(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Ljubljanski zvon"

* • ^ 



rt:^:^;>:^T^TiTl^-:^:'^- 



^ • ^ 



^I^ľ'^rtv^-^. 



•%:^ -.3^ .1^ .ikT 



•>;^ .ik-% '^ '^.^: 



^•^ 



♦ • *T.Tif if;t • «>I*T,,T;ľ;Ti* • * • * • 



* • * • % 









:-!int:-:r:.:.:.:inn!^:.nnt, 






/ O' 



Iijuíljansl^i 

ZVON 

Leposloven in znanstven list. 



XJ re d i 1 a : 



A. Aškerc in Anton Mikuš. 



XIX. leto 



V^: 



i; 



v LJUBLJANI. 



Tisk: „Národne tlsk: 



a m e' 






\ JUL 'i'l )4 



S 1 4 5 4 7 



KÁZALO. 

I. Poezije. 

Strán 

Aglaja. A. Aškcrc 230 

Ahasverjeva himna Noci. A. Aškerc 473 

Ah, ne verjemi! Ivan Cankar 749 

Holno srce. Vojanov 739 

Crne noci. Dragotin Kette 197 

Doma. Oton Ziipančič 713 

Ela. Kazimír pi. Rodič 329 

Epitaf. Aleksaiidrov 655 

Fin de siecle. Aleksamirov 585 

Gazelica. Oton Ziipančič 691 

Hafis v kŕčmi. Aleksandrov . . 420 

Idealisti. Ivan Sorli 279 

Idila. Dolenc 649 

José Rizal. A. Aškerc .134 

Jutro. Oton Zupančič . . . 508 

Kes. E. Gangl 445 

Ko dobrave se mrače. Aleksa^idrov 535 

Kosec. E. Gangl 681 

Kot srna si plaha. /. A^. Resman 100 

Lilija bela. E. Gangl 379 

Lutrski kreš. Peter Pavlovič 261 

Med nebom in med zemljo. Aleksandrov 445 

Mir. Aleksamirov 173 

Moja sonáta. E. Gangl 548 

Moje slovo. Vojanov 33 

Na blejskem otoku. Aleksandrov 172 

Na vaši. Dolenc 10 

Njeno oko. Oton Znpančic 521 

Noč. Ivan Cankar .• 280 

Noč se bliža. Maksi^uiljan .' \. ..\ 624 

Oblatil sem Ijubezen tvojo čisto. Ivan Cankar 467 

Oj dobro jutro, hišna mati. Aleksandrov 215 

Pavliha na Jutrovem. Anton Aškerc. 

XIX. Velikodušni čin 1 

XX. Govor o najlepših krepostih 2 

XXI. Fotografija 4 

Peseni. Oton Znpančic 522 

Pesem. Oton Zupančič 523 



II 

Strán 

Pesem. Bonít 360 

Po vseh slemenih. Bonít 425 

Pogorsko jezero. Ivo Šor U 458 

Pogreb? Marka II. * . . . 561 

Pri stricu. Anton Medved 173 

»Prosit!« Vida 331 

Pustna balada. A. Aškcrc 133 

Resignacija. Ivan Cankar 280 

Romanca. Aleksandrov •. . 173 

Romanca. Oton Znpančič 522 

Rosa mystica. Oton Zupančič 27 

Saba. Aleksandrov 172 

Savonarola. T. Doksov . ■ . 373 

Serenáda. Oton Zupančič 696 

S harfo k meni. E. Gangl 749 

Slovenskí umetnik. Fr. Selski 673 

Slovo. Dragotin Kette 34 

Sonet starčka. Aleksandrov 755 

Soror Alma. E. Gangl 98 

Spomini. Dragotin Kette 309 

Srečanje. Oton Zupančič 739 

íspanska romanca. Ivan Cankar 587 

Tam ob Savi. Radivoj 624 

Tam zunaj je sneg. Dragotin Kette 171 

Tatica. Radivoj 207 

Tihe noci. Dragotin Kette 65 

Tiho, srce . . . I. N. Resman 207 

Uganka. Ivan Pucelj 457 

V gozdu. Novljan . . 393 

V mraku. Ivo Šorli 732 

Vigilije. Aleksandrov 655 

Visoka molitev. Aleksandrov 215 

Vprašanje. Oton Zupančič 508 

Zakaj ? Ivan Pucelj 33 

Zašumelo je zeleno morje. Ivan Cankar 486 

Zvezdi. E. K. .651 

Zivljenska pesem. T. Doksov 714 

II. Leposlovni spisi. 

Hoj z naravo. Fedo Nikolajev 136 

Hožji jezik. Fr Ilešič 208, 270, 374 

Ciojko Knafeljc. Josip Kostanjcvec 20, 101, 159, 216, 281, 361, 42.6 

475, 551, 625, 682, 740 

Hugon Mrak. Ivan Pucelj . 656, 719 

Kresna noč. ^uri Klas . . • 652 

Krivda in usoda. Ivan Pucelj 68 



III 

Strán 

Materine povesti. Ivan Prijatclj 459 

Nagli sod po zmagi. Dolcnjski . 750 

Najsrečnejši poštár. Ivan Kos 524 

Nekaj črtic iz življenja slovenskih vojakov. Dolenjski ... 51 

Onkraj življenja. Ivan Prijaté Ij 588 

Osveta. Marka 199 

Radi trme. Ivan Pticclj 36 

Sinkronistične tabele moških triumfov. Marka II. . . . . 715 

»Spominski listi« o cesarici Elizabeti. Pavlina Pajkova . . 146 

Spor in sprava. Ivan Pncelj 332 

Starec. Kreš . 692 

Težko. Zofija Kvedrova 5 

V mraku. Fr. M. 756 

V sezoni. Vasilij 607 

Vse plese. Fr. Ilešič 47, 113 

Vzgoja. Adam I. Sever . . . . . 243, 302, 380, 496, 565 

Za srečo. Vasilij 400 

III. Poučni spisi. 

Alfréd Jensen. A. Aškerc 28 

Blaž Kocén. Šimon Rutar 421 

Dve tri o našem gledališču in naši drami. A. Aškerc . . . 290 
> Erotika* pa »Caša opojnosti*. A. Aškerc ...... 344 

Goethe. .S". 599 

K biografiji Emila Korýtka. Roman Zazvilinjski in Fr. Ilešič .• 468 
Matematiški problém v slovnici. Fr. Ilešič .... 675, 733 
»Moderna< v hrvaški umetnosti. Milan Marjanovič . . . 536 
O poezijah Jenkovih. D r. Janko Bczjak . . . 11, 90, 175, 235 
Palackega filozofija povesti in politika. Dr. P. . . , . 438, 487 
Vodnikov anakreontizem. Dr. Fr. Vidk 562 

IV. Listek. 

Alfréda Jensena prevod Cankarjevih románe. A 520 

Beležke iz književnosti srbské in hrvaške. R. P. .... 772 

Pojni klic >bravec« in protiklic >bralec< 514 

»Bravec« ali >bralec« ? R. Perušek 452 

>Bravec« ali »bralec«.- R. Perušek 452 

Cerkniško jezero. J. Žirovnik. Fet-d. Seidl 638, 697 

»Caša opojnosti<. Oton Zupančič 254 

D. Trnoplesar-Budisvoj. CJviječe i trnje. Stihovi 131 

Domovina cerkvenega ali staroslovenskega je/jka .... 776 

Donesek k slovstveni zgodovini 18. stoletja. Smid .... 254 

Donesek k češki in slovenski književni vzajemnosti. Ivan Kunšič 183 

Elektrika. Ivan Subic. A. S. 451 

>Erotika«. Ivan Cankar 253 



IV 

Strán 

»Glas ujedinjene hrvatske, srpske i slovenačke omladine-^ . . 455 

Glasba v Novem mestu. Dr. -\- E 389 

»Glasbena Zora«. Gerbič. — -oe--- 581 

Glasbene Matice drugi koncert 1899. 1. D r. R. B. . . . . 125 
Glaserjeva »Zgodovina slovenskega slovstva« IV. del. D r. Fr. 

Vidic 509 

»Goriške tiskarne« A. Gabrščeka knjige 58 

Hrvaški »Salon«. A. Aškerc 131 

Hrvatske národne pjesme. \. ?>. R. P. 711 

Hrvatski národ. Ivan Nep. Jemeršic. S. R 710 

Hrvatsko-slavonsko-dalmatinskog zemaljskog arkiva vjestnik. Kos 326 
Hrvatskoga ili srpskoga književnog jezika gramatika i stilistika. 

D 7'. y os. Tominšek 517 

>I1 Lavoro« 456 

Ilustrovaní narodni koledar Drag. Hribarja za 1. 1899. . . . 121 

Jagič prema hrvatstvu i srbstvu. Jos. Pasarič. R. P. ... 584 

Jezikoslovčeva prisega. ľr. Ilešič . 121 

Jezus Kristus pravi Bog. Dr. A. Svetina 512 

Jovanovica Jovana Zmaja književnega delovanja petdesetletnica 

R. P. 388, 455 

Jugoslovanske akademije knjige 773 

Kette Dragotin j. A. ..... 312 

Knezova knjižnica. A. Aškerc 315 

Kobilice portrét škofa Strossmayerja 519 

Koledar družbe sv. Mohorja in imenik údov. Dr. 'Jos. Tominšek 121 

Korýtko Emil. LP. 648 

Kunšič Ivan f. Vladimír Levcc 182 

Ljubljanski operni pevec pred 108 leti. A. Aškerc .... 456 

»Mačevanje« slika Pavla Jovanovica 776 

»Male pesni«. J. M. Kržišnik. A 512 

Maretica dr. I. gramatika hrvatskoga ili srbskoga jezika. R. P. 772 

Matice hrvaške 'knjige za 1. 1898. in 1899, R. P. . 259, 325, 772 

Mohorjeve družbe knjige za 1. 1900. Z. 761 

Mohorjeve družbe odbor 446 

Mohorjeve družbe vabilo 185 

Murko, dr. M.: Aliklosichs Jugend- und Lehrjahre .... 58 

Míiller, dr. Valentin f 446 

>Naš dom«. Zbirka povesti i. t d. III. zvezek 513 

Naše časopisje 119 

»Naše modroslovje*. Dr. Lampe. A. Š. 187 

Nemška vadnica druga. H. Schreiner in dr. J. Bezjak . . 513 

»Nova Iskra« 194 

Nove skladbe Dr. Foerster 61 

O »pesnikovanju« »jezikoslovčuje« Fr. 1 59 

Operne predstave v slovenskem gledališču. Dr. Foerster . 708, 768 

Oesterreichische Bibliographie. Dr. Jos. Tominšek .... 392 

Pajk, dr. Janko f 761 



v 

Strán 

Pavla Diakona enajsta stoletnica. S. R 584, 643 

Pesniti ali pesnikovati? A. Aškcrc 125 

Podporno društvo za slovenské visokošolcc na Dunaju . 196 

»Popevčice milému národu*. Anton Hribar, A. M. . . 58, 253 

Popravki pomot 196, 648 

Potočnika Blaža rojstna stoletnica. — ar. 641 

Pravopis slovenskí. Fr. Levec . . . . . . . .319, 392 

Prešeren v novi izdaji 762 

Prešernov spomenik. A. A 582 

Prvo splošno avstrijsko jubilejsko romanje v sveto deželo. J. 

Zidanšek. — ar. 640 

Puškin in Prešeren. Dr. J os. Tominšek 124 

Puškin v petdeseterih jezikih. M. Hostnik 327 

Puškinovega rojstva stoletnica. A. Aškerc 387 

Ruska tragedka Marija (javrilovna Savina. Fr. Svetič. . . . 391 
»Seveda »bralec« in še marsikaj«. Fr. Ilešič. S. .... 703 

Slovanská knjižnica. A. Aškerc 121, 388 

Slovansky pŕehled 456 

Slovenica. Jagičev »Archiv«, XXI. zv. Fr. Ilešič. S. . . . . 703 

Slovenské Matice knjige za 1. 1898 252, 312, 392, 446 

Slovenské Matice občni zbor 1. 1899 446 

Slovenské prilike v hrv. in srbskih listih. R. P. 773 

Slovensko gledališče. Z. . 62, 126, 191, 255, 323, 646, 703, 763 

Srbska glasba 390 

Srbski znameniti pisatelji j. R. P. 775 

Srednješolski programi 1. 1899 516 

Stavbni črteži. Jos. Bezlaj 187 

Supanca, dr. Jerneja pismo iz 1. 1846 195 

Svetlá Karolina ý 646 

Tavčarjevih > Povesti « III. zvezek 57 

Tolstega román ?Vstajenje«. .-í. AšÁ'crc 389 

Trinko Ivan, Italšti Slovinci. ^Slovanskí pŕehled. S. R. . . 186 
Trnskega viteza Ivana rojstva osemdesetletnica. R. P. . . . 387 

Umetniško Slovensko društvo v Ljubljani. X. 519 

Usoda prvih slovenskih sanjskih biikvic. A. Aškcrc. . . . 321 

Uspomeni Matije Valjavca. Dr. Avgust Music 58 

>Vinjete«. Ivan Cankar. Z. 581, 634 

Vladoje Jugovic. Slike iz života. R. P. • . 130 

Vzgoja in omika ali izvir sreče. Jozef Valenčič. X. . . . . 520 

Zajca Ivana, kiparja, umotvori. A. Aškcrc 325 

>Zgodovina slovenskega národa* — kje si.? ^*^ . . . . 776 

Znameniti pisatelji srbski j. R. P. 775 

»Zarki in snežinke* E. Kristan. Z. 762 

Zmavc, dr. J.: Die Principien der Moral bei Thomas von Aquin 456 




Pavliha na Jutrovem. 

XIX. Velikodušni čin. 



Č 



i/udno mesto ta-le Bagdad, 
čudni v njem so prebivavci! 
Kadarkoli sem priromam, 
vselej praznik kak vrši se, 
vselej mesto je v zastavah; 
godba gode, boben poje 
na velikem trgu vselej; 
in s trdnjave tam na griču 
pa grmijo vam topovi, 
kakor da se boj razvnel je, 
kakor da je mesto slavno 
Ijut napadel kak sovražnik . 



Kaj li danes spet imajo? 
Bagdad ves je spet na nogah. 
Od vezirja pa do sužnja 
vse v oblekah hodi pražnjih 
ali jase mezge, slone 
in velblode mi po mestu . . . 
Vse svečano in slavnostno 
ter nedeljsko je nekako, 
kakor tamkaj v naših krajih 
o veliki noci ali 
o božiču, binkoštih, ko 
Ijudstvo speje k farni cerkvi 
s čutom svetim in pobožnim . . . 

• Ljubljanski Zvon* 1. XIX. 1899. 



Kaj imajo, kaj imajo ? 
Kakor reke vse do morja 
vam teko iz krajev raznih: 
iz vseh ulic speje Ijudstvo 
na veliki trg prostrani 
pred kalifov koňak beli. 
Z živoj rekoj tudi jaz sem 
na ta splošni cilj priplával. 

Glava črna je pri glavi . . . 

»Ti, Pavliha, tudi tukaj ?« — 
Nekdo dregne me pod rebra — 

Prišel! — rečem znancu Mirzi — 
pa, za Boga, kaj imate?! 

»Kaj imamo, kaj imamo!« — 
čudi mi se sosed Mirza — 
»Sina princa porodila 
odaliska je najlepša, 
pa zato je dobre volje 
naš kalif, naš Harun mladi! 
In povabil ves je Bagdad 
pred svoj koňak semkaj danes; 
sam presrečen hoče Harun, 
da je srečno tudi Ijudstvo. 

1 



A. Aškerc: Pavliha na Jutrovem. 



In zatorcj iznenadi 
danes s činom nas velikim 
in s posebnoj, izvenrednoj 
milostjo nas vse obsuje. 
To obeta v razglasilu 
naš kalif . . .« 

In ni dokončal 
moj prijatelj, dobrí Mirza. 
Vse utihne ... Na balkónu 
Harun mladi se prikáže 
baš nad glavoj moj oj v zraku. 
Vse je tiho, vse posluša, 
kakšna milost se razlije 
iz njcgovih ust črez Ijudstvo . 

In začel je govoriti, 

a v jeziku mi neznanem. 

Mislil sem si sam pri sebi: 

Sužnost bržčas zdaj odpravi, 

pod kateroj Ijudstev mnogo 

še vzdihuje v ti deželi . . . 

Tlako morda odpusti jim . . . 

Ali zidal posihdob bo 

raje šole ko vojarne . . . 

Ali pa . . . hm, kaj bi bilo } 

Morda danes se izjavi, 

da je čisto zadovoljen, 

če za službo mu od danes 

in za posel, trud vladárski 

dajejo le polovico 

vsch dohodkov doscdanjih . . . 



» Sláva, sláva !« vsa zakliče. 
Zginil Harun je z balkóna, 
skril kalif se spet je Ijudstvu, 
dokončavši svoj nagovor. 

Kaj je rekel, kaj obljubil, 
s čim osrečil, iznenadil ? 
Kakšno milost vam naklonil r 
vprašam Mirzo radoveden. 
»Saj sem vedel, o Pavliha, « — 
reče Mirza ves navdušen — 
»saj sem vedel in sem slutil, 
da kalif nas iznenadi 
ter osreči ves naš Bagdad! 
Čuj in strmi torej, tujec! 
Za evnuhe in lakaje, 
ovaduhe, ogleduhe 
in poete dvorské spretne, 
ki še dalje po kolenih 
bližali se bodo njemu, 
prepevaje slavospeve: 
red ustvaril nov je Harun 
,hrbtenjače prožno-sloke' 
in svetinj je zlatih novih 
dal kovat!... To nam je rekel.. 

Velikansko! sem si mislil. 
To je duh, ki ni mu para, 
ta kalif, ta Harun modri! 
N i mi žal, da udeležil 
slávnosti sem se pomcmbnc. 



^' 



XX. Govor o najlepših krepostih. 

Skoz okna 



tára, temná, nizka džamija . 
zre umirajoči izza gore dan. 
Po preprogah pestrih poklekava Ijudstvo, 
Allahu se klanja verni musulman. 



A. Aškerc: Pavliha na Jutrovem. 



Gnete se molivcev. Glava je pri glavi 
Zubori polglasen in šušti šepet, 
kakor če skoz drevje ob večernem mraku 
veter po dolini piha brzolet. 

Saj sem že potoval cesto po teh krajih, 
saj poznám moleče te-le jaz Ijudi: 
Sami sužnji, kar jih vidim tu pred saboj, 
prvi in poslednji — sužnji vsi, vsi, vsi! 

Suženj starec sivi, suženj mož je krepki, 
sužnje žene lepe, sužnja mládež ta; 
suženj je, ki mati nosi ga pod srcem; 
sužnja ta dežela, kar poznám je, vsa . . . 

Glej — sedaj na lečo mlad je stopil hodža... 
Ta vzbodri jih, vzdigne kvišku iz prahu . . . 
»Klanjajte se, bratje« — pouči jih — »toda 
nikdar ne človeku, nego le bogu!« . . . 

In poguma vdihne v prsi jim potrtc, 
kaj ponos je moški, zdajle jim povc; 
koliko svoboda vredna, jim razloži . . . 
sužnost da največje zlo je in gorje . . . 

In stoji mi hodža na visoki leci . . . 
in prebravši suro, zbrancem govori; 
govori prekrasno in slávi ponižnost, 
skromnost in pohlevnost na ves glas slávi. 

Gledari in poslušam . . . Xe, to ni vec govor! 
To že strún pesniških krásni je odmev! 
Ljudskih duš krepostim tem-le trém najlepším 
pcva hodža mladi vznescn slavospev. 

Kakor vino sveže, močno in dišcče 

vre iz steklenice v čaše se peneč, 

vre iz ust beseda hodži duhovita, 

v poslušavcev srcih up in strah budeč . . . 

»A najvišja čednost« — končal je govornik — 
»če krivico vsako, bratec, pretrpíš; 
če brez godrnjanja nosiš jarem sužnji 
ter če duh nevolje slehern zatajiš! 



A. Aškerc: Pavliha na Jutrovem. 



»To je volja božja, poslušavci moji, 
in tako naš prorok Mohamed uči! 
Skromnosť in ponižnostpapohlevnostovčja 
čednosti najlepše, zlate to so tri!« 



XXI. Fotografii a. 



'ľi 



zver, ti zver! . . . Je-li mogoče ?! 
In to dandanes! . . . Zblaznel bi . . . 
Lasje mi vstajejo pokoncu... 
S človeškim licem divja zver! 



Krvi sledovi, strah in groza, 
kjerkoli hodil sem te dni; 
poklanih moških videl trupla 
in žen oskrunjenih povsod... 

Otrok nedolžnih dal si tudi, 
Herod ti novi, pomorit! 
Tako po tratah kosa ostrá 
cvetlicam glave pokosi. 

O zver, o zver, ti kan tatárski! 
O Džingiskan, o ti krvnik! 
Stotisoč si poklal kristjanov 
v par dneh minolih — pa zakaj ? 

Ljudi stotisoč in — - nedolžnih . . . 
Zakaj ? Zato, da od gladu 
ne treba j im sedaj umreti 
in tresti vec se pred teboj ? 

Poznáš me, starega Pavliho, 
in ves, da se te ne bojim!... 
Tako govoril Džingiskanu, 
levite také sem mu bral . . . 



Debelo, jezno me je glcdal; 
iskrile so se mu oči... 
napenjale po licih žile 
in tresle so se mu roké. 

Zdaj plané name! — sem si mislil - 
Zadavi me!... a glej, a glej! 
Ironski samo nasmehlja se 
na trónu stari grešnik ta! 

Smehlja se, pod kaftan poseže... 
»Tu glej« — ponosno reče kan — 
»podobo to v okviru zlatem 
in v diamantih, to poglej! 

Poznáš .\ . . In to je kralj — krščanski ! 
In danes poslal mi jo je 
to fotografsko sliko svojo 
in pa prisrčni svoj pozdrav! 

In nič, práv nič me ne obsoja, 
ničesar ne očitá mi . . . 
Prijatelj zvest — mi piše v písmu — 
ostane moj on še poslej! 

In to je, slišiš, mož ugleden! 
Ne misii vsakdo, kakor ti! 
Premehkega srca si menda — 
kaj ne, Pavliha? — Hahaha!« 
A. Aškerc. 




Težko. 




Spísala Zofija Kvedrova, 

topala je po ulici počasi, premišljeno. Včasih se je ustavila 
pred kakim razložnim oknom, raztreseno zrla na živo- 
bojne tkanine, čipkaste ogrtače in mnogovrstne slamnike, 
potem pa zopet enakomerno korakala dalje. 

Zdaj in zdaj so se ji naježile obrvi, visoko čelo se 

ji nabralo v gube, in ustnice se jezno stisnile skupaj. 

»Vse nič!« je mrmrala in temno zrla predse. Človek se trudi 

in trudi, pa ni vse skupaj nič! Kako naj neki živim s petnajstimi 

goldinarji na mešec. Se sedaj s petindvajsetimi sem komaj prebijala, 

pa naj zdaj s petnajstimi !« 

Jezno je vzdihnila, zamahnila s solnčnikom ter zopet računala 
v mislih. 

»Za deset goldinarjev se stanovanja in hrane ne dobim! ... In 
še — lačná bom in spala bom s kako tolpo otrok v eni sobi. Pa 
če tudi dobim, kaj naj počnem s tistimi petimi goldinarčki za obleko 
in obutel! — Se za par črevljev ni — in hoditi ne morem raz- 
trgana!« ... 

. , »Da, ko bi . . . ko bi . . .! Pa ne, ne? . . . Zdaj sem vsaj po- 

stená in potem . . .? Ne, ne! Bolje lačná pa postená, nego bogata 
pa . . .! Kaj še pomišljam, čas je že!« in vzravnala se je, ponosno 
dvignila glavo in z lehkimi koraki krenila okrog vogla v drugo ulico. 
Tam se je nad steklenimi vráti in velikimi razložnimi okni sredi 
med drugimi svetil nápis »Eduard Winter«. Tjakaj je krenila, nabrala 
ustnice pred vráti v lahen posmeh in pritisnila na kljuko. 

»A, gospodična Frida! Klanjam se,« je kričalo par trgovskih 
pomočnikov izza dolge prodajalne mize. 



Zofija Kvedrova: Težko. 



» Dobro jutro !« se je odzvala le-ta, se obrnila proti starejšemu 
izmed njih in vprašala: 

»Je-li šef v komtoarju?« • 

»Da, gospodična,« ji je pritrdil oni, zamišljeno si pogladil siv- 
kasto brado in dejal. 

»GospodiČna, nekaj bi vam s vetoval.* 

»Kaj li neki, gospod Perše ?« 

»Pomirite sc s šéfom; sicer ne vem, kaj je prišlo vmes, a mislil 
bi, da bi utegnil ta hitri izstop iz naše prodajalnice imeti neljubih 
posledic za vas.« 

»Hvala! a jaz se ne bojim nikakih posledic, « ga je zavrnila 
Frida odločno in skoro malo užaljena. 

» Oprostite, nisem vas hotel žaliti! Svetoval sem vam iz naj- 
boljšega namena. Hotel sem le še pripomniti, da to ne bi bilo tako 
težko za vas, ker naš šef do danes še ni najel druge blagajničarke.« 

»Se enkrat hvala, pa jaz sem že drugje sprejela službo.« 

Podala je roko starému komiju, ga pogledala hvaležno in odšla 
prek prodajalnice skozi maj hen hodnik v komtoar. 

Noga ji je zastala na pragu, a odločno si je pogladila lase s čela 
in potrkala krátko in trdo. 

Vstopila je. Pri visokem pultu blizu vrat je vpisaval stari, na- 
glušni knjigovodja znesek za zneskom v vcliko trgovsko knjigo, pri 
mizi je sedel mladi, bojazljivi praktikant in prepisaval račune, na 
sredi pa je sam šef Eduard Winter zgibal bankovce ter jih urcjeval 
v masivni železni blagajnici. Njegovo tolsto lice sc je malce nasmešilo, 
oči pa so se zasvetile, ko je vstopila Frida. 

»Aha, saj sem vedel, « je mrmral zadovoljno v svojo rdečkasto 
brado, vtaknil bankovce v predal in zapri težka, debela vráta de- 
narnice. 

»0, gospodična Frida.?! — Takoj napraviva račun.« — 

»Prosim, Fred, pojdite s to menico k Lenassiju, vi pa, gospod 
Gutman, prosim, bodite toliko prijazni in stopite doli v prodajalnice 
ter vprašajte, če so blago, ki je namenjeno za K., že odpravili na 
kolodvor.« 

Mladi praktikant je takoj pobral klobúk in izginil med vráti, 
in tudi stari knjigovodja je pozorno odložil pero ter počasno odšel 
v prodajalnico. Frida je proseče uprla vanj svoje temne oči, a stari 
knjigovodja ni opazil nje bojazljivega pogleda. 

»Tako, golobičica, zdaj sva sama! — ■ O saj sem vedel, da se 
premislite!« 



Zofija Kvedrova: Težko. 



In stopil je bliže ter nagnil svoj tolsti obraz k njenemu licu. 
Ona pa se je odmaknila korak od njega, mu hladno in ponosno po- 
gledala v oko in dejala: 

»Kaj ste vedeli, in kaj mi je treba premišljevati r — Prišla sem, 
da mi izplačate moj zaslužek ter napravite izpričevalo.« 

»Glej, glej, še vedno trmasta. — Kaj pa počnete, če izstopite 
pri menir Zvedel sem, da vstopite k Friedrichu za prodajalničarko. 
No čcstitam!« 

^Xe potrebujem vaše čestitkc, prosim in zahtevam samo, da 
mi daste, kar mi gre.* 

>Ej Frida, bodite pametna, postanite moja! Cesa vam bo 
manjkalo?« 

In zopet se ji je bližal. Poželjivo so objemale njegov^e malé 
sivé oči njeno vitko postavo, drzno ji je ovil roko okrog pasu in jo 
pritisnil k sebi. 

Jezno se mu je ona iztrgala, ga pahnila od sebe ter mu siknila 
v obraz: 

>Gnusite se mi, gnusite! — Cesa bi mi manjkalor! Haha! 
Revno dekle sem, pa sem postená! — - Z vami ne govorim več, pošijem 
pa postrežčka, kateremu izročite, kar mi gre! — Mislim, da mi ne 
utajite plače, četudi ste i za to dovolj podli!« 

In ponosno je šla venkaj na ulico. Solza ji je prilezla izpod 
gostih trepalnic ter jo zapekla na licu. Energično je obrisala z malim 
robcem nje sled ter enako počasi in premišljeno stopala v pred- 
mestje, kjer je v maj hni trgovini nekega Friedricha vs topila za pro- 
dajalničarko in se vsaki dan enajst ur žrtvovala pridu svojega go- 
spodarja za borno plačo petnajstih goldinarjev na mešec. 

Upala je spočetka, da dobi kako boljšo službo, a varala se je. 
Minilo je že skoro leto, in še vedno je prodajala v mali ulici v pred- 
rnestju. Poiskala si je prľ neki perici stanovanje, kjer je za 10 gld. 
na mešec vsaki dan opoldne in zvečer smela zajeti par žlic iz skupne 
sklede in si zvečer na tleh iz staré slamnicc napraviti ležišče. 

Shujšala je, da jo je bilo jedva spoznati. Párkrát že je srečala 
prejšnjega svojega gospodarja, bogatega Winterja, a vselej je na nje- 
gove opazke odgovorila: 

» Pustite me, jaz sem postená.* 

Očmiti jo je hotel tudi njenemu sedanjemu gospodarju, da bi 
j o izgnal iz službe in bi tem gotovejše padla njemu v roke, pa 



Zofija K vedro va: Težko. 



povedala je resnico starému Friedrichu, in le-ta je verjel nji, a ne 
Winterju. 

Ob nedeljah popoldnc je hodila v park, kjer je sedla na kako 
klopico in zrla na Ijudi, ki so hodili mimo srečnih obrazov in veselih 
lic. Včasih se je kdo površno ozrl na njo, pa nihče se ni ustavil 
pred njo. Saj je bila sama brez sorodnikov, brez prijateljev! 

* * 

Zopet je počasno stopala v staromodnem, temnem krilu po 
živahnih ulicah. Brezčutno je zrla predse, in njen ozki, bledi obraz 
je izražal nje mučno, žalostno življenje. 

Opoldne je použila komaj nekoliko vodene juhe in par krom- 
pirčkov. Veselo so hiteli Ijudje mimo nje, njo pa je nadlegoval glad. 

Mehanično je segla v žep in začutila nekaj drobiža. Hotela 
si je sicer s tem kupiti nove rokavice, ker staré so bile že toliko 
raztrgane, da jih ni mogla nič več zašiti, a glad je huda reč. Po- 
gledala je okrog sebe, ni li morda kaka pekarnica v bližini, da bi si 
kúpila žemljo, pa le svetla okna neke sladčičarnice so se bleščala 
onkraj ulic. 

»V sladčičarnico pojdem,« je mislila. »Veselja itak nimam ni- 
kakega, ondi pa bom lahko brala kak časopis.* 

Kmalu je stala pred buffetom v sladčičarnici ter s suhimi očmi 
Ískala večjega kosca. Poiskala je prazno mizico v ozadju, kjer je 
ležalo nekaj ilustrovanih časnikov, ter primaknila zraven s črnim 
usnjem prevlečen stolec. 

Počasi je razrezavala mali kosčck torte, počasi devala v ústa 
in tiho slonela pri mizi. 

Pri prednjih oknih je sedelo nekaj dijakov, blizu nje pa so 
poleg čokoladne torte pokušale štiri elegantne dáme rdečkasti ma- 
linovec v vitkih kupicah. Spočetka se ni zmenila zanje, a potem je 
vendar z interesom pogledavala lepe toalete in dragocene klobuke 
neznane četverice. 

Oj, kako so se bleščale zapestnice pri oni, in kako divno se 
je svetlikala krásna veliká broša pri drugi! — 

In zrla je tja na tujke velikih, vročih oči, v srcu pa jo je nekaj 
peklo in žgalo, in malo da se je ni polastila zavist. 

»Ah, to vam je diven škandál, ta aféra polkovnice X. z vo- 
jaŠkim zdravnikom B.«, je pripovedovala ena izmed njih. 

»Ha ha! saj ona je prelepa za starega polkovnika, zdravniku jo 
bolj privoščim,« se je smejala druga. 



Zofija Kvedrova: Težko. 



Frida pa je poslušala pri svoji mizici ter pobirala mrvice s 
krožnika. 

»Da, da, lepa pa je res ta polkovnica, lepa,« je pritrjevala tretja 
izmed četverih. 

>Jaz pa se čisto nič ne čudim niti nji niti njemu,« se je oglasila 
zadnja in dostavila: »Težko je biti postenému dandanes, težko! « . 

In one tri so ponavljale za njo: 

»Oh, da, težko je ostati postenému, težko !« 

In zapestnice in dragoceno nakitje se je bleščalo, in svila je 
šumela. 

» Težko, težko !« 

Frida je zastokala pri svoji mizi. Vstala je in plačala svojo de- 
setico pri buffetu. 

Ha, ha! polkovnici naj je težko ostati pošteni, polkovnici, ki 
ima vsega dovolj, ki se ji demanti blešče v uhanih, oni je težko biti 
pošteni, a nji, nji, ki se niti enkrat na dan ne nasiti popolnoma, 
nji . . . kaj pa nji . . .? 

In zasmejala se je rezko. 

Ha ha! Pesek j o bode skozi raztrgane podplate, in obleka se 
ji trga ob šivih; prsti ji gledajo skozi luknjaste rokavice, in trakovi 
na slamniku so že dávno izgubili prvotno barvo. 

Kako grenko je, premišljevati svoje siromaštvo! 

Pa kdo bi mislil na to! Domov pôjde — mrak že léga na mesto. 
— Kako dolgo je blodila okrog ... in kam li je zašla? — 

Ozre se, pogleda kvišku, in pozlačene zlate črke se ji posvetijo: 
>Eduard \Vinter«. 

Strese se; s široko odprtimi očmi strmi tja na desko. Zdi se 
ji, da se črke potezavajo, da se kakor kača iztezajo proti nji. Me- 
hansko prebere še enkrat: »Eduard Winter« . . . 

Tako čuden, tuj se j i zdi lastni glas. Rada bi šla proč, a ne 
rr^ore se ganiti z mesta . . . 

Roko začuti na rami, nekako topo, brez volje se obrne, kri ji 
zastane — pred njo stoji Winter. 

s-Aj, aj, tako sama tu na ulici! — Pojdiva raje k meni v sta- 
novanje; tam se na mehkem divanu lahko kaj pomeniva in poživiva 
s penečim šampanjcem.« 

Roka na njeni rami je postajala težja, njegov vroči dih se ji 
zdel dušljiv, in njegove malé sivé oči so zrie vanjo, kakor zver|gleda 
na svoj plen. 



10 



Dolenc: Na vaši. 



»Ali greva, srčece?« je dejal še enkrat, in ona se je zavedela. 
Ustrašila se je njega in sama sebe, da stoji tu pred njim; stresnila 
je z ramo, da je njegova roka spol/.ela z nje, zatem pa urno in 
molče se obrnila ter odhitela od njega. 

Nekoliko osupel je stal on, zaklel robato med zobmi in gledal 
za njo. 

»Fletno dekletce! Skoda! — E, čemu — kakor ne bi bilo drugih.« 

In drugo jutro je zopet stopala v malo predmestno prodajalnico 
v oguljeni obleki lačná — a postená. — 



Na vaši. 



:í2 



o, to bilo v vaši 
spet je govorice! 
Stikale so glave 
žene in device . . . 

»Ni še mešec celi 
— mešec mcnda bo — •« 
,Ne v nedeljo bode, 
da je vzel slovo.' 

v 

»Sel je v svet.« — , Odpusti 
greh ta naj mu Bog!' 
»»Ha — naj raje bode 
mu kaznitelj strog!«« 

»Revo je zapustil — - 
samo je s sramoto.« 
,Ej, in starši kleli, 
tepli so siroto . . .' 

»»Kaj siroto! — Dekle 
ni ničvredno bilo . . .«« 
,Toda, kdo bi mislil, 
da bo to storilo.' 



»»Sama se vmorila!«« 
»Bog nas čuvaj greha!« 
»»No, da me smo boljše, 
to nam je uteha.«« 

,Toda starši . . . starši . . . 
mati se mi smili.' 
»»Kdo je kriv.^ — - Bi hčerko 
Boljše odgojili!«« 

»Ze pred letom jaz sem 
rekla in dejala, 
da ta stvar pač slabo 
bode se končala.« 

jMilosten siroti 
Bog dobrotni bodi!' 
»»Kaj . . .} Po njenih delih 
jo Pravični sodi . . .«« 

Mnogo so in strogo 
ženské govorile — 
Da bi svoje raje 
madeže umile . ,. . 

Dolenc. 




Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 11 

O poezijah Jenkovih. 

Spisal dr. Janko Bezjak. 

laton pravi v nekcm razgovom, da je pesnik »/,o'joov yoTi'J-y- 
/.al -TTivóv xal íôpóv«, in da more le takrat kaj vrednega 
ustvariti, kadar je navdušcn in poln božjega dúha. Mora 
torej imeti pôvod, da se navduši in svojo dušo i/Jije v 
pcsmi. Ta je pravi pesnik, zlasti pravi lirik, kdor zloži 
vsako pesem, gnan po neki notranji šili. Tako je pel 
Goethe, tako naš Prešeren. Nobeden drug ni pravi pesnik, naj se 
njegove pesmi odlikujejo še po tako zvonkem in lepem jeziku, še po 
tako krásni zunanji obliki: pesem ostane mrzla in ne more navdehniti 
bravca, ako se ni porodila v globini pesnikovega srca. 

Zato pa je možno, iz pesmi pravcga pesnika posncti in naslikati 
podobo njegovega duševnega življenja. A vsi duševni pojavi so tesno 
spojeni s telesom, z vnanjim, nas obdajajočim svetom; zato so pesmi 
pravega pesnika tudi zrcalo vsega življenja njegovega. 

Jenko je bil pravi pesnik; zaradi tega nam njegove poezije od- 
pirajo globok pogled v duševno življenje njegovo: kažejo nam nje- 
govo čisto dušo, njegovo plemenito mišljenje, njegovo žalostno usodo. 
V sledečih vrstah poskusimo Jenkovo življenje posneti po nje- 
govih pesmih. Možno, da bo naša podoba preveč vzorná; a ne sta- 
vimo si naloge, da bi znanstveno ra^telesili omenjene pesmi, ampak 
povzdignili in navdušili bi radi drage bravce, kakor smo se tudi sami 
povzdigovali in navduševali, premišljujoč poezije Jenkove. 

Kaka je bila usoda Jenkova, to je pac znano vsakemu olika- 
nemu Slovencu; kako se je moral ves čas svojega življenja boriti 
za vsakdanji kruh, kako je prenášal bedo in edinščino, kako je moral 
že mladenič piti grenko čašo spoznanja: o vsem tem nam pripove- 
duje slovstvena zgodovina, vse to pa nam še jasnejše slikajo njegove 
pesmi . . . 

Nadepoln mladenič je šel na vseučiHšče, zidaje si v dúhu zlate 

gradove: 

»Občutkov, ki ncžno srce 
Mladeniču poje in tope, 
Kak' polno jih moje je bilo!« 

Tako poje v pesmi >Xaj bo«. A kmalu je spoznal in se pre- 
pričal, da hitro izgine vsa lepota, katero si slika mlad človek s svojo 
živo domišljivostjo; da vsi v^ori so le morská pena, ki se razdrobi 



12 Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 



ob najmanjšem kamenčku in spuhti v sinji zrak; da »strogo terjajoča 
stiska življenja« ne prizanasa tistemu, pri komer se je oglasila, da je 
zares »dira necessitas«, kakor poje Horacij. 

Drugi imajo vsaj lepo mladosť, če jih tudi pozneje dolete ražne 
nezgode; naš pesnik pa niti te ni imel. Otožno nam postaje srce, ko 
čitamo v pesmi »Ptici« sledeče vrstice: 

»Star sedemnajst še komaj let, 

Zaničeval ves sem svet. 

In vem, da v srečo to mi ni, 

Pa mi srce tako veli.« 
A komaj mu je izginila ta oblačná mladost, je okúsil »grenkost 
in žolč pregotove resnice«: 

»Da vsega, kar up nam obeta, 

Pozneje, ko pridejo leta, 

Ne spolnijo nam polovice.« (»Naj bo«.) 
Ljudje se krog njega vrste, se smejejo in veselé; le njegov duh je 
teman, »nikomur nič ne govori«. (»Ptici«.) 

Zaradi tega si želi daleč, daleč tja, kjer ni žalosti in težav. Ne- 
prestana želja ga šili v daljino, kakor moč neznana, ki žene valové: 

»Šel bi čez planjave, 

Šel bi čez višine, 

Da mc žalost mine 

In srca težave.« (»Želja«.) 
Čudno enaka sta si Prešeren in Jenko v ti tožni usodi! Oba 
sta se trudila v vcčnih skrbeh za vsakdanji kruh; obeh mladost je 
bila mračna, a še mračnejša njiju moška doba. 

Vsakogar globoko prešine in pretrese žalostno-bridka oda Pre- 
šernova »Slovo od mladosti«, v kateri si pesnik na^aj želi »dni lepših 
polovico«, dasi mu niso prinášali dosti cvetja, dosti upa, dasi je njih 
zarja bila temná, dasi so že takrat »pogosto rjule viharjev jeze«. — 
Tako tudi Jenko zastonj vzdihuje po tem, kar je srce izgubilo, 
vedoč, da se ne povrne nikdar več. A pred njim reži »negotovo 
usoda prihodnjih dni«; in ta usoda ga je obdajala vse življenje ter 
ga spremila celo do groba. 

Sam se v pesmi »Korak v življenje« prispodablja mornarju, ka- 
terega sredi grozne širjave morské strašita grom in blisk, katerega 
mečejo valovi in vetrovi semtertja, dokler se mu bárka ne razbije 
na skritem róbu. Hrepeneč se je napotil »v šumni vrtinec življenja«, 
stopil na ladjo, da bi »jadral za srečo nerazjasnjeno*. Toda glej! 
Morje lažnivo ga ni privedlo do zaželjenega brega: krog in krog ga 
obdajajo silná brezna. Z obupnim srcem se torej obrne proti ne- 
besom, nrioleč: 



Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 13 

»Zvezde prijazne. 
Pot mi kažite, 
Srečni vetrovi, 
Coln mi vodite!* 

Cuti se preslabega, da bi mogel prenašati sile in nadloge, ki 

ga more; zatorej išče pri Bogu pomoci, proseč »V brezupnosti«: 

»Moči, moci mi daj, moj Bog! 
Da, ko nápade me obup, 
Ne vklonim silám se nadlog, 
Jim stanovitnost stavim vkljub.* 

N i bil tako srečen kakor Horacij, ni imel nobenega Mecenata; 
torej ni mogel s takim ponosom in s tako samozavestjo zapeti: 

»Si totus illabatur orbis, 
impavidum feriunt ruinae«. — 
ampak Boga je moral prositi moci, 

»Tak krepke kakor zid gora, 
Da, če se ruši svet okrog, 
Propast me nájde še mo'ža!« 

A vso svojo stiskano dušo, vse gorje, kar ga je doživel, je izlil 
v svojo žalostno-grenko pesem »Trojno gorje«. Levec pravi o nji v 
> Zvonu « leta 1879., da mu je s solzami porosila lice, ko j o je prvič 
čital pred petnajstimi leti in samo napol umel, in da mu vsekdar 
čudo vito pretrese srce, kadar j o čita. Kako pa tudi ne! Saj je ta 
pesem zares »divjeobupni krik iz prsi plemenitega, ponosnega moža<. 
Tudi marsikdo izmed nas bi mogel iz globine otožnega srca svojega 
vzdihniti z Jenkom: 

Gorje, kdor nima doma, Gorje, kdor se usedá 

Kdor ni nikjer sam svoj gospod; Za tujo mizo žive dni; 

Naj križem svet preroma, Však grižljaj mu preseda. 

Saj vendar tujec je povsod. Požirek však mu zagreni. 

Gorje, kdor zatajiti 

Prisiljen voljo in srce, 

Bedakom posoditi 

Čas mora, glavo in roke . . .« 

Oh! kako si želi peruti, da bi premeril neizmerni svet in si 
poiskal miren kot, »kjer bil bi sam in svoj gospod«, kjer bi si po- 
miril strastno srce in za vekomaj pozabil vse, kar je bil doživel. 
(»Želje«) . . . 

Naposled se mu je nemilá usoda nekoliko ublažila; zato odmeva 
v pesmi »Izprememba« iz njegovih strún zopet upapoln glas: 

»Zopet pihljaje nadá me vábi, 
Njeno hladilno okušam že slast: 
Miru odpira se prazno srce, 



14 Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 

Rane zastarane sčasoma ccli, 

V jasni prihodnosti tužnoveseli 
Gine iz srca ognjeno gorje.«. — 

Toda ni mu bilo dano uživati dolgo novega, vsaj nekaj mir- 
nejšega življenja, ki mu je zasijalo, ko je prišel za koncipijenta k 
dr. Prevcu v Kamnik in pozneje v Kranj: dne 18. vinotoka leta 1869. 
je tožni glas mrtvaškega zvonu oznanil bridko novico, da je nehalo 
biti plemenito srce slovenskega pesnika . . . 

Vendar pa je tudi naš pesnik, kratek čas sicer, užival največjo 
blaženost, ki je usojena človeškcmu srcu, in ki je tudi njemu s sladkim 
upom napájala srce: prvá čistá Ijubezen do izvoljene device. Brez 
želje in brez nade so mu tedaj tekli dnevi, ko ga doleti pogled od 
nje — tako pravi v pesmi »Moč ljubexni« — rajski občutki so se 
ga polastili in ga čisto prestvarili . . . Toda zdajci mu je srce izpre- 
menjeno; zdi se mu, da ptica v grmovju ne prepeva več veselo, da 
zvezdice na nebu žalostno blešče, dasi je vse, kakor je bilo poprej; 
samo pesnik tega ne čuti, njemu se zdi vse drugačno, kajti — »srce 
mu je zbolclo«. (»Izpremenjeno srce«.) 

Blizu njenih duri posluša in pije z upajočim srcem njene glasne 
pesmi, ki jih ona poje k strunam. Vendar si ne upa pritisniti kljuke, 
Solza mu lice namaká, »lita zastonj«, icajti ona je ne vidi. (»Pred 
durmi « .) 

Da jo Ijubi, ji je znano; da ga tudi ona Ijubi, to pesnik ve; a 
vendar se ga deklica še ogiblje. Zato jo prosi: 

» Pusti strah in moja bodi, 

V dar srce ti podelim; 
Bog nebeški sam naj sodi, 

Kaj poklonil sem ti z njim.« (»Prošnja«) . . .' 

Naposled deklica usliši njegovo milo prošnjo in mu seže v roko: 
odslej čuti novo moč življenja v svojih žilah, nová moč mu pretrcsa 
ude, in zemlja se mu je pretvorila v nebesá. 

Sedaj pa hočc kakor Prešcrcn le popcvati o svoji izvoljenki; 
njegova pesem bo nosila njeno hvalo križem svet in se bo glasila 
še v poznih letih iz ust mladeniških. (»Moja pesem «.) 

In pozneje, ko bodo njegove pesmi tiskane in pojdejo po belem 
svetu, 

»Tuď ti dobila ene boš, 

V rdeče usnjc vezanc, 
In z zlatom bodo rezane. 
Oj, bcri jih, preberi vse, 

Saj tebi so napísane !« (»Namcn mojih pesmi*) . . . 



Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 15 

Ko že ves svet spavá, še njegovo srce vedno čuje, njo obiskuje 
in v veselju plavá. Poleg tega pa snuje pesmi zlate — zanjo, ki jih 
pošije med svoje braté, da jo razglasijo po vsi domovini, »koderkoli 
živijo májke Sláve sini«. (>Po.noči<) . . . 

A vendar svet ne bo zvedel njenega imena: 
»Očitno ga izreči nisem smel, 

Skrivaj povedati ga nisem htel.« (»Skrivnost<) . . . 
Pa tudi rajská doba Ijubezni je skoraj preminila, in prišel je 
bridki čas ločitve. Naj jima tudi srce žalosti poka, pomagati ni. Prosi 
j o, naj ga ne vpraša, kdaj se bodeta zopet videla: 
»Mogoče kedaj, 
Mogoče nikdar; 
Le roko podaj, 

In — Bog te obvar'!* (»Slovo«) . . . 
Kakor teman oblak, ki pride izza gora ter polagoma zatemni 
vse nebo, tako je po ločitvi tudi na njegovo srce legla tožna misel. 
(»Po ločitvi c) . . . 

Ze biva daleč, daleč od nje, a vedno misii nanjo. Prosi torcj 
svojo pesem: 

»Pesem, pojdi miloglasna, Ko zaraišljena si pase 

V noci plávaj tje do nje, S čuti sladkimi srce, 

Ko j o zvezde, luna jasná Pesem, tvoje žale glase 

'Z spanja mimega bude. Naj nje ústa ponove.« (»V tihi noči«.) 

Ne more je pozabiti. V deseterih »Obujenkahc nam živo in 
ijubeznivo riše žalostnovesele spomine prejšnje ijubezni in ločitve. 
Izkopal je globoko jamo in dejal vanjo vso nekdanjo Ijubezen ter 
spomin nekdanjih ran; nanjo pa je zavalil kameň, da ne bi mogla 
na dan. 

Toda kakor se po noci gomile odpirajo mrtvim, ki tačas zadobe 
novo življenje, tako se tudi njemu godi: 

»In tako se meni čaši Vstanejo nekdanje sanje 

Kameň s srca odvali. In spomin skelečih ran; 

Ter iz groba se oglasi Moč Ijubezni se nekdanje 

Sreča mi nekdanjih dni. Spet prikáže mi na dan.« 

Spominja se, kako je bil srečen pri nji; skupaj sta sedela pri slabo 
brleči sveči, zunaj je dež curkom lil, je nevihta vila, a tega jima ni 
bilo mari: lep večer jima je bil v njiju Ijubezni. (I.) Že mu je žal, 
da se je ločil, da se je od nje poslovil za vsekdar, rekoč: > Zdravá 
bodi vekomaj«; noga je sicer silila pesnika naprej, toda srce sc mu 
je ustavljalo, ponavljaje dano prisego. Vendar: 

•Dávno žal je nogam djanja, 
Žal jeziku besedi; 



16 Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 

Srce vedno le prcganja, 
Ponoviti blage dni« (III.) 

Sicer ve in je prepričan, da mu je odpustila, pa on si ne bo 
odpustil nikdar, da je šel. (II.) Rana, katero mu je zadala ločitev, 
se ne zaceli, ampak vedno huje krvavi. (IV.) Odkar sta ločena, šteje 

ure, šteje dni: 

»'Z ur so mešci, 'z dni so leta, 
Mescev, let pa konca ni!« 

Pomlad se je sicer vrnila, petje slavcev se zopet vzbudilo, zemlja se 
zopet v cvetje zagrnila, a za njega ni pomladi več. (VI.) 

Da bi se prepričal, mu je li še zvesta, gleda in povprašuje 
kakor Prešeren zvezde; toda zvezde se skrivajo njegovim očem za 
oblake, ne da bi dale odgovor, ali pa mrzle brle iz daljine; nič ne 
čutijo, nič ne govore — brez občutka so. (V. VIII.) 

Kadar pa mu glava težka zaspi, hiti njega dub na perotih k 
nji črez hribe in doline ... in ji položi trudno glavo v naročje; ona 
pa mu poljubuje mlado lice, brišoč » radostne solzice, ki mu iz oči 
teko«. (VIL) . . . 

Tako tudi njemu, kakor Prešernu, vsaki dan obnovi vsekane 
rane; toda pesnik upa, da se mu srce vendar enkrat pomiri. Torej 
sklene svoje »Obujenke«, rekoč: 

» V teku, ki teko ga leta Srce bo se umirilo, 

Ti se premenila boš Zginil čas bo sladkih sanj; 

V modro ženo iz dekleta. Nič ne bo se ohranilo 

Jaz bom iz mladen'ča mož. Kot solze v spominu nanj . . .« 

A tudi Jenkovi Ijubezni je bil naposled usojen konec, kakršen 
je skoraj vsaki prvi Ijubezni; srce se mu je pomirilo in ohladilo, in 
v pesmi »Za slovo « pravi, da brezmiselno živi, ne da bi vpraševal, 
kaj ga čaká, ona pa da si želi pokojnega stanu in skrbnega možaka, 
in svoje trezno modrovanje skoncuje tako-le: 

»Kar mora biť, naj se zgodi. 
Však svojo pot hodiva. 
Na levo jaz, na desno ti, 
Kar b'lo je, pozabiva!« 

Vendar ne more zamolčati očitka, da mu je vzela up, s ka- 
terim si je v nesreči vsaj sladil prihodnje dni; sedaj pa stoji žalosten 
kakor »polomljeno drevo, ki zeleno več ne bo«. Torej j o prosi: 

»Daj mi sladki up nazaj! 

Mnogo še ne štejem let, 

Kaj brez njega čem počet'? 

Reči, dekle, kaj ?« (»Izgubljeni up«.) — 



Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 17 



Naposled se je umiril popolnoma. Z rezko satiro, kakor Heine, 
sc celo sam sebi roga, da j o je Ijubil tako neumno! (»Pred sodnim 

stolom «.) 

* * 

* 

Poleg te sladké prvé Ijubezni do izvoljene device je gojil naš 
pesnik še drugo, svetejšo in iskrenejšo Ijubezen: bil je Sloven z dušo 
in telesom ter se je oklepal z vso močjo strastnega srca svojega národa, 
ne samo slovenskega, ampak slovanskega sploh. Vse njegovo mišljenje 
in čuvstvovanje je navdajala želja, naj bi bili Slovani srečni in slávni. 
Žaloval je, da Slovenec nima ugleda, ne nájde pravice; in ti trpki ob- 
čutki so rodili najlepše njegove žalostinke: 
»Bridka žalost me prešine, 
Ko se spomnim domovine . . . 

Kako rod za rodom gine, 

To povest je domovine, 

Vsemu svetu nepoznane, 

Od nikogar spoštovane* (»Slovenska zgodovina*) . . . 
»Tuji meč«, sovražnikov meč je kriv, da smo izgubili, kar je 
bilo nekdaj naše — kriv, da Adrijansko morje ni več slovansko; da 
ob njegovem bregu ne cveto več bela mesta slovanská; da se na 
njem ne vozijo več bárke slovanské; da njih jadra ne nosijo imen 
slovanskih. (»Morje adrijansko«) , . . 

»Trud in boj in rane, 

Vse je izgubljeno! 

Zlomljena je sablja, 

Bratje pokopani, 

Kar jih je ostalo, 

Tujcem so podani«. (Obrazi VIII.) 
To videč, prosi, da bi mu bilo dano, svoj národ Ijubiti z isto 
Ijubeznijo, katero je kralj Samo gojil v sv^ojem hrabrem srcu. Ko bi 
vedel, kje leži črna jama, ki krije hrabro telo Samovo, bi pokleknil 
nanjo, poljubil zemljo in, klečeč nad njegovo rakvijo, bi si vlil nje- 
govo gorečo Ijubezen v želeče srce svoje: 

»V pesmih glas bi svoj povzdignil, 

Z njim Slovene bi navdihnil; 

Tvojo vrednost rod spoznal. 

Tebe vreden bi postal « . . . 
Kakor upajoč otrok se obrača v drobni, a vendar tako po- 
menljivi, tako navdušeni »Molitvi« proti nebesom in prosi večnega 
stvarnika, njega, ki nas je ustvaril kakor »listja, tráve*, ki je »pol 
sveta podaril sinom májke Slave« — prosi ga milo, iskreno, naj bla- 
goslovi naša dela naših slabih rok; naj bo naš oče; naj se usmili 

.Ljubljanski Zvon* 1. XIX. 1899. 2 



18 Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 



sirôt; naj nam káže pravo pot, ki vodi do sreče; naj nas krepi, da 
bomo brez strahu v pogumnem dejanju pokazali svetu sklepe svo- 
jega urna. 

A naposled se je vzdignil Jenko, kakor neustrašen, bojevit junák! 
»Izvoljeni pesnik slovanské marscljeze«, kakor ga je imenoval Levec, 
pričakuje le od velikega boja slovanstvu rešenja. 

Po vesoljnem neizmernem slovanskem svetu se dandanes poje in 
igra pesem, ki mora navdušiti vsakogar, kdor jo sliši; povsod se 
glase mogočne, plameneče besede: 

»Naprej, zastáva sláve, Z orožjem in dcsnico 

Na boj, junaška kri! Nesimo vragu grom, 

Za blagor očetnjave Zapisat v kri pravico, 

Naj puška govori! ' Ki terja jo naš dom.« — 

Sam sebe pesnik izpodbuja in navdušuje, zroč na valovito cve- 
toče polje, na mogočno se dvigajoče gore, na bistre vode prekrásne 
domovine. One pravijo rodu, »ki se dviga na dan«, da naj bo nje- 
gova volja tako krepka kakor so domače gore, a moč njegova tolika 
kakor sila njegovih rek, »ki trgajo jez in potresajo breg«. 
»A mirnoponosno srcc naj ti bo, 

Kot tvoje spomladi polje je cvetno!« (»Naše gore«) — 
Tudi on ve, kako malo je mož, a še manj gospa in gospodičen, 
ki se ne sramujejo govoriti lepo donečega jezika slovenskega, in 
grenek sarkazem mu polni dušo ter mu šili v te-le vrstice: 
»Pri zeleni mizi Z druščino možakov 

Moški ino ženské, . Gospodične zale 

Druščina gospode V na.šem so jeziku 

Bila je slovenské. Gladko vse kramljale. 

Ves zavzet sem gledal. 
Čudu sem se čudil, 
Da iz sanj ležnivih 

Zdajci sem se vzbudil.* fObrazi IV.) — 
On je vsekdar veren, Ijubezni poln sin svojega národa. V tujem 
mestu prosi »tujko ljubeznivo«, naj ne upira vanj svojih temnih oči; 
kajti že dávno nosi v sebi verno Ijubezen, ki ga spremlja »zmerom 
in povsod«, že dávno »z vdanostjo neizmerno« Ijubi slovanskí rod. 
Naposled pa tujko vpraša: 

»Lepa tujka, kako boš čutila 
Ti udanost verno z menoj ? 
Reči, kako boš ti Ijubila 
Národ moj neizmerno z menoj ?« (»Tujki«) 
Koliko je pač še dandanes mladeničev slovenskih, kateri, hoteč 
si izvoliti spremljevavko za pot skozi življenje, zastavijo svoji izvo- 
Ijenki isto vprašanje? O ti žalostní stvari naše požrtvovalne rodo- 



Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 19 



Ijubnosti najbolj pričajo slovenskí očetje nemških in italijanskih 
otrok . . . 

Zato pa smo živo uverjeni, da ni prazna pesnikova prisega na- 
pram svojim pobratimom: 

»Da srce zvesto kakor zdaj 
Ostalo bode vckomaj.« 
Sicer se je tudi on prepričal, da ne dočaka dneva rešitve, da 
se mu ne izpolnijo vroče želje, da bi še doživel ter videl národ slo- 
venskí prost in srečen; a trden up ga navdaja, da napoči tisti dan, 
ko njega ne bode več: 

»Ko jaz v gomili črni bom počival 
In zeleň mah poraste nad menoj, 
Vesclih časov srcčo bo užíval, 
Imel bo jasne dneve národ moj«. 
Ali se ne spomnimo pri teh besedah Prešerna, kí v drugcm 
sonetu »Sonetnega venca « pravi: 

»Ko mi na zgodnjem grobu mah porase, 

Vremena bodo Kranjcem se zjasnile, 
Jim milši zvezde, kakor zdaj, sijale, 
Jim pesmi bolj sloveče se glasile.« 
Celo po smrti, mení Jenko, mu preživo srce ne bo našlo miru. 
Ko bo sto let spal v tihem grobu; ko se ne bo več poznalo, kje je 
stal njegov križec; ko bodo v neznaní deželi počívali vsí, katerí so 
z njím užívali nekdanje dni: takrat mu bo živo srce zopet zaígralo; 
takrat ga bo >z orjaško silo« gnalo v svet nazaj; takrat pôjde ogle- 
dovat po dragi domovíni, kjer bo cvetel nov rod, »sínov naših sini«. 
»Bom gledal, aľ spolnile 
Želje so se mi v tem, 
A!' mimo v dnu gomile 
Naprej počivať smerní* (»Po smrti*) 
Zatorej hoče zvesto čuti nad svojím národom. Na vísokí Tatri 
naj ga pokopljejo, da bo njega duh mogel gledatí na vse štiri straní 

sveta. 

"Dokler bola zora 
* Dneva ne oznani.« (Obrazi IX.) . . . 

Tak je torej naš Jenko po svoji duši, po svojem značaju, ka- 
kršnega slíkajo pesmí njegove. 

Hočemo lí pa Jenkove poezíje še bolj spoznatí ter jih popol- 

noma po njíh vrednosti ceniti, je treba, da si jih ogledamo tudi z 

estetíčne straní! 

(Dalje prihodnjič.) 



^^\> 



2* 



20 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 




Gojko Knafeljc. 

Povest. Spisa] Václav Slavec. 

Prvi del. 

L 

ospod Gojko Knafeljc je težko odprl krmežljave oči in 
globoko zdihnil. S kazavcem in sredincem desnice je 
potegnil prek oteklih vek in črno-rumenkastih obročev 
pod očmi in zopet globoko zdihnil. Takoj nato je po- 
molil izpod odeje debele, do komolca kosmate roke ter 
jih začcl pretezati navzgor, na desno in levo, naprej in 
nazaj. Tako je telovadil nekoliko čaša, a hipoma mu je šinila preko 
sene neka bolest, kakor bi mu bil kdo zabodel ostré konce šivank 
v črepino, in nehote so mu hkrati upadle roke ter mu samé od 
sebe švignile na boleče mesto; in stiskajoč sence z vročimi dlanmi, 
je stokal: »Ah! Ah!« . . . 

Gospod Gojko je zamižal in se obrnil v steno, še vedno tiščeč 
vroče sence. Za nekoliko trenotkov mu je ta bolečina preminila, a 
zdajci je začutil nekaj čudnega v svojem želodcu, nekaj pustega in 
plehkega. In potegnil je kolena k sebi in se stisnil v klobčič kakor jež. 

»Ah! Ah! — • Zopet »maček«! In pa kakšen!« 

Ležal je nekoliko čaša mirno in izkušal zaspati. Toda v skla- 
dišču zraven sobe je nekaj zaropotalo; njegovi trgovski pomočniki 
so začeli premikati vrece, zaboje in kdo ve kaj še vse. In ropot je 
rastel od minuté do minuté — kakor nalašč! 

In gospod Gojko ni mogel več spati; pritisnil je na glavič elek- 
tričnega zvonca, in kmalu nato je vstopila starikava kuharica Neža. 

»Danes je pa dolga, gospod! Moj Bog, kako se more prespati 
tako lepo jutro! Pa kaj se hoče! — - zvečer vas noče biti od nikoder 
pred polnočjo; res čudno je, da se še tako lepo redite! Ako bi jaz 
delala tako, joj, te kože že dávno ne bi bilo vcč!« 

Prijela se je za velo hce in se zasmejala, da se je videla vrsta 
velikih dolgih, črnikastih zob. 

»Molčite!« je dejal Gojko čemerno. »Pa prinesite hitro črno 
kavo, razumete — ■ samo črno; pa celo limono iztisnite vanjo — in 
brez sladkorja! Razumete .?« 

Neža ne odgovori ničesar in se obrne. 

»Pa prej še odgrnite zastor pri oknu«, dodá Gojko. 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 21 

Ko se je zastor skrčil kvišku, so se usuli v sobo zlati, rumen- 
kasto-beli solnčni žarki ter zaplesali po svetličasti orehovi opravi, po 
omarah, postelji, mizi, po umivalniku, po preprogah, po tleh, po 
obleki, nerodno po stoleh razmetani. 

In gospoda Gojka je zaskelela ta svetloba v oči, in zaklopil jih 
je; a kmalu je začel mežikati, dokler se mu oči niso privadile nena- 
vadnemu blišču. 

Xeža mu je med tem prinesla črno kavo, pripravljeno, kakor 
je bil velel, jo postavila na mizico pri postelji, nekaj zamrmrala ter 
odšla; ni j i bilo všeč, da se je bil gospod nanjo prej tako zadrl. 

Gojko je prijel skodelico s tresočo desnico in začel počasi 
srebati. In kakor bi s kavo prihajale vanj pametne misii, je zmajal 
nekolikokrat z glavo ter dejal poluglasno: 

»Ne, tako življenje res ne velja! Neža ima práv! Kako je zunaj 
vse veselo! Sčinkovec poje na vrtu, po zraku plešejo mušice, zunaj 
skačejo otroci — a jaz si móram tukaj stiskati trebuh, srebati grenko 
in trpko žlabudro; in ko vstanem, bo treba izpirati glavo najmanj 
celo uro! Oh!« 

Gospod Gojko je skesano zri skozi okno na vrt in počasi lezel 
iz postelje. 

Hotel se je držati pokoncu, a nekaj ga je tiščalo k tlom, da 
se je držal prihuljeno, kakor bi mu bila bolezen stopila v križec. In 
tako je lezel proti umivalniku, prijel vrč, pripognil glavo na skledo, 
hoteč ulivati vodo nanjo; a roka se mu je tresla, in voda mu je 
brizgnila za vrat. Odskočil je, kakor bi ga bil gad pičil. 

>Neža, pomagaj!« je vzkliknil pri durih, ko je ta vprav šla mimo 
po hodniku. 

^Za božjo voljo, kaj pa je?< se je prestrašila Xeža, in takoj je 
bila pozabljena prejšnja ježa. 

>Xič, nič! Samo ulivaj, ulivaj naravnost na glavo! Glej, da ne 
gre za vrat! — Oh, to je dobro, Xeža!« 

, In Xeža je ulivala ročno in počasi, občudujoč beli, debeli tilnik, 
práv na sredo temena, in to je hladilo, tako hladilo razbeljeno glavo. 

>Oh, kako ste me ustrašili, gospod! Saj vedno pravim, da se 
vam ne bode zgodilo nič dobrega! Pa nočete poslušati! Ali naj grem 
še po en vrč r« 

»Se, še! Pa hitro!« 

Kmalu se je vrnila Neža s polnim vrčem, in zopet se je cedilo 
počasi in v dolgih curkih na téme in navzdol po kratkih, črnih laseh; 
in gospod Gojko se je drgnil s tolstima rokama po debeli glavi . . . 



22 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

»Zdaj pa bo!« je dejal, ko je bil izlit že tretji vrč. »Oh, Neža, 
to je storilo dobro! Kadar bož imela ti mačka, pa ti vrnem!« 

»Upam, da ne bo treba!« je dejala Neža — »kvečjemu drugo jutro 
po vaši — ženitnini«, je pristavila hudomušno. 

»Kaj ne da, Neža, da bi bilo dobro, ako se oženim?« jo je 
hipoma vprašal gospod Gojko; — »saj ti ostaneš vendar še potem pri 
meni!« 

Neža se zasmeje, da sc zopet pokažejo vsi zobje, ter pravi: 

»Saj sem vedela, da bodete tudi danes o tem govoričili! Vselej, 
kadar pridete zvečer pozno domov, pa se zjutraj zenite !« 

»Torej samo takrat, kadar imam »mačka« ?« 

»Prav res, samo takrat«, pritrdi Neža. » Kadar pa nekoliko dni 
delate in se držite doma, pa nikdar o tem ne zinete!« 

»No, bodeš videla, zdaj bo menda res! Naveličal sem se tega 
ponočevanja.« 

»Saj ste tudi zadnjič rekli tako!« 

»Zdaj bo pa práv gotovo!« 

»Pojdite, pojdite!« pravi Neža, stopicajoč počasi iz sobe. 

Gospod Gojko se je začel oblačiti, si razčesal lase in jih ob 
ušesih nasvedričil; a vedno se je še držal nekam prihuljeno, in iz 
želodca se mu je izpahovalo. 

»Prokleto!« 

Sede na stôl sredi sobe, nasloni lakti na kolena in glavo v 
dlani ter zaždi. 

»Prokleto, nikamor ne morem, niti v prodajalnico! In toliko 
imam opraviti!« vzklikne hipoma in vstane. »Se nikdar mi ni bilo 
tako hudo! — - Ali ta prokleti šampanjec — ta maršala — ta maraskin 
— ta konjak — ta — vrag vedi vsa imena — vse se danes meša in 
kako meša! Vrag naj me vzame, nikdar ne pôjdem več tja — Da, 
da, Gojko, oženi se — oženi! — Edina tvoja rešitev!« 

In s trdnim sklepom, da se oženi, stopi k oknu, spusti zastor 
in se zopet zvrne na posteljo . . . 

»Naj pa bo!« izpregovori poluglasno in se obrne v steno . . . 

Po sobi je bilo zopet vse tiho, temno, in tudi v skladišču za 
steno je ponehal šum. Slišalo se je samo enakomerno udarjanje 
nihala staré ure v dolgi, orehovi omarici: tik-tak, tik-tak. 



Bilo je že poludvanajstih, ko se je gospod Gojko domislil, da 
je povabil po obedu na črno kavo nekoliko gospodov. 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 23 

>Nič ne pomaga, pokoncu!« je zdihnil globoko ter privzdignil 
glavo, ki je bila težka kakor čeber. 

Po ušesih so mu še šumele snočnje napitnice, posebno ona: 
»Ze dolgo nismo pili ga, pili ga!« In nahote je začel prikimovati z 
glavo, in na tiho, v mislih mu je vedno brenčalo: » — pili ga, pili ga!<' 

Popravil si je obleko, si še enkrat zmočil lase ter si jih raz- 
česal, potem pa je lezel doli v prodajalnico. 

V prodajalnici je bilo nekoliko Ijudi, in pomočniki so se sukali 
okoli njih. Povzdignil je glavo, da se mu ne bi poznalo, kako je 
mačkast; toda bil je prepadel in bied, in oči so bile motne ter so 
ga sklele. Hotel je Ijudem streči tudi sam; toda nič ni práv razumel, 
kaj želi ta ali oni. Vedno mu je še brnelo po ušesih: » — pili ga, 
pili ga!« 

Odtaval je v svoj komtoar; tam se je spustil na stôl in začel 
,pregledovati račune. Spočetka so mu tudi ti plesali pred bolščečimi 
očmi po taktu neugnane napitnice: » — pili ga, pili ga!« A bolj ko 
se je vglabljal v številke, bolj je pozabíjal »mačka«. 

Ko je v bližnjem zvoniku za^.vonil poldan, je bil gospod Gojko 
že na čistem, da je tudi v prošlem tednu več zapravil nego zaslúžil. 

»Prokleti lopovi, kradejo mi!« je siknil skozi zobe in črno gledal 
skozi malo okence svoje trgovske pomočnike. 

»In še ta teden mi je plačati več računov! Kje naj vzamem? — 
Prokleto! — Oh, drugo življenje bo treba pričeti . . . vse bom sam 
pregledoval, od jutra do večera tičal v prodajalnici — ■ na prste jim 
gledal . . . Toda naj se še tako trudim, vsega ne morem nikakor 
sam opraviti! Res, zadnji čas je že, da se oženim! Edina ženitev je 
moje rešenje! Tukaj-le bova lepo sedela na tem prostorčku — jaz 
tukaj, ona tam — blizu okna. Jaz bodem pregledoval račune, a ona 
bode, ako bode hotela, tudi čitala, oba pa bodeva pazila, da gre tam-le 
notri vse práv! — Kadar bo dosti Ijudstva, pa bodeva stopila tudi 
sama v prodajalnico in pomagala! . . . No zvečer pa pojdeva skupno 
po pol urice v kako družbo, a pazila bodeva, da prideva domov 
zarana, da bodeva zjutraj lahko vstala, čila in zdravá, ter opravljala 
zopet svoj posel!« . . . 

In gospod Gojko je začel razmišljevati, kje bi se dobila nevesta 
— seveda nevesta z obilo doto, a tudi ponižna, krotká, prijazna in 
delavna. 

V tem razmišljanju ga je motila Neža, ki je naznanila, da je 
obed pripravljen. 



24 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

Gospod Gojko je obedoval skupaj s svojimi pomočniki. Xa- 
vadno je pri obedu ves čas govoril, a danes je trdovratno molčal. 
Počasi je srebal juho — upirala se mu je; najbolj mu je še dišalo kislo 
zelje, poleg katerega je s trudom požvečil nekaj kosčkov govedine. 

* * 

Točno ob eni uri so se pojavili pri Gojku Knafeljcu trije go- 
spodje. Tudi oni so bili nekam prepadli, a pušili so vendar kakor 
Turki, da je bila obednica takoj vsa v dimu. 

wKaterega naj vam pa ponudim, gospoda? Kaj praviš ti, Kor- 
liček?« je vprašal Gojko. 

»Meni je enako! Pa daj najboljšega, če hošeš!« je odgovoril 
učitelj Karel Weber tako naglo, da se ni razumela skoro nobena beseda. 

»Ne, cvička prinesi — onega, ki si ga dobil iz Čateža; tisti bo 
za danes !« se je vtaknil vmes davčni kontrolór Bindišar. 

»Brr . . . per dio ... ne, že zdaj me trese,« se je zgrozil nad 
cvičkom grajščinski oskrbnik Sahar; » gospod učitelj ima práv — naj- 
boljšega gori!« 

In Gojko je poklical Nežo. 

» Liter onega, ki je v malem sodčku, takoj za vráti! Na ključ!« 
Gojko je nosil ključ do kleti vedno s seboj in navadno tudi hodil 
sam po vino v klet. 

Neža ga pogleda, kakor bi hotela reči: »Ze zopet se bo nekaj 
skuhalo!« Toda molče odide in donese steklenico, polno kakor solnce 
rumene, iskreče in se peneče tekočine. 

Gojko natoči kozarce, vsi trčijo, in takoj so bile kupice prazne. 
»To je najboljše zdravilo proti mačku«, cmakne Sahar. 
In res so jim kmalu rdela lica. 

»0h, ta pa da človeku poštenih misii !« zdihne Weber. »Po 
tem-le bi se pa dalo pisati!« 

»Kaj vraga, ali imaš že zopet kako novelo »in petto«? vzklikne 
Bindišar. 

»Kje jo pa priobčiš? Ali v »Slovencu« ali v »Narodu«?« vpraša 
Gojko. 

Korliček zardi in odgovori elegiški, patetiški, a vendar naglo in 
hlastno: »0 seveda, snov imam, izvrstno snov — kako bi se dala ta 
obdelati! Toda čaša nimam — časa!« 

»Da se pa vendar ne izgubi tako imenitna snov, nam jo po- 
vejte kar zdaj-le tukaj«, pravi Sahar. »Gotovo vsi ozdravimo po nji!« 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 25 

Vsi se zasmejejo. Toda Korliček visokostno, pomilovalno po- 
gleda oskrbnika, kakor bi hotel reči: >Kaj boš ti, ki se še nisi nikdar 
povzpel nad vsakdanjost, ki še nikdar nisi napisal poŠtenega, pravil- 
nega stávka !« 

Povsem dostojanstveno, a po svoji navadi naglo je začel pri- 
povedovati : 

>Bilo je pred enajstimi leti — gospoda, zapomnite si — pred 
enajstimi leti, ko smo nekega lepega dne sedeli nekateri tovariši 
skupaj v K ... u v gostilnici pri »Crnem volu«. Bili smo dobre volje, 
in jaz sem ga imel že precej pod kapo, da sem uganjal raznotere 
búrke. 

Med nami je bil tudi kolega Tone z mlado svojo soprogo. In 
tedaj sem začutil potrebo, da sem Toneta nekoliko podrazil, češ, ali 
še kaj zahaja k Malki ? To je bila seveda samo sala, da bi opazoval 
učinek, ali je njegova Eva kaj Ijubosumna. Toda, dragi prijatelji, ne 
svetoval bi vam nikdar takih nepremišljenih šal! Komaj sem izgo- 
voril in se smehijal, že je planil prijatelj Tone kvišku, pograbil po- 
sodo z žveplenkami, da so se mu v roki vžgale in bi se bil kmalu 
sam opekel; gledal je grdo, škripal z zobmi in mi hotel poriniti v 
glavo lončeno posodo; in komaj so mu to drugi tovariši ubránili. 
Jaz sem se hitel jako resno opravičevati, češ, da je to samo sala, 
nepremišljena sala. Tone se je res nekoliko potolažil, a onega veselja 
ni bilo več v družbi, in zelo slabé volje smo se razšli. — Od takrat 
se nisva s Tonetom več videla; a jaz sem se večkrat spomnil tistega 
dogodka in si stavil vprašanje, kaj je neki bilo vzrok, da se je 
končala ona mladeniška sala od njegove stráni tako resno, tako ža- 
lostno. In nisem si mogel odgovoriti! — Ali prijatelji moji, danes — 
črez enajst let — notabene: črez enajst let, sem naenkrat zvedel oni 
vzrok — danes sem dobil od nekdanjega prijatelja Toneta to-le pismo.« 

Korliček potegne iz žepa list ter ga ponudi Saharju. 

»Citajte vi, in potem sodite!« 

Sahar vzame list in začne čitati glasno: 
» Kolega! 

Ko smo bili leta 18** pri izpitu v K ... u, smo se sešli 
nekega dne v gostilnici pri »Crnem volu«. Tam je bila tudi moja 
soproga, moja mati in še neka druga oseba. Pri mizi si se nekako 
in že ne vem več natanko na kak način izrazil — moja soproga 
dobro ve, kako — kakor da bi bil jaz kdaj lazil okoli ženskih. Te 
Tvoje hudobne laži so mi napravile veliko prepira in greha v hiši, 



26 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

in še dandanes móram trpeti radi Tvojega hudobnega jezika. Zatorej 
Te rotim: opraviči me, da se izkaže moja nedolžnost, in da spozná 
moja soproga, da ni res ono, kar si hudomušno izbleknil. Jaz hočem 
biti čist pred svojo soprogo! 

Tvoj 

Tone.« 

Ko je Sahar precital list, je nastala za nekaj hipcev tisina; a 
kmalu se je oglasil Gojko: 

»Jej, jej!« 

Za njim kontrolór: 

»Ha, ha!« 

»Na, ta je gotovo že pri oni priliki vedel, kaj tiči v njegovi so- 
progi; zato jé tako zrojil. In zdaj se ta tepec še izpove. Ah, res ime- 
nitna snov; hočem videti, kaj napravíte iz nje!« de Sahar malomarno 
in vrne list Korličku. 

Ta ga vtika v žep, rekoč: 

»Meni se pa vendar smili moj prijatelj, posebno, ker sem jaz 
neposredno kriv vse njegove nesrečeU 

»Kaj mu misliš torej odpisati !« vpraša Gojko. 

»Se enkrat mu hočem odgovoriti, da so bile one besede sama 
sala, in kako mi je žal, da sem jih kdaj izgovoril. Jaz nikakor nočem, 
da bi kdo trpel spričo mene. In vi vsi veste, da moj jezik res ni 
hudoben, da nikdar nisem še nikogar po nedolžnem obrekoval«, je 
javkal Korliček. 

Sahar ga je nekoliko čaša gledal z zaničljivim nasmehom okoli 
drobnih ustnic, a videti mu je bilo, da mu je že preveč; dejal je: 

»Pišite mu raje, naj gre v mestu k zdravniku, ta naj mu pušča 
na glavi! In ako hočete še nadalje spričo tega javkati tudi vi, tedaj 
mu pišite, naj vas počaka, da pojdeta skupaj!« 

» Bravo, Sahar! Živel Šahar!« je klical Bindišar in šmátral zadevo 
dokončano. 

Neža je morala prinesti še drugi liter, a potem šele kavo. 

Gospod Gojko se je zopet do dobrega segrel; in teklo mu je 
vino, kakor bi ga bil izlival na živo apno. Danes je bil četrtek, Kor- 
liček je bil torej prost; kontrolorju se tudi ni Ijubilo v pisarnico, a 
Sahar je delal, kadar se mu je Ijubilo; zato je družba lahko še dolgo 
čaša posedela, 

»Jutri pa dojde v > hotel « neka družina, katere še ti Gojko ne 
poznaš«, je omenil med drugim Sahar. »Anton Grahor, njegova gospa 



Oto Zupančič: Rosa mystica. 27 

in dve hčeri, jako Ijubeznivi goski, ki bodeta imeli tudi nekaj pod 
palcem!« 

»Lansko leto so bili že tukaj, še preden si ti Gojko vzel pro- 
dajalnico v zakup,« pravi Weber. »Vsi trški gospodje so noreli za 
dekletoma, kateri sta, mimogrede povedano, zelo prijetni, a pred vsem 
vrlo izobraženi. Xo, bo vsaj nekaj izpremembe v ti naši enoličnosti!« 

Šahar se nagne proti Gojku in mu pošepne, toda vendar toliko 
glasno, da so slišali vsi: 

>Vidiš, ena teh dveh bi bila zate! To je vsaj nekaj poštenega!« 

Gojko se nasmeje. Všeč mu je bilo. 

»Bodemo videli! — Xeža, prinesi še liter!* 

Vsi davišnji trdni sklepi Gojkovi so bili že splavali po vodi 

ali bolje po vinu, in nalival in pil je zopet ter niti enkrat ni po- 

gledal, kaj se godi v prodajalnici. Pozno popoldne so se zopet vsi 

skupno napravili v »hotel«, a gospod Gojko si je drugo jutro moral 

vnovič zdraviti lase. 

(Dalje prih.) 



Rosa mystica. 



Ti 



skrivnostni moj cvet, ti roža prekrásna! 
Jaz sem te iskal, 

mimo tebe sem šel in pogledal sem te — 
in ves sem vztrepetal. 

In moje srce zaslutilo je 
tvoj o taj n o moč; 
in moje srce začutilo je, 
kak jasni se noč. 

In v moji duši zacvelo je 

základov nebroj; 

vse bitje mi zahrepenelo je 

za teboj, za teboj, 

ti skrivnostni moj cvet, ti roža prekrásna! 

O jaz sem bogat! 

Pomagaj, pomagaj mi dvigniti 

moje duše základ . . . 

Oto Zupančič. 



28 A. Aškerc: Alfréd Jensen. 




Alfréd Jensen. 

Spisal A. Aškerc. 

lajšano in pospešeno občevanje po suhem in po morju, 
naraščajoča moč časopistva in tiská sploh in pa tisto 
vprav »faustovsko« hrepenenje po znanju, ki označuje 
našo dobo . . . vse to zbližava dandancs vkljub vsem po- 
litičnim nasprotstvom vendar posamezne národe tako 
zelo, kakor jih v prejšnjih čaši h nikdar ni. 

Národopis v najširšem pomenu besede je dobil velikánski pomen. 
Proučava se zemlja, proučava zgodovina, folkloristika, sociologija in 
biologija ter gospodarsko stanje posameznih národov. Zlasti pa se 
študirata književnost in umetnost. 

Književnost narodova — to je cvet in plod njegovega dúha, to 
je individuálnosti njegove pečat, to je odsev njegovega bistva, je re- 
zultát vseh njegovih socialnih razmer, obenem pa je tudi merilo 
njegove veljave na svetu. 

In kako intenzivno, teoretično in praktično, se proučavajo dan- 
danes književnosti! Kar se ne more čitati v izvirniku, to se čita v 
prevodih. 

Slovani nismo najzadnji, za katere se živo zanima izobraženi 
svet. Ni ga dandanes omikanca, ne v starem ne v novem delu sveta, 
ki ne bi bil užíval kakega ruskega pisatelja vsaj v prevodu. Poljska 
literatúra ima že zdavnaj mednarodni pomen. Cehi so zlasti v no- 
vejšem času ustvarili toliko dovršenega na polju poeiije, da po pra- 
vici obracaj o po^ornost vse Evrope naše. Takisto južni Slovani s 
svojo književnostjo tuj im národom niso več nikaka — »terra incognita«. 

O kulturnem delu Slovanov sploh in o poedinih plemenih po- 
sebej imajo Angleži, Francozi, Lahi in Nemci že po več bolj ali manj 
objektivno pisanih knjig in časopisov. V novejši dobi pa so se začeli 
zanimati za nas tudi Škandinávci. 

Najtemeljitejši preiskovavec in poznavec slovanskega sveta med 

njimi pa je brez dvoma Sved, čigar ime je bilo že večkrat tiskano 

v »Zvonu« — Alfréd Jensen. 

* * 

* 

Da dobim potrebnih podatkov o življenju in delovanju Jen- 
senovem, sem naprosil njega samega, naj mi kaj pove o sebi; obrnil 
sem se pa tudi na že znanega nam slavnega švedskega pesnika, 



A. Aškerc: Alfréd Jensen. 29 



grófa Snoilskega, po rodu Slovenca, ter na uredništvo gôteborškega 
dnevnika »Handels-och Sjôfarts-Tidning« . . . 

Alfréd (Anton) Jensen je bil porojen dne 30. septembra 1859. 1. 
v Helsinglandu na severnem Svedskem. L. 1879. se je vpisal na 
vseučilišču v Upsali. Od 1. 1884. do 1888. pa je bil član uredništva 
že imenovanega lista »Handels-och Sjôfarts-Tidning« v Gôteborgu. 
Na gôteborški in stockholmski univerzi je tudi čital po en semester 
o Puškinu in njegovi dobi ter o Mickiewiczu. V gothenburškem izo- 
braževalnem závodu za delavce pa je predával o Dubrovniku in o 
Jugoslovanstvu . . . 

Jensen je prepotoval že vso Evropo. Poglavitni smoter njego- 
vega življenja pa je menda samo ta: spoznavati slovansko kulturo, 
slovansko bistvo. Zato je prepotov^al že ves slovanski svet. Sedaj ga 
vidimo v Moskvi, potem v Petrogradu, kje ob Volgi, ob Dnjepru ali 
Donu. Crez leto dni pa potuje po Crni gori; šedi mirno v kaki 
cetinjski kavarni, čita »Glas Crnogorca« ali pa je v gosteh pri knezu 
Nikiti. Crez nekaj mesecev se izprehaja morda že po Varšavi, »in- 
terviewa« ražne poljske pisatelje, jo krene v Krakov ali Lvov in 
natanko, duhovito in humoristično opisuje svojim Švédom, kaj je 
videl in slišal. 

Potem gre pogledat v Turčanski Sv. Martin k Slovákom in sklepa 
z njimi srčna prijateljstva . . . Xe mine leto, in naš prijatelj Jensen 
potuje peš črez Balkán. Ogleduje si Sofijo, Plovdiv in Tirnovo. Na- 
praví izlet v Kazanlik, ko lepe mlade Bolgarkc bas žanjejo rože . . . 
V Sofiji je čisto doma; pozná dobro vse politične in literárne struje 
tamošnje; obišče bolgarskega pesnika Vazova in nápise celo študijo 
o bolgarski poeziji. Iz Bolgarije jo mahne v Carigrad, kjer s strehe 
švédske poslaniške palače uživa divno štambulsko panoramo. O, pa 
kmalu ga lahko srečamo spet kje na severu, n. pr. na >Pnkopech« 
v zlati Pragi! Morebiti je tisti mož, ki seta z njim po ulici, Sväto- 
pluk Cech, Jaroslav Vrchlický, dr. ]Masaryk, Neruda, kak Brožik ali 
kaka druga znamenitá oseba. Med Čehi je ravno tako doma kakor 
med Poljaki ali Bolgari . . . Toda srce mu ne da mini. Spet šedi v 
kupeju in se vozi v — Zagreb. Ko je proučil tukaj vseučilišče, aka- 
demijo, literaturo in politiko hrvaško — hajdi v srbski Belgrad! 
Koliko se tudi tukaj dobi snovi za zanimiv potopis! Toda — poj- 
dimo dalje, n. pr. v Splet, v Dubrovník ali pa v Bosno in Her- 
cegovino! Sarajevo pozná tako kakor svoj Stockholm, in Mostar mu 
je tako domač kakor Upsala, čeprav je slavno Švédsko vseučiliško 
mesto báje dosti lepše nego hercegovinska stolica . . , 



30 A. Aškerc: Alfréd Jensen. 



Kaj pa — na Slovenskem še ni bil Jensen ? Pa že večkrat, ne 
samo enkrat! Pozná Ljubljano in Trst, Celje in Gorico; pozná naše 
politične boje, naše kultúrne trude, uspehe in neuspehe; pozná precej 
našo literaturo, iz katere je nekaj poezij že tudi prevedel na švédski 
jezik . . . 

Zares, pravi moderni Ahasver! 

Gospod Jensen razume seveda vse slovanské jezike; nekatere 
tudi govori. Čita vse v izvirnikih. Mene pa je prosil, naj mu dopi- 
sujem samo v slovenskem jeziku; onpami odgovarja v ruskem 
ali v nemškem jeziku. 

Če se tudi v nemškem jeziku pogovarja s teboj, ne rabi nikdar 
nemških imen slovanskih mest; ne poreče ti: Prag, Cilli, Agram, 
Laibach, Triest, Gôrz, Moskau i. t. d. — ampak dosledno le: Praha, 
Celje, Zagreb, Ljubljana, Trst, Gorica, Moskva. 



Alfréd Jensen je vrhu tega, da je stalen dopisnik že imenova- 
nega gôteborškega dnevnika ter še drugih švedskih in finskih časnikov, 
spisal že celo vrsto temeljitih študij in knjig o slovanstvu in o knji- 
ževnostih slovanskih. 

Da čitatelji razvidijo, kako obširno in vsestransko je literarno 
delovanje Jensenovo, kolikor se ga tiče nas Slovanov, treba, da pri- 
občim tukaj seznam vseh njegovih spisov. Na mojo posebno prošnjo 
mi je gospod Jensen sam sestavil ta-le seznam: 

I. »Slavia«. Kultúrne slike in popotni spomini od Volge do Dunava tcr 
od Adrije do Bospora. Dva ilustrovaná krásna zvezka. 750 stráni. 

Drugi del tega krasnega izdanja šteje 12 poglavij. Napisi tem poglavjem 
se glase: 1. Skoz Železná vráta. 2. Ob bregovih Save. (Med Slovenci 
v Ljubljani in na Bleškemjezeru.) — 3. Pri mohamedanskih Slovanih. 
— 4. V južnoslovanskih Atenah. — 5. Pri »carjevem edinem prijatelju*. — 
6. Skoz Črno goro. — 7. Izlet po Srbiji. — 8. Velikosrbske sanjarije. — 9. Črez 
Balkán. — 10. Ferdinand in Sofija. — 11. Bolgarska bodočnost. — 12. Na poti 
v Carigrad . . . 

II. »Germani in Slovani«. Spis za Švédsko Ijudsko knjižnico. 

III. Dve knjigi (izvirnih) poezij: »P o fjärran s t i g« (= »Po dalj- 
njih potih«) in »Nya dikter« (== Nove pesmi). V njih je porabil Jensen te-le slo- 
vanské motíve: »Sv. Nepomuk« (satira). — » Veliká noč v pravoslávni vaški 
cerkvi«. — »V belih stepih«. — »Parobrod prognancev na Volgi«. — »Na Du- 
navu«. — »Rajsko veselje« (motiv iz Bosne). — »Ciganka«. — »Samostan na 
Cetinju«. — »Omer in Merima«. — »Kmetiški kralj« (Matija Gubec!). — »Marghe- 
rita Spoletana«. — »Mrtvaški izprevod carjev*. — »Pet rož«. — »Črno jczero« 
(iz Šumave). — »Potopljeni zvon« (motivi z Bieda). — »Večer v Dubrovníku* . . . 

IV. »Portreti ruskih pesnikov«. (Študije in življenjepisi.) 



A. Aškerc: Alfréd Jensen. 31 

V. »Narodna lirika ruska«. 

VI. »Essayi o Tolstem, Turgenjevu, Njekrasovu, Dostojevskem, Nad- 
sonu . . . 

VII. Prevodi iz ruskih pesnikov (v metru izvimikov). 

a) Puškin (Kavkaški ujetnik, Bahčisarajski fontán, Evgcn Ognjcgin, 
Rusalka, manjše pesmi). 

b) Lermontov (Démon, Mcyry, manjše pesmi). 

c) Turgenjev. (Pesmi v prozi.) 

d) Aleksij Tolstoj. (Manjše pesmi.) 

e) Gogolj (Taras Bulba, Majska noč). 

/) Pscvdonim Mikulič (Mimočka, novela). 
g) Saltykov Ščedrin, satirik, (Gubernske črtice). 
h) G a r š i n. (Povesti.) — 

VIII. Essayi o Mickiewiczu ter o pravljici o Tvardowskem (o poljskem 
»Faustu«). 

IX. Mickiewicz »Pan Tadeusz« ') (prevod), >Dziady«, krimski soneti, 
Farys, balade in romance . . . 

X. Slowacki (prevodi nekaterih njegovih poezij). 
XI Razprava o Dubrovníku. 

XII. Prevodi iz hrvaške belctristikc : Petar P. Njegoš (»Gorski vi- 
jenac* *), Branko Radičevic, kn. Nikolaj. Ženské pjesme, Mažuranič (»Smrt Smail- 
age Čengijida«), Gjalski (Mariéon), Sima Matavulja nekatere novele, Lazarevica 
dve noveli. Veselinovica črtice, Preradovic (»Putnik«), Vojnovic (>Psyche«, dráma). 

XIII. Prevodi iz čeških pesnikov: Mácha (Maj), Vrchlický (Kovaf 
a smrt, manjše pesmi), Neruda (kosmické písné, balade). 

Svätopluk Čech (Pesmi sužnjeve, Petrklíče'), V senci lipe, Adamiti, epos, 
Angelj, manjše pesmi), Erben (Štedrý den). 

XIV. Življenjepis bolgarskega pesnika in mučeníka svobode, Krista 
Botjova, s prevodi njegovih poezij. 

XV. Ivan Väzov, bolgarski poet, s prevodi. 

XVI. Prevodi bolgarskih narodnih pesmi. 

XVII. Essay o Preše rn u s sprevodi nekaterih njegovih poezij; feljton 

o piscu teh vrst ter s prevodi njegovega »Pevčevega groba«, »Krišne«, »Pram- 

loče«, >Grešnika« i. dr. . . .*) 

* * 

* 

Kak pomen ima Alfréd Jensen v švédski literaturi ? 

Gróf Snoilski mi je pisal dne 23. novembra minolega leta o 
njem med drugim to-le: 

. . . »Jensenov pomen za Švédsko književnost obstoji poglavitno 
v njegovih izbornih prevodih slovanskih pesnikov. Objavil je celo 

•) Za ta prevod mu je poljski muzej v Rapperswylu podelil štipendijo. — 
*) Za to je dobil častno nagrado od akademije. — 
*) Za to je dobil častno nagrado od akademije znanosti. — 
*) Osmero svojih najlepših spisov, med temi ^Slavijo*, prevod Cechovih 
»Adaraitov« in pa svoje popotne pesmi »Po fjärran stig« mi je g. Jensen po- 
daril v sporain. A. A. 



32 A. Aškerc: Alfréd Jensen. 

vrsto takih prepesnjenj (Nachdichtungen), ki vsa pričajo o finem raz- 
umevanju ter o velikem verzifikatorskem talentu prcvoditeljevem. 
Svedi so sprejeli te prevode s soglasnim prípoznavanjem. Tako n. pr. 
ga je švédska akademija znanosti, ki vkljub vsi opoziciji velja pri 
nas vendarle za prvo avtoriteto na estetiškem in jezičnem polju, od- 
likovala večkrat s svetinjami, s štipendijami za potovanje ter z dru- 
gimi denarnimi podporami. 

Jensen . je tudi kot izviren pesnik na dobrem glasu. Njegovi 
dve pesniški zbirki »Po fjärran stig« in pa »Nya dikter« prešinja 
duli, ki ima marsikaj sorodnega s slovanskimi pesniki: vroče hre- 
penenje po svobodi, globoko sočutje, bridko satiro. Oblika njegovih 
pesmi je plemenita in nežnočutna, kakor se da to od prevoditelja 
Puškina in drugih slovanskih pesnikov pričakovati . . . 

Poglavitno delo Jensenovo pa je njegova »Slavia« v dveh knjigah 
(1897 in 1898). Prvá knjiga obsega kultúrne in življenske slike iz 
Rusije, Poljske in Ceske; druga pa nam opisuje Jugoslovane, med 
temi n. pr. tudi vas Slovence. Vse je opisano mično in zanimivo. 

Sele Jensen je s svojo »Slavijo« podaril švédskemu čitateljstvu 
na svoje večletne izkušnje oprto živo barvano podobo slovanskega 
življenja. V ti svoji knjigi nam Jensen predočuje tudi ražne slovanské 
voditelje in znamenite osebe na duhovit način« . . . 

Tako presoja Jensena gróf Snoilsky, ki se mi je v tem pismu 
podpísal kot moj »rojak« in tovariš (po peresu) . . . 

Urednik gôteborškega dnevnika »Handels-och Sjôfarts-Tidning«, 
g. Henrik Hedland, mi je tudi pisal dne 3. decembra m. 1. o lite- 
rarnem delovanju Jensenovem. 

Kakor gróf Snoilsky, poudarja tudi Hedland veliko književno 
vrednost Jensenovih prevodov iz slovanskih literatúr; našteva njegove 
spise; omenja, da je njegova »Slavija« znamenito delo ter hvali nje- 
gove za skandinavsko književnost epohalne »Portrete ruskih 
pesnikov«. »Ta knjiga« — piše urednik Hedland — »bi se lahko 
imcnovala nekaka populárna književna zgodovina ruska« . . . 

O izvirnih poezijah Jensenovih mi je pisal imenovani urednik: 

»Ti zbirki sta pri nas jako priljubljeni. Globoko čuvstvo, ori- 
ginálni motivi, značílno radikalno mišljenje avtorjevo, ki obdeluje 
sociálna in politična vprašanja . . . živahna dikcija in lepa poetična 
oblika — to so svojstva Jensenovih pesmi. « » Jensen je« — ga dalje 
karakterizuje uredništvo — »jako marljiv sotrudnik in dopisnik šved- 
sk'h in finskih časnikov. Iz Berlína, z Dunaja, iz Rusije, Poljske, 



Vojanov: Moje slovo. 



33 



Hrvaske, Dalmacije, iz Bosne in Hercegovine, iz Črne gore, Srbije 

in Bolgarije nam je doposlal že brez števila potopisov in článkov. « 

Gospod Jensen je častni član narodnega muzeja poljskega v 

Rapperswylu ter imetnik bolgarskcga reda za »Hapo,XHa sacjyra* . . . 



Želimo, da bi temeljiti poznavavec slovanskih razmer, naš pri- 
jatelj g. Jensen, še mnogo let zdrav in čil opravljal svojo plemenito 
misijo: seznanjati škandinávski sever s slovansko literaturo in kulturo. 
Saj ne samo med sorodnimi plemeni, ampak tudi med tujimi si na- 
rodí naj bi veljala deviza: »Spoznavajmo se!« . . . Tako med- 
sebojno spoznavanje razpršava predsodke , navaja k vzajemncmu 
spoštovanju; to pa vodi k strpnosti, k prijateljstvu, k Ijubezni, k 
praví humaniteti. Xaj dela g. Jensen še poslej kot pijonir veliké ideje 
človečnosti! V to ime mu kličemo srčni švédski: »Skol!« (Xa 
zdar!) . . . 

c^3 



\r 



Moje slovo. 



etrc je leden pihijal, 
mešec za oblaki spal. 
Meni je oko rosilo, 
milo mi srce tožilo, 
ko slovo sem domu dal. 



Nihče ni se žalostil, 
ne v slovo mi ni napil. 
Le moj upnik brez pardona 
spremil me je do vagóna, 
Ko sem tožen se slovil . . . 
Vojanov. 



jí, 



Zakaj ? 



h prej . . . Ce srečal jo je Ic, 
je bil vesel; 
pogled njen divni 
ga je razvnel. 

Ce sta pa govorila kaj, 
ah, kot v nebo 
bi zri, se zdelo 
mu je lepo. 



A zdaj . . . pa če j o sreča kje, 
ozre se v strán; 
in gre tam mimo 
kot nepoznan . . . 

Haha! Zakaj tako? Zakaj . . . 
Ej, govore, 
Da radi zibelke 
boli srce ... 

Laščan. 



»Ljubljanski Zvone 1. XIX. 1899. 



34 Dragotin Kettc: Slovo. 



Slovo. 



4 



ak tiho viješ se, lahno krog mesta, 
zelena Krka, kot mlada nevesta 
krog ženina, Ijubo ga objemaje, 
ko mora proč od nje na tuje kraje. 

In ko že skoraj da narazen gresta, 
kako šumiš plakaje njemu zvesta, 
miljon ti solz blesti v očeh, ki v gaje, 
domove zrla večno bi najraje. 

A da bi vedela za njo, devetih korov 
nebeških angeljev kraljico ti, 
da ona biva srcdi teh prostorov, 

ki fra Angelico ji mojster ni, 
vzdrhtela do podzemeljskih izvorov 
celo ti hladná ostrmela bi. 



II. 

,Jí\ako te Ijubim, angelj moj, kako! 
Naj ti povem r Jaz nisem jasni zvon, 
jaz tudi nisem modri Salomon, 
kot stari prorok jaz jecljam samo. 

A pride sodnji dan. Takrat v nebo 
pozove tromba nas pred božji trón; 
in brez krivulj in brez cesarskih kron 
Jehovino — glej ■ — sodi nas oko. 

»Poetje!« — On zavpije z glasom hudim — 

»Ti pet, ti šest, ti dvajset krasotic 

si Ijubil.? . . . Proč, a ne v jokanje vie, 

v pekel, ki vse zastonj za vas se trudim« , . . 

Tu vstopim jaz s teboj veselili lic. 

»Ti zvest si nji?...Ne čudim se, ne čudim.< 



Dragotin Kette: Slovo. 35 



ÍL 



III. 



-6e žije bajk vam toliko v vrheh, 
Gorjanci moji, ni se ti v kleteh, 
o trški breg, duhov preganjalo, 
kot v srcu sladkih želj je sanjalo. 

Zdaj kraji drugi sijejo v očeh, 
še vedno iste nade v prsih teh. 
Boš li vsekdar to bol naznanjalo, 
Srce, se vzorom prejšnjim klanjalo ? 

Postani, srce moje, spomenik, 
postani zbirka zgodovinskih slik, 
herbarij nežnih rožic mi postani! 

Pozabi, kar si Ijubilo še lani; 
kaj to drhtiš kot listki trepetlik.? 
Kaj češ r Da solnce vzide za Britani ? 

IV. 

^í^astonj! . . . Visoka stena je med nama, 
ki nihče dalje in vrhá ne ve ji . . . 
Ti rada bi služabnika v livreji, 
ti rada bi bila visoka dáma. 

Ti rada bi bila kraljica sama 

v salonih, pri kadriljah, v soareji; 

tvoj mož pa kot prilepljen ptič na veji 

od daleč glej mi kakor stará mama. 

Jaz zri le tvoja očka bi odprta 
in trgal cvetke ust i z prsi vŕta 
cvetočega, duhtečega sladko. 

Da bi bila italijanska trta 

in jaz, ki nanj opiraš se, drevo, 

ti sad dajala, senco jaz hladno. 

V. 

yí-aman, zaman!... In vendar pozabiti 
ne morem te, dolenjska roža ti! 
Nikdar ne jenjaj srce je Ijubiti, 
nikdar je vetre sreče božati. 



3*. 



36 Laščan: Radi trme. 



Kot cvet metulji, naj bi jasni sviti 
te mogli blaženstva obkrožati! 
O da bi pravega med sateliti 
Izbrala si kedaj za moža ti! 

Ah, morda bodo mamici-starici, 
ej sivolaski, zlatolaski preje 
solzice se prikazale na lici, 

ko jo spoznáš Ijubezen to brez meje... 

Za te solze, prihodnji talisman, 

O hvala, hvala! — Nisem pel zaman... 

Dragotin Kette. 




Radi trme. 

Napísal Laščan. 

L 

koži sajasto zakajeni, na vrliu že povsem okrušeni cilinder 
malé, skrbno zanemarjene svetilke so le z veliko silo 
prodirali prameni svetlobe po prostorni, a silno nizki ku- 
hinji umazané, a dobro obiskovane predmestne beznice. 
Pri slabi, medli razsvetljavi je bila že itak zanemarjena 
notranjščina videti še bolj temná in umazaná. 

Po nečednih, od mnogega pomivanja oškropljenih stenah je bilo 
razobešene mnogo obrabljene kuhinjske posode: pokrovk, zajemač, 
skled, skodelic in še mnogo druge različne potrebne in nepotrebne 
navlake. 

Na starem, semtertja zarjavelem železnem ognjišču z razkopa- 
nimi pločami je stalo dvoje pokritih loncev z ostanki za danes pri- 
pravljenih jedil. 

V levem kótu se je ščeperila veliká, nerodna miza; na nji pa je 
bilo naloženih polno še nepomitih krožnikov, skled in skledic, vilic, 
nožev, žlic in drugega gostilniškega orodja. 

Tik pred mizo je bil postavljen star, razmajan stôl, na njcm pa 
velik kebel mlačne vode, v kateri je mlada, močna dekla pomivala 
na mizo naneseno posodje. 



Laščan: Radi txme. 37 



Po prostorni kuhinji se je širila od ognjišča prijetna toplota; 
vendar se je dekle večkrat stresnilo, kadar je zunaj okrog oglov 
zabučala mrzla zimska burja, ki se je z močnimi sunki zaganjala v 
okna, da so ječali stari, slabi okvirji ter šklepetale slabo vstavljene šipe. 

Včasih se je ozrla na veliko, starinsko uro, katere črna, za- 
prášená kazavca sta se danes nenavadno hitro pomikala . . . 

Skozi malo linico v zidu, kjer so se navadno podajala jedila 
v sobo, sta bila videti samo še dva gosta, ki sta z ne posebno slastjo 
vleklá ostanke skisanega piva ter se predrzno igrala s točajko. 

A dekla v kuhinji se ni zmenila za prizor v sobi. Bila je 
povsem zatopljena v svoje premišljevanje; mocne, zalite roke pa so 
z nervozno hitrostjo opravljale svoj posel . . . 

Gori na stropu je iz veliké, od muh onesnažene razpoke pri- 
lezel veliký tolst, svetel ščurek, se strmeč ozrl po kuhinji, češ, kako 
to, da je tako pozno še ra^svetljeno, in uvidevši, da zanj še ni pravi 
čas, je nejevoljno zamajal s tipalnicami in se previdno umaknil nazaj. 

Od nekod je pribrlela pepelnato- umazaná vešča ter se vrtela 
nekaj čaša deklini okrog glave; potem pa je poletela do svetilke in 
se nekaj čaša slepo zaletavala v okajeni cilinder, hoteč vsekakor 
prodreti do plamenčka, dokler je ni naposled odneslo zopet v strán. 

Zunaj okrog oglov pa je divjala razposajena, surová, brezob- 
zirna burja, uganjajoč svoje orgije z mrzlim, suhim, novo zapadlim 
snegom. Zdaj pa zdaj so se stresle šipe v oknih, in celo skozi lija- 
kovo luknjo je silila ledena sapa v kuhinjo, spojená s čudnim, 
ostudnim vonjem . . . 

Dekla je zopet pogledala na uro. 

Globoko iz prsi se ji je izvil dolg, mučen zdihljaj; obraz je za- 
dobil bolestne poteze. 

In zastavila si je vprašanje, neprijetno, grenko vprašanje: Kaj 
je bilo tega treba ? 

Za prvim vprašanjem se j i je vsililo še drugo, še bridkejše: 
Kdo je tega krivr 

Potem pa se j i je ponovilo pred očmi prejšnje življenje. 

Xikdar v življenju se ji še ni godilo slabo, nikdar je niso silili 
k težkemu, nikdar k nikakemu prostaškemu delu. Skrbi za obstanek, 
za vsakdanji kruh ni bila vajena. Doma je imela skrbno, dobro mater, 
katera jo je Ijubila nad vse, skrbela zanjo, kakor se bolje ne da, 
celo opravljala je mesto nje vsa bolj huda, umazaná dela. Z mate- 
rinsko slepo Ijubeznijo je bila tudi zakrivila, da je hčerka postala 



38 Laščan: Radi trme. 



trmasta, nad vse mere razvajena in svojeglava. Pozneje, ko je to 
njeno neprávo ravnanjc jelo hčerki roditi sad, škodljiv in poguben, 
pozneje, ko je morala skrbna, dobra mati sama radi tega marsikaj 
pretrpeti in mnogo grenkosti užiti, se je pac pokesala svoje krivé 
vzgoje, a takrat je bilo že prepozno. 

Njen brat je imel tudi mnogo krivde pri tem, da se je dekle 
tako razvadilo; imel jo je rad, ker so jo tudi drugi Ijudje imeli radi, 
ponosen je bil nanjo, ker so Ijudje govorili po vaši, da je najgorše 
dekle v vaši. In ta ponos se.mu je polagoma razvil v neko čudno 
Ijubezen ali, bolje rečeno, spoštovanje ter popolno hlapčevsko po- 
slušnost in vdanost. Tega se je pa ona zavedala; zato je le ona 
doma vedno zapovedovalä. Očeta že dolgo niso imeli; to je bila bas 
nje nesreča . . . 

Služiti j i goto vo ne bi bilo nikdar treba, da je ni nje utrjena 
svojeglavost pripeljala tako daleč . . . 

Zupanova starejša hči, tisto pegasto, križem gledajoče dekletce, 
je imela za Mali šmaren novo baržunasto obleko vijoličaste barve. 
To pa se je grozno pokadilo naši Lenčki pod nos, da bi se taká 
pohabljena punca tako postavljala, a ona, najlepše dekle v vaši, pa 
naj bi nosila navadno, slabo obleko, kakor druga preprosta vaška 
dekleta. Takoj je zahtevala práv tako obleko. In želje ji nista hotela 
izpolniti ni mati, ni brat . . . Odtod je bila prišla zamera. Ona v 
svoji trmi nikakor ni hotela odnehati, onadva ji pa iz več razlogov 
to pot nista mogla, niti hotela ugoditi. Takoj jima je zagrozila, da 
pôjde služit. Spočetka sta se smejala njeni grožnji, se ji rogala; na- 
posled pa, ko je čimdalje resneje zahtevala, sta ji odločno rekla, 
da ne. 

To pa ji je bilo preveč. Odpravila se je v mesto na službo z 
maščevalno mislijo v srcu, poleg pa tudi z lepimi nadami v Bog 
ve kako zlato bodočnost . . . 

In kako se je varala . . . 

Danes ji je stopilo iznova vse še živeje v spomin. 

V mesto je bila prišla s prepričanjem, da bo izlahka dobila 
dobro, prijetno, gosposko službo, kjer bo imela práv malo ali kar 
nič dela, ampak pohajala bo po mestu, lepo, gosposko napravljena, 
rdečega, smehljajočega lica in belih, neudelanih rok. Bila je uverjena, 
kako bo s tem ujezila mater in brata, da se bo pač dovolj zma- 
ščevala. 

A prišlo je povsem drugače . . . 



Laščan: Radi trme. 39 



Mesto lahke, prijetne, gosposke je dobila težko, naporno, uma- 
zano službo kot kuhinjska pomivavka in še to službo tako s težkim 
trudom. Oj, to jo je bolelo in jo potrlo do skrajnosti . . . 

Pa ko bi bila vsaj v ti službi v miru, vsaj priljubljena in po- 
godu Ijudem, katere je morala služiti — še tega ne . . . 

Dan na dan je morala čuti psovke, da je nemarna, léna, ne- 
snažna, površna, neposlušna in Bog ve kaj še vse. 

To jo je od dne do dne hujše bolelo, a pomoci si ni mogla; 
domov je pa svojeglavnost ni pustila. 

Nekoč si je bila izprosila prosto popoldne, da je šla v notranje 
mesto; pozvedela je bila za posredovalnico za službe, in tisto po- 
poldne se je ondi prijavila za kako boljšo službo. Potem pa je čakala 
celih štirinajst dni zaman . . . 

Danes pa je bila celo njena gospodinja zvedela, da želi od nje 
proč. Oj, to je bilo ropotanje — ■ psovka za psovko kakor dež. Na- 
zadnje pa jo je izplačala do danes in ji povedala, da mora jutri 
od hiše . . . 

Brez službe! . . . Groza! 

In kako lahko bi si pomagala v ti šili; kar domov naj gre — 
z odprtimi rokami j o sprejmeta mati in brat . . . 

A zopet se ji je pojavila svojeglavost. 

Ne, nikdar . . . ako tudi pogine, domov ne pôjde . . . tako po- 
nižati se noče . . . se ne more . . . 

Ozrla se je zopet na uro, ki je kázala že na polnoc. 
Zdihnila je znova. 

Moj Bog ... že danes se ima odločiti . . . Kaj naj stori ? Se 
dalje čakati službe, to skoro ne káže . . . drugi ji bodo težko pre- 
skrbeli kaj pridá službo. Sama mora poskusiti . . . Toda križ je, ker 
mbsta ne pozná. Kaj pa, če bi vendarle šla domov r . . . 

Dalje ni hotela o tem več razmišljati; misii na vrnitev se je 
odkrižala popolnoma — vse prej počne, nego da bi podlegla in se 
vdala . . . 

Pozno je dokončala svoje delo. Razpostavila je umito posodje 
v različne omare in na police, navila uro, potem pa se odpravila — 
toda ne spat, ampak samo v posteljo, dalje razmišljat svoj tožni 
položaj. 



40 Laščan: Radi trme. 



2. 

Drugo jutro je bila zgodaj pokoncu. Pobrala je svoje stvari, 
jih zvila v tesen sveženj ter se poslovila. 

Zmrzel, droben sneg ji je škripal pod nogami. Zrak je bil čist, 
svež, a mrzel in oster, da jo je bodlo v lice, kakor bi jo kdo zbadal 
s šivankami . . . 

Hitela je v posredovalnico za službe, da bi tam spravila sveženj 
za toliko čaša, da si poiščc službe. 

Tu pa tam je srcčala staro ženico, ki je stopicala v cerkev, 
dalje tam mlekarico, potem voznika, ki je pobiral smeti. Za oglom 
jo je zvedavo pogledal zaspan policaj. 

A nihČe se ni zmenil zanjo — tudi ona za nikogar. 

Zazeblo jo je. Mencala si je roke in nos ter hitela dalje po za- 
puščenih, na novo črez noč zametenih ulicah . . . 

Naposled je dospela do posredovalnice, a vráta so bila še zaprta. 
Stresnila se je od mraza. 

Pri vratarju v veži je zvedela, da bo pisarnica odprta šele ob 
osmih. 

Kaj naj počne ? Na mrazu čakati, ni možno tako dolgo — a 
iti tudi nima nikamor . . . 

Razmišljala je vpričo vratarja, kaj bi počela, tako dolgo, da jo 
je vratar molče ostavil. 

Sedaj j i ni kázalo drugega, nego odložiti sveženj na tla ter 
čakati . . . 

Minuté so se ji zdele cele ure. 

Stopicala je po veži iz kóta v kot . . . 

Včasih je smuknila mimo nje zaspaná postrežnica s praznim 
keblom pod pazduho, pohitela k vodovodu, ga napolnila ter naglo 
in molče zopet šinila mimo nje po stopnicah. 

»Srečnica!« se ji je izvilo napol glasno iz premraženih, stisnjenih 
prsi, »ta ima vsaj službo — a jaz . . .« 

Pogled sta j i porosili dve mali, a svetli, bleščeči solzi. Sra- 
movala se je sama sebe ter se naglo obrisala. 

Za komaj pol ure je prišel moški po stopnicah in potem skozi 
vežo na ulico, ne da bi se bil zmenil zanjo, kakor da je ne bi bil 
videl. 

Cakanje ji je postajalo čimdalje bolj neznosno. Ob četrti na 
osem je postalo živahnejše. Kar se je pridrevilo po stopnicah par di- 
jakov s knjigami pod pazduho, zaviti v gorke haveloke; hiteli so v 
šolo, glasno se hohotajoč . . . 



Laščan: Radi trme. 41 



Za njimi je prišel dolg, eleganten gospod z zlatim nanosnikom; 
dalje so se vrstili: stará, šepava kuharica, ki je hitela s košarico 
na roki na trg nakupovat, star uradnik v pokoju, ki je mencal v 
bližnjo cerkev k poluosmi maši, potem mlada gospica, dalje zopet 
nekaj dijakov, za njimi njih sitna, pegasta gospodinja s krožnikom 
pod pazduho k bližnjemu mesarju po meso — a nihče izmed vseh 
se ni pobrigal zanjo, ker so bili že navajeni sličnih prizorov okolo 
posredovalnice . . . 

Tudi na ulici je postajalo živahnejše. 

Vozoví so drdrali semintja . . . množina delavcev je nakidavala 
na vozové novo zapadli sneg, katerega so potem stará, izrabljena, 
onemogla kljuseta odpeljavala do vode . . . 

Končno pa so odprli tudi posredovalnico za službe. 

Drgetajoč od mraza je vstopila v toplo sobo in boječe vprašala, 
ali so dobili zanjo kje kako službo. 

Suho, hladno, a določno so ji povedali, da ni nikjer sedaj no- 
bene službe, da so že vse oddane . . . 

To jo je zabolelo, a obupala ni. Prosila je, bi li smela spraviti 
v pisarnici závoj obleke za nekaj čaša, kar so ji godrnjaje dovolili. 

Obrnila se je na ulico. V želodcu se ji je pojavil glad, saj ni 
danes še ničesar zaužila. Toda ni imela preobilo denarja; a kaj je 
pač treba zajtrka, Bog, da dobi opoldne malo gorkega vaše. S to 
mislijo si je utešila glad, potem pa je poskúšala svojo srečo . . . 

Vstopila je v prvo hišo . . . obiskala tri . . . štiri kuhinje . . . 
predstavila se različnim gospodinjam . . . prosila službe . . . 

Nič! 

v 

Sla je dalje ... v drugo . . . tretjo hišo ... v vse po vrsti . . . 
prosila povsod ... 

A nič! 

Vsaka gospodinja je že imela svojo deklo, kuharico, hišno, pe- 
stunjo, postrežnico . . . Vse službe, kjerkoli je vprašala, so bile že 
nameščene . . . 

Polagoma so ji ginili upi in nade, v dušo ji je legala malosrč- 
nost — - spočetka lahka, rahla, a polagoma se je razvila v popolno, 
grozno obupnost . . . 

Odnehati ni hotela. Stopicala je dalje od hiše do hiše, iz ku- 
hinje v kuhinjo, prosila in moledovala, obetala pridnost, neomejeno 
vdanost in pokorščino — a vse zaman ... 

Kjer se jim je ubogo, drgetajoče dekle smililo, so jo obžalovali, 
jo tolažiU in jo izlepa spravljali dalje, ji naštevajoč razUčne hiše, kjer 



42 Laščan: Radi trmc. 



bi utegnila dobiti službo; tako so ji budili nove nade. Ponekod pa 
so jo gonili izgrda dalje, imenujoč jo postopačico, nemarnico in ne 
vem kaj še vse, češ, da je pač dovolj slabá in zanikarna, ako ni še 
dosedaj dobila službe ... 

Tako j i je potekel dan. 

Na večer se je vsa utrujena in izdelana ustavila v mali stranski 
gostilnici, kjcr si je za majhen denár preskrbela prenočišče, poslednje 
novce pa je izdala za večerjo . . . 

S težkim srcem, pobitá in skrušená ter od vednega tekanja po 
hišah popolno utrujena, je šla kmalu v posteljo, a spati zopet ni 
mogla. Okrog glave so ji plesale čudne, grde pošasti . . . Vse se je 
vrtelo okrog nje . . . Bála se je, da zblazni, ali pa da jo vrze božjast. 

Sele proti jutru jo je popolno onemoglo posilil spanec. 

3. 

Nenavadno pozno se je zbudila. 

Glava ji je bila težka, nerodna, prsi kakor zvezane, drugi život 
pa, kakor bi jo bil kdo stepel prejšnji večer. 

Skočila je naglo pokoncu, potem pa se práv počasi, léno, zde- 
haje napravljala. 

Brez zajtrka je odšla na ulico po svojem včerajšnjem potu. 

Ves dopoldan je hodila zaman . . . 

Opoldne pa se je k vsem prejšnjim bolečinam in težavam pri- 
družil še glad. Kosila si ni imela s čim kupiti, a prositi jo je bilo 
sram — in kdo bi tudi miloščino dal mladému, krepkemu, še dosti čedno 
opravljenemu dekletu? Kvečjemu bi jo zaprli kot postopačico . . . 

Ko se je v neki veži pri kostanjarici nekoliko odpočila in malce 
ogrela, je zopet poskusila svojo srečo ali bolje nesrečo . . . 

Toda nič! 

Nikjer nič! 

Kolikor bolj se je dan nagibal h koncu, toliko hujši obup ji 
je napolnjeval dušo. V ne^nosnem njenem stanju se ji je čimdalje 
tem češče vsiljevala lepa, mikavna, rešilna misel, naj se vrne domov, 
naj gre zopet k materi in bratú, naj se reŠi pogibeli, dokler je še čas. 

A njena trma, odločna samoglavnost in odpor proti volji in 
nadvladi drugih je bil močnejši nego glad in mraz, hujši celo 
nego smrt. 

Zaklela se je vsakokrat iznova, kadarkoli jo je obŠla misel na 
dom, da rajši skoči v vodo ali pa gladu pogine, nego da se poniža pred 
svojimi Ijudmi, katere je ravno s svojim odporom hotela ponižati. 



Laščan: Radi trme. 43 



In ali zaslužita mati in brat, da se še kdaj povrne k njima, ko 
sta jo iz tako malenkostnega vzroka pustila od sebe. 

Ne, nikdar! Domov ne pôjde, naj príde, kar hoče. Cakati hoče, 
pripravljena je na vse . . . 

Zimski popoldan je bil kratek. Službe ni dobila. 

Ko pa so ob polupetih zažarele električne svetilke po mestu, je 
prenehala iztikati za službo. 

Glad jo je mučil silneje. K tému se je pridružila skrb za pre- 
nočišče. Kam naj se dene? 

Gorje! 

Spričo skrbi, obupa, vedne hoje iz hiše v hišo, po stopnicah 
gori in doli, ter spričo naraščajoče lakote in mraza je postala na- 
posled topa, brezčutna, mŕtva. 

Mehanski se je prerivala po ulicah med šetajočo množico, sama 
ne vedoč, kam. 

Iz ulice se je drevila v ulico, da bi se vsaj ugrela. 

Dospela je na glavni trg. 

Veliké, krásne, bleščeče razsvetljene, bogate izložbe so bile zanjo 
brez zanimanja. Samo pri eni se je ustavila, kjer so bile razobešene 
klobáse različnih vrst, krače, slanina, raznovrstno meso, sír in še 
druga slična, fina in frugalna jedila. 

Pri pogledu na toliko skupino najraznovrstnejših, finih jestvin 
se ji je pojavil glad še močneje. 

A kmalu jo je odrinila množica šetajočih in po opravku hitečih 
Ijudi, med njimi bogato, gorko oblečenih, v kožuhovino zavitih in 
sitih, napasenih, brezskrbnih. 

Se jasneje ji je stopila pred oči vsa njena beda in siromaštvo. 

Začutila se je poteptano, zavrženo . . . Pospešila je korake ter 
zavila v stransko ulico. 

Tu je bilo manj Ijudi; stopala je počasneje, resignirano. 

Dva rokodelska pomočnika sta hitela z brzimi koraki mimo 
njé. Eden njiju se je ozrl vanjo in obstal, drugi je šel par korakov 
dalje in se potem tudi ustavil. Ona se ni zmenila za nobenega ter 
je šla dalje. 

Oni ji je bil lahno, potuhnjeno zažvižgal. 

Iz radovednosti se je ustavila. V hipu je bil pri nji, prijazen, 
zgovoren, dober kakor mleko in sladak kakor med. 

»Ah, kam pa kam? Gospica! Čakajte no, kam se vam pa tako 
mudir Ali vas smem spremiti ?« . . . 



44 Laščan: Radi trme. 



Postajal je silo prijazen. Lenčka je osupnila; takih ogovorov ni 
bila navajena. Postala je pred njim, a ni vedela, kaj bi odgovorila. 

To njeno neodločnost pa si je oni drugače tolmačil ter postal 
pogumnejši. Irnebil se je še nadalje par veselih, prijaznih, situaciji 
primernih stavkov, potem pa hkratu postal silno prijazen in zaupen, 
ji ovil roko okrog pasu, potem ko se je ozrl okoli in se prepričal, 
da se nihče ne bliža. 

Lenčka se ga je ustrážila, a vendar ni zbežala. Ko je pa začula, 
da se tovariš le-tega hohotaje oddaljuje, da je ulica popolnoma prazna, 
jo je obšel neznanski strah. 

Prijazni neznanec ji je nekaj pošepnil in jo še tesneje stisnil, 
potem pa ji ponudil roko., da bi šla z njim. 

Toliko, da ni omahnila. Zakričala je na ves glas, z obema ro- 
kama sunila onega od sebe; oni pa je prestrašen in neljubo prese- 
nečen izginil. 

Moj Bog, to jo čaká ... to! ... 

Kakor brezumna je drevila dalje po ulici. Pozabila je v hipu 
ves obup, glad, skrb, utrujenost ... Po glavi ji je šumel zadnji do- 
godek. Vsaka žilica, vsaka mišica na nji se je napela, kri ji je gnalo 
v lica in k srcu; po ušesih ji je šumelo zaduje vprašanje nesramnega, 
zavrženega neznanca. 

Naposled jo je pa le dolgotrajna hoja in silni, vedno naraščajoči 
mraz pogreznil v prejšnje stanje, v prejšnjo topost in onemoglost. 

Zopet je počasneje stopala po razsvetljenih ulicah, ki so se čim- 
dalje bolj praznile. 

Ura se je pomikala za uro . . . 

Na misii ji je prišlo, da bi jo zaprli, ako jo zalotijo samo tako 
pozno na ulici; tega se je silno zbala. Zavila je k vodi in se po- 
tĺkala po obrežju, po temnih, od svetilk oddaljenih kotih. Žive duše 
ni opazila nikjer v obližju. 

Po mestu je postajalo tiho; ropotanje fijakarskih voz je popol- 
noma prestalo, sem izza mesta se je začul zdaj pa zdaj oster ali 
zategel žvižg odhajajočih ali prihajajočih ali po kolodvoru se premi- 
kajočih vlakov; poredkoma so ji prihajali na uho koraki kakega 
zapoznelega pasanta, ki so odmevali po trdem tlaku . . . 

Mraz ji je postajal čimdalje ne^nosnejši; zobje so ji šklepetali, 
po životu pa se je tresla nalik topolovemu listju. Gibati se ni mnogo 
upala, da je to ne bi izdalo paznemu očesu javnega strážnika. Na- 
slonila se je na ivjasto ograjo in strmela preko vode na mnogoŠte- 
vilna okna visokih hiš, kjer so polagoma ugasovale lúči in so srečniki 



Laščan: Radi trme. 45 



legali k počitku pod gorko, toplo odejo, napaseni in napojení, pre- 
skrbljeni z vsem potrebnim . . . 

Doli pod njo pa v neprozomi tmini je pokala zmrzujoča voda, 
šumela v malih obrežnih zajedah in se valila dalje . . . 

En sam skok tja doli ... in vsega bode dovolj . . . par hipov 
. . . osrečena bo . . . 

Premaknila se je, da bi se spela naprej, a še tega ni mogla, 
ker je bila že preveč premrla in otrpla. Izkušala se je po malem 
razmajati; obrnila se je nazaj, na gladko, peščeno, zmrzlo pot. 

S teškim náporom, s pomočjo vseh svojih sil se j i je to komaj 
posrečilo. 

Z dobrimi sto koraki je bila pri mostu. Tu se je zopet ustavila, 
se naslonila na ograjo in se ozrla v globočino. In zopet so se ji ob- 
novile prejšnje misii. 

Sem črez most se je bližal častnik, závit v gorek plašč, z 
ovratnikom, potegnjenim črez ušesa. Priglušeno je žvižgal dunajsko 
popevko. 

Opazil je Lenčko, se ustavil in osupnil. 

Le-ta se ga je prestrašila, se hotela obrniti in zbežati, a je bilo 
že prepozno. 

Stopil je k nji, zavihnil krátke, redke brčice pod nosom, se 
zadovoljno nasmehnil in j o prijazno vprašal, kaj dela. 

Brez ovinkov in olepšavanja mu je opisala s par besedami svoje 
stanje — krátko, suho, a določno, jasno — na kar si je zopet zado- 
voljno zavihal mlade brčice. 

Vprašal j o je, ali gre z njim. 

Mislila je, da ga mora slušati, češ, da jo odpelje v zápor; molče 
je stopala poleg njega. 

Do častnikovega stanovanja ni bilo daleč. Odprl je vežna vráta, 
potisnil Lenčko noter, potem vstopil sam in prižgal za vráti priprav- 
Ijeno svečo, jo prijel za roko in jo peljal po stopnicah navzgor. 

Brez besed je sledila Lenčka vsaki migljaj vodečega častnika, 
ne vedoč, kam gre. 

Vstopila sta v prostorno, čedno opremljeno, a grozno neredno, 
razmetano sobo. Častnik je postavil svečo na mizo, slekel plašč, ga 
obesil v omaro, tlesknil z jezikom, se nasmehnil Lenčki pohotno, ne- 
sramno ter pomencal z rokami. 

A ona je stala pred njim mimo, tiho in pričakovala potrpež- 
Ijivo, kaj se bode zgodilo. 



46 Laščan: Radi trme. 



»Tako, tako, dušica, vidiš tako, tako . . . Kaj ne, tu je prijet- 
nejše, ugodnejše, lepše nego tam na mrazu . . . tam zunaj . . . Hm, 
tako, tako . . . Kaj bi zmrzovala, ko imam jaz tako prijetno, za- 
kurjeno sobo, in kjer je . . . ha, ha, prostora za oba . . .« 

4. 

Domov so bili zvedeli, kje slúži Lenčka. Spočetka je bilo to 
po volji obema, materi in bratú, da se ji godi slabo, da mora trdo 
delati, ubogati in se pokoravati. Toda kmalu se jima je začela smiliti, 
in hotela sta že posiati ponjo. A izprevidela sta zopet, da bi ji to 
bilo še bolj na kvár, da bi jo s tem še huje izpridila, ako bi se ji 
vdala; pustila sta jo, češ, naj sama pride domov, saj ve kam; naj 
se nekoliko obrúsi in udela. Prepričana sta bila, da j i bode ta po- 
skušnja v veliko korist, in da bode Lenčka še kdaj vrlo, pridno 
dekletce, ki jima bode delalo veselje. 

Crez dober mešec pa sta zvedela, da ni več v prvi službi, a 
kje da je sedaj, nista mogla zvedeti. 

To je zlasti mater navdajalo z veliko skrbjo; takoj se je od- 
pravila sama v mesto in jo je Ískala, a njen trud je bil brezuspešen; 
o Lenčki ni bilo niti sledu. Materi je bilo čimdalje tesneje pri srcu; 
svojo edino hčerko je imela neznansko rada. 

Nekaj dni pozneje je poslala siná v mesto, naj jo poišče on, 
češ, moški také pošle lažje zvrše. A tudi brat ni dobil o nji no- 
bene vešti. 

Naslednji dnevi so jima bili neznosni. Vse povpraševanje in po- 
zvedovanje, ves trud in nápor je bil zaman. 

Drug drugemu sta očitala krivdo, zakaj je Šla Lenčka od hišc; 
nikdar nista imela miru. 

Dnevi, tedni in meseci so se jima vlekli počasi, neznansko 
počasi ... 

Poteklo je leto, o Lenčki ni bilo ni dúha ni sluha . . . 

Tako je prešlo par let. 

Mati je med tem časom umrla, brat pa se je oženil ter pola- 
goma popolnoma pozabil sestro. 

Čas vse izpere — izbriše spomine. 

Crez kakih šest let pa je došla na županstvo, pod katero je 
spadala Lenčkina rojstna vas, terjatev za poravnavo računa iz dalj- 
njega mesta od oskrbništva ondotne bolnice z naznanilom vred, da 
je tamkaj umrla Helena K. 



^^ 



Fr. Dešič: Vse plese. 47 



Vse plese. 




Balada — ballata. Spisal Fr. Ilešič. 

>Ici ľ on danse tous les joiirs*. 

edel sem v neki dokaj imenitni gostilnici Ijubljanski. Oči 
so se mi pasie po jedilniku, polnem nemških in an- 
gleških kulinarskih imen, vmes pa so bili pomešani po- 
kvarjeno pisani francoski ocvirki. Cudotvorna paša je 
bila to mojim očem; kar plesalo je vse okoli mene, do- 
kler se ni pasel tudi moj lačni želodec na pristnem, mogoče 
pa tudi nepristnem domačem slovenskem blagu, ki mi je z njim po- 
stregla brhka natakarica. Ko pa sem — s Homerjem govoreč — žejo 
in glad s pijačo in jedjo utolažil, tedaj sem si šele z mírnim duhom 
znova ogledal jedilnik; a kmalu sem prišel do spoznanja, da je ta moj 
dobrotnik velik k o z m o p o 1 i t , da je Nemec, Anglež, Francoz, Italijan, 
ali karkoli hočejo gostje, ter se nimalo ne meni za strastne prepire 
o národnosti, nepristransko pa neutrudno skrbeč le za želodec. Cudil 
sem se samo, zakaj se ta kozmopolit ne ozira nič na Slovence, saj 
so le-ti tudi »tú kósmu politai« — »sveta grajani«; zakaj ne ponuja kot 
objektivni mednarodni dobrotnik tudi kaj slovenskih kulinarskih iz- 
umkov, n. pr. 3>potic«, ki so si pridobile s » koláči « vred domovinsko 
pravico že tudi pri Nemcih — vsaj za >južino«, h kateri se snidejo 
naši severni sosedi, če jih pokličeš s Slovensko besedo: jause } Zakaj 
torej ta kozmopolit ni tudi za nas Slovence kozmopolit.^ 

S tem vprašanjem sem si tri glavo in mučil srce, ko je vstopil 
gostilničar ter obesil na steno vabilo na ples, pisano ali pravzaprav 
tiskano — razjasni tožni se obraz! — izključno slovenskí brez tuje 
primesi. Jedilnik in plesni red — da imamo le zadnjega! Jedilnik, ta 
plod fiziških naših potreb, ta ocitni dokaz zemskega našega poko- 
lenja, prepuščamo drugim — materijalistom — mi volimo ples, da 
se otresemo zemskega prahu ter se dvignemo lahkih nog in še laž- 
jega želodca v jasno ozračje idealnih višin, kajti 

Gorje národu, ako slep zametá 

Terpsihore boginje blagi dar; 

Za svetnim blagom vedno spehan leta, 

Dejanje vodita mu prid in kvár; 

S sveta nižine njemu brza peta 

Srca ne dviga, blaži mu nikdar! 

Gorje, Sloven, ti, ako plesna Vila 

Šepaje bi kedaj te zapustila! (Stritar št. 2.) 



48 Fr. Ilcšič: Vsc plese. 



No, hvala Bogu, došlej se to ni zgodilo; še biva med nami ta 
»divna boginja«, in mi smo je veseli; saj je vdahnila našim petam 
že marsikateri originálni ples. To so čutili gotovo tudi Gotje, oni 
vzhodni Germani, ki so bili i;iprva sosedje slovanskih národov ob 
Vzhodnem, od 2. — 4. stoletja po Kr. r. pa ob Crnem morju, kajti Gotje 
so sprejeli v svoj jezik iz slovansčine besedo plinsjan (^ple- 
šatí =plensat i) — jaseň dokaz, da so v ti umetnosti bili pod 
vplivom Slovanov; brez dvoma so se slovanskí mladeniči že takrat 
radi zabávali s hčerami svojih sosedov bas kakor dandanes, samo da 
se dandanes ob takih prilikah ne plese, ampak le »tanca« — vsaj 
v Cehih in Hrvatih, ki sploh navadno le :>tancajo« (č.: tančiti, 
tanec, hrv. t a n a c). 

Nocojšnji ples, ki ga je napovedovalo omenjeno Slovensko vabilo, 
je seveda v tem oziru častna izjema, saj je bil pa tudi eliten slo- 
vanskí ples. Ker na vabilu ni bilo pisano, da jaz ne bi smel tja, 
sem se ga kot gledavec udeležil tudi jaz in smem reči, da sem ta 
večer zares užival. Se zdaj mi zvene po ušesih krásni akordi godbe, 
še se mi živo slika pred očmi ono samo v menjavi stalno vrvenje 
in drevenje po plesišču; še zrem divne predplesavke, ki z odmerje- 
nimi koraki stopajo »polonezo« (= poljski ples), kakor da bi se 
zavedale, da le posnemajo one velemožne meščane krakovské, ki so 
1. 1574. — ■ polni oficijalnoredne pravilnosti — privedli svoje žene 
pred mestno hišo ter se tu vdano klanjali novému kralju poljskemu, 
francoskemu kraljeviču Henriku anžuvskemu; in iz tistega cerimoni- 
oznega poklanjanja se je na kraljevem dvoru razvila »poloneza«. S 
polenezo se sploh navadno začenjajo plesne zábave, in Poljak je po- 
nosen na to, da ima ta prvi ples ime njegovega národa. Ne vem, 
ali je porabil to kateri poljski romantik ali mesianist simbolski v 
svoje namene, a vsekakor bi bil to práv lahko storil. 

Da pa Poljak ne zna samo lepo korakati, marveč da se ve 
tudi spretno vrteti, o tem nas prepriča druga točka omenjenega 
plesnega reda, mazúrka. S strokovnjaškim mirom in dostojno elc- 
ganco jo plese; vidi se mu, da sta stará znanca Poljak in mazúrka, 
da sta na istih tleh doma; in zares, mazúrka je krščena po Mazurih, 
prebivavcih Mazovije, poljske pokrajine okoli Varšave, katerih narečje 
se odlikuje po nekih posebnostih, znanih pod imenom »mazurzenje« 
(Krek, Einleitung, str. 213; namesto č, ž, s govore ondod c, z, s). 
Tisto »mazurzenje« bliža Poljake Polabcem. Toda polabski Slovani 
so se malo zabávali s takimi plesoví, temveč pa z bojnim plesom, 
ki so ga plesali ob Labi in ob Odri več stoletij srednjega veka, 



Fr. Ilešič: Vse plešc. 49 



dokler niso bili zatrti po vseh teh pokraj inali, da so ostali le bedni 
ostanki po Lužicah . . . Kot tretji je nastopil na onem plesišču Ceh 
s svojo — »polko«, imenovano po >polovičnem« taktu. Polka sc 
je porodila v začetku tega stoletja v Cehih, a se kmalu preselila v 
Pariz, da dobi tu posvečenje in svetni sijaj. V Parizu je Polka hipoma 
zaslovela ter je zbujala veliko senzacije, in navdušeno so hitele mlade 
Parižanke na ples, kadar so slišale: »aujourdhui on polkera« — 
a novi ples so kar imenovale »polka frangaise«, prepričane, da 
mora vse lepo biti francosko , . . 

V kolo teh severnih Slovanov stopijo z bratskim objemom 
Jugoslovani, Hrvati-Srbi, Slovenci, ter naj zaplešejo »kolo«, o ka- 
terem pravi v takih rečeh izvedeni Kuhač (Prosvjeta 1893, št. 1.), da 
je izraz jugoslovanske demokratije, zadruge, v kateri so vsi člani 
enaki, voleč si le začasno kolovodjo. Takih gostov se res ni bati na 
nobenem plesu, katerih plcsi »izrazuju Ijubku živahnost brez afek- 
tacije, blagu čutljivost bez komedijantstva, dostojanstvenost bez na- 
dutosti, ustrajnost, žilavost bez tiranskih namjera, naivnost bez glu- 
posti, svobodoumje bez avtokratstva* . . . 

Ta slavospev jugoslovanskega plesanja je kakor iz peresa naj- 
novejšega ter najboljšega slovcnskega junáka in rodoljuba, doktoranda 
ad maiorem suam glóriám, Radivoja Cuka, ki je (po »Trojki« str. 5.) 
ta večer svojemu obližju prepričevalno govoril tako-le: »Mi napre- 
dujemo z orjaškimi koraki . . . Napredujemo zlasti mi Jugoslovani; 
kajti Ceh, to ti je rojen filister, ki mora popolniti s pridnostjo, kar 
mu manjka nadarjenosti. Pri nas je druga. Ce bi bili mi tako pridni, 
kakor smo nadarjeni, drugače bi godli. A vsi Ijudje nimajo vseh 
darov. Malce lahkomiselni smo, bi dejal, posledica geniálnosti.* 

Pohlevno nasprotujoč, je nekdo iz ozadja izrekel svoje pomisleke 
o Cukovem modrovanju, češ, mi Jugoslovani s svojim »kolom< se 
pač dobro vrtimo v krogu, a naprej ne pridemo, ne napredujemo. 
Včasih bi bilo dobro tudi nam, zaplesati polonczo, da bi prišli hi- 
treje okoli po plesišču. »Zlobnež!« zamrmra nato Cuk, »črevlje sodi 
naj kopitar, ne pa plesa; ples je moja stroka!« Dalje se mu ni zdclo 
vredno zavračati sitnega nasprotnika, ker je bil prepričan, da se le- 
temu godi kakor onému mladeniču, ki je šel poslušat harmonije sfér, 
a je mesto zvočnega soglasja slišal ropot, hrum, grozno krulbo — 
tega so seveda bila krivá njegova ušesa; zakaj pa mu ni narava na- 
klonila nežnejših r — »Junger Thor, das gôttliche Concert der Sphären 
ist nicht fUr eines Menschen Ohr!« — 

.Ljubljanski Zvon. 1. XIX. 1899. 4 



50 Fr. Ilešič: Vse plese. 

Cuk je imel važnejših misii in opravil dovolj; kajti bližal sc 
je blažení trenotek, ko pride na vrsto glavna točka plesnega reda, 
nov slovenski ples, ki ga je bil izumil baš on sam za ta večer, da 
i/,podrine zastarelo in tujo quadrillo ali četvorko — »trojka« 
namreč, ki naj bi imela poleg drugih vrlin tudi to dobro lastnost, 
da pridobi na mah vse ženstvo za narodno delo. Utemeljeval pa je 
potrebo novega plesa doktorand Radivoj Cuk (po »Trojki« str. 161.): 
>0 vážnosti plesov smo prepričani vsi. li tega pa sledi, da se plese 
pri nas vse premalo, da treba popraviti zamudo in s plesom pri- 
dobiti ženstvo za narodno delo. Kako žalostne so plesne ra^mere že 
od nekdaj pri nas, to se ra'.vidi najjasnejše \z tega, ker nimamo no- 
benega narodncga plesa, kakršne imajo Cehi, Poljaki, Rusi, Hrvatjc, 
Morebiti smo ga imeli kdaj, a izgubil se je po naši bre^brižnosti, 
kakor toliko drugih narodnih svetinj, in zdaj imamo na tem polju 
sušo kakor v slovstvu. In potem sc kdo čudi, da ni zavednega žen- 
stva, ko je ta stroka tako zanemarjena in prepuščena takorekoč 
tujčevi peti«. — >Trojka! Dve dami, en gospod, dva gospoda, ena 
dama!« vpije glasno po dvorani — Kdo je mar? — doktorand Ra- 
divoj Cuk, ki je bil na plesu po potrebi strd — ali »grombeseda«, in 
trojka se je začela; kako pa je uspela ta večer, tega ne pripoveduje 
natančneje novejša zgodovina slovenskega národa, ker se je poro- 
čevavec kmalu poslovil s plcsišča; samo to seje razneslo, da je nekaj 
»starih«, konservativnih plesavcev nasprotovalo, da je vsled tega Slo- 
vencem že pretila »plesavska« ali >eden- dva- tri-vojska« za abecedno 
in šestomersko žalostnega spomina. Toda preden je tekla kri, so se 
nas nebesá usmilila tcr mirnim potem rešila vprašanje, kako da naj 
plešemo: »sistematičnega« zagovornika trojke so namreč poslala usmi- 
Ijena nebesá na Dunaj, tja, »kjcr je cesar doma«, k ministrom v 
službo za pisarja (Trojka str. 238.). S tem je izgubila trojka svojega 
duba, ki jo je vzdrževal v krepilni zvezi s svojim >>sistemom«, ter 
nagloma propadia. V Gorenji vaši kakor v Ljubljani so zopct po 
stari šegi »rajali« (srednjenemški reie neki ples, prim. Reigen, 
Reihen) tcr plesali polone/o, mazurko, polko, četvorko i. t. d. 

Poljaki so lahko z ožjega svojega domoljubnega stali.šča te iz- 
premcmbe vcseli; kajti trojka jim ni hotela nič kaj posebno v noge. 
Mi pa smo tudi s Cehi in Hrvati in Malorusi vred lahko zadovoljni; 
saj smo pridobili na ta način Poljake kot gibčne in spretne sople- 
savce, ki se jim tem rajši družimo, čim bolj so jcli po domače ubirati 
svoje stopinje, da se sedaj tudi mi lahko vrtimo z njimi. Se pred 



Dolenjski: Nekaj črtic iz življcnja slovenskih vojakov. 51 

malo leti so plesali Poljaki vse drugače in drugod; zaman si jih 
Ískal na >slovanskem koncertu* na Dunaju. 

Pričakujemo, da se vzdrži ta »slovanski koncert* na Dunaju 
dalje, nego je obstal veleslavni ^evropski koncert« ob Kreti, ki je 
nehal s tako neprijetno disonanco. Seveda, če vsakdo píska ne glede 
na druge, kako naj bodo potem složne harmonije? To prednost pa 
ima nedvomno evropski koncert in ples pred onim zgoraj omenjenim 
slovanskim, da na njem svira — vojaška godba; sto in stotisoč čilih 
mladeničev naí'ija strune — na^ija puške — in se po evropskem 
koncertu utegne razlegati po deželi strahovita godba: grom streljanja. 
To vam je koncert, to so divjebolestni akordi! Se leta in leta priča 
ubožnost in nje posledica, osurovelost, da se je po deželi plesalo — 
z orožjem v roki! Solc za ta ples so vojaška vežbališča in manévri 

(Konce prihodnjič.) 

Nekaj črtic iz življenja slovenskih 

vojakov. 

Spisal Dolenjski. 

sem udcležencem, ki še žive, je gotovo še v živcm spo- 
minu velikánska gneča, ki je dne 3. julija 1866. 1. nastala 
po nesrečni bitki pri Kraljevem Gradcu. Vráta, skozi 
katera vodi glavna cesta v trdnjavo, so bila zaprta; stalnih 
mostov črez Labo je bilo malo, začasnih pa skoro nič. 
Obrežje tik reke je bilo premreženo z brezštevilnimi glo- 
bokimi, z vodo napolnjenimi rovi, med katerimi so vodila pota na 
vse stráni; za tujce je bilo tedaj jako težko naj ti pravo pot v tem 
labirintu. Vrhu tega je bil svet pred trdnjavo ra^mehčan in močviren; 
posledica tému je bila, da so se pratežni, topničarski in drugi vozoví 
do osí pogrezali, v velikem blatu obtičavali ali pa se prekopicali v 
globoke jarke in tako zapirali pot vračajočím se vojaškim krdelom. 
Marsíkateri sanitetni voz, kateri je vkljub vsem tem nezgodam in 
zaprekam vendarle hotel spravití ranjence v zavetje in varnost, se je 
prevrníl v močvirju; mnogi konjiki, pritisnjeni na rob ceste ali rova, 
so zdrknili v globoke jarke in večínoma tam poginili. Xa stotine 
vojakov je poskákalo v Labo, hoteč jo preplavati, ali tudi teh je 
marsikdo legel v valovih deroče Labe v hladen grob. 

Metež je postajal vedno hujší; kajti ob petih popoldne je stalo 
Ic še nekoliko našili baterij in konjíških diviíij v bojni črti, a vse 

4* 




52 Dolcnjski: Nekaj črtic iz življcnja slovenskih vojakov. 



drugo se je že umikalo proti omenjeni trdnjavi. Za avstrijsko armado 
bi bila takrat nastala lahko še večja katastrofa, da se nista vrnila 
1. in 3. reservna konjiška divizija (Holstein in Coudenhove), katcri 
sta se tudi že umikali, ter ustavili vsaj za nekoliko čaša nával 
pruské vojske . . . 

V tretjo reservno konjiško divizijo je bil vvrščen tudi kirasirski 
polk št. 10., pri katerem so tedaj službovali skoro sami Slovenci. 

O vsem tem nam pripoveduje zgodovina, a o hrabrih činih slo- 
venskih oklopnikov zgodovinski viri molče. O teb je moj tovariš, ki 
je vodil v ti bitki naše fante ter bil težko ranjen ujet, tako-le pričal: 

»Tretjega julija 1866. 1. proti tretji uri popoldne je dobil nas 
polk nalogo, naj odjaha proti pruskému huzarskemu polku št. 3, ki 
je zahodno od Langenhofa pritiskal za našo armado. Vrlim sloven- 
skiin oklopnikom se je na obrazu bralo, da tcžko pričakujcjo spo- 
padka z Ijutim sovražnikom. 

Z veliko odločnostjo smo planili na prusko konjico ter jo zdajci 
tako preplašili, da je brzih nog nazaj popihala ter si zadaj za pehoto 
poiskala zavetišča. Naš polk je dirjal za njimi; a kmalu nas je sprc- 
jela pruská pehota s smrtonosnim streljanjem. Pri ti priliki je izgubil 
naš polk mnogo vrlih konjikov in tretji del svojih konj. 

Teh žrtev je bilo pac treba, da se je ustavil sovražni pritisk, 
in da se je mogla v večjem redu umikati naŠa sicer hrabra, a ne- 
srečna armáda. 

Pri ti priliki se je pripetilo nekaj, čemur zastonj iščeš para v 
vojni zgodovini. 

Omenil sem ravnokar, da smo pri Langenhofu izgubili več konj 
nego konjikov. Konjik brez; konja je Ic pol vojaka; navadno je potem 
brez vodnika in prepuščen sam sebi; tudi ne more kot posameznik 
Bog ve kaj opravití proti mnogoštevilnim nasprotnikom. Nihče mu 
torej ne more zameriti, ako skrbi v takem nevarnem slučaju za 
svojo kožo. 

Slovenskí kirasirji, katerim so bili v ti bitki postrcljeni konji, 
se bi bili lahko vdali ali pa pobegnili; a tega niso hoteli storiti, 
nego postavili so se naglo v vrsto, naredili falango ter ognjevito peš 
planili z golimi sabljami na prusko pehoto, katera je tako osupnila 
od nepričakovanega napadá, da nekoliko čaša kar streljati ni mogla. 

Grozovito mesarjenje se je zdaj pričelo, in marsikateri Prus se 
je zgrudil pod težko sabljo slovenskega oklopnika. Toda pobití vse, 
to je bilo pač nemogočc, kajti Prusov je več in več prihajalo . . . 



Dolenjski: Nekaj črtic iz življenja slovcnskih vojakov. 53 

Xaši vojaki so se prehrabro bili tako dolgo, da je bil zadnji izmed 
njih ustreljen ali pa razorožen in ujet. 

Prusom ni šlo v glavo, kako je moglo tako majhno krdelce 
napasti pruskega velikána. Sele pozneje so zvedeli, da to so bili 
prehrabri Slovenci. 

»Malo jih je bilo, a bili so — -Ijudi.* 

Slovenci, ki na daleko in široko slove kot pretepači, so že 
opetovano dokázali, da se ne pretepajo radi le doma pri obilem vineu, 
temuč tudi v vojski, kadar gre za čast in slavo naše armáde. 

Presrečen je častnik, kateremu je dano, da gre v boj s takimi 
hrabrimi vojaki, kakor so slovenskí fantje!« 

Tako se je izrazil moj tovariš, ki je trd Xemec, o slovenskih 
vojakih. 

Da se ti junaški čini našili rojakov rešijo pozabljenosti in jih 

zvedo tudi drugi narodi, jih bo priobčil moj tovariš v petem zvezku 

one patrijotične knjige, ki j o izdaja draždanski nižji konzul F. Deitl 

pod našlo vom: »Unter Habsburgs Kriegsbanner*. 

* * 

* 

Slovenci so širom sveta znani kot dobri in hrabri vojaki. Mar- 
sikomu pa vendar še ni znano, da pešpolk št. 17 še ni bežal, kar 
nabira svoje vojake na Kranjskem (izza 1. 1817.). 

Leta 1848. in 1849. je bil ta polk v vseh bojih in bitkah na 
Laškem zmagovit. 

V bitki pri Solferinu je 1859. 1. stal in se bojeval na desnem 
krilu pod poveljstvom generála Benedeka, ki je tu sijajno zmagal 
Sardince in se je pozneje le spričo najvišjega ukaza umaknil. — 

Leta 1866. je bil naš slovenskí polk zopet pri zmagoviti vojski 
v Italiji. — 

Kako možato je pešpolk št. 17. 1878. 1. v Bosni prenášal vse 
težave in nadloge, in kako hrabro se je bojeval, o tem pričajo odlike. 
Presvetli cesar je podelil tému polku: 5 redov železné krone, 15 vo- 
jašldh zaslužnih križcev — vseh dvajset z vojno dekoracijo — 17 naj- 
višjih priznanj, 2 zlati, 15 srebrnih I. reda, 53 srebrnih svetinj II. reda; 
vrhu tega je bilo nad sto vojakov pohvaljenih. 



Umestno se mi zdi, da omenim tukaj desetnika Janeza Pavle- 
šiča iz Vrtače pri Crnomlju, ki je slúžil 1878. 1. pri 2. stotniji, torej 
pri eni izmed onih dveh kompanij, ki sta 5. avgusta 1878. 1. v boju 
pri Roglju prvi začeli streljati. 



54 Dolenjski: Nekaj črtic iz življcnja slovcnskih vojakov. 

Ko je počil prvi strel in je godba zasvirala cesarsko hinino, 
je Pavlcšič práv »po dolenjski« zaukal. Ako bi sc bil v mirnem času 
tako daleč izpozabil, bi bil gotovo moral odkoračiti za nekoliko dni 
v zaduhlo celico; a ta dan je žel obilo pohvale, kajti njegova ne- 
ustrašenost je jako ugodno vplivala na tovarišc in jim pregnala oni 
strah, ki prevzame skoro vsakega vojaka, ki pride prvikrat v ogenj. 

Poznejc je bil Pavlešič z dvema možema odposlan, da zavaruje 
desno krilo. Hipoma poklekne na senen kup ter zakriči: »Tako-le 
se Turki streljajo!« In res se je v istem trenotku zvalil eden vstaških 
vojvod raz konja. 

Nič manj vzgledno je bilo njegovo vedenje dne 7. avgusta v 
boju pri Jajcu. Za to hrabro obnašanje je dobil Pavlešič srebrno 
svetinjo drugega reda. 

V boju pri Livnu dne 26. septembra istega leta je bil Pavlešič 
četovodnik. On je bil gotovo že doma, ko je še v domaČo šolo 
hodil in se z vrstniki pretepal, izkusil, da je oni, ki stoji na višavi, 
tudi gospodar nižave; zato je precej, ko je stotnija zrojila, zasedel 
najvišji hribček na levem krilu, odkoder je lahko pošiljal sovražniku 
krogle v ramo in hrbet in ga tako prisilil, da je zapustil svoje sta- 
lišče in se umaknil. Na ta način je Pavlešič omogočil, da se je 
stotnija lahko naprej pomaknila. Potem je sledil sovražnika, in ker je 
bil predrzen in se v poziciji ni dovolj zavaroval, ga je zadela sovražna 
krogla v koleno. Sedaj pač ni mogel več stopiti na nogo, a navzlic 
hudi, krvaveči rani je dalje streljal in navduševal svoje podložnike. 
Sele, ko se kri ni hotela sama ustaviti, se je vdal, a le za toliko čaša, 
da so mu zavezali sanitetni vojaki ráno; odnesti se pa ni dal, češ, 
da ima še zdravé roke in se še lahko bojuje za dom in ccsarja, ako- 
ravno mu slúži zdaj samo ena noga. 

In res se je bojeval tako dolgo, da je na bojišču omedlel. 
Vojaki so ga zdaj položili na nosilo ter mu hoteli odvzeti puŠko, a 
pri ti priliki se je ranjenec zopet zavedel; še bolj krčevito nego prcj 
je poprijel puŠko ter zamrmral, da se še lahko bojuje. S puško vred 
so ga nosači odnesli na prostor, kjer so ranjence obezovali. — 

Zaradi osebne hrabrosti, izvrstnega vodstva svojega krdelca, iz- 
redne vdanosti do vladarja, osobito pa zaradi zatajevanja, ki ga je 
kázal kot ranjenec — je bil Pavlešiš to pot odlikovan s srebrno sve- 
tinjo prvega reda, katero si je v pravem pomenu besede krvavo 
zaslúžil. 



Dolenjski: Nekaj črtic iz življenja slovcnskih vojakov. 55 

Naš junák, ki je bil tcžko ranjen, je ostal nekoliko čaša v pro- 
vizórni bolniščnici v Livnu, odkoder so ga po^neje pripeljali v do- 
movina, kjer je kmalu zopet okreval in popolnoma ozdravel, 

* 

Preteklo je celih sedem let. O Pavlešiču nisem imel niti dúha 
niti sluha; kar dobim nekega dne od svojega polka službeno pismo, 
v katercm je bilo nasleduje povelje: ;>Ker ste 1878. 1. službovali v 
Bosni pri isti stotniji kakor desetnik Pavlešič, in ker ste tudi na 
izkazu o njegovem vedenju podpisani, imate v 24 urah obširno semkaj 
sporočiti, kako se je ta desetnik pred sovražnikom ponášal; končno 
se imate tudi izreči, je li begun Pavlešič pomiloščenja vreden ali ne.« 

Pavlešič begun.- — Gotovo ga je doletela nezgoda! Treba 
mu je pomagati že glede na njegovo pošteno in hrabro ponašanje 
pred sovražnikom. 

Razume se samo ob sebi, da sem se za svojega nekdanjega 
junáka dostojno potegnil in ga gorko priporočil milosti najvišjega 
gospoda. — ■ 

Pismo, s katerim je prosil Pavlešič pomiloščenja, je kaj origi- 
nalno in se glasi doslovno tako-le: 

»Memphis tenesi tega 7. marca 1885. 

Prošnja do Njih presvitli cesar! 

Xjih visoka častitliva Visokost presvitli cesar, jest Johan 
Pavlešič iz Vertače c. k. glavarstva Cernembl gemajndeamt Semič, 
poterjen 1875 k sovdaškem stanu, k 17. c. k. Infantrirogoment 
feldcajgmajster Barón Kuhnn 2. kompani. 

Jest vem in spoznám, da sem kázni vreden kjer sem Xji- 
hovo sveto postavo prelomu ker sem jest zapustu svoj krej in 
sovdaško službo in sem šou v Ameriko. Xadalje jih ponižno 
prosim odpušanja ker so tako žalostne in slabo pisane moje 
, besede. Pervič jim na^nanim presvitli cesar da sem biu leta 1878 
u Bozni, nápravu sem tri bitke noter v tretji bitki sem biu zadet 
v nogo in jest se ne bom sam hvalu zraven sem zaslužu tri 
medalje 1. in 2. klasa sreberne in pa krigsmedaljo katere še 
dandanašni imam za spomin. Potem sem prišu domu od sov- 
datov in sem se uženu. Med tem časam so bla slabá leta duga 
sem imou veliko za plačat Bog mi je dau otroke pomagat si 
nisem mogu in sem se podau po svet. Su sem leta 1883 iz 
doma. — 



56 Dolenjski: Nekaj črtic iz življcnja slovenskih vojakov. 

Nadalje jih ponižno prosim presvitli cesar naj se usmilijo 
čcz me, ako se pa čcz me ne usmilijo naj se pa usmilijo čez 
moje otroke in čez mojo ženo da bi mi dovolili zopet prit 
nazaj k svojim domu brez hudega strahu. 

Pervič ako ne bom dobiu usmiljena pri Bogu vsigamogoč- 
nemu in pri Njih presvitli cesar tako pod milem nebom ga ne 
dobim. 

Saj je Kristus na zadno uro prosu svojega očeta za svoje 
sovražnike, da naj jim odpusti toraj tudi jest boži grešnik jih 
ponižno prosim presvitli cesar naj se usmilijo oni čez me da ne 
bo trepetalo moje serce pred hudim strahom nazaj prit v svojo 
očetovsko deželo med Slovensko rodbino. 

Namenu sem se prit domu kone októbra mešca ako mi 
presvitli cesar dovolijo. Jest jih ponižno prosim naj se usmilijo 
čez moje otroke in mojo Ijubo ženo ker sem jih rešu iz nadlog 
da ne bodo po svetu preganjani kakor jest ko sem mogu iti 
od doma. 

Izkleneno je to moje žalostno pisanje. Naj bojo pozdrav- 
Ijeni pervič od Boga vsigamogočniga Oni presvitli cesar in Njih 
visoka častitliva presvitla cesarica in cela Njihova rodovina, 
potem od mene Johana Pavlešič. Ponižno prosim za odgovor 
nazaj. — tres: Johan Pavlešič frankco front strit Ni,. 282. 

Nemphis tenesi North-Ameriko.« — 
Pozneje sem zvedel, da Pavlešič spričo mojega poročila ni bil 
samo pomiloščen, temuč se mu je tudi priznalo povračilo doklade 
od srebrne svetinje prvega reda za celi oni čas, ko je bil odsoten. 



Nekega jesenskega dne 1885. L, ko je bila bela Ljubljana za- 
vitá v gosto meglo, sem imel inšpekcijo v šentpetrski vojaščnici in 
sem hotel ravno večerjati; kar nekdo trdo potrka na vráta. Naglo 
ostanem od mize in zakHčem: »Noter!« 

Zelo sem osupnil, ko zagledam pred sabo — junáka PavleŠiča, 
ki je že vedel, da je bil izza mojega poročila pomiloščen. S solzami 
v očeh se mi je prisrčno zahvalil za izkazano pomoč ter vzkliknil: 
»Oj, kako sem vesel, da sem dosegel cesarsko milost; drugi ameri- 
kánski dezerterji se morajo mesece in mesece pokoriti v zaduhlih 
ječah, a meni je dovoljeno iti že jutri domov, da po dolgem času 
vidim zopet prcljubo ženo, otroke in dragi mi dom! Srce mi veselja 



Listek. 57 

poskakuje — dovolíte mi torej, gospod nadporočnik, da plačam 
Štefan vina!« 

»Drugo pot, Pavlešič, danes ste vi moj gost!« Po teh besedah 
sem ga povabil, naj sede k mizi. 

Pri večerji mi je pripovcdoval, da sc mu je v Ameriki izprva 
slabo godilo, potem pa malo bolje, a prihraniti si ni mogel mnogo, 
ker je bil vedno malo bolehen. 

Drugi dan se je Pavlešič oglasil pri vojaški oblasti in tam na- 
knadno potegnil priznano mu doklado. 

Mislim, da oni dan, ko je Pavlešič odhajal iz Ljubljane na svoj 
dom, na celem božjem svetu ni bilo srečnejšega človeka od njega. 

Pavlešič, ki je bil že nekoliko bolehen iz Amerike prišel, je 
umri dne 2. januarja 1888. 1. na svojem domu, zapustivší mlado ženo 
z dvema hčerkama. Pokopan je pri S v. Dúhu pri Semiču na Do- 
lenjskem. Na njegovem grobu ni nobenega spomenika. Svetinje, ka- 
tere si je bil v Bosni zaslúžil, je vzel s seboj v grob. 

Predaleč bi zašel, ako bi hotel obujati še dalje spomine na 
slávne čine slovenskih vojakov: naj jih bo za to pot dovolj. Nave- 
dení zgledi nam že bistro pričajo, da so naši fantje povsod, kamor 
so bili postavljeni, storili več nego svojo dolžnost in se tako hrabro 
ponášali, da so celo nasprotnika prisilili do priznanja in občudovanja. 



LISTEK. 

Tavčarjevih »Povesti« je izšel v Kleinmayrjevi in Bambergovi zalogi 
kakor prejšnja dva sedaj že tretji zvezek. (Str. 311. Cena vezanega izvoda 1 gld. 
50 kr., po poští 10 kr. več.) — Kot edino večje božično književno darilo smo 
veseli pozdravili tretji zvezek Tavčarjevih del, tembolj, ker obsega poleg »Graj- 
skega pisarja« (zgodovinske podobe, izšle 1. 1889. v našem listu) znamenite zgo- 
dovinsko novelo »Ivan Solnce«, ki je izhajala v »Slovanu« 1. 1885. in 1886. — 
Dasi so današnji čaši silno neugodni poeziji, zlasti romantiški, se ob Tavčarjevih 
povestih práv radi zopet pogreznemo v nedávne čase, ko smo se z drugačno 
dušo, z drugačnim srcem. pa pač tudi v drugačnih razmerah naslajali z divno 
njegovo romantiko, tcr si pribavimo z njih čitanjem par uric romantiške zamaknje- 
nosti. A hkrati obžaluj emo, da stvaritelju teh divnih romantiških slik ni bilo 
usojeno, da bi bil ostal v tem romantiškem svetu ter nam proizvajal obenem 
kot začaranec in čarovnik slike iz tistega čudcsnega milieuja — nego je okrutna 
realistika njega samega in z njim vred tudi nas izgnala iz romantiškega raja. A 
Tavčar nam bi bil lahko postal naš Hauff, naš Scott ter nam bi bil pred strmé- 



58 Listek. 

čimi očmi vzčaral vso našo zgodovino v romantiško-rožnatem svitu. »Es hat 
nicht sollen sein, es wär' zu schon gewesen!« Romantika je siréna, še nevarnejša 
siréna pa je menda — politika. — Kot »filološko« uredništvo, za kakrsno nas pro- 
glašajo, moramo scveda opozoriti na to posebnost, da je tretji zvezek Tavčar- 
jevih povesti, če se ne motimo, prvá knjiga, ki je uravnana po načelih bodočcga 
uradnega pravopisa slovenskega. Naravno; kajti prof. Levec, ki je prevzel »jezi- 
kovno popravo« Tavčarjevih povesti, je tudi oče onega pravopisa, kateri se 
menda skoro objavi, upamo, da ne samo »in usum scholarum«. 

Popevčice milému národu. Zložil Anton ílribar (Korinjski). V Celju. 
Tiskal Dragotin Hribar. To najnovejšo zbirko izvirnih pesmi priporočamo ro- 
jakom. Prihodnjič izprugovorimo kaj vcč o ti lepi knjigi. 

Miklosichs Jugend- und Lehrjahre. Von D r. Mathias Murko. Tako 
se glasi 75 str. broječa knjižica, ki je izšla kot poseben odtisk zborníka »For- 
schungen zur neueren Litteraturgeschichte.« (Wcimar. Verlag von Emil Fclber. 
1898.) Vkljub vsi tcmcljitosti in natančnosti v navajanju porabljenih virov vendar 
slog in dikcija te razprave nikakor nista suhoparna, ampak práv čvrsta in zani- 
miva, tako da smo napram gospodu avtorju izrekli željo, da bi tak korenit, a 
poleg tega vendar sveže pisan životopis moža, katerega delovanje je tako tesno 
spojeno z našim slovstvom, zlasti sodil v naš list. Zlasti poglavje: »Die national- 
patriotischen litterarischen unh wissenschaftlichen Bestrebungen in Graz« (str. 31 
do 60) se dostajc znamenite dobe našega slovstva. In g. dr. Murko se je res 
vdal naši prošnji ter drage volje obljubil, da skoro priredi lepo svojo razpravo 
za Zvonovo občinstvo, v katerega imenu ga zanjo že naprej toplo zahvaljujemo. 

Uspomeni Matije Valjavca. Nekrológ. Napisao dr. August Music. Pre- 
štampano iz »Ljetopisa« Jugoslavenskc akademije znanosti i umjetnosti za g. 1897. 
U Zagrebu. Tisak Dioničke tiskare. 1898. 8'. 25 str. 

Našemu rojaku g. dr. Musicu je pripadla naloga, da izpregovori v svečani 
seji nekrológ drugu in rojaku svojemu, nepozabncmu Matiji Valjavcu. To nalogo 
je izvršil učeni gospod doktor z Ijubeznijo in spretnostjo. Opisal je njegovo živ- 
Ijenje, njegovo javno delovanje v soli in njegovo književniško ter učenjaško de- 
lovanje. Le-to je razdelil v tri dobe. V prvi leposlovni dobi je pisal Valjavec 
slovenskí, v drugi folklorski slovenskí in hrvaški, v tretji znanstveni samo hrvaški. 

— Pridružujemo se tudi mi vzkliku »Slava Valjavcu!« — 

O ti priliki naj omenimo, da je srbská »Iskra«, katera je izhajala lani v 
Belgradu, a je morala po enoletnem izhajanju prestatí, ker je bil njen urednik 
premeščen iz Belgrada v Niš, prinesla v 14. številki sliko našega Valjavca, v 16. 
in 17. številki pa životopis njegov iz peresa profesorja in urednika Andre Gavri- 
loviéa. V tem životopisu slávi pisatelj Valjavca kot učenjaka, ki je spájal du- 
ševno vsa tri plemena južnoslovenska, Slovensko, srbsko in hrvaško. 

»Goriška tiskarna« A. Gabrščeka izda v kratkem te-le knjige: 

1. »Ben Hur«. Roman iz Kristusovih časov. Angleški spisal 
generál Ludvik Wallace. Okoli 25 tiskanih pol v veliki 8°. Cena gld. 1'20. 

— Ta román je zbudil velikansko senzacijo po vsem svetu; preveden je skoro 
v vse evropske jezike. Vrhbosenski kapitelj je oskrbel ali vsaj obljubil hrvaški 
prevod. Pripomnimo naj še, da je slovenskí prevod najcencjši. 

2. »Venec slovanskih povesti.* Knjiga II. Okoli 12 tiskanih pol 
v 8". Cena 55 kr. s poštnino vred. 



Listek. 59 

3. »Mladost.«Koroškapovest. Češki spísala Gabrijcla Preis- 
sova. Po rokopisu poslovenil Ant. Dermôta. S sliko pisateljice 
iz zadnjega čaša in kratkim ži vlj enj episom. Povest je posvečcna 
Ijubljanskemu županu. Izvirnik menda izide hkrati s prevodom, ki izide dne 
15. jan. v 82. 83. snopiču »Slov. knjižnice«. Obsegal bo okoli 12 tiskanih pol. 

4. »Kažipot po Primorskem.« Točen imenik vseh oblastnij, 
trgovcev, obrtnikov, rokodclcev itd Izide kot brezplačna priloga 
»Soče« za božič. V razprodaji 60 kr. broširan, 1 gld. pa lično vezan. 

O »pesnikovanju« »jezikoslovčuje« Fr. I. Veleccnjeni naš pesnik Aškerc 
je predlagal v 12. številki lanskega letnika »Ljubljanskega Zvona«, naj bi vendar 
pustili besedo »pesnikujem« in bi rajši rabili glagol »pesnim«, češ, »pesnikujem« 
je neroden izraz, ki nam nehote vriva misel, kakor da bi vsi pesniki »pesni-ko- 
vali«, »pesnim« pa da je glagol, pravilno izpeljan od samostalnika »pesen«, kakor 
češki »básnim« od »básen«. 

Kdo ne ve, da je v različnih jezikih mnogim besedám kumoval pesniški 
genij, ki jih je ustvaril v vzvišenem govoru, a polagoma so postale splošna last- 
nina narodova! Aškerc je vreden, da sprejmemo v občestvo domačega bescdišča 
besede, katerim je on boter, da 

y ne zapusti nobeden ga v ti šili, 

molče besedo však si vzame«. (Krst pri Savici.) 

Saj so mu vendar novejši pesniki tako radi sledili celo tja v daljnji orijent in 
sicer na divjem pegazu; zakaj bi se besed njegovih bránili? 

Res, da je takrat delo val Aškerc kot pesniški genij po svojih otrocih, 
svojíh umotvorih ter vplival na svoje posnemavce z elementamo silo, ki pre- 
vzame naše srce in nas vleče za seboj z neodoljivo močjo — v tem slučaju pa 
je besedi »pesniti« samo kum in s svojim predlogom se obrača na naš hladni 
razum! Ali bo njegov trezni, premišljeni nasvet ukrotil naše filološke strasti, 
kakor je zmagal domišljijo naših mladih pesnikov ter jih zvábil v bajno-zani- 
mivi vzhodr 

Boj med vnetim pesnikom in trmastim znanstvenikom, ki sta oba v isti 
osebi, je skoro nemožen; kajti ncdostaje jima glavnega pogoja za tak boj, namreč 
pogoja: arma sunto paria; iščoč pripravnega torišča, kličeta i pesnik i znanstvenik 
z Arhimedom: »Dajte mi kraj, odkoder naj primem nasprotnika!* V takem po- 
ložaju pa se moreta ali brez boja le onemoglo sovražno gledati ali pa se v 
krvavem poboju neusmiljeno raztrgata, ker si drug drugemu ne znata izpodbiti 
ali parirati udarcev. 

^ Zato bi naj volil Aškerc drugo pot, če hoče uveljaviti svoje besede: vti- 
hotapi naj jih v svojih umotvorih! V njegove sladčice zavitim besedám se bomo 
brž privadili, z njegovimi sladčicami vred se nam bodo njegove novinke celo 
priljubile. 

Aškercu besedotvorniku pa moramo nckoliko ugovarjati. 

Med izmišljenim glagolom »pesniti« in glagolom »pesnikovati<' se sicer res 
takoj čuti razlika v pomenu. 

»Pesniti« bi bil izimenski glagol četrte vrste kakor čutiti, deliti, govoriti, 
graditi itd., ali po šesti vrsti: bojevati, kupovati, obedovati itd. »Pesniti« bi torej 
pomenilo pesen zlagati, kakor pomenijo oni glagoli po vrsti: čut imeti, dele de- 
lati, govor govoriti, grád (ograjo) dclati, boj biti, kup pogajati, obed imeti itd.; 



60 Listek. 

vsi ti glagoli pomenijo: s tem se baš baviti, l<ar izraža korcnski zlog, torej traj- 
nost dej anj a, aktualnega dejstva. 

»Pesnikovati« je tudi izimensko tvorjen glagol šeste vrste, izpeljan iz samo- 
stalnika »pesnik«, kakor so po isti vrsti napravljeni: banovati, gospodovati, kme- 
tovati, kraljevati, kupčevati, písateljevati, skopovati, učiteljevati, župnikovati, ali 
pa po čctrti vrsti : čebelariti, bosopetiti, kozariti, ribariti, sedlariti; ti glagoli 
značijo zaporedoma: ban biti, gospod biti itd. — to se pravi: pomenijo stan 
onih oseb, ki jih imenujc koreň. Nikakor ne tnislirao n. pr. pri glagolu kralje- 
vati, da opravlja baš zdaj kralj kako kraljcvo dcjanje, pri glagolu kmetovati, da 
opravlja kmet baš zdaj kako kmetiško delo; hočemo samo reči, da imata kralj 
in kmet dolžnost, navado, zmožnost takih del. S tcmi glagoli torej ne mislimo 
dejanja, aktualnih dejstcv, ampak stan, stanje, potenciálna dejstva ali dis- 
pozicije. Trajnost teh glagolov je čisto drugačna nego onih. 

Ta razlika v njih pomenuizvira od razmerja, ki ga izražajo: glagoli čutiti 
itd. so izimenski v razmerju različnih dopolnil, zlasti tožilniških, glagoli banovati 
itd. pa v razmerju oscbkov: čut imeti (4. sklon), ban biti (1. sklon). 

Aškerc je sedel pred Ganglovim Prešernom ter zroč vanj vprašal sam 
sebe: »S katcrim predmetom sc bavi njega pesniški duhr« Razvidno je, da pri 
tem vprašanju ni misliti na pesniški stan ali značaj; torej se tudi ne bi moglo 
vprašati z glagolom po tipu: banovati, torej ne: »Kaj pesnikuje zdaj pesnik?« 
marveč vprašati bi se moralo z glagolom po tipu: čutiti, torej: »Kaj pesni zdaj 
pesnik?« 

To naše modrovanje bi bilo neovržno, če bi glagol »pesnikovati« spadal 
popolnoma v vrsto glagolov liki banovati, kozariti itd., če bi sploh vsi glagoli, 
i'peljani od osebnih imen, pomenili le stan, značaj, potenco; toda to ni tako. 
Besedi »pesniti« n. pr. ste k um o v ali Vi, velespoštovani gospod Aškerc, in to 
kumovanje vendar ni Vaš stan, značaj, marveč je bilo le posamezno dejanje 
Vaše; prorokovati ne pomcni samo = prorok biti — tcga pomena ta glagol menda 
sploh nima več — ampak enkratno trajno dejanje; bogovati — bog biti, pa 
tudi = vedeževati ali ugiliati; moževati — ponosen biti, pa tudi: resno se po- 
svetovati (župan možuje s soseščani; prim. Pleteršnikov slovar); po četrti vrsti: 
gospodariti ^ gospodar biti, pa tudi o posebnem slučaju: sovražniki so tu strašno 
gospodarili, kuga tu gospodari (Piet.); nemčevati, nemškovati in nemškutariti 
tudi ne pomenijo: Nemec, nemškutar biti; zlasti zadnji glagol se lahko v Ljub- 
Ijani po ulicah tako-le rabi: »Čujte jih, kako nemškutarijo!« 

Tem glagolom, ki značijo navadno durativnost ali iterativnost, pripadá pač 
tudi glagol »pesnikovati«, in ne more se mu prigovarjati. 

Sicer pa i jaz čutim nekoliko neprikladnosti tega glagola v vprašanju: 
>Kaj pač zdaj pesnikuje pesnik.^« Menda je glagol preveč iterativen, premalo 
durativen za ta slučaj; tudi me spominja preveč vnanjosti pesniškega stvar- 
janja, premalo pomeni dusno gibanje, baš kakor »pisateljevati«; morda bi v 
onem slučaju lahko rekli: >Kaj si pač umišlja, kaj snuje zdaj njcgov pesniški 
duh ?« 

Mnogokrat se pa da rabiti glagol »peti« za »pesnikovati« . . . 

Toda kako ste z apel i Vi takrat v vvodu ^epskih in lirskih poczij ?« 

»Moja muža ni mehkužna, bledolična gospodična — Črnogorka je, Špartanka.« 

S tako krepkimi devami pa se jaz ne poskúšam in zato rajši sklenem za 
to pot svoje jezikoslovčevanje o Vašem pesnikovanju. 



Listek. 61 

Nove skladbe. K. Hoffmeister: Bledi spevi. — Stanko Pi r na t: Me- 
šani zbori. ^ P. H. Sattner: Mešana zbora. — Stanko Pirnat: Slovenské 
národne pesmi. — Viktor Parma: Bela Ljubljana. 

Tri zvezke je podala »Glasbena Matica* svojim članom za leto 1898.: 
klavirske skladbe K. HofTmeistra in dva zvezka mešanih zborov skladateljev 
St. Pirnata in P. H. Sattnerja. Bogat je zvezek Hoffmeistro vih klavirskih 
skladb, ki jih je skladatelj nazval » Biede speve*. Ti osmeri spevi so mu prišli 
iz dna duše, vzklili so mu v sanjavi razvnetosti kot bledo cvetje vizijskih 
spominov. In v taki razpoložitvi se počuti Hoflfmeister najbolje; refleksija je 
njegovi bogati duši zvesta družica, ki ji ugaja, in ki daje razburkani misii peruti 
ustvarjajočc žarke lirike. i>Bledi spevi« so kot odlomek iz dncvnika ijubečega 
trubadurja. Galanterija in gracijoznost, topli čar visoke Ijubezni, vmes bolestní 
vzkriki vzkipevajočega srca so znaki teh odličnih in rutinirano pisanih klavir- 
skih skladb. 

Lepe tri zbore je objavil Stanko Pirnat: »Naša zvezda«, »Bog je moj 
ščit« in »Oblaku«. Poslednji zbor je šesteroglasen. Pirnatu sta blagoglasjc in 
kolorit prvo, da, vse, kar ga v^nema, da skladá. In v tem dospeva do práv 
srečnih uspehov. Nežná in fina je njegova ne ravno potratna invencija, in skrbna 
je izdelava nájdené misii. Čim večji je glasovni aparát, ki ga rabi, tem lepši 
je tudi učinek njegove vneme. Veliki zbor za 6 in 8 glasov mu je najljubši. V 
polnozvočju obsežnega zbora mu je zadostnih sredstev, tu se čuti prostega in 
dosti bogatega, da zabarva skladbo in ji vdahne one polne harmonije, ki jih 
zahteva njegovo kompliciranju naklonjeno mišljenje. In s takimi svojimi deli 
doseže zaželjeni učinek, ki je vselej vesten in prikladen ižraz uglasbene pesmi. 

Na poprišče širje skladbe je krenil to pot tudi p. Hug. Sattner, ki 
podaje v mešanih dveh zborih »Vrbica< in »Naša pesem« skladbi obsežnejših 
oblik. Da se je skladatelj práv zelo potrudil, treba odkrito priznati. Vendar pa 
ne utegne najti njegov trud zaželjenega sadu; njegova invencija ni zadosti plo- 
dovita, da bi zmogla odmenjeno si nalogo. Tu in tam je zaslediti zarodek ka- 
rakteristike. Preobilno ponavljanje besed, razkosavanje stavkov ni hvalno, to 
tem manj, čim enostavnejše je uglasbeno besedilo. 

Zbirke narodnih pesmi je obogatil Stanko Pirnat z zvezkom za koncert 
harmonizovanih in prirejenih »Slovenskih narodnih pesmi«, izdanim pri L. 
Schwentnerju v Ljubljani. Podal pa je 12 večinoma manj znanih narodnih pesmi, 
katerih je vsaka zase lepe in zanimive vsebine, usposobljene za koncertní oder. 
Pirnat jih je okitil s primerno obliko, v kateri ne izgubi narodno blago svojega 
bistva. Kot misleč harmonizator dobrega okusa je pazil Pirnat na značaj pri- 
rc^jene pesmi in poštcno se je potrudil, da je s svojim delom le povikšal in 
kristalizoval lepoto, ki je v narodnem nápevu. 

Tudi Viktor Parma se peča, kadar piše kaj za klavir, s Slovensko na- 
rodno pesmijo; tako jo je porabil v valčku »Bela Ljubljana«, izdanem v po- 
nosni obliki pri L. Schwentnerju v Ljubljani. Valčkov in sploh plesni ritem je 
tisto, česar išče Parma v slovenskem narodnem nápevu. V tem iskanju pa ni 
vsekdar rigorozen, in ni mu žal národne pesmi, čeprav ji mora siloma natvezti 
tuji ritem, ki jo oskubc plemenitega prirodnega lepotičja, da ostane v roki Ic 
mctulj, odrgnjcn in opran vsch barv, ki so ga dičile v radost stvarstvu. 

Dr. Foerster. 



62 Listek. 

Slovensko gledališče. Ko smo videli dne 22. novembra na našem odrú 
uprizoritcv Lessingove žaloigre »Emilije Galotti«, smo se spomnili nchote onega 
vprašanja, ki se je že toliko razmotrovalo, pa še danes ni končno rešeno, je H 
bil namreč Lessing v ožjem in strožjem pomenu besede pcsnik, ali ne. 

Kakor je znano, si Lessing sam ni lastil pesniške geniálnosti; a nekateri 
slovstveniki dcvajo to samoizpoved na rováš njcgovi prevelikí skromnosti tcr jo 
tolmačijo le kot nekako zatajevanjc samcga sebe. Mi se ne strinjamo z njimi, 
in takisto se nam zdi tudi neverjetno, da bi bil Lessing sam sebe napačno sodil. 
Lessing je bil toli ostroumen in razsodcn, da je gotovo sam sebe takisto dobro 
prcmotril, kakor je poznal druge; a na drugi stráni mu je bila resnica vselej 
tako sveta, da je nikdar ne bi bil zatajil iz góle afektacije. Da Lessing one po- 
nižnosti, ki mu jo njcgovi tolmači namišljajo, ni poznal, o tem pričajo dovolj 
bistro njegovi polemiški spisi; tam, kjer se je čutil močnega, se ni zatajeval, 
temveč je nporabljal svojo moč do skrajnosti in z brezobzirnostjo. Če torej Les- 
sing trdi, da ni pesnik, mu smemo docela verjeti. Pa tudi, ako Lessing tega ne 
bi bil sam priznal, bi morali priti sami do istega zaključka, če natančno pro- 
učimo njegova pesniška dela. Lessing je pisal vse svoje dráme z razumom, ne 
s srcem; idcja je pri njem poglavitno, in svojih pesniških proizvodov ni ustvarjal 
toliko, da bi dal odduška svojim srčnim čuvstvom, nego da bi spravil svoje idejc 
do veljave ter jih s pesniško uprizoritvijo privedel do zmage. Dráma je njemu 
le sredstvo, s katerim izkuša doseči svoj namen, in bas zaradi tendence njegovi 
dramatični proizvodi niso pristni pesniški umotvori. In zlasti tudi v »Emiliji Ga- 
lotti« se nam vsiljuje tendenca. Če bi bil imel Lessing v resnici pravo pesniško 
žilo, bi bil izkušal uveljaviti svoje ideje na drug način — s satiro! Tu je bilo 
zanj polje, na katerem bi bil postal lahko nedosežen; kajti glavnih lastnosti sa- 
tirika — bistroumnosti in duhovitosti — je imel toliko, kakor le malokdo pred 
njim in za njim, a nedostajalo mu je druzih pesniških lastnosti. 

In vendar — ali ostancmo ob uprizoritvi »Emilije Galotti« hladní, ravno- 
dušni ? Nikakor! Lessing vpliva s to dramo, práv kakor z drugimi svojimi žalo- 
igrami, silno na nas — a ne tako, kakor vpliva na nas rojen pesnik, temveč ne- 
kako tako, kakor deluje ognjevit govornik na svoje poslušavce. Ne pesniška 
čud, temveč njegova od svetcga prepričanja prešinjena oduševljenost, s katero 
bije boj za svoje vzvišene ideje, vpliva z elementarno silo na nas ter nas ogrcva 
in razgreva in provzročuje, da vztrepetavamo z njim vred ter se razvnemamo za 
njegove vzore. Navdušenje zbuja navdušenje, in naša oduševljenost je tem večja, 
čim bolj se zamislimo nazaj v čase in v razmere, v katerih je živel Lessing; 
kajti šelc tedaj vemo ceniti njegov ncnavadni pogum. 

Baš ta mogočni retorski in — rekli bi — demokratski učinek Lessingovih 
dramatiških proizvodov je prcmotil mnoge njegove častivcc, da so ga proglasili 
za pesnika. Drug vzrok njih zmote je bil ta, da Lessingu, ki je že izza vseuči- 
liških let temeljito poznal vse tehniške skrivnosti gledališkega odra, ni dclalo 
nikakršne težave, uveljaviti svoje teoretiško znanje tudi v praksi ter zasnovati 
in zgraditi dráme, ki so jih šmátrali vrstniki za vzorne . . . 

Da pa res Lessingu ni bilo toliko do tega, da ustvari dramatiški umotvor, 
nego da pribori svojim názorom zmago, o tem bistro priča baš »Emilija Galotti*. 
V prvih štirih dejanjih je ta dráma mojstrsko zasnovana in se razvija popol- 
noma pravilno; v petcm dejanju pa je Lessing hkrati zatajil sam svoja načela, 
kajti smrt Emilijc je popolnoma neutemcljena. Zaman i)ovprašujcmo \)o vzrokih, 



Listek. 63 

zakaj je morala Emilija umrcti, zaman zasledujemo ono »tragiško krivdo«, brez 
katerc si vsaj za Lessingovih časov smrti glavnega junáka ali junakinje niso 
mogli misliti. In vendar, kako lahko je bilo najti bas v >Emiliji Galotti* >tra- 
giško krivdo*, kako lahko bi se bilo kaj zgodilo, kar bi bilo vsaj nekoliko opra- 
vičevalo Emílijinega očeta nečloveški čin, ki se našemu čuvstvovanju toliko upira. 

Nespametno bi bilo misliti, da si Lessing ni bil v svesti, da je grešil 
zoper dramatiška pravila; mi smo temveč tega prepričanja, da jih je vedomá 
kršil in sicer iz tega vzroka, ker se je bal, da s pomočjo tistih ne bi dosegel 
v isti meri svojega namena, kakor ga je nameraval doseči. 

V »Emiliji Galotti« se je vzdignil Lessing z redkim pogumom zoper izpri- 
jenost višjih krogov; napovedal je boj dvorskému in plemiškemu trinoštvu, in 
da bi si pridobil v tem boju tem več pristašev, da bi potegnil za seboj tem 
širše kroge, se je poslúžil kričečih sredstev. Da bi bil kontrast in torej tudi 
učinek tem večji, je morala umreti Emilija, zabodcna od svojega očeta, popol- 
noma neomadeževana, popolnoma čistá. Niti ena grešna želja, niti ena nedopustna 
mise! ni smela zatemnili sijaja, v katerem je blestela njena nedolžnost! . . . 

To je glavni vzrok, da nas »Emilija Galotti« pretresc, ne da bi nas este- 
tiški zadovoljila ... 

Karakterizovanje oseb je v »Erailiji Galotti« izvrstno, a sc káže bolj v de- 
janju posameznih oseb in v dúhu, ki se razodeva v njih govoru, nego iz njih 
govorice; kajti pravzaprav govore vse osebe enako, menda práv po Lessingovo; 
zakaj vse imajo to navado, da ponavljajo zadnje besede prejšnjega govornika v 
obliki vprašanja. Baš to vedno ponavljanje je bilo najbrž vzrok, da so govorili 
nekateri naši igravci — zlasti gospa Danilova (grofica Orsina) nekako afektirano. 
Sploh z igravci ta večer nismo bili posebno zadovoljni, in o edinem gospodu 
Inemannu (Marinclli)l lahko rečemo, da je svojo ulogo popolnoma zmagoval. S 
tem pa nismo hoteli reči, da sc je »Emilija Galotti< ravno slabo igrala. Glavne 
poteze svojih ulog so do malega vsi igravci popolnoma dobro pogodili, a mi bi 
bili želeli, da bi se bili semtertja tudi v podrobnosti nekoliko bolj poglobili, da 
bi bili svojo igro nekoliko — če smemo tako reči — finejše izrezljali ali izcize- 
lirali; kajti baš Lessingove dráme zahtcvajo to. Scveda pa ne smemo prezretí, 
da se naši igravci le redkokdaj utegnejo temeljiteje baviti s svojimi ulogami, in 
da je skoro nemogoče, da bi nam podali v vsaki igri kaj popolnega, ko se sta- 
vijo do njih venomer tako različne zahteve. — 

Dne 4. in 6. decembra, t. j. o priliki druge in tretje svečane predstave 
v proslavo petdesetletnega vladárstva Njcgovega veličanstva — prvá je bila dne 
2. decembra — so igrali Mcdvedovo izvirno enodejanko »Ccsar Friderik III. na 
Malfem grádu v Kamniku«. Igrica obsega malo dejanja, a ni puhla, nego ima 
dokaj jedrovite vsebine. Glavna napaka njena je ta, da se nam prikazuje v nji 
namesto pozitivnih činov povsod le resignacija. Če se ne motimo, smo ta nedo- 
statek opazili tudi že v neki drugi drami Medvcdovi. Resignacija je lahko 
predmet lirski poeziji, v dramatiške proizvode pa ne sodi. Tudi gledališke teh- 
nike gospod pisatelj ni docela proučil; ternu pa se ne smemo čuditi, ker je 
imel dozdaj najbrž le malo prilike pohajati gledališče. Tako je prizor, ko kleči 
Ana, naslonjena ob klop, samo v to svrho, da čuje končno par sebe tikajočih se 
besed, mnogo predolg in ni le za igravko mučen, temveč tudi za gledavca, ki 
j o vidi ondi, kako sc premetuje. 



64 Listek. 

To je nekaj hib, katcrih se je kaj lahko ogniti; drugače pa nas je gospod 
pisatclj uveril, da mu bije práv krepko tudi dramatiška žila. Kakor v svojih 
lirskih proizvodih, se nam kažc gospod Medvcd tudi v tem umotvoru pred vsem 
misleca. Njegovo delcc prcveva razcn tega pristcn, zdrav humor, in nekatcri 
njcgovi dovtipi so zbujali pri občinstvu práv odkritosrčen in neprisiljcn smeli. 
Prijati mora tudi prostodušnost, s katero je očrtal značaje nekaterih bodočih 
cerkvenih dostojanstvenikov; baš s tem je pokazal gospod pisatelj, kako práv 
umeva bistvo umetnosti! . . . Nekateri značaji so seveda nekoliko prepovršno 
in preplitvo risani, in mislimo, da tiči tudi tu nekoliko vzroka, zakaj da nekateri 
igravci niso napravili nič poštenega iz svojih ulog. 

Koliko se je držal gospod pisatelj pri svojem proizvodu zgodovinskih 
dcjstev, tega seveda ne moremo raziskavati. Da leta 1444., ko se dejanjc vrši, 
neveljskega jezera več ni bilo, je več nego gotovo; da si ga je pa g. pisatelj 
navzlic tému privoščil, se nam ne zdi práv nič napačno. Prepričani smo tudi, 
da te netočnosti ni zagrešil zatcgadelj, ker brez brodarja ne bi bil mogel dati 
primernega konca svoji igri — prorok, kakršen je brodar, bi se bil tudi kje 
drugje lahko dobil — tcmvcč uvcrjeni .smo, da ga je privedla do tega zgolj le 
pesniška domišljivost, ki si ustvarja naravo še lepšo, nego je. Sicer pa, kdorkoli 
je že stal kdaj v Kamniku na Malcm grádu tcr je čul pravljico o neveljskem 
jezeru pa ima zmisel za naravnc lepotc, je gotovo začutil potrcbo, si potegniti 
one mcje, ob katerih so pljuskali nckdaj jezerski valovi . . . 

Da je zvršetek igre precej prisiljen, tému se ni čuditi; kajti pisatelj je 
moral svoje deke prikrojiti tako, da se je večeru primerno končala z ovacijo 
presvetlemu vladarju. Kakor pisatelju »Našega cesarja«, enodejanke, ki se je 
prcdstavljala vse tri slávnostne večere, tako je bila tudi gospodu Mcdvedu igra 
le nekako sredstvo, s katerim naj bi se primerno vvedla nameravana ovacija, 
in baš v načinu, kako je gospod Medved rcšil stavljeno si nalogo, je daleč 
nadkrilil svojega ncmškega kolego . . . 

Razen omcnjenih smo imeli v dobi med 15. novembrom in 15. decembrom 
.sc sledeče predstave: Dne 18. novembra so peli vdrugič v ti sezoni »IIalko«. 
Ta opera, v kateri sc razodeva toliko človeškega srca, nima na naše občinstvo 
nikakršncga učinka! . . . Dne 18. novembra so ponavljali v tretje »Klarico na 
vojaških vajah«. — Práv lepo so peli dne 24. novembra — prvikrat v ti sezoni 
— »Trubadurja«; odlikovala se je zlasti gospodična Radkiewiczeva. — Dne 
26. novembra so poskusili .še enkrat »Marto«, ki pa spet ni napolnila gledališča, 
a dne 29. novembra je bila na vrsti Shakespearjeva vcscloigra »Kako se ženské 
krote«, v kateri je Katrico igrala gospa Ljerka pi. Šramova iz Zagreba. Uloga 
Katnce ni lahka, zanjo je treba veliké umctniške sposobnosti, ker je izpre- 
mcmbo, ki se zvrši v značaju in navidez tudi v temparamentu Katrice, tcžko 
pogoditi tako, da se psihološki ne zdi neverjetna. Gospa pi. Šramova, ki že po 
svoji zunanjosti imponuje, je svojo nalogo krásno dovŕšila in je želá za to nav- 
dušeno pohvalo. — 

Dne 8. decembra so predstavljali prvič v ti sezoni Karia Costc burko s 
petjem »Ali je to dekle!« Tu sta gospa Polakova in gospod Inemann prekosila 
sama sebe. — Dne 12. decembra so peli, takisto prvič v ti sezoni, Verdijevo 
opcro »La Traviata«, v kateri je gospodična Šťastná kot Violeta daleč nadkrilila 
naše pričakovanje - Dne 13. decembra pa so drugič v ti sezoni izvr.stno igrali 
Viktorja Leona »Omikance« v práv — p raz n i hiši. Naše občinstvo razumcj, 
kdor ga more! Z. 




Tme noci. 



/^Bkaj li pojem ? Morda da gospem 
se láskam, svoji Ijubi morebiti? 
Hm, morda hočem kam visoko priti? 
Hm, menda pa še sam tega ne vem? 

O vem, da pojem le zato, ker smem 
^ povedati v besedi tajno-skriti, 
kar bi ne smel drugače sporočiti 
ni Ijubici kedaj in ne Ijudem. 

»Kar poješ, to je vse lepo in dično« - 

vi govorite — »ali ni resnično! 

To sladké, gladke so laži vse skupaj!« 

No, kaj vi pravite, ni mar mi dosti! 
Ce ti ne ver 'ješ, pa ti Bog oprosti, 
o Ijubica, a srce, ti obupaj. 

n. 

J^i more biti bolj resničnega, 
kot naše duše glasni zdihi so ? 
Kaj ves, da vsi, ki prc;č od ničnega 
sveta gredo, da vsi menihi so ? 

Kaj veš, da blizu res kaj mičnega 
glasovi iz daljave tihi so ? 
Ľahko, da modreci sveta odličnega 
doma sorodniki Pavlihi so . . . 



»Ljubljanski Zvon« 2. XIX. 1899. 



66 Dragotin Kette: Tihc noci. 

A duša naša — ta nikdar ne laze. 
In če se v govoru drugačna káže, 
pove ti vso resnico en zdihljaj! 

In pesmi moje niso ne besede, 
zdihljaji so iz srca tajne srede, 
kipeči k lúči tja v visoki raj. 

III. 

^^dihljaji so samotne duše cveti, 
ki se odpro tedaj, kedar zasveti 
nebeško solnce v čašo tenkozorno, 
oko nebeško v moje srce borno. 

Daj, Ijuba, duše tajni vrt odpreti, 
približaj rožicam obraz razvneti! 
Oko približaj svoje čudotvorno, 
da solncu nagnejo se mu pokorno, 

in spleti liste nade zeleneče 
in rožice Ijubezni pregoreče 
in lilije srca očitega . . . 

Dve rožici pa ti daruj mi tudi 

obraza Ijubega, zakritega, 

dve liliji pa svojih belih grudi . . . 

IV. 

Jíyedar zagledam tvoje zorno lice, 
se moje duše čuden strah poloti; 
podobe se spominjam mučenice, 
ki zri sem jo v svetišča temnem koti. 

Bile so vse krvavé ji nožice, 

in lice bledo je bilo siroti, 

ki sta po trnju v noci brez zvezdice 

ob brezdnih po brezkončni, strmi poti 

sama . . . Ah, kaj! Saj to so puhle sanje 
in fantazije. Kdo se meni zanje! 
In brez pomena je podoba taká. 

Mogoče je, mogoče tudi ni. 

Ej, kolikrat samotná duŠa pláka, 

Ko v strastnih radostih telo drhti. 



Dragotin Kette: Tihe noci. 67 



E 



i-j, kolikrat samotná duša pláka, 
ko v burnih radostih telo drhti, 
In čaká réva, vse življenje čaká, 
telesnih radosti le konca ni . . . 

Ob Bramaputri Ganga se pretaka, 
a večni Himalaja ju deli, 
in šele v morju drugo drug namaká; 
v nji on in ona v njem se izgubi . . . 

Tako se hrepene zediniti 
duhovi, skoz in skoz prešiniti 
in v drugem drug žele izginiti! 

A kdaj živita dobri duši skupno ? 
Ah, zamori ju to življenje hrupno, 
in duši sami plakata obupno. 

VI. 

yi^ato veruj, ni strastno poželjenje, 
o draga, ki mi v duši zdaj gori! 
To je le moje duše hrepenenje, 
Da s tvoj o se kedaj združila bi. 

Kako tvoj duh je blag, kako iskren je, 

pokazale so mehke mi oči. 

Ah, Ijubica, če loči naj' življenje, 

po smrti nama več ločitve ni . . . 

Tako si Ijuba dva živela sta, 
V deželi naši rada se imela sta; 
nemili stariši so ju ločili. 

Umrla sta. Iz ločenih grobov 

sta roža, lilija črez sveti krov 

vzkipeli, vzcveteli in se tam združili . . . 

Dragotin Kette. 




5* 




Krivda in usoda. 

Napísal Laščan. 

I. 

rvo nedeljo v predpustu je bilo že na vse zgodaj zapadlo 
pol metra snega. 

Popoldne pa je zavel jug, in njega mehki, bo- 
žajoči, topli dihi so ga polagoma južili in mehčali. Na 
golih, opolzkih vejah golega drevja so se veliki, prhki 
kosmiči tajali, sesedali, se spoprijemali v gručice in 
kepe, pri najmanjšem pišu pa odpadali z vej v rahlo nameteni sneg 
in se ondi globoko vdirali. 

Po dolgih, ledenih svečah, katere so v veliki množini in različni 
velikosti visele pod kapom slamnate, z zadimljenim snegom pokrite 
strehe, pa so se počasi pocejale veliké, bleščeče kapljice, visele nekaj 
čaša na svedričastih konicah; ko pa so se zadostno povečale in ob- 
težile, so se spuščale v južni, lahno tajajoči se sneg, puščajoč ondi 
sled. In bolj ko se je tajal in južil sneg, bolj in pogostej^ so se 
nabirale kaplje; te so se zopet polagoma izpreminjale v tanek curek, 
in naposled se je že tudi ta povečal. 

Novo razkidane gazi so se polagoma rdečile, kolikor bolj se je 
mokra, mastná ilovica mešala z nizkim, vodenim snegom . . . 

Klančar je stal pred svojo, na samem pod vasjo stoječo hišo 
in kadil iz malega, skrbno okrašenega vivčka. Veliké, delavne roke 
je tiščal v žepu novih, irhastih hlač, se poigraval s svetlimi, novimi 
kronami in se malomarno oziral okoli. S strokovnjaškim pogledom 
izkušenega, veščega vremenskega proroka se je oziral na hitro plovoče, 
štrenaste, megleno-sive oblake in jih presojal, koliko še prineso snega. 
Včasih je tudí pristopical izpred hiše práv na cesto, se obrnil 
na vas in jezno pomrmral sam s seboj, ko je čul od ondi mehke, 



Laščan: Krivda in usoda. 69 

gladeče glasove cerkvenih orgel, ki so spremljale pete litanije, z dru- 
gega konca pa hreščeče, piskajoče glasove bučne harmonike, hripavo 
vriskanje in zamolklo pritrkavanje peta. 

Stopil je tudi v hlev, pogledal po jaslih, ali je živina s pridom 
požrla, da bo namreč vedel okarati hlapca, kadar se vrne iz cerkve. 

Tudi v svinjaku je ogledal korito in se prepričal, ali se dobro 
in pridno rede prasiči. Pogled na tolste, popolno dorejene ščetince 
mu je razjasnil obriti in vedno mrkli, sitni obraz; v dúhu je prera- 
čunjal, koliko bode izkupil prihodnji teden zanje, koliko od izkupička 
bode porabil za hlapca, deklo, koliko za obleko, za dávke ter druge 
še mogoče potrebščine, in koHko mu bo možno od letošnje prireje 
deti na strán, to je, posoditi zadolženemu sosedu na višoke obresti. 
In dalje je računil, koliko bode to nešlo obresti, potem prídel še 
vsoto, ki jo je spravil za letošnje vôli, k tému je prištel prihranke 
prejšnjih let z vsemi obrestmi . . . 

O takih prilikah ga je ugoden zaključek vselej razveselil . . . 

Iz podstrešja nad svinjakom, ki je bilo prikrojeno za kurnico, 
je klical in vabil tropo kokoši z velikim, prevzetnim petelinom vred, 
jim ponujal in kázal pest koruze, katero je naružil v rešti pod kapom; 
kokoši so se sicer hvaležno odzvale z glasnim, odurnim kokodajska- 
njem, iztegovale dolge, požrešne vratove proti njegovi dlani, ven na 
mehki, južni, vdirajoči se sneg jih pa ni kar nič veselilo. Ko je videl, 
da jih ne izvabi iz zatišja, je vsul koruzo v kurnico in šel počasi 
proti skednju pogledat, ali je rezanica dobro zmešana, drobno zre- 
zaná, iz katerega pridevka se jemlje seno, iz katerega slama in detelja. 

Tudi pod kozolcem je godrnjaje zapažil, da je stelja pri dnu 
na mokrem, da je torej vlažná in deloma že gnila. 

Ko pa je vse dodobra ogledal in ovohal, je koračil zopet po- 
časi na cesto in si iznova natlačil vivček . . . 

Po česti, doli iz vaši je pridirjal gologlav paglavec, morda še 
ne štirinajstih let; mehko, oguljeno kučmo je tiščal pod pazduho in 
ve.s zasopljen je zakričal Klančarju: 

»Oče Klančarjev, pri Rusu se tepo!« 

Klančarja je malo zanimalo, kar mu je deček povedal. Vendar 
se mu je zdelo dobro, da se je nekaj pripetilo, in že je hotel od- 
vrniti dečku, češ, da se jim práv godi, kaj pa plešejo in rogovilijo 
med tem časom, ko se v cerkvi obhaja pobožnost. V hipu pa se je 
premislil, da to ne bi bilo umestno reči takému pobalinu, ki sam 
zaslúži lepo število batin, ker ni šel v cerkev in postopa med tem 
časom okrog gostilniških oglov; odvrne mu torej osorno: 



70 Laščan: Krivda in usoda. 



»Kaj pa te briga to, postopač hudobní! K litanijam bi bil šel, 
k litanijam! « 

Deček se pa ni dal ostrašiti in je kar nadaljeval: 

»Tepo se, močno se tepo; Borovščakovega so že popolnoma 
oklali« . . . 

»Poberi se mi s poti, nesnaga grda, pobalinska!« 

Klančar ni pripustil dečku dokončati stávka, ko je začul iine 
BorovščakoYO. Nekoč so mu bili nekaj natvezli, da lazi za njegovo 
Francko, in tega se je bil sedaj domislil, meneč, da ga hoče fante 
dražiti. 

Deček pa le ni šel s poti. Nadel si je kučmo in iznova za- 
trjeval, da se pri Rusu tepo, krvavo tepo, kako se mečcjo pod kap, 
kako se lasajo in preklinjajo. 

Klančar se je obrnil k hiši. 

»Pa zaradi vaše se tepo, zaradi Francke, ki plese pri Rusu; 
mene so poslali vam povedat, da pojdite ponjo, da prej ne bo miru ...« 

Poslednja novica je Klančarja vznemirila. Nekaj gorkega mu 
je pljusknilo na srce, potem se mu je razširilo nekaj kipečega, vročega 
po vseh žilah. 

A Klančar ni bil mož, ki bi bil kázal svojo notranjost drugim, 
še manj pa takim nedoraslim, mlečnozobim pobalinom. Ni besedice 
ni črhnil, in v obraz mu ni šinilo ni srage krvi; delal se je, kakor 
ne bi bil ničesar slišal. Vlekel je navidezno hladnokrvno iz vivčka, 
polagoma zamišljeno spuščal dim iz ust in gledal četo lačnih, kri- 
čavih vrabcev, ki so se hudobno pojali okrog strešnega slemena. 

v 

Sele tedaj, ko je čebrnjavi deček izginil, zopet na vas opazovat 
bojišče, je stopil v hišo in krátko, močno zaškrtnil. 

Sedel je na klop in s starimi, koščénimi rokami strahovito udaril 
po beli, močni javorjevi mizi, da so tanke, potné šipe kar zaškle- 
petale v starih, črvivih oknjakih, 

S popolno mirnim, hladnim obrazom je nato stopil k oknu in 
nemirno nekaj čaša bobnal z dolgimi prsti po šipah. 

Potem pa je postajal zopet nemirnejši, toda na obrazu se mu 
ni niti najmanje poznalo . . . 

Nenadno, kakor prileti po morju val, se je usula iz cerkve mno- 
žica Ijudi in se hitro razkrapljavala na vse kraje. 

Mali poredneži so si takoj pred ccrkvenim pragom privoščili 
malo bitko z zelo ugodnimi kepami. 



Laščan: Krivda in usoda. 71 



Možje so se spuščali v malih gručah po trije in štirje do trafike 
po tobak za prihodnji teden. Gospodinje pa so se ustopile okrog 
lončarja, ki je bil za zvonikom razložil in razpostavil svojo robo. 

Mlada, nakičena dekleta pa so stikala glave skupaj in sra- 
mežljivo ugibala, kako bi prišla do Rusa, kjer je danes ples, tako 
bolj skrivaj. Vsaka je imela tam kaj opravka; večinoma so hotele 
iti klicat braté . . . 

Tedaj pa se je raznesla ves t, da se tam tepo. 

Vse vprek se je udrlo doli proti Rusu, mlada dečad seveda na 
prvem mestu. 

Tam pa je že bilo konec boja, torej nič več zanimivega . . . 

Klančar je vendarle dočakal domačih. Prvá je prišla iz cerkve 
Klančarica in se takoj pričela preoblačiti, ti je sledila dekla, potem 
hlapec in pastir ter mlajši sin, nazadnje pa je prišla Francka vsa 
zasopljena, pa rdeča v lica, kakor mak. 

Klančar ni nikomur zinil besedice, tiho je stopal iz kóta v kot; 
včasih se je ozrl s polnim, a povsem mirnim pogledom na Francko, 
katera se je pa vselej takrat tudi močno prestrašila, boječ se, da 
ne bi zvedeli oče, kje je ravnokar bila. Tudí ženi ni ničesar omenil 
o dogodku; vedel se je, kakor da se ne bi bilo nič prigodilo. 

Pred mrakom pa se je bila ponudila prilika, da sta bila Francka 
in Klančar sama v sobi. 

»Ti!« 

S tem se je osorno obrnil do dekleta, ki je pa kar zatrepetalo 
po tem kratkem, a jeznem ogovoru, sluteč vso nevihto, ki se je zbi- 
rala nad njeno glavo. 

>Hej, ti, kje si pa bila danes popoldne? — Hm, kaj ?« 

Francki je zastala vsa kri po žilah za nekaj trenotkov, potem 
pa se s podvojeno hitrostjo razlila po žilah, in v obraz ter ušesa je 
je neznansko veliko prišlo. Odgovoriti ni mogla, ker ni mogla niti 
sopsti. Izbulile so se ji oči, in prestrašená je strmela na besnega očeta. 

Le-tega pa je pričela zdajci kar tresti razpaljena, neukročena 
ježa. Čeljusti mu je stiskal krč, da so kar peli redki, a močni, stari 
zobje in se je tresel vzduh po šopami izbi. 

Nehote je zagnal vivček s tako silo po tleh, da se je zdrobil 
na nešteto koscev. 

To ga je le še bolj razburilo. 

»Kje si bila — kaj? — kje.?« 

Glas mu je postajal hripav, zadušen, čutil je v grlu kakor pest 
žerjavice. V pergamenasta, mračna lica se mu je nabralo curek raz- 



72 Laščan: Krivda in usoda. 



Ijučene krvi, kar je bilo pri njem nekaj nenavadnega, nekaj izjem- 
nega; život mu je obletel mrzličast pot. 

Francka je otrpnila. Poznala je predobro njegovo divjo narav, 
njegovo nebrzdano, blazno jezo. Pošibila so se ji kolena, naslonila 
se je na klop in z obupanimi pogledi na razljučenega očeta priča- 
kovala njegove ostré, morda nečloveške kázni. 

»Ti nisi šla v cerkev, kaj ne? . . . Ti si plesala med tem 
časom ... ti si mi delala sramoto . . . sramoto!« 

Preden pa je dobro ponovil »sramoto«, je že tudi iztegnil dolge, 
suhe, koŠčene, a mocne roke, j o pograbil za kite in j o potegnil 
sredi sobe. 

To je dekle grozovito zabolelo. Spustila se je v jok, v suh, 
ihteč, skesan jok; pokleknila je pred očeta, se ga oklenila z obema 
rokama in ga prosila odpuščanja. 

Klančar, že tako vedno púst, osoren, robat mož, je bil danes 
docela podivjan; skoro se ni več zavedal, kaj počenja. Na kako milost 
ni bilo niti misliti. 

»Ti vlačuga, ti nesramnica pogubljena — ti boš meni delala 
sramoto — ti? — da bi te . . .« 

In vláčil j o je za lase iz kóta v kot, da so mu kar celi šopi 
las ostajali v žuljavih rokah; suval in brcal jo z nogami, da se je 
hčerka kar zvijala neznosnih bolečin. 

AH Klančarju še ni bilo tega dovolj. Posegel je na peč po dolg, 
zasušen kolec lesa, ki se je sušil ondi za trske, in pričel neusmiljeno 
mahati po bujnem, okroglem telesu lepe sedemnajstletne Francke. 
In padalo je vse vprek s tako silo, da so se ji kar vpričo izpuščale 
dolge, temno-rdeče lise in sivé, zatekle bule . . . 

Pričela je klicati na pomaganje. 

Od tam nekje izpred hiše je pritekla v sobo mati. Ze od daleč 
je čula pokanje kolca po mladih kosteh, slišala jok in vik Francke, 
hropenje in škrtanje moža, ki je divje, nečloveško pretepal svojo hčer. 

Na pragu je obstala in obledela. Nemalo se je začudila, zakaj 
j o neki preteplje; o popoldanskem dogodku j i ni bilo še nič znanega. 

»Za božjo voljo, kaj pa počenjaš? AU si znorel?* 

S tem ogovorom je skočila vmes, a v velikem strahu, da ne bi 
tudi po nji kaj priletelo; saj je le predobro poznala podivjane stráni 
svojega zakonca. 

Klančar se je nekoliko zavedel. Izpustil je dolgo, robato poleno 
iz rok in se zravnal pokoncu. Skozi brezzobe čeljusti sc mu je po- 
cedila dolga, nitkasta slina na svileni, nedeljski tclovnik. Stará nadu- 



Laščan: Krivda in usoda. 73 

Šljiva pljuča so se mu dvigala burno, visoko. Pogledal je divje hčer 
in ženo, pokazal s prstom na hčer in dejal proti ženi: >Ta mora 
od hiše!« 

In staré, zasušene oblike njegovega obraza so se zategnile v 
vsakdanje, običajne poteze, in popolnoma miren je črez nekaj tre- 
notkov ostavil izbo. — 

Prestrašená mati pa je nato pregledovala in pretipavala ob- 
tolčeno, pretepeno hčerko, jo izpraševala po vzroku in hudo zabav- 
Ijala na hudobnega, brezsrčnega, nečloveškega očeta. 

Francka se je komaj pobrala s tal. Zivinski udarci in nepopisen, 
nepojmljiv strah so ji bili potrli vse ude. Takoj je morala leči. In 
materi je bilo novo opravilo na glavi, ko je morala negovati svojo 
Ijubljenko. 

K večerji pa je sedel Klančar tako mirno kakor navadno. Ostala 
družina je izpraševala, kje je danes Francka, in mati je nerazločno 
zamrmrala, da je nekaj bolehna, in da je šla že v posteljo, na kar 
je Klančar molčal; niti ozrl se ni takrat naokoli. 

II. 

Ves naslednji teden ni bilo Francke nič iz sobe, prvá dva dneva 
pa niti iz postelje. Vdano je prenášala bolečine. Srce pa ji je polnil 
nov strah, kaj bode šele potem, ko oče kaj več zve; saj jo je vest 
tako, tako pekla. 

Mati se je hudo jezila na trdosrčnega, surovega moža, godrnjaje 
pa je skrbno stregla bolehno hčerko ter previdno tlačila in skrivala 
vešti in nelepe govorice, ki so se trosile po vaši o njeni hčeri. Zlasti 
pred môžem je z veliko pazljivostjo prikrivala vse podrobnosti, ki 
jih je obrekljiva vaška javnost raznašala od ust do ust. Spretno je 
znala tudi drugim Ijudem utajiti vzrok m postanek Franckine bolezni. 

Klančar pa je bil ves teden tak kakor običajno; okrog družine 
je prodajal sitnost, izvečine káral in zmerjal, če je bil pa dobre volje, 
je pa trdovratno molčal. Radi Francke mu ni bilo niti najmanje žal; 
celo nasprotno, čutil je neko zadovoljstvo, kakor da je storil svojo 
dolžnost ali pa izvršil dobro delo. V dotiko s sosedi je itak prihajal 
po redko, ker je bil sploh nekak čudák, čemeren, púst posebnež; 
zato je pač le malokaj zvedel, kar bi ga bilo utegnilo zanimati. In 
o vsem tistem jezičnem blebetanju in klepetavem opravljanju svoje 
hčerke ni zvedel ničesar. To je bilo za Francko veliká sreča. 

Ko pa je šla prvič po bolezni neko nedeljo v cerkev, so jo 
Ijudje malone s prstom kázali. Tiste staré ženice, ki hodijo menda 



74 Laščan: Krivda in usoda. 



samo radi tega v cerkev, da iinajo pod zvonikom zanimive sestanke, 
so spretno in zvedavo iztegovale dolge, suhe vratove, ugibale, po 
kom naj bi neki bila taká ta Francka; prerešetale so vse sorodstvo 
nazaj do tretjega rodu in našle par tct in stricev s sličnimi lastnostmi. 
Potem so jo še malce hinavsko pomilovale, zaključek je pa veljal 
očetu in materi, ki sta si vzgojila tako hčer. 

Crci teden dni je pa gradiva in snovi za opravljanje in bese- 
dičenjc naraslo dobršni dve tretjini; Francka se je pričcla možiti... 

Dolg! Kako krátka in navadna bssedica in vendar koliko hudega, 
slabega in neprijetnega pomeni. Dolg, zlasti kmetu, je nekaj nezno- 
snega, včasih celo usodnega, ki ga mori in tlači, ki mu vedno provzroča 
skrbi. 

Fežolek v Slatniku je imel čedno, Icpo, precej prostorno po- 
sestvo. Ali kakor pa je bilo posestvo lepo in veliko, takisto je bil 
tudi velik dolg, katercga bi bilo treba s posestva izplačati, takoj iz- 
plačati, ker sicer bi rastel, se večal; saj je znano, da se množi dolg 
bas kakor greh . . . 

Fežolek je torej rabil mnogo denarja, denarja ne le obljub- 
Ijenega in samo v ženitvansko pismo vpisancga, ampak gotovega de- 
narja. Gledati mu je bilo torej pri izbiranju neveste pred vsem na 
denár. To je bilo vodilo, ko je šel prvič poskušat srečo. 

Ali Peter Fežolek je imel poleg obilega dolga tudi precej odurno 
postavo in nečeden, starikav obraz, kar mu je pri ženitvi provzročalo 
usodnih težav. Izbirati torej ni mogel veliko, ker lep dekliški obraz 
z dostojno, Fežolkovemu dolgu primerno doto in njega starikavo 
postavico so vendar tudi na kmetih nezdružni pojmi. 

Na mnogih krajih je bil že zasnúbil, a povsod so ga ^ — kakor 
pravijo — udarila vráta po petah. 

Zvedcl je bil tudi za Klančarjevo Francko, o kateri je čul, da 
je zelo bogata. 

Prvo nedcljo po sv. Treh kraljih pa se je bil oglasil zvečer pri 
Klančarju, oblečen strogo po natančnih predpisih kmetiškega snubca 
v črno, z rdečim súknom podvlečeno suknjo, pokrit pa z novim svetlo- 
rjavim zajčjakom, obnošenim na tri enakomerno stisnjene vogale. 

Spremljal ga je neki bližnji sorodnik, tudi práv čedno oblečen, 
baš kakor se spodobi snubačem iz dobre hiše v práv dobri hiši. 

Vse se je vršilo strogo po obstoječi navadi. Le Klančar se je 
držal pusto in čemcrno kakor vedno, kadil i -c malega, novega vivčka 
in modro, počasi in [jrcmišljcno pravil svoje misii o Ictini in vre- 
menu ter živinski reji. 



Laščan: Krivda in usoda. 75 

Klančarica pa je prinesla na mizo poprtnik, pastirja pa poslala 
k Rusu po vina. Z mladeniško zardelih lic ji je prosevalo neko veselje, 
jasno, božajoče zadovoljstvo; saj so snubači v hiši veliká čast. Spričo 
dogodkov poslednjih dni je bilo práv umevno njeno veselje. 

Francka pa je pobledela, ko je čula, da jo je prišel snubit 
Fežolek, tisti zasramovani, pusti, grdi, zadolženi Fežolek, katerega ni 
do tedaj še nobena marala. In doli v skrivnem, gorkem kotičku ži- 
vahno bijočega srca, kjer je zavzemala podoba Borovščakovega An- 
tona toliko in tako lepega prostora, se je pričelo nekaj trgati in 
pokati. Kolena so se ji pošibila, in s tresočo roko je nadevala na 
drgetajoči život boljšo, lepšo obleko, v kateri se bo morala pokazati 
odurnemu snubaču, ki bo najbrže v kratkem tudi njen ženin — 
in — oh! — 

Ni si upala dalje misliti. Rešitve ni imela pričakovati od ni- 
kogar, vse je bilo zavisno od očetove volje. Misel za mislijo ji je 
šinila po glavi, a druga je bila težja od druge, mučnejša in obup- 
nejša. Ko se je preoblekla, je sedla na skrinjo v stranski čuinnati 
in se hotela zatopiti v kako drugo premišljevanje, a zaman. Na uho 
so ji udarjali surovi, skrivnostni glasovi; čula je vsako pasameznost 
njih pogovora, slišala natančno, kako so se pogajali zanjo — spoznala 
je, da bode kup kmalu določen, ter da jo bodo takoj poklicali tja 
k mizi . . . 

In v svetle, jasne oči so se pocedile solze; beli predpasnik je 
pritiskala nanje, in gosto tkano plátno je pilo gorke, grenke solze. 

Kupčija je šla bolj in bolj h koncu. Narazen so bili samo še 
za veliko, molzno kravo, katero je Fežolek zahteval povrh dote. Tega 
pa se je bránil skopi Klančar, in dolgo je moral mešetiti suhi, gosto- 
besedni sorodnik, preden ju je zedinil. 

Tedaj pa so poklicali Francko. Zazeblo jo je okrog srca, ko 
je slišala, da so se pogodili zanjo. Vedela je, da bode ves odpor 
zaman; saj ji je bila zadnja ka^en le še predobro v spominu. Rdečih, 
objokanih oči je stopila k mizi. 

Zadovoljno se ji je smehljal v obraz Peter, kakor podlasica, če 
se priplazi do zajca; a ni se zmenila zanj. Oče se ni niti ozrl nanjo; 
zamišljeno je strmel v belo javorjevo mizo in bobnal s koščenimi 
prsti po nji. 

Mati pa je stala tik peci, roke vprtc v bok, in s prisiljeno zgo- 
vornostjo je hDtela prikriti vso zadrcgo, v kateri so bili tačas vsi 
v sobi. 



76 Laščan: Krivda in usoda. 



Sorodnik Petrov pa je pričel prvi besedičiti in napeljavati po- 
govor na vse, kar je bilo potrebno. Povabil je Francko tik sebe, ji 
nalil kozarec, in trčila sta. Ko je pa še mati pristopila, se je opo- 
gumil tudi Peter, in v kratkem je bilo vse dogovorjeno. 

Žalostná je sedela Francka med snubači, molčala in brisala 
solze; mešetar je celo párkrát zatrdil, da se taká stvar brez solz 
sploh opraviti ne da. 

Že je hotela zabrusiti vsem skupaj v obraz nekaj psovk in jim 
povedati, da iz vsega ňe bo nič, da sploh ne mara Petra, da so vsi 
skupaj bedasti, ko j o silijo v tak zákon. 

A tedaj nekako je pričel govoriti sam Klančar. Suho, a ostro 
je povedal, kdaj in kako se bo cela stvar vršila; orisal je natančno 
vse podrobnosti, in to tako odločno, resno, da so pošli vsi ugovori. 
Nato pa so trčili, in stvar je bila zavŕšená . . . 
To je bilo tisto, kar je dalo Francko še bolj v zobe, da so jo 
grdiU in črnili, ji pripisovali vse lepe in nelepe, resnične in nere- 
snične lastnosti. Saj veli pregovor, da, kdor hoče biti obrekovan, naj 
se ženi. 

III. 
Med tem pa, ko so pri Klančarju pripravljali za ženitev, se je 
Borovščakov Anton valjal doma po postelji in si celil in lizal ob 
dobri postrežbi godrnjajoče, očitajoče matere pri zadnjem tepežu za- 
dobljene rane in praske. 

Prijatelji so mu prinášali novice na dom; povedali so mu tudi 
o snubitvi Fežolkovi in mu potem še natančno očrtali vse podrob- 
nosti in priprave za poroko. 

Spočetka ga je bilo to neznansko razburilo. Koval je naklepe, 
si izmišljal náčrte, kako bi uničil tekmeca, razdrl celo stvar; in klel 
je, da se je kar križem bliskalo . . . 

Toda vse preklinjanje in rotenje ni nič izdalo. 
Pri Klančarju so pripravljali mirnim potem naprej; najeli so 
črevljarja, šiviljo in mizarja. Kupovali so različne potrebne in nepo- 
trebne drobnine . . . Vse to je pa stalo denarja. A Klančar je dajal, 
rad dajal, nikdar ni niti zagodrnjal, če mu je bilo treba izdati še 
toliko vsoto. To je bilo nekaj čudnega, nekaj nenavadnega, in vsi 
so strmeli nad toliko izpremembo. 

Mati pa je hodila s težkim srcem iz kóta v kot, tolažila in 
bodrila obupano hčerko in j i na vse mogoče načine dokazovala, da 
ji je bližnja možitcv v ncprcccnljivo korist. Toda ves nje trud je bil 



Laščan: Krivda in usoda. 77 

zaman. Srce Franckino je bilo čudovito razbolelo, in vsi najtehtnejši 
dokazí iz spretnih, veŠčih ust ji ne bi bili mogli vsiliti tega prepričanja. 

Kadar je bila sama, so jo nadlegovale vedno misii, kako bi se 
izrinila iz zagate, v katero jo je bil spravil hladno računjajoči oče. 
In kadar je bila sama, ji je vzklil pogum, in namenila se je večkrat, 
da se odločno upre očetovi zahtevi; a kadar je stala pred njim in 
je čutila njegov bodeči pogled, tedaj ji je vstal iznova ves tisti ne- 
popisni strah, ki ga je imela že od mladih nog do strogega, mrkega 
očeta . . . 

Fežolek pa se je radostno smehljal, si mencal roke in hvalil 
božjo previdnost, ki mu je izbrala tako lepo, mlado in bogato ne- 
vesto. Tudi h Klančarjevim je prihajal doli iz Slatnika redno vsaki 
dan, se lizal in smukal okoli matere in Francke, očetu pa previdno 
legal o svojem premoženju in skrbno tajil tajne, neznane dolgove... 

In tako je preteklo tistih štirinajst dni do poroke — minila je 
poroka — minil teden — minil mešec, dva — tri . . . 

Med tem je bil Borovščakov Anton okreval. Neznansko ga je 
bolelo spočetka, da mu je taká pokveka, kakor je slatniški Fežolek, 
izpeljal dekle; zabavljal je na vse mogoče načine in ga iz dna ne- 
pobožné duše preklinjal . . . 

Toda čas in pa dobro vino sta mu polagoma pogasila plameň 
Ijubezni, ki menda tudi ni bil práv velik. In sčasoma se je utešil 
docela; niti zabavljal ni več kakor spočetka ter celo poskúšal pre- 
klicavati tiste vešti, ki jih je bil v prvi ogorčenosti raztrosil, namreč, 
da práv iz srca privošči Fežolku vse tisto kislo mleko, s katerega je 
on posnel smetano . . . 

Francka pa se je tudi popolnoma vdala. Iznebila se je tistih 
misii, ki so jo do tedaj vedno vznemirjale, se otresla vseh mladostnih 
iluzij in se polagoma privadila resnemu, mirnemu zakonskemu življenju. 

Oklenila se je z veliko vnemo gospodinjstva, in pod skrbnim 
nadzorstvom tasta iu previdne tašče se ji je obili trud včasih dobro 
izpla^al. 

Peter pa je marljivo upravljal posestvo, pridno redil živino in 
skrbno obdeloval polje — poleg tega pa se radoval lepe, mlade ženice. 

Z doto, katero je bil priženil, je poplačal polovico dolga; po- 
lovica skrbi je bila s tem pri kraju, a druga polovica mu je poslej 
provzročala še večje nove skrbi in preglavice. Hranil je in varčeval 
ter deval na strán, a ker ni bilo baš posebnih dohodkov, je umevno, 
da se ni dala nabrati Bog ve kolika vsota, mali prihranki pa so 
zalegli komaj za obresti ... 



78 Laščan: Krivda in usoda. 



Prcmišljal in ugibal je torcj, kje bi mu bilo možno kako večjo 
vsoto zaslužiti, da bi z njo poravnal šc ostali dolg in se iznebil teh 
morečih skrbi ... 

Francka je postajala od dne do dne boljša, marljivejša, pre- 
udarnejša in skrbnejša. In vsi tisti zlobni, sikajoči jeziki, ki so preje 
prorokovali toliko slabih, skoro neverjetnih posledic, so prišli sami 
do uverjenja, da so se silno, silno varali. Od vaši do vaši se je širil 
glas o Franckini pridnosti, ščedljivosti in dobrem nje gospodinjstvu, 
kar je Petra in Klančarico neznansko veselilo ... 

Na vrhuncu svoje srcče pa je bil Fežolek, k o mu je črez leto 
dni Francka porodila čvrstega, zdravega siná. 

In od tedaj mu je . še hujše nagajala misel, kako bi naglo, v 
kar najkrajšem času očistil svoje posestvo dolga, te čudne, kmeta 
uničujoče bolezni. V trenotkih, ko je bil sam, so mu vstajale lepe, 
svetle slike v duŠi: gledal je sinčka, kako mu dorašča, kako se razvija; 
zri je vse njegove lepe zmožnosti, slišal v dúhu vso hvalo, ki se je 
širila o njegovem pridnem, dobrem sinú — in neznano, čudno, opojno 
čuvstvo mu je objemalo tiho dušo ob takih prilikah. 

Kadar pa je malega kričača prijel v svoje delavne, trudne roke 
in ga strastno pritisnil na svoje ustnice in slinaste brke, da je kar 
pordel zavihani, svetli nosek malému Petrčku, tedaj je bil nebeško 
srečni oče samcga veselja kar iz sebe . . . 

Ob takih prilikah pa se je zaklel, da mora posestvo očistiti 
dolga, sezidati novo hišo in potem še s skrbnim ščedenjem in 
vztrajnim, napornim delom razširiti in izboljšati posestvo. 

Sinček je bil za Francko nová vez, trdna zveza, po kateri jo 
je usoda tesneje spojila s prej nepriljubljenim, odurnim môžem . . . 

In mali Petrček se je vrlo naglo razvijal; v enem letu je bil 

že izhodil . . . 

IV. 

Tedaj nckako se je Fežolek odpravljal v Ameriko. Klančar in 
Klančarica sta mu izprva zelo bránila, tudi Francka je bila z od- 
kritosrčno odločnostjo zoper to. 

A ubraniti mu le ni bilo mogočc. Urcdil in opravil je svoje 
stvari, se domenil z dolžniki, poprodal nekaj živine, češ, saj je ne 
bo imel kdo krmiti, ter dal nekaj njiv in trávnikov v najem. Plačal 
je za srečno potovanje sv. mašo, se ganljivo poslovil od sinčka in 
mlade, čedne ženice, od poslednje s sramežljivo opomnjo na zakonsko 
zvestobo, potem pa Še povedal sto naročil — in končno je s solzami 
v očeh odrinil za par let v Ameriko po zaslužku . . . 



Laščaa: Krivda in usoda. 79 

Po Petrovem odhodu se je bilo življenje pri Fežolkovih ne- 
koliko drugače uravnalo. 

Francka je gospodinjila in gospodarila samostojno in to tako 
dobro, da se nista niti tašča niti tast hotela vmešavati v njene pošle. 
Tudi dela je bilo poslej veliko manj spričo poprodaje goveje živine 
in v najem oddanih njiv. 

Z V30 materinsko Ijubeznijo se je poslej oklenila svojega otroka, 
ga negovala in varovala na vse možne načine; vse njeno čuvstvo- 
vanje in mišljenje se ji je vedno mudilo pri malem Petrčku, ki 
ji je bil postal odslej takorekoč namen življenja. 

Redno vsaki mešec je pisala môžu v Ameriko, mu pojasnila 
vse domáce razmere med tem časom, mu orisala natančno z velikim 
veseljem vsaki gibljaj siná, ki se je tako lepo razvijal, potem kaj 
malega sporočila o posestvu, za zaključek pa pridela najnovejše no- 
vice. Ob določenem času pa je zopet ona nestrpno pričakovala od- 
govora iz Amerike, iz katerega se je običajno poučila, da se Petru 
ne godi najboljše, da se v Ameriki trdo slúži denár, da mu ne bo 
mogoče v nameravanem času prislužiti primerne vsote; dalje pa je 
bilo običajno v pismu kopa vprašanj in naročil, ki so se tikala ma- 
lega, kričavega in vedno jokajočega Fežolka . . . 

Klančarica je poslej uvidela potrebo, se pogosteje muditi v 
obližju svoje hčerke. Bas iz tega vzroka se je protivila Fežolkovim 
namcram tak oj v začetku, ko je hotel v Ameriko; prepričevala ga 
je, da ni umestno puščati mlade, živahne žene samé za dalje čaša 
samé, da tak zákon ni pravi, in še mnogo drugih reči . . . Ko ga 
pa le ni mogla odvrniti od prvotnega naklepa, se je čutila sedaj 
poklicano, da vzdržuje Francko na pravi poti. Porabila je torej vsako 
priliko, vsaki prosti čas in je stopila gori na Slatnik pogledat, kako 
se jim godi, kaj počno. Kadar je pa zopet Francki pripuščal čas, je 
ona morala domov, kjer je v družbi klepetave matere prebila skoraj 
ves prosti čas. K maši, k večernicam in popoldanskim pobožnostim 
je mati hčer vedno vodila s seboj. In ko se je uverila Klančarica, 
da Francka ni več tisto živo, razposajeno dekletce, ki je nekdaj pro- 
vzročalo starišem toliko skrbi in jeze, mar več pametna, resna zakonska 
žena, se ji je rodilo v prsih neko prijetno čuvstvo popolnega zado- 
voljstva, ki se ji je polagoma razvilo v upravičen ponos . . . 

Tudi Klančar je bil postal tekom tega čaša proti Francki zelo 
vljuden in dober, poseben Ijubezniv in prijazen pa ni bil še nikdar 
v svojem življenju, niti napram svoji ženi . . . 

Hitro je preteklo leto izza Fežolkovega odhoda. ^ 



80 Laščan: Krivda in usoda. 



V. 

Pogosto se pripeti v življenju, da se iz malih, neznatnih in brez- 
pomembnih prigodkov razvijejo mogočne, celo usodne posledice. — - 

Tista veliká, sivá krava, katero je bil dal Klančar Fežolku po vrh 
dote, je bila ostala jalová. In stari tast je v svoji gospodarski izku- 
šenosti ukrenil, da je treba kravo prodati, ker jalovko krmiti črez 
zimo se vendar ne izplača. Da pa bi zanjo vzeli nekaj več denarja, 
so jo pričeli zadnje tedne pred velikim, letnim semnjem na Zdenski 
rebri še posebno krmiti; sam tast pa se je bil odločil, da jo popelje 
na prodajo. 

Zadnje dneve — zavela je bila jesenska burja — pa se je bil 
starec nekoliko prehladil in je pričel pokašljevati. To ga je odvrnilo 
od prvotnega namena; saj ven na jesenski mraz ne bi bil nihče spravil 
o takih prilikah starega Fežolka. 

Na semanji dan zjutraj je ležal na peci vznak, kadil iz pipe, 
da so se kar celi oblaki dima valili po sobi, in premišljal, koga bi 
dobil, da bi šel namesto njega s kravo v semenj. 

Tedaj pa se je odločila Francka, da pôjde ona sama. 

In tast je bil takoj zadovoljen z njenim ukrepom. V pouk pa 
ji je naročil sto reči; natančno ji je obrazložil, koliko naj jo ceni 
spočetka, koliko sme odnehati, in kako j o mora hvaliti. 

Takisto pa je ona onima dvema naročila, kaj naj počneta med 
tam časom, kako naj krmita prasiče in ostalo kravo; od malega, 
jokajočega Petrčka pa se je poslovila z obljubo, da mu prinese s 
semnja lepega, rdečega konjička. 

Krava je bila izpočita in dobro izpasena, dalje čaša že tudi ni 
bila iz hleva; skákala in zigravala se je vso pot, tako da je imela 
Francka mnogo opravka, da jo je krotila in obladovala. 

Doli do ceste jo je bila neugnana razposajenka že povsem 
utrudila in segrela. 

Na ovinku pod Zdensko rebrijo jo je prešel neki voznik, ki je 
práv neusmiljeno podil mimo. Ropotanje obrabljenega vozička po 
visoko nasutem gramozu je splašilo mlado, nagajivo kravo; po- 
skočila je nenadno, otresnila Francko od sebe in dirjala prostá po 
česti naprej. 

Francka pa je tekla za njo. Ali kadar ji je zopet prišla práv 
blizu in jo je že hotela zagrabiti za vrvco, katero je krava vleklá 
za seboj, je poskočila krava kakor obdivjana ter drevila dalje. 



Laščan: Krivda in usoda. 81 



Bála se je že, da ji ne bi krava zavila domov, ker potem- 
takem bi bil ves današnji trud zastonj; zatorej jo je večkrat zapo- 
redoma poskúšala ujeti. 

A ves trud je bil zaman. Pustila jo je potem mirno korakati 
pred seboj, češ, saj jo bode že kateri semnjarjev ujel in prestregel. 

Pa v tem je pridirjal zopet drug voziček po česti, in ta je s 
silnim ropotanjem iznova splašil pobeglo kravo. Sedaj pa je ni bilo 
moci več dohajati, in Francka je stopicala práv počasi za njo. 

Doli pod Zdensko rebrijo pa je ujel kravo, ki se je bila med 
tem že popolno upehala, Borovščakov Anton; ker pa ni vedel, čigava 
je, je počakal gospodarja pred vhodom na semenj. 

Francka ga je ugledala že od daleč, in neko neprijetno čuvstvo 
ji jo obšlo razgreto telo. 

Bližala se mu je z veselimi koraki, ker j i je bil ujel kravo, in 
v zadregi je premišljevala, kako bi ga ogovorila, ali z »vi« ali »ti«, 

Tudi njega je obšlo nekaj čudnega, tesnega, a vendar si ni 
mogel raztolmačiti, kaj bi to bilo. 

Prvič sta se videla danes črez tri leta. Takrat je bil namreč 
po poroki Franckini Anton takoj odšel na Dunaj, kjer je po zimi 
pekel kostanj, po letu pa točil različne hladne pijače ter prodajal 
fino pečivo. Pred nedavnim pa so ga bili poklicali domov, da ga 
bodo ženili . . . Prvá njegova pot je bila torej v semenj. 

>Ti čuha grda, ti neubogljivka!« 

Po tem ogovoru se mu je približala in prijela za vrvico, na 
kateri je držal Anton kravo. 

Antona pa je mučila baš istá zadrega glede ogovora kakor Francko. 
Že je hotel, sramežljvo gledaje v tla, stopiti v strán in ji izpred oči 
izginiti, pa v hipu, ko se je srečal z njenimi še vedno svetlimi očmi, 
se ga je polotila neka hudomušnost. Rdeči in sedaj spričo razbur- 
jenja povsem s krvjo zaliti nje obrazek mu je kar hkratu iznova 
ugajal. Vprl je práv drzno svoje bodeče oči vanjo in jo práv pri- 
liznjeno vprašal: 

»Kaj je to tvoja krava, Francka ?« 

>Kaj pak!« mu jo odgovorila krátko in premišljevala, kaj bi 
mu še dejala na to; saj jo je bil njegov prijazni ogovor tako prijetno 
iznenadil. 

»Hvala, da ste — si j o ujel; oh kako sem ti hvaležna!* 

Obmila se je zopet z vsem obrazom v Antona in se čudno, 
nagajivo zasmejala; potem pa je udarila po kravi s šibo, da je šla 
za njo. 

»Ljubljanski Zvon* 2. XDC. 1899. 6 



82 Laščan: Krivda in usoda. 

Anton ni vedel, kaj bi storil. Na mestu mu ni bilo obstati, za 
Francko ga je bilo pa le sram iti; bal pa se je posebno, da ga ne 
bi kdo opazil v njeni druščini. 

Stopil je za njo. 

»Koliko boš cenila to kravo ?« 

»Osemdeset goldinarjevU 

Zopet ni vedel, kaj bi vpraŠal, deloma pa tudi ni hotel radi 
preveliké množice živine in Ijudi, ki so se gnetli po ozkem potu gori 
na vrh. Počasi je stopal za kravo, jo poganjal, in čudná slast mu je 
pojila dušo, ko je motril okrogle, vitke ude Franckinega života. In 
v spominu se mu je pojavilo vse nekdanje življenje. 

»Kako pa, da greš sama v semenj, kje pa imaš moža?« 

»0h, ta je že več nego poldrugo leto v AmerikiU 

»V Ameriki?!« se je začudil Anton; potem pa je zopet dolgo 
čaša molče korakal za njo. Neka neprijetna otožnost, bolestná za- 
mišljenost se ga je polastila v tistem hipu. 

In njo so objemali isti občutki ... 

Okrog pa so odmevale kletvice in kriki pijanih mešetarjev, po- 
menljive opazke, seveda z dovolj kričečim glasom izgovarjane, so 
prihajale iz ust mnogoštevilnih kupcev; vmes pa se je mešalo mukanje 
goveje živine, meketanje in beketanje koza in ovac in kruljenje svinj. 

Ob potu se je tudi glasila lajna, iz malé, bližnje gostilnice pa 
so prihajali glasovi nadušljive harmonike. 

Antonu se je od trenotka do trenotka bolj tožilo po Francki; 
bolj ko se je vanjo zagledaval, živahneje mu je plala kri po žilah. 

Prerinil se je práv do nje, da bi ujel kak pogled iz njenih oči. 

In kadar se je res med pogovorom ozrla Francka nanj, tedaj 
ga je obšlo neko divje, bohotno veselje; kar izpiti je hotel s po- 
gledom vso krasoto iz njenih oči. 

Ko pa se je zopet domislil, da je vse to zanj izgubljeno, da je 
zanj že odmrlo, in ko je primerjal, kako je nekdaj bilo — tedaj se 
mu je zdelo, da mu trgajo srce s kleščami iz prsi. 

Zarotil se je, da se morajo čaši povrniti. A hkratu se je spomnil, 
da je Francka omožena, torej drugemu izročena po božjih in na- 
ravnih in človeŠkih zakonih, ter da nima sedaj nihče drugi pravice 
do nje, razen če si hoče onesrcčiti in uničiti življenje in zapraviti 
večno zveličanje . . . 

Doh v prsih mu je postajalo nemirno, ondi se je borila veliká 
múčna borba. 

»Francka, zakaj si mi storila to — zakaj si mi postala nezvesta ?« 



Laščan: Krivda in usoda. 83 

Strah in sram ga je bilo takoj svojega vprašanja; niti oči ni 
mogel vpreti takrat vanjo, ko ga je pogledala. 

Ona se je hotela nato nasmehniti ; ko pa je zazrla njegov 
obraz, ki je navzel tako čudne, nekam grozne poteze, se je prestrašila 
in pobledela. Preletela jo je skeleča nemirnost, in srce jo je zabolelo. 
Premišljala je, kaj bi bilo najprimerneje odgovoriti. — Bas pa, ko 
se je hotela zagovarjati, se je bil Anton odstránil tako nenadno, 
tako nepričakovano, da sama ni vedela, kdaj. 

Zježilo jo je. Otresti se je hotela vseh neprijetnih misii, pozabiti 
je hotela kar takoj to nepričakovano snidenje, a ni mogla; zopet 
in zopet so ji vstajale enake misii, se ji razpredale med premišlje- 
vanjem v čudne, grozne podobe, 

A pomoci si ni mogla. Cutila je na sebi neko čudno, usodno 
izpremembo, bolesten vtisk svidenja z nekdanjim fantom. Obšla j o 
je gro2a, da ona sedaj kot zakonska žena kaj takega premišlja. 

Napravila je skrivaj križ in molila: »Ceščena si, Marija . . .« 

Vse zaman. 

Ozirala se je zvedavo okrog; uzrla bi bila rada vsaj še enkrat 
Antona, da bi mu pojasnila in obrazložila svojo krivdo — potem pa 
ne bi hotela nič vec na to misliti. 

Toda v kričavi, prerivajoči se gneči ni bilo nikjer več opaziti 
Antona . . . 

Za kravo j o je vprašalo več kupcev po vrsti. Krátko, suho jim 
je odgovarjala kupno ceno; le-ti so se navidezno čudili visokemu 
kúpu, odmajevali z glavami in menili, da se za tolik denár krava ne 
bo prodala. 

Tako je preteklo dopoldne, a krava še ni bila prodana . . . 

Doli v gostilnici pa je sedel Anton za mizo, si glavo podpiral 
z rokami in strmel v vino, katero je polagoma, a v dolgih, željnih 
požirkih pil. Pogosto se je ozrl skozi okno na česti, da mu nihče 
ne bi prišel iz oči, ki se bo vracal s semnja. Menil je tudi, da se bo 
Francka v kratkem vracala domov, in tu sem j o lahko pokliče gredoč. 

In ginila mu je ura za uro . . . kozarec je prazni! za kozarcem . . . 

Ko pa le ni hotelo biti izlepa tému konca, je plačal račun in 
se napotil nazaj na semenj . . . 

Pozno popoldne je prišel zopet neki kupec kupovat kravo od 
Francke. Obljubil je zanjo bore malo, ali ona mu je takoj precejšnjo 
vsoto odnehala. V hipu je pozabila vsa tastova naročila; današnja 
nemirnost in notranja razburjenost sta ji vzeli zadnji kosček pa- 
metne preudarnosti. 

6* 



84 Laščan: Krivda in usoda. 



Pri ceni je še mnogo odjenjala. 

A oni še ni bil zadovoljen. Jadikoval in tarnal je, kako so jeseni 
slabé kupčije, da nima slično blago tačas nobene vrednosti, in še 
več takih neverjetnih reči . . . 

Prodala je kravo za slepo ceno, potem pa so šli pit »likof«. 

Ko pa so prišli doli do gostilnice, ni bilo že več ondi Antona; 
zgrešili so se bili. 

Nekoliko je pripomogla čudná razburjenost, nekoliko pa dolgo 
čakanje na semnju po dolgem, trudapolnem potu — skratka, Francka 
je bila zelo žejna in je pila . . . 

Težko se ji je zdelo, ko je menila, da je šel BorovšČakov že 
domov; smilil se ji'je revež, saj je bil videti radi nje tako obupan. 
Poleg pa j o je vendar zopet navdajal strah, češ, morda je pa ven- 
darle radi nje tukaj ostal, in kaj bi se ondaj vse lahko dogodilo. 

Zdrznila se je. 

In da bi ta čudni, razkošni strah, to živce vzburjajoče hrepe- 
njenje po nečem neznanem ter to nezdravo omotico odvrnila, je 
slastno pila. 

Vino pa ji je še bolj dražilo in vznemirjalo kri, rdečilo lica 
ter stískalo srce . . . 

Malo pred mrakom pa se je odpravila domov. 

Na česti sta se sešla z Antonom. 

»Kaj si še tukaj, Francka .?« 

Anton se je delal, kakor bi jo bil nepričakovano srečal, a jo 
je že dolgo čakal. 

»Glej ga no, saj vidíš, pa ti — ti si tudi še tukaj !« 

Stavek je končala z glasním smehom, bas kakor včasih pred 
tremi letí. 

Potem pa sta šla skupaj po česti. 

Njemu je pričela kri iznova nemírneje piati; obracal se je vedno 
z obrazom proti Francki in ji zanimivo pripovedoval o svojem živ- 
ijenju tam v velikem mestu med tem časom. 

Smejala se mu je drzno in živo kakor nekdaj, izpraševala ga 
vse podrobností in se opravičevala krivde . . . 

Temnilo se je, in Francka je postajala vedno živahnejša in do- 
bro volj nej ša. 

Pozabila je na moža, na otroka, na dom, še celo na samo sebe. .. 

Na križpotu, kjer cesta zavije na Slatnik, bi se bil moral Anton 
ločiti, tedaj pa je nekaj menil, da bi j o bilo strah samo po taki 
temi, in jo je dalje spremljal. 



Lasčan: Krívda in usoda. 85 

Tast in tašča sta že spala, to se pravi v postelji mrmraje in 
godrnjaje pričakovala, kdaj se, vrne. 

Francka se je hotela pred hišo poslovi ti od Antona, ternu pa 
ni bila nič Ijuba ta ločitev. ískal je primernega izgovora. 

»Oh, Francka, sinčka mi še pokaži; tako rad bi ga videl, zato 
ker je tvoj; danes je prilika, nihče me ne vidi — spusti me noter!* 

Ona se je zdrznila; izgovarjala se je, da ga bodeta tast in tašča 
začutila, da bo Petrčka lahko o drugi priliki videl; a vse to je 
bore malo izdalo. Ko je odprla vežna vráta, je stopil tiho, previdno, 
po prstih v vežo, ondu pa obstal toliko čaša, da je Francka pri 
vratih v stransko čumnato na krátko povedala, da je kravo prodala. 

Tast pa je bil radoveden možiček, ki bi bil rad še nocoj z vedel 
vse podrobnosti kupčije in potem še celega semnja v celoti. Začudil 
se je nemalo, ko ga je Francka potolažila, da mu bo jutri vse na- 
tančno dopovedala, danes pa daje prezaspana in utrujena, ter je 
šla spat. 

Za njo je stopil tudi Anton v sobo. 

Tik postelje je ležal na malem, ograjenem, nalašč v ta namen 
napravljenem stolu dveletni Petrček. Spečemu otroku so se rožnata 
lica jasno svetlikala, ko je Francka prižgala svečo. 

Pri svitu brleče lúči, v domači hiši, ob zakonski postelji in tik 
lastnega deteta je šele práv spoznala ves svoj položaj. 

Kakor iskra ji je šinil po telesu nov, nepopisen strah, da je kar 
otrpnila ter takoj zopet upihnila luč; nato pa je pričela práv goreče 
in res odkritosrčno prositi Antona, naj odide. 

Toda brezuspešno! Baš v tem hipu se je Borovščaka polotilo 
neko pijano razkošje, da je izgubil poslednjo iskrico razuma. Ko ga 
je pa zopet objela téma, je iztegnil roke in objel tresočo, šepljajočo 
Francko in j o nerodno, a strastno poljubil. 

To jo je docela zmedlo. Polastila se je je popolná, omotna 
utrujenost, neka prijetna, opojná lenoba, in ugoden, mamljiv krč j i 
je sedel v ude . . . 

Petrček se je bil prebudil. Dvignil je kuštravo, zaspano glavo 
izpod odeje, si pomencal z otroško nerodnostjo oči in skoro jokajoče 
povedal: 

>Mama, ma-ma, bav — bav!« 

>Le tiho, Petrček, le tiho; nič ni — nič . . . Na konjička sem 
ti prinesla, le zaspančkaj!* 



86 Laščan: Krivda in usoda. 



V. 

Naslednje jutro se je Francka zbudila neobičajno pozno. 

Prestrašená je naglo skočila pokoncu in se pričela oblačiti. 

Pred duhom ji je plul ves včerajšňji dan, vse početje od jutra 
do večera. 

Zdrznila se je, in ude ji je preletel mrzličast pot. Napravila je 
križ in hotela moliti jutrnjo molitvico, a je ni mogla. 

V srce, tja, kjer prebiva vest, ta obsojevavka vsega slabega in 
napačnega, ji je leglo nekaj težkega kakor svinec in vročega kakor 
žerjavica. 

Po ušesih ji je zašumelo nekaj nerazločnega, a bolestncga, da 
se je prijela za glavo z obema rokama. 

Grch! Greh! 

In obstala je med oblačenjem^ vprla ostcklele, rdcče oči na 
spečega sinčka, v notranjščini pa jo je zbodlo novo vprašanje: 

Kaj je bilo tega treba? 

Kako prijetno, mirno in brezskrbno se je živelo poprej, to je 
začutila baš tedaj, ko ji je nemirna vest pričela očitati grozen, globok 
padec, ko se je zavedela strašnega pregreška. 

Pri Petrčku se je hotela razvedriti; sklenila se je nad njegov 
obrazek in ga poljubila na črešnjevo, lepo, mehko ličece. 

A ko so se njene drgetajoče ustnice doteknile lica nedolžnega, 
otroka, jo je nekaj speklo, kakor da je poljubila razbeljeno železo. 

In iznova ji je zašumel po glavi ves spomin včerajšnjega dneva. 

Slika nedolžnega, brezskrbno in sladko spečega otroka ji je 
vžgala nov zubelj kesanja, j i provzročila novih bolesti. 

Onečastila sem ga . . , osramotila mu dobro ime . . . Moj Bog! 
Zakaj si pripustil . . . 

Glavo je pritisnila nazaj v posteljno odejo, kakor bi se bála 
gledati beli dan, ki je silil skozi okno, in grenke, veliké solze so ji 
lile iz oči . . . 

Preko sinčka pa ji je šinila misel na moža, ki se trudi in mučí 
po svetu, dd bi osrečil njo, ki ga je tako pregrešno varala in go- 
Ijufala, popolno onečastila in osramotila . . . 

In razmišljala je včerajšnjo dogodbo; fantazija, zbujena po pra- 
vični vešti, pa ji je prednášala strašne, plašeče slike. Kadar jo je 
očitajoča, pckoča vest spomnila krivde, takrat se ji je vselej dvignila 
kaka druga miscl, ki bi naj slúžila v zagovor. 

Prelomila sem zvestobo . . . poleptala prisego, katero sem mu 
storila vpričo neskončnega, pravičnega Boga . . . Zakaj ? 



Laščan: Krivda in usoda. 87 

Toda ne . . . saj ga nisem vzela iz Ijubezni . , . prisegla mu 
nisem prostovoljno . . . 

A slični glasovi ji vendar niso mogli potešiti vešti, ki ji je od 
trenotka do trenotka glasneje in močneje klicala v spomin: 

Greh! Greh! Prokleta bodi žena, ki je goljufala svojega moža! 

Prokleta! ... 

Oblekla se je in pobegnila iz hiše. Ponesla je jedi prasičem in 
šla krmit kravo. 

Toda vsaka stvar na potu j o je spomnila groznega, usodnega 
padca in j i poklicala živo pred oči nekdanje mirnejše in srečnejše 
življenje. 

Ko pa je prišla spet v hišo, jo je že ondu komaj čakal tast z 
obilico vprašanj o včerajšnjem semnju. 

Razmišljeno, pretrgoma mu je odgovarjala, tarnala, da je bila 
kupčija zelo slabá in také reči, v oči pa ni mogla pogledati starca. 
Takrat pa, ko ji je dejal, da je prišla pozno, prepozno domov, se 
je zdržnila po vsem životu, pogled iz starčevih oči jo je zapekel, ker 
je menila, da vidi bistroumni možiček njeno notranjost, njeno vče- 
rajšnjo pregreho. 

Ves dan ji ni bilo nikjer obstanka; nemirno je stopala iz kóta 
v kot, od poslopja do poslopja. Sinček, kateri ji je bil prej v naj- 
večje veselje, v najboljše razvedrilo, j i je postal hkratu priča neke 
obupne resnice, zbujavec že itak pekoče vešti. 

Vse nasleduje dni je ostala taká. Skrbno se je ogibala vsakega 
srečevanja z drugimi vaščani in previdno prikrivala pred tastom in 
taščo grozno duševno izpremembo. 

Največja skrb pa jo je bila, kako da to prikrije lastni materi. 
Toda tudi to se ji je vrlo posrečilo; spočetka je zmotila mater z 
vsakovrstnim pripovedovanjem, pozneje pa le-te radi bolehnosti itak 
ni bilo nič na nje dom . . . 

In s kakšnimi občutki je pisala potem prvo pismo môžu v 
Ameriko; skoro je bila prepričana, da bo mož takoj spoznal vso 
njeno hudobijo in propadlost. 

Močno se je veselila, ko ji je mož od pisma do pisma živeje 
obetal, da pride v kratkem domov, ker se mu niso in ne morejo 
izpolniti nade, s katerimi je bil prišel v Ameriko. 

Zelela je, da bi bil ta trenotek že tu, in potem bi bilo vse po- 
zabljeno, zakrito . . . 

Baš i 2 tega vzroka mu je tudi pisala, da ga doma práv težko 
čakajo ... 



88 Laščan: Krivda in usoda. 



Od zadnjega semnja ni Borovščakovega Antona nič več videla. 
Čula pa je v kratkem o njem, kar se je sploh govorilo po vaši, da 
se je doma s stariši sprl, da noče prevzeti posestva in se oženiti 
na dom, da je šel spet na Dunaj, in da ga ne bo več nazaj ... . 

To poslednje jo je izprva zabolelo; ko pa je natančneje pre- 
mišljala, jo je še celo razyeselilo, češ, da bo sedaj imela priliko se 
poboljšati. 

Polagoma se ji je vest umirila in utešila, ko je mislila, da je 
nje krivda zakrita, neznana . . . 

Pozneje pa je začutila nasledke greha. In divji, nepopisen obup 
ji je napolnil dušo, ko se je docela uverila svojega položaja. 

Poslej je ostajala vedno doma in skrbno skrivala pred tastom 
in taščo vedno vidnejše znakové. 

Kadar pa je bila sama, so ji vstajala grozna, strašná vprašanja, 
katerim pa ni mogla, ni znala odgovoriti. 

Strah pred môžem, očetom in drugim svetom ji je pretresaval 
mozg, ji prešinjal vse telo. Lica so ji od dne de dne bledela, se 
udirala in upadala, ustnice pa so ji posinjele. 

A skrbno in goreče je zakrivala vse te vidne znake pred svetom, 
tajila vse neznosno gorje, ki ji je objemalo telo in dušo. 

Nekaj dni pred usodnim časom pa je prejela od moža zopet 
písmo, v katerem ji je povedal, da se odpravlja domov, kako se 
veseli zopetnega svidenja z njo in sinčkom, končno pa jo prosil, naj 
moli za srečno potovanje črez morje ... 

To Ijubeznivosti polno pismo nevednega, srečnega in žene se 
veselečega moža ji je odvzelo zadnjo iskrico zavednosti. 

* * 

* 

Stará, bolehna Klančarica je sklenila suhe, vsled bolezni uvele 
roke nad glavo ter vzkliknila vsa otrpla: »Križani Jezus!«, ko je bila 
začula grozno, mozg pretresujočo novico. 

Klančarju pa se je mrki, pusti obraz zožil, oči zelenkasto za- 
blisnile, potem pa je odhitel gori na Slatnik. 

Strmá, grda pot ga ni danes práv nič utrudila, in stará, na- 
dušljiva pljuča so danes vsled silne, prestrašene razburjenosti in ži- 
vinske besnosti dihala povsem pomlajeno. 

Med potom je večkrat potegnil iz žepa velik, oster nož, oti- 
paval rezilo in divje strmel predse. 

»Hm, če mi je res naredila to sramoto, potem je bolje, da . . .« 



Laščan: Krivda in usoda. 89 



Sam sebi si ni úpal zamrmrati, kar je bil tako trdno sklenil 
ravnokar. 

Pospešil je z mladeniškim ognjem korake. 

Gori na vrtu Fežolkovem se mu je odprl čuden, strašen prizor. 

Sredi med dvema, službeno napravljenima žandarjema je stala 
Francka uklenjena, šteklené, izbuljene oči pa povešala v tla. Pred 
njo pet korakov pa sta dva doktorja ogledovala malo, mŕtvo, v staré 
cunje zavito dete. 

Klančar se je v hipu prepričal o vsem. Toda uvidel je, da 
je prišel prepozno — Francka je že bila v rokah pravice; rešen 
je bil posla. 

Od srama in razburjenosti se mu je stari, onemogli život sesedel; 
ko pa je zopet dobil zavest, je izginil za voglom, od tam pa odhitel 
v dolino, preklinjajoč: 

>Zakaj je nisem umoril takrat te kače . . . te hudičeve zalege . . .« 

* * 

* 

Crez nekaj čaša pa so vsi okoličani pričakovali lokalnega lista, 
zelo nestrpno želeč zvedeti, na koliko bo obsojena nečloveška mati, 
ki je umorila svoje dete . . . 

Nekako takrat pa so prinesli listi tudi vest o grozni nesreči 
na Atlanškem oceánu, kjer se je bil francoski parnik |»Bourgogne« 
zaletel v neki angleški parobrod ter se razbil. Med imeni ponesre- 
čencev je stalo tudi razločno tiskano: 

Peter Fežolek iz Slatnika na Kranjskem . . . 

Dve taki novici hkratu v naši okolici, to je bilo preveč, in 
staré ženice so prorokovale zamete, točo, slabo letino, vojsko, po- 
vodenj in sušo, lakoto in ne vem kaj še vse. 

Stará Klančarica pa je h valila neskončno previdnost božjo, da 
je bila odtegnila Petru toliko gorja. 





90 Dr. Janko Bczjak: O poezijah Jenkovih. 



O poezijah Jenkovih. 

Spisal dr. Janko Bezjak. 

(Dalje.) 

enko je pevec drobnih lirskih pesmi v najožjem pomenu 
besede: on je lirik kať eksohén. A vsaka njegova pesem 
je mična, vsako preveva pravi pesniški duh. Ne nájdeš 
pesmi, pa bodi še tako krátka in majhna, da je ne bi 
bral vesel in pesniško navdahnjen; ta ti káže to, ona 
ono zanimivo strán pesniškega čuvstvovanja. Slika se 
vrsti za sliko, obrazec za obrazcem, čuvstvo za čuvstvom pred 
tvojim duševnim očesom. Vse v njih je resnično, vse naravno. 

Nežne so vse njegove pesmi, v katerih poje o Ijubezni svoji. 
Skozi nje veje sladak duh pomladanski, in nekaj nepopisnega čutiš, 
kadar jih prebiraš. Preprosta je oblika, preproste so besede; segajo 
ti pa globoko v srce, globlje nego šc tako žalostni zdihi ali visoko 
doneče, vznosite besede prisiljenih naših pesnikov. Najlepše med 
njimi so pac »Obujenke«, katerih vsebino sem že gori podal; po- 
dobne so biserom múze Heinejeve. 

Pesmi pa, ki so posvečene trpečemu národu slovenskému, so 
tako polne globoke žalosti, trpké grenkosti in otožnosti, zraven pa 
takega vznesenja, tolike navdušenosti, da pretresajo čutečega bravca 
v globini duše njegove in bude v njem tisto Ijubav do národa, tisto 
navdušenost za njega svete pravice, katera je navdajala in polnila 
pesniku veliko in močno dušo. Ali ne veljajo te besede o pesmih: 
Samo, Slovenska zgodovina, Adrijansko morje, Ločitev, Naprej ? — 
A Jenko ni samo pel o svoji deklici, o slovenskí domovini, o 
lastnem življenju, práv kakor Prešeren; volil si je še druge resne 
snovi, kakršne so pristojale ozbiljnemu mišljenju njegovemu. Zapuščeno, 
nesrečno dekle, izgubljena nedolžnost, Ijubezen materinská, razvaline, 
grobovi, puhlost in ničemurnost sveta, ničevost življenja, to so še 
predmeti Jenkove modrice. 

Po grobovih hodi, kjer zelena tráva, znamenje upa, poganja iz 
trohljivosti — kjer starost leži in »v prahu počiva lepota nekdanja«, 
Zdajci zagleda nedávno izkopano jamo, pogleda vanjo, »šest čevljev 
globoko, tri čevlje široko, ki meja je mislim, letečim visoko*. Pri 
tem pogledu se mu roke s silo sklenejo. na prsih, in globok zdih 
se mu izvije iz prsi: trohljivosti zakliče »grozno hvalo«, »da jek so 
zamolkel dajale gomile«. (Na grobeh.) 



Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 91 

Na razvalino krene, kjer » zeleň mah obrasta zrušené zidove*, 
kjer veter žalostno buči; ondi vprašuje, >kaj je moč človeška, kaj 
so njcna dela?< Vprašuje dalje o hitro tekočem življenju človeŠkem, 
češ: »Aľ so samo sanje?« (Iz »Obrazov« VII.) 2>Sanje« — mu od- 
govori jek. 

Pri teh in še nekaterih drugih snoveh nas Jenko živo spominja 
nemških pesnikov Hôltyja in Lenaua. 

A največ se je naučil od Prešerna in Heineja. Prešeren mu je 
bil vzorná zvezda na nebu slovenskega pesništva. Saj smo že opomnili, 
da je v svoji troji snovi, obsegajoči Ijubezen do izvoljene device, 
Ijubezen do domovine in národa slovenskega in pa razmišljevanje in 
čuvstvovanje o lastni usodi, popoincma podoben Prcšernu. A tudi 
na druge sličnosti med Jenkovo in Prešernovo muzo naletimo zdaj 
tu, zdaj tam. Navedimo še pri ti priložnosti peščico izmed njih! 

Práv kakor Prešeren riše nezakonsko mater v njeni neizmerni 
Ijubezni do deteta, takisto nam ve Jenko v práv takem nagovoru 
slikati vse bolečine, trude in skrbi Ijubeče matere, le živeče za otroka 
svojega. Tudi ta mati je že sto in stokrát prosila Ijubega Boga: 

»Oče, hudega ga bráni, 
Meni, sebi ga ohraní !« 

Tudi ta mati nájde popolno plačilo za vse skrbi v detetu, namreč 
v pridnosti ter pobožnosti njegovi. Kakor Prešeren tam, tako je zadel 
Jenko tu pravi, v globino srca segajoči glas nepopisne, neizmerne 
Ijubezni materinské. 

Kakor se v Prešernovem »Zdravilu Ijubezni « sin iznebi svojih 
srčnih bolečin na vojski ter pride do matere »list poslan«, črno za- 
pečaten, govoreč: »0 mati! tvoj sin je mir dobil«: takisto se spo- 
minja oče v >Zimskem večeru « Jenkovem svojega edincga sinú, ki 
je tudi šel v tuje kraje, >koder vojska smrt gostuje«. Dokaj čaša o 
njem ni bilo nobenega glasu: 

>Tretjc leto list poslaní 
* Nam njegovo smrt oznaní.« 

A Jenko je misel še dalje razsnoval: mati leže in ne vstane več, 
ampak ôsmi dan v Bogu zaspi. 

Prešernovo »Slovo od mladosti* je porodilo Jenkovo íalostno- 
grenko pesem »Xaj bo«. Kakor je Prešeren zgodaj okúsil sad spo- 
znanja; kakor je uvidel, da vse svetle gradove, ki si jih žida mladina 
v zrak, odnese »prve sapice dih«, da »up golj'fivi« navdaja srce mla- 
deničevo; kakor mu navzlic tému »srce bridko zdihuje« po izgubljeni 



92 Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih, 

mladosti: tako to3Í Jeiiko — kar smo že zgoraj omenili — da je ráno 
okúsil grenkost in »žolč pregotove resnice«: 

»Da vsega, kar up nam obeta, 

Pozneje, ko pridejo leta, 

Ne spolnijo nam polovice.* 
Tudi on ve, da se ne bo vrnilo več, kar je srce izgubilo, da mu 
»zastonj vzdihuje« . . . 

Ljubezen do domovine mu polaga na jezik enake želje kakor 
Prešernu. Le-ta želi v sonetnem vencu, da bi nam nebesá poslala 
Orfeja, ki bi s svojimi pesmimi otajal »Slovencev vseh okrog rodove«, 
»da bi nam srca vnel za čast dežele«; on želi, da bi mogel sam »z 
rožicami svojega Parnasa« zbuditi »slovenščino celo«, »da bi vrnili 
k nam se čaši sreče«. Práv tako navdaja našega pesnika vroča želja 
in strastno koprnenje po mogočni Ijubezni do národa slovanskega. 

Tudi on 

»V pesmih glas bi svoj povzdignil 

Ž njim Slovene bi navdihnil*. (»Samo«.) 

Kakor Prešeren cesto govori o »sreči sovražni in krivi«, katera 
ga vedno zasleduje, da so se »pleča že navadila butare« in 3>usta 
grenkega bokala«; kakor govori o upu in strahu in praznem srcu 
svojem v znanem geslu: 

»Sem dolgo úpal in se bal, 

Slovo sem upu, strahu dal; 

Srce je prazno, srečno ni, 

Nazaj si up in strah želi« — 

pa tudi drugod: takisto pravi Jenko, da ga je »sreča« dala v oblasť 
»togi žareči«; da »z upanjem dvom se bojuje« (»Naj bo«); da se 
»miru odpira prazno srce«. (»Izprememba«.) 

Kakor naj pesmi Prešernove pojo le njeno hvalo«, ki se bo 
glasila »Slovencem še prihodnje čase« (»Strunam«, »Sonetni venec«); 
kakor Prešeren v 1. gazeli pravi o svoji pesmi: 

»V nji bom med slovenské braté sladkí glas zanesel 

Od zahoda do izhoda tvojega imena« — : 

takisto so pesmi Jenkove le nji napísane (»Namen mojih pesmi*); 
takisto dela naš pesnik le zanjo svojo pesem, ki bo nosila njeno »hvalo 
križemsvet«, ki »se glasila 

bo še v času poznih let«. (»Moja pesem«.) 

I on bo dal svoje pesmi »med braté «, naj j o razglasijo: 

»Naj te razglasijo 
Po vsi domovini, 
Koderkoľ živijo 
Májke Sláve sini!« 



tako tudi Jenko: 



Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 93 

Kakor Prešeren zvezdice prosi: 

»V hrám poglejte, 

Mi povejte, 

Zvezde, aľ res ona spi« — : 

»Zvezde, v daljo se ozrite 
In poglejte v nje srce, 
Zvesto meni oznanite, 
Aľ res bije še zame.« 

V enem svojih sonetov pravi Prešeren, da so njegove oči vedno 
bile pri nji, da so njegova ústa govorila le njeno hvalo, roke pisale 
po šili njeno ime, noge le hodile po njenem sledu. A prepovedal 
jim je to dejanje, in ubogale so: 

»Mir dalo so roke, noge ravnaie 
Po rok, ust in oči so se izgledi.« 

Tako se je ustavljal Ijubezni brez upanja. Pa misii in želje 
vroče mu niso bile poslušne, ampak so mu vedno k nji uhajale. 

Nekaj sličnega čitamo v Jenkovih poezijah. Ko se je pesnik 
poslovil od svoje deklice, je izrekel njegov jezik: »Zdrava bodi ve- 
komaj!« in noge so ga nesie naprej. 

»Ali srce se ustavlja, Dávno žal je nogam djanja, 

Vse drugače govori, Žal jeziku besedi, 

Le prisego še ponavlja, Srce vedno le priganja 

Ne odreči mi veli. Ponoviti blage dni« ... 

Tako bi še mogel marsikatero podobnost in vzajemnost navesti, 
vendar naj to zadostuje. 

Videli smo, da je pesnik najnežnejšega in najmečjega čutja; 
videli smo pa tudi, da govori iz njegovih poezij neka grenkost in 
rezkost, ki vse zaničuje: Jenko je pesimist med slovenskimi pesniki. 
To pa je postal po hudo ga zatirajoči usodi. Zato najdemo v ne- 
katerih njegovih pesmih nepričakovan satirski obrat, po katerem se 
vsa veselá in sladká čuvstva, ki se lotevajo bravčeve duše, pretvorijo 
hipoma v rezko nasprotje, in bravcu se zdi, kakor bi se strune pre- 
trgale z neskladnim glasom. 

Najznamenitejše v tem obziru so štiri vrstice, ki slovejo: 

>Kadar bom pred sodnjim stolom stal, 

Upam, da me Bog ne bo pogubil, 

Samo, če mi bo odvezo dal, 

Da sem tebe tak neumno ljubil«. (»Pred sodnjim stolom«.) 

Práv taká je pesem. >To se vpraša«, katero naj celo sem zapišem: 



94 Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 

»Kadar mene se spominjaš, Ko zvestost sva prisegala, 

Vem, da čaši me preklinjaš; Jaz legal sem, ti Icgala; 

Sed, puella, quaestio^est: Sed, puella, quaestio est: 

Kdo je kriv, aľ ti aľ jest? Kdo golj'fan je, ti aľ jest! 

Res vtcgnilo morebiti 
Žal nckoč bi komu biti; 
Sed, puella, quaestio est: 
Kdo bo to, aľ ti aľ jest?« 

Kdo bi na prvi hip verjel, da je te besede, z lahko krvjo pre- 
udarjene in zraven ostro zbadajoče, napísal naš Jenko, stvaritelj tako 
nežnih, milih pesmi? — • In vendar jih je! 

V pesmi »Modrijanom« se huduje nad modrimi možmi, katerih 
nauki so bili njegovo »gorje«, ter okončuje takole: 

»Vrag naj vzame 
Vašo modrost, 
Ki mi je vzela 
Mojo mladost!« 

Pomilovalno satiro slišimo iz pesmice »Sanjaču«: 

»Po tihi noci mešec plavá, Ne vdajaj se dúhovom mraka, 

Mladenič tožen zre v nebo. Zapri srce, zapri oči; 

Zamišljena njegova glava, Glej, mehka postelja te čaká, 

Srce mu v prsih je tesno. Ozdraviť reveža želi.« 

Zaradi teh in sličnih pesmi je zadobil Jenko ime slovenskega 
Heineja. Izvestno je, da se je dosti naučil od le-tega; saj je to sam 
priznal. A te pesmi bi smelé biti najmanjši pôvod takému primer- 
janju obeh pesnikov; mnogo bolj bi Jenko zaslúžil, da ga vzporejamo 
s Heinejem radi nežnosti, Ijubkosti in drobnosti njegovih poezij, kakor 
smo že omenili. A nikakor ni zagrešil Jenko takih pesmi, po katerih 
si je pridobil Heine, nemški žid, tako žalostno slavo, rogajoč se vsemu, 
kar je lepo in blago, ter je teptajoč v prah in blato. Heine zasmehuje 
najsvetejše reči ter z nekim diabolskim veseljem razdira čitatelju 
višje občutke, ki jih je sam zbudil v njegovem srcu; vse zanikuje, 
vse oskrunja, vse otrava s strupom svoje frivolnosti: Ijubezen, vera, 
Bog, cerkev so mu poj mi, ki mu služijo v podlo igračo, kakor se 
igra tudi z najvišjimi, najplemenitejšimi čuvstvi svojih Čitateljev. Pri 
našem pesniku bi zastonj Ískali takih pesmi, kakršne so n. pr. sledeče: 

»Da droben auf jenem Berge, Sonnabend kússte raich Jctte, 

Da steht ein feines Schloss, Und Sonntag die Júlia, 

Da wohnen drei schône Fräulein, Und Montag die Kunigunde, 
Von denen ich Liebe genoss. Die hat mich erdrúckt beinah.« 

i. t. d. (»Heimkehr«, 17.) 



Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 95 

AU: 

»Ich glaub' nicht an dcn Himmcl, Ich glaub' nicht an den Hcrrgott, 

Wovon das Pfäfflcin spricht; Wovon das Pfäfflein spricht; 

Ich glaub' nur an dcin Auge, Ich glaub' nur an dein Herzc, 

Das ist mcin Himmelslicht. 'Nen andern Gott hab' ich nicht. 

Ich glaub' nicht an den Boscn, 
An Hôlľ und Hôllenschmerz; 
Ich glaub' nur an dcin Augc, 
Und an dcin bôses Hcrz.« 

(»Zum Lyrischen Intermezzo*, 3.) 
Dalje n. pr.: 

>Zu der Lauheit und der Flauheit Du, du licbtest dic Chausséen 

Deiner Seele passte nicht In der Liebe, und ich schau' 

Meiner Liebe wilde Rauheit, Dich am Arm des Gatten gchen, 

Dic sih Bahn durch Felsen bricht. Eine brave, schwang're Frau.« 

(»Zur Hcimkehr*, 3.) 

»Himmlisch war's, wenn ich bezwang 
Meine súndige Begier; 
Aber wenn's mir nicht gelang, 
Hatť ich doch ein grófi Plaisir.« 

(Zur »Heimkehr«, 10.) 

v 

Sto in sto takih primerov bi mogli našteti. Cestokrat celo v 
sredini najlepše podobe ali najmilejšega prizora zadenemo ob besedo 
ali stavek, ki nam razdere vso iluzijo, ki se nam zdi kakor kos blata 
sredi mramome plošče, v solnčnih žarkih se lesketajoče; n. pr.: 

»Auf den Wolken ruht der Mond, 
Eine Riesenpomcranze, 
Ueberstrahlt das graue Meer, 
Breiten Streifs, mit golďnem Glanze.« 

(»Die Heimkehr«, 10.) 

>Nur einmal noch mochť ich dich sehcn, 

Und sinken vor dir aufs Knie, 

Und sterbend zu dir sprechen: 

M ad am, ich liebe Sie!« (»Die Heimkehr«, 27.) 

»Wenn ich eine Nachtigall wäre, Wenn ich ein Gimpel wäre. 

So flog' ich zu dir, mein Kind, So flôg' ich gleich an dein Hcrz; 

Und sänge dir nachts meine Lieder Du bist ja hold den Gimpeln 

Herab von der grúnen Linď. Und heilest Gimpelschmerz.« 

(j-Lyrisches Intermezzo*, 53.) 

Primerjaj še »Die Heimkehr«: 34., 44., 47. pesem! i. t. d. 

Neverjetno in nemožno se nam zdi, da je isti pesnik pisal také 
podlosti ter sledeče verze: 



96 Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 

»Du bist wie eine Blume Mir ist, als ob ich die Hände 

So hold und schôn und rein; Aufs Haupt dir legen soliť, 

Ich schau' dich an, und Wehmuth Betend, dass Gott dich erhalte 

Schleicht mir ins Herz hinein. So rein und schôn und hold.« 

(»Die Heimkehr«, 44.) 
In tako se menjujejo v poezijah Heinejevih najnežnejše, najblažje 
in najljubkejše kitice z odstavki, polnimi največje podlosti, frivolnosti 
ter nenravnosti. Takšen pa je bil Heine: takšen v svojem mišljenju, 
takšen v svojem dejanju. Ta neskladnost, to vedno protislovje je 
vzrok, da se vkljub njegovi geniálnosti, vkljub veliki množici naj- 
krasnejših pesniških biserov ne moremo z njim spoprijazniti niti se 
práv veseliti njegovih poezij. Prebirajoč njega poezije, se z vsakim 
listom obžalujoč uverimo, da so podobne vencu, spletenému iz ne- 
dolžnih vijolic, velekrasnih ter čudovito duhtečih vrtnic pa bodečega 
osata ter smrdljivega kristavca . . . 

Taká podlost se ni strinjala s plemenito dušo Jenkovo in z nje- 
govim blagim mišljenjem, in dasi rezki in satiriški obrat nekaterih 
njegovih pesmi bravca preseneti, vendar ni pesnik nikdar prekoračil 
meje dôstojnosti in moške ponosnosti; pri vsem čuvstvovanju nje- 
govem nikdar ne zapazimo tiste neblage in nemoške strasti, ki je 
Heineju razjedala srce ter mu vdihnila pristudne njegove pesmi. 

A neko drugo posebnost je popolnoma posnel po Heineju. Pri 
le-tem nájdeš več skupin sličnih pesmi z isto tendenco, z istim 
skupnim naslovom in večinoma v isti ritmiški meri. Prvá pesem takih 
skupin je najsplošnejše vsebine: pove nam pôvod sledečih. Nekate- 
rikrat stoj i pred skupino takozvani » prológ «, ki slúži istému namenu 
ter je zložen v isti ali pa tudi kaki drugi meri. Sem spadajo cikli, 
kakor: »Die Heimkehr«, »Frauenbilder«, »In der Fremde«, »Schô- 
pfungslieder«, »Seraphine« i. t. d.; s prológom: »Neuer Friihling*, 
»Lyrisches Intermezzo*, »Aus der Harzreise« i. t. d. 

Také Heinejeve skupine so porodile Jenkove »Obujenke« in 
»Obraze«. Kaj je njih vsebina, že vemo. Da se nam pa sličnost po- 
kaže, zapišimo semkaj le prvo pesem iz cikla >Die Heimkehr* in 
vvodno pesem iz »Obujenk«! 

»In mein gar zu dunkles Leben Wenn die Kinder sind im Dunkeln, 

Strahlte einst ein súfies Bild; Wird beklommen ihr Gemiith, 

Nun das súfie Bild erblichen, Und um ihre Angst zu bannen, 

Bin ich gänzlich nachtumhúUt. Singen sie ein lautes Lied. 

Ich, ein tolles Kind, ich singe 
Jetzo in der Dunkelheit; 
Klingt das Lied auch nicht ergôtzlich, 
Haťs mich doch von Angst befreit.* 



Dr. Janko Bezjak: O poczijah Jenkovih. 



97 



»Širno sem izkopal jamo, 
Kakor kadar je pokop, 
Kadar črni zemlji damo 
Velo truplo v tihi grob. 

Vso Ijubezen sem nekdanjo 
V jamo del s spominom ran, 
Kameň sem zavalil nanjo, 
Da je ne pusti na dan. 

Aľ o polnoci gomile 
Mrtvim truplom se odpro, 
Nočné ure čudne sile 
Iz grobov jih priženo. 



Noč življenja v ude vlije, 
Gibanje vzbudi teles; 
Bieda luna tiho šije, 
Gleda mrtvih živi ples. 

In tako se meni čaši 
Kameň od srca odvali, 
Ter iz groba se oglasi 
Sreča mi nekdanjih dni. 

Vstanejo nekdanje sanje 
In spomin skelečih ran; 
Moč Ijubezni se nekdanje 
Spet prikáže mi na dan.« 



Še marsikatero sličnost zasledimo v mislih in podobah Heine- 
jevih in Jenkovih poezij. Mimogrede naj opozorimo na nekatere! 

Tako nas n. pr. v 38. pesmici skupine »Lyrisches Intermezzo « 
prvá kitica močno spominja glavne ideje, katera je izražena v Jenkovi 
pesmi, bas sedaj zapisani. Ta kitica se namreč glasi: 

»Manch Bild vergessener Zeiten 
Steigt auf aus seinem Grab 
Und zeigt, wie in deiner Nähe 
Ich einst gelebet hab'.« 

Druga kitica iste pesmice pa slove: 

»Am Táge schwankte ich träumend 
Durch alle Strafien herum, 
Die Leute verwundert mich ansahn, 
Ich war so traurig und stumm.« 

Pri ti nam na misel pride 3. kitica pesmi »Ptici«: 

»Ljudje krog mene se vrste, 
Se smej ej o in veselé; 
Moj duh teman je in molči, 
Nikomur nič ne govori.« 

v 

Citajoč »Izpremenjeno srce« Jenkovo, se spominjamo 23. pesmi 
v Heinejevi skupini »Lyrisches Intermezzo*; besede v 2. pesmici iste 

skupine: 

»Aus meinen Thränen spriefien 
Viel blúhende Blumen hervor« — 

pa nam nekoliko razširjene spet prináša Jenkova »Moja pesem«: 

»Iz solza, ki so veselé Iz solza, ki so otožne 

Mi rosile moj obraz, Zalivale mi oko, 

Rože bodo razcvetele, Pa vijolice pobožné 

Ko spet pride cvetja čas. Pomlad obrodila bo.« 

(Konec prihodnjič.) 

.Ljubljanski Zvon* 2. XIX. 1899 . 7 



98 E. Gangl: Soror Alma. 



Soror Alma. 



"V 



svetišču božjem na visokem kôru 
pobožné nune so se zbrale danes. 
Z molitveniki, vezanimi v usnje, 
z obrezo rdečo, z listi žoltimi 
in z venci rožnimi za drugo druga 
v pobožnosť zatopljena je prišla . . . 
Obrazi resni, ki po njili je starosť 
časťitijivost razlila svojo vso; 
tu mlada, drobná líca pobledela, 
tam nežnosť še cveťočega obličja . . . 
A zadnja je vstopila — soror Alma. 
O, soror Alma — kakor solnčna roža, 
ki nagne cveť, ko solnce gre za gore! 
O, soror Alma — kakor rdeči mak, 
ki páde mlad pod srpom brušenim! 

Za orgie sede mater Teodora, 

odpre registre, staro partituro . . . 

Za pulte stopijo pa nune pevke — 

med njimi Alma je s sopránom čistim. 

Po gotiških klopeh posedejo 

ostale uršulinke, sklenej o 

v moliťev najčistejšo bele roke. 

In v svetem, tajnosťnem trenotku tem 

vse duše zakipe tja pod oblake. 

Le soror Alma — ta moliti danes 

ne more, ah, ne more . . . 

2. 

Po cerkvi pozlačeni pa šumi 
neštete množice tam doli morje. 
In po lestencih sveč gori nebrojno, 
plameni drobni pa pojemajo 
v sopari težki, ki se dviga k stropu. 
S cipresami in z oleandri je 
in z lilijami, rožami, akati 
in s težkimi je venci okrašen 



E. Gangl: Soror Alma. 99 



tam spredaj vcliki oltár. 
Na njem dvanajst trepeče belih sveč, 
da zdi se, kot bi bil mrtvaški oder, 
kí nanj trpina polože k pokoju . . . 

Zvonovi zapoj o, in Ijudstvo se 

po sredi razdeli, in v cerkev stopi 

v svečanostnem sprevodu — novomašnik. 

In orgie zabuče v trenotku tem 

v akordih polnih, vmcs odmcva spev: 

sPozdravljen bodi, novomašnik naš!« 

Začul je on tresoči Almin glas; 

sklonila se mu glava je na prsi, 

srce mu je hotelo skoprneti . . . 

A soror Alma pobledela je 

kot beli sneg, kot mrzla, sladká smrt. 

Zastal je glas ji, sestrám je v naročje 

izmučena in sohna omahnila . . . 

3. 
Nekoč pa bilo je drugače vse! 
Ta soror Alma — grajska hčerka Ana, 
ta novomašnik — lep, krepak mladenič, 
sin velikega hlapca grajskega, 
ki ga je šolal z žulji svojih rok . . . 
Kako sta pac Ijubila se brezmejno! 
In Ijubita se vroče še sedaj, 
čeprav na tihem in brez svetle nade. 
Ni srd očetov, ni njegova kletev, 
ni samostan in ni oltár . . . 
nič moglo ni vgasiti te Ijubezni. 

A zdaj umirata ti duši dve . . . 

In skozi okna v cerkev šije solnce — 
O, da bi posušilo solze vroče, 
o, da izžgalo bi iz globočin 
nesrečnih src Ijubezen to brezupno! 

4. 

In soror Alma je na smrt zbolela . . . 

Na postelji je beli v celici 

ležala v zadnjih hipih mirno, tiho . . . 



7* 



100 I. N. Resman: Kot srna si plaha . . . 

Z zaprtimi, udrtimi očmi 

čakala je, da pride ponjo smrt. 

In biede so ji ustnice v molitvi 

globoki trepetale brez prestanka. 

In sni so padli ji na trudno dušo: 

Cvetoča deklica je žila z njim 

na grajskem vrtu v srečnih, zlatih hipih. 

In v krilu svilnatem stopila je 

z njim pred oltár... Duhovnik ju jezvezal... 

Prikáže se j i sveta Uršula 

in ji zažuga večno pogubljenje . . . 

Odpre se zemlja, in začuti Alma, 

kako pogreza se v brezdanjo noc . . . 

»0, Bog moj sveti, oh, prečista Mati, 

usmilita se me, rešita me! 

Pošljite ponj, ki bral je novo mašo, 

da izpove me, da me z Bogom spravi! . . .« 

In prišel je, in nagnil se je k nji. 
»Jaz nisem krivá, tudi ti si čist . . .« 
In sklonil se nad posteljo je smrtno 
in vroče je poljubil Almi ústne, 
kot bi izpiti hotel dušo njeno. 
»0, moli zame, oh, za dušo moli! . . .« 
In glavo njeno dvignil je v naročje, 
na mrtvem srcu je njegovem sladko 
zaspala in umrla soror Alma! 



E. Gangl. 



4< 



Kot srna si plaha . . . 



ot srna si plaha, Zamaknjen te slušam, 

če kdo je doma; ti gledam v oko, 

kot grlica krotká, na srce pritiskam 

kedar sva sama ... in božam lepo . . . 

Nikar pa ne upaj 

preveč mi, dekle . . . 

nedolžnost, nedolžnost 

le enkrat cvete . . . 

I. N. Resman. 




Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 101 



Gojko Knafeljc. 

Povest. Spisal Václav Slavec. 

II. 

o grajščinskem vrtu sta se izpiehajali neko jutro práv 
zgodaj Ana in Pavlina Grahorjeva. 

Solnce je bilo vprav izlezlo izza gora, in njegovi 
svetlí prameni so v ravnih črtah, sestavljenih iz neštetih 
drobnih, komaj vidnih zlatih práškov, trepetali po vrhovih 
bujnoraslih jablan in hrušk. Nad hišami pa je še plá- 
vala lahna, mlečnobela meglica in se je širil od nje prijetni jutrnji 
hlad. Po gredicah se je svetlikala v jutrnji rosi raznovrstna, v enako- 
mernih presledkih nasajena, sočnata zeleň jad, a črez pot práv pred 
deklicama je počasi in léno lezel velik, črn, slinast polž. Xa križpotih 
so stali kameneni kipi, predstavljajoči Bog ve kaka mitološka mlada 
bitja z debelimi, zabuhlimi lici; ta z odbito roko, oni brez gležnja, 
tretji z odkrušenim nosom, a vsi začrneli in nagi. Da ne bi koga po- 
hujšali, je poskrbela dobra mamica narava; kajti pokrila je večino 
njih vprav na sramežljivih delih telesa z drobnimi, sivkastimi lišaji, 
nekatere celo z blesteče-zelenim, mehkim in prožnim mahom. Po 
njih se je cedila jutrnja rosa, in bilo je, kakor bi bili vprav po- 
skákali iz kopeli. — V lepotnem grmovju in drevju, rastočem sem- 
tertja v velikih skupinah ob posameznih tratah, sta se oglašala slavec 
in črnoglavka, je' šušnjal kos in cincala penica. Vse je bilo sveže, 
zdravo ter je dihalo veselje in življenje. 

»Kako ti je bila všeč sinočnja družba, Ana?« je vprašala Pavlina 
starejšo sestro. 

Ana je bila zamišljena. Njeno veliko modro in vlažno oko je 
zrlo sanjavo po nasadih. Pavlina je morala ponoviti svoje vprašanje. 

»Kako? — Saj ves, vse po starem! Práv nič se ni izpremenilo 
od lanjskega leta — istá družba, isti dolgočasni ljudje!« 

>Nekdo je pa vendar nov med njimi,« opomni PavUna in od 
stráni pogleda sestro. 

s>Saj res, gospod Gojko Knafeljc, « de malomarno Ana, kakor 
bi bila nanj pozabila. 

»Kako sodiš o njem? Videti je bilo, da ti je kaj vztrajno 
dvoranilU 

»Premalo ga poznám, da bi že mogla soditi o njem. Toda, ako 
se ne motim, ga menda brezdvomno lahko vvrstim med druge.« 



102 Václav Slavec: Gojko Knafeljc, 

»Torej ?« 

»No, torej ? — Znana ti je moja sodba o vsakem posebej, po- 
vedala sem ti jo že lanjsko leto! Edini, kateri je ostal vedno enak, 
in katerega sem spoštovala že lanjsko leto spričo njegove skromnosti 
in duhovitosti ter, da odkrito povem, spričo njegovega finega takta, 
je gospod Weber. Vsi drugi so marionete. « 

Pavlina je zopet pogledala sestro od stráni ter se hudomuŠno 
nasmehljala. »Pa ne, pa ne, da bi bila zaljubljena vanj ?« 

» Pavlina !« odvrne sestra resno in se pripogne, da bi utrgala 
ob potu rastočo marjetico. »Znani so ti moji nazori o Ijubezni. Namen 
njen je — zákon. Kjer ni upanja do zákona, tam ne bi smelo biti 
Ijubezni! — Ti pa vcš, da Weber Ijubi drugo — vsaj tako se je go- 
vorilo — nezmisel bi tedaj bil, ako bi se zaljubila vanj še katera 
druga!« 

»In vendar se mi vidi, da ga Ijubim jai!« si je mislila Pavlina 
in že pri sami misii zardela do las . . . 

Umolknili sta in stopali dalje po poti. Solnce je bilo že celo 
priplulo i^za gore, megla nad hišami je bila izginila, in mehka to- 
plota je božala cvetje po grmovju, da se je takoj razširil po vzduhu 
prijeten von j. 

V ražne misii vtopljeni, nista niti zapažili, da jima prihaja nekdo 
naproti. Sele, ko je stal pred njima in privzdignil svoj rjavi klobúk 
ter se globoko priklonil, sta bili zaglcdali gospoda Knafeljca. 

Gojko Knafeljc se je sinoči seznanil z Grahorjevo družino, 
ki je bila došla včeraj zjutraj iz Ljubljane. Predstavil ga je bil 
oskrbnik Sahar. Nekaj čaša mu je bilo nekoliko tesno okoli srca; 
kajti domišljal si je, da je znan že vsem njegov trdni sklep, da se 
mora zaljubiti v ti družini, da mora dobiti iz njc svojo boljšo po- 
lovico. A ko je videl, kako se vedejo vsi njegovi tovariši tako lahko 
in preprosto, kako kličejo po stari svoji navadi četrtinko vina za 
četrtinko, tedaj mu je nekoliko odleglo, in smehljaj mu je Icgel na 
ustnicc. Ali vendar se mu ni videlo práv, da bi začel tudi on piti po 
svoji navadi; utegnil bi se morda takoj zameriti svojemu bodočemu 
tastu, ki je bil videti jako resen in soliden mož s svojo dolgo belo 
brado, s svojim visokim čelom in rjavinii, dobrohotnimi očmi. Počasi 
je tedaj srebal svojo četrtinko in odgovarjal jako premišljeno ter 
rcservirano. Pri tem je opazoval deklici ter ju primerjal, da bi se 
vedel odločiti za to ali ono. Jako mu je ugajala Pavlina s svojim 
drobnim obradom in Ijubeznivimi jamicami v rdečih, okroglih licih, 
s svojimi rjavimi, gibkimi očmi in kostanjevimi, gostimi lasmi. Ali 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 103 

vendar se mu je videla še nekam preotročja. Bolj interesantná in 
resnejša mu je bila starejša — Ana. Njeno podolgovato, nekoliko 
bledo lice se mu je videlo primernejše in pripravnejše k njegovemu 
ščetinastemu, dasi skrbno obritemu obrazu. Njeno veliko, modro oko, 
njeni črni lasje, njeni drobni, komaj vidni ušesci, njena bela, žame- 
tasta polt, vse ga je očarovalo. In sklenil je, da mora biti njegova 
samo Ana. V dúhu jo je že videl, kako se suče po njegovih sobah, 
kako mu njena prožna roka gladi lice, kako se mu nasmihajo njene 
nebeské oči. Nasmehljal se je in si pogladil zadovoljno črnikaste 
brke pod nekoliko napihnjenim nosom . . . 

Iz pogovorov je posnel, da vstajata sestri zelo zgodaj, ter da 
sta se lanjsko leto izprehajali vsako jutro po grajščinskem vrtu. 
Gotovo je tedaj, je mislil sam pri sebi, da se bodeta držali te na- 
vade tudi letos. In tako je sklenil, da bode precej jutri vstal zgodaj 
tudi on, da pôjde na vrt, ter da se bode sporazumel z njo bržkono 
že takoj jutri, ko bodo njegovi prijatelji in znanci še spali in sladko 
sanjali . . . 

Pri takih mislih je bil seveda Gojko sinoči jako redkobeseden ; 
a kolikor bolj se je zamišljal, toliko bolj mu je izginjal princip, da 
ne bode preveč pil. In nehote in nevede je dospel do četrte četrtinke, 
a zraven je obracal vsa svoja redka vprašanja, vse svoje premišljene 
odgovore nekam preočitno samo do Ane, tako da je ta večkrat po- 
vesila lepe oči. Ko se je družba razhajala že nekam pozno, je 
gospod Gojko v svoji razmišljenosti podal in tudi krepko stisnil roko 
samo gospodični Ani in njenemu očetu, dočim se je zadovoljil proti 
drugim članoii njene obitelji samo s priklonom. 

Kakor sklenil, tako storil. Gospod Gojko je presenetil s svojim 
prihodom še taj oči deklici. — 

>0, tako zgodnji, gospodični ? Kdo bi si bil mislil, da vaju 
nájdem tukaj!* je legal Gojko. >Ali se vama smem pridružiti ?« 

» Kakor vam drago,« odgovori Pavlina ter pogleda sestro. Toda 
Ana se je samo nemo priklonila; videti je bilo, da ni preveč zado- 
vbljna, da ju kdo moti . . . 

Stopali so skupno dalje. Gojko bi bil rad začel kak duhovit 
raígovor, a nič pravega mu ni hotelo na misel, in polastila se ga je 
neka zadrega. Nekolikrat se je zravnal in pogledal kvišku, kakor bi 
visela duhovitost v zraku in bi mu jo bilo treba samo posrebati z 
odprtimi ústi. 

Toda govoriti je bilo treba nekaj, to je Gojko izprevidel, in 
ker mu ni hotelo nič pametnega na jezik, je vprašal: 



104 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

»Kako stajkaj počivali to prvo noč, gospodični ?« 

Ana je pri tem vprašanju nekako zaničljivo zaokrožila rdeče 
ustnice, a takoj je dejala: 

»Hvala na vprašanju! Práv dobro, samo nekoliko komarjev je 
brenčalo vso noč po sobi in dražilo nama živce!* 

>Ha, ha, komarjev!« se je zasmejal Gojko nekam preglasno. 
»Komarjev je pa pri nas povsod dovolj — veste, gospodični, tudi 
komarjev v nenavadnem zmislu!« 

To je Gojko pa kaj duhovito povedal! Sam sebi se je zdel 
imeniten, da je našel tak dôvtip, in samosvestno je povzdignil glavo. 

»Br . ., eden je celo zdaj blizu naju!« je pošepetala Pavlina sestri 
tako tiho, da jo je celo ta komaj slišala. 

Ana se je glasno zasmejala, a Gojko je ta smeh seveda pri- 
písal svoji duhovitosti ter je z večjim pogumom nadaljeval: 

»Jaz noben večer ne zaspim pred polnočjo; naj pridem domov, 
kadar hočem — ob devetih, desetih, enajstih — vselej vzamem še 
knjigo v roke in čitam. Sinoči sem čital celo do ene črez polnoc! « 

»In kaj ste čitali lepega, ako se sme vedeti?« je vprašala Ana. 

»Cital sem črez dolgo zopet Heinejeve pesmi,« je odgovoril 
Gojko. »Nekaj jih že znám na pamet, a sčasoma se jih móram na- 
učiti vse! Kako lepo se na primer glasi: 

»Ein Jungling liebt ein Mädchen, 
Die hat einen andern crwählt; 
Der andre liebt eine andre, 
Und hat sich mit dieser vertnählt. 

Das Mädchen heirathet aus Aerger 
Den ersten, besten Mann, 
Der ihr in den Weg gelaufen; 
Der Jungling ist úbel dran. 

Es ist eine alte Geschichte, 
Doch bleibt sie immer neu; 
Und wem sie just passieret, 
Dem bricht das Herz entzwei . . .« 

Gojko je znal to pesem že dolgo. Naučil se je je bil prilično, 
ko je bil zaljubljen v šestnajstlctno inštitutko, kateri jo je deklamoval 
na nekem izprehodu z vsem pátosom zaljubljenega komija. Ves drugi 
Heine mu je bil španska vas, niti imel ga ni v svoji knjižnici. S 
svojim čitanjem se je hotel le pobahati ter ugoditi Ani, ker je bil 
tudi že včeraj pozvedel, da ona rada čita, in da pozná mnogo umo- 
tvorov svetovnega slovstva. 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 105 

»Res lepo,« pravi Ana ter s komolcem dregne Pavlino. 5>Toda 
mene nemški pesniki ne zanimajo. Tako malo sem poetična, da niti 
naših šlovenskih preveč ne čislam. Semtertja precitám kako novelico, 
ali najljubša mi je in ostane vendarle — » slovenská kuharica*. 

Zaničljivo se je nasmejala in hudomušno pogledala Gojka. — 

Ta je izgrgral počasno in strmeče: »A — a!« 

Pavlina se je morala premagovati, da ne bi prasnila v gromek smeh. 

»Torej so me zopet nabarvali,« si misii Gojko sam pri sebi, 
»ko so mi rekli, da rada čita in pozná vse duševne velikane! Pre- 
sneto je to sitno!<' 

Jezilo ga je posebno to, ker mu zdaj ni bilo vec mogoče, da 
bi izkoristil pri ti priliki onih par betvic svojega slovstvenega naobra- 
ženja, ki jih je bil ujel v kaki odličnejši družbi. Najbolj ga je pa 
dražilo Še to, da zdaj ni vedel začeti nobenega novega razgovora. 

Umoíknil je in nezadovoljno stopal dalje, naježenih obrvi. 

>Da bi bil vsaj sam z njo, tedaj bi ji vedel kaj povedati,« si 
je dejal. 

Ta želja se mu je izpolnila kmalu. Pavlina je bila zagledala od 
daleč vrtnarja, ki je nesel nekaj loncev cvetic. 

>Govoriti móram z njim, oprostita,« je dejala ter naglo odšla. 

Ana in Gojko sta bila zašla v tem po poti med gostejše lepo- 
tično grmovje, ki je že stlalo svoje vonjivo perje po tleh. Izmed 
grmovja so se vzdigala večja drevesa z dolgimi, riizko se klanjajočimi, 
cvetočimi vejami. A med vonj odcvitajočih rastlin se je mešal močni 
vonj po mošusu, gotovo od španskih muh, ki so se bile naselile na 
bližnji vrbi. 

Ta vonj je Gojka skoraj omámil. Čutil ga je, kakor bi izhajal 
od nje, ki je molče stopala ob stráni njegovi, in videl se mu je ta 
trenotek ugoden njegovi nameri. Ujunačil se je ter dejal polglasno: 

>Gospodična Ana, govoriti móram z vami!« 

Ana je osupnila. Dasi je hodila vštric njega, vendar ni bila 
skoro čutila njegove bližine; njene misii so plule drugod. Sele njegov 
nekam slovesni glas jo je pozval v sedanjost. Ali ko mu je pogledala 
v oko, je takoj vedela, o čem bode govoril. Bila je takoj nekoliko 
zmešana in molče je pričakovala, kaj ji bode povedal. 

In Gojko Knafeljc, ki prej večkrat ni vedel, kaj bi govoril, ki 
se je bil prej pri vsakem stávku nekoliko zapletel, je govoril zdaj 
popolnoma gladko, naglo in nepretrgano. Videti je bilo, da je že 
izurjen v takih razpravah. 



106 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

»Oprostite« — je dejal — »ali kar imam na srcu, mora na dani 
Takoj, ko sem vam bil predstavljen, takoj, ko sem bil prvič zagledal 
vašo dražestno podobo, mile vaše oči, takoj sem bil ves v vaši oblasti! 
Vedel sem, da vas ne bodem mogel pozabiti nikoli več, vedel sem, 
da vas bodem moral Ijubiti, Ijubiti do konca svojega življenja . , . 
Morda se vam bodo videle te moje besede čudne, morda se vam 
bode videla ta naglica nenaravna — ali moj značaj je tak! Zame 
je vselej odločilen prvi trenotek, prvi vtisk, ki ga napraví name nová 
oseba. In vtisk, katerega ste sinoči napravili name vi, je bil globok, je 
bil tak, da mi ostane v spominu celo moje življenjel« 

Ani je zalila temná rdečica lica in tilnik, in kolikor strastneje je 
govoril on, toliko niže je povešala glavo. 

On pa je pristopil še bliže nje, da je čutila gorko njegovo 
sapo, sklonil glavo ter iskal njenega očesa. In morala ga je pogledati. 
V njegovem očesu je v tem hipu zares plamtela Ijubezen, in njegov 
obraz, ki se ji je videl prej nekam oduren, je dobil v tem hipu 
rahlejše in milejše poteze, dobil nekak nenavaden sijaj, da je bil 
videti zares lep. 

In nadaljeval je strastno: 

»In vi edina, vi me lahko napravíte najsrečnejšega človeka na 
vsem svetu, ali pa me lahko pahnete v temo ter mi zadaste smrtno 
ráno. Jaz vas Ijubim . . . Ijubim . . . Ijubiin . . . Recite samo eno 
besedo, samo besedico, da me — Ijubite tudi — vi!« 

ískal je njene roke, katero je takoj stisnil na svoje ustnice; Ana 
mu jo je prepustila. Sama ni vedela, kaj se godi z njo. Da ni to 
Ijubezen, kar čuti zdajle v svojem srcu, tega si je bila v svesti. Ves 
ta sedanji položaj ji je bil nov, vsa ta naglica jo je presenetila, ta 
strast, katere ne bi bila nikdar pričakovala pri človeku njegovega 
stanu, jo je omámila. In ko ga je videla tako pred seboj sklonjenega, 
ko se ji je videlo, da ima celo rosné oči, tedaj je začutila, da se 
zanj nekaj giblje v njenem srcu. A ta čut ji je bil nejasen, moten, 
bil ji je v tem hipu strašen! 

»Pojdiva dalje,» je dejala resno in stopila korak od njega. 

»Ne, preden mi ne vlijete upanja v to burno srce,« je odgovorii 
on in še vedno stiskal njeno roko. 

A tedaj so se začule po pesku rahle stopinje; za njima je bila 
prišla Pavlina, držeč dva lonca cvetočih visokih levkoj. 

»Mama naju kliče,« je dejala Ani ... 

Gojko se je nezadovoljen poslovil, a onidve sta se vracali proti 
domu. Molčali sta obe, a Pavlini so nehote na misel silili verzi, ki 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 107 

jih je bil danes citiral Gojko. In vedno in vedno je morala misliti 
na Weberja, in vedno si je ponavljala zadnjo Heinejevo kitico: 

>Es ist eine alte Geschichte, 

Doch bleibt sie immer neu; 

Und wem sie just passierct, 

Dem bricht das Herz entzwei . . .« 

III. 

Cetrta popoldanska ura je bila odbila, in po šolskem poslopju 
se je razlegal drobní glas zvonca, katerega je tresel z obema rokama 
deček, stoječ z razkoračenimi nogami na hodniku gorenjega nad- 
stropja. Ko je že imel položiti zvonec na navadno mesto v peč, se 
še ni mogel ločiti od njega in s svetlečimi očmi ga je stresel neko- 
likrat še práv krepko. Skoro nato ga je pa odločno in naglo vtaknil 
za vráta pri peci ter zbežal hitro v sobo, kakor vesel, da je premagal 
tako krepko nadaljnjo izkušnjavo. Kmalu potem so se odpirala vráta 
posameznih razredov, in iz njih so se usipali veseli parí dečkov in 
deklic. Nastalo je šumenje kakor v panjih, polglasno hihitanje, šepe- 
tanje, diezanje, krátki vzkliki, semtertja celo glasen smeh. Počasi so 
stopali nizdoli po položnih stopnicah, nekateri s svojimi torbami na 
mlädih plečih, nekateri s knjigami pod pazduho, drugi s knjigami^ 
natlačenimi pod jopiči in telovniki, da so bili videti ti še krajši, in 
da je radovedno izpod njih pogledavala ne baš bela srajca. Semtertja 
se je kateri pripognil, da je pobral svinčnik, ki mu je izpolzel iz knjige 
in pádel pod noge tovarišu, ali pero, ki je bilo zdrknilo na tiho iri 
brez sledu iz roke. Vsern pa so se veselja svetile oči, da jim je 
migala že tako od blizu zlata prostost. Zraven posameznih oddelkov 
so stopali učitelji, nekateri bledi in izmučeni. Pri vhodníh vratih se 
je vse ustavilo in umolknilo kakor grob. Ti drobni, rjavi, rdeči, 
črnikasti, zdravi obrazi, vsi so uprli svoje oči v učitelja. In počasi 
in slovesno je tedaj zazvenel glas posameznih učiteljev: »Po2dravite!« 
Iz stotine grl je tedaj jasno odmelo: »Hvaljen bodi Jczus Kristus !« 
— » Se hipec molka in . . . trrr . . . bum . . . bum . . . vse je planilo 
hrupno skozi duri na prosto , . . Učitelji pa so se smchljajočih 
obrazov odpravljali v svoja stanovanja, katera so imeli vsi v šolskem 
poslopju . . . 

Karel Wcber je imel stanovanje takoj v pritličju, obstoječe iz 
treh sobic in kuhinjc, ali kot samec je rabil samo eno sobo, ki je 
imela vhod takoj s hodnika. Potegnil je droben, zarjavel ključ iz 
žepa, ključalnica je zaškrtala, duri so cvileče zaškripale, in vstopil 
je v svojo sobo, kjer je takoj sedel nekoliko trenotkov na pleten 



108 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 



stôl ter si podprl glavo z malo, koščeno roko. Drobné svoje oči je 
za hipec zaklopil in zaždel. 

Po sobi je bilo tiho, pusto, dolgočasno. Na lesenem pultu, ki 
mu je slúžil za pisanje, je dremala mala ura-budivka, ki pa že dolgo 
ni bila navitá in je opravljala zdaj drugi posel, tlačila je namreč 
kupček zavitih in popisanih papirjev. 

Na te papirje je zdaj obrnil Weber svoj pogled. In počasi se 
je dvignil, pristopil k pultu, privzdignil uro ter potegnil k sebi vrhni 
papir. Zopet je podprl čelo v levico, a desnica mu je naglo pripísala 
še nekoliko vrstic na ostanek že skoro docela popisane pole. Takoj 
nato je polo skrbno precital, pregnil, vtaknil v žep ter polagoma 
odšel iz sobe. 

Počasi in premišljeno je stopal po dolgem, hladnem hodniku, 
po stopnicah v drugo nadstropje, kjer je potrkal na druge duri ob 
desnici. Odzval se mu je poln, zveneč ženski glas. 

Vstopil je ter obstal pri vratih. 

»Ali smem?« je vprašal tiho, proseče. 

»Ne vem,« odgovorila je ona, stopila k oknu ter zrla nizdoli 
na vrt, kjer je prepletal vinski trs lesene, visoke špalirje, kjer je ob 
zidu stalo nekoliko širokolistnatih, bujnoraslih smokev. 

»Ne veste? — Dobro, torej odidem!« je dejal naglo, hripavo. 

»Ne, ostani! ■ — ■ Ostani!« 

Odmeknila se je od okna ter stopila proti njemu. Njeno veliko, 
okroglo, rjavo oko je obviselo na njegovem resnem obradu, po ka- 
terem je šinil zdaj kakor solnčni žarek izra'í veselja in upanja. 

» Ostani tedaj!« je ponovila zopet ter mu podala svojo vedno 
vlažno, hladno roko. 

Rahlo ga je odvedla za seboj na divan. 

Sklonila se je k njemu ter ga privila na svoje prsi. 

»Naj govore, kar hočejo, jaz te ne morem pustiti,« je dejala 
žalostno. 

»Demetrija, ali me res Ijubiš tako globoko, tako . . . tako . . . 
kakor jaz tebe?« je vzkhknil ter objel z obema rokama njcn beli 
tilnik in pritiskal svoje ustnice na njeno rožno čelo. 

»Ali moreš dvomiti? Oj, ti ne ves, koliko sem prebila te dni, 
ko te nisem smela videti, ko so si Ijudje tako brúsili jezike. In kako 
me je bolelo to škodoželjno posmehovanje, ko se je zvedelo, da sem 
prestavljena, prestavljena spričo najine Ijubezni, spričo tebe! — Vedela 
sem, da bode moral iti — eden naju! In zdaj se je uresničilo!* 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 109 

»Da me le Ijubiš, vse bode še dobro! Le potrpiva, v kratkem 
se morajo izpremeniti čaši, v kratkem postanem definitiven, in tedaj 
se vzameva! AH ne?« 

>Poslušaj me,« je rekla počasi in naglašujoč besedo za besedo. 
»Ako se kdaj poročim, tedaj bodeš moj samo ti! Tvoj značaj po- 
znám, in le-ta mi je porok, da bom živela srečno. — Toda o tem 
še danes ne more biti govora! Bog ve, kaj še prinese čas! Za zdaj 
ti ne morem obljubiti ničesar. Zadovolji se tedaj s tem, da ti povem, 
kako srčno te Ijubim, in da ti ohranim to Ijubezen vedno v svojem 
srcu!« 

»Hvala, hvala!« je šepetal on ter jo poljubljal kipečc, strastno, 
brez prenehljaja. 

Izvila se mu je. Zmračilo se ji je oko, in zablestelo se je v 
njem nekaj takega, kakor solza. 

»Zdaj pa pojdi!« je dejala naglo ter se osvobodila njegovih rok. 

On je segnil v žep ter privlekel iz njega popisano polo. 

»Ne,« je dejal počasi, »to moraš še slišati, da bodeš vedela, 
koliko sem trpel te žalostne dni. Pisal sem vsaki večer nekaj. Ali 
ti smem prečitati?« 

Nagnila je samo glavo ter mu j o položila na ramo in zrla na 
papir, kjer so v drobnih vrsticah migljale pokončne, krepke črke. 

»Citaj!« je dejala tiho. 

In on je začel jasno, razločno, strastno naglašujoč: 

»Zgodovina moje ljubezni.« 

»Mladost moja je potekala brez mogočnih strasti, brez hrupa, 
tiho, enakomerno, v vednem delu in skrbi za národ, za njegovo boljšo 
bodočnost. Kdo ne ve, koliko more koristiti svojemu národu vesten 
in marljiv učitelj.?*! Ne bodem se hvalil, da sem jaz izmed najboljših 
narodovih sinov, da sem delov^al zr.nj žo Bog ve koliko, da sem veliko 
učinil zlasti v soli, vendar z zadovoljstvom lahko rečem: storil sem 
svojo dolžnost! In ako še ni vzklilo seme, katero sem sejal, sem 
vendar uverjen, da je padlo na rodovito zemljo, ter da bode pognalo 
prej ali slej stoteren sad . . . 

Mirno in srečno sem tedaj živel, dokler — dokler nisem — 
poznal Ijubezni! . . . Bilo je nekega jesenskega dne, ko je dobivalo 
drevje že rumeno listje, ko je vinski trs za šolskim poslopjem otresal 
svojo rdečkasto-rumeno obleko, ko so se lastovice zbirale v velikih 
tolpah na trškem zvoniku, ko so lovci donášali prvé kljunače, ko se 
je hladni severni piš že začel mešati z dozdaj še toplim, poletnim 



110 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

vzduhom . . .: tedaj je bila doŠla ona na prvo svojo službo v trg. 
Videl sem jo, kako je z nekakim strahom in z živo rdečico v okroglih, 
žametastih svojih licih, s povešenimi očmi prestopila s svojimi drob- 
nimi nožicami prvikrat prag voditeljevega stanovanja. Stal sem ob 
klavirju in nisem premaknil svojega pogleda od nje. Njena mati, 
visoka, še vedno lepa žena, je stopila v sobo takoj za njo ter se 
nama predstavila ter predstavila obenem njo. Sedli smo. In ko je 
tako sedela z glavo nekoliko nagnjeno na desno, ko so poldanski 
solnčni žarki silili skozi zeleni zastor pri oknu ter poljubljali njene 
goste, rjave, svetleče se lase, božali njeno malo rožno ušesce, ko je 
za hipec povzdignila proti mení svoje krásno oko, opazujoč me skozi 
napol zaklopljena veka ... tedaj sem vedel, da j o bodem moral 
Ijubiti, Ijubiti na večno! . . . 

Dnevi so pretekali za dnevi, za rumeno jesenjo je prikimala 
bela zima, za njo je na pisanem cvetju in s sladko ptičjo godbo pri- 
plula zelena vigred, a kmalu nas presenetilo poletje s svojo pohotno 
vročino — a jaz ji še nisem bil razodel svojega srca — ji še nisem 
bil povedal,, da sem ji pripravil v svojem srcu prestol, na katerem 
naj bi kraljevala. 

Povedal ji sicer še nisem bil tega, a čutil sem vendar, da že 
to ni vec skrivnost med nama — čutila sva menda oba, da sva si 
Ijuba in draga . . . 

Bilo je konec šolskega leta, ko sem se ujunačil ter ji pisal 
droben listič, v katerem je iz vsake drobné vrstice duhtela in od- 
sevala vsa moja Ijubezen, ter jo prosil, da mi odgovori z »da«, ali 
»ne«. In ni še preteklo pol ure, ko sem na drhteče svoje ustnice 
stiskal majhen, vonjiv listič z edino zlato besedico: »da«. Zaplesal 
sem od veselja po sobi, pograbil klobúk ter hitel . . . hitel ... ne 
morda k nji, pač pa po prašni česti ven iz trga, dalje, vedno dalje. 
Moral sem imeti zraka ... v sobi mi je bilo pretesno ... In ustnice 
so mi šepetale venomer: »ljubi me« . . . »ona me ljubi« . . . »ljubi 
me.« In vedeli so kmalu mrzli kameni ob česti, vedelo je zaprašeno 
grmovje, vedela so drevesa, vedele so trávne bilke, vedeli ptiči po 
grmovju, vedela je čiherna božja stvar, da jo Ijubim ! In kameň in 
grm, drevo in tráva, ptica in vsaka stvar je čuvstvovala z menoj, se 
veselila z menoj sreče moje! . . . Pozno zvečer sem se bil vrnil 
domov, se zaklenil v svojo sobo ter legel k počitku brez večerje. 
In objele so me sladké sanje, vodeče me po svojem čarobnem kra- 
Ijestvu do ranega jutra. 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 111 

Solnce še ni bilo priplulo izza gora, ko sem že vstal čvrst in 
čil ter odprl vráta, da pôjdem na vrt. Ali tudi ona je že bila vstala, 
in práv v istem hipu je stopala mimo mojih vrat. Cutil sem, kako 
mi polje kri k srcu, kako se mi tresejo roke in noge, ko sem jo 
zagledal — a videl sem, da je tudi nji zalila temná rdečica jasno lice. 

V veži ni bilo nikogar, duri še zaklenjene. In neka čudná moč 
naju je v istem hipu približala — ovila, vrgla naju drugega drugemu 
v naročje. In tedaj nisem videl ničesar več; zaklopil sem oči, a neki 
nepopisno sladek čut mi je šinil po vseh udih. A njene ustnice so 
bile obvisele za hipec na mojih — suhe, vroče, žejne, kakor bi bile 
hotele izpiti z enim samim požirkom vso dušo mojo ... V neki 
opojni omotici sva stopala z roko v roki na vrt. Tam sva sedla v 
lopo, snovala naklepe in náčrte za bodočnost, si zrla v oči, za hipec 
semtertja umolknila, a vedno in vedno se poljubovala . . . 

Ločiti se je bilo treba. Ona je odšla na počitnice k svoji materi, 
a jaz na svoj dom. Pri slovesu so tekle soke, ponavljala sva si ob- 
Ijube, kakor bi se imela ločiti na večno. 

Gore in reke, griči in potoki, mesta in trgi ter vaši s svojimi 
vrti in travniki so bili med nama celih dolgih šest tednov . . . Ali 
tudi ta čas je minil, in zopet sva se sešla na starem mestu — na 
mestu, kjer se je imela nadaljevati najina Ijubezen . . . 

Ali tedaj je tudi bilo, ko je došel v bližnjo vas novi moj ko- 
lega, pesnik Rastislav, mlad, živahen, duhovit družabnik. Kamor je 
prihajal, tam so ga radi videli, kamor je prihajal, povsod je oživil 
družbo, povsod so se divili njegovemu govorniškemu daru. In tedaj 
se mi je nekega dne zazdelo, da tudi moja Demetrija zelo rada 
obrača svoje oči po zalem, inteligentnem obrazu mojega tovariša, da 
se vse prerada naslaja z njegovimi besedami, da pa mene preveč 
zanemarja. 

Postal sem námah Ijubosumen. Moj Bog, kake scéne sem če- 
stokrat napravljal v tistih časih svoji izvoljenki! Začel sem se ogibati 
družbe, hodil sem po samotnih stezah in krajih ter tožil svojo ne- 
srečo pticam pod nebom, šumljajoči vodiči v logu, mrzlemu kamen- 
čevju ob potoku! Kadar sem pa našel njo kje samo, tedaj sem j i 
s solzami v očeh očital njeno — nezvestobo. A ona se je samo 
smejala, smejala in — molčala! Jaz pa sem bil od dne do dne bolj 
potrt, od dne do dne neznosnejši ... In v tistem času je bilo, ko 
sem bil zagrešil prvo svojo noveleto: »Starčevi spomini« . . . 



112 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

Toda dovolj! . . . Moje Ijubosumje me je prignalo tako daleč, 
da sem lazil za njo vedno in povsod — ob prilikah in neprilikah — 
da sem j o nadlegoval na samem kakor tudi v družbi ... In to je 
učinilo, da so spoznali mojo Ijubezen tudi nepoklicani Ijudje, da so 
se mi začeli posmehovati. Ali ne samo posmehovati, začeli so tudi 
ugibati s svojimi strupenimi jeziki vse kaj drugega ter mi podtikati 
stvari, ki mi niso prišle nikdar niti na misel. In nazadnje je prišla celo 
ovadba! In konec te ovadbe je danes ta, da mora ona oditi na drugo 
službeno mesto, a jaz bodem ostal sam — • sam, s težkim srcem, z 
očitajočo vestjo in z zavestjo, da sem kriv sam, da je ona prestav- 
Ijena, da bodo zopet med nama gore in reke, griči in potoki, mesta, 
trgi in vaši s svojim poljem, s svojimi vrtovi in travniki — a to ne 
samo šest tednov, pač pa dolgo . , . dolgo . . . morda na vedno !« 

Pripis: »Ti pa, draga moja, odpusti, še enkrat prosim s solzami 
v očeh in s krvavečim srcem — odpusti, odpusti! Za vse svoje pre- 
stano in še bodoče trpljenje ne prosim drugega nego to: ohrani mi 
v blagem svojem srcu majhen spomin na nekdanje solnčne, krásne 
dneve, na katerih ti bodem hvaležen na veke!« . , . 

Umolknil je ter se ozrl nanjo. Spustila je bila roke v naročje 
ter zrla zamišljena predse. 

»To prepustiš meni v spomin, kaj ne?« je dejala črez nekoliko 
čaša rahlo in iztegnila roko po listu. 

» Zakaj ne ? — Ako le želiš ! « 

Vzela je líšt, ga skrbno zavila in potisnila v miznico. 

Nato je zadnjič privila k sebi svojega Ijubimca, in nemo in 
brez besed sta se poljubljala in poljubljala. 

»Zdaj pa pojdi,« je dejala danes že drugič in ga spremila do vrat. 

»Kdaj odideš?« je vprašal še on. 

»Pojutrnjem odide prtljaga, a jaz v nedeljo!« . . . 

Takoj nato je ta val Weber z negotovimi koraki nizdoli, ven na 
prosto, dalje, vedno dalje . . . 

Demetrija pa je omahnila na divan. ter si zakrila oči v robec . . . 

(Dalje prihodnjič.) 




Fr. Ilešič: Vsc plcše. 113 



Vse plese. 




Balada — ballata. Spisal Fr. Ilešič. 
(Konec.) 

vropske plese in koncerte prirejajo ministri vnanjih stvari 
in njih pomagači, poslaniki, ki so n. pr., še ni dávno 
tega, kaj lepo koncertovali v Carigradu, ki pa imajo to 
sicer nedostojno navado, da se poslove, ko se začne pravi 
ples — vojna. Pri takih diplomatskih in politiških kon- 
certih — boljše bi bilo morda govoriti o diplomatskih 
maskeradah (maska iz grškega ^7.7>cá=:Sôí/.sAa), ker drug ne ve o 
drugem, s kom da mu je opraviti — je pogosto voditelj tisti, ki 
si je na navadnih salonskih plesih izuril ražne talleyrandske zmož- 
nosti, kakor: Ijubeznivost, hlimbo, prikrivanje resnice, zgovornost i. t. d. 
Zato je dostikrat najboljši diplomat oni, ki se je v svoji mladosti le 
briljantno zabával, ki je najboljše — plesal. 

Potemtakem se nam ni čuditi, da sta ples in politični vpliv 
tesno spojená in se drug z drugim menjavata. Za kardinála Mazarina 
in Richelieuja je prednjačila kakor v politiki tako tudi v plesu Fran- 
coska; ta dva moža sta zapored bila dirigenta v tedanjih evropskih 
koncertih, in po njijnem taktovanju je plesala vsa Evropa. V dobi 
Ludovika XV. pa je gospodovalo na Francoskem žensko krilo, in 
na plesiščih je prevládal »cotillon«, ki je svoj nazivek (= žensko 
krilo) dobil báje odtod, ker so plesavke kaj rade povpraševale 
svoje mamice: 

Ah ma mére, quand je danse, 
Va-t-il blen mon cotillon? — 

Tako je plesala Francoska do 1. 1789., ko je s prevratnimi tež- 
njami zavladala četvorka: kralj, plemstvo, meščan in kmet (Kuhač); 
za revolucijo pa je zaplesal Napoleon, a to na vso silo, da se je 
plesavki — Evropi kar vrtelo pred očmi; plesal je samovoljno, dokler 
se ni spoprijel z Rusijo, s krepko devo, ki ni »mehkužna, bledolična 
gospodična, Crnogorka je, Spartanka.« Odslej ni mogel več plesati 
po svoji volji, kajti ples je vodil ruski car, in tako se je izpolnil 
drugi del Napoleonovega izreka, češ, da z Evropo bo plesal ali Korz 
ali Kozák . . . To so evropski plesi! — 

Pravijo, da je umetnostim edini namen vzbujanje čuvstev, da 
služijo le zabavi; če je to res, potem spadá ples goto vo med umet- 
nosti, kajti večjidel plešemo za zabavo. Vendar je semtertja človeku 

>Ljubljanski Zvon* 2. XIX. 1899. 8 



114 Fr. Ilešič: Vse plese. 



treba plesati tudi iz drugih vzrokov; tako plese marsikateri mla- 
denič iz dobrosrčnosti in zaradi etikete z zapuščeno devico, ki šedi 
žalostná v kótu; marsikatera devojka plese, od garde-dame prisiljena, 
s starikavim gospodom, ki je dobra partija. Toda taki plesi se še 
prestanejo, ker so krátki in jih človek kmalu izvrši in se jih iznebi; 
težji so pa plesi, če nam zagode godba rodovska (z otoka Roda), če 
se nam zaukaže, naj plešemo po taktu: Hic Rhodus, hic salta (tu 
je Rod, tu plesi = zdaj pokaži, kaj znáš). Pri tem plesu so se že 
smejali marsikomu, ki si je prej domišljal, da je izboren plesavec. 
Najtežji pa so plesi, katere moramo brezpogojno tako plesati, kakor 
nam drugi igrajo, če se morajo celi narodi vrteti po žvižganju drugih 
liki po rogu slavnega Ob.erona. 

Toda poznám še mnogo drugih raznovrstnih plesov: smešen se 
zdi ples onih, ki natrkani plešejo po cestah, ko jim trobi bog Bak 
močno sicer, a brez pravega takta; pijan še starec plese, in vse plese 
okoli njega. Zivljenje — ples; bitje se suče okoli bitja; samo zase 
nima obstanka — vse plese do smrti. Naravoslovci pa trdijo, da 
vidijo celo molekule in atóme plesati, ker njih ples tako živo opi- 
suj ej o. Vsekakor pa plešejo planeti, a njih ples je tak, kakršen je 
ples nekaterih žensk, ki prihajajo na veselice, da zatemnjujejo z ble- 
skom svojim vse tovarišice, da vse »zamrkne«, kadar pridejo: pravi 
pravcati solnčni mrk! samo s tem razločkom, da planeti plešejo po 
jako prävilnem taktu, a vendar ne pridejo naprej, ker se v pakrogih 
vselej zopet vrnejo tja, odkoder so izšli. Tako je tudi zaman ves 
trud mnogih Ijudi, ki plešejo svoje zivljenje redno v lepih krogih, 
na koncu svojega življenja pa vidijo, da niso prišli nikamor; drugi pa 
grdo skačejo z ene stráni na drugo kakor razposajeni plesavci špan- 
skega fadanga, italijanske tarantele ali ogrskrga čardáša — nedo- 
stojno kakor orientalske bajaderke (portugiški bailadeira =plesavka), 
drzno in omotično kakor mohamedánski derviši — in vendar jim je 
sreča zvesta soplesavka. Nekaterniki le francoski >menuet« rahlo sto- 
picajo, kakor stopa mačka okoli vrelé kaše, ker so omahljivci in 
ne poznajo krepkih moških korakov, ali pa stopajo v neokretnosti 
in surovosti svoji drugim na noge ... Ta plese dobro, oni slabo, 
ta iz proste volje, oni prisiljen, a plese — vse. V Parizu lahko báje 
bereš nekje nápis: »Ici ľ on danse tous les jours!« — Parizu pa 
pravijo, da je zrcalo sveta. — 

Na plesih se družijo nebesá s peklom — ali kako naj si dru- 
gače razlagam resnico, da nekaterniki vidijo na plesiščih samé čisté 
angelje, drugi pa hudiče — Bog nas jih varuj ? Ali so oboji tam, 



Fr. Ilešič: Vse plese. 115 



ali pa izvira ta sodba iz halucinacij in predsodkov. To pa je vse- 
kakor res, da razen prepornih angeljev in hudičev vláda na vsakem 
plesu tudi poredni, a mogočni bog Amor, ki rad stoluje na ustnicah, 
odkoder se smeje Ijubo in zapeijivo liki satan; a kdo naj potem 
razločuje angelja od satana? Sladki satanski smeh Amorjev večkrat 
disakordno zazveni med jok tožnega Hymena, ki mora gledati, kako 
se je v njegovem področju razkoračil razposajeni Amor. 

Rad verjamem pesnikom, ki vse stvari globlje prozirajo nego 
mi navadni Ijudje, da na plese prihaja tudi povodni mož, in da od- 
vaja v svoje domovje lahkokrile plesavke, kakor pravi Prešeren: 

»In urno, umeje sta se zasukala, 
In dalej, in dalej od podá spustila. 
Na brcgu Ljubljance se trikrát zavila, 
Plesaje v valové šumeče planila. 
Vrtinc so tam vidli čolnarji dereč, 
Al Zalike videl nobeden ni več« . . . 

Po prepričanju vseh Slovencev živi še tudi kralj Matjaž, ki si 

je s plesa med Turki odvedel nazaj domov svojo Alenčico, »kraljico 

Ijubo ogrsko«: 

»In grede si devojke zbrat 
In reče godcem zaigrat. — 
Si mlado zvoli Alenčico, 
Alenčico, kraljičico: 
Ročice si podaj ata 
In urno krog zarajata. — 



Prijal za bele j o roke, 
Na konjča djal jo je pred se: 
Po polju k Savi z njo driči 
Kot ptičica s perotimi . . . 



Med temi bajnimi bitji, Amorji, Hymeni, povodnimi možmi itd. 
stopa povsod neustrašeno kakor doma — salonski lev, iščoč boga- 
tega pléna, nevaren vsem deviškim srcem, ki so došlej gorela v zvesti 
Ijubezni do svojih izvoljencev: 

»Raz galerijo, vamo nápadov vseh, 
Strahu vsa bieda, gleda premilostna 
Gospa in mati rožnc hčerke 
V plesu neutrudne v salónu spodaj 

Ter vzdiha: »Da naš ženin, nevešč še bitk 
Ljubavnih, ne bi zdražil objestnega 
Tam leva, ki ga vroča Ijubav 
Rada v dvoboje podi s prijatelji.* 

(Horacij, št. 3., Carm. III., 2.) 
8* 



116 Fr. Ilešič: Vse plese. 



Práv je imela gospa, da se je bála; kajti črez dva dni je bil 
dvoboj tam v hrastju za mestom, kjer so naŠli mrtvega ženina — 
labko bi ga imenovali Vladimirja Dragana iz »Trojke« ; hči, provzro- 
čiteljica tcga dvoboja, je sevcda dobila velikánski ugled sama pred 
seboj; saj je videla, kako zelo da je »vredna« junaške krvi, ter je 
plesala odsihdob s tem večjo zavestjo svojih neprecenljivih vrlin: 
»Uživaj, srce moje, trenotek, kaj tam bo, to me malo briga!« . . . 

Zunaj za oglom blizu plesišča pa preži v jasni mesečini bieda 
smrt; hu, kako j o stresá mraz! rada bi objela toplo bitje, da bi si 
ogrela zamrle ude. Vendar v salón ne sme; veselo občinstvo bi se 
preveč ustrašilo nje pomanjkljive toalete in neusmiljenega izraza; 
kako bi tudi naj prijele te koščene roke ono nežno-poltno mehko 
ročico poskočne plesavke, kako bi se ujemalo njeno režanje z zvonkim 
nasmehom devičice-golobičice, kako bi prenášala nje ledeno-strupeno 
sapo ta lepa cvetka današnjega večera, ki mami duhove in srca ? 
Smrt ni vsiljiv gost — zunaj pred durmi čaká, tukaj objame bujno, 
življenja polno devo ter jo izroči iz gorkega naročja razgrcte Terp- 
sihore v mrzle roke — jetiki, svoji zvesti služabnici . . . 

Kje pa boš ti položil k trajnemu pokoju trudno svojo glavo, 
o bedni mož, soprog in oče, ki ti že zdaj bolehajo žepi ob denarni 
sušiči, pridobljeni na plesih koketné žene in hčere? Tega ne veva 
niti ti niti jaz; le pesnika slišim peti, ki jo je zakrožil po domače: 

»Blagor mu, ki se spočije, 
V svoji posťlji sladko spi; 
Lepše luna njemu šije, 
Lepše zarja rumeni« — 

nego onému, ki hodi pozno, oziroma ráno s plesov domov . . . 

Da bi bral stari Ciceron v filozofskem zanosu te moje skrajnje 
íilistrske besede, bi gotovo vzkliknil: Recte dixisti; nemo fere saltat 
sobrius nisi forte insanit — práv praviš; kajti pač nihče ne plese 
trezen, ako ni blazen. Ta izrek je namreč vsakikrat v svoji duši 
ponavljal, kadarkoli se mu je trebalo obraniti takih človeških izku 
šnjavic-navadic, kakršna je ples; spomnil se je v takih hipih v utrdbo 
svoje kreposti hitro starega Apija, velečednostnega Katona in drugih 
prednikov, ki so práv po rimskih nazorih strogo obsojali ples kot 
znamenje nenravnosti; hitel pa je tačas iz spomina brisati nadležne 
slike Scipionov in Lukulov ter si je izpred oči ročno preganjal žive 
podobe Cezarjev in Klodijev, ki so bili vsi Ijubitelji plesa in sicer 
novošegnega, kakršen je bil v navadi v práv lahkomiselnih grŠkih 
družbah v Atenah, v Korintu, v Mali Aziji in drugod. Če je pod 



Fr. Ilešič: Vse plese. 117 



tolikerimi pohujšljivimi vtiski naposled omahnila tudi krepost Cice- 
ronova, kdo bi se ternu čudil, ki ve, da je Ciceron imel več filo- 
zofske teorije nego prakse? V anakronistiških uricah se je nad 
opolzlimi plesi svojega čaša zgražal tudi Horacij, ki je imel posebej 
filozofski >sisteni« — práv kakor naš doktorand Radivoj Cuk — a 
življenje zopet posebej; slab znak čaša se mu zdi, da 

smotus doceri gaudet lonicos 
matura virgo et fingitur artibus . . .« 

Stiri stoletja pozneje pa je sveti Ambrozij rekel krátko a jedrnato: 
Saltet, sed adultera filia! 

Vsekakor je bilo takrat na plesiščih nevarno, da ne bi plesavci 
zabredli v podzemski »Elizij«, koder se po velikih mestih še dan- 
današnji plese sicer ne jonski, ali francoski >Cancan«; bati seje tega 
bilo tem bolj, čim več vhodov v ta Elizij ali Tartar so sčasoma 
iznašli Grki in Rimljani. Pošteni Homér je poznal eno samo vhodišče, 
ki je neki bilo daleč na západu ob Oceánu, pozneje se je odpiral 
Elizij ali Tartar ali po naše pekel ob matapanskem predgorju, pri 
mestu Hermioni v Argolidi, na Kolónu pri Atenah, v Epiru, Rim- 
Ijanom tudi ob avernskem jezeru, in naposled, ko so gospodarili 
»dei ac domini« po vsem tedanjem svetu ter bila »odprta noč in dan 
so pekla vrata«, tedaj je prišel Kristus, da nam je odprl i nebesá. 
— Dandanes pa se po velikih mestih zopet odpirajo za podzemski 
elizij — plesišča, ki si jih je osnoval sam hudič — - da govorimo s 
Prešernom — » svoje si cip'ce lovit« . . . 

Le-ta članek pa bi bil vkljub svoji filološki temeljitosti ostal 
nedostaten, da me niso opo^orili prijatelji juristi na resnično in ime- 
nitno dejstvo, da brez plesa niti ne bi bilo národa juristovskega kať 
eksohen — rimskega národa. Odkod namreč naj bi bil dobil Romul 
žene za svoje tovariše — - lopove, če ne bi bil povabil na sijajni ples 
vseh sabinskih znamenitnikov ter j im ob ti priliki ugrabil soprog 
in hčer, pramater Cezarjev, Scipionov i. t. d. .^ To je bil vsekakor 
vetevažen ples, katerega posledice so pretresale pozneje svet. Tem 
bolj obžalujejo vsi »plesoslovci«, da nam starodavnost ni sporočila 
več posameznosti o tistem plesu; zanimivo bi bilo n. pr. vedeti, v 
kakih toaletah so se pokazali takrat Romul in tovariši, v kakih Sa- 
binke. Toda o vsem tem zgodovina molči, toliko pa je gotovo, da 
niso imeli prsi okrašenih z redovi za izredne zasluge; kajti te okraske 
so tudi naj záslužnejší gostje pogrešali do leta 1349. po Kr. r,, ko je 
na dvornem plesu angleškem ustanovil kralj Edvard III. prvi red, 
red »modrega hlačnika* z geslom: Honny soit qui mal y pense« — - 



118 Fr. Ilešič: Vse plese. 



na čast neki krasotici, kateri je bil na tem plesu kralj pobral izgub- 
Ijeni hlačnik. Pač pa bi mislil, da je bil Romulov ples neka vrsta 
b ale ta, ker je verjetno, da se plesavci one staré dobe gotovo niso 
dosti brigali za pokrivanje telesa, kakor se tudi dandanašnji po ba- 
let i h ne. Toda takému tolmačenju bi se utegnili protiviti pristaŠi 
in Ijubitelji modernih baletov, češ, balet je fin ples, ki ustreza celo 
najfinejšemu okusu, ni pa misliti, da bi bila tako fino, tako okusno 
plesala Romulova divja tolpa. In ne pomeni li latinski glagol saltare 
i »skakati« i »plesati« } Tem upravičenim ugovorom pa bi jaz to-le 
pripomnil: Res je, da mislimo pri besedi balet zlasti na fin ples, 
kakor tudi pri nje materi, besedi bal, kakor sploh pri vseh tujih 
besedah; balet in bal pa morda od kraja vendarle nista bila tako 
fina plesa, vsaj njiju etimologija se ti misii protivi; kajti grško-sicilski 
provincijalizem ^alT^í'^sív, odkoder navadno izvajajo latinsko-italijanski 
glagol ballare in samostalnik ballo, balletto, francoski bal, 
pomeni »stegna semtertja metati«, in to ni Bog si ve kako fin izraz; 
izobrazil se je šele po poti iz Neapolja črez Rim, Pariz in Dunaj k 
nam, kakor se izobražuje sploh vsakdo s potovanjem. Naj mi zdaj 
nihče ne ugovarja, češ, da potovanje nič ni obrúsilo besede ital. dan- 
zare, franc. danser, angl. to dane e, ki je prišla iz romanskih 
dežel šele v 11. veku na Nemško; kajti mi li veš povedati, kaj je 
izprva pomenila in kje je sploh doma.^ Nekateri namreč mislijo, 
da je nemškega pokolenja — prim. staronemško obliko »dansôn<, 
ki pomeni »vleči« — da se je potem šla izobraževat v románske 
kraje ter se vrnila, notranje neizpremenjena, zopet v svojo domovino 
s pomenom »plesati«. Navedeno izobrazbo romansko-nemške besede 
»tanzen» bodemo vedeli primerno ceniti, če pomislimo, kako bistvena 
razlika je med pojmoma »vleči« in »plesati«, in da se mora olikan 
plesavec lahno na prstih gibati, ne pa nerodno vlačiti nog za seboj, 
da ne presliši godbe. 

Jaz, ki večkrat rad zaplešem po svoje originálne, jaz bi si že 
vedel pomagati, če bi preslišal godbo — zažvižgal ali zapel bi si 
s am! Tako so gotovo že delali Ijudje pred menoj, kajti sicer bi 
grška beseda chorós, lat. ch or u s (= ples, plesni zbor, plesišče) ne 
pomenila pri nas pevskega zbora ali pevališča (posebno v cerkvi pri 
orglah, kar se pri panonskih Slovencih imenuje shodi, fem. pi.). Tu 
naj tudi omenim grški izraz orchestra, ki je izprva značil plesišče, 
namenjeno za ples kôra pri dramatiških predstavah v gledališču, zdaj 
pa pomeni prostor za godce ali pa godčevski zbor sam . . . 



Listek. 119 

Zadnji moj dokaz — tega si sam ne prikrivam — menda že 
precej šepa, zato rajši končujem; kdo naj šepast dalje plese? Sploh 
pa sem »priplesal« nazaj tja, odkoder sem se spustil — od jeziko- 
znanstva do jezikoznanstva — - vmes sem preletel polje mnogih drugih 
znanosti. AU zameri kdo jezikoslovcu, če mu je jezikoslovje začetek 
in konec premišljavanja, alfa in omega vsega življenjar Tako delajo 
tudi drugi strokovnjaki, ko opazujejo vse s svojega strokovnega sta- 
lišča. In tako je práv, samo naj ne pozabijo, da so med črkami 
alfa in omega tudi še beta, gama, delta in obilo drugih črk, ki tudi 
zahtevajo svoje pravice; potem prihodnjič rad zaplešem jaz z njimi 
in okoli njih, ako me le povabijo na svoj ples. 

LISTEK. 

Naše časopisje, v katerega razvitku se najbolje zrcali naš kultúrni na- 
predek, in katero se razrašča kakor naša prosveta sama — spričo mnogih 
naravnih in umetnih ovir — le polagoma, a vendar zdržema in vztrajno, je v 
zadnjem času zopet napredovalo. Poleg tega, da so nekateri izmed starih naših 
listov svojo obliko povečali ali svoje izdaje pomnožili, nam je novo leto rodilo 
novih časopisov. V Trstu je pričel izhajati tednik »Novi list«, v Gorici in 
Pulju pa nemški pisana »Adriatische Post«. Dasi sta oba politična časopisa 
namenjena, da vsaki po svoje posežeta v Ijuto borbo, ki jo še vedno morajo biti 
primorski Slovani proti skrajnje neugodnim odnošajem, smo vendar šmátrali 
za dolžnost, da objavimo njiju postanek tudi našim čitateljem — ne samo zato, 
ker sta nam oba došla na ogicd, ampak tudi zato, ker z veseljem zabeležujemo 
vsaki novi pojav narodnega življenja bodisi na kateremkoli poprišču. Da smo 
sicer še vedno prisiljeni, svoje težnje braniti v nemščini, ni veselá prikazen; 
saj prejasno káže, da v našem kulturnem stremljenju odločujejo še vedno drugi 
gospodarji, a ne mi sami. Toda kaj hočemo? Treba je računati z dejanskimi 
razmerami. Po pravici pa izrečno poudarja »Adriatische Post«, da ni nje namen 
izdajati lista v klasični nemščini, ampak Nemcem avstrijskim, ki so «dobre volje«, 
podati sliko o primorskih razmerah. — A program »Novega lista«, ki bode 
>prizanes Ij i v proti svojim, a brezobziren proti zlobi sovraž- 
n iÍcov«,^pozdravljamo tem prisrčneje, ker večina naših političnih listov izvršuje 
bas nasprotni program. — 

Z veseljem sme čitali v 20. in 21. številki lanjskega »Popotnika« v 
nekem dopisu s Kranjskega predlog o preosnutvi naših obeh pedagoških listov, 
izmed katerih naj eden (Učiteljski Tovariš) goji zlasti šolsko-politično, a drugi 
(Popotnik) zlasti pedagoško-znanstveno smer. To je bila že dávno naša misel, 
ki smo jo nekoč tudi razložili gosp. uredniku Učit. Tovariša, in ki jo je le-ta 
odobril ter jo kolikor toliko že začel izvrševati, porabljajoč svoj list zlasti za 
obrambo gmotnik interesov učiteljskega stanu. Tudi drugi predlog Popotniko- 
vega dopisnika je že deloma uresničen; kajti Popotnik prináša vobče več pe- 



120 Listek. 

dagoško - znanstvenih sestavkov nego Tovariš, in siccr tudi iz peresa srednje- 
šolskih učiteljev (n. pr. Bezjaka, Košana, Lavtarja, Schrcinerja). — Da bi pa 
tisti drugi predlog dopisnikov dobil v istini realno podlago, bi bilo treba pred 
vsem, da bi prenehala letargija, v kateri je odrevenela večina naših srednje- 
šolskih učiteljev, kateri so z ne preštevilnimi častnimi izjemami — suhc veje 
na drevesu naše národne prosvete. Bogu bodi potoženo, da je večina naših 
profesorjev popolnoma očarana in zamaknjena v tujo kulturo, da od samega 
nje občudovanja čisto zanemarjajo gojitev domače prosvete, in z njo vred tudi 
domačo govorico, v katero tako radi vplctajo tujščino, češ, da je le-ta za njih 
duhovite izreke veliko príkladnej ša in preciznejša nego materinščina. Faktum 
je, da je med slovenskimi juristi in medicinci veliko več čuti domače besede, 
in takisto faktum, da naši Ijudskošolski učitelji svoje višje srednjcšolskc kolege 
nadkriljujejo ne le glede stanovske organizacije, ampak tudi v marljivem raz- 
pravljanju metodiških vprašanj. Dočim na tem polju naši Ijudski učitelji práv 
trudoljubivo delujejo — med drugimi so nam izmed sestavkov v zadnjem času 
ugajali L. Crneja črtice »Iz duševnega življenja otroškega« (v Popotniku) — še 
vedno smatrajo mnogi naši profesorji proučevanje pedagogike in metodike za 
nepotrebno, češ, če imajo le znanstveno usposobljenost, vse drugo že samo ob 
sebi pri de . . . 

Naj se nam ne očitá, da smo zašli od glavncga predmeta! Že dávno nam 
je bilo pri srcu to vprašanje, in baš odkar nam je poverjcno urejevanje lepo- 
slovne revije, se nam je še bolj utrdilo prepričanje, da je to práv pereče vpra- 
šanje. Kajti baš pri uredniški praksi smo imeli dovolj prilike opazovati to ne- 
vešalo prikazen; ravno v onem delu slovenské inteligcncije, od katerega bi se 
imeli nadejati največ duševne podpore našemu listu, ravno tam vidimo — 
sušo. In vendar koliko je baš tu nakopičenega duševnega kapitála, ki bi lahko 
nesel bogate obresti naši mladi prosveti. Ni nam treba praviti, da nam tu niso 
na mislih učene strokovne razprave naših profesorjev, s katerimi bi se naš 
národ vendar ne mogel okoristiti, kakor tudi nima nič dobička od naših uče- 
njakov, kateri, hoteč popolnjevati svojo stroko, pišejo razprave v drugih kul- 
turnih jezikih; posebne razmere, v katerih se nahaja ubogi naš narodič, pač 
opravičujejo zahtevo, da doprinesejo tisti naši učenjaki nekak »sacrificio ď in- 
telletto« ter ne pišejo v tujih jezikih. Veliko zaslug pa bi si lahko pridobili, 
bogateč naše slovstvo s poljudnim leposlovnim razpravljanjem svojih strok . . . 
Toda o tem predmetu smo že toliko govorili, da bi bila vsaka beseda odveč. 
One naše strokovnjake pa, ki menijo, da bi oskrunjali svojo vedo, ako bi se 
spustili na feljtonsko polje, dasi v Angležih in Nemcih že vseučiliški profesorji 
stopajo med národ ter poljudno predávaj o — samo en primer: H. Schenkl, pro- 
fesor na vseučilišču v Gradcu, je poljudno predával o godbi v starem veku — 
one gospode pa si usojamo vabiti na drugo poprišče, na katercm ne bodo nič 
škodovali svojemu učenjaškemu ugledu, a bodo vendar domači stvari koristili: 
naj se lotijo metodike svojih predmetov. Zlasti sloveniste naših srednjih 
šol čaká še obilo dela in obile žrtve; kako krvavo nam je potreba za slovenski 
pouk boljših učnih knjig, prcmišljencga učnega načrta in napredne učne metóde. 
Ali ni sramoten faktum, da mnogi profesorji sami priznavajo, da neradi pouču- 
jejo materinščino, veliko raje latinščino in grščino ali katcrikoli jezik, češ, da 
jim pouk v slovenščini ne nudi dovolj učnih in disciplinarnih sredstev ... 



Listek. 121 

Za také prepotrebne metodiške razprave bi bil Popotnik naj prípravnej še 
glasilo. Izkratka: našega obširnega razgovora jedrnata vsebina je: naši srcdnjc- 
šolski učltelji naj se oklenejo Popotnik a, ki jim postani strokovno glasilo 
za pcdagogiko in metodiko. 

Slovanské knjižnice snopiča 82. in 83., ki sta izšla dne 15. m. m., sta nam 
prinesla: Mladost. Korotanska povest. Češki spisala in blagorod- 
nemu gospodu Ivan u Hribarj u, Ij ubljans kem u županu, posvetila 
Gabriela Preissová. Z dovoljenjem pisatcljice poslovenil A. 
Dermota. S podobo pisateljičino. Cena 36 kr. — Ker namerjamo o Slovanskí 
knjižnici skoro izpregovoriti obširneje, naj zadostuje za danes to krátko na- 
znanilo. 

Ilustrovaní národní koledar za leto 1899. Uredil in izdal Dragotin Hribar 
v Celju. Cena elegantno vezanemu izvodu 1 gld., broš. 70 kr. Ta izborno urejeni 
in okusno opravljeni koledar obsega poleg običajne vsebine in navadnega ogleda 
po svetu životopise in slike naših imenitnih mož (pesnika Koseskega, prof. Blaža 
Kocena, prof. dr. Jagiča, Jerneja Kopitarja, dr. Poklukarja, Palackega, škofa 
dr. Jegliča), jako zanimivo razpravo »Yalvazorjev rod na Spodnjem Stajerskcm« 
iz peresa P. pi. Radicsa in tudi dve mični leposlovni črtici »Na letovišču« 
(spísal Semen S.) in »Služba* (spisala Zofija Kveder). Izmed pesnikov je Anton 
Hribar zapel »Slovencem za novo leto« žalostním domácim razmeram prikladno 
spravno pesem, A. Aškerc pa krásno indsko legendo »Fakir«, kí naj jo čitajo 
zlasti oni, katerim je napačna odgoja zatemnila pojem o pravem bistvu človeške 
narave. 

Koledar družbe sv. Mohorja in imenik údov. — Naglaševalo se je že, 
da je imenik kriv nerodne oblike kolcdarjeve; zato naj bi se sploh opustil. — 
K tému pa je pripomniti: raeritorne veljave imenik res nima, alí dela vrlo 
uspešno reklamo za družbo, ki bi posebno med preprostim Ijudstvom ízgubila 
mnogo údov, ako bi dotíčni ne našli svojega imena več »tískanega«. Zadnja 
beseda vpliva magiško! — Ako bi bili hudobní, bi tudi lahko rekli, da imamo 
v ímeníku kontrolo o tem, kdo ízpolnjuje svojo narodnoMolžnost. — Imenik 
torej naj ostane; da pa dobi koledar priročnejšo obliko, naj se veže imenik 
z družbeními poročíli posebej, kakor je navada pri »Matici Hrvatski«, z raz- 
ločkom, da bi se naš imenik pošíljal obenem z družbeními knjigami, dočim ga 
»Mat. H^^^« pošílja nekaj prej. — Dr. Jos. Tominsek. 

Jezilíoslovčeva prisega. Na ovítku letošnje prvé številke »Zvonove« ste 
povedali, gospod urednik, da Vam je avtor spisa »Vseučilišče v Ljubljani^c písal 
med drugim to-le: »Ví ste strokovajak, ako sem práv podučen, v filologiji; in 
fílologí obíčajno nímajo preveč smisla za mojo strqko; le tako 
si ŕazlagam, da se Vam moji spísi tako okorní in težki zde.« 

Iz teh bcsed molí ost na filologijo. Níkakor ne bi bil nje vreden sin, če 
se ne bi zavzel za njo, napadeno sirotico. Preden se pa sprímemo, pokličimo 
na pomoč boga Herma alí Merkurja, filologije zaščitníka: 

»0 čuj me, filológov tí gospod! 

usliší našo tí molítev, 

otmi, otmi svoj svetí rod! 

Tí vodí ga v zmagalno bitev, 

dodelí srečno mu boritev — 

in — to prísezam — prvo »réč<, 



122 Listek. 

ki po dobljeni slávni zmagi 
dobim jo na domačem pragi, 
razrežem ti v jczični dar, 
usode naše gospodar!« (Jeftejeva prisega.) 
AUons enfants! dobro ste parirali, gospod urednik, na istem ovitku svo- 
jemu nasprotniku, ki je bil zoper Vas sprožil tele krilate besede: »Zvon« ne 
bo vendar saraih rožic sadil; nekaj suhih misii slovenskim romantikom nič 
ne škodi, niti v »Zvonu« ne.« — Pisali ste namreč, da imajo misii stokrát vec 
privlačnosti, če jih ponudiš v lepi obliki, da je poseben kras znanstvenih del 
umetniško dovŕšená vnanjost . . . 

Jaz bi bil isto tako-le povedal: »Misli samé so železo ali srebro, misii 
lepo izražene so bleščeče zlato, ki daje spisom vabljivo obliko; izpreminjajte torej, 
gospod urednik, kovine v zlato liki alkhimisti. Alkhimisti so že za riraskih dob 
po vsi pravici imenovali svojo, umetnost, iz nežlahtnih kovin narejati zlato, her- 
metsko umetnost, izvajajoč jo od boga Herma, »trikrat največjega« (Hermes 
Trismegistos). Ali bodi to brez pomena, da so si volili za svojega pokrovitelja 
tega filološkega boga, boga zgovornosti, jezične okretnosti? Da, kdor si zgo- 
voren, si v milosti pri bogu Hermu, bogu filológov in alkhimistov — z jezikom 
izpreminjaš železo v zlato! 

Toda filolog-alkhimist — ali ni to za filológa nevarna zveza, ker je alkhi- 
mija na slabem glasu kot laži-veda? Nikakor; kajti baš v tem se razločuje naša 
filološka alkhimija od staré, srednjeveške alkhimije, da z umetnost j o to do- 
seže, kar je le-ta zaman izkušala doseči z v e do. — 

Kaj pa, če filologu-alkhimistu nastane »žveplo« mesto zlata? Ta ugovor 
ne velja, ker po prepričanju vseh dobrih alkhimistov filologija nima z žveplom 
čisto nič opraviti; vsaka kovina ima v sebi — tako uči alkhimija — dvojno snov: 
živo srebro ali Merkurja (kovinski princip) in žveplo, gorljivo tvarino; potem- 
takem Merkúr ni žveplo. 

Kdor ni filológ, zoper njega lahko obračam svoje orožje, bodisi še tako 
nerodno, in nič ne občuti; iz »oblike« naredim »obleko«, iz »suhih« misii na- 
redim »gole« misii! 

»Nekaj suhih, golih misii da bi slovenskim romantikom ne škodilo.^ 
Golim idejam torej naj bi se Zvonovci privadili ? Horribile visu — golim, 
nagim idejam! tako pa še nismo zašli, da bi se divili nagoti! Pač pa so nam 
ideje, lahno zaodeté, dobro došlé tovarišice, a golc niti ne bi marale med nas. 
Ali ni vedel že Platón, da idej, suhih, golih, ni najti na svetu, da so se zavile, 
skrile v oblike zemeljskih teles — v čudno oblcko, izza katerih šije čutečemu 
srcu njih nebeská milina.í' Seveda, kdor biva v onih nadzemskih svetovih, kjer 
bivajo góle ideje, kjer ni zemskih potreb niti zemskega čuvstvovanja, ta jih zre 
kar naravnost, neposrcdno — no, čestitamo mu takému srečniku, a ne do- 
hajamo ga. 

Ce pa ima Vaš nasprotnik-strokovnjak več zmisla za filologijo nego Vi 
za njegovo stroko ter morda zares poudarja razliko med suhimi in golimi 
idejami — no, suhih idej pa se Vam celo ni treba bati; suhc ideje gotovo 
niso nebeské deve, niti ne bivajo v nadzemskih prostorih, marveč so suhljate, 
neokretne, s kvedrastimi črevlji, ki seogibljejo in se morajo ogibati fine zemské 
promenáde, in kdor je krilat na petah kakor naš bog Merkúr, ta ne more sča- 
kavati tako nerodnih oseb. O izzujte jim torej kvedre, obujte jim lahke salonske 



Listek. 123 

čreveljce, in vrtele se bodo z Merkurjem v gracioznih, valovitih črtah — tja 
pod nebo! . . . 

Sicer se Vam je, gospod urednik, hvaležno priznalo, da ste slog popravili; 
popravili ste izvestno tudi meni že marsikaj in sicer boljše nego v letošnji 
prvi številki, ko ste na str. 49. vstavili besedo »naj« (namrcč »zaplešejo kolo*), 
ali na str. 50. ponovili besede: usmiljena nebesá, ko ste mi »bralce« naredili v 
»bravce«, »poročevalce« v »poročevavce«, »plesalce« v »plesavce«, »plesalke« 
v »plesavkc« — dasi imajo moje oblike izza dvajsetih let popolno >posestno 
stanje* pri nas, domovje v šolskih knjigah in skoro po vsi novi književnosti, 
obmejni Slovenci — branijo z »bralcem« in »plesalko« Slovensko edinost! 

Seveda čc prof. Levec, naslanjaje se na Pleteršnikov slovar in govoreč 
v imenu dunajskcga mogočncga Merkurja, visokega ministrstva za uk in bogo- 
častjc, zahtcva od mene, da naj bodcm »žrtvovarec plesa/kc«, svojega otroka, 
tcdaj bodem sicer z Jeftejem obupno zajcčal: »Oh neprcmišljena priscgal* 
vendar bom pristavil: 

»Veliko terjaš, o Merkúr, 

Veliko terjaš od očeta! 

Odpusti, dete mi Ijubo, 

Zgoditi mora se tako: 

Prisega grozna je, pa sveta! 

In izvršil prisego bom, 

Plesa/ka brž plesafka bo 

In padlo dete moje bo, 

Cctudi filológ sc v meni joče.< 

Fr. Ilesič. 
Puškin in Prešeren. — Prelistuj oč Puškina, sem obstal pri njega prvi 
natisnjeni pesmi [iz 1. 1814., ko je bil pesnik star šele 15 let], katerc naslov 
je: »Kb drugu stihotvorcu*; tu apostrofuje samega sebe, odvračajoč se od pe- 
snikovanja. — Prvá stiha: 

»Aristfc! i ty vfc tolpé služitelcj Parnasa! 
, ty hočeší. osédlatb uprjamago Pegasa.« — 

se strinjata po mislili in deloma celo po besedah z začetkom Prcšcmove »Novc 
pisarije*. — Tudi drugače sta pesmi zasnovani slično: v obeh se dajejo nauki 
glede poezije v obliki pogovora; dcčim pa je v »N. p.« pravi dialóg, je Pu- 
škinova pesem monológ s fingiranimi ugovori. Satirični sta obe; uporabljajoč 
drastične izraze, sta naperjcni obe proti nepoklicanim kritikom — Puškin izrečno: 
»i *sb strogoj kritikoj vstupaešt smelo vb boj« — in pcsnikom — horribile dictu; 
Puškin našteva te kar imenoma. — Seveda je tudi dovolj razlik glede vsebine 
in oblike. Nekatere Puškinove misii spominjajo n. pr. na Prešemovo »gloso«. 
Kdo bi se pri stihu »katitsja mimo ihv [sc. pesnikov] Fortuny koleso* ne spomnil 
Prešemovega »pevcu vedno sreča lažc« ? Misel »on ži vi, vmrje brez ďnarja« pa 
je obsežena v Puškinovih stihih: 

»sud6boj imt) (sc. pesnikom) ne daný ni mramorny palaty. ni čistymv> zolo- 
tomt nabitý sundoki*. 

Kakor Prešeren navaja zgledc pesnikov revežev, tako tudi Puškin, n. pr. »Russo«, 
»Kamoénsv«. — 



124 Listek. 

Zanimivo je torej, da sta ta velikána, ki sta si itak nekaj sorodna po 
dúhu, izražcvala iste misii z deloma celo podobnimi besedami. Česa drugcga ne 
bomo sklepali iz te vzporednosti. 

Priporanim še, da je »Nov. pis.« mnogo, mnogo popolnejša, čemur se ne 
čudimo, vpoštevajoč, iz katere dobe izvira Puškinova pesem, ki pa že tudi 
káže — ex ungue leonem. Dr. Jos. Tominsek. 

Pesniti ali pesnikovati? — Velespoštovani gospod Fr. I. ima torej po- 
misleke proti mojemu predlogu, naj bi za pojem vsega pesniškega ustvarjanja 
rabili krátki in pravilno izpeljani glagol pésniti — namesto okornega, ne- 
rodnega in tudi netočnega »pesnikovati«. 

Moja krátka replika je ta: Za pesniško ustvarjanje v najširšem pomenu 
besede potrebuj emo točnega izraza, to je jasno. Nemci rabijo za to glagol 
»dichten«, Čehi pa pravijo básniti . . . »Pesnikovatl« se pravi: pesnik biti. 
To je gotovo prvi pomen te besede. (Prim. : kraljevati, banovati). Ce je pa kdo 
» pesnik*, ne sledi še iz tega, da v kakem določenem trenotku ustvarja kaj pe- 
sniškega. Saj vemo, da minejo včasi tedni, meseci, leta, ko kak »pesnik« ni- 
česar ne pesni (pesnuje), ker pač ni razpoložen za to, ker morebiti ne utegne itd. 
Pesniti pa izraža akt pesniškega ustvarjanja, bodisi, da kdo ustvarja 
lirsko, epsko pesem, ali pa, da ustvarja dramo, novelo, román . . . Pri tem je 
seveda irelevantno, če pesnik pesem, dramo ali povest samo spočenja, izmišlja, 
snuje v svoji glavi, ali pa, da kak osnovani pesmotvor (»Gedicht« v najširjem 
pomenu!) že piše. Glavna stvar je vselej koncepcija. Če imam stvar v bistvenih 
obrisih in konturah že osnovano v glavi — no, drugo pride potem samo od 
sebe. Pôrod izmišljenja in čuvstvovanja je najtežje — ali pa najlažje . . . kakor 
hočete! 

In ta pôrod pesniške misii zaznamenjujem jaz z glagolom pesniti. Glagol 
ta izvajam zato tudi iz prvotne besede pese n, ki meni v tem primeru pomenja 
pesniško misel vobče. Vsaki dušeslovec mi pritrdi, da ravnam popolnoma 
logično in dosledno. Pesem je torej že pesniška misel, je že spočetek pesmo- 
tvora. Dobro! Pesniško misliti se torej logično pravi: pesniti! In kdor 
zna pesniti, je pesnik. Pesnik je torej sekundarnega pomena; glagola, ki bi mi 
označeval pesniško ustvarjanje kať eksohén, ne bom, če imajn kaj okusa, če 
sem psiholog, izvajal iz »pesnika«, nego iz pesni! — Meni se zdi to popol- 
noma jasno. Beseda »pesniti« je skovanka kakor pesnikovati; samo, da je pe- 
sniti, kakor sem dokázal, logična in psihologična ter točná, pesnikovati pa 
nctočna (»wag«) . . . Pesniti (po 4. vrsti) in pesnovati (po 6. vrsti) mi ugaja 
tudi zbok svoje kratkoče! Kdor je že kdaj — pesnil, ta ve, kolike vrednosti so 
krátke besede v poeziji. 

Gospod Fr. I. misii, da imamo za pojem »dichten« tudi izraz »peti«. No, 
gospod Fr. I. mora pač vedeti, da se glagol »peti«, »pevati« v pomenu »dichten« 
rabi vendarle samo v prcnesenem, metaforskem pomenu. Saj, kdor ustvari kako 
lirsko pesmico, ta je dandanes vendar navadno ne poje sam. Nápev napraví 
komponist. Pesnik in skladatelj kake pesmi je bil in je morda še dandanes Ic 
tako zvani »narodni pevec«, ki pa vsled razširjajoče se moderne kultúre v 
kratkem — izumrje. K poeziji spadajo pa vendar tudi dráma, román, novela, 
povest, bascn, črtica . . . Kdor kaj takega ustvari, spise, ta je vendar tudi pe- 
snik-umetnik — ali ne? Vendar pa ne morem reči: Jurčič je tega in tega leta 
»speval« román »Deseti brat«, pač pa lahko rečem, da ga je spesnil (gedichtet). 



Listek. 125 

Ne morem reči: Moj prijatelj Y »poje«, j>peva« dramo, tragedijo; pac pa jo 
pesni! Tudi Nemci rabijo tisti >singen« za »dichten< ter j>Sänger« za »Dichter< 
samo v prenesenem (poetičnem) jeziku. Terminus technicus za vse pesniško 
ustvarjanjc pa je in bodi: pesniti!... A. Aškerc. 

Drugi koncert j>Glasbene Matice «, prirejen na s v. Treh kraljev dan v 
»Narodnera dorau«, se je izvršil v znamenju njenega koncertnega vodje, g. Mateja 
Hubada, vrnivšega se z Dunaja. 

Če si ni moglo dati občinstvo že pri prvem letošnjem, spominu na Njeno 
veličanstvo ccsarico Elizabeto posvečenem koncertu dúška svoji navdušenosti 
spričo visokega poraena žalne koncertne manifestacije, se je javilo to navdu- 
šenje le tem búrnej še pri drugem koncertu. 

»Glasbena Matica« je práv ustregla muzikálnemu razumništvu, da je izdala 
tiskane vodilne misii in motive k prvi koncertní točki: 5. simfoniji Petra Iljiča 
Cajkovskega (op. 64. za veliki orkester). 

Razvijajo in prepletajo se v ti simfoniji motivi lahkotno, da ni težko 
pojmiti skladateljevih smotrov tudi z navadnim posluhom; muzikalno izobraženim 
poslušavcem pa je bilo tematiško navodilo pripomoček, s katerim so se povzpeli 
do le večje slasti in popolnejšega užitka. Iz nevenljive krasote te velczanimive 
skladbe veje neskončna milina brezkrajne ruské stepe, navdajajoče te z otožnimi 
mislimi; dalje čuješ in vidiš preprosto kretanje ruskega človeka na plesišču, 
prevzame ti pa uho tudi ponositi nastop junaškega ruskega národa v Ijutem 
boju, zmagonosnem návalu vojnih čet, v odmevu njih žalnih krikov in radostnih 
vzklikov; in naposled se ti zdi, kakor da pojo odhajajoči junaki ponosno pcsem 
o dobljeni bitki! 

Cajkovskega V. simfonija je krepka epopeja, katero smemo primerjati 
Beethovna tretji simfoniji, a spričo sedanjega razvitka v godbi se odlikujc mimo 
te z bogatejšimi izrazili neutesnjene, prosto in smelo se javljajoče moderne 
glasbe. 

Navzlic mnogovrstni in različni usposobljenosti orkestrskega osebja je 
dosegel koncertní vodja g. Matej Hubad popolu učinek, in za ta uspeh ga je 
občinstvo večkrat zah valilo práv burno. Mimogrede naj opomnim, da je vvodni 
terna simfonije sličen príčetnému vojevitemu motivu v »meno mosso« druge 
polonéze Chopinove op. 26., od katerega se razlikuje pač po ritmu. Sodeč po 
izrazih zadovoljnosti občinstva, sta ugajala izmed štirih oddelkov Cajkovskega 
simfonije najbolj drugi in četrti; naravno, ker sta različna po vsebini in po 
završetku; tretji odstavek, závit v valčkovo obliko, je z glasbenega stališča na- 
sproti drugim oddelkom manjše vrednosti. 

Odobravati je, da je izbral g. koncertní vodja sluhu v počitek kot nekak 
»inťermezzo« prelepo kitico srbskih narodnih pesmi. Dasi ni nobena pescm ce- 
lokupna niti po vsebini niti po obliki, kajti misii se porajajo nekako aforistično, 
vendar vre iz njih živo čuvstvo, pristno oduševljenje. Ob mojstrskem izvajanju 
odličnega matičinega mešanega zbora so se pretakali ti spevi kakor biseri in 
dragoceni prozorni kamenčki po bistri, žuboreči vodiči. 

Kakor v simfoniji so se i v teh narodnih pesraih kazale posledice obču- 
dovanja vredne energije koncertnega vodje in pa sad neumorne požrtvovalnosti 
pevcev in pevk. Kak pianissimo v ženskih in zaraolklo donečih moških glasovih ! 

Isto velja o reprodukciji pri nas še ne proizvajanega Dvoŕakovega »Te 
Deuma«. Naj izpregovorim le o solistih: gospe Kulichovi-Linhartovi, sopranistki, 



126 Listek. 

in baritonistu g. NoUiju. Kako peva ta vedno s polnim grlora in še s polnejšim 
čuvstvom, je znano vsakomur. Naloga baritonistova ni lahka bas v tem urao- 
tvoru; izvrstni pevec j o goto vo drugoč izvrši le še lepše. Navzlic lahki hri- 
pavosti ni se umaknila g. Kulichova-Linhartova v Dvofakovi zahvalni pcsmi ji 
poverjeni nalogi. Občudoval sem nje mogočni, sopevce zmagovito nadkriljujoči 
glas; pela je gospa Linhartova fino, točno in zanesljivo, da, celo emfatično; 
zveni ji glas čisto in polno. Hvaliti ni izgovarjanja o mesto a in u mesto o. 
Našemu pevstvu postane gospa Kulichova-Linhartova gotovo práv dragocena 
pridobitev. Dr. R. R. 

Slovensko gledališče. Doba od 15. decembra m. 1. pa do 15. januarjat. 1. 
je bila zlasti zaradi tega zanimiva, ker nam je prinesla prvo izvirno slovensko 
igro letošnje sezóne. Dne 20. decembra se je uprizoril namreč prvič »Sin«, rod- 
binska dráma v štirih dejanjih, spisal Engelbert Gangl. 

Anton Slemenec, posestnik in davčni uradnik v pokoju, okreva po dolgi 
bolezni. Mislil je, da mu bije že zadnja ura; tem bolj je vesel, da more spet 
hoditi, četudi samo ob palici. Veselje mu kali edino spomin na njegovega iz- 
gubljenega siná Cirila. Pred petimi leti je bil le-ta stopil predcnj ter zahteval 
od njega denarja; zaljubljen je bil v devico, katere imena ni hotel povedati, in 
katera po njegovi trditvi sama še nič ni vedela o njegovi Ijubezni; ustanoviti 
si je hotel najprej svoj dom, potem si priboriti še njo. Ker mu oče denarja ni 
dal in mu ga tudi ni mogel dati, je odšel v svet, in od tistega čaša niso nič 
več slišali o njem . . . 

Vse to zvemo iz pogovora, katerega imata Slemenec in njegov sosed in 
dobri prijatelj Matej Slák, v čigar trgovini je bil prej Ciril, in katerega je Sle- 
menec z njegovo hčerko Marico vred nocoj povabil na večerjo, da bi se skupaj 
veselili njegovega okrevanja. Obenem naj bi se praznovala zaroka domače 
hčerke Tilke z zdravnikom dr. Trdino, ki je med boleznijo Slemenčevo zahajal 
v hišo ter se pri ti priliki zagledal v Ijubeznivo dekletce. Veselje bode še po- 
polnej še in zabáva še živahnejša, ker se nadej aj o tudi dr. Trdine sestre Helene, 
ki je v neki trgovini na Dunaju v službi. Brat je šol sestri naproti, in obeh 
zdaj pričakujejo. 

Iz časopisov, ki jih prinese dekla, zvesta Slemenec in Slák, da je dunajskí 
tvrdki Adler & Comp. oplenil nje poslovodja Artur Neuberg blagajnico, in da 
je odnesel vrednosti do -10.000 gld. Slemenec se razvname radi nepoštenosti 
Ijudi, ne da bi slutil, kdo je zločinec. 

Prizor, v katerem nastopita mlajši sin Slemenčev, Metod, in Marica, hčerka 
Slakova, nas pouči o tem, da je med njima nežno, srčno razmerje. Svojo Iju- 
bezen skrivata, ker hoče Marica tako; a ne posreči seje jima zatajiti bistroumni 
sestri Metodovi in Trdinovi nevešti, ki najbrž iz lastne izkušnje ve, v kako ne- 
znatnih pojavih se včasih razodeva Ijubezen. V jako prisrčnem razgovoru jima 
da razumeti, da že dávno zna za njiju skrivno Ijubezen. 

Prihod dr. Trdine in njegove sestre Helene spravi novo življenje na oder. 
Helena je žalostná, potrta, vsa druga, nego jo je poznal prej brat; vse káže, 
da duševno trpi. Prizadevajo si, da bi jo razvedrili. Zapojo neko pesmico, a 
pesmica ima nasproten učinek, nego so ga namerjali. Poskusijo torej drugo 
sredstvo; razkazujejo ji fotografije. Pri sliki izgubljenega siná Cirila se zdrzne 
Helena in strmeč vpraša, kdo je to; ko j i povedo, da je to domači sin Ciril, še 
bolj ostrmi. 



Listek. 127 

V tem se je bilo zmračilo; sedejo k večerji. Družba se je bila baš ne- 
koliko ogrela ter postala živahnejša, ko naznani dekla tujega človeka; Slemenec 
j i ukáže, naj ga pripelje. Vráta se odpro, in med vráti se prikáže Ciril: splošno 
presenečenje. Helena vzklikne: »Ah, on je - Artur!« Zavesa páde; konec 
prvega dejanja. 

Dr. Trdina hoče zvedeti od svoje sestre, zakaj je tako izpremenjena. 
Helena se nekaj čaša obotavlja, naposled pa mu prizná, da je mati, da ima 
otroka. Očeta otrokovega pa mu nikakor noče izdati. Dr. Trdina odide po 
opravkih, a nastopi Ciril. 

»Artur!« ga zakliče Helena, kajti vprav Ciril je tisti Artur Neuberg, ki je 
izvršil na Dunaju ono tatvino, potem ko je bil onečastil njo. On zahteva, naj 
ga ne imenuje tako. Na njeno vprašanje, zakaj jo je prevaril, zakaj jo je zapustil, 
ji pove, da je nikdar ni Ijubil; z njo da se je hotel le zmotiti, da bi laglje po- 
grešal ono, za katero mu je plamtelo srce. Ker svojega namena ni dosegel, je 
hotel spet pobegniti, a ker mu je za beg nedostajalo potrebnih sredstev, je 
oplenil pri ugodni priliki blagajnico. Bežal je nato in prišel nevede do očetove 
hiše . . . Vse prošnje Helenine, naj se je usmili ali naj se usmili vsaj otroka 
ter vme denár in se reši, so zaman . . . Zdaj pride Heleni druga misel; denarja 
zahteva od njega, da bo otrok preskrbljen. Ciril j i hoče dati nekaj, a ona za- 
hteva več. Hipoma pa mu iztrga listnico iz rok in zbeži. On hoče za njo, toda 
tedaj nastopi njegov oče. Starega, bolehnega moža skrbi sinova preteklost; 
prosi ga, naj mu pove, kod je hodil, kaj je počel ta leta, ko ga ni bilo. Ciril 
se bráni, vendar pa izda, da je nekaj strašnega za njim. Izprosi si naposled 
odloka do večera. Oče se užaljen umakne. Nastopi Marica. Ciril ji razodene, kako 
strašno jo je Ijubil. Da ji ne bi bil skalil nje mirnega pogleda, ji takrat Ijubezni 
ni odkril. Ker ni imel upanja, da bi mu jo oče dal brez svojega doma, je šel 
v svet. Prosi jo, naj ga Ijubi, naj ga reši. Ker mu ona pove, da Ijubi drugega, 
in se mu le odmiče, postaja nasilen. Ona kliče na pomoč, Metod prihiti. Ciril 
zve, da je njegov brat Maričin izvoljenec. Prosi ga, naj mu do vôli vsaj, da se 
nasloni na njegove prsi, na katerih je slonela ona, ter ondi začuti njen dih. 
Metod ga dobrohotno objame. Cirila pa se poloti hkratu besná strast: daviti 
začne brata. Na klic Maričin pribite od vseh stráni na pomoč. (Drugo dejanje.) 

Helena oddá pismo na tvrdko Adler & Comp,, s katerim naznanja, da se 
ji je posrečilo dobiti od Neuberga denár. Prosi milosti zanj, zatrjujoč, da je 
tudi ona krivá. 

Mati Cirilova pride Heleni tožit, kako slabo je môžu; spričo zadnjih na- 
stopov se mu je bolezen shujšala. Izda j i tudi, koliko trpi radi Cirila. To pri- 
vede Heleno do misii, da bi ji srce odkrila; pove ji, daje mati. V tem se vme 
njen brat, kateri zahteva, naj mu izda zdaj ime očeta otrokovega. Helena se 
bráni, a na Ijubeznivo prigovarjanje Cirilove matere, ji naposled pove, da je 
Ciril otrokov oče. Mati obljubi, da bode posredovala pri njem. Gre ga 
iskat, z njo pa brat Helenin. — Helena sanjari o svojem otroku, ko vstopi 
Ciril. Sklenil je, da se usmrti; zato ima revolver s seboj. Helena ga prosi, naj 
ji izroči orožje, a ko Ciril tega ne stori, zahteva, naj umori še njo. Mati Cirilova 
vstopi. Sinú govori na srce, rekoč mu, da vse ve. Ciril, meneč, da ji je izdala 
Helena tudi tatvino, in da ga namerava izdati tudi drugim, se raztogoti in strelja 
nanjo, ne da bi jo zadel. Slemenec, Tilka, Metod in dr. Trdina pribite. Oče 
pozove siná na odgovor. ■ Vsem zaukaže, naj se odstranijo. Toda sin je trdo- 



128 Listek. 

vraten; očetu očitá, da je sam kriv vsega, kar se je zgodilo, ker mu tistikrat 
ni dal denarja. Oče hoče vsekakor priti stvari na dno, vedeti hoče, zakaj je 
sin streljal na Heleno; pokliče torej to nazaj, da bi mu ona povedala. A šele 
pozneje nastopivši brat njen izda Slemencu, da je njegov sin Ciril zapeljivec 
njegove sestre. V zmedenosti imenuje Helena Cirila Arturja; to je pôvod, da 
Ciril sam povc, da je on Artur Ncubcrg. Oče je smrtno zadct. Prekolnc siná 
in umrje. (Trctje dejanje.) 

Mrlič leži za zastorom; sveče, ki gore zadaj, označujejo to. Pogrebci pri- 
hajajo in odhajajo tcr delajo svoje opomnje. Domači so v žalni opravi, pri- 
pravljajoč se na pogreb. Odsotnost Cirilova jih skrbi; boje se, da si ne bi še 
sam kaj naredil. Orožnik vstopi; zasledil je, da je Ciril Artur Neuberg, in 
ga išče. Dovolijo mu, da preišče hišo. Razidejo se vsi, a pride Ciril. Gologlav 
je, zamazan in raztrgan. Očeta bi rad našel, a nasproti mu puhti mrtvaški vonj. 
Pod oknom se zbirajo pogrebci, in glasovi se čujejo, ki ga dolže umora. Za- 
zvoní. Ciril blázni bolj in bolj. Orožnik in domači se vrnejo. Orožnik hoče že 
Cirila odvesti, ko pride brzojavka, iz katere zvemo, da je imelo posredovanje 
Helenino uspeh, in da se zločin odpušča. A Ciril nima za vse to več zmisla. 
Ko se razstre zastor in ugleda krsto, v kateri je zabito truplo njegovega očeta, 
se mu zblede popolnoma. Nikogar več ne pozná. »Zblaznel je!« vikne dr. Trdina, 
in zavesa páde. — 

To je vsebina igre. Posneli smo j o zategadelj po posameznih dejanjih, 
ker se tako še najbolj pokažejo vrline Ganglovega dela. Pred vsem vidimo, da 
se je pisatelj »Sinov« j ako trudil, da bi zadostil Goethejevemu nasvetu, ki veli: 
»Besonder3 abcr lasst genug »geschehen«. Kajti akoravno zvemo mnog dogodek 
le iz pripovedovanja, se vendar še vedno dovolj godi pred našimi očmi. Mi po 
svojem okusu bi želeli celo, da bi bilo v igri nekoliko manj zunanjega, a ne- 
koliko več notranjega dejanja. Prijalo bi nam bilo, če bi bil dal gospod pisatelj 
gladavcem še malo več prilike, da se poglobijo v bitje in duševno žitjc posa- 
meznih oseb, in če bi nam bil njih mišljenjc in čuvstvovanje slikal z nekoliko 
živahnejšimi in pristnejšimi bar vami. Potem bi se nam kázali tudi značaji na- 
stopajočih oseb v ostrejših konturah; bili bi tudi bolj plastični, in Ijudje, ki jih 
vidimo pred seboj, bi se nam zdeli bolj resnični. Sicer se je gospod pisatelj 
tudi v tem oziru dokaj potrudil, a zdelo se nam je vendar, da ni zadel povsod 
pravega tona; napravilo je na nas vtisk, kakor da njegovi junaki ne bi znali 
vselej primerno izraziti in povedati tega, kar se j im godi v srcu; kajti govore 
večkrat mnogo več, nego povedo. 

S tem nismo hoteli nič drugcga reči, nego da je gospod pisatelj obracal 
večjo pozornost na zunanje dejanje nego na notranje, in da bi si želeli mi ne- 
koliko več ravnotežja med obojim. Konec prvega dejanja smo se vprašali nehote: 
Kje bode dobil gospod pisatelj dejanja še za tri druge čine — toliko se namreč 
že v prvem činu godi — a prišel ni v zadrego, in konec igre smo merali 
priznati, da je nje ekspozicija jako dobra. Sploh uvidijo čitatclji že iz vsebine 
samé, ki smo j o podali, da je ogrodje dráme zgrajeno pravilno, in da je zlasti 
nje notranja tehnika dokaj dobra; da, gospod pisatelj se je držal celo trojne 
aristotelske enotnosti in si je svojo nalogo torej sam jako otežil, ne da bi se 
to njegovemu delu kdo ve kako poznalo. Tudi za to je skrbel — po naši sodbi 
celo preveč — da se konca vsako dejanje cľcktno. 



Listek. 129 

Zdi se nam pa, da posameznih dejanj ni pretrgal vselej v pravem mo- 
mentu. V drami ni kakor v románu, da bi prekinil pisatelj poglavje lahko ondi, 
kjer je postalo pripovedovanje najzanimivejše; za to, da páde zavesa, je treba 
tudi kakega zunanjega po voda. Navadno se to zgodi, kadar se oder izprazni, a 
v >Sinu« je to ravno nasprotno. Konec prvega dejanj a n. pr. se prizorišče od- 
tegne gledavcu v hipu, ko nastopi Ciril, torcj takrat, ko se ravno še kaj po- 
sebnega pričakuje, in ko razmere naravnost zahtevajo, da se še kaj zgodi. Dru- 
gače bi bilo, če bi se Helena ob príhodu Cirilovem onesvestila; to bi izpre- 
menilo ves položaj: Heleno bi morali odvesti, in potem bi lahko zdrsnil zastor, 
ker bi tedaj gledavci vedeli, da se ta večer med Cirilom in Heleno ne more 
prigoditi nič več, in da nocoj ne pride do katastrofe. Dozdeva se nam, da je 
čutil gospod pisatelj ta ncdostatek sam; zato je zaključil v drugem dejanju Ci- 
rilovo pripovedovanje o begu Heleni nasproti z besedami: >Stopil sem semkaj 
— in potem veš, kako je bilo!« Toda tudi gledavec bi rad vedel, kako je bilo! 

Grospod Gangl se v svoji drami ni postavil niti na zgolj klasično, niti 
na zgolj moderno stališče, temveč on uporablja sredstva obeh smeri. To je 
samo ob sebi gotovo práv; v klasični drami ni bilo vse slabo, takisto v modemi 
ni vse dobro. A kdor se postavi na tako posredovalno stališče, ta si natveze 
jako težko nalogo; treba mu je namreč jako finega čuta in jako ubrušenega 
okusa za to, da se spoji res samo to, kar spojitev tudi prenese. 

Zlasti zaduje dejanje Ganglove dráme nas spominja jako živo modernih 
dramatiških del. Da, g. Gangl je hotel menda nekatere moderne pisatelj e celo 
prekositi. Tudi v Halbejevi »Mutter Erde< je mrlič v hiši in tudi v ti igrí se 
govori o mrtvaškem vonju, toda sveč vendar ne vidimo goreti ob njegovih 
straneh; tudi v Langmannovem »BartIu Turaserju« se pripravljajo na pogreb, 
vendar nimamo pred seboj krste kakor v Ganglovi drami. Po našem mnenju 
je šel gospod Gangl na to strán nekoliko predaleč; vsaj nam je zaduje dejanje 
njegove igre izpridilo spanje za tisto noč — a to vendar ne more biti nam en 
gledališču ! 

Ako povemo še, da je gospod pisatelj spravil v zadujem dejanju poleg 
naj modernej ših sredstev čisto po Shakespearovem receptu tudi še dúha na oder, 
to se pravi, da se je v zadujem dejanju izpod odra čul glas umrlega Slemenca; 
potem bodo čitatelji razumeli naše gorenje opazke. Sicer je gospod Gangl vsled 
učinka, ki ga je bil napravil podzemeljski glas pri glavni izkušnji, dúha še pra- 
vočasno odpravil, in mi to le odobrujemo. Na podoben način pa bi bilo 
spraviti v igri še marsikaj v lepše ravnotežje, in še semtertja bi se moralo kaj 
obrusiti in ugladiti! 

Vsi ti nedostatki pa niso poglavitni vzrok za to, da smo zapustili i mi, i 
menda tudi mnogi drugi tisti večer gledališče z nekako nejasnimi občutki. Kritika, 
kolikor smo je čitali o »Sinu«, je sledila pravi vzrok, a izsledila ga po našem 
mnenju ni. Poudarjalo se je, da je značaj glavnega junáka temen, da nam ne 
zbuja niti simpatij, niti antipatij. In res je to; Ciril je včasih neverjetno rahlo- 
čuten, včasih pa — sam oče ga imenuje tako — pravá zver. Neverjetno se zdi 
človeku, da bi pobegnil Ciril od deklice, katero tako strastno Ijubi, samo zaradi 
tega, da ji ne bi skalil njenega mirnega pogleda; neumevno nam je, zakaj za- 
hteva od očeta denarja, ko vendar ve, da ga nima; čudno se nam zdi, da se 
skriva po svetu pod napačnim imenom; premalo utemeljeno je to, da postane 
tat . . . In tako nam je še marsikaj nejasnega v njegovem dejanju in početju. 

>Ljabljanski Zvon« 2. XIX. 1899. 9 



130 Listek. 

Ako bi gospoda Gangla vprašali, kako si je mislil svojega junáka, bi 
nam morda nejevoljno odgovoril: »Takšen je pač, kakršen je!« No, mi bi bili 
popolnoma zadovoljni s tem odgovorom, kajti potem bi vedeli natanko, pri čem 
smo, in čisto nič ne bi dvojili več o tem, da je njegov Ciril patološki značaj. 
Gotovo se nahajajo na svetu tudi taki Ijudje, kakršen je Ciril, a ti Ijudje so 
nenormálni, so bolehni. Le kot takega si moremo misliti Cirila po vsem, kar 
zvemo od njega. AH si ga je pa mislil tudi gospod pisatelj tako ? Če je res 
vedomá in hotoma ustvaril tak patološki značaj, zakaj nam tega ni nikjer na- 
mignil? Zakaj nas pušča v negotovosti od konca do kraja? Namesto da reče 
oče o njem: »Ali Ciril je imel svoje misii, svoje čvrste misli«, rekel naj bi raje: 
»Ali Ciril je imel že kot otrok nenavadne lastnosti; imel je že takrat na sebi 
nekaj, kar me je navdajalo s skrbjo, s strahom« — inzadostovalo bi; občinstvo 
bi bilo orientovano. 

Cudno, da so kritike, govoreč o »Sinu«, omenjale Ibsna, in tudi nam so 
bili ves čas med predstavo pred očmi Ibsnovi »Strahovi«. To gotovo ni ne- 
častno za gospoda Gangla; kajti da je hotel posnemati, tega ne bo trdil nihče. 
Edina podobnost med »Sinom« in »Strahovi« je pač ta, da je Ciril v »Sinu« 
takisto kakor Oswald v »Strahovih« patološka prikazen. 

Toda sodijo li taki Ijudje sploh na oder? »Zakaj ne?« nam poreče go- 
spod Gangl. Toda zdaj pridemo na glavno hibo, ki jo je storil Gangl, in katere 
si je znal s tako finim umetniškim čutom izogniti Ibsen; v »Strahovih« Oswald 
ni glavni junák, on ni tragiška oseba, ampak njegova mati; v »Sinu« pa je 
osredotočeno vse dejanje v Cirilu, in Ciril je poglavitna oseba od konca do kraja. 
Kar je Ibsnu sredstvo, to je Ganglu smoter; in v tem tiči napaka, to je pač 
pred vsem vzrok, da napravijo »Strahovi« povsem drug učinek na nas nego 
»Sin«. Ciril, kakršen je, nam ne zbuja, kakor smo že rekli, niti simpatij niti 
antipatij, niti pomilovanja niti mržnje, zato bi moral biti tragiški junák v »Sinu« 
ali Cirilov oče ali mati njegova ali pa Helena — vsi trije seveda nikakor ne! 
Najbolje bi bilo menda, da bi se bil gospod pisatelj odločil za Heleno. S pri- 
mernimi prenaredbami bi se dalo to lahko doseči. 

Vobče moramo reči, da je »Sin« lepo delo, pri katerem je pisatelj mnogo 
mislil, in katero našemu slovstvu ni na sramoto . . . 

O drugih predstavah zadnjega čaša izpregovorimo na krátko prihodnjič. 

Z. 

Vladoje Jugovič. Slike iz života. Zagreb. Tiskara brade Kralj: 1898. 8° 
141 str. 

Pisatelj nam je poslal »na strogu kritiku* svoje slike iz življenja, skup- 
Ijene v eno knjigo, posvečeno g. drju Štepanu pi. Miletiču. Vseh slik je 14. V 
teh slikah nam riše pisec večinoma prizore iz velikomcstnega dunajskega živ- 
ljenja, nekateri prizori pa se odigravajo v različnih pokrajinah hrvaške domovine. 
Pisatelj ima lep pripovedni talent, in nekatere slike kažejo tudi spretno invencijo 
pri vsakdanjih snoveh; také so n. pr.: Nocna šetnja, U kavani, Duvna (nuna). 
Nekatere so pač prisiljene in malo zadovolje bravca. Také so: Služnik br. 358, 
v kateri je značaj služnika neverjeten. Po besedah pisčevih je bil že siv, a lepa 
mlada žena ga je tako razburila, da doma bije svojo ženo, mater njegovih otrok. 
Tudi slika »Pod nožem« nam ni ugodila. 

Najboljše so one slike, kjer pisec pripoveduje objektivno, manj nam uga- 
jajo one, kjer je sredotočje pripovedke pisčeva subjektivnost. V takih slikah 



Listek. 131 

je naravno tudi slog pisateljev gostobeseden in pri vsem tem temen. Končno 
treba še omeniti, da je slog včasih maniriran. Tako se prevečkrat čitajo iste 
besede ponavljane, n. pr. Mir. Mir na moru. Súmrak, in to v d v ch vrstah; 
»Mir — mir« št. 69; Mir. Mir i noc, a nedjeljni počinak. — Tudi aforistično 
krátke vrste se nam zde afektirane. R. P. 

D. Trnoplesar-Budisvoj. Cvijece i trnje. Stihovi. U Trstu. Tiskom i ná- 
kladom Tisk. Dolenc. 1898. Ozka 8\ 108 str. Cena? 

Pesmi diletanta, ki si v svojih prostih uricah krajša čas s pesnikovanjem 
in izliva v stihe svoje domorodne čute. Poleg dobrega zrnja je tudi mnogo plev. 

Hrvaški »Salon«. Na Franje Josipa trgu stoji v Zagrebu nová palača, ki 
priča svetu, da je naš braťovski národ hrvaški zares stopil v prvo vrsto kul- 
turnih národov evropskih. Ta moderna palača je »Umjetnički dom«, v katerem 
so hrvaški slikarji in kiparji sredi decembra m. 1. razstavili svoje umotvore. 
Ne nameravam pisati morda kakega obširnega estetično-umetniškega poročila — 
takega poročila tudi ne bi mogel spisati, ker nisem strokovnjak — hočem samo 
opozoriti čitatelje »Zvon3ve«, Ijubitelje umetnosti sploh in pa rojake svoje na 
veliki napredek, ki so ga storili Hrvatje na polju umetnosti ... 

Rusi imajo svojega Rjepina, Antokoljskega, Vereščagina . . . Poljaki Sie- 
miradzkcga, Vjeruša-Kovalskega, Ajdukiewicza, Matejka . . . Cehi svojega Bro- 
žika, Myslbeka, Hynaisa, Aleša, Ženiška, Vješina . . . Jugoslovani pa do novej- 
šega čaša ni.smo imeli posebno znamenitih upodabljajočih umetnikov. Toda sedaj 
stopa tudi Jugoslovan na dan, in jugoslovanski slikarji in kiparji stopajo v vrste 
svetovnoznanih svojih severnoslovanskih tovarišev . . . 

Ko prideš po visokih stopnicah v krásni »Umjetnički dom«, ko hodiš po 
njegovih dvoranah, opremljenih povsem po modernem slogu in okusu, ko uživaš 
plodové čopiča in dleta umetniškega, se od spostovanja klanjaš genijem, ki so 
ustvarili toliko in tako divnih stvari, prsi pa se ti polnijo s ponosom in veseljem; 
saj je vse to delo naših najbližjih bratov! . . . 

Sedim na zeleno-baržunasti zofi. Luč prihaja od zgoraj. Premočni in di- 
rektni solnčni soj zmanjšuje in slabša bela, pod stekleno streho razpeta rjuha. 
Pred menoj stoji Valdečev »Genij« iz gipsa. Duša mu hrepeni v višave ideálov. . . 
Toda privezan je! Ponosne peruti so se mu sklonile v obupu, in glava se mu 
je povesila k tlom. Revež! Jaz pa mislim, da je dobro tako! Največji umetnik 
ne sme pozabiti, da je sin zemlje, da na ti zeralji žive in trpe njegovi rojaki 
in soljudje. Izmed Ijudi — za Ijudi, izmed bratov — za braté! Iz te zemlje, ki 
je ubogega »genija« privezala naše, je zraslo njerau samému navdušenje za 
ideále; na ti zemlji bije tudi njemu kako srce; na ti zemlji je doma Ijubezen 
in altruizem . . . pa tudi sovraštvo in črt . . . 

Ali ni ta krásni kip — pendant Bukovčevemu »Ikaru« — nekak »motto« 
celi razstavi ? Kaj drugega predstavljajo vsi umotvori nego — življenje? 
Človeško je vse, kar občudujemo na teh slikah, na teh plastikah! In vse, kar 
ustvarja človek, je človeško; pa naj nam kak umetnik upodobi božanstvo samo 
— najpopolnejši lik, ki mu ga more dati, kaj je drugega nego lik človeški?. . . 

Sedem drugam, hodim iz dvorane v dvorano, od slike do slike, od kipa do 
kipa. Osemnajst umetnikov, med njimi dve dami, je razstavilo 158 plodov svo- 
jega dúha in svoje dlani. Opazil sem pa takoj, da niso na ti razstavi zastopani 
vsi hrvaški slikarji in kiparji. Tako n. pr. zaman iščeš slikarjev, pátra Medovica 
in Mašica, in pa kiparja Rendica. 



152 Listek. 

Izmed »navzoČnih« so bili došlej najbolj znani: Vlaho Bukovac, Frangeš, 
Ivckovic, Csikoš; drugi razstavitelji so bili dozdaj manj znani. 

Bukovac je pred vsem portretist. Portreti njegovi so slavnoznani. Zna- 
menit je tudi v slikanju lepega ženskega telesa, predstavljajočega utelešeno 
lepoto, »chef ď oevre« ustvarjajoče prirode . . . 

Lep je kip Frangešev, ki predstavlja zraagonosnega, hrabrega vojaka. 
Kip ta je osnutek spomeniku, ki se postavi v Oseku »v spomin padlim junákom 
78. polka«. Kaka smela poza! ... V realističnem žánru Vereščaginovem je sli- 
kana slika Ivekoviceva: »Naš regiment pri Visokem 1. 1878. « Ta umetnik ima 
razstavljenih tudi lepo število pokrajin in akvarelskih študij . . . Csikoševa 
»Pieta« je biser. Ta svetloba! Takisto klasična je njegova »Kirka« . . . Natura- 
listično pikantná je Valdečeva »Magdalena«. S tem bas - reliéfom v gipsu 
umetnik ni hotel prikazati morda evangeljske sv. Magdaléne, ampak le polno- 
udno cvetoče žensko telo . . . Nekaj posebnega so Bukovčevi »panneaus deco- 
ratifs« ; to so dekoratívne slike za veže, strope in stopnišča, osnovane v velikih 
svobodnih dimenzijah . . . Imponuj oč je Frangešev veliki reliéf v bronu: »Iu- 
stitia« . . . Kdor je videl razstavo dunajské »Secesije«, spozná, čeprav ni stro- 
kovnjak, tudi v zagrebškem »Salonu« na nekaterih umotvorih secesijonistovsko 
smer, toda, sláva Bogu, ta smer zdravi realistiki ni nikjer na kvár . . . 

V nadaljnje podrobnosti se ne spuščam; drugače ne vem, kdaj bi končal, 
in predali »Zvonovi« so tako skopo odmerjeni! Saj je tudi čisto nelogično in 
brezuspešno opisavati slike in kipe. Také stvari treba gledati s svojimi očmi. 
Kaj pomaga reči: »to in to káže slika, to in to je kip, to in to je lepo!« AH 
moreš z besedami povedati to, kar je umetnik povedal z barvami, z 
lučjo in senco in s perspektivo ali pa s plastiko ? . . . 

Po vzoru drugih umetniških razstav izdajejo tudi hrvaški umetniki krasen 
album s fototipijami in reprodukcijami razstavljenih umotvorov. List, ki se imenuje 
»Hrvatski Salon«, prináša tudi pesmi in črtice raznih hrvaških pisateljev. 

Hrvatje se lahko ponášaj o s svojim »Umetniškim domom« ter s svojimi 
umetniki in umetnicami. Slovenci želimo iskreno, da bi njih umetnost čimdalje 
bolj napredovala in delala čast vsemu Slovanstvu pred drugimi kultumimi narodi. 
Saj najtrajnejše pridobitve so tiste, ki si jih národ pribori na poprišču dušev- 
nega truda. 

Našim slovenskim slikarjem in kiparjem, ki se letos tudi pripravljajo, da 
prirede prvo slovensko umetniško razstavo v Ljubljani, pa naj bi bila zagrebška 
umetniška razstava bodrilo; naj bi jih navduševala k plemenitemu tekmovanju 
na idealnem bojišču, kjer se kosajo in merijo geniji s svojim orožjem . . . 

In ko sem navdušen za hrvaške umetnike ostavljal ponosno palačo na 
Franje Josipa trgu, se me je polastila otožna misel: zakaj ni ta »Umetniški 
dom« v Zagrebu tudi naš? Zakaj nismo vsaj vsi Jugoslovani edini v jeziku, v 
književnosti in umetnosti ? Čemu se cepimo in slabimo sami? Čerau? . . . 

A. Aškerc. 





Pustna balada. 



E 



i-lektrične lúči gore 

in v plesu se maske vrte. 

Kar pisanih nos po širokem 

je svetu, 
tu vidiš nocoj jih po gladkem 
parketu . . . 

»Lepa maska, Crnogorka, 
pojdi z mano, semle šedi 
v kotič tukajle prijetni! 
Pij šampanjca, trči z mano, 
Crnogorka, maska lepa! 

Vse so lepe, vse so mične: 
Turkinje in pa Spanjolke 
in Cigánke in Zamorke, 
Rusinje in Hrvatice 
in Kitajke in Japonke, 
.Srbinje in Korošice, 
Cehinje in pa Bolgarke, 
Italijanke in Kranjice 
in Metulji in pa Skráti, 
Geniji in Fantazije: 
toda ti si vsem kraljica, 
maskaradi vladarica! 
Ti čaruješ in zmaguješ. 
Pobedila tudi mene 

»Ljubljanski Zvon* 3. XIX. 1899. 



vitka tvoja je postava, 
lepa maska, Crnogorka! 
Trkaj z mano, pij šampanjca! 
Nisem prišel z žepom praznim. 
Pijva, pijva! Hej, natakar, 
daj buteljko novo! . . . Pijva!« 

V mazurki se maske vrtijo, 
električne rože gorijo . . . 

>»Toda — prstan tvoj poročni! 
Ti oženjen si, moj Ijubček! 
Kje nocoj je žena tvoja? 
Kaj bi rekla, kaj bi rekla, 
ko bi prišla zdajle semkaj 
pa te našla v družbi s tujkoj, 
ki s šampanjcem j o napájaš r! — « < 

»Nič ne maraj, maska lepa, 
lepa maska, Crnogorka! 
Zenka moja je bolehna. 
Ni hotela iti z mano; 
glava hudo da boli j o, 
rekla mi je ženka moja . . . 
Brez skrbi sva lahko tukaj, 
brez skrbi ti stiskam roko 
iti objemam te krog paša; 

10 



134 



A. Aškerc: José Rizal. 



brez skrbi me ti poljubiš, 
Icpa moja Crnogorka! 
Zenka moja zdaj ne vidi . . . 
Kak lep o ta rdeči fesek 
ti šedi na glavi maj hni 
kakor nežná knežja krona! 
In pa kiti tvoji črni, 
na katerih koncu vpletla 
svilenih si modrih pentelj — 
dražestno črez prsi bujne 
ti visita kakor kači, 
dve debeli, dolgi kači! 
Ljubim te . . . in iz Ijubezni 
bi najraje se obesil — 
pa na tehle kitah tvojih!« . . . 

Po parketu se pári vrte 
in električne tulpe žare . . . 
In roko spet stiska ji roka, 
Zamašek šampanjski pa poka 



»Pijva, lepa Crnogorka! 

Oh, kako sem radoveden! . . . 

Snemi, snemi vsaj za hipec 

žametasto tisto krinko, 

tisto črno si z obličja, 

da te vidim in poljubim 

samo enkrat, samo enkrat 

na oči in pa na ustal 

Oh, saj slutim, da si krásna !« ... 

»»Ti galantnež zlobni, mali! 
No, pa bodi, no pa bodi! 
Volja tvoja zdaj se zgodi! 

No, poznáš li — ženko svojo, 
lepo mäsko, Crnogorko?«« . . . 

In električne tulpe gore, 
po parketu se pári vrte . . . 

A. Aškerc. 




José Rizal. 



\J sveto solnce, luč božanska! 
Poslednjikrat te gledam zdaj . . . 
Poslednjikrat z očmi in z dušoj 
naj pijem, vživam tvoj sijaj! 



Vso to svetlobo, vse te žarke 
in ves ta jasni dnevni soj — 
o, da bi mogel to popiti 
ter vzeti v temni grob s seboj! 



O luč, o solnce, vir življenja, 
o ti mogočna, svetla moč! 
Težko poslavljam se od tebe, 
težko v brezdanjo padám noč . . . 



Oj oceán moj neizmerni, 
ti sinji, večni oceán! 
Poslednjikrat ta hip te gledam 
Ločitve je napočil dan! 



A. Aškerc: José Rizal. 



135 



Ti bil si moj tovariš zvesti, 
bil moj idol si, ideál; 
ti križem si sveta me vodil 
do tujih, daljnjih tja obal. 



Hej, streljajte! Saj to vi znáte, 
to znáte vi od njega dni . . . 
O, kaj poslali že mučencev 
vi v raj iz naših ste Ijudi! 



Opeval sem krasoto tvojo 
in veličastvo tvoje jaz . . . 
Prijatelj izza dni mladostnih, 
zdravstvuj, zdravstvuj navečni čas! 



Priplávali ste k nam črez morje 
v imenu vere in Boga . . . 
A vaša vera — nam je jarcm . . . 
Bog vam — malik je iz zlata . . . 



Ko v črni spával bom gomili, 
opevaj ti me, ti mi poj! 
Ti šumi, buči okrog mene, 
poj večni rekviem mi svoj! . . 



In vi rojaki dragi moji, 
nikar ne obj okujte me! 
Junaku ne pristoja solza; 
le z delom vi maščujte me! 



In ti, o domovina moja, 
ti zemlja krásna, ti moj raj, 
ti, ki si me rodila ... z Bogom! 
V naročje sprejmi me nazaj! 



Svoboda ne prišije sama . . . 
Bog sam nas ne osvobodi. 
Le z umom jasnim, z rokoj hrabroj 
junák prostost si pribori . . . 



Bil nisem zadnji sin tvoj, mati! 
Boril sem se za tvojo last, 
boril se za svobodo tvojo; 
boril sem se za tvojo čast , . . 



Oh, idi v strán, nevesta moja, 
še predno smrtni poči strel! 
Ne plákaj, Ijubica! . . . Otidi! 
Da mir bo imel moj pepel . . . 



Boril sem se, ker sem te Ijubil. 
Ljubezen ta je moja smrt . . . 
Glej, puške zijejo že vam e . . . 
Tik mene grob je že odprt . . . 



Kaj čakáte, krvniki bedni? 
Pogumníj držite roke! 
Pomeríte mi dobro v prsi! . . . 
Izpr ožite ... tu sem ... v srce! 
A. Aškerc. 



Opomnja. D r. José Rizal je bil rojen na Filipinih. Bil je zdravnik in 
znamenit pesnik. Obdolžen, da se je udeležil vstaje proti Špancem, je bil lani 
ustreljen v Manili. Časniki so s sočutjem pisali o njegovi mučeniški smrti . . . 




10* 



Boj 




z naravo. 

Spisal Fedo Nikolajev. 

I. 

o perónu neke večje postaje ob Južni železnici je ko- 
rakal ob dveh popoldne veličastno gori in doli lajtenant 
Kveder, čakaj e brzovlaka in vihajoč si brke, kateri 
so se bujno razvijali v senci oblastnega lajtenantskega 
nosu. Poznalo se jim je na prvi pogled, da jih njih 
gospodar neguje in ravna s posebno Ijubeznijo in z 
različnimi pomádami. Gospod lajtenant se je sedaj pa sedaj zma- 
govito razkoračil. Prezirljivo je motril uboge civiliste, kateri v nje- 
govih vojaških očeh niso bili Ijudje, še manj pa možje, in obžaloval 
je vsako punco, ki je bila toliko zaslepljena, da je občevala z njimi. 
Nasprotnik oženjenih civilistov pa nikakor ni bil, posebno če so imeli 
le-ti polne mošnje in pa lepe žene in hčere; a ker je bil grozno 
praktičen, kakor je zagotavljal sam s svojo častno besedo, so mu 
bile prvé — to je lepe zakonske polovice — mnogo Ijubše . . . 

Ko je končno vendar pridrdral vlak kmalu po danem signálu, 
je hitro stopil nasproti svojemu tovarišu in prijatelju Mačku, kateri 
je bil skočil iz kupeja II, razreda. 

»Aaah! Hvala Bogu, da sem rešcn tega soparnega zaboja«, je 
zdihnil Maček po iskrenem pozdravu. »Kako si se imel, braté — 
duša prijateljska, govori — govori, . da te poslušam spet enkrat po 
dolgem prestanku!« 

»Sediva malo na vrt kolodvorske restavracije, da se okrepčava. 
Potem pa je sploh vrsta pripovedovanja na tebi: kako si se imel v 
kopališču, kolikim ženskim si zmešal krátko pamet, koliko čifutov 
si dal >pospešeno« spraviti črez stopnice, koliko dvobojev si imel s 
prevarjcnimi . . ,« 



Fedo Nikolajev: Boj z naravo. 137 

»Beži, beži, Kveder! Kdaj se boš vendar poboljšal? Ne delaj 
se tako ciniškega!« 

>Hm ... ne delaj se! . . . Pa saj si že navajen mojega zlob- 
nega jezika. Pustiva to! Danes bom pripovedoval torej jaz . . . 

Pri baronu Rabnerju so imeli piramidalne skrbi. Le pomisli, 
stari, plavokrvi lisjak, ki se tako drži svojega aristokraškega debla 
kakor stará grča drenove veje, je moral vendar dovoliti, da je te 
dni njegova lepa hčerka dala roko »pred farjem, pred oltarjem« lajte- 
nantu Frangežu. Stari je pa moral sprejemati pred poroko in pozneje 
v privatnih avdiencah različne krivonose »prijatelje«, kateri so preje 
ustrezali Frangežu tem raje, ker jim je bil namignil, da bo baronova 
hčerka kmalu njegova in z njo tudi lepa dota.« 

»Veš, Kveder, da jaz ne bi bil čital poročnega lista, ne bi ti 
verjel! A povej, kako sta pa dobila na limanice starega plavokrva ?« 

»Hahaha . . . haha . . . Frangež je bil pač fánt za to in je vez 
med seboj in bogato Ado zavozlal s tako umetnim vozlom, da bi 
ga niti Aleksander Veliki ne bil mogel razvozlati na drug način, 
nego da bi ga prosil, naj reši sam čast njegove hiše. Vidiš, človek 
mora biti praktičen. Ziveti in dulce jubilo, dokler čifut pusti, potem 
pa bogato nevesto, katera se že naprej zastavi.« 

»0h, že spet isti cinik! Čuj, Kveder, a meni se vidi, da Frangež 
ni ravnal častnol* 

»Pojdi, pojdi! Zakaj ne? Tedaj pa tudi vojne zvijače niso častne, 
kaj ? In vojna je bila njiju Ijubezen nasproti starému baronu, katerega 
sta končno z zvijačo premagala. Ada je Ijubila Frangeža, on njo; 
barón je po cele dneve in noci strašil divjačino po lesovih, tista 
stará teta, njena duena, je pa itak napol slepá in gluha in spričo 
starosti otročja. Komentarja ni treba, saj ves, kaj pravi Prešeren . . .: 
»Ce včasih sta po dva sama« . . . Dolgo se pač ne da igrati 
z Ijubeznijo, ki tudi zahteva svoj tribut. Seveda ti, ki se le »par di- 
stance« klanjaš svojim boginjam in omedlevaš v platónski Ijubezni 
kakor stará devica pred podobo svojega patróna, ti me ne razumeš, 
jaz pa tebe ne. Samo želim ti, da bi te srečala pamet, takrat ji pa 
lepo salutiraj, in okleni se je. Jaz sem ti vendar tako popoln zgled! 
Zakaj ne posnemaš mene, svojega prijatelja ?« . . . 

II. 
Lajtenant Kveder je bil mlajši sin bogatega vlastelina. Xjegov 
starejši brat si je bil izvolil brez notranjega poklica — svoji materi 
na Ijubo — duhovski stan. Kakor človek, ki je izgrešil pravo pot 



138 Fedo Nikolajcv: Boj z naravo. 

svojega življenja, je živel pravzaprav kakor avtomat. PremeŠčali so 
ga redno iz župnije v župnijo, ker je vzlic svojim tesnim okovám 
najrajši zahajal v družbe, kjer so se klanjali pesmi, vineu in Ijubezni. 
In dasi poleg tega vendar nikoli ni pripogibal oči svojemu stanu, 
se je gotovo našla kje kakšna rahločutna spletkarica, kateri se ni 
videlo vse práv v njegovem vedenju. Tožbe, anonimna pisma — vse 
za hrbtom ubogega kaplána, vse zavratno, ne da bi se mogel zago- 
varjati, kakor je to dovoljeno najhujšemu hudodelcu na zatožni 
klopi . . . Posledica takih tožb in ovadb je bil vselej dekrét kam 
v hribe, kjer naj bi se mu ohladila vroča kri. 

»Vse bi še bilo«, je dejal večkrat, »da bi le tiste svetnice in 
pa kuharice ne imele tolike moci in vpliva . . . Oh, in pa da ne bi 
bilo učiteljicU . . . 

Gospa Kvedrovka, videč svojega prvenca tako nesrečnega, je 
pac obžalovala, do je s svojimi prošnjami zakrivila njegovo nesrečo; 
zatorej je trdno sklenila, da pusti mlajšemu celo svobodno voljo. Kar 
je pregrešila pri starej sem s silo, to je menila popraviti s popust- 
Ijlvostjo pri mlajšem sinú, kateri je že lepo število let koketiral na 
Dunaju z »mater almo«, še bolj pa z dunajskimi krasoticami. Bil je 
čvrst in zdrav junák, in ker je bil edini otrok, katerega je še bilo 
možno osrečiti, je dobival od doma, kjer so imeli vsega na obilo 
razen ptičjega mleka, denarjev, kolikor je potreboval. Užival je torej 
akademiška leta, brez skrbi za bodočnost, z vso mladeniško nebr- 
zdanostjo. Dasi je bil pa oče imovit in je bila že od nekdaj nje- 
gova srčna želja, da bi se mogel ponašati s sinom doktorjem, se je 
vendar naposled naveličal na Dunaj pošiljati stotake ter še plačevati 
neplačane račune dunajskih obrtnikov in čifutov ter se odrekel, dasi 
s težkim srcem, najlepší očetovski želji; in sin je moral slovo dati 
priljubljenemu vseučilišču z dvajsetimi semestri in pa — brez izpita 
ter se za stalno preseliti domov. 

Ker se je bil itak že skoro preobjedel velikomestnih naslad, se 
je kmalu sprijaznil z novim življenjem v domači hiši, tem hitreje, 
ker je poleg postarne njegove matere gospodinjila sestrična Dorica, 
katera se je bila po smrti svojih starišev za stalno preselila h Kve- 
drovim. Stará Kvedrovka jo je bila tem raje sprejela v svojo hišo, 
ker je bila sirota Dorica podedovala bogato doto; gojila je skrivno 
željo, da brhka mlada nečakinja napravi globlji vtisk na njenega 
bladranega siná, ter delala še daljnje náčrte . . . 

Sestrična Dorica je bila ravno v onih letih, ko punče že sra- 
mežljivo in nevoljno nosijo krátko krilce in ko starikavo - pametno 



Fedo Nikolajev: Boj z naravo. 139 



pretresavajo človeškega življenja skrivnosti. Pri stricu in teti se je 
skoro že popolnoma udomačila še pred prihodom svojega bratranca 
Petka ter potem nanj kar najboljše vplivala s svojo naravno naiv- 
nostjo. Bila je Ijubljenka vse hiše in uživala je vse ugodnosti, ki si jih 
more poželeti mlado dekliško srce. Imela je svoj voziček in ponija. 
S Petkom sta se vozila na izprehode ter kmalu postala nerazdružna 
tovariša . , . 

Na jeseň pa se je odločil Petko Kveder, ki je bil reservni 
častnik, da se da aktivirati ter se posveti vojaškemu stanu. Ni nam 
treba poudariti, da je bila tega ukrepa Petkovega najbolj veselá 
Dorica. Petko je res odšel v svojo garnizijo, Dorico pa je doma teta 
vvajala v gospodinjstvo in ji dovolila, da je prirejala zábavne jour-fixe 
s čajem za svoje tovarišice . . . Da pa bodeta Dorica in Petko prej 
ali slej par — lep par — o tem ni nihče dvomil, najmanj pa Kve- 
drovka. 

III. 

»Teta! ker pride jutri Petko na dopust, bodi jour-fix danes. 
Saj se udeležiš tudi ti, kaj ne da, zlata tetica?« je začela nečakinja 
po obedu. 

»Ne«, je rekla teta; »muči me malce migréna, no, in ve mlade 
punče se itak bolje zabávate, ako ste samé med seboj. Dobro se 
izkaži kot gospodinja, Dorica; jaz pa pôjdem v svoj budoar, če me 
boš kaj potrebovala . . .« 

» Modra, zlata teta«, je menila sama pri sebi Dorica ter šla pri- 
pravljat za jour-fix . . . 

Druga za drugo so prihajale njene tovarišice, in toplo zakurjena 
sprejemnica je bila kmalu polna drobnega smeha in objestnih go- 
vorov mladih deklet. 

» Ju tri torej pride tvoj Petko, kaj ne?« 

>Da, radi tega smo se zbraľe danes namesto jutri. Jutri teden 
pa bo z nami tudi on, oh, to bo jour-fix, punče, to bo!« 

»Ali ti je zvest?« je vprašala mlado gospodinjo sodnikova Ma- 
rica. »Meniš, da ne d vor i v mestu nobeni drugi?« 

»Hm, to bi bil častnik, ako ne bi, kaj? Saj vendar ne more 
živeti kakor menih. No, pa če jim tudi dvori, saj jih ima samo za 
norce; žena bom pa vendarle jaz njegova. — Sploh pa niti ne bi hotela 
takega moža, za katerega ne bi marala razen mene nobena druga. 
In veste, kaj sem čitala ondan?« je dejala važno Dorica. 

»Kaj, kaj ?« so radovedno vprašale prijateljice. 



140 Fedo Nikolajcv: Boj z naravo. 

»Oh, srečno dekle, ki lahko čita, kar hoče«, je zdihnila ena 
izmed njih. 

»Oh, moja teta« ... je dejala druga . . . 

»Da, da in moja sestra učiteljica . . .« 

»Oh, in moja babica, saj veste, da móram vedno čitati » Dusno 
pašo« ! 

»Kaj si torej čitala?« . . . 

»Čitala sem francoski román « . . . 

»Saj ne znáš francoski !« 

»Počakaj, da izgovorim! Citala sem francoski román v nemškem 
prevodu. Kdo ga je pisal in prevedel, ah, to je vse eno — ime je 
ime — le kako je pisan, to mi je glavna reč. Ljubiti se morajo — 
najbolje, če je vec takih párov — in pa končno se morajo dobiti 
zaljubljenci.« 

»Oh, seveda!« se je oglasila ena! »Jaz že vselej naprej pogledam, 
kakšen je konec, če se dobitá ali ne; ako se ne, položim knjigo kar 
iz rok, pomilujoč nemilo usodo takih zaljubljencev in pa pisatelja, ki 
ima tako slab okus.« 

»0«, je dejala druga, »jaz pa ne smem konca videti naprej. Niti 
ene stráni ne pogledam naprej, nego zasledujem lepo počasi, kako se 
stvar razvija. Na lepših mestih, kjer se n. pr. poljubljata, kjer sta v 
nevarnosti, pa se rešita . . . se pomudim dalje čaša; kjer pa so tisti 
dolgočasni popisi, kakšno je bilo vreme, nebo, okolica i. t. d., tisto 
pa preskočim navadno. Na koncu povesti se mi pa vselej inako stori 
ter potočim nekoliko solzic — ako se dobitá, od samega veselja, 
ako se pa ločita, pa še celo ne morem zadržati solz« . . . 

Zdajci se je oglasila druga ter povedala, kako praktična in zvita 
je naproti svoji sestri učiteljici; le-ta pa jo je bila sama zvijače na- 
vadila, ker ji je cesto pripovedovala, kako si je ona pomagala pri 
nekem zrelostnem izpitu. Na krilo si je bila namreč prišila narobe 
nad koleni prostoren žep v velikosti šolskih knjig in vanj si je na- 
tlačila listov, iztrganih iz šolskih knjig. 

»Glej, glej! sem si mislila po bliskovo. Jaz tudi poskusim tako. 
Našila sem si takoj žep in notri vedno nosim poedine liste iz ro- 
mánov ali pa tudi po cele zvezke ... Po noci pa skrijem seveda 
vse liste pod priposteljnjak, da hišna ničesar ne nájde, kadar krila 
snaži . . .« 

)i>No, pa S3daj smo te celo zmotile! Kaj si torej čitala v tistem 
francoskem románu ?« jo je vprašala ena izmed tovarišic. 



Fedo Nikolajev: Boj z naravo. 141 



»Da, da! Čitala sem, da je celo dobro za ženo, ako se njen 
mož iznori pred zákonom, češ, da je potem bolj soliden. Vsaka kri 
mora enkrat izkipeti, če ne prej, pa slej; naj torej divja moj Petko, 
potem bo pa pameten.« 

»Cuj, Dóra, pa ga li res Ijubišr* so jo vprašale spet radovedne 
tovarišice. 

»Seveda! Meni se vidi, da mi je ravno tako pri srcu, kakor se 
to číta o junakinjah v romanih.« 

»Sta se že poIjubovalar« 

»Hm, kakšna pa bi bila Ijubezen brez poljubčkov!« 

»Ali si se že kdaj tega izpovedala?« 

»Slišala in čitala sem sicer, da Ijubezen ni greh, a izpovedala 
sem se vendarle že párkrát; vest me je vendarle nekoliko pekla, in 
rada bi bila zvedela, kaj poreče izpovednik!« 

»No, kaj pa ti je rekel? Oh, kako interesantno!« 

»Joj, povej, povej«, jo je priganjala druga. 

»Prvikrat je bilo v samostanski cerkvi«, je začela važno Dóra. 
»Težko mi je bilo povedati; a ker me je vprašal tako, da sem morala 
povedati, sem rekla, da Ijubim. Vprašal me je več reči, tudi koliko 
sem stará; odgovorila sem mu na vsa vprašanja, in ko sem mu po- 
vedala svojo starost, me ni dalje vpraševal. 

Drugikrat — v farni cerkvi — je bilo pa mnogo hujše; izpo- 
vednik je bil grozno hud ter me prisilil obljubiti, da ne pogledam 
Petka več« . . . 

»Pa si obljubila?« 

^Ssveda, drugače mi ne bi bil dal odveze, a obljubo sva snedla, 
Petko in jaz, še isti dan na vrtu v tisti utici, ki je vsa obrastena z 
divjimi rožami. Petko me je kregal, zakaj pravim také neumnosti 
pri izpovedi . . .« 

»A kje ima tisti gospod v samostanski cerkvi svojo izpovednico ?« 

» Veste, tam na hodniku, ki drži zadaj za velikim oltarjem.« 

»Oh! jaz bom odslej hodila le k ternu! « 

>]az tudi, jaz tudi«, se je slišalo zaporedoma . . . 

IV. 

»Saj sem ti vedno pravil, da bo naš garnizijski ples najsijajnejši 
v vsi sezoni! Hm — priprave velikolepe in razkošne — in pa ta 
piramidalna ideja, da se aranžira ples na čast vrnitvi novoporo- 
čencev, Frangeža in Ade!« . . . Tako je zatrjeval lajtenant Kveder 
svojemu prijatelju Mačku. Stala sta ob vhodu v kadilnico in motrila 



142 Fedo Nikolajev: Boj z naravo. 



krásno razsvetljeno in okrašeno dvorano, kjer se je gibalo vse kakor 
na mravljišču. 

»Ali, Kveder, kaj tako zanemarjaš nocoj svojo nevesto?« 
»Ah, beži, beži! dekle je zelo zmešano, odkar obcuje s tisto 
eksotično učiteljico, ki je prišla, ne vem, ali iz Rusije ali Francije, 
kjer je študirala — hm, hm, hahaha — žensko vprašanje«, je odgo- 
voril krohotaje se Kveder. »Glej, saj ves večer tičita skupaj. Prej je 
Dóra mene res šmátrala za to, kar sem, namreč za moža, ki je cvet 
stvarstva; sedaj pa misii o našem spolu celo napačno . . . Jaz bi 
samo rad dobil v roke tisto amazonko — pa kako?« . . . 

»Ti, Maček, glej, da izvabiš Doro iz njenih krempljev, ja-: pa 
se lotim nje same« .... 

»Ravno prej sem še videl v Vaši družbi svojo sestrično Doro 
— dovolíte, jaz sem lajtenant Kveder — a za hipček, in že se mi 
je izmaknila.« 

Samozavestno in nekako prezirljivo ga je pomerila od nog do 
glave gospica Vida Strelova ter mu tudi povedala svoje ime. 

Videl je Kveder njeno visokostno in prisiljeno ponašanje proti 
njemu, a vdal se ni. Saj je bil častnik! Če mu ne pomaga iz za- 
drege duhovitost, pa ga reši drznost. No, in ta Vida Strelova je bila 
poleg svoje prenapetosti in učenosti vendar lepa, interesantná dáma. 
»Ah! čast mi je, gospica! Láskam si z naključjem, ki me je se- 
znanilo z Vami. ískal sem že prilike, da Vas zasačim pri svoji se- 
strični, a usoda mi je bila do danes nemilá . . . Mnogo imenitnega 
sem že slišal o Vaših obširnih študijah in o Vašem potovanju! Vi 
ste pač izjema med našimi dámami, s katerimi se ne more nič pa- 
metnega . . .« 

»Prosim, nič, nič slabega o njih, kaj ti s tem delite zaušnice 
svojemu spolu. « 

»0, gospica Strelova, ali bi vam bilo žal, da bi trpel pod njimi 
moški spol ?« 

»Gospod lajtenant, s tukajšnjimi dámami se pa vendar da re- 
sneje govoriti nego z Vami. Saj Vas poznám po ustnem izročilu 
Vaše sestrične že dolgo. Oprostite! Glejte, ravno tu pride Dora!« 

»0, o, Vida, kako pa sta se vidva sešla? — Petko, ves večer 
te ni! Teta pravi, da se ne žrtvuje nikoli več tebi na Ijubo. Meni pa 
tudi ni za te plese in velikomestne zábave. Teta se meni vrniti 
domov pred sklepom seione, in moja Vidica pôjde z nami . . . Oh, 
Petko! ta zima! Jaz sem grozno srečna, da si teto zvábil v mesto, 
kjer sem našla resno prijateljico — to-le svojo Vido!« 



Fedo Nikolajev: Boj z naravo. 143 



Ravno so hoteli Vida in Dóra, Kveder in Maček, kateri je bil 
prišel z Doro, nastopiti skupno promenado, kar se je dalo znamenje 
za drugo četvorko. Po dvorani je postalo gibanje živahnejše; ta si je 
Ískal para, ona dva sta lovila svoj vis-a-vis . . . Kveder in Maček sta 
se poklonila vsaki svoji dami, a bas v tem trenotku je teta naznanila 
Dóri, da je voz že naprežen; grozno da j o muči migréna. Maček se 
je takoj poslovil, Kveder pa je spremil vse tri dáme domov, kajti 
Vida Strelova je stanovala v ravno isti hiši kakor Kvedrovka z Doro. 

»Do svidenja, Petko! Jutri se vidimo pri čaju. Vida tudi pride, 
ti pa lajtenanta Mačka pripelji s sebojU 

»Klanjam se, gospica Vida! Sladko spávaj, Dóra, na lavorikah 
današnjega plesa . . . Čakaj, mama — na roko; jaz te spremim črez 
stopnice, celo do sobe, ako hočeš! Ne bodi huda, da sem vaju z 
Doro zanemarjal nocoj ; saj sem ti že pravil o naših obligatnih, erarnih 
damah na garnizijskih plesih« . . . 

»Fidonc Petko, kje pa pobiraš také grozne izraze? ... Ne 
vleci me tako po stopnicah . . . moja migréna . . . Kakšne dáme so 
torej te tvoje obligátne in celo erárne dame?« 

»Eh, mama, oficirske dáme! . . . Daj ročico, da ti jo poljubim, 
lahko noč!« — 

»Oh, moja migréna, migréna*, je zdihovala Kvedrovka nekaj 
čaša v naslanjaču — »in pa ti častniki! Dóra! . . . Jaz ne vem, kaj 
mu je do te prenapete Vide! — Dora!« . . . 

V. 

Bolniška soba doma pri Kvedrovih . . . Duh po kloroformu . . . 
Na mizi bandaže, na postelji z obvezanim čelom lajtenant Kveder . . . 

»Ja2 si še danes ne morem raztolmačiti, kako sem se mogel 
tako razvneti za čast Vide Strelove, da je prišlo do dvoboja«, je 
dejal s sitnim glasom Kveder svojemu tovarišu Mačku, ki ga je bil 
prišel posetit. 

»Ti si se odzval svoji viteški dolžnosti in . . .« 

»Smešno! . . . Seveda, ker sem se potegnil za čast ženské, ki 
nima niti pravega poj ma o časti, se ti vidi moj dvoboj upravičen na 
podlagi viteške dolžnosti; sicer pa si bil ti drugih misii o ti stvari.« 

»Cuj, Petko, če bo jutri tako krásno, kakor je danes«, je krenil 
Maček na drugo pot z govorom, da bolnika ne bi razdražil s svojimi 
ugovori, »pojdeva na izprehod . . . Oh, ta krásni pomladni dan! Jaz 
na tvojem mestu pač ne bi tratil življenja, denarja in čaša pri vo- 
jakih. Prevzemi gospodarstvo, oženi se . . .« 



144 Fedo Nikolajev: Boj z naravo. 

»In postani filister, kaj ne da?« mu je segel Kveder v besedo. 

»Dora je vendar tako lepo in pametno dekle« . . . 

»Poskusi svojo srečo ti pri nji; saj je bogata, da si hahko kúpi 
oíicirja«, je dejal spet Kveder. »No, sploh pa pôjde Dorica študirat 
in Vida z njo. Odkar se pajdaši s tisto prenapeto, eksaltirano žensko 
— oh, jaz bebec! kako sem se vendar mogel dvobojevati radi nje! — 
od tedaj smatra nas moške le za tlačitelje in suroveže, iz katerih 
sužnosti hoče iztrgati svoj spol. Ah! beži, beži s tistimi modrimi žen- 
skimi, ki se dvigujejo nad moškega. Ženská bodi lepa, to j i zado- 
stuje: modrost je pa tribut moškega spola.« 

»Torej samo lepoto upoštevaš ti pri ženskih?« je prekinil to- 
variš tok Kvedrove teorijé. 

»Da, ker lepoto zna ženská vsaj práv izkoriščati, modrosti pa 
ne. No, in končno . . . hm — zakaj je Bog ustvaril žensko ? Le 
nam za uteho in užitek; čim dražestnejše je nje telo, tem vrednejša 
je ženská moškega! . . . Modrosti, dúha? Tega išči v knjigah, ne pa 
pri ženskih.'« 

» Kveder !« je zaklical nekako neverno vprašaje Maček, a oni je 
nadaljeval s ciniškim sarkazmom: 

» Čakaj, čakaj! Onima dvema puncama sem tudi to povedal. Z 
Vido se grizeva zaradi tega, kolikorkrat se snideva skupaj; takoj sva 
si v laseh ... In ona mi je zadnjikrat rekla, da me obžaluje, ker 
sem izgrešil pravo svoje zvanje, češ, da bi bil moral postati prav- 
zaprav — hahaha! — mesar, mesar! . . . hahaha . . . Dóra nima več 
lepega očesa zame — Vida pa kar piha kakor mačka, če me kje 
sreča. Tako je bilo pred dvobojem.« 

»Kaj ve, da si sc dvobojeval za njo?« 

»Pač ne vem. Hm, veš, da ženská radovednost ne pozná no- 
benih zaprek, da le doseže svoj smoter ... Ce bo jutri tako lepo . . . 
Sploh kaj bi čakala na jutri; rana mi ne dela nobenih neprilik več . . . 
Apropos, koliko je ura? . . . Ravno je še menda čaša dovolj, da 
napravim toaleto za obed.« 

»Kveder, ostani še v postelji danes!« 

»Ne, ne, jaz že pogrešam tistih sarkastnih debát o moŠkih in 
o ženskem vprašanju. Vida in Dóra sta mi pa obe napovedali boj, 
odkar sem jima razlagal, v čem obstoji vrednost ženské. Odkar sem 
bolan, ni nobena niti z enim očesom poškilila v mojo sobo.« 

»0 pač«, je dejal Maček, »dokler si ležal v deliriju, sta bili 
obe vedno ob tvoji postelji; potem pa sta skrbno povpraševali po 



Fedo Nikolajev: Boj z naravo. 145 

tvojem stanju. Prikazati se pa zaradi tega ni hotela nobena, ker sta 
se báli, da bi te razdražili, ker ste se preje vedno pričkali.« 

>Po obedu se popeljemo na izprehod — po dva in dva! Hahaha!« 
»Ti seveda z Vido, da se bosta spet lasala«, je dejal hudo- 
mušno Maček. >Ti sovražnik modrih punc!« . . . 



Stari Kveder je zmajeval z glavo, Kvedrovka se je kujala tri dni, 
Maček pa si je láskal s svojo bistro vidnostj o v spoznavanju človeških 
src; kajti njegov Petko je vendar dokázal s svojo nepričakovano za- 
roko, da je nosil sarkazem in cinizem le na jeziku . . . 

Kaj pa Dóra ? Strmela je in strmela in obžalovala Vido zaradi 
njene slabosti in neznačajnosti; kajti baš ta njena Vida, ki jo je s 
svojimi nazori dovedla na pravo pot in ji odprla oči glede na Iju- 
bezen do Petka — do moških sploh, se je prelevila v njenih očeh 
v celo navadno slabo žensko. 

Oj ti moški, kateri se ústi j o, da iz samega usmiljenja in člo- 
vekoljubja rešujejo dekleta zarjavelega devištva! In sedaj pa se poroči 
ta Vida, ki je vedno govoričila, da je zákon samomor za oba, in da 
je Ijubezen le lepa, vabljiva krinka, pod katero se skriva mati na- 
rava . . . Hahaha — Vida in Petko — zaročenca! . . . 



Pracej let pozneje se je mnogo govorilo in pisalo o svetovno 
imenitnem románu izpod peresa drja. Dore Klemen . . . 

Petko in Vida sta v glavni osebi tistega romána takoj spoznala 
svojo Ijubeznivo znanko in kumico svojih malčkov. 

Junakinja v tem románu se tvega Ijubezni in rodbinske sreče — 
nekaj iz egoizma, nekaj iz predsodkov, največ pa radi tega, ker se 
hoče žrtvovati za trpeče človestvo, soscbno za ženstvo. Krásni uspehi 
so ji trosili lavorike na pot! 

A nečesa ji je vendar vedno nedostajalo, in njen román se je 
okončeval z besedami: 

>Svoboda je najdražji blagor na svetu — in zakaj r — Ker se 
mora plačati z rodbinsko srečo!« 



í^^ 




146 Pavlina Pajkova: »Spominski listi« o ccsarici Elizabetí. 



„Spominski listi" o cesarici Elizabeti. 

Priobčila Pavlina Pajkova. 

i že katera novica tako globoko in bolestne presunila 
vsega omikanega sveta nego nepričakovana vest o grozni 
smrti avstrijske cesarice. A tudi nobeno bitje ni v nas 
vzbudilo toliko iskrené simpatije, toliko občudovanja in 
zanimanja nego njeno; saj je bilo tako čudesno, celo iz- 
redno. V njenem nežnem, idealno-krasnem telesu, ki se 
je zdelo ustvarjeno samo za to, da bi krasilo cesarski prestol in oča- 
ralo vsakega, ki mu bi bila dana sreča, se ji približati in jo zreti — 
v tem telesu je bivala duša, ki ni bila samo rahločutna in blaga, 
ampak tudi krepka in junaška, in bival je v tem telesu bistroumen, 
samostojen in globok duh . . . 

Kako napačno je svet sodil in tolmačil skromno, molčečo, sami 
sebi živečo cesarico ElÍ7.abeto! »Duše nima«, so rekali; »živi samo 
za svojo lepoto in za svoje — konje!« (Znano je, da je bila vneta 
in najspretnejša jahavka svoje dobe.) Sele po njeni smrti se je po- 
kazalo, da je bas njen silni, neodoljivi nagon po samotarstvu in vse 
nje toli nenavadno ponašanje izviralo iz prirojene ji filozofske naravi. 
Veliki, znamenití duhovi Ijubijo, iščejo in hočejo samoto, ker 
oni sami sebi zadoščajo in se bas v samoti njih krepka individual- 
nost najbolje razvija in popolnjuje. Geniálni Ijudje so bolj ali manj 
vsi originálni; in celo originalen, zanimiv ter preučevanja vreden se 
mi vidi značaj naše pokojne cesarice po vsem tem, kar smo zvedeli 
o njem iz najverodostojnejših virov. 

Njena zanimiva vnanjost in prikupljiva notranjost, njena pre- 
menljiva usoda, ki je vedno zigravala med srečo in nesrečo, med 
radostjo in bridkostjo, zlasti pa tragični nje konec — vsa ta čudesná 
mešanica najvišje veličastnosti in največje trpkosti, ki je usojena člo- 
veku-trpinu, je vzbudila sočutje in sožalje po vsem izobraženem svetu. 
Pisatelji vseh národov so pohiteli, da bi j i v iskrenih, laskavih spisih 
postavili častne, trajajoče spomenike. 

A nobeden spis izmed vseh, kar jih je bilo nji v spomin spi- 
sanih, nobena knjiga, nji v proslavo izdana, ni označila pokojne ce- 
sarice tako resnično in živo kakor najnovejša z naslovom: »C. Chri- 
stomanos: Tagebuch-Blätter«. Čitatelj, ki se vanjo zaglobi, 
skoro meni, da je sam visoko gospo osebno poznal in z njo obce val; 



Pavlina Pajkova: »Spominski listi« o cesarici Elizabeti. 147 



in ni se čuditi, da je ta knjiga, ko je o božiču zagledala beli dan, 
zbudila med izobraženim dunajskim svetom veliko senzacijo. 

Pisatelj teh znamenitih spominov je mladi Grk C. Christo- 
manos, ki je imel čast in srečo, da je več let bival okolo cesarice; 
imel jo je utrditi v znanju grškega jezika, a obenem je bil nje dru- 
žabnik in spremljevavec na izprehodih in na potovanju. Ta mladenič, 
od prirode telesno zanemarjen, toda duševno obdarovan z ostrím 
umom, možatim značajem in navdušenim srcem, je užival prí cesarici 
veliko zaupanje; njemu je ona kot najboljšemu prijatelju dala zreti 
v bogati základ svoje duše. In to krásno dušo, združeno s čarobnim 
životom, je duhoviti, izobraženi Grk z divnim vznosom ter v sijajnem 
slogu opisal v omenjenih »spominskih listih«. Ko sem jih dočitala, 
sem nehote priznala in globoko čutila, da je res, kar je pred ne- 
davnim časom izrekel Max Nordau o naši cesarici, da je namreč 
»z njo ugasnil fenomén, ki bo v bajkah in tradiciji večno živel v 
spominu človeštva.« 

Christomanosova knjiga nam ne káže cesarice v blesku cesarske 
veličastnosti, temveč nam jo predstavlja kot človeka, ki misii, ki čuti, 
ki se raduje in trpi kakor navadni zemljani. A baš v ti podobi'^se 
nam visoka gospa šele vidi práv čarobna, milá, nepopisno prikupljiva 
in občudovanja vredna. Da, občudovanja vredna! 

Ker sodim, da Christomanosova obširna, a za nas Avstrijce 
toliko dragocena knjiga ostane večinoma Slovencem neznana, naj 
posnamem iz nje najvažnejša mesta, katera pokojno cesarico najbolj 
označuj ej o. Da vznosite pisave mladega helenskega potomca s 
skromnim svojim posnetkom nikakor nisem popolno izrazila, tega se 
sama najbolj živo zavedam; a zadovoljna sem, če te moje vrstice 
čitatelju zbude vsaj nekaj tistega globokega čuvstvovanja, ki ga go- 
tovo zbude vsakemu čitatelju Christomanosovi »spominski listi« 
»Kadar Grki grški govore, doni njih govor kakor godba«! je trdila 
cesarica; a jaz bi še pristavila: kadar Grki pišejo, je njih pisanje 
poezija! Christomanosovi spomini v resnici niso nič druzega nego 
veriec, spleten iz cvetk naj vznesenej še poezije, dostojen kronane glave. 
Čujmo, kako Christomanov opisuje cesarico in svoje prvo sni- 
denje z njo! »Prvo, kar sem začutil, je bilo presenečenje. Pred menoj 
je stala celo druga oseba nego ona, katero sem čestokrat občudoval 
na slikah, in vendar je bila istá, namreč cesarica. V resnici je lepša, 
mnogo lepša, nego j o slike kažejo; vprav nepopisna je. Cutil sem 
námah, da to nežno in veličastno bitje pred menoj ni samo cesarica, 
temveč naj ideálnej še in naj žalostnej še bitje človeško* . . . 



148 Pavlina Pajkova: »Spominski listi« o ccsarici Elizabeti. 

»Glava se ji vzdiguje iznad rainch z ono nežno zanimivostjo, 
katera je cveticam na dolgih steblih lastna. Bolj nego pri drugih 
Ijudeh se čuti, da je nje glava krona in ubrano soglasje nje muzi- 
kalnih črt . . .« 

»Nje obraz je bleščeče bied; vsi Ijubosumni žarki južnega solnca 
ga niso mogli preobladati . . .« 

»V istem milem lesku se odpirajo nje ustnice, tanko izražene in 
tako malo vidne bagrene kakor razkol skrivnostne granatke . . .« 

»V okrožju njenih ust se zbira vsa grenkoba neprelitih solz . . . 
V modrosti svojega molka je torej ona videti kakor trpká boginja 
Aténa . . .« 

»Njene obrvi so visoko zaokrožene, čudo vito fino izražene. Sila 
njenih krasnih náčrtov, junaštvo njenih ponosnih misii, nje porog- 
Ijivost napram vsi trdi, neizprosni istinitosti, nje nebrzdana svobodo- 
Ijubnost in neustrašenost, nje veličastnost in labodja čistost, nje 
visokost, nedosežna kakor oblaki nad nižinami . . . vse to je skrito 
pod nje temno izklesanimi obrvmi . . .« 

»Vsa njena tenko-vitka postava zdihuje kakor cipresa proti nebu, 
se giblje kakor valovje, kadar počivaje diha . . .« 

»Ona bolj leti nego hodi, aH pravzaprav plavá — z gorenjim 
delom života lahno nazaj upognjena in v tankih bokih se zibajoča — 
podoba plovočega laboda . . .« 

»Cist in jaseň je nje govor kot tok počasne in šepetajoče godbe; 
zdelo se mi je, da me blizu samotnega vira stoječega obkrožujejo 
glasovi samotne mladosti in dih tihomile tožnosti . . .« 

»Nje duh je tekoč in globok kakor morje; njene misii pa so 
kakor gorski vrhovi ali pa kakor nedogledne planjave . . .« 

»Ona se skoro nikoli ne smeje — vsaj nikdar, kadar živi svoje 
navadno življenje; samo tedaj, kadar se "življenje navadnih Ijudi ali 
realno življenje, kakor pravimo, njenemu premišljevanju približuje, 
kadar Ijudsko gibanje sega do nje in se je dotakne — tedaj se smeje 
— poluglasno ali krčevito, do solz, kakor da bi bila kaj práv sme- 
šnega zagledala, ali pa kakor da jo obhajajo bolestní občutki . . .« 

»Bolestno zaokrožena ústa, mogočni pogled njenih oči, ki so 
videti pogreznjene v nepredorno daljino, dviganje nje šijnjaka in 
čela, s katerim se takorekoč upira nekemu neznosnemu bremenu, 
in z vsem tem spojeno gibanje njenega obraza, kažoče, da si je v 
svesti neizrečne bolesti . , . sploh vsa postava nje tankega kraljev- 
skega života, zvonkost nje glasu in ubranost njenih besed — vse to 
mi je odkrivalo celi posebni notranji svet otožnosti, tako neizmeren 



Pavlina Pajkova: »Spominski listi« o cesarici Elizabcti. 149 

in čudovit, kakor je neizmeren vnajni svet, ki nas obsipa s tisoče- 
rimi čudesi . . .■ 

* 

Krásni sliki je pristojen dragocen okvir. In res je v tem krasnem 
telesu bivala tudi lepa duša. Oboje se je družilo v lepo liarmonsko 
celoto. 

Le poslušajmo, kako se je ona v zaupnih pogovorih razodevala 
svojemu grškemu učitelju, in brez tolmača spoznamo nje duševno 
bitje skoz in skoz. 

Govorila sta o emancipaciji ženskih in o ženski učenosti. 

>Svobodne naj bodo ženeU je dejala cesarica; »včasih to bolj 
zaslužijo nego možje. Ali kar se tiče ženské učenosti, sem ji jaz pro- 
tivná. Čim manj so žene učene, tem dražestnejše so; samé od sebe 
vse vedo. Učene študije jih pravzaprav samo odvracaj o od njih no- 
tranjosti; one tako pozabljajo in zanemarjajo en del svojega bistva, 
hoteč se zaglobiti v slovnico ali logiko, dasi je to njih delo le po- 
vršno. V onih deželah, kjer so žene manj učene, so duhovitejše nego 
naše učenjakinje. ]\Iotijo se prijatelji emancipacije, ko menijo, da 
učene matere utegnejo duhovitejše šinove človeŠtvu poroditi. Ravno 
nasprotno: tiste učenjakinje bi lahko dosti več blagega storile kot 
matere, ako bi bile proste vsakega umetnega nasilja kakor drevesa 
v prirodi pod milim nebom. Ženskih dolžnost ni, môže nadomeščati 
pri njih poslih ter jim dajati novih misii in nasvetov, ampak samo 
izpodbujajo naj moške k iniciativi, k proizvajanju novih idej . . .« 

* * 

Svetovno znani so bili cesaričini lasje; bili so nenavadno dolgi 
in gosti, in treba je bilo spretne in izurjene roke, da jih je počesala 
in uredila. Kadar je cesarica sedela na stolu, da jo je časavka po- 
česala — in to je vselej trpelo po dve uri — tedaj so se ji lasje do 
tal usipali ter odevali nje život kakor plašč. O vsakdanji izgubi 
toliko dragocenega čaša se je cesarica pritoževala proti Christoma- 
nosu: »Med tem, ko imam z lasmi toliko opravila*, mu je dejala, 
*počiva léno moj duh. Bojim se, da mi duh iz las uhaja skoz če- 
savčine prste. Zato me glava tako močno boli. Midva hočeva med 
tem čas porabiti ter prestavljati Shakespeareja; pri tem je treba, da 
se duh napenja. Jaz sem sploh sužnja svojih las. Morda se jih vendar 
kdaj iznebim . . . Toda naj pride, kar hoče . . . Človek ne sme svoji 
usodi nasprotovati, sicer ga še huje udari s tem hujšim udarcem . . .« 

* 

.Ljubljanski Zvon* 3. XIX. 1S99. 11 



150 Pavlina Pajkova: »Spominski listi« o ccsarici Elizabcti. 

O politiki ni rada govorila, in Še ono malo, kar je povedala, 
je omenila s tako malomarnostjo, kakor da predmet ni vreden, da 
bi se z njim bavila. » Ministri so samo zato, da padejo; potem pri- 
dejo zopet drugi«, je nekoč dejala s čudnim, nekako porogljivim 
naglasom. »V Franciji ministri komedijo vsaj bolje igrajo« , . . 
»Sploh« ■ — • je nadaljcvala — »vsa politika ni nič nego sama pre- 
vara; politiki menijo, da oni vodijo dogodke, a dogodki jih vedno 
presencčajo. Vsako ministrstvo nosi kal svojega propada samo v 
sebi kar od prvega početka . . . Diplomacija je samo zato, da sosedu 
ugrabi kak plen. Toda vse, kar se godi, se vrši iz notranje potreb- 
nosti in dozorelosti; diplomatje te dogodke samo registrujejo . . .« 

* * 

O narodili je modrovala takole: »Cesar. si je duli národov v 
svesti, to ostane neznano poedincu; česar nobeden sam o sebi ne vc, 
to vedo množice. Drevesa cveto ali pa ovočje neso po istili zakonih, 
po katerih prospevajo celi narodi . . .« 

i- * 

Cesarica je trdno verovala v mogočnost usode: » Ženské žive 
zlasti pod zvezdami svoje usode«, je dejala čestokrat . . . 

»Večina Ijudi ne želi, da se jim razvežejo spone usode in živ- 
Ijenja; tako, menijo oni, bodo rešeni nevarnosti, katere jim pretijo. 
Toda zaman! Nikdar ne neliamo v senci usode živeti, in ta senca 
preži za vsakim žarkom lúči. Ni dub, ki veže vse Ijudi, ampak skupna 
njih usoda« . . . 

»Na vsakem mojem potovanju po niorju slede ptice tonovščice 
— beli galebi — mojo ladjo, in vsakikrat je kateri izmed njih temne, 
skoro črne barve. In ta edina črnica me spremi práv do Krfa. Neka- 
terekrati me je črna tonovščica skoz celi teden zasledovala od celine 
do celine. Jaz mislim, da je to moja usoda.« 

* * 

»Večina Ijudi je nesrečna, ker se mora vedno boriti z cdin- 
ščino in bedo. Ce pa človek ne more po svojem okusu srečen biti, 
mu ne ostaja nič drugega, nego da Ijubi svoje gorje. Samo to mu 
daje mir; a mir je lepota sveta. Lepota namreč je mir in konec 

vseh stvari . . .« 

* * 

»Nesreča je močnejša nego življenje, in blaženost je resničnejša 

nego življenje . . .« 

* * 
* 



Pavlina Pajkova: »Spomin.ski listi« o cesarici Elizabeti. 151 

»Veselje je minljiva reč, slabo nadomestilo tega, kar želimo s 
hrepcnenjem. Hrepenenje je pričakovanjc usode, katero doseči je 
namen našega življenja . . .- 

»Smeh in jok sta pepcl, ki ostaja od žara naše duše, in pod 
katerim se ona duŠi.« 

»Naše sanje so vselej lepše, če se ne uresničijo.« 

»Samota je tečna hrana; zato mi je ljuba.< 

»Xa vseh mrliških obrazih se izražujeta gorje in pa poroga — 
poroga zaradí zmage, dobljene nad življenjem, ki je toliko žalega 
provzročilo.« 

* I: 

»Občutek čaša je vedno bolesten, ker nam daje občutiti, da 
živimo.« 

* i: 

»Ne verujem v zdravilstvo, kvečjemu v homeopatijo. Ljudje 
hote tako ali tako biti osleparjeni od zdravnikov, in manjše ko so 
množine sleparskih zdravil, manj škodujejo.< 

»Vsaki pozdrav ima svoj namen, vsaki nasmehljaj je vreden 
svojega plači la. « 

:!: * 

;■, 

»Xaša notranjost je več vredna nego vsi naši naslovi in naše 
časti. To so samé cunje, v katere se ljudje zavijajo, da svojo nagoto 
zakrivajo; a tiste cunje nič ne izpremene njih bitja. Kar je v nas 
vrednega, smo že prinesli s seboj na ta svet od svojih duševnih 
prabitij* . . . 

Cudil se je Christomanos, da cesarica tudi po večuriii, utrudijivi 
hoji ni nikoli kázala najmanjše izmučenosti. Na to mu je dejala: 
»Jaz nisem nikoli utrujena. Zato se imam s svojimi sestrami vred 
očetu zahvaliti. > Človek se mora tudi hoje naučiti*, nam je cesto 
dejal oče in nam najel vrlega učitelja za to. A ta učitelj nam je za- 
bičeval: >Pri vsakem koraku, ki ga storiš, se je treba spočiti od 
prejšnjega, in čim manj se plazi po zemlji. Za zgled imejmo pred 
očmi — metulje. Moja sestra Alengon in kraljica neapolitanska sta 

11* 



152 Pavlina Pajkova: »Spominski listi« o ccsarici Elizabeti. 

imenitni spričo svoje hoje. — • Burboni, ki skoro nikoli peš ne hodijo, 
so dobili neko posebiio hojo — ponosnih gosi; hodijo práv kakor 

— kralji.<!: 

* 

Kadar je po zimi burja najliuje tulila in razjarjeno metala na 
zemljo sodro, takrat se je cesarica najraje izprehajala po gajih svojih 
grádov. Christomanos se je čudil. »Meni je tako vreme najljubšo«, je 
ona zatrjevala. »Tako vreme ni za druge Ijudi, in tako ga jaz lahko sama 
uživam. Pravzaprav je tako vreme samo zame — liki gledaliŠke igre, 
katere je dal ubogi kralj Ludovik samo zase predstavljati; samo da 
je zunaj — v prirodi — ■ vse veličastnejše. Pravzaprav bi smela vihra 
še huje razsajati; tedaj se človek vidi vsem stvarem tako blizu, kakor 
bi se z njimi pogovarjal« . . . 

Cesarica je strastno Ijubila potovanje, morje in prirodo. Po- 
tovala je mnogo, potovala je neprestano, toda da bi se dalje čaša 
mudila v enem in istem kraju, tega ni strpela. »Konec vsakega poto- 
vanja«, je rekala cesarica, »je samo radi tega prijeten, ker je bilo 
potovanje pred njim. Ko bi kam prišla, a bi vedela, da nikoli več 
ne pôjdem odtod, bi se mi zdelo celo bivanje v raju — pekel. Misel, 
da kateri kraj skoro zapustím, je vzrok, da ga Ijubim. In tako vselej 
pokopljem en sen, in brž ko le-ta preide, že zdihujem za novim 
snom« . . . 

Hrepenenje po morju pa izražajo cesaričine besede: »So trenotki 

— da! cele dobe — da ne morem drugje živeti nego ob morju ali pa 
na morju. « — »Na morju se mi sapa širi, in valovanjc morja mi 
daje globlje dihati.« — »Kadar burja dviga valové, si cesto zdim 
sama penast morski val« . . . 

»Morje je moj izpovednik, katerega obiskujem vsaki dan. Mladi 
me, ker mi jemlje vse, kar je tujega, in mi daje svoje misii, ki so 
edina neumrjoča mladost. Samo ne more umreti, zato pomlajuje« ... 

Ko je Christomano.s navdušen opisoval morje, bleščeče se v 
solnčni svetlobi, je dejala cesarica: »Pečinam pod vodo taká sreča 
ni dana, da bi žarki solnca in sreče prodirali do njih. Ob teh pečinah 
se luč odbija. Taká pečina sem jaz. Sreča si ne upa do mene. In ko 
bi tudi prišla — so také tmine, v katcrih se izgubi vsaka svetloba, 
ki popijejo vso svctlobo in je nikoli več ne dajo od scbc.« — 



Pavlina Pajkova: »Spominski listi« o ccsarici Elizahcti. 153 

Cesarico je navduševala tudi najpreprostejša stvar v prirodi: 
»0 te skrivnosti samotnih trávnikov!* je nekoč vzkliknila. »Tu so 
planjave, čisto bele samih marjetic in kamilic, ki nosijo v srcdi 
zlata srčeca. Ne vem, zakaj mi te zvezdice toliko pomladi in lúči 
vlivajo v prsi« . . . 

* * 

Ko sta korakala sko^i skupino mandljevih dreves, katera so se 
v cvetu belila kakor kamenen otok, je zdihnila: »To bi bila zibcl, 
kjer bi se človek iznova narodil, ako bi bilo vredno.« 



»Kako brzo oblaki divjajo za solncem«, je rekla nekoč pri 
solnčnem zahodu. » Kakor coprnice, ki zlatolaso dekle zasledujejo.« 
Potení je pristavila: >Nebesne strasti, katere gledamo vsaki dan, de- 
lajo, da pozabljamo sami svoje skrbi.« 



Ko je s Christomanosom stopila na visoko goro — Ajei Ky- 
riaki — je dejala: »Vidite, zdaj sem za eno željo ubožnejša, a za 
deset drugih bogatejša. Je kakor pri Ijudeh: za enega mrliča deset 
novorojencev. Vselej, ko ena želja v naši duši ugasne, umre del nas 
samih, a porajamo se k novim željam — - kakor človeštvo k novim 
bolestim. Vendar želeti in trpeti nikoli ne prenehamo.« — 

Povedala je cesarica dalje, da je bila, ko je prvikrat poležia na 

ono goro, sama, brei spremstva; njena spremljevavka da je bila mlada 

in lepa in se je silno bála žgočega solnca zaradi svoje nežne polti, 

a cesarica je ni hotela mučiti. Christomanos se je tému zelo čudil: 

>Vaše Veličanstvo je bilo torej že takrat neustrašeno«, je dejal. 

»Tedaj še bolj nego sedaj«, je odvrnila cesarica; »česa bi se bála, 

kjer ni Ijudi? In katerekoli srečavam, vsi so tako izobraženi! — 

Opazila sem pozneje, da je angleški glavar poslal za menoj nekatere 

žaridarje, a jaz sem jih brž nazaj poslala. — Jaz tako postopam, kakor 

da bi Ískala svoje usode; vem, da jo srečam tisti dan, na katerega mi 

jo je usojeno srečati. Vsi Ijudje se morajo neki čas odpraviti na po- 

tovanje svoji usodi nasproti. Usoda dolgo preži, naposled nas pa 

vendar zaloti. Ravno tiste stopinje, katere ne bi smeli storiti, da ne 

zapademo usodi, ravno tiste stopinje pobiramo. In te stopinje po- 

biram jaz že od nekdaj.« — 

* * 

* 



154 Pavlina Pajkova: »Spominski listi« o ccsarici Elizabeti. 

»Ali ni čudovito? Kadarkoli sem v Svici, nikoli ne čutim po- 
trebnosti gora — menda zato, ker jo drugi Ijudje čutijo. Najljubše 
mi je v Svici korakati po mestih, posebno po Zenevi; tu mi je naj- 
ljubše bivališče, tod hodim vsa razmišljena med kozmopoliti — sta- 
novniki vsega sveta; tu je možno premišljevati o bistvu živih stvari.« 



S Christomanosom je čitala ražne priznane pisatelje. Iz njih je 
potem izbirala zanimive odlomke ter jih prelagala za vajo na grški 
jezik; »Pri Shakespearju«, je opazil Christomanos, »so blazniki edini 
pametni Ijudje. Tako so tudi v življenju ne ve, kje se neha pamet 
in začne blaznost; takisto ne, ali je istinitost sen ali sen istinitost.« — 
Na to je cesarica dejala: »Vaša opomba je jako globokoumna. Naše 
življenje je od konca do kraja tragedija. Mi vedno predstavljamo 
sami sebe na odrú. Ta igra na odrú je naša žaloigra« . . . 



Čitala sta spise Carmen Sylve — rumunské kraljice; cesarici 
so ugajali. »Njih mladenski duh je čudo vit«, je dejala. »Carmen Sylva 
je še vedno nemški »bakfiš« vkljub svoji eksotni kraljiški kroni in 
svojim belim lasem. In tudi nje čuvstveni obseg je ostal isti, dasi 
je medtem že postala nesrečna mati. Se vedno je enako sangvi- 
niška, se hitro razvname, a tudi hitro omrzne. Ta nje temperament 
vpliva tudi na njene spise. Ona nima potrpljivosti, da bi pri svojili 
mislih vztrajala in se vanje vglobila; takorekoč žeje omaguje, hoteč 
doseči, kar je nedosežno. Zato nikoli nima miru, ki je vendar končni 
smoter vsega « . . . 

4- 

Govorila sta o nesrečnem koncu Ane Karenine, ki si je (v Tol- 

stega románu) po nepravem potu dokopala do sreče. Cesarica je 

dejala: »Sreča, katero Ijudje iščejo izven resnice, je usodnim zákonom 

podvržena. Živimo ob róbu prepadá, katerega tvorijo trudi in bo- 

lečine, kopije ga pa lažnivost človeške morale. To je brezno med 

našim dejanskim stanjem in onim, v katerem naj bi bili. Brezno je 

in ostane brezno. Ce ga hočemo prekoračiti, pademo in se raz- 

bijemo« . . . 

* -t 

Christomanos je vprašal cesarico, katere izmed Heinejevih poezij 
ji najbolj ugajajo. »Vse«, je dejala; »vse so ena sama pesem — ena 
in istá. Njegova nevera v lastno otožnost in v lastno navduŠenje je 



Pavlina Pajkova: »Spominski listi* o cesarici Elizabeti. 155 

tudi moja vera. Slovstveniki mi v čast štejejo, da častim Heineja; 
a reči móram: v njem samo častim njegovo zaničevanje samega sebe 
in otožnost, s katero ga napolnjujejo posvetne reči.« 

* * 

* 

Govorila sta o sistemih moderne filozofije, osobito o Nitzsche- 
jevi. Cesarica je rekla: »Mi smo del sveta. Cemu hočemo toliko 
vedeti in premišljevati ? Mislite (bila sta na Krfu), da oljike tuhtajo, 
zakaj je makov cvet rdeč, ali zakaj oblaki zvečer žare ? Tudi pečine 
ne pomišljujejo o vremenoslovju. Vse stvari žive v neki globočini, 
kjer ni skrivnosti, zato ker vse žive skupaj in med seboj samé sebi; 
samo mi smo se postavili izven sveta; mi smo vse mostové razdrli 
za seboj. Pravi »nadčlovek« bi bil oni, ki bi pozabil, da je človek. 
Naš duh in um naj bi nam povrnila oni čut sveta, katerega imajo 
druge stvari v svoji nezavednosti.« 

* * 
* 

Znano je, da v svoj grád Ahilej na Grškem ni cesarica nikoli 

vabila Ijudi! Zivela je tu kakor v tujem svetu, daleč od hrapa in 

bleska sveta, sama zase, s svojimi mislimi in čuvstvi. »Tu se čutim 

bolj domača nego na Dunaju«, je trdila svojemu spremljevavcu. »Ta 

grád je ves moj v pravem pomenu besede. Dala sem ga sezidati po 

svojem okusu, vsaki kosček pohištva in okrasek je na moje povelje 

naročen in postavljen. Ko bi goste vabila, bi mi ga popolnoma 

skvarili. Cudno je, a resnica: kamor Ijudje pridejo, vse uničijo. Ljudje 

vedno delajo rečem silo; samo kjer so reči samé, ohranijo svojo 

lepoto. Zato Ijudem tudi ne kážem svojega grádu. V nekaj mesecih 

ne bi bil niti en kameň vec nedotaknjen; povsod čečkajo svoja imena, 

kakor bi hoteli samim sebi pečat svoje ničnosti vtisniti in vse stvari 

v svojo pogubo za seboj potegniti. Le poglejte, kjer so bila nekdaj 

mesta, tu so zdaj razvaline! V mestih so celo drevesa pohabljena, a 

vrhovi gorski so taki, kakršne je Bog ustvaril.* 

' Ko se je nekeč cesarica na Grškem izprehajala, je čula, idoč 
mimo neke hiše, grozno plakanje in tuljenje, ki je prihajalo iz ženskih 
grl. Prestrašená je poslala Christomanosa v hišo, da zve vzrok ob- 
upnega krika. Ko se je le-ta vrnil, je dejal: »Nekdo je umri, in to 
vpitje je grško tarnanje za mrličem. Zdi se mi, da neko staro ba- 
bišče leži na odru.« Ni hotel povedati resnice, da je mrtev sin, ka- 
terega objokuje mati, ker ni hotel buditi cesarici bridkih spominov. 
Toda cesarica se ni dala prevarati. 



156 Pavlina Pajkova: »Spominski listi« o cesarici Elizabcti. 

»Vi se motite«, je dejala poluglasno, in pri tem so se pojavile 
na nje obrazu bolestne poteze — » otrok je gotovo one žene, ki je 
grozneje kričala nego vse druge — menda je nje sin. Pojdite še 
enkrat vprašat.« A brž ga je poklicala nazaj. »Ne«, je pristavila, »ni 
treba; vem, da je nje sin.« In šla je dalje. 

Za nekaj čaša je pretrgala molk: »Za to ženo n i ničesar več 
na svetu nego togovanje; ona nima za nič druzega več prostora v 
svojem srcu . . . Zdaj zajemlje vso svojo prejšnjo dušo iz scbe.« 
Po teh s stresočim glasom izgovorjenih besedah je umolknila za 
celi večer. 

* 

O neki priliki, ko bi imela cesarica z nekom italijanski govoriti, 
je prosila Christomanosa, naj govori on namesto nje. Le-ta se je 
začudil: »Vaše Veličanstvo ne zna italijanski ? Saj ste kraljica Benetk ?« 

»Tega je že dolgo«, je odvrnila ona dobre volje. »Cesar še 
vedno govori práv dobro italijanski. To je edino, kar nam je ostalo 
od našega laškega kraljestva — • več nego potrebujemo. Jaz sem se 
morala italijanski učiti, toda nisem se mogla s tem jezikom nikoli 
sprijazniti. Ves trud je bil itak zastonj.« 

V grádu Lainzu pri Dunaju je posebna soba, v kateri vise slike 
vseh cesaričinih nekdanjih konj. »Glejte, koliko prijateljev sem že 
izgubila, a nobenega ne pridobila«, je dejala Christomanosu, tiste 
slike kažoč. »Mnogo jih je že zame šlo v smrt, česar nikoli nobeden 
človek ne bi bil storil; raje bi me preje kateri umoril. « 

* * 

Na nje rojstni dan je podaril Christomanos cesarici vijolice in 
starinsko stekleničico za solze, katero je bil prinesel iz Atén. Blago- 
hotno je sprejela te »darove žalosti in solz«, kakor jih je sama ime- 
novala. Christomanos je dejal: »Vaše Veličanstvo blagovoli v ti ste- 
kleničici shranjevati samé solze veselja!« 

Na to pa je ona odvrnila: »Potem bo vedno prazna ostala; za 
solze žalosti pa je premajhna.« — 

O drugi priliki je dejala: »Pravih solz človek ne more prcliti, 
a katare tečejo, vse tečejo zastonj.« — Koliko globočino bolesti je 
razkrila s terna kratkima opazkama o solzah! Ona, pravi Christo- 
manos, ni nikoli neposredno potožila, nikoli z besedami odkrila rane 
svojega srca, obupa svoje duše; a kadar je slučajno pogovor nanesel 
na gorje življenja, je v kratkih, pretrganih stavkih razgrnila svojo 



Pavlina Pajkova: »Spominski listi* o ccsarici Elizabcti. 157 

notranjost bolj, nego bi jo mogla s še tako dolgimi jeremijadami. I/. 
skrivnostne svoje notranjnosti je črpala cesarica čudovito grozo; do- 
stikrat ji je stopil v oči izraz obupnosti, kí je bil neizrečeno strahoten. 



Nekaterim se bo menda dozdevalo čudno to cesaričino prezi- 
ranje vsega posvetnega bleska kakor sploh vsa njena bolestná za- 
maknjenost in otožnost, kateri se je s slastjo vdajala ter jo gojila. 
A zabiti se ne sme, da je ona, dasi kraljica in cesarica, prebila naj- 
hujše, kar more zadeti nežno žensko srce. S temi njenimi nepopisnimi 
bridkostmi pa se je družila otožnost, ki je, po mnenju veleumnega 
pisatelja, dediščina in usoda vseh v resnici znamenitih duhov. In da 
je rajna cesarica bila v resnici izrednega dúha, to potrdi vsakdo, 
ki je le količkaj zasledoval nje življenje, motril nje značaj ter pre- 
mišljeval globokost in premišljenost njenega govorjenja. Tudi Dunaj- 
čanje, dasi toli Ijubijo in čislajo svojo vladarsko rodbino, se nikakor 
niso mogli sprijazniti s cesaričinim nenavadnim vedenjem, z njeno 
mržnjo proti bleska in šumu, ko se je ogibala hrupne prestolnice ter 
zahajala v tuje samotne kraje. 

Dunajčanje bi bili radi imeli večkrat cesarico v svoji sredini, 
da bi jo bili občudovali, oboževali ter se z njo ponášali kakor se 
s cesarjem; užaljeni so bili in ji za zlo šteli nje nemirno, skromno 
življenje. Sele po njeni smrti so izprevideli, koliko krivico so ji delali 
s svojo sodbo o nji; zdaj stoprav so spoznali nje narav in razbrali 
nje značaj, in zdaj jo omilujejo, občudujejo, častijo in obožujejo kot 
vzvišeno bitje. Da je cesarica vedela, kako svet sodi in tolmači nje 
ahasversko in samotno življenje, se razvidi iz sledečih opazk: 

»Ljudje ne vedo, kako naj bi z menoj ravnali, ker se ne ujemam 
z nobeno njih tradicijo niti z njih dávno priznanimi pojmi; Ijudje ne 
puste, da bi kdo motil njih tesno opredeljeni red. Zato sem čisto 
osajnela. Na izprehodih nimam dosti prilike, srečavati izobražence; 
kajti oni ne hodijo za menoj v samoto; imajo pač kaj boljšega početi. 
Moje dolgo samovanje ms je izučilo, da človek težo svojega bitja 
najbolj čuti, kadar je v dotiki z Ijudmi. Morje in drevje pa nam 
snemata vse zemsko mišljenje, in v njiju družbi postanemo sami eno 
izmed onih neštevilnih brezosebnih bitij ... So pa tudi Ijudjc, ki 
mi ugajajo ravno tako kakor drevesa in morje, ker so liki drevje in 
morje; to so ribiči, kmetovavci in selski norci — Ijudje, ki malo 
žive med Ijudmi in se dosti bavijo z večnimi stvarmi. Oni meni več 



158 Pavlina Pajkova: »Spominski listi« o cesarici Elizabeti. 

dajejo, nego jaz njini morem dati kot cesarica. Zato jih vselej za- 
puščam z veliko hvaležnostjo; kajti oni me osvobojajo nečesa, kar 
mi je tuje, in kar mi provzročuje tesnobo, kar visí ob meni, in kar 

me obtežuje.« 

* * 

* 

O resničnosti svojih sodb je imela cesarica jako visoko mnenje; 
en pogled na novo osebo, in takoj je bila nje sodba gotova, in kar 
so ji drugi o tisti osebi pozneje povedali, ni nanjo napravilo nič 
vtiska, Christomanos je enkrat z njo govoril o neki osebi, o katere 
vdanosti je ona dvomila. 

»Mene je nemožno prepričati o katerega človeka dobroti ali 
hudobi«, je odgovorila ona. »Jaz vse prepuščam svojemu notranjemii 
glasu in pa usodi.« — 

Drugikrat je dejala: »Na mene ne vpliva nič. V ti moji pri- 
slovici tiči vse moje modrovanje.« 

Iz tega njenega reka je razvidna vsa samostalnost njenega mi- 
šljenja, skoro bi rekli, njene trmoglavosti. In ni ji li bila ta trmogla- 
vost usodna? Preveč je zaupala svoji usodi in dobrohotnosti Ijudi; 
odločno je odklanjala vsako spremstvo in vsakega čuvaja, ki so jih 
ji ponujali za izprehode in potovanje, in v onem cvetočem mestu, kjer 
je najrajša bivala, ker je menila, da se ondi nje osebnost izgublja 
med kozmopolitiškim prebi vavstvom, je padla kot žrtev svoje pre- 
veliké zaupljivosti! 

Preminila je prerano! A ker je ona vsaki trenotek svojega 
življenja izkoristila in ga ne samo telesno, temveč duševno preživela, 
je mnogo več živela, nega káže število njenih let. 

Christomanos pa nam je podal tako čudovito sliko njenega 
izrednega dúha, da cesaričina podoba ne izgine iz svetovnega okrožja 
liki meteor, ki ne zapusti nič sledu, nego bode vedno živela v spo- 
minu človeštva. 





^ 



Václav Slavcc: Gojko Knafeljc. 159 



Gojko Knafeljc. 

Povest. Spisal Václav Slavec. 
IV. 

ojko Knafeljc je prebil nekoliko dni v sitni negotovosti. 
Vsako jutro je bil sicer zgodaj vstal ter odšel na graj- 
ščinski vrt, a deklic ni našel nikdar več tam. To se mu 
je videlo sumljivo, in čutil je, da se ga gotovo nalašč 
ogibljeta. 

Nekega jutra, ko je bil zopet na vrtu, se mu je 
izazdelo od daleč, da se blestita izmed grmovja njiju svetli krili. Burno 
mu je utripalo srce, ko je pospešil korake, da se jima približa. A ko 
je bil zavil okoli ovinka, ju že ni bilo nikjer več. 

Tedaj se je pa začel kesati, da se je morda prenaglil, ko je 
napadel Ano tako nujno s svojimi Ijubezenskimi naskoki že takoj 
drugi dan potem, ko jo je spoznal. Uganil je, da si je veliko ško- 
doval s to svojo naglico in silo . . . Zvečer tudi ni bil od tistikrat 
več v Grahorjevi družbi, ker je bila družina napravila že nekaj dni 
zaporedoma izlete v okolico, odkoder so se vselej vrnili precej pozno 
ter takoj odšli v svoje stanovanje . . . 

Gojko je razmišljal, kaj mu je storiti. Kolikor bolj se ga je 
zogibala Ana, toliko bolj je bil vanjo zaljubljen, toliko bolj ga je 
gnalo njegovo samoljubje, da si jo mora pridobiti. Ze je hotel ne- 
kega dne posetiti Grahorja ter ga prositi roke njegove hčere. AH 
po dolgem razmišljanju je zavrgel to misel, ker je izprevidel, da bi 
to bilo tudi prenaglo, in da je treba vendar prej vedeti natančno 
mnenje Anino. Toda kako bi se dalo stopiti z njimi v ožjo dotiko? 
Dan za dnevom je Gojko nestrpnejše stopal po svoji proda- 
jalnici. Vsako malenkost je hotel videti; reči, ki so že dolgo ležale 
zaprasene v kakem kótu, so se morale te dni zračiti. Na tehtnicah 
ni smelo biti nobenega najmanjšega praská, Ijudje so morali biti po- 
streženi naglo, in vse se je sukalo in gibalo, kakor bi bilo na zmeteh. 
Njegovi pomočniki so na večer javkali vsi, da ne bodo mogli več 
dolgo prenašati takih sitnosti; ako hitro ne neha, so sklenili, da jo 
popihajo prej ko mogoče drug za drugim. 

Práv tako je pa bil sklenil tudi Gojko, da bode odslej práv 
gotovo zgleden gospodar, da bode imel vedno red v svoji proda- 
jalnici ter da si tako zagotovi brezskrbno bodočnost . . . 



160 Václav Slavcc: Gojko Knaľeljc. 

v 

V soboto popoldne se oglasi pri njem Saliar. 

»Za jutri sem napravil Grahorjeve, da se udeleže iíleta v Velo 
polje. Ali pôjdeš z nami?« 

»Kdo pa še pôjde ?« vpraša Gojko, veselo presenečen. 

»Kdo? — Vsi Grahorjevi, vsi uradniki od sodnika in davkarja 
do zadnjega diurnista s svojimi družinami, menda tudi vsi učitelji, 
vsi kramarji — sploh vse, kar ,leze ino grede'.« 

»Dela imam sicer práv jutri obilo«, de Gojko s komaj prikritim 
veseljem, »vendar pôjdem z vami. Kdo pa je priredil ta izlet?« 

»Kdo drugi ?« vpraša Sahar in se potrka po prsih. Tak oj pa 
pristopi bliže h Gojku ter mu šepne na uho: 

M Ali ne bodeš še poskusil? Meni se vidi, da bi bilo zate práv! 
In vedi: nalašč sem zbobiial vse skupaj , da v ti zmešnjavi jutri 
lahko napelješ vodo na svoj mlin!« 

Gojko skomizgne z rámami ter se topo nasmeje, rekoč: 

»Ne vem, če bo kaj!« . . . 

Po obedu je Gojko poslonel po svoji navadi še nekoliko čaša 
v naslanjaču. Počasi je srebal čašico gostega črnca ter zraven pušil 
drobno cigareto, spuščaje kolobarčke dima proti stropu. Pri edinem 
na cesto obrnjenem oknu so bile od znotraj zelenobojne lopatice 
vetrnic napol zaprte, da je bil v sobi prijeten hlad, kateri je vplival 
pomirljivo na nekoliko razdražene Gojkove živce, da je v nekaki 
slasti napol zaklopil oči ter se vdal sladkému sanjarjenju, ki se po- 
sebno rado polašča po dobrem obedu Ijudi, ki so vdani telesnim 
úžitkom. In Gojko je posebno Ijubil dober obed! . . . 

Slonel je tako precej dolgo. Na tolstem obrazu se mu je pri- 
kázal večkrat blažen nasmeh, izpod napol zaklopljenih vek so se bli- 
skale oči, in njegovo telo mu je rahlo podrhtevalo, kopajoč se v 
opojnem blaženstvu. Ali v tem hipu je bilo videti, kakor bi ga bila 
nemilo prebudila iz tega stanja neka sitna misel. Njegova tolsta roka 
je naglo šinila preko čela, kakor bi hotela z njega prepoditi veliko, 
črno muho. Stresel se je, in oči so se mu odprle na široko. Ali 
takoj se je hotel pomiriti. Pomilovalno se je nasmehnil sam sebi ter 
stresel z glavo in hotel zopet zamižati; toda to se mu ni sponeslo, 
ona sitna misel ga ni hotela nikakor popustiti; moral je vstati. In 
korakal je bučno po sobi. gori in doH. 

»Kaj pa je tega treba.? In práv zdaj?« je sikal sam pri sebi 
poluglasno, in obrvi so se mu ježile . . . 

»Pošta je tu!« se oglasi pri vratih Neža ter mu pomoli v sobo 
kupček listov in dopisnic. 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 161 

Gojko jih vrze na mizo. Bila so večinoma poslovna pisma z 
rumenimi, modrimi, sivimi ali rjavimi zavitki, na katerih so sc šče- 
perila odígoraj veliká tiskana imena različnih mestnih tvrdk. A med 
njimi je bilo tudi drobno pisemce z rjavkasto - belim závitkom, na 
katerem je bil napisan z drobnimi, neokretnimi črkami samo naslov 
Gojkov. 

Ko Knafeljc zagleda ta list, vzklikne: 

»Ah, ta slutnja! Vedel sem tak oj, da pride nekaj!« In jezno 
vtakne list v žep. 

»Ne, pomiriti se móram! Citati ga nočem in nočem! 

Ali bilo je, kakor bi bil vtaknil Gojko v žep žive žerjavice 
mesto pisma; čutil je prostor, kjer je tičal zavitek, čutil, kako ga ta 
zavitek pece — vedno huje pece — čutil neko neznosno bolečino 
na onem delu prsi, ki se je dotikal onega žepa v suknji, kjer je 
tičal list. In mehanski je iztegnil roko v žep, potegnil iz njega pismo 
ter ga zagnal daleč od sebe v nasprotni kot. — • 

Sedel je zopet v naslanjač ter zamižal, da bi se umiril; toda 
njegove napol zaklopljene oči so nehote silile v oni kot, kjer je ležal 
narobe obrnjeni list, kažoč od daleč svoj temno-rdeči pečat na sredi. 
In zdajci se je zazdelo Gojku, da se ta list pregiblje sam ob sebi, 
da raste in raste, da dobiva glavo z drobnim, nežnim obrazom in 
svetlimi, temnimi, od j oku vlažnimi očmi — da dobiva roke in noge 
— da dobiva glas, kateri mu govori jasno in odločno, a tudi žalostno 
in potrto: »Citati me moraš«! In v ti podobi je strahoma spoznal — 
njo — • njo, ki ga zastonj pričakuje v mestu — njo, kateri je bil 
obljubil zvestobo do smrti ... In Gojko se je stresel vnovič . . . 

Silo.ma odpre oči popolnoma, prikazen izgine, a iz kóta mu 
blesti nasproti samo neznatni listič s svojim velikim temnordečim 
pečatom ... A Gojko ga gleda strmeč, z nekim strahom . , . 

»Blede se mi U je vzkliknil poluglasno ter se prijel za glavo. »A 
čitati ga nočem in — nočem! < 

S težavo je vstal z naslanjača ter se odpravil v prodajalnico, 
in niti drugih pisem ni pogledal . . . 

Toda tudi v prodajalnici ni našel miru. Iz vsakega kóta se mu 
je videlo, da ga gleda ono pismo; iz vsakega ovitka, kjer se je 
blestela kaka črka, so ga gledale one drobné, neokretne naslovne črkc. 

»Nočem ga čitati*, si je ponavljal venomer v mislih, a noge 
so ga zanašale nehotoma nazaj proti sobi. In predno je hotel in se 
zavedel, je že tiščal v roki zavitek in ga pretrgal z drhtečimi rokami. 



162 Václav Slavec: Gojko Knafcljc. 

»Nočem ga čitati«, je mrmral vnovič, a oči so mu bile že pre- 
letele onih par neznatnih vrstic. 

»0 joj, o jojU je vzkliknil, in list mu je padcl iz rok pod mizo. 
V nekaki nezavesti in omotici je pograbil klobúk ter odšel z nagliini 
koraki ii sobe, na ulico, sam ne vede karn . . . 

Kmalu potem je stopila v sobo Neža. Videla je bila, kako je 
gospod nekam naglo odhajal ob ti nenavadni uri, in to se ji je 
videlo čudno. 

S prtom v roki je začela snažiti mizo in zložila neodprte liste 
na kupček. 

»Kaj mu je, da jih niti ni odprl?« si je mislila ter zmajevala 
z glavo. 

Na mizi je bilo še nekaj špargljevih ostankov, a v Gojkovi 
kupici še nekoliko vina. 

»Hm, kaj bi to zametala?* si je mislila Neža. »Sparglji so dobri, 
in gospod mi jih privošči le redkokedaj!« 

Nato se je vrgla v naslanjač, si otrla ústa z nekoliko zama- 
zanim predpasnikom ter prijela s koncem kazavca in palca za prvo 
špargljevo stebelce ter ga pri vleklá rahlo iz olja in kisa. Stebelce se 
je zvilo z glavico nizdoli, a Neža je dvignila roko više, pokazala ru- 
mene zobe, približala ústa stebelcu ter počasi in slastno srkala sok 
iz podolgovatih celie. Neužitne ostanke je polagala na mali krožnik, 
ki je bil že ves polp recljev; a prsta je tak oj zopet vtaknila v ústa 
in ju oblizala po vrsti — najprej kazavec, a takoj za njim še palec. 
Kmalu nato je privlekla z oblizanima prstoma s krožnika še drugo 
stebelce, takoj potem tretje, četrto . . . dokler ni ostalo na njem 
samo še malo olja in kisa. 

»Ali to je tudi zdravo — kis pa olje«, si je mislila Neža, pri- 
vzdignila krožnik k ustom ter začela šumno srebati rdečkasto-rumeno 
tekočino. 

V tem hipu je zadela z nogo pod mizo ob pismo, da je le-to 
rezko zaškrtalo. Brišoč si s predpasnikom mastne ustnice, se je pri- 
pognila ter pobrala list. 

»Kaj pa je to?« je huŠknila ter začela odvijati pisanje. »To pa 
móram videti! Bržkone je padlo pod mizo kateremu komiju . . . Haha, 
to bode pa morda kaka skrivnostU 

Neži od radovednosti zatrepečejo ustnice. Toda pisava je bila 
tako drobná, da daljevidna Neža ni skoro nič videla, zlasti ko itak 
ni bila Bog ve kako učená in izurjena v čitanju. Treba se je bilo 
seveda pripraviti na trudapolno delo! Z zlobnim smehljajem je segla 



Václav Slavec: Gojko Knafcljc. 163 

po Gojkovo kupico ter jo izpraznila v dúšku. Ali tačas je zagledala 
za kupico ključ do kleti; ústa so se ji raztegnila skoro do ušes od 
samega veselja. 

>Joj, vendar ga je zopet pozabil!« je radostno vzkliknila. Naglo 
je stlačila pismo v žep, pograbila ključ ter hlastno odšla skozi vráta. 

V kuhinji je potegnila iz omare dve zeleni steklenici, v katerih 
je bila preje kisla voda, ter je stopila z njima po temnih, ozkih 
stopnicah v klet. 

Kmalu nato je bilo zopet vse v redu: ključ na prejšnjem pro- 
storu na mizi, a steklenici sta tičali v njeni globoki, starinski skrinji. 

»Saj mu opravljam vse v redu in brez godrnjanja prenášam 
vse njegove sitnosti, in to za tako borno plačilo!« si je Neža tešila 
vest. »Tako zveste kuharice ne bi dobil nikjer več! Res mi da 
vsaki dan kozarček vina; toda pri kuhanju se človek tako grozno 
užeja, da nihče ne bi verjel. In vodo piti je tako nezdravo!* 

Neža si je obrisala pot s čela ter sedla v kuhinji za mizo na 
nizek, slamnat stôl. Takoj potem je privlekla zopet pismo iz žepa 
ter začela zlogovati: »P . . re . . . pre . . . d . . r . a . . dra . . g . 
i . gi mo . . j . . moj . . . Go . . . j . . ko . . . Gojko! « 

»Aha, to se pravi: predragi moj Gojko !« je vzkliknila Neža ter 
od osuplosti pozabila, da bi zapria ústa. 

Naglo je vtaknila nos zopet v pisanje ter zlogovala dolgo, strašno 
dolgo ... A pri vsakem stávku so se ji bolj kremžila ústa, in ko 
je vse precitala, je prasnila v glasen in gromek krohot. 

»Jej, jej, to je pa nekaj vredno! Gospod bode pa imel siná... 
majhnega sinčka . . . Ijubeznivega sinčka . ! . ali pa — morda hčerko 
— lepo malo punčico . . . Joj, joj — pa je menda ne bode preveč 
vesel . . . Zato je bil videti tako prepadel. Hm, hm! — Toda ne- 
simo pismo na prejšnji prostor, da ne bode kaj sumil! O priliki pa 
že morda porabimo to skrivnost — utegne nam morda še kedaj 
koristiti!« 

Ko je položila pismo zopet pod mizo, se je vrnila v kuhinjo. 

»Oh, spodobi se«, je mrmrala med zobmi, >kaj se spodobir... 
Spodobi se, da ga na to srečo in bodočemu prvorojencu na čast 
zvrnem kozarček! Ha, ha!« 

Potegnila je steklenico iz skrinje in natočila kupico; izpraznila 
je prvo, drugo čašo ter izpraznila steklenico že nad polovico. 

Tedaj je pa námah začutila neko drugo potrebo. V kotih ob 
očeh so se ji prikazovale solze, debele kakor leščniki. In polzele so 



164 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

j i nizdoli po licih, preko slinastih ust, po mastni bradi, na umazano 
jopo . . . 

»Ah, uh, in jaz sem ga tako rada imela našega gospoda — 
tako rada«, je jecala glasno in stopicala po kuhinji. »GradiIa bi bila 
hišo nanj, a zdaj vidim, da je tako velik — tako velik grešnik! . . . 
Uli, uh, tako rada! ... In včasih sem mislila, da glcda morda kaj 
za mano! . . . Uh, tako rada! ... A zdaj pa bode imel že otroke . . . 
uh . . . nezakonske otroke! Uh, uh, tako rada! ... In tako mi je 
plačal m oj o zvestobo . . . ah!« 

Po ti lamentaciji je sedla zopet na stôl, naslonila glavo na 
laket svoje desnice, in v hipu je sladko zadremala . . . 

V. 

Drugi dan, v nedeljo popoldne, se je bila zbrala v Velem polju 
v gostilnici poslanca Bratoviča mnogobrojna družba. Pred gostilnico 
raste na peščenem, kamenitem in puščobnem svetu mlad, vsako leto 
sproti obsekan divji kostanj, da ne more napraviti nikdar postené 
senčne krone, da mu vsako leto požene le po nekoliko kratkih in 
šibkih vejic, katere potrga burja večinoma že takoj pod jeseň. Pod 
tem zglednim kostanjem je bilo danes pogrnjenih nekaj podolgovatih 
miz z rdečimi, belo obrobljenimi prti; okoli miz pa je sedela trŠka 
gospoda, dozdaj še nekako resna in tiha. 

Od daleč so izza oglov nizkih, zunaj od deževja izpranih hiš 
iztezavali Velepoljci svoje vratove ter gledali, kako gospoda je in 
pije. Nekateri otročaji so se celo približali mizam ter s palci v ustih 
zrli topo po družbi in požirali sline, kadarkoli je kdo od onih sreč- 
nežev nastavil čašo na ustnice ali rumeni rogljič prigriznil k čre- 
šnjevo-rdeči svinjski gnjati. 

Pri manjši mizi, takoj pod kostanjem, je sedela vsa družina 
Grahorjeva, a pridružili so se ji bili Sahar, Gojko in Weber. 

»Tako je bilo že tistikrat«, je nadaljeval Grahor započeti raz- 
govor. »Zivelo se je in tudi nekaj prihranilo. Ali pomogle so k tému 
tri reči: prvič je bilo takrat še malo prodajalnic, v okolišu po več 
ur morda samo ena; drugič so bile dobre letine, in Ijudje so imeli 
denár ter plačevali sproti; in tretjič, mi smo bili varčni, zelo varčni, 
gospoda !« 

Grahor si je pogladil sivo brado in se ozrl samosvestno po 
drugi družbi, Gojko je zardel ter povesil oči; mislil je, da zadnje 
besede lete vprav nanj, da ga je hotel Grahor z njimi samo ščipniti. 

Ali ta nanj rcs niti ni mislil. 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 



t»Sploh je varčnost zelo redka čednost*, je govoril Grahor. 
>Kmet se trudi in ubija celo leto, to sc pravi spomladi, po letu in 
jeseni; a ko kaj pridela in večino svojega pridelka proda, tedaj ga 
vidiš po zimi dan za dnem v gostilnici, kjer pije, je, kriči in se baha, 
dokler se mu mošnja popolnoma ne izprazni in še nekaj dolga na- 
pravi. Pri tem pa vedno stoka, kako slabo se mu godi, kako velik 
revež je, kako ga tarejo davki. A najhujši in največji davek, ki mu 
uničuje dušo in telo, si nakladá sam! — Nič ne verujte, skoro vsaki 
kmet bi si lahko pomagal sam, ako bi le hotel varčiti! Ne pravim, 
da bi obogatel, ali živel bi lahko skromno in mirno. Naj žalostnej še 
je pa to, da zapravljajo najhuje taki, ki tiče najbolj v dolgovih!« 

»To je pa res«, pritrdi Sahar; »one, ki kaj imajo, je videti le 
redkokdaj v gostilnici, a oni, katerim je eksekutor vsaki dan na durih, 
se jih drže kakor klop kože.« 

>Kaj pa delavec ? Ali ta ni práv tak?« pristaví Weber. >Po 
cele dneve se trudi in muči, a ko pride sobota in potegne one borne 
groše, katerih tako težko čaká doma obila družina, ali míslite, da 
je prvá njegova pot domov? Kaj še! Po poti se mora ústa vití tam, 
kjer >Bog roko ven moli«. In tako je sredi tedna že zopet suh. — 
Ali kaj je šele to proti účinku alkohola! Ali ni tak človek v pija- 
nosti sposoben za vsako hudobijo, ali ga njegove druge strasti ne 
premagajo v takem stanju vse bolj nego v treznosti? Pretep, pre- 
šeštvo, izdajstvo, in kar je takih lepih čednosti — odkod izvirajo 
vse ter« 

»Kaj pa mi vsi?« vpraša resno Grahor. >Ali nismo tudi mi 
taki? Kjer moremo, obsojamo kmeta, delavca, sploh nižje stanove: 
ali smo pa morda mi sami kaj boljši r — Ako imamo le prosto uro, 
pa jo najraje ubijemo v gostilnici; ako nas vábi lep dan na prosto, 
takoj smo pripravljeni, a pot nas navadno vodi zopet v — gostil- 
nico! Koliko bi se prihranilo in obrnilo po potrebnejših potih, ako 
bi se znal človek ubraniti izkušnjave! — In pustimo sebe, pa po- 
glejmo v višje stanove! Koliko ogromnih vsot se ondu potrosi za 
alkohol, kake orgije obhajajo bogatini pri alkoholu, dasi rafinovanem 
in požlahtnjenem! Kako bi se s tistimi vsotami dalo razpolagati v 
blaginjo človeštva! — Toda, pustimo to, prežalostno je! Ako hočemo 
poboljšati kmeta in delavca, tedaj mu morajo dajati najprej zgled 
višji stanovi, dajati mu ga moramo tudi mi!« 

Posledica tega razgovora je bila, da ni bil gostilničar nič práv 
zadovoljen z Grahorjevim omizjem. Grahorjeva družina je imela vsa 
pred seboj še vedno prvi poluliter in še tistega je mešala vedno z 

Ljubljanski Zvon. 3. XIX. 1899. 12 



166 Václav Slavcc: Gojko Knafeljc. 

vodo. A Gojko, Weber in Sahar so jo posnemali nehote; vedno so 
sc čepeli pri prvi četrtinki. 

Toda ena sama četrtinka ne vzbudi pravih misii, ne privede 
človeka do potrebne zgovornosti. To je dobro vedel Gojko, a práv 
danes je potreboval najbolj tega daru. Ob ugodni priliki je tedaj 
zdrsnil v vežo, kjer je našel gostilničarjevega siná. 

»Janez, pojdiva v klet, in tam mi daj pol litra najboljšega, da 
ne bode videl nihče. Pred temi ščipavci tam pri naši mizi si človek 
niti žeje ne more ugasiti!« 

In Janez ga je odvedel po temnih stopnicah v hladno klet ter 
mu natočil »od zida«. Hlastno ga je zvrnil Gojko zaporedoma tri 
čaše ter hotel plačati. 

»Ze dobro, že dobro «, je velel Janez; »tukaj ne plačate danes 
ničesar, pa prihodnjič! Ali ga hočete še kozarec?« 

»Naj pa bo«, pravi Gojko, brišoč si mokré brke. 

Vse to se je izvršilo v nekolikih minutah, in skoro nato je že 
sedel Gojko na svojem prejšnjem prostom, kakor se ne bi bilo nič 
zgodilo; samo v lice je bil nekoliko bolj rdeč, in oči so se mu za 
spoznanje bolj svetile. 

Toda kmalu zatem je izginil na nekoliko hipov Sahar, in tudi 
on se je vrnil z nekim živahnejšim izrazom na mastnem obrazu. 
Samo Weber se ni gánil nikamor, a s porednim smehljajem okoli 
ustnic je opazoval svoja tovariša, kakor bi hotel reči: »poznam vaju!« 

Druga družba je postajala glasna, in semtertja je že kdo na- 
tihoma tudi poskusil, kako bi se dalo kaj lepega zapeti; a nekateri 
so skoro preglasno pripovedovali zanimive in pikantne anekdote iz 
življenja svojih znancev in prijateljev. Mladi gospodje so se šumno 
smejali, a gospodične so se muzale, povešale oči ter se drezale s 
komolci, s koleni ali z drobnimi nožicami pod mizami. 

Polagoma pa je mladina zapuščala svoje prostore ob mizi ter 
odhajala po veži na vrt. Nekateri so se razkropili po stranskih potih, 
vodečih po bližnjih njivah med zelenim grmovjem in drevjem, drugi 
so odšli po vinogradih, ležečih na obronkih položnih brežin. Samo 
priletnejši gospodje so ostajali pri mizah in pogrevali ter oživljali z 
rujno kapljico zastarele spomine. 

Grahor tudi ni mogel več sedeti. Vstal je z družino ter krenil 
po česti navkreber, a zavil kmalu na ozko pot. Z njim so odšli tudi 
Gojko, Sahar in Weber. Kmalu se je napravilo tako, da so Grahor, 
njegova soproga in Sahar zaostali, nekoliko pred njimi pa sta stopala 
Pavlina in Weber in pred téma Ana in Gojko. 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 167 

Pot se je vila z nizkega vrhá v dolino, od začetka med samim 
laporjem, ki se je kršil in škripal pod vsako stopinjo ter je bil 
opolzel in slinast kakor polž. A polagoma je svet prehajal v ilnata 
tla, ki so bila suha in trda, kakor bi bila od cementa. Ob straneh 
se je prikazovalo nizko gabrovo grmovje, med katerim je počepal v 
malih presledkih črni trn. Kolikor so šli niže, toliko je postajalo 
grmovje gostejše, in v njegovi senci se je ščeperila bujná, visoko- 
rasla, ostroroba tráva; a doli v ozkem jarku je žuborel čist, srebrn 
potok, vijoč se proti malému malinu. Onkraj potoka se je vila pot 
zopet navkreber ter je tu zašla med gosto, bujnoraslo rastlinje, za 
katerim so se pričenjali velopoljski vinogradi . . . 

Ana in Gojko sta stopala dolgo v prisiljenem, vsaki hip zasta- 
jajočem razgovoru; oba sta bila razmišljena. Ko sta pa prišla v ozko 
dolinico do potoka, črez katerega ni bilo brvi, ampak jo je nado- 
meščalo nekoliko opolzlih kameňov, okoli katerih se je penila voda, 
da je pljusknila včasih celo čreznje, tedaj je stopil Gojko prednjo 
ter ji podal roko. Kako mehka, kako prožna je bila ta roka, katero 
je celo nekoliko prekrepko stisnil v svoji desnici! Ana je stopila na 
prvi kameň, stopila na drugi, a Gojko je bil vendar za kameň pred 
njo. Ko je pa stopila na zadnji kameň in je Gojko že stal na drugi 
stráni, se je kameň nenadoma zazibal pod njenimi nogami, in noga 
ji je hotela zdrkniti v vodo; zavpila je. Tedaj se je Gojko naglo 
ozrl proti vrhu, a ko je videl, da ni še nobenega blizu, jo je v tistem 
hipu krepko potegnil k sebi, in preden se je zavedela, je bila na 
kopnem — v njegovem objemu. In pozabil je vse, jo stiskal k sebi 
ter poljubljal nje ústa, oči, čelo, vrat — strastno in kipeče. Zastonj 
se mu je izkušala izviti. Šele, ko so se začuli izza ovinka glasovi, j o 
je izpustil ter hotel stopati dalje po poti ^ . . 

Toda Ana se ni oddalila. Stopila je k bHžnjemu grmu, in s 
tresočo roko je trgala zelenje z njega. Razburjena je bila, kakor še 
nikdar v svojem življenju. Odkar ji je bil Gojko razodel svojo Iju- 
bezen na grajščinskem vrtu, je vedno razmišljala, kaj naj bi ukrenila 
v ti zadevi. V svojem srcu ni čutila zanj prvé dni ničesar, a vendar 
je morala čestokrat nanj misliti. In premenila je svojo sodbo o Gojku 
ter ga začela nekako spoštovati, ker se je znal vešti vljudno, ker je 
v družbi prej premislil vsako besedo, preden jo je izgovoril, ker je 
bil črez dan vedno delaven in videti tudi zmeren in resen, a pred 
vsem nji docela vdan. Zraven ga je začel hvaliti tudi Grahor kot 
pametnega in delavnega človeka; le-to je močno vplivalo nanjo . . . 

12* 



168 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 



Ana je bila že v petindvajsetem letu svoje dobe, in dozdaj se 
ji ni bila pokazala še nobena resna prilika, da bi se mogla omožiti. 
Zdaj se je to zgodilo prvič. In bila je dovolj praktična in pametna, 
da ni hotela takoj zavreči ponudbe, kakršna se ji morda ne prikáže 
več tako hitro. Gojko je bil videti v dobrih odnošajih, in dasi bi 
tudi ne živela pri njem kakor veliká gospa, pa bi bilo njeno živ- 
Ijenje menda vendar dovolj ugodno. — Kolikor bolj je vpoštevala 
te razmere in jih tehtala, toliko bolj se ji je začelo nekaj gibati v 
njenem srcu, in nazadnje že ni več s strahom mislila na to zvezo 
kakor prvi dan. 

In ko j o je danes tako burno objemal in poljubljal, se j i je 
razrahljalo srce, in vzklilo je nekaj v njem, kar je bilo podobno 
Ijubezni ... 

Gojko ji je govoril s tihim, rahlim glasom: 

»Ali smem upati?« 

Ona se je samo ozrla in mu podala molče roko. 

»Kdaj smem vprašati gospoda očeta?« 

»Kadar hočete!« 

Zopet jo je hotel potegniti k scbi, a Pavlina in Webcr sta ju 
že videla, 

»AH ne pojdeva dalje?« jo je vprašal ter hotel naprej. 

»Ne — bolje je, da počakava«, je odgovorila ona. 

Kmalu nato sta nadaljevala svoj pot skupno s Pavlino in Webrom. 

Pavlina je bila tudi videti nekam ra^burjena, a Weber raztresen 
in vsaki hipec bolj melanholski. 

Ko so bili dospeli proti vrhu vinogradov, se jim je odprl lep 
razgled po doHni, a tudi na belo okrajno cesto, ki se je vila v ključih 
proti vrhu. 

In tja na to cesto je bil neprestäno obrnjen pogled Webrov. 
S palcem in kazavcem si je nervozno vihal in natezal rjavkaste brčice 
ter zri sanjavo tja doli. Ali v tem hipu se je stresel, se obrnil proti 
družbi ter dejal hlastno: 

» Gospoda, oprostite!* 

In izginil je z naglimi koraki na desno doli v jarek, a takoj 
se je prikázal na nasprotnem róbu in hitel črez kamenje proti česti. 

Zrli so za njim. 

Tam po česti je počasi lezel navzgor rjav konjič ter vlekel za 
sabo nizek koleselj; na vozu sta bili videti dve osebi, voznik in 
zadaj gospodična z belim slamníkom in rdečim solnčnikom. 



Václav Slavcc: Gojko Knafeljc. 169 

Weber je bil kmalu pri vozu. Videti je bilo, kako se je go- 
spodična obrnila, iztegnila roko proti njemu, kako jo je ta takoj 
nesel proti ustnicam, a potem naglo izpustil, se obrnil ter se, hiteč 
črez kamenje, zopet vrnil kakor brezumen . . . 

»To je učiteljica Demetrija, ki se selic, je opomnil Gojko. »Z 
Webrom sta se imela rada!« 

Ana ni odgovorila ničesar, a Pavlina je prebledela in črtala s 
solnčnikom po pesku veliké črte in kroge . . . 



Ko se je vrnila Grahorjeva družba h gostilnici, so bili že vsi 
drugi tamkaj zopet zbrani. Gospodične so si bile nabrale velikánske 
kite pisanih cvetlic, a tudi gospodom so gledale cvetice iz gumbnic. 
Sedeli so zopet okoli miz, si pripovedovali, se smejali, nekateri tudi 
peli in ukali. In gostilničar je zopet nosil pijačo . . . 

Pozno je že bilo, ko so stopali proti domu, in mešec jim je 
razsvetljal cesto, po kateri so celo tekali in se vrteli kakor otroci. 
Nekateri pa so se držali pod pazduhami in se zapletali črez cesto 
ter se hvalili, kako so se danes dobro imeli . . . 

Xajbolj mirna in tiha je bila družba Grahorjeva, ki se je vracala 
skoro molče. 

VI. 

Pozno v noci je še taval Gojko po svoji spalnici. Na mizi je 
dogorevala sveča ter le nejasno obsevala sobno opravo, ki je vztre- 
petavala pod tresočimi, bledo - svetlimi žarki ponočne lúči, kakor bi 
bila oživela. Postelja v kótu je bila napol odgrnjena in je kázala 
bele, po svežem perilu vonjajoče rjuhe, a okno na vrt je bilo odprto 
na stežaj. 

>Kako je zdaj še vse pusto, kako žalostno po mojih sobah«, 
si je mislil Gojko in obracal svoj pogled po koteh. »A v kratkem 
bode vse to oživelo, vse bode zadobilo izraz zadovoljnosti; kajti pride 
ona, ki donese s seboj novo, čilo življenje — - ona, ki izpremeni s 
svojo navzočnostjo to puščavo v najbujnejši vrt ljubezni!« 

Gojko je bil srečen, ali vsaj mislil je, da je srečen. Spolnila se 
mu je bila njegova želja; ona mu je dovolila, da sme prositi očeta 
n jene roke ... 

In zaveroval se je v svojo srečo in si zidal zlate gradove v 
oblake, in zadovoljnosti si je mel roke. Naslonil se je na okno ter 
zri doli na vrt, kjer so metala drevesa dolge, temne sence po potih 
in vrtnih zidovih v bledem, trepetajočem mesečevem svitu. 



170 Václav Slavcc: Gojko Knafcljc. 

Toda hipoma ga je nekaj strcslo. Spomnil se je bil pisma, 
katero je prejel pred dvema dnevoma. In oglasila se mu je vest. 

»Kako moreš biti srečen, ko kupuješ to svojo srečo z nesrečo 
drugega bitja, ki te je Ijubilo tako srčno, ki te Ijubi še zdaj, in na 
katero si navezan celo s krvno vezjo! Koliko jih je na svetu, ki so 
grešili še manj nego si ti, a so vendar skrajnje nesrečni ! — Zapomni 
si: vsaki greh se maščuje — maščuje posebno greh, kakršnega si 
storil ti! Nikdar ne bodeš srečen, zapomni si to. Izpreglej ter popravi, 
dokler je še čas!« 

Tako mu je govorila vest. A Gojko je stresel z glavo. 

»Ne — prepozno je! Plačal jo bodem, kolikor vem, da ji gre, 
pa je stvar pri kraju! Kdo bi me mogel siliti, da naj jo vzamem?! 
In ako jo plačam, bo vse poravnano; mislim, da bodem srečen !« 

A domišljivost mu je pričarala proti njegovi volji pred dušo ne- 
kdanje lepe čase, in preži veti jih je moral danes zopet v dúhu, kakor 
jih je že večkrat prej . . . 

Kako je bilo še pred letom v mestu! Zahajal je slednji večer 
tja ven v malo predmestno hišo, kjer je s svojo materjo prebivala 
ona — lepa, skromná Ivanka — ki ga je pričakovala vedno tako 
nestrpno . . . Obljubil ji je bil zákon, dasi je vedel, kako je ubožna, 
da nima drugega nego pridne roke, katere znajo jako spretno vbadati 
šivanko. A on jo je Ijubil z vsem srcem, in ona se mu je bila vdala 
z vso dušo, z vsem telesom! In še pozneje, ko je bil že v trgu, jo 
je posečal večkrat v mestu ... In ti njegovi obiski so ji nakopali — 
sramoto ... V tem pa se je on vedno bolj ohlajal, začel razmišljati 
bolj praktično, in nazadnje j i celo ni nič več pisal . . . 

V te spomine se mu je vrivala podoba Anina, in Gojku je pri- 
hajalo vroče; začelo mu je vreti in kipeti v glavi, da si je moral 
tiščati vroče sencc ... 

Zapri je okno, se naglo slekel in legel v posteljo, da bi zaspal, 
da bi zadusil v spanju te spomine, da bi si utešil vest; toda dolgo 
ni mogel zatisniti oči. Naposled je sklcnil, da odpotuje v nekoiikih 
dneh v mesto do nje, da tam najprej uredi to stvar, a šele potem 
stopi pred Grahorja. 

Ko je pozno zadremal, so ga trapile grozne sanje, da je vstal 
zjutraj z mučnimi bolečinami v glavi . . . 

Crez dva dni se je odpravil Gojko v mesto, odkoder se je vrnil 
takoj dan pozneje zelo slabé volje. Nekaj dni potem je stopal vedno 
čemeren in s povešenimi očmi po svoji prodajalnici ter vedno go- 



Dragotin Kcttc: Tam zunaj je sncg. 171 

drnjal. Ogibal se je družbe, vsaki večer je odšel v svojo sobo takoj, 
ko so zaprli prodajalnico, ter sploh mnogo razmišljal '. . . 

Neki večer ga obiščejo Šahar, Weber in Bindišar. 

>No, kaj ti je? Ali pôjdeš v samostan, da vedno čepiš doma? 
Kaj ti je, duša ?« je vpil Sahar. 

Gojko se je držal kislo. 

>Se li ogiblješ Grahorjevih ?^' je vprašal Weber. 

»Oj, gotovo je dobil — košek«, pripomni Bindišar. 

Gojko jih odvede v sobo zraven prodajalnice, in kmalu je stala 
steklenica vina pred njimi. 

»Gospodje, to ni sala, ako se človek ženi«, mcni počasi in 
važno Gojko. » Dobro je treba prej premisliti, preden si obcsiš 
jarem na vrat!« 

»A, ženiš se! To je pa kaj drugega!« de Weber. 

»Torej to premišljevanje te muči ? — Hm, videlo se mi je, da 
je Ana jako molčeča, odkar te ni v njih družbo«, omeni Sahar. 

Gojko je zardel; pri teh besedah mu je začela kri nagleje krožiti 
po žilah. Zvrnil je naglo čašo vina, takoj nato drugo, in tako se je 
siloma otresel melanholije, ki ga je tria. 

»Dobro, nocoj pôjdem z vami v »hotel!«« je dejal nato. »A 
takoj jutri se odpravim k starému Grahorju ter zasnúbim !« 

»Bravo, tako je prav«:, mu pritrdijo vsi in izpraznijo na to srcčo 
še nekoliko šteklenie . . . 

Ko se je bil vrnil Gojko po^no iz »hotela«, je potegnil iz 
omare steklenico žganja, natočil ter zvrnil zaporedoma nekoliko čašic. 

Ves omamljen, a nekoliko bolj miren je legel v posteljo. 

(Dalje prihodnjič.) 



Tam zunaj je sneg. 



'V 



.am zunaj je sneg Ni vec na vrteh 

in burja nezvanka, lepih rožic razvitih, 

a tebe, nevgnanka, vijolic ni skritih, 

le radost in smeh. lilij belih kot sneg. 

Ah, vse drugo je šlo, Toda ti si krásna, 

le tvoj pogled žari še, tako strastna in vroča 

tvoje lice rudi še in sredi naročja 

kot nekdaj lepo. ti vsa si moja. 

Dragotin Kette. 



172 



Aleksandrov: Na blejskcm otoku. 



Na blejskem otoku. 



v/d daljnjih, zapadnih stráni, 
od senčnatih, tihih lok 
prihajam sem k tebi, Marija, 
na blejski otok. 

Ne žene, oh, grešnika semkaj 
kesov me nemirnih vihar, 
le s prošnjo práv tiho poklekam 
pred zlati oltár. 

Glej, v srcu je mojem noč zla, 
noben žarek vnjem ne vztrepeta, 
in jezero misii prečrnih 
v njem prostora ima. 



Ah, čuj me, Devica Marija, 
usliši mi prošnjo to: 
V tem srcu tak temnem presvetla 
naj luč zopet bo. 

Kak lahko pač to mi storiš! 
Obdaja te zvezd milijon — 
oj, stemne še naposled ti lahko 
presvetli tvoj trón. 

Med njimi posebno še ena 
nevarna ti, kneginja, 
ah, čuj me, to vrzi na zemljo 
v to temo srca . . . 



Zavzdihnem, zaklenkam nato, 
da me čula, uslišala boš, 
in v pušico medno spustím tja 
enajsti svoj groš. 



Aleksandrov. 



Saba. 



4 



raljica Saba ima krilo 
kot mehek pajčolan, 
kot svod nebesni polunočni, 
ves z milijardi posejan. 

Kraljica Saba ima čašo, 
prelestno čašo od zlata, 
na dnu te čaše spijo 
slasti vesoljnega sveta. 



Oči ima kraljica Saba, 
oči kot dijamanta dva — 
vsakdo, ki v nje pogleda, 
obsodbo svojo tam spozná. 

In však dan se obleče Saba 
v čarobno krilo žalostná 
in však dan z belo roko 
privzdigne kupo od zlata. 



In lepe nje oči hitijo, 
kjer Ijubi cedra Libanon — 
vsi narodi pred njo klečijo 
in čuvajo drhteč nje trón . 



Aleksandrov. 



Aleksandrov: Romanca. 173 



Romanca. 

Lz sprednje mračne, tihe sobe V boli še neizrečeni 

solzeče harfe glas zveni, mre mu pogleda živi žar, 

na divanu ob lepi ženi poln sreče in tesnobe 

sloni Ijubimec mlad. izvije zdih se vroč. 

>Do polnoci, čuj, luna čaká, 
do polnoci, čuj, spi bridkost — « 
sklonila se je, tiho pláka, 
prostost, prostost . . . 

Aleksandrov. 

Mir. 

2Í«,vezdá nebroj Vse brez glasu, 

blešči pokoj, polno mini . . . 

lahno zlati In bolj žari 

noč pod seboj. se plašč Bogu. 

Aleksandrov. 



Pri s t r i c u. 



^ 



estradan in žejen, z dolgom ogromnim 
namerjal sem ravno popiti strup . . . 
tedaj se bogatega strica spomnim, 
in dušo kot blisk mi prešine up. 

Spočetka sem čutil nekako tesnobo, 
a srčno bil zmogel sem dušni razdvoj. 
Potrkal, k sorodniku stopil sem v sobo — 
pogledal me je in me spoznal takoj. 

Sedel mi je sam pri široki mizi 
in ústa nabral v prisiljen nasmeh; 
okoli so spale daleč in blizi 
pobožné knjige po stolih, po tleh . . . 

2^čel sem. Glasno mu vsc potožil, 
kako me obup razjeda pekoč. 
Na prsi sem burno roko položil 
in milo zaprosil: ,0 strie, pomoč!' 



174 Anton Medved: Pri stricu. 



»Pomoč? Hm, le neumen ne bodi! 
Pomoč? Hm — meni je jako žal! 
Odkodi naj jemljem, te prašam, odkodi?« . 
Z verižico zlato se je igral. 

»Da nisi potreben, ne rečem ravno, 
berač pa vendar še nisi vsaj. 
Vse to so drugi trpeli že dávno « . . . 
Mašil si je v ústa práv tolst založaj. 

» Železu obliko zadá udarec, 
baŠ preje sem bral tam v knjigah nekje,« 
— popil je hitro vina kozarec — 
»tako i moža udarci store.« 

»Sicer pa, kdor sam je v bedo zabredel, 
trpi naj jo sam — to vedno velim.« 
Na mehkem divanu se je presedel, 
in pokala so peresa pod njim. 

»Jaz tudi mislim, da moliš premalo. 
Vse, kar imamo, deli nam Bog. 
Le njemu prošnjo, njemu zahvalo.« 
Vrtel je pridno palca okrog. 

»Le pojdi! Pokora je pač pokora. 
Kaj maraš — zdrav si kot ptič. 
Však človek na svetu trpeti mora. 
Brez zatajevanja, Ijubček, ni nič.« 

Jaz pa sem bežal brž črez stopnice — 
In komaj prišel sem do vežnih tal, 
na dvoje mi zlezlo je bledo lice, 
in na vse grlo sem se zasmijal. 



Anton Medved. 





Dr. Janko Bczjak: O poczijah Jcnkovih. 175 



O poezijah Jenkovih. 

Spisal dr. Janko Bezjak. 

(Dalje.) 

adi teh in drugih podobnosti pa ne smemo trditi, da Jenko 
ne bi bil sam svoj, ampak da bi bil samo posnemavec; 
také sličnosti ne kratijo njegove pesniške vrednosti. Saj 
je naravno, da nam ostane marsikatera misel in podoba 
v spominu, prebirajočim čestokrat poezije pesnika, ki nam 
ugaja. In če jo porabimo, kaj to de? Le v tem, kako 
jo porabimo, se káže ali duhovitost in izvirnost ali pa nesamo- 
stalnost in slepo posnemanje. In tu se vidi Jenkova izvirnost ter 
pravá pesniška nadarjenost; nikoli ne posname popolnem in nepre- 
mišljeno, ampak vsekdar zasuče misel malce drugače nego Heine, 
a vsekdar predrugači podobo z malimi potezami, da postane poleg 
vse sličnosti popolnoma nová. O tem se lahko vsakdo prepriča sam^ 
a vidi se to tudi že v zadnjih, gori navedenih vrsticah Jenkovih, če 
se njih vsebina primerja z mislijo, ki jo je Heine iírekel v onih 
dveh verzih. — 

Oglejmo si še dalje nekatera sredstva, katera rabijo Jenku, da 
doseže poetiški smoter! 

Posebno rad uporablja, da bi povišal učinek svojih poezij, n a- 
sprotje. To sredstvo je hvaležno, ker močno vpliva na čitatelja 
ter poslušavca; saj slúži tudi drugim umetnostim, zlasti tudi slikarstvu. 
Toda dočim v ti umetnosti nasprotja zremo ter gledamo, jih v poeziji 
slišimo ter si jih predstavljamo. Dve nasprotni predstaví namreč 
druga drugo pojasnjujeta ter izmed drugih in nad druge povzdigujeta, 
po nasprotnih predstavah pa se zbujajo tem močnejše čuti bravčevi. 
Pesnik vzporeja in protistavlja žalostne in veselé položaje, tožne 
in radostne slike, prijetne ter neprijetne pojave, posamne reči ter 
njih lastnosti. 

Kako čuda lep ter po svojem kontrastu ginljiv je primeroma 
deseti izmed » Obrazov*! 

Mati, katera je izgubila svojo mlado hčerko, kleči ob čmi jami, 
krijoči hčerino truplo, in bridke solze Uje; krog in krog pa jo ob- 
daja cvetoča narava. 3>Pomlad po grobovih cvetje rszsipava*, pravi 
pesnik ter nas čudno gane s tem nasprotjem. Predstavljamo si tukaj 
cvetoče lice pomladi, cvetje sipajoče, tam grobove, krijoče trohnobo 
in gnilobo. Naposled še čitamo slično nasprotje: 



176 Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jcnkovih. 

»V joku svojo zgubo 
Človek Bogu toži, 
Slavec, drobni slavec 
Pa veselé kroži« . . . 

Prvá kitica pcsmi »Na grobeh« se glasi: 

»Po grobeh sem hodil, kjer tráva zelena 
Z trohljivosti, znamenje upa, poganja, 
Po grobih, kjer starost lezi položena, 
Kjer v prahu počiva lepota nekdanja.« 

Dalje nájdeš sličen kontrast v pesmi »Gori«, v kateri bereš 
sledeča dva verza: 

»Ko jaz v gomili črni bom počival 
In zeleň mah poraste nad menoj — 

In še enkrat ga zaslediš malo drugače v prvi sliki 7. »Obraza«: 

»Zelen mah obrasta 
Zrušené zidove; 
Veter skozi diha 
Žalostne glasove.« 

AU vzemimo pesem »Pri oknu«! Zima je. Ledene, bele cvetice 
pokrivajo okno, h kateremu pritika goreče lice svoje zapuščena deva. 
Srce j i poka žalosti; kajti po snežni česti se pomikajo vr^te sani, na 
katerih sede svatje; med njimi »lep in najlepší ženin je mlad«, ki 
bo v malo trenotkih drugi zadal svojo zvestobo. Pri teh mislih ne- 
srečno dekle obupno vzklikne: 

»Večni Bog, mili Bog, drži me Ti, 
Da mi ubogo srce ne skopni ?« 

Ali nas ne pretrese globoko ta obup, ki ga riše pesnik v nasprotju 
z brezskrbno radostjo veselih svatov? 

Oglejmo si drug prizor! Spet je zima. Tam vidimo veselé vaške 
otroke, ki se vozijo na saneh po debslem snegu, četudi »tenek veter 
zunaj piše« — tukaj starčka v gorki sobi, ki si »na tihem solze briše, 
zroč veselo mladino in spominjajoč se lastne minole mladosti. Sicer 
pa bodemo »Zimski dan« pozneje še nekaj natančneje analizovali. 
^ I Práv tako dobro je pogodil naš pesnik oni prizor, katerega 
nam predstavlja v prvi svojih »Obujenk«. Citajoč te kitice, sami čutimo 
neko dobrovoljnost in dobrodejno veselost: nasprotja med dežjem 
ter zunaj razsajajočo ncvihto in pa sladkim veseljem, katero uživa 
pesnik v topli sobici poleg svoje Ijubice, ne bi bil mogel risati Ijub- 
keje. Na um nam prihajajo nehote besede Tibulove: 



Dr. Janko Bezjak: O poczijah Jenkovih. 177 

Quam iuvat inmites ventos audire cubantem 
Et dominám tenero detinuisse sinú. 
Aut gelidas hibemus aquas cum fuderit Austcr, 
Securum somnos imbre iuvante sequi . . . 

V drugem »Obrazu« stoji trdi hrast mehki lipi nasproti. K 
ti pesmici se pozneje vrnemo še enkrat. 

V šestnajstem » Obrazu « čitamo spet nasprotje v naravi: drobná 

mravlja si žida na zemlji varno mravljišče, orel pa si stavi gnezdo 

na višine, 

»Svet s perotjo meri 

Čez vrhe, globine.* 
Ako še naposled čitateljevo pozornost obrnemo na gori nave- 
deni dve kitici pesmice »Moja pesem«, kjer pesnik veselé solze svoje 
ter rože v nasprotje deva otožnim solzam ter vijolicam, tedaj smo 
menda dovolj dokázali, kako Jenko izkorišča to pesniško sredstvo, 
katerega se je posluževal tudi Heine v obilni meri. Iz Heineja naj 
zadostujejo tile primeri: 

»Mein Herz, mein Herz ist traurig, 

Doch lustig leuchtet der Mai.« — (»Die Heimkehr«, 3.) 

»Mag da draufien Schnee sich thúrmen, 

Mag es hageln, mag es stúrmen, 

Klirrend mir ans Fenster schlagen: 

Nimmer will ich mich beklagen, 

Denn ich trage in der Brust 

Liebchens Bild und Frúhlingslust.« (»Die Heimkchr«, 53.) 

»Es liegt der heifie Sommer 

Auf deinen Wängelein; 

Es liegt der Winter, der kalte, 

In deinem Herzen klein.« (»Lyrisches Intermezzo*, 48.) 

Der Tod, das ist die kúhle Nacht, 

Das Leben ist der schwúle Tag.« — ('»Die Heimkehr«, 89.) 

Ze došlej smo mogli opazovati, kako zna Jenko čudesno lepoto 
v naravi uporabljati v okraševanje svojih pesmi. 

Obrnimo torej svojo pozornost na to sredstvo njegove modrice! 

Marsikateri pesnik je že slikal krasoto narave, a mnogo jih je, 
katerim velja Prešernova puščica: 

»Kdor pevcev peti kaj ne ve, 
O letnih časih kroži.« 

A Jenkove slike, dasi očrtane le s preprostimi potezami, so 
vendar umotvori v najlepšem pomenu besede. Pesmi njegove, semkaj 
spadajoče, so pravé, slikovite in žive podobe narave in njenega živ- 
Ijenja; narava pesniku ni mŕtva stvar, ampak polna je najzanimi- 



178 Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jcnkovih. 



vejšega, tajnega ter očitega gibanja. Rožice, krásne ter dehteče, šu- 
meča drevcsa, zeleni gaji, svetlo solnce, tiha luna, jasne zvezdice, 
bučeči vetrovi, sivi oblaki, ptičje petje — vse, vse vábi, mika, navdu- 
šujc pesnika. On pa vse navdaja in navdiha z življenjem, vsa narava 
živi, govori, vsa narava čuti z njim, poje z njim. 

V ta namcn mu slúži splosno sredstvo pesniško: personifikacija. 
Evo nckoliko primerov: 

»Roži mlado líce 

Zarudi kot zarja, 

Fanta njeno listjc 

Tiho nagovarja.« (»Obrazi«, 1.) 

»Mehka lipa pláka, 

Trdi hrast se smeje. (»Obrazi«, 2.) 

»Ko je solnce vstalo, Solnce mi je reklo: 

Dajal sem mu hvalo, »Tebe, rož ni bilo, 

Da na oknu rože Ko mogočno z neba 

Mi je obsijalo. Zcmlji sem svetilo.«« (»Obrazi«, 5.) 

»Kar oko doseže, 

Smeje se narava, 

Pomlad po grobovih 

Cvetje razsipava.« (»Obrazi«, 10.) 

»Čudno govorico »Tod grede stopila 

Kamenje oglaša. Je devica name!« 

Píš večerné sape »»Name tudi, name!«« 

K meni jo donáša: Glasov sto povzame.« (»Obrazi«, 11.) 

»Pesem glasna stresa 
Pisane glavice. 
Sestra k sestri stiska 
Zarudelo lice.« (»Obrazi«, 25.) 

» Zarja dan pripelje, 

Dan darove ražne, 

S sabo nam prinese 

Tožne in prijazne.« (»Obrazi«, 19.) 

»Solnce rumeno 

Goro zeleno 

Zadnjič polj ubilo je; 

V krilo temine 

Hribje, doline 

Tiho zavili so.se.« (»Slika«.) 

»Tak' si lepa kakor zora, 

Ko pripelje beli dan, 

Da vzbudi zelena gora 

Sc iz tcžkih nočnih sanj.« (»Obujcnkc«, 9.) 



Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 179 

Ne bi bil posebej navedel tega sredstva, ker je splošna last 
pesnikov, da ga ni Jenko rabil tako preprosto, resnično in povsem 
naravno, v^ popolnoma narodnem dúhu in mišljenju. Bas v teh slikah 
svojih je nekam podoben Homerju, — 

Drugo sredstvo, s katerim oživlja naravo v tvorih svoje do- 
mišljivosti, in katero izvira iz prejšnjega, je ogovarjanje nemé prirode. 
Tako n. pr. govori mogočni gori v štirih krepkih vrsticah; le-teh 
zadnjo, naslanjajočo se na misel, da bodo národu slovenskému prišli 
jasni dnevi, je zavŕšil takole: 

»Takrat moj národ, gora, mi pozdraví, 

Nov rod ponosnih sinov in deklet!« (»Gori«.) 

Sorško polje svoje pozdravlja, vrnivši se v rodni kraj, z Ijubezni 
polnim srcem, vprašujoč ga: 

»Aľ sem ti še znanec, 
Sorško polje, 
Ker dolgo se nisva 
Vidfcla že?« 

Pesnik nagovarja zvezde, vetrove, morje, slavca, škrjanca, raz- 
valino; nagovarja pa tudi druge reči, n. pr.: 

>In srce, ti se ne vzbudiš! 
In jezik ti ne govoriš! 
Zdaj klije tebi dvojni cvet: 
Pomladi cvet, čas mladih let. 
Poglej, obrni se okrog« i. t. d. 

Tudi pesmi svoji govori: 

»Pesem, pojdi miloglasna, 

V noci splavaj tja do nje« — (»V tihi noči«.) 

Dasi nas torej pesnikove slike o naravi navdajajo z nežno ra- 
dostjo, s čutom popolné zadovoljnosti; dasi nam pesnik predstavlja 
naravo živečo ter delujočo; dasi s tem zadostuje zahtevam strogega 
Lessinga, ki je bil hud nasprotnik slikajočc poezije; dasi bi nam tedaj 
Jenkovi umotvori, sem spadajoči, zadoščali sami ob sebi: vendar te 
slike^ pesniku niso končni smoter, niso zgolj sredstvo, s katerim hoče 
delovati na domišljivost čitateljevo ter ga tako razveseljevati; te slike 
so mu le sredstvo v dosego drugega višjcga smotra. 

To nam potrjuje krátko premišljevanje »Obrazov«, ki smo jih 
že tolikrat navedli. 

Niso zgolj obrazi narave; v njih nájdeš globlji pomen: iz njih 
ti done naproti mehki, otožni glasovi o dvojni Ijubezni pesnikovi: o 
njega Ijubezni do device in domovine; iz njih ti dijejo globokc re- 
snice in žalostní prizori resnega života človeškega. 



180 Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 

Pesnik v vvodni pesmi sam pravi: 

»In srce umeje 
Čudne govorice, 
Ki jih govorijo 
Zvezde in cvetice.« 

Sivému oblaku, z vetrom plavajočemu v daljnje kraje slovenské, 
naroča pesnik v tujini, naj mu pozdraví Ijubico, šetajočo v Ijubem, 
domačem kraju po vrtu, práv preprosto govoreč: 
»Draga, zdravá bodi !« (III.) 

Po mogočnem Dunavu plavá ladja s pesnikom mimo logov, 
nesoč ga vedno dalje. In kakor nosi mogočna reka njegovo ladjo 
tako nosi njegovo srce vročo Ijubezen: 

»In mogočna reka 
Nikdar ne usahne, 
Pa Ijubezen moja 
Nikdar ne omahne.« (XVII.) 

O večerni uri stoji poleg Save. Bistri val mu pravi, da hiti v 

južne kraje med njegove braté: pesnik pa mu da krátko, a tem 

srčnejše naročilo, v katerem je krepko izraženo vse njegovo iskreno 

bratoljubje: 

»Srčno jih pozdraví !« (XII.) 

Mehka lipa pláka večernému mraku, da, četudi vsako pomlad 
iznova požene zelene veje, vendar pod kožo redi črva, kateri ji je 
vsekal krvavo ráno. Trdi hrast pa se oholo smeje ter čaká njenega 
padá. Kdo ne bi vedel, katero žalostno resnico s politiškega neba 
našega je pesnik hotel označiti s to resno alegorsko sliko! (U.) 

Mlada breza raste sameča med temnim borovjem, >v rodnem 

svetu tuja«: 

»Tuja dolga leta Veter nosi listje 

Raste sredi lesa, Sestrám v daljne kraje, 

Vetra moč j o maj c. Tam j im o samici 

Listje j i otresa. Poročila daje.« (XIII.) 

Ni li ta breza najlepša, najznačilnejša podoba samečega národa 
slovenskega, tujca v rodnem svetu svojem ? Ta pesem pa nas močno 
spominja Heinejeve: 

»Ein Fichtenbaum steht einsam 

Im Norden auf kahler Hóh', 

Ihn schläfert; mit weifier Dečke 

Umhiillen ihn Eis und Schnee* i. t. d. (»Lyrisches Intermezzo*, 35.) 

Lepa roža sramežljiva govori ubogemu mladeniču, da jo bo 
danes njegova Ijubica nosila v rumenih kitah, ko se bo poročila z 
drugim; potem zavŕši svoj ogovor: 



Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 181 

>Ko Ijubezni palo 
Bode zagrinjalo, 
Moje zadnje pcrje 
Bo na tleh ležalo. « (I.) 

Nasprotni, a slični dogodek iz življenja Ijubezenskega ťúe pe- 
snik v XX. > Obrazu*. Ves dan čaká dekle svojega Ijubimca pri oknu, 
dokler ne pošije »bleda Iuna«, ki ji pove, da je zunaj mesta hodil 
z drugo Ijubico ter jo vodil za roke. Po teh besedah pa se hitro 

skrije za oblak e, 

»Da solzic ne yidi, 
Ki jih dekle lije.« 

Se ražne druge snovi se vrste v teh »Obrazih«. Pesnik nam 
slika pobožno sosesko v cerkvi (VI.), ničevost in puhlost življenja (VIL), 
mogočnost solnca in slabost človeško (V.), izgubljeno bitke in iz- 
gubljene nade mladega junáka (VIII.). — O drugih mislih in prizorih 
v 3>Obrazih« smo že drugod govorili (o materi, ki j oka ob grobu 
svoje hčerke, o želji pesnikovi, da bi bil pokopan na visoki Tatri 
i. dr.). — A večkrat ko čitamo te »Obraze«, bolj se nam omiljujejo, 
in vselej najdemo kako novo strán, ki je vredna našega občudovanja; 
na zadnje niti ne vemo, kateremu » Obrazu* naj bi dali prednost. 

A ne samo v »Obrazih«, tudi v drugih pesmih, ki slikajo na- 
ravo ali prizore v nji, zasledimo tisti višji smoter, ki nam káže čuteče 
srce ali resno strán življenja. Izmed drugih pesmi, ki so nam v mi- 
slih, naj tukaj označimo dve: ^Zimski dan« in »Sliko« ! Vzlasti le-ta 
je krásna! 

Rumeno solnce je že zadnjikrat poljubilo vrhove zelenih gora, 
hribi ter doline so se že zavili v nočno temino. Zdajci tam na iztoku 
luna prikáže svojo svetlo glavo. Vetrič pihlja in rahlo máje črnoze- 
lenkasto jezero: semtertja se zibljejo majhni valčki, v katerih leskeče 
sto in sto mičnih zvezdic. To je tako krásna slika, kakršnih čitamo 
le še v Goetheju in Heineju. Citatelj vidi takorekoč pred seboj in 
občuti v sebi ta nepopisni, divni večer. In kako čudovito uporablja 
pesnik to podobo spet v etiškem zmislu! Cujmo! 

»Nočna temina, Jezero krásno, 

Slika spomína Temno aľ jasno, 

Srečnih in žalostnih dni! Ti si podoba srca; 

Zvezdam bleščečim, V tebi odseva 

Zvezdam brlcčira, Vsakega dneva 

Dnevi, enaki ste vi! Svit se mi ali tema.« 

(Konec prihodnjič.) 

.Ljubljanski Zvon. 3. XIX. 1899. 13 



182 Listek. 



L I S T E K. 



Ivan Kunšič f. »Ljubljanski Zvon« je izgubil zopct čvrsto, čilo, mnogo 
obctajočo mladeniško moč izmed svojih sotrudnikov. Po múčni, dasi krátki 
bolezni je umri dne 16. februarja t. 1. v dunajskí občni bolniščnici stud. phil. 
Ivan Kunšič. Rojen v Mevkšu pri Gorjah — v onem delu naše zemlje, ki s 
prirodno krasoto nadkriljuje vse druge, in ki je Slovencem poslal že toliko na- 
darjenih mož — dne 27. junija 1. 1874., je dovŕšil srednjc šole v Ljubljani 
1. 1895., prebil cno leto v celovškera semenišču, potcm pa odšel na vseučiliščc 
v Prago, da se popolnoma posveti vedi, katero je že na gimnaziji gojil s po- 
sebno marljivostjo in vzgledno vztrajnostjo — slovanskí filologiji. Odtod je 
krenil lansko jeseň na Dunaj, da bi se tu še bolj popolnil v svoji stroki pod 
izkušenim vodstvom Jagicevim, a prišel je semkaj — umret. 

Zanimajoč se za najrazličnejše probléme svoje razsežnc znanosti, je na- 
polnil — obdarjen z izrcdno bogatim zgodovinskim čutom — svojo pozornost 
v prvi vrsti slovitveni zgodovini in zgodovinsko-jezikoslovni razlagi krajevnih 
imen. Žal, da mu ni bilo dano dokončati svojih študij na tem polju in ga je 
pobrala neizprosna srart prej, nego je mogel dovršiti celo prvo večje delo — 
»Spomenik o češki in slovenskí knjižni vzajemnosti« — za katero je zadnja leta 
nabral imenitnih in za našo slovstveno zgodovino neprccenljivih listin v praških, 
Ivovskih in krakovskih zbirkah. Prijateljska roka bode morala zastaviti pero 
tam, kjer je moral nehati on. 

Malo imamo Kunšičevih študij tiskanih, a kar jih imamo, vse so lepi pri- 
nosi k naši jezikovni, slovstveni in zgodovinski preteklosti. Razen v feljtonih 
naših političnih li.stov je razpravljal slovstveno-zgodovinskc drobtinice v »Zvo- 
novem« listku '), pisal »Imenoslovne paberke« v »Izvestja muzejskega društva«, 
sodeloval pri »Narodopisnem Sborniku«, pri »Véstníku slovanských starožitnosti*, 
pri »Novi Dobi« i. dr. 

Koliko lepih náčrtov, koliko uvaževanja vrednih idcj se je porodilo v 
njegovem vedno delavncm, nikdar mirujočem dúhu, ve le oni, ki je — kakor 
podpisanec — dolgo vrsto let živel z rajnim Kunšičem v tesncjšem prijateljstvu 
in znanstvenem kontaktu. Še nekaj dni, predcn je Icgel na smrtno posteljo, sva 
govorila o svoji skupni ideji, izdaji »Zgodovinskega imcnika krajev na Sloven- 
skem«, mi je pravil o doneskih k zgodovinski slovnici slovenskega jezika, ki 
jih je namerjal pisati, da bi nadaljeval, kar je bil tako lepo začel X'atroslav 
Oblak. 

1) Uredništvo »Zvonovo« še hrani nekaj Kunšičevih doneskov za listek, 
med njimi natančno in obširno poročilo o lanjskem časnikarskem shodu v Pragi, 
pri katerem je pokojnik zastopal »Ljubljanski Zvon« na prošnjo urednika samcga, 
ki je bil službeno zadržan (tega poročila uredništvo samo spričo pomanjkanja 
prostora ni bilo priobčilo). Iz te pokojnikove ostalinc smo za to številko nalašč 
vvrstili v listek sledeči članek, hoteč z njim v našem listu posvetiti njegovim 
manom skromno spominščico, ki bodi obenem preludij k naimenitnejšemu do- 
sedanjemu delu Kunšičevemu, zgoraj imenovanemu »Spomeniku o češki in slo- 
venskí vzajemnosti«, kateri izide v prihodnjih publikacijah Slovenské Matice — 
Hkratu opozarjamo prijatelje Kunšičeve na lep nekrológ v podlistku »Slov. Ná- 
roda* z dne 22. m. m., ki bodi s to opombo otct efemérnosti. 



Listck. 183 

SedaJ pa so ga ponesli na dunajsko osrednje pokopališče, zagrebli v tujo 
zeraljo daleč doli ob ogrski česti. In z njim so umrie vse njegove lepe namere, 
umrli njegovi vzomi načrti . . . 

Z žalostnim, potrtira srccra srao stali ob njegovi krsti kot prijatelji in 
tovariši, morda še s težjim kot znanstveniki. Kaj je bil nam, to vemo, to čutimo 
scdaj, ko ga ni vec v naši družbi, vedno prijaznega in postrežljivega, vedno 
vcsclcga, vedno zbijajočega šále in dôvtipe; kaj je z njim izgubilo znanstvo, 
tcga se osvcstimo, ko izide omenjeno njegovo delo. 

Bodi ti lahka zemlje odeja in mimo počivaj v tihem, mrzlem, "^ir^m 
grobu, dragi prijatelj; v naših srcih pa ti bodi ohranjen trajen spomin! 

Vladimír Levec. 

Doneski k češki in slovenskí književni vzajemnosti. Nikjer se ne zrcali 
tako jasno značaj posameznega človeka kakor v listih, kateri niso bili name- 
njeni javnosti, ampak le dobrému prijatelju ali znancu. Taká pisma so za spo- 
znanje tega ali onega človeka posebno tedaj vážna, če je dotičnik nosil v glavi 
večjc ideje nego vsakdanji Ijudje. Nihčc ne more podati verne podobe tega ali 
onega človeka, nihče ne more napisati popolnega, vsestransko natančnega živo- 
topisa n. pr. kakega pisatelja, učenjaka itd. samo na podlagi njegovih tiskanih 
del — poznati mora njegovo domače življenje, zasebno mišljenje, ki se v spisih, 
namenjenih javnosti, cesto káže drugačno, nego je v resnici. — 

Dopisi slavnih mož iz starejših dob pa so tudi drugače pomenljivi: ča- 
snikarstvo še ni bilo tako razvito kakor dandanes, in potreba pismenega ob- 
čevanja učenjakov z učenjaki je bila zelo veliká, ker le tem potem je bilo mo- 
goče zvedeti najhitreje o literarnih novostih in vobče o duševnem življenju 
tujega národa. 

Samo en primer! Oglejmo si samo pisma Kopitarjeva in Miklošičeva. 
Kopitarjeva pisma so cele razprave, ki obsegajo pogosto več pol, Miklošičeva pa 
so le krátka prijateljska poročila ter obsegajo večinoraa le par vrstic. 

Za spisovatelja slovstvene zgodovine so taká pisma pravé listine, najza- 
nesljivejši viri. Ražne literatúre imajo že cele vrste zbirk, ki obsegajo zasebno 
korespondencijo važnih pisateljev. Izmed vseh slovanskih je gotovo najvážnejší 
zborník, katerega je začela izdajati ruská akademija znanosti 1. 1885. pod na- 
slovom: »Istočniki dlja istorii slavjanskoj filológii*. 

Za Rusi ne zaostajajo v tem oziru Cehi, in tudi Slovenska Matica pri- 
pravlja podobno zbirko, ki bo obsegala zanimive vire za slovensko literaturo. 
V prvem zvezku izidejo zlasti medsebojni dopisi slovenskih in čeških literátov 
kot >Doneski k zgodovini literárne zveze med Cehi in Slovenci*. Največ za nas 
važnega blaga, ki izide v prvem zvezku Matičinega zborníka, hrani muzej kra- 
Ijestwa češkega. Tu je večina Kopitarjevih pisem do Dobro vskega, katera je 
izdal V. Jagié v prvem zvezku »Istočnikov«, in takisto 134 listov Kopitarjevih 
do Hanke, ki so natisnjeni v 2. zv. »Istočnikov« (1. 1897.), in vrhu tega šc 26 
drugih (od 20. jul. dalje), o katerih je Jagič podal v imenovani zbirki samo vsebino. 
Teh 26 listov sem prepísal meseca decembra 1. 1896. in pridejal v celoti zbor- 
níku Slov. Mat., dočim sem drugih, že v I. in II. zv. Istočnikov natisnjenih, 
priobčil samo regeste. 

Poleg Kopitarje\'ih listov do Dobrovskega, Hanke so ohranjeni najbrže 
še drugi, katere je pisal Kopitar Feslu, v neurejeni Feslovi zapuščini. Toda teh 
došlej ni dobil še nihče v roko. 

13* 



184 Listek. 

Največje vážnosti za našo literaturo bi bili gotovo listi, ki jih je pisal 
Prešeren Čelakovskemu. Na te me je opozoril takoj, ko sem prišel v Prago, 
g. predsednik" Slovensko Matice, prof. Fr. Levec. Pa v muzeju jih sedaj ni; 
da pa so tam nekdaj bili, je priča rajni ruski profesor Kotljarcvskij, ki jih je naj- 
brže odnesel, vsaj kakor se je meni zatrjevalo, v Rusijo. 

Letos se mudi v Pragi magister varšavské univerze Vladimír A. Francev; 
ternu se je posrečilo, dobiti pri prof. Čelakovskem več zanimivih stvari iz za- 
puščine Lad. Čelakovskega; med temi slovensko pisan list Prešernov do Čela- 
kovskega z dne 13. sušca 1833 (priobčil v lanjskem Lj. Zvonu) in pismo Vrazovo 
do Čelakovskega, ki je bilo že prej natisnjeno v Djelih V, 204, toda samo kot 
koncept — po originálu pa v Viencu 1. 1898., št. 22., str. 334,, 335. — Po Prc- 
šernovih listih je povprašal prof. Čelakovskega že pred leti gospod Jan Lego, 
pa Čelakovský takrat ni mogel ustreči njegovi želji. — 

Za zbornik Slov. Mat. sem prepísal v muzeju kralj. češkega tudi list Me- 
telkov do Dobrovskega z dne 29. avgusta 1. 1826., kateri je bil med tem na- 
tisnjen v vvodu k 2. zvezku »Istočnikov« na str. XX. —XXIII. — Drugih listov 
Metelkovih nisem mogel najti; če se hranijo listi do Šafárika, izidejo gotovo v 
zbirki korespondence Šafárikove, katero pripravlja Konst. Jireček. Pač pa sem 
videl Metelkov rokopis krajevnih imen slovenskih (9 pol fol.) iz 1. 1836. (o tem 
obširneje v Matičini knjigi). 

Podoben rokopis krajevnih imen je poslal Šafaŕíku tudi Stanko Vraz z 
obširnim pismom z dne 24. majnika 1838. Vrazov spis obsega 6 pol z razpravo: 
»Geo- ethno- und topographische Uebersicht der Slaven in Steiermark«, ki se 
natisne s pismom vred v zborníku. Vrazova zbirka krajevnih imen je veliko 
važnejša nego Metelkova, ker so navedená tudi imena potokov, rek, gora, v 
Metelkovem pa samo mesta, trgl, vaši. 

Zanimivi so listi, katere je pisal Čop Šafaŕíku. Privezani so Čopovemu 
rokopisu o zgodovini slovenské literatúre. So pa to. sledeči: z dne 9. majnika 
1831, k tému je priložen tudi kratek list Kopitarjev do Šafafíka; z dne 24. ju- 
nija 1831; z dne 27. junija 1831, k tému je pridejan list Kopitarjev z dne 9. julija 
1831 — s tem listom z dne 27. julija 1831 je odposlal Čop svoj rokopis Kopi- 
tarju za Šafárika; z dne 10. julija 1831, zopct z listom Kopitarjevim z dne 
12. julija 1831 — kos tega Kopitarjevcga lista se hrani v Šafaŕílcovem prepisu 
v Ijubljanskem muzeju; Šafárik ga je namreč prepísal za Čopa, ki je bil rado- 
veden, kaj misii Kopitar o Cojzu; natisnjen je bil v Ljublj. Zvonu 1889, str. 763. 
— z dne 7. novembra 1831, z dne 13. januarja 1832, z dne 15. októbra 1832, 
z dne 21. decembra 1832. 

Iz Jirečekove razprave »Šafaíík mezi Jihoslovany« (Osveta 1895, str. 793 
pod črto) sem zvedel še o nekem pismu Čopovem z dne 6. januarja 1834; trudil 
sem se, da ga dobim v roke, pa zastonj; bolj srečen je bil med tem dr. M. 
Murko, ki je list priobčil v lanjskem »Ljublj. Zvonu«. 

A najvážnejší rokopis. ki se hrani v češkcm muzeju, je za nas gotovo 
Čopova zgodovina slovenské literatúre, ki je izšla pod Šafafíkovim imenom po 
njegovi smrti bi st veno neizpremenjena, kakor jo je napisal Cop. Rokopis je 
zanimiv toliko bolj, ker hrani mnogo opazk, Čopovih pa tudi Kopitarjevih, na- 
menjenih samo Šafaŕíku. Kopitar je dobil namreč rokopis od Čopa, ga prebral, 
obogatil z mnogimi krepkimi in dragocenimi opazkami ter poslal Šafaŕíku. Roko- 
pisu, ki je pravzaprav veliko pismo, obsegajoče 26 pol fol. (104 str.), je napisal 



Listek. 185 

Šaľaŕík naslov: »Literatur der Winden von Prof. u. Bibl. Math. Zhóp 
in Laibach 1831. Jan. — Júny, versendet den27. Júny, erhalten 
28. Júly 1831. P. J. Schaffarik*. Čop sára pa je našlo vil svoj spis na začetku 
prvé pole »H. Dr. Schaffarik (P. J.) zum windischen Abschnitt seiner Geschichte 
der slaw. Sprach- u. Lit.< Pregledal sem ves rokopis in sestavil natančno vse, 
kar je zapísal Čop in je izpuščeno v posmrtní Šafárikovi ízdaji — z opazkami 
Kopitarjevimi vred. Čop govori obšímeje o slovenskíh narečjih pod naslovom: 
>Variaeteten der krainisch - windischen Mundart*. — Priložen je tudi list Doli- 
narjev (pri njegovem životopisu kot dokaz Čopove sodbe o njem) in list Sta- 
ničev do Čopa (z dne 29. marcija 1831), v katerem odgovarja Stanič Čopu na 
vprašanje, ali so se tiskale v Gorici poleg Staničevih tudi druge slovenské 
knjige. — 

Pridno sta si dopisovala tudi Oroslav Caf in Večeslav Hanka. Listí Cafovi, 
katcre sem prepísal, so: z dne 19. októbra 1846, 7. novembra 1846, 16. no- 
vembra 1846, 22. januarja 1847, 13. januarja 1848, 26. febr. 1850, 16. marcija 1850, 
25. julija 1852, 5. febr, 1853, 9. avg. 1853, 16. mája 1857, 4. julíja 1857, 22. junija 
1858, 21. julija 1858, 23. avg. 1858, 16. okt. 1858, 28. dec. 1858, 8. junija 1859, 
22. mája 1860. — Od začetka je písal Caf Slovensko, potem pa v nekakem vse- 
slovanskem jezíku, kí se je menjal z vsakím listom; naposled je písal nemški. 
Caf je bil glavna podpora Hanki v boju z Miklošičem; Hankove polemike so 
v resnici le Cafove. — Písal je Caf tudi bibl. Vrťatku, en list vsaj se hrani v 
muzeju z dne 29. nov. 1865 in en list, katerega je napísal Jernej Francelj dne 
25. septembra 1859. — Drugih listov nisem našel, tudi ne onih, katere omenja 
dr. M. Murko v lanjskem >Zvonu« (Kopitar Šafaŕíku dne 18. apríla 1836, D. 
Trstenjak istému dne 22. septembra 1858, Dainko dne 21. junija 1827). — 

Šafafík je liste redno prilagal spisom onega pisatelja, od katerega je list 
dobil. Večina knjig v njegovi knjížnící (sedaj v Češkem muzeju) je imela také 
liste, kar je tudi zabeležeao na dotičníh kataloških lístkih. Poslednjí čas so 
pobrali íz vseh knjig dotíčne dopise in jih spravili v posebnem rokopisnem od- 
delku. Omenjení Trstenjakov list je bil najbrže priložen h knjížici Fest-Pro- 
gramm des k. k. Gymn. zu Marburg (Šaf. knjižnica, sign. 75. B. 70), kjer je bila 
natísnjena Trstenjakova razprava. ľvatt Kunsič. 

Vabilo k družbi sv. Mohorja. Zopet se obračamo po starí navadi do 
dragih Slovencev in Slovenk, do vseh svojih rojakov šírom sveta ter jih vabimo, 
naj se zopet pridružijo naši družbi! Do prelepega števila údov se je družba 
povzpela laní. Tudi letos naj bi ostalo tako, zakaj geslo naše za Mohorjevo 
družbo mora bití: »Ne nazaj, marveč vedno naprej in navzgorI« 

♦ Grg. po ver j en í ke nujno in ískreno prosimo, naj tudi letos trudoljubno 
zbírajo po posameznih krajih krdela Mohorjanov ter jih vneto vabijo v kolo 
naše družbe. Ta trud naj pa podpírajo vsi rojaki. Ne le da naj ostanejo družbi 
zvesti vsi njeni dosedanji udje, marveč vsaki Mohorjan naj postane nekak 
apoštol naše družbe s tem, da jo priporoča znancem svojím, vábi k njí príja- 
tclje in nam tako pomaga priblíževati se smotru: da je ne bo več slovenské 
hiše in rodbine, kjer ne bi čitali Mohorjevih knjig! 

Za mali donesek 1 gld. ponuja družba svojim údom šestero lepih 
knjig, po katerih si bistre um, blažijo srce, iz kateríh zajemajo tolíko zlatih 
naukov, premnogo prijetne zábave. Zato, rojaki, na delo, da se nas zbere zopet 



186 Listek. 

častno in, ako Bog da, še večje število údov. To bode vsemu národu v naj- 
večjo srečo in čast ter tudi v ponos pred vnanjim svetom. 

Knjige, katere v družbeni tiskarnici že marljivo pripravljajo, izidejo 
sledeče: 

1. »Zgodbe SV. pisma«. VI. snopič. Te dragocene knjige Slovencem 
pac ni treba iznova priporočati. Vsaj ona naj primora vsakega uda, da vztraja 
pri družbi, da po nji sčasoma dobi v rokc vse s v. pismo, ki nam práv odpira 
hrám božji, ki je edino varno zavetje zmedenega človeškega življenja. 

2. »Premišljevanja o presvctcm Rešnjem Tclesu«. Knjiga ob- 
sega 31 premišljevanj pobožnega laškega duhovnika Paganija ter popoln mo- 
litvenik s posebnim ozirom na prcsveto Rešnjc Telo. Knjiga, se je zelo omilila 
rojakom pisateljevim in je prestavljena tudi že v mnoge druge jezike. 

3. »Jagode«. Knjiga za odraslo mladino. — Stritarjeva knjiga »Pod 
lipo« se je jako omilila slovenski mladini. »Jagode« nadaljujejo to delo s tem, 
da' podajajo bolj odrasli mladini mnogo lepe zábave in zdravega pouka. Nani- 
zanih je v knjigi 56 pcsmic, za temi se vrstijo 4 igrokazi, katere bodo lahko 
predstavljali na domačih odrih. Knjigo zaključuje poučná povest: »Janko Božé«. 
Ta knjiga naj vábi v Mohorjevo družbo zlasti naše mladeniče in dekleta! 

A. »Postrežba bolnikom«. Te koristne knjige naj bi ne manjkalo v 
nobeni hiši! Kolikokrat nastopi hitro nevarna bolezen, a zdravnik je oddaljen 
in ga je težko dobiti. Ta knjiga bode učila, kako treba streči bolnikom, pove- 
dala potrebne stvari o hrani in pijači bolnikov, o prvi pomoci v šili in raznih 
nezgodah. 

5. »Avstralija in nje otoki«. Kakor smo Mohorjanom podali opis 
Kitajcev in Japoncev, jim podamo po ti knjigi opis Avstralije in njenih otokov. 
Zanimivo opisovanje bode gotovo ugajalo. 

6. »Koledar« za navadno leto 1900. Koledar bode uravnan, kakor je 
bil v zadnjih Ictih. Potrudili se bomo, da mu bo vsebina kolikor mogoče razno- 
vrstna in zanimiva. 

To je književni dar, ki ga družba letos pripravlja svojim údom. Slovenci, 
sezite po lepih knjigah, vpišite se v Mohorjevo družbo! 

Posebej se tem potom obračamo še do gg. slovenskih pisateljev z 
iskreno prošnjo, naj nikar ne zabijo naše družbe, marveč naj jo pridno zalagajo 
s plodom svojega uma in truda! 

Dostavljamo, naj se nam vpisovalne pole gotovo pošljejo do dne 
5. marcija, kakor zahtevajo društvena pravila, da se ogromno delo v tiskar- 
nici ne zavleče, in da bo mogoče knjige ob pravem času dodelati in razposlati. 
Le one, ki v pravem času pŕistopijo in obenem pošljejo udnino, bodemo šteli 
za ude. Neudje pa morajo plačati za knjige kakor po knjigarnah, narareč 3 gld. 
50 kr. — Bog blagoslovi na priprošnjo sv. Mohorja skupno naše delo v prospeh 
družbe in napredek národa slovenskega. 

V Celovcu, dne 2. februarja 1899. 1. Odbor. 

Ivan Trinko, Itaišti Slovinci. Vrla praška revija »S]ovanský pfehled* se 
pridno ozira tudi na národne razmere Slovencev. Že v prvi številki (mešec fíjen^ 
je princsla »Listy z Korutan«, ki opisujejo národne meje koroških Slovencev, 
s pridejanim zemljevidom » Hranice Slovincúv korutánskych a italských* (po 
Kožlerju), in potem I. Trinka dopis iz Vidma o »italskih Slovenciht. V pctem 
broju te revije pa nam podaj a omenjeni pisatelj točen in zadosten popis tako 



Listek. 187 

imenovane »Beneške Slovenije*, kakršen bi lahko stal v vsakem naučnem slov- 
níku. Vseh Slovencev v Italiji štejc g. I. Trinko 40.778. Pomisliti pa je treba, 
da je to le vkupno število stanovnikov po onih občinah, po katerih prebivajo 
Slovenci. Italijanska štatistika ne pozná razdelitve po národnosti, zato se ne ve, 
koliko Italijanov stanuje po slovenskih občinah. Pisatelj sam priznáva, da občini 
Brdo in Čezerje nista čisto slovenski. Tako je treba odšteti od onega števila 
tudi vse državne funkcijonarje, zlasti nebrojno finančno stražo in závod za uči- 
teljice v Št. Petru, da o posameznikih ne govorimo. Tudi potrjuje g. pisatelj, 
>da mlajša generacija silno odpadá.* 

Glede krajepisa se je ravnal g. pisatelj oči vidno po priloženem zemljepisu, 
ki je posnet po Taramellijevi karí i, ako se ne motim. Na ti je pa tudi več 
pogreškov, n. pr. Indernizza mesto Jutmica, kar je tudi g. Trinko sprejel v svoj 
popis. »Laški plac« se mora pac glasiti Laški plaz. Monte Maggiore ni »tar- 
četski Matajur-^ (izpeljano po analogiji s kobariskim Matajurjera), nego Breški 
vrh, po vaši Brezje, it. Montemaggiore. Ne vem, zakaj ga Kozler imenuje »Go- 
lovec* i na zemljevidu i v Pregledu slovenskih dežel. Debelež (ne »Debellis«) 
je ob Kamahti, a ne v strán od nje, kakor je na zemljevidu zaznaraenovano. 
Zatrjujejo mi, da Ijudstvo govori Oskorša (Oikoruša, od »oskorš-a< = Sper- 
berbaum), in ne samo »Škorša«. AH ni Uča pravilnejša pisava od »Učje« ? 
Med Bregom in Térom je tudi še vas Pod brdo (na Kozlerju zaznamenovana), 
kar se menda italijanski imenuje »Cesariis«. — Nekaj malo tiskovnih pogreškov 
vsaki čitatelj lahko sam popravi. S. R. 

Stavbni črteži s proračuni in kratek náuk o projekcijskem, situva- 
cijskem in perspektivnem risanju. Z 71 podobami pojasniljos. Bezlaj, 
strokovni učitelj na meščanski šoIi v Krškem. V Ljubljani 1899. 
Založilo »Pedagogiško društvo« v Krškem. Natisnila »Narodna tiskarna«. — 
Cena 1 gld. Na prodaj pri društvu in pri knjigotržcu L. Schwendtnerj u v Lju- 
bljani. V stvarnem oziru jako dobro sestavljena knjiga je namenjena zlasti 
stavbnim obrtnikom, vrlo pa bode rabilatudi obrtnim nadaljevalnim šolam kot učni 
pripomoček. V'^saki slovenski obrtnik, ki ima s stavbami opravka, naj si omisli 
prekoristno knjigo; priporočamo pa jo zlasti tistim podjetnikom, ki se štejejo, 
za izvrstne narodnjake, pišejo pa ponudbe, črteže, proračune in račune — nemški 
— Slovencem. Naj omenimo, da se je g. pisatelj pri terminologiji oziral posebno 
na národne izraze in sorodne jezike. Glede termínov bi svetovali g. pisatelju, 
naj v bodoče ne rabi po več izrazov za eno in isto reč, zlasti ne, če niso 
pristni. Tudi bi želeli, da bi dal na pogled in ogled prihodnjo izdajo te knjigc 
več bistrim očem baš zaradi jezika, da se ne zatrosi nepravilno ali nerodno iz- 
raževanje med čitatelj e. 

• »Naše modroslovjcc Pod tem naslovom je priobčil dr. Lampe v 20., 
23. in 24. štev. lanjskega »Dom in Sveta« obširno protikritiko o moji krátki 
oceni njegovega >Cvetja s polja modroslovskega«, katero bi jaz lahko pustil 
brez odgovora, ker so one moje opazke, nad katerimi se pisatelj spotika, do- 
slovno navedené, tako da si razsoden čitatelj lahko sam ustvari svoje mnenje 
o nasprotujočih si nazorih in se odloči za eno ali drugo stranko. A ona proti- 
kritika je pisana z očitno namero, ne pustiti čitatelj u samostalne sodbe, ampak 
mu vcepiti neko zaničevanje do mene, tako rekoč nahujskati ga proti meni 
in to v spisu, katerega drugi odstavek se začenja z besedami: >Tako mimo in 
stvarno oceno našega lanjskega spisa ... je objavil letos »Zvon« s podpisom 



188 Listek. 

A. Š.« V odgovoru na to »mirno in stvarno« oceno, polnem nekega robatega 
apostrofe vanj a, mi pa pisatelj očitá, da sem se poslúžil zavijanja in sofistike; 
ironski me imenuje duhovitega in malo trdnega v presojevanju zgodovinskih 
razmer ... 

Kje se dobi ključ za rešitev tega protislovja? — Na str. 630.; tam je iz- 
rečena slutnja, da pripisujem pisatelju sebičnost, da sem torej njogov nepri- 
jatelj — ter pristavljen zdihljaj: »Kdaj pride vcndar čas, da se ne bodo nauki 
cenili po Ijubih in neljubih osebnostih, ampak edino po dokazih?« In odkod ta 
sklep ? Ker sem trdil, da pripadá tendenciozno obravnavanje kakega predmeta 
govorništvu, ne modroslovju, da pa je modroslovje tendenciozno, ki hoče vplivati 
na bojujoče se stránke. Pisatelj pozná pojem »tendencijc« v širšem in v ožjem, 
slabem pomenu. A dočim sam navaja moje besede: »blago tendencijo, to pri- 
znávam*, vendar trdi, da mu namišljam slabo tendencijo. To pač spominja 
Goethejevih besed: »Im Auslegen seid frisch und munter; und legt ihr's nicht 
aus, so legt was unter!« 

Ali naj še enkrat razložim svoje názore o tendenciji ? Če oče svoji 
družini pripoveduje povest o izgubljenem sinú zato, da bi jo družina poznala 
in se naslajala z njeno lepoto in ganljivostjo, tedaj jo je povedal brcz tendencije; 
če pa jo je povedal zato, ker ima med otroki lahkomiselnega, vetrnjaškega in 
zapravljivega siná, na katerega naj bi povest poboljševalno vplivala, tedaj je 
pripovedoval s tendencijo. Ali s tem očetu očitam sebičnost, sem mu li radi 
tega neprijatelj? In kar se tičc mojega razločevanja med modroslovjem in go- 
vorništvom! Mislimo si n. pr. odvetnika, ki pred sodiščem zagovarja obtoženca; 
denimo, da so zagovorniku znana kaka obteževalna dejstva, katerih pa tožitelj 
ni omenil, ker mu slučajno niso znana; ali jih bo zagovornik na dan spravljal, 
da bi obtožnico dopolnil v škodo obtoženčevo ? To bi bil lep zagovornik, ki bi 
pomagal tožiti! Ne, on bo o teh dejstvih práv previdno molčal, kajti njegov 
smoter je, koristiti, ne pa škodo vati obtožencu. Le od sodnika zahtevamo ob- 
jektivnost in nepristranost, sodnik pa ne nastopa kot govornik. Ali če bi slo- 
venskí poslanec v državnem zboru, kadar se debatuje o Ijubljanskem vseuči- 
lišču, v svojem govoru enako obširno našteval vse pomisleke proti stvari kakor 
razloge zanjo, kakšen bi pač bil njegov govorniški uspeh, in kaj bi rekli k tému 
njegovi volivci ? 

Zdaj pa v.íemimo modroslovca, ki vedomá na strán pušča dejstva, ki so 
za objektívni zaključek merodajna, zato, ker so na poti takému zakijučku, ka- 
krsnegd hoče on dobiti: ali ga ne boma imenovali sleparja, ako nam svoj za- 
ključek proglaša kot plod modroslovja ? In sta li res ona govornika postopala 
nepravilno in nekoristno, ako sta prešla ter zamolčala argumente, ki so njiju 
smotru nasprotni? Res je, da bi pomirjenju bojujočih se strank koristilo edino 
le dognanje resnice, ki je navadno med strankama v sredi. Toda prvič na- 
vadno nobena stránka noče tako objcktivno resnice poznati, ampak zahteva 
svojo korist in nasprotnikovo škodo, in dobroliotnega posredovavca pahneta 
obe stranki od sebe, tako da je posredovanje navadno jalov in nehvaležen 
posel; nasproti pa vsaka stránka obožava govornika, ki zna pravico na njeno 
strán obrniti. Drugič pa, če ne bi bilo tako, bi si moral posredovavec vsaj iz- 
brati za predmet svojega razmotrovanja baš oni konkrétni predmet, kateri je 
preporno jabolko med strankama, ne pa kake abstraktne modroslovne resnice, 
ki bi také poslušavce le dolgočasila. V. t.cra zmislu scn^ izrekel svoj dvonj, da 



Listek. 189 

bi moglo »Cvetje« v sedanjih bojih, ki so bolj ali manj vsi politični, kaj ko- 
ristiti . . . 

Posebno samosvestno zavrača pisatelj mojo opazko o mešanju vere z mo- 
droslovjem. Ker sem tolmačil njegove besede: »s temeljitim modroslovjem in 
verskim poučevanjem« tako, da on hoče mešati vero in modroslovje, vzklikne: 
»0 logika! Gospod A. Š., tako pa vendar ne gre.« In potem pride primera: 
»Ako se reče, da župan dobro gospodari v svoji hiši in v občini, s tem vendar 
ni rečeno, da meša svoje hišno gospodarstvo z občinskim.« — Dobro, jemljem 
tudi z zadovoljstvom na znanje, da se pisatelj glede nedopustnega mešanja vcre 
z modroslovjem z menoj strinja. A vzemimo drugo primero: »Solato si dam 
vselej napravljati z jesihom in oljem.« Ťukaj spet nobeden ne bo besed tako 
razumel, da o petkih z jesihom, o svetkih pa z oljem; oni kopulativni veznik 
»in« pomeni tukaj, da se oboje in še celo s solato vred práv temeljito pomcša. 
Tako pa vendar tudi gre. Da sem pa jaz na onem mestu vzel veznik »in« v 
prvem zmislu, to sem ondi tudi opravičil, omenjajoč dokazovanje o neumrlji- 
vosti duše, ki se nahaja v »Cvetju«. Na mojo trditev, da je ta neumrljivost 
predmet vere, a ne modroslovnega dokazovanja, odgovarja pisatelj, naj mu 
dokážem, da njegov dokaz ni zadosten. Naj bo. 

Mislimo si človeka, ki si je napravil čoln, a ko ga je spustil v vodo, se 
mu je potopil. Rečem mu: »Zgradil si čoln nepravilno!« On nato: >>Dokaži mi 
to nepravilnost!« Ako mu nato odgovorim: »Kcr ni plával, ampak se potopil*, je 
pač menda moja trditev zadostno podprta. Kakor pa čoln ni za nič, ki ni zmožen 
za plavanje, tako je ničev dokaz, ki ni zmožen, da bi ustvaril trdno prepričanje 
in razpršil vsaki dvom o dokazovani trditvi. In to pač menda g. pisatelj tako 
dobro vc kakor jaz, da glede na dusno neumrljivost dvomivccv ne manjka; in 
najmanj jih manjka ravno med onimi omikanci, ki so se urili v proučevanju 
dôkazov, ki so tedaj zraožni slediti izvajanju dokazovavca. Da je tému dvomu 
vzrok zla volja, bi bilo pač absurdno ugovarjanje; kdo sc ne bi veselil goto- 
vosti, da ga s smrtjo ne bo vsega konec, ampak da ga tam čaká lepši in boljši 
svet r — Ko je svoje dni nastopil Kopernik in za njim Galilej z novo teorijo, 
da se zeralja vrti, in da kroži krog solnca, je bilo vse polno dvomivcev, celo 
protidokazov ni manjkalo, in takrat je bilo nasprotnikom veliko do tega, da bi 
novo teorijo izpodbili; in kdo izmed onih slojev Ijudstva, ki hodijo v takih 
stvareh v poštev, dandanes še dvomi o nje resničnosti ? Tukaj so pač floren- 
tinski in rimski peripatetiki dokazovali, Galilej pa je dokázal. Točen znanstven 
dokaz ima prepričevalno silo, kateri se nihče ne more upreti, in zato se mu 
tudi vsakdo pokorí, in sicer rad, ker je popolná gotovost in jasnost v spo- 
znanju sama na sebi prijetna. 

* Ako morda veliká večina Ijudi smatra dušo za neumrljivo, sc to pač godi 
deloma iz vernosti nasproti cerkvenim naukom, deloma iz onega psihiškega 
nagona, spričo katerega nahajamo vero v trajnost duše po smrti že pri najsta- 
rejših paganskih narodih, ker namreč človek potrebuje tolažila nasproti grozi, 
ki mu j o provzročuje misel na neizprosno, kruto smrt. Kdor spadá k tem ver- 
nikom, ta bo gotovo z radostjo čital razloge, ki so v prilog njegovi veri; a 
človeka, ki bi rekel: »Kar cerkev uči, mi nič ni mar; jaz verujem le zato v 
neumrljivost duše, ker se mi je neoporečno znanstveno dokázala* — ako uživa 
sploh prostost za odkrito govorjcnje — takega človeka bi bilo treba z Diogenovo 
svetiljko iskati. Mimogrede naj omenim še to: akoravno je v zmislu cerkvene 



190 Listek. 

vere vzeta smrti mimo tclesnih bolečin vsa grozovitost tcr je umiranje 
le nekaka preselitev v drugi in sicer srečnejši kraj, sta vendar strah pred 
smrtjo in hrepenenje po dolgem življenju tudi pri najvernejših Ijudeh tolika, da 
se ta vera s tom ne káže kot Bog ve kako trdna; in celo Sokrat rabi pri dô- 
kazu, da se smrti ni hati, pomenljivo altcrnativo: »Ali smo po smrti, ali pa 
nas ni . . .« — 

Naše dokazovanje je dovolj jasno in ne bi drugod potrebovalo nobenega 
tolmača; toda, ker poznamo naše razmere in vemo, da bi nas utegnili na pod- 
lagi gorenjega izvajanja vreci med tajivce neumrljivosti duše: tedaj pripomi- 
njamo izrečno, da z gorenjimi besedami nismo nič druzega povedali, nego da 
se g. dr. Lampetu tisti dokaz ni posrečil, kakor se ni došlej še nikomur, in da 
sploh vprašanje o neumrljivosti duše spadá med tista transcedentalna vprašanja, 
katerih golemu človeškemu razumu ni dano razrešiti, in o katerih veljajo svete 
besede: »Praestet fidcs supplementum sensuum defectui!« . . . 

O postanku krivih naukov vkljub ncpremičnim zákonom mišljenja, pravi 
pisatclj, da »lahko poseže vmes volja, prevrže red, premeni pojme, besede in 
njih pomen in porine pamet v zmoto«; na to móram odgovoriti, da kadar po- 
seže vmes volja, ki prevrže red, takrat se pac nalašč zavija resnica; in to pa 
ni več modroslovje, in ona zmotá ni vcč zmotá, ampak goljufija. Tako sum- 
ničenje nasproti kaki modroslovski soli zbuja vedno sum, da ima služiti kot 
nadomestilo stvarnih argumentov, in da ima zakriti lastno šibkost . . . 

Moji opazki, da modroslovje sloni na sadovih empiriške vede, da ima 
torcj te za podlago, ne pa narobe, in da torcj pride kot šolski predmet na 
vrsto šele po drugih predmctih, odgovarja g. pisatelj, da mi je zavijanje čislano 
orožje; kajti že v Ijudskih šolah da čujejo učenci marsikaj o Bogu, o duši in njc 
neumrljivosti i.t. d. : »Ako se (modroslovni nauki) ne obdclujejo vednostno, nič ne 
dc«... Ako to res nič ne de, tedaj se raoram res g. pisatelju pokoriti; toda tam, 
kjer je on našteval različne pravé in krivé modroslovce, ni našteval dečkov abe- 
cednikov, ampak učenjakc, ne Ijudskih učiteljev, ampak pisatelje in učitelje na 
najvišjih šolah. To pač kažc, da je tam bilo g. pisatelju v mislih modroslovje kot 
vednost, torcj v istem pomenu, v katerem sem si je mislil tudi jaz. V odgovoru 
na mojo opazko pa je dal pisatelj hipoma pojmu »modroslovje« tak obširen 
pomen, da mu je samj imenovanje kakega predmeta ali stávka, s katerim se 
peča modroslovje, že modroslovje, zlasti pa imenuje to modroslovje, kar vsi 
drugi Ijudje imenujejo šolski veronauk. Tako se na mah telo njegovega mo- 
droslovja izprcmeni v gosto meglo ncdoločnega obsega, češ: zdaj pa me prebodi, 
če moreš . . . Sicer pa tukaj velja: »Oui nimium probat, nihil probat«. Kajti 
če naj se otrokom n. pr. razloži, kaj vse je Bog ustvaril, morajo vsaj te stvari 
že od poprej poznati; vedeti morajo, kaj je solnce, kaj zvezde in luna, kaj je 
riba, ptica i. t. d.; kdor jim je vse to pokazal in imenoval, jih je torej učil 
astronomije, prirodopisja i. t. d. Torej je empirsko znanje res predpogoj in 
podlaga modroslovju. Res, da se te stvari z otroki niso razpravljale vednostno; 
a saj »to nič ne de« ...» 

V obsojo od g. pisatclj a toliko čislanega sholasticizma ne bom trošil 
besed. Čemu bi vodo v morje nosil? A to trdno nado naj izrazim, da se vára 
oni, ki bi ga izkušal širiti med nami, češ: na tako deviški ledini, kakršna je 
modroslovno poljc pri Slovcncih, bi bilo kaj lepepa prostora za kako srednjc- 
veško cvetje. 



Listek. 191 

Končno šc odgovor besedám (str. 630): »Zato niti ne bero cele knjige, 
ampak le nekaj odlomkov, in po tistih obsodijo vso«. Práv je uganil g. pisatelj; 
res nisem bral »Cvetja« do konca. Naj mi verjame, da sem imel voljo, da sem 
se silil, a ni šlo. Se pa li more od človeka, ki mu jed preseda, ker nahaja pri 
vsaki žlici ocvirke, ki se mu zde žaltavi — zahtevati, da naj izprazni skledo do 
dna, preden izpregovori, da mu jed ni všeč.^ . . . Sicer pa se je zadnje dni 
oglasil drug ocenjevavec »Cvctja«, kateri ga je mcnda pač do konca čital, v 
tržaški »Edinosti«, a ni bil proti g. pisatelju tako prizancsljiv, kakor sem bil jaz. 

A. Š. 

Pripomnja uredništva. Že pred leti smo mi svárili g. pisatelja (v 
článku »Malo kritike« v »Slov. svetu« 1. 1893.) pred nenasitnim faustovstvom 
ter pred razcepljanjem sil, katercga neizogibna posledica bode površnost in di- 
letantovstvo. Naše tcdanje prorokovanje se je popolnoma izpolnilo. In sedaj je 
enega tistih psevdoznanstvenih plodov, s katerimi se še vedno pitá naš národ, 
zadela ostrá, a pravična kritika. AH preostra? Nikakor ne! Kakor je po pravici 
Stritar neizprosno zahteval, da bodi tudi pri nas konec oni vrsti slovstva, ki je 
dobro samo za nas, a bi ga nas moralo biti sram pred inim svetom (v »Triglavanu 
s Posavja«), takisto mora nostati med nami tistega psevdoznanstva, ki bodi dobro 
dovolj za nas — »in usum plebis« — katero pa bi morali skrivati pred tujim 
svetom, da se nam ne bi smejal. Tiste vrste znanstvo takisto kakor ono slovstvo 
je podobno hišicam, ki si jih gráde otroci za — igrače; našemu slovstvu in 
znanstvu pa hočemo in moramo zgraditi vsaj trdno hišo, če ne moremo palače. 
Ako pa si ne uparao ustvariti v slovstvu ali znanstvu kaj takega, kar bi imelo 
veljave tudi pri naših sosedih, ko bi se prevedlo v njih jezik, tedaj pustimo 
raje popolnoma tako slovstveno in znanstveno delovanje, ki bi bilo samo slepilo, 
ter izkušajmo národu koristiti s tem, da mu pribavimo v domačem jeziku istinite 
základe svojih naprednejših sosedov. 

Slovensko gledališče. Izmed predstav, ki smo jih imeli polcg Ganglovcga 
»Sina«, o katerem smo govorili že zadnjič, v dobi od 15. decembra pr. 1. pa 
do 15. januarja t. 1., zaslúži pač v prvi vrsti Tucičeva dráma »Trhli dom«, da 
izpregovorimo nekoliko natančneje o nji. 

To je že drugo delo nadarjenega mladega hrvaškega dramatika, ki se je 
uprizorilo na našcm odrú, in gospodu Govekarju smo hvaležni, da nam je pre- 
vedel to dramo, kajti reči moramo, da Tuciéevi proizvodi kar nič ne zaostajajo 
za naturalističnimi plodovi mlajših nemških pisateljev, h katerim bi se sicer 
najbrž v prvi vrsti zatekali, ako bi se hoteli natančneje seznaniti z umotvori tc 
slovstvene strujc. 

Vsebina »Trhlega doma« je ob kratkem ta: 

IJpravnik Fedor Ivanovič Dobrinov ima z edenindvajsetletno Katjo, lepo, 
živo in po uživanju hlepečo hčerko Ignatija Pavloviča Oroskojeva in Marfe 
Nikolajeve, skrivno Ijubavno razmerje, ki ne ostane brez posledic. Fedor, da bi 
obvaroval Katjo šramote, še bolj pa, da bi rešil sebe iz zadregc, pripraví svo- 
jega štiridesetletnega pisarja Ivana, kateremu je zapisana bolezen na obrazu, da 
zasnúbi Katjo; leto pa tudi pregovori, da pri vôli, dasi skrajnje nerada, v to 
zvezo. Fedor ji obeta, da bo tudi poslej njegova, češ, da ji je nalašč izbral 
takega moža, ki goto vo ne bo dolgo živel. 

Prvo dejanje nam káže, kako se vrši snubitcv, ter nam nudi priliko, da 
spoznamo natančneje posamezne osebe. Ražni pogovori — zlasti n. pr. krátki 



192 Listek. 

pogovor med Fedorom in Katjo, ko stojita na stráni ob oknu — nam pojasnijo 
ves položaj ter odpro razgled v bodočnost. Da bode ta žalostná, o tem smo 
prepričani že naprej. 

Drugo dejanje se vrši šest let po prvem na Ivanovem domu. Ivan torej 
ni umri tako kmalu, kakor je pričakovala Katja. A tudi Fedora ni več tu, kajti 
že dávno je v višji službi v daljnom mestu. Misliti se da torej nesreča Katje, 
ki je mlada, lepa, še vedno po úžitku hrepeneča, navezana na trhlo truplo bolj 
in bolj hirajočega moža, ki ga je že takoj izpočetka sovražila. Njena edina to- 
lažba je Fedja, nje šestletni sinek, sad one prepovedane Ijubezni. Toda danes 
bode videla po dolgem, dolgem času tudi Fedora zopet enkrat. Prišel je pre- 
gledavat úrade, in zdaj poučuje Katja svojega Fedjo, kako naj se vede na- 
sproti svojemu — botru. Ivan in Fedor prideta. Katja veli Ivanu, naj gre iskat 
piva, da postrežejo gostu; Ivan poslušno odide. Ko Fedor ugleda brhkega Fedjo, 
začuti nekaj kakor očetovsko Ijubezen; obenem pa se mu hipno ponovi tudi 
Ijubezen do Katje. Katja mu očitá, da jo je sklopil s starcem ter jo zapustil. 
Toda čas, ko je lahko sama z njim skupaj, je kratek in škoda ga je tratiti z 
očitki! Še enkrat hoče okusiti slast Ijubezni, še enkrat vztrepetati v objemu 
Ijubljenega moža. . . oklene se ga in ga poljubi, in za trenotek se pogrezneta oba 
v lepe, dávno minole čase . . . Fedja opazi to, in všeč mu je tako, da začne 
ploskati ter siliti mamo, naj še poljubi Fedora. V tistem hipu vstopi oče, in 
Fedja mu ves srečen pove, kar je videl. Ivan ostrmi, a žena njegova in Fedor 
mu zagotavljata, da deček laze. Mati okrca Fedja in ga zapodi za kazen v 
drugo sobo. 

Ivan se potolaži za malo čaša; scdejo za mizo, da bi pili. Toda hkratu 
se zbude Ivanu spet dvomi. Fedja, da bi legal? On vendar nikdar ni legal! 
Zdajci postane Ivanu vse jasno. Srdit plané pokoncu. Fedor, razjarjen, da si 
mu upa povedati resnico takov človek, udari Ivana v obraz, da se ta opoteče, 
a sam odide. Ivan, v groznih srčnih mukah, izkuša premotiti sam sebe; očitá 
si, da je storil Fedoru in žcni krivico; samega sebe hoče prepričati, da je Fedja 
res legal, in da on ni bil pri pravi pameti, ko mu je verjel. Toda njegovi trdo- 
srčni ženi de dobro moževa bol. Porogljivo ga vpraša, kaj potem, če Fedja ni 
legal? Ivan plané kakor besen proti nji, a ona ga sune z obema rokama tako 
silno v bolne prsi, da se zgrudi ob mizi na tla. Katja zbeži iz sobe, k očetu 
pa pride Fedja, pokleknc poleg njega, in oba se zj okatá. 

V zadnjem dejanju vidimo Ivana na smrt bolnega. V naslanjaču šedi in 
kašlja. Katja se odpravlja na neko svatbo. Ivan jo milo prosi, naj ga nocoj ne 
pušča samega; odgovor njegovim prošnjam so surové besede ženine. Ona odide; 
tudi dobrohotni Peter, ki je bil priča tem prizorom, se poslovi, in sedaj je 
Ivan sam s Fedjo v tihi noci. Ivan zadremlje, a hkratu se zdrzne ter zbudi iz 
mučnih sanj; dvojbe, ki so ga mučile bdečega, mu tudi v spanju niso dale 
miru. Iznova jame premišljati o tem, kar je bilo. AU je bilo to res samo slu- 
čajno, da je zagledal Fedja že sedem mesecev po poroki luč sveta? . . . Dečka, 
ki že spi, skliče ter zvábi k sebi. Opazuje ga, gleda mu v oči in hipoma se 
zave grozne resnice, hipoma je prepričan docela, da ta otrok, katerega je Ijubil 
L vso dušo, ni njegov . . . Besnost se ga poloti; zgrabi dečka za vrat in ga 
zadavi. Začuje se trkanje od zunaj; vrnil se je bil Peter. Ivan se skloni pokoncu 
in izkuša spravili dečka v posteljo. A preveč je oslabel; s težavo se priplazi 
do vrat, tam pa se zgrudi mrtev na tla . . . 



Listek. 193 

Razcn prvega dejanja, v katerem je zabredel po našem mnenju gospod 
pisatclj nekoliko preveč v podrobno slikanje milieua, je vsa vsebina te igre 
veledramatiška. Z lapidarnitni potezarni nam riše in slika gospod pisatelj živ- 
Ijenje takšno, kakršno je, in z neusmiljeno roko nam razgrinja njega žalostne 
stráni. Gospod Tucid ima nenavadno fin čut za to, kaj se sme povedati, in kaj 
se modro — zamolči. Pri njem ni nobene puhlice; on ne zapiše nobene besede, 
ki ne bi bila na svojem mestu, in vsaka beseda, katero zapiše, zaleže in izdä. 
Nikdar ne krene brez potrebe v strán, temveč hodi vedno tisto pot, ki mu je 
najbližja do smotra, katerega hoče doseči. Značaji njegovih junákov so nam 
popolnoma jasni, in vsem vidimo naravnost v srce. 

V prvem dejanju nas sicer nekoliko moti, da je Ivan tako zaslepljen, da 
nič ne opazi, kaj počenja njegova nevesta, in da tako malo občuti njeno 
odumo vedenje. Tudi to nam noče precej v glavo, da se Katja tako lahko 
odloči ter vzame moža, poleg katerega ve, da ne bo nikdar srečna, in da ne 
šili malo bolj Ijubčka, da bi jo rcšil na drug način šramote. Toda gospod 
pisatelj je znal tudi to protislovje spraviti v sklad, in naposled ne dvomimo 
čisto nič več, da mora biti bas vsc tako, kakor je. 

Vprav mojstrsko je slikano duševno stanje nesrečnega Ivana od tistega 
trenotka, ko se mu zbudi prvič sum, in ko se začne zavedati, da nima niti tiste 
tolažbe več, ki ga je edina še krepila ter bodrila zadnjih šest let, v katerih je 
prebil toliko žalosti, toliko srčnih muk poleg svoje brezsrčne žene. \''se, kar 
se godi v ti igri, je dobro utemeljeno, tudi — konec. Po naravnih zakonih ^ 
in ti so naturalistiškim pisateljem edino odločilni, za estetiške se ne menijo — 
je umor, ki završuje dejanje te igre, práv možen. Pozabiti ne smemo, da je Ivan 
jetičen, in da so baš taki Ijudjc jako togotni; pomisliti moramo, koliko je Ivan 
zadnje čase pretrpel; kako ma je še zadnji večer odbila žena prošnjo, ki bi 
mu jo bila morala uslišati, če bi bila imela le količkaj človeškega čuvstvovanja 
v svojih prsih; vpoštevati moramo psihološko resnico, da se baš Ijubezen cesto 
preobrača v skrajnje sovraštvo, in kako je pač zavrelo Ivanu v glavi, ko mu 
je prešinila možgane misel, da baš ta otrok, na katerega je bil osredotočil vso 
svojo Ijubezen in skrb, je bil pravi vzrok one prevare, katere žrtev je postal 
on; ako prcudarimo vse to, se ne bomo čudili nečloveškemu činu . . . 

In vendar, ali nas zadovoljuje ta konec? Ne in ne! Tudi mi smo izmed 
tistih, katerih živci ne preneso takih prizorov. In pa še nekaj; tudi naš okús 
se upira tému. Mi stojimo prej ko slej na stališču, da se mora pisatelj kolikor 
toliko pokoriti priznaním estetiškim načelom. So sicer tudi Ijudje, katerim je 
veselje, gledati v resnici, kako se pobijajo in koljejo živali. Toda mislimo, da 
je malo takih, in vsekakor nimajo ti nikakršne pravice, zasmehovati nas druge, 
ki ne iščemo in ne prenesemo enake zábave. 

Mislimo si, da se vrši umor, kakršnega nam je predočil gospod Tucic v 
zadujem dejanju svoje igre, na kaki česti ali sploh na kakem nam pristopnem 
kraju. Kaj bodemo storili? Ce smo pogumni, bomo skočili tjakaj ter napeli vse 
svoje moci, da iztrgamo morivcu iz rok nedolžno žrtev; če pa nismo pogumni, 
ali če vidimo, da bi bila naša pomoč sploh prepozna, bomo bežali, kolikor nas 
bodo noge nesie, od strašnega prizora. Tako bi storil vsaj vsakdo, ki ima ne- 
koliko srca! V gledališču pa naj trpimo, da se nam kaj takega nudi? Sicer je 
zvršil gospod Inemann jako diskretno svoj posel, in tudi Fedja je umri na odrú 
jako diskretno, toda to spet ni naturalistično in gotovo ni po intencijah gosp. 



1 
J 



194 Listek. 

pisatelja . . . Šestleten otrok se ne zadavi kakor mlado mače, in kako bi sc 
celo to bodlo za življenje! Mislimo si torej, da se umor zvrši práv po pravilih 
moderne igravske umetnosti — fiziološki resnično. Kdo bi zdržal to ? — Zdaj 
nedostaje samo še, da nam spravi kak pisatelj na oder prizor, kako nezakonska 
mati zadavi svojega novorojenčka; tudi v tem činu bi bilo dosti tragike, toda... 

Kaj zahtevamo torej? Naše mnenjejeto: Ako si je hotel gospod pisatelj 
od vseh koncev, ki bi jih bil svoji drami lahko dal, izbrati že naj strašnej šega, 
potem naj bi se grozno dejanje vsaj ne vršilo tako neposredno pred našimi 
očmi; deček bi lahko utekel v drugo sobo, in tam naj bi se zgodilo, kar se 
mora zgoditi, ali pa, ako naj gledavec od tega že vsekakor nekaj vidi, naj bi Ivan 
Fedjo zadavil v njegovi postelji, kjer ostane najgroznejše očcm lahko prikrito. 
Čim vec se v takih stvareh pripušča domišljiji vsakega posameznega, tem boljše 
je; vsakdo naj vztraja v svojih mislih pri strašnem dejanju, kolikor mu to do- 
pušča njegova narava, njegova čud ... V Ibsenovi »Divji raci« vláda med 
očetom in hčerjo isto razmerje, kakor v Tucičevi drami med očetom in sinom. 
Tudi ondi mora otrok s poti, ker se je Ibsen najbrž bal, da bi bil drugače konec 
njegove igre premalo dramatiški; a kako je znal Ibsen to narediti, kako lepo 
je vse to napeljal! . . . 

Dne 8. decembra 1. L in dne 1. januarja t. 1. se je igral po dolgem pre- 
moru spet enkrat Linhartov »Matijček«, igra, ki mora spričo svojega pomena 
za naše slovstvo buditi vsakemu rodoljubu najprijetnejše zgodovinske spomine. 

Svetopisemska igra »Jožef v Egiptu« F. E. Vetterleina, katero je v slo- 
venščino prevcdel znani pisatelj Finžgar, in katero so igrali dne 3. in 6. januarja, 
nas navzlic tému, da se nam nudi v nji prilika, spoznati Egiptovskega Jozefa 
od popolnoma nove stráni, to je kot Ijubimca in srečnega ženina, ni mogla 
zanimati posebno. Putifarko srao imeli za bolj demonsko žensko, nego se nam 
je predstavljala ta večer. Na smeh nas je silil Putifar v tistem trenotku, ko s 
tako vidn'm veseljem pove Jozefu, da mu je žena že umrla ... Za odrasle bi 
morala biti ta igra vsekakor prirejena drugače, nego je, a za mladino že taká, 
kakršna je zdaj, ni práv prípravná, ker se toliko oddaljuje od svetopisemske 
povesti, da se otroku lahko razprše one iluzije, katere si je ustvaril v svoji 
mladi domišljivosti o svetopisemskih zgodbah. 

Dne 15. januarja je imel zaslužni režisér, igravec in učitelj dramatiškega 
društva, gospod Inemann, svoj častni večer. Predstavljali so Schillerjeve'»Raz- 
bojnike«. 

Opernih predstav smo imeli v gori označenem času petero: 21. decembra 
so peli »Trubadurja«, 26. decembra »Marto«, 30. decembra »Aido«, v kateri je ta 
večer nastopila odlična hrvaška umetnica in primadona zagrebškega gledališča, 
gospa L. Brucklova, 1. januarja »Traviato«, a dne 5. januarja spet Parmovi 
skladbi »Staro pesem« in »Ksenijo«. Z. 

Nová Iskra. Namesto »Iskre«, ki je prestala izhajati, je izšel v Bclgradu 
nov srbski ilustrovaní list: »Nova Iskra« v veliki četverki. Lastnik in urednik 
ji je R istá Odaevic. Naročnina se pošilja »Parni radikálni štampariji v Bel- 
gradu, Knežev Spomcnik, br. 7.« Naročnina znáša ] O fl. ali 20 frankov v zlatu 
za inozemstvo. — Prináša pa različne leposlovne članke in življenjepis Stojana 
Novakovica. V listku so zaglavja: Naša pisma, kronika, náuka, knjižcvnost, 
uraetnost, razno, bibliografija. — »Nova Iskra« prináša v prvi številki lepo vrsto 
slik srbskih umetnikov. 



Listck. 195 

Pismo pokojnega notarja dr. Jemeja Supanza iz 1. 1846.') 

Paris 9. Septembrc 1846. 
Carissime! 

Wer sagt es mir, was doch im Schalle 

des Posthorns, in dem muthigen Knalle 

der Peitsche fur Zauber licgt ! und im Brausen des Dampfwagens — . 

Fortsctzung des Briefes an Mr. Zhop. 

Am zweiten Táge meiner Ankunft in Paris nahm ich mir Privat-Wohnung 
Ruc Riehelieu la plače Louvois, an dem am 13. Jänncr 1820 der duc de Bcrry 
als er aus der Opera ging vom Louvel gemeuchelt wurde; wir haben 2 Zimmer 
und Einen Salón mit der Aussicht auf eine herrlichc fontaine und zahlen per 
Tag 5 Francs. Das Theater wurde nach der Ermordung demolirt, eine Capelle 
errichtet an deren Stelle später die erwähnte fontaine erbaut wurde die vier 
Hauptflusse Frankreichs darstellend; vom frúh Morgens bis 5 Uhr Abends beseh 
ich ununterbrochen die Merkwúrdigkeit, mach Ausfiuge in die Umgebungen von 
Paris, beseh die konigl. Lustschlôsser; um 5 Uhr wird dinirt, verschieden bei 
Véfour die Person 5 fr. — bei dcn trois fréres provinceaux die Person 13 frs. 
Café Anglais 7 frs.; dann wird ein Spaziergang in die Champs-Elysées oder den 
Palais royal oder die Boulevards des Italicns gemacht; endlich begebe ich mich 
in irgend ein Theater, deren es uber 33 gibt. — Neue Stucke die viel Aufsehen 
machen sind: Theatre du Vaudeville »Les chansons populaires de la France*; 
Th. du Gymnase dramatique >Clarisse Harlowc^, Hauptrolle meisterhaft aus- 
gefúhrt par Mademoiselle Rose Chéri; Th. de la porte St. Martin »Docteur noir« 
meisterhaft gegeben, es kommt unter andern die Erstúrmung der Bastile vor; 
Theatre ď Ambigu-Comique >Le marché de Londre«, femer habe ich die Theater 
de palais royal, Theatre francais, den Hippodrome, den Cirque-Olympique, das 
Th. de Varietés, die grande Opera, die Opera Comique bcsucht. — 

Tud enga Kranza fim naidcl rojen is Lubliane, der jetzt in Paris viel 
Aufsehen macht, durch seine musikal. Compositionen den Mr. Miheuz er hat 
schon sein 42stes Werk herausgegcben, man reifit sich nach seiner Aussage 
in den Salons um ihn. Talent hat er auf jeden Fall wenn nicht zum Componiren, 
koku se sna dobro bahati und dazu gehôrt auch Talent. Ich will Dir in Kurzen 
die Route, die ich gemacht angeben. Von Wien uber Linz Passau nach Regens- 
burg, besah die Wälhalla etc, von da nach Númberg reich an deutscher Kunst, 
und selbst der Tj'pus einer alt deutschen Stadt; von da nach Míinchen das in 
Paläste und Kunstkabinete umgewandelt wordcn ist, von da nach Augsburg 
Lindau am Bodensee, von hier machte ich einen Ausflug nach St. Gallen in 
der Schweiz, zurúck nach Constanz von da nach Schaffhausen zum Rheinfalle, 
einen Ausflug nach Zúrch zur Tagsatzung, von dort uber Basel nach Strafiburg 
— ^ von da nach Manncheim und Karlsruh in die Kammer der Abgeordneten, 
uber Heidelberg nach Frankfurth von da nach Mainz den Rhein hinunter nach 
Coblenz, Bonne Dusseldorf, zurúck uber Kôln nach Achen, Lúttich, Mecheln, 
Lôwen nach Brússel von da eine Excursion auf das Schlachtfeld Waterloo dann 
nach Antwerpen von da nach Paris. — Den 10. Sept. reise ich uber Ostende 

') To pismo pokojnega notarja dr. Jerneja Supanza, poslano iz Pariza ro- 
jakom, med njimi tudi Čopu, nam je dragc volje prepustil v porabo g. stotnik 
Fridolin Kaučič, kateremu s temi vrsticami obenem izrekamo toplo zahvalo na 
izkazani Ijubeznivosti. 



196 Listek. 

in den Haag, ferner Amsterdam und nach Besichtigung Hollands nach Hamburg 
und von da aus durch Deutschland, wahrscheinlich Berlin Drcsden Prag nach 
Wien wo ich den letzten September einzutrefTen hoffe. Alle herzHch grúfiend 
ahbc ich die Ehre zu verbléiberi 

Euer (deiner u. Zhops) 
aufrichtiger Freund 
Dr. B. Supanz 
Od »Podpornega društva za slovenské visokošolce na Dunaj u « smo 
prejdi »Descto letno poročilo«, iz katcrcga ponatisncmo tu v opozoritcv 
in izpodbudo narodnjakov-dobrotnikov sledcči: 

Oklic slovenskému občinstvu. Daleč od domovine, v tujih mestih je 
primorana naša visokošolska mladina tcšiti svojo žejo po višji dušni izobrazbi 

— naša mladina, »naša nadá in naš ponos« — naša bodočnost. S kolikimi vse- 
stranskimi težavami se mora boriti slovenskí dijak v tujini, ve popolnoma samo 
oni, ki je prestal isto borbo. Od vseh pravic odrivan, preziran od kolegov go- 
spodujočega národa kot vsiljivec, brez morálne podpore od faktorjev, ki bi mu 
jo morali nuditi, je slovenskí visokošolce tudi gmotno v veliki večini navezan 
sam naše in na dobro srečo. Koliko dragega čaša, zdravja in energije se mu 
pogubi v skrbeh za vsakdanji kruh! Koliko idealnih náčrtov mora pästi sama 
vsled materijalnega pomanjkanja! In koliko mladih duš plače za temi prekriža- 
nimi načrti! 

Slovenci, ne pozabite svoje mladine, ki sedaj še nima v domovini ognjišča 
prosvete, ob katerem bi se zbirala z navdušenjem, in katerega hrepene priča- 
kuje. Ne pozabite te naše sadike na tujem, gojite jo s požrtvovalno Ijubeznijo 

— njen sad bo trgal národ! 

Podporno društvo za slov. visokošolce na Dunaju ima lepi namen, lajšati 
bedo naših dijakov, ki študirajo na dunajskih visokih šolah. Z veliko vnemo je 
delo val odbor s pomočjo občinstva vedno v dosego te svrhe. Letos pa sc je 
število prosivcev izdatno pomnožilo, in pokazalo se je, da dosedanji zneski več 
ne ustrezajo potrebám podpiranih dijakov. Podpisani odbor se zato obrača do 
vseh slovenskih mladinoljubov z nujno prošnjo: Spominjajte se naše vedeželjne 
visokošolskc mladine, spominjajte se podpornega društva za slov. visokošolce 
na Dunaju ob vsaki priliki, zbirajte zanje pri vseh shodih in sestankih — vaša 
je hvaležnost slovenské mladine in zavest, da ste pripomogli mnogemu vzoru 
do uresničenja! Odbor podpornega društva za slovenské 

visokošolce na Dunaju. 

Corrigendum. V februarski štev. »Zvonovi« se mi je v článku »Hrvaški 
Salon« na stráni 131. vrinila pomotá glede števila hrvaških slikaric, zastopanih 
v »Umetniškem domu«. Ne dve dami, ampak šest umetnic je bilo razstavilo 
uraotvore svoje. Aškerc. 




p^ LJ u B LJ AN SKl 




Crne 



noci. 



L 



2 



edel sem ves vtopljen v čarobne sanje 
in pri odprtem oknu gledal v noč; 
ah, moje duše tiho zdihovanje 
po tebi, ki te žaliti ni moč, 

je démon čul. Skoz vetrca pihljanje 
začela mi je zla peklenska moč 
obujati obup, zanikovanje, 
in pokoj moje duše bil je proč. 

»Saj te ne Ijubi; ves 11, kak trdo 
je bilo njeno angeljsko oko ? . . . 
Kako je zrla nate prezirljivo, 

kako na njega zrla Ijubeznivo ! . . . 
In strastna je in polna takih muh, 
da joj«, šepetal je lažnivi duh. 

II. 

Dovolj je, démon, dalje ne govori 
in duše mi s klevetami ne mori; 
ti nevoščljivec, rad bi jo pričrnil, 
od mojega srca jo rad odvrnil. 

»Ti črv pozemeljski, ti človek nori, 
o slepec ti in tvoji lepi vzori! 
Glej, s tvojim srcem rad bi pamet strnil 
in golo ti resnico rad odgrnil! . . .€ 

»Ljubljanski Zvon. 4. XIX. 1899. 



14 



198 Dragotin Kette: Črnc noci. 



Pokaži jo! . . . In zri sem vrt Edena. 
Ob krasnih rožicah so sikale 
tam kače in cvetove pikale. 

A kdo je to? »Glej, to je duša njena.« 
In ni rešitve? »Ni«. In stal pri vrti 
in plakal sem ob nádeji potrti. 

III. 
O démon, démon, kaj mi je resnica, 
pač Ijubša bi mi bila krásna laž. 
Pa saj je to izmišljena pravljica; 
o démon, jeli, ti se le igraš ? 

»Nikakor. Vrt prekrásni je devica, 
ki jo za angelja, za angelja imaš . . .« 
O démon, démon, kaj mi je resnica, 
pač boljša bi mi bila krásna laž. 

Rešitve ni? »Nikdar«. In pozabljenja, 

o temni duh, nesrečni plod stvarjenja, 

ga ni? »Nikdar«. Nikdar? »Jaz vem . . . nikdar.« 

Kaj naj storim? . . . »Sovraži in škoduj!« 
In v smehu je v temi polnočnih struj 
odplul zanikujoči poglavar. 

IV. 

In topo zre oko v ponočni svet, 
brezmiselno, brezčutno, brezizrazno; 
po nebu plavá mešec tih in bied, 
na črno zemljo šije neprijazno. 

Zato sem torej celo vrsto let 

gojil krepost s tak verno, vročo, blazno 

Ijubavjo in skrbjo kot nežni cvet, 

da srce moje bode prazno, prazno! . . . 

Zato? . . . Sicer pa práv se mi godi, 
v peklu razuma ni bilo mi treba 
želeti, ne se dvigati do neba! 

Lepo na zemlji raje hodil bi, 

pil sladko vince, da bi se omámil 

in zjutraj se na polnih grudih zdramil. 

Dragotin Kette. 





Osveta. 

Spísala Márica. 

i,mrl je bil stari, godrnjavi, sitni nadzorovatelj predilnice. 
Cela dva tedna, odkar je bilo znano, da je njegova smrt 
neizogibna, so govorile delavke le o njem in ugibale o 
njegovem nasledniku. In zdaj je bilo preteklo že tcdcn 
dni, odkar so ga pokopali, naslednika pa še vedno ni. 
Zato pa je prihajal cesto mednje strogi, ošabni gospodar 
ter se vtikal v njih delo, dasi se mu je iz vsake besede poznalo, da 
ne ume ničesar. Dekleta so se mu na skrivnem posmehovale ter 
prosile, naj bi kljub njegovi navidezni strogosti vedno ostalo tako. 
V svojem komtoaru se je pa jezil in tihoma klel gospodar, ker 
ni vedel, zakaj in kako pesa delo in nastaja nered. 

Napisal je z nervozno, naglo pisavo na listek papirja: Anton 
Berger v S.: »Ako ne pridete takoj, si poiščem druzega*. Pozvonil 
je ter poslal slugo z listkom na brzojavni úrad. 

Tretji dan je bil že zjutraj na vse zgodaj novi nadíorovatelj v 
predilnici. Bil je majhen, mlad mož plavili las in plavé, koničaste 
brade ter lokavih, sivih oči. 

]\Iahoma je bilo v delavnici vse pri starem; mlada dekleta so 
se zopet resna in molčeča pregibala, mehanski kakor stroji. 

Takoj prvo jutro je pregledal delavke bolj nego delo. Z malimi, 
sivimi, lokavimi očmi je pogledal vsaki v obra^ in oči, premeril nje 
stas, prijemal in popravljal po nepotrebnem roko ti ali oni; a kadar 
je prišel do Anice, o kateri so pravili vsi, da je najbrhkejša, je postal 
najdalje. 

Bila je srednje rasti, črnih las in oči, bela in rdeča v lice kakor 
mleko in kri ter práv kipnih údov. 

14* 



200 Márica: Osveta. 



Tovarišice je niso marale, dasi je bila z njimi dobra in po- 
strežna ter je pri popevanju vedno vodila vse ter prijemala »črez«. 
Zavidne so j i bile menda ne toliko radi lepote, kolikor zato, da je 
bilo vse práv, kar je storila. Ni stari godrnjač ni gospodar je nista 
nikoli opominjala, a sedaj bode z mladim kar kraljica! 

Kdo ni še srečal v svojem življenju tako srečnega človeka, ka- 
teremu še celo napake pristujejo ? 

In Anica je bila izmed teh srečnih Ijudi! 

Dasi ni imel mladi nadzorovatelj Aničinega dela práv nič grajati 
in ji ničesar pripominjati, se je vendar pri nji mudil vsaki dan naj- 
dalje. Opazoval je njeno kretanje, občudoval njen fini profil, in ker 
nadzorniku proti delavkam ni treba imeti nikakršnega ozira, ji je tu 
in tam pobožal gladke, črne lase, lepi, okrogli podbradek, ali jo 
uščipnil v polne, bele roke, ko je imela rokave pri delu privihane 
črez komolce. 

Na vse te vsiljive láskavosti mu ona ni dejala ničesar, ampak 
se mu je le nekako prisiljeno in bojazljivo smejala. 

Tovarišice, ki so to takoj zapazile, so med seboj govorile: 

»No, nji se že gotovo sanja vsako noč, kako bode, ko bode 
nadzornikova žena!« 

In druge, bolj zlobne, so dostavljale: 

»Sline se ji že cedijo . . .!« 

Anica je pa imela doma bolno mater, ki se že mešec dni ni 
genila iz postelje ter je vselej željno čakala večera, da j i prinese hči 
malo juhe in pa kosček mesa. Zato je Anica mislila le na ubogo 
bolnico ter ni utegnila poslušati raznovrstnega klepetanja . . . 

Ko je nekega dne ob poldnevnem počitku sedela na pragu v de- 
lavnici in skoro zlogujoč čitala trdo, okorno pisano pismo, se ji je 
približal za hrbtom mladi nadzorovatelj; lahno ji je objel glavico ter 
jo pritisnil k sebi. 

»Kaj čitaš tako lepega in važnega, Anica, da ne vidiš nič in 
ne slišiš nič ?« 

»Pepe mi je pisal, Pepe!< je odgovorilo veselo dekle, misleč, 
da mora vsakdo vedeti, kdo je Pepe. 

»In Pepe je tvoj fánt, kaj ?« je vprašal nadzorovatelj. 

»Seveda je; zdaj je v vojakih in ostane tam še skoro poldrugo 
leto — a potem, potem . . .!« je dejalo dekle ter vstalo — »potem 
bo moj mož!« 

»Žal, da moraš čakati tako dolgo; to ni prijetno*, je dejal po- 
smehljivo nadzornik. 



Márica: Osveta. 201 



»Prav prijetno seveda ni, toda ko se imava tako silno rada, 
potrpiva tudi rada«, je odgovorila Anica. 

Zvonček je zazvonil, in delavke so pritekle z ulic v delavnico. 

Ugledavši Anico poleg nadzorovatelja, so jele kihati in kašljati . . . 

>Je-li tvoj Pepe lep?« je vprašal nadzorovatelj, ko se je za dobro 
uro spet ustavil pri Anici. 

»In pa kako!« je vzkliknila ta vsa oduševljena. 

>Po končanem delu ne odidi takoj; počakaj me malo tam 
zunaj — povedati ti móram nekaj*, je dejal odhajaje nadzornik. 

Povedala bi mu bila rada, da ne more in ne sme čakati, ker 
mora hiteti k bolni materi, a ni utegnila niti ziniti, ker ji je on to 
kar ukázal in takoj odšel. 

Xestrpno je stala Anica zvečer pred pragom; solze so ji silile v 
oči, ko se je spominjala bolne matere, a oditi se je bála, da se ne bi 
zamerila nadzorovatelju. Ta je imel še nekaj opraviti; in Anici se je 
zdelo, da ga čaká že celo večnost, ko je prišel črez krátko četrt ure 
naglo iz komtoara. 

»Hvala, Anica — hvala ti, Anica, da si me čakala «, je dejal ter 
j o stisnil za roko nad komolcem. 

Ona je molče obrnila vanj svoje solzne oči. 

»Kaj ti je, da si mi žalostná? Govori, duša, povej, ali te je 
kdo žalilr«^ — 

Molče je odkimala z glavo in rekla bojazljivo: 

» Prosila bi vas, da mi naglo poveste, kar mi imate povedati, 
ker se mi mudi domov, kjer imam mater bolno.« 

>No, pa idiva kar skupaj, srčece«, je dejal nadzorovatelj ter j o 
pobožal po obrazu. 

Šla sta nekaj korakov molče. 

»Anica, ti čakáš, da ti povem, kar imam povedati — in to je 
storjeno v enem hipu — rad te imam!« je rekel naglo ter jo v temni 
ulici, po kateri sta šla, tesno pritisnil k sebi. 

Anica ga je le plaho in lahno pehnila od sebe. 

»Ali me ti nimaš nič rada?« jo je vprašal Berger ter postal. 

»Jaz sem Pepetova nevesta^, je odgovorilo dekle s tresočim 
glasom. 

»Kaj zato? — Mene imaš pri vsem tem tudi lahko malo rada; 
saj Pepe ne bo nič vedel o tem.« 

Boječe je Anica pospešila korake, ne da bi mu odgovorila na 
zadnje besede. 



202 Márica: Osveta. 



V majhno mesnico je stopila, kupit za desetico kosček mesa, 
nadejajoč se, da odide medtem nadzorovatelj. 

»Ali je mati že stará ?« jo je vprašal Berger ter pristopil zopet 
k nji, ko je prišla iz prodajalnice. 

» Skoro bode petinšestdeset.<- 

»No, potem je pa za njo že čas«, je dejal surovo. 

»Kako ste rekli?« ga je vprašala Anica. 

»Da mi ne dočakamo také starosti*, se je i-igovarjal Berger. 

Anica je stopala še hitreje, naglo zavíjala iz ulic v ulice po naj- 
revnejšem delu mesta. 

»Ali si že dolgo v ti továrni ?« jo je vprašal on, že težko sopoč 
in komaj jo dohajajoč. 

»Dve leti bode sedaj . . . Hotela sem, da se izučim za šiviljo, 
a to je stalo denarja in čaša, ker bi bila morala še dolgo delati za- 
stonj, a doma je bilo treba, da kdo slúži denár za hrano, obleko in 
stanovanje.« — 

»Glej, Anica, če me boš imela malo rada, ti izboljšam plačo 
kot najboljši delavki in iz svojega ti kúpim tudi, karkoli si boš želela.« 

»Tule stanujemo — gori pod streho«, je dejala ona ter se 
ustavila pred visoko hišo. 

»A, tu?« je dejal vprašaje ter jo objel, kakor bi bilo práv na- 
ravno, ter poljubil na ustnice. 

»Do jutri, Anica, do jutri!« 

Kako se ji je studil, kako ji je bil zoprn ta nadzornik, a imela 
ni toliko poguma, da bi se bila bránila, ga zavrnila, povedala, kar 
j i je velevalo srce. 

Stekla je po stopnicah — visoko, visoko gori pod streho — 
ter iz skrbljivosti za dobro mater pozabila nekoliko sitnega nadzo- 
rovatelj a. 

» Anica, nocoj si prišla celo četrt ure kesneje!« ji je očitala 
mati s slabim glasom. 

»V mesnici sem čakala tako dolgo «, se je legala hčerka ter 
hitela peci meso na mreži. 

»Pepe mi je pisal, mama! — Pepe in vas práv lepo pozdravlja!* 

»Je-li zdrav ?« je vprašala starká. 

»Je, hvala Bogu ! — AU smem speči meso tako kakor sinoči, 
ali naj bo še bolj surovo ?« 

»Meni je vse eno.« 

»Jesti morate, mati! Okusno je; bilo je tako sveže — práv lep 
kos sem dobila «^ . . . 



Márica: Osveta. 203 



O da bi bila mati zdravá, da bi mogla delati kakor nekdaj — 
takoj bi ji povedala o čudnem vedenju gospoda nadzorovatclja — 
ali takove je vendar ne more in ne sme vznemirjati! . . . 

Ko je legla, si je očitala uboga deklica boječnost ter delala 
sklepe za drugi dan, si sestavljala odločne in pogumne odgovore ter 
tako pomirjena zaspala. 

Ko se je drugi dan nadzorovatelj cesto ustavil poleg nje, ga ni 
pogledala v obraz, a tudi dejala mu ni ničesar, dasi si je bila pri- 
pravila toliko odgovorov. 

Zvečer jo je pa že čakal pred tovarno ter jo zopet spremljal 
domov. 

>Ali se ti je sanjalo kaj o meni, Anica? Ali te moj poljub ni 
ogrel práv nič zame?« 

»Kako se morem ogreti za koga drugega, ko imam že svojega 
fanta ?< se je drznila odgovoriti Anica. 

>Oh, kako si še mlada! Saj ti pravim, da imaŠ lahko njega in 
mene rada. Zdaj, ko njega ni tukaj, se vsaj lahko ponášaš, da si 
dobila takoj drugega Ijubega! — Čuj, Anica, jutri bode nedelja; po- 
poldne ob treh te bom čakal tule — pridi pa pojdeva kam na 
izprehod.«; 

»Jutri pa nikakor ne smem, ostati móram pri materi.* 

>j\Iati in vedno mati! Bas radi nje pridi, če me boš slušala, se 
ji bode še dobro godilo; ako ne — kdo ve, kako še vse pride !« 

Boječe se je ozrla nanj in vprašala: 

»Kaj menite s tem?« 

»Xo, kar sem rekel, sem rekel — - od tebe je odvisno, da li se 
bode tebi in tvoji materi godilo boljše ali slabše . . ! Ali je mogoče, 
da bi bila ostala ti v továrni sredi svojih tovarišic še tako nevedna?« 

>Tako malo obcujem z njimi, ker me ne marajo posebno, dasi 
ne vem zakaj.« 

»Zakaj? Povem ti jaz, golobica; zato ker si najlepša, najbrh- 
kejša, ker si je ta in ona želela, da bi se bil jaz vanjo zagledal — 
a- zmotila si me le ti! . . . Torej jutri prideš, kaj ne? Tu doli na 
ulici bom, da veš!« 

>Xe morem — ne smem!« je odgovorila ona komaj slišno. 

»Premisli, dekle, dokler je še čas<:, je rekel on strogo, toda 
takoj je dostavil nežnej e: * Pridi, Anica, Anišče moje, saj te imam 
tako srčno rad!« 

Objel jo je ter opetovano poljubil, a njene ustnice so bile za- 
prte tesno, in poljuba mu niso vrnile. 



204 Márica: Osveta. 



»Upognem te, kakor sem še vsako!« je mrmral za njo ter 
hitro odšel. 

11. 

Drugi dan popoldne, hitro po dveh, ni imela Anica nikjer miru 
ne obstanka. 

Ko je bila pospravila po mali kuhinji, se ji je jel oglašati neki 
glas, ki ji je pravil, da ne sme vztrajati pri svojem zjutranjem sklepu, 
da ne bi šla doli k Bergerju. 

»Grozil mi je« — tako je premišljevala — »da se mi bode 
godilo slabše, ako ne pridem. Kaj je neki mislil s tem? Morda me 
hoče odpraviti iz továrne, od zaslužka?« — »Se je pravica na svetu« 

— se ji je vsiljeval drugi glas — »brez vzroka te ne more in ne 
sme odpraviti ! « — 

»Vzrokov si izmisli takov človek, kolikor jih hoče, in kaj potem ?« 
jo je zopet plašil prvi glas. 

»Naj li ga pustim čakati jaz — delavka — njega, nadzorova- 
telja? In če bi mi jutri dejal: pojdi, odkoder si prišla, mi te več ne 
potrebuj emo ! ?« 

Naposled je po dolgem premišljevanju vendar sklenila, da pôjde 
doli, toda samo povedat, da ne more z njim nikamor, ker se je materi 
bolezen shujšala. 

Jela se je preoblačiti, ne da bi bila materi kaj rekla. 

»Ali se odpravljaš z doma?« 

»Samo za trenotek stopim tu doli k Tončki — samo za tre- 
notek.« 

»Moj Bog, niti danes ne moreš ostati pri meni; gorje mi revi 
stari!« 

»Ko bi ti vedela, mati«, si je misHlo dekle; »ko bi ti vedela!« 

— rekla pa ni ničesar. 

»0 saj vem, da te tako hitro ne bo nazaj! Anica, ostani pri 
meni! Niti povedala ti nisem, da mi je danes tako strašno hudo; 
nisem te hotela strašiti in pripovedovati, kako mi sapo duši in za- 
pira! . . . Ostani, Anica, mene je kar groza!« je ječala starká. 

» Móram, mati, samo za hip, móram !« je vzkliknilo dekle ob- 

upno, si ogrnilo ruto in odšlo. 

* * 

* 

Bergerju, ki jo je že čakal čctrt ure ter jo v svojem srcu klel 

in rotil, čigar obraz je jasno izražal vso strast, ves srd in osveto- 

hlepnost, se je mahoma zasvetilo oko, in na obraz mu je legel izraz 

srčne zadovoljnosti, ko je ugledal nasproti mu hitečo Anico. 



Márica: Osveta. 205 



Stopil ji je naproti ter s strastnim pogledom vprl svoje oči v 
nje zardeli obraz. 

»Tako je práv, dete; ti si premlada, prelepa, prečvrsta, da bi 
se smela zapirati svetu ter se odrekati zabavi in veselju. 

Hotela mu je ugovarjati in mu povedati, da je prišla samo 
javit, da ne more z njim, ker je materi hujše; a ni mogla, ker ji ni 
pustil niti do besede. 

Láskaj oč se ji in skoro s surovo silo j o je vlekel s sabo. 

>Vidiš, Anica, ti niti ne veš, da žive vse tako, da ni nobena 
tako neumna, da bi se navezavala na enega samega; tudi rože ne 
cveto in ne diše za enega samega! ... In rože tudi ovenejo, če jih 
kdo dúha ali pa ne; ali ne bi bilo škoda, da bi ti krásna rožica kar 
tako zvenila s svojim cvetnim licem v hrepenenju in žalosti !« 

>Gospod, oprostite*, je hotela reči ona, toda on je nadaljeval 
naglo: 

aAli misliš, da Pepe čaká le nate? Ali ne veš, kako žive po- 
sebno vojaki? Takov cvet, takova roža pa bi venila čakajoča« . . . 

»Moja mati, gospod, jaz móram nazaj!« 

»Glej te korale, kako bodo pristojali tvojem črnim lasem, tvoji 
bronasti polti, in od jutri ti povikšamo plačo za dva goldinarja 
na teden!« 

> Materi je hujše danes.«: — 

3>Glej, tule sem poj divá, da se malo okrepčaš; saj si videti 
tako slabá, ker se gotovo preslabo hraniš! . . .« 



Ko je črez dve uri pritekla Anica k materi, je ta čudno hropela; 
imela je zaprte oči, a široko odprta ústa, v grlu ji je pa tako glasno, 
čudno grgralo. 

>i\Iama, mama!« je poklicalo dekle. 

»j\Ialo mleka, mama?!« 

»Hm«, je zastokala starká. 

»Fej, to je strup!« je grgrala mati ter pljunila iz ust mleko, 
katero j i je Anica vlila siloma v grlo. 

»Kdo je bil tisti škrie s teboj, dekle r« je vprašala z razjarjenim, 
a vendar onemoglim glasom mati. 

»Kako veste, mati, ali niste ležali ?« 

»Vem, videla sem te! Mrliča imaš v hiši, pa se mi tako okoli 
pojaš! . . . Ali ne vidiš, koliko mrličev je tod okoli, in vsi ti so 
umrli danes?< Starki se je záčelo blesti. 



206 Márica: Osveta. 



»Mama, mama!« je prosilo dekle. 

Starko je jela zopet dušiti sapa, a potem ji je za nekaj čaša 
kar zastala. 

Anica je stekla doli v tretje nadstropje, prosiť pomoci; res so 
pohiteli dobri Ijudje po duhovnika in zdravnika. 

Starki pa se je vedno hujše bledlo in po grlu ji je glasno pí- 
skalo, da je trgalo Anici srce. 

Ko je drugo jutro na vse zgodaj prinesel duhovnik sveto po- 
potnico, se je Anica stisnila v najtemnejši kot v kuhinji, si grizla 
tam ustnice in nohte ter si ni upala stopiti v sobo k bolnici. 

Ob ôsmi uri pa je prišla iz továrne delavka Tončka poročat, 
da j i gospod nadzorovatelj dovoli, da ostane Anica doma, dokler ji 
matere ne pokopljejo. 

Nekoliko pred poldnem pa je izdihnila starká, ne da bi se bila 
še kaj zavedela. 

* 

Po smrti materini je Anica kmalu zopet pohajala v tovarno, toda 
vsa izpremcnjcna je bila; oči so ji gledale srdito, čelo se ji je bilo 
zgrbančilo, in nje ustnice so bile stisnjene. Vedno je bila molčeča in 
resna; temne, obupne misii so ji rojile po glavi, katerih se ni mogla 
iznebiti ni med delom ni po noci. Ob teh mislih se je vidno na- 
slajala in tolažila sama sebe in svojo vest. Teden dni je hodila tako 
okoli, preobračajoč črne misii v žalostnem srcu pod črno, žalno obleko. 

Berger sam in vse tovarišice je niso motili, ker so mislili, da 
je to le veliká žalost po materi. 

Neko jutro je pa prišla na delo vsa veselá, vsa prerojena. Salila 
se je, kar ni bila njena navada, z delavkami in se smejala z njimi 
glasno — preglasno. 

Ko so ji tovarišice namignile o Ijubezni nadzorovatelj evi, je 
dejala, devši roko na srce: 

»Danes bodete videle, kako ga Ijubim — strastno Ijubim tega 
svojega ljubčka!« 

»0, saj smo vedele že prej, da ga imaš rada ter da si nezvesta 
svojemu fantu !« 

»Toda danes bodete to videle še bolje!« 

Ko je Berger stal uro pozneje poleg nje ter se j i láskal sladko 
govoreč, se je ona obrnila do svojih tovarišic, segla z rokanii pod 
predpasnik ter zakiicala: 

» Punče! Poglejte, kako ga imam rada!« 



Radivoj: Tatica. 



207 



Rekši, je siknila iz malé steklenice žgočo karbolno kislino Ber- 

gcrju v obraz, da je ta obupno zavpil in odskočil za par korakov. 

Huda tekočina mu je opalila ves obraz ter mu izžgala levo oko . . . 

* * 

* 

Na sodišču je povedala v svoj zagovor, da jo je Berger zapeljal. 

»Ni res!« je zaklical on; >9la je sama z menoj!« 

»Pretil mi je, da se mi bo slabše godilo, da me spodi iz to- 
várne!* je odgovorila komaj slišno Anica. 

>Tega ji nisem dejal nikoli — pozovi priče, ako moreŠU . . . 

Obsodili so jo na pet let ječe. Hladnokrvno je slišala svojo 
obsodbo ter rekla poluglasno: 

»Saj nimam itak nikogar na svetu! Maščevala sem se pa vendar; 
njegov obraz je pa vendar za vedno opečen!<: 



Tatica. 



4 



aj se mi je prigodilo! 
Slušaj, pomiluj me, braté: 
AU ni hudo, nadležno, 
če. imaš še v hiši tate ? ! 

Večkrat z lepim sem dekletom 
doli v veži stal, govoril; 
vedno bil sem z njo prijazen, 
žalega ji nisem storil. 



Vendar mi pri belem dnevu, 
čuj, ta skrat — srce ukrade! 
»Daj nazaj!« velim ji ostro. 
Ona: »>Ximam te navade.«« 

Z lepo včasih, včasih z grdo 
od takrat jo terjam vedno . . . 
Vse zastonj! — Ne da nazaj mi, 
smeje se mi še poredno. 

Radivoj. 



T 



Tiho, 

J^iho, tiho, srce . . . 
kaj trepečeš spet? 
Ran ti brez ste vi la 
vsekal je že svet . . . 

Zdaj ti plameň vnelo 
lepo je oko, 
smeh sladak odpiral 
zlato je nebo . . . 



srce 



Zdaj pa te je trgal 
in moril obup — 
ko so sladká ústna 
sikala ti strup. 

Tiho, tiho, srce . . . 
danes ni nekdaj — 
Ej, viharjev tvojih 
več ne zmorem zdaj! 

I. Resman. 



208 Fran llcšič: Božji jezik. 




B O Ž j i jezik. 

Spisal Fran Ilešič. 

L 

^^u Apoteóza junáka Herakleja. 

^ilo vam je to takrat, ko so imeli vesoljno oblast črez ves 
"^^ svet Olimpovci, stoluj oči v nedoglednih višinah Olimpovih, 
skriti v tmino neprozornih oblakov; Heraklej se je na 
gori Eti bas odpravljal s tega sveta, trdno prepričan, da 
ga bogovi sprejmo v svojo sredino: Trudil se je bil po- 
šteno celo življenje, zemeljsko potovanje sklenil v pobožni 
službi nesmrtnih Olimpovcev, in naj bi mu bil zdaj, po teh težkih 
izkušnjah, zaprt vhod v bivališča nebeških »lahkoživcev« ? Že je 
imel naneseno grmado drv, da na njih sežge, kar ga ni bilo za 
olimpovske salóne, vzel škatljico žveplenk. »podpornega društva za 
mlade plemiče-junakoviče«, zažgal — in črez nekaj minút Herakleja 
ni bilo več v dolini solz. 

Na vrtoglavem róbu visokega oiimpovskega vrhá pa je sedela 
Heba, lahkokrila nebeská natakarica. Zapustila je bila zborovalnico 
bogov in boginj, ki so ji ta dan prepovedali točiti opojni sok nek- 
tarjev, češ, da imajo trezno poslušati izvirno razpravo jezikoslovca 
Herma (Merkurija) o najnovejših pojavih jezikovnega razvoja. Ker 
sama ni čutila zanimanja za také učene reči, je ostavila dvorano ter 
sedla na bližnji vrh, da se vda vehčastnemu razgledu po širnem svetu. 
Kako si pa tudi lep, ti Zenov svet, ves vreden, da te občuduje 
boginja! . . . 

Toda kaj pa je bilo to? Tam spodaj na obronku je nekaj za- 
šumelo — grmovje se giblje, vejevje poka, kamenje se udira, in krvavo 
razpraskan stopi pred njo junák ogromne postave — Heraklej! V 
ognju očiščenega ga je nešla neznana sila z gore Ete proti Olimpu, 
a pádel je bil prenizko — najhujšo strmino je moral preplezati s 
silnim náporom in si pot sam utreti; kajti človeška noga še tod ni 
hodila. 

»Da, Olimp trpi silo!« tako je vzkliknil Heraklej, stoječ na 
trdnih tleh poleg Hebe, ter jo je vijudno pozdravil. Nato je sledil 
lep odzdrav, lep nasmeh, in Herakleja, starega častivca ženskih, 

»Skrbi je konec, žalosti, nesreče, 
Se trese od veselja spet mu žila, 



Fran Ilešič: Božji jezik. 209 



Kar gleda ji v obličjc tak cvetečc; 
Naj brije v rane mu viharjev sila, 
Naj po telesu spotenem mu vleče: 
Ni njemu mar, kar se godi na sveti. 
Ak' smejo srečne jo roke objeti. 

In v njega roke mu padá počasi božja natakarica — toda 

Naj pevec drug vam srečo opisuje, 
Ki tako hitro je vzcvetla obema, 
Pijanost njuno, ki tak hitro mine, 
Pregnana od jezikov razdaljine — 

Heba in Heraklej se namreč žalibog nista práv umelá, ko sta 
jela med seboj kramljati, ker je vsaki govoril svoj jezik. Heba je 
sklenila, da tujca brž Ženu prijavi. 

Medtem je Merkurij, zgovorni vnuk Atlantov, v veliki olimpovski 
dvorani približno takole govoril: » Zbrane boginje, zbrani bogovi! 
Niti za minuto se še ni pomaknil kazavec olimpovske večne ure, 
odkar smo v neizmerni svoji Ijubezni razdelili zemljanom vsaki svoje 
darove; kar sem zmogel najboljšega, svoj lastni najlepší umotvor, 
bogov govorico, jezika neprecenljivi dar sem poklonil jaz tému prej 
» nemému in grdemu zarodu« ^), ne samo, da bi na mesto sovraštva 
in vojske stopili sprava in mirna pogodba, da bi Ijudje mogli ob- 
čevati med seboj ter si na ta način omikati naravo 2), ampak po- 
sebno tudi radi tega, da bi oni umevali nas, bogove, in mi njih. Vi 
vsi bogovi ste mi bili hvaležni, da sem .ustvaril ta »teoantropovski« 
(bogočloveški) jezik, ki bi naj obsegal vse kóte nebes in zemlje; 
odtlej ste se s tem sredstvom lahko bližali Ijubeznivim devám po- 
zemeljskim; saj še ves, Zen, kako si rad zahajal na zemljo »v vas«, 
kako si brez ovir potoval po zemlji liki po Olimpu, občujoč z Ijudmi, 
srkajoč z dimom pečenega mesa tudi njih vroče molitve. Pojdi dan- 
današnji na svet ti, Zen, ki zmoreš vse; mar misliš, da še nájdeš Ijudi 
z razumljivo govorico? Ne; človeški govor se je povsod izpremenil. 
Kot vaš poslanec hodim z Olimpa na zemljo in pod zemljo ter se 
prepričam vsakikrat, da Ijudje vedno bolj mešajo jezik, da govore po 
svoje, Olimpovcu težko umljivo, po pokrajinah različno . . .« 

Zdajci vstopi Heba, steče po gladkem parketu k predsedni- 
škemu stolu mogočnega Žena ter mu tiho nekaj na uho pove. Vi- 
deti je bilo, da so ga vznemirile njene besede; pozorno je pogledal 
na svojo soprogo strogega očesa, na boginjo Hero, potem pa izpre- 
voril, da se je Olimp stresel: >Naj vstopi !« Merkurij je bil ob tem 



») Horacij, sat. I, 3. 
*) Horacij, carm. I, 10. 



210 Fran Ilešič: Božji jezik. 



prizoru umolknil, smrtna tisina je zavladala po nesmrtni dvorani — 
Heba pa privede Herakleja. 

Zen se zgane, ko ugleda svojega in Alkmeninega nezakonskega 
siná, ter se iznova ozre po častitljivi svoji soprogi, pričakujoč od 
nje »ognja in žvepla« ob ti živí priči svoje zakonske nezvestobo. 
Toda — čudo veliko! bojcvita Hcra se takrat ni vnela kakor o drugih 
podobnih prilikah; stvar je pac bila že nekoliko zastarela, nadalje ji 
je junák izredno krepkih údov ugajal, potem pa se ji je Zen zadnje 
dni, pripravljaje jo na ta dogodek, znal nenavadno prikupiti, da mu 
je prizanesla to in ono — in jezikoslovna točka dnevnega reda ji je 
pomirila srce toliko, da ji ob pogledu Heraklejevem ni vzkipelo, če 
je tudi kuhalo in močno vrelo. 

Priveden pred Žena, je začel Heraklej govoriti — a zdaj je 
nastal krohot po Olimpu, » homérski* smeh: nihče ni razumel te ko- 
lobocije razen Herma, jezikoslovca, ki je bil preromal mnogo zemlje. 
Le-ta se je brž zavedel lepe prilike nazornega pouka ter jel svojim 
tovarišem ad oculos dokazovati resnico svojih prejšnjih besed, češ, 
da Ijudje ne govore vcč kakor bogovi; Heraklej je bil za to trditev 
jaseň dokaz. » Ti Heraklej «, je nadaljeval Herm, »nisi prepotoval manj 
sveta nego jaz — Gade so te videle in Lacija in Mala Azija — ti 
mi boš pritrdil, da Ijudje različno govore po svetu. Kar je pri Grkih 
in Latincih fero (bhero, phero), to je v Indiji bhárämi, pri Germanih 
biru, pri Slovanih berôm (bera); kar je na Grškem í)"jv.ó:, v Italiji 
fumus, je v Indiji dhumás, po slovanskem svetu dymí.; grški ^ío; je 
latinskí vivos, sanskrtski (indijski) živas, slovanskí živi>. Toda te be- 
sede so si vsaj toliko podobne, da se jim vidi skupni vir — Grki, 
Italci, Kelti, Germani, Slovani, Armenci, Perzijci, Indi, vsi ti narodi 
imajo sorodno govorico, imenujejo se Árijci ali Indoevropci — ali 
kako si umeval, Heraklej, prebivavce iberskega polotoka ? kako Egip- 
čane, Babilonce?« 

»Ti so mi govorili barbarskí neumljivo*, je odgovoríl Heraklej, 
»ti niso sorodnikí Grkov; Semiti so, Egipčani pa Kamití* . . . 

Ženu je bilo že več nego dovolj te jezikoslovnc razprave; srce 
mu je zavzemala druga mísel: bo-li možno Herakleju priboriti prostor 
med bogovi? Sícer bi ga bil po svoji vrhovni oblasti lahko povz- 
dígnil do časti iz lastne moci, sam s svojím odlokom, ne mcneč se 
za druge bogove; ali kaj bi bilo Herakleju pomagalo življenje med 
zavidnimí in sovražnimi mu tovariši? Zato se je odločíl Zen Herak- 
lejevo prošnjo spraviti pred zbor ter jo deti na debato. 



Fran llcšič: Božji jezik. 211 



V tajní seji — Heraklej je medtem s strahom čakal v veži ter 
se v skrbeh niti s Hebo ni utegnil meniti — se je pred vsemi dru- 
gimi oglasil za besedo Merkurij; kar najtopleje je priporočal prošnjo, 
poudarjajoč, da si lepšega zgleda jezikovnega novotarstva ne more 
misliti, nego je bas Heraklej, ta živi vir zemeljskih narcčij; odslej 
da se bo šele nadejati bujnejšega rázovitá jezikoslovnih študij v 
Olimpu, kajti brez dialektnih izprememb jezikoslovcem ni obstanka. 

Razen Palade, ki je mirno in resno poslušala govor Merku- 
rijev, drugi bogovi o ti stvari niso umeli mnogo; tem več pa je bilo 
slišati nerazločnega godrnjanja, dokler ni vstal Ares (Márt), polkovnik 
nebeških vojaških krdel: s sabljo bijoč po mizi je dajal važnost svojim 
besedám, češ, da je treba v armadi enote, da pa se tale ruši s 
sprejemanjem eksotnih bitij, sploh pa da je Heraklej za častniško 
družbo preneotesan hrust. 

Ker se je za svojega Ijubimca potegnila tudi Heba, nebeská 
natakarica, ki je bila draga vsem bogovom in jim je posebno v tem 
odločilnem trenotku namenoma mamila um z izredno Ijubkostjo in 
lepimi očmi, je naposled obveljal predlog ]Merkurijev, da se naj He- 
raklej sprejme v nebo kot >exemplar humanarum linguanim*, vendar 
s pristavkom boga Marta: 1.) da je v Olimpu edino veljaven božji 
jezik, 2.) da se je ogibati vseh vplivov Heraklej evega narečja, ker 
bi to skrunilo čistost božjega jezika, 3.) da se nikdar nihče več ne 
sprejme v Olimp, če ni popolnoma zmožen božjega jezika, 4.) te 
določbo se morejo in smejo le enoglasno izpremeniti. 

V ti obliki je bil predlog enoglasno sprejet. 

II. 
Cesarja Avgusta razprava o božjem jeziku. 

»Ab excessu divi Augusti nox prima« — po smrti blaženega 
Avgusta noč prvá (od 19. — 20. avgusta 1. 14. po Kr.) — to je bil na- 
slov posebnega odstávka v dnevniku vestnega paznika palatinske 
knjižnice v starem Rimu; z grozo si bral pod tem zaglavjem, kako 
je strašilo ono noč v teh sicer le Múzam posvcčenih prostorih. 

^Pozno je že bilo . . . psi so bili že umolknili, jaz sem bil 
legel spat; a komaj me je zazibal prvi sen, kar so zaškripala vráta 
glavnega vhoda — kaj je to ob ti uri? Vlekel sem na uho, a zdaj 
začutim, kakor da bi potegnil ob meni dih hladne sape, in sosedna 
glavna dvorana, polna knjig, se je razsvetlila; slišim, kako nekdo 
poriva knjige, jih premetava, kako knjige padajo . , . znoj mi je po- 



212 Fran Ilcšič: Božji jezik. 



lival čelo, ko sem na rahlo odprl duri ... o joj, tam zgoraj na 
stolici je stala ob knjigah bieda podoba njegove blaženosti, cesarja 
Avgusta samega: premetaval je in Ustal, listal in listal, iskal in zbiral, 
dokler ni zapel petelin . . . Torej tudi tvoja glava, blaženi Avgust, 
ni bila učenosti dovolj polna za oni svet? tudi tam še čislaš člo- 
veško modrost? — Nisem zatisnil več očesa, smrtna dúška me je 
dusila . . . Drugega dne sem pogrešal več Homerjevih izdaj, vse zna- 
menite komentarje od Aristarha počenši . . . Avgust Homerist.?« 

Toliko tisti čudní dnevnik; pojasnjuje ga zapisnik seje bogov 
z dne 19. avgusta 14 po Kr. Onega dne se je bil namrcč v Olimpu 
oglasil Avgust s prošnjo, da mu dado sedaj, ko je zapustil zemljo, 
prostor v svoji sredini. Ni dvomil o svoji vrednosti niti o gotovem 
sprejemu, dokler ni zvedél ob nebeških vratih, da je ondi treba znati 
— božji jezik. Ta novica ga je presenetila; nikdar v svojem življenju 
ni mislil o tem, v katerem jeziku bo govoril z bogovi — sitnost! 

Radi dobre volje, ki j o je kázal na zemlji do bogov, z vna- 
njimi sredstvi pospešujoč njih češčenje, gradeč jim svetišča, dasi le 
mrzle, nemé zidine, kjer ni nikdar izlivalo gorko človeško srce svojih 
čuvstev — zategadelj so mu bogovi obljubili nebesá, ako prouči vse, 
kar je v posvetnem slovstvu znano o božji govorici, ter predloží o 
tem primerno razpravo bogovom v presojo . . . 

Se isti večer se je odpravil Avgust na palatinski grič v knjiž- 
nico, si odnesel odtod potrebno literaturo za svojo nalogo in árxigi 
dan »po stráži mirno gor' in doľ, korakaš mi. August; ne vidiš nič, 
ne slišiš nič, kot bil bi filozof«, popravljajoč v predvežju olimpovskem, 
kar si bil zamudil v življenju, proučujoč za pokoro grške pesnike. 

Zasledil je v Homerju tele sledove božjega jezika: 

v Ilijade prvem spevu tele vrstice (399—404): 

»Zvezatj Žena nekdaj so zakleti bogovi hoteli, 

Hera, Pozejdon, celo rojenka mu Palas Aténa, 

Ti si mu prišla v pomoč, razvezala spone mu údov, 

Ter si storočnika brž v široki Olimp poklicala, 

Ki Briarej ga Olimp, Egeon pa zemlja ga zove« . . . 

V Ilijade drugem spevu (811 — 814) imenujejo višek, 

»Ki ga Ijudje Batieia zovo, nesmrtri bogovi 
Brze Myrine gomilo . . .« 

V Ilijade štirinajstem spevu pošije boginja Hera Morfeja spanca 

na goro Ido poleg Troje, in (286 — 291): 

»Spanec ustavi se tam, Kronida oko ga ne spazi, 
Jelki na vrh ti je sedel, ki v gori najvišja je bila, 



Fran Ilešič: Božji jczik. 213 



Kvišku moleča v sopar obnebja košaté mladike, 

Ondi šedi skrit v vejah široko razraščcnc jclkc, 

Ptici enak ves zvočni, ki glasno po gorah si poje, 

Khalkis jo zove Olimp, Ijudem kot Kymindis je znana« . . . 

Huda je borba med Ahajci in Trojanci; vsi bogovi poscžejo 
vmcs (spev 20., 73 — 74): 

>Z ognjem Hcfajstom sc sprimc globokovrtinčasta voda, 
Ksantos jo kliče Olimp, Skamandros pa zove jo zemlja« . . . 

Samo božja beseda brez dodejanega prevoda iz človeškega 
govora se imenuje v Odiseje desetem spevu (302 — 305); čarovnica 
Kirka je Odiseju tovariše izpremenila v živali, Odiseja samcga je te 
usode ob varoval bog Herm, pokazavši mu čarovno rastlino, > koreň 
lečen«: >moly bogovi mu pravijo*. V dvanajstem spevu pa 
pripoveduje istá Kirka Odiseju, da bo mu treba dalje pluti mimo 
silno nevarnih pečin, >Plánktai jim je ime pri srečnih bo- 
govih v Olimp u< (61) . . . 

Avgust se je pri svoji preiskavi teh sledov božjega jezika pred 
vsem in najprej obrnil do očeta Homerja, dobro vedoč, da je Homér 
Grkom ustvaril bogove, in vsled tega pričakujoč od njega tudi kaj 
podatkov o božjem jeziku. In ni se motil. Toda zdaj mu je ob tem 
gradivu nastala sledeča zadača: 

1.) Ker so si po splošnem in neovržnem mnenju izumili jezik 
bogovi sami, odkod ima Homér poročilo o božjem jeziku r 

2.) Po čem se razločuje božji jezik od človeškega ? po starosti r 
So li one božje besede prastarine? 

Ko je Avgust pregledal vso primerno literaturo, je o prvcm 
vprašanju konstatiral sledeče podmene: 1) nekaterniki so mislili, da 
so duhovniki te besede božjega jezika slišali neposredno od bogov, 
zmislili se jih v zamaknjenih trenotkih; 2) nekaterniki so ugibali, niso 
li tega jezika nekdaj rabili omikanci, govoreč kakor bogovi; 3) muža, 
prijateljica Homerjeva, je ovadila Homerju kakor druge božje tajnosti 
tudi skrivnosti božjega jezika. 

Zadnja podmena se je zdela Avgustu najbolj verjetna. 

O drugem vprašanju je cesar Avgust po dolgem raziskovanju 
tole spravil na dan: božjim besedám kakor Briarej, Khalkis, Ksantos 
je še videti etimološki vir, po vrsti pomenijo silnega obra, medeno- 
barvnega ptiča, rumenobarvno reko; ali pa najdemo tudi pri vzpo- 
rednih človeških besedah: Ajgajon, Batieia, Skamander, Kymindis 
ono prozornost.' In bas prvotná prozornost daje onim izrazom pe- 
sniško slikovitost, lepoto, vredno božjega očesa, ki le nazirajoče misii! 

»Ljubljanski Zvone 4. XDC. 1899. 15 



214 Fran Ilcšič: Božji jczik. 



Ne radi starosti ima Homér te besede za božje, ne radi tajne ne- 
umljivosti in pokvarjenosti, ki nastane s starostjo — bas narobe, radi 
mladeniške jasnosti . . . 

Tako je torej ugibal in pisal Avgust, práv kakor da bi bil vedel, 
da pride za njim dobrih 1800 let filológ Kvičala ter zapiše sledeče 
besede: »Jako bohové lepší jsou a dokonalejší a mocnejší než lidc, 
jako krme i nápoj jich jest lepší, tak pŕirozeným zpúsobem i mlUva 
jich jest lepší než lidská«. (Listy filologické a paedagogickc 1877, 
O reči lidské a božské.) 

V tem mnenju je utrdil Avgusta sam bog Apolón, ki je bil 
cesarju naklonjen radi novega svetišča, ki mu ga je bil postavil cesar 
Avgust na Palatinskem griču. In Apolón je vdahnil cesarju - filologu 
misel na Pindarjevo odo (»otoku Delu«), kjer znani grški lirik pro- 
slavlja Apolóna in Diane, Latoninih otrok, rojstni otok, navadno 
imenovan Del, z drugim imenom Asteria: »Zdravstvuj, otok, od bogov 
ustavljen« i), otrokom bleskokose Latone mičnomila klica, morja sin, 
širne zemlje sveto čudo, ki te. smrtniki imenujejo Delos, blaženi bo- 
govi v Olimpu pa temne zemlje daleč svetečo zvezdo*.^) 

2>In ti, grški Eros, naš Amor«, je vzkliknil Avgust, »ti, ki si 
najstarejši med bogovi, ki vladaš i Ijudi i bogove, ki imaš najlepšo 
bodočnost — saj »ljubezen je bila, Ijubezen še bo, ko Ijudi na svetu 
in sveta ne bo — tudi ti nimaš v nebesih istega imena kakor na 

zemlji! 

» Smrtniki zo vej o j o '*) Erota, krilatega boga, 
Radi krilatc pa sile nesmrtniki boga Pterota«. — 

Tako berem v Platonu (Phaedros, 252 B), in grški p t e r ó n po- 
mení per u t. — Bogovi, vi čutite Ijubezni naglo moč in ste jo s 
pravim imenom imenovali!« . . . 

To disertacijo je vložil pri božjem zboru Avgust, da bi dosegel 
časti in pravice božanstva; nebeská komisija jo je z zadovoljstvom 
sprejela ter kandidáta v slovesní seji proglasila za boga. Z vznesením 
glasom je bral promótor Márt, bog »boja klicatelj<', znano formulo, 
ki se sliši pri doktorskih promocijah in krokarskih izpitih: 

»Mi, Jupiter Saturnovič, 
veční rector magnificus tovarištva božjega; 

Merkurij, Jupitrovič, 
večni dekan človeški; 

Márt, Jupitrovič, 

*) Otok Del po pripovedki sprva ni imel trdnega, stalnega mesta, dokler 
mu ga niso odločili bogovi v zahvalo za dobroto, izkazano Latoni. 
'■') t. j. Asteria; prim. astér ^= zvezda. 
'-') namreč Ijubezen. 



Alcksandrov: Oj dobro jutro, hišna mati. 



215 



večni promótor, redno postavljen, priznavamo s tem pismom in ho- 
čemo izpričati, da je bil 

Gaj Julij Cezar Oktavijan Avgust, porojen v Rimu, po dobro 
prestanem izpitu v navzočnosti vseh bogov na slovesen način povz- 
dignjcn v čast božjo in so mu bilc podané pravice in predpravicc 
božje. V zagotovilo te časti in teh pravic smo podpisali svoja imena 
in pritisnili nebeški pečat« . . . 

(Daljc prihodnjič.) 







Oj dobro jutro, hišna mati. 



j dobro jutro, hišna mati, 
oj dobro jutro Bog vam daj! 
Namenil sem se v trg pogledat, 
kjer veliká bo maša zdaj. 

A glejte, nimam, nimam rože, 
da za klobúk si jo pripnem. 



Vsi drugi, mati, tak prešerno 
z očmi me, mati, pikajo, 
in rozmaríne za klobuke 
vsi drugi, mati, vtikajo. 

Ah takrat kri vzkipi mi, mati, 
na srce žalost leže mi - — 



a glejte, nimam, nimam družbe, Jaz fantič mlad sem, bolj kot noži 
da z njo po česti beli grem. pogled njih v srce reže mi . . . 

Jaz fantič mlad sem, čujte, mati, 
mlado, ah, hčerko dajte mi . . . 
Hej, žalost in vsi ti sosedje, 
ne enega več blizu ni! 

Aleksandrov. 



V 



Visoka molitev. 



ečni Bog, 
pred tebe pokleknem tja 
in prosim te sklenjenih rok 
in iz vsega srca: 
Obvaruj me blamáž, 
kristjana udanega, 
nepotrebnih fráz 
in vsega dognanega, 
obvaruj me barbarstva 



in vsega neblagega, 
varuj me varstva 
prijatia predrazega . . . 
ah, in daj mi moci, 
premagati blesk oči 
in sebe premagati vsaki čas, 
daj okusa mi pravega 
in usmili se mene, vihravega 
vsem Ijubim Ijudem na rováš 
Aleksandrov, 



15* 




216 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 



Gojko Knafeljc. 

Povcst. Spísal Václav Slavec. 

VII. 

rahor je čital došlc časopise v svoji sobi, a Grahorica je 
sedela njemu nasproti z nekim ročnim delom ter skoro 
dremala, ko se je zglasil drugega dne nekoliko pred 
poldnem pri njih Gojko Knafeljc. 

Bil je v popolnoma novi salonski obleki, z blesteče- 
belo srajco, najmodernejšo ovratnico ter s klakom. 

Grahor je strmcč pogledal izpod košatili, sivih obrvi, si takoj 
popravil naočnike, a skoro nato pogladil v neki zadregi svojo dolgo 
brado. 

Skoro potem je vstal ter stopil Gojku nekoliko korakov nasproti. 

»Kaj nam je naklonilo vaš cenjeni poset, ako smem vprašati ?« 
je dejal láskavo ter ponudil Gojku roko. »Prosim, sedite!* 

Gojko se je molče poklonil Grahorici ter sedel na ponujeni stôl. 

Takoj nato je s tihim, nekoliko tresočim glasom začel razkladati 
naglo, skoro jecljaje namen svojega pohoda. Pri tem se je vedno 
obracal proti Grahorici, ki je takoj od kraja začela prikimovati nje- 
govim besedám. 

Ko je končal, ga vpraša Grahor: 

»Kaj pa pravi Ana, ali ste ji že kaj omenili o tem?« 

»Znano ji je, in dovolila mi je, da govorim z vami!« 

Grahorju je nekoliko zatemnelo čelo pri tem izpovedanju, a 
kmalu se mu zopet razjasnilo. 

» Dobro — to bi bilo tedaj v redu«, pripomni črez nekoliko 
čaša. »Ali nekaj drugega je še vmes, gospod Knafeljc. Vi poznáte 
mene in mojo družino še jako malo. Neznane so vam moje razmere, 
neznano vse dosedanje moje življenje.* 

»To nič ne de«, odgovori Gojko. »Mož se kmalu spoznal* 

»Res je to, toda predno se pomeniva nadalje, morate vsekakor 
poznati vi moje razmere, a tudi jaz móram vedeti vaše stvari in za- 
deve. — Ako vam je drago, prosim vas, razložite mi vi najprej svoje 
trgovske odnošaje!» 

Gojko je nekoliko zardel. Bil je sicer pripravljen na to vpra- 
šanje, toda prišlo mu je vendar nekoliko prenaglo. 

»Jaz imam sicer to prodajalnico samo v najemu, a blago, ki se 
nahaja v nji, je plačano — je popolnoma moje, in lahko vam po- 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 217 

slúžim s saldiranimi računi. Kupčija je precej dobra; na upanje dajem 
samo stránkam, o katerih vem, da so trdne, in pri katerih se mi ni 
bati izgube. Zraven tega imam še nekoliko v hranilnici ter vam 
lahko predložim hranilnično knjižico. A družinske moje razmere so 
ugodne; kajti nimam žive duše, katero bi imenoval svojo, razen dveh 
bratov, ki sta pa drugod po svetu in dobro preskrbljena!« 

>To ni napačno«, omeni Grahor. »In ako je vse tako, kakor 
mi pravite, ni od vaše stráni nobenega zadržka. Toda, oprostite, ako 
silim na to, da se tudi osebno prepričam o istinitosti vaših besed — 
ne morda, da vam ne bi verjel, ali saj veste — oprostite, očetu mora 
biti blagor svojih otrok nad vse!« 

Sladko se je nasmejal in zri Gojku naravnost v oči. 

»Prosim, prosim*, je hitel ta. »Na uslugo vam je najmanjša 
moja zadeva, kadar vam drago!« 

>No, mudi se ne, saj to ne gre tako hitro; prepričam se morda 
jutri — ali v dveh, treh — ali tudi v štirih ali petih dneh! — Toda 
to še ni vse! Zdaj nastane še vprašanje, ali boste zadovoljni tudi vi 
z menoj! — Jasno bodi med nama! — Marsikdo je mislil, da bode 
dobil pri meni Bog ve koliko, in imel sem že vec snubačev, za ka- 
tere nista moji hčeri niti vedeli. Toda, ko sem jim povedal, kakšne 
so moje finance, in koliko morem dati vsaki, tedaj so se oni go- 
spodje umaknili sami od sebe.« 

Grahor se je zopet sladko nasmejal, a Gojko je vidno prebledel 
in se ustrašil. 

Grahorica pa je sedela vedno nepremično, gibaje samo z rókami, 
a okoli ustnic se j i je zibal stereotipni smehljaj. 

»Ali jaz se ne umaknem«, je dejal Gojko. »Jaz ne gledam na 
denár, jaz Ijubim samo vašo hčer, in vzel bi jo tudi, ako ne bi 
imela vinarja!* 

Gojko si je moral na tihem priznati, da sedaj laze, in da se je 
že nekoliko razkadila njegova Ijubezen do Ane takoj, ko je posnel 
iz ťazgovora, da morda ne bode imela toHko, kolikor je mislil. 

>No, veseli me to«, pravi Grahor. »Torej to bode kmalu vse 
v redu! — Kje sta pa dekleti, mama r« 

»Menda na vrtu*, je odgovorila Grahorica ter delala dalje. 

>Ker smo torej že tako daleč«, je nadaljeval Grahor, 3>naj vam 
takoj povem tudi jaz kaj o svojem življenju, da spoznáva natančneje 
drug drugega!« 



218 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 



Grahorica je vdano glavo nagnila nekoliko na desno ter se pri- 
pravila, da bode poslušala vnovič moževo povest, katero je slišala 
že čestokrat. 

Grahor se je nekoliko zamislil. Njegove drobné, rjave oči so 
zrie skozi okno v vrtno zelenje, a s prstí desne roke je rožljal ena- 
komerno po mizi, da je bilo slišati, kakor bi se glasil iz daljave 
vojaški boben. 

Skoro nato pa si je pogladil brado z obema rokama ter začel 
pripovedovati: 

»Rojen sem bil leta 1828. v mali brkinski vaši, kjer mi je bil 
oče klobučar. Ko sem bil odrastel, sem začel hoditi v šolo k na- 
šemu starému učitelju, ki je bil obenem tudi mežnar. Pri njem sem 
se navadil čitati in pisati za silo, a vbil mi je bil v glavo tudi nemške 
črke. V tcm času me je tudi že začel oče jemati k sebi v pouk, in 
navadil sem se bil v nekolikih letili svojega • rokodelstva najbolje. 
Ko sem bil dokončal pri svojem očetu to učenje, sem odšel po 
svetu in sem popotoval do svojega dvajsetega leta, dokler me niso 
potrdili v vojake v Ljubljani leta 1848. Tistikrat pa mi je bilo treba 
takoj odriniti na Laško. Pisal sem svojemu očetu — matere že dávno 
nisem več imel — da bi ga rad še enkrat videl, predno odidem na 
vojsko, ter da naj me pride čakat na Razdrto, ko bodemo korakali 
tam skozi proti Gorici. — Predno smo odpotovali iz Ljubljane, smo 
se bili zbrali na Nunskem trgu v dolgih vrstah. Dobro se še spo- 
minjam one pesmi, katero smo pozneje tolikokrat prepevali: 

Bilo je na vseh svetnikov dan, 
_ Na Nunskem plaču smo b'li zbraň', 
Mogli bomo zapustiť ta dom, 
Od žalosť se nam srce lom'. 

V vrstah ino glidih smo mi stali, 
Svoje cakcnpakc na hrbtu držali, 
Gvere smo imeli na ti eh, 
Žalostno smo pogleďvaľ po Ijudeh . . .« 

»Jaz sem pa še posebno žalostno pogledoval, ne toliko po drugih 
Ijudeh, pač pa po šestnajstletni dcklici, s katero sva se bila slučajno 
seznanila pred nekolikimi dnevi v neki gostilnici, kjer je slúžila za 
natakarico.<' 

Grahorica je povzdignila oči proti môžu, in v njih je blestela 
svetla solza, ki je počasi zdrknila nizdoli po njenem že nagubanem licu. 

»No, no«, je dejal Grahor, ko je to videl — »spomini, lepi 
spomini!* 



Václav Slavcc: Gojko Knafcljc, 219 

A videti je bilo, da se tudi njemu taja nekaj okoli srca. 

»Pririla se je bila do mene ter mi stisnila v roko omot, v ka- 
terem je tičalo, kakor sem videl pozneje, precej mesnine: mrzle 
telečje pečenke, svinjske gnjati, in zraven se je rumeno svedikal hleb 
belega, maslenega kruha; v drugo roko pa mi je stisnila dva tolarja, 
ki ju je imela še od birme. Xaglo sem vse to pospravil ter ji stisnil 
desnico. A tedaj sem šele izprevidel, da 

Ľahko podati je roko, 
Slovo pa vzeti je težko . . , 

Nikakor j i nisem mogel izpustiti roke, stiskal sem j o, da j o je 
morala boleti, a v srcu mi je bilo hudo, hudo . . . 

Tedaj je pa zadonelo povelje ;>k molitvi«; zravnali smo se 
kvišku, stali ravno kakor sveče ter odmolili po vojaško. Takoj je 
zasvirala godba svečano in mogočno cesarsko himno; nekaj nas je 
privzdignilo, da smo zrli ponosno predse, okoli srca pa nas je po- 
grelo tako nekam čudno, gorko ... In zazvenela je veselá koračnica, 
vrsta se je premaknila za vrsto; izpod nog se je vzdignil oblak prahu, 
ob straneh in za nami je vrvela pisana množica - — odhajali smo. 

Zastonj sem se tistikrat oziral po svoji mladi znanki — mno- 
žica jo je bila pogoltnila, in s težkim srcem sem korakal dalje, vedno 
jo-iščoč z očmi. Semtertja se mi je zazdelo, da vidim svetlo njeno 
krilo, a takoj je zopet izginilo v gneči . . . 

Razmišljati sem začel, kako se čudno suče vse na svetu. Xe 
dolgo, kar sem bil še prost kakor ptica pod nebom, vesel svoje 
mladosti, vesel svojega življenja, a zdaj korakam morda smrti na- 
proti . . . Bog ve, ali bodem še kdaj videl svoj dom, naše griče in 
holme, na katerih se bleste bele cerkvice, in naše vaši, obdane okoli 
in okoli z zelenim drevjem . . . Drugi vojaki so prepevali, da se je 
razlegalo daleč tja črez široko ravan, a jaz se nisem mogel otresti 
svoje žalosti. Na misel mi je prihajal oče, katerega sem Ijubil z vso 
svojo Ijubeznijo, katerega bi bil tako srčno rad videl samo še enkrat! 
Komaj sem čakal, da bi prišli na Razdrto! Kako mi je bilo pa hudo, 
ka smo bili dospeli v ta kraj, a nisem našel očeta tam! Prepozno 
je bil dobil moje pismo, in tako se je bil zamudil za dva dni. — 
Ali tudi njemu je bilo hudo, da ni imel obstanka. Takoj se je bil 
odpravil z Razdrtega peš proti Gorici, da bi me morda še tam videl. 
Toda tudi od tamkaj smo bili že odkorakali, predno je dospel on 
za menoj. — Tako nama je bilo usojeno, da se nisva videla nikdar 
več na svetu! Prejel sem pozneje pismo od njega, v katerem mi je 
pripovedoval, kako me je takrat »lovil«! ... 



220 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

Kako se je vršila vojna, kako sem bil ranjen v nogo, vam 
nočem pripovedovati, ker bi bilo preobširno. Večkrat sem bil v 
ognju, večkrat sem zri smrti v oči, a bal se nisem nikdar; povsod 
sem bil med prvimi, in pozneje sem bil odlikovan z zlato svetinjoU ... 

V tem sta bili došli v sobo tudi Ana in Pavlina. Takoj je 
Gojko vstal ter jima ponudil roko. Ana je takoj vedela, čemu je on 
pri njih, a delala se je osuplo; vendar ni mogla prikriti rdečice, ko 
jo je dregnila Pavlina s komolcem. 

»Ata zopet pripoveduje, kaj ne?« je dejala Ana Gojku. »Nje- 
gova slabost vsakikrat, kadar ga kdo poseti!« 

Odložili sta klobúka in solnčnika ter prisedli k mizi. 

Grahor se ni zmenil za njiju vstop, práv tako ne Grahorica, 
katera je sedela še vedno skoro nepremično. 

»Toda naj nadaljujem, da skoro končam svojo povest«, je go- 
voril Grahor dalje. »Po dokončani vojni sem se vrnil proti domovini, 
a ni mi bilo usojeno, da bi bil videl svoj rojstni kraj; poslali so me 
bili na Dunaj, kjer sem moral ostati nekoliko mesecev in sem bil 
uvrščen v cesarjevo telesno stražo. — Nekega večera, ko sem bil 
utrujen zaspal na svojem trdem ležišču, se mi je videlo, da me je 
prijela za glavo mrzla roka; prestrašen sem odprl oči, a zraven po- 
stelje sem zagledal — lastnega svojega očeta! Veselo sem hotel 
vzklikniti, a v istem hipu je on žalostno pomignil z roko — podoba 
je izginila nalik megli — in z globokim zdihom sem se zvrnil na 
posteljo. Zakril sem si oči in ihtel; vedel sem in trdno sem bil pre- 
pričan, da mi je oče v tem trenotku umri. Ker sva se pa Ijubila 
tako neizrečeno, ni mogel od mene brez slovesa! In res — verujte 
mi — osem dni po tem dogodku sem dobil od strica pismo, v ka- 
terem mi je naznanil, da je oče umri práv tisti večer, ko sem imel 
jaz prikazen! . . . 

»Xekaj mesecev potem sem se vrnil domov; prevzel sem oče- 
tovo dediščino, katero sem večinoma poprodal, ter takoj odšel z de- 
narjem v Ljubljano. — V oni gostilnici, kjer sem bil prvič srečal 
njo, ki me je bila tako obdarila pri polkovem odhodu iz Ljubljane, 
sem j o zopet našel. Ves čas je tam slúžila, in imeli so jo radi vsi, 
ker je bila skromná, pridna in postená. Ko sem stopil v sobo, me 
n i spoznala. Pri odhodu sem bil golobrad in bele, blesteče polti, a 
zdaj mi je senčila obraz gosta, črna brada, in koža, kolikor je je bilo 
videti, je bila rjava in zagorela. 

»V sobi ni bilo nikogar razen nje; nekaj je pospravljala ob 
omari v kótu. Stopila mi je nasproti in vprašala, česa želim. A jaz 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 221 



ji nisem odgovoril ničesar; zri sem ji samo v oči, ki jih je bila 
povzdignila v tistem hipu proti meni. In kakor bi jo bila preŠinila 
električna iskra, je vztrepetala, zardela, hipoma zopet prebledela ter 
planila k meni ter mi ovila roke okoli tilnika . . . Kaj sva si imela 
vse dopovedá ti . . . Toda — da ob kratkem končam! Nekoliko tednov 
pozneje sem vzel v nekem trgu na Dolenjskem v najem dobro pro- 
dajalnico, in kmalu nato je postala ona moja soproga. Šlo je nama 
dobro, in prihranila sva si toliko, da sva svoja dva otroka pošteno 
vzgojila, ter da zdaj na staré dni lahko mirno in brezskrbno živiva 
v Ljubljani.« 

Grahor je končal, pogledoval soprogo, hčeri, Gojka, ter se 
blaženo nasmihal. 

A kmalu mu je postal obraz resen; pobobnal je nekoliko s 
prsti po mizi ter se obrnil k Ani. 

»Gospod Gojko Knafeljc je vprašal po tvoji roki. Kaj praviš 
k temu?« 

Ana je sklonila glavo. 

>Kaj naj reČem, ata ? — Kar ukreneš ti, mi je prav!« je dejala 
počasi, skoro tiho. 

» Dobro tedaj«, pravi Grahor, »stvar bi bila v redu. Toda povem 
vam takoj, ker pri takih rečeh je potrebná odkritosrčnost (sklonil 
se je k Gojku in mu pošepetal na uho), dote bode imela samo — 
dva tisočaka!« 

Gojko je osupnil. Ali takoj je uvidel, da ne sme nazaj, ako se 
noče osmešiti. Zato je dejal glasno: 

»Meni ni na tem, to sem vam bil povedal že prej! Jaz potre- 
bujem samo skrbne gospodinje in — Ijubeče soproge!« 

Grahor je takoj ostal, položil roko hčerino v Gojko vo ter dejal 
slovesno: 

»Bog daj svoj blagoslov! Da se nikdar ne bi kesala!« 

Grahorica si je brisala oči, a PavHna se je igrala v neki za- 
dregi s svojim rožnim predpasnikom. 

Poljubili so se medsebojno, še nekoliko čaša posedeli, a kmalu 
nato je Gojko odšel . . . 

Grahor je dejal po Gojkovem odhodu družini: 

»Bolje je tako! Knafeljc se mi ne vidi napačen. Ako bode imel 
skrbno gospodinjo, mu pôjde dobro, in vsekakor je boljša bodočnost 
trgovca na deželi negoli v mestu, kjer jih kar mrgoli in so drug 
drugemu na potu!« 



222 V^^clav Slavec: Gojko Knafeljc. 

Gojko je danes po obedu zopet dolgo posedel v svojem na- 
slanjaču ter razmišljal. Nič kaj vesel ženin ni bil videti. Po glavi 
mu je vrelo in se vrtelo, da že skoro ni vedel, kje mu stoji. 

Poseti ga Sahar. 

»Toraj zaročen ? -— Čestitam!« je klical Gojku že od daleč. 

»Kaj že vsi vedo?« vpraša Gojko. 

»Lepo te prosim — taká vážna reč, pa da se ne bi takoj 
ovedela ! « 

Gojku ni bilo v tem hipu to nič kaj Ijubo. Raje bi bil videl, 
da bi bila ostala stvar še skrita. 

Posedela sta pri čaši vina, in tedaj je razodel Gojko Saharju, 
kaj ga muči. 

»Mislil sem, da bode imela več«, je dejal odkritosrčno. »Ako 
bi bil to vedel prej, težko, da bi bil zašel tako daleč !« 

A v resnici ga ni mučilo samo to. Do denarja mu ni bilo 
toliko, pač pa ga je pekla vest, da je za tako malenkost — za dva 
tisočaka — prodal svojo prejšnjo Ijubico. Začel se je siliti, da bi 
Ano vsaj resnično Ijubil; toda, čudno, kako se je od poldne že 
ohladila njegova Ijubezen do nje! 

Vendar je dejal skoro nato Saharju: 

» Resnično ti povem, ako ne bi Ane tako silno Ijubil, gotovo 
bi odstopil!<: 

Sahar se je glasno zasmejal. 

»Ne bodi neumen, Gojko! Koliko jo Ijubiš, ni meni nič mari, 
in menda tudi tebe ne bode pojedla ta Ijubezen! Toda, povem ti, 
da je Grahor — zvit mož! Jaz namreč pozitivno vem, da bode imela 
Ana mnogo, mnogo več; ako ne zdaj, pa vsaj po smrti njegovi. 
Gotovo je, da te on zdaj samo izkuša, in morda ti zavali precej po 
poroki kar cel kup tisočakov. Samo obnašati se moraš, kakor gre!« 

»Ali res misliš?« vpraša Gojko dvomljivo. 

» Gotovo «, pritrdi Sahar. 

Gojku je nekoliko odleglo, in dejal si je, da ni še vse iz- 

gubljeno! ... 

VIII. 

Neko nedeljo zvečer je bil sklican v čitalniške prostore občni 

zbor vseh údov in to izredno. Vse je bilo radovedno, čemu se bo 

danes zborovalo, ker vzpored ni bil naznanjen. Popoldne se je tajno 

vršila seja odborová, a na večer so bili povabljeni vsi razen — Gojka 

Knafeljca. 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 223 



Toda ta se ni nikakor jezil, da ga niso povabili niti k odboroví 
seji kot čitalniškega podpredsednika niti k občnemu zboru; zvedel 
je bil nekaj izza kulis, kaj se namerja, in mogočno ter zavihanih 
brk, roke držeč na hrbtu, se je tistega večera izprehajal s Šaharjem 
po široki ulici mimo čitalnice ter se pri vsaki priliki nasmihal in 
muzal ter govoril glasno in samosvestno . . . 

V čitalniški dvorani pa je tačas vrvelo in šumelo kakor v panju. 
Zbrali so se bili vsi udje od prvega do zadnjega, od najodličnejšega 
tržana do najskromnejšega rokodelca. Posedali so za mizami ter zrli 
v časopise, postajali so v gručah, glasno govoreč krilili z rokami, se 
naslanjali ob stene, tarokirali, dominali, biljardirali. Vse vprek se 
je valilo. 

Točno ob ôsmi uri je čitalniški predsednik, gospod Malec, po- 
sestnik in gostilničar >Pri kroni«, otvoril zborovanje. 

Bil je velik in širokopleč, ali nekako drobné, skoro otroŠke glave. 

>Castita skupščina!« je začel ter se odkašljal. •» Naj p r ej mi je 
v čast ter me zelo veseli, da ste se odzvali odborovému povabilu v 
tako obilem številu. Zato vas vse skupaj najprisrčneje pozdravljam! 
Bog vas živila 

»Servus!« je zaklical vmes hripav glas. 

> Živio, živio !« je poudaril nekdo tam v kótu. 

Predsednik pa se ni dal motiti, ampak je nadaljeval gladko 
iň glasno: 

»Danes je na vrsti neka imenitna zadeva, o kateri čemo takoj 
razpravljati, o kateri vam pa bode natančneje poročal gospod čital- 
niški tajnik; torej izročam njemu besedo!« 

Poklonil se je majhnemu, šibkemu človeku, ki je stal zraven njega 
ter si brisal v tem hipu motne naočnike. Bil je to notarjev pisár, 
gospod Strel, obenem čitalniški tajnik. Natikajoč si naočnike na 
dolgi, zakrivljeni nos in škileč skoz nje po zborovavcih, se je hlastno 
zravnal in začel takoj govoriti z drobnim, pevajočim glaskom: 

>Poslužujoč se besede, katero mi je blagovolil izročiti gospod 
pYedsednik, vas tudi jaz najprej zahvaljujem na tako častnem številu! 
— Pa, da začnem s stvarjo samo! — Obce znana resnica je, da ima 
vsaki národ svoje odlične môže, ki zanj žrtvujejo vse svoje telesne 
in duševne moci, in katere národ tudi časti in slávi spričo tega. Tako 
imamo Slovenci svojega Prešerna in Jenka in Stritarja in Gregorčiča 
in Levstika in Jurčiča in Kersnika in še neštevilo drugih velikih 
duhov, katerih se spominjamo ob vsaki priliki s častjo in slavo, in 
katerim hranimo večno hvaležnost!* 



224 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

» Živio! Sláva jim! Živio !« so zavpili nekateri in se drezali. 

>Kakor pa ima vsaki národ takih mož«, je nadaljeval govornik, 
»tako jih ima tudi vsako mesto, ima jih vsaki trg, ima jih celo vsaka 
vas ... In, častita gospoda, tudi naš trg ne ostaje za drugimi! S 
ponosom poudarjam, da žive tudi med nami možje, ki delujejo v 
občni blagor svojih sostanovavcev, ki delujejo — lahko rečem — 
tudi v občno blaginjo celega slovenskega národa. Kdo jih ne pozná.?* 
— Mi vsi jih po^namo in hvalimo in častimo jih doma v svojih pre- 
prostih kočah med tiho svojo družino, a spoznavamo jih tudi zunaj 
pred svetom očitno in neustrašeno. Ne bodem vam jih našteval danes 
vseh onih, do katerih nas vežejo veži hvaležnosti, a imenoval bodem 
samo enega, ki je vreden vse sláve, vse časti !« 

»Aha! Aha! — Hmm . . .« se oglasi debel glas. »Že vemo!« 

»In ta mož je« — je nadaljeval tajnik — »gotovo ste že vsi 
uganili, kdo da je! — - No, ta mož je — gospod ... Gojko Knafeljc!« 

»Ojoj! . . . Res je!« 

»Kaj? Kaj blebeta?« 

»Ne, kaj takega pa že dávno ne!« 

»Res je! Živio Gojko !« 

» Živio Gojko !« 

Vse je vpilo. Nekateri so pritrjevali govorniku, drugi so se mu 
rogali. In nastala je zmešnjava, da je bilo komaj slišati tajnika, ki 
je zdaj začel vpiti na ves glas: 

»Kdo si upa ugovarjati, da to ni res? Jaz jamčim za svoje 
besede, in še nikdar nisem legal ali pretiraval! Kje bi dobili boljšega 
podpredsednika čitalnici, kakor je gospod Knafeljc ? ! Ali ni bil vedno 
delaven in vzoren rodoljub } ! Ali ni lanjsko leto daroval o priliki 
petindvajsetletnice slávne čitalnice naše čitalniškim pevcem hkratu 
dva sodčka piva .M Ali ni daroval za novo čitalniško zastavo dvajset 
goldinarjev — poudarjam: dvajset novih, bleščečih, srebrnih goldi- 
narjev.M In ko je bil izvoljen podpredsednikom, ali niste vi vsi pili 
na njegov račun .'' In ko ste se bili dobro navlekli sladké kapljice — 
ali ga niste nosili po tile dvorani na rokah } ali mu niste takrat 
vikali: »Živio gospod Gojko Knafeljc ?!« Vprašam vas? . . . Torej, 
kdor ima kaj srca in ve ceniti zasluge gospoda Knafeljca, naj z 
menoj vred zakliče tak oj iz dna svojega srca: Bog živi gospoda 
Gojka Knafeljca !« — 

In prvi je povzdignil svoj glas čitalniški predsednik Malec: 

»Bog ga živi!« 

»Naj pa bo no, Bog ga živi!« je zavpil v ozadju krojač Legan. 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 225 

>Ha, ha, ha! Xaj pa bo no!* se je odzvalo takoj več glasov. 

In tem so pritrdili drugi, kričcč: 

5>Bog ga živil* 

Ko se je polegel šum, je nadaljeval tajnik: 

» Vedel sem, gospoda, da nistc tako črno nehvalcžni, da bi bili 
že pozabili dobrôt, ki ste jih prejemali iz rok gospoda Knafcljca! 
To vam je vsekakor v veliko čast! Kdor časti také môže, ta časti 
sam sebe! — Ker ste tcdaj vsi do dna duše prepričani o jasnih, vse 
hvale vrednih lastnostih in dejanjih gospoda Knafeljca, naj vam zdaj 
zaupno razodenem, da je sklenil čitalniški odbor v svoji današnji 
popoldanski seji, da se priredi na predvečer poroke gospoda Gojka 
z velerodno gospodično Ano Grahorjevo njemu in nevešti njegovi 
prisrčna ovacija, pri kateri naj sodelujejo vsi udje čitalniški. « 

» Dobro! Dobro !« 

> Živio!* 

»Ali bode kaj pijače?« vpraša zopet Legan. 

>Torej, kakor vidim, ste vsi zadovoljni z mojim predlogom*, 
je nadaljeval tajnik, ki je bil že ves hripav. >Zato hočem takoj pri- 
javiti način, po katerem naj se priredi vsa slavnost. — Torej pozor! 
— Po mojem skromnem mnenju naj se da tiskati za ta dan posebna 
slávnostná pesem, opevajoča vrline novo poročenega para in česti- 
tajoča mu. Dobro vam je znano, da imamo v svoji sredi dva vrla 
pesnika, katerima naj se poveri ta častna naloga in sicer obema, da 
ne bode razžaljen eden ali drugi. Pesnik Šilec naj prosia vi nevesto, 
pesnik Kukec pa naj ovekoveči ženina! Tiskata naj se pesmici v 
kakih sto izvodih, kateri naj se razdele po odličnejših trških hišah, 
A poseben, lepše okrašen in opremljen iztisk naj dobitá ženin in 
nevesta, in sicer naj jima ga vroči na predvečer poroke posebna de- 
putacija, obstoječa iz čitalniških odborníkov. — Ako ste, častiti udje, 
s tem zadovoljni, prosim, da vzdignete roke!* 

Strel se je nekoliko oddahnil, a kvišku so štrlele roke vseli 
navzočnikov. 

»Dobro«, je dejal skoro nato tajnik nekoliko tišje, »predlog je 
tedaj sprejet! — Zdaj pa prosim oba gospoda pesnika, gospoda Šilca 
in gospoda Kukca, ki sta tukaj navzočna, da nam izjavita natančno, 
ali sprejmeta to častno nalogo, katera jima je ponudila ravnokar 
čislana ta skupščina? Da bode njiju trud obilo poplačan, glede tega 
smeta biti brez skrbi, kaj ti za to bode skrbel goto vo gospod ženin 
samí* 



226 Václav Slavcc: Gojko Knafcljc. 

Takoj se je oglasil pesnik Silec, drobno, šiljasto človeče s par 
redkimi, rjavimi brčicami pod topim, obilim nosom. V vsakdanjem 
življenju je bil gospod Silec lekarniški pomočnik, a mešanjc strupov 
in zdravilnih esenc ga je včasih toli navdušcvalo, da je drzno za- 
jezdil Pegaza, seveda brez uzde. 

Govoril pa je takole nekako, skozi nos: 

»Častita skupščina! — Ne morem si kaj, da ne bi dal kar takoj 
dúška svoji radosti — radosti, katera me je prevzela v tem hipu, ko 
ste se me spomnili v tako častni zadevi! Da, veseli me, da pripo- 
znate moj pesniški dar, ki se — s ponosom smem izjaviti — vsaki 
dan bolj rázovitá in razvija! Torej, Bog vas živi! — Uverjeni bodite, 
da bodem rešil to častno nalogo povsem povoljno, ter da se še po- 
sebno potrudim spričo tega, ker velja vse to tako izbornemu môžu, 
kakor je gospod Gojko Knafeljc. Bog ga živi U 

» Živio !« je odmevalo vnovič po dvorani. 

Ko se je polegel šum in se je gospod Silec pomaknil nekoliko 
bliže predsednikovemu stolu, v svesti si svoje veljave, ter zri z me- 
žečimi očmi po navzočnih, se je spel kvišku pesnik Kukec, v vsak- 
danjem svojem življenju diurnist pri sodiŠču. Bil je dolg kakor prekla, 
da je štrlela njegova glava nad vsemi drugimi. Vedno se je gibal na 
desno in levo kakor bičje ob vodi. 

Začel in končal pa je takole: 

» Slávni sotržani! Lepa je naša slovenská domovina, ki hrani v 
sebi marsikakega slavnega siná. A ni ga med nami takega siná, da 
bi se bránil pečenke in vina. In ker se vse to bo dobilo na poročni 
dan, naj zabim vseh svoj srčnih ran in naj primem za pesniško pero, 
da gospodu Knafeljcu napíšem pesem srčno! — Da pa bodete vedeli, 
da gospodu kolegu práv nič nevoščljiv nisem, in da mu pesniške 
sláve rad ne oskubem, naj vpričo vas vseh ga danes poljubim!« 

In približal se je Silcu, se sklonil ter mu očetovski poljubil od 
veselja potno čelo. 

»Tako je prav«, je zavpil kováč Tomko, ki je bil obenem tudi 
čitalniški odbornik. » Gospod predsednik, prosim besede !< 

»Pozneje, ko dokonca taj nik !« 

»Ne, zdaj, saj vidite, da je tajnik preveč izmučen. Naj ga na- 
domestim jaz!« 

Predsednik je pogledal tajnika, in ko mu je ta pomigal, je 
dejal važno: 

» Gospod Tomko ima besedo!* 



Václav Slavcc: Gojko Knaľeljc. ^7 

Takoj je vse potihnilo; le par Tomkovih osebnih sovražnikov 
se mu je začelo rogati, med temi je bil tudi krojač Legan. 

»Kaj, ti boš govoril ! Saj si gluh! Na nakovalo z njim, sicer 
mu zastane beseda!* 

sSilentium!* je zavpil predsednik z groznim basom in naježil obrvi. 

V tem hipu je počil stôl pod debelim pekovskim mojstrom, da 
je grozno zahreščalo in se je mož zavalil na krojača. 

»0 joj! Ta je pa težek!« je zavpil Legan. 

Debeli pek je stokal pobiraje se, a po dvorani je nastal gromek 
krohot. 

Sele črez dolgo je prišel do besede kováč. 

»Torej vse káže, da bode slávna čitalnica proslavila tudi sama 
sebe s tem, da počasti svojega člana-odličnjaka! — Jaz kot odbornik 
n j en predlagam pa nadalje — v proslavo tega imenitnega dne — 
še tale program: 1. Xa predvečer poroke naj bode bakljada, pri kateri 
nosijo baklje vsi udje čitalniški; 2. isti večer naj se nevešti najprej, 
a takoj zatem tudi ženinu zapoj e podoknica, pri kateri sodelujejo 
čitalniški pevci, in 3. po bakljadi in serenadi naj se zberejo vsi v 
čitalnici, kjer se bode raz vila prostá zabáva. — Kdor je za to, 
prosim, da vzdigne roko!« 

>Jaz sem posebno za zadnjo točko«, je dejal Legan. 

A roko so vzdignili vsi. 

»Sprejeto!« je odločil Tomko. — i-Drugi dan pri poroki naj 
pa v cerkvi poje čitalniški mešani zbor! — Prosim, vzdignite roke!« 

> Dobro I Dobro !« 

»Torej je sprejeto tudi to! — Bog vas ži vi, zavedne tržane! — 
S tem je seja končana!^ 

Vstal je še gospod predsednik ter dejal: 

»Vnovič se vam zahvaljujoč, ker ste se zbrali v tolikem številu, 
in ker ste častno rešili obravnavano zadevo, sklepam sej o z naro- 
čilom, da ostane stvar za zdaj še tajná, ter z vzklikom: Bog vas živi! 
— Zdaj pa otvarjam prosto zabavo!« . . . 

Sum je zopet narastel. Nekateri so klicali vina, začeli iznova 
tarokirati in biljardirati. 

Pesnika Silec in Kukec sta si v kótu zatrjevala največje svoje 
simpatije in načela liter »elegantnega«, pri katerem sta nazadnje celo 
točila solze golega navdušenja. 

Weber in Bindišar sta odšla takoj po zaključku seje, pri kateri 
sta bila ves čas pasivna, na zrak ter sta se pridružila pred čitalnico 
Knafeljcu in Saharju. 



228 Václav Slavcc: Gojko Knafeljc. 

»Kam se obrnemo?« vpraša Bindišar. 

»Predlagam, da odrinemo k meni na dom«, odgovori Gojko. 

*Pa pojdimo!« pravi Sahar. 

»Sprejeto!« de Webcr oponašajočc. 

In odkorakali so vsi 7. Gojkom. 

.■>No, kaj se je sklenilo?« vpraša Šahar. 

Gojko sramežljivo povesi oči. 

»Ne sme se povedati«, se zasmeje Weber, »Vse je šg- tajno!« 

»Toliko se pa vendar lahko reče, da bo lepo«, meni Bindišar... 



Práv v tem času, ko se je vršila Gojku Knafeljcu na čast či- 
talniška seja, je sedela v malé Ijubljanske predmestne hiše sobici v 
pritličju ob edinem oknu mladenka kakih dvajsetih let. Njeno lepo 
lice je bilo bledo, in izraz na njem utrujen in otopel. Okrogli laket 
njene desnice je slonel na deščici pri oknu, a dolgi, tenki, skoro 
prozorni prstí so se mešali med črnimi, vlažno se svetlečimi, gostimi 
lasmi; levica pa ji je ležala nepremično v naročju. — Nemo je zrla 
v tihi mrak, v temno zelenje edine murve, ki je stala na malem 
dvorišču nasproti okna . . . 

»Ta prokleti pes!« se oglasi iz kóta, v katerem je bilo že 
skoro temno, cvileč ženski glas. »Bog ga kaznuj z vsemi šibami, kar 
jih ima roka njegova. In težko naj padejo nanj! Ta . . .« 

»Lepo vas prosim, mama, kaj ste mi obljubili?« odgovori deklica 
s tihim, otožnim, toda očitajočim glasom starki, ne da bi se ozrla. 

»Obljubila? Ti moj Bog, oblj ubila! Kakor da se taká obljuba 
ne bi smela prelomiti! — Ta lopov, ta ničvrednež, ta tat najinega 
miru in tvoje časti! Uh!« 

»Mama, še enkrat vas prosim, molčiva o njem!« 

»Kaj ? Ti bi ga morda še blagoslavljala za njegovo nesramnost?! 
Uh, uh! Bog ga kaznuj! Uh, oj, ta pes! — Ta garjavi pes!« 

Deklica se je potegnila z levico preko oči ter zdihnila. 

»Kaj ? Ali ne bodem spravila iz tebe niti ene zaničevalne be- 
sede? — Ali te je obsul s takimi dobrotami? — Ali ti je začaral 
ta goljuf? — Kaj ? K a-a-a-j ? — Govori, pravim, in prekolni ga še ti!< 

Starká je vstala, prilezla počasi do hčere ter krčila pesti; okolí 
ustnic so ji stále belkaste pene. 

Hčí ní odgovorila ničesar, samo glavo je sklonila še niže. 

»Ha, ha«, je nadaljevala starká zlobno. >Le poglej se, kako si 
postala lepo okrogla, lepo obilná preko života, ha, ha! — Kdo te 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 229 

je tako Icpo zredil? Glej, glej, moli zanj en očenašek, zanj, za tistega 
sladkega Gojka! Ha, ha! — Kako sta se grlila in kljunčkala tamle v 
prednji sobi, ko sem jaz že trdno spala; no, zdaj ga pa imaš! — 
Danes sem slišala v St. Jakobski cerkvi njegove zadnje oklice. Ves, 
kaj to pomeni, deklica? — Kako je dejal včasih: »Xobena druga ne 
bode moja, kakor ti Ivanka !« — Glej, glej, lepa nevesta si!« 

Ivanka si je zakrila oči in glasno zaihtela. 

»]\Iama, kakor se Bog prosi, vas prosim, molčite!* 

Pokleknila je pred starko ter povzdignila roke. 

»Xe, dokler ga ne prekolneš tudi ti!« je viknila starká. 

»Mama, ne morem — nikakor ne morem ! — Usmilite sc me!« 

Starká se je zasmejala hripavo in ostudno. Zlezla je počasi v 
svoj kot, vzela s police steklenico žganja ter napravila iz nje par 
dolgih požirkov. Takoj nato se je opotekla na stôl in zaspala. 

Ivanka se je stresla ter polglasno zdihnila: »]\Ioj Bog, odpusti mu 
— daj mu srečo, koder bode hodil — a daj tudi, da ga pozabim!* 

Pristopila je k materi ter jo opazovala. 

»Kako dobra je, dokler je ne omámi pijača! Oh, zakaj je mo- 
ralo priti tako daleč, da se je tako privadila žganju!« 

Odgrnila je posteljo, rahlo prijela starko ter j o položila nanjo... 

Odšla je v prednjo sobico, ki je imela okno na cesto. 

Práv v tem hipu je stopal mimo mladenič vitkega stasa in od- 
kritega, prikupljivega obraza, 

»Dober večer, gospodična Ivanka«, je dejal poltiho, zroč nanjo. 

>Kaj še vedno tako otožna r« 

Ivanka je zardela. 

»Oh, gospod Bratič, hvala lepa na vprašanju! Sčasoma že vse 
preide!« 

»Pa nikar si preveč ne zenite k srcu . . . saj veste ... saj 
veste . . . jaz vas še vedno ljubim!« 

> Nikar ne govorite tega, to je nemogoče«, odgovori Ivanka. 

>Ali smem k vam? Samo za hipec!« huškne Bratič proseče. 
. Ivanka je nekoliko pomislila, in že ga je hotela odpraviti; toda 
njegove oči so jo gledale tako proseče, da mu ni mogla odreči. 

»Ako vam je Ijubo, pa vstopite, toda samo za hipec!« . . . 

No, prešel je pa hip za hipom, pretekla celo ura, predno se je 
poslovil. Pri odhodu pa je dejal: 

>Naj pride na vas, kar hoče, v bridkostih se obrnite zaupno 
do mene!« — 

(Daljc prihodnjič.) 

»Ljiiblj.inski Zvon. 4. XIX. 1899. 16 



230 A. Aškcrc: Aglaja. 



Aglaj a. 

Legenda. 

y— ,akaj bas zdaj tako to solnce šije? . . . 
O Bog, zagrni v noč, zagrni ves ta Rim! 
Ta kolosej zagrni v noč mi temno 
in pa Aglaj o tvoj o tule nago z njim! 

Kako od vseh stráni vse vame zijc! 

Kako požira tisoč svetlih mc oči 

s pogledi gladnimi! . . . Kam naj se skrijem? 

Pokrij, odeni me, o Bog, in s čim zakrij! 

Ah, saj imaš po drevju listja dosti, 

imaš po travnikih visoke tráve tam! 

Črez glavo žito raste tam po polju . . . 

Jaz naga tu stojim . . . kako me, ah, je sram! 

In vsemogočen si! Obleke pošlji! 
Prinese naj mi jo iz raja angelj tvoj! 
Umazan sužnji plašč vsaj naj prinese, 
da z njim ogrnem hitro goH život svoj! 

Nič! . . . Od nikoder pomoci nikake! . . . 
No, pa me glejte! Glejte me od vseh stráni, 
Rimljani vi! Z lepotoj čistoj mojoj 
napájajte si žejne svoje zdaj oči! 

Le glej me, imperátor, Nero božji! 
Senatorji častiti, občudujte mc! 
Patriciji, vojaki, sužnji rimski . . . 
ve žene in dekleta, ogledujte me! 

Da, lepa sem! O mnogo lepih Grkinj 
že Sirakuza moja porodila je; 
in mnogo rožic takih-le cvetočih 
po vrtih svojih bujnih že vzgojila je. 

Da, krásna sem! Slikarji in kiparji, 

le glejte me! Kaj ne, da vzoren sem model 

za kako Venero, Junono vašo? 

Rad videl bi me bil kak Fídija, Apel . . . 



A. Aškcrc: Afflaja. 231 



Da, krásna sem! Odvedite me v tempelj, 
postavíte mc kot lioginjo na oltár! 
Poklekajte pred mano, mc molcči! 
Prinášajte najlepših rož mi však dan v dar! . . . 

Ne, ne! . . . Xaj tu ostanem, v koloseju! 
Ah, odpri že se, odpri, grozni ti zapah! 
Kje libijski ste levi krvoločni r 
Raztrgajte v areni tukaj mc na mah! 

Umrjem rada, ah, kako pač rada! 

Ze vidim ženina . . . odprto je nebo . . . 

Ze plavá mi naproti bog moj Kristus . . . 

Oteta sem! . . . On sam, on sam drži mc za roko 



Ncľo: Senátor Casca, grešnik stari, he! 

Kaj nisi sc je še nagledal, slišiš r 

Saj gledaš jo z očmi in z ústi kar! 

Kaj ne, da ti je všeč ta Grkinja? 
Casca: Mi hercle, caesar! Ta bi zapeljala 

še mene starca* v gluposti najvcčjc! 

Poznáš me dobro; veš, da nisem stoik 

in da se nisem baš ogibal žensk 

v mladosti . . . toda takšne krasotice 

res nisem videl še dozdaj nikjer! 

Veš, kaj bi ti svetoval, o auguste ? 

Obdrží to krístjanko si za sé! 

Vedríla tí življenje bo predrago, 

jasnila tí na staré dní srce . . . 

Oh, škoda, škoda bilo bi zares, 

če zvene zdaj že roža mlada ta, 

še predno vžil je kdo njen krásni duh! . . . 
^Nero: In ti zamišljeni poeta Crispe? 

Kako, kaj misliš tí o tem dekletu ? 
Crispiis: Jaz — jaz, o caesar r Jaz práv nič ne mislím! 

V Olimpu med bogoví zdaj sedím. 

Pred mano pa stojí boginja nová, 

najlepša, kar imajo jih nebesá . . . 

in tej boginji je ime Aglaja! 
Ncro : In ti kípar Evgenij r 

16* 



232 A. Aškerc: Aglaja. 



Eugenius: Sláva Zevsu! 

Zdaj našel sem jo! Zdaj j o vidim, gledam! 
Ustvaril rad bi Afrodito lepo; 
oživil rad bi mŕtvi, beli marmor, 
da mi se spremeni v boginje lik . . . 
Ti sam si kip naročil bil že lani, 
ki bi postavil se na Kapitolju . . . 
In sanjal sem po noci in po dnevi 
o delu svojem; iskal sem modelov 
med ženskimi za svojo Afrodito . . . 
Zdaj vidim vzor svoj, živo Venero . . . 
Daj za model Aglajo mi, o caesar! 
Nero : In ti slikar Kalliste ? 

Kallistus : Imperátor ! 

Poglej to vitko njeno krásno rast, 
to mlečno-belo polt! Poseben čar 
ti diha vsa prikazen mlada njena. 
To glavo občuduj, miline polno, 
veliké te oči, ta ravni nos! 
Kako lasje j i črni padaj o 
s temena bujni doli do kolen,* 
ko Styksov slap valil bi se v prepad . . . 
Poglej cvetoče te napete prsi — 
prelesti ženské trona bela dva! 
O, mnogo videl že sem lepih dev 
tu v Rimu in po Grškem in na vzhodu: 
to dekle spája vse popolnosti, 
ki iščemo umetniki jih mi 
na lepi ženski, rečem ti, o caesar! 
Cvetoče krásno žensko je telo 
lepota poosebljena mi, živa. 
Lepoto smejo zreti le bogovi 
z nesmrtnimi očmi v Olimpu svetem. 
A kadar hočejo pokazati 
nam smrtnikom lepote ideál, 
pokažejo telo nam ženské lepe! 
In jaz bi rekel, da so baš zato 
pokazali bogovi nam Aglajo . . . 
Nero: Pa bodi, no! Poskusim j o oteti! 
Ži vi naj dekle! Prej pa odpovej 



A. Aškerc: Aglaja. 233 



krščanski svoji blodnji se in zmoti! 

Ta trmasta in trdo vratná stvar! 

Vsa zatelebana je v Nazarenca! 

In pa avgur Metellus . . . hahaha! 

Ta ni za nič! Za nič več ni, vam pravim! 

Ni mogel je spreobrniti tepec! 

Ne zna več posla svojega ta revček! 

Še danes dam zadaviti zato 

to staro, onemoglo, velo šlevo! 

O, saj imam še drugih svečenikov! . . . 

He, kje je na primer moj mladi Rufus? 

Pošljite ponj! Takoj naj gre v areno! 

Xaj spreobrne Grkinjo mi lepo, 

izbije naj iz glave ji krščanstvo! 

A da opravi dobro posel svoj, 

žrec Rufus jamči sam mi z glavoj svojoj! 

O ta vam zna, goreči ta fanatik, 

ta zna vam govoriti na srce! 

Aglajo ta gotovo spreobrne, 

prišili jo z jezikom svojim urnim^ 

da mu kristjanka lepa se uda 

in Nazarenca vrze iz srca! 

O, darovala bo bogovom našim! . . . 



Saj že tam doli je pri njej v arén i! 
Glej, že stoji vam pred Aglajoj Rufus! 
Kako navdušeno ji govori! 
Kako pesti jo in ji prigovarja! 
Le potrpite, Casca, Crispe in 
Eugeni in Kalliste, potrpite!) 
Zivela bo Aglaja! Rufus moj, 
fanatik mladi — ta j o reši, reši! 

Rufus: Res, nočeš, Aglaja? ... O čuj, o čuj! 
Rotim te, rotim te, bogovom daruj! 
Zatáji mi Krista! Eh, kaj je kristjan? 
Gol suženj brez pravá, zaničevan! 
O, čaká te sreča in čaká te čast, 
bogastvo, razkošje, vsa zemeljska slast! 
Glej, Caesar že čaká, da jni se udáš . . 



234 A. Aškcrc: Aglaja. 



Saj bog ni tvoj Kristus, bog Zevs je naš! 
Vse naju že gleda, vse, ves kolosej . . . 
Poslušaj in zmotám se odpovej! 
Aglaja, Aglaja! . . . 
Aglaja: »Ne, ne — nikdar! 

Ne trudi se zamc, o ti barbar !« . . . 
Rufus: Res, nočeš, Aglaja? . . . Potem, potem 
brez vspeha od tebe živ iti ne smem! 
Zastavil sem glavo in život svoj, 
da trmo upognem in ponos tvoj . . . 
Nazaj več ne morem . . . zatorej naprcj ! 
Naj gleda še mojo zdaj smrt kolosej! 
Čim dalje bolj vidim, kak krásna si! 
Ko zvezda si svetla in jasná si! 
Oh, škoda, Aglaja, za tvoje telo, 
če levi ga lačni mi zdaj požro! 
O, lepa si, lepa! Ah, lepše ni! 
S krasotoj naj tvojoj napájam oči! 
Iz marmorja belega živ si kip . . . 
Naj gledam te, gledam poslednji liip! 
Ah, srce tu v prsih trepeče mi 
ter vriska in uka od sreče mi. 
Glcj, v tebe, Aglaja, zaljubljen sem ... 
Gorjc mi, gorje mi: izgubljen sem! 
Brex tebe živeti ne mogel bi sam . . . 
Ah, raje jaz tvoji se veri udám! 
Ker tu ne bom mogel več zreti te, 
pa gledal na onem bom sveti te! 
Od tebe ne ločim sc! Pôjdem s teboj 
tja, kjer je tvoj Kristus, kjer bog je tvoj! 
V Elizij tvoj pôjdem s teboj, v tvoj raj; 
tam Ijubil te liodem ja/, vekomaj! . . . 
Čuj, Caesar auguste! I jaz sem kristjan! 
Senatorji čujte, čuj slednji Rimljan ! 
Strašilo za deco je Jupiter vaš; 
kar žreci uče vas, je zmotá in laž! 
Avc, Xero auguste! Zdaj glej kolosej! 
Izpustitc leve! . . . Naprej, naprej! 

A. Aškerc. 



^^ 



Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 235 




slušajmo! 



O poezijah Jenkovih. 

Spisal dr. Janko Bezjak. 
(Dalje.) 

J'imski dan« sem bil že navedel. Tu pa si ga oglejmo na- 

■ tančneje! 

Da je pesnik pravi pesniški slikar, to nam moj- 
strsko dokáže že v prvi kitici. Z markantnimi potezami 
nariše le v štirih verzih zimski dan. Vsaka vrstica prinese 
nekaj značilnega, zadnja pa obenem zavŕši sliko. Po- 

»Solnce se od daleč skriva, 
Vrana leta okrog hiše, 
Tenek veter zunaj piše, 
Tla pa debel sneg pokri va.« 

Kdo bi mogel krajše, a vendar z vsemi potrebnimi znaki ustvariti 
tako pesniško sliko zimskega dne r 

Druga kitica pa nas vede v sredino vaških otrok. Kako živ- 
Ijenje! Tudi to življenje je krátko ter živo narisano v glavnih potezah: 

»Tam na klanci je vse živo: 
Vkup so iz vaši otroci, 
Však sani v premrli roci 
Vozí in drži se krivo. « 

Kdo se ne domisli lastnih dni brezskrbnih let otroških r Sani 
na ramo in haj d na klanec ali breg, potem pa nizdolu po snegu, da 
se je vse kadilo! In tako se godi tudi starcu, kí pri oknu zre to 
vaško življenje: pred dušo mu stopijo nekdanji dnevi blažené mladosti, 
in solze ga polijo ... S tem etiškim momentom je zavŕšil pesnik 
svojo nedosežno sliko. — In takih etiških momentov pa je vse polno 
v pesmih Jenkovih. 

Te slike nas uče, da je bil Jenko pravi sin narave; otroška ter 
mladeniška leta svoja je preživel večinoma na kmetih, in zato se mu 
je omilila narava s svojimi tajnimi in očitnimi krasotami; zato jo je 
Ijubil kakor drugo mater, katera je v njem pomagala vzgajati krepko 
in resnično čuvstvo za vse lepo, blago in dobro. Zato pa imajo tudi 
njegove pesmi vseskoz naroden duh. 

To se vidi zlasti v tistih, katerim pesnik ni podelil samo pečata 
svoje krepke preprostosti, temveč j im je zajel tudi snov iz prepro- 
stega življenja kmctiškega ter jim tako vlil preprostega národa mi- 



236 Dr. Janko Bczjak: O poozijah Jcnkovih. 

šljetije in čuvstvovanje. V nekaterih je zadel narodni ton tako iz- 
vrstno, da se nam dozdevajo pristno národne po snovi, jeziku in 
obliki. Také so: Roža, Nevesta, Cekin, Zadnji večer, Va- 
bilo, Senčica, Lilije, Nerodna, Nepovabljeni svat. 

Tudi tu mu je bil kažipot Prešeren; a bas tu je mojstra skoro 
prekosil učenec Jenko. S tem, da je marsikatero posebno potezo 
narodnih pesmi izvrstno uporabil, je nekaterim svojih pesmi vtisnil 
pečat pravé národnosti. 

Narodni pesnik rad zakrije pravo misel s podôb o, zlasti ako se 
jo zaradi kočljivosti boji povedati naravnost s pravimi besedami. 
Tako národne pesmi raznih Slovanov kaj rade opisujejo ter značijo 
izgubljeno devištvo z ovelimi cveticami ali z izgubljenim vencem. 
Tu se káže nežno ter spodobno mišljcnje slovansko: ne nájdeš grdih, 
podlih, neotesanih besed, ki bi žalile ubogo, nesrečno deklico in či- 
tatelja samega. 

Tako povprašuje v neki slovaški narodni pesmi dekle ribiče 

ob Dunavu: 

» Rybári, rybári na tichom Dunaji, 
Či ste nevideli moj vienak zelený ?« 

(Sborn. mat. slov. II. 9.) 

y drugi očitá dekle zapeljivcu, da ji je vzel venec, a on pravi: 

»Nevzal sem ho, neni pravda, 
Hodilas ho do Dunaja.* 

V zbirki narodnih pesmi hrvaških, izdanih po Plohlu, nahajamo 
pesmico, v kateri je izguba devištva práv tako prikrito označená. 
Deklica pere ob »Dunaju« (Dunavu) vence in srajco ter oboje raz- 
prostre. Ko to vidi junák, pride z gore ter ji ukrade venec in srajco. 
Sele iz prokletve, ki j o izgovori dekle, razvidimo pravi pomen te 

tatvine: 

»Nedaj ti se bože oženiti, 

Dok ne vrodi javor z jabukami, 

Pod javorom sneha i divojka!« 

Maloruska národná pesem govori o tem vencu takole: 

»U njadelku ráno mati donku bila: 
Na što ti šelma venčik stratila? 
Na Dunaju beli, husti milá; 
Tam svoj venčik stratila.* 

(Malor. nar. pes., izdal Bezsonovz, str. 164.) 

Tudi Jenko je ta predmet uporabil v treh pesmicah. Eni je 
naslov »Narodna«. Mogoče je, da je res národná, in da ji je pesnik 
dal popolnejšo obliko. Glasi se: 



Dr. Janko Bezjak: O poczijah Jcnkovih. 237 



»Dolin'ca cvetoča, Prišel sem si žcj'co 

V dolin'ci studenček, Gasit na studenčck, 

Pri njem je deklič'ca, Deklič'ca mi dala 

Ki vije si venček. Je srčck in venček. « 

V drugi pesmi (»Mlada Mana«) vpraša solnce luno, je li ji znano, 

»Kaj da rože v tla so vgnane, 
Ki veselé 
So cvetele 
Po grcdicah 
Mlade RIane?« 

Saj je še prejšnjega dne videlo Mano radostno ter jasno, igra- 
jočo se »z vencem krasnini«. Luna pa ji odgovori smehljaje se: 

»»Kaj bi tega jaz ne znala! 

S'noč' prišel je mlad učenec 

Cez gredicc, 

Cez cvetice; 

Vzel je s sabo krásni venec.«« 

Tretja slove >Lilije«. Deklica ogovarja bele lilije svoje, katerim 
je došlej vedno stregla: odslej jih ne bo več nosila na solnce; ne 
bo jih več rosila s hladno vodico; ne bodo j i več cvetle: 

»Lilije bele, 
Le uschnite! 
Z mano cvetele, 
Z mano venite!« 

Ali ni ta izmed najlepših, najnežnejših pesmi tega smisla? Srce 
nas boli, ko slišimo to žalostno govorico uboge deklice! — Taki po- 
govori nesrečnega človeka z nemo prirodo so značilni za národne 
pesmi. Človek išče tolažbe pri bitjih, ki jih je ustvarila mati narava. 

Národná pesem ne določuje kraja, kjer se vrši kak dogodek, 
natanko, ampak ga le splošno zaznamuje, cesto z besedami: stoji, 
stoji tam — leži, leži — i. t. d., ali pa rabi polje, vas, mesto, 
gora in enaka splošna določila. 

Tako tudi Jenko uvaja XV. » Obraz « z besedami: 

>Leži polje ravno, 

V polju roža krásna* — 

Začetek pesmi >Roža« se glasi: 

»Sred vaši so lipe tri, 
Hišica pri njih stoji. « 

Nekaj práv značilnega za národne pesmi je tudi ponavljanje, 
in sicer prvič posamnih besed ter stavkov, drugič ceHh kitic. 

S ponavljanjem besed in stavkov hoče narodni pesnik posamno 
besedo, posamni pojem, posamno misel močneje poudariti ter čítate" 



238 Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 



Ijcvo pozornost bolj vzbuditi. Zlasti čcstokrat se ponavlja samostalnik, 
ki se prvikrat stavi brez pridevnika, s prikladnim pridevnikom. 
Tudi to sredstvo rabi Jcnku. ]ívo nekaterih primerov! 

»Nocoj, le še nocoj — « (»Zadnji večer«.) 

»Rosa, hladná rosa 

Kamenje močila, 

Luna, bieda luna 

Nanje je svetila.« (»Obrazi«, XI.) 

»Slavec, drob n i slavec 

Pa veselo kroži.« (»Obrazi«, X.) 

»Bele cvetice, ledcne cvetice« — 

»Večni Bog, mili Bog« — 

»Tajaj led, tajaj led lice gorko« — (»Pri oknu«.) 

»Le kuj, le kuj, zlatar« — (»Cekin«.) 

»Pojdi, le pojď z menoj« (»Vabilo«.) 

Cele kitice pa se takrat ponavljajo, kadar se ponavlja misel ali 
dejanje, povedano v eni celi ali v vec kiticah. Pri tem se kitice ali 
nič ne izpremene ali le malo, kakor to misel zahteva. 

Tako čitamo v »Cekinu«: 

»Le kuj, le kuj, zlatar, Koj k delu gre zlatar 

In práv za prštek mlad In práv za prštek mlad 

Naredi prstan zlat, Naredil prstan zlat. 

Prekuj mi ta denár! Prekoval je denár. « 

V narodnih pesmih cesto nahajamo tudi tole »figuro«: Pesnik 
zastavi najprej vprašanje, kaj bi to moglo biti, na kar káže, ime- 
nujoč znane reči, ki so podobne oni reči. Nato pa odgovori sam, 
da ni to ni ona reč, katera bi utegnila biti, ampak — in zdaj ime- 
nuje pravo stvar. Tako vzbudi pozornost ter zanimanje čitateljevo 
ter povzdigne in ukrepi reč, do katere mu je največ. Dva primera 
zadostujeta! 

V '> Mladi Bredi« vpraša deklica, ko zagleda meglico sredi polja, 

svojo mater: 

»Aľ meglica ta je od vodiče r 
Aľ meglica ta je od gorice? 
Aľ oblak je toče hudourne, 
Izpod neba zgnan od sile búrne ?« 

]\lati j i razloži: 

»Ta meglica ni ne od vodiče, 
Ta meglica ni ne od gorice, 
Tuď oblak ni toče hudourne, 
Izpod neba zgnan od sile burnc. 



Dr. Janko Bczjak: O poezijah Jenkovih 239 



To je sapa turških konj meglena, 
Ki jih polna je stcza zelena. « 

Znana srbská národná >Asan-Aginica< ima tale začetek: 

»Kaj se beli na zeleni gori? 
Aľ so snegi, ali labodovi ? 
Da so snegi, bili bi skopneli 
Labodovi bili odleteli. 
Niso snegi, niso labodovi, 
Ampak šator Age-Asan-age.« 

Tudi to svojstvo narodnih pesmi je poznal Jenko ter z njim 
dosegel močen učinek, samo da je v začetku vprašanje opustil in 
misel samo trdilno izrekel. V mislih imamo pesem »Po slovesi«: 
»Teman oblak izza gore To ni oblak izza gore, 

Privlekel se je nad polje; To tudi ni ravno polje; 

Nad poljem sredi je obstal. To misel le je žalostná 

Nebo je čez in cez obdal. Na sredi srca mojega.« 

Xajboljše v narodnem dúhu je zadeta pesem ^Zadnji večere: 
vsebina, misii, besede, mera — vse se strinja in zedinja v tem smislu. 
Radi tega pa jo tudi slišiš cesto doneti iz ust vaškega mladeniča. 
Snov je pesnik zajel iz tistih časov, ko je moral mladenič šc osem 
let cesarja služiti: Ijubček, ki mora drugi dan k vojakom, pride k 
Ijubici v vas in jemlje od nje slovo. To je snov, katera je práv pri- 
Ijubljena narodnim pesmim. Slovo ter globoka žalost dekličina sta 
slikani tako preprosto, resnično ter naravno, da mc pesem vsekdar 
močno gane, kadar jo čitam, zlasti zadnje kitice: 

»Ne jokaj, Ijubica, Oh, psi še lajajo; 

Čez osem kratkih let, A Ijubega več ni, 

Če bova še živá. Pred mojo kamrico 

Pa snideva se spet. Pa tráva zeleni. 

Prežalostno srce 

Veselja nima več, 

Sam Bog nebcški ve, 

Kdaj osem let bo prečl« 

Znani :»lepotilni pridevniki« (epitheta ornantia) Homerjevi rabijo 
v okrás tudi narodni pesmi slovenski; takisto >stalni prideviiiki^ 
kakor: bel, raven, svetel, bied, b r ide k pri nekaterih dolo- 
čenih samostalnikih: belo mesto, beli dan, beli grád, ravno polje, 
bieda luna, svetlo solnce, svetli dan, bridka sablja, bridka žalost itd. 
— Ti pridevniki ne okrašujejo le pesmi, ampak tudi oživljajo tiste 
pojme, katerim se pridevajo; kajti pristavlja se le po en pridevnik, 
ki naznanja značilno lastnost. Po ti lastnosti se pojem vidno ter 
čutno povzdigne, okrasi ter oživi. 



240 Dr. Janko Bezjak: O poezijah Jenkovih. 



To sredstvo narodnih pesmi je tudi Jenko vrlo cenil ter modro 
uporabljal. V njegovih poezijah ne nahajamo samo takih stalnih pri- 
devnikov, kakršnih so polne národne pesmi, ampak tudi ražne druge, 
ki lepotijo pesmi. Citamo med drugimi tele skupine samostalnikov 
ter pridevnikov: 

bela cesta, bele cvetice, beli grád, bele lilije, bela mesta, bele 
pene, beli sneg, bela zora; bieda luna; bleščeče zvezde; bistri val, 
bistre vode; bridke solze, bridka žalost; cvetno polje, cvetoče polje; 
črne bolečine, črna gomila, črna jama, črna zemlja; drobná mravlja, 
drobni ptič, drobni slavec; glasni šum; grmeča Sava; hladná rosa, 
hladná vodiča; jaseň mir, jasno solnce; krásna roža; malo dete; 
mehka lipa; mlad junák; mogočna reka; ognjeno gorje; pisana gla- 
vica; pobožné vijolice; ravno polje; rumeno solnce; sladki čut, sladká 
pesem, sladki smehi, sladki up; sinja daljava; sivi oblak; skeleča 
rana; svetli dan; šumeča voda; šumni vrtinec; tajno šepetanje; teman 
oblak, temno borovje; tihi grob, tiha noc; trdi hrast; verná Ijubezen; 
zelena gora, zeleň mah, zelena tráva; zlata čeda (zvezd), zlata pesem, 
zlate zvezde; zvesti konjič; žive oči, živi ogenj . . . 

Narodni duh zlasti preveva Jenkove balade. Sicer jih je samo 
pet: »Zaklad«, »Knezov zet«, »Morski duhovi«, »Nevabljeni svat« in 
»Pogreb«, in le-ta je manj balada nego resno-šaljiva alegorija, pred- 
stavljajoča mogočni učinek pusta na mladi svet; vendar pa jim gre 
ime »balade« po vsi pravici: one so balade v pravem pomenu be- 
sede. Pri njih je dejanje središče pesmi, manj je merodajen značaj 
dotičnih oseb. To dejanje pa nam pesnik riše le po važnih momentih, 
z malimi, krepkimi potezami. Kar je nepotrebno, kar si more čitatelj 
sam dodati iz svoje domišljivosti, to je vse izpuščeno; tako zadobe 
balade dramatiški značaj, in dejanje se pokaže v vsi svoji šili ter 
velikosti. Vse balade Jenkove so resne po svoji vsebini, ki je v 
»Knezovem zetu« in v »Morskih duhovih« celo grozna. Zabeležimo 
v kratkih potezah vsebino prvé! 

Bil je mlad vrtnar, ki je slúžil pri knezu. Ljubil je kneževo 
hčer, ki mu je vracala Ijubezen. Nekoč je spet delal na vrtu, sadil 
rože ter si pel tole pesem: 

•Najlepšo rožo bom izbral 
In svoji Ijubici jo dal; 
Saj bodem, če sem tudi kmct, 
Nekoč še vendar knezov zet.« 



Dr. Janko Bczjak: O poezijah Jcnkovih. 241 



Knez, ki je to čul, naroči, jeze se tresoč, vrtnarju, da mora z 
njim na lov; tu pa ga ustreli ter vrze njegovo truplo v Kolpo. To 
dejanje nam pesnik tajnostno takole opise: 

>Ko solnce šlo je za goro, 
Prižgalo zvezde je nebo, 
Skovir na gori je zapel, 
Nekdo slovo od sveta vzel. 
Po Kolpi plával je mrlič, 
Nad Kolpo je odveval ptič.« 

Po noci pa pride vrtnarjev duh pod okno svoje Ijubice, hčere 
kneževe, ter ji prigovarja z milo prosečim glasom, naj vstane, da bi 
šla k poroki z njim. Deklica se mu da pregovoriti, obleče svileno 
obleko 

»In rožo dene v kito las, 

Ki jo vrtnar je včeraj dal, 

Ko je pod njenim oknom stal,« 

nato hiti za svojim Ijubimcem. Xe vidi ga, toda njegov glas sliši, 
ki se bolj oddaljuje, bolj ko ona hiti. Tako j o zvábi duh umrlega 
Ijubimca do strmé Kolpe in naposled s svojimi žalostnimi ter milimi 
glasovi v globoko vodo. Konec pa se glasi: 

> Skovir skovikati začel, 
Nekdo pa otlo je zapel: 
Če bil sem tudi reven kmet, 
Zdaj sem pa vendar knpzov zet!< 

Motiv je tisti, kakršnega nahajamo v >Leonori« Burgerjevi ter 
drugih sličnih baladah; zlasti pa ima ta balada Jenkova veliké po- 
dobnosti z narodno pesmijo »Mornar«, ne samo, kar zadeva snov, 
ampak tudi, kar se tiče vse kompozicije in dikcije. Gotovo je poznal 
Jenko »]\Iornarja« in ga tudi posnel vidno ter s premislekom. Ne 
bom ju primerjal; kdor dvomi o moji trditvi, naj čita sam obe pesmi, 
in prepriča se, da ne trdim preveč. 

Pesmi Jenkove so torej, kar se je že cesto tudi drugod poudar- 
jqilo, povsem národne poezije v umetniški obliki. Zavoljo tega pa 
so tudi nekatere postale zopet národne, in preprosti Ijudje z navdu- 
šenostjo popevajo to ali ono pesem Jenkovo, ne da bi vedeli, čigava 
je. Také so n. pr.: »Pobratimija«, »Naprej«, >Naš maček«, »Vabilo«, 
»Zadnji večer «. 

Koliko pa jih je že uglasbenih po naših slavnih skladateljih, 
Foersterju, obeh Ipavcih, Hajdrihu, Davorinu Jenku, Nedvedu, Vil- 
harju in drugih! Morda ne nájdeš pesnika, kateri bi po vsebini ter 



242 Dľ. Janko Bczjak: O poczijah Jcnkovih. 



obliki svojih pesmi bil tako prikladen in zato tudi tako priljubljcn 
skladatcljcni slovcnskim , kakor bas Jenko. Mcni so znanc tele: 
Prošnja (J. Fabian); V ti h i noci (A. Ilajdrili, A. Forster). Obu- 
jonke: I. (»Slabo sveča je brlela«: A. Hajdrih), VI. (»V Ijubem si 
ostala kraju«: A. Nedved, F. S. Vilhar), VII. (^»Zemlja se zagrne v 
tmine«: A. Foerster); Vábi lo (B. Ipavic); Pobratimija (D. Jenko, 
A. Forster); Samo (A. Foerster); Adrijansko m or j e (A. Hajdrih); 
Naše gore (A. Foerster, G. Ipavic); Molitev (D. Jenko); Napr ej 
(D. Jenko); Národná (B. Ipavic); Na š maček (F. J. Tencc, Va- 
lenta); Roža (B. Ipavic); Zadnji vcčer(?); Na tujcm(?). 



Pri koncu smo. Nimamo namrcč namena govoriti še o njegovih 
stikih, verzih, sploh o njega pesniški tehniki. Splošno naj opomnimo, 
da Jenkovi verzi gladko teko, da so stiki večinoma čisti, da vláda 
blagoglasje v kiticah; pesnik je torej dodobra poznal pravila pc- 
sniške tehnike tcr se tudi ravnal po njih. 

Glavni smotcr mi je bil, da bi zanimanje vzbudil za pesnika 
Jcnka, katerega vse premalo poznamo ter čislamo, zraven tega pa 
pokazal, kako krutá nam je bila usoda, ki je vzela národu sloven- 
skému dičnega pesnika v cvetju njegovih let. KoHko lepega, milega, 
blagega bi še bil podaril národu svojeinu, ki ga je Ijubil tako go- 
reče, ako mu neizprosna Morena ne bi bila tako ráno iztrgala iz 
roke vznositega peresa tef ustavila njegovega plemenitega . . . srca! 
Toda kaj pomaga tožiti o nemi, jekleni, neizprosni usodi, ki hodi 
ter bo večno hodila neomajna svojo pot, ne brigajoč se za čuvstva, 
za želje človeške ? Nam pristoja tiho tožiti ob ranem grobu Ijubljenca 
nebeské modrice z besedami, katere je zapel Stritar pesniku v čas t: 

»Gorke ti točí solzc na grob Slovcnija mati, 
Točijo gorkc solzc bratje in sestre ti naj. 
V zemlji domáci ležiš, v najlepší tu družbi počivaš, 
Tebi na stráni leži pevca preblago srce. 
Blažjega ni srca slovenská nam zemlja rodila, 
Ti po krvi si brat, brat si po dúhu mu bil.« 




Adam I. Sever: Vzgoja. 243 




Vzgoja. 

Spisal Adam I. Sever. 

I. 

umeča godba je zvenela, zdaj burno zdaj lahkotno in 
mirno . . . Osem do dvanajst godccv je drgnilo po taktu 
na svoja godala z napetimi loki ... V restavraciji pri 
Kariu V-« je bil mestni ples. 

Električna žarnica je švigala iz orkestra, kjer je bilo 
najsvetlejše, tja doli do vrat, zavitih v motno-rdeče závese, 
ki so visele od stropa, ki se je bleščal belih in zlatih štukatur — 
ter se izgubljala po gladkem, povoščenem parketu. V ozadju je bila 
razprostrta veliká svilena národná zastáva, ovitá s svežim smrečjem, 
na nji je pa visel mestni grb. 

Zrak v dvorani je bil tako gost in prenasičen od močnih par- 
fumov, ki so puhteli iz šumečih oblek, in od preobilne svetlobe s 
kandelábrov, da je legal težko na prsi ... 

Med bele toalete ščebetajočih in koketujočih mestnih krasotic 
so se pomeŠavale tesne, kakor vlite svetlomodré suknje častnikov 
ter zategnjeni fraki nižjih in višjih uradnikov in zasebnikov, kateri 
so z oficirji vred vracali fingirane koprneče poglede in druge gra- 
cioznosti gospodičnam. Ob stranskih vratih so stali mestni očetjc, 
postarnejši trgovci i. t. d. z dámami v poletju ali pa tudi že v jeseni 
svoje dobe. 

Uverturo so bili končali. 

Gibanje po plesni dvorani je postalo še živahnejše. Spredaj se 
je bila ustavila skupina častnikov, ki so skomizgavali s črno pobar- 
vanimi brkami; glasno se krohotaje, so se zopet drug za drugim 
oddaljevali. 

»Gospodična, prosim, dovolíte mi prvi valček «, se je nekako 
boječe oglasil ob stráni srednjerasle devojke s kipečimi boki in na- 
petimi prsmi simpatični bariton vladnega koncipista Semena. 

>Ne, ne! — ne uganete, gospica, res ne uganete, za stavo, da 
ne uganete! Xo, pa vam povem sam. — Veste, včeraj je bilo, ravno 
ob petih popoldne na perónu, ko sem pričakoval dunajskega vláka «, 
je govoril hitro, kolikor mu je dajal zaspani temperament, nadpo- 
ročnik Sturm, obrnivši se zopet h gospodični, s katero je bil očividno 
precej znan, ko je bil zaslišal, da ona govori z nekom. 



244 Adam I. Sever: Vzgoja. 



Ozrla se je v nadporočnika s svojimi pijanimi, svctlikajočimi 
se očmi ter mu dela mehko roko pod pazduho, da jo je vodil po 
parketu. 

»Sterna ste videli, hoteli ste reči, ne?« 

)>Da, da, njega! Kakšen je bil; skoro ga nisem poznal. V svetlem 
površniku, kakor kak židovskí agent; pa sam je nosil majhen kovčeg... . 
Ti presneti Stern! — — 

Toda, čujte gospica, vas ni li sitni koncipist Semen nadlegoval 
ravno sedajle?« 

»Pač, pač.<' 

Dvorana se je praznila polagoma. Ostali so le plesa vci. Ples 
se je pričel. Godba je udarila burno; na godalih so škripali vijaki, 
in mišice godcev so utripale, lovec se za taktom. Čulo se je lahno 
drsanje pološčenih črevljev. Pluča in prsi so se zapehovale, obrazi 
čimdaljebolj rdeli in telesa se potila. Nad glavami je pa vel nekak 
lahen prepih. 

Stranska vráta so ločila dvorano od restavracijskih prostorov. 
Tu se je vil že gost dim cigár in cigaret; v sredi je visela bolj 
majhna obločnica s prenehujočim tokom — bila sta oglja preodda- 
Ijena. Odmev godbe se je čul in premikanje stolov med glasnim go- 
vorjenjem in hohotanjem. Ob kamenitih mizicah so sedeli reálni, 
debeluhasti Ijudje ter metali taroke predse. V kótu so vzdigovali 
natakarji jedila, likerje, pivo, vino, domače in inozomsko iz kleti in 
iz jedilne shrambe z mehaničnim vzdigačem. 

K rjavi peci je sedel koncipist Semen sam pred stožčasto ste- 
klenico, poleg katere je stala podobná kupica, le do polovice napol- 
njena. Noge je iztegoval od sebe ter gledal od stropa na obločnico, 
odtod v zlate prsné gumbe natakarjev, v pisane taroke sosedov, ki 
so igrali, in zopet v strop in obločnico — malomarno, kolikor so 
mu dopuščale globoke, temne oči. V istini ga je pa trio v prsih in 
med rameni; bil je silovito razjarjen. 

Potihoma si je naslikal vso bodočnost dveh nesrečnikov, katera 
preganja božja roka, vse boli zapuščene, nesrečne, nepremišljene 
ženské v tako živih barvah in tako slastno, da je bil skoro zado- 
voljen . . . takoj nato ga je zabolelo v srcu, in iznova je začel raz- 
vijati svoje fantazije, včasih je zagodrnjal ali namrdal nervozno z 
ustnicami, včasih se hipoma premaknil na stolu, kakor da bi hotel 
vstati ... In zopet od konca je gledal v obločnico, taroke, v gumbe... 
in zopet iznova . . . 



Adam I. Sever: Vzgoja. 245 



>Gospod, dovolite!« in prišlec je sedel k njegovi mizi. V tem 
je ples minil, in sobana se je polnila; Semen je pa stopil v dvorano 
in odtod na ozki hotelski koridor po vrhnjo suknjo, cilinder ter debelo 
palico s srebrnim, krogli podobnim držajem. 

Sel je domov. Stanoval je v Jenkovih ulicab, št. 18, v prvcm 
nadstropju. Kmalu se je ustavil pred dvonadstropno, rumeno po- 
barvano hišo ter odklenil vráta in odšel po stopnicah. Ko je dospel 
v svojo sobo, je brzo vrgel suknjo, za vratom s kožuhovino pošito, na 
stôl, postavil cilinder na mizo ter odprl okno; oknici sta močno zadcli 
ob levovo glavo iz malca, kakršna je kitila p ražni prostor med vsa- 
kima dvema oknoma. Potem pa je legel po dolgem na divan ter 
zapálil smodko. 

Zunaj je vel mehek južen veter ter vedno premikal oknice in 
pihal tudi v sobo. Sneg se je topil po strehah, trda skorja po česti 
se je lupila in privzdigovalk práv na lahko; ledene sveče ob strehah 
so se krajšale, in snežnica je kapljala v drobnih kapljah in v debe- 
lejših curkih v pločevinaste žlebove ter se odtakala po malem, v 
trotoar zasekanem vodotočku v kanál. Po česti je tudi šumelo curkov, 
ki so hiteli izpod snežene skorje. 

Semen se je preobrnil na otomani na desno strán in prekrižal 
noge. V glavi so se mu vzdigovale le megle brez vsake določene 
oblike; jezil se je sam nad seboj. Smodko je vlekel krčevito. 

»Ti vražji Sturm, ti vražji Sturm«, je siknil cesto med zobmi. 

Preklinjal je ples, preklinjal oficirsko kasto kot črva družabnega 
življenja, vse oficirje kot zapeljivce nedolžnih deklet, kot postopače 
ter preklinjal vse, kar mu je prišlo na misel. 

Práv živo je menil slišati uverturo , práv živo valček, skoro 
objeti jo je menil črez pas ter strmeč gledal, kako se je obrnila 
proti Sturmu, ko j o je mimogrede nagovoril — njemu pa ni niti 
odgovorila. 

»Vse na nji je ponarejeno«, je dejal v hlinjeno zaspani jezi; 
>pod očmi se maže s črnim barvilom, po obrazu s chremo, obrvi 
si tudi barva . . . ^letulj je, muha-enodnevnica, katera danes še po- 
hotno leta, j utri pa že zvene in premine. Vsi njeni čari so našemljeni; 
ni je škoda . . . nesrečen vsakdo, kogar Ijubi . . . ostane mu po 
par letih zakonskega življenja grdobno, grbasto ženišče, bolehno in 
slabotno — imel bo v hiši vedno bolezen, jok . . . ni najboljša . . . 
hvala Bogu, da sem jo spoznal . . .« 

Polagoma pa ga je zaspanec vendarle preobladal; le še včasih 
je odprl oči, okrožene s črnikastimi obročki, in izpregovoril kako 

.Ljubljanski Zvone 4. XIX. 1899. 17 



246 Adam I. Sever: Vzgoja. 



neumljivo besedo med čeljustmi, katere je krčevito stískal, a naposled 
je popolnoma zaspal. V snu pa se mu je izvil vcčkrat dolg, pretrgan 
zvok iz prsi. 

Smodka mu je že dávno padla iz ust ter je na tleh še dolgo 
dalje tlela . . . 

Drugo jutro se je zbudil Semen — v salonski obleki na divanu. 
Skoz odprto okno je pihal občuten hlad. Po ulicah se je vláčila 
debela, bela megla v neprodirni skupini. Curki s streh so še vedno 
žuboreli, in voda se je odtakala po žlebovih. 

Semen je močno zakašljal. 

V možganih je čutil silno praznino, in vendar mu je bilo ob- 
enem tako, kakor da bi mu bil kdo svinca nalil v črepinjo. Kitc na 
vratu so ga sklele. 

Spomnil se je minolega večera . . . zopet je zakašljal. 

»No, to je vendar silno čudno, da" se vedno tako razgrevam 
radi te punče. Kaj jih ni še mnogo drugih na svetu — tudi takih, 
ki imajo denarja? — — A zlodej pomagaj! Moje sanjc, moje sanje — 
ta brezdna, ki jih vidim včasih celo po dnevu! . . . Vendar Sturma 
si zapomnim, zapomnim na veke ... ta človek je še popoln barbar 
poleg vse svoje nadutosti.* 

In odšel je v kavarno na čašo čaja, da bi si utešil ščegetanje 
v prsih, katero mu je bil provzročil ponočni prehlad. 



Ivan Javor je bil uradnik pri banki >Donau«. Z mesečnimi 
100 forinti stalnc plače in s slučajnimi dohodki večjih ali manjših 
provizij si je vzdrževal stanovanje s tremi sobami, iz katerih je bil 
razgled na ulico, in kuhinjo, ki je bila obrnjena na majhno, temačno, 
s kamenitimi ploščami potlakano dvorišče. 

Gospa Javorica je imela pač že štirideset let, vendar pa so bilo 
njene poteze na obrazu še tako sveže in tako pravilne, da bi se vanjo 
lahko zagledal gigerl s petindvajsetimi leti. Vsako jutro si je okusno 
spletla dolge, debele kite v dva prameňa in si umila s finim milom 
bele roke, vrat in obraz. 

Javor sam ni živel ravno razkošno; vsako opoldne je použil 
krožnik juhe, nekaj mesa ter prikuhe, vino je pa pil v gostilnici, 
kamor je hodil po obedu. Tudi glede obleke je bil gospod Javor 
jako skromen; nosil je zimski havelok rjavkaste barve po pet let. 
Pazil je nanj, kar je mogel, toda že drugo ali tretje leto je jelo po 
Ijubem haveloku neusmiljeno udrihati: bil je bledejši in redkejši ter 



Adam I. Sever: Vzgoja. 247 

bolj in bolj pomečkan in obnošen. PuŠil je le malo in pa samo 
cenené »kratkc<; cigare, doma pa je vlekel iz smrdljive pipc navadni 
» fUrstenfeldovec « . 

Več nego Javor pa sta potrošili soproga njegova in gospodična 
hčerka, Angela. Ta je letala v materinem spremstvu po vseh plesih, 
čitalniških, mestnih, garnizijskih, po vseh veselicah in koncertih. Pa 
tudi pela je Angela pri diletantskih koncertih — ne iz Ijubezni do 
umetnosti ali radi krasnega glasu, ampak radi svojih krásno obli- 
kovanih rok, svilenega obrázka, rimskega noska, rubinastih ustnic in 
pa svojih oči, katere so se svetlikale v mokri lúči — krátko: spričo 
svojih telesnih čarov. 

Angela je zahtevala vsaki mešec kaj novega za toaleto, mama 
pa tudi; in Ivan Javor je dajal petak za petakom, dokler jih je kaj 
bilo v usnjati listnici v omari . . . 

Angela si je najbolj želela moža, ki bi bil práv lep, vitek, s 
črnimi brčicami, kateri bi nosil tudi tenko, žvenkljajočo sabljico ob 
mečih; toda — toda takega ni hotelo biti, ki bi bil imel toliko tiso- 
čakov v žepu, da bi bil mogel vložiti kavcijo. Angela je sklenila 
počakati, dokler ne pride huzarski poročnik, gróf z Ogrskega, jo za- 
prosi za ročico in jo odvedc v rezidenco. Medtem pa se je hotela 
kar najboljše zabavati z gospodi častniki domačega polka. In srcča 
ji je bila milá! Neki Sturm ji je povedal nekoč na skrivnem, da se 
gotovo z njo poroči, da sam preskrbi kavcijsko vsoto; zabičil ji je 
pa, naj nikomur ne pravi o tem nego svoji materi, ker mu ne bi 
bilo Ijubo, ako bi se stvar pred časom raznesla, zlasti ker hoče pre- 
senetiti očeta svojega in pa ostale sorodnike . . . Angela Javorjeva 
je bila poleg tega po mestu najbolj znana krasotica. Po ulicah so 
se ji vsi moški vprek klanjali, odkrivali ter salutirali. Razstaviti je 
dala tudi svojo barvno fotografijo na » Promenádnom trgu« v izložbi 
fotografa Myrtha. Vsaki paglavcc, ki je tod mimo tckcl, je vedel, da 
je gospica z velikimi, črnimi lasmi in rimskim noskoni Javorjeva. 
Osebno je bila znana z vsemi mlajšimi členi mestnega razumništva. 

Mati se je pa trudila, da bi ujela kakcga moža s trdno eksi- 
stenco in prijetno zunanjostjo za soproga svoji hčerki, dočim je le-ta 
mislila, da je rojena le za oficirje. Gospa Javorjeva je torej vabila 
na posete uradnike, kateri so ji ugajali. Hodili so radi, in marsikateri 
izmcd njih je imel resno voljo, da vzamc Angelo, čes, da dobi ženo, 
katera mu bo vdana, tem bolj, ker ne bo imela denarja — kar je 
tudi nekaj vredno; saj denár tudi ni vse. 

17* 



248 Adam I. Sever: Vzgoja. 



Semen je pogosto zahajal k Javorjevim; zašel je bil v njih 
druščino, da še sam ni vedel, kako, a spominjal se je, da se je izprva 
za njih naklonjenost s čudno vztrajnostjo potezal. Sčebetali sta z 
njim na posetih hči in mati; oče je šel navadno že pol ure prej na 
izprehod, kadar je vedel, da ga kdo hčerinih znancev poseti; pravil 
je, da se mu ne Ijubi klanjati, in da se mu vsa etiketa mrzi, Vesel 
je bil pa vedno, kadar je čul, da je bil kak soliden človek njegov 
gost. Semen se je ponižno in vdano odkrival. Le-temu je to ugajalo, 
in občeval je mnogo z Angelo, a ta se mu je včasih smehljala, včasih 
ga je pa nalašč prezirala. 

Semen je bil ^ a ne on edini — s čudno strastjo navezan na 
gospodično Angeliko, da se je moral krotiti na vse pretege, kadar 
je videl, kako ona koketira, da, kako se vsiljuje častnikom, dočim 
njega prezira ter se ga usmili samo, kadar se ji zljubi, ter mu mi- 
lostno dovoli, da ji s tem ali onim pokaže svojo naklonjenost . . . 
Semena je to vselej grozovito dirnilo. — 

Med mestnimi devojkami in materami je pa Angela prišla po- 
lagoma na glas »oíicirske ljubice«, kokete brez sramu in značaja, a 
vkljub tému se je vse klanjalo njeni lepoti . . . 

Na koncertu elitnega pevskega društva je Semena Angelino ve- 
denje močno popadlo. Ljubkovala je brez ozira le z nadporočnikom 
Sturmom, môžem, ki je bil na glasu kot osebno čeden, kavalirski 
človek, s plavimi brkami, ozkimi ustnicami, pa mnogimi grehi. 

Zapomnil si je Semen ta nastop. Neodoljiva sila ga je bila 
gnala na »mestni ples«, a »oficirska ljubica« ga je ondi javno bla- 
mirala; tedaj pa je sklenil, da uniči in zatre ono silo v sebi, naj 
stane, kar hoče. 

II. 

Opoldne v nedeljo je dobil nadporočnik Sturm v majhni ku- 
verti vizitko od gospe Javorjeve; odtrgal je ovitek bliskoma, se za- 
smejal ter si zasukal dvakrát, trikrát brke. 

»Hm, gospa Javorjeva me vábi na popoldanski izlet! Imam 
sicer danes še počakati proti večeru tovariša v restavraciji — torej, 
skoro ne utegnem ustreči Angeli — hm — toda vendar pôjdem, če 
že tako želi ona mucka — ■ bodi!« 

Nato je vrgel plašč na obešalnik, si odpasal sabljo ter posegel 
v pisalnikovo miznico, iz katere je privlekel knjigo, podobno kakemu 
albumu, ter jo začel ogledovati, ironski motreč pisma, katera so tičala 
zapored zložená v nji. 



Adam I. Sever: Vzgoja. 249 



Toliko jih je torej od lanjske jeseni, ko sem bil prestavljen 
semkaj, v tole naše mestece. Pikantne! — morebiti bi rekel naš major 
celo amusantno! Parfumovani papirček gospe odvetnikove — poleg 
sličice trgovke Lebnove — oj, pa še tako imenitno dekoltirana je 
tale dáma — in lase si je izborno uravnala, ko se je dala fotogra- 
fovati! — Oj in tule zopet ena: gospa, pravzaprav vdova pokoj nega 
Jančnika, ki je imel báje tudi drugih Ijubic obilo. — No — in — 
haha: tule vidim pisemce hišnice gospe Jančnikove, kateri se je tudi 
nekdaj bledlo o meni: pisano je pa práv nerodno, res práv senti- 
mentalno — in to meni le redkokdaj ugaja, ne morem pomagati...* 

Prižgal si je svaljčico in premetaval še dalje pisma, naposled pa 
jim je priložil še vizitko gospe Javorjeve. In potem se je párkrát 
pretegnil, zamahnil z rokami, poklical služabnika ter mu naročil, naj 
bode doma danes popoldne, dasi je nedelja. 

»Tu imate smodk; kadite, če se v^am Ijubi! Kadar pride gospod 
nadporočnik — - saj ga poznáte, oni, ki je bil že zadnjič pri meni — - 
mu recite, naj oprosti. Vizitka moja je na inizi. Povejte mu, da sem 
imel nujno pot.« 

»Razumem, gospod nadporočnik. Ali naj sobo zaklenem.''* 

sKakor vam drago; do tedaj morate počakati, da oddaste 
vizitko.* 

In Sturm je odšel obedovat na zasebno stanovanje, kjer so 
bili naročeni nekateri častniki na kosilo. 

Točno ob treh je bil pa pri Javorjevih. 

Angela je ravno gledala pri oknu ter mu prihitela na stopnice 
nasproti; on jo je prijel za roko ter se j i priklonil. 

» Gospod nadporočnik, hvala vam, hvala, da ste se odzvali! 
Recite, ali ni naša misel izvrstna, poleteti zopet enkrat na Pristavo; 
saj je ravno danes práv ugodno vreme!* 

»Res, res, kaj naj počnemo celo popoldne v mestu! Da, opro- 
stite gospica, zahvaliti sem se pozabil na vabilu.« 

Za četrt ure so odšli gospa Javorjeva, Angela in Sturm na 
Pristavo. 

Po drevoredu je bilo dokaj Ijudi, ki so se izprehajali gori in 
doli jako hitro radi mraza, ki se je bil zadnje dni pojavil zopet z 
vso krutostjo, tako da so slabo oblečenim revežem kar šklepetali zobje. 

Tla so bila trdo zmrzla; silná megla se je vláčila po travnikih 
poleg golih, starih kostanjev, kateri so bili vsi polni ivja. Rdečkasto 
zimsko sQlnce se je zaman trudilo razgnati te neprodirne hlapove. 



250 Adam I. Sever: Vzgoja. 



Od daleč se je pa slišala godba, ki je svitala na dirkališČu, ka- 
tero je rabilo po zimi za drsališče. 

Sturm in Angela sta hodila ob straneh, v sredi pa je stopala 
gospa. 

Vsi trije so tiščali roke k sebi; nadporočnik je stiskal sabljo 
ter mencal roke v žepih; dami sta inicli veliká mufa, na katerih črni 
dlaki so se srežile ivnate dlačice. 

»Gospod nadporočnik, kje ste bili pa danes zjutraj ? — Kaj ne, 
da je dolgočasno v našem mestu ?« 

»Baš nasprotno, milostljiva gospica. Dopoldne sem bil pri štábu; 
imel sem službenega opravka toliko, da nisem utegnil ničesar drugega 
uganjati. A kaj pa vi, gospica ?« 

»Jaz? Kaj se res toliko zanimate zame ?« 

»Da, seveda se; saj niste užaljeni !« 

» Veste, če ste že ravno toliko radovedni: bila sem v kondi- 
teriji! No, in kaj je potem?« 

»Gospod, nadporočnik, ste li že kdaj občcvali z gospo pokoj- 
nega poslanca Jančnika?« se je oglasila sedaj mati. 

»Da — nekoliko pač — prejšnje čase — to se pravi lanjsko 
zimo. Seznanil me je z gospo njen sorodnik Viljem, ki je v Gradcu 
na politehniki študiral.« 

» Menila sem vas nji predstaviti, ker pride tudi ona, kakor mi 
je pravila zjutraj, ko sva se srečali na trgu, na Pristavo nekoliko 
pogledat.« 

»Tako — tako! Veselilo me bo, če bo družba večja.« 

»Mene tudi, mama«, je rckla Angela. 

Stopali so medtem že mimo gozda, ki se je razprostiral zadaj 
za drevoredom. Sneg je polzel in škripal pod nogämi, da se je ta 
ali oni lovil, ko mu je izpoddrsavalo po tleh. 

Šlo je mnogo inteligence; gospodje v težkih zimskih suknjah, 
dáme pa odeté okolo vratu s kožuhovino, a nožice so jim tičale v 
svetlih galošah. 

Kmalu se je pokazala Pristáva. Xa leseni ograji, narejeni iz 
latnikov, je ležal trd sncg; po njem so čivkali gladni vrabci. Nad 
ograjo so molele redke smreke svoje dolge, pod snežením bremenom 
se šibeče veje, a za smrckami so stále na vrtu jablane, nizke in 
skrivljcne ter metale senco, kolikor so je mogli provzročiti premrli 
solnčni žarki. Po gozdu je bilo tiho. Gaz je peljala do gostilnice; iz- 
hodili so jo bili gostje, ki so prihajali semkaj takoj po eni uri. 



Adam I. Sever: Vzgoja. 251 



Tik hiše, v švicarskeín slogu zidane — nje zametení stolpički 
so slikovito moleli iznad strehe — je bil postavljen steklen salón, ka- 
terega šípe so bile rumane, rdeče in bele. 

Gospa in gospica Javorjeva z nadporočnikom Sturmom sta šli 
najprvo v hišo. Takoj v veži, potlakani z rdečo, zamazano opeko, na 
kateri so se poznale snežene stopinje, so srečali gostilničarico Med- 
vedovko, ki jih je vljudno pozdravila, a obenem s ključi poropotala 
po predpasniku. Skozi vráta pa se je zakadil tačas naravnost gori 
pod obok, oškropljen modrikasto in sivo, zamazan vrabec ter začivkal 
>čiv, čiv!«, Medvedovka pa je siknila »šu, šu«. 

»Je li še dovolj prostora v salónu ?« je vprašal Sturm. 

»Dovolj, dovolj! Se pri dveh mizah je prostora! — Gospoda, 
s čim postrežem ?« 

In gospa Javorjeva je naročila prasičje pečenke z rumeno salato, 
ki je po zimi tako priljubljena. 

Stopili so v stekleni salón, v katerem je s stropa visela veliká, 
bela »bliskovna« svetiljka práv nizko doli med mize, tako da je mar- 
sikateri gost zadel z glavo vanjo, ker je ni poprej opazil. Tu je bila 
zbrana že precejšnja družba. 

Jančnica je sedela ob okrogli mizi ter ravno mrcvarila piščanca 
— sredi številnega omizja gospodov in gospic. Levico je vdovi de- 
želnega poslanca Jančnika zaslanjal gladkoobriti komptoarist Sender 
ter se priklanjal vedno in vedno dami na desni, pridno pregibajoč 
svoje suhe čeljusti; na tleh pa je sedel med Jančnico in Senderjem 
rjav pes-jazbečar ter glodal kosti, ki mu jih je metala vdova na 
papir nemškega humorističnega lista »Kikiriki«. 

Ko je Jančnica prišlece zagledala, je takoj vstala in kriknila: 
>So že tu — prosim, sedaj pa kar k nam.« 

Posedli so okolo mize. Sturm se je z visokostno vojaško vljud- 
nostjo poklonil dámam, zlasti gospe poslančevi ter pozdravil tudi 
drugo zbrano družbo. Nato je prisedel k Angeli ter skoro izključno 
le z njo govoril ter ji neusmiljeno dvoril, a kadar mu je gospa Janč- 
nikova zastavila kako vprašanje, se je delal, kakor da je ne čuje ter 
ne vidi njenih strupenih pogledov. Tem več pa je govorila s 
poslančevo vdovo Javorica, ki se je le malo mešala v zabavo 
mlajših . . . 

»Gospa, ste li že prejeli najnovejšo številko dunajské >Mode« ? 
Zlasti mnogo je mantilj za spomlad . . .«, je ornenila Jančnica proti 
Javorici. 



252 Listek. 

»Jaz nimain, verujte mi, gospa poslančcva, práv nobencga veselja 
za nove toalete, le prisiljena se vdajcni modi — kaj pa hočem; ko 
se ji vsi pokoravajo, naj bodem li jaz izjema?« 

» Potrebuje pa gospodična tem več, ki je mlada in lepa — če- 
stitam vam, pravijo, da je najdražestnejša med yenčkom, ki se je 
letos zbral pri plesnih vajah v čitalnici. — — Gospodična Angela, 
oprostite, kako pa vam ugaja pomladanska Številka »Modec ?« 

»Hvala, izborno! — Sploh mi je dunajski kroj bolj všeč nego 
pariški.« 

Jančnica ji je pritrdila. 

»Ah, kaj moda!« se je vtaknil brzo Sturm vmes, »bodi taká 
ali taká, ne škoduje itak nikomur ne, koristi pa kvečjemu tvrdkam 
v prestolnici. Moj princip je pravzaprav: živimo filistrsko — ne fili- 
strsko po naše, nego bodimo velikomestni filistri! Jaz pravim : pri- 
jatelj, uživaj, dokler imaš, kaj ti mari vse drugo — móda in podobne 
fráze, katere nekateri toliko cenijo. Gospoda, jaz sem epikurejec . . .« 

Jančnica se je namrdnila o teh duhovitih opazkah Sturmovih, 
a silno so imponirale komptoaristu in pa suplentu, ki je sedel poleg 
njega, in oba sta hitela Sturmu pritrjevati. 

»Ha, ha — in ni li to pravo načelo? Zakaj ne bi bilo — prosim 
vas — - ko se po njem ravna ogromna večina sedanje inteligence — 
hm, in pa tudi — • praktično je najbolj!« 

» Pravzaprav je res«, je pripomnila Jančnica, »a da bi vsakomur 

ugajalo, jako dvomim.« 

(Dalje prihodnjič.) 

LISTEK. 

»Slovenske Matice« knjige za 1, 1898. so izšlc minoli mešec. Ker jih nismo 
še utegnili dostojno prcgledati in presoditi, priobčimo prihodnjič daljše poročilo 
in podrobne ocene o njih. Knjige, ki jih je podala Matica Slovenccm za 1. 1898., 
so pa nastopne: i.) Knezova knjizuica. V. zvczek: Slike in povesti (8). Fr. 
Ks. Meško, — Strelov »Popotnik«. Knjižnozgodovinska črtica. 
Fr. Levec. — Pesmi. Anton Medved. — Ob stoletnici Jan cz a Veselá 
Koseskega. Fr. Levec. — 2.) Zábavná knjiznica. XI. zvezek: Cerkniško 
jezero (s slikami in zemljevidom). Spisal Jozef Žirovnik. — 3.) Slovenské ná- 
rodne pesmi. IV. snopič. (Konec I. zvezka.) Pripovedne pesmi. Uredil prof. 
dr. Karol Štrekelj. — 4.) Zgodovina slovcnskega slovslva. IV. del. 3. zvczek. 
Spisal prof. dr. K. Glaser. — 5.) Elektrika, uje proizvajanje in uporaba. II. del. 
Spisal Ivan Šubic. ó.) Letopis za 1. /S(^ó'. Vsebina: Meščanski špitál, (do- 
neski h kultúrni zgodovini Ijubljanskega mesta). Ivan Vrhovec. — Nekaj o 
razmerju slovenskih Trubarjevih spisov k protes tan tsk im 



Listek. 253 

hrvatskim knjigam. Dr. Fr. Vidic. — Ivan Turjaški, krajiški zapo- 
V e dni k. Ivan Steklasa. — Slovarskiinbesedoslovni paberki. L. Pintar. 

— Duševná izobrazba človeštva in žensko vprašanje. Ivan Bernik. 

— Veliki šcnklavški zvon v Ljubljani — čigav je? Ivan Vrhovec. — 
Biblijografija slovenská. R. Perušek. — Letopis »Slovenskc Ma- 
tice*. E. Lah. 

Popevčice milému národu. Speval Anton Hribar (Korinjski). V 
Celju tiskal in založil Dragotin Hribar. 189 8. Pred nami leži zvezek 
Hribarjevih poezij. Zakaj je pesnik objavil spredaj tudi svojo podobo in to bas 
v taki poziciji, mora vedeti že sam. Okúsi so pac različni! — AU ta naslov: 
»Popevčice«! Balade, romance, junaške pesmi se vendar ne morejo ime- 
novati »povevčice«! Krátke lirske pesmice, takšne, ki se uglasbijo, bi se že lahko 
tako imenovale. Naslov pa se že vendar razteza na vso knjigo. AH tiči za 
imenom »Popevčice« — skromnost? Pa ti skromnosti nekoliko kontrastuje do- 
tični portrét. — No, bodisi kakorkoli. 

Knjiga je razdeljena v lirske pesmi, balade in junaške pesmi. Najboljši 
je poslednji, najslabší prvi del. Res, da noben pesnik ni ekskluzivno lirski ali 
epski; o Hribarju pa bi skoro trdili, da je edino le epik. Lirika se mu kratko- 
inmalo ne izponaša — to mu je že marsikdo opomnil — najmanj pa takrat, kadar 
zaide v višje ozračje, kadar je refleksiven ali doktrinaren. Takrat je njegova 
pesem rimana — próza. Kako raztegnjena je na primer pesem »Ne obupuj, 
Ljubljana bela«! V vseh možnih stavkih istega pomena opisuje nje nesrečo 
vsled potresa. Dobro je vsaj, da strogo lirskih pesmi sploh mnogo ne obseza 
prvi del, najsitudi je pesnik vzporedil pod to zaglavje pesmi od 30. do 71. stráni. 

Epskega talenta, kakor smo omenili, Hribarju ne moremo odrekati, in 
sicer je njegova stroka romanca z narodno snovjo, ki jo zna on včasih spesniti 
z jasno, lahkotno in gladko tekočo dikcijo. Seveda, taká romanca je potem 
isto, kar idila. Ta genre se Hribarju najbolj izponaša in preprostim bravcem 
najbol prija, ker zna cesto zadeti tisti »narodni« ton. Zato bi bilo zanj primerno 
mesto v knjigah družbe sv. Mohorja. Baladi pa Hribar ni vec kos. In čisto na- 
pačne názore imajo o baladi tisti kritiki, ki so Hribarja hvalili baš zaradi nje- 
govih balád! Nobena izmed pesmi, uvrščena pod oddelkom »Ba- 
lade<, pa ni pravá balada, ampak navadna povest! 

Nesrečna epska razblinjenost in gostobesednost zmedeta mnogokrat po- 
trebno plastiko in preprečita tako zvane epske skoke, ki so baladi to, kar telesu 
kosti. Vzemi mu okostje, in telo se sesede. V tem pogledu mu Aškerčeva muža 
kliče: »Priď, zidar, se les učit!« ... In še nekaj! Res je, da nosi balada že 
po svojem bistvu na sebi mrakoten značaj, ne sme pa biti temná, nejasná, ne- 
umevna ali dvoumna. Prvi pogoj vsakega pesniškega izdelka je ta, da ga bravec 
um'e in sicer práv tako kakor peinik sam, in da se da razlagati samo po eni 
poti. Te jasnosti pri Hribarju včasih pogrešamo in navadno v najboljših snoveh. 

— Mimogrede ga opozarjamo tudi na to, da pri peterostopnih »srbskih« tro- 
hajih ne sme nikdar manjkati za drugo stopico diareze, ki je v pesmi »Boj 
pri Sisku« pogrešamo. Med njegovimi »junaškimi« pesmimi je »Zadnji knez« 
pravi epski biser. A. M. 

Erotika. Zložil I van Cankar. V Ljubljani 1899. Natisnilain 
založila Kleinmayer & Bamberg. Cena 1 gld., po posti 1 gld. 3 kr. O 
elegantno opremljenih pesmih, ki so na 115 straneh razvrščcne v skupine: 



254 Listek. 

Helena — Iz lepih časov — Dunajskí večeri — Romance — izprcgovorimo več 
prihodnjič; priporočamo pa jih danes najtopleje izobražencmu našemu občinstvu. 

Oton Zupančič. Čaša opojnosti. Cena 1 gld., po posti 1 gld. 5 k r. 
Založil Lavoslav Schwentner. Natisnila »Narodnatiskarna«. V 
Ljubljani. 18 99. Ravnokar pred sklepom lista smo prejeli za veliko noč že 
druge poetične pisanke j ako okusne in moderne oblike. Znani »Zvonov« pesnik 
(Nikol aj e v) nas je razveselil s to zbirko pesmi, ki obsegajo na 110 straneh 
tele krožke: Albertina — Zimski žarki — Steza brez cilja — Seguidille — 
Bolne rože — Jutro — Romance. — Knjigo krasi naslovni list, ki ga je narisal 
arhitekt Ivan Jáger. O vsebini lepe knjige prihodnjič več, za sedaj pa bodi pri- 
poročcna vsem Ijubiteljem Nikolajeve múze. 

Donesek k slovstveni zgodovini i8. stoletja. Knjižnica benediktinskega 
samostana admontskega hrani slovensko-nemški slovarček (galerija, omara 99., 
.št. 105.), kateri do sedaj še ni bil nikjer omenjen. Naslov mu je: Ein klcines | 
Wortcrbuchlein | nämlich j windisch- und deutscher ] Sprache | — j Enu Mala | 
BESEDISHE | Nemrizh | Slovinskiga, inu Nemshkiga | Jefika i — i iMahrburg, | 
zu finden bei Joseph Merzinger, búrgerl. Buchbinder | und Buchhändler, 1789. 
m. 8". str. 112. 

Slovar, kateri obsega 38 stráni, je razdelil neimenovan pisatelj v oddelke, 
katerih se vsaki začenja s črko A, vcndar se abecednega reda ni dosledno držal. 
Prvi dve stráni zavzemajo krstná imena, n. pr. Dismas, Engelbcrt, Erntrud, 
Hippolytus, Kilian, Norbert, Olympius, Prosdocim, Radigund i. t. d., večji del 
imena tuja slovenskému dúhu, katcra tudi kažejo, da je bil pisatelj bržkone 
(luhovskega stanu. V ostalem ima slovar besede, katere se v navadnem življenju 
najčešče i^abijo; zadostuje, da se slovarjevo bistvo spozná, ako podám malo 
zbirko besed: Shivod, der Leib, Shinek, das Genick, Zhelu, die Stirne, Vuhu, 
das Ohr, Paplat, die Sohle, Vodovz, der Witwer, Brád, der Bruder, Kavz, der 
Webcr, Pozh, der Ofen, Groft, die Weintraube, Srakonoga, der Himmelthau, 
Weer, der Fenchel, Pfenich, Wizh, das Pinsenrohr, Vodu, unvermacht, spccr, 
Wodlejenjc, das Seitenftechen, Vav, der Ochs, Rezhar, der Entrich, Kufl", die 
Amfel, Wrast, Jam, der Ulmbaum, Hudopjer, die Fledermaus, Qvas, der Saucr- 
teig, Vedeozh, wiffend, Wcjshat, fliehen, Wrot, die Uiberfahrt, Prední (Sadni) 
padev, des fordere (hintere) Geftell, Sleff, der Ibisch, Eibisch, Kofovitiza, der 
Rittersporn, Moshizh, die Hauswurz, Strashivnik, der wilde Feldsafran, Oílro- 
shenza, die Brombeere, Gladcsh, Erdpfriemcn, Bela Zhemerika, die weifie Nínfi- 
wurz. Mislim, da ti zgledi zadostujcjo. 

Za slovarjcm sledijo na str. 39. pouční kmctijski sestavkí, deloma v dvo- 
govoru. Kot primer bodita: Dva pogovorna Mosha. Perjatcv, kam gresh ti? Jesl 
(stavčeva napaka mesto t) grcm v' Mcftu. Jeft ranu tude v' Meílu grem. Pojdma 
toku v' kub, bode nama krajskí zhaff. Kaj imash tí v' Meftí oppravit? Jeft fim 
shi pred shtiernajftim D.ieva velikú Metl, Sekirne.inu Motkine toparishe, nika- 
ticre Shajtrige, tri Sany, tudi níkatíerc Brané, en okuvani Plug, vofne KolefTe, 
inu dve kripí Vogla noter poslav. Na to visho, dokler tí tolku Rezhí na odajo 
imash, bodesh velikú Denarjov gor ďsdignu. To bi pozh práv dobru blu: jest 
morcm tudi velikú ven dati i. t. d. — Mogoče, da si je pisec vzel za vzorec 
M. Pohlina slovar (1782), čigar naslov se glasi tudi »besedíšče«: »Tu malú 
Besedishe treh jesikov«; toda ker Pohlinove knjige nísem ímel pri roki, ne 
morem nič gotovega povedatí. iimiä. 



Listek. 255 

Glasbene Matice koncert dne 19. m. m. je v vsakcm oziru sijajno uspel. 
Mojstcr Hubad nas je z izvrstno izvežbanim zborom povedel v 16., J 7. in 18. 
naše stolctjc, kjer smo poslušali velezanimive slovenské cerkvene pesmi na- 
šega Trubarja, Dalmatina, Kastelca i. dr., povedel pa nas je tudi na cvetoči vrt 
národne poczije, kjer smo si srce naslajali z najlepšími spevi. Ker nam je 
strokovnjaško poročilo prcpozno došlo, ga priobčimo prihodnjič. 

Slovensko gledališče. Dan 19. januarja t. 1. se sme debelo podčrtati v 
kroniki našega glcdališča. Ta dan se je namreč prvikrat uprizorila na našcm 
odrú Riharda Wagnerja opera »Lohengrin«. Kdor količkaj pozná Wagnerjeva 
dela in vpošteva naše razmere, ne bo mogel tajiti, da je bilo to jako smelo 
podjctje; a da je to podjetje uspelo in še práv lepo uspelo, mora navdati vsa- 
kega prijatelja našega gledališča s ponosom in odkritosrčnim zadovoljstvom. 

Kaj je Wagner med glasbeniki, je občc znano; znano je tudi, koliko 
srditih bojev je Wagner provzročil s svojimi nazori o nalogi godbe. Še dandanes 
ima Wagner v Nemcih saiiih mnogo odločnih nasprotnikov, dočim ga drugi 
seveda zopet kujejo v zvezde. Vendar kakor kažejo stvari zdaj, je videti, da 
častivci Wagnerjevi prevladujejo, da, v novejšem času je prišel Wagner v ve- 
Ijavo celo pri Francozih, pri katerih bi človek mislil, da so za njegovo slavo 
najmanj ugodna tla. 

Manj sreče pa je imel Wagner na Ruskem, kjer je izrekel pred nedavnim 
časom gróf Tolstoj o njem uničujočo sodbo. Tolstoj je bil prisoten v Moskvi 
pri Wagnerjevem »Siegfriedu«, a vztrajal je po lastni izpovcdbi samo pri dveh 
aktih, potem pa se mu je zgabilo, in je pobegnil iz glcdališča. Tolstoj imcnuje 
Wagnerjcvo umctnost lažno, ponarejeno in lepoto glasov, katcre izvablja orkcstru, 
primerja ženskim lepotilom. In svojo sodbo okončujc z besedami: »In tako se 
predstavlja tako skažcno, okorno, bedasto delo, ki nima z umetnostjo čisto nič 
posla, od konca do kraja, stane milijone ter ugonablja bolj in bolj okús boljših 
krogov ter njih čut za umctniško lepoto . . .« 

Ta izjava iz ust tako odličnega poznavatelja umetnosti in njcncga bistva 
se nam je zdela tolikanj zanimiva, da je nismo mogli zamolčati. 

Jasno je, da spričo tcga, kar so pisali slávni in obce pfiznani strokovnjaki 
proti Wagnerjevi glasbi in nji v prilog, naša graja Wagnerju takisto ne more 
škodovati, kakor mu naša hvala ne bi mogla hasniti; tem bolj prostodušno pa 
lahko izpovemo svoje misii, a brez okoliša izjavimo, da Wagner ni mož po 
našem srcu. Tako radikalno ga sicer ne obsodimo, kakor ga je Tolstoj. Nekaj 
se mora Wagnerju pripoznati, to namreč, da se razodeva v njcgovih delih duh 
nenavadnc cnergije, in da ga glede plemenite in blcsteče instrumentacije dozdaj 
še nihče ni nadkrilil. Nikakor pa se ne strinjamo z njegovimi načeli o bistvu in 
smotru godbe. Wagnerju je godba samo sredstvo za pomenljivo, smislovito na- 
gľašanje besed, on hoče z godbo samo popolniti, kar se po njegovih mislih ne 
da z besedo zadostno izraziti; njemu godba torej ni sama scbi namen, temuč 
samo tolmač dramatičnemu dejanju. 

Ta načela pa so v očitem protislovju z bistvom umetnosti sploh. Ako je 
res, da je umetnost sama na sebi »gospa, ki nikoraur ne služi«, potem se mora 
reči, da je tudi vsaka posamczna umetnost taká gospa, godba takisto kakor 
poezija ali kiparstvo ali slikarstvo. Tolraačenjc je posel, ki pripadá razumu, 
dúhu, in duhovita je res Wagnerjeva godba; toda od umetnika ne zahtevamo 
tolikanj duhovitosti, nego pred vsem srca. Zato nas nikakor ne more zadovoljiti 



256 Listek. 

godba, ki nam takorekoč samo razlaga besede, na katcrc je zložená. Ne misii, 
temveč čuvstva naj se izražajo v glasbi, in skladatelj izlivaj v svoje skladbe 
samo to, kar je občutil ob snovi, ko jo je obdeloval. 

V nekem oziru ima Wagner seveda práv; res je, da mora biti godba v ne- 
kakem skladju z besedilom, da mora karakterizovati predmet, na katcrega sc 
naslanja, in nasprotovalo bi gotovo vsem estetiškim načelom, ako bi skladatelj 
iz žalostinke izkušal napraviti poskočnico. Toda bodi kaka skladba še tako 
značilna, in naj se še tako tesno oprijemlje besedila, vendar mora biti po naši 
skromní lajiški sodbi samostojen umotvor, tako da se uživa lahko tudi sama 
zase, ločena od teksta. Le ako se postavimo na to stališče, razumemo, zakaj je 
cesto libreto kake opere jako slab, dočim je glasba, ki je zložená nanj, praví 
umetníškí bíser, kí se mu vedno in vedno divímo. Skladatelja pac ni navdušílo 
besedilo, temveč navdušíla ga je samo dotična snov tako, da je v izražanju 
svojih čuvstev daleč nadkrílil libretista. 

Wagner je pac čutil, da je možno njegova načela o poklícu in nalogí 
godbe v operi izpodbíjati; zato pa je zahteval, da bodi dramatíški písatelj in 
skladatelj ísta oseba. A bas v ti zahteví se káže neizvršnost Wagnerjevih ná- 
zorov. Wagner je res sam písal tekst za svoje opere, in priznatí je treba, da je 
bil jako spreten; a koliko imamo pesníkov ozíroma písateljev, kí bi bili ob- 
enem tudí glasbeniki? Naj bo H Wagner edíní operní skladatelj na svetu? Kríva 
omejenost Wagnerjevega stalíšča se káže tudi v tem, da bi se morale po nje- 
govíh nazoríh zajemati snoví za operná dela zgolj íz bajeslovja. Kaj pa, kadar 
bi bili dotični víri vsi izčrpani } Ali naj bode potem konec operní líteraturí ? 

Z označeno svojo teorijo je Wagner pac najpreje in zlastí skrbel za samo- 
svojo slavo! 

Ko tako sodímo o Wagnerju, se nehote vprašamo, odkod velikánski uspehi 
njegovih operníh del. 

Po našíh míslíh je provzročíl te uspehe pred vsem zunanjí blesk, s ka- 
terím so opremljene vse Wagnerjeve opere. Pri operah drugih skladatelj e v 
ímamo največ užitka, ako jíh poslušamo meže, pri Wagnerjevih glasbeníh dramah 
— tako nazívlje on svoje opere — pa moramo gledatí in gledatí ter napenjati 
svoje oči, če ne, kmalu ne vemo práv, pri čem smo. In kakor je dejanje teh 
drám obdano z nenavadním, bajním sijajem, tako done tudí iz njegove glasbe 
samí na sebí lepí, čarobni glasoví. Torej navzlic naši gorenji trditví níkakor ne 
tajímo, da ne bi napravila Wagnerjeva glasba vtĺska na nas, a nam je ob nji 
tako nekako, kakor če čujemo zvenetí Aeolovo harpo. Prijetno je to zvenenje 
in tudí mamljívo za uho, a ne prodira nam — v srce! Mogoče, da nimamo 
pravega razuma za Wagaerjevo godbo, a tolaži nas to, da ga nimajo niti takí 
možje, kakor je Tolstoj! . . . 

Razen »Lohengrína« se je pela v dobi od 15. januarja t. 1. do 15. febru- 
arja le še »Aída« dne 4. februarja in sicer na korist našemu marljivemu ka- 
pelniku H. Benišku. 

Tudi kar se tíče dráme, nam je zabeležítí v ti dobi znamenit večer. Dne 
7. in 12. februarja so se predstavljali namreč na našem odrú Jurčičevi-Kersni- 
koví »Rokovnjačí«, katere je za oder príredíl gospod Govekar. 

Mísel o dramatiški osnoví »Rokovnjačev« je menda tako stará kakor 
román sam. Znano je, da je Kersník sam namerjal dramatizovali »Rokovnjače « 



Listek. 257 

in tudi piscc teh vrstic se je bavil s to mislijo, toda slavo, da je »Rokovnjače« 
spravil na oder, si je osvojil Govekar. 

Zdaj, ko je delo končano, se bo zdelo morda marsikomu jako enostavno, 
a baš mi, ki smo se hoteli, kakor smo rekli, sami tega dela lotiti, izpričujcmo 
lahko, da dramatizovanje romána ni kar si bodi; ni vse eno, kaj se iz romána 
porabi za dramo, in kako se posamezni prizori razvrstc. Na eni stráni treba 
pažiti, da se nič takega ne izpusti, kar je za dramatiški razvitek dejanja važno; na 
drugi stráni pa je spet nevarnost veliká, da dramatizovavec ne zaide pri iz- 
črpavanju romána predaleč ter zabrede v cpiško razblinjenost. 

Priznati moramo, da je gospod Govekar razpredelil snov v posamezna 
dejanja vobče z jako srečno roko. Da se je pri tera držal kolikor možno tesno 
romána, in da je le tam kaj iz svojega dodal, kjer je bilo neizogibno potrebno, 
moramo pohvaliti. Gospod Govekar je vedel, da bodo hoteli Ijudje pred vsem 
videti Jurčičeve-Kersnikove junake, zato ni rinil samega sebe v ospredje, in ni na- 
pravil samosvojega, samostojnega dela iz snovi, ki je, dasi sama na sebi zanimiva, 
za dramatiški proizvod vendarle precej nehvaležna — nego Govekar je »Ro- 
kovnjače« v pravem pomenu besede samo dramatizoval. 

Da káže Govekarjeva dráma kakor vsi taki dramatiški proizvodi, ki so 
zgrajeni na podlagi kakega romána, semtertja nedostatke, tému se ne bomo 
čudili, ker je povsem naravno. Tako se nam zdi že v prvem dejanju malo vcr- 
jetno, da bi se pobijali na glavnem trgu v Kamniku, práv tam, kjer je bil Tomaž 
Velikonja še pred malo časom izpostavljen splošnemu zasramovanju, in kjer se 
je razglasila nagrada na glave rokovnjačev — pobijali še za dne, ne da bi opazil 
to kdo javnih vamostnih organov, ki so baš za francoske vláde jako resno 
opravljali svoj posel. Toda sami ne vemo, kako bi se moglo to bolje narediti. 

Pač pa menimo, da bi se dal prizor pri črevljarju Bojcu nekoliko iz- 
boljšati. Ko so se »Rokovnjači« uprizarjali prvič, je bilo prizorišče drugačno, 
nego pri poznejših predstavah. Prvikrat je bil oder razdeljen, tako da se je 
videlo v Bojčevo sobo in pa na prostor pred njegovo bajto; pri poznejših pred- 
stavah pa je zavzemala vse prizorišče Bojčeva soba. To izpremembo je gospod 
Govekar napravil radi tega, ker se da na ta način prizorišče izpremeniti vpričo 
gledavcev, tako da ni treba zastretí vmes odra z zastorom in se torej priščedi 
lahko nekoliko čaša, ker traja dráma itak že dolgo. 

Mi ne bi nič ugovarjali taki izpremembi, dasi se ji protivijo časovne in 
prostorne razmere, kajti iz Radomlja na Paleževino se vendar ne more dospeti 
kar hipoma; moti pa nas to, da govori Nandc zunaj Bojčeve hiše tako glasno, 
da ga sliši občinstvo skozi stene in sicer navzlic tému, da Nande ve, da je Blaž 
Mozol v sobi. Tako neprevidnega si Nandeta vendar ne moremo misliti. Na- 
raynejše in verjetnejše bi bilo, ako bi Bojec Nandetu povedal šele konec po- 
govora, da je Blaž pri njem, ter ga obenem pomiril, češ, da spi. Dvignil bi se 
nam potem pač pomislek, zakaj Nande ni prišel v sobo; toda zoper ta pomislek 
se dobi lahko več razlogov. — Odveč se nam tudi zdi, da Nande v začetku 
petega dejanja ponavlja iz svojega življenja to, kar je povedal že konec četrtega 
dejanja; Ijudem, kakršni so rokovnjači, mu pač ne bi bilo treba opravičevati 
svojega dejanja, vsaj ne tako obšimo; storil bi to v bolj splošnih potezah lahko. 

Konec mora biti v drami seveda drugačen, nego je v románu, in ga je 
res prenaredil gospod dramatizator. Mnogim se ne bo zdel posebno originalen 
— Nande gre namreč iz zapora naravnost k Ijubici, in tu ga zasačijo in ustrele — 



258 Listek. 

a priznati moramo, da je ta konce naraven, pretresljiv in skoro edino možen. 
Jako lep in ganljiv je pogovor med Nindetom in Polonico pred katastrofo. 

Da je Blaž v románu kakor v drami najzanmivejša oseba, čuti vsakdo. — 
Ko je Kersnik, nadaljujoč Jurčičevo delo, takoj v prvem svojem nadaljevanju — 
sicer práv po Jurčičevem osnutku — opisal Blaževo smrt, sc je vzdignilo vsc 
zoper Kersnika, češ, da je Blaža prehitro ubil. Tudi v drami bi Blaža radi še 
nekoliko dalje paslusali, in kakor smo čitali, sc je gospod Govekar sam odločil, 
da mu podaljša življenje. Tega pa marda ne bi bilo treba; ko bi le mogel 
spraviti Blažev umor na oder in pa oni klasični pomenek, ki ga ima v románu 
Blaž s hlapcem Francetom o vinu, ko greíta rokovnjače tožit — ta pomenek 
bi imel Blaž lahko z Bojcem, preden zaspi pri njem — pa bi nam bilo tudi Blaža 
Mozola zadosti. 

O Nandetu ne morcmo trditi, da bi bil kdo ve kak dramatiški značaj. 

Že v románu pogrešamo ncke dôslednosti v Grogovem značaju. Vidi sc, 
da si ga je Kersnik mislil nekoliko drugače nego Jurčič. Ako vzklikne Groga 
v trinajstem poglavju romána: »Ropam marubogemu? Ali ne tepem in nebijem 
oncga, ki tepe in bije naš ubogi ljud?« so to zgolj fráze; kajti ko tako hlastno 
zahteva od Obloškega Tončka denarja, se ne meni za to, so li bili konji, za 
katcrc je denár izkupil, ugrabljcni bogatinom ali revežem. Gospod Govekar je 
to ncdoslednost Grogovega značaja obdržal, a bi jo bil moral popraviti. 

Práv srcčna se nam zdi tudi misel, da je vpletel gospod dramatizator 
v igľo petje. Pevskc točke je uglasbil gospod Parma. A dasi so skladbe zlozene 
práv v narodncm dúhu, bi se nam zdelo vendar umsstaejše, ako bi sc zapcla 
kaka národná pcscm namesto umetnih; kmctje na scmnju sploh ne pojo umctnih 
pcsmi, in rokovnjači jih gotovo tudi niso. 

Kako vcliko pozornost je vzbudila v vseh krogih Govekarjeva dráma, to 
sc ne kažc samo v tem, da dozdaj še nobena izvirna dráma ni napolnila tolikrat 
glcdališča, temuč tudi v tem, da se je kritika bavila z njo bolj, nego sc pri 
nas navadno bavi z izvirnimi deli. »Rokovnjači« so se primcrjali celo s Schil- 
Icrjevimi »Razbojniki«. Nam se to prispodabljanjc ne zdi práv prikladno. »Ro- 
kovnjači« nas zanimajo radi tega, ker se nam v njih káže v pristnih barvah 
slika iz našega kulturncga življenja — dasi jako žalostná; »Razbojniki« Schil- 
Icrjcvi pa nas razvncmajo, ker je v njih mlad, plcmcnit pcsnik dal dúška svo- 
jcmu kipečemu srcu. V »Razbojnikih« imamo vodilno misel, katcrc pri »Ro- 
kovnjačih« pogrešamo; v tem tiči pred vscm razlika med ^Razbojniki'^ in 
^Rokovnjači*. 

Istina pa je, da imamo po zaslugi gosp. Govekarja zdaj dramo, ki sc bo 
ponavljala lahko v vsaki sezoni, in ki bo brez dvojbe še dolgo let javila svojo 
privlačno silo. — 

Dne 10. februarja se je predstavljala prvikrat dunajská búrka s pctjcm 
»Trijc pári črcvliev«, spisal Karí Gurlitz, poslovenil Konrad Vodušek. Igra je 
plitev stvor brez vsc literárne vrednosti. Semtertja se nahaja kak srcčcn domislck, 
mcnda zato, da sc dolgočasnost potem še hujše občuti. — Razcn tega se je 
ponavljal dne 29. januarja spet enkrat »Rcvček Andrejček«, ki je bil ta večer 
dvakrát revček; kajti igralo sc je na vseh straneh kolikor možno slabo. 

Dne 2. februarja so igrali trctjikrat »Jožefove braté*, a pustni torek »Lum- 
pacija Vagabunda*. 



Listek. 259 

Matica hrvatska je razposlala svoj knjižcvni dar za leto 1898. Dcvct 
krasnih knjig za letni donesck 3 gld. Tc knjige stancjo po knjigarnah 12 gld. 
25 kŕ. — Šest je zabavnih, tri so poučné. Ker je šc mnogo izvodov nerazpc- 
čanih, vábi odbor »Matice hrvatske« k pristopu; novi člani se sprejemajo, dokler 
je še kaj zaloge. >Lj. Zvon* je že o mnogih prilikah svoje čitatelje opozoril na 
važnost »Mat. hrv.« knjig, iz katerih se Slovenci poleg zábave in pouka tudi naj- 
ložje nauče lepega hrvaškega jezika. Podrobná ocena knjig sledi. Oni dve knjigi, 
kateri sta v kritiki na prvem mestu, je »Matica hrvatska* izdala v svoji zalogi, 
in člani njeni ju dobodo za znižano ceno 60 kr. (m. 90 kr.) in 1 gld. (m. gld. l"50i. 
— Izdanje tretjega zvezka ^Narodnih pesmi« se je zakasnilo, ker je Matica 
sklenila novo redakcijo rokopisa zaradi skrčenja ogromnega gradiva. 

Knjižnica za klasičnu starinu. Knj iga tretja. Rimska knji- 
ževnost i latinskí jezik. Po T. Birtu i O. Weiscu priredil Milivoj 
Šrepel. Zagreb 1898. Izdanje ^^Matice hrvatske«. 8". 147 str. — Marljivi 
pisatelj je priredil, t. j. prevedel oba spisa, katerih originala je nemška strokovna 
kritika pohvalila. Teodor Birt je izdal svoja populárna predavanja 1. 1894. pod 
naslovom: »Eine rômische Literaturgeschichte in fiinf Stunden besprochen 0.« 
Weise pa je izdal knjigo: »Charakteristik der lat. Sprache. Ein Versuch. 8". 
1891«. Škoda, da je gospod piscc poslednjo knjigo preveč ostrigel, tako da 
bode lajiku premalo jasná, strokovnjaku pa prcmršava. Prevod je gladek, vendar 
se nam zdi, da je porába nckatcrih besed, n. pr. »latinitet« m. latinština«, »teatar« 
m. >kazalište«, »muštre« m. »uzorkc«, »rola« m. »uloga« afektirana. Tudi beseda 
»igrarija< preveč diši po nemški »spielcrei«. — Beseda »period« mu je včasih 
moškega, včasih ženskega spola. 

Tiskovne napake so str. 39 malaskala (malaksala), str. 40 bijače (bijaše), 
str. 101 Nigidú (Nigidii), krivi so obliki antikan, barokan m. antičan, baročan, 
arhajični ra. arhajski, prozajičan m. prozajski. — 

Prievodi grčkih i rimskih klasika. Izdaj e »Mati ca hrvatska«. 
Svezak šestnaesti. Ksenofon: Izabrani spisi. Dio prvi Kirupe- 
dija. Preveo i úvodom popratio Stjcpan Seni. Zagreb. Nakladá 
»Matice hrvatske*. 1898. 8". 255 str. — G. Stjepan Seni práv pridno prevaja 
grške klasike za Matico. Izdal je dosedaj Demostenove zbrane govore, Plutar- 
hovih životopisov dva dela in sedaj Ksenofontov Ijubeznivi román. Prevod je 
dosti točen in gladek, vendar včasih prerobski in zato manj ugoden, včasih pa 
se preveč odmika od izvirnika. Zakaj piše dosledno Ksenofonov m. Kseno- 
fontov, ne vem. Brez potrebe je v kazalu pretískaná še enkrat obširna vsebina 
poedinih knjig, ki se že itak nahaja na čelu vsake knjige. — 

Zmaj od Bosne. Pripoviest iz novije bosanske poviesti. 
Napisao Jos. Eug. Tomic. Drugo izdanje. Zagreb. Nakladá »Ma- 
tice hrvatske«. — V romantiško povest odeto, nam opisuje pisatelj borbo bo- 
senskih velikašev, ki so se uprli reformám sultána Mahmuda 11., in katerira na 
čelu je bil Husein kapetan Gradačevič iz Gradačca. Ta dogodek je zanimivo 
opisan in v njem bosenskí običaji. To je tudi glavna vrlina te inače preproste, 
včasih naivno zapletene povesti. 

Silvije Str. Kranjčevič. Izabrane pjesme. U Zagrebu. Na- 
kladá »Matice hrvatske«. S*. 221 str. — Silvije Strahimir Kranjčevič je 
izraed najboljših pesnikov hrvaških. Lirske pesmi njegove preveva nekaka 
otožnost, kateri daje pesnik dúška v slikovitih izrazih bujne fantazije. Otožnost 



260 Listek. 

pa mu provzročujejo misii o žalostnih prilikah in strasteh Ijudskih, nesreča 
lastna in narodova. — Poscbno priljubljcn predmet mu je »smrt«. — Poseben 
oddelek so »Uskočke elegije«, v katerih opisuje Ijudi in prilike iz hrvaškega 
Primorja, staré postojbine Úskokov. — Na koncu je oratorij v treh delih )-Prvi 
grijeh« (greh). 

Janko Lcskovar. Sjene Ijubavi. Pripovijest. Zagreb. Nakladá 
»Matice hrvatske«. 1898. 8". 124 str. — Janko Lcskovar je prišel na glas s 
svojo pripovedko »Propali dvori«, katero je izdala Matica 1. 1896; pokazal sc je 
tu kot ostroumnega psihologa. Tudi pričujoča povest je psihološka študija, ki 
se slično zvrši kakor »Propali dvori«. Nestalnost Ijubeznikov zabráni srečcn 
izid Ijubavne zveze. Predmet je mršav; psihološke analizc pa so včasih vkljub 
gostobesednosti nekako meglene. — Maniriran je jezik zaradi prepogosto iz- 
puščenega pomožncga glagola, na pr. »Nešto sc zanimivo javljalo u puku. So- 
cijaliste umuknuli, uvukli sc u se, a počeli se dizat bogomoljci. Na str. 64. sta 
besedi »tainom« m. teint-om in »merveillaux-svilom« m. mervcilleux-svilom pač 
tiskovni pogreški. Sicer pa nas je zanimala ta študija. 

Edhem Mulabdic. Zeleno busenjc. Pripovijest. Zagreb. Na- 
kladá »Maticc hrvatske«. 1898. 8'. 222 str. — V novejšem času izda »Mat. 
hrv.« skoro vsako leto po cno knjigo iz peresa kakcga muhamedovskega Hrvata, 
izmed katerih je izšlo že lepo število pripovedačev in pesnikov. — »Zeleno 
busenje« je sestavljeno iz dveh pripovednih skupin. Ena nam živo in zanimivo 
opisuje prihod avstrijske vojskc v Bosno, znani nápad na konjenike pri Maglaju, 
boje in osvojitev Maglaja. Druga skupina je na široko razpredena povest dveh 
maglajskih družin v oni dobi. — Dočim je druga skupina práv naivno pripovc- 
dovanje, nam riše pisec v prvi skupini práv vešče odnošaje turškega in vlaškcga 
stanovništva in avstrijskih vojakov. 

Anton Nunčic. Izabranadjela. UredioiuvodnapisaoMilivoj 
Šrcpel. Sa slikom pjesnikovom. Zagreb 1898. 8". 464 str. — G. Milivoj Šrepel 
je opisal na XXXII straneh življenje in književno delovanje simpatičnega pesnika, 
ki je posnemal Stanka Vraza. Pesmi so razdeljcne v »Našc gore lišce — Ražne 
pjesme — Turice — Neven — Lepiri (mctulji).« — Poslednje so po obliki in vse- 
bini podobne Vrazovim »Djulabijam«. — Igra »Kvas brez kruha« šaljivo pred- 
očuje politične razmere predrevolucijske dobe v Hrvaški; stvarca brez poschne 
cene. — »Udes ljudski« je odlomck nedovršenega romána. — Práv zanimive so 
»Putositnicc«, v katerih opisuje Nunčic potovanjc svoje po Hrvaški, Primorju, 
Beneški, Kranjski in Štajerskí. Čeprav je popis iz 1. 1843., sc čita, kakor da je 
napisan pred kratkim časom; kajti Nunčic duhovito opisuje znamenitosti Bc- 
netck in ostalih krajev in pri tem očituje svoje globoke misii, katere mu je 
budilo promatranjc deželc in ijudi. 

Slavcnska knjižnica. Knjiga VI. Henrik Sicnkievvicz. Pri- 
povicsti. Zagreb. Izdanje »Matice hrvatske«. 1898. 8". 247 str. — 
Letos je Matica vprvič izdala v Sláv. knjiž. povesti slavncga poljskega pripo- 
vednika. Dobri poznatelj slovanskih literatúr g. dr. Ivan Gostiša, ki je že mnogo 
prevedel na hrvaščino, je opisal življenje in slovstveno delovanje najuglednejšega 
poljskega romanopisca sedanjc dobe, potem pa podal devet krajših pripovedk 
njcgovih v gladkem, lahkoumljivcm prevodu. O vrcdnosti Sicnkiewiczevih del 
govoriti na tem mestu, bi bilo odveč. (Konce prih.) 



^•'BLJANSKl .. 

VQľN. 



/ 




Lutrski kreš. 

Legenda. 

*yJy kakšen lep kreš so zažgali nocoj 
na trgu velikem v Ljubljani! 
Ne, takšen ni gorel še tukaj nikdar . . . 
O, pridite gledat, kristjani! 

Tri dni so vozili Ijudje jih na kup 
te lutrske bukve slovenské. 
Imeli so škrite več let jih doma 
možje krivoverski in ženské. 

In osem parizarjev — čujte, Ijudje! — 
na trg so jih vkup navozili! 
Kopico visoko iz biblij, postil 
pred rotovžem tam so zložiU!« . . . 

In švigala vest ta od ust je do ust 
ko blisk na večer po Ljubljani; 
In vreli kreš gledat iz ulic so vseh 
na trg radovedni meščani. 

In kreš je že gorel . . . Prekrasno je v zrak 

vzdigaval se plameň krvavi 

in trg razsvetljaval prostrani je ves, 

kjer stala je glava pri glavi. 

In práv pred grmadoj stal sam je škof Hren 
in stal je kapitelj častiti; 

»Ljubljanski Zvon« 5. XIX. 1899. 



18 



262 Peter Pavlovič: Lutrski kreš. 

a njemu nasproti postavili tam 
očetje so se jezuiti. 

Na trgu pa slišal se stok je in jok, 
in glasno si čul godrnjanje . . . 
Preklinjali so in grozili s pestmi 
razjarjeni tam luteranje . . . 

In ogenj objemal in lizal naprej 
ta bukev je kup velikánski; 
in zdelo se je, kakor pekel bi sam 
požiral ta greh luteránski . . . 

Oh, stokal je Mozes in ječal na glas, 
ker v svinjsko je usnje bil vezan; 
in v strašnih se mukah tam zvijal je Job, 
ves nov še in z zlatom obrezan . . . 

Oh, kaj siromaki trpite nocoj, 
preroki veliki in mali! 
še v sužnjosti tam babilonski nekdaj 
vi toliko niste prestali . . . 

V plamenih popenja zdaj pesem se v zrak, 
O Salomon, tvoja visoka! 
In iskre žareče tod meče okrog 
modrost sedaj tvoja globoka . . . 

Kralj Dávid pobožni, častitelj žen, 
skladatelj in pesnik sloveči, — 
ah, psalmi nas tvoji ogrevajo zdaj, 
nocoj so v resnici — goreči! 

O, sveti učenci Spasiteljevi, 
ubogi vi evangelisti! 
Ah, ni li dovolj, da trpinčili vas 
so svoje dni zli antikristi? 

Na smrt črez petnajst stoletij ste spet 
obsojeni radi, neradi . . . 
in z vami vred novi je ves testament 
obsojen na smrt na grmadi . . . 



Peter Pavlovič: Lutrski kreš. 263 

In vedela pač inkvizicija je, 
da rade ne bodo gorele 
te bukve upornikov trmastih, 
kované v železo, debele. 

Zato pa so z oljem polivali jo 
kopico, da prcj se je vnela. 
Se branjevka Urška iz Kurje vaši 
je s piskrčkom v roki prispela! 

Prispela je s piskrčkom olja in ga 
po bukvah izlila veselá; 
no, potlej pa tista grmada je res 
práv rada, práv rada gorela! 

In ko je že pozno, pozno v noc 

vse bilo do tal pogorelo, 

»Te Deum laudamus!« — ■ zapel je škof Hren — 

j-zvršili veliko smo delo! 

Zgoreti bi moral bil pravzaprav 
naš Trubar tako na grmadi! 
Le škoda: sežigati žive Ijudi 
ni bilo več takrat v navadi! 

Pa tudi tako je vse dobro sedaj! 

Spat gremo lahko zdaj, kristjani! 

Heretične misii poslej — to stoji! — 

ne bodo vznemirjale sladkih noci, 

ne spanja nam v beli Ljubljani!« 

Peter Pavlovič. 
Pojasnilo Protireformatorji so, kakor priča zgodovina, sežigali prote- 
stantovske knjige. Tudi ti Icgendi je podlaga zgodovinski dogodek. Škof Hren 
piše v svojera »koledarju« pod dátumom 9. januarja 1. 1601.: . . . »publice com- 
busti jam altera vlci libri haerctici in foro magna cum hacreticorum confusione.« 
Ta dan jih je bil dal sežgati tri vozové. Dne 17. marcija pa piše: »Buecher ver- 
brennet am freyen Platz nahent beim Pranger zu Crainburg.« (Citát škofa Hrena 
mi je povedal gosp. P. pi. Radič.) 

Sedanji graški knezoškof dr. Schuster pa trdi v svoji knjigi: »F.-Bischo f 
Martin Brenner«, 1898, na str. 496., da je bilo 1. 1604. sežganih v Ljubljani 
osem voz protestantovskih (slov.) knjig . . . 



18* 




E la. 

Spisal Emil Palunko. 
I. 
galerije so bučali okrogli akordi vojaške kapele, in v 
dvorani so se v sladkem šumu vrteli elegantní mladi pári. 
Dekletom so žarela lica, prsi so se j im nadimale, 
in drobné nožice v lakiranih cipelicah so se jim drsale 
po gladkem parketu, da so vzvihravala vršeča krila ter 
se opletala okoli drobnih gležnjev. Gospodom so mahljali 
razmršeni kodri po potnih čelih, in na ustnicah jim je poigraval 
samodovoljen nasmeh. Zdaj pa zdaj se je kateri nagnil k malému 
ušescu svoje plesavke ter pošepetal kako poredno Ijubkost. In go- 
spodične so temneje zardevale, ustnice so se jim stresale, plesavci 
pa so jih še viharnejše vrteli v divjem plesu, in medsebojno drhtenje 
se je v lahnem razkošju izmenjavalo . . . 

Devčičeva Ela je vsa razžarjena pritekla k materi. 
»Mamica, mamica, prosim te, drži mi ta dva buketa!« 
Temni očesci sta se j i strastno lesketali izza dolgih trepalnic, 
usteca so j i podrhtevala, in drobni prstiči so j i nervozno hiteli za- 
penjat gladke rokavice. 

»Ah, ti vešča!« se je zajezila mati, Ijubkujoč jo s pogledi. >Saj 

boš vse potrgala! Glej, kako pomilovalno te gleda gospod adjunkt!* 

Toda vzhičeno dekletce je ni poslušalo; z dražestnim smehljajem 

se je obrnila k čakajočemu adjunktu ter se oklenila njegove desnice. 

Plesali so četvorko. 

Ela je bila presrečna. Kakor v sladkih sanjah so ji poskakovale 
vitke nožice v lahnem ritmu kadrilje. Z blaženimi pogledi je obsi- 
pavala vsakoga, kakor bi hotela celému svetu oznaniti: »Glej, jaz 
sem srečna! Veseli se z menoj!« . . . 
Finále! 



Emil Palunko: Ela. 265 



Elino srce je bilo hitreje, kolikor urneje so se ji premikale 
nožice. Njen žametni pogled je božal adjunkta Lovreka, in razgreta 
njena ročica mu je vracala stiske. 

Galop ! 

Kako silno ji je bilo srce v burnem plesu! Lovrek jo je strastno 
pritiskal k sebi, in njegove ustnice so se dotikale njenih kodrov. 

»Gospodična Elica — jaz bi vas ugriznil v vaše drobceno ušesce!« 

In za trenotek je čutila njegovo vroče lice na svojih razžarjenih 
sencih. Od razburjenosti je malce prebledela, a srce se j i je tako 
razkošno zasmejalo, telesce ji je tako sladko strepetalo, da je krčevito 
zatisnila oči. Kri ji je bušila v lica, in korzet ji je postajal pretesen. 

II. 

»Cirri-birri-birri, čirri-birri-birri, koko-lolo. Čirri-birri-birri, čirri . . .« 

Njen dražestni glasek je zvonko trepetal po salónu, in njeni 
mehki prstiči so lahkotno priigravali akorde po klavirju. Zvrgolela je 
že vse popoldne kakor zaljubljen škrjanček v lepo poletno jutro. A 
kadar ni znala ternu ali onému nápevu besed, tedaj je tiho pripevala: 
»Jaz ga Ijubim, Ijubim . . .« 

Včasih pa so ji ročice mirno obležale na slonokoščenih tipkah, 
glavica se j i je povesila, temnorjava očesca so se uprla v neko sa- 
njavo daljavo, mokro svetlikajoč se izpod težkih trepalnic, in drobná 
nožica je le še mehanski dvigala in spuščala pedál . . . Mislila pa 
ni ničesar. Gledala je v daljo, in po ušesih ji je šumelo vedno isto: 
»Jaz ga Ijubim, Ijubim . . .« 

Okoli tretje ure je imel priti adjunkt Lovrek, da pojdejo skupaj 
na izprehod. Ela je postajala vedno bolj nestrpna. 

Njena sestra, triindvajsetletna gospa Tilda Gajšekova, jo je 
ironski pogledovala. Sedela je pri oknu s prekrižanima nogama in 
pletivom v naročju. Njen krásni obrazek — popek rdeče vrtnice — 
z malinastimi ustnicami, svetlimi črnimi očmi, obrobljen s kodravimi 
temnimi lasmi, se je od čaša do čaša oziral na ulico za pasanti. 
- »Kam si danes vedno tako zamišljena, Ela?« je vprašala nagajivo. 

»Oh, Bog ve kam! V tvojega moža najbrže!« In ko si je pred- 
stavljala debelega, plešastega Gajšeka s ščetinastimi brki in velikansko 
spodnjo čeljustjo, se je morala polglasno zasmejati. »Kako je mo- 
goče takega dedca Ijubiti ?€ si je dejala tiho. 

»Ah, ah, gospici Eli se zljubi zbadati!* 

V sobo je stopila mati. 

»Tri bo ura. Odpravita se!« 



266 Emil Palunko: Ela. 



»Aj, mamica!« je vzkliknila Tilda, »nekaj ti móram povedati! 
Ali si že slišala? Klasinčeva Olga se je zaročila z juristom Dra- 
žanom . . . Jeseni pa je delal prvi izpit in — pogorel!* 

»Klasinčeva Olga ? ! Hm! — Ela, poišči mi moje zimske rokavice!* 

»Pa našo Elo, mamica! — ali si slišala? — to so Ijudje tudi 
že zaročili z abiturijentom Muhičem. Gospodična Elica pa jim je 
pokazala osla . . . Ah, njen ideál je vse kdo drugi! Visok, lep, črnih 
brčic, malce sentimentalen — pa zlat nanosnik seveda . . . Uhh, tale 
Ela, prihuljenka!« 

S hodnika se je čul glas Lovrekov, 

Ela je temno zardela, ko ji je stisnil roko. Le en hip mu je 
zalesketal njen pogled naproti, potem sta se zastrli čarni očesci s 
temnimi vejicami, katere so se od čaša do čaša dvigale z neko dra- 
žestno težkočo. Naslonila se je na klavir, z desnico nervozno pre- 
birala tipke in z levico vejala po zraku. 

Gospa mama in gospa Tilda sta ugibali z adjunktom, kak iz- 
prehod bi si izbrali. Starikavi gospe Devčičivi je igral poredno za- 
upljiv smehljaj na ustih, kakor bi hotel opozarjati na njeno novo 
taštvo. Gospa Tilda pa je, koketno mežikajoč s svojimi krasnimi 
črnimi očmi, fiksirala mladega moža . . . 

Domenili so se, da gredo pod Rožnik. — 

Solnce je bleščalo na krasnem zimskem nebu in milijonkrat 
odsevalo iz drobnih zrcalc mladega snega. Nad hosto tam doli proti 
barju se je valil oblak dima, bel in svetel kakor »briljant« v po- 
stojnski jami. Izmed drevja je prisopihal notranjski vlak, in njegove 
šipe so strepetavale v blestečih solnčnih žarkih. 

Tu pa tam se je usula kepica snega s kakega smrekovega vrhá 
ter završela med vejami in jih otepla. V gozdu je skrivnostno šuštelo 
in pokalo pod tajajočim se snegom stisnjeno listje in dračje. 

Izmed vej košatega hrasta je sfrfetala jata vrán in vreščeč legla na 
polje, po cestnem blatu pa so brskali in poskakovali čivkajoči vrabci... 

Ela je postala otožna. Hodila je sama ob kraju poti in z dež- 
nikom drezala v sneg. Zdaj pa zdaj se je sklonila in nagrabila z 
levico snega; mehanski ga je drobila in stiskala z zardelimi prstiči. 
Dobro ji je del mraz, ki ji je lezel v meso in hladil vroče žile. 

Zadaj so korakali mati, Tilda in Lovrek v živem razgovoru. 
Elo je vsaki trenotek vznemiril adjunktov živahni govor in Tildin 
razposajeni smeh. 

»Ah, ta Tilda . . . koketa! — Brr . . . taká koketa!« In jezila 
se je na tihem ter namrdnila rdeča usteca. 



Emil Palunko: Ela. 267 



>Toda, gospod Lovrek, kje izveste vi vse to ? Haha — in vi 
še pravite, da smo me ženské čenče, opravljivke . . . Oh, pa da si 
v moški družbi kaj takega pripovedujete!< Tilda je govorila živahno, 
pretirano živahno, in njen smeh se je zdel EH afektiran; a oči so j i 
blestele tako vroče, mameče in se vdirale tako globoko v adjunkta, 
kakor bi hotela, da imajo besede zanj popolnoma drug pomen. 

3 Saj ni ravno tako hudo, milostivá! To so pač javne tajnosti. 
Zakaj bi bile te samo za ženské? In vrhutega — je to imenitna zadača!« 

>Haha, seveda — pikantnosti! Kako hlastate za njimi! Kakor 
ribe pu krušnih mrvah!< 

Lovrek se jie prisiljeno nasmehnil. Saj je ni poslušal; zagledal 
se je bil v plombo na njenem levem podočnjaku, ki se je pri pre- 
gibanju prožnih ustnic lesketala v vrsti alabastrskih zobcev. 

»Apropos! Gospa dr. Krznarja še vedno Ijubkuje s komijem 
Moravcem.« 

> Seveda, seveda — paráda je vedno večja!« 

»To vam je mož, ta Krznar! Veste, kako je dejal gospe Ju- 
ranki? — Xe, boremu komiju pa ne prodam svoje časti! Boga mi, 
da ne!« Gospa Tilda je oponašajoče porinila pest predse. »Hahaha, 
in ta revež še vedno prodaja svojo častí* 

*Ha, kdo pa je kriv, da je Moravec samo komi.« 

»Da, da, če bi bil okrajni glavar. . . To bi bilo nekaj čisto drugegai* 

Tilda se je tako od srca smejala, da so se ji oči zasolzile . . . 

Ela je bila zaostala. Hotela se je jeziti na Lovreka, Tildo, mater; 
hotela je, da ne bi Ijubila »tega domišljavega doktorčka«, da bi 
Ijubila četudi tistega omladnega Muhiča, njega pa prezirala, čisto na- 
vadno prezirala ... In vendar se j i je zdelo tako naravno, da ga 
Ijubi, da jo Ijubi tudi on, da jo mora Ijubiti tudi on . . . 

Kako je bilo n. pr. zadnjo nedeljo! 

Lovrek je bil — kakor danes — prišel, da gredo skupaj na 
izprehod. In primerilo se je, da sta ostala sama v sobi. 

>Gospodična Ela, jaz bi imel grozno veselje, plesati en valček.* 
In zavrtel se je po parketu. 

Pripevajoč znani »dunavski valček*, je razprl roke, kakor bi j o 
prosil, da zapleše z njim. Zdajci mu páde nanosnik na tla; Ela ga 
naglo pobere in skrije za hrbtom. 

Kako iskreno se je smejala! 

^Gospodična, jaz sem slep brez nanosnika . . . Gospodična Elica!* 

Ona pa je poskočila in zbežala . . . Končno jo je ujel. In ko 
je stala pred njim, vsa zasopla, solznih oči, je hipoma začutila na 



268 Emil Palunko: Ela. 



ustnicah poljub — prvi poljub, in potem drugega, tretjega, in krog 
života se je je ovijala njegova krepka roka . . . 

Pa ona ni bila užaljena po tem nepričakovanem nápadu. »Saj 
to se razume! On me Ijubi — in jaz ga Ijubim, Ijubim . . .« 

»Jaz ga Ijubim, Ijubim . . .« Pri teh besedah ji je vedno brnel 
po ušesih nápev onega znanega refrena: »Ti si moja Minka, moja.. . 

Pred Lovrekom se je čutila tako odkrita, tako domača! Najraje 
bi bila skočila predenj, stopila na prste, sklenila roke na hrb tu, in 
s tistim sladkim, naivnim nasmeškom bi mu dejala: »Ljubček — 
na!« In pomolila bi mu svoja dražestno nagubana usteca . . . 

Sama ni vedela, kdaj se je ustavila. Oni trije so korakali enako- 
merno dalje. Opirajoč se ob dežnik, je narisala z desnim čreveljcem 
srce v sneg. 

Tedaj je zaklicala mati: 

»Zakaj zaostajaš, Ela?« 

In v tistem hipu je prifrčala kepa snega ter j i obrsnila krilo 
in izpodbila dežnik. 

»Kaj rišete po snegu, gospodična?« se je smejal Lovrek in 
tlačil novo kepo. 

Ela je naglo zabrisala svoje »srce«, potem pa tudi zagrabila 
snega in ga vrgla v adjunkta. Gospa Tilda si je slekla rokavice in 
priskočila Eli na pomoč. In sempatja je celo gospa mama zalučila 
kepico snega v razposajenega Lovreka. 

V^občnem smehu je postala tudi Ela živahna in veselá. Lica so j i 
poľdela, in njen zvonki smeh ni nehal sekundirati adjunktovim šalam.. . 

In še pozno v noč, ko je že čula biti prvo in drugo uro po polnoci, 
in je še vedno ni preobladal spanec, ji je vriskala razigrana duša: 
»Jaz ga Ijubim, Ijubim . . .« 

III. 

Ela se je vracala iz šole. 

V levici je nešla svojo veliko risarsko mapo, z desnico pa je gra- 
ciozno privzdigovala krilo. Previdno so j i stopale nožice po blatnem 
trotoarju. Ljudje, ki so jo srečavali, so hodili kakor sence mimo nje. 

Njen romantiški duh se je bavil s sliko, katero je zadnje dni 
komponirala . . . 

Nizek balkón, okrašen z gostim zelenjem in cvetjem. Pod bal- 
kónom park z belimi stezicami, okroglimi gredami in košatim 
grmovjem ... — Noč. Izza oblaka je ravno zalesketal mešec . . . 
Izmed zelenja na balkónu se je sklonila globoko črez ograjo de- 
kliška postava v bledorumenem empirskem predpasniku. Vitke roke 



Emil Palunko: Ela. 269 



je pomolila mladému môžu, ki se vzpenja z vŕta proti nji. In ust- 
nice obeh se Ijubijo v dolgem poljubu . . . 

Mlada umetnica je ravno premišljevala, kako podstavo bi dala 
svojemu junaku, da bi lažje segel do Ijubice. Ali naj si prinese mizo 
iz vrtne lope, ali naj si privali bližnji, v visoko leseno posodo vsajeni 
oleander? . . . 

Iz premišljevanja se je zbudila, ko je dospela do doma. V veži 
je srečala Hechtovo Fino iz prvega nadstropja. Morala ji je povedati, 
kako izvrstno se je včeraj zabávala. — - Potem je naglo hitela v drugo 
nadstropje. Hotela je že planiti v svojo sobico, ko jo je nenadoma 
ustavil — Lovrekov glas. Slišati ga je bilo iz salóna. 

Rdečica ji je potemnila lica, in s tihimi koraki je stopila po 
mostovžu do vrat. Práv na lahno jih je malce odprla, in čudila se 
je, da ji je srce tako silno vznemirjeno. 

Pri klavirju sta stala Lovrek in Tilda. Adjunkt je imel klobúk 
na glavi, kakor bi odhajal, in Tilda ga je nežno silila k vratom. 

»Pojdi, pojdi, Ijubček! Ela pride vsaki trenotek!« Mehko ga je 
pobežala po lien ter mu Ijubko namežiknila. On pa jo je strastno 
privil k sebi, in njiju ustnice so se spojile v razkošen poljub . . . 

»Zvečer torej v gledališču, Tilda! Gotovo!« . . . 

Ela pa je bliskoma stekla po stopnicah navzdol. V obraz je 
bila bieda, oči so ji bile široko odprte, in prsi ji je hotelo razgnati. 

V prvem nadstropju so se odprla vráta. Umazaná dekla je 
stopila na hodnik ter stresla nekaj črez ograjo na dvorišče. 

Ela se je zbegana ustavila. 

Po stopnicah je že hitel Lovrek ... In Ela se je obrnila, kakor 
bi ravnokar šele prihajala domov. 

»Ah, klanjam se, gospodična Elica! Vi prihajate že iz šole ? 
Kako ste spančkali, gospodična ? — Zvečer pridete v gledališče se- 
veda? Dr. Oblak nam je odstopil ložo . . . Ampak, kako ste bledi, 
gospodična! Ali ste slabo spali? Ubožica, malo mačka imate, kaj ne 
dar . . . Toda oprostite, gospodična, hiteti móram! Na svidenje torej !« 
, Stisnil ji je ročico, katero mu je mehanski ponudila, ter odhitel. 
Ona pa je zadržavala sapo ter naglo stekla navzgor . . . 

Mapo je vrgla na mizo, zimsko čepico na posteljo in s stis- 
njenimi ustnicami ter krčevito odprtimi očmi je stopila k oknu. Roke 
je tiščala k prsim, in bledo čelo je pritisnila na ledeno šipo. 

Dolgo je zrla s slepim pogledom skoz okno — potem pa je 
težko zdihnila; oči so se ji naglo zaprie, ustnice bolestno zategnile, in 
izmed gostih trepalnic ji je zdrknila po licu debela solza . . . 



270 Fran Ilešič: Božji jezik. 




B O Ž j i jezik. 

Spisal Fran Ilešič. 
III. 

Lucija Aneja Seneke satira o smrti Cezarja Klavdija 
(41—58 po Kr.): 

Cezarja Klavdija apokolokintoza ali pobučenje. 

ŕislim vam sporočiti, kaj se je dogodilo v nebesih dne 
13. októbra za konzulov Azinija Marcela in Acilija 
Aviole, onega leta, ki je bilo začetek presrečnega Ne- 
ronovega veka (58 po Kr.). Niti sovraštvo niti Ijubezen 
ne bo govorila iz mene, a če me kdo popraša, odkod 
da vem vse tako gotovo, no, nato ne bom nič odgo- 
voril, nič, če se mi ne bo hotelo. Kdo me naj prišili ? Saj vem, da 
sem postal svoboden mož, odkar je zapustil svet oni, ki je bil ure- 
sničil rek, da mora človek biti rojen ali kot mogotec ali kot norec. 
Ce se mi bo pa zljubilo odgovoriti, bom rekel, kar mi bo prišlo 
ravno na jezik. Kdo je kdaj od zgodovinarja zahteval prisege, kdo 
zapriseženih prič ? Ako pa bi kljubu tému trebalo navesti vir, pa 
vprašajte onega, ki je videl, kako je šla v nebesá Druzila, sestra in 
obenem Ijubica Cezarja Kaligule; vprašajte onega srečnega senatorja 
Livija Gemina, ki je za to pričanje dobil od Kaligule lepo plačilo 
250000 denarjev. Isti mož bo rekel, da je videl tudi Klavdija, kako 
je šel v nebesá, seveda šepaje, ne z odmerjenimi koraki. Hočeš, 
nočeš, oni mož mora videti vse, kar se godi v nebesih; saj je nad- 
zornik Apijeve ceste, ki drži od večnega Rima mimo še bolj večnih 
grobov rimskih mogočnežev črez Kapuo v Brundizij, po kateri je šel 
med bogove, kakor je znano, tudi blaženi Avgust in Tiberij Cezar. 
Vendar ti bo ta mož odgovarjal na takšna vprašanja le na samem, 
javno ne bo nikdar zinil o teh rečeh; kaj ti odkar je v senátu pri- 
segel, da je videl Druzilo v nebesá iti, a mu v zahvalo za to divno 
poročilo ni nihče verjel novice, se je s svečanimi besedami zaklel, 
da ne bo črhnil besedice, če bo tudi na ocitnem mestu videl koga 
pobijati . . . Vse, kar sem slišal od tega moža, hočem zanesljivo in 
jasno povedati — prisegam na njegovo neskaljeno srečo, ki mu jo 
želim . . . 

»Phocbus je bog po krajših poteh že kázal se zemlji, 
Temnému Snu da odstopi čaša vrhovno povcljstvo; 



Fran Ilešič: Božji jezik. 271 



Že je državo si bratú na škodo razširila Luna, 
Zima ostudna je trgala kras bogate jeseni; 
Ker se je Bakh, nam dragi gospod še dražjega vina, 
Staral, páberke redke pobiral je pozni trgavec* 

Alislim, da me boste bolje umelí, če povem, da je bilo meseca 
októbra, dne 13. októbra. Ure vam natanko ne morem povedati — 
lažje se bodo filozofi zedinili nego ure — toda recimo, da je bilo 
med šesto in sedmo uro. »To pa je predebelo!« mi pravite, »pesniki 
se trudijo in potijo, opisujoč solnčni vzhod in zahod, in ne puste niti 
poldneva v miru; ti pa hočeš na ta način preskočiti to nesrečno uro ?« 

>Že je bil v dve polovici razdelil bog Phoebus neba pot 
In bližajoč se noci je tresel utrujene uzde, 
Doli poševno vozeč, poševne pošiljal je žarke.« 

Klavdija je jela dušica siliti, a izhoda ni našla. Tedaj je po- 
klical Merkurij, ki se je vedno izredno veselil bistroumnosti njegove, 
eno izmed treh Rojenic Sojenic k sebi ter j i rekel: =>Ti krutá ženská, 
kaj pa pustiš trpeti siromaka, ki ni zaslúžil tako dolgotrajnih muk ! 
Ze 64. leto se bori s svojo drago mu dušo — dušico. Zakaj ga 
sovražiš ! Dovoli vendar, da jo vsaj enkrat pogode astrologi — ve- 
deževavci, ki ga zaman pokopujejo vsaki mešec, odkar je postal 
vladár. In vendar se ni čuditi, če mu ne morejo določiti smrtne ure, 
saj nihče ne ve za njegovo rojstno uro. Kdo je namreč kdaj sploh 
mislil, da je bil kot človek rojen.^ niti njegova mati ne. Stori svojo 

dolžnost: 

»Smrti ga daj: prestol naj zasede boljši naslednik!« 

Toda rojenica Kloto je odgovorila: »Hotela sem mu, zares pri 
Herakleju, še dodati malo čaša, da bi obdaril z državljanstvom i ono 
malo število tistih, ki ga še nimajo. Sklenil je bil namreč, da hoče 
v togi videti vse Grke, Galce, Hispanjole, Britance. A ker je z druge 
stráni dobro, da ostane vsaj za seme nekaj tujcev (= nedržavljanov), 
pa se naj zgodi, kar želiš.« In vzela je zaboj ter potegnila iz njega 
tri vretena, eno je bilo neumnega Avgurina, drugo blaznega Babe, 
tretje pa Klavdijevo. »Te tri«, je rekla, »hočem vse v enem letu v 
kratlíih presledkih izročiti smrti, da ne pôjde Klavdij sam na drugi 
svet. Bilo bi namreč zelo neprimerno, če bi ga hipoma pustila samega, 
ko jih je še ravnokar videl toliko tisoč za seboj, pred seboj, okoli 
sebe; toda ta dva tovariša mu bosta za zdaj dovolj.« 

»Rekši besede, je z vila z vretena umazané niti, 
Z njimi kraljeve prestrigla je Klavdiju čase življenja. 
Lahesis pa — nebeské lase j i prepletaj o rože. 
Čelo, sencé lavorika si svoji, pierska rastlina — 



272 Fran llešič: Božji jezik. 



Suče bleščečo se nit iz volne ko sneg se blcščeče, 
S srečno roko predoč, a spredena nit, glej, dobiva 
Novo brž barvo: obe se ti preji čudita sestri. 
Volná še ravnokar bela spreminja v zlato se rdeče: 
Zlatega veka sijaj že z niti se širi po zemlji. 
Nič ne prenehajo: blažené sreče saj predejo runo, 
Polne roke so veselje jim, preja úspešná veselje. 
Samo od sebe hiti jim delo, se suče vreteno, 
Gladka jim vije se nit izpod prstov brez vsakega truda. 
Leta Titona presegajo, Nestorja leta množijo . . . 
Phoebus veselo pomaga, pojoč o časih bodočih: 
Zdaj jim živahen ves strune udarja, zdaj volno podaj a; 
Vse so zavzete njegovega petja, ne čutijo truda. 
Bratove strune slaveč, od srca slaveč njega pesmi 
Spredle so vec nego s'cer: človeško usodo presega 
Slavljeno delo. »Nikarte nehati«, jim pravi Apolón, 
»Zmaga naj bridko usodo, ki smrtnikom žuga se smrtjo, 
On, ki je meni podoben po licih, podoben po diki, 
Niti je slabši po petju niti po glasu: Zemljanom 
Blažene čase bo dal, zákonov molčanje prekinil. 
Kakor razžene danica zaran bežeče zvezdice 
AU se hesperus dviga, ko vracaj o spet se zvezdice, 
Kakor se solnca veliko oko ogleduje po svetu, 
Kadar je zora zmagavka ovila ga z rožnatim dnevom — 
— Ravno so zlata kolesa zdrčala iz zlatih zatvornic — 
Tako se bliža že Cezar, Nerona že takšnega vidi 
Róma; sijajni obraz se mu sveti v blisku pogleda, 
Gosti mu kodri se vijejo s temena v tilnik.« 

Tako je pel Apolón, Lahesis pa je storila, kar je pel on, ker 
je tudi ona bila naklonjena ternu vrlemu môžu; s polno roko je za- 
predla ter še posebej Neronu obilo let podarila. Klavdija pa, tako 
vele vse tri sestre, naj Ijudje spremljajo k zadnjemu počitku, kličoč: 
»Zdravstvuj! hvala bogu!« In on je res globino svoje dušice izčrpal 
ter s tem končal svoje laži-življenje. Izdihnil je, komedijante slušajoč 

— komedija je bila zanj pri kraju! — — — ■ — — — — 

Zadnje besede, ki so jih Ijudje slišali iz njegovih ust, so bile: »V 
blatu se valjati*. 

Kaj se je pozneje godilo na zemlji, to bi bilo odveč pripo- 
vedovati. Saj veste to le predobro: kar je splošno veselje vtisnilo 
spominu, to se ne po^>abi. Nihče ne zabi svoje sreče. Pač pa slišite, 
kaj se je godilo v nebesih: za resnico jamči poročevavec. 

Jupitru se je naznanilo, da je prišel nekdo, mož dokaj lepe po- 
stave, precej si v, da pa se kreta neprestano, kakor da bi komu 
pretil: neprenehoma da namreč giblje z glavo in nerodno vzdiga 



Fran Ilešič: Božji jezik. 273 



desno nogo. Vprašali da so ga, katere národnosti je, a da je odgo- 
voril nerazločno in zmešano: njegovega jezika da ni uineti, da ga ne 
ume ni Heraklej ni Avgust. 

Tedaj je ukázal Jupiter Herakleju, da naj gre iznova spoznavat, 
katere národnosti da je tujec. Herakleja je bil prvi pogled hudo 
zmedel, tistega Herakleja, ki se ni bal niti najhujših nestvorov: ko je 
videl ta neznani obraz, nenavadno hoj o, slišal glas, ki ga ni slišati od 
nobenega bitja na kopnem (le pri pomorskih zverinah ga čuješ), ta 
votli in pritrti glas, je mislil, da mu je zdajci prestatí trinajsti trud. 
Ko payga je zdaj natančneje opazoval, se mu je vendar zdel človek. 
Približal se mu je torej ter mu grški — bilo je to lahko umljivo 
Klavdiju kot grkoljubu, ki je v grškem jeziku spisal dvajset knjig 
tirenske, osem kartaške zgodovine — to-le rekel: 

»Kterim Ijudem si rojak, in ktero ti rodno je mesto r« 

Ob teh besedah se je Klavdij močno, močno razveselil; bili so 
mu znani glasovi, dočim prej božjega jezika ni nič razumel; tudi 
se je nádejal, da bo i ondi kaj Grkov, mož — filológov, katerim 
bo lahko prodajal svojo črkarsko znanost, in da bo kaj zanimanja 
za njegovo zgodovino. Zato se je takisto učeno s Homerjevim verzom 
predstavil rekoč: 

»S Troje me mesta vihar je zagnal na Kikonov obrežje.« 

Resničnejši pa bi bil sledeči verz, ki je tudi Homerjev: 
»Trojo sem mesto razdjal, pogubil sem nje prebivavce.« 

In uveljavil bi se bil Herakleju, tému ravnodušnemu, odkrito- 
srčnemu človeku, če ne bi bila prisotna MrzHca, ki je" bila prišla z 
njim: vse druge bogove je bil pustil v Rimu. »Ta človek*, pravi 
Mrzlica, »ti pripoveduje góle laži. Jaz ti to pravim, ki sem živela z njim 
toliko let: v Lugdunu je rojen, Lugdunca zreš; šestnajst milj daleč 
od Viene je rojen, pravi Galec je. Zato je — kot Galec tega ni smel 
opustiti — razdejal Rim. Ta mož je sin mesta Lugduna, kjer je dolgo 
vládal Licinij, ki je bil po rodu Galec in je ondi tiranski postopal. 
Ti 'pa, Heraklej, ki si več sveta potlačil, nego katerikoli mulogonec 
ali »tlakotlak«, gotovo Lugdunce poznáš in veš, da je mnogo milj 
med Ksantom in Rodanom.« 

Zdaj je vzkipel Klavdij in mrmraje — kajti le mrmrati je mogel — 
dal dúška svoji jezi. Kaj pa je hotel pravzaprav reči, tega ni nihče 
razumel: tako nejasno so doneli njegovi glasovi božjim ušesom. V 
resnici je ukazoval, naj odvedejo Mrzlico na smrt, in sicer z ono 
kretnjo svoje hrome, le za ta posel dovolj mocne roka, s katero je 



274 Fran Ilešič: Božji jezik. 



imel navado kot cesar obglavljati Ijudi. Zaukazal je, da se ji vrat 
prereže, a živa duša se ni zmenila za njegov úkaz. 

Tedaj je rekel Heraklej: »Poslušaj me in pusti bedarije; pri 
nas glojejo miši morilno orožje. Brž z resnico na dan, da ti ne iz- 
tepem iz glave teh neumnih muh.« 

Te besede je govoril Heraklej prccej osorno in ostro, a vendar 
ni imel toliko odločnosti, da bi bil založil norcu kakšno črez pleca. 
Sicer pa je bila že postava silnega junáka dovolj grozna za Klavdija, 
da je pozabil šal ter spoznal, da tu v Olimpu mu bode pogrešati 
vpliva, ki ga je imel v Rimu kot »petelin«, ') ki največ premore na 
gnoju; kolikor se je sploh moglo razumeti, je izpregovoril to-le: 

»Nadejal sem se, da se boš ti, Heraklej, najpogumnejši izmed 
bogov, pri drugih zame potegnil: in če bi me kdo, sem si mislil, 
vprašal po znancu, ki bi me mogel priporočiti, sem namcrjal tebe 
imenovati, ker me vrlo dobro poznáš* . . . 

Heraklej je v tem hipu čutil, kako sladko je biti na glasu vpliv- 
nega moža, četudi Ic priporočitelja pri vsemogočnih bogovih; prijel 
je šepastega klijenta ter ropotaje z njim udaril v nebeško dvorano. ^) 

»Kolosalno!« se je zdajci zadrl Ares, ki drugega ropota ni 
maral slišati nego rožljanje svoje bridke sablje. »Robatost! Da se mi 
prestraší tankoživčna Venera, ki Ijubi mir in tihoto ljubezni.« 

»No, seveda, Heraklej, od tebe ni nič boljšega pričakovati — ne 
čudim se, da si ti tako udri v zborovalnico; saj tebi ni nikdar nič 
dovolj zaklenjeno — nikdar še nisi kázal olike, vsega se lotiš robato, 
s silo; vidi se ti pač, odkod da si — parvenu!« In Ares se je 
zopet približal s čuvstvom misleči Veneri. 

Nato izpregovori ves ogorčen bog Merkurij: >Je li res, da bi ta 
človek rad postal bog, ki še nikdar ni pravilno izgovoril nobenega 
stávka? Tako željo se drzne gojiti — a izreči je sam ne more? 
Bog mora biti samostalen, sam svoj odvetnik, od drugih neodvisen, 
absoluten govornik . . . Vse življenje je prebil, zabil v svoji spalnici; 
ker ne ve več, kaj bi ondi počel, iztika zdaj po nebeških kotih ter 
hoče postati bog; premalo mu je svetišče v Britaniji, kjer ga barbari 
častijo in molijo kot boga — « 

Zdaj pa je posegel Jupiter vmes; prišlo mu je na misel, kako 
nedostojno da je, vpričo neposvečenih oseb zborovati. »Dovolil sem 
vam«, je dejal, »da ga izprašujete, vi pa ste govorili kakor v zboru 

1) Latinská beseda gallus pomení Galca (= Klavdija) in petelina. 
'') Tu je latinskí tekst pokvarjen, íma večjo vrzel; ta ízmĺšljení stavek jo 
naj ízpolni. 



Fran Ilešič: Božji jezik. 275 



— le bolj divje, tako kakor v gostilnicah. Želel bi, da se držite disci- 
plíne. Kakršenkoli je ta mož — kaj bo si mislil o vas!« 

Da Klavdij ne bi slišal zborovanja, so mu veleli odstopiti. Nato 
je prvi govoril oče Jan: silno pameten bog , ker gleda obencm 
»naprej in nazaj« — s svojima dvema obrazoma. Ta je mnogo lepega 
povedal in sicer z zgovornostjo, ki si jo je mogel pridobiti le na rim- 
skem fóru, kjer je iz svojega svetišča poslušal vse javne obravnave; 
zapisnikar mu kar ni mogel slediti; zato jaz tudi nimam namena 
njegovih bcsed doslovno sporočiti. Dosti je govoril o veličini bogov: 
da ne sme ta čast postati vsakdanje blago. »Nekdaj«, tako po priliki 
je dejal, »je bila veliká reč, postati bog; dandanašnji ji gine vred- 
nost . . . Toda želeč, naj se ne bi videlo, da govorim le zoper osebo 
in ne za stvar, predlagam, da sploh nihče več ne postane bog izmed 
njih, ki »zcmlje uživajo sadež«, ali izmed njih, ki jih redi »žitorodna 
zemlja«. Kdor bo zoper ta sklep božjega starešinstva kot bog iz- 
klesan ali slikan, tega sem že zapisal peklenskim pošastim in gla- 
sujem za to, da ga damo med sužnji pošteno bičati.« 

Nato vpraša Jupiter za mnenje siná Vice Pote, ki je bil sicer 
bog »minorum gentium«. Ta je Ijubil denár, živel od dobička, rad 
prodajal občine in (malé) državice. Njemu se je spodobno približal 
Heraklej in se mu taknil uhlja. Zato pa je sin Vice Pote govoril 
tako-le: »Ker si je divni Klavdij po krvi v sorodu z blaženim Av- 
gustom, takisto z blaženo Avgusto, katero je povzdignil sam med 
bogove, in ker prekaša isti Klavdij vse smrtnike daleč v modrosti, 
zato sem teh misii, da bodi divni Klavdij odslej bog — bog po vsi 
resnici in pravici, in da se ta božanska izprememba pristavi » Meta- 
morfózam* Ovidijevim« . . , 

Različni so bili predlogi, in zdelo se je, da zmaga Klavdij. He- 
raklej namreč, videč, da je njegovo železo v ognju, je tekal semtertja 
ter govoril: »Svet stoji na prošnjah, dobroto za dobroto! Sedaj 
gre za mojo reč, ki sem se zanjo zastavil; če boš ti kdaj česa želel, 
bom ti v zahvalo vse storil: roka roko umiva.« 

- Tedaj se je vzdignil blaženi Avgust, da pove svoje mnenje, in 
je govoril velezgovorno: » Zbrani očetje, vi ste mi priče, da še nisem 
govoril, odkar sem postal bog. Vedno opravljam mirno le svoje pošle. 
Toda zdaj ne morem več molčati in skrivati svoje nejevolje, ki j o še 
vikša stid. 

Ali sem zato na kopnem in na morju naredil mir? ali sem zato 
udusil državljanske vojske ? zato z zakoni mestu Rimu dal trdno pod- 
lago, zato j o s stavbami okrasil, da se mi sedaj naklanja tolika 



276 Fran Dešič: Božji jezik. 



sramota?! Ne nájdem primernega izraza, zbrani oČetje: vse besede 
zaostajajo daleč za mojo sveto jezo! Ta človek, zbrani očctje, ki, se 
zdi, da ne more niti muhe spoditi, je Ijudi tako izlahka moril kakor 
muhe: koliko jih je umoril samo v svoji in moji iastni rodovini — 
da ne govorim o premnogih imenitnih možeh, ki jih ima na svoji 
vešti. Tale človek, ki ga tam vidite, ki se je toliko let skrival za 
mojim imenom, se mi je za vse to zahvalil s tem, da je dve Juliji, 
moji pravnukinji umoril, eno z mečem, drugo z lakoto, potem pra- 
vnuka Lucija Silana. Povej mi, blaženi Klavdij, zakaj si te-le umoril, 
predno si preiskal njih krivdo ? Ti si tudi ubil soprogo Mesalino, ki 
sem j i ravno tako praded kakor tebi. »Ne vem nič o tem«, praviš 
ali bi pravil, če bi znal rabiti vsaj človeški jezik — zlodej te vzemi! 
Da nič o tem ne veš, to je grše nego, da si moje in svoje sorodnike 
pobijal! 

Premislite zdaj, zbrani očetje, kak nestvor bi bil rad sprejet 
med bogove. Poglejte vendar njegove telo! zares bogovi so bili slabé 
volje, ko so ga poklonili svetu. 

Kdo naj tega človeka časti kot boga ? kdo naj vanj verjame ? 
Naposled niti o vas nihče ne bo več mislil, da ste bogovi, ako bodete 
jemali také Ijudi medse. 

Sklep: zbrani očetje, če sem častno zavzemal svoje mesto, če 
nisem nikomur nikdar trdo odgovarjal, maščujte meni storjeno kri- 
vico! Predlagam sledeče — bral je svoj pisani predlog — : 

Ker je blaženi Klavdij umoril dva zeta, Lucija Silana in Krása 
Velikega, Skribonijo, taščo svoje hčere, Mesalino, svojo soprogo, in 
druge brezštevilne poštenjake, zato predlagam, da se strogo postopa 
zoper njega, da se mu ne do vôli priživ, da se brž ko mogoče spravi 
s pota, da nebo zapusti v tridesetih dneh, Olimp v treh dneh.« 

Klavdij se je hotel sicer braniti, a ker ga nihče ni razumel, se 
'je brž glasovalo; večina je bila za Avgustov predlog. In takoj ga je 
Merkurij zgrabil za vrat ter ga vlekel v spodnji svet — pekel — 
»Tjakaj, od koder se, pravijo, nihče ne vrne.< 

Ko sta stopala Merkurij in Klavdij v Rimu po Sveti česti, je 
vprašal Merkurij nekoga izmed Ijudstva, kaj da pomeni oni hrup in 
ono tekanje, ali je morda Klavdijev pogreb. In res, bil je Cezarja 
Klavdija pogreb, veliká sijajnost; kajti ščedeli niso niti denarja niti 
skrbi, in videti je bilo, kakor da pokopujejo boga. Flavtistov, tro- 
bivcev in vsakovrstnih piskačev je bilo toliko, da je ta dirindaj slišal 
celo Klavdij. Vse je bilo veselo, jasnega obraza; rimsko Ijudstvo se 
je izprehajalo, radujoč se svobode. Samo Agaton se je jokal in nekaj 



Fran Ilešič: Božji jezik. 277 



drugih sebičnih odvetnikov, ki so za Klavdija tako dobro ribarili v 
kalni struji . . . Ko je svoj pogreb ugledal Klavdij, tedaj je spoznal, 
da je mrtev. A veselil se je te proslave svoje osebe in bi bil najraje 
še dalje gledal veličastno-ginljivi prizor svojega pogreba. Toda prijel ga 
je božji sel ^lerkurij in ga vlekel črez Martovo polje — s prikrito 
glavo, da bi ga kdo ne spoznal; in med Tibero in Sveto cesto, ondi, 
kjer je Veliki kanál in so » vráta smeti «, sta se spustila v dolenji svet. 

Prej pa je bil že tja dospel po bližnjici Narcis, njegov opro- 
ščcncc, da lahko dostojno sprejme svojega milostnega gospoda, in 
mu je zdaj prišel nasproti, fino umit in načičkan, kakor da je ravno 
prišel iz kopcli, ter dejal: »Kaj, bogovi prihajajo k ljudem?!« — 
>Teci, teci«, mu reče Merkurij, »ter naznani naju prihod.« Oni pa 
je hotel svojemu gospodu še vec laskavih Ijubeznivosti povedati, a 
Merkurij mu je iznova ukázal, naj hiti, in ko se je Narcis obotavljal, 
ga je izpodbodel s svojo šibo. Narcis se je brž spustil v tek. Ker 
vodi tu pot neprestano navzdol, zato je prišel tudi Klavdij, dasi ves 
protinast, hipoma k vratom Plutonovim: tu je ležala, kakor pravi 
Horacij, stoglava zverina, ki je gibajoč se strašno tresla svojo grivo; 
malo je vznemirilo Klavdija, ko je zagledal črnega, grivastega psa — 
vajen je bil le svojega Ijubljenčka, belega psička. In z mogočnim 
glasom je izpregovoril: »Klavdij Cezar prihaja.« 

In glej, ploskaje z rokami, se prikáže takoj zbor pevcev, pojoč: 
»Evo ga, veselimo se! veselimo se!« Bili so to: Gaj Silij, designovan 
konzul, Junij Prctorij, Sekst Tral, Mark Helvij, Trog, Kóta, Tekt, Valent, 
Fabij, rimski vitez — ki jih je bil dal nekdaj Narcis v smrt odvesti. 
V sredi te skupine pojočih mož je bil pantomím Mnester, ki ga je 
bil Klavdij svoje dni radi lepšega okraj sal za eno glavo. 

Novica o Klavdijevem prihodu se je hitro raznesla, celo do 
Mesaline tja v ženski oddelek. Kar usuli so se proti oni stráni, od- 
koder je prihajal Klavdij, najprej oproščenci Polibij, Miron, Har- 
pokrat, Amfej in Feronakt, ki jih je bi Klavdij naprej poslal v spodnji 
svet, da mu pripravijo pot; za njimi sta prišla dva prefekta. Just 
Katonij in Ruf, Pompejev sin, potem prijatelji Saturnij Lucij in Pedo 
Pompej, Lup in Celer Azinij , bivši konzuli , nato dve nečakinji, 
zet, tast, tašča, sploh vsi sorodniki. In zabránili so mu pot kakor 
pravá vojaška četa. Ko jih je Klavdij ugledal, je vzkliknil: »Vse polno 
prijateljevl Kako pa ste vi sem prišli?* 

Tedaj pa je rekel Pedo Pompej: >Kaj praviš, krutež vseh kni- 
težev? Ti še vprašaš, kako smo sem prišli? Kdo nas je sem spravil, 

»Ljubljanski Zvone 5. XIX. 1899. 19 



278 Fraa Ileáič: Božji jezik. 



ali ne ti, morivec svojih sorodnikov in prijateljev? Hajdi na pravico! 
Jaz tebi tukaj pokažem sodnikov stolice!* 

Po teh besedah ga siloma odvede k tribunálu podzemskega 
sodnika Eaka; ta je preiskoval po zákonu Kornelijevem o zavratnih 
morivcih; Pedo je obtožil Klavdija kot zločinca, ki je umoril: trideset 
senatorjev, tristo in petnajst rimskih vitezov, navadnih Ijudi pa več, 
nego je listja in tráve. 

Prestrašen se je oziral Klavdij okrog, iščoč kakega zagovornika, 
toda ni ga našel prijatelja. Naposled je stopil izmed množice Pavel 
Petronij, stari njegov pivski brat, zgovoren bas kakor Klavdij, ter 
zahteval, da bode on zagovornik; toda niso mu ugodili. Zdaj je 
prebral Pedo Pompej pismeno tožbo med velikim hrupom in rabuko. 
Petronij je poskúšal ugovarjati, toda Eak, mož pravice, mu je za- 
bránil ter obsodil Klavdija, ne da bi bil zaslišal drugo stranko, češ: 
»Kakor on drugim, mi njerau — uživa naj isto pravico«. 

Nastala je smrtna tisina. Vsi so strmeli radi tega nenavadnega 
postopanja; rekali so, da se še kaj takega ni nikdar zgodilo. Klavdiju 
se je seveda zdela ta njegova obsodba bolj krivična nego nová. Dolgo 
so ge nato prepirali, kako kazen mu prisodijo ... Po dolgem ukre- 
panju so sklenili, da je treba za Klavdija izmisliti novo kazen, 
da mu je odkazati kako neuspešno, neplodno delo, ki izvira iz kake 
strasti ter le-to strast zopet neti — delo brez konca in utehe. Tedaj 
je Eak razsodil, da mora igrati s kockami v kupici brez dna. In res 
je začel Klavdij takoj zbirati kocke, ki pa so mu letele skozi kupico 
na vse stráni, in mučil se je z brezuspešnim delom. 

Kar se prikáže Gaj Cezar Kaligula in si jame lastiti Klavdija 
za sužnja; privedel je tudi priče, ki so videle, kako je on Klavdija 
z bičem, s šibami tepel in klofutal ... In res so podzemeljski sodniki 
Klavdija izročili kot sužnja Gaju, Gaj pa ga je izročil svojemu opro- 
Ščencu Menandru, da mu pomaga v pravnih vprašanjih. 

V prostih urah pa goji Klavdij z Menandrom, učenim Grkom, gla- 
soslovje božjega jezika — žal, da tega ni storil poprej — ter išče najpri- 
mernejše abecede za božji jezik, pričakujoč, da se s temi raziskavami 
bolj proslavi, nego se je proslavil z novimi črkami, ki jih je bil izumcl 
na zemlji za človeški latinskí jezik. ') Skladuje se pa nista lotila; zato 
bi bila morala za božji jezik imeti čuvstvo. 

*) Cesar Klavdij je uvedel v latinskí pravopis tri nove črke, ki so se 
rabile za njegove vláde: J = v, ^ ^= bs, ps, |_ =:= polglasnik med i in u. 

(Dalje prihodnjič.) 



Ivan Šorli: Idealisti. 



279 



Idealisti. 



^ 



am pri mizi obložení 
štirje gostje mi sedijo, 
pijejo mi rujno vince, 
sladko mi jedo pečivo, 
govore o tem in onem, 
kaj lepo je, poezija . . . 
Domačin je zdaj govorcc, 
slušajo ga gostje štirje, 
kimajo mu zadovoljno. — 
Čujte, kaj jim je povedal, 
kaka bistra to je glava; 
tudi vi mu pritrjujte, 
z glavo včasih prikimujte! . . . 
Govoril pa jim tako je: 
»Slišal v svoji sem mladosti, 
da se pesnik však izpoje, 
in da s prvim sivim lasom 
mu pojema moč prvotná. 
Slišal sem, a verovati 
nisem hotel praznim marnjam; 
mislil sem, da pesnik srednji 
bi utegnil se izpeti, 
a nikdar ne velik pesnik, 
kakor Orel je na primer, 
ta naš divni, slávni pevec . . . 
A sedaj pa le verujem, 
vidim, da je res, kar čul sem; 
i naš Orel je opešal, 
dasi v letih je najboljših! 
Res, nekteri govorijo: 
» Vedno večji je ta Orel, 
vedno više se povzpenja, 
in obzorje se mu širi, 
in veliko njega srce 
svet vesoljni že objemlje, 
vse človeštvo brez izjeme.* 
Toda čujte me, gospoda: 
Pevca vendar je naloga, 



da nam káže ideále, 
da nas drami, navdušuje 
za vse lepo, blago, s veto! . . . 
To storil je pesnik Orel 
v prejšnjih časih s polno mero, 
ko Ijubezen je opeval 
v svojih sladkih slavčjih tožbah, 
ko nam pomlad je opeval 
v nedosežnih svojih oďih, 
ko je pesmi pel večerné, 
vzbujal sladko hrepenenje, 
da si jokal, pa se smejal . . . 
In ti zlati vzori, vzori! . . . 
In sedaj kaj poje neki ? 
Le vzemimo zadnje pesmi: 
Opisuje nam uboštvo, 
bedo, jad, smrt, glad, nagoto, 
vodi nas po bomih kočah, 
v gnusna vodi nas predmestja, 
grde slika nam beznice, 
pa propadlost po teh krajih . . . 
To res z vedno isto silo, 
Da j o vidiš to golazen, 
kako gnete se pred tabo, 
naga, lačná, zapuščena, 
kako vzdiha, joče, kôlne . . . 
Vprašam pa, je to umetnik, 
ki nam nudi te prizore? 
So li kmetje, so berači, 
ti kvartači, ti pijanci, 
kak predmet za poezijo, 
za to čisto božjo hčerko ? . . . 
Nam blaže li srca morda, 
dvigajo jih proti nebu, 
ganejo li dušo našo? . . , 
Ha, gospoda, smešno, jeli? 
Smešno, to je, pa nevarno! . . . 
Vsa mladina ga že číta, 
19* 



280 



Ivan Cankar: Noč. 



vse se zanj že navdušuje . 
Pesa vera, pesa nravnost . , 
Žalostní so vam ti čaši, 
čaši struje te » moderne*, 
teh »modernih« pevcev čaši I 
Toda kaj bi se jezili, 
dajte, pijte no, gospoda! 
Trčimo na zdravje, dragi! 



Bog jih živi pevce pravé, 
Bog jih živi ideále, 
jasne, svetle ideále !« 
Zazveneli so kozarci, 
trčili so štirje pivci, 
dvignili kozarce polne, 
srkali v se ideále, 
jasne, svetle ideále . . . 

Ivan Sorli. 



Noč. 



ÍL 



oč prihaja v mojo tiho sobo; 
luč umira pred menoj na mizi, 
v zadnjih iskrah že trepeče 

plameň — 
noč prihaja v moje trudno srce. 

In na stenah vstajajo počasi 
temne sence z bledimi obrazi, 
vame gledajo oči globoke, 
bližajo se mŕtve mi roké . . . 



Izsušena že so moja lica, 
in izpraznjena je moja duša . . . 
vse raztrosil sem bogastvo svoje, 
vse do dna izpraznil svojo dušo — 

Zdaj je tukaj veliki bankrot . . . 
Luč umira pred menoj na mizi, 
vame gledajo oči globoke, 
bližajo se mŕtve mi roké. 

Ivan Cankar. 



fi 



Resignacija. 



a mojo pot ne trosi rož duhtečih — 
temná in strašná pred menoj leži; 
cvetovi jasni vsi bi oveneli, 
v režeče maske bi okameneli 
smehljaji tvoji sredi te noci. 

Oj Anica, vse moje lepe sanje 
razpadle so že dávno v prst in prah; 
vse, kar sem ti govoril, vse zlagano — 
pod haljo z biseri in zlatom tkano 
sem skrival svoje duše blázni strah. 

Pred mano hodi smrt s korakom tihim, 
polaga mi na pot svoj temni prt — 
in luč umira, moje cvetje vene . . . 
Oj ne žaluj — odvrni se od mene, 
ti Ijubica — pred mano hodi smrt! . . . 



Ivan Cankar. 




Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 281 



Gojko Knafeljc. 

Povest. Spisal Václav Slavec. 
IX. 

a svoj poročni dan se je zbudil Gojko po jako nemirnem 
spanju zelo zgodaj. Okna njegove spalnice so bila zastrta, 
da je bila še povsod terna, a on se je pretegnil po svoji 
navadi samo enkrat ter skočil z divana, na katerem je 
bil prenočil. Stopil je k oknu, odprl vetrnice na stežaj 
ter pogledal na nebo; le-to je bilo čisto jasno, samo nad 
goro se je vleklá dolga, svinčenobojna oblačná črta, ki je pa zdaj 
že nekoliko pordevala ter naznanjala, da se skoro prismehlja izza 
nje veliká, zlatorumena solnčna plošča. Z vŕta je priplul v sobo sveži 
jutrnji vzduh, pomešan z vonjem raznovrstnega vrtnega cvetja, temno- 
rdečih, že preveč razcvetlih rož, mnogobrojnih drobnostebelnih, živo- 
rumenih klinčkov in v skupinah nasajenih raznobojnih pelargonij . . . 

Gojko je poslonel za hipec na oknu, dihajoč s polnimi požirki 
ta čvrsti, vonjivi vzduh. Ko se je obrnil, mu je preletelo oko sobno 
opravo. Prejšnje mobilije so bile iz te sobe izginile. Namesto ene 
sta stali na sredi sobe dve postelji, ena poleg druge, čisto novi, nizki, 
z visokimi, oglato izrezljanimi vzglavniki, pregrnjeni z najfinejšimi 
pregrinjali. V kótu se je svetlikal svetlo-likani umivalnik s potrebno 
pripravo za dve osebi, a ob južni steni se je čeperil nov, mehek 
divan za malo podolgasto - okroglo mizo, okoli katere je ždelo ne- 
koliko divanu enako preoblečenih nizkih foteljev. Ob oknih so viseli 
dolgi, novi, krásni džutovi zastori, umetelno vezeni, težki in gosti, da 
niso prepuščali niti najmanjšega solnčnega žarka. Vse je dišalo po 
novini in dihalo iz sebe neko novo, Gojku dozdaj nepoznano življenje. .. 

Ko se mu je utrudilo oko v ti sobi, se je sklonil nekoliko 
naprej in pogledal skozi odprta vráta v drugo sobo, sprejemnico, 
ki je imela vrhutega še svoj poseben vhod; tudi tukaj se je vse 
svetilo v novi, solidni opravi. A svojo prejšnjo opravo je bil Gojko 
razvrstil v posebni sobi, ki je bila zdaj popolnoma natlačená, a je 
vendar obvarovala nekdanji svoj značaj, ki naj bi spominjal Gojka 
prejšnjih samčevskih časov . . . 

Gojko je pogledal na uro. 

»Komaj pet«, si je dejal, »še imam časa!« 

Oblekel se je za silo, si nataknil na noge rdeče cipele, pretkane s 
silno velikimi zelenimi in belimi rožami, ter se začel izprehajati po sobi . . . 



282 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 



Dospel je v drugo sobo. Tam je ležala na stoleh razgrnjena 
njegova svatovska obleka, a na mizi je blestela trda, na prsih v 
umetne gube nabrana, snežnobela srajca s svetlim, visokim ovrat- 
nikom, štirioglatimi belimi zapestniki in malo, belo svileno kravato. 

Gojko je pristopil k vsakemu kosu posebe, ga pogledal na- 
tančno, pogladil, se nasmehnil ter ga zopet položil zadovoljno na 
prejšnji prostor. 

Na mizi je ležal tudi izvod z duhovito pesmijo prigodnico, katero 
je bil zložil po naročilu čitalniškem pesnik Kukec. Bila je tiskana na 
podolgovatem, trdem, finem papirju in obrobljena z modernim zlato- 
črnim okvirjem. 

Gojko je vzel pesem v roko ter se vglobil v posamezne verze. 
Najbolj so mu prijali med drugimi ti-le: 

»Ti naš ponos si, naša dika, 

Ti čast si trga res veliká; 

Zato današnji tebi kliče dan 

Iz grla bratskega pač však tržan, 

Da jarma novega bi se privadil, 

Se v njem v obilici otrok pomladil!« 

In ko se je vglabljal v te divote, ki so mu migljale pred očmi, 
se je domislil vnovič tudi celega sinočnjega večera, katerega se 
bode spominjal pač še v poznih letih svojega življenja. 

Kako je že bilo? , 

Komaj se je bilo zmračilo, že je po tržkih ulicah vse vrelo in 
šumelo. Posebno veliká gneča je bila nastala pred čitalnico, kjer so 
se zbirali pevci in bakljači. Odrasli so se pogovarjali glasno, otroci 
so ukali, kričali in žvižgali, dojenci so vekali, a vmes se je debelo 
glasil trški policaj, ki je siloma delal pot proti čitalniŠkim vratom. 

Po ti poti so se skoro nato razvrstili bakljači, ponosno dvigajoč 
žareče svoje plamenice ter stopajoč na povelje kováča Tomka, ki 
je grdo gledal izpod črnih, gostih obrvi. In obrnili so se bili naprej 
proti » hotelu*, kjer je stanovala gospodična nevesta. Tam so za- 
okrožili pod okni veliko kolo, v katerega sredini so se razvrstili pevci. 
Vse je umolknilo kakor na povelje, in zazvenela je pesem: >Po- 
zdravljam te!« Se so bili poslušavcem v uŠesih njeni akordi, ko so 
pevci hipoma zaorili: »V boj!« Zatem so se vrstile še druge pope- 
vanke, a nazadnje je zavpila vsa množica >živio«, da je odmevalo 
daleč po tihi dolini. Takoj nato se je ločila deputacija, ki je po- 
klonila nevešti po pesniku Šilcu izgotovljeno pesem, ki je bila 
opremljena kakor njegova. 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 283 

Tudi pesnik Šilec je dostojno rešil svojo čast, to so pričali 
posebno verzi: 

»Krasna si kakor cvetka bela, 
Ki v majú noč jo je spočela, 
V beloti svoj'ga svež'ga lica, 
Ti vserau trgu boš kraljica . . . 
Že danes Tebi kliče vse: 
Bog živi Te, Bog ži vi Te!« . . . 

Ko se je deputacija vrnila in je nekdo povedal, da je izročila 
nevesta predsedniku dvajset goldinarjev »za pijačo*, tedaj je vzkipela 
navdušenost do vrhunca, in pevci so zapeli spričo tega, ker je bil 
nevestin oče zvest služabnik cesarjev, še cesarsko pesem, takoj nato 
so udarili: »0j Banovci« in stopali so v »koraku« nazaj proti sta- 
novanju Gojkovemu, kjer se je bil izvršil isti vzpored. 

Gojko je bil na izkazilu tolike časti tako ginjen, da se je za- 
hvaljeval s solzami v očeh in neprestano mahal z debelimi svojimi 
rokami, kakor bi hotel objeti ves svet. Tudi on je podaril trideset 
goldinarjev in ni si mogel kaj, da ne bi bil odšel tudi sam s 
pevci in bakljači v čitalnico, kjer so ga nosili tudi nocoj po dvo- 
rani v divjem hrušču, mu napivali ter ga nazivali z vsakovrstnimi 
častnimi pridevki. Vrnil se je bil domov že po polnoci, dasi bi bil 
rad še ostal; a nekaj mu je govorilo, da se danes ne spodobi njemu 
to ponočevanje, da mora biti jutri čil in zdrav . . . 

Ko se je bil vrnil sinoči domov, je bil sedel léno v naslanjač 
ter prekrižal noge črez kolena. Lica so mu plamtela od zadovolj- 
nosti, in čelo mu je bilo vroče in polno. Roke, katere je bil iztegnil 
na vsako strán naslanjača ter položil na obestranski naslanjačev ročaj, 
so se mu tresle od veliké razburjenosti, in srce mu je utripalo močno, 
da so se skoro čuli njegovi hitri, neenakomerni udarci. Okoli ustnic 
mu je krožil zadovoljen, blažen smehljaj, in ta zadovoljiva sedanjost 
mu je čarala pred očmi tudi lepo, jasno bodočnost. 

Ko je tako nekoliko čaša posedel, odmaknjen reálnemu svetu, 
se je hipoma nečesa domislil. Naglo je vstal, odšel v sobo, kjer je 
imel zdaj svojo opravo, odklenil malo miznico ter potegnil .iz nje 
šop pisem. Malomarno jih je za vr tel nekolikokrat v roki, se zaničljivo 
posmehnil ter pristopil z njimi k peci. 

»To se mora vsekakor uničiti«, si je dejal ter odprl železná 
vratca. 

Nato je zložil liste na kupček, druzega vrh druzega nekoliko 
poševno, da so bili med njimi zračni presledki. In pritaknil je k 



284 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

njim tlečo vžigalico, si primaknil stôl bliže peci ter zri v mali rdeč- 
kasto-modri plameň, ki je začel kakor goreč jezik lizati prvi list. 
In papir se je začel viti in krčiti, drobné črke so strepetavale, po- 
rdevale, črnele in izginjale. Plameň je švignil na drugi list, odtod na 
tretji, četrti, lizal in lizal, dokler ni bilo izpremenjeno vse v kupček 
črnega, zoprno dišečega pepela. 

In Gojko je zri hladnokrvno na ta prizor in niti mislil ni, ko- 
liko vzdihov, koliko kipečih in zamorjenih čutil je bilo napisanih na 
teh papirjih, ki so v tem hipu izginili brez sledu. Niti mislil ni na 
roko, ki je pisala te obupne vzklike . . . Cudno, danes prvič ni ob- 
čutil nikakršnega kesanja, niti sence kakega milejšega občutka; vse 
mu je bilo kakor dávno minole sanje, katerih se človek več ne spo- 
minja pri belem dnevu . . . 

Pobrskal je malomarno s paličico po pepelu, vstal ter stopil 
vnovič k mizici. Na dnu med drugimi papirji je ležala slika Ivankina. 
Približal jo je očem, a jo tak oj zopet odmaknil. 

»Tudi ta mora za onimi«, je dejal poluglasno in nastavil pla- 
menečo vžigalico na ogel slike. 

Ko ni prijela prvá, je prižgal drugo . . . debeli papir je začel 
tleti . . . Postavil je sliko v peci pokoncu med paličicami železné 
mreže, in stlela je počasi do vrhá ter se z vila kakor v neznosnih 
bolečinah. — Tudi po nji je udaril s paličico, in razpršila se je v 
pepel ! . . 

Potem se je bil vrnil v prvo sobo, se oddahnil, slekel ter legel 
na divan, ugasivši luč. Dolgo ni mogel zaspati, slikajoč si z živimi 
bojami bližnjo bodočnost . . . 

Gospod Gojko je položil iz rok slavnostno pesem ter se vrnil 
v prvo sobo, kjer se je začel takoj šumno umivati. Ko je danes 
premišljeval sinočnje dogodke, ni mogel več tako hladnokrvno misliti 
na to, kako je sinoči zažigal nekdanja Ijubimska pisma. Nekam čudno 
ga je pogrel spomin nanja in nanjo, katere zadnjo sliko je bil uničil. 
Proti volji je moral misliti tja na daljnje predmestje, na ono sobico, 
kjer morda ona zdaj v obupu vije roke . . . Zamižal je, da ne bi 
videl prikazni, ki so se mu vsiljevale, potegnil z roko preko čela 
ter dejal sam sebi: 

»Kar je, pa je I Zdaj sem na drugi poti in neumnost bi bila, 
da bi mislil še kdaj nanjo !« 

Sveža, mrzla voda mu je ohladila čelo, in črez nekoliko čaša 
je že zopet mirno sedel pri kavi, katero mu je bila donesla Neža... 

* * 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 285 

Okoli desete ure so se začeli zbirati svatje v »hotelu«. Gra- 
horjevi so bili povabili dve znani jim prijateljski družini iz Ljubljane, 
a Gojko je bil povabil razen svojih intimnejših prijateljev, Šaharja, 
Bindišerja in Weberja, ki je imel biti nevestin drug, tudi še ves 
čitalniški odbor ter vse trške uradnike od sodnika do davčnega pri- 
stáva z družinami vred. Došla sta bila zjutraj s pošto tudi Gojkova 
brata Srečko in Lovro. Prvi je bil nižji uradnik pri posti na Dunaju, 
a drugi trgovski potovavec v Celovcu. Razen teh je imelo pri ti še 
vse drugo trško učiteljsko osebje, a poveličevati sta imela slavnost 
s svojo navzočnostjo tudi oba pesnika Silec in Kukec. Tudi čital- 
niški pevci so dobili svoj prostor. — K obedu v posebni sobi so 
bili povabljeni celo sinočnji bakljači, in prisedli so zraven tudi trgovski 
pomočniki Gojkovi; kajti prodajalnica je bila danes zaprta, in doma 
je ostala za varuhinjo samo Neža. — 

Točno ob enajsti uri so stále pred »hotelom« pripravljene kočije. 
Svatje so bili že odpravljeni ter so nemirno stopicali po veži, čakajoč 
še neveste in ženina, katerih le še ni hotelo biti nizdoli po stopnicah... 

Gori v prvem nadstropju pa je stala tačas v belem, dolgem, 
svilenem oblačilu, z drobnim belim vencem na glavi, Ana pred očetom 
in materjo. Njen krásni ohraz je bil bied, a izraz na njem odločen, 
skoro trd; solze ni bilo dozdaj v njenem očesu. Takoj za njo je 
stal Gojko, ki je zdaj stopil k nji. Tudi on je bil videti zavarovan 
proti vsaki sentimentalnosti, a navzlic tému se mu je tresla roka, ko 
jo je podal nevešti. 

Pred njima sta stala Grahor in Grahorica, a v ozadju je do- 
končavala Pavlina svojo toaleto. 

Grahor je bil zelo resen, in svečan je bil njegov glas v tem 
trenotku. 

»Zadnji hipi vama tečejo v samskem stanu«, je govoril glasno, 
in glas se mu je tresel. »Se je čas, da premislita ta vážni korak, in 
bolje je, da se ta zadnji hip ločita v miru, nego bi si morda pozneje 
nakopala na glavo nesrečo in sramoto po kaki nepremišljenosti! . . . 
Hči moja! Kakor si bila dozdaj poslušná meni in svoji materi, tako 
bodi vselej poslušná njemu, ki bode tvoj mož. V bodočem stanu 
naj ti bode vodilo to: misii mnogo, govori malo, delaj veliko, a 
potrpi — vse! — In ti Gojko, kateremu izročim Ijubljeno svojo 
hčer, ti ji bodi skrben mož, Ijubeč soprog, bodi ji podpora, a pred 
vsem odkritosrčen, zvest prijatelj! — Delaj ta skupno in previdno, 
bodita varčna in modra, in blagoslova božjega vama ne bode manj- 
kalo! — V ime tega vama izročam zdaj očetovski svoj blagoslov. 



286 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

želeč vama, da bi bil vajin zákon za zgled drugim zákonom, da bi 
bil tak, kakršnega sva preži vela jaz in moja soprogaU 

Grahorica si je v tem ves čas brisala oči, a tudi Grahorju je 
silila pri zadnjih besedah solza v oko. 

Sklonil se je k hčeri ter jo poljubil na čelo — prvič, kar je 
bila odrasla. Tedaj se pa tudi Ana ni mogla več zdrževati; glasno 
je zaplakala in se ovila vratu očetovega. Rahlo jo je odtrgal od sebe 
in poljubil Gojka, katerega je tudi nekaj dusilo v grlu, da bi se bil 
naj raj e razjokal tudi sam. 

Ana je objela mater, tak oj nato sestro, in nekoliko čaša ni bilo 
slišati po sobi drugega nego poluglasno ihtenje. 

»Zdaj pa pojdite v božjem imenu!« je dejal Grahor skoro nato 
in odprl vráta na hodnik ... 

Kmalu so spodaj posedeli po kočijah, konji so potegnili, in 
vozoví so se pomikali proti cerkvi skozi dolgo in gosto vrsto rado- 
vednih gledavcev . . . 

* 

Sijajen je bil obed, pri katerem je bila zbrana odlična svatov- 
ščina. Kmalu se je bilo razvnelo veselje, vrstila se je napitnica za 
napitnico, vse bolj ali manj imenitne, kakršen je bil namreč go- 
vornik. Višek navdušenja pa sta dosegla govora Silčev in Kukčev, 
ki sta slávila v vznesenih besedah pomen današnjega dne za oba 
novoporočenca. Velik vtisk je napravil tudi govor čitalniškega pred- 
sednika Malca, ki je slávil zasluge gospoda Knafeljca kot podpred- 
sednika trške čitalnice. A tudi govor sodnikov, ki je bil posvečen 
Grahorju kot veteranu, ki se je boril s toliko častjo v Avstriji naj- 
nevarnejših časih za preljubo domovino s čudo vi to hrabrostjo in 
vztrajnostjo, je provzročil mnogo »dobro-« in »živio-« klicev . . . 

Vsem so rdeli obrazi, se svetile oči; vsi so govorili glasno, se 
burno smejali; nastajala je tisina samo takrat, kadar so zapeli pevci, 
ki so zadoščali povsem častno svoji nalogi . . . 

Weber je sedel pri mizi poleg Pavline. Ta je bila danes nad 
vse dražestna in prisrčna, in Weber je moral nehote občudovati beloto 
in prožnost njene polti, se je moral nehote in kakor slučajno do- 
tikati njenih žametastih, drobnih rok. In vselej, kedar se je ozrl v 
njene oči, so se mu videle le-te tako čudovito globoke, milé in vlažno- 
svetleče, da je hipoma začutil neko sladko omotico, iz katere se ni 
mogel iztrgati. Iz njenih rahlih, boječih, semtertja jecljajočih besed 
je posnel, da ga ona Ijubi. — in to mu je delo dobro! Bil je po- 
nosen na to Ijubezen, a hkratu se mu je začela deklica smiliti, ker 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 287 

ji ne more vrniti Ijubezni, kakršne bi bila ona vredna. Pred oči mu 
je stopila Demetrija m njena Ijubezen, in sklenil je, da ji ostane zvest, 
naj velja, kar hoče. — Le raztreseno je odgovarjal svoji sosedi, dokler 
ni ta nekako razžaljena umolknila, ko je uvidela, kaj ga mučí. Weber 
je razumel, da jo je razžalil. Siloma se je otresel prejšnjih misii ter 
jo zopet razvedril z laskavim govorjenjem . . . 

V sobi je postalo neznosno soparno, vsi so že nekako težko 
dihali, in začeli so se družiti v pare, ki so se počasi izgubljali iz 
sobane po hodnikih, a tudi doli na vrt. Vse je bilo zaljubljeno. 

Tudi Weber in Pavlina sta bila odšla na vrt. 

»Ali jo jako ljubite.''« je vprašala Pavlina hipoma svojega sprem- 
Ijevavca, pretrgavši neki povsem navadni razgovor. 

Ustavila se je sredi vrtne poti, mu zrla naravnost v oko ter 
zaokrožila drobné ustnice na poreden smehljaj. 

Weber je bil zme?an. Lagati ni bil vajen, a v Ijubezenskih rečeh 
je bil premalo izkušen. 

»Stopiva dalje, gospodična«, je dejal, »tam naju nekdo opazuje!« 

»Ne, dokler mi ne odgovorite«, de ona odločno. 

»Ako hočete torej zares vedeti, vam móram povedati, da — 
jako!« je odgovoril Weber ter se izkušal izmakniti njenemu žarečemu 
pogledu. 

Ona je povesila glavo ter za nekoliko čaša umolknila. 

Stopala sta dalje, dokler ju ni zakrilo drugim šetavcem gosto, 
dišeče lepotično grmovje v ovinku. 

In zopet je povzdignila k njemu svoje oko ter vprašala: 

»Ali jo Ijubite tako silno, da ne preostaje práv nič Ijubezni 
za drugo?« 

Stala je pred njim krásna kakor napol razcvetla roža, roke so 
se ji tresle od razburjenosti, in srce ji je utripalo, da ga je bilo slišati. 

Weber je dejal odločno in trdo: 

»Da — takoU 

Tedaj je pa ona strepetala; zravnala se je kvišku, naglo od- 
hitela ter ga pustila samega. 

Weber je uvidel, da je bil pretrd. Polastil se ga je námah srd 
in kes nad samim seboj. 

Naglo je skočil za njo ter jo ujel za desnico. Ko je zagledal 
njen obraz, tedaj je opazil, da ji polzita nizdoli po licih dve debeli, 
svetli solzi. 

Hotela se mu je iztrgati. A tedaj je pozabil vseh svojih sklepov, 
j o potegnil krčevito k sebi ter j i odpoljubil solzi raz lice. 



288 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

»Ne, druge ne Ijubim, tebe edino na svetu !« ji je šepetal strastno. 
»Prej sem se samo šalil!« 

»Ali res?« 

»Da!« 

In res je čutil v tem trenotku do nje neko Ijubezen, Ijubezen, 
a nje hipnega, burnega pojava si ni mogel raztolmačiti niti sam. 

Pustila mu je, da jo je objemal in poljuboval. — 

Počasi so se vracali gostje zopet v sobano, kjer so ostali še 
do večera. Pavlina je bila videti veselá in zadovoljna, a Weber se 
je vztrajno sukal samo okoli nje, da so ji bile že druge gospodične 
nevoščljive. 

Iz sobane, kjer so bili bakljači, se je razlegal že precej šumen 
hrup, ki se je proti večeru še povečal . . . Vse je bilo zadovoljno! — 



Neži je bilo predolgočasno, da bi bila sama doma. Gojko ji je 
bil prepustil danes ključ od kleti, in Neža je vedela dobro porabiti 
to prostost. Napolnila si je najprej z baterijami svojo zevajočo skrinjo 
za poznejše čase, a zato si je privoščila najboljše kapljice, dokler se 
j i ni že začelo nekako vrteti. Tedaj je pa začutila potrebo, da je 
poklicala drobno, grbasto sosedo, ki je bila takoj pripravljena, da 
obere z njo vred nekoliko mastnih piščancev ter poliže tudi nekaj 
drugih ostankov. Ta seveda je bila grozna klepetulja, in ker Neža 
tudi ni zaostajala, je bila celi popoldan in tudi še pozno zvečer ku- 
hinja in Nežina soba polna regljanja. Ali na večer je ostala Neža 
zopet sama, in vino ji je bilo zlezlo v lase, da je komaj stala po- 
koncu . . . 

Pozno je že bilo, ko je pridrdrala domov kočija, ki je dovedla 
Ano in Gojka. Stari Grahor je bil sploh nasprotnik običajnega po- 
tovanja novoporočenih párov vobče, zato je tudi želel, da ostaneta 
doma Ana in Gojko; to željo sta le-ta tudi vpoštevala in si pri- 
hranila krátko potovanje za poznejši čas . . . 

Ana se je nehote stresla, ko je prestopila prag novega svojega 
domovanja, in obšla jo je neka slutnja, da ne bode nji ta hiša kraj 
miru in sreče. Ta čut se je je polastil še bolj, ko je zagledala pred 
saboj Nežo, ki je držala v eni roki svetiljko, v drugi pa vrček z 
blagoslovljeno vodo, a se je pri tem poslu zibala na desno in levo, 
naprej in nazaj, kakor bi jo kaj lomilo. Líce ji je bilo zabreklo, 
vijoličasto-rdeče, in iz ust ji je dišalo kakor iz sóda. Ústa so ji bila 
slinasta tja doli do podbradka. 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 289 

Ana se je obrnila v strán ter proseče pogledala Gojka, naj jo 
odvedc bržko mogoče. A Neža je že bila položila sv^etiljko na klop 
in začela škropiti z raztegnjenimi prsti najprej Ano, a potem Gojka, 
da so začele precej trepetati debele kapljo na njiju obleki. 

»Bo . . . bo . . . bog . . . da . . aj . . . sre . . . čo. . . . čo . . .« je 
jecljala in hotela nadaljevati. 

A Gojko je dejal: 

»Ze dobro, Neža, le pojdi spat!« 

»Kaj? — Spat!« se je raztogotila Neža, in kar nič več se ji ni 
zadeval jezik. »Kaj ? — Vi me gonite spat ! Vi, ki sem vas stregla 
tako dolgo, kakor lastnega otroka, stregla, kakor — moža! Vi, ki 
sem vas toliko let . . .« 

»Je že res, Neža«, je dejal Gojko še vedno vljudno. »Saj ti ne 
rečem ničesar; jaz samo pravim, da pojdi spat, ker si zaspaná in 
trudna!« 

Stopal je z Ano mimo nje. AU Neža je bila popolnoma ob- 
sedena. Presedalo ji je, da je ni Ana nič ogovorila, ampak, da je 
zrla nanjo samo z gnusom. 

»Ojej, jej,« je vpila za njima. >Mari bi bil vzel ono, ono tam 
v Ljubljani!« 

Gojko je prebledel. Nič več se ni mogel vzdržati. Planil je 
nazaj proti nji, prijel j o trdo za roka v ter vlekel v njeno sobo. 

»Da, da, ono tam v Ljubljani«, se je penila Neža še vedno, 
»ono, s katero imaš . . . imaš . . . o . . . o . . .« 

Zamašil ji je ústa, jo vlekel v njeno sobo, kjer jo je položil 
na posteljo ter zaklenil vráta za njo . . . 

Stopil je nato za Ano ter dejal: 

> Pijana je bila, da ne ve, kaj biede!* 

Ali Ana ni odgovorila ničesar. Nekaj ji je stískalo prsi, in naj- 
raje bi bila planila zopet nizdoli po stopnicah ter zbežala daleč, daleč, 
da je ne bi videl nihče več . . . 

Drugi dan ni hotela vedeti Neža ničesar o vsem, kar se je bilo 
zgodilo sinoči; toda Gojko ji je izplačal, kar je imela še dobiti, ter 
jo odslovil še tisto jutro. 

Neža je molče odšla, a posledica je bila ta, da je vedel še tisti 
dan celi trg o Gojkovem grehu, in da so si sikali to najnovejšo 
novico na ušesa stari in mladi s pravo slastjo. Samo Grahorjevi niso 
vedeli ničesar o vsem, ker si ni úpal nihče črhniti o tem v njih 
navzočnosti. A Ana je molčala kakor zid. 

(Konec prvega dela.) 




290 A. Aškerc: Dve tri o našem gledališču in naši drami. 

Dve tri o našem gledališču in naši 

drami. 

Spísal A. Aškerc. 

lovenci imamo na vsem svojem ozemlju samo dvoje javnih 
gledališč, v katerih se igra tudi v našem jeziku, in to v 
Idriji in v Ljubljani. Igre se pač predstavljajo seveda 
tudi po mnogih čitalniških odrih. Toda také predstave 
so vendarle bolj lokalnega in privatnega pomena. Naj- 
važnejše gledališče za nas je deželno glcdališče v Ljub- 
ljani, kjer skrbi za slovenské predstave »Slov. dramatično društvo*. 

Intendanca, ki prevzame nalogo, da daj e slovenskému občinstvu 
predstave v našem najlepšem gledališču, si naprti na svoje ráme 
veliko odgovornost. Skrbeti mora za dober, raznovrsten repertoár in 
pa za dobre igravce. 

Gledališče modernim národom ni več tisto, kar je bilo n. pr. 
Grkom. Njim je bilo gledališče nekake druge vrste svctišče; bilo jim 
je torišče čistili umetniških úžitkov, v zadnji vrsti šcle kraj zábave. 
Grkom je bilo gledališče tudi čisto národná, kultúrna stvar v besede 
najboljšem pomenu. V grških gledališčih so imeli besedo samo prvaki 
grške dramatiške literatúre . . . 

Tempora mutantur. Mi nismo Grki. Med nami in med Heleni 
leži tudi razdobje več nego 2000 let. In še marsikaj drugega leži 
vmes ! 

Po modernih gledališčih se igra večkrat, nego se je igralo v 
grški klasični dobi. Moderno gledališče potrebuje torcj tudi več iger, 
večjega repertoarja, da more izhajati z njim celo sezono. 

Moderna književnost in z njo vred seveda tudi dramatiška poeíija 
ni dandanes več strogo národná pri nobenem evropskem národu. 
Snoví samé in pa tendence modernih drám so čimdalje bolj obče- 
človeške, sociálne, čeprav piše vsaki dramatik iz milieuja svojega 
národa in v svojem narodnem jeziku. 

Odtod prihaja, da repertoár modernih gledališč ni nikjer pri 
nobenem evropskem národu izključno »naroden«, ampak nekako 
mednaroden. 

Ne Nemci, ne Francozi, ne Angleži, ne Lahi, ne Rusi ne upri- 
zarjajo v svojih gledališčih samo svojih izvirnih: nemških, francoskih, 
angleških, laških in ruskih del. Povsod si pomagajo s prevodi. Umet- 



A. Aškerc: Dve tri o našem gledališču in naši drami. 291 

nost je postala nekako kozmopolitično blago. Národ hoče národ spo- 

znavati tudi v njegovih dramah; saj pravijo, da je dráma slika iz 

živlienja, ali bi vsaj imela biti . . . 

Toda pri vsem tem smatra vendar vsaki evropski národ svoja 

gledališča za svojo narodno stvar. Za na čelo velja vendarle povsod, 

da ima kako moderno gledališče v prvi vrsti namen: uprizarjati 

izvirne igre domačih narodnih pisateljev, v drugi vrsti pa potem 

tudi dobre igre vseh drugih národov. Ta princíp velja menda dan- 

danes povsod. 

* * 

* 

Mi Slovenci se tudi glede teátra in dramatiške književnosti ne 
moremo primerjati z večjimi narodi. Razume se, da ne. 

Prepozno smo se bili zbudili, prepozno smo vstali, prcpozno 
smo šli na delo. Našim nasprotnikom niti sedaj ni Ijubo, da se za- 
vedamo svojega slovenstva in slovanstva, in najraje bi videli, da bi mi 
še dandanes životarili v temi duševne, sociálne in gospodarske suž- 
njosti. Čuda torej ni, da nimamo preveč nadarjenih pisateljev; pravo 
čudo je le, da národ, ki nima ne ene svoje popolné srednje šole, ne 
ene univerze, národ, ki je razkosan na več provincij, koder se mu 
reže kruh ravnopravnosti po različnih merilih, národ, čigar velepo- 
sestvo je v tujih rokah, ki nima svoje veliké trgovine in industrije, 
národ, ki živi pod vplivom mocne reakcijonarne struje . . . pravo 
čudo je, pravim, da ima takšen národ sploh par pisateljev, ki so na- 
písali v svojem materinskem jeziku tu in tam nekaj takega, česar se 
jim ni treba baš sramovati pred svojimi gospodarji, ki imajo svojih 
nižjih, srednjih in visokih učilišč v izobilju . . . 

Za nas tudi ni nikaka sramota, če dosedaj nismo imeli n. pr. 
dovolj spretnih dramatikov! 

Krivo mnenje imajo o umetnosti, o poeziji sploh tisti Ijudje, 
ki mislijo, da je razporedanje leposlovne književnosti v »liriko«, 
>epiko« iu »dramatiko« že nekaka gradacija umetniške energije, 
da je ta šablonska kategorija že zunanji izraz umetniške in pesniške 
dovršenosti sploh. Če kdo spise spis v dramatiški obliki, torej burko, 
dramo, veselo igro ali tragedijo, iz tega še ne sledi, da stoji takšen 
pisatelj zato, ker ima njegov spis dramatično obliko, 
nad lirikom in nad epikom! 

Lirika in epika sta sami za sebe poseben način umetniškega 
ustvarjanja. Z zgolj umetniškega stališča imajo torej globoko ob- 
čutena lirska pesem, pravá balada, romanca, epos, povest, novela ali 



292 A. Aškerc: Dve tri o našem gledališču in naši drami. 



román enako estetično c en o kakor kaka dráma. Kdor je o teh 
rečeh že kdaj temeljito mislil, mi pritrdi, da govovim resnico . . . 

V liriki izlije umetnik-poet svojo dušo, svojo notranjost, svojo 
individuálnosť in nas prišili, da, čitajc njcgovc vcr/.c, čutimo^isto, 
kar je čutil on sam, prišili nas, da pride naša duša v isto ali v 
podobno razpoloženje, občutje, v kakršnem se je nahajal lirik sam. 
In kako široko umetniško polje ima epik, bodisi, da piše v verzih 
ali v prozi! Kaj se da vse povedati v povesti, v modernem románu! 
Romanopisec more v románu razvnti popolnoma svobodno svoje 
umetniške peroti, more gospodariti z barvami, kakor hoče; on ni na- 
vezan na konkrétno občinstvo, ne na prostor, ne na čas, ne na ku- 
lisno tehniko. Fantazija mu pomaga preko vseh ovir čaša in kraja. 
Hkratu pa se razvijajo njegove slike lahko veliko naravncje pred 
našimi očmi. Epik ima največjo svobodo v svojem stvarjanju. On je 
sam zase gospod, sam zase umetnik. 

Dramatik torej zato, ker piše dramo, ni večji umetnik nego 
njegova tovariša: lirik in epik. Ne! Dramatik je le umetnik svoje 
posebne vrste. Po načinu, kako izraža on svojo umetnost, se raz- 
likuje od lirika in epika. Dramatik je najobjektivnejši umetnik, ker 
na videz ne govori sam, ampak njegove osebe, ker nam ne pripo- 
veduje, kar je videl v svoji domišljivosti, ampak nam kar narav- 
nost káže tisti dogodek v živih podobah pred našimi očmi. Dogodck 
iz življenja, ki si ga je ustvaril po resničnih študijah dramatiški pesnik, 
se raz vi j a po njegovi volji na domišljenem prostoru in v gotovem 
času, pravzaprav v sedanjosti, pred nami. Mi ta dogodek gledamo 
neposredno. Mi vidimo kraj, kjer se razvija dejanje, gledamo osebe, 
Ijudi, ki so zapletení v ta dogodek, poslušamo te Ijudi, kaj govore. 
Mi vidimo v drami življenje samo na sebi — njegove senčne ali 
solnčne stráni. In kakor v življenju, tako sočuvstvujemo, gledajoč 
umetno življenje v drami, s trpini in prcganjanci, jočemo in žalujemo 
z nesrečniki, občudujemo junake, spoštujemo značaje, smejemo pa 
se bedakom in norcem ter prostovoljnim ali neprostovoljnim ko- 
mikom v življenju . . . 

Spis v dramatični obliki je življenju podobnejší nego delo ro- 
manopisčevo. To je resnica. Tudi, če dramo samo č i ta m o, senám 
dozdeva, da je pisatelj dogodek iz življenja naši fantaziji primeknil 
veliko bliže, nego pa bi bil to storil epik. Vpraša se seveda, koliko 
dúha je vdihnil in vložil dramatik v svoje delo, in pa — kar je 
glavna stvar! — vpraša se, koliko reálnosti, podobnosti življenju 
káže dramatik v svojih prizorih! 



A. Aškerc: Dve tri o našem glcdališču in naši drami. 293 

Neogibno potrebno sicer ni, da bi se kak dramatiški spis m oral 
uprizarjati na odrú. Inteligenten in izobražen čitatelj si s svojo fan- 
tazijo dejanje lahko sam »uprizori«. In znano je, da so dramatiški 
spisi, ki se popolnoma niti ne dajo predstavljati na naših odrih, ker 
še nedostaje potrebnih tehničnih in sceničnih pripomočkov, včasi naj- 
boljši. Dramatik piše in pesni pravzaprav najlože takrat, kadar ga 
vodi sama resnica, samo življenje, kadar pripušča uprizarjanje le 
imaginaciji čitateljevi. Kadar pa piše za >oder«, kadar se mu je 
ozirati na kulisno tehniko, takrat ima kolikor toliko že vezane roke 
in peroti . . . 

Toda, da postane kak dramatiški spis meso in kri ter pravo 
življenje, treba, da se spis uprizori; dramatiški pisatelj potrebuje živih 
medijev, ki oživijo njegove osebe, on potrebuje dobrih igravcev! 

Polovica uspeha kake igre pripadá brez dvoma igravcem. Pre- 
izkušena resnica je, da inteligenten ali naravnost >genialen« igravec 
us tvári morda iz kake slabotne igre lahko nekaj, kar se da gledati, 
kar občinstvu ugaja in ga zadovolji. Na drugi stráni pa je takisto 
res, da mora najizvrstnejše dramatiško delo na odrú sramotno pro- 
pasti, ako príde v roke neizobraženim, nevednim ali zanikarnim 
igravcem in igravkam, ki pisatelja ne razumejo, ki se ne morejo 
vživeti v njegove osebe, ali ki se svojih ulog nočejo naučiti. 

Dramatiški pisatelj torej, ki je dovŕšil kako dramo, je izpolnil 
potemtakem pravzaprav šele polovico dela; drugo polovico mora pre- 
pusti ti dobrim uprizoriteljem . . . 

* * 

* 

Kakor pa govorjena, živa človeška beseda bolj vpliva na nas 
nego beseda čitana, kakor nas pristno življenje bolj miče nego 
abstraktná teorija: tako uprizorjena dráma s svojimi življenja polnimi 
prizori na gledavce vprav velikansko vpliva. ') 

*) Moderna znanost, ki se peča z dušeslovjem množice fmase), je do 
kázala zanimivo dejstvo, da je ogromna razlika med sodbo, ki jo izreče posa- 
meznik, in pa med sodbo, ki jo izreče množina Ijudi, zbranih na enem prostom. 

Sedaj je namreč dokázaná na prvi videz paradoksna resnica, da se du- 
ševne moci v kaki skupščini zbranih Ijudi ne pomnožujejo, ampak le paralizujejo. 
Zatorej posameznik v množici sodi vsckdar drugače, nego bi sodil sam. Masa 
vpliva nanj, da izgubi velik del svobodne volje in vsled tega velik del samo- 
stalne sodbe. V maši se vrši proces vzajerane sugestije. 

Italijanski prof. Scipio Sighele piše v svoji knjigi: »Psychologie des 
AuflaufsundderMassenverbrechen. (Ponemčil dr. H. Kurella.) 1897« 
na stráni 209. in dalje: »Wer nicht abnorm ist, will, dass sein Buch gelesen, 
scinem Schauspiele applaudiert, sein Bild oder Statne bewundert und verkauft 

.Ljubljanski Zvone 4. XDC. 1899. 20 



294 A. Aškerc: Dve tri o našem gledališču in naši drami. 

To so vedeli že Grki, to so vedeli Indi. Zato so tako visoko 
cenili gledališče in njegov vpliv na Ijudsko mäso. 



wird. In dieser Hoffnung auf den Beifall der Filister denkt, arbcitet und kämpft 
er. Das Publikum ist der Minos unsercs irdischcn Fegefeuers. Es urteilt in 
erster und letzter Instanz. Aber seine Art, zu urteilen, ist nicht immcr dicselbc, 
und das Urteil fällt dcshalb mehr oder weniger begrúndet aus, je nachdem der 
Urteilsspruch gleichzeitig von Alien, oder nach längerer Zeit von den 
Einzelnen abgegeben wird. D. h. das Publikum, dass sich uber ein Geistes- 
werk aussprechen soli, kann an einem Orte versammelt oder uber einen 
grôsseren Raum verstreut sein; es kann als Menge oder als ôffentliche Meinung 
auftreten. Ein Buch wird nie so beurteil, wie ein Dráma. Das Buch wird von 
Einzelnen gelesen, die sich dafúr interessieren und sich in der Stille ihres 
Zimmers eine Meinung dariiber bilden. Ein Dráma wird von einer Menge 
Menschen gleichzeitig gehôrt, die sich unbewusst gegenseitig 
suggestiv beeinflussen . . . Ich verweise auf das Gesetz, wonach die 
Stärke einer Gemútsbewegung in geradem Verhältniss der Personen wächst, 
welche sie am selben Orte und zur selben Zeit fúhlen ... Es ist ein grosser 
Unterschied, ob man auf ein versamrneltes Publikum oder auf viele weit ver- 
streute Menschen wirkt . . . Objektív betrachtet ist das Urteil eines weitver- 
streuten Publikums sicherer und richtiger . . . Die Woge der ErgrifFenheit, die 
uns dann zum Herzen steigt und uns, wenn wir sie im Theater oder in einer 
Versammlung erfahren hätten, sofort zu brausendem Beifalle hingerissen haben 
wiirde, verschwindet spurlos und einsam zwischen den vier Wänden unseres 
Zimmers . . . Das wunderbarste, was die Menge auszeichnet, ist gerade ihr 
Vermôgen, die einzelne Persônlichkeit aufgehen zu lassen in ihrer ungeheueren 
Seele, die von der ihrer einzelnen Glieder vôllig verschieden ist. In ihr ver- 
liert das Indivíduum sein eigenes Denken und Fúhlen und wird das blinde 
Werkzeug unbekannter Seelen . . . Dazukommt, dass jede Aeusserung 
des Genies vor der Menge gewisse Gefahren lauft. Die Psyhologie 
der Menge — sie ist in dieser Beziehung der des Weibes ähnlich — ist aus 
Grausamkeit und Widersprúchen gemacht und springt ohne Uebergang von 
einem Gefúhle zum anderen . . . Ich raôchte sagen, dass bei der Beurteilung 
eines Buches die eine Meinung die andere ähnlich beeinflusst, wie in einem 
Saale oder auf einer belebten Strasse die Bewegungen eines Individiums durch 
die Anwesenheit oder das Zusammentreffen mit anderen Individuen beeinflusst 
werden, während das plôtzlich zustande kommende Urteil eines Theaterpubli- 
kums . . . eine psychologische Einschnúrung bedeutet, welche jede Selbst- 
ständigkeit des Denkens und Fúhlens hindert, wie in einer Volksmenge durch 
die unmittelbare Berúhrung der Leibcr die freie Bewegung der eigenen Glieder 
nicht nur gehindert, sondern auch absolut unmoglich gemacht werden kann. 
Und deshalb muss man wúnschen, nicht von der Menge, sondern vom Publikum 
beurteilt zu werden, wie man auch gem unter Menschen ist, aber ungern in 
einer Menge . . .« 

Tako sodi Sighele o ranožici in njeni kritiki. Ta znanstvena raziskavanja 
so za našo dobo veliké vážnosti. Primeri o tem problému tudi dunajskí tednik 
»Zeit«, 1899, 7. aprila. 



A. Aškerc: Dve tri o našem gledališču in naši drami. 295 

Vpliv in pomen gledaliških predstav poznajo tudi takisto vsi 
današnji kultúrni narodi; saj so bas gledališča po naših mestih na- 
vadno najlepše stavbe. 

»Kaj je pravzaprav gledališče?« — je pisal v svojih » Literárni h 
študijah«') ruski kritik Bjclinskij — »To je pravo svetišče umct- 
nosti! Ko stopite vanje, se ločite od zcmlje, sc ločite od življenskih 
odnošajev! ... Vi tukaj ne živite s svojim življenjem, ne trpite s 
svojimi skrbmi, ne radujete se s svojim blaženstvom in ne trepečete 
za svojo opasnost. Tukaj izgine vaš hladni »jaz« v plamenem éteru 
Ijubezni. Ako vas muči težka misel o težavnem náporu vašega živ- 
Ijenja in o slabosti vaših moci, jo tukaj pozabite; ako je duša vaša 
kdaj hrepenela po sočuvstvu in oduševljenju . . . tukaj vzplameni 
ta žeja v vas z novo neukročeno močjo . . .« 

Pisatelj A. Skljar, ki je v imenovanem ruskem mesečniku ob- 
javil, boljše rečeno, ponovil besede Bjelinskega, pravi v svojem článku 
»Sovremenny ruskij teatr« za besedami Bjelinskega: »Kdo 
izmed nas občuti (dandanes) v gledališču ta visoka, navdušena čuv- 
stva, ki jih je občutil Bjelinskij ? Res, mi še nazivamo po stari navadi 
gledališče hrám Melpomenin, toda ta naziv je že dávno izgubil svoj 
resni zmisel. Kaj pa se je zgodilo takega v tem času ? Ali smo mi 
postali takí suhoparneži in neobčutneži, da nas gledališče ne zanima 
več? Ali nas tako zavzemajo zadače dejstvenosti, da za gledališče ne 
maramo ? Ne, o umetnosti govorimo mi veliko več, nego so govorili 
kdaj poprej; in mi celo oživljamo pozabljene teorije čisté umetnosti 
. . . Zgodilo se je to, da je gledališče — padlo l^) 

') Posnel iz časopisa »Pyci{aa MblCJlb«. 1898. XII. str. 49. (mala). 

'') Še eden vzrok bi se dal navesti, zakaj včasi najboljše, klasične igre 
ne priváb ij o Ijudi v gledališče! 

Od neizobraženih slojev Ijudstva seveda, žal, ne moramo zahtevati, da bi 
hodili gledat umetniško dovŕšené dráme. 

Izobraženo občinstvo velikih modernih mest pa se deli dandanes na dva 
skrajnja veliká tábora. V enem so Ijudje, ki so utrujeni od duševnega dela, 
dcugi pa so utrujeni od raznih úžitkov in naslad in pa od — »dolce far niente.« 
Ti poslednji so takozvani blaziranci. 

Ljudje, od duševnega dnevnega napora utrujeni, cesto niso zmožni, da 
bi gledaje in poslušaje kako resno drarao zvečer še mislili in si napenjali 
živce. Blazirancem se pa od samé lenobe in duševne toposti ne Ijubi uživati v 
gledališču kaj resnega. Oboji bi se na večer raje na preprostejši način razvedrili, 
razveselili in pozabavali, recirao kje v kakem >orfeju« ali cirkusu itd. . . . 

Modernému človeku je zato cesto veliko bolj všeč godba in glasba, nego 
pa kaka misii in težkih problémov polna dráma! Bog ne daj, da bi hotel pre- 
zirati vrednost glasbe — vsa čast ji! — toda toliko je gotovo, da pri glasbi 

20* 



296 A. Aškerc: Dve tri o našem gledališču in naši drami. 

V svetišču, kjer so svoje dni prinášali žrtve čisti in strogi 
boginji umetnosti, se odigravajo sedaj najglupejše búrke, brezmiselne 
stvari, ki predstavljajo samé na sebi žalostno parodijo umetnosti; na- 
mesto žrecev, »pobožno« izpolnjujočih svoje delo, vidimo navadno 
le rokodelce na odrú, Ijudi, katerim je prizornica poslednje prista- 
nišče po raznih neuspehih na drugih popriščih . . .« 

Tako sodi A. Skljar o današnjem ruskem gledališču. Potem 
razpravlja obširno o žalostnem socialnem in gmotnem stanju ruskih 
gledaliških igravcev, razpravlja o kongresu teh igravcev, da bi do- 
segli boljše razmere itd. 

Na stráni 76. (mali) » Ruské Misii « pa čitamo: 

». . . Propad gledališča je v tesni zvezi s propadom literatúre. 
Ne govorimo o dramatiški literaturi, ker se dramatiška literatúra ne 
more ločiti od druge literatúre, s katero ima obce zákone o razvitju. 
Igravci se pritožujejo zarad praznosti gledališč, na ravnodušje ob- 
činstva napram gledališču. Toda, kje so tiste igre, ki bi prisilile naša 
srca, da bi bila od Ijubezni, od žalosti, sočutja, ali narobe: od raz- 
burjenosti, sovraštva, nevolje? Kje so igre, ki bi mogle izzvati v 
gledališču burjo navdušenja, in ki bi vse nas brez razlike poklica in 
socialnega položaja zlile v enem samem človeškem čuvstvu? 

Vi pravite: pa Sekspir, Schiller, Gogolj, Ostrovskí.? Prekrasno! 
Toda gledališče ne more večno živeti samo s svojim starim reper- 
toarjem. Mi želimo videti tudi piege, ki predstavljajo naše sedan j e 
življenje — in takih iger ni! Mi napolnjujemo gledališče v dneh prvih 
predstav, ker se nadejamo videti podobe, posnete iz naše srede, slišati 
utripanje pravega življenja — no, žal! — iz gledališča odhajamo raz- 
očarani, s togo ter premišljujemo o tem »c Koro ohh iiopTPeTU iiDmy'n>, 
rsifii pasroBOPbi 3tii cjiMuiy-ľ-b? . . .« 

Konec svojega zanimivega članka o ruskem gledališču pa 
piše A. Skljar: 

»Razcvet gledališča nastopi z razcvetom literatúre vred in pa 
takrat, kadar se povzdigne niveau našegadružabnega 
življenja. Takrat zagledamo mi na odrú zopet veliká dela z ne- 
smrtnimi umetniškimi tipi, in gledališče postane kateder, kakor ga 



naš duh ne participuje toliko pri umotvoru, nego n. pr. pri duhoviti drami. 
Posebno pa pri kaki operi a) i opereti poslušavcu in gledavcu ni treba ničesar 
raisliti, ker libreto sam niti nima nikakih misii, ker je operní tekst v pravem 
pomenu besede — nezmisel. Vsaj v književnost, v poezijo operní in 
operetní teksti ne spadajo. Nobeden pravi pesnik se ne mara pečati z — 
»libretti« ... ^^J"- 



A. Aškerc: Dve tri o našem gledališču in naši drami. 297 

imenuje Gogolj, s katerega nam bodo velikí pisatelji propovedovali 
večne ideále resnice, dobrote in krasote.* 

* * 

Kakor bratom Rusom, tako precej se godi menda tudi še ne- 
katerim drugim velikim národom, da jim namreč nedostaje pravih 
izvirnih dramatiških del iz sedanjosti. Sekspirji se pač ne porajajo 
niti vsako stoletje. 

Dobri liriki in epiki se porajajo cesto lahko tudi v manjših 
narodih, ki žive v skromnih, morda celo v socialno in politično suž- 
njih razmerah. Lirika je naj subjektívnej sa vrsta pesniške umetnosti, 
je izliv individuálnosti in je precej neodvisna od tiste srede, v kateri 
poet živi. Saj pri njem ni glavna stvar »kaj«, ampak »kako« . . . 
Epika se tudi lahko razvija in razvije med národom s slabo razvitim 
socialnim življenjem, med národom, ki je v političnem oziru nesa- 
mostalen, tlačen in odvisen. Borba za svobodo, socialno, narodno, 
politično in morda versko mu daje dovolj snovi za pripovedovanje 
in epsko obdelavanje sploh. 

Lirik in epik sta kolikor toliko neodvisna od srede, v kateri 
živita; v nji se lahko razvijata, če imata v sebi duševne pogoje za 
ustvarjanje. Lirika in epika je v prvi vrsti stvar osebnosti, indivi- 
duálnosti. 

V vsakem pravem pesniku leže pravzaprav vsi elementi lirike, 
epike in dramatike. Izključno in samo lirik, samo epik, samo dra- 
matik ni nobeden poet. V epskih spisih nahajamo lirske momente, 
v dramatiških lirske in epske skupaj! 

Dramatiški pisatelj pa je pred vsem proizvod so- 
cialnega stanja kakega národa. Samo v kakem večjem 
národu z veliko politično in socialno svobodo se more 
razviti dramatiški pesnik, ako ima se veda sploh notranj e po- 
goje za to. Dramatična književnost torej ni z estetičnega in umet- 
niškega stališča najvišja umetnost; kak dramatiški spis ni sam na 
sebi vrhunec poetične energije dotičnega avtorja; dramatiški spisi ne 
proizhajajo zato najnazadnje iz peres, ker jih je najteže spisati, ampak 
zato, ker za dramo treba vnanjih, družabnih pogojev. Pisatelj mora 
živeti sredi svobodno in bogato razvite, visokokulturne človeške 
družbe. Ker pa ti zunanji pogoji dozore med kakim národom le po- 
lagoma, zato nastopi tudi dramatiško pesništvo v vsaki 
književnosti pozneje nego lirika in epika. Da ne bi za 
dobo najlepšega razcveta dráme mogla nastopiti stagnacija in propad 



298 A. Aškerc: Dve tri o našem gledališču in naši drami. 

— kdo tega ne ve? To je čisto naravna stvar, čeprav nam vzroki 
takih reakcij niso vselej jasni. 

Soíokles je dozorel pozneje nego Homér. Ko pa so dali Grki 
svetu svoja najlepša dramatiška dela, je prišel propad. Večjih dra- 
matikov pozneje ni rodil grški národ. 

Za Sekspirjem ni bilo večjega angleškega dramatika. Zakaj ne 

— tega ne ve nihče. To so skrivnosti človeške narave, ki jim no- 
beden sociológ ali psiholog ne pride do dna. Takih dramatikov, ka- 
kršen je bil Sekspir, sploh ni rodil nobeden evropski národ več, 
čeprav je dandanes marsikje večja politična in sociálna svoboda, nego 
je bila na Angleškem za Sekspirja. 

Pomisliti je treba, da živimo dandanes v dobi subjektivizma in 
indiyidualizma, v dobi, ko se poglabljajo duhovi v samé sebe. Taká 
doba rodi impresijonistne lirike, rodi dekadente, Nietzscheance, 
simboliste, sataniste. Za objektivno, plastično ustvarjanje, za ustvar- 
janje dramatiških značajev pa je taká prehodna doba manj prikladna. 

* * 

* 

V taki dobi živimo mi Slovenci. Živimo v politični odvisnosti. 
Srednjega stanu imamo še vse premalo. Tisočletna politična odvis- 
nost je slabo vplivala na nas, na naš značaj. Naš duh se obrača bolj 
na znotraj; Slovenec, Slovan je pred vsem lirska duša. Pri Rusih se 
je razvil román za Turgenjeva, Dostojevskega in Tolstega do klasične 
dovršenosti. Bas tista slovanská lirska narava, ki iztiče in grebe najraje 
v svoji notranjosti, je podarila Rusom románe z najglobočjo duševno 
analizo, da se jim čudi ves svet . . . Glede dráme pa Rusi tožijo, 
da se jim dandanes noče razviti! Zakaj ne — to je nekoliko po- 
jasnil navedení kritik A. Skljar . . . 

Kaj hočemo reči in tožiti potem mi majhni Slovenci, če ni- 
mamo zvoje dramatiške književnosti! 

Práv nič nas ni treba biti sram, če je nimamo. Saj nismo tega 
krivi sami, saj to ni še priča naše nenadarjenosti in umetniške ste- 
rilnosti. Kakor vsakemu človeku ne, tako tudi vsakemu národu 
niso bili dani vsi talent i. Rimljani so bili gotovo velik národ; 
politična svoboda za čaša republike je bila razvita, kar se da, družabno 
življenje rimsko takisto; vsi zunanji pogoji so bili dani — in vendar 
rimski národ ni rodil iz sebe ne enega dramatiškega pisatelja, ki bi 
se mogel imenovati res velik, izviren dramatik, kakršna sta bila 
Sofokles in Evripid. 



A. Aškerc: Dve tri o našem gledališču in naši drami. 299 

Ako pa se v naši mladi književnosti, namenjeni našemu majh- 
nemu ozemlju, dosedaj, kakor vemo, ni še dovolj razvila in raz- 
cvetla dramatiška poezija, ne smemo trditi, da sploh nikoli ne dobimo 
svojih drám, takih drám, ki bi stále kolikor možno na višini umet- 
niške in tehniške dovršenosti. Jurčič, Vošnjak, Funtek, 
Medved, Robida, Gangl in Govekar so vendar dokázali, da 
ima tudi Slovenec pravo dramatiško žilo. Notranji pogoji za razvoj 
domače dráme bi bili torej že tu, treba samo še, da postanejo tudi 
vnanje razmere ugodne ustvarjanju drám. Ti vnanji pogoji pridejo 
takrat, kadar se razvije in konsoliduje naša družba, naše domače so- 
cialno življenje. Tudi pri nas — in še posebno pri nas! — se mora 
duševni niveau družabnega življenja povišati, kakor se izraža ruskí 
pisatelj A. Skljar. Pa tudi naša preteklost nam mora biti bolj znana, 
nego nam je bila znana dosedaj! Zato je skrajnji čas, da spoznamo 
svojo Slovensko zgodovino, da spoznamo vse dogodke, ki so se kdaj 
vŕšili na slovenskem ozemlju. Naši zgodovinarji se morajo čimprej 
lotiti pragmatiškega sestavljanja domače zgodovine. V tej naši zgo- 
dovini leže bogati zakladi za dramatiškega pisatelja, so škrite še ne- 
znane, hvaležne snovi za veselé igre, dráme in tragedije! . . . 

* * 

* 

Veliká neprilika in neprijetna ovira svežemu razvoju domače 
dráme je pri nas tudi to, da imamo takorekoč samo en o Slovensko 
gledališče! O tem je že lani v »Mladosti« omenil nekaj neki pisatelj. 
V kakem veliko bolj ugodnem položaju se nahajajo v tem oziru 
drugi števiinejši narodi, ki imajo na stotine svojih gledališč! Drama» 
ki propade iz bodisi kakršnihkoli razlogov v enem mestu, uspeje 
lahko kje drugje itd. Toda iz te sitne zagate si moramo mi 
Slovenci pomagati na drug način. Ako kak slovenskí pisatelj spise 
kdaj kako dobro dramo, smemo upati, da jo sprejmejo vsaj še kje 
na kakem drugem slovanskem odrú. Ali se ne smemo zanašati, 
da bodo želeli videti dobro Slovensko dramo tudi Hrvati in Srbi, 
Cehi, Poljaki in tudi Rusi.'' Zakaj ne? — Če imamo v umetnosti, v 
književnosti sploh in posebej še v dramatični stroki že zdavnaj nekak 
kozmopolitizem, zakaj ne bi smeli zase verjeti v nekak >gledališki 
panslavizem*.? Ali je to res čisto nemogoče.'' — 

Nekaka takšna vzajemnost zlasti med slovanskimi odri ni ni- 
kaka utopija. 

Treba samo, da se mi Slovenci sami ne obdavamo in ne 
ločimo od drugih Slovanov s kitajskim židom, ampak da imamo 



300 A. Aškerc: Dve tri o našem gledališču in naši drami. 

vedno pred očmi naravno dejstvo, da smo res le d e 1 veliké slovanské 
družine, ne pa »narod« sam zase! Kultúrne in literárne vza- 
jemnosti z drugimi Slovani nam Šibkim Slovencem 
treba, ako hočemo zmagati v velikem boju . . . Razume se pa 
samo ob sebi, da mora tudi naše gledališče rado uprizarjati v 
prvi vrsti igre drugih slovanskih pisateljev. Intendanca Ijubljanskega 
gledališča je spravila dosedaj že veliko slovanskih košov na oder, 
kar ji je v čast; upamo pa, da bodemo videli v bodoče še več 
južnoslovanskih in severnoslovanskih drám pri nas... Však slovanskí, 
tako tudi slovenskí dramatik bode imel ponosno zavest, da 
piše za vse Slovane in ne samo za svojo ožjo domovino . . . 

Rekel sem bil, da goje gledališča modernih národov evropskih 
navzlic tému, da je tudi dramatiška poezija, kakor leposlovna knji- 
ževnost sploh dandanes nekako internacionálno blago, v prvi vrsti 
povsod vendarle vsako svojo domáco dramo. 

Tudi pri nas ne sme biti drugače. Naše lepo Ijubljansko gle- 
dališče góji in predstavljaj vse dobre dráme, najsi bodo vzete iz kate- 
rekoli literatúre; pred vsemi drugimi tujimi pa pospešuj Slovensko 
dramatiško književnost! To je prvá naloga, prvi namen, to je najvišja 
misija našega takorekoč edinega slovenskega gledališča! 

V najnovejšem času smo z radostjo opažali, da polagoma ginejo 
predsodki kakor pri občinstvu tako pri intendanci proti domácim 
dramatiškim spisom; videli smo, dá takisto gine tudi nezaupanje v 
svojo lastno sposobnost, pisati za oder. 

Nekaj domačih drám je bilo v pretekli sezoni lepo uspelo in 
so večkrat zaporedoma napolnile »hišo«. Ali se sme sedaj reči, da 
med nami razvoj dráme sploh ni možen? 

Ali sme sedaj še kdo trditi, da občinstvo ne mara izvirnih slo- 
venskih iger? Da, naše občinstvo seživo zanima za izvirne 
igre; to je dokázalo. Želeti je, da bi se tudi slávna intendanca v 
bodoče vsaj nekoliko bolj zanimala za izvirne slovenské dráme. Saj 
vse še vendar niso — » pleve « . . . 

In če se očitá slovenskim pisateljem samim, da premalo pridejo 
med svet, da zbok nedostatnih denarnih sredstev ne morejo veliko 
potovati in si širiti duševnega obzorja — vprašamo, ali mora to zmerom 
tako ostati.? Največji pesimist ne sme reči, da tudi v gospodarskem 
oziru nazadujemo . . . 

Da pa se pospeši domača dramatiška književnost, da dobodo 
naši pisatelji poguma za pisanje drám, si usojam staviti v tem me- 
sečniku predlog, ki se je bil sprožil letos v narodni družbi. 



A. Aškerc: Dve tri o našem gledališču in naši drami. 301 

Vsaka izvirna slovenská igra katerekoli vrste naj bi se v Ljub- 
Ijani predstavljala n aj p r ej v ožjem krogu, pred povabljenimi gosti, 
recimo, v kaki dvorani — Sokolski ? — v >Narodnem Domu«. 

Na takem privatnem, >družbinskem< odrú bi poleg pravih 
igravcev in igravk lahko nastopali po potrebi tudi diletanti, ki bi 
čutili v sebi veselje in nagnjenje za to ali ono ulogo. 

Kaj bi se s takimi privatnimi predstavami pridobilo za Slo- 
vensko dramatiko? 

1. Bi izbrano, literarno izobraženo občinstvo popolnoma objek- 
tivno presodilo, je li dotični »kos« za širše občinstvo v gledališču, 
ali ni. Tako izbrano občinstvo bi pri ocenjevanju dela vodili samo 
estetični in umetniški motivi. Vsako strankarstvo bi moralo ostati pred 
— vráti. 

2. Ako igra ne bi ugajala ali bi celo čisto prepadla, no, bi ostal 
tak neuspeh takorekoč med prijatelji, med štirimi stenami. Avtor ne 
bi bil kompromitiran kakor v javnem gledališču, kjer sme vsaki 
>galerijec« izražati svojo nevoljo. Pisatelj ne bi izgubil poguma, da 
bi se z novo močjo poskusil še párkrát v dramatičnem delu. 

3. V takem zasebnem krogu bi se igralo lahko polagoma; eden 
večer morebiti samo po eden akt. Delo bi se torej lóže preštudiralo 
od vseh stráni. 

4. Po predstaví bi se otvorila o ceni igre debata. Se boljše bi 
bilo morda, ko bi si gledavci delali med igro krátke opazke na 
papir. Te kritične opazke bi potem kak izvoljen navzočnik precital. 
Iz posameznih sodb bi se končno sama od sebe sestavila splošna 
sodba o drami. 

5. K predstavám bi se vabili tudi vnanji gostje, hrvaški, srbski, 
češki in sploh slovanski pisatelji in dramatiki ter intendanti slovan- 
skih gledališč. Izobraženi rojaki iz vseh slovenskih krajev bi imeli 
pristop. 

6. Pri takih predstavah bi se vadili tudi diletanti. Morebiti bi 
se kateri izmed njih posvetil potem odrú iz poklica. Saj dobrih 
igťavcev nam je pred vsem treba. 

7. Také privátne predstave bi bile tudi nekaka praktična dra- 
matiška šola, nekak nadaljevalni tečaj teoretiške šole dramatiške. ^) 

*) Dostavek uredništva. Gospod ravnatelj Šubic nam poroča, da je zadnji 
občni zbor Ijubljanske Čitalnice soglasno sprejel naslednji predlog: »Društvu, 
ki bi se osnovalo za predstavljanje izvimih slovenskih iger, da Citalnica brez- 
plačno potrebne prostore na razpolaganje in mu posodi drage volje svoj gleda- 
liški oder in svoje dekoracije, kolikor jih je še Qstalo iz one dobe, ko se je 
igralo v Citalnici . . . 



302 Adam I. Sever: Vzgoja. 



Vzgoja. 




Spisal Adam I. Sever. 
(Dalje.) 
turmu je postalo dolgčas ob dolgem razpravljanju vdove 
Jančnice, katera se je bila razgrela ter začela svoje názore 
dobrotno razlagati na desno in levo; kakor po naključju 
se je zadel ob Angelo ter ji je šepnil, naj gre z njim. 

Opravičil je njo in sebe, ji ogrnil fini plašček pa 
j o po vedel skoz vráta . . . 
»Gospa Javorjeva, dovolite, kje si poiščete novo stanovanjer Čula 
sem, da se selite.« 

»Tako, tako? Tega ne vem, jaz saj nisem rekla ničesar nikomur; 
sedanje stanovanje mi ugaja.« 

»Na Vodnem trgu so bile zadnjič v časopisih oglašene tri soba 
s kuhinjo in pritiklinami«, je dejal dolgi, suhi zasebnik Pretnar, ki 
je običajno molče poslušal ščebetajočo družbo . . . 

Medtem sta pa nadporočnik in hčerka gospe Javorjeve flir- 
tovala konec švicarske hiše, tam, kjer je bil vhod v ledenico, okolí 
katere je stalo še dokaj voz, naloženih z ledom, katerih še niso iz- 
praznili. 

Sturm je objemal Angelo ter jo poljubljal in ji stiskal roke. A 
tudi ona ni bila skopa ter mu je vse Ijubeznivosti primerno vracala. 
Ko pa sta se naveličala tega Ijubkovanja, sta se dostojanstveno 
vrnila v salón. Sturm je sedel k peci ter začel pripovedovati zani- 
mive slučaje iz zadnjih vojaških vaj na Ogrskem ter kritikovati prvi 
ples letošnje zime, katerega je bil priredil trgovski klub, in zatem 
domače venčke. 

Polagoma se je pa zunaj mračilo, in ko je pogledala Jančnica 
na svojo zlato urico, je spomnila, da je že pet, in da bo treba oditi. 

Za gospo in gospico Javorjevo je plačal Sturm sam, nato jima 
je tudi pomagal obleči pelerini . . . 

Zunaj se je vláčila že tako debela megla, da bi j o bil lahko 
rezal, in mrzla vlaga se je srežila gospodom po brkah, dámam pa 
po laseh in mufih. 

Dáme so takoj dalje odhitele, a se ustavile, ker so gospodje 
zaostali, prižigaje smodke. Pári so se v gosti temi in v še bolj gosti 
megli kar poizgubili. 



Adam I. Sever; Vzgoja. 303 



Poslančeva vdova je odskakovaje stopicala poleg komptoarista, 
pripovedujoč mu, da ga osreči saj črez eno leto, če že prej ne — 
s svojo roko — in ra^lagaje mu mične dogodbice o prošlosti nad- ' 
poročnika Sturma. Nato pa jo je vprašal koščeni spremljevavec: »Od 
kdaj pa poznáš tako intimno tega Sturma, hm . . .?« 

»Oj, ne norčuj se iz moje tragične preteklosti! Srce človeško 
je izpostavljeno tako mnogim izkušnjavam, da ni nič čudnega, če 
zaide na kak nepremišljen pot — ah!« 

In začela mu je vdova z glavnico štiridesetih tisoč govoriti 
na dolgo in široko pretresljivo in ganljivo o slabostih ženskega srca, 
katero tako rado zapelje moška poželjivost, moška strast, kateri je 
ženská le igrača ... In sramežijivo je obljubila Jančnica komptoaristu 
večno zvestobo v zákonu, katerega skoro skleneta. 

Le-ta je pa bil kmalu popolnoma potolažen, zlasti ko mu je 
začela praviti dalje še o treh državnih srečkah iz leta 1864., katere 
stoje baš sedaj nenavadno visoko, in katerih eno gotovo ona zadene 
pri prvem žrebanju, ker ji je tako prorokovala neka znanka iz kart. 
Z dobitkom si bosta zidala vilo izven mesta, napravila si pa tudi 
ekvipažo . . . Vmes se je vdovica vedno spominjala častnika Sturma, 
čigar vrline, zlasti telesne j i menda niso hotele iz spomina, dasi ga 
je pri vsaki priliki ironizovala napram Ijubčku svojemu. 

Drugi izletniki so se zopet drugače zabávali med seboj; nad- 
poročnik je imel z Angelo opraviti, a mama je hodila kot garde- 
dáme blizu njiju. 

Hodili so dosti dolgo po zmrzlem snegu, preden so dospeli 
do vil, katere so stále ob glavni česti proti Pristaví. Tu so svetile 
lúči po sobah, iz katerih se je čulo, če je stalo poslopje práv tik 
ceste, celo ropotanje posode, ko so napravljali za večerjo. 

Pri prvih hišah v mestu so bile že tudi plinove svetiljke na- 
žgane, zadelane po vrhu s snegom, kakor bi bile pokrite s častitljivo 
zimsko kučmo ruskega batjuške. 

Gospoda se je jela razhajati. Pri gledališču, kjer se predstava 
še ni bila pričela — imela se je pričeti ob polsedmi uri radi poseta 
z dežele — sta se ustavila Jančnica in Sender ter si šla kupit vstopnici 
za ložo. 

Poslovili so se ter razšli; ostali sta samo Javorjevi s častnikom. 

Pred vežnimi vráti se je oprostil tudi nadporočnik, proseč pa, 
da ju sme v kratkem posetiti na domu. 

Ko sta prišli Angela in mati v stanovanje, je sedel soprog, go- 
spod Javor, na zofi poleg mize, kašljal ter kadil krátko smodko; pred 



304 Adam I. Sever: Vzgoja. 



seboj je imel debelo knjigo na kolenih, »krščansko moralo« nekega 
slavnega jezuita. 

Javor je mater in hčer nekaj vpraševal, a ker mu ni nobena 
hotela odgovarjati, je pušil dalje, dasi sicer ni bil hud kadivec; sem- 
patja je tudi zahropel tako naporno, da je bil ves zaripel v obraz. 
Ko je šel Javor za trenotek iz sobe, je skočila Angela gledat, kaj je 
čital oče; prebrala je naslov: nji se je zdela čudná in nenavadna ta 
asketična pobožnost očetova, in mati se je celo prezirljivo smejala. 

Potem so večerjali. 

III. 

Sezóna se je bližala koncu. Zopet je bilo postalo vreme južno. 

Sturm je pogosto zahajal k Javorjevim; včasih je prišla, ne da 
bi bila mati vedela, tudi Angela k svojemu dvoritelju. 

Neki solnčni dan popoldne je odprla vráta Sturmovega stano- 
vanja njegova Ijubica, in ker ga ni bilo v sobi, je sedla kar sama 
na divan, misleč, kako se je danes tako zakasnil. 

Na oknu je kázal toplomer že precej nad ničlo. Zamislila se 
je, kako bo po leti, ko jo bo spremljal vitki nadporočnik po pro- 
menadi in vrtnih veselicah . . . mislila je, kako ji bodo zavidale znanke, 
češ, vsakoga ujame, ako mu le z malim prstom namigne . . . 

Ni trajalo ravno dolgo, ko se je vrnil Sturm iz vojaščnice, niti 
se ni preveč začudil, da jo je našel samo v sobi. Sedel je poleg nje 
in j o pričel grliti. 

»Novi čreveljčki — ha, res si si dražestne omislila.« 

Nato je vstal in začel žvižgati koračnico, roke upri v boke in 
stopil k oknu, odkoder je gledal na cesto. 

Angela se mu je približala, mu položila roko na ramo; pola- 
goma se ga je oklenila in mu zrla v oči. 

Njemu se ni mnogo Ijubilo; v očesnih jamicah so mu ležale 
skrbi. 

»Oj, ne bodi tako. učeň, Edvard, saj si lep; kaj bi si izmiš- 
Ijeval, kakšno toaletno milo in krtačice bi si še oskrbel*, mu je 
rekla v sali. 

»Ti si danes res razpoložena, mucka; jaz, žal, nisem.« 

Počasi ga je pa vendar pripravila, da je sedel k njej na divan 
in si prižgal svaljčico. 

Pripovedovala mu je o toaletah in različnih gospicah, kaj počne 
ta, kaj ona. Sturm se je pa malomarno iztezal po divanu in pušil 
svoj pot; videlo se mu je, da ga nekaj tlači v duši. 



Adam I. Sever: Vzgoja. 305 



Angela mu je zatrjevala, da je lep, interesanten in podobne 
stvari. Gladila ga je po licih ter vleklá za ušesa, se mu koketno 
muzala, da ga je slednjič predramila iz skrbi, da se je je oklenil okoli 
pasu in se ji tudi začel laskati. 

»Oj, oj, Angelica, smrček sladki, vidim, da ti je ob meni práv 
lepo, kaj ne ? Rada si tukajle, rajša celo nego pri mami. Le pridna 
bodi!« 

In grlila sta se in grlila. 

»Gospodična Angela, čuj, ondile imam pa še nekaj vanilije v 
buteljki; blagovoli jo z menoj pokusiti!« 

Nerada se je odpravila od njegove stráni. Potem sta sedla vsaki 
na svoj fotelj k mizi ter pila. Angela se mu je še vedno malce muzala 
in mu nagajivo namežikovala s črnimi očesci, on je pa drezal z ro- 
kami v zrak in se pretegoval, da je sivá bluza poknila včasih komaj 
znatno. 

»Angela,« se je oglasil nepričakovano častnik. »Nekaj mi je 
prišlo na misel — neka povestica — saj jih rada poslušaš?« 

»Kar povej jo ti, don Juan, ti!» mu je rekla. 

»No, poznala si morda večnega poročnika Sterna — onega, ki 
je bil še pred letom pri vojaški oskrbovalnici ?« 

»Seveda, bilo je o njem še pred petimi meseci precej govo- 
ríce . . . Čakaj, videl si ga celo ti sam nekoč meseca februarja na 
perónu — tako si saj sam pravil.« 

»Res je, in tačas je bil tak, da ga skoro nisem poznal, v ovrš- 
niku — po zimi — je bežal s kovčegom v roki na vlak. Rad bi 
ga bil nagovoril, toda ravnokar je bilo odzvonilo, in vlak se je že 
pomikal.« 

»Nihče ni za gotovo vedel, zakaj je tedaj izginil, dasi so mnogo 
ugibali — « 

»Pa nihče ni zadel pravega! Bilo je nekoč po leti, tedaj, ko je 
Stern še služboval v našem mestu. Vsaki dan smo po kosilu pose- 
devali na verandi >Narodne kavarne«, in Stern je tudi zahajal v to 
dŕužbo. Kar ga je nekoč zmanjkalo in ga ni bilo nekaj dni nikjer 
videti! Neki reservni poročnik — lekárnik Lavrič — ga je šel v 
pisarnico iskat, in tu so mu povedali, da je Stern naznanil, da leži 
opasno bolan.« 

»In kaj je pri tem čudnega«, je vzkliknila Angela. 

»Lavriču smo se potem smejali, ker sem bil baš jaz ravnokar 
povedal tovarišem, da ima Stern Ijubico v mestu, Ijubico — neko 
šiviljo, ki je baš vzrok, da njega ni toliko čaša na izpregled.« 



306 Adam I. Sever: Vzgoja. 



Dalje je Sturm Angeli obširno pripovedoval o Sternu, kako je 
polkovnik ovedel to Sternovo razmerje, in kako mu je zategadelj in 
radi mnogih upnikov, ki so se vedno nestrpneje oglašali, namignil, 
da — ostavi vojaško službo — in kako je neko noc Stern izginil 
iz mesta kakor duh, ne da bi bil komu povedal, kam — niti svoji 
Ijubici. 

»In ona, ona?!« je z grozo vprašala Angela. 

»Pravzaprav je on propadel radi nje; dolgovi bi ga bili tudi 
uničili — radi nje.« 

»Tako ti misliš?! Oh, in Ijube^en?!* 

»Hm!« je zagodrnjal nadporočnik. 

»Morda, morda,« zastoka zardela Angela, »morda tudi ti mene 
ne IjubišU 

»Ha, ha!« se je zasmejal Sturm, da so se mu beli, močni zobje 
zalesketali za rdečimi ustnicami — »veš, da jaz nisem nikdar samo 
koketoval — jaz te Ijubim, Angelica — Ijubim te — o tem si se 
lahko tudi že sama prepričala! Ravno s tem, da sem ti povedal to 
povest, sem te hotel še bolj potrditi v veri, da sem ti v resnici 
zvest . . . Saj mi veruješ — kaj ne, da mi?« 

Angela je bila nekoliko užaljena. Pod črnimi, ozkimi očmi sta 
se ji zarezaH dve fini, komaj vidni črti. 

Z ulice se je zdajci začul semkaj v sobo žvenk lopát in krampov, 
s katcrimi so razsekavali ledeno skorjo, solnčni žarki so bili z belo- 
modrega obzorja na zidove nasprotne hiše ter odtod odsevali v Stur- 
movo stanovanje. 

»Dokažeš mi to — poprej ti ne verjamem,« je jezno odgovorila 
ter ga trmasto pogledovala. » Dokážeš mi — le brž si izmisli kako!« 

>Dvomiš? — Bodi torej: poljub ti dam.« 

Prijel j o je za krásni ličci ter j i z navidezno strastjo pritisnil 
mnogo poljubov. 

»To ne zadostuje! Se ti ne verujem!« je odgovorila trdovratno. 

»Kar hočeš, ti storim — le izmisli si, in videla boŠ!« 

»Čakaj, gledat pôjdem, kaj imaš tamle po predalih skritega. — 
Če res kaj maraš zame, mi moraš razodeti vse intímnosti; če pa ne 
pustiš, potem vem, da ti nisem mari — ker imaš gotovo kaka pi- 
semca ali pa še kaj drugega.« 

Skočila je k predalniku iz orehovega lesa ter začela odklepati 
predalčke. Vse je odprla ter pregledala: Sturmovo perilo, paradno 
uniformo z zvezdami; v spodnjem predalu so bile nametane vojaške 
strokovne knjige; vse to je preteknila. 



Adam I. Sever: Vzgoja. 307 



>Aha, zgorenji predal — tu hraniš svoje skrivnostiU je kriknila 
Angela ter naglo potegnila. 

Sturm pa se je hudobno in zadovoljno, dasi skoro nevidno 
namuzal. 

Toda predal se ni dal takoj odpreti; pomagal ji je tudi on ter 
začel iskati ključ po pohištvu. Odprl je črno kaseto, pogledal v mi- 
znico zelene garnitúre, skočil zopet k obešalniku za obleko in po- 
tipal v vrhnji plašč — pa nikjer ni mogel najti ključa. Delal se je 
razburjenega ter se ji začel opravičevati; nato pa je zopet poskúšal 
predal odpreti. 

Nič in zopet nič. 

Angela se je bila že naveličala in utrudila; pokúsila je požirek 
vanilije. Zazdehalo se ji je. 

3>Pusti sedaj; saj ti verjamem, da si priden, da umeš slušati.« 

»Dobro, to mi je všeč . . . Toda, veš, Angela . . . ves; jaz móram 
danes vsekakor ključ imeti, ker ga neobhodno potrebujem !« 

Angeli se je zdel Sturm docela osupel: obrvi so se mu bile 
nad nosom zbližale in nad očmi še bolj izbočile. 

»Cemu pa potrebuješ.? — povej!« 

»Ah, to so zadeve . . . vážne vsekakor. V predalu imam denar.« 

»Cemu neki potrebuješ sedajle denarja!« 

»Ob šestih v polkovni restavraciji — še dobro uro je čaša — 
ravno ob šestih móram prinesti petdesetak poročniku Plemlju — iz- 
gubil sem opoldne pri igri — nikdar več ne prisedem k igralni mizici! 
Danes zadnjič!« 

«Saj sicer nisi bil nikdar igravec, kolikor je meni znano.« 

>Seveda ne in tudi nikdar ne bom! Ali prinesti mu móram 
denár — točno — — drugače — niti misliti ni — za Boga! Brez 
denarja!« 

»In kaj boš storil sedaj? A — a?« 

»Imeti móram denár vsekakor, naj ga vzamem, kjer hočem! Stri 
bi gorenjo desko, a popraviti se ne bi dala več — in predalnik ni 
moj! Poslal bi strežnika po ključarja — kaj, ali ne.?« 

»Kje je prvi ključar .? Ali je blizur« 

»V dveh bližnjih ulicah vem, da ga ni — kje naj bi bil, ko so 
pred hišami predvrti ob Ferdinandovi česti kakor tudi na Nabrežju! 
Da, res — ne mogel bi mi odpreti ta čas — nikakor ne! — Jaz ne 
vem, kaj naj storim. Svetuj mi, če mi moreŠ, prosim te, Angela! 
Grozen položaj! Ko sem prišel včeraj po oni veliki burji domov, sem 
lepo zvil šop bankovcev in jih položil v veliko listnico!« 



308 Adam I. Sever: Vzgoja. 



»Kje drugod dobi za ta čas!« je zinila Angela, kateri se je 
Sturm čimdalje bolj smilil. »Pa brzo!« 

»Kje?! Kam morem sedajle nenadoma planiti in zahtevati tako 
vsoto — kaj misliš!« 

Sturm je pogledal na skrinjico, kjer je hranil orožje. 

Potem se je zopet obrnil ter začel z velikimi koraki sobo meriti. 

>Veš kaj, če ni drugače — morda ima mama ravno pri rokah 
toliko; pojdi z menoj domov, govorila bom že jaz z njo — « je dejala 
z mehkim glasom Angela. 

Sturmu se je nekaj za ušesi pregenilo, in po licih mu je za 
trenotek šinil nasmeh, ki je izražal misel: Tako se je zgodilo, kakor 
sem pričakoval. 

»Res! Glej, zakaj mi nisi že prej tega svetovala, pojdiva! Srečna 
misel! « 

Sturm je oblekel dolgi, ohlapni plašč ter zaklenil vráta svojega 
stanovanja. 

Na ulici je bilo že skoro popolnoma mračno, in gorele so že 
svetilnice. 

Angela je jela tožiti, da je zdaj na večer postalo mraz; Sturm 
ji je uslužno popravil beli šal ter ga ji je bolj tesno privil k obra>:ku. 
— Sla sta roko v roki. Svit njenih oči se je práv lepo ujemal s 
črnimi, dolgimi trepalnicami. 

Po česti so metali delavci lopate na vozové, preobložene s sne- 
ženimi, umazanimi skorjami, od katerih je curljala grda, rjava voda. 
Na oglu ulic so se razločevali posamični velikánski lepaki v rdečih, 
modrih, rumenih in mavričnih barvah: gledališki listi in vabila k 
plesom, katerih sezóna se je bližala koncu. Prešla sta dve ulici, šla 
mimo banke »Dunav«, odkoder so prihajali uradniki, prihuljeno se 
držeč, s smodkami med zobmi; zatem sta zavila po ovinku na Ja- 
vorjev dom. 

»Če boš priden — « mu je dejala Angela še cnkrat pred vráti 
in se šegavo zasmejala, kakor bi se hotela ponorčevati z njegovo 
dozdevno zadrego. 

V sobi je pregledovala Javorica sama toaleto z zadnjega plesa. 
Prižgala je luč, ko je zagledala Sturma, ter vzela iz predala novce, 
ko sta ji on in Angela razložila položaj. 

»Takoj jutri prinesem, milostljiva! Oprostite, da sem se pre- 
drznil nadlegovati vas s tako stvarjo — silná naglica in značaj stvari 
naj me opraviči, milostljiva U 

»Ali brez opravičevanja, gospod nadporočnik!* 



f Dragotin Kette: Spomini. 309 

Sturm ji je poljubil roko ter odšel. Na stopnicah v prvem nad- 
stropju je srečal starega Javorja, kateri je šel s težkimi koraki domov. 
Dihal je kakor stará cerkvena ura ter kašljal; raskavi obraz se mu 
je napenjal krčevito; bil je jako slab. 

Takoj je zavil Sturm v polkovno restavracijo, naročil dobro 
večerjo ter plačal s petdesetakom. Kar mu je po računu ostalo de- 
narja, je spravil ter odhitel z njim k znanemu oderuhu v Gosposko 
ulico, kateri ga je danes dopoldne imel že v škripcih, mu vrgel s 
srditim obrazom štiri desetake, prejel menico ter jo pred njim raz- 
trgal. Po česti pa se je navzlic svoji slabi volji smejal svoji igravski 
umetnosti; prepričan je bil o sebi kakor cesar Neron, da je velik 
umetnik — glumač. 

(Dalje prihodnjič.) 



Spomini. 

I. 



T, 



o bil je čas prerójene náture, 
ko plavá lahna megla vrh gora, 
ko se planinski svet Ijubo smehlja 
kot Ijuba v mislih na večerné ure; — 

ko solnčno luč meščan, slikar kontúre, 
pije z očmi pastir azur neba, 
curljaje vir v samoti sene brblja, 
ko noč v njem káže svetle Dioskure. 

Tedaj mi duša vsa zahrepenela. 
Po družbi li ? O ne. Kozarčkih li ? 
Se manj. Po rumenih denarčkih li? 

Cemu! . . . Le tebe vzrlo je oko; 
kot črno noč komét, tako terno 
si dusno razjasnila mi, Angela . . . 



>Ljubljanski Zvon« 5. XDC. 1899. 21 



310 t Dragotin Kette: Spomini. 

II. 

Xn djal sem ti, da roža si mi rož. 
A ti? Ah no, da se ti revež smili. 
Seveda, on se ti ponuja, šili, 
kaj ne da, Ijubica? Ne boš, ne boš! 

O nismo tak častivec belih kož, 
da bi kot Samson v krilu pri Dalili 
tam s kodri svojo moško čast zgubili. 
O ne, vi milostná, smo pa le mož! 

Pač sem Ijubezen v svojem srcu nosil, 
a nikdar nisem te Ijubezni prosil, 
še manj nevrednega pomilovanja. 

Ponosna glava moja se ne klanja, 
molčijo ústa, solza lic ne moci, 
naj tudi hrepeneče srce poči. 



III. 



fi 



e, tvojega ni treba milovanja! 
Več nego Rothschild, Fugger ali Krez, 
več kot nebo zvezda in drevja les, 
več biserov to srce moje shranja. 

Kot reka je, ki prej iz nje Hispanja 
zlato vozila, dragotine vmes; 
zato, prelepa, meni práv zares 
ni treba čisto nič pomilovanja. 

Bolj tebi! Kot katoliški Madoni 
sem hotel, da bi ti svetili v kroni 
ti krásni biseri, ti milijoni. 

No zdaj je proč. Naj bisere na dnu 
le čuva led, naj nikdar več od tu 
ne pridejo na dan. Po kaj ? Cemu ? 



t Dragotin Kette: Spomini. 311 



IV. 



Č 



emu? . . . Hm, v nas je pesnikov dovolj, 
Gregorčiče imamo in Gorazde, 
ženije proste, mirne kučegazde, 
Pilatužev pa kot nikjer nikoľ. 

Ta zvest je Ahrimanu, oni bolj 
gori za vzorní svet Ahuramazde, 
in nove zopet drugi orje brázde; 
ta se potí iz rodoljubja zgolj. 

Sicer pri tem oranju peto bi kolo 
ne bil; še kako smešno bi uganil 
in tudi kakšnega filistra ranil. 

A mračno gleda zdaj mi v svet oko, 
šaljivost rakom žvižgat, ribam gost 
je šla zdaj želá mojega bridkost. 



I 



n ti si tega kríva, odaliska, 
golobček moj, belá trnoljica, 
prevzetni pav, ne, ne, vijolica, 
kí roka hrepeneč jo k prsim stíska. 

Al veš, kako vsled solnčnega obiska 

žarnó blešči dolenjska stolica, 

kako po rosí vsa okolíca 

cvete, drhti, kako od sreče vriska! . . . 

To dobro veš, a tebe pa ne raní 
Ijubezní moje tožba.!* Ti molčiš? 
O čudo, čudo! . . . Tí se mení zdiš 

kot čistí angel v edenski poljani, 

kí brez strastí z ognjením mečem braní 

vrnítev mi v nebeskí paradiž. 

t Dragotin Kette. 



21* 



312 Listek. 



I fDRAGOTlNKECXTK. I 

Dne 26. aprila dopoldne ob devetih je izdihnil v Ljubljani svojo duše 
triindvajsetletni pesnik Dragotin Kette, ki je pod psevdonimi : Mihael Mihaj lov, 
Zor, Zvonoslav in naposled pod svojim pravira imenom dičil naš list s 
prekrasnimi, originalnimi lirskimi pesmimi. Zadnji čas je pisal skoro sama sonete. 
A dasi je ta pesniška oblika jako težavna, mora vendar vsakdo, ki jih je čital 
s pravim razumom, priznati, da je geniálni lirik Kette znal tudi v to na videz 
pedantovsko formo vliti pristno, globoko občuteno svojo poezijo. Lepo število 
svojih pesmi je rajni poet že objavil, kakor smo rekli, v »Zvonu« in v neka- 
terih drugih listih, veliko jih pa še hrani naše uredništvo. V tej številki natisnjeni 
krásni venec sonetov »Spomini« pa je zadnji, ki je izšel v »Zvonu«, kajti — 
neki Ijubljanski založnik je kúpil od samega na smrtni postelji ležečega pesnika 
vse pesmi ter jih izda v enem letu. 

Kette je bil pravi lirik, in njegove pesmi bode naša literatúra pristavala 
med svoje, najlepše, najsvetlejše bisere . . . 

Res, »Slovenec nima sreče«! Koliko krasnega bi bil naš Kette še lahko 
spisal v zrelejših letih, kako bi bil bogatil našo pesniško umctnost, kako bi bil 
proslavljal národ svoj s svojim imenom! Toda sovražna smrt pokosi nam naše 
najlepše talente, ko se jedva jamejo razcvitati; iz samé závisti nam ne pusti, 
da bi se taki talenti popolnoma razvili . . . Bridka usoda! 

Ti pa, dragi Kette, ki si moral v temn; grob tako mlad baš sedaj, v cvetoči 
pomladi, o kateri sam poješ, da je »to čas prerojene náture*, počivaj v miru! 
Saj umri nisi! V nežnih pesmih in sonetih svojih še živiš in boš živel, 
doklar se bo govoril naš lepi slovenskí jezik! A. 

Knjige Slovenské Matice za 1. 1898. Pridržujoč si obširnejšo oceno po- 
sameznih letos izšlih knjig, ki smo jih naznanili že v zadnji številki (str. 232/3), 
si dovolimo za úvod nekaj splošnih opazk, kakor smo si jih izza svojega ured- 
ništva vsako leto, dasi došlej brez uspeha. 

Najprej odkrito povemo, da smo čuli jako nevoljne glasove o zakesneli 
izdaji lanjskih knjig (za 1. 1898.); res se Matičino oprezovanje samo ob sebi 
šili, da ga' primerjamo z vzorno točnostjo Družbe sv. Mohorja, ki vsako leto 
tako redovito razpošlje svoje ogromne književne základe. Goto vo je upravičena 
želja Matičarjev, da bi najkesneje do Božiča dobili vsakoletne knjige, ki bi bile 
na tak način lep književni božični dar; in tej želji bi se bilo tudi to pot práv 
lahko ugodilo . . . 

>Matica« oddaje tisk svojih knjig raznim slovenskim tiskarnicam (tudi 
Miličevi!), in to je práv. A človek bi dejal, da bodo tiskarji vprav tekmovali, 
kdo da prekosi drugega v natisku knjig prvega našega književnega zavoda. V 
istini pa niso nikakor vse knjige na vrhuncu današnje tiskovne tehnike, in zlasti 
»zgodovina slovenskega slovstva* se odlikuje — poleg neprikupljivega tiská — 
po tako malovrednem papirju, da sa ti že po tej svoji neugodni vnanjščini ne 
more priljubiti; takému monumentálnemu delu, kakor naj bi bila zgodovina do- 
mačega slovstva, bi vsekakor pristajala veličastna oprava, vsaj taká, kakršna Šu- 
bičevi »elaktriki<, ki je vsekakor vnanje najlepša izmcd vseh Matičinih knjig . . . 



Listek. 313 

Ker sta z zadnjo izdajo zavŕšení dve večji deli (Glaserjeva slovstvena zgo- 
dovina in pa »elektrika«), tedaj dobi Matica prostora za nová knjižna podjetja. 
Zato pa jo vnovič pozivamo, naj vendar uváži naše opetovane opomine in svete 
ter naj si po vzornem zgledu Družbe s v. Mohorja in Matice hrvatske ustanoví 
trden náčrt za knjižno svoje delovanje. — »Kaj, Matica da nima trdno ustanov- 
Ijenega knjižnega programa?* — Vsaj spoznati ga ni iz njenih publikacij, nego 
videti je — z nekaterimi izjemami; prim. >Zgod. slov. sl.«, »Slov. národne 
pesmi« — da je zavisna od slučajnih vsakoletnih pisateljskih ponudb. Dočim je 
Matice hrvatske knjižni razvitek popolnoma jaseň in že določen za nekaj let 
naprej; dočim se vodstvo Družbe sv. Mohorja samo obrača do priznanih pi- 
sateljev, katerih vrline je spoznalo iz leposlovnih naših listov, ter ima v začetku 
vsakoletne knjižne dobe že vse gradivo v rokah in ga tudi napove v svojem 
vabílu na naročbo (meseca februarja); dočim smo tudi mi — uredništvo Ljub- 
Ijanskega Zvona — navzlic skromnim našim gmotnim sredstvom vedno dobro 
založení z vsakovrstnim gradivom, tako da ga moramo še odklanjati in morajo 
pisatelji cesto dolgo čakati, preden pridejo njih spisi na vrsto: je pa pri Matici 
kroniška suša, ter se vsako leto pojavi zadrega zaradí gradiva. Nočemo vnovič 
preiskovati in poudarjati, koliko je te neprilike kríva neokretna osnova mnogo- 
glavega knjižnega odseka, ker smo se uverili, da je vsaka beseda bob ob steno; 
toda neki svoj starí svet pa vendar zopet ponovimo: Naj se slávni knjižni 
odsek vendar že okani ponosne misii, da je Matica poklicana, da Slovencem 
nekolíko nadomesti — znanstveno akademijo. To je tisti fantom, kí menda še 
vedno slepí mnogo glav mnogoglavega knjižnega odseka ter mu bráni, da si ne 
more ustvarití trdnega, ponižnejšega, a zato tem dosežnejšega programa. Ce 
res hoče Matica kaj storiti na polju znanstvene literatúre slovenské — da 
ne govorimo o šolskem slovstvu, kí nam je mnogo potrebnejše nego strogo 
znanstveno, -kí ga je pa Matica po nekaterih ponesrečenih poskusih popol- 
noma vnemar pustila — naj bi se po nasvetujagičevemobrníla do 
c. k r. vláde za podporo, katera ji je po Jagicevih mislih gotova, 
ter naj z vladno podporo ter s posebno naročbo — práv nič ne 
na stroške dosedanjih Matičarjev — ízdaje znanstven časopis. 
A to naj stori hitro; kaj ti sicer j o prebití záložník Nemec, kí je že itak osre- 
dotočil v svojih rokah skoro vse slovensko knjígotrštvo ter báje kani zasnovati 
»Slovensko revijo«! 

Čujem ugovore: »Svetovatí je laze nego boljše narediti!* in »Vse te 
opombe so zgolj negatívne; pokazí nam tudi požití vno strán svojega programa!* 

Dobro, vdamo se tému pozivu ter očrtamo v kratkih potezah svoj po- 
zitívni program, kí je dovolj bogat, da bi za nekaj let določil Matíčíno knjižno 
delovanje. 

Matičíni članovi se nabírajo iz naših omikanejših meščanskih krogov, in 
le-tem morajo torej po vsej pravici biti namenjene in njih izobražeností prímerne 
Matičine publikacije, in sicer vse publikacije; nikakor nismo Strítarjevih misii, 
kí je nekoč v svojem Zvonu izrazil mnenje, da morajo bití naročníki zadovoljni, 
ako najdejo v naročenem listu vsaj nekaj, kar jím ugaja; vsí Matičíni proizvodi 
naj bi bili takí, da bi jih lahko z veseljem in zanimanjem in s pridom čítal 
však slovenskí ízobraženec, ne da bi moral za kak spis ímeti posebno stro- 
kovno znanje, ali da bi se moral po kakem spisu vtapljatí v strokovnjaške 
globíne ali se spuščati na neznane tou znaristVQne širine. — Že enkrat smo v 



314 Listek. 

Zvonu postavili kot merilo za višino poučnih spisov Matičinih moderni feljton. 
A če s tem merilom sodirao zadnje proizvode Matičine, koliko jih je, ki bi mu 
ustrezale, koliko jih je, da bi jih mogel »vsak izobraženec čitati z veseljem in 
zanimanjem«? Da ne govorimo o Štrekljevi zbirki narodnih pesmi, ki bode po 
dosedaj dovršenem prvem zvezku sodeč — izideta še dva — imenitno delo, do- 
stojno Matičinega imena — je pravzaprav samo Knezova knjižnica také vsebine, 
da sme računati na splošno, vseh izobražencev zanimanje; vse druge knjige 
bodo s svojo ekskluzivno vsebino zanimale samo ekskluzivne, celo omejene kroge 
Ta sodba ne zadene samo malo prikupljive in malo pregledne Glaserjeve slov- 
stvene zgodovine, o kateri še drugoč obširneje izpregovorimo, in »elektrike«, 
ki je sicer dobro pisana in čedno opremljena, katere obseg pa je vsekakor 
preobilen za lajike; ta sodba zadene tudi »Cerkniško jezero*, ki je nekako »per 
nefas« zašlo v »zabavno knjižnico«, in zadene takisto Vrhovčeva spisa v >leto- 
pisu« : »Meščanski špital« in »Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je?« 
Žirovnikov spis ni niti práv znanstven, dasi se naslanja nekoliko na znanstvene 
pripomočke in ga z znanstvenega stališča drugoč ocenimo, niti práv poljudcn; 
kajti ni tako mikavno sestavljen, da bi zbudil zanimanje onému, ki se ni že sam 
od sebe prej zanimal za čudesno jezero. In takisto sta Vrhovčeva spisa le lo- 
kalnega interesa ter bi veliko bolje sodila v Izvestja Muzejskega društva; 
javaljne bode razen Ljubljančanov mnogo Matičarjev precitalo meščanskemu 
špitálu Ijubljanskemu in zvonu šenklavškemu na Ijubo 130 (stointrideset!) stráni, 
dasi priznamo, da izmed vseh naših zgodovinarjev zna Vrhovec še najbolj po- 
Ijudno in lahkotno pisati; res je pa tudi, da je njegov slog nekoliko ohlapen. 
— O drugih spisih v »letopisu« ni niti da bi govoril s poljudncga stališča 
(dr. Fr. Vidic: »Nekaj o razmerju slovenskih Trubarjevih spisov 
k protestantskí m hrvatskim knjigam«; Ivan Steklasa: »Ivan 
Turjaški, krajiški zapovednik«; Luka Pintar: »Slovarski in be- 
sedoslovni paberki*; Ivan Bernik: »Duševna izobrazba člo- 
veštva in žensko vprašanje«). 

Pa saj res, pozabili smo, da izmed vseh svojih knjig je Matica zlasti 
»letopis« si izbrala kot nekako znanstveno svoje glasilo. 

»Letopis« je sploh naše Matice specialiteta, ki je zaman iščemo pri Matici 
hrvatski ter se je zgodovinsko razvila iz prvotnega »koledarja«; le-ta se je 
namreč prelevil najprej v »koledar in letopis* in naposled kar naravnost v »le- 
topis«, ki pa je imel izprva silno mešano vsebino ter prinesel cesto vcč pre- 
vodov nego izvirnega gradiva. Šele polagoma se je popel do sedanjc znanstvene 
višine; a le-ta mu nič ne bráni, da poleg znanstvenih razprav in bibliografije, 
ki so kolikor toliko trajne vrednosti, prináša še vedno navzlic opetovanim opo- 
minom, menda svojemu imenu na čast (»letopis«!), obširna tajniška, računska in 
druga poročila zgolj efemérne vrednosti, ki, ne vemo, kako pridejo do veliké 
časti, da se ščepcrijo v isti knjigi poleg znanstvenih razprav. Z omejenim raz- 
umom ponižnega Matičinega naročnika ne moremo uvideti, zakaj ne bi naša 
Matica nalik Hrvatski izločila vseh tistih poročil ter bi jih dala natisniti v po- 
schni brošurici, katere papir bi bil lahko še slabši nego Glaserjeve slovstvene 
zgodovine, katero naj bi pa zaradi reklame razposlala tudi med nečlanove práv 
kakor Matica hrvatska. Če je že »letopis« doživel toliko metamorfóz od »kole- 
darja* počcnši, zakaj se bi pomišljali, ga zopet ponižati k tisti službi, ki bi jo 
moral opravljati pravzaprav že po svojem imenu; a učene razprave, ki so obi- 



Listek. 315 

čajno na prvem mestu v »letopisu<, naj se združijo v svojo knjigo, za katero 
se bo že našlo primemo ime . . . 

Preden preidemo k pozitívnemu delu današnjega razgovora, t. j. h kon- 
kretnim predlogom glede preustrojitve knjižnega delovanja Matičinega, se mo- 
ramo še dotakniti jezika njenih publikacij. Mislimo, da ni pretirana, ampak ob 
sebi umevna zahteva, da vladaj v vseh Matičinih publikacijah práv kakor v 
kakem časopisu, n. pr. v našem listu, isti pravopis, kateremu se morajo po- 
koriti vsi pisatelji. Tembolj smo se nádejali letos enotnega Matičinega pravopisa, 
ker je bil bas nje predsednik dobil in prevzel nalogo, da priredi nekak splošno 
veljaven, takorekoč uradni pravopis, in kakor je našim čitateljem gotovo že 
znano, je prof. Levec že res tudi zvršil to nalogo. Zato smo se nemalo čudili, 
da Levčev pravopis ni dosledno izveden v Matičinih knjigah, in da v njih sploh 
ni enoličnega pravopisa . . . 

Sedaj pa hočemo na dím s svojimi konkretnimi predlogi; toda o njih 
prihodnjič, ker nam je raz go vor že itak narastel preko določenega prosto ra. 

(Konec prihodnjič.) 

Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. Izdaje Slov. 
Matica. V. zv. V Ljubljani. Tisk Národne Tiskame. 1899. 

Vsebina tega zvezka je leposlovna in poučná. Leposlovni del sta spisala 
Meško in Medved, poučni pa prof. Levec. 

Franc Ks. Meško nam je, čeprav je po letih še mlad, že >star« in Ijub 
znanec. Prištevamo ga najboljšim novelistom naše slovenské >modeme<. Ko je 
začel pred par leti objavljati svoje črtice, novele in povesti po naših feljtonih, 
potem v »Zvonu<, v »Domu in Svetu* in drugod, so spoznali čitatelji takoj, da 
je dobila naša pripovedna literatúra nov, izvrsten talent. Sicer je pisal Meško 
že poprej verze lirske in epske vsebine in jih piše še sedaj, toda težišče nje- 
govega beletrističnega dela leži vendarle v njegovih noveletah in povestih. Naj- 
večje in najlepše delo njegovo je dosedaj brez dvoma román »Kam plo- 
vemo.'«, ki je izhajal v »Zvonu« 1. 1897. Čitajoče občinstvo je videlo zlasti v 
tem romemu, da je Meško nenavaden talent. Meško je pokazal, kako globoko 
se zna zamisliti v svoje novelistične osebe, pokazal je, da je dober psiholog. 
Jasno nam je bilo, da Meško ni brez uspeha hodil v šolo k Rusom, ki so v 
analizovanju človeške duše taki mojstri, da so se od njih začeli učiti celo Fran- 
cozi, Nemci, Lahi in vsi drugi evropski romanopisci sploh . . . 

V »Kjiezovi knjižnicic je objavil Meško letos cel ciklus »slik in povesti«, 
kakor jih sam imenuje. Vriine avtorjeve múze vidimo tudi v teh črticah. Te 
vrline so po našem mnenju: Lahkotna, gladka dikcija, vzoren dialóg, plastičnost. 
Meško Ijubi neko lakonsko kratkočo v stavkih, kakršna je običajna v današnjih 
modemih črticah, ki pripadaj o dekadentni in >secesionistovski« struji . . . 
>Drama v vasi« je nekoliko preraztegnjena. Za namen novele bi bilo dovolj, 
ko bi se povest začela tam, kjer mladi Megla vzame ciganko Alenko za ženo. 
— »Bolnik« je lepa patološka in dušeslovna študija. Snov je dala pisatelju 
priliko, da nam je pokazal, kaki problemi mučijo cesto modemega človeka. — 
>Sestanek< je nežná črtica iz dijaškega življenja, polnega sentimentalnosti in za- 
Ijubljenosti. — »Berač« je eno tistih izgubljenih bitij, ki so padla z ladje živ- 
ljenja črez krov in se premetavajo po valovih, dokler jih ne pogoltne globočina. 
Takih nesrečnih eksistenc kar mrgoli v človeški družbi. Napoti so sebi in drugim, 
in njih konec je že tako vsakdanja tragedija, da se níun, žal, i^ ne zdi več — 



316 Listek. 

tragedija. — Črtica >Zaradi mačke « nam predočuje težko verjeten slučaj, da bi 
kdo zaradi mačke, v katero se je >zaljubil«, ubil človeka. To je pač le posamezen 
slučaj. Takisto ne moremo verjeti, da bi bil »Srakoper Janža* realen. Poznám 
kmeta in njegovo dušo do dna, pa vem, da je silno praktičnega in raaterialist- 
nega mišljenja. Zatorej ne verjamem, da bi se bil Janža mogel tako zaljubiti v 
svojo hruško, da bi takorekoč noč in dan sanjaril o njej in da je ne bi hotel 
prodati niti za dober denár. In da bi na vse zadnje še zblaznel zarad svoje Ijube 
hruške ter skočil iz obupa pod njo, ko se podira — oprostite, g. Meško, to 
ni kmet! Da pa je ubogi Srakoper drugače izvrstno risan, in da so tudi nje- 
govi namišljeni »duševni boji« imenitno analizovani in opisani, to stoji. — Pravi 
noveli sta po mojem mnenju »Bajka v kreposti« in pa »V salónu gospe 
Sokolove*. Posebno ti dve stvari nam pričata, kako zna naš Meško kako 
povest neprisiljeno zasnovati, kako zna čitatelja privabiti, da posluša kako po- 
vest tako, da sam ne ve kdaj. »Bajka o kreposti« nam káže čisto verjeten 
slučaj, da neizkušeno dekle pobegne s svojim Ijubimcem, zapustivší očeta sa- 
mega in ne pomislivši, kake nasledke utegne imeti njen korak. Stará pesem! 
Pisár Zupanec je izvrstno risan, in mi nehote simpatizujemo s tem nesrečnim 
očetom, ki je izgubil vero v krepost svoje hčerke. — Radi tudi poslušamo, kaj 
pripoveduje dr. Leitner mladi baronici. Ton te povesti je Ijubezniv in nepri- 
siljen. Tu ni nikake nepotrebne raztegnjenosti, kakor n. pr. v »Drami na vasi«. 
Tudi dr. Leitner je izgubil vero v krepost svoje Ijubice, ker se mu je grdo 
izneverila ... 

S temi osmerimi črticami je Meško obogatil našo novelistiko. V črticah, 
ki so posnete iz kmetiškega življenja, slutim, da je porabljal nemara nekatere 
modele iz svoje ožje domovine, iz Slovenskih Goric. Sam iz svoje izkušnje vem, 
da biva in živi tam v tistih zaniraivih krajih nemalo originalnih tipov, ki so bili 
došlej še čisto neznani našim drugim roj akom. Za novelista in roraanopisca je 
tisti del naše domovine še pravá neizčrpana zakladnica >najlepših« modelov. 

Pričakujemo, da pôjde g. Meško še večkrat s svojim umetniškim apa- 
rátom v svojo »Panonijo«, da nam posname še marsikak zanimiv tip. Naravno 
je, da se mora naš pisatelj pravzaprav šele sedaj, ko je stopil v življenje, 
začeti razvijati. Naj se v svojih spisih nikdar ne oddaljuje od dej- 
stvenega življenja, naj riše in slika vselej le po naravi, naj po- 
stane realist v najboljšem pomenu besede! Ta tesná zveza in 
dotika z resničnim žívljenjem ga more edino obvarovati vsake 
nereálnosti, neverjetnosti in pretiranosti, kakršnih čitatelj menda 
nájde tu in tam v teh osmerih »slikah in povestih« . . . 



Anton Medved, ki je objavil v tem zvezku nekaj svojih epskih pesmi, 
nam je dobro znan pesnik. V »Domu in Svetu* in v »Slovenki« je natisnjenih že 
menda na stotine njegovih pesmi lirske in epske vsebine. Spisal je tudi par 
drám. Svojim pesmim daj e rad kako filozofsko pointo. Jezik njegov je vseskozi 
lep, čeprav se v dikciji in obliki sploh drži preveč takozvane formalistične 
(Cimpermanove) šole. — V tem zvezku objavljene pesmi: »Vzori< in »Na 
deželi* so práv lepe. Drugi del »Na deželi« pa utegne marsikomu ugajati bolj 
nego prvi. Najboljše utegnejo biti: »V gozdu« in pa »Zaroka«. Balada (ali ro- 
manca?) »Pred vaško lipo* bi bila dobra, ko se ne bi končavala tako — filo- 



Listek. 317 

zofsko. Po tako realističnetn začetku čitatelj ne bi priČakoval takega abstrakt- 

nega zvršetka . . . 

* * 

* 

Gospod proľ. Lev ec in predsednik »Matici< je vsakemu izobražencu znan 
kot temeljit poznavavec naše literatúre. Protestantovsko književno dobo, Vod- 
nika in zlasti Prešema pozná na Slovenskem malokdo tako temeljito kakor baš 
on. Bivši desetletni urednik >Ljubljanskega Zvona« je imel tudi priliko, videti 
za kulise naših novejših literátov. Kot urednik je na marsikaterega svojega 
sotrudnika jako blagodejno vplival. Ni tukaj v »listku< pravi prostor za to, da 
bi se obširneje govorilo o tem. Samo to mi bodi dovoljeno povedati že sedaj, 
da sem tudi jaz g. Levcu za marsikak migljaj, za marsikak dober in moder svet 
hvaležen. Cela kopa uredniških pisera mi priča, kako se je zanimal zarae. Opo- 
zarjal me je na to in ono glede pesniške tehnike in glede raznih vrst v poeziji; 
podarjal mi je ali posojal ražne knjige leposlovne in poučné vsebine . . . 

Gospod Levec je pa znan tudi kot izboren stilist. In zatorej čitamo z 
zanimanjem vse, kar príde izpod njegovega peresa. 

Ceprav nas dandanes znana pesem >Popotnik« ne zanima več tako in j i 
ne pripisujerao nikake posebne vážnosti, toda essay Levčev o tej pesmi, ki 
je svoj čas veljala za izvirno, je sam na sebi zanimiv. 

O Koseskem seje prí nas pisalo že jako veliko. Vprašanje o njegovem 
pomenu v našem slovstvu ima že celo literaturo. Profesor Levec je v svojem 
spisu >Ob stoletnici Koseskega* hotel menda samo še bolj utrditi pravo mnenje 
o Koseskem. In to edino pravo mnenje je, da »Koseski ni izviren, sa- 
motvoren pesniški talent, ampak v prvi vrsti prestavlj avec* . . . 
Pa tudi kot prestavljavec se »vselej ne more hvaliti*, ker se ne drži izvirnika, 
ker prelagaje mnogokrat zaide v trívialnost in neprostovoljno komiko . . . 

Res je, da je bil Koseski tudi velik političen pesnik. Toda njegove 
>politične« pesmi so, če jih pazno čitamo, vendarle bobneče retorične tirade; 
poezije je v njih bridko malo. Zato je tudi Koseskega politična pesem že skofo 
docela pozabljena. Dandanes .smo realisti. In tudi politična ali rodoljubna pesem 
mora imeti poezije v sebi. Jenko, Stritar, Kersnik (z »Našo pesmijo«), zlasti pa 
Gregorčič so pokazali, kaka bodi slovenská politična in rodoljubna pesem . . . 

Da je Koseski dandanes skoro docela pozabljen, tega je kriv tudi njegov 
nenaravni jezik . . . 

Da je bil Prešeren »prevelik genij za svoj čas in za svoj narod« — kakor 
piše gospod prof. Levec — je gola resnica. In da so ga baš zato njegovi tesno- 
srčni rojaki preganjalí, ker ga niso razumeli, je takisto živa istina. A da je 
g. Levec to dandanes, ko se spet prikazuje neka tesnosrčnost v presojevanju 
umetnosti in literatúre, še enkrat poudaril, ne škodi, in pisatelji so mu za te 
možate besede jako hvaležni. 

Samo enega stávka na stráni 208. zdolaj nisem razumel. Gospod Levec 
piše: »Prešeren še dandanes kakor velikán nekako osamljen stoji v slovenskem 
slovstvu; nima nobenega následníka, nobcnega učenca*. 

Tega poslednjega stávka, da Prešeren nima nobenega následníka, nobe- 
nega učenca — tega stávka ne razumem. S stališča današnje moderne, svo- 
bodne umetniške kritike te téze sploh ni moci razumeti, ker je nekako zastarela. 

Kaj pomenja tukaj »naslednik«, kaj »učenec«.^ . , . Kak pravi slovenskí 
pesnik poreče : 



318 Listek. 

•Oprostite, gospod profesor, jaz Prešerna čitam, ga uživam, vidim in 
čutim, kaj in kako on poje in pesni. Naslednik ali učenec Prešernov pa jaz ne 
morem biti. In zakaj ne ? 

Kakor však pravi pesnik - umetnik je tudi Prešeren pesnil iz sebe, i z 
svoje individuálnosti in pa iz svojega milieuja ter iz svoje 
dobe! Mene torej, ker sem povsem drugačna individualnost nego Prešeren, 
ker živim v drugih razmerah in morda kakih 30, 40 ali 50 let pozneje nego 
Prešeren, pravzaprav nič ne briga, kaj in kako je pesnil on. Jaz 
pesnim sam iz sebe, izlivam svoje čute, svoje misii v svoje verze; 
ker sem kolikor toliko proizvod svoje družbe in svoje dobe, imajo in morajo 
imeti moje poezije tudi kolorit te moje družbe, moje dobe na sebi. Jaz torej 
nikakor ne morem pesniti tako kakor Prešeren, ko bi tudi hotel. In ako bi 
hotel pesniti tako, potem nisem več samostalcn umetnik, ampak samo slep po- 
snemavec ali plagiátor Prešernov! Prešeren je sam zase, jaz pa tudi sam zase. 
»Naslednik« Prešernov sem samo toliko, v kolikor sem tudi jaz pesnik, slo- 
venskí pesnik. S smrtjo Prešernovo ni umrla slovenská pesniška muža sploh, 
ampak se je v raznih osebah le še dalje in lepše razvila in spopolnila. Z občim 
napredkom vred smo napredovali tudi mi Slo venci v umetniškem izražanju. 
Moderni estetiki so dokázali, da se je v tej obci evoluciji razvila, razširila in 
poglobila tudi duša človečja. Razširjeno umstveno obzorje je vplivalo tudi na 
naše čuvstvovanje. In nikakega dvoma ni, da se je tudi naša slovenská duša 
spopolnila v vsakem oziru tekom let do današnjega dne. Zato je tudi naša umet- 
niška, pesniška misel napredovala, se razvila! . . . 

»Učenec« Prešernov? Hm! Tehnike, dikcije sem se nekaj naučil tudi od 
njega, kakor se je formálne stráni pesnjenja učil Prešeren sam od drugih. 
Ustvarjanja samega se pa nisem mogel učiti od Prešerna, kakor se tega 
sploh od nikogar drugega nisem učil, ker se umetniškega ustvarjanja samega 
človek sploh učiti ne more. To je skrivnost genija . . . »Učenec« Prešernov 
torej ne morem biti, ker se pesništvo učiti ne da . . . 

Ali so pesniki: Heine, Kôrner, Uhland, Keller, Hamerling, Dehmel, Li- 
liencron, Hoífmannstal . . . nasledniki in učenci n. pr. Goetheja? 

Ne! in da! . . . 

Tudi Gocthe stoji »osamljen« med svojimi kolegi, kakor Prešeren 
med svojimi . . . Mickiewicz, Puškin, Lermontov, Preradovič, Čech, Vrhlický, 
Gregorčič, Stritar, Cankar, Zupančič, Kette ... vsi so »osamljeni«, však izmed 
njih stoji sam zase kot umetniška individualnost, čeprav se je však izmed njih 
kolikor toliko učil od drugih. Toda svojo dušo izraža však izmed pravih pe- 
snikov na svoj, izviren način, in zatorej v tem oziru in zmislu ne more imeti 
nobeden pravi umetnik- pesnik — »učencev«; »naslednike« pa ima však le po 
umetnosti sploh . . .« 

Kak drugi slovenskí pesnik vam porcče: »Kako je opeval Prešeren n. pr. 
svojo Ijubezen — kaj nam mar.' Jaz opevam svojo na svoj način. Prešeren je 
živel v romantični dobi. Mi novi in mladi ne moremo več nazaj v tiste čase. 
Prešernova doba z vsem, kar je ustvarila, se ne povrne več. Prešeren je velik 
umetnik, ker je izpesnil vso svojo individualnost, ker je kot slovenskí pesnik 
izpolnil svojo dobo. Kot človek nam je razodcl svojo dušo tako, kakor mu je 
dopuščal organ, ki ga je imel na razpolaganje — jezik. Dandanes bi tak velik 
talent pesnil še veliko lepše, nego je mogel takrat« ... 



Listek. 319 

Kak tretji pesnik slovenski bi nemara opomnil: »Preáeren je pisal balade 
in epske pesmi sploh. Balade in také reči pišemo tudi mi. In laskamo si, da 
naše balade niso slabše, nego so Prcšemove. Veliko, veliko jih je celo boljših. 
Teda Prešemove so pac — Prešernove in imajo pečat njegove múze in kolorit 
romantične dobe . . .« 

Da, Prešeren je velik umetnik. Prešeren je kot strogo občrtana pesniška 
individualnost z marko <Prešeren« res osamljen, kakor je osamljen však pravi 
samostalni umetnik. Kakor pesnik sploh pa ima vse polno enakovrstnih tova- 
rišev na slovenskem Pamasu. On stoji sam zase, kakor stoji sam zase 
však pravi umetnik in genij. Umetniški duh se javlja v vsakem 
človeku drugače, ne ponavlja pa se nikdar, in zato ne more 
imeti ne učencev ne následníkov . . . 

Gospod profesor teh-le vrstic o Prešernu ne bo šmátral za kako polemiko 
z njim, ker to niso. Besede našega čislanega literamega essaysta so mi dale 
samo prijeten pôvod, da sem napisal nekaj misii o epigónstvu in učenstvu v 
pesništvu ... A Aškerc. 

Slovenski pravopis. Sestavil F r. Levec, c. k r. profesor in 
okrajni šolski nadzornik v Ljubljani. NaDunaju. V cesarski kra- 
Ijevi zalogi šolskih knjig 1899. — Cena vezani knjigi 1 krona, nevezani 
90 vinarjev. Str. 165. 

Že takoj, ko je bil dokončan Pleteršnikov slovar, smo bili mi prvi, ki 
smo se Pleteršnikove pisave ne samo oklenili, kolikor smo se mogli in znali, 
ampak jo tudi iskreno priporočali vsem pisateljem in časopisom. In nekateri 
pisatelji in listi so se res z >Zvonom« vred pokorili Pleteršnikovim, vobče 
trezno premišljenim načelom, drugi pa so se j im upirali do današnjega dne — 
iz različnih vzrokov. Nekateri prezirajo bistvo knjižnega pravopisa, ki nikakor 
ni znanstveno poprišče, na katerem naj bi posamičniki razkazovali svojo večjo 
ali manjšo bistroumnost, nego k on venci on alen pripomoček za písmeno spo- 
razumevanje med vsemi omikanci istega národa. Nekateri pa ne nasprotujejo 
načeloma Pleteršnikovim načelom, ampak neznana so jim; prilično dragega nje- 
govega slovarja si ne more vsakdo omisliti, in pa tudi okoristiti se ne zna vsakdo 
z njim; slovar je prvič silno obilen, in naši žurnalisti in uredniki, katerim je 
čas denár, si ne utegnejo v vsakem dvomnem slučaju v njem poiskati pojasnila; 
vrhutega pa je Pleteršnik z učenjaško dbjektivnostjo sprejel v svoje delo cesto 
različne pravopisné oblike iste besede, in le ukemu čitatelju je možno pogoditi, 
za katero se je treba odločiti v zmislu Pleteršnikovega pravopisnega sestava. 

Vsem tem neprilikam je konec napravil Levčev »Pravopis«, ki poleg orto- 
grafskih »Pravil« (str. 5—124) obsega tudi »Slovar« (str. 125—167) zlasti takih 
besed, ki so v pravopisnem obziru dvorane. »Slovenski pravopis* dobro dojde 
ne samo šolam in úradom, ampak tudi pisateljem in urednikom, katerim bo 
utešil pravopisné škruplje. Došlej so bili naši peresniki spričo naše pravopisné 
šarenosti res skoro primorani, si pred javnim pisateljskim nastopom omisliti 
svoje pravopisno prepričanje ter si prikrojiti svoj pravopisní sistem. Odslej 
jim bode ta trud prihranjen; opírajoč se na Pleteršnikov-Levčev »Pravopis«, se 
bode lahko vsakdo odrezal napram vsem pravopisnim očitkom , rekoč : >Jaz 
píšem po Pleteršniku-Levcu!« Kot dobrodošlo razbremenilo mučnega »píko- 
lovstva* je torej treba smatrati »Slovenskí pravopis*, ne pa morda kot uradno 
omejitev dosedanje zlate ortografske svobode; gojirao željo in nado, <la ga s 



320 Listek. 

*ega stališča sprejmo in se mu uklonijo tudi naši najostrejší ortograľski na- 
tančneži, in da vsi naši bomkarji in antibomkarji, kotkarji in kakorkarji v 
bodoče svojo filološko akribijo bolj koncentrujejo na notranje vrline našega 
jezika ter od jezikovne somatologije preidejo — tandem aliquando — k 
jezikovni psihologiji, k proučevanju in izobraževanju sloga. Ne vem, ali si 
je bil Levstik v s vešti, ali ne, pa res je, da so bile vse njegove pravopisné in 
slovniške teorije in novotarije práv malo vredne napram praktičnim naukom 
njegovim, ki nam jih je podal s svojim krasnim stilom. Ne da bi dclali 
Levstiku krivice, lahko rečemo, da so bili njcgovi slovniški napori, s katerimi 
nam je oktroiral vsakčas kako pravopisno posebnost {nijmam, nemám, kiža, 
sinovQ nam. sinovx itd.), zgolj igrače, enodnevne prikazni, dasi jim je posvetil 
toliko truda in dragega čaša, njegovega »Krpana«, četudi pravopisno zastarelega, 
pa bodo radi čitali še pozni naši potomci. To resnico naj bi pomislile vse »učene 
sence« in njih nasprotniki ter že vendar opustili mlatvo prazne slame! — 

S tem iskrenim priporočilom Levčevega »Pravopisa« zlasti napram našim 
pisateljem, žurnalistom in urednikom smo si v svesti, da je izvršil »Zvon« svojo 
časnikarsko dolžnost, tembolj, ker nas je trdna volja podkrepiti svoje pripo- 
ročilo z dobrim zgledom ter odnehati tudi še v onih nemnogih malenkostih, v 
katerih se je dosedanja naša pisava razločevala od Levčevega pravopisa. 

Toda s splošnim načelnim odobravanjem Levčevih pravopisnih pravil se 
seveda nismo odrekli pravice, da ocenimo »Pravopis« kot knjižno delo, pre- 
gledamo njega razredbo ter omenimo posamične hibe in nedostatke; saj s to 
kritiko, ki jo podamo v naslednjih vrsticah, nikakor nočemo izpodkopavati ugleda 
in avtoritete Pleteršnikovemu-Levčemu pravopisju — saj se mu, vnovič bodi 
povedano, sami pokorimo — temuč navdaja nas želja in bi po svojih močeh 
radi kaj pripomogli, da se Slovensko pravopisje bolj in bolj spopolni, utrdi ter 
naposled preide vsemu národu v meso in kri. »Več oči več vidi«, in profesor 
Levec si, ko je bil prevzel nalogo, ki se sicer poverja celim anketám, gotovo 
sam ni domišljal, da ustanoví že na prvi mah popolno delo brez najmanjše hibe. 
Tudi se z naslednjimi opazkami ne dotikamo tolikanj Levčevih pravil, ki so 
vobče dobro premišljena in utrjena, nego mu hočemo z njimi le dati migljajev, 
kako naj bi se spopolnila knjiga pri prihodnji izdaji. Seveda naše beležke niso 
popolné, ker nismo v tem kratkem času utegnili pregledati vse knjige natančno, 
in ker se je pri slovarskih delih šele po daljši rabi možno uveriti. česa jim je 
še vsega treba v spopolnitev. — 

Najpreje nam bodi dovoljena splošna opomba, da se nam vidi prvi del 
knjige (»Pravila«, str. 5—124) veliko preobširen napram »Slovarju« (str. 127 do 
165) ali sSlovar-i preskop napram »Pravilom« ali pravzaprav oboje. Pomisliti 
treba, da je knjiga namenjena zlasti praktični rabi, in da večina onih, katerim 
bo rabila, nima niti volje niti zmožnosti, proučiti vseh obširnih, dostikrat ne- 
malo zamotanih glasoslovnih, oblikoslovnih i. dr. pravil. Poreče se mi: Saj ta 
oddelek tudi ni, da bi ga proučil od konca do kraja, nego da v njem poiščeš, 
kadar ti treba kake orientacijc. Odgovor: Koliko pa jih je, izimši filologe, ki 
bi bili tako verzirani v raznih delih slovnicc, da bi brž našli, česar jim treba. 
Nemška pravopisná pravila gotovo niso nič manj zamotaná nego slovenská, in 
vendar jih je obravnal Stejskal v svoji knjigi »Regeln und Wôrterver- 
zeichnis fúr die deutsche Re chtsch r e ibung«, ki je približne tako 
obsežna kakor >Pravopis« (str. 167), in ki je bila morda tudi prof. Levcu za 



Listek. 321 

vzor, na 64 straneh (Levec 120!), dočim je posvetil vso drugo knjigo slovarju 
(str. 103, Levec 39!). Slovar bo treba v prihodnji izdaji vsekakor naizdatneje 
pomnožiti; kajti sedaj je celo nedostaten, ne le lajiku, ki se ne bo znal oko- 
ristiti s »Pravili« ter si ne bo vedel po analogiji v »Slovar« sprejetih besed 
ustvariti pravopisné oblike premnogo nesprejetih besed, nego tudi strokovnjaka 
pusti cesto » Slovar* na cedilu, in zatekati se nam bo treba še vedno k Ple- 
teršniku. Ker pa nikakor ni želeti, da bi se obseg knjige povečal, ampak da bi 
se narobe kolikor možno skrčil zaradi nižje cene — knjiga je naraenjena zlasti 
tudi dijakom! ') <*^te daj bode neizogibno,dase»Pravila«vsaj na 
polovico sedanjega obsega stisnejo. 

In to bode tudi lahko, ako se bode njih sestavljatelj strogo držal načela, 
da sprejme vanjo res samo ona pravila, ki se tesno dotikajo pravopisja. Dosedaj 
pa tega ni storil, nego nam je podal v svojih »Pravilih< celo slovnico z vsemi 
nje predeli (glasoslovje, oblikoslovje, debloslovje, besedni red v stávku). Ne 
vidi se nam napačno, da se pravopisje razpravlja takisto po slovniških oddelkih, 
saj pravopisje res zasekava v vse slovniške kategorije; toda prof. Levec je v 
navedené skupine sprejel množino pravil, ki so s strogim pravopisjem le v rahli, 
posredni zvezi. Semkaj štejemo n. pr. vsa obširna pojasnila o glasovnih pre- 
membah, o sklanjatvi in spregatvi (str. 9 — 60), ki so res j ako poučná, a ne 
sodijo v tej razteznosti v pravopisno knjižico, v kateri človek ne išče slovniškega 
pouka nego samo razjasnila v pravopisnih dvomih. 

In pa še en dobiček bi imel prof. Levec, ako bi bil >Pravila« omejil ter 
mcdnja le to sprejel, kar se res strogo dostaje pravopisné teorije: izognil bi 
se bil nevamosti, da pride navzkriž — zlasti v »Glasoslovju<! — s priznanimi 
znanstvenimi teorijami. Faktum je, da je jezikoslovje (tudi slovansko) v zadnjih 
desetletjih silno napredovalo, in da je tudi Miklošič v mnogočem že zastarel 
(prim. Leskienov »Handbuch der altbulgarischen Sprache« v 2. in 3. izdaji na- 
pram Miklošičevi >Formenlehre in Paradigmen«). A prof. Levec kot mnogo 
obremenjeni šolnik se gotovo ni utegnil sproti temeljito seznanjati z znanstvenim 
napredkom slovanskega jezikoslovja izza one dobe, odkar je on pohajal vseuči- 
lišče. Sicer pisatelj teh vrstic spričo stanovskih poslov tudi ni več »á jour« v 
jezikoslovni vedi, toliko pa vendar lahko trdi (ker je iz prilično mlajše dobe), 
da so nekatere Levčeve ríizlage v nasprotju z dognanimi znanstvenimi resnicami, 
in bojim se, da najdejo takih nasprotij slovenisti-strokovnjaki še več. Nekaj 
takih svojih pomislekov priobčimo z drugimi beležkami vred prihodnjič. 

(Konec prihodnjič.) 

Usoda prvih slovenskih sanjskih bukvíc. Dne 6. septembra 1. 1800. je 
bil ponižni knjigovezec Ignác Kremžar v Kranju v velikih straheh. Vršila se je 
pri njem uradna hišna preiskava. In zaradi česa? Zaradi nesrečnih slovenskih 
sanjskih bukvic! Vlada je bila poslala iz Ljubljane policijskega aktuarja Šimona 
Kremnitzerja, ki je knjigovezcu Kremžarju zaplenil 26 še ne razprodanih sanj- 
skih knjižic, vzel ubogega Kremžarja na protokol ter s pravilno sestavljenirai 
uradnimi akti pod pazduho ostavil lepi Kranj. 

In v kakšne sitne neprilike so bile spravile te šmentane sanjske bukvice 
ražne osebe in úrade! In kakor njega dni v raju, ko se je bil zgodil »prvi 

•) Nemški pravopis, ki je izšel v c. kr. zalogi šolskih knjig (Regeln 
und Wôrterve r zeichnis), velja samo 10 (deset) novcev! 



322 Listek. 

greh<, tako so se tudi tukaj krivci izgovarjali drug na drugega. Seveda: nihče 
ni hotel biti kaznovan zaradi nenavadnega »zločina«! Okrožni úrad je namreč 
dolžil tiskarja Eggerja v Ljubljani in pa záložníka Kreražarja, da sta se pre- 
grešila proti nekemu dvornému odloku iz 1. 1755., ki prepovcduje tiskati, ozi- 
roma razpečavati sanjske bukve, katerim cenzurna komisija ni pritisnila na čelo 
besede »imprimatur!« 

Kremžar je rekel, da je dal tiskati sanjske knjige le na občno željo kranj- 
skih kmetov, ki so že dávno živo pogrešali te vrste književnosti, katera jim 
goto vo pripomore zadeti srečo v loteriji. 

Tiskar Egger pa se je izgovarjal, da za »imprimatur« zato ni prosil, ker 
je mislil, da je čisto dovolj, če je g. Blaž Kumerdej, ki je vendar úradní 
cenzor za »kranjske« knjige, zapisal na rokopis svoj >vidi« s svojeročnim pod- 
pisom vred. Toda ti izgovori niso držali. Žaljeni dvorni dekrét je zahteval za- 
doščenja. In ker je bila knjiga tiskana v Ljubljani, je takozvani »Kreisamt<, ki 
je mestnemu magistrátu, kadarkoli je mogel, metal polena pod noge, še ternu 
poslal velik »nos«, ker ni dovolj pazil, da bi se pred njegovimi (magistratnimi) 
očmi ne bila zgodila taká vnebokričeča nezakonitost! >Fúrohin aber ist sich bey 
úberwiesener Úbertrettung an die Strenge der Patente, vornemlich aber gegen 
die Buchdrucker genauest zu halten, die das gróssteUnheil stiften.* 
(Tako stoji v úkazu, ki ga je bil dobil magistrát dne 29. novembra 1800. 1.). 

In kako se je končala ta sanjsko-literarna tragedija? 

Knjigovezec Kremžar je bil naredil s svojimi sanjskimi knjižicami boljšo 
kupčijo nego dandanes kak knjigar z modernimi slovenskirai beletrističnimi 
izdajami, izgubil j'pa je, žal, 26 poslednjih izvodov, kar je bilo vsekakor škoda. 
Knjiga je imela naslov: »Na novezh popravlene sanjarske buquize 
sa svojo srezhov'lotterijskijegrinamnogoterevishenaidti. 
Prestavlene inu pogmerane, is lashkiga v' nemshku, inu is nem. 
v' krainsku« . . . 

Kakor priča še ohranjeno »kazalo<, je bila knjiga pisana po vseh pravilih 
sanjeznanstva in loterijologije. Nič manj nego 90 >poglavij« ali sanjskih prizorov 
je obsegalo »zanimivo« književno delo! Na še ohranjenem aktu čitamo med 
drugimi te-le besede, ki so bile nemara tudi ilustrovane — n. pr. Kazha, ura, 
flasha, kevder, britof, tulipán, muhe, shnezer, peglesen, smrtna koft, mertuashka 
truga, dojiti, fajfa, praskati se, duch, preganian biti, shilkrota, moliti, ponozhna 
auba, pridigo slishati, shenski zhevli, v' sraizi hoditi, glash is giftam, in zadnja 
točka: merkouza! Na koncu tega >indeksa« pa stoji zapisano: »Vidit Blasius 
Kumerdey. s. r. Kreiskommissär. 

Zbok svoje poljudno-znanstvene, vmes visoko poetične ter humoristične 
vsebine je bila ta >epohalna« knjiga pravi »hodizmano« loterijskih bratov in sester. 
Mastnih »tern> in poštenih »amb« je tiste dni báje padalo ko toče. Zato si 
lahko mislimo, da je bila zaplemba tistih 26 eksemplarjev sanjskih knjižic pravá 
finančná kalamiteta za naše Ijudstvo; loterijska blagajnica pa si je seveda od- 
dehnila . . . Ljubljanski tiskar Egger, čigar stroji so bili ustvarili ta prvi sanjski 
kompendium, je bil z ozirom na njegovo mladost in neizkušenost sicer oproščen 
zákonito določene globe, plačati pa je moral popotne stroške za policijskega 
aktuarja Kremnitzerja, ki je bil šel v Kranj zaplenjat h Kremžarju knjige. Ti 
stroški so znášali 8 gld. 6 kr. tedanje vrednosti . . . Dandanes, ko je evropska 
znanost tako vsestransko napredovala, ko imajo vsa učenjaška raziskavanja em- 



Listek. 223 

pirično podlago in slone vsi pozitivni resultati na realnih temeljih, seveda tudi 
sanjska znanost in umetnost ni zaostala! Veliko bolj nego stari Kaldejci in 
Egipčani smo dandanes prepričani rai raodemi Ijudje, da je med sanjami in pa 
med — loterijskimi številkami res neka globoko utemeljena notranja simpatija in 
vzročna vez ... Z drugimi modernimi književnostmi vštric je napredovala tudi 
naša sanjska literatúra. Le poglej, čitatelj, kako elegantno se prezentuje v 
kakem knjigotržnem oknu dandanes slovenská ilustrovaná sanjska knjiga! Koliko 
vec duševnega užitka in pa denamih uspehov pri loteriji donáša dandanes taká 
knjiga! 

Kako se vsled takšne literatúre razširja prosveta in pVava omika, kako 
se povzdiguje narodno blagostanje in posredno moč in ugled celega iiaroda! 
No, ker je končno však napredek samo nasledek razvoja, ne smemo biti ne- 
hvaležni prvim poskusom in naivnim početkom na kateremkoli znanstvenem 
ali umetniškem polju. Zato je pa tudi vredno vedeti, kakšno usodo so imele 
prvé slovenské sanjske bukvice. Ta donesek k naši literarno-kultumi zgodovini 
sem posnel iz aktov tukajšnjega mestnega arhiva. A.Aškerc. 

Slovensko gledališče. Konec gledališke sezóne nam ni prinesel mnogo 
novega. Prvikrat smo videli na našem odrú dne 2. marcija zgodovinsko igro v 
štirih dejanjih «Vojni načrt«, katero je spisal Julij pi. Werther, poslovenil pa 
Iv. Metov. Pisatelj je v tem proizvodu prepletel s priznanja vredno spretnostjo 
resnične dogodke z izmišljotinami svoje domišljivosti ter združil oboje v zaokro- 
ženo dramatiško celoto. Značaji so dokaj dobro, toda le bolj zunanjc risani, 
brez psihološke poglobitve; zategadelj pa nedostaje osebam, ki nastopajo v tej 
igri, krepke individuálnosti. Da bi se igra trajno vzdržala na našem odrú -• 
dvomimo navzlic tému, da je kratkočasna. 

Práv zanimiv je bil >Prešernov večer«, katerega je priredilo dramatično 
društvo dne 20. marcija na korist Prešemovemu spomeniku; s tem večerom se 
je obenem zaključila letošnja gledališka sezóna. Spored tega večera je bil 
skoz in skoz izviren. Poleg domačih skladb, katere je izvajala deloma vojaška 
godba, deloma pa so jih peli pevci naše opere, se je predstavljal Stritarjev 
»Prešernov god v Eliziji*, potem »Krst pri Savici<, katerega je práv spretno 
priredil za oder gospod Engelbert Gangl, in pa Aškerčev dramatiški prizor 
»Prešeren v gostilni pri ,Zlatem grozdu'«. 

Da ta prizor ni pisan za oder, in da si ga je dal gospod pisatelj šele v 
v zadnjem hipu izviti iž rok, se mu pozná, a bila je vsekakor j ako lepa, rekli 
bi, za Aškerca karakteristična misel, pokazati nam Prešerna v gostilnici, to je 
ondi, kjer se človek najlaglje pokaže človeka. Dasi morda dialóg v tem prizoru 
ni povsod tako umerjen in razpleten, kakor bi zahtevala dramatiška pravila, pa 
je za to vsebina govora vrlo ubraná, tehtovita in obenem prisrčna. Sicer se 
ne zlagamo povsem s Prešernom-Aškercem, ko pravi, da je edini razloček med 
umetniki in neumetniki ta, da le-ti modro zamolče, kar so doživeli, dočim so 
oni >norci preodkritosrčni*, kajti razloček tiči pač v tem, da umetniki malo 
drugače čutijo nego neumetniki, in pa da znajo umetniki primemo izraziti in 
upodobiti svoja čuvstva, dočim neumetniki tega ne znajo; vendar pa se nam 
zdi, da Prešeren spričo prirojenega mu sarkazma res ne bi bil rabil drugih 
besed, nego mu jih je položil na jezik gospod Aškerc, in ves prizor napraví na 
gledavca vtisk, kakor bi nam bil podal v njem Aškerc resničen moment iz Pre- 



324 Listek. 

šernovega življenja. Škoda le, da ne govori Prešeren vseskoz ironski in s sar- 
kazmom; učinek bi bil potem še mnogo večji . . . 

Naše domače igravce, ki so sebi na korist prircdili dne 26. marcija in 
3. apríla izredni predstaví, imamo zahvaliti, da smo videli na odrú igro iz čaša 
kmetiških uporov »Za pravdo in srce«, ki jo je že pred daljšim časom spísal 
Anton Medved. Dasi je začetek igre jako draraatiški, nas vendar prvi dve de- 
janji čisto nič nista zadovoljili. Vse, kar nam prinašata, se nam zdi neverjetno. 
Čudno je, da puste ranjenega Erazma v preprosti koči; čudno, da ga mati tako 
pozno obišče ter po čisto kratkem pozdravu zopet odide; neverjetno, da Ka- 
tarína ne bi bila 'spoznala Andrejevega glasu, ko je zaklical: »Le tako naprej, 
prihodnjič pomerím bolje!«; neverjetno, da bi oče hčeri še nikdar prej ne bi bil 
povedal, na kak način ji je umría mati; neverjetno, da Dizma Andreja takoj ne 
izda, ko ima dovolj povoda sumneti, da je on streljal na njegovega gospoda; 
skrajno neverjetno je, da Andrej ve za Dizmov základ, pa da se ga ne do- 
takne niti ne izda nikomuŕ te skrivnosti; tudi se v prvih dveh dejanjih človek 
ne more sprijazniti z mislijo, da sin ponosne grajščakinje v resnici Ijubi hčer 
preprostega slepca, in sicer zato ne, ker pisatelj ni znal napraviti tcga do- 
godka bolj verjetnega. 

Jako prijetno pa so nas iznenadila zadnja tri dejanja. Na nas je napravila 
vsa igra vtisk, kakor bi bilo poteklo med tem časom, ko je pisal gospod Medved 
prvi dve dejanji, in onim časom, ko je pisal zadnja tri, najmanj par let; toliko 
zrelej ša se nam vidi druga polovica. S tem nočemo reči, da ne bi bilo v zadnjih 
treh činih nobenih hib, in da ne bi imeli i tu ničesar prerekati; a kdor je 
pazljivo sledil zadnja tri dejanja, mora priznati, da so ondi nekateri prizori jako 
vestno in s pravim preudarkom izdelani, in da tiči v njih mnogo dramatiške 
moci — skratka: priznati mora, da je gospod Medved pokazal tudi v tej igri svoj 
dramatiški talent. Zlasti lep bi bil tudi konec, če ne bi bil preveč raztegnjen, 
če ne bi kazil celega učinka s svojim nastopom Dizma, ki je sploh v vscj igri 
pravi nepridiprav; ako ne bi bilo njega in tistega njegovega zakladá, bi bila 
dráma vsekakor dosti boljša, nego je. 

Gospod Medved je nameraval spisati zgodovinsko igro, a to se mu ni 
povsem posrečilo. Kar je v igri zgodovinskega, je le bolj za stafažo, in po naši 
sodbi navzlic njegovemu delu slovenská tragéd ij a izza čaša kme- 
tiških uporov še ni spisana . . . 

Razen navedenih novosti smo videli v zadnjih petih tednih gledališke se- 
zóne samé ponavljanke. Izmed dramatiških predstav nam je omeniti sledeče: 

Dne 16. februarja in 7. marcija se je ponavljala gluma »Trije pári črev- 
ljev« in sicer 16. februarja na korist naše izvrstne subretke gospe Polakove; 
dne 12. in 16. marcija so napolnili hišo spct »Rokovnjači«, a dne 14. marcija je 
gostoval z jako lepim uspehom g. Ig. Borštnik v drami »Fuzinar*. 

Opernih predstav smo imeli v omenjenem času sedem. Dne 18. februarja 
se je pel petič »Lohengrin«, 21. in 26. februarja »Fra Diavolo<; 28. februarja 
je bila na vrsti spet >Aida«; dne 4. marcija seje pel na korist izvrstnega basista 
Marcela Fedyczkowskega prvič v tej sezoni »Faust<; dne 10. marcija je imela svoj 
častni večer naša odlična altistka W. Radkiewicz in uprizoril se je »Trubadur€, 
a dne 18. marcija sta se peli na korist priljubljenega tenorista Raškoviča še 
enkrat »Ksenija« in »Cavallcria rusticana*. 

Z. 



Listek. 325 

Kiparja Ivana Zajca umotvori. Mladi nadarjeni Ijubljanski kipar, g. Ivan 
Zaje, je m. m. dovŕšil petero velikih reliefskih del, ki bodo krasila farno 
cerkev v Krškem. Vsi reliefi so visoki (haute-relief), t. j. podobe so izklesane 
za dobro polovico iz kameňa in stopajo skoro popolnoma plastično pred gle- 
davčeve oči. Dve podobi predstavljata simbole iz narave, tri pa prizore iz 
SV. pisma ali iz legende. 

Najpoetičnejša skupina je »Jutro« . . . Solnce vzhaja. Nad pokrajino 
plávaj o trije geniji. Srednji drži v rokah note in poje jutranjo himno solncu. 
Njegov tovariš na levici zaliva cvetlice, oni na desnici pa seje seme po gredah 
in brazdah. Plastična lirika! Podobe so izsekane v ^/g velikosti. Ves kip }e 2 m 
dolg, 1 m visok. 

V isti veličini je narejen pendant »Večer«. Tudi trije angeli. Srednji 
je poosebljeni pokoj, genij na levici drži palmovo vejico, oni na desnici pa 
čašo, ki je pripravljena, da iztisne vanjo sok zrelega grozdja, visečega pod njim 
na trsju ... 

Oba kipa imata podobo polukroga. 

Popolnoma okrogli, 2 m v premeru veliki so trije reliefi, ki pred.stavljajo 
verske prizore. 

Prvi je »sv. Troj ica«. Znane tri božje osebe v obligátni in običajni skupini. 

Drugemu reliéfu je podlaga sujet iz sv. Janeza evangelista »skrivnega 
razodetja«. Na otoku Palmosu šedi ob morju, pljuskajočem ob breg, sv. Janez, 
zamišljen v nebeské višave. Pripláva k njemu angel Gospodov s povzdignjeno 
desnico, v levici pa drži knjigo, »zapečateno s sedmerimi pečati*, ter jo izroča 
najljubšemu učencu Jezusovemu. Obe podobi, Janezova in angelova, sta krásno, 
življenju slično in obenem idealno izvedeni. Posebno diven je angel s svojima 
smelima perutnicama! Sv. Janez drži v desnici zlato pero . . . 

Najbolj dramatična je tretja religiózna skupina, katere snov je posnel 
g. Zaje iz znane legende. Sv. Janeza evangelista so hoteli báje sovražniki nekoč 
zastrupiti ter so podkupili nekega krčmarja, da mu je dal prinesti zastrupljenega 
vina. Toda sv. Janez naredi črez čašo križ in — sam ftf švigne v podobi gada 
iz posode. Na tem reliéfu vidimo baš ta prizor Janezovega čudesa. V ospredju 
drži SV. Janez čašo, iz katere se izvija bronasti gad; v ozadju stoji krčmár 
s topim, zapitím obličjem, prestrašen; poleg njega neka ženská (sužnja?). Na 
desni sv. Janeza se zvija od samega začudenja s sklenjenimi rokami mlada krásna 
sužnja, na levici pa stoji z izbuljenimi očmi etiópski suženj, ki je sv. Janezu 
bil ponudil zastrupljeno čašo. Zares, živo, realistično — pravá umetnost! Po 
mojem neodločilnem mnenju je g. Zaje baš s tem zadnjim reliéfom pokazal in 
dokázal, da je zmožen upodabljati najbolj dramatične prizore, Jn da ga čaká, če 
nájde obilo naročil in velikodušnih mecénov, še lepa bodočnost. — Cerkvi v 
Krškem pa je čestitati, da jo bodo dičili tako lepi umotvori slovenskega kiparja 
Zajca. Škoda samo, da bodo vzidani ti reliefi na zunanjem zidu cerkvenem, kjer 
bodo izpostavljeni vsem vremenskim in drugim nezgodam. 

Gosp. Zaje ima svoj ateliér na Resljevi česti v kamenoseškega mojstra 
g. Tomana poslopju ... 

Pa pravijo naši nasprotniki, da Slo venci nimamo svojih kiparjev! . . . 

A. Aškerc. 

Matica hrvatska. (Konec.) Covjek i njegov o zdraví j e. Napisao 
prof. dr. Antun Lobraayer. Sa 46 slika. Zagreb. 1898. Izdanje 

»Ljubljanski Zvon* 5. XDC. 1899. 22* 



326 Listek. 

Matice hrvatske. 8". 190 str. — Dr. Anton Lobmayer, profesor porodni- 
čarstva v deželni bolnici v Zagrebu, je napísal že več populárne - zdravniških 
knjižic. Izvestno je Matica hrvaska pravo pogodila, da je izdala svojim čianovom 
to prekoristno knjigo, iz katere se mogo lajiki naučiti primemega življenja in 
čuvanja svojega zdravja. Po úvodu, v katerem opisuje pisatelj Ijudska ple- 
mena vobče in osebitosti njih telesa, prikazuje v prvem delu človeško telo 
in njega ustrojstvo: 1.) organe za gibanje (kostur in mišice), 2.) organe za hranitev 
(prebavila, krvocevje, dihala), 3.) organe za čutenje (živce, kožo). — Drugi del raz- 
pravlja negovanje zdravja, ki je odvisno od tal, zraka, hrane, stanovanja, obleke, 
dela in počitka. — V tretjem delu je govor o boleznih človeških, kaj treba 
storiti, kadar kdo oboli, in o prvi pomoci pri boleznih in nezgodah. Popis telesa 
tem laze razumevamo, ker mnoge lepe in jasne podobe spremljajo lahko umljivo 
pisano knjigo. 

Slike iz občega zemljepisa. Napisao d r. Ivan Hoic. Knjiga 
peta. Evropa. — Slovenské dŕžave. Dio prvi. Rusija. Sa 97 slika 
i jednom zemljepisnom kartom. Zagreb. NakladaMatice hrvatske. 
1 898. 8". 3 98 str. — V peti knjigi tega imenitnega zbornika Matica in njen 
vrli sotrudnik V. Hoic iznašata pred čitatelje slike raznih evropskih dežel. 
Slovane mora pač najbolj zanimati »Rusija«, katero je letos izdala Matica na 
svetlo. Po zgodovinskem pregledu, v katerem se pripoveduje, kako se je ruská 
dŕžava razvila, se opisuj ej o veličina, léga, meje Rusije, dalje visinska (vertikálna) 
razgrana in geologijske prilike. V IV. poglavju je govor v šarolikih narodnostih, 
ki žive v prostrani državi. Naslednje poglavje podaja sliko materiálne kultúre 
(narodnega gospodarstva), zatem prihaja na vrsto duševná kultúra (obrazo- 
vanost, književnost, umetnost). Odobravamo g. pisatelj a mnenje, da Malorusom 
ni treba posebne književnosti, a kakor on opisuje slabé uspehe ukrajinofilov, 
to ne odgovarja resnici; kajti Hoic iztika bolj druge okolnosti namesto kruté 
sile, ki je zadusila maloruski književni pokret. V VI. poglavju razpravlja Hoic o 
cerkvi, vojništvu in stanovih. Na koncu je opis poedinih delov in mest ruskc 
dŕžave. — Brez dvombe se more vsakdo mnogočemu naučiti iz te po najboljših 
virih sestavljene knjige ter spoznati svetle, pa tudi temne stráni javnega in za- 
sebnega življenja ruskega. 

Poviest najnovijega vremena od godine 1815. do godine 
187 8. Po naj bolj ih piscih napisao Ivan Raba r. Zagreb. Nakladá 
Mat. h r v. 1898. 8''. 52 7 str. — Knjiga ima obširno kázalo imen in stvari, ki 
močno pospešuje nje porabnost. O načinu, s katerim se opisujejo dogodki, naj 
svedočijo besede v predgovoru. Gosp. Ivan Rabar ... je ... po najboljših 
piscih — zlasti po Konst. Bulleu — povest naj novej šega čaša napisal, nizajoč 
dogodke tega veka tako in v onem redu, kakor so se dogodili, in ne spuščajoč 
se - tudi zaradi vcčinoma nepristopnega i kritično še neobdclanega povcstnega 
gradiva tega čaša — v nikakršno potanjo oceno poedinih dogodkov. 

Hrvatskih narodnih pesmi tretjo knj igo (muhamedovske pcsme) 
bode jela Matica razpošiljati konec meseca mája. - 

Opomba. V 4. številki letošnjega »Zvona« čitaj na str. 260. namesto 
»Nunčic« vselej >>Niemčič«. -Ä*. P- 

Vjestnik kr. hrvatsko - slavonsko - dalmatinskog zemaljskog arkiva je 
naslov zgodovinskenju listu, kateri je začel letos izhajati v Zagrebu. Urednik 



Listek. 327 

mu je ondotni deželni arhivar d r. Ivan Bojničič-Kninski. Vjestnik izhaja 
v zvezkih štirikrat na leto ter stane 3 gold. 

Ako pomislimo, da imajo Hrvatje razen imenovanega lista še tri druge 
arheološke časopise, potem, da mnogo zgodovinskega gradiva in historiških 
razprav izda vsako leto Jugoslavenska akademija ter da se veliko zgodovinskega 
blaga nahaja tudi po drugih hrvaških knjigah in časopisih, moramo reči, da so 
naši sosedje na polju zgodovinopisja daleč pred nami ne samo v absolutnem,' 
temveč tudi v relativnem oziru. Že v prvem zvezku omenjenega Vjestnika na- 
hajamo več zgodovinskih sestavkov, katere so spísali Bojničič, Klaič, Laszowski, 
Tkalčič in Sporčié. Med spisi sta mi posebno ugajala Laszowskega >Povjest i 
razvoj kr. zem. arkiva* in pa Bojničicev sestavek »Listine XII. vieka u zem. 
arkivu« z dvema slikama. A tudi druge razprave so primeme in zanimive. Za- 
četek je dober ter dela uredniku in pisateljem vso čast. Zelimo, da bi imel 
list dosti sodelavcev in naročnikov. Kos. 

Puškin v petdeseterih jezikih. Ob stoletnici rojstva nesmrtnega ruskega 
pesnika A. S. Puškina izda g. P. D. Draganov, pomočnik knjižničarja «Impe- 
ratorske javne bibliotéke* v Petrogradu, monografijo pod zaglavjem >Petde- 
setj ezični Puškin<. Ta spis se natisne v »Žumalu ministrstva nar. prosve- 
ščenja« in potem, in extenso, v >Istoričeskem Véstniku«. 

Iz virov, ki jih ima v rokah omenjeni učenjak, bivši gimnazijski profesor, 
se razvidi, da je Puškin preveden na petdeset kultumih jezikov; no celo viri, 
ki jih ima sploh na razpolaganje, niso vsi izčrpani. V kronologičnem redu so 
se pojavljali prevodi Puškina ali iz Puškina tako-le: nemški (1823), švédski 
(1825), francoski, polj s ki in sr bski (1826), italijanski (1828), češki(1830), 
raoldavsko-valaški (1835), angleški (1835), holandskí (1837), perzijski (1837), 
dánski (1843), arménski (1843), novogrški (1847), anglo-amerikanska serija (1849), 
gruzínski (1852), hrvaški, bivši ilirski (1853), srbo-lužiški (1854), zyrjanski 
(1856), staro -hebrejskí (1861), make donsko- slovenskí (1863), slovaškí 
(1864), slovenskí (1865), madjarski (1864), turško - osmanskí (1867), kalmiški 
(1871), bolgarski (1873), tatarsko - karaimski (1873), španskí (1874), fínski 
(1876), letski (1877), v židovskem žargonu »aškenaz«, kakor se govori vRusíji, 
Avstríjí in Prusíjí (1879), estovski (1879), latinskí (1882), rusínski, t. j. v narečju 
avstrijskih Rusov (1884), starogrški (1886), »esperanto«, t. j. jezik bodočnosti 
(1888), rumunskí (1891), kavkaško - tatárski ali adzerbejdžanski (1892), japonskí 
(1892), mongolsko-burjatski (1895), čeremiškí (1897), gagavško-turškí po bes- 
arabskem narečju (1898). Poleg tega je preveden Puškin i na cerkveno-slovenskí 
jezik najstarše in novejše redakcije, kakor tudi na malo ruskí (ukrajinskaja 
molvá). 

Najbolj severná točka, kjer je bil preveden Puškin, je mesto Abo na 
Finskem (»Kavkaški plenník« — »Mínne af Kaukasien«. 1825. 1. pri Frenklu); najbolj 
južná točka je Calcutta (»Kapitanska hčí« — »The capítans daugither by 
St. Godfrey* 1888); najbolj západná — Fíladelfija (»Bahčisarajskí fontán* — 
Pooschkeen »The Bakschesarajan fauntaine« by W. Lewís 1849 in pa Chili 
(»Grobovščík« — »E1 constructor de atandas« v časníku »Estrella de Chille* 1874) 
in najbolj íztočna — Tokio v Japoníjí (>Boris Godunov« v časopisu pravo- 
slavníh Japonk »Uranisikí« (= Skromnost) 1. 1892.). — 

Ko se je sestavljal spis jezikov, na katere se je prevajal Puškin, v kro- 
nologičnem redu, ní bilo še znano, kdaj so se začelí prevodi na slovenskí 



328 Listek. 

jezik. Gosp. Draganov se je obrnil do mene in me prosil, naj mu razjasnim to 
vprašanje. S pomočjo nekaterih slovenskih učenjakov in pisateljev, najprej pa 
z Ijubeznivo pomočjo g. Antona Aškcrca, se je ustanovilo, da za p r vi prevod iz 
Puškina imamo zahvaliti g. Ivana Veselá, dekana v Ilirski Bistrici. On je ob- 
javil prevod »Kavkaza« v »Glasniku« 1865. 1, Za njim je prevedel Jovan Vesel- 
Koseski pod monstroznim zaglavjem »Rusko - Puškinovih petero« sledeče iz 
Puškina: »Ribič in zlata riba«, »Kavkažki ujetnik«, >Mrtva carevna in sedmero 
vitezov«, »Bakčisarajski vodomet« in »Car Saltan in knez Gvidon«. Te prevode 
je izdala »Slovenska Matica* 1. 1870. Istega leta je preložil zopet g. Ivan Vesel: 
»Obrekovalcem Rusije«, »Prorok«, »Morju«, »Gvadalkvivir«, »Gruzinska pesem*, 
»Elegija«; vsi ti prevodi so natisnjeni v »Letopisu Slov. Mat.« — Razen tega 
je natisnila »Zora« 1. 1873. prevode istega prelagatelja: »Krokarja«, >Zimski 
večer«, »Besi« in »Crna megla«. Dalje imamo sledeče prevode: »Kapitanova 
hči« (»Slov. Narod« 1883—84), »Dubrovski« (»Slov. Narod« 1885); ime prelaga- 
teljevo ni označeno. 

Anton Aškerc je priobčil v »Slov. Večernicah« (1890) prevod Puškinove 
pravljice »Ribič in zlata ribica«. 

Dalje so prevedli: Mat. Andr. Trnovec (Lamurskij) »Črna šal« v cirilici 
v »Slov. Svetu« (1891) po izvirniku, in še prej, 1. 1877., v »Zori« po prevodu 
Stanka Vraza; »Rusalka« v latinici in cirilici z ruskim izvirnikom v »Slov. Svetu« 
(1892), »Šotlandska pesem« (ibid.), »Kavkažki plenik« (ibid.) >Čerkeskaja pesem* 
(ibid.); M. Hostnik: »Pesen o Veščem 01egu« (»Slov. Svet« 1895); J. Kogej: 
»Rakvar« v »Slov. knjižnice« 15. zvezku; Semen Semenovič: ^Kapitánova 
hči« v »Slov. knjižnice zv. 55 — 56.; Anton Medved: »Talisman« in »Črni 
šal« (v »Slovenki« 1898). Poleg tega je v nekem letniku »Lj. Zvona* Levstik 
priobčil svoj prevod s.Vrana* (BoPOH-b KT> BOPOHy JieTHTl. . . .). 

Sploh so prvi začeli prevajati Puškina duhovniki, in oni so ga tudi največ 
prevedli. 

Morda je prevedenega še kje kaj, no tudi tega je dovolj, da bi se do- 
kázalo, da je slávni ruski pesnik dobro znan tudi Slovencem, in ako so moja 
poročila natančna, se je pojavil torej prvi prevod v 1865. 1. izpod peresa g. de- 
kana Ivana Veselá. Spisi: »Kapitanova hči«, »Krokarja«, »Crna šal* pa »Ribič 
in zlata ribica* so prevedení po dvakrát po raznih prelagateljih. 

Naposled naj omenim, kar je morebiti dozdaj neznano, da se je bilo po 
mojem posredovanju ob 50letnici Puškinovi (1887) poslalo iz petrogradske knji- 
garne v Ljubljano 100 odtiskov Puškina po 1 rub. 50 kop., in kakor sem po- 
zneje osebno izvedel v omenjeni knjigarni, se je potem poslalo v slovenské 
kraje še 150 odtiskov. Isto izdanje, t. j. po 1 rub. 50 kop. za 10 ali 12 zvezkov, 
je izšlo zdaj, ob lOOletnici, zopet poleg mnogih drugih. Za mladino so prirejena 
posebna izdanja, katera dobodo vsi učenci in učenke ruskih sred- 
njih šol brezplačno v spomin lOOletnice rojstva velikega genija ruskega 
národa. 

Tako časté Rusi svoje slávne môže. Naj se od njih uče Slovenci, ki bodo 

kmalu praznovali stoletnico svojega slavnega — Prešerna! Naj i oni pri tem 

najprej ne pozabijo mladine, ki je naša nádeja in naša bodočnost! 

M. Hostnik. 







E la. 



2^e sladki vonj cvetlic dišečih 
napája zlatozarni zrak — 
te drobné pesmi so čebele, 
ta drobná knjižica uljnjak. 

Čebele, izletite torej, 
med svet pohiti, mladi roj, 
na polje cvetno, na gredice, 
polet te prvi neši tvoj! 



1. 



Krog cvetk šumite prilizljivo, 
da vse se rade vam odpro; 
medu si naložíte, hčerke, 
da zadnji ulj napolnjen bo. 

Vrnite skoro se mi, skoro, 

to zadnjo čujte prošnjo mi! 

O napolnite, pesmi moje, 

z denarjem prazno mošnjo mi! 



e 



Bog, ta svet mi tvoj je ječa. Ti veš, kako udanost večno 

kateri ti si sam ključar; prisega však j i dih in trip, 

zapri si vanjo me in prošnje ti veš, da ona me trpinči, 

še moje nisi čul nik dar. če ne pogleda me za hip. 



Ti veš, kako s telesom, z dušo 
udan sem svoji dragi jaz, 
kako li koprnim in ginem, 
da z njo delil bi sreče čas. 



V nemirni noci tisoč pestrih 
ji misii priroji v glavó, 
in morda ena vsaj med njimi 
o meni govorila bo. 



Ah, rnorda enkrat vsaj pomisli 
namé — ko svet bo miren, tih — 
namé, ki ona mi edina 
bila je misel, zadnji vzdih! 

iLjubljanski Zvon< 6. XDC. 1899. 



23 



330 



Kazimír pi. Radič: Ela. 



». . . . Deset, enajst, dvanajst!« 

^AUii^ „^^ í^^i^^^c; v zvoniku 

odbije ura polnoci, 

in vrhu cerkve se železní 

petelin trikrát zavrti. 

Po celi cerkvi se z lestencev 
v trenotku lúči zablešče, 
in orgel plávaj oči glasi 
sladko, mehko zažubore. 

Za orglami šedi svetnica, 
nocoj igra Cecilija, 
okoli nje stoj i z godali 
vseh angelcev familija. 



Ta bas ima in oni gosli, 
rog, klarinet je tudi vmes — 
nebeških godcev cel orkester! 
Nocoj je god vesel, saj res . . 



Igra Cecilija, po tipkah 
kot senca prsti begajo, 
in valčka zibajoči takti 
po cerkvi se razlegajo. 

Plesa vce pa kraljevi Dávid 
ureja v vrste in ravna; 
in sam jim prvi ples zapleše, 
ko osem taktov odigra . . . 



Če vláda v raju taká radost, 
če vedno bo tako lepo, 
pobožná, Ijubica, bodiva, 
da srečno prideva v nebo! 



4. 



X^a cerkve in namene dobre 
razdali drugi so denár, 
da Bog ob varuj e jih zlega, 
ko s treskom privrši vihar. 

A jaz za svoj denár napravil 
na strehi sem si strelovod, 
obvaruje naj on me treska 
in o nevihti vseh nezgodl 

Ko bliska se, grmi in treska, 
zdaj drugi v strahu koprne, 
kot deca vekajo proseče — 
jaz ne poznám bojazni te. 



Jaz pijem z drago staro vino; 
na otomani smeh, dôvtip 
le odgovarja tresku, gromu — 
drget ne straši naju šip. 

»Predragi, glej, kako drevesa 
vihar tam lomi na bregeh!« 
»»Gradi grmado srednjevečnim 
démonom na modernih tleh.«€ 

>In strele pokajo, čuj, dragi, 
o čuj — da jemljejo mi sluh!« 
»»S topovi na demone strelja 
svobode in napredka duhl«« 



Vida: >Prosit!« 



331 



5. 



It J robleme') aktuálne včasih 

rešujem z drago ves večer — 
cerkvenega koncil ja bilo 
pač ni še takega nikjer! 

Pa mislite: >Le šále z drago 

uganja, da mu čas beži, 

in v vseh pomenkih njunih 

koristnega še bilo ni!« ^^^^ 

Ves čas z učenimi vprašanji 
sinoči me je pitala, 
sedela mi je na kolenih, 
na glas iz knjige čitala: 

»Izvor, idejo pa o božjem 
ima v razumu vsaka stvar, 
zato pa v stvari vsaki zremo 
ideje božje jasni žar.« 

» » Umelá si li to ?« « jo vprašam, 
roko j i položim ob pas. 
»Pa misliš res, da ženské krátke 
smo pameti in dolgih las?« 



»Ideje božje svit posnamem 
na hip iz vsake ti stvari — 
Le vprašajU mi odvrne huda, 
Ponosno vame vpre oči. 

»»Pa reči brž, katera šije 
ideja v tvojih mi očeh, 
katera mi dehti opojno 
tako z medenih ustnic teh?«« 

»»Ta beli vrat, te beli prsi, 
katerih so idej odsvit? 
po kolkih koprnečih tudi 
ideje gledam žar razlit.«« 

» » Zakaj molčiš sedaj ? Katere 
ideje jaseň mi odsev 
ti tvoji udi pač so bujni ? . . . 
Povej, najlepša izmed dev?«« 

»Ne veš? Nobena se z besedo 
posneti, draga, ti ne da?«« 
— »Naj pride učenjak! On vsako 
idejo ti posneti zna . . .« 

Kazimir pi. Radič. 



„Prosiť!" 



* j rosit, prosit!« in šampanjec 
skipel je iz zvonkih čaš . . . 
Aj, kako se sladko pije 
na to lepo, lepo — laž ! 



Jaz pa kličem vas na sodbo: 
Smelo dvigne naj se ta, 
ki bi gledal srečo brata 
brez závisti v dnu srca! 

Vida. 



») Primeri razpravo »o idealizmu in idejah«. »Rimski katolik<, I. leto. 



23* 




Spor in sprava. 

Spisal Atanazij Ivanič. 

velikí, prostorni sobi gostilnice »Pri trti« se je ob ne- 
deljah zvečer polagoma shajala vsa trška gospoda. 

Gospodje: sodnik, notár, zdravnik in gostilničar so 
redno vsakikrat kartali pri mali, okrogli stranski mizi, 
ne meneč se za drugi svet. Ob dolgi, belo pregrnjeni 
mizi pa so sedevali ostali gostje vedno však na svojem 
mestu. Na koncu, pri peci, je stolovala sodnica, na desni notárka, 
na leví nje osemnajstletna hčerka, kateri je v potu svojega obraza 
z náporom vseh duševnih in telesnih sil neprestano dvoril davčni 
praktikant, spodobno neumen in neprimerno domišljav mladenič. 
Dalje so sedeli: dva kancelista, oženjeni celo s svojo soprogo, trški 
trgovec, postajni načelnik, notárski solicitator, davkar, učitelj, potem 
dalje ekspeditorica, tik nje adjunkt, dalje učitelj ica in zraven te po- 
starna dáma brez naslova. 

Tolikšna je bila navadno družba však nedeljski večer v go- 
stilnicí »Pri trti«, včasih pa se je celo za nekaj članov skrčila, a se 
takoj prihodnji praznik zopet pomnožila za nekaj oseb. 

Zabávali so se zelo različno in mnogovrstno. V kótu je ves 
večer monotonsko brnel star, skrbno pokvarjen polifon, presledke in 
pavze je pa zamaševala debelolična ekspeditorica na umetniŠko za- 
nemarjenih in zaprašenih ter vrlo razglašenih citrah. 

Razgovori so bili spočetka navadni, tihi, obično le med dvema, 
tremi, kakor se to spodobi za gospodo, čeprav redno in vedno biva 
na kmetih. 

Sodnica in notárka sta se skrbno varovali pogovora s kako 
nižjo osebo ter navadno vedno mlátili med seboj napake svojih 
znancev. 



Atanazij Ivanič: Spor in sprava. 333 

Praktikant je črezinčrez zadostoval sodnikovi hčerki, adjunkt pa 
je zabával vedno z eno in isto stvarjo učiteljico in ekspeditorico, in 
ti dve sta trdili o njem, da ni slab družabnik. Najčešče jima je pri- 
digoval o slovstvu; saj jima je mogel bas pri razpravljanju tega 
predmeta odkriti vso svojo duhovitost, a povrhu še druge velikánske 
základe svoje neumnosti. Skrbno je uničil pred njiju ušesi in očmi 
našega Aškerca, takoj za njim pa Goetheja in Schillerja; zavrgel in 
uničil je potem še vse angleške, francoske in ruské realiste, premetal 
in mrcvaril slávna imena zaslužnih mož kakor mačka miško, končno 
pa se je samosvestno ustavil pri italijanski literaturi, imenoval par 
italijanskih neznatnih literátov, jih povzdignil v deveta nebesá, z iz- 
branimi frázami hvalil njih nedosežni slog in krásni, lepodoneči jezik 
in naposled patetično poudarjal, da treba Italijane čitati v izvirniku. 
Tako je mladi doktorček uveril z velikim trudom in po dolgih ovinkih 
njega obožavajoči devici, da ume italijanski. 

Rad jima je pravil tudi o Dalmaciji, da je tako prišlo v po- 
govor njegovo vojaško življenje, da je imel priliko povedati, da je 
poročnik v reservi, in to je še bolj razvnelo samostojni, emancipirani 
ženščini. 

Takoj, ko je nastopil službo v našem trgu, se je izrazil, da bi 
ostal v državni službi že radi samega našlo va, ako bi imel tudi milijon 
zasebnega premoženja. 

Ta imenitna izjava gospoda adjunkta je bila takoj spočetka 
merilo za njegova svojstva in zmožnosti. Gospodje pa so celo trdili, 
da se da iz tega sklepati, kaj gospod doktor najrajši je. — 

Nihče ni pomnil, da bi se bilo tak večer že kdaj pripetilo kaj 
spomina vrednega, kaj izrednega in posebnega; saj so ti večeri pote- 
kali vedno po enem in istem redu, po istem načinu ter so bili po- 
dobní drug drugemu kakor belici. Neko nedeljo pa se je primerilo 
vendarle nekaj izjemnega. 

Na drugem koncu mize so se najprej pričeli glasno zabáva ti. 
Postajni náčelník, velik, mlad, kričav mož, je nagovarjal h >krokanju« 
in sestavljal »omizje«. Učitelj, solicitator, neoženjeni kancelist in on 
so bili takoj vsi za >izredno zabavo«. Prigovarjali pa so še davkarju 
in oženjenemu kancelistu; le-tega je zapeljive izkušnjave ob varoval 
njegov angel varuh, ki se je bil za nekaj minút skril v skromne 
telesce njegove žene in s posredovanjem njenih rok in nog zadržaval 
omahljivega moža na pravi poti. 



334 Atanazij Ivanič: Spor in sprava. 

Gospoda davkarja Čebulice pa niso toliko vabili in silili zato, 
da bi ga res pridobili za svoje podjetje, ampak samo radi tega, da 
so se zabávali z njegovim smeŠnim izgovarjanjem. 

»Ne morem, prezaspan sem!« se je legal davkar Cebulica, si 
gladil z levico dolgo, črno brado, prepleteno z belimi nitkami, z de- 
snico pa izvlekel uro in se delal, kakor bi se hotel uveriti, ali je res 
že tako pozno, da velja njegova in že sme biti zaspan. 

»Pa vsaj enkrat, samo enkrat bi se poskusili z nami pri pijači; 
še nikdar niste z nami krokali!« 

Postajni načelnik je vabil drugič davkarja in ga zapeljivo po- 
gledaval. 

In Čebulici se je srce mehčalo in tajalo, ko je čutil, da se ne 
bo mogel več dolgo ustavljati, dasiravno ne sme za vse na svetu 
ostati. Spomnil se je doma in svoje žene, in to ga je zopet nekoliko 
utrdilo in mu vlilo vztrajnosti. 

Ko pa je prinesla točajka »štefan« na mizo, so natočili njemu 
prvému pošili. 

Davkarju Čebulici se je zdelo to neznansko dobro; po vseh 
udih mu je šinila opojná ugodnost, in čimdalje bolj se je prepričaval, 
da danes izvrši najbrž nekaj takega, o česar koristi in prijetnosti ne 
bo nikdar mogel prepričati svoje ženice. 

Omahoval je in omahoval, zadržaval ga je samo še strah pred 
ženo; da pa ne bi tega opazili bistrovidni omizniki, se je vdal. 

Tedaj je nastal vesel krik in vrišč, da so se celo igravci pričeli 
zanimati, kaj se je dogodilo. 

Davkarja je bilo skoro sram, a ko je videl le odkritosrčno ve- 
selé obraze in se uveril, da se nihče ne norčuje, se je potolažil. 

Takoj nato se je ustanovilo »krokarsko omizje«. 

Predsednik, postajni načelnik, je predlagal prvi »eks« na čast 
novému »krokarju«, potem pa je poudarjal važnost nove pridobitve. 

Vse se je smejalo. 

Potem pa so zopet pili. Če se je kdo le količkaj genil, ali se 
nasmehnil, ali pa se drznil izpregovoriti besedico, takoj je bil ka- 
znovan z j>eksom«. 

Zato se je pa davkar Cebulica tudi držal tako mirno in po- 
božno kakor kaka nuna, a niti to ga ni moglo rešiti kázni: obsojen 
je bil radi molčečnosti. 

Peli so zdravice in pili, govorili in pili, se smejali in pili, molčali 
in pili . . . 

Natakarica je pridno polnila »štefane<. 



Atanazij Ivanič: Spor in sprava. 335 

Gori na koncu mize pa, kjer so sedele častite dáme, so delali 
opombe, razdirali zabavljice ter pridno smešili dolenji del omizja. 

Doktor sam je vrlo zabavljal, ožigosal nezmerno pijačenje ter 
iz jeze in závisti naročil — limonado. 

Na ta način so se vsi zabávali in postajali čimdalje glasnejši. 

Večkrat se je pojavil v Cebulici utemeljen strah in tudi nekak 
kes, zakaj je pričel piti. Kaj bode iz tega? Kaj poreče ona? . . . 

To dvoje vprašanje si je stavil práv živo tedaj, ko je ura kázala 
devet in je njemu bila potekla >dispenza< za sejo v gostilnici. 

Zelo se je bil vznemiril, in da bi se utolažil, je pil, precej pil. 

In vino se ga je prijemalo — saj ga ni bil vajen piti toliko mno- 
žine skupaj; pil ga je le tedaj, kadar mu je dovolila njegova žena, 
to pa se je zgodilo le poredko, komaj dvakrát, trikrát v mesecu. 

Davkar Čebulica ni bil samostojen, uporen in nepokoren duh, 
o ne! ampak vdan in poslušen je bil svoji ženi kakor pesek, po- 
hleven in krotek kakor jagnje. 

Nikdar se ni trudil, da bi ovrgel staro frazo, da je ženská >boljša 
polovica* v zákonu; sam sebe je celo práv rad štel za slabejšo po- 
lovico, včasih pa je bil zadovoljen tudi z boro petinko, samo da ni 
kalil Ijubega domačega miru. 

On pa ni svoje žene samo Ijubil in visoko spoštoval, marveč 
se je je tudi bal kakor živega vraga, in ta strah je bil utemeljen. 
Njegova Roza je bila včasih res kakor iz pekla. Dasi majhnega 
in suhega telesa, vendar je znala biti huda kakor modras in mogočna 
kakor Napoleon. Kar se tiče zgovornosti, je bila zelo na glasu; saj je 
imela jeziček, ki je ropotal urneje od strašilnega ropotca za kragulje. 

Ko bi se bil znal davkar Čebulica takoj v početku zakonskega 
življenja postaviti porobu, bi mu bilo to zelo koristilo in ne bi bil 
ostal tak trpin in mučenik ves čas življenja. Ali takrat tega ni mogel 
storiti krotki, pohlevni Čebulica; menil je, da mu je storila s tem, 
da ga je vzela za moža, že velikansko dobroto, za katero j i mora 
biti hvaležen, vdan in poslušen. 

Ona pa je razumela to porabiti. Preden je vedel, kaj in kako, 
je bil že toliko v njeni oblasti, da se ji ni mogel več izmuzniti in 
se ji je moral v vsem kar slepo pokorjavati. Izprva mu tudi ni bilo 
to Bog ve kako težko, saj se je čutil neizrazno zadovoljnega, ako ji 
je mogel s čim postreči in ugoditi. In na ta način se je pri vadil 
vsem njenim sitnobam in muham tako, da je postal naposled že 
smešen . . . 



336 Atanazij Ivanič: Spor in sprava. 

Kadar mu je pozneje katera njenih muh posebno nagajala, je 
mislil práv boječe in tiho, kako bi se dale predrugačiti neznosne 
razmere. A za nič se ni mogel odločiti; čutil ni dovolj moci v sebi 
za tak preobrat. 

Tako ji je vedno dalje tlačanil, dobrohotna žena pa ga je stavila 
za zgled neposlušnim zakoncem. 

Drugače pa davkar Čebulica ni bil tako boječ in prijenljiv kakor 
proti ženi. O tem bi vedeli povedati kmetje, ki so zahajali v davčni 
úrad, ali pa sam praktikant ali eksekutor. — 

Ura je bila deset. 

Gospoda davkarja Cebulico je tedaj iznova obšlo neprijetno, 
skeleče čuvstvo; zabolela ga je zaves t, da je danes prvič tako dolgo 
ostal v gostilnici, odkar je oženjen. In pred očmi mu je zaplesala 
suha, skromná postavica. Gledal je in gledal, in spoznal je zagrizene, 
ostré poteze, upognjeni nos, komaj vidne pege, divje se bliskajoče 
sivé oči. Zatem sta se mu pa pojavili dve suhi, žilavi roki z majhnimi, 
a trdimi pestmi, in ko so se pesti odprle, so se mu pred nosom in 
pod očmi zalesketali dolgi, ostri nohtovi . . . 

Gospod davkar se je zdrznil, za tolažbo pa izvrnil cel kozarec 
vina v grlo. 

»Kdo mi more kaj« — se je pričel v mislih tolažiti — »jaz 
sem mož, glava, gospodar; ona mora biti meni pokorná, ne pa jaz 
njej. Tako ne pôjde več. Vsem zakonskim môžem sem na sramoto; 
to razmerje predrugačim . . . Vraga! In kako me hoče imeti v strahu 
— da bi jo zlodej . . . No, no, bomo videli, kako bo poslej . . .« 

Čebulica je sedel še dolgo tiho in zamišljen v glasni družbi in 
koval naklepe, kako bi zlezel izpod prevlade svoje stroge, ener- 
gične žene . . . 

Čimdalje bolj je vino izkazovalo svojo moč in oblast. 

Ker so straš tno kadili izvečine vsi gostje in celo nekatere dáme, 
se je prostorna, a silno nízka soba kmalu napolnila z dimom. Kakor 
redka, sivkasta megla so se valili po sobi vitki, zategli in valoviti 
oblački cigarnega in cigaretnega čada. 

Zadaj pri igralni mizi se je čula že večkrat kaka zadusená klet- 
vica; bilo je že tako pozno, da je dotičnik, ki je ves večer izgubljal, 
smel glasno zabavljati ob neizprosni smoli in nesreči. 

Ob enajstih pa so postale milostljive gospe in gospodične za- 
spané. Navada pa je bila, da nista šla sodnik in notár nikdar takrat 
spat, kadar gospe, in zlasti ne, če so kartali! Adjunkt in praktikant 
sta imela torej čast in srečo, da sta spremila vse ženstvo domov. 



Atanazij Ivanič: Spor in sprava. 337 



Po odhodu dam so se pričeli moški svobodneje gibati. Zabáva 
se je iznova poživela, dovtipi so se pomnožili, in tudi debelejši, mast- 
nejší so začeli prihajati na vrsto; saj so bili sami moški med seboj, 
ti pa niso posebno občutljivi, zlasti ne, kadar so vinjeni. 

In točajka je še vedno nosila vino na mizo. 

Ceprav pa se je davkar poskúšal z vinom okrepiti in opogumiti, 
vendar se ni mogel povsem iznebiti strahu, ki mu je zašel v dolgi 
dobi zakonskega življenja v vse ude. 

Kadar je točajka nenadoma odprla vráta, vselej se je zdrznil, 
in srce se mu je skrčilo in stisnilo, in šele, ko se je dodobra uveril, 
da ni nobene nevarnosti, je pričel zopet svobodneje dihati. 

Ce so se pod oknom na česti čulé stopinje, ali pa so zapeli 
fantje za trgom, vselej se je stresnil, a tega ni opazil nihče, ker so 
bili že vsi preveč pijani. 

Ob polnoci je predlagal predsednik »krokarski ropot*. 

Vsi so se vdali. 

Ko pa so baš izpraznili kozarce in jih poveznili na mizo in ni 
predsednik niti do konca izgovoril, da se prične ropot z desne na 
levo, a ne, kakor običajno, z leve na desno, je vstopila — davkarjeva 
gospa. Zavitá je bila v staro, obnošeno ogrinjačo, in le malo obraza 
z razljučenimi očmi je bilo vinjenim omiznikom na ogled. 

Nenadni vstop davkarjeve gospe je napravil čuden, smešen in 
mučen vtisk. 

Gospodje pri igralni mizi so si pomežiknili in se skrivši smejali. 
Prenehali so kartati ter pozorno čakali, kaj se izcimi. 

>Krokarji« pa se niso utegnili smejati, niti se pripraviti za even- 
tualen nápad; v par hipih je bila davkarica od vrat pri njih omizju. 

Davkar Cebulica je zajavkal kakor zadet zajec, se zdrznil in 
pobledel, ústa pa pustil od strahu na stežaj odprta. 

Davkarica pa je odvila suho brado, da je prosteje gibala z njo, 
in zatvornice zgovornosti so se odprle . . . 

Iz kar nič izbranih besed sestavljeni úvod je veljal njenemu 
môžu, potem pa je pričela obdelovati vse omizje; za vsakega go- 
spoda je imela pripravljeno posebno temeljito besedico, zaključek pa 
je zopet veljal Cebulici in se je glasil: 

». . . marš domov, pijanec grdi, hudobni, brezvestni, marš , . . 
marš . . . marš . . .< 

Spočetka si na tako čuden in dvomljiv način počeščeni gospodje 
niso upali niti dihati, ko pa se je prvi zakrohotal predsednik, debe- 



338 Atanazij Ivanič: Spor in sprava. 

lokožen mož, so se spustili tudi drugi v dolg, krčevit smeh. Tudi 
igravci so se pričeli glasno smejati. 

To je iznova razvnelo razdražljivo ženico. Komaj vidne pege 
so se ji pordečile in se jasno in določno poka-cale na starikavem 
obrazu, ki je bil spričo divje jeze ves zaripel. 

In pričela je iznova s psovkami. Ob gromkem krohotu se je 
čul njen glas, kakor bi kdo s klarinetom hotel prevpiti družbo. 

Ko se pa na ta način ni mogla uveljaviti, se je pomikala čim- 
dalje bliže stolu, na katerem je kakor pribit sedel gospod Cebulica, 
in iztegovala suhe roke proti svojemu môžu. 

Tedaj pa se je gospod davkar zavedel. Izprva se mu je zdelo 
vse to liki težak, mučen, utrudljiv sen, a skoraj se je uveril, da je 
vse grozna, sramotna resnica. 

Zbudil se mu je po dolgem času zopet moški ponos; nekaj 
ga je sililo in nagovarjalo, da mora nastopiti, da mora také sra- 
motne nápade preprečiti in tako sramotno žaljenje za vselej zabra- 
niti. Ali kako ? 

Zasmehovanje drugih gostov ga je razburilo do viška, in za- 
čutil je v sebi toliko moč kakor še nikdar, odkar je tlačanil svoji 
Ijubljeni ženici. 

Zlezel je pokoncu, stôl, na katerem je sedel, prijel z desnico 
in ga dvignil kvišku. Oči so se mu zablisnile, ne toliko hudobno 
kakor ponosno, ter iz vsega grla je zagrmel: 

»Ven, ven, baba! Ven, pravim . . .« 

Takega ni videla davkarica še nikdar svojega moža. Njegov 
nastop jo je presenetil; prej bi bila pričakovala smrti. Takoj se je za 
trdno uverila, da se on ne bo šalil; zato se je spretno izmuznila v 
prvo sobo. 

Neskončno jo je bilo sram, in da ne bi je zaspaná točajka dalje 
pogledovala po stráni, se je hitro spravila domov. 

Cebulica je pa zopet prisedel k mizi, in vsi so mu s krohotom 
čestitali na veliki zmagi. 

Potem pa so še dolgo pili. 

Ko so se razhajali, je bilo že zelo pozno, a vendar tako zgodaj. 
Cebulica je bil pijan, kakor še nikdar ne v svojem življenju. Z rokami 
je krilil po zraku, in zanašalo ga je po ulici z ene stráni na drugo. 

Z veliko težavo je prikolovratil v svoje stanovanje. Žena je še 
čula in premišljevala moževe besede, ki jih je bil izustil v gostilnici 
»Pn trti«. Najhuje se ji je zamerila psovka »baba«, katere ni dotlej 



Atanazij Ivanič: Spor in sprava. 339 



Še nikdar čula iz njegovih ust, ampak vedno le sladké in prijazne 
besede. Razžaljena je bila do solz. 

Cebulica je ni nič ogovoril, niti pogledal je ni; pričel se je 
tak oj razpravljati. 

Roza pa je premišljevala, kako bi zadostila svoji časti pa zopet 
razpela svojo oblast nad môžem. Ugibala je, ali bi bilo primerno 
takoj nastopiti, ali pa počakati do jutri in morda še dalje. 

A dolgo se ni mogla krotiti, ker je imela čudno, neupogljivo 
narav. Pričela je iznova ropotati in zmerjati. 

Ko je davkar le molčal in posluŠal, je rastel njej pogum, da 
ga je vedno huje oštevala. 

Zdajci je on poskočil, zagrabil stôl in ga dvignil nadnjo, divje 
kričeč: 

»Jaz ti pokažem, baba vražja! Ti boš mene strahovala in zmer- 
jala!? Kdo te pa živi ? Kdo se trudi in muči, kdo dela? S poti se 
mi poberi, stráni . . . ven!« 

Umolknil je. Sam sebi se je čudil, da je tako pogumen in zgo- 
voren. Da pa ne bi z molčanjem uničil uspeha, ki ga je bil dosegel 
s tolikim trudom, je pričel dalje rentačiti in razsajati. Prijel jo je za 
rokav in jo porinil v prvo sobo, zapri vráta ter ostal sam v spalnici. 

Tako nesrečne se ni čutila Roza še nikdar. Slutila je, da je z da- 
našnjim dnem pokopana vsa njena zakonska sreča, da bode morda 
mož res vzdržal svojo grožnjo in izvršil svoje sklepe. In če se vse 
to uresniči, potem je z njo pri kraju. Tega pa ne bi strpela. Kako 
bi mogla gledati, da bi mož popival in hodil po svojih potih ter se 
morda celo drznil ukazovati njej . . . 

Sklenila je, da mu, ako se tudi poboljša, ne odpusti nikdar, 
kar ji je danes učinil zlega. 



* 



Zbudil se je nenavadno pozno. 

Glava mu je bila težka vsled preobilo zaužite pijače, trepalnice 
trudne, da je komaj odprl krvavé oči. 

Pričel je pogledovati po sobi. Njena postelja, ki je stala tik 
njegove, je bila zagrnjena, na njej pa je ležala njegova včerajšnja 
obleka vsa v neredu. A žene nikjer, kaj je to ? 

Pričel je razmišljati, kaj se je zgodilo. 

In polagoma so se mu obnavljale prigodbe včerajšnjega .dneva, 
izprva nejasno in nedoločno, a polagoma so se strnile v grozno sliko. 

Cebulica se je čudil sam sebi, kako se je mogel tako izpozabiti. 
Zciskrbelo ga je, kje je sedaj ona in kaj vendar dela. Gotovo je huda? 



340 Atanazij Ivanič: Spor in sprava. 

>Pa vendar, za vraga,« je ra:5mišljal dalje, »kako je to, da se me je 
bála? Tega pa še ne!« 

Bolj ko je premišljal Cebulica dogodek izza včerajšnjega dne, 
bolj ga je tiščalo okrog srca. Zavedal se je, da je storil svoji ženi 
grozno krivico práv po nepotrebnem, da jo je razžalil kar najmočneje, 
a brez vzroka in povoda. Spoznal je dodobra, da j i je dolžan le 
neprestano hvaležnost za vse dobrote, kolikor jih je že užil ob 
njeni stráni. 

In mehka, dobra duša gospoda davkarja Čebulice se je pogreznila 
v melanholijo. 

Ugibal je, kako bi najhitreje popravil nepremišljeno ji storjeno 
krivico, kako bi je prosil odpuščanja in se spravil ter spoprijaznil z njo. 

Ko ga je pa srce zabolelo tako močno, da ni mogel več strpeti, 
je glasno zaklical: >Roza!« 

Nič odziva! 

Čebulici je postajalo vedno tesneje. Zaklical je drugič glasneje. 

Se vedno nič! 

Grozni molk ga je še bolj poparil. Prepričan je bil, da ga ona 
čuje, a da se mu nalašč noče odzvati, in práv ujezila ga je iznova 
njena trma. »Dovolj sem se ponižal* — se je tolažil v mislih — 
»poklekoval pa le ne bom pred njo. Ce je huda, pa naj bo huda!« 

Vstal je naglo iz postelje in šel sam do omare po slabejšo vsak- 
danjo obleko. Napravil se je naglo, ker je bilo že precej pozno; ko 
pa je oblečen stopil v prvo sobo, ga je ondi že čakala káva, a Roze 
ni bilo nikjer. 

»Tako, tako je! Torej skriva se mi, umiče se mi izpred oči; 
beži pred menoj, ogiblje se me!« 

Nejevoljno je mrmral in vendar popil pripravljeno kavo, potem 
pa se napotil naglo v pisarnico. Ko pa je šel po veži, je skrbno 
pogledkoval skozi napol odprta vráta v kuhinjo, da bi ujel kak, čé- 
prav neprijazen pogled od svoje ženice, a ta je kázala hrbet proti 
vratom. 

V pisarnici je bil práv slabé volje, in praktikant ga je párkrát 
grdo, grdo zaklel. Tudi par kmetov je prilično obdelal, ko so mu 
ponesnažili tla pred njegovo mizo. 

Delati ni mogel nič; vedno je gledal skozi okno doli na zeleni 
vrt in koval náčrte, kako bi se zopet prikúpil svoji ženi in jo pri- 
pravil do tega, da mu ne bi nikdar očitala njegovega početja. 

Dobre misii in šepavi konji pa hodijo zelo počasi. In tako go- 
spod Cebulica niti ves dopoldan ni mogel dobiti také misii v glavo, 



Atanazij Ivanič: Spor in sprava. 341 

da bi bil z njo lahko zadovoljen in bi mogel na kak lep način stopiti 
pred Rozo ter doseči povoljen uspeh. 

Nič, kar nič! 

Opoldne pa ja stopal iz pisarnice slabovoljen, púst in čemeren, 
baŠ tak, kakršen je bil davi. 

Doma ga je čakalo kosilo že pripravljeno, a Roze ves čas ni 
bilo nič v sobo, dasi sta vedno skupaj obedovala. 

»Če je taká, pa naj bo; prosil je pa ne bom več!« 

A čimbolj se je davkar Čebulica izkušal z jeznim mrmranjem 
delati ravnodušnega in nebrižnega, toliko huje ga je nekaj zajedalo 
tam pri srcu. 

In jesti ni mogel práv nič. 

Silil se je razmisliti s kako drugo stvarjo, a vedno so mu uha- 
jale misii k njegovi Rozi. 

Po kosilu je hodil po sobi iz kóta v kot ter čakal, kdaj pride 
ona ali kdo drugi po posodje na mizi, s pol govorjenimi, pol mišlje- 
nimi monologi pa je dajal dúška svojim bridkim čutom: 

» Ženská je vrag, da ne rečem kaj hujšega! To je že stará, do- 
gnana in povsod znana resnica. Zato ne smeš dražiti vraga, pustiti 
ga moraš v miru kakor sršenovo gnezdo. In kaj je bilo tega treba 
sinoči ? Ali nisem mogel molčati in se j i lepo vdati, pa bi bilo vse v 
redu in miru in prijaznosti! Saj je bila vendar njena dolžnost, da 
je prišla pome. Vrhutega je storila to še iz samé dobrote, Ijubezni 
in velikánske skrbnosti do mene. Hvaležen bi ji moral biti, ne pa 
tako grdo ra vňati z njo. Oh, oh, koliko let je bil mir in red, sedaj 
pa kar izlepa taká zmešnjava.« — 

Čebulica je do dveh tako razmišljal in se kesal, in če bi bila 
takrat prišla Roza v sobo, na kolenih bi je bil prosil odpuščanja in 
in j i obljubil pokornost. 

Ob dveh pa je moral oditi v pisarnico z bridko zavestjo, da 
ni Roze še videl v obraz od onega nesrečnega trenotka, ko j o je bil 
porinil iz spalnice. 

V veži se je ozrl v kuhinjo, in globoko je vzdihnil, ko je videl, 
da so vráta zaprta. 

Rozi pa spor z môžem ni provzročal toliko bridkosti, kakor je 
menil naivni Čebulica. Xajhuje ji je delo to, da je morala ona od- 
jenjati in se mu takorekoč dvakrát umekniti. In ker j o je to bolelo, 
zato se mu je hotela maščevati in dobiti za vselej zadostila. 

Svojega zakonca je poznala tako dobro, kakor si t^a nikdar 
ni mogel mishti ne posebno nadarjeni Čebulica; saj je tudi v bistro- 



342 Atanazij Ivanič: Spor in sprava. 

umnosti kakor še v marsikateri drugi lastnosti daleč, daleč nadkri- 
Ijevala svojega moža. Njej je bilo dobro znano, kako je sedaj njemu 
žal radi včerajšnjega dogodka; tudi je davi slišala njegovo klicanje, 
a se mu ni hotela odzvati, hoteč ga popolnoma omehčati in udelati 
ter tako ponižati, da mu ne bi nikdar več niti na kraj misii prišlo 
kaj sličnega kakor sinoči. 

Ob petih popoldne je prišel davkar takisto slabé volje iz pi- 
sarnice domov, a Roza je zopet tičala v kuhinji, v kuhinjo pa niti 
tedaj ni smel gospod Cebulica, kadar sta si bila dobra. 

Hodil je torej z glasnimi koraki po sobi, da bi jo na kak način 
privábil k sebi, vse drugo bi potem že kako napravil. 

Hipno se je bil nečesa domislil. V sobi namreč gospod Ce- 
bulica nikdar ni smel kaditi tobaka, ker je dim preveč smrdel dav- 
karici. Kadar je torej hotel uživati to žlahtno zelišče, je moral v veži 
ali pa pred hišo pušiti. In da bi ji danes dokázal, kako zelo spoštuje 
to njeno naredbo tudi tedaj, kadar sta sprta, si je nažgal pipo, šel 
pred stanovanje in se izprehajal gori in doli po peščenem potu. Tu 
ga je lahko videla davkarica. 

Ko je bil dodobra uverjen, da ga je zapažila ona, kako kadí 
tam zunaj po stari, lepi navadi, ter ni bil še niti pol pipe požgal 
tobaka — kaj bi se silil, saj mu ni práv nič dišalo — je ugasil in 
stopil zopet v sobo, meneč, da sedaj Roza gotovo pride za njim, 
čeprav za nekaj čaša še z neprijaznim obrazom. 

A hudo se je bil varal. Ni je bilo, pa je ni bilo. 

»Ce je pa taká, pa naj bo; bom pa še jaz po svoje delal,« si 
je mislil Cebulica in se napotil v gostilnico »Pri trti«. 

Uverjen je bil, da dobi tam večjo družbo, v kateri se gotovo 
razvedri. Pričakoval je, da bodo večinoma vsi sinočnji tovariši zbrani 
na vrtu, zato se je namenil naravnost tja. Da pa ne bi te nena vadne 
njegove hoje v gostilnico videli vsi tržani in ne delali zlobnih opomb, 
zato je šel zadaj za hišami po vrteh. 

Ko je bil že blizu gostilnice, je začul od ondi hreščcči, hripavi 
glas sinočnjega predsednika, čigar pripovedovanje je spremljal gro- 
zovit smeh vseh navzočnih gostov. 

Cebulica pa ni bil vajen veliké družbe, zato je storil práv počasi 
par korakov, da bi preje ogledal vse in slišal pogovor ter tako spo- 
znal, kdaj je čas pristopiti. Na sosedovem vrtu pa je postal pod 
kozolcem in posluhnil. 

In stal je ondi in poslušal ter rdel in bledel v lica. 



Atanazij Ivanič: Spor in sprava. 343 

Čul je, kako so obdelavali njega, kako grdili njegovo Rozo. 
Sedaj so smešili njo, potem zopet njega. Však je imel nekaj povedati, 
vsi pa so se grozovito smejali, da je smeh odmeval po vsem trgu. 

Gospodu davkarju Cebulici se je pričelo vrteti pred očmi, in 
kolena so se mu šibila, ko je slišal tako roganje o sebi in svoji ženi. 

»To so Ijudje, to so prijatelji!* je zajavkal Cebulica sam sebi 
in se napotil domov, med potom pa vedno mrmral: >In radi takih 
Ijudi sem se zameril njej, svoji Rozi, ki ji ni para na svetu.« 

Stopal je domov počasi in zamišljen, kakor bi ga težilo ne- 
znosno breme. Srce mu je silno utripalo. 

Čutil se je tako nesrečnega, zapuščenega, osamljenega. Nima 
duše, ki bi ji potožil svojo bol in nesrečo, ki bi ga izkušala tešiti in 
tolažiti. Neizrečeno milo se mu je storilo, da nima nič otrok; po 
njih bi se sedaj lahko nekako približal svoji ženi. Kdo mara zanj r 
Ti, ki so mu kázali prijateljstvo, bi ga radi imeli za zabavo, za po- 
smeh, a kaj jih briga drugo. Edino bitje pa, ki mu je resnično vdano, 
ki z njim deli dobrote in zlobe življenja, je ona, Roza, njegova žena, 
z njo pa je ravnal tako grdo, tako nečloveškol 

Prišel je bil do doma ves pobit in potrt in, ne da bi se bil kaj 
pomišljal, je stopil v kuhinjo. 

Ona je imela opravka pri ognjišču. 

>Rozi, Rozika, ves, nikar mi ne zameri ... oh saj vem, da si 
huda, ampak jaz sem bil pijan, in jako mi je žal« . . . 

Obstal je pri vratih kakor kak desetleten paglavec, vrtel sra- 
mežljivo v roki klobúk in gledal v tla. Glas mu je bil mil in proseč 
kakor dvajsetletnega zaljubljenca, pri srcu pa je čutil bolečine, ka- 
kršnih ni niti Marija trpela pod križem. 

Roza je bila že pripravila za ta slučaj tehten govorček, a ni- 
kakor se ji ni mogel izmekniti z jezika. Nenavadni, poniževalni nastop 
krotkega možička jo je bil tako gánil, da so ji prilezle solze v oči. 

>Prosim te, Rozika! Res te lepo prosim — kaj ne slišiš?« 

Cebulica je pričel vnovič prositi, ko je ona le molčala, in glas 
se mu je nekoliko tresel. Nikdar še ni pričakoval gospod davkar 
nobene stvari nestrpneje nego sedaj odgovora svoje Ijube žene, 

Roza se je obrnila proti njemu in ga slovesno vprašala: 

>Ce ne boš več tak?« 

Tedaj pa je priskočil ves srečen gospod davkar Cebulica, stisnil 
ženi roko ter drobil venomer: 

» Nikdar več, nikdar več« . . . 

In gospod davkar je držal svojo obljubo. 




344 A. Aškerc: »Erotika« pa »Čaša opojnosti*. 



v 

„Eí'otika" pa „Čaša opojnosti". 

Pismo iz Lj ubíjané. Pišc A. Aškerc. 

islana gospodična! 

Torej dve najnovejši knjigi slovenskih poezij sta 
nama dali pôvod, da sva pretrgala molčanje izza minolega 
decembra lanjskega leta. 

Pišete mi, da Vas je letošnja Veliká noč jako pri- 
jetno iznenadila, ker Vam je bila poslala iz Ljubljane 
dve pisanki: Cankarjevo »Erotiko« in pa Zupančičevo >Cašo opoj- 
nosti*. Pravite, da ste že párkrát precitali obe knjigi, da ste slišali 
nekaj sodb svojih sosedov ter tudi čitali nekaj feljtonov v naših 
časnikih o Cankarju in Zupančiču; zvedeli ste tudi, da je bila >Erotika« 
že v par dneh popolnoma — razprodana. In sedaj se obračate še 
name in me prosite, naj Vam pišem, kako sodim jaz o teh dveh 
knjigah, in kako sodijo o njih tukajšnji literárni krogi. 

AH pa veste, gospodična, da ni tako lahko odgovoriti na Vaše 
vprašanje, kakor si morda mislite? 

No, vendar hočem ustreči želji Vaši. Prosim Vas pa kar od 
kraja, da mojega pisma ne šmátrajte morda za kako obširno razpravo. 
Bog zacúvaj! Pedantovska učenost pa svobodna vila poezija! Ti dve 
si nista sestri. PoŠiljam Vam samo nekaj misii o teh dveh poetičnih 
zbornikih, pošiljam nekaj vtiskov, ki sem jih dobil, čitaje te verze. 
Tudi obširno ni moje pismo. Zakaj, dasi sta oba pesnika nenavadno 
nadarjena moža, vendar sta še jako mlada; te poezije njune, povite 
v dva krásna šopka, ki opajajo našo dušo s tako pristnim naravnim 
vonjem ter razveseljujejo naše oči s takimi bleščečimi in pisanimi 
barvami, so prvá žetev s plodovitih gredic naših dveh poetov. 
Književnost naša pričakuje od Zupančiča in od Cankarja, da j i po- 
darita še lepŠih šopkov, katerih posamezne cvetlice bodo še bujneje 
razvite, ki bodo imele še sitejše barve in bodo še omamljiveje di- 
šale. In takrat se bode pač pisalo obšírnej e o obeh pisateljih. 

* * 

Zupančič in Cankar sta pretežno lirika; in kakor je drugi krstil 
svojo zbirko na ime » Erotika*, tako bi bil lahko storil tudi prvi: 
»Eros« je poglavitni motiv obema. Takisto bi bil pa tudi Cankar svoji 
knjigi lahko dal ime >ČaŠa opojnosti*. 



A. Aškerc: »Erotika« pa >Čaša opojnosti*. 345 

Linka, poezija! 

Pristna poezija, izvirajoča iz tajinstvenih globin človeškega bistva 
in noseča na sebi pečat geniálne izvirnosti, se spozná na prví mah 
od ponarejene, posnete in pogrete. Kaj je tisto, kar nas tako ogreva, 
očaruje, navdušuje, ko čitamo pristno poezijo, pravo umetnost, to se 
pravzaprav niti definirati ali analizirati ne da. Utrgajte bujno razvito 
vrtnico, ki c vete na Vaši gredi! Poskusite analizirati tisti vonj, tisti 
specifični rožni duh, ki puhti iz čašice, iz peres — ni mogoče! Po- 
skusite analizirati barvo njenih peres. Morebiti se ta barva natanko 
niti določiti ne da. Vi samo čutite, da je roža živa organska stvar, 
ne umetno narejena. Iz tega njenega življenja izvira ves njen čar, 
čeprav si ga ne morete razlagati. Botaniška teorija tu ne zadošča. 

Tako je s pristno umetnostjo, s poezijo. 

Pristna, resnična poezija se razlikuje od nepristne, prisiljene, 
rutinirane, ponarejene in v slabem pomenu >umetne« po priliki tako, 
kakor se razlikuje živa roža, ki je zrasla po volji stvarnikovi, od 
cvetlice, ki jo je naredila iz papirja na svoji mizi cvetličarka. 

Pristna poezija se razlikuje od nepristne, kakor se razlikuje vino, 
iztisnjeno iz sočnega grozdja, od >vina«, ki ga je naredil Jud v 
svoji kleti . . . 

Cankar in Zupančič sta torej pred vsem lirika, in lahko še do- 
stavimo: erotična lirika. Lirska pesem je, kakor veste, najneposred- 
nejši izraz človeškega srca, to je, človeškega čuvstvovanja, duševnega 
razpoloženja. Pravi lirik razodeva v svoji pesmi svojo notranjost, v 
svojo pesem prenáša trepetanje svojih duševnih strún; mi vidimo 
kakor v zrcalu njegovo individualnost. Citaje globoko občuteno, toplo, 
pristno liriko, čutimo, ako imamo sami kaj srca, skoro isto, kar je 
čutil pesnik sam, ko je takorekoč »fonografoval« z besedami svoje 
občutje. V pesništvu, zlasti pa v lirskem pesništvu govori naše čuv- 
stvo. Predmet pesništvu je ves svet, v kolikor vpliva na naše čuv- 
stvovanje, četudi se godi to po poti našega razuma. 

Naravno je, da jezik poezije ne more in ne sme biti vsakdanji. 
Nenavadnemu razpoloženju dúha odgovarjaj tudi primeren jezik, ad- 
ekvátna dikcija. Tisto pravo poetično občutje navdihuje poeta samo 
in mu narekuje, kako naj govori in pesni. To velja zlasti o lirski 
dikciji. Dikcija sama pa se zopet izliva v neko značilno valovanje, 
ki mu pravimo ritem. 

Če ima že navadni človeški govor neki ritem, koliko bolj ga 
imej šele oduševljena pesem, bodisi že kakršnekoli vsebine, tendence 
ali smeri. 

>Ljubljanski Zvon< 6. XDC. 1899. 24 



346 A. Aškerc: >Erotika« pa >Čaša opojnosti*. 

Poetična beseda, izlita v verze, si je ustvarila sama svojo vnanjo 
obliko s strofami, asonancami, aliteracijami, stiki. Ako je pravi poet 
pisal v takih, rekel bi, tradicionalniii oblikah, je čitatelj videl vselej 
na prvi mah le poezijo, duh, pozneje je šele zapažil, da je to pes- 
njenje vlito v neke določene forme. Drugačna pa je bila stvar, kadar 
se je posluževal takih pedantovskih poetičnih oblik kak poetaster. 
Takrat je postala oblika glavna stvar; ideja, pravi poetični moment, 
tisto nedoločljivo, >imponderabile«, ki je znak pristne umetnosti . . . 
vse to pa je v samih formalnostih izginjalo, ker vsega tega niti 
bilo ni. 

Zato je nastala zlasti v novejšem času huda opozicija proti 
tradicionalnim pesniškim oblikam, proti pedantovskemu formalizmu, 
proti običajnim strofám, proti stiku in drugim takim akcidentalnim 
pripomočkom vezane besede. 

Tradicionalne pesniške oblike so prezirali sicer že dávno vsi 
pravi pesniki ter si ustvarjali svoje oblike po svojem okusu, baš 
takšne, ki so ustrezale njih individualnim pesniškim mislim; teda 
pravo revolucijo so glede teh oblik provzročili najbolj takozvani 
dekadentje, impresionisti in drugi taki antiformalisti. 

V tej opoziciji tiči, kakor sem rekel, zdravo jedro. Saj vidimo, 
da je tudi v upodabljajočih umetnostih nastal nekak razkol. Tisti 
umetniki, slikarji in kiparji, ki prisegajo na princip individualizma, ki 
naglašajo pametno načelo, da mora moderni človek imeti svojo 
umetnost, da slikar in kipar ustvarjajta iz s voj e d obe, ne pa da 
bi se vedno in vedno naslanjala le na staré vzore: tisti umetniki so 
učinili takozvano secesijo, ki je dobila v razvoju današnje umet- 
nosti epohalen pomen. 

To je nekaka sveža sapa, ki piše in brije preko današnjega umet- 
niškega polja! To je nekak nov »Sturm und Drang«. Kaj hočemo! 
návTa. psí. Naziranje o svetu se je vsled velikanskega napredka eks- 
aktnih znanosti, vsled napredka moderne tehnike in raznih iznajdb v 
tem stoletju skoraj docela izpremenilo in preobrazilo. To novo na- 
ziranje o svetu je vplivalo tudi na gospodarski in sociálni razvoj, na 
ves sestav človeške družbe. Kako bi mogla pri tem občem presnav- 
Ijanju umetnost, ki je v taki tesni, četudi ne vsakomur vidni zvezi 
z vsem človeškim življenjem, ostati nedotaknjena? Filozof Nietzsche 
zahteva kategorično, da naj se »preocenijo« vse vrednote — »Um- 
wertung aller Werte* — . Moderni človek naj se vpraša, ži vi li s 
svojim pravim življenjem, ima li svojo umetnost, ima li svoje 
misii, svojo vero, svojo filozofijo, svojo poezijo? 



A. Aškerc: »Erotika« pa >Čaša opojnosti*. 347 

Ostanimo samo pri svojem predmetu, pri poeziji! 

V tem prevratu proti formalizmu so šli in gredo še nekateri 
poetje predaleč, streljajo preko cilja. Pri takih prevratih je bilo še 
vsekdar tako. Ta preobrat in prevrat je podnetil v raznih časopisih 
obširne polemike, kontroverze in razprave. Kdor je zadnja leta čital 
n. pr. revije: »Zeit«, »Wage«, »Našo dobo«, >Rusko miseN, »Pro- 
svjeto«, »Wiener Rundschau<, »Vienac«, »Kunstwart«, >Neue Zeit«, 
naš >Zvon« i. dr., je naletel lahko však čas na vprašanja, tičoča se 
reform dosedanje pesniške tehnike. Bili so se cesto srditi in duhoviti 
boji, v katerih se je prelilo mnogo — črnila. Jako zanimiva je bila 
n. pr. kontroverza v dunajskí >Zeitc med pesnikom Schlafom in pa 
med kritikom Levetzovim . . . 

In kaj je facit vseh teh polemik? To, kar je cesto pri takih 
prepirih: resnica je nekako na sredi med obema sovražnima taboroma! 

Stará pesniška tehnika se je razvila naravno. Nepesniki pa so 
zunanje oblike šmátrali za bistveni znak poezije. Poetastrom je 
formalizem še vselej ubil poezijo. Však pravi pesnik pa si ustvari 
sam svojo obliko. 

Poetična ideja se spočne že v neki določeni jezični, verzni in 
ritmični obliki. >Es ist der Geist, der sich die Form schafft* 

>Stalne< oblike — soneti, tercine, gazele, rondeli, trioleti, ali 
kakor se že vse imenujejo — pravzaprav niso stalne, ne absolútne. 
Stik, asonanca, aliteracija, določeno število verzov v eni strofi . . . 
vse to ni neobhodno potrebno. Absolútno potreben pa je ritem, 
ki se vanj besede oduševljenega pesnika izlijejo samé od sebe. Brez 
ritma ni pesmi, ne pesniške dikcije! Dolgost verzov pa si pesnik 
urejaj sam po svoji volji, takisto število verzov v eni strofi. Sploh 
imej pravi umetnik-pesnik idejo in obliko popolnoma v svoji oblasti! 
Ne oziraj se na nikake tradicije, če se nočeš ; ne priznávaj v 
obliki nikakih avtoritet! Ne polagaj nežne poetične misii nikdar na 
Prokrustovo postelj! 

Teh načel se je držal v novejšem času tudi »Zvon«. Zato je 
na eni piati načeloma preziral vsakršen pedantovski tradicionalni 
formalizem, na drugi piati pa je bil naš list nasprotnik metrične in 
ritmične anarhije, t. j. ni odobraval tiste smeri, ki piše verze s pro- 
zaičnim ritmom. Nekak ritem mora biti v vsaki pravi pesmi 
razviden in dosledno izveden.*) Kdor noče pisati takih verzov, naj 

*) Izmed mnogih razprav Levetzova, Servaesa, Schlafa in drugih v »Zeit< in 
v >Wage« naj omenim tukaj samo enc iz nckega jako svobodomiselnega ča- 
sopisa, ki ga imam ravno pri rokah. Stuttgartska >Neue Zeit« z dne 30. julija 

24* 



348 A. Aškerc: »Erotika« pa »Čaša opojnosti«. 

piše svoje misii tako, kakor se píše nevezana beseda sploh: članki, 
povesti, novele . . . 

m. 1. je prinesla članek »Eine Umwälzung der Lyrik?* Ta članek je zelo za- 
nimiv, ker se popolnoma strinja z našimi nazori, izrečenimi v »Ljublj. Zvonu« 
1898. 1., št. 7. v »listnici«. Nekaj stavkov je skoro dosledno enakih nekaterim 
stavkom naše »listnice«. Naj prijavimo čitateljem najvažnejše dele tega članka! 
Kritik H. Stróbel piše med drugim: 

»Nach Storm ist Rhythmus und Klangfarbe des Verses ein Mittel, die 
Stimmung zu reproduziren, ihr einen präzisen, adäquaten Ausdruck zu verleihen. 
Nur dann, wenn ich die Stimmung, aus der ein Poém geboren wird, in die 
genau entsprechende Form giesse, vermag ich auch eine meiner Stimmung ähn- 
liche, resp. gleiche Stimmung bei dem Leser hervorzurufen. 

Dass man úberhaupt auf den Gedanken kommen kann, auf Reim und 
Rhythmus und das kunstvoU geprägte Wort zu verzichten, erklärt sich aus der 
Sucht nach Befreiung von der Schablone und der Konvention, nach echter, 
reiner, individueller Stimmungspoesie. Wenn man dabei nur das Kind nicht mit 
dem Bade ausschiitten wollte! 

Es ist ja unverkennbar, der Reim und der Rhythmus werden von dem 
Poeten oft als unbequemme Fesseln empfunden. Manch Einer klagt, dass der 
Gedanke, das Bild sich oft nach dem Reirae richte, statt umgekehrt der Reim 
nach dem Gedanken. Und doch liegt in dem Goetheschen Worte, dass sich 
gerade in der Beschränkung der Meister zeige, eine tiefe Wahrheit. Reim und 
Rhythmus bewahren vor zerfliessender Breite, sie zwingen zur Konzentration 
und erhôhen dadurch die Wirkung des Wortes. Und wenn man daruber klagt, 
dass Reim und Rhythmus die »natúrliche« Wortfolge und Satzkonstruktion ver- 
änderten, so vergisst man, dass auch schon der Affekt dieselbe Wirkung hat. 
Poetische und pathetische Prosa wird unwillkúhrlich und ganz »natúrlich« rhyt- 
misch, wodurch doch hinlänglich bewiesen ist, dass der Rhythmus nichts Ge- 
kúnsteltes und willkúhrlich Erfundenes ist, sondern ledigHch der Ausfluss des 
Bemúhens, einer Stimmung, sei es Träumerei, Vision oder Leidénschaft, den 
entsprechenden Ausdruck zu geben. Dass es rhythmische Formen giebt, die 
nur der einen Sprache entsprechen und die deshalb, auf eine andere Sprache 
úbertragen, dieser Gewalt anthun, ist ganz selbstverständlich. In der Feindschaft 
gegen Verš und Reim liegt deshalb ein gesunder Kern, die Reaktion gegen 
pedantischen Formenzwang und ästhetische Schulfuchserei. 

Wir sagten das bereits einmal an einer anderen Stelle in dieser Zeit- 
schrift, dass das Kennzeichen des echten Lyrikers die Originalität ist. Die 
Originál itätshascherei ist deshalb aber noch lange kein lyrischer Befähigungs- 
nachweis. Denn wenn sie — skrajnji dekadentje — auf Reim, Rhythmus und 
das bezeichnende Wort verzichten, was bleibt dann von ihrer neuen Lyrik noch 
úbrig, als die nackte, triviale Prosa ? ! 

Sehr moglich freilich, dass diese »neue Lyrik* zahireiche Anhänger fmdet. 
Wer Verše und Reime drechseln wollte, der musste doch immerhin Sinn fúr 
Rhythmus und einen relativ reichen Wortschatz besitzen; das ist jetzt ein »úber- 
wundener Standpunkt*! Je weniger Worte, je mehr Gedankenstriche, desto 
»moderner« ist diese Poesie, die das unbequeme Geschäft des Dichtens vôllig 
auf den Leser abwälzt*. 



A. Aškerc: >Erotika« pa »Čaša opojnosti*. 349 

Teh momentov se mi je potrcbno zdelo dotekniti se, preden 
preidem k poezijam pesnikov Cankarja in Zupančiča, ki se rada pri- 
števata > dekadentom*. 

Moderna poezija, zlasti lirika, pa se je preosnovala nekoliko 
tudi v dikciji, v poetičnem jeziku, v izražanju občutja. V tem oziru 
ima dekadenca res nemalih zaslug. Kako pa so nekateri moderni 
pesniki, posnemaje dekadentno dikcijo, zašli v karikatúre, ste že 
tudi slišali.^) — Sedaj pa vzemimo v roke najprej Cankarjevo 
>Erotiko«! 

L 

Cankarjeva lirika je pristno vino. Ako čítate njegove verze, 
čutite, da tu ni nič ponarejenega, nič maniriranega, nič »pričutenega«. 
Vse je priteklo iz njegove duše kakor studenec izpod skale. Kar 
nam poje in pesni, je občutil sam; takšen vtisk delajo na nas nje- 
gove strofe. Tudi kadar nam kaj pripoveduje, kadar brenka na epske 
strune, je Cankar lirik. Popolnoma »objektiven«, miren epik on niti 
ne zna biti — česar mu ne prištevamo v greh. Vsi trije lirski cikli: 
»Helena«, »Iz lepih časov« in » Dunajskí večeri« potrjujejo to, kar 
sem rekel. Slovenska literatúra nima preveč tako toplih, pristnih 



1) Dekadentje se trudijo na vso moč, kako bi čim pregnantneje izrazili 
duševno razpoloženje. V dosego tega namena j im rabijo med drugimi pripo- 
močki n. pr. tudi' značilne prispodobe iz mistike, iz katoliške liturgije; takisto 
upotrebljajo kaj značilne adjektive. 

Kdor je praví poet, ki rabi také prispodobe in adjektive s svojo izvirno, 
samotvorno pesniško močjo, takému se vse posreči. Toda posnemači zaidejo 
naravnost v komizem, v nerazumljive abotnosti in smešne karikatúre. Kdor pa 
čita verze takega psevdo - dekadenta, ne ve, ali se dotičnemu »pesniku« sanja, 
ali je mesečen, ali kaj počenja. Včasi ni moci ničesar razumeti. Najskrajnjejši 
dekadentje-impresionisti »opevajo« tako naivne vnanje vtiske v tako primitivnih 
oblikah, da je škoda črnila in papirja. Nemški kritik Levetzov je letos v du- 
najski »Zeit« dobro označil te poetične igrače v svoji polemiki s pesnikom 
Holzem. 

Kakor v poeziji, tako so pa tudi v prozi zašli nekateri »moderni« deka- 
dentje v najlepše — karikatúre. Nekaterim takim novelistom - impresionistom je 
idea! nekaka telegramska dikcija s somnambulno meglenostjo, prepleteno s šte- 
vilnimi »pomišljaji«. Zašli so tako daleč, da so se te vrste »literature« polotili 
že humoristični listi, n. pr. »Fliegende Blätter« in celo >Jugend«. — Také so 
skrajnosti. Pravi dekadentje, ki pa si niso izbrali prikladnega iraena, pa so ge- 
niálni reformatorji v moderni liriki. Taki so Verlaine, Dehmel, Liliencron, ne- 
kateri češki dekadentje . . . 

Najboljše pa je, da opuščamo vsako klasifikacijo in vsako nomenklaturo. 
Kar je pristna poezija, to ugaja vsakemu človeku, ki ima zdrav, normalen okús, 
pa naj se prišteva avtor tej ali oni struji, kaj to nam mar! 



350 A. Aškerc: »Erotika« pa »Čaša opojnosti«. 

razodetij čutečega srca, kakor so lirski verzi teh treh naštetih ciklov. 
Citaje te stvari, čutimo bitje srca, čutimo utripanje nervoznih žil. To 
trepetanje je sedaj nežno, sentimentalno, sedaj narašča v strastno hre- 
penenje, dokler ne nájde finala v orgiastičnem erotičnem deliriju. 

Takšen je Cankar. 

V liriki je čist subjektivist, egoist. Misii samo naše in na svojo 
Ijubezen. Ta mu napolnjuje vse njegovo bitje. V njej živi in diha; 
on je suženj te strasti; ta strast je edini motiv njegovi liri. 

Erotika! 

Moj Bog, kaj je mladému človeku bližje nego to čuvstvo, to 
nagnjenje, ta strast? 

Mlad pesnik, ki ne bi zapel nobene erotične pesmi, bi bil tak 
čudák, da bi ga bilo treba voziti po svetu ter kazati radovednim 
Ijudem za primerno vstopnino! Saj je bil sam modri Salomon zapel 
svojo »visoko pesem« o — Ijubezni, ki je sčasoma dobila seveda 
alegorski pomen . . . 

Erotika pa je za pesnika ravno zato, ker mu ta motiv leži v 
krvi, jako delikaten predmet. Kolikrat se je že opevala Ijubezen v 
vseh jezikih sveta, odkar sploh človek poje lirske pesmi. Ali je mo- 
goče še kaj novega, izvirnega »povedati« o tem predmetu? 

Mogoče je, mogoče. Pa za to treba ostro občrtane individuál- 
nosti, krepke, izvirne náture, da nam ta večni téma opeva od svoje 
originálne stráni. Kar pa v tem genru ni originalno, západe brez 
pardona banálnosti. Takih vsakdanjih, neslanih erotičnih »pesmic« 
producirajo poetastri dan na dan na centel 

Cankarjeva erotika ni banálna, kolikor smem jaz soditi, in kakor 
ste opazili tudi že Vi, gospodična. 

Kakor sem že omenil, je v liriki glavna stvar »kako«. Ko bi 
tudi kakemu čitatelju erotični motiv sam na sebi ne bil simpatičen — 
in takih čitateljev zlasti med Slovenci ni malo — vendar mora vsakdo 
reči, da Cankar zna povedati, lepo povedati, kar čuti sam; on zna 
svoje občutje izraziti z besedami tako, da čutimo z njim. In to je 
pravi kriterij dobre lirike. 

Ali naj Vam navedem zgledov iz njegove knjige? Moral bi pre- 
pisati po cele stráni. Citajte n. pr. stráni: 18. in 19., 27., 28., 29., 
35., 37., 38., 45., 49. >) . . . 



*) Nekateri Ijudje še dandanes ne znajo čitati zborníkov poezij. Čitajo 
namreč kar nepretrgoma po vrsti od prvc stráni do zadnje. Ker so samostalne 
posamezne pesmi umotvori zase, bi morali takc stvari čitati tudi v vcčjih 
odmorih, ne pa vse na »en dušek« . . . 



A. Aškerc: »Erotika€ pa »Čaša opojnosti*. 351 

Nekak poseben genre so >Dunajski večeri*. To so nekake 
lirske romance, lirske slike iz razkošnega velikomestnega življenja. 
V njih bije pravá pesniška moč, vroča straš t. 

Ker pa mi pišete, da Vam je, ko ste čitali ta ciklus, šinila do- 
stikrat »rdečica v obraz«, naj Vam samo s par besedami pojasnim 
te stvari. 

Cankar izraža tukaj deloma nežno, mestoma tudi precej natu- 
ralistično-pikantno občutke, ki mu jih je rodilo velikomestno ozračje, 
velikomestni (dunajski) milieu, kjer vladajo v občevanju obeh spolov, 
kakor znano, silo elastični in liberálni nazori. Cankarjeva duša je v 
teh slučajih samo nežno občutljiv fotografski in fonografski aparát, ki 
nam káže življenje takšno, kakršno je tam že našel. Re- 
alistično - naturalistične slike torej v genru Zolovem ali Maupassan- 
tovem. V takem velikomestnem ozračju je zlasti ženská krepost v 
neprestani opasnosti. Greh slávi tod svoje orgije takorekoč pred očmi 
cele javnosti. Sociálne rane zevajo v tej družbi, ki si jih nihče zdraviti 
ne upa, ker so morda neozdravne — kali? Te rane je imela na 
svojem telesu tako predkrščanska (paganska), eminentno krščanska, 
pod popolnim vplivom cerkve živeča srednjevečna, kakor današnja 
moderna družba. Homines sumus. A kjer živi po več stotisoč Ijudi 
skupaj na razmeroma majhnem prostom, kjer morajo ti Ijudje dan 
na dan priti drug z drugim v dotiko: ondi je življenje jako »pisano«, 
nasičeno z elektriko najbolj vročih strasti. V velikem mestu polje 
življenje drugače, bujneje in svobodneje nego v kaki preprosti hri- 
bovski vaši . . . 

V >Dunajskih večerih« je Cankar fotografoval velikomestno 
ozračje zlasti z ozirom na trpečo žensko. Z umetniškega stališča mora 
vsakdo priznati, da so te sUke izvrstno pogojene. Kjer slika greh, 
nemoralnost, ne pravi nikjer, da odobrava to življenje. 
On samo riše po naravi. Nemorálnosti Cankar torej tukaj ne uči in 
je ne proslavlja. 

Kako polna kontrastov je n. pr. slika na stráni 59.! Kakor jaz 

umevam to pesem, Cankar med vrstami iz srca pomiluje ubogo žensko 

bitje, ki je padlo kot žrtva človeške družbe . . . 

>In trpljenje, brezupa zaduhla noc 
iz uvelega diha života . . . 
Tvoje duše temnä tragédi j a . . .« 

Toda to nesrečno bitje se niti ne zaveda (več) svojega žalost- 
nega položaja! Pesnikovega modrovanja ne razume ali ga noče raz- 
umeti . . . Pravi mu v svoji naivnosti (ali pokvarjenosti?) tako: 



352 A. Aškerc: >Erotika« pa »Čaša opojnosti«. 



»Kaj ti príde na misel — ne bledi tako! 

Za trenotek obrni se malo v strán 

pa naroči mi čašo kave!« 
Kak kontrast! 

Zakaj je Cankar uvrstil na straní 64. tisto črtico v nevezani 
besedi, to je njegova stvar. Boljše bi bilo, da bi je ne bil. — 

Jaz torej čitam » Dunajské večere « z realističnega stališča. Pravi 
poet-umetnik išče povsod le človeka, analizuje in študira čuteče 
in trpeče človeško srce in poezijo njegovo. Tudi med grešniki išče 
le človeka, njegovega boljšega bitja, kolikor se ga vidi iz propada 
zmot. Tako je Dostojevski iskal med največjimi hudodelniki tistih 
isker, ki jih v teh bitjih niti pregreha ni mogla ugasiti . . . Tako raz- 
umevam vsaj jaz te »r>unajske večere«. Menda se ne motim . . . Čisto 
neomadeževana sicer muža pesnikova morda ni odšla iz tega sopar- 
nega ozračja, upam pa, da ga ne odobrava, ampak ga smatra samo 
za predmet svoji umetnosti. Kot človek čisla pravo etično načelo, 
kot pesnik pa nam káže te slike, češ: »Tako je! Ako vam ni práv, 
pomagajte, zdravite, reformujte našo družbo, če morete! Jaz si umivam 
roke!« . . . 

V »Dunajskih večerih« pa se je — to naj Vam še dostavim — 
Cankar približal za las tisti delikátni meji, katere resni erotični lirik 
ne sme prestopiti, ako hoče, da bode literatúra prištevala njegove 
pesmi k resni umetnosti. Marsikak čitatelj, zlasti pa marsikaka či- 
tateljica poreče morda že zdaj, da je Cankar v tem ciklu párkrát 
vsaj z eno nogo že prestopil tisto delikatno mejo. Finemu okusu se 
n. pr. adjektiv »pohoten« ponavlja že prevečkrat. A če bi tak sijajen 
lirski talent, kakršen je Cankar, hotel še dal j e iti v tem genru, nego 
je že šel v » Dunaj skih večerih«, bi nam bilo žal zanj . . . 



Cankar je tudi epik. Ako se je komu njegova erotika zdela 
preopojna, ko pride do njegovih »romanc«, tukaj diha drugačen 
zrak. Tu ni vse erotika. 

Čeprav pa v tej knjigi epik Cankar vobče ne doseza lirika Can- 
karja, nájdete med njegovimi romancami vendar par svetlih biserov. 
Taki biseri so: »Sulamit«, »Ob grobu tiranovem«, *Ungnadovi gostje«, 
»Intermezzo v nebesih«, posebno pa »Sultanove sandale«. Citajte te 
stvari, čitajte jih po večkrat, in videli boste, kaka poezija je v teh 
romancah! Kako sanjava, prepojená z jutrovskim duhom je dražestna 
»Sulamit«! 



A. Aškerc: >Erotika« pa »Čaša opojnosti*. 353 

»Ah, nagni k meni, Sulatnit, 
prebele prsi svoje! — 
Pogine naj ves Izrael . . . 
Ti si kraljestvo moje!« 

V pesmi »Ob grobu tiranovem* čutimo tisto zgodovinsko Ne- 
mezis, ki stopa za petami vseh tiranov. Z ozirom na prizor, ki se 
vrši ob pogrebu, pa je to tudi dobra satira. 

Ungnad, ki je tako pospeševal tisk prvih slovenskih knjig, je 
vreden spomenika v naši poeziji. Cankar mu je postavil lep spomenik. 

• Intermezzo v nebesih* je fina, moderna stvar, na videz krátka 
in preprosta, pa polna dúha. Najboljša izmed vseh románe pa je 
duhovita in pereča satira > Sultánove sandále*. Bizantinizem je imenitno 
persifliran! Da je mogel povedati to, kar je hotel, je šel tukaj tudi 
Cankar v orient. To potovanje mu ni namen, ampak sredstvo za 
dosego namena. To bodi povedano tistim kritikom pri nas, ki so se 
začeH báje »dolgočasiti« ob orientalskih snoveh v naši najnovejši 
poeziji. Ko bi dotični možje nekoliko globlje pomislili, bi uvideli, da 
so v naši družbi vprašanja, problemi, ki kar izzivajo satiro, sarkazem 
in persiflažo. Te snovi pa so cesto tako delikátne, da jih z ozirom 
na filistrske názore današnje družbe, z ozirom na pičlo našo politično 
svobodo in na jako tesnosrčni tiskovni zákon ni moci obravnavati 
in kritikovati z navadnim jezikom in v navadnem »civilnem« kostimu. 
Sapienti sat! A ko bi tisti nasprotniki orientalskih snovi dobro pre- 
udarili, kaj je satira, kaj alegorija, ko bi pomislili, da mora satirik 
svoje želo in svojo puščico zaviti in skriti v sto in sto zavojev, da 
mora iti cesto šele po dolgih ovinkih do svojega cilja, po- 
tratiti mnogo besed, preden izreče svojo pointo, preden izstreli 
puščico v >tarčo<: potem bi taki gospodje rajši molčali in se na tihem 
veselili, če je kak satirik dobro zadel, kamor je meril! Tako je . . • 

Naštevši po svojem subjektivnem okusu najboljše Cankarjeve 
epske stvari, ne rečem, da so druge slabé. Lepa je >Noveleta«, krepka 
»Slavina«, v narodnem dúhu južnoslovanskih pesmi je zložen »Kaci- 
jaňar*, poetično je >Svatbeno potovanje«, duhovit je >Kongfutse«, 
čarovita je >Romantika« in nežná je bájka >Dve noci*. Tuintam 
pa je v teh-le kosih Cankar nejasen. Namesto plastike vidimo lirsko 
sanjavost, in to ne pospešuje epskega razvoja. Citatelj potem cesto 
ne ve, kaj hoče povedati epik; in to je hiba . . . 

V romancah stopa Cankar iz sebe, iz svoje subjektívnosti med 
svet, kjer se pečajo Ijudje še z drugačnimi problemi, nego je erotika. 
Pravi pesnik se mora zanimati za vse, kar se godi okoli njega; vsa 



354 A. Aškerc: »Erotika« pa »Čaša opojnosti«. 

svetovna vpraŠanja: narodno, versko, filozofsko, zlasti pa socialno 
mu morajo biti pri srcu. Pravi pesnik bi moral gledati in motriti 
svet z višine svojega čaša . . . 

Cankar se nam káže v svojih pesmih že precej zrelega. Nje- 
govi nazori so se že precej konsolidirali. Njegova pesem je povsem 
resna. Sentimentalnosti in mladostne naivnosti ne nájdete v njegovih 
pesmih — vsaj v celoti ne. V liriki pač tuintam luna sveti morda 
prevečkrat, no ta luna nas ne ženira preveč . . . 

Ako pozorno čitate Cankarja, zapažíte v njegovih stvareh še dva 
momenta, namreč blaziranost in nekaj patološkega. Oba niomenta 
bi se dala razlagati morda iz pesnikovega življenja samega. Patološki 
moment stopa na dan zlasti v njegovih črticah in novelicah. Priča- 
kujemo, da se sčasoma popolnoma iznebi te simpatije za bolehnost. 
Nekaterim dekadentom se dozdeva to stikanje za patološkimi pri- 
kaznimi in tisto ogledavanje »bolnih src« moderno; no trajno vred- 
nost ima tudi v umetnosti le zdravje; normalno je vendarle zdravje. 

Cankar je, naj mu očitá kdo s kakršnega stališča koli ražne 
hibe, v jedru svojem pravi, globokočuteč in duhovit pesnik, ki ima 
v sebi vse pogoje, da bode še lahko napredoval, se spopolnjeval in 
poglabljal. Kdor v tako mladih letih nápise že tako knjigo samoraslih, 
pristnih poezij, ta je pravi izviren talent, ki se mu ni bati za bo- 
dočnostl Však prijatelj našega leposlovja mora želeti, da bi g. Cankar 
dosegel v življenju skoraj kak stalen položaj, v katerem bi mogel 
brez skrbi za eksistenco posvečevati svoje svobodne ure literaturi. 

II. 

»Caša opojnosti«! 

Originalno zaglavje pesniškemu zborniku — kaj ne da.^ Veste, 
moderní poetje dajejo svojim duševnim otrokom radi nenavadna 
imena; in práv ravnajo! Kaj bi se vozili zmerom po izvoženih potih, 
kaj bi ponavljalí in prepisavali stará, že obrabljena imena, ko pa si 
izmislimo lahko novih, še ne zaslišaníh! 

Izvirnemu blagu izvirna izveska! Tako je práv. Kaj je izvirnost, 
individualnost, kaj pomenja rek: »Duo cum faciunt idem, non est 
idem«, spoznáte práv lahko, če prímerjate Cankarja z Zupančíčem. 

Tudi Zupančič je lirik, pred vsem erotičen lirik. Pa kolika 
razlika med obema! Ničesar nimata vzajemnega, občega med seboj! 
Melodíje Zupančíčeve so povsem drugačne; barva njegovih zvokov, 
tempo, vse je izvirno, » svoje*, no baš Zupančičevo. 



A. Aškerc: »Erotika* pa »Čaša opojnosti«. 



To primerjanje se čitatelju vsiljuje samo od sebe, ker sta oba 
pesnika izdala svoji knjigi ob istem času in ker občujeta prijateljski 
med seboj. Pa pustimo sedaj vsako primerjanje. Oglejmo si Zupan- 
čiča samega, kakršen je! 



* 

* 



Pisal sem Vam v úvodu teh vrst, da je lirskemu pesniku glavna 
stvar: izraziti svoje čuvstvovanje (občutje) na najneposrednejši način. 
Čim bolj se posreči liriku povedati z besedami, kaka čuvstva raz- 
burjajo ali božajo v konkretnem trenotku njegove srčne strune, v 
kakem razpoloženju se nahaja njegov duh, tem bolj je dosegel svoj 
namen, tem lóže nam sugeruje svoje čuvstvovanje, da čutimo z njim. 
In kako zna Zupančič izražati svoje občutje! 

Odprite njegovo »Cašo opojnosti« kjerkoli, čitajte cikle: »A1- 
bertino*, »Zimske žarke«, »Steze brez cilja«, »Seguidille«, »Bolne 
rože«, »Jutro«, ali njegove »Romance« . . . povsod nájdete dosti bi- 
serov lirske poezije. 

Iz Zupančičeve lirike diše neka mladostna svežost, tuintam 
naivnost; ton njegove poetične dikcije je navadno naroden, pristno 
slovenskí; blaziranosti ni nikjer sledu; cesto se mu posreči humor; v 
sonetih pa je duhovit in moderen. 

Zupančiču se pozná, da je izšel naravnost iz Ijudstva, iz takega 
Ijudstva, kjer se govori ono elastično Slovensko narečje, ki se bliža 
polnoglasni in blagozvočni srbohrvaščini. Zato i ma jezik tako v oblasti, 
da mu teče sam od sebe iz njegove národne duše. Tu ni nič pri- 
siljenega, nič preračunjenega, »priučenega«. Kakor virtuozu gosli, je 
Zupančiču pokoren jezični organ. 

Belokranjski dialekt je eden najlepših in je soroden in po svoji 
lepoti enakovrsten notranjskemu, prímorskému ter vzhodnosloven- 
skemu in gorenjesavinskemu narečju na Stajerskem. S tem pa ne 
rečem, da je »Caša opojnosti« pisana v kakem podnarečju; pisana je 
v čisti pismeni slovenščini, samo da se ji pozná narodni ton . . . 

Rekel sem, da umeje Zupančič cesto prekrasno izraziti svoje 
občutje; v tem oziru se prišteva našim najboljšim lirikom. V tem 
izražanju je vplivala na njega kakor na Cankarja takozvana deka- 
denca s svojimi dobrimi lastnostmi. 

Zupančič izraža svoja čuvstva najrajši na moderen, >dekadenten« 
način. 

Ali naj Vam citiram vse tiste pesmi, v katerih bije pravá, toplc^ 
lirska žila? 



356 A. Aškerc: »Erotika€ pa »Čaša opojnosti«. 

Čítajte n. pr. sonete na str. 14., 15. in 16., 22., 29., . . . potem 
pesmi na straneh: 17., 23., 27., 29., 30., 35., 42., 43., 44., 46., 47., 
49., 50., 51., 52.— 81.; dalje str. 89. in 90. . . . Da ocenite kakega 
umetnika, pesnika po pravici, sodite ga po njegovih najboljših 
umotvorih! 

AU pa ni taká ocena čisto subjektívna? Gotovo. Ker Vam ne 
maram vsiljevati svojega mnenja, rečem Vam samo, da se mi lírske 
pesmi na naštetih straneh dozdevajo najboljše in najlepše. 

Kako originalen je sonet na straní 16.! Kako prisrčno izraža 
Zupančič tisti trenotek, ko mu je pádel v dušo prví žar Ijubezni, 
čisté mladostne, ideálne! Berite o tem na straní 23.1 Kako nežen je 
»Večer« na straní 35.! Kak biser je sílhueta »Nedolžnost« ! (str. 43.) 
Kaka globoka ídeja leží v tej malí stvarí! 

»Nedolžnost kakor pajčolan 
dekličje lice krije ti; 
kot zvezdi dve izza megle 
očesci tvoji sijeti. 

Po trgu greš ... In častniki 
po trgu promenirajo, 
s pogledi poželjivimi 
za tabo se ozirajo . . . 

A jaz bežím izmed Ijudi . . . 
in mislim misii žalostne . . . 

• Glej, tukaj, tamkaj zvezdica 
z višine jasne vtrne se; 
in ktera páde, več nikdar, 
nikdar nazaj ne vrne se . . .« 

Ali čutite, kako nežná národná stvar je »Pesem« na straní 46.? 
V genru Cankarjevih »Dunajskih večerov* je zložená »Rendez-vous« 
(str. 47.) — kako poredna stvar stojí na straní 49.! 

»Moj Ijubica Julijana — ej! 

ona ima črne oči; 

in na dnu teh oči, teh črnih oči 

tristo hudičkov spi! 

Pomislite, bratci, to sala ni: 

Na dnu teh oči 

tristo hudičkov spil* . . . 

Kako dražestna je >Giní« (str. 89.), kí je solncu ukradla žarek, 
a pesnik je našel tisti žarek potem na dnu duše Ginine; zagledal ga 
je skoz njene — • oči! Orígínalnol 



A. Aškerc: »Erotika« pa »Čaša opojnosti*. 357 

AH Vas ne pretresejo nekoliko melanholične >Brezplodne ure< 
na str. 50.? Svetel lirski biser je »Kes< (str. 51.). Kako izvirno je 
izražena osamljenost, kako lepo naslikan obup v »Nočni melodiji* 

(str. 53.): 

»V moji deželi ni cest, 
na mojem nebu ní zvezd; 
v mojih očeh — téma, 
v moji duši — bolest . . .« 

Preproste, nežne lirske marjetice so »Seguidille«. Zanimivo je, 
da je dekadent Zupančič tukaj vlil svoje čute v stalne oblike špan- 
skih pesmi. 

Med najlepše stvari spadajo njegove »Bolne rože*. S sentimen- 
talnimi melodijami se prepletajo tu nekateri krepki, otožni moU- 
akordi. Kogar ne ganeta pesmi na straneh 72. in 73., ta nima srca: 

>Bilá si mi posoda vse svetosti, 
okitil sem s čarobnimi te cveti; 
napolnil sem te s sanjami mladosti, 
postavil sem te na oltár. 

In gledal vate v tajnem sem trepeti 
in hrepenel po tvoji sem sladkosti, 
in Ijubil sem te . . . tak nikdo na sveti 
ne bo več Ijubil te nikdar . . . 

Bilo je — in nikdar se več ne vme. 
Nekdo je sveti žrtvenik oskrunil, 
nekdo je v jasno tekočino pljunil; 
prelila se iz čaše je srebme, 
ugasnil je lestencev žar . . .« 

Kaj pravite? To je lirika — kaj ne? Taki verzi bi bili v sa k i 
literaturi na čast! 

Prepisaval pa sedaj ne bom več; pismo bi mi preveč naraslo. 

Kritik je storil svojo dolžnost, ako je opozoril čitatelja na p o g 1 a- 
vitne črte v umetniškem značaju kakega pesnika. Kritik se mora 
poglobiti v mišljenje in čuvstvovanje, v bistvo tistega avtorja, ki ga 
ocenjuje, da more potem posredovati med njim in pa med čita- 
teljstvom. 

Kritikova uloga je seveda tudi subjektivna; toda, pomislite, da 
kritikovati zna le tisti, kdor o kritikovanem umotvoru sam nekaj 
razume. Kritik pomagaj čistiti estetični okús, pomagaj občinstvu od- 
preti oči, da zna gledati umetniške lepote . . . 

Toda povrniva se k »Čaši opojnosti*! 



358 A. Aškerc: » Erotika* pa »Čaša opojnosti*. 



Ne pozabite čitati lepe »Himne« na stráni 54., in pa »Moje 
bárke « na str. 55. — 56.! 

Zupančič je tudi humorist. To Vam potrjuje »Bohemien«, ki je 

»poleti v vinski kleti« zapil svoj denár in zato v januarju pokoro 

dela. Fin humor tiči tudi v sonetu »Parček« (str. 38.), v pesmicah: 

»Hil« (str. 48.), »Na pot« in pa v »Pripovedki o bedastem carju* 

.(str. 97.) . . . 

* 

Med resnimi pesmimi Zupančičevimi nájdete tudi nekaj naivnih, 
otroških, ki jih je pesnik bajc objavljal svoj čas v »Vrtcu«. Ne bomo 
naravnost grajali, da jih je uvrstil med druge resne stvari. Toda v 
»Čašo opojnosti« — to vidi sedaj pač avtor sam — te naivne stvari 
ne spadajo! Saj tudi sladkega mleka ne vlívamo v čašo, v kateri je 
vino . . . Otroška poezija je seveda tudi poezija, in veliko resnih 
pesnikov se je že pečalo z otroškimi pesmicami. 

Saj je duša nedolžnega deteta res práva neizkaljena, živa poezija. 
Nam se dozdevajo te otroške pcsmi n. pr. tako, kakor otroci sami, 
kadar zaidejo med resne, odrasle Ijudi. Nekak kontrast nastane. Mi 
čutimo, da žije med nami »velikimi« Ijudmi in pa med naivnimi 
otroki cel prepad. Nekaj čaša smo radi v taki družbi, za dolgo čaša 
pa ne gre. »Svoji k svojim«! si mislimo in si žeUmo, da bi otroci 
bili rajši kje drugje skupaj na posebnem prostoru. 

Zupančič je zložil nekaj čednih takih otroških ali otročjih reči. 
Gotovo pa bi bilo boljše, da jih je izdal o priliki v posebni knjižici 
— za otroke, ki pri nas tako živo potrebujejo svojega štiva. 



Tudi Zupančič je dodal svoji lirski »Čaši opojnosti« nekaj ep- 
skih motivov. Čisto epska pa je pravzaprav le romanca »Essehnn kip«. 

Ta stvar se sme prištevati najboljšim pripovednim poezijam naše 
literatúre. Orientalsko-eksotični kolorit samo povišuje njeno umet- 
niško ceno. — Národná balada je »Kmečka balada*; krepka, plastiČna 
stvar. Samo konec ni jaseň. Čitatelj ne ve, kdo je bil pokopan »sine 
lux, sine crux«: ali fánt, ki je ubil svojega tekmeca, ali tisti rival 
njegov? Pred zadnjo strofo nedostaje na však način še ene strofe... 
Imeniten je »Stari Kiš«, zložen v dúhu »narodne« pesmi. — Humo- 
ristična je pripovedka o » bedastem carju « ... Ti epski in epsko- 
lirski koši pričajo, da umeje tudi Zupančič stopiti iz svoje subjek- 
tívnosti in da zna tudi včasi »objektivno« govoriti . . . 



A. Aškerc: »Erotika« pa »Čaša opojnosti«. 359 

Kdor se je že kdaj sam pečal z umetnostjo, s poezijo, ta ve, 
da ustvarjajoča moč pri pisatelju ni vselej enako napeta, tako dovolj 
napeta, da bi proizvajala vsakikrat stvari enake vrednosti. Tudi 
v »Čaši opojnosti* ni vse -- opojno. Marsikatera strán nas nič ne 
>opaja«, nas pusti hladne. Tudi metrična oblika je na nekaterih 
straneh že predekadentna — tam namreč, kjer se motiv pesmi sam 
razplinja v brezvsebinsko mcglenost . . . Marsikaj je nedovršenega, ne- 
zrelega vmes. To čuti pač sedaj g. Zupančič sam. 

Ako pa sodimo knjigo njegovo po celotnem vtisku, po njenih 
najboljših straneh, moramo reči, da je Zupančič pravi, rojen 
poet, ki ima v svoji duši globok základ poetičnega daru. In če pravi: 

>0 jaz sem bogat — 
pomagaj, pomagaj mi dvigniti 
moje duše základ!* — 

mu porečemo: »Zivljenje s svojimi borbami, mnogotere izkušnje 
zrelej ši h let ti pomorejo dvigniti ves lepi základ tvoje duše slo- 
venski literaturi na čast. Saj pravo pisano življenje leži še takorekoč 
pred tabo. Blagor ti!« Le pogumno dalje, Aleksij Nikolajev! 



Pregledala sva torej >Erotiko« in »Čašo opojnosti«; pregledavala 
sva pesmi obeh zbornikov kot umotvore ustvarjajoče pesniške duše. 

Umetniškim umotvorom se moramo bližati, da jih práv raz- 
umejemo in da jih moremo uživati, brez predsodkov. Moramo jih 
smatrati kot umotvore zase. Poezije torej ne smemo uživati morda 
s kakšno »poetiko« v roki. Poetje so bili preje nego teoretiki! Pi- 
satelji umetniških - pesniških teorij korakajo za umetniki-poeti, ne pa 
narobe! . . . 

Cankar in Zupančič sta prevesno subjektivista. Oba izražata 
sicer na nekaterih straneh nekaj i d ej — Cankar zlasti v svojih du- 
hovitih »Romancah« — vendar pa vidimo v poezijah obeh pesnikov 
največ njiju ču vstvo vanj e. To čuvstvovanje ima erotičen kolorit. 
Osmešil bi se, kdor bi hotel pesniku predpisavati, kaj naj opeva. 

Vendar iščemo pri pravem pesniku ne samo globokega čuv- 
stvovanja, ampak tudi globokih misii; iščemo širokega obzorja, da- 
lekosežnih perspektiv! 

Moderni pesnik naj bi ne pesnil samo v svojem imenu, ampak 
tudi v imenu tiste družbe, sredi katere živi. 



360 Borut: Pesem. 



Moderní pesnik mora pesniti tudi s o c i a I n o , v socialnem dúhu, 
v dúhu novega socialnega gibanja, ki obeta preroditi zastarele obUke 
današnje družbe. 

Pa tudi narodnost še ni popolnoma premagano stališče — zlasti 
pri nas Slovanih ne! 

Nekateri dekadentje vse to radi pozabijo. Prezirajo vse, kar se 
godi okoli njih, in opevajo samo svoje občutke. 

Z besedami hočejo izražati samo svoje čuvstvovanje. Pri 
tem pa pozabijo, da človeška beseda ni samo izraziteljica čuvstva, 
ampak tudi nositeljica misii in idej. Samo čuvstvovanje (občutje, 
Stimmung) izražati, to je stvar g la s b e, jezik naš pa je ustvarjen še 
za konkrétnej še predstave. 

In vsi pravi in veliki pesnikt so bili tudi globoki misleci, ki so 
s svojimi sentencami bogatili duševni základ dotičnih narodnih lite- 
ratúr. Zgledov nájdete v vseh evropskih književnostih dovolj. 

Tudi Cankar in Zupančič podasta, to pričakujemo, v zrelejših 
letih oba še nekateri brušen diamant svojega dúha, ki obogati idej no 
vsebino našega pesništva ... Za danes dovolj! 

Vi pa, gospodična, zdravstvujte! Do »svidenja«! 







Pesem. 

j dekle, krásno dekle Pa sem že sredi morja 

z ogljenimi očmi, na gibki ladji stal, 

kakova moč nevarna krog mene hrule vihre, 

v pogledu tvojem tli! pa nič se nisem bal . . . 

Pa sem že na bojišču A zdaj, ko vtapljam tebi 

z orožjem v roki stal, v oči se prelepé, 

oko z očesom meril, bojazni nepoznane 

pa nič se nisem bal . . . utriplje mi srce. 

Nemara, da ga vgrabiš, 
na tihem se boji, 
oj dekle, krásno dekle 
z ogljenimi očmi! 



Borut. 



/ÄPP" 




Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 361 



Gojko Knafeljc. 

Povest. Spisal Václav Slavec. 

Drugi del. 

I. 

retekla so bila tri leta . . . 

Josip Bratič, ki je bil tačas diumist pri deželnem 
sodišču v Ljubljani, je prišel neki zimski_ večer veselega 
lica domov. 

Težko ga je že bila pričakovala mlada ženka. Pri- 
hitela mu je naproti z dojencem v naročju takoj, ko 
je bila zaslišala njegove stopinje v veži. Za njo je prikorakal trileten 
debelušček, kateremu so bili oblekli pred nekolikimi dnevi prvé hlače, 
ki so bile z njim popolnoma nabite. Držal se je ravno kakor sveča 
in drobni ročici je moško tiščal v žepu ter prestopal z debelimi 
nogami nekam na široko. Na glavi je nosil preobilen rdeč >fes<, ki 
mu je segal črez ušesa. 

Bratič je podal roko najprej ženi, takoj nato je poljubil dojenca 
na drobni očesci, nazadnje pa še privzdignil dečka ter ga pogladil 
po mehkih, žametastih licih, ki so mu rdela kakor zrela črešnja. 

»Dolgo te ni bilo, ata,« je dejala ona. »Ali si imel toliko 
opraviti?* 

»Zamotil sem se bil v uradu,« je odvrnil on ter sedel za belo 
pregrnjeno mizo, na katero je takoj postavila ona skromno večerjo. 

Prisedla je tudi ona, a na konec mize, na visoki, z ročaji zava- 
rovani stôl je posadila sinka, ki je takoj naslonil glavo v levico, a 
z desnico prijel za malo žlico. 

Môžu je krožil okoli ustnic neprestano zadovoljen smehljaj, toda 
besede le ni zinil. 

»Kaj se ti je pripetilo tako veselega, da si tako srečen ?« ga 
vpraša ona. 

>Nekaj práv veselega — uganiU de on. 

»Morda si pa zadel terno ?< se ona pošali. 

»Da, Ijuba moja, še več, mnogo več nego terno !< 

Bila je vedno bolj rado vedná. 

>Torej povej!« 

» Čakaj še malo!* 

•Ljubljanski Zvon* 6. XDC. 1899. 25 



362 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

Segel je v notranji žep pri jopiču ter počasi in važno privlekel 
iz njega skrbno závit papir. Razgrnil ga je, ga pomolil ženi ter dejal 
slovesne: 

»Glej to-le! — Citaj« . . . 

In že pri prvih stavkih je poskočila, stopila k môžu ter ga objela. 

»Hvala Bogu!« je vzkliknila. »Vendar, vendar!« — In od veselja 
je začela jokati. , 

»Kaj ne, Ijuba moja, vendar smo pričakali ! Pa saj je bil zadnji 
čas! Kdo bi mogel živeti še nadalje z bornimi štirimi dcsetaki na 
mešec ob vedno večji draginji ?« 

»Kdaj pa odidemo ?« vpraša ona. 

»Takoj konec meseca; s prvim januarjem móram nastopitil* 

»Oj, to bodo letos lepi božični praznikiU vzklikne ona veselo. 
»Tudi vidva otroka jih bodeta deležna obilneje nego druga letaU 

On pa je začel čitati vnovič — svoj dekrét. Dolgo je slúžil kot 
diurnist, odkar je bil popustil lekarnico, kjer se je učil nekoliko 
mesecev; zdavnaj je tudi že imel izpit iz zemljiškega knjigovodstva 
in bil je sploh zelo izurjen v vsem sodnem pisarništvu ter sposoben 
in poraben kakor malokdo. Pridobil si je bil spričo tega simpatije 
deželnega sodišča predsednika in po njegovem posredovanju je bil 
danes imenovan — za kancelista v R . . . 

Na to veselje si ga morata danes privoščiti pol litra! Josip je 
vzel steklenico ter stopil sam v bližnjo gostilnico. 

V tem času se je ona nekam zamislila. Neka sitna misel ji je 
šinila v glavo in ji hipoma nekoliko ohladila veselje. 

Komaj je čakala, da se vrne Josip. 

Ko je bil došel ter postavil na mizo pol litra črnine, ga je takoj 
vprašala: 

»Ali ne bi bilo mogoče, da bi prišel kam drugam in ne práv 
v R.?« 

»Zakaj, Ivanka?* se začudi on. 

»Ali ne veŠ, da je v R. oni — oni — « 

»Saj res, Knafeljc !« de on ter se udari po čelu. 

»No, nič ne de,« pristaví črez nekoliko čaša. »Kaj nama mari ? 
— Midva sva poročena, on je tudi oženjen, in ogibali se bodemo 
tudi lahko drug drugega!« 

Toda Ivanka ni bila teh misii. Že samo to, da bode živela z 
njim v istem kraju, da ga gotovo kdaj sreča v družbi, ji ni dalo miru. 

»Ali kaj hočeš?« praví Josip. »Kamor so me poslali, tja móram 
iti — izbirati se ne morem!« 



Václav Slavec: Gojko Knafcljc. 363 

>Pri vsej sreči nesreča!« vzdihne ona . . . 

Pred dobrim letom sta se bila poročila Bratič in Ivanka. Bratič 
je bil nenavaden človek, mehkega, plemenitega srca, da, še predober, 
kajti lahko ga je nagnil, kamor je kdo hotel, samo da mu je pri- 
voščil Icpo besedo. Se ko je hodil v gimnazijo, ki jo je moral po- 
zneje zapustiti spričo uboštva, že tedaj se je bil zaljubil v Ivanko, 
pri katere materi je nekaj čaša stanoval. In to Ijubezen je čuval v 
srcu svojem zvesto tudi pozneje, ko se je bil preselil od nje drugam. 
Ivanka ni čutila zanj spočetka ničesar, in ko se je poslavljal od nje, 
ji ni bilo srce kar nič težko. — Kmalu nato se je bila seznanila z 
Gojkom Knafeljcem, ki ji je obetal zlate gradove, a jo nazadnje zapeljal 
in sramotno zapustil. V tej nesreči se je bila zopet srečala z Bratičem,. 
ki je bil že medtem nekaj poizvedel o njenem stanju. Zasmilila se 
mu je bila, in začel jo je obiskovati. Ivanka sicer tudi zdaj ni čutila 
zanj ničesar, ali priljubil se ji je bil kakor odkritosrčni prijatelj, ka- 
tcremu je razodela vse svoje skrivnosti. Bratič jo je tolažil, ali hkratu 
ji je svetoval, naj vzame njéga. On da hoče skrbeti tudi za ono bitje, 
katero nosi zdaj pod srcem, ter da ji noče sploh nikdar očitati naj- 
manjše stvarce. Ali Ivanka se ni vdala tako izlahka. Ni j i šlo v 
glavo, kako bi mogel kdo na vsem širokem svetu imeti tako Ijubezen, 
da bi ji žrtvoval toliko ozirov. Toda nekoliko zaničevanje materino, 
nekoliko to, da ji on ni dal miru nikoli, jo je bilo omehčalo, in ob- 
Ijubila mu je, da ga vzame. Ražne zapreke pa so provzročile, da sta 
se bila poročila šele dve leti potem, ko je ona porodila siná, ki je 
bil Gojkov. Stará je bila medtem nenadoma umrla; zadela jo je 
nekega večera kap, ko se je bila navlekla po navadi žganja črez mero. 

Josip je dozdaj držal besedo. Nikdar ni šla črez njegova ústa 
beseda, ki bi Ivanko bila mogla žaliti, ali ki bi se bila nanášala na 
njeno prejšnje razmerje s Knafeljcem. Gojkovega siná je Ijubil kakor 
svojega. 

Ivanka se ni imela nič pritožiti, in naučila se je bila Ijubiti 
svojega moža z vso živo Ijubeznijo. Dasi sta morala živeti jako 
skromno ob njegovem pičlem zaslužku, zlasti ko sta dobila črez leto 
še hčerko, vendar sta bila zadovoljna in srečna ... 

Odkar je bila Ivanka poročena, še ni bila sama s sabo tako 
nezadovoljna kakor nocoj. Ona kaplja vina, katero je bila zaužila, ji 
je le razburila domišljivost, in neprenehoma ji je stala pred očmi 
podoba Gojka Knafeljca. In ko se je ozirala po sinú, ki je bil za-, 
dremal na stolu, se ji je zazdelo nocoj prvič, da je podoben ves 
Gojku. Ta lica, to čelo, te ustnice in brada, vse njegovo! In stresla se je. 

25* 



364 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

Pozno sta Šla z môžem počivat, a ona ni zatisnila oči do jutra. 
Neprenehoma so se ji gibale ustnice v molitvi, dočim se je po sobi 
čulo globoko, rahlo dihanje otrok in nekoliko težko in tesno dihanje 
môže vo . . . 

II. 

Gojko Knafeljc se je bil popolnoma izpremenil v teh treh letih. 
Iz lahkoživega, po veselili družbah koprnečega samca je postal trezen, 
premišljen in varčen gospodar. Po ves dan je prebil v komptoirju 
ali pa v prodajalnici, kjer se je moralo vršiti vse pred njegovimi 
očmi. Tu ni bilo več starega, zaprašenega blaga; však teden so 
morali vse prezračiti in presnažiti, však teden vse premetati in vnovič 
urediti. Računi niso zaostajali; sproti jih je plačeval Gojko, zlasti ko 
je stari Grahor izprevidel resno voljo njegovo, da bi si kaj pridobil, 
in mu je spričo tega res odštel črez leto dni deset tisočakov dote. 
In Gojko je bil zadovoljen! V prodajalnici je imel pet pomocníkov, 
in dobro je prodajal, ker je spričo rednega poravnavanja računov 
dobival precejšnji popustek, da je lahko oddajal blago vedno ne- 
koliko po nižji ceni, nego so ga mogli drugi prodajavci. Njegova 
prodajalnica je zaslovela daleč naokoli kot postená firma. 

Zahajal je vsa tri dolga leta samo ob nedeljah in praznikih v 
»hotel« na četrt vina ali piva, toda ob deseti uri zvečer je bil vselej 
že zopet doma. Toda pri sebi je sprejel rad vsakogar, kdor ga je 
posetil; najraje je pa videl tudi zdaj še svoje nekdanje intimne pri- 
jatelje, izmed katerih Bindišerja že ni bilo več med živimi. Premestili 
so ga bili nekam na Gorenjsko, kjer je kmalu potem umri za sušico. 
Ostala sta samo dva še, Sahar in Weber. Ta dva sta ga obiskovala 
po večkrat na teden, in skupno so ugenili še vedno katero modro. 

Vse je šlo Gojku po volji, in zadovoljen in srečen bi bil po- 
polnoma, da mu ni bila soproga bolelma. Ana je bila namreč prvič 
jako težko porodila. Zdravniki so ji bili sicer rešili življenje, ali 
ostala ji je bolezen. Po drugem pôrodu je še bolj oslabela. Lica so 
ji uvenila, oči ji izgubile prejšnji živi blesk; ostala ji je samo še 
senca prejšnje lepote. Vendar si je Gojko domišljeval, da jo Ijubi, 
Ijubi posebno spričo njene potrpežljivosti, njene postrežljivosti in 
spričo mnogih drugih čednosti, katerih ne bi bil našel pri nobeni 
drugi ženski . . . 

Nekaj pa je Gojka vendar peklo. Ana ni bila pozneje omenila 
onega prvega večera in onega nastopa z Nežo nikdar niti z najmanjšo 
besedico. A vse je kázalo, da je dobro razumela Nežo; kajti od 
tistega večera je bila izginila njena prejšnja živahnost, njena prejŠnja 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 365 

veselost in se umeknila neki tihi melanholiji, iz katere se je zdramila 
le redkokdaj. Bila je Gojku sicer vsa úslužná, toda slutil je vendar, 
da mu ne zaupa, da njena pokornost in vdanost nadomeščata nekaj, 
česar ni v njenem srcu, da nadomeščata — Ijubezen, ki je izginila 
iz njenega srca, ako je sploh kdaj bila v njem, ako se sploh ni bila 
nekdaj prevarila v tem sama sebe ter imela za Ijubezen to, kar je 
bilo morda samo sočutje. Gojko je to dobro čutil, a zavedal se je, 
da je kriv sam, in potrpel je . . . 

Ana je imela zdaj dvoje otrok, dveletno deklico in poluletnega 
dečka. Ta dva je Ij ubila z vso Ijubeznijo, ta dva je hotela vzgojiti 
v svojem dúhu, da bi bila kdaj koristna uda človeštva. Z njima je 
prebila vse dni ; prepustila ju ni celo pestunji niti za trenotek 
samih. V kuhinji je imela skrbno in pošteno kuharico, ki je prej dolgo 
let slúžila pri njenem očetu, in na katero se je popolnoma zanesla. 

Stari Grahor se je bil za stalno preselil v trg s svojo družino, 
da je bil bliže starejŠe svoje hčere. Kúpil si je čedno enonadstropno 
hišo z vrtom na koncu trga. Postarala sta se bila oba, on in žena, 
a obiskoval je posebno on redno skoraj však dan Ano. Tudi njemu 
ni hčerka nikdar razodela nobenih svojih skrivnosti, in prepričan je 
bil Grahor, da bi bila Ana gotovo najsrečnejša gospa v trgu, ako bi 
bila zdravá. In v tem zmislu se je večkrat izražal proti soprogi, ko 
se je vracal od Ane domov. 

»Nisem se prevaril, ko sem jo dal Gojku — res izboren mož,« 
je dejal čestokrat . . . 

Zvečer je ostajal Gojko doma, se pomenkoval z ženo o kupčiji, 
o nadaljnjih načrtih ter se igral z otrokoma, ki sta jahala in se zvirala 
po njegovih kolenih. Deklica Ana je že za silo govorila, in to otročje 
blebetanje je Gojku ugajalo tako, da je imel večkrat rosné oči sa- 
mega veselja in očetovskega ponosa. Deček Stanko še ni znal dru- 
gega nego »ata«, a tudi ta beseda je že bila dovolj, da je bil Gojko 
ginjen, in deček jo je moral vedno ponavljati. 

»Kakšno srce ima človek, ki umori takega angela,« je dejal 
večkrat Ani. j>Moj Bog, kako more kaka mati tako zdivjati!< 

Ana mu je vselej pritrdila ter stisnila otroka k sebi, kakor bi 
se bála, da ga j i kdo odvede. A Gojko niti ni mislil, kako je s 
takimi besedami obsojal sam sebe, ko se ni brigal čisto nič za svo- 
jega nezakonskega otroka, ko niti poizvedoval ni, ali je prišel srečno 
na svet, ali še živi ali je umri. Pozabil je bil popolnoma na vse, 
vso svojo prošlost! . . . 

* 



366 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

Weber je bil še vedno samec. Med dvema stoloma je visel vsa 
dolga tri leta; nikakor se ni mogel odločiti niti za Demetrijo, niti 
za Pavlino. Vendar mu je bila Pavlina bližja, in z njo je občeval 
skoraj dan za dnevom, dočim je videl Demetrijo morda komaj po 
enkrat v letu. Demetrijina pisma so bila prvo leto vroča in strastna; 
iz njih je odsevala iskrená Ijubezen, in Weber je bil z njimi popol- 
noma zadovoljen. Po onem prizoru s Pavlino na Gojkovi svatovščini 
pa si je skoraj zaželel, da bi morda prihajala ta pisma nekoliko hlad- 
nejša. Sam si ni vedel ra<tolmačiti, kaj se je bilo zgodilo z njim. 
Poleg vsega možatega značaja je bil daroval polovico svojega srca 
Pavlini, druga polovica pa je ostala še vedno Demetriji. Toda kolikor 
bolj je občeval s Pavlino, toliko bolj je čutil, da se Demetriji od- 
tujuje tudi druga srčna polovica, in preden se je popolnoma zavedel, 
je že bilo Pavlinino celo srce. Tedaj se je pa ustrašil, in skrbno je 
skrival to Pavlini. Toda hipoma so začela prihajati Demetrijina pisma 
hladnejša in redkejša, dokler niso bila proti koncu tretjega leta hladná, 
prisiljeno prijateljska. In nekega dne mu je pisala: »Prost si! Dasi 
Te Ijubim še vedno, vendar vidim, da bi bilo napačno, ako ne bi 
poslušala svoje matere, ki mi svetuje, naj ne mislim nikar na že- 
nitev. Pri moji službi je boljše, da ostanem sama, nego pa da bi 
delila enako plačo s Tabo in pozneje morda z mnogobrojno družino! 
Ohranim Ti pa večen spomin, da bodeš vedel, kako držim besede, 
ki »sem Ti j o bila dala, ko sem Ti rekla: »Ako se k daj omožim, 
tedaj bodeš moj samo Ti!« — Ker torej ne moreš biti moj Ti, ne 
bode nihče drugiU 

Weber si je dejal lakonski: »Praktična je,« ter ji je takoj od- 
písal, da ceni njeno odkritosrčnost in da ostane njen vedni prijatelj. 

Ko je bil torej popolnoma prost, je hotel zamudo takoj nado- 
mestiti in nakloniti Pavlini vso Ijubezen, ki jo ji je bil dozdaj izka- 
zoval vedno z nekim strahom in z bojaznijo, da ne bi bil morda 
značaj njegov omadeževan na katerikoli način. AH to ni šlo tako 
lahko. Pavlina je imela vedno mnogo častivcev in večkrat je Webra 
prezirala kar očitno ter napravila iz njega groznega Ijubosumneža, ki 
je za vsako tako neprijetno mu sceno ostajal doma po cele tedne ter 
pisal in pisal, izročujoč svoje občutke potrpežljivemu papirju. Ko je 
Pavlina uvidela, da je zašla predaleč, tedaj mu je navadno napísala 
listič, naj vendar zopet dojde v družbo ali h Gojku, kjer se bodeta 
videla. In ob takih prilikah se mu je smehljalo od nje svetlo solnce 
Ijubezni, polno in čisto, brez najmanjšega madeža. Tako je plával 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 367 

Weber zdaj v burnem veselju in Ijubezenski slasti, zdaj v peklu 
brezupa in najljutejših dvomov . . . 

Xeki večer je Weber obiskal Gojka že jako pozno. Gojko ga 
je odvedel s seboj v gorenje prostore k svoji družinici, pri kateri je 
bila tudi Pavlina. Posedli so okoli mize. Weber je žarel veselja, da 
se je zopet sešel s Pavlino. Toda ona ni bila nocoj dobre volje. Ko 
je Gojko Webru ponudil stôl blizu nje, se je takoj nekoliko od- 
meknila, a to je bilo dovolj, da je Webru šinila preko lic senca 
nezadovoljstva. 

»Kaj sem vam zopet učinil ?« je prilično pošepnil Pavlini. 

Pavlina mu ni odgovorila. Niti ozrla se ni vanj, ampak obrnila 
se je k Ani ter vzela v naročje malega Stanka, ki je bil iztegnil 
proti njej debeli, polni ročici. In vzdigovala ga je kvišku, spuščala v 
naročje ter ga poljubovala. 

Weber se je moral zaplesti z Ano in Gojkom v pogovor, ki 
mu je pa vidno presedal. Vse misii je imel pri Pavlini in ugibal je, 
čemu je danes zopet taká. 

Tedaj je pa dejal Gojko: 

>Kdaj bodeš imela ti takega dečka, Pavlina ?« 

Pavlina je zardela, a Weber je upri vanj o oči ter čakal težko, 
kaj odgovori. 

>Nikoli!« je dejala resno Pavlina. 

»Nikoli? Zakaj ne?« je vprašal zopet Gojko. 

»ZsLto, ker se nikoli ne omožim,« je odgovorila Pavlina ter od- 
dala dečka Gojku. 

Webru je nekaj stisnilo prsi, in nervozno je začel vlačiti in 
nategati konec modrega namiznega prta. 

»Ali res nikoli?* je hušknil proti Pavlini. 

»Res!« je prikimala ona . . . 

Tedaj je pa bilo treba vprav ves večer vlačiti besede iz njega, 
tako je postal oduren . . . 

Ko je pozno po noci legel v posteljo in ni mogel spati, je začel 
razmišljati, kako se vede Pavlina proti njemu, in zaključek razmiš- 
Ijanja je bil, da ga ona ne Ijubi zato, ker ima nekoga drugega. Moj 
Bog, že dolgo se'želi iznebiti njega — Webra. In ali ne bi bilo.bolj 
práv, da bi ji dal sam priliko, da mu to lahko pove? Morda bi celo 
bilo najboljše in najbolj velikodušno, ako bi dal on njej popolnoma 
tako prostost, kakršno je dala njemu Demetrija! 

Kako se je motil! Pavlini ni prišlo niti na misel, da bi ga 
mogla kdaj pusti ti. Lj ubila ga je práv tako kakor prvi dan, a k tej 



368 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

Ijubezni se je tudi pri njej pridružila — Ijubosumnost. — Kak slučaj! 
— Pavlina ni Webru práv verjela; trdno je bila prepričana v srcu, 
da si še dopisujeta z Demetrijo, da se Še Ijubita. In kadar se je 
spomnila Demetrije, vselej je bila napratn Webru — odurna. Tako 
sta provzročala drug drugemu nevede in po nepotrebnem najhujše 
bolesti ... 

Weber je zopet nocoj sklenil, kakor že večkrat, da ne bode 
zahajal v Pavlinino družbo, vsled tega niti ne h Gojku. Obsodil je 
vse ženské, da ni med njimi niti ene, ki bi bila zmožna pravé, vzorne 
Ijubezni, kakršne si je poželel on, in dejal si je, da si mora poiskati 
vse drugih ideálov, da mora začeti z resnim delom na literarnem 
polju ter vsaj v njem najti mir, pozabiti vseh prevar in si pridobiti 
srčno zadovoljnost s trudom za svoj Ijubljeni národ. 

Toda ta sklep nocoj ni pomiril njegovih živcev. Komaj je bil 
zadremal, že se mu je sanjalo o Pavlini. A ko se je bil kmalu nato 
zbudil, je sanjal nadalje z odprtimi očmi ter mislil in mislil samo 
nanjo, dokler ni zažarelo nebo na vzhodu. 

III. 

Púst, deževen dan je bil na Silvestrovo istega leta. Oblaki so 
viseli nizko nad gorami, a iz njih je pršelo neprestano, drobno, gosto, 
mrzlo. Po ulicah se je kopičilo blato, a kdor je imcl zunaj kaj 
opravila, je podvizal, da se je vrnil kmalu pod streho v bližino za- 
kurjene peci. Izpod strešij so žalostno zrli vrabci in druge ptice, 
držeč se.naščeperjeno, hripavo čivkajoč in poletavajoč na ulico, kjer 
se je bilo morda raztreslo pred kratkim kako drobno zrnce. Sele 
proti večeru so se bili oblaki nekoliko vzdignili, na severju se je 
pokazala trivoglata, kakor z mlečnobelimi čipkami obrobljena temno- 
modra lisa, ki se je širila vedno bolj proti zahodu, dokler niso za- 
bleščali v njej zlati žarki zahajajočega solnca, lijoči po nizkih, rjavih 
holmih, po golem drevju, po začrnelih, od vednega deževja izpranih 
hišah. Hkratu se je dvignila ostrá burja, in vse je jelo kazati, da 
bode novoletni dan jaseň, sicer mrzel, toda krasen. 

•Ko je nekoliko ponehalo vrvenje v prodajalnici, je stopil pod 
večer Gojko Knafeljc na ulico, da bi se malo prešetal ter si raz- 
vedril glavo, v kateri je čutil danes že ves dan neko pusto bolečino. 
Krenil je ven iz trga ter koračil počasi proti mitnici, ki je bila od- 
daljena komaj četrt ure. — Ko je bil dospel do tja, se je ustavil tam 
z raznim pohištvom dobro naložen voz, v katerega sta bila vprežena 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 369 

visoka, močna, rdečkasta konja, ki sta se potila, da je takoj nastala 
okoli njiju belkasto-siva, čadasta megla. 

»Kdo se danes seli, v tem vremenu in zadnji dan leta?« si je 
mislil Gojko ter stopil mimo voza. 

Ko je bil že daleč naprej, se mu je nehote pogled zopet obrnil 
na voz, ki je v tem drčal počasi dalje proti trgu, opasno vegajoč 
zdaj na levo, zdaj na desno ter hreščeč in škripajoč. 

Ko je tako zri za vozom, ga je hipoma obšel neki tesnoben 
čut, katerega si ni mogel raztolmačiti. In izkušal se ga je otresti; 
toda srce se mu je vedno bolj in bolj krčilo Položil je roko na prsi, 
da bi se umiril. Odtod je segel proti sencem ter jih tiščal nekoliko 
hipov, a tedaj mu je šinila v glavo misel, da je ta čut morda za- 
četek kake srčne bolesti, morda celo srčne kapi, ki ga hoče zavratno 
presenetiti. In ustrašil se je, da je pobledel kakor krpa. Smrt, ona 
grozna, nenasitna morivka, smrt, na katero ni mislil ali ni hotel 
misliti nikdar, smrt, katere se je bal kakor največjega človeškega 
zla: ona je stala zdaj pred njim v vsej grozoti. Gojko je začutil na 
čelu njen mrzli dih, začutil, kako mu ta dih polni žile s težkim, ža- 
rečim svincem, začutil, kako ga objemlje njena dolga, koščena roka, 
kako se vanj upirajo njene globoko vdrte, pracne, široké oči. In v 
to grozoto so se mu začele mešati različne podobe. Práv od blizu se 
mu je, glasno ga preklinjaje, rogala nekdanja njegova Ivanka; okoli 
nje sta skákala in plesala njegova otroka, a Ana je stala od stráni, 
naslonjena na krivo vrbo, ter glasno plakala. In objela ga je temná 
noč obupa . . . stal je vedno na enem mestu . . . cesta se je vrtela 
okoli njega ... 

V tem hipu ga je nekdo prijel pod pazduho in stresel. 

»Kaj tu stoj iš kakor lipov kip ? Ali premišljuješ sveto Trojico?« 

Gojko se je zdramil . . . čutil je, kako se fnu je nekaj odvalilo 
od srca, kako mu je odleglo, in globoko je v/.dihnil. 

» Slabo mi je bilo, tako zelo slabo, da sem mislil, da se zgrudim,« 
Je ,odgovoril Webru, kajti ta je bil prišlec. 

Weber je uvidel, da Gojko ne laze. To so jasno pričali izmučeni 
obraz, plašne oči, tresoče se roke . . . 

»Vrniva se! Ali hočeš k zdravniku.?"* 

»Ne, zdaj je bolje! Pojdiva v »hotel«, razvedrila sem potreben. 
Morda je tam kaka druščina.« 

Vracala sta se počasnih, enakomernih korakov proti trgu, držeč 
se pod pazduho. 



370 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

Ze se je bilo zmračilo. Po vzduhu pa so pripluli slovesní glasovi 
cerkvenih zvonov, nacnaajajoč, da so odpeli v cerkvi ravnokar >za- 
hvalnico«, in da potekajo zadnje ure starega leta. 

Nekoliko minút po^neje sta stopila Gojko in Weber v >hotel«, 
kjer je bilo zbranih že nekaj úradníkov. Pri četverovogelní mízí v 
kótu so štírje tarokíralí, a pri okrogli mízí sredí sobe sta uglašala 
dva svoja instrumenta, eden podolgovato mandolíno, a drugi stari- 
kave gosli. 

Gojko in Weber sta prisedla k terna. Kmalu za njima je prišel 
sodnik ter se jima pridružil. 

»Ali ni morda že došel naš novi kancelist?« vpraša sodnik. 
» Videlo se mi je, da so že pripeljali njegovo robo.« 

»A tako! To je torej bila njegova róba, ki sem j o srečal na 
mitnici,* de Gojko. 

»Kako se že piše?« vpraša nekdo. 

»Bratič, Josip Bratič,« pove sodnik. 

V trgu so bili taki dogodki vedno zelo imenitni. Ako je došel 
kak nov uradnik, tudi ako je bil morda samo diurnist ali davčni 
praktikant, vse se je zanimalo zanj prvé dni. Ugibalo se je v družbi 
o njegovih razmerah, o talentih, ali je pevec, ali je tarokist in kolikor 
je še takih lepih darov. In vselej so milostivo sprejeli vsakoga, o 
katerem so doznali, da ima vsaj eno enakih zmožnosti. 

Tudi danes se je takoj vnel razgovor o Bratiču. A v družbi ni 
bilo nikogar, ki bi bil vedel kaj natančnejšega o njem. Edino, kar 
se je vedelo práv gotovo, je bilo to, da je bil prej diurnist. 

»No, ako je bil diurnist, je gotovo tudi dober tarokist,« je raz- 
sodil gospod davkar Zgaga. 

»Ime to mi je sicer nekako znano, ali osebe se nikakor ne 
morem več spomniti«, je pristavil Gojko in premišljeval, kje je že neki 
bil z njim skupaj. 

»No, saj zvemo kmalu; še nocoj dospe sem,« pripomni sodnik. 

»Kje pa bode stanoval .í** vpraša nekdo. 

»Pisal je bil meni,« pravi sodnik, »in najel sem mu stanovanje 
pri Belcu.« 

»Lepo stanovanje; škoda, da je nekam preoddaijeno od urada,< 
rcče Zgaga ... ' 

V tem je počasi zavil okoli vogla voz, v katerega je bila vpre- 
žena drobná, sivkasta kobilica. Enakomerno drdranje je zmotilo goste 
v pogovorih, in nekateri so pristopili k oknu, da bi takoj videli, kdo 



Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 371 

se vo/A. Toda zunaj je že bilo skoraj tenia, in vrhutega je bil 
voz pokrit. 

»To je gotovo on — kancelist,« opomni sodnik. 

>Gotovo, gotovo,« pritrdijo vsi. — 

Nedolgo zatem so začuli v veži tuje glasove, in takoj nato je 
vstopil novi kancelist s svojo soprogo. Za njima je stopala dekla z 
malo njuno líčerko v naročju, a zraven nje je korakal mali Rajko, 
závit od nog do glave v debelo volneno ruto. 

Vsa družba se je hipoma ozrla po došlecih. Ivanki so tudi hitro 
preletele oči navzočne goste, a obvisele so j i takoj na Gojku. Toda 
niti gubica se ni izpremenila na njenem obrazu; tako hladen, tako 
vsakdanji je bil izraz njegov, kakcr da je zagledala kako neznano, 
popolnoma tujo osebo. Takoj je umeknila pogled od njega ter gle- 
dala po drugih. Tedaj se je pa Bratič predstavil po vrsti vsem ter 
predstavil hkratu tudi svojo soprogo. Ko pa je dospel do Gojka, je 
ta vstal ves bied in nekam negotov. Toda Bratič mu je podal roko 
kakor drugim, a Ivanka se je samo nemo priklonila ter se obrnila v 
tistem hipu že k drugemu gospodu. Nihče ni zapažil nič sumnjivega. 

Posedli so vsi okoli mize. Vnel se je živahen razgovor, in Bratič 
in njegova soproga sta se takoj prikúpila vsem. Njima na čast sta 
začela svirati navzočna godca svoje že tolikrat premlete komade, in 
vobče je bilo vse veselo. 

Gojko pa je sedel kakor na trnju. Na misel mu je prišel ves 
popoldanski izprehod, ona slutnja ter tako nenadna tesnoba, ki se 
ga je polastila, ko se je bil oirl na oni težki, léno se premikajoči 
voz, ki je vo;4Íl Bratičevo pohišje. Vnovič ga je nekaj pogrelo okoli 
srca; nemirno se je premikal po stolu ter malo govoril. Toda, kar 
se že dolgo ni bilo zgodilo, to se je zgodilo nocoj: gospod Gojko 
se je zalotil že pri četrti četrtinki vina. 

Mali Rajko je sedel práv nasproti Gojku. In Gojko je moral 
nehote gledati ta debela, napihnjena lica, to nizko, široko čelce, te 
malé a debele ročice. Izkušal je obrniti pogled drugam, a vselej 
ga je prisilila neka nadnaravna moč, da se je vedno in vedno 
oziral po tem krasnem debeluščku. Raclični, nasprotujoči si čuti so 
se ga polaščali, a kakor težak kameň mu je legla na prsi zavest, da 
je nastal z današnjim dnem v njegovem življenju zopet velik preobrat. 
Cutil je, da ni več tisti, kakor je bil še danes pred nekolikimi urami, 
čutil je nad sabo neko temno, nevidno, grozečo in pretečo roko . . . 

Nekolikokrat mu je obviselo oko na Ivanki. Se vedno isti ne- 
dolžni in sveži obraz, še vedno — ona — ona — vsa nekdanja, vsa 



372 Václav Slavec: Gojko Knafeljc. 

— njegova Ivanka! In stopila mu je pred oči Ana. Nehote ju 
je primerjal. Tedaj je pa zapažil velik razloček med svojo bolehno, 
apatično soprogo in med svojo nekdanjo, še vedno življenja polno 
Ijubico . . . 

Vsa družba se je šalila, a Gojko je trdovratno molčal. Weber 
ga je opravičil, trdeč, da je bolan; povedal je tudi, kakšnega je bil 
danes našel. 

Bratičevi niso ostali dolgo. Takoj, ko so povečerjali, so se po- 
slovili; kajti kolikor toliko so si morali že nocoj urediti svoje sta- 
novanje. 

Pri odhodu je Ivanka vnovič podala vsem navzočnim gospodom 
roko. Gojko je stopil nekoliko v ozadje ter nestrpno čakal, da se 
poslovi tudi od njega. Š silno močjo se mu je bila porodila v srcu 
želja, da bi ona podala roko tudi njemu, da bi črez dolgo zopet 
začutil toploto in mehkobo njene drobné desnice. Kri mu je plala 
k srcu, in megla se mu je delala pred očmi. Tedaj je pa zapažil 
samo njen rahli priklon, priklon njegovega soproga, in že sta bila 
izginila iz sobe. 

In Gojko je zopet sedel; niti kaplje krvi ni bilo več na nje- 
govem licu. 

»Hudo si bolan, Gojko,« je dejal Weber. »Najbolje ukreneš, 
da greš domov !« 

»Prav praviš. Ali me spremiš?« vpraša Gojko. 

Weber je bil takoj pripravljen, in odšla sta proti Gojkovemu 
stanovanju navzlic splošnemu obžalovanju ostalih tovarišev, ki so se 
zabávali še pozno v noč ter pričakovali novega leta . . . 



Ko sta bila že v postelji, je Bratič nenadno vprašal soprogo: 

»Kako ti je črez toliko čaša danes ugajal Knafeljc?* 

»Zelo se je izpremenil na zunanje, toda na svojo — škodo,« 

je odgovorila ona popolnoma mirno. 

Bratiču je odgovor ugajal, in umolknila sta oba. Kmalu nato 

sta sladko zaspala, utťujena od dolge poti . . . 

(Dalje prihodnjič.) 




T. Doksov: Savonarola. 373 



Savonarola. 

*^aj begaš po Florenciji Ijudi, 
Savonarola, mož nesrečni ti ? 

Kdo vedno bi se postil, bičal, kdo 
noci premolil in slabil telo ? 

Kdo strasti sladké ogenj bi gasil, 
kdo ne bi se življenja veselil? 

In kdo bi vstavljal srčnim se željam ? 
Drug ne kot ti, Savonarola, sam. 

2^to ti jaz zapovedujem: Glej, 
da vec Ijudi ne strašiš mi odslej! 

Umolkni ti besede stroge glas . . . 
tako odrejam pápež Aleksander jaz!« 

To pisal pápež je ... a ni bil tih 
za božjo čast navdušeni menih. 

Saj krívd ni bil, dejanj si slabih svest 
in v srcu nosil je pokojno vest. 

Krivico vendar hudo storil je: 
Resnico brez strahu govoril je. 

A Rima ni se strašil . . . Bolj kot kdaj 
v Florenciji je grehe šibal zdaj. 

V besedah gromkih tožil je mračan, 
kaj zreti mora stari Vatikán. 

Do Rima glas se ta raznesel je, 
srdu se Aleksander stresel je. 

Zarotil se je grozno in zaklel 
in govoriti v jezi je pričel: 

»Pogine naj, četudi je svetnik, 

če sam bi sveti Janez bil Krstnik!« 

In zmagal je, seve, mogočni Rim, 
in glas resnice je zadusil dim. 

T. Doksov. 



374 



Fran Ilešič: Božji jezík. 




B O Ž j i j e z i k. 

Spisal Fran Ilešič. 

(Konec.) 

IV. 

Ognjeni jeziki. 

akor Klavdij tako tudi ves takratni svet ni vcč umel 
bogov, bogovi pa niso umevali sveta, in zastalo je ob- 
čevanje med Olimpom in zemljo, ker ni bilo občila; 
zemlja je bila brez skrbnih gospodarjev, Olimp pa 
dvor brez gospodarstva. Imena bogov je svet pač iz- 
govarjal, a molil bogov ni več. 

Bogovi niso čutili tega razmerja. Bivali so mirno v Olirnpu ter 
se brez skrbi za svet vdajali svojim epikurejsko-lahkoživim željam. 
In miren stan je res bil Olimp, závit v gosto meglo, katere ni prodrlo 
radovcdno človeško oko. — 

»Joj meni, moje oči!« je zavpil nekega dne bog Zen. »Blešči 
se mi od silne lúči tam na vzhodu!« 

Golgata je bila vsa v živem ognju. Topel vetrič je vel od nje 
in razpršil oblake ob vrhovih olimpovskih; gol je bil prvič Olimp, 
golote svoje pa so se strašili Olimpovci. Kamor je bil došlej zri 
človek s svetim strahom in spoštovanjem, sluteč za temnimi oblaki 
božjo tajnost, tja je posijala luč resnice — Kristove vere — krinka 
je padla bogovom raz obraz. 

Ognjeni jeziki so petdeset dni pozneje plávali nad Jeruzalemom 
kot vidno znamenje svetega dúha, ki ga je poslal Kristus svojim 
apoštolom; v vseh jezikih je govoril Bog prvi binkoštni praznik 
vsem národom, in ves svet je iznova umeval božjo besedo. 

Sram pa je bilo Olimpovce pred svetom svoje nagote. Da bi 
bili izpostavljeni pogledom nizkotnega človeštva.?! Nikdar! Apolón 
je zagodel stari marš: »Odi profanum vulgus et arceo*, in vsi bogovi 
so se kakor eden mož vzdignili, da se preselijo u Olimpa na sever 
h germanskim in slovanskim svojim bratom. Ondi so se naselili po 
visokih gorah, v zraku in oblakih, lovili volkove z germanskim Vuo- 
tanom, se solnčili okoli slovanskega Svaroga in strele metali s Pe- 
rúnom. SrediŠče jim je bila germánska Valhala in slovanski Nav (raj). 

Toda tudi tod jim je človek, drzno »posvetil« v obraz z ono 
lučjo z vzhoda; pač se je trudila Klopstockova, Goethcjeva in Schil- 



Fran Ilešič: Božji jezik. 375 



lerjeva muža, da bi jim s svojimi zvoki osladila življenje vsaj tam 
zgoraj v najvišjih višavah, pač je češki glosist v latinskem slovarju 
» Mater verborumc svojim rojakom vsiljeval slovanské bogove, in Srb 
Milojevič je še 1. 1869. pričaral vesoljnemu svetu živo sliko slovan- 
skega Olimpa (glej Krek, Einleitung, str. SSVs, 840), prilviške malike 
je nekdo zakopal v zemljo, da bi tem bolj zanimalo svet njih vsta- 
jenje (Krek, str. 406:^) — zaman: odklenkalo jim je. 

Tiste čase je Jupiter nekoč tako-le bridko potožil Vuotanu in 
Perunu: »Kako lahko smo živeli takrat, ko še niso stikali po vsch 
koteh hribolazci, ta vražja zalega, ampak je človeška druhal prepu- 
ščala obronke kuščarjem, kaČam in drugi golazni, vrhove pa 
nesmrtnim bogovom. Sans géne sem se takrat splazil skozi grmovje 
naših gora k lepim zemljankam, ali dandanes te po teh lepih potih, 
ki so si jih napravili povsod hribolazci, izpazi pri vsakem koraku 
kako človeče, ki stopa z gorjačo v roki na vrh in se zamakne v však 
kažipot — kje je potem še majesteta, če nas opazujejo na tajnih 
poteh navadni Ijudje? in pa Ijubosumni možje če bi te ti natepli!« — 

Valhala in Nav sta se preselila daleč na sever, tja v Ledeno 
m or j e. 

V. 
Oton se učí v Valhali božjega jezika. 

Dne tridesetega julija meseca 1. 1898. je sfrfotala duša Otonova 
iz grádu friedrichsruhskega ob obali Severnega morja v bližnje hrastje. 
Nemirno se je ozirala okoli, češ, kam pa zdaj } V Berlin ne smem, 
v Pariz ne smem; v Gradec? Tam pa bi me iz Ijubezni pojedli, ostane 
le severná strán, torej črez širno morje! 

Brunhilda, krepka, životná deva, s katero se je bil dal nekdaj 
v Gasteinu fotografirati, ga je vzela pod pazduho ter ga odnesla v 
Valhalo. 

Kako je osupnil Oton, ko je zaslišal posamezne sinove matere 
Germanije, pravzaprav današnjih germanskih dežel, govoriti 
slovanskí! Že je hotel namočiti pero, da ukrene z razpisom vse po- 
trebno zoper to zlo, misleč, da je i ondi vsemogočni cancellarius, 
kar mu zadoni s predsedniškega stola neumljiva oficiálna govorica; 
mar ni tu in povsod pruski žargon oficiálni jezik? 

Pravi bogovi so govorili le svoj uradni jezik, »poboženi« veljaki 
pa so umevali tudi druge jezike. Oton je bil v začetku ves zmešan, 
a brž je spoznal, da ne káže nič drugega nego se naučiti tega úrad- 



376 Fran Ilešič: Božji jezik. 



nega jezika. Za učitelja si najme najboljšega jezikoslovca, ki je bil 
tam, Jakoba Grimma. 

Grimm ga sprejme za učenca ter mu začne, držeč se zdravega 
vzgojnega in poučnega načela, razlagati stvari, o katerih je mislil, da 
so morebiti učencu znane. 

>Si bral »Nordsko Eddo«, ono skandinavsko zbirko raznih ju- 
naških pripovedk, ki ima svojo vzporednico v nemški »Nibelunški 
sili« ?« ga vpraša Grimm. 

»Ne,« odgovori Oton. 

»Obžalujem,« reče nato učenjak; »tam bi sc bil naučil, da pivu 
ne pravija povsod ôl, ampak da mu pravijo na primer velikáni — 
obri : h r e i n a log (= čistá tekočina), peklcnščaki m i o d h (slov. 
med) — « 

»0,« ga prekine Oton, »to vem še iz burševskih let, ko sem 
pil po vseh svetovih, z angeli, budiči, bil pijan v nebesih in v peklu, 
po vseh devetih nadstropjih — jeli, b i or r zovcjo bogovi pivo.!** 

»Pogodil si!« reče Grimm. »To bo dobra podlaga. Z načelnega 
stališča ni zabiti, da ima však svet svoj jezik; v peklu drugače go- 
vore nego v nebesih . . .« 

Nadaljnji pouk je kázal, da se je Oton sicer privadil božjim 
besedám, da pa je vedno pruski izgova'rjal . . . 

VI. 
Grimm in Miklošič pred nebesi. 

Mrzlo je bilo v Valhali, mrzlo, da so bogovom in polubogovom 
šklepetali zobje; odkod naj bi prihajala toplota.í* Otonu je že še po- 
kadil kak volkodlak ali Wolf, a Grimmu, ki je imel v svojih raz- 
pravah jezike za e na ko právne, kateri rojak bi njemu kadil? 

Ves zmrzel se je napotil Grimm iz Valhale, da bi našel gorkote 
svojemu skoro otrplemu srcu. 

Iz nejasnega, meglenega slovanskega Raja, kjer so breí živ- 
Ijenske toplote švigale sence bogov kakor Svaroga, Perúna i. dr., je 
hrepenel Miklošič, da bi ugledal enkrat — žarko solnce. 

Srečala sta se na izprehodu Grimm in Miklošič. Pogovor ju je 
kmalu napeljal na vprašanje, kako bi kaj bilo s primerjalno slovnico 
vseh jezikov vseh svetov. Baš sta govorila o tem, da po sanskritskih 
knjigah pravijo Ijudje antilopskim kožam čarma, bogovi pa garma 
(Kvičala, Listy 1877, str. 8.), kar prideta — vroča želja je bila dovolj, 
da se jima je uresničila — pred krščanska nebesá; na zlatih stebrih. 



Fran Ilešič: Božji jezik. 377 



pred vhodom je bilo napisano: »Naj ne vstopi, kdor ne ve, kateri 
jezik se govori v raju!« 

Tega vprašanja sta se učenjaka lotila z vso vnemo. Metodo sta 
brž pogodila: »Če bi vedeli, kateri jezik so govorili ob stvarjenju 
v raju na zemlji, bi poznali tudi jezik, ki ga govore tu v ne- 
besih.« Glede na to je bilo rešiti najprej jezikovno-zgodovinsko 
vprašanje o jeziku Adamovem. — 

Bogato literaturo sta našla o tem predmetu. Izprva so imelí 
hcbrejščino za prajezik ali rajski jezik. Cerkveni očetje o tem niso 
dvomili. Sv. Hieronim piše: >Da je prajezik bil hebrejski jezik, ki je 
v njem pisan stari vek, in da so se naši jeziki razvili iz hebrejščine, 
to nam je izporočila vsa starodavnost.« In zopet: >Skoro vseh jezikov 
besede ima hebrejščina.* Origenes pa pravi: »Prvotni Adamov jezik 
— mislimo hebrejskega — je ostal v oni deželi, ki ni bila delež ka- 
kega angela, ampak Boga samega.« Učenjak Guichard (okoli 1600) 
pa si je stavil vprašanje: »Hebrejščina je brez dvoma prajezik — 
kako paši naj razlagamo druge jezike iz nje?« Grščino si je tolmačil 
tako-le: Ker se bere hebrejščina od desne na levo, grščina pa od 
leve na desno, ti je treba hebrejské besede le obrniti, in brž imaš 
grščino. — Že v 10. stoletju pa je ugovarjal hebrejščini slávni črno- 
rizec Hraber, ki pravi v svojem spisu o pismenih: »Néstb bogT» sb- 
tvorilb židovbska jezyka préžde, ni rimbska, ni jelinbska, nb sirbskyj, 
imbže i adamb glagola, i oťb adama do potopa, i otb potopa, 
donbdeže bogT» razdéli jezyky pri stlbpotvorenii.* 

Hebrejščini se je popolnoma omajalo stališče, ko je izdal 1. 1580. 
Gorupius na Nizozemskem velevažno knjigo, v kateri je dokazoval, 
da se je v raju govorilo nizozemski ali holandski. André Kempe pa 
je bil prepričan, da je Bog z Adamom govoril švédski, da mu je 
Adam odgovarjal dánski, kača pa da se je z Evo razgovarjala fran- 
coski. Toda zaman je pisal svojo knjigo Perzom, ki mislijo, da je 
kača govorila arabski, Adam in Eva perzovski, Gabriel pa turški. Še 
manj mu je verjel oni domoljubno navdušeni Madžar, kateremu sta 
bila Adam in Eva Madžara, ali oni Španjol, ki je še 1. 1814. trdil, da 
je Adam dvoranil Evi v jeziku pirenejskih Baskov; seveda je le-ta 
Španjol našel svoji tezi jasnih dôkazov v zapisniku metropolitanskega 
kapitelja v Pampeluni, ki je bil 150 let pred njim sklenil sledeče: 
1.) Ali je bil baški jezik prajezik človeštva ? Učeni članovi kapiteljski 
priznavajo, da si ne upajo tega kar naravnost zatrjevati, dasi so v 
srcu globoko prepričani o tej resnici. 2.) Ali je bila baščina edini 
jezik, ki sta ga Adam in Eva govorila v raju? O tem se niti za 

»Ljubljanski Zvon. 6. XDC. 1899. 26 



378 Fran Hešič: Božji jezik. 



trehotek ne budi dvom v našcm dúhu, in nihče ne more tému kaj 
pametnega ugovarjati. (Vorlesungen Uber die Wissenschaft derSprache. 
Von Max MtiUer. I. Serie. p. 111.) 

Vse to so bile le duhovite znanstvene igrače; učenjaki so go- 
vorili o prazgodovinski dobi, ne da bi se bili ozirali na sledove, ki 
jih je zapustila v zgodovini, o prajeziku, ne glede na zgodovinske 
jezike; bas iz današnjih in iz zgodovinski znanih jezikov lahko skle- 
pamo na starejše jezikovne dobe. 

To je izprevidel že Leibnitz; zato je prvi opozoril jezikoslovce, 
da si morajo pridobiti empirske podlage, ter priganjal ruskega carja 
Petra Velikega, naj da popisati vse mnogobrojne jezike svoje veliké 
dŕžave; in res imamo izza carice Kataríne II. prvi »sravniteljnyj 
slovar«. 

Tem začetkom sta sledili v našem veku primerjajoča in zgo- 
dovinska slovnica. Oni sta nam pokazali, da so takozvani indoger- 
manski jeziki kakor sorodniki poleg njim tujih semitskih (hebrejskega, 
arabskega itd.) ali uraloaltajskih, da so si sicer jeziki teh skupin tem 
bolj podobni, v čim starejši obliki jih primerjamo, da se da že do 
neke meje rekonstruirati indogermanski prajezik, da pa so došlej še 
zaman Ískali ožjih veži med skupinami samimi, na pr. med indoger- 
manskimi in semitskimi jeziki. 

Adam, tvoj jezik se nam umika kakor varljiva mavrica, doklcr 
se nam ne posreči med vse mi jeziki cele zemlje zaslediti sorodnosti, 
ki bi nas vedia k skupnemu jeziku, človeškemu prajeziku. 

»V nebesih govore . . .« — le negativen odgovor imamo na 
to vprašanje: nobenega izmed živih ali znanih jezikov, pač pa njih 
skupni prajezik, a tega ne poznamo. »V nebesih govore« — kateri 
jezik.? Kadarkoli hočem kaj zapisati, vselej se mi upre roka kakor 
Faustu, ko je hotel razložiti tajnost svetih besed: »V začetku je bila 
beseda*! 

Zdaj pristopi jasnih lic, jasnega pogleda poljski mesijanist Mic- 
kiewicz, propovednik splošne krščanske Ijubezni, ter s trdnim, ali 
vendar milim glasom reče te besede: »Res je, da se v nebesih ne 
govori noben izmed zgodovinskih človeških jezikov, a vsi so ondi 
enako spoštovani, enakopravni. Zaman je Pilát na Kristovem krížu 
odlikoval židovskí, grški in latinskí jezik, kakor je Friderik, pruskí 
kralj, dajal neprimerno prednost latinščini, ki mu je bila občilo z 
Bogom, mimo francoščíne, v kateri je obce val z Ijudmi, in mimo 
nemščine, v kateri se je pogovarjal s konji; zaman so se zbrali v 
Benetkah proti sv. Konstantinu filozofu (Cirilu): jepiskupi i popove 



E. Gangl: Lilija bela ... 3V9 



i črbnorizF)CÍ, jako i vrani na sokola, i vbzdigoše trijezyčnuju 
jeresh, glagoljušte: ». . . my že tri tbkmo jezyky vemy, imiže do- 
stoitf> vb knigah slaviti boga, jevrejskyj, jelinbskyj i latinsky] «; kajti 
sveti Ciril jim je odgovoril: »Ne idetb li dbždb otb boga na vbse 
ravbno ? ili slbni.ce takožde ne sijajetb li na vbse ? ni li ne dyhajemb 
na ajerb ravbno vbsi ? i kako vy ne stydite se, tri jezyky ménešte 
tbčiju, a pročiimb vbsenii> jezykomb i plemenemb slépomb velešte i 
gluhomb byti } . . . Davidb bo vbpijeti., glagolje: pojte gospodu, vbsa 

zemlja, pojte gospodevi pesns novu. « (Vitá Sti. Constantini, 

ed. Miklošič, Denkschriften der Wiener Akadémie, hist. -phil. Cl., 
1870, p. 227). 

Preiskava vama je obtičala, ker hočeta z razumom pojmiti 
nebeški govor, a ga ne č u t i t a ! Nebeški govor čuti však, komur je srce 
vneto svete Ijubezni, kajti to je govor Ijubezni, umljiv in rabijiv 
vsemu človeštvu. Slovan še ni lastil svojemu jeziku časti nebeškega 
jezika, ker je sprejel v svojo kri bistvo Kristove Ijubezni, ki se je 
kázala o prvih binkoštih apoštolom v podobi jezikov, da bi jo ume- 
vali — vsi narodi. 

Ljubezen — božječloveški, teoantropovski jezik. — 

>^ 

Lilija bela . . . 

XUlija bela, srce mi mre, 
kadar oko te moje zre . . . 
Oh, kaj nisem bil tebi enak? 
Zdaj pa sem tak, sam Bog ve, kak! 

Ko precvitaš na solnčnih tleh, 
lepe zemlje še lepši nasmeh, 
ležem ob tebi na mehka tla, 
duša je meni mračna vsa. 

Doli pod tabo črviček spi, 
da ga vroče solnce zbudi — 
Meni se smeje pomladni dan, 
v zraku plavá mi — • črni vrán . . . 

E. Gangl. 



26* 



380 



Adam I. Sever: Vzgoja. 



Vzgoja. 




jaz SI ne morem 



Spísal Adam I. Sever. 
(Dalje.) 
IV. 
h, to vendar ni tako — ah, gospa — 
misliti kaj takega.« 

»Uh, oprostite, gospa, jaz bi pa skoro glavo stavila, 
da ni izmišljeno. Prosim, gospa Javorica, saj ste ga sami 
večkrat videli, kako preplašen je pribežal k vatn v poset. 
Sama se spominjam, ko sem bila ravno pri vas, kako je 
bil popolnoma prepadel . . . Kaj ne bi bil, prosim vas, draga mojal 
Však teden stoj e po dva, trije upniki pred vráti in mu groze, da ga 
naznanijo.« 

»Cudno, čudno!« je mrmrala Javorica, presenečena. »Grajščakov 
sin je s Ceškega, bogate starše ima, ki lahko založe zanj, kolikor 
hoče; vse je obrekovanje, kar se govori o Sturmu. Jaz nisem še 
nikjer ničesar čula.« — 

»Ali se gospod soprog že bolje počuti, če smem vprašati ?< 
»Soprog — soprog? Nikdar mi ni še tožil, da bi bilo kaj po- 
sebnega, bolj slaboten je bil pa vedno, kar sva poročena.« 

»Ah, tako,« se je ugriznila Jančnica v ustnico; nekoliko jo je 
le veselilo, da je počasi vznemirila Javorjevo soprogo, ki je bila danes 
prišla po dolgem času zopet k njej v vas. 

Obe gospe sta nekaj čaša molčali. Javorica je opazovala opravo 
svoje prijateljice. 

Salón bogate Jančnice je bil precej majhen, a visok. Po stenah 
so visele slike samih planinskih pokrajin v rjavih, grčavih okvirih; 
rožnata ampola se je zazibavala lahkotno nad mizo, pokrito z dolgim, 
pramastim pregrinjalom; vsa garnitúra je bila temnordeča, in tudi 
stene so bile opete s tapetami iste barve. Skozi okna se je videlo 
na vrt gospe Jančnikove; ravno pod oknom je striel star oreh stra- 
hotno proti Šipam, 

»Da, že večkrat sem čula,« je začela iznova gospodarica, »da 
je ta nadporočnik dolžan po mestu veliko več, nego bi smel biti, in 
kakor sem že rekla, celo samim oderuhom — toda ne vem, če je 
vse resU 

»Jaz pravzaprav kar ne morem verjeti — da, pa čemu bi neki 
rabil?« 



Adam I. Sever: Vzgoja. 381 



»Oh, čemu bi rabil? Cele noci igra, in če izgublja, le mislite 

si, gospa pa ženské ima tudi také; no, jaz ne vem, če je vse 

res, kar se govori.* 

»Čudno, toliko se menda ne izpozabi kavalir — gospa, pomi- 
slite, častnik iz boljše rodbineU 

»Bežite, bežite — to je práv laliko. Lani je imel celo mojo bivšo 
hišno tako-le, saj veste — kaj mu je neki zato! Seveda sem jo takoj 
odslovila. Se več jih ima, ne le eno naenkrat.* 

Javorico je kar privzdigovalo. 

>Celo tako nesramen je bil, da je pripovedoval, da ga jaz po- 
gostoma vabim. Navadno je pa tedaj prišel, ko je vedel, da mene 
ni doma. In, gospa Javorica, čujte, nekoč sem ga pa celo pri njej za- 
sačila . . . Sla sem kar natihoma mimo teh-le vrat, ker sem zaslišala 
znotraj govorico in tlesk in premikanje stolov. Mislila sem, da je 
prišel stari strie, oni plešasti, s svojega posestva na Dolenjskem, pa 
da čaká mene v salónu in cmoka z ustnicami, kakor ima navado po 
jedi. Nisem pa hotela, da bi me motil, češ, prej naj se preoblečem. 
Šla sem v svojo sobo ter klicala njo: >Kati, Kati« in zopet >Kati, 
Kati,« kar sem mogla; pogledala sem Še v kuhinjo, toda nikjer je 
ni bilo, niti ondi — — huj! tedaj pa stopim proti salónu, odprem 
vráta in vidim — Sturma na tem-le divanu, ravno tukajle, poleg 
njega pa njo.« 

»Sturm se je seveda opravičeval ter prosil, da ne . . . ?« 

»Skandala nisem hotela večati, radi svoje hiše ne; pokazala sem 
mu vráta, rekoč: >Tukajle, gospod Sturm, na cesto !« Kati sem pa 
poslala na Stajersko k sorodnikom za par mesecev, ali ti so jo kmalu 
odslovili.« — 

»Kako vam pa ugaja, gospa, sedanja hišna.?« 

»Lena je kakor vse druge, takih mi pa vendar ne uganja, kakor 
jih je ona Kati s Sturmom. Ne morem za to, Bog ve, da ne! — Ali 
v gledališče kaj zahajate, gospa ?« 

»Ne mnogo, ne ut^nem, in prenapeti pátos igravcev mi je 
zoprn,« je odgovorila Javorica. 

»Jaz pa grem skoraj k vsaki predstaví; no, pátos — čitala sem 
v kritiki, da imajo gUimci res navado, da govore prepatetično. Imam 
ložo, včasih koga povabim s seboj, Senderja ali koga drugega; kaj 
pa hočem sama — to vendar ni nič hudega.« 

V tem je prišla hišna z belo čepico na kuštravi glavi. 

>Pa res,< se je oglasila Jančnica, »danes popoldne sem se menila 
peljati nekoliko na deželo, samo tja in nazaj; vreme je precej gorko... 



382 Adam I. Sever: Vzgoja. 



Mari, teci po izvoščka! — Gospa, vi se popeljete ĺ menoj — saj 
utegnete; v poldrugi uri bodeva zopet doma.« 

»Ah, bodi torej; hvala vam, gospa !« 

Obe prijateljici sta govorili še dalje o finem vedenju advokáta 
dr. Jeriča, o njegovi gosti, črni bradi in o donečem glasu njegovem. 
Javorica je le bolj odgovarjala — očividno jo je bila potrla novica 
o Ijubčku njene koketné hčerke; tembolj je pa zahajala poslančeva 
vdova konec vsakega stávka v višje sfére glasovnih oktáv. 

Ko se je ustavil voz pred hišo, je stekla Jančnica v drugo sobo 
gledat, če je že prišel izvošček. 

»Je že tu!« je zaklicala úradníkovi soprogi. »Saj ima čas čakati, 
da se še napravím.* 

In res je preteklo četrt ure, in še ni odrinil voz izpred hiše. 
Fijakar je hodil v obnošeni suknji po trotoarju; izpod podkovanih 
peta se je kar kresalo, tako je zakrevsal včasih. 

»Vražje babnice gosposke,« je glasno zagodrnjal, ko se je ven- 
darle prikázala na vežnem pragu skrbno zavitá okrogla Jančnica. 
Jedva polovico obraza se je videlo, prifrknjeni nos se je ščeperil med 
svetlimi očmi, a mišja ušesca so deloma zakrivali rjavi lasje. Za njo 
je stopila Javorica. 

Voz se je izprva pomikal počasi, ker cesta ni še bila popol- 
noma suha. Peljali so se mimo visokih hiš, zatem so zavili na ka- 
menit, obokan most, pod katerim je šumela umazaná voda. Tuin- 
tam je vleklá stará ženica voziček butaric, poleg nje je pa capljalo 
po zmrzlem blatu otroče s kosmato kučmo, dasi bi mu je radi mraza 
že ne bilo treba. Po imovitejših hišah so imeli okna odprta, da so 
vetrili stanovanja. 

»Pa počasi vozí — ne vem, alí je konj tak, kalí,« je dejala 
poslančevka. 

»Jaz tudi ne vem, kako je to; mogoče se fijakarju ne Ijubi.c 

» Pijan je,« je zatrdila Jančnica. 

Po par ovinkih je zavila kočija v ožjo ulico, ob kateri je bilo 
mnogo prodajalnic. Kočija je pa počasi drdrala proti koncu mesta, 
kjer so se že začenjali med hišami vrtovi, ograjeni s črnikastimi 
krajniki. Kmalu se je odprl svet, in na desno i^i levo je bilo videti 
rjavo prst, s katere je bil jedva zlezel sneg. Pivnice, pred njimi golo 
drevje in jasli, v katerih je bilo tuintam zrno ovsa ali bilka krme, 
so se poredko prikazovale. Po blatnih jarkih ob česti se je cedila 
snežnica, ki je solzela izpod trávnikov in curela s ceste. V daljavi, 
gredi polja, je dvigalo tuintam kako drevo otožno veje proti nebu, 



Adam I. Sever: Vzgoja. 383 



po ledinah pa so se svetlikale luže, práv harmonizujoč z bledino, ki 
je sijala z neba, a najdalje tam na obzorju so se potezale komaj 
vidne črte rjavih klancev in hribov. Bilo je práv tiho in mirno, le 
kak vrán je sfrfotal iz gostih smrekovih vej v goščavi, ki je rasla 
na desni stráni ceste, ter zahreščal otožni »krákra«, zatem pa je pádel 
dolg storž na zemljo. Niti veter ni vlekel po premrli ravnini. 

>Kaj, ko bi pa le res bilo,* si je mislila Javorica — »in bi bil 
Sturm v istini tak propalica — — mogoče je! In ako bi Ijudje iz- 
vedeli o škandálu pri Jančnici in o dolgeh — — oj, če bi izgubil 

službo ne, skoro ni mogoče. Pravil je vedno, da vzame Angelo, 

da je z očetom v najboljšem razmerju. — — Ce bi hotel zvoditi 
Angelo, bi j i saj natvezel, da oče ne dovoli v zákon, da naj počaka, 
da umre, in da se šele potem zaroči z njo. Rekel je le, da hoče 
presenetiti starega očeta, in naj zato Angela o vsem še nekaj čaša 
molči. Vsekakor ima Sturm še nekaj časti, tako zelo ni legal, ni!... 
Ali, kaj pa, če bi Jančnica govorila vse le iz závisti; kako neki bi 
mogla ona poznati tako natanko vse razmere ?« 

Jančnica je bila med vožnjo že skoraj zadremala na mehkih 
blazinah, pri šunku, ko je kočija odskočila preko kameňa, se je pa 
predramila in vprašala z zaspaním naglasom: 

»Kako pa, da se nismo peljali mimo vojaščnice? — Da, gospa, 
oprostite, ali Angela še kaj obcuje z onim Sturmom .?« 

To vprašanje je imela Jančnica že dolgo pripravljeno. 

Javorica se je zgenila in počasi odgovorila, kakor bi se bála 
povedati resnico: »Se nekoliko.« 

Kočija je ravno tedaj drsnila mimo belega znamenja, v katerem 
je stal zlat svetnik z neznanskim mečem. 

Zopet je umolknila vdova ter zrla sanjavo v kočijažev hrbet, 
ki se mu je venomer zibal. 

Javorica pa se je iznova zamislila; iznova so se ji začele težke 
misii poditi za nizkim čelom. — Kaj pa, če je vse res! Saj se da 
popraviti; pustiti bo moral Angelo . . . če se pa morda ne da po- 
praviti — in mogoče se res ne da, oj, da bi le stvar še ne bila pri- 
titana tako daleč . . . 

Prepričana je bila za trenotek o krivdi Sturmovi. A če je že 
predaleč? . . . Ali ni hodila Angela v poslednjem času večkrat sredi 
popoldneva k Sturmu na stanovanje in sama? Zakaj jo je pustila! 

In pa skupaj sta hodila sama, tudi zvečer, kaj, če dobi Angela 

dete!? Kaj potem, kaj poreče njen soprog, ki je že sedaj tako slab! — 



384 Adam I. Sever: Vzgoja. 



Javorici je polagoma duh splaval tja nekam v daljavo, tja nekam, 
kamor pravimo nikamor; mislila ni na čisto nobeno stvar več. 

Hipoma se ji je oglasilo nekaj v duši, in predramila se je: 
»Kaj poreko Ijudje? Gotovo so že opazili, da je Angelino občevanje 
preintimno z moškim, mladim moškim . . . morda se pleto govorice 
tudi o Angeli« . . . Nekaj se je zasvitalo v Javoričini duši, in prednjo 
je stopil javni ugled . . . 

Že se je pa začel pred vozom dvigati zvonik z rdečo streho 
in z zlatim križem, in kmalu se je prikázal šo cerkveni krov z 
mnogimi zarezami. Okoli cerkve, ki je stala na griču, so vstajala 
nizka poslopja s slamnatimi strehami med krivim, polomljenim sadnim 
drevjem. Javorica je ppgledala sosedo na desnici ter j i hotela nekaj 
reči, a ta je sladko dremala, in le njen privihani nosek je piskal 
visoko melodijo »o jari kači«. 

Voznik se je sedaj prvič obrnil rekŠe: »Tukaj so Strmine, ono 
je župná cerkev. AH naj peljem še naprej ?« 

V tem hipu se je zdramila vdova, zaspano pogledala in se 
začudila, da se vozí v kočiji in da je dan. 

Voznik je ponovil vprašanje, 

»Obrnite,« je ukázala. 

Pred vaško gostilnico je ustavil voznik in nakŕmil konja. Dami 
nista hoteli iz voza, in zato je voznik kar zunaj izpil mcrico vina. 

Iz hiše je med tem, ko je stala kočija, stopila družba treh go- 
spodov. Plačali so še debelemu gostilničarju, potem pa zlezli po 
strmih lesenih stopnicah na cesto. Gledali so nekaj čaša v kočijo, 
eden pa, slok, mlad mož, je stopil bliže ter pozdravil. 

»Oh, gospod Semen, tukaj! Kako ste zašli danes sem v Strmine !« 
se je začudila Javorica. 

»Uraden posel, milostljiva,« je dejal ter se damama priklonil. 

»Ah, pa peš ste hodili, gospod koncipist! Kako to? Saj je pot 
menda slabá, jaz je sicer nisem videla,* je rekla Jančnica, kateri je 
prijateljica ravnokar predstavila Semena. 

»Zakaj nas nič več ne posetite, gospod Semen? Včasih ste bili 
skoraj naš vfeakdanji gost; premišljevala sem že, kaj vam ne ugaja. 
Dva meseca se odtegujete, kakor da bi bili popolnoma tuji . . . meni 
je jako žal, gospod Semen. « 

»Ah, nisem imel prilike,* je odnikaval koncipist ter si privihal 
krátke brke. Nikakor ni pričakoval takega vprašanja; saj ji je gotovo 
bilo znano razmerje med njim in njeno hčerko. 



Adam I. Sever: Vzgoja. 385 



»Posetite nas skoro zopet, pa gotovo. Z veseljem vas bo pri- 
čakovala tudi Angela . . .« 

»Hvala, milostljiva, hvala! Torej prihodnji teden. — Oprostite, 
gospe, sedaj pa móram za tovarišema,< in dolga zimska suknja je 
izginila za oglom, na katerem je visel dolg smrekov vršiček. 

Tudi Jančnica je ukázala pognati proti mestu. Zopet so se vleklé 
one dolgočasne poljane brez konca, brez premembe, tako dolgočasne, 
da bi se človek skoraj zjokal. V Strminah je pa udarila ura štiri, 
in le-ti glasovi so se razlegali na polje. 

Jančnica ni več zaspala, nego govoričila je práv neznosno po 
svoji stari navadi. Hotela je vedeti vse podrobnosti, izpraševala je 
za vsako družinsko stvar, slednjič se je mastila z novico o ubeglem 
vojaškem uradniku. 

V mesto so se pripeljali po drugi česti, ki je držala med vi- 
sokimi topóli; tod je zapeljal voznik naravnost na trg sv. Jozefa in 
potem črez most pred hišo, kjer so stanovali Javorjevi. Jančnico je 
zahvaljevala Javorica ter jo vabila, naj jo kmalu obišče, da ji ne- 
koliko povrne svoj dolg. 

Ko je dospela poslančeva vdova domov, ji je srce igralo, češ, 
maščevala sem se nekoliko Sturmu, pravzaprav Angeli: 2>Pa naj še 
kdo poskusi pustiti mene na cedilu, jaz ga izplačam.« 

A Javorica ni našla Angele doma. » Gotovo je že zopet šla s 
Sturmom — danes ji povem, kar mislim, kar je resnica. Ce že po- 
slančevka tako pripoveduje, je vsaj nekaj opravičenega, ker ne popusti 
niti za las; onega dneva ne počakam, ko nastane cel škandál — 
polom,« je godrnjala skozi bele zobe. »Ali ne bil bil boljši Semen,« 
si je mislila; »domač človek je, lep je tudi, o njem ne bi si úpal 
nihče ničesar govoriti. Morda še pride, in potem je — naš. Sturma 
mora vsekakor Angela pustiti.* 

Kmalu je pritekla domov Angela, Ijubko se smejoč; v mufu je 
pa* imela cel zavitek bonbónov, s katerimi sta se poprej sladkala s 
Sturmom. 

»Ah, ah, mama, danes sem se pa res izvrstno zabávala, tako 
še nikdar ne — Edvard je Ijubezniv, lep, duhovit, vsc ima, práv vse... « 

Mama ni vedela, kaj naj reče. 

>Cuj, mama, celo popoldne sva pohajala. Bila sva v konditeriji, 
v restavraciji in v čitalnici, potem sva se peljala na Pristavo in nazaj. 
Ah, kako lepo je bilo! Vse gospice so mi zavidale; Edvard je pa 
tudi kavalir, in pa rasti kakšne je, mama!« 



386 Adam I. Sever: Vzgoja. 



» Angela, Angela, bodi tiho,« je rekla Javorica z bolj strogim 
glasom, a kmalu je bila stará duša. Dobro se ji je zdelo, da hčeri 
zavidajo sovrstnice, kakor je sama pravila; končno se je pa docela 
potolažila ter se zatopila v prejšnje svoje iluzije, ki so jo ovijale 
kakor mehke tenčice, in kar ji je popoldne po opravljivem in tudi 
pretiranem govoru prijateljice Jančnice morilo dušo, se je razblinilo 
v pravi nič. Pozabila je, da je povabila Semena, pozabila je seveda 
tudi Angeli povedati, da pride, in pripravljala se je potem, kako 
sprejme prihodnji dan nadporočnika, če pride zgodaj zjutraj, kakor 
se je navadil v zadujem času. Ni povedala, kar je čula od poslan- 
čevke, na Semena ni niti mislila . . . 

Ta pa ni zatisnil oči tisto noč dolgo čaša. Utrujen je bil, ker 
je komaj dohitel uradnika - tovariša , in potem so korakali brzo, 
kar se je dalo. Po poti mu je vedno po glavi šumelo neko vpra 
šanje: »Ali bi šel ali bi ne šel?« Že dolgo si je izkušal iz glave 
izbiti misel na Angelo — toda oglašala se mu je vedno neka strast, 
katera ga je gnala, da bi kar vse razgrizel, da bi prišel do nje, da 
bi izravnal ono čudno brezno, kamor so se valile vse simpatije in 
antipatije do Angele. Enkrat je bil že popolnoma na trdnem; pre- 
pričal je bil sam sebe, da Angela ni vredna, da bi jo on objel, ker 
ni práv nič drugega nego vsakdanja ženská. Preverjen je bil, da se 
oprime vsakogar, ki ji ume razburjati strasti. Neki večer ga je raz- 
togotila. Dolgo je potem ni videl, párkrát jo je sicer pozdravil na 
ulici, a gledal je v tla. Drugikrat zvečer, ko jo je videl z Sturmom 
stati pred razsvetljeno izložbo, bi bil oficirja najrajši butil pri tej priči, 
tako ga je bilo razjadilo . . . Potem je hodil oni večer dolgo po 
gostilnicah ter pil neznansko dosti; šel je tudi dvakrát mimo Javor- 
nikovega stanovanja ter klel, grozno klel ... Z Javorico je sicer 
govoril, a ni ga vabila, ni mu rekla, zakaj ne pride. Pa saj bi tudi 
ne šel nikdar, nikakor! A danes ? Dva dni mu zopet ni dalo miru. 
Bog ve, ali je ni Sturm že ... ? Kako, da ga vábi Javorica sedaj 
kar nenadoma . . . Angelo bi kar zadavil! ... 

Búrne misii so se podile Semenu po glavi, ko je stal zvečer 
doma v sobi, in prijel se je za glavo ter zmočen glasno dejal: »Da 
sem ravno jaz tak — drugi so vendar včasih pametni; nikdar še 
nisem čul, da bi kdo tako počenjal kakor jaz. Včasih se kar sam 
sebe bojim. Sem li podedoval to — bolezen? Mati moja je bila naj- 
lepša žena in najkrepkejša mati, kar sem jih poznal . . .!« 

V tem se je naredil v Semenovi sobi trd mrak. Le z ulice so 
lili posamični mehki prameni skozi okna ter se lizali po temnih 



Listck. 387 

zavesah. Koraki so odmevali po kamenitem tlaku, in vráta so se 
zapirala okoli in okoli njegovega stanovanja, nad njim in pod njim. 
Semen je zgrabil zimsko suknjo, obšito s kožuhovino, pa vzel cilinder 
in debelo palico in oddivjal, ne da bi bil za seboj zaklenil. Po temnih 
stopnicah se je lovil na roke ob zid, ker še ni bilo razsvetljeno, a 
hitel je, kar je mogel. V glavi mu je vrelo vprašanje: »Ali bi šel 
ali bi ne šel?« . . . Včasih jo zajecljal sam sebi: »Zakaj sem ravno 
jaz tak . . .« 

Neznanska moč ga je gnala dalje in dalje. 

(Dalje prihodnjič.) 



L I S T E K. 

Stoletftica Puškinovega rojstva. Večer l8. in jutro 19. stoletja sta tudi 
zato zanimiva, ker sta dala Slovanom vcč znamenitih mož, pisateljev, pesnikov 
in učcnjakov. Nam Slovencem sta se takrat porodila Slomšek in Prešeren, 
Čehom se je porodil Čelakovský, Srbom Vuk Štefanovia Karadžic, Slovákom 
Kollár, Hrvatom Gaj . . . Rusom pa Puškin in Lermontov. Dne 7. junija (po 
novem koledarju) t. 1. preteče sto let, kar se je porodil v Moskvi velikí ruski 
pesnik Aleksander Sergjejevič Puškin. Ves ruski národ se pripravlja, da dostojno 
proslavi ta velevažni dan. Puškin pripadá že zdavnaj in po pravici svetovni 
literaturi. (Prím. prof. Hostnika članek >Puškin v petdeseterih jezikih« 
v majski številki »Zvonovi«.) Tudi nam Slovencem je precej znan; marsikaj je 
že prevedenega iz Puškinove poezije, však izobražen Slovenec pa bi ga itak moral 
znati uživati v izvirniku. Stoletnice tega velikega genija ruskega se v dúhu 
udeležuje tudi naš národ, naša inteligencija in naše časopisje. Sláva Puškinu! 

A. Aškerc. 

Ivan vitez Trnski, pesnik »Knesnic«, je slávil 17. apríla t. 1. svojo osem- 
desetletnico popolnoma zdrav in čvrst. Redki so oni možje, katerim je usoda 
dodelila srečo, doživeti tako starost, in še redkejši oni, ki doživc ta dan, slav- 
Ijeni od hvaležnega národa. Ivan Trnski je sin učitelja ter se je popel po svoji 
darovitosti in neumorni delavnosti do polkovnika. Leta 1842. je objavil svoje 
Pjesme, katerim je St. Vraz napisal kritiko v »Kolu« (II. 105.). Kot ognjevit 
Ilirec je bil srčen prijatelj našega zemljaka Vraza in je tudi inače mnogo ob- 
čeval s Slovenci, tedanjimi pristaši Ilirstva v Gradcu. Njegova dela so izšla 
zbrana v več zvezkih od leta 1881 dalje v Zagrebu. Njegove pesmi so rodo- 
Ijubne in didaktične. Razen pesmi je spisal povest »Učitelj Dobrašin« ter je bil 
priden sotrudnik »Nevena« in »Glasonoše«. Lani je še izdal »Pričalice«. 
Prevedel pa je iz najrazličnejših jezikov veliko štcvilo znamenitih del. Trnski 
je prevedel tudi Prešernovo pesem »Strunam«. Značajno za naše razmcre je, da 
iz Ljubljane ni ne en glas pozdravil jubilarja. In vendar bi morali tudi Slovenci 
biti hvaležni Trnskemu, ki je Hrvate seznanjal s proizvodi slovenské múze in 
ki je bil prijatelj Vrazov, kateremu je pesmi v jezikovnem oziru pilil. Naj ga 
Bog ohrani še mnogo let! j?. P. 



388 Listek. 

Petdesetletnica Zmaja Jovana Jovanoviča. Dne 13. junija (25. po novem) 
se zbero zastopniki srbskega národa v Zagrcbu, da dostojno proslavijo pctde- 
setletnico književnega delovanja Zmajove Jovanoviča. Dne 14. (26.) junija se bode 
vršila slavnost na Plitvičkih jezerih, na Vidov dan, 15. (27.) junija, pa skupna 
proslava Jovanoviča in spomína na kosovsko bitko. Zmaj Jovan Jovanovič se je 
rodil dne 24. novembra 1833. 1. v Novem sadu ter je bil naposled zdravnik; 
sedaj živi v Zagrebu. L. 1861.— 62. je izdajal časopis »Javor«; 1. 1864. je ustanovil 
humorist.-sat. list »Zmaj«, in to ime se je njega tudi stalno prijelo. L. 1865. je napísal 
ígro »Šaran« (= karf), 1. 1877.— 78. »llustrovanu ratnu (vojno) kroniku*. L. 1878. 
je ustanovil šaljivi list »Starmalí« in 1. 1880. list za mladino »Neven«. Izmed 
mnogih poezij so posebno vrední, da se omenijo, 3ä>Djulidi uveoci« (Rože uvele). 
Nebroj je tudi prevodov iz različníh jezikov. »Zbrana pevanija« so izšla 1. 1880. 
v Novem sadu, ízbrane pesmi, z latiníco tiskane, pa 1. 1887. v Zagrebu. — Sla- 
víteljem njegovim se prídružujejo tudi Slovenci ter mu kličejo »Na mnogaja 
ljctal« 

R. P. 

»Slovanske knjižnice« snopič 84.-85. prináša Gogoljevi povesti: »Bo- 
žično no č in »Plašč«; obe je poslovenil nam neznani Miloradovič. »Božična 
noč« je čaro vitá bájka iz pisateljeve domovine Ukrajine. Ta povest spadá v 
Gogoljevo mlajšo dobo. V njej nam rišc in opisuje življenje preprostega, v naj- 
tesnejší zvezí z materjo prirodo živečega, od zapadne prosvete še toliko kakor 
nič oblizanega, v ražne bájke verujočega svojega Ijudstva. Ta naivná stvar se 
číta prijetno; prevod je gladck. — Kontrast »Božični noči« je »Plašč«. V 
ruskem ízvírníku stojí »IIlHHeJlb« (»Šinjelj«). Na prví pogled se ti zdi, da čitaš 
navadno humoresko, kajti humoreska je res. Toda med vrstamí vídiš tudi satiro. 
Včasí ne veš, ali bi se ubogemu Akakiju Akakijcviču smcjal, alí bi ga s solznimi 
očmi pomiloval. Dasi je ta povest jako krátka, spadá vendar med najboljše 
spise Gogoljcve. — 

Úvod, kí ga je spísal Miloradovič tému zvezku, je jako umesten in poučen, 
ker nam temeljito pojasnjuje velikí pomen Gogoljev v ruskí in v svetovni lite- 
raturi. 

A. Askerc. 

Knjigarna Paher in Kisič v Mostaŕju nam je poslala na oceno te-le 
knjižice: 

1.) N. G. M a to š. Iverje. Skice i sličice. U Mostaru 1899, visoka 8° 
149 str. Mladi knjíževník je znan kot duhovit kritik in essayist iz različnih 
hrvaških in srbskih listov. V tej knjižici je zbral krajše pripovedke ali, kakor 
jíh ímenuje, »črtice«, katere je objavil v »Delu, Zori, Brankovem Kolu, Narodnih 
Novinah in Viencu«. V vseh se káže finega opazovatclja, ki ume z nekolíko 
smelími črtami narísati jasno slíko malomestnega življenja na Hrvaškem. Včasih 
je tudi strupeno oster. Te črtice so vrlo zanímljive. V povesti »Pereci, friški 
pereci« se nam zdi konec povsem neverjeten, da bi ritmajster, čeprav propadel, 
šel prcste prodajat baš v oni kraj, kjer se je preje ščeperil. >Miš« je že povsem 
dekadentná skica. — Cena knjižici je 60 kr. 

2.) Marko Car. Niz rodno Primorje. Slike i utisci s Jadran a. 
U Mostaru 1899, vis. 8". 119 str. Cena 50 kr. (S cirilskimi slovi.). G. Marko Car, 
rodom iz Ercegnovega in činovník v Zadru, je upotrebil nekolíko ferij, da pre- 
poiuje Dalmacijo ter nam podá nekoliko slik iz pitomega primorja. Glavne točke, 



Listek. 389 

katere opisuje, so Dubrovník, Ercegnovi in Hvar. Zanimljivo riše prirodno 
krasoto dalmatinskega zemljišča, pa tudi pripoveduje marsikaj zanimivega iz 
politične in umetniške zgodovine teh kraj e v ter vpletá vmes tudi različne me- 
ditacije, n. pr. o verskih in narodnostnih odnošajih. Včasih nam predstaví kako 
zanimivo líce, kakršno je n. pr. j>Barba-Jane«. 

3.) Mala bibliotéka. Po načelu: »Zanimljivo, vredno in ccno« hoče 
založníca osnovati biblíoteko, slično nemškí Reclamovi. Však zvezčič bode ob- 
sezal 5—6 pol 16". in bode stal 12 kr. Prinášala bode priznaná dela srbskih in 
tujih písateljev. Prví zvezek na ogled prináša »Ljubav prema knjizi*. Po Ed- 
mondu de Amicisu. Sa napomenatna nekoliko srpskih knjíževníka. (S cirilskimí 
slovi). 

Tolstega román »Vstajenje« (BoCKPeceHÍe) prináša petrograjskí tednik 
»Njiva«. Zanimivo je, da se je slávni ruskí pisatelj, ustvaritelj »Vojne in mira<, 
>Ane Karenine* in drugih klasičníh umotvorov, ki je zadnje čase nekako za- 
tajeval svoja beletristična dela ter se pečal bolj s socíalnimi in filozofskímí pro- 
blemi, ustanovivší poseben način življenja, v svoji visoki stasosti — laní je pra- 
znoval svojo sedemdesetletnico! — spet povmíl k svoji prví Ijubezni — k poeziji. 
Njegov naj novej ši román je vzbudil po vsem ízobraženem svetu pravo senzacijo 
ter izhaja vzporedno z ruskim izvirnikom v prevodih vseh večjíh evropskíh 
jczikov. Pripoveduje se, da se nekaterim časopisom tekst >Vstajenja«, oziroma 
njega prevod priobčuje kar po brzojavu! O ti kosmati ruskí barbari! — 

Sicer pa je gróf Tolstoj kot pisatelj in kot filozof taká znamenitost ne 
samo v slovanskí, ampak v svetovní književnosti sploh, da je skrajnji čas, da 
se tudi mi Slovenci pobliže seznanimo z njim. »Slovanski knjižnici« v Gorici bi 
bilo Slovensko občinstvo gotovo hvaležno, ako bi mu podala Tolstega »Vstajenje« 
v prevodu. — 

Hrvaški prevod tega znamenitega romána je oskrbel Míl. pi. Marekovic 
ter ga ízda zagrebška kr. vseučiliška knjgarníca Franje Suppana v kakíh 20 zvezkih 
po 20 kr. Prví zvezki so že ízšlí. Ker je román izreden pojav v svetovní knji- 
ževnosti, in ker je hrvaški prevod tudi Slovencem razumljív, zato príporočamo 
to podjetje onim rojakom, ki se hote seznanití s tem ímenitním delom ruskega 
knjíže vniká. Naročnina se pošilja záložníci knjigamíci v Zagreb. 

A. Aškerc. 

Glasba v Novem mestu v minoli sezoni. Glasbena Matica v Ljubljani 
je dala pravec novejší slovenskí glasbi in provzročila nje resno gojitev s 
stališča umetností. Vpliv tega novega stremljenja se pozná že dokaj tudi v 
Novem mestu, ki je doseglo vzlic skromnim razmeram práv dosti. Temelj tému 
novejšemu gibanju je pač glasbena šola, katero je po napomih pripravah no- 
voraeških rodoljubov 1. 1898. ustanovila Ijubljanska Glasbena Matica. 

Šólí je dvojen namen: vzgajati glasbení naraščaj pa tudi glasbeno občin- 
stvo po vsem Dolenjskera. V prvem ozíru šola vedno napreduje. Sedaj ima že 
preko 60 učencev za ražne inštrumente: za klavír, gosli in druga godala ter za 
pihala, še več pa ima učencev za zborno petje. Vsekakor bode treba vsaj enega 
stalnega učitelja, da se bode laze brígal in potegoval za šolske namene. V 
drugem ozíru je závod tudi v letošnji sezoni dosegel lepe uspehe. 

Kakor lani je tudi letos príredíl 3 veliké glasbene večere s sodelovanjem 
umetnikov iz Ljubljane; sodeloval pa je tudi sicer pri naših tradícionalníh za- 
bavah: Vodníkovi, Prešernovi, pri pomladanskem koncertu itd. Ze ob lanjskih 



390 Lištek. 

večerih so nastopali učitelji Glasbene Matice Ijubljanske, med njimi nepozabni 
pianist Karol Hoffmeister; z njih pomočjo so se proizvajale skladbe starejših 
klasikov, pa tudi najboljših slovanskih glasbcnikov. Letošnje tri večere se je 
gojila posebno kamorna glasba. Gg. Junek, Proházka in Vedral, učitelji Glasbene 
Matice iz Lj ubíjané, so nam predávali kolikor mogoče dovršeno. Bilo je seveda 
težavno izbrati primeren program; kajti našemu občinstvu ne morejo še ugajati 
skladbe težje dikcije. Pohvaliti je, da seje poseglo največ v slovanskí repertoár; 
namesto nekaterih točk pa bi bili raje slušali Beethovna, Mendelsohna, Schumana. 
Kaka Beethovnova cello-sonata bi bila gotovo prodrla, ako bi jo bil predával 
g. Junek s svojim polnim, gorkim tónom, in kaka glasbena slika na klavirju bi 
nam bila tudi Ijubša nego Lisztova transkripcija! 

Pri drugem glasbenem večeru smo imeli še poseben užitek. Slišali smo 
izbornega vijolinista g. Lhotskega. Zares, ob njegovem zdušnem igranju, ob 
njegovi divni tehniki se nam je zdelo, kakor da bi slušali kakega vijolinista 
naj slávnej šega imena. Drugoč pa nam je pela gospica Devova. Naša dvorana je 
za solo-petje kaj príkladná, ker glas lahko popolnoma izpolni zvočno dvorano 
ter neposredno vpliva na vsakega poslušavca. Gospica Devova je pela nedo- 
sežno lepo; čisti glas, pravilna intonacija, imenitna interpretacija in pa še 
kar najintímnejší vpliv njenega petja v naši dvorani, vse to je učinilo vseskozi 
popoln uspeh. — 

Z domácimi močmi se goji skoro edino le petje v zboru. Za to imarao 
učítelja g. Hladnika. To je mož, kí vztrajno in marljívo uporablja svoje obíle 
talente; pa tudi njegove trudoljubivosti ni smeti zabíti. Spričo teh lastnosti se 
je povzpel osobito glede vodstva zborovega petja na umetniško víšíno. Mešani 
zbor - blízu 80 mladíh grl — nam je proizvajal naše najlepše domače pesmi, 
pa strašil se ni tudi težavnejše naloge: pel je tudi 2 kôra iz Dvoŕakove >Stabat 
Mater« ter si s precizním proizvajanjem prídobíl splošno príznanje. — Slednjíč 
treba pa še navesti, da so se združili učitelji naše šole in drugi članí v orkester; 
res, da nedostaje trobil in pihal (razen píščalí), pa vsekakor je to začetek bo- 
dočemu popolnému orkestru. 

To-le je storila tukajšnja šola Gl. M.! Kakega pomena je njeno delovanje 
za nas, to posebno občutí tisti, kí ve, kako neugodna so naša občila z drugímí 
kraji, kí so v glasbenem oziru na boljšem. Pa tudi sicer ima Gl. M. vzvišeno 
nalogo, povzdigniti našo glasbo iz diletantstva na umetnostno stališče. Res, da 
ima novomeška šola včasíh malé boje z malenkostnimi predsodkí nekaterih 
oseb, a to nič ne de; ona je v pravih rokah, za njen uspeh se ne bojimo. 
Upamo pa, da bodo vzgojevalni pomen Matičinih šol pojmílí povsod tisti faktorji, 
katerím je také závode podpirati moralno in gmotno. Matíčin odbor v Ljubljani 
naj bi enake šole ustanavljal po vseh naših večjih mestih, posebno pa, kjer so 
srednje ali enake šole. V Kranju, Idriji, Celju, Mariboru, Ptuju, Trstu, Gorici ítd. 
naj bi ímeli vsaj po enega Matičinega učítelja, vzdržavanje šol naj bi pa za- 
jamčíli nekaj deželni in mestni zastopí, nekaj trdni denarni závodí. Brez dvoma 
bi se društveno delovanje na ta načín povzdignílo na še dosti višjo stopinjo in 
pospešilo kultúrni razvítek našega národa práv obilo. 

Dr. + E. 

Srbska glasba. Naš roj ak Davorin Jenkoje ízdal na troške srbské 
kraljevske akademije te-le muzíkalíje: »Dvanajst srpskih pesám a< za 
moškí zbor (8°. 53 str.). Cena 5 dín. — »UvertiraMílan«za glasovir (4°. 9 str.) 



Listek. 391 

Cena 1"50 din. — Uvertira Kosovo za glasorir (4°. 11 str.)- Cena 2"50 din. 
— >Osara srpskih pesama« za en glas in spremljanje klavirja. (4^ 33 str.). 
Cena 5 din. — »Srpska národná hinina« (4°. 3 str.). Cena 2 din. Poslcdnia 
kompozicija je svojina kompoziterjeva. 

Ruska tragedka Marija Gavriilovna Savina. Kolikor je nam znano, sc 
ruski gledališki umetniki še niso ranogo kázali západnému svetu. Nastop petro- 
grajske dvorne heroine Savine in njenih tovarišev v Berlinu in Pragi je bržkonc 
izmed prvih gostovanj ruskih igravcev na tujih tleh. Recimo takoj, da se je to 
podjetje zclo posrečilo. Nastop ruské družbe je vredno zabeležiti kot imcnitcn 
dogodek v gledaliških letopisih omenjenih mest. Brlinsko in praško občinstvo, 
ki pozná Eleonoro Duše, Saro Bernhardt in druge zvezde prvé velikosti, je pac 
strmelo, ko je gledalo na odrú nedosežno umetnico z daljnjega iztoka, o kateri 
še ni bilo vedelo ničesar. 

V Pragi so nastopili Rusi sredi aprila t. 1. Dasi so prihajale iz Bcrlina 
zelo ugodne in láskavé vešti o uspehih ruskih igravcev, smo vendar mislili, da 
je dober del navdušenja, s katerim so jih v Pragi sprejeli takoj ob prvem na- 
stopu, pripisovati narodni naklonjenosti. Tembolj nas je veselilo, ko smo se 
preverili, da so ruski gostje zgolj kot umetniki pošteno zaslúžili podané j im 
lovorike. Uprizorili so v Pragi tri igre, med katerimi sta bili dve izvirni ruski — 
Suvorinova »Tatjana Rjepina« in Spažinskega »Gospa majorka* — in pa naša 
stará znanka »Dama s kamelijami<. Škoda, da nismo videli baš ruskih dveh, 
kateri bi nas bili pač bolj zanimali, in v katerih so se gostje brez dvoma po- 
sebno izkazovali. AH tudi z »Damo s kamelijami« — ki smo jo videli že tolikrat, 
na toliko krajih in v toliko jezikih, dobro, srednje in slabo igrano — smo bili 
to pot vsled izborne uprizoritve zadovoljni kakor nikoli poprej. Tudi v tej igri, 
ki ima sicer samo dve večji ulogi, nam je bila dana prilika, da smo presodili 
zmožnosti predstavljavcev in spoznali, do katere višine se je vzpela reproduk- 
tivna gledališka umetnost na Ruskem. — Marija Gavriilovna Savina nam 
ostane v neizbrisnem spominu kot umetnica redke razumnosti in čistega okusa, 
umetnica, ki igra sicer realistično, istinito, toda ne prestopa tiste meje, pri 
kateri se realizem stopnjuje do naturalizma, ki pretirava účinku na Ijubo. Savina 
se ne meni za efekte in ne išče v značajih »novih nuances«; ona igra svoje 
junakinje naravno in preprosto ter izkuša pogoditi značaj, kakršnega si je mislil 
pisatelj, ne da bi polagala v ulogo zanimivih podrobnosti. Njeno kretanje in 
govorjenje ostaja v mejah plemenite zmernosti. Brez silne gestikulacije in po- 
vzdigovanja glasu izraža notranje viharje pogosto samo z mimiko svojega zgo- 
vornega obraza. V njenih divnih očeh se odsvita vse, kar se godi v njenem 
srcu. Razume se, da zna Savina tudi mojstrsko umirati kakor katerakoli veliká 
umetnica na odrú, morda bolj e in lepše, ker ne hlasta po naturalističnih učinkih 
in ne muči gledavčevih živcev. Narava in preprostost vodita njeno visoko umet- 
nost. In v tem je, rekel bi, v nekakem soglasju s svojimi velikimi rojaki, ki po 
istih načelih ustvarjajo umotvore na slovstvenem polju. 

Tudi v tem káže Savina svoj pravi umetniški okús, da si jemlje o dl i č ne 
igravce na pot kakor nobena druga zvezda na gledališkem nebu. Savinin en- 
semble šteje kolikor članov toliko umetnikov. Skupno igranje ruskih gostov v 
»Dami s kamelijami* je vzorno. Vidi se, da však razume pomen svoje uloge za 
celotni vtisk predstavljanega dejanja. Tudi malé ulogice so premišljene in po- 
verjene dobrim močem. Kakor Savina sama, se drže tudi njeni tovariši pre- 



392 Listek. 

proste naravnosti in zmernosti. Ne samo Savina, tudi njeni tovariši in to- 
varišice: Gorev, Apollonskij, Stravinskaja i. dr. so na čast ruski umetnosti in 
širijo pred zapadnim svetom slavo ruskega imena. Kolikor se da presojati po 
teh njenih zastopnikih, je dramatična umctnost pri Rusih na zelo visoki stopinji. 
Savino smcmo prištevati največjim gledališkim umetnicam sedanje dobe. Ona 
in njeni tovariši so dokázali v Berlínu in Pragi, da se sme rusko dvorno gle- 
dališče Alcksandrino v Petrogradu vrstiti med najboljša prizorišča v Evropi, 
kakršni sta »Comédie Fran^aise* v Parizu in »Burgtheater« na Dunaju. 

Fr. Svetič. 
Oesterreichische Bibliographie, herausgeg. vom Verein der čisterr. -ung. 
Buchhändler. Wien 1899. Erscheint wochentlich. 

Avstrija ni imela došlej nikake bibliografije, izhajajočc v kratkih obrokih, 
marveč je bila navczana na slične objave v Ncmčiji, ki se kolikor toliko ozirajo 
tudi na avstrijska (seveda samo nemška) dela. Nujno je bilo torej treba biblio- 
grafije, kakršna je zgoraj omenjena. Ta bo ncmara sčasoma zaprla to veliko 
vrzel na knjigotržnem polju v Avstriji. 

Podjetje je za zdaj, kakor čitamo v úvodu I. zvezka, še »poskus<; ali se 
realizuje ali ne, je odvisno od zanimanja, ozir. podpore, katero nájde. — S lo- 
vené i želimo še posebej poskusu dobrega uspeha; v úvodu, na stráni VI., je 
namreč pripomnjeno, da bi se to podjetje, ki je kot »poskus« omejeno na 
avstrijsko -ncmške knjige, ako bode uspevalo, raztegnilo tudi na drugc av- 
strijske jezike, med njimi na slovenskega, da se le pokrijejo stroški s pod- 
porami in naročbo. — Kolikor mi je znano, so se pogajanja glede slovcnščine 
že nckoliko vršila, in pričakovati je, da prične v doglednem času izhajati slo- 
venská bibliografija, sicer ne však teden, ali vsaj večkrat na leto. — Ľahko sc 
je veselirao, ker bo, kakor kažejo dosedanje številke nemškega oddelka, izborno 
urejena. 

Da je tak seznam knjig važen in tudi za nas Slovence potreben, mi pač 
ni treba poudarjati. Res nam podaje »Slovenska Matica« vsako leto popolno 
bibliografijo slovensko, toda ta je retrospektívna; ima sicer zgodovinsko vred- 
nost in je porabna za statistiko, ni pa — po značaju publikacije — umerjena 
za vsakdanje potrebe. — Časniki in časopisi res tudi prinašajo književne no- 
vosti, toda taká oznanila so, ne glede na to, da so enostranska in nepopolna, 
samo »disiecta membra«, katera bi bilo treba zbirati v posebna kázala. Kdo pa 
ima za to čaša, in kdo bo pri vsaki objavi mislil na to? Ali kaj, če se kaka 
številka zamakne.!* — Vsi ti nedostatki se odpravijo z nameravano bibliografijo, 
katero si omisli však Slovenec, ki Ijubi slovensko knjigo — to pa mora však 
zaveden Slovenec. Dr. Jos. Tominsek. 

O knjigah Slovenské Matice in o Slovenskem pravopisu Levčevem 
že začeta članka bodemo nadaljevali v prihodnji številki. — Citali smo že ugo- 
vore zopcr članek o Slovenskí Matici, a ti ugovori nas nikakor niso prcuverili 
o naši «ŕvihravi sodbi. V nadaljevanju poudarimo še bolj svoje názore in jih 
trdno podkrepimo, bodisi Ijubo ali neljubo nekaterim gospodom, ki so vedomá 
ali nevedomá neki coklasti kliki na Ijubo tako strašno konservativni v tem, kar 
ni dobro, primerno in koristno slovenskému národu. 




^ 



v gozdu. 



amota blagodejna, pokoj varen, 
vonjava čvrsta po širokem domi, 
sanjav večer, nikoli dan soparen 
pod tabo, v tebi vláda, Ijubi gozd. 
Kako se trudna duša mi ustromi! 
Po vejah pojeta mi kos in drozd, 
sinica se igra na bukvi beli, 
visoko volga zlata ždi na jeli 
in gleda veverico pod seboj. 
Pero s peresom šepeta mi rahlo, 
ko veter diha preko mehkih tal 
črez listje, lanjsko zimo še usahlo. 
Vse vábi me v pogovoru z menoj, 
da mislim v gozdu naj bi dúška dal. 
Kako ? Da naj z besedo, polno, živo 
razkrijem tajnosti prirode večne ? 
Jaz, tajnost veliká, največja sam ? 
Jaz, bitje, ki sem sebi neumljivo, 
jaz, majhen člen verige brezkonečne, 
jaz mislim naj vesoljstva dúška dam ? 
O gozd, o ne! Udobno le, udobno 
sedeti je prijetno v tvojem hrami, 
razmišljati, kar pride baš na um. 
In ko začutiš dušo nesposobno, 
da misii bi gorela eni sami, 
prepodi jo iz glave trd pogum! 
Da modro, zbrano mislil bi in toľko! 



»Ljubljanski Zvon* 7. XIX. 1899. 



27 



394 Novljan: V gozdu. 



Nemalo modrcev se bliža norcem. 
Zajemam vodo rajši z drobno školjko, 
ki ni razbita, kot z razbitim korcem. 

1. 

Široko se razpletajo koreni 
po črni zemlji, sok iz nje pijoč. 
Drvar s sekiro bridno — kaj se meni, 
da v korenini deblu žije moč — 
drevo poseká s krepkima rokama, 
premeri debelino in dolžino 
vesel in zadovoljen. Korenino 
ostavi tarň, da izsolzi se sama. 

Dejanja vi očetje, skrivni vzroki, 

počivate zaprti v dnu srca. 

Kaj vam pomagajo vsi vaši joki ? 

Dejanja sodba trda le velja. 

Današnji svet, razmišljanju sovraž, 

naziva, česar sam ne vidi, laž. 

Ti zvijaj se, ti kliči mu » oprosti !« 

Dejanje tvoje videl je. — Zadosti! — 

2. 

Katero je drevo lepote vzor? 

Smereka vitka ali ravni bor, 

košati kostanj ali stari hrast, 

ki dviga kot junák se čvrst in hraber, 

macesen svetli ali temni gaber? 

Drevesu vsakemu posebej čast! 

Bog seme v zemljo je položil vsem, 

iz tal prinikli, vzrasli so potem. 

Različne barve, rasti in peres 

združuj ej o se v gozd — ta dar nebes. 

Ima še drugi gozd moj mili rod, 
gozd pesnikov pritličnih in velikih. 
Na dan priniknejo v boječih stikih, 
edinijo se v knjigo — dušni plod. 
O naj žive in životarijo, 
drže se staré ali nove struje! 
Dade nam nekaj, kar ustvarijo, 



Novljan: V gozdu. 396 



Dokler srce jim pesem narekuje. 

Sodnikom suhim zdi se vse mogoče, 

iz hrastovih semen hote kostanje. 

Ni Bog ustvaril vseh dreves le zanje; 

však poje to, kar mora, ne kar hoče. 

Katera pesem je lepote vzor? 

Nasladna mar, Ijubezenska, pobožná ? 

Poskočna mar, zbadljiva ali tožna ? 

Kdo naj razsodi r — Tistih bravcev zbor, 

ki nosijo srce na pravi stráni, 

ki vina jih že kaplja ne vpijani; 

le njim iz srca vzraste krepka sodba. 

Ni malo, oh, Ijudi, podobnih psom, 

ki lajajo, kedar vali se grom, 

ki cvilijo, kedar glasi se godba. 

3. 

Spotakne se ob štor in páde črezenj; 

Pobcre se, drvar zakolne jezen: 

>Da vrag te je postavil sem . . . preteto!* 

A štor molči, molče mu govori: 

Oh komaj je minilo eno leto, 

odkar si deblo mi posekal ti. 

Kako je raslo v sinji zrak veselo, 

kako je zelenelo in dehtelo, 

užilo vesen toliko in zim! 

Zdaj tu čepim brez krása, vsem napotje, 

ne ti, ne ti, le jaz naj se rotim 

in kolnem rojstva svojega trenotje. 

Ljud raja, poje, sluša pevski zbor, 
jaz sam presedam v gozdu, drugi štor. 
Pogazili so mojo srečo vso 
sodniki črnogledi s srcem krútim. 
A jaz — nad mano se jeze celo; 
zakaj — ? Da se nesrečnega počutim. 

4. 
Iz zemlje vzklije, plazi se po tleh 
bršljan zeleni z gladkimi peresi. 
Približa deblu se po mučnih dneh, 



27* 



396 Novljan: V gozdu. 



oklene se ga, vstane ob drevesi. 
Zadružno raste z njim, noben vihar 
ne vrze ga nazaj na mokra tla — 
s tovarišem prijaznim mlad in star 
usahne on, ko pästi mora ta. 

A koliko Ijudi trpi na sveti, 

ki svoj živ dan ne najdejo srca, 

da mogli bi zaupno je objeti 

in reči mu: Pri tebi sem doma! — 

5. 

Omledni svet! Kaj vse veleva menil 
Ljubezen žensko iz srca izruj! 
Kdo mi veleva? Starci zamorjeni, 
katerim mladi zarod je že tuj. 
Ljubiti je nevarno in pregrešno. 
Tako ljubiti, kot jaz Ijubim ? — Smešno! 
Kaj morem jaz za to, da Ijubim, kaj ? 
Mladosti svoje spomnite se vsaj! 
Kako živeli vi ste, starci, dejte! 
Ne! Staré mamke, rajše ve povejte! 
In vendar Bog vas ni došlej pogubil. 
Zato molčite! Tudi jaz bom star. 
Naj pijem zdaj Ijubezni sladké žar! 
Dokler bo človek živel, bode Ijubil. 

Ljubezen naj iztrgam iz srca? 
Beseda lahka je, a težko delo. 
Poskusi izruvati brezo belo 
z močjo, kar tvoja roka je ima, 
pa bodi Še tako močan in jak, 
ves trud je ničev tvoj, nasilnik. 
In ako j o izruj eš — padeš vznak, 
pretreseš glavo si in zlomiš tilnik. 
Na zemlji veneš ti in breza mlada, 
Zastonj oba bi zopet vstala rada. 

6. 
Roditelj dneva na ognjenem vozi 
zatonil je na oni kraj planin. 
Utihnile so grlice po lozi. 



Novljan: V gozdu. 397 



a v meni se oglasil je spomin, 

spomin na dneve — kaj bi zanje dal! — 

Ko sem zapri ob solnčnem zahodu pogled, 

ko vstal iz postelje sem s solncem vred, 

ko rajši sem bedel in slajše spal . . . 

O kam so tisti dnevi — čaša val? — 

7. 

Hvaležen je rdeči kokorik, 
da palné žarke skriva mu lepenje, 
hvaležno je lepenje, da navpik 
nad njim prostira leskov grm zelenje. 
In grm zahvalja bukev mnogolistno, 
da nebesno vročino mu prestreza, 
in bukev hvali streho si koristno, 
ki nadnjo hrast j o vejnati razteza. 

Različna dana je Ijudem oblast, 
rojena v dušni in telesní šili. 
Vse prednosti izvirajo razliki. 
Da smo enako močni in veliki, 
enako slabi, majhni vsi bi bili. 
Mirza Schaffy je molil, zviti ptič: 
,Zahvaljen Bog, da tepce si ustvaril! 
Ko tudi nje z modrostjo bi obdaril, 
vsa moja bi modrost spuhtela v nič.' 

8. 
Kam ležem truden naj ? Pod hrast košati ? 
O ne! Preveč so trda tla in gola. 
Pod buke^ rajši ? Mravelj se je bati. 
Pod hoj o? Ľahko me umaže smola. 
Pod bor? Njegovo lubje je raskavo. 
Kam bi naslonil občutljivo glavo ? 
Preljubi gozd, nikar mi ne zameri! 
Preveč imam, glej, postelj na izberi. 
Jaz mislim, tudi mosleminom hárem 
postatí mora s časom praví jarem. 

9. 

Visoki gozd, svetišče tí prirodi! 
Zídar te je postavil vseumetní. 



398 Novljan: V gozdu. 



Od vseh stráni me vabijo uhodi 
Iz hrupnega sveta v somrak prijetni. 
Slopovi nosijo obok zeleň, 
dreves nad mano družijo se krone. 
Na ladij sto je prostor razdeljen, 
nad vsako listov strop muzivni klone. 
Popeva drobnih ptic živahni zbor 
med listjem, ki se kopije v rosi čisti, 
iz dalje skočni žubore studenci, 
vse hvali rojstva svojega izvor. 
Na tleh počivajo le mŕtvi listi, 
jesenskih viher in mrazov mučenci. 

Visoki gozd, prirodi ti svetišče, 
pokoja tudi v tebi duša išče. 
Bogu neskončnemu se bliže čuti, 
neskončnost svojo v Njem jasneje sluti. 
Kot ,shehina' iz starega zákona 
spominjala je Ijudstvo, Salomona, 
da tempelj dom je samému Jehovi 
in zavetišče od sovragov zlih, 
tako igra pot temnimi vrhovi 
sam božji dih, sladak, svečan in tih . . 

10. 

Srce priznáva rado in veselo: 
Tvoj velik sem dolžnik, bogati les. 
Ko sem zagledal žarko luč nebes, 
ti dal si prvo postelj mi — zibelo. 
Sam angel plával je nad njo krilat, 
v nebeški sen zatiskal mi poglede, 
v njej majkin glas sem slišal prvikrat 
in prvé klepetal za njo besede. 
Minil je kmalu let detinjih raj, 
odslovil dobo sem vseh dob najzaljšo. 
Ti dal si postelj mi drugačno, daljšo; 
odrastel mož na njej počivam zdaj. 
In kaj o postelj i naj tej velim ? 
Hvaležen tudi zanjo biti móram. 
Utrujen mnogokrat na njej zaspim, 
Utečem vsem težavam in pokoram. 



Novljan: V gozdu. 399 



Kako bi pač uslugo ti povracal ? 
Moj gozd, počakaj! Pridem že na vrsto. 
Zivljenje lastno svoje bom ti plačal 
za tretjo in poslednjo postelj — krsto. 

11. 

Moj log, pozdravlja gorko te srce. 
Presanjalo je v tebi ure zlate. 
Kako si drag za druge in pa zame, 
za vsakoga, ki spehan pride vate! 

Zahvaljen bodi Stvarnik tvoj, o log, 
studenec On dobrotám tisočerim, 
zahvaljen On, da ni le nekaterim, 
da tudi meni oče je in Bog! — 

12. 
Vihar jesenski skoro pribesni, 
in solnce pobledi s sijajnim zlatom, 
drhteči listi z golih vej suhí 
na zemljo padejo k umrlim bratom. 
Obenem v jasno vigred so pognali, 
obenem bodo na jeseň odpáli. 

Kaj mari mi Ijudje, ki spe v gomili! 
za mene — kot da ne bi nikdar bili. 
Kaj briga svet me, ki se bo rodil! 
zanj bodem jaz, kot ne bi nikdar bil. 
Ta rod, ki v svoji dobi ga poznám, 
ki zanj delujem z roko in besedo, 
olajšati želim mu težko bedo, 
ki z njim trpim in se radujem sam — 
ta rod bo z mano vred nekoč zatrt. 
O kje je tvoje želo, grenka smrt? — 

Novljan. 





Za srečo. 

Spisal Vasilij. 

L 

'italnica je priredila »besedo«. 

Kako ganljive so také »besede«! Moder kritik ne 
ve, kaj naj bi bolj h valil: ali požrtvovalno delavnost pri- 
rediteljev, ali duhovitost nastopajočih govornikov, ali 
izborno petje pevskega zbora. Ne ve, ali bi bolj poudaril 
spretni in samozavestni nastop diletantov na odrú, ali 
okusno aranževane četvorke, ali velepomembne politične diskusije 
spoštovanih in Ijubljenih mestnih očetov, ali graciózne in elegantne 
toalete njih Ijubečih soprog in nadepolnih hčera. Goto vo, čitalniška 
,beseda' spravi modernega kritika v zadrego, pa naj ima poleg mo- 
dernosti tudi še morda kaj modrosti. 

Nam, hvala Bogu, malomestne »besede« niso neznane. Se vedno 
smo tako srečni, da čitamo v domačih dnevnikih o besedah poročila, 
katera je sestavila vešča in peresa vajena roka. Iz njih zvemo, s 
kakšno popolnostjo igrajo v naših pokrajinskih mestih »krojača Fipsa<, 
s koliko dovršenostjo proizvajajo pevske točke, s kakšnim ognjem in 
domoljubjem se navdušujejo Ijudje za našo šolsko družbo. Také 
» besede « imajo na sebi nekaj posebnega, nekaj nenavadnega, nekaj 
vzvišenega . . . 

In tudi sedaj je bilo tako. 

Kako je govoril gospod koncipijent Trtnik! — Kako mu je 
tekla beseda, kako Ijubeznivo je iztezal roke proti severu in jugu! S 
kako vztrajnostjo je kázal s prstom na gospo Jelenčevo, velečislano 
soprogo mestnega lekarničarja, kadar je imel na jeziku domovino! 
In kako srdito je vil in mečkal svoj koncept, kadar je govoril o 
naših narodnih sovražnikih! O, gospod Trtnik je bil velik kot govornik. 



Vasilij: Za srečo. 401 

Ali mi je potreba omeniti, s kako pretresljivo komiko in s 
kakim silnim humorjem je igral gospod Likar Fipsa? Ali mi je treba 
praviti, kako dražestna je bila na odrú gospica Pavla Dolarjeva in 
kako spretno je lezla skozi luknjo v steni k svojemu sosedu, ad- 
junktu Mraku ? Ali mi je treba hvaliti tenor Medica, trgovskega po- 
mocníka pri tvrdki »Markeš & dr.« r Ali ni naposled odveč povedati, 
kako silovito ploskanje, kako silovito vzhičenje, kako mogočno tep- 
tanje nog je poplačalo trud aranžerjev, kako sijajno je uspel prvi 
del > besede* ? 

Ko je zdrsnil zastor, je stisnil g. Mrak gospodični Pavli roko 
in ji rekel: 

»Cestitam vam iz srca! Vi igrate z očarujočo realistiko!* 

»0!« je odgovorila gospica. 

>V resnici igrate tako lahko, neprisiljeno; gibljete se tako na- 
ravno, govorite tako živahno, da mora človek z vami nehote pogoditi 
pravi ton. Le vas je zahvaliti za uspeh, gospica!* 

>Kako láskate, gospod adjunkt! Nasprotno je resnica. Ako vi 
ne bi bili nastopali tako hladnokrvno, ne vem, če ne bi bilo blamaže!« 

»Lepo prosim, gospica! Ne kratite si vendar zaslúžene hvale!« 

>Vrh vsega pa še videli niste cele moje igre!« 

>Seveda ne! Skoro vse! In to lahko rečem, da sem videl že 
v drugih mestih to veseloigro, a le malokje je bila Ijubimka tako 
izborna kakor na našem odru!« 

Morda je gospica Pavla verjela adjunktu, kar je pravil, ker je 
bila še >nepokvarjena in nedolžna kakor angel.* Tako vsaj jo je 
nazivala gospa mama, kadar je napenjal kak tujec v obližju ušesa, 
da bi ujel kako pikantno novico. 

»Ali greva v dvorano?« je vprašal gospod Mrak. 

Pavla mu je podala roko. Stopila sta po ozkih stopnicah v 
dvorano, kjer so bili tačas že odnesli stole in tako ustvarili v malo 
minutah plesišče, ki je po obilici prahu presegalo však skedenj. 

V dvorani je gospa Dolarjeva že čakala svoje hčerke, z njo 
vred pa še gospa Tratnikova, gospa Jelenčeva in še nekaj drugih 
dam, ki so si kratile čas z nepristranskim ocenjevanjem Pavle. In 
gospe Dolarjevi je tako dobro dela hvala njene Pavle! 

»Klanjam se, milostná! Mon comphment, mes dames?< je nos- 
Ijal Mrak. 

»Charmant!* je menila gospa Tratnikova, suhljata dáma v dol- 
gočasno sivem atlasu. 



402 Vasilij: Za srečo. 



»Kako lep parček!* je šepnila v uho Jelenčeva Pavlini materi, 
svoji najintimnejši prijateljici. 

»Kaj mislite?!« je odvrnila ta ravno tako tiho, potem pa po- 
nosno pogledala svoje dete. . 

»Prosim, oprostite me sedaj, gospica! Kot odbornik imam še 
polne roke dela. Sluga ponižen!« 

Mrak je odhitel iz dvorane. Na poti pa sreča Trtnika, ki je stal 
zamišljen pred vráti. 

»Moj Bog, kaj pa mislite, gospod doktor! Hitite, hitite! V dvo- 
rani je še vse v neredu, godcev še ni, šopkov tudi ne! Kdo pa naj 
dela, če ne mi odborniki ?« 

»Gospod Mrak, kako sem govoril .?'« 

»Izborno, naravnost izborno!« 

»Likar trdi, da sem bil nekoliko preži vahen.« 

»Nič ne de. To vendar ni napaka! AH niste čuli ploskanja?« 

»Seveda sem čul, toda — hm — « 

»No, kaj pa še hočete?« se je zježil Mrak. »Ali bi radi, da bi 
vam kúpili vence s tri metre dolgimi trakovi, kali.'*« 

»Tega ne . . .« 

»Pojdite z menoj, da mi pomagate. Ne držíte se vendar tako 
trdo kakor Habakuk, ko ga je angel prijel za lase! Saj vidite, Ijudje 
čakajo!« 

Za dobre pol ure se je le začel ples. Zadoneli so glasovi po- 
skočnega valčka, zašumela so krila, zaškripale so deske, in vzdignili 
so se lahni oblački prahu. Bistrooke mame so posedle ob stenah, pa 
tudi one se niso mogle ustavljati, če se je semtertja izpozabil kak 
plesavec v »najlepših« letih. Pa res, zakaj se ne bi veselil človek, 
dokler se more? 

Mrak pa se je zaklel, da danes ne bo plesal. Obrisal si je čelo 
in odšel v stransko sobo, kjer je sedela pri skupni mizi inteligcnca. Za 
njim je prišel tudi Trtnik, ki je opravičil svojo prisotnost z besedami: 

»Ce vi ne plešete, g. Mrak, pa še jaz nočem!« 

Adjunkt je bil med mestnimi ugledniki priljubljen kot dober 
pivec. Zato so ga pozdravili z veselím vpitjem, in deset jih je vprašalo: 

» Zakaj pa ne plešete ?« 

» Zakaj pa vi ne, g. Koželj in g. Grošelj in g. Dolár in drugi, 
Zakaj pa vi ne plešete! « 

»Mi! Mi smo stari in oženjeni, vi pa ne, g. Mrak! Kdo pa se 
bo vrtel, če ne mladi ljudjel« 



Vasilij: Za srečo. 403 



»Seveda,« je jezno govoril Mrak, »prav Ijubi se človeku, če se 
ubija in teka semtertja ves dan! Vrag vzemi tako narodno delo!« 

»Pijte, da se ohladite!* 

Mrak si ni dal prigovarjati. 

Pogovor se je sukal o današnji veselici, o dopisu, ki pride v 
prvi slovenski dnevnik, o narodnem vprašanju, o socializmu, o astro- 
nomiji, o višji matematiki in ekonomiji. Gospod Dolár, ki je bil že 
napol pijan, pa je nekaj predával o ženski emancipaciji. 

>Vidite, gospodje,« je kričal, »v moški naravi je, da se rad 
poveseli, in da rad izpije kapljico vina. Ali morda tega ne zaslúži ?« 

»Seveda zaslúži !« pritrdi njegov vis-ä-vis. >Toda dovolite, 
g. Dolár, jaz sem govoril o naših političnih razmerah.« 

Dolár je govoril dalje: 

»Kdo dela za družino, kdo slúži kruh, kdo se poti dan za 
dnevom? Mi možje! Žene pa bi nam rade utrgale však še tako 
majhen užitek. Ali ni res?« 

»Ce pomislimo skrajnje krivično postopanje vláde . . .« 

»Popolnoma prav!« pritrdi Dolár, ki seje vedno bolj razvnemal. 
»Potem pa trdijo, da jih mi zatiramo! A vendar ve vsakdo, da ni res!« 

»Da, znano nam je vsem, kako nesramno nas izkoriščajo, kako 
protežujejo nam sovražne elemente . . .« 

»Pustite vendar te neslané pogovore!« se je oglasil eden. 

»Gospodje, in vsega tega še ni dovolj! Ali mi ne brblja moja 
žena doma vedno o emancipaciji in drugih budalostih? Pavla ji po- 
maga seveda! Ali ni, da bi se človek zjokal ? Vprašam vas, možje, 
kdo je gospodar?« 

Ta hip je prišla Pavla nekaj povedat svojemu očetu — povsem 
slučajno. In ko je videla pri mizi Mraka, je vzkliknila: 

»0, gospod Mrak, zakaj pa ne plešete? In vi, gospod Trtnik .?« 

»A kaj je na tem, gospodična?« vpraša malomarno koncipijent. 

»Plesavcev je že tako malo, a vi vendar tu sedite! Sram vas 
bodi!« 

Mrak je vstal. 

>Ali imate še kaj zame, gospica ?« 

>Se dve kadriiji, mazurko, polko . . .« 

»Oprostite, gospoda!« je rekel Mrak, podal Pavli roko in odhitel. 

In kako je plesal gospod adjunkt! Kako je pritisnil naše Pavlo, 
ki je sramežljivo zardela, kako elegantno se je sukal po dvorani, 
kako je znal zabavati! A gospod Mrak je bil popoln na vse stráni! 



404 Vasilij: Za srečo. 



Trtnik pa je stal pri vratih, se jezil in požiral debele sline. Po 
končani polki pa je stopil h gospici Pavli, in tudi njega se je usmilila... 

Gospe mami na zofi pa so se svetile oči, ko je videla svojo 
Ijubo hčerko veselo, in z večjo naglico je začela naštevati gospe 
Jelenčevi lastnosti svojega moža. In le takrat se je nekoliko ustavila, 
kadar je gospa Jelenčeva pogledala Pavlo in Mraka, pokimala z glavo 
in rekla: 

»Kak parček, kak parček!« 

II. 

Ko se je Trtnik zjutraj prebudil, je iztegnil samo párkrát roke, 
zazdehal, pomežiknil in na lahno zopet zapri oči. 

Dnevna svetloba mu je neprijetno silila skozi trepalnice. Po 
sobi so brenčale muhe in včasih se mu je zaletela katera v obraz, 
da se je razdražen zganil in mahnil z roko. Skozi okno je uhajal 
šum in ropot s trga. 

Vse to ga je delalo nervoznega, in srdito se je obrnil na drugo 
strán ter si potegnil odejo črez glavo. 

Ali drdranje voz ni ponehalo. 

Trtnik se je sklonil pokoncu in rekel: 

»Dan je!« 

Strmel je nekaj čaša v zid, potem pa ponovil: 

»Dan!« 

Iztegnil se je na bližnjo mizo in vzel v roke drobno knjižico. 
Potem se je naslonil nazaj na posteljo in pol sede, pol leže bral 
polglasno: 

»Jaz se bojim dneva. Bojim se solnca, kadar pošilja nizko ob 
horizontu svoje svinčene žarke v obličje in káže Ijudem v očeh skrito 
dušo. Moj obraz je miren, hladen, brezbrižen, in vedno imam okoli 
ustnic voščen smehljaj. Moja duša je trudna in prenašičena kakor 
naše stoletje . . . 

Bojim se prijateljev in znancev, ki hodijo mimo mene z žgočimi 
pogledi, hoteč zvedeti pojave moje individuálnosti. Moj duh trpi pod 
solnčnimi žarki.« 

Prenehal je nekoliko. Nato je preobrnil par listov in nadaljeval: 

>In stopil sem pod nebo, ki se je lesketalo kakor ametist v 
zaročnem prstanu, kakor safir v deviškem okrasju. Svit zvezd je 
napolnil za hip mojo dušo z bolno sentimentalnostjo. A pogledal 
sem n^ §veteča se okna v noč zavitega mesta, in moj duh se je 



Vasilij: Za srečo. 405 

dvignil svobodno in lahko v višave, kakor pluje orel ob vlažnem jutru 
proti vzhajajočemu solncu . . .« 

Zapri je knjižico in zopet legel. 

V tem trenotku ni mislil ničesar. Ležal je na postelji z zaprtimi 
očmi v oni sladki onemoglosti lahkega jutranjega spanja. Nobena 
želja, nobena slika, nobena fantastna podoba ga ni vznemirjala. Njegov 
obraz je imel neko nedoločno rumenordečo barvo; nobena žilica ni 
bila hitreje, samo leva trepalnica je zdajpazdaj zatrepetala . . . 

Nekdo je potrkal na vráta. 

Gospod Trtnik se je zganil in nejevoljen zaklical: 

> Prosto!* 

Vstopil je mlad lajtnant Otročji obraz z deviškim mahom pod 
nosom, Krvoločno je zarožljala sablja, ko je prestopil prag in zavpil: 

»Servus, Ivo! Na zdar!* 

>A ti si, Vilkor* je rekel Trtnik léno, kakor bi se bila videla 
pred eno uro. 

»Se vedno stari lenuh!« se zasmeje častnik. »Saj roko mi daj!« 

»Saj to ni tako važno,< odgovori Trtnik. 

»Potem pa oprosti, da te motim tako zgodaj,« nadaljuje Vilko. 
>Hm, šele deset . . .« 

>Res, v postelji sem še. Danes se mi ne mudi . . .« 

>Naravno, saj je nedelja. Ta dan porabimo dobro. Saj videla 
se nisva že precej časa.« 

»Kaj je to! Eno leto. — No, ne rečem, ti si se precej izpre- 
menil. Zrastel si tudi!< dodá bolj tiho. 

Poročnik Vilko Dolár se je bil seznanil s Trtnikom pred par 
leti in se pobratil z njim. Trtnik se je rad vedel bolj pokroviteljsko 
proti Vilku, ki je bil še pred malo čaša nedolžen kadet, ter ga je 
včasih dražil nekoliko . . . 

Vilko pa je napel ustnice, pogledal prijatelja od stráni in začel 
žvižgati koračnico. 

»Prišel si k svojemu stricu ?« 

s>Seveda. Sedaj mu pretipljem žepe. Veš, vedno sem suh in 
dolgov imam kakor kak grof!« 

>Umevno,< je mrmral Trtnik. >Vsak, ki pride k vojakom, se 
skvari.* 

»Seveda, ti hinavec! Meni se zdi, da si izgubil zapisnik svojih 
mačkov ? ! « 

In lajtnant se je smejal in bil ob tla, da se je treslo zidovje, 
kakor bi bilo Bog ve kaj smešnega. 



406 Vasilij: Za srečo. 



»Kaj pa je bilo včeraj, a? Pravili so mi Dolarjevi. Tam so tudi 
komaj vstali. Pavle še videl nisem.« 

»Saj veš! Malomestna veselica . . .« 

»0, le tako zaničljivo ne govori. Poznám te, braté !« 

»No, za silo sem se zabával. Pil nisem, a plesal precej« 

»Hm, vem, vem, včasih se tudi tu dobi kako dekle. Skoda, da 
nisem prišel včeraj. Pa saj veš, nas eden ne more kar tako oditi. 
Pili smo odhodnico — • imeniten šampanjec!*: 

»Sampanjec . . .« zamrmra Trtnik. »Leto dni ga že nisem videl.* 

»Sacrebleu! Oprosti, da ti budim tako žalostne spomine. Seveda 
meni je laze. Vstop imam v vse imenitne družine, kredita tudi dovolj, 
in nekoliko se mislim še tudi više pomekniti . . .« 

»In dvestotisoč kron z nevesto te čaká . . .« 

Vilko je odkimal. 

»Zdaj se še ne oženim.« 

»0 ti Ijuba nedolžnost! Pametno ravnaš!« je vzkliknil Trtnik. 
Ali počakaš, da vstanem ?« 

»Sedaj tako nimam opravka. Za kako uro pôjdem zopet k 
svojim sorodnikom. Ce boš hotel, me lahko spremiš!« 

»Bomo videli. Tačas pa preglej v oni sobi časnike na mizi.« 

»Prižgem si rajši smodko.« 

»Kakor ti ljubo.« 

Gospod Trtnik je vrgel odejo raz sebe in si poiskal s trudom 
iz raznih kotov obleko. Potem se je umil práv skrbno in si očistil 
zobe z belim práškom. Nato je privlekel iz omare veliko škatlo in 
si izbral iz nje svetlo kravato. Naposled je začel obdelovati s ščetjo 
in glavnikom lase ter jih izkušal spraviti v kolikor mogoče genialno 
pozicijo. 

Sredi tega posla je prenehal rekoč: 

»Ti Vilko !« 

»Kaj je?« 

»Morebiti se oženim.« 

Vilko je v sosedni sobi odprl ústa in skočil pokoncu. 

»Sacre . . .! Kaj praviš ?« 

»Veš, tako si mislim včasih, da ne bi bilo prenapačno,« je go- 
voril Trtnik, stoječ pred ogledalom. » Človek hrepeni po sreči in sam 
sebi ne zadošča . . .« 

»Ivo, ti pa oženjen! Kak filister si postali* 

»Ti postaneš ravno tak! Samovanja se človek naveliča. Vidiš, 
jaz sem precej v družbi, a vendar živim le sam sebi. Málokomu 



Vasilij: Za srečo. 407 



morem zaupati svoje misii. In včasih, ko to premišljujem, se mi do- 
zdeva, kako srečen bi bil, če bi imel dušo, kateri bi mogel odpreti 
vse svoje srce, in katera bi mi zaupala vse, ki bi živela samo zame, 
in jaz zanjo; potem bi imelo moje življenje vsaj namen . . .« 

Lajtnant je molčal in puhal oblake dima v zrak. 

>Svet se mi zdi púst in dolgočasen. Zato, ker sem sam . , . 
zapuščen . . . Sit sem vseh slasti, in moj duh je utrujen od takega 
življenja . . .« 

»Naredi, kar hočeš!« je rekel poročnik. »Toda neumnost je vse U 

Trtnik je zmajal z rameni. 

»Stori, kar ti drago!« je ponovil Vilko. »Jaz ti ne branim. Škoda 
je, da si se tako pogubil . . . Radoveden sem, katera je tvoja zvezda.f'« 

Trtnik se je malce zmedel in rekel: 

»0 tem še ne maram govoriti.« 

»Tudi práv. A zdaj okončaj kmalu toaleto!* 

»Sem že gotov. « 

Práv prikupna podoba je bil gospod Trtnik, ko je bil oblekel 
svoj črni žake in nataknil zlati ščipalnik; práv prikupen mož, ki ga 
je brez dvoma čakala lepa kariéra; o tem je bilo edino celo mesto. 
In tak mož naj bi ostal samec.?'! 

Vilko je še nekaj čaša kimal z glavo, potem pa je mahnil z 
rdko po zraku, si opásal sabljo in rekel: 

»Kaj pa popoldne.?« 

»Ne vem! To menda že ti urediš!« 

»Seveda!« meni poročnik samozavestno. »Vprašanje je le, kako!« 

»To bo pač lahko.« 

»Kajpada lahko! V mestu ni nič, to je umevno samo ob sebi. 
Vreme je lepo, prahu ni, torej — napravimo izlet.« 

>Pa ga!« 

> Pavla bode tako zadovoljna in njeni starši seveda tudi. Samo 
dobro bi bilo, da bi nas bilo še nekoliko več.« 

»Adjunkt Mrak je ravno tako dober znanec pri Dolarjevih 
kakor jaz.« 

»Kak človek je to .?« 

»Hm, jako prijeten za družbo.« 

>Mrak je torej zraven — pa, to tako Pavla preskrbi. Brž mo- 
ra va tja.< 

»Idi rajši sam. Meni se ne ljubi.« 

íZakaj ne?« 

>Zdaj nočem. In v pisarnico móram še tudi pogledat.« 



408 Vasilij: Za srečo. 



»Zdravstvuj torej! Po obedu pridem pote.i; 

» Dobro je. Na zdravjeU 

Vilko Dolár je léno dvignil rok o in spustil sabljo, da je rožljala 
po kamenitem tlaku. Korakal je z mirno zavestjo, da ga občuduje 
vse mesto. 

III. 

Gospod Trtnik je hitel po ulicah. 

Polastila se ga je majhna otožnost. S sklonjcno glavo je za- 
mišljen korakal dalje ter ni pogledal nikogar. 

Mari mu je bilo Ijudi, ki so lagotno šli iz cerkve domov! Sam 
s seboj je imel dovolj opraviti. 

Koncipijent je bil zaljubljen, zaljubljen do ušes. In zatrjeval si 
je na tihem, kakor se to godi od pamtiveka, da je šele zdaj spoznal, 
kaj je Ijubezen, kaj je njena moč in sila . . . 

A vendar je bila vrsta njegovih Ijubic dolga. Ze v blaženih gim- 
nazijskih letih so ga motile oči učiteljskih kandidatinj. Tačas je bilo 
pa še vse bolj platonsko; tudi ni bilo hujših posledic nego kvečjemu 
par mesecev »pesnikovanja« . . . To pa se je preneslo. 

O njegovem Ijubimkanju na Dunaju je težko kaj povedati; go- 
tovo pa je, da si je pridobil precej prakse. 

Sedaj pa je bila resnica, bridka resnica: gospod Trtnik se je 
mislil oženiti. 

Počasi je stopal po mestu, zamišljen in s sklonjeno glavo . . . 
Mimo njega sta prišli gospa Dolarjeva in njena hčerka, ki ga je ra- 
dovedno pogledala, toda on ni videl ničesar. 

Za Boga, saj je dovolj dolgo trpelo, preden se je odločil; no 
sedaj je bilo treba storiti samo še eno stvar, katere pa se je Trtnik 
strašil prvič v svojem življenju . . . 

Vzdihnil je, a v istem hipu ga je bilo sram te melanholije. 
Vzpel se je pokoncu, si popravil rokavice, zavihal brke, krepkeje 
stopil na tlak, in brž se je zdel sam sebi krepkejši, lepši, možatejši. 

Gospa Dolarjeva pa je rekla svoji hčerki: 

»Glej, glej, gospod Trtnik! « 

»Da, mama.« 

»Se pozdravil naju ni!« 

»Saj si videla, kako je bil zamišljen, mama.« 

»Ali lepo to vendar ni od njega, nikakor ne lepo,« je čevrljala 
gospa, ki je imela to dobro lastnost, da se je rada jezila ter si cesto 
po nepotrebnem grenila življenje Ijudem v spodbudo in veselje. 



Vasilij: Za srečo. 409 



»0, saj je sicer práv vljuden,* je odgovorila Pavla. »Sinoči je 
bil práv Ijube/.niv. Práv dobro plese, dasi v valčku nikakor ne do- 
seza gospoda Mraka.< 

»Da, sinoči si tudi samo s terna plesala, samo da so se drugi 
jezili . . .« 

»Saj veš, da ni res, mama. Plesala sem tudi z drugimi — še 
več, eno kadriljo celo z gospodom Avšičem!« — 

»Povej mi, draga moja, kaj imaš pravzaprav zoper Avšiča? Ali 
n i vse časti vreden mož.í'* 

»Seveda je!< 

>Le ne govori tako! Navsezadnje še Avšiča ne bo. -s 

»Rajša nič nego njega.« 

Avšič je bil mlad, precej imovit trgovec v mestu. Revež je 
potreboval žene, a je ni znal dobiti. Dvoril je tudi Pavli, a je imel 
malo sreče. 

»In zakaj ne?« je silila mati v hčerko. 

»Zato, ker ga nočem, ker ga ne maram.« 

»In zakaj ?« je ponavljala mati trdovratno. »Ali ni mlad, ali ni 
premožen ?« 

»Kramarica ne maram biti.« 

»To ni nikak odgovor. 2^kaj ga nočeš?« 

>Ker nima nič brk, ker je že skoro plešast, ker je manjši 
nego jaz . . .« 

»Sicer te pa jaz ne silim. Nočem, da bi bila zaradí mene ne- 
srečna. Sama si iz'biraš, sama boš trpela . . .« 

»Ze práv, mama!« 

»Ni ne práv. Radovedna sem, kdo ti bo všeč!« 

»To pride že samo ob sebi.« 

»Bodi vendar že tiho o tem! Nikar me ne draži!« 

»Saj nisem nič rekla.« 

>Povej mi raje, kak se ti zdi Vilko?« 

»Saj ga še videla nisem !« 

»A da, ti si še lenuharila v postelji. Ne vem, kaj naj si misii 
o tebi. Sploh pa res ne vem, zakaj je prišel tako zgodaj.« 

>Ker je zjutranji vlak najpripravnejšil* 

>Ali zakaj mi vedno ugovarjaš, Pavla !« 

Pavla je molčala nekoliko čaša, potem pa vprašala: 

>Mama, kakšen pa je bratranec ?« 

»Kakšen.? Kakršen je bil.« 

>Zdaj vem ravno toliko.« 

'Ljubljanski Zvone 7. XIX. 1899. 28 



410 Vasilij : Za srečo. 



»Kako si sitna! Večji ni nič, širši ni nič, samo tako visoke 
misii ima še vedno. O tem je še vedno prepričan, da postane za 
deset let generál.* 

Medtem sta dospeli domov. Tu sta dobili poročnika, ki se je 
pogovarjal z gospodom Dolarjem. 

>0 Vilko!« je vzkliknila Pavla ter si mislila na tihem: »Saj je 
res ravno tak.« 

»Sestrična Pavla! Kako si postala lepa in veliká !« je odgovoril 
častnik in ji stisnil roko. Potem pa se je priklonil materi. 

»Ali si že dolgo tu, Vilko?« ga vpraša mati Ijubeznivo. 

»Ravnokar sem prišel. Menila sva se s stricem . . .« 

»0 Škodljivosti žensk,« dodá jovialno stari Dolár. 

>Ali papa!« 

>Anton, Anton!« zažuga soproga, sladko se smehljaje. »Ti ne 
veš, Vilko, kako je nagajiv, če se pripravi.< 

>No, no, saj ni tako hudo. Znáš, Vilko, samo kadar sem pri 
volji . . . Zato se pa oni maščujeta, kadar je treba kakega klobúka; 
takrat pa jaz trpimU 

>Papa, jaz uidem v kuhinjo!« 

»Kaj pa bodeš tam?« se smeje Dolár. 

»Ali že znáš kuhati, Pavlica?« 

» O, kako rizoto že prismodi! Tudi pečenko práv lepo zažge...« 
meni papa. 

»Sedaj pa res pojdem!« 

Kako je znala stisniti ustnice Dolarjeva Pavla! Poročnika je kar 
srbel jezik, da bi povedal kak poklôn, toda na nesrečo se ni do- 
mislil nobene izvirne prispodobe . . . 

»Le ostani, Pavla, « se je smejal njen oče. > Vilko ima goto vo 
mnogo povedati.« 

»Res, zelo vážne stvari. Strie, kaj mislite, če bi šli popoldne 
ven iz mesta ?« 

»Seveda! O tem ni dvojbe.« 

>Tu tako ni nikake zábave. « 

»Posebno še v nedeljo.« 

»Toda kam?« 

»Na Ravnišče!« predlaga Pavla. 

»Kaj še! V Selo pojdemo k Urbančku. Tam imamo dobro po- 
strežbo in vrhutega gozdiček, v katerem lahko lovimo miši,« od- 
loči Dolár. 

»Pa še koga povabimo,« dodá njegova soproga. 



Vasilij: Za srečo. 411 

>To bodi vaša skrb.« 

>Jaz sem že govoril s Trtnikom, ki je obljubil, da pride. Upam, 
da vam ne bo nadležen . . .< 

>Kaj še!« 

»Trtnik je govoril tudi o nekem adjunktu, svojem prijatelju. ..« 

»A gospod Mrak! Ta pride rad.« 

»Mama, če bi rekli Jelenčevim? Gotovo bi šli radi.« 

»Kaj misliš, Anton ?« 

»Kogar hočete!* 

»Ce pridejo vsi, nas bo lepo število.« 

>Jelenčevi imajo dve hčeri: Bogomilo in Hermino,« razloži Pavla 
bratrancu. 

»Potem pa pošijem precej Metko s pismom k njim.< 

>Torej je stvar v redu.« 

Gospod Dolár je vzel v roke časnik, žena je odšla v kuhinjo, 
Pavla pa se je lotila Vilka. 

»Pojdi, Vilko, da se pomeniva.* 

>0 čem, dragica?« 

»0 čemer hočeš. O ptičkih, o rožicah . . .« 

»Kakor je bilo svoje dni. Ali še pomniš, kako ganljive pogo- 
vore sva imela včasih.?« 

>Doli na vrtu . . .« 

»In kaka pisma sva si pisala!« 

»Kaj hočeš; otroka sva še bila.« 

»Takrat sem bil grozno zaljubljen, práv kakor se spodobi kadetul* 

Pavla je malo zardela. 

>0 smešno je bilo!« 

>Kaj ne.? Dandanes bi midva ne počela več takih budalosti.« 

»Seveda neU je odgovorila Pavla naivno. 

»Zdaj se vrši in godi vse bolj po veliki meri, bolj solidno, ali ne}< 

Pavla je še bolj zardela. 

>Kaj govoriš, Vilko! « 

»Kateri je, sestrična? adjunkt ali koncipijent? . . . Kar povej!« 

»Molči vendar! S slabimi šalami me pusti v miru, če hočeš, da 
ostaneva prijatelja!« 

> Slabé šále! Kaj pak! S tem se misliš rešiti? Ne bo nič! Sta- 
rega lajtnanta ne premotiš kar tako!« 

> Vilko, ti si siten!« 

>Nič ne de. Saj gre za važno stvar. To pa je gotovo, da ga 
uganem v osmih dneh svojega dopusta!« 

28* 



412 Vasilij: Za srečo. 



»Kaj si vse domišljaš!« 

»Le počakaj nekolikoU ji je dejal poročnik ponosno. 

IV. 

Ko se je prikázala med grčavim drevjem bela pristáva, na kateri 
so se bleščale v povsem novodobnem slogu slikane črke »Pri Ur- 
bančku«, izražajoče obenem častitljivost in solidnost imena kakor 
tudi dobrodušno okroglost in Ijubko znesenost krčmarjevo, si je 
obrisal stari Dolár potno čelo in pleso, j o zavil naravnost na vrt k 
mizam in rekel vsem, ki so ga mogli slišati: 

»Očetje naši so nam pokazali pot!« 

Dobro de pisatelju, kadar more dandanes zapisati možato, 
krepko besedo, besedo, katera zbode práv do živega vso množico 
zaničljivo zročih kritikov, ki vedno in povsod govore: Glejte, nobene 
svojih misii nima, nobene ideje. Nič izvirnega, nič krepkega, nič in- 
dividualnega, samo na dolgo in široko razblinjene staré pripovedke . . . 
A naša duša hrepeni po novi, sveži hrani . , . 

To pa je jako žalostno . . . 

Zakaj ne bi bili zadovoljni s tem, kar že imamo? Zakaj ne bi 
bredli po potih, posvečenih po naših prednikih ? Zakaj bi tako strastno, 
tako nervozno hiteli za novotarijami, od katerih se ni nadejati nič 
dobrega? Kaj nam treba novih misii, novih oblik, novih struj, nove 
poezije? Zakaj ne bi ostali pri starem, zakaj ne? 

Očetje naši so nam pokazali pot . . . 

Gospod Dolár pa je, veseleč se svoje trdne morálne podlage 
in mirne vešti, še natančneje razložil svoje besede: 

»Sem je moj oče jako rad zahajal!« 

»Saj tako lepega kraja tudi ni povsod!« pritrdi gospa Jelenčeva. 

»Kaka škoda, da ni mogel vaš gospod soprog z nami,« dodá 
Dolarjeva. 

»Kaj hočemo!« vzdihne njena prijateljica. »Ta náhod! Hermini 
bo žal, da je morala pri njem ostati!« 

»Jaz sem pa vedno zdrav !« meni gospod Dolár. » Človek mora 
živeti po gotovih načelih, imeti mora svoje princípe, potem ne zboli 
izlepa.« 

»Ah, upehala sem se. Vroče je.« 

»Zadnji konec v gozdu je že prijeten.« 

»Kje so pa drugi?« vpraša Dolár. 

»Ravnokar prihajajo.« 

»Kako veseljel Saj pravim, mlada kril« je vzdihnila Jelenčeva. 



Vasilij: Za srečo. 413 

Mlada družba je zavila smejoč se iz gozda proti gostilnici. Vilko 
in Trtnik sta zabávala Bogomilo, dekle precej navadnega obraza, 
adjunkt pa je spremljal Pavlo. 

»Tako, zdaj smo skupaj,« je dejal Dolár in poklical krčmarja, 
vrtečega se okoli drugih gostov, katerih je lepo vreme privábilo pre- 
cej šnj e število. 

>Meni prinesite piva!« je ukázal mogočno. >Drugi si pa na- 
ročite, kar vam drago.« 

>Izvolite, gospoda!« je govoril krčmár. >Pivo je ravnokar na- 
stavljeno. AU morda vam bo Ijubše vino ? Po 44, 48, 56, 64, 72, 80. 
Tudi v buteljkah. Na željo káva, mleko . . .« 

Po dolgih debatah in veselem smejanju je dobil krčmár na- 
ročilo, obljubil, da se vrne takoj, ter izginil v hišo za pol ure. 

No zabáva je bila živahna. Najprej so se pod pokroviteljstvom 
mamic presodili navzočni gosti, potem je začel mlajši svet zbijati 
šále, gospe Jelenčeva in Dolarjeva pa sta premišljevali resnejše stvari. 
Samo papa Dolár se je dolgočasil, dokler ni dobil pijače. 

>Danes sem tako dobre volje,* je govorila Jelenčeva, »ker vidim, 
da je Bogomila zadovoljna. Revica ima malokdaj kako veselje. Jaz 
vzgajam svoji hčeri strogo. Ali ne mislite, da je to potrebno?« 

>Kako vprašate! Saj veste, kako ravnam s Pavlo!* 

»Sicer pa, saj sama vidim uspehe. Ne da bi se hvalila, toda 
reči móram, da mi je zlasti starejša v veselje in radost.« In z veliko 
zadovoljnostjo je srkala kavo. 

Njena prijateljica je nekoliko zlobno pogledala Bogomilo, potem 
pa rekla: 

» Popolná podoba svoje matere!* 

>Kakor Pavla, draga moja, kakor vaša Pavla!* 

Gospa Dolarjeva je molčala na ta odgovor dve sekundi, potem 
pa vprašala: 

>Kaj mislite o gospodu Mraku?* 

>Saj veste, kaj sem vam namignila sinoči,* se je nasmejala 
maliciozno gospa Jelenčeva. 

»Ah, ne govorite o tem! Povedala sem vam že, če bi bilo tudi 
slučajno kaj resnice na stvari — o čemer pa seveda ni misliti — da 
bi midva z Antonom ne dovolila kake zveze, že zaradi njene mla- 
dosti ne. Pri Bogomili bi bilo na primer kaj drugega, ker je precej 
starejša od Pavle . . .* 

»Samo enajst mesecev!* 

»Ne več? Glejte, glejte, kako se človek motil* 



414 Vasilij: Za srečo. 



»Da, enajst mesecevl« 

»Pa dovolíte mi vprašanje: kaj pa počne gospod Jenič?< 

»Ah, gospod Jenič!« je odgovorila gospa Jelenčeva prezirljivo, 
»Kdo se meni zanj! Kaj nam je on! Dim, samo dim!« 

»Edino pravo postopanje! Tako podel, tako brezznačajen človek!* 

Gospa Jelenčeva je samo pokimala, ker ji je bil neprijeten ta 
pogovor. Kdo naj govori rad o propalici, o katerem je mislil ves 
svet, da je zaročenec Ijubeznive hčerke, 'pa je prevaril naposled vse 
Ijudi in izginil! 

»Ker sva že ravno pri tem,« je nadaljevala gospa Dolarjeva, 
»povejte mi še svoje mnenje o koncipijentu!« 

»Prav zabaven človek. Meni ugaja.« 

»Povsem moja sodba. Samo včasih je nekoliko malobeseden . ..« 

»Redkokdaj, redkokdaj!« 

»Sicer pa se z njim, kakor sem rekla, práv lahko obcuje. Se- 
veda ni tako okreten . . .« 

»Meni se zdi ravno nasprotno!« 

»0 goto vo! Kolikokrat se zgodi, da ne ve, kaj bi počel!« 

»Saj ni res, saj ni res! Sploh bi pa kaj takega ne bilo nič po- 
sebnega, ker se vsakemu primeri!« 

Morda bi se bili častiti mamici še kaj čaša prepirali o last- 
nostih Trtnikovih, da ni zaklicala Bogomila: 

»Mama! Mi pojdemo v gozd!« 

»Pa ne predaleč!« je svárila skrbna mati. 

» Gospa, saj sem jaz zraven!« reče Vilko. 

»Ali pôjdete k razvalinam !« je vprašala gospa Dolarjeva. 

>Da!« 

»Pa varujte se, tam so kače!* 

»0 ni také nevarnosti!* 

»In pa kmalu se vrnite!« 

»Seveda, milostná,* je odvrnil Mrak za vse. 

Stopili so v gozdni hlad. Omamni aróma jim je zavel nasproti. 
Veter je stresal temne veje zvitih hrastov, košatih bukev in visoko- 
vzraslih smrek . . . 

Družba je dospela v veselih pogovorih do zelene brezine, na 
kateri se je dvigal razpadli grád. Stolp, nekoliko razdrtih zidin z 
ostanki altan in hodnikov, kamenje in pesek . . . Nobene viteške 
gospice, le skočna veverica na jelki, vzrasli na dvorišču . . . Nika- 
kega lepotičja, le vzpenjajoči se bršljan in kaka na sipinah poga- 



Vasilij: Za srečo. 415 



njajoča modrooká cvetka . . . Nikakega sijaja, nikakega leska — le 
temnozelene oči na skalinah ležečega gada . . . 

»Ali gremo na vrh?? vpraša Bogomila. 

>Zakaj ne?< odvrne Trtnik. 

>Jaz rajša ne pojdem,< reče Pavla. >To skalovje mi ne ugaja.« 

>Kako?« se začudi njena tovarišica. >Meni je pa ravno ta ro- 
mantika všeč. Sicer je pa tudi lep razgled z vrha.« 

»Saj ni potreba vsem iti navzgor,« meni Trtnik. 

»Ostanem pa jaz pri Pavli,« se ponudi Vilko. 

»Hvala, Vilko! Nočem te inkomodovati. Gospod adjunkt mi je 
že obljubil, da bo tako prijazen!* 

Castnik se je priklonil z malo ironskim nasmehom in se pri- 
družil onima dvema. Bilo je potreba, da je oživil pogovor, ker Trtnik 
je bil zelo razmišljen. 

>Vam ugaja ta romantika, gospica? Meni tudi. V tej okolici se 
mora človek nehote zamisliti v minole čase. Cili konjiči so hrzali 
in teptali po teh tleh, in železni vitezi so tod ukazovali. V teh hramih 
so pili penečo kapljico iz trebušatih vrčev. Po teh sobanah so se 
izprehajale nedolžne grajske gospodične in zvečer čakale na raznih 
oglih svojih čestivcev z lestvicami . . .< 

»0, o, gospod poročnik, kam ste zašli.?* pretrga Bogomila po- 
etični govor. 

^Zgodovina, sama zgodovina, gospica !« 

Bogomila pa se je smejala in se obrnila k Trtniku: 

>Kaj pa vi premišlj ujete, gospod doktor?* 

>Jaz? Ta hip práv ničesar,* odgovori Trtnik. 

»0 tem bi lahko dvomila, ker sem videla vaš modri obraz. A 
kdo ve, kaj ise skriva za njim?« 

»Morda kaki revolucionarni naklepi . . .« 

> Atentát, bombe, dinamitl* 

>Gospoda sta zlobna,* je rekla Bogomila koketno in pospešila 
korake. 

Pohvaljeni razgled je bil precej reven. Nekaj dolgočasnih tráv- 
nikov in pašnikov se je videlo pod gozdom, za njimi je pa zopet 
drevje zakrivalo svet očem. 

>Zakaj smo pravzaprav šli gori !* je zamrmral Trtnik. 

»Ali ni morda tu lepo?« se zavzame Bogomila. 

»Jako lepo!« 

»Zakaj govorite tako radi ironsko?* ga vpraša mladenka. 



416 Vasilij: Za srečo. 



»Ja/c ga poznám! « meni Vilko. »0n je vedno tak. Vedno misii 
drugače, nego govori. 

»Jaz mislim tisto, kar govorimU oporeka Trtnik, 

»Misli, kar hočeš!« se zasmeje prijatelj. »Jaz si ne bom s tem 
belil glave. Toda nekoliko čudáka je v tebi. AU ne, gospodična 
Bogomila?* 

»Ne morem reči! Dozdaj še nisem imela prilike tega opaziti.« 

»Kaj ti vse kvasiš, Vilko !« reče Trtnik. 

»Vsak človek ima svoje pomanjkljivosti!« 

Zadnjo besedo je Trtnik posebno poudaril in si pri tem práv 
ostentativno zavihal brke. 

Tako so se dražili, se pogovarjali o vseh mogočih stvareh, samo 
o resnih ne, delali Bogomili poklone in lovili martinčke, dokler se 
jim ni zdelo čas pogledati, kje sta ona dva. Stopili so po strmini 
navzdol. Pavle in Mraka seveda ni bilo nikjer. Trtnik je naredil za 
pol stopinje bolj kisel obraz. 

»Zdaj pa iščimo!« reče veselo Vilko. »Saj imamo čas.« 

»Ah to je lepo!« je klicala Bogomila. »Sicer sta pa práv imela. 
Kdo naj bi nas pa čakal ?« 

»Daleč nista,« meni Vilko. »Pojdimo nekoliko v to strán !« 

In res niso šli dolgo, ko se prikažeta gospod Mrak in Pavla 
práv pred njimi. 

»Kje pa sta bila.?« vpraša Bogomila. 

»Kje?« odvrne Mrak. »Hm, po gozdu sva hodila. Poslušala sva 
ptičje petje . , . ali ne, gospodična Pavla?* 

»Ptice sva poslušala . . .« ponovi ta. 

»A sedaj pojdimo!* je priganjala Bogomila. »Saj se že mrači!« 

Poročnik je ponudil Pavli roko. In ko sta se nekoliko oddalila 
od drugih, ji je šepnil na uho: 

»Moja naloga je rešena, sestrična!« 

»Kaj misliš?« 

»Ugibati mi ne bo treba!« odgovori Vilko mežikaje. 

»Ah, včasih si dolgočasen, Vilko !« ga zavrne Pavlina in stopi 
hitreje. 

»Za Boga, kje ste bili tako dolgo ?« jim je zaklicala gospa Do- 
larjeva nasproti in položila roke v naročje. 

>Pusti jih, draga moja, pusti jih!« ji je soprog segel v besedo. 
»Saj si bila ti tudi mlada. In jaz tudi, jaz tudi! O jaz sem bil 
tudi mlad!« 

Gospod Dolár je to poudarjal, kakor bi kdo dvomil o tem. 



Vasilij: Za srečo. 417 

»A kje so tisti čaši? Zdaj sem star in osivel in sam nosim 
svojo bolest . . . Zakaj ne bi bil človek vesel, dokler je mlad ? Zakaj 
se vedno prepiraš, draga moja ?« 

»Kdo se prepira?« je vprašala zavzeta in ogorčena njegova 
častita soproga. 

» Zakaj se prepiraš? Ali nisva živela toliko let v mini in pokoju? 
Zakaj pa mi greniš življenje! Zdaj na stará leta! O, ko sem bil še 
mlad, je bilo drugače. Krčmár, še eden kozarec!« 

»Ne, Anton, odidemoU reče gospa Dolarjeva. »Noč je že skoro!« 

»Kaka noč? Mešec bo sijal in zvezde! Ali ne vidite? Poglejte 
na nebo, kako že migljajo! Jaz sem tudi zvezda . . .« 

»Kaj govoriš, Anton!* 

>Jaz sem tudi zvezda. Se nekaj čaša bom svetil, potem pa 
ugasnem. Oh, oh! Kakor voščena sveča v. cerkvi . . .« 

»Pojdi, Anton !« 

i>Ne prepiraj se, draga moja! Ali ne vidiš? To čašico še po- 
pijem. Majhna je in zdravju bo koristila. Zakaj si mi nevoščljiva?« 

Njegova soproga je obupana šepnila gospe Jelenčevi: 

»Ali vidite! Kakšen križ imam z njim! In to ni enkrat ali 
dvakrát . . .« 

»Revice smo! Ali menite, da je moj kaj drugačen?« 

Trda noč je bila, ko so se poslovili od Urbančka. A mešec je 
svetil, in nihče ni bil slabé volje razen gospe Dolarjeve, ker ji je 
njen mož v^es čas govoril o zvezdah in ženski nestalnosti. 

Tudi Trtnik je bil zadovoljen. Ves čas od Urbančka do doma 
je sam govoril s Pavlo. In kako prijetno jima je tekla beseda! Kako 
prijazna je bila! Kako dražestno se je smejala! Trtnik je bil ves 
očaran, ko si je nekoliko tesneje privil njeno roko k sebi . . . 

In kako gorko mu je stisnila roko ob slovesu! 

V. 

Nekam razburjen in zamišljen je bil Trtnik naslednji dan v pi- 
sarnici. Podpirajoč si glavo, je zri nemirno v akte. 

Prišli so bili zopet tisti trenotki, ko je dospela njegova ner- 
voznost do vrhunca. Njegov utrujeni duh ni bil zmožen nobenega 
dela. S silo je izkušal opraviti svojo nalogo, toda však hip ga je 
nadlegovala nová misel. 

»Kak človek sem!« si je govoril. »Energije mi manjka. Včasih 
nisem bil tak in domišljal sem si tudi druge stvari. Mislil sem, da 



418 Vasjlij: Za srečo. 



sem kremeň . . . Najslabše je to, da vodi človek sam sebe za nos. 
Ali pa tudi ne . . . Samé iluzije ... S tem si vsaj kratimo čas! 

Ta prokleta enoUčnost je največja nesreča . . . Kako sem živel! 
In zdaj ni nič boljše . . . Vedno isto, vedno isto . . . Tako življenje 
imenujejo Ijudje srečno. Lepa sreča! 

Jaz sem pravzaprav na svetu to, kar muha v jedi . . . Čemu 
sem neki tu? Nikomur v korist, sam sebi v nevoljo . . . Sicer sem 
pa sam kriv . . . Preobjedel sem se, zdaj sem pa izgubil odločnost. 

Sam sebe ubíjam. Ali nimam pravice do mirnega življenja.'' 
Ali nisem človek? Zakaj ne bi iztegnil roke za srečo ?!« 

In Trtnik je udaril po pultu, da je odskočil tintnik. Solicitator 
ga je pogledal od stráni. 

»Gospod Bizjak!« 

Pisár je prihitel. 

»Gospod doktor ?« 

»Premalo pazite, kadar prepisujete! Koliko napak je v tej prilogi!« 

Bizjak se je priklonil in odšel na svoje mesto. 

Trtnik pa je vstal, stopil k šefu in si izprosil prost dan, češ, 
da ga boli glava. 

»Res ste malo upadli,« mu je rekel prijazni odvetnik. »Počijte 
se! Saj ni nič nujnega!« 

Koncipijent je hodil nekaj čaša po mestu, potem pa krenil k 
Dolarjevi hiši in stopil na vrt. Komaj je bil storil nekoliko korakov, 
je začutil iz hladnice droben glasek: 

»Gospod Trtnik !« 

»Ah, gospodična Pavla! Nisem vas tu pričakoval.* 

»Saj veste, da je tu moj najljubši prostor.« 

»Prijetno je res tukaj.« 

»Kaj ne? To sem vse sama zasadila.* 

» Pozná se spretna roka,« je rekel Trtnik, a se isti hip pokesal 
teh besed. 

»Gospod doktor, ali bi morda radi govorili s papajem ?« je 
vprašala Pavla. 

»Da, tudi z njim.« 

» Nekoliko je bolan in še leži.« 

» Potem ne bom nadlegoval,« meni Trtnik. 

»Ali utegnete, gospod doktor?* 

>Casa imam dovolj.* 

» Potem mi lahko nekoliko pomagate krajšati čas, gospod Trtnik, 
čc vam je ljubo.« 



Vasilij: Za srečo. 419 



»Z veseljem! Toda jaz sem slab družabnik.* 

>Vi ste preskromni, gospod doktor !« 

»Morda je to v nekem oziru res moja napaka.< 

»A brez šále! Človek mora zaupati sam vaše, če hoče kaj doseči.< 

»To je ravno. Včasih sem bil res prepričan, da v meni tiči 
Napoleon. Kaj mi pomaga hvala, če sam nisem preverjen, da jo za- 
slúžim ?« 

>Lastna sodba ni odločilna.« 

»Kakor se vzame. Sploh pa, če je človek tako izpremenljiv 
kakor jaz, ne pomaga vse nič.« 

»Izpreminja se však . . .« 

>Ali ne vsako sekundo kakor jaz. Ce sklenem to, storim ravno 
nasprotno. Če zdaj zagovarjam to mnenje, bom za eno uro gotovo 
kako drugo. Voditi se dam samo od trenotka, od slučaja . . .< 

>To ni nič posebnega, gospod Trtnik. Neka pravila pa le imate, 
po katerih se vobče ravnateU 

>Se pojma ne!« 

>Tudi dôslední ste.« 

»Ne vem, kje.« 

» Sploh so pa vse to samé besede. Če dobro premislimo, nam 
ne ostane nič.< 

»Morda imate tudi práv, gospica. Toda resnica je, da moj duh 
vedno bega semtertja . . .« 

»S kakšnim glasom ste to rekli! Človek res ne ve pri vas, kdaj 
govorite resnico.« 

Trtnik se je nervozno nasmejal. 

»To je tudi ena mojih dobrih lastnosti, da v najresnejšem tre- 
notku skalim vodo. Toda v kak dolgočasen pogovor sva zašla! « 

Pavla je molčala. 

> Hotel sem pravzaprav govoriti o drugi stvari . . .« je nada- 
Ijeval Trtnik. >Jaz sem res neznosen omahljivec . . . zato, ker nimam 
nobene stvari, katere bi se oklenil. Pri drugih Ijudeh je drugače. Prvi 
je jezikoslovec, drugi don Juan, tretji zgodovinar, četrti igra šah. Jaz 
nimam ničesar ... In ravno tako nimam pravega prijatelja . . .« 
Trtnik je zatopil glas. 

»To je pač žalostno . . .« 

>A resnično. Jaz imam samo znance, prijateljev ne.« 

»Če je to res, gospod doktor, ali niste morda sami krivi ?« 

Trtnik jo je živo pogledal. 

»Da! Jaz težko zaupam komu svoje skrivnosti . . .« 



420 Aleksandrov: Hafis v kŕčmi. 

»Kaj torej hočete, gospod doktor?* 

»Ljubezni! Iščem je, a kdo ve, če jo nájdem. Morda! Kako živim 
še vedno! Sam, vedno sam!« 

Deklica mu ni odgovorila. Nenadni gorki ton jo je iznenadil. 

»A jaz vas Ijubim tako silno, tako vroče . . . Zastonj skriva 
človek, če mu vre kri po udih . . . Jaz vas Ijubim, Pavla, jaz vas 
Ijubim! « 

Sredi vsakdanjega pogovora je privrela strast iz njega, kakor 
se oživi vulkán nenadoma ob jasnem nebu. Divje je poljubljal 
njeno roko. 

Pavla je bila razburjena, a v srcu je občutila le ponos in za- 
dovoljnost, pa nič sočutja, niti obžalovanja, ko mu je odtegnila roko 
in rekla s tresočim glasom: 

» Gospod doktor, zaročena sem z gospodom Mrakom!* . . . 

Kako se dvigajo prsi, kako udarja srce! 

Trtnik je vstal, se priklonil in molče odšel. 

Nad njim je šumelo drevje .... 

>^ 
Haíis v kŕčmi. 

V 

V^e vročine zemlja zeva, Kakor slavec v pesmih sladkih 

nadnjo se zbero oblaki, svetu sem te razodeval — 

če puščava je neskončna, Brez usmiljenja v daljavo 

nájde palmo beduin. plavale so ti oči. 

Ce v nadlogah vernik moli, O, kako bi brez Ijubezni 

milostno nebo mu včasih, v prsih srce šé živelo, 

le če deklica ne Ijubi, o, kako bi brez korana 

upa in tolažbe ni. vernik bil zveličan kdaj! 

Kakor noč po svetlih zvezdah Tiho, Hafis, bodi moder! 

hrepenel sem jaz, Zulejka . . . Vina več od včeraj ni . . . 

Brez usmiljenja v daljavo Pojdi in spoznavat uči 

Plavale so ti oči. se slasti varljivih dni! 



Aleksandrov. 



■M^ 



s. R.: Blaž Kocén. 421 




Blaž Kocén.') 

Spisal S. R. 

sne 16. októbra lanjskega leta so vzidali j-prvemu slo- 
venskému kartografu* spominsko ploščo na njegovi 
rojstni hiši. 

Hribarjev >Narodni koledar* za 1. 1899. (str. 81.) 
in ľDom in Svet« (letnik 1898., str. 737.J sta prinesla 
črtice o Kocénovem življenju, na katere se opirajo tudi 
naslednje vrstice. 

B. Kocén se je rodil 24. januarja 1. 1821. v Hotunju št. 5 pri 
Ponikvah kot sin zelo siromašnih staršev, moral je torej v svoji 
mladosti veliko pomanjkanje trpeti. Od 1. 1834. do 1839. je ob- 
iskoval gimnazijo v Celju, kjer se je srednje dobro učil in bil vedno 
šolnine prost. Ker tedaj v Celju ni bilo več nego šest razredov, je 
šel Kocén 1. 1840. na licej v Gradec, kjer je dovŕšil naslednje leto 
»filozofske študije<. Potem je stopil na željo svojih roditeljev v ce- 
lovško bogoslovnico in je bil 1. avgusta 1. 1845. v Št. Andražu za 
mašnika posvečen. Nato je prišel za kaplána k Št. Rupertu nad 
Laškim (1845—1847), zatem v Šoštanj (1847—1849) in naposled v 
Rogatec do 1. 1850. 

Ko je po preosnovi avstrijskih gimnazij primanjkovalo srednje- 
šolskih profesorjev in je vláda pozvala mlade nadarjene duhovnike, 
naj se posvete ternu stanu, se je odzval tudi B. Kocén tému vabilu. 
Prevzel je jeseni omenjenega leta službo namestnega učitelja za 
prirodoslovje v Celju, in v tej službi je ostal dve leti. Njegovi učenci 
(prof. M. P.) pripovedujejo, da je hodil po soli k nekemu mojstru 
strugat; bržkone je Kocén izdeloval kak telurij ali planetarij, ker se 
je bil že tedaj oklenil zemljepisne vede. 

Da bi se pa uspôsobil za svoj poklic, je stopil 5. decembra 
1852. 1. v fizikalni závod na Dunaju. Ta závod je pohajal eno leto, in 
je dne 9. októbra 1853. 1. prebil zakoniti izpit iz prirodoslovja in pri- 
rodopisja z odliko. Takoj potem je prišel za namestnega učitelja na 
Ijubljansko gimnazijo (stanoval je na Maličevem dvorišču). Po lá- 
ska vem predlogu njegovega ravnateljstva je bil imenovan že v za- 

') >Zvon< sicer zametá naglase, a v tem imenu je potreben, ker pokoj nik 
se je nalašč písal nemški »Kozetin<, da bi njegovo ime pravilno izgovarjali; 
v Celovcu ga je namreč neki profesor redno klical >Kócen« in to še dialek- 
tično zatezaval. Kocén pomení kapusov štor. Op. pis. 



422 S. R.: Blaž Kocén. 



Četku 1. 1854. za pravega učitelja na isti gimnaziji. Ker pa se je 
precej svobodomiselno vedel (maševal je le redkokdaj), ga je du- 
hovščina silno so vrazila. Imel je tudi zelo ostro pero, zato so se 
ga njegovi nasprotniki jako báli, a s svojo veliko učenostjo jim je 
imponiral. Takrat je bil tudi še odločen nasprotnik slovenskega gi- 
banja, češ, »da to ne more nikamor pripeljati« (po svedočbi prof. 
Konšeka). 

Ljubljanski ordinarijat je provzročil, da je bil Kocén jeseni 
1. 1855. premeščen v Gorico. Tu je bi val na Trávniku poleg Kaca- 
furove hiše. Vedel se je pa tukaj kot praví čudák. Nosil je temnosivo 
obleko, ob nedeljah pa navadno slabejšo. Hodil je vedno sam, ma- 
ševal je pa práv zgodaj. V soli je bil vedno čemeren in ni razumel 
nobene šále. Vsako otroško porednost in paglavsko predrznost je 
imel za žaljenje svoje osebe; z učenci ni nikoli glasno molil, niti s 
povzdignjenimi rokami. Ker je bolehal za sušico, ni prenášal dima 
in je le malo predával; navadno je učencem le zaznamenoval, od kje 
do kje se morajo naučiti. Najbolj ga je veselilo, botaniko razlagati. 
Doma pa se je vedno le bavil z zemljepisjem in tudi, kadar se je 
izprehajal, je imel navadno kako zemljepisno knjigo v rokah. S kolegi 
je le malo občeval, učencem nasproti pa se ni nikoli izdal, da zna 
slovenskí (priči pokoj ni prof. Marušič in E. Klavžar). Za program 
goriške gimnazije je spisal 1. 1857. razpravo: »Das Klima von Gôrz«. 

Z drugim tečajem 1. 1858. je bil prestavljen na nemško gim- 
nazijo v Olomuc. Tu je izdal še isto leto svojo prvo zemljepisno 
knjigo, ki je razglasila njegovo ime. Kmalu potem so izšli njegovi 
stenski zemljevidi in njegov mali atlant. Za te svoje zasluge je dobil 
naslov »šolskega svetovavca« v gimnazijskem oddelku. Ker je pa 
vedno bolehal, je prosil dopusta in ga tudi dobil avgusta meseca 
1. 1870. Da bi bil bliže svojemu založniku in da bi lóže nadziral 
kartografska dela v Hôlzlovem umetniškem závodu, se je preselil iz 
Olomuca na Dunaj. Tu se je nastanil v predmestju Hernalsu ter je 
nadaljeval risanje zemljevidov, da bi izvršil popoln atlant. Umri pa 
je po kratkem bolehanju za jetiko dne 29. mája 1. 1871. in bil po- 
kopan na hernalskem pokopališču. 

B. Kocén je bil kljubu svoji navidezni odurnosti skoz in skoz 
blaga duša. Vselej, kadar ga je prišla njegova mati v Celje posetit, 
jo je spremljal po mestu, čeravno je kot siromačica nosila košek na 
hrbtu; kadar je odhajala, je šel z njo na kolodvor in ji je tudi košek 
podal v kupé, da je lóže sedla. Tudi v Ljubljani se je kázal pravega 
Ijudoljuba, Pripoveduje se, da so ga otroci v Ljubljani ravno tako 



s. R.: Blaž Koccn. 423 



radi imeli kakor Prešerna v Kranju; kadarkoli so ga opazili na ulici, 
so tekali za njim, dokler ni vsakemu podelil vsaj enega krajcarja. 

Ustavno življenje in bivanje med navdušenimi Čehi ga je spri- 
jaznilo tudi z narodnostnim gibanjem med Slovenci. 

Za nas Slovence pa je B. Kocén neizmerne kultúrne vážnosti, 
ker je za nas prvi in do sedaj največji zastopnik v z emlj episni 
znanosti. On je izdelalprvipopolniatíantonašidržavi. 
Koliko tisoč slovenskih učencev je že rabilo Kocénov atlant in se 
učilo po njem, a menda bi jih lahko na prste naštel, ki so vedeli, 
da je bil Kocén Slovenec; niti dijaki celjske gimnazije niso tega 
slutili, kamoli oni, ki niso znali, zakaj se je avtor za Kozenna pisal. 
In vendar si je ta atlant v kratkem času osvojil mesto v vseh sred- 
njih šolah in takorekoč izpodrinil Stielerja, ker je mnogo preglednejši 
in očem prikladnejši, dočim pri Stielerjevem lahko oslepiš. Še sedaj 
slúži Kozennov atlant, dasi popolnoma predelan, kot učilo na srednjih 
šolah. Preveden je tudi na druge slovanské jezike, vsaj v manjših 
izdajah za Ijudske šole, za srednje šole pa tudi v večji izdaji (po 
A. Dobriloviču). 

Kocén se je bavil z zemljepisnimi študijami že kot kaplán, a svoje 
delovanje na zemljepisnem polju je začel šele