, bil je pri starih Egipčanih sveti kostum in je dobil 
tam najvišjo ťormalno dovršenost, katere je bil zmožen. Podaljšanega 
doli držal je pas okolo života, tako ga nosijo zdaj Afričani, Azijati 
in amerikánski Indijani toplih krajev; podaljšanega gori nosil je trak 
črez ramo in tudi dva črez obedve rami. Mesto teh trakov nosili so 
Egipčani potem večje kose blaga, katerih konci nad prsmi zavozljani 
so nosili opasnik. V tej požlahtnjenej obliki vidi se egij)čanski opasnik 



I. Pranke: Estetična naôela pri oblékí ia stanovanji. 207 

na podobah boginje Izis; tudi pri grških in rimskih kipih se káže. 
Uže Egipčani so ga nosili v obliki vrece z luknjami za noge ; tiirške 
hlače niso nič driizega, le obilo blaga je v njih in oblika sedanjim 
našim hlačam izšla je tudi iz te oblike. 

Srajca bila je pri Egipčanih iz próžnega (elastičnega), krepu 
podobnega blaga, ki se je tesno prijemala života, kakor triko. Ta 
motiv, pri Egipčanih nerazvit, dosegel je pri Asircih veliko krasoto. 
Njih oblačila izšla so posebno iz te glavne oblike; nosili so po več 
srajc ali tunik jedno črez drugo, spodnjo iz platná, zgornjo iz volne, 
krásno barvane in s težkimi resami (franžami) olepšane. Vendar je 
bil pri Asircih ta hiton ozek, brez svobodnega razvitka gubá, zdaj 
kratek, zdaj dolg, da se je vlekel po tleh. Ko se je pri maloazijatskih 
Joncih razširil, udobil je tu in v Atiki dovršeno umetniško obliko, 
posebno kot del ženské nose. Italská tunika je bila le malo različna 
od grškega hitona. Pod to glavno obliko spadá tudi duhovniški talár 
in meniáka kúta, ki se le malo ločita od kaftana. Tega nosijo še zdaj 
v Perziji, Indiji in v Turkestanu, od kodar je našel pot v Rusijo. 
V západná mesta ga prinese največ kakšen i)oljsk žid še práv ori- 
ginalnega. Naša ponočna suknja (Schlafrock) obdržala je precej prvotne 
obliko, ne tako površnjak (Ueberzieher) in zimska suknja, katera so 
krojači skrajšali , in iz katerih nekako boječe poskušajo snovati 
nove móde. 

Tretji glavui motiv, ogrinjalo, Egipčanom ni bil v rabi, pri 
Asircih našel je le nedopolnjen razvitek, ostal je vedno ovitek, t. j. 
ovijali so dolg, ozek kos iz tankega, mnogobojno tkanega ali vezenega 
blaga iz volne večkrat trdo okolo života. Ni bila poteza in léga gubá 
glavna reč, ampak barvni efekt in bogati, večkrat zlati obrobek iz 
rés bila je odločilna krasba. Orijentalci nosijo tako svoje šále in sme 
se verjeti, da oni, ki so to oblačilo iznašli, znajo je tudi rabiti pravilno. 
Turban je tudi tako ovíjalo, dolg ožji šal, ovit večkrat okolo góle 
glave, ali pa okoli štule, ki je pletená iz slame ali iz volnatega 
blaga. Le (írki, ki so vdahnili najmanjšemu proizvodu svoje delavnosti 
umetniški duh, dali so tudi zgornjemu oblačilu ])opolnem svoboden 
razvitek, ko so iznašli himation in klamis. Ta prehod k svobodnemu 
gubovanju bil je nasledek spoznanja, kaj je lepo v umetnosti. Italci, 
naslanjajoči se v umetniških stvareh na Grke, oblačiU so se po istem 
načelu. Moderna oblika tega motiva je plašč, ravno sedaj malo v rabi, 
pa bo morda zopet prišel kmalu v veljavo. 



208 I. Franke: Estetičaa načela pri obleki in stanovanji. 

Po teh kratkih zgodovinskih opazkah, ki kažejo, kako so nastala 
denašnja oblačila, ozrimo se v sedanjost, O moškej obleki je malo 
govoriti, ker je sestavljena le z ozirom na praktično strán in skoro 
néraa monienta, rta bi umetnost nanj vplivala O bóji je bilo uže 
govorjeno, svobodnega gubovanja ni nikjer, na modnih podobicah za 
krojače, katere so jini vzor, ne nahaja se skoro gubice in vse mora 
biti zglajeno in zravnano, kakor bi ne bilo iz volne, mehke tvarine. 
Element, glavno načeloza našo moško obleko je c e v ali troba (Rolír). 
Te cevi krojač sešije ali se pa z gumbami sknpaj stikajo, da postanejo 
cele; tudi srajce, ovratnik in zapestnik so sestavljeni po principu 
cilindra in popolpem dosledno je še i)okrivalo, knma vse sisteme, tudi 
dlinder. Dokler se ta sistema ne bo bistveno premenila, ostati mora 
cilinder, kar je, namreč najelegantnejše pokrivalo. Fantazija krojaška 
tej sistemi nikakor ne more do živega, in mučijo se pri novostih v 
malih, ne bistvenih premembab. Xaredili so iz nje, kar je bilo možno 
in boljši mej njimi prišli so do tega, da znajo krojiti obleko ])opolnem 
životu priležno, da se lepo života prijema in lahko nosi. To je vse 
hvale vredno. Glede dekoracije ))a niso bili srečni. Tako n, pr. pre- 
rezavajo zgornjo suknjo zadaj od spodaj gori jedno leto malo vec, drugo 
menj ; jeden i)ot je sprodaj vsa zapeta, drugikrat za jedno samo gumbo ; 
enkrat sta dve gumbi na hrbtu potrební k eleganci, drugikrat 
zopet ne. Zaradi teh nesrečnih gumb doživel sem anekdoto, v katerej 
sem bil jaz s svojim tovarišem smešna stránka. Xekaj éasa potujoča 
skupaj po Kitajskem gledala sva jmív na deželi, mej seljaki kalvo 
strežejo svilnim črvičem. Tovariš, zmožen pekinskega jezika, izpraševal 
je Ijudi, katerih se je bilo zbralo v precejšnem številu in moral jim 
tudi odgovarjati na različna vprašanja. Na drobno so naju ogledovali. 
preiskujé tipali volnato, njim neznano blago najinih sukenj in napósled 
vi)rašali tovariša, kaj pomeniti gumbi zadaj na najinih suknjah. Ker ni 
vedel kaj odgovoriti in je malo osupneno gledal, nastane občen smeli 
in miijanje z glavami ; najino dostojanstvo bilo je uničeno in hitela 
sva čim prej tem bolje umaknit se v najin popotni ŕoln. fSmijati 
sva se morala sama pozneje ternu prizoru, ki je jasno pokazal nelogiko 
in nepravilnost te malé stvari na obleki. Jednakih neprimernostij 
nahaja se lahko več, ker móda se preminja tudi tako, da mesto jedne 
bedastoče drugo ])()stavlja. Noga, n. pr. je v stegnu najdebelejša, 
niže je drobnejša in nad ŕlenom najmanjšega obsega. Naravno bi se 
mislilo, da imajo tudi hlače biti urezané v tem zmislu. l^a kaj še! 



I. Franke: Esietična načela pri obleki in stauovanji. 209 



Moderne hlacnice morajo biti spodaj široké, kakor bi visel zvon pod 
kolenom ! Ko bi nosili visoke črevlje, ki bi jih hlače imele zakrivati, 
bila bi ta oblika vsaj opravičena; da bi bila praktična, tudi ne 
more nibče trditi, ki misii na deževno vreme in blatnaste ceste. 
Spomínam se moža, ki je bil doma v Češnjevku blizu Velesovega in 
je pred kakimi desetimi leti v visokej starosti tam umri. Nosil je o 
velikih praznikih tisto obleko, v katerej je delal pred petdesetimi 
leti juridične izpite. Kujavi frak, temno plavé hlače in filcasti cilinder 
bili so sedanjim jako podobní, le bolj neukretno ukrojeni v prímerí 
k moderním, samo bela ruta za vratom je dandenes nadomeščena s 
kravatami. V resnici je moška nosa v glavnih stvaréh nei)remakljiva 
uže dolgo éasa in pričakovati je, da v našem času, ko se je toliko 
rečij bístveno premenilo, pride vrsta tudi na njó. 

Ženskam se zdaj napenja in premišljuje mnogo glav in glavíc; 
resultate teh premišljevanj dobivamo v modnih žurnalih, ki so razširili 
mnogo dobrih názorov in vzgledov po svetu. Posebno odkar je ob 
veljavo prišla krinolina, katere grozne nose se še vsi spominamo, 
ženskej obleki ne moremo odrekati okusa. Sicer nismo zavarovani, 
da se ta pošast zopet ne prikáže tretji pot ; kajti uže pred Evgenijo 
ženo. Napoleona III., bila je poprej enkrat moderna. Za Ludo- 
vika XIV. blizu do ťrancoske revolucije je namreč obí-no kraljevala 
pri damah. Bila je pod vrhom jako široká in nekaj čaša tako obsežna, 
da je nioral kavalir, poljubujoč dami roko, pažiti, da ni izgubil ravno- 
težja. Tudi niso zdaj izginili popolnem njeni nasledki, zašli so v 
nižje kroge in kmetská dekleta nosijo namestu uje „garnirko", v katero 
gre do 30 vatlov kotonine. Kaka potrata! In vrhu tega še práv 
nič lepega I 

Povzdiga umetniške industrije in umetniškega rokodelstva po 
delovanji izobraženih močij in po preiskavanji vzglednih proizvodov 
prejšnjih časov vplivala je tudi na omenjene módne žurnale, da se 
v njih j)osebno za domače žensko delo, za vezenje in druge podrob- 
nosti, dobiva nmogo dobrih vzgledov. Vendar je móda premenljiva, 
preveč hrei)eneča po novih stvareh : m o d e r n o in novo je skoro 
jeden pojem; kar je jedno sezono lepo in elegantno, zavrže druga 
in neizpremenjeno ali malo popravljeno i)obere spet to, kar je zavrgla 
l)red nekaj leti. Tako móda ne utegne svojih motivov prebavljati in 
doganjati jih vselej do pravilnosti in do zadnjih konsekvencij v for- 
malnosti, postavljati kaj dovršenega in harmoničnega in to je kostum, 



210 



Fľ. Levstik: Jczikoslovne razprave. 



zlog ali stil v noši. Zdaj imaino móde, miiiulih časov nose imenujemo 
kostume, K tému hitremu preminjanju pomorejo tudi špekulatívni 
fabrikantje, delajo večinoma práv lahko blago, ki je v kratkem ob- 
nošeno, in skušajo za vsako sezono nove barve nov desén vvésti z 
odločnim namenom, prejšne obleke spraviti iz móde in tako spečati 
vec blaga. 




Jezikoslovne razprave. 

Spísal Fr. Lerstik. 
(Dalje.) 

ajprvo je dostaviti, da imajo tudi koróški Slovéni besedo: 
péter, tra, m., der Dachboden in der Scheune. A zdaj si 
oglédimo še nekóliko tacih beséd, kakeršne so : p e ta, päto, 
p lén t, petro itd. 

a) Krop-. No vošlo v.: krop, m., heisses Wasser; ruski: k ropu, 
m., Dill, anethum; semkaj prístoji tudi: Krápina, f., ime hrtvatskim 
toplícam, ter „Krápina" znáči isto, kar „toplíce" ; novoslov. : krop-íva, 
f., Brennessel; skropéti, pím, v. impf., brennend jucken: roka 
me skropí, po vsej koži me je skrop^lo. V Laščah. V tej besedi se 
„s" drží koreníke, kakor v staroslov. : -smad-smaditi, poleg: 
-sved-, -ved-: -venati, v., welken, in kakor v novoslov.: sk r e- 
penéti, ním, v. impf., erstarren, gefrieren: vse skrepení, vse je 
skrepenélo od mraza, v Láščah, a v Miklošičevem slóvniki 319. bode 
pogrešno: skrepeniti; tak „s" je tudi v novoslov.: škropiti, 
pi m, poleg: škrofiti, f í m, v. impf., bespritzen, namésto: škropiti, 
kajti češki je : skrapčti, v. impf., bespritzen, Jungm. — Staroslov.; 
koprú, m., anethum; novoslov,: k ó per, pra, m., srbski: koi)ar, 
pra, m., mski: koperu, p r á, m., anethum, poleg r u s.: kropú, m., 
anethum; češki: kopr, pru, m., poljski: kopr, m., koper, pru, m., 
anethum; novoslov.: kopr-íva, f., poleg: krop-íva, f., srb.: ko- 
priva, f., rus.: kropiva, krapiva, kopriva, f., češkť: ko- 
priva, f., Brennessel. Te besede némajo predévka (metathesis) navadne 
vrste, nego hohníkov odcépek „r" ali ostaje v debli ali odskakuje na konec 
debla. — Novoslov. : k ô p e n , pna, o, adj,, frei vom geschmolzenen 
Schnee : warm ; srbski : k o p a n , p n a , o , adj., isto ; novoslov. : k o p n é t i , 



Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 211 

ním, v. impf., schmelzen, vom Schnee : warm werden, a ne : k op n ô t i , 
nem, kakor je v Mikl. lex. 303.; srbski: kôpnjeti, kôpním, 
v. impf., isto; novoslov. : prekópno, adj., n., prekop, m., pre- 
kópnja, f, Yse to znáči ono mesto na pólji, kder sneg vzpomládi 
najprvo skopni; lit: pT a kap in é (-ne) f., isto, Nesselra. 178., kar zopet 
káže, da rabi jedinému Slovénu beseda: prekop nj a, namésto: 
prokopínja, do konca ustrezajóča litovskej, ker slóvniki ostalih 
slovanskih jezikov je némajo. V besédah: kop en, adj., kopne t i, 
v. itd. vídimo v hohníkovem odcépki ohranjen prvotni glas „n", ter 
ob enem lehko uméjemo, da je, ter zakáj je „kôpna zemlja" po 
resnici le „vom Schnee frei gewordenes Land", a ne „Kontinent", 
kakor so nekateri pisali (uže Gundulic) ter še zdaj pišó; národ ne 
verujem da bi kde res takó govoril. — Novoslov. : k o p e r n Ž 1 1 , ním, 
v. impf., po čem, sich heiss sehnen, schmachten. Ta beseda ima na 
konci debla sugub (doppelt) odcépek: „r" poleg: „n". — Novoslov.: 
okopéti, p im, v. pf. : v kozlec zloženo mokro snopje okopí, 
rekše segréje se in potlej oprhne ali splésnéje, v Laščah ; ruskoslov. : 
kopútinu, adj.: kopotna peščí, Axiuvír xix^ŕlr,, Op. 2. 2. 9(>. v 
Miklošičevem slóvniki ; ruski : k o p o tí , f., feiner Russ, k o p t é tí , v., 
vom Rauch schwarz werden, kop ti tí, v., mit Rauch schwärzen; 
češki: kope t, p tu, m., Dampf, Rauch, Russ; v staréjšej Čéščini: 
kopetna niestiege (néstčje), clibanus funians, Jagiéev Archív, V. 103.; 
poljski: kopeé, pcia, ra., Dampf, Dunst, kopcié, v., mit Rauch 
beizen, kopcieé, v., räucherig werden. Besede: okop^ti, kopotí, 
kopútinu itd. uže némajo hohníkovega odcépka ni v debli ni na 
konci debla, ter primériti je k njim staroslov. : pečatí. 

Zgoraj smo dejáli, da Laščan govorí: snopje oprhne ali s ples- 
ne j e (izreci: splésniije), a tukaj se mi zdĺ treba dostaviti, da sta 
meni vrhu glagolov: štéti, i mét i znana samo še dva, katera se 
okolo moje domovine sprezata čaši po III. vrste 1. razredu (III. 1.); 
ta dva sta: um é t i, uméjeni, v. impf., verstehen, kar se mej náro- 
dom uže redko sliši, in potem: plésneti, plésnéjem (reči: 
plésníijem), poleg plésneti, plésniin, v. impf., schirameln. — 
Krelj posebno glagol: želčti, begehren, še cesto spreza po 
III. L: jast želejem I. 1 9 -i; želejoč I. 91 b; želije inu hoče (reči: 
žélúje, ter priméri: pi é snujem) II. 37 a; ako kateri episkoplje 
službe želi, ta počteniga dela želeje 11. 39 a; želee imeti (reči: 
želeje, 3. pers. sing.) U. 158a; k tem, ker ga želejo II. 179b; 



212 Fr. Levstik: Jezikoslovno razprave. 

kadar želiete (reči: žélujete) te priduče reči znati II. 210a; a 
polení' tega vender tudi: ne želim L 44 a; ako kateri episkoplje službe 
želi II. 39 a. — Po Goríškem svéti je táko staroličnejše sprezanje 
obilo navadnejše, posebno pod goró Kniom: butéti, bútéjem, 
v. impf., glimmen; dúhtéti, dúhtéjem, v. "impŕ., stark athmen; 
g o ml é t i , g o m 1 é j em , v. impf., i z go m 1 é t i , i z go m 1 é j e m , v. pf. : 
„da bi ti iišesa izgomlela," govorí mati otroku, ako je nehce poslušati ; 
gomoléti, gomoléjem, v. impf., flackern; lúbnéti, liihnéjem, 
v. impf., leichter werden, namesto: lúgnéti: staroslov. líg- u -k u, adj., 
leicht; močnéti, močnejem, v. impf., stärker werden, Erjavec v 
letopisi slovenské Matice 1879. leta. Dalje: obudovéti, obudo- 
véjem, in: ob údov im, v, pf., Witwer oder Witwe werden; pre- 
hudéti, prehudéjem, in: prehudím, v. pf,, durchfaulen; 
zmehnéti, zmehnejem, v. pf., weich werden, namesto: zmek- 
néti: staroslov. mek-ú-kú, adj., weich; priméri zgoraj: lúhní^ti, 
Erjavec v letopisi slovenské Matice 1880, leta, Glagola: mehnéti 
(namesto- mekn-), lúhnéti (namesto: lugn-), káže da imata v pod- 
stavo nenavadne pridóvnike: mékún, kna, o, weich, liigun, gná, ó, 
leicht; primeri: lúhnó prijeti, sanft anfassen, v Gorénjcih. 

Naštéjmo zdaj še nekaj glagolov, po resníci spadajóčih pod 
III, glagolsko vrsto, katere glagole Slovéni vender po samopašnej raz- 
vadi napacno pišó, in to takó, kakor da bi spadali pod IV, glagolsko 
vrsto. Ti giagoli so: vídôti, vídim, v, impf,, sehen: staroslov. 
vidéti; védéti, v.ém, v. impf,, wissen: staroslov. vedéti; pómnôti, 
pómniip, v. impf., sich erinnern: staroslov. pominôti, pomínja, 
pomíniši; víséti, vísim (mej Dolénjci), poleg : viséti, visím (mej 
Gorénjci), v, impf., hangen; plesnéti, o čemer smo govorili uže 
poprej ; íhtéti, íhtim, v. impf., schluchžen, namesto: íktéti: 
rus. ikáti, v., schluchžen, in to je podružno a nehohnívo lice krep- 
kejše koreníke : j e k, od katere ima nová slovénščina : j é č at i , j e čí m, 
v. impf,, ächzen ; j é c a t i , j é c a m , v. impf, stottern ;jókati,jóčem, 
poleg: jókani, v, impf,, weinen: *jakati, a v starej šem jezici na- 
hajamo: jeklivu, zajeklivíi, adj., stotternd, ječati, v,, ächzen. 
Na koreníki: jek stojí tudi novoslovensld priímek: Jékavec (eigentl. 
der Stotternde). Da res trebé pisati: íhteti, a ne: íhtiti, učé 
giagoli, stvorjéni čisto po jednacem pravíli, a príglas imejóči na zlogi 
„čti": dúhtéti, púhtéti; žúhtéti, žúhtí'ni, v, inij)!,, gliihende 
Hitze ausstromen: „peč žúhtí", v Laščah, namesto: žúgtéti: staroslov. 



J. staré: Písma iz Zagreba. 218 



žeg-, žíg-, brennen; primári: íhtéti, namesto: íktéti. Očíto je sam 
jn'íglas kriv, ker stojí v začetki besede, a ne na zlogi „eti", da 
izrékamo: íhtuti, namesto: íhtéti; víduti, véduti, pómnúti, vísuti, 
plesnutí, namesto : vídeti, védéti, pómneti itd. ; a pisati je po zdanjem 
oskódnem (pomankljívem) običaji vender le treba : íhteti, vídeti, védeti, 
pónmeti, víseti, plésneti. 

(Dalje prihodnjifi.) 




Pisma iz Zagreba. 

Píše Jos. Staré. 

n. 

alo je mest, ki bi se bila zadnja leta tako povzdignila, kakor 
beli Zagreb, ki je pred desetimi leti imel komaj dvajset 
tisor prebivalcev, a denes jib šteje blizu trideset tisoč. To 
število ni nikogar iznenadilo, kdor je v novejšem času bil v národnej 
našej metropoli in je videl, kako kar črez noc povstajajo nová po- 
slopja in se vsako leto odpirajo nove ulice. Toda Zagreb ni le od 
dne do dné večji, ampak on je tudi čim dalje, tem lepši. Kar se 
novega žida, vse je tako lepo narejeno, da ugaja tudi ostrému očesu 
pravega umetnika; a kar je dobrega iz starih časov, to se popravlja 
in pokriva z novo odejo, da ne zaostája za gizdavimi plodoví sedanje 
dobe. Bog nas varuj kake nepričákovane nesreče, in za nekoliko let 
bode ves Zagreb i)omlajen in ne bode se več ločilo staro mesto od 
novega. Pa vsaj se takšno líšpanje tudi spodobi mestu, ki je dandenes 
bolj nego kdaj poprej središče vesoljnemu brvatskemu národu. V 
Zagrebu biva ban, kraljev námestník in glavar deželne vláde ; v Zagrebu 
zbirajo se tudi národní zastopniki, da se posvetujeja o potrebah svojega 
národa; ali mnogo imenítneje je to, da so v Zagrebu vsi víri, iz 
katerib se mej hrvatski národ razliva čim dalje, tem večja omika. 
Iz Hrvatske in Slavonije, iz Bosne in Hrcegovíne, iz Dalmacije in iz 
slovenskih krajev gleda proti Zagrebu však, v čigar prsib bije do- 
moljubno srce. Kar je Francozom Paríž, kar je Čebom Praga, to 
mora nam prej ali slej bití Zagreb. Ne bodeš mi torej zameril, častiti 
čitatelj, ako ti po malem razkazujem imenitnosti narodnega našega 
srediSča. 

15 



214 J. Staré: Písma íz Zagreba. 

Zadnjič sem ti povedal o vspešnem delovanji „Hrvatske Matice", 
denes pa ti bom pokazal vir višje duševne omike. Ne bodem te 
vodil 1)0 ozkih in strmili potih, ampak iz znanega Jelačicevega trga 
pojdeva skozi široko ulico Marije Valerije na prostorni Zrinski trg. 
To ti je lepo šetališče, podobne Ijubljanskej „Zvezdi", na katerem 
se v poletnih večerih zbira vsa mlada zagrebška gospoda. Ali tvoje 
oko bode kmalu obtičalo na krasnih palačah, ki se vrsté okolo trga, 
in hitro boš stopal od jedne do drug'e, da si j o ogledaš. V tem prideš 
na južno strán in kar obstrmiš. Pred toboj stoji poslopje, s kakeršnim 
se le naivečja mesta morejo ponašati. V najlepšem tako zvanem 
„renaissance"-zlogu vzdiguje se sredi vŕta na dva pôda visoka 
paláca, zidana od belega kameňa in oglajenih opek brez ometa. Res, 
da ne vidiš na njej nobednih podôb, niti raznega druzega lišpa, s 
katerim sosednje hiše tvoje oči na se vlečéjo, ali stavbene oblike 
so tako pravilno dovŕšené in dobrodejne, da se jih človek ne more 
nagledati, in čim dalje jih gleda, tem bolj mu ugajajo. 

Kdo stanuje v tej prelepej palači ? utegneš me zavidno vprašati ; 
a jaz ti radostne odgovarjam, da tu ne biva vsakdanj bogatin, kajti 
to je hrám znanosti in umetnosti, to je dom jugoslovenske aka- 
demije. Vidiš, dragi čitatelj, to ti je plod, ki je vzrastel iz velikega 
navdušenja, ki je pred dvajsetimi leti vzkipelo v domoljubnih srcih 
hrvatskih in slovenskih. Bilo je dne 15. avgusta leta 1801., ko se 
je na blejskem jezeru prvikrat zbrala lepa množica slovenskih domo- 
Ijubov, ki so v pričo očaka Triglava obljubili zvestobo národu ter 
drug druzega vzpodbujali na delo za domovine, katerej je zasijalo 
solnce boljše prihodnosti. Pokojni doktor Toman je z mladeniško 
gorečnostjo povzdignil svoj glas in pozival zbrane rojake, naj tudi 
oni hekoliko pripomorejo, da se v Zagrebu čim preje odpre znanostna 
akademija, za katero so takrat po vsem Hrvatskem nabirali dobro- 
voljnih prineskov. Kakor nekdaj, ko so v Clermontu ukrepali križarsko 
vojno, tako so tedaj na blejskem jezeru zbrani rodoljubi vsi kakor 
iz jednega grla vzkliknili: „hočemo! hočemo!" in predno je minulo 
pol ure, bilo je 1 100 gld. darov podpisanih za akademijo v Zagrebu. — 
Uže leta 1836. je deželni zbor v Zagrebu spre videl, ' da treba 
učenega društva, ki bode pospeševalo višjo omiko mej hrvatskim 
národom, in predložil je vladi dve osnovi za takšno društvo. Ali v 
odločilnih krogih takrat Hrvatom niso bili prijazni in še le 1847. leta 
je vláda učeno društvo „v načelu" potrdila proti ternu, da jej sabor 



J. staré: Písma iz Zagreba. 215 

naznačí potrebno glavnico za vzdrževanje tacega zavoda. V tem je 
nastalo bumo leto 1848. in 1849., ki nikakor nista bili za mirno 
delovanje, a ko so se zopet povrnili mirni čaši, bilo je marsikaj 
drugače. Dasi Hrvatje niso pozabili učenega društva, vendar ga za 
zdaj niso mislili oživeti ter so zato leta 1850. utemeljili „dmštvo za 
jugoslavensku povjest i starine". Tako je ostalo deset let, dokler ni 
cesarska diploma od 20. októbra 1860. 1. src avstrijskim národom 
napolnila z novimi upi. Ko so se bili istega leta hrvatski velikaši 
zbrali v Zagrebu na posvetovanje, daroval je vladika Strossmajer v 
banskej konferenciji dne 10. decembra svojemu národu petdeset tisoč 
goldinarjev, prvi prinesek onej glavnici, katero je vláda trinajst let 
poprej zahtevala, da se more ustrojiti učeno društvo ali akademija. 
Ternu znesku dodal je Strossmajer pozneje še druzih dva j set tisoč gld. 
ter tako vzpodbudil svoje rojake, da so do leta 1866. nabrali dve 
sto tisoč gold,, mej katerimi so všteti tudi darovi iz slovenskih krajev. 
Izročujé omenjeni dar v banove roke govoril je Stossmajer zlate 
besede. Rekel je mej drugim, da nobedna stvar ne pospešuje toliko 
razvoja vsakega národa, kolikor národná knjiga. V nesrečnih 
razmerah javnega življenja da je knjiga jedino sidro, katero . národ 
reši pogina. Zato želi on, da bi tudi Slovenci stopili v kolo hrvatsko- 
srbske književnosti, kajti taká zaveza bi jim zagotovila narodno živ- 
Ijenje in napredek, a Hrvatje in Srbi bi si po tem poti pridobili lepo 
število umuih sodelovalcev. Znanostna akademija pa naj bi postala 
središče, v katerem bi se shajali umni možje hrvatski, srbski, slovenskí 
in bolgarski, da se posvetujejo, kako bi se na slovenskem jugu 
ustvarila jedna jediná književnost, ki bi obsezala,vse stroke človeške 
znanosti. 

V deželnem zboru leta 1861. je Strossmajer zopet za akade- 
mijo govoril navdušen govor, ki je domoljubna srca tako prešinil, da 
so ga v mnogo tisoč iztisih dali tiskati in ga razdelili mej národ. 
Deželni zbor je na to izdelal i)ravila znanostne akademije in obljubil 
jej je tudi letno podporo iz deželnih novcev. Toda ta zbor je bil 
razpuščen in še le 1. 1863. je vláda akademijo „v načelu" potrdila, 
a dne 4. marca 1866. je Nj. Veličanstvo odobrilo tudi njena pravila, 
ki so se v tem morala nekoliko izpremeniti. 

Namen akademiji je samostalno preiskavanje na polji zna- 
nosti in umetnosti, in po tem se ona deli v štiri razrede, namreč 
1) v zgodovinski in jezikoslovni, 2) v modroslovni in pravoslovni, 

16* 



216 J. Staré: Pisma iz Zagreba. 



3) v matematični in prirodopisni in 4) v umetniški. Akademija i ma 
svojega pokrovitelja in dva in trideset pravih údov, kateri izmej sebe 
volijo predsednika in dva tajnika. Častnih údov si akademija sme 
izvoliti največ šestnajst, dopisujočih pa kolikor hoče. Udje vsakega 
razreda si na leto dnij izvolijo svojega posebnega predstojnika. Konec 
vsacega leta je glavna skupščina in svéčana seja, a razven tega se 
udje však mešec po jedenkrát shajajo v skupno, a po dvakrát v 
razredno sejo. Kadar udje čitajo svoje znanstvene razprave, sme 
však omikan človek priti v akademijo poslušat. Ker bode delovanje 
akademije od leta do leta večje, trebalo bo tudi čim dalje, tem vec 
novčnih pripomočkov. V ta namen določujejo pravila, da akademija 
sme za svoje potrebe potrošiti samo štiri petine obrestij, i)eto petino 
pa mora vsako leto dodajati glavnici, ki torej vedno raste. Po tem 
je tudi petina vsako leto večja. To jako modro naredbo posneli so 
Hrvatje iz pravil francoske znanostne akademije. Da bi akademiji 
takoj s početka olajšala njeno delovanje, prepustila jej je vláda mu- 
zealno knjižnico in vse muzeálne zbirke, ki se vedno pomnožujejo, 
a odstopila jej je tudi hišo „narodni dom". 

Še bolje bomo sprevideli korist naše akademije, če se v kratkem 
ozremo na to, kar je ona došlej storila za višjo znanstveno omiko. 
Brž ko je Nj. Veličanstvo na predlog deželnega zbora potrdilo prvé 
ude ter imenovalo vladiko Strossmajerja za pokrovitelja, a 
dr. Račkega za predsednika, in ko je bil tudi opravilni red izdelan, 
jeli so se novi udje posvetovati, katerih del da naj se akademija 
najprej loti, Sklenili so, da se ima izdavati društveno glasilo „Rad", 
katerega se bode vsako leto tiskalo najmenj po četvero knjig. Pri- 
občevale pa se bodo v „Radu" učene razprave, književna naznanila 
in sploh vse, kar se tiče akademičnega življenja. Sklenili so na dalje, 
da se ima nabirati gradivo za veliki hrvatski slovar ali „rječnik"; 
da sé imajo izdavati spomeniki pisanega in narodnega pravá južnih 
slovenskih de žel ; in da naj se po malem pripraví kritično izdanje 
starih hrvatskih pisateljev, začenši- od XV. stoletja. Po teh pripravah 
bila je dne 28. julija 1867. prvá svéčana akademijska seja, katere 
se je udeležilo tudi mnogo odličnih gostov s Slovenskega in Srbskega. 
Sam pokrovitelj je govoril slovesní govor, s katerim se je začelo 
redno akademično delovanje. 

Ves duševni plod, ki ga je akademija do denašnjega dne obrodila, 
ločimo v dva veliká pddelka, od katerih prvi obseza znanstvena 



J. staré: Pisma iz Zagreba. "217 



preiskávanja, dnigi pa gradivo za poznavanje jezika, zgodovine, narosi- 
nega pravá in prirodnih ražmer južnih slovenskih dežel. Statistični i)ľeglod 
pťvega akadeiuičiiega desetletja nam káže, da je v prvih štiridesetih 
knjigah „Rada" ])ilo tiskanih 238 ziianstvenih ľazi)ľav, od katerih 
je bilo 105 jezikoslovnih in zgodovinskih, 22 modroslovnih in jn-avo- 
slovnili, ()() inatematičnih in prirodoslovnili. 9 nekrológov in 42 oznanil 
znatistvenih del. Ali denes je uže 54 knjig „Rada" na svitleni. in i)o 
teni se je zadnja tri leta tudi število ncenili razprav pomnožilo. 
Razen društvenega glasila je akademija do denašnjega dne izdala 
12 knjig „Starin", U knjig starili hrvatskih pisateljev, 11 knjig 
zgodovinskih sponienikov, 3 knjige juridičnih spomenikov, 17 knjig 
ražne vsebine ter 1 , zvezek velikega hrvatskega slova r j a , o katereni 
je „Zvon" v 2. številki prinesel obširno poroŕilo in priporočilo od 
g. Levstika. 109 znanstvenih knjig v trinajstih letih je gotovo obilen 
sad, katerega mora biti vesel však domoljub, bodi si Hrvat ali 
Slovenec. Pa to še ni vse, kar je akademija došlej storila. Nabirala 
je ves ta cas tndi pridno raznotere znanostne pripomočke ter je 
svojo knjižnico pomnožila na 18.118 knjig, a njen arbiv šteje uže 
1.250 kodeksov, 15.000 pis'-m in 53 kartonoy. Na akademične stroške 
je šlo vec údov na znanostna potovanja v Dalmacijo, Dubrovník in 
v Benetke. Da naša akademija tudi na tujem mnogo velja, káže nam 
to, da je ona v zvezi s kakimi 80 učenirai društvi in zavodi po vsej 
Evropi, katerim daje svoje knjig v zámeno. V najnovejšem času pa 
jej je došlo preprijazno pismo od francoskega ministra za náuk in 
t)Ogočastje, kateri j o prosi, da bi tudi francoskenm naučnenui mini- 
sterstvu pošiljala svoje knjige v zámeno. Akademija je to ponudbo 
radostno sprejela in takoj je iz Pariza dobila dragocenih knjig, 
kakeršnili si s svojimi dozdanjimi dohodki nikdar no 1)1 inogla 
omisliti. 

Narodno kulturno življenje se je na Hrvatskem zadnji čas na 
vse stráni tako lepo razcvelo, da ni mogoče samo na jeden závod 
misliti. Za akademijo in njeno znanostno delovanje zanima se skoraj 
samo učeni svet, vendar pa jo tudi drugi domoljubi vedo ceniti ter 
se je zlasti v oporokah spominajo. Tako so jej n. pr. zadnja leta 
za])ustili: -Takob Tilic 1000 gld., trgovec Anton -Takié 25.000 gld., 
gospa Viljelmina Šimatoviŕeva na Dunaji 3.000 gld., a p]dvard pi. 
Kos, meščan v Koprivnici zapustil jej je hišo, gospodarska poslopja, 
zemljišča, vinograde in nmogo vina, kar se bode v kratkem predalo. 



218 J. Staré: Pisma iz Zagreba. 



Najbolj pa akademijo še zmirom podpira njen utemeljitelj in pokrovitelj 
vladika Strossmajer, ki jej však čas daje podpore za tišk kake knjige, 
a za veliki „rječnik" obljubil je še posebe po 1000 gld. na leto, 
dokler bode živ. 

Predaleč bi zašli, ko bi tu hoteli naštevati zasluge posameznih 
akademikov, katerih imena so itak znana po vsem slovenskem svetu. 
Vendarpa ne smerao zamolčati imena moža, ki je došlej najbolj povzdignil 
slavo naše akademije, a to je učeni njen predsednik g. dr. Rački, 
ki z bistroumnira svojim preiskavanjem od dne do dne bolj razpoja 
tmino, ki je pokrivala preteklost južnih slovenskih plemen. Zastonj 
so Hrvatje pol stoletja hrepeneli po zgodovini svojega národa ter 
obetali darila onému, ki bi jim jo spisal. Še le odkar dr. Rački z 
nepopisljivim trudom uže skozi trideset let vedno nove vire odkriva 
in razsoja, pokazalo se je v hrvatskej književnosti sem ter tjá kako 
delce o domácej zgodovini, dokler , nam ni „Hrvatska Matica" lani 
podarila prelepe Smičiklasove „povjesti Hrvata". — 

Mislimo, da bode „Zvonove" čitatelje zanimalo, če jim povemo 
tudi imena onih Slovencev, katere jugoslovenska akademija šteje mej 
svoje. Pravá uda sta dr. Janez Bleiweis in prof. Matija Valjavec, 
dopisujoča prof. Šimon Šubic in prof. Franjo Erjavec, a častni 
ud je prof. dr. Miklošič na Dunaji. Razven teh sta prof. Boštjan 
Žepié in prof. Luka Zima s svojim književnim delom pospeševala 
namen akademije. Valjavec in Žepič sta vseh trinajst let akademičnega 
življenja nabirala gradiva za „rječnik" ter ga največ nabrala. Prvi 
je po vrhu tega tudi napisal več učenih razprav v „Radu", íiamreč 
o slovenskem komparativu, o slovenskem naglasu in o staroslovenskem 
imperfektu. Prof. Zima je najprej v „Radu" priobčil razpravo o 
národnej metriki, a letos je akademija izdala prelepo in obširno 
njegovo knjigo „Figúre u našem narodnem pjesništvu", ki nam káže 
resultate mnogoletnega truda učenega našega rojaka. 

Iz tega kratkega pregleda vidimo, da je jugoslovenska akademija 
do zdaj marljivo orala znanostno polje, a da ni še nič storila za 
razvoj národne umetnosti. Tému je marsikaj uzrok. Prvič ima Hrvatska 
še malo živečih umetnikov, a drugič akademija do zdaj še néma 
toliko dohodkov, da bi mogla skrbeti za drage pripomočke, katerih 
bi morala imeti, ko bi hotela kaj storiti za razvoj hrvatske umetnosti. 
Toda slávni njen pokrovitelj Strossmajer mislil je tudi uže na to. 
Odkar ga je božja previdnost posadila na škofovski prestol, nabiral 



J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 219 

je po raznih evropskih razstavah slikarska dela najimenitnejših 
starejših in mlajših umetnikov, in nabral je dragoceno zbirko • slik, 
ki ga stane uže vec sto tisoc goldinarjev. In to zbirko daroval 
je narodil svojemu t. j. jugoslovenskej akademiji. Ali v vseín Zagrebu 
ni bilo prostora, kjer bi se takšna zbirka mogla dostojno shraniti. Tu 
se zopet pokaže „roka pomočnica" našega vladike in dala je národu 
40 000 gld , da si more zidati poslopje, v katero bode shranil prelei)i dar 
l)rvega svojega sinú. Hitro se je zopet i)o vsej deželi nabiralo, deželni 
zbor dodal je 80.000 gld., zagrebško me->to i)a je preskrbelo lep 
l)i-ostor, ki je stal celih 40.000 gld. Slávni stavbeni uni.etnik 
Schmidt prišel je iz Dunaja v Zagreb in napravil je krásno osno vo 
za palačo, ki sem ti jo pokazal na Zrinskem trgu. Uže smo željno 
čakali trenutka, ko se bodo dragocene umetnine prii)eljale iz Djakova 
in se bode slovesno odprl hrám umetnosti. V tem se je 9. novem- 
bra 1880. strašno stresla zemlja pod nami in napravila je tudi v 
akademičnej i)alači toliko škode, da se galerija slik ne bode mogla 
ob doloéenem času odpreti. A vendar je ta zbirka umetnij in dom, 
v katerem bode shranjena, uže zdaj ponos vsakega oraikanega Hrvata. 
Dokler se je palača še po malem vzdigovala od tál, videl si njej 
naspŕoti v šetališči pogostoma sedeti staro gospo. Xi mogla dočakati 
trenutka, ko se bode tudi Hrvatom odprla galerija, s kakeršno se 
do zdaj ponašajo le večji kultúrni narodi, in uže je v dúhu radostiio 
stoi)a]a od slike do slike ter si blažila srce. Ali ni jej bilo sojeno 
dočakati srečne ure. Uže delj čaša je nisi več videl na navadnem 
prostom, nekega dne pa so zagrebški listi poročali, da je umiia vdova 
Ana Mirkoviceva ter da je vse svoje premoženje, t. j. 2.592 gld. 
zapustila zidanju akademijske palače. 



Verske bájke na Dolenjskem. 

PiúobCuje J. Trdina. 
(Daljp.) 

11. Na,jstarejša in Bogu najbolj zoperna kletev je„šentají" 
„bentaj smo leteli!" zakrohotali so se zavrženi angelji, ko so 
iz nebes pahneni prileteli v i)ekel. 

12. Ko je začel Noe po božjem povelji tesati ladijo, nagajali 
so nm hudobni Ijudje, kolikor so mogli. Kar je naredil po dnevi, 



220 J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 

to SO mu ponoči spet razdrli in razmetali. Noe je potožil Bogu svojo 
nadlogo in Bog mu je obljubil čuvajev, ki bodo ladijo varovali. Ko je 
začel Noe spet tesati, spremenila se je vsaka tľska in tnalica v hudega 
psa. Zvečer je strážilo ladijo uže vse polno psov, ki so strašno lajali 
in hudobne Ijudi popadali. Ljudje so jih hoteli pobiti, pa so se kmali 
uverili, kako nevarno se je bojevati z Noetovimi čuvaji. Če je dobil 
ráno pes, si jo je oblizal, pa mu se je kmali zopet zacelila Če pa 
je ugriznil človeka pes, mu se rana nikakor ni hotela zazdraviti. In 
takó so morali hudobni ljudje mirovati in Noe je dogotovil ladijo, 
še predno je nastopila splošna povodenj. V ladijo je vzel s sábo tudi 
svoje zveste pse, dede vsega pasjega rodu. 

13. Osel je bil od konca najpametnejši izmed vseh živalij in 
tudi glas mu ni bil nič slabši od konjskega. Ko je Noe dogotovil 
ladijo in so šle vánjo tudi živali, vpraša Bog osla, ki se ni gánil, 
kaj čaká, da ne gre v ladijo. Osel odgovori : V takej čudnej omari še 
nisem nikoli bil in vánjo nikoli ne pôjdem. Bog veli : Saj tudi druge 
živali še niso bile nikoli notri pa se ni nobena bránila. Osel zarenči : 
Jaz delám za se, drugi pa za se. Ta nerodna ladija se utegne razbiti ; 
kako se bom rešil, če bom v njej zaprt? Bog ga tolaži: Ne boj se! 
Le poglej, kako debela so bruna in kako čvrsto so zbitá. V takej 
ladiji vožnja ni nevarna. Osel se zadere: Če bi bilo tudi res, kar 
govoriš in kar oči kažejo, ali kdo ve, kak pa je tale most, po katerem 
treba iti gori v ladijo? Bog pravi: Če je nesel most slona in druge 
težke živali, se menda tudi pod tábo ne bo podrl. Pa če ne verjameš, 
potiplji s sprednjimi nogami, pa se boš sára prepričal, kako trdne so 
mostnice in tudi podpore. Osel zagodrnja: Mostnice in podpore naj 
so trdne, kolikor hočejo, meni se pa vendarle tako zdi, če se dam 
zapreti v ladijo, da bom poginil. Bog ga nagovarja še enkrat in mu 
reče: Ne bodi tako uporen! Saj te bom skrbno pazil in varoval, da 
ne boš zgubil ne ene dlake, nikar življenja! Osel se odreže: Jaz ne 
grem pa ne grem. Rajši se dam ubiti. Bog se je naveličal modrijana 
poučevati. Nejevoljen veli : En osel več ali menj notri, kaj za to ! Potem 
zapre ladiji vráta in voda začne prihajati. Osel jé bil kmali ves moker 
in zdaj bi bil šel rad v ladijo ali je bilo prepozno. Plával je do 
bližnjega griča, z griča do visoke gore ali voda je zalila tudi goro, 
pa je trebalo spet dalje plavati. Strašno je rigal, se pehal in pre- 
metaval po valovih, ki so zagmili tudi najvišje hribe. Bog je hotel 
oslovski rod ohraniti, zato ni dal poginiti plavajočemu osiu. Ali ko 



J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 221 



se je voda spet odtekla, bil je od straha, truda in lakote tako 
zbegan, da je ostal poi)olnoma brez urna in je zarodil tudi breznmne 
naslednike. Od vednega riganja mu je grlo tako oliľipslo, da dela 
zdaj njegov grdi glas vsakeniu živému ušesu strali in bolečine. 

Opazka. V prvotnej podobi je prišla tä baseii med Ijud iz 
ust črmošnjiškega župnika g. Holmarja. Ko se je podpisovala zaupnica 
pai)ežu Pijú IX., nagovarjal je kakor drugi duhovni tudi on svoje 
župljane, da bi se podpisali. Kočevarji pa so se bránili in rekli, da 
to podpisovanie ne pomeni nič dobrega, jmšle bodo zaradi njega 
vojske, višje štibre ali pa kake druge nadloge, nekaj gotovo. Zastonj 
jim je g. Holmar dokazoval, da se ničesar ni bati, podpisi da ne 
pomenijo nič druzega kakor udanost rimskej stolici in voljo zvestih 
katoličanov razveseliti žalostno srce svojega cerkvenega poglavarja. 
Ko niso nič zdali ne nauki in dokazi. ne opomini in prošnje, prijel 
je nejevoljni gospod svoje župljane s })rižnice, i)ľimerjaje jih osiu, 
ki se je bránil kakor oni z vsakovrstnimi praznimi pomiselki in 
izgovori, izpolniti božjo voljo. Ta pridiga je naredila strašen šum v 
Črmošnjicah. Tudi po slovenskem obližji seje še tisto nedeljo zvedelo, 
kako v živo je zadel župnik Holmar svojo upomo čredo. V narodnih 
ustib pa se je Holmaijeva basen kmali predrugaSila in dobila bistveno 
drug pomen in náuk. G. Holmar ni rekel, da je bil osel od konca 
najpametnejša žival in da je rezgetal po konjsko. Z besedami: „En 
osel vec ali menj v ladiji — kaj za to!" je končal svojo dobro priliko ; 
kaj pa se je godilo z oslom i)ozneje. ni povedal nič in tudi ni mogel 
povedati, ker bi bila s tem njegova zabavljica zgubila ost in basen 
svoj namen. Národ je tedaj g. Holmarjevo priliko zasukal po svoje 
in jo dalje razvil. V tej novej obliki ne maba l)asen po nikoraer 
(Črmošnjičanov še ne R})omina), ami)ak nam jiripoveduje povse drugo 
reč: kedaj, kako in zakaj je dobil osel tiste lastnosti, ki so mu 
pomogle do čudne sláve, da slúži zdaj za vzgled duševne toposti in 
neumnosti. 

14. Brez koze Noe ne bi bil iznašel vina. Plezaje po rebri zašla 
je koza v skalovje in se namerila na trto, polno zrelega grozdja. 
Ko se je grozdja nazobala, začela je tako veselo sem ter tjáposka- 
kovati, da so se jej vse živali čudile, še bolj pa Noe. Šel je gledat, 
kaj je koza v skalovji našla in grozdje se je zdelo tudi njemu tako 
prijetno, da je presadil trto v i)oložen breg in naredil séasoma vino- 
grad. Neprilično je bilo samo to, da se je grozdje po zimi tako brž 



222 J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskera. 

posušilo. Noe se doraisli in ga zmečká. Sok dene v čisto posodo in 
počaka, dokler bi se pomladil. Tako je naredil prvo vino. Práv dobro 
se ve (la ni bilo. Moral ga je sam piti, ženi in otrokom se je gnj ušilo. 
Ker Noe vinu še ni poznal lástnosti, se je upijanil in ležal na planem 
nag, da so ga otroci videli in se mu smijali. Radi tega pohujšanja 
se žena tako ujezi, da ves vinograd i)oseka. Iz štorov pa so pognale 
drugo leto i)relepe mladice in so rodile vec grozdja in slajši sad kakor 
je vzrastel prejšnja leta. Noe namečka zopet vina in bilo je zdaj 
tako dobro, da so ga pili v slast tudi Noetova žena in otroci. Tako 
je Ijudi však nekaj naučil : koza, da grozdje zobljejo, Noe, da delajo 
iz grozdja vino in Noetovka, da obrezujejo trtjé. 

15. Babe so se naveličale žgati trske pa so rekle môžem: 
Sezidajte nam turen, ki bo tako visok, da bo moci doseči nebeské 
zvezde. Bomo jih snele in z njimt svetile, ker gore lepše od trsák 
in jih ni treba zmirom užigati in utrinjati. Možje so jih debelo po- 
gledali in djali: AU ste se steple s pametjo, kaj ne vidite, kako 
visoko je do nebes ? Babe pa so rekle : Postavíte turen na ono visoko 
goro, na katero je hodá sedem dnij ; od vrhá do nebes ne more biti 
daleč. Možje so odgovorili: Hrib ni naš, ampak cesarjev. Babe se 
zaderó: Ce nočete vi, ga bomo pa samé od cesarja kupile. In babe 
so šle in vprašale cesarja, koliko hoče imeti za hrib? Cesar pravi : 
Denarja ne i)otrebujem, ali če mi pogodite tri uganke, dal vam bom 
za plačilo hrib. Babe se zasmejejo: Le postavi te svoje uganke, ni 
zlodej, da jih ne bi pogodile. Kralj veli: „Kateri málin zmirom teče 
in ne potrebuje nikoli popravila?" To je ju'va uganka „Kaj je daljši 
ko človeška pamet?" To vam je druga uganka. „Po katerej reči však 
hrepeni, če i)rav je nihče ne j)ozna?" To vam je tretja uganka. 
Babe se na ves glas zakrohočejo: O cesar! kaj nam tako ujedljivo 
zabavljaš, da nam daješ také uganke? Málin, ki zmirom teče in ne 
potrebuje nikoli popravila, je naš babji jezik. Daljši ko naša krátka 
človeška ])amet, so naši dolgi babji lasje. Tista reč, i)o katerej však 
hrepeni, če práv je nihče ne pozná, pa smo mi babe. Však dedec 
nas hoče imeti in vendar še nihče ni ijogruntal našega zvijačnega 
srca. Cesar se začudi babám, da so tako dobro pogodile njegove 
uganke in jim i)0(lari zaželeni hrib. Hrib dolu ime „Babji-lon", ker 
so ga prejele babe za lon ali plačilo svoje bistr(>umnosti. Možje 
splezajo na hrib in začno zidaťi turen. Kakor hribu reklo se je tudi 
turnu, da je babji-lonski ali bolj na krátko babilonski. Turen so 



J. Trdina: Verske bájke na Dol^njskem. 223 



dozidali tako visoko, da so uže slišali peti nebéškega petelina. Bog 
pa se je razsrdil na človeški napuh in je zraešal Ijudem govorico. 
Do takrat bil je na svetu samo eden jezik in eden národ. Ko sé 
niso Ijudje med sabo vec razumeli, so se razšli in však rod si je 
našel drugo deželo in novo domovino. 

16. Predno so se razšli narodi po širokera svetu, jih je Bog 
še enkrat zbral in vpiašal vsakega, kak dar želi dobiti. Kranjec je 
rekel: Daj mi pridne roke, da si bom mogel |)ošteno svoj kruh 
služiti! Bog je pohvalil Kranjca za tako lepo prošnjo in mu rekel: 
Imel boš pridne roke, zato i)a ti ne bo treba 'dobre zemlje; priden 
človek si povsod lahko kruh nájde. Bog vpraša Hrovata, kaj bi on 
rad. Hrovat veli : Ne zameri, jaz sem rad, veš, nekako bolj nemaren 
in takó naj ostane tudi za naprej. Bog pravi: E pa dobro! Ker boš 
bolj nemaren, ti móram pa dati rodovito deželo in Kranjca za soseda, 
da ti bo hodil pomagat. Zdaj vpraša Bog Madžara in Madžar pravi : 
Meni se najbolj dobro godi, kadar sem umazan, kakor uže moje ime 
pove. *) Daj- mi dovolj nesnage! Bog mu veli: Naj bo po tvojej volji! 
Dal bom tvojej zemlji toliko blata, da se boš lahko po n jem valjal, 
kakoŕ svinja. Potem vpraša Bog Nemca, kaj bi bilo njemu najljubšeV 
Nemec odgovori: Jaz se najrajši ekselciram. Bog veli: Naj se ti 
želja izpolni ! Ali da ti bo ekseh-iranje kaj koristilo, imel boš v svojej 
domačiji večne punte in vojske. Zdaj vpraša Bog Talijana. Talijan 
pravi : Jaz bi pa hotel zmirom kaj novega zidati. Bog veli : Dobro ! 
Bodi tedaj zidar! Ali da ti dela nikoli ne bo zmanjkalo, se bo vse, 
kar boš sezidal, kmali spet podrlo in tako boš zidal lahko zmirom 
kaj novega. Bog vpraša Turka. Turek odgovori: Mene pa najbolj 
veseli, Ijudi moriti. Bog pravi: Ne bom ti bránil. Le mori jih ali 
drugi bodo morili tebe, ker si radovoljno ne bo dal nihče glave 
odrezati. Bog vpraša Francozá. Francoz pravi: Meni pa daj dosti 
Micik, da me bodo povsod rade imele, kamor bom prišel. Bog veli: 
Naj ti bo! Imel boš dosti lepih Micik, zaradi njih pa tudi dosti 
ostudnih boleznij, ki se bodo imenovale po tebi, zaljubljena prismoda! 
Bog vpraša Juda. Jud ga prosi za veliko denarja. Bog veli: Tudi 
tebi naj se želja izpolni — ali vedi, da bodo tvoji denarji smrdeli, 
da se te bodo Ijudje uže od daleč báli in ogibali. Na zaduje vpraša 
Bog tudi cigána, ('igan pravi! Daj mi najprej čik, ker so mi ústa 
tako suha, da ne morem govoriti. Cigán dobi čik in veli : Jaz, Gospod ! 

*) Naš návod veli: Mažar in zove tako tudi zamazanega človeka. 



224 J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 



sem ponižna in dobra duša. Zase ne zahtevam nič ali te prosim na 
kolenih, da podeliš drugim Ijudem še veliko vec konj, kuretine in 
drugih dobrôt, kakor pa si jih sami žele. Bog se zasmeje in veli 
ciganu: Oh, ti črni vrán, le nikar se ne delaj tako lepega! Premo- 
ženja želiš drugim zato, ker se dá bogatinom vec ukrasti kakor 
revežem. Ali ker sam ne boš nič imel, ti res ne bo druzega kázalo, 
kakor da boš jemal drugim. Zastran mene delaj, kar hočeš ali to ti 
l)a móram uže zanaprej prepovedati, da ne boš klical mene na pomoč, 
kadar ti bodo plesale po mršavej grbi batine. 

17. Sveti Elija ni umri. Brez smrtnili bolečin bil je premaknen 
z zemlje v podnebje. Kadar dirja v težkih, ognjenih kolih ali pa 
kadar jaha na bistrem konji sem ter tjá nad oblaki, takrat pravimo 
da g r mi. Blisk so iskre, ki jih krešejo kopita njegovih vrancev ob 
modrem, jeklenem nebu ; vihar puh dirjajočih konj ; strele puščice, 
ki jih meče sv. Elija z nebes, kadar se bojuje s hudobnim dubom. 
Kadar se mu konji upehajo, uliva se curkoma njihov pot na zemljo, 
in ta pot imenujemo dež. Sveti Elija je stari, hrovaški Ijubljenec ali 
mu izkazujejo visoko spoštovanje uže od nekedaj tudi naši dolenjski 
Slovenci. Njemu je posvečena župná cerkev v Prečini pri Novem 
mestu in na najvišjem vrhunci Kukove gore ali Gorjancev do 
4000 čevljev nad morjem stala je poleg cerkve sv. Jederti starodávna 
in staroslávna cerkev sv. Elije, v katerej so opravljali zedinjeni sta- 
roverci božjo službo v svojem krasnem, narodnem jeziku. Ta božja 
hrama sta zdaj oba podrta in razsuta, ali večkrat, sosel)uo v kvaterne 
večere, vidijo Ijudje leteti svetinje znad (xorjancev proti Prečini in 
iz Prečine spet nazaj na Gorjance. Tod se vozi in jaha tudi najrajši 
sv Elija, zato ni nikjer na vsem Dolenjskem tolikb neviht i u gro- 
raonosnih viharjev kakor v obližji tega pota, mej lukenjskim grádom, 
Grčevjem in podgorskim Gaberjein. — O vremenskih prikazkih pa 
imajo Dolenjci še ražne druge misii in pravljice. Grom zinatrajo kakor 
tudi drugi Slovenci za neposredni glas božji, za božje karanje. O 
predrznem človeku se veli, da se ne boji niti gimečega Boga. Ravno 
tako se čuje, da je blisk jezni i)ogled razžaljenega Boga. Nekateri 
izreki pa so bolj podobni sali kakor kakemu verskemu názoru. Taki 
so n. pr. „Sveti Elija pljuje" (kadar gre redek i)a debel dež) „í)blak 
kokodaka" (če grmi brez dežja). „Nedolžni otročiči so iztresli cuker" 
(drobná toča). „V nebesih se tajajo vode, pa padá na zemljo led" 
(debela toča). „V nebesih lupijo debel česen" (debel snegj. „V nebesih 



A. K o der: Materi. 



225 



strižejo ovce pa padajo na zemljo kosmine" (sneg). Pohleven dež so 
solze Matere božje zaradi grešnikov. Burja je zato tako mrzla, ker 
jej povsod zapirajo, da se ne more nikjer pogreti. Sneg se joka (taja). 
Oblaki so nebeská žolca. Oblaki so graja, kamor v nebesih perilo 
obešajo. Kedar je ziina brez snega, se govori, da ga je pojedel otrok, 
ki se je ravno takrat rodil, ko je začel sneg padati itd. 

(Dalje priliodnjič.) 



M a t e r i. ^ 

Zložil Anton Koder. 



W mati rai predraga. mati zlata, 
' Ne morem se navaditi spomína, 
Da črne zemlje krije te globina, 
Za táboj so zaprta groba Arrata. 

Izgubil sem prijatlja, sestro, brata, 
Ljubezni krivé znám te, boleCinal 
Prognancu je zaprta domovina, 
Mi zadnji up zagrebla je lopata. 

A tvoja še podoba, mati milá! 
Na poti mračne zvesto meni šije, 
Le tebe duša ni še pozabila. 

Le ti si zvezda, k i je dan ne skrije, 
Saj ti samo si, mati, me Ijubila, 
Brez tebe ni mirú, ni domačije. 



v 

Cudná izprememba. 

Zložil J o s. (" i m p e ľ m a n. 



Čudno res godí se z menoj. 
Ves sem nékako izpremenjen. 
Človek nedávno vesel, iskren, 

Žijem v razprtji zdaj sam s soboj. 

Ljubil umételjnost prej, učenóst 
V knjigah, listínah tíčal sem, 
Vsega se zdaj navelíčal sem, 

Nična zdĺ se mi knjige modróst. 

Vinski jaz prej veseli brat, 
Pľaznil sem z vcseljaci bokál, 
Halil se z njimi in smijál, 

Zdaj samotár sem púst in osät. 



Mikala tudi prejšnji me čas 
Déklic je lepôta in žén. 
Zdaj se nosim kakor lesén, 

Zopern mi však je ženski obraz. 

Rad in pogosto sedévam domá. 

Bedo svojo premišlja raoj dub. 

In ko slonévam ném in gluh, 
Sólza mi cesto v okó priigrá. 

Tožnost ima v ljubezni izvôr, 
Ki mi brez upa zánjo gorí 
In mi v srci trpečem netí 

Dan za dnevom hujši razpôr. 



226 Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 




Otok in Struga. 

Noveleta. 
Spisal dr. Ivan Tavčar. 

IV. 

(Dalje.) 
U kontesa ni povesila pred ujegoviiii pogledom očij. 

„Sedaj poslušaj, Egon! kaj ti bodem še povedala! V tem 
trenutku se védeš, kot bi bil Bog si ga vedi kak tiran, pred 
katerim se uklanjajo, vse ženské. Prej je bilo tvoje govorjenje — 
fráza, a sedaj je tvoje vedénje — fráza. Moj Bog, gróf Egon, ali 
še toliko o sebi ne veste, da i)ri vseh svojih i)retepih in dvobojih 
néraate práv nikake energije!" 

Kri mu je zakipela v glavo. 

„„Nikake energije! Serafina! To je ostrá beseda! Tvoje srce 
torej hrepeni po energiji in ti si morda še tako dete, da se ti vsako 
noc sanja, da si kraljičina v pravljici, in da te vsako noč prihaja 
reševat energičen knez iz oblasti kakega hudobnega čarovnika ! Uboga 
kraljičina!"" 

Takoj so se mu pomirili valovi jeze in dejal je z mirnim glasom : 

„„No, pa da bodeš videla, sestričina Seraňna, da imam tudi 
nekoliko energije, povem ti mirno, priljudno, ponížno in nekoliko 
trenutkov prej, kot se bo stvar izvršila, da bodem takoj sedaj poljubil 
tisto jutranjo zoro na tvojem lici, ali če hočeš še bolj poetične podobe, 
da bodem poljubil, tisto pomladansko cvetje, katero se je razcvetelo 
na tvojem obrázku!"" 

„Egon!" vskliknila je srdito. Ali kakor blisk je bil pri njej. 
Uže jo je bil objel, in uže je hotel poljubiti njeno lice, — kar mu 
nekdo položi roko na ra mo. • Plašno je odskočil od dekleta, ter se 
jezno obrnil po človeku, ki ga je iztaknil v tako čudnem položaji. 
Ta človek pa je bil barón KonštantiH iz Struge! Kontesi je šinila 
kri v obraz, da ni vedela, kaj bi počela. Gróf Egon pa si je pomagal 
s sarkazmom. 

„Kdo je ta mladi mož, Serafina?" vprašal je impertinentno. 
„Gotovo kak učitelj iz obližja?" 



Dr. I. Tavíar: Otok in Struga. 227 

Barón pa se ni raztogotil. 

„„(Jemu učitelj?"" odgovoril je mrzlo. „„Da človek ve, kako 
se mu je vešti slabotnej ženski nasproti, ni treba, da je ravno učitelj ! 
Kontesa, v dolu se zbira družba, niorda dovoljujete, da vas spremim 
tija? Videti je, da mladi ta gospod ni varen spremljevalec mladému 
dekletu!"" 

„Gospod!" raztogotil se je gróf Egon, „gospod! kdo Vam daje 
pravico z manoj na tak način govoriti ! Jaz sem Egon gróf. . . ," 

Imenoval je plemenito svoje ime. 

„„In jaz sem Konštantín barón iz Struge. Sedaj, ko sva se 
seznanila, pa menim, da je čas, da se loeiva. Kontesa!"" 

Stopal je po poti navzdol. Rudeča kakor roža stala je pri stráni. 
A ko je storil prvi korak, bila je takoj tik njega. Govoriti ni mogla 
in bála se ga je tudi. Ali pri Egonu bi ne bila ostala za vse živ- 
Ijenje ne. Srdila pa se je vendar, da je ravno ta barón, ta tujec 
moral jo videti v takem položaji! In kako jo je gledal, skoraj očitajoče, 
kakor da bi bila ona kaj zakrivala! Tudi barón ni govoril, in nikdar 
se ni ozrl po njej. Sedaj pa sedaj je odtrgal list na grmovji pri poti 
ter ga zmel mej prsti. — 

„Tu se zavijete okrog hriba in pred saboj imate svojo družbo! 
Jaz móram nazaj! Tu gori je pádel kmet z drevesa, ter si zlomil 
roko! Poklicali so me! Mudi se mi torej!" 

Lahno se je i)rikl()nil. Tudi kontesa je hladno nagnila svojo 
glavico. Ali izpregovorila ni besedice hvale, V njenej aristokratičnej 
duši je zakipelo! Potomec staré plemenitaške hiše, a sedaj lazi po 
umazanih kočah, ter streže umazanim kmetom! In sedaj srdila se 
je še bolj, da jo je moral ravno ta človek iztakniti v takem položaji! 

Odiiitela je navzdol. Kjer se je steza zavila okrog hriba, obrnila 
se je še jedenkrát. Barón je hitro stopal navpik in visoka njegova 
postava se je ostro črtala od zelenja. Potem pa se je izpustila v dol, 
ter vsa spehana prihitila k družbi. Povpraševali so jo po Egonu. 
Dejala je, da pride za ujo, ter diplomatično prikrila notranjo raz- 
burjenost. , 

Barón Konštantín pa je v tem prišel do mesta, kjer je bil poprej 
motil grófa Egona v njegovej energiji. Ta je hodil po stezi sem in 
tija, pestil roki ter govoril i)oluglasno. Imel je zavest, da je srdito 
razžaljen, tako razžaljen, da se mora preliti nekaj krvi. 



228 D r. T. TavCar: Otok in Struga. 



„Dobro, da prídete," rekel je jezho ugledavši baróna. „Pričakoval 
sem, da se povrnete ! Ker to veste sami, da stvar tako končana ni ! 
Razžalili ste me na mojej časti, in sedaj je nama odprta le jedna 
pot. Upam, da veste, kaj hočem, gospod barón!" 

Mirno je odgovoril barón: 

„„Vi hoéete imeti svoj román! Ali povedati Vam móram, gróf, 
da na mojej stráni ni nikacega uzroka, da bi Vam storil to veselje!"" 

Vsedel se je na hrastov obrobek tik steze, ter nadaljeval: 

„To se Vam bode čudno dozdevalo! Vi ste brez dvombe iz 
staré rodovine, in tisto dobro, katero je storil morda prvi Vaših 
prednikov, vživate Vi še sedaj. To dobro so vživali uže tudi vsi Vaši 
predniki, tako da je sedaj uže preplačano na stotero načinov. Vidite, 
na plemenitaštvo jaz ne dam ničesar in kot zdravniku mi je znano, 
da se po i)lemenitaških žilah pretaka ravno tista kri, kakor po žilah 
beračevih. Morda še slabejša! Da je bil moj oče barón, ni moja 
krivda. Ali zavoljo tega némam vzroka, da bi z Vami šel na 
dvoboj ! Kot zdravnik tudi vem, kako draga mašinarija je to, kar 
imenujemo človeško telo, in koliko inteligencije je morala napeti 
priroda, ko je pognala plemenito to rastlino! In kaj sem Vam na- 
pravil tacega! Tu napadáte dekleta, kakor kmet svojo Ijubo, ter jo 
pred vsem svetom hočete poljubiti, kakor se poljubuje pastarica na 
paši! A sedaj pravite: moja čast je žaljena! Čast! Ako je Vaša čast 
privezana na tako malenkost, potem je kakor kaplja na listu in 
vsaka sapica jo mora otresti. Jaz imam boljše pojme o svojej časti 
in Vaša prijatelja trgala bodeta brez vspeha podplate, če se hočeta 
potruditi v raztrgano mojo baronijo! Dobro jutro, gospod gróf! Tam 
gori je pádel umazan kmet z drevesa in si zlomil roko. Sedaj so 
me poklicali, da mu jo uravnam. Mudi se mi torej ! Z Bogom ! 

Vstal je ter urno odšel. Gróf pa .je strmeč gledal za njim. 
Tako hitro je govoril, da mu ni mogel v besedo seči. In to, kar je 
govoril, bilo je tako čudno, tako silovito, da je Egonu pretreslo vse 
možgane. Sklenil je roki ter dejal: 

„Moj Bog — in to je barón!" 

Glasno se je zasmijal: 

„Kakor psa ga premlatim, kjer ga prvič zalazim! Kakor psa!" 



Dr. I. Tavfiar: Gtok in Struga. 229 



Ach niir pÍ7i Herz, nichts weiter, wird zerrieben, 
Ein Lehon niir, nichts weiter, wird zoreplittert ; 
Sonst AUfis gelit wie vor, so nachher wieder. 

Friedricli Rtickert. 

Drugi dan po lovu, popoludňe, sedeli so barón Bontoux, viteza 
Trda, oče in sin, ter gróf Egon v senci pod košatim kostanjem. Ženstvo 
z blaznim barónom Nebelbergom šlo je na obisk v Strmolski grád k 
ondotnjeniu grofu. Lindenholz pa je risal v gozdu. 

Srebali so čmo kavo in pušili drage cigare, da se je dima 
aromatični duh razširjal po senci. 

„Prijatelji," izpregovoril je barón Bontoux, „prijatelji, dragi mi 
prijatelji, ali ne éutite ničesar?" 

„„Kaj naj bi čutili,"" odgovoril je gróf Egon, „„če ne neovržljive 
resnice, da si ti silno dolgočasen človek, moj dragi!"" 

„Vidiš, duša," dejal je barón dobrovoljno, „ti si ta čas, kar sva 
tukaj, napravil uže toliko vodenih dôvtipov, da bi ta reka preplula 
otok in grád, če jih izpustiš v njo. Ali vendar, prijatelji, ali ničesar 
ne čutite?" 

Zaspano je pogledal po vrsti vse. 

„Ali v istini ničesar ne čutiš, trdi moj vitez, in Vi, mladi 
sodnik, in ti slabi vojak, ki se kličeš za grófa Egona? Pri vseli bogovih 
ali ničesar ne čutite?" 

Zviral se je po stolu, pubnil dim skozi nosnici in raztegnil roki. 

„Moj Bog, ali ne čutite, da postaja to življenje dolgočasno, 
dvakrát dolgočasno!" 

„„Popihaj jo čez gore! No pa ti morda gospa še ni poslala 
mesečne plače?"" vprašal je vitez Trd hudobno. 

„Koščena duša! ne vtikaj se v zakonske moje razmere! Oj to 
so bili drugačni čaši, ko je gróf Milan še živel!" 

„„In kakšni so bili čaši tedaj?"" oglasil se je sin, vitez Trd. 

„Dobri čaši, pravim vam, dobri čaši! Ali jaz sem žejen in 
ženstva ni doma! Také priložnosti še ni bilo, gospodje! Ad počula!" 

Gróf Egon je pozvonil, ter slugi ki je po peščenej stezi ročno 
prihitel, ukázal, da naj prinese vina. Pričeli so j)iti in pili so mnogo. 

„In kako je bilo tedaj, ko je gróf Milan še živel?" vprašal je 
sedaj tudi stari vitez Trd. Bil je radoveden kakor ženská. 

16 



230 Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 



„„Dobri čaši so bili tedaj, prijatelj, in však trenutek moraš 
obžalovati, da nisi grel takrat starih svojih kostij na tem Otoku!"" 

„Nisva se rada imela!" odgovoril je oni kislo. 

„„Saj pa ti, predragi mi vitez, tudi nisi človek, ki bi se 
prilegal takému dúhu, kakor je bil gróf Milan."" In barón Bontoux 
je lahno zlil kupo vina v svoje grlo. 

„„Mene pa je rad imel! In všako spomlad, kadar mu je gospa 
grofinja delala skrbi, popihala sva jo tu sem. (Vso čast, našej grofinji ! 
Ali v zákonu, gospôda, imela je svoje težave! Saj me umete vsi, 
kaj hočem povedati! Imela je svoje težave! — )"" 

„Kakor jih ima, recimo, tvoja gospa!" oglasil se jegTof Egon. 

„„Tudi dobro, kakor jih ima, recimo, moja gospa. Ali groíinja 
Ana imela je svoje težave, in mučila je grófa Milana z Ijubosum- 
nostjo, in z jednakimi nadlogami. Kadar pa je bila presitna (odpustite 
mi ta izraz, gospodje!) splazila sva se tam gori po zavitih stopnicah 
v stolp v tisto malo čumnato in vina sva si dala prinesti in pila sva, 
in potopila v sladko to morje vse skrbi! Oj, to so bili čaši!"" 

Léno se je naslonil v stôl, gledal proti nebu, in izpuščal oblake 
iz ust. 

„In kako je bilo s tisto „Ijubeznijo?" povprašal je Egon. ^Kako 
je tisto vse prišlo? Ti bodeš brez dvombe kaj gotovega vedel? Saj 
smo mej saboj, in taká stvar se rada posluša!" 

„„Aha, tista Ijubezen! tista Ijubezen!"" jecäl je barón, ki so mu 
vinske moci uže bile stopile v možgane. „„Tudi tisto vem. Ubogi 
Milan ! Prišlo je vse, kakor huda ura, hitro, nepričakovano ! Moj Bog, 
kaj pa da vem!"" 

Zalil si je vina v grlo. Drugi pa so radovedno napeli obraze. 

„„Prišlo je kakor nevihta, hipoma in nepričakovano ! V spomladi 
je bilo. In kljunjači so se ravrio povračevali z juga. Lep lov je bil! 
Milan je imel nekega lisastega psa, ki vam je stal kakor kíp. In 
nos je. imela tista žival, gospodje, nos, da je uže na sto korakov 
čutila perutnino! Dobra, krásna, lepega denarja vredna žival vam 
je bila!"" 

„Vraga! pusti psa pri miru in po vej, kako je prišlo potem!" 
ujezil se je gróf Egon. 

„„Počakaj in ne jezi se! Kljunjače sva hotela streljati, ter 
lazila tam i)o olšji proti Strugi. Po gozdnej stezi pa je nama prišla 
nasproti gospica iz Struge. " Kakor gozdna vila je bila. V roki je 



Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 231 



nosila širok svoj slamník, v lase pa si je bila vpletla divjo belorudečo 
rožo. Kakor srna je plašno zrla na naju. Čez nežni obrazek se jej 
je razlila divná rudečica, da vam je bila nebeško krásna v svojej 
nedolžnej lepoti. No, saj veste, jaz sem človek, ki je uže od nekdaj 
pazil, da si je ohranil zakonsko svojo zvestobo! Ali toliko vam pa 
uže povem, da mi je tedaj poželjenje preplulo vse žile ! In tudi gróf 
Milan se je zagledal v njo, vsa duša mu je silila iz plamtečih očij. 
V istem trenutku ga je zadela usoda! Uže v istem trenutku bil je 
izgubljen, in odprlo se je brezno, ki ga je požrlo potem! Vse je 
trepetalo po njem! A bil je kavalir, rojen kavalir, pravim vam in 
ženskam nasproti vedel se kakor med in cvetje. Takoj je predstavil 
mene za grófa otoškega, in sebe ne vem uže na kako ime. V trenutku 
smo bili v živem razgovoru. In če ste poznali grófa Milana, tako 
veste, kako je govoril, kadar je hotel ženskej dopasti! Vse se je 
lesketalo in bliskalo; dôvtip je hitel za dôvtipom, tako da je dekle, 
prišedše tedaj ravno iz samostana, z mokrimi očmi zrlo v njega, ter 
vidno sesalo v sé vsako njegovo besedo. Pri ločitvi pa jej je poljubil 
belo ročico, ki se je, in jaz sem to dobro videl, tresla v njegovej. 
Lazila sva potem po gozdu okrog. Kljunjači so frfotali pred nama, 
ali streljala jih nisva. „To je ženská! Bontoux! ali si videl, kaka 
ženská je to!" Tako je zdihoval v jedno mer. Končno pa seje vlegel 
v travo, vrgel puško od sebe, ter tiščal razbeljeni obraz v ruščo in 
dejal obupno: „Moj Bog, kaj bode sedaj! kaj bode iz tega!" Od 
tistega dne pa je sam zahajal na kljunjače in mene puščal doma. 
A potem se je udal romantičnej tistej Ijubezni s pregrešno strastjo. 
Vse dobro potrla je ta strast v njem ! Pozabil je svoje žene, pozabil 
svojega otroka! Nekoliko tednov pozneje prišel je nekega dne v 
mraku domov. Prihitel mi je v sobo, ter hodil nemimo po njej. 
Potem pa ga je zavest revnega življenja pretresla, omahnil je na 
stôl, ter zaječal: „Prijatelj, poglej me in pluvaj mi v obraz! Tako 
nesramne in zavržene kreatúre ni pod božjim solncem, kakor sem 
jaz!" In stokal je in pravim vam resnico, da se je raztajal kakor 
otroče. Hotel se je umoriti samega sebe. Ali sé sveta ni mogel, 
zavoljo tistega otroka ni mogel! In ne zavoljo tiste Ijubezni! Ali 
taki smo, taki smo vsi! No, drugo pa veste vse. Saj se je umazano 
tisto perilo pralo po časopisih, da je stvar se zvedela povsod. Bil je 
dober človek, dober človek ! ali strast in ženská sta naši večni pogubi ! 
Sedaj pa pijmo, gospodje!"" 

16* 



232 Dr. L Tavíar: Otok in Struga. 

„„Taká je naša usoda! Kaj bi bilo, če bi ne zorelo vino na 
svetu!"" pristavil je melanholično, ter si nalil kupo. 

„Škoda, da nisem poznal tega moža!" vskliknil je vitez Rudolf. 
„Večkrat sem uže cul govoriti o njegovej osobi in žalostná mu usoda 
zavila je spomin njegov v blesk vabilne romantike!" 

„„Kaj Vi grófa Milana niste poznali?"" vpraSal je Bontoux. 

„Nikdar ga nisem videl! Tedaj, ko se je umoril, bil sem ravno 
na univerzi," odgovoril je oni rahlo. „Gotovo je bil lep človek," če 
je tako vplival na ženstvo!" 

„„Čakajte!"" in barón je izvlekel umazano svojo listnico in iz 
nje še bolj umazano staro podobo grófovo. „„Tu ga vidite! Tak je 
bil. Vino je rad pil! In ženské je rad imel! Vino, ženské in mene! 
Bog naj blagoslovi njegov spomin!"" 

„Vino, ženské in tebe!" vpil je gróf Egon. „Ti si brez dvombe 
najslabší mej to trojice ! Ej, pa so ga pozneje tudi iz vode po- 
tegnili ! Bolje bi bilo revežu, da ni pil vina, in da ni rad imel žensk ! 
Na však način pa bi bil bolje storil, da tebe, barón Bontoux, ni 
poznal nikdar!" 

„„In da je bil tvoj sorodnik, preljubi mi gróf, je tudi obžaloval, 
in da te je tako poznal, kakor te poznám jaz, bil bi to še bolj 
obžaloval! Sedaj pa pijmo!"" 

Barón Bontoux se je i)0 teh besedah zopet mirno naslonil v 
stôl; drugi pa so pozabili nekdanjega nesrečnega gospodarja otoškega, 
in govorili o konjib, o ženskah, uganjali šále, satirično se zbadali, 
ali končno vendar bili veseli. 

Samo barón je molčal, risal s peto črte po pesku, sesvalkal 
si cigareto za cigareto, ter kadil skozi nosnici in ústa. Ko pa se je 
mož z razbeljenimi svojimi možgani prilično s svojim obrazom obrnil 
po vrtnej stezi, ki je vodila od mosta sem, postavil se je neHoté na 
tanki svoji nogi, ter izpustil izmej zob robato kletvico. Vsa družba 
se je ozrla po stezi, Ondu je počasi, kakor v sanjah, stopala baronesa 
Zora iz Struge. Doľge lase je imela čez tilnik izpuščene in samo z 
modrim trakom [)revezane. Na bledem obrazu pa jej je čepel zopet 
tisti dobrovoljni smeh. Z mrtvim svojim [toglodom i)remerila je pivsko 
družbo, ter počasi pristopila k mizi. 

„Baronesa!" vskliknil je pijani Bontoux, „srečen bodem, če se 
še spomínate mojega obraza! Tu pa Vam predstavljam izvrstno 



Dr.I. Tavčar: Otok in Struga. , 233 



družbo! Graf Egon . . ., viteza Trda, oče in sin! In jaz sem barón 
Bontoux, Jurij barón Bontoux!" 

Gospodje so bili uže toliko pijani, da niso čiitili neprijetnega 
svojega položaja. 
* Gospica opazovala je nekaj čaša barónov obraz in potem vprašala : 

„In kje je Serafina? kje Lncija? K njima sem prišla in doma 
sť'iii ušla. Bog ve, če se bo srdil brat Konštantín '?' 

Takoj se je zamislila, ter zrla pred se, kakor bi j o močno 
skrbelo, če bi se srdil brat Konštantín. A hiporaa je zopet pozabila 
vse. Pristopila je h grofii. Tik njega na niizi je ležala podoba grófa 
Milana, katero je bil barón pozabil spraviti. Razširile so se jej oči. 
Nepremakljivo je stala nekaj čaša, kakor Nioba v kameň izpremenjena. 
Kri jej je zalila obraz. Smehljaj krog ustnic je izginil. S tresočo roko 
je segla po podobi. Bliže jo je prinesla očeni — a potem se jej je 
kakor zarja razširilo čez obraz in morda so se jej tedaj razklenile 
terne, v katere je bila zavitá njena glavica. 

„Milan!" vzdihnila je zareče. 

„„Da, to je gróf Milan, baronesa!"" odgovoril je Egon, tik 
nje sedeč. 

„In kdaj bode prišel!" vprašala je hlastno. 

„„Prišel! Menim, da nikdar, baronesa!"" odgovoril je oni 
brezsrčno. 

„Nikdar! nikdar! Oj tega Vi ne veste! Brat Konštantín pravi, 
da pride gotovo!" 

„„Vaš brat Konštantín je bojazljivec in če to pravi, tudi laze !"" 

Gróf Egon se je v vojaškej svojej naravi očitno kratkočasil z 
ubogo stvarjo, kopmečo pred njim. 

„In kako, da ne pride?" vprašala je še, ter s strahom in grozo 
uprla svoj pogled v grófa. 

„„Ker je mrtev! ha! ha!"" 

„Mrtev! In v zemljo zakopan!" 

Oslabeli sta jej nogi, tako da se je zgrudila na kolena. Ali 
takoj je z divjim krohotom planila kvišku, ter glasno govoreč odhitela 
po stezi. 

„No, to bode denes baronu Konštantína napravila litanije!" 

S silo se je smijal gróf Egon. A drugi se niso smijali in vsi 
so čutili, da je bila to neusmiljena in neolikana sala. In gróf Egon 



234 Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 



je morda tudi sam to čutil, in vinske njegove možgane vsiliti se je 
hotelo kesanje. 

Ali z vinom je je preplul. Vsem pa se je nekako dolgočasno 
zdelo in vino jim več ni teklo. Vstali so, ter se razšli. 



Dva dni pozneje sprehajala se je grajska gospoda po vrtu pozno 
v noc. Slavci so peli po grmovji in mrčes se oglašal iz vinogradov 
od vseh stranij. Kontesa Serafina in gróf Egon, zopet sprijaznena, 
hodila sta po samotnih stezah, in pravil jej je vse dôvtipe, katere 
je le kdaj čul. Končno sta stopila na teraso, na severnej stráni otoka, 
od kodar se je krásno videlo po vodi. Luna je bila ravno kar pri- 
veslala izza hribovja in zvezda pri zvezdi se je utrinjala na jasnem 
oboku. 

Z radostjo sta zrla po vodi, ki se je kakor kača izgubljala v temi. 

Tedaj pa je kontesa Serafina lahno vskliknila in s strahom 
segla po roki svojega spremljevalca. Grofu Egonu pa je hotela zastati 
kri po žilah. 

Ravno pod teraso rástlo je vrbovo grmovje v vodi. K njemu 
pa so bili valovi pripluli mŕtvo žensko truplo. Bela obleka se je 
tesno prijemala njenih údov, lasje pa so plávali kakor zagľinjalo 
okrog nje. Roki je tiščala skrčeni čez prsi. Kadar pa so valovi 
plusknili, tedaj se je vselej prikázal bledi obrazek iz vode. Bila je 
baronesa Zora! 

Ko so jo prinesli iz vode, dobili so v skrčenej ročici ostanke 
podobi, ki je nekdaj kázala obličje grófa Milana. 

Smrt je bila nepričakovano udarila s koščeno svojo pestjo v 
veselo družbo na Otoku. Kakor listje v piši razpršila se je takoj 
in hipoma je bil grád zapuščen, prazeh in rairen. Na vse stráni so 
so se razšli. Baronico Zoro pa so položili v zemljo — in njen 
spomin se je tudi pozabil. — 

(Dalje prihodnjič.) 



L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 235 



Ivan Z. V. Popovič, 

slovénsk pisatelj. 
Spisal L o v r o Zváb. 
(Dalje.) 
a Popovičeva knjiga (erste.s Probestiick vermischter Unter- 

suchungen) izreka sodbo o R o s c h m a n n o v e j „ Veldideiii " . 

Poslušajmo, kaj nam o svojem delu pripoveduje sam Popovič 
v spisu: „Untersuchungen vom Meere" na 36. stráni: „da spis ní cel, 
tega je kriv neki razlog, kateri nikomur druzemu ne more biti zanimiv. 
O tej priliki javno prosim gospoda licent. Piosclinianna, pisatelja zgôraj 
povedané „Veldidene", počakati še nekaj čaša, dokler ne bodem v 
Lil)sku; takisto prosim tudi vseh ostalih radovednih gospodov uče- 
njakov v Insi)ruku, kateri so se došlej zaman trudili, da bi moja 
knjiga prišla pojn'ej na dan. Tudi pričujočega spisa nísem mogel 
ojaviti ni tam, kder je bil zdelan, ni tedáj, kadar je bil odménjen 
priti mej Ijiidi. A kaj pomaga tožba? Zatorej hočem molčati. Naj 
mi g. Roscbmann veruje, da je njemu zaman bil ves trud, uganoti 
pisatelja, kateri je pretresal njega delo.*) Jaz nísem rojenjá iz Avgs- 
burške zemlje, niti sem óne vere, ki ima svoje ime od tega mesta. 
Moja domovina mi prepoveduje, držati se te vere zákonov; zatorej 
ne morom biti AvgsburAke občine pošten občan, a kako li bodem nje 
učítelj ? Isto vero imam, katera v gosp. Roscbmanna domovini vláda ; 
nedubovnik sem, kakor je on; obá sva pokorná istej i)remilostivej 
gospé; samo ta razloček je mej nama, da on živí v obílej časti in 
službi, ter da zatorej nabaja svojim delom večjo novčno pomoč, nego li 
jaz; kajti moje sreče nit je neka samoglava ženská tako umétalno 
zamotala, da sem še vselej dozdaj odšel s praznima rokama vŕbu 
vseh svojih ponižnib, če tudi res le malih prošenj, — neka ženská, 
velím, katera stojí čaši na opotočnej krogli, čaši na kolesi, z obema 
rokama na sapo držeč razpéto jadro. A ker ne morem vzkliknoti z 
Virgilijem: ,o Meliboee, deus nobis haeť otia fedt !' také sreče mnogo 
let zamán iskavši po štirskej in avstrijskej zemlji okolo visokih in 
bogatih gospodov, zategadelj sem zdaj sam svoj Mecéna. Moji Rezenski 

*) Popovičeva recenzija je bila na svitlo prišla bez pisateljevega imena. 



236 L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 



prijatelji vede, kakó sem to narodil. Gospodu Roschmannu napósled 
pripovedujem odkrito, da me nihče ní izpodbudil, mnénje mu ometati. 
Jaz ne znám ni njega, ni prijateljev mu, ni ostalih Ijudíj v Inspruku, 
kar jih je drugače mislečih, nego li on. V začetku zadnje vzpomladi 
nahódoma vzprimem nje^a delo ,de Veldidena'. Knjigo pročitavši 
zasledím mršave razloge v nje mislih ter ob enem zapažím, kakó se 
gospod pisatelj vender le raduje in šepíri. Samo to me je vzbudilo, 
da sem se poprijól spisa, v katerem se takó navdušeno borím za 
resníco, kakor on za svojo domovino. — Roschmann toli hrepení, 
moje opómnje o ,Veldideni' videtí natísnene, da mi obeta in ponuja 
tudi papir, na katerem bi njih zadnja polovica prišla v déžel, kajti 
slišatí je utegnol, da mi je delo ustavilo samo to, ker ní bilo papirja. 
Njega ponudbo vzprijemljem rad, zlasti če ga vanjo kréčajo taki 
razlogí, kakeršni darežljive pospešníke učeníh knjig cesto izpodbujajo 
samo zato, ker želé, .s tem se dokopati mecenskega imena. Bodi si 
ta' ali ón slučaj, kateri poprej ali poznéje mej Ijúdi prinese moje 
malo iziskavanje o dozdévanem retskem stolnem grádu ,Veldidení', 
jaz samo želim, da bi g. Roschmann bil zadovoljen, kadar ta knjiga 
pride vsa na dan, ter da se ne bi kesal, kä je njé zapoznélega konca 
želel tako hrepeneče." 

Zdaj so Popoviča vabili v Benetke za tajnika avstrijskega 
poslanstva ; a te službe ní hotel, nego odšel v Lipsk. Ob tej dobi je 
zopet bez očitega pisateljevega imena v déžel prišla Popovičeva, v 
mojem spisu cesto imenovana knjiga: „Untersuchungen vom Meere", 
Sprožilo jo je bilo nemškega profesorja Schwarza delo: „De 
columnis Herculis". Treba se mi zdi, postaviti semkaj te njega slávne 
knjige ves náslov, kateri je tak: „Untersuchungen vom Meere, die auf 
Veranlassung einer Schrift, ,De columnis Herculis', welche der hoch- 
beriihmte Professor in Altorf, Herr Christ. Gottl. Schwarz, 
herausgegeben, nebst andern zu derselben gehorigen Anmerkungen, 
von einem Liebhaber der Naturlehre und der Philologie, vorgetragen 
werden. Frankfurt und Leipzig, 1750. 4^" — To knjigo našega 
rojaka so zeló hvalíle vse tedanje lepoznanske novine, ter Kopitar 
govorí, da se v njej druži Adelungova jezikoslovna učenost z Les- 
singovo živáhnostjo in dúševnim razprostranstvom, (Koi)itars Kleinere 
Schriften, herausgegeben von Fr. Miklosich. L Wien, 1857. na 121. str.) 
— Popovič je bil tudi v Lipsku takó gostoljubivo vzprijet, kakor 
poprej v Rezni. Profesor Kap p e mu je dal stan in obed, a v 



L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 237 



dvornega svétnika Menkeja hiži je svoje recenzije 'pisaí v „Acta 
Eruditorum", ter sosebno se je rad shajal z nemškim pésnikom 
Gellertom. 

V Lipsku ní dolgo ostal, ker so mu ponujali dve službi: prvo 
v Monakovem, da bi uredoval tednik, ne dávno začenši hoditi na svitlo, 
imenovan: „Auserlesene historiscbe alte und neue Nachrichten von 
bayerischen Staatsnierkwiirdigkeiten", a drugo na Dunaji da bi za 
javnega učitelja nemškemu jeziku šel na vseučilišče in tudi na savójsko 
víteško akaderaijo. Najbolj ga je vabil Dunajski véliki vladika gróf 
Trautson. Popovič ga je poslušal ter 1753. leta začel na Dunaji 
učiti. 

Uže v Lipsku se je Popovič ozbiljno proti vil Gottschedovemu 
jezikoznanskemu uku, in zato je imel zdaj mnogo boja z Gottschedovci, 
katerim se najgrše laží niso zdelo ])regrde, kadar so ga napadali in 
oklevetávali (opravljali). Popovič bi se v tej bédi ne bil vzdržal. da 
se níso našli možje, kateri so ga zagovarjali in v bezupnosti hrabrili 
ter mu dajali trdno zaslómbo. — Vlada mu je bila potem naročila, 
spisati visoko-nemško slovnico, katera je tudi res prišla mej Ijúdi 
ter se imenovala: „Die nothwendigsten Anfangsgriinde der teutscben 
Sprachkunst, zum ílebraucbe der osterreicbischen Schulen ausge- 
fertigt. (Wien, ITôé.)" A jedva je bilo na svitlem ju-vih enajst pól, 
uže so ga jeli jjrotivni Gottschedovci srdito sméšiti in se mu rogati 
po raznoličnih knjižurah. Vender so njega delo priznale pravične 
slovstvene novine in tudi znanstvena društva, izmej katerih je dobival 
i častne diplome, kar ga je veselílo in izpodbôlo, pričeto slovnico 
neutrudno prodolževati. A dokler je bila še v delu, dajal je vedno 
ob kratkem izpisavati iz nje vse najtehtovitejše stvarí, ter na konci 
tega izpisa je s posebninii besedami krepko od sebe pehäl nezaslú- 
žene mrzke naskoke svojih protivnikov. (Wurzbacb, Biographiscbes 
Lexikón). 

O tej knjigi našega rojaka učeni Kopitar, ki mislimo da je 
taká dela znal presojati, bez okolíša izréka, da (iottsched, tedanji 
Aristarh v Lipsku, v svojej slóvnici stojí poleg nje, kakor zé\ó 
siromašk možíček (macht eine arraselige Figur\ Kopitars Kleinere 
Schiiften, na 122. str. 

Popovifca je vrhu tega tudi vméstiti mej uajduhovítejše, . naj- 
bistrounmejše prirodoslovce ónega čaša, v katerein je živel. Posebno 
rastline je znal, kakor nobeden njega vrstníkov, a niti ne sam véliki 



238 L. Žvab: Ivan Ž. V. Popoviô. 

Linné, kateri Popoviču nikakor ní ugajal. Svojih mislij naš vrli 
roják o tem ní zakrival, nego vsemu svetu na vídeži je tega še zdaj 
slavnega oéaka rastlinoslovske védnosti nemilostivo grajal v svojej 
knjigi: „Untersuchungen vom Meere", na o51. stráni začenši, kder 
obširno ter neovržno dokazuje : 1) da je Linnéjev náuk o rastlínah z 
večíne bez koristi; 2) da je očíto kvarljiv, ker prelestívo (zapeljivo) 
mami ter čaši izpodbija sam sebe ; 3) da je tacih zmot krivo to, ker 
so njegovega uka načela svojeglava, sama sebe ometajoča ter osno- 
vana po slabem vkusu; 4) da je Linné zakonodavec samo drugim, 
a da sebe od svojih zákonov osvobája, kakor kacega kneza ali 
kralja. Milo se stvorí človeku premišljajočemu, da Linnéja še zdaj 
obseva nesmrtna sláva, a Popoviča da navadni Ijudje nikdér ne 
imenujo mej prirodoslovci. Vender se tému ní čuditi, ker je Linné 
novo sistemo ustvaril, a Popovič te sisteme nedovršenost samo grajal, 
zaman iskaje prílike-, svoje znanje sestaviti v celoto učenega dela. 

Mej nemškimi jeziki je tega učenjaka mikalo osobito avstrijsko 
in štirsko narečje, ter poleg Popovičevih natisnenih knjig, v katerih 
se on ali o samem jezikoslovstvu bávi ali ga mej različne uke vpletá, 
nam lepoznanska zgodovína, razven drugih rokopisnih ostalín. tudi 
imenuje njega avstrijski idijotikon, ki ga hrani c. kr. dunajská 
dvorná knjižnica. Težko je razumeti, zakaj še do zdaj ní prišel na svitlo. 

Koliko izvrstnega bi ta neutnulni, bistroumni mož bil vsega 
vkupe spisal, da ga ní takó zeló tria življenja téza! Nikdar se mu 
m' védlo, kakor je sam hotel. Kadar je utegnol delati, ní bilo telesne 
potrébščine, a kadar je imel, česar je potreboval, pa mu je v službi 
nestajalo čaša. Vredno je poslušati, kakó sam o tem govorí. Nemški 
profesor v Altdorfu, Ivan Heumann, ki se je bil pomúdil tudi na 
Dunaji, dal je namreč pozneje v tésk nekoliko tacih avstrijskih besed, 
katerih visoka nemščina ali néma ali jih drugače izréka. (Unter- 
suchungen vom Meere, na 295. str.) O tej stvári Popovič takó vzdi- 
huje: „izvéstno bi me gospod jn-ofesor Heumann ne bil prehitel v 
nabiranji avstrijskih besed, ker bi moje delo podobnejše bilo glosarju, 
ne li })rostemu slóvniku, le da mi je naklonil kdo samo toliko pospešíla, 
kolikor se ga nepreštetim obédnim šútcem (Tischnarren) daj e po teh 
deželah, v katerih sem hotel pisati. líže mnogo let je minolo, kar 
sem razumel jezikoslovno korist, katero bi vsa nemška zemlja dobila 
od štirskega in avstrijskega slóvnika. Izrekel sem bil, da svoje malé 
kreposti pretéhtavši čutim v sebi dovolj kremeňa, te vrste delo zvršiti. 



L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovií. 239 

Gottsched je to iz Saske dežele zvódel po neeem velícem gospodii, 
mojem blagovoljnem račítelji, ter menil, da hočem pisati némško 
slovnico; zategadelj me je v svojem odpisu rekel ozbiljno posvariti, 
,naj bi se ne poprijemal praznega posla, ker je uže dávno z velíko 
pridnostjo okončano vse, kar jaz mislim stóprav začenjati. Pazim naj, 
da se pred učenim svetom ne osméšim, kakor se je Dunajskí gospod 
A — sperger in gospod M — ks v Légnici, katerima je njíju domáce 
narečje bilo v tóľiko zapreko, da nísta mogla ničesar sprétnega spisati 
v visokej nemščini.' — Ako so bili učenjaki željni, uže poprej zvédeti 
te moje misii o svojstvu gornjezémskih jezikov nemških in o drugih 
jednakih stvaréh, katere bi jim bile morda pomogle, raziskavati še 
dalje, bodi jim o tej príliki povedano, kdo je kriv, da ní tega nič 
prišlo na svitlo. Poprej sem bil še boječ; a zdaj smo učakali srečno 
dobo, v katerej gospod (jottsched javno razréka sam svoje nápačne 
misii, ki so ga še pred devetimi leti motile, kar se dostaje górenjih 
nemških jezikov. To razrékanje čitamo na predzadnjej in zadnjej 
stráni predgovora v jn'vem natisku njegove knjige: ,(irundlegung 
einer deutschen Sprachkunsť. Vse to me hrabrí nemški pisati, če 
tudi sem se poródil na izkrajnjem južnem konci nemške zemlje mej 
planinami, katere gospod Gottsched sovraži, kar more. A čisto se 
mi je izpovédati in reči, da mi ní samo njegovo odvračanje bránilo 
delati, nego da je bila tudi še dniga zajjreka: nestajalo mi je neke 
zeló potrebne stvarí, ki se imenuje hrana. Nikdér je ní bilo najti, 
ako tudi sem iskal malé pomoci samo dveh let. Mnozim l)ogatim in 
mogótnim gospodom sem zamán pripovedoval, kaj namórjam, ter se 
tudi ponujal v drugačne, jako potrebne pôsle, na pr. lekarnicam dajati 
pravega bilja in pravih korenín. Povsod je bil jednak izgovor ; povsod 
so mi veléli, ako hočem kniha, naj se primem také službe, ki je uže 
ustanovljena, ker nihče ne more postavljati novega redií samo zaradi 
mene; a po lekarnicah da ostani tudi v prihodnje vse takó, kakor je 
do zdaj bilo práv. Nespametno se je zdelo vsem, dve leti rediti človeka, 
kateri bi ne bil ni v gluraača mej obedom, ni otrokom v učitelja, 
ni T pisarja, ni v kakšno drugačno rabo navadne vrste. Zato je bilo 
treba i to delo pehnoti od sebe, kakor sem tudi obilo drugih, deželi 
še korístnejših. Sara ob svojem nísem ničesar mogel, a lákoto umreti 
spet nísem hotel. Prinujen sem bil, napósled vender poslušati glasú, 

ki mi je uže dolgo zvénčal po ušesih: heu, fúge terras, 

fúge litus a var um!" (Untersuchungen vom Meere, na 312. str.) 



240 F ŕ. Erjavec: ftäk. 

Malo ne však človek ima svojega sovražnika, ki se ga ne more 
nikakor otresti; a našemii rojaku je zaradí knjižnih prepirov Gottsched 
stopal dolgo na péto, o čenier nemška zgodovina lepoznanska malo 
ne molčí, a to le zategadelj, ker obolemu Nemcu nič ní do Slovéna, 
bodi si kakor koli učeň ter bistrouinen. A vender neko stvar pri[)o- 
vedujo tudi Nemci zdaj po vseh svojib večjih slóvnikih, namreč, da 
je Tevtonu besedo „Sternwarte" poklonil Slovén Poi)ovič, ki o tem v 
svojej knjigi : „IJntersuchungen vom Meere" na 89. stráni takó piše : 
„einen Thurm, daraus jemand den Lauf der Steme beobacbtet, heisse 
ich eine Sternwarte". Ta beseda je res vrlo dobro umišljena, in 
zato so se je Ijudjé po vseh nemških deželah naglo poprijeli, ter 
znana je zdaj uže tudi vsacemu rokodelcu in prosjáku, a pozabila 
se je nekdanja latinská „observatórium". 

(Dalje pi'ihodnjič.) 



Rák. 

Spisal F v. Eľjavec. 
(Dalje.) 

euki svet ima pojma krí in rudeče takó tesno zvezana, d a 
si ne more misliti krvi, ki ne bi l)ila rudeča Taki Ijudjé so 
uverjeni, da polž ali rak nemá nič krvi. Zato priprosti šaljivci 
pošiljajo nevedno deco kupovat [mlževe ali rakove krvi in potem se 
ne morejo dosti načuditi otroškej lehkovernosti, zraven pa tudi svojej 
dozdevnej bistrounniosti in dovtipnosti. Ali kraj vsega tega je ta 
vera povsem krivá Kakor sploh nobena žival ni mogoča l)roz krvi. 
to je brez hranečega soka, tako tudi rakii brez njo ni obstanka. Tudi 
njemu i)ripravlja želodec v zvezi z drugimi prebavili iieko mezgo, 
katera se, iz črevesa vsrkana, potem v telesu izpremina v krí. Samo 
ka je račja krí bela, rekši, brez barve. Krí je tist vrelec, iz katerega 
žival zajema vse, česar potrebuje v vzdržavanje in služboA'aiije vsa- 
cega posámičnega uda, in ])o njib vse celote. Da pa more krí iistrezati 
toli različnim zahtevani, ne zadostuje samo, da se vedno obnavlja po 
novej mezgi, prihajajočej iz ])rebavil, nego mora biti v ne[)restanej 
dotiki z zrakom. Iz njega vzprijema kislec in v zámeno oddaj a ogljen- 
čeyo kislino. Ta presnova se vrši vse vdilj, dokler je žival živa, in 
sicer díhanjem. 



fe 


i 


1 



Fr. Erjavec: Räk. 241 

Pri najnižjih, večinoma v voiU živečih živalih opravlja ta posel 
telesná koža, vse jjopolneje ustrojené živali imajo pa za to opravilo 
posebna clíhala. 

Suhozemske živali — in tudi človek — dihajo s pluči ali pa 
z dúšnicami, povodne pa — tudi naš räk je mej njimi — večinoma 
sé- skrgami. 

Ako liočeš razgledati rakova díhala, vzemi škárjice in odstrizi 
od oklopa (koša) ob stranéh spodnje krilo, ki seza malo ne do nog. 
Odstranivši odstrižene okrajke, ugledaš dosti prostorno duplino, v 
katero pa voda spredaj, zadaj in zdolaj lehko prihaja. V tej duplini 
je vse i)olno belih nitij, ki so v kosmiče zbrane in konci rakovih nog 
prirasle. Yseli pet párov pravih nog, in tudi zadnja dva para čeljustnih 
nožíc nosita také kosmiče. To so skrge, rakova díhala. Tudi tebi, 
račji prijatelj, znani so ti kosmiči. Kadar razdevaš raka, potegneš 
jih z nogami vred izpod koša in vedoč, da na njih ni kaj ugrizniti, 
posesaš samo sok iz njih, ter jih odložiš na strán z nožnim spletom 
vred. Kaj je to, in čemu je to, zarad tega te ni nikdar glava zabo- 
lela; zvest svojim načelom, ne brigaš se za kaj tacega. In vendar 
so ti pusti kosmiči jako umetna, pred vsem pa raku preimenilna 
napráva. Vánje í)ritaka rakova onemogla in iztrošena za dalnjo 
hranitev nespôsobná krí, ter se tu sestaja in spája s kislecem iz 
zraka, katerega ima vsaka voda kolikor toliko v sebi. Pred vsem je 
torej potrebno, da voda obliva skrge in da se ta voda kar naj- 
hitreje obnavlja. 

V ta namen ima rák blizu ust neko posebno pripravo, ki skrbí, 
da redno pritaká nová voda k skrgam Drugi par čeljustnih nožíc 
ma namreč neko lopatičasto krpo, ki neprenehoma giblje sem ter 
tam ter pólje proti skrgam vodo, ki potem navzdol in navzad zopet 
odteká. Takó nastane v skržnej duplini vôden tok, ki je v tesnej zvezi 
z dihanjem. 

Ker imaš škárjice pri rokah, skúšaj ž njimi polagoma odločiti 
še hrbtni kos prsnega oklopa. Ako si pri tém delu nekoliko oprezen, 
odlušči se tudi ta lujiina in hiponia se ti odkrije rakovo drobovje, 
kolikor ga ima, in i)o volji ])regleduješ vse njega podrobnosti in 
tajnosti. 

\'rečica spredaj v sredi tikomá nad ústi je želodec, o katerem 
snio uže preje dovolj govorili. Vsebina te vrečice ni po tem, da bi 



242 Fr. Erjavec: Räk. 

naň i ffav; ■ 



nas mogla posebno zanimati, najbolje storimo, ako ne drezarao dalje 
vánjo spominajoč se pesnikovih besed : 

človek naj gledati nikdar ne šili, 
Kar so s temó mu bogovi pokrili! 

Izlasti onému, ki je nakanil privoščiti si kuhanega raka, sve- 
tujemo, da želodec pustí lepo na miru in ga odloží, kakor je, ker 
drugače bi mu podrobno raziskovanje utegnilo za zmirom pokvariti 
slast do rakov. V tem moramo pohvaliti našega račjega prijatelja, 
ki iz odprtega koša izvleče malopridno vrecico ter jo hladnokrvno 
odvrže, ne da bi dalje pregledaval ali tudi pozvedoval, kaj je v njej, 
ostalo vsebino pa slastno posreblje in do zadnje mrve z nožem postrže. 
S tem svojim umenjem se tudi ponosa in sicer ne malo, takó da 
človek ne vé, ali gleda z večjim pomilovanjem ali z vecjim preziranjem 
na soseda, ki se poleg njega sedec muči z rakom in ne vé, kaj se 
more in sme jesti in kaj ne, a napósled ostavi morebiti najslastnejše 
kosce. 

Pa da vidimo, kaj ima rak poleg želodca še v svojem drobovji. 
Pred vsem nam padá v očí neka zele.ikasto-rujava žlezasta tvarina, 
ki navadno veljá za j e t r a. Ta žleza zaslanja želodec od obeh stranij 
in izpolnjuje večji del te dupline, prostirajoč se daleč navzad pod 
druge organe. Kakor pri višjih živalih jetra, pripravlja tudi ta žleza neki 
sok, ki se odceja v črevo, kjer pospešuje prebavo. Da so rakova 
jetra užitna, razumno je samo ob sebi. 

Od želodca prek jeter navzad gredoč ustavi nam se oko malo 
ne v sredi telesne dupline pri treh belih krpicah. To so rakova 
plodí la, ki pa niso pri vseh rakih enaka, kakor nam je kot žrtev 
našega raziskovanja prišel v roke rak ali račica; kajti tudi te živali 
so po spolu lóčene in treba je njega in nje, samca in samice, da 
ne izmrje rod in koleno. Pri saraci se iz treh belih zrnastih pločic 
izmátati dve dolgi beli cevčici, ki sta izpreviti kakor nit v klopci 
ter se končati in na ven odpirati na prvem členu petega nožnega 
para. Po teh belih nitkah valje lehko ločiš samca od samice, ki ima 
na tem mestu trokrp jajčnjak brez onih belih koncev. Jajca iz jajčnjaka 
prihajajo na dan po kratkem odvódniku, ki se okončuje onde, kjer 
je vrasten tretji nožni par. Sicer ti pa tudi sam pogled na rakov 
zadek pové, ali imaš samca ali pa samico pred soboj. Pri samici so 
namreč vse noge na zadku plavutaste, pri samci sta pa prvi dve pre- 
obraženi v dva trda, proti koncu žlebasta cveka. 



Fr. Erjavec: Räk. 243 



Precej za plodili, uže konci telesne dupline leží neka belkasta, 
malo ne šesterokotna vrečica — rakovo s r c e. Krvnih žil, po katerih 
se steká krí iz skrg v srce in se iz tega zopet razvaja po telesu k 
posamičnim údom, tukaj ne bodemo dalje zasledovali, ker se uže 
takó bojimo, da se je bralec pri zadnjih odstavkih dolgočasil. Z istega 
razloga nečemo govoriti o rakovih živcih in živčnih pletežih, izlasti 
ker jih ni tako lehko odkriti in osébiti, kakor zgoraj omenjene ústroje. 
Da mora pa tudi ta del razmerno doberšno biti razvit, sodimo lehko 
uže po tem, ker so njegova čutila za čudo dovŕšená. O njih porečemo 
še pozneje katero. 

Izpod srca vleče se od želodca sem črevo ter gre posred 
mesnatega zadka tj<\ do zadnjega člena, rekše, do srednje repné plavute, 
kjer izpada blato. O tebi, račji prijatelj, vera, da vselej razkolješ 
zadek, ali kakor ti praviš: vrat, ter mu izvlečeš tisto temno nit, 
predno ga založiš v ústa. Pa ker poznám tvoje načelo, mislim, da ti 
ustrežem, ako ti odkrijem neko tajno. Räk bode mnogo okusnejši — 
in tebi je največ stalo do tega — , ako mu z osrednjo repno plavuto 
vred iztržeš črevo, predno ga vržeš v lônec. Menil bi, da sem s 
tem zopet poravnal, ako ti prej sem ter tjä morebiti ni bilo vse 
po všeči. 

Vserau svetu je znano, da je rák pôvodná žival. Po volji so 
mu sosebno polagoma tekoče vode strmih in mehkih bregov, ob katerih 
rastó na široko razkorenínjena drevesa. Pod tacimi koreninami biva 
najrajši, a kjer teh ni, išče zavetja pod panji in v gostem vodnem 
homotu, ali pa si v mehkem bregu izdolbe rov, v katerem žedí ob 
dan in čaká prijaznejše nocí. Mehke vode mu príjajo vse drugače 
nego trde, po zadnjih bivajo navadno samo malovredni koščaki. 
Deroče vode s kamenito strugo mu niso Ijube, dasi tudi v njih ni 
brez njega. Večji kameni in skale so mu onde v skrivališča. Takisto 
mu ne ugajajo povsem stoječe vode, izlasti ne, ako so majhne. V 
kéblih in drugih vodnih posodah kmalu pogine, v vlažnih kletéh in 
v podzemeljskih hramih pa živí po več tednov, če ima primerne hrane. 
Radovoljen ne gre iz vode, samo po noci ga svetloba izvabi na suho, 
sosebno v zatóhlici pred nevihtami. Zato tudi zažigajo ribiči ognje 
na prikladnih krajih v toplih nočéh ter potem iz vode prilezle rake 
brez velicega truda pobirajo. Gotovo najlagodnejša lov ! 

Po dnevi tedaj černí v svojem ždiči, držeč pred soboj kle§če, 
ki so zmirom pripravljene pograbiti vse, kar bi užitnega prišlo v 



244 Fr.Erjavec: B.kW 



njihovo področje. Ako ga kaj vznemirja, povleče se kolikor mogoče 
nazaj ter se z nogami in z ostjó na 6elu vpre takó čvrsto, da gaje 
težko izvleci celega. Navadno pušča ene ali pa tudi oboje klešče 
napastniku v rokah, sam i)a ostane v rovu. Do klešč mu ni stalo 
toliko, saj mu namesto izgubljenih v kratkem narastó druge. Res je 
sicer, da bodo nove nekoliko manjše in slabše, ali živelo se bode 
tudi ž njimi. Boljše takó, nego nikakor. — Stoprav pod večer napoti 
se po svojih opravilih. Na svojem potu ali lazi z nogami po tleh, 
in sicer lehko naprej in nazaj, kakor se mu zdi, ali pa plavá, veslajoé 
s krepkim repom, a nikoli naprej, zmirom nazaj ritensko. Za to ima 
tudi tehtne razloge. Uzmikajoč rak ima svojega neprijatelja zmirom 
lehko na očéh in je vedno gotov na obrambo, ali pa tudi na nápad. 
In ta hoja se mu vedno oponaša, zarad nje je prišel v zamero pri 
vseh prijateljih napredku, ona ga dela, da velja povsod za nazadnjaka 
in da je uže od nekdaj znak reakcije. No, on se za vse te obreke ne 
zmeni ni krátko ni malo, temveč hodi, kakor so hodili vsi raki od 
svojega prvega očaka počenši. In vendar so zmirom dobro izhajali. 
?a kdo bi grajal raka zastran tega, ali ne videvamo tudi mej nami 
tega in onega, ki hodi kakor rak, a vendar pride daleč, morebiti 
dalje nego drug, ki ga vodi napredek! 

V hrani ni nič izbirčen, držeč se pregovora : bodi slama aľ seno, 
da je le polnó črevo, dobro je vse, na kar se nameri, bodi si rastlina 
ali žival, vendar mu gre zadnja bolj v slast od prvé. Črvi, polži, 
skoljke in majhne ribe so mu poglavitna jedača. Mrtvečína pa mu je 
dražja od presnega mesa, in kjer leží v vodi kaka večja mrhovina, 
zbirajo se na njej raki z bliza in z daleka. Zato tudi ribiči nastavljajo 
rakom v vrše za vado kosce kake staré ribe ali sploh smradne mesníne. 
Ujetim rakom pa dajejo kopriv, korenja, otrobij, mleka in druzih 
vsakovrstnih odpadkov. 

Pri vsem dejanji in nedejanji, na vseh potih in podjetjih vodijo 
raka štiri sluge, ki mu hipoma poročajo o vsem, kar se gája okolo 
njega. Štiri sluge so štiri čuti, namreč vid, slúh, vónj, in tip. 

Ob očesu smo uže povedali, da je zloženo iz veliké nmožine 
predrobnih očesec in da je nasajeno na gibkem držalu. Tik očeš 
kraj čelne osti so vraštené tipalnice, in sicer d vojne daljše vnanje in 
krajše notranje. Vnanje so dolge malo ne kakor rak in so nasajene 
na tročlenem držalu, ki je spodaj podprto ali zakrito z neko lusko. 
V znožji je videti še neka kopičasta grbica in v njej se nahaja neka 



Dr. V.Zarnik: Nekoliko firtic iz polupreteklega ôasa. 245 



zelenkastá žleza, o katerej se pa ne vé, čemu je. Mej vélikima dvema 
tipalnicama stojé notranje mnogo krajše, od katerih je pa vsaka na 
dve nitki razcepljena. Tudi te so postavljene na tročleno stalo. 

Na dnu notranjih tipalnic leži v nekej globelici majhen odprt 
iTiehurec, napolnjen z vodo. Znotraj je obrasten z dlačicami, ki plavajo 
v vodi. Čim se zaziblje voda v raehurci, zatrepečejo tudi dlačice in 
ti potresi se prenašajo na neki živec, ki je v zvezi s tem mehurcem. 
Ta napráva je rakovo uhó. 

I)a rak tudi vonja, je do konca dokazano. Kje pa ima to čutilo, 
ne morpmo nič gotovega reči. Največ se misii, da vonj posredujejo 
niti notranjih tijtalnic, ki so s pretencimi dlačicami porastene in práv 
te dlačice veljajo navadno kot čutilo vonja. 

(Konec prihodnjič.) 




Nekoliko értie iz polupreteklega čaša. 

Spisal dr. V. Z a r n i k. 
II. 

^sebno željo in posebno hrepenenje gojili smo akademiki 
H npoterske šole, da bi vendar enkrat doživeli to srečo ter 
prišli v šenklavške šole, kjer „prefesarji" uče, ne pa „šómaštri", 
kakor pri sv. Petru. Naš gospod šenpeterski učitelj je sicer rekel, 
da bi bilo dobro in zárae zeló koristno, ako bi še jedno leto pod 
njegovo komando srkal v sebe znanosti in umetnosti šenpeterske aka- 
demije, toda bránil sem se proti takému atentátu z vsemi štirimi. Ker je 
videl stari učitelj, da me na nobén način več ne privábi pod svoje 
peruti, odpustil me je jezen osorno godrnjaje za slovo: du Esel du! 
Z velikim ponosom korakal sem po Poljanah proti šenklavškim 
šolam in z nekako sveto boječnostjo bližal se hraniu vseh učenostij 
in krepostij. Ponos je pa še rasel s tem, da mi ni bilo treba mešati 
se mej prvé začetnike ali kakor se je takrat rekalo, iti v „untere". 
Stopil sem precej v „obere", kjer so bile takrat paralelke. Na svoje 
veliko veselje prišel sem pod učitelja Praprotnika, pa ne pod Andreja, 
sedanjega tajnika „Slov. Matice". Naš tedanji prefésar Blaž Praprotnik 
uže zdavna počiva pri sv. Krištofu, želim mu vse dobro na onem svetu, 
ker je bil v resnici kaj dober in prijazen mož s svojimi učenci. 
Kar nam je pa najbolj ugajalo, bilo je to, da je z nami vedno 

17 



246 Dr. V. Zarnik: Nekoliko Crtic iz polupretetlí(g.a fCasa. 

slovenskí govoril, kar v tedanjih casih ravno ni bilo na dnevnem redu. 
Povsod je takrat vládalo trdno prepričanje, da je jediní in glavni 
namen Ijudske šole otrokom nemščino v glavo vtepati, da se fantič 
vsaj kolikor toliko „tajč pošprehen" nauči. Zaradi tega je bila pa 
stroga zapoved, da mora učitelj uže v „obere" s svojimi učenci 
izključno nemški govoriti, — ali ga^kaj razumijo, ali ne, nič ne de. 
Tega pravila se je tudi držal učitelj. v drugej paralelki, ki je bil 
rodom iz Kočevja. Pódenj priti se je však šolarček, nemškega neuk, 
bolj bal, nego peklenščák kríža, kajti zijati je moral v svojega nemški 
govorečega „prefésarja", kakor tele v nová vráta, ne umeč niti jedne 
besede. Kar je pa še bolj čudno, je pa to, da ta kočevski učitelj 
ni mogel umeti, kako je to; da njegova nemška govorica nikakor 
slovenskim paglavcem ni hotela iti v bučo! Gledé nemščine bili so 
pa vsi „modrí" Ijudje, kar jih je bilo po spodnjih Poljanah, pod 
Golovcem in v Štepanjej vaši, te misii, da „obere" in tretji klas sta 
tako teška razreda, da ju ni mogoče brez „štruftarja" izdelati! 

„Štruftar" tedanjih časov za kmetské fante moral je imeti 
ravno navpično nasprotne názore o pedagogiki od teh, ki so dandenes 
v običaji. Le taisti „štruftar" je kaj veljal, ki je znal dobro na oplati 
dajati, ali kakor je germanizem tedanjega čaša veleval, ki je znal 
dobro „garbati" ! O mehkočutnem štruftarji se je povsod le rekalo : 
saj ta ni za nič, še pobožati si ne upa! 

Pri nas doma zvedeli so za nekega Ižanca, uže precej starega 
petošolca, o čigar štruftarstvu se je glas razlegal, da je tako hud, 
da však teden nad svojimi gojenci najmenj po tri palice zlomi. Bil 
je zaradi tega v velikih čislih in ponujale so mu matere dan za dnem 
v odgojo pohlevne šolarčke, kakor branjevke tepke, kadar je dobro 
hruševo leto. Zahteval je honorára samo po dve stari dvajsetici na 
mešec za jednega učenca. Se ve, imel jih je pa nabranih cel pater- 
nošter tacih ukaželjnih in palic se boječih pagiavcev okolo mize 
Tému glasovitemu štruftarju so me mati dali v dresuro, da bi bil iz 
mene slovenščino iztepel in mi nemščino vcepil. Pil je mož v resnici 
pravi uzor štruftarski tedanje dobe in bil je tako hud, da sem zmirom 
molil, da bi mi Bog izpremenil zaduje oplati v jeklene plošče, ali pa 
vsaj v borové deske, ušesi pa v usnje in sicer v tržiški „funtleder!" 

Pa ko smo bili po soli na spodnjih Poljanah zbrani, pozabili smo na 
prefesarje, štruftarje, nemške vaje in batine; veselili smo se iz srca, 
ko smo zvedeli, koliko pojácev je šlo to in to popoludne v Suhi bajar. 



Dr. v. Zarnik: Nekoliko Crtic iz polupreteklega čaša. 247 



Takrat smo imeli leta in leta v šenpeterskej kosami zmirom 
v posadki jedino le doraače vojake kranjskega pešpolka. O poletnih 
casih so hodili vojaki dan za dnem po spodnjih Poljanah v Suhi 
bajar, tjä, kjer so svoje dni hudodelnike obešali, v tarčo streljat. 
Večjidel se je nekoliko veselih \ojakov — najmenj po dva, včasih tudi 
po sedem ali celo po devet — maskovalo. Bili so po navadi oblečení 
za harlekine ali pierote ter z raznimi barvami po lici namazaní. Pri 
streljanji je bila njihova naloga na tarči kazati, kaj je kdo zadel, 
kadar je ustrelil. Znani so bili ti vojaški burkeži s splošnim imenom 
pojaci, — za nas šolarčke najbolj vzvišeni ideál vse zábave. Ko smo 
ob štirih iz šole pridirjali, bilo je naše prvo vprašanje, ko smo dospeli 
na spodnje Poljane: ali so denes pojaci in koliko jih je? Ako se 
nam je to vprašanje potrdilo, pozabili smo na južino, na učenje, na 
vse naloge, in naša soglasna parola je bila: kar naravnost v Suhi 
bajar pojacem naproti! 

Ko so se proti večeru vojaki domov vracali od streljanja, skákali 
so pojaci pred kompanijo, otroke lovili in raznovrstne búrke uganjali, — 
jeden, dva ali pa tudi celo trije so pa na tarči stali, katero so vojaki 
od krogelj prevrtano na ramah nosili. Pojace smo zmirom s temi 

besedami dražiU: 

Pojac, pojac, 

Ima tristo tac! 

Ena je bezgova, 

Pa še tista ni njegova! 

S tem smo jih vabili, da so za nami tekali in nas lovili. Imeli 
smo jih za nekake „Kljukce" in pripovedavali si veliká čuda o njihovej 
moci in gibčnosti. Ob sebi se umeva, da smo se po leti mej sáboj 
najrajši pojace igrah. 

Vodja, reditelj in prvi pojác je bil pri takih prilikah Prepeličarjev 
Matevž iz spodnjih Poljan, ki se je pisal za Mučeníka, — nomen 
omen. Bil je tako genijalen reditelj igram, da je užival mej nami 
tak ugled, kakor kakšen generál. V šolah so ga pa tako radi imeli, 
da so ga „prefesarji" na konci šolskega leta zmirom po vabili, naj 
se gotovo še prihodnje leto v taisti razred spet povme, ker sicer bi 
jim bilo preveč dolgčas po njem. Matevž je bil pa usmiljenega srca 
in ni mogel také veliké Ijubezni in nagnenosti napram njemu drugače 
vračati, nego na ta način, da je v vsakem razredu vsaj po tri leta 
klopi ribal. Kako pa bi bilo drugače mogoče, ker v jeseni in po 
zimi je ptiče lovil, spomladi in po leti se je pa pojace igral; vrhu 

17* 



248 Dr. V. Zarnik: Ňekoliko črtíc iz polupretekléga časä. 

tega ga pa niso štruftarji nikoli nadlegovali, tudi mu je grda „nem- 
čizen" bolj smrdela nego „assa foetida". 

Ker ni nikoli imel poželjenja po latinskih šolah, zgrešil sem 
ga pozneje v življenji. Pred par leti sem zvedel, da je práv tragično 
smrt storil in da je bil v resnici pravi mučeník. Mladostno strast 
po pojacih je zamenil, ko je mož postal, s strastjo po žganji Tako 
si ga je bil nekega večera v Kurjej vaši práv v obilnej meri privosčil. 
Ko se je uže pozno po polunoči domov vracal poleg Cesarskega 
grabna, počije tam, noslonivši se na ograjo, ter zadremlje. Na enkrat 
izgubi v spanji ravnotežje in po strmem bregu se zvali kakor brzovlak 
v takrat jako globoko in deročo vodo. Na onej stráni v Malejevej pri- 
staví ga je slišal hlapec še na ves glas zavpiti besede: budič, kam pa 
letim!? — in precej potem: štrbonk! v vodo in ni ga bilo več! 

Gothejeve zadnje besede na smrtnej postelji bile so : Licht, mehr 
Licht ! Napoleoneve na otoku sv. Helene : ä la tete de ľ armée ! Pre- 
peličarjevega Matevža pa: budič, kam pa letim! Tako so „veliki" 
možje različni v svojih zadnjib trenutkih ! Nič manjšega veselja kakor 
pojaci nam pa ni včasih napravljal berač, ki je bil samo znan pod 
imenom Pušelc, kadar nas je s svojo navzočnostjo na spodnjih 
Poljanah počastil. Dobil je svoj priimek od tega, da je imel vse leto 
na pustni vtorek kakor na pepelnično sredo, na cvetno nedeljo kakor 
na veliki petek brez izjeme velik šopek ali pušelc za klobúkom, 
kakor ga imajo po navadi kmetskí ženini, kadar gredó k poroki. 
Tudi je bil sicer po drugej obleki ves pisan in nacífran, kajti imel 
je našitih polno papirnatih franž raznovrstnih barv po vsem životu 
od vráta do petá. Kadar se je v našíh krajíb prikázal, uvajal se je 
zmĺrom s tem, da je na vse pretege vriskal in ukal, po česti samotež 
plesal, in vpil: Pušelc je tukaj! Pušelc je tukaj! Vedel se je še 
kakor mladenič, akoravno je imel uže precej nad 50 let, ker bil je 
v vojskí še v francoskih časih pod Napoleonom. Pozneje je slúžil 
tudi v avstrijskej armadí, pri katerej ga pa niso nič obrajtali. Sam 
je z velikim veseljem pripovedoval, koliko stotín palíc in koliko šibja 
je uže dobil na svoje zadnje oplatí. Posledica tega je bila, da so 
mu bile tako utrjene, kakor da bi mu jíh bil stvamik iz granita 
napravil. Zategadelj je pa najrajši mešetaril s tem, da jib je držal 
za starí krajcar po jiet ali pa celo po deset práv gorkib. 

Na enkrat precej čaša preteče, da ni bilo Pušelca več na 
spregled in začeli so Ijuí^e povpraševati, kam je vendar izgíniľ? Ali 



D4v.y', Zaínik: Nekoliko črtic iz polupreteklega čaša. 249 



kmalu je bila uganka rešena, ker raznesel se je glas, da so Pušelca 
zapľli, ker je ukradel sv. Janeza na Ižanskem mostu! Stvar je bila 
ta : Pušelc je stanoval s svojo hčerjo Nežo v malej hišici na Dolenjskej 
česti blizu Riidnika. Nekega večera po zimi, ko je bil hud mraz in 
povsod polno snega, grel se je Pušelc veselo doma pri zakurjenej 
peci. Ko pride po šestej uri njegova hči Neža od dela domov, po- 
gleda i)red peč in vidi še tam polovico sv. Janeza na tleh ležečega, 
pripravljenega ne na usodo, na katero ga je kralj Vacljav na Češkem 
obsodil, ampak za ogenj v peč. 

Vsa prestrašená zavoljo také strašanske brezbožnosti, vpraša 
Neža Pušelca: „Oče, odkod imate pa ta čudná drva?" Pušelc se 
lisiíye namuzne in odgovori: „Vidiš, Ijuba Neža, jaz sem tako usmi- 
Ijenega srca, da kar nisem mogel v tej strašnej zimi sv. Janeza na 
mostu gledati, da bi bil razpostavljen vsem nevihtam in vsakemu 
mrazu brez záštite in odeje. Denarja nisem imel, da bi mu kozub 
kúpil, sem ga pa pod pazduho vzel, domov prinesel in ga tukaj-le 
v peci pogrel, kakor vidiš. Tako je meni in sebi koristil!" 

Neža je na kolena padla pred očeta in prosila Pušelca, naj ne 
bo tak brezbožnež, ker za tako budodelstvo ga bodo na tem svetu 
ka/iiovali, na onem se bo še buje pekel, nego zdaj leseni Janez v 
peci! Pa vse to ni Pušelca ganilo, za odgovor je še drugo i)olovico 
SV. Janeza v peč potisnil. Pa ni dolgo trajalo, dase je Nežino pro- 
rokovanje izpolnilo „ad verbum". Kmalu je gosposka zvedela, kam je 
sv. Janez z Ižanskega mosta prešel. Prijela je Pušelca, ki ni čisto nič tajil 
in i)osadila ga je, kakor je zaslúžil, za precej čaša v luknjo. Odrastení in 
mali, stiiri in mladi so kar od strmenja križali se, ko so zvedeli to 
bogokletno Pušelčevo dejanje. Rekli so, da jim je žal, kolikor imajo lás 
na glavi, da so mu katerikrat kak krajcar vbógajme dali. Posebno 
pa so l)ili Ijudje zavoljo tega razjarjeni, ker so zvedeli, da je še s 
svojo pobožno hčerjo Nežo pri tem činu tako frivolne šále zbijal. 

Vse ženské na spodnjih Poljanah pa, ko so zvedele, kako je 
brezbožni Pušelc s sv. Janezom z Ižanskega mosta „v caker hodil", 
bile so tako nanj razkačene, da bi ga bile goto vo raztrgale na 
dro])ne kosce, ako bi se bil še katerikrat úpal prikazati na spodnjih 
Poljanah, 

81išali smo potem, da je Pušelc, ko je iz uječe prišel, hirati 
začel in kmahí umri. Sic transit glória mundi! 



250 Fr. Wiesthaler: Še jeden epigram Preširnov. 



Še jeden epigram Preširnov. 

Spisal Fľ. Wiesthaler. 

V drugem zvezku „Ljubljanskega Zvona" razglasil je g. Lc, dva 
še nenatisnena napisa Preširnova. Bodi mi dovoljeno, objavili tudi še 
četverovrstno kitico, katero je naš pesnik posvetil ia lastnoročno v spominsko 
knjigo zapisal svojemu iskrenému prijatelju Ferd. J o s. Schmidtu. 
Glasi se tako-le : 

„Ni mi všeôno 

Nemško imé, 

Srčno pa Ijubim 

Kranjsko srcé. 

Dr. Prešerin." 
Ferd. Jos. Schmidt je bil trgovec in posestnik sedanje Plavčeve hiše v 
Šiški. Rojen v Šopronji na Ogerskem, sin revnih neraških roditeljev, prišel 
je še jako mlad v Ljubljano, kjer si je s svojo delavnostjo in umnostjo 
v kratkem času precejšnje premoženje pridobil, Uže od mladih nog ga 
je príroda s svojo krasoto neizmerno zanimala in mikala. Tedaj sklene, 
še v moškej dobi svojega življenja stoječ, trgovstvu slovo dati ter na 
svojem tihem domu v Šiški živeti le prírodopisnej vedi, v katerej se 
je tako izobrazil, da je slovel za jednega prvih strokovnjakov v euto- 
mologiji. Kranjska s svojimi prirodnimi lepotami se mu je bila tako 
priljubila, da jo je svojo drugo domovino imenoval, pa tudi njej nasproti 
vse domovinske dolžnosti zvesteje izpolnjeval, kakor marsikak domačinec. 
Kajti ni ga bilo dobrodelnega društva ali zavoda v Ljubljani, katererau 
bi on ne bil ali ustanovnik ali velikodušni podpornik, ali vsaj zvest ud. 
Zaradi njegovega neumornega in vspešnega delovanja v korist mestu in 
deželi odlikoval ga je cesar z zlatim križcem s korono. To njegovo delo- 
vanje tedaj imenuje ona kitica „kranjsko srce". Preširen se je ves 
čas svojega bivanja v Ljubljani trudil Schmidta, katerega je zelo čislal 
in prijateljski Ijubil, za slovenské ideje navdušiti, a zaman; kot ucenjak 
hotel je Schmidt le kozmopolit biti in je tému načelu tudi do svoje 
smrti zvest ostal. Nasproti pa si je i Schmidt, kakor mi je sam pravil, 
mnogo trudil, Preširnu njegove „sanjarije" („Phantastereien" jih je 
imenoval), iz glave izbiti, se ve, da tudi brez vspeha. Tako sta se tedaj 
prijatelja vedno drug drugega preobračala, a ostal je vendar však, kar 
je bil : Preširen vnet, rodoljuben pesnik, Schmidt suhoparen učenjak. 
Schmidt je umri v Ljubljani 26. februvarja 1878 L, 87 let star. On in 



v. Valenta: Glasbene vešti. 251 



ranjki Jos, Debevec sta izmej ožjega kroga Preširnovih prijateljev morda 
zadrija, kateriraa je bilo usojeno, doživeti našo dobo in radovati se pes- 
nikove sláve, katere mu sovremeniki niso hoteli brezpogojno priznavati. 
Omenjena, na rudečem papirji v osmerki pisana kitica, kojo sem 
pri ranjkem Schmidtu sára videl ia prepísal, je zdaj lastnina njegove 
na Dunaji bivajoče vnuke F. H. Kakor je Preširen sestavil prvi slovenskí 
mrtvaški list (Andreju Smoletu), tako so najbrž ti prijatelju po tedanjej 
navadi v „Stammbuch" pisani stihi prvi slovenskí epigram te vrstc. 
Mej pesnimi nemških klasikov, na pr. Schillerja, Goetheja in dr. nahaja 
se kakor znano mnogo takih prijateljem in prijateljicam v spomin zloženili 
in v spomiusko knjigo zapísanih stihov. 



Glasbenevesti. 

Píše Vojteh Valenta. 

Slovenské skladbe. 

„Gŕlasi s Primorja" I. del, uglasbil f Avgust Lcban, uredil 
Janko Leban, natisnil in založil J. Krajec v Novem mestu, cena 1 gkl. 
Obseg: 1. Molitev, besede Peršičeve; 2. Ľahko noč, besede Iv, Županove; 
3. Podoknica, besede Avgust liCbanove ; 4. Mornar, besede Pre.širnove; 
5. Dekličevo hrepenenje, besede Fr. Zakrajškove; 6. Dijaška, besede Per- 
šičeve; 7. V tíhi noci, besede Jenkove; 8. Domovini, besede Praprot- 
nikove; 9. Sirota, besede Razlagove; 10. V spomin Matiju Doljaku, besede 
Cťgiiarjcve. — Avgust Lebanove skladbe so sicer v goriških Slovencih 
nže dobro znane in priljubljene, a po druzih pokrajinah naše domovine 
bilo jih je dosedaj le redkokrat slišati. Hvalevredno je torej, da je brat 
prt'ľano uimlega skladatelja za(^el uredovati njegovo rauzikalno zapuščino, 
ter jej našel tudi záložníka, kateri, po prvem zvezku sodeč, skrbi zato, 
da te skladbe prihajajo v jako ličnej vnaujej obliki na dan. Naj bodo 
priporočcne te skladbe vsem slovenskim pevcem in prijateljem domáce 
glasbe in naj se razlegajo po vsej Sloveniji, saj so nekatere mej iijimi 
tako prijetne, da bodo gotovo razveseljevale pevce in poslušalce. Da se 
nahajajo v njih tu pa tam kake harmonične napake, ne smemo zakrivati, 
a teiim je tudi krivo to, da se uredniku ni poslal prvi iztis v korekturo, 
kar naj se v priliodnjič ne zamuja, ker nekatere tiskovne pomote so 



252 V. Valenta: Glasbene vešti. 

také, da motijo zelo in škodujejo vsemu delu. Štévilka 3. „Podoknica" 
ni originálna, kakor nam sam gospod uredovatelj priznáva, temveč le 
predelana nemška pesen. 

V Milčevej tiskarni v Ljubljani je ravnokar prišlo na svitlo 5 cer- 
kvenih pesnij, za moški zbor uglasbil f Avgust Leban. Uredil 
Janko Leban. Cena po posti 65 kr. Obseg: 1, Pred Bogom; 2. Ves, 
o Marija; 3. O devica pomočnica; 4. Vi oblaki; 5. Veselá duša moja. 

„Pri vpeljevanji" novega mestnega župnika preč. gosp. J a n c z a 
Rozmana pri sv. Jakobu v Ljubljani dne 6. februvarja 1881. 1. ime- 
nuje se cerkvena pesen A. Praprotnikova, katero je uglasbil L. B e la r, 
natisnil in založil R. Milic v Ljubljani. 

V Temešvaru bivajoči pevovodja g. F. S. Vilhar, sin znanega 
pesnika Miroslava Vilharja, poklonil je Ijubljanskemu čitalničnemu pev- 
skemu zboru novo lepo skladbo „Brodarsko", katero borto pevci pri 
prihodnjej čitalniškej besedi popevali. 

V Milčevej tiskarni v Ljubljani tiská se nová, orgljavcem in vodjem 
cerkvene glasbe jako potrebná knjiga : „Náuk o harmoniji in gene- 
ralbasu, o modulaciji, kontrapunktu, imitaciji, kanónu 
in fugi," sestavil Anton Foerster. Kdor želi knjigo prejeti, oglasi 
naj se kar najhitreje zánjo. 

Poljski glasbeni časnik. 

„Nowosci muzyczne" zove se nov glasbeni list poljski, ki 
bode prinášal odlomke iz raznih oper in operet, manjše skladbe za salón itd.. 
izhajal bode v Varšavi. 

Češke skladbe. 

Znani češki skladatelj Bedŕich S m e t a n a dal je ua svitlo dva 
dueta za gosli in klavír pod naslovom : „Z domoviny". Cena jima je 
2 gld. 40 kr. in dobivajo' se pri A. Urbanku v Pragi. V londouskej 
kristalnej palači bodo v kratkem svirali simfonične Smetanove skladbe 
„Višehrad" in „Vltavo", kar znači, da so te skladbe veliko vredne. Istega 
skladatelja spevoigra: „Dve vdovy" provedená bode v Hamburgu. — 
Libreto nove Češke spevoigre spisal je Koukl, katero bode uglasbil mladi 
skladatelj Vavŕinca, naslov jej je Svitavu". 



■ay 



Ľ>/i\o 



Slovenskí glasnik. 253 



Slovenskí glasnik. 



Slorensko slovstvo. ^Matica Slovenska" jé za 1880. leto ravnokar razposlala 
te knjige: 1. Letopis „Matice Slovenské" za leto 1880. Vredil dr. Janez 
Bleiweis, 1880, 8**, 395 str. — 2. Kopitavjeva Spomenica. Vredil Josip 
Mam, 1880. 8«, 188 str. — 3. Okó in vid. Spisal J. Žnidaršič, 1880, 
í!\ 106 str. — 4. Vpliv vpijančlj ivih pijač na posarani človeški 
organizem in na človeško društvo v obce. Spisal dr. M. Samec, 1880. 
8**, 42(!!) str. — Vse te knjige je založila in na svitlo dala ,. Matica Slovenska" 
ter natisnila tiskarna J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. Knjige so nam 
prepozno došlé, da bi užo denes mogli o njih obširneje' poročati. zatorej si do- 
voljujemo samo nekoliko kratkih opazk. Prvič ne umejemo. da si tako stará in 
čestita firma, kakor je Blaznikova, upa knjige prvega litcrarnoga zavoda sloven- 
skega tiskati na tak slab papir in s takimi starimi, obrabljenimi črkami, kakeršne 
nahajamo po nekaterili polah matičinega letopisa in matičinili knjig v obce. 
Tiskarstvo je zadnjih 30 let toliko napredovalo, da je možno tudi lepo natisnene 
knjige z elegantnim papirjem v c en o dajati na svitlo. Osobito pri Kopitarjevej 
Spomenici bi se bilo spodobilo, da bi bili izdavatelji in tiskarji pokazali nekoliko 
več — okusa. Drugič ne umejemo. zakaj je .Matica" zadnja leta začela dajati na 
svitlo — bľošure. Lani .Gcrraanstvo in njega vpliv na Slovanstvo", letos spet 
„Vpliv vpijančljivih pijaC." Oba ta dva spisa bi se bila nekoliko bolje mogla 
uvrstiti v letopis in „Matica" bi si bila práv lehko prihranila íisto nepotrebne 
stroške za zavitek, naslovni list in za vezíinje. Saj vendar .Matica" menda ni 
nobeden „Volksverein". ki izdaje kakfino .5-Kreuzer-Bibliothek!" Vemo. da pravijo 
nokatcri: „Vpliv vpijanŕljivih pijaf* tiskal se je v broSnrnej obliki. da ga bode 
možno lóže mej národom razširiti. A tu moremo pograjati na.^ega vrlega prija- 
telja dv. Samca, ki se je odpošiljaje svoj rokopis gotovo v — adresi zmotil. Ako 
bi bil ta svoj lepi, populárni, koristni in potrební sestavek poslal Mohorjevemu 
društvu. razSiril bi se bil v 25.000 do 30.000 iztisih, a „Matica" niti 2.000 iztisov 
ne bode razpeíala. In kar je glavna stvar: matičini dražabniki so najvoí omikani 
Ijudje, aMohorjevi društveniki največ priprosti kmetje, tacega ponka gotovo potreb- 
nejší nego matičarji. Tretjič ne^ umejemo, kako je to, da se v matičine knjige še vedno 
sprejemajo spisi, ki nosijo na čelu tiste snmnjive nápise: po raznih virih .spisal", po 
raznih pisateljih „posnél", po tem in óncm .poslovenil" ali naravnost iz nemškega 
rokopisa (!) . podomačil" itd. ^ Matica Slovenska" bi morala l)iti pravo národno svetišče, 
v katero bódi dovoljeno zahajati samo tistemu pisatelju. ki ros kaj lepega. dovršenega, 
izbornega svojega nosí s sebój. Zategadelj moramo očitno grajati. da se tiskajo 
v letopisu slabi (in še poslovenjeni) feuilletoni, kakeršen jo n. pr. „Zivljenje na 
morji in potovanje okolo sveta" ali v Kopitarjevej Spomenici razprava ,Slovnice 
slovenské" in še nekoliko druzega. Kakšni spisi ugajajo „Matici', to so uže mnogii 
slovenskí pisatelji prejšnja leta in spet letos Rutar, Žnidaršic, Hubad, dr. Pajek, 
Navrátil, Marn, Hrovat in Erjavec jasno dokázali. Osobito prof. Erjavec priobčuje 
s svojim prijateljem zadnja leta v letopisu tako zanimive stvari, da se jíH mora veselit 



264 Slovenskí glasnik. 

však, kdor se briga kaj za slovniški in leksikalni raz voj našega jezika. Tudi 
letos je natresel iz svoje potné torbe toliko, tako lepih in tako trdih orehov, 
da jih bodo vse leto dovolj imeli vsi slpvenski jezikoslovci in da si bodo z njimi 
zlomili marsikateri zob. A spet obeta, da jih drugo leto „oprtiv" prinese blago- 
voljnemu občinstvu. — Župnija in božja pot Device Marije vPnščav i. 
Krajepisno-zgodovinske črtice. Ponatis iz ,.Slov. Gospodarja"'. Založil župnijski' 
úrad v Puščavi. Tiskal Janez Leon v Mariboru 1881, 16°, 20 str. — Zgodovinsko 
opisávanje slovenskili fara, mest in trgov, kakeršno se zadnje čase nahaja tu in 
tam v kakšnem slovenskem listu, vredno je vse pohvale, ker se s tem širi najprej 
lokálni patrijotizem in z njim domoljubna in domovinska zavednost. Čim natančneje 
bode Slovenec poznal svojo domovino, tem zvesteje jo bode Ijubil. A ker so také 
knjižice kolikor toliko namenjene priprostemu národu, želeti bi bilo, da bi se 
pisale brez vseli nepotrpbnih in neumljivih nemških in latinskih citátov. — 
Tisoč in ena n o č. Pravljice iz jutrovih dežel. Za slovensko Ijudstvo priredil 
L. H a de r lap. Tiskal in založil J. Krajec v Novomestu (sic!) Te knjige je prišeí 
uže 11. snopič na svitlo. Cena 20 kr. — Nebeški kruh imenuje se pobožná 
knjiga, namenjena údom bratovščine vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa. 
Dobiva se po 70 kr. po Ijubljanskih knjigarnah. — Pastirski list Andreja, 
nadškofa Goriškega. Založila nadškofija, Hilarijanska tiskarnica, v Gorici 
1881, 4°, 4 str. — Pastirski list knezoškofa Ijubljanskega Janeza Krizo- 
stoma. Tisk „Národne tiskarne". Samozaložba. V Ljubljani 1881, 4", 5 str. — 
Pastirski list Jurija, škofa tržaško-koperskega. Tisk sinov.K. Amati v Trstu, 
1881, 40, 4. str. — Pastirski list Jakoba Maksimiljana, kneza in škofa 
lavantinskega. Tisk J. Leona, v Mariboru 1881, 4", 7 str. — „Novice" pišejo, da 
je prof. Krek v posebnej knjižici dal na svitlo svojo v 3. snopiči ,.Kresovem'' 
natisneno razpravo o novoslovenskem rokopisu zgodovinskega društva 
koroškega. — Neumorni pisatelj Ijudskošolskih knjig slovenskili g. vodja 
J. Lap aj ne na Krškem vábi vse svoje učiteljske tovariše in šolske prijatelje 
na naročbo svoje najnovejše knjige: Návod za poučevanje prvencev. (Jena 
knjigi bode 60 kr. — 

Tajnik „Matice Slmmtske". Matičin odl)or ukrenil je v svojej zadnjej seji raz- 
pisati službo stalno plačanega in stalno nameščenega tajnika. Tandem aliquandol 
Kdor pozná notranjo zgodovino naše „Matice-', ta dobro vé, da je bila ..Matica" samo 
tedaj v pravem redu, dokler jej je tajnikoval prvi stalno namešíeni tajnik. A ko 
so nekateri gospodje iz napačne štedljivosti tega odpravili, zaCela seje pri „Matici" 
babilonska zmešnjava, doba tistih čullnih domoljubnih tajnikov, ki so svojo službo 
„zastonj" prevzémali, a poleg tega vsaj toliko, ako ne še več nagrade dol)ivali. 
kolikor poprej stalni tajnik, samo s tem razločkom, da so v društveno delovaiijo 
in v društvene knjige pripravili tak strašanski nered, da je bilo treba — likvi- 
dacije! Ta likvidacija je res pravi unicum in najostrejša obsodba Lesarjevega in 
Tuškovega tajnikovanja in Costovega predsednikovanja, in však mora priznávali 
dobro voljo in pošteni trud sedanjega odbora, da bi matifino <lelavnofit spet 
oživil in obudil. A ker je tajnik dxiša vsakemu literárnemu društvu, moral 90 
bode odbor pobriniti, da dobi za ta posel pravega moža. KakSon mora bi ti, to 
bodo gg. odborniki lehkó posneli iz zanim'ive razprave, katero je prof. Staré 



Slovenskí glasnik. 265 



priobčil v 2. št. naSega lista o „Matici Hrvatskej". Sploh priporočarao to razpravo 
vsem domoljubom ; morebiti se vendar iz nje uverijo, da naša , Matica" ne potrebuje 
samo stalnega tajnika, nego v obce tudi bistvene pveosnove. 

Fran Svetlidič f. Dné 22. februvarija 1. 1. umri je v Ljubljani v velikem 
uboštvu Ijubeznjivi pesnik slovenski Fr. Svetlí čič. Porojen 2. apríla 1814. 1. 
v Spodnjej Idriji, v duhovna posvečen 5. avgusta 1839. L, bil je pokojní najprej 
kaplán na Vrhnikí, župnik v Soricí, v Godovíčí in naposled upokojení duhovnik 
na Razdrtem. Zadnje mesece prebil je v Ljubljani, kjer so ga podpírali iismi- 
Ijeni duhovní tovariši njegovi. Svetličič je prejšnja leta pridno in lepo pél v 
„NoTÍcah" in Janežicevem „Glasniku". Osobito njegove prípovedne. po narodnih 
pravljícah zložené pesni vredne so částne pohvale in še dandenes jíh díjakí v 
nižjib srednješolskih razredili poleg Valjavčevih in Vilharjevíh najrajši dekla- 
mnjejo. Res, da v tehniSkem oziru niso dovŕšené, a pomíšljati nam je : kateri 
pesnik slovenski je pred Levstikom in Strítarjem pel v oblíkí dovŕšené pesni? 
Njegove nesreče in njegovega uboštva bila je največ kríva nesrečna — banka 
„Slovenija". Bodí mu částen spomin ! 

Zur Frage Uber die Gleichherechtigung der Slovenen von L. Pamladinovič. 
Untersteiermark. 1881, S". Druck der Buchdrackerei der .Politik" in Prag. Selbst- 
verlag. Vsebína; 1. der Volksstamra der Slovenen. 2. die polítísche Lage der 
Slovenen, 3. die Sprache der Slovenen. 4. die Volksschule der Slovenen, 5. die 
Unterrichtssprache in den Mittelschulen und Lehrerbíldungsanstalten. 6. die 
Amtssprache, 7. ,,Liberalísmus'' und „Klerikalísmus". — Tako se imenuje v lepej 
nemšóiní pisana, v elegantnej obliki natisnena brošura. katerej je namen sploh 
vse omikaue sodržavljane avstrijske seznaníti s slovenskim národom, z njegovimi 
težnjami in zahtevami, ter razjasniti jím ne samo, k aj zahtevamo Slovenci, 
nego tudi v kolikej meri in zakaj zahtevamo. Vseh važnejšíh slovenskih 
vprašanj, o katerih so pisale ražne slovenské novine zadnjih trideset let, katera 
so naši domači in nam Slovencem sovražni poslanci obravnavali po raznih deželníh 
in državnih zborih in o katerih je ukrepal slovenskí národ sam na svoji h mnogo- 
števílnih taborih, dotika se gospod písatelj, ter jíh razpi-avlja tako mírno. stvarno 
in objektívno, da morarao, prečítavší takoj prvé stranice priznávati: písatelj 
dobro zná naše potrebe in bolečine, znana so mu vsa važnejša dnevna polítíčna 
vprašanja, korenito je poxičen v slovanskej zgodovini in slovanskem jezíkoslovjí 
ter sploh stojí na vrhuncí o))Cne svetovne omike. S krátka : to je pravá beseda 
pravega moža o pravem času! Kar najtopleje príporočamo t« knjigo vsem slo- 
venskim domoljubom, da naj jo kolikor močí šii-íjo mej nemškí mislečími 
ti-žani in meščani po Slovenskom. Dobíva se po 80 kr. zvezek v „Národnej 
tí.skami*, a želeti bi bilo, da bi se prodajala tudi po knjígarnah. kajti samo 
tedaj bi jo bilo možno tako razšírití, kakor po vsej pravici zaslúži. Konečno 
obžalujemo, da se g. písatelj ni podpísal s svojím pravim imenom, kar bi bilo 
knjígi samej in dobrej stvari, katero zagovavja, gotovo koristílo. 

Slovenski slikarji. Nedávno smo čítali v dunajskej .N. Fr. Presse* to vest: 
,Dr. Schlímaim hat sích in Athen ein im antiken Styl ausgestattetes Palaís 
gebaut. Die Räumlíchkeíten desselbeu sínd im pompejanischen Style decorirt. In 
einem der Salons sind Porträts des gegenwcäi-tigen und des verstorbenen Herrscher- 
paares als WaadgemäldeJ angebracht. Der Speise- und der TanzsaaJ sind auch 



266 Sloven«ki glasnik. 

im pompejanischen Style, aber mit Beimengung von Renaisance-Motiven decorirt 
und die Wände mit Citaten ans Homér geschmúckt. Die Dečke des Tanzsaalcs 
zeigt die allegorische Davstellung der Altertluimsforschung. Das Bil d ist das 
gelungeiie Werk eines jtmgen Oesterveichers, des Herrn Georg 
Subie, eines Schúlers des Professors Griepenkerl-'. Iz privatnega pisma posne- 
mamo, da je Jurij Šubic, katerega sta Schlimannu priporočila dunajskí arhitekt 
Hansen in prof. Griepenkerl, vse zgoraj navedené podobe in ornamente naslikal 
„al fresco^ ali pa „a tempera". Nekaj teh slik so kopije po starih pompejanskih 
podobah, nekaj pa po slikab Bitterlichovih. Nekoliko manjših podôb in orna- 
mentov je g. Subic sam komponiral, tudi zgoraj hvaljena alegorična podoba je 
Šubičevo izvirno delo. Zdaj biva g. Jurij Šubic uže nad tri mesece v Parizu 
(Paris. Plače Pigalle 11). kjer s svojim prijaté! jem, češkim slikarjem Vojtehom 
Hynaisom slika tri letne čase za kraljevo ložo novega češkega narodnega gle- 
dališča v Pragi. — Dunajski magistrát je izdal znano ,.Prachtausgabe des histo- 
rischen Festzuges der Stadt Wien'.' To delo ima 37 podôb predstavljajočih glavna 
društva, ki so se udeležila slavnostnega sprevoda. Slikali so jih različni umet- 
niki dunajski. Jeden kartón, ,.die Handelsgrappe-', narisal je s tušera naš rojak 
g. Jane z Šubic in presojevalceraa prof. Makartu in arliitektu Streitu je bil 
ta kartón tako po godu, da sta ga razstavila v umetniškem rauzeji; poleg Šu- 
bičevega bili so razstavljeni samo še trije drugi kartoni. Občno se je priznávalo, 
da je Šubicev kartón najboljši in tudi večji dunajski listi, kakor „Presse* 
-N. Fr. Presse" in .Wiener Allg. Zeitung" so njegovo ime óastno omenjali. S tem 
stopil je naš rojak na Dunaji prvifi pred občinstvo in z lepim vspehom. Zdaj 
g. Janez Šubic biva v Pragi, kamor je bil poklican, da slika v novem narod- 
nem gledališči, katero se ima uže sredi mája odpreti. 

G. dr. Ign, Klemenrlč, asistent na c. kr. prirodoslovnem inštitútu v Gradci 
in sodelavec našega lista, izročil je, kakor čitamo v diinajskih listih. c. kr. zna- 
nostnej akademiji na Dunaji svojo razpravo: ,,Zur Bestimmung des Verhältnisses 
zwischen der elektro-magnetischen und mechanischen Einheit der Strom-Intensität.- 
da jo natisne v akademijskih poročilih. 

„A^una in kanarček." Dné 27. sušca t. 1. umrla je v Ijubljanskem nunskera 
samostanu v svojem 71. letu prečestita mati Marija Ignacija grofica 
Engelsliaus, rojenja iz Ljubljane, prebivší v samostanu celih 63 let. Grofica 
Rngelshaus prišla je namreč sirota s sediiiim letom v samostan. Dr. Chrobat 
je bil njé varub. In tako je tudi Cbrobatov koncipijent dr. Prcširen večkrat 
po uradnih svojib poslih prišel z mlado, lepo in ljul)eznjivo grofico v dotiko, 
ter zložil je njej v čast in spomin pesen : „Nuna in kanarček", ki je jeden naj- 
lepših liričnih cvetov divne poezije Preširnove. 

StrUarjevega „Zorina" v svojem feuilletonu zdaj })rinaša tudi „Agi*amcr 
Zeitung". 

Pľi J. Giontiniji, znanem knjigarji Ijubljanskem, videli smo te dni nekoliko 
jako okusno vezanili knjig slovenskib. Vodnikove, Preširnove, Valjavfieve, Jenkove,' 
Orožnove pesni, Slomškove spisi in licvstikov Kraljedvorski rokopis dobivajo se 
pri Giontiniji tako lepo in elegantno vezani, da morejo vsakemu salónu biti v 
krasbo. 



Slovenski glasnik. 257 



Profesor V. Jcigic v Peterburgu izdal bode, kakor smo čitali v privatnem 
njegovem, v Ljubljano poslanem pismu, staroslovensko krestomatijo, 
obsezajočo najlepše odlomke vseh do sedaj znanih staroslovenskih spomenikov. 
Ker jp izmej vseh dosedanjih staroslovenskih krestomatij najboljša m s posebno 
dobrim okusom in srečno roko zbrana Miklošičeva posla uže pred več nego dese- 
timi leti do zadnjega iztisa, pozdravljal bode gotovo veselo však prijatelj staro- 
slovenskému jeziku zanimivo knjigo profesorja Jagiéa, najmarljivejšega slavista 
poleg Miklošiía. 

Stovmiim srecenikom po Dalmaciji imenuje se okrožnica, katero razpošilja 
z ozirom na zadnjo okrožnico pápeža Leona XIII. o slovanskih blagovestnikih 
dvanajst duliovnikov dalmatinskih, na čelu jim gimn. profesor Fr. Bulié — in 
v katerej pozivijejo vse duhovništvo po Dalmaciji, da „1. občenito prigrli u božjoj 
službi jezik sv. Cirila i Metoda (t. j. staroslovenšíino, z glagolieo pisano); 2. da 
ga pofme dojdučim dnevom 5. Srpnja na blagdan sv. Brače rabiti v crkvi". 

„Slovínav". Oraikanim Slovencem, ki se želé naučiti hrŕatskega jezika in 
navaditi tudi cirilice, toplo priporočamo „Slovinca", list s podobami, ki po dva- 
krát na mešec izhaja v Dubrovniku (Ragusa) ter prináša leposlovne članke 
tiskane z latinico in cirilico. ^.Slovinac" vse leto stane 5 gld. Mej druzimi članki 
katere letos objavlja ^.Slov.'', posebnega spomina vreden je lepo pisani životopis 
Vuka Stef. Karadžiča. v katevem se častno in obširneje omenjata tudi naša 
rojaka Kopitar in Miklošič. 

Nove hnjige hrvatske. Slike iz života hrvatskega národa po Sla- 
voniji i Sriemu. Napisav Mijat Stojanovič. Nagradila „Matica Hrvatska" 
iz základe grófa Draškoviča. Vlastita nakladá piščeva. Knjiga obsezajoča 17 tiska- 
nih pol, stane 1 gld. 20 kr. — H aj k a na vuka. Izvorna pripoviedka. Napisav 
Ivan Zahar. V Zagrebu 1881, 8°, 50 str. „Vienac", priporočujé to Zaharjevo 
povest, piše: ,, Pravá je to žica hrvatska, pravi karakteristički život." — „Misii 
o hrvatskej literaturi" zove se predavanje právnika Paje /utica, katero 
je nedávno čital v .Hrvatskem domu", znanem akademičnem društvu zagrebških 
vseučiliških dijakov, in v katerem trdi, da je razven jedne knjige Starčevičeve in 
Folnegovičeve „s met in blatná para" vse, kar so do denašnjego dné napísali 
najodličnejši literáti hrvatski (! !). Po vsej pravici Ijuti se vrli „Vienac" na tega 
starčcvičovskega fanatika ter pravi: „A hrvatska mládež je to slušala mirno? 
Pľijo 10—15 godína ne bi takov prodavalac čitav izišo bio izmedj hrvatskih 
mladica. Nigdje na svietu neima primjera tolikoj drzovitosti." Pri zadnjih 
odborovih volitvah v „Hrvatski dom" zmogli so sami starčevičevci. In novi odbor 
izvršil je takoj junašk čin, o katerem bode še poznim rodovom vestno in točno 
poľočala svetovna zgodovina. Snél je namreč sé stén ter vrgel iz društvene sobe 
podobi dveh največjih izdajalcev jugoslovanskih, podobo — biskupa S t ros s- 
majerja in našega Bleiweissa! 

Kaludjer. Istina i poezija od dra Jovana Subotica. To knjigo zaradi nje 
zaniniivega in pikantnega obsega srbski listi jako hvalijo. Prodaje se v knjigarni 
Luke Jociča v Novem Sadu po 1 gld. 20 kr. zvezek. 

Boleslav Jahlonsky f. Slávni česki pesnik Karí Evgen Tupý, bolje znan 
pod svojim pesniškim imenom „Boleslav Jablonský", porojen 14. prosinca 



258 Slovenskí glasnik. 



1814. 1. v Kardašovej Rečici na Českem, umri je 27. svečana t. 1. opát v premon- 
stvatenskem samostanu na Zvierzinci v gališkem Krakovem, ter bil je z veliko 
slavnostjo 11. sušca pokopan v svojej domovini na praškem Višegradu. V českem 
slovstvu pred letom 1848. ima Jablonský jako častno mesto in njegove ^Pisné 
milostné" in „Ruže Sionská" obsezajo mnogo najkrasnejših in najpopularnejših 
pesnij českih. Ostavil je tudi rokopisni zvezek liričnih pesnij v poljskem jeziku. 
Mnogo njegovih pesniških spisov preložil je Wenzig na nemški jezik. 

Češki listí. V „Svétozoru" podáva Brán dl korenito pisano razpravo o 
življenji in delovanji Safaŕikovem, poleg tega pa hudo maha po našem Ko- 
pitarji, imenuje ga brezznačajnega Mefistofela ter nazivlje ga še z druzimi — 
Ijubeznjivimi priimki. Kopitar se proti Palackemu, Safaŕiku, Hanki in proti 
vsemu českému národu res ni lepo vedel, vendar mislimo, da tak učenjak kakor 
je g. Brandl, mogel bi ob epohalnem delovanji Kopitarjevem nekoliko mirneje 
in objektivneje soditi. — „Kvety" prinesli so v zadnjem zvezku životopis Pre- 
širnov, največ posnet po znanem spisu Levčevem. V ta životopis je vpletenih 
več sonetov Prešimovih v českem prevodu. Razprava je jako Ijubeznjivo in stvarno 
pisana in Slovenci so hvalo dolžni zánjo vrlemu g. Penižku na Dunaji. Takih 
spisov Slovani potrebujemo v mejsobno poznavanje! — Tudi v Cehih vzbudila 
je Pypinova „Istorija slavjanskili literatúr" veliko senzacijo. „Lumir" prinesel 
je o njej ostro kritiko, v katerej jo hudo graja, da dela Cehom krivico. da pre- 
zira imenitne pisatelje české, a hvali ničvredne, da navaja dosti virov, katerih 
Pypin gotovo niti pregledal ni itd. Zoper to .Lumirovo'' kritiko oglasil se je 
g. Kálaš s posebno brošuro, v katerej bráni Pypina ter mej drugim trdi, da 
poleg bolgarske je Češka literatúra v njegovej knjigi najbolje opisana. Iz Prage 
se nam poroča, da so ti spisi za Pipyna in zoper njega mej vsem omikanira 
češkim svetom vzbudili živo zanimanje; osobito dijaki po vseučilišči pričkali so 
se ves mešec pro in contra, a da naposled je obveljalo to, kar je pisal g. Kálaš. 

V pQljskem Poznanji začel je izhajati od prvega januvarja .Przeglad 
Slowianski". Urednik in záložník mu je J. Chociscewski. Važen je ta list 
posebno radí tega, ker nam káže, da se širi zavednost slovanská tudi mej Poljaki. 
Za Avstrijo stane ,.Przeglaď' za četArrt leta samo 1 gld. 

„Krakov-Zagreh" . Umetniško-književno kolo v Krakovem, katero mej 
svojimi članovi šteje najimenitnejše umetnike in pisatelje poljske iz vseh delov 
nekdanje kraljevine poljske, izdal je dragocen album .Krakov-Zagreb", katerega 
čisti dohodek je namenjen unesrečenim prebivalcem zagrebškega mesta. Na 
albumu nahaja se prekrásna vinjeta poljskega slikarja Julija Kosáka, v albumu 
je natisnenih do petdeset narisov najodličnejših poljskih umetnikov n. pr. Matejka. 
Lipinskega, Pruszkowskega, Buchbinderja, Alb. Kosáka in dr. Mnogobrojne knji- 
ževne sestavke spísali so najodličnejši pisatelji poljski. 

Fedor Mifiajlovič Dostojevski f poleg J. S. Turgenjeva n a j s 1 a v n e j š i sodol)ni 
ruski písatelj in romanopisec umri je po krátkej dvodnevnej boiezni 
9. februvarija t. 1. v Peterburgu. Izguba tega, 1822. leta porojenega umetnika 
segla je globoko v srce res rusko mislečemu národu. Vseobče obžalovanje poka- 
zalose je posebno pri njegovem sprevodu na pokopališče Aleksandro-Nevskega samo- 
stana, h kateremu se je zbralo nad trideset tisoč Ijudij. — Dostojevski ostal 



Slovenskí glasnik, 259 



v vsem življenji, v vseh delili zvest svojim názorom, zvest samému sebi. Pisatelj 
,.Bednih Ijudij- pozná se v pisatelji „Mrtvega doma", pisatelj „Mrtvega doma'' 
v pisatelji ,,Prestopljenja in nakazanja" ; on je vedno isti v ,.Bésih'', v „Idiotu" 
iii v .Bratih Karamazovih^. Očividná naloga vse njegove delavnosti pokazala 
se je uže v prvej njegovej pisateljskej poskušnji, Ijubav k trpečemu človeku, 
iskanje in neteiíje božestvene iskre sredi mraka, nečednosti in popačenja, strastno 
hrepenenje po resnici in lúči — to bili so elementi sile, katera se je hranila v 
njem. On poznal in občutil je trpljenje, težnje národa, poznal njegov poklie in 
imel trdno vero v veliko njegovo bodočnost. Imel je v početku dokaj prebití. 
Bil je preganjan od vláde, kritika izražala se je nepovoljno o njegovih delili, 
občinstvo ni ga umelo, prijatelji so ga zapuščali, žive^je v revščiní in na zadnje 
objavili so ga po časnikíh za — neumnega. A on ni se dal premotiti, stal je 
trdno, bil je prepričan popolnem o svojem pravú in — premagal je. Ljudstvo, 
posebno mlado pokolenje jelo ga je razumevati in imenovati s časom svojim 
učiteljem. Kritika spravila je svojo grajo in roganja, ter jela ploskati končí 
vsakej njegovej besedi. A užíval ni dolgo svoje zmage, splošnega priznanja svo- 
jcga častnega, slavnega delovanja, — neízprosljíva smrt odvzela ga je skoraj 
uenadoma njegovemu velikému národu. 

Kuski slikar. Rimski in ruskí listí jako hvalíjo ruskega slíkarja Košele va 
veliko sliko, predstavljajočo sprevod z Golgate. Slika íma do dvajset figúr v 
naravnej velikosti. Kritika posebno poudarja točnost v risanjí in izvedenje brez 
vsake afektacije. 

„Maják", ilustrovaní niski list, kí izbaja v Odesi, prináša v svojej 3. šte- 
vilki podobe in životopis našega rojaka Josifa Gottardovíča Nollija, iz 
katerega posnémárao, da se je Nolli s svojim lepím sirapatičnim baritonom 
posebno priljubil ruskému občínstvu. Zdaj poje v Kijevu. 

Nairtanie slavjanskoj akcentologii. Sočinenie Romana Brandta. Sankt- 
pcterburg, tipografija imperatorskoj akadémii náuk, 1880, 4", 338 str. G. pisatelj 
razpravlja v tej knjigi naglas v vseh slovanskih jezikih in od 85. — 112. straní 
osobito tolmači jako težavni naglas novoslovenskí. Naštevši natanko vse spise 
in pisatelje, kí so poleg mnogih slovničarjev našili, govorilí do sedaj o našem 
iiaglasu (Svetec, Žepič, Škrabec, Valjavec in Baudouin de Courtenay), praví na 
8í). straní, da slovenská akcentuacija še ni ustanovljena, da pa osobno odobrava 
tcoríjo Škrabčevo in Valjavčevo, t. j. teoríjo o trojnem naglasu. Ven- 
dar dostavlja, da svojega mnenja ni osnoval na preískavanje narodnega govora, 
ker je premalo čaša bival po Slovenskem, in da je bil s početka odločno zoper 
trditve Svetčeve, Škrabčeve in Vcaljavčeve, a da je po daljših razgovorih o tej 
stvari g. Levstik sebe in njega uveril, da je teorija Škrabčeva in Valjavčeva ístí- 
nita (,,v'i) pol'hzu trojakoga tidarenija'"). Znano je, da se s tem ímenitním 
predmetom osobito vestno peča uže dalje čaša g. prof. M. Valjavec v Zagrebu, 
ki je uže več koreníto písanih razprav príobčíl v „Radu" ; in v hrvatskih lístih 
beremo, da je baš te dní spet v sejí filologíško-historiškega razreda jugoslavenske 
akademije čítal razpravo: „piinos k nov oslov enskom naglasu. Naglas v substan- 
tivu ženskoga spola." Tudí v našem listu je obljubíl g. L. Svetec o prilikí izpi-e- 
govorití o tej zanímivej stvari. 



260 Slovenskí glasnik. 

Na Ruskem izhaja, kakor „Molva" povoSa, 485 časopisov, 376 v vuskem, 
54 v poljskem. 31 v nemškem, 10 v letiškem, 8 v fvancoskem, po 6 v estonskem 
in jermenskem, po 4 v židovskera i tatarskem, 4 v gruzinskem, 2 v finskem in 
1 v latinskem jezikn. Največ jili je v St. Peterbuvgu (129) in v Moskvi (40). 
Ilustrovani listi so : „Vsemirnaja illjustracij a" (16 r.), „Illjustrovannyj 
rair" (10 Y.), „Niva" (8 r.), najbolj ľazširjeni ilustovani list, ima nad 55.000 
naročnikov; ,.Igľušečka'' (6 r.), „Ogonek" (6 ľ.), ..Hudožestvennyj žur- 
nál" (6 r.), „Životopisnoe obozvčnie" (7 r.), ,.Neva'' (6 r.), „Illjustro- 
vannyj vestník", mesečnik (3 r. 50 k., z „Nevo" in premijami vred 9 r. 50 k.). 
„Zodčij", list za arhitekturo (17. r.). ^Luč" (3 r.) prináša uvodne članke, po- 
vesti, humoľistične prizor^ polit. vešti itd. Vsi ti listi se izdavajo v Poterburgu. 
V Moskvi izhaja: ,.Gazeta A. Gatsika (6 r.), „Svet i Sčni" (12 r.) Dalje 
izhaja: „Russkaja my si", leposloven raesečnik, v Moski c. izven Rusije 19 r 
za pol 1. 10 ľ., „Mysl", literaturnonaučen, kritičen raesečnik. Spb. c. 6 r. ,,Novoe 
obozrčnie", znanstven leposloven in kritičen mesečnik. Izdajatelj : Žukovsky. 
Spb. c. 13 r. 50 k., „Poljarnaja z vez d a", literaturno-zgodoviuski mesečnik. 
Spb. c. 10 r. „Slavjansky Ežegodnik. Almanah i sbornik statéj po 
slavjanovédčniju". izd. N. P. Zaderackij. V tem letniku, ki je po številu 
uže četviii, priobčuje Zaderackij prevode iz slavjanskih literatúr in životopisné 
članke, ter tako seznanja Ruse s slavjansko nerusko literaturo, katere, kakor 
sami priznavajo, práv malo poznajo. (C. pr. Mosk. včdom. 1880. 327.), „Russkoe 
bogatstvo", leposloven mesečnik. Spb. c. 8 r., Slovo", leposloven mesečnik. Spb. 
c. (izven Rusije) 19 r., „Otečestvennye zapiski", leposloven mesečnik. Spb. 
c. (izv. R.) 19 ľ., Russkij ar hi v" (prináša zgodovinske članke in izvirnike.) Spb. 
c. 8 r., „Príroda i oliota", mesečnik za prírodopis, etnografijo, potopíš, lov etx-. 
Moskva, c. 14 r., „Istoríčeskíj vestník", mesečnik za zgodovino. Spb. c. 10 r. 
„Russkaja starina", histor. mesečnik s podobami zaslužnik Rusov. Spb. c. 8 r., 
„Juridičeskíj vestník", mesečnik, v Moskvi c. 8 r., Russkij filo-logičeskij 
vestník v Varšavi (7 r.), „Medicínskoe obozrénie", mesečnik, v Moskvi, 
c. 10 r. „Nuvellíst", muzíkalno-teatralnyj žurnál, mesečnik, prináša skladbe za 
glasovír in poročíla o gledališčníh novostíh. Spb. (7 r.), „Semja í škola". Spb. 
(ílustr. del za deco 10 r. in pedag.-didaktíčni del 5 r., oba dela skupaj 12 r.), 
„Zemskaja škola", pedag. list. Spb. c. G r., „Zenskoe obrazovanie", pedag. 
list. Spb. c. 3 r. 50 kr. 

„BVhgarska Ľluntľacija". Tako je imé prvému íUustrovanemu bolgaiskenui 
listu, ki je začel izhajatí v Sredcí ter hodí na svitlo vsakega meseca 15. dan. 
Pľva številka prináša podobo ruskega carja Aleksandra II. in bolgarske^a kneza 
Aleksandra L, prizore íz lircegovínskega vstanka, ship pod Radomírom, tipe íz 
Pirota, staro cerkev sv. Juríja v Kistendži in slíko Izgorigrada. Književni dol 
razven tolmačenja naštetíh slík donáša članke o bolgarskej osvobodívnej vojni 
1876. íu 1877. leta, več pesnij in povestíj. 

,LJUBLJANSKI ZVON" stane vse leto 4 gld., pol leta 2 gld., četvrt leta 1 gld. 
Naročnina pošilja se upravníštvu v „Národnej tiskarni" v Ljubljani. 

Založniki: J. Jurčíč in drugoví. — Za uredništvo odgovoren: dr. I. Tavčar. 

Tiská q Národná tiskarua" t I<jubljaiii. 




Leposloveri in znanstYGi\ lisť 

Izdajatelji: Jos. JuTčic, Jaoko Kei'snik, Ff. Levec, dr. Ivan Tavčar. 
Leto I. V Ljubljani, 1. mája 18QJ.. ^tev. B. 




Prorokovánje. ' 

Zložil Ivan Jenko. 

j, leží goľjé na tebi, stari Korotanl 
Hlapci so sinóvi tvoji, tujcov tí tlačäu. 

Po gorali, kder bógom dódi vžígali so dáv, 
Tuji ľod gradí gradóve nani na šrám in kvári 

Káni poljáne, kam so gôzdjo, kam so nam vasí? 
Razgrabíli so je tujci, hlapci njih smo mi." 

Táko tóži Branko sívi, klícat gró sinóv; 
Snáme ščit in meč opáše teľ zapáli krov: 

„Vzéta nam je očevína, a zamán je bííj ; 
S hríbov na dolí, ravníne vré sovražni roj ! 

Kdor ne vé shižíti vragu, kdor ne zná strahú, 
Béži proč iz dódne zômlje, ískat si mirú! 

Dolu vábe réke bistre, vábi nas poljé: 
Tam po starej pravdi brátjc svôbodni živé!" 

Sedem krépkih sínov zbere k sebi Brankov glás, 
Da ostáve v Korotánu drago dédno vás. 

Sest je ízmej njih junákov, znah jim boj in smrt: 
Meč desníci je oróžje, v srci gnév in črt. 

Sédmi, déte mladolíko, ž njimi rad ne gré, 
Tôči mu okó otrôčje na obraz solzé. 



18 



262 Ivan Jenko: Prorokovanje. 

Vede je iz očevíne pot na južno stráu, 
Kder pojí grméča Sava Sórskih tál raván. 

Tamkaj otec se ustavi, sinom govorí: 
^Zrle níso krajev lepših nikdar mi oči! 

Prevesélo se razpénja jasni lok neba, 
In ponôsno ga podpíra sinji pás gorá! 

V glásno pozdravilo réke nam bobné okróg, 
Šepetá o mirnej sľéči nad vodami lóg. 

In šume zeleni gôzdje, a poljé cveté, 

Vrédno, da v krvavem bóji ób-nje mož umre!" 

,0j ti pólje, rávno pólje, bódi rodu v stan! 
Oj vi gôre, strmé gôre, vragu stojte v brán!' 

Meč in ščite odložili ter stesáli vás; 
Zibal skôraj se na njivi zláti jim je klas. 



Kaj po gôrah, kaj po sélih kliče róg na boj, 
Da od Save daleč k jugu vré junákov roj ? 

Oj na pomoč braté zôve hrabri Ljudevit; 
K njemu četa vrla speje, s tujcem se borit. 

Tam so v bojih kri gazili, a priletel glás, 
Prižalôval je čez méjo k Sóri v tiho vás: 

„Ljudevit, ponôsni sokol, bil se k višku vzpél; 
Njemu vrag je perutnici z bridko strelo vzél!^ 

Zažari se podnebésje, v bég Ijudjé tekó : 
„Franki silni s Frijuláni koče, hléve žgó!" 

Meče prinesó junáci, mlat in ščit na dán: 

„Hój, na brán v krvavo séčo, bratje, hój na brán!" 

Zbere sedem krepkih sinov zópet Brankov glás, 
Da ostáve v Sórskem pólji novodvôrno vás. 

Prédno v boj otíde ž njimi, starec govorí: 
„Od premnôžja vragov Ijutih ne otmé nas krí! 

V bóji svétem vas in mene čaká slávna smrt ; 
A v denášnjem dnevi bode ves nam ród zatrt. 

Ne zatrt. — Najljubše déte mojih poznili lét! 
Vrni se ter súženj ôrji zdanji otčev svet. 

Glcdi v tlá, pripôgnen hôdi in zakôplji meč, 
Da se vragu ne zablisne, smiijo mu preteč! 



Ivan Resman: Po zimi. 263 

A za tôboj vnuci tvoji in za rodom ród 
Hlapci bodo v svojej zemlji, tujec njih gospód. 

Mej narôdi jih ne bode svet ohôli znal, 
Njih obíčaj in zákone, pravdo njih teptäl. 

A napósled zora póči, pride vélik dán, 

V gnévii spone si železné razdrobí Slovan. 

Mej vrstt) národov svítlih zadnji stópi brat, 
A ne boja, mir in spravo njim oznanjevät. 

Známenja teh časov daljnih vnukom prorokuj. 
Da ne zátre jih v brezupu samosílnik tuj. 

Réci, kadar tvoj iz zémlje meč izraste sám, 
Da premalo v Sórskem pólji vragom bode jám. 

A iz naSih grôbov staŕih bór ozelení, 

V oznanílo, da je konec bridkih lét in dníj. 

Déblo silno mu razgrne v sedem se vrhtW, 

Ter pod njim si v zvézo róke sedem dá rodov. '^ 

Hel je Branko, šli sincWi bítvo zadnjo ))ít. 
Šli sovrážnike junaški z mečem so kosít. 

A nobeden se pod dômač ní povrnil strop, 
Tuji meč na Sórskem pólji vzkôpal jiin je grôb. 

Bránkovo prorokovánje od nekdánjih lét 
Tajno v six-i vérnem lírani ves posávski svet. 



Po zimi. 



v 



io padaj, padaj, beli sneg, O, letos tebe sem vesel, 

Zapadi dol, zapadi breg, Ne bom te več ko lani klel. 

Na bťegu malo hjšico Ko hodil sem po bregu v vás, 

In v hiši sladko Ijubico! ' Po snegu truden delal gaz. 

Gloj, čakal sem te práv teškó, 
Teško sem čakal púst s tébó, 
Da vzamem Ijubo z brega k nam 
Oj, tjakaj v beli gomji hrám. 

Ivan Resman. 



gí^Tg 



18* 



Rokovnjaéi. 

Historičen román. 

Spisal Josip Ju ľ či č. 

(Dalje.) 




a ta način je Poljak však daii vec slišal in /vedel in začel je 
stvar premišljevati. In skoro se mu je zdelo, da se je nekoliko 

1 preveč lehkomiselno v njo vrgel in prevec samo sebe v 
opasnost porinil. On je bil lovec in kot lovec bi se mu bil le nekako 
zanimiv zdel lov na tatove, takó enkrat za izpremembo. 

Zdaj ko je videl, da lov, ki ga je začel, nikakor ni kak posel 
za veselje in za zabavo in da ima tudi za njegovo prihodnjost nevarno 
lice, bil bi, to si je na tihoma sam priznal, pac rad nekaj dal, ko 
bi se v celo stvar še' ne bil mešal, zlasti ne po javnih ogiasilih zoper 
Rokovnjače. Imel je vzrok zato in važen. 

Ženil se je nanu'eč. Kamniškega mestnega sodnika Gavriča 
lepa hči Rezika se je bila, in sicer brez pravé • brambe, udala, da 
se kot njegova žena preseli na Kolovec. Zadnjo nedeljo je bil uže 
prvi oklic tega zákona. Kaj je torej bolj naravnega, nego da je Poljak 
mislil, ko je videl, kakó nevarno je začeto postopanje za Rokovnjači : 
„Ko bi bila le ta moja ženitev uže prej pri kraji." 

Po drugej stráni pa se je oglasil m o ž v njem in rekel je : ne, 
kar sem začel, to izvršim s pomočjo druzih; odtegniti se zdaj ne 
morem, oporeči ne smem nič; da bi kdo smel reči, da sem se i)recej 
boječ umaknil, tega pa ne! 

Tako je bilo mišljenje na Kolovci, ko je prišel Blaž Mozol s 
svojim poročilom tjakaj. Bilo je to poročilo precej zmedeno, malo je 
bilo prijemljivega na njem, mnogo nejasnega, a bilo je vendar nekaj. 
Zato je pa živahnega gospoda Poljäka silno zanimalo in skúšal je iz 
Blaža stvar zvedeti bolj na tanko, da si v mnozem oziru zastonj. 
Ali Blaž je, bolj vprašan, menj vedel; le toliko je ponavljal, da je 
Groga Kokovnjač, in ne jeden zadnjih. O tem, to se ve, da ni bilo 
dvomiti, zlasti ne, ker je bil Nande, komaj izpažen, precej s tem 



J. Juľčič: Rokovnjači. 265 



udal se, da je zginil s Paleževine. Práv na konci svojega pripove- 
dovanja stoprav se domisli Blaž, da je Groga Bojcu naročal, naj 
gre k Brdskému pisarju, da Grogi nekaj o Francozih poroči. 

Blaž se je začudil, kako je pri tem poslednjem poročilu Kolovški 
oskrbnik vesel in razburjen na noge poskočil. To se mu je izmej 
vsega najvažneje zdelo. Po tem je bilo mogoče .najti sled še na dalje 
v tmino. Poljak torej Blaža izprašuje natančneje: ali ni morda še 
kaj vec slišal, ali je gotovo, da ga je pošiljal k Brdskému pisarju, 
kaj je ono o Francozih? Ali Blaž ui raogel ničesa vec povedati, 
temuč spustil se jg" v svoja ugibanja: da so morda ti Francozje in 
ta njih Bonapart sami z Rokovnjači v zvezi in porazumljeni itd. S tacimi 
kombínacijami, to se ve, da Poljak ni bil soglasen. Videl je, da 
je Blaž vse povedal, kar ve, trebalo je zdaj na podlogi tega drugod 
iskati nadaljevanja. 

Blaž dobi na svoje veliko veselje obrok razpisane plače, ostalo 
pa mu Poljak obeta, kadar se stvar kaj zjasni. Mej tem naj Blaž 
sam gleda in pozveduje o teh stvaréh, ne bode na njegovo škodo. 

Ko je Blaž s Kolovca odliajal in v gozd zavil, skozi kateri ga 
je steza domov vodila, zaúkal je od veselja, ker mislil je o denarji 
in vinopitji, „Zdelo" je bil popolnem pozabil. 



Jednajsto poglavje. 



Ker grád, blago in čast 
Prišla je meni v last. 



Omenjenje Brdskega pisarja v Blaževej pripovesti je oskrbnika 
Poljaka napotila iti na Brdo, da se s tamašnjim gospodarjem posvetuje, 
kaj bi to vse pomenilo. 

Grád Brdo je oddaljen jedno uro od Kolovca. Nekdaj lastnina 
ponosnih kranjskih plemenitašev Lambergov in pozneje Apfaltrernov, 
prešla je bila graščina ob tem času, ko se naša povest vr ši iz lasti 
zai)ravljivili aristokratov, prejšiijih posestuikov, v roke marljivemu, 
podjetnemu in srečnemu plebejcu. 

Ljubljanski advokát dr. Janez Burger je bil namreč 1803. 
ku])il graščini Brdo in Volčji potok in je kot graščak opravljal posla 
patrinionijalne gospodske ter z do))rim gospodarstvom obe prej zane- 
marjeni posestvi spet povzdignil. Ra^umé se, da mej sosedi graščaki 
novi neplemenitokrvni naseljenec ni bil priljubljen. Čim bolj je bil 



266 J. Jarčič: Rokovnjači. 

kak plemenitaš zadolžen in se je irael báti, da tudi njegovo posestvo 
v tuje roke pride, v roke morda človeka, katerega oce je bil še odvisen 
kmetsk tlačán — in dr. Burger je bil res sin gorenjskega kmeta in 
si je le s svojimi študijami in svojim talentom tako visoko pomogel 
— tem bolj je po stráni gledal soseda na Brdu, plebejskega vsiljenca. 
To se ve, da vsi tega niso njemu v obraz in naravnost kázali, 
ker jim je duševno povsod gospodarja pokazati mogel in so ga tedaj 
mnogo potrebovali. Dr. Burger je bil pa prebistrega duba in je pre- 
dobro poznal, da ne bi bil vsega tega prijateljstva čutil, da si je bil 
zopet na drugej stráni preizobražen, da bi bil javno kázal, da ga čuti. 

Bilo je torej povsem naravno, da je dr. Burger, kmetsk sin, ki 
se je sam višje povzpél, bil velik prijatelj Francozom, kateri so 
bili razklicali v svojej velikej revoluciji „égalité", jednakost vseh 
stanov in svobodni razvoj individuva. Za to je bil Francozom hva- 
ležen, ker je videl, da se njihova pridobitev po vsem svetu razširja. 
Poleg tega, to se ve da, ni odobraval nečlovečnosti in groznib pre- 
stopov te revolucije. 

Francozje, ko so v našo deželo prišli, znali so se o razmerah 
in osobab v njej hitro in dobro poučiti. Zato so pa tudi brzo vedeli 
kdo izmej odličnjakov deželanov je principijalen prijatelj jim, kdo 
protivník. Tako je dr. Burger precej bil za „maira" ali velikega župana 
za ves okraj francoske vláde imenovan. Prevzel je ta častni posel, 
ker najbrž bi mu v tedanjih razmerah tudi ne bilo dosti pomagalo 
braniti se ga. 

Poleg Francozov pak si je s tem svojim mišljenjem dr. Burger 
Brdski še jednega prijatelja pridobil, práv l)lizu v soseščini, namreč 
Kolovškega oskrbnika Poljaka. Tudi ta je navduševal se za Francoze 
in njih ideje in sicer tem bolj še, čim mlajši je bil od Brdskega 
soseda. Takisto sta bila Uot jednako misleča moža i dol)ra prijatelja. 

Ko pride Kolovški oskrbnik z Blaževo novico na Brdo, nájde 
gospodarja v svojej pisarnici v grádu pri tleh. Precej in lírez okolišev 
mu Poljak i)ové vse, celo nekako hlastno. 

„Kaj je po tem tacem storiti?" vpraša Poljak naposled izkuše- 
nega Brdskega doktorja. 

Čudeč se vsej stvari in zeló osupnen dr. Burger nekaj čaša ni 
ničesa odgovoril, potem pa dejäl : „Dober svet tu ni legák; premisleka 
bode treba, mladi prijatelj." 



J. JurčiC: Rokovnjači. 267 



„Jaz menira, da tu treba naj preji da svojega pisár j a zaprete, 
krivooko človeče, katerega jaz nikoli nisem mogel videti. Iz njega 
bomo zvedeli vec," reče Poljak. 

„AU ste dobro slišali, da je bil res raoj pisár imenovan? Moj 
Janez Rak?" 

„Práv dobro, vprašal sem možá večkrat, kakó je on slišal, a 
kakova zaniéna tudi ni verjetna, kajti Vi sami nemáte tega Raka za 
svetnika. " 

„Nikoli nisem mislil, da imam v tera pisarji poštenega človeka 
pri hiši, pridržal sem ga le, ker me je vselej preprosil, kadar sem 
ga iz službe podil. Ali da imam zaveznika Rokovnjačev pod streho, 
vraga ..." 

Zdajci Burger hitro sé stola vstane in položi prst na ústa, da 
bi Poljak molčal. Bolj tiho mu dé: „Zdi se mi, da je bil tačas, ko 
ste Vi prišli, tu zraven v sosednjej sobi, dal sem mu bil dela. Morda 
je naju poslušal!" 

Rekši gre mož po prstih izza stola in odpre zvezne duri v 
sosednjo sobo, kjer je pisár navadno prepisaval, kar je dobil. 

„Ni ga tu. A bil je, pisanje na mizi je skoro še mokro. Poslušal 
je," reče gospod maire. 

„Potlej mora še v gradii biti! Uiti nam ne sme!" reče Poljak 
burno in hoče ven. 

„Počasi, i)rijatelj, počasi," deje gospodar in potisne naglega so- 
seda na stôl. „Če je ta malopridnik res tovariš Rokovnjaške družbe, 
kakor ste mi Vi ])ovedali, veste (in tu je govoril gospod nekoliko 
bolj tiho) : meni ni nič zato, če mi sam uide izpod moje strehe, rajši 
vidim, da je ubéžen zunaj, nego da bi imel znotraj svojih židov za- 
prtega, a bi mi enkrat po noci, ko se ne bi nihče nádejal, cela divja 
tro])a zarad njega pristavo zapálila ali grád napadla. Rokovnjači niso 
še tako zli ; ako jih na miru pustiš, ostanejo navadno tatovje ; budiči 
pa so, če jih dražiš. To ste Vi skúšali sami s konjem, in Boga zahvalite, 
če ste se tako cenô odkúpili." 

Nevoljen in skoro užaljen reče Poljak: 

„No, če bomo vsi tako mislili, mi omikanci tudi, potem je, to 
se ve, da žalostne. Slecimo srajco in dajmo jim jo. Od Vas, gospod 
doktor, bi tacega odgovora ne bil pričakoval. Oprostite mi, da narav- 
nost povém, jaz mislim, da pogumni možje moramo..." 



268 J^iJurôič: Rokovnjači. 



„Najprej previdni biti!" seže mu doktor v besedo in ko hoče 
Poljak nadaljevati, ustaví ga rekoč z vsem svojim prijaznim mirom': 

„Dajti mi le nekoliko besedij za pojasnjenje izpregovoriti, morda 
mi potlej ne boste z besedami krivice delali. Jaz ne storim nobednega 
večjega koraka zoper Rokovnjače, dokler nam 4ŕlada svoje pomoci 
ne dá, in sicer dejanske pomoci z vojaki, nŠ le s papirnimi ukazi 
in z željami, naj si občine pomagajo samé. Jaz ničesa prej ne storim, 
ker vem, da ničesa ne opravim. Dobro sem premislil stvar, dosti 
uže o njej poročal v Ljubljano, ustno in písmeno, in ravno zdaj ímam 
spet upanje, da dobomo pomoč od naše francoske vláde, kí je za javní 
red povsod še ranogo storila. Dokler se mi pa to upanje, kakor 
rečeno, vidno ne izpolni, t, j. dokler ne vidím dobrih vojaških pušk 
tu, ne storim nič. Nisem dovolj lehkomišljen, da bi svoje z velikím 
trudom vsega žívljenja prídobljeno premoženje v gotovo nevarnost 
postavljal, a poleg tega ničesa ne dosegel in nikomur koristíl. Kmet 
sam ne gre zoper nevidnega sovražnika AU če pôjde vojak naprej, 
potem pôjde tudi naš kmet za njim, tudi on je za red zavzet, in 
ako naredimo z vladno pomočjo mrežo črez celo Gorenjsko, potrebili 
bomo hitro naše veliké gozde, kjer mora biti če ne največji pa gotovo 
najnevarnejši del teh pijavk naše dežele. Trdi se, da imajo v teško 
pristopnem gozdu Kamniškega mesta visoko nad izvirom Bistrice uže 
kar pol vaši lesenih hiš za zime. Blizu si jim tam ne upa nihče. In 
potem sem uže rekel, da je ta sovražnik povsem neviden, ne vemo 
koliko ga je. Enkrat se pokažejo posamezno, drugič potnike obstopijo 
po štirje vkup, drugod je bilo slišati, da jih je šestdeset hišo obstopilo, 
a pred dvema letoma je bila govorica, da jih je bilo celo tri sto 
zbranih pri Vodicah, od koder so hoteli po noci na Ljubljano udariti. 
Poslednje je práv verjetno, če pomislite, do práv za práv ne vemo, 
kdo vse mej nami živi in se k Rokovnjačem šteje. Glejte, kdo bi 
si mislil, da mladi mož, ki je lepo kmetsko domovje kúpil in lepo 
deklico pri sosednjej hiši snúbi, kakor ta Nande, o katerem ste mi 
prii)Ovedovali, ni nihče drug kot jeden njih ! In moj pisár! Res da 
mu nisem nikdar krivice delal s tem, da bi mu bil kaj i)oštenja pri- 
sojal. Zato sem se ga sam varoval. Ali da je ud te tatinske družbe, 
kakor mi Vi i)oročilo prinášate — in sicer mnoge reči, ki se jih 
zdaj domišljam, kažejo, da je Vaše poročilo resnično — to mi vendar 
ni na misel prišlo. Bog ve, koliko je tacih še! To Ijudi straši, in 
jaz móram reči, mene tudi. Človek ima rad svojega sovražnika, če 



J. Jurčič: Rokovnjači. 269 



mora ž njim opraviti imeti, na svitlem pred soboj, da ga vidi, koliko 
je opásen. V terno, ko ga ne vidimo, ali je pred nami, ali za nami, 
ne gremo radi v boj ž njim. — Sicer pa, kakor sem uže prej rekel, 
francoska vláda nam misii pomagati, precej ko naj potrebnej še druge 
úpravne stvari uredi. Počakajmo in potrpimo morda še nekaj mesecev, 
če smo morali uže tako dolgo potrpeti. Tudi Vi ne trosíte na svoj 
račun moci, preslaba je sama za-se, in z Vašim tastom skúp sta 
preslaba, le verjemite mi." 

Ko je graščak tu omenil Poljakovega prihodnjega tasta, Kam- 
niškega mestnega sodnika, domislil se je Kolovški oskrbnik svoje 
neveste, lepe Rezike, in morda ga je ta spomin tudi nekoliko nagnil, 
da se je bolj pohleven doktor Burgerjevim razlogom udal. 

Govorila sta potem pri došlem kozarci vina še dolgo o stvari. 
Doktor je bil šel uže tudi iz sobe in se vrnil s poročilom, da je res 
pisár Rak na nagloma zginil iz grada in da ga ni najti. Uže sta 
bila pogovore zavila na druge stráni, ko Poljak spet preide k prvot- 
nému predmetu in reče: 

„Ali tega Vas še nisem vprašal, gospod doktor, kaj Vi mislite, 
kaj imajo Francozje opraviti v tej Rokovnjaškej stvari. , Zakaj je 
Groga naročal, naj vaš pisár „poroči, kedaj Francozje..." Tu se 
ve, da zmanjka stvari in ne vemo kaj je rekel : ali kedaj pridejo, 
ali kedaj odidejo, pa kam, kje in zakaj? Kako pride Rokovnjač s 
íYancozi v dotiko? Jaz sem precej mislil, da tukaj se vpraša za kake 
posebne" bogáte Francoze, katere hoče soderga napasti in oropati. 
Kajti političnega uzroka kake zveze s Francozi in temi Ijudmi vendar 
ne moremo iskati, tedaj ni druzega nagona luisliti, kakor kak samo- 
priden, mislil bi jaz." 

Pri teb besedab je bil Burger vstal, lice se mu je nenavadno 
zresnilo, šel je po sobi gori in doli in dejál : 

„Prijatelj sosed, to bi pa utegnilo resnično biti.' 

„Kakó mislite?" 

Brdski gospodar gre dvakrát [)o sobi sem ter tja bre/ oilgovora 
in nazadnje, kakor sam za-se ponavlja: 

„To bi utegnilo nekaj biti; nekaj sitnega in vélicega. In ravno 
v mojem okraji? Nazadnje še jaz kot maire veliké sitnosti dobim 
in cela dežela se zopet omaže na svojo silno škodo " 

„Kakó mislite?" vpraša Poljak, ki tega ni razumel, kaj doktor 
meni. 



270 J. Jurčič: Rokovnjaíi. 



„Pač, pač utegne tako biti. Moj pisár se je ta teden več dnij 
po Črnem grabnu klatil. Ko bi to vse v z veži bilo! Vraga!" 

„AU jaz Vas ne razumem, če le za-se govorite, gospod doktor," 
reče radovedni oskrbnik. 

Doktor obstane pred njim in reče: 

„Veste, gospod sosed, da ste skoro goto vo pravo zadeli, če 
sumite, da hoté Rokovnjači Francoze napasti? Jaz se bojim, da je 
stvar s tem le v zvezi. Kakor veste so Francozi našemu avstrijskemu 
papirnatemu denarju polno veljavo vzeli in plačevali smo jim z njim — 
žalibog! — le šesti del vrednosti, naredba, ki je poleg neusmiljenih 
druzih denarnih eksekucij pri našem Ijudstvu Francozom moralno 
največ škodovala, S tem papimatim denarjem pa Francozi vendar 
kupčijo delajo, požiljajo ga črez avstrijsko mejo in ga z dobičkom 
zamenjavajo.' Tega denarja gre nekaj doli od Celja mimo nas po česti 
v Ljiibljano však mešec, navadno prvega. In čudno se mi še le zdaj 
zdi, da so naši Ijudje tu po Črnem grabnu zadnjič dvakrát uže prej 
vedeli, kedaj bodo Francozje ta zamenjeni denár tod mimo nosili, 
da si jaz nisem nič vedel. Pripovedoval mi je to poštár. In glejte, 
denes je predzadnji dan meseca. Kaj ko bi zopet tu kaj tacega bilo ? 
Ko bi na t e Francoze Rokovnjači merili? Glede kase razumejo ti 
naši vladarji najmenj šále, zato gorje tému okraju, ko bi se jim kaj 
zlega zgodilo. Dovelj sitnostij smo uže imeli. Tu pa pač móram nekaj 
storiti, da vsaj svojo odgovornost zmanjšam. Menim, da je najbolje, 
da celo korabinacijo, — kajti kaj gotovega stvar vendar še ni — v 
Ljubljano poročim. To pa treba brž. Najbolje bi bilo, da bi sam šel 
v Ljubljano in osobno k Ms. Parisu, generálnemu tajniku našega 
intendanta. Pa ravno denes grem teško. Samo pismo posiati V" 

„Dajte meni kako priporočilno pismo, pôjdem jaz v Ljubljano," 
reče oskrbnik Poljak, „precej, konj je spočit, posebnega opravka 
nocoj nemám, jufcri v jutro se pa uže vrnem, ali pa še to noč. To 
mi je ugodna prilika, da se še jaz seznanim s kacim gospodom fran- 
coske vláde." 

Doktor je bil s tem precej zadovoljen in je dejál: 

„Jaz Vam bom dal prij)oročilno pismo do generalnega sekretérja; 
stvar samo mu boste pa ustno povedali, saj znáte bolje francosko 
nego li jaz. Samo glejte, da še nocoj do njega pridete. No pozabite 
l)a dostaviti, da mi ne poročamo dejanj in gotovosti, ampak da so 
to le naša ugibanja, naši računi na podlogi tega in tega. Če vláda 



T. Župan: Iz Prešivnovega življenja. 271 

misii, da je treba kaj za nje previdnost storiti, naj stori. Ali ce se 
bode izkazalo, da naše svárilo ni bilo potrebno, mi ravno tako malo 
zato odgovornost prevzemamo, kakor bi mogli ali hoteli odgovorni 
biti, ko bi tega, kar smo slišali, vladi ne naznanili." 

Doktor Burger potem natanko mladému sosedu še enkrat 
ponavlja in razvija, kako in zakaj si on kombinuje možni nápad 
Rokovujačev, napiše pismo, in pol ure kasneje je Poljak na brzem 
konji jahal po česti proti Ljubljani. 

(Dalje prihodnjič.) 




Iz Preširnovega življenja. 
II. 

Prešíren v Ljubljaiiskih šolali. 

Spísal Toma Župan. 

enda leta 1812., proti vsem Svetim, kadar so se začenjale ta 
čas šole v Ljubljani, bila je okrog tako čestitega kot vele- 
umnega moža Franca Ksaverija Kristijana, takrat na 
Rodinah župnika, zbrana ta-le vsakemu Slovencu znamenitá družba. 
„Študent iz Žirovnice", kakor so nm po rojstnej vaši rekli domačini, 
Matija Čop, in učenec latinskih šol Jurij Legát, nekoliko starejši 
od Čopa in s Sela te tiste župnije doma*), sta namreč prišla od 
svojega domačega župnika konec počitniške dobe se poslovit. Istega 
dne isto uro, tako je hotel prijazni slučaj, pripeljejo mati tndi Ijubo 
dete, FranaPreširna, na Rodine iz enacega namena. V tem, ko je 
vnemal sila sposobni mož Kristijan vse tri svoje mlade župnijane k 
pridnemu izpolnjevanju ne obilih, a prevažnih učenških dolžnostij, 
obrne se ('op do malega Preširna prašajoč: „Deček! mi li znáš po- 
vedati, kaj se pravi ,prav dobro' francoski?" „Trés — bien," se 
vprašanec brez pomisleka odreže. Čop, ternu vprašanju odgovora menda 
sploh ne pričakujoč — ker še le jedno leto je bil Preširen na Lju- 
bljanskej normalki — pohvali dete Preširna rekoč: „Le lepo napreduj, 
mali, potem utegne še kaj biti iz tebe". 

To je bil, kolikor se zdeti more, prvi sestanek dveh naših 
velikánov in po radodarnej usodi najbližnjih si rojakov. Kdo nas ne 

*) Umi"] upokojení profesor francoskega jezika na dunajskej univerzi 
1879. leta, 85 let star. 



272 T. Znpnn: Tz PreSirnovega življenj.a. 

bi zavidal očetovskega starčka Kristijana mej temi tremi svojimi mla- 
(liini župiiijiini iia Rodinah to uro? Verjetno je, da se do tega trenutka 
Cop in ľľeňlreii osobno celo nista jmznala, ali vsaj, da nista občevala : 
ker v tistej starejšej dobi so le malo seznanjali se z manjšimi učenci 
oni višjih ňol in še sošolci — tiidi to je bil dub času — so se po- 
gostoma vikali moj seboj. 

Bistra giava, ožje rojaštvo in le mal razloček v letih pa združi 
l)Ozneje Frana Preširna z Matijo Čopom tako, da je Preširen brez 
('opa in Čop brez Preširna le težko prebival, bodi si v šolab v 
Ljubljani, bodi si na počitnah doma. 

Morda si bil, prijazni bralec, leta 1872. mej onimi, ki so se 
zbrali okrog Preširnovega doma v Vrbi. Menda ti, če si bil, do večera 
življonja ne bode iz si)omiiia ta srečni dan, ki je ob pesnikovo zibel 
privábil národa od Soče in Dravé, od Kolpe in Save, in to ne naj- 
slabejših sinov in bčerá našega rodii. Saj ga je pa tudi praznovala 
narava sama : kako jasno je bliščalo solnce takrat nad Stolom in nad 
Triglavom ; kako mil vetrec je božal valové Blejskega jozera, po kojib 
se je j)evajoč vozila množica IM-ešiľnovib častilcev, iz bližnje Vibe 
popoldan doi^la. In nas vse je vodil nežnočutni dub onega izbornib 
naSili mož, ki je moral vleči se vlani v prezgodnji grob nerazumet; 
kojega si)oznanje bode pa brezdvombeno v vstajenje dvignilo se takrat, 
ko zavlada mej nami si)l()§neje eleganca in srce. 

Práv tam, kjer smo slušali to uro slavnostnih govornikov vnetim 
besedám; jmív tu pod corkvico sv. Marka, kjer je bila slikana od 
tal do vŕba sv, Krištofa podoba, sta se učenca Ljubljanskib latinskih 
šol Čop in Preširen ob šolskib praznikib shajala uajrajši. Prebivala 
sta tu pod cerk vi CO, zidano na najvišjej vaškej krnici, v trávi počivajoč 
knjige, ki so njijnenui dúhu prijale takrat najbolj. Morda stojíš tu 
na kraji, kjer sta si stvarila ognjevita ndadeniča svoje ideále: zidala 
si gradove v oblake. — Da! v oblake, ker niti Preširmi, niti Topu 
ni dano bilo doseči onega vrhunca sreče, ki ga je však njiju zaželel 
na zendji; kor ni Coj) ni Preširen ni tega mogel storiti za národ in 
človeštvo, kar bi bila, ko bi bili daljši čaši jinia dani. 

Uklanjajoč se britkej usodi je nekateri bralec z menoj vred — 
ob trenutkih odločenih takému umovanju — uže o tej mogočnosti 
premišljal : da bi še dandones moj nami bil lahko starina Čop iu še mej 
nami SOletni starček Preširen svojo labuduico pevajoč. To bi sevnemal 
sedaj ob teh moilrih svojega Ijudstva naš mladi narastaj ; to bi se 



T. Župan: Iz Prcširnovoga življenja. 273 

jima klanjalo Slovenstvo ; to bi starčka kot diagocen základ čuval ves 
národ ; to bi ja ponosno znal dvigniti na krepke svoje ráme — a čenm 
žale misii nadaljevati: ker od nekdaj uže mej nami skoraj največja 
naša sovražnica, smrt, tako dosledno žanje in tako hiido! 

Prvá leta v Ljubljani je stanoval Preširen, kolikor sedaj še vé 
sestra mu Alenka, pri nekej Lizi na Poljanah. 

Kako soli prijazna je morala biti Ribičeva biša tistih dnij, 
sklepaš, mladi bralec, iz tega, da so to dobo trije bratje-učenci : 
Fran, Josip in Jurij pri tej gospodinji na Poljanah skupaj bivali. In 
kar opazujemo v Ribičevej hiši, ni osamél vzgied z Gorenjskega teh 
časov. Ni čudo tedaj, zakaj je práv višje Gorenjsko takrat, pa uže 
tildi v starejšej dobi poprej porájalo za vse stanove toliko odličnjakov. 
In ne le ožjej domovini so se svetila njihova imena; v glavnih mestih 
raznih kronovin, v cesarjevej prestolnici; da! v inozemstvu je od dávno 
sem z odliko se klicalo marsikako gorenjsko ime. — AU nam na- 
predovanje káže, ali žuga nazadovanje, beri, dobrohotni bralec, iz 
sedanjih naših šolskih poročil. Tebi, ralajši čitatelj, tudi radi tega 
govoriin o tej vsakako znamenitej prikazni iz starejše zgodbe v do- 
movini, da naj ti je ravnilo po poti skozi latinské razrede — dobro 
vem, dostikrat trnjevej tej poti — ; a pomni, da práv ta steza nino- 
zega zatajevanja tudi tebe utegne voditi do enacih najuzvišenejših 
poklicev ali pa vsaj do plodnega delovanja za Ijubo domovino. — 
Skoraj bi ob teh treh študentih ne bila raogla vsemu kaj Ribičeva 
dasi dosti imovita biša; a bil je bistrenm (íorenjcu, pesnikovemu 
očetu, vse skozi pod ráme seči pripravljen strijc mu Jozef PreJ^iren: 
„stari naš strijc", pravi pesnikova sestra Alenka, „ki so bili tako 
modri in dobri in so tako lepo izpolnjevali dolžnosti svojega stanu." 

V višjih razredih pa Preširen skoraj nič več ni domačih veljal, 
ker bival je kot odgojitelj v Cekinovem ali Pagliaruzzijevem grádu, 
sedaj Kozlerjevega posestva. 

Kako seje učil Preširen v normalki in kakšen gimnazijalec 
je bil Preširen? 

Nobeden zaznamek iz normalnih razredov tistih let mi ni bil 
do roke, zato naj za enkrat zadostuje ustno poročilo, da je bil Preširen 
v vsem vzgleden deček v normalki. 

Štirje programi Ljubljanskih latinskih šol (Gymnasii academici 
Labaci) pa mi navajajo Preširna v prvem (in I. grammaticae classe, 



274 T. Župan: Iz Preširnovega žiyljenja. 

1814), tretjem (in III. grammaticae classe, 1816), petem (in L hu- 
manitatis classe, 1818) in šestem gimnazijskem (in II. humanitatis 
classe, 1819) razredu; vselej nad ono usodno potezo, ki je 5 — 7 od- 
ličnjakov ločevala od vseh prvorednikov ali nezadostnikov ístega raz- 
reda. In sicer ni bil le pohvaljenec Preširen; ampak v 1. 3. in 5. razredu 
drugi in v 6. tretji obdarovanec. 

Kam je Ljubljanski učenec Preširen na šolske počitnice zaliajal? 

Kaj ne, mladenič, ko pride tisti dan, da imaš pričalo v rokah ; 
ko \eš, da bodeš dva cela meseca smel biti pri dragih roditeljih 
doma; ko veš, da se boš sedaj po lastnej izbiri s tisto vednostjo 
ukvarjal, ki se prilega tvojemu dúhu najbolj ter to dopolnjeval, kar 
ni zmogla mej letom vsa pridnost v soli — kako poseben ti je ta čut! 
In če ti pridenem, da niti ena doba poznejšega tvojega življenja se 
ne bo mogla primerjati tému brezskrbnemu času, ki ti ga šola ponuja, 
ne toži me, da ti jemljem kolikor toliko poezije življenja. Ne! tega 
bi ne hotel — želel bi le biti ti resnicoljuben kazalec v tvoje pri- 
hodnje čase, a želeč ti srečo tvojih najlepših sedanjih: uživaj jih 
vselej neobtežano vestjo in privoli, naj se s teboj tudi jaz radujem 
tvoje mladosti edinih dnij. 

Učenec Preširen je ob zlatej dobi šolskib počitnic i)rihitel k 
materi v Vrbo domov. Redno je prihajal dvakrát: o velikej noci in 
ob velikih praznikih iz Ljubljane. Vzbujena velikonočna narava in 
pa te jasne še snežene planine nad Vrbo: kaka čarobnost za mlado 
srce ! Ob veUkih počitnah pa je povrstoma dozorevalo . . . sadje ta 
prostá meseca september in október v očetovem vrtu, práv tik doli 
pod cerkvico sv. Marka in bilo mladeniču vselej v veliko veselje. 

O velikej noci redoma ni hodil drugam; a ko je pa daljšo po- 
čitniško dobo odbival Preširen določeni si čas v.Vrbi doma, rekel je 
vselej: „Sedaj móram pa še strijce obiskati". Bili so to trije duhovni 
gospodje: Očetov strijc, torej pesniku stari strijc Josij) Preširen, ta 
čas župnik na Kopanji; očetova brata ter pesniku pravá strijca 
Franc Ksaverij Preširen, sedaj župnik na Savi in Jakol) Preširen, 
župnik v Borovnici. 

Ysako leto priti k vsem trém in vsaj nekoliko bivati pri vseh, 
da ni bilo zámere, to je že terjalo nekake skrbne razvrstitve počit- 
niških konečnih dnij. Pa še četrtega moža iz sorodja nam je omenjati: 
Antona Muhovca, župnika na Štajarskem blizo Celja v Polzéli. Enkrat 
vsaj, kar je bil Ljubljanski učenec, menda po dokončanem 7. razredu, 



T. Župan: Iz Preširnovega življenja. 275 

kot logik, se je naš pesnik tudi k ternu raožu na Štajarsko v po- 
čitne podal. 

Zato srečujemo zadnje dni meseca septembra in v októbru čilega 
dijaka Preširna na potih, ki vodijo na Kopanj, do Borovnice, na 
Savo in najmenj enkrat ga vidimo tudi cez mejo mej Štajarsko in 
Kranjsko stopati. Na Štajarsko potujoč je Preširen menda slucajno 
sešel se s sedanjim 851etnim Kameniškim beneficijatom, Andrejem 
Valantom: ker pesnik kakor on, oba sta namenjena bila obiskati skup- 
nega sorodnika, župnika v Polzéli. 

Mladenič! ki hodiš ob počitnah čestokrat ta pota: po rojstnera 
pesnikovem kraji; okrog Borovnice; okrog Kopanja in na Savo ter 
kreneš morda proti Štajarskej meji — navajajoč to ozemlje sem si 
menil, da ti bodo odslej toliko častitejša vsa ta tla: saj je stopala 
po njih mladeniča Preširna noga! 

Da se pozabljenja otraó in ker po slučaji sošolstva vsakako 
spomina vredna postaja njihova osobnost, naj ti tu te Preširnove 
součence naznanjam, ki so njemu samému kot mladostni prijatelji 
bili dražji, in one, ki so po sreči življenja prišli v človeškej družbi do 
znamenitejše veljave. 

Ljubljanske gimnazije programa iz leta 1819. se držeč sem od 
tadanjih 51tih Preširnovih součencev 6. razreda naslednjim od- 
ličnejšim vsaj nekatere črtice pri[)isati bil v stanu. 

Izmej vseh teh součencev najljubši je bil Prešimu Šimon Volk, 
rojen na Brdih, Iladovljiške župnije, in umri kot Radovljiški dekan. 
Menda ja je v posebno i)rijtiteljstvo zedinilo bližnje rojaštvo in brez- 
dvombeno je vplivala na Preširna ona Volkova individualnost, ki bi 
jo — naj si smem tu izposoditi svetib besedij — najlože znamoval 
z izrazom „Venis Israelita". Saj je tega svojega prijatelja s šolskih 
klopij sestri Alenki pesnik sam v poznejšem življenji opisoval govoreč : 
„Tako nedolžen je bil ta Šimon Volk kot ufcenec!" — Zvest prijatelj 
v latinskih šolah in posebno še pozneje kot uradnik je bil Preširnu 
bivajočemu v Ljubljani, Ludovik pi. Azula, rodom Ljubljančan. Lju- 
bljanskej deželnej sodniji svetnik je Azula postal in pozneje deželne 
nadsodnije svetovalec v Gradci umri. Barón Mihael Zoisova hiša 
št. 18. v Križevniških ulicah je bila kedaj Azulova posest. 

Ostali Preširnovi sošolci iz 6. razreda so naslednji: Oton gróf 
Barbo-Wachsenstein iz Rakovnika. V kakšnej zvezi da je bil ta gróf 
Oton z bivšim poslancem, grófom Josipom, nisem do dobrega zvedel. — 



276 T. Župan: Tz PvpSirnovega življenja. 

Josip Begelj, rojen iz Crkljan; zaniľl kot lokalist v Stranjah pri 
Kameniku. — Josíp Burgei', iz Krašinje doma, zlasti v Metelčici dober 
pisatelj ; leta 1870. umri kot dekan v Šmartnem pri Litijl. — Ignacij 
Grum, Idrijčan ; menda kot župnik v Adlešičah zamrl. — Filip Jakš, 
iz Ljubljane ; umri kot duhovnik v Ljubljani. — Štefan Kobal, iz Idrije 
rojen ; kot lokalist v Zavráci zamrl. Bil je prijeten to mož, jako vese- 
lostnega srca. — Jurij Kosmač iz Loža, bivši skriptor v Ljubljanskej 
licejalnej knjižnici; znan „Čebeličar", ki je leta 1872. umri. — Ivan 
Petrič iz Ljubljane. Bil je tajnik Ijubljanske deželne sodnije in je 
umri z naslovom deželne sodnije svetovalca tudi v Ljubljani. Bivša 
znamenitá predstojnica Ijubljanskemu uršulínskemu samostanu, mati 
Alojzija Petričeva, bila mu je sestra. — Josip Pilier, Ljubljančan. Postal 
je svetnik deželne sodnije v Ljubljani, kjer še živi. — Matija Poljec 
iz Gorijan; umri kot duhovnik. — Ivan Potočnik iz Selec; umri takoj, 
ko je mašnik postal. — Fran Prusnik iz Ljubljane ; umri kot kanonik 
v Novemmestu. — Ivan Rant iz Ovšiš ; umri kot Velesovski župnik. 
Bil je Ijub mož, ki je práv do svojih zadnjih dnij v družbi učencev 
in omikancev sploh posebno rad zahajal po gorenjskih gorah. — 
Prím. Slivník iz Gorijan ; zamrl administrátor na Svetej Gori pri Vačah. 
— Lovro Stupica iz Moravč, župnik v Godoviči ; umri v Dobu v pokoji. — 
Matej Svetličié, Idrijčan ; umri kanonik v Novemmestu. — Pavel Šafár, 
iz Kamenika; umri kot župnik v Dolu. — Anton pi. Scheichenstuel, 
Ljubljančan. Ta součenec je bil menda v vseh razredih pred Prešima 
lociran. Služboval je kot deželne nadsodnije svetnik in na zadnje boje 
tudi kot deželnej nadsodniji predsednik v Tirolih. Bil je to jako darovit 
in v vsem življenji izvrsten mož: prikupen v občevanji, vedno vesel 
in poleg tega vri katolik. Žena enacega mu dúha, rodom Tirolka, 
je bila v Innsbrucku ustanovila sirotišno. — Andrej Tavzes iz Idrije ; 
kot mašnik umri. — Martin Urankar iz Krašinje; umri kot župnik 
v Štangi. — Ivan Zavri, iz Bitinja pri Kranji; umri kot upokojení 
beneíicijat v Višnjej Gori. — Ivan Žemva, iz Gorijan, lokalist v Dupljäh 
na Gorenjskem; zamrl pa kot upokojenec v Kovorji. Slovel je po 
vsem Gorenjskem za vešcega homeopata. 

(Konec U. oddelka prihodnjič.) 



I. Franke: Estetična načeľa pri obleki in stanovanji. 271? 




Estét léna naéela pri obleki in stanovanji. 

Spísal Ivan Franke. 

vn. 

ľačela, da se je pri oblačilu ogibati vsega, kar je telesnej formi 
protivno, ne bo nihče oporekal. Zato bodi dovoljeno omeniti 
neke príprave, ki se sicer ne káže očem, toliko bolj pa vpliva 
na formo života, namreč korset. Forma te mašine za stiskanje 
života je delana po modelu, ki ima veljati za vsako žensko, na indi- 
viduálnosti se ne gleda, korsetu se ne jemlje mera; če je preširok, 
nategnejo se motozi itd. Korseta ženstvu ne bode dotlej ubraniti, 
dokler ne bo ]»rešla móda na sistemo svobodnega gubovanja. Vendar 
bi ga nežni spol ne smel zlorabiti in života ne tako neusmiljeno 
stiskati, kakor se še godi navadno, ali pa pri'posebnih priložnostih. 
Greši se tako proti okusu in zdravju. Stisnena ženská ne more naravno 
sopsti, ne šope s pomočjo trebuba, ampak le s prsimi; češe količkaj 
zasope, dvigujejo se jej prsi práv vidno. Nekatere igi-alke pretirávajo 
v strastnih prizorih to napačno sopenje tako, da se jim práv vidi, 
kako se mučijo. Lep pa tudi ni stisnen život; prvič je okrogel črez 
I)as, kakor sod, drugič zmanjšuje okrožje črez pas, ker se spodnja 
rebra udajo, a ráme in ledja se ne morejo stiskati. Preozek pas k 
tem partijam ni primeren in harmonija rasti je uničena. Ko vidi 
človek na podobah ne dolgo minulih časov ženské sila ozkega pasu, 
mislil bi, da jim je bila takrat ideál za to osa, ki je vsaj dovelj 
tanka. Videči tak ozek pas, čudimo se mu ali ne občudujemo ga in 
domišljamo se nehoté sile, s katero se je doseglo to pokvarjenje. 
Móda postavlja pas tudi više ali niže. Ni še dolgo tega, ko so se 
navduševale danie za kratek život, imsale so se visoko. V času Na- 
poleona I. pasale so se dáme dobro ped pod vratom, kolikor moci 
visoko. Nabaja se še dovelj podôb iz navedenega čaša, da se však 
lahko prepriča, je li to okusno ali ne. Previsoko pasanje okrajšuje 
preveč zgornji život, ki je potení prekratek in ráme se vidijo pri- 
merno širše nego li so v resnici. Prenizko pasanje je še menj ugodno ; 

19 



278 I. Franke: Estetiôna naôela pri obleki in stanovanji. 



sploh se je prepasavati tam, kjer je život po naravi najožji, če uže 
mora biti naglašano. V naravi ni zaznamovan pri ženskej in je jedna 
njenih lepot, da zgornji del trupla prehaja v spodnjega v mehkih, 
upognenih črtah, zato ostane dobro umerjeno krilo brez naglašanega 
paša, tako imenovana princes róba, najbolj ugodna in najlepša. 
V obce so Ijudje harmonično v sebi rasteni, t. j. jeden del primeren 
drugim in skupnosti, le ta harmonija je različna: pri tankej visokej 
rasti drugačna,. kakor pri krátkej in némamo razloga, rušiti jo. Z 
ozirom na módne žurnale stoji ženstvo na tem stališči: kar je 
tiskano, mora biti tudi práv in lepo. Toda kar je morda 
za jedno, ni za vse in vsaka bi imela malo premišljati, ali jej bode 
ta ali ona forma ugodna. Móda in obleka je stalni predmet ženskih 
razgovarjanj in marsikatera glavica premišljuje, kako bi se bolj mično 
in elegantno oblekla. V tem priraišljevanji jo bo močno podpiralo, 
če pregleduje módne žurnale, zdaj skoraj vsakej dosežne od vec let, 
in ako more, podobe kostimov prejšnjih časov, n. pr. 15. in IG. sto- 
letja, in narodnih noš. Okrožje se jej bo razširilo in zadobila bo 
nekako spretnost v razsodbi, kaj je okusno, kaj ni, ker ženstvo ima 
navadno mnogo talenta za vprašanja, ki se dostajejo dobrega okusa. 
Lasjé na glavi so obrazu to, kar je podobi okvir, obrobek. 
Izimši redke slučaje so temnejší od kože in kontrastujejo k tej 
prijetno glede svitlosti in povzdigujejo živahnost. Vsled tega ne sme 
biti frizura, če še tako umetalna, nikdar premogočna in taká, da bi 
vleklá vid in pozornost bolj náse, nego obraz. Veliká, zelo široká ali 
vísoka frizura vekša glavo neprimerno in kazi se skupna harmonija, 
ker glava, če sama po sebi v še tako lepej primeri k životu, postane 
preobiina; glavi najbližji del, vrat, vidi se preslab, da bi nosil z 
lahkostjo tako mäso. Najbolj se to čuti, kadar se terne ali vrlina 
strán glave popolnom skriva in se ne loči, koliko je glave, koliko 
las. Ženskému značaju je bolj primerno, tému bo vsaka pritrdila, 
urejati toaleto tako, da skupni vtis nareja vtis lahkega in gra- 
cijoznega, nikdar ne težkega, saj jim prištevamo mej drugimi do- 
padljivimi lastnostmi tudi lahko'hojo! Le čestitati je ženstvu, da je 
one preobilne stavbe iz svojih in tujih las opustilo, vsled katerih je 
vrhna partija tako nadvladala, da je imela majhna ženská skoraj 
toliko glave, kakor zgomjega života. Lasje naj obraz obrobljujejo tako, 
da pride njegova glavna forma, oval, v veljavo, zato ni ugodno česati jih 
nazaj s čela, katero postane tako previsoko in četverooglato, premoško ; 



I. Fra»ke: Estetična jiačela pri oblelíi iiqi,stanovanji. ?79 

kakor tudi ni posebno lepo, izpušati jih prenizko v celo do obrvij, 
Grkinje in Rimljanke so bile v toaletnej umetnosti jako spretne; v 
idealnih kipih in v portretih videti je gledé frizure vselej lepa oválna 
kontúra ali obris obraza, čelo je bolj na tri ogle, lasje so črez ušesa 
l)oloženi, da se le v spodnjem delu kažejo. Vsi umetniki, slikarji 
in kiparji so se držali gledé las in frizure vec ali menj idealnih 
zákonov grške forme ali so pa pustili lase slobodne razgrnene. Razven 
lepega okvirja obrazu imajo lasje še drug posel, da napravljajo namreč 
lep prehod od glave na ramena in vratu ozadje. Na zadnjem 
delu glave in v tilniku je pravi prostor kazati bogastvo las. Kadar 
se nosijo lasje v mreži, naj bi ne bila nikdar jednake barve z lasmi. 
Drobno blisketajoče se mrežice, na videz ali v resnici zlate in sre- 
berne, tudi iz biserov, kakeršne so nosile Benečanke v 16. stoletji, 
delajo práv mičen efekt. Razločujejo se dobro od las in vidi se, zakaj 
so tako, bolj kepi podobne, urejene. 

Pri nobednem delu ženskega oblačila móda ne poskúša toliko svoje 
moci, iznajti novosti, kakor pri p okri valu. C'rni mrežasti vél (Schleier), 
kakeršnega so nosile in ga še nosijo Benečanke, pozabljen je pri eivil- 
nem svetu skoraj popolnera in le ženstvo bolj nizkega stanu nosi neko 
malo mrežasto stvar na glavi, katera nekoliko nanj spomina. Tako 
velik, da seže vsaj črez ráme in do srede hrbta, dá se jako lepo 
napravljati in daje nosilki nekaj zanimivega in je tudi eleganten, 
potem ni tako modi podvržen in velja jeden za dolgo čaša. Zato bi 
smelé za priložnosti, kadar je klobúk nepripraven, n. pr. na potovanji 
tako za izpremembo pripeujati si ga na glavo. Klobúk ženski je pravi 
proteus glede forme in krasbe, posnema nmogokrat one pretek) ih časov, 
toda tako površno, da izbriše značajnost in razločevalne momente. 
Najmenj mu pristuje sezati v moške forme, ker so pretrezne in prozaične. 
Varovati se je pa tudi druge skrajuosti, namreč oblagati ga preveč 
s krasbo. Mocne in mej seboj različne barve v kolikor večjej maši 
nastavljati blizo obraza, tému ni nikdar ugodno, ker vlečejo pozornost 
preveč náse. Umetne, naravnim jako lepo ponarejene cvetice vsake 
vrste, trakovi in druge i)odrobnosti so gradivo, iz katerega se da 
sestavljati mična skupnost. Nojevo pero, belo ali sivo, od nekdaj 
uže v rabi za ta posel, je jedna najlepših, seveda tudi najdražjih krasb, 
zahteva pa pred vsem lepo narejen klobúk ali slanmik, 

Kakor rebra pride tudi ženská noga v veliké stiske in mora 
trpeti marsikatera hudo stiskanje — zaradi lepšega. Noga mora biti 

19* 



280 I. Franke: Estetična naSela pri obleki in stanovanji. 



kar je móči majhna, to terja Evina hči od svojega črevljarja, naj 
dela potem kakor ve in zna, da le to doseže. V tem so dosegli 
Kitajci najvišji možni ideál ; kitajska dáma nosi šolničke koraaj 4 palce 
dolge in 2 palca široké, ne more se torej z njo skušati nobedna 
Evropejka. Prosto ženstvo ima tudi na Kitajskem noge, kakeršne je Bog 
ustvaril, ker jih neobhodno potrebuje za hojo pri delu. Veliká noga 
res ni lepa, v primeri k drugim údom premajhna pa tudi ne, 
ampak je karikatúra. Tista sleparija, tist humbug, tista neumnost, 
delati opetnico práv visoko in staviti jo ne pod peto, kamor gre, 
ämpak od pete naprej bolj v sredo podplata, vzame na videz nogi 
nékaj dolgosti, vzame pa tudi mogočnost labke in elastične hoj e, go- 
tovost in gibčnost stopinje in prišili život držati se v nekej nelepej, 
upognenej črti. Veliko bolj vspešno lepoti noge in vsega držanja bi 
bilo, ko bi dotične dáme in črevljarji obracali trud, kar ga potrosijo 
zato, da bi nogo zmanjsah, na to, da bi se obúvalo lepo vleglo nogi 
po formah, ker ta je le malokdaj od narave spačena ali v neprimeri 
s telesom. Ker se je po navedenej slepariji skrajšana noga videla 
črez prste nekako debela in kepasta, iznašla je móda sedanjo špičasto 
obutev, in kdor hbče biti eleganten, mora se podvreči tej iznajdbi, 
katero bo morda v kratkem izpodrinila druga ravno tako protina- 
ravna neumnost. 

H koncu tega oblačilnega premišljevanja bodi omenjeno še pravilo, 
proti kateremu grešiti se modi včasih zljubi, pravilo simetrije. Človek 
ima levo in desno strán, obe stráni jednaki dotikati se v sredi, t. j. 
ustvarjeni smo simetrično. Vsled te simetrije je nos, ker brez para 
in samec, v sredi in zahtevamo od njega, da stoji vertikaluo, v sime- 
tričnej osi, ne po stráni ali na pošev. Žensko vrhnjo oblačilo pa včasih 
pravo pot simetrične srede zatré in jo zmäkne po stráni, na pošev; 
da bi lase vrhu glave tako preprečila, ne pride nobednej na um, vendar 
bi ne bilo nič bolj čudno. Klobuček nositi malo po stráni je kaj 
druzega, klobúk je vrhu glave in ne vznemirja njene simetrije, ker 
se obraz vedno vidi. 

Toliko o estetičnih načelih pri obleki. Drugi del spisa i)ri<le v 
drugem tečaji na vrsto. 




Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 281 



Jezikoslovne razprave. 

Kupálo. 

Spísal F r. Levstik. 
(Dalje.) 

Lehko je blagovoljni čitatelj uže v mojem zadnjem spisi uganil, 
da bi se poleg obrazov: krop-, koprn-, kop n- v slovanščini tudi 
bilo nádejati hohnívemu obrazu: kap-, kateri bi značil sploh „gor- 
koto". Rés nain to j)otrjuje Linde v svojeni poljskem slóvniki, kder 
pri besedi „gorac" nahajamo: czlowieka porywczego nazyvvamy goraco 
kapanego. Kopczyňskiego grammatyka, ,1780. 1., III. 90., kar Linde 
nemški takó tolmači: kurz angebunden, hitzig, ter podaje potem še 
nekoliko primárov: goraco cie kapano, skoryš nazbyt. Cnapius, adagia 
1632. L, 263.; kto goraco kapany, predko sptoszy ptaki. Potockiego 
Argienida, 334.; a pri besedi „kapany", partie, praet. pass. v njem 
tudi čitanio: bardzos goraco kapany. Potockiego Argienida, 188., 
kar Linde tolmači s temi besedami: bardzos predki, porywczy, hitz- 
kopfig, heiss vor der Stime, ter priniéta: cf. goraczka, in potem še 
dodaje: nie trzeba bydž goraco kapany m. Andr. Rysiúsk. 51.; go- 
raco kap ani byli, predko wyskoczyli, ze dždžu pod rynne trafili. 
Birkowskiego kázania obozowe, 1623. 1. Poljska beseda: predki, 
adj., znači: schnell, hastig, isto, kar: porywczy, adj., hastig, vor- 
eilig, jähzornig: hitzig, in samostavnik : goraczka, f., zaznamenáva: 
Hitze, Jähzorn, innerliche Hitze, Fieberhitze; a stari Slovén je „Fieber- 
hitze" brez okolíša imenoval: ogni, m., ignis, febris: ognímí žegoma, 
febricitans, v Ostromiri. Mikl. lex. Sam Linde krivo misii, da beseda 
„kapany" (part. praet. pass.) znači „gebadet", in zatorej smo po 
dôslednosti prisiljeni soditi, če tudi on tega nikdér ne govorí, da je 
„goraco kapany" iz prvíne značilo: heiss gebadet; ali táka sodba je 
sama ob sebi végasta, in tudi jo krepko izpodbíja zgoraj povédani 
l)rímer: goraco kapani byli, ze dždžu pod rynn^ trafili; kajti če je to 
rékanje v poljskem jezici dobilo začétek od „gorkih kopélij", potem 
so brez dvojbe nezmĺselne Birkovskega besede : goréče kópani so bili, 
in zato so prišli z dežja pod káp. Vrhu tega človeka mahoma izza 



282 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave.- 



gorke kopéli osvojí trudnost, kar je znano tudi prostému národu. 
Vse to na m jasno pripoveduje, da tu nikakor né misliti o glagoli, 
kateri staroslovenskí slove: kapati, novoslovénski : kópati, poljski: 
kapac, itd. ter znači: baden. Treba je druge pomoci iskati. Vémo 
namreč, da čaši kaka beseda še rabi v navadnem góvori, če tudi se 
je nje prvotni zmisel do konca pozabil. Takej besedi jezik v podpore 
pridene kakšno drugo, obce razumno, katera ima i s t p o m é n. V 
Nemcih je cesto slišati in čitati: Leib und Leben; a tudi beseda „Leib" 
je nekdaj značila : vitá, das Leben, in zatorej Weigand, Worterb. I. 925. 
učí: die pleonastische Redensart „Leib und Leben" bildete sich, weil 
die alte Bedeutung von Leib (= Leben) schon entschwunden war. 
Mimo gredé bodi rečeno, da i slovanská beseda: život, staroslov. : 
životu, m. itd. iz počétka znáči samo „vitá", in da je krivo le 
nemško zasekávanje, ako je to v nekaterem narečji zdaj tudi „Leib". 
Zatorej vse tjakaj méri, da je poljska beseda: kapany iz prvíne 
uže sama zaznamenávala nekaj tacega, kakor „segrét ali razkúrjen, 
vróč", a ker so to Ijudjé pozabili kesnéje, bilo je zaradi tega v ne- 
prestane podslómbo treba dodati: goraco, adv., kar tudi vzraža : 
toplo v najvišjej stopínji, toplo do páljenja. Linde. Glagol: kapac, na 
katerem stojí: kapany, part. praet. pass., značil je morebiti „heizen", 
ali kaj podobnega. 

Tudi ruščini rabi podstava: k u p- (staroslov.: "kap-), heiss sein, 
brennen, o čemer svedoči tega jezika beseda: kupálinica, f., das 
Feuer auf freiem Felde, Bivouakfeuer, der Scheiterhaufen ; vrhu 
tega je rus. : kupálo, n., das Brennkraut, ranunculus acris; litov- 
skí: kupole (-lé) f., Johannískraut, hyperícum perforatum, vzpri- 
jéto je na pósodo ; ruskí: kupálinica, f., značí daljé: der Sturmhut, 
aconitum; a „Sturmhut" se ruskí ímenuje tudi : Ijútiku, m.: staro- 
slov.: Ijutú, adj., saevus, vehemens, violentus; srbskí: Ijut, adj., 
iratus, saevus; rus.: Ijutyj, adj., grimmíg, strenge, hastig, feurig; 
a „Brennkraut" Čehu slove: pryskyŕník, m., in poleg tega je 
českí: pryskyŕec, m., Brandbläschen, pryskyŕice, f., Baumharz : 
goréča stvar, pryskyŕíčník, m., (xifthahnenfuss, Teufelsranunkel ; 
poljski: prysk, m., gliihende Kohlen oder Asche. Linde. Vse to nas 
vábi misliti, da pojem v ónih besedah, katere so vzdáte zgoraj oménje- 
nim rastlinám: kupálinica itd., rés ne more bití drug, nego li v 
besédah: k o per, m., anethum, kopríva, f., Brennessel, namreč: 
heiss, brennend. Ruskí je dalje: kuporósií, m., der Vitriol, 



F,r. Levstik: Jezikoslovne razprave. 283 

kuporósnaja kislotá, die Schwefelsäure. Ta samostavnik bi jaz delil : 
kupor-os, dajóč mu obrazilo „os", kakeršno je v srb. : prk-os, 
m., der Tiotz: prko-njiti se, v. r. impf., ziirnen; malorus. : 
dziv-osy, plur., Wunderding, priméri: kundosic, v., bei den 
Haaren reissen; češki: rak-os, rok-os, m., Schilfrohr; poljski: 
dziw-osy, plur., wunderliches Zeug, krzyw-os, m., krummes 
Ding, lat-os, m., einjähriges Thier. Mikl. Gramm. 11. 327. 

Kupálo. 

Od podstave (rus.): kup-, staroslov. : *kap-, heiss, brennend, 
po mojih mislih treba tudi proizvajati ruskega slutvo-bogá po imeui 
kupálo, n. (*kapalo, v staréjšem lici: *kapadlo), kar po vsem, 
kolikor sem do zdaj govoril o tej stvári, nikakor ne more značiti 
nič druzega, nego lisamó: das Feuer (zur Zeit der Sommersonnen- 
wende.) Beseda „kúpalo" je v tem zmisli zdaj malo ne uže zamrla, 
ker je krščanska vera izpodrínila večíno poganskih nazivál in običajev, 
ako tudi ne vseh ter ne povsód jednako. V ruskem narodnem góvori 
še vender nahajamo : kupála, m., der Johannistag, Ivánú Kupála, 
Johannes der Täufer. Pavlovskij, russ.- deutsch. Wôrterb., 2. Aufl., 
Riga 1879. Tudi neko poljsko narečje še govorí: na kupajta, na- 
mésto: na swiety Jan, zur Johanniszeit. Mikl. Gramm. II. 100. Te 
besede nikdér ne morem dobiti v poljskih slóvnikih, kolikor je meni 
dostopnih. Kupajlo stojí namesto : k u p a d 1 o , kakor poljski : brze- 
chajlo, Zänker, krzykajlo, Schreihals, namésto : brzechadlo, 
k r zy k ad í o. Mikl. Gramm. II. 100. Težko je, trdno reči, ali se je 
poljska beseda : k u p a j 1 o hohníka iznebíla stóprav kesnéje, ali je na 
pósodo vzeta iz ruščine, Vender se mi zdĺ resnici podobne, da so jo 
Léhi, koder jim še rabi, vzprijéli od ruskih sosédov, ker je tóli redka 
v poljščini, katera ima drugo, prostému národu povsod znano ime: 
sobotka, f., das Sonnenwendfeuer, in ker né verjeti, da bi zgoraj 
povedaná beseda „kapany" (part. praet. pass.) še imela hohník v 
sebi, a „kupajlo" ne, če tudi sta obe vzníknili iz istega glagola, a 
ne samo iz istega koreňa. Vrhu tega né pozabiti, da se nahaja „kú- 
palo" v jedínih ruskih cerkvénih zapisih poznejše dobe, in da pisatelji 
uže néso tedáj znali prvotnega razuma rečene besede, ter so zaradi 
tega z velíko mrzostjo izrecno pripovedovali bajeslovno pomoto, 
kakor bi to bil res nekakšen bog poganskih časov. Da so v ruskem 
narodi malo ne usehníli vsi pravi in čisti viri ali studenci, kateri bi 



284 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 



nam s\'edočili, kaj si je ta beseda po resníci zaznamenávala, ternu 
se né čuditi ; kajti pobožní krščeníki, še posebno duhovniki, od katerih 
jedinih imamo najstaréjše a skope zabeléžke, néso radi govorili o 
poganskej gnusoti; mnozim se je lepše zdelo inolčati. Pri ostalih 
Slovanih, razven poljskega „kupajla", tega imena uže ne dobodeš ni 
v staréjših spisih, ni v pripovédkah a ni v živem góvori, kolikor je 
meni znano, ter nikakor ne moremo trdno védeti, če li je, in katerim 
li Slovanom vrhu Rusov je nekdaj rabílo. Kakó hoče brez obile 
knjižnosti in zgodovinskih zabeléžkov drugače biti ? Nikogar né tajno, 
koliko poganskih beséd so s takim potem Ijudjé ali do dobrega izgubili 
z jezika, ali o njih do konca pozabili, kaj so iz prvíne zaznamenávale. 
To se je po nekaterih krajih zgodilo hitréje, a po drugih poznéje, 
kakor je k njim prišlo krščanstvo poprej ali kesnóje in kakor je ali 
zajétnejše ali šibkéjše kalí obródilo Ijudém v srcih. Tudi si je misliti, 
da vsa slovanská plemena povsod istih imén svojim bogovom néso 
uže odtlej imela, od kar so se tóli široko raztegníla po zenilji, in da 
jih zatorej izvéstno uže néso imela za ónih časov, kadar so prvič 
jéla v zgodovíni stopati mej druge evropske národe. S krátka reči, 
nikdér na svéti nóma tolike zméte in také zmesi, kakeršna je v slo- 
vanskem bajeslovji, ki je za tega delj neizmerno težka védnost, ako 
tudi so bajeslovnega napísali uže mnogo, a malo na korist; kajti 
največ tega je ali glupo izmišljánje ali nekritično ugibánje ali samo- 
voljno tolmáčenje. Vrhu napake, oménjene uže poprej, da so domači 
pisatelji prepozno ter preskopo le tu in tam črhnili ka,] o katerem 
poganskem bógi svojega rodií, ker néso razuméli, koliko bi s tem bilo 
ustreženo bodočim vekom, nahajamo tudi še drugo zlo: nekateri so 
namreč ostalih slovanskih plemén bogove nezgodovinski in brez veští 
po šili vgnétali tudi v svojih rojakov božanstva. Tujih národov knjižnici, 
ki so brez védnosti našega jezika pisali osobito o polabskih Slovanov 
bogovih, največ néso znali niti imén práv zabeléžiti, a še menj so 
mogli dobro pogoditi notranje svojstvo in značaj bajeslovnega bitja. 
Ali čemú bi jih kdo grajal, ká niti Slovan sam svojih bogóv poznéjša 
leta né bil dóbelj vselej práv zapisati ! V ruskih spomenícih čitamo : 
Dažba in Dašuba; Striba; Makoši in Mkoší; Semargla 
(acc. sing.), poleg: Dažíbogu, Stribogií, Mok o ši, vu S im a 
i vú Ríg la itd. A slovanská bajeslovna védnost je vrhu vsega tega 
vender brez dvojbe možná ter bode brez dvojbe tudi ustanovljena. Vrlo 
žal mi je, kä zdaj némam v roci bajeslovnih dél učenih Rusov naše dobe. 



Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 285 



Popréj le mimo gredé v misel vzéte poljske besede : s o b o t k a , 
f., Sonnenwendfeuer, jaz ne bi proizvajal od „sobote", Samstag, staro- 
slov.: sabota, f., sabbatum. Zdĺ se mi preuagljenost, jezikoslovne 
težave izpod nóg spravljati z vóhanjem tujega pridobitka povsod, kder 
koli slišimo glasove, po samem naključji podobne glasóvom te ali óne 
besede kacega driizega jezika. Tudi trebé na umi iméti, da je ta 
beseda po vsej príliki ostala iz poganskih starodavnih časov, kadar 
Slovan še né poznal zdanje „sobote" niti na pósodo jeraál od sosédov 
toliko, kolikor poznéje, izvéstno vsaj ne bajeslovnega nazivála. Jezik 
slovanskega plemena káže ogromno samorodno krepost: rék in gór, 
mést in vasíj je na široko po Evropi vzníknilo iz njega tóliko, da se je 
éuditi, a kakó li ne bi domácim, jako čislanim, po tedanjem razmni 
svet i m obíčajem bil mogel najti sam svojih beséd! Opómeniti je k 
tému, da na poljskej zemlji nahajamo obilo starodavnih, vmés tudi 
uže pred sami m krščanstvom ustanovljenih vasíj in mést, ki se zovó 
„Sobota" ali „Sobotka", in da je „Sobota" ali „Sobotka" tudi méstcf 
in gôra v Šlezcákih, Zobten, der Zobtenberg. 

O tej gôri Šafárik piše: „duležité v nejednom ohledu jest pra- 
staré jméno hory Soboty (nyní Zobtenberg), na níž Staroslované 
své pŕepamatné svatky, Sobotky jmenované, slavívali." Slovanské 
starožitnosti, v Praze 1837., na 7(T1. str. — Né po vsem dokazano, 
da je „sobotka" i v zaéetki brez nobene dvojbe znáčila samo to, kar 
v poznejših dobah in kar zaznamenáva še denes ; a še raenj vérujem, 
da imamo v njej ime kacega božanstva, ako tudi Linde v slóvniki 
priméta: „cf. Sabot, božek Szlezaków, czczony na górze Zobten- 
berg", ker on z nobenim dôkazom kakeršnega koli pisatelja na tem 
mésti ne [)odpiľa svojega mnénja, in ker ne uméjem, zakaj Sabot, 
a ne Sobôt. Ce je rés uže iz prvíne značila samo „kresni ogenj", 
morda bi se utegnilo misliti, da je uje temni koreň kakor koli v 
blížjem ali daljšem rôdi z novoslovénsko besedo: zubiilj, m., die 
Flamme, in s srbsko: zublja, f., usukana léskova ali dobôva luč. 
Kar se dostaje menjávanja mej glasoma „s" in „z", dalo bi se morda 
ternu prispodobiti staroslov. : zidu, m., zidu, m., murus, zída- 
teljí, m., aediíicator, imleg: sudu, m., murus, súdatelji, m., 
conditor; tudi staroslov.: svagarí, m., svegarí, m., der Schwamm, 
namesto česar je novoslov. : žväg, m., kresílna goba, a ruski 
tudi: č aga, ť., unechter Zunderschwamm. Erjavec v letop. slov. 
Matice 1880. L, na 216: str. „Slovník náučný" velí, da ime: 



286 J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 



sobotky, f. plur., za „kresni ogenj" rabi ogerskim Slovákom, ga- 
líškiin Poljakom in Belim Rusom. A vémo, da je podstava: sobot- 
krajevna imena obrodíla tudi mej Čehi in Moravljani ter po ogerskej 
zemlji zunaj Slovákov in vrhu tega mej kranjskimi Slovéni. Ali méri 
to morebiti i po teh krajih na bogočastje v dnevih polétnega solnó- 
vrataV Zgodovína molčí o teni, kakor tudi o premnozih stvaréh slo- 
vanskega bajeslovja. V Čehih je: Sobotka, f., zeló staro méstce 
Boljeslavske oblasti, a na Moravskih tléh: Sobotin, m., Zoptau, 
neka vas, ter na Ogerskej: Sobotica, f., srbski: Subotica, f., 
Vuk, ogerski: Szabadka, Maria-Theresiopol, avKranjcih: Sveta 
Sobota (ali Bukov Vrh), der Sabatberg. Freyer, Ortschafts- • und 
Schlossernamen in Krain, 12. Ali more vse to in drugo te vrste 
brez nobenega izímka biti od jedine krščanske ..sobote"? V srbsko 
naziválo „Subotica", Maria-Theresiopel, res vidimo, da je zaséknilo 
ňSobotno" ime, katero Srbu slove: subota, der Sarastag; a to seje 
morda zgódilo proti sebi v mlajšej dobi, kakor svedôči ogersko lice 
te besede „Szabadka", katero bi slulo „Szubadka" brez dvojbe, ako 
bi mu „subot-" bilo v podstavo. 

(Dalje prihodnjič.) 



Verske bájke na Dolenjskem. 

Priobčiije J. Trdina. 
(Dalje.) 

18. Tisto noc, v katerej se je rodil Kristus, izpolnilo se je vsa- 
kemu človeku vse, kar koli si je želel. Kdor je hotel zlata, našel 
ga je dnigi dan poln rudnik. Kdor je rajši imel rodovitno polje, 
l)lenjalo mu je od takrat žito desetkrat bolje, kakor vsem sosedom. 
Komur se je zdela voda premrzla, pritekel mu je studenec, ki je bil 
po zimi gorák, da ga je bilo veselje piti, po letu pa mrzel, da so 
delavci po pólu ure daleč ponj hodili. Takrat se je odprl Pod-turnom 
bistri Radež, hladni in krhki izvirek pri Ždinjej vaši in druge dobre 
vode. Nekaterim se je tožilo, da se po zimi ni moci kopati in drugo 
jutro bruhal jim je pred hišo iz zemlje vroč studenec, da so se brez 
škode lahko v njem okopali. Tako so postale vse toplice. Ni mogoče 
prešteti vseh dobrôt, katere so prišle tisto uoč na zemljo. Pa tudi 



J. Trdina: Verske bí|.jJíe na Dolenjskem. 287 



dan (lenašnji ima sveti večer veliko moč. Ta in pa kresni večer goré 
zakladi, da lahko obogati, kdor jih umé vzdigniti. Sveti in kresni 
večer pogovarja se tiidi živina, kaj se bo cez leto zgodilo. Kdor ijna 
pri sebi praprotovo seme, jo dobro sliši ali ni nikomur svetovati, da 
jo gre poslušat, ker zve človek lahko svojo smrt ali kako drugo 
nesrečo, ki ga čaká bodoče leto. Kdor prinese na polunočnico s seboj 
v štiri peresca deteljo, spozná vsako čarovnico, ker so obrnené 
takrat vse proti cerkvenim vratoni. In tako se vidi in doseže tisto 
noč še veliko drugih imenitnih rečij , če je človek brez smrtnega 
greha . sosebno rado pa se posreči takému , ki je še popolnoma 
nedolžen. Moliti je vselej dobro in Bogu prijetno ali nikoli nas ne 
usliši rajši, kakor sveti večer, o polunočnici, ker se mu je rodil to uro 
edini sin in je vládalo' radi njega obce veselje na nebu in na zemlji. 

19. Ko so šli SV. trije Kralj i iskat novo rojenega kralja nebes 
in zemlje, nagovarjali so tudi svoje žene, da bi šle z njimi. Kraljice 
pa so se strašno raztogotile in rekle, da ne bodo nikoli si)oznale 
višjega kralja nad saboj. In tako so šli sv. trije Kralji sami poklonit 
se Kristusu." Po njihovem odhodu so se kraljice i)osvetovale, kaj bi 
storile, da ne pridejo pod oblast novorojenega kralja nebes in zemlje. 
Uganile so tako, da se treba zai)isati budiču in ga prositi za svet. 
Hudič jim svetuje, da naj kralje, svoje môže, ostrupijo in zavladajo 
hiesto njih samé. Sv. trije Kralji so se poklonili Kristusu in se 
vrnili potem domu. Kraljice so jih prelepo pričakale in jim i)ripravile 
dobro kosilo, golobiče in grlice. Sv. trije Kralji se vsedejo. ľredno 
začno' kositi, narede nad jedjo novo znamenje, znamenje sv. križa. 
Golobiči in grlice začrné, da so bili bolj črni. ko oglje. Kraljice pa 
obledé in se stresejo, ko vidijo, da jih je izdalo znamenje sv. križa. 
Namazale so se pod paziho s hudičevo mastjo in pobegnile na Klek 
k svojemu novému ženinu budiču. Sv. trije Kralji pa niso marali za 
vlado, ampak so se oblekli po meniško in šli oznanjevat sveto vero, 
však i>o svojej deželi: eden tamo, kjer solnce vshaja, drugi tamo, kjer 
solnce zahaja, tretji pa tamo, kjer solnce o i)oludan stoji. Bog jih 
je sprejel za prvé svetnike v nebesih, njihovo napuhnene habe pa 
hudič za prvé copernice na zemlji. 

20. lijudje pravijo o grlici ne le, da poje, grli, kruli in golči, 
ampak tudi, da ziblje in t ú t a Ko je bil Ježušek še v zibeli,' 
imela je enkrat njegova mati Marija opravilo zunaj hiše, in je velela 
grlici, da naj mesto nje ziblje Jezuška. Grlica pa je bila nerodna 



288 J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 

in je Ježuška prevmila. Marija se vrne v hišo in v strahu in nejevolji 
dá grlici zaušnico. Od takrat se grlica, kadar poje, drži po stráni 
in poje tako, kakor da bi zibala, golčeč z otožnim in zamolklim glasom 
v enomer: Tu-ta-tu, tu-ta-tu. 

21. Ko sta SV. Jozef in Marija z malim Ježuškom pobegnila v 
Egipet, poslal je kralj Herodež za njimi svoje vojake, da jih umoré. 
Vojaki so jih uže skoraj došli in sv. Jozef in Marija sta klicala z milim 
glasom Boga na pomoč. V tistem kraji imel je hiid razbojnik svoj 
brlog. Razbojnik je zaslišal kričanje in prišel gledat. Mali Ježušek 
mu se smili, da bi moral poginiti tako mlad, lep in nedolžen. Brž 
l)ripelje iz brloga konje, enega zase, enega za sv. Jozefa in enega 
za Marijo in Ježuška. Dobri konji odnesó svete popotnike vojakom 
izpred ocij in jih rešijo. Razbojnik poljubi Ježuška in ga vpraša 
dobrovoljno, kaj mu bo dal za plačilo. Ježušek spregovori 
pr vi kra t in veli razbojniku: To, kar bom sam imel. Razbojnik se 
je vrnil v svoj brlog in je še mnogo let napadal Ijudi in grabil tuje 
blago. Potem pa so ga ujeli in križali. Visel je na Golgati, na 
Kristusovej desnej stráni in Bog mu je podelil milost, da je spoznal 
svoje grehe in se zanje pokesal. Kristus pa mu je izpolnil svojo 
obljubo in mu dal to, kar je sam imel : svoj sveti raj in večno izve- 
ličanje. 

22. Sv. Jozef, Marija in Ježušek so potovali v Egipet. Pot je 
bil púst in peščen. Ježušku pride v čeveljček drobeii kamenček, da 
se je moral izuti in stopiti z boso nožico na gola tla. Tamo, kjer 
je stala bela nožica Ježuškova, pognala je iz peščene zemlje lepa, 
neznana cvetlica — bela 1 i 1 i j a , znamenje njegove angeljske nedolž- 
nosti in čistosti. 

23. Sv. Jozef Marija in Ježušek prišli so na potu v Egipet v 
goščavo bodéčega trnja. Sv. Jozef in Marija sta lepo pazila, da .íežuška 
ne uprašne trn ali gťmovje; bilo je tako gosto, da ga nista mogla 
obvarovati. V ročico se mu je zasadil oster trn in iz rane padla je 
na zemljo kaplja krvi. Iz zemlje pa je pognala najlepša vseh cvetic 
na božjem svetu, veselje za vsako človeško oko, živo rudeči in žlahtno 
dišeči šipek ali gartroža. 

24. Preljubi slavček je bil od konca slab pevec, da so ga 
Ijudje zaničevali in poslušali rajši vrabca kakor njega. Tiči so se 
skúšali, kateri da zna najlepše peti in so tako obsodili, da poje najlepše 
veseli škrjanec, najgrje pa otožni slavček. Ta sodba je ubogega slavčka 



J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 289 



tako užalila, da ni mogel ne jesti ne spati. V tistem kraji so preno- 
čili takrat sv. Jozef, Marija in Ježušek. Sv. Jozef in Marija sta spala, 
Ježuška pa so od silnega truda tako noge bolele, da ni mogel zaspati. 
V temnej noci zdelo mu se je strašno pusto in žalostno. Globoko je 
vzdihnil: Oh, da bi me hotela kratkočasiti zdaj vsaj kaka tičica s 
svojim petjem — rad bi prosil zanjo Boga, naj jej podeli najlepší 
glas mej vsemi tičicami, da bo sebe in ves svet z njimi razveseljevala. 
Slavček sliši Ježuškove besede in mu začne prepevati in prepeval je 
tako lepo, tako sladko, da je Ježušek kmali zadremal in zaspal. Zdaj 
slavček ni več žaloval, veselo je pel vso noč svojo srečo, božjo slavo 
malega Ježuška in neskončno čast njegove matere Marije. Precej 
drugi dan so napravili tiči nov zbor, in na tem zboru so v en glas 
potrdili, da tiča ni bilo in ga ne bo, ki bi se mogel s slavcem kosati. 
In kar so razsodili tiči, potrdili so tudi Ijudje. Slavček prepeva še 
zmerom najrajši in najlepše po noci, v hvaležni spomin tiste noci, v 
katerej mu je po Ježuškovej prošnji podelil Bog dragoceni dar sladkega, 
ves svet razveseljujočega petja. 

25. Sv. Jozef, Marija in Ježušek so počivali na potu v Egipef 
enkrat pod lipo, enkrat pod gabrom in enkrat pod brinjevim grmom. 
Bog je blagoslovil ta drevesa, da nikoli v nobeno njih ne bo treščilo. 
In res se tudi še nikoli ni slišalo, da bila udarila strela kedaj v kak 
gaber ali brinjev grm. V lipo pa je treščilo že dostikrat, zato, ker 
je sama Boga prosila, da bi jej preklical svoj blagoslov, Rekla mu 
je: Mene sade najrajši k cerkvam. Kadar bo namenjeno, da bi moralo 
treščiti v cerkev, naj zadene strela rajša mene, malo vredno drevo, 
kakor tvoje dragoceno svetišče, da se ne zgodi kaka nečast svetemu 
Rešnjemu Telesu v altarji. Bog je lipi lepo prošnjo uslišal ali jej je 
podelil za to druge nmogo več vredne darove in časti kakor gabru 
in brinjevemu grmu. Postavil jo je, kakor je želela, za varhinjo svojih 
cerkvá in pobožnih kristijanov, ki se v njih nahajajo. Dal jej je 
mehek in gladek les, da delajo iz njega podobarji svetnike in svetnice, 
ki stoje v altarjih. Dal jej je plemenito dišeče cvetje, na katerem 
nabirajo čebele najslajši med za Ijudi in najboljši yosek za blago- 
slovljene sveče, ki gore pri maši in sploh pri službi božjej. Dal jej 
je lepo rast, ravno deblo, košaté veje in svetlo perje, da se je obveseli 
však človek, že ko jo od daleč zagleda. Podaril jej je zdravilno moč 
za mnogotere bolezni in nje senci tako prijeten hlad', da trudni 
popotnik pod nobenim drugim drevesom tako povoljno in v slast ne 



290 J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 

počiva. Da si je mehka in nežná, ima vendar ta posebni blagoslov, 
da tudi v najhujšej zimi ne pozebe. Okolo nje pokajo od mraza/iaj- 
močnejši hrasti, bukve in gabri, ona pa ostane zmirom zdravá in 
cela, kakor da raste kje tamo doli na gorkem Talijanskem, ne pa v 
našej mrzlej deželi. In če vanjo tudi trešči, se še nikoli ni primerilo, 
da bi se od tega razčesnila in posušila. Strela jej odbije vrh ali 
kako vej o in deblo nekoliko osniodi in ogrebe, cez malo let pa se 
rane spet zacelijo in drevo tako zabrsti in zagosti, da mu se malo 
kje še kak kvár zazna. ; , 

26. Ko so prišli s v. Jozef, Marija in Ježušek v Egipet, so bili 
silno žejni; ker vec dnij ni bilo najti nikjer studenca. Pri prvem 
vodnjaku prosijo Ijudi, da bi smeli piti. Ti Ijudje pa so bili neusmi- 
Ijenega srca in jim niso dovolili, da bi si žejo pogasili. Vprašali so 
jih zaničljivo, če so mar pozabili pot do svojega doma, da se potep- 
Ijejo tako po svetu. Pitali in žalili so jih z najgrjimi pridevki in 
kletvami; rekli so jim celo, da so cigáni, kar je bilo pri Egipčanih 
najhujše razžaljenje in zasramovanje. Jokaje šla je sveta rodovina 
dalje. Bog je pa kaznil neusmiljene Ijudi še tisto uro, d a so poza- 
bili pot do svojega doma in se jeli potepati po širokem neznanem 
svetu, Kamorkoli so prišli, jih je však človek črtil in preklinjal, jih 
podil od svojega praga in jim še vode ne privoščil. Nihče jim ni 
rekel drugače, kakor cigáni in Egiptarji in tako pravimo njihovim 
následníkom še dan denašnji v svárilo in spomin, da páde vsaka kletev 
nazaj na tistega, ki jo nameni svojemu bližnjemu. 

27. Marija se je, kar je bila živa, samo trikrát zasmijala, 
Prvikrat, ko je mali Ježušek zagiedal na drevesu lepo jabelko in rekel : 
Jabolček, vidiš kako sem jaz še majhen, da te ne morem doseči. Ker 
ne morem. jaz do tebe, pa pridi ti do mene, ker bi te tako rad pojedel. 
Tem priprostim besedám se je Marija zasmijala. Ali jablana je poslu- 
šala Ježuška in se nagnila k njemu, da je mogel jabelko utrgati. V 
drugo se je to takole zgodilo: Marija je Ježušku urezala prvo suk- 
njico in ga šaljivo vprašala, če ve, kako jo je treba narediti. Ježušek 
veli: O, to ni nič težko. Vidiš, ta rokavček se mora strniti takó, 
in. ta tudi tako in oba rokavčka se morata prijeti stana tukaj pa spet 
tukaj in tako se napravi vse drugo tako, da bo suknjica lepa in tako 
močna, da jo bom lahko nosil, še ko bom yelik. Marija se nasmeje 
priprostim besedám Ježuškovim. ^uknjica pa se strne in naredi brez 
šiva vse tako, kakor je rekel Ježušek. In ta suknja je z njim vred 



J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 291 

rástla in ostala cela in lepa, dokler je živel. Nosil jo je do svoje 
smrti. Po njegovej smrti pa so vadljali zanjo vojaki, kakor je pisano 
v svetem pismu. Tretjikrat se je nasmijala Marija Ježušku, ko je 
bil uže nekoliko odrastel in je pomagal svojemu krušnému očetu sv. 
Jozefu delati. Sv. Jozef je potreboval deske. Desko je našel, ali ko 
primeri, mu se zdi, da je nekoliko prekratka. Ježušek veli: Pa kaj 
zato, če je prekratka, dajva jo potegniti ! Marija se zasmeje priprostim 
besedám, Sv. Jozef in Ježušek pa primeta desko iti deska se jima 
tako potegne, da sta jo mogla porabiti. 

28. Ko je šel Kristus v puščavo, nameril se je na zmrzneno 
kačo. Kača se mu je smilila, pa jo je vzdignil, ugrel in oživil. 
Hudobná kača pa se je zavila Kristusu okolo roke in ga vpičila. Ker 
je znal však strup zagovoriti, mu ni mogla škoditi ali nehvaležnost 
ga je tako unevoljila, da je kačo preklel in obsodil, da ne bo nikdar 
več nobene gorkote občutila v svojem truplu. Ta sodba se izvršuje 
še dan denašnji. Kače se ne prime nobeden žarek poletnega solnca. 
Kdor jo potipa, se lahko uveri, da ostane mrzla tudi v najhujšej 
vročini. 

29. V puščavi je budič trikrát Kristusa skúšal in ga ni mogel 
zmotiti. Ta budič je bil Lucifer, kralj vse peklenske vojske. Ko je 
Lucifer videl, da je premagan, je bežal v svoje peklo nazaj. Hudiči 
pa so uže vedeli, kako strašno se je osramotil in so se nanj tako 
ujezili, da so mu peklenska vráta zaklenili. Zastoiy je trkal in jih 
prosil, da bi mu odprli in ga spet sprejeli za svojega kralja. Hudiči 
so mu rekli, da ne marajo tako slabega kralja, naj se pobere nazaj, 
od kodar je prišel in naj se potrudi, da izbriše in popravi grdo 
nečast, ki jo je na zemlji nakopal naše in na vso peklensko vojsko. 
Lucifer je spoznal, da nobena prošnja nič ne pomaga in je prosil 
budiče, če mu nečejo odpreti, da naj mu dado vsaj kako društvo, 
drugače mu bo na zemlji od puščobe poginiti. Tej prošnji so se 
hudiči dali omečiti in so mu vrgli pred vráta dve babi: vojaško in 
financarsko Ijubico. In tako je prišel Lucifer spet na našo zemljo in 
je zarodil na njej s svojima nečednima babama — nemškutarje ! Od 
tod dohaja, da je to pleme tako sovražno Bogu in bogoljubnim Slo- 
vencem in tako prijazno nevernému divjaku Turčinu. Kako nek bi 
mogli marati nasledniki peklenskega kralja za božjo čast in kako nek 
bi mogli Ijubiti slovenskí rod in jezik vnuki vojaških in fiuancarskih 
Ijubic. 



292 J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 

Opazka: To burko zložil je domoljiibni in šaljivi kováč, ki 
stanuje blizu Novega mesta. Po dúhu in obliki je močno podobná 4. 
bajki (o hudičih, ki so zarodili grajščake). Morebiti je kováč posnel 
svojo basen po tej , ki je na však način starejša, mogoče pa je 
tudi, da sta prišli' "óbe iz njegové kovačnice. Starec je kmetiškega 
rodu in je hodil v svojej mladosti tlako delat. Na tlaki ga je udaril 
grajski hlapec brez vzroka z lopato po ušesu, kar ga je tako raz- 
kačilo, da je pustil očetov doih iii kmetijštvíó' in sé šel učit roko- 
delstva. M torej čudo, da je na grajščake tako huď. Vpričo 'méíie 
prosil je neko ženo, da bi mu pbsodila goídiňar, ker je denár doma 
pozabil. Žena ga vpraša, čemu mu bo goldinar ? Ohveli: Ravho deneš 
je 25 let, kar je tlaka nehala, pa bom dal goldinar za mašo, da se 
bo brala za cesarja Ferdinanda, ki je odpravil tlako in porezal parklje 
tem prekletim i. t. d. 

30. Kranjska dežela je bila nekdaj dobra in rodovita, da malo 
takih. Pravé sreče pa v njej ni bilo, ker so si Ijudje brez konca in 
kraja eden drugemu zavidali. Kristus pride na Kranjsko in ko vidi 
tako nevoščljivost, prekolne kranjsko deželo, da je zgubila rodovitost 
in postala menda najslabša med vsemi deželami. Zdaj so Kranjci 
spoznali svojo hudobnost in so se resnično za svoj greh pokesali in 
spokorili. Sveti Peter pride Kristiisu to povedat in ga prosi, da bi 
se jih usmilil. Kristus se vrne v Kranjsko deželo, naredi cez njo 
svoj kríž, jej da svoj sveti blagoslov in veli: „Ostala boš mej deže- 
lami najslabša, ali mesto bogastva prejmi dar, ki je več vreden kot 
vsi zakladi tega sveta, prejmi m oj mir, m oj več n i mir, ki ga 
ne bo kalil nobeden punt, nobena vojska. " — Ta blagoslov Kristusov 
se je potrdil. Od takrat, ko jej je bil podeljen, niso vznemirjali naše 
dežele ne punt, ne vojske. Vsa Ijudstva blagrujejo Kranjce za to 
dobrote vseh dobrôt, mi pa smo še vedno tako nehvaležni in slepi, 
da ne spoznamo, kako srečna je dežela, v katerej prebivamo. 

31. Kristus se je nameril na kmeta, ga pozdravil in vprašal: 
Oče kako je ? Kmet veli : E, ko bi imel človek vsaj svojega konja, 
da ne bi bilo treba zmerom najemati, bi bilo še-še, tako pa je slabo? 
da ne more biti slabeje. Kristus ga tolaži in reče: Svojega konja 
boste precej dobili, če odmolite z zbranim duhom brez posvetne misii 
eden očenaš. Kmet se obveseli in začne moliti. Predno še primoU 
do sredine, se zagleda v Kristusa in vpraša: Ali tudi uzdo? -r^ 



J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 293 



Tak je bil ta kmet, tako raztreseni pa smo v molitvi tudi mi drugi 
in potem pa se še čudimo, da nam Bog neče uslišati blebetanja! 

32. Kristus in sv. Peter sta potovala. Sv. Peter je vzel s 
seboj meč, če bi se nameril na budiča, da bi mu glavo odsekal. Po 
česti pride budič in za njim baba. Sv, Peter mabne, ali tako nerodno, 
da odseka glavo mesto budiču babi. Ves srdit plané nad budiča in 
odseka glavo tudi njemu. Kristus se unevolji in zapove sv. Petru 
obema glavo nazaj postaviti. Sv. Peter izpolni Kristusovo zapoved 
ali v naglici spet tako nerodno, da je dal budiču bábino glavo, babi 
pa budičevo. To je vzrok, zakaj je budič zdaj tako neumen, babe 
l>a vse budiče ve. (Godčevska búrka). 

33. Kristus in sv. Peter sta prišla zvečer h kmetu in ga prosila, 
da bi ja prenočil. Kmet veli: Práv rad vaju bom prenočil in vama 
dal tudi večerjo, ali jutri zjutraj mi bosta pa morala pomagati mlatiti, 
drugače vaju nečem. Kristus in s v Peter sta bila zadovoljna Po 
večerji sta se ulegla na terne in zaspala. Zjutraj ja pride gospodar 
klicat. Ona dva sta bila trudna in nista mogla vstati. Gospodar ja 
pride klicat v drugič in ves nejevoljen, da ga nista precej ubogala, 
namaba sv. Petra, ki je spal pri kraji. Kristus in sv. Peter pa sta 
si hotela še malo odpočiniti in sta ostala na temenu. S v. Peter se 
je bal, da ga gospodar ne bi še enkrat pretepel in se je ulegel zdaj 
za Kristusa. Gospodar prihrumi v tretjič s strašnim vpitjem, da takih 
lenuhov še nikoli ni imel pod streho in veli : Ta pri kraji je že 
nekoliko dobil, zdaj treba nažgati še ónega. Sv. Peter bil je spet 
tako našeškan, da se je od bolečin kar zvijal. I^ristus in sv. Peter 
vstaneta in gresta na pod. Gospodinja jiraa ukáže, da naj delata, 
Kristus pa veli : To se lebko opravi bolj z labkoma, in snopje zažge. 
Gospodinja se silno prestraší, pa se kmali spet utolaži, videč čudo, 
ki se godi na i)odu. V en konec odletele so pleve, v drugi konec 
čisto zrnje, na sredi pa je ležala mesto snopja lepa, nestolčena slama. 
Kristus [)0svari gospodinjo, da naj nikar ne dela tega, kar je njega 
videla in odide s sv. Petrom dalje. Baba pa je rekla: Kar zna ta, 
bom tudi jaz naredila. Nametala je poln pod spopja in ga užgala, 
ali o joj ! zgorelo jej je ne le sno[)je z zrnjem in plevami, ampak tudi 
pod, biša in vsa druga poslopja. 

(Dalje prihodnjič.) 



20 



294 



Podlomski: Réka. 



R é k a. 



Wéci, téci, hladná voda, 
^ Voda hládna, bístri vál! 
Bog ti mnozega narôda 
Zémljo mériti je dál." 



„V pokoj véčni me zazíblji, 
Nési me črez beli pród; 

Z mánoj tí prijazna gíblji 
Mimo koče mojih zmót!" 



^Spét vijólic ti pokríla 
Gľéda je delitéča brég; 

Vesna se je probudíla, 

Mraz pobégnil, skôpnel sneg." 



„Déklica tam Ijubezníva 
Z gréhom v sméhi se igvá, 

In sladkosti vse užíva 
Neizvésta bez srcá!" 



„Iz oblíčja ti odséva 
Zlatozávni sólnčni zi'ák; 

Kós in dťózeg tam prepéva, 
Tu skorjánec gre v oblak." 



Neboj éč v tolmún je plánil, 

V bľzi krogotôčni vál, 
Ki je v svôjem víru sliránil, 
V sé potégnil ga do tál. 



„Vse, kar leta, hôdi, lázi, 
V sebi čuti novo krí ; 

Rádost se igrá; v obrazi, 
Rádost v srci vseli Ijudíj." 



Na obréžji réke stala 
Ona in ohôtnik njé; 

Slika njiju se zibála 
V zľcali je iz vode. 



„Meni vésna se ne smeje, 
Jaz vesélja nič ne znám; 

Mene blági up ne gréje, 
Dníj dozdánjih se kesám." 



Sméh na ustih, sméh v očési, 
Na obrazi sama slást, 

Tíh trepét po vsem telési, 
In v pogledili žejna strást. 



„V brézno tvoje, šúmna réka! 

Vábi me nezuana móč, 
Kdéľ objame v sen človeka 

Mrzla, valovíta nóč." 



Roka njena je v njegôvi, 
Srebljo ust sladkóst deklič 

A tedäj na brég z valôvi 
K njíma se plaví — nirlič. 



Opletén s povôdno trávo, 

Vdi-te je imél očí, 
Ústa néma, blédó glávo, 

V hládnilf žílali mírno krí. 



Podlomski. 



-lOr" 




Dr. L Tavčar: Otok in Struga. 295 



Otok in Struga. 

Noveleta. 

Spisal dr. Ivan Tavčar. 

(Dalje.) 

VI. 
Kontesa Serafina svojej sestričini Luciji. 

";i Otoku sem! In sedaj v tej zimi! Če se ozrem skozi okno, 
,i.', loniijo se veje pod težkim snegom. Kavke in vrane letajo 
po vrtu, ter lacno Hnčijo. Voda je pokrita z ledom in nebo 
je sivo in temno. Dolgočasno je, dolgočasno, dolgočasno! AU to ugaja 
mojemu dusnému stanju ! Zima mi je v duši. Lucija, jaz sem grozno 
trpela ! 

Tri leta je sedaj uže preteklo, kar sem videla zadnjič ta pusti 
kraj. Tri leta, ali moje srce je postalo starejše za deset let. Za ves 
svet ne maram vec. Tu pri oknu Ti sedim, ter zrem v dolgočasni 
dan in po mojej duši se podé temne misii kakor zunaj snežení oblaki 
po sivem nebu. Sama sem, sama, moj Bog, kako sama! 

Kako je to vse prišlo! Ti veš, da je grofEgon letal za mánoj. 
In časih se mi je zdelo, da bi ga lehko rada imela! No, pa je bil 
prebrisanejši nego sem menila. Ko mu je pri hčeri stvar vršila se 
prepočasi, lotil se je matere! Čudno se mi je zdelo, da se je mama 
hipoma zopet pomladila! Črna obleka je zginila kar čez noc; vsako 
jutro pa si je z barvo nališpala lice! Nekega večera, ko sva ravno 
pri čaji sedeli, in ko ni bilo pri nas nikake družbe, zvedela sem 
kako in kaj. 

„Pojdi iz sobe!" dejala je mama strežaju, „jaz móram s konteso 
govoriti ! " 

Tedaj sem vedela takoj, čemu da mama za denes ni bila po- 
vabila družbe. Hotela je sama biti z manoj! 

Ko pa je sluga odšel, vzdibnila je trudno: 
„Serafina! srce moje! jaz te móram poljubiti!" 
Pristopila je k meni, ter me poljubila na čelo. Kmalu sem 
zvedela, kaj je hotela nenavadnä ta izjav* gorke Ijubezni. 

„Kaj ti je mamaV vprašala sem skrbno. „„Ali si bolna! Do- 
zdeva se mi, da si čudno razburjena?"" 

20* 



296 Dr. I. Tavíar: Otok in Struga. 

„Serafina! dete moje!" dejala je tiho, „ali bi se srdila, ée bi 
se tvoja mama zopet omožila?" 

„„Mama!"" vskliknila sem od strmenja. Ni mi pustila govoriti: 

„Poglej, gróf Egon je denes poprosil za mojo roko!" 

„„Gróf Egon! planila sem kvišku, gróf Egon!"" 

„Da, gróf Egon!" 

„„Moj bratranec!"" 

„Da, tvoj in njegov oče bila sta si brata!" 

„„Gróf Egon, mama! Ti si ga pac zavrnila, predrznega tega 
človeka, ki uganja salo s tvojo starostjo!"" 

„Zavrnila? Ne, jaz sem mu obljubila svojo roko!" 

Bila sem otrpnela, od golega čudenja mi ni bilo mogoče besedice 
izpregovoriti. 

„„Gróf Egon! Moj Bog, mama vsaj vendar ves, — da tudi 
mene Ijubi!"" 

„Morda! A snúbi pa mene! Izbij si ga iz glave! Vsaj tako 
nisi za njega!" 

In kako strupeno hudobno je govorila te besede! 

Celo uro sva potem tiho sedeli v sobi. Ko sem končno povzdig- 
nila obraz proti mami, bila je letá v svojem stolu zaspala. V takem 
položaji je spala! 

Vzbudila sem jo. 

„Ali greva spat, golobica!" 

„„Mama,"" ihtela sem, „„ti hočeš v istini stopiti v zákon?"" 

,.V istini!" In zaspano je posegla z roko po sladčicah. ki so 
stále na mizi. 

„„To ni mogoče mama! Ker ves, da je potem postavljena mej 
naju stena, katera se prekoračiti ne dá! Potem se bodeš morala 
ločiti od svoje hčere!"" 

„Kakor želite, kontesa!" 

„„Tvoja zadnja beseda, mama!"" 

„Moja zadnja!" 

„„Ľahko noč!"" 

A drugo jutro sem se odpravila in odpeljala iz očetine hiše. 
In sedaj sem tu, na Otoku, ki mi je dedščina pripadel po očetu, 
grofu Milanu. V srci srd, nesrečo in temo ! Čez noč sem bila pre- 
mislila vse! Nikdar ne bodem moškemu v last, in gnjusi se mi ta 
spol! Poglej sladkomodernega tega Egona! Kako se je zvijal okrog 



Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 297 

mene in kolikokrat se rotil, cla me Ijubi ! A sedaj hoče vzeti žensko, 
ki je ne Ijubi, ker bi bila lahko njegova mati! Tak je ta spol! 

Tu na Otoku bodem živela kakor v puščavi ! Pozabljena od 
vsega sveta in vedno pred očnii tiste grozne si)omine, kateri so po- 
končali raojo vero v življenje. 

Pozabljena od vseh! Samo če Ti, draga mi Lucija, oviješ 

okolo mene zlate svoje misii, zadostovalo bode to Tvojej nesrečnej 

prijateljici, — 

VIL 

Kontesa Seratina je bila nepričakovana prišla na Otok. 

Xecega belega jutra je stal gospod grajski oskrbnik Janez Igla 
pred Otoškirai glavnimi vráti. Jezil se je nad hlapci, ter si hladil 
bakreni svoj nos in bolečo svojo glavo, ki je bila pijana prej ta 
večer kakor vselej ! Kar jo prikrevsa po česti vaški pot Tone Tičar, 
ter se gospodu oskrbniku z dobrovoljnim smebljanjem uže na deset 
korakov odkrije. Blizu prišeilái pa postavi svoj košek na tla, ter 
izvleče iz umazané rute malo, drobuo pisemce, katero pa je po njegovem 
nmenji po vseh nebeških dišavah dišalo. 

Ali ko je gospod Janez Igla tisto pisemce prebral, in pregledal, 
pograbil je z roko v grivaste svoje lase in dejal : 

„Hudiiica!" 

In ko je pisemce še jedenkrát prebral, dejal je še jedenkrát 
in še bolj zategneno : 

„Hudi-i-i-ča!" 

Ali končno je bila vendarle resnica! Gospoda mu je prišla cez 
zimo na vrat in z njo je vzel vrag vse tisto prijetno, pozimsko 
življenje, brez skrbij in polno pijače! 

Kontesa Seratina je v istini prišla In kakšna je ])ila! Kakor 
osa. Vzela je gospodarstvo v svoje roke, kar se je videlo naravno, 
ker si je bila uže prej pri sodniji leta kúpila. Hotela je vse vedeti, 
račune, knjige, vse také oskrbniku Igli silno sitne stvari. 

Vse je iztaknila v grádu, bila osorna, tako da je Janez Igla 
izgubil še tisto malo razuma, kar ga mu je bilo pustilo večletno 
zimsko pijančevanje. Skoro ves tedeii je bila kakor trn, ki je bodel 
vsakega. Ogledala je hleve, predala, žito, vino, ter se je srdila nad 
oskrbnikom. Nikomur ni privoščila dobre besedice. In ko je prišel 
vaški župnik, da bi jo obiskal, velela mu je dejati, da je bolna in 
da ga sprejeti ne more. Jedla je sama, pa skoraj nič. Casih je 



298 Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 



postrežnica tudi čula, da je v svojej sobi glasno jokala. Vse'z oskrbnikom 
Iglo na čelu je prorokovalo, da se tako življenje dolgo ne bode dalo 
živeti in da bode konec — bolezen. 

Necega jutra pa je kontesa v istini obtičala v sobi in čutila 
-se je bolno, brez moci. Neprestane je jokala. In slugi je dajala: 

„Zdravnik naj pride!" 

Ko se je gospodu Igli povedal ta úkaz, razjaril se je močno: 

„Zdravnik! kakor da bi se pri nas doktorji kar z dreves 
tresli! V mesto bode kdo letel sedaj in v takem poti! Na Strugo po 
baróna naj skoči jeden! Bode imela vsaj plemenitega zdravnika!" 

Dobro uro potem pa je prijezdaril barón Konštantín iz Struge. 
V trdej zimi je bil silno lahno opravljen. Kar ga nismo videli, bil 
se je postaral. Lasje na glavi bili so na mestih skoro sumljivo beli; 
okrog očij, ki so temno zrie izpod čela, videle so se mu proge, 

Osorno je ogovoril oskrbnika, ki se mu je ponižno priklanjal. 

„Kdo je bolan?" vprašal je, „pa je uže bil kak pretep, ali pa 
je kdo pádel v pijanosti po stopnicah. Kdo je bolan?" 

„„Kontesa?"" 

„Kakšna kontesa?" 

„„Naša kontesa, gospod barón!"" 

„Vaša kontesa! In čemu mene kličete?" 

Uže je hotel sesti zopet v sedlo. 

„„Bolezen je nevarna! Prišla je čez noč! In mesto je predaleč! 
Nevamost je veliká. Vaša milost gospod barón ! Pa smo dejali, gospod 
barón na Strugi ve gotovo toliko, kakor tisti mazači iz mesta, pa 
smo Vas poprosili, gospod barón!"" 

Sfdito mu je vrgel v roko uzdna jermena, ter stopil v vežo, 
da je vse rožljalo, ko je korakal po tlaku. 

Pred njim je šinil sluga v sobo, da je povedal gospodični, da 
je zdravnik prišel. Slonela je v stolu, vse moci so jej bilo izginile 
iz telesa, in čutila se je tako slabotrio, tako nesrečno, — in tako 
nervozno, da ni mogla prebivati niti jasne svetlobe ne. Preproge pri 
oknih so bile izpuščene do tal, da je bilo práv močno mračno v sobi. 
Enomer so jej silile solze v oko in prepričana je bila, da je na svetu 
ni nesrečnejše stvari, kakor je ona 

Ko je barón srdit še vstopil, ni takoj razločil stvarij. Piomračno 
je bilo. Potem pa je tam pri mizi opazil bolnico. Z robcem si je 
prikrivala obrazek, in tako slabotna je bila, da ni niti pogleda obrnila 



Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 299 



proti njemu, ki je bil po mehkem tepihu pristopil. Triidno mu je 
dvignila ročico nasproti, da bi počutil, kako jej bije žila. 

In v svojo pest je vzel drobno, mehko, belo njeno ročico, ter 
štel udarce razburjenega srca. Kontesa pa je vprašala poteín: 

„Kaj mi je? 

„Nič?" 

„„Práv čisto nič'"" 

Takoj 86 je postavila pred njega, vrgla robec na mizo, kri pa 
jej je napolnila lice. Ali oni je ponavljal satirično: 

„Práv nič, kontesa! Premalo ste jedli in niorda premalo spali. 
In sedaj ste bolni, ker ste prepričani, da kontesa Otoška o tem 
času, na tem kraji, pozabljena od vsega sveta, drugačna kakor bolna 
biti ne more!" 

Kdaj je uže čula ta glas, in kje uže videla to obličje? Pri- 
stopila je k oknu, ter kvišku potegnila gardino, da se je svitloba 
razširila po sobi. Kdo je bil ta človek, ki se je predrznil praviti 
njej také stvari. Po vsem malem telesu se jej je srdilo vse in kipeče 
je hotela odgovoriti. Ali obmivši se proti njenm odkrilo se jej je 
vse in spoznala je svojega zdravnika. Tedaj i)a se jej je kri zopet 
povniila v srce, in ničesar ni .vedela izpregovoriti. 

„Ali bolni niste! govoril je barón neusmiljeno. Če pa hočete 
poslušati dobre svete, dajte upreči še denes, še ta trenutek in od- 
peljajte se v zimsko mestno življenje! To obnebje pri nas ne ugaja 
takim rastlinám, kontesa! Sneg in gosta megla sta slabi zadostili za 
svitli parket!" 

„Da pa Vas, milostivá, ne pustim brez zdravila, imate ie tu!" 

Vzel je kupo na mizi, ter jo nalil z vodo. 

„Tu notri denite sladkorja in tisto pijte potem! Vsaki dve uri 
jedno kupo!" 

Postavil je kupo na mizo, potem pa se priklonil, ter odšel. 
(iospodična je zrla za njim, kakor da bi sama ne vedela, kaj se jej 
je zgodilo. Čula ga je, ko je z dvorišča odjezdil. Krčevito je i)0segla 
po robci na mizi, ter ga tria mej prsti. Ugledavši pa kupo polne 
vode, pograbila jo je hipoma, ter vrgla po sobi, da se je voda razlila, 
in steklo na sto koscev razletelo. 

(Konec prihodijič.) 



300 L. Žvab; Ivan Ž.. V. Popovič. 




Ivan Ž. V. Popovié, 

slovénsk pisatelj. 

Spisal Lov ľ o Zváb. 

(Dalje.) 

a druzem mestu, rekše na 37. stráni svoje knjige, imenovane 
„Untersuchlingen vom Meere",baš o njej samej Popovič takó 
piše: „ker ní pričujoča knjiga dospela sreče, da bi našla zálož- 
níka, če tudi me je sram povedati, kóli ubogo malo novcev sem liotel 
imeti za svoje delo, in ker po tacem poti mene samega bolo vsi troški, 
zatorej se mi je braniti pretéčih zvijáč ónih Ijudíj, kateri se denašnje 
čase učenjakom takó vedó, kakor gospodje nad njimi. Bas taki Ijudjó 
me naganjajo v to mojo izpoved: kadar sem v necej knjigotržnici 
pripovedoval, da sem prisiljen, svojo knjigo založiti sam, odgovorilo 
se mi je, da je to bezumno ter da ne more drugače biti, nego da 
bodem imel kvaro (škodo), ker niti polovice svojih troškov ne dobodem 
povrnenih. Vse to mi je nekdó trdil takó izvéstno, da se je ta moj 
prijatelj predrznol, prositi me, naj pridem za pol leta zopet k njemu, 
ter dolžen da bodem reči, kakó resnično je on prorokoval. Na to 
nísem hotel nikakor pristáti nego samo dej ál sem, da mislim nelíoliko 
izvodov (eksemplarov) razposlati po naj slávnej ših krajih, v katerih mej 
Ijúdi hode napóvedi učenih knjig, proséč, da bi urédniki teh knjižnih 
oznaníl obkratkem razglasili vsebíno mojega spisa ter dostavili, kdo 
in kdé ga ima na pródajo. S hrohotnim sméhom se mi je odgovorilo : 
,0, minoli so čaši, kadar so recenzije imele še kaj veljáve ! Knjigo- 
tržnikovo sodbo zdaj svet mnogo bolj- čisla, nego li kakeršno koli 
recenzijo; kajti denes kupci misie vsi, da pisatelji o svojih Icnjigah 
samí zdelujo sodbe, blagó si hvaléč, kolikor najbolj mogó'. Izvéstno 
se knjigotržnikom ne oponaša po krivici óno prepovedano dejánje, s 
katerim, kakor mi je povedal njih rečeni tovariš, na vse kriplje izku- 
šajo napástovati in zatirati posebno také knjige, katerim so njih pisa- 
telji tudi založniki, da-si cesto le zato, ker jih drugače ne bi mogli 
spraviti mej Ijúdi. Vsakdanje izkúšnje učé, da je to. gola resnica, 
katero potrjuje sto in sto dogodkov. A jaz vrlo rad ostavljam drugim 
trud in delo, tem gospodom pravico oznanjati in jih preobračati. 



L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 301 

Beséditi hočem le o tem, kar bolj méri samo náme, ter opomínam, 
ako bi si kdo to raojo knjigo želel kupiti, a slišal bi, da je to sódrga 
bez nobene vrednosti ter da je némajo na pródajo tam, kder je 
napovedaná po javnem oznanilu, naj tega ne veruje! Moje knjige 
kupca prosim, da o njé veljavi povpraša učenega človeka, ki jo je 
videl ter nekoliko tudi pročital: tak mu laze razbístri, ima li kaj 
cene ali ne, ter bolj mu vera gre, ne li komu druzemu, ki se je 
navadil samo pisati in lepó črtati veliká, debela čisla (številke). A 
ce kdo poreče, da je némajo na pródajo tam, kdér je napovedaná, 
bodi však bez skrbi, da takó more govoriti samo kak lažnivec ali 
njega podkúrjen pospešník." 

V predgovoru k prvému razdelku svojega spisa: ,,Untersuchungen 
vom Meere" (na 3. stráni) bráni sam sebe, zakaj li je te knjige vse- 
bína takó šarovíta in rázna, bavéča se o morji, o gorah, o rastlínah, 
o gobali, o jezikoznanstvu itd., ter nam pripoveduje, da se je mnozim 
učenjakom zdela taká pisava prijetnejša od óne, katera človeku dušo 
priklepa vse v dílj samo k jednej stvári, „kakor tudi potnikovemu 
očesu, kadar z raznih krajev ogleduje mnogolično položene poljáne, 
ki se menjavajo tod z rekami, drugod s potoki ali jezeri, a tod 
zopet z gozdi in brdi, z gorami in dolinami, ugaja mnogo bolj, nego li 
hôja po takej deželi, katera je vedno ter povsod jednaka." 

Popovič je spisal, kakor vemo, nekoliko slovniških dél o nemškem 
jezici, mej njimi tudi : „Versuch einer Vereinigung der Mundarten von 
Teutschland. Wien 1780." Vsa kažó mnogo bistroumja, obilo učenosti 
in imajo se denes velíko ceno. Prvi je on opominal učenjáke, da 
nemščino knjižno treba dopolnjevati iz ónega in tega naréčja, izmej 
katerih je posebno preporočal štirsko in avstrijsko govorjénje, ker 
mu je bilo oboje najbolj znano. Rekel je: „narečju, katero je v 
navadi po štirskej in avstrijskej deželi ter po vseb górenjih krajih 
nemške zendje, ní knjižno likanje posnélo samorodnega svojstva. Zatorej 
tamkaj žive še dosti besed, katere se ušesu zdé, kakor da so keltské, 
anglosaské, gótske in alemanske; a visoka némščina jim je s premnogim 
lepotíčenjem in gízdanjem na obličaj nateknola tak nov korélek (larfo), 
da jih ne more uže nihče razpoznati. Večína glagolov ima v prostega 
národa ustih še „a" na konci, kakor v skandskem ali v zdanjem 
švedskem narečji. Tudi pravi avstrijski in štirski jezik jo lej), če 
mu odpáhneš óno smešno vzpakovánje, kakeršno je pisaruam obíčajno, 
in če nepokvarjeno staríno ves ločiti od nove surovine ter umeješ 



302 L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 



dobre besede dobro pisati, s krátka, če sploh znáš jezik dôstojne 
razpregledávati. Gospôda Gottschedovci, kateri so od svojega nastáv- 
nika pobrali navado, na vsako stvar obracati naóčnike prezírljivega 
róganja, vem, da s tega ne bodo imeli driizega veselja, razven pod- 
smehovanje in klevetno govoríčenje. A takó ne misie vsi učenjaki." 
(Untersuchungen vom Meere, 319.) 

Dolgo so bili Popovičevi spisi jedín základ avstrijskega 
narečja, in to, dokler ní romantika vzbudila krepke Ijiibezni do sta- 
rinstva in do'vsega, kar je narodno. Posebno Friderik Schlegel 
je v svojih novinah „Deutsches Miiseum", ustanovljenih 1812. leta, 
živo preporočal, da je gojiti, gladiti in cistiti narodni jezik. Jednako 
je zabičával i dvorni svétnik Fischer. Rekli smo uže, da je Popovič 
rés bil dovŕšil avstrijski i d ij o ti k on, ki ga še zdaj v rokopisu 
hrani c. kr. dunajská dvorná knjižnica. O njem je treba govoriti nekoliko 
obširneje. Tarokopisimenuje tudi K o pitá r v ónem svojem listu, ki ga je 
bil z Dunaja uže 20 — 24. dan listopada 1809. leta pisal Dobrovskemu: 
,,Popovizh Oesterreichisches Idiotikon muss ich mir doch einmahl in 
der Hofbibliothek geben lassen". Jagié, Archiv fiir slavisehe Philo- 
logie V. 290.; a Dobrovsky mu je odgovoril v 1. dan prosínca 1810. 
leta: „Popovizh's Idiotikon giebt einige Ausbeute fiir Slauica. Sie 
werden es nicht bedauern." V Jagičevem, poprej imenovanem Archivu 
IV, 522. To nam gospod L Navrátil v Kopita,rjevej spomeníci 1880. 1. 
na 4.5. stráni slovenskí prelaga takó: „Popovičev , Idiotikon' je slovan- 
šcini obila (?) zaloga. Ne bodete se kesáli," — bolje bi se dejalo: 
„ima nekaj zalóge." 

Koliko je naš Kopitar hrepénel, takšno delo videti natisneno, 
svedôči njega spis, baš novinám „Deutsches Museum" 1812. leta 
(II. 342 — 344.) poslan ter imenován: „Ueber ein osterreichisches Idio- 
tikon. An den Herausgeber (Friedr. Schlegel)." Ondu čitamo: „v 
sešitku méseca julija na 6. stráni svojih novin zopet izrekate željo, 
katero sem uže tudi jaz bil drugdé izustil, da bi namreč kdo séstávil 
avstrijski idijotikon, morebiti \)0 vzgledu ónega, ki ga je o švicarskem 
narečji zdelal Stal d e r. Najboljši bi v ta pôsel bili duhovni po 
kmetih in gospodarji, ker imajo z národom obilo opravka. Ní dávno, 
kar je néki dober ucenják, podpisan s črkama L. K., v novinah „Vater- 
ländische Blätter" priobčil razložíta ,prolegomena' k tému dolu, a 
l)ovedal ní, ima li uže i gradívo nabrano. Tudi izvrstnega Popovica 
zbirka je ostala v samem rokopisu. Ne vem, če sta mej (nemškimi) 



L. Žvab: Ivan ž. v. Popovič. 303 

Štirci besedi : ,fleť in ,iuiterpfať še zdaj navadni , ali nekdaj sta bili 
izvóstno, ker so ondúkajšnji Slovéni z njih ústroj ili svoj ,ílétni' (hiibsch) 
in svoj Jinterfať (platnéna spódnja obleka ženská). Naj bi si nabiráč 
niti slovanskega jezika ne znal, samo da vse práv zapiše, kar in 
kakor je slišal, to bi potlej sami ob sebi prišli tudi slovanskí učenjáki 
ter mu povedali, zakaj ima katera beseda svoje posebno lice, recimo : 
,die Kalbize' (juníca). Tak idijotikon ne bi le pomogel, da bode laze 
razuméti pesen o Nibelungih, nego tudi zdanja knjižna visoka ném- 
ščina bi iz njega zeló obogatéla, kakor je pokazal Popovič." (Kopitars 
Kleinere Schriften, berausgegeben von Fr. Miklosich, Wien 1857., 
I. na 177. str.) V neceni druzem spisu po imeni „Popovič und sein 
osterreichisches Idiotikon," natisnenem v novinah „Vaterländische 
Blätter" (18U. 1 , 160.) Kopitar govorí: „ta Popovič, praví Schlo ze r 
povsod, kamor se je vrgel, razumel je tudi prv i mej nami tehtovítost 
avstrijskega narečja, naganjáje, da je treba njega besede zbrati v 
idijotikon, ter nádejati se je, da táko knjigo zdaj res dobodemo od 
gospoda Matije Hoferja, Kremsmunsterskega benediktinea. Koliko 
sposobnosti ima ta niož, imenovani pôsel zvršiti, nam je pokazal v 
svojem izvrštnem a mnogo premalo znanem délci ,die Volkssprache 
in Oesterreich, vorzuglicli ob der Enns, nach ihrer innerlichen Ver- 
fassung und in Vergleichug mit anderen Sprachen in gramatisch- 
kritischen Bemerkungen. Wien bei J. G. Binz 1800.' V tega spisapred- 
govoru je bil uže pred štirinajstinri leti oznanil svojega idijotikona črtež 
in začetek." (Kopitars Kleinere Schriften I. 170.) V kntiki,o Stalder- 
j evem švicarskem idijotikonu, priobčenej v novinah „Wiener allgemeine 
Literaturzeitung" 1814.1., (617 — 624), Kopitar uže spetnaganja: 
„zeló prosimo gospodov Hoferja in Fischerja, naj bi svoje zbirke 
dala skôraj v déžel, da takó dobodemo vsaj nekakšno jwdstavo, na 
katerej bi potlej íe drugi zbirali po teh krajih, ker samo jeden človek 
vsega ne more slišati." (Kopitars Kleinere Schriften I. 272.) — Stóprav 
1815, leta je rés Hoferjev slóvnik y Linci prišel mej Ijúdi po imeni 
„Pltymologisehes Worterbuch der in Oberdeutschland, vorziiglich aber 
in Oesterreich iiblichen Mundart." V predgovoru je čitati: „v priču- 
joče delo sta mi rabilá i dva spisa Popovičeva,: ,Versuch einer Ver- 
ciiiigung der Mundarten von Teutschlanď in tudi ,Untersuchungen 
vom Meere'. — Idijotikona Popovičevega ne jemlje nikder v misel. 
Težko je reči, kako je, da ga ní upotrebil. Vender se Hiifer cesto 
ozira, da-si nikakor ne z dovoljno učenostjo, na slovenskí, hrvatski. 



304 L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovifi. 

češki in poljski jezik. V samej knjigi tu ter tam hvali našega rojáka, 
na pr. II. 162, govoréč o besédi ,Kranewete' (brin), velí: „druga, po 
neniškej zemlji obična imena tému grmu je Popovič do zdaj najbolje 
ľaztolmačil. " 

Jako zanimiva je tiidi našega učenjál<a razprava o nemškega 
jezika glasovih in i)ríglasu v knjigi „Untersuchungen vom Meere" 
na '280. stráni ter dalje; a tukaj ne morem s táko stvarjo glušiti 
čitatelja. 

Popovič je imel tudi znanje z Nirenberškim „kosmografskim 

društvom", ki ga je bil 1746 leta ustanovil profesor Franz, kateri 

je želel našega učenega Slovóna privabiti v popravljanje zemljepisnih 

imén, ker je znal mnogo jezikov ter osobito slovanskú O tem naš 

roják v predgovoru k druzemu razdélku svojega spisa „Untersuchungen 

vom Meere" na XV. stráni i. d takó beseduje kosmografskim družab- 

nikom: „ker sem začel govoriti o koristi raznih jezikov, zdi se mi 

treba povedati, kóli se radujem, ká tudi vi takó mislite, kakor i jaz; 

kajti ^vetovali ste i vi, s pomočjo zdanjih jezikov popraviti zemlje- 

pisje. Gospôda moja ! mní se vam vsem ter meni tudi, da so pogrešno 

zapisapa in čaši mrzki popačena malo ne vsa imena po zemljevidih, 

posebno, ako níso vzprijéta iz ust samih stanovníkov té ali óne dežele, 

ali ako se národ ní imen práv izrékati naučil od Ijudíj, kateri prebi- 

vajo ondód, koder je ta ali óna beseda obíčajna Zato mi je zeló 

po gôdi, ká svoje družábnike opomínate, mej sobój si ta posel razdeliti 

po raznih jezicih : Vláh pôšlji opómnje o vlaškej zemlji, sósebno o svojej 

deželi, ter imena popravi na zemljevidu svojih krajev ; Spanec, Anglež 

in Sved stvóri tudi takó, však na svojem zemljevidu itd. Kar se 

dostaje „slovan^čine" (slavonische Sprache) treba pritegnoti, gospôda 

moja, da ste uže zdaj na pravem póti, po katerem se dá popraviti 

obilen kos zemljepisja, samo ako bodete i po zdaj vedno hoteli ta 

jezik posebno imeti na umu. Še denašnji dan se po največjem pro- 

storu Evrope govorí slovanskí (slavisch) in slovenskí (vvendisch); a 

zemljevidi malo ne vseh teh širnih dežól so najbolj popáčeni, ker je 

tod Ijudém do vojne mnogo vcč, nego li do opisovanja svoje domovine 

ali do raznoličnih lepih naukov. Tu imajo zemljepisci in prirodo- 

slovní učenjáki, rekel bi, kakor nov svet pred sobój. Le popíšó naj 

ga, pa izvéstno dobodo príliko, iztrébiti obilo starih, do tega čaša ne 

odpravljenih pomót, in zaslediti jim bode mnoge novih stvaríj sebi 

na preveliko slavo. Tóžite, da vam je prezgodaj umri dr Hey, kí 



L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 305 



je razumel slovanské jezike (slavonische Sprachen) in bil tudi nekaj 
sprétnosti pokazal, da je teh dežel imena znal rés pisati, kakor je 
spodobno. Práv ste stvorili, ká o pravem času gledate, kakó bi ga 
nadoméstili s kom drugim. Dobro mi deje, ká sami od sebe meni 
ponujate pôsel, ki ga je poprej imel dr. Hey, ter nikakor se ne morem 
braniti opravila, katero mi bode na čast. Samo tega želim, da bi 
takó utegnol ter imel toliko prílike, kolikor imam zdaj hrepenénja, 
dostojno se tega dela rešiti. — Cesto sem rékal prijateljem in zdaj 
tudi javno ponavljam, da bi ta korist — potovanje po južnih slovanskih 
zemljah — zdela se mi taká in tolika sreča, kolikeršne bi mi ne 
mogla dajati najboljša služba v katerem koli vélicem mestu, ako bi 
namreč kak imovit gospod vsako leto v mojo in mojega pomagača 
hrano ponudil samo toliko, da bi smel ob tem nekaj let hoditi, kakor 
bi sam hotel, po onej plasi Evrope, katera od Avstrije na to strán 
seza do Črnega Morja a na ono do Jadranskega zalíva. Ali da bi 
mogel bolje razumeti narečja vseh jezikov, kar bi jih srečal na svojem 
póti, bilo bi se mi poprej naučiti arabščini, katere neznanje mi je do 
zdaj vedno bilo v zadévo, kadar sem kóli iskal te ali óne besede 
poróda. Z dobrim vodílom in s hebrejsko pomočjó bi se hotel v polovici 
leta naučiti, kolikor bi potreboval v svoje namére, ker je tudi meni, 
kakor i vsacemu Slovénu (Wenden) in Slovanu (Slaven), jako lehko, 
tujih národov besedo naglo razumeti. Potení bi se spustil v rečene 
dežele, zlasti pazéč na slovanská narečja, kolikor jih govoré po teh 
krajih, a zato vender ne bi pozabil raziskavati rimskih, grških in 
slovanskih starín, niti ne bi očíj obrnol od rastlín, živalij in od ostalih 
prirodoslovnih stvaríj. Zaradi slovauskega jezika (slavonische Sprache) 
bi se bilo treba dalje nuiditi v Bosni, ker tam po sodbi Tseh slovanskih 
(slavischen) in slovénskih (wendischen) jezikoznancev ter tudi po mqjem 
razumu vláda najčistejše, najlepše ter najblagoglasnejše narečje izmej 
vsacega slovanskega (slavischen) in slovónskega (wendischen)*), a 
bolgarsko je najgrobéjše. Mej prebivanjem v Bosni bi se nabrala 
čisto nová ,tlora moesiaca' na radost vsem, kateri Ijube rastlinstvo, 
kar ga je najti zunaj nemških dežél; a v njej bi se pokazalo dovolj 

*) Tcm besedám Kopítar dodaje (pod firto) svojo opómnjo: „Vendi ali 
Vindi po notranjih avstrijskih deželah so Popoviču glavni rod (Hauptgenus), ki 
ga postavlja nasproti vsem ostalim Slovanom ; a Dobrovsky je pozneje slovanské 
jezike bolje razpredélil.' (Kopitars Kleinere Scbriften, 1. 121.) — O Popovičevih 
rVindiK", „Vendih'- itd. bode več govora v 11. razdélkú tega spisa. 



306 L. Žvab: Ivan Ž. V. PopoviS. 

iméntacegabilja, ki raste po gorkih deželah, kakeršna je Vlaška zemlja, 
katera ima v svojem spódnjem konci toliko severne širjave, kolikor Bosna. " 

Kar tukaj Popovič govorí o potovanji po južnih deželah, to so 
bile v necem Kopitarjevem spisu ponatisnole tudi „Annalen fiir 
Literatúr und Kunst", 1811. 1. (III. 187 — 214.); kajti ondukaj ta slávni 
jezikoslovec pretresa Hacquetovo knjigo „Abbildung und Beschrei- 
bung der siidwest- und ostlichen Wenden, lUyrier und Slaven. Leipzig, 
1801." Kopitar je poleg drugih opómenj tamkaj izustil i naslednjo 
gorjúpo resnico: „to je bila uže pred več nego petdesetimi léti lepa 
želja tedanjega največjega ucenjáka vse Avstrije, vrlega jeziko- 
slovca in prirodoznanca J. Ž. V. Popoviča, Slovena štirskega. Veliká 
nesreča po učeni svet je, ká tedáj ní bilo v Avstriji nikogar, komur 
bi se bilo vredno zdelo, po 500 — 800 gljd. na leto dajóč, táko podjétje 
tacega moža pospeševati kacih pet let, in ká je „eden izmej najraz- 
úmnejših avstrijskih gospodov plemenite krvi, s katerim se je bil 
seznanil Popovič", pregovóril ga ter odvrnol od službe pri avstrijskem 
poslanstvu v Carigradu, kamor se je želel samo z rečenega naména 
ter je to službo malo ne uže imel v rokah*), a to je bil imenovani 
bogatáj razdrl zategadelj, da bi tóli učenega moža pridobil v učitelja 
nedolétnemu detétu, kateremu je on bil opekún (jérop) ; zatorej nam 
je žal, ká níkakor ne smemo reči, da je to zanmdo trideset let 
poznéje do konca nadoméstil profesor Hacquet, katerega so bili obogá- 
tili bolniki ter je v počitnicah o svojih troških en kos ,Popovičeve 
plase' mogel obhoditi in opisati. " (Kopitars Kleinere Schriften 1. 120. i. d.) 

Popovič je bil samo dva kráti zunaj Dunajskega ozidja v pet- 
najstih létih, kolikor je vsega vkupe živel v tem stolnem grádu. Prvič 
je 1764. leta jtséni potoval k Neziderskemu Jezeru (Neusiedler-See), 
gledat njega okólice, a potem je 1765. leta šel na goro Grimming, 
da bi ž njé biljem podpólnil si dômač, poprej uže nabirani herbarij. 
(Wurzbach, Biographisches Lexikón.) Slovensko domovino je bil pstavil 
v svojem desetem letu, rekše v dobi, v katerej nam je še vrlo 
malo do kake ozbiljne stvarí, a pozneje, kadar je v sebi čutil moč 
in željo, imenitnosti svojega kraja opisati in razglasiti učenenm svetu, 
bránila mu je osoda, prebivati mej svojimi, kamor ga je vedno srce 
giialo. (Untersuchungen vom Meere, 252.) 

*) Primévi, kar je o tom povédano v II. št. „Ljublj. Zvona" na 110. str., 
in kar sam Popovič v predgovoru k diuzemu razdelku svoje knjige „Untersuchungen 
vom Meere" na XXIII. str. i. d. o tem piše kosmografskim družabnikom. 



Fr. Erjavec: Räk. 307 

Kakó je Popoviču ugajal Dunajskí stolní grád, prípoveduje njega 
15 pol dolgo písmo, prijatelju Buschíngu poslano séčna raéseca 
17G1. leta. Ondukaj čítarao: „seliti se mi je na Dunaji bilo treba 
pet krát, a sam rad se nísem nikoli, ker imam tolíko orodja in 
rázlake, da je enemu človeku malo ne vsega preveč; alí vender so 
me prinúdili Dunajčani, katerí v denašnjíh časih niti ne čislajo znanstev 
niti ne Ijube njih častiteljev. Dva kráti se je to delo vršilo s táko silo 
in tegínjo, kakor da je sovražnik pred vráti in bi jedíno moje umi- 
kanje grád moglo otétí. V polétjí 1759. leta tóličko da mi níso 
pogoréle vse moje knjige, zbirke in spisí. Uže se je bil zakadil en 
ogál óne stréhe, pod katero je bilo spravljenih nad 100 mojih skrábijc'*) 
ter mnogo zabôjev z bogastvom vseh treh glavnih razpôlov prírodnih. 
Večíno teh nanáškov mi je pokončala gaséča voda. Lansko jeseň 
malo da nísem ízgubíl léve noge, ker mi je zdravnik nerodno krí 
puščal, in ležal sem nekaj mésecev potem. Ker je vojna, zatorej ni 
plačila ne dobivamo, kakor bi trébalo. Ako še vrhu tega premišljam, 
katerih Ijudíj išče na Dunaji sreča, vidéč, da kak francosk novinár 
ali tudi glumáč (komedijant) imata však po svojih 6000 gljd. dohodkov 
na leto, a jaz le po 700 gljd. za vse svoje trude, to lehko uganete, 
v kacem veselji žívem tukaj. Otožnost me čaši prime taká, da se 
nedávno bivšili dogodkov toliko spomínam, kakor da jih nísem še 
nikoli slišal." (V letop. Matice slov. 1879. I, 114.) 

(Dalje prihodnjič.) 



Rák. 

Spisal F r. E r j a ve c . 
(Konec.) 
í^^jlovenskí kmet, in tudi drugi pameten svet ženi se po zimi, ko nemá 
boljšega dela. In tudi ríik je tega mišljenja, da je za ta posel 
zimski čas najpríkladnejší. Kakó se pa vede kot snubač, o tem 
nemamo nič gotovega poročila. Alí kakor ga známo, rekli bi, da se 
tudi pri tem ímenitnem koraku ne i)renaglí, temveč da se nosí trezno 
in premíšljeno in da opravlja vse s potrebno dostojnostjo. Na vzpomlad 

*) Skrábica, f., die Schachtcl, dev Klingelbeutel, ľabi Kraševcem in Hr- 
vatom; pravilneje : skrábijca; staroslov. : krabij, ije, f., krabijca, f., 
fiscella e vimine plexa, arcula. 




308 Fr. Erjavec: Rak. 



začne pa mati račica jajca leči, vsega skiipaj okolo dve sto Mati 
jih nosi pod „repom", vsako jajce namreč ima kratek repek, s katerim 
se obesi na to ali ono plavutno nožico, na vsakej jih visí po dvajset 
do trideset. Takó jih nosi tjá do konec meseca junija. Takrat so 
zametki zreli, prodró kožico in mladj rački prilezejo na dan. Majhni 
so in skoro prozorni ter počasi lazijo okolo matere, ki mirno žedí 
sredi njih, Kakor jih pa kaj prestraší, zbežé hitro pod rep v svoje 
leglo, poprimejo se plavutnih nožic materinih in ta jih umo unese 
vsakej opasnosti. Toda materina Ijiibezen kmalu ohladne in necega 
dne ostavi sirote, da ne vedó kakó in kedaj so izgiibili mater, ôčine 
skrbi pa tako nikdar pocutili niso. Prepuščeni sami sebi razidejo se 
na vse straní s trebuhom za kruhom. Odtod tudi pregovor: Razšli 
smo se kakor rakova deca. 

Rak ucaka lepo starost, živi namreč do blizu dvajset let. Ali 
dandenes so taki račji Metuzalemi redki, vsaj pri nas. Saj nemá 
mirú. Tudi on čuti, kako težek je boj za obstanek; kamor krene, 
povsod pästí in nastave, vse polno neprijateljev in napastnikov. Potlej 
pa rasti in se veseli življenja, kdor more! Však paglavec, vsako pastirče 
stikuje za njim in ga cmari pri ognji. Potem so še pravi rakarji, 
katerim je račja lov ali zabáva ali obrt. Lové ga z rokami ali s 
precepi, ali mu nastavljajo vrše, sake in mreže, kamor ga vabijo z 
miivimi ribami, z jetri in drugo mesnino. Drugod ga izmamijo z 
ognji po noci iz vode, da neumnega brkača toliko laze in brez truda 
pobirajo. 

V vodah, kjer imajo mir in jih redkokedaj kdo lovi, so tako 
brezskrbni, da ob belem dnevi grabijo po polžih, glistah ali kar se jim 
mesenéga ponuja na palici privezanega. Na Plitvicah sem v jezeru Kozjaku 
to saní posl^usil. Na močán prot sem privezal nekoliko kurjih črev in 
sem jih poteknil v vodo. Čreva še niso bila dobro v vodi, uže so 
od vseh stranii planili raki na nja. Ko sem počasi vzdigiiil prot, 
vrgel sem tri rake na suho. Tako sem jih nekaj čaša metal z vode, 
če tudi ne po tri, pa vendar po dva ali vsaj po enega. S prvá so 
kakor slepi hlastali po črevih. Ko so pa s časom videli, da je tovariša 
za tovarišem čudotvorni prot vzdigal iz njih srede, ne da bi se bil 
kdo povmil in jim povedal, kakó se.jim gaja na drugem svetu, polotila 
se jih je malo po malo neka treznost in neka ozbiljnost. Bolj in bolj 
nezaupno ogledavali so si mamljiva čreva in dolgo jih je bilo treba 
premikati sem ter tjá, predno se je kdo odločil pograbiti za nja. In 



Fr. Erjavec: Rak. 309 



še ta je bil navadno kakov malovredni mladec, a starcem se je vsa 
stvar naposled zdela vele siimna. Dolgo ni bilo nobenega na videž 
in tudi mene je minul potrpež, niti mi ni vec stalo do njih, ker našej 
malej družbi bilo jih je dovélj za posladek. 

Poleg človeka ima rak mej samimi povodnimi živalimi mnogo 
neprijateljev. Mnoge pohrustajo grabežljive ribe, izlasti dokler so še 
majhni in mehki. in koliko jih pohrusta vidra, celo lisica preži za 
njimi. 

Svoje vrste — in še práv osobitne — so raki v reki Kolpi ob 
brvaškej meji. Ne da bi bili morebiti telesno drugače ustvarjeni; 
taki so, kakor vsi drugi. Ali glode umstvenih zmožnostij so daleč 
pred vsemi drugimi. Sosebuo veliki prijatelji so godbi, práv za práv 
žvižganju. Lepemu žvižgu na Ijubav ostavljajo najmastnejše zalogaje 
in prihajajo iz svojih skrivališč poslušat. In tedaj ima žvižgalec naj- 
lepšo priliko raka za rakom vlačiti na suho. Toda zgol z duševne 
hrano se to vendar ne oi)ravi, tudi želodcu je treba nekaj ponuditi. 
Ako torej bočeš v Kolpi z uspehom rake loviti, vzemi v eno roko 
prot, katerenui si na konec črva privezal, v drugo pa stisni precep 
in potem žvižgaj tisto imenitno raéjo i)esem. Kajti ne gre, da bi 
žvižgal kar si bodi, kolpski raki so neznansko svqjeglavni. Ali njibovo 
pesem ali pa nič! 

Tému in onenui se bode to smešno zdelo. Tudi Valvazorju se je 
s prvá stvar smešna zdela, a naposled je mož vendar verjel. Pišoč 
„Slavo kranjske vojvodine" pobral je glasoviti učenjak vso, kar se 
mu je zdelo, da bi Ijubljenej deželi utegnilo služiti v čast. V tej 
stvari se je sam pošteno trudil, da bi zvedel resnico, ali okolnosti 
mu niso bile ugodne. Dasi te.iaj na svoje oči ni videl loviti rakov 
na žvižeg, nas vendar zagotavlja, da se okolo Vinice in Podbrežja 
tako lové. Pravi, da žvižgalci mej soboj tekmujejo; kdor zná bolje, 
nalovi več rakov. On sam je vi)rašal nccega Urvata, Polakoviča po 
imenu, ki je slúžil Frankopana in je l)il na glasu, da zna rakom 
sosebno dobro žvižgati. y[)rašal ga je, če raki ne bi prišli, ako jim 
nebi žvižgal. Hrvat je odgovoril, da ne })ridejo, čuda redko pride kakšen. 
V tehí, ko jih žvižgalec nalovi sto, dobi jih drug, ki ne žvižga, jedva 
šest. Vprašan nadalje, ali imajo tudi drugi raki to svojstvo, pravi, 
da ne vé, ker on je lovil samo mej Poljanami in Metliko. Tudi 
dľuge osobe „od stanú" so teuui pritrdile. Valvazor bi se bil o tem 
tudi sam rad uveril, ali voda je bila motna in veliká. Zato se opira 

21 



310 Fr. Erjavec: Kkk. 



na svedočanstvo vere dostojnih mož „sowol von liochfiirnehmer als 
gemeiner Condition", ki so mu vse to potrdili iz svoje izkušnje. Na 
konci še pristavlja, da rék: „šel je rakom žvižgat" povsod drugod 
pomenja: umri je. 

Dandanes o tem žvižganji vse molči. Gotovo je mlajši svet 
pozabil pravo račjo pesem. Kaj pa! Zapísaná ni bila nikdar, hranila 
se je samo po „ustnem izročilu", v pravem pomenu te besede. In 
necega dne zatisnil je očí star očanec in ž njím je šla pod zemljo 
tudi pesem, bodi si, da je pozabil naučiti je siná, bodi si, da je 
topej glavi ni mogel vcepití. T ako se izgublja in opušča star običaj 
in malo po malo gre v pozabo vse, kar je bilo od starine dobrega 
in hasnovitega. Kaj ne ti, račji prijatelj? 

Rakova domovina je jako prostrana, razširja se namreČ malo 
ne po vsej Evropi in po velicem delu Azije. Pri nas se nahaja po 
vseh vodah, še posebno mu prijajo kranjske in štajerské. Mänj mu 
ugajajo vode po našem Primorji. Najlepše rake na Goriškem sem 
videl v Koboridskem blatu, pa menda niso posebno okusni. V Gorici 
vsaj imajo po gostilnicah samo kranjski veljavo. Nemo propheta in 
patria sua. Da v Soči ni in ne more biti lepih rakov, umeti je lehko ; 
a popolnoma nerazumno mi je, zakaj jih Ipava nemá, o katerej bi 
človek sodil, da je kakor nalašč ustvarjena za to žival. Na Koroškem 
ne manjka rakov nikjer, ali posebno hvaliti jih nisem čul. Na slo- 
venskem Štajarji bivajo lepi in dobri raki v Sotli in v Pesnici, in 
gotovo še drugod, kar pa meni ni znano. Kranjska pa vendar prva- 
kuje glede ráštva; sosebno sé svojimi krškimi raki se je preslávila 
daleč prek ozkih svojih mej. Pa tudi Ijubljanski raki, ki se lové v 
Ljubljanici, Gradaščici, Ižici in v druzih po Ijubljanskem barji tekočih 
potoc'ih, na dobrem glasu so pri vseh poznavateljili. Vse hvale vredni so 
nadalje raki iz Pivke, Plamnščice in iz druzih potokov okolo Planine, 
Cirknice in Loža. Iz vseh teh krajev izvaža se mnogo tega blaga 
v Trst. Na Dolenjskem ponašajo se razen Krke z lepimi raki tudi 
Kolpa, Temenica, Mirna in še druge manjše vode, katerih i)a tukaj 
ne bodem našteval. Pa tudi Gorenjska strán redí po i)otoc*ih sem ter tja 
práv lepo žival. Tako n. pr. vem iz svoje izkušnje, da imajo Poljane 
nad Škoíjo Loko jako veliké in okusne rake. Kar se tiče velikosti, 
bode zadostovalo, ako povem, da so enkrat enega ulovili, ki je na 
tehtnici potegnil „tri rezí", rekše: tri četrti libre. Sam ga sicer 
nisem videl, pravil mi je pa o njem vse časti in vere dostojen mož, 



Fr. Erjavec: Rak. 311 



ki je stal poleg tehtnice; bržčas ga je tudi okúsil. Taki velikáni so 
vendar jako redki. V Dolskem grádu pod Ljubljano kázali so nek- 
daj — da li še zdaj, ni mi znano — lupino ogromnega raka, če se 
ne motim, rekli so, da se je porodil v Krki. Tisti bi utegnil biti 
dostojen drug onému poljanskemu, dokler je namreč še junakoval 
pod vodo. 

Ciľkniško jezero je polno rakov. Kadar voda upade, nahaja se 
jih po jamah brez števila. Pobirajo jih kakor hruške in spravljajo 
v vrece in košare. AU ti jezerski raki glede dobrote ne morejo 
tekmovati s potočnimi, zato tudi nemajo pravé cene. 

Kupčija z raki je na Kranjskem znamenitá in prináša v deželo 
vsako leto naj mänj kacih dvajset tisoč goldinarjev. In prinášala bi 
tudi vec, ko bi se raštvo umno uravnalo Iz samé Krke izvozi se 
jih na leto najmänj 100.000 repov, iz druzih voda pa tudi vsaj toliko, 
če ne vec. Prvi trgovec s krškimi raki je Krški poštár gosp. A.; 
on sam jih razpošlje na leto blizu GO.OOO repov. Največ jih gre na 
Dunaj, v Prago, Pešto, potem v Pariz, London, Milan i. t. d. Pol 
libre težki so precej redki, sem ter tjí\ nahaja se vendar še kak težji, 
do dvajset lotov staré dunajské vage. 

Staro pravilo uže uči, da raka jej v mesecih, katerih imena v 
sebi nemajo nobenega r, in ti meseci so : maj, junij, julij in avgust. 
V teh mesecih je tudi trgovina z raki najživahnejša. Razpošiljajo jih 
v košarah vložené mej mah, pri večej vrocini pa v slamo. Kadar 
gredo práv daleč, namažejo jih z vinoii) ali z vinskim kisom. Ujete 
rake spravljajo v posebne skrinje, plavajoče v vodi ter jih pitajo s 
krvjo, z mesnimi odi)adki in se slabimi ribami. 

Predno končam, še nekaj šaljivega. Srbska smešnica pripove- 
duje, da je Turek, nei)oznavši dotle raka, prišel k Srbu in videvši 
to neznano žival pri njem, vprašal ga je, kaj je to. Srb mu odgovori, 
da je to b o Ih ober, da loví bolhe po hiši in po noci v postelji. 
Turku je bil po tem pojasnilu bolhober močno všeč, zato si ga izprosi 
od Srba in ga odnese domov. Kako sta se pa Turek in bolhober 
pogajala po noci v postelji, o tem smešnica molči. Da ni bolh lovil, 
lehko si mislimo. Prej bi rekli, da se jim je pridružil spomnivši se 
svoje staré pesni: 

Tud jaz bi se tvoje kože lotil, 
Oli, kože lotil. 



21* 



312 J. Cimperman: O Preširnovem ^Senáni*. 




O Preširnovem „Senáni". 

Spisal Jos. Cimperman. 

sacemu čestitelju Prešír novému je znana njegova satirična 
meniška balada „Sveti Senán", katero je báje da posvetil bil 
svojemu prijatelju, lani 20. dne junija 1880. leta tú v Lju- 
bljani umršemu, obce čislanemu P. Benvenutu Chrobatu. Znano 
je tudi vsakemu, kdor se zanima za kronologični red, po katerem so 
se narájale Prešírnove nesmrtne pesni, da je „Senán" za stroge 
tedanje cenzúre voljo smel tiskati se prvič tekar 1848. 1. (v „Čebelice" 
V. zv. na 15. str.); a kakor mi svedoči vsestranski molk, ne vé se, 
od kod je Prešíren vzel sujet ali predmet tej pesni. 

Vender, če ta pesen v glavnej misii ni popolnem izvirna, to 
ne zmanjšuje nje cene, niti ne dela kvare pesnikovemu imenu, o 
čegaver izvirnej satiričnej stvarílnej moci imamo tehtovitih dôkazov 
na izbér. Však čitatelj uvídi skoro, kakó je Prešíren izlasti punctum 
saliens svojej pesni takó zasukal, da je menj razžaljiv in bolj este- 
tičen, nego li v matici; tudi si je izbral namesto dijaloga gladko 
pripóvedno obliko. 

„Senána" je v angleščini zložil Thomas Moore (poroj. 
28. dne majnika 1779. 1., f 25. dne febr. 1852. 1.), ki bi se po 
svojej nesrečnej usodi in delih dal nekako vzpóred staviti nemškemu 
pesniku „Albigenzov", „Don Juana" itd. Da je Prešíren po Čopi 
ali Hilscherji, znanem izvrstnem prelagatelji angleških, francoskib in 
italijanskih pesnikov, seznanil se morebiti s tem slovečim Angležem, to 
si lehko mislimo, osobito ker známo, kakó srčna prijatelja sta si 
bila Prešíren in Čop in ako opómenim, da je naš pesnik mnogo občil 
tudi z dubovitim Hilscherjera, vender, da mu je práv ta Moorova pesen 
zeló ugajala, posnemati se sme iz tega, ker jo je čisto po svoje 
prestvaril, takó da, če je tudi glavno misel od drugod zajél, sme se 
pesen in mora vender vsa Prešírnova imenovati; kakor Gôthejev 
„Erlkônig" ali Biirgerjeva „Lenora" zategadelj nista nič menj iz- 
virna, ker sta zložená po starej šib národnib pesnih. 

Čestiti čitatelji naj v dokaz dobrostno primérjajo samí Pre sír- 
ne v eg a „Senána" z mático in s tem „interlinearnim", malo ne do 



J. Cimperman: O Preširnovem „Senáni". 313 



besede natančnira, če tudi ne rimanim prevodom. Nádejera se, da 
jih stvar zanima, kakor je mene. 
Pesen slove v angleščini: 

ST SENANUS AND THE LADY. 
Sv, Senán in dekle. 

ST SENANUS. 
Sv. Senán. 

"OH! haste and leave this sacred isle, 

„Oj ! hiti in ostavi ta sveti otôk, 

Unholy bark, ere morning smile; 

Brezbožna ladja, predno jutro se smeje; 
For on thy deck, tho' dark it be, 

Kajti na tvojem króvi, dasi temno je, 

A female form I see; 

Žensko podobo jaz vidim; 

And I háve sworn this sainted sod 

In jaz sem se zarotil, da tó posvečene rúšine 

Shall ne'er by woman's feet be trod!" 

Nigdar se ženské noga ne takne!" 

THE LADY. 
Dekle. 

"Oh! Father send not hence my bark, 

,0j ! oče, ne pošiljaj stráni moje ladje. 

Through wintry winds and billows dark: 

Mcj zimske vetróve in valóvje temno: 

I come with humble heart to share 

.laz sem prišla s ponižnim srcem udeleževať se 

Thy mom and evening prayer; 

Tvoje jutranje in veCerno molitve; 

Nor mine the feet. oh! holý Saint, 

Ne kaniti nogi, . oj ! sveti raož, 

The brightness of thy sod to taint." 

Čistósti tvoje rúšine oskrnnjati." 

The Lady's prayer Senanus spunťd ; 

Dekleta prošnjc Senán zavrže: 

The winds blew fresh, the bark return'd. 

Vetróvi pišó čvrsto, ladja odpláva stráni. 



314 A. Bezenšek: O noTobolgarskej literaturi. 



But legends hint, that had the maid 

Toda pravljíca poroča, da se je dekle 

Till morning's light delayd, 

Do jutranjega svitá mudilo, 

And given the saint one rosy sraile, 

In spravilo svetnika v sladek smeh, 

She ne'er had left his lonely isle. 

Nigdar ni ostavilo njega samotnega otóka. 



O novobolgarskej literaturi. 

Sestavil A. Bezenšek. 
III. 

Najboljši bolgarski novelist je Ljuben Karavelov iz Kopriv- 
štice, znamenití agitátor na političnem poprišôi, in brat sedanjemu mi- 
nistru-predsedniku Petku Karavelovu, Svoje studije dovŕšil je kakor tudi 
njegov mlajši brat Petko v Moskvi, kjer je 1861, leta izdal zvezek bol- 
garskih narodnih pesnij. Zanimal se je tudi za bratski národ srbski, mej 
katerim je živel nekaj čaša. Glavno delovanje njegovo vršilo se je v Buku- 
reštu, kder se je nastanil 1868. leta. Poleg svojih mnogobrojnih -novel 
objavil je tudi dosta liričnih in draraatiških proizvodov, ter pisal tudi v 
srbskem in ruskem jeziku. 

Drug znamenit bolgarsk pisatelj je škof Kliment Branicki 
(Vasil Drumev), bivši naučni minister, sedanji Trnovski biskup. Ta je 
spisal mej drugim jeden román pod naslovom „Nesrečna obitelj" in jedno 
jako dobro dramo „Ivanko. ubijec na Aséna", katera se opetovano na 
mnogih mestih z velikim uspehom predstavlja. 

Prvo izvirno igro, in to veseloigro, spisal je učitelj Sava Dobro- 
plodni pod naslovom „Mihovil". A 1866. leta napravil je Dobrjo Popov 
Vojnikov v Sumli prvi poskus spraviti bolgarske igre na gledališčni oder 
ter je tudi sam spisal nekoliko igrokazov. — Mej drugimi pisatelji na dra- 
matičnem polji imenujem: T. Ikonomova, Bloskova, Šišková, 
StančevainSišmana. 

Kot prevoditelj iz tujih jezikov in kot izvrsten bolgarsk stilist za- 
slúži, da se omenja Nikola Mi hajlovski iz Jelene, sedaj je član 
apelativncga sodišča v Sredci (Sofiji) in narodni poslanec. V poslednjem 



A. Bezenšek: O novobolgarskej literaturi. 315 

desetletji prevéli so mlajši pisatelji ražne klasicne spise iz drugih jezikov, 
na pr. Voltérovo Meropo, .ražne komade Moli^rove, V. Hugovo Lukrecio 
Borgio, Lessiagovo Ľmilio Galotti, Vernejev Pot okolo zemlje, Schillerjev e 
Roparje, Gogolov Turas Bulba itd. 

Mej najmlajšira pisateljskim narastajem imamo mnogo krepkih močij, 
posebno mej bolgarsko mladino, ki se uči in se je učila v Zagrebu, Pragi 
in na Dunaji. Ti so ob jednem najglavnejši posrednici mej iztokom in 
zapadno omiko. Njiliov nastop na literarno ali javno poprišče bode imel 
za Bolgare epohalno značenje. 

Kar se tiče znanstvene književnosti, imamo oraenjati Ju r i j a 
S to j ková Rakovskega iz Kotla (1818 — 1868). Učil se je v Cari- 
gradu, v Atenah, v Parizu, ter je malo bival v svojej domovini, ker so 
ga zaradi njegovega agitatornega duba Turki strogo preganjali. Za to se 
je največ zadrževal v Avstriji, Srbiji, Vlaškej in Rusiji, da, nekoliko čaša 
celo živel je kot hajduk v Balkánu. Njegov bajduški epos „Gorskij 
Patnik" je jako omiljen moj národom. Nadalje je izdal „Bolgarske sta- 
rine", in opis bolgarskega narodnega življenja, V teh spisili nahaja se 
marsikatero dobro zrno. A njegov jezik je na pólu staroslovenskú 

Gabriel Krstovič iz Kotla, poprej kajmakam na otoku Samu 
in pozneje član najvišjega sodišča v Carigradu, ' deloval je od 1, 1837. 
na zgodovinskera, jezikoslovnem in političnem polji ; pridobil si je mnogo 
zaslug za probujenje svojega národa in se je mnogo boril za neodvisno 
narodno cerkev. 

Razen ujega" odlikujeta so na znanstvenem polji Spiridon Pa- 
lanzov (t 1871.) in Štefan Zaharicv kot historika. 

A najznamenitejši učenjak bolgarski je Marin S. Dri no v. Rodil 
se je 1838. leta v Panagjurištu, učil se v Moskvi, in živel kot doraac 
učitelj neke ruské plemenitaškc obitelji sedem let v západu Evrope. Od 
1871. leta je profesor slavjanščine na vseučilišči v llarkovu, Najznamc- 
nitejša dela so mu: zgodovina bolgarske cerkve ; prazgodovina bolgarska 
in kolonizacija balkanskcga polutoka po Siavjanih. Spisal je tudi mnogo 
manjših historičnih in filologičnih razprav, ter jih obelodanil v spisih 
]irai]skega društva. Iz vseh njegovib del razvidna je . — po razsodbi 
dr. K. Jirečka — ostrá kritika izvorov, jasná razsodba spojená s teme- 
Ijitostjo in jasnostjo. 

Kar se tiče jezikoslovnih spisov, imajo jih Bolgari dosta, samo da niso 
kaj posebnega. Treba lo bo tukaj še resnoga dela in vsestranskega izuče- 
vanja. Za sedaj je najboljša bolgarska slovnica Momčilova in 



316 A. Bezenšek: O novqbolgarskej literaturi. 

G ruje v a. Razen teh imajo še šestero drugili slovnic, in to od Ikonomova, 
Radulova, Veženova, Drinova, Bogorova in Šišková. 

Bogorov je v obce najplodnejši pisatelj bolgarski, in néma skoro 
književnega polja, kder bi se on ne bil z večjim ali manjšim uspehom 
poskúšal. Rodom je iz Plovdiva. V jeziku je velik purist, tako da je 
malko smešen v očeh svojih poznavalcev. Pisal je razen imenovane 
slovnice tudi francosko-bolgarski in bolgarsko-francoski besednjak ; izdaval 
je mnogo časopisov, in on je mej prvimi bolgarskimi žurnalisti (v Smirni 
je izšel njegov prvi časopis) ; potení je pisal zemljepisne in potopisne 
stvari in nabiral je tudi národne pesni. Sedaj živi v Sredci in zmirom 
marljivo deluje na književnem polji. V poslednjem času je izdaval „Na- 
kovalno" v jezikoslovno-purističnem dubu. 

Kot pisatelj na šolskem in popularnem polji in kot dober prela- 
gatelj iz ruskega, francoskega in angleškega je poznan Hr i sto G. Dá- 
nov; ta je tudi odprl prvo bolgarsko knjigarno. Sedaj izdava „Marico" 
v Plovdivu, in ima svoje knjigarne v Plovdivu, Ruščuku, Sredci in Solunu. 

Kar se tiče bolgarskega novinárstva, položil mu je začetek 
Fotinov s svojim „Ljuboslovjem" v Smirni (1. 1844—1846). Bogorov 
izdaval je v Lipskem „B'hlgarskij Orel" (pozneje nazvan „Bhlgarskij 
izvéstnik") od 1846. do 1849. leta. V Carigradu izdaval je isti „Cari- 
gradskij véstnik", kóji je izhajal do 1861. leta, Odkar se je porodilo 
cerkveno bolgarsko vprašanje, dobilo je novinárstvo znatno moč. Mej 
novinarji vidimo Cankova, bivšega ministra predsednika; Burraova, 
predsednika prvega ministerstva ; Mihajlovskega, Najdenova, oko- 
lijskega náčelníka v Karlovu; SI a v ej ková, sedanjega ministra notranjih 
stvarij ; Načeviča, bivšega ministra financij; Suknarova, sedanjega 
predsednika sebranju ; M. Balabanova, sedanjega konzula v Cari- 
gradu itd. 

Letos imajo Bolgari sledečih 24 časopisov; „Državen véstnik", 
„B'idgarski Glas", „Nezavisimost", „Seljanin", „Bhlgarska ilustracija", 
„Jugoslavjanski Stenograf", „Bodilnik", „Kakalaška" — vsi v Sredci. 
V Plovdivu so: „Marica", „Narodni Glas", „Iztočna Dandanija" (sati- 
rična). — V Ruščuku: „Slavjanin", „B'hlgarin", „ Djavolsko šilo" (sati- 
ričen), „Makedonec". — V T r novu: „Sojedinenje". — V Svištovu: 
„Napredek", „Národ". — V Vami: „Varnenski véstnik", „Pedagogi- 
česki véstnik", „Svobodna B'f.lgarija". — V Slivnu: „Bolgarsko známo". 
— V Carigradu: „Zornica". — V Vengadu pri Téme š varu: 
,, Vcngandska naródna nuvala" (z latinico). 



I. Hribar: Novejša Češka literatúra. 317 

Ta veliki broj bolgarskih listov dokazuje, da se je novopreporojen 
bolgarski národ počel živahno zanimati za književnost, in od njegove 
vztrajnosti in marljivosti moromo pričakovati najlepšega ploda tudi v 
duševnem obziru. 



Novejša Češka literatúra. 

Piše Ivan Hribar. 

I. 

Od leta 1817. do 1848. 

(Dalje.) 

Svojo posebno pot odbral ú je Karel Hynek Mácha, mladenič 
nenavadne nadarjenosti, — pesnik genijalen. Le jedno skromno delo ima 
Češka pesniška literatúra od njega. a to mu je zagotovilo mesto mej 
prvimi pesniki češkega národa. Njegova lirično epična pesen „Maj" 
v katerej v byronskem zlogu opeva globoko bolest srca, dokazuje, da 
bi bil Mácha brez dvombe presegel vse Češke pcsnike, ako bi mu bilo 
dano živeti. Umri je imajoč še le 26 let. 

Uže prej sem omenil, da se je nekdaj za glavni pogoj dobre balade 
ali romance mej češkimi pisatelji šmátralo na dolgo in široko razpredeno 
pripovedovanje, Josef Jungmann upri se je prvi tému, in za njim so šli 
večinoma vsi gori imenovani pesniki. Ostalo jih je pa vendar še mnogo, 
ki so se ravnali po starem pravilu, čegar glavni zagovornik je bil Jan 
Nejedlý. Se ve da plodi teh pesnikov niso našli priznanja mej náro- 
dom, ko se je bila po spisih Čelakovskega in njegovih privržencev pravá 
pesniška smer udomačila in estetična čut razširila in ker torej njihova 
trmoglavost ni imela druzega nasledka ko tega, da se je nekaj čaša raz- 
voj pravilne Češke balade zaviral, ne bodem se pri njej dalje mudil. 

Ako prestopam k pesništvu dramatičnemu, imenovati mi je najpreje 
Václava Klimenta Klicpero in Josipa Kajetana Tyla. Prvi 
je tako rekoč oče Češke dramatične literatúre. Sicer se njegovim spisom 
pozná, da pisatelj ni imel one izobraženosti in onega nazora, katerega 
si more dramatični pisatelj le pri redno urejenili gledališčih pridobiti ; 
vendar pa se njegove žaloigre odlikujejo po globokosti mišljenja in pri- 
prostosti dejanja, veseloigre in búrke pa po zdravem humorji, ki ga je 
tako spretno vedel vánje spravljati. J o s. Kajetan Tyl bil je skoro še 
plodnejši ko Klicpera, a njegovi dramatični spisi, razen nekaterih boljših 
po svojej notranjej vreduosti uikakor ne dosezajo spisov prvega. Naj- 



318 I. Hribar: Novejša Češka literatúra. 



duhovitejši dramatični pisatelj bil je F r t. Turínsky in obžalovali je 
le, da Češka literatúra od njega neraa se izkazati z vec ko dveraa žalo- 
igrama „Virginia" in „Angelina". Ako imenujemo še Jos. Jiŕí Kolára, 
Šimna Macháčka in Václava Svobodo, imamo pred soboj malo 
ne vse dramatične pisatelje te dobe. 

Kakor pri vsakem národu, kedar se začne zavedati, tako so tudi 
pri češkem národu od začetka vsi pesniki, lirični, epični, da ! celo dra- 
matični imeli pred soboj glavni in vzvišeni smoter s svojimi spisi delo- 
vati na to, da se národná zavest popolnem probudi in utrdi. A ne samo 
v vezanej besedi, tudi v nevezanej, v pripovedkah in romanih, delovalo 
se je na to in sicer posebno s tem, da so si pisatelji za predmete izbirali 
dogodke iz slávne zgodovine Češke minolosti ali pa, da so dejanja pripo- 
vedek uravnavali tako, da je k Ijubezni in udanosti do domovine in 
národa vzpodbujalo. V poslednjem obziru imenovati mi je posebno 
J. K. Tyla, ki je s svojimi spisi te vrste imel več sreče in uspelia, 
ko s spisi dramatičnimi. 

Zgodovinske pripovedke in románe pisali so V. K. K li c per a, 
Jindŕich Marek in po različnih prevodih tudi pri nas dobro znani 
Prokop Chocholoušek; povesti z dejanji iz národa vzetimi pa Karel 
Sabina, Jos. Mi r. Hurban, J. Vocel, Jaroslav Kfičenský 
in Rúbeš. — Najbolje so se pripovedke in románi sirili mej národom 
po leposlovnih listili, katere so bili pisatelji leta 1820. izdajati začeli, 
Takrat sta bila namreč ustanovljena lista „Cechoslav" in „Vlastislav", 
katera sta okolo sebe zbrala blizu 150 pisateljev, — se ve da mej njimi 
tudi mnogo tacih, katerih spisi so bili le začetne poskušnje. Vsled tega 
so boljši pisatelji lista tudi večjidel popusčali, ter si naposled ustanovili 
časopisa „Kvety" in „Česká včela", katero poslednjo je uredoval nekaj 
čaša Čelakovský sam. Leta 1846. prevzel je uredništvo tóga časopisa 
Karel Ilavliček in povzdignil ga je tako, da je imel toliko duševne 
in materijalne podpore, ko pred tem šc nobeden časopis na Ceškem. 

Ob jednem z drugimi literarnimi oddelki začela se je razvijati tudi 
znanost. Tu je bilo pisateljem boriti se z marsikakimi težavami. Glavna 
je pač bila ta, da ni bilo češkef;a izobraženega občinstva, ter se torej 
tudi v češkem jeziku pisane znanostne knjige niso razpečavati mogle. K 
tej pa se je družil še predsodek, da češki jezik ni sposoben za znanostne 
razprave in ravno obete okoliščini sta zakrivili, da Dobrovský, — ki je 
sicer toliko koristil českej literaturi, — ni izdal nikacega spisa v svojem 
materinem jeziku. 



I. Hribar: Novejša Češka literattira. 319 



Prvi pojav na polji znanostne literatúre je Anton Markova 
„Logika", ki je izšla leta 1820. Leto na to zaéel je Jan Svätopluk 
Presl izdajati časopis „Krok", kateremu je bil nainen gojiti vse vod- 
nosti, posebno pa vednosti prirodne. S tem časopisom je Presl tudi 
nehoté prouzročil silni jezikovni boj. Ker namreč razen ňlozofičnih in 
pravniških izrazov, — kateri se nahajajo v starih spisih Tom. Štit- 
nega in Kor n. Vše hrdá, — češki jezik ni imel za druge znanostne 
oddelke nikake terminologije, začel je Presl s pripomočjo Jungmanovo v 
spise, ki jih je priobčevel v „Kroku", uvajati čisto novo češko terraino- 
logijo. To je nekatere starejše pisatelje, posebno pa uže imenovanega 
Jana Nejedlega tako jezilo, da so se na vse mogoče načine začeli 
upirati takovemu novotarjenju, druge pa je zopet vzpodbujalo, da so za 
nekatere sicer dobre národne izraze kovali čisto nove besede, ki ne 
spominajo le našega P, Marka Pohlina, temveč daleko nadkriljujejo vse, 
kar je on v tem obziru storil. Najhujši boj pa je nastal zavoljo rabe 
črk i in y in udeležili so se ga vsi tedanji pisatelji ; posebno duhovito 
pa Jungmann in Celakovský, kateri poslednji niti velezaslužnemu Hanki 
ni prizanašal. Konec ternu hudemu boju za pravopis storil je še le 
František Palacký, ki je prevzemši leta 1827. uredništvo takrat 
ustanovljenega „Časopisa musea českého", sprejel jezik po Jung- 
manu in Čelakovskem upravljeni in opirajoči se na staré klasične vzore, 
posebno pa na oba malo pred tem nájdená rokopisa, ob jednem pa zapri 
predalo „muzejnika" vsem ne strogo znanstvenim jezikovnim razpravara. 
Da-si so mu od začetka mnogi prijatelji to zamerjali, spoznali so vendar 
kmalu vsi, da je Palacký čisto práv in le v prospeh literatúre ravnal, 
in „Časopis musea českého" postal je v kratkem glavno središče, okolo 
katerega so se zbirali vsi z znanstvom se pečajoči pisatelji. 

Ob jednem pa je Frt. Palacký skrbel za to, da se je s pripomočjo 
domoljubnega plemstva ustanovila kot oddelek muzeja „Matica česká", 
katerej je bila glavna naloga zalagati znanstvene spise ali vsaj pisateljem 
dajati podpore, da jim je mogoče bilo takove spise izdajati. Matica bila 
je torej neizmerne vážnosti, kajti odslej se onim pisateljem, ki so imeli 
poklic in voljo gojiti znanstveno literaturo, ni bilo bati razen truda tudi 
še materijalne izgube in čedalje bolje je narastalo število onih, ki so 
začeli pisati o različnih strokah znanstva. 

Prvo veliko delo, katero je izšlo (1835—1839) s pripomočjo 
„Matice", pa je bil Jungmannov slovnik, obsezajoč pet velikih zvezkov 
v 4'''. Ta slovnik je plod tridesetletnega marljivega truda pisateljevega 



320 Slovenskí glasnik. 



in je práv i základ češkega jpzika. Delo to imelo je na daljši razvoj 
jezika in upravljanje pravopisa velikansk upliv in ni ga še dandenes 
češkega pisatelja, ki bi — hoteč pisati lep in pravilen jezik — v marsi- 
čem ne iskal sveta v enciklopedičnem slovníku Jungmannovem. 

(Dalje príhodnjič.) 



Slovenskí glasnik. 



Slovensko slovstvo. Slovensko „Dramatično društvo" razpošilja ravnokar 
svojim družabnikom knjige za leto 1879/80. in sicev „Slovenské Talije" 48. 
in 49. zvezek. Vsebina terna zvezkoma, ki se prodajeta po 1 gld., je ta: „Tôni c a", 
dráma v treh dejanjih, spísal Kôrner, posloveníl Svítoslav Pintar; — 
„Št!" igra v dveh dejanjih, spísal E. Scríbe, posloveníl Val. Mandelc; — 
Blazníca v prvem nadstropjí", veselá ígra v jednem dejanjí, češki spísal 
F. F. Šamberk, posloveníl Jos. Staré; — ,,Alí plávaj alí utoní!" v íta- 
lijanščíní spisal Leo di Castelnuovo, posloveníl P. — „Zmešnjava na 
zmošnjavo, búrka v petih dejanjih, spísal A. Kotzebue, posloveníl Jos. 
Cimperman; — „Štempíhar mlajši", glumav jednem dejanji, spísal A. Belly, 
posloveníl V. Eržen; — „Izbí ralka'^, veselá ígra v treh dejanjih s petjem, 
spisal Kosta Trífkovíé, posloveníl V. Eržen. Tajníkovo poročilo prípoveduje, 
da je „Drám. društvo" v zgoraj omenjenej društvenej dobí dobilo od slavnega 
dež. odhora podpore 1000 gld., od kateríh je 600 gld. razpisalo v nagrado sloven- 
skim ígram. 300 gld. porabílo v ízdavanje „Slovenské TaUje", a za ostalíh 100 gld, 
nakúpilo si v pomnožítev svoje knjížníce mnogo izvrstníh dramatiškíh del slo- 
vanskih, ítalijanskíh in nemških. S pomoCjo dragovoljnih diletantov priredilo je 
tri javne predstave. Skupni dohodki znášali so 1122 gld. 83 kr. stroški 1170 gld. 
48 kr.. zadnjí tedaj presezajo dohodke za 47 gld. 65 kr., íemur se ni čuditi, 
ako pomíšljamo. kako malo se briga naša intolígencija za ta prcimenitni národní 
závod in kako se število podpornih údov krčí od dné do dné. Stan premožcnja dne 
20. sept. 1880. leta vendar káže 5885 gld. 65 kr. gotovíne. V slovenskem listu 
se je te dní nekdo jezil. da so „Drám. društva" knjige predrage (kar pa ni res, 
kajtí letošnje knjige obsezajo 26 '/j tiskane pole, a stanejo samo 2 gld.!) ter pa- 
tetično vzdihnil: „kdo bode dal za (slovensko) ,.Donno Diano" n. pr. 1 forint, 
dočim jo nemško lehko dobí za 12 kr." — Smešno je, slovensko uboštvo merití na 
nemške vatle, kajti Nemcev je samo v nemškej državi nad štirideset milijonov, 
a nas Slovencev niti poldrug milíjon ni! O takíh števílkah je neslaná vsaka 
primera, vendar ménimo, da bode však pameten rojak naš rajší stanoval v 
svojej slovenskej bajti, nego v najetem nemškem grádu. Tudí to graja g. po- 
ročevalec, da društvo po več íger v jednem zvezku daj e na svitlo. To dela 
društvo. da je vezanjc monj stane in ker je to društvenikom ugodnejo. Saj se 
poleg tega dobivajo tudí posamične igre na prodajo. — G.Anton Nédved 
je zložil dva nová šolska napeva pod naslovom: „K poroki cesarjevíča 



Slovenskí glasnik. 321 



Rudolfa s princesinjo Štefanijo", katerima je pridejan tudi kratek živo- 
topis cesarjeviča Rudolfa in kraljičine Štefanije. Napeva z životopisom 4 stráni 
v 8ki obsezajoča po 3 kr. prodaje založnik Milé c v Ljubljani. — Ivan Tomšič, 
učitelj na c kŕ. vadnici v Ljubljani, je spisal knjižico „Cesarjevič Rudolf, 
nastolnik avstrtjski". Knjižica obseza 20 stranij, ima več ličnih podôb ter se pro- 
daje s poštnino vred po 12 kr. zvezek pri tiskarji in založniku Kariu Rauscliu 
na Dunaji (VI. Hornbostelgasse 4.) — Marijin mešec ali Šmarnice za leto 1881. 
Na svitlo dal častivec Marijin, založil pisatelj. tiskala „Národná Tiskarna" v Lju- 
bljani 1881, 16", 351 str. Cena knjige 85 kr. — Zgododina slovenskega slov- 
stva. spisal in založil Julij pi. Kleinmayr v Kopru, natisnila tiskarnica družbe 
SV. Mohora v Celovci 1881, 8°, 226 str. Vsebina: I. o jeziku in delitvi po nareôjih, 
II. razdelitev slovstvene zgodovine, III. temelj slovanskej vedi, IV. o azbuki, V. stará 
slovenščina, VI. slovensko slovstvo in sicer A. staroslovensko: 1. brizinski 
spomeniki, 2. glagoliško slovstvo, 3. cirilsko slovstvo, 4. slovenščina pod Trubarjem, 
B. novoslovensko slovstvo. Knjigo prodaje pisatelj Julij pi. Kleinmayr 
c. kr. profesor v Kopru po 1 gld, 20 ki-., s poštno nakaznico franco. Dči- 
telji, dijaki srednjih šol in u6iteljski pripravniki dobivajo jo po 1 gld. Knjiga 
se lehko naroča tudi pri tiskarnici družbe sv. Mohora v Celovci. — „O prito- 
ževanju proti merilu za zemljišni davek", imenuje se knjižica, ki jo 
v slovenskem in nemškem jeziku na svitlo dala kmetijska družba štajarska in 
ki kmetskim posestnikom daje pouk, kako naj se narejajo pritožbe zoper previsoke 
ali napačne vcenitve svojih zemljišč. Knjižica je natisnena v Gradcu v tiskarni 
Leykam-Josefthal in velja 10 kr. — „Razlaganje sv. rožnega venca" za 
vse dni meseca mája z dodatkom navadnih molitev; devetdnevnice in tridnev- 
nice, kakor tudi nekaj pesem. Po nemškem uredil in pomnožil o. Hrisogon 
M. S podobo na čelu. Stane trdo vezano v pólu platnú 75 kr. Dobiva se ta 
knjiga v katoliškej bukvarni v Ljubljani. 

Sudsteierische I'ost imonuje se dvakrát na teden v Mariboru izhajajoci 
list, katerega so osnovali spodnještajerski rodoljul)i v ta naraen, da bi zagovarjal 
načela sedanje spravljive vláde, zastopal terjatve in pravice slovenskega národa 
ter odbíjal nasprotne nápade na našo narodnost. Ta list je jako dobro uredovan 
ter stane za četvrt leta samo 1 gld. 70 kr. NaroCnina pošilja se v Maribor 
(Hauptplatz 3, Eck der Domgasse.) 

Životopis kardinála Gjure Utješenovié-Martintťšiéa, katerega je spisal znani 
hrvatski pesnik in pisatelj Ognjoslav Utješenovié in katerega je dala na svitlo 
jugoslavenska akademija, izšel je sedíjj tudi v nemškem prevodu pri W. Brau- 
muUerji na Dunaji. Knjigi so dodani tudi slika, grb in náčrt rodnega grada 
Martinušičevega. To delo, v katerem je g. Utješenovič porabil več novih, dosedaj 
še ne znanih zgodovinskih virov iz tajnega ccsarskega dvornega arhiva na Du- 
naji, vzbudilo je tudi v Nemcili veliko pozornost in nedávno smo čitali v „Pressi" 
obširnejšo oceno o njem od gradskega profesorja Kronesa. 

Bječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, obraduje Dj. Daničič i izdaje jugo- 
slovenska akademija. Te knjige prišel je na svitlo 2. zvezek, ki seza od 
„besjeda" do „bogat" in od 16. do 30. pole. Cena zvezku je 3 gld. 



322 Slovenskí glasnik. 



Archív fúr slavische Pliilologie. Tega preimenitnega osrednjega glasjja slo- 
vanskému jezikoslovju, katerega pri Weidmannu v Beiiinu v nemškem jeziku 
izdaje peterburški profesor V. Jagié, prišel nam je ravnokar v roke pete 
knjige tretji zvezek, ki prináša te zanimive razprave : Grossler-Brúckner, 
die slavischen Ansiedelungen im Hassengau; M. Drinov, Beiträge zur Kunde 
der neubulgarischen Sprache; Kirste, zum slavischen Palatalismus ; Grot, zxír 
Kritik einer Stelle des Constantin Porpliyrogenitus ; Wesselofsky, der ewige 
Jude; Danysz, das Gebetbuch der heiligen Hedwig. Poleg tega Brúckner, 
Nehring in Jagié objavljajo več kritik o imenitnih knjigah slovariskih, izmej 
katerih je posebnega spomína vredno, kar Jagic piše o ^Rjočniku hrvat- 
skoga ili srpskoga jezika". Pohvalno oménja vso notranjo, na strogo znan- 
stveno podstavo oprto osnovo tega akademijskega slovarja; priznáva pridnost, 
sposobnost, spretnost, trdno voljo in energijo njegovega urednika g. Daničiéa, 
i graja protikritiko, katero je pred nekoliko meseci zoper ta slovar v Sušaku dal 
na svitlo g. dr. Fr. Pilepič, ki namesto učenega, vse bogastvo prelepega hrvat- 
skega jezika obsezajočega slovarja želi, dabi akademija dala na svitlo praktičen 
slovar, ter dostavlja: „die siidslavisclie Akadémie thiit wolil daran, sich in ein 
solches Unternehmen nicht einzulassen, sie hat genug an der grossen Aufgabe 
des historiscben Wôrterbuches zu thun. Dass dicse so sclion begonnene lexi- 
calisclie Leistung nicht nach dem Geschmacke derjenigen sein wird, welche rein 
praktische Zwecke vor Augen haben, das liess sich vorhersehen .... Man hat 
kein Recht, daraus irgend welchen Vorwurf gegen die Akadémie abzuleiten. In 
der That kann man eine ganz anders d. h. sehr giinstig lautende Anzeige 
des akademischen Wôrterbuches in der slovenischen Monatssehrift „Zvon" 
(Laibach, 1881) 91 — 100 lesen, welche der als feiner Kenner der slovenisc'lien 
Sprache bekannte F r. Levstik geschrieben hat. Was er da zu Gunsten des 
Kajkavischen vorbringt, das môchte auch ich zur Beherzigung empfehlen." 
Mej manjšimi članki odlikuje se osobito Jagičev „Kraljevic Marko, kurz- 
skizzirt nach der serbischen Volksdichtung", in istega pisatelja „Bibliographi- 
scher Bericht" , v katcrem našteva in krátko ocenjuje vse zňamenitejše knjige, ki 
so zaduje mesece v raznih slovanskih jezikih prišle na svitlo. Uže zaradi tega pre- 
izvrstnega biblijografičncga poročila zaslúži Jagicev arhiv, da bi prišel v roke 
vsakemu, kdor se briga za razcvit, razvoj in pravi napredek slovanskih slov- 
stev. O Trstenjakovih spisih, osobito óiiih, ki so bili zadnja leta natisneni 
v matičinih letopisih, pravi Jagič: „Man muss der grossen Gelelirsamkeit des 
Verfassers volles Recht widerfahren lassen ; wenn er jedoch wirklich wiinscht, 
dass einige Resultate sciner Forschungen (und nicht alles ist ja verfehlt) in die 
Wissenschaft Eingang finden, so môchte ich ihm rathen, fiir eine môglichst knapp 
gehaltene, alles úberfliissige bei Seite lassendc deutsche Bcarbeitung zu sorgen." 

Stanko Vraz. Izabrane pjesme. S úvodom Franje Mar k o vi c a. Sa slikom 
pjesnikovom. Zagreb 1880. Nakladá ,.Matice Hrvatske". Tisak Karia Albrechta. 
Knjiga šteje jednoindvajset tiskanih pol, od katerih Markovičeva velezanimiva 
šttidija napobijuje deset pol. Po vnanjej obliki ta knjiga spadá mej najokusnejše 
tiskopise hľvatske, da, reči moremo, da se sme primerjati najclegantnejšim 
knjigam nemškim ali francoskim. Uže gledati to lepo knjigo je veselje! Kakor 
je znano, dobili so Stauka Vraza družabniki „Matice HiTatske" za leto 1880., 



Slovenskí glasnik. 323 



a poleg njega še petero drugih knjig. In vse to za 3 gld. ! Stanko Vraz prodaje 
se sedaj tudi v knjigarriah po 3 gld. zvezek. 

„Pohratimstvo, mesečni žurnál za književnost i náuku" imenuje se nov srbskí 
list, katerega v oblíki „Ljubljanskega Zvona" od novega leta ízdavajo dijakí veliké 
šole v Belemgradu. Letná nai'očnina mu je 4 gld. 

Ceško slovstvo. Največ pozornosti vzbudila je zadnjí čas knjiga pod naslovom 
„O živaté a píisabení Josefa Kajetana Tyla" spísal J. L. Turnovský. 
Saj je pa tudi res izvrstna slika življenja in delovanja jednega nabolj navdušenih 
domorodcev, kar jih je Češka imela, pa tudi jednega najnesrečnejših. Čitati se 
da kakor román, kajti opisuje nam Tyla človeka, rodoljuba, burno življenje 
pesnikovo in igralčevo. SI á de k končuje kritiko o njej v „Lumíru" želeč: 
,.Takov_vch kníh méli bychom míti vice". 

Koncern minuloga lota izdala je prvá Češka pisateljíca zdanje dobe E. 
Krásnohorská zbirko pesnij pod naslovom .K slovanskému j ihu". Pesni 
te so uže samé na sebí krásne, da, poleg Svätopluk Čechovih bajé najlepše; 
Krásnohorská je pa tudi poleg tega še pokazala kraj, kamor naj bi se českí 
pcsniki bolj pogostem obracali. Razen J. Kolečka se izmej češkíh písateljev 
nihče ne briga za južne Slovane. Niliče bi no mislil, da te krepke, junaške besede, 
globoki čut in zdraví nazori o življenji priliajajo iz srca ženskega. Ne more se 
povedati, katere pesni so lepše, ali junaške, bojne alí lírične . . . Pozná se, da 
je Krásnohorská s pridom prebirala srbsko národne pesništvo ter se iz tega 
neusahljivega víra pravé poezije veiiko naučila. 

Izšel je ravnokar francoski prevod „Babičke" od Božene Kapove. 
Knjižica, tiskana jako okusno, stane 1 gld. 50 kr. Morebiti ustrezamo slovenskim 
gospodičnam, jezíka francoskega zmožnim, če jim oznanjamo to knjigo. 

Mladi nadarjeni pisatclj Eduard Jelínek opísal je svoje potovánje iz 
Poljske z mrtvim prijateljem Jablonskim. „Vzpomínka na Boleslava Ja- 
blonského" odlíkuje se posebno po lepem zlogu in navdušenih mislih. Čisti 
dobiček je nameujen „ustanoví Jablonskega". 

Jako zanimiva je nadalje knjiga: „F r. Lad. Rieger, vodja češkega národa," 
spísal Jak. Malý. Kar je storil Rieger svojemu národu, ne da se kmalu in 
lehko ocenjevati. zategadelj morajo bití Čehi hvaležní g. Malému za to, kar jim je 
dal. S političnega stališča je dobro opísal Ricgerjevo delovanje ; a zasluge iijegove 
v literaturi, kí niso nikakor malé in zasluge o g'edališči češkem jáko so površno 
naznačené. Riegerjevega biografa čaká teško delo. 

„Bibliografický Vestnih", katerega v Pragí po jeden pot na mešec ízdaje 
Uihanek, potrebou je vsakemu, kdor so hoče seznanití s češko in slovansko 
literaturo ter se vestno briga za nje razvoj ; kajt' ta „Bibl. Vestník točno prináša 
naznanila o vsoh novih knjigah i novinali, objavlja vire životopisom písateljskim 
tor zaznamonuje vsako kritiko o tem ali ónem spisu. 

PjcckÍM KPy>KOin>. Uže v prvej števílkí „Ljubljanskega Zvona" opozárjalí 
smo svoje čitatelje, kako nepríčakovano hítro napreduje na slovanskom jugu 
znanjo in učenjc rnskega jezíka. Po Bolgarskej , Srbskej in Črnoj gori uveden 
je ruskí jezik oblígaten predmet v vse srednje šole. Tudi v Hrvatskej se osobíto 



324 Slovenskí glasnik. 



starčevičevski listi peíajo ozbiljno z ruskimi razmerami ter priporočajo svojim 
Ijuclem, da naj se pridno uče ruski. Ravno tako se tudi Čehi, osobito v Pragi 
trudijo, da bi se popolnem naučili raskemu jeziku. Uže pred dvema letoma osnoval 
je v Pragi znani leksikograf dr. Rank „Russkij krúžok", društvo ki ima namen 
„praktičeskoe izučenie russkago jazyka i razvitie obštenija meždu členami". 
To dľuštvo ima, kakor nam piše prijatelj iz Prago, okolo 100 družabnikov, največ 
Čehov, potem nekoliko bolgarskili dijakov in nekaj pravih Rusov. Družabniki se 
navadno shajajo po jeden pot na teden v „Umeleckej besedi", navadnem zbirališči 
čeških pisateljev, glasbenikov in umetnikov. Tu čitajo, pojó, deklamujejo ali pre- 
stavljajo kakšno igro, vse v ruskem jeziku; društvo ima tudi malo, a dobro 
in izbrano knjižnico rusko, v katerej se nahajajo vsi ruski klasiki, mnogo lepo- 
slovnili listov ľuskih in vse knjige, ki so preložené iz češkega na rusko, ali narobe. 
V dľuštvenem odboru šedé znani literáti in odličnjaki češki, predsednik mu je 
državni poslanec dr. Vašatý. Društvenih pravil §. 5. pravi, da razgóvorni jezik 
na navadnih zborih je ruski, a na občnih zborih morajo družabniki govoriti 
ali češki, ali nemški zato, da jih umeje — policijski komisár. In §. 26. celo 
govori: „§. 5. nelLza izmenjaťb, inače obštestvo budetr. zakryto." Društvenine 
plačuje se na leto po 3 gld. Vivat sequens! 

Rushe knjige. Naš slovenskí rojak g. O. Klemenčič, profesor na 2. gim- 
naziji v Sanktpeterburgu, spisal je, kakor čitamo v ruskili }iovinah, to šolsko 
knjigo: Upražnenija v perevodah s ruskago jazyka na latinskij dlja srednih 
klassov gimnazij i progimnazij. Spb. 1881. c. 70 k. — V. Dalj. Tolkovyj slovav 
živago velikorusskago jazyka. Tom vtoroj J — O. 2. ispr. izd. i značiteljno umno- 
žennoe po rukopisi avtora. Spb. 1881. 4o 1810 str. podpisnaja c. 20 r. — J. Žda- 
nav. Literatúra slova o polku Igorevé. Kiev 1880. (Ottisk iz universitetskih 
Izvéstij.) c. 50. k. 

Čítanka ruská in zgodovina ruské literatúre. Onim, ki se želé kratkim 
potom seznaniti z ruskim slovstvom priporoča se: Istorija ruskoj slo- 
vesnosti (2 dela, Spb. 1880, S rublje) in Istoričeskaja hristomatia 
novago perióde ruskoj slovesnosti 2 dela, Spb. 1880, 2 rublja 50 kopejk. 
Obe knjigi spisal je A. Galahov in naučno ministerstvo ji priporoča za srednja 
učiUšča. Dalje je spomina vredna tudi knjiga: P. Polevoj , Istorija ruskoj literatúry 
v očerkah i biografijah s risunkami i portretami I. del, stane 4 rublje. 



Urednikova listnica. G. J. K. v D. Ponujanega članka o potresih ne 
moremo sprejeti, ker nani je uže prof. Jesenko o tom predmetu poslal jako ob- 
širno, zanimivo intemeljito razpravo, katero začnemo v prihodnjej številki tiskati. 



„LJUBLJANSKI ZVON" stane vse leto 4 gld., pol leta 2 gld., četvi-t leta 1 gld. 
Nai'očnina pošilja se upravništva v „Národnej tiskarni" v X^ubljani. 

Založniki: J. Jurčič, in drugovi. — 'Za uredništvo odgovoren: är. I. Tavčar. 

Tiská ,.Niírodna ti.skaraa" v Ljubljani. 




Leposlovert in znanstYei\ lisť 

Izdajatelji : Janko Kersnik, Fr. Levec, dr. Ivan Tavčap. 



Leto I. 



V Ljubljani, 1. junija 1881. 



Štev. 6. 



„Ljubljanskega Zvona" založniki in izda- 
jatelji s tužnim srcem oznanjajo prežalostno vest, 
da je blagorodni gospod 

JOSIP JURCIČ, 

slovenskí pisntolj, glavnl nrediilk „Slovoiiskcmii Národu", iistanoviilk in solaslnlk „Ljuhljanáeniu 
Zronii", mestini odborník Ljubljaoski Itd. lid., 

porojen na Muljavi pri Krki na Dolenjskenn 4. marcija 
1844. leta, po dolgej in múčnej bolezni, prejemši svete 
zakramente za unnirajoée, 3. mája ob 9V4. uri zvečer 
mirno v Gospodu zaspal ter bil slovesno pokopan 
5. mája ob poluosmej uri zvečer pri LJubljanskem 
SV. Krištofu. 

V umršem Jurčiči izgublja slovenskí národ 
vzglednega in značajnega domoljuba, v političnenn 
boji neustrašenega prvoboritelja in osobito nedosež- 
nega pisatelja in pripovedovalca neumrjočih po- 
vestij in románov, a „Ljubljanski Zvon" žaluje za 
svojim prvim ustanovnikom in nenadomestnim vo- 
diteljem. 

Bodi mu lahka zemlja! 

Slovenskí národ, kateremu je umrši ves čas 
svojega življenja sveto slúžil ter žrtvoval mu svoje 
najboljše močí, hráni mu blag in hvaležen spomin ! 

V LJUBLJANI, 1. junija 1881. 










Rokovnjaéi. 

Historičen román. 

Po pokojnega Jošipa Jurčiča osnovi spisal Janko Kersnik. 

Dvanajsto poglavje. 

(Dalje.) 

„Ks ist cin entscliiedener I'usiim, <Ue 
Culturstufe eines Volkes nach sogenanutem Aber- 
glauben bemessen zu wollen. EutacUioden ist, 
dass hochbegabte Menschen dafiir viel empfäng- 
liclier sind, als flache HohlkOpfe, und odlo Mon- 
scheii, welche im innigen Zusammenhange mit der 
Nátur leben , weit abergläubischer sind , als 
schiniitzige Schlingel, welclio ihr Leben bloss in 
Knoipen, Kaffeehiiusorn und Thcateru zubringen, 
und 68 wirklich so weit gebracht liaben, dass sie 
zwisclien Glauben und Aberglauben keineii Unter- 
schied mehr machen, und in ihrer naivcn Aufrich- 
tigkeit niclit glauben konnen, dass Schmutzseelen, 
wie sie sie besitzen , zu eincm ewigen Leben 
bestimmt seien". 

Jeremias Gottlielf. 

,,Ue dam kmeta tako govoriti, * 
kakor mi govorimo, potom nastane 
fabulna stvar, katerej se morajo 
dati ideje, ki jili nemá". 

George Sand. 

akor smo uže omenili, zaukal je Blaž Mozol od veselja, ko 
je stopil na stezo, katera ga je vodila skozi gozd domov; 
kajti mislil je o vinopitji. 
Storii je komaj trideset korakov po gozdu, uže ga zašegetá nekaj 
v goltanci, a ne da bi pokašljal, — Blaž Mozol ni poznal kašlja, — 
nego nekaj tacega, kakor žeja; a tudi ne po vodi, — vode je bilo 
dovelj v bližnjem studenci, — nego žeja do vina, in Blaž ni bil človek, 
ki bi v takeni i)oložaji dolgo premišljeval ter na i)ľste štel: „Bi, 
ne bi" ; — vraga, saj je tiščal v levej pesti pet debelib, srebérnih 
kron, pošteno zashiženib, kakor je dejal sam pri sebi. 

ľoludne je bilo l)lizu, in solnce je ]n'ipekalo, kakor v i)asjih 
dnevih; domá Blaž tudi ni imel tacega opravka, da bi ga drugl ne 




J. Jurčič in Janko Kersnik: Rokovnjači. 327 



mogli brez njega izvršiti, in zato je takoj z mirno vestjo krenil na 
levo črez grič: vedel je, da ima Hudmanova Jera na Rovih dobro 
vino in tudi kaj suhega, da se prigrizne. 

Ko je deset minút pozneje stopil v krčmo k Jeri, našel je 
krčmarico v družbi z jedinim pivcera, voznikom Tele čnjakarjem 
iz bližnjega Radomlja, čegar voz in konji so stali pred hišo. 

Blaž se široko razkorači sredi izbe ter vpije na glas: 

„Hejo, Jera, vina gori! Pa ne tistega jesiha, kakor ga pije ta 
gostač tvoj, ki je več pri teW nego na česti, ta Ureh Telečnjakar! 
Vina gori, tistega starega iz kóta; „mi smo baróni, pijemo ga po 
kroni!" 

Rekši vrze debel srebem tolar na mizo, da je glasno zažvenketal. 

Voznik in krčmarica sta ga sprva osupneno pogledavala; 
naposled reče Jera sé smehom: „Kje si pa dobil tisto? Zaslúžil nisi ! 
Ali si Mozolki plátno ukral, ter i)rodal, ali pa si tistega vašega zeta 
opeharil?" 

„Kaj ukral! Kaj opeharil! Kaj govoriš, baba neumna? Zaslúžil 
sem jih, lehko zaslúžil, kakor bi jih bil za maslo vzel. Vina daj; 
kaj prašaš in postajaš? O ti rebro Adamovo, da bi te bil Bog pri 
miru pustil!" 

Krčmarica je hitela po vino ; vedela je, da bo dober dan denes, 
ko ima Blaž denár. 

Mozol pa je raej tem pobral tolar z mize, in ga potisnil v žep 
tako, da je bilo čuti, da tolar ni samec, nego ima še nekaj tovarišev 
notri. Voznik Ureh, ki je pavski 
kanonik-dekan Jurij Grabrijan in pa 781etni Novomeški prošt Šimon 
vitez Vilfan. Da sem si po njijinih postrežnih duhovnih pomočnikih 
tudi teh častnih starčkov poľočila o součenci Preširnu izprosil, umevno 
je ob sebi. 

In kaj sta mi naročila pisati? Kanonik Grabrijan, ki je iz 6. 
Novomeške šole v Ljiibljansko filozofijo prestopil, torej le v 7. (logiki) 
in 8. (fiziki) bil Preširnu sošolec, pravi: „Preširen je bil zelo nadarjen 
mladenič, najtalentiranejši mej vsemi součenci. Bil je lepe nravnosti ; 
do svojih součencev priljuden, prijazen in postrežljiv — zato smo ga 
tudi vsi spoštovali in Ijubili. Midva sva bila še posebe prijatelja, 
ker sva oba rada pesmice kovala. Časih je Preširen kako mojo Slo- 
vensko v nemško prestavil". Prošt Vilfan pa poroča: ,.Preširen je 
bil posebno talentiran, silno talentiran, mej vsemi sošolci najbolj. 
Vsi smo ga Ijubili. Prijazen je bil do vseh; zlasti prijatelja pa sta 
si bila s pokojnim Šimonom Volkom. Tudi midva sva si od mladosti 
do njegove smrti bila dobra. V prvih dveh latinskih šolah sva skupaj 
instruktorja imela. Začetkoma je bil to neki Miklavčié, umri kot dijak ; 
potem Šimon Pirec, Indijanskemu misijonarju Frančišku brat. Še 
pozneje kot odvetnik me je župnika v Kranjskej Gori obiskal. Mla- 
deniča Preširna vedenje je bilo pošteno. Ljubil pa je kratkočasne 
dijaške družbe, bil poln humora, zelo dovtipen in šaljiv. Svojimi 
vednostimi se nikdar ni ponášal; nikdar menj talentiranih součencev 
ni preziral : Preširen je bil ponižen, v resnici ponižen. Z eno besedo : 
Preširen je imel veliko lepih, žlahnih lastnostij ; le škoda, da je pre- 
zgodaj umri." 

Milo mi je ob.teh našega učenca Preširna tako slavečih besedah, 
prihajajočih iz teh čestitih ust. Zato naj končam poudarjaje ono 
Preširnovih vzglednih lastnostij, ki je vsakej pravej velikosti najza- 
nesljivejša podslomba. Součenec, velečastni starček Vilfan, nam priča: 

Duhoviti mladenič Preširen je bil „ponižen, v resnici ponižen!" 



336 Dr. H. Dolenec: Spoiniui o cirkniškem jezeru. 



Spomini o eirkniškem jezeru. 

Spisal dľ. H. Dolenec. 

IV. 




ušec rep zvija in se bráni, ali ubraniti ne vendar ne more sponi- 
ladi, da ne bi prišla z zelenjem in cvetjem. Povsod kali in poganja 
in gosto zelenje obrobi tudi hribe, na katere se jezero naslanja. 
Jezero upadá, tráva, big in trsica prirasto iz vode in skoraj ni vode 
videti na jezeru. Komur je mar prirodina krasota in prilika dana, naj bi 
nikar ne zamujal tili lep večer v to porabiti, da si najame čolnič 
na Otoku in se prepeljuje po Zadujem kraji. Kar zmoreta gozd in 
voda, vsa ta lepota je tukaj združená. Ptičev, žlahtnih pevcev, morda 
noben del gozdov po Javorniku in okrog Snežnika toliko ne zvábi 
kakor to zatišje. Po sredi se prepeljuješ in na obeh straneh jih vidiš 
in slišiš; ko se bolj h kraju pomakneš, koši te takoj očarajo, začuješ 
tudi šum in stok po gošči in oblaja te srnjak, katerega si s paše 
odpodil. Zalopota pred taboj in vzdigneta se raca in racman in jameta 
se krožiti, ker daleč od gnezda ne marata odleteti. Skoraj žal ti je, 
da se te boji in umiče žival in rad bi jej naznanil in povedal, da 
nisi sovražnik, da te premaguje naravna krasota in da prevoščiš 
vsemu, kar je Bog ustvaril, mir in blagi čut, ki je tebe obšel. Tako 
sam si in vendar toliko čutiš in obdaje te radost, kakeršne društvo 
in beseda nikdar ne moreta obuditi. 

Nehoté se špominaš nekdanjih časov, ko je še večja zver bivala 
po teh gozdih, in o katerih si čital v starejših knjigah posebno v 
Valvazorji in v popisu cirkniškega jezera gospoda pi. Steinberga in 
o katerej slišiš prepovedovati tudi še zdaj mej ijudstvom ob jezeru. 
Zdi se ti, da izpod gostega hoja j)ristopi k bregu širokorogati jeleň 
ki se i)azno ogledava, ako ga nihče ne bode motil, ko se misii na- 
pojiti in potem povalati na najbolj i)litvem mestu. Tam kjer je voda 
še bolj upala in je najgostejši big, tam je pravo mesto za divjega 
prasca, ki rije in se zabáva po svoje. In tam iz skalnaté votline, 
veliké Bobnarice, zdaj pa zdaj se ti bode prikázal povodeň velik mož, 
z brado črez pas in debelo gorjačo v roki. Vendar strah te ni, saj 
nisi krásna deklica, katere išče, celo ogne se te, z grdim i)ogledom, 
češ, da ga bodeš ovadil, in prekrižal njegove hudobne namene, stopi 



Dr. H. Dolenec: Spomini o cirkniškem jezeru. 337 



le dvakrát ali trikrát crez kameň in kost in zgine v gozd in tmino. 
AU (Tni oblak ti zagrne prija'zne misii, ko se spomniš krutega robstva, 
v katerem je trpelo tedanje Ijudstvo kakor povsod tako tudi in po- 
sebno okrog jezera. Plemstvo tujega roda se je zbiralo dostikrat 
posebno ob zimskem času na jezeru, gostilo in razveseljevalo se je po 
ledu in zabávalo gledajoč, kako so gladni tlačani najprvo led razse- 
kavali, potem pa po vodi in mej ledom nagi mreže vláčili in ribe 
lovili. Bojiš se, da ne bi začutil stoka in joka nesrečne družine, 
katero je revež zapustil potem, ko ga je múčna bolezen robstva otela. 
Vzdihneš globoko in se predramiš in ponosno se zamisliš, da je lepa 
doba nastopila in da tudi ti si se uže trudil, da rešiš slovenskí naš 
rod nasilstva in tujčeve pete. In zopet te navdaja rahli čut, spomniš 
se lepih trenutkov, katere si preživel spomladanjske večere v krogih 
navdušenih rojakov, in volná misel ti ustreza, da, kar naenkrat si zopet 
sam in deklica, prvá Ijubica, je pri tebi, zaupljivo te gleda, páde ti 
v naročaj, luna pogleda črez hrib, pa molčé se pomakne za oblaček 
in ko se zopet pokaže na Otoku, zvonček zapoje in te opomina tudi 
na daljno pot do doma. 

Ko sem po takem večeru proti domu šel, sklenil sem za trdno 
večje društvo za ves dan na jezero zvabiti, kar se je tudi zgodilo. 
In ne le enkrat, večkrat smo vse naložili na kmetské voze, potegnili 
do Jezera, tam pa v colne zložili in prepeljavali žene in otroke ter jih 
zopet izložili na lepem prostom za Otokom. Kar smo vendar še pozabili, 
smo si izposodili na Otoku in živeli smo kakor v raji. Vsega smo 
imeli dosti, kubali, pekli smo, otroci so se zigravali, dojenčki so 
prvikrat pod gostimi hojami pospávali, odrastení smo pa jn'epevali 
iii veselili se od srca. Le prehitro prehitro so minuli ti dnevi, in 
ko smo bili zopet na čolnib in na i)oti proti domu, ozirali smo se 
proti naglo priljubljenemu prostorčku. Skoda, da dosti poezije, katera 
nas je prevzcla, pogubili smo uže na potu, ko je postalo vse zaspano 
in sitno. Kar je bilo mladovi'a, spebano bi rado spalo, ali ni bilo 
preveč prostora, jedno je drugo dregalo, in o joj ! na vrhu proti 
Danám se nam je celo kolo snelo; jok in vrisk otroških in ženskih 
grl je bil nasledek. 

Ko smo se pa drugi dan in kasneje zopet zbrali in pomenili 
o prelepem dnevu na jezeru, slovelo je tudi sneto kolo mej vzviše- 
nimi dogodki. 



338 Dr. H.,Dolenec; Spomini o cirkniškem jezeru. 

Kres je pomenljiv čas tudi za jezero. Stari možje pomnijo leta, 
v katerih se je o kresu uže po vsem jezeru kosilo. Čim prej jezero 
vsahne, tem boljša tráva raste, Zatorej je okrog jezera okolo kresa 
vedno le o tem razgovor in beseda, ali upadá voda in se usuši jezero 
ali ne. Mene so ti pogovori zanimali, ali morda ne toliko zavoljo 
tráve, kakor zavoljo rac in kozie. Mihá je bil stalni poročevalec, ali 
v tem obziru nezanegljiv ali rekše nepotreben, kajti vsako leto je 
bilo sporočilo jedno ter isto: „Rac pa letos toliko, kakor še nobeno 
leto ne!" Tudi ni bil Mihá za poleten čas glavna osoba pri lovu, 
ampak stari A n ž e na Otoku. To uže zarad tega, ker lov na mlade 
race se vrši največ le okolo Otoka, kjer je največ jezera in kjer to 
najkasneje usahne. Kakor se voda bolj steká, tako se pomiče tudi 
žival za njo in ravno tik Otoka se vrši ob svojem času skoraj vsako 
leto najbolj čudná zanimljivost tega jezera, da kolikor ga je še, kar 
naenkrat je jame požró in vse kar je še malo ur poprej plávalo in 
gibalo po vodi in v vodi, kar mahoma na suhem ostane. Ni moj 
namen vsega in z vso natančnostjo opisavati, moral bi bil sicer tudi 
početi z opisovanjem lége, velikosti in jednakih razmer jezerovih in 
in vse to bi dalo obseg veliké knjige, nadaljujem le o tem, kar sem 
začel, prizore in osobe narisati, kolikor je v mojej moci in opozoriti 
prijatelje prírode in naše domovine na to, da bi si po mogočnosti 
privoščili gledati in širiti to, kar se redkokje nahaja. 

Otok sam na sebi in njegovi prebivalci bi dali pôvod premišlje- 
vanju in originalnim črticam. Bolj oddaljenih od sveta in osamljenih 
prijela se jih je neka posebnost, ki jih loči od bližnjih sosedov. Otok 
je kakor mala republika, navada je ustvarila postave in razmere, 
katerih vseh ne sraem svetu ovajati, kajti mogoče bi bilo, da bi jih 
jeli pretresávati praktični juristi in financarji in potera hoteli svoje 
studije loco rei sitae nadaljevati, kar bi gotovo ne koristilo domácej 
šegi. Dandenašnji kupujejo Otočani tobak in sol v Cirknici, še se 
pa spominajo starejši Ijudje, da je to narobe bilo. Za suho meso so 
se tedaj v gozdu preskrbovali, pravijo, da je bilo od pitanih jeleňov, 
katere so s svincem klali. Tudi sem zvedel na Otoku, da kráča 
od debelega medveda se práv malo loči od prašičje, samo da neko- 
liko bolje diši. Sploh so pa Otočani gostoljubni in kogar spoznajo, 
da mu je zaupati, ternu dosti povedo, kar se drugod ne pozve. Jaz 
sem bil dostikrat mej njimi, posebno pri Jršanovih sem bil vselej 
dobro shranjen, in tudi še potem, ko sem vrečo odnesel, katero so 



Dľ. H. Dolenec: Spomini o cirkniškem jezeru. 339 

mi mati enkrat posodili, da sem jo z racami napolnil, katero pa še 
zdaj iiisem vrnil, Vasica je skrita za holmcem, na katerem je cerkvica 
v sredi lepih smrek iii hoj, ki so tolike dorastie le zato, ker Otočani 
še pojma nemajo o umnem gozdarstvu. 

Najbolj sva se bila seznanila na Otoku s starim Anžetom, 
Nikar misliti, da je bil mož Bog ve kako star, bil je še le nekoliko 
črez petdeset let, ampak imel je iiže odrastle sinove in sin tudi uže 
otroke, zatorej je bil on uže „ta stari". 

Anžetov rod je bil čvrst na telesi in ravno tako na umu. Fantje 
so sloveli za najbolj zale okrog jezera in za dekletom je však rad 
še enkrat pogledal. Stari Anže je bil sportsmen, več ali menj tudi 
sinovi, njim je šla prvá beseda, kádar so si Otočani pripravljali naj 
si bode postno ali drugo meso. Kožarji iz laškega okraja bili so pri 
Anžetovih ravno tako znani kakor v domácej fari in gospodinja 
Anžetova je hodila zmirom s cajnico po svetu, v katerej se je pod 
navadno ruto nahajal najtinejši gozdni in jezerski pridelek. 

Anže je bil miren človek in kaj malih besedij; tudi gibal se 
je mirno, ali vse to kakor navaden človek; kadar je bilo pa treba, 
rinil je in storil kakor nihče drug. Kakor vsakemu pravému gozdarju 
bila je klada enkrat tudi njemu nogo zlomila. Ta noga je slúžila na 
Otoku namestu barometra in je po svojem gospodarji tudi meni 
večkrat bolje nazuanovala vreme kakor stoletna pratika. Anže se ni 
dal siliti, storil je rad in vztrajno, kar je bilo treba, posebno ako je 
človeku stregel, ki je bil po njegovej volji. 

Anže je kneze in grófove po jezeru prepeljával, poznal tudi 
dosti Ijubljanskih gospodov in vedel tudi dosti povedati o gospodih 
iz Bistre ter njihovih pravicah na jezeru in poudarjal je spretnost 
teh gospodov kakor strelcev. Ni bil nagel v sodbi kakor Mihá, kateri 
je povsod videl na tišoče rac in rib na cente, toda kadar je Anže 
rekel: „letos bo mladih rac", ali pa : „denes je pravi dan", takrat 
pa le v čoln pa po jezeru ž njim! 

Kadar je bilo več voznikov treba, . je Anže mej dogovorom 
navadno bolj zadaj stal, malo se glasil, ali takrat pa uže opazoval 
Ijudi in orožje in kadar je bilo besed zadosti, vselej je on določil, kod 
in kako da se bo vozilo. Čoln je bil v njegovih rokah pero. Nihče 
ni znal tako tiho voziti kakor on. Rekel je sam, da, kadar je vreme 
pravo in strelec zato, njega veseli voziti kakor fanta plesati. 



340 Dr. H. Dolenec: Spomini o cirkniškem jezeru. 



Zgodilo se je pa tudi, da sem Anžetii človeka izročil, katerega 
je uže črez uro nazaj pripeljal, dasiravno je bilo dosti rac in sapa 
pravá, ali kdor ni znal streljati, ternu je Anže tako ali enako povedal : 
„Gospod, pojva, vrniva se, midva nisva zato!" 

Lov na čolnih se začenja okolo sv. Jakoba, kadar mlade race 
letati počno. Prvi pogoj za ta lov je sapa. Ako té ni, race pred 
šumom, katerega čoln po gostej trsici napravlja, zletijo ali se pa plavaje 
umičejo. Kadar je pa sapa, dela ta po trsici toliko suma, da se race 
še le vzdignejo, ko je čoln uže toliko blizu, da jih ves strel doseže. 
Rača je trda žival in treba jo je do smrti pobiti, kajti ako le količkaj 
živa na vodo páde, potakne se ali pa odpláva po trsici in ni je več. 
Ako jih lovec dve tretjini dobi, kar jih pobije, sreča je vselej ugodna. 
Meni se jé zgodilo, da sem jih od dvaintrideset pobitih samo trinajst 
domov prinesel. 

Ravno tisti dan se nama je z bratom čudno dogodilo. Vozila 
sva se okrog Žirovniščice ; voda je bila visoka in dostikrat črez travo. 
Zapaziva za šopom trsice in tráve race in Anže me je skoraj práv 
do njih zavozil. Zletijo, ustrelim in na však strel je po jedna pala, 
prvá kakor cunja, komaj kakih dvajset korakov od čolna, druga pa precej 
dalje, ker sapa je bila huda in ni dala hitro pomeriti. Anže je pognal 
čoln do druge in res sva jo pobrala, čemur se nisva nádejala. Za prvo 
nama še mar ni bilo, da bi je ne našla in vendar je nisva. Získavala 
sva däleč okrog, večkrat na mesto prišla, kamor je padla, ali najti le 
je ni bilo. Zopet se vrneva na to mesto, Anže jame gledati v vodo, 
kakor bi hotel ribo zasaditi in res zažene veslo pod vodo in raca 
še s pretrganim bigom v kljunu splava na vrh. Le še toliko življenja 
je imela, da se je bila potuhnila in se za big poprijela, katerega 
tudi v smrti ni popustila. Kdor torej hoče na jezeru dobro opraviti, 
naj naprvo na to paži, da ne bode daleč streljal, malokedaj bo pobral 
raco, ako tudi páde in največkrat s strelom še také popodil, ki bi 
bile sicer morda počakale. Za njim le kragulji pobirajo, ki so vedno 
za strelcem, kakor gavran za orjačem. Kadar voda uže toliko upade, 
da ni več mogoče z colnom po trsici voziti, takrat se bliža tudi za 
race, ki še letajo ali so pa še góle, najhujši čas. Po trsici in travulji 
jih sledijo psi in jih lovijo; kar jih pa k jamám pribeži, v nevar- 
nosti so, da nastavljenim lovcem ne pridejo pred oko. Kar se rac 
bolj kasno izvali, ali pa goli, malo jih otide od vseh stranij pretečej 
opasnosti. 



Pr. L evstik:. Jezikoslovne fazpravô. 341 






Jezikoslovne razprave. 

Kupálo. 

Spísal Fr. L evstik. 
(Dalje.) 

inde v slóvniki za besédo: sobotka, f., das Johannisfeuei', 
Sonnenwondefeuer, podaje zanímljivo mesto iz poljskega pisa- 
telja s konca IG. veka: „u nas w wiliia š. Jana niewiasty 
ognie palily, taúcowaly, špiewaly, djablu czešč i modle czyniac; tego 
obyczaiu pogaúskiego do tých czasów w Polszcze nie chca opuszczac, 
ofiarowanie z bylicy czyniac, wieszaiac po doraach i opasuiac sie nia, 
czynia sobotki, palác ognie, krzeszac ie deskami, aby byla prawie 
swiatnosč djabelska, špiewaiac piesni, tancuiac." Marcina z Urzedowa 
herbarz czyli zielnik, 1595. leta, na 32. str. 

Evo poljske sobotke, evo tiidi slovénskega krésa, kakor se 
praznuje v Kranjcih, in evo ruskega kiipála! Brez malih razlík 
zeló takó pri nas delajo na kresni večer še zdaj, kadar zapále jako 
velik ogenj, ki ga ne kúre samo ženské (niewiasty), kakor ga niti 
Poljakom néso, ker mislim, da z besedo „niewiasty" hoče Martin „z 
Urzedowa" le povédati, da so k sobotkam najrajše tékale ženské 
glave, katere se povsod in vedno drzé starih obíčajev, starih vraz in 
starih beséd mnogo trdnéje, nego li možáki. AU mladina obojega spola 
prepéva, plese ter preskakuje kresni ogenj tudi niej nami, a namésto 
„bylice" ali „metlíke" (artemisia, Beifuss) imajo „práprot", katera 
našim rojakom zdaj uže ne rabi v darovanje (ofiarowanie) solnčnemu 
bógu, a na hiže (po domach) jo vender tudi obešajo, ker jo po nekih 
krajili na kresni večer vtikajo v streho nad svojimi vráti in razstílajo 
po tleh v stanícah, v katere se navadno shaja družina po kmetih. A tí 
običaji néso povsod jednaki, ali poganski so povsod, če tega tudi zdaj uže 
ne čuti krščeni Slovéu, kateremu je starega solnčnega boga dávno 
izpodrinil sv. Ivan krstník, ki prostim Ijudém slove „krsník",' kakor 
bi to l)ilo namesto „kresník", da je zatorej tudi syetníkovo ime národu 
pomoglo, hitréje pozabiti prvobitni značaj in vzrok tega bojeslovnega 
obréda. Toljski pisatelj je 1595. leta še vrlo dobro pámetoval, 
da je „sobotka" ostanek poganskega čaša (obyczaiu pogaúskiego), 

23 



342 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 

in zato velí: „djabhi czešc i modle czyniac" (zlódeju čast in molítev 
činéč); kajti poljska beseda: m o d ta, f., znači: molítev, das Gebet, 
in še vedno se govorí: czynic modly do Boga, zu Gott beten, ker 
je po zdanjem govorjenji uže navadneje : modly, f. pL, das Gebet, nego 
li staréjši, nekdaj tudi obični obraz : modla, f. sing. Bandtkie, slownik 
L, 90., 4543.; a beseda: modla, f., poljski znači tudi: Gôtzenbild, 
čemur je morda prispodobiti novoslovénsko besedo: molík, m., der 
Gotze, das Giitzenbild, ker takó izrékajo po mnozih krajih okolo 
Ríbnice in Lašč, a po drugód: malí k m., kakor se nahaja i v knjigah, 
kar je po mojej sodbi vender le nepravílno; kajti molík je namésto 
m o dl í k , in takó tudi : m ô 1 i t i , v. impf., beten, namésto : m ô d 1 i t i , 
kakor poslédnjo besédo Korošci po nekatere kraje rés govoré .^e zdaj ; 
češki: m odli t i se, v. r. impf., poljski: modlic si e, v. r. impf., 
beten; primériti je i češki: m o dl i kati, v. impf., anbaltend bitten, 
m odli k, m., priímek moški, modlic, m,, der Beter, m odli čk a, 
f., die Beterin; ein kleiner Gotze. Jungmann. Zatorej né pritegniti 
Miklošiču, ki v staroslovénskem slóvniki na 361. str. uči: „nota: 
malik (maliik, malíka),*) statua, Meg., idolum, Meg., malus génius, 
lex., hišni malik, lar, lex. ; echo: malik letí (es wiederhallt), 
Oberkr.; malikova služba, Trúb., malikovati. Trúb.; croat. 
malik, maličac, maličic, spirito folletto(Poltergeist,Kobold), 
Veglia, Glasn. 1860. II. 8.: hoc germ. est originis, cf. ags. mael, 
signum, imago. Ztschr. 7. 225., Pott 2. 1. 293." — K ternu je dodati 
novoslovénski priímek: Malič, líca, m., in glagol: zmalíčitl, 
corrumpiren, z m a 1 í č i t i se, ausarten, namésto : v z m a 1 í č i t i : mlada 
je še ta dékla, pa vender uže vsa zmalíčena (verdorben); séme se je 
zmalíčilo; siná so hlapci zmalíčili. V Laščah. Jaz bi menil, da je 
trebé ločiti besede: molík, der Gotze, das Gôtzenbild, moli- 
k o v ä t i , v. impf., Abgotterei treiben, m o 1 í k o v a služba, der Gotzen- 
dienst, od besed: hišni malik in od hrvatskega: malik, maličac, 
maličic, der Kobold, ker poslédnje besede imajo podstavo: mal u, 
adj . , klein ; ruski : malíčenokú, nka, m., der Dcäumling ; češki : 
malik, m., malíček, č k u , m., ein kleiner Mensch, Jungm. ; kajti 
národ misii rés, da je vsako bitje te vrste šibkega in zeló kratkega 
telésca, némškl: Heinzelmännchen, Wichtelmännchen, novoslovénski 
pod Iírnom: skŕkljič, Erjavec v letop. Matice slov. 1880.1. na 

*) Kolikor jaz vém, nikdér ne izrékajo: maluk, malíka, nego povsod: 
malik, malíka, in poleg tega: molík, molíka. 



Fr.Levstik: Jezikoslovne razprave. 343 



187. str., od glagola: skrkniti, v. pf. zusammenschrumpfen, skr- 
čiti se, v pf., isto; primári novoslovenski: krculj, cljá, m., ein 
dicker, das heisst, ziisammengedräugter Klotz. V Dolénjcih. 
Semkaj bi jaz tudi vmestil besedo: malík, das Echo, ker tu in 
tam národ še zdaj méni, da z odmévanjem človeka oponaša skrkljič, 
ki se skrije v grmovje ali za skale. Spomína vredno je, kar gospod 
profesor Trdina o malíki piše v „Novicah" 1859. leta na 815. str., 
kder poroča, da Ijudjé otoka Krka (Veglia) vede posebno dosti 
povédati o njem, ki jim slove tudi mali c inmaličac. Velik naga- 
jívec je ter nekaj podoben kranjskemu skrkljiču (škratu). Prebi va 
najrajši po gozdéh, kder neprestano človeški glas oponaša (das Echo). 
Kdor glasno govorí, po hvósti gredé, tému je malík naglo za petama 
ter ga napástuje, kolikor more. Zaljul)ljene déklice draži posebno 
rad. Izza grma jih začne klicati z Ijubovníkovim glasom, a kadar 
se mu priblížajo, takój se drugdé oglási, da napósled vse zmetene 
samé ne znajo, kod hode. ter se zbadajo in praskajo ob trnije 
po gošči. Z večera zahaja tudi k Ijudém v hiže, da jésti dobode; 
a vzprijéto večerjo pošteno plača. Vedno je vesél ter po ves dan 
plese po skalah ali se vrtí na kacem strmem róbi, tudi cesto po žiti ; 
a najbolje stvorí, kdor ga ne odganja, ker mu povrne vse, kar je pokvaril. 
Malík je ma j h e n , bel, skočan, prijazen deček, oblečen v pisano suknjico, 
ki mu do kolena séza, a pokrit z rudečo kapico. On vé za vse 
základe, in obtorej ga še zdaj zalázuje mnogo tacih, ki so novce ali 
raztóčili ali jih nikoli néso imeli. Težko ga je ujeti. Kdor ga ima, 
ta mu zapoveduje, kar hoče, a on vse stvorí. Vrhu tega človeku 
slúži do njega smrti, ako mu je v zastavo dal svojo sénco, katera 
malíku pomaga, da ne umerje in da vedno mlad ostaje; a brezsénč- 
nik potem hira ter ne otide zgodnjej smrti (malus génius). Po člo- 
veškej duši vender ne hrepení. Môči ga je tudi kupiti in zapretí v 
skrábijco (škatlo), izpod katere potlej vsako jutro páde zlatník. V 
zapôri sedí malík, a drugi Ijudjé víde jáščerico,*) mramôrja, múrina 
ali polha (hižni malík). A ta kúpnja je človeku veliká grehota. 
Lehko ga je tudi priklicati; najbolje mu je tri kráti na kljuko zazviž- 
gati aU na razpotji zapiskati v novo piščal, kadar so vŕbe mežévne; 

*) Jáščerica, f., clie Eidechse. Okolo Škofje Loke govoré: jášerca, f., 
namesto: kúšar, šarja, m., kúščar, ščarja, m., a pravílno bi trébalo, da ta 
beseda slove: gúščer, ščera, m., kajti staroslovenskí je: gušteru, m., in 
poleg tega staroslov. tudi: jašterica, f., die Eidechse. 

23* 



344 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 



a človek bodi tedáj sam, ter ne imej nič božjega in svetega pri sebi, 
ker se tega bojí ter beží tudi zvonov, cérkev in križev. Takó piše 
gosp. profesor Trdina. O neraškem posodili tu nikakor né misliti, in 
tudi vprašamo: kakó li mogó pojmu anglosaské . besede : mael, das 
Zeichen, das Bildnis, ustrézati vsi raznolični pojmi, kolikor jih je v 
naštétih slovénskih besédah? Kakó sé je iz tega poródil pojem „Echo"? 
A vsa uganka je z láhka ugánena, ako pristanemo na to, kar smo 
uže povedali, da se je namreč pomešala beseda: molík, der Gotze, 
das Gotzenbild, z besédo: malík, das Wichtelmännchen, der Kobold. 
— Vrnímo se na popréjšnje! Poljaci so se pri svojih sobotkah tudi 
molíli, brez dvojbe solnčnemu bógu ; a mej nami je to zamrlo, menda 
uže dávno. Ako je Martinu stvar bila rés do konca znana, kakor 
vse káže, ter ako ga uméjerao práv, to se je iz njega besed učiti, 
da so Léhi kresnô gramado zažigali z „divjim ognjem", ukrésavši ga 
z deskó ob deskó: „palác ognie, krzeszac ie deskami," kar se je pobož- 
nému pisatelju zdélo posebno vražje, „swiatnosé djabelska." 

Kakó Istrani blizu Pazna praznujo kresni večer, to nam gospod 
J. V., katerega smo dolžni zahvaliti o mnozih lepih zbirkah narodnih 
stvaríj istranskih, pripoveduje v letop. Matice slov. 1878. leta v 
III. snopíči na 136. str. Kar je ondúkaj čitati, povzemímo na tem 
mesti nekoliko po svoje. 

„„Ťukaj ne ložévajo tolicih kresov, kolikeršne po kranjskej 
deželi. V krés davajo sosódi však po malo kakovega trnja (morda 
tudi brínja?), da je večji plameň. H krésu pride mnogo Ijudíj, 
moških in ženskih, mladih in starih. Staréjši samo stojé okolo ognja, 
a mlajši, posebno pastirji in pastiríce, primši se za róke, stvore okrog 
plamenéčega krésa kolo in plešó ples „kolo", vrtéč se zdaj na désno, 
zdaj na levo, vzpevajóč pésenco, katera je tu zdolaj zapisana. Kadar 
krés pogorí, stopi mladec jeden po jeden iz kola, katero se takój 
zopet zveže; a on se izvije kolu pod rokami, preskočí žarjávico ter 
na onej stráni smukne ven, zopet kolu pod rokami ; jednako on stvorí, 
kadar nazaj gredé preskočí ogenj ter se z nová v kolo zajdete. Za 
njim skačó drugi jednako, dokler se ne napojó, nasmejó in utnide. 
Uméje se, da ne skáče, kdor ne more ognja preskočiti. 

Mej plesanjera pojó to pésenco: 

Gôvi, gôri, božji krés ! I svetomu Ivanu 

Da nam bude tuka ples Na velikú slávu! 

Bógu na čast Mi imamo tu plesati, 



Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 345 

Bábinomu jánjcu Priko krésa skoči; 

Čast i hvalu dati. Bábin jánjac 

Bábin jánjac Zimu nam odnosi; 

Okoľ krésa skáče; Bábin jánjac 

Bábin jánjac Leto nam donosi."" 

Crospod J. V. dostavlja, da „baba" znači „zimo", a bábin „jánjac" 
da zaznamenáva „vzpomlád". Né težavno razuméti, da je torés; ali 
ob enem se je treba tudi vprašati, ako je baba „zima", a jánjec ako 
zaznamenáva „vzpomlád', kakó je to, da više stojéčo pésen prepévajo 
o kľési? Ob tem gôdi „se dan obési", kakor govorí naš prosti 
národ, ki hoče s tem reči, da se zdaj leto obrača zópet na zímo, 
ker se uže zopet kŕče dnevi, kateri so vedno rástli od božíča do tega 
čaša. Ali né velíko brezumje, o prvem nastopi zimskega približávanja 
krožiti vzpomládnjo pésen? S krátka, če tudi ne dvojimo, da je ta 
popévka rabila rés bogočastnemu obrédu poganskemu, vender se v 
starodavnosti nikakor né mogla prepévati o krési, nego levzačétki 
v zp o mladi, sušca méseca; kajti 21. dan tega raéseca solnce stópi 
v znamenje nebeskega ovna ali jánjca (tudi Nótranjec in Dolénjec 
govorita : j án j e c , j á n j c a , m., der junge Widder, namésto : j á g n j e c , 
jágenjca, staroslov. : jagnící, m., agnus.) A to je „bábin jánjac" ! 
Ob tem čaši je po nekaterih krajih slovanskih zémelj, rekše v Poljacih, 
Lužičanih, Šlezacih, Čehib, Moravljanih in Slovacib, še zdaj obíčaj, 
smrt v podobi staré „babe", narejene od „slame" ali „raztrganih 
krp", iz vasí „odnašati", zunaj ali jo „utopiti" ali „sežgati", a namésto 
nje „donašati leto", rekše polétno dobo, h katerej prístoji tudi vzpomlád. 
Priméri : 

Bábin jánjac zimu nam odnosi; 
Bábin jánjac leto nam donosi. 

Ta obíčaj se káže tudi široko mej Nemci, kateri so ga morda 
vender le pobrali od Slovanov, da-si Grimm tega nikakor ne pritégne, 
ter po svoje ga imenovali „das Todaustragen". Smrt je tukaj isto, 
kar zima, katera se zove tudi baba. Zatorej srédopostno srédo 
Hrvat*) in Slovén „bábo reže" ali „žaga", samo, da je „rézanje" 
utegnilo k nam priti od Romanov, ker tudi po š])anskej in vlaškej 
zemlji nahajamo navado, srédi pošta bábo rezati, „segare la vecchia". 
Grimm, Deutsche Mythologie 452. V Tržíči pod Ljubéljem Gorénjci sré- 
dopostno srédo s kacega brda v potok zatočé sod, poln vode in kamenja, 



*) Antona Versuch iiber die Slaven 2, 66 v Grimmovej knjigi: Deutsche 
Mythologie 453. 



346 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 

tergovoré, da kotalicajo vehtro-babo. „Glasnik" 1859. leta I. 78. 
Tu je namesto slovanské babe-zime viezlo nemško bajeslovno 
bitje: (lie Fraii Berchta, katera se više mej Gorénjci imenuje tudi 
péhtra-baba. 

Vrhu tega v kranjskih Slovénili o mesopústi, navadno v pepel- 
níčno srédo, sploh sežígajo ali pokopávajo Kórenta ali Pusta; kajti 
nekateri kraji ga „sežígajo", a drugi „pokopávajo", in tod mu velé 
„Púst", a dnigód „Kórent". Mladcl v to delo zgradé „slamnega" 
moža, po nekod obléčenega tudi še v „raztrgane krpe", ter ga ali 
„utopé" ali „sežgó" mej skakanjem, smehom in sálami. Okolo Krškega 
v Dolénjcih ga poprej zapále in potlej vrgó v Savo ; a Gorénjcem je 
namesto moža dovolj samo kak snop ali véhiit (pušelj) goreče slame 
na drogi; po drugih gorénjskih sélib zapále staré metle in govoré, 
da sežígajo „Pusta". Okolo Vídrije ga z visocega skalovjá mečó v 
strmo globíno, ker ga je ondod prepovédano žgati. Né lehko dvojití, 
da po nevédnosti, kadar je bilo uže mnogo vekov minólo od poganskih 
časov, nam je stopil Kórent ali Púst namesto babe ali zime, ter da 
zatorej nahajamo tudi tukaj ostanek vzpomladnjega praznovanja svojih 
nekrščenih pradedov. Kakor „babo-zimo", takó i „Kórenta" ali „Pusta" 
naréjajo od „slame" in „raztrganih krp", ter ga ali „utápljajo" ali 
sežígajo". 

Ako prejšnjo istransko popévko razglédamo tanje, vidimo, da 
razpada na dve polovíni. Prvá séza do konca gránesa: „čast i hvalu 
dati", a druga od tod pa do zvršétka. Pazljiv čitatelj nájde takój, 
da so prvo polo víno kesnéje semkaj ali iz kake druge pésni pri vleklí, 
ali da je, kar se zdi verjétneje, bas v to naméro zložená v poznej 
dobi, kadar uže néso razuméli pésni j delati, kakor jih je znal starej ši 
zárod; kajti v njej se nam káže, rekel bi, kakor ves drugačen svet, 
nego li v drugej polovíni, kar se namrec dostaje notranjega stvora 
in samih gránesov, ki se mej sobój razmenjávajo, kakor se jim zdĺ, 
imejóč ta po dve, ta po tri, ón po štiri trohajske stope z moškim 
ali ženskim koncem ; a pet stop néma nobeden. Ženski odmor se rés 
nahaja po srbskem obíčaji konci druge stope. Zanímljiv je posebno 
prvi gránes, ki ima toliko duhá po našej planínskej slovénščini, 
da bi se ga bil mogel izmisliti sam Dobravčin. „Gôri, gôri, božji 
krés"! Né li to zeló takó, kakor: „stojaj, stojaj, Petrograd" ? Á 
Dobra včinu se godí krivica! Ali némamo tudi slovenské národne 
pésni: „pléši, pléši, črni kós"? Ni druga polovica istrauske popévke 



J. Siaré: Fisma iz Zagreba. 347 



né ostala vsa, kakeršna je bila iz prvíne, ker je vánjo trébalo spraviti 
„krés", kateremu ob svojem rojstvi né bila naménjena. Jedíni zadnji 
štirje gránesi, — štirje, kakor jih namreč piše gospod J. V., imajo 
nepokvarjeno prvobitno lice. Vender se je v tej polovíni od kraja 
do konca vsaj ohranila nekdanja méra, ki je pravá srbská, junaškim 
pésnim obíčajna, z odmorom ženskim za drugo stopo: 

v u . <J u . u 

Bábin | janjac j| leto | nam dojnosi, 
kakor : u _ v/ „u u — u 

Sastala se |l četir'i tábora. 

Povpraša kdo, zakaj li smo govorili o tej popévki tóli obšírne 
ter o njej potratili več beséd, nego li se razno komu zdĺ potrebno 
in vredno? Zgodilo se je za tega delj, če tudi smo rés krenili nekoliko 
v strán z odniérjenega póti, ker smo hoteli pokazati, koli je človeku 
treba pazljivemu biti o vsacem raziskavanji ter še posebno tedáj, 
kadar je na vrsti slovansko bajeslovje, s katerim se je védnost jela 
mnogo prepozno baviti. Zanímljivo je videti, kakó se je krščeníkom 
v poznéjših létih poneumélo, bajeslovno popévko, naménjeno vzpomlád- 
njemu času, kadar solnee na nebi dospeje ovna, preložiti na solnčni 
l)raznik o krési, kateri je prvi začetek zimske dobe. Vrhu tega so 
nekdaj učenjáki trdili, da mej vsemi južnimi Slovani uže nikdér né 
ostalo ni sledii ni tirú o starem poganskem običaji, odhod mrzle zime 
ter ob enem prihod blage vesne svetkovati s posebnim obrédom 
(Grimm, Deutsche Mythologie 447) ; a konček te istranske pésence ter 
slovénski običaji o mesopusti in srédi pošta nam glasno svedôče, da 
je to nekdaj bilo tudi južniin Slovanom rés navadno, ako ne povsod, 
vender vsaj po nekih krajih, a zeló verjétno je, da povsód, koder so 
bívali Slovéni, Hrvati in Srbi. 

(Dalje prihodnjič.) 



Pisma iz Zagreba. 

Piše J o s. Staré. 
III. 

r+ň||^ se je po lanskem potresu ves svet zanimal za našo nesrečo, 

prebirali smo radovedno poročila o našem Zagrebu, da vidimo, 

^1 kako tujci o njem sodijo. Nemci, ki se radi ponašajo s svojo 




„temeljitostjo", poslali so k nam risarjev in pisarjev, da bi njihovim 
časopisom preskrbeli „izvirnih" in zanesljivih poročil. Kmalu na to 



348 J. Staré: Pisma iz Zagreba. 

smo V nemških listih ugledali milé nam podobe naših cerkev, trgov 
in vsega mesta; ali takoj smo na njih opazili tu;li stvari, katere je 
dodala domišljija „temeljitega" nemškega poroče valca. Na Savi videli 
smo ladje na jadra, kakeršne smo došlej vajeni videti le v našem 
Primorji, a mimo Zagreba se za zdaj še ne vozijo drugi brodniki, 
nego včasih kak kranjsk splavar. Ne bi marali, da nam je potres 
res iztrebil in iiravnal Savo ter brodnikom odprl pot do samega 
Zagreba. Obilno bi nam povrnil škodo, ki jo je napravil, a prihranil 
bi nam mnogo skrbij in novcev, katerih bo še treba, predno bodo 
savski parniki prisopihali k nam po prekopu, ki ga snujejo zvedeni 
domoljubi. Kadar bomo to doživeli, takrat bode omenjena podoba 
resnična, za zdaj pa je le slika naših želj. Ko smo si ogledali slike, 
mikalo nas je še bolj, da čitamo, kaj piše poročevalec, in zopet smo 
našli gľdih pomot. Najbolj smo se jezili čitajoč, da ima naš hrvatski 
Zagreb nemško gledališče. Nemci, kateri Hrvate večkrat sodijo po 
pravljicah o Trenkovih pandurih, gotovo se niso temii čudili, kajti 
nemogoče bi se jim zdelo, da bi takšen národ imel svoj Talijin hrám. 
Toda jako bi nas bolelo, ko bi se tudi mej Slovenci našel kdo, ki 
bi verjel krivim poročilom nemških časopisov. Prosimo torej domo- 
Ijubnega čitatelja, naj se denes z nami potrudi v zagrebško gle- 
dališče, da se prepriča, kaj je resnica. 

Po jako ličnih in lahkih stopnicah, ali pa po gladkej z drevjem 
obsajenej stezi pridemo na Strossmajerjevo šetališče, od koder se 
tvojim očem odpira prekrasen razgled, s kakeršnim se le malokatero 
mesto more ponašati. Pod teboj stoji novi Zagreb z lepimi svojimi 
stavbami, dalje proti jugu pa se razprostira rodovitno Posavje, ograjeno 
z zelenimi goricami, na katerih raste Slovencem tolikanj priljubljena 
vinska kapljica. Kakor sreberni pas vije se sredi bujnega polja bistra 
Sava, hči našega Triglava, ki nas Hrvate, Srbe in Slovence vkljub 
vsem nasprotnim silám veže sinove jednega jedinega národa. V tem 
ko ti se oko ne more nagledati prijaznega kraja, izgubljeva se tvoj 
duh nehoté v pretekle čase. Grozni Tartari in strahoviti Tiirki divjajo 
po mirnej dolini, jok in stok nesrečnega Ijudstva para ti srce, nebo 
se sveti od gorečih vasíj, a bela Sava zarudela je od človeške krvi. 
Vse to so nekdaj Zagrebčani morali gledati z griča, na katerera ti 
zdaj stojiš, in če tudi se je od tedaj marsikaj izpremenilo, širok 
šeststoletni stolp za teboj je še zdaj živa priča, kako so Hrvati nekdaj 
leto za letom prelivali kri za vero in narodnost svojo. 



J. staré: Pisma iz Zagreba. 849 

Pa pustimo žalostne spomine iu ločirao se od krasnega razgleda, 
kajti zadnji čas je, da gremo, kamor smo se namenili. Prišedši okolo 
starega stolpa, vidimo na konci ravne ulice veliko guječo. To so ti 
Ijudje, ki silijo v gledališče. Ker smo si uže prej preskrbeli vstopnice, 
prerili smo se srečno do svojih sedežev. Ni se še začelo, ali uže samo 
zagrinjalo ti káže, da tu vláda hrvatska muža, a nikakoľ ne nemška. 
Slika na zagrinjalu káže nam lep poetičen prizor iz vsakdanjega 
življenja hrvatskega Ijudstva. Na tleh šedi ded slepec z goslimi v 
roci; poleg njega vnuk njegov, ki ga vodi od vaši do vaši, da živa 
knjiga národu prepeva zgode in nezgode njegovih prednikov; nad 
njim pa v zraku plavá pevska vila, kakeršno si Ijudstvo predstavlja 
v svojej domišljiji. V tem zadoni godba in sami znani glasovi, hrvatski 
in slovenskí, ogrevajo ti domoljubno srce, da bodeš s pravim čutom 
gledal in slušal, kar se bode na odrú godilo. Zagrinjalo se odgrne 
in pred teboj se razvijajo prelepe slike iz hrvatskega življenja. Kažejo 
se ti pravi hrvatski značaji, moški in ženskí, mladi in starí, v veselih 
in žalostníh dnevih, kakor jíh rodí sedanja usoda hrvatskega národa. 
Gledališče je polno, da se nihče ne more ganiti, in vendar je vse 
tako tiho, kakor da ne bi níkogar bilo. Rekel boš, gotovo se „(jrra- 
ničari" — tako se namreč zove igra — denes lU'víkrat predstavljajo. 
Radostno tí zavracaní, da ne j)rvíkrat, ampak — stotikrat! Pľi])rosta 
ta igra, kí níkakor ni umetno dovráena dráma, dožívela je v dvajsetih 
letih ravno sto predstav, kakor še nobedna druga, in vselej je gle- 
dališče bilo tako polno, da se je mnogo Ijudij, ki níso več dobili 
prostora, moralo domov vrníti. Kaj je vzrok tej nenavadno veselej 
príkazní? boš radovedno prašal. Nič druzega nego to, da nam igra 
káže domače značaje ter dobro znane in razumljive i)rízore íz sedanjega 
narodnega življenja. Le takšna igra more ganiti in navdušití veliko 
večíno poslušalcev, kí níso inieli prílíke, da bi so v šolah seznanili 
z zgodbami raznih časov in národov, ter niti v knjígah níso čítali, 
kako živé in mísHjo tako zvaní visí stanoví. Lessíng je to uže pred 
sto letí izprevídel ter učil, kako se ímajo i)ísati neinške igre. Kar 
veljaNemcem, to velja vsakemu drugemu národu in tudi nam. Hrvatski 
„Graničari" so ternu najboljši dokaz. Bog daj, da bi skoraj imelí več 
takšnih íger! 

Toda, dragí čitatelj, nikar ne misii, da na našem gledalíšči ne 
znajo druzega predstavljati, nego priprosto kraetsko življenje. Iz obil- 
nega repertoira hrvatskega gledališča mogli bi ti našteti dolgo vrsto 



350 J. Staré: Písma iz Zagreba. 

klasičnih in modernih, veselili, resnih in žalostnih iger vseh omikanih 
národov. Ne verjamemo, da bi, razen na Dunaji in Pragi, še kje 
na kakem nemškem odrú avstrijskega cesarstva „Tartufa", „Sappho", 
„Ljudevita XI.", „Gradjansko smrt" in toliko druzih iger znali in 
mogli bolje predstavljati, nego naši hrvatski umetniki v Zagrebu. 
Kdor je našega Mandrovica videl na odrú kot Ljudevita XI., ta hrvat- 
skemu gledališču ne bode druzega želel, nego da bi mu Bog še ranogo 
mnogo let ohranil tako dovršenega umetnika, katerega naj bi marljivo 
posnemali vsi njegovi mlajši tovariši in tovarišice. Po takšnih pri- 
kaznih bi človek sodil, da so na Hrvatskem od nekdaj imeli samo 
hrvatsko gledališče, ali žal, bilo je drugače. V slavnem Dubrovníku 
in druzih dalmatinskih mestih so res sinovi in hčere najimenitnejših 
rodbin nekdaj predstavljali hrvatske igre; toda nemilá usoda, ki je 
lepo hrvatsko Primorje izročila silnému beneškerau levu, omejila je 
razvoj hrvatske književnosti kmalu na sam Dubrovník, in hrvatska 
dramatična vila ni mogla črez veliké sovražne ograje zleteti daleč 
gori v Posavje, kjer je turški meč itak zatri vse kali višje duševne 
omike. Ko se je pa krepki hrvatski národ po stoletnih krvavih bojih 
otresel turške sile, jela ga je tlačiti druga mora — tujčeva peta. 
Komaj da sta zadnja potomea preslavnih Zrinjskih in Frankopanov 
na morišči poginila, in uže se je v staré hrvatske gradove začel po 
tujih vojaških častnikih vrivati nemški jezik. Sinovi starih hrvatskih 
rodov ženili so se z nemškimi plemkinjami in kmalu so v „višjih 
krogih" jeli predstavljati — nemške komedije, pantomíme in žive 
slike. Tako se je lahkoživno plemstvo v teku osemnajstega stoletja 
čim dalje, tem bolj ločilo od ostalega hrvatskega národa, ki se ni 
zmenil za spolzke gosposke zábave. Še bolj se je nemščina ugnezdila 
za vláde cesarja Josipa II., ki je ukázal, da ima nemški jezik biti 
službeni jezik pri vseh javnih oblastih njegovih dežel. Takrat so prvi 
nemški „komedijaši" prišli v Zagreb, in mestna gosposka jim je hoté 
ali nehoté morala dovoljiti, da so napravljali nemške gledališčne pred- 
stave, Odslej so Zagrebčani vsako zimo noter do leta 1860. imeli 
nemško gledališče, v katero so hodili samo aristokrati, vojščaki, višji 
uradniki in tuji trgovci, a pravi hrvatski meščani niso marali zánje, 
zato ker niso znali nemški. 

V tem se je po malem tudi bližal čas za hrvatsko gledališče. 
Prvá javna hrvatska i)redstava je bila takrat, ko so v Zagrebu 
praznovali konec Napoleonove sile; za priprosto Ijudstvo pa so ob 



J. Staré: Pisma iz Zagreba. 351 

cerkvenih godovih po večernicah korarski pošli napraví jali malé „kome- 
dije" v kakej kuriji, kjer so točili vino zagrebških korarjev. Večji 
poinen za razvoj hrvatske dramatičiie umetnosti imajo hrvatske pred- 
stave, katere so vsigdar doinoljiibni bogoslovci napravljali však predpust 
v zagrebškem semenišči, kamor so smeli dohajati samo pozvani gostje. 
Nekatere teh iger oliranile so se v rokopisih. Za primer omenjamo 
tu dve. Leta 1803. je v seminišči „pisan in prikazan" : „Miszli 
Bolesznik iliti Hypondriakusch. Jeden igrokaz vii treh pokazih", a 
leta 1809: „Greneral Vitezovich i nyegov szin Rittmeister. Jeden 
vojachki igrokaz vu chetirili pokazeh." 

Prvo hrvatsko gledališko driištvo je leta 1841. sestavil ravnatelj 
Izákovi c, ki je s svojimi tovariši igral nekoliko v Zagrebu, nekoliko 
po druzih hrvatskih mestih. AU sreča mu ni bila milá, in kmalu je 
moral zopet razpustiti malo svojo družbico. Na to se je hrvatskemu 
gledaliŠĽU v Zagrebu tako godilo, kakor zdaj slovenskému v Ljubljani 
— igrali so dobrovoljci, mej katerimi je leta 1845. prvikrat nastopil 
obdarovaní J o s i p F r e u d e n r e i c h , ki je i)o čudnih zgodah in nezgodah 
pozneje postal tako rekoč utemeljitelj sedanjega gledališkega dru- 
štva. Leta 1846. je ravnatelj nemškega gledališča za malo nagrado 
najel nekoliko domačih dobrovoljcev, da je z njihovo pomočjo napravil 
včasih kako hrvatsko predstavo, ki mu je vselej obilno napolnila 
prazni žep. Želja po rednem hrvatskem gledališči pa je bila od dnó 
do dné večja in leta 1847. je dramatiéni pisatelj in rodoljub d r. 
Demeter pri zagrebških narodnjakih nabral toliko dobrovoljnih pri- 
neskov, da se je z nová osnovalo malo hrvatsko društvo od sodmerih 
údov, ki so pa tudi morali sodelovati pri nomških predstavah. Viharno 
leto 1848. ni bilo za mirni razvoj književnosti in umetnosti, in omen- 
jeno hrvatsko dramaticno društvo je zopet razpalo. Hrvatske dobro- 
voljne predstave je nekoliko čaša potom ravnal domoljubni Albert 
Striga, ki se je sam odlikoval kot dober pevec; ali novo politične 
razmere osmodile so kakor pomladanska slaná nežne kali narodnega 
kulturnega razvoja in tudi na dramatičnem polji jelo je veneti prvo 
cvetje. Nemški ravnatelji so sicer morali i)o enkrat na teden naprav- 
Ijati hrvatske predstave, ki pa niso imele druge vrednosti, nego to, 
da so bile hrvatske. Leta 1858. pa novi podjetnik nemškega gledišča 
ni bil več vezan dajati hrvatskih i)redstav, a hrvatski igralci so si 
morali po širokom svetu iti krulia iskat. Mej njimi bil je tudi vrli 
Josip Freudenreich, ki je leta 1857. napisal tolikanj obljubljeno in 



352 J. Staré: Písma iz Zagreba. 

uže omenjeno igro „Graničari". Na tiijem vedeli so lepe zmožnosti 
tega hrvatskega dramatičnega iimetnika bolje ceniti in le domoljub- 
nemu njegovemu srcu imamo se zahvaljevati, da se je pozneje za 
zmirom povrnil v svojo domovine. 

Bilo je letá 1860., ko je raznim avstrijskim národom zasijalo 
solnce boljše priliodnosti. V mladih Hrvatih je kar kipelo in ko se 
je neki večer v nemškem gledališči zagrinjalo odgrnilo, začelo se je po 
vseh prostorih strašno síkanje in ropotanje, proti odrú pa se je iisula 
raznovrstna „toca", ki je nemško gledališče zá zmirom pokopala. Zdaj 
je napočil pravi čas hrvatskemu gledališču in skrbni domoljubi so 
takoj pisali na Dunaj Freudenreichu, naj pride domov. Ravnatelj 
gledališča „an der Wien" dolgo ni hotel pustiti vrlega umetnika, ki 
se mu je bil na več let zavezal; naposled je pa vendar le odjenjal, 
in Freudenreich bil je zopet v dragem mu Zagrebu, kjer ga je čakalo 
mnogo težavnega dela. Izkušnje, ki si jih je pridobil po svetu, došlé 
so mu dobro in v kratkem času je sestavil novo hrvatsko gledališko 
društvo, kateremu je ob jednem bil učitelj, redatelj in ravnatelj. Kako 
se je na to hrvatska dramatična umetnost dalje razvijala, priča nam 
sedanje stanje narodnega gledališča v Zagrebu. Však omikan národ 
bil bi ponosen na tako dovršen závod, kakeršen je naš Talijinhram; 
mi pa smo ga tem bolj veseli zato, ker je „naše gore list". Prostor 
tega lista nam ne dopušča, da bi govorili o vrlinah posameznih gle- 
dališčnih údov, od katerih so nekateri uže zdaj pravi umetniki, drugi 
pa bodo prej ali slej postali. Nestor naših igralcev, Josip Freudenreich, 
je zadnji čas jako oslabel, a dne 27. aprila tega leta je dokončal 
usodepolno svoje življenje, katero je malo dnij })red smrtjo sam opisal. 
Tu poudarja mej drugim posebno to, da je pravi koreniti Hrvat, sin 
hrvatskih roditeljev, a nikakeršen „dotepeni Švába", kakor bi kdo 
mogel soditi po nemškem njegovem imenu. Kako národ vé ceniti 
njegove zasluge, pokazalo se je najbolj pri svečanem pogrebu, kate- 
rega so se udeležili ražni zavodi, društva in vsa riajimenitnejša gospoda. 
Začetnika hrvatskega gledališča torej ni več, ali njegov duh živi v 
Ijubeznivej njegovej hčerki Dragici, katera od dné do dne bolj nai)ľe- 
duje in je uže zdaj lep cvet hrvatske dramatične umetnosti. Pravá 
bisera našega gledišča pa sta Adam Mandrovič in Marija 
Ružička. Kakor smo uže prej povedali, Mandrovič je dovršen 
umetnik ki je lepi svoj umetniški dar najbolj raz vil v „Lj u de vitú XI." 
od Délavignea. On svoje naloge do dobrega premisli in se jih nauči, 



J. staré: Pisma iz Zagreba. 353 



a potem jih predstavlja realistično s toliko dramatično silo, da se 
mora ganiti vsako najbolj okamnelo srce. Razeíi tega pa je Mandrovic 
tudi izvrsten ravnatelj, ki paži, da se vsaka najmanjša naloga reši, 
kakor treba ; in le njemu gre hvala, da v hrvatskih predstavah vidimo 
ono lepo harmonijo, katerej se tuji gostje ne morejo dosti načuditi. 
Drugi ponos našega gledališča je tragedica gospa Marija Ružička, katera 
ima toliko prirojenega daru za dramatično umetnost, da se jej ni 
bilo treba mnogo učiti. Tudi ona je z dovŕšením svojim igranjem 
in vernim oponašanjem značajev jaseň dokaz, da se hrvatsko gleda- 
lišče more izkušati z vsakim drugim, Mej ostalimi udi hrvatskega 
gledališča se najbolj odlikujejo gospe Bajza in Saje viek a, gospo- 
dični Perisova in Kraljeva, ter gospodje Milan, Fijan, Sa- 
je vie, Ban in drugi. Poleg tega izvrstnega dramatičnega društva 
pa imamo v našem gledališči tudi navadno opero, o katerej bomo o 
drugej priliki izpregovorili nekoliko besed. Za danes omenjamo le to, 
da tudi opera zadovoljava vsem trjatvam višje glasbene umetnosti. 

Iz tega kratkega črteža prepričal si se, dragi čitatelj, da nam 
narodno hrvatsko gledališče podaje vse tíste užitke, kakeršnih omi- 
kani človek zahteva od dramatične umetnosti, in kakeršnih nam nobedno 
potujoče nemško društvo ne bi moglo dajati. Dramatični predstav- 
Ijalec pa je zato dandenes pri nas tako spoštovan, kakor však drug 
človek v kakej državnej službi. Da bi se obdarovaní mladeniči tem 
rajši posvetili dramatičnej umetnosti, utemeljil je deželni zbor poseben 
penzijski základ za iznemogle in doslúžené igralce, Kadar dobonio 
tudi še dramatično šolo, za ktero so vneti donioljubi uže delj čaša 
poganjajo, bode nam obstanek in daljni razvoj naše dramatične umet- 
nosti za zmironi zagotovljen in naše gledališčno društvo se bode moglo 
tako pomnožiti, da bodo manjši oddelki mogli na kak čas hoditi v 
druga hrvatska mesta v goste. 

Radovedni čitatelj bi nas tu utegnil vprašati, imamo li v Zagrebu 
za našo na vse stráni razvito dramatično umetnost tudi dostojno gle- 
dališče ? Na to mu v krátko zavrnemo, da némamo. Staro poslopje 
je uže slabo in premajhno, kajti zidali so je nekdaj kot zabavišče 
za Zagrebčane, a niso mislili, da mu je v kulturnem razvoji hrvat- 
skega národa namenjena še kaka višja naloga. Želja po novem gleda- 
lišči je torej živa potreba, ki se ne da več odlašati. To je ves národ 
izprevidel, in uže se z neverjetnim navdušenjem nabirajo dobrovoljni 
prineski za novo gledališče, ki se bode še to poletje jelo zidati. Stavbni 



364 J. Tjfľjdiiif,: Yer^ke bájke na Dolenj skem. 



umetnik Helmer dela osnovo ter je vse stroške preračunil na pol 
miljona. Polovica te veliké svote je uže zagotovljena, drugo polovieo 
pa bode za vsako narodno podjetje viieti hrvatski národ sam zložil. 
Blizu deset tisoč rodoljubov obvezalo se je, da bodo skoz pet let ysak 
dan dajali krajcar v ta plemeniti namen. Krajcar na dan ni mnogo, 
ali v petih letih zneslo bode 180.000 gld. ! Drugi so kot temeljitelji 
novega gledališča darovali po 1000 gld. enkrat za vselej, a prevzvi- 
šeni ban Pejačevié obljiibil je vsako leto po 1000 gld. Razen tega 
bodo pevska in druga društva po vsem Hrvatskem v isti namen 
napravljala zábave in predstave. Dober vzgled dalo jim je nekoliko 
níladih zagrebških g'ospodov, ki so na korist novega gledališča dne 
1. mája t. 1. osnovali v parku Maksimiru velikánske Ijudsko svečanost, 
katere se je udeležilo blizu deset tisoč Ijudij od najnižjih do najvišjih 
stanov. Vstopnine plačalo se je po trideset krajcarjev in vendar je 
črez dve tisoči goldinarjev čistega dobička. Tako si svesten in domo- 
Ijuben národ zna sam pomagati po starem hrvatskem pregovoru : 
„zrno do zrna pogaea, kameň do kameňa paláca". 



Verske bájke na Dolenj skem. 

Priobčuje J. Trdina. 
(Dalje.) 

36. Ko je mati Kúre n ta nosila, šla je na Trško goro na 
božjo pot in prosila Boga, da bi podaril tri dobrote otroku, ki ga bo 
rodila. Naj bi bil v tistej umetnosti, ki ga bo najbolj veselila, mojster, 
da svet še ni takega videl; naj bi ga Ijudje, kamor bi prišel, radi 
sprejemali in naj bi v svojem življenji vsaj toliko dobrega storil, da 
bi mogel priti v nebesá, če ostane práv samo za vráti. Ker je Kuren- 
tova mati tako pobožno molila, so se jej vse tri prošnje izpolnile. 

Kurentu se je zdel kmetiški stan preveč trd in težaven, zato 
se je izučil rajši za kováča. Kováči so vsi pijanci, pijanec je bil 
tudi Kurent. Smrdelo mu je vsako delo, tudi kovaško. Tem rajši 
pa je godel in gosti je znal tako lepo, da svet še ni takega videl. 
Živel je lahko brez truda, ker so ga povsod radi iméli in ga vabili 
na vsako veselico. To je bil direndej, kjer so pele Kurentove gosle! 
Kdor je to godbo le od daleč zaslišal, začel je plesati, naj je bil 



J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 355 



mlad ali star. In če tudi ni hotel, je plesati moral, ker so mu 
jele noge kar samé drencati in poskakovati. Tako moč je imel Kurent 
v svojih goslah! Ali dostikrat je pa Ijudem tudi nagajal injimdelal 
kvár in sramoto, da so ga hudo preklinjali. Ženské so nesie v mesto 
v košarnah jajca na prodaj. Kurent pride za njimi in jim zagoďí. 
Babe začno od radosti vriskati in plesati, košarne jim popadajo na 
tla, da se jim vsa jajca pobijejo. — Pastirji so^iskali po trnji in 
grmovji tičjih gnezd. Kurent se prikáže in jim začne gosti. Ubogi 
pastirji skačejo, se vrte in preraetavajo po trnji, da so bili kmali vsi 
razpraskani in krvavi. — Tlačani so spravljali grajsko mrvo. Ko se 
oglasijo Kurentove gosle, jeli so plesati in so plesali brez oddiha, 
dokler privrši nevihta in jim vso mrvo premoči. Gospoda to zve in 
gre napovedat koscem hudo kazen, ki jih čaká radi te samopašnosti 
in nemarnosti. Ubogi tlačani pokličejo na pomoč Kurenta, krivca 
preteče kázni. Kurent se približa gospodi in jej zagode. Graščak 
zgrabi svojo gospo, njegovi sinovi svoje sestre in šlo je hop, hop! 
na okolo po trávniku. Gospodi se pridružijo še enkrat tudi tlačani 
in še mnogi drugi Ijudje, ki so prišli gledat in poslušat. — V nedeljo 
je pop Ijudi ostro sváril, da naj se skrbno ogibljejo nevame družbe 
negodnega Kurenta. Kurent to zve, pa hajd v cerkev ! Bilo je ravno 
veliko opravilo. Komaj je začel gosti, popadajo Ijudem bukve in bro- 
janice na tla in vsa cerkev se spremeni v plesišče. Pop je hotel Ijudi 
karati, ples pa sine v noge tudi njemu, držeč v rokah sv. zakrament 
vrtil se je pred altarjem kakor obseden. To je bilo strašno pohuj- 
šanje ! Kurent ni hodil rad v cerkev in še zdaj ko je prišel, bi bilo 
bolje, da bi bil doma ostal. V peklu so se budiči uže zanaprej veselili, 
da bodo dobili méd-se tako izvrstnega umetnika. Poslali so k njemu 
svojega prváka, tistega budiča, ki na eno nogo šveplje. Hudič pozdraví 
Kurenta v ime vse peklenske družine in mu pove, s kakim veseljem 
ga v peklu čakajo. Kurent prime gosle in veli: Kdor je vesel, naj 
tudi plese ! Začel je brenkati in prvák vseh hudičev je moral plesati. 
Za švepasto nogo to ni majhna reč. Hudič prosi Kurenta, da bi pre- 
nehal ali poredni godec se ne da tako brž preprositi. Hudič je javkal 
in tulil, da je bilo groza. Godba in ples sta trajala ves teden. Kurent 
je pozabil na jed in pijačo, tako silno ga je veselila ta kratkočasnica 
s hudičem. Izpustil ga ni prej, dokler mu niso omahnile trudne 
roke. V peklu so se ga zdaj nebáli veseliti, noč in dan so budiči 
premišljevali, s kakimi strahotami ga bodo trpinčili in mrcvarili, kadar 



356 J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 



jim V pest príde. Zdelo se jim je sploh nemogoče, da bi utekla nje- 
gova duša njihovim parkljera. 

H Kurentu prišla sta Kristus in sv. Peter. Kurent je bil velik 
grešnik, ali kar je imel, dal je iz srca rad svojemu bližnjemu. Pogostil 
je Kristusa in sv. Petra, kar je najbolje mogel. Kristus ga vpraša, 
če hoče za povračilo nebesá. Kurent se lepo zahvali in veli : Nebesá 
mi tako ne odidejTt, daj mi mesto njih rajši tri druge darove. Daj 
mi najprej to, da s tega-le stola nihče ne bo mogel proč iti, razen 
če jaz dovolím. Podeli tako lastnost tadi tej-le črešnji pred kovač- 
nico, da nihče ne zleze z nje drugače kakor z mojim privoljenjem 
in tako blagoslovljen naj bo — to je moja zadnja prošnja — še moj 
kovaški meh; kar vánj pride, da ga ne bo smelo zapustiti, dokler 
bom jaz živel, brez moje volje in vednosti. Kristus da Kurentu 
darove, za katere ga je prosil in gre s sv. Petrom dalje. 

Kmali potem prišel je h Kurentu berac in ga je prosil za milo- 
ščino. Kurent veli: denes je záme vesel dan. Prejel sem tri lepe 
dari, pa bom dal tudi tebi vse, kar premorem. Moje hiše se berači 
ogibljejo, ker menda vedó, da nič nemám. Denes pa sem nekaj bolj 
založen. Prinesel sem s svatbe kračo, bokal vina in plašč, ki so mi 
ga podarili veseli svatje, da me na pôdu ni zeblo. Ná — vse to je 
tvoje ! Berač poje kračo, popije vino in ogrne plašč. Kurent veli : 
Čakaj malo ! Morebiti že dolgo nisi nič poskočil, móram ti staré ude 
malo ugreti. Vzel je gosle in začel gosti, berač pa je plesal s takim 
veseljem, kakor ga še nikoli ni začutil, kar je bil na svetu. Na ves 
glas je, hvalil Kurenta, da mu je napravil tako srečen dan in prosil 
s sklenenimi rokami Boga in vse svetnike, da bi blagega kováča, 
kadar umrje, vzeli k sebi v nebesá. 

Kurentu se je bližala zadnja ura. Hudiči niso mogli pričakati, 
da bi k njim sam prišel pa so poslali pónj svojega švepastega prváka. 
Hudič pride v kovačnieo, se zareži hudobno Kurentu in mu veli, da 
naj se pripraví na pot. Kurent pravi : Ni taká sila, usedi se na ta-le 
stôl, da se malo odpočiješ. Švepec bil je truden in se usede. 
Kurent razbeli klešče in ga začne tako neusmiljeno ščipati in žgati, 
dá mu se vse peklenske múke ne zdé senca trpljenja, ki ga je moral 
zdaj prebiti. Zastonj se je skúšal od stola odtrgati ali s stolom vred 
pobegniti. Rotil se je Kurentu z vsemi peklenskimi kletvami, da 
nikdar več ne bo blizi prišel, če ga izpusti. Ko se je Kurent že 
utrudil, mu dovoli, da naj se slobodno pobere, od koder je prišel. 



J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 357 

Mesto enega príde kmali potem celo krdelo hudičev po Kurenta. Njih 
vodnik mu veli, da naj gre brž z njimi, ker je do pekla precej daleč, 
na potu nemajo nikogar, ki bi jih hotel pogostiti, radi njega nečejo 
stradati. Kurent povabi budiče, če so lačni, naj se nazobljejo lepih 
črešenj, kterih visi vse polno pred kovacnico. Hudiči planejo na 
črešnjo in začno zobati. Kurent pa sklice družino in vse sosede in 
udri! po hudičih s koli, drogi, sekirami, vilami in z vsakim drugira 
orožjem, ki so ga mogli dobiti. Hudiče so tolkli, bodli, sekali, suvali, 
dokler so mogli roke gibati. Ko jim Kurent dovoli zlesti z drevesa, 
tekli so s tako silo, da so se eden cez druzega prekopicevali in se 
Ijudje niso mogli nasniijati. Kmali potem pa prigrmi po Kurenta 
mesto enega krdela cela peklenska vojska, Kurent veli hudičem, d a 
drugače ne gre z njimi, kakor če mu pokažejo pravico, da ga smejo 
vzeti. Hudiči prineso pismo in reko Kurentu, da naj ga prebere in 
se sam uveri, da imajo res pravico ga vzeti s sabo. Kurent vzame 
pismo in ga vrze v meh. Hudiči šinejo za pismom v meh in zdaj 
je imel Kurent pod svojo oblastjo vso peklensko vojsko. Poiskal je 
tisto kladivo, ki je bilo med vsemi najtežje in velel je tudi svojej 
družini, da naj mlatijo po hudičih, kar jim sile zmorejo. Ko so se 
utrudili, so nekoliko počivali, potem pa lotili se dela iz nová in tako so 
hudiče noc in dan nabíjali in mečkali, dokler je Kurent živel. Po 
smrti se je obrnil najprej proti nebesom. Sveti Peter pa mu veli, 
ker ni hotel nebes, ko so mu bila na ponudbo, naj si gre iskat pre- 
bivališča v peklo. Kurent neče delati nikonuu* nadlege in koraka 
brez strahu i)roti peklu. Ko ga straža zagleda, oznani brž hudičem, 
da pride Kurent. Hudiči se prestrašijo, zaklenejo peklenska vráta 
se vpro vánja in jih tišče s tako močjo, da jim kremplji prederó 
vráta in se j)omole še na ono strán, Kurent vzame kladivo in jim 
zatolče kremplje k vratom. Vmivši se pred nebeská \Tata prosi sv. 
Petra, da bi nm vsaj toliko odprl, da bo videl, kaj in kako je notri, 
Sv. Peter mu odpre ; precej za vráti zagleda Kurent plašč, ki ga je 
bil dal beraču in zraven plašča kravo in bokal vina. Po bliskovo 
puhne na plašč ^ in se nánj usede, Ko ga sv. Peter začne proč goniti, 
zavrne ga Kurent z besedami: Bog je dal tako pravico, da však na 
svojem slobodno gedi. 

37. Kristus je šel s svojimi učenci skoz vinograd. Prepovedal 
jim je, da naj nikar grozdja ne trgajo. Ko so prišli iz vinograda, 
veli Kristus svojim učencem: Pljunite na ta-le krožnik! Vsi učenci 

24 



358 J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 

pljunejo samo sline, sv. Andrej pa s slinami tudi jagodo. Kristus mu 
reče: Prestopil si mojo zapoved, jedel si tuje grozdje, zaslúžil si 
smrt na grmadi. Sv. Andrej spozná svoj greh in se zdaj pokesa. 
Molčé znese drv in zapalivši jih sam se na grmadi sežge. Truplo 
mu zgori, nesežgauo ostane le srce in nekaj jeter. Kristus spravi te 
ostanke v robec in veli gospodinji tiste hiše, v katerej je hotel pre- 
nočiti s svojimi učenci : Prosim vas, da mi shranite ta robec ali Bog 
varuj, da bi pogledali, kaj je v njem ! Te besede sliši mlada deklica, 
do'mača hči. Vsa zvedljiva pogleda v robec in zdajci jo obide čudná 
slast do pečenega srca in koscev jeter, Ali komaj jih poje, z a č u t i 
s e no s e čo in čez 9 mesecev rodi — sv. Andreja. Pravijo, da mu 
je bila za njegovo trdo pokoro dana milost, da bi se bil lahko še v 
tretje rodil, ali ni hotel. V telesu druge matere ostala mu je vsa 
pamet in zavednost, ki jo je imel v prvem življenji, pa se je dobro 
spomínal, kako hudo je bil žejen vseh devet mesecev. Takega trpljenja 
ni hotel več prebiti. 

38. Kakor imajo črevljarji svoja lesena kopita in golenice, tudi 
krojači nekdaj niso merili z nitjo, ampak s težkim lesenim môžem. 
Neki krojač šel je nekam daleč s takim lesenim môžem. Sreča ga 
Bog v beraškej podobi in vpraša, kako mu je? Krojač odgovori 
ponižno: E práv težavno. Móram iti nekam daleč delat, pa me je 
to orodje tako upchalo, da komaj diham. Bog pomagaj ! In Bog je 
ponižnemu môžu pomogel. Dal mu je misel, da je začel meriti z nitjo 
in si tako svoj stan olajšal. Kmali potem sreča Bog črevljarja, ki je 
nesel s sabo svoja kopita in golenice. Bog ga vpraša, kako mu je? 
Črevljar odgovori osorno: Kaj me vprašaš? Saj te nisem prosil, 
da mi pomoreš. Svoje orodje nosim lahko brez tebe. Ta napuh je 
zakrivil, da se čevljarji ne morejo znebiti svojih nerodnih in težkih 
kopit in golenic. 

39. Judež, izdajalec Kristusov, bil je gosposk krojač. Škarijot 
mu se je reklo za to, ker je rabil — škarje! Judež si je veliko 
zaslúžil, ker je slano računal in prodajal ostanke sukňa čižmarjem. 
Tako delajo gosposki krojači še dan današnji, zato jim vele Hrvatje 
po pravici: „krájači", to je po naše kradljivci ali tatovi, (lloko- 
delska búrka.) 

(Dalje prihodnjič.) 



Fr. Zbašnik: Trioleti. 369 



Trioleti. 

Zložil Fr. Zbašnik. 

L 

Če bridka žalost polni ti srcé, 
SkrJváj od sveta sam sobój jo nôsi; 
Nobena solza líca ti ne i*ôsi, 
Če bridka žalost polni ti srcé! 
Tolažbe od Ijudíj nikdar ne prôsi, 
Kaj méni svet za tuje se gorjé! 
Čc bridka žalost polni ti srcé, 
Skriväj od sveta sam sobój jo nôsi! 

Sočutja zdaj človéštvo vže ne zná, 
Izginila Ijubezen je iz sveta; 
Vse rine se do zlatega teléta, 
Sočutja zdaj človéštvo vže ne zná! — 
Umira lakoto naj vbogih čéta, 
Nobeden grížljaja jej ne podá: 
Sočutja zdaj človéštvo vže ne zná, 
Izginila Ijubezen je iz sveta! — 

II. 

O ne povešaj milih mi očíj, 

Iz njih življenje moja duša pije, 

Nesrečen sem, če svit se njih mi skrije, 

O ne povešaj milih mi očíj ! — 

Če luč pogleda tvojega ne síje, 

Mrtvó je vse, vse hira, vse medlí — 

O ne povešaj milih mi očíj, 

Iz njih življenje moja duša pije! 

Kar skrito v dnu je tvojega šitú, 
Ljubó v očesu modrem ti odséva; 
O daj mi zreti, sladká moja deva, 
Kar skrito v dnu je tvojega srcá! 
Tvoj násmeh drugim srca naj razgréva, 
Dvoúmna so nasméha známenja: 
Kar skrito v dnu je tvojega srcá, 
Ljubó v očesu modrem ti odséva! — 



24* 



360 Dr. I. TavCar: Otok in Strugá. 



m. 

Od tebe proč obracal sem okó, 
Zatíral sem, kar mi je v prsih tlelo; 
Ko nate le mi srce je gorélo, 
Obracal proč od tebe sem okó! — 
Da upanje ne steče se veselo 
Nikdár, znal dobro sem, zato 
Od tebe proč obracal sem okó, 
Zatíral sem, kar mi je v prsih tlelo! 

V usode knjigi pisano stojí, 
Da póti najina na dvoje grésta. 
In tí da bodeš druzemu nevesta, 

V usode knjigi pisano stoji! — • 
Pozabi mene, bodi njemu zvesta, 
Solzá naj ti očésa ne kalí ; 

V usode knjigi pisano stojí, 

Da póti najina na dvoje gresta! — 



Otok in Struga. 

Noveleta. 
Spisal dr. Ivan Tavčar. 
(Dalje.) 
VIII. 
Kontesa Serafina svojej sestričini Luciji. 
ako sem s čudnim svojim sosedom v dotiko prišla, sem Ti 
uže písala. Ravno tega baróna sem- še potrebovala pri svojem 
dušnem stanji ! Resnica pa je, da sem se uže skoraj privadila 
zimskega svojega življenja. Ločena od vsega sveta, navezana sem 
čisto na svojo osobnost. In to mi zadostuje. Kaj mi hoče življe- 
nje v mestu ? Tisti večni plesi , tiste razsvetljene dvorane polne 
dolgočasnega modernega ženstva, ki se nevoščljivo opazuje ter bori 
s svojimi oblekami, polno tistih skrbnih mater, ki si sladké obraze 
napravljajo jedna proti drugej, za hrbtom pa ostré sodbe izrekajo 
jedna o drugej ! Kaj mi hoce vse to ? In pa še le tisti drobni gospo- 
dici, z dolgimi nožicami po parketu drsajoči, s katerimi vse lahko 
govoriš, samo nič pametnega ne! 




Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 361 

Ti veš, Lucija, da mi je pokojni moj oče, gróf Milan, uzor 
vsega krasnega. Spomin njegov mi je veličastno drevo, okrog katerega 
se obvija trta moje duše proti večnim nebesom! Pri tem spominu 
pogreznejo se gróf Egon in druga taká bitja v raorje vesoljnega 
pozabljenja! Takoj, ko sem bila prišla tu sem, bile so moje misii 
pri njem, ki je nekdaj tu živel in tu na Otoku umri! Lucija, sedaj 
se mi dejanje moje matere dozdeva še silovitejše ! Kako je pac mogoče 
pozabiti tacega moža, kakor je bil moj oče, pokojni gróf Milan! 

Spominaš se gotovo še cerkve, sloneče na rebri nad Strugo. 
Pisala sem torej gospodu župniku, da bi ondi bral mašo v spomin 
njega, ki me je nekdaj v življenji tako Ijubil. Čestitega gospoda 
prosila sem tudi odpuščenja, ker nisem bila sprejela njegovega obiska. 
Došlo mi je prijazno pisrao, da se je maša uže oznanila po vaséh, 
in da se bode slúžila ta in ta dan. 

Tisto jutro pa je Ijudstvo od vseh stranij hitelo k cerkvi jiad 
Strugo. Ko sva z župnikom, starim in bojazljivim gospodom, ki si mi 
ni úpal pogledati v oko, dospela tijíi, bila je uže zbrana množica na 
pokopališči. Tik cerkvenega vboda pa sem videla prizor, ki je takoj 
raztogotil mojo dušo. Vsa čutja v meni so se razburila nad pogledom, 
ki se mi je odkril tedaj ! 

„Oj, tu je barón Konštantín s svojimi bolniki," dejal je župnik. 
In prijazno je pozdravil čudnega tega zdravnika. Bil je obdan z vso 
bólnico. Tipal žile, gledal jezike (oprosti, ali pisati Ti móram vse, 
da bodeš vedela ceniti plemenitega ranocelnika !) ter jemal umazano 
zavite otroke v svoj naročaj. Preiskoval je vse bolnike vse fare, ki 
so se tiščali okrog njega, ter zrli mu v obraz s strahom in upi. Ali 
meniš, da me je pogledal^! Kar zmenil se ni za moj prihod, in ni 
86 dal motiti pri zdravniškem svojem opravilu. Stari gospod na mojej 
stráni je govoril nekaj o usmiljenem Samaritanu ; mene pa je pretresla 
groza, in hitela sem mimo, da bi ne zrla dalje prizora, s katerim se 
je omadeževala rodbina tako starega pokolenja. 

Potem se je pričela sveta maša. Njemu v spomin, ki je bil 
tako dober, in tudi tako plemenit človek! Ni sence ni na njegovem 
imenu! In molila sem iz globokega srca k nebu, ter čestila neskon- 
čnega lioga, da mi je ohranil si)oniin njegov. Lucija! kaj bi l)ilo z 
mánoj, da némam teh spominov? Ves čas mej svetini opravilom stala 
mi je kakor svetnika jasná njegova podoba pred duhom! 



362 Dr. I. Tavóar: Otok in Strngá. 



Po maši je moral župnik s svetim obhajilom v goro. Prosil je 
odpuščanja, cla me ni mogel spremiti do doma. Ostala sem nekaj 
čaša v cerkvi, ter čakala, da se je razkropila množica. Bála sem se, 
da bi zopet ne zadela na kako bólnico zunaj cerkve in na njenega 
zdravniškega baróna! Ko sem čula, da je vse odšlo, stopila sem na 
pian. Cerkovnik, ki je uže težko čakal, planil je k cerkvenim vratom, 
ter jih zaklenil. 

Bila sem čisto sama! Tedaj pa sem se spomnila tiste uboge 
baronese Zore in tistega dne, Lucija, ko sva obiskali raztrgano Striigo. 
Tudi tu sem je naju bila peljala, ter nama pokazala grob svojega 
otroka. (Morda je bil to grob njenega brata?) Denes preobdali so 
me spomini na tisti dan z vso silo in pred svojo dušo sem gledala 
nežni nje obrazek in mŕtve njene oči. In hipoma sem videla tudi, 
kako jo je priplula tistega groznega večera reka do našega otoka in 
kako se jej je privzdigovalo mŕtvo lice iz hladnih valov! 

Sedaj pa sem stala zopet na prostom, katerega je ona nekdaj 
posipala s cvetjem. Bezgov grm, pod katerim je nama kázala mali 
grob, bil je še tudi tu in njegovo vejevje je sililo k tlora pod težo 
sneženo. Sneg je pokrival tudi malo gomilo. Ali glej ondi v zidu svitlo 
ploščo in na njej z zlatimi črkami: Zora! 

Stala sem tik njenega groba! Tu so bile zakopane vse njene 

bolečine, vsa njena sreča, katero je hotela doživeti! Silná tuga 

me prešine! In morda, Lucija, morda je bolje ležati tu spodaj v 

zemlji, kakor pa nositi svoje gorje tu zgoraj pod božjim nebom! 

Morala sem zaplakati. Denes sem stopila v zvezo z dvema mrtvima, 

ki se v življenji še poznala nista, katerih spomin pa se je harmonično 

združil v mojej duši. K Bogu sem molila tudi za ubogo Zoro, ki je 

bila pahnena v življenje kakor cvet v poznej spomladi, da ga zaduše 

vročine poletne. 

» 

Obmivši se od groba, stal mi je pri zidu barón Konštantín, in 
s svojim očesom me gledal tako sovražno, Lucija, tako sovražno, 
kakor gleda morda pogubljeni angelj na dušo, odvzeto oblasti njegovej ! 

Takoj sem si obrisala oči. Ta človek ni smel videti, da sem 
pretakala solze. 

Pri zidu je slonel, in dejal je divje: 

„Kaj tu iščete, pri teh grobovih, kontesa? Ti grobovi so Stružki 
in Vi z Otoka nemáte tu ničesar opraviti! Bati seje, da ne vstanejo 



Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 363 

mrliči, in da Vam ne groze s koščeno svojo roko. Pustite jih v gro- 
bovih, saj Vam bode še tako prerauo zadonela tromba njihove 
obtožbe!" 

Kako nevezano je govoril v svojem srdu. Obrisal si je z roko 
pot na čelu, zri nekaj čaša v daljo ; potem pa se mu je zjasnilo lice, 
in sovraštvo mu izginilo iz pogleda. Da, Lucija, oči njegove gledale 
so na me nekako čudno mehko ali vendar neprijetno rahlo, kakor 
če solnce pošije cez mrtvaško polje, čez bojišče, kjer ležijo pobití, 
ter zdihujejo ranjeni ! Skoraj se mi je hotel smiliti, pa le nekaj čaša, 
ker ti, Lucija, veš, da jaz tega človeka sovražim. 

„Odpustite, kontesa! časih mi zakipi kri v glavo in tedaj sem 
bolj osoren, kakor je moja želja!" 

Pristopil je k meni, ter mi liotel prijeti roko. A nisem mu 
dodelila te dobrote, ker ni ravno častno, stopiti v dotiko z barónom, 
ki je ravnokar tipal s svojimi prsti umazané kmete! 

Odšla sem s pokopališča. Stopal je tik mene, kakor bi se to 
umelo samo ob sebi. Uže sva prišla blizu Otoka, ko se je ozrl po 
meni ter pričel zopet govoriti. 

„Kontesa, dejal je rahlo, jaz bi Vas prosil, da zapustite to 
mesto, in da greste od todi!" 

„„Kako to, gospod barón?"" 

„Tako!" 

„„In Vi bi to radi videli!"" 

„Istina je, da bi mi bilo všeč!" 

„„Všeč Vam bi bilo?"" 

„Da, práv bi mi bilo!" 

Glas mu je bil še vedno mehák. 

„„Práv bi Vam bilo, vskliknila sem veselo, práv bi Vam bilo! 
Vidite meni je práv, da ostanem tu, in tako ostanem tu!"" 

Takoj se je raztogotil po svojej navadi. 

„Vi ostanete tu! Tudi dobro! Časih se mi nehoté vsiljujete v 
misii. Ali jaz še misliti, še misliti nečem na Vas! Morda bodete 
zvedeli kaj, kar Vam srca porahlalo ne bode! Potem pa bodete 
odfrčali prej, kakor meníte! Jaz sem Vas sváril! Z Bogom!" 

Jezno je odšel. 

Sedaj znám, da se srdi, če sem tu. Jaz ostanem tu! 



364 Dr. I. Tavčar: Otok in Sti-uga. 



IX. 

Preteklo je nekaj tednov. Potem pa se je na Otoku oglasil 
gost, ki ga pričakovali niso. Mrzlega jutra, ko je bil inraz po okiiih 
narisal najlepše rože in ko je megla zakrivala okolico, cla se ni videlo 
deset korakov pred sé, tedaj je prižvenkljal gróf Egon, ter sredi 
otoškega dvorišča raogočno skočil z malih senij. 

Janezii Igli pa je zarenčal ponosno : 

„Pripravíte mi sobo in potem povejte gospici, da sem prišel. 
Zakurite tudi !" 

Ko se je kontesi Seraíini objavil njegov príhod, raztogotila se 
je tako grozno, da je letala po sobl in da od srda nl vedela, kaj 
bi počela. 

Mej tistlm časom pa je hodil gróf Egon po tlaku pred vežo, 
ter čakal, da se mu soba zakurl. Ko se mu je povedalo, da je soba 
pregreta, dejal je lahkožlvno : 

„Sedaj se malo pogrejem in kaj jesti ml dajte! AU potem prídem 
takoj h kontesi! In VI, lisjak Igla, dajte ml dobrega vlna, saj znáte, 
da ne trpím slabé kaplje!" 

Ko se je najedel In napil, pogledal se je v zrkalo ter odšel h 
kontesi. Z mirnlm In priljudnim obrazom vstopll je pri njej v sobo, 
in takoj pri vhodu vskllknll: 

„Bog te pozdraví, Serafina!" 

Tik mlze je sedela, bieda kakor sveča. Nl mu odgovorlla. 

To ga nl práv nič motilo. Vsedel se je na stôl, ter hladno- 
krvno dejal: 

„Sedaj, ko sem tako rekoč tvoj papa, draga Serafina, sedaj ml 
pač dovolíš, da zapálim clgaro v tvojej navzočnostl!" 

In zapálil je v Istlnl cigaro; njej pa je bllskal srd Iz očlj. 

„Po vej ml, čemu da si prišel!" 

Komaj je Izpregovorlla te besede. A on se nl dal motltl. 

„„Sedaj sem torej tvoj papa,"" In Izpustil je ol)lak dinia iz 
ust, „a stvar se ni hotela tako hitro napravlti, kakor sva misllla jaz 
in tvoja mama. Delall so nama zapreke v Rímu in drugod ! No, končno 
se je le napravil zákon, kakor sva želela jaz In tvoja mama. 

Nekako satlrlčno je nadaljeval: 

„In sedaj sva srečna zakonska, jaz In tvoja mama! Žlvljenje 
nama teče bolje, kakor sva prlčakovala, Ijuba Serafina, ker se končno 



Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 366 



pri najinih letih o Ijubezni govoriti ne sme. Tvoja mama napravljala 
je nekaj čaša malo dolge obrazke, ker prvo moje zakonsko dejanje 
je bilo, da sem jej prezentiral nekaj menjic, katere je morala hono- 
rirati, kakor pravijo skopuhi. No vidiš, pa to se je kmalii pozabilo 
in sedaj sem, kakor rečeno, srečni tvoj papa!"" 

„Práv dvomljiva čast je to zame!" odgovorila je stnipeno mrzlo. 

„„Ti si še vedno polna tiste romantike, draga Seratína! Ti 
meniš, da mora k srečnemu zákonu pridejano bití nekaj tistega, kar 
imenujejo pesniki Ijubezen! Ljubezen! Končno se ta stvar zrabi, 
kakor se obrabi recimo šina na kolesu, da necega lepega jutra odpade 
in da kolo vec za porabo ni ! 

„Cemu mi pripoveduješ vse to! Po vej mi rajši, kako da si prišel 
danes tu sem, dragi mi papa Egon?" 

„„Tako je práv! S časom se me uže privadiš, Serafina! v^apiši 
si torej v svoj spomin, da k zákonu ljubezen potrebná ni, ker ljubezen 
mine, zákon pa ostane! Kdor stopi z Ijubeznijo v zákon, ternu je 
od pričetka nekoliko bolj mebko i)Ostljano, a necega belega .jutra se 
prebudi na trdem tlaku — usoda mu je čez noč izjjod zglavja izvlekla 
mehko blazino Ijubezni. Kdor pa stopi brez Ijubezni v zakonski stan, 
ta ima uže od i)ričetka nekoliko tršo posteljo. Ali ta nui ostane za 
vse življenje, tako da nui ni prebiti tiste nei)rijetne iz[)remembe. 
Vidiš, to je moja íilozoíija o zákonu! Nekaj íilozofije pa je dobro 
povsod!"" 

Se jedenkrát je vprašala jezno: 

„Cemu mi to praviš? 

„„Cutil sem potrebo nekoliko oi)ravičiti se ! Ne opravičiti to ni 
pravá beseda! Ali — "" 

„Opravičiti? Pred manoj se ti ni treba opravičevati ! Jaz vsaj 
hvalim Boga, da se je stvar iztekla tako, kakor se je!" 

„„Dobro! Sedaj ti tudi lóže povem, čenni sem prišel tu sem, 
danes, v tem strašno dolgočasnem vremenu! Moj Bog! draga Sera- 
íina, kako si vendar v stanu viseti v tem gnezdu in pri teh meglah ! 
Jaz bi umri, da sem le jeden dan ukovan tu sem v ta pekel ! Kaj 
pa počenjašV Jaz bi ne vedel kaj početi. Ali vc ženské imate uže 
bolj elastične náture in kratkočasite se v slučajih, ko moramo mi na 
široko ústa odpirati! ha! ha!"" 

Smijal se je suhotno. 



366 L. Žvab: Ivan Ž. Y. Popovič 



„Sedaj je pa skrajni čas, da poves, čemu si prišel! Ker vidiš, 
dragi mi Egon, jaz uže koiiiaj i)ričakiijem, da zopet odrineš cez gore. 
Neljubo bi mi dejalo, če bi morala hlapcem ukazati, da cez prag 
vržejo sveto osobo tvqjo, ki si tako rekoč moj papa." 

„„Ti si silno energična postala! Kakor vojak, práv kakor vojak! 
Stvar se ti bode prozajična videla. Vrag vedi, kje je staknila tvoja 
mama, da sva midva časih glave stikovala, in Bog zna, kateri hudobni 
duh jej je povedal, da sem jaz, ko so me napadali poetični moji 
momenti, tebi tudi pisaril. Saj veš, tiste otročarije! Jeli ti, da se 
ne srdiš, draga Serafina?"" 

Vstala je. 

„Tiste otročarije! In mama sedaj spati ne more, in dejala ti 
je: vsedi se na železnico in glej, da mi prineseš tiste otročarije! A 
gróf Egon se je prestrašil in kakor boječ zajec je priječal tu sem, 
ter berači okrog mene, da bi dobil, s čimer bi zamašil ústa svojej 
gospe ! " 

„„Ti iraaš dar prečudne kombinacije. Goto vo še ne veš, da je 
dobri naš Bontoux, Julij barón Bontoux, zadnjič tako nesrečno pádel 
na ledu, da je malo dnij potem umri. In Lindenholz je zbláznil popol- 
noma, ali to je pričakoval však pameten človek. In mladi vitez Trd 
vzel je staro preklo, tisto baroňico Holdenovo .... ha! ha! to je 
par! Ali govoriva zopet o tistih otročarijah! Glej tvoja mama si je 
v glavico dejala, da jej móram tisto prinesti. In položila me je v 
hudo in močno tiskalnico! Vidiš, draga Serafina, meni poide časih 
tisto, kar imenujemo denár. In to tvoja mama dobro ve! In posti 
me in nateza me in sedaj so tisti listi conditio sine qua non. A jaz 
sem zavezan s častno besedo in tako dalje. Pa saj sama veš, kako je !" " 

(Konec prihodnjič.) 



Ivan Ž. V. Popovié, 

slovénsk pisatelj. 

Spisal Lov r o Zváb. 

(Dalje.) 

iopovič je bil uže 1763. leta začól hirati, in zaradi tega je 

7B(;. leta i)rosil, osvoboditi se od učiteljstva, katero so nui 

J-. potem rés odvzeli 1768. leta. Zaradi nniogih zaslug mu je 




cesarica Marija Terezija odločila po 400 goljd. letne pokojníne. Učeni 



L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 367 



Slovén si je potlej kúpil hižo z vinôgradom v Perchtoldsdorfu 
(Petersdorfu) blizu Dunaja. (Wurzbach, Biographisches Lexikón.) 

Namesto njega je v službo stopil profesor Riedel iz Erfurta. 
(Wolf, Oesterreieh unter Maria Theresia na 454. stráni.) 

Kakó je živel zunaj Dunaja, o tem je bil Heynatz, tedanji 
učitelj na učílnici zuín „Grauen Kloster" v Berlínu, od sauiega 
Popoviča prijél pismo, katero takó slove: „usoda me je jíretvoríla v 
v vinárja. Gospodar sem velíceuiu vinôgradu, ki ga ne morení ni 
prodati ni podariti ni odrinoti v zákup ni ostaviti neobdelovanega in 
pustega. Ako jaz ne bi vedno stal delavcem za petami, skôraj bi 
vinôgrad pústoto ležal ob mojih troških. Knjige mi zdaj po 9 mésecev 
počivajo v prahu." (Letopis Matice slovenské 1879. leta na 115. str.) 

Ker se je tukaj nosil toli osébljeno, da nikoli ní pozdravljal 
niti odzdravljal, po ulicah gredé s klobúkom, na óči potlačením; ker 
si je na vrt sadil raznovrstno bilje, kmetom do nialega vse neznano, 
a ne zélja, repe ter navadnega sočivja; ker je na ognjišči v neobičnih 
posodah cesto varil in precéjal v prirodoznanske poskušnje; ker je 
v stanici, v katero so radovedneži hodili skriváje gledat, imel razno- 
ličnih zelíj, debelih knjig ter obilo hrostov in metuljev, po iglah 
natáknenih : zato so nerazúmniki rékali, da hoče ta mož biti čarodejník. 
A Poi)Ovič ní vprašal po drugih Ijudéh. Z jedíno staro deklo je bival 
v kupljenem domu, v katerem je tudi se.stavil slovník (idijotikon) 
avstrijskega narečja in delo o nemškem pravopisu. Oboje 
v rokopisu hraní c. kr. dvoma knjížnica Dunajská. (L Navrátil v 
Miklošíčevem „slovénskem berílu za 8. gímn. razred" na 1.37. stráni.) 

Živel je mírno in zadovoljno ter se bavil samo z razískávanjem. 
Avgusťa méseca 1773. leta se mu pokažó na licíh znamenja bolézni 
sušiče, katera ga je tudi rés pokopala v 21. dan listopada méseca 
1774. leta. Imovínico je ostavíl v nekaj ustanovín ubogím učencem 
svoje štirske dežele. On i)očiva na Perchtoldsdorfskem pokopalíšči, kder 
mu groba ne krasí visoka pirann'da ni slávna hvala sijajnega napísa, 
nego samo préprost kameň s tremí besedami: „Pop o v ich ([uod 
fuit" svetu oznánja, kde prahne kostí velícega rojaka slovénskega. 
(P o sne t o po Wurzbachovej knjigi: Biographisches Lexikón.) 

Novine „(Wiener) Jahrbiicher der Literatúr" v 32. knjigi 
(1825. leta) na 18. str. govoré: „ondukaj (v Perchtoldsdorfu) počiva 
tudi obce znani jezíkoslovec Popovich, kar napíš na prostem kameni 
pripoveduje: Popovich quod fuit MDCCLXXIV!" V Marka 



368 L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 

Pohlina knjigi: „Bibliotheca Carnioliae, redigirt von A. Diraitz, 
Laibach 1862", na 43. stráni čitamo: „obiit (Poppovitsch) Berchtolds- 
doľfii ad Viennam, ubi supra sepulcrum lapidem sacrum vulgarem 
sibi poni jussit cum simplici Illyrica littera." V Miklošičevem 
„slovénskem berílu za 8, gimn. rázred" na 137. str. Popovičevo žitje 
L Navrátil završuje takó: „na prostem kameni, vzidanem nad njega 
počivalíščem, vsékan je v latinskem jeziku prost nápis, katerega si je 
Popovič bil pred smrtjo sam napravil: Popovichii quod fuit." 

Komu hočemo verjeti? — Da bi resníco zvédel, zato sem bil 
uže lansko leto pisal gospodu župniku v Perchtoldsdorf, ter g a. poprosil, 
naj mi blagovôli posiati resničen prepis Popovičeve nagrôbnice. Prijazni 
odgovor s 10. dne junija 1880. leta od duhovnega pomocníka gosp. 
Ad. Lačke (Latsclika), kateri mi je odpisal v župnikovem imeni, v 
slovénskem prevodu slove takó : „nagrobni kameň znamenítega učenjaka 
Popovič a je rés na pokopališči našem, ali da bolje povém, bil je 
še pred kacimi štirimi léti nasproti vrat pri samem zidu, vzpóred 
groba tukajšnjega župnika nekdanjega, Frana Geltnerj a; a zdaj 
ga uže ní môči najti. Morda so ga pokôpiči upotrebili v podstave 
kateremu druzemu nagrobnemu kameňu. Pokopališče je ôbčinsko ter 
občina tudi pokôpiče najemlje v službo. Nekaj let je, kadar sem 
zadnjič iskal, a nikakor ne mogel najti neznátnega kameňa, ki ga 
dobro pámetujem. Do tri stope (črevlje) je meril na višíno, a stopo 
na širjavo, ter nanj je bilo zapisano (vrézano): .Popovič quod f niť 
sé znano létnico. Vsaka druga trdítev je do konca krivá. 
Vseh pokôpičev sem povpraševal, a ničesar ne zvédel. Od te dôbe- 
se je izgubil naj znamenitej ši nagrobni kameň starega pokopališča 
našega." 

Castnemu gospodu Ad. Lački javno izrekam hvalo v imeni 
vseh Slovénov, ker je toli prijazno odgovoril in poročil vse, kolikor 
je vedel o tej stvári. 

Blagovoljni čitatelj ! vidiš, da vrhu vsega tega o nagrôbnih 
besédah svojega slavn^ga rojaka zdaj vender samo toliko vémo, kolikor 
smo poprej. Wurzbach i)ripoveduje takó, kakor novine „(Wiener) 
Jahrbucher der Literatúr", ki imajo tudi létnic», katere Wurzbach 
néma. Otec Marko Pohlin govorí, da je nápis bil slovansk. A kdaj 
li je ternu razslútemu črnorízcu bilo kaj do resníce ! Nápis je izvéstno 
bil samo latinsk, o čemer so jedne misii vsi drugi svedôki. I. Navrátil 
piše: „Popovichii quod fuit"; a najnovéjša priča, gospod Ad. Lacka, 



L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 369 

ki je sam videl in tudi izmeril nagrobni kameň, čemur se jedva 
moremo nádejati o vsacem izmej ostalih svedételjev, trdno poroča, 
da je bilo vrézano: „Popovic quod fuit", a nič drugače. Kdo nájde 
pot iz te zágate? 

Izkušájrao ga najti! Gospodu Lački radi verujemo, da je rés 
videl, kakor nam piše, ker ne vémo, zakaj ne bi resníce govoril; a 
vender ní zamolčati, da obraz „Popovic" o prvem pogledu niéri nekakó 
tja, kakor da je nekdanji zápis bil: „Popovič", kar je od kraja do 
konca nemožno. O znamenji „č" v ónih letih ní misliti, ker tega 
pismena še ní bilo na jugu, in da je stalo rés „Popovich", v tem se 
skladajo vsi drugi možjé, kolikor smo jih slišali. Tudi sam Popovič, 
ki ní delal razločka mej glasoma „č" in „é", govorí: „Nemec piše 
,tsche', denašnji Oger ,tse', Vláh ,ce', a Hrvati in Dalmatini, katerim 
zdaj rabi latínica, pišó ,ch' v svojej knjigi". Vrhu tega v nemškem 
jezici on svoje ime zabeležuje s písmeni: Popowitsch. (Unter- 
suchungen vom Meere na 269. str.) A če je iz početka stalo rés 
„Popovich", kar se nikakor ne dá izpodbiti, in če je gospod Lacka 
poleg vsega tega vender le čital samo „Popovic", to se nam jasno 
káže, da je v poznéjših létih črko „h" ali obŕsica izprala, ali raz- 
zeblína izkrušíla, ali oboje vkupe. A če se je izkrúšil „h", mogel se 
je tudi „i" za njim, ker si je misliti, da je ondukaj bil kameň posebno 
drobeč, nezdrav uže sam ob sebi, kar se cesto nahaja, če tudi ta 
bolezen príde vsa na dan stóprav kesnéje na dežji, v snegu in mrazu. 
Ako sta izginola „h" in „i", uméjemo, da je v začetku stalo: „Popovichi" ; 
kajti pravilen je in še bolj klásičen tudi obraz: „Popovichi", namesto 
„Popovichii", kakor: „Terenti", namesto „Terentii", kar je učenému 
Štircu bilo znano bez nobene dvojbe. Rés je podoba, da je prišel ta nápis 
iz glave samega Popoviča, zato, ker je njega originálnemu značaju 
ves priméreU; in tudi zato, ker bi mu však prijatelj ali drug umen 
človek bil naredil mnogo daljšo nagrôbnico ter vánjo postavil, kdáj 
in kdé se je poródil, kaj je na zemlji bil itd. S krátka, moja končna 
razsodba je ta, da I. Navrátil morda vender ní bil krivo poučén, od 
koder koli mu je prišlo na úho, kakšen je nápis po resníci bil iz 
prvíne. Od njega se razlikujem samo v tem, kakor sem uže rekel, 
da ugíbljem krajši rodílnik: „Popovichi", namesto daljšegai: „Popo- 
vichi!", kar je preporočila vrédno za tega delj, ker potem na kameni 
ostaje manjši preslédek mej prvo in mej drugo besédo, če tudi zdaj 
uže ne vémo, koliko beséd je stalo v enej vrsti ; morebiti je v prvej 



370 J. Jesenko: Zeméljski potresi. 



bilo „Popovichi", ker je méril kameň samo eno stopo na širokost, 
v drugej: „quod fuit", a v tretjej létnica. Ali s tem nikakor ne trdim, 
da je daljši obraz: „Popovichii" bil do konca nemožen, zlasti, ako 
je sama ta beseda stala v prvej vrstíci, v katerej so potem na konci 
tem laze izginola poslédnja písmena. Še je priteknoti, da stavek: 
„Popovich quod fuit", néma ni slóvnice ni zmisla nikakeršnega v sebi; 
a kdo si upa trditi, da je mož tolike bistroumnosti mogel sam svojemu 
grobu stvoriti nápis bez nobenega zmisla! Vse to nagiblje k sodbi, 
da je nagrôbnica v prvobítnosti slula: „Popovichi (Popovichii) quod 
fuit MDCCLXXIV", kar je še posebno verjetno zaradi tega, ker se 
zdi nekako zasukneno po našega jezika svojstvu in bi se dalo takó 
preložiti slovénski: „(tukaj počiva vse), kar ali kolikor je Popoviča 
bilo 1774. leta", ali „(tukáj počiva) Popovič, kar ga je bilo 1774. leta", 
rekše, telesni ostanki Popovičevi, umršega 1774. leta. 

(Dalje prihodnjič.) 



Zeméljski potresi.- 

Spísal J. Jesenko. 

Opazka. „Premalo, praviš, ponuja „Prirodoznanski zemljepis" o zemeljskih 
potresih. Čitaj tedaj to razpravo, izrastla je iz sledečih virov: M a liet: On earth- 
quaques, Boston 1858. Zurcher et Margollc: Volcans et tvemblenionts de 
terre. Pai-is 1866. Boccavdo: Sismopirologia : terramoti, vulcani, Genova 1869. 
Falb: Gioindzuge zu einer Theorie der Eľdbeben, Graz 1871 in Gedanken und 
Studien iiber den Vnlcanismus, Graz 1875. K r i e s: Von den Ursachen der Erd- 
beben, Leipzig 1826. Bôgner: Das Erdbeben iind seine Erscheinungen, Frank- 
furt 1847. Fr. Hoffmann: Hinterlassene Schriften U. str. 808—443. Ho f f 
Geschichte der naturlichen Veränderungen der Erdoberfläehe II. del. Humbolt 
Kosmos I. in IV. in Asie centrál. Lyell: Principles of geológie. Naumann 
Geognosie I. Stoppani : Geológia I. vol (Dinamica terrestre). Pfaff: Vulkanische 
Erscheinungen. Razprave Boussingaultove (Annales de Chémie). Perreyove 
(v Comptes rendus) Hopkinsove (zlasti: On the geological theories of Elevation 
and Earthquakes), Mariánove, Torbesove, Partscheve itd. 

■ I. 

Kako se trese zemlja? 

lagi čitatelj je morebiti uže stal tik slapa Radovnice na 
Gorenjskem ter čutil, kako se bližnja zemlja trese; gotovo 
pa se spomina pesnikovih besed: 

„Slap drugo jutro mu grmi v ušesa. 
Junák premišlja, kak bolj spodaj léna 



J. Jesenko: Zemeljski potresi. 371 

Voda razgraja, kak' bregove stresa. 
In kak' od njé se gore zihlje stena". 

Moč padajoče vode pretresa tu bližnjo zemljo, kakor jo tik 
železničné črte pretresajo drdrajoča kolesa brzovlakova. A tega tresenja 
ne bode nikdo zval zemeljski potres; tako imemijemo le razno- 
vrstno gibanje siibe zemlje, ki izvira bolj ali menj globoko v zemeljskej 
skoiji ali pa pod njo: Ta pretresajoča moč je čaših v zvezi z vulkan- 
skimi prikaznimi, časih pa je od njih popolnoma neodvisna; tudi se 
po dosedanjih preiskavah dá o njej le malo gotovega pripovedovati. 

Časih se giblje le mal del zemeljske skorje, časih pa se potresi 
razširjajo črez velikánske pokrajine. Tudi se v obce sme reči, da je 
rj stráni sveta, ki bi bila popolnoma zavarovana pred potresi. Ko 
bi mogli neprestano opazovati vso površino zemeljsko, suho zemljo 
in morje, najbrž bi se pokazalo, da skrivne moci neprenehoma pre- 
tresajo zemljo, sedaj na enem, sedaj na drugem mestu. Zlasti po 
nekodi jo pretresajo kaj pogostem, vendar ne povsodi in zmerom na 
enak način. V obce ločimo troje različno gibanje zemeljske skorje 
ter po tem imenujemo potres prenehavajoč (sukcesoren), v a 1 o v e n 
(undulatoren) in vrti len (rotatoren). 

Prenehavajoč ali suvajoč se imenuje potres, kadar se 
zemeljska skorja navpik sedaj vzdiguje, sedaj upadá. Vzdiguje jo 
najbrž sVrivnostna podzemeljska moč, upadá pa najbolj vsled občne 
težnosti. Primerjali bi ga z razpokavajočim podkopom in človeku se 
zdi, da kdo močno suje in buta od spodaj v zemeljsko skorjo. Na 
tako suvanje káže tudi gibanje raznih stvaríj na zemeljskej površini, 
ki odskakujejo, kakor odletuje zadnja kroglja na suvalnem stroji, 
kadar suneš v prvo. Ko je začetkom spomladi leta 1783. tak potres 
pokončal Kalabrijo v južnej Italiji, odskakávali so težki kameni ulič- 
nega tlaka. Dalje poroča kaj učeni angleški poslanec H am il t o n, 
da na več krajih so zidane hiše odtrgale se od temelja ter odskočile 
kvišku. Drugodi so Ijudje in hiše nenadoma odskočili kvišku ter 
nepoškodovani se zopet postavili na zemljo. Na južnem rtu so opazovali, 
kako so vrhovi granitnih gorá odskakovali, Kako močna je ta odbi- 
jajoča sila, pričuje potres, ki je leta 1797. pokončal veliko mesto 
Riobambo. Ilazpršil je tudi ondotno pokopališče ter zemljo in mnogo 
mrtvacev in kostij zalučil nad sto metrov visoko na hrib Kulko (cerro 
dela Culca). Da, 7. novembra 1837. je potres v trdnjavici sv. Karia 
na Čiljskem izpahnil močen jadrenik, ki je bil črez 10 metrov globoko 



372 J. Jesenko: Zemeljski potresi. 



zabit in z železnimi latami podprt, tako da se je videla okrogia 
globoka luknja. Pri potresu v Port-Royalu so Ijudje odskočili tako 
visoko in daleč v strán, da so padli v bližnje pristanišče ter se rešili. 

Suvajoči, če dovolj močni kaj pogubni potresi se čutijo po 
pokrajinah, stoječih nad virom močij, ki jih vzročujejo. Najbrž se pri 
večini potresov na prvotnem mestu zemlja tako trese. Kaj takega 
zadnjič niso opazovali v Zagrebu, ker mesto k sreči ne stoji nad 
središčera pretresajoče podzemeljske sile. 

Če se gibanje ali tresenje od kakšnega središča širi dalje na 
vse stráni ali vsaj na eno strán, máje se zemlja tako, kakor valovito 
morje : kraji ob enej rti se vzdigujejo, ob bližnjej pa se znižujejo ter 
tako narejajo valovne vrhe in dole. Godi se to ravno tako, kakor pri 
velikem pogrinalu na tleh, katero si na enem róbu privzdignil in nagloma ■ 
zopet k tlom pritisnil. Pod njem zagrajena in naprej tiščeča sapa dela 
prestopne valové popolnoma primerne pomikajočim se valovom zemelj- 
skega potresa. Zato tako gibanje zemeljske skorje práv primerno 
imenujemo valovni potres. 

To valovanje izvira práv za práv iz tega, da se je sestavilo 
navpieno gibanje z razitim ali vodoravnim. Navpično gibanje, vzročeno 
na kakej točki ali ob kakej črti, širi se namreč vodoravno v polumer 
od one točke ali pa poprek od one črte. Valovni potresi se dogájajo 
najbolj po gostem; taki so najbrž bili vsi, ki so se razširjali črez 
večje prostore zemeljskega poyršja. Ti potresi najmenj škodujejo, 
vzlasti če je njih valovanje neznatno. Ce so močni, jako so škodljivi, 
vzlasti takrat, kadar imajo njih valovni vrhovi malo, t. j. ozko pod- 
stavo, pa primeroma zeló veliko visokost. 

Pri teh potresih, če le nekoliko močnih, čutijo Ijudje valovanje, 
kajti zdi se jim, kakor bi bili na ladiji, katera se po morskih valovih 
ziblje. Tudi oko lehko opazuje valovanje zemeljske skorje. Najprvi 
o tem poroča Plinij Mlajši v listu o imenitnem bljuvanji ognjenika 
Vezuvija leta 79. po Kristu. Takrat se je tudi močno tresla ondotna 
zemlja. „Mnogo čudnega in strašnega, pravi Plinij, smo tu prebili. 
Vozoví namreč, ki smo jih pripeljali s seboj, zadrčavali so se na 
ražne stráni, če práv so stali na popolnoma ravnih tleh; da, celo 
potem niso mirno stali na istem mestu, ko smo jih s kameni i)od- 
ložili." To očitno pričuje, da so vozoví stali v mer pomikajočih valov 
zemeljske skorje ter vsled vzdiganja in vpadanja tál sem ter tje 
drdrali. Pri močnem potresu v Kalabriji zdávalo se je Ijudem pogostoma, 



J. Jesenko: Zemeljski potresi. 373 

da so se na nebu plavajoči oblaki pred podzemeljskim udarom za 
trenotek ustavljali, kakor se to vidi na ladiji z vetrom plavajočej, 
kadar se nje nos ali spredni del na morskem valu vzdiguje. Francoski 
prirodoznanec Dolomieu poroča, da so se inej potresom drevesa pri- 
pogibala tako, da so njih vrhovi tal se dotikali. Isto je leta 1835. 
pri čiljskem potresu opazoval Douglas na otoku Čiloe. Leta 1811. 
do 1813. se je močno tresla zemlja Zjedinjenih dŕžav v severnej 
Anieriki. Pri tej priliki je Bringier opazoval, kako se je drevje v 
gozdu priklanjalo, kakor je valovanje zemeljske skorje pôd njimi 
napredovalo. Najprej so se nagnila proti severovzhodu ter vrhove in 
veje staknila z bližnjimi, še vpik stoječimi drevesi, potem so se zopet 
vpik postavila in na to naklonila na nasprotno mer, ko bitro je bila 
zadnja ali jugozabodna strán valovnega vrhá pod njimi. Veje in 
vrhovi so se lomili, ko so staknena drevesa zopet se ločila, ter očitno 
kázali, da valovanje postopa od jugozahoda proti severovzhodu. To 
valovanje in mer, v katerej napreduje, káže se tudi na zidovih, hišah 
in zvonikih. Časib zvonovi nenadoma pritrkávajo ter naznanjajo potres. 
Židovi, ki so z močnimi valovi vzporedni, prekopicnejo se na strán, 
židovi pa, ki so navpik na potresne valové postavljeni, raztrgajo se 
sicer, a po konci ostanejo. Jako zanimljivo in očitno sled je zapustil 
potres leta 18.51. na otoku Majorki. O ondotnej orožnici so stále 
puške ob zidovih, ki so natanko po glavnih straneh sveta zidani. 
Puške ob severnej in južnej steni so vsled potresa podrle se druga 
na drugo, tudi ob zahodnej steni naslonjene so se vse zvmile, one 
na vzhodnej steni pa so edine še stále po konci. Iz tega se vidi, 
da se je i)otresni val pomikal od zahoda proti vzhodu. Mej valovne 
potrese se vrsti tudi oni, ki je 9. novembra zjutraj Zagreb tako močno 
oškodoval. Na to kažejo tudi opazbe profesorjev dr. Krambergerja in 
Peksiderja na pokopališči sv. Jurja in Petra. Došlej res nikdo ni 
poročal o posameznih zidovih in poslopjih, kako stojé in kateri so 
se podrli, kateri pa le raztrgali ali razpokali. Vender je po razglašenih 
dosedanjih opazbah blezo gotovo, da je valovanje prihajalo iz kvadranta 
mej jugozahodom in jugovzhodom. 

Vrtilni ali rotatorni potres (Neapolitanci mu pravijo 
moto verticoso, Al. Perrey ga je imenoval oscillation tournante, 
drugi i)a monvement de rotation) potresa zemljo tako, da se ražne 
stvari na njej bolj ali menj zavrté okrog svoje osi. Pokonča vse, kar 
doseže njegovo gibanje. „Njegovej šili edinej, pravi Hoflman, se ne 

25 



374 J. Jesônkó: Z«meljski potresi. 

ustavlja nič, kar je človek naraenil za večnost. Njegova sila pokonč^va 
in razdrobljava cvetoča mesta, razkálja hribe ter jih prekopicuje v 
doline, skratka ta potres je najstrahovitejši in najkrepkejši prirodni 
pojav". Nekateri so zanikávali to vrtilno gibanje, a opazovani dogodki 
tu preočito pričujejo. Res da ne obsega globokih delov zemeljske 
skorje, ampak se káže le v površnjih njenih plastéh. 

V mestu Stefano del Bosco sta pred samostanom sv. Bruna 
stala dva štirioglata obeliska. Strahoviti potres Kalabrijski jih je kaj 
čudno pokončal. Njijina podstavka se nista práv nič spremaknila, 
vrhni oddelki pa so se na krog svoje osi vodoravno zasukali. Leta 1818. 
so na Siciliji v mestu Kataniji opazili kipove, ki jih je 20. februvarja 
potres zavrtil okrog njih osi. Enake učinke so 29. decembra 1820. 
opazovali pri potresu na otoku Zantu. V mestu Concepcion na Ciljskem 
je leta 1835, potres prekotno prestavil štirikotne ukrase na več zidovih. 
Enak učiň je Miers opazoval pri štiriogeluih kamenih v cerkvi La 
Mercedi v Valparajsi. Humbolt navaja v Kosmusu (L 212), kako 
so se pri raznih potresih židovi zasukali, anepodrli; kako so drevo- 
redi, ki so prej naravnost v eno strán merili, postali krivi; kako so 
se prej vzporedne njive obsejane z raznim žitom, zakrivile. Leta 1822. 
je potres v Valparajsi zavrtil več hiš okrog njih osi, tri palme, druga 
tik druge stoječe, pa je skúp z vil. 

Slávni prirodopisec Dar vi n je leta 1839. blezo prvi dvoumil 
o vrtinčastem gibanji zemeljske skorje. Njemu je dosta pozneje 
pritegnil prirodoslovec Mallet ter v razpravi o potresnem gibanji 
(„Dynamics of Earthquakes in On vorticose shocks and cases twisting") 
dokázal, da oni učini, katere so prej za vrtinčasto gibanje navájali, 
lehko izvirajo iz premočrtno postopajočega gibanja ter se s tem 
popolnoma pojasnjujejo, da težišče in središče prijerae kameňa ne 
stojita v meri gibne ravni. Prej imenovana zagrebška profesorja sta 
na pokopališči opazovala, da je potres (9. novem.) premaknil nagrobne 
kamene od vzhoda proti zahodu za 10 do 25'' in sicer v nasprotno 
mer umega kazalca. Križi pa so popadali proti juguvzhodu. Iz tega 
pa ne smemo sklepati, da bi bilo gibanje ondotne zemeljske skorje 
vrtinčasto, kajti óne nagrobne kamene je zavrtil nekoliko udar, ki 
je od jugozahodne stráni prišel pošev iz zemeljske globine ter se 
dalje valovito pomikal proti severovzhodu. 

Sem ter tja so opazovali tako nepravilno in silovito gibanje, 
kakor bi zemeljska skoija na vse stráni plahitala ali valové delala. 



J. Cimperman: Preširen gratulalis. Sľfô 



Izvira pa to iz različnih potresnih valov, ki iz raznih stranij prišedši 
zadevajo drug na druzega. Zmešnjava je tem večja, ée pri razno- 
mernem valovanji skrivuostna moč še iiavpik udarja v zemeljsko skorjo. 
Tako se je godilo, kakor so Humboltu samovidci poročali, pri potresu, 
ki je 2G. inarcija 1812. popolnoma razrušil mesto Karakas. Zemeljska 
skorja se je nepravilno gibala, kakor močno vrela voda v kotlu nad 
ognjem. Še silovitejše je bilo to tresenje 7. jmiija 1692. na otoku 
Jamajki. V Port-Royalii se je po popisu ondotnega duhovnika videlo, 
kakor bi bila zemeljska skorja postala tekoča. Gibala se je, kakor 
morje ob najbujšem viharji. To gibanje tál je zgrabilo Ijudi, ki so 
iz hiš pribežaii na ulice in trge, pobilo jih k tlom, sem ter tjä valalo, 
strahovito jih razmečkalo in pokvečilo. Druge je zalučalo kvišku ter 
vrglo v strán; nekatere je iz srede mesta zadegalo daleč v luko, 
kjer so padši v vodo oteli življenje. Na sto in sto raestih se je zemlja 
isti trenotek razpokala ter je zazevala; drugi trenotek so se uže 
sklenile razpoke ter brž znova zazevale ; in večina mesta se je pogrez- 
nila v morje. Enako gibanje so samovidci opazovali pri potresih, ki 
sta Lizbono (1. novembra 1755.) in Kalabrijo (1783.) tako silovito 
pokončala. Valovito gibanje se je združevalo s suvalnim. 

(Dalje prihodnjič.) 



Prešíren gratulans. 

Spisal Jos. Cimpeiinan. 

Páberkovanje po slovstveni ostah'ni slavnili ali znamenitih pisateljev 

mnogim postením in razumnim Ijudem ni po volji, in kdor se je ozrl 

črez domačega slovstva mejo, pritrdi rad, da imajo taki Ijudje nekoliko 

opravičenega vzroka svojej nevolji. Dogaja se namreč le prepogostoma, 

da se objavljajo proizvodi, katerih pisatelji nikakor niso bili naraenjeni 

pošiljati v svet, ki so zatorej — nezavršeni — pravé slovstvene „ivéri", 

kakeršnih in morebiti še boljših je uže na tisóče pogôltnila pozabljivosti 

noč. Človeku, poznajočemu svojega dušnega prijatelja po mojsterskih 

stvarítvah, vncma se ježa, ko vidi svojega Ijubca takóvira načinom zniže- 

vanega, iziasti še, ako daj e vsemu povôd umazano dobičkarstvo, o čemer 

se vender nam Slovenom ni pritoževati. — 

S tem úvodom podajem danes čestitim čitalcem „Zvonovim" našega 

Prešírna „relikvijo", ki po svojej zanimivosti ne spadá v vrsto prej ome- 

njanih páberkov in o katerej mi je izpregovoriti samo nekoliko besed v 

boljše pojasnílo. 

25* 



376 J. Cimperman: Preširen gratulans. 



Mático te voščilne pesni hrani moja velecenjena prijateljica, pesnica 
gospá Lujíza Pesjakova, katerej jo je bil pesnik sam posvetil, Pesen 
je elegantno pisana od Prešírna samega na písmen papir v véliki četvorki 
in videl sem ta dragoceni avtograf uže pred nekoliko leti pri gospé. 
kakor tudi izvirno izďajo Prešírnovih „poezíj", katero jej je bil poslal po 
séli iz Kranja. 

V ta odtJs je napisal daritelj našej tedaj še neomoženej pesnici 
naslednjo posveto; 

„Blagoródni Gospodíčni 

Alozíji Crobath se predérzne 

té bukvice podáti 

Dr. Prešerin." 

(Tudi pisatelj teh vrst hrani odtis Metelkove slovnice, na katere 
prvo nótranjo strán je Preširen s krepko rokó napisal svoje ime v metel- 
č i c i — najbrž prvič in póslednjič v tem črkopisi !) 

Čul sem iz verjetnih ust, da je bil naš pesnik poslednja leta pred 
svojim odhodom v Kranj (meseca septembra 1846. 1.) mladej hčeri svo- 
jega tedanjega gospodarja in prijatelja dr. Crobatha po svojej želji 
učitelj v angleščini ter v svetóvni in slovstveni zgodovini, ker ga je zeló 
zanimal gospodične nenavadno bistri duh, kakor tudi jo je poučeval v 
romanskih jezicih mnogim čitalcem „Zvonovim" še v lepem spomini živeči 
Ijubeznivi nekdanji profesor na tukajšnjej gimnaziji Peter Petruzzi, 
kateri je najprvo spoznal dekletca pesniški talent. Ko je bila mlada 
gospica nekoč, uže po vzprijemi Prešírnovih „poezíj", iz svoje volje pre- 
védla na nemški jezik pesen „Zgubljéna vera", pokaže svoj prevod Mi h i 
Kastelcu, kateri ga „ves razvnet" pošije Prešírnu v Kranj. Pesnik je 
naročil, srčno razveseljen, mlado prelagáteljico pohvaliti z opomínom, „naj 
le pridno napreduje v poeziji". 

Ad vocem naše pesni. Teškó mi je bilo dobiti spodaj ponatisneno 
poezijo iz rôke gospé Pesjakove, ki se je v svojej oskromnosti dolgo in 
odločno bránila, izročati dragi ta jej spomínek na svojega nepozabljivega 
učitelja novinám, a moja prošnja in opomín, da práv sedaj, ko se pobi- 
rajo redki njega pesniški ostanki, lehko vpléte tudi ona svež zélen list 
vencu pesnikove sláve, pripomogla sta v zaželeno uslišanje moje prošnje. 

Pesni samej ni trebé razlaganja, zato jo podajem čestitim bralcem v 
natančnem ponatisi brez vseh opómenj. 

Evo je ! 



— Zgodovina slovenskega slovstva. 377 

Deni Wi)hlg^boraea Präa'e'n Al)i<ii ďobath. 

Nicht gťoss ist mehí* des Tages Rest, 

Nun hab' ich erst erfahren, 
Dass heute schon Ihr Namensfest ; ■ 

Ich kann mich nicht verwahren 
Vor dem Vorwurf, dass žu spät 
Ich im Kalender nachgespäht, 
Wann des heilgen Alois wird gedacht: 
Doch diivfte ich in Anbetracht, 
Dass ich fúr Sie an jedem Táge 
Die besten Wiinsche im Herzen trage 
Erscheinen nicht ungalant, 
Obwohl ein spätcr Gratulant. 
Laibach am 21. Júni 1842 um 6 Uhr Abends. 

' Dr. Franz Xav. Preshérn." 



Zgodovina slovenskega slovstva. 

Spísal in založil: Júli j plem. Kle i nm ay r, c. kr. profesor v Kopru. 1881. Natisnila 
tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 

Takó se imenuje 226 straníj debela, v osmérki natisnena knjiga, 
katero smo te dni dobili v roko. 

Slovenskí písací — to ime bodi sploh vsem óaím, katerim ne smemo 
rečí písateiji, ía katerih číslo je temíi — néraajo v denašnjih ôasih 
nikakeršnega spoštovanja do občinstva in zatorej nikakeršnega spoštovanja 
sami do sebe, ker drugače ne bi mogli dajati mej Ijúdi tacíh stvaríj, 
kakeršne zdaj cesto dobívamo. Nič jim ní do prvé písateljske dolžnosti, 
katera neízprosno ukazuje : poproj se iíčí sam, o čemer hočeš potlej druge 
učiti v knjigah ! Ali mej nami se malo kdo učí, kolikor bi potreboval, 
a vender však pisári. Puhla nevednost oholo gospoduje na skrpanem 
prestolu, s katerega se v zóbe reží razmišljevanju, trudu, razumu in uče- 
ností. Naši písací na tanko vedó, zakaj smejo takó delatí. Saj n am 
je vse dobro, vse na hvalo, kar koli prilcze iz kacega kóta, imej si kaj 
vrednosti v sebí, ali nič, bodí si s premiselkora zbrano ter lepo in skrbno 
spisano, ali z ráskavo nietlo na kup zdrgneno. Kákšno duševno uboštvo, 
káka nekritičnost, nezrelost in vihrávost, kolíko nevedností, kak strašen 
jezik je cesto po zdanjih knjižnih proizvodíh ; a kakó vrhu vsega tega njib 
roditciji prevzetno gledajo, ter kakó nos vihajo sami o svojej cení! Ce 
ternu nečistému curku v slovcnskem slovstvu ne zapremo zatvórníc, to 
bode mej nami koncu vscga napredka, pokop vsega narodnega izobraže- 
vanja, pôvrat kosmatega barbarstva in tacega pisanja, kakeršnega se niti 



378 • — Zgodovina slovenskega slovstva. 

Marko Pohlin poleg vsega napora vender ní mogel dokopati. „Ljubljanski 
Zvon" si je v svésti svoje naloge ter pa, da mu je sveta dolžnost, o 
knjižnih proizvodih slovenskih resnico govoriti brez nobenega pogleda na 
levo ali na desno, brez nobenega strahú, kaj ta poreče, ali kaj bode 
ónemu črez voljo. Slovenskí národ in pravi slovanskí napredek je vec, 
nego li posámične ošabne glave. 

Žal nam je, ká smo bili prisíljení, te brídke besede izustiti, predno 
kaj izpregovorímo o knjigi, zgoraj imenovanej, katero je nedávno po deželí 
razposlal g. Julij pi. K 1 e i n m a y r , kí ob kožo svoje plemenitosti posebno 
rad bobna, kadar in kolíkor more. 

Kar g. pi. Kleinraayr na prvih 44 stranéh svojega spisa podaje, 
kakor za nekak úvod, govoreč o slovánšôini sploh, o starej slovénščini, 
o cirilici in glagolici ítd., to bi se nam zdelo še dostí dobro, ako bi ne bilo 
i tu oskódnostij (pomanjkljívostij) in bib, ter mej njimi tacih, da se je 
čuditi. Taká hiba je na pr. nevédnost (na 24. str.), da je Zografsko 
evangelíje g. dr. V. Jagič natisnil v Berlínu 1879. 1., ter (na 25. str.), 
da je Asemanovo izborno evangjelje poslédnji izdal g. dr. Ivan 
Črnčíč v Rímu 1878. 1. Ali tudí o tem, kar je tukaj dobrega, 
zasluga ne prístojí g. Kleinmayru, nego pravim učenjakom, najbístroumnejšim 
Slovanom, kateri so mnogo o tem raziskavalí in písali. Iz njib je on 
samo pobral ter časí tudí pomešal dognane stvarí z nedognami, h katerim 
štejemo, kar se (na 10. str.) pripoveduje o slovanskih „runah" ter o 
besedah knez in knjiga, kí sta bajé obe jedne koreníke. Ce je to 
res, potem slovanská beseda knez (kúnezí, kúnegií) ne ízvira iz german- 
ščine: starovisokonem. cunic, anglosas. cuning; a to so jezikoslovci 
vender čisto dokázali. Nedognano ter še zdaj zeló mračno je tudi, kar 
od 39. do 44. str. čitamo o slovénščini pred Trubarjera. Ako se je uže 
tedäj v slovenskem jezicí písalo res tolíko, kolíkor prígovarjajo nekateri, 
vprašati je, kakó li to, da iz ónih let némamo obilo več rokopisov, ker 
vseh bi vender čas ne bil mogel uníčítí? A kolíko jíh je ostalo? Po 
kranjskih gradéli še zdaj cesto nahajamo na koženícah glagolske rokopise 
cerkvcnih knjig v staroslovénskem, a srbski — ne novoslovenskí — 
zasuknenem jezicí. Ako so tí ohranjení, zakaj se tudí slovenskí v latí- 
níci niso mogli ohranití, če jih je res bilo tolíko '? Kakó je to, da 
Trubar nikolí ní videl v slovenskem jezicí ničesar spisaiiega ali natisne- 
nega pred svojo dobo? Zlasti nedéljska evangelíja so bila duhovnikom 
veliká potreba. A kde je kaj ? Zamán vse ískanje ! Izvéstno je, da vrhu 
vsega „rudarskega zákona štirskega" (na 39. str.) in kacih majheníh 



— Zgodovína slovenskega slovstva. 379 



rokopisnih ostalín v izobraževalno orodje slovenščina v teh časih ní rabila 
nikakor. Le mimo gredé bodi o tem govorjeno, ker po resnici ne spadá 
v novoslovenskega slovstva pravo zgodovino, katera se stóprav začenja od 
Trubarja in seza do naših lét. 

Bas to zgodovino je nam tudi sestavil g. Julij pi. Kleinmayr. A 
kakšno lice je prinesla iz njega rok? Lica je ráskavega, kakor dobová 
skorja. Vse je zgrajcno brez nobene svoje kritike in brez trdne vadnosti — 
nezrel zdélek brez pravega črteža, v groznem jezici zvihrán s táko náglico, 
kakor bi se bil g. profesor bal, da ga ne prebití kak drog pisatelj. Zaradi 
tega se nekatere knjige in knjižniki v njem brez potrebe nahajajo po 
trikrát, po štirikrat ; a zopet o drugih možéh ne vé, ali kde so se porodili in 
kdaj, ali nam ne poroča; kod so živeli ter koliko in kaj spísali. Tudi našteva 
čaši le sama pisateljska imena brez nobene kronologije, katere se po vsej 
knjigi nikdcr ní strogo držal. O Popoviči muní znano dosti več, nego 
U kar je o tem učenem posebneži g. profesor Vodušek razglasil 1879. 
leta v slovenské Matice letopisu. G. Julij pi. Kleinmayr nikoli ne káže 
sledu sam svojcga raziskovanja, nikdcr svoje misii. Sam ob sebi ní spo- 
soben, da bi pogodil značaj kateremu koli pisatelju, kateremu koli slov- 
stvenemu proizvodu, če niso uže drugi pred njim stvorili tega dela. On 
hoče le žcti, kar so drugi sejali. A pripetí se mu i tedaj pogosto, da 
ali jasne besede krivo umóje ter napak prepisuje in zatorej podaje nezmisel 
namesto razuma, ali da v svojo knjigo praznoglavo prenáša tiskovne in 
druge pomote, kar hočemo vse dokazati. Njega dušni plod na vsakej 
straníci žalostno vpije, da on izinej 100 starcjših knjig, o katerih modruje, niti 
dveh ní pročital. Kam pročital! Večíni teh knjig niti hrbta nikoli videl 
ní! Pobiral je le imena ter létnice, koder je mogel. Nekoliko je dobil 
iz Miklošičeve kpjjge „Altslovenische Formenlehre in Paradigmen", nekoliko 
iz Miklošičevega „berila za 8. gimn. razred" ; nekoliko iz „ Jezičnika" g. 
profesorja Mama; nekoliko iz Jancžičeve „slóvnice s kratkira pregledom 
slovenskega slovstva", ki je v Celovci mej Ijú^i prišla 1854. leta; neko- 
liko mu je po raznih potih práv ali napačno došlo iz profesorja Levca 
slovstveno-zgodovinske zbirke nenatisnene, katera mu rabi v svojej učilnici ; 
nekoliko je vzel iz kacega podlistka teh ali ónih slovenskih novín. Kakor je 
podoba, ní "upotrebil niti Šafárika. (Paul Jos, Šafaŕík's Geschichte der siid- 
slawischen Literatúr. I. Prag. 1864). Od kod šije kaj osvojil, tega pi. g. pro- 
profesor nikoli ne pripoveduje. Kakšno céno imajo po resnici Trubar, 
Dalmatin, Krelj in Bohorič; s káko tehtovitostjo in silo v izobrazitev 
slovanskih národov sezata Kopitar in Miklošič; kakó je napredovala 



380 — Zgodovina slovenskega slovstva. 



slovenščina (drugim, a ne g. Juliju) po Vodníku in zlasti po Kopitarji, po 
Preširnu, po „Novicah" in po Miklošiči: o vsem tem res beseduje tudi on, 
ali samo takó, kakor se oglaša umétalno sestavljen govorni stroj, kateri 
vedno ponavlja, kar mu pokladajo na govorílo. Zatorej, če tu ter tam še dovolj 
pametno sódi o naših največjib knjížnicih, zopet ní ta zasluga njegova, ker 
tudi on le ponavlja; ali kadar mu je hoditi ob svojib domačib nogab brez 
palice opiráče, tedäj nabajamo čaši táko prazno besedíčenje, da je čudo, 
kakó se je smel poprijeti posla, kateremu nikakor néma orodja. Preveč 
je grebov, da bi mu tukaj vse prešteli; a nekaterib si hočemo vender 
tanje ogledati. 

Julij pi. Kleinmayr Ijudí mej naše pisatelje i po šili vríva, če tudi 
se ga branijo z rokama in z nogama. Ta neprijetnost je na pr. (na 208. str.) 
zadela vrlega profesorja Ijubljanske gimnazije, g. Friderika Žaklja, kateri naj- 
manjše besedice do zdaj še ní dal natisniti v slovenskom jezici, in zatorej 
niti sama „Zgodovina slovenskega slovstva" ne more najti nobenega nje- 
govih spisov, da bi ga imenovala. Po krivici je v tej knjigi (na 195. str.) 
široko mesto našel tudi pokojni dr, E. H. Costa, kateri k nam prestopivši 
do malega nič ní znal slovenščine ter se jej do smrti ní mogel naučiti. 
Znano je obce, da so mu iz nemškega jezíka drugi preložili vse, kar je 
od njega v našej besedi prišlo v déžel. Jednako nezaslúžená sláva je v 
knjigi pi. Julija (na 209. str.) obsijala tudi g. Petra pi. Radicsa (Slovenec 
bi se pisal „Radič"), kateri do tega bipa ne more naj kraj šega stávka 
povedati čisto slovenskí. I njemu drugi prelagajo, kar pošilja v našem 
jezici na svitlo. Vredno je bridke in ozbiljne graje táko prosjáštvo, ki 
je na sramoto vsemu národu ! Ako je res, da nas pobere zlodej s kostmí 
in s kožo, slovenská pisatelja Costa in Radics tega ne ubranita. Kakó more 
slovensk pisatelj biti, kdor se niti ne zna méniti, a kakó li pisati slovenskí! 
A še mnogo bujše delo, krvava nemílost se nahaja na 76. stráni v „Zgo- 
dovini slovenskega slovsta". Ako bi res hoteli zamolčati, da je g. Julij 
pi. Kleinmayr ondukaj pátra Felicijana Rant-a prckóžil v Ranft-a, 
kakor je tudi (na 77. str.) zdravníka Makovca prevrtoglavil v Makovica, 
nikakor ne smémo utajiti, kaj se je groznejšega pripétilo ubozemu patru 
Paškálu Skrbincu, starejšim Ljubljančanom še zdaj slovéčemu pridi- 
garju, ki ga je naš „plemeniti" po sredi na dvoje razčésnil ter nam z 
njega podal, namesto enega, cela dva slovenská pisatelja; prvi je P. 
Paskval, a drugi nm slove: Škrbina; le čuditi se je, da o uobunem 
izmej njiju ne more povedati, kdaj je živel, kod hodil in kaj spi sal ! A 
stojmo ! S tem krvolítjem si je bil svojo krotko dušo po nesrcči 



— Zgodovina slovenskega slovstva, 381 



ogrehôtil uže pokojní Janežič, ki v „slóvnici s kratkim pregledom sloven- 
skega slovstva" na 142. str. imenuje „lepo število pridig ali bolje reči 
pridižnih poskušenj od P. Paškvala, Skrbina, Ranfta itd." Res je 
to. A katerega leta je pisal Janežič, in katerega leta píše g. Julij pi. Klein- 
mayr? Janežič je pisal 1854. leta, kadar še ní bilo mej ijudmí Šafári- 
kove zgodovine o južnoslovanskem slovstva, a g. Julij pi. Kleinmayr piše 
1881, leta; ali uže 1864. leta je natisnena bila rečena Šafárikova knjiga, 
v katerej p. Paškala Skrbinca nahajamo práv iraenovanega. Sploh kolik 
napredek se je v slovenskej vednosti pokazal od 1854, leta do zdanjega 
čaša! Le g. Juliju pi. Kleinmayru je to bilo vse zamán, ker še zdaj pre- 
pisuje in daje zopet na svitlo, kar je iz dávna ovrženo. 

Ker smo iz te knjige uže toliko zvédeli tacega, kar malo kedäj 
človeku pride na úho, ne bodemo se čudili, kä je v njej tudi g, Cigale 
(na 169, str.) zvan Ma ti j a, a ne Matej, da-si ga sama ta knjiga 
na 87, stráni še imenuje Mateja, katerega imena mu do zdaj nikoli 
nihče ni jemal do jedinega Julija pi. Kleinmayra , kateri smó in more 
vse, kar hoée, na pr, o samem Prešírnu pisati (na 123. str.): „oče mu 
je bil ob enem ribič, imenom Šimen," če tudi mej nami uže paglavci 
znajo, da Preširnov oča ní bil ribič, nego samo pri biži da se je dejálo 
„pri Ríbičevih". O Trubarji (na 46. str) pripoveduje: „rodil se je v 
Raščici, tri ure južno od Ljubljane." A národ zdaj govorí „na Rášici", 
da-si Trubar sam sebe res imenuje „Raščičarja", in ta váí je tri m i Ij e 
od Ljubljane. Jaz bi rekel, da je pisatelju slovenské slovstvene zgodo- 
vine ranogo bolj treba, také stvarí na tanko zvedeti, nego li z bahanjem 
oznanjevati, kdaj so se porodili, kdaj umrli tuji knjižnici, n. pr. Ilenrik 
Heine, Dante, Manzoni, Biirger, Chamisso, Korner, Uhland itd. Na vsacih 
pet stopinj so po knjigi g. pi. Julija raztresene také drobtine, katerih ní 
s težavo nabral, ker se mu v denašnjih časih ponuja na kupé zeló obširnih 
dél o vseh tujih literaturab, A nekak zadovoljen smeh se vender le po- 
nuja človeku, vidéčemu, da se g. pi. Julij niti tukaj ní iznevéril svojej 
naravi ; kajti na 99, stráni govorí, da je némški pésnik Gothe umri 
1832. leta, kar je res, ali na 122. stráni svoje knjige je to uže pozabil 
ter poroča, da je umri 1831. leta. — A kdo vsega tega išče, kdo tega 
potrebuje v zgodovini slovenskega slovstva? Lepše nam bi ugódil, 
kdor bi hotel na tanko zvedeti pravá krstná imena, rojstvena in sinrtna 
leta ónim domácim pisateljem, o katerih je njemu to še vse ostalo neznano. 

Dejáli smo, da v „Zgodovini slovenskega slovstva" ležé tudi iz 
drugih pisateljev semkaj prenesení tiskovni pogreški. Gola resnica! 



382 — Zgodovina slovenskega slovstva. 

Jarnikova knjiga „Etymologikon" je bila v Celovci na svitlo dana 1832. leta, 
a v Miklošičevem „berilu za 8. gimn. razred" na 19. stráni, kder je 
govor o „Brizinskih spomeníeih", stojí, da je bila 1834. leta prišla v déžel, 
kar je tudi prepísaná hiba; kajti bas ta Miklošičeva knjiga na 72. stráni, 
kder poroča o pisatelji Vrbanu Jarniku samem, pripoveduje brez pomote, 
da se je rečeno delo natisnilo 1832, leta. A zdaj z lágotjo odprimo 
knjigo g. Julija pi. Kleinmayra. Nismo se zmotili! O „Brizinskih spo- 
nícih" pripovedujoč (na 21. str.) ima i on 1834. leto, a govoreč o samem 
Jarniku pisatelji (na 94. str.), tudi on ter poleg tega i na 115. stráni 
stavi 1832. leto. Ce to ní praznoglavo početje, ne vem, katera stvar je 
potlej še vredna tacega imena ! Primári Kopitarja v Grlag. Cloz. na XLI. str. 
Hvaljena „Zgodovina slovenskega slovstva" na 67. stráni golčí : „posebne 
vážnosti je (Marka Pohlina) knjiga, katero je na predlog dr. Etbin Henrik 
Coste ,historično društvo kranjsko' leta 1862. natisniti dalo naslovom : 
,Bibliotheca Carnioliae'. Rokopis, kóji se hrani, ima dva dela. Prvi del, 
završen 1. 1770., obsega dobo od stvarjenja do Kristovega rojstva, a drugi, 

začet leta 1788., razpravlja daljno povcstnico Povestnica mu seza do 

leta 55., in osnova káže, da je imela biti , kronika' zelo obširno delo." — 
Kdor to čita, ne vé, ali budí, ali se mu le sanja. Markova „Bibliotheca 
Carnioliae", znana vsacemu učencu ter govoreča o samih pisateljih zdanje 
kranjske zemlje, obseza dobo od ustvaritve do Kristovega rojstva! Ali 
je g. profesor pi. Julij rés premislil, kaj in o čem govorí? Kakó li 
tolik učenjak more táko brezumnost pripovedovati in reči: „povestnica 
mu seza do 55. leta in osnova káže, da je imela biti ,kronika' zeló 
obširno delo"? Katera „kronika", za Boga svetega! Poprej „Bi])liotheca 
Carnioliae", a zdaj „kronika"; poprej: od ustvaritve do Kristovega roj- 
stva, a zdaj: do 55. leta? Kdo se more domisliti, kaj vse to znači? Kdo je 
dovolj moder, uganiti, do katerega 55. leta? Ali je pisatelj kedaj imel v roci 
Markovo knjigo „Bibliotheca Carnioliae" ? Ali mu je razumno, kaj se zôve 
kronika? — Ťukaj trebé povedati, da je te rázstavke začetek, a sam začetek, 
prepisan iz Marnovega „Jezičnika" (v XIV. létniku na 18. str.), kder tudi 
g. profesor Marn piše: „posebne vážnosti je knjiga, katera je v 
rokopisu . . . hranila se v tukajšnji (Ijubljanskej) knjigarni" itd. Potem on 
v svojem „Jezičniku" največ le z besedami otca Marka samega poroča, 
da ima „Bibliotheca Carnioliae" dva dela, namreč úvod in potlej kranjske 
pisatelje, razpostavljene po abecednem rédu ; — o „kroniki" in o 55. 
letu ní v Márnu dúha ni sluha ! Še je opómeniti, da je bil Marko Pohlin 
obilo dovršenih stvaríj ostavil v rokopisih, mej kateriini je bila rečcna 



— Zgodovina slovenskega slovstva. 383 



„Bibliotheca" in tudi „kraynska Kroneka kratkega popisuvanja use 
žlaht spomína uredneh rečy, katire so se kadej na slavenski zemli — 
pergodile, quod in germanicum versum Kalendario per annos inseri coeptum : 
Kurzgefasste chronologische Beschreibung denkwiirdigster Begebenheiten, 
wie immer das hochlôbl. Herzogthum Krayn betreífend". Bog zna, po 
kakej zmoti je g. Julij pi. Kleinmayr ta dva rokopisa zvaril v en 
rokopis ter se zaradi tega ujél v táko mrcžo, da se nikakor ne more iz 
nje izkopati. AU ima dovolj znanja, potrebnega spisovanju slovstvene zgodo- 
vine, tak človek, ki sam ne vé, kaj govorí in o čera ? V podobno zmeš- 
njavo se je ta slávni pisatelj zakodrčkl tudi na 35. stráni, ko je imel 
pred soboj XIV. strán Miklošičeve knjige „Altslovenische Formenlehre in 
Paradigmen", kder je čital: „das Sava-evangelium, Savina kniga, 
129 Blätter, in der typographischen Bibliothek in Petersburg, heraus- 
gegeben vom Herrn J. J. Sreznevskij ** itd. A g. pi. Kleinmayr je to pre- 
písal takó : „Sasavsko evangelije, Savina knjíga, 129 listov, 
priobčíl Sreznevskij in drugí. Iraenuje se tudi Remsko evangelije" 
itd. — Potem naš g. profesor obšírno prípoveduje, kalvó je bilo Remsko 
evangelije prišlo na francosko zemljo, kder so nanje prisezalí francoski 
kraljí itd. Učení g. profesor moj! „Sazavsko" evangelije bi po našega 
jezika svojstvu slulo „Sajavsko" evangelije, in za tega delj se ne more 
pisatí „Sasavsko" , ter o tej priliki vrhu zvc'dite, da „Sazavsko" evangelije 
se res imenuje tudi „Remsko", pa nikakor ne prístoji v ono dobo, 
kamor ga vi devate, in zapómnite si, da Savina kniga (Sava-evan- 
gelium) in Sazavsko (Remsko) evangelije ní oboje e na ter istá 
knjiga: tudi tu imamo zopct dve svoji posebni knjigi, takó različni mej 
sobój, kakor Markova „Bibliotheca Carniolíae" in „kraynska Kroneka!" 
Tudi tukaj ste zopet zvarili dve knjigi v eno ! 

„Zgodovina slovenskega slovstva" na 122. stráni slaví Preširna, 
rekóč: „na pokopališčí Kranjskem stojí (Preširnov) spominek iz rudečega 
mramorja in če se solnce približa iznad krasnih gora, zarudi kameň, 
ptíca sc vsede nanj ter pije ostalo rosico — drugače je vse mirno in 
tího, „od zore do mraka, od raraka do dne." — Kakó je v slóvstveno 
zgodovino zašlo táko boso govoríčenje, ki néma ni pravé misii ní podobe ? 
A kdo vé, če i to, kakeršno si je, ní prepísano iz katere druge knjige? 

Ali poslušajmo, kakó na 132. stráni g. Julij pi. Kleinmayr zopet 
našega prvega pésnika poveličúje: „soneti so kaj lepí in dobrí izdelki!" 
Čitatelj dragi, zdaj umeješ, kakó je treba postaviti besedo ! To je hvala, 
da nič tacega! Kosmata kapa, kakó so Prešírnovi soneti res lepi in 



384 — Zgodovina sloveuskega sloTstva. 

dobri! A s te zanímljive 132. straní se ne moremo ločiti, predno si 
nísmo tanje ogledali še neke druge nepremišljenosti, ki more samo g. 
Juliju pi. Kleinmayru skočiti iz peresa, katero piše tudi také stvarí, kakeršna 
je ta: „v (Preširnovih) sonetih vidimo .... temne obrazce njepovega života- 
renja." Kaj so „temni obrazci", ter ali je pametno rečeno, da je Pre- 
širen životaril? Preširen, do zdaj še vedno prvi duševní velikán 
slovenskega národa, on je životaril (vegetiral), kakor nem in gólšast 
(krofast) glupec mej štirákimi ali koroš'cimi gorjánci! Julij, Julij, nisi 
pretehtal, kaj si dejál! Ti ne veš močí slovenskega jezika izrazom! 
Životaril je „naš Homér", kakor ti sam Preširna, če tudi zopet nepre- 
mišljeno, zoveš na 123. stráni svoje knjige! Homér in Preširen! Le na 
véso (vago) devaj besede, na véso, predno jih prodaješ ali predno z njimi 
nesmrtne Preširnove umotvore imenuješ kar samo „pésenCfe", kakor se ti 
je zgodilo na 124. in 134. stráni. 

Kakó je bil Preširen v „Klinkowstrômovem" závodu po naključji v 
mladega učenca dobil pleraenítega Kranjca, grófa Antona Auersperga, 
kateri se je v svojih nemških pesnih imenoval pozneje „Anastazija Griina", 
vse to se pripoveduje na 124. stráni, kder g. Julij pi. Kleinmayr dostavlja 
še to: „tudi Prešeren je, spomnivši se svojega nekdanjega učenca, podal 
malo četirikitično pesnico ,Tri želje Anastazija Zelenca'." — Ťukaj smo 
se zopet urezali! Od kod ima Preširen „Tri želje"? Ali je g. profesorju 
pi. Kleinmayru neznana Auerspergova nemska „Venetianer-Trias" ? Evo 
nje začetka : 

Ich wollť, wenn nur das Wúnschen hulf, 

Drel Dinge w<ären mein: 
Ein Mägdlein weiss, ein Pfôfflein schwarz, 
TJnd eine Gondel fein ! 

Ta pesen zatorej n í Preširnova, kakor tí učíš, neučení Julij moj ! 
Auerspergova je ; Preširen jo je samo preložil, in to takó : 

Tri želje 
(Anastazija Zelenca.) 

Ko želje bi veljále kaj, 

Tvi žélel bi rečí: 
Deklič bel, črni pop, konjič, 

Željé bi bile tri itd. 

Namesto besede : č o 1 n i č (Gondel) ima naš pesnik besedo : k o nj i č. 
Zakaj? Zato, ker je znal, davečina Slovenccv ne vc, kakšnc so Benetke. Jasná 
se nam iz tega káže, da Preširen nikakor ní mogel posebno čislati svojega 
nekdanjega učenca, kateremu je vzdel zbodljívo íme Anastazij Zeleuec 



Slovenskí glasnik. 385 



(griine Eidechse) ; a káže se nam i druga stvar, namreč, da g. Julij pi. 
Kleinmayr ní samo v zgodovini slovenskega slovstva brez potrebne ved- 
nosti, nego da so mu tudi pismeni umotvori nemški zeló skopo znani. 
AH nista uže Jurčič in Stritar v svojej izdaji Preširnovih poezij na glas 
rekla, da so „Tri želje" proizvod Anastazija Zelenca (Griina)? Izvestno 
je, da sta rekla; a g. Julij pi. Kleinmayr je zopet ali napak čital, ali 
mogel ní razuméti, kar se mu cesto pripetí, kakor smo videli. 

(Konec prihodnjič.) 



Slovenskí glasnik. 

Slovensko slovstvo. Izbrane národne srbské pesni z dodatkom iz 
smrti Smail-Age Čengiéa. S srbsko slovnico, slovenskim tolmacenjora, reŕnikom 
tujih besed in cirilsko abecedo priredil Janko Pajk, c. kr. profesor. Drugi 
pomnoženi natis. V Ljubljani 1881, IG^ta, 131 str. Založila in natisnila Klein 
in Kovaô, knjigotiskarja. Cena 40 kr. Tako se imenuje lična knjižica, katero 
je g. prof. Pajk uže pred šestnajstlmi leti prvič na svitlo dal z blagira namenom, 
da bi seznanila Slovence s srbskim jezikora in divnim narodniin pesništvom 
srbskim. In res se je po nekaterih gimnazijah in realkah s pridom rabila poraožna 
knjiga pri slovenskem náuku v višjih razredih. Zategadelj jo tudi sedaj v drugem 
natisu toplo priporočamo vsem dijakom in vsem prijateljem srbskega jezika in 
pesništva. — .Novice^ poročajo, da je „Matica slovenská"^ uže iz Prage prejela 
3000 lepo vozanih odtisov šolske knjige , Prírodopis živalstva s 522 podo- 
bami, katerega je po 15. nemškem Pokomovem izdanji povsera predelal in 
poslovenil prof. Fr. Erjavec v Gorici. — Vrli naš stai'ina Davorin Trstenjak 
v „Novicah" priobčuje prezanimivo razpravo: .Nekaj o osebnib imenih 
korotanskih Slove n o v.'' Tudi v našem listu nam jo nekdo obljubil o tej 
vážnej stvari izprogovoriti besedo. 

„Rokovnjaci" . Pokojní JurČič tega romána ni dovŕšil, a v njegovej literárnej 
ostalini našli smo več sto skrbno spravljenih drobnih lístkov, na katerih je 
pisatelj imel zaznamenovane posamezne vire, epizóde, karakteristike in prizore. 
Na podlagi te osnove bode „Rokovnjače" nadaljeval Janko Kersnik na Brdu. 
In po našili mislih tudi nihče tému delu ni zmožnejši nego on, ki je bil po- 
kojnému Jurčiču najboljši prijatelj, s katerim je tudi poprej uže marsikaj literarno 
sodeloval. („BeriteNovice", „Mej dvema stoloma" itd.) Polegtega je Jurčič „Rokov- 
njače" o svojih počitnieah lansko polotje baš na Brdu v prijateljskih pogovorih 
s Kersnikom osnoval ter zategadelj glavno dejanje na Brdo in njegovo okolico 
postavil. Tudi se je malo dnij pred smrtjo s svojim prijateljem pogovarjal, kako 
misii román nadaljevati, ako mu Bog povrne Ijubo zdravjc. „Rokovnjače", kolikor 
jih priobčuje denašnji „Zvon", napísalo je uže Kersnikovo pero in mislimo, da 

lehko z mirno vestjo čestitim čitateljem prcpušČamo sodbo o tem poglavji. 

Jurčičeva podoba. Ljubljanski slikar g. Smutnj' narisal je pokojnega 

Jurčiča s krédo v životnej velikosti ter doprsno podobo razstavil v Kolmanovej 



386 Slovenskí glasnik. 

prodajalnici na vélikem tvgu. Cena tej lepej sliki je od 20 do 25 gld. Morebiti 
se nájde kakšen slovenskí Mecenat, kí jo kupí. — G. prof. I. F r anketu v Kranji, 
kí je uže pred nekaterimi mesecí pokojnega Jurčiča na plátno slíkal, a podobe 
ne še dovŕšil, naročil je „Národne tískarne'' upravní odbor, da naj slíko dovŕši 
za uredníštvo „Slov. Národa". — G. Ernst Pogorelec, fotograf v Ljubljaní, 
oskrbel je na naše prošnjo več podôb pokojnega Jurčiča in njegove matere. Sliki 
se dobívata po 20 kr. pri omenjenem fotografu, na kar svoje čitatelje in čestitelje 
Jurčíčeve posebno opozorujemo. 

Jurtiiev životopis prinesli so do sedaj ti listi : „Slov. Národ", „Obzor", 
„Agramer Zeitung", „Politik". V zadnjih dveh lístib spísal ga je g. Fr. Selak. 
Tudí „Vienac", kí je prínesel Jurčičevo podobo, obeta še životopis. „Ljubljanski 
Zvon" ga bode objavil, kedar bode literárna ostalina Jurčičeva do dobra urejena. 
Ker je Jurčič malo na vse svoje stvari písal na posamíčne drobné listkc, zategadelj 
je njih uredovanje počasno delo. 

Osnoťálni odbor za Jurčičev spoivetiik je dosedaj nabral uže blizu 700 gld., 
kí so na obresti naložení pri obrtníjskem podpornem društvn v Ljubljaní. 

Hrvatsl-i slilcar. „Vienac" píše: G. Vlalio Bukovac, rodom iz Cavtata, 
vrlo darovit slikar, koj je pomocju preuzv. g. biskupa Strossmayera izučio slikariju 
kod glasovitog Cabarela u Parížu, sprema, kako „Slovinac'^ javlja, nekolíko slika 
za budúcu parížku ízložbu slika (Salón). Prvá pod imenom „La tapísseríe" pri- 
kazuje u uaravnoj velíčiní tri sestre, kóji se bave tapisserijom, zatím manja slika, 
koja predstavlja dva príjatelja, gdje za stolom kávu píju. Treča slika bit če 
skupina od 15 glava (Hrvata, Srba, Bugara i Slovenaca) oko starca guslara. Prvi 
put bje Bukovčeva slika „Crnogorka na obrani" (sada vlastníctvo g. biskupa 
Strossmayera) g. 1878 primljena u parižku ízložbu, što napokon níje sala, jer 
su one godine od 9000 ponudjeníh slika samo 3000 prímljene bile. Izim tóga 
ima još drugih slika od Bukovčeva kista, kao „Mlada Crnogorka", „Talíjanska 
guslačíca", „Odalíska", „Knez Nikola" „Nasljednik crnogorski", „Niko Boškovié" 
i knez „Medo Pucič". I straní listoví priznávajú vrstnoču našega mladoga slíkara, 
pa če po svoj prílící i naša galerija slika koju slíku od njega ímati. Želilí bismo, 
da se Bukovac svrati ovamo u naše strane, gdje bi takodjer našao liepili motíva. 
Naj volili bismo pako, da naš koj slikar uhvati vážnu sgodu iz povjesti naše, pak 
da ju ízvede u veliké, čemu bi mu se dakako morala dati í materíjalna sredstva. 

Batovanje slovinskoga národa proti Turcima godine 1875 — 1877. Dz gusle 
skitio Žalovan. Tako se imenuje 170 str. v S^^ obsežna knjíga, ki je pri D. 
Pretnerji v Dubrovníku prišla na svitlo ter stane s pošto naročena 85 kr. 

Eushe knjige. „Istorij a Russkoj Cerkvi" sočinenje preosveščenega 
Makarija, metropolita Moskovskega in Kolomenskega. Deseti in zadnji zvezek. 
St. Peterburg 1881. Cena 2 rublja. — „Russkij oi tografičkí j slovar". 
Sestavil Pavel Romaškevič, predpodavatelj Kurske gímnazije. Kursk 1881. 
Cena 1 rubelj. To delo je prvo in do sedaj jedino te vrste v ruskem jeziku in 
obseza vse óne ruské besede, katere se pišejo drugače, kakor se izgovarjajo in 
imajo sploh kako posebnost v pravopisjí. — „Otnošenija Veneciji k gorod- 
skím obščinam Dalmaciji s XIL do polovini XIV. veka." Izsledovanje 



Slovenski glasnik. 387 

J. N. Smiriiova. Kazan 1881. Cena 1 rubelj 50 kopejk. Za dovršenost spisa 
in točno vazsodbo upliva Beneške republike na Dalmatinske občine izučil je pisatelj 
pred vsem dokumente Beneškega avhiva v zvezi z drugimi viri. Knjiga je vsakako 
zanimiva za južne Slovane, posebno Dalmatince in Slovence. — „Sbornik 
bitovih statej po Russkoj istoriji". Prvi zvezek. Rusija do Tatarskega 
navala. V rabo učečim se sestavil K. Elpatijevskij. St. Peterbuvg 1881. Cena 
60 kopejk. Namen tega dela je, podati vzmožnost podrobno seznaniti se z ruskim 
bitom v raznili pcviodah ruské zgodovine. Pisatelj poslužuje in naslanje se posebno 
na izsledovanja Karamzina, Solovjeva, Kostomarova, Beztuževa-Rjumina, Zabjelina. 
Ilovajskega, Galahova. — „Dramatičeskija sočinenija A. Ostrovskago 
i N. Solovj e va." St. Peterburg, izdanje knjižnega magazina Novega Vremena 1881. 
Cena 8 rublje. Ta knjiga obseza sledeča štiri dela iz peresa gg. Ostro vskega in 
Solovjeva: .Sčastlivij Den* igrokaz v treh dcjanjih; „Ženitba Bjelugina'' komedija 
v petih dejanjih; ^Na poroge k delu" igrokaz v treh dejanjih; in „Dikarka'' kome- 
dija v štirih dejanjih. — Pri Aleksandrovskem liceji v Moskvi snujejo njegovi 
bivši in sedanji odgojenci „Puškinovo bibliotéke'^ katera bode obsezala vse 
posamezne izdaje del velikega pesnika in zbii'ko vsega, kar je bilo natisneno o 
njem v ruskej literaturi. „Rossijskaja Bibliografija" vzpodbuja o tej priliki, da 
bi se zbrale in odkrile enake bibliotéke v íast in spomin slavnim pisateljem in 
pesnikom: Lomonosovu, Fon-Vizinu, Deržavinu, Karamzinu, Žukovskemu, Gribo- 
jedovu, KoleoTU, Gogolju, Lermontovu, Bjelinskemu in Nekrasovu. Program tem 
bibliotékam bodi tak: 1. Periodična izdanja, almanahi in zborniki, v katerih so 
se razglašala proizvedenja tega ali druzega pisatelja ali pesnika pri njegovem 
življeiiji, kakor tudi po njegovoj smrti. 2. Vsa posamezna izdanja del, katera so 
izšla pri življeni in po smrti, tako v Rusiji kakor za granico. 3. Polna zbirka 
literatúre o pisatelji in pesniku. Semkaj spadajo tudi prevodi na inostrane jezike 
in ravno tako odzivi inostraiiili literatúr. 4. Po vzmožnosti polna zbirka porti-etov, 
'doprsnih kipov in štatvic. Slíke k proizvedeiijem. 5. Zbirka rokopisov, pisem in 
drugih stvarij tega ali ónega pesnika ali pisatelja. — „Putešestvíje A. E. 
Nordenšilda vokrug Evropi i Aziji na parohode „Vega* v 1878 — 1880 g." 
Prevel iz švedskega S. J. Baranovskij, pri sodolovanji Koriandera. Razrešeno 
avtorom izdanje J. Valleniusa. R. 



Slovenskému národu! 

Pred nokoliko dnevi izročili smo s tužnim srcem in rosnim očesom materi 
zemlji umrjoče telo odličnega siná domovine slovenské. Zagrebli smo v ráni, 
hladni grol) pisatelja J05lipa Jnrčiča, ki je tako kakor nihče pred njim ves 
čas svoje moške dobe svctó slúžil svojej domovini ter predragemu narodn slo- 
venskému posvetil najboljše meči svojega neumomo délavnega in plodovitega 
življcnja. 

Vzgleden in značajen domoljub, izboren prvoboritelj v političnem boji, a 
osobito nedosežen pisatelj in pripovedovalec neumrjočih povestij in románov 



388 Slovenskí glasnik. 



pridobil si je pokojní Josip Jurčič neizmerno slavo, a tudi neizmerne zasluge 
za ves národ slovenskí. 

Sveta dolžnost je zatorej vsem Slovencem, da se brez razločka stanú in 
političnega mišljenja hvaležno spominajo tega velikega rojaka ter mu oskrbé 
dostojen spomenik. 

In v ta namen združili so se podpisani, stalno v Ljubljani bivajoCi 
umľšemu pisatelju ožji prijatelji in íestilci v osnovalen odbor ter začeli 
nabirati novce za Jurčičev spomenik. 

Ta spomenik bodi trojen! 

P ľ vi e misii podpisani osnovalni odbor pokojnému pisatelju postaviti 
primeren spominski kameň na grobu pri sv. Krištofu. 

Drugič namerava še to poletje na Jurčičevem rojstvenem domu na 
M^^ljavi vzidati spominsko pločo. 

Tretjič hoče osnovalni odbor umršemu pisatelju najlepší spomenik po- 
staviti s tem, da še to leto začne v ličnih knjigah ízdavati Jnrčičeve zbrane 
spise. 

Čisti dohodek Jurčičevih spisov, katerim je uredništvo prevzel Fran 
Levec, namenjen je roditeljem pokojnega pisatelja, jednoinosemdesetlet- 
nemu bolehnemu očctu Marku in jednoinsedemdesetletnej, uže 11 let do 
cela slepej materi Mariji, katerima je bil umrši Jurčič, vestno izpolnjujé íetvrto 
zapoved božjo, ves čas svojega življenja hvaležen sin in dejanski podpornik. 
Uverjeni smo, da slovenskí národ svoje česti in zahvalnosti pokojnému pisatelju 
ne more lepše kazati, nego s tem, da dostojno skrbi za bolehne in neimovite 
roditelje njegove. Mislimo tudi, da oče, ki je rodil in mati, kí je poklonila 
národu slovenskému takega siná, vredna sta, da oba hvaležno podpiramo to 
krátko dobo, katero jima je božja pravica odločila še prebití na svetu. 

Ako bi se pa izdavanje Jurčičevih zbranih spisov po kakšnej neljubej 
priliki zakesnilo, skrbel bode osnovahii odbor za to, da bodeta roditelja Jurčičeva 
vendar redno dobivala mesečno, nabraním novcem primerno podporo. 

Novce za Jurčičev spomenik nabira osnovalnega odbora blagajnik, gospod 
dr. Josip Staré, c. kr. finančne prokuratúre adjunkt in hišni posést- 
nik v Ljubljani. 

Vsi poslaní doneski oglašali se bodo javno po slovenskih listih. 

V Ljubljani 14. mája 1881. 

Osnovalni odbor za Jurčičev spomenik: 
Dr, Valentín Zarnik, 

Iiredsednik. 

Peter Grasselli. Fr. Levstik. Dr. H. Dolenec. Prof. Toma Župan. 

Dr. Ivan Tavcar. Ivan Hribar. 

Dr. Josip Staré, Fr. Levec, 

blagajnik. tajnik. 



LJUBLJANSKI ZVON" stane vse leto 4 gld., pol leta 2 gld., četvrt leta 1 gld., 
Naročniiia poSilja se upravništvu v „Národnej tiskarni" v Ljubljani. 



Založniki: dr. I. Tavčar in drugova. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Levec. 
Tiská , Národná tiskama" v Ljubljani. 




Leposloveii in znanstveii lísť 

Izdajatelji : Janko Kersnik, Fr. Levec, dr. Ivan Tavčar. 



Leto I. 



V Ljubljani, 1. jolija 1881. 



Štev. 7. 



4 Vnjégód. 

'^eléla si, da bodi mólk, 
• In mólk je bil mej nama dólg. 

Saj tí ne vtégneš, jaz ne smém ; 
Zdaj vídiš, da te rés umém. 

Ne vtégneš, ker se veselíš, 
Na plési vnémaš in goríš. 

Kakó bi ti prebíval čäs. 
In tebi v mísel hodil jáz? 

To dávno čútim, dávno znám, 
Zato skriváj trpím in sám. 

V solzäh si ne topím oCés, 
Ne čakám sréče od nebés. 

Očíne túj, po svéti gnán, 
Povsód z nogámi sem teptán. 

Jediná tí z menój do zdaj, 
Se tí si me pehníla v kľíij. 

Sijilla v môjih diiíj oblúk, 
Najhújši zdaj si tí njih mrak. 

A jäz denés za vse gorjé, 
Ki trgaš méni ž njím sreé, 

Za vse, kar sem in še trpím, 
Besede zlé ne govorím. 

, Stopínjo vsáko tvôjili nóg 
Nebéski blagoslôvi Bóg! 

In kakor tvoj telésni cvét, 
Cveté naj sréča tvôjili lét! 



Kováč. 



26 



Rokovnjaéi. 

Histoľičen román. 
Po pokojnega Josipa Jurčiča osnovi spisal Janko Kcrsnik. 

(Dalje.) 
Trinajsto poglavje. 

,,Oni pozuiijo vse težavne pre- 
laze in krátke poti po gorali, in 
vse nedolioJne gozde in planine, 
kamor oborožena pravica za njimi 
ne more." 

WhsIi. Irving. 

„Wie es die Erfalirung darthut, sollen 

die Gericlitsdieuer der Bezirksobrigkeiten 

eine besondere Connex-ou init den Gau- 

nern beiderlei Gesclileclites geliabth iben.'' 

Iz i)oroéila vodiškega diiliovna Igna- 

cija Valenčiča, 20. avg. Iá41. 



^lekoliko ur horlá za Kamnikom raztezajo se i)0(l planinami 
velikánski gozdi, večinoma lastnina kamniškega mesta. Dan- 
(lenes nájdeš še leliko tamkaj gosto zarastene jarlíe in kraje, 
kamor še ni stopila cloveška noga. Velikánske jelke in košaté, več- 
stoletne bukve vrste se druga za driigo; debel mah jih je porastel, 
ter tu in tam sušé se tej in onej vrhovne veje ; leto za letom podere 
se staro deblo, s silnim i)okom in lomom trešči na mokro, maliovito 
zemljo in tu gnije in strohni do celega. Sekire glas še ni segel v te 
divje doline, akoravno odmeva vsakopomlad bliže in bliže. Srnjak 
zbira tu svojo malo lebkonogo družino, in z višave se čuje bripavi 
krik krokarjev ; po noci pa túli sova ubarica iz gabrovega dupla. V 
jednomer gre tanek piš po košatem smrečji; kadar pa udari vibar 
iznad strmih robov v temno dolino, tedaj škriplje in poka drevo ob 
drevo, veja ob vejo, sai)a buči po vrbovib, kakor valovito morje ob 
vibri, ter polni dušo s strabom. 

Takov, kakeršne so dandenes le še nekatere nedohodne doline 
in samo nekateri jarki, bil je v času naše povesti ves gozd, sezajoč od 
Gornjega Grada v Savinjskej dolini gori do onkraj Kokre, več tisoč 
oralov v premení. 

Nekoliko streljajev nad izvirkom kamniške Bistrice na strniem 
róbu, do katerega je vodila dobro oglajena steza, odpiral se je mej 



J. JurčiC in Janko Kevsnik: Rokovnjafii. 391 

visokim skalovjem ozek prehod, katerega je od daleč očesu prikrivalo 
gosto grmovje. 

V tem prelazu je oni večer, ko je Blaž Mozol pil, klel in 
zabavljal v kŕčmi Hudniaňove Jere na liovih, slonel slabo opravljen 
mož ter nepremično zri v dolino na jedino strán, kjer se je odpirala 
proti nižavi, in od koder je vodila ona steza sem gori. Od zdolaj 
ni bilo možno ugledati ga, kajti bližnje grmovje ga je zakrivalo; a 
njegovim očem ne bi mogel nihče uiti, kdor bi bil stopil v dolino. 
Mož je imel za pasom širok; oster nož, in v desnici je držal dolgo 
puško jednocevko 

Zmračilo se je počasi, in strážnik v prelazu, kajti to je bil 
očividno, ni mogel več razločevati posameznih stvarij pred seboj. 
Sedel je torej kraj prelaza na skalo in puško položil na koleni 
Zevalo se mu je, in večkrat Je zvijal in stezal roki nad glavo, kakor 
človek, katerega ob dolgem času uže vse boli. 

Kdo ve, bi li ne bil mož naposled zadremal, ko bi ga ne bil 
vzdramil na krát — uže ob trdem mraku — glasan pisk iz doline, 
podoben zategnenemu klicu ptice kanje. 

Strážnik z istim piskoni odgovori, in kmalu potení začuje 
težke korake, kateri so se bližali po stezi navzgor. 

„Kdo volhaV"'^) zaviňjc straža, ter napne puško. 

„Ferlakar!""*) odgovori j)rišlec ter dostavi smeje, ko je oni 
pri tem odgovoru petelina i)ri jednocevki zopet oílpel, ter v strán 
stopil, da pusti došlega mimo: 

„Da bi te črni petek, Kofendež ti stari! Ali ti ne dišim od 
daleč? Jaz sem tebe zavohal uže pri Kobaleževem kozolci onkraj 
Stranj, jedna stará capa je ležala tam, stavim da je bila tvoja; tvojemu 
dolgemu nosu i)a menda ne diši druzega, nego kos mesa, suhega in 
slanega?" 

„Kaj boš zabavljal. Tone Obloški!" deje oni, „za niesom ti 
tudi rajši stopiš, nego v cerkev, če je dinmik še tako črn in sajast." 

„Jeli Groga doma?" vpraša Tonček, ne zmenivši se za bodečo 
zabavljico. 

„Doma je, doma! Pa če mu ne neseš kaj dobrega, pojdi rajši 
tja, od koder si prišel. Nocoj ga ni varno dražiti. Davi je bil tu 
najedenkrat, kakor kragulj z viškega, in gledal me je, kakor da bi 

*) Slovensko: Kdo priliaja? 
**) Slovensko: Prijatelj! 

26* 



392 J. Jurčič in Janko Kersnik: Rokovnjači. 

hotel zvedeti, kaj sem predsinočnim večerjal. ,Ta fest Janez' je on- 
kraj prelaza ležal in spal, kakor polh, akoravno je bil na vrsti za 
stražo; dregnil ga je s čevljem, da so mu čeva lajati začela." 

Obloški Tonček je imel nocoj najbrž lehko vest. 

Potľkal je s pomenljivim nasmehom ob polni svoj pas, ter 
stopil po ozkem poti navzgor. 

Na desnej in levej dvigale so se visoke, z mahom in stavím 
bukovjem obrastene skale, in sicer tako blizu, da nista mogla dva 
človeka stopati uštric po tej natornej ulici. 

Za kakih tľideset korakov postane Tone. Pred njim je zijal 
globok, a kakor se je v mraku še razločilo, samo do sežnja širok 
prepad. Na onej stráni je stala zopet straža. 

Ko se je bil Tone na isti način, kakor prej, izkazal za prijatelja, 
porine strážnik močno in široko desko cez brezno, in naš znanec 
stopi tja, ter po kratkih besedah, katere sta si s strážnikom privo- 
ščila, ide zopet dvajset korakov po jednakej ozkej ulici ko prej, in 
dospé na širen, z visokim drevjem obrasten prostor, sredi katerega 
je gorel pod široko, s čreslom krito streho velik ogenj. 

Rudeči plameň razsvitljeval je dovolj bližnjo okolico, da je bilo 
lehko stvari razločevati. Prostor okrog ognja bil je lepo uglajen; za 
drevesi dvigalo se je visoko skalovje okrog in okrog, katero je tam 
zadaj v zatišji kipelo v strmo visoko goro. Kadar je pgenj zaplapolal, 
videla se je tamkaj tik pod goro, kakih petdeset korakov od ognja, 
lesena hiša, s slamo krita; nad njo pa zopet druga, manjša, in- sicer 
nekoliko sežnjev visoko v strmo, gladko skalo udelana. V tej hiši, 
podobnej skoro orlovemu gnezdu, nad breznom na skalo prilepljenemu, 
gorela je luč. 

Okrog ognja na planem ležalo in čepelo je kakih deset možkih 
v različnih, a po večini raztrganih in oguljenih kmetskih opravah 
razgovarjali in šalili so se mej seboj, a le bolj potihoma, kajti sedaj 
in sedaj ozrl se je jeden ali drug paznim očesom tja na hišico, v katerej 
je gorela luč, ter potem stoprav, ko ni zapažil nič posebnega, rekel 
kako bolj pogumno in glasno besedo. 

V žrjavici stalo je nekaj loncev, v katerih je vrelo in kipelo, 
in po katerih je starikava ženská z veliko kuhalnico včasi pobrodila. 
Druga ženská, dosti mlajša od prvé, a vender kakor ona mršava in 
raztrgana, vrtila je nad ognjem velik leseu drog, na katerega je bil 
nasajen janjec, da se speče. 



J. Jurčič in Janko Kersnik: Rokovnjači. 393 



Ves ta prizor, kateri se je pokazal Tončkovira očem, ko je prišel 
iz prelaza, imel je nekaj čudnega, divjega, a Tone Obloški ga je moral 
biti vajen, kajti stopil je v krog ležečih in čepečih rokovnjačev, — 
da so bili to, bralec uže davnaj vé, — in potipal z dolgo drenovo 
palico, katero je držal celo ped pod gornjim koncern, in kadar je hodil, 
pošta vljal jo daleč pred se, bližnjega možaka po hrbtu, rekoč: 

„Ali si zopet ti tega bekermana pokumal, Kozobrin" ? *) Rekši 
pokaže s palico na pol pečenega janjca. 

Ogovorjeni se obrne, in drugi za njira, ter z glasnim krikom 
pozdravijo došlega. 

„Jaz sem dejal, da te uže ribe jedó in morski raki, ko te ni 
bilo tako dolgo ; dejali so, da si šel na morje — kali ?" vpije Kozobrin. 

„Hoho, jaz bi se pa za-te kaj tacega nikdar ne bal, Tonček ; 
kdor inia obešen biti, ne utone!" smeje se jeden od druge stráni 
ognja. 

„Čakaj, čakaj malo, ti Peter Toča; ti izgubljeni lemenatar! 
Meniš, da bom sam — ka-li ? Poiskal si bom družbo, in tebe prvega, 
kadar bo šlo za vrat; veš, jaz te imam rad, prijatelj, suša ti študi- 
rana; dobro nama bo delo, če bova skupaj Ískala na onera svetu 
svetega Petra, tvojega patróna." 

Glasno krohotanjc se je razlegalo v krogu; tudi oni, kateremu 
je veljala zabavljica, pomagal je pri glasnem smehu. Bil je tanek, 
mlad človek, opravljen s suknjo na pol gosposko; ležal je do sedaj 
mimo blizu ognja, in le párkrát mlajžo žensko opomínal, naj pečenki 
na drogu vec masti priliva. 

Mej krohotom je odšel konjski mešetar proti hišici, kjer je gorela 
luč, stopal počasi po stopnicah v skalo usekanih, ki so vodile gori, 
ter potrkal trikrát na malé, lesene duri. 

Čez nekoliko čaša začujejo se od znotraj koraki, in nekdo je 
odrinil zapah. 

V odprte duri stopil je Groga ; imel je veliko rumenkasto lasuljo 
in gosti njeni kodri padali so mu na ráme; ravno tako barvana brada 
pokrivala je spodnji del obraza. 

„Kdo je? Kaj hočeš?" vpraša osorno, a ko izpozna Tončka, 
ki je nekako boječe stal pred njim, veli mu stopiti v izbo. 

„Denár sem prinesel," reče ta, ter položi napolnjen pas na 
mizo; „tistih dvajset tolarjev za kolovškega konja." 

*) Slovensko : Ali si zopet ti tega janjca ukral, Kozobrin ? 



394 J. Jurôič in Janko Kersnik: Rokovnjači. 



,, Dobro; stržil si jih sedemdeset, pa drugo sem tebi pustil," 
reče Groga ter odrine denár na drugi konec iiiizc. ,,Imaš še kaj 
druzega?" 

„Še nekaj," reče mešetar, in izvleče izpod kaniižole iimazano 
pismo, „to mi je dal v Diváci neki človek, ki me je po naše ogo- 
voril; dejal je, da je zate, mojster Groga." 

Isti hlastno odpre pismo in je precitá. Vesel izraz mu sine preko 
líca, a takoj reče mirno konjarju : 

„Dobro, to pismo je zame, dobro si opravil." 

Tonček se hoče odpraviti; a Groga, ki se je bil iiže od njega 
v sobo nazaj obrnil, ustavi ga se, ter deje: „N'ocoj nikamor ne hodi, 
počakaj tu, morda te še kaj potrebujem." Pri teh besedah je zapalmil 
zopet duri, in Obloški Tone vrnil se je k tovarišem pri ognji. 

Tam so bili v tem bolj živahni postali. Janjec je bil pečeň, in 
Kozobrin počel ga je s svojim širokim nožem razkosavati. Však si 
je vzel velik kos, in mesto vilic in nožev slúžili so j im prsti in zobje. 
Strážnikov tudi niso pozabili, ter poslali jim njihove deleže. 

„Semkaj šedi, Tonček," klical je Peter Toča kobilarja, ter odrinil 
svoje dolge pete malo od ognja; ..sem šedi k meni, ker sva prijatclja; 
ti hodiš mnogo po svetu in si pri jedi vilic vajen, kaj ne; vidiš, ko 
bi jih imel, dal bi ti jih precej ; tako bi te počastil, kakor Bevkov 
Mihá fajmoštra, ko je s svojo družine iz veliké sklede solato z rokami 
jedel, in fajmoštra povabil, ter mu vilice v roke potisnil. " 

„Kaj meniš, da sem garjav, ka-li?" kriči Tonček mej smehom 
druzih, a vender sede k ónemu ter pobere velik kos z' umazané 
deske, na katerej je ležala pečenka in ga jame hlastno z zobmi 
puliti in trgati; ;,ti, Peter," nadaljuje potem s polnimi ústi, ..ti bi 
menda tudi mej nami rad kázal, da si se jedenkrát ob jarej gosi)odi 
počehal." 

„Ti se še ob takej nisi, griva ti plesnjeva!" zarohni oni. 

„Čakaj, kmalu bi bil puzabil! Denes poi)oludne sem šel mimo 
Bukovice in sem ugledal starega Prigoltuika na polji , turšico je 
osipal, saj poznáš še svojega starega, Peter? Ustavil sem se in 
dejal: „Dober dan, oče, plevélna je, plevélna vaša turšica!" Stari je 
zagodrnal malo; e, sem dejal sam pri sebi: vprašaj ga kaj druzega, 
da bo boljše volje, ter sem rekel na glas: „Kje imate pa svojoga 
gospoda, Vašega Petra, ki za gospoda študiraV*' Da bi ga bil ti videl, 
starega Prigoltnika, kako je z motiko planil po razoru proti meni, 



J. Jurčič in Janko Kersnik: Rokovnjači. 395 



črepinjo bi lui bil razbil, ko bi se nm ne bil umaknil, in vpil je, 
vpil, nelx's mi ni piivošcil, tisto ves; pa jaz bi dejal, da mi še budiča 
ni, tistega navadnega, ki je za druge Ijudi, ampak jednega posebnega, 
ki bi bil samo zame." 

„Jaz bi ti ga tudi," kôlne Peter; „pusti niojega starega v miru, 
in mene tudi, smrt ti konjska!" 

Ilekši vrze jezno oglodano kost v žrjavico, stegne nogi, in se 
obrne na drugo strán. „E no, ne jezi se," povzame zopet Toneek 
besedo, „saj ni tako liudo ! Kaj morem jaz zato, da nisi hotel iti v 
lemenat? Koščičarjeva Mica iz Praprotnega je jajca v Ljubljano no- 
sila in pravila, da lepšib fantov ni na svetu, kot so lemenatarji; 
kaj morem jaz za to, da nisi hotel biti ti tudi tako lep? Pa kaj, 
nobeden se ne more s peto po nosu popraskati." 

Peter Toča je moléé vstal in odšel proti spodnjej hiši, kjer 
je vráta zaloputnil za seboj. 

Ostalej družbi zadnji razgovor ni bil nič kaj po volji; molčali 
so vsi, in ko je odšel Peter, oglasi se Kozobrin: „Miruj, Tone! Ni 
práv, da Točo dražiš; ali ne veš, koliko velja on pri Grogi?" 

„Velja, ali ne velja! To meni nič mari! Kaj pa on mene v jedno 
mer zbadá in pika, kadar me vidi ; nekoliko sem mu vrnil. Vi se ga 
bojite, ker zna nemški in latinskí, in ker vam s tistim kolomonom Ijudi 
slepariti pomaga. Jaz pri svojih kobilah ne potrebujem ni kolomona, 
ni jerebike, ni šentjanževih rož!" 

„Ne govori tako, Tonček, ali ne veš vec, kako je Peter oni 
dan točo naredil na Tunjicah, ko ga je stará Peregrinka od hiše 
podila?" 

„Seveda!" obrne se mešetar h govorniku, starikavemu môžu 
na drugej stráni ognja, ,, seveda, ti pa veš pravo, Bacek! Peter je 
k hiši pribežal, ko je jela uže toča iti. Peregrinka je za pečjo sedela 
in ni vedela, kaj se godi zunaj. Ko je Peter moral strán, jej je pa 
s točo zažugal, in stará baba je res verjela, da jo je on naredil!" 

„xVli i)a tedaj, ko je pri Kobaleži v Stranjah vrgel grintovčevega 
cvetja pod mizo, pa so se precej vsi gostje skregali in sprli!" reče 
liacek. 

„Zato, ker jih je sam podpihaval, da ste vi drugi mej prepirom 
ložje Kobaleževo kašto izpraznili," smeje se Tonček. 

„Meni je dal glodeževih koreuinic," — omeuja mlajša izmej 
ženskih. 



396 J. Jurčič in Janko Kersnik: Rokovnjači. 

„In vender se Bobkov Jiirij ni hotel v tebe zaljubiti, hoho, 
Nona ti zaljubljena!" krohota se konjar. 

Baba je hotela jezno zavrniti ga, a príhod novih društvenikov 
zmotil je živahni razgovor. 

Bili so to znanci naši iz kolovške doline, in v sredi niej njimi 
oni tujec, ki je iz krčme na Rovih za Bojcem tako i)otihoma izginil. 

Rokovnjači pri ognji so tujca s prvega osupneno, potem pa 
radovedno ogledovali. Videlo se je, da ga razen Bojca, ki je prišel 
z njim, nihče ne pozná. 

A ta dva sta se tako] napotila proti Grogovej hišici, kjer je 
še vedno brlela luč, akoravno je bilo uže mnogo črez pohmoči in 
so jeli lehki oblaki na vzhodii polagoma rudečiti se. 

„Počakaj tu," reče pisár brdski, ker za tacega ga je bil izdal 
oni kmet v kŕčmi Hiidmanove Jere, ter ustavi pred seboj korakajo- 
čega Bojca; „čakaj, da jaz opravim svoj posel, potem pridi ti in 
poročaj svoje." 

,,Ali znáte potrkati na Grogova vráta?" vpraša Bojec. 

„Če tudi'ne!" reče osorno pisár, ter koraka po stopnicah. 

Groga je bil menda uže čul šum, katerega so bili napravili 
novi prišleci, ter je stopil iz hišice, ravno ko je^ prisopihal pisár po 
stopnicah gori. Spoznal ga je takoj, ter molčé z migljajem povabil 
ga v sobico. Vráta je zapahnil za seboj. „Trudni ste, sedite!" reče, ko 
se obrne od vrat k pisarju, kateri je stal sredi sobice, ter radovedno 
zri okolo. 

Groga je izgovoril te besede nekako zapovedujé. 

Pisár je sedel na okoren stôl k malej, surovo otesanej mizi. 

Sobica je bila v istini neprostorna. Pohištvo se je skrčilo v 
mizo, pri katerej je zdajci sedel pisár, dva stola, in jedno večjo 
omaro, katera je bila naslonjena v zadnji kot ; poleg nje je stala 
boraa postelj; s tem pak je bila izba do celega napolnjena, peci ni 
bilo v njej. 

Na mizi je ležalo nekaj popisanih lističev, in na kraji niize 
])oleg leščerbe, ki je le slabo razsvitljevala sobo, dva samokresa. V 
kótu pri omari je slonela puška poleg teške vojaške sablje. 

„Uže teško sem Vas pričakoval, več dnij uže; a ker Vas ni 
bilo, i)oslal sem po Vas," povzame Groga besedo. Tudi to je bilo dovolj 
osorno rečeno, a vender ne tako, kakor je Groga govoril s svojimi 
podložnimi. 



J. JurčiC in Janko Kersnik: Rokovnjači. 397 



„I jaz sem bil iiže na poti semkaj, ko rae je srečal Vaš sel," 
odgovori pisár. 

Pri teh besedah stoprav je suel svoj klobúk ter odložil torbo. 

Bil je majhen iiiož, bledega, upadenega lica in redkih, uže 
sivih las. Leta prouzrocila so menda tudi, kajti imel jih je očividno 
črez petdeset, da je hrbet malo upognen nosil. 

„Kaj je?" vprasa pozorno Groga. 

„Zdaj še nič posebnega ! Samo toliko je gotovo, da Janeza Raka, 
brdskega pisarja ni vec na svetu; nocoj, ko je stopil semkaj v rokov- 
njaško tvrdnjavo, je izginil, in pravi stari Janez Rakovec bo šel v 
njegovej koži iz tega brloga," reče pisár. 

„Kaj se norčujete? Povejte, kaj se je zgodilo," opomina Groga. 

„Nekov Blaž je zatožil Vas in mene pri kolovškem oskrbniku, 
in ta pri mojem gospodarji, pri brdskem dolítorji. Poslušal sem i)ri 
vratih, in toliko, da sem jo še ob pravem času popihal, če ne bi 
sedel zdaj pod ključem. 

„Prokleti Mozol!" mrmra Groga. 

„Da, da," nadaljuje porogljivo pisár „to je gotovo, ker sedaj 
.se uže kake tri ure v peklu mej budiči motá." 

„Kako to menite?" reče pazno oni. 

,,Vaši Ijudje soga o polunoči ubili pod Kolovcem," odgovori starec, 
na videz mirno in kakor bi ga to nič ne brigalo; a izpod na polu- 
zaprtih trepalnic opazoval je po lesičje mojstra Groga. 

„Vraga, kaj? Ubili? Kdo ga je?" zakričí isti. 

„Vaši Ijudje, jaz ne poznám nobenega, povedali Vam bodo uže 
sami. Pa, kakor se mi dozdeva, bilo Vam je mnogo zanj !" reče oni, 
a zaduje s porogljivim naglasom. 

Groga se je bil uže umiril. Upri je oko trdo v starca, da je 
oni v strán pogledal, ter dejal: 

„Vi omenjate in povprašujete več, nego se Vam pristuje tukaj, 
gospod Janez Rakovec!" 

Po kratkem premolku, v katereni je s tremi koraki premeril 
izbico, nadaljuje : 

„To je neumno, da ne morete več v službo na Brdo ; pa pre- 
skrbeli Vam bodemo driigo. Kaj pa je s Francozi? Kdaj pridejo po 
Črnem Grabnu?" 

Pisár je bil mej Grogovim govorom stisnil ustnice in zlobna i)oteza 
jih je preprečila; sedaj odgovori hladno: „O tem sem hotel pozneje 



398 J. Jurčič iu Janko Kersnik: Rokovnjači. 

govoriti, ker sem mislil, da bode usoda strijca Blaža gospoda 
Nandeta bolj zaniinala. ne;) FiMticozi s svojim papiniatim deiiai'jem, 
akoravno je mej temi Francozi, ki pridejo sedaj po Grabnu tudi osoba, 
katera bi morala — seveda ne gospodu Gľogi, niti Nandetu s Pale- 
ževine, — temuč gospodu Ferdinanda, nekdaj plemenitemu Bas aj u, 
jako zanimiva biti!" 

Groga je strmeč zri v govorečega; pri zadnjih besedah je pre- 
bledel, in teška sapa mu je dvigala prsi. 

„Kdo bi bil to?" zasopiha strastno. 

„Denes je zadnji dan junija meseca," nadaljuje mrzlo starec, 
„tretjega julija zvečer pridejo francoske ordonance s svojim denarjem 
v Št. Ožbolt, da tam prenočé." 

„Vem, vem," sika Groga, ,, dobil sem nocoj pismo iz Istre, da 
nosijo ogromno svoto s seboj; a človek, po vej, kdo je oni, katorega 
si omenil prej !" 

„Poveljnik čete je kapitán Boissac!" reče pisár. 

„Ne poznám ga!" omenja nejevoljno Groga. 

„In četo spremlja gospod Vernazz, tajnik in slovenskí tolmač 
gospoda maršala Marmonta, vojvoda Dubrovniškega." 

„Kdo je ta Vernazz?" reče pazno Groga. 

„Povedal sem Vam, kdo je, in kaj je sedaj ; a zanimalo Vas 
bo zvedeti, da ta gospod ni bil vedno Vernazz, nego je bil enkrat 
nadlajtnant pri našem domačem avstrijskem polku Simbschen, in tedaj, 
ko še ni postal izdajica avstrijski, tedaj ni bil Vernazz, nego 
Brnjač!" 

Izprememba na Grogovem lici bila je grozna; obledel je kakor 
stena, oči so stopile izpod čela, in krčevito seje držal za vogel mize. 

„Brnjač! Lopo v Brnjač!" sikal je mej zobmi; potem pa je stopil 
pred pisarja ter kričal vanj : „Človek, starec, Bog ti pomagaj, češe 
lažeš! Za vrat bi te prijel in tiščal bi te do mrtvegn, da mi te novice 
ne prekličeš! Tretjega praviš, zakaj ne nocoj, zakaj ne j utri! Kje je 
še tretji dan?" 

„Mirujte, gospod Ferdinand! Vse pride ob svojem času. Mene 
le veseli, da Vas Paleževina s svojo srečo ni toliko zmotila, da niste 
pozabili onega imena!" reče pisár. 

„To ime i)ozal)il!" vsklikne rokovnjaški glavar; „kdo nieje 
storil tega, kar sem, nego oni lopov! In jaz bi pozabil! Kadar ga 
plačam, tedaj pozabim. In srečen? Kdo praví da ne morem biti 



H. Krikec: „Fi donc, maman, le barón!" 399 



srečen? Vi? Tudi Vas bom plačal, Rakovec, pa ne bojte se rae! 
Preskrbel Vain bodem kruha. In glejte, če sem tudi, kakor pravijo, 
roparski glavar, ali ropam ubogenui? Ali ne ťeiiem in ne bijem 
onega, ki tepe in bije naš ubogi Ijiid? Pa Vi ne umetc tega? Pojdite 
z menoj!" 

Pri zadnjih besedah je postal Groga nekako mehak, a ohrabril 
se je. Šla sta s pisarjem doli k rokovnjačem. Mej potom nm pove 
Bojec o Mozolovej usodi. 

Groga je molčé poshišal. 

Ko stopi v krog pri ognji, planejo vsi kviškii. 

On se ozre okolo, ter reve osorno: „Jutri zvečer mora biti 
tiikaj trideset naših najzvestejših in najpogumnejših mož! Velikonja, 
Kozobrin, Tonček, Biderban in ti Kozoglav, vi jih bodcte poiskali in 
sklicali. Jutri zvečer, pravim. Pojdite takoj!" 

Kekši se obrne in migne pisarju s seboj. 

Ptokovnjači, katerim je bilo povelje dano, pak so so razšli. 

Od vzlioda sem rudečil je prvi solncni žarek vrhove košatih 
jelk nad vokovnjaško tvrdnjavo. 

(Dalje prihodnjič.) 



fm 



„Fi done, maman, le barón!" 

Dogodbica iz dijaških let. 
Spísal H. Krikec. f 

[dpravljal sem se drugikrat na Dunaj. Mati mi je bila vse 
potrebno pripravila. Zaboj je bil natlačen, da ga je bilo teško 
zapreti, in vrhu tega mi je bilo izročenih še polno malenkostij 
ali pa dotični relutum, da si jih napravím. Visela mi je cez ramo 
tudi takrat še navadna popotna torbica. In ko sem se poslavljal in 
mi je mati s solznimi ocmi križ narejala, potlačila mi je še petindvajset 
dobrih cigár, pravih kabanos, v torbico. Stopil sem v kočijco in odpeljal 

se do bližnje železnocestne postaje v P o. Snažno, skoraj elegantno 

sem bil opravljen; v listnici je bilo precej izdatnih bankovcev, in tudi 
portemonnaie je premogel toliko, da izvzemši vožnino bil bi zadostoval 
do Dunaja in še nekaj dnij tam bi ne bilo treba po listnici segniti. 
Ne bilo bi se mi torej čuditi, če bi bil s posebno zadovoljnostjo v 



f« 



400 H. Krikec: „Fi donc, maman, le barón!* 



kočijco sedel in nekako gosposko okolo sebe gledal; a ni bilo tako! 
Ampak moški sem bil samo toliko, da sem se solzára ubránil, čutil 
se pa takega reveža, da sem zavidal vsacega bosonožca. ki se je v 
mene ozrl in sam sebi sem vedno ponavljal: ,,Prav vesel ne boš nič 
več, dokler ne prídeš zopet domov". In še le, ko smo bili iz vaši 
in sem se poslavljal od tega hribca, od onega drevesa ter zdaj še 
ugledal našega pastirja in naše blago, takrat sem pa moral po ruto 
segniti. 

Toda káj bi opisával in pravil, kaj mi je žalost in solze pro- 
uzrokovalo ! Tistemu, ki ni skúšal ločitve od doma, ali pa tému občutku 
ni podvržen, pisal in pravil bi in vender ne dopovedal, kakšna bolezen 
je to, ko se človek samému sebi dozdeva največji revež na svetu in se 
mu vsaka stvar srečna vidi, ki tam ostaje, od koder se mora on ločiti. 
Meni se ni nikdar čudno zdelo, ko sem slišal, da Ijudje na tej bolezni 
umirajo. Tih in zamišljen v srčne bolečine sem sedel in pripeljal se 
do kolodvora. Tam kočijažu še roko stisnem kakor najboljšemu pri- 
jatelju, še enkrat se ozrem po konjičih, katerih morda ne bo več 
pri hiši, kadar se domov povrnem, ter stopim v postájno poslopje. 
Ťukaj takoj ugledam dra. R., ki me je pričakoval. Bil je nekoliko 
dnij poprej pri nas, mati me je njemu priporočila in mu še posebno 
naročila, da naj skrbi, da se bodem ž njim v drugem razredu peljal 
in ne ušel v tretjega. Mati ni mogla umeti, da študent ne mara, ko bi se 
na soľi peljal, ako mu le denár za druge potrebnejše in nepotrebnejše 
reči ostaje, in da posebno na povratku z Dunaja se je skoraj nemogoče 
v drugem razredu voziti. 

Doktor je bil mlad in veseljak, jaz tudi nisem hotel kazati, da 
žalujem po domu kakor kakšen gimnazijalec, zapálim si torej prvo 
kabanos in tudi njemu jih ponudim. Ne da bi rekcl, da sem bil uže 
zdrav ali vender sem se začel bolj zavedati, ko sem se stezal po 
naslonjačih, le sem ter tja, ko smo prišli bliže veliké ceste in posebno 
doli proti Ljubljani me je bolezen zopet bolj poprijemala; bile so mi 
v spominu strašne srčne bolečine, katere sem i)rebil, ko me je oča 
v jeseni i)rvikrat in potem še večkrat po tej česti v Ljubljano v šolo vozil. 

V Ljubljani sem izstopil in se v restavraciji okrepčal, dasiravno 
ni bilo posebne potrebe ; ali j)ri tolikej gotovini skoraj ni mogoče, da 
bi človek ne porabil vsake prilike ter si kaj ne privoščil. Dalje od 
Ljubljane se je nebo zjasnilo, solnce je prigrelo in zaspal sem. Sanjal 



H. Krikec: „Fi donc, maman, le barón!" 401 



sem sladko od doma in vedne svobode. Na Zidanem Mostu se pre- 
budim ter se, žal ! prepričam, da sem na potu v tujino in mej vsakdanje 
dolžnosti. V Celji je doktor izstopil ; v naglici se pri kupici posloviva 
ter si obljubiva, da se bodeva na Dunaji večkrat videka. Povedati 
sem i)ozabil, da tudi jaz sem bil kúpil karto samo do Gradca, kjer 
sem imel ol)iskati teto in kjer práv za práv me je pričakovalo na 
kolodvoru nekoliko prijateljev. 

Ko zopet v vagón stopim, nájdem tam dve elegantní dami, 
mater in hčer, to sem na prvi pogled uganil in se ne motil. Mati je 
bila gospa okolo petdesetih let, veliké rasti, bolj tamnih lás, sitnega 
obraza. Pogledala me je od nog do glave, rekše mojo opravo in sodba 
njena na obrazu izražena, ni bila ne taká in ne taká. Hči je bila 
tudi bolj veliké rasti, ali rumeno plavkastib, nekoliko skodranih las; 
mlada deklica je morala biti žala, zdaj pa se je bližala tridesetim, 
kar jej gotovo ni bilo všeč in zatorej tudi ni bila več tako prijaznega 
pogleda, kakor bi gotovo še rada bila. Pozdravil sem in ozdravili sta 
mi tako, kakor človeku, katerega na prvi pogled ne zametáš, ampak 
tudi pokažeš, da takih in enakih si uže dosti videl. Jaz postanem 
dobre volje; z doktorjem sva bila naglo kupice izpraznila, tedaj sklenem 
ženski nagovoriti, dasiravno se mati ni več v mene ozrla, ampak v 
jedno mer skozi okna gledala, a bči se je sicer v časili proti meni 
obracala, toda tako me pogledovala, kakor bi niislila: „Saj s teboj 
tudi ni nič!" 

Vprašam práv uljudno, ako smem pušiti. Mati prikima ne ozrši 
se po meni, a hči i)roti meni oči obrne. Potegnem iz torbice polno 
pest kabanos in si jedno izberem, prižgem jo ter po prvih diraih vprašam 
gospodično, ki mi je nasproti na drugem predelku sedela, kako daleč 
mi bode čast v društvu Ijubeznivili dani voziti se. Krátki odgovor je 
bil: „Peljemo se do Gradca". 

„Tudi jaz se peljem denes do Gradca, jutri pa dalje." 
Na to ona: „Tudi médve se peljeva jutri dalje." 

Vprašam na dalje, ako gospe samo za kratek čas popotujeta 
in zvem, da sta očeta polkovnika, ki je šel na Vlaško k armadi, 
do Nabrežine spremili in potem na poti bili jeden dan pri znancih 
v Celji ostali. Na to se jaz s tako drznostjo, da sem se jej sam čudil 
in malo ne celo samega sebe o resnici svojih besed preveril, pred- 
stavím za Ijarona Lugerja z Dolenjskega, ki potuje za kratek čas na 



402 H. Krikcc: .Fi donc, maman, le barón!" 

Dunaj. Barón je materi glavo za trenutek zasuknil, hčeri so se oci 
zalesketale in s koketnim nasinehom je prikimila z glavo. Zavoljo 
ropota se bliže prisedem in tiidi líčerka se bolj po konci vzravna. 
Mati se ni vec ozrla nánie, anipak zniironi na zpol zabrnena giedala 
skozi okno. 

V Mariboru sem preskrbel gospema grozdja, a sam sebi si ga 
zopet privoščil dva „píiífa". Mati je malo jagod pokúsila in se zopet 
zabrnila proti oknu, hčerki je pa grozdje posebno prijalo, kakor je 
trdila, in skoraj vsako jagodo je v to porabila, da je drugače pogle- 
dala, ali ustnice stisnila tako ali tako, in tudi za različen posmeh 
so jej jagode služile, sploh se je vedia kakor dostikrat varana koketa, 
ki pa ni še obupala o moških. Uže skozi dolgi tunel za Mariborom 
sem skúšal, da bi se najine roke dotaknile, ali nisem bil zadosti drzen, 
toda ko smo zopet do vida prišli, pogledala me je tako prijazno, da 
sem bil prepričan, da bi mi svoje roke ne bila izmaknila, ako bi jo 
bil zánjo prijel. In ravno to, ker sem bil vesel in prijazen, nekoliko 
tudi še naleven, — seveda sem dosti lagal o svojem imetji in zdel 
se bolj neiskušen mladenic — ravno to je ugajalo koketi in zigravala 
se je z menoj kakor sita mačka z mišjo. Ker je povzela iz mojih 
besed, da rad na kmetih živim, hvalila je tudi ona življenje na kmetih, 
in kadar sem jej pripovedoval kakšno bolj zanimljivo dogodbo s konji 
ali na lovu, poslušala me je rada, večkrat smijala se na vse grlo, ter 
poleg tega dostikrat rabila írancoske izraze na primer „trés joli," 
„trés bien" češ, da tudi francoski zna. Pravil sem jej, da imam samo 
še mater živo, da me ona šili ženiti se in pri teh besedab je znala 
tako pomenljivo v mene in v tla pogledati, da sem skoraj nekoliko 
omolknil. Kmalu potem sta se tudi najini roki našli, rekel bi, da 
njena mojo. 

Mračiti se je začelo in od Spielfelda dalje so uže lúči gorele ; mati 
je pa vender še zmirom proti oknu bila obrnená, in dasiravno se je 
gotovo tudi večkrat proti nama obrnila, jaz tega vender nisem nikdar 
zapažil, tudi ne, da je i)ozneje zadremala, ampak hčerka me je na 
to opozorila. Kadar mati spi, hči bedi, se fantu jmav godi — to sem 
dobro vedel, a postajal sem le bolj tih ; tem zgovornejša je bila pa 
moja prijateljica. Obžalovala sva, da sem za večer v Gradci uže v 
besedi ; obljubila si, da se gotovo jutri na kolodvoru zopet snideva, 
in skupaj dalje potujeva in ko bi bilo šlo práv po njenem, bila bi si 



H. Krikoc: „Fi donc, maman, le baróni" 403 

goťovo tiidi obljubila, da se nikdar vec ne ločiva. Dva gospoda, ki sta 
mej potom vstopila, jela sta se od Pimtigama dalje pripravljati, da 
izstopita. To je tudi naju opozorilo na ločitev, stisneva si roki in 
posloviva se / dolgim pogledom od prijaznih kotičkov, v katerih sva 
jeden do druzega slonela. Mati je še dremala, ali vsaj mižala in hčerka 
jo opozoľi: ,,Mnnian, nous somnies h Graz." Na postaji sem jima pomagal 
[z vagóna, tudi mati so mi je práv ])rijazno zahvalila in šli smo skupaj 
proti izhodu. 

Uže od daleč me je trojica prijateljev zapažila in mi pomigavala ; 
hčerka in mati sta me nekoliko čudno pogledali, kajti i)ozdravljalci 
niso l)ili ravno podol)ni mladim kavalirjem, a liitro jima povem, da 
so mi daljni sorodniki, ali oIj jednem se tudi poslovim od gospij ter 
se izročim prijateljem, ki so me z vso srčnostjo sprijeli. Bili so dijaki 
iz Gradca in seznanil sem se ž njimi, ko sem poprejšnje počitnice ves 
mešec na si)odnjem Stajarskem v L. bi val. Ko sem prvikrat z Dunaja 
popotoval, pozdravili smo se zoi)et v Gradci in si za trdno obljubili, da 
se tudi po počitnicah snidemo in ker smo bili vsi lovci, si večer v 
obšírni razgovor privoščimo. Teto sem naglo pozdravil in se delal 
zasi)anega, potem smo bili pa svoji : kako in kod povsod, tega ne bom 
pravil ne v i)ohujšanje sinovom in ne v strah materam, vam pa, ki 
ste dijaško dobo prebili, vam ni treba praviti, kaj zmoreta mladost 
in obilo denarja. 

Na divanu i)ri jednom svojib prijateljev sem se drugo jutro 
prebudil i)0 kratkem nnu'-nem spanji. Napravljen sem bil hitro, kajti 
le čevlje sem imel obuti. Stopim k oknu in odgrnem zaveso. A zdaj 
ugledam svoje hlače, ki so bile také, da niso bile za mej Ijudi. Uže v 
predzadnjej kavarni se je bila namreč inizica náme prevrnila ter káva 
po obleki razlila in na svitlib hlačah je bilo to zabeleženo od vrhá 
do tál. Še bolj mi je jelo j)0 glavi brenčati in nastopila sta kes in 
strašná bolezen, ki se posebno lás i)rijema. Molčé in kar naravnost na 
kolodvor sva se odpeljala s prijateljem in tam sem najprvo svoj zaboj 
rešil. Pobral sem iz vrhá lovsko obleko in v tem, ko je prijatelj zaboj 
strážil, sem se jaz preoblekel ; kje? nečem pripovedovati Prijatelj se 
l)oslovi in jaz se potisnem v čakalničnih prostorih III. razreda v kotiček 
ternajprej svojo kaso škontriram. Strah ingroza! portemonnaie je zazijal 
kakor lačná kavka! V čisto prazen želodec sem mu pogledal. Potolažim 
ga s tem, da v listnico sognem, ali vešti svoje nisem imel s čim tolažiti. 



404 H. Krikec: »Fi donc, maman, le barón!" 



Kamor sem pogledal, videl sem skrbno in žalostno mater pred seboj, 
in ni ga bilo izgovora pri roki ; kamor so se mi misii obrnile, povsod 
sta nasproti rezala prazen portemonnaie in skvarjene hlače in bolj ko 
kedaj poprej zalesketali so se domači griči in domáce ravnine, ali za 
menoj, za menoj ! Meni nasproti pa to prokleto dijaško življenje, 
mučno in težavno in na tujih tleh! 

Žejen sem bil, ali samo vode je bilo teško vprašati, káva se mi 
je pa gabila; komaj sem čakal, da so kaso odprli. Oddám zaboj, grem 
in se potisnem v vagón IIL razreda. Zopet strašne misii, strašne múke ! 
Segnem in pogledam v torbico, da bi kadil; ni je bilo niti jedne vec! 
Ali v tem — in to je bila zopet prvá srečna misel — spomnim se in 
otipam v žepu lovske suknje malo pipico. Urno stopim po tobaka, 
natlačím jo ter zapálim. Tako me je potolažila ta zvesta prijateljica, 
da nisem zopet v kot sedel, ampak stopil vagónu pred vráta, gledal 
nazaj, od koder sem prišel in mislil na lepe trenutke, katere sva z 
zvesto svojo pipico prebila, ko so psi lajali in puške pokale. Vse drugo 
mi ni bilo dosti mar. In tako sem se bil te rešilne misii poprijel, da 
sem gledal — a ne videl — dve elegantní dami, ki sta zraven mene 
stopali v sledeči vagón U. razreda.*) Čisto pozabil sem bil ju in 
ravno se začnem zavedati, ko me zadene zaničljiv pogled matere in 
začujem omahljiv glas hčerke ter slišim besede, katerih ne bom nikdar 
pozabil: „Fi donc, maman, le barón!" Stala je hčerka na vrhu stopnic, 
z jedno roko se za železje držala, z drugo pa kakor za materjo 
poptijela. Mati se ni obrnila, ampak šla v vagón in se usedla na prvi 
prazni prostor pri oknu, hčerka je šla za njo, a tako hitro se je 
zavedla, da se je práv široko ravno meni nasproti usedla. Nisem se 
z mesta premaknil tudi jaz ne; ali ko so jeli vagónom vráta zai)irati in 
sem moral vstopiti, pogledam se v prenosenej obleki, v roki z malo 
pipico, in tedaj sem se vender le moral pri vseh svojih nnikah 
posmehniti baronu, kateremu je od vse njegove včerajšnje odličnosti 
ostala samo še — prazna torbica! 



*) Takrat so slúžili še starí vagoni, ki so imeli vliode na obeh koncib. 



Dr. J. Mencinger: Mešana gospôda. 40E 




Mešana gospôda. 

Obraz iz vsakdanjega življenja. 
Sy>isal rlr. Janez Mencinger. 

L 
|mikani Slovenec ve za vse trge in mesta svoje domovine, 
naj imajo volilno pravico v vrsti mest ali mej Ivmetskimi 
občinami. Ni mi tedaj treba opisovati, pod katerim meridijanom 



leži in kakšen je tľu Vinovar, v katerem se motá moja jako vcsnična 
povest. 

Toliko obsinieje móram pa opisati osobe, katere se bodo zapo- 
redoma predstavibr radoveíhiemii bralcu. Osoba najbolj imenitna je 
gospod doktor Tilen Vogljaniii, novo imenovani beležnik za Vinovar 
in njegovo okolico. Životopis mu je precej navaden. Tilen Vogljanin 
je začel diliati in jokati v kmetskej biši. To se je zgodilo se za starib 
šolskib postav ; vender je po kratkib otročjih igračab prebil sedenmajst 
let na razlicnih šolskih klopeb. Potlej je za nmogo dela in malo plače 
slúžil šest let po pisarnah, in prišel po stezi sužnosti in zatajevanja 
samega sebe do stopinje svobodnega moštva. Zdaj šteje trideset let ; svoj 
gospod je in samec, ali da bolj jasno govorim, neoženjen. (Hedé 
njegove vnanjosti sem iz gotovih poročil nasleduje pozvedel: dokler 
je drugim služboval, sodile so mlade gospodične, da je práv čeden, 
prijeten človek ; a matere mladih gospodičen se ga takr.at niso posebno 
ozirale. Odkar je pa postal beležnik, nahajajo matere nadepolnih 
gospodičen celo več lepih lastnostij na njeui, nego gospodične samé 
takrat poprej, ko je bil še mlajši. To je verjetno; kajti matere 
ndadenm človeku ne gledajo sauio v lice, tennič tudi v žep. Starejše 
so, in bočejo tudi bolj previdne biti. 

Znanja vreden je tudi doktorja Vogljanina pisár, gospod Ivoloman 
Kiihhvasser. Mati, katera nm je pred šestdesetimi leti o svetega 
, Kolomana godu dala življcnje in priimek, pisala se je za Klobásarico ; 
pa naš Koloman, ki ni od nikogar pričakoval bogate dedšine, dasi 
je bil rojen v-bogatem grádu na Slovenskom, pisal se je od mladih 
nog Kiihhvasser, česar nui ni nihče bránil, in kar nm je menj koristilo, 
nego je pričakoval. Prvá odgoja mu je bila mej hlapci in deklami 

27 



406 Dr. J. Mencittger: Mešana gospôda. 

V grádu Skaloraelu; potlej je z leti rastel tudi v službah od rado- 
lasanega podajalca do radolačnega pastirja, od pastirja do goiijača, 
od gonjača do resnicoljubnega lovca, od lovca do žeje vajenega pisarja 
in napósled do bolj prevzetnega nego mogočnega grajskega oskrbnika. 
Ko je vihar 1848. leta razpihal dim in blišč graščinskih gosposk, odložil 
je naš Koloman svojo službo in ošabnost. Strahovalno palico zamenjal 
je s popotno palico; pot ga je pa peljal bolj in bolj navzdol, in 
' napósled ni druzega ohranil nego spomin na lepe dni in inie 
Koloman Kuhlwasser. Bil je vsestransk kruhoborec, zraven pa vedno 
zdrav, vajen pokorščine in ponižnosti ter zadovoljen z nialim zaslužkom 
in vsakeršno pijačo, katero mu je kdo plačal. Ko je prišel doktor 
Vogljanin v trg, predstaví se mu Kiihlwasser in postane srečen pisár, 
zopet enkrat v stalnej službi in sicer za to, ker je poznal vse Ijudi 
v Vinovarskej okolici. Tak mož je pa v notárskej pisarni neobhodno 
potreben. 

Za svojo osobno postrežbo si je gospod Vogljanin privoščil slugo 
Tomaža Medveda. Ta je bil gospodu nekaj v rodu in jako reven; 
bil je dvanajst let vojak v Tirolih in na Laškem in se tam kot sluga 
natančnega častnika naučil, kako je treba gospôdi streči. Žganje je 
jako Ijubil in rad je pripovedoval. Vender je v njegovih povestih 
iz -vojaškega življenja bilo nad petdeset odstotkov resnice. Samo 
takrat se je resnice popolnoma ogibal, kadar je pravil, kako je prišel 
do lesene noge. To je staknil resnično v boji, a ne z Labi na stráni 
svojega stotnika, nego v boji z zelenimi cesarskimi stražniki, ko je 
nosil prepovedanega dubana po prepovedanih stezah. Od kar doktorja 
slúži, godi se mu dobro; on in njegov pisani maček, jedino pre- 
moženje, katero je iz domáce vaši s seboj prinesel, imata dosti jéla in 
počitka. — 

Predstavil sem ti tri moške osobe ; móram se lotiti tudi ženskega 
spola, kateri je, kakor v življeiiji tako tiidi v vsakej zgodovinskej 
povesti, neizogibljiv. 

Kakor se neoženjenenm gospodu spodobi in oženjenemu težko 
ubrani, zahajal je Vogljanin na večer v gostilno s prijatelji praznit 
litrov četrtinke. Poglavitna gostilna v Vinovaru je bila i)ri Kruljavej 
zabi. Tam je okrogla in premožna vdova, za možitev bolj i)ripravljeua 
nego i)rii)ravna, vládala z debelo roko. Točila je samo vino in sicer 
pravcato dolenjsko kajjljico, katero je (lol)ivala iz Zagreba in Varaždina. 
Bila je sitna, nepostrežua, proti gostom bolj gospa nego krčmarica. 



Dr. J. Mencinger: Mešana gospôda. 407 

Véíino je trdila, da jej ni mari za beračijo, katero krčma nese, in 
da lahko živi brez krčme in nezadovoljnih gostov. Vender je imela 
však večer obilno pivcev in malo tihih, a nobenega glasnega grajalca. 
Nekateri so prihajali iz staré navade, nekateri zato, ker tndi v driigih 
krčmah niso dobivali boljše pijače in postrežbe, in nekateri zato, ker 
drugam zahajati niso smeli. 

Krčmariea Neža od Kruljave žabe je bila hndobna ženská; i)a 
bila je tudi oblastná in govorilo se je, da je njeno oblast marsikilo 
občutíl, kakor mu ni bilo Ijubo. Báli so se je posebno uradniki. 
Kajti pripovedovalo se je, da, kdor pride pri njej v zamero, pride 
tudi v nevarnost natolcevan biti pri višjih uradib, da je pokrit „Slo- 
venec" (v njenih očeb najhujša pregreha), da je postopač v službenili 
urah, igralec itd. Ker so višji uradniki, ki so v Vinovaru úrade 
preiskavali, redno ostajali pri našej krčmarici, in ker je ona v 
glavnem mestu imela visoko postavljene sorodnike, bil je strah pred 
njenimi ovadami in lazmi obce ukoreninjen. Ali je bil samo navaden, 
ali oi>ravičen strah, ne bom preiskoval. — 

Také razmere Vogljaninu niso dolgo škrite ostale. On, blaga 
duša in prijatelj veselih tovarišev, namenil je tenui neznosnenui položaju 
kolikor toliko konec storiti. On sam ^e ni irael nikakor bati ; on sam 
je smel krčmarico smatrati za krčmarico in ne za visoko gospo. Smel 
je tedaj marsikatero resnico povedati, katera je tudi drugej družbi 
l)ogum dajala. Ko je pa krčmariea zvedela, da ta novi beležnik néma 
druge oblasti nad seboj nego Boga; ko je videla, da sme celo „Slovenec" 
biti brez straha pred njo in drugimi strašili Slovencem; in ko je 
čutila, da novi gosi)od utegne vse razmere mej njó in gosti preko- 
picniti: skúšala je po vseh lepih in ne očitno grdih potih odstraniti 
ga od svoje hiše, a brez vidnega vspeha. Vogljanin je vztrajal v boji 
s stanovitostjo nenavadno pri Slovencih, V srci .in žolci naše krčma- 
rice se je tedaj jelo kuhati črno maščevanje. ľredno se skuha, oglejino 
si še druge osobe. 

II. 

Človek, navajen velikega mesta, omikane družbe in izbrane 
zábave, v malem mestu na knietih marsikaj pogreša, na kar prej še 
mislil ni. Da Vogljaninu ni bilo preveč dolg čas po velikem mestu, 
pripomogel je najbolj gospod Ivan Justin, ki se je malo dnij za 
Vogljaninom uselil v Vinovaru. Gospod Justin je trideset let nebrojnej 

27* 



408 Dt. J, Mencinger: Mešana gosp'ôda, 

množici nadepolnih mladeničev in paglavcev razlagal aoriste in Homéra, 
supiniim in Ovidija in bil je nekaj let tudi Vogljaninu oster, natančen 
profesor. Letos so ga deli v zasluženi pokoj s polno penzijo. Pred 
nekaj meseci mu je tudi umrla njegovega bítja krotkejša polovica, in 
ni ga tedaj nič vezalo na mesto in šolo. Preselil se je v Vinovar, 
da je bival blizu rojstne vaši in sorodnikov. Ťukaj se je liitro udomačil : 
minula ga je profesorská čemernost in nezmotljivost, postal je uljuden, 
prijeten tovariš, in posebno z Vogljaninom seje kmalu iskreno sprijaznil. 
Nepopisljivo prijetno je bilo Vogljaninu, da more s svojim nekdaj 
neizprosljivo ostrim profesor jem o vsakej še tako kočljivej reči kar 
po domače besedovati. 

Profesor Justin je s seboj pripeljal jedino veselje, katcro mu 
je bila naklonila njegova ranjka: svojo hčerko Filomeno. Filomena 
je jako izobražena, devetnajst let stará, lepa in v popolnej za vešti 
svoje lepote, ki jo ima na obrazu. Njeno srce je še prosto, pa ona 
je toliko prepričana o stanovitnosti in zmagovitosti svoje mičnosti in 
miline, da si še dokaj sme izbirati, komu naj podá srce in rokó. — 

Naravno je, da ima Vogljanin, sprijaznivši se s profesor jem 
Justinom, obilno priložnost bližati se lepej Filomeni. Mladi beležnik 
jej je prišel celo práv po godu; ker pogrešala je v malem trgu 
mestne zábave in zanimljive govorice. Uže cez nekaj dnij je njijino 
znanje prestopilo mejo bladnega prijateljstva. Sme se reči, da Filomena 
na Vogljanina ni samo takrat mislila, kadar je z njim govorila, in 
da je Vogljanin z njo rajši zastonj govoril nego z drugo žensko za 
plačilo po notarskem tarifu. 

Filomena je bila jedino, razpestovano dete plitvo omikane pro- 
fesorjeve soproge. Justin je imel lepe názore o odgoji, in te je smel v soli 
svobodno uresničevati. Učenci njegovi se niso učili samo jezika nego 
tudi dúha starih klasikov, blagodušja, nravnosti in značajnosti. Tako 
je bilo v soli. Domá pa, kjer je vládala žena, njegovi nazori o odgoji 
niso našli prostora. Hčerka je bila vzrejena proti očetovim ugovorom 
po matere praktičnih vodilih. Mati je pak bolj gledala na lepoto vnanjosti, 
nego na lepoto duše in srca. Komnj seje pri hčerki jela razcvitati telesná 
lepota, izrekla je mati uže sodbo, da je hčerke odgoja in nudva glave z 
raznimi vednostimi dopolnjena, in da je od zdaj samo na to gledati, 
da Filomena dobi veljavnega, imovitega ženina. Razcvitala sé je tedaj 
Filomena v zavesti svoje prehvaljene lepote; obdajali so jo čestilci 
in hvalilci, in do sitosti znane so jej bile vse nežne govorice, ki se 



Dť. J. Mencinger: Mešana gospôda. 409 



rabijo proti mladim gospocUčnam in izvirajo ali v srci ali največ na 
konci jezika. Vajena je bila točno in priliki primerno otlgovarjati 
rahlo ali burno čutečiin, skroinnim ali naglim čestilcem. Jezik, tisti 
košček ženskega mesa, ki, dokler se giblje, ohrani svojo mladostno 
živost in neutrujenost, bil je v Filomeni zgodaj oglajen. Taká deklica, 
in zraven res lepa in v navadnih salonskih umeteljnostih iziirjena, 
niorala je biti nevania Vogijaninoveniu srčnemu miru. On je dozdaj 
ženské poznal iz románov in notarskih pisaren. Mej žensko iz romána 
in živo žensko je pa večji razloček nego mej cvetlico iz papirja in 
pravo cvetočo rožoj Ženské, ki hodljo v pisarne, so pa redno polno- 
letne, tedaj menj nevarne; tiidi ne obiskujejo pisaren zaradi srcnih 
zadev. Pisarniške reči in sréne reči se sploh nikakor ne ujemajo. 
To vidimo ravno pri ženskah. Mladoletna dekleta v opravkih posvet- 
nega prenioženja potrebiijejo in radovoljno prenašajo varstvo svojega 
očeta ali varuha ; v zadevah svojega srca, v zapletkah, ki morebiti 
odločujejo srečo ali nesrečo vsega življenja, pa najmenj iščejo tega 
varstva; vender brez tega varstva najvec práv sodijo in volijo. — 
Te izkušnje iz življenja ne razodevam, da bi mlade gospodične to 
beroč bile ponosne na instinktivno moc slabega spola; ampak hotel 
sem samo i)omiriti omožene gospé, ki imajo uže vsaka svojega. Vsaka 
je dobila pravega moža, in ne bila bi boljšega dobila, ako bi tudi 
za svet bila povprašala vse oeete in sodnike. Vender ni pravila brez 
izjeme. Poznám })riletnega advokáta, kateri je dosegel redko zaupanje, 
da ga je gosi)odicna ndadih let resno vprašala za svet, ali se sme 
zaljubiti v nekcga mladeniča. — 

Da se vrnemo k Vogljaninu in Filomeni, pristavljam, da je 
\'()gljanin bil tudi toliko gizdav, da je želel Filomeni dopasti. Steza, 
katero si je gladil do njenega srca, pa ni bila nastlana z navadnimi 
Filomeni dávno znanimi cvetlicami. Takih Vogljanin ni imel nabranih. 
Njegovo laskanje je bilo bolj prvotno, a tudi bolj izvirno. Zategadelj 
je bilo Filomeni bolj zanimljivo ; sezalo jej je v srce in ona je sodila, 
da iz srca izvira. Vogljanin vender ni srca naravnost na jeziku nosil ; 
ni se hotel prenagliti in poleg vse gorečnosti in prijaznosti pazil je, 
da ne podere mostov za seboj, ako bi kdaj bilo treba stopati nazaj. 

Filomena mu je bila lepa, zanimljiva mladenka, ki enkrat utegne 
osrečiti pametnega moža, nemara celo njega. Povedal pa tega ni ne 
očetu ne dekletu. Móram pa precej povedati, da se Vogljaninu za 



410 Dľ. J. Mencinger: Mešana gospôda. 

také odločilne besede od nasprotne stráni ni dajala še nobena pri- 
ložnest. Oprezna udržljivost je vládala na obeh straneh. — • 

III. 

Tilen Vogljanin si je uredil pisarno, prebil oíicijalne in neofi-. 
cijalne obiske in predstave svojega vstopa v poslovanje s trga občinstvom 
v aktivnem in pasivnem zmislu, in se sploh toliko iidoniačil v Vinovaru, 
da ga je uže jako niikalo seznaniti se tiidi z okolico. Preniišljeval 
je, da je okolica Vinovarska izredno lepa, in da ni práv, da je po 
dolgih enoličnih ulicah velikih inest in po prašnih pisarnah pozabií 
na zdravi užitek proste narave, katera ga je svoje dni navdihnila 
celo do nekaterih petošolskih sonetov. Kolonianu Kiildwasserju ni 
bilo težko opaziti, kako njegovega gospoda vábi modro nebo in zeleni 
gají Čutil je tedaj v sebi dolžnost, obrniti gospodovo hrepenenje na 
praktičen pot — koristen gospodu in pisarju. 

Kolonian Kiihlwasser je bil v svojej srečnejšej dobi izvrsten 
lovec in srečen strelec. Prigodilo se je cesto, da je celo vec ustrelil, 
nego li povedal ali obstal, kar se more samo takému prii)etiti, k i 
ima do lova vec strasti nego pravice. Prišel je v Vinovar agent 
})uškaľne, ne iz slovenskih Borovljan anipak iz nemškega Inomosta. 
Koloman Kiihlwasser, bister poznalec strelnega orodja, izbere tedaj 
potrebščine za lov sebi in svqjemu gospodu. Potlej so se pričele vaje 
v streljanji. Gospod Vogljauin je opazoval, da ima Kiihlwasser za 
streljanje roko očitno spretnejšo nego za pisanje; in Kiihlwasser je 
izprevidel, da Vogljaninova roka in vid nista po pisarnah tako izpri- 
dena, da ne bi vaja in veselje naredila iz Vogljanina dobrega strelca. 

Práv takrat so se v javnej dražbi nekateri lovi Vinovarske 
okolice v najem dajali, in doktor Vogljanin kúpi lovsko jiravico v 
občini Brezovniku za tri leta. Previdni Koloman Kiihlwasser je pre- 
skľbel vse, kar je za lov potrebno, za prvo silo celo lovskega psa. 
(irada Skalomela novi oskrbnik, ki je bil ob jednem tudi lovec in 
kočijaž, posodil mu je luimreč grajskega psa do tedaj, da se grajski 
gospod vrne iz Hrvatskih toplic, kar se ima zgoditi stoprav cez nekaj 
tednov. — 

Kako se je pes navadil gospoda Vogljanina in kiihinje pri 
Kruljavej zabi, kako težko sta si i)es in Tomaža Medveda maček 
omejila však svoj delokrog v stanovanji, in kako je Toniaž Mcdved 



Dr. J. Mencínger: Mešana gospôda. 411 

morebiti ne popoliioma nepristransko očital, cla ta pes ni za nobeno 
lovsko rabo, to vsc opisavati je preslaba moja roka. 

Bil je peti teden, kar je bival doktor Vogljanin v Vinovarii in 
steli so se zadnji dnevi avgusta 188., ko je gospod doktor izprožil 
te besede: Cez tri dni praznujenio svetega Tihia, meni, Korošcem 
in lovceni patróna. Spodobi se, da jutri ogledava svoj lov in vsaj jednega 
zajca položiva na kosmato plat. Ob osraih zjutraj odrineva v Brezovnik, 
pisarno naj pa vanije Tomaž Medved, ki ne zna pisati in brati, in 
tedaj nie pokvariti ne more. — Koloman, veščak v lovskih rečeh, 
opomnil je sicer, da stoprav ob osniib w^ lov hoditi je nekoliko 
nenavadno; gospod ga zavrne, da se ne ujema z njegovimi načeli, 
zavoljo ubornega zajca krajšati si jutranji pocitek, Torej se Kolo- 
man uda v gospodovo povelje, in o])ljul)i tocno ob osmih stopiti v 
iňsarno. — 

Drugo jutro, ko je ura osem odbila, bil je Koloman Kiihlwasser ' 
res v pisarni. Precej za njim pa noter stopi gospa Justina Ocvirek, 
najbogatejSa ženská v trgti Vinovaru. Lovski strokovnjaki trdijo, da 
nesrečo poraeni, ako na lov gredočemu ženská pot preleti. Koloman 
ženské sicer ni srecal, a bila mu je zelo na pbti. Nesrečni sokob 
morebiti ne pomeni tolike nesreče, ker je zraven gospe v pisarno 
stopila tudi njena hčerka Angelika, brez dvómbe najlepša mladenka 
|)od Vinovarskim zvonom. 

Vogljavninu se íelo nann'ači, ko v pisarno stopivší zagleda 
žensko starost in mladost tako šopirno sedeti pri njegovej raizi. Pa 
kaj se če, poslušati je moral; in kdor je primoran vsakolične ženské 
v i)isarnah poslušati, samo ta ve, kaj je potrpežljivost. — Gospa 
Justina Ocvirkova jé našega beležnika uže večkrat obiskala; v mnogih 
lečeb jej je moral svetovati; in ona je dokaj obSirno razkladala, 
koliko inia različnega premoženja in mnogovrstnih skrbij. Denes ima 
posebno veliko skrb. Omožila je prvorojeno hčer Sidonijo v trgu — x — 
jn-i trgovci Silvestru Smolarji. Izplačala je doto ; velik znesek je 
zraven posodila, zaupala pa zapravljivenm zetu tako, da ni zavarovanja 
Ískala ne za doto ne za posojilo. Zdaj so pa drugi upniki pritisnili ; 
zet je v zadregi ; hčerina dota in posojilo gre na izgul)o; doktor 
Vogljanin naj bi pa kakor cudodelnik stopil mej Silvestra Smolarja 
in njegove upnike ter zavaroval in rešil materine in hčerine denarje. 
Ker gospa (X'virkova vkljub svilenej obleki ni znala pisati in brati, 
zato in samo zato je s seboj pripeljala hčerko Angeliko; Ta je bila 



412 Dr. J. Mencinger: Mešana gospôda. 



V glavnem mestu odgojena, znala je gospodu doktorju ročno izbrati 
Smolaija dostajajoča se písma, in razložila je položaj materinih terjav 
in težav menj zgovorno pa bolj jasno nego mati sama. — Konec 
razprave je bil, da je Vogljanin vznemirjenima ženskama moral povedati, 
da je najbrž vse zavarovanje prepozno, in da je s pisarjem Kiihl- 
wasserjem stoprav ob devetih odrinil proti Brezovniškim poljanam. 

V tem, ko lovca pod žarki velikosrpanskega solnca korakata 
proti Brezovniku, gospa Justina Ocvirek in gospodična Angelika 
Ocvirkova premišljujeta v hladnej sobi, kako bi vender še bilo mogoce 
rešiti po vodi izpuščenih dvajset tisoč goldinarjev. Ne smemo jima 
tega zamerjati. Gospa je 3obro pomnila, kako težko se denár prido- 
biva, in da so pri njej razmere také, da vsa veljava, katero pri Ijudeh 
uživa, raste ali ])ada s i)ritokom in odtokom njenega premoženja. 
Njen oče je nekoliko kmetoval, nekoliko pa opravljal neko rokodelstvo, 
katero je šicer koristno in pridobitno, pa v kmetih najmenj čislano ; 
zraven je bil tudi Ijudski odrtnik, ker je posojeval na visoke obresti 
in potlej svoje novce izterjeval, kadar je imel kmet najmenj denarja. 
Ko je mož uže dokaj denarja nagrabil, oddal je kmetijo in rokodelstvo 
sinú in preselil se v Vinovar. Ťukaj se je posvetil popolnoma novo- 
dobnej Ijubezni do bližnjega, to je, Ijudem v zadregah })omagati z 
denarjem proti obrestim, katerih visokost se ravna po velikosti zadrege, 
Hči Justina je morala ž njim v trg. Najrajši bi jo bil omožil na kmetih, 
ker je bila samo kmetski vzrejena. Kmetje je niso snúbili zaradi 
očetovega rokodelstva; vsi tisti, ki so v deželi opravljali tudi tisto 
rokodelstvo, bili so pa ali z Justino v rodu ali pa uže oženjeni; 
ostalo ni druzega, nego da Justina uže precej priletna dobi za moža 
gospoda, o katerem se ni práv vedelo, ali je uratbiik ali samo sliiga. 
Vender suknjo je nosil, in to je Justini dalo pravico preobleci se y 
gospo. Justina, bolj ko je v letih najiredovala, bolj se je opravljala 
po najnovejšej šegi; ni jej-pa bilo mogoce sleči kmetskih navad in 
opustiti obrtnij svoje ranjke matere in svojega ranjkega oceta. Po 
očetovej navadi je ])osojevala; po materinih skrivnostnih vedah je pa 
zdravila Ijudi, ki jih videla ni; dajala je leke in svete za Ijudi in 
živino; iz kvárt in brez kvárt je dekletom in Ijubosumnim ženám 
razodevala negotovo prihodnjost in neznano sedanjost; preganjala je 
uroke, zagovarjala kačji pik, in kazati je znala, kako se pride tatovi 
na sled. Znala je še nmogo drugih skrivnostij*, zatorej ni čuda, 
da so jo i)Ogosto obiskovale kmetice očitno, mestne gospé pa skrivaj. 



J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 413 

Vsaka obiskovalka je pa pustila primeren danj, za kar je bilo vse 
dobro, da je le kaj vredno. 

Grozeča izguba dvajseterih tisocakov je na mater in hčer 
različno vplivala. Mati je jokala in vzdiiiovala ter Bogii tožila, da 
jej je prezgodaj vzel moža, ki je bil sicer vedno bolehen ječalee, pa 
vender v tem koristen, da je znal pisma prebirati in v zemljiškej knjigi 
pogledati, kako je kdo zadolžen. Zapuščeno vdovo pa zdaj vsakdo 
opehari. — Zabičevala je hčeri, naj se vender uže enkrat omoži, in 
da naj vzanie moža, ki ume denarstvo in pravdne reči, ter ima stano- 
vitno službo, redéčo moža. A Angelika obžaluje, da mati sama 
sebi ne more iz zadrege pomagati, ko vender vsacemu drugemu vé 
dober svet in pripomoček; kára mater, da še vedno ni sita tujega 
denarja, pridobljenega čestokrat po sumnjivih potih, da se še vedno 
peča z marnjami, katere javno mnenje omikanih Ijudij obsoja in da 
slabo skrbi za svoje jedino še prosto dete, ker « takim svojim vedenjem 
omikanim Ijudem in poštenim snubačem zapira vstop v hišo. Angelika 
je naravnost rekla, da jo čaká taká usoda, kakeršna je doletela sestre 
Sidonijo, ki je bila brez vse Ijubezni po materinej trmi prodana 
človeku brez značaja in vešti, ki z zákonom ni drugega namerjal 
nego veselo živeti zapravljaje tuj denár, in je zdaj podkopal pošteno 
ime, srečo in premoženje najboljše žene. 

Resne bčerine besede so napravile pri materi znaten učinek. 
Omolknila je in na vrt hitela zbirat zelišč za čudotvorno vraštvo 
proti božjasti. Hčerka pak se je udala v božjo voljo ter zok opála v 
román svojega modežurnala. Kakor pa je román bil zanimljiv, vender 
ni mogel vezati vse pazljivosti naše Angelike. V zbegano glavo vrivala 
se je misel, da ima doktor Vogljanin oči polne prijetnih úrokov, in 
da bi on bil mož, zoper katerega bi mati nič ne ugovarjala. — AU 
je pa še proste volje? — In bi li hotel snubiti hčer — mazačke 

Justine ? — (Dalje prihodnjič.) 



Verske bájke na Dolenjskem. 

Priobčuje J. Trdina. 
(Dalje.) 

38. Kristus in sv. Peter šta prišla h kovaču in ga prosila za 
malo kruha, ker sta bila lačná. Kovačica pa se je zadrla: Za také 
vlačugarje kakor sta vidva, nemamo nič kruha. Kovačevej starej 



414 J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 



materi pa se je milo storilo, da bi morala iti lačná dalje in jima je 
dala to, kar je dobila od gospodinje za-se : kos kruha in skledico 
mleka. Kristus in sv. Peter sta pojedla kruh in mleko, potem pa je 
prijel Kristus staro kovacevo materin jo vrgel v ogenj. Sam pa se 
je usedel in začel goniti meh. Dolgo mu ga ni bilo treba goniti, ker 
je kovačeva mati práv kmali skočila iz žerjavice, ali ne več stará in 
nagrbančena, ampak mlada in lepa, kakor je bila takrat, ko je šla 
k poroki. Kristus posvari kováča, da naj nikar ne dela tega, kar je 
njega videl in odide s sv. Petrom dalje. Kováč pa veli : Taká postava 
mi se ne zdi pravična, da bi imel človek mlado in lepo mater, i)oleg 
nje pa staro in grdo ženo. Brž zgrabi bábo in jo vrze v ogenj. 
Kakor je videl Kristusa, se je usedel in začel meh goniti. Gonil ga 
je dolgo, da mu je tekel curkoma pot po obrazu. Zgorelo je ogije, 
zgorela je z njim tudi hudobná kovačica. Kristus pa se je razsrdil 
na nepokornega kováča in ga za kazen prestavil v mešec. Tamo 
gori šedi še zdaj pri ognji in goni meh in ga bo gonil do sodnjega 
dne. Ta kováč je tist -temni mož, ki ga v luni vidimo. 

39. Mati SV. Petra je umrla in prišla v peklo. S v. Peter je 
lepo prosil Kristusa, da bi se je usmilil in jo iz pekla rešil. Kristus 
veli: To se bo zgodilo, ako nájdeš le eno samo dobroto, ki jo jo 
izkazala kakemu revežu. Sv. Peter gre iskat in nájde povesmo prediva, 
ki ga je podarila njegova mati beraču. Kristus veli : Naredi iz povesma 
nit in jo spusti v peklo, da se prime zanjo tvoja mati in se reši! 
S v. Peter naredi nit in jo spusti v peklo. Njegova mati se prime za 
nit in SV. Peter jo začne vleči iz pekla. To vidijo druge pogubljene 
duše in se obesijo nánjo, da bi se z njo vred rešile. Mati sv. Petra 
pa j im je to -srečo zavidala in jih jela otresati. Zdajci se utrga nit 
in mati sv. Petra in vse druge duše padejo nazaj v peklo brez upanja, 
da bi jim prišla še kaka prilika iz njega se rešiti. 

40. Ko so Judje Kristusa na križ pribili, jim je za eno nogo 
žreblja zmanjkalo. Rekli so: umri bo tudi tako, naj mu ostane ta 
noga zdravá! Baba to sliši in veli: Čemu? Pribijte nui nogl navskriž, 
pa bo eden žrebelj za obe. Kar je baba svetovala, so Judje storili. Do 
takrat so imele ženské oblast soditi hudodelnike ravno tako, kakor jo 
imajo moški. Radi neusmiljenosti te babe so svojo sodniško pravicozgubile. 

41. Na podobah drži križani Izveličar glavo po stráni. Bog je 
pred svojo snu-tjo na kríži nagnil glavo na strán, zato, ker se je 
pokesal, da je dal človeku svobodno voljo. 



J. Trdina: Verske bájke na Dolenjskem. 415 



42. Kristus je hotel, da bi se njegovo vstajenje povsod kitiali 
zvedelo, zato se je prikázal najprej — babi! (Godčevska búrka). 
43. Judje so boteli Kristusa križati, ali niso mogli narediti 
križa. Ce so dali sekati zeleno drevo, so se sekire ol)ľa(;ale in pobijale 
sekáče. Ce so vzeli za križ suho deblo, je strohnelo in se raz[)adlo, 
še predno je bil križ sestavij<n. Šli so gledat v šenibiljske bukve, 
iz kakšnega lesa da mora biti križ. . V šembiljskili bukvah so našli, 
da Kristus ne more biti križan na nobenem drugeín drevesu, k a kor 
na drevesu spozná nj a, na katerem je rastel prepovedani sad, 
Adamu in Evi in vseni Ijudem v pogubljenje. Judje so šH iskat drevesa 
spoznanja in so ga našli v Rimu, kamor so ga bili Rimlj.ini presadili. 
Judje vprašajo Rimljane, za koliko bi jini boteli prodati drevo si)0- 
znanja. Rimljani jim odgovore, da jim ga ne dadé po nobenej drugej 
ceni, kakor če jim zapišejo v last vsa svoja mesta in vaši, vse svoje 
hiše in tudi sami sebe. Judje se prestrašijo. Višji duhovni pa jih 
potolažijo : Rimljani so neumni Ijudje, ni straha, da bi jib ne preka- 
nili. In višji duhovni napišejo iirecej dolžno pisnio, v katerem so dali 
Rindjanom v last vsa svoja mesta in vaši, vse svoje hiše in tudi 
sami sebe. Nai)isali pa so dolžno pismo s takim rniilom, ki je ostalo 
na papirji samo 40 dni.j, potem pa i)obledelo in se izbrisalo. Dolžno 
pismo pošljejo Rimljanom in Rimljani jim pripeljejo zánje drevo spo- 
znanja. Judje so križ zdaj naredili, da bi bili lahko Kristusa križali 
ali so počakali še 40 dnij, dokler bi čniilo v dolžnem i)ismu poble- 
delo in se izbrisalo. Čez 40 dnij so Kristusa prijeli in križali. Po 
njegovej smrti dobili so od Rimljanov zapoved, da jim izroče vsa 
svoja mesta in vaši, vse svoje hiše in sami sebe. Judje vprašali so 
Rimljane, po kakej pravici to zahtevajoV Rindjani so jim hoteli poka- 
zati dolžno pismo in so se silno začudili, da jim je papir ostal, i)ismo 
l)a zginilo. Mislili so in mislili, kaj to pomeni, ali se nikakor niso 
mogli domisliti. Na vso moč jih je skrbelo, da ne bodo dobili z lepa 
uganenega plačila, brez pravice v rokah si ga pa tudi niso hoteli 
iskati, ker so se báli Boga, ki je podaril obljubljeno deželo Judom. 
ľihituž pa bi bil rad postal judovski kralj in je odkril Rimljanom, 
kako so jih Judje prekanili. Rimljani se razsrdijo, porušijo Jeruzalem, 
poženó Jutle po svetu in se polaste judovske dežele. Kar so ľilatužu 
obljubili, so nui tudi storili, razglasiU so ga za kralja judovskega. 
Pilatuž pa je rekel: „Ne maram biti kralj brez dežele in Ijudi" in 
je skočil v morje in se utopil. 

(Dalje prihodnjič.) 



416 



Kľilán: Rod bolgárski. 



Ród bolgárski! 



Zložil Krilán. 



jolgárski ród, prejádni ród ! 
Kedáj trpljenje tebe míne? 
Kedáj ti sréča spet posíne? 
Bolgárski ród, prejádni ród! 

Stolétij pét je turška pést, 
Tiščála te železná sila; 
Otľôke v gnévu tí dávila 
Stolétij pét je turška pést. 

Bog sám, Bog sám nebéski znal, 
Kaj tí si trpel, ród nesréčni! 
Kakó si stókal v bédi véčni, 
Bog sám, Bog sám nebéski znal! 

Uslíšal te je mili Bóg, 
Poslal ti je osvobodníka, 
Ki zmôgel je, semlel krvníka; 
Uslíšal te je mili Bóg! 

Kdo tvoj o čvítil bi radóst, 
Ko rôbstva páli so okóvi, 
Svobôdni bili ti sinóvi, 
Kdo tvôjo čútil bi radóst! 

Bolgárski ród, prejádni ród! 
Kedáj trpljenje tebe míne? 
Kedáj ti sréča spet posíne? 
Bolgárski ród, prejádni ród! 

Povsód zatírani Slovan 
V trpljenje vedno je obsójen; 
Zakáj li bil na svet je rôjen 
Povsód zatírani Slovan! 

„Presréčen je Bolgár edín! 
Na dvá ga kosa razcepímo, 
Dva gospodárja mu denímo; 
Presréčen je Bolgár edín!" 



Takó ukrénil móäri svet. 
Dal Nemca tebi v poglavárja, 
Turčína dal je v gospodárja: 
Takó ukrénil módri svet ! 

Bolgárski ród, prejádni ród! 
Kedáj trpljenje tebe míne? 
Kedáj ti sréča spet posíne? 
Bolgárski ród, prejádni ród! 

Po krvnej pravdi spét Turčín 
Nad tôboj Ijuto gospodúje, 
Ter nove tebi spone kuje 
Po krvnej pravdi spet Turčín. 

Tvoj knez je Turkom vrli brat, 
Kaj tvoja njemu je svobôda! 
Ne Ijúbi vašega narôda ; 
Tvoj knez je Turkom vrli brat. 

,jJaz vam sem knez in gospodár! 
Ceraú drobíte svoje spone? 
Sam bodem vam dajál zakône; 
Jaz vam sem knez in gospodár!" 

Iztéza kruto vže rokó, 
Da vzol bi sréčo ti najvéčo; 
Da vzel bi ti svobôde sréčo, 
Iztéza kruto vže rokó. 

Tvoj jók od biča klétih dníj 
Glasnó razléga se v nebésa; 
Nam srca bratovska pretrésa 
Tvoj jók od biča klétih dníj ! 

Bolgárski ród, prejádni ród! 
Kedáj trpljenje tebe míne? 
Kedáj ti sreča spet posíne? 
Bolgárski ród, prejádni ród! 



•••^QT- 



J. Cimperman: Ujetníkova tožba. 



417 



Ujetníkova tožba. 



í, _ Zložil J o s. 

'^Ixlál itie jeŕe zíd temán, 
? Življenja blíSí mi je zastrt. 
01)iíp dľužník moj noč in dan, 
ReSníco bi pozdravil smrt. 

Kakóv sem vender storil greli. 

Da v bédi tnj se pokorím? 
Da sebi gnús, Ijudem zasméh, 

Zigósan in proklet živím? 

Greh ínia biti spokoťjén! — 
Nedôlžnik, je li kázni próst V 

Oj, íesto greh je oproší^en, 

In s trnjem venía se kre pôst. 

ískal naj grelia v vésti jaz, 

Odgovora bi ne dobil, 
Pokójon, brez bolesti jaz 

Leiikô bi kupo smrtno píl. 

A strog usódin je ukrep: 

Razpäd po č a sen gledaj svoj. 

Za sklépom ti otrpni sklep, 
Po kaplji v srci krí zastój! 



Cimperman. 

Zapri za tóboj se je svet: 
Drgôči v pekli bolečín. 

Doklér v tihôtnem bégi lét 
Na zemlji vgasne tvoj spomín! 

Kar vroíe nékdaj Ijubil si, 
Nevdržnenm je ŕasii plén. 

Vse vekoma izgubil si, 
Slepíl dnhá maméč je sén ! — 

Kaj tožim tebi, gluhi zíd, 
Nesreči moji trd svedok? 

Odvzel s temó si meni víd, 
Tožbíim se róga tvoj obôk. 

Glasán , memento mori" mi 
Utrip oznanja mirnili žíl, 

Oj, skoro le zazóri mi 
Dan spása teh moréčih síl! 

Odlt'ti ječe mi zapáli, 
Zd robíte spone se tešké! 

Pogôltni grôb me — njega máli 
Zagrni s truplom vse gorjé! 




sedaj 



Otok in Struga. 

Noveleta. 

Spisal dr. Ivan Tavfiar. 

(Konec.) 

ono.sno je stopila v sosedno sobo, ter od tam prinesla nekoliko 
z modrim trakom prevezanih pisem, ter jih vrgla na mizo. 
„Tu je tisto! Čisto sem bila pozabila na to! Vzemi!" 

Kladno je pristopil k mizi in urno spravil listine. 

„ „Hvala ti, Serafina ! Sedaj, ko sva praktični ta opravek dokončala, 

govoriva kaj — familijarnega!"" 

Izvlekel je novo cigaro ter jo zapálil. 



418 Dr. I. Tavčar: Otok in Strnga. 

„„In sedaj čepiš v trdej žimi, kakor jež v svojej jami. Jaz in 
mama pa te srčno želiva pod svojo streho in komaj pŕičakujeva, da 
se povrneš! Pridi in sprejele te bodo mehke roke gorke Ijubezni!' 

Gróf Egon je imel svoj poetičen moment; melanholično je zri 
za dimom, kojega je izpuščal proti stropu. 

Obstala je pred njim. 

„Prijatelj! morda se spomínaš tistega prizora, v katerem kraljič 
Hamlet očitá svojej materi, da je stopila v zakonsko zvezo z morilcem 
svojega prvega moža! Na steni visita podobi umorjenega in pa tudi 
sedanjega kralja! Prvá krásna kakor solnce, ravno vzhajajoče, druga 
pa izraz največje človeške i)odlosti! Ta prizor se mi vedno vsiljuje 
v spomin, kadar si predočujem tebe, dragi mi Egon, in duševno tvojo 
plitvost in revščino! Jedne stvari ne bodem nikdar iimeti mogla, da 
je mojej materi mogoče bilo pozabiti grófa Milana, in to tebi na 
Ijubo, ki si vender tak, kakor kopriva, rastoča za plotom! To sem 
ti morala povedati, da ne bodeš menil, da te po zaslugi ocenjevati 
ne znám. Sedaj pa sem tvoja pokorná hči, ter ti želim srečen pot 
za večno!" 

Hotela je stopiti v drugo sobo. Onému pa so se hudobno 
zabliskale zelene oči. 

„„Kontesa, počakajte še malo! Ker sva uže pri tem, da se 
prijazno pogovarjava o rodovinskih svojih stvareh, ter pokladava na 
tehtnico duševno vrednost živih in mrtvih, počakajte še malo ! Nekdaj 
smo sedeli tu doli na vrtu in vino je bilo razrešilo jezik našemu 
dobrému baronu, Juliju baronu Bontoux. In pravil nam je, kako sta 
z grófom Milanom, ki je bil pravi tvoj oče, zasledovala po otoških 
in stružkih gozdovih tisto blazno baronico iz Struge!"" 

Pristopila je bliže, in obraz sta jej prešinila skrb in strah. 
Gróf Egon pa je s sladkim glasom nadaljeval: 

„„No vidiš, pa tedaj še ni bila blázna! Saj se je spomínaš te 
baronice, ki smo jo potem izvlekli iz vode! Tedaj pa je bil gróf 
Milan uže poročen z grofico Ano, in tebe je tudi uže imel, draga 
Seraíina! Dekle pa je zblaznelo potem, in ti, Ijuba Seraíina, imaš 
nekje tam gori pri cerkvi grob, v katerem ti počiva — bratec, ki 
ga nikdar i)oznala nisi! ha! ha! Tvoj oče, ta tvoj vzor vseh vzorov, 
umri je tudi, in sicer ravno tako, kakor baronesa Zora! Skočil je 
sam v vodo in izvlekli smo ga iz nje tam doli na produ pod Otokom ! 
Nemám veliké moralične vrednosti, to je gola resnica, ali če me 



Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 419 

položíš na tehtnico s svojim očetom, pokojnim grófom Milanom, potem, 
draga moja, v istini ne vem, kje bode večja teža! To sem ti moral 
povedati, v pojasnjenje, da veš, kaj in kako. Sedaj pa sem prijazni 
tvoj papa, teí" se ti v največjem prijateljstvu priporocam!"" 

Lahno žvižgaje je odšel iz sobe. Na obrazu pa se mu je kázala 
radost, ko jo je videl koprneti pod strašnim udarcem. 

Uže mej njegovim govorom bila se je zgrudila na stôl. Sedaj 
pa je zrla za njim, kakor za mrtvaško prikaznifo. Oči so se jej napele 
in z roko je tipala okrog čela. Terna jej je hotelo postati pred pogledom. 
Vse okrog nje se je majalo, okrog srca pa se jej je napravljal bolesten 
krč. Njena duša bila je vržena iz svojega ravnotežja in valovi obup- 
nosti so jej prepluli temnega dúha. Njegov spomin! Okrog katerega 
se je kakor trta obvijala njena duša! Vse je bilo porušeno sedaj! 
Kjer je komaj še poganjalo cvetje, rástlo je sedaj tnije in osat! V 
grozo jej je postal jaseň marsikater temen trenutek v življenji pre- 
teklem! Kakor rešilno hladilo legla se jej je končno čez oblačno 
polje obupane duše misel: da je lagal, da jej ni govoril resnice, da 
jej je lagal iz hudobije! Resnica to biti ni mogla! Tedaj jo je pre- 
šinilo: barón Konštantín ve resnico! 

Bliskoma se je dvignila in takoj je bila iz sobe. Kakor v megli 
je videla pri oknu, da so se upregali na dvorišči koiiji v grófove seni, 

Kakor blázna je odhitela po stopnicah na vrt. Razoglava je 
stopila na mraz, gazila po debelem snegu, ter imela zavest, da jej 
mora barón Konštantín povedati resnico. 

Čez most je hitela proti Strugi, ter vleklá za seboj mokro svojo 
obleko. Čutila ni niti mraza, niti ostrega piša, ki je zibal sneženo 
vejevje. Po slal)em gozdnem poti se je trudila, in ni se menila za vodo 
ni za blato, v katero je stoi)ala s svojo nožico. Pot jej je lil po lici, na 
glavi pa so se jej razdrle kite, da so se razpustili lasje, ter jej mokri 
I)aduli na ramo. Obleko si je oškropila čez in čez z umazanirai 
kai)ljami. AU ona je le dalje hitela ter vedeti hotela, je li resnica, 
kar jej je povedal gróf Egon? 

Tam, kjer se pot zavije v znani hrastov gozd, prijezdil jej je 
slučajno nasproti barón iz Struge. Počasi je stopalo živinče, na katerem 
je sedel, in s težavo privzdigovalo kqjita iz globokih luž. 

Strmeč je obstal tik nje, ter takoj skočil raz konja. 

„Moj Bog! kontesa, kako prihajate tu sem?" Dvignila je roki 
proti njemu. 



420 Dr. L Tavčar: Otok in Struga. 



„„Gospod barón! "" 

Ni mogla govoriti. Barón pa se je skoraj hotel razsrditi po 
svojej navadi. 

„ „In v takem vremenu in v takej opravi ! Bolezen je heizogibna !" " 

„Gospod barón! povejte mi resnico! Gróf Milan! Vaša sestra, 
baronica Zora! Ali je res? Povejte mi, ali je res? Jaz sem grozno 
nesrečna!" 

V prvem trenutku jej ni vedel ničesar odgovoriti. 

„Torej je vender resnica!" je vzdihnila. Zapustile so jo zadnje 
moci in brez zavesti se je zgrudila v njegov naročaj. Usedel se je 
ž njo na mirnega, starega svojega konja, ki je, čuteč na svojem 
hrbtišči dvojno breme, melanbolično povesil glavo. Potem pa je moral 
pričeti oster tek, ker so baronove ostroge neusmiljeno orale po njegovih 
rebrih. — 

Kakor otroka jo je držal v svojih rokah ; bledi njeni obraz je 
slonel na prsih njegovih, in casih je čutil, kako je bilo njeno srce. 

Povedati moramo, da barón Konštantín tedaj brez strasti ni 
bil. Ko je namrec podil se mej visokimi smrekami, in ko je opazil, 
da ni nikjer živega dúha, ustavil je hipoma konja, sklonil se k bledému 
obrázku, ter poljubil mrzlo njeno lice! Hotel je predrzni ta čin brez 
dvombe še jedenkrát ponoviti, kar se je okrog ovinka zavila stará 
ženica. Kakor dekle je zarudel . . . 

Potem pa je v divjem skoku prijezdaril na otoško dvorišče, 
ter oddal sladko svoje breme strmečim deklam, ki so takoj pričele 
silovito jokati, ter klicati Boga in vse svetnike božje na pomoč. — 

X. 

Minula je zima in na vseh mestih hiteli so spomladanski cvetovi 
iz zemlje. Tudi kontesa Seraíina je bila ravno prebila dolgo bolezen, 
borivši se s smrtjo mej mrzlo zimo za mlado svoje življenje. 

Solnce je rahlo sijalo. Na vrtu na znanej terasi je sedela, slabotna, 
bieda, in močno so se jej poznali znaki prebite bolezni. — 

Zaspano tožno je zrla na mimo hiteče valové in kakor v sanjah 
je trgala z drobnimi svojimi prsti list, katerega je bila ravno prebrala. 
Koščeke je pa metala v vodo. Pri njenih nogah je sedela kontesa 
Lucija in Ijubezni polno svoje oko je dvigala skrbljivo i)roti bolnici. 

„Lucija!" je dejala trudno, „kdo je nama še pisal denes?" 

„„Tudi tvoja mama!"" odgovorila je ona boječe. 



Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 421 



„Kaj mi hoče?"" 

„„Tu sem bi rada prišla čez poletje!"" 

Nejevoljno si je z ročico pogiadila čelo. Na lici pa se jej je 
prikázala rudeča lisa. Potem je izpregovorila mrzlo : 

„Piši jej, da naj še počaka mešec dnij!" 

„„In potem?"" 

„Potem bodem zdravá popolnoma in napravím jej prostor! Potem 
naj pride gróf Egon in kdor hoče!" 

„„In ti, Seraíina?"" 

Kontesa Seraíina ni odgovorila takoj. Na lici zginila jej je rudeča 
lisa in obrazek jej je postal silno bied. 

„Jaz, Lucija, jaz bodem šla — v samostan!" 

Ona je plaha hotela vstati. 

,,Tiho, Lucija, tiho! Moj sklep je o tej stvari storjen!" 

Kontesa Lucija bila je tako zelo osupnena, da ni mogla izpre- 
govoriti besedice. Takoj so se jej napolnile s solzami oči. Opazila je 
to kontesa Serafina. 

„Lucija!" je zaihtela, „ne naprav\jaj mi bolečin! Poglej, zdi se 
mi, da nismo živeli práv, in dobro je, da se pokorimo. Nikari ne jokaj ! 
Ali govoriva o drugej stvari!" 

A govorica se ni hotela vneti. Sedeli sta tiho in tako mirno, 
da je v bližnji grm vsedla se penica, ter pričela žvrgoleti drobno 
svojo pesera. — 

„„Ko bi v kletki tičala, bi pač ne pela!"" izjjregovorila je 
kontesa Lucija. . 

„Tiho, otroče ! Nekaj sem te hotela še povprašati." 

Nekako sramožljivo je 4)bmila obrazek proti vodi. 
„„Vprašaj!"" 

„Kdo je bil pri meni, ko si prišla tu sem?" 

Kontesi Luciji se je pri solznih očeh hotel napraviti smehljaj 
okrog krasnih ust. 

„ „No tist zdravnik iz Struge, barón Konštantín, ki pa pred 
teboj, uže dávno ni več plemenit! Pravili so mi, da je prvé čase cele 
noci jnebdél pri tvojej postelji. Menda tisto sovraštvo mej vama ni 
bilo tako strupeno, kakor si mi ti pisala! Vsaj ženstvu se je videlo, 
da je hodil mož práv upálili lic tedaj, ko se je tvoje življenje borilo 
s smrtjo! Ali sedaj, ko hočeš stopiti v samostan, te také posvetne 
stvari pač ne zanimivajo več!"" 

28 



422 Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 

Kontesi Serafini pokazale se niso samo rudeče lise na licih, 
temuč oblila jej je práv odločna rudečica ves obrazek. 
,,Hladno je! Pojdiva v sobo!" 
Molčé sta odšli z vŕta. 

Bolezen in druge britke iskušnje zadnjih mesecev pokončale so 
bile pri kontesi Serafini ponos, ki se je šopiril v aristokratičnej njenej 
duši. S sklepom, da stopi v samostan, slekla je vse posvetno, kakor 
je predpisano za také položaje. Postala je silno pobožná; skoraj však 
dan se je slúžila maša v cerkvici nad Strugo; ubogim pa je delila 
miloščino, da so klicali vse nebeské blagoslove na njo! Da se je pri 
tacih razmerah morala sprijazniti s svojim sovražnikom in koncnim 
dobrotnikom, to jej je ukazovala vest, pa tudi sveta vera, ki nam 
zapoveduje Ijubiti sovražnike. 

Dan za dnem ozirala se je po stezah, ali ne prihaja barón 
Konštantín, ki je vendar moral vedeti, da hoče otoška kontesa stopiti 
v samostan, ter se za vse življenje odtegniti pregrešnemu svetu. Saj 
se je po vsej srenji govorilo o njenej pobožnosti in o svetih njenih 
namerah. Ali baróna ni bilo! 

Ker je živela v zavesti, da mora kot prihodnja samostanka 
izrovati najmanjše koreninice pregrešne ošabnosti v svojej duši, in 
ker je imela tudi zavest, da dolžuje hvaležnost njemu, ki jej je stregel 
v silnej bolezni, odločila se je lepega dne, da gre na Strugo, pomirit 
se z barónom Konštantínom. 

Uže na poti so se jej borili po duši čudni občutki. Stopivši v 
zapuščeno struško dvorišče pa jo je skoraj zapustil pogum in pobožni 
njeni naklepi so se hipoma raztopili. Ali naposled se je zopet ojačila. 

Na dvorišči je bilo še vse tako, kakor nekdaj. Pred umazanimi 
hlevi nekoliko polomljenih vozov, takoj pri dvoriščnem vhodu pa star 
in brez dvombe uže tudi slep pes, ki še vstal ni, ko je stopala tujka 
mimo njega. Nekoliko kuretine je greblo po gnojnih kupib, ter se 
razpršilo pri dekletovem vstopu. Nikjer ni bilo videti človeškega 
obraza. Boječe je stopala po stopnicah navzgor. Velikánske razpoke 
v zidu so pričale, da Struga ni práv varno bivališče, in da bode 
častitljivo to poslopje kmalu se razlezlo na vse štiri stráni. 

Nekje na koridoru prišel jej je nasproti razmršen deček z metlo 
v roki. Odprl je ústa, ter povzdignil roko, kakor da hoč.e potegniti 
umazan klobuček z las. Ali takoj je pomislil, da je to samo ženská. 



Dr. I. Tavčar: Otok in Struga. 423 

Pustil je torej pokrivalo na glavi, ter čakal, kaj bode izpregovorila. 
AU kontesa je molčala. Prestrašila se je brez dvombe pri čudnej 
prikazni tega strežaja. 

iVíož je moral končno vendarle izpregovoriti. 

„Sam sem doma! Babnice plevejo v logu; on pa je na vrtu." 

Kontesa je povprašala po baronu. Sporazumela sta se, da je 
„on" barón, in da je na vrtu. 

Mladému môžu se je razbistrilo po možganih in mislil si je, da 
bode gotovo práv, če jo popelje v .njegovo^ sobo. Dejal je: 

„Tam le stanuje! Tam čakajo tudi gospodje iz kaplanije, če 
pridejo sem!" 

Peljal jo je v njegovo sobo, ki ni bila zaklenena, ukrasti tako 
ni bilo kaj. 

„Iskat ga grem !" 

Porinil jo je skoraj skozi vráta, katera je potem hitro zapri. 
Píila je sama v tuje j 'sobi. Okno jo bilo prepreženo. Pri mraku je 
opazila, da stoji v prostoru tudi postelja. Bila je tedaj v spalnici 
baróna KonAtantina. Presti-aňila se je tako, da je takoj pohitela v 
sosednjo sobo, v katero je pri odprtem oknu solnce sijalo. Bilo je 
to práv revno bivališče : nokoliko stolov, miza, na njej pisalno orodje ; 
nekaj knjig in nuiogo mediťinskib šteklenie. Vsedla se je na stôl pri 
mizi. Zeblo jo je. Iz debelega in razpokanega zidovja razširjal se je 
hlad kakor v kleti. Postalo jej je dolgčas. Skrbelo jo je tudi, da ga 
morda ne bode, da je šel kam v goro, in da bode zamau ga priča- 
kovala. Tudi po stropu so se videle razpoke, in po kotih predli so 
pajki svoje mreže. Mislila si je, da mu manjka ženské, in da je 
človek revež, ki mora stanovati v takem prostoru. Na steni nikjer 
podobe! ňe gledati ni kaj. Obrnila se je k mizi, pri katerej je sedela. 
Odprla je knjigo, učeno medicinsko delo. Takoj jo je zopet zapila. 
Tedaj je zapažila pričeto pismo na mizi. Takoj se je obrnila, ker je 
po vsem nespodobno jirebirati tuja pisma! Zopet je pričela ňteti razpoke 
})() stropu, i)ajčevine po kotih, ter zopet jemala učeno knjigo v roke. 
Pri tem pa si je vedno mislila, komu da pač piše? Morda ženskej, in 
kaj? Obstatí si ni hotela, da jej je hudo dejala zavest, da je to 
pismo morda namenjeno — ženskej. Ali vendar je bilo tako. Počasí 
je zavila glavico zopet proti mizi. Hotela je zapaziti, da je zapisano 
na listu — njeno ime! Da, tu se je jasno bralo: kontesa Serafina! 
Ni je ženské, ki bi v takem položaji bila premagala iskušnjavo! In 

28* 



424 Dr. I TavCar: Otok in Struga. 



tudi naša kontesa je ni! Komaj se jej je dozdevalo, da je videla 
zapisano svoje ime, nže je nagnila obrazek k tujému listu ter brala, 
kar ni bilo pisano za njo. 

„Dragi prijatelj ! Po dolgem molku zopet nekaj vrst od starega 
tvojega puščavnika! Očetna hiša mi razpada, srce razpadlo mi je 
uže dávno ! Kakor drevo sem s suliimi vejami ! Zapustil bodem stari 
kontinent, ter se preselil v novega ! Evropa je zamé prestara, in tudi 
jaz sem prestar za njo. Casih je dobro, če se drevo presadi v tujo 
zemljo. Potem raste, ki prej ni moglo. Slovo torej jemljem. Tudi pred 
tvoj prag prihajam. Znana ti je vsa beda, s katero so udarila nebesá 
mojo ubogo rodovino. Ali denes naj ti je povedano, da je usoda 
prihranila meni najhiijše. Človek, ki je najsilovitejše prouzročil mojim, 
zapustil je otroka, hčer, Sovražiti bi jo moral, ali sovražiti je ne 
morem ! Samovoljna, samoglavna ženská je, ali sovražiti je ne morem. 
V prvem trenutku, ko sem videl ošabno to bitje, padlo je seme v 
moje srcel Bog zna, koliko sem se trudil, pozabiti jo, ali usoda ni 
hotela! Letos v trdej zimi prišla je ta kontesa Serafina tu sem. Iz 
góle samoglavnosti ! Njena mati, stará ženská, vzela je mladega vojaka. 
A to je razsrdilo gospico hčer. Mladi očim pride za njo. Prepirala 
sta se. Mej prepirom pa jej je povedal čudno zgodovino o očetu grofu 
Milanu. V mrazu je hotela k meni na Strugo, da jej povem resnico. 
Mej potom jo srečam slučajno. Izvršila se je scéna, kakor je pri 
ženskej navada; omedlela je, in na svojem konji sem jo prinesel na 
Otok. Mej potom pa me je hudobni duh premotil, da sem jo poljubil 
na lice. Od tedaj pa me hoče pamet čisto zapustiti. Pred zrkalom 
stojim in štejem si sivé lase na glavi. Napravljam si opomine, da 
sem vendar uže v letih, v katerih se človek ne sme obnašati kot 
zaljubljen učenec. Ali kaj mi pomaga vse to ! Človek je slabotna stvar. 
In starejši ko postaja, menj ima zavesti, da je smešen v takem in 
takem položaji. Kakor dež po razsušenem polji razlije se mi časih 
po duši zavest, da hoče morda usoda na ta način zopet združiti, kar 
je bila razmetala poprej z neusmiljeno svojo roko! Jaz in kontesa 
Serafina naj bi zopet zjedinila Otok in Strugo ! Vidiš, tak otrok sem 
postal ! Pri vsem tem pa je najhujše, da me kontesa Serafina sovraži, 
in da čisto nič ne ve, kako plamene da je prouzročila v mojej duši ! 
Moj duh je bolan ! Ironiziram se samega sebe ! Ali brez vspeha. Sedaj 
pa sem si zapisal radikálne zdravilo : preselitev v Amerike ! To bode 
vsaj pomagalo! Prihodnji list pa uže dobiš iz Minesote ali pa iz 
pobrežja mogočnega Misisipija! " 



L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 426 

Dalje ni brala ! Kar jej je srcé preplávalo, ni bilo samostansko, 
pac pa popolnoma posvetno. Barón Konštantín jo Ijubi! To se jej je 
dozdevalo tako čudno ter jej bilo tako nepričakovano, da je morala — 
od sreče jokatí. Nagnila je glavico na mizo, na list, kateri jej je bil 
povedal njegovo skrivnost. 

Ko pa je prišel barón Konštantín, topila se je še vedno v solzah. 
Dobro je čutila, da je vstopil. AU glavice si ni upala privzdigniti 
tedaj. Odločno se je sramovala. Bil je toliko diplomaticen, da je v 
hipu raz videl razmere. Pogumno je pristopil k njej, ter se še celo pre- 
drznil, da jej je privzdignil glavico. To bi bil storil, vsakdo izmej 
nas. Videl je razžarjen obrazek in dvoje solziiih očij. Okrog ustnic 
pa se jej je napravljal smehljaj ter oznanoval, kaj hoče solza v očesu. 
Ali naj bi bila govorila? Nani se dozdeva, da ni bilo potrebno. 

Kdor pa ju je })ol ure pozneje videl na poti proti Otoku, roko 
v roki, kdor je opazoval, kako sta postajala, ter se pogledovala kipeče, 
kdor je videl, kako je tedaj, ko sta stala pred grmoni divjih rož 
ter občudovala njegovo c.vetje, resnega baróna glava prišla v suninjivo 
dotiko z njeno, vedel je lahko vse, če je bil tudi samo površen 
opazovalec rečij okrog sebe. 

Struga je sedaj razvalina. Na Otoku pa je vse polno življenja, 
vse polno otroškega krika ! Barón in baronica občutita še vedno tisto 
sre6o, ki je delež ravno pričetega zákona. Preteklost je pozabljeiia 
in vsi upi se opirajo na pribodnjost. In mi želimo, da bi jima vir 
zakonske te sreče tekel še dolgo čaša, in da bi ne usahnil tako 
kmalu, kakor se le prerado zgodi v prozajičnem našem življenji! — 



Ivan z. v. Popovié, 

slovénsk pisatelj. 

Spísal LovroZváb. 

(Dalje.) 

ideli snio, da je Popovič bil posebno bistroumen, zeló sposoben, 
in proti času, v katerem je živel, neiznierno učeň ter jako 
véšč o slovanskib in germanskih jez.icih. Njega zasluge o 

nemškem jezikoznanstvu hvale še zdaj nekateri knjižniki tega národa. 

Slovstveni zgodovinec Koberstein v svojem delu: „Gnmdriss der 




426 L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 



Geschichte der deutschen Nationalliteratuľ", 5. Auflage, Leipzig 
1872 — 1873., III., 185. govorí: „jedva je bila niej Ij údi prišla Gott- 
schedova knjiga „Grundlegung einer deutschen Spraclikiinst", a takój 
so se mu drugod oglašali novi protivníci. Dobro mekák sópernik je 
bil najpoprej Halier, a ninogo -ostrejši Popovič v svojem spisu 
„Untersuchungen vom Meere", v katerem se spotika ob Gottschedovo 
nesprétnost. Še ozbíljneje se je Popovič njega slóvniškej sestavi pro- 
tivil v knjigi „die nothwendigsten Anfangsgriinde der teutschen Sprach- 
kunst" ; a deset let pozneje sta bila Gottschedu najpogubnejša He i nze 
in Lessing." Na 240. stráni „Ljubljanskega Zvona" smo rekli, da o 
slovniškem prepiru mej Popovičem in Gottschedom oholi Nemci malo 
ne molčé; a tukaj vidimo, da se Kobersteinu taká oholost ne more 
oponašati. Menj srečen je bil naš roják v zvršítvi svojih naménov in 
črtežev o slovanskem jezici. Krivi so tega največ njega vrstníki, 
s katerimi je posebno občeval, ker níso razumeli, kam namerjajo tega 
moža nove, sméle in visoke misii; krivá je i oskódnost (pomanj- 
kljivost\ ki je v njej vedno živel, in tudi slovstvena osébljenost, 
katera je korenine imela v otrplih vrstnícih in v oskodnem žitji. On 
je slovanskému slovstvu, kakor zeleno ter z najlepšim cvetjem bogato 
drevo, katero v pekočem, suhem polétji uvene bez rodovítosti. Popovičev 
spis „Untersuchungen vom Meere", ki ima tu ter tam v sebi jeziko- 
slovne stvarí, osobíto slovanské, odpira okno globokim pogledom v njega 
naméne in želje." (Paul Jos. Šafaŕik's Geschichte der siidslawischen 
Literatúr. Herausgegeben von Josef Jireček, I. Prag 1864. na 22. str.) 
V svedočbo, kakó se je bavil s francoskini govorom, naj bodo 
semkaj njega misii o tem jezici postavljene iz knjige „Untersuchungen 
vom Meere", v katerej od 330. straní dalje beseduje o ribi, ki se 
nemškizove Hausen (niski bolúga). Ondukaj čitamo: „niti ,l)iction- 
naire de Trevoux' néma nič imena tej ribi, niti ga ustno zvedel 
nísem od Francozov, katere s takini povi)raševanjeíu rad malo pol)ijani, 
kadar se bahajo.z bogastvom svojega jezika. Čaši jih tudi naganjam, 
da bi mi našteli vsa imena raznovrstnih gob, kolikor je njim znanih ; 
a nihče mi jih nad šest ne more našteti, in mej tenii sta dve, katerih 
samí níso dóblji práv in vsi jednako tolmačiti; za tega delj začntMU 
potlej i)ripovedovati jaz toliko nemških imen te rastline, da jim poíde 
strpeljívost mej poslušanjem. Takisto jih izprašujem, kakó se čisto 
francoski imenuje Meerrettich (hren) ter kakó Aesche (thymallus) *). 

*) Slovenskí : 1 i p a n. 



L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 427 

Tega ribjega imena res nísera zaslédil niti v najboljših slóvnikih, kar 
nani káže, da Francozom prirodoznanskih nazivál nedostaje i v naj- 
izvľstnejših tacih biikvah, v katerih smo teh stvaríj vajeni iskati, ter 
da je tudi francoskim učenjakom nuja, od Ijudíj, živóčih po deželi, 
učiti se mnozim besedám, s kateriini záplatami potlej krpajo knjižni 

jezik ter maše prazne vrzéli v slóvnikih Ako bi se ne bilo 

bati, da se bodo náme budovali, ká bi jaz tujec hotel Francoze učiti 
njih svojemu jeziku, to bi jim nad trideset gobnih imen povedal z 
dodanim latinskim, nemškim, slovanskim (slavonisch) in ogerskim 
tolmáčenjem, da bi potlej s tem lehko pomnožili svoj ,Dictionnaire 
de Trevoux'. Nekaj teh besed sem našel v francoskih tacih knjižnicih, 
kateri so pisali, kakor se govorí po deželi, a nekaj sem jih ustno 
zvedel od prepiostih, neukih Ijudíj. Zakaj tega níso uže dávno sami 
stvorili? Nad dvesto francoskih imen sem si v svésti nabrati samim 
gobam, ako bi le nekoliko mesecev hodil po njih zemlji. Však jezik 
ima svoje imé vsakej stvári, katera koli se šteje v prirodoznanstvo ? 
a učenjaki so bili do zdaj preleni povpraševati in ovédati." 

Popovič je tudi razdaljíne vseh raznih mest, grádov in trgov, 
koder je koli hodil, zabeležil po zdanjih vlaških miljah, in za tega 
delj bi lehko bil popravil osobito vlaške zemlje ter Neapolitanskega kra- 
Ijestva zemljevide. Vo vlaškem svetu je i starín iskal. Toliko je videl 
rimskih stavbin ter posutih mest in grádov, ki se tod in tam še 
nahajajo v obílici, da je mogel vsako novejšo razvalíno zeló na tanko 
ločiti od rimske, in da je po skladbi treh ali štirih rezanih kameňov 
razsodil, ali so to zidali Rimljani ali poznejši narodi; z labka je 
razpoznal kos rimske opéke. OglédavSi nad sto prostorov, po katerih 
so bila grška ali rimska mesta, uveril se je trdno, da nobenega 
starega mesta sled nikoli ne more čisto izginoti, pa če je minolo uže 
tisoč let, kar se je do tál razorílo. Zapisoval si je malo, ker je leh*ko 
in dolgo [)ámetoval ; a vender nobenemu učenjaku ní svetovati, da 
bi takó delal, ker najdarovitejši človek more i)ozabiti. Kadar mu je bil 
knjigotržnik B r a n d m ii 1 1 e r iz Basclskega mesta poslal M o r e r i -j e v 
„Geographisches Namenbuch", vrnol mu je Popovič, kakor za néko 
vzdarje, svoj spis o lepera Neaiujlitanskem mestu Lecce, sestavljen 
s popotnih spominov, to zabeléžeriih to nezabeléženih. V rečenem 
zdelku po[)ravlja zmote, katere so bili v tega kraja opisovanji stvorili 
Maty, Martiniere in More r i. (Letopis Matice slov. 1879. leta, 
na 111. str., kar je tu ter tam posneto s XXV. in XXVI. straní 



428 L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 



Popovičevega, „kosmografskemu društvu" odménjenega predgovora k 
n. oddélku njega knjige „Untersiichungen vom Meere", kder se je 
podpísal s črkarai I, S. V. P , kakeršno znanienje vidimo tudi na 
konci njega dopisa k „nekaterim inienítini učenjakom v Lipsku. — 
Schreiben an Einige vornehme Gelehrten in Leipzig.") 

Posebno zanímalo ga je ustanovítiti, kod so staré postaje riniske 
bile po obeh ónih zemljah, kateri sta se nekdaj imenovali ,Noťicuni" 
in „Pannonia". Od VI. do VIII. straní zgoraj oménjenega predgovora 
k II. oddélku svoje knjige „Untersuchungen vom Meere" beseduje 
o mestih in postajah, zvanih: Celeia, Santicum, Stiriate, a 
od XXVIII. do XLI. straní o postajah: Gabromagus, Ragondo 
(Ragindo), Tutatio, Ernolatia, Vinundria (Vinudria) in Poe- 
tovio (Petovio). K imenu Gabromagus primerja tudi slovénsko 
besedo: gaber, nemški: Hainbuche, latinskí: carpinus, in pri 
imení Stiriate mu je na umu kraj S to d e r, katero nažívalo je 
slovanskega rodu ter bi nepohabljeno slulo: S tu do r; ali Popovic 
dokazuje, da ondu nikoli ní mogla bití nikakeršna postaja. Imenu: 
Vinundria dodáva tudi novejša nažívala: Vendograecium, 
Vindograecium, Slavograecium, Slovéní Gradec*), ter 
o imení Poetovio opomína, da to mesto Slovéni zdaj imenujo 
Tuj, kar menda svedoči, da so ga sezidali tujcí; kajti Slovénu 
tuj ali ptuj značí isto, kar Nemcu fremd. A ta Popoviceva misel 
je takó pomotna, kakor ona, kä besedo Birnbaumerwald (sloven- 
skí : Hrúšica) proizvaja od keltskega : pyrn, Hiigel, Berg. Ah nikder ní 
môcí uganoti, kakó se našemu učenjaku zdĺ, namreč ali da so po 
teh krajih uže za Julija Cezarja prebivali Slovéni, ali da níso, če 
tudi rés na 335. strání svoje knjige „Untersuchungen vom Meere" 
trdí izrecno, da so Vrli ah Heruli in Rugi, kateri se mnogo 
pozneje prvič javljajo v zgodovíni, slovanskega plemena ter eno in 
isto Ijudstvo, ker po njega mnénji Vrli značí kriegerische Leute , 
bellícosí, strenú í, egregii. Njíh dežela v písateljih srednjega 
veka, rekše v Evgípíjí in v Pavlu Dijakonu, slove Rugilan- 
dija, kí je bila na onej stráni reke Dunava, nasproti zdanjega 
Dunajskega mesta, kder je denašnjí razpredél U n t e r - M a n h a r t s- 
berg. — Če tudi je zeló resníci podobne, da so Heruli in Rugi 
rés bili Slovani, a vender nihče ne more pristáti na to jezikoslovno 
tolmáčenje. 

*) Pravilno je: Slovénj Gradec, Slovénjega Graclca. 



L. Žvab: Ivan Ž. V. PopovTč. 429 



Popoviča je zaníinalo vse, kar kóli méri na kako znanstvo, 
katero je on razumel; a razumel je dovolj. Takó na pr, slavnega 
profesorja Matijo Gesnerja hudó šiba, ká 1749. leta ob novem 
izdavanji latinskega slovníka, imenovanega „novus lingiiae et eruditionis 
latinae thesauriis, post Rob. Stephani et aliorum nuper in Anglia 
eruditissimorum hominum curas digestus, locupletatus, emendatus", ní 
vanj tudi iz Fabrijevega dela vzel dobrih francoskih in zlasti nemških 
priľodoslovnih nazivál. (Na XII. stráni cesto oniénjenega predgovora.) 
Jednako graje dvornega svétnika K ä s t n e r j a , ká prelagajóč razprave 
švédske akadeniije znanostij, v katerih jedini Linnej poroča, da je 
tudi v švédskej zemlji našel ptiča, witewal zvanega, ní Kästner 
povedal nobenega nemškega imena te živali, niti ne popravil zmote 
Linnejeve, kateri učí, da witewal s kljunom tare crešnjeve koščice. 
Za tega delj je Popovič prijatelju Biischingu 1761. leta v Gottingen 
poslal mnogo imen tega ptiča, zapisanih z raznimi jeziki, osobíto z 
nemškim. (Letopis Matice slov. 1879. leta, na 115. stráni.) 

Da je bil i našega otca bosonozega Marka Pohlina okresal 
za njega slovnice delj, o tem hočeino pozneje slišati. 

Zdi se mi potrebno, v podpolnítev PopoviČevega žitja še nekoliko 
besedíj tega možá tukaj dodati iz njega poprej oniénjenega „dopisa k 
nekaterim imenítim učenjakom v Lipsku". Ta poslaníca skôraj i)0 
svojem začetku slove takó: „živel sem nekaj čaša v bližnjem soséd- 
stvu brabrib Slovanov, kateri še zdaj, kakor so delali tudi njih dédi, 
sláve iščó bolj z orožjem v roci, nego li z učenjem ter z védnostimi .... 
Však uméje, da ní le jedíno vojáško veselje, katero jim grustí vse 
ostale radosti, razven teh, kar jih ima vojna, — treba je iskati še 
druzega vzroka. zaradi katerega raej tem ratnim (vôjenskim) národom 
slišimo več govorjenja o bitvah in orožji, ne li o knjigah in učenjácih. 
Ta vzrok je vedná pazka na niočnega sovražnika silo, katero odbijajo 
od očevíne ter ob enem s tem svojim trudom tudi pogíbel vračajo od 
nemške zemlje. Odkrito bodi rečeno, da vaša blagorodna imena uže 
slujó tudi po teh krajib, v katerih je konec učenega sveta, kakor 
bi kdo menil. Vaša sláva je i mene privábila, z ónih straníj potovati 
v sam Lii)sk, vašega stanovanja mesto, a ne, kakor bi jaz mogel 
upati, da ondukaj nájdem srečo, ker bi se čudno zdelo vsacemu, kakó 
je to, da meni ])0(loben človek, pozen vSjto^íÚíxaxo; (samouk), idóč 
iz dežél, katerim se je do zdaj še jako, a po pravici oponašalo, da 
iiémajo pravega vkusa v znanstvenih poslih, mahoma hoče sam ob 



430 L. Žvab: Ivan Ž. V. Popovič. 

svojih zasliigah dobiti stalno hrano v tacem kraji, ki uže dávno učenih 
Ijudíj nasélbine razpošíla i)0v'50cl, koder so Nemci. Ukrenol sem priti 
v Lipsk, a ne drugib učít, nego zato, da bi se ondu potrudil, okoristiti 
se z občevanjem tóli učenih in vrlih možákov. Zatorej sem se bil 
najprvo obrnol iz Gradca na Dunaj, kder sem ostal cela tri leta, in 
potem od tod v górenji avstrijski razpredél na neko novo akademijo, 
a tukaj sem zopet živel tri leta, predno sem se odpótil v Rézno, 
kder se nísem nič menil ustaviti, nego v Lipsk hiteti z gladkim 
potom; ali moja želja, zvedeti, kake rastline rodí ta kos Bavorské, 
ter koliko so tla različna od avstrijskih, in tudi prijateljstvo Rézen- 
skih učenjakov, ki sem ž njimi rad občeval ter se skôraj pogrúzil 
v iste náuke, o katerih so se oni bavili: také veží so me do denes 
pripénjale k tému grádu". 

Zanímljivo je slišati, kakó si je Popovič vedel v svojem delu 
pomagati, in kakó je gradívo nabiral ter iz drugih bukev izi)isoval. 
Kar je čital in o čemer kóli je premišljal, zabeležával je na posá- 
mične, vse jednólike liste, katerih je napósled bilo tisoče in tisoče. 
V sôbi je vsacemu znanstvenemu razpôlu posebe imel svoj postávec 
(omaro) z mnozimi predali, in deval je vanje popisane liste, kamor 
je bilo katerega treba. Na pr. postávec avstrijskemu narečju je 
razdeljen bil na 500, a pravopisu visokonémškega jezíka na 1000 pre- 
dálov. Na mizi pred njim je vedno stalo po 10 ali po 12 j)re(lá!ov, 
ter na vsacem svoj nápis: „Peregrina releganda; Peregrina relegata; 
Orthographica restituenda; Orthographica restituta; Etymologica; 
Dialecti; Varia; Dubia; Interroganda ; Libri emendi." Kadar seje 
vánje uže premnogo lístkov navrhovátilo, vzel jih je in razvrstil vsacega 
v svoj postávec. — Da moža načrtam bolje ter nm vídneje izrazim 
načélne misii in posebnosti, katerih je bil ves poln, bodi mi svobodno, 
tukaj i)ovedati nekaj tacih recíl, katera je ob ugodnih prílikah iméval 
na jezici. Dejál je cesto: „prirodoznanstvo trpí nuiko zaradí jezíka, 
a jezik zaradí prirodoznanstva. Prirodoslovec se povzdáje v jeziko- 
slovca, a jezikoslovec v prirodoslovca. Niti prirodoznanstvo, niti 
jezikoslovstvo se ne izkoplje iz debelega zasípa svoj í h zmot, ako ne 
príde mož, kateri bode krepek jezikoslovec in krepek [)rirod()znanec, 
oboje o b e ne m." „Človeku, v vednosti pogrúženemu, treba mnogo 
oprostiti; po glavi mu šumí največ le samo to, kar baš tedäj pre- 
mišlja; v svojej samoti pozabóde lehko vse, kar je Ijudém v čislih, 
a čisla to, kar je večíni do konca neznano; ali se je čuditi, ako 



L. Žvab: Ivan Ž. V. Po p o vi č. 431 

govorí vedno o tacih stvaréh, katere neiiki svet imenuje bezumnosti?" 
„Domač jezik je bil Rimljanom ter je še zdaj tudi Francozom *) izmej 
največjili državnih tájnostij. Opómenola sta nas tega nedávno L e i b n i tz 
in Puffendoľf. Rečena tajnost prebíva v dvójej skľbi: izobraže- 
vati in širiti domáco besedo, a na ozek prostou s tis kat i, odri- 
vati in zatréti, ako se dá, posebno jezik niogótnega soséda". 
„Vselej se mi je pokazalo bez nobenega izímka, da Nemec *^), kateri 
mnogo Ijubi ter išče tudi širiti francoski jezik, ima lebke možjáni a 
mrzlo srce svojej očevíni." (Wurzbach, Biographisches Lexikón.) 

Pravi učenjaki níso bili izgiibili ter niti mogli níso nikoli izgubiti 
v zgodovíni Popovičevega sledií; na pr. v novinah „(Wiener) Jahr- 
bucher der Literatúr" v 8. knjigi (1810. leta) na 250. stráni, kder 
se oznanja v déžel dana knjiga „Chronologische Geschichte des Herzog- 
thums Steyermark, von Johann Bapt Winklem, Grätz- 1819.," čitamo 
poleg drugih stvaríj tudi to: „posebno hvalna je skrb, spomínati se 
izvrstnih mož, porojenih v zemlji štirskej. Iz prvé polovice ónega 
veka naj bodo imenovani samo Žigmund Pusch, Erazem Frô- 
licb, Ak vil in Julij Caesar, Popovič itd." 

Vender so se našli i poloviční slutvo-učenjáci, katerih ima 
novéjša doba povsod, mej nami tudi, obilo vec, nego li pravih knjiž- 
nikov. Nekateri izmej tacih so se oglašali, da je Popoviča kranjska 
zemlja porodila, a Štii'ci ga zopet nikakor níso hoteli dati izmej sebe. 
V tem prepíru je Fran Sartori svoj popravek natisnol v nekih 
novinah, katerih náslov je meni do konca neznan; kajti Sartorijeve 
besede na malem izrezanem listku z nemškim jezikom natisnene hraní 
Ljubljanska kn j ižnica mej P o [) o v i č e v i m i r o k o p i s i , o katerih 
pozneje še vec i)ovémo. Rečeno pojasnilo, na slovenskí jezik preloženo, 
slove takó : 

„„Popravek nai)ačne domovine učenega Popoviča. 

Néka i)oniota, ki je zalézla v novine ,Patr. Tageblatť 1803. leta, 
in to v 101. čislo na 1413. stráni, daje meni prítko (Veranlassung), 
ónih besed i)isatclju na slavo štírske dežele vzkliknoti : ,cuique suum!' 
ker on hoče iz imeníka štirskih učenjakov izbrisati in Kranjcem pri- 
družiti Popoviča, toli zaslužnega o nemškem jezici. Tôni práv! Ivan 
Žigmund Popovič, bivši profesor nemškega jezika na Dunaji, ni Kranjec, 

*) AU Némcem denašnjih časov ne? 

**) A kaj povečcmo o Slovanu, kateri premnogo Ijubi ter išče ncmški 
jezik svojemu na kvaro širiti? 



432 J. Jesenko: Zemeijski potresi. 



nego 1705. leta se je poródil v Arclinu, v celjskej oblasti, na slo- 
vénskem predelu štirske zenilje. Mnogo zaslúžen o štirskej deželi 
je tudi s tega, ker je vec ustanovín založil ubožnim dijakoin svoje 
štirske domovine."" 

(Dalje prihodnjič.) 



Zemeijski potresi. 

Spisal J. Jesenko. 
II. 

Potresomer. Na katero strán se širi tľesenje? 

Pri vsakem potresu opazujejo, koliko niočni so in na katero 
strán se razširjajo ali pomikajo. Pri valovanji zemeljske skorje se na 
razlicni način lehko določi, v katero raer postopajo valovi. A tudi 
pri suvalnem potresu se narejajo valovi, ki se od udarnega središča 
v polumer širijo po zemeljskej skorji, kakor se po vodi širijo valovi 
od mesta, kamor si kameň zagnal. Ražni ucinki potresov na posamnih 
stvareh, na zidovih, spomenikih itd. kažejo na mer, v katero so se 
širili. Se imenitnejša pa je za to tloločitev čaša, ob katerem so na 
raznih mestih potres čutili. " 

Orodje, ki káže celo neznatno gibanje zemeljske skorje, imenuje 
se s e i s m o m e t e r ali p o tr e s o m e r (s e i z m o g r a f). Najpriprostejši 
potresomer so iraeli v Italiji. Na dobro meter dolgej niti visi kos 
šiljastega svinca. Njegovo ostro se dotika površine predrobnega peska 
v posodi pod njim. S potresom se svinec na niti začne gibati ter 
v sipi naredi črte ali ráze, očitno kažoče, v katero strán preliaja 
gibanje. Za neznatne potrese je to orodje kaj dobro, ker je zelo 
občutljivo. Drugače je še i)reobčutljivo, ker ga vsako drugo gibanje 
n. pr. zračno vznemiruje; večja napaka njegova paje, da potres i)otresa 
tudi pesek v jtosodi ter poravnáva zaznamovane ráze. A vender ga 
v Italiji še 1)0 gostem rabijo, da jim naznanja potrese ter jih na uje 
opozorja. — Prej so rabili tudi okroglo i)osodo, v katerej je bilo 
nekaj vode. Nje površina je bila z otrobi i)otľesena. Pri potresih se 
je voda v njih mer jela gibati ter je jjomočila dotične dele notranje 
posode. Teh mokrih delov so se prijeli otrobi ter tako kázali, v 



J. Jesenko: Zemeljski potresi. 433 



katero mer se je potres pomikal. Pri tem orodji je pozneje nasvetoval 
de la Beche, naj se mesto vode rabi kaka klejasta tekočina n, pr. 
terjak. 

Dosedaj najpripravnejši potresomer pa je oni, katerega je itali- 
janski zvezdoznanec Cacciatore v Palermi napravil. Ta potresomer 
je okrogla, nizka posoda, ki ima ob robii osem enako vsaksebi stoječih 
lukenj. Luknje drže k posodicam, ki so okrog veliké posode ravno 
v mer osem glavnih stranij sveta obesené. Veliko posodo nai)olnijo točno 
do lukenj z živim srebrom ter orodje postavijo na mesto, kjer ga 
razen zemeljskega gibanja nič ne pretresa. Na tem mestu kažejo 
malé posodice natanko na glavne stráni neba, namreč na sever, severo- 
vzhod, vzhod, jugovzhod itd. Ko hitro pride potresni val do posode, 
vzdiguje jo ter nagiba na strán. Pri tem izteče največ srebra skozi 
tiste luknje v stranske posodice, ki stojé v meri potresnega gibanja. 
Da določijo strán potresnega gibanja, pogledajo le, v katero posodico 
se je izteklo največ živega srebra. Po množini izteklega živega srebra 
pa sodijo tudi na moč zemeljskega potresa. S tem orodjem opazujejo 
v Palermi od leta 1818. vse zemeljske potrese. Uvedli se je tudi 
povsod, kjer se s takimi opazovanjem pečajo. 

Zelo enak je potresomer, ki ga je bil pozneje izumil in napravil 
francozki prirodoznanec Coulier. V Avstriji bivajoči učenjak Aimé je 
uže 1834. leta opomnil, da ta orpdja nikakor ne morejo naznanjati 
suvalnih potresov in da pri valovnih naznanjajo le prvi val, nikakor 
pa ne naslednjih. Kljubu tem napakom se je to orodje ohranilo do 
denašnjega dne. 

III. 
AH kaka stvar naznaiija potrese? 

„Po deželab, pravi Humbolt (Kosmos I. 213), koder imajo raž- 
merno malo potresov, ustanovila ter razňirila se je po nenatančnem 
návodu vera, da brezvetrije, huda vročina, soparno obzorje zmirom 
naznanjajo to prikazen. Napačno to vero Ijudsko izpodkopuje moja 
lastna izkušnja; izpodkopujejo jo tudi opazbe vseh, ki so mnogo let 
bivali v okrajinah kakor v Kumani, Kviti, na Peruvanskem in Čiljskem, 
kjer se zemlja pogostoma in močno potresa. Doživel sem potrese pri 
jasnem nebu in hladnem vzhodniku kakor o dežji in blisku in gr- 
menji." Prvi letošnji potres v Zagrebu in ražni naslednji so se godili 
o lepem vremenu, o mirnej sapi. Tému se ne bodemo čudili, ker je 
bila letošnja jeseň po jugoslovanskih deželah izredno lepa. Večkrat 



434 J. Jesenko: Zemeijski potresi. 



se je pa v Zagrebu potres ponavljal o grdem vremenu, o blisku in 
gromu. Tako so uže poldrugomesečne opazbe v hrvatskera središči 
pričale, da vreme, toplota in mraz, veter in tisina, dež, blisk in 
grom in jasno nebo niso v nikakeršnej zvezi z gibanjem zemeljske 
skorje. 

Ražni učenjaki so tudi opazovali, da pred potresi nastajajo rade 
zeló goste megle. Leta 1783. je bil hud potres v Kalabriji, a bljuval 
je tudi (v juniji, juliji in avgustii) ognjenik Skaptar Jokul na Izlandiji. 
Istega leta je meseca junija tudi pokrivala gosta megla skoro vso 
Evropo, severni del Afrike, kos Azije in ves severni Atlantski oceán 
do severne Amerike. Posebno gosta je bila naíl Sredozemskim morjem, 
zlasti mej Italijo in Španijo in prvé dni po potresu po gorah Kala- 
brijskih. Stala je tako visoko, da je dosezala še najvišje vrhe alpskib 
gorá. Tudi leta 1831. je nastala enaka megla. Ono poletje se je bil 
ognjeniški otok Julija ali Ferdinandea vzdignil iznad morja mej SiciUjo 
in Pantelarijo. S to prikaznijo začela se je tam gosta megla, razširila 
se najprej črez vso Evropo, potem celo črez velik del Sibirije in 
severne Amerike. Pred in mej potresom v Lizboni (1755) je temnila 
rudečkasta megla mestno okolico. Enake megle so opazovali vec dnij 
pred potresom, ki je 4, novembra 1799. pokoníial Kumano. Nasproti bi 
se dalo navesti mnogo vec bistroglavih prie, zanesljivih samovidcev, 
ki pred raznimi potresi niso opazovali nikakeršne megle. Zato bi 
bilo po A. Humboltu, ki je ražne potrese zemlje in enakočasne prí- 
kazní mej seboj primerjal, kaj napačno iz omenjenih in drugih enakih 
dogodkov sklepati, da megle naznanjajo potrese, ali jih pa povsodi 
spremljajo. 

Nobena prikazen v ozračji ni Zagrebčanom naznanjevala, da 
bode močen potres 9. novembra zjutraj o poluosmih poškodoval mesto 
in bližnjo pokrajino. Kar je neki slovensk list poročal, češ, neki 
nedolžen déčko, sin imenitnega generála, videl je pred potresom nebo 
rumeno-rudeče prevlečeno ter se pri tej priliki si)ominal pokončevanja 
Sodome in Gomore, nemá dejanskega pomena in le znova pričuje, 
kaj rodi pobožná nevednost in razjarjena domišljija. Neznano je, na 
kaj se je opiral Aristotel rekši, da ozki premočrtni oblaki napove- 
dujejo potrese. Po tem znamenji je báje r^s Gema Trizij 17. janu- 
varja 1503. napovedal potres. Poleg sto in sto različnih celo naprotnih 
dogodeb se je ono prorokovanjc le slučajno uresničilo. Pri hudem 
potresu leta 1783. je v Kalabriji bilo kaj lepo vreme, mirno ozračje 



J. Jesenko: Zemeljski potresi. 435 



in jasno nebo, po mesinskem prelivu in v Mesini, ki jo je potres 
pokončal, razsajala pa je huda nevihta. Kaka razlika! 

Nekateri so mislili, da je zračni tlak v zvezi s potresi, trdili 
so zlasti, da slabi zračni tlak naznanja ono prirodno prikazen. Res 
so sem ter tja opazovali, kako se je steber živega srebra v barometru 
znižával i)red potresom. A drugodi so opazovali ravno nasprotno, 
namreč steber živega srebra je rastel. Le škoda, da nemám pri rokah 
zaznamovane visokosti tlakomera pri raznih zagrebških potresih. Kazale 
bi, da so se potresi dogájali, ko je moč zračnega tlaka sedaj rástla, 
sedaj pa pojemala. Humboldt in Boussingault sta po natančnih in 
mnogih opazbah dokázala, da po vročem pasu potresi nemajo naj- 
manjšega vpliva na tlakomer: steber živega srebra od dne do dne redoma 
pojenia ali raste, naj se zemlja trese ali ne. Merian je v tem oziru 
primerjal 32 potresov, od leta 1755. dalje v Bazilu opazovanih, ter 
našel, da se pri deveterih zračni tlak nikakor ni ločil od navadnega 
in le pri osmerih se je steber živega srebra močno krčil. Enako je 
primerjal 36 potresov v Švajci od leta 1820. do 1838, ter iz vsega 
sklepal, da moč zračnega tlaka ni v nikakej zvezi z gibanjem zemeljske 
skoije in da tega nikakor tlakomer ne naznanja. Isto je dokázal tudi 
Vasalli-Eandi, ki je mej številnimi potresi v Piemontskej groíiji Pinerolu 
kaj natančno in neprestano opazoval tlakomer. Enako natanko so 
v Palermi zaznamovali vse premembe zračnega tlaka. Pri 57 potresih 
v 40 letih 

je zračni tlak bil najmanjši pri 7 

„ „ „ „ največji „ 3 

„ „ „ pojemal „ 20 

„ „ „ rastel ^ 16 

„ „ „ omahoval „ U 

Dalje je Fr. Hoffman preračunil srednjo ali poprečno mesečno 

visokost barometra ter jo primerjal z visokostjo barometra o dotičnih 

potresih. Pokazalo se je, da je pri 31 potresih steber živega srebra 

sezal nad srednjo mesečno visokost, pri 24 te ni dosegel, pri dveh 

pa se je ž njo ravno ujemal. V primeri s srednjo letno visokostjo je 

pri 32 potresih kázal barometer više, pri 25 pa niže. Iz vsega očitno 

sledi, da barometer, t. j. večja ali manjša visokost stebra živega srebra 

nikakor ne naznanja potresov ter po dosedanjih izkušnjah in opazbah 

ni v nikakeršnjej zvezi ž njimi. 24. januvarja 1872. je res Fron v 

Parizu napovedal zemeljski potres, ki so ga drugi dan čutiU na 



436 J. Jesenko: Zemeljski potresi. 



Turškem. Sklepal je to iz močnega zračnega tlaka, ki je nenadoma 
in nagloraa napredoval prek Evrope od severozahoda proti jugovzhodu. 
A njegovo prorokovanje se je pac le slučajno uresničilo, enako slučajno 
kot mnogo poudarjano prorokovanje graškega ucenjaka Rudolfa Falba 
o potresu v Kataniji leta 1874. Po dosedanjih izkušnjah in opazbah 
bodemo takim prorokom tako malo verovali, kakor grškemu prirodo- 
znancu in modroslovcu Anaksimandru, kateremu se je bilo po Plinijevih 
besedah (Hist. nat. XI. 79) tudi posrečilo neki potres naznaniti. 
Dokazano pa je sedaj, da potresi imajo mnogo moci na iglo magnetnico 
in na elektroskop ali molnjokaz. Posebno naklonjenost magnetnice se 
po njem kaj preminja, Vse premembe so vender tako neznatne, da 
jih tu ne bodemo posebe navajali. Tu naj le omenjamo, da je Destieux 
v septembru leta 1875. po prikaznih na magnetnih iglab opazovanih 
báje 2 uri pred potresom napovedoval posamezne udare. Vender tudi 
pri teh orodjih zlasti pri igli magnetnici dosedaj še ne poznamo 
zanesljivih znamenj in prikaznij, katere bi napovedovale potrese ; kajti 
ocitne premembe v zračnej elektriki je tudi elektroskop kázal bolj 
m ej potresi kakor pred njimi. 

Uže dávno so učenjaki in drugi Ijudje zapazovali, kako čudno 
se nekatere živali vedó pred potresi; kako jih zlasti nemirnost in 
strah obhajata. Posebno so to kazale živali, ki pod zemljo bivajo ali 
pod zemljo rijejo. Uže Le Gentil poroča, da pred začetkom gibanja 
zemeljske skorje krti, poljske miši, kuščarice, podlasice in druge enake 
živali zapuščajo svoje luknje ter nemirne sem ter tjä letajo. Isto 
pripovedujejo celo o mravljah in bojazljivem poljskem murinu, ki 
drugače pri najmanjšem šumu zbeži v luknjo in molči. O enakih 
opazbah v južnej Ameriki poroča A. Humboldt (Kosmos I. 224 in 
IV. 494) ter pristavlja, da „aligatorji ali ameriški krokodili v Orinoku, 
drugače tako mirni kakor naše malé gaščarice, zapuščajo potreseno 
porečišče ter rjové lete v bližnje gozdove". Posebno psi in prasci 
bajé kaj na tanko slutijo bodoče potrese ; in res so nekateri strahljivci, 
če so se báli potresov, posebno na tanko oj)azovali vedenje rečenih 
živalij. 

Kako je obšel nemir in strah ražne živali o neaj)olitanskem 
potresu leta 1805., poroča italijanski i)ľirodoslovec Poli: „Ne morem, 
da ne bi omenil navadnih znamenj, ki so jih dale živali. Po vseli 
krajih, koder je bil i)otres zeló močan, jeli so nekoliko minút pred 
njega začetkom močno bučati vôli in krave, ovce in koze so meketale, 



J. Jesenko: Zemeljski potresi. 437 



vznemirjale se, sem ter tjá skakale ter skušale pleteno ograjo pro- 
dreti ; psi so strahovito tulili, gosi in kokoši so vznemirjene sem ter 
tjá se metale ter močno hrumele. Konji v lilevih so razsajali ter se 
divjaje trgali od uzde, konji pa, ki so po ulicah in cestah dirjali, 
ustavili so se na mah ter nenavadno sopihali. Mački so prestrašeni 
bežali ter se poskrivali ali se jim pa je vsem divjim ježila dlaka. 
"Videli so, kako so kunci in krtje zapuščali svoje luknje, kako so se 
ptiči s svojih počivališč preplazili in kako so ribe plavale h kraju, 
kjer so jih obilo polovili. Celo mravlje in plazavci so pri svetlem 
dnevi kaj nemirni zapuščali svoje podzemeljske luknje in sicer pogo- 
stoma uže več ur pred i)otresom. Kobilice so videli v velikih rojih 
po noci skozi Neapol potovati proti morju. Krilate mravlje so o 
tenuiej noci pribežavale v sobe in hiše. Nekateri psi so malo minút 
pred potresom siloma vzbudili speče svoje gospodarje. 

Nekatere prinierne dogodbe so časniki objavili o ondanjem potresu 
v Zagrebu. Zlasti nekatere živali so se po teb poročilih védle kaj 
čudovito, Uže pred potresom so konji stikali glave, močno pihali 
skozi nos ter zjutraj niso hoteli jesti. Psi so preplašeni pribežavali 
v hiše, kokoši so bile vse vznemirjene ter so pofrčávale. Največji 
nemir in strah pa je spreletal purane, tako da jih je na nekem dvoru 
izniej ()0 glav 20 mahonia crknilo. Po istili poročilih so nekateri 
Zagíebčanje in okoličani uže tri dni pred prvim potresom opazovali 
ono nemirnost in bojazijivost pri živalih : pri psih, prascih, konjih in 
ražnej kuretini. 

Ali nam res živali naznanjajo potrese? Pri raznih potresih so 
opazovali plinove, ki so iz zemlje izhlapivali; pogostoma so bili 
kaj škodljivi ali so vsaj radi sapo zapirali. Po takem ni le mogoče, 
ampak je zelo verjetno, da živali, zlasti one v zendji bivajoče, čutijo 
plinove, ki so se komaj jeli razvijati in po rahlej zemlji in njenih 
razi)okah potakati. Zaduhajo jih pa tudi vse one živali na zemlji, ki 
imajo kakor psi posebno občutljŕva vohala. Druzega pomena pač 
iiemajo vsa ona poročila o čudovitem vedénji raznih živalij pred 
zemeljskimi potresi. Kajti še večkrat so se dogajali potresi, a vender 
najbolj bistroglavni in mirni samovidci niso opazovali najmanjšega 
znamenja nemiru in strahu pri živalih. Potres jih je našel enako 
neprii)ravljene kakor Ijudi. S krátka, razen onih slučajev pač nobena 
žival ne more naznanjati zemeljskih potresov. 

(Dalje prihodnjič.) 

20 



438 Levstik: Zgodovina slovenskega slovstva. 



Zgodovina slovenskega slovstva. 

Spisal in založil: Julij plem. Kle inmayr, c. kr. profesor vKopru. 1881. Natisnila 
tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. 
(Dalje.) 
Gospod pi. Kleinmayr je v „Zgodovino slovenskega slovstva" pograbil 
vse, kar je koli zalézel spisanega o Preširnu. Vzel je na pósodo najlepšc, 
pretehtane, iz obile védnosti in trudoljubívega iskanja tekoče besede 
gospodov Stritarja in Levca. Ako zopet ní vselej mogel práv čitati in 
prepisati, kar je imel pred so boj, ne bodemo se čudili, ker smo tega o 
njem uže vajeni. Takó na 130. stráni govorí: „on (Prešíren) je pravi 
pevec ,disharmonije' med ideálom in realnim živenjem v podobi nesreče, 
Ijubezni". To je in zopet ní Stritarjevo, kateri v „Klasji z domacega polja" 
na 27. str.) učí: „Preširen je . . . pevec disbarmonije med ideálom in 
življenjem v podobi nesrečne Ijubezni". Eh, kdo bi vselej práv in takó 
na tanko prepisoval! Slovencem je vse dobro! A da ne bi šlo nič v 
upadek, pobral je še mnogo rajši tndi to, kar je menj premišljeno ter 
čaši nekoliko neresníčno, samo če je vedel, kam je treba hoditi pobirat. 
V. Rizzi je v 1. létnika 2. sešítku svojih novín „Deutsche Monatsschrift 
aus Kärnten" 1849. leta bil od 51. do 58. straní razglasil sploh jako 
dobro in ugodno kritiko o Preširnovih poezijah. Vender v njej čitamo 
tudi stvarí, ki jih ní môči hvaliti. Táko stvar, katero je i g. pi. Kleinmayr 
(na 124. str.) v knjigo po svoje prepisal, imenujemo ono, da je „Preširnova 
balada ,Zenska zvestoba' v bitnosti mnogo podobná humorističnim baladám 
Griinovim, ki sluje zdaj med prvimi pésniki nemškega národa". Naj 
bi tudi hoteli zamolčati, da Rizzi ne govorí vse takó, nego troho drugače, 
ker njega besede so: „le glas (Ton), ki je (v tej baladi) nekoliko grenek, 
opomína humorističnih balád njegovega rojaka, nemškega pésnika Auersperga 
(Anastazija Griina), a (Preširnova pesen) zaradí tega ncma nič manjše 
cene", vender nísmo še pozabili, da Preširen sam ne tají v prevodu 
Auerspergove pésni, zvane „Tri želje.", kakó je on sodil o njem, kar o 
pésniku, ter dostavljeno bodi i to, da Anastazij Griin je zdaj še res 
nekako slaven po Avstriji, a pravim Nemcem da je ta mej p rve 
pésnike šteti gróf znan samo iz učílnic, — le izobražencem, a prostému národu 
nič. Hillebrand mu v svojem delu „Die deutsche Nationalliteratur" III. 
na 334. in 335. stráni oponaša „stylistischc und rliythmische Scliwcr- 
fiilligkeit und Ilärtc, forttreibendes Jagen nach í^ftekten, nacli Bilder- 
reichthum, das Sichgefallen in absonderlichen Beziehungen", ter ga dalje 



Levs'tik: Zgodovina slovenskeg'a slovstva. 



439 



kára : „Mischung von kindischem Getändel und ernster Phrase lässt die 
Einfiiclilieit und Lebensinnerlichkeit nicht walten, welclie nun einmal 
echter Lyrik erste und hochste Bedingungen sind. Selten weiss sich 
Griin auch hier in dem Worte zu mässigen, und die etwaigen gesunden 
Gedanken und Situationen werden meistens von der unendlichen Rede- 
strômung fortgeschwemmt. In solcher Strômung verliert der Dichter oft 
alle Besinnung und drängt dasselbe Bild in zehnfacher Wiederholung 
auf". Kdo o Preširnu snié ta k ó govoriti? Preširen je sploh mnogo večji 
od Anastazija, kateri néma ni jedne balade, ni jedne vrstíce v nobeiiej 
baladi, opominajóče, da je kdaj Preširnovim pesnim bila v káko ogledalo ! 
Druga iz Rizzija prepisana stvar je na 131. stráni v „Zgodovini 
slovenskega slovstva", kder g. Julij pi. Kleinmayr učí: „pesea ,Nezakon3ka 
niati' pa se višje ceni, kot enaka pesen nemškcga velikána Gôtheja". 
— Vé li g. Julij pi. Kleinmayr, katera je ta Gôthejeva pésen? Ter ako 
res vé, ali jo je imel pred soboj, kadar je to pisal? Natísnimo jo semkaj, 
da jo bode videl, ter denímo préd-njo Prešlrnovo, naj tudi čitatelj sam 
prosodi, ali se res ti dvé pesni dasta primerjati druga k drugej ! 



Preširen. 

Nczakónska máti. 
Káj pa je tebe treba bilo, 
Déte Ijubó, déte lepó! 
Méni mladi déklici, 
Neporofieni materi? — 

Oča so kléli, tépll me, 
Máti nad wáno jokáli se; 
Moji se mene sram'vAli so, 
Ptúji za máno kazáli so. 

On, ki je sám bil Ijúbi raój, 
On, ki je právi ôča tvňj, 
Sel je po svéti, Bóg vé kám, 
Tebe in mene ga je