(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Ljubljanski zvon"

e^^ 



■ro 










i: -C^- 



Ljubljanski 



ik 




•S. tj 



:v.Äir; 



i i^MííSl 



liiV! 



c/W^^'"^, ) 



^.g 






m 









Z- 



1 







ííSsaiÉM^^ 







■■•;,: ■ ÍV;- •• 



'%■: 












'Ä^ 



'^'- 



* 









'ľ' t, ŕ" .( '"',.' 






%:"" 






'^\:.i. r 



•■• ♦ 






^ 




LJUBLJANSKI 



'Z.^T O 3^- 



LEPOSLOVEN IN ZNANSTVEN LIST. 



— '$ŕ>«*í>«<^^ 



IZUA.TATELJI IN ZALOŽNIKI : 

J. KERSNIK, FR. LEVEC, DR. IVAN TAVČAR IN JOS. STRITAR. 



OD G dvorní ITREDNIK 

FRAN LEYEC. 




íe>- 



-*^wz>^&-o ^ ; • 1^ TTT LETO. ^ • i ^ o-ť^-z/"''-*- 




1883. 



v LJUBLJANI. 

TISK „NÁRODNE TISKARNE' 



ÍMO i 




9Í4531 



Imenik 

dozdanjih gg. sotrudnikov ,,Ljubljanskega Zvona''. 

1. Bele c Ivan, župnijski administrátor v Beli Peci. 

2. B e r b u č Ivan, c. kr. veliké reálke profesor v Gorici. 

3. Bezenšek Anton, ravnatelj birou narodnega zbranja v Sredci. 

4. B o g o m i 1 na Dunaji. 

5. B r e n c é M., právnik na Dunaji. 

6. Brezovnik Anton, iičitelj v Vojniku. 

7. Bric Šimon, notárski kandidát v Logatci. 

8. B r i n š e k E,, učitelj v Šmariji pri Jelšah. 

9. Dr. Celestín F r. J., kr. profesor v Zagrebu. 

10. Cimperman Josip, pisatelj v Ljiibljani. 

11. Cvetnič L., c. kr. poštni uradnik na Dunaji. 

12. Déčko Ivan, advokaturski koncipijent v Mariboru. 

13. Dr. D e t e 1 a F r., c. kr. gimn. profesor v Dunajskem Novem Mestu. 

14. Dr. D o 1 e n e c H i n k o , c. kr. dež. sodn. adjunkt in deželni poslanec v 

Ljubljani. 

15. Dolenec Rihard, ravnatelj deželne vinárske šole na Slapu. 
10. Erjavec F r., c. kr. veliké reálke profesor v Gorici. 

17. Eľžen Viktor f, pisatelj v Ljubljani. 

líS. Fajgelj Danilo, nčitelj v Tolminu. 

l'.t. F r a n k é Ivan, c. kr. giran. profesor v Kranji. 

20. Funtek Anton, ucitelj v Šmartinu pri Litiji. 

21. G a š p c r š i č B r a n i s 1 a v , bogoslovec v Gorici. 

22. G o r a z d. 

23. G ľ e g o r č i č Šimon, vikár na Gradišôi. 

24. Hauptmann F r., c. kr. profesor na učiteljišfii v Gradci. 

25. Hlávka F r a n f, pisatelj v Ljubljani. 

26. Hr i bar Ivan, náčelník banke „Slavije" in mestni odborník v Ljubljani. 

27. H u b a d F r., profesor in začasni gimn. ravnatelj v Ptuji. 

28. Hudovernik Aleksander, notárski koncipijent v Zatičini. 

29. Jar c Val, nadučitelj pri Sv. Juriji pri Celji. 

30. Jelovšek E r nestína v Ljubljani. 

31. Jenko Ivan, c. kr. gimn. profesor v Gorici. 

32. J e r é b Gregor, c. kr. brzojavni uradnik v Trstu. 

33. J e s e n k o J a n e z , c kr. gimn. profesor v Trstu. 

34. J u r č í č Josip f, pisatelj v Ljubljani. 

35. Karí í n Martin, c. kr. gimn. profesor v Kranji. 

3(!. Kermavner Valentín, c. kr gimn. profesor v Ljubljani. 
37. K e r 8 n i k Janko, c. kr. notár in deželni poslanec na Brdu. 
3«. Dr. Klemenčíč Ignacíj, vseučiliški docent v Gradci. 

39. K o b 1 a r Anton, knezoškofov kaplán in arhivar v Ljubljani. 

40. K o d e ľ Anton, c kr. poštni úradník v Meranú. 

41. Dr. K o s Fran, c. kr. prof. na ženskem učíteljišči v Gorici. 

42. Kostanjevec Josip v Kopru. 

43. Kragelj Andrej, gimn. prof. v Ljubljani. 

44. K r ž í š n i k J. v Ljubljani. 

45. K u r a 1 1 Fran v Kai'lovci. 

4(5. L a h E v g e n , cand. prof. v Ljubljani. 

47. Lazár M i h a e 1 , c. kr. gimn. prof. v Kranji. 

48. L e b a n I g n. v Gorici. 

49. Levec Fr, urednik „Ljubljanskemu Zvonu" v Ljubljani. 

50. Lev s ti k Fran, skriptor v c. kr. licejalni knjižnici v Ljul)ljani. 

51. M a j a r o n D a n i j o 1 , právnik na Dunaji. 



52. Malovrh Miroslav v Cbadci. 

53. M a r k i č M. v Ljubljani. 

54. Dr. M e n c i n g e r J a n e z , advokát na Krškem, 

55. Pagliaruzzi Josip, právnik v Gorici. 

56. A 1 O' P a t r i k v Wabashi v Severní Ameriki. 

57. Pintar F r., učitelj v Stopercah. 

58. Pintar Luka, prof. kandidát v Ljubljani. 

59. Pirec A. A., právnik na Dunaji. 

60. P 1 e t e r š n i k M a k s , c. kr. gimn. prof. v Ljubljani. 

61. Podgornik F r., pisatelj v Gorici. 

62. PodgOľšek Josip, kr. veliké reálke pi'ofesor v Rakovci. 

63. Podkrajšek H., učitelj v Borovnici. 

64. Pogačnik Ivan, právnik na Dunaji. 

65. P o z n i k R a d i v o j , c. kr. inženir v Kremsu. 

66. Rahne Janko, právnik na Dunaji. 

67. R e m e c F r. f, c. kr. brzojavni uradnik v Ljubljani. 

68. R e s m a n Ivan, južne železnice uradnik na Divači. 

69. R u t a r Šimon, c. kr. gimn profesor v Spletú. 

70. S e n e k o v i č Andrej, c. k r. veliké reálke prof. v Ljubljani. 

71. Dr. Serneo Janko, advokát v Mariboru. 

72. S e ž u n A. K., učitelj v Rovtah. 

73. Dr. Simonič F r., c. kr. ammanuensis v vseučiliški knjižnici na Dunaji. 

74. S o 1 n c e Ivan, bogoslovec v St. Francisku v Severni Ameriki. 

75. Staré Josip, kr. vclikc reálke profesor v Zagrebu. 

76. S t e g n a r F e 1 i k s , c. kr. učitelj v Ljubljani. 

77. Stritar Josip, c. kr. gimn. profesor na Dunaji. 

78. Š t r e k e 1 j Karí, drd. phil. na Dunaji. 

79. Šubic Ivan, realčni prof. v Ljubljani. 

80. Šubic Jurij, slikar v Parizu. 

81. Šuklje F r., c. kr. gimn. prof. in dež. poslanec v Ljubljani. 

82. Š u m a n Josip, c. kr. gimn. prof. na Dunaji. 

83. Š um i Fran, urednik zborniku r,Archiv fiir Heimatkunde" v Ljubljani. 

84. Dr. T a v č a r Ivan, advokaturski kandidát v Ljubljani. 

85. T o m š i č Fran, inženir v Lvovu. 

86. Tonejec Matej, Samostal f) meščanski učitelj na Dunaji. 

87. T r d i n a J a n e z , kr. umirovljeni gimn. profesor v Novem Mestu. 

88. T r t n i k Ivan, gimn. prof. v Ljubljani. 

89. Dr. T u r n e r P a v 1 , v Pešti. 

90. U k m a r Anton, c. kr pomorstveni adjunkt v Trstu. 

91. Ullrich Vojteh f, modroslovec v Kranji. 

92. Vale nta Vojteh, mestne blagajnice kontrolór v Ljubljani. 

93. Vesel Josip, slikarski akademik na Dunaji. 

94. Vodu šek Matej, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani. 

95. Dr. Vošnjak Josip, primarij, dežclni in državni poslanec v Ljubljani. 

96. V r h o v n i k Ivan, kaplán v Naklem. 

97. Wiesthaler Fran, c kr. gimn. prof. v Ljubljani. 

98 Dr. Za r nik Valentín, advokát in mestni odborník v Ljubljani. 

99. dr. Zbašník F r., konceptní praktikant pri c. kr. okr. glav. v Kamniku. 

100. Zor n J., učitelj pri Sv. Križi. 

101. Zorec F r., kaplán na Savi. 

102 Z u p a n T o m a , c. kr. gimn. prof. in ravnatelj knezoškofijkemu závodu 

„Collegium Aloysianum" v Ljubljani. 
103. Železníkar Ivan, urednik „Slov. Národu" v Ljubljani 
104 Žnidaršič Jakob, c kr. gimn. profesor v Sarajevu. 

105. ií^ u m o r Andrej, mestni učitelj in c. kr. okrajni Solski nadzoi*nik v 

Ljubljani. 

106. Ž v a b L o v r o , učitelj v Trstu. 



KÁZALO. 



L Pesni. 

Bolnik. A. Funtek 

Cas. Šimon Gregorčič. 

Ce moraš od tod. Gorazd. 

Dvojen strah. A. K. S. . . 

Fran Josip na Slovenskem. Krilan. 

Gazela. A. A. Pirec. 

Gazela. A. A. Pirec. 

Jad. 3/. Posavsld 

Jesenske pesni. 1 — 4. Gorazd. 

K molitvi kličojo zvonovi. A. Funtek 

Lastavice. M. Posavski. 

Ledene rože. Gorazd. . 

Moja vas. A. Funtek. . 

Mŕtvemu detetu. Jos. Gimperman. 

Na breou. H. Vipavski. 

Na Ijudski veselici. Jos. Stritar. 

Na pokopališči. A. Funtek. 

Národne pesni 1 — 9. S. Rutar. 

Nevešti. Šimon Gregoríic. 

Ne zveni mi! S. Gregorcic. 

Ob vodi. A. Funtek. 

Pesen. J. K. 

Pismo. Anton Funtek. 

Po mladostni dobi. M. Posavski. 

Po nevihti. A. Funtek. 

Pred spomenikom. A. Funtek. 

Pri maši sv. Cirila in Metoda. M. Posuvsi 

Slepému dekletu. A. Funtek. . 

Slovenija svojemu cesarju. 1 — L S. Grec/orcič 

Slovo. Ivan Pogačnik. 

Slutnja. M. Posavski. . 

Svet pesniku. Jos. Cimperman. 

Sveti Feliks. Národná pesen. Fr. Zorec 



Jos. 



Str 



itar 



Ntt straní 
313. 
1. 
251. 
752. 
546. 
147. 
688. 
173. 
673. 
369. 
359. 
162. 

97. 
706. 
244. 
609. 

93. 
529, 593. 
120. 
328. 
307. 
301. 

34. 
227. 

82. 
168. 
414. 
350. 
481. 

60. 
442. 
327. 
442. 



IV 



Nn slrani 

Tuga. M. Posavski 379. 

V5 drugi strugi, A. Funtek 34. 

Vrlemii môžu. S. Gregorcic 250. 

V spomin 125letnice Vodnikovega rojstva. Jos. Cimpennan. . 243. 

Zakaj se smiliš mi. Gorazd 649. 

Zmotá. M. Posavski 121. 

Zvonjenje. A. Funtek 36. 

II. Balade in romance. 

Anka. Gorazd .^ 737. 

Brodnik. Gorazd 2.. 

Dva vrana. Piiškin — Levstik 544. 

Najlepší dan. Gorazd 285. 

Na produ. A. Funtek. 1 674. 

Mutec Osojski. Gorazd 349. 

Poslednje pismo. Gorazd. . . . 251. 

Smrt carja Samuela. Krilan 35. 

Stará mati. Krilan 81. 

Stari Grád. Gorazd 413. 

Svetopolkova oporoka. Gorazd 145. 

Usmiljena sestra. Gorazd. 545. 

Vojakova osveta. A. Funtek 775. 

III. Pripovedni spisi. 

Bájke in povesti o Gorjancih. Janez Trdina. 

13. Jutro vica 

14. Kresna noc 

15. Sveti Feliks L . 

16. „ „ II. 

17. Puščavnik Feliks 
Craokavzar in Ušperna. Sivor. 
Cyclamen. Roman. Janko Kersnik. 

287., 351., 414., 486., 549., 612., 075., 738. 

Kislo grozdje. Humoreska. Dr. Fr. Letela 37., 104. 

Nedolžen! Jo^. Stritar . . . 370., 428., 508. 

Spomini na maturo. H. Krikec 295. 

Tri Gracije. Dr. Ahasverus 677., 641., 707., 776. 

Vitá vitae meae. Dr. Ivan Tavčar. . . . 173., 245., 314., 388. 



30. 

. . 98., 163., 228. 

. . . 308., 363. 

. . . 434., 513. 

')69., 618., 680., 774. 

. . . 444., 519. 

. 3., 83., 148., 209., 



lY. Znanstvene razprave in ukoviti spisi. 

Ajdovski gradec. I)r. J. Mencinger 



Na stráni 



lr7. 



. . 506. 

532., 659. 

720., 790. 

Šnkije. 380. 

. . 650. 

. .. ■ 252. 

573., 629. 



Božja pot in semenj pri sv. Ivanu Devinskem. S. Ridar 

Crna Gora. S. Rutar. 

Črtice iz dunajské električne razstave. A. Senekovič. 
Francoska družba pred 1. 1789. in „le livre rouge". F) 
Gluhonemost in nagluhost. Jakob Žnidaršič. 

Knez Pes-INIarko. S. Rutar 

Kráske jame. E. Lah 

Naše obzorje. Dľ. Fr. Celestin. . 45., 113., 169., 236., 320., 394 
Novejši pisatelji ruski, I. Nekrasov. K. Strekelj. 586., 655., 717., 785 

O občevalnem jeziku na Kranjskem. E. Lah 181 

O Salónu. Jurij Siibic . . . 

Paul Wiener. Fr. Levec 

Pisma iz Zagreba. Jos. Staré. VI, (Glasbeni závod) 

VII (Vseučilišče) . 

Plemeniti Preširni. Fr. Šumí 208 , 403., 603., 667. 

Prehajanje Venerino mimo solnca dne 6. dec. 1882. M. Vodusek. 78. 
Pričetki avstrijske obrtnosti in trgovine. Fr. Levec. 
Slovenska predavanja na graškem vseučilišči. Imn Decko. 
Slovenské naselbine po Furlanskem. S. Rutar. . . 53., 122., 188. 
Spomini na jutrove dežele. I — VIII. Anton Ukmar. . 25., 94., 159., 

302 , 360., 496., 558., 618., 689., 747. 

Volkodlak, Fr. Levec in S. Rutar 771. 

Volkodlak in vampir. Fr. Wiesthaler. . . 422., 497., 561., 633., 

697., 761. 

Y. Domaôe književne stvari. 

Deputacija Matice Slovenské pri cesarji .... 



457. 

73. 

221. 

753. 



733. 
537. 



Do zdaj neznana knjiga Truberjeva. M. Malo 

Fr. Levec. 

Dr. Jarnej Levičnik f. Fr. Levec 

Dr. Štefan Kočevar f. Fr. Levec. . . . 
Fra Gregorio Alasia da Sommaripa. L. Zcah 

Frtinjo Jos. Remec f. G. Jereh 

Ivan Macuu f. Fr. Levec. . . . 

Ivan Šolar f. Fr. Levec 

Javna predavanja v Ljubljani. , , , . 



. . . . 536. 
rh. L. Pintar. 

. . 478., 606. 
. 401. 
. 253. 
61. 
. 798. 
. 729. 
253., 272. 
. 269. 



VI 



Ns stráni 

Josip Hašnik f. Fr. Levec 2fi7. 

. 801. 

. 347. 

. 604. 

. 736. 

. 269. 



Josip Novák f. Fr. Levec 

Jurčičev Tugomer v češkem prevodu. Ivan Hrihar. . 

Kopitarjev grob. Fr. Levec 

K Staničevemu životopisu. S. Rrdar 

Literami in zabavni klub v Ljubljani, E. Lak. . 

Matica Slovenska 138., 344., 730., 807. 

Macunova „Književna zgodovina slovenskega Stajerja", . . . 402. 

Miklošičeva slavnost 342., 603., 729., 802. 

Nove slovenské knjige 402., 47 7., 604. 

Odlikovani pisatelji slovenski. .... 78., 206., 267., 667. 

Preširen — človek. E. Jelovshova 595. 

Preširnova Ijudomilost 733. 

Preširnov spomenik na Biedu. Fr. Levec 478. 

Prilogi k slovenski bibliografiji. —č in L. Zváb. . . 140., 207. 

Redki spisi. L. Žvab. 599. 

Sebastijan Žepič. f ľJr. Fr. J. Celestín. 128. 

Slovenska cerkvena književnost. . . . . . . 271., 346. 

Slovenska književnost. 

1. Kočevarjeva „Slovenska mati". J)r. Josip Vošnjak. . (53. 

2. Čebularjeva „Fizika". J. Berhiic 67., 131. 

3. Celestinova „Geometľija za nižje gimnazije. ./á. SeneJcovič 70. 

4. Hubadove „Pripovedke za mladino". A. Ziimer. . . 197. 

5. Lapajnetova „Prakti/'na metodika za nčitelje in priprav- 

nike". A. Zámer. 197. 

6. Krajčeva „Národná bibliotéka". Fr. Levec. . . . 258. 

7. Silová „Zgodovina Trsta in okolice" . S. Eutar. . . 261. 

8. Kramarjev „Uzorni náčrt kmetijskih stavb na Kranj- 

skem". I. Šubic 328. 

9. Komelova „Werndlova puška". Fr. Levec. . . . 330. 

10. Praprotnikov „Abecednik". 344. 

11. Jesenkova „Občna zgodovina. I. Stari vek". Fr. Levec. 344. 

12. Senekovičeva „Fizika". Fr. Hauptmann 462. 

13. Habsburžani v deželi Kranjski. Fr. Levec. . . . 536. 

14. Najlepša knjiga slovenská. Fr. Levec 537. 

15. Jesenkov „Zemljopis za drugi in tretji razred srednjih 

šol". Fr. Levec ^ 604. 

16. Erjavčeva „Mineraiogija". Ivan SubU: . . . . 795. 

17. Crvova „Sveta Gora pri Gorici". S. Ľiitar. . . . 732. 
Slovenské muzikalije: 

1. Glasbena Matica. V. Valenta 136. 

2. Jurkovičeva „Veteránska koračnica". V. Valenta. . . 206. 



vn 

Na stnni 
S. Parmova „Jour-fixe-koračnica in Milica polka fran- 

caise". V. Valenta 268. 

4. Skladbe A. A. Lebana, I. zvezek V. Valenta. . . 345. 

5. Parmov „Pesnij venec". V. Valenta 345. 

G. Foersterjeva Missa solemnis. D. Fajgelj 063. 

7. Kranjska z Avstrijo (A. Foerster) in 8olska mladina 

mladina (L. Belar). Ľ. Fajgelj 664., 665. 

8. Parmov „Jubelmarsch". 1). Fajgelj ()65. 

"J. H. Ipavčeve „Slovenské pesmi". 1). Fajgelj. . . . 66(5. 

10. Skladbe A. A. Lebana, II. zv, A. Fajgelj 727. 

11. Cecilija. A. Fajgelj ' . . . . . 728. 

Slovenské novine 1. 1883. Fr. Lerec 340. 

„Slovenskí Právnik" in „Državni zakonik". ...... 139. 

Slovensko dramatično društvo. Ivan Tľtnik 139. 

Slovensko literarno društvo na Dunaji. D. Majarmi. . 272., 812. 

Slovenščina v 15. stoletji. Anton Kohlar 60(5. 

Summaripa ali Sommariva? L. Zcab 142, 

Štefan Kocjančič f. S. Bntar in Fr. ľudgomik. . . 331., 398. 

Viljem Ogrinec f 402. 

Vodniknv epigram ad 15. avgusta 1810. Imn Vrhovnik. . . 268. 

YI. Raznovrstne novice. 

Andrej Bella 480. 

Aelschkerjeva „Geschichte Kärntens". H. RtUar. .... 407. 

„Archiv fiir slavische Philologie" 279, 736. 

Bidermanova razprava o srbskih naselbinah na Štajerskem Fr. Huhad. 407. 

Cesar v Ljubljani. 468. 

Chiudinova „Storia del Montenero", S. Ihdar 80, 

Češka književnost, K. Strekelj 607., 668. 

Daničič 7<), 

Daniel Lichard f. l)r. V. Zarnik 199. 

Dr. I. A. Kaznačič f. Fr. Levec 275. 

Dva nová poljska groba (Jos. Szujski in Aleksander Maciejowski) 

K. Strekelj 202, 

František Ondŕiček. V. Valenta 204. 

Gorica — na Kranjskem, Fr. Levec • . 409. 

Hrvatska književnost Jos. Staré. . . . 2 76., 403., 540., 814. 

Jugoslovanska akademija. M. Malovrh , 143. 

Kranjske prazgodovinske starine 270, 

Krausove „Sagen und Märchen der Súdslaven" 798, 



vm 

Nn stráni 

Matica Hrvatska. Jos. Staré Tí*-, 734. 

Matica Srbska. Fr. Htibad í)43. 

Meje. S. Rutar 812. 

Nemška knjiga o Rusiji. Fr. Levec 264, 

Novi grobovi (Šmilovský, Vaniček, Velišský, Kadavý, Anczyc). 

K. Štrehelj í!í;íi. 

Novi spisi Miklošičevi. Fr. Levec 281. 

Pariški Salón. (Jurij Šubic) 347. 

Pavl Ivanovič Melnikov f. A. Hudovernik 284. 

Pypinova „Geschichte der sláv. Literaturen". Fr. Levec. . . . 672. 

Razstava slik V. G. Ferova v Petrogradu. A. Hudovernik. . . 284. 

Ruska književnost. Jos. Bemec, A. Hudovernik, K. Strekelj, — n, 

207., 282., 411., 412. 

Slovani na Saksonskem. Fr. Htibad r)43. 

Slovaške novine. M. Malovrh 281. 

Slovenci v Severni Ameriki. Ivan Solnce 79., 813. 

Slovenski glasnik. . . . 77., 138., 206., 267., 340., 402., 

477., 535., 603., 667., 729., 801. 

Srbska književnost. M. Malovrh 2 78. 

Stoletnica Žukovskega. K. Strekelj 207. 

Število Slovanov. Fr. Huhad 410. 

Šumijev „Archiv fúr Heimatkunde" 140., 402., (> 6 7. 

Turgeneva „Klára Miličeva". A. Hudovernik. . . . • . 335. 

Turgeneva „Stihotvorenija v prozé". A. Hudovernik. . . . lí)3. 

Vikentij V. Makušev f. K. Strekelj 348. 

Vjekopis dr. Jurija Dobrile. — č 141. 

Wolfov slovar. 207. 

Dodatek. 

Uganke so pridejane L, H, HL, IV., VI. in VIII zvezku. 

Na závitku so natisnene te stvari : Iz urednikove listnice. (VI. zv.) 
— Književno naznanilo (XI.) — Ljubljanski Zvon svojim prijateljem (XII.) 
~ Popravki (IX.) — Poziv na naročbo Fr. S. Vilharjevih „Skladeb" (V. in 
XII.) — Raču n o stroških in dohodkih za Jurčičev spomenik (III.) — 
Vabilo k naročbi „Zgodovine štajerskih Slovencev. (X.) — Vabilo na na- 
roíbo zgodovinske spomenice „Hal)sl)uržani na Kranjskem". — 








^^LeposloYGľt in znanstveri lisť 



Izdsjatelji : 

Janko Kersnik, Fr. Levee, Jos. Stritar, tlr. Ivan Tavčar. 



Peťo III. 



y JL.JUBLJANI, 1. JANUVARIJA ií 



^TEV. 1. 



Čas. 



i^raljestvo je moje prostrano, 
' Kjé kônec njegôvili je moj? 
Pocíti nikjér mi ni dano, 
Od vekov drvím se naprej. 

Jaz videl sem zeinlje vstvarjánje 
In rojstvo ncbéškili svetov, 

Zri prvo njili divno migljánje 
In gledal razpád bom njihóv. 

Zemljána jaz slednjega štčl seftt, 
Kar vek jili na vek je rodil, 

Pri prvi zibelki bodél sem, 
In zadnjo bom krsto kropil. 

Sezidal sem mesta, gradiWc, 
Gradovc in mesta podrl, 

Neštete rodil sem rodóve, 
RodíWc neštete sem stri. 



Jaz gledal sem národov roje, 
Njih bol in njih boj in radóst; 

Zdaj boje in trndo zreni tvojo. 
In tvojo sladkóst.in bridkó.st. 

Kot dnh na perotí mogóčni 
Nevidno nad tábo hitim, 

Zdaj venec ti vijem porôčni, 
A venec mrivaški za njfm. 

S skrbmí razorávam ti čelo 
In sejem bridkosti v srcó, 

Spet zjásnim okó ncveselo, 
Obrišem pekóče solzé. 

Zdaj cvetje, zdaj trnje bodeíe 
Iz mojih ti vzraste polján, 

Popolné, neskáljeue srefe 

Pod solncem ne vŕaka zomlján. 



O, tudi moj novi oddelek 
Pač raznili prinesc darov. 

In mnogo izteše zibelek 
In mnogo izkóplje grobóv! 



S. G r e g o r i- i (: 



4 



B r o d n í k. 

Balada. 



""M 



c(l ski'ilanii Sava šumí. 
'? Valové mogočne valí, 

V naročaj jih Dunavu tira. 
Ob bregu je čolnií pripét, 

V njem ribič pa sivih je lét. 
Na veslo se truden opiva. 

^Hoj ! starec, ne bodi zaspán, 
Pa jáderno v dťugo tam stvan 
Cez šurano nas reko prepolji I 
Čuj! tuľsko, ľuméiio zlato 
Obilno pKxilo ti bó, 
Ko naši ustregel si želji." 

„Glej, tiho je polje in log ! 
Tam ónkraj krščanski ostrôg 

V neskľbnera že spanji počiva. - 
Zavíti v plašč temne nocí 
Oglédat poslani snio mi, 

Kod kleti sovražnik se skriva/' 

^Zatôľej le veslo zduj v dlán, 
Pa naglo na ono tam strán 
Oz širno prepelji nas Savol 
Ko zniiiganio, sulio zl.ató 
Plačilo bogato ti bó — 
Če noŕeš — ti vzamemo "lávo!- 



„„Ne máram za vaše zlato. 
Oemú mi pač ribičix bó? 
Zastónj vas cez reko prep'eljem, 
In tndi mi sivé glavé 
Jemáti ne bode trebé; — • 
Rad vašim nstrezam povoljem.'^" 

Že čolnič od brega drč.í 
In nose oglednike tri. 
Vesliije pa ribič ozira 
Srpó se v vľténje voda, 
Ki rado se s čolni igrá 
In slastno na dnô jili požira. 

„Res lírabro srcé ti imáS, 
Res vri prevozník si ti naS, 
Ní takega blizii okolil 
A nas bo pohvalil glavár. 
Oj krasen pač čaká nas dar, 
Krasnejši nas ní še nikoli." — 

„„Na mostu !■'" dó ribič krcpkó 
In veslo zažene v vodó — 
,, „Tú vaše in moje plačilo!'"' — 
,,Bés, djáurl" še kiúk iz valov, 
Iz môkrili je Save grobóv — 
Poti''tii pa vso tiho je bilo. 

(I o r á z d. 





c y e 1 a m e n. 




Roman. 
Sp isal J a 11 k o K e r s n i k. 
ilo je pred iiekoliko meseci, ko sem ]epo nedeljsko popo- 
hidne stal v pisarni pred svojo mizo ter pogledoval zdaj ven 
^j skozi okno proti jasnému obnebju, zdaj zopet na kopo pisem 
in aktov, ležečih v predalih pred menuj. Bil sem v onera dolgočasnem 
položaji, v katerem človek ne ve, česa bi se lotil, niti kaj bi storil, 
niti kam bi šel, da bi prosti čas jasnega nedeljskega popoludnéva po- 
šteno porabil in — pobil. Však človek ima také ure, v katerih nima 
gotovega opravka in v katerib mu tudi slučaj noče vplivati na voljo, 
da bi jo nagnil v to ali ono opravilo. 

In tako sem, dejal bi, mebanično odprl par predalov pisalne 
mize ter jel pregledovati in premetávati lističe, pisma in zavitke, 
ležeče v silnem neredu po njib. ískal nisem ničesa in 'tudi v red 
jih nisem spravljal ; čemu tudi ? Tu je bila še stará študentovska 
korespondenca, mladostne bedarije, sem ter tja že pozabljen opomin 
pozabljenega ali pa odpravljenega manihejca, krojačevi računi, ne- 
koliko gimnazijalnili spričeval, par „zaljubljenili pisem", katera sem, 
— kaj iiiorem zato ? — še jedenkrát vestno precital, in v katerih je 
ležalo izjemno še nok;ij siiliib cvetic ali peres, — vse križem mi je 
sililo v roke. Dober spomin mi je skoro največ pomagal, da sem 
takoj vedel in znal, v katero dobo spadajo te ali one stvari — namreč 
ženská pisanja, saj ta so navadno brez dátuma. Na jedenkrát se 
mi pokaže iz vsega papirnega kaosa rumeň zavitek, in ko* ga raz- 
ganom, ugledam v njem malo posušono, dobro ohranjeno cvetico 
c y cl am en, ali kakor jej pravimo pri nas: korček. Osupnen sem 
obracal listič s cvetico na vse stráni, — nisem vedel v prvili trenutkih, 
kam, v kateri čas, v katere dogodke bi jo dél. Pa tu doli v kotii je 
stalo nekaj zapisanega ; bilo je iz Fausta : 

HOMiTNCULiJS : Ein gtiteľ Rath ist auch niclit zn verschmälrn. 

mephistophki.es : Wir wollen's weiter seh'n. 

• 1* 



J. Kersnik: Cyclamen. 



To prebravšemu se je odprla mojemii spominu cela, dolga 
vrsta dogodkov, v katerih mi sieer ni bila nikdar odmenjena iiobona 
aktivna uloga, kateri pa so mi vonder zdaj vsiajali s čndno, neum- 
Ijivo silo pred duševnim očesom. 

Položil sem zavitek s snho evptlico vred nazaj v predal in jfl 
sem pisati to povest. 



Prvo poglavje. 

Pet let je mimilo, kar je davkarski adjunkt Josip Megla zad- 
njo predpustno soboto popoludne zamišljenega, skrbnega obraza hodil 
gori in doli po svojeni stanovanji, mali, nizki sobi pri tleh ne posebno 
znatne hišice v Borji. 

Borje je trg na Kranjskem, — imenovati ga bočemo tako, 
da pravega imena indiskretno ne izdamo, — šteje skoro tisoč pre- 
bivalcev tei je središče Borjanskega politionega okraja. Tu imamo 
okrajno glavarstvo, sodnijo in davkarijo in kolikor je še drugih po 
naši upravi potrebnih oblastev. Da trg ni brez župana in dekana, 
tega ni treba omenjati; celo finančná straža, ali kakor jej Ijudstvo 
pravi, „iblajtarji" so zastopani. Poleg teh uradnih dostojanstvenikov 
biva v trgu tudi primerno mnogo premožnih obrtnih in trgovskili 
rodovin, katerih smemo gledé izobraženja staviti kolikor toliko v 
jedno socijalno vrsto z uradnimi osobami. In kadar osnuje čitalnica 
v trgu veselico, pošije tudi bližnja okolica, kjer biya po raznih gra- 
dovih in gradičih nekaj gospôde, doberšno število obiskovalcev. 

Taká veseHca, katera je bila naznanjena za pustno nedeljo 
zvečer v Borjanski čitalnici, ali da práv rečerao, — taká „beseda" bila 
je uzrok, da je davkarski adjunkt Josip Megla hodil prejšnjo soboto 
popoludne tako zamišljen in očitno poln težkih skrbij po svoji mali 
sobi od vrat do jedinega okna in zopet nazaj od jedinega okna do 
vrat ter 'neprenehoma sezal si z razklenenimi prsti leve roke v svoje 
geste rumene lase. 

Z desnico pa se je pri vsakem desetem koraku potipal za vrat, 
okoli katerega si je bil ovil debel robec. Pri tem je poskúšal pokašlje- 
vati ter poluglasno intonirati nizke in visoke glasove. Pa hripavi so bili 
vsi. In čim dalje je poskúšal, tem obupneje je pogledoval proti stropu. 

„Kaj bo, kaj bo!" zajecal je nekolikrat, potipal se zopet 
za obezani vrat, z levice pa prérii si lase ter potem melanholični 



J. Kersnik: Cyclamen. 



pogled vľgel na mizo pri oknu, kjer so ležale že tri prazne jajčje 
lupine. Potem pa je z globokim vzdiliom obrnil pogled k tlom tja, 
kjer sta njegovi silo obširni nogi tičali v čisto novili za ples pri- 
pravnih čevljili. Od tod so mu silile oči na posteljo, kjer je ležala 
nová črna suknja, tako deviška, kakor jo je krojač dal iz svojili rok. 
Poleg nje pak je bilo videti par novih práv masleno rumenih rokavic 
in bel, tudi nov ovratnik, vse tako, kakor bi bilo na ogled razstav- 
jjeno. Pa še nekaj je bilo tam, in na istem je oko ubozega Josipa Megle 
s silnim veseljem in dopadenjem obviselo, a v drugem trenutku že tem 
bolj se zmračilo. Bil je to visok črn cilinder, nad navadno mero 
širokokrajen ; svetil se je tako, da mu je tudi površen opazovalec 
leliko prisodil, da ga je še pred kratkim gladil in likal klobučar. Ta 
klobúk je Megla vzel čez nekoliko trenutkov melanlioličnega pogle- 
dovanja varno s postelje ter stopil pred zrcalo in nastavil si ga 
jako skrbno na glavo. Poveznil se mu je skoro do ušes ; a to Megle 
ni motilo. 

„Oh, oh, kaj bo, če bom jutri takohripav!" vzdihnil je zopet. 
Potem je stopil nekoliko korakov nazaj, snel cilinder, prijel ga ob 
róbu s palcem in kazalcem desne roke, komolec pritisnil k telesu, 
ter tako klobúk pred sé moleč stopal lehkili nog proti zrcalu. Pred 
njim pak se je elegantno priklonil in potem zopet jako zadovoljno 
sam s seboj poveznil klobúk na glavo. 

„Vse bi bilo, le ta zagrljenost! Oh, moj tenor-solo!" 

V tem je nekdo burno odprl vráta ter planil, ne da bi pozdravil, 
v sobico s klobúkom na glavi in z mokro ugaslo smodko v ustih. 

„Vse gre križem, vse narobe!" kričal je prišlec ; „to bo lepa 
beseda jutri ! " 

„I, kaj pa je?" zinil je zamolklo, a naglo Megla, pozabivši 
v prvom trenutku svojega vratú. 

„Kaj? Igro, pomislite, igro je vrag vzel! A kaj vrag, ne vrag, 
neg(5 jeziki, klepetulje so jo vzble. Gospodična Fiiipina Vrtačnikova 
je odpovedala ; ona ne bo igrala staré vdove, ker je danes od dobre 
prijateljice zvedela, da je gospa Teranova dejala o svojem pohodu pri 
sodnikovih, da je gospodična Fiiipina najbolj pripravna za ulogo 
staré vdove. Križana nebesá, kaj čemo zdaj ?" 

„Oh, kaj to?" omeni tu davkarski adjunkt ; „a petje, petje! — 
Pomislite, gospod Korén, jaz sem tako hripav, da jutri ne bom 
mogel peti. In ta lepí sólo, ta krásna pesen!" 



J. Kersnik: Cyclamen. 



Pľi tem se zasnče proti oknu ter poskusi intonirati : „Bodi 
zdravá, domovina ! " 

„Do jutri bode dobro," tolaži prišlec ; „in če boste še hripavi, 
izbere se lahko druga pesen/' 

„Nikdar ne, sólo mora biti ; a kdo bo pel tenor-solo ?" 

„Novi dacar tudi dobro poje! Kaj, ko bi ga k nocojšnji skušnji 
povabili?" 

„Se ve da!" togoti se Megla; „kot čitalničin odbornik tega 
ne dopiíščam ; dacar — kakov človek je to ?" 

„Pa kaj, tu se še pomaga! Igra, igra to je glavna skrb. In 
moja lepa naloga : — stavim, da bi se nikdo tega „doktorja Zrjava" 
ne bil tako pridno ueil, nego sem se ga jaz ; videli ste včeraj, 
kako je sodnijski adjunkt gledal, ko je prišel poslušat k skušnji. 
In on nekaj ve o tacili predstavah/' 

V tem je poskúšal govornik zapaliti si svojo mokro smodko, 
a brezvspešno. Ugasle žveplenke metal je po tleh. 

Megla pak je liodil zopet po sobi sem ter tja ter pozabil, da 
nosi še vedno cilinder na glavi. Ko je prišel pred zrcalo, snel ga je 
ter pokazal ga obiskovalcu : 

„Glejte, gospod Korén, danes sem ga dobil iz Ljubljane. Lep je!" 
;,A, Yi pôjdete s cilindrom?" 

„Kaj pa da ! Dan danes se tudi po čitalnicah ne protivijo tému 
in lepa nosa je to. Ali ni istina?" 

Megla je govoril večinoma nemški ; a obiskovalec njegov zdaj 
nemški, zdaj slovenski, kakor je to razvada v omikanih Slovencih. 

„Plesali boste pac, tudi ko bi ne peli?" vpraša Koreň ter 
malo od stráni ogleduje adjunktov klobúk. 

„Peti móram vsakako! In ples, to je gotovo! Glejte, tu imam 
nove čevlje; a ta Ijubljanski čevljar! Tako jih je spredaj zóžil, da 
bi leliko koga nasadil ; in prepovedal sem mu to. Malo špicaste na- 
redite, dej al sem mu, a ta norec mi napraví také, kakor jih vidile!" 

Megla je govoril to na videz nejevoljen, a skrben opazovalec bi 
bil lehko videl, da so mu ravno taki čevlji najbolj po volji, kakeršne 
mu je bil ustvaril čevljar. 

„Pa to je zdaj moderne!" méni Koreň. 

„A, kaj moderno — da bi mi bili le práv; a še tega ni zadel 
ta norec! Prevelikí so mi. Dva para debelih volnatih nogavic sem 
meral obutí." 



J. Kersnik: Cyclamen. 



Megla se je silno lagal; še jednega para nogavic ni imel pod 
usrijem, nego kar na golo kožo je bil nove čevlje obul in to za 
tega delj, da bi jili diugi večer tako malo razvleknene láže obul, 
ker je vedel, da ga bodo tiščali. In tiščali so ga že grozno. 

Davkarski adjunkt je bil še mlad, komaj tri in dvajset leten 
mož, ne ravno neprijetnega, pa práv navadnega obraza, srednje po- 
stave, slok, a vender koščen in okoren. Izobraženje njegovo tudi 
ni sczalo daleč preko prvih gimnazijalnih razredov ; — pa blagovoljni 
čitatelj bode imel še dovolj prilike, našega Meglo vsestransko spo- 
znavati. 

Obiskovalec njegov, gospod Koreň, kakor ga je Megla na- 
zival, bil je v obce jednake vnanjosti, samo menj skrbno opravljen 
nego adjunkt, in tudi starejši od onega. Tu v trgu je opravljal 
slnžbo občinskega tajnika, v kateri je po nedovršenih štutlijah in po 
večletnem potovanji iz jedne pisarne v drugo našel vsaj nekoliko mirno 
in varno zavetje. 

„Novo suknjo sem tudi dobil!" nadaljnje adjunkt kažoč na po- 
steljo; „vse, vse imam v redu! Le ta nesrečni vrat!" 
„Surovo jajce izpijte!" svetuje Koreň. 

„ Izpil sem že tri ; koncern se mi bo še želodec obrnil ! In tako 
draga so.jajca! Tri krajcarjé jedno." 

„Vam bodo pa oča malo vec podpore poslali !" smeje se oni. 

Megla je z imenitnim izrazom nagrbančil ústna, toda zinil ni 
ničesa. 

„Kaj mislite," povzame po kratkem molku Koreň zopet govor, 
„kako bi utolažili gospodično Filipino?" 

Oni premišljuje. 

„I, kaj! Doktor Hrast naj to urodí! Qn je predsednik in nje- 
gova skrb bodi, da se beseda dobro izvrši!" 

„Práv i mate!" pritrdi Koreň. 

„Tem gospodom doktorjem je le do tega kaj, da so predsed- 
niki; delajo nuj pa drugi. No, naš doktor Hrast vsaj })leše ; kako, 
— ■ to je druga stvar, a grozno je vender. Zadnjič je trém gospodič- 
nam na noge stopil, in jedni, báje ravno Vrtačnikovi Filipini, obleko 
raztrgal! Trebalo bi, da se še malo plesati uči!" 

Megla je izustil to jako samosvestno, češ, jaz venler nisem tak ! 

„Bi li ne hoteli z menoj k doktorju, da mu poročiva, kaj se 
je pripetilo?" vpraša Koreň. „Vi ste odborník!" 



J. Kersnik: Cyclamen. 



„Ni raogoče ! V tem mrazu ! Potem je moj glas pokopan za 
pol leta!" zavrne Megla. 

„Jeden mora tjá; pôjdem pa sam!" meni oni ; „oh pa — skoro 
bi bil pozabil ; Vi imate dva para črnili hlač ; ako se ne motim oboje 
v dobrem stanu; posodíte mi slabejši. par k jutrajšnji besedi. Moje 
lilače skoro niso za rabo vec; drugo imam vse v redu. Rokavice so 
sicer še od zadnjega pogreba, saj se domišljate, ko smo županovega 
fantička pokopavali, — a dobre bodo. Kdo pa paži na to!" 

V tem je bil Megla že odprl kosten, jedin v sobi, in iz njega 
izvlekel dva para črnih hlač, katere je skrbno na vse stráni pre- 
obračal. 

„Te-le bodo!" dejal je potem ter pomolil onému dotično obla- 
čilo ; ;,tu doli so malo razparane, pa to lehko sami popravite ! " 

„To se ve, da!" rekel je zadovoljno Koreň; „boljših si ne morem 
želeti. V velikosti in širokosti sva skoro jednaka." 

Pri tem je zavil oblačilo v kos starega časopisa ter se hotel 
odpraviti. „K nocojšnji skušnji pac prídete, gospod Megla!" vpraša 
še pri vratih. 

„Sigurno!" pravi oni. 

„Torej na svidenje nocoj ! Bog daj, da bi doktor Filipinico 
omečil!" Pri teh besedah je Koreň že odpiral vráta. 

Pa še jedenkrát se vrne. 

„Ste li čuli, da bodemo jutri videli tudi čisto novo prikazen, 
novo gospodično ?" 

„Ah!" dé radovedno adjunkt. 

„Novo guvernanto, ki je prišla včeraj k Bolétovim na Drenovo. 
Vsi pridejo k besedi!" 

„Je li lepa?" 

„Nisem je videl, a opoludne pri obedu je sodnijski adjunkt 
pravil, da je krásna! Tam daleč iz Nemcev je in slovenskega ne ume!" 

„Vse jedno, da je le krásna!" zavrne Megla, ter si pomane roki. 

„Boletovi so si jo samo zato naročili, da bodo otroci pravilno 
nemški govorili ; to se pravi, gospa Boletova jo je naročila, kajti 
njemu, gospodu, to ni posebno po volji. On je preveč národen." 

„To je neumno!" zavrne Megla; „ko bi imel jaz toliko pre- 
moženja, kakor ga ima Bolé, in ko bi imel otroke, jaz l)i jim tudi 
naročil nemško odgojevalko!'' 

„Pa lepa bi morala biti!" smeje se Koreň. 



J. Kersnik: Cyclamen. 9 

„To je, da!" 

S tem je bil ta zanimljivi razgovor končan, kajti Koreň je zapri 
vráta za seboj ter naglo odšel. 

Megla pa si je pomel v drugič roki in posmehljal se dvakrát. 
Očitno je mislil le na novo guvernanto. Postal je zopet pred svojo 
črno suknjo, a na jedenkrát obrnil se energično po sobi ter zamrinral 
hripavo: „Peti pa móram, to je zdaj gotovo!" 

Pogledal je na nro ter jel se počasi in skrbno opravljati, da 
pôjde k večerni skušnji. 

Tu se ni bal prehlajenja. 



Drugo poglavje. 

Beseda na pustno nedeljo zvečer je bila jako dobro obiskana. 
Prostori Borjanske čitalnice so bili skoro premajheni, da bi ustre- 
zali vsem potrebám mnogobrojnega občinstva. Taisto je bilo jednacih 
neprilik vajeno, in zato se je večina dobrovoljno dala stiskati in 
gnesti v tesni, zadnlili dvorani, ako smemo tako imenovati glavno 
sobo, v kateri se je vršila predstava. A Borjanjo so jo tako nazivali, 
in torej njihova veljaj ! 

V ozadji te dvorane je bil napravljen primeren oder, in široká 
rudeča zavesa je zakrivala kulise radovednim očem. Pred odrom pak 
so bili nastavljeni v šestih vrstah preko cele sobe različni stoli in 
raznovrstne klopi. Kar je bilo novej.šili in elegantnejšili, stali so v 
prvih vrstab, in te so zasedle gospe in gospodiéne; za njimi pak je 
razno moško občinstvo porabilo však prazen prostoreek, in kdor je 
tu prepozno došel, stískal se je ob stransko steno. Uhodna vráta, 
kjer je visok prag dajal jako ugodno stališée, zastavili so tukaj za 
prvo točko prograraa mladi in stari gledalci tako, da ni bilo leliko 
vec prodreti v dvorano. A tu med vráti je bilo tudi prijetno. Kajti 
tobak kaditi je bilo v dvorani strogo prepovedano in odbornik 
Josip Megla je s paznim oíesom izza kulise ali zagrinjala nadzoroval 
to prepoved. A tu med vráti in za njimi ta paragraf čitalničnih 
pravil ni užíval tako stroge interpretacije, kakor notri med štirimí 
stenami. Zato pa so kadili tudi gospodje tam pred uliodom, kolikor 
se jim je Ijubilo, ob jednem pa bili pazni poslušalci. Od ondot je vodil 



10 J. Kersnik : Cyclamen. 



širok s steklom zavarovan mostovž v drage čitalniške prostore, katei'i 
so bili za také večere preustrojeni v gostilniške sobe. 

A tudi te so se med seboj nekoliko razlikovale. Oprava i)ťvi]n 
ni bikí tako nová, ali rekel bi, elegantná kakor v z idnji sobi ; v 
prvih dveli okorne mize in trdí, cesto lešení stoli ; po mizab pa ra- 
deči ali raznobarveni prtiči; v zadnji pa deloraa meliki naslonjači 
ali vsaj obojani stoli in po malib okroglili mizali snežnobeli prti. 
Ob zadnji steni pod velikim zrcalom je bila pa pogrnena dolga miza, 
in na njej so stali trije veliki šopi cvetie v ukusnili vazali. Ocitno 
je bil tu prostoľ odmenjen dostojanstvenikom, nižjemu občinstvii pa 
so bile posvečene prvé sobe. 

Našili dveli znancev iz prvega poglavja noeoj ni bilo videti 
niti v dvorani med poslušalci, niti tu v gostilniških sobab. Oba sta 
imela posla dovolj za kulismi ; kajti Josip Megla je bil izpil sinoči 
in danes toliko čaja in surovili jajc ter potil se po noci v postelji 
tako vrlo, da je nekako zadovoljen šel v besedo, preprican, da bode 
z glasom izhajal ; in ker iz početka besede nikdo ni bil naznanil, da 
se bode predstavljala druga igra, nego je ostala pisana na programu, 
ali pa nobena ne, nadejati se smemo, da je predsednik doktor 
Hrast ali celo Koreň sam potolažil bil gospodično Filipino, ter da 
pričakuje zadnji zdaj oni vážni trenutek, ko bo stopil v ulogi 
„doktorja Zrjava" na oder. 

Improvizirane gostilniške sobe že med besedo niso bile prazne. 
V prvi sta sedela pri mizi v kótu dva tržana v družbi podučiteljevi ; 
kajti ta, žal, ni imel toliko glasu, akopram je poučeval mladino v 
petji, da bi bil mogel sodelovati pri pevskih zborih v čitalnici, zato 
tudi ni rad poslušal petja v dvorani. V drngi sobi pomenkoval se je 
zemljiški knjigovodja z okrajnim tajnikom, in pozneje se jima je pri- 
družil še poveljnik finančne stráže. Vsem tem do besede ni bilo mnogo. 

V zadnji sobi pa, tam kjer so bile mize belo pregrnene, liodil 
je jeden gospod polagoma po sobi gori in doli ter pušil iz dolge lesene, 
s srebrom kované pipo. Z jedno roko je držal dolgo češiijevo cev, 
drugo pa si je bil položil na lírbet ter tako počasi meril sobo s svo- 
jimi koraki. Kozarec piva na konci dolge mize pod zrcalom, iz ka- 
terega je storil potnik čaši dva požirka, pa je pričal, da je bil tam 
zavarovan njegov sedež. 

To je bil okrajni sodnik Majaron. Oblekel se ni bil praznično, 
nego opravljen je bil z debelo lovsko suknjo, zeleno obrobljeno in 



J. Kevsnik: Cyclamen. 11 



nosil škornje z golenicami cez koleni. Pa ravno ta oprava je pristo- 
vala njegovemu zagorelemii licu. Gosti sivi lasje in dolga bela brada 
so mii podajali nekaj čestitega, akopram so ga njegove živalme oči 
kazale mlajšega, nego je bil v istini. 

Sodnik ni ostal dolgo sam v zadnji sobi. Začetni prológ no- 
cojšnje besede, katerega je govorila mlada gospodična, bil je komaj 
gotov in glasnemn ploskú še ni bilo konca, ko pride naglih korakov 
v sobo k sodniku črno opravljen gospod, držfč v jedni roki par 
belili rokavic, v drugi pa stisnen klak. 

„Izvrstno je bilo to, gospod sodnik!" kliče že sredi druge sobe, 
ugledavši sodnika korakajočega mimo vrat. „Gospodična Márica je 
klasično deklamovala ; ta sigurnost in ta prirojeni talent, škoda, da 
niste poslušali ! O, od zdaj Vaše gospodične líčerke ne bodemo vec 
izpustili, ta prvi poskus je pokazal, koliko so smemo nadejati o njej, 
in kako izvrsfcna moč nam je zdaj gotova ! A zakaj niste poslušali 
v dvorani, gospod sodnik?" Govornik je v tem obstal pred starim 
gospodom, ter z rokavicami, katere je držal v levici, švigal ob svoje 
stegno. 

Sodnik se je jako prijazno nasmeliljal, svojo pipo snel s ceví 
ter iztrkal in izpraznil na tla. 

„Preveč zaduhlo je tam v dvorani, gospod doktor, in glava 
me boli nekoliko; pomislite, tri dni sem zemljiške knjige urejeval, 
— še denes dopoludne ni bilo mirú! Torej, dobro je deklamovala 
Marica?" 

„Izvrstno, pravim Vani, gospa soproga in vsi Vam lehko po- 
trdijo to! In pogum iraa gospodična, — čudil sem se v istini 
tej sigurnosti !" 

Tako govoreč položi došlec svoj klobúk na mizo ter ukáže 
točajki prinesti kozarec piva. 

Bil je primeroma še mlad mož, morda malo preko trideset let, 
živalmega gibanja in v svoji vnanjosti eleganten. Lepi obraz krasila 
mu je krátka temná brada in jednakobarveni kodrasti lasje, in ko 
bi líca njegovega okrog usten ne bila kazila nekakova mu nepristujoča 
poteza, imenovali bi ga jako simpatičnega moža. 

Sodnik je bil v tem sedel na konci mize, kjer je stal njegov 
kozarec, ter zadovoljno tlačil tobak iz obrobljenega mehurja v 
svojo pipo. 



12 J. Kersnik: Cyclamen. 



„Da, da, pogum ima ijač," povzame zopet sodnik pogovor, „saj 
sem jej však dan priporočal in govoril, da je le treba pogumno 
nastopiti; o, vedite, osem in štiľidesetega leta sem tiidi jaz deklamoval 
v Ijubljanskem gledališči, in tedaj ..." 

„Da, da, pripovedovali ste mi že o tera," segne doktor sodniku 
v besedo : „deklamovali ste Preširnov „Krst pri Savici!" 

„Res je! In tedaj so mi znanci in prijatelji svetovali ..." 

„Da je bolje, ako stopite v gledaliSko učilnico, nego preme- 
távate še dalje corpus juris in . . ." 

„In morda bi bilo res bolje!" reče sodnik ter nastopi s 
svojo v novic zapaljeno pipo zopet pot po sobi. 

Doktor je izpil v tem dobro polovico svojega piva. 

„Vedite, gospod doktor Hrast," povzame sodnik, „meni ni všeč, 
da moja hči deklamuje tu v čitalnici. Vam lebko govorim o tem, 
Vi ste pameten mož ; pa pomislite : jedino to, da sem osem in štiride- 
setega leta deklamoval Preširnov „Krst pri Savici", škodilo mi je 
toliko, da nisem pozneje dobil hitro mesta na Kranjskem ; rekli so, 
da sem revolucijonar. In pred par leti bi imel biti imenovan sveto- 
valcem v Ljubljani, ■ — sam predsednik mi je pisal, naj prosim tjá, — 
in ravno tedaj je moja starejša hči Milica pela v naši čitalnici, 
in — jaz nisem bil imenovan. In denašnja deklamacija mi bo tudi 
škodila!" 

Doktor Hrast je nehoté segel zopet po svojem kozarci ; smeh 
ga je silil, in nekakšen sarkastičen izraz légel mu je okrog usten; a 
dejal je naposled dobrovoljno: 

„Ne bojte se, gospod sodnik; zdaj bo jel drug veter pihati, 
in že piše; morda pôjde celo Vaš predsednik jedenkrát še v kako 
čitalnico! Nič gotovega ne vemo!" 

„Nikar ne mislite, da se bojim; tega nikdar ne, gospod 
doktor!" reče sodnik emfatično; „jaz sem dva in petdesetega leta z 
nadvojvodo Ivanom na Gorenjem Stajerskem ..." 

„Da, da, tudi to vem, gospod sodnik," povzame zopet naglo 
doktor besedo, da bi preprečil pripovest, katero je bil že morda pet- 
desetkrat čul: „vem, kako sta familijarno občevala z nadvojvodo, 
ker ga niste poznali: in ko ste ga spoznali, Vas tudi ni strali obšel! 
In tudi zdaj sem uverjen in vem, kako možato zastopate svoje pre- 
pričanje. " 



J. Kersnik : Cyclamen. 13 

„Pa boste videli, kakó mi bo to cleklamovanje moje imenovanje 
proprečilo ! Glejte, zakaj pa okrajni glavar ne hodi k našim besedám? 
Zakaj ostajo davkarski nadzovnik doma?" 

„Drugi pa vender hodijo, in zato jih nikdo ne grize! Pred par 
leti moťda, a zdaj se je čas izpremenil. In ko bi se kaj zgodilo, 
imamo vender naše poslance ..." 

Zdaj je bil sodnik s smehom na vrsti. „Za božjo voljo, gospod 
doktor! Ste li . . ." Mi ne známo, kaj je nameraval sodnik reči, kajti 
vesel glas od vrat sem odrezal mu je besedo. 

„Ali zopet politika? I)a ne morete mirovati! Kako stoji v 
Faustu : 

Ein gavstig Lied, pfiii ! Ein politisch Lied!" 

„O, Živio, Bôle!" vzklikne doktor in podá došlému prijateljsko 
roko. „Bal sem se, da te morda ne bo nocoj!" 

Sodnik je isto tako prijazno stopil onému nasproti, a pri tem 
.'^krívaj in malo plašno pogledal v prednjo sobo, kjer je sedel okrajni 
taj nik. 

„Ne tako glasno, gospod Bôle," dejal je potem, „midva se 
bolj tilio pomenkujeva in ni treba, da bi však vedel, o čem govorimo." 

„ílaha, torej ,le tiho, le tiho, Ijubica, da tega ne slišijo mamica' — 
kaj ne?" smeje se Bôle ter porine svoj stôl poleg doktorjevega. 

Novi prišlec je bil morda štiri do pet let starejši od doktorja, 
velik in životen, jako jovijalnega obraza, in vedenje njegovo je bilo 
.skoro premladostno gledé vse njegove vnanjosti. Bolé je bil bogat 
posestnik iz bližnje okolice; grád Dreň o vo, oddaljen dobre četrt 
ure od Borja, bil je njegova last in tam je imel tudi veliko tovarno 
za parkete. Ime njegovo je bilo znano daleč po Kranjski, in veseljaka 
so ga čislali v vsaki družbi. Obiskoval je v mladosti visoke šole, 
po smrti očetovi pa pustil jih ter pečal se odslej samo s svojimi 
posestvi in s tovarno. 

„Pa kje imaš gospo?" vpraša Hrast; „prišla je vender s teboj?" 

„Kaj — gospo! Gospé, ali bolje, gospo in gospodično — moraš 
reči!" pravi dobrovoljno Bolé ter si vije cigareto. 

„Ah, kakó?" méni radovedno doktor. 

„Vse .sem pripeljal ! Zeno in gospodično ! Ah, krásna je, — 
pravim ti ! " 

„Soproga tvoja, to se ve da! Občudujem jo, odkar jo poznám!" 
pritrdi veselo Hrast. 



14 J. Kersnik : Cyclameii. 

„Ah, kaj boš govoril o moji ženi ! Jaz menim gospodično EIzo! 
Našo novo guvernanto ali družabnico, ali kakor jo hočeš iraenovati ! 
Dva dni je že pri nas!" 

Doktor tudi zdaj ni druzega zinil, nego : „A — !" akoravno je 
že včeraj zjutraj vedel, da je prišla k Boletovim mlada guvernanta. 

„Prijatelj, doktor! To ti je rasa! Urgermanisch, kakor imaš v 
knjigi pisano ! Plavolasa, modrooká — in pomisli, obrvi ima temne, — 
no, le počakaj ; zdaj sta obe v dvorani, a predstavi bo kmalu konec, 
potem boš videl!" 

„Ti si grozen entuzijast ! A kaj poreče tvoja milostivá, ako 
boš to plavolaso modrooko EIzo — ka-li ..." 

„Da Elza, Elza Múller!" pritrdi Bol(\ 

„Kaj poreče tvoja soproga, ako se boš tako zagledal v to 
guvernanto, kakor priea tvoja govorica?" 

„Haha! Moja žena me pozná! Jaz gledam in občudnjem silo 
rad lepe slike, ne kúpim pa nobene! Pa ti, doktor, ti glej ! Tako 
mladim, neoženjenim advokátom so také guvernante nevarne. Nekoliko 
me to tolaži, da je Nemka. Ti menda Nemke ne boš jemal!" 

„Miiller se zove? Jako navadno imel" oglasi se sodnik od druzega 
konca mize. 

„Res da! Jaz ne znám koliko sto tisoč Miillerjev živi v Nemcih, 
pa druge ,Elze Múller' sigurno ni vec na svetu!" smeje se Bolé. 

„Preradoveden sem, da bi je ne šel že zdaj pogledat!" reče 
doktor Hrast tej- jame vleči svoje rokaviee cez prste. 

• „Za božjo voljo, nikar prijatelj !" kliče Bôle; „počakaj tukaj ; 
tu zavarujmo svojim Ijudem sedeže, in potem boš imel še dovolj pri- 
like! Izročil sem ženo in gospodično EIzo Vašemu odborniku; čakaj, 
kako se pač piše? Tako neumno ime nosi — Megla ali Oblak, ka-li? 
Megla je pač!" 

„Da, Megla, Pepe Megla!" pritrdi Hrast. 

„Torej ta ji je izpeljal na prvo vrsto sedežev. Ti ne moreš do 
njiju, zatorej počakaj, — predstava mora biti však trenutek končana!" 

„Kako pač pridete do tega, da jemljete Nemko v hišo?" oglasi 
se zopet sodnik. „Tako naroden mož, kakor ste Yi!" 

„Vidite, gospod sodnik, to pač pride tako, ako žena hoče!" 
méni dobrovoljno Bôle. „Moja soproga želi, da bi otroci pravilno 
nemški govorili, in francoščine je tudi treba! Nemški naj bi govoriJi 
tisti „ii", tako kakor naši Ribničanje, kadar imenujejo „kriih!" Jaz 



J. Kcrsnik : Cyclamoii. 15 

sem jej tudi svetoval, naj si izbere kakega ľibniškega dekleta, toda 
zastonj ! " 

„Kje pa je doma ta Vaša guvernanta?" vpraša sodnik. 

„V Eenski provinciji! Katoličanka je pac!" 

Tu se obrne Bolé k doktoľju. 

„I, kaj pa ti, prijatelj ? ,Srce je prazno, srečno ni' — ali si se 
že par dištance zaljubil, ker ti to izyrstno pivo vec ne gre?" 

„A, pojdi, ti s svojimi vednimi neprimernimi citati! Pa, glej, 
predstava je končana." 

Pri telí besedab je vstal ter naglo odšel proti dvorani. 

„Videli bodete, gospod sodnik, doktor mi bo denes mojo gnver- 
nanto prevzel!" sali se Bôle za njim. 

„A, kaj še!" meni oni ter puhne góst oblak pred se. „Doktor 
je mrzel! Pa mlad je, in ona — ! Jaz sem tudi radoveden videti 
Vašo gospodično. Tu sem jo morate posaditi. Oh, ko sem bil jaz 
mlad, tedaj sem v Slatinskih Toplicah poznal lepo francosko markizo ..." 

„Vem, vem!" kliče Bôle, kajti to pripovest je bil tudi že pet- 
desetkrat éul; „in hoteli ste jo odpeljati, pa novcev ni bilo, — hvala 
Bogu, kaj ne; če ne bi Vas bili še zaprli!" 

„Kaj še! Zdaj bi bil bogat posestnik tam v Normandiji ali 
pa na Burgundskem : sam ne znám vec, kje je imela svoje gradove!" 

Bôle bi ne bil ušel svoji usodi, da bi bil moral poslušati v 
jednoinpetdesetič pripovedovano nezgodo sodnikovo s francosko mar- 
kizo, ko bi ne bila v tem trenutku stopila večja družba v zadnjo sobo. 

Pred vsemi je pritekla mlada, kakih šestnajst let stará deklica 
skozi vráta, z velikim šopom cvetic v roki in hitela naravnost k sod- 
niku, krátko, a prijazno vrnivši Boletov pozdrav. Za njo je prišla 
])(')starna gospa, ponosno oziraje se na deklico in na druge. Bili sta 
to sodnikova soproga in hčerka Márica. Povedali sta mu naglo o 
izvrstnem vspehu deklamacije. 

„Ko bi bila mene v vsem ubogala, bilo bi še bolje," reče sodnik, 
ter skúša prikrivati svojo notranjo zadovoljnost. 

„Zakaj? Kako?" meni Márica. 

Sodnik ni znal odgovora, ker ni bil poslušal hčerinega dekla- 
movanja ; a drugi gostje, ki so zdaj vstopili, rešili so ga iz zadrege. 

Adjunkt Megla je prihitel pred dvema damama ter urejal stole 
pri dolgi mizi pod zrcalom, Sodnik je ozrši se k vratom naglo v.stal. 



16 



J. Kersnik: Cyclamen. 



„Pipo bi bil tudi leliko doma pustil! In čino suknjo bi bil tufli 
loliko oblekel! In te škornje ! Da se ne sramuješ!" še.petala je neje- 
voljno soproga njegova, k on se ni zmenil zato. Z neko mladostno 
wjbčnostjo je šel proti vratom, kjer sta bili vstopili dve dami. Tndi 
Bôle se je približal ; za gospema pa je stal doktor Hrast. 

Predstavljanje se je hitro zvršilo, in sodnik je uljudno gospé 
Boletovi poljiibil roko, drugi pa, katero je Bôle imenoval .gospodično 
Elzo Múllerjevo', rekel prijazno frazo. Pipo je pri tem pae vzel iz 
ust, a iz rok je ni dal. 

Doktor Hrast in adjunkt Megla seznanila sta se bila z damama 
očitno že v dvorani. Vsa družba je sedla okrog dolge mize in sodnik 
se je pomaknil v istini na stôl poleg Boletove guvernante. Doktor 
Hrast jej je sedel nasproti in drugi so se uvrstili, kakor jim je velel 
ravno slučaj. Adjunkt Megla je zabával sodnikovo hčerko po svoje 
in gospa sodnikova si je prisvojila sedež poleg Boletove gospe. Bôle 
ni imel stalnega prostora ; ob drugem konci mize pa so se naselili 
drugi gostje. 

S prvá je vládala nekoliko minút ona sitna tisina, katera 
nastopi vselej, ako se snidejo v tesni' družbi znani eleraenti z nezna- 
nimi in kadar so vse navadne uvodne fráze dogotovljene. 

Prijazna, morda tridesetletna soproga Boletova je bila jako lepa 
dáma, in ukusna njena obleka jo je storila še zanimljivejšo. Pa denes 
so bile obmene vse oči v njeno družabnico, ali, kakor j o je sama 
i menovala, guvernanto, in celo skrbni in priljudni doktor Hrast, ki 
je bil do zdaj vselej njen sosed pri tej mizi po čitalničnih besedah, 
presedel se je bil nocoj na nasprotno strán. 

In ta nemška guvernanta? 










Ajdovski gradee. 



^^ Spisal Dv. Janez Mencingev. 

'^i-psiren poje v „Krstu pri Savici" : 

» „On z njími, ki še térďjo véro krivo, 

Beží tje v Bôhinj v Bísterško dolíno 

V terdnjávo zídano na skálo sivo. 
Še dán danášnji vídiš vazvalíno, 
Ki Ajdovski se grádec imenuje; 

V nji glédaš Čertomirovo lastníno." 

Marsikdo me je vprašal, ali se nahaja v Bohinji Ajdovski 
gradee. Našel sem tudi obiskov.aIce Bohinja, ki so v Bohinji sa- 
mem zastonj poypraševali po Ajdovskem gradci ter naposled mi- 
slili, da je Preširnov Ajdovski gradee iskati tam, kakor njegov Mo- 
ravški trg Lesce — v deveti deželi. 

Ajdovski gradee res obstoji. Kar o njem pomnim iz otročjih 
let in kar o njem sodim kakor nezgodovinar, naj tukaj v vzpodbujo 
preiskovalcev naše staré zgodovine objavim, predno se ime Ajdovski 
gradee izgubi med národom. 

Vozeč se v Bohinji o"d prvé vaši, ki se zove „na Nómenji", 
najprej naletíš cez pol ure tik ceste na desni na j ako visok slap, ki ga 
ne moreš izgrešiti. Voda, za kake tri mlinske kamene močna, žene se z 
vrhá gore, razpršuje pred votlo steno v meglenaste srage, ki se ob 
pragih sredi gore gosté in potem po gladkem žlebu navpične stene tanko 
šumeč podé v skalen kotel nemerjene globokosti. To je „Ubitá Voda". 
Od Ubite Vode imaš pet minút do vaši „na Lepenjcah". Od te vasí 
pa vidiš samo jedno hišo pod zložnim klancem „Premom". Vrhu 
Prema se ti odpre prvi večji in prijetni razgled v spodnjem Bohinji^ 
zato postoj tam pri stari, okorno zidani kapelici. Videl boš pred seboj 
zopet staro znanko iz dolge jednolične soteske — bistro, prozorno 
Savo, ki se ob skalovji klančevega podnožja zelena in glokoka vr- 
tinéi v prvotni svobodi, dalje gori pa bráni plitvo strugo zoper ho- 
botno rastoče vrbovje in mocne kaste polja potrebnega Bitnjana in 
Bistričana. Ob savskih bregovih se razgrinja ravno polje Bitenjsko, 
Bistriško in Brojsko, in vrsté se v slikovitem neredu njive s trav- 
niki in vrtovi. Ravnino robijo travnati griči ; v dnu zadaj se pa v 
polukrogu zložno iz doline dviguje mejno gorovje Tolminsko, katero 

2 



18 Dr. Janez Mencinger: Ajdovski gradec. 

je spodaj s senožetimi in tamnim lesom, v goličavah pa s snegom 
ali sinjim prodovjem odeto. V bližini te vábi sredi polja na pol go- 
tiška cerkev Matere Božje na Bitnjah in bolj na desno konec polja 
prisojna, čedna vas Bitnje. Za Bitnjami pa tolsta, do vrhá obrastena 
gora „Bábina gora" zapira pogled do zgo.rnje doline in do Triglava. 
Prvi grič, ki ga na levi stráni ugledaš tik desnega brega Save in 
Bitenjski cerkvi vzpored je pa Ajdovski gradec. 

Ajdovski gradec je med ravno Bistriško in ravno Bitenjsko 
polje postavljena, kakih dvesto metrov visoka oblina poluta, ki je 
na severni stráni, kjer jej Sava pere vznožje, od vrhá do ravnine, na 
južni stráni pa samo do polovice višave strmo obrezana. Grič izmed 
nizkega grmovja in redke tráve povsod káže sivé skale. Téme ima 
precej ravno, in gori se more priti samo od večerné ali jutranje 
stráni po strmi stezi. Na jugu je grič vezan z zadnjim odrastkom 
gorske dobráve Jelóvice, katere koritaste višave in podolja so še dan 
danes do svojega vznožja, to je do Selške Šore in Save z gostim lesom 
pokrite. „Le májhin prôstor je tje do gošáve," pravi Crtomir v 
„Vvodu", in to veljcá o Ajdovskem gradci še danes. — Raz ohlo go- 
rico Ajdovskega gradca imaš sicer j ako lep razgled skoro po vsej 
spodnji dolini Bohinjski, na gorske velikane v Triglavu in v dnu za 
jezerom, iz katerih se viri Save in Soce napajajo, pa to ne daje 
hribu nobene imenitnosti. Samo ime je zanimljivo, in naš prvi pesnik 
je je venčal z mavrico poezije. Zato se spodobi, da se nekoliko ž 
njim pečamo. — 

Ko sem bil Bistriški šolarček, vodila sta nas otroke gospod Ivan 
Brence, pozneje župnik na Unci, in gospod Jakob Mencinger, ki zdaj že 
drugi rod Bohinjski lika, cesto na Ajdovski gradec, kjer sta med 
grmovjem in kamenjem nstvarila prijeten vrtič. „Novice" so takrat 
že prinesie Preširnov „Krst pri Savici", ki je bil tudi že poprej 
leta 1836. izšel v posebni knjižici. ískali smo tedaj na gričevem 
vrhu sledu in razvalin grádu, „ki ga niso môgle meč, sekira in lo- 
pata" odpreti, pa ni se nam posrečilo gledati Crtomirove lastnine. 
Na temenu griča je bila tanka črna prhlica, v kateri se je našlo 
nekoliko rimskih novcev od Trajana in poznejših cesarjev, tudi precej 
dľobljancev oglja. To oglje je pa gotovo samo od kresov ostalo, ker 
za kresove kuriti ni bolj pripravnega mesta v vsi spodnji dolini. O 
kakem poslopji ali zidavi ni bilo sledu. Kameň vrhá je sicer precej 
razoran apnenik, pa ni se našla zidarska malta, ali v črtah potegneno 



Dľ. Janez Mo]icino:oľ: Ajdovski gvarlcc. 19 



sklaclje, in niso se dobili ostanki opeke ali obrezanega kámena. Bral 
sem v nekem poročilu geológa Morlota in v Dimitzevi zgodovini 
kranjske dežele, da je na Ajdovskem gradci ali ob njem bila utabor- 
jena rimska fužina ali orožarna. To se mi ne zdi verjetno. Na Aj- 
dovskem gradci ni potrebne vode za gonila melióv in kladiv in ni 
prostora za plavže, ognjišča in ogelnjake. Tudi ne moremo misliti, 
da bi bili Kimljanje svojo tovarno postavili na po polnem nepriprav- 
neni mestu, ko so blizu okoli imeli práv primernili prostorov na iz- 
biranje. Na Ajdovskem gradci ni nobenega sledu ožganemu kameňu 
in kovačevi ali plavževi žlindri. Drugod v Bohinji se pa taki stari 
sledovi po gostem nahajajo. Pa tudi pod Ajdovskim gradcem ob Savi 
ni najti takih sledov. Svet v vznožji tega hriba je ali gosta skala, 
ali pa o povodnjih voda nanj stopa. Sava sama je pa za prvotne 
plavže starili dob in za prvotne fužine, ki niso niti potrebovale, niti 
znalé rabiti veliké gonilne moci, imela premogočno vodo. Ježovi na 
njej bi bili predragi. Še dan denašnji na Bohinjski Savi ne stoji no- 
bena fužina, in nikjer ob njej ni najti sledu železokovni továrni, 
ki bi iz Save bila jemala gonilno moč. Pac pa so se našli sledovi 
in celo podrtine nekdanjili plavžev na Mostnici pri Starám Kladivu 
ali pri Stari Fužini blizu jezera, na vodi pod Rudnico (Bohinjci pra- 
vij(i Ródnicoj, med vasenia Brod in Savicaj ter na desnem bregu 
Save v Nomenjski soseski na potoku „Mošenácu" in na potočili 
„Pod koriti". Ti plavži so se kurili na vodab, ki so še zdaj stano- 
vitne, ki pa o povodnjih ne narastajo toliko, da bi jih človek ne 
mogel krotiti. Národne pravljice vedo, da je na imenovanili mestih 
sveta Hema imela svoje plavže. 

Ime Ajdovskega gradca in okoliščine nas napotujejo na miienje, 
da so na prostorih, ki se zdaj sveti Herni pripisnjejo, že dávno 
prej rimski na.selniki Bobinjsko rudo plavili. Za rimskih cesarjev 
zadnjih stoletij starega veka je bilo na zemlji, kjer zdaj Slovenci 
prebivamo, dokaj omike, obrta, prometa pa tudi pravnega reda in 
promoženjske varnosti. Saj samih cest za rimske legione' ni bilo 
menj nego zdaj državnih cest. Z razširjano omiko je pa rástla po- 
treba železa in s potrebo tudi umeteljnost, kako je pridobivatt. Zdanje 
Slovensko primorje in bližina severne Italije nista dosti bogati že- 
lezné rude. Gorovje Bobinjsko in bližnja okolica na jugu in iztoku pa 
še zdaj bráni dokaj železné rude, ki je za staro dobo in prvotno pri- 
dolovanje imela važno prednost, da se kopije od vrhá breztežavno v 

2* 



20 Dr. Janez Mencinger: Ajdovski gradec. 

skalo vsekanih rovov in jamičev, da se rada topi in da dobro plenja; 
železo iz nje je pa čisto in se rado kuje, ker je mehko. Ne moremo torej 
misliti, da bi praktični Rimljanje, ki so železa potrebovali, bili v nemar 
puščali te zemeljske základe, ki so se ponujali tako blizu in tako obilno. 

Osojno, zložno proti dolini nagneno pogorje spodnjega Boliinja 
je redilo, kakor še zdaj, gosto naglorastočo šumo. Izpod gozdov so 
se pa nabirali stanovitni potoki, ki jim snša ni vode manj.šala, de- 
ževje pa jih je cez mero napenjalo. Ruda, voda, les ter bližina Ita- 
lije morali so riraske rudosledce v Bobinj privabiti. Ajdovski gradoc 
je gotovo gledal rimske plavže in fužine, v katerih se je plavilo in 
gostilo imenitno noriško železo, ker ravno v njegovi okolici je bilo 
mnogo práv primernih fužinskih prostorov, tako na vsej Bistrici, 
na Belici, na Jereškeín potoku, na Ubiti Vodi in drugod. Na Bistrici 
so se ohranile fužine iz starih starih časov. Ob vodi gori zadnja stoj i 
na mestu, „Pozabljeno" imenovanem, blizu brega, ki se mu pravi „Laško 
Rebro". To nenavadno ime „Pozabljeno" gotovo kaj pomeni. — 

Pa ne samo rudosledci so se v Bohinji naselili, Iz soške do- 
line čez nizko Bačo ni daleč v Bohinj. Ťukaj je bilo dosti spočite 
zemlje za kmeta in živinorejca. Okolica vélikega Ogleja in sploh 
soška dolina je bila v poznejši rimski dobi gotovo prenaseljena, tedaj 
zemlja utrujena in malo gozdnata. Te preobljudene pokrajine ^so 
tedaj preobilico svojega prebivalstva oddajale v bližnji prostorni Bo- 
hinj, kar se po malem še zdaj godi. Rimski novci se na več krajih 
nahajajo, največ na Bitenjskem polji, ki je varno pred potoškimi 
preplaví. V votlini Bábine Gore so našli rimski denár in pradobne 
posode. Na Lepenjcah blizu Ajdovskega gradca so odprli pred malo 
letí prazgovinske grobove. Pomnira, da smo se otroci igrali s pre- 
vrtanimi jantarjevimi kroglicami in bronastimi ali medenimi prstani 
in zaponami iz gomile na Saviškem polji, ki se je pred štiridesetimi 
leti njivam umaknila. 

Iz tacih znamenj smemo sklepati, da so okoli Ajdovskega gradca 
v soseski zdanjih vasij Lepenjce, Bitnje, Bistrica, Brod in Savica 
že za Rimljanov sedevali poljedelci, rudarji in kováči. Veliké pa te 
naselbine* niso moglxi biti in tudi bogate ne ; kajti rimskega denarja 
se ni mnogo izkopalo in našel se ni noben spomenik iz kameňa in 
noben obrezan marmor, da si je dokaj marmorja v Bábini Gori. Tudi 
nikjer se ne sledi podzidje cestám in zidanicam. Tisti staroselci so 
najbrže prebivali v lesenih, a gorkih in suhih kočah, kakor je do 



Dr. Janez Mencinger: Ajdovski gradec. 21 

konca 18. stoletja sploh v Bohinji bila navada; bolj so tovorili, nego 
vozarili — kajti tudi ceste se ne dadó zaslediti — in svoj bronasti 
denár so varčno rabili še dolgo potem, ko so že dávno* rimski ce- 
sarji zbrali se k svojim oeetom. Vse, kar se je našlo, ubožno je, in 
káže na uboštvo starih prebivalcev. Najti se pa še utegne kaj zname- 
nitega ; kajti dozdaj se je malo Ískalo in veliko, kar se je po na- 
ključji našlo, zavrglo, zamolčalo in celo zatajilo. 

^Accidit in puncto, quod non speratur in annum." — 

Ali je na Ajdovskem gradci kedaj stal grád ali trdnjava? 

Tudi to vprašanje se mora zanikati. 

Kimljanje sploh niso svojih trdnjav stavili na strmé robove s 
težkim pristopom in majhnim prostorom. Pri Ljnbljani n. pr. se niso 
utáborili na mestu zdanjoga Grada ali na Golovci, temveč na ravnem 
Mirji. Da ]>i krotili betvico Boliinjcev, tudi grádu ali trdnjave niso po- 
trebovali, kakor také potrebe tudi v porimskih časih ni bilo in je še 
danes ni. Morebiti je šla za Rimljanov ])0zneje opuščena cesta s 
Tolminskega cez Bačo v Boliinj, in od tiste ceste se nemara nájde 
sled nad va«jo Ravne, kakor mi je nekdo pravil. Pa ta cesta je 
težko delj sezala nego samo v Bistriško dolino, kajti zgornja Go- 
renjska strán Kranjskc dežele nima skoro nič rimskih znamenj, in 
je takrat najbrže bila gosto lesovje. To malo cestico ali tovorno 
stezo ni kázalo čuvati s previsokega Ajdovskega gradca, ko so bila 
na Bači nad Bobinjcm in pri vaseh Bitnje ali Lepenjco, katerih se 
je cesta morala dotikati, za varstvo in nadzorstvo bolj pripravna 
mesta. — 

Tudi pozneje se na Ajdovski gradec ni stavil noben grád. Da 
bi so bila o preseljevanji národov, ko so se divja krdela drvila v 
rajsko Italijo, v obljubljeno deželo, kaka četa zgrešila v Boliinj. in 
prodrla skozi ozko, s šumami in skalami zaprto, dolgo in odljudno 
sotesko, ki se zdaj „Stenge" imenuje, ni vorjetno. Kajti v Bohinji ni 
bilo mnogo pleniti ; in oeta, ki je skozi Stenge utegnila v Bohinj 
prodreti, ni tam ostala. Zazrla je z južnih, mejnih gor sinje morje, 
soverno Italijansko raván in bele zidove velikega Ogleja; nešla je 
tedaj svoje orožje dalje proti lepi Italiji. Obri so Slovence dolgo 
mučili, pa težkokdaj so bili v Bohinji. Drugod v Slovencili se še 
slišijo pravljice o pe^janih. V Bohinji tacih pravljic ni. Saj še celo 
Tuľki, ki so skoro vse kranjske kóte preplavili, nikoli niso pridiv- 
jali v Bohinj. — 



22 Dľ. Janez Mencinger: Ajdovski gradec. 

Ko se je z nastopom srednjega veka iimakniti morala latinská 
omika ter družabni red in právna varnost rimskili časov germánskemu 
právnemu načelu, da je sila nad pravico, gradili so si pač potem na- 
čelu do močí prišli germánski ali pogermanjeni gospodje po čaši tudi 
med Slovenci svoje trdne gradove nad pohlevnimi seli tlačenili 
tlačanov in jih najrajši postavljali na strmé robove in gorska zakotja, 
da so tam bili sosedje medvedov in drugih zverij jednaka právna na- 
čela upotrebljajočih. Vender v srednjem veku ni bilo ne na Ajdov- 
skem gradci, ne drugod v Bohinji germanskega trdhega grada. Skoro 
ves Bohinj je prišel precej zgodaj pod bolj krotko, ker cerkveno, 
oblast Briksenskih škofov. Tem je pa za vladanje njih Blejcev in 
Bohinjcev zadostoval Blejski grád. Ko bi pa bil kdajkoli na Ajdov- 
skem gradci stal grád, ostalo bi bilo od njega vsaj količkaj ostanka 
in sledu, ker voda tam ne nastopa, plazovi ne trgajo, in prebivalci 
okoliški niso spravljali težkega kamenja s strmega hriba, ko so za 
vse svoje potrebe blizu na ravnem z drobnim in debelim, potrebnim 
in nepotrebnim kameňom le preobilno obdarovaní. Gori na Gradci 
pa ne nájdeš nobene razvaline, ne Crtomirove, ne druge lastnine. Smemo 
tedaj reči, da Ajdovski gradec nima nič zgodovinskega na sebi. 

Saj še celo, kar je historičnega, ni vselej istinito. Y Klunovem zbor- 
niku „Archiv fiir die Landesgeschiclite des Herzogtums Krain" in v Di- 
mitzevi kranjski zgodovini beremo, da je Briksenski škof Hugon leta 
1120. ustanovil v Bohinji samostan Cruskil ach ali Cruskilack, 
in Dimitz po pisanih poročilih pristavlja, da je ustanovitelj v tem 
samostanu tudi svoje življenje sklenil. Drugi tudi v 12. stoletji osno- 
vani samostani na Kranjskem, kakor Velésalski, Zatiški, v Kostanje- 
vici in na Bistri so prebili mnogo stoletij in Valvazor jih ima lepo 
naslikane v svoji kroniki. O samostanu v Bohinji pa Valvazor práv 
nič ne ve, dasiravno je veliko dežele obhodil in mnogo zgodovinških 
virov in listin pregledal. ískal sem v dijaških letih po Bohinji imen, 
kí bi se dala zaviti v Cruskilach, ter povestij in pravljic, iz katerih 
bi se dalo soditi, da je nekdaj v Bohinji stal samostan, ali da so 
kjer si bodi v Bohinji živeli menihi, ali da je tam umri škof iz tujih 
krajev. Ves moj-trud je bil zastonj ; in ko sem trdil, da je v knjigah 
pisano, da se je v 12. stoletji v Bohinji zidal samostan, bili so Ijudje 
le bolj prepričani, da je v knjigah veliko zlaganega. To sem si potlej 
tako tolmačil, da je ta Bohinj ski samostan ostal samo na papirji, 
in da je pravi zidavi nedostajalo zagotovila dohodkov, podpore 



Dr. Janez Mencinger: Ajdovski gradec. 23 



dariteljev, pravíc in svoboščin cleželnih knezov in morebiti tndi papeže- 
vega privoljenja. Morebiti se je samostan zidati začel, a pripomočki 
so med zidanjem usahnili. Nemara se je to godilo ravno na „Po- 
zabljenem" za Bistrico — v j ako zavetnem kraji za pobožné menihe . 
Govoľi se, da je tam stala prvá Bohinjska cerkev. Káže se še zdaj 
mesto, kjer je neki stala. Sledu pac ni vec. Stoje pa tam poslopja 
fiižine, ogelnjaka in delavskih hiš že iz davnili časov. Že Valva25or, ki 
je pred 200 leti živel, pripoveduje na kak čuden in nemogoč način na 
Pozabljenem železo vlečejo. Ako je kedaj tam stala cerkev z opuš- 
čenim samostanom, porabilo se je pozneje pozabljeno zidovje in 
aradivo za fužinske stavbe. 

Ce smemo dvojiti o zgodovinski resnici Bohinjskega samo- 
stana, ne sme se nam zameriti, da nimamo vere v Bohinjski grád 
na Ajdovskem gradci. 

Znani so mi pa v Bohinji trije gradci : Ajdovski gradec, ka- 
terega sem že opisal, Zajčji gradec — prodovje debelih skál pod 
gorsko steno „široko políco" blizu vaši Savice, — in Gradec nad 
potokom Sulio, na južni stráni iztoka Jezernice, Save iz jezera. Vsi 
ti gradci se ti vidijo štrleče stene ali razvaline mogočnili gradišč, 
ako jih gledaš od daleč in z živo fantazijo. Ako so Bohinjski sta- 
roselci pribežali iz krajev, kjer so videli gradove, in ako so imeli 
kaj fantazijo, smeli so ta mesta imenovati gradce. Gradec med Bistrico 
in Bitnjami je pa priimek Ajdovski nemara od tod dobil, ker je tam stal, 
kjer so nekdaj Ajdje prebivali, ali na tisti stráni, koder se do njih 
pride. Jednako so se naredila imena vasij v Boliinji in v Biedu: Laški 
Rovt — Rovt na laški stráni, Nemški Rovt — Rovt na nemški straní 
Bohinjska Bela — Bela pred Bohinjcnn in Koroška Bela — Bela pred 
Koľotanom. 

Crtomirov grád na Ajdovskem gradci je zidal jedin Preširen. 
Našel ni druzega gradiva nego starinsko ime in ni imel pripomočkov 
nego sam svoj pesniški duh ; vender je njegov grád lepše in stano- 
vitneje zidan, nego vsi ošabni gradovi nekdanjih nomških vitezov 
in škofov. 

Ko smo ravno v Bohinji in pri ..Krstu pri Savici" in se človek 
od obeh težko loči, naj še povem, kako je Preširen tndi imenitno 
Savico pesniški poveličal. — V ,, Krstu" beremo : 

^Izméd oblúkov sóiicc zdaj zašije, 
In mávrica na bledo Bogomílo 



24 Dr. Janez Mencinger: Ajdovski gradec. 



Lepôte svoje čisti svit izlije, 
Nebéški zór obdá oblíčje milo; 
Jok, ki v oči mii šili, kómej skrije, 
De ni nebo nad njim se odklenílo, 
De je na svéti, komej si verjáme, 
Tak Čertomíra ta pogléd prevzáme. 

Kes, kakor tukaj Preširen poje, tako krásna je mavrica pri 
Savici. Pa le malokdo jo vicli, kajti solnce komaj tri predpoldanje 
ure obseva spodnjo polovico slapa in goste, k^dškll vihrajoče srage 
razpenjenega kotla, v katerega Savica grmi. V ledenomrzlem sopiihii 
teh srag narede solnčni žarki vec mavric jedno nad drugo. Posebno 
goste in živobojne so videti, ako jih gledaš od stene na levi stráni 
kotla, tako da imaš solnce ravno za hrbtom. Tjá cez skale pod 
kotlom lahko prideš, samo paži, da varno stopaš, sicer ne prideš vec 
cel in sam iz prepadov in globočin deroče vode. Ako se tam v ča- 
robni pogled zamakncn spomniš Crtomira in Bogomile, izprevidel 
boš, da je Preširen tudi tukaj rabil poetiško svobodo. Mavrice se 
previsoko vzpenjajo in človeku se ni mogoče tako postaviti, da bi 
drugi videli njegovo obličje obdano z mavrice čistim svitom. Tudi 
na bledo Bogomilo ni mogla mavrica razliti svoje lepote. 

Neverjeto resnico, da se pri Savici mavrica vidi, izprašal je 
težko Preširen iz malobesednega Bohinjca zgornje doline. Gotovo pa 
je, da je bil v Boliinji in da je obiskal Savico, že takrat slovečo. 
Moral je tam biti jasnega dne pred deseto uro zjutraj, ker pozneje 
se mavrica ne vidi, in pogled v krásno prikazen ga je tako prevzel, 
da je iz tega vtiska ustvaril najlepši prizor v „Krstu pri Savici". Pra- 
vilo se mi je, da je Preširen pri spomeniku ob Savici šedé ves za- 
mišljen dolgo strmel v grmeče pene slapa in v Ogradnika navpičnih 
sten v nebo kipeče sklade nad seboj. Tovariši so gA nadlegovali, naj 
katero zakroži o Savici. On se jih je odkrižal s krátko, precej robato 
zabavljico na Savico. Oni pa ž njo niso bili zadovoljeni ; in na to 
je Preširen izpregovoril, da bode o Savici táko zapel. da bodo vs^ 
strmeli. 

Tako bi se bil spočel ,,Krst pri Savici". — 




Spomini na jutrove dežele. 

Iz svojega dnevuika priobčuje Anton U k ma ľ. 
J. Od Trsta do Smirne. 



ilo je 18. avgusta leta 1873.; ležali smo s tedanjo največjo 
avstrijsko ladjo oklopnico „Lisso" pred tržaškiin prista- 
niščem ter slávili z gromoD\ velikanskih topov rojstveni 
praznik našega najvišjega vojnega povoljnika, presvetlega cesarja 
Frana Josipa I., ko nam dojde nenadoma telegrafično povelje, pri- 
praviti se na daljno potovanje po širnem morji. Težko si je misliti, 
kaka čutila so nas navdajala o tej vešti. Mi samci, kateri si mislimo 
ves božji svet svojo lastjiino in na drugi stráni vender nimamo 
ničesar, kar bi nam moglo beliti glavo, vzprejeli smo to povelje z 
veliko radostjo; kajti izpolnila se nam bo vendor jedenkrát srčna 
želja, zapustiti za nekoliko čaša domáca obrežja ter ogledati si 
nekoliko tudi tuja morja, tuje dežele in do zdaj še nepoznata mesta. 
Drugače pa oženjeni ; nenadoma smo morali zapustiti pristanišče in 
ni jim bilo možno, pritisniti še jedenkrát pred odhodom na prsi svoje 
drage soproge in poljubiti svoje Ijube dece; brez slovesa smo odrinili 
na daljni pot, ne vede, kedaj se zopet vrnemo. In pomorščaki, ka- 
terim sicer prisvájajo malo sočutja, v takem slučaji vender nismo 
tako trdega srca, da bi ne vQdeli umeli solze v očesu svojega bližnjega, 
celo svojega kamerada. 

Prvá in glavna stvar je bila preskrbeti blagajnico z zlatom 
ter ukrcati vsakovrstnega živeža in premoga za tri mesece, da vsaj 
za toliko čaša ni treba trositi novcev po inozemskem za veliko 
dražje in čestokrat veliko slabej še blago. O d pr a vile in preskrbele so 
se še druge malenkosti in 24. avgusta smo zapustili tržaško pristanišče 
ter odpluli doli po ' Jadranskom Morji. 

Pri odhodu se nam je pripetila na morji ne redka nesreča. 
Komaj se je bila kolosálna ladja začela gibati, prestraší nas vpitje, 



26 A, Dkmar : Spomini na jutrove dežele. 

da je pomorščak pádel cez brod. Urno planemo na krov in zapazimo, 
kako ubožec plavá že daleč za nami in akopram se ladja iistavi in 
pošljemo nesrečniku čoln naproti, doseči ga vender niso več mogli, 
ker je morje gnalo silno visoke valové, kateri so ga bili kmalu pred 
našimi očmi pogoltnili. Pozneje nam je bilo objavljeno, da je morje 
izbljiivalo mrtvega pomorščaka med skalovje pri tržaškem svetilniku, 
kjer so ga našli in spodobno pokopali. 

Začetek našega potovanja je bil tedaj nesrečen in babjeverci 
so nam prerokovali nezgodo za vso našo vožnjo ; a hvala Bogu, da 
se jim ni izpolnila njihova volja; kajti to je bila jediná nezgoda, 
katera nas je zadela. 



Dolga pot je, preorati vso Adrijo od severja do juga, preplavati 
Joniško Morje, kreniti okoli 'Grecije med Kikladske otoke in cez 
Egejsko Morje do Smirenskega zaliva! Vozili smo se celih deset dolgo- 
časnih dnij, v katerih čaši ni moglo oko zazreti okoli sebe ničesar, 
nego neizmerno morsko planjavo in sem ter tjá svetlobela jadra 
samotne ladje, koja je kakor mi borila se s penečimi valovi, da bi 
prej dospela do svojega zaželjenega smotra.* BlagovAli me zatorej pri- 
jazna .čitateljica in prijazni čitatelj obiskati med temi dolgimi desetirai 
dnevi v mojem zdanjem stanu, da si nekoliko ogledata od blizu 
pravo pomorščakovo življenje. 

Vojna ladja se more primerjati vojašnici na suhem, toda s 
tem razločkora, da na ladji, posebno na širokem morji, navezani 
smo vsi tako drug na druzega, da se moramo smatrati kakor udje 
jedne obitelji, a na suhem hodí však svoj pot. In to tudi drugače 
ne more biti; na majlmem prostoru nas je živelo skupaj 550 osôb; 
razumeva se tedaj, da smo motali poznati drug druzega od obličja 
do obličja in kamor se je človek ozrl, videl je znan obraz. V takih 
razmerali sklepajo se prijaté Ijstva, katera veljajo mnogokrat vse po- 
znejše življenje. Vsi imamo jednake pravice, jednako odgovornost; 
skupno veselje, skupno žalost ; drug mora iti drugemu na roko in drug 
imeti potrpljenje z drugim, da vláda mir in jedinost v tej velikánski 
družini. Ťukaj vidimo na ozkem prostoru vsacega njemu odmenjen 
posel in vender ni nikdar drug drugemu na potí.. 

Za ranega jutra se razlega trobentarjev rog po ladjinih prostorih 
ter budi moštvo in štáb na noge. In tedaj se začenja življenje in 



A. Ukmar: Spomini na jutrove dežele. 27 

vršanje po vsej ladji, kakor v velikem paiiji, kadar se zjutraj čebele 
napravljajo na pašo. Toda mi ostí^iiimo raj ši še dobro iiro v gorki 
postelji ; tudi ne bi vam svetoval zdaj že hoditi na krov ; kajti ne- 
varnost je, da bi vas ne odnesla povodenj ; krov pero namreč na 
vse zgodaj in snažijo ladjo od zunaj in od znotraj ter pluskajo z 
morsko vodo okoli, da bi kmalu vse odplavili, ako bi ne bilo tako 
dobro pribito ali privezano. Pustimo jili tudi, da razpnó jadra na 
jutranjem solnci in prezračijo ladji vse prostore ter počakajmo do 
osmili zjutraj, da razvijó zastavo. In glejte, da smo tudi zaspali, 
prebudila bi nas vojaška godba, katera gode o tej sveeanosti mo- 
gočno cesarsko himno. Zdaj je tedaj čas, da vstanemo in odrinemo 
v obednico posrkat svojo čokolado ali kavo in potem pogledat na 
krov, kjer so se menda že posušila znamenja zjutranje povodnji. 

Voda je sicer opravila svoj posel, a na svojo ladjo ponosni 
pomorščak še ne miruje ter zahteva, da se ladja obleče vsako jutro 
v čisto, praznično obleko. Pazite tedaj, kako ročno ličijo pomorščaki 
vso kovino, bodisi* železo, med ali baker, visoko na jadernikih, na 
krovu ali pod krovom. In zakaj tudi ne? Saj jim svira tamo-le 
pri velikem jaderniku vojaška godba za kratek čas, kakor bi bilo 
delo res tako težko, da bi jim je morali sladiti z godbo; toda mislimo 
si danes, da igra nam na čast in poslušajmo ; zagotavljara vas, da 
vam ne bo žal. 

Toda godba' kmalu odstopi in ob devetih se pričnó pravé vojaške 
vaje. Kakor vsakdo, tako móram iti tudi jaz na svoj posel; vi pa 
ostanite tarao-le na kasaretu, da ne boste nobenemu na poti in videli 
boste, kako na mogočen glas poveljnikov začnó mrgoleti pomorščaki 
in plezati po vrvenih lestvicah na jadernike v kos, kjer se kakor 
blisk razdelé po jadernikih in ranjah, razvijajo in zopet zavijajo jadra, 
izpuščajo ranje na krov in jih zopet dvigujejo na svoje mesto. Ko 
ste se nagledali teh nevarnib vaj, pri katerih more však trenutek 
pomorščak pästi 30 metrov visoko na krov in razbiti si črepinjo, 
tedaj pojdite v baterijo, kjer sučejo mogočne Kruppove topove in se 
vadijo, rabiti jih v pravom času. Gorje ladji, kojo zadene tak projektil ! 
Hodite dalje in videli boste, kako se tamo razlaga kŕmilo in njegov 
pomen, a pazite, da vas na vaši promenadi ne podere zopet druga 
četa pomorščakov, kateri tako ognjevito manevrirajo po ladji, kakor 
bi imeli Bog si ga vedi kak prostor na razpolaganje. Pojdite še 
skozi ona vráta iz baterije v sprednji del ladje in videli boste, kako 



28 A. Ukmar: Spomiai na jutťove dežele. 



se naš kuhar v snežnobeli jopici ročno suče okoli železnega ognjišča, 
dobro vedoč, da se bliža ura, da. bo raoral pokazati svojo gastrono- 
mično vednost. Tam na levi pa, — ne svetoval bi se vam bližati, 
ako ste premehkega srca, — tam je bólnica, tam gospoduje ladji 
zdravnik. Poslúžite se rajši stopnic pred nami, po katerih dospete 
nizko pod vodo, kamor solnce nikdar ne prišije in zazreli boste 
velikansko mašino, gibalno moč, dušo vse ladje. Ťukaj vláda maši- 
nist; tu je kovačnica, kjer poje bat po nakovalu, da se razlega 
po vseh spodnjih ladjinih prostorih. — Malo korakov nazaj zapazite 
starešino med svojimi polnimi sodi, vrečami in različnim živežem in 
ako se potrudite po bližnjih stopnicah navzgor, dospete v elegantní 
oddelek ladje, do veliké dvorane in stanovališč ladjinemu štábu. 

Opazovali ste med promenado na krovu častnika, pod krovom 
zdravnika in mašinista; blagovolite napósled obiskati tudi prijazno 
kabino, v kateri si računar ubija glavo ter opazuje vse življenje na 
ladji od najbolj prozaične — od denarrie stráni. Vesel je vašega pohoda, 
ponudi vam odpočiti se nekoliko v mehkem naslonjači, postreže vam 
tudi iz srca rad s kupico dobrega češnjevca ali dobre slivovke, zago- 
tavljaje nam. da nam bode po njem bolje šel v slast drugi zajutrek, 
katerega ravno zdaj naznanja trobente pomenljivi glas. 

Tega klica nečemo zamuditi. Urno tedaj popusti vsakdo svojo 
opravilo in se napoti v obédnico, iskat si pokrepeanja in razvedrenja 
po končanem delu. Vstopite tudi vi in videli boste, da življenje na 
morji ni ravno tako neprijetno, kakor si ga misii marsikdo. Zajutrek 
nám diši, kakor bi prišli od najtežjega dela in med jedjo pripoveduje 
se marsikatera tako živahna, da bi človek kmalu leliko pozabil, da 
nas loči voda toliko in toliko miriametrov od suhe zemlje. 

Ob tem času obeduje tudi moštvo in po obedu privošči se vsej 
ladji ura splošnega počitka. Trudni pomorščaki poležejo okoli po 
krovu in po baterlji ter si zapalijo pipo ali prižgó slastno cigareto; 
štáb pa si išče po prijetnih kabinali počitka, da nas zopet vzdrami 
krmilarjev zvon ob jedni popoludne, kličoč nas vsaeega na odmenjeni 
mu posel. Tedaj se začenja zopet delo povsod: v jadernikih, na krovu, 
v bateriji, nad vodo in pod vodo. Te splošne vaje trajejo do petili 
popoludne, do glavnega obeda, kateri nas vse od štaba zjedini še 
jedenkrát v veliki dvorani. Žal, danes nas opozoruje vse, da je že 
j ako dolgo, kar smo zapustili suho zemljo ; mesto sočnega beafsteaka 



A. Ukmar : Spomini na jntrove dežele. 2 9 

ali druge slastne pečenke se moramo zadovoljiti s slanico; mesto 
govejega mesa in kropke mesne julie dobra mora biti prežganica. 
A to nam ne •kvári dobro volje; saj vemo, da dojdemo kinalu zopet 
v novo pristanišce, líjer nam bo prilika, odškodovati se za prebite 
nezgode. In božje kapljice, te nam je tudi še ostalo, da nam vedri 
nm in razveseljuje srce. 

Cas po obedu posveti však svojim osobnim potrebám. Moštvo 
se razdeli v posebna krdola ter prične svoje navadne igre in razve- 
seljevanja. Tu se razgovarjajo znanci o domačih stvaréh, tam igrajo 
tombolo ; tu se čuje sramežljiva istranska „Rožica rumena", tam 
ona četa zopet z mogoenimi glasovi poje'slavnieo „Kraljeviéu Marku", 
da se razlega daleč okrog. In v stabovili prostorili tudi ni tako mirno, 
kakor se vidi na prvi pogled. Tu prineseta dva však svoje citre v 
dvorano in koncertirata, da se človeku srce smeje ; tam se zapre drug 
v svojo' kabino in moleduje na svojo sentimentalno piščal ; tukaj 
daruje v kótu pri mizi trojica bogu Babu, kakor bi ne bfli prišli 
še le od obeda: j)ri oni zel(>ni mizi pa vidite zopet štiri druge faz- 
grevati se pri tarrtku. Marsikatcri pa se je izgubil takoj po obedu v 
svojo celico in ako })i ne bilo indiskretno opazovati na skrivnem, kaj 
ga zíidržuje, da se ne udeležuje naše družbe, našli bi, da píše 
samotár goreče liste svoji ženi, zaročeni nevešti ali svoji Ijubici ; kajti 
jutri bo palo sidro v Smirenskem pristanišči, kjer l)o imel priliko, 
izroŕiti pismo posti na zaželjeni naslov. 

Mene pa ne zanimlje niti vino, niti igra, zaduje omenjene skrbi 
mi pa tudi — vsaj do zdaj — še niso delale najmanjše preglavice, 
zatorej odrinem kmalu v svojo kabino k ])očitku ter pustim, da me 
vojaška godba, koja svira však večer jjo j)oldrugo uro na krovu, 
zaziblje v slailke sanje. — 




Bájke in povesti o Gorjaneili. 

Spisal Jan o z T r d i n a. 

13. Jutrovica. 

ranjska dežela je slovela nekdaj za bogato kakor malo katera 
druga. Rodila je od konca do kraja obilo iiajlepšega žita in 



Ml najžlahtnejšega vina. Ljudje so jedli pecenko in potico, pili 
starino in spali na pernicah. Na Kranjsko so prišli trije stari romarji: 
SvetiTrije Kralji. Oglasili so se najprej pri gorenjskih kmetih. 
Kmetje so dali vsakemu kos ajdovega kruha, kupico mrzle vode in za po- 
steljo strnén otep. Rekli so tudi vpričo njih, d a vlačugarji š e 
také postrežbe niso v redni. Za ta greh je Bog lindo kaznil 
gorenjské kmete. Strnenega žita dosti prideljujejo, ali ostaje jim samo 
slama za posteljo: zrnje morajo prodajati, da zadovoljijo s skupljenim 
denarjem gospodo. Jesti jim je treba ajdov kruh, ker boljšega niso 
vredni. Zemlja jim je nehala dajati vino, katerega niso privoščili 
svojemu bližnjemu. Ostala pa jim je dobra mrzla voda in tudi pra- 
vica, d a sraejo pri njej, kolikorjihjevolja,peti,gosti 
iai p les a ti! Sv. Trije Kralji so se mudili še delj čaša na Gorenjskem. 
Šli so zaporedoma k vsem stanovom. Ljudje so jih vzprejemali mrzlo 
in zaničljivo; samo pop, rezár in konjederec so jim dali drage volje 
vse to, kar so sami imeli in uživali. Za to pa je te tri tudi Bog 
blagoslovil in jim povrnil dobroto z dobroto. Podaril jim je dober 
kruh in zaslužek ne le domá, ampak po vsej sosešč-ini. To je uzrok, 
da dobiš gorenjskega duhovna po vsem Kranjskem, pa tudi po bližnjih 
škofijíih ; ravno tako si delata dobičke po .širokem svetu gorenjski 
rezár in konjederec. 

Spoznav.ši Gorenjce napotili so se Sv. Trije Kralji na Dolenjsko. 
Kmetje se jih niti tam niso obveselili. Dali so vsakemu kos zmesnega 
kruha iz ovsa in prosa, kupico najslabšega vina in za posteljo ječmenov 
otep. Ob jednem so zabavljivo godrnjali, d a je za berače vse 
dobro. Bog je kaznil tudi dolenjske kmete. Odslej so morali jesti 
zmesen kruh iz ovsa in prosa, ker je za nje vse dobro. Vino, katero 
jim je trta rodila, bilo je z večine tako kislo in prazno, da so je 
imenovali sosedje: cuekovec, cviček, zvižgalec, zelnica, nedolžna kri. 



J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 31 

Razen ječmenove slame za posteljo ostala jim je res da tudi ječmenova 
kaša, ali ne za slast in veselje. Pustega „bizgeca" se boji kmet in 
družina, celo berači ga preklinjajo. S v. Trije Kraiji so pohodili tudi 
na Dolenjskem vse stanove. Po krščansko vzprejeli in pogostili so 
jih samo oskrbnik, sebenjak in kuharica in Bog je te tri stanove 
blagoslovil. Ce se dolenjskemu oskrbniku ne Ijubi več služiti, kúpi 
si graščino in če se prodaje kakemu kmetu grunt, kúpi ga sebenjak. 
Dolenjskim kuharicam ponujajo dobro službo domáca in tuja gospoda : 
nahajajo se po Ljubljani in Zagrebu, po Gradcu in Trstu in marsikatera 
se je že práv na bogato omožila in se povzdignila za gospó. 

Kranjska nepriljudnost in skopost razglasila in razvedela se je 
po vseh deželali in narodih in vzbudila do Kranjcev splošno nejevoljo 
in sovraštvo. Ce pride kranjski revež na Stajersko ali drugamo, 
pitajo ga povsod z vlačugarjem in beračem'in gonijo brez usmiljenja 
iz hiše. Ako dobi kak dar, ne dad(j mu ga iz dobrega srca, ampak 
za to, da se nadležnika iznebé. Tako se morajo pokoriti zdaj za grehe 
hudobnih sprednikov ubogi vnuki ! 

S Kranjskega so popotovali Sv. Trije Kraiji na Hrvatsko. Proti 
večeru so prišli v borno vas Mrakovico. Ime je dobila od tod, ker 
je sijalo solnce komaj pol ure na njo. Od jedne stráni so zapirali 
dolino strmi Gorjanci, r d druge pa navpična gola pečina, ki je kipela 
še cez oblake. Ko so videli blagi Mrakovičanje staré romarje, smilili 
so se jim práv v srce in vabili so jih k sebi vsi od prvega do po- 
slednjega. Sv. Trije Kraiji so šli k županu, ker jih je bil prvi zagledal 
in povabil. Njegova žena jim je prinesla vse, kar se je dobilo dobrega 
doma in pri sosedih: slanine, pleca, bravine, pečenega purána in še 
marsikaj druzega. Pripravila jim je tudi dobre postelje, za vsakega 
mehko pemico, da jim se trudni udje slaje odpočinejo. Ko pa se je 
storila noc, postavil je župan prédnje debelo voščeno svečo, katero 
je bil kúpil pred prazuikom Svetih Treh Kraljev, da je gorela na 
čast tem svetnikom in pred njihovo podobo. Stari romarji so se pomen- 
kovali preprijazno ž njim in z vso njegovo rodbino. Pripovedovali so 
jim o svoji domovini, o srečni jutrovi deželi, ki se zove jutrova za to, 
ker j o obseva solnce od ranega jutra do poznega mraka. Pravili so 
jim o vseh prerazličnih žitih in sadežih, ki v njej dozorevajo in o 
neskončni slasti in dobroti njenega vina, kateremu ni najti jednakega 
pod božjim solncem. Župan vpraša svoje goste, če je jutrova dežela 
ravna ali gorata. Najstarejši romar mu odgovori : Proti zahodu poteže 



S2 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 

se dolga gora, kakor vaši'Gorjanci, "ali skloni se jej dvigujojo povsod 
tako po lahkftra, da se komaj pozná : hude strmine, ki se ne bi mogla 
obdelavati, ni nobene. Proti vzhodu pa se širi, dokler oči nesó, naj- 
krasnejša ravan, vsa prepletená z žitnim. poljem, prijaznimi holmci 
in zeleno dobravo. Da me boste laglje razumeli, pokazal vam bom z 
voskom, ki se je nakapljal od sveče, vašo deželo in j o z n a š o tako 
zjednačil in poravnal, da ne bo ostal mednjima noben 
razloček. Pazite! Tod gredo strmi Gorjanci; tod se vleče dolga, 
žalostná tokava, v kateri stoji vaša Mrakovica in na tej stráni moli 
proti nebu navpik ta nesrečna, ogromna pečina, ki jemlje dolini 
svetlobo in gorkoto blagodatnega solnca. Najprej se morajo Gorjanci 
tako nagniti, da se bo dobilo dovolj pripravnega prostora za vinstvo 
in senožeti. O teh besedali pritisne čestiti starec vošceni kupček, ki 
je pomenil Gorjance in záajci se začuje proti zaliodu strašansk polom, 
kakor da bi se bil podrl mogočen lírib. Potem se dotakne druzega 
kui)čka in veli: Ta vaša navpična skala ni za nikako rabo, treba 
jo je povse odstraniti. To rekSi potlači in razplošči okapke, ki so 
pomenili navpično pečino, da ni ostalo nič višave, ob jednem pa se 
začuti grozovit potres, kakor da bi se bila navpična skala utrgala 
in pogreznila v zemljo. Po tej sali se dvignejo stari romarji, žele 
županovim lahko noč in gredo spat. Župan pa pravi ženi : Poglej 
čudo ! prisijal je mešec, katerega nismo v tem hramu še nikoli videli. 
V spanji so se mu prikázali Sv. Trije Kralji, zahvalili ga za po- 
strežbo in blagoslovili. Zjutraj ga vzbudi žena in veli : Poglej novo 
čudo! v hrám nam je prisijalo solnce, ki ga Mrakovica dopoludne 
še nikoli ni videla. Ko je župan pogledal, če so dragi gostje že vstali, 
našel je postelje prazne, videl pa je skoz okno vso neizrečeno krásno 
podobo jutrove dežele, katero so zapustili. Zdelo mu se je, kakor da 
ga je prenesel kak božji angelj iz mŕtve puščave v nebeški raj. Nav])ična 
skala je zginili brez sledu, kakor da ne bi bila nikdar skrivala ne- 
srečni Mrakovici solnca. Gorjanci so se nagnili na strán, njiliove 
})uste strmine so se izpremenile v prisojno in položne rebri, ustvarjene 
kakor iialašč za vspešno rast božje kapljice — najplemenitejšega pri- 
delka na vsem neizmernem prostoru naše slavjanske domovine. Pod 
Gorjanci in njih odrastki pa se je širila proti Metliki, Karlovcu in 
Zagrebu prerodovita ravan, vsa prepletená z žitnim poljem, cvetnimi 
lokami, kaSatimi vrti, prijaznimi holmci in zeleno dobravo. llboga 
Mrakovica si je brzo opomogla in razcvetela. Zaselila je s svojimi 



J. Trdina : Bájke in povesti o (jorjancih. 33 



prebivalci slavno Vivodino in vso bogato krajino, ki se razprostira 
tjá clo Jastrebarskega trga. Ali vnuki niso ohranili v vseh rečeh 
nedolžnih nravov, ki so fličili in osrečili staro Mrakovico. Njihovi 
grehi so zakrivili, da se je čistá podoba jutrove dežele na mnogih 
mestih okrušila in pohabila. Sem ter tjá káže zdaj mesto prijaznih 
dolcev blatné jarke, mesto Ijubkih, povsod plodonosnih bregov odite 
robove in strmé klance. Tudi še marsikatera druga milina in lepota 
se je na njej po polnem izbrisala ali vsaj zamazala. Vender pa jej 
je ostalo še dovolj čudovito dražestnih črt in oblik, da se domisli 
človek brez truda prvotnega obrazca najsrečnejše zemeljske krajine. 
Vivodinska in druga sosednja vina slove še zmerom daleč preko mej 
hrvatskega kraljestva. Tovorniki hodijo pónja o dobrih letinah iz 
vseh krajev in koncev, ker so uverjeni, da slajšib in močnejših ne bi 
nikjer dobili. Ali pónja liodijo tudi o slabih letinah, ker jih uči skušnja, 
da se vivodinska in* sosednja vina upirajo skoro vselej zmagovito 
vsem nepogodam in udarcem vremena in letnih časov. Božji blagoslov 
pa so usiplje Hrvatom z obilne mero tudi na polje in vrte, na hleve 
in dvore. Hranijo se lahko ne le s kruhom, ampak tudi s svinjino 
in bravino, s tolstimi purani in vsako drugo kuretino. Pernaté po- 
stelje vidi osupneni popotnik v najpriprostejših kmetskih kočah, v 
katorih bi pričakoval komaj slamnate. Ta rodovitost in to bogastvo 
sta dar božje milosti, katerega so prinesli Sveti Trije Kralji gosto- 
Ijubni hrvatski zemlji. In božji blagoslov jej bo ostal, dokler bodo 
ohranili bratje Hrvatje zlata svojstva in plemenite navade svojih 
očetov : spoštovasje starosti, Ijubozen do bližnjega, priljudno postrež- 
nost proti znaiiim in neznanim, domácim in tujim gostom in popot- 
nikorn. V spomin svetih romarjev, prišedših iz jutrove dežele in veliké 
srečo, katera je došla po njih Mrakovici, izgubila je ta vas svoje 
staro, tako otožno imé >začela se je zvati in se imenuje še dan denašnji 
Jutrovca ali Jutro vica. 

Opomnj a. Kdor bere to povest, mogel bi misliti, da stoji Jutrovica 
pod Gorjanci v lepi, rodoviti ravnini, kar pa ni res. Nahaja .se v go- 
ratom in zeló kamenitem okraji, ki je na vse .stráni krásno odprt in za 
vinštvo neizrečeno pripraven. Pôvod bajki je dala brez dvojbe ta 
prisojnost in dobrota vina, še bolj pa nenavadno imé Jutrovica. Ta 
vas je zdaj precej borna in menda nikoli ni bila dosti bogata. Ljudje 
so mi sami pravili, da žita ne dobé dovolj za svojo potrebo in če 
ne rodi vino, da morajo stradati. Tedaj so osrečili Mrakovičanje 

3 



34 



— h — : V ďrugi strugí. 



S svojim gostoljubjem bolj druge Hrvate ilego sebe in svoje obližje. 

Od Novega Mesta do Jutrovice je sedem ur, od Metlike tri. Cesta 

je od Kranjske Radovice dalje tako grda in /anemarjena, da pac ni 
vredna tega imena. 



^ 



V drugi strugi. 



PJstavil svojo stľiigo je 
TPotočič v teku let 

In si izkopal drugo je 

In bistro tekel spet. 

In kmalu mu glasnó pojoč 
Skakljale ptíce so 
In vstájale Ijubkó cvetoč 
Lepé cvetice so. 

O naj mii le! — Pri njem sem bil 
Poleten solnčen dan 
In s tožnim srcem ga motríl, 
Ko tekel je glasán. 



Pozná se še, kje'r prejšnje dní 
Imel on strugo je; 
Téma je tam in mrak noci — 
Izkopal drugo je! 

Vesel je zdaj in pa glasán, 
Ko bil ni nikdar pred, 
In krog in krog lepó nastlan 
Duhtí mu pisan cvet! . . . 

Le meni ne! . . . Kakó bi rad 
Ostavil žalni pot 
In vsaj enkrat, oli le enkrat 
Bi togi bil gospod! 



(ž7 



P i S m O. 



Co ptičica veselá bom 
In pesenco zapela bom, 
Da Ijiibi moj prišel bo spet, 
Oj dražji mi ko celi svet! 

Teškó, teškó čakala sem 
In glasno zanj plakala sem ; 
Oh! plakal jo i on z menój, 
Ko lírabro šcl je v grozni l)oj ! 

Denes pa pismo pisal je 
In v njem lepo narisal je, 
Kaj vse prestal je bil krepkó 
In pa, da se povrnil bo! 



Oli, Ijubi moj, oh Ijubi moj, 
Kakó veselá sem s tebój ; 
Kakó bom spet sprejela tc, 
Kakó srčnó objela te! 

Užé te vidím pred sebó 
In solze mi z ocíj tokó : 
Ti Ijubček moj, trpel si bil. 
Po meni se bridkó solzil I 

Pa proí otožne -tožbe zdaj, 
In tudi žalost ž njimi v kraj ! 
Ko ptičica veselá bom, 
Saj kmalu te objela bom! 

— b- 



^^^ip^w 




Smrt earja Samuela. 

Balada. 

ar Sámuel sedí na skalnem grádu, 
Kipéčim nad Prilipom ob prepadu; 
Sam cár šedi, ob naizo roko pravo, 
Ob rôko sivo si podpira glavo. 

Temné se misii mu podé po glavi, 
V bolesti divji srce mu krvávi, 
In votlo car sam s sábo beseduje, 
Da ko iz groba glas temán se čuje: 

,,0j Bélasica, gora Bélasica, 
Naj solnce več ti ne obsije lica! 
Ti vragu našemu si pomagála, 
Bolgarsko zemljo milo mu izdala !'' 

,,Obúdi zopet pále nam junake, 
Iz robstva réši jadne nam rojake ! 
Oj Bélasica, túžna Bélasica, 
Naj solnce več ti ne obsije lica!" 

Ustane car, počasi k oknu stopi — 
Kaj hočejo tam doli oni tropi? 
Kamôr okó po polji carju kroži. 
Po širnem polji stopa mož ob moži. 

„ „Rojaci so"", takó mu sel naznáni, 
„„Po zadujem boji v sužnost odpeljani, 
Ki jih Bazílij, cesar bizantinski, 
Ní^zaj pošilja zdaj na dom očinski."" 

O preveseli, srečni tej novosti 
Prešine carju líce žar radosti j 
Raz grád liití, da bojne vidi druge, 
Ki toliko so vzvóčili mu tuge. 

Veselo car prihíti k prvi čéti : 
„Bodito vsi presrčno mi vzprijeti . . .'' 
A kakor da za grlo smrt ga davi, 
Beseda v grlu starcu se ustavi. 

Otožno klánjajo jetniki glavo, 
Molčé, počasi grédo čez planjavo; 
Pred četo vsáko mož jednóok hódi. 
Za sábo sto nesrečnih — slepcev vódi ! 



3* 



36 — b — : Zvonjenje. 

Kar vplénil je Bolgarjev v bitvi Ijuti, 
Oslepil vse je Bizantínec krúti — 
Nazáj pošilja zdaj jih v zemljo milo, 
Bolgarskemu vladarju za vezílo. 

Nikoli konca ni! Za kopo kopa 
Molčé, otožno mimo carja stopa ; 
Petnájst tisóč továrišev Ijubljénih, 
Petnajst tisóč vojakov oslepljénih! 

Noč cárju sivému očí pokríje, 
Iz prsij divij stok se mu izvije, 
Na tla se zgrádi Samuel ponosni 
In srce v boli poči mu neznosni. 

Oponinja. Samuel, sin Sišmana L, bil je car zapadne bolgarske dŕžave 
(976 — 1014). Malo svoje carstvo je razširil kmalu daleč okoli. Hude boje je imel 
s cesarjem bizantinskim, Bazilijem II. Iz početka mu je bila sreča milá, a 
pozneje se mu je iznevérila. Jeseni 1. 1014 so napáli Grki Bolgare ob gori 
Belasici. V noci je obšla grška vojska goro Bélasico, prijela Bolgare tudi za 
hrbtom ter jih potolkla; 15.000 jili je bilo pa ujetih. Car Samuel je umri še 
isto leto. Krilan. 



Z V O n j e n j e. 



*Íj5i(vonjenje vetrovi po zraku nesó Ljubíla srčnó sem sirota ga jaz, 

i Cez širno dolino, čez tretjo goró Rosila solzé mu na bledi obraz, 

Do borne, razpale že koče. Rosila i svojega ž njimi! 

O naj le nesó je, saj vem, kdo ta svet In v liudi bolczni sem bila pri njoni, 

Ostavil trpeč je, trpeč in pa bied, Klečala, jokala, molila pri njem, 

In srce umreti mi hoče! Sedaj pa tam mrtev leží mi! 

Dá, mrtev tam dalcč za tretjo goró. 

Od koder zvonjenje vetrovi nesó 

Do borne, razpale že koče. 

O naj le nesó je, saj vem, kdo ta svet 

Ostavil trpeč je, trpeč in pa bied, 

In srce umreti mi hoče 1 — b — 





Kislo grozdje. 

Humoreska. Spísal d r. F r. Detela. 
I. 
epa ni, toda denár ima!" govoril je sam s seboj praktični 
zdravnik, gospod Arnikar, ko se je vracal od svoje neveste. 
„Hišico ima lepo, polja in gozda dosti, in mislim, da brez 
dolgá; ali vsaj upam, da brez dolgá. — He, doktor!" udari se ob 
čelo; „odkod pa ti to ves? Oj, ti si mi pa res praktičen zdravnik, 
ki kupuješ mačka v vreci! Na videz zdravi Ijudje so čaši najnevarnejši 
bolniki. O sveta Kozma in Damijan, patróna zdravniška, ali je že 
katerikrat praktičen zdravnik tako malo bil vreden tega imena ! Cura 
te ipsum, medice! Takoj jutri greš zemljiško knjigo gledat, in če ta 
diagnóza ne bo dala dobre prognóze, svetovali bodemo, draga moja 
nevesta, druzega zdravnika ali pa concilium, he, he!" 

„Dober večer, gospod doktor!" nagovori zamišljenega zdravnika 
znanec, graščak Bernard. „Kaj ste tako veseli? Ali se je kaka epi- 
demija pokazala?" 

„Ne še; ampak novo bolezen sem izumil." 

„Cestitam, gospod doktor; toda novo zdravilo bi bilo boljše, 
vsaj za bolnike." 

„A propos, gospod Bernard, te dni jedenkrát me obišče prijatelj, 
profesor Mladič. Upam, da prídete v vas, da se zopet malo zabávamo. 
Toda gospico Teklo morate pripeljati s seboj ; kaj bi jo vedno zapirali!" 

„Mlada dekleta se ne smejo preveč navaditi moške druščine," 
ugovarja graščak. 

„Ah, ah, s časoraa bode vender treba. Vrhu tega sem jaz v 
dmžbi in praesente medico nihil nocet." 

„Bodemo videli, gospod doktor. Jaz prídem na však način in 
veselilo me bo osobno seznaniti se z Vašim prijatelj em, ki ga visoko 
číslam. Prosim, kar sporočite mi, kateri 'dan. Ľahko noc!" 

Gospod Bernard je bil odšel, Arnikar pa je nadaljeval svoj 
monológ: „Da bi le gospica Tekla tudi prišla! To bi bila zabáva 
za mojega Ijubega Mladica; in ako prijatelj še ni ob vso galanterijo, 
katero je vedno tako v cenó prodajal, zabávala se bo gospica tudi, 



38 Dr. Fr. Detela: Kislo grozdje. 



in Bog ve, kaj se še vse zgodi. Čudno pa je to, da ima človek, ki 
se ženi, táko veselje zákone sklepati. Míslim, da je to zavist^ ki ne 
privošči drugim prostosti, katere sam ne bode imel ; solacium est 
miseris socios habiiisse dolorum. Moj prijatelj pa Tekla, to bi bilo 
lepo! Da, še zadosti lepo, kajti Tekla je čedno dekle. Kaj pravim, 
čedno dekle? Žalo dekle je, krásna je in še precej Ijubezniva za na 
deželo. Ljnbeznivejša kakor pa . . . Ha, vraga, še hud bi moral biti 
na svojo izvoljeno, ker me hoče nemara ujeti. Kajti če ni ne tega, 
ne onega, ali se to pravi življenje uživati? Tekla je vsa drugačna 
in meni bi bila tudi všeč. — Da bi me ne vzela? Ba! mlad, krepak 
in práv za práv lepo vzrastel in praktičen zdravnikl Toda graščine 
so graščine in „odpusti nam naše dolge" sliši se iz vseh. Varná pot 
najboljša pot; čemu pa je zemljiška knjiga!" 



Par dnij pozneje pa je sedel gospod Bernard, posestnik na 
Hrušici, s svojim prijateljem, sodnijskim adjmiktom, za mizo pod 
grajsko lipo. Bokal je bil prazen, gospod pa hud. „Ta bedasti zobo- 
direc, ta epidemični postopač!" tako se je budoval. „Kaj mene je 
Ískal po zemljiški knjigi?" 

„Da, tebe, Bernard, pa nikar se ne jezi, saj to ni nič tacega. S 
prvá je po gospici Emi vprašal, potlej je pa še tvoje posestvo pregledaval." 

„Ali sem mu kaj dolžan?" srdil sc^ je gospod Bernard. „Ali 
sem ga že katerikrat kaj na p(jsodo prosil? No, naj mi le pride zopet 
kosilo hvalit!" 

„Jaz pa le ne vem, zakaj se tako jeziš. Bog ve, kakšen uzrok 
ima on za to, saj ni, da bi se moral ravno vknjižiti na tvoje po- 
sestvo. Kaj pa je last gospice Eme ogledoval?" 

„Tam se pa menda ženi." 

„Vidiš? Nimaš li tudi ti hčere za možitev? Kje pa je Tekla, da 
se nič ne pokaže?" 

„To, da bi mu na misel hodilo?" vzklikne graščak, „Glej ga 
jazbeca! Pa do zdaj še na nobeno strán ni nič zinil. Vederemo!" 

Komaj pa se je adjunkt poslovil, priteče k očetu Tekla vsa 
rudeča. „Kaj ti je?" vpraša oča. 

„Oh, nič, papa. Pismo sem prejela za svoj god." 

„Od Arnikarja?" 

„Da, od gospoda Arnikarja; še nikdar prej mi ni pismenili voščil 
pošiljal. Oh, kako sem se smijala! Tu imaš list, papa, pa beri!" 



Dr. Fr. Detela : Kislo grozdje. 39 



* n. 

Gľiž je po Slovenskem mnogo ; najmenj znane so pa menda on e 
na meji gorenje in dolenje Kranjske, proti katerim se je peljal profesor 
Mladič, obiskat svojega prijatelja Arnikarja. Se jedenkrát je prebral 
vabilni list: „. • • Naša inteligencija Te že dobro pozná in naše kra- 
sotice Te nič menj željno ne pričakujejo kakor Tvoj stari Arnikar ..." 
vtaknil ga v žep in se zamislil. „Ali me tudi teh katera pozná?" 
dejal je sam pri sebi. »Ako imajo griške krasotice kaj ukusa, ne 
bode nam dolg čas. Toda vse po pameti, amice! Zmaguj, če se ti 
bo vredno zdelo, a ne daj se zmagati ! " 

Voz prekorači — gospod Mladič se vozi počasi, ker se mu ne 
mudi — klanec in očem se pokažejo romantične Griže. Pri tej priči 
zagrme možnarji nad vasjo. 

„Ali slišite?" vpraša voznik s pomenljivim smehom gospoda. 

„Slišim," odgovori Mladič in sladké misii ga obidejo. „Sobota 
danos ni," tako si pravi, „praznika jutri ne bode: kaj more to druzega 
biti kot — ? Ali je Arnikar izprožil? Ne verjamem; posebne veljave 
si ne bo znal on nikdar pridobiti. Ampak Griže morajo imeti precej 
inteligencije ; in zakaj bi me ta res ne poznala ! Posebno veliko ni, a 
nekaj sem pa že storil za slovenskí národ in marsikje se bero moje pesni." 

V prijetne domišljije vtopljon in na pol mižé se pripelje pred 
vaško gostilno, kjer ga je že prijatelj Arnikar čakal in veselo vzprejel. 
„Le noter, le noter; vsi smo skupaj zbrani tebi na čast, kar nas je 
magnátov griških. Graščak Bernard je tu s svojo hčerjo, naš župnik, 
župan, učitelj, sami pripravni Ijudje ; kajti, kakor sem ti pisal in 
kakor streljanje dokazuje, slovesen dan obhajamo danes." 

„Toroj res zavoljo tega?" vpraša Mladič, kakor bi dvojil. „To 
je pa vender preveč!" 

Ponosno korači z vaškim Eskulapom v sobo ; gostje vstaň ej o 
izza mize in gospod profesor začne z ginenim glasom : ,, Slávna go- 
spoda, čestiti rojaki ! Preokoren je moj jozik, da bi mogel le nekoliko 
izraziti čut radosti in ponosa, ki napolnjujo moje srce. A pri vsej 
radosti in kljubu vsemu ponosu čutim se vender osramočenega, hudo 
osramočenega. Res je, da sem posvetil slabé svoje moci prosveti milega 
mi národa : a kako malo je to, kako vse to izginja pred slavnim 
vzprejemom, ki mi ga je pripravila griška inteligencija ..." Vse je za- 
čudeno poslušalo ta govor. Gospica Tekla se je smijala, ker ni razu- 
mela nobene besede ; župnik je odpiral oči, župan pa ústa. A Mladič 



40 Dľ. Fr. Detela: Kislo gľozdje. 

nadaljuje: „Meni na čast grmeli so v Crrižah moznarji, meni na 
čast ..." Glasen smeli vseh gostov pretrga navdušeni govor; zdaj 
še le so spoznali zmoto gospoda profesorja. 

„Errare humanum est," meni župnik; govornik pa je strrael 
in rudečica ga je oblila. 

„Kakšen vrag," izpregovori med vednim groliotom Arnikar, 
„kaka vražja reč ti je pa navdihnila to misel, da mi zavoljo tebe 
streljamo I" 

„I, zakaj pa?" 

„Trgatev imamo, trgatev," odgovori ponosno župan. 

„Ne zameňte, čestita gospoda," pravi Mladič in se vsede k mizi, 
„kako trgatev pa? Kaj pa práv za práv trgate?" 

,,I, grozdje! Kaj drnzega!" 

„Grozdje!" premišljuje Mladič. „Od brajd, ki ob hišah rastó? 
In zato streljanje?" 

,,Po naših vinogradih je trgatev, gospod," opomni župan, ,,po 
vinogradih." 

„Jaz Vas sicer ne poznám," obrne se jezno proti njemu Mladič. 
„Naš župan je," pouči Arnikar, „prizanesi mu!" 
,,Toda," nadaljuje Mladič, ,,če se mislite z menoj šaliti, niste 
naleteli na pravega." Mladič je bil hud in župan, katoremu je šlo 
za vaško čast, gledal je tudi grdo ; da bi ja pomiril, poprime gospod 
Bernard besedo. ,,Po pravici se čudite, gospod profesor," reče, ,,da se 
tukaj na Gorenjskem naliajajo vinogradi; a istina je in ravno danes se 
obhaja z običajnimi veselicami trgatev." Kakor v poterditev teh besed 
prične se po vaši streljanje na novo in čudná zmes neubranih, na 
dolgo vlečenih glasov vzbuja in pobija ob jednem misel, da bi bilo 
to petje. Gospod Mladič, oprt na svoje geografično in statistično 
znanje, zmajeval je z glavo in kakor živ vprašaj gledal zdaj svojega 
prijatelja, hudobnega Arnikarja, zdaj gospico Teklo, ki se je vedno 
na tihem smijala. 

„Ali ti nisem pisal o trgatvi?" meni Arnikar. „Ali te nisem 
ravno na trgatev povabil?" 

,,Res si mi pisal, a jaz sem mislil, da je to kak dvoumen dôvtip, 
kakeršnih si ti vedno poln." 

,,Hvala za prijazni poklôn," odgovori zdravnik. „Bog ve, v ko- 
liko rečeli si mc tudi tako napačno sodil." 



Dr. Fr. Detala: Kislo grozdje. 41 



,,Bi*ez zámere, dragi moj ! A če sem ti tolikrat po nepotrebnem 
verjel, ni, cla bi bil hud, če jedenkrát tvoji resnici ne zaiipam. Reči pa, 
komur hočeš : nikdo ti ne bo verjel, da se v teh hribih vinogradi dobé." 

„V hribih, pravite?" oglasi se župan precej ostro., „Kdor ve, 
kako lepo se upira o sv. Jakobu solnce v naše bregove, ta se ne bo 
čudil našim vinogradom. 

„Po geograíični leži," reče Arnikar, ki se je sploh polákal 
pravice norčevati se, „res je solncu precej od rok, upirati se v naše 
bregé, in odteguje se kolikor možno sítnemu poslu ; a po leťi uara 
vender posuši seno in dozori žito in kar je res, to je res, pridelek 
naših vinogradov nobenemu sadežu ni tako podoben kakor grozdju." 

Mladič je izprevidel, kako čudno ulogo igra, če se jezi, in da 
je najbolje stvar s smešnega stališča pogledati ; toda županu to 
stališče nikakor ni bilo po všeči. „Gospodje," pravi, ;,vi veste bolje 
kot jaz, kako govori pesen. .Solnce gorko, tako pravi, tukaj nam 
šije, kakor bi bila nalašu na naš kraj narejena. In vince z naše 
goré greje srcer" 

„Pa čestiti družbi menda vender ne!" smeje se Mladič. 

„O, Bog ne daj!" odgovori župnik. „Toda za mlatiče in sploh 
za delavce, kadar vročina pritiska, ni razen pelinovca boljše in zdra- 
vejše pijače kot je naše vino." 

„Doma je jaz tudi pijem," ponese se župan, 

„Kajti pesen pravi," opomni Arnikar: „Ta pogumni korenine 
je slovenskí oratar ! " 

„I, kako pa vender ra vňate s trto, gospod župan," pozveduje 
Mladič, „da Vam sploh kaj grozdja naredi, naj bode že, kakeršno hoče." 

„Obrezujerao, kolimo, gnojimo, okopavamo, če ne veste še, kako 
se dela z vinom." 

„Kakor na Dolenjskem," potrdi župnik. „In po Malem Šmarnu 
stopijo možjo skupaj v posvetovanje, kdaj bi bilo nastaviti trgatev. 
Kdor SV. Mihela čaká, vleče grozdje izpod snega, pravi naš pregovor; 
in po tem se ravnamo. Kadar je dan določeu, pošljejo v Ljubljano 
po smodnika, kajti Dolenjec tudi strelja, kadar bere. Po hišah se 
tolčejo orelii in pekó potice, možje pa pregledujejo kadi in sóde ter 
popravljajo doge in obroče. Stiskalnico treba skrbno osnažiti, kajti ker 
nam rabi jedna in istá za jabelka, hruške in grozdje, bati se je, da bi 
se vino ne navzelo hruševega dúha. Bog ne zadeni, da bi se zanesla 
kaka tepka med grozdje; most bi bil takoj nekoliko slajši." 



42 Dr. Fr. Detela : Kislo grozdje. 

„Naravno víno ni nikdar sladko," poudarja župan, kateremn se 
však boljši dolenjec ali štajerec sumnjiv zdi. „Naša pijača je zdravá, 
ker je zgolj ; po tistih ponarejenih godljab pa, ki se po mestih pijó, 
nič ne vprašamo." 

„De gustibus non est disputandum," reče iičitelj in namigne spo- 
razumljivo profesorju; a zapažil ga je župan in jezno ga zavrne: „Pre- 
piral se z Vami ne bodem, gospod učitelj, dasiravno sem, kakor veste, 
krajni šolski nadzornik; a razločka med našim gťozdjem in katerim 
si bodi dolenjskim jaz ne poznám." 

„O tem se gospod profesor danes lebko sam prepriča," opomni 
Bernard. 

„Jaz kot zdravnik ne morem tega nikakor svetovati," seže mu 
Arnikar v besedo. 

„Zdraviti bi se torej ne dalo s tem grozdjem?" vpraša Mladič. 

„Za vnanje zdravilo," meni Arnikar, ,,nisem ga še poskusil; 
na znotraj se pa ne da rabiti, kajti vpliv. grozdja na prebavo zavisi 
od grozdnega sladkorja in jaz sem v prvem letu kemično preiskal 
naš pridelek, a našel sem SO^'/o vode, 20*'/o kisline, sladkorja pa nič. 
Kakšno je tedaj grozdje, lehko si misliš in ni treba pokušati." 

„Vrhu tega," pravi župnik, „Ijudje kakor pravi Dolenjci grozdja 
ne dajo radi proč. Vina, kolikor kdo hoče, grozdja nobene jagode 
in pri tem ne pozná naš vaščan nobene šale. Kakor začne grozdje 
jagode delati, nabije si gospodar puško s ščetinami, v žep si vtakne 
zakrivljen nož in liajd na stražo ! Gorjé tatu, katerega bi zasačili, 
kar se pa do zdaj, hvala Bogu, še ni primerilo." 

„Vrabci menda grozdju več škode storé," pravi Mladič. 

„O tega pa ne! Vrabec, osa, sršen se ga ne loti, če ni hude 
sile. Kakor Mrtvega Morja, tako se ogibljejo vinograda." 

„Ne zamerite, gospod župnik," opomni gospod župan, „jaz sem 
pa že tudi razkavsano jagodo videl." 

„Od dežja je počila, verjemite mi!" 

„Naj bode, kakor hoče; ali kadar dozori, takrat je pa zrelo," 
odreže se župan. 

„Res je to," pravi župnik; „in kadar večina môž sklene, da 
je grozdje zrelo, takrat pa počijo možnarji in pištole, kakor ste danes 
slišali, gospod profesor, in trgatev se prične. Grozdje so nosi v korita, 
kjer se tolče z beti kakor tepka, predno pride v stiskalnico, in fantje 
zapojo: „Pridi, Gorenjec!" 



Dr. Fr. Detela: Kislo grozdje. 43 



Mladič je spoznal, da, kar se teorije in skušnje v vinskih rečeh 
tiče, Grižanje niso krivi, če ne pridelujejo šampanjca, in da imajo 
pri vsem tem in onem in kljubu vsemu ternu in onému vender toliko 
opravila s svojimi vinogradi, da bi bilo skoro neusmiljeno šaliti se. 
„AH pa ima to domáce vino," vpraša Arnikarja, „kaj vinskih last- 
nostij. Vino razveseljuje srce človeško, bere se v sv. pismu." 

„Kar se tiče našega vina, laž je to." 

„Gospod doktor," pravi župan, „kadar bode govor o boleznih 
in zdravilih^ takrat Vam ne bom nič rekel, če bodo moje misii pa- 
metnejše od Vaših, toda o našem vinu pa nikar ne sodite ! Koliko 
ste ga pa že popili, če smem vprašati?" 

„Podrli ste me, gospod župan," odgovori zdravnik, „nisem ga 
še pol kupice." 

„Jaz tudi .še ne," zatrjevali so gospodje drug za drugim in v 
največjo jezo županovo je jel celo učitelj nos vihati nad tem vinom, 
ko je videl, kako slabo se mu godi. 

„Sramotno je," pravi župan, „da se ravno narodnjaki tako 
ogibljejo domačega pridelka, mesto da bi pospeševali vinárstvo, ki 
je jeden glavnih stebrov naše dežele." 

„O, gospod župan." reče Arnikar, „tako daleč ne smete gnati 
rodoljubja." 

„Kjer se jed in pijača začenja, menite Vi, tam jenja rodoljubje," 
pravi župan in ostavi srdit zabavljivo družbo. 

„Gotovo je že kaj mosta pil," razlaga Arnikar, ,,kajti togota 
je poglavitni učinek tega vina. Zdaj le po trgatvi se bodo začeli 
pretepavati, in prepiralo in kregalo se bo vse navskriž. Tako vpliva 
vino na dušo, kar pa je po mojih mislih v tesni zvezi s telesnimi 
nasledki, kajti ščipanje in grizenje — od koder ima naša vas ime — 
prouzročuje srditost in mesto da bi se Grižan nad vinom znosil, 
znosi se nad komer si bodi svojim bližnjim. Videli boste, kako se 
bodo Ijudem primerno s popito pijačo obrazi daljšali in dobivali 
ki.sli izraz spokorjenih grešnikov. Hripavost se bo razširila po vsej 
, soseski, dokler se grla ne navadijo in neutrde. Da, kosem pred sedmémi 
leti sem prišel in nisem še poznal tukajšnjega življenja, razglasil sem 
bil ob jednaki priliki podeželno bolezen v grlu." 

„A umri ni nobeden kljubu tvojim zdravilom?" smeje se Mladič. 

,,Pa res ne; razen jednega samega, ki je v potoku utonil." 

,,Vi, gospod Bernard, imate tudi vinograd?" vpraša Mladič, 



44 'Dr. Fr. Detela: Kislo grozdjc. 



„Bog ne daj ! Kaj pa mislite !" opravičuje se oni. 

,,Kaj pa Vi, gospod župnik? Ví pridelujete gotovo mnogo te 
pijače, ki jej per abusum vino pravite." 

„Ne," odgovori ta; ,,toda kúpim si je vsako leto nekoliko, ker 
si delám iz nje jako fin in hud jesih, kakeršnega ne do)3oste kmalu." 

,,Ali pa se ne dá na noben način Ijudera dopovedati," čudi se 
Mladič, ,,kako brezumno ravnajo s svojim poljem? Koliko bi pridelali 
žita in krompirja na tem lepem prostoru !" 

„Pravega hribovca ne premakne nobeno prigovarjanje," meni 
župnik. ,,To sem sam najbolje skúsil." 

,, Koliko dobľoto bi skazal kdo tem Ijudem, ko bi zanesel sem 
trtno uš !" 

„Poskúšali smo že," pravi učitelj, „pa se ne prime." 

Tako se je govorilo o griškem vinu in marsikaka milosrčna 
beseda je obžalovala uboge reveže, ki si štejejo v dolžnost tako pijačo 
piti in ki na tihem od zibeli do groba tako potrpežljivo trpé. Mladič 
se je dobro zabával in lepa prilika se mu je ponudila seznaniti se z 
gospico Teklo in spoznati v njenem očetu jako olikanega moža, 
kateremu je moral napósled obljubiti, da ga drugi dan obišče. Ko pa 
je pozno po noci korakal z Arnikarjem iz krčme, izlil je ves svoj 
žolč nad svojim prijateljem. „Ti si kriv," dejal je, ,,da sem se danes 
tako osmešil; ti, ker nikdar naravnost, nikdar po pravici ne govoriš." 

,,Ali ti nisem pisal góle resnice?" 

„Ravno s tem si me preslepil, kar se ti z lazmi še nikdar ni 
posrečilo. . Toda nič ne dé : priložnost bo že prišla, da ti vrnem. 
Jutľi gremo pa gospoda Bernarda obiskat, kajti hčerka njegova, 
prijatelj Arnikar, ugaja mi še zadosti." 

,,Zvečer pri lúči," meni zdravnik, ,,vidi se vse drugače kot o 
belem dnevu." 

,,Og]ejmo si jo zatorej o belem dnevu, in prepodimo jej za 
nekaj čaša otožno misel, da je v Grižah doma." 

,,Kako izvrstno ti to znáš, pokazal si danes." 

,,In pokazal bodem še, prijatelj, toda na tvoje stroške; le po- 
čakaj! Nikdo drug ni uzrok te sitnosti kot ti. A propos sitnost, 
jutri popoludne mi pokažeš svojo nevesto, da bom videl, če imaš ti 
tudi tako neusmiljeno slab ukus kakor ona." 

(Konce prihodnjič.) 




Naše obzorje. 

Spísal dr. F r. J. Celestín. 

L 

topam pred čitatelje, da se nekoliko prijateljski pomenimo 
ob imenitni stvari. Ali se boste pa tudi strinjali s temi mojimi 
pogovoľi in mislimi? Z nekaterimi pac, z drugimi pa ne 
vem, kaka bo. Človek, ki ima svoje prepričanje, rad bi sicer, da mu 
je vsaj nekoliko odobré tudi drugi, ali siliti se ne da — nikdo. 

V borbi za ideje in njihovo uresničenje je življenje. Mi Slo- 
venci igramo tu se ve da malo ulogo : mi ideje v obce le vzprejem- 
Ijemo ter si jili osvajamo, kakor známo in moremo. Premali smo, 
da bi ideje dajali kot národ. Posamezniki so se sicer poskúšali tudi 
tu in nismoTavno brez mož, ki so imeli svoje misii. Sploh pa je 
naš zgodovinski razvitek bil že od dávna navezan na druge. Ne 
moremo se sicer s tem ponašati, posebnega narodnega ponosa ali 
celo šovinizma nam to buditi ne more, pa borba za obstanek nas 
je vsaj naučila, da v obce precej trezno mislimo, in Ijudstvo pac še 
bolj ko inteligencija. Saj Ijudstva fráza ne more raznetiti na dolgo, 
ono se drži le bolj žive potrebe. Se ve da vecki^at manjšine govoré 
v imenu vsega národa in celo tako, da se sam národ ali večina 
dasta zapeljati ter mislita, da so nazori manjšine res narodni. 

Sosedje, na katere smo zgodovinski navezani, niso naši prija- 
telji, kakor vemo. Ali pa smemo govoriti to o celini teh sosedov? 
Mislim, da ne. Narodnega sovraštva nima naš národ niti proti 
Nemcem, ki so bili in so še vedno najmenj — Ijubeznivi z nami.* 
Ali pa ni tudi pri naših sosedih mnogo Ijudij, ki tudi le preveč trpé, 
čeravno brez zatiranja njiliovo národnosti; boja in borbe imajo torej 
tudi oni doma dovolj. Mi torej živimo vsi v neki borbi in gotovo 
celo oni," ki najbolj žeié večnega mirú, mislijo in želé le, da se ne 
bi vec prelivala človeška kri; popolnega mirú brez vsake borbe si 
nikdo želeti ne more. V borbi se jačajo sile, v njej je napredek — 
se ve da samo v pošteni, ne v oni borbi, ki jo vodi n. pr. špeku- 
latívni kapitál v obce s popolno zavestjo, da ograbi svojega bliž- 
njega. Tu mora zmagati veliki kapitál, mora dobivati zmerom bolj 
značaj spekulacije v borbi za obstanek — kapitalistov med seboj, 



46 Dr. Fr. J. Celestín: NaŠe obzorje. 

ki pa vendeľ dobivajo rastoči vpliv na življenje. Morda delo in 
znanje še nikoli ni J^ilo vtako širokem razmerji odvisno od 
spekulacije ko zdaj. . Brez dogovora ali pa tudi ž njim spekulacija 
kot boľba za korist posameznega srečneža znižuje cene tako, da celi 
stanovi za svoje produktivno delo dobivajo komaj toliko, da ravno 
ne propadejo, da celo narodje sploh stopajo zmerom bolj odločno v 
naravnost robsko odvisnost od — denarnega trga. 

Iluzij si torej nikakor ne smemo delati: naša doba je j ako 
resná. Nekaj tolažila imamo sicer tudi v tem, da nas kapitalizem 
zjednačuje, šili na skupno delo, da mora želeti razširjevanja omike, 
da rabi rastoče znanje kot rastočo silo v tej veliki borbi. Tu je go- 
tovo nekaj pojasnila za priznano resnico, da civilizacija dobiva od- 
ločno demokratičen značaj. Tudi naš narodni razvitek obseza po 
svojem smeru ves národ. Naša omika se širi od tistega dela sred- 
njega stanu, ki je v neposrednji dotiki z národom, še najbolj pozná 
njegove dobre in slabé stráni, ker je največ sam vzrastel iz tega 
nižjega narodnega dela. Omika se širi tako po naravni poti ter se 
koreni v narodnih masah. Takega srednjega stanu, ki bi se bil zelo 
oddelil od národa — kakor se je n. pr. nemško mešč-anstvo že v 
srednjem veku — nismo mi nikoli imeli. Kar je bilo tega in je še 
do zdaj ostalo, razvijalo se je v obce po tujem, mešalo se s tujci: 
ravno za to so bila naša mesta dobila bolj ali menj nenaroden značaj. 
Vender pa je to mesčanstvo bilo vedno preslabo, da bi se bilo moglo 
postaviti po polnem na svoje noge : moralo si je vedno dobivati iz 
národa novih sil in je ostalo tako v zvezi ž njim veliko bolj ko n. 
pr. nemška gornje-avstrijska inteligencija s svojim nemškim kmetom. 

Zelo podoben je razvitek tudi drugih slovanskih národov, ki so 
bili ali so še pod velikim tujim vplivom: pri Cehih, Slovakih, lu- 
žiških Srbili, Malorusih, Bolgarih in Srbili. Pri Poljakili in jednem 
delu Hrvatov sta se bila duhovščina in plemstvo sicer veliko bolj od- 
dalila od národa, a pravega srednjega stanu v zapadnem zmislu 
tudi ta dva národa nista imela. Yender je razumljivo, da je v teku 
stoletij nastal med inteligencijo in národom bolj širok jez, ko pri 
drugem slovanstvu. In ko je y naši dobi slovanskí preporod dosegel 
tudi Poljakov, guspodoval je Evropi romantizem s svojim idealizo- 
vanjem jn-eteklosti : prošlost idealizujt^jo tu vsi: zgodovinar, pesnik. 
slikar. Ljudje se odvračajo celo z neko strastjo od sedanjosti v sladké 
ar i stokr atičn e sanjarije o prošlosti. kakeršno si slika tako do- 



Dr. Fr. J. Celestín : Naše obzorje. 47 



moľodno navdušenje, t. j. brez treznega, kritičnega mišljenja in malo 
koristno, četudi izviraiz najplemenitejših čutov in zares genljivega 
domoljubja, kakor je vidimo pri Poljakih. 

Zgodovinski značaj kakega národa ali tudi posameznega stanu 
menja se težko celo tedaj, ko bitna korisť narodnega življenja zali- 
teva hitrejše izpremembe. Tudi romantična megla ne ugiblje se 
liitro solncu resnice, ki je blagodejno solnce, četudi nam 
mesto umišljenega raja káže slabosti in nesreče. Ali ono nam daje 
zato moč, da se odtrgamo od škodljivih sanjarij. 

Tudi med lirvatskim národom in inteligencijo vidimo jez, ki 
ga niti široki, v svoji težnji zares demokratični valovi ilirstva niso 
raztrgali. Inteligencija ušla je bila že dávno daleč od národa, od- 
tujena od njegovega skoro patrijarhalnega stanja in dúha tako, da 
so nedávno „Národne Novine" (17. junija 1882.) med drugim pri- 
znale tudi to: „Moida se ne vidi v nobeni zemlji toliko nasprotje 
(opreka) med dubom Ijudstva (puká) in njegove inteligencije, koliko 
je v Hrvatski". - — 

Tako premalo poznanje narodnega življenja in uvetov zdravega 
razvitka, združeno z neko preveč hlastno željo, da postane národ 
fednak omikanim, zakrivilo je n. pr. zákon o zadrugah (1874. 1.). 
Zdaj, ko so žalostni nasledki drobljenja produktivnega kapitála in 
močij preočiti, izgovarjajo se radi, da se ta „patrijarhalna" in „ne- 
kultúrna" zadruga (ki je bila pa vender v obce premožna ali celo 
bogata) ni dala držati, ker da ni bilo pokornosti in reda itd. Ali že 
pri posvetovanji o tem zákonu se je dobro reklo, da, „ko bi se držale 
one (vládne) naredbe, ki predpisujejo zadružni red, ne bi zadruge 
toliko želele, da se dele in drobe". Odkar so sq zadruge začele zá- 
konito deliti, palo je liitro narodno blagostanje in dan danes „mora 
se žalibože priznati, da je hrvatski národ socijalno-ekonomičnoj krizi 
blizu" („Nar. Novine" 17. junija 1882.). 

liazpad zadruge gotovo ni vsega tega zakrivil, ali dokázal 
je pa vender, da prenagljeno vzprejemanjc tujih zákonov lehko 
strašno.škodi in da mora však zdrav razvitek temeljiti se na znanji 
stanja svojega národa, a ne v zaljubljenosti v kake teorije, kaker.šna 
je bila n. pr. tu liberálna teorija neomejene svobode v razpolaganji 
s svojim imetkom : ona je kapitalističnemu izsisavanju v obce in 
oderuškemu še posebe na stežaj odprla vráta. Le praktično znanje 
čuva od prenagljenosti, v katero tudi čisto domoljubje lehko zabrede. 



48 Dr. Fr. J. Celestín : Naše obzorje. 



II. 

" V'kakem kiilturnem stanji smo mi Slovenci? Vsestransko na 
to ne morem tu oclgovarjati. Vemo pa vender, da je reformacija 
jako vplivala na prebujenje našega národa in da je celo potem na- 
stopivša katoliška reakcija za svoje naraene potrebovala slovenskih 
knjig. Valoví veliké (francoske) revolucije so dosegli tudi nas, in 
Vodnik je mogel zapeti navdušen slavospev vstajenju slovenskega 
národa. 

Mogočnega dulia prebujenja in oživljenja pa tudi huda reakcija 
„svete zveze" ni mogla zatreti. Iztisnen iz sedanjosti povracal se je 
duh národov v preteklost ter v meglenem romantizmu iskal obče- 
človeških in narodnih vzorov. Rešil se je tako po polnem lažnega 
klasicizma celo na Francoskem, kjer je v prošlera stoletji tako mo- 
gočno vládal ter širil se na vse stráni — celo v daljno Rusijo. V 
literaturi so se pojavili živi Ijudje mesto lesenib kraljev in kraljic, 
bogov in božie, katere je bil klasicizem skúšal oživiti. Ti junaki 
so bili sicer v obce sentimentálne pesniške abstrakcije, ne odgovar- 
jajoče zgodovinskim resničnim junákom, junakinjam in sploh Ijudem 
srednjega veka, kjer je romantizem iskal svojih vzorov in vrlin, ka- 
keršnih ta doba niti ni imela. Vender so to bili Ijudje, rahločuteči, 
celo pretirano-rahločuteči. 

Ta občutljivost, to romantično sanjarjenje je nastopilo potem 
korak naprej in sicer, ako se more tako reči, ne na desno k op- 
tizmu, ampak tja, kjer se je skúšalo čutiti gorjé vsega člo- 
veštva brez razlike vere in národnosti, torej korak k svetski boli. 
Ta korak je bil brez dvojbe napreden, on je približeval Ijudi k se- 
danjemu življenju, budil je sočutje za gorje posameznikov in čelili 
národov, četudi je v svoji bitnosti le jedna "vrst, jedna doba v 
razvitji ľomantizma. Ali romantizem je začel biti tu odlocno delaven 
ter je visoko povzdignil zastavo osvobojenja posaraeznika in so- 
vraštva proti robstvu, zastavo osvobojenja vsega človeštva. Tak 
je bil Byron, tak je še večji velikán romantizma — Vietor Hugo, 
najbrž zadnji veliki njegov zastopnik. Pa tudi on bi ne stal še 
zdaj tako visoko, da ne čuti z zdanjim človeštvom, da no tuti nje- 
govih bridkostij in radostij, da ne vidi sijajnih vspeliov, da v nje- 
govem visokem dúhu ne odseva svetla nadá in živo prepričanje, da 
bode človeštvo premagalo robstvo, bodi si politicno ali ekonomieno, 
premagalo v imenu bratstva in svobode in da plemeniti francoski 



Dr. Fr, J. Celestiu Naše obzorje. 49 



národ, katerega on tako vľoče Ijubi, v tej borbi za eivilizacijo ne 
bode nikdar stal na zadnjem mestu. 

Vietor Hugo je že dávno romantik samo po obliki, po vzvi- 
šenem tónu svojih del : on v obce ne živi v daljni preteklosti, am- 
pak v sedanjosti in bodočnosti, dela in trpi, bodri in svári, hvali 
in opomína. 

Nemci so tem laze premagali romantizem svojih Hoffmannov 
in Tieckov, trnje svojih romantičnih filozofov, estetikov in politikov, 
ker niso nikoli pozabili sijajne dobe svojega živega (ne mrtvega 
francoskega) klasicizma, svojih velikánov Goetheja, Schillerja in dr., 
kateri so se tako navduševali za grško-rimsko eivilizacijo, ker so 
živo čutili njen občečloveški značaj, njeno oživljajočo moč, katero 
je dobila ravno s tem, da si je bila pridobila v svoji bit- 
nosti tak oj občečloveški značaj (kakor tudi — in sicer 
še bolj — krsčanska vera). Iraeli so in imajo svojega Herderja, tega 
tudi nam posebno za to simpatičnega moža, ker je veliko pripo- 
mogel, da se je vzbudila ideja národnosti in ker je v svojih „idejah 
o zgodovini človeštva'' risal tečaj človeškega razvitja od starodav- 
nosti do zdaj ter poln vere navdušeno prerokoval bodoči razvitek. 

V búrni dobi teženj od 1830. 1. dalje stopila je nemška lite- 
ratúra in znanost odločno dalje na poti napredka; življenje je za- 
čelo nenavadno vreti in kipeti, rodile so se nove misii, nove težnje 
ter literaturo in znanost zbliževale z življenjem. Sedanjost s svojim 
veseljem in togo začenja dajati vsebino literaturi in znanosti (li- 
berálni zgodovinarji Rottek, Welcker, oba slávna učenjaka Aleks. in 
AV. Humboldt itd.). Politika dobiva (pri Mladonemcih — Jung- 
deutschland) zmerom večjo veljavo v življenji, literaturi in celo zna- 
nosti. TJčenost ne gospoduje več, kakor je v dobi nemških kla- 
sikov (Goetheja, Schillerja, katerih večkrat človek brez precejšnjega 
znanja staroklasičnega sveta in literatúre gotovo ne more dobro 
razumeti). Tudi romantizem Ijubi svojo veljavo v dotiki z življenjem. 
Sicer ne gine po polnem ni nemški liberalizem, ni romantizem, nego 
druži se z novo težnjo dobivajoč tako nov značaj : klasična učenost 
in romantična domišljija sta morali vender odločno dati prvo mesto 
reálnemu življenju. 

Celo íilozoíija se je morala pokoriti novim težnjam ; tudi ona 
se je približovala k življenju od Hegla pa do Schopenhauerja : ona 
je mogočno vplivala s svojo kritiko, s svojim odločnim zahtevanjem 

4 



6Ô Ďr. fr. J. Celestín: NaŠe obzorje. 



(Feuerbach), da ima filozofija biti spoznanje tega, kar je (t. j. re- 
realnega življenja v širjem zmislu, v katerem zinislu je n. pr. duh 
po polnem realen, z novo estetiko (Herbarta) in na zadnje tudi s 
Schopenhauerjevim pesimizmom. Vplivala je. tu na državo, umetnost. 
in društvo, kakoľ so vplivale tudi veselo razvijajoče se 
prirodoslovne znanosti. Ves smer in namen bujnega tega 
razvitja pa je bil, da elovek napreduje v vsakem obziru, napreduje 
na teuKílji spoznanja samega sebe in pogodeb kultuvnega življenja 
sploli. Za to postaje tudi oblika v literaturi in nekaj celo v zna- 
nosti bolj domáca in prostá, kar je neizmerno važno za širjenje 
kultúre iz ožjih krogov v široké národne mase. Na misel se gleda 
veliko bolj ko prej in literatúra ni vec neka vzvišena naslada ali 
pa celo le zabáva, ona počasi postaje p o t r é b a , veseli, a ob jednem 
tudi učí. 

Zakaj vse to omenjam ravno tu? Ker je evropsko duševno 
gibanje kollkor toliko vplivalo tudi na nas (in na vse slovanstvo), 
in sicer na nas najbolj nemško. Se zdaj je jedna glavnih našili 
nalog in skrbij, da se otresemo preveliké duševne odvisnosti od 
Nemcev. Koliko večja je bila nesamostalnost onih vrlili domoljubov, 
ki so 1. 1830. ustanovili „Cbelico" ? Jeden izmed njih, nas Preširen, 
povzdignil se je potem do nepričakovane pesniške visosti, ker je 
na š pesnik, t. j. pesnik realnega življenja. In gotovo Preširna vi- 
soko povzdiguje tudi to, da je on bil v vsej Evropi med prvimi, ki 
so nastopili novo pot ter ustanovili ono plodotvorno zvezo umetnosti 
z življenjem. Mali narodje liodijo počasi za večjimi, a vender se je 
Preširnov genij visoko popél na krilih svoje divne poezije proti onim 
izobraženim velikánom naše sovremene dobe. 

Prešíren Ijubi svojo Júli j o, Ijubi jo nesrečno, a to nesrečo poje 
tako, da vliva v svoje pesni vse svoje bitje, samega sebe kot ce- 
lega človeka. Ljubi on svoj národ, nesrečno domovino in slo- 
vanstvo sploh, žaleč njegovo nezlogo ; napósled ljubi človeštvo 
sploh. Ali ta Ijubezen vodi pesnika do nesoglasja z življenjem. Prc- 
širen je torej pesnik žive resnice, ki more jediná trajno vplivati na 
svet, veseliti, učiti, pa tudi popravljati ga. Ravno v tem je 
glavni pomen omike in zdravega napredka, da nam ta realizem budi 
pozornost na postoječe krivice, trdi voljo, da jih odstranimo, daje za 
to sredstva in za popolnejše, srečnejše življenje sploh. Že sama 
slika nesoglasja med ideálom in zdanjim življenjem je borba za 



Dľ. Fľ. J. Celestín: Naše obzorje. 51 

boljšo bodočnost, četudi nam morda ne daj e neposrednih sredstev 
za ta boj. AU daje nam jih posredno, in ako se ozremo po glavnih 
literaturah germano-romanskega in — počasi pa vender odločno pojav- 
Ijajočega se slovanskega kulturnega življenja, — vidimo jasno, da ta 
boj stopa v bližjo in bližjo dotiko z življenjem, da literatúra in 
znanost, namenjena prej najvišjim krogom, teží, da se razlije kakor 
plodonosní Nil široko po nižavah življenja národov, da doseže tudi 
kočice siromaka ter ga poklice v kultúrni boj. 

Ni nesreča za slovenskí národ, da se je mora! in se mora za 
vse boriti: taká borba jekleni značaj, varuje od sanjarij, uči ceniti 
pridobljeno, bistri pogled na potrebe in káže potrebná sredstva in 
ne skriva slabosti značaja ali dozdanjega razvitka. Tu se učimo 
ceniti sile vsega národa, spoznavamo škodljivost jednostranskega 
razvitka, pri katerem mora národ preveč zaostati za inteligencijo. 

Pomen „Novic" in zasluge dra. Bleiweisa za naš razvitek so 
nam jasne; vemo, da so „Novice" dolgo najbolj budile in pospe- 
ševale narodni napredek v .širokem, demokratičnem zmislu, ki obseza 
ves národ. Očitá se nam zato, da je naše razvitje kmetsko, a to 
je ravno dobro. Skrbeti bomo morali, da ostane tako, da se ne 
slabi, nego jač i zveza med národom in inteligencijo, da bode inte- 
ligencija imela vedno pred očmi napredek vsega národa in dela la 
zanj. Zato je potrebno, da ona sama vedno zna najti in rabiti 
primerna sredstva za širok, zares národ en razvitek. 

To pa je zdaj morda teže ko prej, ko smo se borili za vse, 
celo za svoje ime. Zdaj se vender opravičenost naših glavnih zahtev 
naravnost ne tají. Ko bi se nam pa tudi vse te zahteve iz- 
polnile, bil bi li nam s tem tako rekoč sam po sebi že zagotov- 
Ijeii pravilen, zdrav razvitek, t. j. razmeren napredek vsega ná- 
roda? Gotovo ne! Že zdaj, ko še nismo dosegli praktične ravno- 
pravnosti, ne moremo si tajiti, da nismo niti v vsem glavnem zložni, 
da v obce sicer vsi težimo za narodno srečo ali da si jo jedni mi- 
slimo tako, jedni drugače ter bi se moglo celo dogoditi še bolj, kakor 
se je že, da bi jednim bila národná sreča to, kar bi drugim bila 
nesreča: nemogoče to ni. Bojim se, da, ako dosežemo večjo ravno- 
pravnost, ne zmanjša se nam celo raisel in energijaza zdrav 
napredek vsega národa, ko bi se drobili na stránke in strančice. 
Pri slepem strankarstvu však posameznik glasno govori o národu 
in o neizogibni sreči, ako zmaga njegova stránka. Ali národu od 

4* 



52 



Dr. Fr. J. Celestin: Naše obzorje. 



tega n i laze, nego huje, ker inteligencija g ubi zmisel za pravé ná- 
rodne potrebe. 

Mnogi iz boljših ali celo najboljših molčé, ker j im ne ugaja 
slepá strast ter si večkrat iščejo miru in duševne hrane v zna- 
nosti sami na sebi, t. j. brez obzira na praktično življenje in to 
tedaj, ko národ silno potrebuje primerne duševne hrane, prak- 
tičnega znanja, brez katerega naravnost propada. Razvija pa se 
tu posebno pri nas mladih, malih narodih skoro neizogibno po- 
lovičarski omikana ali na to svojo omiko strašno ponosna „inteli- 
gencija", katera največ dirja za kakimi službami in službicami iščeč 
si vspeha s strastnim obrekovanjem itd. Nekateri pa spé na svojih 
;,lovorikah'' ali pa drug drugemu kade. Zapuščena mladina po- 
snema starejše, ali pa najtežje probléme in naloge človeške civili- 
zacije rešuje na temelji poslednje, navadno površno pisane ali pa 
čitane knjige ali celo časniškega članka. — 

V taki zmešnjavi gubi se navadno mera pravé vrednosti 
in zaslug posameznih osôb, ki se vender še mučijo za národ, 
gubi se znanje pravih potreb in sredstev za njihovo dosego. Kriče 
pa taki Ijudje bolj ko tam, kjer se nadaljujo že staro kulturno delo, 
katero se pa ne spoštuje, ker se ne raz ume. 

Goto vo imamo pravico in celo dolžnost prejemati, kar nam 
kultúra daje, ali ne brez zrelega premisleka, ne „na vrat na nos'' 
kakor pravijo Hrvatje. Drugače se kvári želodec, da sicer prejemlje 
hrano, ali je ne prebavlja, da gre vse hitro dalje doli, a národ 
je vender — lačen. Te otročje bolezni se morda ni ognil noben 
mlad národ in tudi slovanstvo ne. 



a 






t\ 






«5c{5 c<5cj3>jr J 




r->c^>.«^í5»;4;ír4.j5>«^c{>..cío>.oc^5>..4.«»,4>>«<:íh>oj;: 



fe 






•A / 








Slovenské naselbine po Furlanskem. 

Spisal S. Rutar. 

I. . 

olnčna Italija, vrt Evropi, bila je za Ijudskega preseljevanja 
smoter vsem severovzhodnim národom. Nepotrebno bi bilo tu 
ponavljati, koliko himskih in germanskili Ijudstev je od IV. pa 
do VII. stoletja vrelo v rodovitnejše kraje in pod milejše podnebje jugo- 
zahodne Evrope. Za Huni in Germani pa so se pomikali Slo vanj e. 
Med temi so Slo venci najdalje proti jugozahodu prodrli. Že zaduje 
desetletje VI. stoletja so se bili prebližali Slovenci Italiji in meji ba- 
varske vojvodine. L. 594. je bil prisiljen bavarski vojvoda Tas- 
silo I. Slovence na Toblaškem polji napasti, ker so že čez 
mejo njegove dŕžave silili (Paulus Diaconus, De gestis Langobar- 
dorum, lib. IV. cp. 7). 

Práv takrat (med leti 593. in 594.) se prikažejo A var i ali 
Obľi na moji Italije in langobardski kralj Agilulf je bil prisiljen 
ž njimi miľ skleniti (P. D. IV. 4). Zgodovina tu sicer še ne omenja 
Slovencev; ali vemo, da so ti vsaj že od 1. 550. skupno z Avari 
v Panoniji prebivali in jim deloma tudi podložni bili, tako da so 
Avari v vseli svojih bitkali slovenské vojake rabili. Zato je zeló 
verjetno, da so bili tudi 1. 59.3 — 594. Slovenci z Avari zvezani in 
da so tedaj tíikrat prvič Italijo videli, (ako izvzamemo pojedine 
slučaje, v katerih so se slovenski vojaki z drugimi narodi pomešani 
v Italiji vojskovali). 

Tisti, ki so videli blagoslovljene italijanske i)oljane, pripovedovali 
so izvestno, domov vrnivsi se, svojim rojakom o lepših krajili in 
rodovitnejših tleh, nego so jih v Panoniji imeli. To je laliko tudi 
pri Slovencih vzbudilo željo po Italiji. Pomišljali so tudi, kako sitno 
je sosedstvo z Avari in da bi se jim morda laliko uganili, ko bi se 
v Italijo preselili. Ali tu so že prebivali ratoborni Langobardje 
(od 1. 569. dalje). Ti so skúšali vsem drugim národom zabraniti 
vhod v Italijo. Zato je bil postavil kralj Alboin svojega najhrab- 
rejšega vojvodo Gisulfa ob meji in mu izročil vojvodino Ce- 
dadsko, imenovano po mestu Cedadu (Cividale, Staro mesto) ter 



54 S. Rutar: Slovenské naselbine po Farlanskem. 



mu dovolil najplemenitejše langobardske družine, da so ž njim 
stanovale (P. D. II. 9). Langobardje so torej dobro znali, kako težko 
je braniti meje Italiji, ki so ravno tu odprte proti Gorici in Krasu. 

Vender vse te langobardske naredbe niso plašile Slovencev, da 
bi ne bili tudi oni poskúšali v Italijo prodreti. Ceravno so bili Slo- 
venci v obce miroljubnejši, nego od boja živeči Germanje, vender ne 
smemo nemškim zgodovinarjem verovati, da se tudi za Ijudskega 
preseljevanja niso z drugim pečali, nego s poljedelstvom. Kdor pre- 
mišlja zgodovinsko hrabrost Srbov, ki so j o s toliko slavo še do 
denašnjega dné ohranili, ta ne bode mogel dvojití, da so bili tudi njih 
najbližnji sorodniki, t. j. Slovenci, nekdaj hrabor in celo bojevit 
národ, dokler nista omika in stoletno tlačeifje po polnem predruga- 
čila njih značaja. In bogme, ob Ijudskem preseljevanji so bili ne- 
mirni, krvavi čaši; kdor ni hotel poginiti, moral je sam za orožje 
zgrabiti in svojega sovražnika ne samo junaški dočakati, nego če 
mogoče še poprej naskočiti ga. V takih razraerah so se tudi Slo- 
venci orožju privadili ter je mnogikrat práv vspešno rabili. 

Slovenci torej niso pogrešali ne priložnosti, ne sposobnosti za 
nával v Italijo. In izvestno nam je znano, da so to tudi večkrat 
poskúšali. Že 1. 598. želi pápež Gregor Kalliniku, eksarhu Ita- 
lije, srečo zavoljo zmage nad Slovenci (Ap. Mansi Concil. collectio 
X. 117). Bradaška misii (Letopis SI. Matice 1870. pg. 265), da je 
Kallinik v Istri Slovénce potolkel. A znano je, da Slovenci s po- 
četka niso posebno v Istro silili in d a tudi pozneje niso bili globoko 
prodrli v ta poluotok. Zatorej moramo iskati mesta bitki le na se- 
verní stráni jadranskega morja, v vzhodnem delu Furlanske nižine, 
tam kjer je oglejsko primorje, zlasti mesto Grád tudi po ustano- 
vitvi langobardske kraljevine še vedno v oblasti Bizantincev ostalo. 
Za ravno to bojišče govori naslednja vest. 

Julija meseca 1. 600. piše pápež Gregor duhovščini solinske 
škofije in jo miluje zaradi slovenskih nápadov ter pristavlja: „Af- 
fligor in his, quoniam in vobis patior ; conturbor, quia per Istria e 
aditum iam Itáliám intrare coeperunt" (Jaífé, Regesta 
Nr. 1320). Ta „Istriae aditum* ne more biti nič druzega, nego 
Kras, ki seje takrat in še dolgo pozneje k Istri prišteval, in na 
njegovi severni stráni ležeča vipavska dolina. Tako umeva to 
mesto tudi P h. J. Rechfeld v spisu ' „Wúrdigung der St. Horvát- 
schen Urgeschichte der Slaven" (Mittheilungen des historischen Ver- 



s. Ratar: Slovenské naselbine po Furlanskem. 55 

eins fiir Krain 1846, pg. 47, nota 40). Cez Kras kakoľ tudi po vi- 
pavski dolini so vodile prestare ceste proti Ogleju. Po teh cestah 
so pošiljali Rimljanje svoje legije v Panonijo in po teh cestah so 
nasprotno tudi severovzhodni narodje silili k Ogleju, „ključu Italije". 

Ali ne samo na meji, nego cez malo čaša nahajamo Slo vence 
tudi v srednji Italiji, in sicer zmerom kot voj ak e. L. 604. pošije 
avarski kan Slovence na pomoč kralju Agilulfu, ko je bil ta za- 
vojščil na bizantinska posestva v Italiji. L. 610. pridere brezštevilna 
vojska Avarov in Slovencev na Furlansko, poplavi in opustoši vso 
zemljo ter premaga naposled celo glavno mesto Cedad. Od tod od- 
ved(3 Avari veliko .število Langobardov v sužnost na Ogersko (P. D. 
IV. 37). Moč čedadskih vojvod je bila tedaj ob tistem času uničena 
in Slovenci so se lahko brez over v Italijo selili. To je tem verjet- 
neje, ker so se Slovenci ravno v tistih časih zelo opomogli pod 
mogočno in krepko vlado Samo n o. v o. 

Kako daleč so bili že Slovenci v VII. stoletji na Furlansko 
prodrli, kazeta nam naslednji dve bitki med Langobardi in Avari. 
L. 664. (665) ])otolčejo Avari. po polnem furlanskega vojvodo Lupa 
v tľidnovni bitki pri mestu, ki so Fluvius (Flovius) imenuje (P. 
D. V. 19). Okoli 1. 720 — 72.5. prikázali so se bili Slovenci (in no 
tudi Avari) v veliki množini pri mestu Lauriana (Laurina). Fur- 
lanski vojvoda Pemmo jih trikrát nápade in zadnjič tudi premaga 
(P. D. VI. 44). Ali Slovenci so bili vender še tako močni, da je 
Pemmo kar na bojišči ž njimi mir sklenil. Zato pa ní mogoče, da 
bi se bili od takrat tak(S báli laiigobardskega orožja, kakor Pavel 
Dijakon trdi (Primeri: Dimitz, Geschichte Krains, I. p g. 106). 

Tu nastane za nas prevažno vprašanje, kje sta ležala kraja 
Fluvius in Lauriana? — Mislim, da so do zdaj še vsi nefúrlanski 
zgodovinarji. in med njimi tudi kranjski (Linhart, Versuch einer Ge- 
scliichte Krains pg. 142 in 1.51 ; Dimitz 1. c), ta dva kraja v Istri 
ali na Vipavskem Ískali. Fluvius tolmačijo z denašnjo hrvatsko 
Reko, (Linhart jo išče pri Hublji, katerega so stari Fluvius fri- 
gidus imenovali), Lauriana pa z istersko Lov ráno. 

Ali vprašati se moremo: Kaj pa so ískali Longobardj e v vzhodnih 
predelih Istre? Ali je sezala morda njih oblast celo v hrvatsko Pri- 
moľje? — Kdor je bral Valva^orja, ki našteva med kranjskimi vla- 
darji celo vrsto furlanskih vojvod, ta bode rad veroval, da so Lon- 
gobardje tako daleč na vzhod zapovedovali. In še celo mnogi, ki se 



úG S. Rutar; Slovenské naselbine po Furlaiiskem. 

„zgodovinarje" imenujejo, radi potrjujejo to mnenje s pristavkom, 
da so Langobardje gospodarili celo na dolenjem Stajerskem, okoli 
Celja in Maribora! 

Ta trditev se opira na Pavlovo poročilo (IV. 39), da sta Gi- 
sulfova siná Taso in Caco „ob svojem času (t. j. 610 — 612) go- 
spodovala tudi v slovenskem predelu Zellia do kraja Med ária". 
V teh dveli imenih hočejo nekateri spoznati denašnje Celje in Ma- 
ribor (Janisch, Hist. topogr. Lexicon von Steiermark II. 191). Drugi 
ozbilnejši zgodovinarji (Linhart, Safaŕik, Sláv. Alterthúmer II. 315 
in 335) so mislili na Ziljsko dolino in Slov. Matro na Tirol- 
skem, ali pa na Materijo v Istri. Toda na nje se je zadrl Mannert 
(Geograpliie der Griecben und Romer III. pg. 592), da se Ziljska 
dolina ní nikoli Zellia imenovala in da to ime pomenja Celje ! 

Toda mož je bil slabo poučen, ali pa je strast iz njega go- 
vorila. Iz furlanskib zgodovinarjev vemo, da je bilo ime „Zeglia" še 
v XIV. stoletji znano in da je pomenjalo Kanalsko dolino na 
Koroškem. Cedadski zgodovinar Nicoletti (f 1596) piše v življenji 
patrijurha Bertranda p;i'. 85, da je Venconski plemič Sieghard, 
naeelnik Karnije, 1. 1314. nemarno bránil grád Moscardo (v fur- 
lanski Kluži ob reki Felli— Beli) „contro ľimpeto de' Barbari delia 
Zeglia" (glej: Manzano, Annali del Friuli, IV. pg. 42). Na Furlan- 
skera se je bilo torej obranilo ustno sporočilo, da „Zellia" pomenja 
najbližjo koroško dolino, v katero se pride ob Beli, in ta ne more 
druga biti, nego Kanalska dolina. Spomína vredno je, da italijanski 
„bombeži" še zdaj zahtevajo Kanalsko dolino za zjedinjeno Italijo, češ, 
da tudi ta spadá geografično in historično k Italiji. 

„Zellia" je torej na ta način določena. Teže je pa reči, kaj 
pomenja „Medaria". — Da se to ime ne sme daleč od Kanalske 
doline iskati, to sledi iz Pavlovih besed, ker imenuje Langobardom 
podložno deželo samo „predel" (vegio), torej malo pokrajino. Zato 
bi človek mislil, da „Med ária" ne pomenja nič drugega, nego de- 
našnjo vas Medgore, nemški Malgern (v nekaterih rokopisih se 
čita tudi Meclária, mesto Medaria), ki se nahaja med Trebižem 
in Podkloštrom, torej na meji „Zellije" proti Koroškemu. 

Iz vsoga tega pa sledi brez ugovora, da je ležala Langobardom 
podložná slovenská pokrajina práv blizu in o b meji Furlan- 
skega. Langobardje torej niso imeli v Istri ničesa opraviti. Vsa njih 
politika je bila obrnená na to, da bi si os vo jili Italij o, da bi 



s Rutar: Slovenské naselbine po Farlanskem. 57 



v njej uničili bizantinsko in mlado papeško oblast, a ne, cla bi si 
pocllágali zunaj Italije ležeče zemlje. Zato pa niso imeli nobenega 
uzroka brepeneti po slovenskih zemljah in bi tému hrepenenju tiidi 
ne bili mogli zadostovati, ker so takrat tudi Slovenci svojo domo- 
vino braniti znali. Langobardska mejna vojvodina je imela svoj 
sedež v Cedadii. a ne v Gorici ali Trstu; zato je bila iztočna meja 
langobardska veeinoma tista, kakor je še dan danes med Avstrijo in 
Italijo. Le korminski grád je bil ko najvzbodnejša straža še v 
langobardskih rokah, vse drugo je bilo že od Slovencev posedeno. 

Langobardje torej niso imeli v Istri čisto nič opraviti in zato 
se tudi bitki 1. 664. in 720. nista mogli v Istri bíti, nego le na 
Furlanskem. To so tudi furlanski, torej o langobardskih stvareh 
dobro poučeni zQ;odovinarji že dávno spoznali in omenjeni bojišči 
tudi natančno določili (Viviani. Storia dei fatti dei Langobardi, pg. 
32 in 118). 

Tedaj je Fluvius denašnji Fiume na vzhodni stráni mesta 
Pordenone. Tu nahajamo ravno pod železniško progo iz Vidma v 
Benetke dve vaši tega imena: Fiume grand e in Fiume pic- 
colo. Tam mimo teče tudi rečica „Fiume", ki se pozneje v Silo 
in po tej v Meduno izliva. To reko omenja listina cesarja Kon- 
rada TI. 1. 1028, koja daruje patrijarhu P o po n u velik gozd „med 
Sočo in morjem in pod cesto, ki se navadno imenuje ogerska 
(„Vastata Hungarorum", pozneje „strata alta" imenovana), do tistega 
kraja, kjer izvira rekaFlumen in ob tej reki navzdol do Medune, 
ter med Meduno in Livnico" (Valentinelli, Diplom. Portusnaonense, 
Fontes rerum austr. XXIV. pg. 1). Tudi našTrstenjak išče „Flu- 
vius" na Furlanskem, ali ne posreči se mu pravega pogoditi 
(„Zora" 1876, str. 109). 

„Lauriana" pa je zdanja vas Lavariano, ki leži 11 kilo- 
metrov južno od Vidma, ne daleč od glavne ceste iz Palme v Ko- 
drojp. Da je Lavariano zeló star kraj, potrjuje nam listina Karia 
Velikega od 17. junija 776., s katero jemljo ta vladár omenjeno 
vas njenemu prejšnjemu lastniku Langobardu Val d and u, ker je 
bil vpleten v zaroto vojvode Rotgauda, in jo daruje oglejskemu pa- 
trijarhu SV. Pavlinu (Manzano, Annali dei Friuli, I. pg. 232). 

Ne sme se nam nikakor čudno zleti, da so bili Slovenci in 
Avari 1. 664. že skoro do Pordenona prodrli. Njih namen je bil 
najbrže še dalje iti, a pri „Reki" jih je zatekla furlanska vojska 



68 S Rutar: Slovenské naselbine po Furlaiiskem. 

in zato so se morali ustaviti in bíti. Zaradi svoje zmage nad 
Langobardi so bili sklenili na Furlanskem naseliti se. Tega pa se 
je čedadski vojvoda zelo prestrašil in začel je Sloveno-Avare prositi, 
naj se z lepa domov vrnejo. Ali ti mu pošljejo svoje poslanec z 
odgovorom, „da ne marajo zapustiti Frijulskega, katero so s svojim 
orožjem premagali" (P. D. V. 20). Pozneje pa da je kan vender 
odšel, ker se je zbal langobardske vojske, katero je znal vojvoda 
navidezno pomnožiti (P. D. V. 21). Ali so pa tudi Slovenci z Avari 
odšli, to je zeló dvojbeno. Tzvestno je lahko však na Furlanskem 
ostal, kdor je hotel orožje odložiti in za motíko prijeti ter zemljo 
obdelovati in langobardsko gospodstvo priznati. Na ta način se je 
naselilo veliko Slovencev po Furlanskem, zlasti pa po brdih nad 
Cedadom. 7\^li da ti Slovenci niso bili le mirni poljedelci, nego več- 
krat tudi sovražni sosedje, " to nam pričajo zgodbe naslednjih let. 

Ne samo mimo Gradišča in Palme skúšali so Slovenci 
v Italijo prodreti, nego tudi od severja doli, s Koroškega in Tol- 
minskega. Takrat, ko še ní bilo ceste cez Pontebo, vezal je jeď'ni 
Predel Koľoško z Italijo. Po tej starodávni česti so se pomikali 
tudi Slovenci proti Čedadu. Okoli 1. GTO. je bilo prišlo 5000 Slo- 
vencev po Nadiži Cedadu skoro pred vráta. Ali tu so bili od Voj- 
vode Vec tára potolčeni, „da je le malo kdo odšel" (P. I). V. 2.3). 
Krog 1. 700. pa napadejo Slovenci zopet langobardske pastirje in 
odpeljejo njih čede v svojo domovino. Ko so se hoteli Langobardje 
zaradi tega maščevati, prideró Slovenci z veliko moŕ-jo na Furlansko, 
postavijo svoj tábor na strmem hribu in pokoneajo vso langobardsko 
vojsko. „Vse fnrlansko plemstvo je bilo unieeno", toži Pavel Dijakon 
(VI. 24). 

Proti takim návalom Slovencev so sezidali Langobardji; (in po- 
zneje bavarski plemiči) celo vrsto močnih grádov po južnih obronkih 
planin, ki so razprostrte nad Vidmom in Cedadom. „Po vseh rtih 
in pobočjih, kakor tudi po vseh med njimi ležečih dolinah so bili 
ti obronki p osej ani z gradovi, katerih imena se nemški glasé : 
Starhemberg, Heissenstein, Satimberch, Grossen- 
burg, Rabenstein, Pramberg, Perchtons tein (Partistaerus), 
Schärfenbuľg (Soffumburgo), Urusperg, Grúnenberg (Gro- 
nunbergo), Attems i. t. d." (Zahn, Arstro-Friulana, Fontes rerum 
Austriacarnm 1877). — Ti gradovi so dan danes že vsi do zadnjega 
razsuti, od nekaterih se še mesto ne pozná, kje so stali: a meja 



s. Rutar: Slovenské naselbine po Furlanskem. 59 

med Slovenci in Furlani je še dan dane?? ravno tista, kakor je bila 
pred tisoč leti in še zdaj so ohranili beneški Slovenci svojo národ- 
nosť kljubu tisočletnemu poitaljančevanju. 

In še pozneje, ko so bili Slovenci že svojo neodvisnost iz- 
gubili in ko so morali priznavati frankovsko nadvlado, še takrat so 
napadali Slovenci Furlansko. Ob času namreč, ko so se sinovi Lu- 
dovika Pobožnega za vrhovno vlado pulili in v krvavih bitkah 
pobijali, takrat so Slovenci lahko po svojib starih običajih živeli in 
svojevoljno premikali svoja selišča. Kakor v prejšnjih stotetjih, tako 
so tudi zdaj obiskovali furlansko nižino. To nam vec kakor za- 
dostno potrjujeta naslednji dve istodobni vešti. 

V kroniki Andreae Borgoraatis, cap. 1.3. se eita k letora 
836 — 865: „Multa fatigatis Langobardi et oppressio aSclavorum 
gens(!) sustinuit, usque dum imperátor (Lotharius) Forojulanorum 
Ebhardo (Eberbardo) principem costituit" — kar se je zgodilo 
1. 848. — (Pertz, Mon. Gerra. SS. III. pg. 235). — V „beneški kro- 
niki" nekega Jovana se čita k letu 840.: „Circa haee tempora 
Sclavi, venientes ad Venetiorum loca expugnanda, Caprulensem 
tantum castrum (Caorle na ustji Livnice) depredaverunt" (Pertz, 
SS. VIII. 18). 

Karol Veliki ni bil torej uničil slovenské oblasti, ker je ta še 
dolgo čaša po njegovi smrti samostalno delovala. 

Vsi ti mnogobrojni napadi Slovencev na Furlansko se dajo 
primerjati onim návalom (pozneje tako imenovanih) bolgarskih 
Slovenov, ki so skoro vsako leto v drugi polovici VI. stoletja od 
Dunava proti jugu udarjali in Trakijo, Macedonijo, Tesalijo in celo 
Helado poplavljali. Veliko število teh napadajočih Slovenov se je 
odcepilo od glavne vojske, ko se je ta po zvršenem poslu domov 
vracala ter naselila po neobljudenib predelih. Tako naseljovanje se 
je godilo na tibem, da ga zgodovinarji s početka niti niso opazili, 
njegov vpliv na izpremembo narodnostnih in teritorjalnili razmpr 
se je pokazal še le pozneje, še le tedaj, ko se začetek in ruzvitek 
slovenskega naseljenja ní mogel več zgodovinski dokazati (Primeri : 
Zinkeisen, Gesch. des osmanischen Reiches I. 120). 

Ravno to velja tudi o slovenskih naselbinali po Furlanskem. 
Zelo čudno bi moralo biti, ko bi se pri tako pogostih in mnogo- 
številnili slovenskih napadih né bila odločila nobena tolpa in se ne 
naselila ob mejah večjih in manjših gozdov, ki so nekdaj volik del 



60 



P.: Slovo. 



Furlanskega pokrivali. Neobljudenega sveta je bilo zadosti in Slo- 
venci so se radi povsodi poprijeli ratarstva, kjer je bila zemlja za 
to. Da so Slovenci tudi resnično jeden del Furlanskega naselili, 
to bodemo iz naslednjega odstávka brezdvojbeno razvideli. A se ve, 
da so morali ti slovenski naselniki že liitro od začetka priznati 
gospodstvo vojvod in jim tudi primeren davek plačevati. 

(Dalje prih.) 



Slovo. 



% 

^^%. Bogom, dom, predragi kraj, 
■^ Ljube moje dom! 

Bog vé, Bog vé, če še kdaj 
Tebe videl bom. 

Kliče me cesavjev glas 
Tjä, kjer grom bobni, 
Kmalu, kmaliT pride cas, 
Ko bo tekla kri. 

In ko krogla priletí, 
Merjena na mé, 
Meni se v srcé vsadi, 
Oj, v gorkó srce. 

Pusti, Ijubica, zdaj jok, 
Briši si solzé ! , . . 
Kadar meč mi páde z rok, 
V grob me položé. 



Dub pa bo iz grob a vstal, 
Tebi šel v srcé, 
Vedno tebe bo spremljäl, 
Odgnal ti gorjé. 

Kadar vetrič bo pihljal, 
Jaz ti govorim, 
Kadar potok bo šumljal, 
Jaz takrat šumim. 

Kadar p a se noc stori, 

V postelji ležiš, 
Jaz zatisnem ti oči, 
Ti sladko zaspiš. 

V sanjah pa igral se bom, 
Ljubica, s teboj ! 

In s teboj smejäl se bom, 
Dragi biser moj ! 



Taká smrt ne straši me. 
Ker še smrt to ni, 
Támni grob ne plaši rae- 
Z Bogom, Ijuba ti ! 





Fra Gregorio Alasia da Sommaripa. 

Spisal Lov r o Zváb. 

slovenskí književnosti imamo zlasti o prvi dobi obilo praznín, 
ki se izvestno ne bodo dale nikoli podpolno izravnati ; v 
stoletjih so pogreznile vážne vešti v zabljenja bezdno, i mi liki 
pomoľščaki v veliki opasnosti nad neizmérno globíno — mečemo 
kotvo, nadejoči se pod seboj trdih tal, iz katerih nam bode moci 
morebiti s trudom in pótnim čelom rešiti posamičnih malih po- 
datkov. O nekaterih vrstnikih Trubarjevih známo že le gola imena 
in še ta so cesto nedostatna. — Fra Gregorio Alasia da Sommaripa je 
živel v začetku sedemnajstega veka v Servitskem samostanu Divinskem. 
O tem moži smo vedeli došlej samo, da je bil 1607. 1. objavil v 
Vidnu natisnen „Vocabolario Italiano, e Schiauo" ; za tega delj ne 
bode vsaj nekaterim č. čitateljem neugodno, če jim podamo krátko 
črtico ob omenjenem književniku. 

Divinsk poveljnik gróf Rajmund VI. ,Conte delia Torre- Valsassina', 
zvan tudi ,, Rajmund starejši" (Raimondo il Vecchio), bil je na dvoru 
imenít dostojanstvenik ; sam cesar je želel 1594. leta biti krsten kum 
nekemu Rajmundovemu sinku, kateri posel je bil v cesarjevem imeni 
opravil gróf Attems, ter Rajmund je zastopal cesarja o krščenji hčerke 
nadvojvode Karola. Rajmund je bil cesarsk poslanik (orator caesareus) 
v Rimu in v Benetkah, a imel je tudi vsa svojstva, — pišó vlaški 
zgodovinarji — ki so neobliodno potrebná državinemu zastopniku 
namenjenemu dogovarjat se s tujimi vladarji o javnih znatnih poslih. 
Pobožen mož je bil ; s pismi, hranjenimi v Divinskem arhivu, osve- 
dočimo se lehko, kakó ga je spoštoval pápež Kliment VIU. Priznanja 
vredna je Rajmundova ustanovitev Servitskega samostana, katera nam 
dokazuje, da so globoko bila vkorénjena v njem verska načela. Da 
bi tudi on po svoji vzmožnosti zagrádil daljšo pot protestantom, 
sezida 1591. 1. v Divinu cerkev ter pokliče tijá Servito (Servi di 
Maria, kakeršni so se že nahajali v Gradišči [Gradiški] in Kopru), da 
bi utľjeváli národ v véri z lepimi vzgiedi, poučevali ga s propovedmi 
ter osnovali učilišče, v katerem bi izjasnjevali razen ostalih tedanjih 
znanstev i bogoslovske náuke vsem ónim pod njega oblástjo, ki bi 



62 L. Žvab : Fra Gregorio Alasia da Sommarípa. 



radi bili duhovni; kajti v óno dobo je nedostajalo bogoslovij. Dogo- 
voril se je v 17. dan septembra meseea 1598. leta v Ferrari z 
vrhovnim poglavarjem Servitskega redú, z Angelom Marijo Montursio ; 
ta dogovor se čuva v Divinskem grádu. Znameníti ter iiceni so 
zatorej morali biti vsaj nekateri očetje v novem závodu! 

Vrnivši se Rajmund 1601. 1, iz Rima — še v istem letu 20. aprila 
so bili načeli zidati Divinsk samostan — privede s seboj Fra G r e g o r ja 
Alasijo d a Sommaripa, ki je čital prvo svojo maša v Divinu 
1602. 1. ter vodil do konca 1607. 1. samostansko obítelj. 

Rajmund YI. je umri na Dunaji 17. avgusta 1623. 1. Ostavil je 
štiri sine; tretjega so zvali Rajmundka (Raimondino ali Raimondo VIL), 
ki je bil duhoven „canonico preposito di Trento," zatem opát (z mitro) 
v Perisu v Alzáciji; četrtemu sinú je bilo ime Ivan Matija; a tega 
níso bili posvetili. G. Levstik, govoreč v „Ljublj. Zvonu" I. 1881. 1. 
na 772. str. o našem književniku Gregorji da Sommaripa ter o njega 
slovničku, pravi: „. . . svoj predgovor, posvečen gospodu Matiji 
, delia Torre, Conte di Valsasina, Preposito e Canonico di Trento etc' 
Alasija podpisuje na konci takó: ,Di Duino li 15. Marzo. 1607." 
Izvestno je zatorej imel Rajmundek še drugo krstno imé : Matija, kajti 
vidi se, da knjižica ní mogla biti drugemu posvečena, nego li samo 
Rajmundku, kateri je septembra meseea 1623. 1. še živel. — 

Cesar Josip II. je 1783. leta zatri tudi v Diviim Servitski red, 
čegar arhiv je denés raztresen in razgubljen (archivio, bra disperso, 
dei Patri Serviti di Duino). — 

Ta izvéstja sem posnel iz vlaških tiskovín: ,,Ľ Istria" 1850. 
na 27. str., „Ľ Istria" 1852. na 10. str., „Dr. Kandler, Indicazioni 
ecc." 1855. na 91. str., sosebno pa iz R. Piclilerja zgodovine : 
„R castello di Duino, Trento 1882." na 54., 86., 347., 34^., 351., 
362., 370.-372. in 374. stráni. Picbler razglaša od 449.-469. 
straní nekatere ,epigrafi' ; med temi je za nas Slovéne najzanimljivejši 
nadpis (na 461. str.), ki se nahaja v veži pred stolbami l^ivšega 
Servitskega samostana Divinskega. Napraviti je dal ta spomeník ,,po- 
steritatis gratia" baš naš Gregor Alasija 1606. leta ter slove takó: 
Raimundus Comes a Turri ct Valsaxinao convcnit aodificare 
Hoc Coenobium cum Priori Generáli Servorum Aiigelo Maria 
Florentino anno Domini MDXCVIII, anno autem MDCl Ró- 
ma diseedens 
Orator Caesareus, secum duxit F r. Gregoriiim Alasia m 
De Suraaripa eiusdem Ordinis, yui suam primam Missam 



Dr. J. Vošnjak: Slovenska mati. 63 



Ibi celebľavit anno MDCII hocque Monasterium rexit 

usque 
Ad totum MDCVII, quo anno die XX Aprilis aedifi- 

cium coeptum est 
P. M. Fvanciscus Casasupra de Gentilino et 
P. M. Pliilippus Alexandrinus Prior Generalis visitavit 
Idem F ľ. Gregor i us eodem anno MDCVI posteritatis 

gratia 



Facere fccit. 



^Í>«>'í> 



Slovenska književnost. 

I. 

Slovenska mati. 

Podučna kujiga materam, kakó naj sebe in svoje otroke zdravé obvarjejo. Spisal 

d r. Koče var. V Ljubljani 1882. 8, 48 str. Tiskala „Národná Tiskarna". Založil 

dr. Kočevar v Celji. — Cena 30 kr. 

Slovensko slovstvo ima le malo v medicinsko stroko spadajočih 
knjig. Strogo znanstvenih nimamo in jili ne moremo imeti, a tudi 
popularnih je práv pičlo število. Razen še zastarelega d r. Prelo- 
govega prevoda Hufelandove makrobiotike in že pošlega „Domačega 
zdravnika," kateri pa ni iz zdravnikovega peresa, donašale so Mohorjeve 
knjige nekaj krajših zdravstvenih spisov, n. pr. o koleri, o prvi pomoci 
v smrtnih nevarnostih itd. Populárne knjige za kmetsko Ijudstvo, kako 
naj bi si ohranilo zdravje (Gesundheitslehre), še pogrešamo in želimo, 
da bi Mohorjeva družba kmalu našla pisatelja, kateri bi jej spisal tudi 
tako potrebno knjigo. Sicer pa jej ni treba pisatelja iskati, samo naprosi 
naj ga, da se loti še tudi tega dela, naprosi naj pisatelja „Slovenské 
matere", g. dra. Kočevarja in slovenskí národ bo imel knjigo, s katero 
se bo lehko smel ponašati, kakor se sme -z ravno te dni na svetlo dano 
poučno istega pisatelja ponašati. 

Populárna literatúra narastá pri vseh narodih, zlasti imajo Nemci 
cele biblijoteke pouku prostejšega Ijudstva namenjenih knjig. A navadno 
imajo vse te knjige toliko učenega balasta, da jih človek, kateri ni vsaj 
srednjih šol dovŕšil, ne razume in kar je v njih praktičnega zrna, skrito 
je pod plevelom učenih fráz. Pisateljem je na tem, da razkazujejo svojo 
učenost, pa nič menj tudi na tem, da ima knjiga toliko več tiskanih 



64 Dr. J. Vošnjak: Slovenska mati. 



pol, kajti vec pol, vec nagrade. Ljudstvo ima tedaj práv malo haska od 
takega popularnega slovstva, posebno od onega, katero spisujejo učenjaki 
po teoriji brez pravega znanja dejanskih razmer. Kaka dobrodejna razlika 
med pisateljskim delom iičenjaka-teoretika in med pisavo moža, učenega 
tudi v svoji stroki, a zajemajočega iz skoro petdesetletne praktične skušnje ! 

Obce čislani in obce priljubljeni starosta štajerskih Slovencev na 
večer svojega plodunosnega življenja ni mogel lepšega in koristnejšega 
božičnega daru prinesti svojemu národu, nego je storil s svojo knjigo : 
„Slovenska mati". Spoznal je, da je treba pri koreňu začeti, da je treba 
pred vsem skrbeti za zdrav krepek zarod ; a videl je premnogokrat, da 
zaradi slabih škodljivih navad se pokvari mladim materam zdravje čaši 
za vse življenje in se že pred pôrodom, po gostem pa v prvem letu otroku 
vcepijo kalí poznejših boleznij. „In to je nesreča za posamezne 
rodovine in za ves slovenskí národ." To spoznanje je napotilo 
g. doktorja, da je napisal pravila, po katerih se morajo ravnati žene 
noseče in žene pôrodnice in kako se mora oskrbovati malo dete, da se 
mu telo in um krepko razvijata. 

Prečitavši to knjigo, nisem vedel, čemu bi se bolj čudil : ali krátki, 
jedernati pisavi, razumljivi vsacemu priprostemu človeku, brez blestečih 
se učenih fráz, ali temeljitemu poznanju Ijudskih razvad in napak, ali 
modrosti naukov, ali práv po očetovsko Ijubeznivi skrbnosti pisatelja 
za mater in dete ! Tako pisati more le mož, ki je v svoji vednosti 
strokovnjak, čegar bistro oko pa ni zatemnilo kako pfedantično učenjaštvo, 
ki je spoznal, kar je napačnega, a ni obupal o izboljšanji, temveč v 
svojem blagem srci preudarjal in premišljeval, kako bi odpravil napake 
in pomogel k zdravému, čilemu narastajú svojega toli Ijubljenega národa. 

G. pisatelj deli vso tvarino v štiri oddelke : L Žena v noseče m 
stanu. — II. Žena v popôrodní dobi. — III. Oskrbovanje otroka v 
prvem letu. — IV. Dete v drugem in tretjem letu. V vsacem oddelku 
napoveduje natančna pravila, kako treba ravnati materi in z materjo 
in otrokom in česa se varovati, bodi si v jedi in pijači, bodi si v delu 
in v dušnem oziru, da se zdravje olirani. Pri tem se izogiblje navadnih 
učenih úvodov iz anatomije in fiziologije in pripoveduje saino iiajpotrebnejše 
stvari o sestavi zraka, jedil, pijač, o prebavljanji itd. Ker pa g. pisatelj 
vé, da se mora dijeta ravnati po premoženskih razmerah, pripoveduje 
tudi v tem zmislu svoje mnenje in navaja neškodljiva in škodljiva jedila 
za nosečo ženo, kateri med drugim ukazuje: „Netreba jej zahajati v 
gostilnice, kar se itak ne spodobi za ženskí spol." Za škodljive 



t)r. J. Vošnjak: Slovenska inatí. 65 

jedila spozná suhe, surové klobáse, premastne mesene jedi, svinjsko, 
račje, gosje meso itd. „Posebno škodljiv je novopečen in vroč kruh." 
Obžalovati je, da se kmetská dekleta ne nauče vsaj domačih jedil ukusno 
kuhati. Potem graja nesnago v liiši in kuhinji, nečisto sapo v sobah 
zlasti po zimi, dalje da na kmetih vsi iz jedne sklede však s svojo žlico 
zajemajo ))roz krožnikov. Kjer govori g. pisatelj o hudih nasledkih duševne 
razdraženosti, pravi jedernato : „Huda ježa, dolgotrajna mržnja, otožnost 
z velikim žalovanjem in iznenadni strah vznemirijo dušo, stresejo čud ali 
srce, umamijo materine čutnice, katere ravnajo rast otroku, ter spridijo 
kri, od katere se redi otrok." In tu g. pisatelj hudo graja, da se pri 
ženitvali ne gleda na medsobno Ijubezen, arapak na imetje ali lepoto ; 
in vsled tega toliko nesrečnih zákonov. Kdo ne bo pritrdil pre- 
lepim in modrim besedám: „Ako je mož prijazen, značajen in pameten, 
bode lepo ravnal z ženo in ta ga bode spoštovala. Jednakih niislij in 
jednakega čutja bodeta zadovoljno živela. Ako pa je mož neotesan, ne- 
značajen in nepameten ter se tako obnáša, da ona Ijubosumiti začne, 
takrat ne more ga ne Ijubiti, ne spoštovati in tem manje, ako je pri- 
, merno starejši. Malo kateri dan mine brez prepira. On zanemarja ženo 
in gospodarstvo ter hodi kratkočasit se. Ona njemu očitá nemarnost, on 
njo zmerja, beseda besedo prinese in do tepcža pride." In nasledki, kako 
plastično so opisani: „Žena žalostná in pobitá, ali razdražena in jezna 
nima veselja do življenja. Bledega in upadenega lica liira na duši in 
telesu. Ne mara za moža, v strahu pred njim ne more mu odkritosrčna 
biti in začne ga črtiti. V hirajoči materi ne more dete zdravo ostati 
in žgodilo se je, da je ali unirlo, ali tako slabo porodilo se, da za 
življenje ni bilo sposobno. Torej naj dobro premislijo stariši, komu hočejo 
dati hčer za ženo. Nepremišljena ženitev je navadno polna nesreče." 

V drugem oddelku se káže zares očetovska skrb za porodnico. 
Tu ima pisatelj dovolj gradiva za opravičeno grajo kmetskih babie in 
njili ravnanja s pôrodnicami. Malo preveč vender zahteva g. pisatelj, 
ako ukazuje, da mora pôrodnica vsaj celih 8 dnij v postelji ostati. Po- 
sebno svári pred škodljivimi vplivi, kakor so : „pregrešek v živežu, pre- 
mraženje, bivanje v kužnem zraku, nesnažnost, silno ganenje srca, izne- 
nadno veselje, veliká žalost, stres duše, ježa, strali." „Pridna gospodinja 
ima o tej priliki svoje stanovanje zmerom snažno. Ona ne trpi uma- 
zanih in s praliom pokritili stolov, klopij in mize. V postelji ne trpi 
staré slame, umazané zimnice, rjulie in odeje. Snažno stanovanje 
priča za njeno pridnost." Ker so pôrodnice jako občutljive ter 

5 



66 Ďr. J. Vošnjak : Slovenska raatí. 



rahlega zdravja, mora se prijazno in uljudno ž njimi ravnati. Zato g. 
pisatelj zahteva od moža, „ako je pameten, značajen in Ijubezniv, kar 
bi však m oral bit i," da si bode prizadeval, da žena mirna in zado- 
voljna ostane ; sedel bode, kadar ima čas, pri njeni postelji, pomenkoval 
se prijazno, govoril o prijetnih dogodkih, zamolčal nesrečo pri gospo- 
darstvu in v rodbini, opomínal domačine, naj se spodobno obnašajo 
proti gospodinji, odvracal bode silne obiskovalce in vse odvrnil, kar bi 
moglo ženo razdražiti ter piouzročiti skrb, otožnost, nevoljo, srd, jezo, 
strah in grozo. — „Mož mora skrbeti, da se odvrnejo vsi škodljivi vplivi 
od žene, ako hoče obvarovati sebi gospodinjo, otroku pa mater živo in 
zdravo." Zares zlate besede, katere morajo izvirati le iz ust moža, ki 
je sam dal najlepší vzgled Ijubeznivega družbinskega življenja. 

V III. in IV. oddelku obrača g. pisatelj svojo skrb na ravnanje 
z otrokom novorojencem in od 1. do 3. leta. Jako zanimljiv je opis, 
kako se razvija otroški um. Tiidi tu se nara káže g. pisatelj bistrim 
opazovalcem in psihologom, ki sledi korak za korakom duševnému raz- 
voju otroka od prvé dobe, ko začne mater spoznavati po glasu, dokler 
je tudi po vidu ne razločuje od drugih osôb. In odslej začne otrok 
spoznavati druge reči v sobi. „Skozi okno vidi po dnevi na dvorišči 
domače živali, ali na vrtu rože, drevesa, vodo, morda mimo tekoče vozové 
na česti, priprežene konje ali vole, po noci na nebu zvezde in luno, na 
katero posebno rad gleda. Koncem prvega ali v drugem letu bode 
zapažil bližnje in oddaljene hiše, različna poslopja, posamezna drevesa, 
hoste, líribe, na hribih cerkve, potem drdrajoče vlake, delavce na polji, 
voznike na česti, popotnike, vojake; v 3. letu bode razločil njivo od 
trávnika, na sledujem nabiral rože, katere mu imenuje raati. Mati mu 
tudi imenuje pridelke na njivah nasejane ali zasajene, ptiče leteče in 
pevajoče. Ona mu káže na sadnih drevesih črešnje, slive, hruške, 
jabelka." Srečen otrok, ki ga mati skrbno vodi v prvih letih njegoyega 
bitja, srečna pa tudi mati, ker čuti, da v tej dobi življenja je ona jediná 
vse nedolžnemu detetu in da v njegovem dúhu ni prostora za drugo 
mišljenje in drugo Ijubezen, kakor do Ijube mamico. 

„Slovenska mati" naj tedaj roma v vsako slovensko hišo, da s 
svojimi zlatimi pouki odpravi škodljive napake in razvade, zaradi 
katerih se je že marsikatera slovenská mati ugonobila, ter da pomoro k 
vzreji zdravega in krepkega slovenskega narastaja. G. pisatelja pa pro- 
simo, naj se loti še druzega dela, katerega nam sam obeča na konci 
svoje knjige, naj spise po svojih mnogoletnih skušnjah pouk, kako 



J. Berbuč : Fizika. 67 



je skľbeti v poznejših letih za telesno zdravje in umno razvitje otroka in 
kako za telesno in duševno zdravje Ijudstva sploh. 

D r. Vošnjak. 



IL 

Fizika 

za nižje gimnazije, reálke in učiteljišéa. 

Spisal in založil Jakob Čebular, c. kr višje reálke profesor v Gorici. V 
Gorici natisnila Hilarijanska tiskarna 1882. 8'^a. 90 str. Cena: 80 kr. I. del: 
Vvod, občna svojstva tcles, toplota, učini molekularnih sil, kemija, magnetizem 

in elektrika. 

Važnost prirodoslovja v vzgojevalnem in materijalnem oziru je 
dan danes obce priznaná, in ta obce priznaná važnost prirodoslovnih 
disciplin nam nakladá dolžnost, da smo v sredstvih, to vcdo pospeáujočih, 
izbirčni in previdni. Posebno pa smo dolžni v slučaji, kjer je pouku v 
tej vedi že kratek č.as odmerjen, kjer je treba ozir jemati tudi na druge 
vede in različne meri duševnega delovanja, gradivo za vsebino knjige, 
posvečene mladini v oraiko in razvoj njenih umstvenih močij, na tanko 
prerešetati in strogo na to pažiti, da jej podsijemo od najboljšega le 
najboljše. Težka naloga, a še težja postaja, če si ogledarao vedno rastoč 
obseg prirodoslovnih ved; če pomislimo, da ninoži socijalno življenje 
dan na dan tirjatve do človeških močij, da je torej naloga mladini v 
rešitev dana zaradi vedno večjih potreb zmerom veeja in težja, a doba 
predpísaná pripraví in rešitvi naloge vedno istá. 

Ko si je tedaj prirodoslovne šolske knjige pisatelj primerno in do- 
voljno gradivo izbral, odstránil je še le prvé zapreke dobri knjigi. S koli- 
ko faktorji inora še le potem raŕuniti ! Metodo, razvrstitev, razpravo po- 
samičnih učnili stavkov v jezikovnem in tvarnem oziru, podobe in druge 
vážne činitelje mora vedno pred očmi imeti, ako hore tirjatvam dobre 
šolske knjige zadostiti. 

Ni torej čuda, da je pri ogromni ninožini prirodoslovskih nemških 
knjig práv malo za šolsko rabo sposobnih. Ce ima pa pisatelj taki 
knjigi že tedaj težavno in nevarno stališče, ko piše za národ, čegar 
fizikalno poljc je vsestransko razorano, koliko težje mora biti delo pi- 
satelju slovenskému, kateri mora poleg druzega ledino v jezikovnem 
oziru še le razorati in potem še le na obdelovanje misliti? 

5* 



J. Berl)u6: Fizika. 



Čestitajno iz srca gosp. pisatelju, da je pri tolikili težavah to nalogo 
častno rešil ter knjigo obelodanil, katero moremo za nižje razrede naših 
učilišč toplo priporočati. 

Težišče, slovenské fizike je iz znanih uzrokov jezikovna strán, 
vsake — metóda. Jezikovni stráni je pisatelj tudi največjo pozornost 
posvetil in — radostne pripoznavamo — vrlo vspešno. Jezik je krasen, 
beseda teče tako gladko, neprisiljeno, da je veselje knjigo čitati, stavki 
so krátki, učni ktijigi povse primerni, sapo zapirajočih perijod, ki uk le 
težijo, ogibal se je pisatelj, kar je vse hvale vredno. Malenkost bi imeli 
v tem oziru knjigi očitati. Za ušesa bi bilo bolje, da se je ogibal 
stereotipne konstrukcije pogojnih stavkov z glagolu pripeto besedico „li" 
ter se posluževal tudi navadnih pogojnih veznikov, držeč se i tu na- 
čela : variatio delectat. 

Da se je držal pisatelj tistega načela, kakor je vodilo nadzornika 
dr. Jos. Krista pri izbiranji, sestavi in razvrstitvi ogromne íizikalne tvarine 
v harmonično celoto, isto tako pri obravnavi posamičnih zákonov, učnili 
stavkov in definicij, moranio z didaktičnega stališča le odobravati. Me- 
toda je tu in tam nižjim rázredom najprimernejša, namreč induktívna ; 
najprej so vselej navedení poskusi, in iz njih so izvodi v obce dosledno 
izvedeni in jedernato sestavljeni; mladina se uči tu induktívne logike. 
Definicije so precízne. 

Toda Kristova knjiga je pisana s posebnim ozirom na gimnazije 
in zadostuje povse le tem závodom ; slovenská pisateljeva pa bi morala 
zadostovati tudi realki in učiteljiščem, kar tudi v obce bode. Vender bi že- 
leli, da bi se bil pisatelj bolj oziral na zadnja dva zavoda,nego se je. Gim- 
nazijamje namen nekaidealnejšavzgoja mladine, gimnazijalec je bolj teoretik, 
idealist; njemu je naloga, prisvojiti si íizikalnih zákonov in fizikalnega 
znanja brez ozira na praktično uporabo za vsakdanje življenje, da bi 
le z njiliovo pomočjo samostalno prirodine pojave tolmačil in zasledoval : 
tu ima fizika izključivo le vzgojevalen pomen. Po realkali in učiteljiščih 
moramo — zoper to ni ugovora — tudi ta motiv íizikalnili disciplín 
v prvi vrsti poudarjati, a pri tem ne smemo zabiti, da pripadá dijakom 
teh závodov i naloga, praktične nasledke prisvojenih si naukov zahte- 
vati ; pomisliti je dalje, da dijaki teh závodov večinoma tako rekoč pre- 
našajo vede med obrtnike, trgovce in prosto Ijudstvo. In to bi moral 
pisatelj fizike, namenjene vsem trém závodom, v poštev jemati, kar tudi 
različnost tej vedi odmenjenega čaša veleva. V gimnazijah se poučujeta 
namreč fizika in kemija tri semestre po tri ure; na učiteljiščih 



J. Berbuč : Fizika. • 69 



osem semestrov po 2 in 3 ure (v 5. in 6. sem.); na realki pa so od- 
merjene sami fiziki skozi 4 semestre po 3 ure na teden. V katero 
mer bi nasvetovali razširjenje knjižne vsebine, jasno je pac iz ravno 
navedenega. Razen kemije ima knjiga teoretičnega gradiva dovolj, da ! 
skoro še preveč; a vec vprašanj in návodov praktični uporabi fizikalnih 
teoremov s posebnim ozirom na obrt, hiševanje, poljedelstvo bi želeli, 
kar tudi ustanovni statut učiteljiščem zahteva. Prekoračili bi mejo kri- 
tike, ko bi hoteli vse natanko navajati, kaj in koliko bi se imelo dodati 
in kako iz vešti. 

To, kar pisatelj uči iz kemije, zadostuje gimnfizijam, — reálkam 
ni potrebno, ker je tamo kemija samostalen predmet, — učiteljiščem pa 
ne zadostuje. Učiteljiščem treba dodati posebno kemijo, kakeršna je 
n. pr. Kauerjeva kemija za učiteljíšča. 

V oziru razvľstitve kemičnega gradiva pa bi bilo smotru primer- 
neje, ko bi se bil pisatelj več oziral na dotična pedagogična načela, 
namreč na spojitev ralilovezanega gradiva v posamezne skupine sorodnih 
prvin, s čimer bi bil mladini veliko uslugo učinil, podajaje jej učenju 
potrebnih oporišč, rekel bi duševnih zavijač, s pomočjo kojih se um 
gradiva oklepa, da si ga laze prisvaja in stalno obdrži. V pojasnilo 
navedenega opozorujemo le na razvrstitev pakovin in kovin v skupine 
po njihovi vrednosti, kar ni le zaradi pregleda učbene tvarine veliké 
vážnosti, temveč priduje i v tem, da takoj známo, s koliko atom- 
skimi težinami vodika se kemično spája jedna atomska težina katere 
koli razvrščenih prvin. 

Da pisatelj opušča definicijo neorganské kemije, kakih deset pa- 
ragrafov obsezajoče, ko vender med prvo uvrščeno organsko kemijo iz- 
rekoma navaja in definuje, to nedostatnost móramo za stalno Kristu 
na račun zabeležiti; pisateljeva je menda le hiba zoper sistematiko, da 
je za organsko kemijo zopet košček neorganské — kovini železo in 
kalcij — uvrstil. 

V 4. oddelku so petim, v 5. kakim ôsmim in v 7. dvema tehni- 
škima izrazoma dodaní kongruentni nemški termini. Inače iščemo v 
vsej knjigi zaman jednakih slučajev, a zaman tudi dôslednosti za to 
ravnanje. So li izrazi „párni prekat", „zasova", „zamašnjak" i. -t. d. 
ročnejši nego „telesná skupnost", „zveznost" ali „ razkisatev " ? Po našem 
prepričanji bi bila vrednost knjigi poskočila, ko bi bil pisatelj dosledno 
vsem slovenskim tehniškim izrazom — izvzemši mednarodne — dodal nemške. 
S tem bi bil nemški terminologiji privajenim čitateljem — in teh je 



70 A. Senekovič: Geometrija za nižje glmnazije. 



veliká večina — zelo olajšal prehod v nove razmere, mladini pa in 

učitelju fizike zelo ogladil pot za uk oziroma pouk te vede v višjih 

razredih gimnazije, dokler ostane ta tudi pri nas nemški. Koliko čita- 

teljem so znane n. pr. subtilne različnosti besedij : teža, težina, utežje, 

težnost, težišče, težišnica? In ne zahteva li korist mladine, da bi se že 

tu privadila nemški terminologiji za nemško višjo gimnazijo? Izvestno 

je tudi, da je treba pri sestavi knjige lagotnost obcinstva v poštev je- 

mati, a z eventuvalnim dodatkom terminologije na konci knjige se ne 

more tej v jednaki meri zadostovati, kakor po označenem nacinu. 

Podobe so názorne in lične in zadostujejo terjatvam také knjige. 

V našili ubogih razmerah ne bode seveda nobenemu na niisel prišlo 

podobe soditi po merilu praktičnih Angležev, kateri jim za nazorno 

učenje veliko važnost pripisujejo. Práv bi bilo, da bi bil pisatelj vsaj 

pri nekaterih podobali čitateljevo pozornost pristojno večkrat nanje za- 

krmil. 

Toliko v obce. 

(Konec prih.) 



III. 

Geometrija za nižje gimnazije. 

Spísal dr. Fr. vitez Močnik. Po devetnajstem natisku poslovenil J. Celestína. 

Prví del. V berilo vtĺsnenih je 126 slík. V Ljubljani 1883. S^a^ 91 str. Natísníla 

in založila Ig. v. Kleínmayr & Bamberg. Cena 1 gl. 10 kr. 

Meseca julija je izšel v isti založbi po Močnikovem nemškem izvir- 
niku od istega prelagatelja poslovenjeni I. del aritmetike za nižje gim- 
nazije, obsezajoô tvarino za prvi in drugi gimnazijalni razred, Slavno 
ministerstvo za náuk in bogočastje je potrdilo to knjigo za šolsko knjigo 
z razpisom s 17. novembra t. 1. štev. 19012. 

Koniaj cez pol leta podaje nam isti gospod prelagatelj zopet šest 
tiskanili pol obsežen prevod nemške šolske knjige. Iz tega se dá sklepati 
na izredno marljivost g. prelagatelja. Razen te veliké marljivosti odlikuje 
se g. prelagatelj tudi z veliko natančnostjo. Čitatelj, prebravší meseca julija 
dotiskano aritmetiko in ravnokar izšlo geometrijo, spozná takoj, da se 
je g. prelagatelj v tem času marsičesa naučil. 

Prelagajoč aritmetiko se je držal g. prelagatelj nemškega originala 
nekoliko pretcsno, kar ga je sililo podajati nam časih v slovenščini 



A. Senekovič: Geometrija za nižje gimnazije. 71 

nenavadno dolge in zaradi tega težko umevne perijode. Ce tiidi s tem 
nečemo o aritmetiki izreči nobene veôje graje, vender moramo povedati, 
da nara geometrija, kar se v njej jezika tiče, dosti bolje ugaja. G. pre- 
lagatelj se je gibal prelagaje jo dosti prosteje, časih se je držal jedino 
le zmisla v nemškem originálu. Zaradi tega mu teče jezik gladkeje in 
slovenščini primerneje. Knjigi bi ne bilo nikakor na škodo, ko bi se 
g. prelagatelj časih gibal še nekoliko prosteje, nego se je. Nekateri stavki 
bi postali potem jasnejší. N. pr. težko umeven stavek se nam dozdeva 
v §. 37: „Oba dva sovršna kóta tvorita isti dve premi, . . . ." in še 
par dľugih. 

Kar so rabljeue terminologije tiče, bilo je g. prelagatelju delo tákrat 
precej olajšano, ker je imel pred seboj terminologijo iz L. Lavtarjeve 
geometrije za učiteljišča. Pri uredovanji in določevanji te terminologije 
pa je bil g. prelagatelj, kakor je sploh znano, delaven v prvi vrsti. V L. 
Lavtarjevi geometriji uvedená terminologija slúži večinoma tudi prof. 
Celestini. Našli smo le malo iznimkov, n. pr. pojem: „flächengleich" 
izrazuje g. Lavtar s „ploskveno jednak", g. Celestína s „ploščinsko 
jednak", „Flächeneinheit" izrazuje Lavtar s „ploskvena jednota", Celestína 
s „ploskovua jednota", „Ausdehnung" prelaga Lavtar z „obmer", Celestína 
z „razsežnost", „ Halbirungslinie " je Lavtarju „polovnica", Celestini pa 
„razpolovnica". 

Novo uvedene termíne, katerih Lavtarjeva geometrija še nima, našli 
smo med dragimi te: „kotna razpolovnica" (Winkelhalbirungslinie) v 
§. 39. „sredinska pravokotnica" (Mittelsenkrechte) v §. 70. „ogelnik" 
(Winkelbrett) v §. 20. 

Isto tako kakor pri aritmetiki stojé poleg slovenskih terminov v 
oklepih dotični nemški vsakikrat, kadar se uvaja nov pojem. Nemško 
terminologijo poleg slovenské takoj v berilu podajati, na však način je 
dosti bolj ugodno, nego na konci knjige pridevati v abecednem redu 
nemško in slovensko terminologijo. Pri zdanji osnovi naših gimnazij 
zahteva vláda in mora tudi zahtevati poleg slovenské terminológie tudi 
nemško. Tej terjatvi se more zadostovati práv lahko, ako stoji v berilu 
nemški terminus takoj poleg slovenskega. Da se nemški terminus izmed 
drugega berila že od daleč vidí, tiskan je v Celestínovi knjigi „ cursivno " . *) 



*) Vender bi prosili pisatelje slovenskih šolskih knjig, da bi vselej tudi 
na konci knji<:e v malem slovaveku sestavljali dotično terminologijo, da uCenec 
in tudi však drug človek, kateremu osnova šolske knjige ni znana, lehko hitro 
nájde slovensk izraz za nemški terminus. Ured. 



72 A. Senekovič: Geometrija za nižje gimnazije. 



Vnanja oblika geometrije je jako prijetna in sicer gledé tiská, 
papirja in slik. Tiskovne pomote smo našli v knjigi te: na str. 73. v 
3. vrsti od spodaj stoji: so m. sta; na str. 77. v 3. vrsti od spodaj 
stoji: izpremení m. izpremenita, na str. 85. v 14. vrsti od spodaj 
mora stati MZ mesto AZ., na str. 53. je naslov: „ploščina pravo- 
kotnika" premalo obsežen ter bi se moral glasiti: ploščina pravo- 
kotnika in poševnokotnega paralelograma. 

Založnik in tiskar g. B a m b e r g si je dal za to geometrijo rezati 
po slikah nemškega originala nove clichéje. Zaradi tega je imel g. pre- 
lagatelj priložnost, da je iz slik izbacnil slovenščini nenavadni črki Q^ 
in x^ ter ji nadomestil z JK, oziroma z o ali z. 

V vsem je slovenská geometrija, kar se tiče vnanje oblike, na 
však način 1 e p š a nego nemški originál, kar dela g. tiskarju in založ- 
niku vso čast. 

Konečno bi izpregovorili še par besed, zakaj je g. prof. Celestina 
prelagal ravno Močnikove poučné knjige, a ne drugih. Močnikove šolske 
knjige rabijo se vspešno že dokaj let na različnih zavodih; priča tému 
je zelo veliko število njih natiskov. Sicer so bili čaši, ko so te knjige 
od marsikaterih stranij grajali, češ, da so zastaralé, da niso v vsem 
osnovane po najnovejših načelih, veljavnih v teh znanostili, in da so pre- 
malo strogo znanstveno spisane. A ti naskoki so bili vselej nevspešni; 
kajti knjige so po pravih pedagogičnih načelih spisane. Ker je g. dr. Fr. 
vitez Močnik slovenskega pokoljenja, smemo njegove knjige, čeravno so 
iz nemščine v naščino preložené, smatrati tudi vsaj kolikor toliko za 
naše gore list. 

Da bode slavno ministerstvo odobrilo Celestinovo geometrijo, pri- 
čakovati je brezdvojbeno. 

Tudi drugemu slovenskému razumništvu, ne samo šolski mladini, 
priporočamo to geometrijo, da se seznani s Slovensko terminologijo. 

Gosp. prelagatelju pa čestitamo o njegovem vspešnem delovanji ter 
želimo, da nam kmalu preloži še tudi drugi del Močnikove geometrije 
in aritmetike. Čujemo, da se je g. prof. Celestina tega dela že lotil. 

A. Senekovič. 




Paul W^iener. 

Mitreformatoľ in Kvain, Gebiindener des Evangeliums in Wien, erstev evangeli- 

scher Bischof in Siebenburgen. VonTheodor Elze, Dr. ph. h, c , evangelischem 

Pfarrer in Venedig. Wien und Leipzig. Július Klinkhardt, 1882, 8, 52. S A. aus 

dem Jahrbuche fiir die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich 1881. 

Ko je leta 1531. Primož Trubar, tedaj župnik v Loki poleg Zida- 
nega Mosta, prví začel javno v stolni cerkvi Ijubljanski oznanovati novo 
Liitrovo vero ter osobito govoriti zoper katoliško dogmo o milosti, zoper 
celibát in zoper sv. obhájilo v jedni podobi, našel je takoj obilo število 
novovercev ne samo iz plemenitega in meščanskega stanu, ampak poroca 
sé nam, da so tudi mnogi katoliški duhovniki Trubarjev náuk na glas 
odobrávali ter se po njem ravnali. Osobitega spomina pa je vredno, da 
so celo nekateri kanoniki Ijubljanski Trubarja podpirali ter se kázali 
ocitne privržence novi veri. 

Izmed teh vplivnih duhovnikov in Trubarjevih podpornikov je gotovo 
zaradi svojega socijalnega stanja, zaradi mnogih važnih služeb, katere 
je opravljal deželi Kranjski, in zaradi poznejše usode svoje najznamenitejši 
Ijubljanski kanonik P a vi Wiener. Malo smo dozdaj vedeli o tem moži. 
Valvazor in po njem Dimitz se ga spominata po nekatera mesta, toda ne 
podajeta nam celotne podobe o njegovem življenji in delovanji. A nedávno 
je izdal znani zgodovinski pisatelj Theodor Elze, evangeljski pastor v 
Benetkah, o Pavlu Wieneiyi obširno monografijo. To se ve, da Elze v njem 
slávi navdušenega reformatorja in zaradi verskega prepričanja preganjanega 
mučenika. A nas knjiga njegova zanimlje z druge piati; zanimlje nas 
osobito za tega delj, ker od straní in mimo greďe razbistruje marsikatero 
črtico iz Trubarjevega življenja ter v obce raesvetljuje in pojasnuje prvé 
pričetke novoverski dobi na Kranjskem, s katero so tako tesno združení 
prví pričetki književnosti novoslovenske. 

Pavl Wiener je bil rojen Ljubljančan, a o njegoví rodbiní 
nimamo nobenih zanesljivih vestij. Leta 1520. ga nahajamo že v Ljubljani 
kanonika, gcneralnega vikarja in svetovalca škofu Krištofu Ravbarju. 
Leta 1530. je, zastopník duhovskega stanu, poslanec na deželnem zboru 
kranjskem in ta ga česti z odličim zaupanjem: izvoli ga za prejemnika 
deželnih davščin ter izbere ga v mnoge ožje odbore, tako n. pr. v odbor, 
postavljen v brambo deželnih svoboščin. A vse te imenitne in častne 
službe ga niso zadržavale, da bi se ne bil poprijel nove vere. 



74 Fr. Levec: Paul Wiener. 



Tisti čas je bil v Ljubljani škof Krištof barón Ravbar (1497 — 1536), 
ki je pa svetovalec Ferdinanda I. in kraljev namestnik na Avstrijskem 
vec bival na Dunaji nego li v Ljubljani. Za njegovega vladikovanja se 
nani pokažejo na Kranjskem prvi luteráni. Iz 1. 1525. se nara poroča 
o namestniku oglejskega patrijarha na Kranjskem, da on in njegovi 
duhovniki se nagibajo k novi veri. V Ljubljani se 1. 1527. prvi novo- 
verci zbirajo v hiši Matije Klombnerja, tajnika deželnih stanov. 
Ljubljanskega semenišča knjižnica hrani manuskript škofa Hrena, v 
katerem praví : Primi liaeresis Lutheranae in Carniolia autores ex Laicis 
erant Mathias Klobner, E. E. Landschaft Landschreiber, JNIathias Zweckl, 
Andreas Farrest ; primi seductores laici : Leonardus Budina, Christophorus 
Frunner, Adam Bochoritsch, Bartholomaeus Picus. Vsi ti so bili meščanje 
Ijubljanski. 

A tudi že iz 1. 1527. se nam pripoveduje, da so stolní prošt 
dr. Lenart Mertlítz, tedanji generálni vikár Jurij Dragolitz in 
kanonik Pavl Wiener prijatelji nove vere. 

In bas ti trije kanoniki so 1. 1531. Trubarja iz Loke pri Zidanem 
Mostu poklicalí v Ljubljano ter mu v nenavzočnosti škofa Ravbarja 
dovolili, da je začel pridigovati v stolní cerkvi. Dasiravno škof Ravbar 
sam ní bil posebno fanatičen katolíčan, kar nam jasno príča to, da je 
1. 1526. na smrtni posteljí vzprejel sv. obhájilo sub utraque specie, 
vender se je moral Trubar že 1. 1532. iz stolne cerkve umakníti v 
cerkev sv. Elizabete v meščanskí bólnicí. To cerkev mu je namreč pre- 
pustil mestní magistrát. Tej cerkvi kaplán Andrej Latomus in kanonik 
Dávid Haziber sta prestopila k Lutrovi veri. Takoj po škofoví smrtí pa 
tudi Pavl Wiener stori odločen korak ter se ožení. Mestní sodník 
Ijubljanski sícer ízdá povelje, da naj Wienerja zapró, toda ker je bil 
tedanji stolní prošt d r. Lenart Mertlítz sam na pol luteranskega 
míšljenja, ní se to povelje zvršilo. 

Nego sreča je bila luteránom kranjskím ugodna, kajtí 1. 1537, 
dobé za škofa ljubljanskega Franca baróna Ka cíjanarj a (1537 do 
1544), kí je moral bití tudi kaj mlačen katolíčan, ker je leta 1542. 
celo Primoža Trubarja, takrat župníka v Laškem Trgu, v Ljubljano za 
kanonika poklical, ter njemu izročíl slovenské, Wienerju pa n e m š k e 
prídíge v stolní cerkvi.*) Tudi škof Kacijanar se je .1. 1544. dal obhajatí 



*) V jednakeni dulm kakoľ Tnibav in Wiener pridigovala sta tisti čas v 
stolní cerkvi tudi generálni vikár Jurij Dragolitz in stolní vikár Gašpar Rakovec. 



Fr. Levec : Paul Wiener. 75 



sub utraque specie.*) L. 1546. stolni kapitelj kanoniku Trubarju podeli 
dobro faro št. Jarnejsko, Pavla Wienerja pa celo kralj Ferdinand na 
deželnem zboru kranjskem imenuje za svojega (vladinega) komisarja. 
A 1. 1547. začnó se črni oblaki zbirati nad Trubarjevo in Wienerjevo glavo. 

Za Ijubljanskega škofa je bil po Kacijanarjevi smrti izvoljen Urban 
Textor, mož kmetskega rodu, s Krása doma, župnik v Bruku na 
Muri, pozneje spovedník in svetovalec kralja Ferdinanda L, dober prijatelj 
Ignacija Lojolanskega, odločen katoličan, ki je 1. 1550. posredoval, da 
so prvi jezuitje bili poklicani v Avstrijo. 

Tému škofa se ve da Trubar in Wiener in ves stolni kapitelj 
Ijubljanski niso bili po volji, osobito ker se je tudi stolni prošt dr. Mertlitz 
s svojo kuliarico poročil ter se kanonik Wiener po smrti svoje prvé 
žene v drugo oženil. 

Ko se je poprej ugodno položenje nemških protestantov po šmal- 
kaldski vojski pohujšalo, pokazali so se nje nasledki takoj tudi na 
Kranjskem. Trubar je izgubil svojo faro ter je bežal v Norimberg, Wienerja 
je pa škof z njegovo ženo vred spodil iz kanonikatske hiše v Ljubljani. 

Kmalu potem dojde povelje od kneza Ferdinanda L, da naj se 
kanoniki: stolni prošt Mertlitz, generálni vikár Dragolitz, Primož Trubar 
in Pavl Wiener zapró. 

Wienerju zapečatijo vse stanovanje, zasežejo vso njegovo imovino, 
pobero mu vse spise in knjige ter ga z generalnim vikarjem Dragolitzem 
vred zapró na Ijubljanski grád. Tu je moral Wiener prebiti oster pre- 
iskovalni zápor. Škof ga je sicer obiskal ter čital mu o katoliških 
verskih resnicah iz neke knjige, a govoriti in o verskih stvaréh pre- 
pirati se ž njim ni hotel, rekoč „er sei kein Doctor". Katoliške priče, 
katerih je bilo mnogo zaslišanih, dolžile so Wienerja, Trubarja in njegove 
tovariše: 1. dass sie die selige Jungfrau Maria und die Heiligen nichts 
gelten lassen, 2. dass sie meinen, die von den h. Vätern festgesetzten 
Vigilien niitzen nichts, 3. dass sie die fiir den Kaiser und fiir den Konig 
abgehaltenen Procešsionen verlachen und nichts gelten lassen, 4. dass 



*) Herr Pauliis (Wiener) und ich (Priuius Truber) — wir haben gute 
Erinnerang geliabt, dass der Herr Christoph Rauber, Franciscus Kanntzianer 
seligen, beide Bischôfe zu Laybach, und Herr Petrus Bonomus seliger, Bischof 
zu Tľiest, in ihrer letzten und sterbenden Noth das ganz Sacrament haben 
empfangen, wie sie es ohn Verletzung ihrer Gewissen nit anders empfangen 
wollen. Pismo Trubarjevo škofu Petra pi. Seebachu, v Ljubljani 8. jubja 15G1. 
Originál v dež. arhivu kranjskem. 



76 Fr. Levec : Paul Wiener. 



sie die kanonischen Horen niemals halten; 5, dass sie den gnädigsten 
Herrn Bischof, als er die Weihe neuer Priester vornahm, verspottet 
haben; 6. dass sie die Gregorianische Litanei fiir nichts achten; 7. dass 
sie den Andern das Abendmal unter beiderlei Gestalten austheilen ; 8. dass 
sie behaupten, Taufe und Weihwasser seien nichts; í), dass sie in der 
Fastenzeit Fleisch essen; 10. dass sie Bucher von Brenz, Spangenberg 
und andere ähnlichen Gelichters besitzen. 

Wiener, Dragolitz in drugi jetniki tega niso tajili, a zatrjevali so, 
da ostanejo tudi o tem svojem verskem prepričanji rimski katoliki, kajti 
vse, kar oni verujejo, da se dokazati iz svetega pisma. 

Skof Textor je izpraševalni protokol poslal Ferdinandu L, pri 
katerem so tudi deželni stanovi kranjski prosili za jetnike. A nasledek 
je bil, da se je Wienerju zápor poostril in Ijudstvo je sploli mislilo, da 
bode ob glavo dejan ali krivoverec sežgan. 

A Ferdinand L zapové, da naj Wienerja pošljejo uklenenega na 
Dunaj, kjer ga zapro v minoritskem samostanu. 

Tu Ferdinand I. sestavi novo sodišče, kateremu je predsedoval 
dunajski škof Frid. Nausea, iz mladih let Wienerju tako iskren pri- 
jatelj, da mu je ta prejšnja leta celo s Kranjskega pošiljal na Dunaj 
sladko vipavsko vino. 

Začelo se je spet dolgotrajno izpraševanje in prepiranje o verskih 
resnicah, a možje se niso mogli zjediniti. Vec protokolov je bilo po- 
slanih kralju Ferdinandu I. v Avgsburg, a Wiener je vedno še vzdihoval 
v ječi. 

Zdaj se Wiener obrne naravnost do Ferdinanda I., da naj njega, 
nedolžnega moža, izpusti iz ječe ter ga spet postavi v njegovo prejšnjo 
službo v Ljubljani. Ferdinand mu odgovori, naj prej svojo krivo vero 
prekliče. Wiener tega neče ter rajši ostane v jeci. 

Cez nekoliko tednov se obrne Wiener spet do kralja Ferdinanda L 
ter ga prosi, da naj mu odkaze vsaj drugo bivališče; svojega verskega 
prepričanja pa ne more preminjati, ker se mu zdi jedino pravo ; pri tem 
hoče ostati vsaj, dokler ga občni cerkveni zbor ne pouči, da krivo 
veruje. Milo toži Wiener, da njegova obitelj živi v uboštvu in da vdova 
njegovega brata in njegovi netjaki, za katare je poprej on skrbel, morali 
bodo vzeti v roko beraško balico, ako neČejo poginiti od glada. A vse 
je bilo zastonj! 

Celo leto je prebil Wiener v ječi, a naposled ga pomilosti kralj 
pod tem pogojem, da se preseli — na Erdeljsko! 



Slovenskí glasnik. 77 



Tujec in berač pride nekdanji kanonik Ijubljanski Pavl Wiener na 
tuje Eľdeljsko, kjer so takrat divjali divji boji med Ferdinandovimi pri- 
vľženci in Zapoljanci. Mestni zbor v Sibinji je dal starému môžu najprej 
učiteljsko službo z letno plačo 25 gld., katero je že drugo leto povišal 
na 80 in tretje leto na 90 gld. In ko 1. 1552. umrje mestni župnik, 
izvolijo Wienerja za njegovega následníka. Deželni stanovi kranjski sicer 
nujno prosijo 1. 1554. kralja Ferdinanda L, naj dovoli Wienerju povrniti 
se v domovino, a kralj jim ne' vsliši prošnje. In tako Wiener ostane še 
na Erdeljskem ter se udomači v tuji zemlji. In kakor je bil nekdaj v 
svoji domovini češčen in spoštovan, tako se tudi v Sibinji kmalu vsem 
priljubi. In ko se 1. 1553. zbere v Sibinji protestantovska sinoda, da 
si izvoli cerkvenega poglavarja, bili so vsi te misii, da nihče tému poslu 
ni tako zmožen, nego li prognanec Pavl Wiener, župnik sibinjski, katerega 
potem soglasno izberó za prvega evangeljskega škofa na 
Erdeljskem. A le malo let mu je bilo dano služiti novi soli in 
oerkvi erdeljski. Kmalu potem začne po Erdeljskem razsajati kuga, katera 
IG. avgusta 1551. 1. konec stori življenju Wienerjevemu. 

Gospod Elze, ki nam je z mnogovrstnimi zgodovinskimi razpravami 

svojimi razbistril že marsikatero temno strán zgodovine Kranjske v 

16, stoletji ter priobčil nam v njih mnogo čisto novih in interesantnih 

podatkov o početkih književnosti novoslovenske, pokazal nam je s to 

lepo razpravo iz nová svojo Ijubezen do zgodovine in dežele Kranjske. 

Oprt na bogate vire deželnega arliiva kranjskega in na mnoge druge 

pripomočke zgodovinske spisal nam je tukaj apologetično monografijo o 

Pavlu Wienerji, prijatelji in somišljeniku Trubarjevem; a tudi kdor se 

ne more ogrevati za novoverca Wienerja, našel bode v knjižici mnogo 

obce zanimljivih zgodovinskili črtic iz óne dobe, v kateri se je porodila 

književnost novoslovenska. 

F r. Levec. 



Slovenskí glasnik. 

Slovenskí koledarji za leto 1883. Razen koledarja družbe sv. Mohorja 
so prišli na svetlo še ti koledarji slovenskí: 

1. Koledar in dnevnih za leto 1883. Novo Mesto. Tískal in založil J. Krajec. 
Ta koledar v obliki žepnih zapisnih knjižic obsoza poleg navadnih koledarskih 
stvarij še rodopis cesarske rodovine in „dnevnik", kjer je za však dan odmerjen 
prostoľ raznovrstnim noticam. Cena tému jako príkladnému in jako elegantno 
v plátno vczanemu koledarju je samo 70 kr. 



78 Slovenskí glasnik. 



2. Žepni koledar za navadno leto 1883. Novo Mesto. Založil J. Krajec. 
Ta priročni koledarček, katerega však lehko v listnici s seboj nosi, stoji 20 kr. 

3. Viseča pratika za leto 1883. prilepljena z obešalom od kovine. Novo 
Mesto. Založil J. Krajec. Cena po posti 35 kr. 

4. Veliká prattka za navadno leto 1883. Na svetlo dala c. kr. kmetijska 
družba. V Ljubljani. Natisniľi in založili J. Blaznikovi nasledniki. Cena 15 kr. 
Razen koledarja obseza veliká pratika še spisck sejmov na Kranjskera, Štajar- 
skem, Koľoškem in Primorskem. Zabavni del prináša podobe Rudolfa L, 
Albrehta I. in cesarja Franca Josipa 1, s kratkimi zgodovinskimi črticami in 
podobo dľ. Janeza vi t, Bleiweisa Trsteniškega s kratkim životopisom ; dalje 
„Mnogovrstne gospodarske skušnje", ^Pogovor pod lipo" in ^Naznanila". 

5. Mula pratika je samo ponatis koledarskili stvarij iz ^Veliké pratike". 
Cena 13 kr. 

6. Slovenska pratika za navadno leto 1883. V Ljubljani natisnila in za- 
ložila Kleinmayr et Bamberg. Obseza razen koledarja še spisek sejmov po slo- 
venskih pokrajinah. Cena 13 kr. 

Narodua biblijoteka. Podjetni g. tiskar J. Krajec v Novem Mestu bode 
pod tem neslovom začel na svetlo dajati zbirko raznovrstnih spisov slovenskih 
po primeri srbské, hrvatsko in znane nemške univerzálne biblijoteke. Však 
zvezek po 4 — 5 tiskanih pol obsežen bode po nizki ceni prinášal originalnega 
in preloženega zabavnega in poučnega berila. 

„Skrat" bode ime novému šaljivemu in satiričnemu listu, ki bode po 
novem letu izhajal po dvakrát na mešec v Ljubljani v Narodni Tiskarni. Zabav- 
Ijati bode imel v našem političnem, literarnem in socijalnem življenji marsičemu. 
Želimo mu mnogo vspeha. 

Odiikovanje. Sovrstnik Preširnov in iz „Kranjske Čebelice" znani pesnik 
slovenskí dr. Jarnej Levičnik, dekan v sv. Mohorji na Koroškem, je od pre- 
svetlega cesarja prejel viteški križ Fran-Josipovega reda. 

Preliajanje Venei'ino mimo solnca dne 6. dec. 1882. opazovalo se je povsod 
z najvefjo pozornostjo; poroíila iz Amerike in Avstralije govoré o dobrem vspelm. 
ki so ga sploh imela tamošnja opazovanja. Menj se sliši o evropejskili opazo- 
vanjih, pa ta tudi niso vážna ta pot, ker se čaši zunanjega in notranjega do- 
tikanja ob vstopu, ki je bil v Evropi viden, ne razločujejo veliko od onih iz 
središča zemljinega opazovanih. Ti razločki vender morajo biti kolikor mogoče 
veliki, ako se hoče zemljina daljava od solnca z nekako gotovostjo zračuuiti. 
Ce koga izmed čestitih Ijralcev matematikov zanima teorija teh racunov, naj 
pregleda spis v letniku 1879. Ijubljanske gimnazije, kjer je na krátko vsa stvar, 
razložena; toda treba je k tému malo potrpežljivosti, ker navadno vržemo také in 
jednake spise hitro v kot, ko naletimo na kako točko, ki je na prvi mah ne umeino. 
— Tu v Ljubljani se je na veó krajih prebajanje Venerino opozovalo; na opa- 
zovalnici tukajšnje reálke, ki ima dva veliká daljnogleda, jeden reflektor in jeden 
refraktor, zbralo se je nekoliko radovednih opazovalcev. Točno ob treh popo- 
ludne poznala se je že mala zareza na solčnem róbu, tako da se ceni vstop lahko 
za dve minuti pred tremi. Ob 3. uri 20. min. plávala je vsa Venera na solnci 
ter se potem pomikala zelo počasi dalje na solnčni plošči kot črna pika. Nebo, 
ki se pri nas v Ljubljani in morda tudi drugod kuja že delj čaša, razjasnilo se 



Slovenskí glasnik. 79 



je to popoludne kakor nalašč ter dalo gledati za malo čaša STOja čuda. Ob 3. 
uri 45. min. zakril je gost oblak solnce z Venero vred. Tako se je končalo 
opazovanje redke prikazni, kakeršne še ne bodo videli niti naših otrok otroci. 

M. V. 

Slovenci v Severní Aineriki. Prijatelj našega lista nam piše iz Severne 
Amerike: 22. októbra 1882. so se sešli v scmenišči St. Francisca, v okraji 
Milwankee, v državi Wisconsin, semeniški Slovanje, Čehi in Slovenci, da ustanové 
slovansko društvo. Početkom novembra je stopilo torej v življenje društvo 
,, Slovansky Spolek", kateremii je glavni namoii oživljevati, podpirati in razšir- 
jevati živelj slovanskí v Ameriki, soznánjati svoje člane s književnostjo slovansko, 
skľbeti za njihovo učenje jezikom slovanskim in pripríivljati jih na bodoči poklic 
duhovnikov slovanskih — Da se doseže ta namen, ustanovili si bodo slovansko 
knjižnico, ob sejah pa predávali svoje spise, vadili se v govorništvu, predstav- 
Ijanji, i. t. d. Za starosto „Spolku'' je bil izvoljen za to najsposobnejši mož, 
Čeh g. Vácslav Ilija Koerner, kateri je pri prvi redni seji v 5 dan no- 
vembra 1882. pozdravljaje navzočne govoril o potrebi bralnih društev slovanskih 
ter posebno poiidarjal, da so taká društva potrebná tu v Ameriki, polagal članom 
na srce, da naj bodoči duhovniki delajo v prospeh društev slovanskih, kajti 
društvo je vez, ki veže Slovana na Slovana ; inačc se Slovanje pogubé med dru- 
gimi narodnostimi. V drugi seji v 12. dan novembra se je sklenilo po nasvetu 
Slovcnea g. Ivana Soluca, da se naroči „Slovansky Spolek'' poleg druzih 
českih listov tudi na dva slovenská, na „Ljubljanski Zvon" in „Kreš" in da se 
vpiše v slovenski literárni društvi: Slovenska Matica in družba sv. Mohora. 
— Drnštvcni jezik je slovenski in česki, a dovoljeno je predavanje v katerem 
koli drugem jeziku slovanskem. — V 30. dan novembra sem obiskal semeniške 
Slovane. Zanimanje za društvo je občno in pričakovati je, da bodo s časom vsi 
Slovanje, katerih je v semenišči nad 40, pristopili k društvu. To je v Ameriki 
prvo slovansko društvo, v katerem so čita. govori, predáva in predstavlja tudi 
slovenski. Skromen je začetek, a po vztnrjnosti bode napredek večji. V jedni 
prihodnjih sej bode predával g. starosta S. Gregočičevo pesen „Soči", Društveno 
gaslo pa bodi : Slávia for ever ! 

Daničič. Mnogi listi slovanski, med njimi tudi „Ljubljanski Zvon" so po- 
ročali, da si je pokojni Daničič to pisateljsko imo pridejal po svoji umrši ne- 
vešti, hčeri Vuka Karadžiča Štefanoviča. O tej stvari piše prof Arnim Pavič v 
zagrebškem „Pozoru" dné 7. decembra : Kako se ostali govor sav vodio oko 
Daničiča, ja sam pitao, koliko je istine, ^to se ono kod nas novinama pronijelo, 
zašto je pokojnik u književnom svijetu taj pseudonim uzeo. Od profesora Boš- 
koviča dozntismo, da u toj priči nemá ni slovca istine. Vukova kči, koja mogaše 
Daničiču biti zaručená (ali u istinu to nije bilo), nije se ni zvala Danica i po- 
kojnik je ono ime uzeo po Vukovu Almanaku Danici. U ovom je g. 1828. izašao 
Vukov članek o srpskoj etimologiji, i u pôvodu tóga članka započeo je s Vukom 
književnu polemiku Svetič-Hadžič, pak je onda naš pokojnik braneči u „Ratu za 
srpski jezik i pravopis" Vuka, uzeo ime Dani či č, t. j. pristaša Vukove Danice. 

,, Matica Hľvatska" je pred nekoliko tedni razposlala poročilo o svojem 
delovanji 1. 1881., iz katerega posnemamo te črtice: Članov je imela 1. 1881. 
4.747 (tedaj do malega ^'/i več nogo naša!;,'lotnih dohodkov 22.669 gld. 50 kr. in 



80 Slovenski glasnik. 



vrhu tega znáša Matičina glavnica, od katere se trosijo samo obresti, 69.429 gld. 
85 kŕ. Poročilo poleg navadnih društvenih stvarij obseza ludi poziv na zbiranje 
hľvatskih narodnih pesnij, navodilo gg. povei-jenikom in pravila „Matice Hrvatske". 
Iz teh pravil omenjamo osobito tisto točko, ki pravi, da mora však matííar po- 
verjeniku povrniti, kolikor je imel ta poštnih stroškov za knjige, Še važuejše 
se nam zdi določilo, da se Matičine knjige absolútno nikomur ne smejo 
posiati, kdor o pravem času ne plača svojega doneska. To določilo bi morala tudi 
naša Matica strogo in brez razločka in usmiljenja zvrševati. S tem, da je naša 
Matica prej po več let neplačane knjige pošiljala družabnikom in s tem, da úprave 
raznili novin slovenskih še zdaj pošiljajo svoje liste tudi takim naročnikom, ki 
ne plačujejo naročnine o pravem času, ali je tudi ne plačajo nikdar, izpridilo se 
, je naše Slovensko občinstvo tako, da je marsikdo silno razžaljen, ako mu ustaviš 
list, kadar mu poteče naročnina, ali ako mu ne pošiješ Matičinili knjig, za ka- 
tere še ni plačal letnine. Ti čudni Ijudje, ki ne vedó, da je točno plačevanje 
osobito pri literarnih podjetjih in zavodih prví pogoj čvrstega razvoja, pri do- 
mačih knjigah in novinah takoj iščejo osobnih uzrokov, ako jini ne pošiješ še 
neplačane knjige ; a preradi zabijo, kako strogo je to pravilo izvedeno n. pr. v 
Nemcih. Ako se ti ustavi nemšk časopis tisti dan, ko poteče naročnina, to se 
ti zdi práv naravno, a Slovenec bi ti ga moral pošiljati še na — upanje; če ne 
si hud! Nekoliko več reda bi se lehko navadili naši rojaki v tem oziru, da bi 
iz naših novin izginile večne tožbe in terjave o neplačani naročnini, ki našemu 
národu niso na čast! 

Storia del Montenero (Ornagora) di Giacomo Chiudina. Spalato, Zanoni 
1882. 8°, 214 str. — Znani italijanski prelagatelj srbskili narodnih pesnij ,,zve- 
rižil" Je zgodovino Črnegore in jo posvetil vladajočemu knezu Nikoli I. To posve- 
čenje odkriva pisateljeve namene, iz katerih se je lotil spisovanja črnogorske 
zgodovine po vseh mogočih dozdanjih virih in popotnih poročilih. Da je knjiga 
nekritično pisana, káže že razvrstitev gradiva. Večkrat se ponavlja jedna in istá 
stvar (n. pr. na str. 06 in 101). V ťopografiji Črnegore je napravil pisatelj veliko 
zmešnjavo in zlasti nedostatno je opisal g or e, tedaj poglaviti del Črnegore. 
Vplel je tudi več rečij, ki so le v daljši zvezi s povestjo te gorske državice, 
n. pr. starejšo zgodovino Srbov, zgodovino Dobrovnika in Boke Kotorske za 
francoske okupacije ter naposled — p^' longum et latum — letošnje potovanje 
kneza Nikole v Rusijo. Pri knezu Petru Petroviču II. ponatisnil je ves obsog 
„Gorskoga vijenca" iz svoje zbirke ,,I canti popolari slávi", — Zlog je práv 
napet, čaši bombastičen in poln patetičnih deklamovanj. O Avsíriji ta knjiga 
ne govori posebno prijazno. S. R. 

jjLjubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih, ter 

stoji : za vse leto 4 gld, 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. 

Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto. 

Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Levec. 
UredniŇt^o: v Novih ulicuh 5. — Upraruištvo : na Marije Terozije česti 5. 



Tiská „Nái-odna Tiskarna" v Ljubljani. 



Št. 1. Priloga k 1. zvezkn Ljnbljauskega Zvona 1883. 




Odslej bodemo „Ljubljanskemu Zvonu" čaši prilágali „Uganke" 
na posebnem listu. Tiste gospode, ki so tako prijazni, da nas zalagajo 
s temi igračami, prosimo najuljudneje, da bi nam pošiljali uganke ločene 
od njih rešitve in na posebnem papirji ; prosimo jih na dalje, da bi se 
bolj ozirali na slovanská imena; a prosimo jih osobito, da bi se 
sestavljaje uganke ogibali vseh trivijalnih lastnih imen, n. pr. Jože, 
Tone, France i. t. d. linen tistih gg. naročnikov, ki uganke pogodé, odslej 
ne bodemo razglašali. 



Skakalnica. 







če- j ob- 1 






Ijem-j TO i« I tu 








k«- 1 0- (bj ni Dsk [ ie 






dif 


g« nnk Ij* j pr- daj j»- 


JB- 


sta- 


Bi- Äh {plíb dm- 1 pri- ímrt- 


•i 


IJB- Ulj 


ke- 


1Í»J tjo j»i-|4n- k»| l«ff. 


K«- 


Qj niad 




rcj i ti t pri- 


tre-{,pri- mlá- 


bi 


kra- 






í« ^mo-l d« 1 iú pi 


kri 




1 


daj 1 tri mn moj 






Ír* I jej 1 sem > pije 






ka- 1 k.i 1 
P" 'j«-| 


"h" 




ii \ m'. 


gor- BO ] <i 






s^j ta mh- ki- tu- p(> it^- 


T 


le- stre-j iz 1 te hi 'lira-}T«r 


ti 


1 n«- j sr- de I fam ti j»k kr- j bi- 


ni jak| 



L. Cvetnič. 



Uganke. 



n. 



Zložui predalčki. 



II. 



r 


r 


d 


1 1 


1 


c 


n 


n 


n 


p p p e í e 


e 1 e : i { i 1 i 


i 


a 


a 


a a 



j 


a 


a 


a 


a 


d 


d 


v 


v 


ž 


r 

n 


r 


a 


a 


a 


n 


d 


d 


i 


i 


i 


i 

■ 


z 


a 



V obeh kvadratih urédi črke tako, da se bodo čitale jednake besede od 
leve na desno in od zgoraj doli. 

Pomen besedij v I. kvadrátu : 1) glavni pogoj denašnjemu novinárskemu 
razvoju ; 2) žensko ime ; 3) rastlina ; 4) glavna ulica slovanskega mesta ; 6) fran- 
coski pisatelj. 

V n. kvadrátu : 1) rokodelec ; 2) žensko ime ; 3) biblijski kralj ; 4) avstrijska 
reka ; 6) Slovenskí .notár. F r. T o m š i č. 



III. 
Aritmog^rif. 

1) 12. 9. 11. 2, 15. gora iz starega testamenta. 

2) 13. 9. 10. 2. drevo. 

3) 7. 14. 6. 5. 11. 7. 18. 9. 16. slovanskí vladár. 

4) 18. 7. 1. 9. 17. 5 gorenjska vas. 
T)) 5. 18. 6. 15. 8. grški vladár. 

6) 11. 9. 2. 20. 9. znano jezero. 

7) 12. 5. 6. 5. 8. ruská reka. 

8) 19. 9. 7. 12. grški otok. 

9) 9. 6. 6. 11. 5. 15. moško ime. 

10) 11. 9. 2. 3. 2. 6. 2. imeniten šum. 

11) 2. 6. 7. 11. biblijško ime. 

12) 6. 7. 17. 21. 5. 22. 7. 6. 8. francoski politikár. 

13) 7. 3. 3. 9. 7. 11. 5. vlaško mesto blizu komljanskega jezera. 

14) 1, 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. pomnoževalni način. 

Začetne črke teh besed od zgoraj doli čitane dajó naslov imenitnemu 
časopisu; končne od zdolaj gori pa njegovo starost, — Fr. Tom ši č. 



IV. 
Logogrif. 

Iz naslednih 22 zlogov : í*^ w, h«r, ja, ja, letf 4i^ mm, ma, mt) nus, ä, #i>, 
re, P«y W^ se, str, m, f^r, tist, tt4, zloži 7 besed, kojih pomen je: \) cesarja 
Tiberija svetovalec; 2) neka vrsta kvurca; 3) Slovensko mesto; 4) davščina od 
posojil ; 5) pesniška oblika; 6) žensko ime; 7) poznata osoba slovenskih semnjev. 
— Začetne črke dajo ti, če jih čitaš od zgoraj doli, naslov malé skupnine pesnij, 
končne njih pesnika pravo ime. — y — 




Izdajatelji : 

Janko Kersnik, Fr. Levee, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar. 



'?' 



ni. 



y pjUBLJANI, 1. FEBRUVARIJA 1? 



pTEY. 2. 



Stará mat i. 



Balada. 



)ála^ je terna na Ukrajíno, 

V grobni mir zavila vso ravnino; 
Grobiii mir objél je kočo bélo, 
Spanec v koči mater osamelo. 

Téžek sen mi sanja mati sivá : 
O Ivánii, siim svojem snivá, 
Kí je šel iz Ijubc domačije, 
Da za bélega se carja bije. 

Vídi mati svojega otroka: 

V prsih rana mu zijá globôka. 
A iz rane kri rudeča tefe — 
Tilio Ivan materi šepcée : 

,,Daleč, kjcr stojé goré Balkána, 

V grob so déli vašega Ivana — 
Téžkoj téžko mi po vas je, mati, 
Da ne morem v tihem grobu spati." 

Predno v jutru zlati zor napóči, 
Prebudi iz snú se mati v kóčí; 
Stoka starká v silni bolečini, 
Jóka po Ivanu, svojem sini. 

Sivá mati kóčico ostávi, 
Daleč se od nje na pot napravi ; 
Ide po neznanem širnem svéti — • 
Enkrat móra še Ivana zrútil 



Daleč, daleč turška je dežela, 
Sivá mati stará že in vela 
Trudno leze čez raván peSčéno, 
Noge težke, težje srce njéno. 

Mešce tri mi starká je hodila. 
Vroče potoma Bogá molila; 
A po mescih treh prišla y Turčíjo, 
Kjer junáci ruski v grobih spijo. 

Grob pri grobu se na polji vzdíga, 
Križ pri križi se nad grobi dviga — 
„„Oh pokaži, Bog, mi v tej-le šili, 
Kje počiva Ivan moj premili!"" 

H grobu se za grobom starká klnnjn. 
Kliče dete svoje brez nehanj'a : 
„„Ivan, Ivan, ti moj otrok zlati, 
Odgovori, jáz sem tvoja mati!"- 

Tího po grobéh junáci spíjo, 
Jadni majki ne odgovorijo — 
Starká smrtno zapustí planjávo, 
Dalje v turško zcmljo gre krvavo. 

Pa z bojišóa hodi na bojišCe, 
Po grobovih tam otroka išče, 
In kjer koli grob neznan sameva, 
Svojega Iváua kliče rcva : 



82 



— h — • Po nevihtí. 



„^Ivan, Ivan, ti moj otrok zlati! 
Odgovôri, jáz sem, tvoja mati!"" 
Brez števila grobov obhodila, 
A nobéna pravá ni gomíla. 

Sredi gore, nizek in samôten, 
Skriva se pod hvastom grob tihôteii; 
Tľudna pod drevo na grob poklékne, 
V tihi grob boléstno starká jekne : 

„„Ivan, Ivan, ti moj otrok zlati, 
Odgovôri, jaz sem, tvoja matil"" 
Glávo skloni, sápo náse vleče — 
C'uj, iz groba otel glas šepeče: 



„Téžko, težko mi po vas je, mati, 
Da ne morem v tihem grobu spati !" 
Vikne starká, da se v hrib razlega. 
Da po dolu glas odméva z brega. 

Gľébe mati zemljo raz gomílo, 
Kopije jamo v grob sé zadnjo silo — 
Ko je v tretje luna posijála, 
Do sinú je mati izkopála. 

Dolgo, dolgo mu obličje gleda, 
Pa poljubi ga na ústna bieda. 
Gorko ga poljúbi ter omahno — 
Zraven siná dušo mi izdáhne. 

Krilan. 



^ 



Po nevihti. 



■^^asut še ni prerani grôb, 

CO • 

«> Krog njega pa v okrožji tožnem 
Vrsti se pevcev dražili trop, 
Vrsti v molčánji se pobožnem. 

In zdaj pojó! . . Kakó v srcé 
Zvení lepó to petje milo! 
Kakó, kakó v oči solzé 
Mi vábi z novdľživo silo! 

A moj pogled drugam liití 
In grôb se drug pred máno širi. 
In mnogo nád se "vanj loží. 
In nanj solzá lijó se viri! 



Poprej, poprej viliár strašán, 
Poljá in žetve pokončal je, 
In v grob dejal jih je prostrán, 
Potem pa besen hitel dalje . . 

Pač mir je zdaj, a mir težák 
Ovenéan z jadnimi tožbámi, 
Na páli plod, poprej krepák, 
Ozira vsákdo se s solzámi ! 

In polje to, takó lepo, 
Le grob je nádcíj pokončánili. 
In z grmov pevci mu pojó, 
Pojo v glasovih dobro znanih I 



Oh pôjte le, oh pôjte le . . . 
Tam v nizkem hramu borne koče 
Tožbé in vzdihi se glasé 
In milo kmet z družino joče ! . . 




-^^^fe 




c y e 1 a m e n. 

Roman. 
Spisal J a 11 k o K o r s n i k. 
(Daljo.) 
ila jfí plavolasa, modrooká, kakor jo piipovedoval malo 
pvej Bol(', in obrvi jo imela ros temné. Nekaj izred- 
nep;a, dnhovitega jej je sevalo s krasnega obraza, in kadar 
je govoľila, legel je vselej laliek smehljaj okľog drobnih usten. Tudi 
vse drngo na njej jo bilo lepo, pravilno : srednjo veliki, gibčni, sloki, 
a vendcť polni život, mali drobni roki in to sigurno, skoro samo- 
svestno. a vender tako naravno in poiilevno vodenje — vse to je sto- 
rilo, da so jo zdola v kratkem vsom stará znanka. 

Po besodi je bil navadni ples v čitalnični dvorani ; a Bolótova 
gospa se ga nocoj ni hotela udeležiti in tudi Elza jo bila izjavila, 
da sploh ne plese. 

Okrajni sodnik je bil prisedši poleg guvernante svojo pipo pri- 
slonil ob zid za seboj ; a cez četrt ure si je pridobil spet toliko 
pogunia, da jo jo izvlekel z mehurjem vred na dan ter jo nonša- 
lantno za])alil. lludi. karajoči pogledi njegovo soproge ga niso brigali. 
Tudi doktor Hrast je j ako oživel, in gospa Bolótova je nokako 
nezadovoljno spoznala, da v njeni družbi še ni bil nikdar tako zá- 
bavou ; da, celo duhovit je bil nofoj v svojom živem razgovoru. 

Ta se je sukal s prvá okrog razlike običajev in razmer pri nas 
in v Nemcih ob Reni, v domovini Boletove guvernante. Sodnik Majarou 
jo nknvo ver povedal o tem, nego gospodiona Elza, kedaj in kako 
se tamkaj znanci obiskujejo, kaj in kako se tamkaj kuha ter obeduje ; 
bila je to pač stará navada njegova, da je vse najbolje vedel in znal, 
Govoľili so se vo da nemški, in celo gospa Boletova, ki jo 
posknsila párkrát ostentativno, in celo proti svoji navadi, sloveuski 
govoľ z doktorjom Hrastom, ostala je ž njim na cedilu. 

6* 



84 J. Kersnik: Cyclamen. 



Megla je bil nekoliko čaša ostal pri mizi ; ko pa so zadoneli 
pi'vi glasovi godbe iz plesalne dvorane, ušel je s sv^ojo sosedo, sodni- 
kovo líčerjo, v dvorano. Pa vrnil se je kmalu ; jezilo gajo, da Nemka 
ne plese, kajti tu se je želel pokazati mojstrom. 

Kratek pomolk v razgovoru je porabil zdaj, da bi ŕíprieal vsnj 
svojo navzočnost, ter je vprašal Nemko : 

„Kako Vam je nocojšnja beseda dopala?" 

„Vi i3reveč zahtevate od mene." zavrne Elza s svojim zvonkim 
glasom; „o petji bi morda še sodila, o drugem pa, zlasti o predstaví, 
mi ni moci. Saj veste, da ne umem slovenskega. " 

„Da da, petje, petje!" reče naglo in saraosvestno Megla ter 
seže z desnim palcem in kazalcem v svoj obraz tja, kjer bi po nje- 
govem mnenji morale že zdavnaj goste brke rasti. 

„Pesni so lepe, krasue!" pravi guvernanta. „Nocoj sem prvič 
čula slovenské pesni, — nikdar prej ne!" 

„Da, pesni so lepe! Pá kako se je petje čulo?" šili Megla, ki 
je v svoji naivni domišljavosti pričakoval pohvale svojemu samospevu. 

Nemka je to čutila in malo poredno stisnila ústni. 

Doktor jej je prihranil odgovor. 

„Gospodična je sigurno že toliko krasnega petja čula, da je. 
o našem še vprašati ne smemo!" reče na pol obrnen v Meglo. 

„Verujem!" hiti le-ta, „v Nemcih se lepo poje — " 

„Gospodična Elza ima krasen glas, alt, in je dovŕšená pevka,'' 
reče Bolé pristopivši k družbi. 

„A, to je izvrstno! V naši čitalnici smo že dolgo pogrešali 
pevke, — to se pravi altistovke, kajti tu gospica Mariea poje kíasen 
soprán," popravi naglo Hrast svoj entuzijastičen vzklik. „Kaj ne, 
^ospodična Elza, Vi ne boste neusmiljeni?" 

„To je gotovo, da nam bode gospodična pomagala," reče ne- 
kako kategorično Bolétova soproga ter ponudi guvernanti plošček s 
pečenko, katero je bila prinesla točajka. 

„Zakaj ne," reče ona ter vzdihne počasi trepalnice ; zrla je med 
pogovorom na plošček pred se. „Pa kako bom pela slovenskí ?" 

„Jaz Vas bom naučil!" vzklikne zdaj naglo sodnik; „ne peti, 
tega ne umem in ne znám, pa slovenskí govoriti Vas bom naučil. 
Tu je moja roka! Kedaj pa pričneva?" 

„In tu je moja!" odgovori veselo Elza ter podá sodniku roko; 
;,takoj lebko, ako želite! Jaz sem silo ukaželjna." 



J, Kersnik : Cyclamen, 85 



„Dobro !" kliče sodnik teľ ne izpusti njene roke. „Začiiiva pri gla- 
polih ! Ravno tako, kakor v soli ! Amo, amas — Recite : Ijubim, Ijubiš — " 

Guvernanta poskúša ponavljati, a driigi se smejejo. 

„Pa kaj pomenijo to besede?" vpraša. „Uganila bi morda!" 

„Moľda? Ich liebe, du liebst ..." odgovarja sodnik. 

,,To je skoro tako, kakor nemški, ta ,ljubim'," smeje se Elza. 

„Korenika je v sanskritu!" odreže se resno Majaron. „Indo- 
germansko sorodstvo ! " 

„Za božjo voljo, gospod sodnik, ali se bavite tudi s sanskritom ? * 
vpije na glas Bolé. 

„Zdaj ne vec, na univerzi. . . " 

„Oh, bogme — jaz staviin, da se ,ljubim, Ijubiš' — niste iz sanskrita 
ničili !" smeje se doktor Hrast ter se obrne k sodnikovi soprogi, ki je 
malo nejevoljno pogledovala svojega moža. „Kaj menite Yi, milostivá?" 

„Da je moj soprog že zdavnaj prej ,ljubini, Ijubiš' znal, nego 
je mene prvič videl," reče ta na pol dobrovoljno. 

„Les oiseanx, ils volent toujours — " citira Bolé, pa v občnem 
sniehu ga nihče ne čuje. 

„A brez šále, gospodična," meni zdaj doktor; „Vi bi se lehko 
kinalu slovenskí naučili. - — " 

„Od gospmla sodnika?" vpraša ona še vedno v smelm. 

„Jaz pedagogičnih zmožnnstij čestitemu našemu sodniku ne bom 
krátil ; a bojim se, da bo vedno v glagolih, ali bolje v tem glagolu 
ostal, s katerim je pričel ! Pa brez šále pravim, — dozdeva se mi, da 
imate posoben dar za jezike, in . . . " 

Doktor Hrast nehoté umolkne ; srain ga jcí bilo, da je izprožil 
tako okoren kompliment. 

„Tu se Yam že drugi učitelj poniija, gospodična Elza! Cestitam, 
čestitam! A svotujem Vam, držito sn gospoda sodnika," — kliče Bôle; 
„le-ta doktor bode v svojih glagolih morda temeljitejši nego sodnik, 
ki jih celo s sanskritom podpira." 

,,Prijatelj !" zavrne Hrast skoro nejevoljno. 

Guvernanta se je bila pri tem s svojimi modrimi očmi ozrla 
vanj in pogleda njijina sta se za trenutek srečala. 

,,0h, gospod doktor," reče zdaj Elza ter zre na pahljač, ka- 
terega vrti v rokah ; „gos[)od Bolé se jako rad sali, in veseli ga, da 
mu dajemo nekoliko povoda." 

Pogledala je zopet llrasta. 



86 J. Kersnik : Cyclamen. 

„iStvar ni tako resna!" meni s íino ironijo Bolé ; „kakoľ ste 
me Vi, gospodična Ľlza, po dvednevni izkušnji analizirali, takega me 
poznajo prijateiji že leta in leta." 

Guvernanta, ki je jediná čutila laliek poľogljiv naglas v besedali 
Boletovih, zarudela seje malo, a vender dejala veselo in skoro naivno : 

„Ne dvoj im o tem!" 

Pa gospod doktor se ni hotel vec smijati. 

Prihod novega gosta je preprečil pogovor. Prišlec je sedel poleg 
doktoľja in je bil za trenutek jako osiipnen, ugledávši na nasprotni 
stráni neznano damo. Bolé jo predstavi ter reče imenujoč njega : 
„gospod Anton Med en, graščak tu v Borji!" 

Ko jo zinil zadnje besede, pogledala je guvernanta še jedenkrát 
novega znanca. Le ta se je priklonil okorno, — bil je malo v za-, 
dregi — ter molčé porinil svoj stôl blizu mize. Na njo je položil 
obe roki do komolcev in potem z levico obsegel svojo temnorujavo 
brado ter pogladil j o navzdol. 

Opravljen jo bil dokaj elegantno in deloma sk(jro skrbno. Da 
zlatnino Ijubi. pričala je debela vorižica pri uri in dragoceni prstani, 
katerih je bilo vec na vsaki roki. Obraz njegov je bil skoro lep in 
prijeten, da bi sevalo le količkaj duhovitoga iz njega: postava nje- 
gova jo bila srednje velikosti in primerno životná starosti, katero 
bi mu bil však cenil na kakih sedemintrideset let. Kazili so ga 
le debeli vrat, katerega je deloma zakrivala brada, in pa veliki, rekel 
bi, kmetski roki. 

„Zakaj prihajaš tako pozno?" vpraša Bolo prišleca. ,,Besedo 
si zamudil, in mi so bomo tiidi morali zo kmalu odpraviti." 

,,E, kaj beseda!" ugovarja Meden s čudnim, visokim, no ravno 
prijetno donečim glasom. ,,Kaj hočeš, da se bom paril in kuhal dve 
uri v tisti vaši tesni sobi ali dvorani, kakor jej pravite ? Rajši vo- 
čerjam mimo doma, in j)ridem potem kakor nocoj na vrček piva!" 

Govoril je to nekako oblastno, ošabno, tako od zgoraj doli, 
in v jedno mer gledal le gospodicno Elzo. 

Drugi so ga bili pac navajeni, in za tóga dolj mu nihce ni resno 
ugovarjal. 

„Pa jednomu našili prvih mož v trgu vender pristujo. da se 
udeleži také domáco veselice," pravi Hrast malo porogljivo. 

,,Ah!" deje oni, ne da bi čutil zasmeh doktorjev, „jaz sem že 
nmogo petja čul in mnogo predstav po gledališčih videl ! In brez mene 
tudi izhajate." 



J. Kersnik: Cyclamen. 87 

„To ni lojalno, prijatelj ! Treba je drugim dobrega vzgleda!" 
reče Bolé. 

,,E, kaj lojalno, lojalno — " ponavlja Meden ter pije svoje 
pivo. ,,Kaj je meni do tiste vaše slovenščine ? To ni nič praktičnega, 
nič koristnega; kdo pa ima kaj od vsega tega?" 

,,Se ve da," smeje se Bolé; ,,svojih par sto tisočij z golo slo- 
venščino ne boš podvojil. Pa o tem tudi ni govora zdaj." 

Ko je Bolé omenil onili par sto tisočij, pogladil je Meden zopet 
svojo brado, ter ozrl so nekako ostentativno v guvernanto. Tudi ta 
mu je pogled zopet vrnila. 

„Jaz nisem nič !" poudarja Meden : „politika me ne briga." 

„A ti si Kranjec, star Kranjec!" 

„Kaj pa?" 

,,0 no, Vi niste Kranjoe," ročo doktor smeje se: Yi ste Borjanl" 

,,Tudi to !" odgovarja Meden. Doktorjove ironije ni čutil. Za- 
nimala ga je očitno le guvernanta, od katoro ni mogol ločiti očij. 

Vsa družba je to broz truda ojtazila in zdolo se jej jo menda pri 
Medenú po polnom naravno. Glavna osoba Elza jo to neprestano po- 
gledovanje čutila, a znala so je izvrstno skrivati za nedolžen, naiven 
izraz, katerega jo nosilo njeno lice. Bolé so jo skrivaj hudobno na- 
smelniil, Boletova in sodnikova gospa sta se sročali za tronutek s 
pogledi, in doktor jo rinil nominio po stolu som ter tja. Mogla, ki 
je bil kmalu spoznal, da so nocoj pri tej mizi o njegovem samospevu 
no bo govorilo. lagal se jo Marici. s katero so je bil vrnil zopet od 
plesa, kako izvrstno zna po lodu drkati : le škoda, da ni niti jezera, 
niti maloga ribnjaka tu v obližji. Soclnik pa je pušil mirno svojo 
pipo, in nikdo ni mogol ])oznati, da ima splob kaj druzoga v mislih, 
•nogo sivi gosti dim, ki ga je obdajal. 

Pa vondor je on prvi zopet pričel razgovor : 

„Gospod Meden, Vi imatežo mlade zajce v gozdu! Ali verjamete?" 

,,Ni mogočo ! Zdaj o svečnici!" 

,,Da, včeraj sem videl dva gori pofl Leskovim Brdom. Sprehajal 
som se, in moj Hektor ja je izvohal." 

...To li to v tom času tako čudno?" vpraša Elza, na pol v 
sodnika in na pol v Medená obrnená. 

,,Se ve da!" reče naglo ta, vo.sol, da ima priliko besedo vrniti 
svoji novi znanki, kajti premišljeval je bil že dolgo, kako jo ogo- 
voriti; „zajke imajo mlade še le marca meseca !" 



88 J, K^rsnik: Gyclamen. 



„Oli, gospodična, kaj ste stoľili?" oglasi se soJuikova soproga ; 
„tako zatvornico ste odprli, da Vam ne bo mogoče več te lovske 
povodnji ustaviti !" 

,, Istina, istina !" pritrdi s smeliom Bolé, — ,die Geister, die ich 
rief, boste dejali! Zalostno je le to, da mi na pamet vemo vie te 
lovske povesti, katere boste Vi zdaj čuli." 

,,Molči, prijatelj !" reče Hrast s komično resignacijo. ,,Tudi 
gospica Elza ne bo ušla svoji usodi." 

V zadnjih besedah njegovih pa je ])il nekakov čuden naglas, tako 
da se je guvernanta nelioté ozrla vanj. 

,,Da, usoda!" ponavljala je pri teni, in njeno veselo lice se je 
zresnilo za trenutek. 

Doktorja je to skoro genilo, a Bôle je za njegovim hrbtom 
zopet sarkastično raztegnil ústni. 

Med tem je bil sodnik že pričel s svojimi lovskimi dogodki, 
in kadar je malo umolknil, povedal je Meden s kričečim glasom kaj 
jednacega. Razloček je bil samo ta, da je sodnik pripovedoval, kar 
je bil sam doživel, Meden pa je kopiral druge. 

Pozno je bilo, ko se je poslovil Bolé s svojimi. In za njim je 
odšel tudi sodnik z družino vred. Adjunkt Megla jih je kot odbornjk 
dvorljivo spremil do vrat, potem pa poiskal zopet dvorano. 

Hrast in Meden sta ostala sama, kajti tudi drugi gostje so bili 
že zapustili zadnjo sobo. 

„Od kod je pa ta Boletova guvernanta?" bilo je prvo vpra- 
šanje Medenovo, katero je že stavil, ko so bili komaj skozi vráta. 

„Tam iz Nemcev nekod!" reče Hrast malomarno. 

„Fino dekle je to!" meni oni ter izpije svoj kozarec. 

Doktor si je vil novo cigareto ter molčal. 

Ko je pa jel Meden cez nekoliko trenutkov govoriti o svojili 
pravdali, v katerih ga je zastopal Hrast, in o varnosti in nevarnosti 
nekaterih posojil pri Ijudeli, plačal je doktor svoj račun ter odšel. 

Meden pa je prisedel v drugo sobo k mizi, kjer sta se okrajni 
tajnik in poveljnik finančne stráže še živo razgovarjala. 

Tretje póglavje. 

Drugega jutra se je probudil doktor Hrast proti svoji navadi 
ako pozno. Jasno zimsko solnce mu je sevalo že zdavnaj skozi 



J. Keľsnik: Cyclamen. 89 



zmerzle šípe v malo, lepo opravljeno sobo, ko je odprl oči teľ 
naglo skočil iz ' postelje. Opravljal se je počasí, in akoravno je vedel, 
da ga že čakajo stránke, iskal je vender zdaj to, zdaj ono, ter ni 
mogel končati svoje toalete. Bil je silno razmišljen, kakoľ mladenič 
dvajsetih let v jutru po lepem, zabavnem plesu, na katerem mu je 
bila prilika in volja plesati, dvoraniti, ali koketirati večinoma le z 
jedno izvoljeno plesalko. Naj počenjajo, kar hočejo, taki Ijudje tisti 
dan po plesu, razmišljeni in nervózni so, in popoludne vsakega istih 
lehko vidiš in srečaš v ulicali, kjer njihova plesalka stanuje, ali po 
katerih ima svoj navaden pot. Plašno hodi tak mladenič, in ako si 
znanec njegov, ognil se te bo, ako mu bode moci ; če ne pa se bo 
zarudel, sluteč, da poznáš njegove naméne. 

Naš znanec še ni bil z napravljanjem toliko gotov, da bi bil 
mogel obleči suknjo, ko je nekako jezno zapažil, da že v tretje, 
odkar je iz postelje, resno premišljuje, ali mu bode pač mogoče iti 
popoludne na Drenovo k Boletovim. Za vsakim teh treli premišlje- 
vanj pa je vstal hudoben strali v podobi vprašanja : „Ali ne bodeta 
Bolétova kaj slutíla?" 

Nekako jezno in sarkastično se je nasmelmil, ko je bil ujel 
samega sebe pri tem meditiranji, ter pozvonil strežajki, da mu pri- 
nese zajutrek. „Saj vender nisem sedemnajst let star!" zamrmral je 
poluglasno. 

Doktor Ivan Hrast je bil sin kmetskih roditeljev. Na Du- 
naji je dovŕšil svoje vseučili.ške študije, in ker se je moral živiti 
sam, kajti roditelji ga niso mogli podpirati, slúžil je za učitelja v 
raznih aristokratičnib in bogatili rodbinah, kjer si je bil poleg več- 
krat grenkega krulia pridobil ono sigurnost in oni vsestranski takt 
v vedenji, kateri ga je povsod označeval. Nič na njem ni pričalo, 
da je kmetski sin. 

In v Borji je bil stoprav pred dobriin letom ustanovil svojo 
pisarno, in kmalu je bil tako rekoč prvá osoba v socijalneín živ- 
Ijenji malega trga. 

Oženjen ni bil, in v«e matere nežnih, za možitev zrelih hčerá 
so gkdale skrbno za mladina doktorjem, Pa on je bil gladek in 
mrzel, ko led. Se tega ni mogel o njem nikdo povedati, je li bil 
kedaj zaljubljen ali ne. Zahajal je rad v žensko družbo, a to je 
bilo tudi vse. Ker je z gospo Boletovo najrajši občeval, hoteli 
so mu hudobni jeziki tu nekaj podvreči, ali tudi to ni bilo mogoče. 



90 J. Kersnik: Cyclamen. 

Dopoludanska opravila so bila končana, obed in po njera črna 
káva v čitalnični bralni sobi tudi rešena, in doktor Hrast se je 
sprehajal, kakor je bila navada njegova, kadar ni imel nujnega posla 
v pisarni, po sneženi česti, ki je držala iz trga na južno strán proti 
nizkim, obrastenim holmom, ki so tam ne posebno oddaljeni zapirali 
obzorje. 

Lep zimsk dan je bil. Sneg, ki je na debelo pokrival zemljo, 
lesketal se je, da je jemal vid očem, in raz drevje in grmovje kraj 
ceste je sipalo ivje, bliščeče v solnčnih žarkih kakor sreberni prah. 
Po polji se je preletovala tolpa vrán, za plotom pri česti pa so 
čivkale seničice, in cela krdela ščinkovcev in strnadov so sédala na 
bližnje osamljene hraste. 

Doktor je imel čaši tudi svoje poetične ure, kakor jih je rad 
sam imenoval, in tako uro mu je bila usoda danes naklonila, ni- 
kakor ne sentimentálne. Za to sploh dan ni bil ugoden, in Hrast 
takih čutil ni poznal. Veselo, z lahko nogo je gazil zdaj sneg, zdaj 
zopet podrknil preko zamrzle mláke sredi ceste, potem pa lovil 
se po razoranem tiru, in ko bi si bil v svesti, da ga nihče ne čuje, 
zaukal bi bil morda na glas. Podoben je bil skoro bolj razposaje- 
nemu študentu, nego advokatu. In kaj ga je od jutra sem tako 
preustľojilo, od jutra, katerega je bil vstal tako razmišljen, tako ner- 
vozen ? 

Obedoval je bil dobro in koncem izpil še butiljo starega Istri- 
janca, katerega je bránil v obili ranožini v svoji kleti. In med to 
butiljo in črno kavo se je domislil, da mora z Boletom o neki 
pravdni stvari govoriti. 

„Izvrstno!" zamrmral je sam pri sebi in sklep, da ide takoj 
tja, bil je gotov. Za tera pa se ga je polastila neka veselá nepo- 
trpežljivost kakor vsacega, kdor ve, da bode nekaj doživel, kar mu 
dolgočasno jednakomernost prežene. 

Za seboj na levi stráni je bil že pustil graščinico Medenovo, 
po kateri je nosil trg svoje ime, in tu pred njim na desni se je ])0- 
kazalo izza ovinka na nizkem holmu posestvo Boletovo: grád Dre- 
novo. V dolini kraj dokaj močnega potoka pa so stále veliké žage in 
tovarna za parkete. 

Hrast je vedel, da gospodarja nájde o t(íj uri gotovo v grádu, 
obrnil se je takoj tja, ne da bi krenii proti továrni. 

Našel ga je samega, čitajočega časopise. 



J. Kersnik: Cyclamen. 91 

„O, lupus in fabula!" vzkliknil je Bolé ugledavši doktorja; 
práv na té sem mislil v tem trenutku ter želel s teboj govoriti!" 

„Kaj pa je vender nujnega?" vpraša doktor skoro osupneno. 

„Le šedi, in prižgi si smodko ! AU liočeš rajši pipo?" 

Rekši gre Bolé k steni ter potegne zvonec. 

Kmalu poteiii sta sedela prijatelja pri kozarci vina in piišila 
iz dolgili pip. 

„Torej kaj imaš tako silnega?" vpraša Hrast radovedno. ]\íenil 
je, da se mora danes vse sukati okoli onega predraeta, katerega je 
bil on poln. 

„Ravno prej sem eital tu, da bodo v kratkem volitve — prične 
Bolé ter prižiga iz nová svoj tobak. 

„ Ah, se ve da, — za državni zbor ! " reče doktor malo neza- 
dovoljno. 

„ In ravno o tem sem hotel s teboj govoriti. Kaj meniš, kako 
bode z našim trgom?" 

„Tu ni vprašanja, kakor zdaj, ko ta veter piše, nikjer ne!" 

„Tako tudi jaz sodim ! Pa veliko posestvo?" 

„To je pa druga! In vender bi se dalo kaj storiti tu, ko bi 
se malo zagnali v boj! Ti si takoj kandidát, ka-li!" 

„Se ve da!" vzklikne Bolé veselo; „kdo bo pa doma žagal in 
delal?" 

,,Pa vender za agitacijo si ti kakor navlasé !" reče doktor resno. 
„Znanstva imaš dovolj, razvpit nisi kot naroden radikaleo, — česa 
želiš vec za ta nalog?" 

,,Agitacija, agitacija!" smeje se Bolé, akoravno so mu láskavé 
besede prijateljeve dobro dele ; ,,jaz stavim, da še našega soseda 
Medená ne spravim v Ljubljano k volitvi. To ti je pravi ptič! A propos 
— našo lepo guvernanto je danes že izvabil v svoj vrt!" 

Doktoľjevi poskusi, kazati malomaren obraz, bili so jako komicni ; 
k sreči je bil pošel Boletu zopet ogenj v pipi; zato med užiganjem 
ni pogledal prijatelja. 

„Ah!" zinil je doktor cez nekoliko čaša. 

„Dopoludne je bil pri meni, saj veš, da imava nekaj skupne 
knpčije. in pri tej priliki je povabil ženo mojo, guvernanto in otroke 
k sebi, da jim pokaže svoje umetno vrtnarstvo in novo tóplico, ka- 
tero je letos zidal. Žena ni šla, a poslali smo Elzo z otroki tja." 



02 J. Kersaik: Cyclamen. 

Ko je bil zvedel doktor to novost, polastilo se ga je nekaj, 
kakor Ijubosumnja; vsa dobra volja ga je minula in ko je Bôle 
trdovratno poprijel se zopet razgovora o politiki, postal je oni jako 
redkobeseden. Koncern je preskočil na naglem k pravdni stvari, ka- 
tero si je bil opoludne izvolil kot pôvod svojega pohoda na Dreno- 
vem ter se potem kmalu poslovil pri prijatelji. 

Le ta je imel tudi svoja opravila in ga ni zadrževal. 

Na poti domov je ugledal Hrast že od daleč Boletovo guver- 
nanto z otroki vred. Meden jih je pa spremljeval. Ona dva sta 
liodila po čaši, le otroka, dve dekletei, stari po osem in devet let, 
skákali sta po česti in po snegu kraj ceste ter se do dobrega kepali, 
Solnce je sevalo z zadnjimi žarki čez belo planoto. 

Doktorja je v prvera trenutji jezilo, da ga Elza tu sreča. 

„Smijala se bo Medenú in meni," dejal je sam pri sebi. 

Ogniti se ni bilo moci, in naposled — čemu tudi — mislil je 
dalje Hrast ter jako prijaznega obraza šel znancema naproti. 

„Ste ii bili pri nas?" vpraša prvá Elza. 

„Da, da; opravilo sem imel pri Boletu! Vi pa ste si ogledali 
vrtnarsko toplico pri gospodu Medenú!" reče doktor ter pozdraví 
uljudno. „Vse sem pozvedel na Drenovem!" 

„Da, gospod Meden je bil tako Ijubezniv, da nam je razka- 
zal svoje krásne náprave. Milica, ne skači tako po snegu!" Rekši 
prime mlajšo deklico za roko. 

Hrast je hotel študirati obraze svojih dveh znancev, a videl je 
le, da je Meden jako dobre volje, Nemka pa taká, kakeršna je bila 
sinoči. Neprilično je bilo tudi stati dolgo v snegu, zato se je naglo 
poslovil. 

Tudi Meden se je vrnil; saj guvernenta ni imela vec daleč 
domov. Pri slovesu sta si podala roki, kar je Hrasta zopet neprijetno 
dirnilo. Molčé in naglo je korakal proti trgu, tako da je oni komaj 
ostajal poleg njega. 

„Fino dekle to!" reče zopet Meden, ter si máne roki; „jaz ne 
poznám tu blizu nobene také!" 

„Vi se boste .še zaljubili," pravi doktor, „akoravno vedno i)ri- 
digujete, da vse ženstvo ni počenega groša vredno !•' 

„Zaljubil ■? He he, — jaz poznaní guvernante ; in ta je taká, 
kakor druge !" smeje se oni. 



-b — : Na pokopališCi. 



93 



,,Tepec domišljavi !" mislil si je Hrast : glasno pa je dejal : 
„Sto se li že daiies o tem prepričali?" 

„Vse so koketné in gledajo, kje bi koga ujele !" 

,,0 Elzi tega ne morete trditi, gospod Meden I" oporeka Hrast 
skoro nejevoljno. 

.,Ko bi Vas ne poznal tako dobro, dejal bi, da, ste se Vi že 
zaljnbili v njo, ker jo tako iskreno zagovarjate,'' kriči oni ter se na 
glas zagľohota. 

Hrast bi se bil skoro zarudel. Nasmehnil se je posiljeno, a ker 
sta bila dospela na razpotje, od koder je vodila stranska pot na 
Medenovo posestvo, prihranjen mu je bil odgovor. 

Poslovila sta se oba s smehom na iistnili. 
(Dalje prihodiijič.) 



i 



Na pokopališéi. 



}^ez mirni dom, kjer mrlvi spé, 
&■ Ledene sape vró. 

Če tudi vró — saj ne zbudé 

V življenje jih mlado. 

Marveč uniči ples njihóv 
Prirodine močí, 
Da jedva, jedva iz grobóv 
Nov zárod zoleníl 

A takaj ne! Brezkončna smrť 
Kraljuje vekomaj ; 
Kdoľ vleže se, on je zapri, 
Nihčo ne vé, do kdáj ! 



í) mirni dom, kjer mŕtvi spé 
Samotno in mirnó, 
Zakaj, zakaj rosi solzé 
Na tebe to okó ? 

Li nisi kraj pokójnih ti 
Med gorami ležéf ? 
Li mrtvih mnogobrojnili ti 
Ne hraniš v sebi večV 

O dá! Še spé, ko spali so 
Mirnó od nekedaj, 
Nad njimi se smijali so 
Smeje se še sedaj! . . 



Ubogi rod. slovenski rod. 
To mrtvih dom je tvoj! 
Razpál povsod, temán povsod, 
Se širi pred menoj ! 



-b- 



K^t 



Spomini na jutrove dežele. 

Iz svojega dnoviiika pľo1)čuje Anton Ukmar. 




II. Od Smirne do Port Saida. 

8. dan septembra ob ó. zjutraj se prebudim in odidem na 
krov, da bi vsaj ne zamudil zanimljivega vhoda v smirensko 
pristanišče ; in krasen prizor me je odškodoval obilo za moj 
trud. Rumeno solnce je bilo začelo ravno dvigati se izza maloazij- 
skili hribov ter čarobno zlatiti visoke gore na južní stráni smiren- 
skega zaliva; morské obale so preprežene z vilami in slikovitimi 
vasicami, skritimi med zelenjem, vinogradi, med visokimi eipresami in 
sivozelenimi oljkami, da se oko gledalčevo, kóje ni navajeno taeega 
prizora, kar ne more lociti od te prirodine lepote. A ladja plavá 
mirno dalje po zrcalogladki planjavi, kakor bi nam ne privoščila 
tako slastnega prizora, in kmalu se nam prikáže na obnožji malo- 
azijskih gorá obris Smirne, najvažnejšega trgovinskega mesta v vsej 
Levanti, kjer smo dobro uro pozneje vrgli sidro. 

Smirna, glavno mesto pašalika istega imena, dviguje se amfi- 
teatraliéno po precej visocem hribu, na kojem so nekdaj vsemogočni 
Genovčanje postavili močno trdnjavo, katero pa Turki zdaj tako zane- 
marjajo, da se ne vidi vec druzega, nego skoro samé razvaline. Práv 
pod trdnjavo se raztezajo turška pokopali-šča s tužnokrasnimi, proti 
nebu kipečimi eipresami. Takqj na obrežjizapazimo skozi visoke jadrnike 
trgovinskili ladij na levici velikansko in jako lepo sezidano vojašnico, 
čeden karavanseraj z neštevilnimi kubami in mnogobrojne mošeje s 
krasnimi minareti : na desni stráni [)a evropski oddelek mesta, kóji 
se že od daleč odlikuje od turškega po svojih belili, kamenitih po- 
slopjih ; tukaj se naliajajo vsaj čedne in ravne ulice, v tur.škem 
mestu pa, — no, mislimo si, da je prijel nekdo dobro pest lesenih 
bajt ter vrgel jih tja na kup gnoja, da so ostale, kakor so pale : 
tak vtis dela turško mesto na tujca, — vsaj na prvi pogled. Ka- 
kersna so stanovanja, taki so tudi prebivalci njibovi : kakor bi jili 
bil veter sknpaj pripodil od vseli štirili stranij sveta. Navadni do- 
máci Turki z rudečim feaom ali zelenim turbanom na glavi; visoki 



A. Uktnar : Spominí na jntvove dežele. Ô5 



belooMurbani Perzijanci, temnomjavi Arabci, umazaní zamorci in 
prekanjeni španski židovi, kateri so se razširili po vseh jutrovih de- 
želah : to je zmes, koja se nahaja po turškem mestu. Gľkov vidiš 
mnogokrat, Frankov le malokrat v teh odljudnih mestnih krajih. 
Lepega spola pa sploh ne dobivamo na ulici pred oči : kajti turkinja 
se ne dá videti; ali, ako po naključji mora cez ulico, zahaljena in 
zavitá je tako, da naše nenavajeno oko komaj more presoditi, da je 
zľlo žensko postave. 

Vkljub tej nesnagi in ternu neredu, — in morebiti ravno zato, 
— nahajamo v turškem mestu veliko zanimljivega. Sredi tega la- 
birinta leži velikánski bazár, kjer so nakopičeni zakladi iz vseh ju- 
trovih dežel in kjer leliko opazujemo pravo življenje in gibanje. Ťukaj 
v tem kótu razprostira Perzijanec svoje dragocene tapete in orožje, 
tam zopet Arabec ponuja lepodišečega rožnega olja : tukaj vábi pravi 
moslim, z vednim čibukom v ustih, svoje krásno barvane šarenice, 
tam oni ponuja vonjavi turški duhan iz bližnjih nasadov padišaha 
samega; ta ti šili znamenitih smirenskih smokev in datul, oni slad- 
kega rahatlaka in halvá ; tukaj ponuja španski žid pravé turške fese, 
tam oni zopet arabské vonjave, vsakovrstne drago(tenosti in sladka- 
rije. Vsrdv meri na tujca, kojega spozná kot tacega že od daleč, na- 
deje se, da se bo dalo kaj prislužiti pri njem; a treba je pažiti, 
kajti moslim je zvit, kakor kozij rog, .španski žid pa tudi tukaj ne 
more zatajevati svojega poklica. 

Da bi okúsil vse dovoljene sladkosti moslimskega življenja, šel 
sem v glasovito turško kavarno, kjer mi prinese umazan strežaj čašo 
káve, kakor je preroku po volji; in ker si Turek slastne káve ne 
more misliti brez čibuka ali naržileja, ukážem si donesti še naržilej, 
stekleno. z vodo napolnjeno pipo. skozi katero se po dolgi, elastični 
cevi srká vonjavi dim. Priznavati móram, da s prvá nisem mogel 
razumeti, kako nahaja moslim tako neizrekljivo slast pri tej pipi; 
a po večkratni rabi se je privadim tudi jaz in nájdem celo napó- 
sled, da je naravno, ako se mu je tako priljubila, da jo jeden nje- 
govih najboljših poetov, Ismail Ferruh, opeva v vzvišeni pesni, v 
kateri jo primerja predragi, krásni devojki. — 

Dne 10. septembra zajaham mozga in se napotim čez bližnje 
holme pogledat nekoliko smirensko okolico. Zgodaj dopoludne do.spem 
do vasice Kiikludža. Od tukaj se uživa čaroben razgled : na levici mesto 
in trdnjava Smirna, pristanišče in morje do predgorja Karaburun- 



96 A. Dkmar: Spomini na jntrove dežele. 

skega, na desnici pa krásna dolina, kakor je ni kmalii vec na svetu ; 
tnkaj je vse zeleno in z mnogobrojnim cvetjem prepredeno ; naranče 
in limone dosezajf) tnkaj velikost našili navadnih dreves in naliajajo 
se cvetoče aloe. visoke po 7 metrov in cez. Vasica Narlikioj je skrita v 
pravem pomenu besede v goščavi krasnocvetočih granátov ; vsako- 
vrstnega sadja, posebno grozdja — in kacega! — je tako obilo, da 
je však labko trže brez dovoljenja ; ciprese so ravne in visoke, kakor 
se vidijo malokje. A pri vsem tem se vidi malo življenja, kajti sela 
so jako redka in ta krásni idilični mir motijo le zvonci karavanskih 
velblodov, kateri pocasno drug za drugim korakaje preskrbujejo Smirno 
z dragocenostimi jutrovskimi. V vasici Burnabaši naletim na karavano, 
počivajočo v senci velikánske platane blizu malé vodiče ; črnobra- 
dasti Perzijanci z belim turbanom okoli glave so si gasili žejo pri 
hladnem studenci, velblodi so pa spali, klečé na kolenih. Popoludne 
dospeni nazaj v Burnabad, poletno stanovališče bogatili Evropejcev 
s precej lepimi palačami in vilami, skritimi v senčno zelenjavo, in 
ko je rumono solnce zatonilo za skalnati Karabnrun, vzprejelo me je 
zopet mesto v svoje ozidje. Uro pozneje, v temni noci, dam se ve- 
slati na brod in občudujem o tej priložnosti pri nas nenavadno pri- 
kazen morské fosforescence : vesla so bila vsa v ognji in daleč za 
colnom se jo videla še ognjena cesta. Cudno ! Pojdimo se kopat v 
tem času in videli se bomo vse v ognji in obdane s čarobno svet- 
lobo. — 

Dnevi v Smirni so nam pretekli nrno in veselo: po dnevnem, 
ne ravno težavnem, a strogem slnžbovanji je bilo zvečer zmerom vse 
mesto naše; ta si je iz volil Frankovsko mesto svojim študijam in 
svojemu delovanju, oni seje izgubil v tesne turške ulice. A največ srao se 
zbirali na krasnem bregu preko morja v prijetnem večernem hladu 
pri čaši turške káve z obligatnim naržilejem v ustili, v tem, ko 
nam je vojaška ^odba godla v veselje in kratek čas. — — 

Pomorščakovo življenje je nemirno in nikjer nimamo dolgega 
obstanka, naša najvišja svrha nam je, prebroditi kar največ morja, 
kajti pomorščak se more izuriti v svojem poslu le med vožnjo, in v 
pristanišči mirujé pozabiti bi mogel svoj poklic. 14. septembra 
zjutraj tedaj zapalimo zopet ogenj pod kotli in odrinemo iz smiren- 
skega zaliva tja ven na prosto. Pri otoku Kiju krenemo jo proti 
jugu in pustivši otoka Nikaria na desni, Samos pa, kjer se prideluje 
ono slovočo vino istega imena, na lovi, poslovimo se še od otoka 



— b — : Moja vas. 



97 



Patma. kjer je menda živel sv. evangelist Janez in pisal svoja 
skľiviia ľazodenja, in kmalu nam izginejo v vecernem mraku zaflnji 
8i)0Tadski otoki in v daljavi visoke maloázijské gore izpred očij. 

Prihodnje jutro in sledeče tri dni bi bilo zastonj moje oko 
Ískalo suhe zemlje ; nešlo nas je širno Sredozemsko Morje na svojem 
lu'btu in plávali smo počasno in mirno dalje proti jugovzhodu. ]je 
malokjese je videla kaka trgovska ladja. koja je zapustiv.ši Sueški 
prekop ali pristanisče bajrutsko brodila nam nasproti ali križala 
nam pot. Tu ])a tam so se videla krdola lastovk in žrjavov. katera 
so bila na dolgi jxtti iz naših že mrzlih v gorke afrikanske kraje. 
Ceta tacili utrujenih žerjavov se nam use<le neki dan po jadrnikih 
in ranjah ; da celo na krovu jih ni bilo strah iskati si počitka. /Žerjav 
pomor.šcaku prinese srečo; pustimo jih tedaj, da se spočijejo in kmalu 
se vzdigne zopet vsa eeta ter odpláva dalj»> jn-oti jugu, kakor )ji 
nam hoteli kazati pot. kam nam je jadrati. 

19. septembra dopoludné prikáže se nam nizko obrožje afri- 
kansko ])ri Port-8aidu, kjer vržemo sidro popoludne in unio odo- 
bri ino program našemu tamošnjemu bivanju. 



M oj a vas. 



lU polnocí vicl plavá mi 
5 Po vojstvoui vaši — 

Oj miľiio med višávami 

Ta moja vas leží I 

Poivojno v njej Ijudjo živt'^ 
Nikjer jih hlažjiii ni; 
/a tó sťcó, tcži<ó srcé 
Xikioľ jih (Iľažjih ni! 



Sem sapa n i za vola šo 
Mehknžnega sveta, 
Kľcposti ni jim vzola še 
Vmoríla ne dnliál 

Obui)a prost dvigujo sc - 
Pokoj kľasán je tú : 
Z veseljem na[)olnjuje so 
O jadu ni sledu I 



Zato pa, vas, Bojr te varuj, 
Pogube in nozgod ! 
Bog živi te, Bog ti daruj 
Radóstij in dobrôt I 








Bájke in povesti o Goijaiieih. 

Hpisal J a u o z T r d i n a. 
14. Kresna noč. 

^aron Ravbar je bil mogočen in bogat gospod. Kmeťov je imol, 
da sam ni vedel koliko in dohodkov je od njih dobival, da ni 
mogel vseh spraviti. Gospá baronovka pa se te sreče kar ]iič 
ni veselila. V jedno mer se je jezila in godrnjala, da se ne more ne 
prijetno spreliajati, ne sladko počivati, ne mirno spavati, ker jo nad- 
legujejo po dnevi muhe, zvečer komarji, po noci pa bolhe. Eekla 
je baronu: Bog je ustvaril kmeta za to, da nam streže in življenja 
težo polajšuje. Ce nam daje desetino in gorščino, zakaj nam ne bi 
dajal tudi muh, komarjev in bolhá, da se krvoločni mrčes zatare? 
Kaj nam hasni pravica, ako je ne rabimo? Baronu Ravbarju so se 
zdele te besede jako pametne, pa je sklical svoje kmete in jim na- 
povedal nov davek : od zemljišča vsako leto po tri mernike muh, 
po tri merice komarjev in po tri merice bolhá. Kmetje se niso hoteli 
upirati in začeli so še tisti dan loviti živali, ki so ubogo gospo ba- 
ronovko tako neusmiljeno ujedale. Svojeglavec Martinek pa je dejal : 
Lov je gosposka šega in pravica. Kadar bom začel jaz loviti, pôjdem 
najprej na grajske sršene ; od muh, komarjev in bolhá ne bo dobil 
barón Ravbar od mene nikoli bére. Podrepniki poročé gospodu, da 
se Martinek punta. Barón ga je dal hudo pretepati najprej v grjidu, 
potem na sredi vaši v svárilo drugim. Ker palica ni zmogla, jel ga 
je ječiti in postiti in ga držal v trdem záporu cela tri leta. Žena 
Urša umrje Martinku od straha in žalosti, on pa le ni nehal trditi, 
da pôjde lovit najprej grajske sršene ; od muh, komarjev in bolhá 
pa ne bo dajal baronu nikoli bére. 

Ko ne zmoreta Martinka niti dolga ječa in post, pošije barón 
po koraisarje, da bi pravdo dokončali. Komisarji so bili.pravični in 
modľi možje. Vse jutro in dopoludne so majali z glavo in govorili : 
Kmet ni živina, treba ga tlačiti po pameti, ne pa po trmah hudo- 
mušne babe. O poludne jili je povabil barón na gosposko kosilo. 
Jedli in pili so v slast, da še nikoli takó. Med kosilom so se malo 



J. Trdina: Bájke in povesti o Oorjancih. 99 

premislili in spoznali, da je kmet le živina, ki se mora čvrsto krotiti 
in brzdati. Po obilni in dobri pijači pa so svojo misel tako obrnili, 
da je kmet še mnogo Imjši od vsake zverine in da je novi davek 
njemu koristen in potreben. Pravdo so razsodili, kakor je barón 
sam želel : da je Martinek velik hudodelec in da ima gospod pravice, 
vzeti mu hišo in zemljo in ves drugi imetek ; če ga je volja, naj 
mu obrne slobodno tudi žepe in iztrese iz njih drobtine. 

Barón Eavbar je zvršil ostro sodbo še tisto uro. Vzel je Mar- 
tinku hišo in vse, kar je bilo v njej in zunaj nje, potem pa izpustil 
nanj svoje hlapce in pse, da so ga odtérali iz vsega okraja gospo- 
dove posesti in oblasti. Ali na svetu je ni nesreče, da ne bi bilo v 
njej tudi kaj sreče. Barón Eavbar je bil obrnil Martinku žepe in 
iztresel iz njili drobtine, ali ni iztresel tiste reči, ki je bila v njih 
najboljša: dragocenega zrnca praprotnega semena. Za 
ta základ pa niti Martinek sam ni vedel. Prišel mu je v malho še pred 
záporom najbrž v hosti, ko je spravljal nastilo in mu se zapiéil v 
kot žepa tako trdno, da ni pádel na tla z drobtinami. 

IJbogi pregnanec je šel po svetu brez denarja, pa tudi brez 
tolažbe in upanja. Prositi se je sramoval, sami od sebe pa mu niso 
hoteli rojaki nič pomagati. Zvečer je prišel do Ijudij, ki so se shajali 
na griči, da bi kreš žgali. Martinek bi se bil rad pridružil. Ljudje pa 
so ga po stráni gledali in vprašali : kje imaš kaj vej iz svojega gozda, 
kje potico iz svoje peci, kje vino iz svojega hrama? Pri nas ni na- 
vada, da bi žgali kreš berači. Ce se hočeš z njim kratkočasiti, pojdi 
v Cirorjance ! Tamo boš spálil lahko c^l seženj drv, da ti ne bo nihče 
bránil. jNIartinku se je inako storilo, da ga gonijo rojaki v goro, hotel 
pa je vender le storiti, kar so mu svetovali, potem pa pobegniti v 
hľvatsko deželo, ki ni poštenega Kranjca še nikoli zavrgla. Na potu 
ga ugleda konjederec. Môžu se je žalostni begun smilil, pa mu je 
dal vina in potice in glogovo palico, da bi se gredé navkreber na 
njo opiral. Ta palica je bila vsa zapuščina .starega berača, ki je pri 
konjederci umri. Martinek jo vzame in se začudi, da je tako težka. 
V Gorjance je hodil tri ure; pol ure pred polunočjo jim je dospel 
do vľha. Tamo si je nalomil suhih in zelenih vej, zložil grmado in 
jo užgal. Lepše od drugih je gorel njegov kreš, vsi J)olenjci so ga 
gledali in se popraševali, kaj pomeni ogenj na Gorjancih, ki ga niso 
ta večer še nikoli videli. Ko pa je o pohmoči kr^ís dogorel, odkrilo in 
pokazalo je drobno zrn(;e praprotnega semena osupnenemu Martinku 



100 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancili. 



vse neskončne čuda, čarobe in skrivnosti Kresne noci, katere je 
poznal dozdaj samo po pripovedkah svoje rajnke tete in pestunje. 
Razodeli so se mu najprej brezštevilni zakladi, ki to slavno no 
goré: z rumenim plameňom, če so zlati, z belim, če so sreberni.č 
Svetli, rumeni ognji so švigali v razvalinali Miklavževe cerkve, n ad 
SV. Jedrtjo na najvišjem vrhu Gorjancev, pri glasovitem Krvavom 
Kameňu, pri studenci Gospodični, na Mihovskem hribu pod podrti- 
nami starega grada proti Koroški Vaši, za Cerovcem, tamo kjer je 
stala nekdaj steklarna, na Ljubnem pri cerkvi sv. Vida, na Pota- 
vľliu brez dvojbe na tistem srečnem kraji, na katerem se je rodil 
sveti Feliks. Ali vso to lepoto prekosala je bela svetloba veličestne 
ognjene reke, ki se je vila pod sv. Miklavžem od Mrzle Drage cez 
vso Kukovo Goro (srednji, najmogočnejši del Gorjancev) tja do nove 
ceste, po kateri se je vozilo oglje za graško tovarno gosp. Fridava. 
Martinek ni vedel, bi li se čudil bolj ogromnosti, ali nepopisni kra- 
soti in vid jemljočemu blesku te prikazni. Ker je Gorjance in nji- 
liova čuda poznal, pogodil je Ijrez dolgega premišljevanja, kaj pomeni 
ta čarobni, iz nepreštctih, belili plameňov sestavljeni pas : d a s e 
s krivá pod njim sreberni breg veliká n skega jezera, ki 
napolnjuje Kukovo Goro in bi brez njega predrlo hribovje in 
zalilo dolenjski raj, dražestno in blagoslovljeno dolino, katero na- 
maká in gnoji mirna in ribovita slovenská Krka. 

Ves zamaknen v sijajne lúči in silno bogastvo, katero leži 
pod njirai, pozabil je Martinek po polnem sebe in svojega obližja, 
dokler ga ne predrami in prestraši dolg plameň, ki mu je oblizoval 
desno roko, držečo beraško palico. Ko palico izpusti, odtrga se od 
roke tudi plameň in Martinek se preveri, da mu je tudi ta svetloba 
poraenila in oznanila — základ! Palica je bila napolnjena z zlati 
od jednega konca do druzega ! Kupiti bi si mogel zánje še mnogo lepši 
dom, nego mu ga je ugrabil barón Ravbar. Tako se je znebil srcčni 
Martinek bridkih skrbij, ki so ga morile in je ves vesel začel pre- 
mišljevati, kje bi se naselil in kako bi porabil svoj lepi denár, da 
bi mu največ zalegel. 

Že se je hotel napotiti navzdol proti Hrvatskemu, kar mu 
vzbudi pozornost nová prikazen Kresne noci : coporniki in coperniee, 
ki so leteli ravno na Klek k svojemu poglavarju Satanu, da mu se 
poklonijo in se udeleže poleg staré navade njegove nocojšnje večerje in 
veselice. Vršali so od vsakod, tod posamezni, tamo jatoma. Bilo jih 



J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. KU 

je brez števila, vsakega stanu in vsake dobe. Nahajali so se med 
njimi: vaše gnade, dolenjski graščaki, prošt in nekateri dľugi du- 
hovniki, nune, kmetje, obrtniki, plešasti starci, ki se od slabosti niso 
mogli ne obuti, ne sezuti, maloletni paglavci, komaj dorasli za pastiľje, 
košaté gospe v šumeči, svilnati opravi, šibke gospodične, prešinene 
po sredi života kakoľ hostne mravlje, brezzobe, ostudne babe, sama 
kost in koža, s peklensko zlobo v mrklih očeh in na zgibančenem obrazu. 
Nekateri so jahali na kozlih, drugi na burkljah in metlah. Z Mokrega 
Polja so se dvignile tri eopernice na evrstili fantih, katerim so bile 
botre in so dobile s teni oblast do njib, da so jili sinele obrzdati in 
zasesti. Dva poglavita gospoda, Hmoljniški in Klevovski, .šopirikí sta 
se na težkib plugili, s katerima se bosta iia Kleku pobabala, da 
u|)ľezata vánja mesto konj in volov svoje kmete. Na vsa ústa se je 
zasmijal Martinck })ľoštu, ki je jezdaril po otročje na ])alici. Tndi 
on se je rad z njo ])olivalil, da jo vihti brez milosti in nikdar ne 
utrudivši se nad razbitinii brbti svojih podložnikov. Največ je bilo 
takib, ki so se bili namazali pod pazubo s bndičevo mastjo in leteli 
prosto, brez opore : coperniki vsi narobe obleceni, z obrnenimi žepi, 
eopernice pa nakazno razmrsene, držeč z levo roko do ráme dvigneno 
krilo, s copato na desni uogi. z desiio roko in boso levo nogo pa 
mabajo in poganjaje so. kakor da j)lavajo. Posebno zanimljiva jabarica 
je bila krčmarica Janezuvka, kat.cro je Martinek poznal : sedela je na 
pošastni, velikánski svinji. Neznansko ]ia jo ostrmel, ko je zagledal 
med copernicami svojo sosedo in botro Skumaralio. Tudi ona ga je 
zapažila in mu se zabavljivo zagrobotala: Dober večer, srček! zdaj 
me boš pa nes^l. Ze mu j(> hotela slíočiti na ráme, kar se jej po- 
kaže v njegovi roki glogov les, coperniski strali in trepet. Zdaj 
odleti po bliskovo, kakor da bi se bila na gada namerila in sine 
nazaj gori med driigarice, katerim se je mudilo, pa so freale z vi- 
harno silo in naglostjo proti zaželjenemu líribu k svojemu zapoved- 
niku in ženinu. 

Ko so dospeli na sliodisce vsi copcľniki in eopernice, raz})uči 
se s strašanskim treskom mogočni Klek in veličestveno dvigne se iz 
njcga sam peklenski 8atan, ogrnen v dolg, rudeč plašč, z bleščečo 
krono na rogati glavi. V krono je bil vdelan prežlahten kameň, ki je 
sijal svetleje od poldanjega solnca. Z (iorjancev se Klek práv dobro 
vidi, ali je do njega še mnogo mnogo ur bodá. Pri čudoviti lúči tega 
kameňa pa je Martinek na tanko razločil tudi najmanjšo stvarco, ki 



102 J, Tľtlina: Bájke in povesti o Gorjancih. 

se je na njem nahajala. Na čarobni gori se je širila prostorna pla- 
njava. Na sredi planjave je stala silná kamenitá miza, okoli nje pa 
borni čevljarski stoicki za goste. Okoli mize je šlo velikansko plesišče, 
po katerem se je vrtilo lahko v isti čas mnogo tisoč plesalcev in 
plesalk. Za plesiščem so se dvigali okrog in okrog visoki odri, na 
katerih so ležali črni mački — peklenski godci ! Satan pregleda zbrano 
vojsko svojih piijateljev in se lisede na zlati prestol. Gostje pridejo, 
klanjaje se, jeden za drugim k njemu in ga poljubijo, ali ne po člo- 
veški navadi spredaj in v obraz ! 

Ko se pozdravljanje dovŕši, začno mu pripovedovati znamenite 
novice, ki so se preteklo leto pripetile in zasluge, katere so si za nje- 
govo kraljestvo pridobili. Prošt, katerega je poklical préd-se prvega, 
poročal je tako: Jaz trdim, da se dá kmetu samo s palico kaj do- 
povedati, ker druzega jezika ne razume. Tega pravila se držim sta- 
novito, od kar me je grajska oblast doletela. Imel sem samopašnega 
podložnika, ki se je ústil, da ni dolžan tlake delati, ker je niso 
delali niti spredniki. Dal sem ^a mazati in, ker je gonil vedno isto, 
da ni tlačan, dejal sem : Le še ! le še ! Brisali in božali smo ga, 
dokler ni utihnil. Utihnil pa je za to, ker je bil — rartev! 

Satan objame prošta v znamenjo in dokaz svoje zadovoljnosti. 

Na izpoved ])ľistopi dolg, suh mož v težki halji. On veli : Jaz 
sem Sišman Habakuk, učcnik v Novera Mestu. Ljudje pravijo, da sem 
j ako pobožen ali upam, da me zaradi te maroge ne boš zavrgel. 
Dijaki se ne nauče od mene dosti koristnega, ali odgajam jih zdušno 
za podlé, preponížne sluge in izdajalce. Kdor hoče mladino korenito 
izpriditi, mora jej izrovati iz srca najprej prirojeno prijaznost. za- 
upljivost in odkritost. Zato j im ostro zapovedujem, da se morajo 
neprenehoma slediti. opazovati. tožiti in ovajati. Z največjim veseljem 
preganjam tiste, ki so, razgovarjajo po Slovensko. Pokorim jih s šibo, 
záporom, postom, dvojkami in trojkami. Kadar gredo domov v svoje 
stanovanje. obesim jim na lírbot „lesenega osla", da jih lahko vse 
mesto vidi in zasramuje. Gotovo mi boš potrdil. da se dá na tak 
način najbolj vspešno vcepiti in širiti zanicevanje materinega jezika 
in slovenské národnosti. 

Satan zavrisno: živio! Krásno si mi razložil. kako peklonsko pre- 
meteno pomagaš tujcom ubijati svoj národ — národ, ki je ])0 svoji bi.stro- 
umnosti. pridnítsti in poštenosti vreden in sposoben, da bi živel šo 
tisoči let. Tvíije upanje je pravično. Kdor inia tako sijajne zasluge za 
tujce in za peklo, sme se s pobožnimi vajami brez zámere kratkočasiti. 



J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. lOo 



Vaša gnada, Zaloški Tone, kaj boš pa ti povedal ? Tone odgovori : 
K tebi sem prišel nocoj že zato rad, da se bom vsaj jedenkrát zastonj 
navečerjal. Oh, zabele in krompirja mi gre doma toliko ! Za denár 
me trdo vede. Veliko veliko let že stis^kam in varujem, pa je na- 
bralo 8e komaj bornega pol milijončka. V kletih mi leži do deset 
tisoč veder vina ali me je strah natočiti si ga vec nego malo merico, 
to so ve, najslabsega. Pa kaka nesreča me je letos zadela! Sod 
najžlalitnejše starine mi se je izkobinil. Izliti jo kar takó, zdelo mi 
se je škoda, pa sem dejal : naj si oslado ústa moji tlačani. Jeli so 
piti in vi-iskati, ]iotem |)a cej^ati kakor muhe. Nekateri so zopet 
vstali in cez veliko tednov okrevuli. nekatori se pa niso nikoli več 
prebudili. Preiskave za to ni bilo Cemu neki bi se gospodje zastonj 
trudili! Sodniki ne bi bili niti mrtvih oživili, niti mene kaznili. Zdaj 
vidiš mojo revščino. Izgubil sem cel sod najboljše kapljice. potem 
pa še toliko koristnili delavcev. Joj meni ! 

Satan i)otolaži Tcmeta,, potem pokliŕe prt-d-se graščaka Mač- 
kovskega. Tudi ta gospod mu potoži svojo nadlogo : Imel sem zani- 
káme in brezvestne sprednike. 8 kmeti so se bili tako pogodili, da 
jim bodo dajali vsíiko leto mesto drugih davšein od grunta samo po 
osem goldinarjev. Ta dogovor je bil poguba za grád pa tudi silno pohuj- 
šanje za drnge kmetc Jaz sem s(! zíiklel. da ga móram o<lpraviti. 
Ali to ní steklo z lalikoma. Ljudje so se upirali z rokami in nogami, tre- 
balo jih je čvrsto pritisniti. Ali smo jiii ti'pli. liičali, postili, ječili 
in rubili! Se le to leto sem zmogel in jih ukrotil. Ali nagajivo 
naključje mi je nakopalo strašno nepriliko. Trije kmetje so mi v ječi 
umrli, svet me je razvpil za morilca in razbojnika. Ti grdi besedi 
sta mi doneli na ušesa, kjer koli sem se pokazal. Mislil sem, kako 
bi se opral in tudi so domislil. Jel sem dajati vsakemu revežu, ki 
me je prosil miloščine, najmenj desetico, nekaterim pa tudi cel 
goldinar ali mernik žita. To jo pomoglo. Berači so me razglasili za 
najboljšega človeka na tem svetu, malo ne za svetnika in angela, 
o tistih treh pa so govorili. da so si smrti sami kriví: kaznil jih je 
Bog zaradi grešnega puntanja. Pred Ijiidmi sem zdaj čist kakor solnce. 
ali kdo mi povrne lepe desetice in goldinarčke, katere sem moral 
pometati v lačne kljuneV — 

(Dalje prihodnjič.) 




Kislo grozdje. 

Humoreska. Spisal dr. F r. Detela. 
III. 

jlavno se žo nisem tako dobro zabával kakor danes pri go- 
spodu Bernardu, " pravil je dľugi dan po})o]udiie Mladič-, kd 
sta šla z Arnikarjem k nevešti. „Tokla je najljubeznivejše 
dekle in moja mora biti, tako sem sklenil." 

„Kaj pa ona?" vpraša Arnikar. „K zákonu je najmenj dveh 
treba. " 

„Veni, vidi, vici, prijatelj. I3a so jo moje besede tako razvnele, 
to se mi nie čudno ne zdi: a čudim se, da sem se jaz tako liitro 
ogrel. Kaj ne, tebi se tndi to čudno zdi?" 

„O kaj se! Ce bi se reč tebe ne tikala, lehko bi dejal, da se 
slama liitro vname, pa tudi hitro pogori." 

„Pustiva prilike. prijatelj ; jaz že vidim, da si tudi v teh Sancho 
Pansi kos." 

„Ne samo, kar se družbe tiče." 

„Povej mi rajši, kaj bi mi ti, prijatelj, svetoval? Ali naj se 
takoj oženim, ali bi pustil sebi in njej še par let? Toda o tem bo- 
deva še govorila drevi, ko bodeva jn-aznovala veseli dogodek. Ali 
imate v Grižali šampanjca?" 

„Gemu? Na medvedovo kožo pri nas kar domače vino pijemo." 

„Bog vam je ])lagoslovi in dodeli tvojim tako zvanim dôvtipom 
večni mir in pokoj! Z jodnakimi ti vračevati mi bráni dober ukus." 

„Ab, ali. kako občutni ste zaljubljeni Ijudje!" 

„Zaljubljeni? O hominem rusticum, rusticiorem, rusticissimum ! 
Zanima me gospica Tekla, zanima; to je pravi izraz. Zaljubljen jni 
nisem ; to bi bilo záme preotroeje in diši preveč })o kmetih. Toda stavil 
bi pa s tabo, za kolikor hočeš, da bom do danos tedna že njono be- 
sedo imel. No, dej, ker ti griško vino ugaja: kdor izgubi. sj)ije naj 
ga za kazen bokal na mestu." 

„Ne; to bi bil araerikansk dvobuj." 



Dl* Fľ. Detela: Kislo grozdje. I»i5 

„Sploh pa med nama juridično stáva še obveljati ne more, ker 
jaz vso stvaľ na tanko vem." 

„In smeh, dragi prijatelj, jako pospešuje prebav!janje. Jaz sem 
sicer v tem oziru na trdnem ; a moji nevešti bo tvoja zabáva jako 
po godu." 

„Bolje kot tvoja. Ce bi se mi vredno zdelo, poskusil bi tvojo 
oholost malo kaznovati. Saj ves, da se je že marsikdo kesal, ki je 
drugim nevesto kázal." 

„Dragi moj, vsaj malo mi prizanesi! Od vetra imam ustnice 
razpokane in kadar se zasmejem, zabolé me," dejal je Arnikar in 
zavila sta s prijateljem proti hiši, na samem pod Bernardovim grádom 
ležeei, kjer je stanovala gospica Ema pi. Hruška, nevesta Arnikarjeva. 
Ljudje so jo sploh imenovali grajsko Emo, bodi si zato. ker je njena 
hiša malému gradiču podobná, ali pa, ker so njeui [)ľedniki v lasti 
imeli Bernardovo graščino, kar je gospica ravno tako rada poudarjala 
kakor zdaj Slovenci, koliko sveta so v starih časili svojoga imenovali. 

Arnikar potrka na zaprta vráta in Nežika, jediná dekla grajske 
Eme, ki daje rajša svoje posestvo v najem, kakor da bi se ukvarjala 
z družino, vzprejme ja in pelje [)0 stopnicali v prvo nadstropje. V 
veliko. na ])ol razsvetljono sobo stopita Mladič, namenjen z največjo 
Ijubeznivostjo dražiti prijatelja, in Arnikar zeler mu najbolj.šega 
vspeha. 

„Danes imam srečo," začne Arnikar, „predstaviti Vam, visoko- 
rodna gospica, ])rijatelja, profesorja Mladica, o katerem sem že to- 
likrat govuril in ki si steje visoko v čast, seznaniti se z Vami." 

„Olikan človek je, če tako misii," dejala je gospica, ki je črno 
oblečená in v črnih rokavicali stala pred klavirjem. „Kaj ste mi že 
pravili o njem? Da jo dober slikar?" 

„Ne gospica, pesnik^ pesnik!" 

„Ali, milostivá." izpregovori Mladíc, ki je takoj spoznal, da 
ima gospica sicer zapoljiva leta že za sabo, a da še vedno ])reraiš- 
Ijuje, kako nevarna jo mo.škomu spolu, „ne verjomite gospodn Arui- 
karju! Zarad svojili posku.šonj, ki nikakor nišo vredno vzbujati Va.še 
pozornosti, ne smem si še pridevati tega iiuena. Resnica pa je, da 
sem dávno že brei)enel po Vaši družbi, in denašnjoga dne, ko mi 
jo Vaša Ijubeznivost željo izpolnila, spominal so bom vodno s liva- 
ležnim veseljem.'' 



iHfi Dť. Fľ. Detela : Kislo grozdje. 

„Zanašam se na Vaše besede," vzdihne gospica in mu podá 
smeliljaje se roko. „In jaz se zdaj tudi spomínam, da mi je gospod 
doktor podaril jedenkrát zvezek Vaših pesnij ; toda, da Vam resnico 
povem, dala sem jih Nežiki." Mladič se je ugriznil v ústna, a sklep 
njegov je ostal trden. „Zaradí tega mi ne smete zameriti, gospod 
Mladíc," nadaljuje Ema, „kajti naravnost povem in ne da bi se 
baliala, jaz navadní, kmetskí jezik komaj razumem, in verjemite mi, 
mnogo lóže berem latinsko pisanje kakor slovensko." 

„Ah, kaka eleganca!" prikloní se Mladíc. 

„Jaz pa tega ne rečem radí napuha kakor nekalere, kí trdé. da 
ne znajo slovenskí in z vsako besedo dokazujejo, da nemškí ne znajo. 
Jaz pripovedujem to le v svoje opravíčonje. V Grižali, mislíli si boste, 
čudná je to prikazen, a vonder je tako in jaz sem tako rekoč nemškí 
jezični otok v tem kraji." 

„Koralni greben," pristaví Arníkar s pomenljivím pogledom na 
korale, kí so lepšale gospíci vrat in roke. 

„Kaj se to ])ľavi. vidíte, ne razumem," rece gospica precej 
ostro, „a v gos])oda doktoľja korist upam, da ní zabavljica. To Vam 
je takoj dokaz, kako malo znan mi je ta jezik, in če kako besedo 
tudi večkrat sliším, ne morem si je zapomniti. Na primer, v tem 
trenutjí mi je nemogoče domislíti se, kako se ta žival tu dolí ime- 
nuje po slovenskí. Nežika, Nežika", pokliče deklo, ki je ravno sadja 
prinesla v sobo, „kako se že praví tej zívali tu dolí?" 

„Kakšna pa je?" vpraša Nežika. 

„Roge ima." 

„Ce je veliká, je krava; če majhna, polž." 

„Tako se mi godi, gospod profesor," praví gospit-a, ,,in zdaj 
mi ne boste zamerili, da nisem prebrala Vaših pesnij, ki bi me bile 
gotovo zelo zanimale. Da Vam pa dokážem, da me je samo jezik 
pri tem motil in nič druzega, dovoljujem Vam, da, jn-osim Vas : pre- 
ložíte mi svoje pesni na nemški jezik." 

„Zagotávljam Vas, gospica," nasmehne se Mhidič, „da bode to 
prvo delo, katerega S' lotim; kajti Vam ustrezati, ))ode mi vedno sveta 
dolžno.st." 

„Hvala Vam ! In da Vam takoj priliko ixmudim z dejanjem 
potľditi to izjavo. prosím Vas, gov<n-ite Itolj tiko, kajti moji živci 
so jako rahločutni in danes me sv, muči mign^na.'' 



Dr. Fr. Detela: Kislo grozdje. 107 

„To me veseli," vzklikne Arnikar, „da daste, milostivá, tudi 
meni priložnost ustreči Vam. Migreno takoj odpravimo : sacchai-um 
album et aqua destillata, pa bo dobro." 

„Ob, kako tolažilno je že irae tega zdravila!" vzdihne gospica. 

„Toda duba treba razvedriti," uci Mladič, „kajti dušna žalost 
močno škoduje telesnému zdravju in jaz slutim, da je to tudi Va- 
šemu trpljenju vir. Ali Vam je nemilá smrt kacega sorodnika pobrala, 
milostivá, da ste črno opravljeni?" 

„Da, gospod profesor, práv slutite. Umri je na Nemškem gróf, 
čegar rodbina je bila pred dvesto leti z našo v prijateljski zvezi." 

„Bodite preverjeni. gospica. da tudi moje srce čuti silno izgubo, 
ki Vas je zadela." 

„Hvala za Va.še sotutje. Vam, gospod Arnikar.. se pac; ne zdi 
primerno, izraziti mi sožalja, ko vidite, kako se nepreneboma kŕči 
število starQga plemstva!" 

„Saj ga pridno nadomestujejo z novim," meni Arnikar. 

„Žal," vzdibne gospica, „da se stan bolj in bolj pokmetuje. 
Jaz pa sem sama na svetu in z mano izmrje moj rod. O kje so 
čaši, ko so tod gospodovali slávni Hruškarji! Kajti, gospod 'profesor, 
da je bil go.=!poda Bernarda grád v prej.šnjih časih naša last, to Vam 
káže že im e Hrušica. Toda ta grád je komaj sto let star, jjrava zibel 
slavnili Hľuškarjev pa je stará razvalina, ki se vzdiguje nad Ber- 
nardovim grádom in s svojim nerazrušljivim zidovjem svetu oznanja 
nekdanjo moč. Moj i)raded je ostavil v mirnib časih trdno ozidje in 
sezidal na lep.šem kraji graščino, ki je })0 žalostnem naključji prišla 
v plebejské roke Bernardovega rodu. Kar vidite tod okrog, to je 
še meni ostalo : lepo posestvo je še, hvala Bogu, a vender le ostanki 
prejšnjega blišča, ki mi le tem živeje v spomin kličejo, kako sem 
sama na svetu." 

„Ne udajajte se otožuiin mislini. milo.stiva." opomina Mladič; 
saj imate še zvestih prijateljev, ki so pripravljeni vse žrtvovati Vaši 
sreči. >Se Vam živi gospod Arnikar ..." 

„Oh. kak slab surogat prošlih časov!" vzdihne gospica. 

„In moje slabé moci," nadaijuje Mladič. „bodo vedno Vam i)0- 
svečene in moje srce si ne želi druzega kot [)rilik(!, skazati Vam svojo 
udanost." 

„To mi je veselo tolažilo, gospod Mladič, in skúšala Vam l>om 
(U)kazati, da nisem nehvaležna in da še živi v meni duli starih Hru- 



108 Dľ. Fr. Dctela: Kislo gľozdje. 

škarjev, ki so vedno dobro z boljšim vračevali. " Ponosno se je ozrl 
pri teh besedah Mladič na Arnikarja, ki je bil ves zamaknen v po- 
kušanje breskev in sliv, 

„Lepo stanovišee imate, gospica," začne zopet Mladič, „in 
prekrásne si mislim sprehode po teh logih in livadah." 

^Mična je res priroda tod okrog," odgovori otožno gospica, 
„toda kaj mi to pomaga, ko nimam zveste duše, s katero bi me- 
njavala svoje občutke. " 

„Saj imate tovariša gospoda Arnikarja!" 

„Oh, kako redkokrat gre z mano ! Kadar ga vabim, vselej se 
izgovarja s svojimi bolniki, kakor bi ti ne mogli pol dne počakati. 
Vrhu tega pa on tudi nima pvavega razuma za moje srce." 

„Ce se Vaši milosti ne zamerim, jjonudim Vam svojo nevredno 
družbo, ali prosim práv za práv Vašo druščinc za to dni, kar jih še 
ostanem v tem kraji." 

„Vi ste jako Ijubezniv gospod," nasmchno so gospica, „in ne 
morem Vam odbiti prošnje. Povabim Vas torej. da rae spremite jutri 
popoludne na staro razvalino in povedala Vam bom marsikaj zanim- 
Ijivega iz zgodovine starih Hruškarjev, ki bi bili za pesnika, kakor 
ste Vi, jako hvaležen predmet. Oh, gospod Mladič, kaj, ko bi me iz- 
nenadili jutri s kako pesnijo? Prekrasno bi bilo pač na mogočnih 
razvalinah, ki mi vedno vzbujajo milotožen spomin na staré čase, 
čuti, kako se opeva sláva mojega rodu ! To Ijubav mi morete storiti, 
gospod Mladič, vse drugo pa prei)U8Čam Vašemu ukiisu in Vaši spret- 
nosti, in naproj se že veselim užitka, ki mi ga bosto pripravili." 
Mladič se uljudno prikloni. „Vi, gospod Arnikar, greste tudi lehko 
z nama, če ne boste zadržaní," meni gospica, ko sta prijatelja za- 
čela slovo jemati. Oh, kako púst se je ta dan gospici Arnikar zdel, 
in kako vesol j(^ })il Mladič svoje zmage, češ: kako srdit mora biti 
.Vrnikar ! L<;-ta je še o])Ozoril prijatelja na grb, vzidan nad vhodoni, 
ki je kázal grlico, kakor j o go.spica razlagala, ali gns. kakoĽ je Arnikar 
trdil, opasano z mečom, kar očitno pomenja pogiim hčerä iz líru- 
škarjevega rotki. „Kajti," pravi zdravnik med potom, „več ko pet- 
desetkrat mi je gospica Ema žo j)ripovedovala, kako je v starih časih 
neka Mara Uťuškarjeva ves rod rosila s svojo hrabrostjo. Ker ti bo 
treba danes pesen kovati za juteršnji dan, lehko to })orabiš; go.spici 
se boš zelo prikúpil." 



Dr. Fr. Detela: Kislo grozdje. 109 

„Mislim, da je gospica že tudi danes spoznala." odgovori po- 
nosno Mladič, „da se ónstran Griž še nekaj moških nahaja. Upain 
tudi, da te bode ta náuk malo poboljšal in če boš za naprej priden, 
pustim ti gospico pri miru." 

„Oh, kolika velikodušnost ! Toda, ne zaraeri, učenje ti je menda 
ruzum nekoliko otemnilo, kajti čaši si bil bolj prebrisan in bi bil 
takoj raz videl, kdaj kaka zastopnica krasnega spola resnico govori 
in kedaj se sali ter norca dela. Danes si mi precej podrl moje dobre 
misii o tebi, toda o gospici Emi pa tudi ne bi bil nikoli mislil, da 
je tako premetena. Kako resno se je pri vsem tem držala!" 

Mladič se je kislo držal in molčé sta korakala nekaj čaša. 

„Prijatelj Arnikar," pravi naposled oni, „ti si jeden tistih srečnih 
Ijudij, ki jih však lehko za roge prime, pa bodo še vedno o zvestobi 
svojih izvoljenili Ijubic prepričani. Ce ti pa jutri ne dokážem, da je 
imela gospica do zdaj samo zaradi tega tako slab ukus, ker ni 
imela prilike s kom drugim občevati kot s tabo. nočera več nositi 
svojega imena." 

„Oh, to bi bila škoda ! Tako primerno ime izgubiti I Zdaj vender 
lehko rečeš: moje ime je moj program." 

„In jutri rešim ta program; dasiravno bi mi bilo Ijubše z go- 
spico Teklo so zabavati, ki me mnogo bolj zaniraa. odkar jo z Rmo 
primerjara; kajti, Arnikar, ne zameri, lepa Ema ni," 

„Tega tudi še nisem nikdar trdil," i)ravi oni. 
In kacih norih idej .se je navzela! Po nem.škem grofu, ki jej 
ni bil nikakor v rodu, nosi črno obleko. Gotovo žaluje, ker jej ni 
bil nič zapustil. A odkod bi bil poznal revo!" 

„O, v tem ima ona svoj princip. Vse plemstvo je jeden stan 
in jeden rod, tako si misii in žaluje za vsako večjo glavo : zlasti 
odkar sem joj bil jaz naredil nepremi.šljen poklôn, da jej črna obleka 
lepo stoji. Ko jo slišala, da je umri Kamohameha III., kralj havaijskih 
otokov, Bog mu daj dobro, morala je šo Nežika črno ruto deti na glavo." 

„In kaj jo torej tebe gnalo v to slavno rodovino?" vpraša 
Mladič. „A kaj vprašam! Ali more tebe kaj druzega vleči kot denár ? 
In gospica je res precej spretno razkazovala svoje posestvo. Ce ni 
zadolžena. imeti mora lepe dohodke; in kaj pa ona i)orabi?" 

„Skoro nič. Živi o mločni kavi in spominih na staro čase. In 
kar 80 obleko tiče, i)onosi vsako leto največ po jeden paternošter ; 
kajti pobožná je precej." 



110 Dr. Fr. Detela: Kislo grozdje. 

„In krščanska želja, žabraniti, da ne bi to posestvo jedenkrát 
večnim mašam prišlo v roke, zdi se mi pri tvojem eminentno prak- 
tičnem značaji jako naravna. Vender pomisli, prijatelj, da je zlat 
jarm težji od lesenega." 

„A lepše se podá, dragi moj ! Toda, to naj bo, kakor hoče; 
na gospico me veže pred vsem čut hvaležnosti, kajti ona je moj 
najboljši pacijent." 

„Ker je tako nervózna?" 

j,Da, nervózna od samega dolzega čaša. Taki bolniki so redki- 
na deželi in ti vedo najbolje ceniti svojega rešitelja, zdravnika. Tak 
človek ne ve, kaj bi počel, da bi pregnal dolgi dan. Delati neče, ker 
ima denár in se sam sebi preveč smili, pohajkovanja se naveliča in 
loti se ga premišljevanje o svojem življenji. Se ve da takoj spozná, 
da je silno nesrečen. Obila in dobra hrana povikšuje notranji nemir. 
O fortimatos agricolas ! vzdibuje, če je katerikrat Virgila bral, dru- 
gače si pa misii kaj tacega. Obesil bi se naposled, da bi imel malo 
več poguma in da bi zdravnika ne bilo. Ta dobrotnik človeške družbe 
pa pride ter vpraša gospoda ali gospo, če se čuti tu pa tam bolnega. 
Bolezen se konštatuje in človek je rešen, kajti vdalme se mu vsaj 
jedna skrb na božjem svetu. Zapíšeš mu na vsake dve uri žlico čisté 
vode in žlico ti prinese pokazat, če ni ne mara preveliká; naložiš 
mu na dan poldrug tisoč korakov j)0 ravnem, tisoč čez klanec, in 
strežaj bo hodil za njim, da se ne ušteje. To mu kráti čas, to mu 
sladi življenje, in kak je vspeh ! Zlato solnce, zelena trata, temni 
gozd, vse ga zopet veseli, celo jed in pijača. Kadar se ti zdi, poves 
mu, da je po polnem zdrav. Hvala njegova ti ne bode vedela ne 
konca ne kraja, dokler ne zabrede s časom zopet v })rejšnjo bolezen 
in prejšnjo zdravljenje. Kajti človeku te vrste se ne zameriš huje, 
kakor če mu rečeš, da ni bolán. Takoj ti pokliče druzega, bolj pre- 
metenega zdravnika, in če je osoba vplivna, spravi ti dobro ime in 
z njim vso prakso v nevarnost. To se mladim zdravnikom posebno 
rado pripeti, ki se hočejo vedno držati svojih tako zvanih princípov, 
dasiravno pesník praví: „Princípíis obsta!" 

„Prijatelj," seže mu Mladíc v besedo, „tí postajaš dovtípen. 
Ne bi bil mislil, da bo moja druščina tako vplivala nate." 

„Denašnji smeh je mojim živcem jako dobro storil in upam, da 
mi na])ľaviš jutrí kot tekmee se več zábave." Tako sta govoríla 
Ijríjatelja, dokler ju ni ločila pozná ura. Mladica pa gospici Ema in 



Dr. Fr. Detela : Kislo grozdje. 111 

Tekla nista pustili spati. Originálna Ema mu je posebno hodila na 
misel. „Ce Arnikar še toliko priženi/' mislil si je, „denár bo krvavo 
zaslužen. AU nisem precej bedáka, da se z njo pečam, namesto da 
bi se zabával s Teklo? In še pesen, balado jej móram zložiti! No, 
le počakaj, saj pa tudi bode po tém. Toda domišljavega prijatelja 
móram kaznovati in moja sinočna blamaža kliče maščevanje na An- 
rikarja. In če količkaj poznám ženská srca, ne bode težko, neznosni 
njegov napuli ponižati. Kadar mi pa ponudi gospica Ema svoje 
srce, pa porečem: O prekrásna gospica, nisem ga vreden. Dovolíte, 
da je podarim svojemu prijatelju Arnikarju." — — 

Po razvalinali starega grádu je vodil drugi dan Ijubeznivi Mladič 
gospico ŕ]mo pi. Hruško, kajti Arnikarja so opravila zadrževala. 

„Oh, gospod Mladič," vzdihne gospica in se oklene roke svojega 
spremljevalca. „Podrta je dvorana, kjer so vzprejemali in gostili moji 
pradedje mogočne prijatelje; zasuta in zarastena j^ raván, kjer so 
se v orožji skúšali pred očmi žlahtnih gospij in krasnih gospicl Ali 
se ne lotijo tudi Yas posebne, čudne misii, ki se ne dadé popisati, 
ko ogledujete ta spomenik, tako tih in vender tako glasno govoreč 
o slávi prošlih vekov?" 

„(íospica," reče Mladič in jej stisne roko, „moj duh plavá 
nad silodavnimi čaši in žida si zopet mogočni stari grád. Kopja in 
meče čujem žvenketati in z visocili lin se mi smeliljajo raili obrazi, 
podobni Vam, milostivá gospica!" 

„O hvalo za duhoviti poklôn! Kako dobro mi de, ko slišim, 
da si zna Váš duh tolmačiti občutke mojega srca. Nizkemu dúhu 
pa so vzvišene misii nerazumijive. Za vzgled bi Vam lehko navedla 
gospoda Arnikarja; toda nikar naju ne moti njegovo ime ! Sédiva 
rajši [xtd oni košatí hrast, gospod Mladič, in tukaj mi venčajte svojo 
Ijnbeznivost s pesenco, katere se že tolikanj veselim!" 

„O da bi Vam ne skazil tega veselja! Toda bojim se, da boste 
morali mojo dobro voljo za Ijnbo vzeti, kajti nikdo ne razvidi bolje 
kot jaz, kako malo so moje moci kos težki nalogi, vredno počastiti 
Vaš slávni rod." 

„Nikar ne bodite tako skromní, Ijubi gospod Mladič, in ne 
mučíte daljc moje nepotrpežljívosti. Gotovo ste zložili romanco, ki 
opeva slavnoznano Ijnbeznivost gospic našega rodu." 

„Žal, milostivá, da Vam morem samo z balado ustrezatí." 



112 Dr. Fr. Ďeteía : Kislo grozdje. 

„Dobro došla! Bojeviti možje so bili pi. Hniškarji in vsaka 
epizóda iz njih življenja se glasi kakor balada. O da bi naši epiki, 
liriki in dramatiki vedeli za ta neiisaliljivi vir, kako bi si opomoglo, 
kako bi obogatelo slovstvo na vse stráni!" 

Gospica se usede, Mladič ])a se vstopi pred njo iii zarne s 
svojim prijetnim glasom : 

Gróf Kislomir in Mara Hruškarjeva. 

Gróf Kislomir, ne lep ne mlad, A Mara dé: ,.Ha! jočejo 

Meč silni si opáše: Strašljivci, kakor čujem? 

Pod Hmškarjev mogočni grád Naj le rekó, kar hočejo, 

Na črnem konji jase. Ljudje, jaz so žrtvujem.' 

Pod gvadom pa zatrobi v ro». V dno srca neizmevno si 

Da skalná peč se strese, Zapre bridkost; podá so 

In do gradú skoz tomni log Do grófa, ki čemerno si 

Besede te glasé se : Oko na revi pase. 

„Po Maro, Hruškar, čuj ! mlado Grád rešen je. A Kislomir. 

Gróf Kislomir zdaj pride, Ki nikdar pil ni vode, 

In če je z lepa ne dobo. Zaspi ; zdaj Mara brez ovir 

Porušil ti bo zide." V srcé mu nož zabodo. 

Po grádu se razlégajo In zemljo moci črna kri, 

Nevsmiljene besede, Kvi grófa Kislomira ; 

In prebivalci bégajo Ta trto griško zarodi, 

Iz kóta v kot od bede. Ki ne taji izvira. 

„Prekrasno, prekrasno!" vzklikne gospica, ko je pesnik končal. 
„Oh, gospod Mladič, s čim Vam morem poplačati to Ijubav!" 

„Ce Vam pesen dopade," odvrne oni, „poplačan je obilno moj 
trud. Samo ukažite, prosim Vas, in vse boin storil, da si pridobim 
Vaše srce, če sem ga vred en !" 

„Ce ste ga vredni, gospod Mladič? Krivico si sami delate, čo 
dvojité o tem. In da odkrito z Vami govorim, nikar ne mislite, da 
je gospod Arnikar, katerega sicer prijatelja visoko cenim, že moj 
ženin! Tako daloč z gospodom doktorjem še nisva." 

Zdaj je pravi čas. misii si Mladič, izvleče žepno ruto in po- 
kleknivši nanjo vzdilme: „Ali smem torej jaz npati?" 

Pri tej priči se prikáže iz gozda dobrovdljni obraz gospoda Arni- 
karja in v njegovi družbi gospica Tekla s svojim mlajšim bratom. Hipoma 
je Mladič zopet na nogah in poskúša brez vspelia skriti svojo zmešnjavo. 
Toda gospica Ema pi. Hruška ne izgubi poguma; ponosno stopi novim 



Ďr. Fr. J. Celestin: ííaše obzorje. 113 

prišlecem nasproti, elegantne migne s svojo roko ter izjavi: „Go- 
spôda, predstavljam Vam svojega ženina, profesorja Mladica." 

„Oprostite, gospica!" jeclja Mladič: toda čestitanje od vsehstranij 
mu ustavi besedo in vse mu prijazno seza v roke. 

Praktični zdravnik je pa tudi mislil, da mu je ta trenutek po- 
sobno ugoden, ker je gospica Tekla tako dobre volje. Vso svojo Iju- 
beznivost zbravši se obrne na svojo spremljevalko : „Gospica Tokla. 
če bi Vam^ bilo Ijubo, predstavil bi Vas kot svojo nevesto." 

„O lepa hvala!" odgovori ona smeje se. „Papa so rekli, da 
morajo iti prej pogledat v Vašo zemljiško knjigo." 

Nekako tilio je zapustila družba staro razvalino. Mladič pa se 
celo pri svojem zvestem Arnikarji ni nič poslovil, ampak kar na 
noč se odpeljal s tjdnim sklepom, da ne pride več v Griže. Rado- 
vedna gospica Ema je popraševala po njem nekaj čaša, a ta spomin 
se je kmalu umaknil prejšnjemu dejanju in nehanju, in praktični 
zdravnik, gospod doktor Arnikar, zopet zahaja k svojemu najboljšemu 
pacijentu. 



Naše obzorje. 

Spisal dr. F r. J. Celestin. 

Tí. 
viopska omika ima v glavnem' jednoten značaj. Iz tega pa 
se ve da ne sledi še, da bi se však národ razvijal n. pr. 
čisto tako, kakor njegov sosed. Vender je razvitek vsakega po- 
samičnega národa tak, da se sam po sebi ne more po polnem razumeti, 
pač pa v zvezi z razvitkom drugili. Višja tuja omika se presája na 
národná tla in ko je tu, kmalu lehko raislijo celo oni, ki so jo pre- 
sajali, da .se je vse presajeno tudi prijelo in tako postalo v nekem 
zmislu narodno. Pokazuje se tu lehko navidezna plodovitost, ko 
se dan danes lehko piše in tiská ; navidezna posebno, če se napisano 
samo šteje, malo tehta in s od i, kar je pri začetnikih navadno. 
í'el(') to vidimo, da se Ijudje radi šopirijo s tem tujim perjem in 
ponosno oznaiijujejo svetu, da imajo „svojo kulturo'^ To je smešno 
in škodljivo, ker odvrača od spoznavanja .samega sebe in svojih 
potreb. Tolažilno je pa vsaj to, da narodni organizem prej ali slej 

8 




114 Dr. Vr. J. Celestin: Naše obzorje. 

zameče, česar ne potrebuje ali prebaviti ne more ; národ dobiva po- 
časí vec zmisla za pravé potrebe, zapušča slepo posnemanje, dobiva 
svoje misii in vzore: obzorje se mu širi resnično, ne samo nn- 
videzno, kakor prej. 

Kdo ne bi želel, da se národu bistro širi kulturno obzorje, da 
dobiva novih idej in da mu postanejo kri in meso, pravá Inst na- 
rodnega življenja? Gotovo je zaniraljivo vprašanje, k á k o je naše 
obzorje? Na to odgovarja naše življenje, naš razvitek. Ali stará jo 
resnica, da je težko čitati v knjigi življenja, četudi leži odprta ])red 
nami. Vender nam daje rastoča omika vedno več sredstev, da čitamo 
v knjigi življenja. Jedno teh sredstev je književnost, v kateri odseva 
narodno življenje, ali bi vsaj moralo odsevati — kakor lice v zrcalu. 
Kako obzorje vidimo mi v svoji književnosti? 

Da naberem tu nekaj gradiva odgovoru na to važno vpra- 
šanje, izbral sem si Levstika, Jenka, Stritarja in Jurčiča. Sledfice 
vrste niso torej kaka vsestranska presoja teh pisateljev, tudi ne 
obsezajo vseli del vsakega pisatelja: iščem le obzorja, v katerem 
se obraeajo njihove misii. Tako naj jili tudi čitatelji sodijo. 

I. Fr. Levstik. Vzemimo si „Pesmi" (v Ljubljani 1854.). V 
„Vvodu" pripoveduje pesnik, kako mu je ^^mladenič" dal citre in 
zginil „v višave jasné, ko so se mu razvile pcrotnice" (torej angelj. 
ne Apolón — - malo čudná misel, če pomislimo, da potem večina 
pesnij poje Ijubezen in sicer práv človeško, ne v nebeské). Tudi se 
vidi, da je bil pesnik še mlad, ko nam pripoveduje, kako si s trudom 
vadi na citrah mlade prste in „od mraka v mrak za strunami šedi.'' 
Njegove pesni donijo „Boginji petja" v čast. Pesnik vábi svoje 
„tičke" - pesni, da naj izlete ne boječ se ropotanja mnogih tičkov, 
da naj samo sreno odgovore, da so hčerke Levstika poeta, mladega 
očeta. Pesni je pel, pa brez česti in plačila, lotil se zatorej rajši 
poljedelstva, potem kupčije in napósled vojaštva — vse brez vspelia: 
ostala mu je samo pesen. „Povodnja deklica" je nekako podobná 
Gr>thejevemu „Erlkonigu,'' samo bolj raztegnena je. Ljubeznivo nežná 
jo pesnikova skrb za „prvo pomladnjo bučelo." — 

Te pesni se beró gladko in — mirno. Sledeča je: „Dekle i 

tica:" 

Dekle je zajemalo v vedro vpdé. 

V vedro kovano, vodiče hladné; 
Dva stíha — cela slíka in kaka! S tako malími sredstvi po- 
pol en vspeh ! Ualje : 



Ďr. fr. J. Celestín: NaŠe obzorje. 115 



Pogleda se v vodo. vidi si obraz, 
Zaôudi se svojemu lícu tačas: 
Lepote, ki jo na obrazu imam, 
Za tri gradove bele ne dani. 

Nová, dovŕšená, čisto národná slika! A vesel ptiček skaklja 
po voji in pojo mladi deklici, da, ko pravi pride, imel bode vso 
njeno lepoto zastonj. Deklica se buduje, ali ptica jej veli: 

Ko moje perati imela bi ti, 

8e dans bi zletela fez Jiribe, doli: 

in {-etudi bi dragi bil siromak, dobil bi takoj streho pod tvemi 

gľ.'idovi na deklice obrazu : 

To rckel je tiček i zletel je z vej, 
Zmed vej pod nebo, pod nebom naprej. 
Dekle za njim gleda i pravi tako: 
I kaj, ko vendar vse res bi IjíIoV 
Tie leta nad nami. on vidi Ijudi, 
Vo dobro, kako se po svetxi godí. 

Tako mora peti le pravi pesnik, pesnik redkega daru in one 
.sreéne obj ekti vnos ti . v kateri se zrcali v pesniški dovršenosti 
— svet. 

„Rožica" toži se nežno, da jej je solnce posušilo potok bistre 
vode, kateri jej je koreninice in lice hladil. Mlada ,,Mlinarica" prosi 
vodo, da bistro teče ter jej spira lice, da bode dragemu bolj žala ; 
prosi jo, da se silno zliva, da bode pšenico rablo, belo mlela — 
dragemu za potico. V svojo gredico bode napeljala srebeme vodiče, 
da vzraste veselá kita — dragemu na slamník. — ,,Srnica" mlada, 
nedolžna se pa.«!e, a lovec jo ustreli. — Ni ptice, ni ribice. ni poljske 
rože ne govore pesniku, a govore Ijudje, da se ona dva Ijubita : za 
to tudi pesnik in draga nečeta dalje skrivati. 

Deklica spi na logu, a ,, pesnik" želi, da bi jej lahki veter 
pilial itd. — ,,Strunar' si želi hišice zelene, z bršlinom oplotené, 
Ijubice zveste, ženice veselé, čisté kapljice, majhen obed skupaj z 
drago — brez tretjoga : pri.šli bi z neba zlati čaši. — Podobne želje 
ima tudi „Zidar-', ,,Popotnik" pa zapušča Ijubo, samo da vedno roma 
po svetu. „Koledniki" lepo po domáci navadi pojo, darov ,,od rojakov" 
proseči — saj so si v rodu vsi Ijudje na zemlji. 

Povsodi ima pesnik srečo, pri modrib možakih, pri veselih to- 
variših — le pri ženskili ne. — Poredni mladenič neče dekleta, ker 
nima postelje za žono, okoli jo nositi no more, a osliča nima za 

8* 



116 Ďr. í*r. J. Celestín: Naše obzoije. 



kaj kupiti : le sam rad okoli hodi. — V veseli družbi „Na vsoh 
.svetnikov dan" čujemo prvikrat zdravijco „materi Slávi, ki njenega 
skoraj je pol sveta". Tudi „študent" poje brez skrbi, pa tudi pesnik 
se sprehaja veselo in brez skrbi vzpomladi ter samo obžaluje, da ni 
venca vzel, ki mu ga je bila namenila dekle, pa ni vedel tega; ne 
upa si povedati mladi plesalki, da jo Ijubi in dovršeno i lepo toži 
„pri potoci" prijaznim, neskrbnim ribicam, da mu je vnela ogenj 
v srei lepa devica, 

Da več ga ne vgasijo 

Potoci vsega sveta 

In dež iz vsega neba 

I vse široko morje, 

in potem bridko vzdihuje, da so prešli zlati čaši prvé Ijubezni. 

Vidimo torej, da pesnik poje skoro samo Ijubezen, ali ve- 
selo, brezskľbno mladost. Nekaj skepticizma vidimo v „glasu uma" 
ko ])esnik povprašuje, kaj ima početi, kaj verjeti, kaj jo zapoved 
neba? Vender ga lehko umiri „glas dúha": 

Skrbi zase, Ijubi brata, 
Dvigni ga, odpri mu vráta 
I sodnik naj bo srce ! 

Vse življenje nadá človeka tolaži, ura pa bije brez nehanja — d(t 

groba. 

Pesnikovi nazori o življenji so torej — nedolžni in mirni. 
Také so tudi „Pušice", iz katerih sta dve jako ostri: v jedni se bori 
proti čudni jezični zmesi, ko však piše brez obzira na druge Slo- 
vane, v drugi pa trdi, da se iz ilirščine in slovenščine jeden jezik 
ne „ústroji". 

„Ježa na Parnas" je dobra satira, ali brez drugega pomena 
za naš namen. 

Vzemimo dalje n. pr. pesni v „Mladiki" (str. 3 — 30), ki so 
Levstikove. Iz njih se odlikujejo posebno sledeče: „Diguž". klasični 
sveto-kriški kováč, ki ima obraz in nos potlačen. Načrtan je mož s 
takim zdravim humorjem in vsa pesen je tako realistična, kakor 
pesen „Však ob svojem času". Pesnik je zdrav in krepak, ali more 
vender „brezupen" misliti na njeno trdo srce, more misliti, da vse 
na svetu gine, da ga le žalost ne mine in solza mu ne vsalino, pravá, 
gorka, m o š k a solza — ne slabá, sentimentálna. Vender umni človek 
se povsod udomači. — Lepa slovenská idila je „Sramežljiva Ijubica", 



Dr. Fľ. J. Celestín: Naše obzorje. 117 

ki se zarudi, ko deklice hvalijo mladeniča, ki ga ona Ijubi, pa ne pri- 
poveduje svoje sreče. V „Knjižni modrosti" daje pesnik zlat náuk 
onim, „ktere pri knjigah obrastel je mah" : 

Y život se viharni vrzíte ! 

Ne bodi vas radosti, sólze ne strah, 

Iščite, vživáje trpite ! 

Ko bi se učenjaki ravnali po tem nasvetu, koliko menj bi bilo na 
svetu neproduktivne učenosti, koliko vec razumljenja sveta in koliko 
menj pedantizma! — 

„Po noci" je pesnik od Ijubezni srečen, ker je drago prvič 
poljubil in objel. ,,Solze" na saraem preliva. a „Deklica" svári dekleta, 
da se varuj ej o Ijubih, ker 

Z Ijnbim gre nedolžnost 
In mir in pokoj duše 
In sreča deklice. 

,,Zensko Hce" ukrotilo jo toliko junákov, zmotilo je tudi njega 
„pevca brez modrosti in duše krepke/' Uplenil je spomin — izvir 
nove bolečine, mislil, da mu je prosto sree, ko se vzbudi „stokrát 
večja strast", in zato v „Yihri^' odkritih prsij teče „v piš viharno", 
brezupen kliče bliske, pa nebeská moč se ga no vsmili, četudi so 
okrog grčavi hrasti ležali, mecesni stari glave uklanjali, 

„Pesniku" (S. Jenku), ki je zatopljen v cvet lepot „germanskih" 
(v jezikovnem ozirii), očitá, da ima ravno za to le nekaj velikan- 
skih sinov, če tudi ga je Muža za posnika izbrala. A v „Glumačih" 
biča kričače - domorodec, ki se vnemajo le za čast ali dobiček, 
saj „izdajstvo, samoljubje in molikuta'' — „do vsega gnus, kar s 
tujstva k nam ne hodi" : to nas je nnesrečilo, a ne tuja sila. Vidimo 
torej, da pesnik z močno rokn in po pravici vihti svoj kritični bič, 
kakor tudi v „Lesnikali" z zdravím dôvtipom práv realistično šiba 
naše slabosti in norosti, č c tudi s c ne povzdiguje do ziste- 
matične društvene kritike, kakor se je bolj ali menj razvila 
ravno v naši dobi pri vseh večjih narodili. 

Práv tako rekoč neodvisen humor, ki je pa čaši tudi satira, 
vidimo n. pr. v fragmentu „Doktor Bežanec v Tožbanji vaši" ali 
v „Pavlihi". 

Kakor vence iz najlepšega dišečega cvetja očarujejo nas pre- 
krásne pesniške cvetice, razcvele v pesnikovem srci iz goreče Ijubezni 
proti mladi deklici „tam pri mostu v belem dvoru'' (Zvon 1870) ! 



118 Dr. Fr. J. Celestín: Naše obzorje. 



Vsaka beseda, vsaka podoba ali misel odpira 'nam čarobni vrt pes- 
nikove Ijubezni, vrt, kjer cvete ona ko ;,belo čre^njevo drevo". To 
ni brezskrbna mladostna Ijubezen, polna nad in veselja. Tam pod 
„senčnico" pil je sladki strup, pa kako ua ne bi, saj se mu je pre- 
rodil ves svet, ko da ga „v zarji prejšnjih let odeva še mladosti 
cvet". Boril se je, ali plamtecega ognja ni ugasil. Pri n je j so mu 
vse misii in želje : nedosogljivo nežno, slikovito naroča drobni ptici, 
naj jej nese sto goreeili pozdravil, da mora k njej, ce tudi „zgori 
v njeniíi žarkih tam".. Kaka rosnična, kaka mogočna strast! Njeni 
žarki lijo se v čitateljevo srce ko toplo — oživljajoče solnce. in če 
tudi morda srce ni vec mlado, če tudi je- obdano z židom bridkih 
izkušenj, ti žarki predró tudi trdi zid in njihova blagodejna luč za- 
sveti v srci tjá do tihega kotiča, kjer so nekdaj tako čarovito lepo 
cvele ľožice vroče Ijubezni. in glej, oneso š e tam: v solčni jasnoti 
te poezije dvigajo glavice, vse zopet c vete in zeleni, drobné ptičice 
pojó, vodiče tiho šume in tudi ona je zopet tu, ona, ki je bila v 
Ijubezni razvnela srce. — 

Taká je pesnikova moč ! To moč vidimo tudi se potem, ko se za- 
čenja mračiti nebo našega pesnika, ko ga muči skrb, „da je jezik 
ne dopove,'' ko se umiče v strán od nje. pa je vender ne dolži. In 
kako mu je neizrečono luido tako, „da si ona še misliti ne more." 
Vidimo to moč, četudi se nam javlja pesnik zdaj brez imena, zdaj 
kot Radovan, Kamenski, Boríslav, K-s, N. O., G. Z., M. P. Odjekuje 
nam še dalje v „Ljubljanskem Zvonu", kóje „breznov sneg" in pred- 
pust pesniku „dečlo" vzel, ali ko mu vstajó sladki spomini ,.njene 
družbe'", ko ,,v nje god" gorko toži, da je ona zdaj mrak njegovih 
dnij, pa jej vender ne govori zle besede, če tudi ona ,,odkrito govo- 
rila ni nikdar (Njene zaduje želje)." 

Pesnik torej tudi tu v Ijubezni ni dolgo srečen, ali svojo ne- 
srečo nosi z moško odločnostjo. On ni sentimentalen : poje le, kar 
je čiitil in prebil. Resničen in zrel je tu kakor tudi drugodi 
(posebno dovrsen in karakteristično - naroden v zdravijci: „Sloven- 
skim svatom"). Pesniško moč ima toliko. da mu ni treba iskati 
pomoci v pesniških frazah ali pretiranem idealizovanji. Realen je 
tíi, kakor je že v boljših syojili prvih pesnili. ki jiii je pel še dijak. 
Zato deliije na nas s tako iieposredno močjo, kakor je dana le 
izvoljenim pesuikom. Tak realizem se ima še najmenj bati premene 
ukusa : on nosi v sebi ono zlato zrno človečnosti, ki se ga ne prime 



Dť. Fr. J. Celestín: Naše obzoi-je. 119 

ľja, četiidi ga časovite zmote in zmešnjave lehko bolj ali menj 
pokrijó s prahora svojili slabostij in slepot, ali ne za večno : prej 
ali pozneje pokaže se vender zopet zlato zrno v svoji lepoti in či- 
stoti. 

Pes<nik entí F«vojo mor. on je závod en realist. To vidi pac 
však, kdor ga lioee oceniti. ali pa ga samo čita, ve, kako že dolgo 
blagodejno vpliva, da se uč im o misliti, kakor misii národ, t. j. da 
zares poznavamo národ in za to nui bode gotovo še pozno potom- 
stvo hvaložno. — 

Nabralo se je za naš namen že procej gradiva. Kako obzorje 
vidimo torej pri Levstikn? V pesiiili inu je glavni predmet Ijubezen 
— svoja ali tnja. Ta Ijubezen je resniéna, zdaj srečna zdaj nesreena, 
nezvestobe je kriv zdaj on, zdaj ona. Z ak aj jo tako malo srečne 
Ijubezni, ne odgovarja nam pesnik ni toliko, kolikor Preširen, ko 
toži, da ,, device brez do t žaľvati videl je samice", ,,da človek to- 
liko velja. kar pi a č a'-. Pesnikovo domoljulije vidimo v bridki tožbi, da 
Trepét, plomôn ľazdôľ, iioskvl), slopôta, 
Lastnost, s katovo opicam siiio v rodi, 
krivica je naše nesreče. To slúži pesniku na veliko éast, ker mi le 
preradí pozabljamo in sploli neradi mislimo, da smo si sami veliko 
krivi. Tudi za nckc drnge naše (in tudi sploli človeske) slabosti ni 
ravno slep : vidi jih, ali jih ne izražáva s tako globokim čntom 
kakoľ n. pr. Presíren : za nje ima le v obce ])recej polilevno satiro, 
kakeršno ima tudi nas národ. Sploh tako narodno (v ožjem zmislu) 
kakor Levstik ne misii nikdo. celo nas Jurčič ne. narodno zmerom. 
naj si govori o gospodi ali kmetii, o navadiiiii stvareb ali celo ob 
učenih predmetili. Morda mu ravno zato tudi obzorje n i široko: 
národ si rešava vse i)0 domáce tako korenito in ol)širno kakor ravno 
more : da l)i bolj globoko premislil svoje stanje, svoje težave in nad- 
loge. da bi došel do kakili jasnili društvenih vprašanj, to mu se 
ve da še ni mogoče. 

(Dalje pťili.; 



'^ ^^cy. .■;^V .-fi^jľ.- v _ , .^iV,-. ■ď'^^rr,,^-:*;^; ■■t»'^vZZ;g^^-. _, ■■>; 




"*><:, 



"\.; v.) <r- 




Nevešti. 



repeče ti venec poročni v laséh, 
In srce ti v prsih trepeče; 

Krog usten radečih igrá ti nasméh, 
A sólza v očéh ti leskeče. 



Stotere se misii ti v duši boré, 
Sľcé se ti kŕči in širi, 

In čuti kot váli po njem se drvé 
Ti v sladkobolestnem nemiri. 



O zlata prostost, oj neskrbna mladóst, 

Kakó te je težko pustíti! 
Oj pravé Ijubezni nebeská sladkóst, 

Kdo pač se ti more vbraníti! 

Na majki sedaj ti počíva okó, 
Zdaj k ženinu vhaja Ijubeče, 

Od mamke srcé se ti trže težkó, 
A k Ijubemxi šili kopneče. 

Daj majki poljúb. zaročencu rokó, 
On z desno ti v desno naj seže, 

Bog srci z nebeško je zvezal vezjó, 
Duhoven še roke naj zveže. 

Le srčno z izvoljencem zdaj pred oltár. 
Od tam pa na romanjo skupno; 

Zeljnó sc nazaj ne. ozíraj nikár. 
No gledi naprej mi zaupno. 

Pač bo zapustila te zlata prostost, 
A vez te bo sladká objéla, 

Pač nehala bode neskrbna radóst, 
A začne se skrbnost veselá. 

Ljubezen dolžnosti sladíla ti bo, 
Množila ti srečo družínsko, 

In duša zamaknena pila ti bo 
Neskončno radóst materinsko. 



M. Posavski : Zmotá. 



121 



Ti srečna ves dom osvefávala boš, 
Nevtľudna po hiši in hrami, 

Med sini, hčerámi kraljávala boš 
Kot luna svetlá med zvezdámi. 

Kdor sam do večera potuje skoz svet. 

Izgine sé zarjo večerno ; 
A ti ne zamréš, ne iznikne tvoj cvet, 

Pomlajen bo v deci čvetei-no. 



S. Gregor (5i C. 



Zmotá. 



iimam, nimam duše živo, 
'Ki bi nagovoril jo, 

Kakor snlze Ijubeznive 

In pa tobe, pesenco. 

Tiho mi v samoti dôni, 

Zraven solza krotká rôni ; 

Kajti — sin sem sroíe krivé. 

Na vsem siriiem, belom sveti 
Sam so'ii zmorom,. sam I 
Kakor cvetka móram mreti, 
Ki nmira dalef tam, 
Nepoznaná, brez Ijubavi 

V mrafni, pusti goliíavi, 
Kam or, solnce ne prisveti. 

Mati me je res Ijnbila 
S presrčnó Ijubeznijo; 
Toda dávno žo zgrndila 

V groba se je strašno tmo. 
Braté pa in sestre blage 
Daleč proč na tuje prage 
Sreča mi je razpršila! 



Ah, na širnem, l)oleni sveti 
Sara sem zmerom, sam I 
Ki bi mogel me umeti. 
Práv nikogar ne poznám. 
Kar pa drugega jo Ijiidstva, 
Nima srca, nima čutstva, 
Za srebró samo so vneti. 

Al naj Imbe in drevesa 
Ljubim, Ijubiti nŕim? 
Saj ne čulijo nic'osa: 
Tod utehe no dobim. 
Le narobe : vse me čríi, 
Vsi so upi mi zaprti, 
Ni prijaznoga očesa! 

Tudi ona tako dela, 
Ki za njó mi noč in dan 
Duša vneta je gorela 
Hrepenečih želj in ran! 
Tadi ona, deva žala, 
Me nemilo je izdala: 
Dans zadela me je strela! 



Pa naj ))o I Trpel kriviio 

Najgrenkejšc krotko ])om. 

Pa si pesence, solzice 

V svoje zbral družice bom, 

Vó zdaj dalje me Ijubite, 

Ve mi srca bol morito, 

Ki tak blago sto zdravnicel 



M. Posavski. 



^H^ 




Slovenské naselbine po Furlanskem. 

Spisal S. Rntar. 

IT. 

govarjalo se mi' je od neke stráni (glej :,„Kres'' 11. str. 446.), 
da je iieverjetno, da bi se bili Slovenci že VII. in VIÍI. stoletja, 
(a ne koncern VI. : tega jaz nikjer nisem trdil!) na Furlanskem 
naselili. Ta ugovor se opira na listiiio eesarja Konrada 11. od 1. 1028., 
čež, (la je bil takrat med Livnico, Soeo, raorjem in cesto iz Palme 
v Pordenone še „sam g-ozd", in da ta liatina nikjer ne omenja slo- 
venskiii naselbin. 

Ternu nasproti treba opomniti. ka n í r (í s, da bi bil 1. 1028. 
med Livnico in Soeo še „sam gozd." Že pod liimljani je držala ravno 
po sredi t(\ga i)ľedela venetska cesta iz Padove mimo Concordije (pri 
Portoguaru) v Oglej. Ob tej česti je že takrat stalo mesto C on c or di a 
v sredi od Konrada TI. darovanega gozda. Niže doli pri morji je bila 
tudi že pod Ivimljani imenitna luka Ca]iruli. dan danes í) a orie. 
V prvih stoletjili srodnjega veka se nam prikazuje nadalje sredi 
omenjenega „gozda" imenitna opatija Sesto, ])otem mesto Porto- 
gruaro in malo kasneje Latisana ob Taljameutu. 

Že iz tega sledi, da ni moglo vse darovano okrožjo z drevjem 
pokrito biti. Ňego cesar je daroval patrijarhu le gozdne pravice, 
(ki so bile takrat regalije knezov), i)0 vsem prostom med Livnico 
in Sočo. Na tem prostom se naliajajo še dan denašnji obširni gozdje, 
n. pr. Bosco g rande med Stello in Muzzanello, Bosco b and o 
med Milzzanello in Miiranom. Bosco Precilut med Lorianom in 
Zellino, Bosco g rande med Cornom in .Vusso. In vender ležijo 
med temi gozdi práv veliké vaši, ki se v zgodovini oglejskili patri- 
jarhov in goriškib grófov premnogokrat omenjajo. 

Res je, da listina eesarja Konrada II. ne spomina slovenskih 
naselbin po Furlanskem, ker ona govori le o gozdnih jn-avicah in ker 
nima namena naštevati vseb patrijarbu podložnih krajev. Imamo pa 
listino, ki je samo tri leta mlajša od Konradove in ta izrecno 
spomina slovenské vaši na zabodni straní Ausse, torej že na 



s Rutar: Slovenské nasclbine po Fnrlanskem. 123 



italjanskem Furlanskera. Ta listina je posvecevalni list oglejske bazilike 
od patrijaľha Popona 1. 10;^>1. V tem listu določuje patrijarli do- 
hodke oglejskega kapitula in pravi, da niu daruje „imprimis villam 
de Melereto ttum omnibus finibus ot pertinentiis suis, sitis in 
v i 1 1 a S c 1 a v o ľ u m , qiiae similitiľ dicitur M e 1 e r e t u m etc/' Med 
drugimi kapitulu daľovauimi vasmi so naliajajo íe naslednja slovenská 
imena: Roncha (Ronkiod „obronek"), Bicinis (dan danes Biccinicco), 
Cleulan (zdaj Clujano, t. j. Hlevljani), Gonari izdaj Gonavs od 
„goniti"), S. Georgius, imeuovan po južnim Slovanom zelo pri- 
Ijubljeneni svetiiiku -sv. Jurju, k i luuioniestuje staroslovenskega bogá 
vzpomladnega, ojačujočoga solnea. (Iz goriškega škofijskega arliiva 
natisneno v „Status personalis Goritiensis 1850 ])g. VIL). 

Tu omenjena „slovenská vas" Meleretum so iraenuje dan 
danes „Mereto di Capitolo" in leži kaka dva kilometra na severni 
stráni Palme nove. Vse druge v listini omenjene vaši pa se naliajajo 
nekaj ob eesti iz Palme v Kodrojj), nekaj pa ob rečici Corno tja 
doli do Marana (katerega listina „Mariánn" iuienuje), torej po 
polnem * obsegii onetja velikega gozda med Livnioo in Sočo. Ker 
pa v treli letili nobena vas ne vzraste, zato je izvestno, da so 1. lOol. 
omenjeni kraji tudi že 1. 1028. in že mnogo let poprej obstajali. 

Od drngili slovenskih naselbin po Fnrlanskem nimamo sicer 
direktnega dokaza za njih starost ; ali po ovinkib pridomo do sklepa, 
da so morale že v s aj v početku XT. stole tja ol)stajati. Te vaši 
so pripadale pod goriškimi groíi k okraju Beli grád (ob Talja- 
mentu), katerega so omenjeni grofje p o d e d o v a 1 i o d f u r 1 a n s k e g a 
grófa Verihena. Kóje ta umri (krog 1. lOíU).), zapu.stil je belo- 
grajski okraj in svojo polovieo Goriškega bčeri Jadmudi, omoženi 
z Markvardom 111. K ppen stei nsk im. Od Eppensteincev so 
podedovali ta posestva lur n sko-gori sk i grofje (po 1. lOOO.). 

Vaši belograjskega okraja (med Taljamentom in Cormorom, 
Kodrojpom in Latisano) iraajoz malirai iznimki sama slovenská 
imena, n. pr. : Sedegliano (= Sedljani. Seljani), Gradísca, 
G o r i c i z z a , B e a n o (= B e 1 j a n) , S c 1 a u n i c c o , L e s t i z z a , N e- 
s pole d o, Pozzecco, Vi r c o, Zumpic bi a ali M a 1 a z u m p i c b i a , 
L on c a (= Láka), Jutizzo, Blaazo != Plaviče), Sterpo, 
Vilccogna (= Velikonja), (jllaunico, Gorizo, Gradiscutta, 
Stracis (primeri Stračice, Stažice?, pri Gorici), Marizza, B el grád o, 
Revediscbia (= Robidišče), Cornizzai, Sella (= Sélo), Ri- 



124 S. Rutar: Slovenské nasclbine po Furlanskem. 

vignano, Sivigliano, Driolassa, Ronchis itcl. Reke in 
potoki belgrajskega okraja se imenujejo: Corno (prim. : Korenj,ki 
teče vzporedno z furlansko I(]njo,inKoľenj, goriški potok ; kakor Šafárik 
pripoveduje [Slavische Alterthúmer I. 213], nosi jednako ime vec rek 
na Ruskem), Cragno, Brodiz, Sardizza (== Sredica), Miliana, 
Bellizza, Marcilas, Velicona, Revonchio, Cornajola, 
in (med Cormoľom in Ausso, v okraji oglejskega kapitula:) Zellina, 
Corgnolizzo, Corno (ki se izliva v Ausso). 

Vsi tu omenjeni kraji so bili že v desetem stoletji lastnina 
furlanskih grófov. Njih imen nam sicer listine onega stoletja še ne 
poročajo. Ali izvestno je, da so ta imena že takrat slovenská bila, 
ker so se Slovenci samo po neobljudenili krajih selili. Kjer pa so se 
ustanovili zraven furlanskih prebivalcev, vzprejeli so tudi oni ilirsko- 
latinsko ime dotičnega kraja, ali pa so to ime le malo po svoje 
prikrojili, tako da se še danes pod slovansko lupino lahko spozná 
latinsko jedro. Ker se torej od našili vasij ne da dokazati, da bi bile 
kedaj svoja imena v slovenská izpreraenile, raorale so se vsaj že v 
X. stoletji tako imenovati in od Slovencev naseljene biti. 

Razen tu naštetili je še veliko veliko vasij po Furlanskem, 
katerih imena se še dan denašnji slovenski glasé. Okoli Vidma na- 
hajamo sledeča slovenská krajevna imena na severozaliodu in zahodu : 
Zegliacco, Raspano, Codugnella, Moruzzo (Zahn misii, 
da se je ta kraj prvotno imonoval Moravci, ker se je njegov 
prvotni lastnik imenoval Fraclav), Laibacco, Modrisio, Grions 
(t. j. Grijoni, .s je v furlanščini kakor v franeoščini konenica množine), 
Nogaredo (tudi v goriški Furlaniji je kraj tega imena), Pantia- 
ni c c o , M a r t i g n a c c o (prim. : Martinjak v goriških Brdih), B r e s s a , 
P a s s i a n , S c h i a v o u e s e o ; na južni stráni : Cussignacco (= Ko- 
sinjak), C a r g n a e c o , L u m i g n a c c o , S a m m a r d e n c h i a (= Smr- 
denka), Lauzacco, Tlisano, Lavariano, Biecinicco; na 
jugovzhodu : B o 1 z a n o , M a n z a n o , S o 1 e s c h i a n o , P a p e r i a e c o , 
P e r c o 1 1 o , C e ľ n e g 1 o n s , Z e r n a z z a i in B u 1 1 r i o (poprej Bu- 
triach). Grád, ki se je nekdaj po vrhu Butrij vzdigoval, imenoval 
se je Haumberg od slov. houm, holm. 

Pa tudi med T al j amen tom in Zellino-Meduno se na- 
hajajo slovenské naselbine, blizu kraja Fiume (Pluvius), kjer je bila 
bitka 1. 664. Ob levem bregu Taljamenta imamo pod 8 p i 1 i m b e r g o iíi 
(Spiljinbreg?) vaši: Gradisca, Provesano, S. Giorgio in 



s, ílutar : Slovenské naselbine po Furlanskem. 125 



Postoiizicco. — Pri Pordenonu naliajamo krajevni imeni 
S c la vo 11 s in Roman s, ki jasno pričata, kje so stanovali Slovenci 
in kje Románi. — Okoli S t. Vitá al Tagliamento čitamo : 
M a g ľ e d o (Magredis), Pľodolone, Patocco, Boreana (prim. : 
Borjana pri Kobaridu), S. Giovanni, Versuta, Casarsa (prim.: 
Kozarsko pri Tolminu), S b r o j a v a c c a (prim .: Scodovaccav 
avstrijski Furlaniji). 

V predelu nekdanjega gospostva P o r z i a - B r u g n a r i a (med 
Livnico in Meduno) nahajamo 1. 1311. vas Gonziz ali Goriziz, 
potem P uja, (= Polje), Ronche (tudi pri Sacilii) in Ranzano 
(pri Gorici: Renče). Blizu izliva Medune v Livnico ležita vaši 
Briche (prim. : Brišče pri Senpetru Slovenov) in Carnizai (=Krnice). 

Tudi na desni stráni Livnice se glasijo nekatera imena slovenski 
(Fratta, Gajarine, Codogne) in so celo onstran Plavé, práv 
blizu T r e v i ž a , nahajamo našim podobná imena : Lovadina, 
Ronchi, Lancenigo (prim.: Ločnik, nekdaj Lunzenigo pri Gorici). 

Zdi se, da so se bili nekateri Slovenci celo v okolico Feltra 
naselili, od koder so se posamezni s časom v Primiero in Val- 
sugano na južno Tirolsko pomaknili. (Prim.: Bidermann „Sla- 
venreste in Tirol," Luksio's Sláv. Blätter 18()5, pg. 79—82). 

O avstrijski Furlaniji ni potreba mnogo govoiiti, ker je splošno 
znano, da je bil ves njen severnovzhodni del nekdaj slovensk. Od 
tržĹške okolice je bilo vse Slovensko, razen občin T r žič in S t. Can- 
ciano. To najboije spričujejo imena: Ronchi, Dobbia, Begliano, 
Tuľiacco, Solleschiano, (-assegliano itd. Še nizko doli pod 
Pierisom se nahaja ob 8oči pristáva Studonz. Na severni stráni 
Vileš, Topoljana, Kravlja, Joanica in Viška je bilo vse 
Slovensko. Le Romans spričuje románski otok med Slovenci. Pa 
tudi v tej občini se imenuje trávnik ob Téru še vedno Dolina! 

Ne sme se misliti, da se tu navedená krajevna imena le na- 
videzno slovenski glase in da s(í pod njimi skriva romansko jedro. 
Italijani sami so prisiljeni ta imena za slovenská })ľiznavati. Tako 
našteva strastni Italijan in neprijatelj Slovencev Antonini (v svoji 
knjigi: „II Friuli orientale", t. j. Goriško) tiiindvajset takih, večinoma 
tudi tu omenjenih krajevnih imen, od katerih mora priznavati, da so 
čisto slovenská. Tudi drugi italijanski zgodovinarji priznavajo sloven- 
ské naselbine po Furlanskem. Med temi zaslužuje v prvi vrsti po- 
hvalo že omenjeni Nicoletti, ki je pisal več knjig (ki so pa do 



126 S. Rutar : Slovenské naselbme po furlanskem. 



novej šega čaša v rokopisu ostale), o fnrlanski zgodovini za oglejskih 
patrijarhov. Ta zgodovinar spričuje, cla so v patrijarških č a si h 
po fmlanskili vaséh veliko bolj slovenskí nego fnr- 
lanski govorili, ker je bilo to narečje takrat.šeneomi- 
kano in zlodočene, („il linguagio slavo era assai piíi nsato noi 
villaggi di quello ehe la favella forlana, allora incolta e ď un ingrato 
suono". Manzano, Annali del Friuli II. pg. 111). 

Po vseh teh dokazili ne moremo nikakor dvojiti o mnogobrojnih 
slovenskih naselbinali po Furlanskem. Zgodovinske listine nam pričajo, 
da so se Slovenci že pred začetkom patrijarške vláde (1028—1077) 
po Frijulskem naselili. Patrijarhom in drugim plemičem od nemških 
cešarjev podeljene vaši nosijo že ob času podeljenja slovenská imena. 
Patrijarška vláda je našla na Furlanskem že ustanovljeno in urejeno 
prebivalstvo. Zato ni mogoče misliti, da bi bili š e le patrijarlii 
Slo vence z Goriškega na Furlansko preselili. To tudi že zaradi tega 
ni bilo mogoče, ker vsi od Slovencev posedeni kraji niso bili pa- 
trijarška lastnina, nego pripadali so različnim svetnim knezom, kateri 
čaši patrijarha še za deželnega gospoda niso hoteli spoznavati. 

In znamenito je, daje bilo práv malo slovenskih kraj e v 
po Furlanskem neposredna lastina patrij arho va, nego 
daso ti pripadali ta k im knezom, k i so imeli svoja glavna 
posestva v slovenskih zemljah. O belograjskem okraji je bilo 
že povedano, da je spadalo goriškim grófom, torej dinastiji, ki je na 
Goriškem. kakor na Koroškem ob gorenji Dravi s početka n;id 
samimi Slovenci gospodovala. V XIII. in XIV. stoletji so si 
pridobili Goričanje tudi večino slovenskih naselbin ob česti iz Palme 
v Videm, na južni in jugovzhodni stráni tega mesta. Ravno tako 
so imeli Goričanje tudi na severni stráni Pordenona nekaj slovenskih 
vasij. Okolico })ordenonsko pa so imeli v svoji oblasti Koroški voj vode 
Eppensteinci in jo zapustili ])0 1. 1122. štajerskim Otokarjem, od 
katerih je prišla 1. 1192. pod Avstrijo. Noncello (Cortis Naon) pod 
Pordenenom je imel pred 1. 1025. neki gróf Turdegowo (Trdigoj ?). 
morda ravno tisti, ki je na početku XI. stoletja po dolini Murice 
gospodoval. Po 1. 1020. p;i izroči Noncello štajerskému grofu Ozi 
ali Otokarju. 

Od drugih posestnikov slovenskih vasij na Furlanskem moramo 
omeniti v prvi vrsti Sponheimce. ki so 1. 1091. darovali od njih 
ústa no vi j en emu samostanu Sv. Pavel v labodski dolini slovensko- 



s. Rutar : Slovenské naselbine po Furlansketn. 127 



fnrlanske kraje: Lipni k, 1 kmeta pod grádom Retin, Vivaro in 
Dominik (Beda S ch roll, Codex traditionum St. Pauli cp. III. 
listina št. 2, natisnjen v Fontes rerum avstr. zv. 39). Tudi gorenje- 
gľiijski s am ostaň na Štajerskem je imel 10 kraetov v Butrijah 
na Furlanskem (Zahn, Urkundenbuch, II. 263). 

Po severnem Furlanskem je imel svoja posestva palatinski gróf 
Koľoški Chazilo (Kazzelin), katera je daroval okoli 1080. svojerau 
svaku patľijarhu Frideriku, da utemelji na njili opatijo Možnico 
(Mosach, sedaj ital. Moggio). Korošec je bil tudi Chazelinov tovariš, 
že omenjeni Fraclav, kateri je imel vas Modruzza (Moruzzo) nad 
Yidmom. — De vinei, gospodarji na Krasu, Pivki in Bistrici, so 
meli svoja posestva med A usso in njenim pritokom Cornom, katera 
so pa 1. 1377. prodali rodovini Savorgnan (Pichler, II Castello di 
Duino pg. 189). 

Ta dejanska okolnost, da je večina slovenskih naselbin po Fur- 
lanskem v XL — XIII. stoletji in še pozneje pripadala slovenskim 
knezora. dokazuje nekoliko politiko nemških vladarjev, nekoliko pcá 
tudi, da so se te naselbine v resnici čutile kot naselbine po 
zakonih in običajih materi zemlji pripadajoče. Brez dvojbe smemo 
misliti, da so se nemški cesarji pri deljenji zemljišč tudi na narodnost 
(izirali že radi tega, ker so imeli, Slovenci takrat svoje posebne právne 
običaje in razlicno poljsko mero. Da bi ne postajala zmešnjava pre- 
veliká, ločili so radi slovenské naselnike od njih romanskih sosedov 
in jih delili takim knezom, kí so imeli veoino Slovencev na svojih 
posestvih. Z dľuge stráni so se zmatrali Románi })o Furlanskem kot 
jedno pleme, ki je po mitornih in zgodovinskih dogodkih pripadalo 
furlanskim vojvodom ter njih následníkom oglejskim patrijarhom. 
Slovenci pa so bili tnjci na Furlanskem, naselivši se iz zaalpskih 
dežel. Zato je bilo práv naravno, da so tudi pfizneje ostali v zvezi 
z onimi deželami in imeli ž njimi iste gospodarje. 

Tu obhaja človeka skušnjava še malo naprej sklepati in reči, 
da so se furlanski Slovenci tudi po svojem izseljenji in ločenji od 
domače župe še vedno zmatrali za ude svoje župe ter priznávali 
njene giavarj(\ Zaradi veliké razkosanosti na Furlanskem niso mogli 
utemeljiti svojih žup, (izvzemši niorda župo belograjsko, ki je práv 
lepo okľožena in je lahko tudi na Furlanskem svoje skupno občinsko 
življenje razvijala). Ko so tedaj slovenské župe novi gospodarji dobili, 
bilo je naravno, da so njim pripadli tudi furlanski oddelki teh žup. 



128 Dr. Fr. Celestín: Sebastijan Žepič. f 

Tako bi si lahko razložili, zakaj je imelo toliko slovenskih knezov 
svoja, včasih práv neznatna posestva na Furlanskem. 

Nasprotno bi se pa na ta način tiidi lahko dokázalo, iz katerili 
žup so se ločili oni slovenskí naseljenci po Furlanskem, ker so nam 
znani njih poznejši lastniki. Yse to pa velja, se ve da, le za starejšo 
dobo, za X. in XI. stoletje. Pozneje so se razmere zelo izpremenile 
in večina slovenskih naselbin je prišla furlanskim plemičem v roke. 
Tudi goriški grofje so morali mnogo svojih í'urlanskih posestev Be- 
nečanom prepustiti, druge so pa darovali samostanu Benediktink pri 
Ogleji. Ravno tako so ti v prvi beneški vojni posedli večino goriško- 
furlanskih posestev, ko so si Avstrijci prisvojili okolico oglejsko. Le 
nekaj malo vasij belograjskega okraja je pripadalo Avstriji še do 
francoskih vojna, ki so prouzročile veliké teritorjalne izpremembe 
na Goriškem. 

(Konec prihodnjič ) 




I Sebastyan Žepié. t I 

Spísal (Iľ. F r, J. Celestín. 

epričakovana nesreča bolí posebno hutlo. To živimo čutimo 
mi, prijatelji in znanci dobrega Boštjana. Izgubili smo ga 
9. januarija t. 1. po hudi, komaj tridnevni bolezni v 54. 1. 
njegove starosti. 

Pokojní se je porodil 18. januarija 1829. 1. v Gozdu, mali go- 
renjski vaši Kriške fare blizu Tržiča, v hiši po domáce ,,pri Kóržnm'-. 
pa tudi ,,pri Kórentu ;•' za to so jih radi dražili, da je pustni vtorek 
te hiše god. Dali so ga v šolo ; ali ker mu doraači niso mogli ve- 
liko pomagati, moral si je v Ljubljani že od ;>. gimn. razreda dalje 
sám služiti kruh, cetudi mu je bila veliká pľii»omoč štipendija 80 gl. 
katero je užíval na gimnaziji in potem na Dunaji. Zvršil je gimnazijo 
v Ljubljani 1851. 1. in sicer z odliko. Najimenitnejša soueenca sta 
mu bila zdanji prof. Jos. Marn in bohiujski župnik Mesar, znani sirar. 



Dr. Fr. J. Celestín: Sebastijan Žepič. f 129 

Na Dunaji je stanoval ciev leti z M. Valjavcem in Trdino; ob- 
čili so pa med seboj posebno : on in M. Valjavec (ki mi je o po- 
koj nem marsikaj priobčil), Trdina, L. Svetec in Jeriša (pesnik De- 
tomil). Šla sta pa on in M. Valjavec na Dunaj, a ne v Gradec, da, 
„če bi morala od lakote poginiti, bila bi vsaj bolj daleč od doma". — 

Ker je bil práv dober dijak, supliral je zadnje (3.) leto na 
akademični gimnaziji od 15/10 1853 — 31/3 1854. Takoj po dovršenera 
trilotji je šel s prijateljem M. V. na varaždinsko gimnazijo, kjer je slúžil 
kot suplent samo okoli 11 mesecev, kot pravi učitelj pa eelih I5V2 let; 
definitivno v službi potrjen je bil še le 1859. 1. Izprašan je bil iz 
latinšeine, staroslovenščine in novoslovenskega jezika za vso gimnazijo. 

L. 1871. (za ministra Jirečka) prosil je in dobil službo v No- 
vom Mestu, kjer je ostal skoro dve leti vedno se nádejoč, da pride 
v Ljubljano. Ali po Holienwartovem pádu pala je tudi njemu nadá 
in izprosil se je iz Novega Mesta v Zagreb, kjer je ostal do svoje smrti. 

Oženil se je bil v Varaždinu (njegova soproga je rojena Weid- 
lich) ter v mirnem in blagoslovljenom zákonu živel tako, da je zapustil 
vdovo in devetero otrok, sedmero nepreskrbljenih. Sestra je bila umrla 
malo pred njim, a brat mu je učitelj na gospodarski .soli v Gorici. 

Zepié je bil pravi tip profesorja, kakeršnih vidimo zdaj že 
malo: šola mu je bila, kar je ptici zrak ali ribi voda. Od starejših 
in mlajših njegovih učenceV čujemo samo jeden glas, da je predával 
zanimljivo za vsakega, kdor se je hotel učiti, zanimljivo posebno, 
ker je svoje temeljito in tako milo mu jezikoslovno žnanje rád rábil 
za primerjanje, oživljal tako tudi bolj suho stvar ter budil Ijubezen 
do jezikov sploh, posebno pa do narodnih že takrat, ko je v vsej 
Avstriji gospodovala jedino vzveličevalna nemščina. *) 

Če pomislimo, kako malo je bilo tedaj resničnih in odkritih 
domoljubov, hvaležni bodemo môžu, ki je tiho in mimo netil v 
mladili srcih Ijubezen do znanosti, spojeno s svetim rodoljubjem. 
Ljubil je slovanstvo sploh, posebno pa se ve da južno, katero je 
najbolj poznal: lírvatje, Srbje, Slovenci bili so mu jednako dragi. 
Živo čuteč potrebo zloge obžaloval je pojave nezloge in z resnično 
nejevoljo odbíjal vso, kar bi utegnilo škoditi zlogi, četudi se .sploh 
ni veliko pečal s politiko : dejal je večkrat sám, da je ne razumeje. 

*) Tudi za Bacha jako znaéajnega domoljuba in blagega učitelja 
hvali pokojnika v lepem nekrológu jeden njegovih učencev v ^.Pozoru," 9. št. t. 1. 

Ured. 



130 Dr. Fr. ,T. CelestÍTi ; Sebastíjan Žepič. f 



Tu vidimo jedno posebno simpatično črto njegovega značaja — 
resničnost. Bil je miren in tih, ali če tudi svojega prepričanja 
ni nikomur navezaval z ono širokoustno, samodopadljivo (navadno 
praznoglavo) sitnostjo, ki se povsodi tako rada šopiri : ni ga škri val 
ter ga znal tudi braniti, če je bilo treba. Zaradi te resničnosti zna- 
čaja je bil pri vsej svoji krotkosti vender bolj odločen in sa- 
mostalen, kakor bi mislil površen opazovalec. To mi bo pritrdil 
pac však, kdor je Žepiča malo boljc poznal. 

Res je bil v življenji skromen, kroták, proti mladini nenavadno 
blag. Posebno se poslednje rado poudarja — in po pravici. Pa saj 
je gotovo tudi blažečih elementov potrebno, da življenje in učonje 
ukrene po oni zlati srednji poti. na kateri ima človeštvo povprek 
še največ vspeha. — 

Družbe ni iskal : v kavarni je bil, kakor je prijatelju sam pri- 
povedal, v Zagrebu v teku več let samo jedenkrát. Le v „Mirno 
kolibo" blizu svojega stana je zvečer rad zahajal, počasi svojo me- 
rico vina pil in z znanci govoril — naj raj ši o jezikoslovji in sicer 
tako, da je však lehko videl, kako mu je godíl tak razgovor, kjer 
je mogel razviti svoje pridno nabrano znanje in pokazati svoje bistro- 
umje. V veseli družbi prijateljev in tovarišev pa se je rad kmalu 
razvnemal do one nedolžne veselosti, ki je gotovo še mnogim v 
spominu: beseda mu je gladko tekla, sala se iskrila za salo, lice 
mu igralo kakor mladeniču in, ko si je junaški pogladil svoje rodke, 
dolge in sivé lase, razveselil nas je čaši celo s kako krepko gorenj- 
sko fantovsko, ki mu je šla tako od srca, da bi ga bil človek naj- 
rajši kar poljubil in objel. 

Yender takih veselih uric naš Boštjan ni imel veliko. Šola in 
dom je bilo njegovo navadno življenje in njegova navadna skrb. Bil 
je jako natančen : o gotovem času je človek lehko videl však dan 
moža bolj na malo strán, z dolgimi sivimi lasmi, z nizkim klobúkom, 
z naočniki in malo špičasto brado, s knjigami ali nalogami pod 
pazduho: naš prijatelj je šel ali v gimnazijo ali pa domov. Pravijo 
celo, da si je neki gospod še uro po njem ravnal. 

Pisal (t. j. prevajal) je najprej za „Mohorjevo družbo'", katera 
je od 1852 — 8. 1. izdajala njegov „Slovenskí Gofiné". Potem je napisal 
za „Novice" člančič o slovenskem naglasu in pozneje pregled sred- 
nješolskih programov; v dveh programili varaždinske gimnazije pa 
je priobčil precej obširno in jako temeljito, od Jagiča zelo polivaijeno 



1. Berbiič : í^izika. 131 



razpravo o porabi predlogov po Giindulióu in Palmoticu. Za slovenské 
giranazije je sestavil : „Latinsko-slovenske vaje za I. in II. razred" (po 
Diinebieľn in Rožku), za hrvatske pa „Lat.-hiv. vježbenico za II. raz- 
red" (po Rožku). V rokopisu je dovŕšil iste vaje (po Rožku — Jur- 
kovicu) za III. razred. Za „Lat.-hrv. rječnik za škole" zdelal je on 
črke C — H, pregledal ves rokopis, prispodobil ga z izvirnikom ter 
za tisk pripravil. Ravno tako je pripravil za tisk več knjig zbirke: 
,,!Stari liľvatski pisei". ki jo izdaje jugoslavenska akademija ter je 
več let za veliki akademični ..Rječnik" zbiral gradivo kakor pridna 
čebelica. 

Dä, dragi prijatelj. bil si marljiva čebela na polji znanostij, 
vnet za svoj stan, skrben. Ijubeč oča in mož. dober prijatelj, značajen 
domoljub brez plemenske ozkosrčnosti. v plemeniti veri delajoč za 
našo sedanjost in boljšo bodočnost. Za to bridko čutiino tvojo iz- 
gubo, žalostní zremo na prerani tvoj grob, kjer počiva srce, ki si je 
zažigalo plameň svojega čistega in stal ne g a domoljubja še v 
jutranji zarji našega prebujenja in v solnci Ijubezni plamtelo do 
zadnjega dihljaja. Za to smo ti hvaležni dobro vedoč, da tudi iskrená 
hvaložiiost more poplačati le jeden del tega. ker smo dolžni svojim 
zasliižnim môžem. 



Slovenska književnost. 

IV. 

F i z i k a 

za nižje gimnazije, reálke in učiteljišča. 
Spisíil in založil Jakob Cebulav, c. kr. višjc reálke profosov v Gorici. V 
Gorici natisnila Hilarijanska tiskarna 1882. S^^*. DO str. ("ena: 80 kŕ. I. del: 
Vvod, ohť'na svojstva teles. toplota, učini molekularnih sil, kemija, magnetizem 

in elektrika. 
(Konec.) 

O posameznostih opozorujemo, da jodnači pisatelj v pomenn pojnia 
„zeineljska privlačnost" in „teža" (str. 5.), kar je napačiio. Teža je 
„Scliwere", zemcljsko privlarnost (Anziehiingskraft der Ľrde) zovenio tež- 
iiost = Schwerkraťt; teža je svojstvo teles, težnost je sila. Da izme- 
iiuje čaši h Nemec „Scliwere" in „Schwerkraft", nas nič ne briga. 

9* 



132 I. 6ert)nč: í'izika. 



Na G. stráni je ponesrečen začetek tretjega §.: „Telesa okoli nas 
Ko na različnih mestih. Odtod izvajarao, da so telesa prostorna in da 
vsako zajema odločen in ob jednem omejen prostor". To se nam ne 
vidi logično. 

Definicija atómov na 7. stráni je v tej obliki učencu povse ne- 
razumljiva, pisatelj bi jo moral tu izpustiti ter s točnejšo v „kemiji" 
nadomestiti. 

Takaj se nam zdi primerno umestiti vprašanje, zakaj rabijo vsi 
naši pisatelj i za nemško besedo „das Molekúl" slovenski izraz ^mole- 
kulj-a" in zakaj ne „molekula-e", ko je vender ta beseda v latinščini, 
italjanščini, francoščini i. t. d. ženskega spola. Da je iz francoščine 
presajena tujka „das Molekúl" v nemškem jeziku srednjega spola, na- 
ravno je po pravilih nemške gramatike, a meni nerazumljivo, zakaj se 
je pri nas ta izposojena tujka od Nemcev izposodila. In še Nemci pišejo 
„d i e Molekel". 

V 9. §. se izogiba pisatelj izrazu „težnost" za „Schwerkraft" in 
imenuje napačno privlačno zemeljsko silo „privlačnost" namesto „tež- 
nost". Privlačnost (Anziehungskraft) je splošen pojem za vse privlačne 
sile, zemeljsko privlačno silo zovemo posebno „težnost". 

Izpušéena je tudi „neprodirnost" iz občnih svojstev. 

Na 10. stráni in v 5. vrsti odzdolaj bi se moralo glasiti: „V 
telesnem težišči smemo . . . ." namesto „v telesnem središči smemo 
i. t. d." Tudi bi zelo pridila primerna podoba pojasnitvi tega §. Na 11. 
stráni v istem §. rabi pisatelj „p r ese čnie a" za „Durchschnittspunct" 
namesto „presečišce". Presečnica je „Durchscbnittsl inic". 

K §. 14. in drugim: Pisatelj ima v rabi za pojme „Spannkraft", 
„Spannung", „Elasticitaet" in „Elasticitaetskraft" po njogovem mnenji kon- 
gľuentna izraza „ napetost " in „ prožnost " . Najprej bi bilo potrebne razlikovat i 
„napetost" od „prožnosti", potem pa označiti „prožno stanje" z jedno, 
uzrok tega stanja z drugo besedo, isto tako natanko ločiti „Spannung" 
od „Spannkraft". Res, da izrazujejo Nemci z besedo „Elasticitaet" to- 
liko „prožno stanje" telesa, kakor njega uzrok, a to ne sme l)iti nam 
merodavno. Primeri nemški izraz „Magnetisnius" za slov. „magnetnost" 
t. j. magnctno stanje, in za „magnetizem," t. j. uzrok magnctnosti: ali 
nalifno „ Elektricitaet" za „elektrike" in „električnost". Torej bi mo- 
rali rabiti za „ Elasticitaet" slov. izraz „prožnost = elastičnost", ozna- 
čujoéi ž njim „elastičiio stanje" kacega telesa, a za uzrok „prožnosti" 
treba je jtoiskati novej^a izraza. Isto tako je potrebne, da vpeljemo za 



I. Berbuč : Fizrika. 133 



„Spannung" različen izraz od onega, katerega smo za „Spannkraft 
rabili, n. pr. „napon" za „Spannung", ako je „Spannkraft" = „nape- 
tost". Po tem bi bila „ elektrische Spannung" = „električni napon" 
in ne „električna napetost", kakor pisatelj na stráni 68 piše. To moranio 
stľogo ločiti, da ne nastanejo zmešnjave, in to tem večje, čim bolj se 
bode veda razvijala. Cigale n. pr. jednači v pomenu še „Ausdehnsamkeit" 
in „Spannkraft" in zove „Spannung" napetost, napon ali nateg. 

V 20. §. izvaja pisatelj iz tam navedenega poskúša stvari, o 
katerih ni v poskusu ni dúha ni sluha, in to se večkrat ponavlja. 

Popolná skladnost pojmov „topitev" in „talitev" (§. 24.) nam ne 
dopadá; v tem nara bolje ugaja Cigale, kateri ima za „Schmelzprocess" 
izključivo term. izraz „talitev" (ali plavitev), a za glagol „auflôsen" 
(einen festen Korper in einer Flftssigkeit) le „topiti" ali „raztopiti;" 
torej za „Auflosungsprocess" „topitev" ali „raztopitev". Tudi pogrešamo 
tu razprave o „mrazotvornih zmeseh," katera bi še le povse pojasnila 
poskus b) na stráni 21. 

' Po tekstu tega §. bi se tudi lehko mislilo, da razlikuje pisatelj 
„utajeno ali vezano toploto" (gehundene Wärme) od „tekočne" (Schmelz- 
oder Flíissigkeitswcärme), pišoč: „toploto, katero vzprijemajo telesa 
pri topitvi, zovemo utajeno ali vezano toploto,... t o pi o t no 
m n o ž i n o pa, katero potrebujemo za topitev jednega kg. kacega telesa, 
njegovo tekočno toploto". Stalno je, da je vezana toplota povse skladen 
izraz za „tekočo" toploto, prvi izraz izvira le iz zastarelih napačnih 
názorov o tekočni toploti. Ce je pa pisatelj v tem §. navel že „vezano" 
toploto, bilo bi vender potrebne, da bi bil v naslednjem §. omenil, kaj je 
„prostá" toplota, ter brez ovinkov zval „Eľstarrungswärme" tako in tako. 

§. 29. l)i bil našel po naiíih nazorih primernejáe mesto v aerodi- 
namiki nego tu. Ta §. se odlikuje posebno tudi v tem, da vsakdo sluti, 
kako malo je izkoristil pisatelj podobe v pojasnilo teksta in narobe. 

Uzľok prikazni v lasastih cevčicah (§. 37.) zove pisatelj „lasovi- 
tost;" dobro, a da rabi za endosmozo izraz „vpojnost" in ne „vpoj" 
(kakor Cigale), tega ne pojmimo. Po našem sicer nemerodavnem prepri- 
čanji bi morali imenovati endosmozo „vpoj" in uzrok te prikazni „vpoj- 
nost." Primeri: ravno navedeno „lasovitost", „težnost", „privlačnost", 
„odbojnost" i. t. d. 

Poskus a) v 42. §. ne spadá sem, ampak v oddelek „elektrika", 
kajti tu se govori o „električnem toku" in „elektriki", učenou vender 
še povse nezuauili pojmih. 



134 I. BerbuC : Fizika. 

Zákon o spoji kemičnih prvin (§. 45.) v razmeri njihovih više- 
kratnikov bi moral pisatelj bolj obeležiti in poudarjati ter ga s primei- 
nimi vzgledi pojasniti. 

Pri kisíku (§. 49.) bi svetovali takoj po označenem načinii nje- 
govega razvoja skupno naštetev vseh važnih znamenitostij, po katerih 
učenec ta plin lehko spozná, kakor je pisatelj to práv lepo pri vodíku 
in druzih prvinah učinil. Práv nič ne opravičuje tudi v tem §. navajanja 
peterih dušíkovih okisov in kemičnih spojev kisíka z žveplom. Ni-li 
to anomalija, da se uči učenec o spoji kisika z dusíkom in žveplom, ko 
ni o zadnjih prvinah niti besedice slišal? Prvé spojine spadajo v §. 52., 
druge pa v §. 53. Isto to velja o ogljíkovem žvepleci in še druzih 
spojinah. 

Popravljanju knjige, posebno oddelka „kemija", bilo bi večje po- 
zornosti treba. V knjigi nahajamo lepo vrsto práv neprijetnih napak 
kakor : 
Str. 38. 5. vrsta odvzgor: vodík in kisík se spajata a vodo v utežni 

razmeri 1: 16 nemesto 2: 16. 
Str. 41. 3. vrst. odvzdoli: natron (NgO) namesto (NaaO). 
Str. 44. 14. vrst. odvzdoli stoji za amonijak kemični znak NO3 namesto 

NH3. NO3 je čisto kaj druzega nego amonijak.' 
Na stráni 46. v 3. vrsti odvzgor navedená kemična formula je krivá. 
Str. 47. 25. vrsta odvzgor: fosforova sokislina (Hg PO3) namesto (H3 PO3). 
Str. 47. 30. vrsta odvzgor: fosforova kislina (Hg PO4) namesto (Hg PO4). 

Na stráni 42. izostali sta pri 23. podobi črki a in b; isto tako 
pri podobi 33. na stráni 65. Leva 38. podoba stoji narobe. 

Na stráni 80. 8. vrsta odvzgor: Glauberve soli namesto Glau- 
berjeve soli i. t. d. Razven teh bi mogli našteti še celo vrsto drugih, 
vender menj neprijetnih tiskarskih napak. 

Z ozirem na to, da šteje knjiga 90 stranij in je namenjena šol- 
skemu pouku, štejemo v njej preveč pomot. 

V oddelku „magnetizem" (§. 67.) nam razlaga pisatelj najprej, 
kaj so magnetna telesa in kaj je magnetizem, kar bode vsakdo odohrával ; 
a par vrstic niže pripoveduje, kako se železu in jeklu „magnetnost" 
podeli, ne da bi ta pojem pojasnil. In ne bi bilo U to dosledno in 
neobhodno potrebno? Je-li učencu in čitatelju sploh izraz „magnetnost" 
ročnejši nego „magnetizem?" Ni-li nevarnost izmene teh pojmov ali vsaj 
nerazumenje zadnjega tému opustu za petami? 



I. Berbuč: Fizika. 135 



Podoba 29. v 70. §. ne spadá sem; ta pojasnuje magnetenje pri 
tako zvanem dvojnem potegu (Doppelstrich), katerega pisatelj niti ome- 
nil ni. 

V §. 71. izvaja pisatelj iz poskusov a) in b), da so najraanjši 
magnetovi delki, t. j. molekule, magnetni. Res je sicer, da zmatramo 
magnetove molekule magnetne, a isto tako je res, da zmatramo tudi 
molekule nemagnetov (palic iz železa in jekla) magnetne. 

V 91. §. bi bilo treba podobo iz že ocenjenega §. 42. natisniti, 
in to tudi tedaj, ako se pisatelj ne strinja z navedenimi našimi nazori. 
V dotičiii podobi (21.) pa nista platinski ploiíčici s črkfíma a in b 
zaznamenovani, temveč šteklená valja nad njima. To otežuje urazumenje 
tega §. 

V 78. §. proti koncu piše pisatelj, da privlačnost iu odbojnost 
električnih teles pojenia v kvadratni razmeri z daljino teh teles. Ako 
je privlačnost = Anzieliuugs k r a f t in odbojnost = Abstossungskraft 
onda je to neistinito, kajti navedeni šili sta stalno jednaki in le jakost 
medsobnili učinov teh sil pojenia v uavedeni razmeri z daljino. Meni 
pa pisatelj: .,die Anziehung und Abstossung nimmt im quadratischen 
Verhältnisse ab", potem bi moral reči : „privlaka in odboj pojema" i. t. d. 
Tudi na 7 o. str. v :>. vrsti odvzgor izmenuje pisatelj ., privlačnost" za 
„privlako". 

Zakaj piše pisatelj dvakrát „Lejdinska" skienica (Leydneríiasche) 
na straneh 70. (13. vrsta odvzdol) in 71. (6. vrsta odvzdol) in zakaj 
ne stalno Lejdenska skienica? 

Iz t(í objektivnc j-azprave je razviduo, da ima knjiga sicer nekoje 
nedostatnosti — in katero delo na svetu jili nima? — - toda radostno 
pripoznavamo, da ne morejo te obce priznani veljavi knjige mnogo ško- 
dovati. Priporočamo torej konečno knjigo še jedenkrát najtopleje ter 
jej želimo vsestransko najboljšega vspeha. 

V Goľici, H. nov. 1882. 

Ivan Ber buč. 







Glasbena Matica 



ima sicer le pičlo število podpornih údov z malo letno plačo po 2 gol- 
dinarja, a vender napreduje veselo od leta do leta ter skrbi za razvoj 
naše glasbene literatúre, ob jednem pa tudi za pouk v glasbi. 

Ustanovilo je to društvo meseca októbra 1. 1. svojo glasbeno 
šolo, v kateri se poučujejo nadárjeni otroci v igranji na goslih in na 
glasovirji. V ta namen je najel društveni odbor dva učitelja in jedno 
učiteljico, ki poučujejo po 12 ur na teden. Učencev je 21, učenk pa 9 
v tej soli in vadi se na goslih 14 učencev, na klavirji pa 9 učenk in 
7 učencev. 

Ustanovitev te šole je stala mnogo novcev, kajti treba je bilo 
nakupiti klavir, goslij in drugih šolskih potrebščin; toda še večja težava 
bo to učilnico na dalje vzdržavati, ker so plače učiteljem in učiteljici, 
stroški za svečavo, kurjavo, stanovnino i. d. r. izredni izdatki, za ka- 
tere bo treba tudi izrednega pokritja. TTpati je pač, da dobi društvo 
od vláde primerno subvencijo ; toda treba je vsekako, da naši rodo- 
Ijubi bolj podpirajo to podjetje ter da pristopijo v obilnem številu kot 
podporni udje h „Glasbeni Matici". 

Odbor je osnoval prvo národno glasbeno učilno, na narodnjakih 
je, da.s krepko materijalno podporo oraogočijo obstanek tega korist- 
nega zavoda. Nadejati se je, da naši rodoljubi ne bodo zamudili pri- 
skočiti „Glasbeni Matici" na pomoč, da jej bode možno razviti svoje 
delovanje na vseh strokah glasbene umetnosti. 

Da pa odbor „Glasbene Matice" tudi skrbi za pomnoženje naše 
glasbene literatúre, svedoči lepo število za leto 1882. društvenikom raz- 
poslanih mazikalij, ki so zares tolike vrednosti in tako lično tiskane, 
da se mora však čuditi, kako more odbor družabnikom za 2 goldinarja 
toliko podajati. 

Ce si ogledamo te kompozicije, vidimo, kako vrlo napredujemo na 
muzikalnem polji. Izdala je namreč „Glasbena Matica" te dni: 

T. F. S. Vilharjev samospev „Mornar" za bariton na besede 
Vr. Preširnove (skladba je poklonjena vladiki Strossmajerji) je izborno 



v. Valoiitíi: Glcisbciiu Matica. 137 

delo, ki bode, ako jo poje izurjen pevec, povsod jako ugajala, *) kajti 
to je zares umetniško izdelana, pa tudi poslušalca ogrevajoča skladba, 
na kateri gospodu skladatelju čestitamo. 

II. F. S. Villiarjeva fantazija za glasovir „V tihem mraku" je 
mična salonska kompozicija in te vrste skladeb zelo pogrešamo za naše 
diletante, ki radi igrajo lehke, posluhu dopadajoče komade in gotovo 
se bo prikúpila ta fantazija brzo našim godcem. 

III. A. Foersterjeva „Kitica narodnih nápevov" obseza 11 
pesnij v partituri, od katerih je 5 nápevov sestavljenih za čvetero- 
glasni mešani zbor. V tej zbirki nahajamo naše domáce po vsem Slo- 
venskem znane nápeve: a) „Zvonikarjeva", b) „Veselja dom", c) „Pa- 
stirska", d) Bleško jezero", e) „Triglav", f) „Vse mine", g) „Hej Slo- 
vani", h) „Planinar", i) „Svarjenje", k) „Pod oknom", ľ) „Popotnik". 
Vsa hvala gospodu Foersterju, da se je potrudil milé naše domačinke 
pravilno harmonizirati, da jili smemo ponosno pokazati tudi najostrej- 
šemu kritiku. Gospod Foerster je pravi strokovnjak in íe nam bo na 
dalje prirejal naše národne pesni, imeli bodemo dragoceno zbirko, s 
katero se nam bode lehko ponašati pred muzikalnim svetom. 

IV. Anton Nedvedov moški zbor „Vojaci na poti" (partitúra 
in glasovi) na besede S i m o n a (t r o g o r č i č a. Dohodki od nečlanom pro- 
danih iztisov pridejo po želji skladateljevi v prid „Národnému Domu". 
Cena partituri in 4 glasovom po 60 kr., posameznim glasovom po ô kr. 

V. Anton Nedved: „Štirje moški zbori", poklonjeni čitalničnemu 
moškemu zboru (partitúra). Pesni so: a) „Zvezna", b) „V Ijubim si 
ostala kraji", c) „Pod oknom", d) „Slovo". Gospod Nedved je nam 
Slovencem že toliko krasnih nápevov ustvaril, da vsigdar radostno po- 
zdravljamo vsako novo skladbo njegovo. Tudi v teh skladbali veje oni 
gcnijalni duli, ki znači vse Ncdvedovo proizvode in smelo trdim, da se 
bodo nahajalo kmalu po vscli naših pokrajinah in tudi drugodi na 
koncertnih sporedih. 

VI. „Lavorika" 111. zvezek. Zbirka slovenskih nápevov za 4 moške 
glasove. V tej zbirki so vsi oni napevi, ki se nahajajo v X., XI. in 
XII. zvezku partitúr, samo da so tu napevi za však glas posebej. 



*) To skladbo je pel gospod J. Modón v koncertu čitalniCnega moškega 
zljora v Ijubljanski redutni dvorani diié 3. decembra 1. 1 (tratisponii-ano za tenor). 
Bila je iiavdušeno vzprejeta. Pis. 



138 Slovenskí glasnik. 



Vse to dobi društvenik „Glasbene Matice" za 2 goldinarja let- 
nega doneska. Živo priporočam torej še jedenkrát to vrlo dništvo vsem 
rodoljubora, da bi je podpirali s svojim pristopom in žrtvovali vsako 
leto malo svoto dveh goldinarjev v povzdigo naše domače glasbe. 

Vojteh Valenta. 




Slovenskí glasnik. 

„Matica Slovenska" bode za leto 1882. dala na svetlo te knjige : 1. Le- 
topis, ki bode obsezal raznovrstne znanstvene razprave gg. prof. Erjavca, 
Valjavca, Valenčaka, Wiestlialerja, Janka Babnika, A. Trstenjaka, Žnidaršiča i. dr. ; 

2. Lovčeve zapiske, kateve je po Turgenevii poslovenil g Fr. Reniec in 

3. Spomenik o šeststoletni zvezi Kraujske in slovenskih pokrajin z dinastijo 
Habsbxirško. Za Spomenik so do zdaj oglasili svoje doneske gg. prof. Suklje, Vr- 
hovec, A. Raič, pi. Radié, Ivan Lavronfiič, Fv. Šumi, dr. I. Tavčar, Levec i. dr. 
Vseh knjig bode nad 50 tiskanili pol, tiskalo se jih bode po 1500 iztisov, Spo- 
menika pa 2000 iztisov, med temi 150 izstisov na posebno krasnem papirji 
Doneski za Spomenik se prejemajo Se do 1. aprila. Jako je želeti, da bi bilo v 
njem dostojno zastopano tudi slovensko pesništvo, katero se je zadnja leta tako 
lepo razcvelo. Zatorej še jeden pot pozivljemo raznovrstne in mnogobrojne pes- 
nike slovenské v prijazno sodelovanjo. A obračamo se tudi do vseli slovenskih 
domoljubov in do vsega slovenskega razumništva z iskrono prošnjo, da bi po 
svoji moci in domovinski dolžnosti Matico Slovensko bolje materijalno podpirali, 
nego so jo dozdaj. Po imenikih zadnjih let pogrešamo le preveč znanili in imo- 
vitih domoljubov, katerih bi med maticarji nikoli ne smeli pogrešati. Najboljši 
pisatelji nimajo vesolja do pisanja, ako pri národu samem ne naliajajo prijaz- 
nega odziva in najdelavnejši odbor no more čilo delati, ako ima zaradi prepiélili 
Matičinih dohodkov zvezane roke. Novi družabniki za leto 1882 se vzprejemajo 
še do 1. marcija t. 1. 

Slovensko dramatično drustvo je imelo za leto 18«2. svoj občni zbor 
dné 22. t m. v Ljubljani. Predsednik g. Ivan Mu mi k porofia o stanji drama- 
tične šole tcr naznanja, da se bode po žclji gg. odborníkov v kratkem pouk, ki 
ga vzprejemajo igraloi, premenil in bolje uravnal. One gospodicne igralke in go- 
spodje igralci, kóje smatrata g. blagajnik in g. tajnik, ki se udeležujeta zdanjib 
vaj, najsposobnejšim in največ obetajočim, ti sc bodo poučevali privatno po ne- 



Slovenskí glasnik. 139 



katerih gg. odbornikih, ki bodo skrbeli za to, da se igralci nekako vsestransko 
olikajo in izurijo. Redne vaje, kakeršne so bile dozdaj, bodo se ve da ostale, in 
v njih se bodo vadili vsi igralci brezizjemno iste igre, ki se v posameznih 
slučajih določijo za gledališko predstavo. Za tem pojasnilom precitá g. tajnik 
svoje poročilo o draštvenem delovanji v preteklem letu. V minuli gledališki sezoni 
se je predstavljalo v deželnem gledališči desetkrat. Med igranimi igrami so bile 
z živo pohvalo vzprejete : Na Osojah, Deborali in Edda, v katerih se je posebno 
s svojim igranjem odlikovala gospodična Avgusta Nigrinova, katera je zdaj an- 
gažirana prvá igralka na dvornem gledališči v Belem Grádu. Vse predstave 
je priredil dr. Josip Staré, neutrudljivi društveni blagajnik. Iz blagajnikovega 
poťočila posnemamo, da je imelo društvo 1. 1882. dohodkov 1876 gld. 78 kr., 
a stroškov 1869 gld. 3 kr., tako da je prebitka 7 gld. 75 kr. Premoženja ima 
društvo vsega 5580 gld., največ v gavderobi in v založenih knjigah, katcre društvo še 
vedno prodaje in na katere opozorujemo na§a národná društva, kakor tadi posamične 
domoljubo. — Za leto 1882. izda društvo 51. zvezek „Slovenské Talije", ki bode 
prinesel te igre: Edda; Materin blagoslov; Na Osojah; Damoklejev meč; Fran- 
cosko - pruská vojska in Šolski nadzornik. Občni zbor izreče g. prvosedniku 
Murniku in g. blagajniku dr. Staretu zahvalo ter vôli potem v odbor te 
gospode: za predsednika g. Ivana Murnika; za blagajnika g. dr. J. Stareta; 
za odbornike se izvolijo gg. M. Pleteršnik, Jos. Celestina, Ivan Hribar, dr. K. 
Bleiweis-Trsteniški, Ivan Trtnik, Ivan Jan, Fr. Wiestlialer, Karí Žagar, Ignacij 
Valentinčič in dr. Zarnik. Število drnštvenikov se je v zadnjem času j a k o 
skrčilo. Lepi nanien in vkljxib mnogim težavnim razmeram vender vspešno 
delovanje slovenskega dramatičncga drnítwa l)i yt^v zn'^liižila večje vsestranske 
podpore vsega slovenstva! T. 

„Slovenskí Právnik". Vse slovenské juriste in v obce vse državljane slo- 
venské národnosti, ki imajo kaj opravkov z javnimi pošli, z nová opozarjamo 
na ta prepotrebni in dobro nredovani slovenskí právni list, v katerem se posebno 
odlikujejo korenito pisani doneski g. Aleksandra Hudovernika. Z drago 
številko zaíne priobčevati prevod občnega sodnega reda z v.semi pripadajočimi 
dvornimi dekrcti in druginii določbami. „Slovenskí Právnik" stojí za vse leto 
po 4 gld. in naročnino prcjema npravništvo v Ljubljaní v frančiškanskih 
ulicah št. 16. — O tej priliki tudí toplo priporočamo „Državni zakonik", 
katcri izhaja pod iiredništvom znancga slovenskega jezikoslovca, c. kr. mini- 
sterskega tajnika g. M. Cigaleta. Od raznili stranij se čujejo tožbe,' da ima 
ta úradní list jako pičlo število naročnikov, dasi bi ga zaradí njegove vsebine 
in njegove terniinologije moral v rokah ímetí však slovenskí jurist in však 
javní funkcijonar in dasi bi morala njegova beseda že za tega delj živo zaní- 
mati vsakega slovenskega jezikoslovca, ker ga ureduje naš prezaslužní písatelj 
in jezikoslovec g. Matej ("igalo. „Državni zakoiiík" v slovenskí izdaví stojí za 
vse leto samo 2 gld. 50 kr., a naročnína so [lošílja c kr. dvorní in državni 
tiskarni na Dunaj. 

Zgodovina „Trsta in okolice", kí je ízhajala skoro ves lanskí tečaj v 
tržaški „Ediností'', izšla je te dní kot ponatis v posební kiijižici, ki stojí 
50 kr. Zgodovino to je spísal č. g. Matíja Sila. župnik na Repnem Tabru na 



140 S]<)vciisl<i Líliisiiik. 

Krasu. Ker je pisatelj v tem spisu mnogo novega zanimljivega povedal, želeli 

bi, da bi Slovenci obilno segli po tej knjižici, posebno ker smo slišali, da je 

njen čisti dobiček odločen v dobrodelen namen. (O tej knjigi nam je obljubljeuo 

še obširnejše strokovnjaško poročilo. Ured.) — c. 

Vekoslav Vláh f, kastavski dekan, poverjenik družbe sv. Mohora v svoji 

dekaniji ter predsednik „bratovščine hrvatskih Ijudij v Istri," kateri je ostavil 

tudi v svoji oporoki velik del svojega premoženja, umri je 5. m. m. t. 1. SOletni 

starček. — Istra je izgubila v ujem iskrenega rodoljuba; posebno imenovana bra- 

tovščina ga bode jako težko pogrešala. — Zaradi njegovili zaslug v Istri mu jo 

cesar podaril tudi Franc Josipov red. — Bodi mu zemljica labka! 

—č. 

Dve slávnostní knjižici v čast novoposvečencmu škofu poreško-puljskemu 
mil. g. dr. Alojziju Matiji Zornú sta prišli te dni na svetlo. — Učeui g. 
Štefan Kocijančič, profesor bogoslovja in semeniški vodja v Gorici je izdal 
jedno, ki ima sledeč obseg: latinsk úvod, v katerem posvečuje pisatelj knjižico 
novoposvečenemu škofu; latinsko pojasnilo bralcem, zakaj ni podaril novopo- 
svečencu nove hebrejské pesni, kakor o prejšnjih jednakili priložnostih ; hebrejsko 
pesenco, zloženo 1. 1857., ko je zdanji n. p. škof odšel na Dunaj v višje bogo- 
slovne šole; drugo liebrejsko pesenco, v kateri prosi pisatelj novoposvečencu 
obilno milosti z nebes; lepo voščilno pesenco v slovenskom jeziku in zagovor, 
zakaj ni pridejal nobene vlaške pesence. — Druga slávnostná knjižica v ravno 
ta namen je pa izšla v Vidmu in obseza jedno latinsko, jedno vlaško pesenco 
in jeden slovensk sonet z naslovom: Poreški cerkvi. Vso troje je zložil bogo- 
slovec g. Alojzij Faidutti. — Izšla je tudi tretja knjižica, pa obseza samo 
jedno latinsko in jedno vlaško peson. — č. 

„Laibacher Diiicesanblatt". S posebnim veseljem opazujemo, da, odkar 
je č. g. A. Koblar prevzel uredništvo tega cerkveno-uradnega lista, množijo se 
v njem slovenské razprave od meseca do moscca. Letos smo brali v njem 
nekatere izvrstne članke o raznovrstnib cerkvenih in verskih stvareh, pisane v 
lepi slovenščini, a želeli bi jili to leto šo več ! Osobitega spomina in priporočila 
se nam zdi vredna studija, katero je pod naslovom „Zgodovina Sorske fare" v 
1. letošnji številki začel priobčevati do zdaj neimenovan pisatelj. Želeli bi, da 
bi se ta razprava tudi posebej natisnila. Lani je v „Laib. Diocesaablattu" izšla 
tudi prezanimljiva Dolničarj eva (= Thalnitsclier von Thalberg) „História cathe- 
dralis Ecclesiae Labacensis". katera se s pridejano pisatcljevo podobo in náčrtom 
staré stolne cerkve tudi v posebnem odtisku po 1 gld. dobiva v škofijski pisarni 
v Ljubljani. 

„Arclliv í'iir Heiinatkunde". Ta ňumijcv zborník od moscca do meseca 
prináša zanimljivejše zgodovinsko gradivo, tako da ga svojim naročnikom naj- 
topleje priporočamo. Tudi s tem zl)oľnikom zdľuženo posebno delo : „Urkundou- 
und Regestenbuch zur Geschichte Krains in Mittelalter" pridno napreduje; do 
zdaj je oljjavljonih v njem 143 imenitnih listin in regest. 

Molítveiiik, V „Ľ Aľclieografo Triestino, Trieste, 18'2'.t. I volumo-' je raz- 
glasil dr. D. de Ros set t i v óuo dobo v Trsti natisnono knjige, med katerimi 
nahajam ua 280. stráni zabeležene tudi slovenské : „MoUtoune Bukve u kateríh, 



Slovenskí glasuik. 141 



se meidejú Juterne inu vezherne pred, spoudio inu po spoudi pred Obhailam inu 
po Obhailam (sic) per S. Mashi imi velikú drusih Lephi (sic) Molitvi sa u seper- 
loshno sti (sic) inu p)otrehe iikup shrane. V Terstu Jannes Marenigh natiskavez, 
1827. in 18. pag. 308." (Vicli se, da pokojni Eossetti ni posebno svéstno prepisal 
naslóvnega lista.) Knjige samé dosléj še nísem videl, a tudi Šafárikovi 
jGeschichte der siidslawischen Literatúr, herausgegeben von J. Jireček I. Prag 
1864.' je povse neznana, čeravno navaja na 142. str. iinenovanemu podobno 
zaglávje: „Molituvne hukurze (od P. Marka). V Lvhlani per Jan. Fr. Egerju 
17(>7. .?i?°. — iSte Anfl. l)etitelt: Molituvne Ijiihirze, v' kaťreJi fe )iajdejo juterne inu 
vezherne, per .v. mashi, per spovdi inu s. obhailu pn'o^ ^^P^ molittivze, koker tudi 
tise sarte Ofjiciunii itd., k' ôsmemu malú med ludtj dane. V Ľublani so na prudej 
per Lovr. Bernbaherju meiftn. buqvarefzu 1787. 32^ 283 S." Morda je naš v Trstu 
izšedši molítvonik samo kakšno novejše izdanje? — Znamenite bi bilo objaviti 
vsako pred 1833. letom natisneno Slovensko knjigo, katcre íSafaíik ne imenuje 
v zgodovlni o slov. književnosti, da se nam ne pogn))í ! 

L. Ž. 

V XXVIII. poročila c. kr. akademije znanostij na Dunaji čitamo dve 
zanimljivi vešti o prehajanji Venere mimo selnca dne 6. decembra 1882. leta iz 
Ljubljane. Prvo je akademiji poslal g. Karí Deschmann, drugo g. J. Janesch, 
dež. sod. oficijal, Cí. E. Weiss, direktor dunajské zvezdarne pri obeh poročilih hvali 
„die grosse Sorgľallt und Umsicht der Beobachtnng''. — Y tisti seji je aka- 
demiji g. prof. Boltzmann iz Gradca predložil razpravo g dľ. Ignacija Kle- 
menčiča, privatnega docenta na vsenčilišči v Gradci : „tlber die Capacität 
eines Plattencondensators". — V tej razpravi preiskuje pisatelj formule, izrazu- 
joíe projemljivost iz plošč sestavljenih clektričnih gostilnikov z ozirom na to, 
kako se ujemajo z izknSnjami ter pride do zaključka, da se izmed vseli po- 
znatili formúl z izkušnjauii ujcma najbolj óna, katcro navaja Kirchhoff (Berl. 
Monatsberichte 1877). To soglasje med izkušnjo in teorij > pa dokazuje, da je 
po Kirchhoffovi teoriji projemljivost električnih gostibiikov. sestojeíih iz plošč 
onienjene debelosti, določena toliko natančno, da so smojo Kirchhoffove formule 
uporabljati tudi pri zelo natančnih meritvab. A. S. 

Vjekopis dr. Juríja Dobrilc, biskupa ti-ščansko-koparskoga, prije poreŕko- 
puljskoga. Nai)isao Cvjotko Rul) o ti č, na sviet izdalo društvo sv. Jeronima 
(Sa slikom), so zovo 97 stráni obsozajoča, v mali H^' izišla knjižica, ki nam na 
drobno opisuje življenje pokojnikovo, njegovo delovanje in trud, njegovo Ijubczen 
do duševno daleč za drugirai zaostalega, a nadarjenega hrvatskega národa v 
Istľi. — Koliko se je pokojnik trudil, da bi revnemu hrvatskemu kmetu v Istri 
poniagal duševno in telesno iz bednega stanja, v katerem se je naliajal, popisuje 
nam ta knjižica. Ko je on došel na škofovski scdež v Poreč, bila je ta škofija 
jako zanomarjoiia in zapušfiena; škofjo pred njim so bili sami Vlahi, ne znajoči 
hrvatskega jezika in tako hrvatski národ tam ni slišal stoletja in stoletja svojega 
niaterinskoga jezika iz ust svojega cerkvonega predstojnika ; ko je pa zdaj prišel 
ľojak mu na škofovski sedež in govoril njegov materin jezik, revež ni verjel, 
da bi se kaj tacega nioglo še zgoditi pod nebom, tako da so Ijudje sploh mislili, 
kor jo novi škof pridigoval hrvatski. da mu je kak župnik govor spisal in se 



142 Slovenskí glasnifc. 

ga on potem naučil. Neki starček se je hotel o tem prepričati. je li res, da njih 
vladika govori hrvatski jezik ter to na svoja ušesa slišati; gre tedaj k škofu in 
ta ga lepo ogovori in vpraša: »Sto bi rad?" A starček mesto odgovora zakliče: 
„Sinko! ti govoriš kak' i mi." — ^„Nu da, odvrne škof, ali što biste rad?"'^ 
„Mati govoľiš upravo kak' mi." — r»Da, da, dobro,"" zopet reče škof. „„Kažite, 
što želite."" — ,.Ma baš, kak i mi govori ovaj Božji biskup," zamrmra dobri 
starček, zajoka se od veselja, pokloni in odide. — 

Bil je Dobrila ustanovitelj „Naše Sloge", velik podpiratelj „družbe sv. 
Mohora", in „sv. Jeronimskega društva," kteremu je tudi ostavil 1000 gld. — 
Koliko knjig slovenskih in hrvatskih je nakúpil vsako leto in jih razdelil med 
ubogi národ po Istrii — Spisal je tudi še prej duliovnik v Trstu molitveno 
knjižico: „Otče, budí tvoja volja," ki je doživela že štiri natise; v zadujem je 
pridejal tudi lep „dodatek za mornarje". Ni je hiše v Istri, katera ne bi imela vsaj 
po jednega izvoda te knjižice, tako je ugajala národu lirvatskemu. Ne bode imela 
Istra kmalu rojaka, ki bi bil toliko za njo storil, toliko za njo žrtoval kakor 
je Dobrila. Zatoroj priporočamo to knjižico, razumljivo tudi vsakemu Slovencu; 
velja s pošto vred 35 kr. — č. 

Sammaripa ali Soiumariva. Na vlaški zemlji je živel vitez (cavaliere) 
in pesnik Giorgio d i S u mm a r ip a ali d i Sommariva, ki se je bil porodil 
1435. 1. v Veroni; učil se je pravú, bil 1488. leta naméstnik v Gradišči tcr 
je umri pod konec petnajstega veka. V nccem svojem proizvodu se je 147G. 1. 
zval „provisoľ fortalitiorum Yeronensiuni". Preložil je na italjanski jezik Homéra 
(Verona 1470.) in Juvenalove satire, prvič dane med Ijudi v Treviži 1480. in 
drugič v Benetkah 1530 L. Ta prevod oraenja nekde Hennin s pričujočimi slovesi: 
,Prodiit RIPAE in B^o, auctore Georgio SUMMA'. Spisal je dalje: 3) Martirio 
del beato Simone di Trento, Treviso 1480 in 8°; 4) Cronica delle cose geste nel 
regno Napolitano per anni 959, dalľ anno 537 insino al 1495, per rithmos com- 
pilata, Venezia, 1496, in 4*0; 5) Rime, bez létnice. Knjižnica ,Magliabechiana' 
v Florenci hrani rokopis : Summaripino oporoko s predgovorom v granesih. 
(Biografia Universale, volume LV., Venezia 1829 na 368. stráni.) — Tiidi naš 
Gregor Alasija se je sam imenoval d a Sommaripa in de Sumaripa, kakor 
smo se osvedočili v prvem vezku letošnjega „Ljublj. Zvona" na 61. in 62. str.; 
])il je zatorej blagorodnega ali plemenitega pokolénja in bez dvojbe sta bila obá 
taistega znatnega rodu. — Bodo-li te vrstice kedaj v pomoč ter na koríst našim 
naslednikom, katerim iz srca želímo, da bi jim bilo môči iztekniti še točnejših 
vestij o življenji in delovanji slovenskega knjižnika Gregorja Alasijo? 

L. Ž. 

„Na praha raje" naslov je zbirki 50 sonetov, ki jo je v Pragi izdal znani 
česki pesnik .T o s. V. Slade k. — Dasi smo mi Slovenci. odkar nam je dr. Fr. 
Preširen pel dovŕšené svoje sonete, v tem obziru nekoliko razvajeni in tudi v 
sonetih Sládkega pogrešamo marsikaj bistvenega; — vender morcmo priznavati, 
da se je pesnik z vspehoni trudil, da popularizira te vrste poezijo. Posebno 
nekateri soneti se odlikujejo po nežnosti jezika in idiličnoni svojem obsegu. 

I. H. 



Slovenski glasnik. Í43 



Jugoslovanska akademija znanostij in umetnostij je imela dne 7. de- 
cembra 1882 1. svečáno sejo, ki jo je otvoril predsednik dr. Franjo Rački. Kon- 
statiral je najproj napredek akademije in žalostno pondarjal neizmerno izgubo, 
ki je zadela akademijo s smrtjo dr. Gjure Daniči6a, ter se naposled zalivalil 
akademikom, da so gazopet izbrali prvosednikom in to jednoglasno. Potem je 
čital tajnik dr. Matkovié poročilo o stanji in delovanji akademije. Lansko leto 
je čítalo deset akademikov svoje razprave, ki so deloma tudi že natisnene ali 
pak izidejo na krátko. V filologično-zgodovinskem razredu je čital dr. Fr. Rački 
nekrológ dopisujočega uda iirof. Kotljarevskega in priobčil več geografsko-zgo- 
dovinskih prilogov. Prof. M. Valjavccjenadaljeval prekrásne svoje stu- 
dije o novoslo vcnskem naglasu. Pi'of. S. Ljubic je spisal razpravo ,novi izvori 
za epigrafiju dalmatinsku." V razredu íilosofsko-pravosloviiem je čital Janko Jurko- 
vič razpravo „naturalizam u kazalištn", a v matematično-prirodoslovnem Josip 
Torbar izvadek iz velicega. v tem že natisnenega dela o zagrebškeni potresn, 
Lj. Vukotinoviŕ. „noviji pokret u botanici'', dr. Bogoslav Šulek neki-olog Bleiweisov, 
prof. Bľusina razpravo „o fauni hrvatskoj", dr. Záhradník dve matematični 
razpravi in prof. Sekulic „o ledenoj dobi sjeverne polutke". Kakor prej. tako so 
tudi lani mnogi neakademiki priobčevali svoje razprave v akademijskili knjigah. 
Tako dr. Fr. Meixner (Izvori pastirskom razgovorom u Katančičevíh „fructus 
auctumnales"), pro. L. Zore (gradja za povjestnu ocjenu Gundulióeve Ariadne), 
F. Svrljuga (izprave o diplomaticnili odnošajili Dubrovníka s Francozkom itd). 
o. P. Pierlíng v Parizu (več zgodovinskih sporaenikov), prof. N. Nodilo (prví 
Ijetopisi í dávna historiografija dubrovačka), VI. Kačanovskij (zgod. odlomek), 
prof. M. Magdi(í (zgod. razprave), prof. T. Maretič (o nekini pojaviraa kvantitete 
i akcenta u jeziku hrv.), dr. Gustáv Janeček (o opredjeljívanju atomne težine iz 
specifične toplino itd), dr. J. Kišpatíc (o trahítíh FroSke gore) in še nekateri 
drugi učenjaki. Akademija je zbirala tudi letos marljivo raznovrstnega gradiva 
za XIII. knjigo zbirke Monumenta historica (Ragusina II.) urejena od dr. Fr, 
llačkega.) Nadalje bode izdala akademija: Monumenta historico-iuridica (statut 
budvanski, skradinski i livarski) od akademika S. Ljubiča; Euchologion po gla- 
golskom rukopisu sinajskom od dr. L. Geitlera: Fosílna flóra Podsusedska od 
dr. Gj. Pilarja; „Scriptores rerum croaticarnm" kateri zbirki bode urednik 
prof. Nadko Nodilo. „Starih piscev hrvatskih" izide na skoro 12 knjiga, obse- 
zajoča dráme Palmotičeve urejene po prof. A. Paviču. — Razven Daničiéa je 
izgubila akademija lansko leto častnega nda A. Bouea, dr. J. Bleiweisa, dr. J. 
Šloserja in Meda Puciča. Akademijske glavnice bilo je koncem 1881. 1. — 
340.137 gld. 86Vo kr. — Dohodkov imela je akademija L 1881. — 22449 gld. 
75 kr. a od teh dohodkov potrošila je 16375 gld., torej je prebítka 6074 gld. 65 kr. 
— Akademijska biblijoteka narástla je za 268 del v 482 zvezkih ter bode po 
novem knjižničarji J. Tkalčiči na skoro urejena. Izbrani so za nove ude: Dimitrij 
Ivanovič Mendelejev, tajní svetník in vseučílíški profesor v Petrogradu za 
častnega uda. Za pravega uda v razredu filologično-zgodovinskem: dr. Fr. Meixner, 
vseuč. prof. v Zagrebu. Za pravega uda v razredu matematično-prirodoslovnem : 
dr. Karlo Záhradník, vseuč. prof. v Zagrebu. Za dopísujoče ude v filol.-zgod. 
razredu: dr. Ivan Crnčič, kanonik v Rímu; Luka Zore, profesor v Dobrovniku; 
v filozofično-pravoslov. : Luka Zima, profesor v Varaždínu; v matem.-prirodosL; 



144 Slovenskí glasnik, 

Stepan Šulcer Migenburški, mikolog v Vinkovcih; dr. Gustáv JaneCek. vseuč. 
profesor v Zagrebu. — Naposled je čital pravi član akademije, profesor Armin 
Pavié, svojo razpravo „O Palmoticevoj Kristijadi". Že stari biografi sloški iičé, 
da je Palmotičev epos nastal pôvodom latinské kristijade Jerolima Vide Aka- 
demik je razlagal najprej, katero mesto ima Vida v liter, zgodovini in ocenjuje 
naposled njegovo Kristijado. Biografi Palmotiéevi od najstarejšega do najmlajšega 
so sodili po kvantitetni razmeri hrvatske Kristijade k latinskí, da je Palmotič 
samostalno stváral, ali iz primerjanja obeh eposov se pokazuje, da je Palmotič 
latinskí originál ,.svobodno preložil". V kompoziciji ni Palmotic čisto nič ízpre- 
miujal ; on odstopa od latinskega originala samo toliko, da na nekih mestih sledí 
druge eksegete svetega písma, ali da se drží strogo samíh besed evangelistov po 
čemer se vidí, da je sveto písmo in njegove komentatorje vrlo točno poznával. 
Palmotica je silil v prevodu že metrum (osmerec proti šestomeru), da se ne 
drží povsem točno latinskega originala, nego da ga parafrázuje. Razven tega 
uliaja Palmotic na nekaterih krajih, kí dadó prilíko pobožnému premišljevanju, 
v homiletično obširen tolmáč svetosti takšne sítuvacije. Zavoljo tega je ostala 
hrvatska Kristijada proti latinskí povsem različnega karaktera ter zadovoljava 
bolj pobožnosti srcá nega estetskemu uživanju. — Iz teh malíli vrstic se razvidi, 
koliko vážností bode ta razprava za zgodovino hrvatske književností. 

M. Malovrh. 

Srb o SloveĽcih. V „Srbskih Ilustrovanih Novínah" g. prof. M. P(etrovíó) 
pod naslovom ,,Ljubljana í Slovenci" priobčuje zanimljivo potopisno črtico, v 
katerí svojím rojakom prípoveduje o našili politíčníh, socíjalnili in literarníh 
odnošajíh ter posebno poudarja vztrajnost in delavnost národa slovenskega v 
polítični borbí in na literarnem polji. 

Slaves et Teutons. Notes et ímpressíons do voyage. Avec deux cartes. 
Par Edouard Mar b e au. Paríš 1882. Ta 278 stranij obsežna knjiga s po- 
litičnega in Slovanom príjaznega stalíšča seznanja Francoze s slovanskim svetom. 
V úvodu pisatelj poudarja v bodočností noizogibni boj med Slovani in Nemci, 
govorí o skupínali slovanskíh ter tolmačí uzroke antagonizmu med slovanskim 
in germanskim elementom. Potem obširno opisuje boj, katerega Slovanje bijejo 
za svojo narodnost in svoj obstanek proti nemškemu návalu v Avstriji, Nem- 
čiji in celo na Euskem. Knjiga je písaná živo in elegantno, kakov znajo sploli 
pisati odlíčni pisatelji francoskí. 

„Ljubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v velikí osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih ter 

stojí: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. 

Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto. 

Založnikí: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Pr. Levec. 
Urednistyo : v Novih ulicah 5. — Upravníštro : na Marije Terezije česti 6. 

Tiská „Národná Tiskarna" v Ljubljani. 



Št. 2. Priloga k 2. zveíku Ljnbljauskega Zvoua 1883. 




V 1. št. je -bilo uganke L, 11., III. in ľV. pogoeliti tafcó: 

I. 

Skakalnica. 

Vojak po bitvi tam leži, .,Prijatelj, bratec Ijubi moj ' 

Iz srca gorka vre mu kri. Pristopi sem, pri meni stoj, 

Oj mlada kri, oj mlad junák, Nastrezi mlade te krvi, 

Objemlje. te že smrtni mrak I In hrani verno kaplje tri! 

Če boš prišel domu kedaj. 

Očetu prvo kapljo daj, 

Daj drugo starej mamici 

Díij tretjo mojej Ijubici!" DovneL 



n 

Zložni predalčki. 



P 


» 


P 


i 


r 


a 


d 


e 


' 


e 


P 


e 


1 


1 


n 


i 


1-; 


i 


<^ 


a 


r 


e! 

t 


n 


a 


n 



III. 

Aritmog^rif. 

D SinaJ 

2) Lipa 

3) Obrenoviô 

4) Vodiče 

5) Evrit 

6) Niaml 

7) Beret 

8) Kios 

9) Janiej 

10) Niagara 

11) Aron 

12) Rochefoi-t 

13) Oggione 

14) Daguerotip 

Blovenski Národ. 
Fetnajstl tečaj. 




1) Sejamus 

2) Ametist 

3) Maribor 

4) Obrestl 
6) Triolet 

6) Amalija 

7) Bešotar 



Samotár. 
Stritar. 



4 Uganke. 

VI. 

Logog^rif. 

Iz zlogov :«)«,«, be, «e, 4km, der, e, hati, hm; hi, J, 4si, >a, ha, hup, l«nj, 
Uf U, nuk, nor, no, or, ra, rml, ri, ro, smi, sip-, so, m. tít, to, Hi-, u, vtl zloži 16 
besed, katere pomenijo: 1.^ slovenskega pisatelja; 2;) slovansk národ; ^.) vas 
na Kranjskem: 4.) rimskega cesarja: 5.) grško boginjo; 6.) spartanskega vojsko- 
vodjo; 7.) moško krstno ime ; 8.) mesto na Spanjskem; 9) metulja; 10.) slovensk 
samostavnik ; U .) morskega sesalca ; 12.) reko v Svici ; 13.) slovenskega pesnika ; 
14.) mesto na Ogerskem; 14.) reko na Francoskem ; W.) hrvatskega pisatelja. 
Začetnice teh besed od zgoraj doli čitane dajo ime slovenskega časopisa, 
končnice od zdolaj gori čitane ime njegovega urednika.' 

H. Podkrajšek. 



vn. 

Naslednje, práv pogojene besede, draga pod drugo pisane. imenujejo v 
devetih vrstah, in sicer v sredini svojih črk fhorizontalno in vertikalno, tedaj v 
obliki križa) ime slovenskega pesnika. katerega peta vrsta imenuje. Križeva ob- 
lika ima v prví vrsti — črko ; v drugi — imé slovenskega časopisa ; v tretji — imé 
slovenskega pisatelja; v četrti — imé gozdne rastline ; v peti — imé slovenskega 
pesnika ; v šesti — dél sveta; v sedmi — ime reke na Rnskem ; v ôsmi — imé 
znane vodne živali in v deveti — zopet črko. 

Pomniti je, da draga in osma beseda obstoji iz treh, tretja in sedma iz 
petih in četrta in šesta iz sedmih črk. 

A. Sk en dr o v. 





VIII. 








Aritmog^rif. 






1) 1. 


2. 3. 4. vzdržuje državo. 






2) 4. 


3. 2. naša máti. 






3) 6. 


7. 8. poljsko Oľodje. 






4) 4. 


8. 9. 6. pesniška oblika. 






5) 10, 


, 9. 11. 2. 12 pokojní pesnik 


in politik 


slovenski. 


6) 13 


. 10. 13. glagol. 






7) 14, 


. 7. 2. 10. bližnji sorodnik. 







8) 7. 2. 8. 10. 7. oľožje. 

9) 2. 1. 1. 2. italijanska reka. 
10) 10 2. 11. advcrb. 

Začetne črke od zgoraj doli dajó ime povesti, konečne pa od zdolaj gori 
z drugi m imenom pripovedujejo ravno tisto. F. 




§jubljaT\5Kic) 



ŕ*ŕM»taiž*°^»'H»»"i«°""°'<i"^'"»''.i.o.o.o.^.o.d.Ašo.itóiiA.^.A 




-1 — 1 — 1 — 1 — i — r 



Leposlovert in znanstYei\ lisť 



Izdajateljl : 

Janko Kersnik, Fr. Levee, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar. 



jleto m. 



y J^JUBLJANI, 1. MARCIJA 1? 



^TEV. 3, 



?, Svetopolkova oporoka. 

wog odmeva bojni po Morávi, 
í Po državi širni kralja Svetopolka! 
Gospodár pak zvestih Moravanov 
Sam ne vodi hrabrih več voj ní kov, 
Sam ne suče meča nad sovragom. 
Sam ne proži piišic več iz lóka, 
Sam ne gleda bojev več krvavili. 

Oj ponosna stóbca se dviga, 
Velegrad tam slávni na Movavi! 

V Velegrada sredi krascn dvorec, 

V dvorci zlata králjeva sobana. 
Zadnje žarke že pošilja sohice 
Skozi okna v zlato tó sobano 
In obseva póstel dragoceno, 
Kjer počiva bolni kralj moravskí, 
Kralj moravski, Svetopolk mogočni. 
Tríje so pri njem sinovi zbrani, 
Tríje: Mojmir, Svetopolk in Zobor; 
Zapustili boje so krváve, 

Slúšat prišli so iz ust očetuih 
Za slovo si opomine zadnjo. 

In sedaj se vzpne kraljevi oča, 
Ozre v svoje se sinovc mlado, 
Zadnje zbere še močí telesne 
Pa besede govorí j im tákc: 

,.Vzprimi Bóg vas, oj sinovi moji, 
Dcca moja, sladké moje nade! 



10 



140 Ôorazd: Svetopolkova oporoka. 



Ostavili bojne ste ostróge, 
Zapustili polje ste krvavo, 

V Velegrad ste sveti sem prispeli 
Pa krog mene ste se vérno zbrali, 
Da pozvéste tú iz ust očeta 

Za slovo si opomine zadnje, 

Da pozvéste zdaj mi — oporóko. 

O, da vam bi moji zadnji glási 

V dušo ségli in srcé globôko, 
Da bi svoje vam besede zlate 
Vdolbsti mogel, ko kipárja dleto 

Črke vdólbe večne v trdi mramor! . . . 

Z bójnega ste polja vi dospeli! 

Arnulf tamo bráti se z Arpádom, 

Amulf, gláva krščenim vojníkom, 

Kralj pobožni bráti se s pogánom — 

In zakáj? Ker nima ure mirne, 

Ker veselje njemu je neznano, 

Dókler prestol moj se v .prah ne zgrúdi, 

Dókler žezlo moje na Morávi 

Krepko dníži Slávine sinove! — 

Mesta naša zdaj pustóše Franki, 

Po deželi pléni Arpád divji — 

Hujši hčejo priti še sovragi ! 

Ali čujte me, sinovi moji, 

Srca náde mojega presladke, 

Pómni Mojmiľ, Svetopolk in Zóbor: 

Naj je sóvrag zvitejši od Frankov, 

Naj je Ijutji od Arpádov Ijutih, 

Naj pridére od večerné stráni, 

Naj, odkoder solnce zlato vstaja, 

Naj od juga tôplega privréje: 

Vse orožje jedno vam premaga — 

Brátovska je zloga tó orožje! 

Tríje moji ste sinovi dragi, 

Tri podajem palice vam šibke, 

Láliko zlomi vsako roka vaša — 

Káj? detínja, pravim, roka nežná 

Láhko pálic teh stré vsako zá-se. 

A čegáva roka jih prelomí, 

Kadar močna vez vse tri med sábo 

V zvezi vkupe veže nerazvezni ? ! — 

Tríje, moji ste sinovi dragi, 

Vaše bodi véliko kraljestvo, 

Na Morávi veliko slovansko, 

Kadar oča vaš odide v déžol, 



Gorazd: Svetopolkova oporoka. 147 



Kjer je Samo, dragi so očaki! 
Daste li mi zdaj besedo sveto, 
Da Ijubíti hčete se kot bratje. — 
Mimo bodem se k očakom vlégel, 
Mirno T svetih tleh domačih spával , . .'' 

In vzprijemši tó prisego sveto 
Kralj moravski trudno glavo nágne, 
Njega silni duh k očakom ide. — — 

Rog odmeva bojni po Morávi, 

Po državi širni kralja Svetopolka! 

Je li sóvrag od večerné stráni? 

Ali prišel je preteč od jutra ? 

Je prihrúi li s sévera v Morávo? 

Ali z juga je sovražuik krúti? — 

Čuj ! iz grôbja tam na Velegradu 

Duh odgóvor poje nam zamólkli : 

„Ni sovražnik od večerné stráni, 

Ni, odkoder nam izhaja solnce, 

Ni ledéni sever ga v Moravo, 

Tudi ni ga tôpli jug odpóslal! 

Vrag je Ijuti nam iz Velegrada; 

Brat je zoper brata meč zavzdignil, 

Mojmir pest je dvignil zoper brata, 

Svetopolka in Zobóra besno : 

Rodná kri med sábo se proganja. 

Iz srcá so vrgli oporóko, 

Oporóko Svetopolka, kralja! 

A pokora klôte té greliôte 

Vnukom bo še pôznim — tujčev járem." 



Gorázd. 



Gazela. 

^ar mi sreča let je odločila, dekle moje. 
Tebe pesen moja bo slávila, dekle moje ! 
Greh bilo bi, slavo peti drugim še dekletom, 
Tebi posvečena vsa je sila, dekle moje. 
Peti ode hočem o polj ubili tvojih slastnih, 
Saj mi ž njimi raj si podelila, dekle moje. 
Na očí pa tvoje krásne zlagal bom sonete, 
Z njimi pevca si me naredila, dekle moje. 
Dávno mene več ne bo in tebe — a v pravljícah 
Tvoja sláva bo se še glasila, dekle moje. 

-=«§»:=> ^- ^- ^- 10* 




c y e 1 a m e n. 

Roman. 

Spisal Janko K e r s n i k. 

(Dalje.) 

oktor je bil storil komaj dobrih sto korakov, ko je postal 
priča čudnému, smešnemu prizoru. 

Pod malim klancem, cez katerega je držala tukaj cesta, 
vil se je potočec in preko istega je vodil lesen most z velikimi 
okornimi držaji. Onikraj mostu je stal, ali bolje, upiral se je suh, 
koščen konj mučnim poskusom svojega jalialca, da bi ga spravil cez 
most. Bodi si, da konj sploh ni rad zaupával svojih kostij lesenim 
mostovom, bodi si, da ga je kaj druzega strašilo : dalje ni hotel ne 
z lepo ne z grdo. Jezdec ga je udrihal po suhih plečih in krčevito 
stískal mu pete ob život, pa zaman; konj je jel po rakovo stopati 
nazaj, in ker je bil ob česti širok jarek, domislil se je nevajeni jaliač, 
da je morda možno prekopicniti se s konjem vred vznak vanj. Sko- 
čil je torej raz sedla, prijel konja tesno za brzdo ter udaril ga z 
bičem po rebrih in tako tiral ga pes čez most. 

Doktor je bil obstal vrlm klanca in se smijal na glas, spo- 
znavši pogumnega jezdeca in njegovo rosinanto. 

Bil je davkarski adjunkt Megla. 

„Dobro, izvrstno!" klical je Hrast; „mislil sem, da boste to 
suho kljuse na ramo vzeli ter je nešli čez most. Pa kleka se je Vas 
usmilila — ha, ha!" 

„Ko bi ne bila cesta tako ledena, in ko bi bil konj na ostro 
kovan, spravil bi ga bil pač čez most!" odreže se Megla rosno; 
„tako pa se je bati, da si kako nogo zlomi, če ga zapodim." 

„Vi se menda bolj za svoje noge bojite, nego za konjeve!" 
smeje se Hrast. 

Med tem je lezel Megla zopet počasi v sedlo. 

„Kje ste si pa izposodili to šentano kljuse? Kdo Vam je je 
zaupal ?" 



J. Kersnik: Cyclamen. 149 



„Izvrsten konj je to!" odgovori Megla, „ko bi le čaši kaj 
ovsa videl! Kurentov konj je!" 

„Kúpite mu ga Vi za plačilo, da Vas tako lepo nosi!" sali se 
Hrast. „Kam pa hoeete vender tako pozno?" 

„Prej nisem mogel; v pisarni sem moral sedeti! Po plesu pa 
je treba malo čistega zraka. Tu doli bom jahal proti Drenovemu." 

Rekši udari konj a zopet po vratu ter odjaše v počasnem, 
težkem dirku. Svoje dolge pete je zopet pritískal krčevito ob konjev 
trebuli. 

Doktor je s smehom zri za njim, dokler ni izginil za bližnjim 
ovinkom ter potem obrnil se proti trgu. 

Hipoma ustavi svoj korak. 

„Proti Drenovemu! Tako je dejal; kaj vraga, ko bi bil to 
tretji — nas norcev?" zamrmral je sam pri sebi ter s porogljivim 
smehom stopil zopet naglo dalje. 

Tako poetičen ni bil vec, nego prej na poti iz trga. 



Četrto poglavje. 

Tisti teden je teklo doktorjevo življenje zopet po starem tiru. 
Mnoga opravila mu niso dopuščala sozati v mislih ven izza štirili 
sten temne pisarne, in morda je bil trden sklep njegov ostajati s 
fantazijo doma. Tudi spreliujat se ni hodil veliko, in kadar je krenil 
iz trga, obrnil se ni proti Drenovemu. Par dnij se je jezil vselej, 
kadar se je spomnil, kako mladostno je šel onega dne tja ven k 
Boletovim, a v četrtek se je že smijal sam sebi, v petek pa mu vsa 
stvar ni prišla vec na misii. 

V soboto dopoludne ga pa nenadoma obišče Bolé. 

„Doktor, ti jezični doktor," kliče že med vráti; „pusti akte in 
])ravde in meč pravice vtakni za omaro. Puško vzemi, ,puško svojo 
risano', — ,Allons, enfants de la patrié'!" 

„Kaj pa je za božjo voljo?" smeje se Hrast, „ali je Turek pod 
Tvojim grádom, ka-li?" 

„Nič boljšega, prijatelj ! Volka imamo v Drenovskem gozdu, 
velikanskega volka, in jutri udarimo nanj !" 

„Jutri? Kje bo volk že jutri!" 



1$0 J. Kersnik: Cyclamen, 



„Ne daleč ! Navadil se je naše okolice. Ves teden prihajajo 
kmetje k meni pravit, da ga slede ; včeraj je vzel gori nad Leskovim 
Bľdom tľi ovce iz Brnotovega hleva, in danes je že hodil okrog naše 
prístave. Jaz sam sem videl sled v snegu." 

„Torej jutri," deje Hrast; „ali imaš dovolj gonjačev?" 

„Na izbor! Govoril sem z okrajnim glavarjem, in ta razpošlje 
danes oklic po bližnjih vaseh. Ta gonja se napravi uradno. Zvečer 
se ve da, boste pri meni malo počíli — če volka dobimo ali ne. 
Ti prideš gotovo?" 

„Sigurno!" odgovori oni naglo, pa takoj mu je bilo skoro žal; 
izgovoril bi se bil rad, toda domisli se, da je lov na volka glavna 
stvar, in ne večerja pri Boletu ; te se še lehko ogne. 

Med tem je bil Bolé že odšel. A še jedenkrát se vrne. 

„Skoro bi bil pozabil. Ta volk mi tiči vedno v glavi. Pomisli, 
naša giivernanta se hoče v istini slovenskega jezika učiti — jaz pa 
nimam — sram naj me bo — nobene slovnice v hiši. Imaš li kaj 
pripravnega ?" 

Advokát se je nasmehnil. 

„Menda imam nekod kaj tacega. Ali takoj potrebuješ?" 

„Kaj še ! Saj to je le ženská afektaeija. Kadar jej bom pri- 
nesel knjigo, vselej bo prezgodaj. Pa veš kaj, da ne bom vec vezal 
vozlov v ruto — poišči, poišči tisto knjigo ter prinesi jo jutri s 
seboj ! " 

„Bom, če jo nájdem!" 

V tem se je Bolé poslovil. 

Hravst je sédél zopet k svoji mizi ter pisal dalje; pa ne vec 
nego dve vrsti, kajti kar sredi stávka se mu je ustavilo pero. Vrgel 
je je na mizo ter stopil pred svojo malo, lepo urejeno knjižnico, in 
jel po spodnjih predalih prebirati in premetavati knjige in zvezke. 
Dolgo je Ískal; naposled izvleče vender zaprašeno knjigo tam iz 
zadnjega kóta: to je bila iskana slovenská slovnica. Obriše jo lepo 
in položi na svojo mizo. 

Pa tudi tu ni imela miru. 

Kajti doktor je večkrat ponehal v svojem delu, vzel knjižico 
v roke, naslonil se v stôl nazaj, ter mehanično ])rebiral liste. Gledal 
je, da li nima slovnica kaj nerodnih obstranskih opazk in proizvodov 
gimnazijalčeve fantazije; kajti knjiga je bila še iz one dobe. 



J. Kersnik : Cyclamen. 151 



Adjunkt Megla ga je zmotil v tem opravila. Tudi on je bil 
vabljen na voleji lov, toda puške ni imel. Doktor jih je imel več, 
in jedno si je izprosil zdaj Megla. 

V tem pa je zazvonilo poludne. 



Druzega jutra okolí ďevetih je bilo zbranili mnogo lovcev in 
še več gonjačev, kmetov iz okolice, nad Leskovim Brdom, to je 
dobro uro hoda iz Borja, v gorah, ki se raztezajo na levo od Bole- 
tove graščine. Vsi so ravnali jako tiho, in ko so odliajali polagoma 
na vse stráni na odkázaná jim mesta, molčali so vestno. Glavni re- 
ditelj in vodja te vojske je bil Bôle, in poznali so ga vsi ko stro- 
gega poveljnika. Zastavljali so zaporedom več dolin in jarkov, naliajali 
tudi v snegu dovelj sledu o volku, a volka samega ni bilo na dan. Kos- 
matinec je sigurno čutil nevarnost ter jo o pravom času popibal čez gore. 

Nekateri lovci so bili iz početka silo plahi ter so ostajali rajši 
bolj v nižavi ; med temi sta se odlikovala vzlasti Meden in Megla. 
Doktor je bil bolj pogumen in ognjon, akoravno jo jako previdno 
izbiral si svoja stališča. 

Pa ko se je popoludno vedno bolj kázalo, da je vsa gonja 
zaman in da volka gotovo ni več blizu tod, postajali so oni plašni lovci 
tudi bolj pognmni in noutrudljivi. Meden je vpil, da treba še v ta 
in v oni kotel. Megla mu je pa pritrjovnl : in taká premomba se je 
godila z mnogimi. 

Pa solnce, katero je svetilo lovcem ves dan, stalo je že na 
obzorji, in pot do Bolotovega gradiča, kumor so bili namenjeni 
vsi gospodje, ni bila krátka. Obrnili so se toroj proti domu. 

Korakali so čez mali greben, ki jo bil na obeh straneh gosto 
porasten z nizkim grmovjem. Adjimkt Mogla je bil z nokatorimi 
dľugimi inladimi gospodi že daleč sprodaj, ostala di-užba je šla ])OČasi 
za njim. Večina gonjačev pa je lezla globoko pod giebenom po ozkem 
jarku proti dolini. Hipoma zaženo gonjači silen krik, da so lovcem 
oT) jednem noge zastale. 

„To je volk!" vzkliknil jo tajnik Koreň, ki jo stal pred Moglo. 
Le-ta je silno obledel. A v jednem trenutku so imeli vsi že puške 
napete razprosti-ši se po róbu. Megla je tekel nazaj, kakih dvajset 
korakov ter obstal za široko skalo; gori malo nad njim so je pri- 
kázal Bolo ter migal, naj miruje in paži. Krik iz doline je še vedno 
dvojno odmeval od nasprotnih bregov in razločevati ni bilo možno, 



152 J. Kersnik: Cyclamen. 



kaj vpijejo in kličejo kmetje zdolaj. Lovci so bili tadi preveč raz- 
burjeni. Meg1i in morda drugim tu'li je bilo srce kakor kladivo gori 
v vratu, in brez sape je poslušal, da li se ne bliža kaj po grmovji. 
Tn res! Gosto, s snehom obloženo robidovje je rástlo pod njim, in 
iz istftga so raolele pol sežnja visok"^- mlade smreke. In v tej gošči 
zaropota hipoma nekaj, kakor bi veliká žival rila sem skozi. Dva, 
tri, štirje skoki — in v tem trenntji plané nekaj rujavega tik pred 
Meglo iz goš^ave. sneg se zapráši raz smrečevja in ubogi adjunkt odskoči 
v groznem strabn in z glasnim vzklikom nazaj v nasprotno robidovje 
ter se prekopicne vznak v sneg in trnje. 

A tu poči tudi že Boletova puška in ta strel Meglo še bolj 
prestraší ; ko je bil zlezel iz trnja, kar raz sebe divja po róbu, pustivši 
klobúk in puško v snegu, Smeb in vpitje Boletovo in druzih ga 
naposled vender ustavi. 

„Kaj pa je bilo?" vpraša Koreň, ki je bil tudi malo brez sape 
pribitel mu nasproti. 

„Volk, volk! V sneg me je podrl, še streljati nisem mogel!" 
hiti adjunkt ter plaho gleda nazaj. 

„No, tu imate volka!" smeje se Bolé ter privleče rujavo žival 
iz írrmovja. „Kaj taeega pa še nisem doživel, ba, lia, ba. kako krasen 
salto mortale ste napravili, ^ospod adjunkt. Samo pete so se pokazale 
v zraku! Da Vas je ta lisjak tako prestrašil! Ravno komaj, da sem 
ga še ujel s strelom!" 

„Ti vražji lisjak!" kôlne Megla ter brcne jezno na tleb ležečo 
žival. 

Med glasnim smebom in veseljem druzib poiskal je adjunkt 
zopet svojo puško in svoj klobúk. 

„Lisica nerada naleti tako, kakor je ta storila! To je bilo kar 
nalašo namenjeno našemu gospodu adjunktu!" deje Bolo ter vrze 
ustreljeno žival kmetskému fantu, da jo nese domov. 

Dôvtipov in smeba ni bilo konca, ko so bili dospeli lovci že 
na Drenovo, tako da se je tudi potrpežljivi Megla vender malo ujezil 
ter si vsako nadaljevanje teb o]mzk prepovedal. Ubraniti se ve da 
ni mogel, da bi Bolé ne bil pri obedu še jedenkrát svoji soprogi in 
vsem gostom jako živo opisal prizor z lisjakom. .Tezilo ga je sedaj 
samo to, da je bila tudi guvernanta navzočna, in da se je brez konca 
in kraja smijala njegovi nezgodi. 



J. Kersnik: Cyclamen. 153 

Mnogobrojna družba je bila jako dobre volje. Na gornjem konci 
mize, kjer je sedela Boletova soproga med okrajnim glavarjera in 
sodnikom, pri])ovedoval je Majaron zopet o svojih lovskih dogodkih, 
na spodnjem konci pa je tajnik Koreň 2;abaval sosede s svojimi 
starimi študentovskimi dogodbami. 

Guvernanta je sedela poleg Medená, drugi sosed jej je bil pa 
sodnijski adjnnkt. Oba sta se trudila bití duliovita. Hudo konkurencijo 
jima je prouzročeval na nasprotni stráni sedeč komisár okraj nega 
glavarstva, mlad aristokrat, ki je bil prišel stoprav pred par meseci 
iz glavnega mesta sem ven na deželo. Poleg onega je imel Bolé svoj 
prostor, in zraven tega je sedel doktor Hrast. 

Le-ta ni mogel prodreti v pogovoru z Rlzo, pa se tudi ni po- 
sebno trudil ; par besed sta izpregovorila sicer, a njega se je polastil 
čut, kakor bi se ž njo ne mogel snkati v onem lahkem površnjem 
besedovanji, kakor je to navada v družbah, kjer se govori z jedinim 
namenom, da se govori. Odkar jej je sedel nasproti, ni bil več tako 
malomaren, kakor par dnij prej pri spominu na njo. Párkrát se je 
sicer práv energično vtopil v pogovor z okrajnim glavarjem in hišno 
gospodinjo, pa kakor onega dne po čitalnični besedi njegove misii, 
tako so mn silile zdaj oči však trenutek b guvernanti. Bila je pa 
tudi nocoj v priprosti domáci opravi še krasnejša, nego onega večera 
pri be.sedi; in tudi nocoj je vselej vedela lírastov pogled ujeti, ne 
da bi bil kdo drug to opazil. 

Po obedu je povabil gospodar gôste v drugo sobo na črno kavo. 
Nekateri so počeli kartati, drugi so šli pušit v posebno kadilno sobo. 
Tudi doktor je šel tjá, a ker ni našel ugodne družbe, odložil je zopet 
svojo smodko ter se vrnil v salón. 

Pa tudi tu ni bilo nikogar. Sodil je, da nájde tu gospodinjo, 
kajti o guvernanti je slutil, da ima zdaj posla pri otrocih ; a gospa je 
igrala vist z okrajnim glavarjim, sodnikom in lekarjem. Ko se obrne, 
da bi šel v igralno sobo, odpro se na drugi stráni vráta, in v salón 
stopi — Elza. 

Hrast jej gre naglo naproti. 

„Oh, mislil sem, da Vas nocoj ne borlemo videli kmalu," dnjal 
je, „pa zdaj sigurno nimate več opraviti." 

„Zdaj ne, ali pa tudi," méni ona ter ponudi doktorju stôl poleg 
karaina. „Gospa Boletova mi je dala pooblastilo, zastopati jo tukaj, 
dokler ni igra končana; torej imam tudi opravilo!* dostavi smeje se. 



154 J. Kersnik: Gyclamen. 



„In jaz sem vesel, da sem prvi, s katerim imate opraviti," od- 
govoii doktor dobrovoljno ter vzame album z bližnje mize. 

Guvernanta je pletia čipke; vsa večerná zabáva je imela pri- 
prost, domač značaj ; saj so bili vsi gospodje v svojih lovskih opravali. 

„Da mi ne ostanete jedini klijent!" nadaljuje ona poredno, 
„slabo spričevalo bi bilo to moji sposobnosti — " 

„O, dovoljujte, pokličem Vam celo tolpo!" 

Rekši hoče doktor s smehom iz sobe. 

„Ne, ne, gospod doktor!" ugovarja ona z neko koketno zaup- 
Ijivostjo. „Povejte mi rajši, kako ste danes volka lovili!" 

„Najzanimljivejše ste že čuli! Kako se je naš adjunkt lisjaka 
ustrašil." 

„To je moralo biti v istini komično! Volka pa ni bilo?" 

„V gozdu je bil sigurno, toda pred nami; zajeti ga nismo 
mogli. Pa tak dan v gozdu je krasen, tudi brez poka, brez zverjadi!" 

„Vi ste iskren lovec?" 

„Ne iskren in ne strasten ! Pa rad grem vender ven, posebno 
zdaj po zimi, v snegu! Pomislite: mi sedimo cele tedne v tesnih 
zaduhlih pisarnah, študiramo in mislimo vedno, dokler stoji solnce 
na nebu in še delj ; potem pa, — zvečer — sedimo zopet v dima 
polni kŕčmi ! AH ni pač fizično živo potrebno, da gremo čaši ven na 
prosto, na pian, v goro, v gozd? In tudi duševná potreba je!" 

„Jaz sem po zimi še malo po gozdih hodila! Ves čas svojega 
življenja sem prebila po mestih, zdaj sem prvič na deželi, in tudi 
do zdaj še nisem prišla gori v gozd!" 

„O, to morate ! Vi ne znáte, kako krásno je tam ! Vse nizko 
grmičevje, mlada drevesca, robidovje, vse leži upogneno k tlora, po- 
krito s snegom, in po kotib in skrivališčih, katere ustvari tako príroda, 
skáče in čvrči jedini stľžek — vse okľog jo tiho, tako čudno tilio ! 
Po golem bukovji blešči se ivje kakor srebro in pod velikimi jelkami 
je mračno, temno kakor v cerkvi : zgoraj temnozeleni, s snegom 
gosto zakriti oboki, spodaj lahki beli sneg, iz katerega gledajo mali 
šopld rujavega resja, in med snegom in obokom velikánska, sloka 
debla dreves — kakor umetni stebri! — In tudi tu je tako skriv- 
nostno tiho!" 

Doktor se je skoro ugrel. Elza je ponehala z dcilom ter zrla 
nehoté začudena vanj, 

„To mora biti res lepo!" reče ona poluglasno in zamišljeno. 



J. Kersnik: Cyclamen. 156 



„Da, kako poje pac Vaš pesnik? 

Da stelit im Wald geschrieben 
Ein stilles, ernstes Wort 
Von rechtem Thiin uiid Lieben, 
Dnd was des Menschen Hort.* 
deje skoľo pľisľčno mladi advokát. 

„Zakaj pravite naš pesnik? Saj je tiidi Vaš," vpraša guver- 
nanta. 

„Mi nismo Nemci, in Vašili poetov si vender ne moremo 
svojiti." 

„Ah, pardon! Vi se štejete k Slovenom ; to sem čisto pozabila," 
smeje se Elza. 

Advokatu sta bila ta opazka in ta smeb neprijetna. 

„Jaz se ne štejem k Slovenom, gospica, kakor Vi pravite, jaz 
sem Sloven," reče resno. ' 

„Čudno!" 

„Kaj se Vam dozdeva čudno?" 

„CuIa sem, da je tu na Kranjskem vsa intelegencija nemska, in 
da se sama šteje za Nemce ; in potem ima tu na Kranjskem však 
pravico po svoji volji biti Nemec ali Sloven, Ker pa tako izvrstno 
citirate naše nemške pesnike, mislila sem — " 

„Da se tudi jaz poslužujem te državljanske pravice na laz 
staviti rodno mater in svojega očeta," pristavi Hrast s pikrim po- 
smehom. „Res je, da vsi, kar nas je izobraženih Slovenov, z malimi 
izjemami menda, poznamo tuja slovstva bolj, nego svoje slovensko." 

„Kaj ima slovenskí jezik tudi svoje slovstvo?" ustavi ga Nemka 
začudenim obrazom ; ,,gospod Meden mi o tem ni vedel ničesa povedati." 

„A, on je torej Vaš učitelj ! Žal mi je, a čestitati Vam ne mo- 
rem k tej akviziciji," posmehuje se doktor še vedno. 

Guvernanta se je zarudela ; a po kratkem molku reče naglo : „Jaz 
sem Vas morda nehoté razžalila? Pomisliti pa morete, da jaz prej, 
nego li sem prišla sem iz daljne domačije, o eksistenciji Vašega národa 
nisem mnogo znala. Pri nas smatramo te pokrajine za nemške." 
;,0 vem da!" 

„Gospod Bolé in gospa me tudi še nista dovolj poučila ; jedini 
gospod Meden se je lotil tega predmeta." 

,,In kako Vam je opisal našo čitalnico, kjer ste vender sami 
vidoli Slovensko predstavo, čuli slovensko petje?" vpr.TŠa Hrast rado- 
vedno."' 



156 J. Kersnik: Cyclamen. 



„To je vse izvirno nemško, dejal je, in le slabo na slovensko 
prestavljeno." 

„O to Vam je izvrsten mož ! Pa kaj Vára je povedal o občinstvii, 
katero ste videli v čitalnici?" 

Guvernanta se je ozrla nemirno vanj ; porogljivi, pikii naglas 
v njegovih besedah j o je osupnil. 

„O le govorite, gospica Elza!" nadaljnje doktor; „pa če tudi 
ne, morda Vára jaz lahko vse narekujem , kar Vam je oni gospod 
razodel. Dejal je, da v čitalnieo zabajajo le čevljarji in krojači, z go- 
sposko suknjo opravljeni kmetje , in kako bi rekel — vsake vrste 
sodrga. Kdor stoji par klinov više na socijalni lestvi, to se pravi, 
vsaj tako visoko, kakor ta gospod Meden, oni prihaja le, da se mu 
čestita, ali pa morda iz sebičnih političnili ozirov. Ali ni tako go- 
voľil Vaš učitelj ?" 

„Tako blizu pac"; odgovori Elza; ..pa pnstiva ta predmet!" 

,,0 ne; zakaj pac? Jaz Vam morem vender te stvari razjasniti," 
ugovarja Hrast. 

,,Drugikrat, gospod doktor! Denes Vas to malo razburja." 

In bil je res razburjen, ta mrzli, mirni advokát. 

„Pa nekaj vender. še!" reče zopet naglo guvernanta ter upre 
svoje modre oči v mladega moža, ki je nemirno premetaval liste po 
albumu. ,,Ali tudi Vi sovražite Nemce?" 

Gledala ga je koketno, Ijubeznivo in ústna so bila malo raz- 
tegnena na smeh, da je bila videti dvojna vrsta njenih svetlobelih zob. 

A ta trenutek tému vpra.šanju ni bil ugoden. 

.,Tudi!" reče Hrast naglo in odločno ter vstane s stola. 

Ko blisk se je posvetilo nekaj v Elzinih očeh , pa ostala je 
mimo ko prej na sedeži in zrla ko prej v svojega nasprotnika; 
z nedolžnim, naivnira obrazom je vprašala : 

„In zakaj ?" 

Doktor je bil že zopet po polnem miren ; kesal se je , da mu 
je bila tako naglo ušla ona beseda, in zapeljivi sraebljaj krásne de- 
klice mu je sezal do srca. 

„Tudi o tem govoriva drugikrat, gospica; ona beseda pa Vam 
ni veljala; tega mi ni treba omenjati." 

Bil je malo v zadregi ter ne ozrši se v Elzo. položil je album 
na mizo. Zato tudi labke zasmehljive poteze na guvernantinem lici 
ni videl. 



J. Kersnik: Cyclamen. 157 



,, Oprostite rao za jeden trenutek," dejal je zopet naglo, „v gar- 
derobi imam nekaj za Vas !" 

Rekši odide ven. 

Ona ga je radovedno pogledala, a potem vstala in šla pred ve- 
liko zrcalo ob nasprotni steni ter popravila si na labko lase. Na- 
smehnila se je svoji podobi v zrcalu ter šepnila pred se: ,,To so- 
vra.štvo me miče. Bodemo videli, doklei) bo trajalo.'' 

Hrast, vrnivši se, podal jej je knjižico, katero je nosil ves dan 
v lovski torbi. 

„To je slovnica, katero sem Vam obljubil po Boletii." 

„Ah, kako ste prijazni ! Lepa livala Vam. Kadar se v prihodnje 
snideva, čudili se boste raojemu znanju." 

,,Izpraševati Vas hočem vestno." 

V tem trenutji je prišel v sobano komisár, kateri se je bil že 
naveličal pušiti , in za njim še nekaj druzih gospodov ; med njimi 
tudi Megla. Le-ta in komisár sta se polastila pogovora z guvernanto 
in doktor je odšel cez nekoliko č-asa k igralcem. 

V sprednji sobi je srečal Medená, a bil je tako nejevoljen nanj, 
da je šel molčé mimo njega. Oni se za to še zmenil ni ; iskal je z 
očmi Elzo ter hitel v salón. 

V Hrastu pa so se budila in bojevala rázna čutila, ko je stal 
za Boletom ter nem gledal, kako kartajo gospodje pred njim. Igralci 
so bili vtopljeni v igro, doktor pa v svojo Ijubosumnjo; kajti tajiti 
ni mogel, da vsa ježa, katero mu je bila prouzročila guvernantina 
izpoved, ima izvir v Ijubosumnji do Medená. Ta mož sigurno več- 
krat obcuje z Elzo! Pa kaj je tebi do tega? — vprašal se je zopet. 
Da je zaljubljen, kar tako vulgarno zaljubljen, tega sam sebi ni hotel 
priznati, — bil je malo ponosen na dosedanjo nezmagljivost ; da jo 
pa Ijubi resno, da se rodi v njem ona globoka, goreča Ijubezen, ka- 
tera le jedenkrát objame človeka, — tega pa si ni mogel priznati, 
kajti življenje in družba sta mu bila vcepila preveč frivolnih názorov. 

Samo jeden trenutek mu je prišla bliskoma ta misel, zaničljivo 
je raztegnil ústni. Misel je bila s tem zavržena, absolvirana; v prsih 
pa mu je vender nekaj ostalo, nekaj težkega, kakor kameň, heka 
neznana, neumljiva skrb, — ali skoro — hrepenenje. 

Ta večer se je potem ogibal guvernante, akoravno je večkrat 
nehoté pogledal proti salónu, kadar mu je udaril njé zvonki glas na 
uho. Videl je tudi pri taki priliki, da je prinesel Meden hipoma dva 



168 J. Korsnik: Cyclanleii. 

veliká šopa krasnih cvetic v sobo ter podaril jednega Elzi ; drugi je 
bil menda namenjen hišni gospodinji. 

„Okoren in neroden človek to!" mislil si je Hrast; „zdaj nosi 
sopke; neprilično je to in nedostojno." 

Tega pa ni hotel v poštev jemati, da ima Meden kot bližnji 
sosed in star znanec posebne svoboščine. 

Čas je potekal in lovci so se po čaji, kateri jih je ogrel do 
dobrega, odpravljali domov. Zdolaj je bilo upreženih več vozov, in 
na te so sedali gospodje. 

Doktor je bil jeden zadnjih, ki so pristopali po stopnieah. Pri 
gospodinji se je bil sicer že poslovil , in Bolé je bil okrajnega gla- 
varja spremil do voza, — a doktor se je še obotavljal v garderobi. 
Naposled ide vender, a v koridoru sreča, kogar je iskal, — Elzo. 
Bilo pa je, kakor da bi mu bila ona prišla nalaše naproti. 

Iz velikega šopa cvetic, katerega je še nosila v rokah, vzela je 
dve vijolici ter podavši ji doktorju, dejala šaljivo in s koketno Iju- 
beznivostjo : 

„To bodete od Nemke vender vzeli?" 

,,0h, gospica, rekel sem že, da Vam ona beseda ni veljala! Ali 
mi jo odpuščate?" 

„Bog varuj ! Zarad nje bodeva še računjala !" deje ona na pol 
resno, na pol šaljivo. 

Pa doktor ni čutil ni jednega ni druzega glasu; vse, kar je go- 
vorila ona, dozdevalo so mu je le Ijubeznivo. Podala sta si roki, in 
ona je njegovo tudi na lahko stisnila. 

Zdolaj so ga že klicali. Skočil je na bližnji lojterski voz in 
potem se je odpeljala vsa družba; vsa najboljše volje. 

Tudi doktor je bil zdaj vesel in srečen ! Glasan ni bil , nego 
tiho je sedel na svoji deski, v rokah pa je varno držal svoji dve 
vijolici. K sreči je bila noč j ako temná. 

(Dalje pri h.) 




Spomini na jutrove dežele. 

Iz svojega dnevnika probčuje Anton Ukmar. 




III. V Egiptu. 

ueški prekop! Dežela faraónska! Starodávne piramide! Kdo 
bi se ne dal zapeljati taki skušnjavi ! Kdor je imel čas in 
mu je dopuščala stroga služba, pristopil je naši družbi — 
zbralo se nas je deset — in prihodnje jutro odveslamo s colnom — 
kajti ladija je morala zaradi plitvosti ondotnega obrežja ostati deset 
kilometrov daleč na morji — v Port Saíd, čedno in pravilno zidano, 
a dozdaj še majhno in neznatno mesto. Toda prerokuje se mu slávna 
prihodnost in trgovci menijo, da bo Port-vSaid kmalu izpodrinil Alek- 
sandľijo, kar je tudi jako verjetno, kajti Aleksandrija preskrbuje samo 
lokalno trgovino ter uvaža in izvaža za ves Egipt; Port-Said pa 
posreduje zvezo s zahodom in vzhodom, z Evropo in Azijo; však 
dan se vidi tu po vec mogočnih parnikov ali kreniti jo po prekopu 
proti Rudečemu Morju ali pa priplavati od tam. Ljudstvo tukaj je 
mešano, kakor po vseli važnejših morskih lokah, največ se vidi 
tolstozarujavelih Arabcev in umazanih zamorcev, kateri opravljajo 
težka dela v pristanišči in po ladjah ; musulmani in divji beduini 
tudi niso redki. Tukaj smo opazovali brez zapreke tudi domáci nežni 
spol, kajti Arabkinje niso tako zahaljene in ne skrivajo obraza, kakor 
Turkinje — morebiti v svesti, da jim tega ni treba, kajti prepričali 
smo se, da domovina velikega preroka ni ravno neugodna krásnemu 
spolu. — 

Popoludne nas odnese mal francosk parobrod po prekopu do 
mesta Israailia, glavne postaje sueškega prekopa. Ismailia je bila za 
Lessepsovega delovanja na vrhunci svojega blagostanja, a zdaj je že 
skoro popolnem propala in le ondotne velikánske delarnice društva 
vodotoškega vzdržujejo jo še nekoliko. V Ismailiji se vsedemo na 
priprosto egiptovsko železnice, katera nas vozi nekoliko čaša po práv 
prijaznih in mikavnih krajih; a kmalu izgine zelenje in kakor bi 
mignil, vidimo se v neizmerni peščeni puščavi, katera se razteza do 



160 A. Ukmar: Spomini na jutrove dežele. 

rodovitih Nilovih nižav. Pozno na večer dospemo v egiptovsko stolico 
Kairo in se udinjamo v nekem, po naŠi blaženi šegi urejenem hotelu. 

Zjutraj na vse zgodaj nam pripelje strežaj vsakemu svojega 
velbloda in voditelja. Urno splezamo tem za nas nenavadnim živalim 
na hrbet in liajdi iz mesta cez velicastni, sveti Nil proti zahodu. — 
Kmalu onkraj svete reke, po dolgem in prijetnem jahanji skozi temne 
in senčnate gozdove visocih palm in s krasnim sadjem obloženih 
datul, vzprejme nas zopet peščena puščava, kjer smo imeli priložnost 
opazovati, kake vrednosti mora biti karavánam velblod po tacih 
nevarnih potih, kjer bi človek, zaupaje sami svoji nogi, moral zabresti 
v neogibno pogubo. Naš smoter so bile znamenite piramide blizu 
majhnega uraazanega mesta Gizé. Ne daleč za tem mestom se nam 
prikažejo obrisi teh velikanskih čudes staroveškega sveta, a vidijo 
se nam neznatni in nevredni imena, katero jim prisojajo ; a čim bolj 
se jim bližamo, tem više rastó iz tál in kadar dospemo do obnožja 
njihovega, prime nas strah in groza, da smo kar strmeli in molčé 
občudovali te grozovite prikazni. 

Egiptovske piramide se nahajajo med Kairo in Fajumom na 
meji libiške puščave; dan danes se jih sledi še 67; vsaka piramida je 
bila kraljeva gomila. Pri mestu Gizé so si izvolili Memfiški vladarji 
svoja pokopališča in tukaj so zidali velikánske gomile, kóje bodo 
občudovali za nami še pozni narodje. Največja je Keopsova, koja 
meri na visokost 150 metrov in ima 240^ metrov v podstavi. Heradot 
pripoveduje, d a je kralj Keops 30 let zidal to svojo kolosalno gomilo 
in potreboval za to delo ves ta čas však dan po 370.000 zidarjev. 
Lehko si je tedaj misliti, kake strašanske vsote je moralo pogoltniti 
tako delo. 

Odločimo se splezati na najvišjo — na Keopsovo piramido. 
Po dolgem in trudapolnem plezanji dospemo vender s pripomočjo 
naših voditeljev na vrh, kjer se nam odpre veličasten razgled : vse 
druge piramide so stále pod nami ; proti zahodu se je videla libiška 
puščava, dokler je oko sezalo, proti vzhodu pa rodovita Nilova do- 
lina, preprežena kakor s sľeberno nitjo, s krásno reko, svetim Nilom. 
Daleč tam na obnožji pogorja Mokatam se razteza stolica Kairo s 
svojimi svetlimi mošejami in vitkimi minareti ; proti jugu pa in severu 
neizmerne, tu rodovite, tam nerodovite planjave. 

Iz srca zadovoljni s svojo ekspedicijo povrnemo se kmalu po- 
poludne v najhujsi vročini — kajti vroče afrikansko solnce je pripekalo. 



A. TJkmar: Spomini na jntrové dežele. fôť 

da nam je lil pot cez obraz — nazaj proti Kairi in koraaj dospemo 
v daljna predmestja, ko zatone solnce in v kratkem nastane črna 
noc, kajti tukaj ne poznajo niti jutranjega, niti večernega raraka, 
solnce západe in svetle zvezde se prikažejo na skoro vedno jasnem 
nebu. — 

Le malo čaša ostane nam drugi dan ogledati si egiptovsko 
stolico ; priliko sem imel čuditi se samo znamenitejšim mošejam, 
izmed katerih naj navedem el Hakimovo, el Azarovo in Hasaneinovo ; 
poslednja je imetna zaradi veličastne kube in dveh silno visokih in 
vitkih minaretov. Dalje ni bilo čaša muditi se, vlak odide še dopo- 
ludne in nas odvede nazaj proti Port-Saidu, kjer stopimo zvečer 
zopet na domáco ladjo. Ob dveh popoliinoči dvignemo mačka in odjad- 
ramo počasno proti severu. 

20. septembra popoludne se nam prikáže na levici sloviti otok 
Rod in\pred nami visoko, lepo obrasteno kartalsko gorovje. Pot nas 
pelje v jednega najlepših zálivov vsega Sredozemskega Morja : v krásno 
luko makriško ; njen vhod, kojega obdajejo od treh stranij visoke, 
zeleno obgozdene goré, spominal me je živo našega kotorskega zaliva, 
iz katerega tudi ne vidiš druzega, nego modro nebo in visoko kipeče 
pečine. Drugi dan vržemo mačka pri mesteci Makri, kjer nas pozdravi 
in prijazno vzprejme ondotni francoski konsul, kajti naša vláda nima 
v tej lóki nobenega zastopnika. Tudi tur.ško vojaštvo nas počešti 
nenavadno prijazno in videlo se je, da taki gostje ne zahajajo mno- 
gokrat v makri.ško pristanišče. Ker nas selo ne zanima, odpravirao 
se skozi tesne ulice proti jugovzhodu k razvalinam staroveškega 
mesta Telmessus, kjer se nahajajo še ostanki nekdanjega gledališča, 
krásni skloniki in še zdaj dobro ohranjena, veličastna pokopališča. 
Rakve so izdolbene čudovito umotno v visoke, kar navpik proti nebu 
kipeče pečine, da se nam je kar po glavi vrtelo, ko smo plezali po 
ozkih, v živo skalo vsekanih stopnicah do njih. Kdo je izdelal ta 
čudesa? Gotovega nisera mogel zvedeti, a pravijo, da so ta poko- 
pališča še mogočna znamenja nekdanjega perzijskega vladanja v za- 
hodu malé Azije. 

Nazaj gredé se pomudimo nekoliko v makriškem bazáru, kjer 
se kupujejo posebno lepe in dragocene šarenice in močni, črni lata- 
kija-duhan ; vsakdo si izbere kako malenkost v spomin. 

Proti večeru odjadramo zopet iz pristanišča in krenivši po noci 
okoli alepskega predgorja, kjor je stal z jedno nogo znameniti Apolónov 

11 



162 Gorazd: Ledene rože. 



kolos, naslanjaje se z drugo na rodski otok, zavijemo jo drugo jiitľo 
proti vzhodu v koški záliv. Zdaj neznatno mestece Budrun, nekdanji 
Halikarnassus, rojstveiii kraj slavnega grškega zgodovinarja Heradota, 
pustimo na desnici in dospemo okoli poludneva do koške lóke, kjer 
vržemo mačka in si urno ogledamo mesto in njegove znamenitosti. 
Turški častniki so bili tako prijazni, odpreti nam vráta zanemarjene 
in na pol razvaljene trdnjave ter spremljevati nas po mestnih nasipih, 
kjer se vidi nekoliko starodavnih, kakor kača vitkih topov, katere 
so menda še nekdanji ondotni vladarji, mogočni Genovčanje, zapustili 
svojim následníkom. Ogledamo si še znamenite, velikansko platano 
sredi mesta in odrinemo precej visoko v goro do senčnatega gozdiča, 
kjer je stalo nekdaj slovito Eskulapovo svetišče in kamor so vodili 
staroveške hrome in kruljeve od blizu in daleč iskat Ijubega zdravja. 
Svetišče je zginilo, ni več ostalo sledu za njim ; le hladen studenec, 
prijetno šumljaje zaznamenjuje mesto, kjer je nekdaj Hipokrat delal 
čudesa. 

Pred odhodom na brod se obložimo s krasnimi narančami in 
sladkim grozdjem, kojega je tukaj tako obilo in tako lepega, da 
zarad njega otok po pravici slovi za najrodovitnejši med vsemi spo- 
radskimi otoki. 

Na večer dvignemo zopet sidro in odplavamo dalje proti Smirni, 
kjer pozdravimo štiriindvajset ur pozneje svoje staré znance. 



"^S*^ 



Ledene rože. 

)inóčí pa burje razsájale so, Saj snúbi sedäj me, saj pvišel je spét, 

Té severne sape snežéne; Ki dél je: „Ostani mi zvesta, 

In danes na ôknih mi rože cvetó, Ko prvi na oknu cvetél ti bo léd, 
Tó rože sreberne, ledene! Ti sladká mi bodeš nevesta!" - 

Le cvétite, rože na ôknih mi vé! Zato pa, ledene cvetice, mrtvé. 

Saj dolgo že vas sem želela; Jaz dolgo že vas sem želela; 

Čepräv vas ne márajo drugi Ijudjé, In naj vas ne márajo drugi Ijudjé, 
Iz svca vas jäz sem veselá. Iz srca vas jaz sem veselá! 

Gorázd. 




Bájke in povesti o Gorjaneih. 

Spisal J au e z T r d i n a. 

14. Kresna noc. 

(Dalje.) 

^pclak, zakaj si pa jili?" oglasi se vaša gnada, Leskovški Tone, 
' ki je prišel na vrsto za Macko vskim. Tudi mene so podlož- 
iniki preklinjali; ali od mene ni dobil nihče ne počenega groša, 
nikar pošteno desetico. Od kar gospodarim, obiram kmete fako v 
čisto, da jim ne ostane na kosteh ne toliko zdravega mesa, kar je 
za nohtom črnega. Gnetem in ožemam jih do zadnje kaplje. Dokaz, 
da ne lažem, je to, da se ne dobi med njimi niti jeden, ki bi se 
raogel imenovati premožen ali trden. Berači so vsi od prvega do 
zadnjega. Ce mi potožijo svoje težave, ostanem mrzel kameň brez 
iskrice usmiljenja. Odgovarjam jim vedno jedno in isto: Kaj meni 
mar! Zaslovel sem po pravici, da sem najhujši kmetodér na vsem 
Dolenjskem. Tudi jaz móram priznati svojo slabost, da me ta čast 
ni veselila. Hotel sem se je vsaj nekoliko otresti, pa sem sedel in 
načrčkal dober funt pesnij. Ta dušna paša je bila precej prazna in 
omledna, zato sem jo zabelil z najmastnejšimi ocvirki: z zlato svo- 
bodo, človekoljubjem, blagosrčnostjo, večno resnico, neizgubno pra- 
vico, napredkom, sveto jezo na krvnike in zatiralce in drugimi ta- 
kimi „plemenitimi" čuti, ki vnemajo otročja srca. Da je svet labko- 
veren, bilo mi je znano ; ali nikdar ne bi bil mislil, da je tako po 
polnem slep in brezumen. Mojim predpustnim búrkam in čenčam 
so verjeli ne samo tujci, ki mojih grehov ne poznajo, ampak tudi 
domačini, znanci in sosedje, ki so videli na svoje oči težko batino, 
s katero sem udrihal po kmetih in so slišali na svoja ušesa njihovo 
obupno ječanje in jokanje! Razglasili so me za varuba vseh zatiranih, 
za zagovornika človeškili pravic, za pesnika in preroka svobode! 
Tuji in domači učenjaki so se tako prismodasto váme zatelebali, da 
se štejejo za presrečne, ako morejo le dve, tri besedice z mano iz- 

11* 



164 J. Trdina: Bájke in povesti o ôorjancih. 

pregovoriti. Vzbuja mi se ponosno in opravieeno iipanje, cla bodo 
počeštili leskovškega oderuha še s kakim kamenitim ali bronastim 
spomenikom. — O teh Tonetovih besedah zagrohota se Satan tako gro- 
movito, da se je Klek stresel. Obimši ga veli : Da si mi zdrav, stari 
Ijubček mojega srca! Kdor tako laze, da mu verjamejo tnjci, ni 
vreden še posebne sláve ; ali mojster in moj pravi učenec je tisti, ki 
oslepari sosede in znance. Tvojo zaslugo zmatram za tako odlično 
in velikansko, da te moramo še na nocojšnjem shodu postaviti in 
venčati za kralja vseh kranjskih lažnjivcev ! 

Leskovški Tone odstopi, mesto njega se približata dva Podgorca : 
oče in sin. Oče je graščak in vaša gnada, sin konjski hlapec. Pod- 
goree-vaša-gnada se pohvali : Ko sem se oženil, prišla je v grád 
tudi nová dekla. Jaz sem j o rad gledal in njej je bilo to všeč. Predno 
je minilo leto, rodila mi je siná. Dobil sem mu krušnega očeta, pri 
katerem je ostal, dokler ni dorastel. Kaj se je pozneje zgodilo, naj 
pa sam pové. Podgorec-konjski-hlapec veli: Ko sem odrastel, po- 
vabil me je oče, da naj pridem v njegov grád služit in jaz sem 
ga poslušal. Kmalu me je začela njegova gospa rada gledati in meni 
je bilo to všeč. Predno je minilo leto, rodila mi je siná. Satan se 
zasmeje: Ta sorodnost je bogme zanimljiva! Vama se more po 
pravici reči: Tak oče je dostojen svojega siná in tak sin je dc- 
stojen svojega očeta. 

Za Podgorcema je prišel na poročanje barón Ravbar. Dela, s 
katerimi se je budiču pobalial, znana so nam že. Povedal je jedino 
to novico, da je dal lilapce skoro do smrti trpinčiti, ker mu niso iz- 
polnili ukaza, da bi bili Martinka zavlekli v kako goščavo in obesili. 

Se mnogi drugi coprniki so pripovedovali Satanu svoje zgodbe 
in grehe, ki mi se pa ne zde tako veliki in za naš národ zanimljivi, 
da bi trebalo jih zabeležiti. O tej priliki móram omeniti túdi to, da 
priprosti Martinek ni razumel vsega, kar je slišal. Marsikaj je bilo 
zanj preučeno in previsoko. Cesar ni pojmil sam, n i mogel niti dru- 
gim praviti. Naši povesti, livala Bogu! to ne škodi, ker imamo o 
kleški veselici še druga dobra poročila in to od prič, ki je niso le 
od daleč gledale, ampak jo uživalo. Kar pa so se izpovedovale coper- 
nice, bil bi si zapomnil brez težave tudi kak bolj slaboumen človek 
nego je bil prijatelj Martinek. Hudiča so kratkočasili z novicami in 
napakami, ki so bile jako strupene in malopridne ali doumne in také, 
kakor jili od Imdobnili in porednih bab pričakujemo. 



J. Tťdiiia: Bájke in povesti o Gorjancih. IGô 

Pľva se postaví pred Satana napuhnena raška grofinja in nm začne 
praviti s liľiplim grlom in osornim glasom : Oni dan je prišel k nam žup- 
nik, to se ve na južino, pa sem murekla: Kaj ne gospod, da je najlepša 
božja stvarca na tem svetu moj psiček Fidelis, najgrša ž i val p a do- 
lenjski kmet? On mi neiimno odjeclja: I, zakaj pa? Jaz mu pa 
odgovoľim : Zato, ker dolenjski kmet že od daleč smrdi. Ce živi člo- 
vek na deželi in ima zdrav nos, ne more se niti sprehajat iti, 
ker srečuje povsod te krščene dihorje. Tepec mi začne nekaj kvasiti 
o božji podobi, po kateri so neki ustvarjeni Ijudje in menda tudi 
dolenjski kmetje. Ha ha ha! Lep Bog bi'bil tak, ki je njim podoben ! 
Jaz pa mu zabrúsim: Gospod, Vi ste nahodni — Vaših neslanostij 
sem sita. To rekši obrnem farju hrbet in ])obegnem. Od takrat rae 
je razglasil za copernico in tako govori vsaj v jedni reči resnico. — 
Za raško groíinjo se oglasi mlada brhovska gospa : Jaz sem že 
zdavnaj želela nagledati se práv do sita, kako pretepajo tlačane. To 
je res prijetna zabáva. Nekateri krulijo kakor prasci, drugi mukajo 
kakor krave, tudi som čula také, ki so rezgetali. In tako sem dolgo 
pri njili stala in se kratkočasila. Ali nokaj pa mi se jo strašno čudno 
zdelo : zakaj jih tepó samo od zadaj in nič po trebuhu ; če bi jih 
od spredaj, mislim, da bi jih tudi kaj bolelo ali ka-li. Tekla sem k 
svojemu gospodu in mu razodela svoje ninonje. Ker je dober, oblju- 
bil mi je preeej, da mi se bo želja o prvi priiiki izpolnila. Zdaj pa 
povej ti, ali ni res čudno, da jih ne mažejo tudi od spredaj? Satan 
zareži se dobrovoljno : In še kako čudno ! Ha ha ! Res nová in krásna 
je ta misel, tepsti kmete po trebuhu! Saj pravim : česar se ne do- 
misli bistroumna moška glava, izdajde nežná, miločutna žena. — 

No, podgorska baronovka, s kako dišečo rožieo pa me boš ti 
razveselila ? Baronovka veli sladko .smehljaje se: Pri.sla sem brez šále 
s prežlahtno rožico, ki ne cveto na vsakem vrtu. Privlekla sem na 
Kranjsko cigano — celo druhal izurjenih tatov in nevarnih potepuhov I 
Dobro vem, da me bodo za ta dar Dolenjci preklinjali še sto let po moji 
smrti, ali se presneto malo brigam, kaj porek(3 Ijudje, ko me več ne 
bo. Osel je rekel : po moji smrti če raste tráva ali ne — moja duša 
bo itak Boga hvalila ! E skoro bi ti bila pozabila povedati, kako se 
je to zgodilo. Ko mi je mož umri, šla sem popotovat, da se raz- 
vedľim. Na Hrvatskem namerim se na cigána Petra, ki je bil spre- 
ten kováč pa tudi krepak mož. Povabim ga, da naj se naseli na moji 
graščini. Takega dobrega kováča sem práv živo potrebovala in res 



166 J. Trdina: Bájke in povesti o G orjancih. 

mi je vselej tako postregel, da sem bila zadovoljna. Tudi drag ni bil 
prehudo. Prosila sem tudi svojega prijatelja, komisarja Miiclja, da je 
potrdil Petru in njegovemu krdelu domovinsko pravico na Kranjskem. 
Takrat so Ijudje veliko ugibali, kateri je práv za práv moj, ali Mu- 
celj ali Peter — ha ha ha, kakor da ne bi mogla biti oba moja ! 

Baronovka odide. K prestolu prikoraka razkošno oblečená gospa 
predrznih očij in pravi: Dokler sem bila sama, dejali so mi lilija; šaliti se 
z moškimi, ni mi se zdelo varno. Od kar sem milostivá gospa, zovó 
me Ijudje: bršlinski spašnik, moj gospod pa mi je dal pridevek: 
moja koprivica, ker se je spekel, da mi je verjel in se z mano po- 
ročil. Lani sem imela samo tri pravé prijatelje, med katere to se ve 
moža ne štejem. Znanci so me tako strašno objedali, da sem rekla : 
Huje me ne boste mogli, če se zvrnejo name vsi grehi proti deveti 
božji zapovedi. To je bil uzrok, da sem odprla letos svoje srce kar 
na stežaj. Sla sem v cerkev in spustila na tla pred mladim gospo- 
dom svoj rudeči robec. Gospod ga pobere in prinese, jaz sem pa de- 
jala: Ne tukaj, prosim, domá. Drug pot je pádel robec na ulicah 
pred lepega častnika. Tudi njemu sem velela: Ne tukaj, prosim, doma! 
Se isti dan sem prosila tako kmetiškega korenjaka, katerega sem 
srečala na polji, in tako dalje. Kar je ribiču trnik in vada, to je 
meni moj lepi svilnati robec in brez bahanja smem reči, da riba- 
rim vsigdar vspešno. Znanci me obirajo tudi zdaj, ali nič huje nego 
lani. Moja povest je končana. Službenica ! 

Satana je obsulo zdaj močno krdelo jezičnih doktoric. Svoj 
glavni tábor so imele že takrat v Novem Mestu, ali jako delavne pod- 
družnice so bile tudi šmihelska, kostanjeviška in krška. Mnogim so 
visela za vratom znamenja svetosti. Drustvo je vodila naddoktorica 
Ana. Ker jo utegnemo še kdaj na Gorjancih videti, naj povem, da 
se je rodila ta glasovita copernica pod semiškim zvonom in je zma- 
trala se že veliko let za prvakinjo vseli belokranjskih tercijalek in 
klepetúlj. Dražila je župljane celo proti vrli duhovščini. Ponosno je 
stopila pred peklenskega vojevodo in zaregljala : Kosmata mrc . . . hotela 
sem reči : presvitli naš gospodar in Ijubček ! Ne zameri, da ti novic ne 
bom razkladala, ker se jih je nabralo toliko, da bi potrebovala zanje 
dobrih štirinajst dnij, ko bi ti hotela povedati le najlepše in najmič- 
nejše. Pa saj nas po večjem že poznáš, kajti nismo priletele na Klek 
danes prvikrat v gostí. Kar je sol in paprika za oči, to smo mi za 
poštenje in dobrí glas. O vsakem človeku vemo več slabega, nego 



J. Tľdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 167 

vsi clrugi Ijudje in Bog in hudič skupaj. Zemeljska mati do zdaj ni 
še rodila sinn, ki bi nam prišel na konec. 

Kakor jezične doktorice poklonile so se satanii sknpno tiidi 
druge copernice, ki so bile obložené z istimi grehi in so živele in 
čarale v istem kraji. Martinek se je moral čuditi, koliko so jih nekatere 
vaši premogle. Iz Praproč so privršale na Klek vse gospodinje razven 
jedne. Sila veliko jih je dala tudi ajdovška srenja, omoženih in 
samskih. Med njimi je bilo tudi vec nedorastlih, ki so komaj po dva- 
najst let imele. Zdaj je Martinek laliko razumel, zakaj so Ajdovščice 
tako spretne in srečne svinjarice, da jim niso kos niti za to rejo že 
od nekdaj sloveče Zakrakovke. Kdor dobiva svete in náuke od samega 
peklenskega modrijana, ne stane ga se ve težko odkrmiti prasca do 
štirih in petili centov tudi brez krompirja in oblode. Vsako oko pa 
je razveselila in zainaknila dolga vrsta šentviških copernic. V brdkem 
in lahkem trupelci jim je igrála vedra in lalikoživna duša, pa kako 
ponosno liojo in obleko so imelo brez razločka dekleta in žene ! Pece, 
ľokavci, krila, robci in prepasniki so bili vsi posuti z migljajočimi 
mrežami, zobci, vrpcami, ključicami in pctljami. Však gledalec se je 
preveril, da je šentviški lišp pravá resnica, ne pa le prazna beseda. 

Komaj se ta lepa množica umakne, prišvepa in prisopiha stará ba- 
rura, ki je bila tako razcapana in nakazna, da se jo sam hudič ustraši. 
Iz širokih, do ušes razklepajočih se ust začne kreketati : Jaz prebivam 
v svojem samotnem hramu na slávni Trški gori, zato mi pravijo tudi 
trška copeniica. Ljudje so mi razgrebali od konca pod s podkvicami 
in žeblji svojih čevljev, pa nem dojala: brez nastila bodo mi ga 
razkopali, da se bo šo zgrušil ; čomu bi ga še ])ometalay Metlo de- 
jala sem pod stroho in jo rabim samo za ježo na Klek. Ravno letos 
je minilo petdeset let, kar hrám ni bil več poraeten. Smetij in druge 
šare se je nabralo v njem toliko, da moló vóliki sodi iz kúpa komaj 
do sredino, manjši sodci pa se po polnem skrivajo. Na tom gnoji naj- 
rajša čepim pa kdaj podromljem ali pa preštevam svoje plesnive 
križavce in petice in pričakujom kui)cov in priliko, da jih ociganira. 
Ker mi cerkev ne diši in nikamor ne hodim, ne potrebujem niti 
nove niti cele obloke. Kadar mi se prehudo kaj raztrga, vzamem 
svojo jedino debelo iglo in capo zakrpam, kolikor se da. Le poglej, da je 
že vsa moja oprava sestavljena iz samih krp, izmed katerih si nista ne 
dve jednaki ni po blagu ni po barvi. Sem tor tja pa je ostalo še dosti 
dúškov in oken — ali kaj za to! Hudič in copernica sta po 



■1C8 



— b — : Pred spomeiúkoin. 



moji misii tôliko lepša, kôlikor sta grša. V svoji samoti ne živim 
tako po pasje slabo, kakor Ijudje sodijo. Kurim si práv pridno s 
starim, sladnim droževčkom. Novic ti nisem prinesla nič in povedati 
móram ti samo še to, da ti se priporoeam za plesalko. Boš že videl, 
sladki Ijubček, kakó mi pojdejo nogo v skok. Ho ho ho ! 

(Konec príhodnjič.) 



Pred spomeníkom. 



J solnčnem kraji na planjávi 
Spomeník iz tal kipí, 
Krasen v zôrni razsvetljavi 
Sem v obraz se mi žarí! 

Spomeňik, oj kámen tožni, 
Z divjim bôlom nate zrem 
In drhtéč ti venec rožni 
Na kamnéni križ pripnem! 

K tebi sem plašnó hitéla 
Oh! in jókala glasnó 
In iz dnii srcá ihtela 
In vzdihávala bridkó! . . 

Mnogi, mnogi pokopáni 
V zorní dobi ťukaj spé, 
Z bojno slavo so obdani 
In imena j im česté. 

Ljubi moj na širnem sveti 
Moj základ, základ jedín, 
Tudi ti v ponôsnem cveti 
Pal si, domu zvesti sin! 



In pod žalnim spomeníkom 
Med drugóvi mirno spiš, 
Jaz pa z glasnim divjim vzklikom 
Zdaj objemljem smrtni križ ! 

Oh razmakni se, zidánje. 
Kí na vek oklepaš jih 

V njih nevzdramno tilio spanje. 
Naj zvení mi jok in vzdilil 

Kaj mi bôjna sláva hoče, 

V kóji mu blestí imé ; 
Oh! na glas mi duša joče 
In zveni na vek gorjc! 

V solnčnem kraji zrem gomilo, 
Kmalu, kmalu moj bo dom; 

V njej gorjé bo potihnílo 
In potihnil jok in dvom ! 

In na ônem svetu bova 
Srečna zopct, ljubi moj, 
In prišla radóst bo z nová, 
Ko bom sklenená s tebój ! 

— b- 



— O0( 



^-.f^. 



WB^^=Q)0<^- 




Naše obzorje. 

Spisal dr. F r. J. Celestín. 

m. ' 

i m on Jenko — je tudi liričen pesnik. Oglejmo si torcj naj- 
prej na krátko, kako se odnáša on k ženski, temii neusali- 
Ijivemu viru poezije in k svetu sploh. 

1. Njegova pesen bo nosila njeno slavo „križem svet", a iz 
radostnih njegovih solz razcvele bodo rože, vijolice pa iz otožnih. — 
Ptica v grmovji tožno žvrgoleva in zvezdice na nebu žalostno brlé, 
ker pesniku je zbolelo srce, da vidi povsodi le žalost. On Ijubi njo 
in ona njega, pa se ga vender ogiba; zato jo prosi, da naj bode 
njegova. Ona glasno poje, strune ubira, on pa jo posluša blizu pri 
durili in solza mu lice namáka. — Za.stonj ! — Brez želje, brez 
nade tekli so mu dnevi, dokler mu Ijubezen ni prestvarila zemlje v 
nebesá. Pomladni cvet, čas mladih let, kliče pesnika z Ijubieo pod 
milo nebo. Ko spavá ves svet, pesnik misii zlate pesni, njej jili podáva. 

Slovo treba jemati, iti daleč cez gore : morda se snideta .še kedaj, 
morda nikdar. Po slovesu se je privlekel nad polje teman oblak: 
to je žalostná misel sredi pesnikovega srca. Njej je pesnik pesni pel, 
in ko ,,njen v Ljubljano pride m o ž", dobila bode tudi ona jedne, 
če tudi očitno njenega imena izreči ne sme, a skrivaj ga povedati 
neče. Pokopal je Ijubezen, ali čaši mu vstajejo spomini : kako je zu- 
naj nevihta vila, a njima je bil lep večer; kako je mirno desno mu 
podala, z levo brisala .si solze in dejala, da ga ne drži, če ga srce žene 
od nje proč; kako je neumni jezik klical : „Zdravá bodi vekomej", 
noga nešla ga naprej, a srce vedno hotelo ponoviti blage dni. Trgal 
je rože njej za venec, trnje ga je ubolo do krvi, a njene radostne 
oči so mu ranile srce. Zvezde je klicala za priče, da je in bode nje- 
gova. Za to na tujem povprašuje zvezde, da li še bije srce zanj, ali 
one — molčé. Daleč od drage mu teče čas, v spanji .<=e vrača k njej 
in ona mu zopet poljubljava mlado lice ko nekdaj : zvezde pa ne 
govore in ne čutijo vec, ker ni drage, lepe kakor zora. Zginile bodo 
sladké sanje, ostale samo solze. — 



170 Dr. Fr. J. Celestín : Naše obzorje. 

Cez kratkih mesecev pet videla sta se zopet in skoro oba se 
glasno smijala svoji pretekli — norosti. Najbolje bode za oba, da 
se pozabi, kar je bilo: on se ne vpraša, kaj ga čaká, ona bi pa rada 
vernega možaka. 

Samo iz njenih oeij je bral pravo besedo za čiit, gojil iz nje- 
nega poljuba nado, ki je nazaj želi, ko je izgubil drago. — Vse bi 
si oprostil, samo tega ne, da je njo tako neumno Ijubil. 

Rodoljubno dekle naj ga Ijubi, in vsaka misel bode pesen. 
Vse življenje je posvetil njej, za vso žalost in miike naj mu vsaj 
pove, zakaj ga ne Ijubi ? 

Mislim, da ta vsebina dolgega pojasnila ne potrebuje ; naravno 
in prosto nam pripoveduje pesnik svoje srčno življenje, bolj žalostno 
ko veselo. Njegovaljubezenje nekako mladostna. Težko 
bi bilo posneti iz teh pesnij Ijubičino sliko in njen značaj: naj- 
bolj karakteristično je še za njo, da sta se oba zasmijala, ko sta se 
videla čez kratkih mesecev pet. Nekaj čaša sta bila oba srečna, vi- 
dimo globoko pesnikovo žalost, ko je ločen od Ijubice. Yender pre- 
náša tudi smrt te Ijubezni — mladostno lehko ; ve sicer, da ga ona 
čaši preklinja, ali ne taj i, da, ko sta si zvestost prisezala, legala sta 
oba, in kaj odločno priznáva, da jo je neumno Ijubil. Torej vse pe- 
ripetije iskrené ali mladostne Ijubezni, ki ne vprašuje veliko, kako in 
zakaj mari — Ijubi. 

2. Kakor ima v Ijubezni le malo sreče, sodi pesnik tudi živ- 
ljenje sploh bolj mračno : Verjel je modrijanom in leta mladosti sta- 
rec začel. Od sladkih nad mladosti izpolni se človeku komaj polo- 
vica: srce gubi mladostne občutke in javlja se dvom in pesnik na 
grobeh poje slavo — trohljivosti. Komaj sedemnaj s t let star, zani- 
čeval je že svet. Življenje so samo sanje (Obrazi VII): ohrani si 
samo spomin jasnih trenutkov (Obrazi XIX). Gorje človeku brez doma, 
ako zatajiti je 

Prisiljeu voljo i sľce, 

Bedakom posoditi 

Čas mora, glavo i roke. 

Zato v obupnosti prosi od Boga raoči, da ostane niož, če 
se tudi svet ruši okrog. 

To so najglavnejše misii, po katerili moremo soditi, kako je 
pesnik mislil o svetu. Cetudi žali, da je modrijanom verjel in sta- 
rec živeti začel, četudi nam daje „zlato vodilo" za življenje, da po- 



Dr. Fr. J. Celestín : Na§e obzorje. 171 

zabimo nesrečo, a se spominjamo srečnih dnij : vender so njegovi 
nazori o življenji sploh bolj mračni. Zivljenje so težke sanje : 
pesnika se je zgodaj lotilo zaničevanje sveta in dvom. Pľiroda je 
brez sočutja: ona po grobeh razsipava cvetje. A njegovo ,,Tľojno 
goľje" je globoko resnično, saj je je pesnik v prepolni meri moral 
izkusiti s a m. 

Da Jenku tudi sala in ironija nista tuji, vidimo iz ,,Na- 
šega mačka", ki jokati začne, ko mu Ijubica zboli in ne lovi več 
mišij, in ko mu.jo vzame smrt, začne celo sovražiti zivljenje in se 
modro — obesi. Tudi „Hitra sprememba" čez kratkih mesecev pet 
je pesniku vzela humor ravno tako malo, kakor šegavo vprašanje ; 
,,Kdo je kriv, al ti al jest?" Pa tudi svojemu dekletu, ki je vzela 
starca, kaj modro prerokuje, kako bo še stokala. 

3. Pesnikovi vzori niso mnogoštevilni. O kakili ženskih 
vzorih nam ničesa ne poje in celo iz negativne kritike ženstva (pa 
je ni veliko) ne moremo veliko sklepati o pozitivnem vzoru. Pač pa 
so njegovi domorodni nazori in vzori jasneje izraženi: 

Tujke neče Ijubiti, ker neizmerno Ijubi naš slovanskí rod. 
Ali slabo smo še razviti : da so v društvu možakov zale gospodične 
gladko kramljale slovenskí, čul je samo v sanjah. Na visoki Tatri 
želi počivati, dokler bela zora (slovanskega) dneva ne oznani. Bridko 
žaluje, da mu domovina ni znana, ni spoštovana in da nam zgodo- 
vina le pripoveduje, kako rod za rodom — gine. Zato bi pesnik 
rad klečal nad jamo Sama, vlil si v žile Samovo doraorodno Ijube- 
zen, in v pesnih navduševal — Slovene. 

Adrijansko morje bilo je slovansko (!) : vzel ga tuj meč. *) Ako 
se hočemo rešiti, naj bode naša v o 1 j a krepka, kakor so naše gore, 
moč taká, kakor jo imajo naše reke, a srce mirno — ponosno, 
ko pomladi cvetna naša polja. A ti, Bog, ustvaril si nas ko listja 
in tráve, pol sveta podaril sinom Sláve, daj nam sile, da svoje 
sklepe premenimo v dejanja — brez slabosti. Zato 

Naprej zastáva Sláve, 
Na boj junaška kri! 

Ko bo on počival v črni gomili, imel bo njegov národ jasne 
dneve. Sto let bode spal v grobu, potem mu zaigra živo zopet srce 



*) Ta pesen se opira na napačno, a prejšnja leta sploh verovano misel, da 
so bili stari Iliri — Sloveni. Ured. 



172 Dr. Fľ. J. Celcstin: Naše obzoi-je. 

in ogledovat pôjde po dragi domovini, da li so se že izpolnile nje- 
gove želje, ali pa ima dalje počivati? — 

Slovenska in slovanská preteklost je torej žalostná, vendeľ pesnik 
slovanskí rod goreče Ijubi, budi ga v pesnih, želi mu trde volje in 
moci, kliče ga v boj, trdno veruje, da bode imel jasne dneve in v 
tej veri ni nič „narejenega", nič pretiranega, nikakega šovinizma: 
vse je izraz pesniškega navdušenja, čistega in treznega urna, če- 
tudi je vse to povedano še občno ter pesnik ne gOvori drugje ko 
v ,,Napreji" o sredstvih za dosego slovanskega vzora (in vojska 
je iz mnogih sredstev samo jedno in ne p r v o) in tudi ne o vse- 
bini tega vzora. Pa saj o tej bolj globoki in širší vsebini slovan- 
skega kulturnega sedanjega in bodoeega — razvijanja slovanskí pes- 
niki do sedaj še ne pojo mnogo, pa se tudi v prozi o tem ne piše 
mnogo (največ pri Rusih). 

Kakšno je torej pesnikovo obzorje? 

V mladostni svoji Ijubezni uživa več žalosti ko veselja ter 
so njegovi nazori (o Ijubezni) bolj mračni ko svetli, k ak o r tudi o 
življenji sploh. Vender za to ni niti sentimentalen v Ijubezni, 
niti v svojih nazorih o življenji pesimist: resenje, ali svetská 
bol ga ne muči. Najbolj je izražen njegov slovanskí vzor in v tem 
pogledu je njegovo obzorje odločno širje ko Levstikovo. Srce mu 
gorko bije za vse slovanstvo: vemo, da je Ijubil posebno Ruse, 
a hrvatsko-srbsko nezlogo odločno obsojal. Kot liričen pesnik učil 
se je posebno od Byrona, Lermontova in Heineja (gl. Zvon 1879: 
Odlični pesniki in pisatelji slovenskí Fr. Levca) ; meni se zdi, da se 
je ravnal najbolj po Heineji. Posnemal ga je posebno v svojih ša- 
Ijivo-ironičnih pesnih, ko — kakor nemški pesnik — rad vzvišene čute 
premenja na prozo in ironijo vsakdanjega življenja. Vender ta iro- 
nija za našega pesnika ni tako karakteristična kakor za nemškega. 
Onega mogočnega protesta zoper sedaiijost, ki ga s toliko silo 
izražava Byron i)a tudi njegov učenec Lermontov, naš Jenko — 
n i m a. 

(Dalje prihodiijič.) 





Vitá vitae meae. 

Zgodovinska podoba. Spisal d r. Ivan Tavcar. 
L 

ladnega in moglenega jesenskega jutra v letu 1587. je zapuščal 
bliščeč sprevod loško mesto, tedaj posestvo bavarskih brižin- 
skih škofov, ter je med pokanjem grajskih topov in med 
donenjem zvonov krenil po dolini ob Poljanščici. Nad smrekovirai 
gozdovi po gorskih bregovih so visele meglene proge in nebo samo 
je bilo prepreženo s sivimi oblaki. Hladen piš je vlekel od severa 
ter podil megle proti jugu. Prejšnji dan je bil dež razmočil zemljo in 
črne luže so se prikazovale sredi pota na však korak, da je ploskalo 
in škropilo na vse stráni, ko so konji stopali po njih. Samotná je 
bila dolina in samo vrane, pasoče se po tratinah, vzdigovale so se 
ter grdo kričale, kakor bi se čndile, da je zašlo v to samoto tako 
gosposko krdelo. Tu in tam je prilezla iz goščave samotárska rodbina 
ter klečeč čakala ob stezi, da bi dospel sprevod. In s sabo so pri- 
vlekli svoje bolnike, ki so ležali tik pota v mokri trávi, ter željno 
pričakovali blagoslova najvišjega svojega pastirja, od katerega so 
upali duševnega in tudi telesnega zdravja. V resnici je potoval tisti 
dan Ijubljanski škof Joannes Tavčar po dolini v Idrijo ter hotel tudi 
v Poljanali verno čedo v veri potrditi. Skof je bil tedaj že vládni 
namestnik v Gradci in obdajal ga je torej ne samo blesk cerkveni, 
temveč tudi posvetni. 

V njegovem spremstvu so je kázalo mnogo vec orožja, nego 
molitvenega orodja, kar so zahtevali tedanji čaši, ki so bili búrni in 
surovi. Ni torej čuda, če je škof Joannes popotoval v orožji, kakor 
zapovednik, komur se pokore vojne čete. 

Na čelu škofovega spremstva je stopalo krdelo pešcev, ki so 
nosili na ramah ali dolge helebarde, ali pa neokretne muškete. Imeli 
so nalog, da so čistili tir, metali veje s pota ter odpravljali vsako- 
vrstne druge zadržke. Za njimi je jezdarilo kakih dvajset loških 
jezdecev, ki so imeli rokave v goste in napete gube nabrane, na nogah 
pa visoko čez kolena sezajoča obúvala z velikanskimi ostrogami. V 



174 Dr. I. Tavčar: Vitá vitae meae. 



rokah so tiščali dolge, góle meče ter temno gledali izpod železnih 
čelad. Jeden izmed njih je nosil prápor, v svojem polji kažoč grb 
brižinškega gospoda in škofa. Takoj za temi je jezdaril škof sam 
z ožjim svojim spremstvom. Bilo je vmes nekaj katoliški veri zvestih 
plemenitašev, oblečenih v železje, in z vihrajočimi peresi ob čeladah. 
Tudi nekaj kanonikov je jezdarilo v tej družbi, med njimi stolni prošt 
Ijubljanski, Casparus Freidenschuss, ki je bil tedaj najbolj vročekrvni 
nasprotnik nemškemu luteránstvu. Potem je prišel zopet oddelek 
pešcev, ki so bili zadnji v oboroženem sprevodu. Za njimi so se gnetli 
pisači, kuharji in pred vsem lovski hlapci, katerih jeden je sopel za 
čedo psov, ki se je pehala pred njim. Drugi so nosili sokole, rogove, 
loke in pušice. Pravilo se je, da se hoče napraviti lov v pogorji, škofu 
na čast. Zopet drugi so nosili v vrečah in pletenicali stvari, o katerih 
se je vedelo, da bi se za škofovo mizo v dolini dobiti ne mogle. 
Vsa ta družba se je pomikala molčeč dalje, ker so bili vsi pogledi 
v škofa obrneni, ki se je vestno razgovarjal z loškim oskrbnikom 
Janezom Krištofom iz Hohenburga, stolnim šolárjem in svétnikom 
brižinskim. Letá je hodil peš in razoglav ter vodil škofu konja za 
uzdo. Njegovo vedenje je po vsem kázalo, kako visoko se čuti po- 
češčenega, da sme svojeročno voditi konja, na katerem je sedel visoki 
cerkveni knez. 

„Vaša milost,'' izpregovoril je ponižno, „pripravíte se na slabo 
pot, in jako se bojim, da Vas bode vsaka kost v telesu bolela, kadar 
smo dospeli do Visokega." 

Yisoko je mal dvorec, blizu Poljan ležeč. Tu je obstajalo ško- 
fovsko-loško plemstvo, kadar je prihajalo na lov v pogorje. 

„Prijatelj!" odgovoril je škof dobrovoljno — govorila sta latin- 
skí — , „sedite na konja! Cemu gazite blato? Ali menite, da bi mi 
srce vzkipelo, če mi vodi konja najmanjši Vaših hlapcev?" 

„Vaša milost!" vzkliknil je oni, „ali menite, da imam tako 
malo pobožnosti, da bi umazanému hlapcu prepuščal častni ta posel ? 
Vaša milost! jaz sem na svojem mestu!" 

Ker ni škof ničesar odgovoril, molčal je tudi Hohenburg. Se 
le po dolgem molku je vprašal škof: „In kako je zašla krivá vera 
v te kraje, tako odstranjene od mestnih vplivov?" 

„Krivi preroki," odgovoril je stolni šolaster goreče, „krivi pre- 
roki so zatrosili strupena zrna tudi v to dolino, in še celo v Po- 
Ijanah jih imam nekaj sumnjivih ptičev, ki so v črnih nočeh frfota- 



Dr. I. TavCar : Vitá vitae meae. 175 



vali cez gore na Sorško polje in do tiste kričeče vrane, do bogoklet- 
neža Kupljenika, kateremu slava Primoža Trubarja spati ni dala. Kaj 
hočemo ! Jaz sem nedolžen in tudi nimam še tiste oblasti , da bi s 
koreninami vred iztrebil pekla rastline ! " 

„Ali se z dobro besedo ničesar opraviti ne da?" 

„Z dobro besedo, škofovska Vaša milost ! S kolom po glavi ali 
pa s helebardo v rebra, to je najboljša beseda za te satanové na- 
slednike ! " 

„In kako ste do zdaj postopali?" vprašal je škof rahlo. 

„Storil sem toliko, kakor nič! Premilostivi moj gospod in škof 
brižinski je predober in zvezane so mi roke, da niti najmanjšega ne 
dosežem. Jedenkrát se mi je povedalo, da so bili štirje Poljanci pri 
Kupljeniku. Poslal sem oboroženo stražo v vas in polovili in pove- 
zali so hudobneže. V verige so jili dejali ter bosonoge postavili v 
potok sredi vaši. In moji hlapci so jih gladili s šibami. K sreči 
je bila zima, da jih je malo zeblo, in da se jim je kri malo ohladila. 
No, pa so konečno otrpneni popadíili v vodo, moral sem jih zopet 
pustiti, in še danes imam prepričanjc, da so jih drugi vaščani milo- 
vali, da z neznatno to kaznijo ničesar nisem dosegel. Ker to Ijudstvo, 
Vaša knežja milost, mlačno je kakor gorka voda in Kristusa vam za- 
taji za merico ovsa! V slabih časili živimo!" 

„Da, v slabih časih," vmešaJ se je v govor prošt Kašpar, „in 
sveta cerkev zaliteva, da postopajo njeni služabniki kakor goreči meči!" 

Škof Joannes je čutil očitanje ; ničesar ni odgovoril , in nekaj 
čaša se je zamislil tija pred se. Tmel je obilo dobre volje , a blago 
in rahlo srcé in morda se mu ni brez opravičenja očitalo, da je bil 
premehak nasproti novim krivovercem. Hohenburg je opazil takoj, 
da se je zavila govorica na ne varne steze in da se hoče škofa polastiti 
slabá volja. 

„Vaša milost," vprašal je ponižno, „kako napreduje nas Cose- 
mus? Ali ste zadovoljni ž njim?" 

Takoj se je razjasnilo lice prelatu. Obrnil je obraz po družbi 
za sabo in njegovo oko je obstalo nad mladi m človekom, ki je oprav- 
Ijen v črni žamet jezdaril v družbi dveh kanonikov. Nežni njegov 
obraz je bil kakor cvet vzpomladanski. 

„Naš Carolus nam napravlja samo veselje," odgovoril je škof 
radostno, „in Vaše priporočilo, revende, postalo je seme, iz kate- 
rega bode vzrástlo mogočno drevo. Naš Carolus bode nekdaj trden 



176 Dr. t. Tavčar : Víta vitae meae. 



steber sveti cerkvi v teh pokrajinah. Ko sem ga na Vaše priporočilo 
vzel med svoje gojence, pač nisem mislil, da mi bode gospod Bog v 
njem dodelil toliko tolažbe, in toliko upov, za kar mu dajem tisočerno 
hvalo! In glejte, očitá se mi celo, da sem mu odprl preveč svoje Iju- 
bezni, ali moj Bog, ta mládenec me z vsem svojim življenjem spo- 
minja na nebeškega angelja! Ali, če se ne motim, doma je tukaj 
nekje v dolinah in zdaj se čudim sam sebi, da celo ne vem, kaj so 
njegovi roditelji. Kdor je pastir svete cerkve, ima toliko skrbij , da 
na marsikaj pozabi!" 

„Sin je plemenitaša," odgovoril je Hohenburg. „Njegovi pred- 
niki so posedovali tu v gorah prost dvorec, ki je pa zdaj že dávno 
zapravljen in zajeden. Erazem Cosemus je zašel v letih svoje mla- 
dosti med armado Caroli V. Potepal se je po svetu okrog in živel 
plemenito toliko čaša, dokler je bilo mogoče. Pri Miihlbergu so ga 
posekali luteránski jezdeci na tla in ko je ozdravel , ostala mu je 
trda desná roka, da ni mogla več meča sukati. Nekdaj je prilezel 
domov v ponošeni, španski opravi. Od očetne dedščine je dobil le- 
seno kočo in nekaj pedi svobodne zemlje. Slekel je špansko obleko, 
odložil žamet in široké rokave ter ziezel v kmetsko opravo. Delal 
in kopal je, ker je moral živeti. Naposled se je oženil nespametnež 
s kmetico, ki mu je rodila legijo otrok. Iz usmiljenja smo mu 
dali opravila cerkovnikova in preselil se je v cerkovnikovo kočo 
tik cerkve. Postaral se je ter izgubil lase z glave. A svojega 
plemenitaškega ponosa ni izgubil nikdar ! Kadar pride velik praznik ; 
izvleče še zdaj iz zaboja špansko svojo opravo. A postala je lisasta, 
deloma mu je silno prekratka, deloma pa preširoka, in na premnogih 
mestih z belo nitjo zakrpana. Kadar lazi v tej obleki okrog, usmi- 
ljenja je vredna prikazen. In tudi jaz sem se ga usmilil ter Vam, 
knežja milost, priporočil njegovega otroka, ki ga bodete vzredili v 
slavo božjo!" 

Ko mu škof ni ničesar odgovoril, molčal je tudi Hohenburg 
nekaj čaša, potem pa vzdihujé zopet pričel : „Ali še nekaj je tu. Vaša 
milost, kar mi kri stiska iz srca. Bil je tu starejši brat, in spravil 
sem ga na Nemško. Pred kratkim pa sem dobil poročilo, da je za- 
tajil sveto vero, in da jo je potegnil med učence tistega krivega pre- 
roka, Priínus Truberus imenovanega, ki je ravnokar stopil pred božjo 
sodbo, kjer bode izročen peklenskemu ognju za vse gorjé, katero je 
privábil na sveto cerkev v teh deželah P 



Dr. 1. Tav6ar : Vitá vitae meaé. 177 

„Moj Bog!" zastokal je prelát, „ali je mogoče kaj tacega!" 

„In kar je najhuje, Vaša milost, priklatil se je zdaj ta Jurij 
Cosemus v to pogorje in sporočilo se mi je, da je hotel pridigovati še 
celú v poljanski cerkvi!" 

„A naš Carolus o tem ničesar ne ve. In dejalo mi je nekaj v 
duši : ne jemlji ga s sábo ! Bolje bi bilo, da ga nisem jemal s sabo. 
Kamo že sega satan s svojim kraljevstvom ! Kaj naj poenemo ! Boga 
in apostolski stôl prosim noc in dan pomoci, da bi se mi z božjo 
pomočjo in pomočjo apostolsko dalo pod varstvom svete device Ma- 
rije sredstvo na roko, s katerim bi iztrebil to luteransko zló, toliko 
let že obstoječe !" 

In škof Joannes je sklenil roke ter pričel moliti. V tistem hipu 
so dospeli do mesta ," ' kjer se tik vaši Brodov suče ravno pod potjo 
globoko, zeleno verje. Ondu pri produ spustila se je tedaj iz gostega 
bičja pôvodná ptica ter šinila visoko v zrak, moleč dolge svoje nogé 
od sebe. Takoj je nastal hrup med sokoličarji. In jeden izmed njih 
je snel svojemu sokolicu pokrivalce z glave, z bistrimi očmí se je ozrl 
krilati lovec srpo na okrog, potem pa se vzdignil kakor blisk ter se 
podil za plenom pod sivo nebo. Vsa vrsta se je ustavila in z rado- 
vednimi pogledi opazovala boj visoko pod oblaki. Skof sam se je 
razvnel in vitez Hohenburg je porabil priložnost, da je visokemu go- 
spodu hvalo pel o bistroumnih svojih sokolili. Se je bilo vse za- 
makneno v zrak in nikdo ni opazil, kako se je nad potjo izmed ve- 
jevja prikázala črna postava v opravi tedanjih luteranskih predikantov. 
Mož je imel kakih trideset let, ali na bledem obrazu mu je plamtel 
ogenj tistega fanatizma, ki ga je vzbujal Luter pri pobeglih minihih 
in oženjenih duhovnikih. Postavil se je na gricek ter s sovražnimi 
pogledi premeril družbo pod sabo. Niti jeden trenutek ga ni preob- 
dal strah in takoj je bil pripravljen, izliti na pričujoče nekoliko 
tistega historičnega žolča, ki so ga odpadli minihi, po ženskah hlapeči, 
od nekdaj v obilni meri posedovali. In v resnici je pričel. 

,,Grešniki iz Gomore in Sodome," zakričal je, ,, otroci satanovi 
in pekla sadovi ! Garjeve ovce, ki ste se v tihi noci priplazile v vrt 
Gospodov ter ga okužile, da zdaj smrdi kakor gnojnica pod pekočira 
solncem. Ali dan sodbe se bliža in tudi tebe — s tem se je obrnil 
do škofa — tudi tebe, rimsko-katoliške nečistnice nečistega hlapca, za- 
dela bo šiba božja, da postaneš v stud samému peklenskemu očetu. 
Plameni čistega evangelija vas bodo požgali, kakor je požgal 

12 



178 Dr. I. Tavčar: Vitá vitae meae. 



Simson filistejska polja. Čemu lazite todi in čemu prihajate tu 
sem v mehkih oblačilih, kakor ženská, ki prodaje svoje telo. Ali 
zapisano je : udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce. Že je 
dvignena roka božja in udarila bo vas, kakor je udarila nekdaj Kôre 
pregrešno druhal !" 

Pri tem je sveti mož pritiskal črno knjigo na svoje prsi ter 
kričal, kakor bi hotel odgnati armado peklenskih duhov. Janez s 
Hohenburga se je penil od jeze. S strastno naglico je spravil škofa 
z mesta ter pustil samo štiri pešce za sabo z úkazom, da naj ulové 
predikanta. Le-ta pa je na svojem gričku od ponosa se iztegoval ter 
vpil: „Poglejte jih, kako bežé ti Amalekiti pred božjim služabnikom! 
Hozana Bogu, ki poveličuje svoje otroke!" 

Na stezi pod njim pa so ugibali vojaki, kako bi ga dobili v pest. 

„Pustite ga meni!" dejal je jeden, ki je bil slep na levo oko, 
„premotim ga tako, da bode gluli in slep!" 

„Ti prerok na skali," obrnil se je do predikanta, „tebe dobro 
poznám. Ti in pa tisti Primus Truberus , ki je ušel Ijubljanskemu 
škofu in se zdaj že v peklu pece, sta dva cvinglijanska praseta, za 
Luciferja neprebavljiva." 

Oni na róbu je utihnil, potem pa s silnim srdom vprašal: „Kdo 
govori tu o cvinglijanih? Kdo se predrzne kleti na velikega svet- 
nika Primoža Trubarja ? Ti, hlapče, glodaš služabnike božje ter mečeš 
oznano valce čistega evangelija v jedno korito s temi svinjami, temi 
cvinglijani! Bodi proklet zavoljo besed, ki so se rodile iz okuženih 
tvojih ust!" 

Silno se je raztogotil ter strastno skúšal dokazovati, kaka huda 
krivica se godi Primožu Trubarju in njemu, Juriju Kosmu, če se jima 
očitá cvinglijanstvo. Konečno je prišel tako v ogenj , da ni opazil, 
kako sta mu prilezla hlapca za lírbet. Pograbila sta ga ter pritirala 
na pot. Vedno je še kričal ter zabavljal na rimskega Antikrista in 
njegove sinove. 

„Kaj počnemo ž njim?" vprašalo seje. ,,Ali ga hočemo s sabo 
gnati?" odgovoril je jednooki. ,,Danes zvečer bo na Yisokem nekaj 
pijače in jaz zase vem, da se bom upijanil. Ali naj pri tem vso 
noč pazimo na tega luterskega volka?" Pri zadnjib besedah je sunil 
predikanta z držajem svoje helebarde v trebuh, da je ječé odskočil. 

„Gospod bode poveličal svoje mučenike!" in goreče je pritiskal 
svete biblijo na ústa. 



Dr. I. Tavčar : Vitá vitae meae. 179 



,,Jaz nekaj vem," vmešal se je tretji , „čemu bi vláčili to mr- 
hovino s sabo ! Tu, doli je voda globoka. Treščimo ga vanjo, potem 
napravimo iz luterána anabaptista in Lucifer bo imel dvojno veselje 
o njem !" 

„Vrzimo ga v vodo !" tulili so vsi, Takoj so pograbili nesreč- 
nega pridigarja ter ga vlekli s pota na rob k vodi. Ravno pod 
njimi se je sukal velikansk vrtinec po tolmunu in umazané pene so 
se topile ob skalah pri stráni. Nekaj rib je plávalo pri vršini , ali 
takoj so švignile v globino, čutivši krik nad sabo. 

,, Hladná bo postelja !" smijal se je jednookí ter z močno roko 
sunil j etnika z róba. Malo se je opotekal, potem pa z viškom telebnil 
v vodo, da se je peneče odprla ter ga pogoltnila. Vojaki so grttlio- 
taje odšli in niti radovedni niso bili, kaj se bode zgodilo ž njim. 
Prikázal se je na vršini. Dolga obleka se mu je prijemala údov. Ali 
vender je plával ter z veliko težavo priplul do proda na oni stráni. 
Premočen je prilezel na suho. Ali kipeče je vzkliknil : 

,,Gospod svojih vernih služabnikov ne pokončuje s svojimi va- 
loví, kakor je pokončal nekdaj egipčanske vojske! Ali vas bo po- 
končal !" 

In s pestjo je grozil hlapcem, ki so odb'ajali po poti. Potem pa 
je obrnil prestrašene poglede po vodi. 

„Sveta biblija!" vzkliknil je bolestno. In v resnici črna nje- 
gova knjiga se je sukala ondu sredi vrtinca. Nekaj radovednih rib 
je prihitelo k njej, ter pluskaje sililo z drobnimi glavicami med svete 
liste, v vodi razprostrte. Niti jednega trenutka ni premišljeval fan- 
tast. In kakor je bil v obleki, spehan in premočen, planil je nazaj 
v skaljene valové, da bi zopet dobil svoj základ. In z vodo se je 
boril in pojemale so mu moci, ali vender je srečno privlekel knjigo 
na sulio. 

,,Vita vitae meae!" in pritískal jo je na ústa. Zapustila ga je 
zavest, da je pádel po zemlji. Knjiga pa mu je počivala na srci, 
knjiga, ki jo tedaj pretíla prestrojiti nas Slovence v luterane. 

(Konec prihodnjič.) 



12* 




J a d. 

svet! kakó si zlovolján! 
Kakó si v dno srcá se mi pristudil ! 
Najbolj bi bil vesel, da vec me zbiidil 
Na tebi nikdav ne bi dan. 

Kakó bi solnca trak bil mil, 
Ko zjutraj zora se pred njim razlije! 
Da kam drugam mu zlati žarek šije ; 
Od sveta kužen ne bi bil. 

In sredi tihe polnoci 
Kakó bi milo zvezda se smehljala! 
Da le drugam bi milo luč sijala. 
Takó pa srd samo gori. 

In kák bi kras bil mavrice, 
Ki sedemkrát nebo je premostila! 
Kakó drugjé bi me razveselila. 
A tvi z obupom polni me! 

Ker tu Ijubezni ni domá, 
Je ni! Za njó zastonj je zdihovanje ; 
Ah! mrzlo je na svetu stanovanje, 
In kob človeška žalo&tna! 

Če videl milo lice si, 
In vnelo se srcé ti je ognjeno. 
Ti čas in dalja je z rokó ledeno 
Gasita spet brez milosti ! 

Če se podoba vtĺsnila 
Ti milá, sládka je v srcé globôko. 
Ti čas in dalja jo z zavidno rôko 
Iz srede srca kradeta! 

Takó ti svet je zlovolján! 
Zato se v dno srcá mi je pristudil. 
Najbolj bi bil vesel, da koj se zgrudil. 
In koj l)i v zeraljo bil deján! 



M. Po sa v sk i. 



g g-^^^g^^^^^g^^^p^^^^^g^g-^^g-v^^^l^ig^^^^^^ 



^^^^s^^m 



^f^ 



Us&l'iš^^^nš^šP^iš?^^^^?^^^^^ 




o obéevalnem jeziku na Kranjskem. 

Spisal E. L a h. 

Na Kranjskem je vpísalo (brez aktívne vojaščine) 447. oGG Ijudij 
aliUo^/aVo vsega kranjskega prebivalstva slovenskí obce valní j ezik ; 
2!J.o92 ali ii^l-s'^iú jili je z n e m š kí m občevalním jezikom ; 317 ali 
()-OG67o z laškim, 2G6 ali 0-0557o s hľvatskím, 244 ali 0-051% s 
éeskim, 21 ali 0-0047(, s poljskira, in slednjič 1 ali 0-0002% z 
ľumunskim občevalním jezikom. 

Na Kranjskem príde tedaj na vsacili 15 Slovencev po 1 Nemec, 
na vsacili 1411 Slovencev po 1 Italijan, na vsacili 1682 Slovencev 
po 1 Hľvat, na vsacíli 1888 Slovencev po 1 Ceh, na vsacili 21308 
Slovencev po 1 Poljak. — 



a) Jezikovne razmere po (/lavardvih. 
Občevalni jezíki po posameznih glavar.stvíh v odstotkíh 



Prebivalstvo z občevalnini jezikom 

sloven- L„™.i,;„ Isicer slo- román- 
mi -^ nemskim , . , . 
skim j vanskim ' skim 



1. 

2. 

3. 

4. 

5. 

6. 

7. 

8. 

í). 
10. 
11. 
12. 



Imena glavarstvom 



Postojína 0í)-807o 

Kamník 99-297o 

Logatec í)9-27<'/o 

Krško 99-2P/o 

Kranj 98-92o/o 

Ljubljanska okolica . . 98-8 P/,, 

Litija 97-95'>/o 

Radovljica 9G-147o 

Črnomelj 95-340/o 

Novo Mesto .... 91-35% 

Ljnbljana 75-92o/o 

Kočevje 64-48''/o 



G5o/o 

G80/0 
O P/o 
74«/o 
íí7«/o 

10% 
02% 
88% 
79% 

61% 
79%, 
44%' 



O- 03% 

O- 08"/o 
O- OGo/„ 
0-004% 
0-002% 
O- 05% 

O- 027, 

O- 02"/o 

O- 83% 

O- 04% 

O- 59 "/o 

O- 05% 



O- 02% 

O- 0G% 
0.012% 



11% 
04«/o 
01%' 
01% 

04«/o 
002% 

70''/o 
03%! 



v .štirih glavarstvili pripnšéajo Slovenci drugím narodnostim 
tedaj še menj kot 1%; v dveh menj kot 2%; v jednem le nekoliko 



182 



E. Lah: O občevalnem jeziku na Kľanjskeni. 



nad '2^Iq, v jeclnem menj kot 5^0? v jednem menj kot D^/o, v jednem 
(v Ljublj ani) slabo četrtino, v jednem (v Kočevji) pa tretjino. 



Razširjenje Slovencev po glavarstvih 



^ 


1 


Abso- 


'S 




Abso- 


'■B 


■> ; 


Imena glavarstvomi 


lútno 


^ 


•> Imena glavarstvom 


liitno 


^ 


-*^ 




število 


tS 


-2 i 


število 


'S 


>!X! 






O 


>W j 




o 


1. Ljublj. okolica 


53.28911-9 


j 
7.1 Logatec 


37.844 


8-3 


2. Kranj . 


51.553 11-5 


8. Litija . . . 


34.115 


7-6 


3. Krško . . . 


50.425 


11-3 


9. Cinomelj . 


28.241 


6-3 


4. Novo Mesto . 


42.355 


9-5 


10. Kočevje 


2G.703 


60 


5.1 Postojina . 


41.076 


9-2 


11.1 Radovljica. . 1 


25.020 


5-6 


6.| 


Kamnik 


38.400 


8-6 


12. Ljubljana . 


18.845 


4-2 





Razširjenje Nemce v po glavarstvih: 






o 




Abso- 




o 




■' Abso- 


3 


■? 


Imena glavarstvom 


lútno 


^ 


■> 


Imena glavarstvom lutno 


o 1 
1Ž 


^ 


1 


število 


^ 


^ 




število 


na 


>co 






O 


>U1 






O 


1.^ Kočevje 


14.674 50-0 


7. 


Ljublj. okolica 


593 


2-0^ 


2. 


Ljubljana . 


5.658:19-2 


8.' 


Kranj . 


' 508 


1-7 


3. 


Novo Mesto . 


3.99313-6 


9. 


Krško . 


377 


1-3 


4J Crnomelj . 


1.123 3-8 


10.! 


Postojina . 


268 


0-9 


5.1 Eadovljica. . ; 


998[ 3-4 


11. 


Kamnik 


266 


0-9 


6. 


Litija ... 


704 


2-4 


11. 


Logatec 


230 


0-8 



Razširjenje Italijanov po glavarstvih 



o 


! 

! 


Abso- 


tki j 


o 




Abso- 


'm 


1 


Imena glavarstvom 


lútno 


o 


"> 


Imena glavarstvom 


lútno 


^ 




\ 


število 


T3 

o 






število 


'tí 
O 


l.[! Ljubljana . 


172 


54-3 


7. 


Postojina . 


9 2-8 


' 2.i Kranj . . . 


56 


17-7 


8. 


Krško . 


(i 1-í)' 


3. Logatec 


23 


7-3 


9. 


Litija . 


4 1-2| 


4.j Ljublj. okolica 


22 6-9 


10. í Radovljica, 


2 0-6 


5. j Crnomelj . 


n! 3-5 


11.' Novo Mesto . 


l! 0-3 


6. 


1 Kočevje 


11 


3-5 


12. 


Kammk . . | 


___ 


— 1 



E. Lah: O občevalnem jezika na Kvanjskem. 



183 





Razširjenje C eh 


v po glavarstvih : 






° II 


Abso- ! -^ 


r2 '' 


Abso- 


~ 


> Imena glavarstvom 


lutno 2 


> Imena glavarstvom 


lútno 


-2 




število i S 


"CC íl 


število 


<^ 


1. 


Ljubljana . 


136 55-7 


1 
7: Kranj . 


9 


3-7 


2. 


Ljublj. okolica 


21 8-6 


8. 


Litija . 


9 


3-7 


o. 


Logatec 


21 8-6 


9. 


Postoj in a . 


8 


3-3 


4. 


Novo Mesto . 


14 5-7 


10. 


Radovljica . 


5 2-l! 


5. 


Kamnik 


11 4-5 


11. 


Crnoraelj . 


1! 0-4 


6. 


Kočevje 


9 3-7 


12. 


Kr.ško . 





o| 



Razšiľjenje Srbo-Hrvatov po glavarstvih: 



■*-' 



Abso- j -^ 

Imena glavarstvom lutno ^ 

, število í S 



1; Abso- 

Imena glavarstvom lutno 

število 



Črnomelj 

Kočevje 

Ljubljana 



244 91-8 

12 4-5 

5 1-9 



4. Krško . . 

5. Novo Mesto 
G. Postoj in a . 



0-7 
0-7 
0-4 



Razširjenje P o 1 j a k o v po glavarstvih : 



Abso- 

Imena glavarstvom lutno 

število 



Abso- 

Imena glavarstvom , lutno 

i I število 



Ljubljana . 
Ljublj. okolica 
Kranj . . 



7 33-3 
5j23-8 
31 14-. 3 



4. Postoj ina 



Novo Mesto 
Louatec 



14-3 
9-5 

4-8 



Razven omenjenih narodnostij prebiva v Ljubljani še 1 Ru- 
mun e c. 

Razmere med Slovenci in Nemci po glavarstvih: 
Jeden Nemec pride v glavarstvu — na — Slovencev 



1. 


Kamnik . 


. 313 


2. 


Logatec . 


. 162 


3. 


Postoj in a 


. 153 


4. 


Krško . 


. 134 



5J: Kranj . . jlOl 

6. Ljub. okolica 90 

7. Litija . . 48 

8. i Črnomelj . 25 



9., Radovljica . 
10. Novo Mesto 



,25, 



11. 

12. 



Ljubljana 
Kočevje . ' 



b) Jezikovne razmere po sodnijah. 
Prebivalci s slovenskim občevalnim jezikom zavzimajo v polovici 
sodnij po vec kot 99*'/o, v osmih še nad 98*'/o, v štirih še zmerom 



184 



E. Lah: O občevalnem jeziku na Kraujskem. 



med 90 in OS^/q ; pod 90"/o pa tudi le v štirih in š e celo kočev- 
ska sodnija jih ima nad 28''/o. 



1 

1 








Prebivalstvo z občevalnim jezikom | 


Imena sodnijam 


1 «S- --^k- 


sicer slo- 
vanskim 


román- 
ski m 


1. 


Lašče 


99-88% 


0-12% 






2. 


Vipava . . . 






99 


87% 


0-1 20/0 


— 


0-01% 


3. 


11. Bistľiea 






99 


83«/o 


0-16% 


0-01% 


— 


4. 


Brdo . . . 






99 


79% 


0-21% 


— 




5. 


Lož 






99 


77% 


0-15«/, 


0-087o 




6. 


Trebnje 






99 


62% 


0-37% 


0-01% 


— 


7. 


. Vrhnika 






99 


59% 


0-37% 


0-01% 


0-03% 


8. 


Zatičina 






99 


55% 


0-44% 


0-01% 


— 


9. 


Senožeče . 






99 


43% 


0-45% 


0-05% 


0-07% 


10. 


Krško . 






99 


41% 


0-57% 


0-01% 


0-01% 


11. 


Kostanjevica . 






99 


34% 


0-63% 


— 


0-03% 


12. 


Mokronog . 






99 


32% 


0-68% 


— 


í 


13. 


Logatec 






99 


25% 


0-58% 


0-01% 


0-16% 


14. 


Skofja Loka 






99 


14% 


0-66% 


— 


O-200/o 


15. 


Idrija . 






99 


05% 


0-93% 


0-01% 


0-01% 


16. 


Kamnik 






98 


91% 


1-04% 


0-05% 


— 


17. 


Kranj . 






98 


84% 


1-09% 


0-05% 


0-02% 


18. 


Radeče . 






98 


71% 


1-27% 


— 


0-02% 


19. 


Radovljica . 






98 


56% 


1-37% 


0-05% 


0-o2% 


20. 


Ljubljanska okolicž 


i 




98 


53% 


1-37% 


0-06% 


O-040/o 


21. 


Metlika . . 






98 


47% 


1-44% 


- — 


0-09% 


22. 


Postojina . 






98 


25% 


1-69% 


0-05% 


0-01% 


23. 


Tržič . . . 






98 


17% 


l-757o 


— 


0-08% 


24. 


Ribnica 






97 


19% 


2-80% 


0-01% 


— 


25. 


Litija . 






97 


03% 


2-91% 


0-04»/o 


0-02% 


26. 


Crnomelj 






93 


24% 


5-38% 


l-38»/o 


— 


27. 


Zužemperk 






90 


50% 


9-41% 


0-09% 


— 


28. 


Kranj sk a Gora. 






!88 


81% 


11-19% 


— 


— I 


! 29. 


Novo Mesto 






i88 


470/0 


11-49% 


0-03% 


O-OP/o 


30. 


Ljubljana . 






i75 


92% 


22-79% 


59% 


0-70% 


31. 


Kočevje 






128 

j 

i 
1 


15% 


71-70% 


0-10% 

j 

1 

1 


0-05% 



E. Lah : O občevalnern jeziku na Kranjskem. 



185 



Razširjenje Slovencev po sodnijah: 



Od skupnega slovenskega prebivalstva pripadá sodniji: 



1. 

2. 

3. 

4. 

5. 

6. 

7. 

8. 

9. 
10. 
11. 
12. 
13. 
U. 
15. 
16. 



Ljublj.okolica 

Škofja Loka 

Novo Mesto 

KJranj 

Kamnik . 

Litija ' . 

Radovljica 

Ljubljana 

Crnomelj 

Brdo . 

Krško 

Vrhnika 

Mokronog 

Idrija 

Logatec 

Zatičina 



38.552 8 
i 23.386'5 
22.956 5 
22.378 5 
22.117 5 
i 21.658 4 
19.220 4 
18.8454 
16.483:3 
16.2833 
15.737^3 
14.737^3 
14.337|3 
14.258^3 
13.892^3 
12.457l'2 



6°/o 
27o 
17o 
07o 
OVo 
87o 
37o 
27o 
77« 
67o 
5"/o 
37o 
27o 
27o 
l7o 
87o 



17. Ribnica . 
18.!' Vipava . 
19.! Postojina 

20. Metlika . . 

21. Kostanjevica . 
22.1 II. Bistrica . 
23.| Trebnje . . 

24. Zužemperk . 

25. Lož . . . 

26. Lašče .. . 

27. Radeče . . 

28. Senožeče 

29. KranjskaGora 
30.1 Tržič . . 
31. Kočevje . 



12.146 

12.018 

12.001 

11.758 

11.480 

10.448 

10.034 

9.365 

9.194 

8.935 

8.871 

6.609 

5.800 

5.789 

5.622 



•77o 
•67o 
•67o 
•67o 
•57o 
•37o 
■27o 
•l7o 
•07o 
•07o 
•97o 
•47o 
•37o 
•37o 
•27o 



Razširjenje Nemce v po sodnijah 



Od skupnega nemskega prebivalstva pripadá sodni. 


i: 


1. 


Kočevje . 


14.323 


48-77o 


1 
17. 


Radeče . 


114 


0-4 7o 


2. 


Ljubljana 


5.658 


19-27o 


18. 


Tržič . . . 


j 103 


0-4 7o 


1 3. 


Novo Mesto . 


2.981 


lO-l7o 


19. 


Mokronog 


: 99 


0-3 7o 


! 4. 


Zužemperk . 


974 


3-37o 


20. 


Krško 


91 


0-3 7o 


5. 


Crnomelj 


951 


3-27o 


21. 


Logatec . 


82 


0-3 7o 


6. 


KranjskaGora 


731 


2-57o 


22. 


Kostanjevica 


73 


0-3 o/o 


7. 


Litija 


649 


2-27o 


23. 


Vrhnika . 


55 


0-2 o/o 


8. 


Ljublj . okolica 


538 


1.87o 


24. 


Zatičina . 


55 


0-2 o/„ 


9. 


Ribnica . 


340 


l-27„ 


25. 


Trebnje . 


38 


0-1 7o 


10. 


Radovljica . 


267 


0-97o 


26. 


Brdo . . . 


34 


0-1 o/„ 


11. 


Kranj 


248 


0-97o 


27. 


Senožeče . 


30 


O-I o/o 


12. 


Kamnik . 


232 


0-87o 


28. 


Bistrica . 


17 


0-05o/„ 


13. 


[ Postojina 


j 207 


0-77« 


29. 


Lož . 


1 14 


0-05o/„ 


14. 


Metlika . 


' 172 


0-6% 


30. 


Yipava . 


14 


0-050/, 


15. 


1 Škofja Loka . 


157 


0-50/, 


31. 


Lašče 


11 


0-05o/„ 


16. 


: Idrija 


134 


0-57o 











186 



E. Lah: O občevalnem jeziku na Kranj skem. 





Razširjenje Ital 


ij ano v po 


so dni j ah : 




Od skupnega laškega prebivalstva na Kranj. pripadá sodniji: 


1. Ljubljana . 


172 54-30/, 


11. Litija . 


4 1-3'Vo 


2. Skofja Loka . 


46|l4-5o/„ 


12. Kostanjevica 


3 l-Oo/o 


: 3.; Logatec . . ; 


22, 7-Oo/o 


13. Eadovljica. 


2 O-60/o 


4. Ljublj. okolica i 


17í 5-4o/o 


14. Radeče 


2 0-60/,, 


5. 


Metlika . . i 


11i 3-5o/o 


15. Krško . 


1 030/0 


0. 


Kočevje 


111 3-5o/o 


16. Idrija . . 


1 0-3% 


7. 


Senožeče . 


7; 2-20/, 


17. Novo Mesto 


1 0-30/0 


8. 


Kranj . . . 


5' l-60/o 


18. Postojina . 


1 0-30/,, 


9. 


Yrlinika . . . 


5 l-6«/o 


19. Vipava. 


1 0-30/0 


10. 


Tržič . . . 


5 1-6% 









Razširjenje C e 


h 


ov po sodnijah 










: Od skupnega českega prebivalstva na Kranj. pripadá sodniji: ! 


1. 


Ljubljana . . | 136, 55- 70/0 


10. 


! 

Postojina . 


6 


2-50/0: 


2. 


Ljublj. okolica 


19 


7-8o/o 


11. 


Radovljica . 




5 


2-P/o' 


' 3. 


Idrija . 


13 


5-30/0 


12. 


Novo Mesto 




5 


2-1"/,. 


4. 


Kam nik 




11 


4-50/0 


13. 


Vrhnika 


2 


o-80/o: 


5. 


Kranj . 




9 


3-70/0 


14.' 


Senožeče . 




2 


o-80/o: 


6. 


Zužemperk 




9 


3-70/0 


15. 


Crnomelj . 




1 


0-40/0^ 


1 '^• 


Litija . 




8 


3-30/0 


16. 


Logatec 




1 


0-40/0; 


1 sJ 


Kočevje 




8 3-30/,, 


17. 


Ribnica 




1 


0-40/oi 


1 9.1 


Lož 




7 


2-90/0! 


18. 


Zatičina 




1 


0-40/0 1 



Razširjenje Srbo-Hrvatov po sodnijah: 



Od skupnega srbsko-hrvatskega prebivalstva pripad 


a sodniji : ' 


1. 
2. 
3. 
4. 


v 

Crnomelj . .244 
Kočevje . . 12 
Ljubljana . . 5 
Krško . . . ; 2 


91-70/0 
4-50/0 
1-90/0 
0-70/0 


5. 
6. 

7. 


Novo Mesto . 
Postojina . 
Zužemperk 


1 
1 
1 


0-40/0; 
0-40/0' 
0-40/0 



R'izširjenje P o 1 j ak o v po sodnijah 



Od .skupnega poljskega prebivalstva na Kranj. pripadá sodniji: 



L Ljubljana . . 7:33'3o/o 

2. j Ljublj. okolica 5 23-8o/o 

S.jj Kranj . . . 3|l4-3o/o 



4. i Senožeeo 



Novo Mesto 
Idrija . 



3l4-3'Vo 
2 9-50/0 
1, 4-^Vol 



E. Lah: O občevalnem jeziku na Kranjskem. 



187 



Razmera med slovenskim in nemškim prebivalstvom 



Jeden Nemec pride v sodniji — na — Slovencev. 



1. 

I 2 
I 3. 

j 5. 
i 0. 

: 7. 

8. 
, 9;: 
10. 



Vipava . 


858 


Lašče 


812 


Lož . 


657 


11. Bistľica 


G15 


Brdo . 


479 


Vľhnika . 


268 


Trebnje . 


264 


Zatičina 


226 


Senožeče 


220 


Kľško . 


17^5 



11. 

12. 
13. 
14. 

15. 
16. 
17. 

18. 
19. 
20. 



Logatec 
Kostanjevica 
Skofja Loka 
Mokronog 
Idrija 
K am nik 
Kranj 
Radeče . 
Ljub. okolica 
Radovljica . 



169 

157 

149 

145 

106 

96 

90 

78 

72 

72 



21. 
22. 
23. 
24. 
25. 
26. 
27. 
28. 
29. 
30. 



Metlika . 
Postojina 
Tľžič 
Ribnica . 
Litija 
Crnomelj 
Zužemperk 
Kranj. Gora 
Novo Mesto 
Kočevje . 



68 
,58 
56 

iJse 

i33 

I:i7 

lilO 
9 

04 



Slovenci prebivajo kot kompaktná masa po vsem Kranjskem, 
po mestih in na deželi. Slovenstvo je po vseh glavarstvih in po vseh 
sodnijah, razven kočevske, v veliki večini nad Neslovenstvom. Najbolj 
Slovensko glavar.stvo je Postojina, najbolj slovenski sodniji sta Yipava 
in Lašče. Nemci prebivajo sicer tudi po vseh glavarstvih in sodnijah, 
kot kompaktná masa pa le po Kočevskem in v Beli Peci. Sami Slo- 
venci in Nemci ne prebivajo v nobenem glavarstvu in le v štirih 
sodnijah : na Brdii, v Mokronogu, Laščah in Kranjski Gori. Srbo- 
Hrvatje prebivajo skoro izključivo le po Dolenjskem, in tudi tu skoro 
brez izjimka v okraji črnomáljskem. Cehi prebivajo sicer v 18 sodnijah 
in v vseh glavarstvih razven krškega, vender jih pripadá vec kot 
polovica Ljubljani sami. Jednake so razmere pri laškem prebivalstvu, 
samo da prebivajo raztreseni po 19 sodnijah in po vseh glavarstvih, 
razen kamniškega. Od Poljakov prebiva tretjina v Ljubljani, drugi 
pa so posamezno razkropljeni po provincijalnih mestih in trgih. 
Omenjati je naposled še jednega Rumunca, ki biva v Ljubljani. 





Slovenské naselbine po Furlanskem. 

Spisal S. Rutar. 

III. 

asledek sloveiiskili naselbin po Furlanskem se je poznal kmalu 
v vsem javnem življenji. Slovenskí jezik je postal splošen 
po vsem Furlanskem , tako da se je šmátral kot „navacíni 
Ijudski jezik". Se celo listine ga tako imenujejo. L. 1136. se bere, 
da se je opatija Moggio (Mosach) imňnovala ,,vulgari vocabolo" : 
Mosniz, t. j. Možnica (Šumi, Urkundenbuch Nr. 89). 

Slovenskí jezik so govorili tudi na dvoru langobardskih vojvod 
v Cedadu. To nam spričuje naslednji dogodek. Roduald ínGrimu^ 
ald sta bila najmlajša sinova 1. 010. (011) od Avarov ubitega če- 
dadskega vojvode Gisulfa. Ko je po smrti njiju starej ših bratov Tas a 
in K ak k a njiju strijc Grasulf prevzel vojvodsko vlado, akoravno 
sta bila tudi ona dva že v moški starosti, zato se jima je zdelo to 
sramotno ponižanje in sklenila sta izselíti se s Furlanskega. Sto- 
pila sta v malo ladjo in jadrala proti dolenjí Italiji k svojemu sta- 
rému odgojitelju Arichisu, vojvo:li v Beneventu. Ta ja je Ijubez- 
nivo vzprejel in kakor s svojima sinovoma ž njíma ravnal. Ko je Ariehis 
1. 641. umri, nasledil mu je slaboumni sin Aj o. Cez jedno leto nje- 
govega vladanja prídejo dalmatinski Slovení z volikim številom ladij 
na obalo južne Italije in postavijo tam svoj tábor, katerega okolí in 
okolí utrdijo s pokritimi jamami. Ko je Ajo na Slovene prídrl, páde 
njegov konj v jedno teh jam in Sloveni ga umorijo z vsemi njego- 
vimi spremljevalíi. 

Tedaj pa zve to nesrečo vojvoda Koduald in jezdi hitro v tábor 
Slovenov in začne ž njimi ,,v njih jeziku" govoriti. Hlinil .se jim je 
njih prijatelja in zagotavljal jih svojih miroljubníb namér. Ko je 
Roduald s tem Slovene omámil, da so* postali bolj zau])ljivi in niso 
vec tako ostro zvrševali svoje vojaške službe, tedaj jih na})ade ne- 
nadoma s svojimi Langobardi, potolče jih v velikem številu in prišili 
ostale, da so morali dolnjo Italíjo zapustíti (Paulus Diaconus, kn. 
IV. pgl. 44). 



s, tlutar: Slovenské íiaselbine po Purlanském. 189 



Kje se je Roduald slovenskí naučil? V Beneventu izvestno 
ne, ker tam Sloveni niso stanovali. Ne more torej drugače bití, nego 
da se je bil Roduald že v svoji domovini na Furlanskem slovenskí 
naučil. To je pa le tedaj mogoče, ako se je takrat po Furlanskem 
in zlastí v Cedadu sloven.skí govorilo, ako je bil ta jezik tako na- 
vaden, da so ga celo na vojvodskem dvoru poznali. 

Tudi v naslednjih stoletjih so stali čedadskí vojvode v najožjí 
zvezí s Slovencí in so radí pri njih pomočí Ískali. Tako je bil 1. GOo. 
Lupov sin Arnefrít k Slovencem na Koroško pobegníl, ker se je 
zbal kraljeve oblastí. S pomočjo Slovencev hotel si je prídobití če- 
dadsko vojvodino, ali bil je pri grádu Nemas (zdaj Nimis nad Ce- 
dadom) potolčen in ubit (P. D. V. 22.). Ko je 1. 738. langobardskí 
kralj Liutprand odstavil čedadskega vojvodo Pemma, hotel je ta k 
Slovencem zbežati in si ž njih pomočjo zopet pribojevatí vojvodskí 
prestol. Toda njegov sin Ratchís ga je odvrnil od tega sklepa (P. 
D. VI. 51). 

Iz vseh telí slučajev vídimo, da so langobardskí vojvode v pri- 
jaznosti s Slovencí žíveli in da so morali bržkone tudi njih jezik raz- 
umeti, da so si upalí s svojo zgovornostjo Slovence na svojo strán 
pridobivati in jíh zá svojo korist porabljati. 

Ali tudi pozneje je ostala slovenščina v čislíh na Furlanskem. 
Ko je patrijarh Bertrand nameraval v Cedadu vseučílišče uteme- 
Ijiti, določil je, naj bi se na njem šolalí Italijani, Slovencí, Nemci 
in Madjarí. L. 1342. pošljejo Cedadcí svoje poslance v Rím, da bi 
udobilí od pápeža dovoljenje za utemeljítev. Ali čeravno sta bila pápež 
in cesar s tem zadovoljna, vender je znal padovanskí .škof vsa pri- 
zadevanja uničití, ker se je bal za svojo univerzo. 

Celo gradoví po Furlanskem so imelí slovenská ímena, n. pr. 
grád Neboj se blizu Cedada (prímerí pri Jugoslavenih jako navadno 
íme ,,Nehaj-grad"). Slovenska imena nahajamo med odličními oso- 
bami celo v Benetkah, n. pr. Sagorgnano, Gradenigo in Močenígo, 
kí niso nič druzega, nego slovenskí Zagornjan, Grád nik in 
Močnik. 

Kakor pri jeziku, tako nahajamo v vsem javnem žívljenjí slo- 
venskí vplív na Furlanskem. Listine nam poročajo poleg rímske in 
langobardske tudi o slovenskí m e r i za žito in polje. V navadi 
je bil tudi slovenskí denár, liraschíavonesca, kí seje poleg 
beneške ali veroneške líre trdovratno ohranila in veljala 8 denarjev, 



190 S. Rutar : Slovenské naselbine po Furlanskem. 

ali blizu 80 naših novčičev. L. 1319. se omenja tudi slovenská obleka 
„slucha", katero so po Furlanskem dajali nevestám za bálo (Bianchi, 
Documenta hist. forojul. V Archívu fúr oesterr. Geschichtsquellen, 
zv. XXXVL). 

Poleg vsega tega nahajamo tudi slovensko plemstvo na 
Furlanskem. Med to spadá eedadska rodovina Cukov, poitalijan- 
čena Zucco in Zuccola. Da je ta rodovina res slovenskega 
izvira, priča nam njé grb, ki v resnici káže v svojem polji ptico 
čuka, n. pr. na jedni hiši v Kobaridu, kjer so imeli Cuki svoja po- 
sestva. 

Druga slovenská rodovina v Cedadu je bila B oj a n ali Boj ani. 
Ker si naši mladi pesniki tako radi pridevajo to poetično ime in ker 
so čedadski Bojani ozko spojeni tudi s slovensko zgodovino, zato 
upam, da ne bode nepotrebno, ako o tej rodovini na tem mestu malo 
obširneje izpregovorim. 

Barón C z or n i g, kateri bi rad po vzgledu nemških zgodovi- 
narjev vse zatajil, kar spominja na slovensko preteklosť, trdi smelo 
na str. 379. svoje „Zgodovine goriške", da so bili Bojani stari lango- 
bardski plemiči, („ein Adeliger vom alten lombardischen Blute"). Ali 
prišel je za njim učenejši mož, ki je bolj natanko poznal vsa svoj- 
stva langobardskega jezika, t. j. Bethmann, in ta učenjak je z ve- 
likim trudom zbral vsa langobardska lastna imena, ki se tu pa tam 
po zgodovini in listinah raztresena nahajajo, ter jih dal natisniti 
v „Neues Arcbiv fúr deutsche Geschichte" 11. str. 599. In glej, med 
temi imeni zastonj išceš Bojanov. In to je práv natorno, saj však 
slovenskí otrok lahko spozná, da je Bojan pravo slovensko ime. 

Res je pa, da so bili Bojani jako stará plemenita rodovina v 
Cedadu. Njena imenitnost se spoznáva najbolj iz visoke službe, katero 
je ta rodovina od pamtiveka opravljala pri oglejskem patrijarhu. Od- 
kar so bili patrijarhi postali deželni knezi in vojvode furlanski, ho- 
dili so pri svojem nastopu iz Ogleja v Cedad, v staro glavno mesto 
furlanske vojvodine, da so tu slovesno nastopali svojo posvetno oblast. 
Ko so se z velikim in sijajnim spremstvom bližali eedadskemu mestu, 
vzprejel jih je na mostu pred mestnimi vráti najstarejši ud bojanske 
rodovine, držeč y roki dolg meč, ki je pomenjal sodnijsko oblast. Ko 
se je potem patrijarh dalje pomikal proti svoji palači sredi mesta, 
spremljal ga je ob stráni dotični Bojan, vedno dolgi meč v roki noseč. 
Pred palačo dospevši izroči potem meč patrijarhu. 



s. Rutar: Slovenské tiaselbine po Furlanskem. 191 

To svojo pravico so Boj ani skrbno cúvali in bránili. Ob času, 
ko je patrijarh Mar k var d 1. 1366. obhajal svoj slovesni vhod v Ce- 
dad, bila sta le dva mladoletna brata Bojana. Drugi plemiči so ho- 
teli torej njih starodávne službo prevzeti. Ali varuh Bojanov, Jakob 
pi. Claricini, potegnil se je za svoja varovanca ter pripravil vse 
potrebno, da sta ona sama vršíla svojo službo. Za to pa je dajal 
patrijarh Bojanom poseben beneíicij (tako n. pr. patrijarh Bertrand 
1. 1339. Konradu Bojanu), kateri jili je vezal na dolžnost, meč nositi 
pred patrijarhom ob nastopu njegove vojvodské oblasti. 

Imenitnejísi iz zgodovine poznani udje bojanske rodovine so ti-le : 

Na početku IV. stoletja je živel Pavel Boja n. Njemu je po- 
delil patrijarh Ottobono de Razzi 1. 1309, rodovinski fevd „per 
fimbriam Cappae" (To je bil jeden raznili načinov, kako so patri- 
jarhi fevde delili). Tega Pavla Bojana postavi goriški gróf Henrik 
za svojega poglavarja v Tolminu, ko je bil 1. 1313. tolminski grád 
osvojil. Bojan je bil razumen in krepek glavar. Ko so si hoteli Be- 
nečani 1. 1316. zvijačno osvojiti Tolminsko, prepodil jih je z veliko 
izgubo iz dežele. Ko je pa goriški gróf 1. 1319. po pogodbi Tolminsko 
zopet prepustil patrijarhu, od.šel je tudi Bojan s Tolminskega nazaj 
na Furlansko. L. 1324. ga postavi isti goriški gróf Henrik za svo- 
jega poglavarja v Tržiču (Monfalcone) , katerega je bil tudi patri- 
jarhu odvzel. O Pavlovem sinú Ulriku (Volrico) je samo to znano, 
da je bil nekoliko čaša iz katoliške cerkve izobčen. 

Ob tistem času kakor Pavel se spominja Frančišek Bojan, 
morda brat poprejšnega. Tudi ta je bil vazal goriškega grófa Hen- 
rika. Ko se je Frančišek 1. 1314. oženil, napravili so v Gorici veli- 
kánske hojne igre (Turnier), katere je gróf Henrik zelo Ijubil. Se I. 
1339. se omenja ta Bojan v devínski zgodovini. 

L. 1339. je vzprejel že omenjeni Konrad Bojan rodovinski 
fevd od patrijarha. On je moral tOrej biti glava rodovine. Ali o njem 
nam ni nič druzega znano. 

L. 1359. je bil Friderik Bojan vicedom patrijarške vojvo- 
dine. Ko je takrat patrijarh umri, izbral ga je oglejski kapitelj za 
oskrbnika vojvodine ob času sedisvakance. 

L. 1366. se nam prikáže drugi Konrad Bojan, ki je bil ta- 
krat še maloleten. Ta je dosegel največjo imenitnost vseh údov svoje 
rodovine. L. 1395. ga nahajamo kot poglavarja mesta Cedada in Tol- 
minskega, ki je bilo takrat od Cedada odvisno. Kmalu potem pa je 



192 S. Rutar : Slovenské íiaselbíilé po Furlanskeiii. 



zapustil Furlansko ter se preselil v Istro. Že 1. 1397. je skúšal po- 
tolažiti prepil', ki se je bil vnel med patrijarhom in mestom Mi 1 am i 
(Muggia), L. 1402. in 1403. vidimo ga kot patrijarhovega maršala v 
Istri, kjer je irael zlasti nalogo braniti patrijarhova posestva od ved- 
nih nápadov predrznih Benečanov. L. 1407. ga izvolijo Miljani za 
svojega župana, bržkone iz hvaležnosti, ker je on posredoval med 
njimi in patrijarhom. Pozneje pa ne nahajamo nikjer vec omenjenega 
Konrada Bojana. 

Ob istem času spominja se tudi Matilda Bojan, mordaKon- 
radova sestra. Ta se je 1. 1393. omožila s Petrom Benonom, in 
tudi o tej priliki so osnovali povabljeni plemiei veliké bojne igre. 

V XV. stoletji se ne omenjajo več Bojani. Zdi se torej, da je 
bila takrat ta rodovina izmrla, ali ne more se povedati, katerega 
leta. Takrat pa je bila tudi njena dvorná služba prenehala , ker je 
bila patrijarhova svetna oblast izginila in so Benečani i. 1420. vse 
Furlansko osvojili. S tem pa je dobil tudi slovenskí živelj hud udarec, 
ker odslej so bili uvedeni po vsem Furlanskem beneško narečje, be- 
neški zakoni in beneški običaji. 

Kakor Cuki in Bojani bilo je goto vo še več slovenskih plemičev 
po Furlanskem. Ali njih imena so se nam deloma poizgubila, deloma 
se pa iz denašnjih ne da več določiti, katera so slovenskega izvira. 
Plemstvo ima namreč to čudno navado, da skúša svoj začetek kolikor 
mogoče v staré čase pomakniti in svoje pokolenje od kake imenitne 
staré rodovine izvajati. Tako bi redko našel plemiča, ki bi ti hotel 
priznati, da so bili njegovi pradedi slovenské krvi, dasiravno nam 
zgodovina tudi o slovenskem plemstvu poroča. Rodovina R a u n a eh e r 
(Ravnikar) je n. pr. očitno slovenskega, kraškega izvira in vender 
Czornig trdi (str. 686), da se je iz Italij e v Istro in na Kras na- 
selila ! 

Za dokaz slovenskih naselbin po Furlanskem moglo bi se tudi 
navesti preveliko število slovenskih izrazov v furlanščini. Ali po raz- 
nih mestih se to jako menja in tu imajo Furlani več slovenskih be- 
sedij, tam menj, kakor je bila dotika s Slovenci večja ali manjša. 
Splošno se sliši med Furlani govoriti „con lep a maniera" (mesto: 
„con bella maniera"). Tako so med njimi kakor pri Tržačanih čisto 
navadni slovenskí izrazi: mlekarica, pesterna (pestunja) i. t. d. 
— Nasproti pa so tudi beneški Slovenci vzprijeli premnogo italijan- 
skili izrazov v svoje narečje. Italijanski vpliv med njimi se pozná 



A. Hudovemik : J. S. Tuvgeneva ^Stihotvorenija v prozé"* 193 



zlasti pri glagolih na irati, katere oni izražajo s končnico a t i, n. pr. 
študijati (študirati), telegrafati (telegrafirati) i. t. d. 

Nasledek slovenskega naseljenja po Furlanskem pokazal se je 
v javnem življenji tudi v tem, da so kmetské občine živele v zadru- 
g a h, kar se je pri goriških Furlanih še do d e n a š n j e g a d n é ohra- 
nilo. Res je sicer, da so tudi stari Iliri poznali neko vrsto zadrug, 
tako imenovane „farai". Ali te zadriige so se odnašale le na sknpno 
obdelovanje zemljo. Zato mislim, da je navada skiipnega bivanja 
vseh sinov in vnukov ž njih družinami pod jedno in isto streho iz- 
ključivo le slovanskega izvira. Zato nam te še dan danes obstoječe 
furlanske zadruge jasno pričajo, kako globoko je bil prešinil slovenskí 
duh vse javne ustanove po Furlanskem. Ravno to nam potrjujejo 
tudi radostní kre si, katere Furlani zažigajo o sv. treh kraljih, tedaj 
ob času, ko začenja mlado solnce zopet svojo moč dobivati in ko 
ziraska mrzla tmína vedno bolj pojenjuje. 

Iz vsega tu rečenega se jasno vidi, kako obširne in goste 
so morale biti slovenské naselbine po Furlanskem, da se njih vpliv 
deloma še dan danes pozná in da je v poprejšnjili stoletjih práv glo- 
boko sezal v vse javno življenje, tako da ga niti sami italijanski 
pisatelji niso mogli utajiti. Res je, da se ne pogreša tudi takih, ki 
trdé, da Slovenci niso nikoli oskrunili lepe „furlanske patrije" (Glej : 
Liruti, Notizie delle cose del Friuli, ÍJdine ISTT)), temveč da so on- 
dukaj od nekdaj živela samo Ijudstva plemenitega izvira staroslavnih 
Grkov (t. j. Veneti) in Rimljanov. Ali upam, da sem v tej razpra- 
pravici dovolj dokázal, kako ničeve so také trditve. 




J. S. Turgeneva „Stihotvorenija v prozé". 

|oznati ruski pisatelj J. S. Turgenev je iznenadil slovanskí 
svet s krasnim božičnim darilom. ,.Poezije v prozi" je nje- 
govo najnovejše delo. Napísal jih jo na posameznih listkíh 
v zadnjih petíh letíli vseh skupaj petdeset. Tí lístkí nímajo poseb- 
nega napísa. Pisatelj jili je imenoval na závitku .,Senilia'-, urednik 
.,Vjestníka Evropy'', M. Stasjulevič jim je dal naslov „Poezíje v prozi", 
kakoľ jih imenuje Turgenev v pismu do redakcije Vjestnikove. Tur- 

13 



194 A. Hudovemik : J. S. Turgeneva „Stíhotvorenija v prozé". 

genev namreč piše v listu do M. Stasjuleviča: „Vaš čitatelj naj ne 
čita ,,teh poezij v prozi" po vrsti in vseh na jedenkrát ; morebiti 
bi se dolgočasil ter knjigo vrgel iz rok. Ako bo pa čital posamezne. 
danes jedno, jutri zopet drugo ali katerokoli iz njih. morebiti mu 
seže katera v srce." V njih popisuje Turgenev ražne vtise življenja 
in obraze iz prirode, a káže nani v njih tudi svoje názore o tej ali 
onej stvari. Vse poezije so pisane jako krásno in zanimljivo ter nam 
pričajo o izrednem pripovednem talentu slavnega literáta. Obelodanil 
jih je v izvirniku „Vjestnik Evropy" v XII. svojem zvezku. Bas tedaj, 
ko Vjestnik, donesla je tudi pariška ,, Revue politique et litteraire" 
petnajst telí ,,petits poémes en prose." Prevod je oskrbel Turgenev 
sam. Po tem francoskera prevodu so objavili skoro vsi večji nemški 
listi nekatere poezije v svojih feuilletonih ter jih sodili jako ugodno, 
kar v Nemcih ni bas navada, kadar govore o slovanskih proizvodih. 
Da pa Zvonove čitatelje prepričamo o krasoti toh poezij, pnrlati 
j im liočemo nekatere v slovenskem prevodu. 

Starká. 

Hodil sem po širokem polji, sam. 

Hipoma pa začutim za svojim hrbtom labke, previdiie korake . . . 
kde neki gre po mojem sledu? 

Ozrem se — in ugledam malihno, zgrbančeno starko, vso zavito 
v sivé cunje. Samo starkin obraz se je videl iz njih: rumeň, nagrbanr-on 
obraz z dolgim nosom in brez zob. 

Grem k njej . . . Ona se ustavi. 

— Kdo si ti ? Kaj ti je treba ? Si U beračica ? Pričakuješ miloSčine ? 
Starká ne odgovori. Jaz se pripognem k njej in zapazini, da so 

njene oči obdane s poluprozorno, belkasto membrano ali tanko kožico, 
kar se nahaja v nekaterih pticah : bránila je oci bolj pred svetlo lurjo, 
nego li je treba bilo. 

No, ker se starki ni vzdignila ta tanka kožica ter ne odkrila pun- 
čica, sklepal som, da je slepá. 

— Hočeš miloščine ? — ponavljam zopot svoje vprašanje. — Zakaj 
hodiš za menoj ? — 

Starká pa, kakor prej, ne odgovori, ampak se le nekoliko skrči. 
Jaz zapustím starko ter grem svoj pot. 

In gloj! zopet zaslišim za seboj te lobko, izmorjono, da, plažíM'o 
korake. 



A. fiudoverňik: J. S. Turgeneva „Stihotvoreňija v prožé. ' 195 



— Zopet ta ženská! — dozdevalo se mi je. — Zakaj se mi je 
pridružila? — V misii utopljen pa pospešim korake svoje. Brž ko ne 
je zašla s pota, ker je slepá, zdaj pa gre po sluhu za mojimi koraki, 
da pride skupaj z menoj na svoje stanovanje. Da, tako je! 

Nekak nenavaden nemir se polasti mojih mislij: dozdevalo se mi 
je, da starká ne gre toliko za menoj, ampak da me vodi, ker me zdaj 
na levo, zdaj na desno meče, in da grem jaz nehoté za njó. 

In vender jaz stopám dalje ... in glej ! na samotnem tem potu 
črní se nekaj in se širi . . . kakor kaka jama . . . „Gomila!" zabliska 
se mi v glavi . . . Glej, kam me je vrgla! 

Jaz stopim drzno dalje. Starká je zopet pred menoj . . . ona vidi! 
Z večjimi, zlirai, nesrečo oznanjujočimi očmi gleda na me ... z očmi 
ptice ujede . . . Obrnem se k njenemu obrazu, k njenim očem . . . Zopet 
ta topa membrána, ta slepá in tamna oblika . . . 

Ah, mislim si . . . ta starká je — usoda moja. Ta usoda, kateri 
ne uide noben človek ! 

„Ne uide! Ne uide! — Zhlaznel bi! . . . Poskusiti móram!" In 
metal sem se sem in tja, na drugo strán. 

Zopet stopám hitro dalje . . . Lehki koraki, kakor prej, šume za 
menoj, blizu, blizu! . . . 

Pred menoj pa se zopet temni jama. 

In zopet se obrnem na drugo strán ... In zopet ta šum za menoj 
in ta grozna podoba pred menoj. 

In kam se nisem vse metal, kakor zajec, kadar ga zapode . . . vse 
to že ! vse to že ! 

— Postoj ! mislim si ! — Prevariti jo hočem. Nikamor dalje ne 
pôjdem ! — in usedem se za trenutek na zemljo. 

Starká stoji zadaj, dva koraka od mene. Jaz je ne slišim, le čutim, 
da je tudi ona tu. Na jedenkrát pa zagledam : Ta črna podoba za menoj 
plavá,, leze proti meni! 

Bože ! Jaz se ozrem nazaj . . . Starká gleda naravnost na me — 
brezzoba njé ústa pa so skrivljena na smeh! . . . 

— Ne uideš! — 

Meseca februarija 1878. 

Boža. 

Poslednji dnevi meseca avgusta . . . Jeseň se že bliža. Solnce se 

je skrilo. Hipoma silná ploha brez grmenja in bliskanja, toliko da se 

je mimo naše široké ravnine ulila. 

13* 



196 A. Hudovemlk: J. S. Turgeneva „Stihotvoreníja v prozé". 



Vrt pred hišo je gorel in se kadil — ves zalit s požarom zarje 
in padanjem dežja. 

Ona šedi v gost.ilni (sobi za goste) ter gleda z uporno zaniišlje- 
nostjo na vrt skozi poluodprte duri. 

Jaz sem vedel, kaj se je tedaj vršilo v njeni duši, znal sem, da 
se je po nedolgi múčni borbi v tem trenutku vdala čutti, s katerim se 
ni vec mogla sladiti. 

Na jedenkrát pa vstane, gre brzo na vrt in se skrije. Mine ura. . . . 
mine druga ura, ona se še ni vrnila. 

Tedaj pa jaz vstanem, grem iz hiše, napravím se v drevored, po 
katerem — jaz o tem nisem dvojil — se je sprehajala tudi ona. 

A^'se se je potemnelo okrog, noc se je že bližala. Ob potu na 
mokrem pesku skoz razlito meglo videl se je svetlo okrogel predmet. 

Pripognem se. To je bila mlada, komaj razpuščena roža. Dve uri 
prej sem videl ravno to rožo v njenih nedrijih. 

Jaz poberem previdno ta cvet, ki je pal v blato in vrnivsi se v 
gostilno, položim ga na mizo pred njenim naslonjalom. 

Naposled se vrne tudi ona, — in prehodivši vso sobo z lehkimi 
koraki, usede se za mizo. Njen obraz je obledel in oživel, bil je nekako 
veselo nemiren ; njene tamne oči pa so begale po stráni. Zdelo se mi 
je, kakor da so se zmanjšale. 

Ona zagleda rožo, zagrabi jo ; zapazi, da so cvetni listki umazani, 
ozre se na me, v njenih očeh pa, ki so bile vedno v jedno strán obr- 
nené, zasijejo solze. 

— Zakaj se j okaté ? — poprašam jaz. 

— Da, glejte zaradi te rože. Poglejte, kaj se je ž njo zgodilo. — 
Zdaj pa sem se hotel pokazati posebno bistroumnega. 

— Vaše solze bodo oprale to blato — izpregovorim jaz s po- 
sebnim izraženjem. 

— Solze ne operó, solze žgó — odgovori ona in obrnivši se 
h kaminu vrze cvetko v umirajoči plameň. 

— Ogenj še bolje sežge solzé — vzklikne ona ne brez drznosti 
— prekrásne oči pa, blesketajoče od solz, zasmehljale so se drzno in 
srečno. 

Jaz pa sem razumel, zakaj je bila i ona sežgana. 

Meseca aprila 18 "ľ 8. 

Zadnja poezija v tej zbirki je posvečena ruskému jeziku. Pi- 
satelja, ki bivu dalee od svoje domovine med prijateljskim národom 



Slovenska knjíževnost. J 97 



francoskim, veže močna vez na svoj rod. Materin jezik je, ki ga 
tolaži v dnevih, usodopolnih njegovi domovmi. Prepričan je, da se 
bodo vremena zjasnila tudi njegovemu rodu! 

Ruski jezik. 

V dneh dvomov, v dneh nadležnih mislij o usodi moje domovine 
— ti jediná mi podpora in tolažba, ti veliki mogočni, čestiti in slo- 
bodni jezik ruski! — Ako ne bi bilo tebe — kako ne bi obupal gledé 
na vse to, kar se vrši doma! — Kako ni mogoče verovati, da je bil 
tak jezik dan velikému národu! 

Napósled naj omenim, da je izšlo v januvarskem zvezku „Vjest- 
nika Evropy" novo delo Turgenevo z nápisom „Klára Milič". 
Datirano je iz Bougivala pri Parizu, kjer biva Turganev po leti. 
Dovŕšil je je stoprav meseca októbra 1. 1. Izimši „Nov", kateregaje 
izdal Turgenev 1. 1877. je to največje delo, katero je spisal. 

Aleksander Hudovernik. 



Slovenska kiijiževnost. 
v. 

Pľipovedke za mladino. I. Zvezek. Spisal Fr. H. Založil in natisnil W. Blanke 
v Ptuji 1882, m. 8, 72 str. Cena 20 kr. — Praktíčna metodika za učitelje in 

pripravnike, sestavil in založil Ivan Lapaj ne. Natisnil Rudolf Milic v Ljub- 
Ijíini 1882. v 8, 142 str. Cena 80 kr. 

V slovenskí literaturi je šolsko polje gotovo malo obdelano in 
vsako cvetlico, ki tu vzraste, moramo z veseljem pozdravljati. Pred krat- 
kim je razveselil slovensko šolsko mladino gosp. prof. Hubad s prvim 
zvezkom svojih „pripovedek za mladino". (Primerjaj „Ljublj. Zvon," II. 
77 7. str. Ured.) Kako dobro je gospod pisatelj s to knjižico ustregel, 
razumemo najbolje, če pomislimo, da imamo razven Tomšičevega „Vrtca" 
jako pičlo število za nežno mladino res sposobnih slovenskih knjig. Družba 
SV. Mohorja ima sicer v svojih knjigah mnogo tvarine za mladino, a ve- 
činoma le za odrastlo mladino. Zeleti bi bilo, da však učitelj na 
Slovenskem gleda na tó, da si vsaj šolska knjižnica oskrbi te pripovedke; 
preverjeni smo, da bodo otroci z veseljem sezali po njej. Jezik je práv 
priprost, kakor gospod pisatelj pravi o knjigi: „namenjena je mladini". Taká 
je tudi tvarina. Knjižica obseza na 72 stranéh sedem krátki h pri- 
povedek , kar je pri nežni mladini veliko vredno. Tvarina je vzeta iz 



198 Slovenska književnost. 

čisto slovanskega, osobito jugoslovanskega narodnega pripovednega pes- 
ništva. Naša želja je, da bi nas gospod pisatelj kmalu zopet razveselil 
z 11, zvezkom. — 

Isto tako veseli pozdravljamo tudi Lapajnetevo praktično metodiko, 
katera je slovenskému učitelju in pripravniku dobro došla. V njej se 
razpravljajo vsi predmeti Ijudske šole tako, da se podajejo pri vsakem 
predmetu najprej občna pravila, potem splošni naučni načrti in nadrobni 
učni načrti (po berilih) in pri nekaterih tudi učni poskusi (večinoma po 
slovenskih šolskih listih). Občna pravila in splošni učni načrti so po- 
sneti po „učnih načrtih za Ijudske šole v Primorji", katera dežela je je- 
diná nove učne náčrte s práv obširnim návodom razglasila tudi v slo- 
venskem jeziku, za kar moramo v prvi vrsti hvaležni biti prezaslužnemu 
g. dež. šolskemu nadzorniku vitezu Klodiču-Sabladoskerau. 

Pri uvodnih pedagogičnih opomnjali se práv dobro poudarja, da 
naj si učitelj sestavi nadrobni učni náčrt za vse leto ali za več mesecev 
naprej, in gledé obravnavanja béril, da ni vsaka bralna vaja sposobna 
za vaje v čitanji, za slovnico, pravopis in spisje, za realije in moralične 
náuke ob jednem. — Učitelj torej ne sme vseli vaj po jednem kopitu 
obravnavati. Pri predmetu „slovenščina" se práv dobro razmotrava, kako 
je obravnavati berila. O slovniškem pouku pravi g. pisatelj, da, akoravno 
se v Ijudski soli ne dopušča znanstvena sistematika, vender na nje mesto 
ne sme stopiti breznačrtnost, temveč učitelj si mora sam narediti sistem. 
V spisne vaje naj mu osobito služijo realije. Pri pravilih za „zemljepis" 
se zahteva, da ima vsaka šola natančnejši náčrt svojega kraja. To je 
važno, ker le na tej podlagi se otroci dovedó do tega, da razumejo 
zemljevide. Pri „zgodoviui" naj se učitelj ozira na domovinsko-pomen- 
Ijive dneve. Zgodovinski uk naj ima životopisno obliko in naj se ko- 
likor možno veže z zemljepisom. Gosp. pisatelj deli zgodovino v kra- 
jevno, domovinsko in občno in pridéva tudi tri také učne poskuse. 
Umestna je tudi opazka, da je v naših berilih premalo omenjen cesar 
Karol Veliki.*) Za „prírodopis" je jako potrebná prirodninska zbirka, ka- 
tero marljiv učitelj lahko sam napravi. Navedená metóda je práv dobra. 
Pridejan je obširnejši náuk o zdravji, kateri je v berilih premalo zasto- 
pan. Pri „prirodoslovji" so práv dobre opazke gledé poskusov in aparátov. 

Tako so obravnavani vsi učni predmeti, samo da se zadnji pred- 
meti bolj na krátko, bolj površno obravnavajo, iz česar se vidi, da je 

*) Nam Slovanom sta sv. Ciril in Metod práv tako imenitna kakor Karol 
Veliki. Zakaj naj bi šolska berila slovenská prosia vljala samo nemške velikane, 
a po polnem molčala o slovanskih? Ured. 



Dr. V. ZaiTiik : Daniel Lichard. f 199 

gosp. pisatelj knjigo preliitro delal. Imela bi obširnejša biti, da bi bili 
vsi predmeti jednako zastopani. Pri „petji" n. pr. je metóda premalo 
razpravljana in niti Weinwurmova, najboljša metodika v tej stroki, ni ome- 
njena. O petji po notah in o ritmiki g. pisatelj práv malo pripoveduje 
in prvá naloga pouku v petji mu je, da se otroci kar največ pesnij po 
sluhu peti naučé. Kdaj jim pa lioče učitelj sluli in ritmični čut vzbu- 
jati, kadar šole zapuščajo? Pri „pisanji" pa se nasprotno vec zahteva, 
nego se dá doseči. Napačno jo, da se tu zahteva v Ijudski soli pisanje 
na čist (nenačrtan) papir, kjer je gledati na pravo ložo, pravo zvezo in 
pŕavilne črke. Kdór je pozneje primoran pisati na čist papir, bode si 
že v šili pomagal s podkladkom, dokler ni vajen brez podkladka. Sicer 
se pa v življenji največ piše na rubriciran in načrtan papir, kakeršen 
je zdaj sploh za pisma v rabi, kupčijske in obrtnijske knjige pa so rub- 
ricirane. Pisanje francozke okrogle pisave v 5. in 6. letu, kakor se tu 
zahteva, dalo bi so pri tako pičlih pisalnih urah uvesti samo na kvár 
navadne latinice, ker bi se otroci potem odvadili pŕavilne leže, pravilnih 
oblik in pravilnega držanja peresa. Sicer pa za Kranjsko tudi ni pred- 
písaná ta pisava. Pri „merstvu" se oménja, da risanje mrežnikov in se- 
stavljanje geometričnih teles pouka no pospešujo. Skušnja pa nasprotno 
uči in slávni Močnik ravno to ]»riporoča in to delo tudi otroke, osobito 
dečke, jako zanimljo. Za risanje gosj). pisatelj priporoča Tretau-ove pred- 
loge. Práv; ali omeniti bi bil moral, da črta nima nič sence, kakor se 
v teh pi'edlogih nahajajo senčnatc črte (Schattenlinien) pri plošnatem or- 
namentu; pri Eichterji in Grandauerji tega pogreška ne nahajamo. Go- 
vori se tudi o risarnici na Ijudski soli ; rad bi vedel, v koliko Ijudskih 
šolah na Slovenskom so posebne risarnice. — Jezik je dober in umljiv, 
razven nekoliko malih nedostaktov, kakor so n. pr. bralni kos (Lesestiiek), 
berilna vaja (Lesestúckubung) mesto berilo, slovka mesto zlog (Silbe). 
— V obce pa bode knjiga gospodom učiteljem práv dobro ugajala in 
zato jim jo práv toplo priporočamo, gospodu pisatelju pa želimo ž njo 
najboljšega vspeha. — m — . 



Daniel Lichard f. 

Zmerom je istá žalostná pesen, kadar se piše ali govori o naših 
severnih bratih Slovakih. Beremo samo žalostinke o tom potlačenom 
slovanskom plemenu, ki štejo gotovo nad dva in pol milijona duš. Krivá 
te žalostne usode je najbolj splošno znana golobičja narav tega brat- 



200 Dr. V. Zarnik: Daniel Lichard. f 



skega plemena v sosedstvu brezozirnih Madjarov, ki niso svoje čudi 
in naravi od Arpadovih časov dosti izpremenili. Ako bi Slovaki imeli 
mesto golobičje nekoliko tigerske krvi v sebi, bili bi dan danes v par- 
lamentu v Pešti zastopani vsaj s kacimi 50 poslanci, v tem ko zdaj 
nimajo niti jednega. Že stari Deak, o katerem se je reklo, da je najpra- 
vičnejši Madjar, izdal je parolo o Slovakih: „minden áron buktatni", t. j. 
ubiti jih na však način! Inte parole Deakove drže se dan danes vsi 
Madjari ter jo izvršujejo dejanski v vsem javnem življenji, bodi si v cer- 
kvenih ali šolskih, literarnih ali socijalnih vprašanjih. Vsacega narodnega 
človeka, ki ima pogum priznavati javno, da je Slovák in Slovan, proglasé 
precej Madjarji panslavistom in proganjajo ga potem neusmiljeno v jav- 
nem in privatnem življenji. Zategadelj je skoro však Slovák, ki nosi go- 
sposko suknjo, gotovo pa však plemenitaš („nemes ember"), — katerih 
je neštevilen broj, — gotovo raadjaron in strasten renegát. 

Letos so imeli v Požunu nekteri slovaški rodoljubni mladeniči di- 
jaki med seboj literarno društvo, v katerem so se vadili v govoru in v pi- 
savi svojega v srednjih šolah po polnem zanemarjenega materinega jezika. 
Ravnatelj právne akademije in senát, ki sta po ovadubih to zvedela, 
nista pohvalila vzornih rodoljubnih dijakov, temveč izključila sta jih iz 
právne akademije zavoljo dozdevnih panslavističnih agitacij. 

Ko so se dijaki in ž njimi vred skoro vsi slovaški rodoljubi pri- 
tožili zavoljo te krivice pri ogerskom ministru náuka in bogočastja, po- 
ostril je taisti vsled te pritožbe to kazen tako, da je te dijake izključil 
iz vseh ogerskih učilišč in ob jednem ukázal, da ne more niti jeden 
teh vrlih mladeničev za večne čase dobiti nobene niti državne niti cer- 
kvene službe na vsem Ogerskem I Se Mithad paša ni svoje dni tako kruto 
postopal proti Bolgarom. Madjari so sklenili v klici zatreti vsako rodo- 
Ijubje pri Slovakih, naj že velja kar in kolikor hoče. 

Zaradi tega je smrt vsakega slovaškega rodoljuba, boritelja in pi- 
satelja narodnega neizmerna izguba za ta nesrečni bratski národ, kate- 
remu hočejo ^ladjari s pomadjarjenjem mladine vse žile podvezati. Zavoljo 
tega nas je jako užalostila vest, da je 19. novembra 1. 1. stari Daniel 
Lichard, blaga, neutrudljiva , neumorna in neustrašljiva duša, ulegel 
se k večnému pokoju. Res, da je bil že Lichard v 70. letu, ali tem večja 
je njegova izguba, ker je že zdaj ni nihče pričakoval in ker je pokojnik 
še delal tri dni pred svojo smrtjo. 

Lichard spadá med staro gardo slovaških rodoljubov, kateri se 
prištevajo pokojná Štúr in Tot Pauliny, še živi Hurban, Skultety, Mudron, 
Pič, Sasinek in drugi. 



Dr. v. Zarnik; Daniel Lichard. f 201 



1828. leta je on na evangeljskem liceji — kajti bil je prote- 
stant — v Požunu osnoval „literarno jednoto Slovensko". Slávni ranjki 
Ljudevit Štúr je sam priznal , da se je v tem dijaškem društvu izcimil 
pri njem trdni sklep posvetiti vse svoje življenje slovaškemu národu. 

Književno je začel Lichard delovati v českem jeziku. Ali že 1845. 
leta sta začela on in Štúr pisati „Národne Slovenské Novine" v slova- 
škem narečji. Lichard pripoveduje večkrat, da je njemu in Šturu to na 
misel prišlo, ko sta pes popotovala jedenkrát iz Požuna v Modro, ker 
sta uvidela, da samo s tem sredstvom je mogoče Slovake oteti iz raa- 
djarskega zrela. 

Ko so se pod Bachovim absolutizmom Slovaki literarno nekoliko 
slobodneje gibali, začel je Lichard spet česki pisati v svojih „Sloven- 
skih Novinah" in v svojem „kalendarji". „Novine" in „kalendár" je polnil 
Lichard skoro čisto sam in ravno zavoljo tega je bila njiju vsebina tako 
izvrstna, da mora človek í5e dan danes brati znanstveno-popularne spise 
Lichardove s pravo slastjo. Ko so Madjari 18G7. leta prišli spet do ne- 
omejene vlasti, vrnil se je Lichard v pisavi spet v slovaško narečje; 
zakaj ? to smo že poprej omenili. 

Lichard je gotovo napísal v českem in slovaškem jeziku celo knjiž- 
nico. Največ se je sam pečal z matematiko in s prirodoslovjem in so- 
rodnimi znanostimi, vrhu tega pa z narodnim gospodarstvom. 

List njegov „Obzor", katerega je z jednakim veseljem prebiral kmet in 
učenjak, doživel je 20. tečaj. Zaradi teh zaslug ga je tudi hrvatsko go- 
spodarsko društvo v Zagrebu imenovalo svojim počastnim članom 187í). 
leta. Od večjih njegovih del je najznamenitejše: „Slovinska obrázková 
čitanka hospodárska" v dveh debelih zvezkih. Kritika je rekla, da se v 
tem delu zrcali „nezroneny, svieži duch našeho najstaršieho žijúceho spi- 
sovatela". 

Lichardov slovenskí „kalendár" se je razširjal vsako leto v 5000 
iztisih med slovaškim Ijudstvom in je neizmerno mnogo lepih naukov 
posejal na dobra in plodovita ti a. 

Kakor ,smo re.kli, bil je Lichard po veri protestant in sicer duhoven 
— superintendent, ali ves čas skoro 50letnega svojega književnega delo- 
vanja ni nikoli ne z najmanjšo besedico razžalil verskega prepričanja 
katoliške polovice svojega národa. Hrez razločka vere so ga vsi Slovaki 
spoštovali, kakor svojega očáka. Bil je Slovákom pisatelj in rodoljub^ 
pravi naš Slomšek. 

Hrvatski „Pozor" pravi o njem v listu od 24. novembra 1882. leta 
in s tem tudi sklepamo to črtico : 



202 Š.: Dva nová poljska groba. 



„U Lichardu ugasla je slovačkomu národu blaga luč, koja mu je 
v tmini národne težke borbe milo svietila brez praská i huke, al uviek 
jednako, aviek mirno, uviek sjegurno. 

Kad bi on po svojoj novinárskej dužnosti javio smrt, kojega sta- 
rijega zaslužnoga Slováka, uviek bi dodao: „i opet ode jedan iz naše 
staré garde. Bog mu dao duši vječni pokoj!" Tako i mi danas iz sla- 
venskoga juga dozivljamo duši uzor-poštenjaka, veterána medju pisci 
slovačkimi: „Bog Ti dao vječni pokoj, a skori spas tvomu puno izku- 
šanomu, mnogo progonjenomu, od Tebe toliko Ijubljenomu národu!" 

Dr. V. Zarnik. 



Dva noYa poljska groba. 

Drugega za drugim pobira nam neusmiljena smrt s književnega 
polja slovanskega, ne poprašujoč po tem, ali se je pa rodil tudi že drug 
mož, ki bi mogel stopiti na pokojnikovo mesto ter nadaljevati preki- 
njeno delovanje njegovo. 

Februvarija meseca sta zopet umrla našim bratom Poljakom dva 
najpridnejša književna delavca. Naš namen ni, v naslednjih črticah vse- 
stranski opisati njijino življenje in pisateljevanje, kar je zavoljo obširnega 
njijinega delovanja tudi jako težavno: nam bodi dovolj, ako s svojim 
nekrológom opozorimo slovenské bralce na to bridko izgubo in vzbudimo 
v njih čut spoštovanja za — • Jozefa Szujskega in Waclawa 
AleksandraMaciejowskega! 

V Jozefu Szujskem ne obžaluje poljski národ samo profesorja 
domáce zgodovine, tajnika krakovské ,akademyi umiejetnosci', konserva- 
torja arhivov galiških : v njem objokuje tudi pesnika in moža, kateri 
mu je neutrudno pripravljal pot k bodočnosti, kateri mu je bil svareč 
učitelj, vdan mu z vso Ijubeznijo svojo! 

Porojen 1. 1835. v Tarnovu obiskoval je Szujski najprej v rojstnem 
mestu gimnazijo, pozneje pa krakovsko in dunajsko „wszechnico", kakor 
imenujejo Poljaki univerzo. Dokončavši veliké šole, nascli se na dedncm 
posestvu Kurdwanowu ter se posveti književnosti. Prvé njegove plode, 
lirične pesni in povesti, nahajamo v „Dzienniku literackim" in „Dodatku 
do Czasu". Največje vrednosti iz te dobe so pac drobné njegove pesni, 
znane pod naslovom: Powažne chwill Jerzego Prawdzica 



š. : Dva nová poljska groba. 203 

(Ozbiljni trenutki Jurija Pr.). AU tudi drugi, obširnejši njega umotvori 
so se prikúpili občinstvu, n. pr. Š mier c [smrt] proroka, Sluga 
grobów in Czyste dusze. Posebno prijazno so bili sprejeti njegovi 
humoristični obrazi v verzih in prozi, iz katerih naj imenujemo le tri : 
Obrona Czestochowy czyli historya cudowna a prawdziwa 
o J a c k u B r z n c h i 11 s k i m (Obrana Czostoohowe ali čudná pa resnična 
povest o Jacku Trobušniku), Przygody pána Sylwana (Kaj se je 
prigodilo gospodu Silvánu) in Historya s z 1 a c b c i c a na b r u k u 
(Povest o szlachcicu na česti). 

Se lepši vspeh je imel Szujski na dramatičnem polji, kjer je z 
največjim veseljem gojil zgodovinski igrokaz. Ako izvzamemo nekaj mest, 
so ti umotvori v slikanji časov in osôb po polnem dovŕšení in prigo- 
tovili so tudi Szujskemu jedno iz prvih mest v poljskih dramaturgih. 
Najlepše igre so: Halszka z Ostroga (1858), Dzieržanowski 
(1859), Królowa [kraljica] Jadwiga (18G0), Jerzy Lubomirski 
(1865), Zborowski (18G5), in komedija Adam Szmigielski: vse 
pa preseza brez dvojbe tragedija Wallas, kateri je snov vzeta iz škótske 
zgodovine. — Poleg izvirnih podajal jo Szujski občinstvu tudi preložené 
dráme, Aischylovega „Agamemnona" (1804) in „Ukovanega Prometeja" 
(1866), pa Aristofanove „Viteze" (1867). 

Največ in zaslúžene sláve. pa si je pridobil Szujski s svojim delo- 
vanjem na polji domače zgodovine. Že iz slik družbinskega življenja, 
katere je izdal pod naslovom „Portréty Nie- Van -Dýka" 1. 1860., 
káže se nam živo njegovo zanimanje za zgodovino. Po tedaj je začel 
pridno truditi se na zanimljivem tem polji, katero je od 1. 1861 — 1865, 
skoro izključivo obdelaval. Tega truda sad je bilo delo „Dzieje Polski 
podlug ostatnich badaň spisane" (Zgodovina Poljske, spisana 
po novejših preiskavah; Lwow pri Wildu 1862 — 1866, 4 zvezki). Ta 
knjiga je še dozdaj najboljša in najpopolnejša zgodovina poljska, dasi 
jo je Szujski začel pisati, ko se še ňi bil uglobil po polnem v svoj 
predmet; to se jasno vidi na posamičnih zvezkih, med katerimi preseza 
po vrednosti však poznejši vse poprejšnje tako, da se sme poslednji 
imenovati po vsem izvirna in odlična knjiga. 

Od te dobe je postala Szujskemu zgodovina najljubši predmet in 
največ del njegovih odslé se bavi ž njo. Razven zgodovine o literaturi 
pri nekerščanskem svetu (Dzieje literatúry swiata niechrzes- 
cianskiego) in .predlanskim izišle nemške knjige „Die Polen und 
Ruthenen in Galizien" (pri Prochaski v Tešinu), omenjati hočemo 



204 Š.: Dva nová poljska groba. 

le monumentalno njegovo delo, zbirko zápisníkov o vladnih zborovanjih 
od 1. 1548 dalje, katere je izdal v akademičnem zborníku „Scríptores 
rerum polonicarum" ; tega dela je ízšlo do zdaj, ako se ne motimo, 
5 zvezkov. 

Mnogo Szujskega razprav in kritík raztreseníh je po razlíčníh 
zbornikih in Časopisih, posebno v .Archívum komissyí historycznéj' in 
v „Przegledzie Polskim". Prvi zborník, ,Archívum', počela je ízdavatí po 
njegovem nasvetu akademíja krakovská; slíčen je nekam , Starinám', katere 
ízdaja jugoslovanska akademíja. ,Przeglaď je začel Szujskí sam uredovati 
v zvezi s prijateljema Stanisl. Twardowskim in Stanisl. Kožmianom, ko 
je bil dovŕšil svojo zgodino. 

Tudi na polítičnem polji je bil Szujskí delaven. L. 186 7. in 1870. 
izbrali so ga velikí posestniki sandeški za svojega poslanca v deželnem 
zboru galíškem; zavoljo svojíli zaslug pa je bil poklican pozneje tudi 
v gosposko zbornico. Se vé, da to delovanje níma tiste znamenitostí, 
kakor prej omenjeno na literarnem polji in vseučiliščí Jagiellonskem, pri 
katerem je bil 1. 1869. zasedel stolico zgodovíne poljske. 

Szujskí je jeden tistih . maloštevilnih mož, kateri se ne boje od- 
krívatí temnih stranij in napak v poljskí preteklosti. In ravno zato, 
ker teh napak ní zakríval in omival, príboríl si je mnogo nasprotníkov . 
Ko je káral staré grehe, obracal se je posebno proti tistim, kí so jíh 
pod to alí ono oblíko ohranilí do denašnjega dné. Prepričan je bil 
namreč, da je to prvi korak k lepší bodočnosti, ako národ opustí svoje 
šovinistične razvade in fantastíčne namere ter se poprime resnega in 
vztrajnega dela ! 

Ko so 9. februvarja nešli truplo njegovo v grob, pozabili so tudi 
njegoví nasprotnikí prejšnjih strel in graj, in združili so se s hvaležnim 
národom, ki je prihajal od vseh stranij v staroslávni Krakov skazovat 
poslednjo čast ostankom učenjaka, pesníka, učítelja ! — 

(Konec prihodnjič.) 



František Ondŕicek. 

Ta mladí česki godec, ki ves muzikálni svet zadnje tedne nena- 
vadno navdušuje in med godci skoro celo revolucijo prouzroéuje, igral 
je v Ljubljani dné 30. januvarija v deželnem gledališči. Predno poročam 



v. Valenta rjJFran OndŕiCek. 205 



o koncertu, podati hočem o godci samem nekoliko životopisnih črtic. 
Mladi umetnik Ondŕiček se je porodil v Pragi in ima zdaj 25 let; oče 
njegov je bil kapelník neke salonske godbe v Pragi in Frančišek je dobil 
prvi pouk o godbi od očeta. Ko je bil v 14. letu svoje starosti, vstopil 
je v praški konservatorij ter se učil tri leta goslij in teorije pod vod- 
stvom izvrstnega profesorja Benevica. S 17. leti je šel v Pariz na glas- 
beno akademijo , kjer se je nadalje učil pri slavnoznanem Massartu. 
Ta ga je kmalu spoznal za svojega najboljšega učenca in nastavil ga 
je za korepetitorja znane umetnice Terezine Tue, ki je bila Ondŕič- 
kova součenka in ob jednem tudi njegova — - učenka. Ko je zaduje 
mesece godel v Parizu, Londonu, Bruselji, na Dunaji in Pragi, dosegel 
je s svojo izbomo igro tak vspeh, kakeršnega so dosegli pred njim samo 
slávni virtuózi Joachim, Laub, Sarasate in Wieniawsky. Dunajskí kritik 
profesor Eduard Hanslick je primerjal Ondfíčka že pri prvem filhar- 
moníčnem koncertu na Dunaji s Ferd. Laubom, čegar velikánska, dovŕ- 
šená igra je še vsakemu v živem spominu, kdor ga je slišal. — 

Za Ijubljanske glasoljube je bil Ondŕíčkov koncert ízreden užitek. 
Igral je Beethovnov koncert za goslí s spremljevanjem orkestra Wíení- 
awskega „Legendo" in „Mazurko", Laubovo „Elegijo" in konečno vsled 
gromovitega ploská in klicanja še Ernestov „Carneval de Venise". Takoj 
pri prvi točkí je očaral Ondŕiček poslušalce s svojo emínentno igro in, 
čeravno spremljujočí orkester ni bil baš dober ter na več mestih ní 
ugajal mojsterskemu sólistu, vender je g. koncertant s svojo krásno igro 
navdušil vse občínstvo tako, da mu je gromovito ploskalo. — Wieniaw- 
skega „l^egendo" in „INIazurko" , Laubovo „Elegijo" in Ernstov „Car- 
neval de Venise" je igral s spremljevanjem glasovira; spremljal ga je 
gospod Anton Foerster. Kdor pozná te kompozicije, vé, koliko muzika- 
lične izobraženosti je treba poleg neizmeriie tehnične izurjenpsti, ako 
se hoče ž njimi godec pokazati mojstrom. Toda g. Ondŕiček je vse te 
skladbe tako igral, da se je pokazal temeljito izurjenim virtuózom. Igra 
njegova je elegantná, sigurna, skozi in skozi premišljena, najtežje pasáže 
igrá čisto in gladko in če je tudi najhitrejši tempo. Ondíiček ima vse 
prednosti in lastnosti, katere mora imeti godec-virtuoz prvé vrste. 

Slovani smemo ponosni biti, da se je spet iz naše srede pokazala 
zvezda na muzikalnem obnebji , ki bode po vsem svetu, koder jo bodo 
imeli priliko občudovati, čast in slavo pridobivala svojemu in slovanskému 
imenu. V. Valenta. 



Slovenskí glasnik. 

Wolfov slovar. Na prošnjo milostivega gospoda kneza in škofa Ijubljan- 
skega (Íra. Jane z a Zl. Pogačarja in po prijaznem posredovanji preblago- 
rodnega gospoda deželnega predsednika kranjskega Andreja Winklerja je 
visoko c. kr. naučno ministerstvo gospodu prof. M. Pleteršniku dovolilo 
poldrugo leto dopusta v ta namen, da konečno uredi in na svetlo dá Slo- 
vensko -nemški del velikega slovarja, katerega je v svoji oporoki založil 
pokojni knez in škof Ijubljanski A. A. Wolf. Preverjeni smo, da bode ves omi- 
kani svet slovenski z največjim veseljem vzprejel to imenitno književno novico 
ter da bode vso hvalo vedel milostivému gospodu škofu in slávni vladi, ki sta 
gospodu profesorju Pleteršnikii podala priliko, da zvrši že toliko let odlagano 
izdanje II. dela prcimenitnega in prepotrebncga Wolfovoga slovarja Bog daj srečo ! 

Andrej Praprotnik, nadučitelj in ravnatelj I. mestne šole Ijubljanske in 
urednik „Dčiteljskga Tovariša", slávi danes 1. marcija petindvajsetletnico 
svojega vstopa v mestno službo in petintridesetletnico svojega učiteljevanja 
v obce, ki je pa ob jednem tudi petintridesetletnica njegovega vspešnega pisa- 
teljskega delovanja. Mnoga národná društva, mestni šolski svet Ijubljanski in 
mnogoštevilni prijatelji in čitatelji bodo o tej slovesni priliki pozdravili zaslužnega 
slovenskega pedagóga in pisatelja. Tudi „Ljubljanski Zvon" čestita ter kliče o 
tej priliki slavljencu: Bog živi! 

„Národná bibliotéka". Prvi snopič „Národne bibliotéke", katero je začel 
izdavati naš podjetni tiskar in zalagatelj g. J. Krajec v Novem Mestu prišel 
je te dni na svetlo, Obseza ponatis I. zveska v slovenski književnosti toli ime- 
nitne ,,Krajnske Čbelice" s primernim, dobro pisanim úvodom g. prof. R. Peruška. 
Tisk je lep, cena (po 15 kr. zvezek) jako nizka, vsebina izvrstna. Več o tem pre- 
koristnem literarnem podjetji hočemo izpregovoriti prihodnjič, danes I. zvezek 
,, Národne bibliotéke" svojim narocnikom kar najiskreneje priporočamo. 

„Veteránska koračnica." Zložil Fran Jurkovič, V številki XI. lanskega 
„Zvona" oznanil sem Jurkovičevo mazurko „Vrtuico", a nisem se takrat nádejal, 
da mi bo tako hitro zopet prilika o drugi skladbi tega skladatelja poročati, 
„Veteránska koračnica" je veselá in čvrsta in gre v noge, da more tudi naj- 
starejšega veterána vzdigniti k lehkotnemu korakanju. Trio ima to posebnost, 
da med instrumentalno godbo tudi pevci leliko sodelujejo in jako primeren tekst 
za to je práv dobro zložil g. J. Gabršek; toda petje ni obligátne. Posvečena je 
ta koračnica veteránom v Š. Mariji pri Jelšah. Za glasovir je sestavljena v zalogi 
Konstantina Tandlerja v Gradci in stoji 55 kr. Tisk je lep in tudi vnanji 
naslov práv ličen. Gospod skladatelj jo je pa tudi priredil za veliki orkester in 
partitúre se dobivajo pri ujem. Želimo, da bi práv kmalu prodani bili vsi iztisi 
te koraenice;to bi skladatelja vzpodbudilo k nadaljnemu delovanju. Svetovali bi 
gospodu Jurkoviču, da tudi v prihodnje svoje skladbe prireja za orkester, ker 



Slovenskí glasnik. 207 



jako pogrešamo domačih koračnic, plesov in potpurijev za naše godce, ki na- 
vadno le tuje trobijo, ker jim nihče ne sestavi domaCih skladeb za instrumen- 
talno godbo. Partitúra za orkester je práv čedno avtografirana in gospod Jur- 
kovič jo bo gotovo práv po ceni oddajal. Vojteh Valenta. 

Stoletnica Žakovskega. — Z veliko slovesnostjo se je praznovala 12. in 
13. febťuvarja stoletnica Žukovskega rojstvá. Ta znameniti pesnik, ki je presegel 
vse svoje predniko, uvel je romantiko v literaturo rusko in je posebno mogočno 
vplival s svojimi prelogami iz nemščine in angleščine. V te je znal raojsterski 
vplesti svoje mišljenje in svoje čustvo. Z veseljem in hvaležnostjo je posvečeval 
zatorej ves ruski národ po široširni svoji domovini dan rojstva pesnikovega. 
Omeniti hočerno le, da je imperatorska akademija naiik razpisala 1000 rubljev 
nagrade za najboljše delo o Žukovskem. V slovesni seji akademije ga je ocenjal 
Konstantin J. Grot, predscdnik oddelku za ruski jezik in rusko slovstvo, v 
prelepem govoru kot človeka in pesnika; za njim pa je proslavljal Orest F. 
Miller, izvrsten zgodovinar literárni, Žukovskega kot odgojevatelja pokojnega 
carja-osvoboditelja, katerega je ravno ta navdihnil z naprednimi in Immanitatnimi 
idejami. Brale so se potem slávnostne pesni najboljših sedanjih pesnikov ruskili, 
Apolóna N. Majková, J. P. Polonskega, P. I. Vejnberga in drugih; prečitale so 
se adrese raznih društev in list pesnikovega sinú, ki je sedaj slikar v Benetkah. — 
V gledišči se je pela med drugim na oslavo pesnika opera slavnega Čajkóvskega, 
„Devica orleánska" ; snov jej je vzeta iz znane Schillerjeve dráme, katero je bil 
slavljenec sam preložil na jezik ruski. — O tej priložnosti je izšla tudi priporočila 
vredna knjižica K. K. Zejdlica (Seidlitza): „Žizn i poezija V. A, Žukovskago 
(1783 — 1852)", s pesnikovo podobo, njegovim fac-similejem in njegovimi pismi. 
Tej knjigi, za katero je plačati pri uredništvu „Novago vremeni" 2 rublja in 
50 kopejek, spisal je predgovor znani profesor ruské slovesností na vseučilišči 
v Derptu, Pavel Viskovatov. — Vsa pesnikova dela stojé 10 rubljev; izdal 
jih je 1. 1878. v St. Peterburgu Efremov z naslovom : „Sočinenija Žukovskago" 
(4 zvezki). — Svoje bralce opozarjamo na Navratilov spis v lanskem letopisu 
Matice Slovenské: „Car Aleksander II. in ruski pesnik Žukovskij-, iz katerega 
bodo vsaj površno mogli spoznati tega prijaznega pesnika. Š. 

Vereščagin v Pešti. — V poslednjem času je bil razstavil slavnoznani 
ruski slikar svoje povsod občudovane slike tudi v prekolitavski stolici. Ogri so 
bili od reálnosti teh umotvorov kar zavzeti in vtis, kateri so prelepa dela napravila 
na ponosne Arpadove potorace, sme se v resnici imenovati mogočen. Však dan 
je obiskovalo razstavo po tisoč in pet sto osôb, ob nedeljah pa je dohajalo celo 
po tri tisoči Ijudíj. Ker se Vereščagin sam bavi sedaj v Indiji, osnul je razstavo mlajši 
njegov brat, bivši pobočník generalu Skobelevu. — Koncern februvarja prevede 
se vsa imenitna zbirka v domovino svojo, kjer se najprej razstavi v Moskvi. 

Š. 

Raska knjíževnost. P. A. Vjasemskega zbranih spisov izšel je nedávno 
Vili. zvezek, ki obseza historične, literárne in životopisné črtice iz preteklega 
polstoletja, — Fedora Dostoj e vskega zbrana dela hočejo izdatí v Petrogradu 
v 13 zvozkih. Prvi zvezek bo obsezal njegov životopis. Fedor Dostojevski je bil 
1, 1845>. prognan v Sibirijo tcr obsojen, da dela v rudnikih. Bil je stoprav 



208 Slovenskí glasnik. ^ 



začetkom vladanja Aleksandra II. pomiloščen. Najslavnejše delo njegovo so: 
,.Zapiski iz mrtvago doma", v katerem nam opisuje svoje življenjc v Sibivskih 
rudiiikih. To delo je izšlo tudi v nemškem prevodu: ,,Aus dem Todtenhause, 
Nach dera Tagebixc.hc eines nacli Sibiricn Vei-bannten. Hevausgegeben von Dosto- 
jevski. Leipzig 1864." Iz dvugih njegovih spisov naj omenimo: „Tnižennye i 
oskorblennye", v katerem se poteguje za zatirane; — potem „Prestuplenie i» 
nakazanie", „Jdiot" in „Vjesy". Zadnje njegovo delo je ,,Bratja Karamazovy". 
Umri je 1. 1881. Al. H. 

Pri Wolfgangu Gerhardu u Lipskem izšla sta v zbirki .,Russkaja ))ibli- 
oteka" dva nová zvezka. — XXXXV., precej obširen zvezek obseza nov umotvor 
Saltykova pod naslovom: Za rubežem (Za granico), katerega ruská kritika 
jako livali. Micliacl Evgrafovič Saltykov, urednik Otečestvennych Zapisek. jo 
omikanerau svetu bolj poznan pod imenom N. Ščedrin ter je dan danes najboljši 
ruski satirik. V tem oziru je podedoval slavo Gogolja in Gribojedova. Dolgo 
čaša je bil Nekrásovu veren prijatelj. Zavoljo njegovega svobodomiselnega pre- 
pričanja ga je internovalo nekaj čaša vojno ministerstvo v Vjatko pri Kazanji. 
Od tega čaša je začel pisati pod omenjenim pseudonimom. Najlepše njegovo 
satire, katerih je izdanih do sedaj nad 12 zvezkov, bičajo in slikajo nam življenje 
provincijalnih vlasteljev, uradnikov in meščanov. — XXXXVI. zvezek gori omenjene 
biblijoteke pa nam podaje novo delo neuraornega Turgeneva: Senilia, sticlio- 
tvorenija v prozé. Večina teh pesnij v prozi, katere so izšle tudi že v 
francozki prelogi v „Revue politique et litteraire", je jako dramatično pisana. — 
Časniki so poročali, da je Turgenev dovrSil nov román: ,,Po smrti". Š. 

Johann Baptist von Preschern ziim Heldenfeld, einer lôbl. Landschaft in 
Krain Landschranenschreiber in Lail)ach. — V začetku osemnajstega stoletja 
nahaja se to ime v Vodiške fare listinah, katere sem dobil po prijaznosti ô. g. 
župnika Vodiškega v roke. To ime ni (ako se dobro spominjam) še nikjer na- 
tisneno, in bilo bi svetovati, naj se preiskuje, če ni v kakem starem sorodstvu z 
rodovino našega pesnika Preširna. — Janez pi. Prešern „zum Heldenfeld^ je 
imel soprogo Elizabeto pi. Schwitzen, in to rodovino omenja tudi Valvazor v 
popisu starih plemenitih rodovin Kranjske. 1745. leta se nahaja v Vodiških listinah 
,Doctor Thadäuss von Preschern zu Heldenfeld" in njegov umrši brat Frane, ki 
sta neko zemljišče po svojem zgoraj imenovanem očetu Janezu podedujé drug 
za drugim posedovala. F r. Šum i. 

Popravek. Na 62. str. v 16. vrsti od zdolaj namesto : Patri, čitaj : Padri ; 
na 142. str. v 19. vrsti od zdolaj nam.: in 8", čitaj: in 4". 

„Ljubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih ter 

stoji: za vse leto 4 gld. GO kr., za pol leta 2 gld. ;J0 kr., za četrt lota 1 gld. 15 kr. 

Za vse neavstrijske deželc po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto. 

Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredništvo odgovoren: Pr. Levec. 
UredniŇtyo : v Novih ulicah 5. — Upravništvo : na Marije Terezije česti 5. 



Tiská , Národná Tiskarna" v Ljubljani. 



Št. 3. Priloga k 3. zvezkn Ljnbljaiiskega Zvoua 1883. 




V 2. št. je bilo uganke VI., VIL, in VIII. pogocliti takó 



VI. 
Logrogrrif. 

1. Umek 
2 Čelii 
H. Ihan 
4 TJt 
b. Erato 

6. Lisander 

7. Josip 

8. Soria 

!>. Kalinar 

10. Izkup 

11. Tuleň j 

12. Oľbe 

13. Vilhar 
14 Arad 

15. Rodan 

16. Senoa 

Učiteljski Tovarš. 
Andrej Praprotnik. 





Vil. 




c 




. MIi- 




Š n M a 11 




P r a P ľ t 




CIMPERMAN 




A m R i k a 




N M e n 




R Ak 




N 




Vili. 




Aritmogrif. 


1) 1, 2, 


3, 4, 15 davek. 


2) 4, 3, 


2 Eva. 


3) 6. 7. 


8 srp. 


4) 4, 8, 


9, 6 epos. 


5) 10, í 


1, 11. 2. 12 Tonian. 


G) 13, 10, 13 iti. 


7) 14, 7 


', 2, 10 brat. 


8) 7, 2, 


8, 13, 7 rapir. 


9) 2, 1, 


1, 2 Adda. 


10) 10, 


2, 11 tam. 




Deseti brat. 




Martin Spak. 



IX. 
Dvozložna uganka. 

Hudo ti zvevino Celí pa je v driigom 

Prvi imenuje, Prvému jednak, 

Drugega pa pesnik Kakov prvi lep, 

V tihi noci kuje. Kakor prvi jak. 



Péľ. 



X. 

Po šest rečij prejmeta dvá: 
Ako pa šteti záčneta 
Jili sedem skupaj ímata. 
Kaj je to? 



Ig. Leban. 




Xil. 

Iz zlogov: a, a, ce, oei, di, él, (jm, gro, i, je, kaj, kam, Mje, kra. U, fe, ma, 
ni, nOj o, r^, ri, rog, se, ses, so, éa, ščak, šu, io, tor, m,, val, ver, vo, zor zloži 
12 besed, katere pomenijo: 1) kranjskega pisatelja; ž) del človeškega telesa; 
8) slovenskega pisatelja; "4^ dojivko ; 5) kraj na Kranjskem; 6) dvoživko; 7 j kočo; 
8) turškega úradníka; 9) božjo pot na Laškem; 10) ptico; 11) rudo ; tS) del 
cvetice. 

Začetne in končne črke od zgoraj doli čitane dajo inaena štirih imenitnih 
državnih poslancev. Anton Brezovnik. 



XIII. 

Spredaj in zadaj so slične 

Štiľi besede različne : 

a lisice loví, 

e marsikdo v jezi viliti, 

O z lece se nam priporoča, 

u dela nam srca in lica vroča ; 

Ce pa preziraš črke tu zgor, 

Vender še nekaj dobiš — pozor I 



Val. Jar c. 



Jjubljai\5Kú) 





Leposloveri in znanstven. lisK 



Izdajatelji : 

Janko Kersnik, Fr, Levee, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar. 

pxEY, 4. 



JLeto III. 



Y J_JUBLJANI, 1. apríla 



M 




Cyelamen. 

Roman. 
Spisal J a 11 k o K e r s n i k: 

Peto poglavje. 

|akaj nas pac mučijo časih spomini s tako elementarno silo? 
Katlar jih najmenj potrebujem o, najmenj pričakiijemo, stopijo 
nam pred oko, in na ulio nam zvené nekdanji zuani, in 
kakor smo sami mislili, pozabljeni glasovi. Ne treba, da bi človek 
štel petdeset let in da bi imel za seboj búrne ali vsaj nemirne dni ; 
tudi mladega, čigar pot je vodila do zdaj vedno po varnem ravnem 
svetu, tudi njega posilijo také bridke ure : saj je ni žive duše na 
svetu, katera bi mogla mirno reči o sebi, da se jej ni ničesa kesati, 
ničesa sramovati. 

Taká se je godila zadnje dni doktorju. 

Odkar je prinesel oni dve vijolici domov ter ji hranil na oknu 
postavljeni v kozarec vode, in kadarkoli mu je bil v spominu lahki, 
mehki stisk Elzine roke, vselej so mu vstajale v spominu podobe iz 
minulih let in kakor kragulj Prometeja, tako so doktorja ujedali ti 
spomini že par večerov ; vracal se je zgodaj iz gostilne domov, in potení 
je sedel blizu do polunoči zamišljen ]ni mizi in sem ter tja brskal 
in Ískal in prebiral po starih pismih 

Bilo je morda pet ali šest let prej. Hrast je bil tedaj konei- 
pijent pri znanem advokatu na Dunaji in kakor je ta čislal Hrasta 
dobrega, umnega delavca, tako priljubljen je bil mladi doktor v dru- 
žini svojega šéfa. Zato je bilo tudi redno, da je spremljal vsako 

14 



210 J. Kersnik : Cyclamen. 

leto, odkar je bil v tej prisarni, — in bil je tam do zdaj vsa leta po 
dovršenih študijah, — odvetnikovo družine v poletnih mesecih ven 
na deželo ter ostajal kake tri do štiri tedne tam na počitnicah. 
Bila je tu navadno póstarna soproga odvetnikova, sin njegov, takrat 
še vseučiliški studiosus, in dve že omoženi líčeri, kateri sta se se 
ve da bolj brigali za svoje otroke nego za drugo družbo. Hrast je 
torej občeval največ z mladim študentom, s katerim sta obhodila 
in oblažila vso okolico in vse gore in doline v obližji. Onih prostili 
par tednov je naglo minulo, in potem se je pričel zanj zopet stari 
vsakdanji posel. 

Pred petimi ali šestimi leti torej, — natančnega čaša ne vemo 
vec, — stanovala je vsa ta družina zopet za par poletnih mesecev 
v prijazni vili blizu Badna pri Dunaji. Bila je letos mnogobrojnejša 
nego sicer, kajti pridružil se j im je bil nekov sorodnik z Moravskega 
R svojo hčerko. 

Mlada je bila ona, menda komaj oseranajstletna, lepa, izobra- 
žena in — recimo — duhovita. 

Pa čemu bi tu po okoliših pripovedovali? Zaljubila sta se drug 
v druzega, Hrast in mlada Katinka, in nekega krasnega večera, — 
mešec je sijal jasno na nebu, in mlačna sapa je nosila rožno vo- 
njavo čez sečo, — hodila sta po samotnem potu v zadnjem konci 
vŕta, in tu sta se v prvič poljubila. 

Pa — je li bila to pravá, vroča Ijubezen, katero je nosil on v srci? 

Sam si ni bil tega v svesti in se tudi vprašal ni o tem. V Hrastu 
je tičalo preveč onega, kar imenujemo površno vulgarno : materija- 
lizem, kar pa v istini ni nič druzega, nego — sebičnost, samoljubje. 
Samoljubni, sebični Ijudje pa požrtvovalne globoke Ijubezni niso 
zmožni, premaga jih in stori jih sužnje jediná pohotnost. 

Hrast je bil tedaj še jako mlad, in ko je znal, da ga dekle 
Ijubi, in ko jima je bilo moci párkrát srečati se na skrivneni in 
objeti in póljubiti, bil je srečen in vesel tudi on, Čeravno poln lehkili 
názorov, katerih največ mu je vcepila, kakor smo že omenili, lebka 
družba, rekel si je, da Ijubi deklico — saj je bilo to v prvič, da 
je bil v taki razmeri z žensko. O resnici, o vztrajnosti te svoje 
Ijubezni premišljevati pa ni imel povoda. 

Čisto drugačna je bila Katinka. Oklenila se je mladega moža z 
vso iskrenostjo in zaupljivostjo prvé nedolžne Ijubezni. Dvojiti o 
resnici njegovih besed jej ni prišlo na um, in kakor ga je Ijubila 
sama, tako je sodila o njegovi Ijubezni. 



J. Kersník: Cyclataen. 211 



Njijina razmera je ostala po dogovoru obeh tajná; o prihod- 
njosti pa nista govorila. 

Tako so minuli oni štirje tedni, kateri so bili odmerjeni Hrastu 
za odpust; potem je moral zopet v mesto. Odslej sta si vedno do- 
pisovala, zlasti ko se je bila Katinka vrnila z očetom na Moravsko. 
Videla sta se zadnjikrat v odvetnikovi hiši, kjer se je deklica jeden 
dan mudila, pa govoriti nista mogla na samem. 

Med dopisovanjem je potekalo leto, in bližali so se zopet gorki 
^oletni dnevi. Odvetnikovi so se odpravljali na odhod, — letos so 
hoteli na Solnograško in tudi Katinko so pričakovali, da jih spremi 
tja, — doktor Hrast pa letos ni hotel ž njimi. Izprosil si je bil od- 
pusta, da gre za nekoliko tednov v domovino, na Kranjsko, katere 
že vec let ni videl. 

Katinki dolgo čaša ni pisal, akoravno je redno prejemal liste od nje. 

Mislil je preveč o svoji advokaturski preskušnji, o mestu, kjer 
bi se naselil, in — da govorimo odkrito, — hladan in mrzel je bil 
postal v svoji Ijubezni. Deklica je bila predaleč, in pisma njena, 
akoravno tako Ijubezniva in gorka, vender niso mogla netiti ognja 
v njegovih prsib. To je naravno pri tacih Ijudeh, kakor on. 

Ko je bil povedal deklici v prvič, da jo Ijubi, in pozneje še, — 
nikdar si ni bil práv tega čuta v svesti, morda je ne vede sebi in njej 
lagal; zdaj pa, ko se je jel ogibati nje, tudi ni premišljeval o nagibih. 

Šel je torej domov na Kranjsko. 

Lesem ni bilo nobenega pisma; saj ubogo dekle, ki si je ubijalo 
glavo, zakuj in kako je vse to, ni vedelo, kam bi pisalo. Hrast pa 
si je podaljšal odpust, rekši — da je bolan. Ko je slutil, da mu ne 
bo vec prilike, sniti se s Katinko, vrnil se je na Dunaj, a tam je 
takoj svojo službo odpovedal. Pridobil si je bil mesto v domovini. 
Predno pa je odšel, prejel je od Ijubice še jedno pismo, in to je bilo 
zadnje. Zal besede ni bilo v njem niti očitanja ; vprašala je le, za- 
kaj je ne Ijubi vec? 

In on? 

Odgovoril jej je ter napisal šest dolgih stranij ; trdil je in se 
rotil, da jo Ijubi, — pa da je vse njijino počenjanje, vsa razmera — 
brez nade, brez upanja; da nimata premoženja, da on niti ne ve, 
kdaj bode samostalen, in kdaj si bode pridobil toliko, da bode do- 
volj dvema. Govoril je, kakor bi bil on žrtev, jediná žrtev svojega 
— poštenja. In koncem je dejal, da je nikdar ne bode pozabil ! — 

14* 



212 J. Kersnik: Cyclamen. 

Odgovora na vse to ni bilo, in ko je poldrugo leto pozneje iz 
písma starega odvetnika z Dunaja pozvedel, da se je Katinka omo- 
žila, — dozdevalo se mu je, kakor bi ga bil kdo opomnil starih, 
z dávna pozabljenih sanj. 

Katinka pa je bila vzela bogatega posestnika, toda — starega, 
bolnega moža. 

„Brez premoženja je bila ona," pisal je odvetnik. 

„Brez premoženja!" jíonavljal je tudi Hrast, prebravší to pismo 
ter vrgel je v predal. 

Potem pa ni čul vec njenega imena, in tudi sam se je je le 
redkokrat spomnil; da je pa kaj zakrivil, da je grešil proti njej s 
svojo nezvestobo, tega si tudi nikdar očital ni, kajti sodil je njo po 
sebi, in možitev njena mu je še bolj potrdila to sodbo. 

Srce se mu pa do zdaj tudi ni bilo zopet vnelo. 

In zdaj ? . . . 

Dva večera že se je bil zgodaj vmil iz gostilne domov ter dal 
tako znancem pôvod ugibati in govoričiti o njegovi zamišljenosti in 
melanholiji, kakor je rekel Megla afektirano. 

„Jaz pa vem, kaj je doktorju!" reče drugega večera sodnik Ma- 
jaron skrivnostno ter iztrka svojo pipo na tla. „Zaljubljen je, práv 
v istini zaljubljen ! Včeraj mi je cel akt iz pisarne odnesel, in ko 
sem danes slugo k njemu poslal ter ga za akt terjal, poslal mi je 
drug akt, katerega je bil báje predvčeranjim pri adjunktu pobasal." 

Družba se je smijala. 

„Pa kam, v koga se je zaljubil?" vpraša davkarski nadzornik. 

„Tega ne vem! Jaz sem le preverjen, da je zaljubljen; drugo 
je vse brez pomena. Pa čakajte — kaj pa, ko bi ta Boletova gu- 
vernanta . . . ?" 

„Ni mogoče!" oporeka lekár, „to guvernanto bo vzel Meden! 
Ves trg je poln tega." 

„Zato se pa doktor Hrast vender tudi lahko zaljubi v nj('»," — 
ponavlja Majaron. 

„Jaz ne verjamem niti tega, niti onega," pristaví s pomenljivim 
glasom Megla ter vleče na vso moč dim iz pipe. 

„Se ve da! Ha ha!" oglasi se davkarski nadzornik; „o Vas, 
gospod adjunkt, se pa trdi, da ste že dvakrát páli pod Boletovim 
grádom raz Kurentovega konja, odkar je ona guvernanta tamo." 

„To je grda laž!" buduje se Megla. 



J. Kersnik: Cyclamen. 213 

„Jaz ne vem ; piiča nisem bil, toda sigurno je, da ste vsacega 
popoludne v sedlu, in na poti proti Drenovemii! Haha!" smeje se 
nadzornik. 

V tem, ko je ona družba rešetala to za trg jako važno stvar, 
sedel je Hrast doma ter bral pisma — nekdanje svoje Ijubice Katinke. 

Do zdaj tega ni bil še nikoli storil, v vseh minulih letih ne. 

Ona mehka, gorka ženská roka, katero je držal pred nekoliko 
dnevi v svoji, spomin na Elzin smehljaj, na nje pogled, in pa ta 
močni omamljivi duh vijolic na oknu, — vse to je zakrivilo, da so 
mu vstajali tako živi spomini na oni minuli krátki čas, ko je tudi 
on objemal in pritiskal k sebi vitko deklico. Nje ni imel, pa pisma 
njena so ležala v spodnjem predalu njegove mize, v zadujem kótu, 
zaprášená in pozabljena ; poiskal jili je in bral. 

Smeh mu je legel časih okrog usten, a proti polunoči je odrinil 
te prasne liste od sebe, naslonil glavo v roko ter tako dolgo, dolgo 
srpo gledal pred se. 

Pa to ni bila vest, to ni bil vec spomin na nekdanjo Ijubo : 
na oknu sta duliteli v kozarci vode oni vijolici, in na uho mu je 
zvenel vedno glas : „To bodete od Nemke vender vzeli!" 

Šesto poglavje. 

Veliki teden je bil tu. Južen veter je odpravil že prej s polja, 
brdov in goric vso belo odejo, le tam više v podnožji planin in po 
njih se je bliščal .še sneg v jasnem pomladanskem solnci. 

Tu doli pa je bilo krásno. Vse ceste in steze so bile sube in 
gladke, za vsako mejo so moleli šopi rumenih trobentic iz mahovja, 
tam pod skalo se je širil beli teloli in z leskovja in vrbovja se je 
vsipal evetni prah. 

V borjanski tarni cerkvi so se vr.šile velikotedenske duhovne 
moHtve, in tam se je med pevei odlikoval zlasti Megla. Veliki Pa- 
lestľinijev „Miserere" je bil njegov ponos: vsako leto se je priprav- 
Ijal na to. Kar je bilo študentov gimnazijalcev doma na poeitnicah 
v Borji in v okolici, ali bogoslovcev in celo nekaj vseučiliških dija- 
kov: vsi so peli tam poleg dekana in kaplánov v dveh stranskih kJo- 
peh pri velikem oltarji velikotedenske lamentacije. Po cerkvenem 
opravilu okoli štirih popoludne pa so šli sleherni dan pevci na de- 
kanovo povabilo v farovž; in tam je bilo za par ur vina dovelj in 



214 J. Kersnik: Cyclamen. 



poleg tega sira, kraba in presnega masla ; drazega ne, — kajti od 
srede do nedelje je bil v farovži strog post. 

Pobožnib seje zbiralo však dan vec k popoludanskemu opľavilu; 
petje, ki ni bilo slabo, zanimalo je posebno ženski spol. Med dmgimi 
je pribajala tudi guvernanta z Drenovega s svojima gojenkama. 

Megla j o je ugledal že v sredo v cerkvi in dan na dan je bolj 
povzdigoval svoj glas. Po opravilu je postajal med cerkvijo in farov- 
žem, kakor Herkul na razpotji : ali Elza, — ali dekanovo vino, — 
na desno ali na levo: tako je ugibal. Pa levica, rekše: farovško 
vino je zmagovalo. Zarad tega pa Elza tudi ni bila brez spremljevalca. 

Bodi si naključje, bodi si 'namen, a sigurno je bilo vender, 
da je doktor Hrast redno ob istem času však dan zapustil svojo pi- 
sarno ter se šetal po ulici proti cerkvi. Srečaval je vec znanih go- 
spij in gospodičin, pozdravljaje jib, a ogovoril ni nobene. Pred gu- 
vernanto pa, ki je pribajala z Boletovima dekletoma malo pozneje, 
postal je in, govoreč par vsakdanjih fráz, obrnil se ter krenil z malo 
družbo po lepi, subi česti proti Drenovemu. Dekletci sta skákali 
po trati, nabirali cvetice, pobrali tu in tam ob mejah kakega zaliza- 
nega polža ter stopali zopet križem cez ozki jarek poleg ceste. 

Doktor in guvernanta sta bila pa vtopljena v svoje pogovore. 

„Zakaj ne prihajate v cerkev k molitvam ? Petje je res dobro, 
in glasovi — kakor bi bili izbrani!" reče Elza, ^ko sta bila prišla 
na veliki petek popoludne iz trga ven na solnčno pian. 

„Glavni uzrok je, da nimam čaša; tudi jaz Ijubim petje, a ven- 
der — ko bi imel tudi čaša dovelj, teh lamentacij bi ne poslušal rad." 

„Kako je to?" 

„Nekaj čudnega je v teh napevih ; rekel bi, da počasi, pola- 
goma omamljajo človeka, tako rekoč v prsi, v dušo sezajo, — a ni- 
česa ni v njib, kar bi budilo in užigalo fantazijo !" 

„A, Vi me spominate Hauffovega Satana" ; reče živo ona, „pa 
odkrito povedano, do mene te pesni nimajo takega vpliva, kakor ga 
opisujete! V meni ravno fantazijo najbolj bude. Pomislite le oni 
krásni himnus, s katerim končuje sleherni dan to petje : Vam li ne 
vstajajo pred dušo morje in gore, narodje vseh stoletij, živali in dre- 
vesa in skale in vse, vse poje ..." 

Pogledala je Hrasta. 

„Ah, Vi se mi posmehujete, ker mislite, da izvirajo te moje be- 
sede iz prenapete pobožnosti! Zagotavljam Vas ..." 



J. Kersnik: Cyclamen. 215 

,,Ni treba, gospodična!" reče on še vedno v smehu, „osupnilo 
me je le to Vaše navdušenje." 

„Glejte, oni psalm ima takov vpliv! In če stopím po opravila 
ven iz temne cerkve, — tu zunaj pa je nebo tako čisto, tako jasno, 
in pomladansko solnce kliče na dan vso spečo prirodo : potem dvojno 
čutim in morda tudi malo umem poetično silo teh pesnij," 

Cudno ; guvernanta je govorila vse to naravno, mirno, pa ven- 
der gorko ; in tudi brez vse umetne koketnosti. Doktor jo je pogle- 
doval od stráni, pa zdaj sam ni znal vec, zakaj je osupnen. Bil je 
to morda, ker jednacega navdušenja ni bil zmožen. — 

„Ali Boletovi pričakujejo gostov v praznike? vpraša, da bi pre- 
suknil govor. 

„Menda ne; pa gotovega ne vem; Vi boste prišli jedenkrát po- 
poludne ?'' 

„Bom; ne pogrešate me itak ne gori na Drenovera." 

„Saj še však teden ne prihajate." 

„In še to je dovolj jezikom," omeni Hrast na videz nejevoljno. 

„Katerim jezikom?" v])raša Kĺza ter postane. 

„Hudobnim!" reče doktor in gleda v tla, korakajoč počasi dalje. 

Elza se je nasmelmila za njim, a potem pospešivši svoj korak, 
vprašala naivno : „Jaz Vas ne umom: kako mislite to?" 

Njemu je bilo že žal, da je izprožil ta pogovor ; tu sredi ceste 
vpričo malih Boletovili dekletic jej vender ni mogel povedati, da Ijudje 
stikajo njeno in njegovo ime. Kaj, ko bi ga potem ona vprašala : 
kako on sodi o tem, ali sploh kaj jednacega ; povedati bi jej raoral 
prikrito ali odkrito, da jo — Ijubi! Ljubi? Je li res ? 

Mignil je z ramama tem svojim mislim, in vender je čutil, da 
mu bije srce kar gori pod vratom. 

„Ali mi nečete odgovoriti?" deje ona ko prej, toda bolj láskavo. 

Hrast si je pomagal. • 

„Vi še ne poznáte hudobnega sveta," dejal je skoro patetično, 
„izkusili ga bodete, toda zdaj ga pusti va v miru!" 

Pri teh besedali se niti ni ozrl v njo, in zato tudi porogljivega 
smehljaja na njenili ustnih ni videl. 

A ona je bila hudobná. 

„Vi niste prijazni, gospod doktor," dejala je z očitajočim nagla- 
som; „tu govorite o zlobnih Ijudeh, in sicer tako, kakor bi meni 
pretila nevarnost, a potem mi zopet vse prikrivate!" 



216 J, Kersnik: Cyclamen. 

„Tu ni govora o nevarnosti," oporeka on naglo ; „nikari sene 
vzneraiľiijte zaradi tega; o priliki Vam bom pau vse razložil." 

Bližala sta se že razpotju, od koder vodi stranski kolovoz na 
Drenovo. Na jedenkrát postane zopet guvernanta. 

„Ali v'erujete Vi v predestinacijo ?" 

„Kaj Vam je denes, gospodična? Ali prebirate knjige svetega 
Avguština, ali Vas je velikí petek tako razburil — jaz Vas ne umem." 

„Ne, ne, doktor, brez šále ! Pa vprašala nisem tako, kakor sem 
mislila. Čakajte, takoj popravim. Ali verujete Vi, da so nam glavne 
premembe, poglavitni, ali recimo, merodavni dogodki v našem živ- 
Ijenji — namenjeni?" 

„Nikari si ne ubijajva glave o tem ! To so mislili in go verili 
in pisali že . . ." 

„Dľugi bolj duhoviti in učeni — možje — se ve da, hočete 
reči," oporeka Elza ; „a iz tega ne sledí, da bi se však moral tem 
avtoritetam, tem filozofom toliko klanjati, da bi mu ne pristovala 
svoja sodba. Však človek ima svoje misii! Odgovorite mi torej !" 

„Kaj Vam pomaga moja objektívna sodba ?" 

„Pomaga? Tega ne! Pa radovedna sem, kako Vi sodite. Jaz 
imam tu, v tej stvari gotove, stalne názore." 

Hrastu to modrovanje ni bilo po volji. On sam se z jednakimi 
premišljevanji ni bavil nikdar, in zdaj se ga je ostro polastil čut, 
da mu guvernanta rase čez glavo, ne s svojim izobraženjem, nego s 
samostalno sodbo. 

Pa otresel se je naglo te misii ter dejal po kratkem molku : 
„Jaz nisem gotov o tem v svoji veri." 

Dalje ni mogel, akoravno bi bil ravno tu rad kaj duhovitega 
zinil. Jezílo ga je to, in nekako hudobno je vprašal : 

„Ali tudi z gospodom Medenom rešetate také stvari?" 

Ona je čutila posmeh ter mu ravno tako porogljivo odgovorila: 
„Ne ! ž njim govorim o cveticah, o žitu in poljedelstvu in če hočete 
tudi o vremenu. Pa on ume vse to!" 

„Ne dvomim!" 

Šla sta nekoliko čaša molčé dalje. 

„Pa — zakaj Vas zanima ono vprašanje?" povzame zopet Hrast 
besedo. Ni mogel najti druzega predmeta. 

„Čakajte, gospod doktor!" méni zopet ona; „odgovorite mi na 
drugo. Pa ne smejte se! Ali imate Vi kaj verskega prepričanja?'' 



J. Kersnik: Cyclamen. . 217 



Hrast bi se bil v istini skoro na glas zasmijal : tako šegavo se 
mu je zdelo to nepričakovano vprašanje ; samo resni guvernantin 
obraz ga je zadrževal. 

Ocigovoriti pa tudi ni mogel takoj. Nameraval je obrniti vse 
na smešno strán in rešiti se z dôvtipom, a njeno lice se mu je ká- 
zalo tako odločno in resno, da si ni úpal. Storil je par korakov in 
potem dejal mirno: „Vi hočete resen odgovor? Nekoliko vere imam, 
kar mi je je še ostalo iz mladih let, in vender, če práv premislitn, 
malo je te vere, ali pa nič!" 

„In s čim ste jo nadomestili ? Nekoliko filozofije ima však človek !" 

„Nadomestil? Jaz nikdar nisem čutil te potrebe!" reče on la- 
konično . 

„Torej ste popolen indiferentist ." 

„Da, da!" liiti Hrast, kajti pogovor m-i je postajal neprijeten. 

„Oh, le čakajte, gospod doktor," zavrne Elza v novic; „tu imava 
še par sto korakov do räzpotja in med tem se lahko po polnera do- 
govoriva o tej stvari." 

On je pogledal po česti. 

„Vi ste práv velikotedensko razpoloženi, gospodična!" reče po- 
tem naglo. Začutil je instinktivno, da se guvernanta namerava vzpeti 
čez njega in da ga je prijela ob njegovi najslabejši stráni. 

Bil je res verski indiferentist — ta doktor Hrast, in kakor je 
bil vešč v svoji stroki in doma v lepi književnosti, — vera in sploh 
vsa filozofija mu je bila deveta skrb. 

Samoljubje pa mu ni dopuščalo, da bi se dal premagati. Vedel 
ni, kaj hoče guvernanta, a čutil je, da ga namerava nadzirati. 

Pa tudi ona je zdaj ponehala. Ugledala je bila nekakov neprijeten 
izraz na doktorjevem lici in zato je dejala zdaj s smehom: „Práv 
imate! Veliki petek me je prevzel. " 

„Jaz Vas bom kaznoval za vse to, — v prihodnjič, ko se sni- 
deva gori na Drenovem," reče Hrast dobro voljno ter pokaže s prstom 
gradič, ki se je svetil pred njima na griči v zahajajočem solnci. 

„Ni treba prorokovati! Že vem — kako! S slovnico, — ka-li?" 

„Se ozrli se niste v njo!" 

„Bodemo videli!" 

Tu sta bila na razpotji. Dekletci sta tekli že daleč pred njima 
proti domu, 



218 J. Kersnik: Cyclamen. 



„Ľahko noc, gospocl doktor!" dejala je guvernanta gladko slo- 
venskí teľ se nasmijala. Bilo je prvič, da je slovenski govorila. Po- 
dala sta si roki, kakor navadno vselej, kadar sta se ločila. 

Hrast njene ni mogel izpustiti. 

„Gospodična!^' izustil je po tihem, naglo in skoro hripavo. 

Stala sta na prostem polji, niti drevesa ni bilo blizii; goľi v 
oknih belega gradiča se je žarilo solnce, tam v ozadji je šumela voda 
ob továrni, in nad njima po nebu je podil gorki jugpar lahkih obláčkov. 

Elza je povesnila oči, a potem se naglo ozrla gori proti grádu 
ter skúšala odtegniti roko doktorju. Slutila je, kaj on namerava, 
a to jej zdaj ni bilo ugodno, ali pa se je zbala, da ne bi bil kdo 
neprilična priča ternu prizoru. 

„Z Bogom!" dejala je naglo nemški; z lica jej je odsevala labka 
rudečica; „v grádu me bodo že pogrešali. Milica! Anical Cakajta! 
kam sta hiteli?" 

Odšla je urno proti grádu. 



Sedmo poglavje. 

Velikonočni ponedeljek zvečer je bila zopet beseda v borjanski 
čitalnici ; po besedi pa ples. Ta veselica je bila zadnja v zimski 
dobi in do adventa je potem počivalo društveno življenje. Torej se 
ni čuditi, da je bila ravno velikonočna beseda vsako leto jako mno- 
gobrojno obiskovana. 

Vnanje lice te besede je bilo tako, kakor one, katera se je 
vršila pustno nedeljo zvečer. Tudi nocoj si je bil tajnik Koreň izpo- 
sodil črne hlače od Megle, in tudi nocoj je bil le-ta izpil nekoliko 
surovih jajc. Toda zdaj se je zgodilo zadnje samo iz preservativnih 
ozirov, kajti Megla ni bil hripav. 

Neizogibni prológ jo govorila nocoj gospodična Filipina Vrtač- 
nikova, katera se izjemno ni bila skregala z odborom. Sodnikova 
Marica je imela posla dovelj v gledališki igri. Tu je nastopilo tudi 
nekaj novih močij : gimnazijalci in vseučilišniki, — študentje, ki so 
zdaj bivali doma, in katere je adjunkt Megla vedno grdo gledal : 
kajti kadar- so se ti prikázali, izginila je njegova veljava, kakor 
breznov sneg. Toda odstraniti jili n i mogel. Hrast ni dovolil tega, 
nego še vabil jih je. 



J. Kersnik: Gyclamea. 219 



Sodnika Majai'ona je v domišljiji zopet glava bolela, kakor na 
pustno nedeljo, in tudi nocoj je meril zadnjo gostilniško sobo bor- 
janske čitalnice pušeč iz svoje dolge pipe. Prišel je bil malo prej z 
lova, in zato je umljivo, da je še vedno tičal v visokih škornjili in 
krátki lovski suknji. Ceravno je koledar oznanil že z dávna lovcem : 
palmarum-tralarum, — vender je Majaron ves dan iskal po gozdih 
in travnikih kljimjačev ; toda brezvspešno. Zato je bil tudi slabé 
volje. 

In še nekaj druzega ga je jezilo. V prvih dveh sobah so se- 
deli navadni gostje : učitelji, finanční nadzornik, zemljiški knjigovodja 
in dľugi ; a v zadnjo sobo ni bilo nikogar onih, kateri so bili po- 
klicani na to mesto; vsi so bili v dvorani. Zato je ostal sodnik 
sam s svojim pivom, se ve da lo, dokler je trajala beseda. 

Pa tudi pozneje se sobica ni napolnila; kajti dáme so nocoj 
plesale. 

Boletova gospa in guvemanta sta bili tako rekoč središče, okoli 
katerega se je vse sukalo. Gospa je imela nocoj najlepšo in najukus- 
nejšo toaleto, Elza je bila pa navzlic jako priprosti opravi najlepša 
plesalka. 

Bolé je gledal ples do prvé kadrilje, potem je šel poslušat sod- 
nika in povesti o njegovih denašnjih lovskih dogodkih. Doktor je pa 
plesal z vsemi plesalkami se ve da, katere so štele v družine do- 
stojanstvenikov, največ pa z ženo svojega prijatelja Boleta in z Elzo. 
Pa pri zadnji je imel dva huda konkurenta. 

Meden, kateri je nocoj izjemno že pol ure pred začetkom 
besede strážil pri vseh vhodih, — porabljal je však prost trenutek, 
katerega je imela Elza, da je ali govoril, ali plesal ali promeniral 
ž njo po dvorani. Velik, krasen šop redkih cvetlic, katerega jej je 
bil prinesel, vzbujal je občno pozornost in pri ženskem občinstvu — 
nevoščljivost. Takoj za Medenom je bil Megla jako pazljiv, da gu- 
vernanta ni ostala par trenutkov sama, in potem — doktor. Le ta 
je bil vsaj toliko previden, da si je žn med be.sedo zagotovil nekaj 
plesov pri njej, za to je bil njegov tudi kotiljon, katerega je vodil 
Megla. 

Ples je zaljubljenim Ijudem jako nevaren; kajti gotovo je, da 
človek med plesom, bodi si že zaljubljen ali ne, govori največ neum- 
nostij. Oh, koliko jih je, ki se trudijo biti duhovitim, dovtipnim, a 
"zaman ; tako je, kakor bi j im bila pamet zlezla v pete. 



220 J. Kersnik: Cyclamen. 

In tudi nepreviden, prenagel je človek tedaj, kadar v šumeči 
godbi suče svojo vitko plesalko ter v rokah in ob vsem životu čuti, 
kako naglo vré njej kri po žilah. 

Gori v kótu dvorane blizu godbe sta sedela Elza in doktor; 
ne daleč od njiju Boletova gospa in njen plesalec, Meden. Pozornosť 
vsega občinstva je bila obrnená v Meglo, ki je sredi dvorane stoječ 
aranžiral novo kotiljonovo podobo. 

„Bom li nocoj tudi prejel jedno vijolico iz Vašega šopa ?" vpra- 
šal je Hrast poluglasno. 

„Vam je li mari do nje?" deje ona ter stisne svoj vroči obrazek 
med cvetice. 

„Vi dvomite ?" 

„Kam ste deli oni, kateri sem Vam zadnjič ponudila?" 

„Hranim ji doma." 

Pogledala sta se : ona njega resno, mirno ; on njo nekako 
zmoten, ali v zadregi. 

Tu pa je zaklical Megla: „Kotiljon!" Pári so vstajali s stolov 
ter plesali valček. 

Tudi doktor je plesal jedenkrát po dvorani. Razburjen je bil 
in težko je sopel ; bližal se je že svojemu sedežu, a še jedenkrát se 
je zasukal po dvorani. 

„Ali mi verujete, da Vas Ijubim?" vpraša med tem svojo ple- 
salko; pa ni se je úpal stisniti k sebi. 

Ona se je zarudela, a pogledala ga ni, niti mu odgovorila. 

Priplesala sta zopet do svojih sedežev ; on zmoten, nem in 
ves poten; ona mirna, kakor bi se ne bilo nič pripetilo. Igrala se 
je s svojim šopom, in tudi kakor igraje izpulila iz njega vijolico 
ter jo podala doktorju. 

A ozrla se ni vanj. 

(Dalje prihodnjič.) 




Pisma iz Zagreba. 

Piše J o s i p S ť. a v é. 



VI. 



m,, 



epa je na vada naših dnij, da po mestih ulice in trge radi 
krščavajo po možeh, ki so si za národ, za deželo ali za mesto 
"m samo pridobili posebnih zaslug; kajti marsikako slavno ime, 
za katero bi sicer vedeli samo književniki, ohrani se v spominu 
prebivalcev ter jim ogreva domoljubna srca. Tudi Zagrebčani so v 
najnovejšem času ulicam in trgom dali imena, ki se lesketajo v kul- 
túrni in politični zgodovini hrvaškega národa, in če se nekoliko ur 
sprehajaš po mestu, seznanil se bodeš igraje z imeni najimenitnejšib 
lirvaških junákov, pesnikov in umetnikov. Čim lepša je ulica, tem 
slavnejši je bil mož, čigar ime je zdaj njeno znamenje. Zrinjskemu 
in Jelačicu sta posvečena največja trga, Strosmajerjevo šetališče je po 
svoji leži najlepší kraj mesta, Preradoviceva in Gunduliceva ulica pa 
bosta najlepši ulici novega Zagreba, kadar se dozidata. Práv pomen- 
Ijivo je, da bode v ulici prvega hrvaškega pesnika Preradovica stalo 
novo gledališče, a da v ulici Gundilica, prváka dalmatinskili pesnikov, 
že zdaj stoji prekrasno jjoslopje, na katerem čitaš latinski besedi : 
„Arti musices". Koliko Hrvatje Ijubijo in cenijo glasbo in petje, naj- 
bolje nam priča to, da so glasbeni umetnosti sezidali ta lepi hrám. 
Ne bode odveč, ako o tej priliki izpregovorimo nekoliko besed o 
razvoji hrvaške glasbene umetnosti; vsaj je znano, da se po umet- 
nostih sploh sodi omika narodova. 

Že je minulo dvajset let, ko smo na Veliki Smarijin dan bili 
na Trsatu, kjer je ravno bil cerkveni shod. Iz vseh krajev hrvaš- 
kega primorja so se sešli pobožni romarji, mladi in stari, zdravi in 
bolni, da bi od čudodelne Matere božje izprosili pomoci dušnim in 
telesnim svojim nadlogam. Na širokem prostoru pred cerkvijo, 
od koder se ti odpira krasen razgled na Reko, na reško morje in 
ister.ske gore, kar mrgolelo je od dohajajočega in odhajajočega Ijud- 
stva, in lepo je bilo gledati krepke postave in zdravé obraze 
treznega národa, kateremu kamenitá zemlja tako slabo povrača 



'222 J. Star&: Pisma iz Zagreba. 



trud njegovih rok. Ali vkljub ternu nisi slišal nezadovoljnega mrm- 
ranja, marveč je praznično veselje povzdigovalo petje, ki je donelo 
zdaj iz glasnih grl mladih Istranov, zdaj od sivolasnega hrvaškega 
slepca, ki je z zamolklim svojim glasom opeval staré junake ter za 
vsakim odstavkom malo zagodel na javorovih goslih z dvema stru- 
nama. To je bilo za nas nekaj čisto novega. Delj ko smo to pri- 
prosto pevanje posliišali, bolj nam je'sezalo v srce, in morali smo 
priznavati, da je lepo. Na Reki smo dobili šopek teh krasnili pesnij 
ubranih za glasovir in vzeli smo jih s seboj kot dragoceni spomin 
na hrvaško primorje. Toda zastonj smo našim rojakom govorili o 
krasoti hrvaških narodnih pesnij ; niso razumeli, ampak pričujoei 
Nemec se je predrznil celo zasmehovati lepe „primorčice", bajé, da je 
divjaško tuljenje, in prepohlevni Slovenci so mu tedaj — pritrjevali. 

Minulo je zopet nekoliko let in usoda naša nas je zanesla v 
ravno Slavonijo. Bilo je lepo jesensko popoludne in šli smo daleč 
od mesta po širokem polji na sprehod. Nič nas ni motilo na sa- 
motni poti, a nepregledna ravnica brez vsake najmanjše izpremerabe 
nas je navdajala z neko nepopisljivo otožnostjo. V tem zadone ne- 
kaki čudni, neznani glasovi in nas prebude iz naših sanj. Tiho smo 
stopali za glasom, in glej, za grmom je sedel ovčar in neprenehoma 
je piskal in piskal, in vedno lepše glasove je iz priproste svoje piš- 
čalke spravljal na dan. Ni bilo umetno, ali bilo je lepo. Odslej smo 
večkrat zahajali med Ijudstvo in čim dalje tem bolj smo sprevidali, 
koliko imajo Hrvatje prirojenega daru za petje in glasbo sploh ; ali 
prepričali smo se, da ima ta glasba nekaj posebnega, narodnega, kar 
jo ľoči od glasbe drugih národov. 

To malo, kar smo tu povedali, priča nam dovolj, da ima glas- 
bena umetnost na Hrvaškem v samem národu dobro podlago in da 
se bode prelepo razcvela, kadar bodo v glasbi izučeni, domači umet- 
niki znali iz telí bogatili základov zajemati ter ustvarjati skladbe 
v narodnem dulm. Dokler se v kakem národu ne vzbudi národná za- 
vest sploh, ne more se niti umetnost razvijati kakor treba; zatorej 
tudi pri Hrvatih do početka tega stoletja ne moremo govoriti o 
razvoji glasbene umetnosti, tem menj, ker so Hrvatje celi dve sto- 
letji v turških vojskah prelivali kri za vero in domovino svojo ter 
so vse ostalo prepustili prihodnjim srečnejšim rodovom. Ko so pa 
v začetku tega stoletja drug za drugim vstajali domoljubni možje 
ter jeli oznanjati novo kulturno dobo, oglasili so se takoj tudi pevci. 



J. staré: Pisma íz Zagreba. 223 



cla s svojim petjem poveličajo to novo duševno vzpomlad. Najbolj 
sta se odlikovala Lisinski in Livadic. Vatroslava Lisinskega 
smemo po vsej pravici imenovati prvega hrvaškega skladatelja. Po 
očetovi želji se mu je bilo pripraviti za državno službo, in že je 
dovŕšil gimnazijo in pravoslovje. Ko mu je pa leta 1837. umri 
oče, jel se je práv pridno učiti glasbe in kmalu je zlagal pesni, 
od katerih se bode marsikatera prepevala, dokler bode hrvaškega 
národa. Najlepša je njegova „Oj talasi". Z mladostnim ognjem nav- 
dušeni „Ilirci" niso mogli čakati mirnega razvoja mladega pevca in 
silili so vanj, da je že tedaj zložil prvo hrvaško opero „Ljubav in 
zloba", katero so dobrovoljci iz najvišjih stanov leta 1846. prvikrat 
peli v zagrebškem gledališči. Toda Lisinski je sprevidel, da za takšna 
dela nima dosti znanja in ni odjenjal, dokler mu domoljubi niso 
preskrbeli podpore, da je šel v Prago na konservatorij. Tu je dobro 
napredoval, in ko se je leta 1850. povrnil v Zagreb, prinesel je s sabo 
novo dovršeno opero „Porin". Ali ravno takrat je huda slaná po- 
parila nežno cvetje ilirsko, in umolknile so tudi pesni. Otožen in 
bolehen je Lisinski vzprejel službo pri sodniji ter že leta 1854. umri 
v svojem 34. letu. 

Prej nego v Zagrebu Lisinski, oglasil se je v Samoboru Ferdo 
Livadic, katerega nekateri imenujejo „glasbenega Gaja". Gimna- 
zijski učenec se je v Zagrebu učil petja in goslij, ali že takrat se 
nikakor ni mogel ujemati s svojimi učitelji, ki so se trdovratno 
držali zastarelih pravil ter so v pogumnem Livadici videli razposaje- 
nega mladeniča, ki s svojo trmo nikdar ne bode razvil lepih umet- 
niških darov. Livadic se nikakor ni dal motiti, ampak odločno se 
je poprijel nove šole, zlasti Beetliovena, a hodil je tudi svoja pota 
ter postal práv rodoviten in izviren skladatelj. Dasi niti v Lisinskega 
skladbah ne pogrešamo nekega prirojenega narodnega dúha, vender 
ne moremo tajiti, da je še le Livadic začel spoznavati pravi značaj 
hrvaske glasbe. Sprevidel je, da se treba pri samem národu učiti 
in pazljivo je poslušal Ijudsko pevanje ter ž njira primerjaval svoje 
skladbo. Pri neutrudljivem njegovem delovanji ga je posebno pod- 
piral Ljudevit Gaj, ki je však čas zahajal k njemu v Samobor ter 
mu donášal besede za nove nápeve. Skupaj z Gajem sta po nekem 
narodnem nápevu leta 1833. zložila pesen „Još Hrvatska ni pro- 
pala", ki je hitro kakor blisk razvnela mlada ilirska srca ter se 
kmalu razlegala po vseh koncéh hrvaških dežel. Leta 1840. je Li- 



224 J/Staré: Pisma iz Zagreba, 

vadic zložil nápev za opero „Juran in Soíija", katero je slovensko 
dramatično društvo pred nekoliko leti predstavljalo v Ijubljanskem 
gledališči. Veljavo Livadicevih skladeb je nekoliko povečalo tudi to, 
da so pri zagrebških koncertih navadno prvikrat zadonele iz zvon- 
kega grla Voj teh a S trige, ki je pozneje delj čaša bil v Zagrebii 
jedini zastopnik národne glasbe. Tudi Livadic je čutil, da je v glasbi 
pramalo znanstveno izurjen, in če je le mogel, šel je na delj čaša v 
Gradec ali na Dunaj ; toda gospodarska opravila mu niso dala, da 
bi se do dobrega posvetil umetnosti, in zatorej se kot umetnik nikdar 
ni povzdignil nad Lisinskega, dasi ga je za več nego dvajset let 
preživel. VeČkrat je tožil, da mu pesni ne veljajo, in da on s svo- 
jimi skladbami hrvaški glasbi več škoduje, nego koristi. Ali ravno 
te skromne besede so porok, da je Livadic res bil velik mož. 

V ilirsko dobo spadá tudi Ivan P ad a vec, ki se je kot slaven 
umetnik na goslih skazoval po mnogih velikih mestih srednje Evrope, 
med tem ko je ob jednem zlágal lepe pesni ter ražne skladbe za 
gosli in gitaro. Od hrvaških pesnij se je najbolj prikúpila njegova 
„Crno-oka", ki je tudi v „Slovenski Grlici" prišla na svetlo. V 
najlepší dobi je Padavec po polnem oslepel in mnogo let je v svojem 
rojstnem kraji Varaždinu živel v največji potrebi, dokler ga smrt ni 
rešila prežalostne usode. 

Ponemčevalna doba avstrijskega absolutizma ni bila prijazna 
razvoju hrvaške glasbene umetnosti in premolknilo je veselo ilirsko 
pevanje. Glasbeni závod, ki so ga v Zagrebu utemeljili leta 1827., 
bil je jedino zavetje prijateljev glasbene umetnosti; tu se je mla- 
dina poučevala v glasbi, godbi in petji, tu so se odrasli glasbenici 
zbirali ter napravljali koncerte brez narodnega značaja. Nekoliko duh 
tedanje vláde, nekoliko tuji učiteiji tega zavoda bili so krivi, da se 
je v Zagrebu mogočno povzdignila stránka tako zvanih glasbenili 
kosmopolitov, ki so še potem, ko so odjenjale absolutistične spone, 
predrzno trdili in učili, da ga v umetnostih ni narodnega razločka. 
V tem so odločni domoljubi leta 1862. utemeljili novo pevsko dru- 
štvo „Kolo", da bi se v njem mladi pevci vadili samo v narodnem 
petji ter napravljali národne koncerte. Hitro se je množilo število 
údov in kmalu so se tudi po drugih hrvaških mestih utemeljila ná- 
rodná pevska društva, katerih je danes že devet in dvajset. Kakšni 
plod je „Kolo" obrodilo, pokazalo se je najbolje na velikánski pevski 
svečanosti, s katero je to društvo lansko leto slávilo svojo dvajset- 



J. Staré : Pisma iz Žagreba. ?25 



letnico. Na čelu hrvatske pevske zaveze bode zagrebško „Kolo" 
v prihodnje tudi na ostala pevska društva koristno delovalo. Danes 
imamo v samem Zagrebu razven „Kola" še tri druga hrvatska pevska 
društva, in tudi v glasbenem závodu so že zdavna utihnili kosmo- 
politi, zlasti odkar je vláda v njem namastila nekoliko narodnih 
umetnikov, a vodstvo poverila slavnoznanemu hrvatskemu sklada- 
telju Zajcu. 

Ivan Zaje se je rodil leta 1834. na Reki, kjer mu je bil oče 
ravnatelj gledališkega orkestra in mestne glasbe. Sestletni deček je 
mladi Ivan že javno v gledališči igral na glasoviru in na goslih. 
Vkljub tolikim zmožnostim ga oče ni hotel odgojiti za glasbenika, 
ampak dal ga je v latinské šole, da bi po dovršenem pravoslovji 
postal državni uradnik. Na gimnaziji se je Ivan pridno učil, ali še 
raj ši se je vadil v glasbi, in v svojem dvanajstem letu je skrivaj 
zložil malo opero „Marija Terezija". Zdaj je oče odjenjal in dovolil, 
da je Ivan leta 1849. šel v Milan na konservatorij. Tu je vedno 
dobival prvo nagrado^ in leta 1855. so v zavodnem gledališči peli 
novo njegovo opero. Isto leto se je po smrti svojega očeta vrnil na 
Reko ter postal ravnatelj gledališkega orkestra in mestne glasbe. Ali 
Reka ni kraj za takšnega moža, in že leta 1862. je Zaje šel na 
Dunaj, kjer je po mnogih nadlogah v Karlovem gledališči dobil mesto 
glasbenega ravnatelja. Tu je zložil mnogo mičnih operet, ki razva- 
jenim Dunajčanom niso nič menj ugajale kakor Suppejeve in Straussove. 
Na Dunaji se je seznanil Zaje z mnogimi veljavnimi Hrvati, z mla- 
dimi in starimi rodoljubi, ki so z vsemi močmi delali na to, da bi 
slavnega umetnika pridobili za zagrebško gledališče, na katerem je 
takrat poleg pevca Kašmana in Lesicka tudi že bil naš slovenskí 
rojak Franjo Grbic. Leta 1870. je Zaje prišel v Zagreb, kjer je ob 
jednem postal ravnatelj glasbenega zavoda in opere. Zaje je hrvatsko 
opero še le ustanovil ter jo v kratkem tako povzdignil, da je večja 
mesta od Zagreba nimajo takšne. Veliká težava je za zdaj pri operi 
ta, da je med prvimi pevci vedno nekoliko Talijanov, ki se komaj 
nekoliko privadijo hrvatskemn jeziku, pa zopet odidejo. Od dozdanjih 
pevcev sta pri zagrebškem občinstvu še zdaj v dobrem spominu Slo- 
venca Grbic in Nolli. Poslednjega je še le Zaje izuril za opernega 
pevca, da ga zdaj slavijo po Laškem in Ruskem. 

Da se glasbeni závod pod Zajčevim vodstvom lepo razvija, niti 
ne treba posebno poudarjati. Mnogo opernih pevkinj, ki zdaj slove 

16 



226 J/Štaré: Pisma íz Žagreba. 

po raznih nemških gledališčih, dobivalo je prvé náuke v zagrebškem 
glasbenem závodu. Ko so leta 1877. tému závodu, na spomin nje- 
gove petdesetletnice, sezidali prej omenjeno krásno poslopje, izrekli 
so domoljubi željo, naj bi se ta závod kar najhitreje razširil v 
glasbeni konservatorij. Bog daj sreeo! 

O Zajčevih skladbah tu ne moremo govoriti, kajti zložil jili 
je že cez štiri sto. Akoprera je Zaje odgojen na tujem in po tuje, 
vender tudi on éim dalje tem bolj spoznáva značaj pravé hrvatske 
glasbe, kar se najbolj vidi v novejših njegovih skladbah, od katerih 
opera „Zrinjski" najbolj seza v domoljubiio srce. Kakor talijansko 
Ijudstvo rado prepeva nápeve iz obljubljenih oper, tako so se pri 
zagrebškem občinstvu udomačile Zajčeve opere. 

Zdaj pa nam treba omeniti moža, ki je vse svoje moci, celo 
svoje premoženje posvetil jedino v to, da bi spoznal pravi značaj ná- 
rodne glasbe hrvatske in južno-slovenske sploh. Ta mož je Franjo 
Saver Kuhač, rojen Osečan. Ko je na peščanskem konserva- 
toriji dovŕšil višje glasbene náuke, začel je leta 1854. preiskavati 
teorijo glasbe, zlasti glasbe južnili Slovenov. V ta namen je dvanajst 
dolgih let prepotoval vso Hrvatsko in Slavonijo, Ualmacijo in Crno 
Goro, Bosno in Hercegovino, Srbsko in Bolgarsko, vso južno in za- 
hodno Ogersko, Stajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko, in 
povsodi je med národom nabiral pesni ter jih zapisoval, kakor jih 
je čul na svoja ušesa. Kar je po leti nabral, to je po zimi uredoval 
ter za vsako pesen napisal note za pevski glas in za spremljevanje 
na glasoviru. Poslednje je tako sestavil, da moreš vsako pesen tudi 
brez petja igrati na glasoviru. Kuhač je nabral blizu dve tisoči pesnij, 
od katerih se posebno starejše odlikujejo po svoji izvirnosti ter se 
po ľitmiški svoji sestavi dajo primerjati samo staro-grškim nápe- 
vom. Opisal pa je tudi ražne národne plese, razno narodno glas- 
beno orodje ter sploh vse, kar bi raoglo razjasniti značaj ná- 
rodne glasbe. Ze leta 18G4. so mu na zagrebški razstavi njegovo 
delo nagradili s svetinjo prvega reda, in tudi na dunajskí leta 
1873. je dobil svetinjo. Ali da bi ta zbirka našim glasbenikom 
mogla koristiti, bilo je treba, da pride tiskana na svetlo. Kuhač, ki 
je že vse svoje premoženje potrosil za to delo, ni več u])al, da bi 
se mu kdaj želja izpolnila, kajti nikjer ni mogel dobiti záložníka. 
Nazadnje se pa le ohrabri in s pomočjo hrvatske deželne vláde in 
zagrebškega mesta začel je preimenitno svojo zbirko sam izdavati. 



M. Posavski : Vo mladostní dobí. " 2g7 



Ravno so dotiskani štirje zvezki „južno-slovjenskih naroclnih po- 
pievk", in nadejamo se, da bode tudi peti in zadnji zvezek zagledal 
beli dan. Ali treba, da takšno podjetje však rodoljub po svoji moci 
podpira. Posebno bi bilo želeti, da bi se ťudi iz slovenskih krajev 
oglašali naročniki, katerih došlej skoro nič ni ; saj so v tej zbirki 
zbrane vse slovenské národne pesni, katerih nikjer drugod ne moreš 
dobiti. Však zvezek (v štirih snopičih) velja pet goldinarjev. Da bi 
se čitatelji prepričali, kako imenitna je ta zbirka, naj jim tu povemo 
vsebino došlej izšedšili zvezkov. V I. in II. zvezku je osem sto „Iju- 
bavnih popievk" iz novejše dobe; v III. zvezku so „Ijubavne popievke'' 
iz starej še dobe, „igre odrasle mládeži", „pjesme uz kolo", in „ple- 
sovi" ; v IV. zvezku pa so „svatovske popievke", „napitnice", „ša- 
Ijive popievke", „sliepačke popievke" in „junácke popievke" (balade 
in davorije). Vsaki pesni je dodan kraj, kje je zapisana in če treba 
tudi druge opazke. Zdaj še le, ko bodo naši skladatelji vso to zbirko 
imeli pred seboj, smemo se nadej ati, da se bode naša glasba raz- 
vijala v narodnem dubu ; kultúrna naša zgodovina pa bode vedno s 
posebnim spoštovanjem spomínala Kuliača. ki se je sam lotil tako 
ogromnega dela ter je tako slavno dovŕšil. 

4 Po mladostni dobi. 

j, spomladansko ti drevo, In ti, zvezdica sred noci! 

'i?'Ki v lialjo belo in novo, Kakó i tebi sc godi, 

Ponôsni vrh ti je odet! Ko priveslavši vrh neba 

Kakó ti pač pri srci je, Strmiš in se oziraš zdaj 

Ko se usipati začne Tj;\ na západ, za zemlje kraj, 

Raz té pod leto cvet na cvot? Kjcr kmalu črn te mrak obdá? 

Kakó pri srci ti je, čohi. Ah, kaj vas prašam, izpitujem! 

Ko prime val te srdapohi Saj isto v srci bol kot vi 

Ter dvigne pod nebeskí strop ? I jaz prenášam in liolujem ! 

Za tábo k nebu pot je šla, Vsi v tugi smo si drnžniki, 

Pred tábo pa je pot strašná — Nobenerau prijaznejši 

V <:lol)oki, niokri, mračni grobl Osode mrzla roka ni. 

Ah, ure mlade, mladi dnovi! 
Kam mi bežíte spi-ed očí 
Ko širnega morjá valovi, 
• Kdar brzi jih vihár podi, 
Ko kupí megel jutranjih, 
Ko solnce toplo taja jih? — 

M. Posavski. 

o<@0®0@o<3 15* 




Bájke in povesti o Goijaiieili. 

Spisal Jan c z T r d i n a. 
14. Kresna noč. 

(Konec.) 

a trškim strašilom priskakljajo tri veselé ba.bnice iz šentpe- 
terske župe: Vragmanica, Bujanovka in Bramorka. Mesto 
govora zapoj (') Šatami : Piskerčke prodala bom, za sladko 
vince dala bom . . . Smejoč jih vpraša : Kako pa to, da ne : Kik- 
Ijico prodala bom ? Za vse tri odgovori Vragmanica : Zato, ker po- 
stené kiklje že veliko let vec nimamo. Po zimi nam rabi kak star 
raš, po leti kakor vidiš pa bela spodnjica domačega pridelka. Vse 
drugo smo poprodale, vse shrambe očistile, le kadar kupijo dedci 
kaj vec loncev, moremo se še nekoliko okoristiti. Pravimo : med 
nami in prasci ni dosti razločka, zakaj ne bi bil dober jeden pisker 
za nas in za njé? In tako spravimo vse druge v denár pa hajd z 
njim pod smrekovo vejico. To se godi se ve le v najhujši šili, 
kadar neče priti noben groš od drugod. Naše življenje ima trdno 
pravilo, ki zapoveda: zapij však krajcar, ki ga v roko dobiš. Poba- 
hamo se lahko z dobro vestjó, da tega pravila nismo še nikdar 
prestopile. Zato pa smo se tudi izurile in ga známo ne le piti, 
arapak tudi nesti. Kak dedec misii, da je junák, če ga posesá dva 
bokala. In revišče se valja potem v vsaki luži. Mi tri ga drugače 
zmagujemo. Tri bokale ga podere vsaka, predno se še domisli, da 
je treba iti gledat, káko vreme je zunaj. Od petih ne mešajo nam 
se ne noge, ne jezik; niti s sedmimi še ne padamo, samo glava 
nam se nekoliko na strán obesi. Boš že videl pri večerji, da ne 
lažemo. 

Rogatec odpusti vinske mušice in namigne krčmarici Janezovki, 
v katero se upró zvedljivo vse oči kleškega zbora. Ona ga pozdravi 
z j ako nespodobnimi besedami in veli: Janezovk je na svetu toliko, 
kolikor oženjenih Janezov, torej neizrečeno mnogo. Ali skoro však, 
ki to ime sliši, pomisli najprej náme zato, ker sem najgrja kván- 
tarica, ki se nahaja ne le na Dolenjskem, ampak v vsej kranjski 



J. Trtlina: Bájke iii povesti o Gorjancili. 229 

deželi in morda pod vso oblastjo dunajskega cesarja. Moj sosed, 
SV. Šentjanž, dobro ve, da v svoji kŕčmi nisem izpustila iz ust vsaj 
vedomá še nikoli nobene pametne. Strah me je, da me bo tožil in 
mi SV. Peter nebeških vrat ne bo hotel precej odpreti. Zaito pa mi 
se v tej solzni dolini tako neskončno živeti Ijubi in prijetno zdi, da 
si nisem boljše sreče še nikoli zaželela. Denár mi leti od vseh 
stranij skupaj, da ne vem kamo z njim. Najprej sem poplačala vse 
dolgove do krajcarja, potem prikúpila k svojemu zemljišču še en 
grunt, velik malin in najlepši trávnik in vinograd, ki sta v obližji. 
Razven tega sem omožila hčer in jej dala doto, ki se more ime- 
novati za naš revni hribovski kraj groťovska, ne pa kmetiška. Po- 
trosila sem silen denár, ali hiša mi stoji trdno kakor prej, tolarji in 
bankovci se mi valjajo po vseh kotih; brez dobieka mi noben dan 
ne prejde. In to bogastvo me ni stalo ne jednega žulja, ne jedne 
kaplje pota. Vse kar imam, sem si prikvantala in priburkala, pri- 
služila si s svojim neugnanim, z vsemi nesnagami tega sveta na- 
mazanim jezikom. Pri meni se shaja vec pivcev, nego v vseh drugih 
krčmali naše in sosednje župe. In če vprašaš te pivce, kaj jih je 
napotilo k meni, poreče jih izmed deset najmenj osem, da so prišli 
poslušat moje slané in vselej dobro zabeljene pridige. Večkrat po- 
zabijo lovci in drugi gospodje zajce in lisice, spanje in opravke in 
ostanejo pri nas ves dan in vso noc in še zjutraj se odpravljajo 
práv neradi proti domu : nihce ne toži, da je zaspan. Tudi se je že 
pripetilo, da je priromal kak tujec po šest in deset ur daleč navlašč 
za to, da se seznani z máno in preveri, če je res, kar je tolikokrat 
slišal. In kdor koli je šo k meni prišel, še však se je pohvalil, da 
je našel v moji hiši veliko, veliko več veselja, nego ga je pričakoval. 
To pa, vidiš, od tod dohaja, ker znám kvanto vsakemu človeku 
tako postaviti in zasukati, kakor mu poleg stanu in odreje najbolj 
prija in godi. Z otroki treba blebetati, s starci modrovati. Voznikom 
in mesarjem brúsim, grohotaje se, po vozniško in po mesarsko: 
naravnost, na vsa ústa, debelo in kosmato, kakor mi na jezik pride. 
Gospodom pa govorim bolj olikano, le na pol ust in po ovinkih, 
muzajo se in migaje poredno z očmi in obrazom. Obrastene šále 
Ijubijo tudi .ti možje ali dlaka jim mora biti na notranji stráni, da 
se ne vidi. Pri meni Ijudem tudi zato ni dolg čas, ker me dobra 
volja nikoli ne zapusti : vir mojih razposajenih burk teče jednako 
obilno zjutraj kakor zvečer, o pólu dne kakor o pólu noci. Do zdaj 



230 J. Tľdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 

sem prisílila na glasen smeh še vsakega in tudi najzastavnejšega 
gosta. Zbralo se je enkrat večje društvo, ki ni maralo dosti mojih 
smešnic in slanik. V tej družbi je bil mlad gospodek, ki si je bil 
povredil nekaj oko, pa mu se ni Ijubilo budaliti in njegova pnšcoba 
se je prijela tudi dragih. Čuj, kaj sem storila, da jih razvedrim! 
Imela sem takrat otroka pri prsih. Strč! briznila sem nekoliko 
kapelj cez mizo in pogodila tako dobro, da mu je priletelo narav- 
nost v bolno oky. Nastalo je tako groliotanje, da se je liiša tresla. 
Vpili so jeden cez druzega : Zahvali mater, boljšega zdravila ti za 
tvojo nadlogo niti doktor ne bo zapísal ! Druščina se je tako raz- 
vnela, da se je moral udobrovoljiti na zadnje tudi on in v svoji 
veselosti ni čutil ves večer nobene bolečine vec. Pa še nekaj druzega ! 
Dosti je takili, ki ujamejo kje kako dobro kvanto pa jo prežvekujejo 
potem pred vsakim človekom. Ta neslanost se meni ne more očitati. 
Iz mojih ust se čuje však dan in vsako uro ne le kaj okroglega, 
ampak tudi zmerom kaj novega ; jaz svojili šal niti ne ponavljam 
niti ne jemljem na posodo. Svojega zasluženja ne bom nikoli pre- 
veličevala, ali s tem pa se po pravici lahko pobahara, da sem vse 
vaši, spadajoče pod naš zvon práv do koreňa pohujšala. Moje rao- 
litvice so znane v vsaki hiši, molijo jih oratarji na polji, gorniki v 
vinogradih in pastirji na pa.5i, mnoge so se razširile daleč cez meje 
naše duhovnije. Nekatere zrele jagode, ki so padlé z mojega jezika, 
vem, da so se prodajale že tudi v Zagrebu in v Ljubljani. Zdravnik 
Snicius, moj Ijubček, napisal je cele bukve mojih burk in domiš- 
Ijajev, katere so potem njegovi znanci práv pridno prepisovali na 
vse stráni naše in štajerské dežele. Svojo izpoved sem odpravila. 
Ce nič druzega, dokázala sem vsaj to, da sem vredna plemenite 
zívali, katera rae je nocoj na Klek prinesla. 

Satan pomoli govornici parklje in vsklikne: Dobro došla, slávna 
pohujšljivka I Tako svetla luč se ne sme skrivati pod mernikom. 
Nádejem se in prosim te, da boš pri večerji tudi nam podarila ne- 
koliko biserov iz neizcrpne posode svoje vednosti. Sladká jed in 
pijača nam bo še bolje dišala in teknila, ako se jej pridruži tudi 
sladká dušna zabáva: slaná búrka in nesramna kvanta. 

Pred poglavarja stopi mesto odšedše Janezovke mlada, prezala 
Topličanka. Da so tamošnje doklice brdke, vedel je Martinek iz ná- 
rodne pesni, ki velí : Topliške dekleta so lahko lepé, če solnce 
pošije, pa v senco bežé. ... Ali takega živega bleska zelene mla- 



J Tľdina: Bájke in povesti o Govjancih. 231 

dosti, také nedopovedne in nepopisne krasote, kakor je zasijala zdaj 
pred njegovimi očmi, ni še nikoli videl, niti ne bi bil pomisliti 
niogel, da je na tera svetu mogoča. Kako gibka in voljna je bila 
ta dražestna čarovnica, ob jednem pa kako zmotljivo povitá in 
okrogla in kako nevarno kipeoa in koperneea! Jelo mu }e ubogo 
sťce trepetati in se preraetavati kakor ujeta riba. Pa vsaj mu se je 
res tudi ono ujelo in še kako čvrsto ! Martinek je začutil prvikrat 
Vso slast in strast prvé Ijubezni. Rajnko Uršo je vzel, da práv za 
])ťav sam ni vedel zakaj, ali kakor je on dojal, za to, ker mu je 
bila namenjena. Topličanka se je ponášala pred Satanom jako spretno 
in šopirno. Pobvalila se je: Jaz nisera ne „milostivá", ne svilnata, 
jia s« usipljejo za mano vender lo vsi topliški gostje: meščani, 
trgovci, tržaški bogatini in tudi vaše gnade, kranjski graščaki. 
Ukrotila in ugrela sem celo mogočnega, lirvatskega velikaša, besnega 
Paravica, da mi je dal razven pricvrknenega srca tole dragoceno 
uro z žlahtnimi kamenčki in še raarsikaj druzega. In jaz se nikomur 
ne nastavljam, pred nikogar ne mečem radeeili robeev. Gospodje 
morajo mo sami iskati in še kako dolgo! Bila sem zmerom na pol 
sveta, na pol posvetna in ravno v tej zmesi je tista moč, kateri se 
ne more nobon babjek vspešno u])irati. Ali te površne topliške Iju- 
bezni sem se práv do grla naveličala. Zdaj se mislim omožiti — 
no, kaj si se namrdnil, moj lopi, erni Ijubček! Jaz som dejala samo 
to, da se mislim omožiti, ne pa, da so hočeip poboljšati. 

Martinku se je zdela vsaka beseda drage grešnice, kakor da 
bi mu porinil kdo nož v sreo. Trj)ol je také grozne bolečine, da mu 
se nič več ni Ijubilo poslušati zanimljivih novic in marnj Imdičevih 
prijateljic. 

Ko se je ves kleski zbor izpovedal, pomaknil je peklenski vo- 
jevoda svoj prestol na konec mize. Zravon sebe je posadil Janozovko ; 
drngi so si izbrali sedeže však po svoji volji. Vsi gostje so sedeli 
na čevljarskih stolčkili, kateri so se jim pa zdeli najkrasnejši go- 
sposki naslonjaei. Dasiravno je bil Martinek na vso moč zaljubljen, 
vzbudila je vender vso njegovo pozornost pročudna večerja, ki se je 
na Kleku zdaj pričela. Moral je strmeti o neskončnem sleparstvu, s 
katoľim je gostil prekanjeni Satan svoje privržence. Bili so priverjeni, 
da uživajo najmastnejšo in najsočnejšo jječenko. Martinku je kázalo 
))ťaprotiio zrno resnično podobo vseb rečij, pa je práv dobro videl, 
da zalagajo mesto pečenke crkovino in meso najgrjili živalij : volčje, 



232 J. Tľdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 



pasje, podganje. Kar so mislili, cla so slastne ribe, bili so močei'adi, 
kuščarji, gadje, modrosi. Bukovo gobo so imeli za potico, skuke, 
króhalnice in driige ostiidne žabe pa za cvrtje! Mesto vrtne sálate 
so bile v velikí skledi ražne strupene, odurne in bodljive zeli: hobat, 
tarek, smrtnice i. t. d. Martinek je omiloval se ve da najbolj svojo 
Topličanko. Pojedla je najprej režanj volčine, potem si nametala 
polno plitvico glist, pijavk in mramorjev, pohrustala nekoliko pajkov 
in kleščarjev, obrala dva netopirja in nazobala se na zadnje kačjili 
jagod! Kaj je bila pijača, ni mogel presoditi, ali si je lahko mislil, 
da najbrž budičevo olje ali pa še kaj strašnej šega. Razsrdivši se na 
neznansko prevaro, zavpil je na ves glas : kaj za také dobrote ste 
prodali svojo dušo? O trápi, o avše! 

Po večerji je peljal Satan svoje od peklenskega vina in veselja 
pijane in razburjene goste na plesišče. Ali ples in zaljubljene zábave, 
vršeče se kar očitno pred vsem zborom, bile so tako nespodobne in 
zverské, da jih sramožljive oei Martinkove niso mogle gledati. Klek 
in njegove skrivnosti so mu se primrzile. Obrnivši jim hrbet šel je 
jokaje po položni rebri navzdol. Jokal pa je zaradi preljube Topli- 
čanke, katero je videl oskrunjeno z najgrjim grehom tega sveta in 
vender — srečno ! Vroče solze mu ustavi novo čudo kresne noci : 
oživljena priroda, ki dobiva v tej noci božji dar človeškega jezika in 
urna in nadčloveškega prerokovanja. Vsaka stvar na gori, katero je 
srečal in videl, govorila je z lepím, razločnim glasom in pripove- 
dovala práv po domáce veselé in žalostne prígodbe, katere čakajo 
njo in njene znance. Martinka ni dostí zanímalo, kaj se pomenkuje 
na košenici tráva, ali bistro je začel vleči na ušesa, ko je prišel do 
zeli, s katerími se odpravljajo bolezni in bolečine. Prvá zel je de- 
jala: Skuhaj me, pa ti ozdravím vred, druga: Jaz pa uroke, tretja: 
Jaz madron, četrta: Jaz vse'narejene bolezni, peta: Jaz vse pre- 
nesene bolezni. Na drugem kraji se je pobvalila jedna : Jaz ozdrav- 
Ijam krvno mrzlico. Njena soseda se oglasí : Jaz ozdravljam pa deset 
mrzlic. Druga soseda se obema zasmeje in praví : Jaz pa vseh devet 
in devetdeset! Takih pogovorov je čul Martinek brez števila in si 
jih dobro zapomnil. Mnoge zeli, ki so bile za težje bolezni, utrgal 
je precej in skrbno spravil. S trávnikov je prišel k skalovjn. V njem 
je bila vzrástla íz trdega kameňa prelepa cvetlica t ol a ž nik, ki 
je šepetala s tenkim, prijetnim glaskom: Kdor me podiši, iznebi se 
vseh skrbij, vse žalosti. Ves vesel utrga Martinek tudi njo in spraví 



J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 233 

še skrbneje nego druge zeli. Za skalovjem sta šumela dva stiidenca. 
Tisti na levi stráni se oglasi : Jaz sem polnočná voda, vse pogrudim, 
vse zamorím. Oni na desni stráni mii odgovoľi: Jaz pa sem pol- 
danska voda, vse ozdravim, vse oživim. Pri studencih je ležalo vec 
šteklenie. Martinek napolni jedno s poldansko, driigo s polnočno 
vodo pa se zamisli in zakliče oduševljeno : Sveta, kresna noc ! Pri- 
srčna ti hvala za orožje, katero mi pošiljaš za moj pravični lov. 
Grajski sršeni, pripravíte se ! 

Zdaj ni mislil vec na hrvatsko deželo. Obrnivši korake nazaj 
na Kranjsko prišel je v hosto. Vse živali in živalice so v njej ble- 
betale in klepetale. Najbolj se je moral smijati polhom, da so tako 
natanko vedeli, katerega od njih bo ujel Pavlinov Jožek, katerega 
Brezarjev Jarnejček ali pa Hudoklinov Tonček in kolike jih bodo 
pojedli kmetje, koliko pa gospoda in meščani. Delj čaša je poslušal 
staro srno, ki je pravila mladim o bodočem gospodarji hoste. Dejala 
je: Naš zdanji gospod bo kmalu umri. Njegov sin nas ne bo tako 
preganjal. Lovil bo rajši tiste srne, ki po dveh nogah hodijo in jih 
imenujejo Ijudje v mladosti dekleta, pozneje, ko se sparijo, Ijiibice 
in žene in kadar se bolj postarajo, babe. Teh živalij bo toliko 
nalovil, ko bi se vstopile jedna vštric druge od Krke pa do 
njegovega grádu, da bi morala ostati marsikatera zunaj vrste. Iz- 
birčen ne bo nič, kajti zaželel bo brez razločka vsake: lepe in grde, 
mlade in staro, žlahtne gospodične in blatné svinjariee. Kjer je 
toliko Ijubezni, množí se zarod, da je strah. Babe bodo naštele po 
najnižjem računu tri in devotdeset kranjskih in šestnajst nemških 
kristjanov in kristjan, kateri ne bi bili brez njega tega sveta níkoli 
gledali in tlačili. Ali človeške Ijubice so .silno potratne, razgrabíle in 
pojedle bodo našemu bodočemu gospodu graščino in ves drug imetek. 
Ne jedna bilka ne bo ostala, o kateri bi mogel po pravici reči: To 
je moje. V tej revščini bo pokazal vsej zemeljski ničemurnosti figo 
pa se spokoril in posvetil. Ta hosta bo menjala gospodarja vsakili 
pet let. Ker nas bo streljal však, kdor bo imcl puško in veselje, 
zatri se bo naš rod v Gorjancih, še predno preteče petdeset let. — 
Dalje gredé se je nameríl Martinek na volčji brlog. Volk je govoril 
svojima tovarišema: Vidva sta lahko še brez skrbi. Ustrelil vaju bo 
mladi Pristavec še le čez šest let. Mene \)íi bo podrl njegov razbojni 
oče že to jeseň. Pred smrtjo bi se naužil vender rad jedenkrát tudi 
človeškega mesa. V našem obližji stanuje ogljar. Nocoj prenočujeta 



234 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 



pri njem tudi žena in hči, ki sta mu prinesli vina in potice za 
kresni večer. Vesta kaj? Dajmo vadljati, čigav bo cledec, čigava pa 
baba in punička. Bati nam se ni nocoj nič. Puška sloni v odprti 
veži, pa jo bom lahko uneseJ, potem pa udri po ogljarjevih! Pri- 
jetnega na svetu takó ne bi nič več imeli. Predno se bo zdanilo, 
l)okľadel jim bo doma sosed vse, kar imajo. Dobro ve tudi za mo.šnjo 
denarjev, ki je skrita v hramu pod podnico. — Martinek Boga za- 
hvali, da mu je dal strašno nakano slišati, skoči k ogljarjevi kolibi 
in ga vzbudi. On in vsi ogljarjevi se oborožijo in pripravijq in vol- 
kovo, ki so se kmalu pridrvili, brez velikega boja postrelé in jio- 
bijejo. Brez pomude liité potem vsi skupaj na ogljarjev dom. Ta- 
tinski sosed je bil zlezel ravno skoz okno v hišo. Zdaj se je preveril, 
da mu ni namenjeno z Ijudskim blagom obogateti in je bil vesel. 
da so ga ])riliodniki živega pustili in samo dobro namabali. 

Poslovivši se s hvaležnim ogljarjem, spomnil se je Martinek 
dobrotljivega konjederca in se napotil k njemu, da mu večerjo po- 
vrne. Podaril mu je nekoliko svojih zelij in mu natanko razložil, v 
katerili boleznih naj jih rabi. Ta dar je prinesel lepe dohodke môžu 
in njegovim následníkom. Od takrat znajo konjederci Ijudi zdraviti. 
Ker imajo preveč drugih opravkov, prepuščajo to umetnost navadno 
svojim ženám. Od tod je potoval Martinek v mesto pa se preoblekel 
za gospoda in razglasil za doktorja, ki ozdravlja vse bolezni in po- 
končuje však mrčes, ki Ijudem nagaja. Dal si je narediti tudi brke 
in dolgo brado, da ga nihče ne bi mogel tako brž spoznati. 

Ravbarjevi gospé novi davek ni dosti koristil. Muh, komarjev 
in bolliá je bilo toliko kakor prej, nadloge se jej tedaj niso nič 
zlajšale. Cuvši, da je prišel v mesto slaven zdravnik, ki odpravlja 
však mrčes, pošije ponj in ga prelepo vzprejme. Doktor ukáže, da 
naj se zbere vsa grajska gospoda, ker hoče pomagati vsem ob jednem. 
Ko se snidejo barón Ravbar, njegova gospa, rodovina, pisarji in drugi 
pomočniki, odtrga si Martinek brado in brke in, izpregovori z grmečim 
glasom : Prišel jo lovec, ki jja ne bo lovil muh, komarjev in bolhá 
nego vas peklenske sršene. Ali me poznáte? 

Ravbar je mislil pokjicati svoje biriče iň lilapce ali plusk I vrze 
mu Martinek v obraz polnočné vode in tako tudi njegovi babi in 
družini. Tisti liip so [)opadali mŕtvi na tla in voda jih tako zgrudi 
in razjé, da jih ni trebalo niti zakopati. Z ostankom .strašne vode 
oblije Martinek grajsko zidovje in tudi to se tako raztaja in skopni, 



J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 235 

da mu noben sled ne ostane in se dan denašnji se ne ve, v katerem 
kraji je stalo. Veseli vaščani so livalili na ves glas svojega odreše- 
nika in ga prosili, naj bo zdaj on njihov graščak in gospodar. 
Martinek pa veli zaničljivo : Jednega jabača ste se iznebili, pa si že 
iščete druzega, da bi vas tlačil. Hotel sem do smrti pri vas ostati, 
ali zdaj ne maram: pri takih tepcib me je sram živeti. Martinek je 
pustil še tisto uro domačo vas in se napotil proti Toplicam snubit 
Ijubico, ako bi jo našel še neudano. Njena mati mu pove, da se je 
zjutraj poročila in odpeljala z môžem v Ljubljano. Ta gospod, mu 
je pravila, sila je učeň in zna veliko jezikov in ima HOOO goldinarjev 
letnib dohodkov. Zanjo bo to premalo, dvajseti dau, v meseci ne bo 
v žepu ne groša več. Ali kaj za to ? Zivela bo vender le práv dobro. 
Ker Ijudje njenega Petrána sploh poznajo in spoštujejo, delala bo 
labko dolgove in v hudi šili jej bodo pomogli Ijubčki. brez katerih 
ne bo nikoli. Bolj mrtev nego živ veli Martinek : Kaj, taká coper- 
niea je Vaša hči? Baba se mu zasmeje: I, kako ste čudni! Da ni 
taká, pa ne bi bila copernica. — Mrzla ploha je padla na Martinkovo 
Ijubezen, ali je ni mogla pogasiti. V svoji neskončni bridkosti spomni 
se blage zeli tolažnika. Moral jo je duhati dobrih pet trenutkov, do- 
kler mu se je srce po po polnem pomirilo in pohladilo. S Toplic je 
potoval na pokopališče, kjer je bila zagrebena njegova žena. Odprši 
grob pokropil jo je s poldansko vodo in oživil. Ker so se mu ro- 
jaki zaraerili, pustila sta domovino in šla po svetu. Njegova zdravila 
so zaslovela kmalu po vseh deželah in kraljestvih. Vsi bolni mo- 
gočniki in bogatini so ga klicali na pomoč. Zaslúžil si je toliko, da 
svojih tolarjev in zlatov ni štel, nego jih je meril na vagane. Da 
mu jih je kdo vzel kak polič, Martinek ne bi bil niti zapažil. 

Kdor si želi Martinkove sreče, nájde jo gotovo, ako si dobi 
kako zrnce praprotnega semena in gre z njim kresno noč na Gor- 
jance. 




^6,^^.^ ;^g^^^sg;sg;^g^i;s^:^^ 




gsynjTT^'^^yi.ž'^ay.^^y. -y-g^ jy^g^a. i/, 'i^^azíf^m^^i^jsi:^^^^'^. 



•^^íi.^zji^i/.zn:^ B ( 



''5Sš^^í^^^^s*«J^^'5F^^^^'1í«^'5S5~^^ 




Naše obzor j e. 

Spisal dr. F r. J Celestín. 

O sip Stľitar. 1. Najpi-ej nekoliko o „Pesnili" (Dunaj 1861)). 
a) Pesnikova Ijubezen. Ljubezen ga je obiskaľa 

S „čez dolgo časä spet", prinesla veselje in novo življenje. Ko 
ni pri Ijubici, muči ga misel, da li mu je zvesta, popotnik trka 
na „njen hrám", a ona mu počitka obeta — na zvestih svojih prsih. 
Za pregreho svojega srca na kolenih joče pred njo in ne zastonj. 
Ona mu je domovina, ona sladká last. Ljubezen mu je zamorila 
mladosti cvet, ljubezen mu bode zvedrila oko : samo to mu tolaži 
bol no srce. In ljubezen je prišla, z njo sladki spomini, kako sta 
pri oknu molče slonela, ko je ljubezen dihala mlada zemlja, kako se 
je tu ujelo oko z oeesom in ústa z iisti, kako je ráno v jutro Ijubica 
zagrnila okna, da jima beli dan ne drami sladkega pokoja. Sladki 
spomini! In vender, da se mu je udala, točil bi grenko solze — saj 
ni ostala zvesta: zveste nim a svet žene, 

Srce mlade deklice je spalo še v nedolžnosti ; pesnik je je 
morda mogel vzbudíti, ali ga ni. Vzbudil je je drug, zato jej kliče 
brez žale misii, naj mu ostane zvesta. 

Nazaj, srce, v tihi svoj hrám! Lepe so bile sanje, ali vzbudil jih 
je beli dan, sreee up je ugasnil : srce nima vec želj. Ali — ljubezen 
javlja se vender zopet: na sveti večer se umiče iz hiše drage, da 
njene sreče ne kali, o polunoči gre pred njene duri, da tam na mr- 
zlih tleh leži. Sladké solze mu lijó iz očij, da mu je vslišala gorečo 
željo. Obema gine mladost. Za to „Ijubiva, Ijubiva se, lepa žena!" 
Ali med puhlim, spačenim svetom ni mesta sročni Ijubezni ; tam 
sredi raorja zelení otok, tam ni hinavstva in lažij, tja vábi pesnik 
njo — ki se plaho ozira nazaj. „Ostani", kliče jej on in vidi, da 
je s am na vsem širokem svetu. Njeno oko solzno gleda za njim : 
pomnila ga bode vse žive dni, brez njega jej srce ne nájde preče, 
naj le gre od njega! — 

Svoje prvé Ijubezni nam pesnik ne opeva, spomina le, da je 
hojeval k Ijubi v vas. Pa tudi nová ljubezen in sreča ne trpi dolgo, 



Dr. Fr. J. Celestín : NaSe obzoije. 237 



ker „zveste nima svet žene". Srce miruje, nima več želj, dokler je 
lepa žena ne vzbudi, ali bridke izkušnje ne dajo mu dolgo uži- 
vati: iti želi na zeleni otok, kamor bolj praktična lepa žena neče 
z njim. Zrela pesnikova Ijubezen je torej čaši vender še jako idea- 
listična ter precej gosto zavitá v tančico svetské boli, marsikomu 
kazeče živo sliko Ijubezni, četudi moramo priznati, da je iskrená in 
čist izraz pesnikovega duba in srca, ter vidimo tudi dragje še bolj 
čisto izraženo isto. 

b) O t ož n os t. Še malo čaša prenášaj, srce, svoje bolečine, saj 
do groba ni več daleč. Dokler si moglo, nosilo si gorje vsega člo- 
veštva (svetská bol): kar je dež razsušeni zemlji, to so solze ubo- 
gemu bolnemu pesnikovemu srcu. Dan in noč spremlja ga tiha žalost, 
a čoln mu plavá cez morje brez jadra in kŕmila: ne želi si sreče, 
ne boji se nesreče. Izgubil je mlado življenje in cvet brez sadu. 
Vzdihuje ves človeški rod: nesreča je, da smo rojeni in j oka j o s e 
milijoni, če jeden le se veseli. Kruh s solzami je grenka jed: ali 
koliko je takih, ki solze požirajo — brez kruha. 

Vender ima pesnik za to otožnost tudi leka: Boljša je pozná 
sreča, ko nobena: už i v aj življenje, dokler je moč. Ta svet mu 
ne dopadá, ali on tudi ne išče po brinji grozdja. Pesnik žen.stva 
ne spoštuje posebno visoko, pa je vender coni kakor življenje, brez 
katerega — biti ne more, četudi ga pameten mož ne Ijubi. Preostro 
žensk soditi ne smemo, saj so dar božji. 

c) Ljubezen do domovine je tretji glavni čut pesnikovega 
srca. V naročaji drage priigra mu solza v oči, ona pa ga vpraša, 
kaj pomeni ta solza, mari ima drugo Ijubo? Ima jo nesrečno, po- 
zabljeno, bolj jo Ijubi ko vse in da jej more pomagati dragina kri, 
v njene bi prsi zasadil jej nož brez strahu : kako sme on uživati 
srečo Ijubezni, ko sladko domovino nesrečno ve? Vedno misii 
nanjo in rad bi s am prelil kri zanjo. Ob Renu vidi srečen rod in 
se spomina svojega nesrečnega národa. Ptici naroča tujec, da vi- 
soko čez gore nese na jug pozdrave in želje, da bi nebesá rosila 
jej mír in spravo med sinovi. Žali, da ima domovina malo zvestih 
sinov in da je v tujem mestu (na Dunaji) domoljubje doma. 

Narodi bijejo krvavé boje, sovraštva in prepira je poln svet. 
Kdo bode prinesel luč bratovske Ijubezni? Slovanstvo bode raz- 
dejalo „kleto carstvo hudobije in sovraštva". Saj nikomur ne bije 
v srcih blažje srce, noben národ ni za bratov srečo bolj vnet. Ali 



^38 Ďr. Fr. J. Celestin: Naše obzorje. 

ni to prekrasen všeslovanskí vzor (saj polna resnica gotovo še ni)? 
Slovanstvo nima mnogo pesnikov, ki bi tako odločno obsojevali ci- 
vilizacijo maščevanja, srda in krivice ter v blagem navdušenji so- 
dili ravno slovanstvu naj t ež j o nalogo, da se naro"di pomirijo. 
Ideál je pozitiven, brez misticizma, kakor ga imajo n. pr. ruski slav- 
janoíili trdeči, da je slovanstvo svet čisto za sé, poln že zdaj vi- 
soke morálne in umne sile. On je brez onih občnih fráz o slo- 
vanstvu, njegovi šili itd., s katerimi se poseljno mi avstrijski Slovani 
tako radi odlikujemo. 

Kaka so pa sredstva v dosego tega visokega vzora? Vidimo 
jih nekoliko v svetih, ki jih daje pesnik „Mladini", ko se vse máje 
proseč jo, da vsaj ona trdno stoji: ko si um bistrí, naj si blaži 
sľce ; Ijubeč domovino, naj Ijubi vse človeštvo, sovraži naj hinavstvo, 
laž, v vsaki skušnjavi naj trdno stoji. 

Ti sveti so gotóvo potrební, ali so tako obcni, da bi človek 
práv želel, da pesnik mladini pove, s čim naj si posebno um 
bistri in blaži srce, k ako naj Ijubi domovino, da bode ta Ijubezen 
kar naj vec delavna in plodná, da se ne izgubi v neko nevarno občno 
abstrakcijo, večkrat krivo, da je življenje naravnost nasprotno 
ideálu ali pa vsaj življenje za sé, ideál za sé, nekaj prazničnega, 
skoro brez druge vrednosti, nego da se izkazujemo pred Ijudmi. Taká 
občna Ijubezen prevrača se rada v ono Ijubezen vsega človeštva, ki 
je tudi preobčna, da bi mogla kaj pravega doseči. Pravá Ijubezen 
vsega človeštva je in bode le ona, ki na temelji konkretnega živ- 
Ijenja in vseh njegovih pogojev teži za pozitivnim t. j. mogočim 
ideálom človeške sreče na zemlji. 

Pesnik na dalje priporoča mladini, da naj sovraži hinavstvo 
in laž. Ali katero hinavstvo in laž n aj bol j, kateri'h lažij se je 
posebno ogibati mladini sploh, v katerih skušnjavah naj trdno 
stoji, t. j. katere so največje zanjo in za naše kulturno razvitje? 

Had pritrdim, da to ni lehko (posebno je težavno to glede 
vsega slovanstva, katero ima še malo dobitih od drugod takih ide- 
álov, še menj pa svojih). Ali nekaj konkretnega bi se morda vender 
dalo reči, da se lepe pesnikove besede postavijo v neposredno dotiko 
z življenjem in blagotvorno delujejo nanj — kakor praktična mornla. 

d) Pesnikove balade 'so tudi otožne, saj 

Zalost v srci, žalost po sveti, 
Težko je pesmi veselé peti. 



l)r. Fr. J. Celestín: Naše obzorje. 2í 9 



n. Ozrímo se še krátko na nekaj, kar je Stritar pozneje v 
svojem „Zvonu" a) pel in b) pisal. 

a) O svoji Ijubezni tu ne poje, mari so vse te njegove pesni 
ali 1) otožne áli 2) domorodne. 

1. V „solzni dolini" je veliko krivice, vender naj za to ne 
sovražimo Ijudij. Saj tam, „kjer se rod človeški trudi in joka — 
tam bivati čem, tam moj je rod" (Visoka pesem). Yender postaje 
tu pesniku čaši pretežko in „samotár" si zopet želi na kraj samot- 
nega otoka : tu je domovina, saj tu ni cloveškega sledu nego mir. 
Po drugi sreči hrepeneti pa je greh. Ni na svetu pravega prijateljstva, 
in če hočeš prijatelja izgubiti, žrtvuj se, gladi mu življenja pota : 
on ti bode vse odpustil, samo — dobrôt ne. Za to je življenje bo- 
lezen (?), nje nas ozdravi smrt, druzega rešenja ni. 

„Na prijateljevem grobu" toži pesnik, da ne umeje sveia, svet 
pa njega ne. Za to so srečiii prijatelji, ker so dospeli, karaor tudi 
njemu želi srce. 

2. Se v „Mladiki" smo čuli zlat pesnikov náuk, da naj „sveto 
služimo sveti domovini". V „dunajskih sonetili" ostro biča naše do- 
máce nadloge, samopašnost, nezlogo in posebno prvake, kakor tudi 
v „dunajskih elegijali" bridko toži, da je zmerom menj Slovenije 
zvestih sinov, da je slovanstvo še vedno v temi, da gospoduje samo- 
pašnost in prepir, da torej zdaj ni čas sladkili besed in zaljubljenih 
pesnij. Zalostno je zdaj, posebno pa, ker se nam izneveruje mladi 
svet (Na starega leta večer 1878). 

Jedno črto za svoj slovanski ideál nam daje pesnik v „Pre- 
širnovi opoľoki" veleč, da „izgled naj blagodušja bo Slovan". V 
„Kaji" pa v prekrasnili pesniških slikah predočuje reve in nadloge 
bratskega národa, biča hinavstvo in brezsrčnost „omikane" Evrope 
in skoro v obupu poje, da je Slovan rojen trpin (Pesem brez imena). 
Tu se je pesnik povzdignil do globoko občutenili in nenavadno nežno 
petili sovremenili poli tieni h pesnij, kakeršnili i ma umetna slovanská 
poezija — malo. 

Srce mu gorko bije za vsakega trpina sploh, tudi za delavca, 
kateremu kliče gotovo čisto iskreno : „jaz roko ti podám". 

b) Ni moja naloga Stritarja prozaika vsestransko presoditi. Za 
svoj namen naj torej le krátko omenim glavne vrste dotičnih njegovih 
spi.sov. 



240 Dr. Fr. J. Celestín: Naše obzorje. 



1. Lepo je število njegovih pripovedovalnih spisov in kak očiten 
napredek od čisto nemški sentimentalnega in kosmopolitičnega ,,Zo- 
rina" (1870) do n. pr. „Sodnikovih" (1878). Med tem kóje „Zorinu" 
tak, ,,kakor bi se bil kopal v solzni reki, kakor bi ée bila napojila 
mu duša z nesrečo in žalostjo, z revo in trpljenjem vsega človeškega 
rodu" : je oče Sodnik práv tip marsikaterega našega kmetskega ve- 
likaša. On je ponosen radi imenitnosti svoje hiše, in ta ponos raste 
ter se prevrača v trdovratno oholost tem bolj, čim bolj se Sodnik 
zapletá, dokler se po polnem ne zaplete — • v svojo pogubo. Bolj 
ali menj tipične so tudi druge osobe; vse se razvija živo, drama- 
tično in čitatelj z veseljem priznáva, da so to naši Ijudje, da je 
to naše življenje. 

To se pisatelju drugodi n i ali vsaj ni t ak o posrečilo, kjer 
je na prvem mestu le bolj romantično-sentimentalen efekt, a ne 
tipičnost ali karakteristika, osnovana na realnem življenji; kjer le 
prevečkrat premaguje in gospodari hudobija, a dober človek n e slávi 
zmage kakor v románu ali povesti, napisani po šabloni, mari 
naravnost žalostno pr opadá. Veliká večina Stritarjevih povestij pa 
preveč končuje po znanem receptu, da dobro mora zmagati, a hudo 
se kaznovati. Ravno to velja v obce tudi o tem, kar je Stritar 
napisal v obliki pogovorov, četudi se odkriva n. pr. v pasjih ali 
živalskih pogovorih marsikatera nesočutna strán človeka in lepa 
lastnost živali ter mnoge lepe misii, in četudi se prizor „Iz Bosne" 
ne končuje srečno. „Deveta dežela" pa je čisto idealistična fantazija. 

2. „Literárni pogovori" in „Zóna" nam hranijo mnogo lepih 
mislij in lepega pouka, mnogo blaga za sistematično kritiko. Ali 
tudi tu izpodjeda črv nekako slabotnega skepticizma čvrsto vero in 
zaupanje: kritik želi svetu velikega satirika, ali „zastonj, svet nima 
več moci (?), da bi rodil iz sebe takega moža". 

Ne gledé na to slabost pokazuje Stritar vender pravo kritično 
moč, ne samo rušečo, ampak ob jednem zidajočo in odgojujočo. On 
jasno vidi jedno najneprijetnejšili prikaznij v našem narodnem živ- 
ljenji — obrekovanje (lit. pogovori 187G), priznáva potrebo bli- 
žanja poezije k življenju, ker tako da postaje bolj človeška (lit. po- 
govori 1877). Zato tudi zahteva, da ne zahajamo v salóne, mari 
da se držimo domačih tál (lit. pogovori 1878), da ne bo nikdo usta- 
návljal francoske akademije v deželi, kjer Ijudje še brati in pisati 
ne znajo („Zvon" 187(i: Zóna), z moško odločnostjo opominja, da 



Dr. Fr. J. Celestín: Naše obzoqe. 241 

kdor hoče pisati, naj se ne da motiti suhoparni šolski modrosti, ako 
ga zove „pesimista", ^^realista" in „nihilista" : „možje menijo, Bog 
vé, kaj so povedali, a pametnemu človeku so pokazali le svojo no- 
tranjo plitvost (Zóna 1876)". Kake globoko - resnične besede, od- 
krivajoče pot k objektívnosti in napredku! Ce pa naše pisatelje 
odvrača od suhoparne šolske modrosti in pedantizma, ki vsako bolj 
živo diiševno življenje v svoji suhi, sebični slavičnosti naravnost zatira, 
deje jim za to verno kázalo na pot: „Resnica naj vas (pisatelje) 
vodi povsodi : naravo, svet, življenje kažite svojim mladim bralcem 
v pravi podobi (lit. pogovor 1879)". 

3. Však, kdor piše o sedanjosti, piše tudi vsaj nekoliko o stanji 
človeka, društva in sicer za napredek ali proti napredku, t. j. njegove 
misii so kolikor toliko socijalne, ali narobe. Socijalnih mislij 
smo našli že do zdaj pri Stritarji, vender naj slede nekatere še tu 
posebe : 

Ce tudi naše rodoljubje obseza v teoriji ves národ, vender si 
ne smemo tajiti, da v življenji dosezamo le redkokdaj tako polnega 
rodoljubja t. j. živo praktično zanimanje za vse razrede do 
zadnjih siromakov doli gotovo v inteligenciji sploli še ni dosti 
razvito ter so tudi zdaj še jako pomenljive besede: „Nesrečnim 
bratom, ki žedé in medlé v síromaštvu in nevednosti, podajmo usmi- 
Ijeno roko, razsvetljujmo jih, pomagajmo jim k dusnému in teles- 
nému blagostanju (Zorin)". Dá, ako gine naše prosto Ijudstvo, naš 
kmet, propada tudi slovenská inteligencija! Gotovo je tudi Stritar 
to mislil, ko je nasvetoval v svojem plemenitem navdušenji za ves 
národ, da pišimo samo za prosto Ijudstvo. Toži se („Zvon'' 1877 
lit. pog.), da tega nasveta večina slovenskega občinstva n i odo- 
brila. Res je, zdaj smo vender že toliko napredovali, da ne moremo 
pisati samo za prosto Ijudstvo. Bližamo se pa drugi nevarnosti, da 
presajevaje omiko na domača tla ne pozabimo preveč Ijudstva, 
svoje podlage, da iie pregledamo te zgodovinske resnice, da je 
národ ostal (če tudi samo v večini) slovensk tudi tu, ko se mu 
je bila inteligencija izneverila: slovenské inteligencije pa si brez 
napredujočega národa gotovo še misliti ne moremo. Saj če se in- 
teligencija preveč oddalji od národa, mora se pokvariti; to vidimo 
dan danes v dobi hitro rastočega gospodstva kapitála práv jasno, 
da „kjer cvete veliká obrtnija, cvete tudi pokvarjenost („Zvon" 1878: 
Sodnikovi)", „in ti (veliki) obrtniki so pijavke (ib.)". Kako je žalostno 

IG 



242 Ďr. í'r. J. Celestín : Naše obzoqô. 

in sramotno za kulturo, da to imenujejo bogato deželo, če jih je 
petero, desetero, ki so siti . . . vse drugo je berač (ib.)". 

Stľitar je tudi židovstvo dobro obsodil rekoc. „da je ono 
največja nevarnost, ki preti nam in omiki, kakeršno si mi mislimo" 
(„Zvon" 1880: Popotna pisma). V „Klari" („Zvon" 1880) pa celo 
strežaj pravi naravnost, da sam Bog ne more ničesa opraviti z židov- 
skim národom, katerega Klára kar sovraži, žid Artur pa kaj resnično 
in odkritosrčno pripoveduje, da so židje srečni gospodarji, da je zanje 
dŕžava in zákon. Pá, moč je pravica! 

Stritar vidi tudi jeden iz najnevarnejših následkov neomejenega 
gospodstva kapitalizma duliovni proletarijat (,,Zvon" 1879 : Pogovori), 
ter se tu zopet tolaži, da je samo slovanstvo poklicano, da reši 
socijalno vprašanje ; ker glava se je morda potujčila, srce da je 
ostalo domáce (da je le res tako !). 

Mislim, da so že te opazke odkrile pisateljevo obzorje. Lju- 
bezen je pesniku pravá potreba : ona mu daj e sreče, pa tudi mnogo 
bridkega gorjá. Ta Ijubezen ni mladeniška. Vender ne vidimo niti iz 
nje, niti iz tega, kako nam drugje predstavlja žensko življenje in 
mišljenje, kaj on od ženské zahteva, k ak e so njene posebne pra- 
vice in dolžnosti, da li ima z napredkom napredovati tudi ona ali 
ne, k aj ima delati ženská sama ali pa z društvom sploh, da se ne 
zaredi ali -ne širi pokvarjenost med ženstvom itd. Realnega stanja 
ne reši, pa tudi idealnih nad ne káže, saj ,, zeleni otok" ali „de- 
veta dežela" bi bila le neko ubežišče od Ijudij, neki (umišljeni) lek 
za . . . ,,svetoža]je". 

Dá, svetská bol je ona rudeča nit, ki je práv karakteristična 
za Stritarja. On sam pravi o njej : ,,Lohko je dokazati iz slovstev 
vseh národov, da ni bilo nikoli velikega pesnika . . . ni bilo sploh 
velikega dúha, da ne bi bil bolj al menj čutil svetožalja („Zvon" 
1877 : lit. pog.)". Res je v tem pojmu nekaj tako rekoč občečlo- 
veškega, ali pojem je za to vender čisto nov, sad konca preteklega 
in prvih desetletij zdanjega stoletja, ko je zapadno društvo Ískalo 
izhoda iz žalostne sovremenosti ter v tej težnji najbolj razvijalo 
čut in sicer do bolne, ker pretirane nezadovoljnosti — ali brez 
konkretnih ideálov boljše bodočnosti, pa tudi brez idealizacije pre- 
teklosti, kakor jo je bil razvil romantizem, v katerem je vse, 
dobro in slabo, pretirano veliko. 



J. Cimperman: V spomin í25letnice Vorlnikovega rojstva. 243 

Ta — rekel bi — plemenita bolezen svetské boli ni bila ni- 
koli občna niti na západu, mari je šla od národa do národa ter 
v književnostih zapiíščala vec ali menj sledov. Zdaj je v obce pre- 
magana: iztisnili so jo življenje in bolj konkrétni ideali bodočnosti. 
Tudi Stritar ima gotovo ideále, ali večkrat niso tako razviti, da bi 
pokrili omenjeno rudečo nit svetské boli in sicer ne glede na to, d a 
nam káže Stritar toliko idej in tako široko obzorje, 
kakor morda nobeden iz naši h pisateljev. On sam pri- 
znáva, da so njegovi spisi občinstvu presentimentalni. (,,Zvon" 1879: 
lit. pag.) Celo lepa misel, da ,,izgled naj blagodušja bo Slovan", 
ima — kakor se vsaj meni zdi — nekaj one ,,svetobolne" slabosti. 
Saj poznavalec slovanské zgodovine se pač težko ubrani misii, da je 
ravno naše blagodušje, naša znana m e h k o s t znak kulturnih 
pocetnikov ter nam veliko škodi. Pravični bodimo proti drugim, pa 
tudi proti sebi ter branimo sebi pravico kulturnega življenja z 
vso jekleno odločnostjo, za njo se borimo, skušajmo vedno dobro 
ločiti kulturno zrnje od plevela, in za ta namen imamo velik pri- 
pomoček v zlatem náuku, ki ga Stritar večkrat ponavlja, da naše 
duhovno življenje, naša književnost bodi v ozki zvezi z življenjem, 
ter zares (a ne samo v frazi) njegov izraz in njegovo ravnalo s 
pravim zmislom za vzvišeni smoter, da odločno terjamo gospod- 
stvo pravice (in ž njo bratstva) ter vse to po svojili silali pospe- 
š ujem o! — (Dalje prih.) 



V spomin 1251etniee Vodnikovega rojstva. 

^ 3. dne februarija 1883. 

'^to dvadeset in pet že let 
^ Slovenskí je učakal svot, 
Odkar poródil se Vodník, 
Kí venec mu iz lovoiňk 
Za cvet njegovega duhá, 

V zahvalo vnetega srcá, 
Sloven krog čela je obvil, 

Ki ga Ijubeč vsegdár čestil, 
In ki mu hraní zvest spomin. 
Ker je krvi njogove sin. 

16* 



244 



fi. Vipavski : Ňa bregrt. 



Vodnik, naš voditelj 
Duševní je bil, 

Slovenom Ijubitelj 
Do smrti si žil. 



Bridkost nas presune, 
Ko misii srcé, 

Da Tvoje nam stráne 
Že dávno molŕé. 



Naj čas je l)il resen, 

Pľijazen bil čas, 
Stnin Tvojili je pesen 

Povzdigala nas. 

Ti dramil rojakov 

Preslavljal naš dom, 
Ti klical junákov 

Med bojni si grom. 

A še bolj Tebe naj čestili 
In s pesnimi bi mi slávili, 

Nikdar bi vredni Te ne l)ili, 
Nesmrtni čestiták, 

Da, kakor Ti, iz globočine 
Srcá ne Ijubi domovine, 

Kdor koli je pošten roják ! 



A nisi Ti trudil 

Za nas se zaman: 

Sloven se je zbúdil 
In žije srčán! 



Tvoj duli nas razvnenilje 
Za slavo domú. 

Tvoj dub nas objemljo 
Sinove rodu I 



^i3^ 



J. Cimpo v m a n. 



Na bregu. 



Cakó buči, kako grmi, 
Za valom val se sem drvi 
In dno se morju mája. 
Oj to je vrišč, oj to je stok, 
Ko šibo svojo spletá Bog, 
Ko ták viliar razsaja! 



Tu brezdno vidim pred sebój, 

Oj kolikim bo grob nocoj, 

Ki zdaj se ga bojijo ! 

In spet glo])oko zazijá, 

Oj, saj to morje je brez dna, 

In v njem pošasti spijo! 

Zato hudó, zato besnó 
Je morje jasno in mirnó ; 
Nedolžnih vzdihe pije, 
Pravičnih pije vseli gorjé 
In pije bratovske solzé — 
To mu osrčje vije! 



In nem na bregu tu stojím 
Ter v mislih solznih se topim, 
Le žalost me obbaja: 
Zakaj takó, zakaj takó, 
Brezsrčno morje, si hudó, 
Kaj te takó razdvaja? 

Odgóvoľi mogočni val, 
Ki mnogo sten je že opral 
In žalostno mi pravi : 
Ljudij krivica je skeli, 
Nedolžnost sveto svet mori 
In brat že brata davi. 



H. Vipavski. 




Vitá vitae meae. 

Zgodovinska podoba. Spisal d r. Ivan Tavčar. 
II. 

Í8ti dan je Visoški dvorec gledal toliko število oboroženih in 
in neoboroženih gostov, kolikor še nikdar prej ne. Skof z 
ožjim svojim spremstvom je zasedel vse prostore v malem 
posestvu ; vojaščina pa si je napravila taborišče na trávniku tik vode, 
kamor so nametali .slame za ponočna ležišča. Oskrbnik Holienburg 
je dal pobiti vola in vojaščina je zanetila velikánske ognje ter med 
kričanjem in veselim šumenjem na drogih pekla krvavé četrti, da se 
je okraj takoj napolnil z duhom pečenke. Tolpa poljanskih otročajev 
je opazovala iz dalje nenavadni ta prizor ter z lačnimi pogledi stregla 
po mesu, ki je prijetno vreščalo nad plameňom. Tudi druzega gle- 
dajočega občinstva se je nabralo po trávniku in tu in tam se je 
vsilil vaščanček med vojake, meneč, da bo zanj kaj odpadlo, bodi si 
že kos mesa, ali pa kozaroc vina, ki je neprenehoma teklo iz veli- 
cega sóda. Ali vojak ni bil mehkega srca v časih tedanjih, in z 
grdo besedo so odpravljali vsiljence ter jili s suvanjem in pehanjem 
tirali iz taborišča, „da bi ne ukradli kaj ter z očmi ne požirali po- 
stením vojakom blagoslovljenili prigrizkov." Gledalci so se torej 
kmalu pogubili in tudi otročaji so zapustili mesto brezvspešnih upov 
in nad izgubljenih. 

V poslopji samem je vládalo najživalinejše gibanje. Po kuhinji, 
ki je bila za malo poslopje nepri merno veliká, trudili in potili so se 
kuharji vsake vrste ter po besftdah viteza Holienburga imeli napra- 
viti tako kosilo, da se zastopniku brižinškega .škofa ne bode treba 
sramovati, kadar se usede za njegovo mizo knez in škof Ijubljanski. 
In ni se sramoval potem. Veliko gostovanje se je vleklo skoro do 
večera, ker tudi tedaj se je Ijubilo bogato kosilo, kakor je še dan 
danes Ijubimo vsi, ki so nam dana umrjoča ali pohlepna telesa. 

Bilo je že pozno zvečer, ko je potihnil hrup ter se gosposka 
in vojaška družba ulegla k počitku. Luna se je prikázala ravno izza 
gorovja, ko je osoba, zapustivša dvorec, izmed drevja stopila na pian 



24:6 Dr. I. Tavčar : Vitá vitae meae. 



ter se ozrla pazljivo na vse stráni. Pri vocli je plapolalo še nekaj 
plameňa, in v luninem svitu se je videlo, kako se je vzdigoval tenak 
dim v nočni zrak. Pijani vojaki so se bili zarili že v slamo, a samo 
pri praporji, ki je vihral sredi taborišča, slonil je strážnik ob hele- 
bardi ter upiral poglede proti luni, katera je, ne meneč se za refor- 
macijo in luterane, mirno plula po jasnem nebu. A tudi Visoko ni 
bilo brez stráže! Tam, kjer je stala omenjena naša osoba, opazila sta 
se dva ogla štirjaškega dvora; ali pri vsakem tem oglu je strážil 
jezdec, sedeč na konji, ter imel pred sábo počez na sedlu goli meč. 
In kadar je premaknil konj kopitô, lovili so se lunini žarki jezdecu 
po čeladi in po brušenem meči. 

Naš ponočni znanec je obstal na obsejanem pianu ter se pazno 
oziral okrog sebe. Úpal je, da se bode pritihotapil do mostiča, ali 
v tem se je varal. Bližnji jezdec je pognal svojega konja ter bil 
takoj pri njem. 

„Kamo hočete prijatelj !" vprašal je temno. Spoznavši pa osobo, 
stoječo pred sabo, izpregovoril je mehkeje ter si z levo roko pomel 
oči: „Zdi se mi, da ste iz Poljan?" 

„Sem!" odgovoril je le-ta. 

„In morda že celo duboven?" 

„Ne še!« 

„Ne še! In mene ne poznáš, Kosmov Korle!" Kakor hitro 
je čul, da rojak še ni prejel mašnikovega posvečenja, tikal ga je pri 
tej priči, ker v Poljanih so se vikali že od nekdaj samo duhovni. 

„Kdo si, da me poznáš? vprašal je Carolus Kosem dobro- 
voljno. 

;,Pešarjev Jaká z Gaberške Gore sem. Ko sem v Poljane k 
maši hodil, šel sem časih mimo Vaše hiše, pa se morda več ne spo- 
mínaš. Moje matere brat je pomival škafe na grádu v Loki, pa je 
izprosil, da me je škof v službo vzel. S pričetka me je glava bolela, 
ker sem moral vedno nositi ta svetli lonec le! Pa se človek vsega 
privadi, če jé však dan meso, in če zdaj pa zdaj še celo kaj vina 
spije. Po zimi sem lovil pinože, po tistem mi je malo dolgčas, ker 
jih zdaj ne smemo. Skoro čisto sem že pozabil na Gaberško Goro! 
In ti?" pristavil je lahkodušno. 

„Jaz še nisem pozabil svojega doma," odgovoril je letá živo, 
„in ravno zdaj sem na poti v Poljane." 



Dr. I. Tavčar : Vitá vitae ineae. 247 

„V Poljane! Do tijá je samotno in, kar se nekaj čaša sem nekak 
luteránski far po goščah poja, klatijo se menda njegovi prijatelji po 
nočnih stezali in, če te dobé in jim poves, da še v pápeža veruješ, 
potem ti bo premalo reber v telesu, tako te polomijo V 

„Ne bojim se! Med potjo bom molil in kaj se mi hoče zgo- 
diti?" 

„Ce bi se ti vender kaj, pa zavpij!" Tu na oglu bom stal ter 
ušesa napenjal in če čujem krik, poženem konja čez mostiček in z 
mečem udarim med luterane, da bo le veselje gledati! Ľahko noč!" 

„Laliko noč!" 

In jezdec je skokom oddirjal po mehki tratini, a na oglu pri 
dvora se je zopet ustavil ter bil videti iz dalje kakor kip, izsekan 
iz črnega kameňa. 

Carolus Kosem je pričel takoj moliti. Prestopivŕi most, zavil 
jo je po temni stezi pod košaté bukve in tamne smreke. Obdal ga 
je čut samote in skoro strah ga je bilo. Da bi si dajal pogum, molil 
je glasno, da se je čulo po gozdu. Bil je sicer opasan z mečem, 
ali njegovo orožje je bila njegova molitov, kipeča iz kipečega srca. 
Zavel je hladni piš ter drevesom majal visoke vŕbové. In šumenje 
vrhov in šumenje reke vsililo se mu je takoj v dušo ter vzbudilo 
onda spomine na čase pretekle. spomine na solnčnato domačo dolino. 

Spomínal se je otročjih svojih let, spomínal se pred vsem go- 
mlle, ki mu je pokrivala gorko Ijubeče materino sree, spomínal se 
tudi starega očeta in bratov in sester, ki so ga danes z neskončnim 
ponosom glcdali v spremstvu knoza in škofa. In vse te s])omine ob- 
dajal mu je venec zelenih domačih gora, in neznatna in med svetom 
nepoznaná dolina zdela se mu je kakor raj, kjer bi v sreči in ra- 
dosti neprestano lahko živel. V tistiii časih Ijiibezen do domovine 
še ni imela toliko moci, kakor je iraa zdaj v naših občutkih. In 
Ijubezen do domovine je še spala v slovenskih srcih, kakor spi iskra 
v drazem kameňu, dokler se ni umetno izpilil in obrúsil ! Ali brúsili 
In pilili so Nemci potem z neusmiljeno svojo roko še celi dve sto- 
letji, da se je konečno karaen slovenskega rodoljubja vender le pričel 
Iskľiti ter žarke dajatl ! Ali ob času naše pripovesti so vládali verski 
čuti poznaní svet, in tudi po Slovenskem so tí čutí užigali sovraštvo 
in tugo ter zatlrali vse druge občutke, ker je ubogo naše Ijudstvo. 
tlačeno in drto po nemškíh plemíčih, za nove biblíčne eksperímente 
bilo kakor nalašč ustvarjeno. 



248 Dľ. I. Tavčar: Vitá vitae meao. 



Tudi Carolus Kosem, z vzbujenimi domovinskimi čuti, po tem- 
nem potu hodeč, ni bil si v svesti, da so mu ravno ti čuti s pogu- 
mom napojili dušo, da je brez groze stopal po samotni nočni stezi. 
Pľenehal je moliti in duli mu je takoj prekipel pri zavesti, da so 
kľivega preroka iz Vitenberga učenci zašli še celo v te kraje. Ne- 
znosno sovraštvo mu je napolnilo čisto dušo, in med šumenjem do- 
mačili gozdov in domače reke se je spominal človeka, ki ga je Ijubil 
nekdaj, človeka, ki pa ga je zdaj sovražil bolj od peklenskega sa- 
tana. In ta človek mu je bil rodni brat, a odpadnik sveti veri, ka- 
teri je bil Carolus Kosem vsako kapljo krvi darovati voljan. Menili 
so, da ne vé o odpadništvu svojega brata in prikrivali so mu res- 
nico. Ze dávno pa si je bil iz skrivnostnega šepetanja svojili tovari- 
šev sestavil grozno vest, in ta vest pezila mu je danes na temnega 
dulia z vso svojo težo, in to ravno za tega delj, ker se je bližal 
kraju, kjer je nekdaj jedna mati dojila njega, ali tudi onega, ki je 
zdaj Boga proklinjal in vero svoje pôrodnice! 

Stopivšemu iz gozda so se razprostirali pred njim zeleni travniki 
v luninem svitu in že je ugledal koče po liolmu, za katerim se je 
kázal stolp domače cerkve. Sovraštvo ni bilo pozabljeno, a vender 
je razprostrl roki ter vskliknil : 

„Sveti Materi božji bodi livala, da te še jedenkrát zrem, vas 
domača ! " 

„„Kdo govori tu o sveti Materi božji?"" vprašal je oster glas 
in s kameňa pri poti se je dvignila osoba, zabaljena v črn plašč, ki 
jej je sezal tako visoko, da je prikrival polovico obraza. 

„Tu imamo papista, ki kos lesa za živega Boga česti in prišel 
nam je v roko, bratje, da mu pričujemo o resnici svetega evangelija!" 
Ponosno se je zasmijal. Izza grmovja je stopilo še nekaj temnili 
osôb ter se pridružilo onému, ki je govoril zadnje besede. Bili so 
pogorski kmetje s širocimi klobuki, ali ob ramali so nosili dolge 
meče, katere so si brez dvojbe izposodili pri kakem luteranskem 
graščaku . 

„Ti torej, ponočni prijatelj, še vedno čestiš Marijo, kakor to 
češčenje ukazuje rimski volk, ki mu vi papisti ližete dlako ter mu 
poljubujete kopita, dasi se valja v pregrehah in hudobijali? Ali ti 
naj dokážem s pomočjo svetega in čistega evangelija, da je čestiti 
Marijo pregrešno, Bogu neljubo ter samo po Antikristu izmišljeno?" 



Dr. I. Tavčar : Vitá vitae meae. 249 



Pri vsaki drugi priliki prestrašil bi se bil naš znanec čudnih 
ponočnih gostov. Ali tu se je zaničevalo Marijino češčenje in takoj 
so se razvnele vse strasti po mladeniči in brez premislika je odgovoril : 

„Kdo da kliče tu slavo Materi božji, vprašaš, hudobnež? Ti 
se hočeš bojevati z jezikom! Vedi pa, da sem jaz božji pôrodnici v 
čast pripravljen na boj z mečem — in tu je izdrl meč iz nožnic — , 
če je taká tvoja volja, jaz, Carolus Cosemus, ki mi bode sladko ve- 
selje kri proliti za njo, ki nam je rodila Odrešenika sveta!" 

Kdor vé, kako strastno so češčenje Marijino luteráni napadali, 
a katoličani bránili, nikakor se ne bode čudil, da je mlad duhovenski 
gojenec takoj po meči pograbil ter poln gorečega ognja hotel bojevati 
se v čast sveti Devici, bodi si z besedo, bodi si z brušenim orožjem. 
Duhoven z mečem opasan v tedanjih dnevili ni bil redka prikazen 
in pripetilo se je časih, da je služabnik oltarja bolje sukal svetli 
meč, nego kadilnico v cerkvi. 

„Spravi svoj meč, otroče!" dejal je oni in glas se mu je čudno 
tresel. Ti si torej Carolus Cosemus?" 

„Zdaj te poznám, kdo si!" zakričal je Carolus, planil k njemu, 
l)otegnil mu plašč od obraza ter zri v lice — svojemu bratú. Po 
glasu sem te spoznal, bogokletnež, in meni si v roko dan ! Sveta 
Marija, hvala ti bodi za ta trenutek!" 

„Kaj je zdaj? V resnici, jaz sem Georgius Cosemus!" 

„Ho! ho! vskipel je mladenič, ti si bil Georgius Cosemus, Ali 
meniš, da te še spoznavamo za sinú umrie matere ! Ti si zatajil živega 
Boga, in ti meniš, da mi tebe ne bodemo zatajili. Srečna ti mati, 
da je prej umrla ter se ulegla v grob, nego je gledala tebe, ki jej 
zdaj gomilo skruniš ter Boga, katerega te je ona Ijubiti učila, psuješ 
z besedami, krutejšimi od onih, s katerimi je odpadnik iz Vitenberga 
onečedil in oskrunil sveto cerkev ! Iz zemlje jo čujem zdihovati in 
v spanji gledam bledi njen obraz ter štejem njene solze, ki jih pre- 
taka za tel Nekdaj si bil Georgius Cosemus, zdaj si pa odpadnik, 
in Gospod Bog je milostiv s tabo, da ti ne da umreti, kakor je umiral 
nekdaj Juda, imenovan Iškarijot!" 

(Dalje pri h.) 



Vrlemu môžu. 



(G. A. Jekšetu, 
!<latá ne išči v teh vodäh, 

Zastoiij ves trud! 
Srebrá ne koplji v telí goräh, 
Ne drugih dragih rud! 

A ve6 od srebra in zlatá 

Pri nas doboš, 
Tíi biser drag se lesketá, 

Ta biser — blag je mož. 

O, vreden, da visôko bi 

Najvišo stal, 
Da svit njegov široko bi 

Po svetu króg sijál. 

Ker sam pa v silni skromnosti 

Svoj skriva svit, 
Naj zdajnosti, potomnosti 

Bo tu v izgled odkrít! 

Pač mnogo moških, malo mož 

Naš vek rodí; 
A kar nebo nam dalo mož 

Med prvimi si tí! 

Globôk ti um in čut gorák 

Odzgôr je dan, 
Značáj si skoval si krepák, 

Kot gôre nezmaján. 

Modrósti uk na srci vgrét 

Lepó učíš, 
In kar na srčni seješ svet 

Zvestó, skrbnó gojiš. 

In kar učiš, in kar gojiš 

Z vstrajnostjo, 
Najlepše vedno sára vršíš 

S krepko značajnostjo. 

Ti oče in vodník skrbljiv 

Si vérnikom, 
Ti vsem si blag in Ijubeznlv, 

Ne le nekternikom. 



dekanu v Kobaridu.) 

Ne zreš na lice, ne na ród, 

Tvoj sin je však! 
Še Ijubši kmét ti kot gospod. 
Če vri je poštenjak. 

Pri srci tebi ni denár, 

Ne svetna Cást, 
Za vzvišeno le vnet si stvar, 

Za bratské sreče rast. 

Takó že let nad štirdeset 

Deluješ ti. 
In sile vse za smoter svet 

Vesel žrtvuješ ti. 

Zato pa meni vzor možá 

Si dávno žé, — 
O, srečen kraj, ki te imá, 

Presrečni v ujem IjudjcI 

To srečo sem i jaz imél: 

S tebój sem žíl, 
O žarkih tvojih sem se grél, 

O njih si um vedril. 

Kakó sladák mi je spomin 

Na srečni čas, 
Ko v znôžji bival sem planín 

Pod vodstvom tvojím jaz ! 

Oj, kolikrat mi v gorsko strán 

Plujó očí, 
Tam trg mirán je in krasán 

A v trgu dragem — tí ! 

Pri teh sporaiuih sto čutíl 

Se vžíga mi, 
In tisoč gorkih se voščil 

Iz duše dviga mi. 

O, tľosi Bog ti sreče rož 

Na vse potí ; 
A nam pa daj še mnogo mož, 

Mož vrlih kot si — tí! 

S. G r e g o r č i č. 



Če moraš od tod . . 



^e moraš pa les že od tod 
■ä-' Na vojsko, to žalostuo pot: 

Sam angelj tvoj váruli te spremljaj, 

Te spremljaj in čuvaj povsod ! 

Oh, koliko vročih solzá 

Prelila bom sama domá! 

Sam Večiii, sam Večni bo štél jih — 

Kdó dmg pač tolažbe mi dá? 

Rokó ti podajem sedaj, 
Sam angelj tvoj sprémlja te naj, 
Naj sprémlja povsód te in spremi 
K nevešti te zvesti nazaj ! 



-^ 



A naj le tekó mi solzé, 
Saj tekle mi bodo za tél 
Teh biserjev mórja Ijubezni 
Saj vredno je tvoje srcé I 

Tam bojni razsajal bo grom 
In tukaj molila jaz bom, 
Molila goreče za tebe, 
Da srečno se vnieš na dom! . 



G o ráz d. 



Posledrye pismo. 



^est dolgih mesecev že bó, 
^Odkar je vzel od tod slovo." 

„In njega le še ni domú, 
O njem ni pisma, ne glasú." 

,0j dragi moj, oj ženin moj, 
Mar večno trajc divji boj?" 

Na pragu deklica stojí, 
Po vaši poštni rog doní. 

jlmaš káj, poštni sel, za mé?" — 
„„Bó, mislim, pisemce za té."" 

In drobno pisemce jej dá, 
To pismo črn pcčát imá. 

In bere, bere pismo to — 
Ne gré, kar bere, jej v glavó. 



„Kdo drng še v list pogledaj mi, 
Káj v njem stojí, povedaj mi!" 

In sestre, bratje, cela vas 
Iz lista brala je tá glas : 

„Da krogla privršela je, 
Pa ga v srcé zadela je." 

In sluša poroCilo tó — 

Ne gré, kar sliši, jej v glavó! 

Na prag hodeva dan na dan, 
Ko poštár trobi v rog glasán. 

Po pismih prasa iz vojské, 
Če ktero nosi nje imé? — 

Pač mnog in mnoga list dobí, 
A zá njo, zá njo več jih ni! 

Gorázd. 



Knez Pes-Marko. 




Spísal S. Rutar. 

zadnji številki lanskega „Zvona" pripoveduje gosp. piof. J. 
Trdina v svojih lepih bajkali na str. 733., da je bil lastnik 
visokega grada v Kostanjevici neki Marko Pes, ki je 
bil tak spreten strelec, da je turškemu harambaši kapuna z vilic 
odstrelil. Jaz mislim, da je ta Marko Pes istá osobnost, katero tol- 
minski in beneški Slovenci imenujejo Pes-Marko. 

Po Tolminskem in po Benečiji se pripoveduje, da je živel nekdaj 
kralj, ki je imel tako lepo hčer, da se je sam v njo zaljubil. Zato 
je ní privoščil nobenemu moškemu in skrival jo je vedno pred mladimi 
vitezi. Kadar je z doma odpotoval, zapri jo je v samotno, nepristopno 
izbo. Ali hčeri je bilo silno dolgčas in zato je očeta prosila, naj jej 
dovoli vsaj malega psička za tovariša. Kralj usliši njeno prošnjo. 
Ali kmalu je hči zanosila in rodila strašno bitje, ki je bilo pol pes, 
pol človek. Zato je dobilo ime „Pes-Marko". Ko je ta dorastel, divjal 
je strašno nad Slovenci in jih preganjal, kakor divjo zverino. Po 
mnenji nekaterih je bil Pes-Marko sam kralj Atila, ki je po svoji 
grdobi in okrutnosti tudi našemu Ijudstvu dobro znan. 

Obce znane so pripovedi o P e sj an i h ali P e š o g 1 a v c i h , ki 
so bili strašno divji Ijudje s pasjimi glavami. Navadno se trdi, da 
ti pesjani pomenjajo Obré ali A var e. Ali težko je dokazati, da je 
naš národ pri tem imenu mislil samo na jedno omejeno pleme, nego 
on si predstavlja pod Pesjani vse hudodelne, brezbožne Ijudi. Saj 
je že St. Vraz opazil: „Moja pokojná teta pravila mi je, da se 
Pesjani tudi imenujejo „Kalvini", ter da o ničem drugem ne žive, 
kakor o novorojenih detetih, katera kradejo, ubijajo in žró". (Pri- 
meri o značenji Pesjanov Dr. Krekov spis „Polyfem v národnej tra- 
diciji slovanskej", Kreš 1. 1882, št. 3). 

Tudi Italijanom je znano bitje, ki je pol človek, pol pes. Ime- 
nujejo ga Pulicane in pripovedujejo, da je bil sin psa in neke 
krščanske gospé v Kapadociji. Dolnji del njegovega telesa je bil 
pasji, gornji pa človečji. 



L.: Ivan Šolar in dr. Štef'an Kočevíir. 2S3 



Kar se imena „Pes-Marko" tiče, postalo je očitno po beneškem 
levu SV. Marka. Ta lev iraa navadno, človeški podobno glavo in Be- 
nečani ga imenujejo splošno le Marka. Práv lahko je torej, da so 
Slovenci zamenjali leva s psom in od beneškega leva ustvarili kneza, 
v katerem so poosobili mogočno beneško republike. 

Sicer pa bene.ški lev ni originalno izumljenje, nego takí leví 
so bili znani vsem iztočnim národom in tudi Grkom (primeri leva 
na mikenskih vrátili). Dr. Pervanoglu („Intorno alľ origine del 
Leone alleato," Archeografo Triestino IV. 1882.) je dokázal, da so 
vsi ti levi znakovi solnčnega junáka, ali jakega solnca. 

Tudi po Koroškem se nahajajo práv po gostem iz kameňa iz- 
dolbeni krilati levi, po polnem podobni beneškim, n. pr. pred vhodom 
nekdanje opatije podklošterske (Arnoldstein), v Celovci, v Wolfsbergu 
i. t. d. Tu se vender ne more misliti na kak vpliv beneške vláde, 
nego da so ti levi domačega izvira. 



t Ivan Šolar in dr. Štefan Kocevar. 



Huda nesreča tepe zadnja leta našo Slovenijo. Jedva se posuši 
prst na grobu odličnega narodnega možá, že nam je kopati novo jamo, 
da pogreznemo v njo zaslužnega delavca, poguinnega l)orilca, nanado- 
mestnega pisatelja slovenskega. V kratkem rasu smo izgubili Jurčiča, 
Bleiweisa, Evžena, Tonejca in Žepiča, in iiiso se še popolnili presledki, 
katere je njih smrt iiaredila v vrstali tistih niož, ki se trudijo o lite- 
ravni prosveti in političnem napredku národa našega, žalovati nam je 
spet o novih ])ťidkih izgiibah. Jednega in istega dné, 22. februvarija 
t. ]., umrla sta odličnjaka in národu našemu pravá prváka: gospod c. kr. 
deželni šolski nadzornik Ivan Šolar v Zadru in gospod c. kr. cesarski 
svetovalec dr. Štefan Kocevar v Celji, možá, ki sta však v svoji stroki 
in po svojih močéh delajora, pridobila si velikih zaslug za národ slo- 
venskí. Dolžnost naša je tedaj, da se jih hvaležni spominamo. 

Ivan Šolar je bil porojen 27. avgusta 1827. v Kropi na Go- 
renjskem, kjer je obiskoval tudi začetne šole. Prvih šest latinskih šol je 



254 L. : Ivan Šolar in dr. Štefan Kočevar. 

študiral v Novem Mestu od leta 1838/9. do 1843/4., kjer je takoj 
pokazal bistro svojo glavo, kajti bil je v prvi äoli L acc, in tudi ostale 
razrede je zdelaval s práv dobrim vspehom. Gimnazijo je dovŕšil 1. 1846., 
bogoslovje 1. 1850. v Ljubljani, od koder je odšel v Radovljico za be- 
neficijata in odgojevatelja zdanjega deželnega glavarja kranjskega, viso- 
koľodnega gospoda grófa Gustáva Thurna. A že leta 1852. ga naha- 
jamo v Ljubljani, kjer mu je tedanji cesarski namestnik gróf Chorinsky 
izročil odgojevanje svojih sinov. L. 1852. prevzame tudi na Ijubljanski 
gimnaziji supleturo, prebije 1. 1854. na Dunaji preskušnjo iz klasičnih 
jezikov ter odide še tisto leto v Celje za pravega gimnazijalnega uči- 
telja. V šolskem letu 185 7. dobi dopust, da je mogel obiskovati du- 
najsko vseučilišče ter dopolniti svojo učiteljsko preskušnjo, po kateri 
je bil prestavljen na c. kr. gimnazijo v Gorici, kjer je ostal do 1. 1867. 
To leto je bil premeščen v Ljubljano in za Holienwartovega ministrovanja 
1. 1871. imenovan c. kr. deželnim šolskim nadzornikom srednjim šolam 
na Kranjskem. A že leta 1873. so mu omejili njegov delokrog ter ga 
napósled 1. 1870. premestili v Zader. Tu ga je v krepki starosti in v naj- 
lepšom njegovem delovanji zadel mrtvoud 19. junija 1. 1882. na levi stráni. 
Vrnil se je v domovino, a jedva je nekoliko okreval, šel je zoper svet in 
prigovarjanje svojih prijateljev lani meseca novembra spet v Dalmacijo. 
A 18. februvarija t. 1. zadene ga mrtvoud tudi po desni stráni in že 
čez krátko ga reši smrt daljnega trpljenja dne 22. februvarija t. 1. ob 
5. uri popoludne. Pokopali so ga posebno slovesno v Zadru 24. febra- 
varja popoludne. 

V dvojnem oziru je bil Solar vztrajno in vspešno delujoč, v šol- 
skem in v književnem. Svojo temeljito učenost v klasičnih jezikih 
je združeval s korenitim znanjem svojega materinega jezika, staré slo- 
venščine, nemščine, italijanščine in slovanskih jezikov v obce. Primer- 
jajoče jezikoslovje je bilo njegovo veselje. A ne samo v svoji stroki, 
tudi sicer je bil vsestransko izobražen. In vrhu te svoje učenosti je 
imel čudovito pedagogično-didaktično izurjenost, spretnost in zvedenost; 
pri njem so se učenci brez knjig in slovnic igraje učili jezikov. Osobito 
nepozabljiv ostane njegovim učencem spomin, kako , jih je učil lepe 
materinščine, kako jih opozarjal na bogastvo slovenskega jezika v deblih 
in sufiksih, na čudovito moč in krasoto našega glagola in kako je 
vsako teoretično pravilo pojasnjeval s celo kopo bistrih vzgledov. In s 
tem je vzbujal svojim učencem narodni ponos in gorko Ijubezen do lepega 
jezika našega. In baš to je bila pravá posebnost Solarjeva, da še učenci 



li. : Ivan Šolar in dr. Štefan Kočevar. 256 

od njega niso učili samo znanja, nego tudi znaeaja. Natančen v 
izvrševanjih vseh svojih dolžnostij, priden kakor čebela, vsakemu vselej 
do črke pravičen, zmeren in pošten, Ijubezniv in prijazen brez licemer- 
stva, v družbi vesel in zgovoren, a resen in neupogljiv, kadar je šlo 
za imenitne reči, bil je svojim učencem vzgled pravega moža. „Človeka 
starega spartanskega značaja" imenuje ga po pravici zaderski „Narodni 
List". In kakor so ga učenci čislali in spoštovali, tako je tudi on Ijubil 
učenec ter se iskreno radoval o njihovem napredku. Živo so mu v spo- 
minu ostali osobito odličnjaki in srčno se je veselil njih dobre sreče v 
poznejših letih. 

Izmed njegovih spisov nam je oraenjati te. Leta 1858. je priobčil 
v programu goriške gimnazije razpravo: „Die Tempora und Modi im 
Slovenischen mit Rúcksicht auf das Deutsche und die classischen Spra- 
chen", katero celo Miklošič v svoji primerjajoči sintaksi slovenskih je- 
zikov na mnogili mestih jako pohvalno omenja. V programu Ijubljanske 
gimnazije je priobčil 1. 1868. spis: „Besedoslovje, kako se je začelo in 
kak napredek je do zdaj storilo" in 1. 18G9.: „O besednih pomenih". 
Obe razpravi bistro pričata o korenitem etimologiškem znanji Solarjevem. 
Leta 1873. je dal na svetlo nemško-slovenski slovar k nemškim 
berilom prof. Madiere. Ta knjiga se odlikuje s tem, da je posebno 
vestno sestavljena in da za vsako nemško besedo v Madierovem berilu 
podaje točen slovensk izraz, kar učencem nemščini neveščim izdatno 
polajšuje učenje in napredovanje v tem jeziku. Tudi v Janežičevem 
„Glasniku" (1862. 1. št. 204.) se je pglasil „o slovnični terminologiji", 
kakor že prej 1. 185;'). v Einspielerjevem „Prijatelji" (258. str.) z dobrim 
článkom „Nekaj v prihodnje slovnice in slovarje". Vrhu tega je bil 
éolar od 1. 18611. do svojega odhoda v Dalmacijo načelnik književnemu 
odseku Matice Slovenské, pregledal in presodil je mnogo rokopisov 
slovenskih šolskih knjig, pripravljal in popravljal je gradivo za Wolfov 
slovensko-nemški slovar ter nabraním rokopisom dodal marsikatero bi- 
stroumno opazko. Osobito zaslugo za našo gramatikalno literatúre si je 
pridobil tudi s tem, da je vestno pregledal in na tanko presodil rokopis 
Janežičeve in Sumanove slovenské slovnice. 

Da je bil tak mož 1. 1871, imenovan deželnim šolskim nadzor- 
nikom na Kranjskem, bila je Slovencem znatna pridobitev. A kmalu 
potem so se premenile razmere v notranji politiki avstrijski in v nad- 
zorstvo kranjskih srednjih šol se je uvedel neki osobni in stvarni 
dualizem, — ki je Šolarju po polnem zvezal roke. Šolar je bil vedno 



266 L.: Ivan Šolar in dr. Štefan Kofievar. 



te misii, da morajo slovenské učence v prvih razredih srednjih šol po- 
učevati v vseh predmetih rojeni Slovenci in kar je največ možno v slo- 
venskem učnem jeziku, a tako, da se ne zanemarja nemški jezik, kateri 
mora v višjih razredih dijakom biti učni jezik. Za tega delj je po hudem 
vztrajnem boji dosegel za Schmerllingove vláde že profesor v Gorici, da 
se je prvi gimnazijalni razred ločil v italijanski in slovenski oddelek in 
da so v zadnjem učili samo taki učitelji, ki so bili zmožni tudi slo- 
venskega jezika. Te svoje misii se je držal tudi pozneje nadzornik. A 
gledati je moral, kako se je na Kranjskem zoper njegovo voljo med letom 
1872. in 1879. iz slovenskih paralelk izrivala slovenščina in kakó se je na 
nekera závodu uvedlo celo to načelo, da učitelj slovenščine ni smel učiti 
nobenega druzega predmeta v prvili razredili in da se je celo slovenščina 
poučevala — z nemškim učnim jezikom I Mnogi narodnjaki so bili neje- 
voljni videči, da se také pedagogične nezmisli godé na Kranjskem za 
Solarjevega nadzorovanja in takrat je zaklical Jurčič Šolarju v „Sloven- 
skem Národu" znane besede: „Mož, bodi možl", ki so Šolarja hudo 
pekle, ker so bile pri obstoječih razmerah neopravičeno očitovanje. Dasi 
je bil tedaj Šolar 1. 1879. nenadoma premeščen v Zader, vender ni šel 
nerád v Dalmacijo, kjer je že Auersperg-Lasserjevo ministerstvo odločilo 
se za to, da se srednje šole iz večine pohrvatijo. In veseli so pozdra- 
vili dalmatinski Hrvatje svojega slovenskega brata, kateremu je bila 
naložená lepa, a v razdvojeni in od političnih strastij razburkani de- 
želi težka naloga, uvesti hrvatski jezik v vse srednje šole dalmantinske. 
In to svojo nalogo je zvršil tako taktno in tako spretno, da si je v 
vseh krogih, s katerimi je prišel v dotiko, pridobil veliké simpatije in 
da je njegova smrt užalostila vso hrvatsko Dalmacijo, kar nam jasno 
pričajo lepe besede, s katerimi glasilo dalmantinskih Hrvatov „Narodni 
List", preslavlja pokojnika: „Ž njim šo naše šole udobile neprecen- 
Ijivo pridobitev, kakor zdaj trpé veliko izgubo. Odlikoval se je ne 
samo po svojem vsestranskem, a osobito filologičnem znanji, po svoji 
pedagogični zvedenosti, nego osobito tudi po svoji nepristranosti in 
veliki marljivosti. In če je ostal tudi oddaljen od političnih bojev, Ijubil 
je iskreno naš národ, radoval se njegovemu, kakor sploh vsakemu na- 
predku. Pokojnik je pal žrtva svoje neumorne delavnosti, svoje Iju- 
bezni do šole. Spomin Šolarjev se ne bode tako lahko izbrisal. Pokoj 
mu pošteni duši!" 

Ako smo v Šolarji izgubili nenadomestnega delavca na slovenskem 
šolskem polji in odličnega učenjaka in pisatelja slovenskega, obžalujemo 



L. : Ivan Šolar in dr. Štefan Kočevaľ. 257 



v pokojnem d r. Štefanu Kočevarji moža, ki je bil od svoje mla- 
deniške dobe do sivé starosti živ spomenik najčistejše dejanske Ijubezni, 
najplenienitejšega rodoljubja in bratovskega jedinstva med národom slo- 
venskim in hrvatskim. Dasi v literarnem oziru ni bil produktívna moč 
ter je še le na róbu svojega groba stoječ riarodu svojemu podal v „Slo- 
venskí materi" lep književen dar; vender je njegovo ime tako tesno 
združeno z literarnira probujenjem in občnim napredkom národa hrvat- 
skega in slovenskega, da se bodo še pozni vnuki naši z največjim po- 
nosom in mladostnim navdušenjem spomínali tega plemenitega moža. 
In ako tudi sam ni pisal knjig ter ne prepeval pesnij , njegova pleme- 
nita prijateljska zveza s Stankom Vrazom, Preširnom, Miklošičem, dr. 
Muršecem, Murkom, Trstenjakom in drugimi pisatelji ohraní mu v naših 
srcih hvaležen spomin. Pisma, ki jih je pokojní pisal tem môžem, oso- 
bito St. Vrazu, in ki so še le deloma objavljena, bistra so nam priča 
njegovega vzornega rodoljubja ter ob jednem neprecenljiv vir zgodo- 
vini našega dušnega prebujenja in literarnega napredka. 

Porojen 15. avgusta 1. 1808. v Središči, sin imovitih roditeljev, 
obiskoval je Kočevar najprej domačo šolo, dovŕšil je gimnazijo v Mari- 
boru, vpísal se v začetku leta 1820. na vseučilišči v Gradci, a odšel 
je pozneje na Dunaj, kjer je bil 1. 1834. promoviran doktorjem medicíne 
in kirurgíje. Nastanil se je najprej praktícní zdravník v Celjí, od koder 
je 1. 1836. prišel c. kr. okrajní zdravník v Podčetrtek, a 1. 1852. so ga 
v istí lastnosti premestili v Celje, kjer je bil po vec nego štirideset- 
letnem državnem zaslužnem službovaňjí pred dvema letoma upokojen z 
naslovom c. kr. cesarskega svetovalca. 

„Však Slovenec je moj prijatelj", pisal je Kocevar že leta 
1S35. Stánku Vrazu, in te svoje lepe besede je pokojní tudi ves čas svojega 
žívljenja.do píčice ízpolnjeval, blago in pošteno izpolnjeval v privatnem živ- 
Ijenji, kakoľ v svojem javnem delovanji. Ni ga bilo narodnoga podjetja, da bi 
ga dr. Kočevar ne bil podpiral z novci in z zgovomo besedo. In kakor je v 
tistih časih, ko je moral po Trstenjakovíh besedah človek na slovenskem 
Štajerji po dvajset ur daleč hoditi, da je prišel do najbližjega sloven- 
skega rodoljuba , vzbujal svoje rojake k narodni zavesti s tem , da je 
šíril med nje slovenské in „ilirske" knjige, podpiral dijake ter v svoji 
gostoljubní liiši prijateljskí vzprejemal pisatelje slovenské in hrvatske 
celo tedaj, ko je stroga, a brezmiselna Metternicliova polícija v vsakeín 
takem pisatelji videla nevarnega človeka ali celo velikega izdajalca: 
tako je v poznejših letíh, iz vsega srca vesel nikdar pričakovanega 

17 



268 Slovenska književnost. 



našega napredka in književnega razvoja, sam živ vzgled zlatočistega 
dejanskega rodoljubja, v političnem in socijalnem življenji našem žrtvoval 
vse svoje moci občni blagosti in národnému napredku. Po pravici si je 
tedaj pridobil ime najčestitejšega slovenskega patrijota po vsej slovenski 
zemlji od Save do Dravé, od skalnaté Ostrice do vinorodnih Slovenskib Goric. 

„Ni je krepkejše sile na svetu kakor je rodoljubje; ono nam 
daje moč prezirati posvetno blago, krepča nam voljo, da se lotimo 
vsega, kar bode domovini na čast in korist ter nas šili žľtvovati 
svoje življenje za srečo národa!", piše že petindvajsetletni mladenič 
Stánku Vrazu; a istega vzornega mišljenja je tudi še mož sedemdeset- 
letni, ko pravi, da po svojih močeh ni mogel mnogo storiti za národ, 
a vsakemu, posebno pa mlajšim zagotavlja, da to, kar je v svojem živ- 
ljenji storil za národ, to mu je najveôja tolažba v starosti. „Verjemite mi, 
da se človeku na starost zdi, da vse drugo je malo ali nič, samo to, kar 
je človek za národ in občni blagor storil, to ostane in ima svojo vrednost." 

Mož, goječ také vzore ter te vzore tudi dejanski zvršujoč, vreden 
je, da ga česti in slávi hvaležni národ. 

Blaga, miroljubna, delavna, dobrosrčna, ideálna duša je bil pokojni 
Kočevar in te lepe lastnosti svojega možatega značaja nam káže povsod 
v privatnem življenji in v javnem delovanji, v prijateljskem občevanji in 
v političnem boji. Svojema národu iz vsega srca vdan, Ijubil je tudi 
iskreno lirvatski národ in ta njegova Ijubezen gnala ga je razburjenega 
leta 1848. celo v lirvatski zbor, zalitevajočega in prosečega političnega 
zjedinjenja med Hrvati in Slovenci. In ako se tudi te njegove ideálne 
misii in rodoljubne želje niso uresničile in je zadnja leta svojega živ- 
Ijenja posvetil jediní blagosti s v o j e g a národa; vender je v njem živela 
lepa vzvišena ideja starega ilirstva, v njem je živela poosobljena jedinost 
národa našega in hrvatskega. Zato na njegovem grobu žaluje Slovenec 
in Hrvat, žaluje tem odkritosrčneje , čim bolj pogrešamo v najnovejšem 
času takih plemenitih, idealnih mož. Rlag mu ostani spomin I L. 

Slovenska književnost. 

VI. 

Narodia bibliotéka: Kranjska Cbelica. Na svetlobo dal M. Kastclio. Za 

tisck priredil R. Perušok. Novo Mesto 1883. m. 16, I. in II. bukvice, 84 in 77 str. 

Natisnil in založil J Krajec. Cena: zvezek po í 5 kr. 

Že v zadujem zvezku „Ljubljanskega Zvona" smo opozorili svoje 

naročnike na „Narodno biblioteko", katero je g. tiskar J. Krajec začel 



Slovenska književnost. 259 

izdavati v Novem Mestu. G. Krajec ima lepi in vse naše podpore vredni 
namen z „Narodno biblioteko" pospeševati razvoj slovenské 1 e po slovne 
literatúre, katera je v vsakem národu pravo merilo občne izobraženosti 
ter ima, blažeč srce, budeč vzvišene ideje in čvrsteč značaj, osobito 
pri nas Slovencih tudi imeniten vzgojevalen pomen, bodi si v narodnem. 
bodi si v nravstvenem oziru. To svojo nämero misii g. Krajec doseči 
s tem, da bode v drobnih, po 5 — 6 tiskanih pol obsežnih knjižicah, 
katerim bode cena jako nizka in neznatna, izdaval znamenite slovenské 
leposlovne proizvode, ki so že tiskani, a se v knjigotrštvu nič več ne 
dobivajo, in da bode objavljal tudi i z v i r n e slovenské beletristicne spise, 
ali pa na svetlo dajal prevode priznane dobrih leposlovnih umotvorov 
iz tujih književnostij. S tem svojim podjetjem bode tedaj g. Krajec 
posnemal vzglede, ki so v drugih narodih rodili mnogo lepega sadu. 
Kdo se ne spomina priročne Reclamove nemške „Universal-Bibliotheke", 
v kateri si more človek po volji izbrati in za malé novce nakupiti naj- 
lepših proizvodov nemških pisateljev, kakor tudi omisliti si najboljših 
leposlovnih spisov iz raznovrstnih tujih literatúr v nemäkem prevodu. 
Také literárne zbirke imajo dan danes vsi večji narodje in med avstrij- 
skimi Slovani osobito Čehi, katere so najnovejši čas začeli posnemati 
tudi Srbje s svojo „Srbsko narodno biblioteko" in Hrvatje s „Hrvatsko 
biblioteko" in „Univerzálne bibliotéke". In také zbirke namerava gosp. 
Krajec eskrbeti tudi Slovencem, kar je geteve vse hvale vredue. 

Prvá dva zvezka sta nam prinesla ponatis prvé in druge knjižice 
„Kranjske Cebelice". Da se je zbirka začela s to slovenské antelegije, 
zdi se nam srečna misel. „Kranjska Cebelica" ima v zgedevini sleven- 
skega pesništva in slovenské književnosti v ebČQ jako edlično meste 
ter osobito zaradí Presirna, ki se je v njej prvič oglasil, tudi sama 
svojo vrednest. A knjiga je že nekeliko let pe pelnem razpečana in 
dan danes je redek domeljub, ki bi je imel med svojimi knjigami. 
Zdaj si je za malé krajcarje spet lahke oskrbi však prijatelj našega 
pesništva. Penatis ni de črke natančen, ker urednik „Národne biblio- 
téke", g. prof R. Perušek, ni izdal „Cebelice" samo v literarne-zgo- 
dovinske namene, negô je sploh prijateljem lepe knjige hotel ž njo pe- 
dati nekeliko debrega berila; zato je meral iz „Cebelice" iztrebiti oso- 
bito nekatere zastarele slovniške oblike ter prenarediti pisavo primerno 
zdanjemu književnemu jeziku. Vender v tem oziru originálu ni delal 
sile ter je bil še skoro premalo — radikalen. Želeli bi bili posebne, 
da bi l)il urodnik pod vsako pesnijo podpísal pesnika s pravim imenem, 

17* 



á60 Slovenska književnosf. 



a opustil v originálu natisnene kratice in šifre. Prvému zvezku je prof. 
Perušek pridejal tudi krátko, a dobro oceno „Kvanjske Cebelice" ; v tej 
svoji razpravi čitatelja uči, kako imenitna je ta drobná knjižica v 
zgodovini slovenskega pesništva. 

Žal nam je, da je spretni g. urednik, kakor nam kažejo oblike s c r i p- 
t o r i. dr., krenil za tistimi slovenskimi pisatelji, ki hočejo vsaki iz kla- 
sičnih jezikov k nam presajeni besedi dati staroklasiško obliko ter za tega 
delj pišejo slovenskí : c o n s u 1 , a d i e c t i v , g y m n a s i j , p h y s i k a i. t. d. 
Ti pisatelji po nepotrebnem obtežujejo razumljenje vsemu našemu neklasično 
izobraženemu občinstvu ; ne pomišljajo, da celo románski, na starih kla- 
sičnih tleh stanuj oči narodje n. pr. Italijani pišejo ge o gr afia, fisica 
i. t. d, ne jemljó v poštev, da novejši čas celo v Angležih in Nemcih vstaja 
mogočna stránka, boreča se zoper jediní zgodovinski princíp v písaví ; 
a osobito poudarjam, da ti pisatelji, jednostransko hodeči za Cehi in 
nekoliko tudi za Hrvati, po polnem v nemar puščajo ves ostali ogromni 
s cirilico pišoči slovanskí svet: Ruse, Srbe in Bolgare, kateri vsí ne 
poznajo teh klasičnih (alí „classičnih ?") nestvorov. Ako se ta klasíčna 
zmešnjava ukorenini v slovenščíni, kakor káže, da sp res bo, potem bo- 
demo v kratkem čítali také stávke: „Gospod Jacob Philípp Kozomeriiík, 
doctor philosofie in professor classiéne philologie na naši gymnasii je tudi 
izvrsten chémie, physíc in mathematíc ; včeraj nam je tolmačíl Homérovo 
Odysseo, danes je govoril o analytíčni cliemíi in o neki interessantní 
hypothesí iz mathematične pliysíke, a jutrí nam bode čítal „Poesie" 
doctorja Francisca Prešírna". Vprašam, je lí to še slovenskí? Ze stará 
slovenščína si je grške besede zavíjala po svoje, in v novi slovenščíni da 
bi tega ne smeli? Sama etímologíja ne more in ne sme bití naša vodíteljíca. 

To omenjam samo mimo gredé, ne da bi g. prof. Peruška grajal, ampak 
da bi slovenské pisatelje opozoríl na zmešnjavo, ki nam pretí od te straní. 

„Národná bibliotéka" bode v prvih petíh zvezkih objavila „Kranj- 
sko Cbelíco" ; pozneje prídejo na vrsto spisi nadarjenega pokojnega Pôd- 
ni í 1 j š č a k a — „A n d r e j č k o v e g a J o ž e t a" . Cena vsakemu zvezku 
je res neznatna, po Ifí kr., in prodajejo se tudi posamíční zvezkí. Vender 
se prípoľoča naročevanje od 10 do K) zvezkov. Kdor pošije g. J. Krajcu 
v Novem Mestu 1 gld. 50 kr. po poštni nakaznicí, prejme zanje 10 
posamičnih poštnine prostih zvezkov. 

Iz vsega srca želimo, da bi Krajčeva „Národná bibliotéka" v Slo- 
vencih našla dovolj dušne in materijalne podpore ter izhajala mnogo let 
naši beletristiki v čast in koríst. L. 



Slovenska književnost. 261 



VIL 

Trst in okolíca. 

Zgodovinska slika, spisal Matija Sila. Trst 1882, 8. 155 str. Cena 50 kr. 
Izdalo in založilo upravništvo „Edinosti". 

Mislim, da se razven T r s t a ne more nijedno slovenské mesto 
s teni ponášali, da bi imelo že dve krajni zgodovini v našem jeziku 
napísaní. Prvo je izdal 1. 1870. Josip G od ina-Verdél ski pod 
naslovom: „Opis in zgodovina Trsta in njegove okolice, pa še marsikaj 
druzega o slavjanskih zadevah" (pridejano jej je tudi pet v les vrezanih 
slik). Druga zgodovinska knjiga o Trstu pa je izšla lani, o svečanosti 
za petstoletno združenje Trsta z Avstrijo in sicer v založbi „Edinosti", 
v katerem listu je izhajala dolgo čaša kot podlistek. 

Toliko zaninianje za tržaško zgodovino káže, kako pri srci leží 
Slovenceni to najvažnejše avstrijsko tržíšče in kako smatrajo tudi oni 
svojo gmotno bodočnost s tem mestom spojeno. Iz teh knjig se pa 
tudi vidí, da jih navdaja praví narodnostni ponos, kí jim velí slovanskí 
značaj tržaškega mesta braníti in svetu glasno pričatí, da največjo za- 
slugo za razcvit in napredek tržaškega mesta imajo — poleg avstríjskíh 
vladarjev — bas Slovencí. 

Alí kljubu tej vážnosti Trsta in kijubu ternu zanímanju za nje- 
govo preteklost nam omenjeni dve knjigi še ne podajeta stroge zgo- 
dovine tega mesta, nego obe se nam pokazujeta le ko populárni opi- 
sovanji zgodovínskíli dogodkov, kí se kolikor toliko tičejo Trsta in 
njegove okolice. O Verdelskega knjigi je moral celo naš starina in 
zgodovínskí preiskovalec Dav or in Trstenjak svojo obsodbo izrečí v 
bivšem Zorinem „Vestníku". Najnovejšo knjígo pa nje písatelj sam 
imenuje le „zgodovinsko sliko" in s tem tudi káže, kako naj se nje- 
gova knjiga sodí. 

Pa tudi tako nahajamo veliko razliko med Verdelskega in med 
Hilovo knjigo. Prvá nam le malo pripoveduje o praví zgodovini Trsta, 
temveč prepira se neprenehoma z nemškimi alí italijanskimi zgodovi- 
narjí Trsta ter jim našteva vse grehe proti slovenskému značaju tega 
mesta. Vrhu tega je prepolna pripovedek in anekdot, kí sicer čítatelja 
zanimajo, alí ki ne spadajo v tržaško zgodovino. In kar se jezika 
tiče, ima Verdelskega knjiga toliko pogreškov in prisiljenostij, da se 
Silová zgodovina prijetno od nje odlíkuje, če tudi niti poslednja ní 
prostá láb in večjih napak. 



262 Slovenska književnost. 

Silová knjiga hoče biti v prvi vrsti populárna, da jo razume ter 
s pridom bere však kmet in zlasti však tržašk okoličan, katerim je v 
prvi vrsti namenjena. Zato pa skúša knjiga kolikor mogoče zanimljiva 
biti in pripoveduje tudi také stvari, ki nimajo ničesa opraviti z zgo- 
dovino Trsta, ali ki so vender obce mikavne. V to vrsto spadá n. p. 
na str. 94. pregled „dušne izomike" za cesarja Leopolda; na str. 104. 
pripoved o zaslugah jezuitskega reda; na str. 106. o „tolminskem puntu" ; 
na str. 109. črtice o „framasonstvu" i. t. d. 

Silová knjiga je pisana nadalje z velikim narodnostnim navdu- 
šenjem. in s pravim slovenskim ponosom, kakor priča zlasti nje konec, 
kjer pisatelj vzklikuje: „Naprej, zastáva Sláve!" — Ali ravno to domo- 
vinsko navdušenje je zapeljalo g. Silo predaleč, tako da večkrat kra- 
jevna imena tolmači iz slovenskih (in tudi srbsko-hrvatskih) besedij 
nasproti jezikoslovni natančnosti in nasproti zgodovinski resničnosti. 
Neverjetna je n. p. na str. 9. izpeljava „jadransk" od staroslovenskega 
adro, novosl. nedro = sinus, zalév, loka. Blizu staré Salóne se izliva 
v morje krátka, ali dosti mogočna reka Jadro, koja ní podobná ni 
nedru, ni loki. Na str. 37. se izpeljuje Pucinum od p e č í n (v Pečinah), 
dočim je Trstenjak to ime tolmačil s p u n c a (puča), torej Pucinum = 
Devin. Str. 57. trdi Sila, da Koper prihaja od slov. krp, krep a, t. 
j. otok; str. 90. Bruma (vas pri Gradišči) od b reda, češ, da se tam 
Soča „brede''; str. 101. Cavana (tržaška ulica) od kalná; str. 111. 
Šalvia (ime cerkvice) od žal = o bála i. t. d. Vse te izpeljava so 
vsaj — prišil jene in torej ne zgodovinske. Pomisliti je, da ne 
smemo nikoli krajevnega imena tolmačiti, ako ne poznamo njegove pr- 
votne oblike in da se more iz teh imen le tedaj tudi na narodnost 
prebivalstva sklepati, ako jezikoslovno tolmačenje ob jednem tudi zgo- 
dovina podpira. Drugače bi morali trditi, da je tudi mestece Lubian 
(na severni stráni Bragance, na Španjolskem) in E b 1 a n a (na Irskem) 
slosrenskega izvira! Že slávni Šafárik je opomnil (Spisy, II. 417), da 
je slovanski jezik tako bogat in tako gibčen, ďa se iz njega lahko 
razlaga katerokoli ime na svetu, naj bode židovsko ali pa mexikansko. 
Tako trdi tudi Miklosich (Slavische Ortsnamen aus Appellativen), da 
z dobro voljo si lahko tudi Meko in Medino slovenski raztolmačimo 
in svári torej slovenské etimologe, naj bodo zelo oprezni. 

Očitnih pogreškov se nahaja v Silovi knjigi jako malo. Na str. 
22. se bere, da so Tržačani „kedaj" imenovali Veno hrib med Bazo- 
vico in Borštom. Meni se zdi, da je to besedo le Kandler iznašel in 



Slovenska književnost. 268 

da je bil velik prepir o njej v starem in novem „ Arclieografu " čisto 
' népotreben . V listinah se omenja le jedna skala tega imena pri So- 
vinjaku v Istri (gl. De Franceschi, Ľ Istria, pg. 159.). Na str. 80. se 
omenja Nikolaj Logá r (v listinah: Luogar). Priznávam, da obhaja 
človeka skušnjava tu misliti na slov. log, ali vender ono ime ne 
izvira od todi, nego. od uemškega L o ch ali Luegg, ker se v la- 
tinskih listinah imenuje ta osobnost „de Foramine", t. j. iz Jame pod 
Nánosom. — Na str. 01. se tolmači Miče (Mixe) z „Marija", ali to 
ni tako, nego Miče pomeni Mihela. (Napačno je tudi na str. 127., da 
je škof Ziga gróf Hohenwart - Kola vski porojen na Kolavskem 
grádu (Gerlachstein) na Notranjskem. Grád K o 1 (5 v e c — Ger- 
lachstein — (a ne Kol a vec), nekdaj lastnina grófov llohenwartov in zdaj 
v posesti znanih mengiških Staretov, ni na Notranjskem, ampak na 
Gorenjskem v kamniškem političnem okraji. Ilred.) 

Neprecenljive vrednosti v Silovi knjigi je zemi j episn i úvod o 
Trstu na str. S — 30. To daje knjigi vcliko prednost in jo odlikuje od 
njene predhodnice. Za vsakega zgodovinarja je jako važno, da hitro 
zve. kje leži mesto ali grád, o katerem čita. Večina zgodovin pa inia 
to napako, da se čisto nič ne ozira na zemljopisno ležo. Zato zaslužuje 
g. Sila posebno pohvalo, ker je v svoji knjigi točno opisal položaj ome- 
njenih mest, in razložil, kje imamo iskati sledove nekdaj tako važnih 
grádov. 

Ceravno se torej Silovi knjigi pozná, da je lo sproti in slu- 
čajno pisana, brez tehnične jednakomernosti in zaokroženosti ; vender 
po svojem mikavnem obsegu, jasnem in popularnem pripovedovanji za- 
služuje vso naso pohvalo in zatorej gorko priporočamo vsem čitajočim 
Slovenoem, zlašti na Primorskem, naj si knjigo naročé in s pridom 
prebirajo. Ako bode g. pisatelj pri tej knjigi videl dober vspeh, vzpod- 
budilo ga bode to k nadaljnemu zgodovinskemu preiskovanju, za kar 
ima že premnogo gradiva nabranega. Zato naj iias kmalu razveseli s 
katerim novim delom o primorski zgodovini. 

Šimon R u t a r. 



Kemška knjiga o Rusiji. 

Russlantl. Land und Leute. Dnter Mitwirkung deutscher und slavischer Ge- 

lekľten und Scliriftsteller herausgegeben von Hermann Roskoschny. Leipzig, 

Gressner und Schramm 1883. 

Zadnja leta je izšlo mnogo knjig o Rusiji. Eaznovrstni turisti iz 
zapadne Evrope so v nemškem, francoskem in angleškem jeziku opisovali 
ogromno rusko di'žavo ; podajali so nam v mičnih popisili svoje na hitrem 
potovanji prebite dogodke; seznanjali so nas s tem, kar so opazovali 
iz železniškega vagóna ali kar so doživeli tudi o svojem večletnem 
bivanji na Ruskem. A vse te knjige so kolikor toliko pisane z nekim 
zapadno-evropskim predsodkom; poudarjajo osobito veliko nevarnost, katera 
po mislih teh tujih pisateljev preti zapadni kulturi od severnega kolosa 
slovanskega ter s posebnim veseljem opisujejo temne stráni ruskega 
narodnega življenja, lenobo in nemarnost ruskega kmeta, korupcijo višjih 
stanov, izpridenost v državni upravi in v vsem državnem organizmu. 
Te knjige prerade pozabljajo, da ima ruski národ tudi veliko lepih last- 
nostij, da nam narodno življenje káže tudi mnogo zanimljivih prikaznij, 
da je dežela lepa in bogata, napolnjena z imenitnimi zgodovinskimi 
spomeniki, krasnimi stavbami in prirodnimi čudi. In tudi svetle stráni 
in lepe lastnosti ruskega národa, umetnostne in prírodné krasote nam 
hoče opisavati zgoraj navedená nemška knjiga. „Das Tadelnswerte, dem 
wir begegnen, soli unsern Blick fiir das wahrhaft Gute und Schône nicht 
triiben. Wir fiihren den Leser durch die Städte und Dorfer Russlands, 
durcli seine Wälder und Steppen, uber seine Gebirge, Fliisse und Seen ; 
wir schildern ihm die Sehenswiirdigkeiten der Städte, die Sitten und 
Gebräuche der Dorfbewohner, die Naturschônheiten des Landes; wir 
machen ihn vertraut mit dem bunten Vôlkergemisch, aus welchem Russ- 
lands Bevôlkerung mosaikartig zusammengesetzt ist. In diese Schilde- 
rungen verflechten wir an geeigneter Stelle jene Mittheilungen, die dem 
Leser einen Ueberblick uber das gesammte Schaffen und Wirken der 
Nation gewähren soUen. Ohne Voreingenommenheit werden wir die staat- 
lichen und religiosen Einrichtungen und die socialen Verhältnisse in den 
Kreis unserer Boti'achtungen ziehen, nie vergessend, dass unsere Auf- 
gabe nur die objektíve Beschreibung, niclit die Polemik ist". To obeta 
predgovor in kar obeta, to knjiga tudi vestno izvräuje. V rokah imamo 



s. : Dva nová poljska groba. 265 

prvé zvezke. Najprej v lepih besedah slávni nemški pesnik Bodenstedt 
opisuje značaj ruskega priprostega národa; potem nam knjiga podaje 
prezanimljiv opis ruské pravé stolice, matere Moskve. A posebna kra- 
sota knjigi je veliká množica umetnostno dovršenih in karakterističnih ilu- 
stracij, kateri citatelju tekst lepo pojasnjujejo in tolmačijo. Sploh je vsa 
wanja oblika knjigi prekrásna, luksurijozna. Vsa knjiga bode izšla v 
dveh zvezkih po 20 snopičev; však snopič stoji 60 kr. a. v. Knjiga se 
je že tudi brez našega priporočila vsaj po Ljubljani jako razširila; me 
jej iz vsega srca v Slovencih sploh želimo mnogo naročnikov. 

L. 




Dva nová poljska groba. 

(Konec.) 

Szujski je gojil v svojem srci veliko Ijubezen do národa poljskega; 
M a c i e j ow sk eg a pa, Nestorja poljskih učenjakov, ki je umri dva dni za 
Szujskim v 90. letu svoje starosti, čestiti in spominati se moramo zavoljo 
njegove Ijubezni do vesvoljnega slovanstva, kateremu je bil naklonjen 
do smrti in ob časih, ko so se rojaki njegovi večinoma zaprli ostalim 
Slovanom. 

WaclawAleksanderMaciejowskise je porodil 1. 1793. v 
Kalvariji. Svoje roditelje je izgubil že v rani mladosti. Šolal se je v Piotrkovi 
pod nadzorstvom svojega brata, ki je bil profesor tamkajšnje gimnazije. 
Vseučilišče je obiskoval v Krakovu, Vratislavi, Berlinu in Gottingenu. 
Povrnivši se 1. 1818. na Poljsko, posveti se učiteljstvu. Predával je v 
Varšavi klasične jezike, dokler ni 1. 1825. ravno tam zasedel stolici 
rimskega pravá na veliki soli. Ko se je 1. 1831. ta šola zaprla, prestopil 
je k sodniji in slúžil je kot sodnik pri mazovskem tribunálu. V poz- 
nejših časih je predával zopet staro literaturo v duhovni akademiji, 
dokler ni stopil v zusobno življenje. 

Zgodaj že je začel preiskovati domáco književnost in zgodovino 
ter orati ledino poljskega in slovanskega p r a v o z n a n s t v a. Njegovi spisi, 
katere je kot pravi učenjak vedno pridno popravljal, odlikujejo se z 
veliko temeljitostjo. Ako ne vzdržuje raorda však njegov názor kritike, 
ne moremo mu tega zameriti, če pomislimo, da je bil jeden prvih 



266 Š.: Dva nová poljska groba. 



delavcev na tem polji. Svojo Ijubezen k slovanstvu pokazal je posebno 
v ostri polemiki z Ignacijem Richterjeni, katera se je bila vnela v „Bib- 
lioteki Warszawski. " Tu je skúšal dokazati, da je práv za práv samo 
vzhodni vei'ski obred slovanski, in da se je ta v poljskih zemljah raz- 
širil pred zahodnim (rimskim), se vé ob časih, ko še ni bilo cerkvenega 
razkola. To mnenje njegovo je poznejša kritika večinoma potrdila. 

Najimenitnejše njegovo delo je : H i s t o r y a p r a w o d a w s t w s t o- 
wiaiískich, katero je izšlo prvič v Varšavi v letih 1832 — 1838., štiri 
zvezke obsezajoč. To delo sta preložila na nemški jezik Buss in Nawrowski 
ter je izdala v 1. 1835 — 39. v Stuttgartu z naslovom: Slavische Rechts- 
geschichte. Kdor pa hoče spoznati poznejše, popravljene názore Macie- 
jowskega, ternu se je posluževati druge izdave „Historyi prawodawstw slo- 
wiaňskich," ki je po polnem predelana zagledala beli dan v 11. 1856. 
do 1865. ter se razširila na šest zvezkov. Tudi se je pri učenji tega 
dela ozirati na dostavke in popravke, katerili 1. zvezek je izšel 1. 1872. 
v Varšavi pod naslovom: Dopelnenia historyi prawodawstw slowiaňskich. 
Nekaj teh popravkov so prinesli tudi zborniki krakovské akademije, ki 
izhajajo pod naslovom : Rozprawy i sprawozdania z posiedzeíí wydzialu 
historycznego akademyi umiejetnošci. Mnogo tvarine pa se je našlo še 
v rokopisu, 

Druga imenitna knjiga njegova je: „Polska až do piérwszéj 
polowy XVII. wieku pod wzgledem obyczajów i zwyczajów, 
(Warszawa 1842., 4 zvezki). V tej zgodovini Poljske nam je naslikal 
pokojni pisatelj prijetno in natančno poljsko kultu rno zgodovino do prvé 
polovice XVII. stoletja z ozirom na običaje in šege v omoiijenih časih. 

Na podlagi svojih obširnih in globokih študij je spisal tretje 
veliko delo: Pismiennictwo polskie od najdowniejszycli czasów 
až do r. 1830 (Warszawa 1851 — 53, 3 zvezki), to je: pismenóst poljska 
od najdavnejših dob do 1. 1830. Delo je dovršeno samo do polovice XVII. 
veka. Maciejowskega nazori o literaturi so sicer nekoliko jednostranski, ali 
vender je ta pismenóst veliké vážnosti, posebno zavoljo biblijografičnih 
podatkov, kateri so po polnem zanesljivi. Za starejšo književnost je ta 
knjiga vážna tudi zavoljo tega, ker je priobčil v njej Maciejowski jako 
redke spomenike poljskega jezika iz dobe piastovske in jagieltonske. 

Druga večja dela njegova so: Pierwotne dzieje Polski i 
Litwy, (najstarejša zgodovina Poljske in Litve,) v Warszawi 1846; P a- 
mietniki o dziejach, piámiennictwie i prawodawstwie 
Slowian (spomeniki o zgodovini, pismenosti in pravú Slovanov); 



Slovenskí glasnik. ^ 267 

Roczniki i k r oni k i polskie i litewskie (letopisi in kronike 
poljske in litavske, Warszawa 1850, 1 zvezek) : Historya wloíscian 
(zgodovina kmetov na Poljskera, Warszawa 1874, 1 zvezek); Ž y d z i w 
Polsce, na Rusi i Litwie, ich historya od XVII — XVIII wieku 
(Zidje na Poljskem, Maloruskem in Litavskem, njih zgodovina od 17, 
do 18. stoletja, Warszawa 18 78.) 

Razven teh večjih knjig je spisal še ninogo ninogo razprav, ki so 
raztresene po različnih časopisih in zbornikih ; mnogo je tudi zapustil v 
rokopisu, n. pr. po polnem dovršeno in k tiskú pripravljeno delo: 
Historya miast w Polsce (Zgodovina poljskih mest). 

Že iz tega kratkega pregleda je razvidno, kako vestno je porabil 
ta učenjak ves čas svojega dolgega življenja znanosti v prid in v slavo 
národa poljskega. Lepšega spomenika si pac ni mogel postavitil 

Š. 




Slovenskí glasnik. 

t Josip llašnik, znani, doJn-ovoljni pesnik slovenskí, župnik pri sv. Jiuiji 
ob južní želoznici. umri je 6. marcija ob Vgl- ^^'^ po "o^i po pi"'iv krátki ))olezni. 
Hašnik, porojcn 8. marcija 1811. leta v Trebonjí pri Vnzenici (Trofin bei Salden- 
hofen) na Spodnjem Štajerskem, bil je v mašníka posvečen 4. avgusta 1835. 1. 
ter je slúžil po več krajib slovenskega Štajerja. Pokojní je bil učenec iz Slomš- 
kove šole. Prejšnja leta, ko so bili praví domoljubi še redko sejani, zložil in 
uglasbil je več lepih in mičnib pesmic slovenskib, katere so močno budile po 
južnem Štajerskem narodno zavest ter se še zdaj rade prepevajo v veselih 
družbah. V tem oziru je bil vreden vrstnik Vlrkov ia Orožnov. Svojo literarno 
ostalino je izročil g. župníku M. Lendovšku, da jo uredi in izdá. Labka mu 
zemlja in pokoj njegoví du5i ! 

f Anton Janežič, oče pokojnega pisatelja Antona Janežíča, urarl je 82leten 
17. marcija t. 1. v St. Jakobu v Rožni Dolini na Koroškem. 

Odlikovanje d velí slovenskih pisateljev. Visoko c. kr. naučno minister- 
stvo je slovenskému pesniku g. Simonu Gregorčiču, vikarju na Gradišči 
pri Gorici, podelilo za leto 1883. umetniško stipendijo, znašajočo več sto gld., 
katero mu je porabiti v nadalnje izobraževanje v pesništvu. Také stipondije naučno 
ministerstvo vsako leto dajé 10 — 12 raznovrstnim avstrijskím umetnikom (sli- 
karjem, kiparjem, pesnikom, skladateljem í. dr.), ki so pokazali s svojimi pro- 
izvodí, da so praví umetniki, od katerih je pričakovati še novíh umotvorov. G. 
Gregorčíč je to stipendijo prejel za svoje lani na svetlo dano „Poozije". katere 
je ves národ slovenski vzprcjel z največjim navdušenjem in to po pravici, kajtí 
te „Poezije" so pravi zlati klasi slovenské lirike. In kakor je národ slovenskí 



268 Slovenski glasnik. 



vesel pozdravil Gregorfiičeve „Poezije", katerih se je v nekoliko mesecih raz- 
pečalo nad 1700 iztisov, ter tako tudi v materijalnem oziru pomogel „Poezijara" 
k vspehu, kakeršnega do zdaj ni učakala še nobeua druga leposlovna knjiga slo- 
venská : tako se danes veseli tudi iz vsega sľca visokega odlikovanja pesni- 
kovega, pozdravljajoč ga iz vseh pokvajin slovenskili : Bog živi ! — G. Matej 
Cigale. c. kľ. ministcrski tajuik in urednik slovenskému izdauju dvžavnega 
zakonika, dobil je zavadi svojega mnogoletnega neutrudljivega in izvrstnega 
službovanja naslov in značaj vladnega svetovalca. Tudi to izredno odliko- 
vanja bode veselilo vse omikane Slovence, ki vedo ceniti dejanske in resnične 
zasluge tega pisatelja slovenskega. G. Cigale je bil že 1. 1848. glavni urednik 
-Sloveniji'', na pol političnemu, na pol leposlovneniu listu, ki je še le dvajset 
let pozneje v „Slovenskem Národu" našel svojega následníka, in iiredoval je 
svojo „Slovenijo" tako spretno in dobro, da jo človek še dan danes slastno pre- 
bira. Urednik drž. zakonika krčil je pot slovenski jnridični terminologiji in ju- 
ľidičneniii stilu, in s svojim slovarjem in svojo „Terminologijo-" si je postavil 
spomenik, dostojen slovenské hvaležnosti. Vrhu tega je v mnogoštevilnili razpravah, 
natisnenih v Janežičevem „Glasniku" in v „Novicah" razbistroval in pojas- 
njeval imenitne leksikalne in gramatikalne stvari, in ako tudi v teh razpravah 
ni vselej pravé pogodil, to mu mora priznavati však, kdor pozná njegovo več 
nego pet in tridesetletno vestno delovanje v naši književnosti: gospod Cigale 
ima veliké zasluge za to, da se je naš književni jezik v leksikalnem oziru oči- 
stil in pomnožil in v gramatikalnem oziru olikal in ustanovil in da je dobil 
tisto dovršenost v oblikah in tisto gibčnost in lahkoto v izraževanji, kakor jo 
ima v obce dan danes. Za tega delj g. pisatelju, slovničarju in leksikografu 
Cigaletu o njegovem odlikovanji častitamo iz vsega srca! 

Vodníkov epigram. 15. avgusta 1810. se je v Ljubljani sijajno slávil Na- 
poleonov dan;_o priliki razsvetljave se je lesketal na deželni hiši transparent z 
nápisom : 

„Od Bljaka do Budne Ľiľzi pojo: 
Nafh vajvod je Marmont, posdravljen naj ho". 
Besede so Vodnikove ter poleg „Uirije oživljene" uzrok žalostne usode njegove 
po reokupaciji avstrijski. Njega in škofa Kavčiča je preganjala avsti-ijska vláda 
kot francozka prívrženca, ne uvažuje, da se je Kranjska po polnera odstopila 
Francoski v dunajskem niiru 1. 1809. in zvestobo prisegla Napoleonu I. ter da 
se je lóže zanašati na zveste Ijudi, nego na prelomnike prisege. Ko bi bil Vodnik 
pozneje po vrnitvi avstrijske vláde gojil tako mišljenje, to bi bilo paC kaznjivo. 
— Tako poroča in sodi o nesrečnem pesniku učenec njegov 1. 1862. umrli žup- 
nik Nakelski Blaž Blaznik v svojih nemških memoarih. Omenjenega napisa 
nisem čital v nobeni slovenski knjigi ; morda utegne koga zanimati ta drob- 
tina; zato jo objavljam. Ivan V r ho vn i k. 

Slflvcnske muzikalije. Jour-fixe-koračnica, za glasovir uglasbil in 
slávnemu literarno-zabavnemu klubu v Ljubljani poklonil Viktor Parma. Za- 
ložila „Glasbena Matica" v Ljubljani, tisk Blaznikove kamnopisalne. Cena 40 kr. — 
„Milica", polka fran^aise v spomin 125letnice Vodnikovega rojstva za gla- 
sovir uglasbil Viktor Parma, založil J. Giontini v Ljubljani, tiskal Jos. Eberle 
& Comp. na Dunaji. Cena 40 kr. — Gospod Viktor Parma, akoravno ni rodom 



Slovenskí glasnik. 269 

Slovenec, zanirnal se je takoj pri svojem pvihodu v Ljubljano za našo narodno 
glasbo in z veseljem je obiskoval naša društva in sodeloval prijazno pri na- 
rodnih muzikalnih produkcijali ter se skazal jako spretnim godcem in čelistom. 
A v najnovejšem času nas je iznenadil njegov talent za glasbeno umetnost, ko 
se je pokazal tudi skladateljem. — Prvikrat sino čuli v literarno - zabavnem 
klul)U njegovo ^Jouv-fixe-koračnico", v katevo so vpleteni motivi jiigoslovanskili 
nápevov, in našla je med klubisti tako glasno polivalo, da so jo morali godci 
večkrat ponavljati. Ob jednem pa so navzočni poslušalci izrekli željo, da bi 
mladi gospod skladatelj to koračnico tiskano priobčil. — Ko je gospod Panna 
zvedel, da praznujemo letos 125lotnice Vodnikovega rojstva, zložil je za tako- 
zvani Vodníkov ples v Ijubljanski čitalnici „Milico"-polko-fran(,'aise, katero je 
sestavil za orkester in je bila igrana pri oraenjeni veselici in pri Sokolovi mas- 
keradi. Dopadla je tako, da se je tudi o njej izrekla želja, naj bi jo gospod 
skladatelj tiskat dal. Čeravno je nekako čudno, da slávime Vodníkov rojstni 
dan s plesom in mu poklanjamo polke, vender to ní kaj nenavadnega, ker tudi 
lu'i druzili narodih imenitnim osobám poklanjajo jednake proizvode, po katerih 
se sučejo mladi čestilcí pri slavnostnem plesu. Ker sta t.e dve skladbí veseli 
in príjetni za sluli , pa tudi ne težkí za godce diletante, gotovo bodo kmalu 
vsí iztisi razprodani. Obé našim godcem najiskreneje príporočarao. Na predaj 
jih ima J. Giontini v Ljubljani, koračnica se pa dobiva tudi pri .,Glasbeni 
Matici"'. Vale n t a. 

Javiia |>reilavanj;i v LJabljaní. Literarno-zabavni klub je osnoval zadnje 
tri pôstne nedelje v ljul)ljanski čitalnični dvoraní javna predavanja „Národní 
Soli" na korist. Prvo nedeljo je govoríl prof. Wiesthaler o volkodlaku in 
vampiľji v slovanskem bajeslovjí: drugo pi'of. Senekovič o vplivu gozdov na 
podnebje in tretjo nedeljo prof. Šuklje o Mariji Antoaneti. Vsa tri predavanja, 
jako lepo in zanimljivo sestavljena, privábila so v čitalnico lepo ranožico slo- 
venskega omikanega ebčínstva. Med poslušalci smo videli tudi visokorodnega 
gospoda deželnega predsednika z obíteijo. Q. prof. Wiesthaler in Šuklje priob- 
čita svoji razpravi v našem listu, g. prof. Senekovič v Matičinem letopisu. Vsem 
trém gospodom predavateljem, kakor tudi literarno-zabavnemu klubu so zahvalju- 
jenio, da so nam napravili tri lepe nedelje. slovenskí književuostí pa pomógli do treh 
interesantnih znanstyenih razprav, a „Národní Soli" pridol)ilí nad 108 gl. podpore. 
Naj bi gospôda tudi po drugíh mestih slovenskih poskusila kaj taeega osnovati ! 

Literami in zábavní klub v Ljubljani se je tudi letos vso zimo 
precoj redno sliajal ter svoje s ;}0. septemlirom 1882. príčete večere sklenil 
17. marcija t. 1. Zborovali smo 21krat, in to vselej pri Tavčarji. Število zbo- 
rovanj je bilo za tri manjše kot lani, ker pred pustom, razven jednega, zdru- 
ženega a skupno večerjo, ní bilo nič shodov. Obískovaní so bili večeri splošno 
precej boljše nego laní; letos je prišlo na však večer povprek 42 članov, lani komaj 
35. Sicer so bili pa večeri v prvi polovici bolje obiskovani kot v drugi. Največ, 
00, jih je imel prvi, 50 šest.i, po 51 peti in ôsmi ; nad 40 jih je bilo še vedno v 
jcdnajstih shodih ; nad 30 v treh ; 20 ali čez v treh; najmenj, 20, jih je imel pred- 
zadnji večer. Predsedovali so večerom sledeči gospodje: 1. Šuklje ; 2. dr. Vošnjak ; 
3. Krsnik; 4. Hribar; 5. Železnikar; 0. Wiesthaler; 7. dr. Bleiweis; 8. Stegnar ; 
9. dr. Staré ; 10. „Republika" ; 11. Simčič; 12. Bežek; 13. Kramar; 14. Gogala; 15. 



270 Slovenskí glasnik. ^ 

TomSič; 16. „Republika''; 17. Klein; 18. Vrhovec; 19. Leclenik; 20. „Republika"; 
21. „Republika". — V literarnem delu je pĽeskrbelo 15 gospodov članov 20 s po- 
hvalo in priznanjem vzprejetih beril. Le štirje večeri so bili brez berila ; iiamreč 
10., 16., 20. in 21. večer; le trije, 5., 9. in 13., so imeli po dve berili; vsi drugi 
po jedno. Jeden član, g. Lah, bral je 5krat; jeden, g. Bežek, 2krat: 13 gospodov 
pa po Ikrat, namreč: gg. Borštnar, dr. Dolenec, Kladva, Levec, dr. Moše, Šnklje. 
Trstenjak, Trtnik, Volčič, dr. Vošnjak, Vrhovec, Wiesthaler, Železnikar. Mimo 
rednih beril je v literarnem delu pohvalno omenjati večjih, z navdušenjem vzpre- 
jetih prostih govorov iz večine literarnega obsega, posebno govorov gg. dr. 
Zarnika in Su.kljeja, v katerih sta gospoda govornika temeljito ocenjevala naj- 
važnejše in najnovejše dogodke na obzorji slovanskem in tudi na onem tujih 
národov. — Veliko živahnejši kot lani je bil letos zabavni del. V prvi vrsťi je 
tu ome'ijati šestorice godbenih umetnikov, kateri so prouzročevali s svojo zares 
dovľšeno igro burno izzivanje, namreč pianistov gg. Ledenika, vit. Ohma- 
Janušovskega in Majer ja; violinistov gg. Klein a in Rohrmanna; sled- 
njič pianista, violinista in čelista g. Parme. Vrhu tega je zadnji gospod 
iznenadil klub z večjimi svojimi skladbami. Mimo drugih izbornih skladeb 
nadepolnega umetnika je tu posebno omenjati klubu zložené in podarjene ,,Jour- 
f i x e-k or a č.n i c e" katera se je do malega však večer godla s posebno pohvalo. 
— Da so mnogoštevilni gospodje pevci s svojimi močnimi in izurjeniini glasovi 
našli mnogo zaslúžene hvale, razumljivo je samo ob sebi ; od popolnega tudi ni 
pričakovati kaj nepopolnoga. Posebej mi je le še omenjati g. Raz i n gerja, kateri 
je s svojim krasnim, simpatičnim tenorom vzbujal občno pozornost ne le v zborih, 
temveč tudi v celi vrsti samospevov. — Klub je pazno sledil tudi vsem slo- 
vesnim dogodkom slovenskega in sploh slovanskega sveta ter ob takih prilikah 
brzojavnim ali pismenim potom čestital, oziroma svoje sočutje izražal. Pokoj- 
nému slovenskému pisatelju V. Erženu je klub iz svojih novcev postavil lep 
spomenik ter kameň na grobu pisatelja Jos. Podmiljščaka popravil in olepšal. 
Ravno tako je na grobe pokojnih zaslužnih pisateljev n. pr. na Jurčičev grob 
položil o Vseh Svetih lep venec. Nadalje je sklenil klub za Preširnovo ploščo v 
v Biedu nabirati novcev med svojimi člani. Celovškemu „Miru" je poslal izdatno 
podporo, „Narodni Soli" na korist osnova! javna predavanja in tudi sicer ukrenil 
še marsikaj lepega in dobrega. Želeti bi bilo le še, da bi se nekateri zelo na- 
darjeni gospodje člani nekoliko gorkeje zavzimali za redna berila ter tudi 
pustili sem pa tjä pästi kako drobtinico od svoje bogato obložené mize, česar 
pa do zdaj še niso storili. Sklepam z nado, da se to gotovo zgodi v prihodnji 
sezoni. Klubov štatistik. 

Vodnikovo kantato Josipa Cimpermana, kakor je natisnena v našem listu, 
uglasbil je g. A. Forster in pel jo je z veliko pohvalo 26. aprila pri Vodnikovi 
slávnosti v Ijubljanskcm gledališči pevski zbor Ijubljanske čitalnice. O tej priliki 
je tudi mešani pevski zbor šišenski pel krásno novo kompozicijo Grbičevo: „Moj 
spomenik" in g. R. Bežek govoril o Vodniku lep prológ, katerega je zložil A. Koder. 
Tudi slov. drám. društvo in „Sokol" sta se s svojimi produkcijami udeleževala te 
lepe slávnosti^ katere čisti dohodek je namenjen základu za Vodnikov spomenik. 

Kraiijske pľazgutlovin^ke stariuiv V dunajskem antropologijskem društvu 
je te dni g. c. kľ. dvorni svotovalec prof. Ilofstetter govoril o najnovcjših 



Slovenskí glasnik. 871 

prazgodovinskih naj dbali na Vačah in v Št. Marjeti na Kranjskem 
ter je svoje predavanje pojasnjeval kažoč poslušalcem mnoge starine s teh naj- 
denišč. Grovornik je opiraje se na te zanimljive predmete razvijal in utemeljeval 
svojo misel. da prazgodovinske starine iz bronaste in železné dobe, ki se do- 
bivajo po avstrijskih planinskili deželah. pričajo jasno, da je v tisočletji pred 
Ki-istom po teh planinskih deželah cvela domača industrija, katere pre- 
l)ivalci niso bili vzprejeli niti iz Etrurije, niti iz kake druge južne dežele. Ta 
hipoteza Hofstetterjeva je med navzočnimi strokovnjaki vzbudila živahen raz- 
govor. Med poslušalci je bil navzočen tndi nančni minister barón Conrad. 

Slovenska cerkveiia književnost. Došli so nam naslednji slovenskí pa- 
stirski listi : a) Andrej, po božjorn usmiljenji in po milosti svetega Apostol- 
skega sedeža nadškof goriški i. t. d. Hilarijanska tiskarna v Gorici 1883, 
fol 4 str. Ta pôstni pastirski list govori o sv. cerkvi in nezmotnosti njenih 
naukov, o škodljivosti slabih knjig, o postu in spovedi in o kreposti ss. sakramentov. 

— b) Janez Krizostom. po Božjem usmiljenji in po apostolskega sedeža 
milosti knezoškof Ljubljanski i. t. d. Tiskala „Národná tiskarna" v Ljubljani 
1883, fol. 7 str. List v vznesení besedi preslavlja skrívnosti in kreposti sakra- 
menta sv. obhájila tei- v posebnem dostavku razglaša natadno ,,postno postavo'". 

— c) J a k o b M a k s i m i 1 j an, po Božjera usmiljenji knez in škof Lavantinski 
i. t. d. Tisk J. Leonov v Mariboru 1883, fol. 7 str. List tolmači tretjo prošnjo 
SV. očenaša ter objavlja ,,postno naročilo". — č^ Janez Nepomuk, po Božjem 
usmiljenju in svetega Apostolskega sedeža milosti Tržaški-Koparski škof í. t. d. 
Amatijeva tiskarnica v Trstu 1883, fol. 4 str. Vladika Glavina v tej okrožnicí 
govori izključivo o pomanjkanji duliovnikov in ustanovitvi malega semenišča 
v Trstu, za katero se je že kúpila hiša z lepim vrtom za 70.000 gld. Tu se 
bode odprlo s prihodnjim letom malo semenišče, v katero se bodo vzprejemali 
gímnazijalci. ki se liotó posvetiti dubovskému stanu. A ker je potrebnih še 
mnogo stvarij, obrača se škof do duhovnikov in vernih svoje škofije ter jih 
prosi dobrotnih darov. Okrožnici je priložcn račun, iz katerega se vidi, da je 
do zdaj v ta blagi namen iial)ľanih 114.356 gld. 67 kŕ. a med temi novci je 
velikodušni dar pokojnega škofa Dobrilc v znesku 63,200 gld., od katerih se 
smeje porabiti samo obresti, tako da ima malo semenišče na prosto razpolaganje 
samo 51.156 gld. 67 kr — G. katehet Si mon Župan v Loki, ki je nedávno dal na 
svetlo jako lehko umeven ^Mali katekizem-' za prvi in drugi razred naših Ijudskih 
šol, objavil je te dni drugo šolsko knjigo : ,,Cerkveni obredi za Ijudske šole". 
Cena 25 kr. — Dalje jena svetlo prišla knjižica: Stezica v nebesá. Pridnim 
otrokom v spomin. Cena 12 kr. — Mariborski ,, Slovenskí Gospodar" toplo pri- 
poroča knjigo : ,,V e n e c p o b o ž n í h m o 1 i t e v í n s v e t í h p e s m i" . Za 
četrti natis priredil L. Herg. kan. Knjiga obseza na 720. str. oljilno molitev in 
319 svetih pesnij. Cena vezani knjigi 1 gld. 35 kr., nevezani 75 kr. — .,1 z g 1 e d í 
bogoljubnili otrok iz vseh časov krščanstv a". Spísal in založil 
A n t o n K r ž í č. Te lepe, naši mladiní namenjene knjíge je prišel na svetlo 
zadnji (ITI.) del, obsežen 11 tiskanih pol. Cena: 40 kr., nevezani knjigi 30 kr. 
Kľžičeva knjiga se je našim Ijudem tako priljubila, da se je nioral I., 1. 1879. 
na svetlo prišodší del še jeden pot natisniti. Vse tri dele je dobivati po zgoraj 
naznanjeni coiii v kat bukvarni, ali pri g. pisatelji (v Ljubljani, kongresní trg, 16). 



272 



Slovenskí glasnik. 



Poroťilo o delovanji slovenskega literarnega drnštva na Dnnaji, leta 
1881 — 1882 (IV. društveno leto). V slov. lit. društvu na Dunaji, katerega namen 
je, da se njegovi udje vadijo v slovenskem govoru in slovenskí besedi, predávali 
so se in krití kovali sledečí spí si : a) filologični : — Karlo Štrekelj: konso- 
nantízem v narečji goľiškíh Slovencev. — O slovenskem naglaševanjí. — Kaj 
je jezikoznanstvo ? — b) matematiční : — Laponja: Nekaj točk o trasovanji 
železníc. — O kotomerih. — c) juridiční: Ale k s. H u dôverní k: Narodno 
pravo v Slovencíh. — O návodu za nabíranje pravnih obíčajev. — Črnogorska za- 
konodajstva. — Prísege Ijubljanskega mesta. — d) beletristríčni ; A. F r anko : Glas 
vpijočega v puščaví, pisma íz beneškíh Slovencev. — Pesni in prípovedne stvarí 
íz beneškíh Slovencev. — J. Kavčník: Brat in sestra. — Vojakí v Zaplo tni ku. 

— D. Majaron: Pes in mačka (humoreska). J. Škofíc: Dve gospodinjí. — 
Prijateljevo písmo. — A. A. Pírc: Abderíjada. — Dve oríjentalski pripovedki. 

— Al. Hu dôverník: Turgeneva pesen zmagonosne Ijubezni. — e) potopísní: 
M. Suhač: Potopisne črtice íz gorenjega Avstríjskega. — f) kritiční : Anton 
T r ste n j ak: O Pajkoví knjígí: „Izbrane srpske národne pesní". — g) narodno 
blago: A. Franko: národne pesní. — A. Hudoverník: Nekaj slovenskih 
vraz. — Iz tega kratkega poročíla se vidí, da je društvo v preteklem društve- 
nem letu krepko delovalo; želimo mu tudi v bodoče mnogo vspeha! 

O smrti g. (lež. šolskega nadzornika Ivana Šolarja se je pokazalo, kolíko 
lepíh simpatíj je užíval ta izborní mož in ízvrstni šolnik bodí si med hrvatskímí 
domoljubí v Dalmacíjí, bodí si po ondotníli vladníh-ín šolskíh krogih. Pokojnika 
„prijateljí" so o tej žalostní prílíkí dali na svetlo hrvatsko elegijo, kí slove tako: 

Sobom si anio ponío 



Kakono lipa granata, 
Što no ju vi j or hud 
Iz rodnog svoga zemljíšta 
Raznosi kojekud; 

Tako te, vrli Ivane, 
Nenadno u naš skut 
S milené svoje Ljubljane 
Prenío údes Ijut. 

Ljut suproé tvoje otačbe, 
Al prama nama blag; 
E' sa Slovencom blagoslov 
Dolazi na naš prag. 

Nije ľ nas zar porodila 
Jedna te istá mat? 
Hrvat Slovencu po krvi 
Nije li, valjda, brat? 

U naš se vrt preselio, 
Kô u svog roda sád; 
Nam, kô svoj svom', posvetio 
Tvoj dragocienjen rad. 

Iz svojeg gnjezda iztisuut, 
Kľilati tako rod 
Majčínom léže nježnošíu 
Porád i srodne plod. 



Svojeg plemena dar: 
Konačnu točnost, pravičnost, 
Čelíčnu, cud í mar. 

Otcinskom skrbí pratio 
Mládeži naše goj ; 
U poslu tom pregorio 
Vlastiti život svoj. 

Smrt tí se bje zagrozila, 
I grožnji ostô znak ; 
Ti Ijubkí rad proslíedio 
Sve dok na konac mak! 

Horjatskom tako krvniku, 
Kad mu zadavô smrt, 
Jelinskí mudrac zborio: 
„Nedíraj u moj crt!" 

Dužnosti svoje mufeník 
Mučeník roda svog, 
Tko da te dosta nagradí 
Svemožni neg li Bog? 

Al nam če živiet u sviesti 
Tvoj značaj i tvoj mar, 
Dok če nam plamtít u njedríh 
Harnosti svete žar. 



Síovenski glasnifc. ■ 273 



C. kr. veliká gimnazija zaderska je izdala ta parte: 

Jonnem Solar, sacerdotetn Carnolia regióne natum, praepositnm schoh's 
mediis Dalmutiae inspiciendis, qiii hospitio lucis fruitus est annis LVI, atra dies 
YIII. aute Kalendas Martiaa absttdit. 

Obscuro loco ortus ingenio, doctrina, prohitate eminuit. Exemplaria graeca 
latina diurna, noncturna versahat manu. Jnlitteris suhtiliter inatitidns integrejndi- 
cahat. Omnes .siovenicos scriptores evolcit nulli eoriim secundun. Ärte, ratione, qni- 
hiifi hnmanifdte, cultu jtivenes imbtieref, litterarnni scientia, doctrinae elegantia, opfi- 
nninnii aiiiiim studio erudiret, praesfitit. 

luvenfam imterno ita aniptectebalur aniore, ut ritani neglegeret. Qíiilms pnie- 
eraf, scientia, copia, fide, a^quitafe eiiiš multion Hli tľibuehant. 

Gjimnasium Judestinum, cuius studiosissimus fuerat, maxima inoeľoir affec- 
fiim, ut placide quiescat, plorat. 

Epigraf c. kr. veliké ginmazijo v Dobrovniku slove tako: 
loannes Sól a r, dovio Kropa in Carniolia, LVI. annniu agens VJJI. Kal. 
Mdľt. <i. MDCCCLXXXIIJ. Jaederae in Dalmatia supremum diem obiit. 

Pľimis litteraruní initHíf Kropae nbsolutis stiídiis gipnnasii Neostadii, theologicis 
Labaci peractis sucerdos consecratus Badolicae brevi tempore curam aninuiruín geti- 
fiit et praeceptor nobilium invenum fuit, Mox antiqnaruni litterariim studio incenmu 
his in c. r. universitate Vindobonensi operám dedit optimeque peractis magister do~ 
cendi factus. 

Vir latinis, graecis, slavicis, germanicis litteris doctissimus in gijnuiasiis Ce- 
leiae, Goritiae, Labaci plus minusvc XX annis ea^ docuit, a consiliis rei scholasticae 
provinciae Carnioliae deinde inspector scholarum, quae mediae vocantur, nominattts 
nmnerf hoc ibidem per octo annos optime gesto in Dalmatia eodem per qunttuor 
annos rara integritate functus omnibus in officiis muneribiisque obeundis singnlaris 
integritatis, sediditatis e.rimiae, insfitiue admirabilis, benignitatis summae fttit. 

Vir seceritatis antiquae, deformis obsťqiiil pinus od f.rtninam rifmii ittr per- 
egit labore plénum, ambitione vacuum. 

Patriac amantissimus in instituendis nomittis SUivici juvenibus plurumum 
Idboravit, scripsH. In institutionem puerorum domum Kropae lartns libens testa- 
mento legavit. 

Cum elapso anno in suo munere obeundo acrius incumberet, XIII Kal. lul. 
improviso apoplexia correptus constans et libens mortem jam excepturus reciperata 
tamen votis omniiiin idii/uanfo vnletudine, cum liac infirma atque aegra denuo de- 
fatigaref, eodem letali niorbo V. Kal. Márt. captus po.^^t quattuor dies morteni placide 
e.Tcepit muneris sui pruem(dura victima. 

Tali viro, prae.'itantissimo inspectori, incomparabili patrono professores C. fí. 
Gi/mnasii Bhagusini nuntio festinatae luctuosissimae mortis improríso perculsi 
iustis laderae perjiciendis cuíh lacrimis votisque participes terra levem niolliter 
osí^a cubent, adprecontiir. 

In naposled zaderski ^Narodni List" pogreb opisuje z lepimi besedami: 

„Odavna grád Zadar nije vidio sprovoda toli sjajna, kao što je bilo onaj 

pokojnomu nadzorniku Solana. I pokojnik jo zbilja zasluživao, da mu se pokaže 

izvanredua počast. Bio je čovjek nepomičan u svojim načelim, iskreni Ijubitelj 

škole, stľogi vľšitelj zákona, neumoljiv, kad se je o pravici radilo: u jednu rieč 

18 



274 'Slovenskí glasnik. 



bio je činovník, kakvih nam je želiti. Nije se dakle čnditi, da netom se je do- 
znalo za njegovu smrt, odmah se je sastavio odbor od dva profesúra — Storica 
gimnazijalnog i Benevenie realkú; — od jednoga zastupnika pokrajinskog škol- 
skog vieca, nadzornika Bulica,; od Nardelli-a. činovnika pri namjestništvu i od 
svecenika Giampieri-a, kao zastupnika sveéenstva. Ovaj odbor imao je prircditi 
sprovod i liepo ga je baš priredio. Bulic — kóji vec od kad je prvi put pala 
kaplja pokojnomu Solaru, radi pri pokrajinskom viedu — brzojavio je odmah 
srednjim zavodim u pokrajini, javljajuc njim žalostní slučaj. Svi mu odmah 
odgovorišfr ganutljivim brzojavkam. žalec smit nezaboravnog nadzornika i moloc 
ga, da ih pri sprovodu zastupa i da položi vienac na imo svakog zavoda. Uči- 
teljskom osoblju gimnazije Splitske pridružili so se i gimnazijalni učenci, a gim- 
nazija Dubrovačka molila je Buliča i za latinski nadpis. U isto doba Ljubljanska 
gimnazija čuvstvenom brzojavkom molila je gimnazijalnog ravnatelja Peričiča, 
da ju zastupa i da položi vienac ; — istú molbu upravio mu je i ôsmi razred 
one gimnazije, ali je bilo kasno za sprovod. — Ovaj započe na 11 sati preko- 
jučer. — Najprije su dolazile tri gradske bratovštine u najlepšem redu, a za 
njima srednje škole. Pred školám nosio je križ krásnom krunom gimnazijalni 
osmoredac Beden, sa dva druga dijaka. koja su držala vrpce. Iza križa dolazile 
su reálke. Pred reálkam na ime prvog i drugog razreda jedan dijak nosio je 
vienac a dva držala su vrpce, a tako — nek sada rečem za. sve vience — pri 
svákom su bila trojica, jedan kóji ga je nosio a dva za vrpce. Iza rečenog vienca 
dolazili su prvi i drugi razred ; pa treči i četvrti razred, a pred njima njiliov 
vienac. Iza četvrtog razreda dolazilo je osam djaká svaki sa palraom v rnci — 
dva po dva. Zatim dolazilo je učiteljsko osoblje, a na čelu mu profesúr Katurič 
sa viencem. — Sto je bilo uprav veličanstveno viditi, to je bilo osam gimnazi- 
jalnih razreda, liepo razporedjenih jedan za drugim, a pi'ed vsakim jedan djak 
dotičnog razreda nosio je vienac, a dva vrpce sa ukusno izradjenom posvetom. 
Djaci okolo vienaca svi so bili obučeni u crno sa bielim rukavicam. — Iza osmog 
razreda profesúr Mitis nosio je vienac na ime ciele gimnazije. Za tim su dola- 
zili vienci drugih srednjih zavoda, noseni takodjer gimnazijalnim djacima ovim 
redom : Kotorske gimnazije, Dubrovačke gimnazije, Splitske reálke, djaká Splitske 
gimnazije, Splitske gimnazije in Ljubljanske gimnazije. Iza švih ovih vienaca 
dolazila su još dva: jedan na ime školskog vieéa, a jedan na ime namjestništva ; 
— nosili su oba najmladji činovnici pri namjestništvu. U sve je bilo dakle 2<) 
vjenaca. Za svom tom povorkom dolazilo je svečenstvo. Osim običnih svecenika. 
učestvovali su svi frátri zadarskih manastira, i klerici obajuh sjemeništa. — 
Smrtni lies nosili su klerici bogoslovnog sjemeništa, a krajeve okolo nosila sa- 
vjetnik Finô. nadzornik Bakotic, ravnatelji Peričic i Skarica. — Okolo nosila 
bilo je još s jedne strane šest profesúra, a s druge šest namjestničkih perovodja. 
svaki sa sviečom u ruci. — Iza nosila dolazile su vlasti, sve zastupane v veli- 
kom broju : vojničke, političke, sudbene in gradjanske. Na nosilim bila su tri 
sastavka: jedan nadpis na ime Zadarske gimnazije, latinski; drugi, takodjer la- 
tinski, na ime Dubrovačke gimnazije, i hrvatska pjesma na ime prijateljá. — 
Povorka je ))ila dakle duga i liepa, kako je zasluživao pokojnik. Iz svega srdca: 
pokoj mu duši!" 

Ker je imel pokojni po slovenskih pokrajinah mnogo hvaležnih tičencev. 
iskrenih prijateljev in resničnih čestiteljcv, mislimo, da jim ustrezamo s tomna- 



Slovenskí srlasnik. 275 



tančnim popisom ujegovega pogreba. Vse potrebne podatke uam je iz Zadra 
poslal pokojnému prijatelj, pi'ečestiti g. c. kr. vojaški žnpnik Nikolaj Zitz, 
kateremu tukaj izrekamo iskreno zahvalo na njegovi Ijubeznivi prijaznosti. 

„Fodpiríilna zaloga slovenskih useučilLšnikov v Gradci." Odbor tega pod- 
pornega društva razpošilja tiskano, 8 str. obsežno (11.) poročilo o svojem delo- 
vanji in društvonem premoženji. Iz tega poročila posnemamo, da iraa glavnica 
3500 gld. n. vr. v papirjili in 7 gld. 65 kr. v gotovini; da je bilo 1882. leta 
402 gld. 70 kr. dohodkov, a 291 gld. 56 kr. potroškov, tedaj prebitka 111 gld. 
14 kr. ; in da je bilo podpiranih 15 vseučilii5kih dijakov z 266 gld., med njimi 
14 Slovencev in 1 Ceh ; po fakultetah 10 právnikov in 5 modroslovcev. Iz vsega 
srca priporočamo svojim naročnikom prijazno podpirati to blago ustanovo. Res 
se dan danes nalága narodnjakoni toliko neizogibnega „narodnega" dávka, da 
ga jedva zraagujemo: časopisi, národná društva, raznovrstne volitvene agitacije 
in še cela kopa drugih narodnili stvarij stojé mnogo novcev. Vender bi poleg 
vsega tega nikdar ne smeli pozabiti našili nbogih vseučilišnikov, izmed katerih 
izhaja naša národná inteligoncija, najboljši narodni delavci naši. bodi si na po- 
litičnem, bodi si na književnem polji. Naj bi lepi vzgled gospoda Jos. Gorupa 
v Trstu, ki je te dni podaril ,.podpiralni zalogi" 1000 gld. v obligacijah, našel 
primerno mnogo posnemalcev. Društvu i)redsednik je g. prof. dr, Krek, bla- 
gajnik g. Jos. Lendovšek. 

t Dr. Ivan Avgiist Kaziiačií', prezaslužni pis£),telj srbskí in lirvaški umri 
je po dolgem bolehanji v 60. letu svojega življenja 19. februvarja t. 1. v Do- 
brovnikn, KaznaCiŕ jo od Gajeve „ilirskc^ dobe pa do svoje smrti v srbsko- 
hrvaškem in nokoliko tudi v italijanskem jeziku gojil beletristično knjižovnost 
ter rnnogo delal tudi na polji domače zgodovinc; sodeloval je prldno pri naj- 
imenitnejših političnih in Icposlovnih listih dalmatinskih in hrvaških od „Dal- 
matinske Zore^ do dobrovniškoga „Slovinca"; objavil je krásne životopise do- 
brovniških književnikov; sostavil jo dobro pesmarico „Vjenac gorskog i pitoraog 
cvec'a". ki je bila lani drugič natisnena in tudi v našom listu polivalno ome- 
njena ter vrhu tega si»isal dolgo vrsto leposlovnili spisov in zuanstvcnih razprav. 
Kaznačió so je prišteval tistim dobrovniSkim književnikom, ki srbskí in hrvaškí 
národ jednako Ijubeči, ozbiljno in iskreno delajo na to, da bi se bratská zloga 
ohranila med obcnia narodoma. Ti vrli domoljubi imajo svoje glasilo v izvrstno 
uredovanem dobrovniškem ,, Slovinci". Na Kaznačicevem grobu plačejo vsi Dalma- 
tínci bodi si srbské, bodi si Invaške národnosti, vsí časopisi pišejo o njem 
lepe nekľologe. Tudi „Biblioteca storíca delia Dalmazia" (XXI -XXII, 1.37—149) 
se ga spomina z lepimi besedami. 

„Nadá", list za zábavu i pouku, začel je s početkom tega leta izhajati v 
prerojenem Spletú (str. 12, 4", stojí 3.50 za vse leto). Odgovorni urednik ternu 
listu je vrli mladenič Mate Dudan, a sodelavci so veôinoma mladi spletski 
narodnjaki. Na celu lista ne stoji torej slaven književnik, ki bi bil s svojim ime- 
nom poľok listovému obstanku; nego združilo se je tu vec mladili močij, da 
dokažejo zlasti neslovanskemn svetu, da tudi hrvatska mladina nekdaj potujčene 
zemlje je sposobna za literamo in znanstveno delovanje. Vsebina listu je zanim- 
Ijiva in zatorej bodi „Nadá" Zvonovira čitateljem priporočeníi. S. R. 



276 Slovenskí glasnik. 



Zagrebški „Vienac", katerega smo svojim čitateljem kot najboljši hrvaški 
leposlovni list že večkrat priporočali in kateri je o novem letu v pvof. V. Klai ču 
dobil jako spretnega urednika, priobčuje v zadnjih svojih listih dva spisa. ki 
morata zaniraati tudi Slovence. Prvi je ,,Stjepan Kočevar prama ilirstvn. 
Po njegovih listovih Stánku Vrazu obznanio M. Š(ľepel ?)". Vsi tukaj priobčeni 
izpiski iz Kočevarjevih listov so nam jaseň dokaz o plemenitem srci in rodo- 
Ijubnem mišljenji Kočevarjevem že v mladih letih ter interesanten donesek k 
zgodovini našega literarnega razvoja. V drugem spisu: ,,Po koju iz Kranjske 
Putne crte", neimenovan, a ne neznan pisatelj priobčuje svoje popotne spomine 
s Kranjske, katerim dodaje jako simpatične opazke o Ljubljani in o slovenskem 
národu v obce. Taki spisi lepo pospešujejo medsebojno spoznavanje bratovskili 
dveh národov ter se jako dobrodejno razločujejo od neslanih tirad in velikohrvaških 
rekľiminacij. katere je lani v zagrebškem ..Katoliškem Listu" priobčeval gosp. 
Jambrečak. 

Hrvatska kiljiževnost. Od novega leta izhajajo ti hrvaški časopisi: 1. Ná- 
rodne novine, politiški list, však dan, v Zagrebu ; 2. Pozor, politiški list 
však dan, v Zagrebu; 3. Sloboda, politiški list, trikrát na teden, na Sušaku ; 
4. Narodni list, politiški list, trikrát na teden, v Zadru; 5. Sremski Hr- 
vat, politiški list, dvakrát na teden, vVukovaru; 6. Katolíčka Dalmacija, 
politiški list, dvakrát na teden, v Zadru; 7. Vienac, zabavno - poučni list s 
podobami, jedenkrát na teden, v Zagrebu; 8. Hrvatska vila, zabavno-poučui 
list s podobami, jedenkrát na mešec, na Sušaku; 9. Slovinac, zabavno-poučni 
list s podobami, trikrát na mešec v Dubrovniku; 10. Nadá, zabavno-poučni 
list, dvakrát na mešec, v Spletú ; 11. Módni list, za ženské oprave in dela 
s podobami, dvakrát na mešec, v Zagrebu; 12. Vragoljan, šaljivi list, dva- 
krát na mesoc, v Bakru; 13. Katolícki list, crkveni list, jedenkrát na teden, 
v Zagrebu; 14. Napredá k, učiteljski list, jedenkrát na teden, v Zagrebu; 
15. Hrvatski učitelj, list za Ijudske in srednje šole, dvakrát na mešec, v 
Zagrebu; 10. Gospodarski list, jedenkrát na teden, v Zagrebu; 17. Go- 
sp odar, poljedelski list, jedenkrát na niesec, v Oseku : 18. Gospodarski 
poučnik, list za poljedelsko gospodarstvo, dvakrát na mešec, v Šibcniku ; 19. Šu- 
marski list, za gozdnarje, jedenkrát na mešec, v Zagrebii ; 20. Občinar, 
list za srenjske potrebe, jedenkrát na teden, v Zagrebu; 21. Naša Sloga, list 
za primorsko Ijudstvo, dvakrát na mešec, v Trstu; 22. Glasnik sv. Josipa, 
list za katoliške družine, dvakrát na mešec, v Zagrebu; 23. Smiljc, list za 
nežno mladino, dvakrát na mešec, v Zagrebu; 24. Glasnik biskupije dja- 
kovačke, dvakrát na mešec, v Djakovu ; 25. Ptad, znanstveno glasilo jugoslav- 
jenske akademije, jedenkrát na četrt leta, v Zagrebu; 26. Arkeologički 
v j c s t n i k , glasilo arheologiškega društva, jedenkrát na četrt leta, v Zagrebu ; 

27. Mjesečnik pravničkoga družtva, jedenkrát na mešec, v Zagrebu; 

28. Vjestnik liečničkoga družtva, jedenkrát na mešec, v Zagrebu J 

29. Vjestnik slavonskega liečničkoga družtva, jedenkrát na mešec, v 
Oseku ; 30. Vjestnik inženirskoga k luba, jedenkrát na mešec, v Zagrebu. 
31. S 1 a v o n s k a p č e 1 a, 1 ist za pčolarstvo, jedenkrát na mešec v Oseku ; 32. S r c e 
Isusovo, glasnik biskupije vHibosanske, jedenkrát na mešec v Sarajeva. 

Nove knjige prišle so na svetlo te-lc: S va kolika djela I v. Trnskoga 
knjiga II.: Kriesuice, v Zagrebu, cena 80 nov. — Bo s an či c e, sp. Vj. Livadič; 



Slovenskí glasnik. 277 

crte, pjesme, priče i pripoviesti iz života bosanskega, v Zagrebu, cena 1 fl. 20 nov. 
— Hrvatska bibliotéka, knjiga V.: „Španjolci v Hrvatskoj^. v Zagrebu, 
cena 15 nov. — Múdri Č o so, po pučkoj predaji sp. V. Vuletic Vukasovié, v 
Dubrovniku, cena 30 nov. — Zenitbeni običaji i svatovske pjesme u Hr- 
vata, sp. A. Pukler, v Zagrebu, cena 80 nov. — Ružmarinke, spjevao A. Ha- 
rambašič, v Zagrebu, cena 60 nov. — Prvi znaci priljepčivih bolesti 
kod školské djece, sp. Dr. V. Gjurkovečki, v Zagrebu. — Povjest suma i 
šumskoga gospodarstvav Hrvatskoj, sp. F. Kesterčanek, Zagreb. cena 1 for. 
Pjesme o ratu turskom, sp. B. Petranovió, v Dubrovniku, cena 20 nov. — 
G r a b a n c i j a š p r e p o r o d j e n, sp. V. Gaj, v Zagrebu, cena 1 for. 20 nov. 
Č e s t i t a ľ k a, sp. L. Varjačié, v Zagrebu, cena 40 nov. — K 1 e t v a, román 
od A. Šenoe, v Zagrebu, v petnajst snopičih po 30 nov. To je največji román 
slavnega romanopisca Augusta Šenoe, ki ga je še dan pred svojo smrtjo pisal. 
Kar ni dovŕšil, to je po njegovi osnovi dodclal znani pisatelj Evgen Tomic. — Rad 
jugosl. akad. knjiga LXIII. in LXIV. Vsebina LXIII. kujigo: prínos k naglasu 
u (novo) slovenskom jeziku, od Valjavca: prilog za poviest glasbe južno-slov- 
jenske od Kuhača: hmelj kod drevnili sjevernili i jiižiiih Shivona, od dra. Čelia; 
gradja za književno-povijcsnu ocjenu Gunduliceve Ariadne od L. Zoreta. Vsebina 
LXIV. knjige: teoríja parabole na temelju racionalnega parametra, od di*a. Zá- 
hradníka; o ledenoj dobi sjeveme polutke naše zemljo, od [)ľoť. M. Sekulióa; 
deset dana v Djakovu, od St. Hcliulzera; o svezcili i redovih čunjosjeka od prof. 
Vaneóka; o obccnitili svezcih tc redovili cunjoseka, od prof. Vanečka; o obče- 
nítoj ínversiji te o transformaciji pomocu reciprokíli provodnica od prof. Vane- 
čka ; k poznavanju lešinskih alkaloida, od dra. JaneCka. — Starine, knjiga 
XIV., izdava jugosl. akad., vsebina: dva nová priloga za poviest Patarena, pri- 
obcio dr. Riički; Skadarski zemljišnik od g. 141(i, priobŕio dr. S. lijubiŕ; pri- 
nosí k diplomatskini odnošajem Dubrovníka s fVancezkoni republikom, priobcio 
J. K. ňvľljuga ; Dubrovôuní francezkemu kralju Ljudevitu XIV. o velikom po- 
tresu g. 1067, priobcio J. K. Švrljuga; Komuloviŕa izvještaj i listoví (g. 1593 — 4) 
o poslanstvu u Tursku, Erdelj, Moldavsku i Poljskii, priobi'ili o. Pierling in dr. 
Fr. RaCki; iz srbsko-slovjonskoga pricvoda bizantinskoga Ijotopisa J. Zonare, 
priobcio Kaíanovskij; prilozi za geografsko-statisticki opis bosanskoga pašalika, 
priobcio dr. Rački ; jedan list V. Karadžica i devet listová Gagi(?a pok. ňafaŕiku 
g. l«3l — 4, priobcio J. Jireček; Rimsko-slovinska služba sv. Kurilu í Metódu, 
priobcio dr. Crnčic. Starí [) i s c i h r v at s k i, knjiga XII. Djela Gj. Pal- 
raotiŕa I. dio. izdala jugosl. akad. u Zagrebu. Historickí s po meniči, 
knjiga XIII. ízdaje jugosl. akad. Vsebina jo nad;iljevaiije slu/houili zápisníkov 
dnbrovačkega vieča. 

Srbska književnuMt. .,Pcvanija Zmaj- Jovuuoviča". Zvezek X. 
Kujigania M. Popoviŕ v Novem Sadu je dovŕšila s tem zvezkom svoje izdanje 
pesnij Zmaja Jovanovica, najslavnejšega živečega pcsnika srbskega ; v do- 
datku je spísal A. Hadžič ol)širen in temeljit životopis Jov;iiiovi('ev, iz kate- 
rega posnemam nekoliko črtic ter jih podajem čitateljem „Ljub. Zvona". Jovan 
Jovanovič seje rodil v Novem Sadu 24 nov. 183;5. I. iz očota Pavla in ma- 
tere Marije. Normalno šolo je izvršil Jovanovič v Novem Sadu in potem 
vstôpil v ondotuo gimnazijo, od kodor je pa kmalu prcstopil na gimnazijo y 



278 Slovenskí glasnik. 

Halašu in v Požunu. Juridičnih gtudij se je učil v Pešti, Pŕagi in na Dunaji 
ter 1. 1861. postal podbeležnik novosadski. A živfemu pesniškemu duliu njego- 
vemu ni prijala uradniška karijera in odvetniški posol ; njogov gcnij si je izbval 
književno polje, na katoroni <lcluje že cez trideset let z največjiin vspehom Leta 
18G3. postane Jovanovió nadzornik v Tekelijanumu v l'ešti in zvrši o tej pri- 
liki medicínske nauko. Leta 1870. se je povrnil v Novi Sad zdravnik, vrliu tega 
je bival še v Pančevu, v Sremskih Karlovcih, Futogu, Kamenici — in naposled 
v Belem Grádu, kjor je Ijil ob jednem dramaturg narodnega gledališča ; a iz 
Belega Grada so ga grde intrige prepodile na Dunaj, kjer še zdaj živí. Na knji- 
ževnem polji so je oglasil Jovanoviŕ prvikrat 1. 1849 ; prvá pesen njegova ..Pro- 
letno jutro-' je natisncna v 8(1. Knjigi „Srpskega Letopisa" 1. 1852. Od té dobe 
se je javljal češčo v „Srpskem Letopisu", v „Sedmiei" in y hrvatskem „Novenu", 
a vsí njegovi proizvodi so bili lirski. Prvo večje delo njegovo je bil prevod eposa 
v dvanajstib spevili Ivana Aianja ..Toldijada": ob istem íasu je začel Dimitrija 
Mihajlovič izdajati v Novera Sadu bumoristični list .,Mesečar'", kjer se je Jo- 
vanovic kázal izvrstnega bumorista, posebno s svojo, po vsem srbstvu dobro 
znano pesnijo .,Oemerdcka, Pelenbaka'", ki jo travostija Subotičeve pesní „Sablja 
momče ( 'vetdevojče". Drugo večje delo, katero je Jovanovic poklonil svojemu 
národu, bil je prevod Potíitijevega cposa .,Vitez Jovan" a 1. 1861. je poslal med 
Ijudi kos prevoda divnega dela ,,Die Lieder des Mirza Scliaffy" z naslovom 
„Istočni biser". Dve leti poznoje je prevel Lermóntovljevo pesen „Démon" 
1864. 1. izdal zbirko prekrasnih pesnic pod imenom „Gjuliči", a 187(i. posrbil 
epos „Toldijina starost" od Ivana Aranja. Originálne lirske pesni njegove ugle- 
dale so beli dan 1871. 1. v zbirki ,,Sve dojakošnje pesme Zmaj- Jovana Jova- 
noviča. I. Originálne". Z Gjorgjera Rajkovicera je urejeval luimoristične no- 
vine ,,Komarec". L. 1862. je začel vrhu tega izdajati in urejevati vrli, še zdaj 
obstojoči list ,, Javor", a 1864. šaljivi list „Zmaj", po katerem so ga začeli če- 
stilci imenovati zmajem. 18C1). 1. je izdal šaljivi koledar „Priklapalo", a 1866. 
1. spísal „Šarana", šaljivo igro, ki se še dan danos z najvočjim vspehom predstavlja 
in kí je natisnena 1. 1872. in 1876. v „Z))orniku ])ozorišnih del". L. 1872. je izdal 
Jovanovic vsega Mirzo Schaffyja v prevodu ter začel izdajati nov humoristični 
list „Žuža", kí je nehal 1. 1874. Dve leti kasneje je izdal šaljivi koledar .,Zužan", 
a 1878. je preložil ,.Otmu Muranj-grada" od Aranja. Za poslodnje rusko-turške 
vojske je izdal ,, Ilustrovanú ratnu kroniku" ter osnoval šaljive novine .,Staľmali", 
ki še dan danes izhajajo. Tudi drugih národov odlične pesnike pozná Jo- 
vanovic dobro in je nmogo pesnij práv vzorno preložil. Zaduje pesniško delo 
mu je „Enoh Arden" Alfréda Tenisna. Ali Jovanovic ni samo pesnik, on je tudi 
znan beletrist in učon medicinec ter tudi v telí dveh strokah je izborno deloval. 
V zadnjih letih se je poprijel Jovanovic — otročjih pesnij, ki so v začetku iz- 
hajale v „Radovanu" ; Zmaju na Ijubav je začel 1880 1. Číka Jova izdajati 
„Neven", list za deco in Zmaj mu je glavni sodolavec ; a koliko Ijub in drag 
je Zmaju „Neven", svedoči njegova izreka: „Neven je mezimče moga idealnog 
života na zentljištu nioga praktičnog iskustva". - íladžič karakterizuje na 
konci životopisa pesnika Jovanoviéa toli izborno, da po.stavljam njegove besede 
semkaj: „Zmaj-Jovanovic je pesnik u pravom, u plemenitom smislu te reči, prví 
pesnik megju današnjim naším lirskira pesnicíma, pesnik, kóji tvrdo veruje u 



Slovenskí glasnik. 279 



večnosť tanjih čuvstava, u pravá sreče i tuge, Ijnbavi in mržnje, u uzvišenost 
i neoborivost odiiševljenja za sve. što je dobro in lepo, bolje in lepše, ubesmn'e 
čisto device pojezije. koja prolazi čistá in kroz divlje, tvrdé národe, i kroz preiz- 
obražene razbludne mekušce, koja če preživeti vse teorije, struje, pravce i krivce 
dništvenoga života, a ostati nvek cvet i melem duba i srca čovekova". — Daj 
Bog, da- se i Slovenci upoznajo z Zmajem ! — — Knjigama Luke Socica v 
Novem Sadu pozivlja občinstvo. da si naroči vrlo važno delo: ,,Srbi u 
Ugarskoj, njibova povesnica, povlastico, crkva, političke i druStveno stanje ; 
u dve knjige francuski napisao Emil Piko. S francoskoga preveo, po- 
pravio, i dopunio dr. Stevan Pavlovič'*. — Zgodovina srbskega národa v 
Avstro-Ogerski državi je v vsakem obziru znamenitá, posebno po veliki selitvi 
Srbov pod patrijarhom Arsenijem Čarnojevičem 1. 1690. Velik del národa srb- 
skega se je preselil pod vojnimi zástavami in z orožjeni v roci, kot pomoč nek- 
danje nemške imperije rimskega carstva, poznejše Avstrije — da zavzame nová 
zemljišča in bode živi jez proti návalom azijskib divjakov, trajajočim skoro 
tristo let. Antemuralis christianitatis ! Junaštva Srbov vojakov, borba za poli- 
tični obstanek v teh zemljah, tnidi in požrtvovanja, da se vzdrži vei-a in cerkev. 
da národ napreduje in se izobražuje — in vrhu tega, da pošteno po jimaški 
izpolnjnje ugovor (pactum conventum) z dvoglavim orlom Dunajskega cesarja 
in Peštanskega kralja, vse to zbral in uredil je véstno odlični francoski pisatelj 
Emil Piko. Prelagatelj, dr. S. Pavlovič, jeden prvih srbskib zgodovinarjev, pre- 
ložil in dopolnil je to monumentalno delo. — Zabeležiti so nam še sledeče 
knjige: ,.Narodne satirično-zanimljive podrugačice. Skupio ili po 
Boki Kotorskoj, Crnoj Gori, Dalmaciji a najviše po Hercegovini V u k v i t e z 
V r č e v i č. 8", 148 str. Založila knjigama Dragotina Pretnarja v Dobrovniku. 
Koliko vrednosti bode ta zbirka Vrčevičeva, známo lehko, ako rečemo, da je 
poleg Vuka baS Vrčevič najznamenitejši zl)iratelj narodnega blaga v Srbih. — 
Znani srbski pisatelj Milovan Gj. Glišič izdal je drugi zvezek svojih „Pripo- 
vedek". Natisnene so tu sledeče povesti: U zao čas. — Dčitelj. — Zadušnice. 
— Šetnja pošle smrti. — Pošle dvadeset godina. — Novine srbské raočno hva- 
lijo to zbirko. M. M. 

„Archiv fiiľ slavische Pliilologie" — VI. knjige 4. zvezek je prišel te dni 
na svetlo. Spet je poln lepih razprav in književnih poročil. Priobčuje te spise : 
Leciéjewski: Die Sprache des poluischen Theils des Florianer Psalters ; A. Ve- 
selo vsk y: Neue Beiträge zur Geschichte der Salomonssage ; Al. Šabmatov: 
Zur Textkritik des (!odex Sviatoslai vom J. 107.S. Oddelek ,,Anzeigen" nam pri- 
náša od A. Briicknerja, profesorja slovanskih jezikov na vseučilišči v Bero- 
linu, interesantná naznanila o imonitnih novih staroslovenskih, mskili in litav- 
skih knjigah. V oddelku „kleine Mittheilungen" so ti krajši spisi: NilPopov 
Zwei Bľuchstiicke der rusischen Volksdichtung aus dcn Zeiten Peters des Gros- 
sen; V. Jagič: Weiterer Beitrag zur Feststellung der Grenzen des dalmati- 
nisch-kroatischen Glagolismus im XV. u. XVI. .Tahrh.; V. Jagič: Slavica im 
British Museum; Ed. Wolter: Einige Eigenthumlichkeiten des galizischen 
Aprakosevangeliums vom Jahre 126G ; prof. Nemanič iz Pazina nam priobčuje 
zanimljive bajeslovne doneske o volkodlaku iz Istre. — V književnih poročilih govori 
V. Jagič o tistih jezikoslovnih knjigah slovanskih, ki so zadnje mesece prišle na 



880 Slovenskí glasnik. 



svetlo ter po svoji stari navadi vsako knjigo ocenjujo s kratkimi, a krepkimi be- 
sedami, poudarjaje nje prednosti, a tudi točno označujoč nje napake in nedostat- 
nosti. Ta pot sta prišli tudi dve slovenskí slovnici na vrsto: Sumanova in 
Škótova. Šumami očitá — (in to grajo smo čuli tudi že od drugili stranij), — da 
je svoji slovnici pridejal preveč nepotrebnih opazk in nepotrebnega razlaganja 
iz primerjajočega jezikoslovja, a da premalo razsežno tolmači nekatere anačajne 
posebnosti slovenskega jezika, kar škoduje praktični porabnosti njegove slovnice. 
,.Mir will scheinen, als ob der Verfasser nicht iiberall die richtige Mitte einge- 
lialten, als ob or des allgemeinen, jonsoits des spocitiscli Slovenischen liogenden 
viol zu viel gegebon, dagegen auf die besondern Eigenthixmlichkeiten des Slo- 
venisclien etwas weniger Riicksicht genommen hat, als man es in einer Special- 
grammatik des Slovenischen erwai-tet hiitte. Etwas weniger Brocken aus der 
vergleichenden Sprachwissenschaft, dafiir mohr thatsächliches iiber die localen, 
dialektischen Besonderheiten der slovenischen Sprache — das hätte ich mit 
Freuden begriisst". Sicer pa pohvalno omenja, da je Human v svoji knjigi dobro 
porabil gradivo, nabrano v Miklošičevi slovnici primerjajočih slovanskih jozikov 
ter opozarja učenjake na Sumanovo knjigo, katera je vredna njih pozornosti 

„in voUem Masse". — O Sk c to vi slovnici pravi : ,,das Buch ist 

praktisch angelegt, versteht die Theorie in richtigen Dosen und am rochten 
Platze einziiflechten, es dúrfte seinen Zweck volkommen erfiillen. Die Anwendung 
der Accente macht es selbst fiir die Sprachforscher sehr schätzbar". — Pod na- 
slovom „Materialien zur Geschichte der slavischen Philologie'" priobčujeta Mi- 
klošič in Pate r a tri liste Dobrovskega Kopitarja in tri liste Kopitarjeve. ki 
jih je pisal Dobrovskemu ; vsi so iz 1. 1811. Tudi ta pot je v teh listih nako- 
pičenega vse polno jezikoslovnega in književnozgodovinskega gradiva, katero 
ima za nas Slovence posebno važnost. Tu pripoveduje spet Kopitar v svoji 
krepki, karakteristični pisavi, nemško besedo mešaje z latinskimi, slovenskimi 
grškimi ali francoskimi stavki, o novem slovenskom alfabetu, o Primci, Jaklinu. 
Modrinjaku, Debevci, Jarniku, Cvetku, Ravnikarji, Rudeži, Zoisu, Vodniku, Žu- 
panu i. dr. tor podaje prezanimljivo doneske o splošnem književnem delovanji 
med tedanjimi Slovenci Navajamo samo nekoliko karakterističnih stavkov : 
„Vodniku m nupor audio, cum j am stati m ab initio post Landwehrlieder-ver- 
sionem Napoleonis laudes cecinisset, rt gratul atione m de filio (t. j. o Na- 
poleonu II. porojenera 20. marcija 1811. Ured.) Parisios misisse". — „In 
Krain kann keine Muttor schreibon; luichstons Miinner schreiben gedruckt (d. i. 
mit solchen Ziigen, weil sie die Schreibziigo nicht kennen) manchmal an 
B. Zois'*. Kopitar tu govori o 'kmotskih Ijudeh. - „Oesterreich ist ja ein sla- 
wischer Staat, wio Hacquot selbst boraorkt". - . . . „von einem hoffnungs- 
vollen Theologen Zwotko in Gratz (einoni der b e ste n Studonten, andore dor- 
tige Slawisten als Shmigovez et Bilz in Laibacli sind mittelmässigo Kopfe, 
Mitläufer)'". — Župan mu je „der geschmackvoUste Stockslave'* ; o Primci pravi : 
j.Primitz hat eino starké Anlage zum Marcisraus, wenn er Kr. schreibt : alles 
starrt von Unslavität und Germanischgodachtoni : erit noster Godschod; acuet 
alios, oxsors ipso socandi'. Konečno so prof. Jagiŕ z lopimi besedami spo- 

mína pokojnega Daničica in njegovih ueumrjočih del. Storimo samo svojo dol- 
žnost, čo tudi ta zvezek Jagičevega zborníka vsom omikaniiu Slovenceni kar 



Slovenskí glasnik. 281 

najtopleje priporočamo. Vsaj vsaka srednješolska učiteljska knjižnica po Sloven- 
skom bi morala biti naročena na Jagičev „Avchiv", kojega vsaka knjiga {v štirih 
zvezkih) stoji 20 mark ali 12 gld. 

Novi spisi Miklošičevi. V novinah óitamo, da je prof. Miklošió dunajski 
akndemiji znanostij predložil vazpravo: ^Ueber Gôthes Klaggesaiig von 
d f 1- edlen Fratien des Asan Aga". Kdor pozná Gôthejeve poezijc, gotovo 
se dobro spomina te prekrásne, iz srbskega narodnega pesništva zajcte balade 
njegove, ki ima jako čudno literarno nsodo za seboj. Zapísal je to pesen iz na- 
rodnib ust v Dalmaciji Giovanni Battista Fortis (1741^180.')), ter jo po- 
natisnil v svoji 1. 1770. na svetlo dani knjigi, v kateri opisuje svoje potovonje 
po Dalmaciji, dodavši srbskému tekstu tudi italijanski prevod. Z italijanšč.iné 
jo bila preložená na francoščino in v francoskem prevodu jo je čital Gothe, ka- 
teremu jo tako dopala. da jo je 1. 1775. preložil na nemški jezik. Prvič je 
bila v nemškem prevodu natisnena v Herderjevih „Stiramen der Yolker" 1. 1778. 
č'uditi se mora ílovek pesniškemu geniju Gôthejevemu, da je v nemškem pre^ 
vodu tako izvrstno pogodil svojstvo srbskih narodnih pesnij, dasi Jii raz- 
urael jezika srbskega in dasi je prelagal iz francoskega prevoda. Ko je pet- 
deset let pozneje Gothe fiital isto pesen v natančnem Talvjnem prevodu, éudil 
se je samému sebi ter rekel, da je prelagal iz francoščine „mit Ahnung des 
Rythums und der Wortstellung des Originals". Dodajemo še to, da Vuk ni 
mogel nič več zaslediti v národu originala, vender je „Asan Aginico" ponatisnil 
]. 1814. v svoji ,.Pesmarici" iz Fortisove knjige, a pozneje jo jo izpustil iz. 
svoje z1)irko srbskih narodnih pesnij. Tudi na slovenskí jezik je ta krásna pesen 
že dvakrát preložená ; prvič jo je priobčil 1. 1832. dr. Jakob Župan v ,,Kranjsk.i 
Čebelici"' (III. 65), drugič Cegnar v svojih „Pesmih". Prof. Miklošič bode v 
svojom zgoraj omenjenem spisu to v literarno-zgodovinskem in pesniškem oziru za- 
nimljivo balado gotovo na vse stráni korenito razbistril, zatorej teško pričakujerao 
njegove razprave. — Subjcctlose Sätze. Von Franz Miklosich. Zwoite Aufiage 
Wien 1883, 8", 7G. Cena 1 gld. 20 kr. Ta knjiga je drugi Jfcninoženi natis Miklo- 
šičeve 1. 1865. na svetlo dane razprave: „die Verba impersonalia im Slavischen" 
ter razpravlja mal. a važen oddclok sintakse slovanskih jezikov korenito in te- 
meljito. kakoť razume to stvar samo Miklošió. Slovenské jezikoslovce opozarjamo 
na to najnovejše delo največjega slavista in slovníčarja zdanjega čaša. 

f Jan Valerián Jirsik, škof v Budjejovicah na Českem, umri je 2H. fe- 
bruvarja. Imcl je že 85 let (porojen 1798) in škof je bil od 1. 1851. Jirsik bi 
se mogel po pravici imenovati česki ,,Slomšek", kajti bil je jako plodovlt pisa- 
telj česki, ki je napisal dolgo vrsto knjig v pravem cerkvenem dúhu. Najime- 
nitnejša knjiga njegova je „Populárni dogmatika", ki je doživela štiri nat!se. 

Slovaki so imeli 1. 1882. sledeče časopise: 1) NarodnieNoviny, Po- 
liticky, literárny a národohospodársky časopis. Redaktor Ambro Pietor. — Ta 
časopis je izhajal po trikrát na teden in veljal za celo leto 12 gld. 2) Národu 
Hlásnik. Noviny pre slovenski ľud. Redaktor Ambro Pietor. Však niesoc je 
izhajal list po jedenkrát in veljal za celo leto 1 gld. — 3) O bz o r. Noviny pre hospo- 
dárstvo, remeslo a domáci život. — Te novine prihajale so tri krate mesečno in 

"velja le 3 gld. za celo leto. Urednik Romuald Lagnus. . — 4; Č r no k n až nik. 

19 



282 Slovenskí glasnik. 

Obrázkový časopis pre humor a satyru. Urednik Diiro Čajda. Cena 2 gold. — 

6) Včelka. Obrázkový časopis pre školskú mládež. Urednik Andrej Sokolík. — 
Yčelka je hodila však mešec po jedenkrát na svetlo in veljala 2 gold. za celo 
leto. — 6) Katolícke Noviny. Urednik Martin Kollar. Cena 2 gold. — 

7) Korouhevna Sionu. Cirkvení časopis, venovaný veškerym žaležitostem cirkve 
ev. a. v. Vyhodi v Skalcí dva razy mesačne. Urednik Michal Boor. Cena 3 gold. 
— 8) Kaz a tel n a. Izhaja po dvakrát na mešec in velja 4 gld. za celo leto. 
Urednik Fr R. Osvald. — 0) Slovenské Pohlády. Časopis pre literatúru, 
vedu. umenie a politiku. Redaktor Svetozar Hurban. Ta časopis, podoben „Ljublj. 
Zvonu" prináša samo izborne in dovŕšené članke ter je Slovákom gotovo v po- 
sebno čast. M. 

Profesor Loais Legér, dobro znani francoski učenjak in pisatelj, priob- 
čujo v pariškem časopisu : ,,La nouvelle revue'" potopísne črtice z naslovom : 
„Uno Excursion chez les Slaves méridionaux''. V zvezku izdanem v 15. dan 
meseca decembra 1882. 1. je natísnen članek: ,,De Lom Palauka a Sofia. — 
Le nouveau royaume de Bulgaríe'. Od 797. do 825. stráni. — V sešitku od 1. 
febr. 1883. I. pa popisuje: „Philippopoli et Rouméli orientale". (Od 514 do 
535 str.). M. 

Raska književnost. Knjaz Kurbskíj. (V 4-h častjali. Soč. B. Fedovova. 
St. Pctorbuľ<i; 1883. Cena 2 rub ). To je naslov znamenitému zgodovinskemu 
románu, ki je izšel zdaj v drugi izdaji. V njem je Fedorov dobro naslikal 
ľusko življenje za carja Ivana Groznega in izvrstno (..majsterski" pravi ..Luč") 
opisal značaj romanovega junáka kneza Kurbskega. Ker je doba Ivana Groz- 
nega jedna najvažnejšili v starojši ruskí zgodovini. zato hočemo ob kratkem 
izpregovorití o razmeri med carjem Ivanom iii knezom Kurbskim. opíraje se 
na Porfirjeva (Istorija russkoj slovesnosti) in na Solovjeva (Istoríja Rossiji). 

Kncz Andrej Kurbskíj je bil jeden najslavnejših mož za carstvovanja Ivana 
Groznega. Dasí se j^ odličíl v mnogih bitvah. posebno v oni pri Kazanji, za- 
mení se je vender Ivanu Groznemu zaradí jedno samé ízgubljene bitve z Lítovci 
tako. da je moral bežati v Litvo. kjcr je prcstopíl na straiupoljskega kralja Si- 
gísmunda. V Lítví se je tačas pravoslavje umikalo katolištvu. ker se pravoslávni 
propovedniki niso mogli meríti z ízol)raženimi katoliškími. zlasti z jezuiti. Za 
tega delj je knez Knrbskij pisal pisma knezu Ostroškemu, knegínjí Čartorijski, 
pami Trockemu in drugim ímenítnim osobám, prigovarjajoč jím skrbeti za večjo 
prosvcto in zbiral dela cerkvenili očetov ískajc jim prelagateljev. Že precej v 
letili se je sam začel učíti latínščíne. rétorike in dialektike. Prevel je teologíjo 
in dialektiko sv. Jancza Zl.. uazvano ..Margarit". in spisal je zgodovino floren- 
tinskega cerkvonega zbora. 

Važncjše od tega so pa njegove poslanice (poslaníja) k carju Ivanu Groz- 
nemu in njegova ..istorija Joanna Groznago". Knez ne more trpeti samovoljno 
vladajočega in boljarstvo prezirajočega carja. za tega delj mu pošílja ostré po- 
slanice. katere pa car zavrača z ravno tako ostrimi odgovorí. V vsej tej kores- 
pondenciji ni najmanjšega sledu diplomatiční etiketí. dajeta se práv po domače. 
Tako n. pr. Kurbskij píše : ..Zakaj si ti. car, pobil mocne v Izraelu in od Boga 
tebi dane vqjvode izročil raznim smrtnim kaznim. v cerkvah božjih prelil njih 



Slovenskí glasnik. 283 

zmagonosno sveto kri in ž njili mučeiiiško krvjo poškropil cerkvene prage . . . 
Od tebe ubiti stojé pred prestolom Gospodnjim in kličejo raašfievanje na to ; 
po nedolžneni od tebe zaprti in prognani vpijemo noč in dan z zemljc k Bogn 
«_ . . Širokoustnež. blebetač. v tujo dcželo se ue spodobi tako barbarskí pisati 
i. t. d. ■ Nasprotno mu pa car dokazuje, da je izdajalec. ..Ti knez. misliš. da 
si blagočasten. pa si pogubil svojo jedinorodno dušo, Kako zaméuo boš zanjo 
dal v dan strašne sodbe (ker si izdajalec) ... V tvojih ustih jo kačji strup, 
akoprav si od zunaj pólu medu ... Ti si pisal in se lagal. kakor te je naučil 
hudič. tvoj oče i. t. d." Kurbskij. kakor car však sebe opravičuje in jeden dru- 
gega dolžlta in vidita jeden pri drtigem sarae napakc. 

Te poslanice pa moremo samo tedaj práv razumeti, ajcu pomislimo, da 
jih ne pišeta knez in car samo kot privátna nasprotnika, ampak bolj kot glavna 
zastopnika zgodovinskega antagonizma med boljarji in moskovskimi vladarji. 
Car se ne ozira na Ivurbskega samo kot na navadnega ubežnika. iz strabu za- 
pustivšega domovino, nego pred vsem kot na predstavitelja vse boljarske 
stránke, protivné cárski oblasti. Za tcga delj naglašuje v svojih poslanicah pred 
vsem idejo samodržavne cárske oblasti. Kurbskij pa grozi carju z nebeško 
kaznijo ne samo v svojom nego tudi v inionu mnogili : javlja so zaščitnikom 
boljarske ideje. Govoreč o velniožib, pobitili od Groznega, vseloj pristavlja. da 
so oni bili potomci slavnih knezov in sebe vedno nazivlje potomcem knezov 
Jaroslavskih. Osnovna misel Kurbskoga je, da se mora car posvetovati z boljarji, 
daje bilo samo tačas dobro, ko so so slušali njili svet! in da gre zdaj vse narobo, 
ker je car odpodil svetovalco in zaíol saní vladati. Osnovna misel carjeva je 
pa ravno nasprotna: na carja ni treba nikomur vplivati. ..Došlej niso bili ruski 
carji nikomur odgovorni, Nam jo prosto svoje slugo nagraditi in ravno tako 
prosto jih usmrtiti". 

Tudi v literárnom oziru so znamenite poslanice Groznega in Kuvbskega. 
Grozni je bil precej izvodon v sv. pismu, cerkvenih očetih in letopisih. V nje- 
govili spisih so kažo njegova strastna narava in deloma tudi duševná razdra- 
ženost. On se no drži predmeta nego skafic od jednega k drugemu in se do- 
stikrat kar nenadoma zopet k prejšnjemu povrača. A ternu vkljub ima njegov 
zlog nenavadno moč, njegovi izrazi so dostikrat izredno originálni in zadevajo 
broz ovinkov trpko v svoj namon. Poslanice Kurbskega se pa odlikujejo s po- 
sebno pravilnostjo in natančnostjo v razlaganji. ali zato je pa v njih jezik po- 
kvarjen s poljščino in latinščino. 

Nič menj znamenitá od poslanie pa ni ..Istorija Joanna Groznago'*, katero 
je Kurbskij napisal, kakor pravi, zato, ker so mnogi želeli vedeti, zakaj se je 
Ivan tako izpremonil in iz dobrega vladarja postal groznim tiranom svojih pod- 
ložnili. V njej opisuje v devetih poglavjih življenje Ivanovo od otročjih let do 
1. 1578. Ta zgodovina jo za letopisi prvi znamenitejši poskus v zgodovinski 
stroki. Opisuje razno dogodke, hočo Kurbskij pojasnovati tudi njih uzroke; ali 
ta pojasnovanja dostikrat niso verná ali pa so površna. Nima zgodovinske mir- 
nosti in nepristranosti, káže se tudi kakor v poslanicah strankarja. Povsod izliva 
svoj žolč nad Ivanom, ker si svojih Ijudij ni izbral iz Idagorodnih nego „iz 
prostago vsenarodstva''. Proslavljajoč Silvestra. Adaševa in druge odlične môže, 
zamolčava hrabre podvigo Ivanovo, in govorec o njegovi izpremembi po bolezni 



284 Slovenskí glasnik. 

in o sledeči za teni grozoviti razdraženosti, ne pripovediijo, kaj je bilo ternu bližnji 
pôvod in ne omenja. kako so boljarji carja v bolezni razdvažili. 

Iz tega je pač vidno, kako važno ulogo Srna Kurbskij v ruskí zgodovíni 
in za tega delj ní čuda, da so njegoví spisi. ízdaní Ustrjalovim 1. 1833.. do- 
žíveli že tretjo ízdajo in da sc je tudi za zgodovinski román B. Fedorova me- 
ralo napravití drugo izdanje. — n. 

t Pavel lyanovié Melnikov. Meseca februarja t. 1 je umri v Nižnem Nov- 
gorodu Pavel Ivanovié Melnikov, dobro znaní pisatelj ruskí, katerí je písal pod 
pseudonímom Andreja Pečerskega. Pavel Ivanovič se je rodil 1. 1810. Dovŕ- 
šivší študije na kazanjski uníverzí, potoval je po iztočnih krajíh Rusije. seznanil 
se je natančno z Ijudskim življenjem in napósled postal uradnik v ministerstvu 
notranjih stvarij. Posebno dobro je poznal razkolništvo, katerega se je proučil iz 
življenja razkolnikov. Slikal je izvrstno ruské razkolníke v svojih zanimljívo 
pisanih romaniji-kronikali „v Ijesah" in ,v gorali", katera nam predstavljata 
jedno celoto. V telí dveh romaníh nam je popísal razkolníke tako, kakor so 
žíveli. Koncern 1. 1850. je bil začcl Pavel Ivanovíč izdajati čašník „Ruskíj dnevník"; 
katerí je donášal slike iz življenja razkolnikov. Ta list, katerega je uredoval z 
velikim talentom, ni ímel pravega polítičnega programa, ampak je bil izključívo 
posvočen interesom Rusije. Manjší njegoví beletrističní spisi so izšli v „Sovre- 
meniku" v „Otečestvenijeh zapiskíh" in v „Ruskem vjestníku". Med drugim 
je napísal tudi „pisma o razkolu" in „ístoričeskije očerki popovšiny". 

H. 
Razstava slik V. G. Perova v Petrogradu. V palači c. ruské akademíje 
]-azstavljene so slike prvega ruskega genreslíkarja, prerano umrlega Vasílíja 
• Perova. Perov se je porodíl 1. 1834. v Tobolsku v Síbíriji. Učil se je slikarstva 
v umetniškí solí v Moskvi. kjer je bil 1. 1860. dobil prvo nagrado. L, 1866. 
postal je član akademíje umetností. Bil jako plodovít umetník; sosebno od 1. 
1865 — 1872. dovŕšil je najboljše slike. Njegove slike so razstavljene v dveh dvo- 
ranah akademíje. Najlepše so: pokop pokojníka, učitelj risanja in lov na ptice. 
V njíh se izrazuje globoko čuvstvo in nenavadna naravnost. Razven teh hva- 
líjo najbolj njegovega ..tamburaša'', pogovor v selu. diletanta, dohôd guver- 
nante itd. Perov je slikal tudi prízore iz ruskih povestíj, od katerih se naj- 
bolj odlikujejo Pugačevcí in Níkíta Pustosvjat. Od portrétov, katcre je do- 
vŕšil, vredno je opomníti portréte Majkova, Pogodina, Ostrovskega, Rubinsteína 
Dalja, Písemskega itd. Njegovih slik je razstavljenih preko 100, a náčrtov čez 
130. In vse to je dovŕšil v teku 15 let! Govori se, da hoče vse te njegove slike 
kupíti moskovskí bogatín P. M. Tretjakov, katerega galerija íma najboljše shke 
najnovejših ruskih slikarjev, med temi tudi mnogo Vereščaginovih. H. 

„Ljubljanski Zvon" 

izhaja po 4 pole obsežen v velíki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkíh ter 

stojí: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. 

Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto. 

Založniki: dr. I. Tavčar in drugovi. — Za uredníštvo odgovoren: Pr. Levec. 
Vredaištro : v Novih ulicah 5. — UpraTniátTO : na Marije Terezijc costí 5. 

Tiská „Národná Tiskarna' v Ljubljani. 




LeposloYeľ[ in znanstvert lisť 





Ja 


xiko 


Kersnikj 


Fr. 


Izdajatelji 

Levec, Jos 


Stritar, 


dr. 


Ivan 


Tavčar. 




J^ETO 


III. 




X J- 


JUBLJANI, 1. 


MAJA 


1885 






^TEV. 


5. 




Najlepší dan. 

Romanca. 



a póstelji smvtni kralj Boris leží ; 
Od stolnega mesta do zadnje vasí 
tp-^' Ves národ zanj moli, mu zdravja želí. 

V kraljévem tam vrtu cvetíca cvctv. 
Krasnejše kraljičine Boris ne vé, 
Snubé jo vazali njegovi trijé. 

Da zadnjlč od njih se še zdaj poslovi, 
Kralj Boris vazale pokliče vsc tri, 
Pa zbranim pred s.ábo takó govorí: 

,Káj pravim vam, zvesti mi vitczi vi? 
Telo mi zapuščajo zadnje močí 
Ter skoro na veke zatisnem očí." 

,Ko v sanjah življcnjo jaz gledam sedíij, 
Življenje minulo, probito nekdúj, 
Ki več sc nikdár ne povrne nazáj:" 

„S sladkostmi napájal sem žejne željé — 

Jedinega vender najlepšega dné 

Z veseljem se zdaj mi spomina srcé. 

„Kateri pové mi najlepší ta dán, 
Najlepší, ki sam je s tolažbo obdán — 
.Še dánes moj srečni naj zet bo izbrán !" 

Približa zdaj kralju se prví vazal, 
Globôko pred njim se prikloní do tál, 
Z obličja žar upa mn šije svetál. 

„„Najlepší je tcbí pač dan bil takrát, 
Ko združil z nevesto te prstan je zlá t, 
Ivo s kľono si venéan ž njo vracal se v j 



írad : 



20 



286 Gorázd: Najlepší dan. 



Kralj brado pogládi si sivo na tó, 
Cestito po sobi obrne okó, 
A vitezu prvému praví takó: 

„Na zlati s kraljico prelepo moj brak 
Spomín mi je v srci še vedno sladák — 
A krona kraljéva, to šlém je težák!" 

^In torej, kar zdaj le govoril si tí, 

V življenji najlepší dan mojem tó ní — 

Začetek je tisoč brídkostíj, skrbíj !" 

Príbliža zdaj kralju se drugí vazal, 
Globôko pred njini se prikloní do t;tl. 
Z obličja žar upa mu síje svetál. 

„„Najlepší, najslávnejší tvoj je bil dán, 
Ko boj je na meji bil Ijutí končán, 
Sovražnik pa kléti porážen, poklán;"" 

„„Ko z lóvorjem venčan si liitel domov 
Pozdrávljen od tísoč preburnih glasóv, 
Ko démant ti v kroni blestél se je nóvl"' 

Kralj brado pogládi si sivo na tó, 
In temno po sobi obrne okó, 
A vitezu drugemu praví takó : 

„Kakó bi najlepší bil dán mi le-tá, 
Ko meč moj brez mére rodil je solzá? 
Krváve té sláve srcé se kesá!" 

Príbliža zdaj kralju se tretjí vazal, 
Globôko pred njim se prikloní do tál, 
Z obličja žar upa mu šije svetál. 

„„V tlačánstva verígah tvoj ječal je ród, 

Usmílíl si ti se zatrtili sirôt — 

S v o b ó d e poklonil si dar m u, gospod I " ' 

„„Ní tó li najevétlejša tvoja krepóst, 

In v tvojem življenji najslajša radóstV — 

Pri kraji je tvojega slugc modróst I*"^ 

Kralj Boris pogládi si brado na tó 
In solzno po sobi obrne okó, 
A vitezu tretjemu stisne rokó. 

Kraljíčino lépo za ženo mu dá, 
Molčé blagoslovi še zadnjič. obá ^ 
Najlepší mu dan je pogódil pač tá! 



Gorázd. 



Cyelamen. 

Roman. 

Spisal J a 11 k o K e r s n i k. 

(Dalje.) 



e li to Vaš odgovor?" vpraša on po tihem. 

„ Ali umete ta jezik, ta razgovor ? Saj ne veste, kakov jiomen 
^älima vijolica!" deje ona šegavo ter mu pogleda od stráni v 
vľoee lice. 

„Res, da ne," hiti doktor; „tudi nisem mislil na pomen vijole 
nego samo na to, da ste mi podali zdaj to cvetko." 

Elza je malomarno pulila široki svilnati trak ob svojem šopu, 
in naglo dvakrát zaporedom ozrla se v Hrasta; pa vselej je imel 
pogled nekaj resnega, cel() ognjenega. Ko bi ja bil kdo strogo opa- 
zoval in ko bi bil imel dovolj psihologienega iskustva : nehoté bi se 
mu bil moral vriniti spomin na macko, ki ima onemoglo miš pred 
seboj ter se igra ž njo. Pa doktor ni vedel, da je on ta mi.š. Hotel 
je ponoviti svoje vprašanje, a v tem trenutku je prišel Megla ter 
odpeljal guvernanto v sredo dvorane. Doktor je ostal sam ter igral 
si s ])ahljaco, katero je bila njegova plesalka na stolu pustila. 

Ne daleč od njega sta sedela Boletova gospa in plesalec Meden. 
Njijin razgovor ni ])il posebno živalien, kajti Meden v obce ni bil 
s|)reten družbenik , Doleska pa je svojo pozornost obracala bolj tja, 
kjer sta sedela Hrast in Elza. In vedela je dobro, kaj se godi med 
onima; kajti ženské imajo v vsem, kar jiii le količkaj zanima, boljši 
dar opazovanja nego mož. 

Boletova gospa ni bila koketná ; nikdo jej ni mogel v tem 
oziľu kaj slabega očitati ; pa jezilo jo je , da se doktor toliko bavi 
z guvernanto in da je, kakor je bila ona prepričana, — v istini za- 
Ijubljen v Elzo. Uzrok te nejevolje pa ni bila Ijubosumnja , nego 
razžaljeno samoljubje. Prej se je doktor Hrast, ki je bil jeden prvih 
osôb tu v trgu in morda v družbenem oziru prvi izmed vseb, sukal 
osobito okoli nje , in do denašnjega dne je bil na vsaki čitalnični 

20* 



288 J. Kersnik: Cyclamen. 



veselici njen plesalec pri kotiijonu ; zdaj pa si ga je po polnem osvojila 
]ijena guvernanta. Zdelo se jej je, kakor bi bila nekako smešna po- 
stala, in da se jej rogajo na tihem druge gospe in gospodičine, katere 
tudi drugikrat niso smelé posebnih milostij pričakovati od doktorja. 

Skúšala je prikriti in zatreti svojo nejevoljo ; a to ni bilo leliko. 
Najedenkrat se oglasi celo sodnikova soproga , ki je sedela za njo 
ter gledala strogo in ob jednem Ijubeznivo vsacega, ki je plesal z 
njeno Marico ; le-ta jej šepne na uho : „Doktor nas pa nocoj čisto 
pozabíja in zanemarja!" 

Boleška je stisnila ústni ; zdelo se jej je, da je hotela ona reči : 
„V a s", a ne „nas zanemarja". Pa vender se je naglo in s smeh- 
Ijajem obrnila ter rekla sodnikovi: „Ne, meni se ne dozdeva!" 

Na to je tudi ona zopet molčala. 

V tem trenutku je opazila Boleška , da podaj e Elza doktorju 
vijolico iz šopa, ter videla njijine poglede. 

Sklonila se je k Medenú, ki si je ravno s svilnatim robcem 
brisal pot s čela, in mu rekla po tihem in kakor bi se hotela malo- 
marno šaliti: „Vaše rožice rade romajo, gospod Meden!" 

Le-ta se je ozrl naglo na njen šopek, kajti tudi tega je bil on 
prinesel. 

„Ah, ne bojte se," nasmehné se ona malo ironičrio ; „te ne 
ubežé nikamor. Pa druge, druge so silo premakljive. " 

Zdaj se je Meden se ve da obrnil proti Elzi in ugledal je res 
vijolico v doktorjevi roki. 

„He he he!" zasmijal se je s svojim rohnečim glasom ter po- 
gledal dvakrát zaporedom oni par in svojo plesalko. Vedel ni, kaj 
bi odgovoril. 

„Pazite, pazite, gospod Meden!" deje zopet Boletova gospa ter 
poskúša svojemu obrazu podeliti nekakšen resen in dobrovoljen izraz, 
kakor ga ima mati, ki svári svojega sinka, ne da bi ga kárala, 

Boleški je to jako dobro pristovalo; bilo je to jediná njena 
koketerija, a poznal jo je do zdaj morda samo Hrast; drugi ne. 

„He he he!" smijal se je zopet Meden, a potem je dejal vender 
samosvestno : „Kaj to? Jedna vijolica! Prihodnjič jih bom poslal 
doktorju cel šop, da ne bo drugod prosil !" 

Ona se je morala nehoté nasmehniti. 

„Ali menite, da je doklor v istini prosil one rožice?" dejala je 
potem malo zlobno. 



J. Kersnik: Cyclamen. 289 

Odgovora ni mogla pričakovati, kajti tudi ujo je odvedel Megla 
v kľog sredi dvorane, kjer se je hotel izkazati s čisto novo kotiljon- 
sko podobo ; da bi bila tudi ostala na svojem sedeži , odgovora bi 
vender ne bila prejela, ker Meden je po polnem umolknil, Se za- 
smijal se ni. 

Ko so si volili malo potem gospodje svoje plesalke, menjala sta 
svoji dami Hrast in Meden, kakor po dogovoru. 

Oba sta skúšala pogovor med plesom, pa Meden ni bil nič bolj 
duhovit, nego Hrast, ki se je z očmi ogibal pogledov Boletove gospe. 
„Kako Vam dopadá denašnja beseda, milostivá?" vprašal je z 
jedinim namenom, sploli nekaj izpregovoriti s svojo plesalko. 

„Lepa je, kakor vse, katere se pod Vašim nadzorstvom prire- 
jajo, gospod predsednik!" odgovori Boleška šaleč se. 
„Vi se vedno posmebujete !" očitá on. 

„Bog varuj ! Sami ste prepričani, da je beseda lepa, in doma 
v skrivnem predalu svoje pisalne mize imate že dopis za „Slovenskí 
Národ" pripravljen, ki povzdiguje v tretje nebo vse denašnje igralcc 
in igralke, pevce in deklamatorje . . . recite, da ni res!" 
Doktor se je smijal. 

„Škoda, da naša guvernanta še ni prišla z Vašo slovnico tak o 
daleč, da bi mogla jedenkrát na ta čitalniški oder stopiti !" nadaljevala 
je gospa s porednim naglasom. 

„Zakaj?" vprašal je Hrast mehanično. 
Stala sta že pred njenim sedežem. 

„Radovedna sem, kako bi jo Vi hvalili," reče Boleška po tiliem; 
„a propos, doktor, gospod Meden Vam 1)0 jutri vse pravde odpovedal, 
katere koli Vam je izročil." 

Hrast se je zasmijal , pa potem vender nejevoljno mignil z rá- 
mami. Te šále so ga jezile, zlasti ker so prihajale od Elzine gospo- 
dinje. Odšel je po dvorani iskat si drage plesalke, da zadostí svoji 
dolžnosti kot društveni predsednik. 

Med tem je Meden premišljeval, kako bi najbolj spretno ogo- 
voril svojo plesalko. Zaduje besede Boletove soproge so mu donele 
še vedno na uho. Ta mož po svojem očetn, na pol kmetskem boga- 
taši, ni bil druzega podedoval, nego denár, zato se tudi v vsem svo- 
jem življenji ni brigal za to, kar imenujejo izobraženi Ijudje takt ; 
kajti tudi tega je treba podedovati! 



•J'.M) J. Kcisnik; Cyclamcii. 

Že je bil jedenkrát preplesal dvorano, in ker je še več gospo- 
dov čakalo Elze za ples, moral se je požuriti, če je hotel kaj ziniti. 
In začel je res : „Jaz Vam ne bom več cvetic nosil, če jih boste dľugim 
dajali, — gospodična!" 

Hotel je to povedati kot dôvtip, ali vsaj kot salo, a čeravno je 
na konci pristavil svoj neizogibni „He he he!" — vender se mu ni po- 
srečilo raztegniti lica v prijazne dobrovoljne gube. Vsi dotični poskusi 
so imeli le ta rezultát, da je bilo videti, kakor bi se hotel zjokati. 

Guvernanti ni bilo težko z jednim pogledom spoznati, kam 
meri Meden ; in čeravno so bile besede njegove razžaljive, hotela jih 
ni tako tolmačiti ; čemu bacniti bogatega graščaka od sebe ? 

„Kaj pravite? Ťukaj so Vaše cvetice!" reče z naivnim glasom 
ter dvigne svoj veliki šop. 

;;Pa jedno vijolico ste oddali!" 

„Ah, kako ste Vi zaljubljeni v svoje rože ! Samo jedno vijolico 
— kaj pa je to I" 

Meden je bil udarjen s svojim orožjera. Toda še nekaj ga je 
bodlo. 

„Vas je li doktor prosil?" 

„Ah, Vi ste res čudni! Menite li, da cvetice ponujam?" 

„Tega ne, tega ne, — pa — " 

Tu sta bila že na svojem prostoru, kjer je čakal neizogibni 
Megla, da tudi zaraja jedenkrát z guvernanto. Podaril jej je rnali 
šopek ter zavihtel j o po dvorani. 

Tudi Megla ni bil duhovit družbenik, pa nocoj je bil mnogo 
bolj energičen, nego njegova dva prednika. 

„Ali Ijubite cvetice, gospica?" vprašal je, govoreč in naglasu- 
joč svojo nemščino, kolikor mogoče tako, kakor je sam mislil, da je 
pravilno. 

Dobro je bilo, da se je guvernanta med plesom skoro vedno 
smehljala; zato se jej tudi zdaj ni bilo treba zatajevati. 

,,0 da, da!" reče veselo. 

„Jaz tudi, gospica ; jaz tudi Ijubim cvetice ! In posebno rad jih 
ľišem in slikam." 

„To je lepo!" reče ona, akopram je vedela, da se Megla laze. 

„In še nekaj bi Vas prosil!" nadaljuje on po tihem ; „ko bi 
mi hoteli dati jedno rožico iz Vašega šopa za spomin, prosim. práv 
lopo prosim — — " 



J. Kersnik: Cyclaraen. 291 



Elza ni vtĺdela, číli naj bi se smejala, ali bila nejevoljna. 

„Malo nesramno je to!" mislila si je in že hotela ostro odgo- 
voľiti, pa tu se domisli Medená ; in ravno zdaj sta plesala proti nje- 
govemu sedežu. 

„Naj bo, ker tako lepo prosite!" reče s smehom in glasno, da 
jo je moral čuti Meden, ter potegne malo cvetko iz šopa in jo podá 
Megli. 

„Pa redú zdaj ne dobite; ta roža velja zanj!" pristavi potem 
naglo. 

Megli je podrlo sicer to polovico veselja, toda odšel je vendei* 
ponosno s svojo cvetko. Meden pa je bil tako zadovoljen, ugledavši 
tudi na Meglovi suknji rožo iz svojega šopa, da si je mél roki ter 
Boletovi gospé takoj razodel, da je ona krivo sodila. 

„Ste li Elzi to očitali?'' vpraša ona začudena. 

„Se ve da!« 

„Ah, Vi ste izvrstni!" zakliče gospa in glasán smeh jo pošili. — 

Pri zadnjem valčku v kotiljonn so volile dáme, in tu je plesal 
doktor nocoj zadnjič z Elzo, ker po kratkem počitku so hoteli Bo- 
letovi domov. 

„Zakaj mi ne odgovorite nocoj ?" vprašal je on takoj, ko jo je 
prijel cez pas. 

Zasukala sta se naglo, in on jo je strastno pritisnil k sebi. 
Ni mu bránila, pa tudi odgovorila ni onému vprašanju. To ga je še 
bolj razvnelo. 

„Vi morda mislite, da se, šalim, — ali pa — " 

Ona ga je pogledala resno. - 

„Ali pa — kaj hočete reči?" ponavljala je za njim. 

„ . . . me ne Ijubitel'' 

Molčala sta oba ; samo roko mu je on.a stisuiila, lahko in mehko ; 
pa pregrelo ga je po vsem životu, tako da jo je vnovič divje in 
strastno zasukal. 

,, Nocoj Vam ne morem odgovoriti !" reče ona potem šepetaje 
in ne ozrši se vanj ; „drugikrat: morda bode kmalu prilika; — in 
do tedaj — " 

,,Do tedaj ?" 

., . . . ostaneva prijatelja !'• 

Pri teh besedah je uprla zopet svoje mirne, modre oči v njegov 
vľoči, strastni obraz. 



292 J. Kersnik : Cyclamen. 



Te besede so ga nekoliko ohladile. 

,,Prijateljstvo !" To mu je bil nekako sumnjiv izraz. 

,,Ah, Vi me ne Ijubite!" dejal je še jedenkrát, toda skoro osorno. 

Pa ona mu zopet ni odgovorila z besedo, nego z roko, z onim 
mehkim, lahkim stiskom. 

In proti tému ni imel nobenega ugovora. Plesala sta še jeden- 
krát po dvorani, pa v tem je bil tudi konec kotiljonu. — — 

Tam v zadnji čitalnični sobi se je zbrala za kratek čas vsa 
naša znana družba. Dobre volje so bili vsi, razven Boleta, kateri je 
bil danes nenavadno čmeren ; še citirati se mu ni Ijubilo. 

Hrast pa je prisedel zopet k njegovi soprogi ter prepustil gu- 
vernanto sodniku in Medenú. Dozdevalo se mu je, da je je gotov, 
in zato se ga je polastila neka mala reakcija. 

Boleška je to zapažila. 

,, Obžalujem Vas, doktor," šepnila je svojemu sosedu; ..kaj na- 
meravate vender?" 

,,0 eem govorite?" vprašal je na videz osupel. 

.,Ah, to dobro znáte! Nikar ne silite svojega lica v tako ne- 
dolžne gube. Pomislite vender — Vi in pa ta uboga, revna guver- 
nanta! Pustite jo — Medenú!" 

,, Uboga — revna" — to mu je bolj glasno, bolj trdo udarilo 
na uho, nego ,, pustite jo Medenú." 

Stisnil je ústni, toda ohrabril se je zopet. 

„Vi nimate pravice tako govoriti, milostivá," dejal je naglo, 
toda jako pohlevno. 

„Práv imate ! Smete me tudi osorno zavrniti ; pa vender — 
pomislite malo o svoji lepi prihodnjosti, o svoji karijéri!" 

Govorila je to tako materinsko, zaupljivo, kakor je le ona 
sama zmožna bila govoriti. In ta žena je bila lepa in še mlada. 

Hrast je grizel konce svojih brk ter molčal nekoliko trenutkov. 

„Gospa! Milostivá!" dejal je potem naglo ; „al i veste, ali znáte, 
kaj je Ijubezen?" 

„Jaz ne vem, o kakovi Ijubezni govorite; ali, za Boga, kako 
različno je vse, kar se imenuje s to besedo!" 

Povesila JH nekoliko glavo in lice se jej je zmračilo. Toda 
nihče ni opazil tega. Tndi ni bilo dovolj prilike, kajti takoj se jo z 
ve.selim obrazom obrnila zopet k svojemu sosedu: „Doktor, ne bodiva 
sentimentálna! Saj sva že mnogokrat premišljevala in rešetala také 



J. Kersnik: Cyclamen. 293 



predmete, a vselej sva se smijala. Čemu bi se nocoj ne? In glejte, 
jaz sem si vedno prisvojevala nekoliko pravice Vam č-asi vec pove- 
dati, nego dragi smejo — tako v navadnem driižbenem občevanji. Ni 
li to istina?" 

Hrasta je ta laskavi glas premagal. 

„O, to znaraf da ste mi prijazni! In hvaležen sem Vam!" 

„Torej preudarite in premislite!" 

V tem je Bôle naznanil, da je voz uprežen. Drenovska gospoda 
se je odpravila domov. Tudi Meden je imel nocoj svoje konje v 
trgu ter je ukázal upreči takoj po odhodn Boletovih. Z doktorjem 
sta se vracala skupaj po stopnicah, po katerih sta bila spremila 
Boletove do voza. 

„Lepa veselica, lep ples je bil to!" reče Meden. 
„Kolikor zmoremo!" pravi Hrast. 

Obema pa je donelo na ubo drdranje Boletovega voza po 
nerodnem, razbokanem tlakn glavne tržné ce.ste. 

Osmo poglavje. 

V teku onega tedna Hrasta ni bilo na Drenovo. Nekaj so ga 
zadrževala mnoga opravila, nekaj pa se ga je bila polastila čisto 
naravna reakcija. Ne, da bi bil pozabil Rlze, nego vedno pogosteje 
se je je spomínal, in strast njegova je rástla od dné do dné; pa 
podobná ni bila več plapolajocemu plameňu, temveč tlela mu je le 
živo v prsib, in taká je bila skoro še bolj pekoča. Kajti zdaj mu 
je bilo misliti tudi o vprašanji : „Se li liočeš ženiti?" In to vprašanje 
je stalo za íijim ko strašilo. Tedaj se ve da, ko je guvernanto vrtil 
v bnrnem plesn ter čutil njeno gorko sapo ob svojem lici in udarec 
njenega srca ob svojib prsib, tedaj se ve da mn ni bilo do tega 
vprašati samega sebe: „Se boš li ženil?" Tedaj ni videl druzega nego 
Elzo in n i obeiitil druzega, nego sladkosti in bridkosti, katere mu 
je prouzročevala slepá strast. 

Zdaj pa se je oglasiia mirna, računjajoča pamet. In njej na- 
sproti si je Hrast redkokrat ma.šil ušesa. Poleg tega pa so mu liodile 
po glavi besede Boletove soproge : „Ta revna, uboga guvernanta ! 
Pomislite o svoji pribodnjosti, o svoji karij^-ri!" 

Da, da, karijera, — tako nekako na političnem polji, to je bilo 
Hrastii najljub.še, najprijetnej.se sanjarjenje: in za to karijero je treba 



-'••J: J. Kersnik ; Cyclamcn. 

kolikoľ toliko — premoženja. Ubog politik je redkokdaj vpliven. 
Guvernanta pa nima niti počenega groša ! . . . 

Tako je premišljeval doktor večkrat sleherni dan onega tedna ; 
v nedeljo popoludne se je pa vender odpravil na Drenovo. 

Kakor je pričakoval, našel je Medená tamkaj. Z Boletom sta 
^pila črno kavo ter pušila cigarete. Gospe in Elze ni bilo videti. 

Bolé je predlagal, da napravijo kratek tarok, in kmalu so sedeli 
vsi trije pri okrogli mizi, zamišljeni in vtopljeni v igro. Čudno, da 
je bil doktor redkokdaj tako pazljiv pri igri, kakor denes. Cez 
dobro uro stoprav, ravno ko je bil Meden izgubil veliko igro ter je 
z nejevoljnim obrazom odštel onima novce, — vprašal je Hrast, 
tako rekoč raimogrede, kje je Boletova obitelj. 

„Ah, da! Pozabil sem vama povedati. Vsi so se peljali v Zálog 
obiskat tamošnjo gospodo. Toda vrniti se morajo pred večerom. Yi- 
dva pač ostaneta tu?" 

Meden je pritrdil, a doktor se je hotel izgovarjati. 
„Opravila imam mnogo!" 

„Ah, beži; beži! Svoje kmete lehko jutri dereš, saj ti ne odidó," 
reče Bolé dobrovoljno; „po večerji se pa pelješ domov ; zdaj je mesečno." 
Ko se je zmračilo, pustili so karte ter šli pred grád ; malo po- 
zneje se je pripeljala gospa z deklotcema in Elzo. Sklenili so iti v mali 
prijazni cvetnjak na zadujem konci vŕta, in tam se je vnel práv 
živahen razgovor. Pozneje je odšia gospa ukazovat nekaj hišinji, in 
slučaj je nanesel, da se je malo potem prišel tovarniški vodja po- 
svetov.at zaradi nekili lírastov z gospodarjem in Medenom, kateri je 
bil tudi nekoliko v trjovski zvezi z Boletom. 

Oba sta šla v grád in guvernanta je ostala sama z doktorjem 
v cvetnjaku. Svetilnica, viseča s stropa, brlela je slabo, in v to 
polutemo jo seval mešec skozi sprednjo stekleno steno. 

Meden je bil odliajajoč tako vtopljen v omenjene hraste, da še 
niti ozrl ni, Bôle pa je postal malo v vratih ter dejal : „Oprosti, 
doktor, samo za trenutek; taknj se vriieva." 

Hrastu se je dozdevalo, da so imele te besede malo porogljiv 
naglas. Pa ni odgovoril ničesa. 

Oba, doktor in guvernanta, molčala sta dolgo. Sedela sta si 
nasproti oh okrogli mizi, na kateri je stala veliká aloa, in krog nje 
v malih posodah venec prekrasnili marjetic, hijaciut in drugih zgodnjih 
cvetic. Vonjava, ki je polnila topli zrak, bila je mamljiva. 

(Dalje prihodnjič.) 



Spomin na maturo. 

Spisal H. K r i k e c. 

[ä^>§*'jlčenec malé gimnazije teško pričakuje, da bi prestopil v višje 
I ' j I razrede : a ni še dobro okúsil pete šole, poprime se ga že 
l^^ľ^J misel : oh, ko bi bil tudi že maturo prebil! Naposled se mu 
je tudi to posrečilo ; prišel je na univerzo, okúsil je življenje prosto 
vseh zaprek. a namesto manjših poprime se ga še večja in tudi resna 
misel : kaj bodeš postal ? Zbero se vrstnjaki in le preradi se po- 
menijo o preteklih gimnazijalskili letih in posmehujejo se težavam, 
ki so se jim takrat dozdevale skoro da nepremagljive. Zdaj si še 
izpite na univerzi prebil, vstopil si v obljubljeno deželo in ugledaš 
pred seboj veliké grozde, toda na tako visoko izpeljanih trtah, da 
je marsikateri že obupal, predno je do njih prilezel^ ter si s tem 
pomagal, da je le manjše grozdiee trgal, ali pst celo samo jagode 
pobiral, ki so drugim odpadale. Trpinom, ki na visočino lezejo, in 
omahljivcem, ki se bolj pri tleli redé, vseh se jame poprijemati spomin 
toliko menj skrbnih dijaških let. Siliš se v svoji izbrani stroki 
postati po polnem dostojen možak, ali večeri in prijateljski krogi te 
ne pusté iz rok ; le še zmerom pol gimnazijasta, pol vseučilišnika, 
ne vedi si kdaj jn zabredeš in jo izpelješ tako, da, ko se prebudíš 
po kratkem spanji, gotov je sklep, da danes ne pôjdeš na univerzo, 

ampak da se greš zdravit. Hitro si na nogah, in . . o pr — v 

Ljubljani si, pisat pôjdeš ! 

Se ve da zdravje je poglavitna reč, in hvala Bogu, povsod se nalia- 
jajo zdravniki in zdravila, n. j)ť. kisla jeterca in dobro pivo. Ali vrag je 
to, da v pisarni však dan klióejo, in dasiravno je tam kateri celo 
odvee, vseh skupaj je vender le premalo, da bi se kakor na univerzi 
jeden za druzega oglasil, in da bi gospod profesor tega ne opazil. 

Hud boj se vname. Mladenič in dijak se borita proti filistru 
in proti vsakdanjosti ; hrabro se branita, junaško po največ zma- 
gujota, ali kaj to pomaga, nasprotnika imata strašansko rezervo. Se 
Ijubica, najboljša zavezniea, postane žena in nasprotnica, - izdan si. 
lu človek, ki s(' naposled vsema privadi, kapitulira in na zaduje že 



296 H. Kiikec: Spomin na maturo. 



pameten postaja, pameten zmerom bolj, zmerora bolj, in že se začenja 
pritoževati, da preteklo noc so ga rogovileži prebudili ; časih celo 
pravi, da preveč pití ni zdravo, da včeraj se je bolezen mesto samo 
lás tudi že glave poprijela; celo mladini bi hotel že kaj svetovati, s 
krátka: resnoba se te je poprijela. In kaj je resnoba? — Skrb ! — 
Skrbij je pa toliko, kakor plevela ; jedno iztrebiš, pa dve vzraseta ; 
trebiš in trebiš, prijatelje kličeš na pomoč, vse zastonj ! Naj- 
lepše cvetke, katere si še v mladosti sejal, celo te se poplevélijo. 
Skoro bi se povprašal, čemii si na svetu ; in čim dalje pogledaš, tem 
dalje se ti vidi konec in pokoj, da boš mogel reči : trudil sem se 
zadosti, zdaj smem tudi počivati ! . . . 

Tako in jednako sva modrovala s prijateljem, ko sva se po veô- 
letni ločitvi zopet sešla. Zgodilo se je to na Pivki pri gostoljubnem 
duhovniku. Ločila sva se od društva ter v kotiči srkala dobro istersko 
vino. Bolj in bolj sva postajala zgovorna, bolj in bolj sva se od 
vsakdanjosti nazaj pomikala, bolj in bolj se torej tudi skrbij znebovala 
in precej čaša v glasnem smehu počivala, pripovedujé si, kako smo, 
petero nas, neko noč v Gradci s tem pognali, da smo po oglih nabite 
plákate od začetka do kraja po nápevu znane Heinejeve „Loreley" spe- 
vali. Prvi plakat, ki nas je tolikanj pesniško navdihnil, začenjal se je z 
vznesenimi besedami : Hier werden Kleider geputzet und gereinigeti. t. d. 
In da bi se ti krásni glasovi ne pogubovali, stal je za kvartetom z razpe- 
tim dežnikom, kakor že takrattudi zdaj še modri ,,Sivor", ki se ni nave- 
ličal, kadar smo prepeli jeden ogál, iti za nami do druzega in tam zopet 
dežnik razpeti in mimo poslušati vedno jedno in isto. — Za smehom 
in počitkom sva zopet trčnila in zopet jela pomikati se nazaj. 

A jaz se pristavím, — umolknem — in se zagledam. Ne slišim 
prijatelja, ki me nagovarja, dokler me s krepkim glasom ne povpraša, kam 
sem se zamislil, in. ne da bi se zmaknil, naprosím ga ne motiti me v po- 
gledu prekrásne slike, ki se mi ravno predstavlja. Umel me je sočiitni 
prijatelj ter me z dobrotnim glasom naprosil, da naj .sliko tudi njemu 
pokažem ter mu jo razložim. Ustregel sem mu ter razlagal : 

Vidiš, pred tabo je morje. Po tem morji sem iz Reke na pa- 
robrodu priplával. Tri mesece pred maturo so mi na tamošnji gim- 
naziji, dan potem, ko sem noč prespal na policiji, po.slali na dom 
eon.silium abeundi. Ni je bilo pomoci. 

Tisti gospod, ki nas je poučeval v veri in Ijubezni, črtil me je 
huje, nego je Ijubil Boga in svojega bližnjega. Zaman je bil trud 



H. Krikec: Spomin na maturo. 297 



drugih učiteljev, da bi bil vender še smel maturo na tej gimnaziji 
delati ; kajti takrat so še vsi drugi gospodje profesorji v zrak po- 
skočili, ko je tak gospod vere in Ijubezni na svoji stráni na ploh 
pritisnil. Kaj mi je bilo početi? Sklep je bil gotov: v šolo ne vec, 
ampak domov in Bog ve, kam po svetu. 

Yidiš ga onega malega gospoda bolj od zadaj na podobi, kakor bi 
ne spadal k njej ; kosmat je sicer in ne pobožno obrit ; glej, to je jeden 
najbolj poítenih Ijudij, kar sem jih do zdaj srečal v svojem življenji. 
Pri njem sem stanoval. Skrbel je záme kakor za svojega otroka; spre- 
videl je, da bi jaz mogel postati postopač, ter ni odjenjal, dokler me ni 
pregovoril, da se odpeljeva v Senj. Naj velja, kar hoče, doseči je hotel, 
da bi bil jaz tam vzprejet in da bi maturo napravil. 

Torej mestece nakopičenih hiš, katero vidiš na levi obali raorski, 
to je Senj. Naj ti še povem, da sva se po noci iz Reke odpeljala, 
de sem, akoravno ne sladko, vender le zaspal, in okrepčan na po- 
vršje parobroda stopil ravno, ko je solnce vzhajalo in obnebje obe- 
talo najlepši poletni dan. Skelelo me je nekoliko, vender ne toliko, 
da bi ne bil občutil prelepega novega prizora. Pluli smo po široki, 
vender tukaj bolj stisneni raorski česti med hrvaškim primorjem in 
otokom Cresom. Otok je kázal goli .kras in raztrgane obale, polne 
pristanišé in zakotkov. Na primorski stráni pa so se videli vasice in 
trgi med ogradami in drevjem. Ravno pred nami pa so kipele visoke 
gozdne gore graniške in pod njimi v kotiči, kjer se morje na desno 
zavrne, pokazalo se je mestece Senj. 

Minulo je rahlo čutenje; kar je poprej le skelelo, to je zdaj 
zabolelo: kaj pa bo tam? Izstopila sva; dobrotnik je irael znance 
med profesorji in do njih sva šla. Z glavo so zmajévali in svet je 
bil vsestranski : Ajdite do biskupa ! Vidiš prvo hišo nekoliko na 
liolmci, podobno malému gradiču že novejšega zdelovanja, za njo 
obzidan in za ta kraj velik vrt, to je biskupov stan, stan tistega 
gospoda, ki stoji na balkónu in je glavna osoba vse podobe. Ne sodil 
bi ga, da šteje že nad 80 let, kajti prebistro je še oko in resen, a 
vender dobrotljiv izraz obličja káže, da mož ima še junaško zavest ; 
in česar ne zmore okoren že život, to doseže v duševnih bitkah in v 
neomahljivem trudu jekleno skaljeni dub. Mož ta, ki je na pusti steni 
sezidal grád in napravil vrt, postopal je jednako neomahljivo tudi 
ko dušni pastir ; oral in trebil je na narodnem polji in spoznavši prvi 
pogoj razvitku in napredku, ni samo ustanovil, ampak tudi s svojimi 



298 H. Krikec : Spomín na maturo. 

novci vzdrževal senjsko gimnazijo, dokler je ni vláda prevzela v 
svoj stľošek. 

Biskup iiaju je vzprejel. Ko je dobrotnik zame govoril in prosil, 
trdo rae je pogledoval biskup, malo, a točno popraševal, potem pre- 
mišljujé nekoliko čaša v tla gledal, nagló zopet glavo prizdignil, 
mene ostro pogledal in rekel : „Vražji si ti Kranjac, a čemo ti po- 
moci ! " 

In besede te so tolikanj veljale, da so poprejšnji odkimovalci 
jeli prikimovati in vzprejet sem bil provizorično. Dobrotnik je še 
drugi dan; bila je nedelja, ostal pri meni in krepčal me z besedo 
in nagovarjanjem. Nekoliko razvajen, odveden kar nenadoma iz 
priljubljenega kraja in loeen od dragih mi Ijudij, maturo pa 
pred očmi in to mešec poprej, nego sem se je nadjal v Reki, — 
vse to mi je šlo po glavi, torej ni čuda, ako sem bil postal nekoliko 
malodušen. 

V ponedeljek mi je parobrod odpeljal dobrotnika. Gledal sem za 
parabrodom, a ne več pobit ; pogum se je bil že zopet obudil. Mislim, 
da največ za tega delj, ker mi dobrotnik ves čas ni besedice rekel, 
katera bi bila mérila na úkor. Vedno sva si bila ko brata, katerih 
jeden nezasluženo trpi, drugi pa ž njim čuti, a mu káže tudi pre- 
pričanje, da se bode vse še na dobro obrnilo. Mož me je poznal. 
Nisem se čutil po polnem nekrivega, ali zaupanje v mene stavljeno 
me je bolj vzpodbujalo, nego bi bilo opominjanje koristilo. 

Vzprejet sem torej bil, a pogoji so bili drakonski : stanovati pri 
pedálu (tako so imenovali tam šolskega slugo) ; sam nikdar na ulico, 
razven na vrt, katerega je imel pedél v najemu ; však list, ki ga 
pišem, in tudi vsakega, katerega prejmem. pokazati direktorju. 

Gospodar moj in žena njegova sta bila uljudna. postená človeka. 
Stanovali smo v šolskem poslopji. 

Gospodar, pravi velikán, bil je doslužen graničar; bojeval se 
je na Laškem in pridobil si svetinjo. Ko se je vrnil na dom, stopil 
je v službo pri biskupu in mož je rad pravil, kako je bil vzprejet 
v službo: Biskup me je gledal in za tem pit-al : Ti si graničar, je li ? 

— Jeste, vzvišenost! — I zato si i pošten čovjek? — Jeste, vzvišenost! 

— Ajdi z Bogora, a da mi ostaneš vazda, sto si sada! — In pošten- 
jak je bil ta mož, kakor je bil dolg in širok. Se zdaj me zabôde, ka- 
dar se domisliin nesreče, ki je zadela moža malo čaša po raojem 
prihodu. Jedinega otroka, bistrega, pridnega dečka, pograbila mu 



H. Krikec: Spomin na maturo. 2Ô9 



je na naglem smrt. Že priletnih roditeljev je bil ta otrok vsa 
radost, vsa nadá. 

Oh, kako je mož trpel ! Mati je plakala in jaz ž njo ; mož je 
pa le stokal, niti jedna solzica mu ni hotela olajšati bolečin ; ali 
zastokal je pa tako globoko, da sem ga skozi dve steni v svojo sobo 
slišal in tako se mi je smilil, da večkrat, ko me je po noci pre- 
budil ta glas, nisem mogel vec zaspati in strah me je postalo, da 
bi tudi jaz moral kedaj toliko trpeti! 

Ne čudi se torej, prijatelj, ako ga vidiš na sliki med množico 
možakov, ki se klanja biskupu, svojemu dobrotniku, omahljivega, po- 
dobnega mogočnemu, ali že prevagajočemu se hrastu. V dveh mesecih 
je železná postava taká postala. Zdelo se mi je, dfi však teh globokih 
stokov mu je odnesel kar dober kos življ^nja. 

' Sodijaki, vidi.š jih na levi stráni slike, bili so mnogo naprej 
reškim in torej se mi je bilo sila učiti, da bi ne zaostal. Večkrat 
sem bil na tem, da bi obupal o srečnem vspehu mature. Zgodaj 
sem vstajal in se učil, opóludne le med jedjo prenehal, in torej teško 
pričakoval konca popoludnevnili šolskih nr, da sem se šel s tovari.ši 
v morje kopat. To in sprehajanje v mraku preko morja sta bila zame 
odihljaja. Tacega življenja nisem bil vajen in torej ni čuda, da sem 
zopet malodušen postal. Stokrát na dan sem si rekel, da vse to bo hitro 
minulo ter da se bodem vrnil kmalu k veselju in prostosti, ali vse 
zastonj : srce je bilo prazno, zdel sem se sam sebi ko grešni pusčavnik. 

Tak in pobitega dúha sem se sprehajal drugo nedeljo j)opoludne 
po česti, ki dľži iz Sonja v Granico in ki ima ob krajih nekoliko 
drevoreda in šetališča. Razven nekoliko častnikov ni bilo moške 
mladine v Senji. Ta je bila vsa na morji. Jedino sin bogatega kupca, 
kateri se je toliko po Dunaji klatil, da se je navadil lakirane 
čižme nositi, pa kratkovidnega se delati in natikati naočnike na 
mesnat, top nos: jedini ta je bil, ali vsaj zdel šije sam sebi zastopnik 
moške mladine v Senji. Nastavljala se je ta prikazen ves dan po 
ulicah in krajih, kjer je mislil, da ga kdo vidi in posebno kdo od 
ženskega spola. Na sliki ga vidiš med častnike pomešanega. Sprehajalo 
se je tudi nekoliko starejših gospodov, katerim se je poznalo po 
hoji in noši, da so upokojení častniki graničarski, in hodilo je ž 
njimi tudi nekoliko gospij in njih hčerk. Se nekoliko duhovnikov 
bi omenil, največ profesorjev na gimnaziji in v seminarji in ob na- 
vadnem času so prifrleli tudi seminaristi ter zavili v seminarski 



300 H. Krikec : Spomiii na maturo. 

vrt. Vse to ni bilo Bog ve kaj in ravno sem se hotel ločiti od to- 
varišev ter iti domov h knjigain, kar začujem trdó za seboj afektiran 
glas toponosca in besede: „Jetzt kommt sie!" Pogledam in jo zagledam. 
Le tiho, le tiho, prijatelj, zdaj bodeš zvedel, o čemer me z očmi že 
vedno povprašuješ, kdo je, in kaj pomeni angelska podoba bolj na 
desnem oglu slike. Bila je blesteče bela, rumenkastih las in rôsnega po- 
gleda, s sladkim posmehom na ustnicah, in zobki, vsega obraza najlepši 
kras, dali so jej ime Belozobica. Vidiš, podoba ta razsvetljuje vso sliko, 
zakrij njo, pa bo izginilo vse ! Tanka je nitka, a vender na njej je 
spomin obvisel, in trdna je tako, da se bode še le z življenjem pretrgala. 

Nisem šel domov, ampak sprehajal se gori pa doli in zopet in 
zopet jo srečaval. Zdelo se mi je, da se je izpremenilo vše spre- 
hajališče in bolj oživelo s ^em bitjem. Tudi tovariši so imeli le zánjo 
oči, se ve da se je o njej tudi razgovor pričel in zvedel sem, da se 
iraenuje Georgína. 

Od tega dne je minula malodušnost in nezadovoljnost. Svet in 
bodočnost sta se zopet razjasnila, však težavni trenutek je olajšala 
misel : na večer jo boš pa zopet videl. Rekel boš, da sem bil zaljubljen. 
Ne, prijatelj, poznal sem ta čut, ali ni me vlekel do tega bitja; nisem 
se želel seznaniti ž njjra ; samo gledati sem jo hotel, lehko, brhko, 
a vender polno, zdravo postavo, belo, ne bledo obličje, vedno sladki 
nasmeh in prelepe zobke, katere so angelčki sestavili, ko je deva 
nekdaj zaspala v spomladanskem razcvetji. Bili so zložni, dobrohotni 
angeli, však je najboljše storil in zmerom se tudi na soseda oziral ; 
zato so pa bili zobki tudi tako lepi in lepo sestavljeni, da so ves 
drugi kras potegnili za seboj in krstili ga po sebi. 

Vse druge osobe , kar jih še vidiš na sliki , manjšega so po- 
mena. Vprašaš me. zakaj se je toliko Ijudstva zbralo pred biskupovim 
grádom; zakaj biskup stoji na vzvišenem mestu; kaj predstavlja vsa 
slika. Čuj ! ravno taisti dan, ko smo osmošolci, devet nas, vspesno 
prebili maturo in sicer v biskupovem grádu in v pričo njega in pol- 
kovnika ogulinskemu polku, ravno ta dan — bila je sobota — došla je 
tudi vest z Dunaja v Senj, da je biskup Ožegovič povzdignen v ba- 
ronski stan. Ko so to zvedeli Senjani, ponosni na svojega biskupa, 
storili so, kar jim je bilo mogoče, da so proslavljali priljubnega, v 
resnici zaslužnega moža. Z godbo in baklami so prišli meščanje 
pred grád, umetalen ogenj se je zažigal in Ijudstvo ni mirovalo, da 
je slavljeni mož stopil na balkón ter pokazal, da ga res veseli uda- 



H. Krikec: SpomJn na maturo. 



301 



nost in priznanje, katero mu je skazovalo Ijudstvo. Ta vzvišeni prizor, 
ko vsa množica „živio!" vpije in zamahava s klobuki in robci proti 
prosí avljencu, predočuje ti slika meni nepozabljiva, ker tik n j e sem 
stal ter — njo za roko držal. Kakor prvikrat, ko sem jo videl, bila 
je tudi danes v belo obleko opravljena. 

V mraku namreč, ko se je jelo Ijudstvo zbirati, prišel sem tudi jaz- 
na morsko obalo in ona se je tudi že tam sprehajala s tovarišico. Za 
godbo in baklaši je šla množica, jaz sem pa ostal pri morji in ona tudi. 
Zmerom kraj ši poti sva hodila, da sva se srečavala, toda pristopiti k 
njej in ogovoriti se je le nisem úpal. Tovarišica bojazljiva že, da bi je 
starši ne zgrešavali, odvedla jo je, a jaz sem šel za njima. In kóje biskup 
stopil na balkón in se je Ijudstvo usulo proti njemu, pristopil sem k njej 
in našli sta se najini roki. Domov je šla z očetom, upokojenim ma- 
jorjem. Jaz sem šel za njima in potem, ko so se duri zaprie, priká- 
zala se mi je ona še jedenkrát na oknu. Odšel sem zopet do morja 
ter dneva počakal pod milim nebom. Kako bi bil mogel spati ta dan, 
ko sem maturo prebil in ž njo bil skupaj ! Nisem bil vesel, in prvi- 
krat sem čutil nekaj pri srci, kar mi je govorilo, da jemljem slovo 
od mladosti in da sem preživel najlepše trenutke svojega življenja. 
Drugi večer sva se sešla in solznih očij se poelovila za vselej. V po- 
nedeljek sem se odpeljal na parobrodu. Daleč iz mesta pri morji je 
stala in z belim robcem zamaliovala , jaz pa sem s klobúkom od- 
zdravljal in malo da ne v morje skočil ter k njej plával. Na Reki 
so me pričakovali poprejšnji sošolci in profesor Markovič, moj do- 
brotnik. Srčen je bil pozdrav in veselili smo se skupaj, samo jaz 
sem bil nekoliko otožen. 



P e S e n. 



^oga dušo mi pojí, 

' Prsi mi nemir navdaja ; 

V srci pesen se narája, 
Zreti beli dan želi. 

V svet bi jo poslal veseli, 
Ali trdi so Ijudje, 

Zloba polni jim srcé; 
Slabo pesen bi vzprejeli, 
Boli se smijáli moji, 
Pesni zabavljáli moji. 



Ljubici bi dal jo v dar, 
Näznanilo srčne rane; 
Ali moj presrčni žar, 
Moja tóga je ne gane. 
Svet le jezo záte hrani, 
Pésen, srcu le si milá, 
Saj si v njem se porodila, 
V srci torej mi ostani ! 



J. K. 



21 







Spomini na jutrove dežele, 

Iz svojega dncvnika pľiobčiije Anton Ukmar. 




IV. Aténe. 

ne 3. novembra smo plávali že spet po sinjeni morji; prijetna 
sapica od jugovzhoda nam je širila mogočna jadra, da je ladja, 
kakor pušica — urno in tiho delila belopeneče se valové. Kmalu 
nam izgine mala Azija izpred očij in pred nami se dvigiijejo polagoma iz 
morja otoki Anar, Tin in Naks, na desni pa se vidijo obrisi podol- 
gastega Negroponta in daleč gori na severozahodu kipi v višnjevo 
meglenem obnebji mogočno domovje staroveškili bogov, visoki Olimp, 
kažoč na daleč okoli svojo snegobelo glavo. 

Pohlevni jugovzhodni vetrič se prevrne kmalu v viharju po- 
dobni jug in treba je 'bilo pažiti, da se ladja varuje škode ter brez 
zamude poišče najbližjega pristanišča. Krenemo jo torej proti otoku 
Sira in v kratkem smo bili obvarovani vse nezgode v krasnem pri- 
stanišči jednega naj bogatej šili in najlepših mest grškega kraljevstva. 

Sira, najvažnejše trgovsko mesto vse Levante in glavna po- 
staja avstro-ogrskega lojda, zidana je v podobi polumesečni večjidel 
po strmem bregu v okrožji krasnega pristanišča. Staro mesto, pravá 
Sira, nima za tujca nič vabljivega, nego morebiti neštevilno mlinov 
na veter, kateri sučejo noč in dan, kakor Don Quixotov velikán, 
svoja nemirna motovila. Spodnji del mesta, v razliko od zgornjega 
imenovan Hermapolis, zidan je na planem práv po zmislu našili mest 
in tu se naliajajo nakopičena bogastva, katera nanášaj o tu sem mar- 
Ijivi trgovci od vzlioda in zalioda. Pristanišče je vedno polno bogato 
obloženih ladij in v bazarih po tesnili uiicali imamo priliko čuditi 
se jutrovski obrtniji in živahnemu življenju vedno veselega in zgo- 
vornega grškega prodajalca. 

Otok Sira je imel pred grškim vstankom leta 1829. komaj 
4 — 5000 stanovnikov, a zdaj jih šteje blizu 50.000. Trdi se, da so 
tistikrat Ijudjé iz vseh po vstanku pokončanih krajev grškega kra- 



A. Dkmar: Spominí na jutro ve dežele. äO?> 

Ijevstva na tem neutralnem otoku Ískali si zavetja, kjer so našli pri- 
jaté] j ski vzprejem, in da se je na ta način zjedinila tukaj vsa tedanja 
gr.ška obrtnija in bogastvo. Drugi pa mislijo — in menda ne brez 
uzroka — da si je Sira pridobila svoj zdanji pomen in svoje zdanje 
bogastvo po nepošteni poti: da je bila namreč glavno pribežališče 
strahovitini korzárom, kóji so vznemirjali vse Egejsko Morje in za- 
plenili silno veliko kupčijskih ladij ter odveli jih v imenovano pri- 
stanišče. 

Po dvodnevnem bivanji v Sirskem pristanišči odjadramo zopet 
proti jugu ter dospemo 9. novembra v Sudo, najlepše in največje 
pristanišče na Kandiji in pravo luko glavnega obrtnega mesta Kanea. 
Našli smo tukaj srednjemorsko turško eskadro obstoječo iz petih 
mogočnih oklopnic, treh vitkih fregat in vec manjših ladij. Kakor je 
navada v takili slučajih, bobneli so topovi na obeh straneh v vojaški 
])Ozdrav , da se je razlagalo po strmih, skalnatili pečinah , kóje ob- 
dajajo to krásno , a večjidel malo obiskovano pristanišče. Po telí 
strmih pečinah , — gori do veličastnega hriba Ida , — skrivajo se 
kandijski vstaši, kadar j im zavre vroča kri v srdu zoper turške za- 
tiralce; in trdili so nam, da imajo vedno skritega orožja in streliva 
za celo armado po nedosegljivih , v skalo izdolbenih shrambah , da 
je porabijo, kadar bije ura zaželjene osvete. 

Skozi romantični, temnozeleni oljčni log jahamo drugi dan v 
Kaneo, pogledat si to mesto, dobro vedoči, da najdemo malo zanim- 
Ijivega; a lepa priložnost in radovednost ne dá človeku mirovati in 
tako se pridružím tudi jaz odhajajoči tolpi, ogledat si od blizu kraje, 
kjer je zidal nekdaj Dajdal svoj mitični labirint. — 

„Je li Vam znano," — obrnem se nekaj dnij pozneje do čast- 
nika na stráži, ko smo že zopet plávali počasno in mimo med ma- 
limi in velikimi otoki proti severju, — „je li Vam znano, v kake 
neznane kraje nas bo zanesla ta ugodna sapica?" 

„Bog zna," odgovori mi on — „in pa admirál. Govori se sicer 
na skrivnem , da bomo cez par dnij pohajkavali po širokih ulicah 
grške stolice ; a človek ne more verjeti , dokler se ne uresniči go- 
vorica. Pred tremi leti smo plávali s korveto D. od Sicilije gori proti 
Napolju ; proti večeru, — bil je krasen dan, — zazremo veličastno 
mesto v vsej svoji bliščobi večernega solnca in že smo si risali v 
dúhu náčrte in šteli slastno veselje, katero nas čaká v tem krasnem 
pristanišči, — kar čujemo poveljnikov úkaz, kreniti jo v kolobaru 

21* 



304 A. tJkmar: Spomini na jutrove dežele. 



tjk mesta skozi ves záliv nazaj proti jugu, in nekoliko ur pozneje 
smo plávali zopet v temni noci po širokem Tirenskem Morji. Tako 
tudi zdaj najina nadá , — toda oprostite , tamo-le me že zopet po- 
trebujejo" — in odšel je po svojem poslu, prepustivši meni daljno 
premišljevanjé , naj si sam rešim uganko in končam stavek, kojega 
on ni mogel zvršiti. 

To pot , hvala Bogu , izpolnila se nam je želja in drugo jutro 
prebudivši se zapazimo na levici iz staroveške zgodovine znani otok 
Salamis. na desni pa strdonosno gorovje Himet in ravno pred nami 
odpira se nam krásni razgled na slávni pristanišči Piréj in Faler in 
v daljavi na veličastne razvaline slavitega mesta boginje Aténe. 

Koliko bi bil dal človek še tisti čas mladeniške navdušenosti, 
ko nam je še razkrival učitelj skrivnosti starogrške zgodovine, da 
bi mu bilo vsaj za trenutek možno zreti s svojim očesom čarobna 
čudesa srečne Periklejeve dobe ali vsaj ostanke njihove in kraje, kjer 
se dvigujejo še zmerom krásna svetišča starogrškili bogov! Lehko je 
tedaj umeti, da sem z nekakim svetim strahom in s trepetajočim 
srcem pričakoval, da páde maček v Pirejskem pristanišči in me od- 
pelje v te klasične kraje malo pristujoča železnica gori do toliko 
občudovanih staroveških svetišč. Saj nekdanje navdušenje mi je 
ostalo še vedno. — 

Skozi ozki vhod tedaj priplavimo v glavno grško pristanišče 
Pirej , kjer so ležale zasidrane tudi tri grške vojne ladje (oklopnici 
Georgios in Olga in jalita Amfitrita) ter občudujemo tamošnje brodnike, 
kóji s čudovito spretnostjo znajo vešti colnice na jadra. Dsuli so se kar 
na tujo Lisso in vabili nas, da bi nas odveli na suho. Isto tako pri- 
vrejo neštevilni drugi čolni, obloženi z vonjavim grškim duhanom, 
kojega so tudi veliko spečali ; a kupovalo ga je največ samo moštvo. 
ker je lehen in za tega delj tudi jako v céno. 

Za prvi vlak se nas odpravi trojica na suho in železnica nas 
odpelje po krásni dolini • slavnoznanega Kefisa med vinogradi in 
oljčnimi gozdiči proti Aténam. Zapustivši vagón si gremo najprej 
ogledat novogrško stolico, ležečo med strmo pečino Akropole in 
visokim holmom Likabella; mesto je zidano práv po zabodnem 
zmislu ; križajo ga lepe in ravne ulice in dičijo krásna državna in 
privátna poslopja. Med prvimi je najlepše kraljev grád s krasnim 
nasadora , kóji je vedno odprt občinstvu v porabo in kratek čas ; 
ťukaj se zbira lepí svet grškega glavnega mesta pri poskočnicah kra- 



A. Dkmar: Spomini na jntrove dežele. 305 

Ijeve godbe. A nižjega Ijudstva tukaj nimamo prilike gleclati; kdor 
lioče opazovati te ponosne in pogumne potomce slavitega Temistokleja 
in njegovih junákov ; kdor lioče pästi svoj pogled na krasnih grškili 
devojkali v pisanih narodnih nošah : poiskati bi jih moral pri nji- 
hovih narodnih plesih in igrah v okolici cvetodišečega Himeta, pred 
svetiščem Tezejevim, na obalah klasičnega Kefisa ali pa v senci pod 
veličastnim svetiščem olimpiškega Žena. 

Iz kraljevih nasadov gremo po Hermejevi ulici proti jugozahodu 
mimo Tezejevega, od zunaj še dobro ohranjenega svetišča navzgor, 
ogledovat najvažnejša in najkrasnejša starinstva na nekdanji aténski 
Akľopoli. 

Starogrški zgodovinar Pavzanija, kóji je obiskal Aténe in nji- 
hova krásna svetišča za njihove sreone dobe, zapustil nam je na- 
tančen popis tega nekdaj tako cvetočega mesta. Ako primerjamo 
njegov popis z denašnjimi Aténami, srce nam mora zaplakati in 
živo moramo pomilovati nesrečno mesto, kóje je moralo prebiti 
toliko nezgode od toliko in tako krútili sovražnikov. Revne koče 
stojé zdaj ondu, kjer so se dvigala nekdaj krásna svetišča ; marmo- 
rovi in drugi dragoceni kipi , kojih se je nahajalo brezštevilno po 
svetiščih, izginili so po polnem in ostale so le góle stene nekdaj 
toliko občudovanih zidališč, — še te vse poškodovane in v poznejšili 
dobah tako prenarejene , da' se tu pa tam komaj šo nahajajo mali 
ostanki pravé grške umetnosti. 

Vstopivši tedaj med veličastnimi stebri skozi krásne Propileje, 
katere so pa, kakor navadno , krúti Turki profanirali in vzidali ba- 
terije vánje, — zapazimo na planjavi takoj na desni svetišče bo- 
ginje Nike, kjer se še vedno hrani nje že močno poškodovani, a 
vender še čudapolni basrelief na kamenitni plošči. Od tukaj je krasen 
razgled na Saronski záliv. Í)alje proti vzliodu se dviguje veličastno 
svetišče krásni Partenon , kjer se je hranil znaraeniti in dragoceni, 
iz zlata od slonové kosti izdelani kip boginje Aténe. Kip je izginil 
sicer, a svetišče vender še stoji, čeprav so mu Benečäni leta 1(587. 
pokončali streho in Angleži poplenili skoro vse basreliefe iz njega; 
njegova prvotná podoba in krásni stebri od belega marmorja so 
mu ostali še vedno, nam poznim národom v znamenje njegove nek- 
danje krasote. 

Ogledamo si še svetišče Erehtejevo z znamenitimi, krasnimi 
kariatidami in druge, kolikor toliko popolné ostanke nekdaj bogato 



306 A. Ukmar : Spomini na jutrove dežele. 

ozaljšanih zidališč, ter obrnemo svoj pogled cez strmo steno proti 
severju, kjer se nam pokažejo nove Aténe v vsej svoji krasoti. Proti 
vzhodu v nižavi se nahajajo še ostanki znamenitega svetišča olimp- 
skega Žena, kóje je nekdaj dičil še veoji in dragocenejši kip, kakor 
je bil oni v svetišči Palade Aténe; na jugu v bregu pa, kjer so se 
razprostirale nekdanje Aténe, zapazimo obris velikanskega gledališča 
Dionizijevega, v kojem so stari Grki praznovali svoje národne igre in 
plese. V lepi dolini dalje proti jugu se káže neka otlina, o kateri se 
govori , da je Sokrat v njej pil otrovno kupo ; blizu tam se vidijo 
ostanki znamenitega učilišča Zenonovega, Stoa Poikile , kakor tudi 
razvaline starogrške Akademije, kjer je Platón učil svojo filozofijo. 
Od nekdanjih mogočnih židov, kóji so vezali starogrško stolico z 
njenimi tremi pristanišči, ne nahaja se vec sledu in holm Areopag 
na zahodu káže nam tudi samo še po svojem imenu,vda je ondu 
nekdaj stalo znamenito starogrško sodišče. Na severozahodni stráni 
občudujemo še slavno maratonsko trofejo, krásno Tezejevo svetišče 
in žali Andronikov stolp, na kojem so čudokrasno izdolbene alegorije 
štirih vetrov ; imenujejo ga za tega delj tudi v obce Eolovo svetišče. 

Nismo imeli čaša in priložnosti : da bi si ogledali vse druge 
znamenite starinoslovske ostanke, kojih se nahaja brezštevilno po 
privatnih in očitnih poslopjib, po cerkvah in okoli vodnjakov ; pa saj 
tudi to, kar smo imeli priliko občudovati, napravilo je na nas tako 
mogočen vtis, da je bilo bolje odahniti se nekoliko in privoliti dubu 
potrební čas, da uredi vzprejete vtise. 

Pod mogočno platano si postrežerao še s čašo izvrstnega dunaj- 
skega piva, katero nam kaj prijetno poplakne suho in zaprašeno grlo, 
zvečer pa se snidemo v gledališči pri italijanski operi in o pozni 
uri nas odpelje vlak nazaj v Pirej, kjer je stala naša ladja. 

Drugi dan počešti oklopnico s svojim pohodom grška kraljeva 
obitelj , Georgios I. s kraljico Olgo , lepo in Ijubeznivo rusko prin- 
cesinjo. Topovi so zopet grmeli, da se je razlegalo gori proti zele- 
nému Himetu; in da je donela vmes zdaj poskončna grška, zdaj mo- 
gočna avstrijska liimna, — to se vse razume samo po sebi, — tako 
zahtevajo vojaški običaji. Y lelikih in elegantnih čolničili se odpelje 
popoludan kraljeva družina ; v slovo jej doni gromovit pozdrav iz sto- 
tero gľl krepkih pomorščakov, kóji so bili po jadernikih, ranjah in 
lestvicah ruzpostavljeni. 



~b- 



Ob vodi. 



307 



Pľihodnje clneve smo porabili z izleti po bližnjih klasičnili 
kriijili. Blizu vhoda v Pirejsko liiko so nam kázali skalo , na kóji 
je sedel perzijanski kralj Kserks, opazujé in vladujé svoje ladje med 
znamenito bitko pri otoku Salamini. Razume se samo po sebi , 
da Atén med tem časom nismo zanemarjali ; kajti nikdo si ni bil 
v svesti, da bi mu bila še kdaj prilika, obiskati te znamenite in 
slávne kraje. 



■^^tal ob vôdi sem zeleni, 
^°In vľšenje čul valov, 
Iz vľšenja pa odméval 
Vrišč povôdnili je dubov. 

Spodaj v jéz;era globíni 
Vzbúrjeno plesali so, 
Spodaj časib iz valóvja 
Gla.sno zavriskáli so • 

In pokoj no mésec z neba 
Med obláki je sijal, 

V vôdi pa to gosto trstjo 
Veter je lelinó majal. 

In ob vôdi stal sem zopet 
In poslušal šum valov, 
Pa iž njih ni več odméval 
Jok in vrišč in ples duhóv. 

V temni vodi zvezde z neba 
Gledale so se svetlo, 
Gledalo se v njej je celo 
Večno, blaženo nebo. 

Jaz pa stal som tili na bregu 
Zlate sanje sanjajoč — 
Oj, kakó iz duše moje 
Plávala je temná noč ! 



O b vodi. 
I. 



II. 



In grmóvje poleg vode 

V sapicab šumelo je, 
Jezero pa sredi nôči 
Skľívnostno vršelo jo. . . . 

Bog varuj te, srce bórno, 
Saj to ni bil šum valov 
In na dnu zelene vode 
Tudi ni bilo duhóv! . . . 

V tC'bi, v tébi le donélo 
Kakor jok je, glascn jok, 

V tébi le bolestne misii 
Sklepale so mračen krog! . . 

In pred jasnim mojim vidom 
Vstajala podoba je 
In v srcé mi prisijála 
Krásna njé svetloba je ! 

Gledal sem mladénko zórno, 
Kakor solnčece čisto, 
Gledal v duliu njen obrazec, 
Gledal v jasno njé okó. 

In kot v vôdi zvezde z neba 

V njem Ijubav blestela je, 
In kot v vodi zvezde z neba 
Duša v njem žarela je! . . . 



Bog te varuj, moj základ ti, 
Srce moje, čuj te Bog I 
Vsreči lep i, v zlatih sanjab. 
Vtihnil tvoj je glasni jok! 



1k 




Bájke in povesti o Gorjancih. 

Spisal Janez Trdina. 

15. Sveti Feliks. 

Dokler je Trsták še sam krčmári! in gospodaril, bil je moléeč 
in čmeren mož. Ce ga je človek kaj vprašal, odgovarjal je po evan- 
gelsko : da, da, ne, ne ali práv za práv: mhm, na'a, dostikrat pa 
tudi nič. Ko pa je izročil hišo in skrbi sinú, razvedrilo mu se je 
nabrano čelo in jezik razvezal. Zdaj se je pokazalo, da je svet bistro 
ogledoval in svoje pivce zmerom práv pazijivo poslušal. Pomnil je 
dobro vse njiliove pripovedke. V stari, plešasti glavi se mu je ohra- 
nilo marsikatero narodno poročilo, katerega sem drugje zastonj iskal. 
Koliko sem se trudil, da bi zvedel na tanko življenje sv. Feliksa, ki 
se je rodil pod našimi Gorjanci, ali vspeh mojega popraševanja je 
bil povse neznaten, da skoraj prazen. Ljudje so mi res da to in ono 
pravili ali vselej z znamenji dvojbe, nezaupnosti in sumuje in tako 
megleno in zmeteno, da se ni nič vezalo in ujemalo. Trsták je bil 
prvi, ki mi je pripovedoval o našem svetniku odločno in jasno in 
ob jednem doumno in zmiselno. Ker. je rad modroval, ovil in pre- 
pletel je povest obilno s svojimi opomnjami, ki so bile z večine jako 
pametne, nekatere pa tudi poučljive. Vseli ne bom priobčeval, zapisal 
sem samo tiste, ki so z legendo kolikor toliko v zavezi in jo po- 
jasnujejo. 

Tudi mene, zatrdil je starec, mikalo je že nekdaj slišati kaj 
več o SV. Feliksu, že zato, ker je bil naš župljan in kmetiškega 
rodu. Saj veste, da je med svetniki tako borno malo kmetov! Mar- 
sikateri orátar se je že zaradi tega pohujševal, češ, na tem svetu 
trpimo več nego vsi drugi stanovi, pa nas ne čaká niti na ónem 
nobeno povračilo. Také besede so dosti neumne. Bog ima svoje pri- 
jatelje pri sebi, če tudi ne stoje v nobenem altarji in v nobeni pra- 
tiki. Jaz pa Vam bom povedal nekaj druzega, kar je po moji misii 
bolj telitno. Naša zemlja je rodila že toliko tercijalstva, svetnikov 
pa skoraj nič ; ali ni to strašno čudno ? ! O, da so vsi tisti res bogo- 
služni, ki se delajo, imeli bi jili več nego gob po dežji in Bog bi 



J. Tťdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 309 

bil moral nebesá že zdavnaj razšiľiti radi samih Kranjcev in Kranjic. 
Ali njemu naša vnanja lepota ne zadostuje, ker vidí grdi gnilež v 
pobeljenih gi'obih. No, vsaj to je dobro, da nam hinavska svojat zdaj 
ne more več toliko kvara delati ; ali jaz se práv živo še spomínam, 
kako neusmiljeno je strahovala Novo Mesto in obližje. Kdor se je 
zameril tercijalkam, kar se je prelahko zgodilo , razlajale so ga za 
bogotajca, bogokletnika , prešestnika, tatu in ga tako oblatile in 
osvinjale, da ga skoraj noben človek ni več pogledal. Ker so verjeli 
Ijudje njihovi svetosti, verjeli so tudi njihovemu lažljivemu , kače- 
pičnemu jeziku. Iz te sramotne sužnjosti nas je rešil ranjki prošt 
Arko. Ta gospod je pridigal jako kratkočasno ali ostro, beseda se 
je zarezala v živo meso. Povedal je vsakemu , kar mu je šlo, brez 
straha in brez ovinkov. Obravnaval je po vrsti vse stanove in takó 
je dejal na rešeto tudi tereijalko. Zagrmel jej je : Svetohlinka ! v 
cerkvi bi potegnila vse svetnike iz altarjev in oblizala; precej , ko 
prídeš med Jjudi, pa grizeš in draplješ na kosce poštenje svojega 
bližnjega, do katerega nimaš ne trolie krščanske Ijubezni. Naštel jej 
je tudi dolgo vľsto še drugili grehov, na zadnje pa je povedal tole 
lepo priliko : Bilo je strašno sveto dekle , ki se ni moglo nabahati 
s svojim devištvom, Ce je vedelo, da se bo pridigovalo kaj o šesti 
ali deveti božji zapovedi, ni hotelo niti v cerkev iti. Moškega ni 
nikoli pogledalo in ustilo se je, da ga ne bi maralo, če bi bilo tudi 
preverjeno, da bo porodilo samega sv. Petra in sv. Pavla. Zdaj pa 
čujte, kaj se je zgodilo! Predno je še preteklo leto, premagala jo je 
skušnjava in rodila je dvojčka, iz med katerih pa ni bil nobeden ne 
sv. Peter in ne sv. Pavel ! — Ta proštova pridiga je bila za slavo in 
oblast dolenjskih tercijalk smrten udarec. Ljudem se je odvalil s 
srca težek kameň. Zdaj so jih spoznali in začeli prezirati. Kadar se 
je katera prehudo napihovala in svetničila, zabrenčale so jej kmali 
na ušesa besede : Hlini se, kolikor hočeš, rodila ne boš ne sv. Petra, 
ne SV. Pavla! — 

Tercijaistvo, kakor vidimo , ni moglo dati nobenega svetnika ; 
svojega ugodnika in izvoljenca si je našel gospod Bog v našem 
trnjastem Podgorji. Vem, da se zdi nekaterim to nekako smešno in 
skoro nemogoče, ali jaz se čisto nič ne čudim. Probivalci tega okraja 
so še dan denašnji najpoštenejši in najboljši med vsemi rojaki, s 
katerimi sem imel priliko se seznaniti. Casa ne bomo zastonj tratili, 
ako si jih ogledamo nekoliko bolj na tanko. Meščani Podgorcem radi 



310 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 

zabavljajo , ker nosijo tako debele srajce in ležé na slami , pa tudi 
zato, ker jim se vidijo okorni, surovi in neolikani. No, na pernicah 
res ne spávaj o , garave so njihove srajce, trdo in debelo je samo- 
delno súkno , v katero se po zimi oblačijo , trd in neokusen jim je 
zmesni kruh, trdo in težko je vse podgorsko življenje, mehkužnost 
in lahkoživnost sta mu ostali neznani gostinji. Ali, Ijubimoji! zato, 
da so Podgorci tako silno se utrdili in okremenili, ne sme jili, mislim, 
noben pameten človek grajati, ampak jih mora še na vso moč hvaliti 
in priporočati drugim za vzgled , ki je vreden posnemanja. Boljših 
delavcev na Dolenjskem ne nájdete. Za svoje mladosti sem slišal 
dostikrat pregovor , da sta na svetu dva moža , ki se ne ustrašita 
nobenega truda in posla, ta dva junáka sta denár, pa naš 
Podgorec. Z veseljem sem vselej gledal, kako lepo se tem Ijudem 
delo pospešuje. Vse jim gre izpod rok urno in z labka, kakor da bi 
se igrali. Pot jim teče curkoma po obrazu, ali čuli ne boste ne sto- 
kanja in vzdihovanja, ne kletvine. Polje ima v Podgorji različne 
gospodarje ali kmalu boste zapažili, da je kmetiško skoraj povsod 
dosti bolje obdelano nego grajsko in corkvono, zato pa žito tudi 
dosti več plenja in pridelek je jeklen in čist kakor zlato. Podgorska 
pšenica prekosa vselej na mestnem trgu vsako drugo, ravno tako 
ječmen in ajda. Vem, da pripomaga nekaj tudi svet, ali brez nikdar 
ne mirujoče in ne pešajoče podgorske pridnosti bi rodil ta svet le 
trnje in osat, kajti resnična je beseda: Iz pota žito poganja in na 
žuljih grozdje zori. — To veste, da je kúpil tu v našem kraji Slat- 
niški gradiček neki tujec , menda Dunajčan ali Moravec ali kaj je 
bil ; pisal se je za Maba. Podgorce je on strašno grajal, da se drzé 
tako svojeglavno svoje staré šege. Dejal je : Vaša zemlja je izvrstna, 
ali kaj vam hasni, ko pa nečete napredovati. Pazite, kako bom jaz 
delal ! Ljudje so ga gledali in se smijali njemu in njegovim bukvam, 
brez katerili se ni ničesar lotil. Kmetovali so kakor prej po svoji 
navadi in se pošteno preživili. Nekateri so si tudi kaj opomogli, pri- 
kúpili zemlje, naredili si kako novo njivo ali vinograd. Mah, ki je 
gospodaril po svétili svojih bukev , i)a ni učakal veliko vspelia in 
veselja. Polje mu je rodilo pol slabše nego kmetom, vina ni pridelal 
.skoraj nikoli, in tudi krave mu niso dajale nič mleka. S svojo ve- 
liko učenostjo je na zaduje tako ubožal , da je nioral jesti koruzen 
kruh in krompir. Ta Mah je začel tudi v vsem cesarstvu najprvi' 
gojiti tiste tuje svilne črviče, ki žive o hrastovem perji. Govoril je 



J, Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 311 



Podgorcem : Da niste tako uporni, posnemali bi rae vsi, pa bi videli 
in uživali še to leto obilen sad te prekoristne novice. Naši Ijudje pa 
so mu veleli : Gospod , če se bo posrečilo Vam , začeli bomo rediti 
te gosenice tudi mi , ali dokler ne vidimo dobička , ne maramo jih. 
In pokazalo se je, da je imel Mah s tem mrčesom samo veliko sitnost, 
skrb in silne stroške, koristi pa nič in takrat se je udaril ob čelo 
in rekel: Podgorci so pametnejši od mene. Zakaj nisem tndi jaz po- 
čakal, da poskusi to reč najprej kdo drugi, ki je bogatejši od mene 
in izgubo laglje utrp i. — 

Kdor rad in veliko dela, ne utegne dosti grešiti, niti mu se 
ne Ijubi. Podgorci so pijančki in pravdarji — te dve napaki sta 
skoraj jedini, ki se jim moreta po pravici očitati. Pa še ti dve nista 
tako splošni in velikí, kakor Ijudje vpijejo. Srkajo ga v slast, kadar 
ga kaj pridelajo ali če jim ostaja kak groš. Zaradí pijače napraví 
se kdaj tudi kak majlien dolg, ali jako rodki so takí, kí bi bili svojo 
kmetijo utopili v kupici. Pravá podgorska navada jo ta, da ga pijo, 
kadar ga imajo, da pa prebodo lahko po cele tedne in mesece tudi 
brez njega in ostanejo ravno tako zdraví in veselí ob svoji mestoma 
neizrečeno dobrí vodí. Jaz pravim, da se naliaja varčnih in celo 
skopih Ijudij pod goro več nego drugje po Dolenjskem. Poznám také, 
ki so začeli brez groša, pa so si priprídíli imetek, ki je vreden pet, 
šest tisoč goldinarjev. O lovcih se šíri po svetu slab glas , da so 
sami lahkoživčki in zapravljívčkí. Pojdite pa k Podgorcu Lakonšku, 
pa se boste preverili , kako lepo živino ima , in koliko je je in v kako 
dobrem redu in v kakem obiljí mu je vso drugo gospodarstvo. In ta 
Lakonšek spadá gotovo med najprve lovce v naši deželí : podrl je 
že osem in dvajset volkov ; srn, lisic in zajcev pa še sam ne ve ko- 
liko. Kake grde rečí čujejo se iz drugih krajev! V Podgorji so po- 
boji, krvaví pretepi, krivé prisege, prešestvovanje do malega neznana 
hudodelstva. Mladina se rada povsod druží , sali in Ijubí , ali pod 
goro ne nájdete nití desetka tístega neararanega ponočevanja in 
pohujšljivega kvantanja, ki dela toliko sramoto bližnjim duliov- 
nijam. Da, dober in pošten je podgorski rod ! Ko bi po kakem 
čudu obogatíl, povabil bi ves svet v gostí. Po dobrí trgatvi kliče v 
bram znane in neznane popotnike, da se veselé ž njím vred prelju- 
bega božjega dani. Na te Ijudi ne morejo se tožití niti zívali. Usmiljen 
in Ijubezniv je Podgorec tudi proti njím. Po nekem nujnem opravku sem 
šel oni dan v Ingorje, pa sem zapažil spotoma na drevjí polno odprtih, 



312 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 



zgoraj pokritili kletek. V vsaki kletki je bilo gnezdo z raladički. 
Staň so jili pitali od ziinaj ali na večer so hodili k njim spat, v 
tem zavetji so ostali lepo suhi, če je tudi ploha Hla. Ko sem vprašal 
otroke, kaj bodo z mladički, ko se vzgode, dejali so mi: Potera ne 
bo nam vec treba skrbeti zanje ; naj gredo, kamor jih bo volja! Zdaj 
pa mi povejte, če ni ta šega krasen dokaz nepopačenega , blagega 
srca. Podgorec deli, kar ima, rad s svojim bližnjim, ali tuja lastina' 
mu je sveta, da se je ne bo dotaknil brez vednosti in volje gospo- 
darjeve. Po letu o velikem delu gredo dostikrat vsi Ijudje od doma, 
vráta se malokje trdno zapirajo, in vender se ne pripeti kak večji 
krádež skoraj nikoli. Zadnjih deset let so pritisnile Podgorje strašne 
ujme in ob jednem gospôda. Nastala je povsod nepopisna revščina 
in lakota. Štiridesetletni možje so umirali od slabosti kakor starci, 
slabost jim je prišla od stradanja. Trdni kmetje so dali 1877. I. bla- 
gosloviti o Veliki noci mesto potic in kolačev star , plesniv komis, 
ki so si ga bili kúpili za svoje zadnje krajcarje v Novem Mestu. Pa 
niti ob času te skrajne sile in ubožnosti ni se prigodil noben nápad, 
noben grabež, nobena večja tatvina. Tako trdno in globoko ukore- 
ninjeno poštenje se brez pobožnosti ne da misliti in razumeti. Pod- 
gorec res da ne zahaja však dan v cerkev , ker je preobložen z 
delom, pa mu je marsikje tudi preveč od rok. Tem lepše pa moli 
doma s svojo rodovino. Jedenkrát sem prenočil v Gaberji, ki stojí 
baš pod najvišjimi Gorjanci, pa sem imel dobro priliko spoznati 
ganljivo bogoslužnost naših Podgorcev. Da si ravno se je bilo poljsko 
delo že pričelo, molili so zvečer celo uro in tako goreče, da so mi 
kar solze v oči prihajale. Pred drugimi ni molil zmerom jeden, ampak 
zdaj gospodar, potem starejši sin, za njim mati, hči, mlajši sin, dokler 
so se vsi obvrstili. Med molitvijo se ni nihče oziral, niliče ni dremal 
ali celo hrščal, kakor se čuje tako po gostem po drugod. Tudi tista 
govorica je precej piškava in tudi hudobná, da so Podgorci neotesaní 
zarobljenci in divjaki. Visokih šol res da niso pohajali, še v nižje 
so komaj zadnja leta nekoliko natisnili, ali je greh očitati jim ne- 
priljudnost. Neolikan je menda tisti, ki napadá Ijudi z grdimi za- 
bavljicami, pridevki in kamenjem. Ali kdo je doživel kaj tacega kdaj 
v našem mirnem , prekrotkem Podgorji? Mislim , da nihč'e, od kar 
prebiva v njem zdanji národ. Vsi Podgorci, odrastli in otroci, po- 
zdravljajo vsakega človeka s prijaznim obrazom : Hvaljen bodi eJezus 
Kristus! Bog daj srečo! Dober dan! ali pa kako drugače, kakor je 



—b—: Bolnik. 



313 



čas in prilika. Teh lepih, krščanskih pozdravov pa slišite presneto 
malo v prečinski, šent-peterski in soteški župi, najmenj pa v Novem 
Mestu, kjeľ tista mala, napušljiva gospôda, kateri pravimo jará, kme- 
tiškega človeka tako prezira, da ne dobi, če jo kaj vpraša, niti od- 
govora. In tako sem Vam pokazal pravo, nepopačeno podobo zdanjih 
Podgorcev. Njihovi spredniki, vrstniki sv. Feliksa, so bili goto vo še 
veliko bolj časti vredni in bogoljubni , kajti nas uči skušnja , da se 
v dobrem ne pomikamo naprej, nego nazaj. Zdaj pa mi povejte po 
svoji vešti, če je to kaj čudnega, da se rodi med tako poštenimi 
Ijudmi mož, ki je pretekel v svetosti svoje rojake in se povzdignil 
ž njo na tako visoko stopinjo, da mu je podaril Bog moč čudodelstva 
in ga vzprijel v krdelo svojih prvih ugodnikov in Ijubimcev, katere 
imenujemo svetnike! — Kakor ni jednak človek človeku, razlikuje se 
tudi kraj od kraja. Nekatere podgorske vaši obrekujejo sosedje brez 
razloga, nekatere pa tudi, ne tajim, nekoliko po pravici. Radi petih 
ali šestih sleparjev dobile so na pr. Brusnice slab glas po deželi, ali 
mnoge druge vaši so si ohranile svoje dobro ime po polnem neoma- 
deževano, njihovo poštenje se priznáva in livali po vsem obližji; kdor 
bi jih poskusil ogovarjati , reklo bi mu se od vseh stranij : Lažeš, 
poštenjake pusti na miru ! Také vaši so Sent-Jošt, Pristáva, Mihovec, 
Suhodol, Potavrh in .še veliko drugih. (Dalje prihodnjič.) 



Bolnik. 



)j solnčni žav, le niigaj ini 
Prijázno skozi okno bórno, 
In javljajoč pomlad uzómo 
Krog glave trúdne švigaj mi; 
Saj zunaj je pomlad, pomlad, 
A jaz na veke pôjdem spat 
V domóvje tilio in prostórno! 

Zgolí na drevji ptíca mi 

In milo mi in sladko poje, 

Da v jadu poka srce moje 

In solze vró čez lica mi — — 

Pomlad poslédnjo ! . . Kmalo vse 

Minulo bo, neliálo vse, 

In zémlja bo vzprejéla svoje! 



Vzprejela bo! . . solzá nihčé 
Tačas za mé ne bo pretakal, 
Nihče, nihče ! Čemú li plakal 
Po méni bi, če grôb zapré 
Telo le-tó, na vek, na vek? 
Miiml bom jaz, končan bo tek, 
Pokojen bom rešénja čakal! 

Oj kmalu, kmalu solnčni žar, 
Sijal mi boš na mŕtvo lice, 
A petje nežno malé ptice 
Donélo bo . . . Oh ! njej ni mar, 
Da jaz na veke pôjdem spat, 
Ko zunaj vláda majnik zlat 
In cvetke dvigajo iz tal glavlce! 
—b— 



Vitá vitae meae. 

Zgodovinska podoba. Spisal d r. Ivan Tavčar. 

II. 

(Dalje.) 

n Carolus je dvignil tedaj meč, da bi prebodel brata odpadnika. 
Silná strasť mu je preslepila dušo in kakor najbogoljub- 
nejše delo je hotel storiti umor ter pokončati človeka, ki ga 
je ž njim jedna in istá mati rodila. 

„Umreti moraš!" dejal je hripavo. Se bolj ga je razkačilo, da 
se Juŕij Kosem ni razdražil. Mirno je stal pred njim ter položivší 
roki cez prsi izpregovoril ironično : 

„Če ti tvoja vera, Carole, zapoveduje umor, torej sekaj po 
meni ! " 

„Ali ne stoji pisano: ubijaj v sveteín svojem ognji!" odgovoril 
je ta srdito. Tedaj je bilo Jurija Kosma življenje v nevarnosti. Mlaj.ši 
brat je zavihtel v resnici ostro orožje, in po glavi bi bil udaril pre- 
dikanta, da mu ni priskočil nekdo iz spremstva ňa pomoč. Bil je 
to star mož, ki je že poprej sovražno pogledaval po razvnetem ka- 
toliku. Ko je le-ta dvignil meč, oglasil se je starec ter dejal: 

„Tudi je pisano: kdor suče meč, pokončan bo ž njim!" 

Izpregovorivši je zavihtel silno dolg meč ter ga hladnokrvno 
zasadil mladeniču v prsi pod ramo. Ranjenemu je odpadlo orožje 
ter zažvenketalo po tleh. Zaječal je v bolečinah, stískal z rokami 
ráno ter vzdihnil goreče: 

„Sancta Virgo, vitá vitae meae!" 

Povesila se mu je glava, omahnili mu roki in zgrudil se je na 
zemljo. Vse to se je zvršilo v malih trenutkih. Ytis krvavega čina 
je pretresel z grozo ponočno 'družbo. Z grozo in strahom ! V ne- 
skončni bolesti se je zgrudil predikant na zemljo in Ijubezen do 
brata, omamljena do tedaj po tuji veri, vzplamtela je v trpečem srci, 
in zavest, da je zakrivil smrt tega brata, pregnala mu je kri z obraza. 
Opazil ni, kako je ostal sam na mestu, in kako so mu temni sprem- 



t)r. í. TaTÍav: Vitá vitae meäô. ŽI 5 



Ijevalci zapuščali kraj jeden za drugim. Prelival je solze ter klical 
Boga na pomoč. Potem se je ojačil, zavil otrpnelo bratovo telo tesno 
v plašč ter si je naložil na svojo ramo. Njemu samému je odpadlo 
pri tem pokrivalo z glave, in s pleč mu je zdrknil plašč. Pustil je 
oboje na mestu ter šel s čudnim bremenom na pot proti rojstni vaši. 
Stopal je hitro, strastno, znoj mu je lil po obrazu, in težko je hro- 
pel pod strašno pezo. V luninem svitu se je vila steza pred njim 
kakor rumena nit, in hipoma se mu je v bolečih možjanih dozdevalo, 
kakor bi stal vedno na jednem in istem mestu, kakor bi se pot do 
vaši ne hotela krajšati. Obrnil je pogled proti hišam, mrgolele so 
pred njim v nočnem mraku, a konečno pričele pred njim bežati. 
Obrnil je pogled v strán na hribe ; gorski vrhovi so se majali pred 
njim, a konečno se pričeli odmikati ter se odmaknili v silno daljo. 
Dozdevalo se mu je, da je s svojim bremenom na širni planjavi, 
kjer ni bilo ne drevesa, ne studenca, in neznosna žeja mu je tlela 
na pekočem jeziku. 

Obrnil je pogled proti jasnému nebu ; zvezda je mrgolela pri 
zvezdi, a Jvonečno se je pričela zvezda pri zvezdi vi.še in više pomi- 
kati ter se izgubljavati v neskončno višino. 

„Pred mano bežé!" je zastokal. „Kakor Kajn sem umoril 
rodnega si brata!" 

Crne lise so se mu napravljale pred očmi, plapolale mu pred 
pogledom ter se širile in širile in konečno prepregle vso okolico. 
Smrtni strah ga je pretresel. 

„Bog pošilja temo na me!" zaječal je, „kakor nekdaj nad pre- 
grešne Egipčane ! " 

V resnici je bila nastala hujša, večja terna: na nebu je zavil 
oblak svetli mešec v svoje sivo krilo. Ali nesrečnik si ni úpal več 
pogledati na ponočno nebo in menil je, da ga preganja božja kazen. 
Hitel je dalje, šibile so se mu nogé, in neizmerno težko se mu je 
dozdevalo breme ob rami. Imel je občutke, kakor bi ga to breme v 
zemjjo tiščalo in tiščalo, in imel je tudi občutke, kakor da sta mu 
nogi že deloma v zemljo zabiti. Tedaj ga je hotela zapuščati zavest, 
tolklo mu je po glavi, in slabost mu je obšla srce. Hipoma pa je 
na prsih pod ramo, kjer je nosil brata, občutil dih gorke sape. 
Njemu vsaj se je dozdevalo tako, in z roko je segel pod svoje breme, 
ravno tja, kjer mu je prišla poprej gorkota do telesa. Posegel je v 
gorko mokrino, in kakor )jí ga piknila strupena kača, odmaknil je 



316 Dl*. I. Tavčar : Vitá vitae meae. 

roko: bila je zdaj rudeča in s krvjo bratovo oblita! Tedaj je vedel, 
da ga ne smé preobdati slabost, ker bi sicer ne mogel rešiti brata, 
če je bilo morda še kaj življenja v njem. Mrzel pot mu je stopil 
na čelo, razbistrili so se mu možgani in bilo mu je, kakor bi se bila 
črna preproga, pred njim viseča, pretrgala od vrhá do tal. Okolica 
je ležala pred njim v večji svetlobi in opazil je, da je dospel do 
prvih koč. Pred njim je čepela domača vas, kup slabih lesenih koč, 
katere so se v luninem svitu še bolj uboge videle. Y tistem iiipu je 
mešec na nebu priveslal izza sivega oblaka. 

Nikjer ni bilo opaziti lúči. Vaščani so že spali vsi, in čuti ni 
bilo glasu. Lezel je strahotno mimo hiš ter se skrival v senco pri 
stenah. Zavil je okrog cerkve in pred sabo je imel zdanje očino do- 
movanje, nekdanjo poljansko mežnarijo, ki je stala sredi vasí. O njej 
ni zdaj ostanka, samo v ustnem sporočilu še živi in stari Ijudje pri- 
povedujejo, da so nekdaj v mladosti čuli praviti, da je na mestu, 
kjer je bil že takrat zeleň vrt, stala poprejšnja mežnarija. 

Pred leseno steno te mežnarije je odložil Jurij Kosem svojo pezo 
v hladno travo. Potem pa se je pritihotapil do malega okna, ki je 
bilo razsvetljeno. V nizki sobi je tlela trska pri peci, Iskre so pa- 
dale od nje in dim s(í je vlekel proti črnemu stropu. V kótu okrog 
mize so sloneli mlajši bratje ter molili. Najmlajša deklica z rume- 
nimi lasmi je položila glavico po mizi ter spala. Med molitvijo 
je bila zadremala. Srce se mu je vnelo, in v ognjeviti Ijubezni je 
hotel objeti to družbico, s katero so ga nekdaj sklepale tako tesne 
veží. Ali kje so bili zdaj tisti čaši! Pri peci je slonel tisti, ki je 
vsa ta bitja rodil, in plesa se mu je svetila iz téme. S hripavim, 
ostrim glasom je molil. In tému pri oknu so zadonele na uho kakor 
trombe glas besede starčeve molitve: 

„Molimo še očenaš, da bi gospod Bog odvrnil to pohujšanje, 
in pokončal odpadnika Jurija, ki je bil nekdaj vaš brat in moj sin ! 
Oče naš . . ." In z ostrim glasom in z gorečim naglašanjem je molil 
svete besede, in otroci okrog mize so molili za njim ter pobožno 
sklepali roke. In tudi rumenolasa glavica se je prebudila ter se 
dvignila z mize in rudeča usteca so zaspano govorila : „In pokončal 
odpadnika Jurija! Oče naš ..." 

Tisti pa, kateremu so izmoliti hoteli pokončanje, pádel je 
zunaj po zemlji kakor posekan hrast, in ruval je travo z ruše in v 
hladno prst je jeČal. Potem pa se je vzdignil ter planil tja v noč. 



Dr. I. Tavčar: Vitá vitae meae. 31? 



m. 

Po tem dogodku so pretekli skoro trije tedni. Škof Joannes 
je bil zapustil že zdavna dolino, in vitez Hohenburg je sedel zopet 
na grádu v Loki ter koval zopet naklepe proti luteránom. Na Viso- 
kem je ostalo nekoliko grajskili hlapcev, in po pogorji so se potĺkali 
in lovili predikanta Jurija Kosma, ki je hotel umoriti svojega brata 
ter z oboroženim spremstvom napasti še celo škofa, ki je prenočeval 
na Visokem. Bila je ta vojaščina divje narave, in po gorjanskih 
kočah so gospodarili ter revnim kmetičem jemali ubožno imetje, češ, 
da so tako vsi skrivni luteráni, in da naj torej plačujejo. Kjer se je 
prikázala ta tolpa, zapirale so se vráta, in hipoma je hotel však 
dober katolík biti in luteráni so svoje mišljenje potiskali v najskriv- 
nejši kot temne duše ter gorece prihajali h katoliški službi božji. 

Bilo je torej kake tri tedne po škofovem odhodu. Prijazen je- 
senski dan je bil, in za ta pozni čas je solnce skoro premočno pri- 
pekalo. Bila je tudi nedelja in prazničen mir je vládal nad zapuščeno 
vasjo. Tisto jutro se je stregla sveta maša pri Materi. Božji na 
Goľi v poljanski poddružnici, stoječi visoko na hribu. Maščevalo se 
je v čast Mariji; zatorej je bilo skoro vse na Gori, hoteč tako ka- 
zati gorečnost do Božje pôrodnice, katero so se luteráni bránili čestiti. 
Zaprte so bile koče po vaši, in samo tu in tam je sedela stará že- 
nica na solnci. Vas poljanska je štela tedaj kakih dvajset lesenih 
hišic, stojc'čih v bregu nad malim potokom, ki mu pravijo Lo- 
čivnica. Ta potok teče dan danes v ravni črti skozi vas, tedaj pa 
je, stopivší med prvá poslopja, napravljal precejšen ovinek ter se 
pri vhodu v vas držal tesno pri bregu. Skoro sredi vaši jo je zavil 
povprek ter se tik cerkve zopet v ravno črto zasukal. Na omenje- 
nem ovinku je stala nekdaj mežnarija; bilo je to, kakor rečeno, leseno 
poslopje, postavljeno na nizek temeljni zid. Na stráni, proti potoku 
obrneni, vodil je ob steni lesen hodnik, kakor se taki hodniki še 
zdaj opazujejo pri starih kočah. 

Po vaši je prikorakala tisto dopoludne četa grajskih hlapcev. 
Pod kositarskimi čeladami so se potili in žeja jih je mučila. Vse 
jutro so lazili po grmovji ter ohali za predikantom. Z brezvspeš- 
nega pota so se vracali ter stopili v vas z namenom, poiskati si 
kaj živeža. Na čelu predrzni tej vojaščini je stopal mož, katerega že 
poznamo. Bil je to tisti jednookí pešec, ki je Jurija Kosma pahnil 
v vodo. Zapuščena vas je vzbudila takoj slabo voljo v poštenjaku. 

22 



318 Br. I. Tavčar: Vitá vitae meae. 



Z mečem, ki ga je stopivší med hiše izdrl, sekal je po zraku ter 
dejal jezno : 

„Vsa vráta so zaprta, nikjer se ne kadi izpod strehe in hndič 
ve, da sem lačen, kakor bi se bil štirideset dnij postil!" 

Začule so se nemške, laške in slovenské kletve. Vsa družba je klela. 

In jednookí je zopet sekal po zraku. 

Obstali so pred starko, ki se je grela na solnci. Ni dvignila 
obraza, ko so pričeli kričati na njo. Jednookí je prístopíl ter 
jej položil roko na glavo ; še le tedaj je dvignila pogled proti 
njím in dejala z dobrovoljnim smehom: „Devetdeset let sem stará, 
devetdeset ! " 

Vpili so, da naj pove, kje so vaščani, da je vas tako prazna, 
ali ničesar niso spravili iž nje, nego : devetdeset let sem stará, devet- 
deset. Pustili so jo konečno v miru ter stopali dalje po vaši. Hu- 
dobná usoda je privábila v tistem hipu mladega petelina izza ogla. 
Nenavaden hrup je vzbudil radovednost v njem ; obstal je na oglu, 
sukal glavico ter bistro pogledaval zdaj s tem, zdaj z onim očescem 
po železnih možeh. V jedinem očesu se je zaiskrila radost surovému 
vojščaku, lahno in brez zračnega suma je povzdignil ostro orožje, 
katero se je potem zvižgaje zabliskalo ter s prečudno spretnostjo od- 
bilo glavico radovedni živali. 

„Nekaj bo vender le!" tulil je četi vodnik brišé meč ob ze- 
leno rušo pri poti. Vsi drugi pa so s strastjo planili po zadetem 
petelinu, ki je s perutami krčevito bil po zemlji, nekolikokrat se 
preobrnil ter mrtev obležal. Takoj je izginil v vojaško bisago. 

„Ali nisi pravil, Jaká, da prebiva tu nekovo luteránske prasé 
pri polnem koritu?" vprašal je jednookí potem, ko se je bil pomiril 
hrup, prouzročen po petelinovem obglavljenji. „Nekakov Cudež, dejal si?" 

Oglasil se je naš znanec, Pešarjev Jaká: „Cudé mu pravijo, 
ne Cudež! Ali svoje ostroge ti zastavím, da šedi mož na polnih vre- 
čicah, in marsikak beneški cekin se dolgočasi pod njegovo streho, 
samo Bog ve, kje. Ce mu prerijemo klet, prišlo bo kaj na dan, prišlo!" 

In Jaká je stopal pri tem tako trdo, da so mu velikánske 
ostroge mogočno rožljale ob nogah. 

„Santa Maria !" razvnel se je jednooki, „in ti praviš, da je ta 
človek luterán?" 

„Lazil je pač za Kupljenikom, in tudi s Kosmovim Jurijem so 
ga videli v pogorji," odgovoril je Jaká. 



Dr. I. Tavčar: Vitá vitae ineaô. 319 



„Santa Trinidad!" zakričal je oni ter lomil španščino. „Dobro, 
da ni katoličan! A kje je to zlato gnezdo? Že dávno bi je bili 
morali izprazniti ! " 

Čude je bil tedaj premožen vaščan. Njegova hiša je stala v 
bregu nasproti mežnariji. Potok je tekel vmes, in šibka brv je držala 
ravno na tem mestu cez njega. Tudi ta koča je bila vestno zaprta, 
ali lehán dim vijoč se izpod strehe je pričal, da niso vsi prebivalci 
z doma. Pred zatvorenimi vráti je obstalo oboroženo krdelo. Jedno- 
oki je potolkel z mečevim ročajem po vratih. 

„Senjor Cudež," kričal je pri tem, ,.pľijatelji Vas iščejo. Dobri 
prijatelji, carramba!" 

Nikdo se ni oglasil iz koče. 

„Kaj, ti nečeš odpreti?" jezil se je vojak, „a vender smo voljni 
s teboj Lutra moliti! — Odprimo si sami!" 

S helebardami in meči so izpodnesli slabá vráta ter s hrupom 
in krikom vlomili v vežo. 

Nekaj čaša so se čuli sami koraki po stopnicah navzgor hitečih. 
Potem je zatulil nekdo in zazvenelo je orožje. V tistem hipu je prihi- 
tela zadaj iz hiše plaha deklica ter jokaje letela po dvorišči proti 
brvi. Pri tej st; je ustavila ter klicala: „Oče! oče!" 

Ta čas se je prikázal pri sprednjili vratih naš jednooki znanec. 
Ječal je in roko je tiščal na globoko ráno, katero je iztaknil v koči. 
Kri mu je Hla po obleki ter v lužali ostajala za njim, ko se je opo- 
tekal po pianu proti vodi. 

„Madonna!" kričal je, „da je moral ravno mene zadeti ta pes! 
Madonna šanta, zadel me je do živega!" 

„In žejen bom moral umreti !" je vzdihnil. S kalnimi očmi se je 
vlekel proti potoku. Dospevšega na prod so zapustile moci, in 
pádel je na trebuh po zemiji ter obležal. Tedaj je prišla zadaj iz 
hiše še druga osoba. Bil je starec, s sivimi lasmi, ali ostrega pogleda. 
Klical je prokletstvo na svoje proganjalce ter pestil levo roko. V 
desnici pa je držal dolg meč, od katerega so padale rudeče kaplje! 
Z zobmi je škripal, korakajoč proti brvi ter zdaj in zdaj obstajal 
in s svetopisemskimi zabavljicami obsuval svoje napastnike. Preko- 
račil je s svojo hčerjo tanko brv. Tudi vojaki so prihrumeli na dan 
ter kričali in kleli. Spustili so se v tek proti brvi. Ali v tistem 
hipu je posegla višja moč med preganjane in preganjalce! 

(Konec prihodnjič.) 

-a<g)c^ 22* 




Naše obzoije. 

Spisal dr. Fr. J. Celestín. 

V. 

os i p Jure i e. Ako hočemo dobro poznati in oceniti pisatelja, 
poznati moramo dobo, kadar je živel in kdo je najbolj vpli- 
val in kaj je najbolj vplivalo nanj ? Jurčičev sošolec in 
dober prijatelj práv dobro vem, da je na Jurčiča še v gimnaziji na- 
redil največji vtis Walt e r Scott, in da je bil tudi potem na Du- 
naji dolgo ves vnet zanj. Ternu se pac ne bomo čudili, ako pomi- 
slimo, da je isti pisatelj vplival na romanopisje vse Evrope in da je 
celo oče francoskega realizma — B a 1 z a c bil njegov navdušen česti- 
lec, četudi mu sam ni nič podoben, ker njegova dela so življenje, 
a W, Scotta imenuje Emile Zola (Parižskija pisr>ma I. 31 — 32) samo 
dobrega dekoratorja, ki ga zdaj n aj raj ši bero — mlada dekleta. 

Iz angleških pisateljey staCh. DickensinShakespeare posebno 
vplivala na Jurčiča. Se ve da je poznal tudi novo nemško literaturo, 
vender mislim, da nanj kot na pisatelja ni noben Nemec toliko vpli- 
val kakor omenjeni Angleži, pač pa je (pozneje) tekraoval ž njimi Iv. 
Turgenev, pa ne toliko, da bi bil bitno premenil Jurčičev pisateljski 
značaj. Saj Turgenev je že v štiridesetih letih našega stoletja s svojimi 
„Lovčevimi zapiski" odločno stopil in ostal na stališči pisatelja, 
katererau v pripovedanji n i glavna stvar romantična zanimivost (pri 
Jurčiču pa je), ampak verno slikanje značajev in stanja, v katerem 
so osobe, s tem glavnim namenom, da njegove slike kažejo društvu 
podobe iz življenja, njegove dobre in slabé stráni ter tako odločno 
delujejo, da se v društvu budi sam opozn anj o in ž njim želja^ 
da se odprav i, kar je slabega in zameni z dobrim. Vemo 
pa tudi, da so že njegovi „zapiski" probudili najživahnejše zanimanje 
za ruskega kmeta-tlačana ter mogočno budili in širili misel osvobojenju 
sužnega kraeta; vemo, da je Turgenev tudi po tem v celi vrsti ro- 
mánov in povestij slikal in tolmačil tečaj razvijanja ruskega društva 
— do našega desetletja ter pridobil si tako ogromno značenjé. 

Kaj takega o našem Jurčiči pač ne moremo trditi : on se n i 
tako povzdignil, da bi bil .slikal v širšem zmislu naše sovremeno živ- 



Dr. Fr. J. Celestín: Naše obzorje. 321 

Ijenje, da bi nam bil kázal naše zdanje radosti in žalosti, naše boje 
in zmage, nade in strah, t. j. bolj ali menj popolno sliko našega 
društvenega stanja, našega obzorja, stopanje in padanje kulturnega 
toplomera, kakor vidimo to pri največjih sovremenih pisateljih vseli 
národov. Pa saj vse zapadno slovanstvo n i m a nobenega pisatelja, 
ki bi pisal, kakor Turgenev in mnogi drugi ruski kritični pisatelji, 
ter bi torej slikal sovreraeno društvo: romantična zanimi- 
vost pripovedanja in značajev je še vedno glavna stvar. To je 
ruská kritika tudi že opazila ter se potožila, da zapadnoslovanski in 
južnoslovanski pisatelji ne slikajo sovremenega življenja in njega borbe, 
da je zato njihovo pripovedovanje skoro brez idej, dobitib sredi 
našega življenja, v tem ko je naše življenje vender jako zanimivo 
(vzemimo samo naš preporod in neprestani boj za obstanek in na- 
predek) ter pisateljem naravnost ponuja jako bogato, raznovrstno 
tvarino. 

Jurčič je bolj podoben ruskému Gog«lju in sicer v tem, kar je 
pri njem pač najvec vredno, v slikanji tipov iz našega kmetskega 
življenja. Ti tipi so slikani s tako realistieno silO; da pač však Slo- 
venec lehko takoj reče : to so naši Ijudje, to je naše življenje in miš- 
Ijenje. Ravno tako ali vender še bolj na široko predočeval je 
Gogolj ruskému društvu sliko za sliko iz življenja, ali no samo kmet- 
skega, ampak tudi, kako živé plemenitaši, činovniki itd. in sicer s 
tako resničnostjo, da se je vsa Rusija videla kakor v zrcalu ter 
se ustrašila samé sebe in svojih grdob. Vender mislim, da Jurčiču 
ne bomo krivice naredili, ako rečemo, da so se mu také žive slike 
posrečile precej tako, ko Gogolju njegove, — samo iz kmetskega 
življenja, da so drugi značaji veliko menj tipični, čeravno že po 
svojem talentu bolj ali menj očitno teži za tem, da bi tudi oni bili 
karakteristični. Ali da ni dosegel tega ali vsaj ne tako kakor v svo- 
jih kmetskib tipih, krivo je menda prvic to, da je človeško srce in 
duševno življenje sploh bolj poznal in n g a n j e v a 1 , ko pa r e a 1 n o 
življenje našili bolj omikanih krogov, in drugič že omenjena okolščina, 
da se je učil naj bolj od takili, katerim je romantična zanimivost 
glavna stvar. 

Ko je bil Gogolj že razvil vso svojo genijalnost in ustvaril 
svoja neumrjoča dela, dogodilo se je pri njem, kar vidimo práv redko, 
da on s am pravega pomena in pravé vrednosti svojih del ni raz- 
umel. Kar je najboljšega napisal, mislil je, da je pisano le bolj za 



322 Dť. Fr. J. Celestín: Naše obzorje. 

zabavo, a ostré satire ruskega življenja in v njej ležeče morálne sile 
skoro ni vec videl in na zadnje začel se cel(j kesati svojega pisatelje- 
vanja, ker je opravičeno in dobrodejno svojo satiro začel držati za 
obrekovanje svoje drage Rusije in ruskega národa. — 

Kaj takega Jurčiču se ve da ne moromo očitati, samo v tem 
mu je nekaj podoben, da je on to, kar- je najboljše, stavil bolj na 
zadnje mesto ter v povestih svoje kmetské tipe večkrat uvajal tako 
rekoč čitatelju za zabavo, da si nekoliko oddahne ter se tako rekoč 
malo odvrne od glavnih osôb in glavnega dejanja. Da nam je ostal 
bolj pri kmetu ter ustvaril š e vec kmetskih tipov, da je segel še 
malo bolj globoko in žaba vi v risanji tipov pridejal še kritike 
in nekaj vec satire, čestili bi ga gotovo še bolj in naše potomstvo 
slávilo ga še bolj. Samopoznanje bi napredovalo gotovo z večjo silo 
in še bolj budilo v omikanih krogih poznavanje in Ijubezen do pri- 
prostega národa, njegovib radostij in bridkostij. 

Pa četudi Jureič n i vsega dosegel, kar je mogel ravno v tem 
zmislu, nekaj gotovo tudi za to, ker je prezgodaj umri ter ni mogel 
doseči vrhunca svojega naravnega razvitka ravno v tem pogledu : 
vender nam je obzorje j a k o razširil s tem, da smo v plastični reál- 
nosti zagledali svojega kmeta, to podlago narodnega življenja, ter bolj 
ko kdaj opazili, da je on pravá naša kri, zdravo naše meso in za- 
čeli z večjim veseljem stopati doli k njemu kakor brat k bratú. Ce- 
ravno njegovi najboljši tipi nimajo Bog ve kakih idej ter jih v nje- 
govib omikanih osobah in posebno v Tugomeru nabajamo se ve da 
vec, čeravno je Jurčič gledé množine idej n. pr. v primeri s Stritar- 
jem pac gotovo za n j im ter mu obzorje n i tako široko: vender 
je- kot pripovedovalec veliko pred n j im. In ne samo pred njim! 
Koliko pa ima vse zapadno in južno .slovanstvo mož, ki so pokazali 
toliko realno moč in ustvarili nam toliko tipov, kakor ravno on? 
Zato smemo pač reči s francoskim kritikom : „Brezsmrtnost gre tvo- 
riteljem živih Ijudíj, onim, katere ňavdušuje življenje, kateri ri.šejo 
življenje (Emile Zola : Parižskija jiisr.ma I. 2.SG)." 

VI. 

Iz v.sega zgoraj povedanega pač vidimo, da naše obzorje n i 
ravno široko. Sicer mi morda poreče kdo, da trije, štirje pisatelji 
še ne sestavljajo našega duševnega obzorja. AU če pregledamo tudi 
vso našo književnost in vse naše socijalno-politično življenje, mislim, 



Dr. Fr. J. Celestín: Naše obzoi-je. 323 

da ne bodemo opazili bit no sirjega obzorja. To je tiidi razumljivo : 
mladi in mali s m o. Vedná borba za narodno življenje nas šili 
bolj ali menj naravnost, da si ornej i mo svoje želje in delavnost 
na najbolj potrebno in — dosegijivo. Z druge stráni pa nara 
zadržuje razširjenje obzorja gotovo tudi to, da pri nas omikanec lehko 
misii, da mu daje tuja (neraška) omika dovolj široko obzorje, in ne 
vidi, da nas tuja omika ravno vsled svojega bogatstva lehko bolj 
moti, ko nam koristi, če vzprejemljemo od nje vse vprek brez zre- 
lega premisleka, č e sa je ravno nam najbolj potrebno. Pomisliti pa 
imamo tu še to, da si mi le prevečkrat n e i z b i r a m o iz te tuje 
omike po svoji volji — kolikor je vender že imamo — ampak da 
se nam ona naravnost narivava in sicer ne, da nas podpira v našem 
naravnem, t. j. narodnem razvitji, ampak da nas — pogoltne. Zato 
je opravičen neki strali pred to omiko, in ko bi se nam tudi ne 
vrivala tako rekoč s fizično silo, tedaj bi se njena moč in njen vpliv 
takoj veliko ne zmanjšal, ampak bi se morali še dolgo boriti, dokler 
bi se postavili na svoje — slovanské — noge ter bi si obzorje znatno 
razširili. Ko bi to dosegli vsaj nekaj bolj, ko do zdaj, mogli bi iz- 
birati si iz vse zapadne omike ravno to, kar nam je najbolj po- 
trebno ter bi to priporočali obeinstvu: tako bi jenjal do zdaj tako 
opravičen strali pred tujo omiko. Za zdaj pa nam ta strali vsaj 
káže, da imamo še v sebi silo življenja, da v obce vender še nismo 
žalostne žrtve na čast in slavo — tujcem. In nas národ se bode 
ohranil, četudije zaostal v omiki zamnogimidrugimi, 
če se bode odlikoval z dobrirai praktičnimi vplivi na 
ž i v 1 j e n j e , s r c e i n v o 1 j o^ če se bode počasi rešil pustega posne- 
manja, tega očitnega známe nj a nesamostalnosti. 

Slovenskí národ se prebuja. Ta naš preporod je jako podoben 
českému, kakor ga je risal dr. Tonner pred Poljaki v Levovu (v fe- 
bruvarji 1882. 1.) in med drugim pripisoval preporod českega národa 
stal no s ti kmeta za občno delo in omiko pod vodstvom domoljubov: 
„Naši česki apostoli n i so deklamovali, niti govorili fráz 
niso jiisali za národ in o národu pripovedek in izmišljav ; iz početka 
so celo zgodovino izučevali práv malo. Pisali so za národ, v 
narodnem jeziku, opraktičnih stv-areh: kako treba orati, sadje 
saditi, za bučele skrbeti, kako pečati so z obrtnijo, družé to realno 
stanje z narodnimi svrhami." 

Obzorje Cehov v obce ni preozko, pa tudi ne preširoko, ali 
vender bolj ozko, ko široko. Saní Gregr priznáva, da se česká lite- 



324 Dr. Fr. J. Celestín: Našo ol)zoľje. 

ratura boji svobodne besede evropske znanosti ter da je brez bogate, 
razvijajoče vsebine (gl. Vestník Evropy XII/6 4, str. 429). Pre ši- 
roko obzorje slabi človeku moč in voljo za najbližje potrebe, telesne 
in duševne, ter ga goni tako rekoč mimo sedanjosti k ideálom daljne 
bodočnosti: ono postaje tako malo plodovito. Taki so v slo- 
vanskem svetu oni, večjidel mladi ruski radikalci, ki bi radi t ak oj 
izvršili velikánske socijalne reforme, ki njim s a mi m niso dosti jasne, 
ne oziraje se dovolj ni na mogočnost, ni potrebo, ni na sredstva. Isto 
slabost imajo tudi bolgarski ali srbski radikalci, če se preveč odda- 
Ijujejo od sedanjosti in mogočnosti napredka na podstavi življenja 
in njegovih uvetpv. Nasprotna je slabost, ako inteligencija živi 
le bolj v preteklosti, od spominov na njo in za njo težéč z nekim 
•romantičnim navdušenjem. Slovanskí svet ima tudi to prikazen 
in vidi, da je ta romantizem rad združen bil in je z nestrpljivostjo 
in fanatizmom, ki ne more imeti vspeha, dokler se hrani in živi le 
bolj v preteklosti ko v sedanjosti, ter niti s to niti z bližnjo prihod- 
nostjo računati nezná. Preozko obzorje je torej pač še bolj 
škodljivo in neplodno, ko malo preširoko ter je mladim náro- 
dom pogled v prihodnjost bolj naraven ko v preteklost. 

Ako je torej vážna naša naloga, da si širimo svoje obzorje 
in ako je gotova resnica, da so tako dobljene in osvojené dobre 
ideje in dobro znanje trda podlaga napredku in to tem bolj, čim več je 
produktivnega znanja in idej : s tem še nikakor ne težimo za kakim 
k o s m o p o 1 i t i z m o m, ki bi bil res za nas preširok in neploden : 
„Razkoš kosmopolitičnega mišljenja si morejo privoščiti brez nevar- 
nosti za svoj obstanek vselej samo prvé svetské sile, nikdar pa také, 
ki imajo še težiti za višjimi smotri (Jahrbúclier fúr Nationaloekonomie 
und Štatistik IV. 320). « 

Tako govori Nemec z obzirom na svoj národ. Koliko več 
velja to za nas početnike in _ bolj ali menj za vse slovanstvo! Za 
Ruse še najmenj, pa je za to slávni Ivan Turgenev v svojem govoru 
na banketu 28. junija 1882. 1. mogel reči med drugim tudi to: „Na- 
glašujejo narodnost v umetnosti, pesništvu, literaturi samo slabá 
plemena, ki še niso dozrela ali pa niso politično samostalna ; njihova 
sila (energija) ima služiti, se ve, za druge bolj vážne svrhe, da si 
ohranijo svoj obstanek." Rusom se res ni boriti za svoj 
obstanek, ali o svoji národnosti, o slovanstvu sploh in o njegovi kul- 
túrni nalogi govore ter bodo pač še dolgo govorili in najbrž čim 



Dr. Fr. J. Celestín : Naše obzorje. 325 



bolj se bodo zavedali, tera bol j se bode poudarjal kultúrni napredek 
slovanstva (četudi n j im Rusija mora biti prvá), ali ne kakor kako 
nepomirljivo nasprotje zapadni omiki, ampak kot samostalen delavec 
na obširnem kulturnem polji. Ta samostalnost bode tudi v daljni 
prihodnjosti, celo na svojem vrhunci, vender le odnosna, ker popolné 
ni imel in ne bode imel noben — celo ne kitajski — národ. 

Ali kako naj si širirao obzorje? S produktivnim, t. j. najbolj 
ravno n am in ravno zdaj potrebnim znanjem. Ako v obce govo- 
ľimo, vredno je sicer vsako (pošteno) znanje nekaj, ali ako me od- 
vrača od najbolj potrebnega, da živeti in pametno napredovati ne 
morem, postaje to znanje celo lehko škodljivo. Takega znanja 
vleče kultúra vec s seboj, nego gaje treba. Da si pa prido- 
bimo potrebnega znanja zunaj tega, ki ga nam šola daje, imela bi 
naša literatúra morda bolj ko do zdaj dajati potrebno znanje pa tudi 
svetovati, kje bi si ga pridobili. Nemške knjige se ne bójmo, č e 
je le dobra, še menj pa slovanské ali dnige; priporočajmo j o ali 
pa vsaj povej mo občinstvu n jene glavne misii. Saj vender 
imamo in bomo imeli med seboj Ijudij, sposobnih za to, (če si le 
posel dobro razdelé. Ali se nam tako ne bi bolj hitro ko do zdaj 
širilo obzorje, jačala umná in ž njo občna produktivna moč ? Za na- 
rodnost pa mislim, da se nimamo tu práv nič bati : produktivno 
znanje more samo jačati, si a bi t i p a ne. 

Pre vo č na široko tudi tu ne moremo razpeti svojih kril, niti 
letati previsoko. Izbora in zdravé kritike nam je treba. Pri 
nas in sploh v vaem neruskem slovanstvu je kritika še slabo raz^ta. 
Cetudi se tiská leto na leto več, literaturna kritika v občo vender 
le bolj šteje in poroča, ko ocenjuje. Kritika je potrebná celo prvi 
knjigi, ki se tiská, saj škoditi jej ne more kritika, ki poučuje in 
vodi kakor skrbna mati svoje dete ; svári, da se ne pišejo nepotrebne 
stvari ; uči, k aj in kako naj se piše ; sodi napisano ter poučuje 
pri tom pisatelja in občinstvo, pa tudi z vso odločnostjo povzdiguje 
svoj glas, ako bi kdo hotel literaturo zlorabiti, kvariti občin-sfcvu 
u ku s, src e in um. 

Brez kritike se literatúra ne more vspešno razvijati, četudi se 
literaturne „znamenitosti" bistro množé, t. j. také, ki jib slepo slávi 
ali stránka ali prijatelji. Pri tem se gubi vsaka mera za pravo vred- 
nost in zaslugo. Literatúra postaje najedenkrat „bogata" ter se za- 
čenja tožiti, kako da je svet bolj ne čisla, in da so krivi tu ošabni 



326 Dr. Fr. J. Celestiu : Naše obzorje. 



in zavidni Nemci ali druga sodrga : slovanski svet ima tudi že ta- 
kega kulturnega cvetja. — 

Znano je, kako je Lessingova kritika silno vplivala na razvoj 
nemškega slovstva ter tako rekoč omogočila, utrdila in ojačala slavno 
dobo nemškega klasicizma. Nekaj podobnega predstavlja v rnski knji- 
ževnosti kritika Bélinskega, ki je od 30ih do 50ih let našega stoletja 
budil in vodil literaturni razvoj. On in neki njegovi moskovskí pri- 
jatelji so bili iz početka vsi vtopljeni v Heglove abstrakcije videči v 
njih nov evangelij človeške misii in človeškega napredka, Ideji 
lepote n. pr. pripisovala seje neka absolutnost ne gledé na mise 1, 
ki se je kot tendencija celo gonila iz literatúre. Tako je postajalo 
vse nekako jednake cene in vrednosti, bodisi fantastična igrača 
ali živ izraz člove.ške pozitívne misii, radosti in tuge, če je bilo le 
„estetično" jednako lepo. Ali zdrav ruski um se ni mogel zadovo- 
Ijiti s to „absolútno vrednostjo" in ravno Belinskij je bolj in bolj 
poudarjal potrebo približavanja umetnosti k življenju. Z gorečira 
navdušenjem je pozdravljal vsakega darovitega pesnika ali pisatelja, 
budil, sváril in spremljal ga s svojo kritiko. Kako je n. pr. takoj 
iz početka spoznal v Gogolji njegovo darovitost, kako ga je vzpof^- 
bujal in občinstvu tolmačil, kako bičal svojega Ijubljenca video, da 
mu stopa na krivé poti, da ne ume samega sebe in pomena svojega 
genijalnega delovanja! Sirok realizem in ž njim združená kri- 
tika življenja je pridobila s to kritiko tako trdno podlago v ruskem 
življenji in ruski literatúr!, da ni n obe n e stránke, katera ne bi 
visoko čislala Gogolja, Turgeneva, Gonearova, Dostoevskega in mnogih 
drugih, ki so vsi vzrasli in ojačali se posredno ali neposredno na kri- 
tiki Bélinskega (in njegovih následníkov) ; n i omikanega Rusa, da ne 
bi tega priznával ter ne ponášal se s temi velikáni ruskega uma. 

Nam je reálne kritike neobhodno potťebno, ako liočemo stalno 
napredovati proti g o to ve m u smotru, a ne tavati sem ter tjá, kri- 
tike, ki zaliteva, da nam književnost káže življenje, in sicer najbolj 
naše, ker drugo domáci pisatelji tako ne morejo lehko opisavati, 
kritike, kateri n i vse jedno, če občinstvu dajemo sanjarije o živ- 
ljenji. ali pažive Ijudi. Brez nje literatúra po -ätaje ko stoj eča voda, 
ki se usmradi in jo začno prerastati kisle močvirne tráve. 

Taká kritika torej ne obseza samo umetniških stranij dela, ona 
sodi tudi misii, ideje, obzorje delajočih osôb, in ne samo njih; čaši 



J. Cimpermau: Svet pesnikij. 



327 



bi se morala ozirati na ves tečaj občnega in posebno n a š e g a slo- 
vanskega in slovení?kega razvijanja, morala bi kazati njegove dobre 
in slabé stráni, da ne zabredemo na krivo pot. T a k o bi postala 
kritika našega kulturnegaživljenja sploh. 

Mal o duš n i Ijudje radi govore, da bi kritika škodila, ker bi 
odkrivala naše slabosti. Jaz mislim, da nikogar ne varamo, če pri- 
kľivamo slabosti, saj jih vender vidimo sami, še bolj pa nam jih 
poteín drugi očitajo, če smo morda sami — kratkovidni in ne vidimo 
pota k boljšemu. Zdravá kritika se ne boji torej ni pre- 
teklosti, ni sedanjosti, temveč sodi ves dozdanji raz- 
vitek, pa tudi ideále bodočnosti. 

(Konec prih.) 



M^ 



Svet pesniku. 



írevó tam v vrtu, <;lej, stojí 
Ter širi k višku veje praziie, 
Dejal bi: tiho v snu želí 
Toplote, lúči si pi-ijazne, 

Vzpomladni mu poljub gorák 
Novo življenjo v žile vlíva. 

Ko majnik pride, veselják, 
Do cveta rvot drevo pvekríva. 

In ko si ptičji zbor kri'at 
Pripel je v vejah stauovanje, 

Celo ti sam se mnogikrat 
Pod njimi vtapliaš v sládke sauje. 

Vzponilad, presvetla hči nebés. 

Z drevesom čudo je storila. 
A dôkaj večjili še čudés 

Ljubezen že je izvršila. 



Žatí) mi, pesnik, ne žaluj : 

Temán moj dub , srcé je prazno ! 
Ljubezen te povede, čuj, 

V življenje cvetno in prijazno. 

Drevesnih toli ni cvetóv, 

Kot pesnij v pevskem srci vstaja, 
In bolj od ptičjib vseb glasóv 

Njih vsaka dušo nam naslaja. 

A zgolj ljubezen jib na dan 

Poziva iz sľcá globíne; 
Zaúči, pesnik, in srčán 

Zarôti v beg duba temíne ! 

Zaupljiv brž odpri srcé 

Ljubezni v mirno stanovanje, 

In pesnij večnih porodé 
Veselé tvoje pevske sanjel 

J o s. f i m p e r m a n. 



■„at;^'^ 




Ne zveni mi! 



e zveni mi, ne zvem mi, 

Pomladi najprva, najlepša cvetíca. 

Kot danes čarôbno ti cvétejo lica, 
Ti cveti vseléj in zeleni mi, 
Ne zveni mi, ne zveni mi! 

Ne zveni mi, ne zveni mi! 

Glej solnce však večer za gôro zahaja. 

A zjutra še mlaje, krasneje vstaja, 
Kot solnce sé žarki ognjenimi 
Tvoj žari obraz, ne zveni mi ! 

Ne zveni mi, ne zveni mi! 

Bog solnca ti dajaj in rose hladilne, 
Metuljev te bráni in slané morilne 

In tóče sé 2a.'ni ledenimi, 

Ne zveni mi, ne zveni mi ! 

Ne zveni mi, ne zveni mi, 

Najprva, najlepša cvetíca pomladi, 
Kot danes na solnčni kraljuješ livádi, 

Procvítaj še v pôzni jeseni mi. 

Ne zveni mi, ne zveni mi ! 

S. Gregorčič. 



Slovenska književnost. 

vín. 

Uzorni náčrt 

kmetijskih stavb na Kranjskem. I. list s posebnim oziroín na Bohinj. Zložil 
E. Kramer. Izdala c. kr. kmetijska družba za Kranjsko. /aložnik Viljom Frick, 
c. kr. dvorni knjigotržec na Dunaji I. Graben 27. 1883 ozki i", 9 str. in 2 prilogi. 

Cena 50 kr. 

Primerno in zdravo stanovaiijo je pi'vi pogoj tolcsuíi^u iu duševnega 
razvitka — in vender se pri nas navadno jako malo oziramo na ta prevážni 
faktor. Na stotine starih in novih stavb nahajamo po deželi, ki so tako 



Slovenska književnost. 329 



nepraktično, zdravstvenim pogojem tako nasprotno zgrajene, da se mo- 
ľamo v istini čuditi, opazujoč te duhovito proizvode národne arhitekture. 
Da bi pa naše priprosto Ijudstvo iz svojega nagiba zapustilo zastareli 
način zidanja zase in za svojo živino — tega pri trdi konservativnosti 
njegovi ni tako lahko niisliti, ne pri nas, ne drugod ; treba je pouka, 
ozbiljnega pouka — in zato veselo pozdravljamo I. list iizornih náčrtov 
kmctijskih stavb , ki jih je sestavil na poljedelskega ministerstva poziv g. 
Iw'nest K ráme r. Druge kronovine imajo že z večine také náčrte, ki 
so povsod blagodejno vplivali; pri nas smo pršli stoprav zdaj na vrsto 
— no, pa da smo žo le prišli! 

G. pisatelj nam v krátki besedi razí aga namen svojega načrta in 
poudarja posebno za živinorejo važnost dobrih hlevov, potem nam káže 
kmetski dom , kakeršen se nahaja dan danes navadno v B o h i n j i 
s 5 podobami (temeljni náčrt pritličja in I. nadstropja, prizor hiše in 
hleva). Dalje opisuje z malimi vrsticami n a páke teh stavb in pripo- 
voduje , k a k o se morajo zidati. V ta namen sta pridejani dve prilogi, 
v katerih nahajamo uzorne náčrte in nasvete za zidanje večjih in manjših 
poljedeljskih poslopij, s potrebnimi načrti in prizori; zraven stojé povprečno 
zračunjeni stroški za delo in materijal, tako da ni treba začeti stavbe 
s precenjevanjem denarnih sil, kakor se to zdaj dostikrat pripeti našemu 
kmetiču. 

Ker je delce posebno namenjeno Bohinju, pridejan je tudi te- 
meljni náčrt in slika s i r a m i c e s kratkim popisom tega važnega 
faktorja za našo Švico. 

G. Kramer poudarja, da bi posebno župani morali imeti také 
uzorne náčrte, in na njihovi podlagi vplivati na Ijudstvo ter se po njih 
ravnati pri dovoljevanji za zidanje ; potem bodo s časom izginile stavbe 
pľiprostih nuših mojstrov, ki navadno o potrebah kmetijstva nimajo 
dosti ali nič pojma! — 

Slike naše knjižice so jako čisto in razumljivo izdelane — stvar, 
ki ta u z or n i náčrt tem bolj priporoča. 

Ker je delce izdano s pôvodom in s podporo ministerstva, ima 
tudi nemški tekst , ki se začenja na drugem konci, in sicer tako , da 
v sredi s slovenskim skupaj trčí. 

í. list se ozira — kakor rečeno — posebno na Bohinjsko dolino, 
a ker je način zidanja kmetskih domov malo da ne po vsej deželi 
jednak, ustregla bode knjižica vsej kronovini ; nadeje se, da izide kmalu 
II. list, želimo jej mnogo vspelia ! I v a n Š u b i c. 



830 Slovenska književnost. 



IX. 

Werndlova puška. 

Krátko in lehkoumevno pouíilo v orožji po vprašanjih in odgovorili. Za peštvo 
in lovsko četo cesarskega in kraljevskega vojstva. 29. str. Tiskarski kraj? Tiskar? 

Letnica? Cena? 

To je najnovejše delce neumornega vojaškega našega pisatelja, go- 
spoda c. kr. stotnika Comela pi. Sočebrana, katero bode s pre- 
srčno radostjo pozdravil však rodoljub. Iz vojaštva se je šírilo in se 
še dan danes širi pačenje in kvarjenje narodovega jezika v Slovencih. 
Bivši vojaki, prišedši spet na kmete, spakovali so se z nerazumljenimi, 
na vojski privajenimi nemškimi izrazi ter kazili svojo govorico z izpri- 
denimi nemškimi besedami. In tako se je pod tem in še pod mnogokate- 
ľim drugim vplivom porodila tista spaka, katero imenujemo „kranjska 
špraha". Da se, kolikor je moci, ustavi to zlo, v to pomorejo najbolj 
dobre, slovenskí pisane knjige za vojaške šole, in zdaj je že dvanajsto 
tako knjigo na svetlo dal ter s svojimi novci založil gospod c. kr. stotnik 
Comel pi. Sočebran. Tak oficir je dan danes pri nas pač redko seján in za tega 
delj moramo iz vsega srca največjo hvalo vedeti g. stotniku Comelu za 
njegovo požrtvovalnost, za njegov ne mali trud in za njegovo plemenito 
domoljubno delo. To je res, da také knjige bodo rodile še le tedaj 
pravi sad, ako se slovenská inteligencija v vojakih pomnoži; in da se 
to zgodi, to pričakujemo od splošne vojaške in šolske dolžnosti. 

Kakor prejšnje Comelove knjige, tako je tudi „Werndlova puška" 
pisana v obce dobro, pravilno in lehko umevno. Vender naj nam č. g. 
pisatelj dovoljuje dve tri opazke. Ze Levstik je omenil (Náuk slovenskim 
županom 19 (i), da Jäger pri vojakih ni lovec, ker ne hodi na lov, 
ampak strelec (prim. zgodovinski imenitno četo ruskib strelcev); 
peška puška — Infanteriegewehr — je jako okoren in nepravilen 
izraz ; bolje bi bilo pehotna puška od ruskega subst. p é hó t a In- 
fanterie, peditatus ; pehótni polk (rus. pehótnyj polkb) Infanterie- 
regiment, namestu nepravilnega slovenskega peš-polk (prim. tudi Mikl. 
lex. péši.) ; nedoumno mi je, zakaj je g. Comel obdržal nemčizno š r a v b 
Schraube, ko imamo vender lepi slovenskí izraz viják; napačno je za- 
klepiščini repnjak Gehäuseschweif, p r e d r o č i š č e v okov Vorder- 
schaftskappe i. dr., kajti od subst. n. kakor zaklepišče, predročišče, 
vseučilišče, gledališče, zemljišče i. t. d. ni možno izvajati adj. 
zaklepi ščin i, predročiščev, vseu čiliščini, gl e dal iščini, zem- 



s. Rutar : Štefan Kocjančič. f 331 



Ijiščini i. t. d., ampak samo: zaklepiški, predročiški, vseuči- 
liški, gledališki, zemljiški (ergo ne zemljiščna, ampak zem- 
Ijiška knjiga Grundbuch). Za Kajonnett je g. Comel práv po 
nepotrebnem vzel bodalo (kar pa tudi kaj drugega pomeni) in j a t a- 
g a n : mislim, da bi bil pac smel obdržati v národu že ukoreninjeni b a- 
j o n e t, kakor je obdržal kartón in p a t r o n o ter od poslednje naredil 
celo dobro besedo patronják Patrontasche. 

Knjiga je tiskana tako, da ima na levi stráni slovenski, na desni 
pa nemški tekst, kar jo dela še priročnejšo. L. 

Štefan Kocjančič. t 
I. 

Letošnja zima nam je pobrala večje šíevilo starejših slovenskih 
pisateljev, nego bi jih smeli izgubljati o velikem pomanjkanji obde- 
lovalcev zanemarjenega našega literarnega polja. Komaj smo se malo 
oddahnili po Šolarjevi in Kočevarjevi smrti, že nas je iznenadila vest, 
da je umri íl. aprila zjutraj častni kanonik Štefan Kocjančič, drugi 
S t ani č in najplodovitejši pisatelj goriških Slovencev. 

Porodil se je Kocjančič v Vipavskem trgu 25. decembra 1. 1818. 
Njegovo žiyljenje je jako priprosto in podobne onému večine slovenskih 
duhovnikov. Ljudske šole je obiskoval v domačem kraji, srednje pa v 
Gorici. Iz njegovih dijaških let je zanimljivo to, da se je začel že po 
drugi latinskí soli pečati s hebrejščino. Takrat je bil tudi velik pri- 
jatelj dramatične umetnosti. Na svojem stanovanji je osnoval 
domače gledališče. Kocjančič je bil sam pisatelj iger, ravnatelj, režisér 
in predstavljalec \se ob jednem. Soigralci so bili njegovi součenci in 
prijatelji, vstopnina je znášala stari krajcar. 

Po dovršenih filozofičnih studijah je stopil 1. 183í>. v bogoslovje, 
ali bival je zunaj semenisča in odgojeval otroke tedanjega okrožnega 
glavarja baróna Gleispacha. V to hišo je dohajal tudi kanonik 
Valentín Stanič in tako se je seznanil Kocjančič s tem veteránom 
slovenskih pisateljev in pesnikov na Goriškem. Verjetno je, da je Stanič 
vzpodbujal mladega bogoslovca, da naj goji narodni jezik ter ga zalagal 
morda tudi s slovenskimi knjigami, ker je znano, da je začel Kocjančič 
že zgodaj pisati slovenski. 



332 S. Rutar : Štefan KocjanCič. f 



26. decembra 1841. posvetili so ga v duhovna, a v semenišči je 
ostal še vse šolsko leto do avgusta 1842. Potem so ga poslali v bližnjo 
polufurlansko faro L o č n i k (Lucinico) za pomočnega duhovna starému 
dekanu J. Stiebelu. Tu je opravljal Kocjančič prevažno službo slo- 
venskega pridigarja in spovednika, ker pod ločniško faro spadá tudi 
veliko Slovencev in ker se je takrat celo v Ločniku še mnogo slo- 
venskí govorilo. Ali že leta 1846. pokličejo ga v goriško bogoslovje 
za učitelja svetemu pismu starega zákona. To je najlepší dokaz, da je 
bila Kocjančičeva učenost že zgodaj zaslovela. V seminišči je bil Koc- 
jančič po polnem na svojem mestu, Sam temeljito poučen je znal vedno 
zanimljivo in kratkočasno predavati, tako da so ga vsi bogoslovci radi 
poslušali in se ga tudi pozneje z veseljem spomínali. Zraven profesorské 
opravljal je brezplačno tudi službo biblijotekarsko. Knjižnica je l)ila 
njegovo pravo veselje. V njej je prebil mnogo ur med šolskim letom in 
še več o počitnicah. On jo je po polnem uredil in pomnožil na 16.000 
zvezkov. V knjižnici je tudi malo ne svoje življenje sklenil, ker zadela 
ga je kaplja 5. ^iprila ravno ko se je iz knjižnice odpravljal. Še le pred 
malo meseci je bil postal tudi ravnatelj goriškega semenišča. Pokopali 
so ga z nenavadno slovesnostjo 10. apríla zvečer na novem goriškem 
pokopališči. 

Kocjančič je bil učeň j ak v pravem pomenu besede. Kot takega 
so ga bolje poznali na tujem, nego v svoji domovini, ker v svoji skrom- 
nosti se mož ni nikoli ponášal s svojimi zmožnostimi in hvalil s svojo 
učenostjo. Pismeno je občeval s prvimi učenjaki sveta, n. pr. z znanim 
italijanskim jezikoslovcem Ascolijem, poznali so ga vsi kot izvrst- 
nega orijentalista. Najljubši je bil Kocjančiču hebrejski jezik, 
katerega je imel po polnem v svoji oblasti. Spisal mu je slovnico 
in dal natisniti tudi več pesnij in govorov v teni jeziku. Zraven 
hebrejščine je negoval najbolj arabščino, katero je poznal v pismenem 
in Ijudskera jeziku. Znal je pa tudi sirski, aramejski, perzijski, kop- 
tovski in turški (z madjarščino vred). Ali Kocjančič je bil pravi 
Mezzofante. Razven klasičnih jezikov — grškega, latinskega in sanskrita 
— govoril je vse važnejše moderne jezike: slovanské, nemški, italijanski, 
francoski, angleški in španski. Poznal je pa tudi románska narečja: 
Portugalsko, katalonsko-provancalsko, vališko, ladinsko in furlansko. 
Od slovanskih jezikov gojil je poleg svojega materinega še staroslo- 
venskega, potem srbskohrvaškega, českega, lužičkega, poljskega, ruskega 
in bolgarskega. Kolika škoda, da tako učeň človek ni našel sebi pri- 
kladnejšoga mesta na kaki -orijeutalui akademiji I 



s. Rutar : Štefan KocjančiČ. f 333 



Preveliké zasluge si je pridobil Kocjančič tudi za napredek slo- 
venskega jezika. V semenišči je bil začel poučevati tudi staro sloven- 
ščino z oziľom na bogoslovce s kvarnerskih otokov, kjer se maša streže 
glagoljaški. Ali to ni bilo po volji nekaterim visokim gospodom, in zato 
je Kocjančič opustil svoje poučevanje. Usmiljene sestre v Gorici je po- 
učeval dolgo let v slovenščini — brezplačno. Največ vpliva pa je imel 
na svoje bogoslovce, katerim je z besodo, vzgledom, dobrim svetom in 
posojevanjem knjig cepil Ijubezen do slovenščine. Pod njegovim vod- 
stvom so poslovenili goriški bogoslovci „Starega Urbana" in je Rlažič 
spisal „Zgodovino goriške nadškofíje". 

Slovenskí Kocjančiče vi spisi so z večine popularnega sedržanja, 
pisani v lahkoumevni, pravilni slovenščini, objavljeni po raznih tiskovinah 
in listih, n. pr. v „Novicah", „Zgodnji Danici", „Slov. Bčeli", „Šolskem 
Pľijatelji", „Glasu", „Besedniku" „Slovenci", „Večernicah" in „Koledarji" 
družbe s v. Mohora. Samostalne knjige je izdal 1. 1851: „Sestindvajset 
povestizamladeljudi" in „Povesti F. Soaveta", iz italijanskega 
poslovenjeno, (drugo nepopravljeno izdanje 1. 18Gít). Ti dve knjigi sta v 
jpzikovnom obziru šejako nepopolni. Boljša je že naslednja, 1. IH'^S izdana: 
„Životopis in pridige Jos. Stiebelna dekana v Ločniku". Ob 
istem času je sestavljal tudi slovenské šolske knjige, natisnjenc v Trstu. Dalje 
je spisal predgo vor k Janežičevomu „Zgodovinskemu katekizmu", 
katerega je izdalo društvo sv. Mohora 1. 1863. Naslednjega leta izdal 
pri Seitzu v Gorici knjižico „Marija Celj nad Kanálom". Istega 
leta pride od njega na svetlo tudi molitvena knjiga „Popotni to- 
var š pobožnega kristjana" in še dve menj vážni molitvéni knji- 
žici. Za Zakrajškov „Goriški letnik" 1. 1864. je spisal Kocjančič 
veliko sestavkov, zlasti pa „Zgodovino goriške grofije". Posled- 
nja njegova večja knjiga je bila po G. Erhardu predelano „Kristu- 
sovo življenje in smrt v premiš 1 je v an jih in molitvah", 
katero je izdala družba sv. Mohora 1. 1868 — 1870. 

Poleg tega je napisal Kocjančič še vse polno večjih znanstvenih 
sestavkov skoro samo zgodovinskega sedržanja. Poleg jezikoslovja 
mu je bila domača zgodovina najmilejši predmet. Na to ga je opo- 
zorilo bivše „Društvo za povjestnicu jugoslavensku" v Zagrebu, ki je 
bilo ustanovilo svoj list „Arkiv" in razposlalo po vseh jugoslovenskih 
deželah veliko vprašanj o starinah in zgodovinskih poročilih posameznih 
krajev in okrožij. Kocjančič je poslal že leta 1852. „Odgovore na 
vprašanja društva zn j u gn p 1. ]> n vj o s t n i co". ali ker jih društvo 

23 



834 S. ttutar : Štefan KocjanôiÔ, f 



ni hitľo priobčilo, dal jih je (prvih dvanajst) med tem v „Slov. Bčeli" 
1. 1853. natisnit. Se le 1. 1854. prinese tretji zvezek Arkiva tudi Koc- 
jančičeve odgovore v slovenskenl jeziku. (V istem zvezku se nahajajo 
tudi trije odgovori ranjkega svetolucijskega župnika Tom až a Rutarja 
glede tolminskih starin in vraz.) V telí „odgovorih" opisuje Kocjančič 
med drugim tudi „Beneško Slovenijo", vaši in število prebivalcev 
teľ spomina tudi njih književnosti, n. pr. „Abcce Slovifenski", kateri 
je bil 1. 1852. v Benetkah natisnen v benečanskem narečji. V „SI. Bčeli" 
1. 1853. (kakor tudi v „Prijatiu" 1. 185.5) je pisal Kocjančič veliko o 
Nemškorutarjih na Tolminskem. L. 1855. je prinášal Einspielerjev „Pri- 
jatel" njegove izvrstne, z veliko pohvalo vzprijete „Zgodovinske 
črtice, nabrane po Goriške m", v katerih omenja vse važnejše 
kraje, njih pridelke, šege in nošo po Goriškem. 

Novo delovanje na polji domáce zgodovine je začel Kocjančič, ko 
so leta 1874. v Gorici osnovali škofijski list „Folium periodicum archi- 
dioeceseos Goritiensis". V ta list je pisal poleg biblijskih preiskav (n. 
pr. „De história creationis Mosaicae", o Gogu in Magogu itd.) zlasti 
zgodovinske članke, katerih namen je bil pojasniti vso zgodovino goriške 
nadškofije, njenih samostanov in fara. L. 1875. je spisal v „Folium" (in 
dal tudi posebe natisniti) pregledno zgodovino „História archi- 
dioeceseos Goritienis". L. 1877. pa je začel po navadi starih 
možakov z veliko zgovornostjo in obširnim pojasnovanjem opisovati po- 
jedine fare na Goriškem, njih cerkve, ustanove, prepire, izpremembe in 
njih dušne pastirje. Do svoje smrti je opisal že lepo število slovenskih 
in furlahskih far ter priobčil prevažnih zgodovinskih poroči], katera so 
mu z večine pošiljali dotični župniki. Ta opisovanja nisp le vredna, da 
se stavijo na strán Orožnoyim v mariborskem šematizmu („Das Bistum 
Lavant"), nego presezajo jih celo po svojem zlogu in po svoji natanč- 
nosti. Ona so pravi temeljni kameni, na katerih bode skoro mogoče 
sezidati popolno in natančno zgodovino Goriške grofije. Škoda preveliká, 
da je obdelovalec teh kameňov še pred končanim delom umri ! 

Ce tudi je Kocjančič veliko napísal v latinskem in hebrejskem 
jeziku, vender imajo za nas največjo vrednost njegovi slovenskí proiz- 
vodi. Kocjančič je v slovenščini neizrečeno napredoval in zadnja deset- 
letja pisal práv lep, gladek in lahkoumeven jezik. Le nekaterim radi- 
kálnom novostim ni bil poseben prijatelj in smešno je trdil n. pr. (v 
goriškem „Glasu"), da naš »ka" (mesto „da") izvira od italijanskega 
„ehe". Tudi „purizem" mu ni ])il povšeči in kázal jo vedno na Srbo, 



A. Hndovemik : Klára Milifi. SŠt 



katerim dobro služijo turške besede. Kljubu ternu pa si je pridobil kot 
pisatelj stalno veljavno mesto v slovenski literaturi. 

(Konec prihodnjič.) Šimon Rutar. 



Klára Miliô. 

Povesť J. S Turgcneva. 

To novo delo J. S. Tuľgeneva, katero smo že naznanili v 3. šte- 
vilki „Ljiiblj. Zvona", izšlo je v janvarskem zvezku „Véstnika Ľvropy". 
Prvotni nápis mu je bil „Po smrti", kar si moremo tudi tolmačiti, se- 
znanivši se z vsebino tc novele. Ali je prvotni nápis premenil Turgenev 
sam, ali pa Stasuljevič, urednik Vestníkov, ni znano. Kakor -vsi Tur- 
geneviji spisi je tudi ta novela jako zanimivo pisana ter bogata lepih 
epizód, Glavni obseg jej je ta: 

Vzpomladi 1. 1878. je živel v Moskvi mlad človek dvajsetih let, 
Jakob Aratov; pri njem je bivala njegova teta, stará devica petdesetih 
let, Platonida Ivanovna. Nekoliko let prej se je preselil v Moskvo njegov 
oče, ne bas posebno bogat plemenitaš v T ... i guberniji. Kúpil je 
hišo v oddaljeni ulici v Moskvi ter se tam udomačil s svojim sinom 
Jakobom in s Platonido, katero so pa splôh v hiši imenovali Platošo. 
Mati Jakobova je umrla še jako mlada. Jakobov oče se je pečal mnogo 
z medicino in je vedno tičal v knjigah. Zanimal se je za kemijo, mi- 
neralogijo, entomologijo in botaniko ter zdravil svoje bolnike z zelišci 
in metaličnimi krogljicami ; ker je sam za se živel, držali so ga sosedje 
za čarodejníka. Umri je dve leti potem, ko se je bil preselil v Moskvo. 
Jakob Aratov je poslušal kolegije na íizikalično-matematični fakulteti, 
a kmalu je zavoljo slabega zdravja tudi to opustil ter se sam za se 
pečal z vedo. Jakob je bil duliovit, kakor njegov oče ter je podedoval 
vse njegove lastnosti. Zahajal ni v nobeno družbo, bal se je celo Ijudij ; 
občeval je le s svojo teto Platošo, katera je pa pri vsaki drugi besedi 
vzkliknila „Gospodi, pomozi!" Jakob se je pečal posebno s fotografi- 
ranjem, kar pa Platoši ni ugajalo, ker je bil slabega zdravja. 

Ta mladi samotár se je seznanil z nekim Kupfrom, ki se je izdajal 
za arhitekta. Nikar ne mislite, da je bil Kupfer Nemec, čutil se je 
Rusa z dušo in telesom, nemški celo znal ni in zasmehoval je Nemce^ 
Kupfer je bil lep, črnolas mož, malé postave in velik čestilec ženskega 
spola, katerega se je tako izogibal Aratov. Jakobu je jako dopadala 

23* 



ä3é A. fíudovemik : Klára Síili6. 

dobrodušna odkritosrčnost Kupfrova. Kupfer je obiskoval koncerte in 
druge veselice ; za taká poroSila pa se je zanimal Jakob. Kupfer je več- 
krat zahajal k Jakobu ; kajti Aratov je bil gostoljuben in je večkrat 
pogostil svojega znanca. 

Tedaj pa je živela v Moskvi neka gruzínska kneginja, katera je 
bila veliká prijateljica iimetnosti. V njenem salónu so se shajali ražni 
umetniki ; imela je vedno dľužbo. Tudi Kupfer je zahajal v njeno hišo. 
O njej so govorili Ijudje čudne stvari ; pravili so, da je v vsacem mestu 
pustila toliko obdarovanih, kolikor upnikov. Živela je zdaj v tem, zdaj 
v onem mestu. Dolgo se je moral Kupfer truditi, da je vender jeden- 
krát tudi Aratova spravil v to hišo. A Aratovu ta družba ni ugajala : 
kmalu jo je zapustil. 

Šest nedelj pozneje je obiskal zopet Kupfer Jakoba Aratova ter 
ga povabil na neko veselico v dobrodelne namene, kateri je bil tudi on 
soaranžer. Poudarjal je posebno, da bode sodelovala neka jako nadar- 
jena gospica. „Saj si jo vender videl pri kneginji," omeni Kupfer. Ara- 
tov se je nekako zganil. — „Kako jej je ime?" vpraša ga Aratov. — 
„Klára I" odgovori Kapfer. „Klára Milič bo pela pesen Glinkovo in neko 
pesen - Cajkovskega in deklamovala bo pismo Tatjanino iz Puškinovega 
Evgena Onegina. Jutri bo ta koncert v Ostoženki ob poludveh popoldne. 
Ali hočeš vstopnico?" — Aratov vzame vstopnico ter ukáže Platoši, ki 
je ravnokar stopila v njegovo sobo, da naj Kupfru izplača pet rubljev. 
Kupfer se je tedaj poslovil od Aratova; Aratov pa ga še vpraša: „Nima 
li črnih očij?" — „Kakor ogljel" odgovori mu Kupfer ter gre dalje. 
Platoši pa se je čudno dozdevalo vedenje Jakobovo ; zato ga vpraša : 
^Jaša, kaj ti je? kaj ti nedostaje?" Se ve da je bil zopet refrén teh be- 
sedij : „Gospodi, pomozi!" 

Drugi dan pa je šel Aratov h koncertu. Turgenev nam tu jako 
klasično opisuje posamezne sodelovalce na tem koncertu in njih vspeh. 
Glavna sodelovalka je bila Klára Milič. Ko je ona nastopila, pozdravilo 
jo je z velikim navdušenjem občinstvo. Klára je bila krásno črnooko 
dekle devetnajstih let. Nje obraz je izraževal nekako melanholijo. Ara- 
tov se je spomnil, da jo je videl tisti večer pri gruzínski kneginji. Ko 
je pela Glinkovo: „Tolko uznal ja tebja", gledala je na Aratova. In 
tudi Aratov je zri na njo, in zdelo se mu je, da so njene oči vedno 
nanj obrnené. Ko je konečno deklamovala Tatjanino pismo iz Evgena 
Onegina ter svojo nalogo izvrstno izvéla, ploskali so jej od vseh strianij, 
le Aratov je stal miren in tih na svojom prostom. Knpfor ga terlaj 



A. Hudoveraik : Klára Milič. 337 

povpraša, kako mu je dopadlo petje Klárino. Aratov pa mu odgovori : 
„Lep glas ima sicer, a nima vaje." — Po koncertu ga je hotel Kupfer 
Klari predstaviti, v kar pa ni privolil Aratov. Šel je nemiren domov; 
čudno se mu je dozdevalo vedenje Klárino proti njemu; mislil si je, da 
ga je morebiti Klára začela Ijnbiti, a v svoji fantaziji si je slikal dru- 
gače tisto dekle, katera bodi njegova bodoča soproga. In vender 
se ni mogel iznebiti misii na Klaro Milič. Nekaj čaša prej je bral Walter 
Skottov román „Sen Ronanskija vodi". Junakinja v tem románu se ime- 
nuje Klára Mobray. Tej osobi je posvetil neki ruski pesnik pesen, katera 
se končavar 

yNesčastnaja Klára! Bezumnaja Klára! 

Nesčastnaja Klava Mobray!" 

(Nesrečna Klára ! Brezumna Klára ! 

Nesrečna Klára Mobray!) 
Aratov je znal te verze na pamet in nehoté so mu blodili zdaj 
po glavi. Nesčastnaja Klára! Bezumnaja Klára! Teta Platoša pa je opa- 
zila njegov nemir, zato mu pravi: „Tam na veselici si gotovo srečal 
damo z dolgim repom („hvostovozko", tako je Platoša vedno govorila o 
damah, katere so se nosile po novi modi.) — Bila je lepega obraza, 
sukala se je okoli tebe (Platoša je vse to v dejanji predstavljala) — 
delala je z očmi také kroge (Platoša je v tem trenutku delala kroge 
v zraku). — Ti nisi tega navajen, dopála ti jo. Pa to vse ni nič ! 
Jasa, le pij zvečer čašo čaja in dobro bo! Gospodi, pomozil" 
Jakob pa jo je slušal in spal je trdno spanjp. 
Drugi dan je dobil list sledečega obsega : „Ako uganete, kdo Vaiji 
je pisal, in ako Vam to ni nadležno, pridite jutri proti peti ijri na 
Tverskij bulevard in pričakujte me. Mudili se no bodete dolgo. Jako 
važno je. Le pridite!" — List ni bil podpisan; Aratov pa je vender le 
vedel, kdo mu je pisal. Sklenil je, da ostane doma ter ne gre nikamor. 
Drugi dan pa vender ni mogel ostati doma. Neka čudná moč ga je 
gnala iz hiše. Šel je na Tverskij bulevard in ni dolgo čakal. Kmalu 
je prišla Klára. Njen obraz je zakrivala tančica, tako da ga Aratov ni 
mogel videti. — „Hvala lepa, da ste prišli!" — ^ nagovori ga ona. „Mo- 
rebiti me bodete obsodili. Moje vedenje je v istini čudno. . . Ko bi 
Vi vedeli! Toliko sem Vam hotela povedati! In kako naj vender to 
storim!" — Upognila sta na drugo pot, ki je bila bolj zapuščena. 
„Prišel sem," odgovori jej Aratov, „da pozvem, zakaj ste me sem privábili, 
mene, Vam po polnem neznanega moža, kateri je le po Vašem obnašanji 
na zadujem koncertu mogel ugeniti, kdo mu je pisal. Slušati Vas hočem, 



338 A. Hudovernik : Klára Mil ifi. 



povejte mi, s čim Vam morem služiti! Čudim se pa vsakako, ko vender 
sam zase živira. — — ^ Zdajei pa je ona obrnila oči vánj ; v njenih 
očeh so zasijale svetle solze, obraz njen pa je izražal tajno žalost. — 
„Ah, zakaj ste Vi taki, zakaj!" vzdihae ona. „Vi me niste razumeli, Vi 
niste pomislili, kako težko sem se odločila Vam pisati! . . Jaz ne- 
spametna! O Bog, kako sem jaz pac nespametna! Kako neumna sem 
jaz in tudi Vi! Fuj!" — In oila se je začela ironično smejati ter je odšla. 
On je šel tudi domov ; jezil se je pa, da se je tako osmešil. Vsakdor 
pa si lahko misii, kako se je pri tem rendezvouz obnášal Aratov, ki ni 
nikamor zahajal. Platoša pa je mrmrala sama zase: „Začel je, njemu 
je še le petindvajset let, tako, tako kmala!" — 

Prihodnji dan je bil ves pobit in za nobeno delo sposoben. Úpal 
je, da mu bode Klára še jedenkrát pisala, a varal se je. Sklenil je tedaj, 
da pozabi po polnem nje, kar je tudi storil. Bavil se je zopet z raz- 
novrstnimi predmeti ter poprijel se tudi slikarstva. Tri mesece po tem 
večeru mu je prišla stará ste vilka „Moskavskih Vedomostij" v roke. Tu 
je čital, da se je igralka Klára Milič zavoljo nesrečne Ijubezni otrovala. 
V začetku ta vest ni vplivala na njegov dušni stan, pozneje pa so se 
mu oči napolnile s solzami. Ta vest se mu ni zdela verjetna. Napotil 
se je h Kupfru, da pozve podrobnosti iz Klarinega življenja. Ta mu 
pove, da se je pisala za Katarino Milovidov. Njena mati in njena sestra 
živita še v Kazanu. Zavolj družbinskih razmer je pobegnila iz očetove 
hiše, pridružila se igralcem ter tako prišla v Moskvo. Zaduje dni svo- 
jega bivanja v Moskvi je bila jako otožna. Šla je potem v Kazan. — 

Drugi dan se ni mogel Aratov znebiti misii na Klaro, vender je bil še 
precej miren. Po noci pa se mu je v sanjah prikázala Klára ter mu 
rekla: „Ako hočeš zvedeti, kdo sem, pojdi tjä!" Aratov ni mogel vec 
zaspati, sklenil je za trdno, da se pelje v Kazan. Ko je drugi dan svoj 
sklep razodel Platoši, odgovarjala mu je to potovanje, a on se ni dal 
pregovoriti. 

Ko je prišel v Kazan, šel je takoj k materi Klárini. Ta mu od- 
govori, naj se obrne na Klárino sestro Ano. Ta mu je povedala 
mnogo iz Klarinega življenja. Ko se je zasukala govorica na Klárino smrt, 
reče mu Ana: „Katrica, da se je iz nesrečne Ijubezni otrovala? A jaz 
nič ne vem o tem. Drugi so bili pač v njo zaljubljeni, ona pa v no- 
benega!" Pokazala mu je tudi Klárino sliko in njen dnevnik. Na ne- 
kem listu dncvnikovem pa je bilo zapisano : „Moskva. — Vtvorek — 
junija. Pela in deklamovala sem na neki veselici. Denašnji dan je zá- 



A. Hudovernik : Klára Milič. 339 



me pomenljiv. On naj določi mojo usodo. (Ta stavek je bil podčrtan.) 
Videla sem ga zopet. Ne, ne, ne I Jaz móram zopet nazaj . . . ! 

Prosil jo je, da mu naj posodi njeno sliko in ta dnevnik. „Ali ste 
mojo sestro Ijubili?" povpraša ga ona. „Da, Ijubil sem jo in jo še Ijubim," 
odgovori jej. Ona mu podari sliko in mu posodi dnevnik. Iz dnevnika pa 
je izrezal list, na katerem so stále one besede zapisane ter jej dnevnik 
dal zopet nazaj. — Ko je prišel zopet v Moskvo, mislil je vedno na Klaro. 
Slikal je Klárino podobo ter bil prepričan, da je on njeno smrt zakrivil. 
Po noci ni mogel zaspati. Dozdevalo se mu je, da sliši Klárin glas. 
„Si li ti?" šepetal je. Prižgal je luč in gledal po sobi. Ničesar ni 
mogel zapaziti. Ugasnil je zopet luč. Zdelo se mu je zopet, da nekdo 
na lehko stopa po sobi. „Jaz sem, jaz!" šepeta nekdo. On napravi zopet 
luč, a ne zapazi ničesar. Uleže se zopet k počitku ; ko se skloní 
na postelji, zapazi pred seboj Platošo. V spanji je kričal : „Pomagajte, 
pomagajte!" in teta je prišla pogledat, kaj se mu je zgodilo. Zaspal 
je potem in v jutro, ko se je probudil, čutil se je zdravega. Napotil 
se je h Kupfru, da še kaj pozve iz Klarinega življenja. Kupfer mu pove, 
da je Klára še ves akt igrala, ko se je že bila otrovala. — Po noci pa je 
imel zopet čudne sanje. Bil je bogat posestnik. Njegov oskrbnik mu je raz- 
kazoval posestvo ter ga pripeljal k jezeru, ki je ležalo na njegovi zemlji. 
On stopi v zlat čoln ter se vozi po jezeru. Na dnu zapazi neko bitje, 
ki je v svojih krempljih držalo majhno steklenico, katcra je bila napol- 
njena z neko tekočino. „Ne vznemirujte se," zakliče mu oskrbnik. „Nič 
ni! To je smrt!" Najedenkrat nastane hud vihar in prikáže se mu 
Klára. S steklenico se je približala svojim ustnicam; občinstvo jej ploská; 
on pa začuje besede: „Ti si mislil, da bo iz vsega tega komedija! Ne, 
ne, tragedija je, tragedija!" On se prebudi ter se ves trese. „Klára, si 
li ti?" zašepeta on. — „Da, jaz sem!" začuje on. — „Tedaj te móram 
videti!" odgovori on in zapusti posteljo. Ustavi se sredi sobe ter go- 
vori tako: „Si li ti tukaj, Klára; ako me vidiš in slišiš, prikaži se mi! 
Ako je ta moč, katera tako vpliva na me, tvoja, prikaži se mi ! Ako 
veš, kako žalujem, da te nisem razumel, prikaži se mi! Ako je ta glas, 
katerega sem čul, tvoj glas, — ako je čut, kateri me je premagal, Iju- 
bezen, prikaži se mi! Ako si sedaj prepričana, da te Ijubim jaz, kateri 
do zdaj nisem nobene žene Ijubil ; ako si preverjena, da te zdaj po tvoji 
smrti neizmerno Ijubim; ako nečeš, da obupam, prikaži se mi, Klára I" 
Ko se obrne, zagleda na počivalniku podobo Klárino. Ona pa je gledala 
na strán. On poklekne pred njo ter j o prosi, naj ga vsaj pogleda. Klára 



340 Slovenskí glasuik. 



pa se ozre nanj ; oči so jej zaplamtele, lice se jej je zariidelo in na- 
smehljala se mu je tako prijazno. „Zdaj sem rešen!" vzklikne on. „Zma- 
gala si ti! Vzemi me s seboj ! Ti si moja, jaz sem Tvoj!" Približa se 
jej, poljubi jo, neizmerno je srečen. Krik se začuje po sobi. Platoša 
prihiti v sobo ; Aratov je bil nezavesten. „Jasa! Jašenka! Jašenjonoček ! " 
jadikuje Platoša ter ga po dolgem trudu vzdrami iz nezavesti. 

Prihodnji dan je ostal v postelji. Teta Platoša je bila v veliki 
skrbi zavoljo njega, za tega delj pošije po zdravnika Paramona Paramo- 
noviča. Ta je spoznal, da ima Aratov srčno napako in da ga trese 
mrzlica. Zapisal je nekaj zdravil ter potem odšel. Ko ga je Platoša 
vprašala, je li bolezen nevarna, pokazati jej je hotel vso svojo uče- 
nost ter jej odgovoril, da se zdaj še ne da povedati. Jakob je zagotáv- 
Ijal teto, da je srečen in zadovoljen in nikakor ni hotel dopustiti, da 
bi Platoša ostala pri njem čez noč. Teta ga je zapustila ter zadremala 
v svojem naslonjači, ko jo vzdrami strašen krik iz spanja. Prihiti k 
Aratovu, kateri je nezavesten ležal. Lotila se ga je huda mrzlica ; čez 
nekaj dnij je umri. Pred svojo smrtjo je še prišel k zavesti. „Teta", 
rekel je svoji teti, „zakaj se jokaš, ker móram umreti ? Ali ne veš, da 
je Ijubezen silnejša od smrti? O, smrt, kje je tvoje želo! Nikar se ne 
jokaj! Veséli se, kakor se jaz veselim!" 

In zopet so se nasmehljale njegove ustnice, na njegovem lici je 
zasijal izraz sreče in zadovoljnosti. Platoše se je polastila neizmerna ža- 
lost ; — njen Ijubljeni Jasa pa se je za večno združil s svojo Klaro ! 

To je bistvena vsebina tega najnovejšega umotvora slavnega Tur- 
geneva. Kakor se čuje, piše zdaj Turgenev nov román katerega hoče 
še v teku tega leta objaviti. Bog daj, da bi nas v kratkem razveselil z 
novim plodom svoje múze ! 

Aleksander Hu d over nik. 



Slovenskí glasnik. 

Slovenské novine 1. 188i}. V Slovoncili izliajo letos te novine: 

1. Novťcc gospodarskc, obľtuiške in národne. XLI. leto, v Ljubljani, po 
jeden pot na todon na celí poli v 4'^'. Odgovomi ureduik Alojzij Majer, 
glavni urednik dr. Jos. Poklukar. Tiskarna : J. Blaznikovi dcdiči. 

2. Zgodnja Danica. XXXVI. leto, v Ljubljani, tednik, na celi poli v 4^1. 
Urednik L. Jer au. — Tiskarna: J. Blaznikovi dedifii. 



Slovenskí glasnik. 341 



3. Slovenskí Prijatelj. XXXI. tecaj, v Celovci, po jeden pot na mešec 
na 3 in več polah v S^i. Urednik Andrej Einšpieler. — Tiskarna družbe 
SV. Mohorja. 

4. Državni zakoiiik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. 
Leto 1883. XXXII. tečaj, na Dunaji v 4^1. Urednika M. Cigale in Jos. Stritar. 

— C. kr. dvorská in državna tiskarna. 

5. Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko. Leto 1883., XXIII. tečaj, v 
Ljubljani v ^^\ s slovenskim in nemškim tekstom. Translator F r. Lovec. — 
Tiskata Klein in Kováč. 

6. Učiteljski Tovariš.. List za šolo in dom. XXIII. leto, v Ljubljani, však 
mešec dvakrát po jedno polo v .veliki 8ki. Urednik Andrej Praprotnik. 

— Tiskar R. Milic. 

7. Slovenskí Gospodar. List Ijudstvu v pouk. XVII. leto, v Mariboru, politični 
tednik na celi poli v 4''i. „Slov. Gospodar" ima však mešec po 2 prilogi, vselej po 
4 stráni obscžni: „Cerkveno prilogo" in „Gospodarsko prilogo". Odgo- 
vonii urednik Anton Brožé; glavni urednik prof. d r. L. Gregorec. — 
Tiskar J. Leon. 

8. Slovenskí Národ. XVI. leto, v Ljubljani, dnevnik, na celi poli v fol. 
Odgovorni urednik M. Armič, glavni urednik Ivan Železnikar. — Národná 
Tiskarna. 

9. BrenrelJ v lažnjivi obleki. XV. leto, v Ljubljani, však mešec po dvakrát, 
na poli v 4k'. Urednik Jakob Aleševec. — J. Blaznikovi dediči. 

10. Vriec. Časopis s podobami za Slovensko mladino. XIII. leto, v Ljubljani, 
mesečnik na celi poli v S^í. Urednik Ivan Tomšič. — Tiskata Klein in Kováč. 

11. Gospodarshi List. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici, po jeden 
pot na mesoc, na celi poli v S^i. Odgovorni urednik Anton KÍ o b učar, glavni 
urednik F r. Po vše. — Patemollijeva tiskavnia. 

12. Soča. XIII. leto, v Gorici, tednik na celi poli v fol. Urednik A. 
Fabijani, glavni urednik prof. dr. A. Gregorčič. — Hilarijanska tiskarna. 

13. Shvenec. Političen list za slovenskí národ. XI. leto, v Ljubljani, po 
trikrát na teden, na celi poli v fol. Odgovorni in glavni urednik Jos. Je r i č. — 
Katoliška Tiskarna. 

14. Slovenska Celela. Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranjskem, 
Štajerskem, Koroškem in Primorskem. XI. leto, v Ljubljani, však mešec po 
jeden pot na celi poli v 8'''. Urednik Jós. Jerič. — Tiskata Klein in Kováč. 

1.5. Naznanila. Na svetlo daje c. kr. kmetijska družba na Kranjskem, 
XIV. tečaj, v Ljubljani, v zvezkih po 2—6 pol obseženili v S'^", s slovenskim 
in nemškim tekstom. Urednik Andrej Brus. — J. Blaznikovi dediči. 

16. Edinost. Glasilo slovenskcga političnega društva za Primorsko. VIII. leto, 
v Trstu, po dvakrát na teden na celi poli v fol. Odgovorni urednik J osi p 
Milaniŕ, glavni urednik Viktor Dolenjec. — Nová tiskarna pod vodstvom 
F. Huale. 

17. Cvetje z vrtov sv. Franii.ika. Meseéni list za verno slovensko Ijudstvo, 
zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. IV. leto, v Gorici, po 2 polí na mešec 
v 81". Urednik P. Evstahíj Ozimek. — Hilarijanska tiskama. 



342 Slovenskí glasník. 



18. Popotntk. List za šolo in dom. IV. leto, v Mariboru, po dvakrát na 
mešec na celi poli v S^^i. Uredník M. Nerat. — -Tiskav J. Leon. 

19. Cerlcveni Glasbenik, organ Cecilijinega društva v Ljubljani, V. leto, 
po jedenkrát na mešec v S^i. Urednik Janez Gnezda. urednik glasbene priloge 
Anton Fôrster. — Tiskar R. Milic. 

20. Kreš. Leposloven in znanstven list. III. leto, v Celovci, mesečnik, 
vselej po 3—4 pole v 8^. Urednik prof. dr. Jakob Sket. — Tiskarna družbe 
SV. Mohorja. 

21. Ljulňjanski Zvon. Leposloven in znanstven list. III. leto, mesečnik, 
však zvezek po 4 pole v 8'". Urednik Fr. Levec. — Národná Tiskarna. 

22. Slovenskí Právnik. III. leto, v Ljubljani, mesečnik, po 2 poli v m. 8ki. 
Urednik d r. Alfonz Mosché. — Národná Tiskarna. 

23. Šola. Glasilo Goriških učiteljev. III. leto izhaja v Gorici brez določe- 
nega obroka v zvezkih po 2 poli obsežnih v %^^. Urednik V. Černie. — Hi- 
larijanska tiskarna. 

24. Mir. II. leto, v Celovci, po dvakrát na mešec na celi poli v mali 4^*. 
Urednik Filip Haderlap. -^ Tiskarna družbe sv. Mohorja. 

25. Ljudski Glas. II. leto, v Ljubljani, po dvakrát na mešec na celi poli 
v fol. Urednik Ferdinand Suhodobnik. — Tiskarja Ig. pi. Kleinmayr in 
Fedoľ Bamberg. 

[26. Kmetskí Prijatel. Der Bauernfreund. Z „Gospodarsko prilogo". II. leto, 
v Celji,* izhaja drugo in četrto nedeljo v meseci na celi poli v 41^1. Urednik 
d r. Edvard Glantsch nigg. — Tiskar Janez Rakusch.] 

27. Skrat. Zabavno-zbadljiv in šaljiv list, I. leto, v Ljubljani, po dvakrát 
na mešec po pólu pole v 4'". Urednik Janko Pajk. — Národná Tiskarna. 

28. Obrtnik. Der Gewerbsmann. I. leto, v Ljubljani, však mešec po jeden 
pot na celi poli v 8'", s slovensko-nemškim tekstom. Urednik Matej K u n c. 
— Tiskata Klein in Kováč. 

Poleg toh listov tudi „Laibacher Díoecesanhlatt" , ki se tiská v Narodni 
Tiskanii, prináša mnogo slovenskí pisanih razprav. 

Število slovenskih časopisov je lep dokaz o marljivosti, žilavosti in o 
rodoljnbji malega národa našega, ki šteje uradno samo 1,192.000 duš. 

Miklošičeva slavnost. Iz Ptuja smo prejeli ta dopis: Dné 20. novembra t. 1. 
l)ode praznoval vseučiliški profesor in dvorni svetovalec dr. Fr. vitez Miklošič 
na Dunaji sedemdesetletnxo svojega rojstva in štiridesetletnico svojega delovanja 
na polji slovanskega in primerjajočega jezikoznanstva. Ni nam treba opisovati 
njegovih zaslng, znane so vsakemu izmed nas, znane so po vesoljnem svetu. On 
je postavil temelj zdanji slavistiki, njegovi učenci šedé na stolicah slovanskim 
jezikom po vsej Evmpi, on je sin zemlje slovenské, sin, kakeršnega drugi večji 
narodje nahajajo le redkokrat med svojimi. 

Zato se je že preteklo leto v Ljutomeru, v čigar okolici, v Radomerščaku, 
je zagledal svojega življenja dan slávni sin národa slovenskega, zbral odbor, da 
stori potrebne pripravc za slavnost, Odborniki so: prof. J. Šuman in Puklj 
Radosl. za Dunaj; dr. Klemenčič za Gradec; dr. Radaj in dr. Jozef Pajek 
za Maribor; dr. Ser ne c in prof. Žolgar za Celje; Grasselli, prof. Pleter- 
šnik in prof. Levec za Ljubljano; prof. G lase r in prof. Jesenko za Trst; 



Slovenskí glasnik. 343 

pi'of. Erjavec zaGorico; prof. Einšpieler in dr. Sket za Celovec; prof. Hxi- 
bad in dr. Gregor i č za Ptuj ; Raic Bož. in dr. Požar za Haloze; žnpnika 
Borovnjak I. in Žlžek Belotinski za Prekmursko ; dr. Gršak Iv., dr. Ž i- 
žek, Jesih, Kr anjec V. za Ormož. Ljutomerski odborniki : gg, Kukovec Iv., 
župnik Šrol Fr., dr. Mravljak, Simonič, Jurkovič, Sršen, Gomilšak, 
Horvat, Kril, Kovačič, Šlambergar. 

Jednoglasno je poverila zbrana gospoda vseučiliškega profesorja v Gradci 
dr. G. Kreka s predsedništvom in radostní so pozdravili Slovenci in učenjakl 
novico o namerovani svečanosti Miklošičevi. 

Národ slovenskí pokaže s tem činom, da zna ceniti svoje duševne velikane, 
da se zaveda, da tudi on, akoravno malo, pomaga po svojih sinovih vesoljnemu 
razvitju vednosti in naobraženja. 

Na velikonočni ponedeljek se je zbralo v Ptuji v čitalnični dvorani dvaj- 
set odbornikov, da se dogovoré o programu in določijo dan slávnosti. 

Predsednik čitalnični, g. dr. Gregorič, pozdravi zbrane odbornike; g. prof. 
dr. G. Krek prečíta več pisem gospodov, katerim okoliščine niso dopuščale, da 
bi se bili udeležíli seje. Med temi je razveselilo navzočnc posobno písmo du- 
najské „Slovcnije", naznanjujoče, da hoče proslaviti tudi učeča se mládež svojega 
učítelja, ker káže, kako vroče spoštuje vsa akademična mládež Miklošiča. In 
celo od bratov naših onkraj Múre je prinesel brzojav srčen pozdrav po veleza- 
služnem prekmurskem Žĺžku. 

Míklošič sam praví v svojem pismu do predsedníka, kako ga je razvese- 
lila nakana slávnosti. ,,Ali moje slabo zdravje mi ne dopušča ude- 
ležiti se slávnosti. Recite, lepo Vas prosím, vsem mojim 
prijateljem v míli moji domoví n i in po drugih slovenskih 
deželah, kolikoserc jim hvaležen začast, meninamenjen o.'* 

— Ni mi treba pravití, kako so sezale te besede v srce vsem zbraním. 

Za podpredsednika si izvoli zbor gospoda deželnega poslanca J. Kukovca 
iz Ljutomera, za tajnika g. župnika B. Raí c a, katerega je sicer ovirala bolezen 

— od katere je pa zdaj že okreval na radost vsem rodoljubom, — da ni mogel 
priti v Ptuj, za blagajníka pa g. župnika Š r o 1 a v Ljutomeru. 

Po natančnem pretresovanji — seja je trajala od 5. do 8. ui*e — dogovo- 
rili so sledeče: predsednik prevzame dopísovanje z učenjaškimí krogí, iz katerih 
je povprašalo že več učenjakov z Angleške, z Ruské, z Nemške in od drugod, 
kaj in kako bo s slavnostjo. da bi se je mogli udeležíti. Tajník prevzame nalogo, 
da se bodo spoznale zasluge Miklošíčeve med prostím Ijudstvom in med Slovenci 
sploh. Podprcdsednik in blagajnik preskrbita prostor za slavnost in se trudita 
za gmotno strán svečanosti. 

Slavnost se bo vršíla 2. septembra tega leta v Ljutomeru. 
Ptnjski pevci bodo skrbeli za petje, ormoški narodnjaki za prevažanje gostov iz 
Ormoža v Ljutomer, ljutomerski pa za godbo. 

Náčrt vsej slávnosti je: 1. predsednikov pozdrav. 2. slávnostní govor B. Raí- 
óev. ť3. petje in godba. Predsednik bo naprosil g. dr. Muršca v Gradci, da bo bral 
ta dan v Ljutomeru slovcsno sv. mašo in bode povabil slavljenca še jedenkrát, 
naj blagovoli príti k svečanosti, ako mu dopušča zdravje. 

G. B, Raic je spisal po zapuščini Cafovi ,,dodatek k Miklošičevemu- slo- 
varju" in je prosil Matico Slovensko, naj bi založila to delo. Žal, Matica ni ho- 



344 Slovenskí glasnik. 



tela prevzeti tega dela. Zato sklene odbor prositi Matico še jeden pot, naj bi 
izdala ta spis Cafov, ker je tako njena naloga izdavati znanstvene slovenské spise. 
(Ultra posse nemo tenetur ! Ured.) 

Po seji so se zbrali odborniki zopet v čitalnični dvorani, kjcr so pokazali 
ptujski pevci in ptujske pevke svojo spretnost ter razveseljevali zbrano množico 
do trde no6i. H. 

Tri nove šolske knjige v jednem tedmx, to je gotovo veselá literárna no- 
vica, ki jasno priča o neumorni delavnosti naših profesorjev! Te dni so namreč 
prišle na svetlo te knjige: 

1. F i z i k a za n i ž j e r a z r e d e s r e d n j i h š o 1. Spisal Andrej S e- 
nekovič, c. kr. profesor v Ljubljani. V berilo je vtisnenih 200 slik. Tiskala in 
založila Ig. pi. Kleinmayr et Fedor Bamberg v Ljnbljani 188.3, 8, 228 str. Cena 
knjigi 1 fl. 80 kr., v plátno vezani 1 íl. 95 kr. Kakor vsem Bambergovim šolskim knji- 
gara, tako je tudi tej tisk jako razločen, kakeršnega zahtevajo naučno-ministerski 
ukazi; papir je čeden, podobe lepe in sploh vsa vnanja oblika očem prijetna; o 
nje vsebini pa prinesemo v kratkem obširnejše poročilo iz strokovnjaškega peresa. 

2. Abecednik za slovenské Ijudske šole, Sestavil Andrej 
Praprotnik, nadučitelj in raviiatelj I. mestni petorazredni deški Ijudski soli v 
Ljnbljani. Založil ter prodaja Matija Gerber, bukvovez; natisnil Hcnrik Mercy 
v Pragi 1883, 8, 78 str. Cena trdo vezani knjigi s platnenim hrbtom 20 kr. — 
Učitelji naši si zdaj lehko izbirajo, ker imajo poleg Miklošičevega in Žumer- 
Razingerjevega abecednika še Praprotnikovega, ki je sestavljen po najvažnejših 
pedagogično-didaktičnih načelih in učnih predpisih ter, oprt na mnogoletne skušnje 
pisateljeve, obseza vse, kar naj bi se učenec nčil p r v o šolsko leto. Práv čedna 
je tudi vnanja oldika, kar se mora pri šolski knjigi izrecno omenjati. — 

3. O b č n a z g o d o v i n a. Spisal in založil Janez Jeseň kp. Prvi del : 
Stari vek. Drugi popravljeni natis, Natisnila Národná Tiskarna v Ljubljani, 
1883, 8, 128 str. Cena samo 55 kr. Prof. Jesenko je že leta 1871. izdal to 
knjige, ki se je ,,pri obstoječih razmerah" sicer počasi prodajala, a napósled ven- 
der razprodala. Druga izdava je v vsakem oziru veliko boljša, nego je bila prvá, 
kajti g. pisatelj jo je vso preosnoval : učivo je izdatno skrčil (I. izdava je imela 
154 str. kompaktnega tiská); gradivo je pregledneje razdelil; vestno je porabil 
najnovejše gotovc in dognane rezultáte zgodovinskega raziskovanja, ter knjigi 
dal v obce mnogo prijetnejšo notranjo in vnanjo obliko. Pri besedah iz klasič- 
nih jezikov zajetih izvolil si je prof. Jesenko srednji pot; — lastna imena in 
in od njih izvedene svojivne adjektive piše po klasičnem kopitu : Thermopyle, 
Athenjani, persijanski, messinski, atlienski i. t. d. ; a nomina appellativa piše 
slovenskí: piramida, sfinga, arhon, konzul, pretor, kvestor i. t. d. To je spet 
novo načelo, vredno resnega premisleka, a dvojimo, da bi se obdržalo ; kajti zdi 
se nam, da je o tej stvari že pred 58. leti pravo pogodil modri Metelko (Lehr- 
gebäudo, C;]). Toda — (luilibet abundet in sensu suo ! tožil je tudi že on. 

Matica Slovenska začne meseca julija razpošiljati knjige svojim družab- 
nikom in sicer skupaj za 1882. in 1883, leto. Za leto 1882. prejmó matičarji : 
1. Lovčeve zapiske, I. del, in 2. Letopis; a za leto 1883. Spomenik o 
šeststoletni zvezi Kranjske z vlado Habsburšk o. — Res, matičarji 
prejmó samo tri knjige za dve leti, a pomniti je, da je Spomenik po svoji 



Slovenskí glasnik. 345 



vsebini dovŕšená in po svoji vnanji obliki v resnici umetniški izdelana knjiga, 
kakeršne gotovo do zdaj še ne pozná slovenská književnost; a tadi Letopis 
se bode odlikoval po množini korenito pisanih izvirnih slovenskih razprav in po 
krásno radirani podobi Miklošičevi. Vse tri knjige imajo knjigarske vrednosti 
7—8 gld., a matičarji jih dobijo za 4 gld. 

A pomniti je, da vse te knjige prejmó samo tisti matičarji, ki vsaj do 
15. júni j a t. 1. plačajo svoje letne doneske za 1. 1882. in 1883. Kdor plača 
samo za 1. 1882., tisti prejme tudi samo prvi dve knjigi brez Spomenika. Do 
zdaj so imeli mnogi matičarji navado plačevati svoje doneske za leto nazaj, ko 
so bili že prejeli knjige. Zato odbor nikoli ni práv vedel, koliko družabnikov 
ima Matica in zgodilo se je večkrat, da je knjig natisnil preveč in zdaj te knjige 
ležé nerazpečane v njegovi zalogi. To se mora odpraviti ter uvesti tak red, da 
bodo matičarji svoje letne doneske plačevali naprej ter da se bode tiskalo samo 
toliko število knjig, kolikor je v resnici plačujočih družabnikov, kakor se to godi 
pri dľužbi SV. Mohorja in pri Matici Hrvatski. Vse gg. poverjenike, vse Matičine 
družabnike in sploh vse rodoljube, katerim je v resnici na srci razvoj in napre- 
dek Matice naše, prosimo lepo, da pomagajo odboru urcditi to stvar ter skrbeti 
za to, da jej bodo letni doueski dohajali o pravem času. Opirajmo se na lepi 
vzgled družbe sv. Mohorja in Matice Hrvatske ne samo tedaj, kadar je treba 
Matici naši zabavljati, ampak tudi tedaj, kadar jej je treba koristiti I 

Pesnij venec, potpourri slovenskih pesnij, za glasovir uglasbil Viktor 
Parma, op: 10; založil J, Giontini v Ljubljani. tiskal Jos Eberle et Corap. 
na Dunaji, cena 90 kr., po posti 95 kr. — Te najnovejšc V. Farmové skladbe 
bodo veselc vse one slovenské rodovine, v katerih se nahajajo glasovir igrajoči 
članovi, kajti g. Parma je v práv mični in lehki obliki s^stavil venec iz znanih 
slovanskih nápevov, kakeršnega še nismo iraeli do zdaj. Pričenja se prijctni ta 
potpourri z motivom ^Napreja'^, za tem se vrsté: „Domovina" (nápev dr. Benj. 
Ipavčcv); „Sarafan" ; „Veselja dom"; „Kje dom je moj" ; „Brod nek' čuti udarca" ; 
„Mila lunica" ; „Bratci veseli vsi" ; „Po jezeru bliz Triglava" ; „Husitská" ; in 
končava s „Hej Slovani". 

Posebno tujcem, ki dohajajo v naše kraje in čujejo milé naše pesence, 
bode ugajal ta potpourri, ker vedno smo bili v zadi-egi, če nas je kdo povprašal, 
kje se dobivajo za glasovir sestavljeni slovenskí napeví. Pa tudi zunanja oblika 
je jako elegantná in káže nam na naslovni straní v čednem okviru lepo izde- 
lano podobo našcga prekrasnega Blejskega jezera. Želimo, da bi si od vseh stranij 
naročali naši muzikálni krogi ta lepo sestavljeni potpouri in da bi bil podjetni 
gospod záložník J. Giontini kmalu priraoran izdati drugí natis. 

Voj teh Valenta. 

Skladbe Avgasta Armina Lebana, c. kr. učítelja, porojenega dné 5. sep- 
tembra 1847. v Kanálu na Goriškem, umršega v 30. dan mája 1879. 1. v Gorici. 
Uredíl Janko Leban, učítelj v Lokvi. Založil urednik, tisk Blaznikovih ná- 
sledníkov, cena 25 kr.. po poští 30 kr. — Avg. Arm. Lebanovi proizvodi kažejo, 
da je v skladatelji tičala še ona nogotovost v porabi svojih míslij, katero navadno 
nahajamo pri vseh mladih skladateljili. Saj pa ni čudo, ako se mladenič, ki je 
vnet za glasbeno umetnost, v svoji mladeniški navdušeností in fantazijí ne more 
še odločití za ta ali oni sklad raznih v vzgled mu postavljeníh gla.sbcnikov. 



346 Slovenskí glasnik. 



Posebno našim avstrijskim slovenskim kompozitérjem je v tem oziru težko stanje, 
ker so v višjih glasbenih zavodih nastavljeni ali naSemn elementu tuji ali pa 
potujčeni učitelji. Nasledek tému je, da se učencom ponujajo in vcepljajo glasbo- 
tvori neslovanskih skladateljev, iz katerih se privadijo po teoretični in praktični 
vaji raznim klasičnim oblikam, katere jim imajo biti vodilo zlagajočim skladbe. 
Avgust Leban se je učil iz laških in nemških virov glasbe in iz teh si je hotel 
prirediti nekakšcn sklad, ki bi se prilogel tudi slovanskému značaju. Zaradi 
tega se opazujc pri večjili njegovih skladbah ncstanovitnost in nczrelost in 
marsikatera lepa misel je zaradi te negotovosti izvedena — ncpopolno. Haiislickova 
sodba o Lebanovili skladbah ; „bei längerem Leben und Ueben hätte sein Talent 
wahr scheinlich auch zu Grôsscrera sich erhoben," je tedaj opravičena. — 
Vzdaj izdani zbirki je najlepša skladba mošk i čvetcrospcv „Vtihi noci"; pa 
tudi mešani zbor ^Slovo od domovine" je práv prijetna in za naše mala 
pevska društva pripravna kompozicija. Moški zborí: ^N a boj^; ^Balkán, 
t u ž n i velikán"; „V s e to" in mešani zbor „P r e v a r a" mi niso všeč ; 
in ko bi nadarjeni skladatelj še živel, gotovô bi jih bil predelal, j)redno so prišli 
v tisk. Gospodu Janku Lebanu pa gre vsa hvala, da se žrtvuje izdavajoč bratove 
skladbe in iz srca mu želimo. da poproda práv kmalu vse iztise, da ne trpi za 
svoj trud materijalne škode. Vender bi svetovali gospodu izdajatelja, da bi prlobčil 
samo one skladbe, katere imajo v istini muzikalno vrednost, nikakor pa tudi 
takih, katere je skladatelj zapustil še neizdelane náčrte, ki so vsaj dan danes, 
ko je naša domača glasbena literatúra že toliko napredovala, samo v kvár 
Avgusta Armina Lebana imenu. V oj teh Valenta. 

Slovenska cerkvena književnost. Nove bukve so prišle ni svetlo pod ime- 
nom „Lurški majnik in molitvenik^. Obsezajo berila za „šmarnice" in druge 
navadne molitve, kot: jutranjo in večerno molitev, sveto mašo, spovedné in ob- 
hajilne molitve, litanije vseli svetnikov in Matere Božje. sveti križev pot — Sta- 
nejo po posti poslane : v polusnji 1 goldinar, vse v iisuji brez zlate obreze 1 gld. 
10 kr., z zlato obrezo 1 gld .-jO kr. Ce bi pa kdo rad imel knjigo še lepše ve- 
zano, dobi jo tudi lahko. — Bukve se dobivajo pri podpisanem in tudi po 
nekterih Ljubljanskih knjigarnah. F r a n j o M a r e š i č , 

v Sentvidu nad Ljubljano. 

Svoje naročnike, ki kupujejo tudi molitvene knjige, opozarjamo na te 
šmarnice osobito za tega delj, ker nam je Marešičev molitvenik bistra priča, da 
se je dan danes tudi v cerkvenih knjigah začela pisati lepa slovenščina. Kako 
grozovito so še do pred nekaj let trpinčili slovenskí jczik nekateri gospodje, ki so 
nam práv po težaško spisovali, t. j.največ iz nemščine slabo prevajali molitvene 
knjige! Gospod Marešič je v tem oziru častna izjema in če mu tudi časih uide 
še kaka ukoreninjena hiba, n. pr. na 298. str. ne prešustvovaj nam. n e 
p r é š e s t v u j), v obce mu je dikcija prijetna in jezik pravilen. Povsod se káže, da 
ge je g. Marešič v vzgled izvolil iikusne Francoze, a ne okornih Nemcev. Posobnega 
spomina se nam zdi vredno, kar g. pisatelj v predgovoru piše o pisanji tujih imen: 

Po zgledu g. Stanislava (Cvetje 1. 1883, strán 39., oponiDJa) sem ^«Vrt? 2"'' 
francoskih besedah vse konine soglasnike, na })rimeľ : Sah't, genit. Saléta (Chálet); 
Snbirúz, genit. Suhirúza (SouhiroHs); Dozúz, genit. Dozi'tza (Dozous); Xakomét, genit. 
Žakoníťta (Jacoinef) ; Kotréz, genit. Kotréza (Cauierets); Bordóz, gen. Bor dóza (Bor- 



Sloyenski glasnik. 847 



deaux). Toko sem pisal iz sledečega razloga. Francozi sami izgovarjajo vse končne 
soglasnike, ce se naslednja beseda začenja s samoglasnikom alt z nemim h; torej 
jih moramo tudi mi izgovarjati vsaj ondi, kjer je z njimi tesno zvezan kak samo- 
glasnik, tedaj v genit. in ostalih sklonih; po takem bi bilo v genit.: Subirúza, Bor- 
dóza. V nomin. bi smeli ostati pri okréeni obliki: Subirú, Bordó; vender ako 
smemo reči: Cicerón, Katan za lat. Cicero, Cato, smemo tudi reči Subirús, Bor- 
dóz za f rane. Subirú, Bordó; in to storiti je toliko pametneje, ker sicer bi bila 
preveliká zmešnjava za navadne bralce, ko bi se soglas nik pisal v genit. in ostalih 
sklonih, v nomin. pa ne. (Tudi pri be^edi Pa ris sc pri nas končni soglasnik 
izgovarja v nom. : Barix.) 

Od tega pravila gledé končnega soglasnika sem odstopil pri nenaglašeni 
končnici es, ki sem jo pri vséh besedah izpuščal. Na printer: Lurd, genit. Lurda 
(Lourdes); Tárb, genit. Tárba (Tarbes); Demár, genit. Ľemárja (JDesmares). — 
Tako sem tudi pri nekterih besedah pustil končni rf; na printer: Ruldnd (Rotdand) 
Fnld (Fould). 

Nosne e, a in o, naj so pisani kakor kolt v francoščini, pisal sem en, 
au, on, ali pred b in p: em, ant, om ; — tako je adjek. Montpéljérski iz 
besede Montpellier. — Kdor se vender hoče spakovati nad francoskimi nosniki, slo- 
bodne nm. 

Národne bibliotéke 3. zvezek je ravno kar prišel na svetlo ; obseza tretje 
bukvice „Kranjske Čbelice". Kdor še nima „Kranjske Čbelice", preskrbi si jo zdaj 
lehko za malé novce. Podpirajmo rodoljubno podjetje Krajčcvo, katero nam obeta 
Slovensko književnost poranožiti še z marsikatero Icpo knjigo I 

V pariákem Salónu se prične l. mája običajna razstava slik, ki vzbuja 
vsako leto največjo pozornost vsoh umetniškili krogov. Kakor se nam poroŕa iz 
Paríža, udeležilo se je bode (kakor navadno) lepo število slovanskih umetnikov 
in tudi naš slovenskí slikar g. Jurij Š ubi c razstavi podobo z imenom „Avatit 
la ehasse" (pred lovom). Predmet je vzet iz Normandije. Kmetski mož se pri- 
pravlja na lov, a poprej pazljivo preiskuje svojo puško, stoječ v sobi pred od- 
prtimi vráti, skozi katere se vlivajo solnčni žarki v sobo. — O zanimljivi tej 
razstavi nam je obljubljeno daljše poroCilo za ^Ljublj. Zvon"; danes le Se toliko 
omenjamo, da je bila udeležitev ogromna: okoli deset tisoé slik je bilo ogla- 
šenili, a odbor je postopal jako rigorozno in vzprejel samo kacih 3000 številk, 
med katerimi bode pafi prvikrat tudi umotvor slovenskega uma I 

Jurčičev Tugomer v českem prevodu. Tugomer ni v vsakem obziru do- 
vŕšená tragedija, a kljubu tému ima neoceniteljno literarno vrednost in pokojní 
Josip Jurčič je rekel sam o neki priliki pisatelju teh vrstic, da je — Ceravno 
ga ne smatra za najboljši spis svoj — nanj vender ponosen. In res, ni ga v 
naši literatuľi spisa, ki bi na čitatelja napravil tak globok vtĺs, ko Jurôiíev 
Tugomer, v katerem se nam tako živo pred oči staví nemška lokavost, neiskre- 
nost in verolomnost. Ker je to poslednjí večjí pesníškí spis íz peresa nenadomestljí- 
vega nam Jurčiča, mogel bi se imenovati njegovo „labodsko petje", kajti v njem 
nam živo slika občutke svojega, v politični borbi za pravice slovenskega národa 
in njegovega jezika ranjcnega srca. 

Našemu č.itateljstvu dobro znaní českí prelagatelj slovenskíh del, g. J o s. 
P c n í ž e k, storil je tedaj gotovo veliko uslugo literaturí svojega národa, da 



848 Slovenskí glasnik. 



jo je obogatil s prevodom Tugomera, ki je izšel v XI. zvezku zbirke ^Slo- 
vanské divadlo", katero izdaja v Jičinu Lad. Sehnal. Prevod, katerega je 
gospod pisatelj posvetil „spominu neutrudljivega borilca za slovanská pravá, 
Josipa Juľčiča", odlikujc se po gladkem jeziku, po svoji točnosti v primerjevanji 
z originálom in po pravilnosti oblike. Že v prevodu Preširnovili pesnij smo imeli 
priliko opazovati, kako ima gosp. J, Penížok po polnem v oblasti česki jezik in 
kako se skrbno ogiba vsake prisiljenosti in nenaravnosti, vsakega neudomače- 
nega izraza, kakeršnih v českih prevodih — osobito iz slovanskih literatúr — 
sem ter tjä kar mrgoli ; a kako kljubu tému izvrstno tolmači originál v besedah 
in obliki: pri prevodu Tugomera podal nam je o tem zopet sijajnih dôkazov, 
tako, da mu moremo o njem le iz polnega srca čestitati. 

Na konci knjige podaje g. J. Penížek krátko posnet životopis Jurčičev in 
oceno Tugomera in iz opomnje njegove posnemamo, da nas utegne razveseliti 
tudi s prevodom kacega beletrističnega spisa Jurčičevega, ako nájde založnika. 
Práv iz srca želimo, da bi se to zgodilo. 

Tugomer se dobiva v knjigarni dr. Grégra in Ferd. Dattla v Pragi po 
65 kľ. in vsacemu prijatelju slovanské književnosti toplo priporočamo, da si ga 
omisli. I. H. 

Vikentij V. Älakusev j. Stirinajstega niarcija je umri nagloma še le 451etni 
Vikentij Makušev, redni profesor literatúr slovanskih na vseučilišči v Var- 
šavi. Pred dvajsetimi leti je končal izvrstno vseučiliške náuke v St. Peterburgu, 
kjer se je pod vodstvom N. J. Sreznevskega bavil posebno s slavistiko. Dolgo 
čaša potem je živel na tujem, nekoliko kot diplomatični uradnik v Dobrovniku, 
nekoliko pa tu^di kot preiskovalec arliivov italskih z ozirom na zgodovino slo- 
vansko. L. 1871. je bil poklican na uuiverzo varšavsko. — Pisal je mnogo o 
zgodovini slovanskih književnostij, da, celo dijak je sestavil že knjigo o najsta- 
rejši zgodovini slovanski, posebno gledé notranjih razmer. Ko je bival v Do- 
brovniku, preiskoval je pridno tamkajšnje arhive in pisal razprave o dobrovniških 
pisateljih, o zadnnavskih Slovanih, o razmerali Dobrovnika k Rusiji. Materijal, 
katerega je dolgo let zbiral v Italiji, začel je pozneje izdajati v Monumenta 
h i s t o r i c a S 1 a v o r u m m e r i d i o n a 1 i u m. Izšla sta teh spomenikov do 
zdaj dva dela. Svoje spise je prijavljal v „Varšavskih universitetskih izvéstijah", 
v varšavskem „Rusk. filológie. Vcstniké" in v „Filologičeskih zapiskah" voro- 
ncških in po drugih zbornikili ruskih. Pisal je med drugim o starejšem slovstvu 
bolgarskem, o staropoljski in staročeskí književnosti, o Poljski XVI. stoletja, o 
Slovencih in raznih drugih predmetih. Spisi, kateri spadajo bolj v jeziko- 
slovno področje, so se mu navadno ponesrečili in se morajo le oprezno porab- 
Ijati : mož je bil bolj zgodovinar nego jezikoslovec. Vender je ž njim ugrabila 
smrt j)ridnega delavca na obširnem in le malo gojenem polji slavistike. Š. 

„Ljubljanski Zvon'' 

izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mešec v zvezkih ter 

stoji: za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. 

Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld. na leto. 

Založniki: dr. I.Tavčar in drugovi. - Za uredništvo odgovoren: Fr. Levec. 
Uredništyo: v Novih ulicah 5. — Upravníštvo : na Marije Terezije česti 5. 

Tiská „Národná Tiskarna'' v Ljubljani. 



Št. 4. Priloga k 5. zvezkn Ljnbljanskega Zvona 1883. 




V 3. št. je bilo IX., X., XI., XII., XIII. uganko pogoditi takó: 



IX. 

Iiev— stlk. 

Levstik. 

X. 

Dtihoven in oženjen človek; 

7 SV. zakramentov. 

XI. 

Ančika. 
„Mati, mati, oh pustite, 
Naj kropiť ga z vami grem; 
Saj ne bodem se jokala, 
Krila žalost bom Ijudem!" 

Ko na odm ga zagleda, 
Kako bied in trd leží; 
Plané nanj, se ga oklene — 
Dvema že zvečer zvoní. 

Boris Miran. 



XII. 
Valvazor 
Ogrodi 
Suklje 
Nosovog 
Jesenice 
Aligator 
Kravosés 
Kajmakam 
Iioreto 
Aviel 
Iveľščak 
Čaiša 
Vošnjak, Klaič, Rleger, Smolka. 

XIII. 
Pást, pest, post, púst, pst! 



XIV. 
DemanIJe. 



II. 



a a 

a a a c. c c 

aabcc ččeee 

čeehiii eeeegii 

ijjllnnoo ikkkkllnn 

ooopprr ooooprr 

sssšt rvsss 

t v v t t v 

z v 

Črke naj se med seboj zamenijo tako, da se bo čitalo 9 besed od leve 

proti desní, srednja, to je 5. beseda pa tndi od zgovaj navzdol. Besede naj 

imajo ta pomen : V I. demantu : 1. Soglasnik; 2. hudo ; .3. žuželka; 4. peka 

6. Naša mati ; 6. soba ; 7. močvirna ptica ; 8. del voza ; 9. samoglasnik. — V II. de 

mantu: 1. Soglasnik; 2. pridevnik, pomenjajoč barvo ; 3. kuhinjska posoda ; 

4. dežela v Evropi ; 5. Metulj dnevnik ; 6. del postelje ; 7, ponavlja se však dan ; 

.8. poslanec; 9. soglasnik. 



Uganke. 



m. 

a 

a b č d d 

d e e e e g g 

hij kkklmm 

o o o p p p r 

r r ľ r š 

t t t 

u 



IV. 

a 
a a a 

cl cl d( Hl C 

č d d e e e e 

i i i i i i j j k 

1 1 1 n n o p 

p r r r s 

s s š 
v 



III. demant: 1. Soglasnik ; 2 orožje; 3. dan v tednu; 4. živi berača; 

5. Rusko mesto ; 6. ptica ujedá; 7. ptica; 8. plevel ; 9. soglasnik. — IV. demant : 
1. Samoglasnik : 2. žuželka; 3. zdravilna rastlina; 4. storž; 5. Evropsk otok; 

6. ženská; 7. sad; 8. uima ; 9. samoglasnik. R. Marijan. 



XV. 
Skakalnioa. 











živ- 


raz- 


! si- 


i ja 












zve- 


je 


i ^^ 


nec 


V 


j Ije- 

1 


ke 

sto- 

1 


1 
1 
ne- 


' pil 


djo 






šum- 


ti- 


1 
če 

i 


zna 


li 


bi- 


i la- 

1 


bar- 

1 


1 

1 






me- 


zde 


v 


vr- 


nja 


bre- 

i 


če 


ve 


tu- 


na 




pri- 


ka- 


zne 


j 
pe- 


je 


nja 


r'jo- 


1 
od 


pov- 


e- 


dral 


dí 


pot 


grom 


tro- 


I ži- 

1 


ční 


hre- 


sla- 


ne- 


za 


tre- 


nje 


no 


ve- 


.ia- 


mi 


! . 

1 zi- 


ne- 


te 


sre- 


je 


če 


ja- 


bi 


ce 


va 


, I 

VI 1 


in 


sre- 


L. 


ve- 


raz- 


C. 


čo 


Sľ- 


pe- 


Ije- 




gro- 


ja- 


tro- 


mi 


mon 


bre- 


mor- 


ja- 


živ- 


ko- 






1 
vi 


vo- 


1 
zna 

! 


go- 

1 


zlo 


vo 


jen- 


rak 

1 
1 


je 


snje- 






šír 


ví 


čoln 


dí i 


so 


si- 


laž- I 


no 

1 

1 


ko 

! 


v 












žil 


njí- ' 


te 


kje 











Opomnja. Da ustrežemo mnogostranski želji, razglašali bodemo odslej 
imena tistili naroínikov, ki pogodé vse naše uganke tcr nam to naznanijo vsaj 
do 24. dné vsakega meseca. Uredništvo. 



Hjubljar^^Kú) 





Leposloveri in znanstveii lisť 



Izdajatelji : 

Janko Kersnik, Fr. Levec, Jos. Stritar, dr. Ivan Tavčar. 



j^ETO III. 



y JLjUBLJANI, 1. JUNIJA ií 



^TEV. 6. 




Mutee Osojski. 

Balada. 



ozdravljam te, oj temni, stoletni samostan, 
'. Pozdravljam te, jezérska zelena, tilia pian! 
Prelepi, skriti biser koroške ti zemljé, 
Bo li ob bvegu tvojem mir našlo mi srcé?^ — 

Kdó je popótnik tuji, sam s sábo kramljajóí, 
Ob jézem Osojskem po česti beli spóč ? 
Glej, víteška mu hoja in vítešk mu je stas, 
Okó žarí se živo, a bied mu je obraz. 

Že je dospt'l pod góro do samostanskih vrat, 
Pred samostanom sivi sprehaja se opät . . . 
In ném je rómar tuji, nagóvora ne zná, 
Odgóvor pa menihu na listu pisan dá: 

^Kaj čitam v tvojem pismu, iz Rima rómar si ? 
In tu pri nas ostati da srce ti želi? — 
Le z máno mož pobožní — če srce ti zvestó, 
Za hlapca nam očetom boš slúžil ti lehkó!" 

Molíé gre za opátom čez samostanski prag. 
Najnižje pošle v hiši on dan opravlja však, 
Najprvi je na nogah, ko jutro se rodí, 
Poslednjemu na večer sen stisne mu očí. 

In nihče več ne vpraša, kedó je ter od kod, 
Kje zíbelka mu tekla, in kje njegov je rod; 
Neznán, kot bil je došcl, in tuj ostane vsem — 
Kdó pač bi ž njim se menil, saj mož je tih in ném! 



In bolnega prevídet Osojski gré opát, 
Tam v célici tesnôbni želí ga nemí brat^ 



24 



350 — h—: Slepému dekletu. 

Na póstelji ubožni je mutasti bolník — 
S popotnico približa se mu izpovedník. 

„Oj, oča moj čestiti, poslušajte me zdaj !...'' 
Čuj ! govorí li mutec ? . . . godí se čudo — kaj ! 
Ni bil li v samostanu nad sedem dolgih let? 
I zdaj zná govoriti, kar mogel ní popred! 

S počasno govorico si olajšuje vest, 

O dneh življenja burnih, — oj, dolga je povesť ! 

Povest o škofu svetem, Stanislav mu ime, 

Ki z mečem on je nékdaj prebódel mu srce . . . 

In ko je na Osojah napóčil tretji zor, 
Mrtvaške pesni v cerkvi meniliov pel je zbor, 
Na sredi cerkve v krsti je hlapec némi spal. 
Za njega v plašči črnem opát je mašo bral; 

Pel mašo oča Tenho in molil je tako: 

„Naj pride njega duša, o Bog, tja gor v nebo! 

Glej, delal je pokoro naš nemi samotár, 

Naš Boleslav kralj poljski, — zavréči ga nikár!" 



G o ľ a z d. 



Slepému dekletu, 

5°zpomladi cvet ne klije ti, Pred sábo gledaš tu srpó, 

' Ne diči v zôrni te mladosti Po drevji ptiči žvrgolé ti. 

In tudi solnčni žar v svetlosti. In v miru in v samôti sveti 

Deklé mlado, ne šije ti ! Odmeva pesen jim lepó . . . 

Le črna noč, le mrak nocí Ti smeješ se sladko, deklé, 

Pokriva ti lepé očí. In živo bolj okó ti zré? 

Veselja ubóžica ne znáš O, morda v dúhu vender le 

In tudi ne došlej trpljenja, Dvigxijejo lepó se slike 

Saj malo, malo le življenja, Svetlôbe pólne, polne dike, 

Deklétcc, za seboj imaš. In živo pred tebój stojé . . . 

A sam Bog vé, a sam Bog vé Le sanjaj, sanjaj v zlati maj, 

Kaj čas prikriva še za té! Le milo se, sladko smehljaj ! 

V nebesih gôri vláda Bog 
In nate zré skrbnó in milo — 
O naj z neskônčno svojo silo 
Varuje jada te, nadlog, 
Ki brez vodníka tu stojiš, 
Postavljena v življenja piš! 

—b-. 







Cyelamen. 

Roman. 

Spisal Janko K e r s n i k. 

(Dalje.) 

[n vender se je doktorja polastil neprijeten čut, tako blizu 
kakor bi bil v ledenici. Streslo ga je dvakrát, mrzlici jed- 
nako, in sam ni vedel, je li to strast, ali bojazen pred stra- 
stjo. Ko bi bil sedel poleg guvernante, — tega si je bil v svesti, — 
že z dávna bi jo bil objel in poljubil, in to tem rajsi in morda tem 
strastneje, ako bi se bila ona bránila ; tu pa je stala široká miza 
med njima, in krásne rože na njej so tako mamljivo duhtele. Do 
guvernante pa je bilo treba storiti najmenj tri korake, in kolikokrat 
je človeku v jednakem položaji še jeden korak preveč in nemogoč. 

Elza je bila v molčanji trdovratna ; neprestano je zrla na svoje 
čipke, katere je pletia tudi nocoj, kakor navadno v prostih urab, pa 
vender je bila videti nemirna ; upala si ni pogledati Hrasta, akoravno 
je dobro čutila, da tudi on ne upira očesa v njo, nego da zre ne- 
premično v tla. 

„Kako ste se zabávali pri Zaloških?" vpraša doktor prvi, pa 
ne da bi dvignil glavo. 

„Ah, prijetno je tam; družba je jako Ijubezniva, in meni sim- 
patična", deje Elza. 

„Gospodične so zmerom dobre volje ! Zlasti Vera, kolikor jo 
poznám. Pa — kavalerije ni bilo videti?" 

Hrast je vprašal to z zlobnim naglasom. 

„Jaz Vas ne umem!" reče guvernanta. 

„Cudno! Ne veste li, da imajo one gospice največ znanstva 
med oficirji, zlasti kavaleristi in artileristi. Ljudje pravijo, da je ni 
nedelje brez oficirja — v Zalogu namreč." 

„Mogoče!" pristaví guvernanta malomarno; „toda denes ni bilo 
nnbenega. Tudi govorili niso o tacih znancih." 

24* 



á5á í. ÍCersnik: Cycíaméti. 



Doktor je vstal s stola. Ta pogovor, ki se je sukal krog drugih 
Ijudij, in ki njiju ni vec zanimal, nego toliko, da sta besedovala, 
omogočil mu je, da je stopil k stekleni steni. 

Ko bi bil govoril o svojih stvareh in o svoji Ijubezni, ne bi 
se bil mogel geniti. 

„Krasen večer je to!" dejal je, ozrši se ven v meseeino. 

Ona ni odgovorila ; položila pa je pletenje v naročaj in zrla 
v jasno pomladno noc. 

Hipno se zgane ter reče poluglasno : „Ali veste, kaj se godi 
nocojšnji večer? To noč?" 

„Ne, ne vem," odgovori Hrast nekako začuden ter se obrne 
k njej. 

„Se ve da, pri Vas ne znáte tega ; a pri nas v Nemcih — ! 
Nocojšnja noč je Valpiirgina noč, " zavrne Ona skoro skrivnostno. 

„Ah, čul sem o teh nemških bajkah; čudne reči se godé noeoj, 
— da da, jutri je prvi dan majnikov ; nocoj pa živi vse, vse govori, 
vse se giblje v vsej prirodi, kameň in skala, leskov grm in star, ozebel 
macesen, marjetica v trávi in vse, vse ; — in copernice letajo nocoj 
po zraku, kali?" 

„Nima li res nekaj čudnega — lepa, prvá majnikovo noč?" 

„Skoro da! A te bájke so umljive; vsa priroda vstaja zdaj, 
vse duhti in cvete, — in ptički stavijo gnezda; povsod se budi novo 
življenje ; tu ni čudo, da si je človek to po svoje tolmačil ter ustvaril si 
svoje pojme o teh skrivnostno delujočih silah. Mi imamo jednake bájke 
v prostem národu, — toda Valpurgine noci ne poznamo; na nje- 
nem mestu je pri nas kresna noč." 

Guvernanta je bila vstala ter odprla malo okence; gorak južen 
veter je pihal čez gredice. Pe.ščeno pot proti grádu pa je obseval 
mešec, tako da je bilo lehko videti, se li kdo bliža od tam cvetnjaku. 

„Deževalo bode morda, — kaj menite?" reče poluglasno ter 
se skloni malo ven, oziraje se proti nebu ; a takoj upre zopet po- 
gled v Hrasta, poleg katerega je stala. 

Njemu ni bilo treba storiti dveh, treh korakov do nje ; — kdo 
more trditi, da bi jih bil storil nocoj ; zdaj pa je stala deklica poleg 
njega, skoTo dotikajoča se ga. 

On je slonel ob debelem, lesenem stebru ter neprestano in 
molčé gledal ven; kam: ali v nebo, ali proti grádu, ali na pot, tegá 
eam ni znal ; čutil je le, da je ona poleg njega. 



J. Kersnik : Cyciamen. 353 



„Deževalo?" vprašal je ponavljaje njene besede. 

In v tem je obrnil obraz k njej. 

Guvernanta pa je slonela že zopet v oknu teľ zrla kviškii v 
oblake, katere je gonil jug v redkih gručah po nebu. 

„Elza!" 

Rekel je to tako tiho, šepetaje, da je neumljivo, kako ga je 
mogla čuti; pa čula ga je dobro. Zgenila se je malo, pa slonela v 
jedno mer v oknu. 

Ženská je čudná stvar. Ne govorite mi, da jo omámi duhovi- 
tost, lepota, in da jej Ijubezen sine kar tako z jasnega v srce ; — 
se ve da, Ijubezen ! Duhovitost, lepota — smešno ! Priložnost, — ona 
jim je pogubna. 

Doktor tudi ni v drugič izustil njenega imena. 

Položil jej je roko okoli paša, — strast, polutema in mamljiva 
vonjava cvetic, vse je vplivalo nanj ; in v istem trenutku mu je 
slonela deklica na prsih, glasno ihteča se, ter zakrivala obraz z 
obema rokama. Snel jej je roki raz lice ter poljubljal jo strastno. 
Pa izvila se mu je iz rok. 

„Elza, recite mi, da me Ijubite," liitél je on: „kolikrat sem Vas 
že prosil tega, in Vi veste, da Vas Ijubim bolj nego ..." 

„Stojte, doktor," reče ona z lahkim smehljajem ; „obijubila 
sem Vam odgovora, toda prej móram vedeti, ali Vam ga pristuje 
zahtevati ! " 

„Elza!" deje Hrast očitajoč. 

„Ste si li popolno v svesti svoje Ijubezni?" 

„Kaj zahtevate, da Vam jo dokážem?" 

„Ničesa zdaj! Jedini čas mi jo bo dokázal." 

„Jaz Vas ne umem!" 

Doktor res ni vedel, kam meri ona. 

Guvernanta pa je stopila naglo v drugi konec cvetnjaka, kjer 
so nad toplico cvele mnogovrstne pozne rože. Odtrgala je malo cvetoč 
cyciamen ali korček ter vrnila se k doktorju. Gredoč mimo okna 
je pogledala ven na ])ot, da li niliče ne prihaja. 

„Vzemite to cvetko, doktor! Ali veste kakov pomen ima? O, 
tega neveste! Udanost in potrpežl j i vos t — pomenja ta cvet. 
Hranitft to rožo; in kadar Vam bom podala drugo jednako, tedaj ..." 

„Tedaj ?" vzkliknil je on nestrpijivo. 

„Tedaj Vam odgovorim, ali pa mojega odgovora želeli ne boste!" 



354 J. Kersnik: Cyclamen. 

„Cemu to igranje!" ugovarja Hrast. 

„Ah, Vi se bojite kake romantične búrke," nasmeline se E^lza ; 
„verujte mi, nič romantike, nič poezije! Samo malo potrpljenja in ne- 
koliko — stanovitnosti je treba!" 

„Vi mi ne zaupate!" 

„Potem bi Vam tudi te cvetke ne ponujala!" 

Stala je pred njim s sklenjenima rokama in zapeljivi smeliljaj 
jej je igral na iistnih. Doktor se ni mogel premagati : objel jo je v 
novic, in zdelo se mu je, da sta drug druzega poljubila ; pa zmoten 
je bil tako, da se je stoprav na Elze živahen opomin, katera 
je bila čula korake in govor od grada sem, vrnil na svoj stari 
sedež. Ona je vzela zopet pletenje v roke, Hrast pa je naglo spravil 
korčkov cvet v listnico. Toda svoje razburjenosti ni mogel tako naglo 
zmagati, niti prikriti ; ugodno je le bilo, da sta se Bolé in Medén, 
katera sta malo trenú tkov pozneje stopila v cvetnjak, še vedno živo 
razgovarjala o omenjeni hraščini. 

Takoj potem je odšla guvernanta v grád po svojih opravilib. 

Ostali večer je potekel brez zanimljivega dogodka ; jediná Ba- 
leška je slutila nekaj, kajti doktor se jej je zdel nenavadno zgo- 
voren. 

„Nekaj hoče prikrivati," sodila je in morda je bilo res to uzrok 
Hrastove nenaravne veselosti. 

Pa še nekaj je bilo hišni gospodinji sumnjivo : doktor se je 
namreč pri večerji Elze skoro ogibal; niti deset besed ni govoril 
ž njo. 

Dobro oko gledé slabostij in skrivnostij druzih ; — to ima vsaka 
ženská. 

Tem veselejši je bil Meden, ki je vsled previdnosti hišne gospo- 
dinje sedel poleg guvernante; pa tudi njena bližina ni zaprečila, da 
bi ne bil pričel dvakrát ali celo trikrát pogovora z Boletom o 
lesni kupčiji. Kramarske narave tudi Ijubezenska strast ne uduši. 

De veto poglavje. 

Majnikovi krásni dnevi so potekali jednakomerno nad Borjem, 
kakor vsi drugi vsega dolzega leta. Saj je pa tudi vsa okolica 
in leža našega trga jasno svedočila, da je tu ustvarjeno vse le za 
ňekako neizogibno jednakomernost in lehko površnost. Oni nizki 



J, Kersnik: Cyclamen. 355 



holmi krog in krog s svojim svetlozelenim bukovjem, na pol raz- 
pľostľta ravan na vseh straneh, mala mirna vodiča, ki goni nekaj 
mlinov in žag, — vse to ne pronzročuje globokih vtisov. Snežene 
planine, — oh, kje so tam daleč v ozadji, in jezera tudi ni, takega 
skľivnostnega jezera s tolmnni, prozornimi morda par sežnjev glo- 
boko — potem pa temnimi in biez dna. Je li čudo, da tudi vsi 
dogodki v naši povesti tekó tako polagano, jednakomerno, in da ni 
burnih prizorov, niti ognjenih besed? Jezera ni, skrivnostnega glo- 
bokega jezera s temnimi tolmuni ! 

In vsi ti pogovori, to besedovanjo, kako površno, brez jedra, 
brez duhovitega zrna je vse to ! Škoda, pa naši Borjani so taki, in 
drugačnih ne smemo risati. Morda bo pa vender kdo našel samega 
sebe v njih, sicer ne po lici, pa spoznal se bode ter dejal: da, 
taki smo ! 

Mešec majnik je potekal, in zadnji njegovi izredno gorki dnevi 
so prinášali nekaj novega Borjanom. Par tujib rodbin je dospelo 
semkaj, da prebijejo poletje v zdravem zraku n^i deželi. Stanovanje 
se je lehko dobilo, do železnice tudi ni bilo daleč, in zato so taki 
gostje že več let obiskovali Borje. 

Tudi Meden je rad oddajal stanovanja v svojem gradiči, ali pa 
v lej)i, prostorni pristavi, oddaljeni kake četrt ure od grada, kjer je 
bil navlašč za tujce pripravil nekoliko sob. Kädar koli se je priká- 
zal tuj obraz v ozidji borjanskega trga, vselej so imeli naši znanci 
zvečer pri pivu veliko posvotovanje, kdo je pač ta tujec, od kod je 
in kar je bilo najvažneje — je li bogat, ali ne. Sodnik Majaron 
se je brigal za vse lastnosti vsacega prišleca, adjunkt Megla pa samo 
za ženstvo. Drugi so uvrstili svoje zanimanje med ta dva različna 
póla. Ta radovednost je bila pa tako živa, da se je báje pred par 
leti sodnik Majaron že resno posvetoval s svojim adjunktom, ne bi 
li bilo umestno nekega tujca zapreti kot gotovega ogleduha, ker kon- 
cern druzega dne svojega bivanja v Borji še ni bil stopil na ulico, 
in nihče ni vedel njegovega imena. Tudi okrajni glavar in župan 
sta stikala glavi, k svoji sreči pa je prišel tujec tretjega dne zjutraj 
na pivo in golaš v gostilno, in tam se je spričal kot star penzijoniran 
stotnik, katerega je dva dni po glavi trgalo. 

Nocoj je Majaron prvi izprožil pogovor o tujcih. 

„Ta Lah, ki meni nasproti stanuje, je jako originalen," dejal je 
iztrkavši po stari navadi svojo pipo pod mizo ; „ves Ijubi dan sloni v 



356 J. Kersnik : Cyclamen. 

oknu ter puši cigarete, in gleda v moje stanovanje! Jaz bom okna 
zagrnil ! " 

„Morda hoče gospici hčerki dvoraniti?" omeni Hrast, kateri je 
imel privilegij izreči kaj tacega. 

„Saj je oženjen!" deje sodnik s smehom. 

„In kako lepo ženo ima!" vzklikne Megla z driizega konca 
mize; „však dan se trikrát preobleče." 

„Kdo?" vpraša davkarski nadzornik. 

„Inu — ona!" reče adjunkt nejevoljno. 

„To še ni dovolj za lepoto!" omeni Majaron ; „toda gospod 
Megla ima práv; ta žena je res lepa. Vi je še niste videli, doktor; 
toda povem Vam, da je krásna. Cesto me spomina one lepe fran- 
coske markíze v Slatinskih toplicah . ." 

„Katero ste hoteli odpeljati, pa novcev niste imeli!" ústa vi ga 
Hrast naglo, da zapreči povest, katero so vsi od besede do besede 
na pamet znali. 

„Res da! Ah,* saj sem Vam menda že pripovedoval o tem! 
Toda — ta Lahinja je po polnem taká, ko tista markiza!" 

„Preveč otrok ima, da bi bila interesantná," reče doktor malomarno. 

„Potem Vam bo druga bolj dopadala, katera je denes prišla 
na Medenovo pristavo," reče skrivnostno davkarski nadzornik v svesti 
si, da pove nekaj čisto novega. 

„Kaj? Kdo? Od kod?" povpraševali so od vseh stranij. 

Tudi Hrast je bil radoveden. 

„Da, da! Denes popoludne sta se pripeljala dva tujca, gospod 
in gospa s postaje naravnost na Medenovo pristavo." 

„Ste li pozvedeh, od kod sta?" šili Majaron. 

„To se ve da!" odgovori oni ter si prižiga novo smodko. „Iz 
Gorice sta prišla!" 

„Ah — iz Gorice! Že zopet Lahi!" meni zaničljivo sodnik ter 
se nasloni zopet nazaj ob zid. 

„O ne Lahi! Oba sta iz Nemcev. Cez zimo sta bivala v 
Gorici zarad njegove bolezni ; on je star in bolehen, ona pa mlada 
in krásna." 

„A!" vzkliknil je Megla. 

„Stanovala pa sta v Gorici v Medenovi hiši, — saj veste, da 
ima tam Meden hišo — in zdaj, ko jima je tamkaj prevroče postalo, 
prišla sta semkaj ter ostaneta báje do jeseni." 



J. Kersnik : Cyclaraen. 357 

„A!" dejal je zopet Megla, toda bolj potihoma. 

„Kje ste pa vse to pozvedeli, gospod nadzornik?" čudi se sodnik. 

,,To ni bilo težko!" smeje se oni; ,, Medená sem Sťečal po 
naključji, in ta me je poučil." 

„Videli ste pa oba?" vpraša Megla. 

„To se ve da! Tako, kakor zdaj Vas! Jaz stavim, da se bo 
naš adjunkt tu'di v to lepoto zaljiibil, kákor v — " 

Lekár, ki je do zdaj molčal ter obiral pečenega piščanca, dregne 
s komolcem nadzornika v rebra; pa ta se je bil tudi že sam do- 
mislil, da šedi nocoj doktor poleg njega ter ni končal svojega stávka. 
Drugim je bilo tudi práv tako, najbolj pa Hrastu samému, ki je 
čutil, kaj je hotel reči nadzornik. 

„Vi tudi mislite, da me vsako lice zapelje," deje v tem Megla 
afektirano. 

„O ne, toda narobe," smeje se nadzornik. „Vi ste zmožni vsako 
lice zapeljati." 

Megla ni mogel drugače, nego smijati se z drugimi vred, ako- 
ravno na svoje stroške. 

„Torej iz Nemcov sta ona dva?" zavrne zopet sodnik pogovor 
na stari predmet. 

„Gotovega ne vem, ker sem tudi pozabil natanko povprašati. 
Toda čakajte — ne bo tako ; ime njihovo je slovensko, kakor sodim ; 
e, saj sem je zapisal," hiti nadzornik ter išče po listnici. 

Doktorja vse to ni posebno zanimalo; pil je mirno svoje pivo 
ter prebiral malomarno liste starih novin. 

„No, tukaj le je ime; nemško ni, Ilovski se zove," pripove- 
duje nadzornik drugim. 

„To je poljsko, ali rusko, morda tudi Česko," modruje z imenit- 
nim obrazom Majaron. 

Drugi, o slovenšeini nič bolj poučení nego sodnik, prikimovali 
so molčé. 

Hrasta pa je nekaj po vsem životu stresnilo. Vrgel je časopis 
na mizo ter vzkliknil: ,,Kako, kako?" 

„Ilovski; gledite, tu je zapisano!" 

„Ilovski, Ilovski!" ponavljal je Hrast po tihem ; „kje sem jaz 
čul to ime?" 

„Morda jih je več na svetu," meni sodnik. „Z imeni je tako, 
kakor z obrazi: človek jih lehko zgreši." 



358 J. Kersnik : Cyclamen. 

„Pa bogati Ijudje so to; slugo in služkinjo imajo s seboj. 
Otrok pa ni," nadaljuje nadzornik svoje pripovedovanje. „Meden je 
tudi nekaj pravil, da gospa ni posebno srečna videti. " 

„Oh, se ve da, Meden! Ta se pa razume na také diagnóze!" 
posmehuje se doktor, da bi prikril nemir in zamišljenost, katera sta 
ga liipno navdala. 

Cudná slutnja se ga je lotila. Ko je zri pred se na rudeči prt 
ter prebiral krušnje drobtine, vstajala je pred njim zopet mračna 
podoba one deklice, katero je on prvič Ijubil, a potem tako brez- 
ozirno zapustil. To je njeno ime, katero nosi ona zdaj po moži: Ilovski! 

Morda pa moti samega sebe — morda je to ime onému le 
podobno ; doma hoče takoj poiskati ono odvetnikovo pismo, jedino, v 
katerem stoj i pravo ime gospe — Katinke. Ni mogoče, da bi bila 
ona tukaj ! Pa ona — lepa in mlada, mož pa star in bolehen, in — 
bogat. In ime je res skoro jednako! 

Nejevoljno je potegnil uro iz žepa; zgodaj je še bilo, in drugi 
bi se čudili, ko bi že odšel. Pa gotovosti je treba, je li Katinka res 
— Ilovska. 

Druga družba je že zdavna rešetala čisto druge predmete, tudi 
nam ne zanimljive, ko je Hrast še vedno strmel v rudeči namizni 
prt ter prebiral drobtinice. 

„Doktor še zdaj ni gotov z onim imenom," reče čez nekoliko 
čaša Majaron; „to morajo biti práv zanimljivi spomini, ki Vas vežejo 
na nekega Ilovskega ! " 

„Ah, kaj še!'' zavrne oni nejevoljno, „jezi me, da se ne morem 
domisliti osobe, katera je menda nosila to ime ; pa tudi tega ne 
vem gotovo. Povejte, gospod nadzornik, kakov je ta tuji gospod?" 

„Povejte rajši, kakšna je ona; to nas bode — in morda tudi 
doktorja — bolj zanimalo!" smeje se Majaron. 

Hrast se je skoro zarudel, akoravno je vedel, da sodnik pri svoji 
sali nima druzega namena, nego kar šaliti se tja v en dan. 

„Ko bi jo mogel opisati ! Videl sem le polno, mladostno po- 
stavo, in pa dvoje živih, črnih očij ; v obraz je bila bieda — " 

„Pa lasje, lasje!'' hiti doktor v začudenje vseh nazočih ; „kake 
barve so lasje ?" 

„Teh pa nisem videl! Toda stojte, meni so zdi, da ima práv 
ľumenkaste, svetloplave — oh da, da; še čudno se mi je zdelo — 
črne oči in tako svetle lase ! " 



Posavski : Lastavice. 



359 



Hrast je na videz malomarno odkimal, a zobe je tiščal vkiip 
in ľekel bi bil kmalu na glas : „Ona je — Katinka je I" 

Ne dolgo potem' je odšel domov : tam pa še niti klobúka, niti 
vrhne suknje ni odložil, nego iskati je jel po predalih svoje mize 
teľ naposled res izvlekel ono pismo. 

Tu pa je stalo ime Katinčinega soproga : Ilovski. 

„Ona je, ona je!" sikal je Hrast mej zobini. 

To noc dolgo ni zatisnil očesa in zadnje njegove misii niso bile 

pri Elzi. nego tam gori daleč na Dunaji in v Badnu in naposled na 

Medenovi pristavi. 

(Dalje prihodnjič.) 



M 



f^^ 



iA^j, ptica veselá! 
Od kod priletela 
Si semkaj do mene 

V lesové zelene? 
K aj sem te podi ? 

Krog mene prestavljaš nožico, 
Prot mení uklanjaš glavico, 
Saj záme te vender skrb ni ? 

Podvizaj se raje 

V vesélejše kraje, 
Kjer mŕtva narava 
Pod mrazom ne spavá: 
Pod južno nebo, 

Kjer s kolci podprta 

Zorí vinska trta: 

Tam Ijubše, prijetneje bo. 

So písane trate, 

In rožice zlate, 

So zdravé vodiče, 

Zelene gorice, 

In pesni doné I 

In tam nekje blizu na trati 

Ah, mora i hišica stati, 

In v hiši je moje deklé! 



Lastavice. 



Oj, pevčica mlada! 

Kaj ne, da boš rada 

Željo izpolnila? 

So hitra ti krila, 

Si bistrih očij, 

Boš doli v nižavo sprhala, 

Boš lahko z višine spoznala, 

Kje Ijubica moja živi. 

Takoj k njej priplávaj. 
Pred licem sprhavaj, 

V očesca jej gledi, 
Na ráme jej šedi. 
In lasce lepó 

Pogladi in s kljunčkom popraví, 
In kljunfiek k nšescu nastaví, 
In ti ho šepečí takó : 

Da bila v planínah 
Si, mrzlíh višinah, 
Da tamkaj sred logá 
Si zrla nekoga, 
Kí silno trpí : 

V poljé hrepenenje ga poj a, 

Kri v prší h mu vre brez pokoja, 
S plameňom mu srcc goríl 

Posavski. 



KÍ^X 



Spomini na jutrove dežele, 

Iz SYOJega dnevnika priobčuje Anton U k m a r. 




V. Malta. 

nano je iz občne povestnice najnovejše dobe, kake prevrate 
je morala prebití lepa Spanija od leta 1870. do 1875. Krásno 
dľžavo so vznemirjali mnogobrojni domači sovražniki in kraiju 
Amadeju niso dali nasprotniki njegovi prej miru, da je leta 1873. 
prisiljen bil odpovedati se vladanju, spoznavši, kakor se je opravi- 
čeval kortesom, da se ne pripoznava sposobnim, osrečiti Spanijo ter jej 
podeliti notranji mir. Takoj tisti dan kortesi Spanijo okličejo za repu- 
bliko, — a tudi ta uredba ni pomirila nasprotnih rovarjev, strastnih 
privržencev Dona Karia, kóji je še zmerom nádejal se zasesti preje 
ali pozneje kraljevi prestol. Karlistom se pridružijo še intransigenti, 
komunardi in drugi nezadovoljneži, in v máji zaplamti na jugu cela 
vrsta komunističnih vstaj. Na i vec so trpela mesta Kartagena, Bar- 
celona, Malaga, Sevilja itd. Komunardi v Kartageni se polasté vseh 
v ondotni loki ležečih vojnih ladij, da bi hiteli na pomoč svojim 
bratom, kojim je že republikánska vojska pritiskala hudo na hrbet. 
A vojne ladije druzih evropskih dŕžav, kóje so krožile preko južnega 
obrežja španskega, zabranile so jim, da niso mogle izplaviti. Kolike 
koristi so bile naše ladije ondotnim avstrijskim naselnikom, vidi se 
lehko iz tega, da so bile zadnji trenutek vse vedno pripravljene 
vzprijeti nesrečnike na brod ter varovati vsaj njihovo življenje, dokler 
se mir ne povrne v nesrečno deželo. Kajti vstašem ni bilo nič več 
svetega, niti premoženje, niti življenje, niti občne mednarodne po- 
godbe. Da v tacib slučajih tudi konzularno zastopništvo izgubi ves 
svoj upliv, ni se čuditi in tedaj imponira samo še fizična moč. 

Tako je bilo stanje na Spanskem, ko nam dojde 23. novembra 
1873. telegralično povelje v Smirno, nemudoma zakuriti in odriniti 
proti zaliodu ter razviti ob španskih bregovih naš čestitljivi prápor. 
Toda mimogredé naj se ustavimo v Malti, kjer nas bodo čakala na- 
tančnejša povelja. 



A. tJkniar: Spominl na jutrove dežele. 361 

Prešinilo nas je o tej novosti vse nekako nepopisljivo veselje. 
In kako tudi ne? Saj se je bilo nadejati, da vidirao zopet neznane 
nam kraje in kar je bilo najzanimljiveje : vzbudila se je v našili mla- 
deniških prsih vabljiva nadá, da pridemo morebiti s krútim sovraž- 
nikom v neposredno dotiko. 

To je bilo letanje in delovanje! V naglici opravi však svoje 
osobne potrebnosti in proti večeru je bila ladija že pripravljena za 
odhod ; samo perila, kóje smo bili dali pred nekoliko dnevi na suho, 
nimamo še na brodu. Napósled privlečejo vender tudi perice svoje 
čubre na ladijo in tedaj začne iskati však svoje lastnine in vlačiti 
perilo iz še vročega luga. Jeden nájde nekoliko, drugi nič, perice pa 
zapusté ladijo, ihteč se, da smo jim prouzročili nepotrebne stroške, 
Ali kdo je trpel večjo škodo, mi ali one ? 

Se tisti večer odplavimo iz smirenskega zaliva in drugi dan se 
ustavimo toliko v Siri, da vkrcamo potrebnega premoga ter odja- 
dramo nemudoma dalje proti zahodu. 

28. novembra za rana se nam prikáže spredaj na levici obris 
krasnega otoka Malte in dobro uro pozneje páde maček v gotovo 
najlepší loki vsega Sredozemskega Morja. 

Po pravici se smatrajo Angleži najpraktičnejšim národom. Niso 
rairovali, dokler si niso prisvojili otokov maltiških, dobro spoznavsi 
njihovo krásno in v vsakem obziru silno važno ležo. Malta je 
glavna postaja vsem trgovskim brodovom, jadrajočim od evropskega 
predgorja proti sueškemu prekopu in od Port-Saida proti Gibraltáru. 
V tem nepremagljivo utrjenem pristanišči, v kojem nabaja dovolj 
prostora veliko vojnili brodovij, imajo zbrano Angleži močno armáde, 
s katero drže v strahu vse Sredozemsko Morje. 

V glavnem pristanišči najdemo zasidrano angleško eskadro, kakor 
tudi rnsko oklopnico „knjaz Požarskij" in malo holandsko ladijo. Po 
navadnem vojaškem pozdravu od naše stráni in odzdravu iz stolpov 
silovite malteške trdnjave gremo si v mesto ogledat krasnih spo- 
menikov iz one slávne dobe, ko je bila Malta še glavni sedež mo- 
gočnemu redu Malteškemu. V veličastni stolni cerkvi nam priča však 
karaen o pretekli mogočnosti iinenovanega reda in krásno izdelani 
kipi bivših redovnih predstojnikov so v resnici čudapolni umotvori 
in zaslužijo vzbujati pozor najboljšega umetnika. Tudi ostanke ve- 
ličastnega gledališča, kóje je to leto pogorelo (pri gašenji se je po- 
sebno odlikovala naša korveta „Minerva"), ogledamo si in jo krenemo 



362 A. Ukmar : Spomini na jutrove deželé. 

po ravnih in širokih ulicah iz mesta na trdnjavo, kjer nam prijazni 
angleški oficirji dobrovoljno razkazujejo silovite, v živo skalo vsekane 
kasemate. Z vrhá trdnjave se nam odpre krasen razgled cez vse 
mesto in njegovi glavni pristanišči. Dalje proti jugu na polutoku 
se dviguje novo mesto Floriána, onstran loke pa starodávni mesti 
Citta vittoriosa in Senglea s svojimi tamnosivimi židovi in veličast- 
nimi cerkvami; na podnožji pa se zibljejo na višnjevo-zelenem morji 
mogočne ladije, razprostiraje svoje različnobarvene zástave. 

Došedše na brod nas je čakala novica, koja nam je prouzročila 
veliko iznenadenje in grenko žalost. Povedo nam práv ob kratkem, 
da „Lisse" na Spanskem vec ne potrebujejo, ( — republikánska vojska 
je bila komunarde v vec bitkah med tem liiido potolkla — ) in došlo 
nam je povelje, odpraviti se polagoma proti domácim pokrajinam. Odja- 
drali bi bili skoro goto vo tudi takoj protji severju, ko bi se ne bil ravno 
bližal znamenití praznik 2. decembra, spomenica na 25letno vladanje 
N. V. cesarja Frana Josipa. To svečanost smo hoteli slaviti v krasnem 
maltiškem pristanišči, v družbi mogočnih ladij angleških in „knjaza 
Požarskega", katere smo povabili, da se udeleže naše slávnosti, kar 
so tudi storile radovoljno. Grmenje topov se je razlegalo med La 
Valette in Citta Yittoriosa, da so se tresle silovite kasemate ter ve- 
ličastna naša himna „Bog ohrani nam cesarja" vrstila se je za rusko 
„Bože carja hrani" in angleško „Good save the (^ueen", da nam 
je kar srce utripalo od mogočnega veselja. Na večer napravi naša 
oklopnica slovesno pojedino, na katero povabimo štábe tukaj zasi- 
dranih inostranskih ladij in odlične meščane in meščanke. Po do- 
končani pojedini pa se improvizira ples en miniatúre, in mladost je 
rajala, kolikor je dopuščal tesni prostor na krovu, do pozne popolnoči. 
Drugi dan ob 8. zjutraj dvignemo mačka in odplavimo počasno 
iz krásne loke maltiške gori proti severo-vzhodu. Skoro malo pre- 
močna sapa od juga nas je podila tako urno gori proti domáci 
Adriji, da prijadramo v razmerno kratkem času do največjega in 
najlepšega jonskega otoka Kerfa, kjer se ustavimo v pristanišči istega 
imena. Ogledamo si čedno, za angleškega vladanja s krasnimi na- 
sadí in šetališči olepšano mesto in njegovo na si vi pečini sezidano 
trdnjavo, kakor tudi malo, pred vhodom v loko ležečo skalo sv. Vida, 
kojo so bili Angleži popolnem izdolbli in premenili v podmorsko 
trdnjavo, ter odjaharao dve uri proti jugovzhodu v malo mestice Ka- 
strato, sloveče zaradí svoje divne okolice in vedne vzpomladi. Od 



A. Dkmar: Spomini na jutrove dežele. 363 

tu nam dohaja na vzporalad zelenjava in lepodišeče sadje ob času, 
ko pri nas še bela odeja zakriva góle poljane. Ta divni kraj si je 
izvolilo N. V. naša presvetla cesarica leta 18(51. v bivališče in še zdaj 
vedó tukajšnji bivalci pripovedovati s hvaležnimi solzami v očeh o 
njeni blagodušnosti in radodarnosti. 

7. decembra zapustime Kerf in veter nas zanese — se ve da, 
z našim privoljenjem — proti italijanski obali ter ustavimo se v 
pristanišči Brindisi, jako lepem mestu, slovečem zaradi mnogih tu 
nahajajočih se zgodovinskih starin in njegovega sicer majhnega, a 
krasnega pristanišča. 

Da si ogledam tukajšnje rodovite pokraj i ne nekoliko bliže, od- 
peljem se drugi dan z železnico po krasnih ravninah skozi temno- 
zelene oljčne gozdove do Lecce, glavnega mesta provineije Terra ď 
Otranto. Sreča mi hoče, da slavijo tukaj ravno ta dan narodno 
svečanost, spomenico na začetek vladanja kralja Viktorja Emanuela. 
Tmel sem priliko, opazovati národ z „italijansko zvezdo" in obiskati 
krásni Ijudski vrt, kjer je bila zbrana na večer pri bakljadi in ča- 
robni razsvetljavi z bengaličnim ognjem eleganca vsega mesta. Godbe 
treh italijanskih pehotnih polkov so nas razveseljevale pozno v noč 
in težko mi je bilo ločiti se od prijetne družbe. Kraalu po polunoči me 
pripelje vlak nazaj v Brindisi in že prihodnje jutro se poslovimo od 
tuje zemlje ter odjadramo po široki Adriji gori proti naši dragi do- 
movini. 

Stiri dni pozneje privežemo oklopnico v puljski loki na bojo 
in objamemo čez dolgo čaša zopet jeden svojega prijatelja, drugi 
svoje roditelje, tretji zopet svojo zvesto soprogo in draga deca svoja. 

Bájke in povesti o Gorjaneih. 

Spísal Jan e z Trdina. 

15. Sveti Feliks. 

(Dalje.) 

yte, ravno v jedni teh krščanskih vasij rodil se je sv. Feliks 
in to na P o t a v r li u , dobro uro od Novega Mesta. Od 
naše krčme pridete tja po stezi lahko v pol ure. Od veliké 
ceste, ki gre v Šent Jarnej in Kostanjevico, drži v to vas nad Ra- 




364 J. Trdina: Bájke in povesti o Ôorjancm. 

težem dober kolovozen pot, dolg komaj četrt ure. Potavrh je precej 
velik in stoji sredi prelepe gorske zelenjave in prirode. Gozdov, 
sadja, grozdja, gob, borovnic, šmarnic, ptičev vidite in dobite tamo, 
kolikor Yam jih bo srce poželelo. Vaščani še niso pozabili hiše, v 
kateri je svetnik na svet prišel, Pravijo jej: pri S ale ha r j i. Sale- 
harjev dom je bil še kar jaz pomnim jako boren, spadalo je k njemu 
komaj četrt kmetije. Pozneje si je opomogel, da ima zdaj dobrega 
pol zemljišča; tudi hišo so popravili in polepšali. Stari Saleliar je 
bil domačin in morebiti še Feliksove žlahte. Zeno si je dobil nekje na 
Gorenjskem. Ker ni imel sinov, vzel je v hišo zeta, ki se je pisal 
za Jančarja in je bil tudi Gorenjec. Zdaj gospodari že" njegov sin. 
Na tak način je stari rod zamrl, kri in priimek sta se izpremenila, 
ostalo je samo hišno ime, da si ravno sem čul večkrat že tudi: pri 
Gorenjci. Z ranjkim Saleharjem sva se dobro poznala, bila sva vrst- 
nika, ž njim in z drugimi Potovci napravil sem marsikatero malo 
trgovino, ker se ni bilo bati prekane. Ko je živel sv. Feliks, bilo je 
še malo šol in duhovnov, otroci se krščanskega náuka niso naučili 
tako natanko kakor dan denašnji, Vsa verjetna poročila trdijo, da 
je znal on samo angelsko češčenje, druge molitve pa nobene. Ali to 
ni škodilo njegovemu izveličanju, kajti gleda Bog le na čisto in 
blago srce, ne jia na število molitev in na besede. Morda ste slišali 
tisto pravljico, ko so otroci — sirotki, katerih ni nihče nič učil, s skle- 
nenimi rokami in gledaje proti nebu brbljali v jedno mer : Od plota 
do plota — od plota do plota ! Popotnik jih je čul in vprašal, kaj 
delajo. Dejali so : Molimo ! In precej so začeli zopet ročice sklepati, 
povzdigovati oči in kričati: Od plota do plota — od plota do plota! 
Popotnika je silil smeh ali je zapažil kmalu očitno znamenje, da je 
bilo to otročje blebetanje Bogu tako všeč kakor najboljša molitev, ker 
jim je prišlo iz dobre misii in priproste, nedolžne duše. Angelsko 
češčenje pa je prelepa molitev že samo po sebi in Feliks jo je 
molil vselej z najglobokejšim čutom pobožnosti in s tisto živo in močno 
vero, o kateri je pisano, da gore prestavlja. Materi božji se je ž njo 
tako priljubil, da mu je uslišala vsako prošnjo, izpolnila vsako željo. 
Njegova nevednost dokazuje dovolj trdno, da ni hodil nikoli v No- 
vem Mestu v šolo, kakor nekateri mislijo. In to je bila zanj veliká 
sreča. V mestu bi ga lahko izpridila ne le razuzdana druščina ampak 
tudi šola. S šibo bi mu bili vtepli v glavo, kakor so meni in drugim, 
celí kos nemških molitev, katerih ne bi bil mogel moliti tako pre- 



J. Trďina: Ďajke in povesti o Gorjancili. 



mišljeno in z zbranim duhom kakor svoje angelsko češčenje zato, 
ker jih ne bi bil razumel. Moji učitelji so se kaj radi pohvalili, ko- 
liko iraenitnih gospodov je že prišlo iz njihove šole. Meni ni znano, 
kaka je bila ta imenitnost in s kakimi pripomočki so si jo pridobili, 
gotovo pa je, da nobeden teh gospodov ni svetnik. O, svetohlincev 
odgojilo se je tisti čas več nego jih je mogla dežela prebaviti, za 
hinavščino bilo je Novo Mesto na daleč sloveče vseučilišče. Nikoli 
ne bom pozabil nekega Grila, ki je bil nekoliko let pred mano. Ta 
Gril je šel však dan k trém sv. mašam, však teden k izpovedi in 
SV. obhajilu. Zapisal se je v vse bogoslužne bratovščine, prebral brez 
števila svetih bukev. Profesorji so nam ga kázali o vsaki priliki za 
vzgled pravé pobožnosti. Učil se je slabo, ali je dobival itak vsako 
leto prvi red, nekaj zaradi svotosti, posebno pa tudi zato, ker je 
tožil pridno součence in znance in se dal rabiti še za druge skrivne 
in skrivnostne pošle. Priplezal je srečno do šeste šole. Okoli božiča 
pa je prišla njegova gospodinja vsa objokana k ravnatelju in mu 
potožila, da jej je premotil hoer ; réva jej je včeraj to sama povedala, 
ker svoje šramote ne more vec skrivati. Gospod je skočil po konci 
in se zarotil, da bo farizeja tako kaznil, kakor ni bil kaznovan še 
nikoli noben dijak novomeške gimnazije. Žena odkima ihteč se : 
Zdaj je prepozno groziti se, nocojšnjo noc me je okradel in pobegnil. 
Gosposke so negodnika dolgo iskale, ali nismo nikoli nič slišali, ne 
kamo jo je popihal, ne če .so ga zasačili, ali pa jim je utekel ne 
mara na Turško. Dobro vem samo to, da ga pápež do zdaj še ni 
spoznal za vrednega, da bi ga razglasil za svetnika ! 

Srečna leta otročje dobe in prvé mladosti je preživel sv. Fe- 
liks doma na Potavrhu. Ko je dorastel, vzeli so ga v vojake, ali 
kakor se je nekdaj govorilo, v žolnirje. Takrat je bila ta služba 
strašno dolga in težavna. Se ob času miru gonili so častniki pro- 
stake, samé kmetiške fante, po cele dni čez hribe in doline po solnci 
in dežji, lačne, žejne, ožuljene, obložené z orožjem in drugim bre- 
menom, ki je tehtalo cel cent in še več, češ, da se morajo s tem 
trpljenjem utrditi, kakor da bi bili kmetje kaki melikužni grofički. Nrav- 
nosti in krščanskega vedenja pa niso zahtevali od njih nič, ker so 
bili tudi sami vsi poživinjeni. Brez kázni smeli so žolnirji po hišah 
razbijati, Ijudi pretepati, krasti, uhajati krčmarjem brez plačila, za- 
peljevati in skruniti žene in dekleta. Babji lov imajo vojaki še zdaj 
za nekako svojo pravice in dolžnost, srečni lovec slovi za prebri- 

26 



366 J. Trdina: Bájke in povesti o Gorjancih. 

sano glavico in skoro za junáka, vsi tovariši mu zavidajo. Po tej 
pasji slávi sv. Feliks nikoli ni hrepenel. Sredi celega morja spačenosti 
ostal mu je žlahtni venec devištva brez pege in madeža, Da si tudi 
nobene druge zasluge ni pridobil, odklenil bi si bil nebeská vráta 
že s svojo angelsko čistostjo in nedolžnostjo. Zlobni tovariši so mu 
se brez konca in kraja smijali in mu nagajali. Poslali so k njemu 
lepo nesramnico, da bi ga napotila v greh. Sv. Feliks jo je tako 
modro, resno in ob jednem prisrčno opominjal, sváril in zaklinjal, 
da je blodnica spoznala svojo sramoto in zavrženost in se spokorila. 
Tudi v vseh drugih rečeh je pokazal svoje blago, pošteno, podgorsko 
srce. V hiši kamor je prišel stanovat, ni delal nikomur niti najmanjše 
nadloge. Ce je utegnil, pomagal je Ijudem doma, na polji in tráv- 
niku: hodil je ž njimi orat, žet in kosit. Rad je varoval tudi majhne 
otroke, bolj odrastené pa učil moliti angelsko češčenje. Ako je za- 
pažil v hiši veliko revščino, delil je z domačini zadnjo skorjico svo- 
jega kruha, zadnji sold svoje borne plačice ; kadar je prišla nanje 
bolezen ali kaka druga nesreča, pádel je na kolena, molil in prosil 
pomoci milostivo mater božjo in Ijudem je dostikrat še tisti dan od- 
lagnilo. Cesar se je vojskoval takrat večinoma na Hrvaškem s Turki, 
vmes pa tudi kdaj z raznimi sovražniki na Talijanskem. Od tod, 
vidite, izvira ganljiva zaupljivost in Ijubezen, katero imajo do sv. 
FeHksa vsi Hrvatje, najbolj pa kranjski, katere imenujejo naše bukve 
navadno Bele Kranjce. Vsaj je živel med njimi veliko let, morda vec 
nego med svojimi rojaki. O sto in sto prilikali so spoznali zlata 
svojstva njegove duše, posebno njegovo neskončno, nebeško usmiljenje 
do revežev, bolnikov in trpinov. Vojska je med vsemi nadlogami na 
svetu gotovo najhujša. Človek si ni nikdar v svesti ne blaga, ne zdravja 
in življenja. Kmetom se poteptajo njive, požgó hiše in poslopja, ugrabi 
živina in pridelek. Pomoci ne morejo se siromaki od nikodar nade- 
jati, Cesar ne opustošijo sovražniki, pokončajo in pohabijo marsikdaj 
prijatelji. Sosebno v staré čase je bilo žolnirjem v vojski že naprej 
oproščeno in dovoljeno vsako divjaštvo in hudodelstvo. V teh stiskah 
in nujah utekali so se Hrvatje in nikoli zaman k svetemu Feliksu. 
Bil jim je ob jednem oče, mati, brat, varuh, skrbnik in maščevalec. 
Ker je bil prost vojak, ni jim mogel pomagati s posvetno oblastjo, 
ali varoval in bránil jih je z bolj krepkim in zanesljivim orožjem, 
z božestveno silo svoje svete molitve. Prigodilo se je, da so Turki 
iz nenadá prihrumeli in odgnali po več stotin kristjanov v bridko 



J. Trdina: Bájke in povesti o Ôorjancíli. 3é? 



sužnjost. Po molitvi sv. Feliksa jim se je prosrečilo, da so raztrgali 
po noci spone, krvoloke premagali in se rešili že dragi dan nazaj v 
svojo domovino. Sovražnik je popalil neko mesto, menda Metliko. 
Sv. Feliks je molil za pogorelce angelsko češčenje in našli so v 
razvalinah základ, da so pozidali lahko svoje hiše brez dolgov in 
tuje miloščine. Po deželi je začela razsajati hada, nalezljiva kuga, 
molitev pobožnega Podgorca jo je v prvem začetku zadusila. Crno- 
maljsko polje je stolkla debela toča tako v čisto, da se ni poznalo, 
kje je rástla pšenica, kje rž, ječmen ali drugo žito. Sv. Feliks se je 
spomnil v svoji molitvi nesrecnih točarjev, in glej : drugo jutro 
je stala vsa strán neoškodovana po konci, kakor da bi se je 
ne bilo niti jedno zrno doteknilo. Hrvatje niso pozabili te dobrotlji- 
vosti in čudotvornosti Feliksove molitve. Sporočilo o njej je chránil 
zvesto rod za rodom in še dan denašnji ga kličejo na pomoč v vseh 
dušnih in telesnih potrebah svojega bednega življenja. Izvolili so si 
ga za varuha in pokrovitelja svoje krajine in trdno so preverjeni 
od prvega do poslednjega, če bi jih zapustila tudi nebo in zemlja, 
da jih ne bo zapustil nikdar ne do konca vekov njihov stari prijatelj 
in Ijubimec, sveti F ale k s. Najbolj očitno se je izkazala mogočnost 
Feliksove molitve v krvavi glavni bitvi, katero so imeli kristjani s 
Turki. Grozno nevarnost so si naši ta pot sami zakrivili. Njihovi 
poveljniki so se bili iz straha poskrili, ali pa so prestopili celo k 
nevernikom in kristjane izdali. Castnike so bili postrehli vojaki sami, 
ker so jih tako neusmiljeno in brez potrebe postili in trpinčili. V 
boji ni bilo zdĺij niti zapovedi niti reda in zloge. To zapazivši in 
porabivši začeli so sovražniki naše zajemati in oklepati. V tej stra- 
hoviti stiski, ko jo izginilo vsako upanje človeške pomoci, povzdignil 
je SV. Feliks svoje roke proti nebesom in molil angelsko češčenje. 
Vsi tovariši mu se pridružijo in ga posnemajo. Po dokončani molitvi 
zagledata obe vojski v oblakih mater božjo držečo v jedni roki bož- 
jega siná, v drugi pa vihtečo žareči meč proti nevernikom. Te prí- 
kazní se Turki tako prestrašijo, da pustivši plen, borišče in ves 
imetek z obupnim kriéanjem pobegnejo. Po bitvi so prilezli povelj- 
niki zopet na dan iz svojih skrivališč kakor murni iz svojih škulj, 
pa se usedli za mizo in pisali na Dunaj kako bistroumno so raz- 
postavili svojo vojsko in kako slavno so nevernike premagali. O 
materi božji in sv. Feliksu ni bilo v pismu niti besedice! Kranjski 
polk je moral s Hrvatskega oditi na Talijansko, da se udeleži vojne, 

26* 



368 J/Ťrdina: Bájke in povesf.i o (jŕorjancih. 



ki se je bila unela med Francozi in cesarjem. Zdaj bom povedal 
nekaj, kar je pravil pri nas v pondeljek, ko je bil v mestu tržni dan, 
gaberski burkež, saj vem, da ga poznáte. Dva prvá generála cesarske 
vojske sta se sovražila in si vseh rečeli nagajala in nasprotovala. Jeden 
njiju, katererau jebilaznana čudodelna moč Feliksove molitve, poklical 
je svetnika pred se in mu ukázal moliti, da bi njegov del vojske zmagal, 
del njegovega zopernika pa da bi bil popolnem potoléen in razkropljen, 
Sv. Feliks odgovori : Taká molitev bi bila smrten greli. Iz srca rad 
pa bom molil, da bi se Vi in Vaš nasprotnik práv kmalu pomirili 
in sprijaznili. General zareži srdito : Miru in prijaznosti ne maram. 
Tvoja dolžnost je poslušati. Moli precej, kakor sem ti zapovedal. 
Sv. Feliks se je bránil. General je dal prinesti klop in položili so ga 
nanjo. Svojemu najmočnejšemu vojaku je dejal : Namaži mu jili pet 
in dvajset, biti pa ga moraš, kar ti sile zmorejo. Hrust zamabne, 
palica zazvižga in páde. Sv. Feliks se nasmehljá, generál pa zatuli 
kakor divja zver in se začne zvijati in na vse stráni premetavati. 
Pripetilo se je namreč čudo, da je palica priletela pač na Feliksa, 
ali udarec čutil je generál ! To se ve, da mu je bilo zdaj ostalih 
štiri in dvajset odpuščenih ! • Takih godčevskih pripovedek sem več 
slišal ali mi ni bilo mar, da bi si jih zapomnil, ker so se mi zdele 
preveč abotne, nekatere pa tudi nespodobne. Kako se je vršila vojna 
s Francozi, nisem nikoli slišal, sploh pa se trdi, da se sv. Feliks ni 
vrnil nič več domov. Umri je pri neznanih Ijudeh, truplo mu je bilo 
dejano v tujo, talijansko zemljo. Iz groba pa je vzrástla prelepa 
cvetica, bela lilija in na lilijo je napisala nevidna roka, da leži v 
tem grobu svetnik Feliks in tudi od kod je bil in da si je zaslúžil 
svetost z mnogimi odličnimi čednostimi , posebno pa z angelskim 
češčenjem. Ko je pápež to zvedel, dal je truplo dvigniti in je od- 
peljati s svečanim sprevodom v Feliksovo domovino na Kranjsko, 
kjer leži zdaj v velikem altarji kapiteljske cerkve novomeške. 

Gotovo bi se spodobilo, da bi se vzidala v rojstveno hišo svet- 
nikovo na Potavrhu marmorna plošča z lepim nápisom. Jedenkrát so 
bili gospodje zvrgli pet goldinarjev in jib dali Saleliarju, da bi kúpil 
zanje čedno sliko sv. Feliksa in jo obesil za spomin v svoji hiši. Mož 
je bil vinski bratec in velik lahkoživček. Dobivši denár je dejal : 
Dostikrat sem že tožaril, kako malo mi koristi, da se je rodil na 
moj(?m domu svetnik. Zdaj se me je vender usmilil. Lepo sliko 
kúpim lahko za groš, vse drugo pa bo záme. Se tisto uro je še] 



— b — : K molitvi kličejo zvonovi. 



369 



v krčmo. Vino je bilo takrat jako v ceno, bokal po 16 krajcarjev. 
Pil je tri dni neprenehoma in zalokal ves petak, in tudi tisti groš, 
ki ga je bil za sliko sam namenil. Marsikdo se je čudil, da ni sv. 
Feliksa v potovski cerkvi. V velikem altarji je sv. Trojica, v stranskih 
v jednera sv. Benedikt, v drngem pa sv. Urh. To dokazuje, da je 
stala cerkev še predno se je Feliks posvetil. Da se je zidala po- 
zneje, stala bi mu podoba gotovo v kakem altarji, najbrž v velikem. 
Ker zanj zdaj v cerkvi ni prostora, morala bi mu se po moji misii 
postaviti kapela kolikor moci blizu Saleharjevega doma. Potovska 
poddružnica spadá pod šmilielski zvon. Ko bi začel nabirati za ka- 
pelo šmihelski gospod župnik, preverjen sem, da bi vsaka hiša rada 
kaj darovala. In če bi povabili še druge Slo vence, posebno pa tudi 
braté Hrvate, ne bi bilo dvojiti o vspehu. Prišlo bi denarja, da bi 
sezidali lahko ne le majhno kapelico, ampak morebiti celo lično 
cerkvico. Govori se, kako je grdo, če ne spoštuje národ svojih 
slavnih mož, ki so si pridobili zanj zasluge. To je res, ali meni se 
zdi še veliko grje, ako so rojaki za vero tako mlačni in zanikarni, 
da ne časté niti svojih svetnikov. — (Dalje pľihodnjič.) 



•^i 






^C^K- 



K molitvi kliéejo zvonovi. 



k molitvi kličejo zvonovi — 
O pójte, pójte mi na glas! 
Deklé presréčno v nadi novi 
Pošlušam vas, pozdravljam vas I 
Lepó. lepó Ijudém zvonite 
In glasno v božji livam val)itoI 

V zvonenje vaíe hvala moja 
Do neba naj na glas doiií; 
Pač moli dancs src brez broja 
A moje le najbolj kipí, 
In moje le se brez nehánja 
Bogú dobrótnemu iiklánja. 

Pred cerkvíjo — oj pôgled milil 
Zagledala sem njega spet. 
In v srčnega veselja šili 
Na ves sem pozabíla svet. 
On stal je tam po zli bolézni 
On, mož lepé, zveste Ijubéznil 



Smehljáje je pogledal núme 

In z jasnim srcera jaz sem nanj, 

Oh. kolika tolažba záme, 

In koliko veselje zanj ! 

Pač bied je bil mladenič, Ijubi, 

Pa že krepák, otet pogubi. 

In v cerkev bom sedaj stopila 
In pala bom v samôten kot 
In gôrko in lepó molila 
Do tôbe, večni moj Gospod! 
Zvonovi le na glas zvonite 
In v božji hrám lepó vabite I 

V zvonenje vaše hvala moja 
Do neba naj na glas doní ; 
Pač moli danes src brez broja 
A moje le najbolj kipí, 
In moje le se brez nehánja 
Bogú dobrótnemu uklanja I 



-b— 



-©^íj;©í<®- 



Nedolžen ! 

Spisal Josip Stritar. 



Andrej Gruden, 

Ana, \ , , 

y . > otroka njegova. 



Osobe : 



Jurij Salar. 
Marko, sin njegov. 
Dr. Koreň. 




I. prizor. 
Ana. Lipe. 
na. Jutľi torej ! — Ali pa še danes; zdaj mi je že vse v en 
kúp. Da bi ga šla prosiť, naj še malo potrpi? Ne ! saj bi nič ne 
opravila; in ko bi se tudi omečiti dal, kaj pomaga? prej ali slej 
mora vender le biti. — Ce človek pomisli, koliko čaša je? Saj menda 
še ne práv pet let. Kako je bilo takrat ! Grudnova hiša prvá v vaši. 
Ce je kdo česa potreboval, pomoci v potrebi ali pa tudi samo do- 
brega sveta, kam je prišel ? H Grudnovim ! Dobro se spominjam, dasi 
sem bila še mlada, kako je vse čislalo in spoštovalo našega očeta; 
njegova beseda je povsodi veljala. In ranjka mati, Bog jim daj dobro! 
Grudnova mati, mati župánja! toliko, da niso klobúkov snemali ali 
klanjali se pred njo; in bili bi, ko bi bila taká navada pri kmetih. 
In jaz, ali se nisem šopirila, kakor mala princesinja! In ko bi mi 
bil hotel kdo vaških otrok roko poljubiti, ne vem, če bi se bila kaj 
posebno bránila. — — In zdaj ! kakor strela z jasnega zadela je 
nesreča, in kaka nesreča! našo hišo, in vse je izpremenjeno ! Uboga 
mati, vi ste prenášali trud in skrbi, in kar je še teže, sramoto, da 
ste se napósled zgrudili in obležali pod bremenom. Zdaj sva sama. 
Sorodniki naši naju ne poznajo, vse se naju ogiblje. Ljubi naš sosed 
je sčasoma vse lepo náse spravil, zdaj je vse njegovo; kako? — 
tega práv ne vem, ali goto vo po pravici, vsaj po pisani pravici. In 
zdaj méni, da naju je že dovolj dolgo trpel v — svoji hiši. Umak- 
niva se mu torej, ker potrebuje toliko prostora. 

Lipe (príde). Dober dan, Ančika ! 

Ana. Dober dan. Zakaj tako pozno? In kako si zaripljen 
Kaj je bilo pa zopet ? 



J. Stritar: Nedolžen. 371 

Lipe. Ľahko bi se kaj zlagal, pa se noôem. Kajši povem 
vse, kakor je bilo. Ko smo šli iz šole, — jaz sem šel, se ve da, 
sam, kakor vselej, — kar pride sosedov Fran za menoj, pa me začne 
zopet dražiti: da bom moral zdaj od hiše do hiše, s krivo palico v 
roki, in z malho na rami kakor Slemenski Grbec. In začel ga je 
norčavo posnemati in oponašati. Jaz sem molčal in šel mirno svoj 
pot. Ko je videl, da nič ne opravi, začne zopet z našim očetom. 
Meni je šinila kri v lice, vender stisnil sem zobe in miren bil ; spo- 
minjal sem se tvojih naukov. Kar ti zgaga potegne kos vrvi iz žepa, 
menda jo je bil nalašč zato s seboj vzel, ter si jo dene okrog vratú, 
saj veš, kaj je hotel. Mene pa ježa zgrabi, nádenj planem, treščim 
ga ob tla, pokleknem mu na prsi — sam Bog, da nisem imel ka- 
kega noža pri sebi — nesreča bi se bila zgodila ! Na to pritekó še 
drugi ter me obsujejo kakor osé. Jaz pa zgrabim neko poleno, ali 
kaj je bilo, ter začnem mahati okrog sebe po njih, kamor je priletelo. 
Ko jih je nekaj ležalo, nekaj razkropilo se, šel sem mirno domov. 
Tako je bilo ; práv ali ne práv, za to se ne menim ; jaz ne morem 
drugače, in ko bi bil tudi katerega ubil, očeta naj mi v miru pusté, 
ubozega očeta, ki so ga tako po krivem obsodili ! 

A n a. Po krivem ! 

Lipe. Kúj ? Ali morebiti ti ne verjameš, da so naš oče po 
krivem obsojeni? 

A n a. Da bi le res bilo ; človek bi imel vsaj tó tolažbo. Saj 
jaz bi tudi rada verjela, in morebiti tudi verjamem na dnu srca, da 
so nedolžni, ali pomisli, cesarske sodnije — 

Lipe. Kaj cesarske sodnije! Meni vse to nič! Jaz pa pravim, 
in prepričan sem in vem, da naš oče niso mogli in ne morejo kaj 
takega storiti, ker ne morejo ; in naj ves svet pravi, kar hoče. 

A n a. O saj jaz tudi tako mislim ; ták mož ! — 

Lipe. In jaz pravim, da bo resnica še na dan prišla, če je 
le še kaj pravice na svetu ! Samo treba je, da se kaj stori. Le čakaj, 
jaz .se bom pridno učil, da bom za advokáta, in potem ne bom mi- 
roval, da se pravica izkaže, če že ne prej. 

A n a. Bog ne daj, da bi morali naš ubogi oče tako dolgo ča- 
kati! Morebiti se pa še prej kako čudo zgodi. Pravo čudo bi moralo biti. 

Lipe. Naš oče ubijalec, morilec, razbojnik! Kar pogledati 
jih, pa bo človek precej videl, da to ne more biti. — Bog vé, kak- 
šni so zdaj ! toliko čaša jih nisem že videl ! Kako rad bi jih obiskal, 



372 J. Stritar: Nedolžen. 



ko bi ne bilo tako strašno daleč, kakor pravijo. Pa tudi ne vem, 
če se sme. Ali bi me pac še poznali? Vzrasel sem precej od tistega 
čaša. Jaz bi jih takoj spoznal, ko bi jih videl ; saj so mi vedno 
pred očrai; posebno pa po noci jih vidim v sanjah. 

A n a. Prosim te, púšti táko govorjenje ; še teže mi je pri srci, 
ko te tako slišim. Pojdi ven na vrt, in počni karkoli. Jaz móram 
tu nekaj pospraviti. (Lipe izide.) 

A n a. Sirota še ne ve, kaj naju čaká; le prehitro bo zvedel. 
Kdo gré? 

n. prizor. 

Ana. Marko. 

A n a. Kaj pa ti tukaj ? 

Marko. Zakaj tako neprijazno, Ana? 

Ana. Tako? prijazna naj bodem tudi še, ko se tako z nami dela! 

Marko. Ti imaš pač našega očeta v mislih. 

Ana. Vašega očeta, tebe, ves svet ! 

Marko. Očeta ne bom zagovarjal ; ali tožiti in dolžiti jih tudi 
ne smem ; moj oče so. Ko bi šlo po mojem, bilo bi pač vse drugače. 

Ana. Kaj bi torej rad ? Povej hitro. Ce si prišel milovat me 
s tem pobitim obrazom, s tem klavernim glasom, vedi, da jaz ne 
maram milovanja, nobenega, najmenj pa tvojega. 

Marko. Ana! če tako z menoj govoriš, po tem pa res ne 
vem, kaj bi rekel, kako bi začel. 

Ana. Najbolje torej, da kar tako greš. Jaz nimam čaša. 

Marko. Ana! Ne bodi tako trda, tako neusmiljena z menoj. 

Ana. Zdaj sem pa jaz trda, neusmiljena, ha, ha! 

Marko. Drugi s teboj, ti pa z menoj. Ali kaj morem jaz 
za druge, tudi za svojega očeta! Ko bi me poznala, Ana, ko bi mi 
mogla v srce pogledati, ne govorila bi takó! 

Ana. Kaj pravega bi videla. — Ali si mož? Hlače nosiš, in 
dolg si tudi dovolj. Govôri torej moško! 

Marko. Tako pa tako! Zdaj si mi jezik razvezala. Torej: 
Očetu ne morem braniti, da delajo, kar hočejo ; prigovarjanje, prošnje 
— vse to ne pomaga nič. Kar pa morem, to hočem storiti. Glej, 
Ana, vzemi to le: vse pošteno pridelano in prihranjeno. Od očeta 
ne dobim božjaka, kakor drugi mladi Ijudje, tudi ubožnejši. Tega 
mi pa vender ne morejo braniti, da bi si česa ne pridelal in prislužil, 



J. Stritar: Nedolžen. 373 



sosebno z zimskirn delom. Ko bi se kaj menila záme, kakor se ne, 
vedela bi, da jaz ne zahajam v krčme in na plesišča: da ne pijan- 
čujem in igram, kakor je sploh navada. Zato ti pa morem zdaj 
nekoliko pomoci, če hočeš biti tako dobra in to vzeti. Mnogo ni, 
a za prvo silo bo že, záte in za tvojega brata. Ana! Nikoli te nisem 
še ničesa prosil, zdaj pa te prosim : stori mi to veselje in .spravi to 
malost. Práv hvaležen ti bom. 

Ana. Miloščino torej si mi prišel delit? 

Mar k o. Ne govori vender tako, Ana! 

Ana. Bog ne daj, da bi se pregrešila, saj pravijo, da se človek 
tako hitľo pregreši : kdo vé, kaj naju še čaká, mene in brata mo- 
jega ! Tudi človek v mojem stanji ni da bi bil kaj posebno prevzeten, 
ali vender pravim : Za zdaj še ne potrebujem miloščine od nikogar, 
najmenj pa také, katera bi mi prišla iz našega soseda hiše. 

Mar k o. Zakaj še vedno tako osorno, Ana? 

Ana. Dokler imam še zdravi roki, greh bi bilo živeti ob tuji 
milosti. 

Mar k o. Če že zase nočeš, ali ne potrebuješ, pa vzemi za svo- 
jega brata. To vender ne more biti nič sramotnega. 

Ana. Tudi zanj bom skrbela, dokler mi Bog zdravje dá. 

M a ľ k o. Torej v resnici nočeš ? 

Ana. V resnici nočem. 

Mar k o. Ali če pa že nočeš tako, pa vsaj na pósodo vzemi; 
vmila mi bodeš, kadar bodeš mogla. 

Ana. Pošten človek jemlje na pósodo samo, kadar ve, da bode 
mogel kedaj vrniti. Hvala lepa za tvojo blagodušnost. In zdaj — 
z Bogom! Ce se ne bodeva vec videla — , zdrav ostani! 

Marko. Torej se ne daš omečiti? 

Ana. Jaz sem tako že premehka! Z Bogom! (Marko mošnjo 
na mizi pustivši počasí odhaja.) 

Ana (zagledavši mošnjo). A kaj pa to? Ali ti nisem dejala, 
da ne maram ne tebe, ne tvojega denarja. Ná ! (Vrze mu mošnjo pred 
noge.) 

Marko (cez nekaj čaša). Tega — nisem — zaslúžil. (Pobere 
mošnjo ter hoče oditi.) 

Ana (ga prime za roko). Tako pa zopet ni treba hoditi ! 

Marko (skoro jokajoč). Práv tako, práv se mi godi; kaj mi 
je pa bilo sila srce navezavati na dekle, ki me še pogleda ne, ki 



374 J. Stritar: Nedolžen. 



nima srca; ali pa sem jej preslab! Jaz pa le njo, le njo, kakor bi 
ne bilo nobene druge na svetu, ali bi me pa ne hotela druga no- 
bena. In vender: izberem si, katero hočem. Dä, le posmehiij se mi 
zaničljivo! práv ponujajo se mi. Vem, da ni lepo tako govoriti; vem, 
da moški samega sebe smeši, ko se tako ponáša. Ali zdaj mi je že 
vse v en kúp. Tako, zdaj ko sem se še do dobrega osmešil, zdaj 
grem. Z Bogom ! 

A n a. Marko ! 

Marko. Z Bogom! 

A n a. Ali res ? 

Marko. Le sem poglej ! (Na oči pokaže.) Kaj méniš, da to 
moškemu tako hitro priteče v oči? 

Ana (obriše si skrivaj oči; potemmuroko podá). Ce je p a tako, 
potem pa še tem hitreje : z Bogom ! 

Marko. Kaj to, Ana? Zakaj si me vprašala: Ali res? Zdaj 
me pa zopet tako trdo goniš od sebe ? Neumnež ; skoro sem bil že 
začel misliti in upati. 

Ana. Ne misii in ne upaj nič ter liodi z Bogoiii. 

Marko. Ana! 

Ana. Marko ! (Objame ga nagloma.) 

Marko. Ti torej tudi? 

Ana. Kakor vidiš ! 

Marko. Od kdaj ? 

Ana. O Bog vé, od kdaj! In ti? 

Marko. To bi bilo težko povedati. 

Ana. A videti ni bilo nič. 

Marko. Práv nič? 

Ana (šaljivo). Nekaj malega pač menda. A kdó bi si bil 
hiogel kaj takega misliti ! Izpregovoril nisi nikoli také besede. 

Marko. Kako bi se bil pa úpal! Ti nisi, kakor druga de- 
kleta. Tako strašno moška si, in stopaš, kakor kraljica. In če po- 
gledaš koga, to je, kakor bi hotela reči: Kaj pa ti? poberi se mi s 
poti ! 

Ana. Lepo me popisuješ! In táko žensko si mogel rad imeti ? 

Marko. Morda ravno zato, ker si taká, vsa drugačna, nego 
so druge. Toda, kaj bi ugibal, zakaj te rad imam. Had nad vse na 
svetu, in brez tebe ne morem živeti. (Hoče j o zopet objeti.) 

Ana. Ne tako naglo, za zdaj dovolj. 



J. Stľitar: Netlolžen. 375 



Ma r k o. O ko bi ti mene tako rada imela! — 
A n a. Kaj ti veš! 

Mar k o. Ali pokazala mi pa nisi nikoli, da me le količkaj 
rada imaš. Ravno nasprotno ! Človek bi bil sodil, da me kar sovražiš. 

A n a. In ko bi bilo ravno to znamenje, da te rada imam ? 
Moški ste kaj malo bistrogledi! — Ali veš, tisto je pa že res, kar 
si rekel, da se ti dekleta kar ponujajo. Velikokrat sem to videla in 
v srce me je bolelo. Dejala sem sama pri sebi : Naposled ga bode 
vender ta ali ona ujela. — Toda, kaj delám? Vse to so vender le 
sanje ; lepe sanje, a vender sanje. Iz najine Ijubezni, Marko, ne more 
nič biti, Bog mi greh odpusti, da sem se za malo čaša izpozabila. 

Marko. Kaj praviš ? Zakaj ne, Ana? 

A n a. Ti še vprašaš? Kdo sem pa jaz? 

Marko. Ti si najlepše, najljubeznjivejše dekle na svetu; ali 
to ni dovolj ? 

Ana. TTbijalčeva hči, razbojnikova — — 

Marko Ana! 

Ana. Človeka hči, ki je po noci s sejma gredé, svojega to- 
variša, ki se je ž njim peljal, ubil in mu denár pobral — ! 

O Bog! o Bog! 

Marko. Ana, ker si že začela : Ko bi bilo v.se to tudi res, 
žalostno, prežalostno ; ali kaj bi morala ti trpeti za svojega očeta 
greh! 

Ana. Ali Ijudje so že taki ! 

Marko. Če so Ijudje taki, jaz pa nisem tak. Vender, veš, 
Ana, jaz sem prepričan, kakor more le človek prcpričan biti kake 
reči, da so vaš oče nedolžni, da so po krivem obsojeni. 

Ana. Ali pomisli, vse priča zoper nje: nož 

Marko. Mólči, vse vém; vender so nedolžni! 

Ana. Marko, za samo to besedo sem ti hvaležna, o kako sem 
ti hvaležna! 

Marko. Zdaj pa govoriva, kaj nama je najprej začeti. 



ni. prizor. 

Jurij, Salar, prejšnja. 



Jurij. Kje je tisti — Há, kaj pa to? Jazbeea sem iskal, pa 
medveda našel. Ta pa ni slabá! Kaj je tebe sem prinesie, govori! 



376 J. Strítar: Nedolžen. 



Mar k o. Ce sem prišel poslovit se od naše uboge sosede, ki 
mora zapustiti svojo domačijo, menim, da nisem nič napačnega storil. 

Jurij. To je nekako tako zavito, kakor da bi meni kaj očital. 

Marko. Jaz vam ničesar ne očitam, oče, svojo misel pa sem 
vam že večkrat povedal. 

Jurij. Jaz nič ne potrebujem tvojih mislij. 

Marko. Ali dobro bi pa bilo vender, ko bi me čaši poslušali, 
posebno pa tukaj. 

Jurij. Jaz tebe poslušal! Glej, glej paglavca, kaj si domišlja 
srakoper mladi ! Zdaj pa glej, da se izgubiš, če ne, bo druga pela ! 

Marko. Oče, pomislite, da imam že svojih dvajset let. Ce 
hočete, da grem, recite mi drugače, pa pôjdem. 

Jurij. Tako ? ti boš mene učilo, kako naj govorim ? Kdo pa si ti V 

Marko. Vaš sin sem, a ne več otrok. 

Jurij. Moj sin si torej, to še veš; torej le hitro, če ne bo 
ta le govorila, ki sem jo sicer za druzega prinesel, a záte bo tudi 
še dobra. 

Marko. Kekel sem vam že, oče, da tako ne smete govoriti 
z menoj, če hočete, da Vas slušam. 

Jurij. Koliko te pa je? Čakaj, takoj se bode videlo. 

Marko. Oče, storite mi, kar hočete, tepsti pa se ne dam, 
nikomur, tudi vam ne! 

Jurij. Rača na vodi ! Kako se repenči ! Zabica mi preti, kali ? 
Kaj mi pa boš, če te? Ali se upaš udariti svojega očeta? 

Marko. Ne, tega ne! 

Jurij. Kaj pa bo.š, sirota? Povej, povej, práv radoveden sem. 
Tekel boš, tekel ! 

Marko. Tudi tekel ne bom. Ali če že hočete, da vam povem : 
za roke bi vas prijel, to se menda vender le smé brez greha, pa 
držal vas, da bi se ganiti ne mogli. Kakor sem že rekel, tepsti nse 
ne dam, zlasti pa ne v pričo svojega dekleta ! 

Jurij. Tvojega dekleta! kdo pa je tvoje dekleV 

Marko. Ta le, ki tu na klopí šedi, pa gleda in posluša, kako 
oče ravna s svojim sinom ; in tudi sin se ne vede lepo z očetom, 
vem, ali jaz nisem kriv. 

Jurij. Ali sem práv slišal? ta je tvoje dekle? 

Marko. Kaj je to tako čudnega? 

Jurij. In kaj boš s tem svojim dekletom? 



J. Stritav: Nedolžen. 377 



Marko. Žena moja bo, ce bo božja volja. 

Ju r i j. Kaj ? ta? 

Marko. Ana, mirna bodi, pa tu ostani, zdaj je treba, da se 
stvar na čisto dene. 

Ju r i j. Ta da bi se kdaj šopirila po naši pošteni hiši! 

Marko. Kaj pošteni hiši? ali ona morda ni postená? 

Jurij. Nu, nu ! Ali samo ženitovanje bo čudno. Očeta nebo 
nobenega blizu, dasi sta še oba živa. Da bi jaz prišel, tega, menim, 
še sam ne boš zahteval ; kar je preveč, to je preveč. On pa — da 
bi ga vama na štiriindvajset ur posodili, ne verjamem ; morebiti v 
železji! 

Marko (kvišku plané). Oče ! 

Ana. Marko ! Ne pregreši se ! 

Marko. Hvala, Ana! Ze s(nn zopot miren. Oče, morebiti pa, 
da se vse še prenaredi. 

Jurij. Da danes ali jutri jaz ležem in ne vstanem vec; to 
verjamem, da bi vama bilo po volji. Ali tega ve.selja vama ne mislira 
napraviti še tako hitro. 

IV. prizor. 

Prejšnji, Lipe. 

Jurij. Ravno práv si mi prišlo zdaj v pe.st, ti zgaga ! Ti si 
zgodaj začelo. Práv pravijo : Jabolko ne páde daleč od debla. Le 
tako lepo za očetom ! 

Marko. Za voljo božjo, kaj pa je storil, oče? 

Jurij. Tiho ti, s teboj ne govorim. Jaz ti bom pokíizal, na- 
.šega Franeta tako pretepati in nabijati, da se je privlekel ves krvav 
domov. Ali si ga, ali ga nisi ? 

Lipe. Res sem ga, in še ga bom, kadar bo zopet tako govoril 
o našem ubozem očetu. 

Jurij. Glej, glej spake ! To ima vender še dobrega, da vsaj 
ne taji, kakor njegov oče ; zato bo pa sodba tolikanj krajša. 

Lipe. Oče niso moglireči, dá, ker ni bilo res, ker so bili nedolžni. 

Jurij. Tako? nedolžen je bil tvoj oče? to zdaj prvič slišim. 
Če ti praviš, bo pa že res. Kakor si ti razsodil, tako bo, ti Danijel 
modri, kosorepi! Porotni možje, sami poštenjaki, jaz sem bil tudi 
med njimi, kaj ti vedó! 



378 J. Stritar: Nedolžen. 



Lipe. Vsi so se motili, vi tudi. Recite, kar hočete, naš oče 
so po krivem obsojeni ! 

Jurij. Ti pa vsaj nisi po krivem. Čakaj, príkazen, vse kosti 
ti polomim. (Ana stopi pred Lipeta.) Bom pa se tebe ! 

Lipe. Ubijte naju oba, potem boste mir imeli. Nikogar ne 
bo, da bi vam očital. 

Jurij. Kaj očital? 

Lipe. Kako ste vse, kar je bilo našega, lepo s časom náse 
spravili. 

Jurij. Kaj? náse spravil! Vse pošteno kupljeno, s poštenim 
denarjem plačano. Kdo mi more kaj? 

Lipe. Jaz vam zdaj res druzega ne morem, nego reči, kar 
sem vam rekel ; pnzneje bomo pa že še videli , če Bog dá. 
Jurij. Čakaj, srakoper, da ti sapo zaprem! 

Mar k o. Oče, pustite ga, za svojega očeta se poteza, ali to 

ni lepo? 

Jurij. Ti pa se potezaš za svojega mladega sváka, to je tudi 

lepo, kaj ne? Lepa rodbina to! 

Marko. V pričo mene vaša palica ne bo zadela tega otroka, 
ki je že dovolj nesrečen. Če že nimate toliko usmiljenja s terna si- 
rotama, da bi ju ne preganjali iz očetove liiše, vsaj pretepati ju ne ! 
Oče, glejte, da se ne pregrešite ; prosim vas, pojdite mirno domov. 
(Za roko ga odvede iz sobe.) 

Lipe. Pa naj bi me bil; jaz bi bil na očeta mislil, pa nič bi 
me ne bilo bolelo. Zakaj mi nisi pustila? Se marsikaj bi mu bil 
povedal. S kravama je prej vozil, zdaj pa ima dva lepa konja! Ľahko 
je bilo kupovati na dražbi, kaj meniš, da ne vem, ko ni bilo druzega 
nikogar blizu, ker jih je bilo sram. Ali na duši naj mu gori vse, 
kar ima našega. 

Ana. Ne govóri tako pregrešno, da te šiba božja ne zadene. 

Lipe. Saj me je pač že dovolj zadela. Česa pa naj se še bojim? 

Ana. Pojdi, zapustiva ta nesrečni kraj ter pojdiva kamor koli ! 
(Konec prih.) 



u g a. 



^e maram jaz Ijudij veselih, 
**>' Prebridek, pregrenák je kelih, 

Ki ga okuša 

Mi jadna duša. 

Zato veselje, kratek čas 

Imejte vi : 

Jaz grem, kjer boljši so od vas 

Prijatli mi. 

V divjino pustega grem kraja, 
Kjer Ijuta vihra zmer razsaja, 
Bijó se boji 

Ko v duši moji — 

Na breg pečevnat, kjer grmi 

Val ob peci, 

Tepó vodovja se moci, 

Da breg ječi. 

Kjer grom grmi, zemljo pretresa, 
Vsa v divjem ognji so nebesá, 
Kjer tresk in bliski 

V pregrozni stiski 
Zival vso ))egajo, podé. 
Glej ! pri zor ta 

Mi malko ranjeno srcé 
Spet pokrcpča. 

Na groze kraj grem, na grobišče, 

Naj tu miru si duša išče! 

Ker tesno tu je, 

In vse žaluje 

Práv, kakor meni se godi. 

Je tma, je mi r, 

So grobi, črvi in kosti, 

Je smrti tir. 



In tam na grobu, glej! otroka. 

Kako topi ga bol globokal 

Cez mlado lice 

Hite solzice 

Na Ijube májke tihi hrám! 

Potem oíi 

Zakrije, da je še bolj sam, 

In tih ihti. 

Le ták pogled mi dušo celí; 

Zato še dalje grem — h kapeli, 

Kjer je razpeto 

Razpelo sveto. 

Podoba ran in bolečin ! 

Na njcm visi 

Ponižni, krotki božji sin, 

Hudó trpi. 

Osti težé mu sveto glavo, 

Srcé zija mu prekrvavo; 

Kaj on toguje, 

Kaj vse boluje, 

Se sploh še zmeriti ne da. 

Zato pa, križ! 

O, blagi križ! na bol srcá 

Mi hlad rosiš. 

Boj, težka tuga in bolesti, 

To moji so prijatli zvesti. 

Zato vi drugi, 

Ki niste tugi 

Prijazni, obdržíte lé 

Radost sami, 

Jaz grem, kjer drugi so za mé 

Prijaznejši. 

Posavski. 




Franeoska družba pred 1. 1789. in „le livre roiige". 

Spisal F r. Šuklje. 




P. bojim se ugovora, ako trdim, da y vsej zgodovini m zaiiimlji- 
vejše, v vsakem oziru interesantnejše dobe nego veliká franeoska 
revolucija koncern preteklega stoletja. Združeno nahajamo tu 
vse, kar more vzbujati pozornosť, zgodovinarjevo : mogočne, svet pretre- 
sujoče i dej e, katere v svojem nasprotji prouzročujejo globoko seza- 
joče premembe političnih in družbenih razmer, pomenljive dogodbe, 
znamenite značaje in tragične prizore, kakor jih navadno ne 
pričakujemo od istinitega življenja, temveč le od bujne fantazije 
stvarjajočega dramatičnega pesnika. K vsemu tému pa še utemeljeno 
prepričanje, da se vse naše politično gibanje še dan danes razvija 
na širokí podlagi, katero so pred jednim stoletjem osnovali držav- 
niki tedanje Francije ! Kajti baš v vihri velikanskega tega prevrate 
je bil položen temeljni kameň moderní družbi in novodobní državi in 
tedaj se tudi naša hvaležna razsodba ne bode smela preveč ozirati 
na stransko prikazen , da se je pri kolosálni tej zgradbi kot malta 
in vezilo potreboval oní plemeniti sok , o katerem Mefisto pravi : 
„Blut ist ein ganz besondrer Saft" in pozabiti bodemo morali. da je 
franeoska revolucija kakor potratna gospodinja gospodarila s krvjo 
kletih svojíh protivníkov in gorkíh privržencev ! 

Vender ne smem tajiti, da je tudi mene, preiskujočega čudo- 
vite te zgodovinske príkazní, čestokrat kar omámil krvaví sopúh ter 
mi hotel kalití pogled in motiti razsodbo. Pomagal sem si pa vsegdar 
s tem , da sem v takíh trenutkíh si pred očí stavil podobo tedanje 
Francije ter primerjal „ľ ancíen regime" zdanjim razmeram. Kak 
razloeek pac v vsakem oziru! Mislil sem najprej na francoskega 
težaka, na kmetskega trpína, o katerem je trdíl človekoljubívi škoť 
Massíllon „da so sužnji zamorci francoskih otokov neizmerno 
srečnejší od njega". (T a in e, les origines de la France contemporaine 
I. 481.) Pac je takrat, ko se je príčela franeoska revolucija, le pri- 
merno majhen del kmetskega stanú (le kakíli ľ/g inílíjon Ijudij) še 
zdihoval v starem robstvu, ali ogromna večina vseh drugih kmeto- 
valcev, kakib 19 milijonov, bila je brez svojega posestvn, najemniki 



Pr. Šuklje : Francoska družba pred 1. 1789. in „le livre rouge". 38l 



in pristavniki, kateri so morali za zemljišče od 10 do 15 hektár svojim 
gospodarjem dajati polovico vsega pridelka. Ni čudo tedaj, da je 
bistroumni angleški opazovalec Arthur Young o zanemarjenem 
francoskem poljedelstvu trdil, da je „jednako poljedelstvu desetega sto- 
letja". Revščina je bila tako grozna, da so se kmetje báli ženiti in plo- 
diti. V dobrih letinah je pridelal kmet toliko, da mu ni trebalo od lakote 
giniti, a v slabih letinah, da, celo v navadnem zimskem času je trkal 
že neizprosni gost lakota s koščeno roko na duri ubogih kmetskih 
koč in — Ijudje so urairali od glada ! Cunje, dostikrat živalske kože so 
bile kmetu obleka, umazané koče iz teptane prstí brez oken, dimnikov 
in tlá njegovo stanovanje. Nesnažnost in umazanost sta bili tako raz- 
širjeni, da po izreku Arth. Youngovem „po vsej Francoski ni bilo 
mogoče v kŕčmi najti snažno opravljene strežajke!" 

Pač je bilo nekoliko bolje po mestih , kamor je uboštvo pri- 
gnalo cele tolpe kmetov ; ali tudi tukaj vidimo žalosten prizor, da 
se ogromni množici nasproti oblastno šopiri organizovaná mestna 
bourgeoisija ter se redí na njene stroške. Ne le da je mestni užit- 
ninski davek baš najbolj potrební živež neprimerno podrazil, tudi 
sicer je bil revež v vsakem oziru prikrajšan. Z vso pridnostjo ubogi 
delavec ni mogel priti do samostalnosti , kajti če je bilo v mnogih 
cehovstvih že po pravilih določeno, da se mojsterstvo podeljuje samo 
sinovom mojstrov, bili so v drugih zadrugah „tuji" delavci dejansko 
od mojsterstva izključeni po dragi in dolgotrajni učni dobi, po ne- 
znosnih pristojbinah in vzprejemninah ter po celi kopi drugih sitnih 
formalnostij. Navadna vzprejemnina v kako zadrugo je stala 2000 livr., 
— ubogemu delavcu nedosegljivo svoto ; tedaj je bil tudi po mestih, 
redke slučaje izvzemši, primoran, vse žive dni ostati priprost dninar 
ali odvisen pomagač. 

Se huje pa je bilo, da je dŕžava baš ubogemu kmetu in pro- 
stému mešcami navalila skoro v sa bremena. Ce je letni davek 1. 1789. 
znášal nad 47G milijonov livr., mora se pomisliti, da je bilo duho- 
venstvo (140.000 osôb) in plemstvo (139.000 osôb, po Tainu L a. 
17) teh davkov večjidel prosto, kljubu tému, da sta dve petini vsega 
posestva pripadali téma privilegovanima stanovoma. Plemenitaši so 
se izogibali davko))lačevanju, ne le zarad materijalnih uzrokov, tem- 
več ker jim je bil davek znamenje prejšnjega robstva ter so se ga 
sramovali kot „signe de roture". Zatorej nahajamo, da so od nepo- 
srednega dávka, „capitation" imenovanega, plemenitaši v Champagni 

26 



382 Fr. Šuklje: Francoska dražba pved 1. 1789. in „le livre rouge". 

mesto letnih 1,500.000 livr. plačevali samo 140.000 livr. Nekaterih 
davkov, n. pr. osobne „taille" in „taille ď exploitation " so bili po 
polnem prosti, pri drugih so plačevali veliko premalo ; duhovščina 
pa je kljubu ogromnemu svojemu bogastvu navadno vsako leto vec 
iz državne blagajnice prejemala, nego je plačevala dávka. Baš tako 
so zadevali neposredni davki, davek za sol („gabelle") in vinski 
davek („aide") samo kmete in meščane, kajti tudi njih so se privi- 
legovaní stanovi znali odkrižati. 

Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je pri izterjevanji 
davkov zeló različna praksa bila uvedená za različne stanove. Ple- 
menitašem nasproti je veljala gola obzirnost in prizanesljivost, ná- 
rodná masa pa je zdihovala pod kruto trdosrčnostjo fiskalnih organov. 
Pritisek davkovskih pobiralcev je pritiral Francijo tako daleč, da je 
kmet uboštvo hlinil v onih redkih slučajih, kjer ni bila žalostná 
istina, da je izgubil veselje do dobička; saj ga ne bi užival on, 
temveč le dŕžava in izterjevalci državnih davkov. Bal se je celo, točno 
plačevati svoj davek, kajti če jo katera župnija bila tocna v tem 
oziru, takoj so jej, kakor nam to zatrjuje stari Marquis de Mi- 
rabeau (Traité de la population, citiran pri Tainu 1.465), razka- 
čeni izterjevalci , ker so izgubili dobiček pri posilnem izterjevanji, 
podvojili davčno breme, „pour lui apprendre á vivre": da bi se 
naučila obzirnosti! 

A niti ubogi kmet, čegar revščino nam plastično slikata znana 
francoska pisatelja Erckmann in Chatrian v svojem románu 
„Ľ histoire ď un paysan", niti tlačeni meščan nista imela nade, 
kdaj premagati sovražno j im usodo ter s talentom in energijo se 
preriniti do površja razpadajoče družbe ! Kar je imela dŕžava uradnih 
služeb, vse je bilo že dávno prodano ter last dedne birokratije, za 
katero je stari Mirabeau znašel krepki izraz : „la canaille plumiere". 
Tudi pri vojakih mu nista mogli pomagati hrabrost in nadarjenost; 
tam se je potrosilo na leto 44 milijonov livr. za prostake, a 4í) mili- 
jonov za častnike, vrhu tega pa je vojni minister Segur izdal 
zákon , da se sme samo tisti imenovati častnikom , kateri ima naj- 
menj štiri plemenite pradede. Celú v cerkvi , katera je sicer vedno 
čislala duhovitost in talent, kjer so v najtemnejšem srednjem veku 
sinovi beračev in robov mogli dospeti do vrhovne duliovenske oblasti, 
do papeštva, kjer se je utelesila srednjeveška demokratija — celo 
tam v tedanji Francoski ni bilo častnega mesta sinú priprostega 



Í*r. Šuklje: Francoska družba pred 1. 1789. in „le íivre rouge". ásS 

národa! Pač je imelo duhovenstvo francosko tedaj ogromno svoto 
300 milijonov letnih dohodkov, ali to neizmerno bogastvo so uží- 
vali le škofje, nadškofje in opatje bogatih samostanov in še pod Lu- 
dovikom XVI. se je bilo sklenilo, da jednake prebende, od skromnega 
priorata počenši do bogate nadškofije je podeljevati — samo plemenita- 
šem ! (T a i n e I. a. 82.) Ko se je tedaj revolucija pričela, bilo je med vsemi 
130 škofi in nadškofi francoske dŕžave samo ubogih pet nepleme- 
nitih ! Duhovnikom kmetskega ali navadnega meščanskega rodu 
so ostajale le ubožne župnije na kmetili, dotirane s 3 — 400 livr., 
po škofovili stolicah pa so se oblastno šopirili ter življenje užívali 
razuzdani kavalirji , plemenití gospodje Rohan, Brienne, Breteníl, 
Champion de Cice in drugí. Ako hoče kdo znati, kako je ta go- 
spoda opravljala dolžnosti vzvišenega svojega poklica, naj pogleda, 
kar o tej stvari píše legitimistični pisatelj Mongaillard (Ľ hístoíre 
de France depuis la fin du regne de Luis XV jusqu'a ľ ann. 1825, 
II. 244 i. d.). Ce ta povsem verjetna priča, sam duhovník, prípoveduje 
o orleanskem škofu Jarentu, da je njegova príležnica, bívša 
plesalka Guimaud, v svojem hotela vzprejemala, nadzorovala in pro- 
movirala duhovnike njegove škofje, — je to še jedna najbolj ne- 
dolžnih epizód iz obširnega poročila tega svedoka. 

Povsem naravno je, da je izpridenost višjih, surovost in uboštvo 
nižjih krogov kaj neugodno vplivala na javno raoralo. Monstrozna 
lovska pravica graščakov je spravila na noge celo armado lovskih 
tatov, nespametne zapreke pa, ki so se stavile prostému prometu, 
prouzročevale so mnogobrojne čete drzníh tihotapcev. Beračev in vla- 
čugarjev je bilo toliko, da ječarne niso imele zanje dovolj prostora in da 
jih palica biriška ni vec mogla krotití. Paríž je ímel takrat pri pre- 
bivalstvu GôO.OOO duš do 118.874 ubožcev ; po vsem Francoskem 
pa, katero je takrat imelo blizu 25 milijonov stanovnikov, štelo se 
je beračev in vagantov cela 2 milijona. Kaka nevarnost za državo 
in družbo, dva milijona glasov, ki so hripavo terjali prevrata, štirje 
railijoni suhih séstradanih rok, ki so se pohlepno iztegavale — splo- 
šnemu chaosu nasproti ! 

Ozrímo se zdaj nekoliko na ono plemstvo, katero je mirno in 
slastno užívalo sad narodovega trpljenja, na površno, oholo in mo- 
ralno-gnilo aristokratijo, katero gledé njene nevednosti Taine ob- 
soja z ostrimí besedami : ,,Plemenítaš in omikan, te dve lastnosti se 
na videz izkljucujeta." (1. c. I. 392.) Pač se ne bodemo mogli dovolj 

26* 



384 Fr. Šuklje: Francoska družba pred 1. 1789. in „le livre rouge". 



čuditi istému pisatelju, ako se on v svoji sloveči knjigi, v kateri 
sicer novih idej zeló pogrešamo, ker so glavni nazori vzeti iz Toc- 
quevilleovega monumentalnega dela : „L'ancien regime", báje iz ve- 
selja do paradoksnih stavkov izgublja do čudne hiperbole : „Nikdar 
ni bila aristokracija bolj vredna vladati, nego baš v trenutku, ko je 
izgubila svojo vlado." Da se izprevidi oholost tega stávka, naj nam 
bode dovoljeno opozarjati na vekoviti spomin šramote tedanjega dvora 
in plemstva, na „rudečo knjigo" — „1 e livre rougo". 

Po razuzdanem Ludoviku XV. je prišel 1. 1774. na prestol fran- 
coski Ludovik XVI., mož dobrohoten ali slaboumen, pošten ali ne- 
roden in slaboten, tako da je bil kmaln pravá igrača vsemu svojemu 
dvoru, kateri se ni mogel dovolj posmehovati neokretnemu gospodarju. 
Bolj nego obširni popis njegovega značaja in njegovih zmožnostij 
karakterizuje ga faktum, da je trebalo po njegovi poroki še dolgih 
sedem let, da je lepa njegova soproga Marija Antoinetta v istini 
postala — njegova žena. Iz tajne korespondencije njegove tašice 
Marije Terezije z grófom Mercy ď Argenteauom, avstrijskim po- 
slancem v Parizu, vidi se, koliko preglavice je čudná ta razmera de- 
lala blagi cesarici. Ni mi treba posebno poudarjati, kako neusmiljeno 
je dvor sodil o tej javni tajnosti in kako so se o njej dvorjani rogali 
ter brúsili svoje zlobne jezike. 

Kralj Ludovik je bil sam sicer ščedijiv, ali tudi na njegovem 
dvoru se je zapravljalo kakor prej, ker ni imel toliko razuma in moci, 
da bi se bil vspešno upiral vladujoči potratnosti. Za dvor, na kate- 
rem se je mastilo okoli 15.000 lenuhov, potrosilo se je leto za letom 
po 40 — 45 milijonov livr., tedaj okoli Vio vseh državnih dohodkov. 
Naravno, da so se v ogromnem številu dvornih uradnikov nahajala 
tudi nekatera práv komična dostojanstva ; tako n. pr. je bila madame 
de Laborde „garde du lit" kraljice ter je za vážni ta posel prejemala 
letnih 12.000 livr. Se važnejšo nalogo pa sta imela ona dva dyor- 
jana, katera sta vsako jutro opravljena v baržunasti opravi z mečem 
na stráni stopila h kraljevi postelji ter se tam prepričala o vsebini 
nekega delikatnega hišnega orodja. Za to mučno in težavno delo 
bila sta odškodovana však z letno plačo 20.000 livr. 

A vender niso bili to tajni stroški, temveč javni in redni ter 
se tedaj ne nahajajo v „livre rouge". 27. nov. 1789. 1. pa je objavil 
poslanec C a mu s v poslanski zbornici, da obstoji še tajen katalóg, 
v katerem so zapisane ogromne svote, katere je aristokratična po- 



Fr. Šnklje: Francoska družba pred 1. 1789. in „le livre rouge". 385 

lilepnost izvabila kraljevi nerodnosti — in takoj se je sklenilo, da 
se ima ta velevažni dokument objaviti. Zastonj se je ustavljal ternu 
sklepu tedanj i minister Necker, zastonj se je sklicaval celo na pre- 
veliké tiskovne stroške — ; potem ko se je ponudil tiskar Baudouin, 
da lioče zastonj tiskati famozni ta spis, moral se je udati tudi Necker, 
in íinančni odsek národne zbornice je imel najprej priliko, pečati se 
z imenitnim tem delom. 

Se ni bil koneal odsek svojih razprav o tem predmetu, že je 
bila objavljena lista penzij. Strmé je zvedel francoski národ, da je jako 
bogata rodbina Noailles na leto prejemala skoro po 2 milijona livr. ; 
da je kraljičin Ijubljenec Polignac samo za svojo osobo irael po 80.000 
livr. letne penzije ; da je neki nemški knez dobival kar štiri penzije, in 
sicer prvo „pour ses services comme colonel", drugo in tretjo pod istim 
naslovom, četrto stoprav „pour ses services comme noncolonel". Isto 
tako je užival marquis ď Autichamp štiri letne penzije, vse 
„zarad zaslug svojega ranjkega očeta, — pour les services de feu 
son pere." Kraljeva radodarnost navadno ni bila v zadregi zarad 
uzľokfi kake penzije ; to se vidi n. pr. pri generalnem odvetniku 
g. Joly de Fleury, kateremu je bilo odmerjenih N. 000 livr. za 
to, ker se je odpovedal svoji slnžbi v prid — svojemu sinú! Sem 
ter tja so padali žarki kraljeve radodarnosti tudi na kako meščansko 
osobo, če je bila v zvezi z dvorom. Tako naliajamo med obdarova- 
nimi frizerja Ducrota, ki je prejemal po 1700 livr. na leto zato, 
ker je bil nekdaj friziral hčerko kraljevega brata, grófa Artoiškega; 
samo škoda, da je dotični otrok bil umri komaj 3 leta star, prezgodaj 
tedaj, da bi imel brivec priliko, na umetni frizuri njegovih las ska- 
zati umetnost svojo ! Kar žalost nas prešine, ako tem svotam pri- 
merjamo druge práv beraške, s katerimi so se plačevale istinite za- 
sluge drugih mož ; tako se nahaja poleg brivca Ducrota sergeant 
Haméle, kateremu se je plačevalo po 44 liv. 4 sous na leto za to, 
ker je bil s svojo lírabrostjo svojemu kralju pridobil neko sovražno mesto ! 

1. aprila 1790. je bil finančni odsek dovŕšil svojo nalogo ter 
izročil národni zbornici „Le livre rouge", knjižico, obatoječo iz 122 
stranij, vezano v rudečem marokinu. Deset prvih stranij je bilo iz- 
polnjenih še pod Ludovikom XV. in ta partija se je bila zapecatila 
na prošnjo kralja, kateri ni pustil sramotiti spomin svojega deda. 
Prijavila pa se je sledeča partija, obsezajoča 32 stranij, tikajočib se 
Ludovika XVI. Kljubu neznatnemu obsegu izkazuje ta partija celih 



886 Fr. Šuklje: Francoska družba pred 1. 1789. in „le livre rouge"- 

227 milijonov, kateri so bili v teku 14 let izdani za tajne s troške. 
A kaj se je tu vse čitalo ! Zdaj so zvedeli Francozje, da sta kraljeva 
brata gróf de Provence in ď A r t o i s ves čas krvavo molzla fran- 
cosko državo. Le pod ministrom Calonnom (1783 — 87), pod ka- 
terim je bila zapravljivost sploh vzkipela do svojega vrhunca, prejel 
je comte de Provence 13,824.000 livr., brat njegov, comte d'Artois 
celo I4V2 milijonov kot izredno podporo „en secours extraordinaires". 
Vrhu tega je prejel razuzdani mlajši brat poleg svojih mnogovrstnih 
dohodkov še 7V2 milijonov iz kraljevega zakladá, da bi plačal ž 
njimi le jeden del svojih dolgov, neoziraje se na to, da je imel na 
leto še po jeden milijon rednih dohodkov iz istega uzroka. In frivolni 
Calonne je opravičeval kralju to potrato, kažoč na važnost „ďassu- 
rer la tranquillité du prince" — da se skrbi za mir gospoda princa! 
Ravno tako čudná so bila darila, s kojimi je kraljeva dobrot- 
Ijivost obsipavala prvé plemenitaše svojega dvora. Tako čitamo tu 
o gosp. Croismardu, da je prejel 50.000 liv. za nakúp nekega 
posestva, tam zopet o drugem kavalirji, da se mu je na národne 
stroške pomagalo s 60.000 livr. plačati svoje dolgove. Dober tek 
plemenite gospode bil je nevaren državni blagajnici, kajti grofica 
ďOssun dobivala je „pour sa table" na leto celih 20.000 livr. Celo 
pôrodov v kraljevi rodbini se Francozje niso mogli veseliti, kajti to 
veselje je bilo drago in čitamo, da je grofica d'Artois prejela 1. 1778. 
za pôrod vojvoda Berrijskega 24.000 livr. in isto darilo se je ponav- 
Ijalo 1. 1783. pod istim naslovom. Sploh nahajamo v tej knjigi naj- 
odličnejše zastopnike bogatega francoskega plemstva: Noailles, 
Choiseul, Grammont, Guiches, v prvi vrsti kraljičine Ijub- 
Ijence, rodbino Polignae, katera je na leto prejemala po 700.000 livr., 
ne oziraje se na uraazano špekulacijo z državno doméno Fenestran- 
ges in na darila 1,200.000 livr., katere je kralj bil poklonil Poli- 
gnacu „en recompense de ses services". Ogromne svote so se žrtvo- 
vale tudi nemorálnosti kraljevega dvora, kajti vsa neokretna krepost 
vladarjeva ni mogla brzdati razuzdanosti njegove okolice. Tako je 
dobila priležnica Ludovika XV., razvpita Dubarry še pod njego- 
vim následníkom 5 milijon. livr., in negnjnsna ta nesramnica, ki je svoje 
dni resno na to mislila, omožiti se s kraljem Ludovikom XV., imela 
je letnih dohodkov po 1,200.000 livr. Ni čuda tedaj, da so se vedno 
okrog nje zbirali plemenitaši prvih rodbin ter moledovali za njeno 
pokroviteljstvo. V odlični tej družbi nahajajo se celo škofje; tako 



Fr. Šnklje: Francoska dražba pred 1. 1789. in „le livre rouge". 387 

pľipoveduje „le livre roiige" , cla je g. Bonnac, škof d'Agenski 
40.000 livr. penzije imel, „a la recommandation de mad. Dubarry". 
Posebno je molzel državno blagajnico vojvoda C oig n y, ki je uži val 
1 milijon letnih penzij ; tu se mora pač čuditi opazovalec, ako med 
raznimi uzroki nahaja: „100.000 livr. vsled priporočila mad. Dubarry" 
in zopet „200.000 livres á la recommandation de la Reine!" Med ob- 
darovanimi vidimo dalje polkovnika Dittona s penzijo 150.000 livr., 
„na priporočilo Marije Antoinette", potem pa njeno intimno prijateljico, 
princesinjo L am balí e, ki je uživala po 100.000 livr. na leto „kot pri- 
datek k svoji plači". Nehoté sem se spominjal pri tem imenu one 
gľozovite septemberske noci 1792., v kateri so barbarične roke div- 
jakov usmrtile tisto Lamballe ter pred ječarno „La Force" razko- 
sale lepo truplo princesinjo, ki je tako bridko plačevala svoje sóde- 
lovanje pri „le livre rouge!" 

Ali vender so tajni stroški, navedeni v „rudeči knjigi" le pri- 
merno majhne svote nasproti onim, ki se niti uknjiževale niso. Kajti 
v dobi 8 let je bilo vsled računa penzij skega odseka izdanih nakaz nie 
na kraljevi základ za celih 8G0 milijonov, katere so bile, da si brez 
iraen, zaznamenovane v neki drugi tajni knjigi „le livre des decisionš". 
Ko je Pison d u Gal and 10. aprila 1790. zahteval, naj se objavi 
tudi ta knjiga, prestrašila se je tega celo zbornica sama — ter prešla 
na dnevni red o tem zahtevanji. Zgodovinski faktum obstoji, podrob- 
nostij pa ne známo. 

Ali tudi, kar známo, zadostuje, da razumemo kruto veselje, s 
katerim je Cammille Desmoulins, poleg Loustalota najdu- 
hovitejši publicist francoske revolucije, „rudečo knjigo" pozdravljal 
v 21. številki svojega časopisa „Revolutions de France et de Brabant". 
S preroškimi besedami žuga kraijevemu dvoru, nagovarjaje ga: „Re- 
velabo pudenda tua ! odk rival bodem sramoto tvoj o in niti figovega 
peresa ne bodeš našel, da bi svetu prikrival svoje nagosti!" Lapidárna 
fráza, a vender tako opravičena v sveti svoji jczi, liočemo tudi mi 
ž njo skleniti to krátko razpravo. 




Vitá vitae meae. 

Zgodovinska podoba. Spisal d r. Ivan Tavčar. 

m. 

(Konec.) 

trenutku je nastala skoro ponočna téma in črni oblaki so 
prepregli cez in cez neba obok. Zatulil je vihar in bliskoma 
napolnil vso dolino z grozonosnimi svojimi močmi. Skoro 
do tal je vil vrhove drevesom, da so bolestno ječala debla. Odkrival 
je strehe pri kočah ter vil v visocih stebrih prah proti višinam. Po 
zraku je mrgolelo listja in slame, vmes pa so frfotale plahe ptice ter v 
svojem strahu razbijale si glave ob stenah in deblih. Po cerkvenih 
oknih se je nabralo vse črno perutnine ; koprneči golobje in pre- 
drzne vrane so se pritiskale k zidu, in če je viharja šum utihnil, 
zadonelo je otožno kričanje preplašenili ptic. 

Pretrgali so se črni oblaki, in takoj se je izpremenilo obnebje 
v žareče zrelo, ki je metalo iz sebe gorečih strel na stotine. Dol in 
goro je pretresal grom, in do osrčja je trepetala zemlja pod neskonč- 
nimi udarci razburjenega neba. Vlila se je ploha, ter vsula toča, ki 
je takoj oklestila drevje. Struga v potoku se je v hipu napolnila; 
rumeni valovi so odpluli onemoglega vojaka na produ, odnesli brv, 
in kmalu sezali do hiš, v breg odmaknenih. Že je donášala voda 
različna orodja, lesovja, oblačila, in pri cerkvenih stopnicah se je 
ujelo napeto truplo mrtvega živinčeta, ki se je Bog ve kje pod goró 
na paši zajele vodovja. In še vedno je lilo iz oblakov, in voda je 
narastala više in više. Vmes je divjal grom in strele so švigale. 
Staro lipo sredi vaši je razkrojil blisk, da se je vzdignila iz koreniu 
ter padla po vodi. Okrog nje so pričeli valovi neutrudljivo svoje 
delovanje, in kmalu so jo drvili s sabo. Po opravljeni sveti maši 
je hitela pobožná četa z Gore. AH kamor koli so se obracali pogledi, 
— povsod se je kázalo jezero v dolu, in izmed umazané vode so se 
videle koče kakor mali črni otoki. To je bila največja povodenj, o 
kateri ve pripovedovati poljanski spomin. 



Dr. I. Tavíar : Vitá vitae meae. 389 



IV. 

Stari Cudé je stopil s svojo hčerjo v mežnarijo. Sovražil je to 
poslopje in sovražil tudi stanovalce v njem. Ali danes je moral iskati 
zavetja pod katoliško to streho, ker so mu vsako drugo pot zapirale 
togotne vode! Pri vežnem pragu je obstal ter brez groze zri v raz- 
burjeno prirodo. 

„Bogje nama priskočil v pomoč!" vzkliknil je, — „ter z vodami 
pokončal Egipčane, ki so preganjali božje lilapce!" In z živo zado- 
voljnostjo je opazoval ranjenega vojaka pri vodi. 

,,Potisnil sem mu železo do živega!" dejal je radostno. „In zdaj 
ne more vstati !" 

„Vzela ga bo voda," izpregovorilo je dekle. ,,Ali bi se mu ne 
moglo pomagati?" 

,,Pomagati?" zatogotil se je starec, ,,ali misliš, da bi Bog ne 
bil mogel pomagati, če je hotel izvleči onemogle Egipčane iz morja I 
Pa Bog ni hotel, in hvala mu, če pokonča tudi tega grešnika!" 

Mrzla voda, ki mu je pluskala okrog telesa, povrnila je zavest 
ranjenemu vojaku. Počasi se je poskúšal vzpeti ter s kalnimi po- 
gledi obracal se po svojih tovariših. Ali ti so bili že dávno odrinili 
ter pobegnili v breg in pustili njoga brez pomoci. Zavedel se je ne- 
varnosti in postavil se konečno na slabotne noge. Pripodila pa se 
je silnejša voda ter mu izpodnesla stopalo. Z rokami je mahal po 
zraku, potem pa se zvrnil v hladni grob, ki se je za večno zapri 
nad njim. 

,,Zdaj je izginil v peklenski prepad!" vpil je starec v veži. „Po- 
glej, dekle, mogočno božjo roko ! Hotel je pravičnega Jurija potisniti 
v jamo, v kateri se je zdaj sam zadusil! Aleluja! Da bi tako poginili 
vsi papisti !" 

Odprl je vráta iz veže ter stopil v nizko sobo. Tu je sedel 
pri mizi Carolus Kosem. Pred njim je ležala knjiga, ali njemu je 
bil zatisnil nedeljski mir trudne oči, da je zadremal. Slonel je ob 
steni ter spal v sredi viharjev. Na bledem obrazu so se mu kazale 
še vedno črte tistih bolečin, in roka, katero je bil položil po mizi, 
bila je sulia in drobná kakor otrokova. Tisti pa, ki mu je s smrtno- 
nosnim orožjem hotel pokončati življenje, stal je zdaj pred njim in 
brez usmiljenja zri mu na upadlo lice in na globoko pod čelo vdrte oči. 

,,Prebudi se, čestilec Balov!" zakričal je v luteránski svoji ošab- 
nosti ter treščil meč po mizi, da je zažvenketalo po vsej sobi. Pre- 



390 Dr. I. Tavčar : Vitá vitae meae. 

budil se je mladenič ter prestrašen skúšal vstati izza mize. Zapustile 
pa so ga onemogle moci in zgrudil se je na klop. Trudni pogledi 
so se mu uprli na orožje, ležeče pred njim. 

„Meč je krvav !" izpregovoril je tiho. 

„Da! da!" odgovoril je oni, „orožje svetega evangelija je to, in 
danes se ni prvič napilo krivoverske krvi!" Glasno se je smijal ter 
sovražno gledal na bolnika pred sabo. Tudi letá je dvignil oči proti 
njemu, in zrla sta si nekaj čaša oko v oko. 

„Videl sem Vas že nekje?" vprašal je Carolus. 

„Resnica je to in tudi ta meč je napravljal že znanje nekdaj 
s tvojimi rebri, mladi papist!" 

„Bilo je tisto noč!" in Carolus je šinil kvišku. Strast mu je 
ujačila telo. 

„Tisto noč!" 

„In Vaše orožje je to?" 

„Moje!" 

„In Vi ste je zasadili v mé !" 

„Jaz!" 

,,Hvala božji Pôrodnici ! in jaz sem živel v veri, da je liotel 
umoriti brat svojega brata ! Koliko stoterno mi je zdaj sveti Odre- 
šenik poplačal vse prebite bolečine !" Solze so se mu vlile z očij in 
sklenil je roke ter pričel moliti. Zunaj pa sta tedaj razsajala grom 
in blisk, in na mala okna se je vsipal dež z vso silo. 

„Ta moli k Materi božji!" izpregovoril je starec zaničljivo, „in 
vsa vas je lezla na goro, da slini ústa okrog malika ! AH Bog sve- 
tega evangelija je poslal zdaj svoj ogenj na to vas, in obdal jo je 
s svojimi vodami ter prihitel na pomoč služabnikom svetega evangelija!" 

„Bog pošilja nevihte na pravične in krivične!" odgovoril je 
Carolus mirno. „Rana, ki me še zdaj skeli, ohladila je strasti v meni 
in v svoji bolezni sem premišljeval ter si dejal : če je hotel naš Go- 
spod in zapovednik z orožjem širiti svoje večne resnice, opásal bi se 
bil z mečem ter se obdal z oklepora božje-človeško telo! AH hodil 
je brez kopja okrog in bosonog! Za tega delj Vas vprašam: čemu 
hodite na mé z mečem, ako hočete braniti krivé náuke krivega jire- 
roka, Martina Lutra?" 

,,Kako ponižno govori zdaj ta sraka!" odgovoril je oni, „zdaj, ko 
80 mi ga dale nebesá v moje roke! Ali kako mi odgovarjaš na to 



Dr. I. Tavčar : Vitá vitae meae. 391 



lé, mladi Antikrist? Poglej, oboroženi hlapci loškega raorilca so pla- 
nili ravnokaľ v ubogo mojo kočo. Prišli so srecli prazničnega miru 
ter hlepeli po mojem posvetnem imetji, katero sem vedno pripravljen 
darovati svetemii evangeliju ! Ulomili so mi vráta ter mi krátili s veto 
lírano, ki sem jo ravno tedaj jemal iz knjige Lutrove. Kaj praviš 
ti o tem? In zapreti sem moral sveto knjigo ter jo z mečem 
braniti od krvoločnih Filistejcev. In Bog je dal moč mojemu meču, 
da je postal v grozo Filistejcem. In če si pogledal ravnokar 
čez okno, videl bi bil, kako so odnesie vode grešnika, kateremii 
sem vsekal globoko ráno! Ali konečno sem vender omagal v 
silnem boji, in s svojim otrokom pobegnil iz svoje hiše. Oboroženi 
hlapci za mano! Ali Gospod, ki nam je dal čisti evangelij, videl je 
stiske svojili služabnikov, in dejal je svojim oblakom : izlijte se ! in 
svojim strelám: spustite se na Filistejce ! Kaj praviš ti k tému? 
Oblaki so se hipoma izlili ter napravili med mano in preganjalci 
mogočno reko, pred katero so s težavo pobegnili v breg. A jednega 
iz njili so pogoltnili valovi, da se je nažrl mláke do smrti. Jaz pa 
sem se otél v to zavetje ter upam, da bodem še dolgo živel ter tudi 
v teh pregrešnih krajih doživel zmago svetega evangelija! Vidiš torej, 
da so božje nevihte nam v rešitev, vam peklenskim papistom pa v 
pogubo! Kaj praviš ti k tému?" 

Ponosno je govoril, ali — ravno tedaj je zadonel po sobi pok, 
kakor bi se bil sprožil strel. Majal se je strop tja in sem ; na steni 
viseča podoba je padla s svojega mesta, in s sklednika posoda je tle- 
skala po deskali. Vsa soba se je zibala nekaj hipov gori in doli, 
umirila se za trenutek, potem pa se zavila tako, da je zadnji del prišel 
na sprednje mesto; 

„Hišo je vzdignilo!" zaječal je starec in takoj mu je izginila 
kri z obraza. Nekaj čaša so molčali vsi, ])otem pa so hiteli v vežo, 
na hodnik. Bila je resnica — že so plávali po vodi, zdaj še počasi, 
ali bliže in bliže so priliajali k šumečemu strženu. Koča se je zavila 
jedenkrát, dvakrát na okrog, potem pa jo je potegnila razljučena 
stľuga k sebi in jadrno so pluli mimo koč, mimo cerkve iz vaši. 
Povsod so šumeli valovi okrog sten, okrog dreves ter sezali do kra- 
jev, kjer vode človeška pamet nikdar pomnila ni. Ali še vedno je lilo. 

Mežnarija je plula dalje. Na hodniku je stala zapuščena družba, 
ter zrla v obupu na rešilni breg, ki je bil tako blizu, in vender tako 



392 Dr. L Tavčai- : Vitá vitae meae. 



daleč. Na bregu je stalo nekaj osôb. Kričale so, ali ti na vodí niso 
čuli ničesar. Se vedno se je bliskalo in grom je bučal. 

Tu je kázala vŕba dolgo vejevje iz vode. Pluli so mimo, in 
starec se je sklonil ter krčevito pograbil po zeleni veji. Napenjal je 
vse moci ali niti za trenutek ni ustavil čudne ladje. Iz onemoglih 
rok iztrgala se mu je vej a in valovi so jih podili dalje. Dvignil je 
ľoki proti nebu — kri mu je kapala od njih. Ranilo ga je vrbovje. 
Tam, kjer se izliva Ločivnica v reko, pluskalo je po zelenih travnikih 
širno jezero. Reka je drvila svoia vodovja s tako silo mimo, da se 
potok v njo izliti ni mogel, izstopil je iz struge na obe stráni ter 
stopil na vrtove. Tu je obstala koča ter napravljala z verjem veli- 
kánske kroge. 

Zapuščena Irojica je šla v sobo, pogled na neskončne vode jili 
je polnil z obupom. Med zibajočimi stenami so sedeli, molčé, in s 
smrtno grozo v duši, 

„Umreti bo treba, Anica!" zastokal je starec. Dekle je jokalo. 

„In jaz nisem izpovedan!" v^zdihoval je mladenič. Tu je pod 
klopjo nekaj škrbljalo, tu, tam, in tu zopet ! Sumljanje se je čulo, 
kakor je izviraje napravlja studenec. Iz kóta se je privilo kakor 
kača, in tak oj se je napravila sredi sobe črna, prašná laža. Tudi 
na druzih strán eh je prihitelo na dan ter se vilo po deskah. 

,, Potopili se bomo !" In nesrečniki so hiteli iz sobe, po veži 
je stala že tudi voda, in napravljala je nemir okrog ognjišča. Po 
stopnicah so pobegnili pod streho, kjer je bilo temačno in zaduhlo. 
Od zgoraj so opazovali, kako je stopala voda više in više. Že je 
zakrivala nekaj stopnic, in kuhinsko orodje se je gonilo po njej. 

„Tudi tu sem bo prišla !" izpregovoril je Carolus. „In kaj po tem?-' 

^Potem — potem moramo na streho! Vsaj jaz nečem utoniti 
kakor maček!" In stari luterán se je plazil po temnem prostom 
okrog, ali ni ga bilo orodja, s katerim bi bil predrl streho. 

„Meč!" Pozabil ga je bil na mizi. Takqj se je drvil po stop- 
nicah navzdol. Ona dva pod streho sta čula, kako je bredel vodo v 
veži. Povrnil se je z orožjem, premočen do trebuha. Pričel je sekati 
in bosti v slamnato streho, da se je takoj zavil v meglo sajnatega 
prahu. Kmalu si je izsekal izhod na streho. Zasvetilo se je, in dež 
je pričel pršati na zaboje in drugo podstrešno ropotijo. Ali starec 
je pulil slamo, zlezel na streho ter konečno pripulil se do njenega 
vrhá. Ali še vedno je Hlo izpod neba in povodenj se je širila in^širila. 



Dr. I. Tavčav: Vitá vitae meae. 393 

Koča se je pogreznila do ostrešja in ko je konečno ponehalo 
deževati, gledala je samo še streha iz vršine. Na njej pa so čepeli 
naši nesrečni znanci ter pričakovali, da jih bode zdaj in zdaj po- 
goltnila reka. Pripravljali so se na smrt, kateri jim ni bilo oditi. 

„To ste zakrivili vi papisti, ki preganjate služabnike svetega 
evangelija!" srdil se je starec ter sopel v otrpnele roke. Brila je 
mrzla sapa. 

,,To ste zakrivili luteráni!" odgovoril je takoj Carolus, „ki 
razdirate po teh krajih sveto vero! Ali sodbo prepuščam Bogu, ki 
nas však trenutek pokliče pred sodni svoj stôl !" pristavil je mimo. 
„Ako ne morem izpreobrniti tebe, veseli se moja duša, da sem spravil 
na pravo pot vsaj tvoj o hčer." 

,,Mojo Anico?" vpraša dvoječe luterán. 

,,Da ! Bolan sem bil in na hodnik domače hiše sem prihajal na 
solnce. In če sem bil sam domá — prišla je časih vaša Anica. Po- 
prej sva se že poznala !" 

Tu se je napel obraz Cudetu. 

„Moja hči! K tebi?" Hripavo je govorii in s krvjo zatekle oči 
so mu stopile izpod čela. 

„Tn je prišla časih k meni", nadaljeval je oni, „in pogovarjala 
sva se, kako je bilo nekdaj." 

„Ali je to vse ? Ali jej nisi trosil krivé vere v nespametno duso?" 

Oko mladeničevo se je uprlo s ponosom na dekleta, topeče se 
v solzah. 

,,Moja vera je tudi njena! Dolžnost mi je bila, da sem jo pri- 
vedel na pot odrešenja, po kateri so hodile naše matere in naših 
mater matere ! " 

„Bodi proklet za to delo !" In starec se je penil v srdu. Silná 
hudobija mu je sikala iz očij po mladeniči. Misel maščevalna pre- 
šinila mu je možgane in togotno je izpregovoril : ,, Tvoja mati! 
Ha! ha! Ali še tega ne veš, da je dolgo let pred svojo smrtjo 
lazila za Kupljenikom, da je umrla zvesta služabnica svetega 
evangelija!" 

,,Moja mati — luteranka!" Kakor blisk se je postavil kvišku. S 
kalnimi pogledi je premeril vodovje, iztegnil roki proti nebu ter vzdilmil : 

,,Mors, vitá vitae meae!" « 

Omahnil je kakor posekano drevo, pádel po strehi navzdol ter 
izginil v vodi. V hipu se je zgodilo vse to. — Popihala pa je tedaj 



394 Dr. Fr. J. Celestín : Naše otzorjé. 



sapa ter potisnila kočo v reko, da je plula dalje. Na strehi pa sta 
sedela oče in hči. Starec je govoril sam s seboj. Ugasnil mu je ogenj 
v pogledih. Smrtna groza in pa zavest, da je z besedami, ki niso 
bile resnične, pokončal tuje življenje, potrli sta mu dušo ter mu 
zmedli njene moci. 



Usahnilo je zopet vodovje. Pod robom v Kótu obtičala je koča 
v pesku na produ. Z njene strehe so morali s silo spraviti starega 
moža, ki je v blaznosti preživel še nekaj let potem. 

Plemiči Kosmovi so že dávno izmrli. In če bi najstarejše po- 
Ijanske krstne knjige ne pričale o njih, niti ne vedelo bi se sedaj, 
da so živeli kdaj ! Tako je cloveško življenje ! Kakor list , ki ga 
strga vihar z veje ter ga zanese, Bog ve kam. Kdo povprašuje po 
njem? Blagor mu, komur je dano s tolažilno zavestjo urareti, da je 
smrt v resnici — življenje našega življenja! 



^"-s^ 



Naše obzorje. 

Spísal dl". F ľ. J. Celestín. 

VI. 

(Dalje.) 

se se lehko pretirava in tudi realizem ni izvzet: on n, pr. 
ča.sih obliko, t. j. umetnost, preveč zanemarja, ali pa riše skoro 
samo slabé stráni, t. j. padá v nasprotno slabost od one, 
s katero nam pretirani idealizem žida svoje gradove v oblakih. 

Ta realizem v literaturi n i fotografija življenja, ampak njegova 
umetna slika in tolmač ob jednem, on na reálni podlagi teži za 
tem, da človek odstráni svoje slabosti in krivice ter kulturno na- 
preduje : isti namen ima realizem tudi povsod drugod. Realizem mi- 
slim si v obce precej tako kakor n. pr, Rodbertus-Jagetzow v pismu 
k A. Wagnerju (2G. julija 1-675) zahteva, da naj bode narodno go- 
spodarstvo kot z nanos t realistično: „Realistično, i)ravim, naj bode, 
ali ne v tem zmislu realistično, da obseza samo sedanjost z vso 




Dľ. Fr. J. Celestín: Naše obzorje. 395' 



njeno ropotijo, nego v zmislu, da išče sledí, ki iz preteklosti naše 
znanosti cez sedanjost vodijo svojo prihodnjost v ideje (in die Ideen 
ihre Zukunft fuhren). Saj tudi ideje, ako jili známo samo razliko- 
kovati od močvirnih lučic, ki se rade vrte okoli njih ter jih vodijo 
na strán ali v močvirje doli, imajo ta k o čvrsto reálnosť, kakor le 
more biti najprostejša, najočitnejša resničnost, in one si bodo vedno 
delale pot z zgodovinsko moéjo, ki prekosi prirodne sile po svoji 
moci (intensivjio) in po svojem obsegu (ekstensivno) povsod, kjer 
jim hoče človeška neumornost pot zapreti." 

Ali ni to idealen realizem, četudi je os n ovaň na preteklosti 
in sedanjosti? On obseza v s e, tudi naj vzvišenejše kultúrne pridobitve 
in nade bodočega napredka. Zakaj bi se ga báli in bránili? Saj je 
tudi v dozdanji kulturi človeštva veliká večina tega, kar ima s t a 1 n o 
vrednost, rezultát realnih potreb ter je bilo in je v ozki zvezi z živ- 
Ijenjem. Res je p o In a zavednost pomena tega realizma sad, ki do- 
zoreva v moški dobi življenja národov, ko gospodstvo bujne mlade- 
niške fantazije pojenjava. Ali če se javlja kot važen faktor 
in moč, je posameznikom in národom celo nevar n o, ako se ne 
ozirajo nanj. 

Tak realizem je gotovo visoko moralen, ker si hoče pri- 
dobiti kolikor je mogoče blagotvornega, kulturno-moralnega vpliva 
na življenje, ima torej brez dvoma ideálne težnje ter bi se mogel 
imenovati tudi reálni idealizem, kakor si ga n. pr. gotovo misii 
tudi Schäffle (Bau und Leben des socialen Korpers IV. 45 j: „Reálni 
napredek ima v idealizmu pred seboj svojo senco ali bolje svoj bu- 
deči lúčni žarek." 

Slovanstvo je v obce dolgo živelo v neki idili, pelo svoje pesme, 
slávilo svoje idealizované junake, pripovedovalo si svoje pripovesti, 
in če smo prihajali v dotiko z bolj starimi narodi, bili smo premehki, 
malo sposobni za boj, v katerem je jačji navadno ta, ki je bolj vztrajen: 
vztrajnostje znak višje kultúre, po n j ej tudi svojo lehko 
merimo. Poznati pa moramo značaj te borbe: ne držimo se samo 
zunanjosti in površnosti, ki je mnogo krivá naše nezloge in prepirov. 
Preprnzno in pusto naše življenje meče se iz jedne jednostranosti v 
drugo, domišljija vláda, da si napolni praznoto, kulturno cvetje bi radi 
igraje se pobrali, četudi n i rástlo na našem drevesu. Pa ker mislimo, 
da je to lehko, nimamo pravega spoštovanja do težkega mnogo- 
stoletnega kulturnega dela naprednejših národov; a pravo, mučno, 



396 Dl". Fr. J. Celestín: Naše obzorje. 



vztrajno delo ne diši, o njem se niti rado ne govori, vse se bori le 
za obliko. 

N i m o g o č e doseči pravé omike, ako se d u š e v n i razvoj n e 
vrši ob jednem s primernira materijalnim. „Najprej omikan, 
potem bogat" je nemogoče, ako se materijalne stvari preveč zane- 
marjajo. Tudi nasprotno se ne da doseči, ali vender bolj ko prvo. 
Ako národ zanemarja svoj gospodarski napredek — četudi za omiko 
— kopije si sam svojo jamo. Ako pa tudi nekaj vec dela, ko se 
učí ; več varčuje, ko troši, ima vedno toliko morálne snage, da si po- 
trebno učenje pomnoži in znanje razširi. Za to literatúra nikakor 
ne sme zanemarjati narodno-gospodarskih vprašanj in naukov, da 
širje občinstvo dobi za nje zmisel, da si tako more čuvati gospo- 
darsko snago in jo množiti: ni dosti, da se piše, mora se č i ta t i 
in ra vňati po tera. Da ima pa slovenski národ sploh vender še 
preeej podvzetnosti, ima se menda gotovo bolj zahvaliti prak tie- 
ne mu življenju in njegovi borbi, ko pa literarnim ali šolskim vplivom. 

Da si povzdignemo gospodarsko snago, morali bi vsaj najprej 
dobro vedeti, kako stojimo. To znanje je pa sploh gotovo še nepo- 
polno celo pri naprednejšili narodih, kakor smo mi, in vender se jača 
dŕžava in národ tem bolj, čim bolj napreduje to znanje, spojeno z 
delom, čim bolj takó razvitje postaje soglasno (harmonično). 
Potem se jača in širi ideja osebnega dela in zasluge, število 
idej se množi, a sebičnost se manjša pri takem soglasnem raz- 
vitku, četudi Ijudje delajo za se, t. j. za svojo korist, saj to so si 
dolžni: „Pravá korist je čisto človeška, ona je versko in nravno 
dobro, pravica, lepota in je práv gospodarska (Schäffle : Bau und 
Leben I. 133)." Takih materijalistov se ni bati: „Večkrati so ma- 
terijalisti za občno dobro fanatično navdušeni, med tem ko se verski 
sanjači poklanjajo absolútni svoji sebičnosti (Schäffle ib I. 174)." 

Taki Ijudje so podvzetni, ne boje se sveta (saj v njem iščejo 
dela), .širijo si obzorje, da ne ostanejo ozkosrčni zapečkarji in filistri. 
Frazo in polovičnost sovražijo : ona gospoduje najrajši pri kakeni sla- 
bem národu, budi šovinizem in vsakovrstne pismouke, farizejce 
in s o f i s t e. Svojo d o 1 ž n o s t pa Ijudje radi zanemarjajo, vestnost 
se ne čisla, ali pa se celo naravnost strastno preganja. Vse to iz- 
podjeda narodno telo, ruši njegovo podlago, rodbino, ko jedenkrát 
strast začne živeti na tuje stroske, duši najplemenitejše, celo rodbinske 
čute. V učenem svetu j)a se širi brez konca in kraja neproduktívna 



Dr. í'r. J. Celestin: Naše obžorje. 3Ô? 



znanost (pravi aleksandrizem) ter gnusno-sebične in slavične spletke 
„učenjakov" : „Jednostranskih specijalistov ne cenimo za popolné, pravé 
Ijudi; in oni navadno tiidi niso najboljši državljani (Schäffle, 16. I. 
202)." Cvetoče strankarstvo slabi národ, lehkomišljeno uživanje se 
širi, da produktívna snaga še prej onemore : veselé se le upniki, ode- 
ruhi in ražni umazani špekulantjo t. j. oni kapitalizem, ki za svoje 
namene rabi v sa sredstva, však morálni, gospodarski ali politiČni 
nered, ter Schäífle (IG. III. .396) pac po pravici pravi o njem, „da 
je pravi nihilizem in anarliizem". Sedaj se je lotil in z ra- 
stočo silo izpodjeda „jedino še čvrsto podlago sedanjega društvenega 
reda, gospodarje na deželi (Schäffle ib. III. 524)." Pri tem pa 
v jednomer kriči, da je svoboda v nevarnosti in Ijudje — verjemó. 
„Da volkovi vpijejo po svobodi, to je razumljivo; ako pa ovce 
ž njimi vred kriče, dokazujejo s tem samo, da so — ovce (Jhering: 
Der Zweck im Recht I. 146)." 

Gori sem dejal, da ni vse jedno, je li kaka povest vzeta iz do- 
mačega življonja ali pa ne. Naše življenje je gotovo tako različno 
in zanimivo, da našim pisateljem ponuja gradiva vec ko dovolj. Vze- 
mimo samo dobo našega preporoda, n. pr. od Vodníka pa do danes. 
Koliko je preživel národ ravno v tem času in sicer vsi stanovi, ko- 
liko je bilo političnili in socijalnih izpromemb, kako se da vse to opi- 
sati v mnogih živili ])Ovesti]i ! Pa tudi sedanjost daje mnogo gradiva. 
Samo kmetsko življenje, kako je raznovrstno v svoji borbi za obstanek, 
večkrat naravnost dramatično ! Dotika kmeta z gospodo in z omiko 
Rploh, ta gospo(ki sama, velik vpliv duhovščine in njegovi uzroki, 
odnošaj h gosposki in vladi sploli, strast našega kmeta za pravdanje, 
nespametne ženitve na nič, škodljive delitve in njiliovi nasledki, ra- 
stoče hipotekarno zadolževanje, rastoči proletarijat : koliko je že tu 
gradiva, koliko ima še národ originalnih raislij, názorov, navad, značajev ! 
Življenje naših trgov in malih mest ima spet marsikaj poseb- 
nega: dotika s kmetom zunaj trgov in vpliv nanj, medsobna odvis- 
nost itd. To življenje je v marsičem morda celo bolj zanimivo ko 
življenje večjili mest, ki je bolj podobno drugim večjim mestom in že 
drugodi bolj izučeno ter opisano, četudi ima svoj tip, svojo poli- 
tično in socijalno borbo, svoje narodnjake, nemškutarje ali tujce, 
svoje poljedelce, obrtnike, trgovce itd. 

Poreče se mi morda, da bi vse to bilo te ndencij ozno, da^ 
v slovstvo ne spadá. Ce pisatelj življenje izuči — in to mora, če 

27 



398 Fr. Podgomik : Štefan Kocjančič. f 

hoče biti res dober — in ve, kako — tako rekoč — národu srce 
bije, ima popolno pravico in dolžnost, da ga nam predstavlja, da tudi 
drugi, ki morda sicer tudi žive med národom, pa nimajo čaša ali 
volje (pa tudi ne daru) opazovati ga tako, vidijo pred seboj živo sliko, 
spojeno z estetienim úžitkom in poukom v samopoznaji. 

Gotovo je tako pripovedovanje težko, ker potrebuje znanja 
národa, težje ko ono, kjer pisatelj more po volji razpustiti svoji do- 
mišljiji krila ter mu ni treba skrbeti, da li res umetno slika živ- 
Ijenje, ampak pažiti le toJiko, da verjetnosti ne prekorači preveč. 
Také povesti so navadno brez pravega značaja ter bi se večkrat 
n. pr. na Nemškem godile ravno tako lehko ko pri nas, samo da se 
imena izpremene. Také povesti so celo laze bolj zapletene ter imajo 
vec onega romantičnega efekta, ki je preraeunan za čitatelje brez 
dobrega ukusa. Nemških povestij in románov te vrste imamo vec ko 
dovolj v rokah in ponujajo nam jih však dan za mal denár — na 
škodo naši literaturi, našemu ukusu in zdravému razvitju. 

(Konec prih.) 



Štefan Kocjančič t- 
II. 

Vrhu Rutarjevega smo prejeli o pokojnem prof. Kocjančiči še drug 
nekrológ, katerega konec podajemo tukaj svojim čitateljem : 

Mnogo Kocýančičevih del je ostalo v rokopisih, ki so zdaj last- 
nina njegovega netjaka, č. g. Fr. Goljevščáka, kaplána v Biljani. Med 
rôkopisi je nekaj takih sestavkov, katere je slávni pisatelj izdelal jedino 
za svojo rabo, ali pa je sam dvojil, da bi se kdaj natisnili. Med rô- 
kopisi se nahaja že 1. 1851. spisano delo: „Usitatissima in Hebraeorum 
scriptis scripturae compendia, quod annis succedentibus in ingentem molem 
succrevit", potem 1. 1858. spisan „Lexicon Ae tiop i co-L ati n um", 
tudi obširno delo, a sam praví, da najbrž nobeno teh velikih del se 
ne bode tiskalo. Že zdavna je bil spisal 1 a š k o slovnico, in rokopis, ki 
ga ni med zapuščino, mora se najti pri kom, ki si ga je izposodil. V 
rokopisu je tudi kratek turško-nemški slova r, ki je, kakor vse iz 
njegovega peresa, čedno in razločno napisan; sestavil ga je najbrž zase. 
Celih 70 velikih pol obseza nadalje slovenskí rokopis „Svetopísemsko 
staro slovstvo", kí utegne biti praví základ strokovnjaške učenosti. 



Pr. Podgomik : Štefan KocjanÔič. f 399 

„Pismo Slovensko" je imenoval krajší rokopis, ki razpravlja staro- 
slovensko slovnico. Tudi je osnoval za svojo rabo slovensko-nemški 
slova ľ, dva debela zvezka, v katerih mora biti pac veliko slovenskega 
gradiva, ker se vrsté samo besede brez opisov ali fráz. Imenitno delo 
se utegne pokazati 135 velikih pol obsezajoč rokopis, z našlo vom „Bul- 
garske národne pesmi v slovenskí oblekí". Samo íz tega 
je posnetí, da se je Kocjančíč z veliko Ijubeznijo bavil z bolgarščino. 
Gotovo je tudi to, da je v njegoví zapuščini Hladnikov rokopis 
(pesmi). 

Tu smo našteli samo nekatera dela iz zapuščine, ki gotovo pokaže 
po pregledovanji mnogo lepili biserov in dragotin. Kocjančíč se ni nikdar 
sam livalil, ni čuda torej, da tudi v njegovem obližji níso vedeli, kaj 
je vse delal in zvrsil. Veliko bo pojasnil o njegovem razvoji in delo- 
vanji „Dnevnik", v katerega je Kocjančič iz svoje razmere zabeleževal 
najimenitnejše stvari, potem pa tudi njegov „Životopis", katerega je 
vsaj jeden del sam dogotovíl. Oba rokopisa ostaneta imenítna literár- 
nemu historíku. 

Ni čuda, da se nam Kocjančič po vsem tem káže praví velikán 
posebno na jezikoslovnem polji; pa tudi ni nenaravno, da so učenjaki 
zvedeli tudi v daljaví ime našega slavnega rojaka, in da so ga iskalí 
ter popraševalí za svete in duševno pomoč. Ta in oní ga je obiskal, 
pa še večím je moral dopisavatí na ražne stráni. Dopísaval in odgo- 
varjal je rad v jeziku, s katerim se je kdo pečal strokovnjak. Dogodílo 
se je, da je s takim načelom mnogokoga spravil v stisko, in prosili so 
ga ti, da naj jim ne piše v hebrejščini, drugi, da naj jim ne odgovarja 
v staroslovenščini, češ, da morajo preveč čaša porabiti prebiraje pisma. 
Tudi p i s m a, katerih se nahaja v zapuščini na stotine, bodo razodevala, 
kolike veljave je bil pokojnik. 

Jednako častno svedočijo o vrednosti našega pisatelja učená društva, 
ki so stopila ž njim v dotiko, in za katera je tudi pisal. Povsod so 
le njega iskali, on ni lírepenel po časti in naslovih, in najrajši bi bil 
ostal nepoznan. Sposoben za vseučiliške stolice, bil je na svojem 
mestu zadovoljen, ker učenje in delo je njemu samo zadostovalo. Dru- 
zega plačila ni pričakoval. Kdo bi mu bil tudi po vrednem plačal ves 
trud in vec nego polovico življenja, katero je prebil v tihi sobici, vedno 
delajoč in vedno novega dela iščoč ! 

Kocjančič je bil onih redkih značajev, v katerih prevladuje zado- 
voljuost na podlagi soglasja narave in názorov. Lastnosti, ki so ga 

27*^ 



/400 Fr. Podgomik: Štefan Kocjančič, f 

zares osrečevale, brati mu je bilo tudi na obrazu. M mu bilo težavno 

deliti svojih majhnih dohodkov s potrebnimi sorodniki in ubogimi, zaradi 

katerih, da bi jim več priliranil, nikdar ni daleč popotoval, in po vec 

let se niti o velikih počitnicah celo iz mesta ni genil. Rajši se je pri- 

prosto opravljal, kakor je priprosto živel, in je imel gotovo večje ve- 

selje, če si je mogel kíiko knjigo kupiti. Veliká opravila so mu nala- 

gali ; ali kakor je znal izvrstno knjižnice urejevati, takó dobro je gospo- 

daril s časom. Živel je po naravnem, vsakdanjem, a strogem redu ; po 

času njegovega vsakdanjega sprehoda so sosedje zvedali, koliko je ura, 

in bil je zares kakor natanČna ura. Cvrstega telesa ostal je zdrav in 

bil je veselé narave, kakor káže tudi njegova Ijubezen do petja in glasbe^ 

katero je ohranil do zadnjega. V društvu je bil prijeten tovariš, ki je 

nedolžne smešnice in dogodke sipal kar iz rokava. Malo je govoril, o 

sebi najmenj, pa toliko bolj je delal in se kázal na vsakem mestu ce- 

lega moža. Sebičnosti ni mogel na njem nihče zaslediti; kar je storil, 

zgodilo se je iz prepričanja in proste volje. Sestavke je spisaval in 

oddajal brezplačno; jedino družba sv. Mohora ga je, kakor je sam pravil^ 

„obogatila" za izročene jej spise. Prej ko ne izvira njegova majhna 

denarna zapuščina (okoli 700 gl.) iz nagrad one družbe. V semenišči 

je živel, delal in dovŕšil svoje dni; seraenišču je tudi zapustil skoro vso 

svojo knjižnico. Posvetnega in svetnega sukanja sploli ni poznal, pa bil 

je vender srečen. Živel je kakor prostovoljni redovnik. Ni se vtikal v 

hrup bojev, ki vznemirjajo in preobračajo zdanje narodno, politično in 

družbinsko življenje. Življenje mu je teklo mirno, in takó mu je bilo 

možno duševne sile zjediniti in doseči, kar dokazujejo njegova duševná 

dela. Po zunanjosti in hodu si spoznal v njem krotko in plemenito 

dušo, ki bi ne bila mogla storiti žalega nikomur. Kdor ga ni poznal, 

moral ga je že po zunanjem spoštovati; kdor je vedel kaj o njegovih 

vspehih, občudoval ga je, in kdor je ž njim občeval, ta ga je tudi Ijubil. 

Vsi ti učinki so se najlepše pokazali tudi ob njegovi krátki bolezni in 

ob njegovem pogrebu 10. aprila t. L, ko se je sprevoda udeležilo poleg 

oficijalnih zastopnikov in društev tudi veliko inteligencije iz vseh krogov 

in stanov in veliko, za Gorico izredno veliko Ijudstva. 

Tako nas je Kocjančič zapustil veliko prerano, ko je sam čutil še 
veliko veselja in moci do dela ; ali on ostane duhovščini, zlasti slovenskí, 
vzvišen vzgled, kakó naj poleg cerkvenih dolžnostij izpolnuje tudi dolž- 
nost do druge duševne omike narodove. Vse slovenské naobražence pa 
spominja njegovo neumorno delavno življenje, kakó se je mogoče tudi z 



L.: Dr. Jarnej Levičnik. f 401 

majhno gmotno pomočjo povzdigniti do vrhunca učenosti. Brez posebnih 
návodov se je Kocjančič plemenit samouk povzdignil do častne samo- 
stojnosti, ki mu je podelila dostojno avtoritéto. Večen in slaven mu 
spomin! F r. Podgornik. 



Dr. Jarnej Levičnik f. 

Dne í), mája t. 1. ob 7. uri zjutraj je v Št. Mohorji v ziljski dolini 
na Koroškem zatisnil svoje trudne oci g. dekan dr. Jarnej Levičnik, po- 
slednji pesnik iz óne čestite pisateljske družbe, ki je v našega pesništva 
detinskí dobi slovenskému národu osnovala „Kranjsko Cebelico". 

Porojen je bil pokojni pesnik dne 15. avgusta 1808. v Železnikih 
na Ooľonjskem ; gimnazijo in modroslovske náuke je zvršil v Ljubljani, 
kjer se mu je učencu IMetelkovemu vzbudilo v srci veselje do svojega 
materinega jezika. V semenišče je odšel v Celovec, ker je bilo Ijubljansko 
tedaj prenapolnjeno, in tam ga je spirituál Slomšek spet ogreval za slo- 
venščino ter ga vadil v slovenskem pisanji, kakor to pripoveduje g. M. 
Lendov.šek v Slomškovih zbranih spisih (I. 232). Bogoslovec Jarnej Le- 
vičnik se je tudi pridružil pesnikom „Kranjske Cebelire", v katere IL, 
ITL in IV. knjigi je izdal nckoliko svojih pesnij, ki sicer ne dosezajo 
niti Kastelčevih, pa vender niso najslabše, kar jih je objavila Cebelica, 

V duhovnika je bil posvečen T), avgusta 1832. Potem je slúžil 
za kaplána v Grabsťanji, pri Cíospé Sveti in v Nemškem Bleibergu. 
Okoli 13 let je bil kurat v Zgornji Plesi, kjer se je pridno učil itali- 
janščine, francoščine ter v Gradci tudi naredil doktorát filozofije. 
Leta 1852. je postal dekan v St. Mohorji, kjer je obce Ijubljen in spo- 
štovan umri bas 31. obletni dan svojega dohoda za dekana. Cesar ga 
je lani odlikoval z viteškim križem Fr. Josipovega reda. 

Pokojni se je še v časih, ko se je malokateri omikani človek menil 
za zaničevani jezik slovenskí, gojil gorko Ijubezen do njega, dasi ni bil 
prijatelj javnosti ter ni svetu izročal produktov svojega pesniškega dúha. 
Delal je sam zase samo iz veselja do pesništva. Tako je poslovenil že 
pred Koseskim Schillerjevo : „Devico Orleansko", spisal je balado „Barón 
Turjaški Andrej", zložil je epopejo „Katoliška Gerkev, junaško 
petje v petnajstih pesmih", rokopisa je 15 pol. Zapustil je tudi 15 zvezkov 



402 Slovenskí glasnik. 



nemški pisanega dnevnika. Vse te stvari je izročil pred svojo smrtjo 
svojemii bratú g. Jos. Levičniku, učitelju in posestniku v Železnikih. 
Blag bodi spomin poslednjemu pesniku „Kranjske Cebelice" ! 

L. 



Slovenskí glasnik. 

Viljem Ogrinec f, c. kr. okrajni sodnik Metliški, umri je 22. mája v 
Ljubljani v 38. letu svojega življenja. Pokojní Ogrinec, temeljito omikan mož, 
je bil v mlajših letih priden písatelj slovenskí, kí je spísal mnogo, osobito zvezdo- 
znanskíh razprav v ,,Novicah". Matici je posloveníl ,,Astronomíjo" v Schodler- 
jeví knjigí prírode. A Prešírnove besede : 

„Lakota sláve, blagá, \léče pisárja drugám" 
obistiníle so se tudi pri našem Ogrincí. Iz sebičnih namer je postal iz slovenskega 
pisatelja renegát in besen sovražník vsega slovenstva. V. M. P. ! 

Slovenské knjige. Prišla jena svetlo knjižica: Kopališče v Radencih. 
Radenska slatina, imajoča v sebi jako obilno natrija in litija (Štajerskí Víchy). 

V Ljubljani 1883, 16, 31 str. Založilo kopališče v Radencih. Knjižica opisuje 
okolíco Radenskega kopališča ter govori o kemični sestaví in zdravílní močí 
in razpošiljanjí radenske slatine, kí se je zadnje čase po mnogih krajih jako 
príljubila. 

Navalovihjužnegamorja. Pravljíca (sic!). Prosto posloveníl Ignaci j 
H ladní k. V Ljubljani 1883, 8. 55 str. Založil in prodaj a Jan. Giontini, natisníl 
M ak s Sebe r v Postojiní. Cena 14 kr. — Priprosta povest za mlade Ijudí. Že- 
lelí bi, da bi prelagatelji vselej ímenovali vír, íz katerega zajemajo také povestí 
in da bi v písavi gledali ne samo na príprost, ampak tudí na pravilen jezík. 

V tem oziru bi nam moralí Metelkovci Se vedno bití vzor. 

Knjižeyna zgodovina Slovenskega Štajerja. Spísal Ivan Macun. V 
Gradcu 1883, 8, 181 str. Založil in na svetlo dal písatelj. Cena po poští 1 gld. 
5 kr. — Ta knjíga, kí je že tolíko let strašila po slovenskih novinah, prišla je 
v Gradci na svetlo in gotovo je bode iz vsega srca vesel však prijatelj naše 
književne in kultúrne zgodovine, če se bode tudi marsikdo zadeval ob to alí 
ono hibo, osobito jezikovno. Knjíga nam je prepozno došla, da bi jo bili mogli 
pazno prebratí ter obšírneje o njej poročati že v tem listu; a pregledali smo jo 
toliko, da jo moremo z dobro vestjo priporočati slovenskému občinstvu. Však 
bode našel v njej mnogo novega, zanimljivega književno-zgodovinskega gradiva. 

„Archív fiir Heimatknnde." Tega zborníka je prišla na svetlo L zvezka 
14., 15., 16,, póla, a ob jednem tudí listinske knjige 9., 10., 11., in 12. póla tako, 
da je zdaj dovršen L zvezek te lepe knjige, obsezajoče vse zgodovínske 
listine o Kranjski do 13. stoletja. Pridejan je L zvezku jako točno, 
vestno in pregledno sestavljen register, kar vrednost knjigi silno povišuje. O tej 
priliki Šumijcv zborník najtopleje priporočamo vsem prijateljem domače zgo- 
dovine. G. Šumí ima s tem domovinskim podjetjem mnogo truda in stroškov; 



Slovenskí glasnik. 403 



spodobilo bi se, da bi ga domačini bolje podpirali, nego so ga do zdaj. Kako 
o njegovem zborniku sodijo nemški učenjaki, o tem svedoči pismo berolinskega 
prof. Wattenbacha, ki piše g. Šumiju tako: „Hocligeehrter Herr! Ihre Bemúh- 
ungen um die Heimatlikunde sind ohne Zweifel sehr verdienstlich, um so mehr, 
weil sie duľch die Nationalitäts-Verhältnisse sehr erschwert werden. Es wúrde 
aber uberali grosse Schwierigkeit maclien, wenn nicht unmôglich sein, fiir eine 
solche Publication, welche doch immer nur einer geringen Anzahl geniessbar 
und verständlich sein kann, zahlreiche Abonnenten zu finden. Ich habe im 
,Neuen Archiv" auf Ihre Publication aufmerksam gemacht und bin gern bereit 
es darch Praenumeration zu unterstiitzen." 

Berlin 14. April 1883. W. Wattenbach m. p. 

Plemeniti Preširni. — V 3. zvezku letošnjega „Ljubljauskega Zvona" na 
208. stráni sem objavil, da se je nahajala v prvi polovici 18. stoletja neka ple- 
menita rodovina Prešern, z naslovom „zum Heldenfeld". Naslov „zum Helden- 
feld" označuje báje junaštvo prvega pridobitelja tega naslova, ker ne morem 
najti kraja s tem imenom. Na pokopališči fare Brezoviške pri Ljubljani pa na- 
hajamo nagrobni kameň z naslednim nápisom: Hier ruhen Herr Johann Prešern, 
gesto rben am 17. Júni 1814 und dessen Gattin Frau Maria Prešern, gestorben 
am 12. November 1837. Gewidmet von ihrem dankbaren Sohne Franz Prešern, 
Ritter von Heldenfeldt. Oče tega Franca Prešerna je bil navaden kmet in kakor sem 
zvedel, nckje pri Lescali na Gorenjskem doma. S prebrisanostjo in marljivostjo 
sta si Janez in za njim Franc veliko premoženje (okoli 80 tisoč forintov) pri- 
dobila. Franc je imel dva siná in hčer. V zadnjo se je zaljubil neki Castnik 
plemenitaš, in ker se ni mogel s kmetico zaročiti, dasi tudi je gosposko obleko 
nosila, zato je posrcdoval, da je nje oče plemenitaštvo zadobil. 

Iz naslova je razvidimo, da je prvá rodovina plemenitašev izmrla in da je 
bil stari naslov novi rodovini podeljen. Prvi plemenitaši Prešerni niso imeli deže- 
lanstva. Visokočestiti gospod župnik iz Brezovice pa mi je o tem nasleduje vr- 
stice podal: „Plemenit je še le Franc Prešern okoli leta 1863. postal, bil je velik 
posestnik na Brezovici pri Škandru, leta 1848. je po.sestvo prodal ter se v Gradec, 
pozneje na Dunaj preselil ; ali še živi, ni mi znano." Od druzega vira sem zve- 
del, da sta ga njegova sinova ob vse premoženje spravila, da je po polnem obubožal 
in da se že deset let ne vé, kje zdaj biva. F r. Šum i. 

Zavratnica-Cravatte. V preizverstni Weigandovi knjigi ,Deutsches Worter- 
burch", Giessen, 1878, I. Th. čitamo na 334. stráni to zanimljivo drobtinico : 
,die Crawatte (v = w), PI. — n: steife Haisbinde. — Frťih im 18. Jahrh. ; das 
franz. die cravate, welchcs in der ersten Hälfte des 17. Jahr. gebildet aus dem 
Volksnamen Cravate, Croate, (älter nhd. Krabat), indem raan von den 
Kroaten jene Halsbekleidung cntlehnte, weshalb sie auch ital. croáta neben 
die cravatta heisst " 

Hrvatje smejo ponosni biti, da so omikanemu svetu dali jednega najime- 
nitnejših in najelegantnejših delov človeške obleke. 

Hrvaška knjižeynost. — Znani nabiralec narodnega blaga, Vuk Vrčevic, 
izdal je v Dabrovniku „národne básne", ki jih je nabral po Boki, Crni Gori, 
Dalmaciji in Hercegovini. Cena tej prezanimljivej knjižici je 50 nv. — I. Despot 
je iz angleškega preložil imenitni poučni spis „Značaj" od S, Smilesa. Hrvaški 



404 Slovenskí glasnik. 



prevod v knjižici od 257 stranij je tiskan v Zadní v založbi Dalmatinske Ma- 
tice, a stoji 80 nv. — V Zagvebu je prišla na svetlo lepa pripovedka za mladino 
„Učitelj v Jabukovcu", ki jo je spísal Ijudski učitelj Josip Klobučar. Cena 
45 novih. — Neimenovan pisatelj Veselj'akovió v Zagrebu izdal je „Hrvatskega 
veseljaka". Cena 20 novih. — Ruski román „Nov" od Turgenjeva je v Za- 
grebu prišel na svetlo v hrvaškem prevodu od Lovrenčevica. Cena 1 for. — Že 
v predzadnjem „Zvonu" smo povedali, da záslužná zagrebška knjižara „Kugli i 
Deutsch", kateri je tudi jugoslovanska akademija poverila prodavanje svojih knjig, 
izdava „Hrvatsko biblioteko", zbirko zabavnih in poučnih spisov v malih 
snopičih po 15 novih. Veselo znamenje za razvoj hrvaške književnosti je to, da 
ima ta bibliotéka malo ne dve tisoči naročnikov. Od zadnjega našega poročila 
sta zopet dva zvezka zagledala beli dan, od katerili nam 6. knjiga podaje Sha- 
kespearovo tragedijo „Romeo i Júli j a" v prevodu ranjcega Šenoe, a 7. knjiga 
„Nješto iz lovčevih zapisaka" od Turgenjeva v prevodu Brlekoviéa. 
Po petnajst novih krajcarjev so takšne knjižice pač vredne in mogle bi se tudi 
po Slovenskem razpečati. — Te dni pa se je v Zagrebu odprla nová „H r v a t- 
ska knjižara" (Grúnhut i drugovi), ki bode zalagala in prodajala práv 
samé hrvaške in drnge slovanské knjige. V njeni založbi izhajata „Hrvatska 
Vila" in „Módni List", a zdaj namerava izdavati omenjeni „Hrvatski biblioteki" 
podobno zbirko ali„Univerzalno biblioték o", snopič po 12 novih. Prvi 
zvezek je že prišel na svetlo in ima v sebi ,,Pjesme u prozi" (ali, kakor 
se mora po najnovejšem pravopisu slovenskem pisati: v prosi — in der Hirse!) 
od Turgenjeva v prevodu Matiéevem. Tudi to podjetje priporočamo Sloven- 
cem. — Na Sušaku izhajajo v snopičih „S g o d e G i 1 B 1 a s a S a n t i 1 a n- 
s k e g a" od Lesagea, ki jih je iz francoskega na hrvaško preložil Ivan Sirola. 
— Da povemo vse nove prikazni na književnom polji hrvaškem, naj omenimo 
še dve novi izvirni igri, ki sicer nista tiskani, ali sta se te dni igrali na zagreb- 
škem gledališči. Prvá je veselá igra „Kita c vi e c a" v jednera dejanji od ne- 
imenovanega pisatelja, a druga je dráma „Mája" v štirih dejanjih od mladega 
pisatelja Roraverja. Obe igri je kritika slabo sodila, ali poslednji pisatelj 
je pokazal v posameznih prizorih, zlasti v prvem dejanji, mnogo dramatične 
zmožnosti in nadjati se je, da bode s časom pisal práv dobre igre. — Mladi 
pesnik A. Harambašič. ki je izdal zadnjič omenjene „Ružmarinke", oglasil 
je, da bode izdal nov zvezek sVojih pesnij , Sloboda r k e", ako bode dovolj 
naročnikov. — Drugi mladi pisatelj A n t. P u k 1 e r želi naročnikov, da bi mogel 
izdati drugi zvezek ,,ž e n i t b e n i h o b i č a j a u H r v a t a" ; a da bi to ime- 
nitno delo mogel nadaljevati, namerava prepotovati Dalmaeijo in Hercegovino, 
da bi tudi v teh hrvaških krajih nabral potrebnega gradiva. — Naposled nam 
je poročati še o tretjem napovedanem delu, ki ga snuje Milan Grlovič v Kri- 
ževcih. Leta 1885 bode namroč petdeset let, kar je Gaj hrvaško književnost 
vzbudil k novému življenju. Ta preimenitni jubilej nameravajo Hrvatje dostojno 
praznovati, in že zdaj premišljujejo, kako. Velik shod hrvaških in tudi druzih 
južno-slovanskih književnikov bo jodro te svečanosti, kateri na čelo se misii 
postaviti jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti. V isti namen hoče 
torej Gťlovic sestaviti velik ,,h r v a t s k i životopisní r j e č n i k" vseh mož, 
ki so si zadujih petdesetih let pridobili le količkaj zaslug za razvoj hrvaške 
knjige in omike sploh. 



Slovenskí gla&nik. 405 



Ravnokav smo sprejeli knjige „Matice Hvvatske" za leto 188Ž. Kakor 
došlej vsako leto, dobodo matičarji tudi letos šcstero knjig ražne vsebine, od 
katerih je I. del Smičiklasove hrvatske poviesti sam toliko vreden, da 
bi bili udje pľezadovoljni' če tudi ne bi bili dobili nobene druge knjige. Čestiti 
„Zvonovi" čitatelji vedó, da je hrvaška Matica že leta 1879. izdala II. del te 
Smičiklasove zgodovine, ki nam práv zanimljivo pripoveduje zgode in nezgode 
hrvaškega národa od leta 1526 — 1848. Vse stránke so veselo pozdravljale to 
preimenitno in že dávno pogrešano knjigo in le jedno željo bilo je čuti iz ust 
vsacega domoljuba, da bi Matica kar najpreje izdala tudi I. del. Te dni se je 
ta splošna želja izpolnila. Na 756. straneh veliké osmerke podaje nam prof. 
Smičiklas vse dogodbe, ki se tičejo hrvaškega národa in hrvaških dežel od 
najstarejših časov do leta 1526. Ni treba nam poudarjati, da bode ta knjiga 
bolj nego vsaka druga ukrepila narodno zavest in narodni ponos. Ne le Hrvat, 
tudi omikani Slovenec ne bi nobeden smel biti J)rez te tolikanj poučné in ko- 
ristne knjige. Veselo znaraenje je, da učení gosp. pisatelj zdaj nikakor ne misii 
odložiti peresa, marveč se že pripravlja na novo večje izdanje te svoje zgodovine. 
Bog daj srečo! — Druga letošnja knjiga Matice Hrvatske so „Novovjeki iz- 
umi" I. del. Zunanja oblika te ličnc knjižice nam ob jednem priča, kako seje 
zadnja leta lepo povzdignilo hrvaško tiskarstvo. V úvodu nam p. dr. Kišpatič 
podaje krátko sliko kultúrne zgodovine, a potem nam g. prof. Šah razlaga pet- 
najst najimenitnejgih iznajdeb, katere pojasuuje 198 podôb. — Gŕosp. Ferdo 
Becič, ki je že v mnogih svojiU pripovedkah mično in veruo opisal življenje v 
nekdanji vojaški krajini, spísal je letos za Matico román aZavjet", v katerem 
nam káže novo podobo junaSkega krajišnika. Repertoiru narodnili gledaliških 
iger je Matica letos dodala dve novi izvirnl komediji Evgeua Tomiča, „Novi 
red" in „Gospodln autor". Gosp. Tomic je najboljši in najrodovitnejši pi- 
satelj hrvaških veselih iger, in preverjeni smo, da se bosta ta nová njegova ploda 
občinstvu r:ivno tako prikúpila, kakor vsi dozdanji, a opozorujemo nánja tudi 
Slovensko dramatično društvo. — Tem izvirnim delom pridružila sta se dva práv 
žanimiva prevoda. Duhoviti pisatelj gosp. Josip Miškatovič pohrvatil je 
najnovejši ruski román Turgenjevljev ,,K1 aro Miličevo", kateri je dodal krátko 
in dobro razpravo o novejši ruski literaturi. Mladi pisatelj Aleksander To- 
míč pa je iz poljskega preložil Kraszewskega pripovedko „Kolibar" ter v 
úvodu izpregovoril nekoliko besed o življenji in delovanji tega slavnega poljskega 
pisatelja Vse te knjige podaje Matica Hrvatska svojim údom za leto 1882. Ne- 
katerí se čndíjo, kako Matica toliko premore, drugi pa jej očitajo slabo gospo- 
darstvo, češ, da bo zabrela v dolgove, da bode svoje ude preveč razvadila in 
naposled opešala. Vse to ne moti Matičinega odhora, ki si je v svesti, da je iz- 
vršil svojo dolžnost. da bolje ne bi raogol. Glavni namen Matičin je, da širi med 
národ kar največ knjig in da ž njimi vzgoji čim dalje tem več čitateljev hr- 
vaških knjig sploh. In res, bolj ko napreduje Matica, bolj se tudi množe knjige, 
ki jih zalagajo posamezni knjigarji. Za primer naj povemo le to, da se ;,Hr- 
vatska bibliotéka" tiská v 2000 iztisih, in vkljub tolikemu številu so prví 
zvezki že čisto razprodani. Pa nismo še vsega povedali, kar je Hrvatska Matica 
V minulem društvenem letu storila za razvoj hrvaške književnosti, kajti založila 
je tudi tretji zvezek „prevodov grških in latínskih klasikov'' ter ravno- 



406 Slovenskí glasnik. 



kar izdala v dobrem Mareticevem prevodu in v jako ukusni vnanji obliki celo 
Homérovo Ilijado, katero svojim údom in dijakom prodaje po 1 goldinavji, 
drugim pa po 1 gl. 50 kr., torej bolj po ceni, nego je nemški prevod. Razven tega 
dala je Hrvatska Matica v Lipskem tiskat 24 prekrasnih hrvaških pe- 
se m za petje in glasovir od znanega umetnika Zajca ter jih údom prodaje po 
1 gld., drugim po 1 gld. 50 novč. — Zdaj, ko je nekoliko upanja, da se bodo 
slovenskim knjigam odprla vráta tudi v srednje šole, treba, da se oziramo tudi 
na hrvaške Solske knjige, in to tem bolj, ker so hrvaške srednje šole práv 
tako ui'avnane, kakor cislitavske ter imajo skoro povsem iste učne knjige. Zlasti 
pisatelji slovenskih šolskih knjig bi se morali seznaniti s podobnimi hrvaškimi, 
ki so se v zadnjih dvajsetih letih kaj lepo opilile ter imajo že precej stalno 
znanstveno terminologijo. Te dni je prišlo na svetlo tretje izdanje „Zemljopisa" 
za nižje razrede srednjih šol od prvega hrvaškega geografa dr. Matkovica, ki 
je to knjigo iz nová predelal po najnovejših virih in po mnogoletnili svojih 
skušnjah v soli. Ob jednem je prišlo na svetlo tudi tretje hrvaško izdanje Po- 
kornovega „Bilinstva" za šole po 12. nemškem izdanji. — Zanimljive za po- 
znavanje bosenskih razmer sta dve knjižici, ki sta ji spisala dva znana domo- 
Ijuba in hrvaška pisatelja v Bosni, oba redovnika sv. Frančiška. Gosp. Márt i é 
v svojih „O svet nie i h" (VII. zvezek) opeva dogodbe avstrijske okupacije leta 
1878, gosp. Batinió pa je opisal „djelovanje B^ranjevaca u Bosni in Her- 
cegovini za prvih šest viekova njihova boravka". Ker ražni tuji pi- 
satelji hote in nehote o teh deželah trobijo v svet mnogo neresničnega, posebno 
dobro sta došli te knjižici. — Ravnokar so se dotiskale pesmi obdarovanega 
in prerano umrlega pesnika Palmovica ter se za 1 gld. dobivajo v vsaki knji- 
garni. Ker so v našem veku pravi, dobri pesniki redka prikazen, bode však 
prijatelj pesništva rad segel po tej lepi knjigi. — Dasi koristni, vender so v naši 
in hrvaški književnosti dobri potopisi še zmerom redki. Zato je gosp. Veber 
pravo zadel, da je pohrvatil prezaniraljivo knjigo jCarigrad" od znanega tali- 
janskega potopisca de Amicisa ; a ker je gospod prelagatelj jeden prvih hrvaških 
stilistov, priporočamo to knjigo zlasti onim Slovencem, ki se žele izuriti v hr- 
vaškem jeziku. Knjiga velja 1 goldinar. — V lepi knjigi omeniti nam je tudi 
Lamartinovo „Graziello", ki jo je iz francoskega pohrvatil g. Oreškovié, a 
tiskal Pretnar v Karlovci. —Od „Hrvatske bibliotéke" prišel je na svetlo 
8. zvezek, v katerem je tiskan Bonetijev prevod talijanske pripovedke „K o d 
prozora" od Castelnuove; od „Universalne bibliotéke'' pa je 2. zvezek 
prinesel Kokotoviceve „Crtice". ~ Prof. dr. Lobmayer, ki v novejšem času 
marljivo spisuje malé zdravstvene razprave za veCje občinstvo, priobčil je zopet 
novo brošurico „Móda i zdravlje". Mislimo, da bi podobni spisi iz strokov- 
njaškega peresa tudi slovenskému čitateljstvu dobro došli. Kako se na Hrvaškem 
razcvita literatúra za mladino, priča nam četvero novih knjižic, ki so v minulem 
meseci zagledale svet. Prvá je „Šolski vrt u selu" od Trstenjaka, a druga 
zove se „Poslanstvo djece" ter je namenjena posebno staršem in odgoji- 
teljem. Ljudevit Tomšié je izdal prvi zvezek ,,Izabranih pripovjesti hrv. 
mládeži", a učitelj Lepušió je izvirno napisal „Sto bas e n.'' 

Die Serben-AnsiedluDgen in Steiermark and im Warasdiner tirenz-Gene- 
ralate von Prof. Dr. H. J. B i der m a nn. (Separát- Abdruck aus den Mitthei- 



Slovenskí glasnik. 407 



lungen des historischen Vereines XXXI. Heft 1883) Graz. Im Verlage des Ver- 
fassers. 1883. 8, 62 str. — Prof. Bidermann v Gradci, znan strokovnjak v etno- 
grafiji avstrijskih dežel, spravil je v tem spisu na svetlo obilico gradiva o na- 
seljevanji Srbov po Štajerskem in po Varaždinskem generalatu. Pred krvoločnira 
Turkom so bežali kristijanski Srbi na avstrijska tla, kjer so našli krepkega 
zavetja ter plačevali za gostoljubni vzprejem s svojo krvjo, katero so prelivali 
braneči novo svojo domovino. Na Štajerskem so jih naselili stanovi v Veržejah 
ob Muri, na „Aichofu" pri Ptuji, v vaši Skok na Dravskem polji, pri Račjem 
(Kranichsfeld), v Ragosi (Rogeis), vaši Žerzovica pri Smarji in v Hotečah ob vznoí^i 
Pohorja. Zdaj so se že pogubila večinoma znamenja teh ,pribegov" ali ,uskokov', 
kakor so jih imeiiovali v 16. stoletji, ohranile so se pa listine, katere nam pri- 
čajo o njih, kakor mnoga imena in po nekaterih krajih še tudi tip med pre- 
bivalci. O tej vážni razpravi bomo še poročali obšimeje. Fr. H. 

Geschichte Kärntens, von E d m u n d A e 1 s c h k e r. Tako se imenuje knjiga, 
katero je začel letos izdajati celovški knjigar J. Leon sen. in katera izhaja v 
snopičih (vseh bode 15) po 30 kr. Pisatelj te knjige je šleski Nemec iz Bielice 
in še le nekaj let sem profesor na celovški realki. Celú njegovemu založniku 
se je malo čudne zdelo, da piše tujec Koroško zgodovino in zato je dal na 
^prospectu" natisniti dve spričevali [od ravnatelja dr. viteza Eggerja na Dunaji 
in od P. Bede Sclirolla v Dobrlivasi], ki pravita, da je g. prof. Aelschker «ein 
geiibter Historiker, mit dem neuesten Stande der historischen Forschung wol- 
vertraut, daher ein gutes, fachmännisches Werk von ihm zu erwarteu ist." 

Ali ne gledé na to reklamo, oglejmo si malo natanfineje najnovejšo Ko- 
roško zgodovino. Hitľo na str. 11 začenja prof. Aelschker svoje tretje poglavje 
z nápisom: ,Das Keltenvolk." Tu nam pripovedujo, kako so Kelti, Germani in 
Sloveni nekdaj v Aziji stanovali in se potem po Rvropi razdelili, a vse to ne 
potrjuje baš spričevala, da je pisatelj ^mit der neuesten historischen Forschung 
wolvcrtľaut." — Nadalje pi*avi prof. Aelschker, da so za Koroško v prví vrsti 
vážni Kelti, ki so iz početka srednjo Evropo „bolj na redko" posedli, potem pa 
se proti jugozahodu razširili in Galijo napolnili, kateri so dali svoje irae, 
in od koder so se nekaj stoletij pozneje zopet nazaj proti vzhodu 
selili. 

Ta stavek spričuje prejasno, da gosp. profesor najnovejše „Forschunge" ne 
pozná. Evo dokaza. L. 1881. izda slávni koltolog P. L Lemiere rezultáte svojih 
dvajsetletnih „Študij o Keltih in Galih" in dokazuje, da Gali izvirajo od starih 
Skitov! To knjigo je sicer gledé na njene pojedine izpeljave ostro kritikoval 
drugi še imenitnejši keltolog Aleksander Bertrand. On sicer ne zanikuje, 
da Gali izvirajo od Skitov, ali strogo razločuje med Kelti in Gali ter pravi, da 
80 prvi iz početka stanovali po denašnji Francoski, Britaniji in severni Italiji 
ter bili tu mirno naseljen, nebojevit národ Tem nasproti so bili Gali ali Galati 
nomadsk in bojevit národ, ki so ob svojera času napadali Rim. Delfe in Frigijo. 
Ti Gali pa da niso stanovali v denašnji Francoski, kakor je T. Livij mislil, nego 
po južni Nemčiji, po Badnu, Virtembergu, Bavarskem in Českem. Od todi da 
so se bili Gali tudi čez Reno na Francosko naselili tja do Se'ne in Loire ter 
ondu utemeljivši svojo vojaško-aristokr atično državo dali vsej deželi ime 
Galia, ali da so se kmalu po polnem spojili s prvotnimi keltskimi prebivalci. 



408 Slovenskí glasnik. 



Iz tega sledi, da Kelti niso nikoli gospodovali na Koroškem in da tudi 
Gali so bili le kot vojaška, zapovedujoča kasta, dočim je bilo pravo in prvotno 
koroško prebivalstvo druzega roda [nekateri starinoslovci mislijo tu na Etruske], 
drugi na posebno, z Iliro-Traki soľodno Ijudstvo. Če so pa bili Gali skitskega 
pokolenja, tedaj ni tako nemogoče, da so že v naj starej ših časih najbližnji sorod- 
niki denašnjih Slovanov tudi na Koroškem stanovali, kakor se to nemogoče zdi 
prof. Aelschkerju. 

Zastonj je torej vse sklicevanje na keltski tur = gora in kam = rog, 
skala. Saj sam pisatelj poudarja, da so si korenike vseh arjoevropskih jezikov 
sorodne in da je torej nevarno delati zgodovino iz imenskih podobnostij. V tem 
smo jedine misii z g. pisateljem in pristavljamo, da učeni in resni možaki iz- 
peljujejo ime Turov, nemški Tauern od „tau'ern, tavern", t. j. „taverna" =^ 
krčma, ker se na vsakem prehodu čez Túre nahajajo také taverne, ali po Ijud- 
skem izgovoru „tau'ern", tako da so turisti mislili, ka je to lastno ime pogorja. 
— Ime Kam, Km pa se ne nahaja le po stari Oarniji in po Noriku [Koroškem], 
nego tudi po vseh jugoslovenskih deželah. Tako imamo v Črnigori, kjer 
vender nikoli niso Kelti stanovali, visoko planoto K r no vo in na njem vrh Kr- 
nova glavica, a na drugem mestu Krnjajela in Km a Je la blizu Goražde 
v Bosni ter Krnjak na avstťijsko-črnogorski meji po vrhu Lastve. Vsa ta krajná 
imena pa ne priliajajo od keltskega „karn", nego od srbskega „krnj, krnjast" 
-- schartig, po besedi in po pomenu ravno isto, kar slovenskí „odkr[h]njen". 

Če že naši ošabui sosedje nečejo našili Trstenjakov poslušati, naj bi vsaj 
francoskim zgodovinarjem verovali, ki so v keltskem prašanji gotovo najkom- 
petentnejši. Ali kaj so nekaterim „historčičem" francoski zgodovinarji ; saj niti 
s