(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Ljubljanski zvon"






i (O 
í 00 



'(O 




Ljubljanski 

Zvon 



^i; 





m 






Pi 






n^M 






r^V^ 






i 'H' 




II 


í * ^ 




mi 






mm 




R 


IhH 






iffiSi 


^ 









í,«í 





&^ 



i 



-Í^IÉ^ 



^k>^:- 



Va'\': 



=^A^?*> 



wJL 



ym^^ 


5íT*3?íŕÄ'<'íŕ>2S?íí- 










^ ií^^VH 


^^^W\?íM^^^^^^^>^ ^&^Í*- 


^'^ 
=^^ 










^-lt4^>'AÍ^<*^^^*ľ#^^ -Ä^^í Afíi''^>" . 


'%^^4^iP^^&::f4W^^^ 


#■^^"^^^^^^^^^^5^ 




^^4i'^^i^ ?(t%s^^fjŕí^' ^m^^iŕ^^.^ 






:*3V,-5ŕtv;:«s 


5-ií' ^....'^ ^>-< -^ŕ/V J"".----^. '♦$ '.V !<'"-— ■ 







K- 

5 


m 


^^^^ 


i-\"^>'- 


i;^*; '# >-^ *\%^$ i; ^;íf 


^^ -^^^ 


^*c^ 


í^'A'- ^->< "'"^vTVV 


r 


^j^ 

fm 


^^WW^^^ 


't^^f^ 


*í -i - 


Hkfáti^ .^äb^m"" M 




*' -lÄľ 




1? ^ ^>^ V> A^ *-í^. •*- 




ľ>^. 




ít'^^^k ^1^ J^A'Ú ?^'!» ic ^ 


^í1*v^t^#>- . ^^-h^.^*^^^ ľ^^'it ^.i*^ 


h 


^^/,^>^^^?>^ -,f]^^7<.- ^^?^ >f».v>,'%- 


> 







C 2y^UM^/ý^ * í ^ 







Iijuŕljanslíl 

ZVON 

Leposloven in znanstven list. 



Uredil: 



-A^ -ä.si^e:i50. 



>-^^sOcX^ 



r 



♦ XX. leto ♦ 



* 



V LJUBLJANI. 



Tisk „Národne tis kárne" 






v 



JUL 2 2i934 ^' 

014 5 4 8 



KÁZALO. 

I. Pesmi. 

Strán 

Absalom. Laščan 610 

Brodar. Dr. Ivan Robida 422 

Cigánska romanca. Aleksandrov 138 

Carovnik. Laščan 549 

Ce na poljane rosa páde. Aleksandrov 266 

Črez sedem let. Onjegin 653 

Dan. Oton Zupančič 137 

Delavka. Dr. Fr Zbašnik 484 

Doma. Kazimír Rádií 563 

Igralec. Etbin Kristan 171 

Japonskí motiv. Oton Zupančič 202 

Jutranja sonáta. E. Gangl 69 

Ko páde zavesa. A. Aškerc 181 

Ladja mi po temnem morju plavá. B. Baebler 590 

Luč. Carmen 624 

Moja pesem. Sigma 273 

Monológ umirajočega samca. E. Gangl 548 

Na piru. Aleksandrov 2 

NajveČji greh. Carmen 571 

Naprej ali nazaj. Novljan 27 

Národná pravljica. Kazimír Radič 394 

Njeno pismo. Oton Zupančič 202 

O suší. Oton Zupančič 686 

Ob Klopínjskem jezeru. Erík 525 

Ob 1000. slovenskí glediški predstaví.. E. Gangl . . . . 153 

Odrecí! Dr. Ivan Robida 94 

Oziram se z okna v mrační večer. Kaziynir Radič .... 393 

Pesem. Oton Zupančič 201 

Petnajst let. Aleksandrov 558 

Ples. Vojanov 610 

Po straní klobúk. Oton Zupančič 288 



n 

Strán 

Po zmagi. Demeter 287 

Pomladnja romanca. Aleksandrov 265 

Ponočnjak. Dr. Ivan Robida 412 

Povrnitev. Kazimír Radič 394 

Pri spovedi si bila nocoj. Oton Zupancic 202 

Pred nevihto. T. Doksov 571 

Prijatelju. — st — , .... 100 

Ptičja romanca. Vojanov 266 

Regula vitae. T. Doksov 358 

Romanca življenja. Kazimír Radič 461 

Scherzando. Vida 39 

Slovo. Carnten 654 

Slutnja. Carmen . 654 

Soneti. Oton ZupanČič 329 

Sahova brada. T. Doksov 630 

Tamkaj za goro. E. Gangl .... 32 

Tat. Laščan 494 

Težak. Demeter 589 

To je tako! Oton Zupancic 201 

Umirajoči Bur. A. Aškerc . 223 

V boju. Vojanov 47 

V gori zeleni . . . Demeter 303 

V predmestni gostilnici. T. Doksov 667 

Vseh živih dan. Oton Zupaníič 1 

Vzdihi. Adrijanin 98 

Zadnja zdravica. Kazimir Radič 393 

Zunaj noč in burja. Carmen 382 

Želja. B. Baebler 504 

II. Leposlovni spisi. 
a) Izvirni. 

A zakaj ? Ivo Šorli 203 

Ata Zužamaža. Rado Murnik 655 

Bil je človek. Karel Dolenc 432 

Elza. Fr. Serafin 108 

Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja. Rado Murnik ... 40 

Javorska vila. Milan Sanjar 527 

Med krajišniki. Rajko Perušek 486 

Smrt kontrolorja Stepnika. Ivan Cankar 331 



m 

Strán 

Stari Boc. Ivan Prijatelj 591 

Strážnik Jeran. R. Š. 267 

Suzana. Fr. Govékar 3, 71, 139 

Utrinki. Jos. Kostanjevec 243, 308 

b) Prevedená. 

Slepčeva oporoka. A. Fogazzaro. Márica Bartol 559 

Srebrni križec. A. Fogazzaro. Márica Bartol 397 

III. Članki. 

Bruno Giordano. Sempronio Avanti 185 

>Če se mŕtvi prebudimo« (Henrik Ibsen). E. K. 371 

Chopin Friderik. Márica Bartol 359 

Elze Theodor Dr. . . . A. Aškerc 505 

Fécondité (Rodovitnost). Fran Vctšiček 413 

Gutenberg. A. Aškerc 443 

Iz pisem Jurja Šubica. Ivan Šubic . . 33, 96, 173, 298, 423, 572 

647, 668 

Iz svetovne razstave pariške. Ivan Vavpotič 463 

Kdaj se začne XX. stoletje }A^-K-\-Š + Ž^-S-\-R. . . 225 

Kette Dragotin: Poezije. Dr. Ivan Robida 512 

Korýtka E. pismo F. L. Čelakovskemu. V. A. Francev . 621 

»Lex Heinze*. /. Svoboda 249 

Misii o Kettejevih poezijah. Oton Zupančič 508 

Najmlajši poljski novelisti. Anton Mazanozvski . 564, 611 

Nekaj mest v Dantejevi »Nebeški komediji« pa Slovani. 

R. Perušek 413, 364 

O kugi. Dr. Ivan Robida 237, 304, 354 

O zrakoplovstvu. Dr. Šimon Šubic 20, 89 

Osemurni delavnik v rudnikih. A. Božič 289 

Pajka Janka drja. spominu. Milan Pajk 692 

Plastičnost v slikarstvu. A. Šantel ... 641 

Prvá slovenská umetniška razstava. A. Aškerc . . . 625, 673 

Prváci hrvatskoga realizma. Milan Marjanovič 274 

Ruski román in moderna francoska književnost Ivan Prijatelj 101 

Sienkiewicz Henrik. Ignacij Mieczyslaw Stein 495 

Slomšek A. M. A. Aškerc 680 

Slovenskí slikarji v Monakovem. Artifex 166 



IV 

Strán 

Smrtna kazen. Dr. Clemens Severus 4-05 

Sociálni pregled. A. Aškerc, Jozef Armič 157, 697 

Socialno vprašanje. Dr. Ivan Žmavc 550 

Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. Ivan Prijatelj 215, 280, 376 

437, 536, 631, 687 

IV. Književne novosti. 

Aškerc Anton. Dr. Gojmir Krek. Z., J. IV— r. . , . 123, 125 

Aškerčeve »Nove poezije«. F. G 57 

Avstrijska zgodovina za Ijudske šole. Jakob Dimnik. 5. Rutar. 705 

Beneška Slovenija. S. Rutar. Dr. Fr. Kos .... 514, 518 

Bibliografija slovenská. Dr. J os. Tominšek 451 

Čech's Svätopluk Leben und Werke. Dr. Jaroslav Sutnar. Dr. Jos. 

Tominšek 256 

Češke kraljevine po ves t. Tomek. (I v. Jemeršič.) F. K. . . . 256 

Gledališke igre. A. L. Bistriški. Z. 54 

Guida, storica di Cividale. G. Grion. vS. Rutar 582 

I castelli delia val D' Arsa. C. de Franceschi. 5. Rutar . . 583 

Ilustr. Narodni koledar. ^ ^ 122 

Kako se razvijao moderni svjetovni názor. Krejči F. V. Sopho- 

philos 384 

Karst und seine Hôhlen. Dr. K. Moser. S. R 256 

Kersnika Janka zbrani spisi. Dr. Fr. Zbašnik 519 

Kranjska dežela. J. Ciperle. S. R. 190 

Marco Visconti. Tomaso Grossi. (Prevod.) E. Kristan . . . 580 

Mešká Fr. Ks. »Slike in povesti*. Dr. Fr. Zbašnik .... 577 

Oblak Vatroslav dr. Dr. Matija Murko. K. 520 

Pisanice. Oton Zupančič. E. Gangl 322 

Preporod u Italiji u XV. i XVI. stôl. Milivoj Šrepel. R. P. . 453 

Prešernove »Poezije«. L. Pintar. A. Aškerc 116 

Ramleh. Dr. Karel Pečnik. A. Aškerc 647 

Ročni kažipot po Goriškem. B. 191 

Salonska knjižnica. E. Gangl 50 

»Sin«. E. Gangl. Protej. . 56 

Slovanská knjižnica. E. Gangl 50 

Stará Kranjska. K. Grefe. Peter pi. Radics. S. R 255 

Stolná crkva u Djakovu. A. Aškerc 646 

Stritarja Josipa > Zbrani spisi*. Z. 446 

Tavčarjeve povesti. Z. . , , , 48 



Strán 

Telovadba. Fr. Brunet. Jakob Furian. Dr. Jos. Tominšek . . 703 

Úvod v narodno gospodarstvo. Kukovec Vekoslav. — i. . . 254 

V údolí Resie. A. Černy. S. R. 189 

Valjavec Matija Kračmanov. Poezije. Fr. Levec. A. Medved . 383 

Zábavná knjižnica za Slovensko mladino. Koši Anton. Fr. I. . 582 

Zbornik > Slovenské Matice*. Fr. Ilešič 699 

Zemljepis Hrvatske. Hirc dr. — H. pi. Hranilovič. 6". Rutar . 583 

Zgodovina slovenskega slovstva. Dr. Fr. Viiic 449 

»Zvonček< 122 



V. Slovensko gledališče. 

Dramske predstave. Z. 57, 127, 191, 257 

Operne predstave. — oe — 60, 130, 193, 260 



VI. Glasba. 

»Glasbena Zora*. Grbič. — oe — 195 

»Gorski odmevi<. Janez Laharnar. — oe — 325 

Koncerti »Glasbene Matice*. — oe — 61, 132, 324 

Ljubljanska meščanska godba. L. Pahor 706 

Národne pesmi z napevi. Janko Zirovnik. — oe — . . . . 454 

Slovanské hymny. — oe — 455 

Tri Aškerčeve balade. Risto Savin. - oe — 62 



VII. Upodabljajoča umetnost. 

Groharjevi sliki. /. Franke 196 

Jama M. in njegove slike. V. Holz, Rihard Jakopič 63, 326, 455 

Karpellusovih ilustracij razstava 262 

Koželja Jozefa slika 262 

Kramaršiča J. portrét 262 

Maistra Rudolfa slika 326 

Modeli za Prešernov spomenik. Nekdo 133 

Razstava avstroogrskih umetnikov v Peterburgu. ^ . . . . 197 

Repičev Prešeren 455 

Sodbe drugih časopisov o naši umetniški razstavi ... 707 

Steménov >Cesar na konju* 261 



VI 

Strán 

VIII. Med revijami. 

»Behar« ^^'^ 

» Česká Mysl«. K. Schweiger "^lO 

Izvéstija obščestva arheologiji, istoriji . . . Ff'. L . . . . 387 

»Naše doba* ^^^ 

»Oesterr.-ungar. Revue «. (Kersnikova novela »Očetov greh« pre- 
vedená. A. Funtek) 713 

>Osveta« 200 

»Prosvjeta« '13 

» Slovanskí vek« 389 

»Slovanský pfehled« Fr. I. 67, 388, 456 

»Svjetlo« '13 

»Vienac« 521 

»Vlasť« (o Príšernú in Slomšeku). A. Dermota 388 

»Život«. ^ * ^ 136 

IX. Listek. 

f Ajvazovskij I. K. A. Aškerc 392 

t Albert Edvard dr. A. Aškerc 714 

t Badalic Hugo 391 

t Bulat Gajo dr. . . . A. Aškerc 523 

Deželni jezik kranjski in Valvazor 200 

Družba sv. Mohorja 198 

I Fibich Zdenék 713 

Fogazzaro Antonio. Márica Bartol 458 

Gledališka akademija. — š — 197 

f Grigorovič Dimitrij Vasiljevič. Ivan Prijatelj .... 198 
»Hanka fecit«. (Kraljedvorski in Zelenogorski rokopis). 

K. Schweiger 458 

Heineja Henrika rojstna stoletnica. A. Aškerc 66 

Ipavca Benjamína drja sedemdesedetnica. A. Aškerc ... 65 

f Iskrač Jozef - Frank olski. Anton Brezovnik 714 

t John Ruskín ^ ^ 200 

Katedra slovanskih jezíkov na vseučilišču v Kristjaniji . . . 715 

Koperníka Níkolaja spomenik. A. Aškerc 588 

Korýtka Emila prihod v Ljubljano. L. Pintar 650 

t Kos Anton. (»Cestnikov«) 327 

Krakovskega vseučilišča petstoletnica. A. Aškerc 457 



VII 

Strán 

Kranjca Jozefa drja. slávnosť 650 

Kreditná banka v Ljubljani •. . . 716 

Kreka drja. prof. šestdesetletnica. M. P. 262 

f Lampe Frančišek dr 651 

»Lud«. F. L 328 

Matica Hrvatska 585 

Matica Srbska v Novem Sadu 715 

Mestna Ijudska kopel v Ljubljani. Aeskulap 716 

Meškove »Slike in povesti* v maloruskem prevodu. A. . . 198 

f Munkacsy Mihael 391 

Najstarejši cirilski nápis 588 

Národopisný Sbornik česko-slovanský. F. I. 328 

Naši pisatelji v prevodih 651 

t Nietsche Friderik Viljem. A. Aškerc 586 

t Ognjanovič Ilija dr 588 

f Orožen Ignacij. Fr. 326 

Prešernov spomenik. Dr. y. Vošnjak 136 

Provincia Sclavonia ali Slavonia. Peter pi. Radics .... 327 

Prvá slovenská umetniška razstava v Ljubljani. F. G. 583, 649, 714 

Razpis častne nagrade za najboljši pripovedni spis za »Zvon« 65 

Russkij kružók. Andrej Andrejevič Kalašnikov . . . 133, 715 

Sarajevsko pevsko društvo »Trebevič«. Mehmed Marko . . 457 

Sienkiewicz v slovenskem prevodu 588 

Slovaki preganjani 715 

Slovenska Matica. A. Aškerc 521 

Slovenska nižja gimnazija v Ljubljani 647 

» Slovenska Talija«. Thcatrophilos 389 

Slovensko umetniško društvo. A. Aškerc 198, 649 

f Solovjev Vladimír Sergjejevič 588 

Spencer Herbert, največji zagovornik zatirancev. A. Aškerc . 652 

Strossmayerjev škofovski jubilej 584 

f Sundečič Jovan. A. Aškerc 524 

Tiskarska razstava v Gôteborgu na Svedskem 327 

f Vaša Jovanovic Cica, srbski mecén 715 

f Vasilij Pavlovič Vasiljev 392 



K novému letu 1900. Priloga. 







}{ novému letu t900. 

„Ljubljansl^i 2von" Je nastopil s i. januarjcm svoj XX. tečaj. 

Vundništvu seje zgodila izprememba. Dosedanji glavni urednik,^) 

g. profesor V. Bežek, je odstopil, in „Národná tiskama" je izročila 

vodstvo našega lista podpisancu. Vkljub tej izpremembi ostaneta vendar 

program in smer ,.Zvonová" v bistcu dosedanja. 

„Zvon" je leposloven in znanstven list. Pa že prof. Bežek je 
po pravici naglašal, da naj znanstveni članki, ki jih prináša naš list, 
ne bodo preabstraktno znanstveni, takšni, kakršne objavljajo n. pr. 
rázna akademijska izvcstja; znanstveni članki „Zvonovi" naj bodo 
pisani v poljudnem, lahko umljivem, leposlovno zaokroženem slogu ! 
Da je prof. Bežek ta moment večkrat poudarjal, to je njegova zasluga. 
Zasluga dosedanjih urednikov je tudi, da je „Zvon" pisal lep jezik, 
kakršen je v tem listu itak tradicionalen že izza Levčevega in Funtko- 
vega urednikovanja . . . 

Novo uredništvo pa želi, da bi povzdignili soirudniJ^i naš „Zvon" 
na višino pravé moderne revije slovenské! 

Kar se torej tiče znanstvenih článkov, študij, essayev in kritik, 
opozarja novo uredništvo častite sotrtidnike svoje, da naj bodo vsi 
takšni spisi al^tualni. ^I^tualnosi je pri takšnih sodobnih revijah 
vážna stvar in conditio sine qua non. Spisi inorajo imeti neko zvezo 
s tekoČim življenjem, morajo se ozirati na vprašanja, ki jih reka 
časová prináša s seboj. Le na ta način je mogoče, da list čitatelju 
koristi, da mu je nekak mentor, da čitatelja yanima. 

Treba samo, da se ozremo po drugih slovanskih in neslovanskih 
književnostih, pa spoznamo, kako nalogo izpolnjuj moderna revija ! 

») G. prof. Bežek Je urejal XIX. letnik samo do tnescca aýrtla; od aprila 
do konca leta Je bil glavni urednik g. A. Mikus. 



„Naše Doba", „Russkaja Myslf, „ Vjestnik Jevropy", „Zeit", „ Wage'" 
„ Wiener Rundschau", .,Der Kíinstzvarť', „ Ver Sacrum" iti. — imenovali 
smo pri nas najbolj znane revije — prinašajo samé al^iualne članke iz 
vseh strok cloveškega znanja in umetností . . . 

Prvá skrb slovensk,sga „Zvona" bodi seveda ta, da nas seznanjaj 
z aktualnimi vprašanji, tičoČimi se nas samih: našega narodnega 
življenja, naše prosvete, knjiševnosti in uinetnosti. Dnevna politična 
vprašanja ne spadajo v naš list. Politična zgodovina pa sodi v okvir 
našega programa le v toliko, kolikor se dotiče naše literatúre in 
umetnosti in kolikor vpliva na naš kultúrni razvoj. 

Teoretično jezikoslovje moramo prepustiti soli in šolnikom. — 

„Zvonu" se bode redno ozÍ7'ati na vse duševná, literarno in 
unietniško gibanje naših slovanskih bratov. 

„Zvonu" bodo torej dobro došla periodična Jeirnata poroHla o 
književnosti in umetnosti kateregakoli slovanskega národa. 

Ker pa so dandanes kultúrni narodi v vedni dotiki med seboj, 
ker vplivajo po svojih vodecih pisatcljih in umetnikih kolikor toliko 
drug na drugega, zato se bode „Zvon" moral ozirati tudi na književne 
in umetniške pojave neslovanskih národov. 

Kulturnim, literarnim, umetniškim in socialnim študijam, pre- 
gledom in kritikám zeli „Zvon" posvečevati Hm večjo pozornost. 

Pa naš mesečnik ni samo revija, ampak je tudi belsirisiičen list. 
Gojiti poetično misel v vezani ali nevezani besedi, je „Zvonu" enako 
važno, kakor prinášali članke in študije — če ne še važnejše. Zato 
bode uredništvu vážna sk?'b, da podá v novem letniku Čitateljstvu na- 
šemu čim več in kar najboljše i^virns novelistil^e. 

Revije naših slovanskih bratov pa tudi drugi, neslovanski časo- 
pisi „Zvonove" smeri in tendence prinašajo med izvirnimi beletrističnimi 
spisi tudi dobre prevode najboljših drugojezičnih umotvorov. Novo 
uredništvo ne more uvideli, zakaj bi se baš mi Slovenci morali upi?'ati 
prevodom klasičnih beletrističnih del iz tujih modernih literatúr, ^amo 
da morajo biii spisi prevedení naravnosi 13 originala in pa v do- 
vršenem, vjornem slogu. „Zvon" si torej v bodoče pridržuje pravico, 
da objavi včasi po kak prevod, kadar se mu bo to primerno zielo . . . 

Kar se tiče izvirnih spisov, bodisi leposlovne ali poučné vsebine, 
dovoljuje si uredništvo opomniti, da morajo pisatelji 2ačeinik,i vlagati 
celoine spise. Le starejšim pripo^nanim pisateljem se dovoljuje izje- 
moma, da pošiljajo svoje dones ke l^osoma. 

Razume se pa samo ob sebi., da velja še dandanes — in zlasti 
dandanes I — Horacijev rek: „Nonuni prematur iu annum !" Vesten 



pisatclj, ki se popohiotna zaveda, kako vazno misij'o opravlja v prosveti 
vsakcí^a národa kiijizcvnost, zlasti pesniška književnost, bo svoj spis 
temdjito pretehtal, pregledal in opilil ter bo uredništvii za tisk po- 
šiljal samo popolnoma jre/e rokopise . . . 

V poeziji, v beletristiki (kakor v umetnosti sploh) je slog vazna 
stvar. Ravno v slogu, v dikciji vtisne pisatclj pečat svoje individuál- 
nosti. Jiirčič piše drugače nego Krsnik, Stritar drugaie nego dr. Tavčar, 
Govekar dnigače nego Mumik — in Cankar dmgače nego Kosta- 
njevec . . . Ako torej hoíenio, da dobimo čifn vec samostalnih in izviniih 
novelistov, ne sme urednik po nepotrebncm segati avtorju v besedo, 
ampak mu mora pustiti, da govori po s^oje. 

Naši bcletristi-začctniki pa naj si izpopolnjujejo in požlahtnjujejo 
svoj okús tia dobrih vzorih, naj štttdirajo yivljenje ter naj si razširjajo 
svoje obzorjc. Le na ta način pridobijo njihovi spisi na globočini 
dušeslovne analize , na višini naziranja o svetu ter na resničnosti 

značajev delujočih oseb . . . 

* 

Uredništvo je povabilo vse doseianje sotrudnike „Zvonove" in 
vse pripoznane pisatelje, da bi sodelovali tudi v novem letu pri „Zvonu" . 
Gospoda pisatelji in pisateljice naj navi oprosté, da smo jim poslali 
tiskana povabila; zaraii tesnobe čaša smo izvolili to kračjo pot. 

Nekateri so se že prijazno odzvali našemu povabilu ter nam ali 
ze poslali ali pa obljubili posiati primemih spisov. 

Kar se tiče poejije v ožjem smislu, poezije v vezani besedi, ima 
novi urednik, ki je to panogo našega leposlovja vodil dosedaj itak že 
izza 1. iSp^., še obilo gradiva, ki so ga poslali tiaši priljubljeni 
pesniki. Tiidi v novem letu se bodo oglašali v našem listu s svojimi 
poezijami: J[le/^sandrov, J^aŕog, ^oruŕ, Canl^ar, Dol^sov, ^unŕe/^, 
Gangl, Laščan, ^/(al^similjan, ^^arica II., /íovljan, Jfay. /^adič, 
J^adivoj, J^ssman, dr. J^obida, ^igma, S^rli, Vida, Uojanov, Oto 
2upančič, 2agorsl^a in še nekateri drugi, tudi mlajši pesniki . . . 

Z novelisHčnimi spisi so nam dosedaj obljubili prispevati za 
prihodnji letnik ali so nam jih že poslali: Jv. Cankar, 3r. Govel^ar, 
J-os. Jfosianjevec, 2ofíja Jfvedrova, S. Jfristan, JLaščan, }y(arica íl, 
J-osip ^urn, ^urnil^, Paulina PaJ/^ova, J. Prijatelj, dr. Jvan Tavčar, 
^/{ilutin 2arnil^, dr. 7r. 2bašni/(, O. 2upančič, J[. ^evsr, J. ^anjar. 

Glede pripovsdnih spisov omenjamo, da bi v bodoče našemu 
mesecniku bolj ugajale l^rajšs novele Í7i povesti, nego pa dolgi románi, 
ki se vlečejo skoz ves letnik. Sicer pa uredništvo s to pripomnjo 
nikakor noče pisateljem vezati rok . . . 



„Naše Doba", „Russkaja Myslf, „ Vjestnik Jevropy", „Zeit", „ Wagc'" 
„ Wiener Rundschau", „Der Kimstwart", „ Ver Sacruni" iti. — imenovali 
smo pri nas najbolj znane revije — prinašajo sa?ne a/^íualns clanke iz 
vseh strok človeškega znanja in umetnosti . . . 

Prvá skrh slovensl^ega „Zvona" bodi seveda ta, da nas seznanjaj 
z aktualnimi vprašanji, ticocimi se nas samih: našega národne ga 
zivljenja, naše prosvete, književnosti in umetnosti. Dnevna politična 
vprašanja ne spadajo v naš list. Politična zgodovina pa sodi v okvir 
našega programa le v toliko, kolikor se dotice naše literatúre in 
umetnosti in kolikor vpliva na naš kultúrni razvoj. 

Teoreticno jezikoslovje moramo prepustiti soli in šolnikom. — 

„Zvonu" se bode redno ozirati na vse duševná, literarno in 
umetniško gibanje naših slovanskih bratov. 

„Zvonu" bodo torej dobro došla periodična jeirnata porocila o 
književnosti in umetnosti kateregakoli slovanskega riaroda. 

Ker pa so dandanes kultúrni narodi v vedni dotiki med seboj, 
ker vplivajo po svojih vodecih pisateljih in umetnikih kolikor toliko 
drug na drugega, zato se bode „Zvon" moral ozirati tudi na književne 
in umetniške pojave neslovanskih národov. 

Kulturnim, literarnim, íimetniškini in socialnim študijam, pre- 
gledom in kritikám že H „Zvon" posveíevati Čim večjo pozornost. 

Pa naš mesečnik 7ti samo revija, ampak je tudi beleirisiičen list. 
Gojiti poetično misel v vezani ali ncvezani besedi, je „Zvonu" enako 
važno, kakor prinašati članke in študije — če ne še važnejše. Zato 
bode uredništvu vážna skrb, da podá v novem letniku čitateljstvu na- 
šemu čim več in kar najboljše iyvirne novelisiil^e. 

Revije naših slovanskih bratov pa tudi drugi, neslovanski časo- 
pisi „Zvonove" smeri in tendence prinašajo med izvirnimi beletrističnimi 
spisi tudi dobre prevode najboljših drugojezičnih umotvorov. Novo 
uredništvo ne more uvideli, zakaj bi se baš mi Slovenci morali upirati 
prevodom klasičnih beletrističnih del iz tujih modernih literatúr, ^amo 
da morajo biii spisi prevedení naravnosi ij originala in pa v do- 
vršenem, vjornem slogu. „Zvon" si torej v bodoče pridržuje pravica, 
da objavi včasi po kak prevod, kadar se mu bo to primerno zdelo . . . 

Kar se tiče izvirnih spisov, bodisi leposlovne ali poučné vsebine, 
dovoljuje si uredništvo opomniti, da morajo pisatelji ^ačetnil^i vlagati 
celotne spise. Le starejšim pripo^nanim pisateljem se dovoljuje izje- 
moma, da pošiljajo svoje dones ke l^osoma. 

Razume se pa samo ob sebi., da velja še dandanes — ■ in zlasti 
dandanes! — Horacijev rek: „Nonum prematur iu annuml" Ves ten 



pisatclj, ki se popolnoma zaveda, kako važno niisijo opravlja v prosveti 
vsakega národa ktijižcvnost, zlasti pesniška knjižcvnost, bo svoj spis 
temcijito pretehtal, pregledal in opilil ter bo urcdništvu za tisk po- 
šiljal samo popolnoma ^rsls rokopise . . . 

V poeziji, v beletristiki (kakor v umetnosti sploh) je slog vaéna 
stvar. Ravno v slogu, v dikciji vtisne pisatclj peíat svoje individuál- 
nosti. Jurčič piše drngače nego Krsnik, Stritar drngače ttego dr. Tavčar, 
Govekar drugače nego Mumik — in Cankar drtigaíe nego Kosta- 
njevec . . . Ako torej hočemo, da dobimo čim več samostalnih in izvirnih 
novelistov, ne sme urednik po nepotrebnem segati avtorjii v besedo, 
ampak mu mora pustili, da govori po s^oje. 

Naši beletristi-začetniki pa naj si izpopolnjujejo in pošlahtnjujejo 
svoj okús na dobrih vzorih, naj študirajo yivljenje ter naj si razširjajo 
svoje obzorje. Le na ta način pridobijo njiliovi spisi na globočini 
dušeslovne analize , na višini naziranja o svetu ter na resničnosti 

značajev delujoČih oseb . . . 

* 

Uredništvo je povabilo vse dosedanje sotrudnike „Zvonove" in 
vse pripoznane pisatelje, da bi sodelovali tudi v noveni letu pri „Zvonu" . 
Gospoda pisatelji in pisateljice naj nam oprosté, da smo jim poslali 
tis kaňa povabila; zaraii tesnobe čaša smo izvolili to kračjo pot. 

Nekateri so se že prijazno odzvali našemu povabilu ter nam ali 
že poslali ali pa obljubili posiati primemih spisov. 

Kar se tiče poe^ij^ ^ ozjem smislu, poezije v vezani besedi, ima 
novi urednik, ki je to panogo našega leposlovja vodil dosedaj itak že 
izza 1. iSp^., še obilo gradiva, ki so ga poslali naši priljubljeni 
pesniki. Tudi v novem letu se bodo oglašali v ttašem listu s svojimi 
poezijami: ^lel^sandrov, J^aiog, ^orut, Canl^ar, Dol^sov, ^unte/^, 
Gangl, Zaščan, Jy(a/^simíljan, ^arica I L, //ovljan, ^03. ^adíč, 
J^adivoj, J^esman, dr. J^obida, ^igma, S'^^^h Oída, Uojanov, Oio 
2upančič, 2agors/(a in še nekateri drugi, tudi mlajši pesniki . . . 

Z novelisiičnimi spisi so nam dosedaj obljubili prispcvati za 
prihodnji Ictnik ali so nam jih že poslali: Jv. Canl^ar, Tr. Govel^ar, 
J-os- JfosianJQvec, 2ofija Jfvedrova, £. Jfrisian, Lasčan, }/(arica II, 
J-osip ^{urn, ^urni/^, Paulina Pajl^oua, J. Prijatelj, dr. Jvan Tavčar, 
Jy(iluŕin 2arnil^, dr. 7ŕ. Zbalnih^, O. Bupančič, /[. ^ever, J. ^anjar, 

Gledc pripovednih spisov omcnjamo, da bi v bodoče našemu 
mesečniku bolj ugajale J^rajšs novele in povesti, nego pa dolgi románi, 
ki se vlečejo skoz ves letnik. Sicer pa uredništvo s to pripomnjo 
nikakor noče pisateljem vezati rok . . . 



Tudi sestavkov poucne, znanstvene, unietniške in kritične smeri 
imamo ze nekaj priposlanih ali obljubljcnih. 

G. ravnatelj Ivan ^ubic je začel v našcm listu objavljati preza- 
nimivo korcspondencijo svojega b7'atranca, prerano umrlega slikarja 
íurja ^ubica, ki je svoje dni pismeno in osebno občeval z raznimi 
znamenitimi osebami, kakor n. pr. : s kraljem grškini, s Schliemannom, 
z Mo7nmsenom, z Munkacsyjem in z dr. 

G. dr. ^imon ^ubic, vseučiliški profesor v Gradcu nam je dal 
na razpolaganje vec znanstveno-poljudnih in jilozofskih razprav, ki 
pridejo na vrsto v noveni letniku. 

G. stud. phil. Ivan Prijaielj priobči študijo o Tolstega najno- 
vejšem románu „ Vstajenje". 

G. dr. Vidic nam pojasni razmerje med Kopitarjeni in Vodnikom. 

G. dr. yVf. Jy(ur/^o obeta literarno-zgodovinskih študij. 

G. Roman 2awilinskh P^of. v Krakovu, nam je obljubil pisati o 
moderni poljski književnosti. 

Ruski učenjak, g. proý. V. A. Tŕancsv, pa nam je poslal zanimivi, 
še neobjavljeni pismi Kopitarja in Prešerna českému pisatelju Cela- 
kovskemu. 

G. Vatr. J(ol2 bo pisal o modernih slovenskih slikafjih. 

Prof. J^utar bo sodeloval z zgodovinskimi in narodopisnirni črti- 
cami; dr. ^bašni/^ in dr. Joersier bosta oskrbovala rubriko „gledališče" 
ter s svojo znano vestnostjo in objektivno kritiko kakor došlej poročala 
o razvoju in napredku našega edinega Talijinega svetišča. 

Da bo podpisani urednik lóže ustrczal svoji nalogi, stopila sta 
nm na strán ter mu bosta stalno pomagala pri določevanju noveli- 
stičnih spisov gospoda: dr. Fr. 2bašnil^ in Fr. Govef^ar. Jezično strán 
„Zvonovih" spisov pa bo, kakor došlej že vec let, pregledaval z 
lastno juu akribijo g. A. Jý(í1^uš. 

„Národná tiskarna" je nabavila novih vinjet. Uredništvo je na- 
ročilo tudi novo, moderno ilustracijo za „Zvonov" ovitek. To ilustracijo 
navi je izdelal mladi, v Parizu živeči slovenski slikar g. Ivan Uavpoiič. 
Slikar Vavpotič bo pisal za naš list tudi velezanimiva „Pisma iz 
Pariza". 

„Ljubljanski Zvon" pričakuje torej z veselimi nadanú novega 
leta; láska si, da bo pel „z domáce Hne" na čast slovenski književnosti 
in umetnosti. 

V Ĺjubljani, dne i. januarja ipoo. 

Za uredništvo „Ĺjubljanskega Zvona": 




> 



Vseh živih dan. 



|az čutim danes vseh živih dan — 

moje srce kipi in polje, 

moja duša je židane volje, 

kot bila bi pila kraški teran. 

Ne čujete? . . . Tam od mračnih lesov 

vrši vihar, poln srditih gromov; 

in izza megla zdajpazdaj vzplapola 

krvavordeč plameň kot meč — 

to dneva je novega žar! 

O bratje, na pot, življenju nasprot! 

Ne bojte se meča krvavega! 

Ta meč ni namerjen na zdravega, 

na krepkega moža; 

ta meč vihra črez grobove le, 

požiga razpadle domove le; 

kar je čilega, to obvelja. 

O bratje, bratje — prišel je čas! 

O bratje, bratje — kako je v vas? 

So li njive vaše zorane r 

Zdaj zvezde ugodne vladajo, 

zdaj semena zlata padaj o — 

so li njive vaše zorane? 

Otresite zaduhlih se sanj: 

po bliskovo gre vseh živih dan; 

kdor ga je zamudil, ves klic zaman, 

doživi ga le, kdor je pripravljen nanj! 

„_^ Oton Zupančič. 

•Ljubljanski Zvon* 1. XX. 1900. 



Aleksandrov: Na piru. 



Ha pipa. 



T, 



o se danes vse raduje 
kakor še nikdar, 
danes, ko svoj pir piruje 
Feodor boljar. 

In vesel boljar odzdravlja 
gostom svojim vsem; 
slugam svojim pa ponavlja: 
»Vina dajte sem!« 

Godci zaigrajo burno 
z novimi močmi, 
v plesu zavrtijo urno 
gostje se mladi. 

Hej, pa v uri tej vesel i 
pokne zunaj bič! 
Vstopi sosed zakasneli — 
Gleb Ivanovič. 

» Preje pri ti v megli sivi 
ni mi bilo moč; 
sneg visoki, nagajivi, 
pa ta temná noč! 

Zunaj mete, zunaj brije, 
sneg je nov zápal; 
tu pa ti nevesta šije 
kot demant svetal! — 

Pa dovoli mi, dovoli, 
da bi enkrat smel 
plesati z nevesto okoli 
z drugimi vesel — « 



In Ivanovič odvel je 

tja med vrste njo, 

a med plesom pa ji del je 

tiho bil tako: 

»Ni bil novi sneg ovira, 
niti noč temná, 
da sem prišel sredi pira — 
to si ti bila . . . 

Ti, ki si bila na sveti 
meni vse blago, 
ti, ki rekla, da imeti 
smel te drug ne bo . . . 

Pa ti laz si govorila — 
zdaj nevesta si; 
pa ti mene si slepila, 
ker nezvesta si! . . . 

Ah, ne veš ti, kaj storiti 
si mi mogla s tem! 
Misliš morda, da pustiti 
drugemu te smem ?« 

In Ivanovič okoli 
zavrti se z njo; 
hitro kakor še nikoli 
zavrti se z njo. 

In Paraša, mlada žena, 
páde mu na tla — 
in za večno poročena 
v drugič je bila. — — 



Kriknil in obmolknil hkrati 
v strahu však je par; 
obledel, omahnil hkrati 
Feodor boljar . , . 



Aleksandrov. 



Suzana. 

Spisal Fran Govékar. 

^^^^^^^^ jegov sklep je dozorel . . . 
ĺ\ H^ ^Sta T\H Rešiti se mora njene strašne oblasti, osvoboditi 

njenih sladkogroznih veži, s katerimi ga vklepa s svojo 
nepremagljivo, magično silo. Rešiti se — osvoboditi 
— uiti iz njenih mrež — postatí zopet mož, ki misii, 
čuti in dela, kar hoče sam . . . 

Rešiti se, ta želja ga je napolnjevala vsega. 
Brezkončno traja njegovo jetništvo — celo večnost; zdi se mu, 
da je že njen suženj . . . To strašno robstvo! — A sedaj bodi 
vsemu konec! 

Rešiti se mora! 

I. 

V cvetnem majú je bilo, ko je pripeljal Lovro Dolinar prvikrat 
na javen ples mlado svojo ženko. 

Kakor plaha golobica se je pritiskala k njemu Agáta v tenki, 
lehki plesni oblekici, podobná napol razviti kameliji. Plašno so zrie 
njene veliké modre oči v to nenavadno, v to bujno, šumno družbo, 
ki se je košatila v svili, atlasu in baršunu, se smejala in izprehajala 
tako domače po blesteči, panju čebel slični dvorani, obsevani z ve- 
likanskima zlatima lestencema, nosečima neštevilo električnih lučec, 
z ogromnimi zrcali po stenah in zelenimi gaji po kotih. Okoli in 
okoli plesišča so se vili ozki, zelenobaršunasti naslanjači, na katerih 
so sedele ob straneh galantnih starih gospodov dáme sivih las, mamice 
s svojimi nade goječimi srci. 

1* 



Fran Govékar: Suzana. 



In ko sta stopala srečna, razburjena, tesno se držeča za roko 
po velikanskem plesišču, katerega parket se je bliskal kakor led ali 
steklo, in po katerem se je izprehajal nebroj krasnih dam z globoko 
dekoltiranimi prsmi in hrbti, po katerem je bacljalo, balovalo in 
baluštralo nešteto nervoznih gospic, poslušajočih z naslado in bla- 
ženstvom glupe dôvtipe in plitke poklone v frak ali uniformo oble- 
čenih gizdalinov, tedaj sta prišla tudi mimo gospe Suzane dr. Gre- 
gorčičeve. 

Slučajno se je ozrl Lovro nanjo, a pogledal ji je naravnost v oči. 

Te oči pa so gledale, kakor zro oči Stuckovega »Greha«: 
omamno, čarobno, tajnostno, vabljivo, razburljivo, demonsko . . . 

In vztrepetal je Lovro v tistem hipu . . . srce mu je zadrhtelo . . , 
noga mu je zastala . . . kri šinila v lice . . . 

Ustrašil se je teh krasnih, groznih oči, a začutil, da mu je s 
temi očmi nastavila usoda kameň, ob katerega se gotovo spotakne. 

V istem hipu pa je tudi sklenil, da se bode boril s to zlobno 
usodo radi Agáte, svoje žene. 

Se tesneje jo je pritisnil k sebi, da se je ozrla vanj, ki je bil 
skoraj dve glavi višji od nje, z blaženim nasmehom ter mu šepetala: 

>Kako krásno je tu, Lovro! — Ah, neizrečeno sem srečna !« 

In kakor valovje povodnji preko cvetnih, dehtečih poljan so 
završeli in se zgrnili nad dvorano glasovi godbe . . . zavrteli so se 
pári v velikem kolobarju — in zaplesal je tudi on s svojo Aga to . . . 
In plesal je, plesal le z njo, ki je ležala v njegovih rokah, ponosna 
nanj, ki jo tako Ijubi . . . 

Toda njegove oči so uhajale drugam, in poslušal je svojo ženo 
le napol. Tja so mu hiteli pogledi, kjer se je vrtela črnolasa gospa 
Suzana, zibajoč svoje visokovzraslo, vilinskovitko telo, kakor bi plá- 
vala v zraku, jedva se dotikajoč tal. Le tja so mu siloma hrepenele 
vse misii in želje. 

In ko je prišel zopet mimo nje, se je obrnil v strán, da ne bi 
videl tistih strašnih oči. 

Tedaj pa je začul za seboj glasen, rezek, zasmehljiv smeh, in 
ko se je obrnil, je videl, kako gleda Suzana za njim z ironsko potezo 
okoH krasnih svojih ust ter šepeta s svojim kavalirjem očividno o 
njem in njegovi soprogi. 

In sramoval se je. Česa? — čemu.? — zakaj .? Tega se ni vprašal, 
a vedel je, da se ji zdi smešen s svojo mladeniško zaljftbljenostjo 
do Agáte. In hipoma se je zdela tudi njemu njegova zaljubljenost 
pretirana, smešna. Kdo bi se mu ne smejal, da plese ves večer le s 



Fran Govékar: Suzana. 



svojo ženo! Kaj je Ijubosumen? O, ni ga smešnejšega bitja nego Iju- 
bosumen soprog! — 

Ali je Ijubosumna ona ter mu ne dovoli plesati z drugimi? — 
O, kaj li misii Agáta, da je najlepša z bledim, dolgim svojim obrazom 
in prebujnimi ustnicami? Kako smešna je! Njen plahi nasmeh, njen 
bojazljivi pogled mu mora povedati, kako ničasta je v družbi teh 
velikih, ponosnih dam, ki so doma na parketu in rojene za salón. 
Saj Agáta je hči revne uradniške vdove, on pa je *mož, ki živi jav- 
nosti, svetu, on — slikar. 

Da, da, smešno, filistrsko je to vedenje, si je mislil Lovro, isto 
pa je mislila tudi Suzana. 

In vstala je ter se obesila na roko nosljajoč^a vladnega kon- 
cipista Róberta Kodra. 

> Predstavíte me!« je pošepnila po prstih poskakuj očemu konci- 
pistu, slikarjevemu znancu. 

In koncipist je bil silo srečen, da je mogel storiti uslugo svoji 
milostljivi dami. 

>Ma, dovolite, dragi amiČe,« je čenčal, mešajoč italijanščino s 
slovenščino, ter mencal, kakor bi mel proso; »ma, pardon, gošpa šod- 
nikova želi špožnati še ž vami in vašo šignoro.* 

In glupo se smehljaje, se je zvijal Koder, mahal z rokami in 
hohnjal: 

>Ahm, gošpod . . . no, gošpod akademični šlikar Lovro ... eh, 
Lovro Dolinar š šignoro Agato — gošpa šodnikova Suzana dr. Gre- 
gorčičeva.* 

Zivahno je ponudila sodnica gospe Agati debelo svojo ročico, 
se rajski zasmejala s svojimi živordečimi ustnicami ter lagala: 

>Ah, ves večer sem iskala prilike, da bi se seznanila z vami, 
gospa! Zato oprostite, da se vam vsilim na tako nenavaden način. 
Veste,« je dejala ter uprla svoje oči v Lovrove, > veste, zanimala sem 
se silno za vas, saj sem občudovala tolikokrat vaš portrét, ki ga 
je izložil gošpod soprog. Ah, zares krasen umotvor! Da, da, gospa,* 
je hitela, ko je videla, da je oblila Agato rdečica, » veliká časti- 
teljica sem vašega gospoda soproga že dolgo — dolgo. Zategadelj 
pa ne smete biti Ijubosumni, ako vam ga nocoj malo ukradem!* 

Spustila je roko svojega spremljevalca ter se oklenila Doli- 
narjeve, rahlo jo puleč izpod pazduhe vznemirjene Agáte. Koncipist 
pa je naglo posnemal sodnico, se hudomušno naklonil Agati ter j o 
vedel dalje po dvorani, neprestano brbljajoč in čebrnjajočr 



Fran Govékar: Suzana. 



»Torej vas vendarle imam,« je vzdihnila tedaj smehljaje Suzana, 
>in ne izpustim vas več. Vidíte, danes se mi je izpolnila želja, ka- 
tero gojim že odtlej, ko sem posetila prvo razstavo vaših slik. Ali 
verjamete, da sem bila takrat zaljubljena v vas, dasi vas nisem po- 
znala? Ah, dekle dvajsetih let, sem bila še vedno silo romantična 
glava! Mislila sem pa vendarle — oprostite « — čarobno se je nasmeh- 
Ijala, >da ste starejši. Pa črnolasega sem si vas predstavljala: plavolasi 
slikarji — pravijo — niso toli vročekrvni in ne Ijubijo toliko lepih 
ženskih teles kakbr vi na svojih slikah. Ha, ha, ha!« 

Zavedla ga je v damsko sobo, se vrgla ondi na širok naslanjač 
ter, zroč mu s svojimi velikimi, zelenkastočrnimi očmi naravnost v 
v líce, govorila z njim kakor stará znanka. 

On pa ni mogel obrniti oči od nje. Ta bledi, kakor slonová 
kost rumenkasto se sveteči obraz z majhnimi, bujnimi, močno rde- 
čimi ustnicami, z okroglo, malo podvito bradico z jamico, kakor 
dvoje bakelj se žarečimi očmi in z ravnim belim čelom, obkroženim 
z vencem gostih, naravno zvitih črnih las — ta obraz, ki nikakor ni bil 
lep, ga je privlačeval, ga mamil in razvnemal, da se je čutil vzne- 
mirjen kakor naiven dijak pred svojo izvoljenko. Vsa kri mu je 
hitela k srcu, da je komaj sopel ter se le iztežka premagoval, da 
ni pobegnil iz njene bližine, ki ga je morila s sladkim, nepremag- 
Ijivim čarom. 

Ni je poslušal, kaj mu je pripovedovala o njegovih slikah; nemo 
ji je prikimaval, se nasmihal raztreseno in ji gledal strmé v oči. 
Ko pa je prestala govoriti, jo je prijel za desnico, se sklonil nad njo 
ter jo poljubil. Potem pa je naglo vstal, se prijel za čelo in dejal 
razburjeno, jecljaje: 

»Moja Agáta me Ijubi nepopisno, gospa . . . blago, kot demant 
čisto je njeno srce . . . Prosim vas, gospa, ne govoriva zato nikdar 
več . . . bojim se vas radi Agáte . . .« 

Dalje ni mogel. Dusilo ga je, in srce mu je hotelo utoniti od 
razburjenja. Ona pa se je nasmehnila ironski, se ga trdo oklenila ter 
ga vedia nazaj v dvorano. 

>Vi porednež! Kako originalno znáte dvoriti!« mu je šepetala 
na uho, ko sta plesala. »Cemu se bojite svojih prijateljic, ki so 
srečne v vaši družbi! Umetnik ste, zato ste last nas vseh in ne le 
gospe Agáte. « 

In oči so ji gorele, vroče ga je objemal dih njenih ust, njena 
levica, počivajoča na njegovi rami, pa ga je pritiskala rahlo na njene 
polrazkrite prsi. 



Fran Govékar: Suzana. 



>Moj prijatelj ste od danes!« mu je govorila z glasom, ki ne 
trpi ugovora. >Ne morete mi verjeti, kako nepopisno sem se zave- 
selila, ko sem čitala, da se naselite stalno v našem mestu! Ah, kako 
sem potrebná družbe človeka, ki bi znal hraniti moj duh in moje 
srce! — Tu v tej filistrski vaši ni nikogar, ki bi me istinito zanimal, 
s katerim bi mogla govoriti vse kakor prijateljica, kakor sestra. 
Vsakdanji dolgčas, fráze okoli in okoli . . . Zato pa sem se razve- 
selila vašega prihoda iz góle sebičnosti, ki pa ni grda — kaj ne, 
da ne?« 

»Ne, ne, gospa. Bojim se, da se motite v meni, Zabaven kramljač 
nisem, govoriti o umetnosti gladko in zanimivo ne znám . . . dolgčas 
vam bo v moji družbi . . .« 

»Kaj H mislite! Pri slikarju Dolinarju dolgčas! Haha!< je ugo- 
varjala. » Videli bodete, kako duhovito znáte zabavati, in čudili se 
bodete samému sebi. Takoj jutri vas obiščem v atelijeju ... saj smem?< 

Rad bi ji bil dejal: »Xe, nikar ne pridi, krásno bitje! Ne moti 
moje sreče, ne stori me bednega, ker ne morem sovražiti onega, kar 
me ljubi!« Rad bi jo bil iznova prosil: » Pusti me ... ne hodi za menoj 
radi — Agáte !« — toda moci ni imel več. Kakor luč, predno ugasne, 
je planila prej v dámski sobi njegova duša ter se postavila v odpor 
proti magičnemu vplivu Suzanine osebnosti. Sedaj pa je plameň 
njegove energije že ugasnil, odpora duša njegova ni bila zmožna več. 
Kakor orkán je planila črezenj nenadoma nová huda strast, objemajoč 
ga vsega, polneč vsako njegovo žilico. Njegovo srce je prekipevalo 
hrepenenja po tej krásni ženski, in najrajši bi ji bil pádel pred noge, 
ji objel kolena in zaihtel . . . Da, plakal bi bil rad v tem hipu nad 
svojo izgubljeno srečo z Agato — plakal radi svoje silne, brezkrajne 
strasti do Suzane. 

Jasno kakor na dlani je ležala bodočnost pred njim: zákon mu 
je pekel, Ijubezen Agáte breme, dom ječa — a ničesar se ne more 
rešiti. Kakor na skalo prikovani Prometej bode trpel ob groznem 
kljuvanju vešti in nenasitnega hrepenenja. Da, taká bo njegova 
prihodnost ... a sprejemal jo je z odprtimi rokami kakor blaznik, 
ki hiti veselo prepevajoč v gorečo hišo . . . 

In dejal ji ni, naj nikar ne pride, nego poljubil ji je roko ter 
rekel: >Pričakoval vas bodem radosten!« — 

Tam v kótu dvorane, skoraj skrita za širokimi listi pahljačaste 
palme, pa je sedela Agáta sama. Bied je bil njen obraz, bridek na- 
smeh ji je krožil okoli ust, oči pa so j i strmele mŕtvo predse. Kakor 
v molitvi je imela sklenjene roka, katere je tiščala rned koleni. 



Fran Govékar: Suzana. 



Prisedel je k njej, a izpregovoriti ni mogel besedice. Tudi 
Agáta ni rekla ničesar. Le nemo ga je pogledala s svojimi mehkimi, 
plahimi očmi, ki so se bipoma napolnile s solzami. In Lovro se je 
čutil zločinca — morilca najblažjega srca, najplemenitejše duše . . . 

Sklonil je glavo, si pogladil brke, potem pa, premagavši stud 
nad seboj samim, dejal: 

»Ah, truden sem že . . . preveč sem plesal.* 

In Agáta je odgovorila skoraj neslišno: 

»Tudi jaz sem silno trudna . . . Ali hočeš iti domov ?« 

Z veseljem se je oklenil njenih besed . . . Da, da, proč iz te 
strupene družbe, ki mu je v enem samem hipu onečistila značaj, mu 
ukradla poštenje ter ga storila zlodej ca. 

In naglo je vstal, podal roko svoji ženi ter j o vedel varno 
skozi gnečo na četvorko se pripravljajočih párov. Hrup drsajočih 
nog, šumenje toalet, energični klic plesnih rediteljev in zmeŠano ugla- 
ševanje inštrumentov zgoraj na galeriji, vse je omámilo Lovra tako, 
da ni videl nikogar okoli sebe ter da je že stal na pragu dvorane, 
ko je začul za seboj glasova: 

v 

» Sladko spite 1« in »Do svidenja, gospod slikar!« 

Naglo se je priklonil od daleč z roko ga pozdravljajočima, 
Suzani in Kodru, ter hitel pred garderobo za dáme. Tam ga je Agáta 
že čakala. Molče j i je ponudil roko ter j o vedel k čakaj očemu vozu; 
molče se je stisnila Agáta v kot ter se kakor prezebajoč zavila tesno 
v svoj plašč. Lovro pa se je naslonil ob kočijsko okno ter zri v temno 
noč. In misliti je moral neprestane na Suzanine kakor noč temne 
oči, srce pa mu je hotelo utoniti od navala čuvstev, od nebrzdanega 
hrepenenja po ženski, katera se mu je zdela posoda najvišje sreče, 
vir najv^čjih úžitkov, mešanih iz rajskih naslad in peklenskih muk. 

In nehote je vzdihnil, poželjiv stok mu je ušel preko trepeta- 
jočih ustnic, a zdrznil se je takoj, ko je začul tik sebe obupno 
ihtenje Agatino. 

»Zakaj plákaš, duša? Kaj ti je vendar, srce moje?« je izpra- 
ševal prestrašen. 

Agáta pa si je tiščala na oči robec in odgovorila ni ničesar. 

Vpraševal je ni več, saj je vedel vse. 

Sram, kes in nepopisno sočutje do Agáte, hkratu pa zavest 
tragičnega svojega položaja so ga obladali zdaj popolnoma, da je 
ovil desnico okoli njenega vratu, j o nežno pri vil k sebi ter, polju- 
bivši ji lice, dejal z drhtečim glasom: 

»Saj te Ijubim ... saj te Ijubim — verjemi, Agáta! « — 



Fran Govékar: Suzana. 



II. 
- Lovro Dolinar je bil silo rahločuten umetnik, mehka duša, v 
kateri so zapuščali vtiski neizbrisne sledove, práv kakor se pozná na 
nežnih krilcih metuljcev za vselej, da se jih je dotaknil človeški prst. 

Také duše si je izbrala usoda človeštva, da igra z njimi žaloigre, 
ki se vrše skrito, brez hrupa, brez efektnih prizorov, a ki so tem 
strašnejše, ker trpe brezkončno. 

Sila vtiskov je v naravni zvezi s silo čuvstev, s temi pa moč 
spominov. In ti vtiski, ta čuvstva, ti spomini se plode med seboj, 
krepe drug druzega, se presnavljajo , dvigajo in padajo pa more 
ubogo dušo, ki ječi pod njih navali in od njih neprestanega preganjanja. 

Gorje mu, čigar spomini ne morejo nikdar umreti! Kakor 
furije ga trpinčijo s svojimi groznimi obrazi, ga vabijo s svojimi 
vabljivimi glasovi, a ne zadovolje ga nikdar, nikdar, nego ga tirajo 
s škorpijonskimi biči vedno bliže propada — obupa in blaznosti. 

Le nežnim dušam, rahlim srcem je naklonila zlobna usoda také 
nesmrtne spomine in taká silná čuvstva. 

Ljudem krepkega živčja in neranljivega srca pa je dala narava 
dar lahkega pozabljenja ter uspešnega odpora proti zunanjim uplivom 
in vtiskom. Duševnih bojev in srčnih žaloiger ti Ijudje ne poznajo. 

Lovro Dolinar ni spadal v vrsto teh srečnikov. 

Vtisk Suzaninih čarobnih, kakor morje globokih, kakor črni 
biser se lesketajočih oči in glasba njenega zvonkega, modulacij prebo- 
gatega alta je ostal nanj neizbrisen, silen kakor v tistem hipu, ko je 
vztrepetal prvič pod njenim demonsko magičnim pogledom. Večno, 
neprestano, noč in dan, v sanjah in bdeč . . . vedno je videl pred 
seboj Suzano z njenimi bajnimi očmi, z njenim prekrasnim, omam- 
nim glasom in njenim kipnim, vilinskovitkim stasom. Njen obraz 
se mu je smehljal zapeljivo pred očmi, in čul je vedno njene besede: 
j>Torej vas vendarle imam in ne izpustim vas več!« 

Da, ne izpusti ga odslej nikdar več! 

Lovro se je docela zavedal svojega stanja. V svojih dvaintri- 
desetih letih ni bil več nezrel mladenič, ki ga čuti brez odpora pre- 
ganjajo in vlečejo semtertja nalik čolnu brez vesel sredi morja, 
da mora pluti v smeri, katero mu narekajo valovi in vetrovi. Ne, 
Lovro ni izpustil kakor mehkužen sentimentalec kŕmila svojega srca 
iz svojih rok, nego práv krepko, vztrajno, da, obupno se je boril 
proti silni strasti, ki mu jo je vsejala v dušo osebnost Suzane. 

V tej borbi pa se mu je zdelo, kakor da je razdeljen v dvoje 
bitij, ki sta sicer tesno združení, a vendar ostro si nasprotujoči. Eno 



10 Fran Govékar: Suzana. 



bitje je to strast obsojalo, zatiralo, morilo — primerjalo Agato s 
Suzano vedno le prvi k dobrému in iztikalo z gorečnostjo za napa- 
kami Suzane. 

In govorilo je to bitje takole: Ni je blažje in plemenitejše 
ženské, nego je Agáta. V dolgih svojih akademičnih letih si se 
spoznal in si občeval s tolikerimi ženskimi, užival njih prijateljstvo 
in okušal njih Ijubezen, a nobena ni znala osvojiti vse tvoje duše, 
privezati se trajno nate ter dodati zavesti Ijubezenske odvisnosti čuta 
najvišje sreče. Ne, nobena druga ženská, in dasi je bila marsikatera 
med njimi krasnejša in duhovitejša, nobena ti ni znala niti v tre- 
notkih bakhantno razuzdanega uživanja pripraviti tolikega, tako 
popolnega blaženstva kakor Agáta s samim pogledom, z nežnim pri- 
tiskom lica ob lice. Agáta ti zna z enim samim rahlim nasmehljajem 
pregnati togo s čela, z mehko, tiho svojo besede ti napolni z za- 
upanjem in pogumom srce in z enim poljubom te nagradi in obdari 
bogatejše in sijajnejše nego svet z vsemi svojimi slavospevi. Mir, 
sreča in zadovoljnost s samim seboj so kraljevali v tvojem domu 
došlej, ko ti je bila Agáta sestra, prijateljica in žena obenem ... a 
kako bo poslej ? — S koketno punco brez srca in vešti namerjaš 
nadomestiti angela . . . Ali nisi blazen in podel?! — - 

Drugo bitje pa se je rogalo: Slab angel, ki se umika punči! 
In sreča, ki jo širi okoli sebe, kako enolična in dolgočasna je! Dan 
je podoben dnevu, brez sladkega razburjenja, brez razkošnega raz- 
draženja . . . kakor léna reka brez skál, otočkov in slapov teče tvoje 
življenje. In ti si umetnik! Filistroznost se te že loteva, čakaj še 
malo, in odmrješ svojemu vzvišenemu poklicu. Umetniku treba bur- 
nega, izpremen, doživljajev in vtiskov polnega življenja, ki ga navdu- 
šuje, mu rodí vedno novih idej in osnutkov ter bogati s čuti in 
mislimi njega srce in duh. Razkošje, bujnost, bohotnost, zábave in 
fini užitki so umetnika element, v katerem raste, napreduje in se 
spopolnjuje njega talent in genij. 

Enoličnost življenja, dolgčas in praznota okolice pa so propast 
in smrt umetniškemu delovanju. Zdi se, kakor bi se mu polagoma 
sušila po vseh žilah vrela kri, ki je prej napájala možgane, ida so 
rodili vedno nove, izvirne, veliké misii; fantazija mu zamre, nagon, 
ki ga je priganjal k ustvarjanju, onemi — umetnik je postal navaden 
državljan, čigar edina skrb je, da izpolnjuje redno in točno vse 
cerkvene in božje zapovedi. 

Da, da, ternu stanju ploveš nasproti tudi ti, Lovro, s solidnim 
svojim zákonom. Kdo bi prerekal, da Agáta ni vzorná soproga? 



Fran Govékar: Suzana. 11 



Blagosrčna, iskreno vdana, celo v mislih zvesta ženka je — da, vse 
lepo ... a druzega pa tudi nič. Lepa ni, zábavná tudi ne, tempe- 
ramenta pa sploh ne pozná; n jena Ijubezen je samo pasívna, brez 
ognja in poželjenja. Zdi se, kakor da ji je tvoja strast zoprna, 
ostudna, in da se ji uklanja le iz dolžnosti in žrtvovanja. Da, dolgo- 
časna je Agáta; govoriti se ji inalone nikoli ne Ijubi, molči, plaho 
se nasmiha in čaká, da govoriš ti, da prideš k njej, jo vzameš v 
svoje naročje in Ijubiš . . . 

Spočetka bi se zdelo še marsikomu Agatino vedenje docela pra- 
vilno — nedolžnonežno, sramežljivo, celo poetično . . . sčasoma pa 
bi se vsakdo . . . da, gotovo vsakdo naveličal tako hladne, mirne in 
netemperamentne žene . . . práv kakor si se je ti. 

Ognja, vrelih čuvstev, burnih poljubov in užitka brez mej in 
koncev si želi moški . . . še najbolj pa umetnik. 

In ti si umetnik, rahločuten in vročekrven, še vedno žejen vi- 
harne Ijubezni ter doživljajev. Zato pa Agáta ni ženská, ki bi te 
mogla resnično osrečiti, ki bi mogla zadostiti tvojemu umetniškemu 
hrepenenju ... A Suzana, to krásno, razkošje nudeče, življenja polno 
bitje, je zate kakor ustvarjena. Sama njena prisotnost vpliva nate, 
kakor bi ti vlival ognja v žile; življenje se ti zdi polno solnca, petja 
in cvetja, duh tvoj pa je spočetljivejši, plenjavejši nego sicer nikoli. 
Suzana je tvoja Muža — Agáta, to bledo, težkokrvno dete, katero si 
v trenotku sentimentálne romantike dvignil s stališča obskúrne eks- 
peditorice, pa bo tvoja propast, smrt tvoje umetnosti . . . 

Lovro se je bojeval hudo sam s seboj in trpel pri tem. Nagniti 
se ni mogel na nobeno strán . . . Kadar je bil poleg Agáte, ki je po- 
stala po onem večeru še bledejša, še tišja, še molčečnejša, mu je 
bilo najhujše. 

Zakaj mora trpeti ona? S čim se je zagrešila, da jo tako žali? 
Edina njena krivda je nje brezmerna Ijubezen, ki bi se dala brez 
upora trpinčiti, ubijati in moriti, katere pa bi ubiti in umoriti ne 
bilo možno. Ne, nikdar in z ničimer! Njena ijubezen živi brez vzroka 
in brez namena, rodila se je radi sebe samé, a radi sebe se ne more 
tudi nikdar končati; v sebi ima začetek, a konca ne pozná. 

To je vedel Lovro, práv to pa ga je žgalo tem silnejše. Zakaj 
ni Agáta plitka in lahkomiselna kakor so nekatere druge ženské, ki 
so zadovoljne z naslovi, s plačo in socialnim staležem svojega moža, 
a se za vse drugo ne zmenijo! Kaj jih brigajo hipne muhe in škrite 
zábave soprogov! Da se le ne vrši škandál v hiši in javno; drugo jim 
ne dela skrbi, in niti ne omenjajo ga, ako jim to ni morda na korist. 



12 Fran Govékar: Suzana. 



Agáta pa ni bila taká. Soprogovo lice ji je bilo zrcalo, iz ka- 
terega je čitala vsako najmanjšo izpremembo v njegovi notranjščini. 
Kakor bi mu gledala v dušo in srce, je vedela natanko, kaj se vrši 
v njem. In trpela je strašno — trpela tem hujše, ker je bila njena 
bolest nemá in skrita . . . 

Samo enkrat ji je prekipelo srce od neprenosne užaljenosti. 

Gospa Suzana ni prišla, dasi je to obljubila, že naslednji dan 
po plesu v Lovrov slikarski atelijé. Dobro je vedela, da je slikar 
pričakuje, a v ženski svoji preudarjenosti je čutila, da se bo njegovo 
hrepenenje le še podvojilo, ako ne pride. In ostala je doma ter 
pustila Lovra čakati . . . čakati — brez uspeha. 

Zamišljen, slabo volj en in plašen se je vrnil Lovro iz atelijeja 
domov ter šel naravnost v svojo sobo. 

Navadno je prišel vselej k Agati, da jo pozdraví, pokramlja z 
njo in j i pove, koliko je napredovala njegova naj novej ša slika. In 
Agáta ga je poslušala srečna, nežno se smehljala ter ga pohvalila 
končno: »Dragec, preveč delaš!« In poljubila ga je jedva čutno, 
kakor bi mu šinil mimo ustnic dih rahle pomladne sape. 

Ta večer pa ga ni bilo k njej. V svoji sobi je tekal gori in 
in doli ter se vprašal že tisočiČ: 

»Za Boga, zakaj ni prišla?! — Ali je bolna? — Ali me je že 
pozabilaPU 

Miru ni mogel najti . . . 

Ah, kako srečen je bil še sinoči, kakor miren, sam s seboj 
zadovoljen! — 

Pri večerji je govoril z Agato prisiljeno vsakdanske stvari, in 
ona mu je odgovarjala krátko s pohlevnim svojim glaskom. A hipoma 
mu je zastala beseda; iznova se je zamislil in razglabljal s strahom 
in hrepenenjem: 

»Zakaj je ni bilo? — Obljubila mi je vendar sama in še za 
slovo mi je zaklicala: »Do svidenjaU — Kaj se je zgodilo? — Ali 
se morda boji Agáte ?« 

Ozrl se je sovražno v Agato, ta pa je slonela v svojem nasla- 
njaču in gledala zamišljena predse v zrak. 

»Ali ... ali ni prišla morda gospa dr. Gregorčičeva semkaj ?« 
je vprašal potem kolikor možno nedolžno. 
»Ne.« 
»Cudno.« 
»Ali si je čakal ?« 



Fran Govékar: Suzana. 13 



»Da, zanimala se je za moj atelijé in izrečno mi je obljubila, 
da pride danes gotovo. No, ni je bilo.« 

Agáta ni odgovorila ničesar. — 

Pred njo na mizi je ležala zadnja številka modnega lista s 
slikami. Začela je obračati liste, a videla ni ničesar. Srce se ji je 
stískalo od bridkosti in užaljenosti, da je morala siloma zadrževati solze. 
Oh, čakal je je nestrpno, hrepenel po njej, bil razburjen, ker je ni bilo, 
in še sedaj poleg nje se ne more potolažiti! 

>Ah, glej!« je vzkliknil radostno v tistem hipu Lovro, položil 
roko na list in pokazal žensko glavo z najmodnejšim klobúkom: 
slika je bila jako podobná Suzani. 

>Kaj ?« je vprašala Agáta, ki se je prestrašila njegovega ne- 
nadnega vzklika. 

Lovra pa je oblila rdečica: 

>Nič . . . mislim sem . . . nič nil« 

>Ali sem blazen,« si je očital tiho, »ali sem res že blazen radi te 
ženské, da se izdajam kakor zaljubljen dijak z vsako besedo, vsako 
kretnjo? — To je strašno, kako jo trpinčim ubožico!* 

Agáta se je dvignila smrtnobleda in molče je odšla iz sobe. 
In vrnila se ni več. 

Ko pa je stopil pozno v noci Lovro v njeno spalnico, jo je 
našel naslonjeno na komolec, ležečo v postelji. Kakor bi ga ne videla 
in ne slišala, je zrla topo predse, podobná mramornatemu kipu. Njene 
veliké oči so bile obrobljene črno, in obraz njen je bil bel kakor 
vosek. Bujni zlati lasje so ji padali razpuščeni po hrbtu in rami, gola 
polna roka pa ji je podpirala čelo, na katero je sijala nočná luč. 

»Agata!« je vzdihnil ter jo poljubil na čelo, a ni se zmenila 
zanj. In poljubljal ji je roko, ramo, pritískal svojo glavo k njeni ter 
premišljal, kaj naj ji reče v tolažbo. A spomnil se ni niti ene besede, 
ki bi bila umestna v tem času in ki bi ne bila smešna, prisiljena, 
teatrálna. Ko pa je tako razmišljal, se je zavedel svoje nedôstojné 
komedije, svojega sleparstva. In sram ga je bilo. 

Toda le za hip. Spomin na Suzano mu je pregnal takoj vse 
misii, in čuvstva so navalila nanj z novo silo ter ga napolnila s toli 
viharnim hrepenenjem, da je strastno zaječal in kakor blazen objel Agato. 

Ta pa je planila na tla in z mrtvaškobledim obrazom je zahropela: 

»Pojdi! — Pusti me!« 

On pa ni odnehal. Nič več ni vedel, kaj počne. S surovo, trdo 
pestjo jo je zgrabil za roko, da bi jo privil k sebi, toda Agáta mu 
je siknila v obraz: 



14 Fran Grovékar: Suzana. 



>Fej!« 

Takoj jo je spustil in brez besede odšel v svojo sobo. 

Tisto noč pa ni spal nihče. 

III. 

Lovrov atelijé je bila majhna vila, katero je kúpil za nizko vsoto 
na javni dražbi. Neki upokojen profesor jo je dal zgraditi v kon- 
fuznem slogu, ki se ga je izmislil sam, v katerem pa je prevladaval 
jonski slog. Vitkih stebričev je bilo povsod preveč; krasili so pro- 
čelje na desni in levi od glavnih vrat, podpirali streho malé neznatne 
verande za vilo ter bili postavljeni v najmanjši obliki tudi kot 
okrasek pod vsakim oknom. Zgoraj nad vráti pa je bila vzidana 
trikotna reliéfna skupina,^ na kateri so bili okoli Minerve zbrani 
različni grški bogovi in boginje v klasičnih pozah. Streha je bila 
ravna, a v sredi je kipel kvišku vitek dimnik z vremensko zasta- 
vico. Na oglu vile proti severu pa je bil širok stolpičast prizidek z 
balkončkom. 

Lovro si je dal prezidati starikavo vilo v svoje svrhe, izpremenil 
skoraj vse prvo nadstropje v veliko dvorano, zazidal vsa proti jugu 
obrnjena okna ter si ustvaril tako lep atelijé, kjer je ustvarjal svoje 
slike. Soba v stolpu je bila odločena od dvorane le s težkim za- 
storom, ki pa se je dal potegniti docela na strán, tako da je bilo 
vse zgornje nadstropje en sam prostor. Tu v stolpu je prebil Lovro 
naj vec čaša, zlasti če je slikal manj obsežno delo. 

Spodaj je prebivala Mica, stará, suha ženská, ki je bila prvému 
lastniku vile nekak faktotum, in katero je obdržal tudi Lovro, da 
mu je snažila atelijé in sploh skrbela za red v vili in okoli nje. 

Tisti dan po prečuti noci je príšel Lovro že na vse zgodaj 
v vilo. Glava ga je bolela strašno, in ves život mu je bil truden, 
kakor bi se bil vrnil ravnokar z daljnega potovanja. 

Delati seveda ni mogel. V stolpu je imel širok divan; nanj se 
je vrgel, se silil spati, a zaman . . . 

Po noci ga je mučilo kesanje, sram ga je bilo svojega vedenja, 
in očital si je surovost, nehvaležnost do Agáte, ki živi vedno, i v 
mislih i v željah, samo zanj, in katere največja sreča je: ugoditi nje- 
govemu hrepenenju, zadostiti mu vselej v vsaki stvari ter izpremeniti 
mu dom v raj brez skrbi in potreb. Očital si je, da je kruto ranil 
nje srce, ki je občutljivo, mehko in nežno, da jo užali vsaka malen- 
kost. In docela pravično se mu je zdelo, da mu je pokazala vráta, ko 
je iztegnil po njej svojo pohotno roko, noseč v duši sliko — druge . . . 



Fran Govékar: Suzana. 15 



Onečastiti se Agáta ni dala. Práv je imela. Lopov je hotel biti, a 
ona je to zabránila. Kako krásna je bila tisti hip! Kakor angel svete 
jeze ga je zavrnila od vrat raja, in kakor zaloten in obsojen grešnik 
je bežal, potrt od šramote, v svojo samotno, mrzlo sobo . . . 

In kesanje ter zavest krivde sta naraščali vso noč. 

Končno se ni mogel več premagovati; vstal je in se pritipal k 
vratom njene spalnice. Poslušal je, zadrževal sapo, da bi čul, ali spi 
ali čuje, a slišal ni ničesar. Ko pa se je nagnil h ključalnici, je videl, 
da je spalnica razsvetljena. 

Agáta bdi! 

In potrkal je narahlo na duri ter prosil tiho: 

> Agáta — prosim te — čuj me! Daj, da ti povem vse! — Pusti 
me v sobo . . . glej, dani se že, a še nisem zatisnil očesa! — Odpusti 
mi. Agáta! Saj te Ijubim, verjemi. da te Ijubim! . . . Odpri mi, po- 
slušaj me . . . odpustiti mi moraš. Agáta, če me še Ijubiš!* 

Tako je prosil dolgo . . . celo uro . . . neutrudno — zaman. 

Dobil ni odgovora. Le včasih se mu je zdelo, da čuje pridušeno 
ihtenje, gibanje na postelji, a druzega nič. 

In vrnil se je zopet v svojo sobo, bilo pa ga je sram še huje. 

>Vse je končano,< si je mislil, »vse sem izgubil.« 

Potem pa se je oblekel, hodil po sobi kakor v kletki semtertja 
in preklinjal samega sebe. 

»Vrag me vzemi! Lepo, mlado, nad vse Ijubeznivo in blago- 
srčno ženo imam, a grem in se hipoma zaljubim v dvoje krasnih 
oči tuje ženské, ker mi je rekla par puhlih komplimentov! Zares, 
neverjetno! Zaljubim se kakor mlečnozob kadet, ki pozabi v mislih 
na svoj ideál pozdraviti svojega stotnika ter čečka po svojem zvezku 
stotič in stotič >njeno« ime. Da, práv takšen sem! Brbljal bi bil 
najrajši le o Suzani, in moja preplašenost, ker je ni bilo v atelijé, 
je bila naravnost komična. Práv otroško in brutalno sem se vedel, 
zato pa ima Agáta čisto práv, da me kaznuje! Vrag me vzemi!* 

Toda proti jutru, ko se je utrudil docela in se vzdrževal komaj 
pokoncu, se že ni več jezil samo nad seboj, nego tudi nad Agato. 

»Eh, naposled . . . kaj sem pa storil tako strašnega, da mi dela 
tak škandál ? Da, kaj sem pa storil proti svoji ali njeni časti .? S čim 
sem zadel ob svojo zakonsko zvestobo? Z ničimer, s práv ničimer!* 

In raztogotil se je popolnoma. 

>To je ženská kaprica ... ne, to je íilistroznost . . . sitnost, 
navaden egoizem . . . No, no, le počasi, gospa Agáta! Jaz vam pre- 
ženem takele muhe, popolnoma vam jih preženeml — Kakšne ko- 



16 Fran Govékar: Suzana. 



medije! In za goli nič in za nič. Ali res ne smem več pogledati 
tuje ženské in govoriti z njo par prijaznih besed?! — No, ta bi bila 
pa res lepa! Saj sem vendar mož, ki ne izpusti iz rok svojih hlač. 
Ne, ne, tistega pa že ne, da bi hodil k ženi: »Ti, draga Agatica, ali 
smem plesati z gospo X.? — Ali smem povabiti v svoj atelijé gospo 
Y. ?« — Hahaha, za kaj takega je pa vendarle še malo prezgodaj. 
Jedva eno leto sem oženjen, pa bi bil že docela pobabljen . , . ne, 
ne — ne boš! Jaz sem gospodar v hiši; kar se zdi meni pravo, se 
mora tudi njej . . . da, da, mora, — mo-ra . . . ali pa . . . ali pa . . . 
naj si pomaga — vráta so j i odprta! Prinesla ni ničesar! Z Bogom, 
srečen pot, gospa Agáta, in če vam bo žal, pa pridite zopet!* 

Zapustil je svoje stanovanje, šel v bližnjo kavarno zajtrkovat, 
potem pa korakal v svoj atelijé. Bil je silo slabé volje. Jezil se je 
in togotil, a vedel ni, nad kom: ali nad Agato, ali nad seboj, ali 
nad Suzano . . . Vzemi zlodej te ženské, ki niso za drugo na svetu, 
kakor da delajo človeku jezo in sitnosti! 

Energično si je slekel suknjo ter oblekel platnen plašč; nato 
je iztisml iz tub na paleto nekaj barv, izbral cel šop velikih in 
majhnih, širokih in drobnih čopičev, si prižgal cigareto ter sedel pred 
svojo sliko. Imel je dela samo še za par ur, in slika bi bila dodelana. 
Modela, dečka in deklico, je odslovil že pred tremi dnevi. 

Toda delati se mu ni dalo. Po glavi mu je šumelo, roka se 
mu je tresla, in misii so mu uhajale vedno domov k Agati. 

»Ali spi sedaj ? Revica, kakšna je bila že sinoči! — Plakala je 
vso noč in bdela! A vse za nič in nič . . . Kaj ji treba biti takoj 
toli Ijubosumni! — Cemu neki! Kako je naivná! — Ni ga soproga, 
ki bi se ne bil v vsakem letu svojega zákona — vsaj za par ur — 
ogrel za tuje žensko lice ... O, nekateri se celo zaljubijo, práv resno 
zaljubijo ... A kakor pride, tako mine. In gotovo mine tudi mene, 
in izkazalo se bo, da je bila njena Ijubosumnost jako smešna. Tedaj 
pa se bodeva smejala skupaj svojemu románu in si dopovedovala 
drug drugemu, kdo je bil bolj kriv, da sva tolikanj trpela ... Ah, 
da, vsaj jaz trpim mnogo, hudo kakor še nikoli!« 

In paleta mu je omahnila, čopič se mu je povesil, glava se mu 
je sklonila, in v ves život se je čutil kakor potrt in raztepen. Ne, danes 
ne bo mogel delati, to že vidi sedaj. In položil je paleto s čopiči 
na stôl ter šel trudnih korakov v svoj kot v stolpu ter se vrgel 
ondi na divan. Kako rad bi bil zaspal! Toda živci so mu bili pre- 
razdraženi, domišljija prerazburjena. 



Fran Govékar: Suzana. 17 



Sedaj že dva dni ne dela ničesar. Menil je, da oddá sliko že 
sinoči, a kaj, ko tudi včeraj ni mogel slikati, ker je ves nervozen 
čakal Suzane. Práv kakor danes, se je metal tudi včeraj ves dan po 
divanu, planil však hip pokoncu in tekal k oknu ali na balkón 
gledat, se li ni ustavil spodaj voz, ki je pripeljal njo. Čim dalje je 
čakal, tem nestrpnejši je postajal, tem silnejše, neznosnejše je bilo 
njegovo hrepenenje. Hodil je pred hišo, ali ne zagleda morda tam 
v daljavi kočije, v kateri šedi Suzana. Prihajale so kočije, a nobena 
se ni ustavila, v nobeni ni bilo Suzane . . . 

In še danes mu je hudo okoli srca, ko se domisli, kako bridko 
je bil varan v svojem pričakovanju. Ni je bilo, dasi je obljubila, in 
niti lističa mu ni poslala, v katerem bi mu razložila, zakaj je je moral 
čakati zaman. 

Iznova se ga je lotil čut užaljenosti; zdel se je sam sebi pre- 
varjen in osmešen, tako da ni vedel, ali bi se naj sramoval, ali naj 
bi se jezil. 

>Zakaj mi je to storila?< si je mislil. >Tako prijateljsko mi je 
stiskala roko, in tako odkritosrčno so gledale njene kakor noč temne 
oči, ko mi je dejala: »Moj prijatelj ste od danes!* AU se mi je s 
tem le rogala? — Ali jo je le zabávalo, ko je videla, kolik vtisk 
je napravilo name njeno oko, njena čarobna osebnost? — Ali je 
morda le plitka koketa, ki je zadovoljna z zavestjo, da je vžgala v 
moškem srcu neugasno iskro, ki bo izvestno tlela in gorela dotlej, 
da uniči zapuščeno srce ? — Da, da, tudi Suzana je taká, kakršne so 
druge; jaz pa sem mislil — zakaj? na podlagi česa ? — da je ona 
boljša, da mi more postati nevarna! — Ne, ne, puhla koketa mi ne sme 
porušiti miru srca in sreče zákona. < 

In z zasmehljivo, prezirljivo gesto je zamahnil ponosno z roko 
po zraku ter zatisnil oči, da bi se odtegnil slikam, ki so mu stále 
neprestano pred njegovim duhom ter mu kazale Suzano, krásno v 
njeni plesni obleki, s cvetico v bujnih, kodrastih laseh, plešočo ob 
Kodrovi stráni kakor libela nad gladko vodo. A zaman je tiščal oči: 
gledati jo je moral vedno, vedno . . . Zdelo se mu je, da vidi, kako se ji 
ovija obleka okoli vilinskega stasa, kako se graciozno lahko kreta njeno 
telo — zdelo se mu je, da čuti vonj njenega parfuma, da čuje zvok 
njenega alta . . . zdelo se mu je, da jo vidi pred seboj z iskrečimi 
se očmi in čarobnim nasmehom, polnim sle in prelesti. 

In zaječal je v zavesti, da ga ne veže s Suzano površna, mimo- 
gredoča simpatija, nego globoka, razjedajoča, naraščajoča strast, ki 
je slepá in gluha za vse ozire ... 

.Ljubljanski Zvon< 1. XX. 1900. 2 



18 Fran Govékar: Suzana. 



Tedaj pa je zagrmel pred hišo voz, ki se je ustavil, Lovro je 
planil plašen z divana in hitel na balkón. Videl je le še kos Suzanine 
obleke, potem pa ji je hitel nasproti razburjen in vesel kakor da ga 
obišče sama sreča. 

»Moj Bog, torej ste vendar prišli !« je vzkliknil ter j i poljubil roko. 

»Vendar . . . vendar? Ha! Kaj ste mislili, da ne izpolnim svoje 
obljube?« se je čudila Suzana smehljaje ter stopala naglo po stop- 
nicah navzgor. 

» Čakal sem vas včeraj ves dan, milostljiva.« 

»Kaj, včeraj ste me čakali?! Dragi prijatelj, včeraj sem plesala 
do štirih zjutraj in potem sem spala nepretrgoma do dveh popoldne. 
Na ulico pa sem šla šele zvečer. In kako ste spali vi ? — Vaša gospa 
se mi je zdela trudna in slabé volje.« 

Pozorno ga je pogledala ter nabrala svoj pikantni obrazek v 
gube obžalovanja. 

Lovro pa je zašel v veliko zadrego. 

»Moja žena . . . Agáta . . . da, že nekaj dni ni docela zdravá . . . 
res, ne vem, kaj bi j i bilo.« 

Suzana pa se je zasmejala na glas. Obe roki mu je položila 
na ráme in, približavši mu svoj obraz k ustom, dejala: 

»Ali naj vam povem ja^. ? — Ali mislite, da smo ženské slepé ? 
Oh, poznamo se med seboj; niti govoriti nam ni treba, a vemo, kaj 
boli drugo! — Ljubi, Ijubi moj slikar, práv ste imeli, ko ste mi rekli, 
da se me bojite radi gospe Agáte! Ljubosumna je — oh, tako ne- 
rodno ljubosumna! Hahaha!« 

In smejala se je ter sedla na divan, kjer je ležal Lovro ravnokar. 

»Kaj ne, da sem uganila ?« 

Lovro se je le nasmehnil, a odgovoril ni ničesar. Moj Bog, če 
bi Suzana vedela vse! — 

»Da, da, ljubosumna je ponižna gospa Agatica in boji se za 
svojega možička . . . Ah, seveda, seveda, kaj bi se ne bála zanj!« 

Suzana je globoko vzdihnila, nagubala svoj obraz v tožne poteze 
ter dostavila: 

»Tudi jaz bi se bála za svojega, če bi ga ljubila!« 

A kakor bi se domislila neumestnosti svojega govorjenja, je 
planila pokoncu, se oklenila Lovro ve roke ter se mu dobrikala: 

»Sedaj pa brž, dragi moj umetnik, pokaži mi svoja najnovejša 
dela, katerih čaká nevenljiva sláva! Ah,« se je čudila, ko je videla 
zadnjo, že skoraj dovršeno sliko, »kako dražestno, kako značilno! In 
ta izvrstna luč, te imenitne barve! Da, krásno, krásno! « 



Fran Govékar: Suzana. 19 



Suzana je imela omikan okús in znala je ceniti delo umetnika. 
Ker se je "bavila tudi sama nekaj s slikarstvom — seveda le za zabavo 
in površno — je tudi dobro sodila. 

In tako sta mogla govoriti Suzana in Lovro o sliki temeljito, 
ko bi si sicer druga, nevedna dáma pomagala le z besedo: >lepo«. 
Suzana je pregledala vsa dela, ki so bila slučajno v atelijéju, pre- 
obrnila vse mape ter se zanimala za najneznatnejšo risbo. Marsikaj 
ji je bilo znano že z Dolinarjevih izložb ali pa iz raznih ilustrovanih 
listov. In govorila je, se smejala, hvalila ter se šalila kakor dober 
tovariš. 

Nenadoma pa je pogledala na uro. 

»Joj, skoraj celo uro sem že tukaj!« je vzkliknila s komično 
prestrašenostjo. »Ce to izve vaša mala Agatica, gorje vam! — Zato 
bežimo!« 

In hitro mu je podala roko ter hotela iti, češ: 

> Suzana gre in več se ne povrne.* 

Lovro pa je obdržal njeno ročico med svojima. 

»Nikdar več ... ali res nikdar več? — Nikar ne recite tega! 
Ne prenesel bi, ako vas ne pozdravim zopet kmalu pri sebi!« 

In ko ga je Suzana poslušala s strmečimi očmi, se je razvnel 
ter govoril dalje: 

»Da, priti morate, morate! In kmalu! Zakaj ste sicer sploh prišli 
danes.? Izzivat me nikar ne hodite, Suzana! Saj sva prijatelja, — 
dejali ste vendar, da morava biti prijatelja . . . da, da, odslej morava 
biti. In vi pridete še večkrat semkaj, pričakujem vas . . . pričakujem 
vas, Suzana, však dan.« 

In stiskal ji je roko, da jo je bolela. Strmé ga je gledala, in 
njeni ženski ničemurnosti je dela njegova strastnost nepopisno dobro. 
Zopet nov oboževalec! In osvojila si ga je tako naglo. Da, da, 
umetnik je! 

Nasmehljala se mu je torej najslajše ter odgovorila napol še- 
petaje: 

» Torej do svidenja! Toda — odgovorni ste vi za vse!« 

Smeje je skočila v čakajočo kočijo, pokimala še enkrat Lovru, 
ki je stal na pragu, in izginila. 

Lovro pa se je opotekal po stopnicah v svoj stolp, kjer je 
pádel na divan, si ril s prsti po laseh ter se izpraševal glasno: 

»Kaj sedaj ? — Kako se to konca.? — Moj Bog, torej vendar — !?« 

(Dalje prihodnjič.) 

2* 




20 Prof. dr. Šimon Šubic: O zrakoplovstvu. 



O zrakoplovstvu. 

Spisal prof. dr. Šimon Subic, 

I. Starí poskusi. 

''im več základov prírode človek izkoplje z neutrudljivim 
náporom svojih dušnih moci, čim bolj napreduje v 
dejanskem življenju s podjarmljevanjem prirodnih 
moci, tem bolj mu raste pod rokami mera tistíh 
vednosti, katere mu dajo ključev do novih iznajdb. 
Ne da bi se človek, nasiČen od mogočnega svojega napredovanja v 
spoznavanju in znanju, omehkužil, pojekleni se mu le še bolj resnična 
volja, siloma napredovati s svojim srečno začetim vprezanjem naturnih 
síl v jarem svoje kultúre. Uspeh na tej stráni mu vzbuja predrzno 
hrepenenje na drugi. 

Kdor pozná presenetljive napredke naših dni, ne more naravnost 
reči, da bi se izumljevalcem v bližnji prihodnosti ne izpolnila pre- 
drzna želja, splavati z ladjo ali na perutih zleteti po zraku, kakor 
plove mornar z barko po morju, ali kakor letajo ptiči po ozračju. 

Le pomislite, koliko tistega, kar je še pred malo leti veljalo 
za nemogoče, koliko želja, sanjam enakih, se je uresničilo v zadnjíh 
letih! Skoro bo izumitev prehitevala fantazijo suhih možganov, ka- 
terim je že čarodejno početje, če se prijatelj, ki ga nagovorimo 
po telefónu, oglasi z Dunaja in nam odgovori, da ga po njegovem 
naglasu spoznamo s čvrsto besedo, kakor bi nam stal za hrbtom. Če 
le toliko brzdamo preživo domišljivost, da nam ne uhaja črez meje 
zákonov prírode v prostore nemožnosti, pa smemo dočakovati, da 
se bo, česar si danes želímo, morda prihodnjič že v naših živih 
dneh izpolnilo v dejanskem življenju. 

Stará je želja prebivalcev sveta, morebiti ne kaj mlajša, nego je 
staro človeštvo, želja, splavati po zraku s pticami vred. Básni in pri- 
povesti starih Ijudstev nas spominjajo predzgodovinskega poroda teh 
želja. Grška povest o Ikarjevem frčanju po zraku izražuje ta stari 
nápor človeški in sporoča, kako je Daidalos, umetni naslednik titana 
Prometeja, izdelal svojemu sinú peruti, in kako si jih je Ikaros 
pripel na svoja orjaška ramena. Pa s kakim prizanesljivim izrazom, 
kakor bi povest ne hotela odkriti nezmožnosti tedanje človeške vede, 
se izgovarja Ijudska šaljivost na solnčno vročino, ki je Ikarju raztopila 
vosek, s katerim so mu bile perute pripete na život. 



Prof. dr. Šimon Šubic: O zrakoplovstvu. 21 

Vosek se je raztopil pri drznem poskusu, to hoče pač reči: 
tedanja veda in izkušnja človeška o frčanju in o izdelovanju peruti 
je bila še preplitva. In odsihdob niso potomci menda nikdar čisto 
opustili misii do takega poskušanja ter so nabirali pozvedb in izpo- 
polnjevali vedo o ptičjem letanju po zraku. 

Kdo bi ne vedel, da je po zraku plávaj oč balón gola igrača 
vetrov, kakor je lesena krogla na vodi slepá igrača valov! Orjaška 
velikost, katere mu je treba, če si hoče pridobiti toliko vzgona, 
da nosi kaj pridá bremena, ta velikost ne dopušča, da bi ga zrako- 
plovec kŕmil po zraku, kakor kŕmi mornar ladjo po morju. Priza- 
devanje, napraviti balónu izdatno kŕmilo, s katerim bi ga zrako- 
plovec pripeljal do namenjenega kraja, to prizadevanje se spoznáva 
čimdalje bolj za nedosežno stvar. Najdalje čaša so se Francozi bavili 
z izumljevanjem pravega balonskega kŕmila, a navzlic vsem de- 
narnim pripomočkom, ki so jih imeli v obilju, ni bilo moci doseči 
tega namena. Giffard, Dupuy de Lôwe in Tissandier so 
dali balónu podolgasto podobo smodke, češ, da ga bo laglje 
krmiti. In med drugimi sta Krebs in Renard dodala balónu po- 
sebno kŕmilo in velik vijak, katerega naj vrti roka ali stroj. Vrteči 
vijak se bo zajedal v zrak, tako so mislili, kakor se zajedá v vodo 
vijak ter s tem poganja ladjo po Širokem morju. Vendar ves uspeh 
ni bil imena vreden, kaj ti roka človeška še po mirnem zraku ni 
mogla goniti vijaka nad deset minút. In s takim utrudljivim vrtenjem 
ni bilo moci doseči več hitrosti nego pet metrov poti v sekundi. Nekaj 
malega uspeha je imela električna energija; ker pa akumulatorji niso 
smeli biti težki, je tudi njih energija bila tako omejena, da niso go- 
nili dalje čaša nego pol ure in to le po pet metrov naprej v sekundi. 
S petimi metri poti vsako sekundo pa se ne da nič opraviti, zakaj 
če veter količkaj potegne nasproti, pa zanese balón v sekundi teh 
pet metrov nazaj, ter si balón vetru nasproti ne more pomagati 
naprej. Ce pa veter veje nasproti s hitrostjo desetih metrov, pa zanese 
tak balón celih pet metrov nazaj, a ne naprej! — Ali to ni tako, 
kakor bi se boril otrok z velikánom? 

Pri vseh teh, po obilnih poskusih potrjenih zaprekah in neod- 
stranljivih težavah za krmitev in pomikanje plávaj očega balóna se pa 
vendarle nekaj podjetnikov ne da prestrašiti ter nadaljujejo dotično 
poskušanje. Mednje spadá poleg drugih tudi gróf Zeppelin v Stutt- 
gartu. Svoje upanje opira gróf na naklonjenost, ki jo uživa pri bo- 
gatinih in mogočnikih. Pri teh nabira zaloge za izdelovanje balóna. 
Ko nabere cel milijon mark, tedaj misU izvršiti plavajoč balón po 



22 Prof. dr. Šimon Šubic: O zrakoplovstvu. 



svojem náčrtu. Nekaj posebnega mora biti na Zeppelinovem náčrtu, 
če ne, pa bi se ne bilo osnovalo po nasvetu inženirjev in fizikov 
posebno društvo, ki je že nabralo dosti denarne podpore. Po nasvetu 
tehnikov, ki nadzorujejo izdelovanje, se bo vzlet vŕšil menda letos 
nad gladino Bodenskega jezera. 

Gróf Zeppelin je lansko poletje napenjal vse močí, da zvrši 
za vzlet zdavnaj osnovano iznajdbo svojega posebnega zrakoplova. 
Ta balón se — kolikor smo došlej zvedeli o njem — približuje po 
svoji podolgasti podobi tistim zrakoplavom, ki so imeli podobo 
smodke. Radovedni smo pa, kako bo to dolgo, iz več posameznih 
košov sestavljeno neokretno stvar kŕmil! Ob pobrežju Bodenskega 
jezera je postavil za prvi vzlet velikánski oder, ki sega daleč tja 
po jezeru. Na tem odrú se hoče s svojim podolgasti m mehurjem 
kakor težka ptica zagnati kvišku v zrak — pa ne nad trda tla, da 
se mu ne polomi vsa zgradba, če se ponesreči in páde, temuč nad 
gladino jezera ga požene, da splava, če páde, po vodi! 

Sredi jeseni je obetal teden za tednom, da vzleti zdaj in zdaj — 
pa se je nenadoma skesal in preložil, kakor sporočajo časopisi, to 
nevarno podjetje do prihodnjega poletja. Kaj ga je prestrašilo, tega 
ne bomo to leto natanko zvedeli, saj ne sme preveČ odkritosrčno 
govoriti in ne prehitro razglasiti pravega vzroka, pa tudi ne odkriti 
pred svetom vse zmede, iz katere izvira zadržek, da ne pride pre- 
zgodaj ob podporo svojih imovitih plemenitašev! 

Leta 1897. je Schwarz v Berlínu izdelal balón iz lahkega 
aluminijevega pleha. Lahak je bil balón, le žal, da mu je manjkalo 
pravé trdnosti; uničil se je pri prvem poskusu. In na Dunaju se po- 
ganja Platte, da bi pridržal s plinom napolnjen plavajoč balón, 
seveda le radi vzgona, da mu vzdigne drugi, posebno izumljen zrako- 
plav v višave. 

v 

Ce pa res ne upa noben zrakoplovec, da bi se mu posrečilo 
krmiti navaden balón, da pripláva ž njim, kamor je namenjen — zakaj 
mu je pa Andrée zaupal življenje.? Pa ne, da bi Andrée ne bil poznal 
te občne obsodbe! Pač, Andrée je vedel, da se z navadnim balónom 
ne opravi nič proti vetru, a pri svojih prejšnjih vzletih z malimi 
baloni je zasledil takšno razpenjanje jader, da mu veter sam po- 
ganja balón na strán iz svojega tira in sicer tja, kamor ga misii 
zakrmiti. Toliko zaupanja je Andrée užival pri zvedenih zrako- 
plovcih, da ni nobeden pred vzletom poskusil, ali se balón res da 
krmiti z jadri in koliko se da. Skoraj je preteklo leto po vzletu, ko 
sta poleti 1898. L v Parizu poskúšala dva zrakoplovca, koliko se da 



Prof. dr. Šimon Šubic: O zrakoplovstvu. 23 

balón krmiti z jadri Andréejevimi. Poglejmo, kako! Mislimo si v 
balónu stoječega velikána, ki razteguje iz balóna na desno in na levo 
roke in noge. Jadra so pripeta na rokah in na nogah; ko raztegne 
roko, je raztegnjeno jadro. 

Kadar je krmar razpel jadra z obema rokama na obeh straneh, 
je veter gnal balón s seboj po svojem tira, vrteti ga ni mogel. 
To je že nekaj, a vse ne. Ce razpne jadro le na desní stráni, mu 
veter odganja balón iz svojega tira na levo strán; če pa krmar razpne 
jadro na levi stráni, mu pa veter odganja balón na desno strán. — 
Toliko je torej res mogoče krmiti z Andréejevo naredbo. 

Andrée se torej ni motil, da se tudi okrogel balón da toliko 
krmiti, kolikor je on zahteval po svoji potrebi, da naj bi ga jugo- 
zahodni veter gnal proti severu. — ■ Andreejeva krmitev je torej nekaj 
podobná krmitvi z jadri na ladjah, saj tudi na morju z jadri ni moci 
toliko krmiti, da bi zahodni veter gnal ladjo proti severu, pač pa 
toliko, da je ne žene proti vzhodu ampak malo na severo-vzhodno 
strán. 

11. Kressova zrakoplovna ladja. 

Vse drugače živo in krepko, drzno in neprestrašeno stopa mno- 
žica novih izumiteljev na dan. Ne več, ne manj ne zahtevajo nego 
ladjo v zraku, katere celo viharji ne zaneso toliko iz njenega tira, 
da ne bi dospela do tistega kraja, kamor je namenjena. 

Desetletno in zopet desetletno trudapolno poskuševanje in znan- 
stveno preiskovanje je odkrilo prednikom neznane zákone vzgona in 
pa zaviranja po zraku. Kdor ne pobira brez prenehljaja sledov za 
strokovnjaki in učenjaki, ternu skoraj ni dopovedati resnobe, s katero 
se poganjata učenost in umetnost po edinem cilju in koncu: p o 
zanes Ijivem teku zrakoplovne ladje. Ta resnoba je že 
zdavnaj pregnala smešno igranje z zrakoplovstvom in nekdanje za- 
ničljivo posmehovanje učenjakov, ki si ga je pred kratkimi leti na- 
kopal vsakdo, ki je hotel »frčati« po zraku! Zakaj posmehovanje .? 
Zato, ker je nekdaj svet s stvarjo norce prodajal. Odkar je Cagli- 
ostro norel s »frčanjem« in drugim goljufani svet, in odkar so na 
Nemškem z »Blocksberga« čarovnice jahale metle po zraku, odtlej 
je sodila množica, da letanje in frčanje po zraku nikdar ne more 
biti kaka naravna stvar, temveč nevaren prisadek satanskega ča- 
rodej stva! 

Od te stráni prihaja večinoma predsodek, ki pri poslušalcih 
vzbuja neverjetnost in zaničljivo zmigavanje z rámami, ko slišijo koga 



24 Prof. dr. Šimon Šubic: O zrakoplovstvu. 

z vso resnobo pripovedovati, kako se bo izdelala pozračna ladja s 
pomočjo mehanike. 

Kolika resnoba je dandanes učenjakom za rešitev te imenitne 
naloge, to pričajo iz tega namena osnovana društva in njih študije. 
Sedemnajsto leto že teče, odkar izhaja časopis za zrakoplovstvo in 
za fiziko zemeljskega ozračja. Na svetlo ga daje berlinsko društvo za 
pospeševanje zrakoplovstva in dunajsko društvo za letanje po zraku. 
Strokovnjaški časopis za vse razmere zadevajočo tehniko letanja po 
zraku izdaje bavarsko in zgornjerensko društvo v Monakovem. In 
tem se pridružujejo »Ľ Aerophile, Aerial Navigation« i. dr. 

In kar se tiče Avstrije pri tem prizadevanju, ona ni med zad- 
njimi pospeševalci, temuč stoj i na čelu preiskovalcev in poskušalcev. 
Nadinženir Lôssl na Dunaju je po večletnem poskušanju natančno 
spoznal zákon prírode, po katerem dela zrak ovire stvarem, ki letajo 
po ozračju. In Lôsslov >zakon o zračnem zaviranju« si je 
dandanes že pridobil pripoznanje po vsem svetu. Pogoje človeškega 
letanja po zraku pa preiskuje in razjasnjuje tudi dosti drugih učenih 
mož; med temi naj imenujem: Wellnerja v Brnu, Jarolimka v Gôtin- 
genu, Platteja in Popperja na Dunaju. 

S toliko resnobo in s toliko znanostjo so se dandanašnji inže- 
nirji in drugi možje lotili izdelovanja pripravne pozračne ladje, da 
so si izumitelji pridobili pripoznanje veljavnega učenjaka prof. Boltz- 
mana na Dunaju. Ko so leta 1896. naravoslovci imeli shod na 
Dunaju, je prof. Boltzman govoril na njih zboru o osnovi inženirja 
W. Kressa in o njegovih aparatih. Med razlaganjem je Boltzmann 
dovolil Kressu, da izpusti iz rok svoj »frčeči« aparát. Naravoslovci 
so kar ostrmeli in se čudili aparátu, ki je kakor ptič letal po dvorani 
poslušalcem nad glavami! 

Vpričo Kressovega po zraku letajočega aparata je Boltzmann 
izpregovoril svojo slutnjo, da se prej ali pozneje — morebiti v 
kratkem — posreči izumiti porabljivo ali praktično osnovo pozračne 
ladje. Izumitelj pa bo primoran zastaviti sam svoje življenje za tako 
iznajdbo in sam bo moral vzleteti s svojim aparátom po zraku. — 
Tako poprek je govoril veljavni učenjak, čigar navada niso prazne 
besede. 

Tisti nikdar počivajoči nagon in tista neukrotljiva težnja, ki sta 
človeštvu prinesla ogenj z neba in mu vpregla v ojnice gorkoto, sopar 
in elektriko, tisto nikdar nasičeno hrepenenje po vsem, kar je le 
možno doseči, goni in podpihuje tudi dandanes najbolj nadarjene 
poznatelje prírode, jih navdušuje z neumornim prizadevanjem, splavati 



Prof. dr. Šimon Šubic: O zrakoplovstvu. 25 

po zraku. Neka nepopisna slutnja prešinja glave učenjakov, kakor 
da bi se jim javljala z nevidnimi znamenji pred zaprtimi vráti stoječa 
iznajdba pozračne ladje. 

Po vseh deželah so se poprijeli strokovnjaki in veščaki reše- 
vanja te pereče naloge. Leta 1892. je izdelal Anglež Maxim močan 
stroj, ki mu je po zraku letal, a nekaj se je prehitel s poskusom; 
aparát se mu je prevrgel v zraku, pádel in se razletel. Lilienthal 
v Berlinu se je s svojo podobno napravo, ki jo je gonil z rokami, 
vzdignil visoko nad zemljo in se pomikal daleč po prostem zraku. 
Le škoda, da ga je leta 1896. med letanjem naletel nepričakovan 
piš, mu razdejal napravo ter pogubil iznajditelja samega. — Ce bi 
bili to pogubo doživeli stari paganski očaki, vajeni žrtev, ki jih po 
njih šegah in mislih zahteva božanstvo, predno usliši človeka in mu 
izpolni želje, bi bili rekli pri tej dogodbi: »Lilienthala je Bog sprejel 
kot žrtev za srečni uspeh izumljevanja letanja po zraku!* 

Po mnogovrstnih poskusih in različnih premembah oblik svojih 
aparátov se je inženir W. Kress vrnil zopet k svojemu prvotnému 
vzoru, k takému letanju po zraku, kakršno vidimo pri ponare- 
jenih zmajih, s katerimi se igrajo otroci. Letanje zmaja je Kressov 
princip. 

Po vzgledu letanja papirnatega zmaja po zraku je W. Kress do 
malega dognal svoje náčrte in iz vŕšil aparát v malih oblikah. Kress 
napenja vse svoje moci, da bi se prej ko mogoče izdelal njegov 
zmaj - zrakoplav in ladja také velikosti in moci, da bo nosila dva 
človeka. Na dovršenem zrakoplovnem zmaju se Kreš prvič hoče sam 
vzdigniti v višave. 

Kdor hoče razumeti sestavo Kressovega zmaja, naj si dobro 
ogleda papirnatega zmaja in premisli naj vse, kar se godi, ko se zmaj 
vzdigne kvišku in ko leta po zraku. Otrok, ki se z zmajem igra, ga 
ima pripetega na dolgi vrvici. Zmaj je tako privezan, da se njegova 
papirnata pian nagiblje malo napošev, in zmaj sine hipoma kvišku, 
ko ga otrok izpusti iz levice, potegne z desnico, in ko zleti pred 
njim po planjavi. — Otrok teče vetru nasproti, vleče zmaja za seboj 
— zrak se ujema pod poševno zmajevo planjo. Ujeti zrak pritíska 
odspodaj na zmaja ter ga odganja in vzdiguje kvišku. Ťukaj je pa 
nekaj razločka med otrokovim in Kressovim vzdigovanjem zmaja. 
Otroku pomaga nasprotni veter, Kress si pa v mirnem zraku dela 
veter s tem, da poganja s strojem ravno pian svoje ladje napošev 
po zraku naprej. Pri obojnih poskusih pa ob poševno pian pritiskajoči 
zrak odganja zmaja v višave. 



26 Prof. dr. Šimon Šubic: O zrakoplovstvu. 

Namesto papirnate zmajeve pláni pa rabi inženir W. Kress ne- 
kako ravno mrežo, sestavljeno iz tako tankih votlih jeklenih paličic, 
kakršne imajo bicikeljska kolesa. Ta elastična jeklena pian je pre- 
oblečená s svilo in pod svilo s konopnim blagom. Po straneh te 
elastične zmajeve pláni leži dvoje vijakov, enakih vijakom, ki gonijo 
ladjo po morju — le da ima ta vijak veliko širše lopate, da more 
kaj vec zraka ujetí. Če kak lahen stroj goni zmajev vijak, se vijak 
s širokimi lopatami zaje v zrak, kakor se vijak na ladji zaje v vodo, 
po kateri goni ladjo naprej. Enako goni vijak po zraku ladjo naprej, 
pa jo tudi vzdiguje kvišku, če je količkaj napošev postavljena njena 
spodnja pian. 

Enako kakor pod otroškim zmajem, se ujemlje zrak pod na- 
poševno planjo. Ujeti zrak se tlači in stlačení zrak se bráni pred 
tlakom, odpahne od sebe pian, ki pritiska obenj odzgoraj ter jo 
vzdiguje kvišku z ladjo vred. Čim močneje deluje in se vrti vijak, 
tem večji tlak se dela pod zmajevo planjo, tem večja moč vzdiguje 
zmaja ali pozračno ladjo kvišku, tem večje breme utegne ladja pre- 
našati od kraja do kraja po zraku. In z večjo hitrostjo ko leti tak 
zmaj, manj mu more nagajati veter, manj ga zanaša iz namenjenega 
tira na strán, bolj gotovo priletí, kamor je namenjen. 

Kar se tiče hitrosti, je treba posebno veliké: 30 do 40 metrov 
vsako sekundo ali 108 do 144 kilometrov na vsako urol To je po- 
dvojena in celo potrojena hitrost brzega vláka. A čeprav leti zra- 
koplov s tako silo, vendar ni misliti, da bi zletel črez široko Atlan- 
ško morje iz Evrope v Ameriko, ker nima še toliko moci, da bi 
zmagoval v boju z močnimi viharji nad velikim oceánom. Tega tudi 
Kress ne zahteva od svoje zmajske ladje. 

Kdor ve, kako počasi so se mornarji na večjih, trdneje plava- 

jočih ladjah navadili, bojevati se z viharji po morju, in kako dolgo 

so se najslávnejší krmarji ob hudih urah potĺkali z ladjami po varnih 

lukah, ta lahko razume, zakaj bi bil boj v zraku z nevihto zrako- 

plovcem poguben. Pa kakor so inženirji usovršili ladje, da morejo 

kljubovati nevihtam na morju, tako bodo izpopolnili tudi zrakoplov, 

da bo kos viharjem v zračnih višinah. Po izkušnjah se bo prede- 

lovalo. 

(Konec prihodnjič.) 




f 



Novljan: Naprej ali nazaj! 27 



Iíappej ali nazaj! 

o cele dneve, po cele noci 
strmel sem v debele knjige osamljen. 
In kaj sem preučil ? — Vedi vrag! 
Od samih črk bi bil kmalu omamljen. 



Po zemlji je plával jesenski dan, 
tako prijeten, svetel in blag. 
Jaz vržem mrčljiv vse knjige v kot 
in proti goščavi uberem pot. 

Tam sredi maklenov se dviga oskalje; 
po njem se plazi zélen poponec. 
Pod skalami starec raševe halje 
šedi in kvišku gleda pobožno. 
Visi na sroboti mu majhen zvonec, 
k i včasih zapoj e milo in tožno. 
Puščavnik v današnji moderni dobi. 
Osupel obstanem precej pred njim. 
Tu sam do smrti v skalnatí sobi, 
oh, živ pokopan v temotnem grobi! 
In vzdihnem in starca ogovorim: 
»Kaj delaš, starec, in kaj premišljuješ? 
Kakove divne snuješ probléme? 
No, tukaj jih lahko na tihem snuješ 
v naročju prírode skrivnostno nemé. 
A jaz sem se vsega že naveličal, 
vseh folijantov knjig in brošur. 
In česa, meniš, sem se prepričal .'' 
Za slehern študij je škoda ur. 
Le moje lice bliže poglej! 
Tako sem suh in stisnjen ko prga. 
In nekaj že let me kar naprej 
po nogah vedno spočitih trga. 
Pa kar me tako peklensko jezi, 
je to, da vem zdaj še manj ko nič. 
Da, pravo resnico Favst govori: 
Visoke vrednosti moč in oblast 



28 Novljan: Naprej ali nazaj! 



zakrita je celému svetu, le kdor 

ne misii, njemu podari se v last, 

le on j o uživa brezskrben ko ptič. 

In kdo ne misii? Duševni štor. 

Predelaj še tako štivo ogromno, 

ob lúči največjih mislecev, modrcev, 

ne moreš prešteti še svojih kodrcev 

na glavi — ob kratkem vse je dvomno. 

Ah, in um naš zahteva, zahteva resnico, 

kakor Ijubezen naše srce. 

Kje praviš bi našel vendar le klico, 

iz ktere ti vse skrivnosti kipé? 

Tmel je le prev Kartezijev um, 

ko trdi: Cogito, ergo sum. 

Kako pa, da vsakdo si pravi »jaz<, 

ko vsakdo nosi drugačen obraz? 

Zakaj po solzni dolini lazimo ? 

Kam pridemo potlej, v pekel ali nebesá? 

Čemu se med saboj tlačimo, gazimo ? 

Zakaj so nam dana grehotna telesa? 

Vse to nam zakriva črna zavesa. 

Jaz tudi tega nič ne verjamem, 

da ti bi bil tu zadovoljen na samem. 

Kako li? Človek družabno je bitje. 

Náturám expellas . . . Le vse normalno! 

Zares, da je žitje viharno, pečalno, 

a kaj naj drugega Ijubim kot žitje? 

Jaz mistike sem sovražnik zaklet, 

te pravé mačehe vseh dôkazov, 

te Ijubljenke lahkovernih babšet, 

te porodice meglenih obrazov. 

Pred leti sem bil še dokaj drugačen, 

resnice bolj žejen, Ijubezni bolj lačen. 

Pa kaj je Ijubezen ? Imel sem dekleta, 

ki zame je bilo podoba sveta. 

In ni me naravnost povedati sram, 

da včasi še zdaj ves vztrepetam, 

ko spomnim se njene postave vilinje. 

A čaši beže, po svoje stvore. — 

Ah, danes se nosi z našlo vom grofinje. 



Novljan: Naprej ali nazaj! 29 



Spominja se živo moje srce: 

Sama sva sedela na bližnjih parobkih 

bila je pozná jeseň ko zdaj — , 

na rdečega šipka zadnjih popkih 

visele so najine rosné oči. 

O zadnji pogledi v Ijubezni raj! 

Poljub sem j i dal kot ogenj vroč, 

in šla sva vsaksebi daleč proč. 

Da zdaj ne pijem sladkosti zákona, 

da samec komarim vse žive dni, 

kdo bil je kriv ? Ne jaz in ne ona — 

nje žlahtni stan in borni moj stan. 

Ah, pomnil je bom še na sodnji dan! 

Pa ta kočljivi predmet pustiva! 

Ljubezen se lahko samo uživa. 

Besede o njej so vse zastonj. 

Popiši, če moreš z besedami vonj! 

Nič ni, in vendar je nekaj — a kaj ? 

Prijetno, šegatno — nekakov slaj.« 

In starec se z desno roko pogladi 
po svoji dolgi in sivi bradi, 
pa dé: Ljubezen le pusti! Práv! 
Zaljubljen človek na dúhu ni zdrav. 
Gorje mu, kogar dekleta cvelijo; 
za vsako delo brž onemore, 
vse misii njegove se selijo 
le vedno v dekličje hišne prostore. 
Pa tudi, o človek, povej mi, za Boga, 
kaj moreš se z žensko osebo meniti? 
Moža malokoga ali nikoga 
ne doseže z ozko pametjo svojo, 
in vendar ji moraš hvalo trobiti 
za nje nesrečno in plitvo vzgojo. 
Zamahnem z levico: Ljubi starec! 
O ženskih sem jaz drugače preverjenl 
Njim sodi káva, nam vina kozarec. 
To res je. Vsakomu bodi odmerjen 
gotov delokrog! A znaj, da je žena 
velikega včasi tudi pomena. 



30 Novljan: Naprej ali nazaj! 



Za moške nektere huda zanjka, 
za vse pa več ali manj uganka! 
Le škoda je ta, da ugank je še več 
tako zamotanih in temnih tako, 
ko včasih nad nami temno nebo . . , 

Oba se zamisliva kratek čas; 

No, skoro jaz zopet povzamem glas. 

Se enkrat dúha mi ozdravi pogum 

do jasne resnice! Starec, povej, 

imaš li spravljenih mnogo knjig, 

ki tirajo misii od dvomov naprej ? 

Ozre se starec po vrhih dreves, 

šepetne: »Anti nekaj je res.« 

»0 tem ne dvomim« šepnem jaz, 

za nekaj resnic imamo dokaz. 

A naj več resnic ne znám in ne umem. 

Pokaži knjige! Morda so tvoje 

primernejši ključ do vere moje? 

»Ključ? Ključ? Da, tukaj je ključ! « 

zakliče starec in vtakne ga v vráta 

železná, zaneti potem si luč. 

»Le pojdi v globoko podzemlje za mano; 

tam doli ti bode marsikaj znano, 

kar znati je vredno samega zlata. . 

Tam doli, tam doli vse knjige imam, 

zlozene v dolbinah po mokrih roveh. 

Nektere jaz tudi sem spisal sam, 

ko nosil sem ogenj še v srcu, očeh.« 

Prestopiva prag in greva navzdol 
po nove, neznane modrosti sol. 
In videl sem bitij organskih grob, 
različne plasti formacijskih dob. 
Naposled je puhnila taká vročina, 
Da skoro izgubil bi luč spomina. 
»Moj Bog! Kdaj prideva vendar v izvorU 
»Potrpi,« dé starec, pokaže mi cevke, 
iz kterih se zraka napijem odzgor. 
»Poglej, zdaj išči, kar najti bi hotel, 
zdaj žanješ sad radovednosti plevke. 



Novljan: Naprej ali nazaj! 31 



Le dalje! V osrčju je zemlje kotel, 
ves v ognju, na daleč grejoč in otel. 
Ta ogenj drži površje narazen, 
da zemlja se kakor il ne sesede. 
In to je pripravno, da je oblazen, 
da greva lahko nazaj od srede. 
Razumeš? Nazaj in vendar naprej! 
No, zdaj mi pa práv iskreno povej, 
kako se te čudni vtisek prijemlje?< 
» Nazaj na zemljo, naprej od zemlje ?c 
V tem hipu se jaz spotaknem ob kameň, 
ki ven ga je vrgel iz kotía plameň. 
>E bežil Glejva, da prideva ven!« 
za vpijem nad starcem ves nejevoljen. 
»Saj vidim, saj vem čimdalje menj — 
od tisoč skrivnosti sem tukaj obkoljen! 
Pokaži mi knjige! Kje jih imaš? 
Jaz nisem sicer piscev pristaš, 
a rad bi le videl tvoje zapiske. 
Iz te človeške dnihali nizke 
do vzorov lepih bi dvignil se rad! 
Oh kje je, oh kje je tisti základ 
neskončne sreče za dušo našo, 
po kteri strmi vsakdo krilat, 
ko žejen popotnik za vinsko čašo?« 
»No veš li, da vzori so samé himere, 
himere, razgretih možganov hčere?< 
Puščavnik vzdihne in potlej molčé 
na mokro skalo se truden nasloni. 
»0, drago moje človeško srcé, 
solzá, solzá za resnico ne roniíc 
Posveti mi v moker kot s plamenico, 
nevezanih knjig mi pokaže kopico. 
Pa naj sem jih mnogo prijel ali malo, 
vse sproti mi je v rokah nakrat razpalo. 
Od vlage, od črvov — Bog vedi od česa - 
sprhnele so vse ko v grobu telesa. 

A mimo puščavnik je gledal razpad, 
vzravnal se in rekel mi: >Ljubi brat! 



32 E. Gangl : Tamkaj za goro . . 



Če jeden vozel s težavo razrešiš, 

pet drugih se tam ti navozia, 

in ti se pred svojo pametjo smešiš, 

ko skrbno polniš posode brez dna. 

Do zemlje osrčja sva zdaj se pririla, 

če greva naprej, spet greva nazaj, 

nazaj na zemljo, na kateri sva bila. 

Mar prideš torej na konec kedaj ? 

A jasno mi vendar je nekaj vsaj: 

Nesrečnik velik na svetu je on, 

ki šili ga neprestani nagon, 

da misii in tuhta, sklepa in dvomi. 

Peroti dúha si tako polomi, 

da potlej ne ve, je li miš ali tič. 

Najboljše je torej. razmišljati nič, 

živeti tako, kot nanáša slučaj. 

>Prav sodiš starec*, jaz vzkliknem tedaj — 

>Hajď zopet na zemljo naprej aľ nazaj !« 

Novljan. 



T, 



Tamkaj za gopo . . . 



amkaj za goro gasne dan, 
žalost na dušo mi trudno léga . . . 
V čolnu sem odplul od brega 
po valovih tja strán, tja strán . . . 

Plove mi čoln po vodi miran, 
kri mi nemirno po žilah plove, 
zrem v peneče, temne valové — 
tamkaj za goro gasne dan . . . 

Misii preŠine mi duh teman, 
veslo mi samo hoče iz roke, 
nekaj me zove v valové globoke — 
tamkaj za goro gasne dan ... 

Oh, kako je ta grob hladan — 
hip samo . . . Moj Bog, tam v dalji 
jutro se smeje mi v demantni halji, 
tamkaj za goro vstaja dan! 

E. Gangl. 



Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 



33 




Iž pisem Jupja Šubica. 

Ob desetletnici njegove smrti. 
Priobčil Ivan Subic. 

I. 

ilo je dne 9. septembra 1890. leta. S polno mero 
uživajoč počitnice na svojem letovišču v Skoíji Loki, 
sem zjutraj nekoliko poležal in premišljeval v po- 
stelji, kako bi božji dan, ki je v vsej svoji krasoti 
gledal v mojo spälnico, lepše in brezskrbnejše prebil in zabil — kar 
stopi ob ôsmi uri moja mati v sobo, mi izroči dve brzojavki in 
pravi: »Tu imaš dva telegrama iz Lipsije — Bog zna, kaj je, ker 
ju je poštár sam prinesel, pa noče meni ničesar povedati o vsebinilc 
Hitro pretrgam prvi list. Glasil se je: Leipzig, 8. Sept. 1890, um 
lO*" 35' Nachmittag. Herr Georges Subic aus Paris heute Leipzig 
Hotel »Deutsches Haus« Herzschlag verschieden. Bitte Bestimmungen 
telegraphisch mittheilen. Kees. Druga brzojavka pa je slovela: Leipzig, 
8. Sept. 1890, um 7'' 20' Nachmittag. Sohn ') Georges an Anaemie 
plôtzlich gestorben. Leiche hier. Antwort wegen Beerdigung. Kran- 
kenhaus. V trenotku sem bil iz postelje. a dolgo je trajalo, preden 
sem se pravilno oblekel in mogel razložiti strmeči materi, kaj se je 
zgodilo. Potem pa sem hitel po voz in se nemudoma odpeljal proti 
Poljanam, da sporočim na rodnem domu pretužno ves t, ki je došla 
kakor strela z jasnega neba. 

Poljanska dolina! Kolikokrat sem te prehodil in prebrodil, ko- 
likokrat si mi pojila srce in mamila dušo s svojo tiho, idilsko lepotol 
In tudi to jutro si bila zavitá v ves svoj prikupljivi kras — a tvoj 
stari znanec ni imel očesa za zelene valové tvojega potoka, za temne 
sence tvojih gozdov, za zelene vrhove tvojih gor. Neizmerna bolest 
mu je morila srce, davnih dni spomini so mu kalili oko in potisnili 
tebe v ozadje . . . Najina očeta sta bila brata, materi sestri; v isti 
hiši je nama tekla zibka, in skupaj sva se samosrajčnika igrala. In 
nekoč sva z objokanimi očmi vzela slovo od Poljanske doline in 
šla v širni svet. Usoda je naju sedaj družila, sedaj zopet ločila. V 
daljni zemlji sva prebila najlepša mladeniška leta; ti si prodiral na 

•) Zadnje delo rajnikovo je bilo pismo name; ležalo je še neodposlano na 
pisalni mizi, poleg katere je izdihnil, Prijatelji so menili, da je adresát njegov 
oče. Odtod pomotá. 

»Ljnbljanski Zvon< 1. XX. 1900. 3 



34 Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 



Dunaju vedno globlje v svetišče umetnosti, jaz pa sem posvetil svoje 
življenje vedi. Kar se ti je z neusmiljeno roko zapri hrám dunajské 
akademije — moral si v Trst k vojakom in dve dolgi, dolgi leti si 
nosil belo suknjo . . . Vendar nisi obupal. Z neupognjeno energijo 
si se iznova poprijel dela in kmalu si dohitel, kar si bil zamudil. Še 
edenkrat je usoda kruto posegla v tvoje življenje. Tirali so te v 
tužno Bosno, in okúsil si vse bridkosti krvavé vojske . . . Tedaj pa 
so ponehali temni dnevi, in zasijali so ti solnčni čaši! Dobil si vabilo 
za večje delo v Aténe in odjadral si poln nad in upov proti jasnému 
jugu, o katerem sva tolikokrat sanjala, po katerem tolikokrat hre- 
penela. Mlad, zdrav, povsod priljubljen zbok telesnih in duševnih 
vrlin, si prebil nepozabne ure na klasičnih grških tleh. Ko si jih za- 
pustil, te je vodila pot črez Sredozemsko morje naravnost v osrčje 
Evrope, v središče moderne umetnosti, v Pariz. Tu si si priboril 
drugo domovino — a staré nisi nikdar pozabil. Z vsemi vlakni svojega 
srca si ji bil vdan in si pohitel nazaj v njeno naročje, v poljansko 
dolino ... Iz Pariza si pošiljal svoje umotvore v rojstno zemljo, 
zanjo si živel, zanjo deloval. In končno si me bil zvábil k sebi v 
Pariz; dne 8. septembra 1889. 1. sva jemala slovo na vzhodnem ko- 
lodvoru pariškem. — Tedaj pač nisem mislil, da ti stiskam zadnjikrat 
roko, da sem zadnji domačin, ki te vidi ... Na višini umetnosti 
stoječ, si se pripravljal, da ustvariš umotvore, ki bi bili v trajno slavo 
tvojemu in tvoje domovine imenu — a ravno leto in dan pozneje, 
ko sem te poslednjič pritisnil k sebi, je to zlato srce prenehalo biti, 
in sedaj ležiš mrzel in bied v daljni zemlji, in tvoji roki je odpadel 
čopič na veke . . . 

Voz se je ustavil pred rojstno hišo v Poljanah. S težkimi no- 
gami sem pohitel po stopnicah kvišku in našel hišnega gospodarja, 
Jurjevega brata Valentína, ki me je vesel pozdravil, ne sluteč, kaj mu 
prinášam. Previdno sem mu razložil vzrok svojega prihoda, a ko sem 
to težko nalogo opravil, je bila najina prvá skrb, kako obvestiti staro 
mater o udarcu, ki je čaká. Imela je dva siná umetnika, na katera 
je bila ponosna iz dna svoje duše. Starejši Janez in mlajši Juri sta 
bila njeno solnce, njeno življenje. Janeza so ji bili poldrugo leto 
poprej zagrebli v bavarski renski Palaciji — in sedaj še Juri! Kdo 
ji to pove? . . . Ko so tako pogovarjava, začujeva spodaj v kuhinji 
pretresljiv jok in krik — nekdo je najine besede v veži poslušal in 
jih prezgodaj sporočil ubogi ženi . . . 

Hitro sem odšel, zasedel voz in oddrdral proti Loki, puščajoč 
nesrečno hišo bolj in bolj za seboj! — 



Ivan Šubic: Iz pi sem Juija Šubica. 35 

Potem smo odredili, kar je bilo treba zaradi pogreba. Naročili 
stno fotografu, da je napravil sliko umrlega, in dali smo uliti smrtno 
mäsko od mavca. Upraviteljstvo bolnično je obljubilo počakati s po- 
grebom, da dojde odposlanec rodbine v Lipsijo. Zato je ležalo 
truplo v bolnici z ledom obdano. Stoprav dne 17. septembra ob 
11. uri zjutraj so ga ponesli na velikansko južno pokopališče v Lipsiji. 
Bilo je mrzlo, neprijetno vreme. Za krsto je šel pokojnikov brat 
Lojze in par prijateljev ... 

Odločili smo se, da mu ne postavimo v Lipsiji nikakega spo- 
menika, ker je grob predaleč od domovine in bi bilo njegovo vzdrža- 
vanje skoro nemogoče. Prijatelj pokojnikov je zaznamenoval gomilo 
s priprosto pločo, na kateri stoj i zapisano: 

Hier ruht 

GEORG ŠUBIC, Kunstmaler, 

geb. 24. April 1855 zu Poljane in Ôsterreich, 
gest. 8. September 1890. 
Pač pa smo sklenili, da postavimo v rojstnem kraju dostojen 
spomenik obema bratoma umetnikoma. Po načrtih C. Misa je izdelal 
tukajšnji kamenoseški mojster F. Toman krásno pločo iz belega in 
črnega mramorja. To smo z dovoljenjem knezoškofa drja. Missije 
vzidali v presbiterij farne cerkve v Poljanah ter jo v navzočnosti 
premnogih častilcev obeh umetnikov slovesno odkrili dne 8. sept. 
1896. leta. Nápis na ploči slove: 

V pobožní spomin bratov slikarjev: 
JANEZA ŠUBICA, 

roj. v Poljanah dné 26. okt. 1850, 

umrlega dne 25. apr. 1889. 

v Kaiserslautemu na Bavarskem 

in 

JURJA ŠUBICA, 

roj. v Poljanah dné 13. apr. 1855, 

umrlega dne 8. sept. 1890 

v Lipsiji na Saksonskem. 

S svojimi deli sta množila čast božjo in slavo domovine slovenské. 

>Od roda do roda se bode popraševalo po njihovem imenu*. 

Sirah, knjiga 39, 13. 



* 
* 



3* 



36 Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 

Od mladih nog sva bila s pokojnim Jurjem v nepretrgani pi- 
smeni zvezi. Mnogo teh listov se je tekom let pogubilo, vendar še 
hranim precejšnje število pisem umetnikovih. Zdi se mi, da so 
nekatera tudi za širše občinstvo zanimiva, kajti Juri je na svojih 
potih premnogokrat prišel v dotiko z znamenitimi možmi svoje dobe 
in je to občevanje očrtal v raznih svojih pismih. Poleg tega dejstva 
se v teh listih čestokrat zrcali življenje umetnikovo sploh, in to ima 
dokaj momentov, ki utegnejo zanimati njegove rojake; končno pa 
kažejo pisca kot človeka plemenitega srca, zlatega rodoljubja in 
vzornega prijateljstva — kar mi istotako poraja misel, da z objavljanjem 
nekaterih pisem Jurja Šubica ne ustrežem samo bližnjim prijateljem, 
temveč tudi širšim častilcem našega umetnika. 

Sedaj se desetič ponavlja leto, odkar je Juri Šubic zatisnil 
trudne svoje oči. Nekateri onih, ki so imenovani v njegovih listih, 
krije tudi že gomila, drugi pa žive bodisi v domovini, bodisi v tujini. 
Deset let je dolga doba, ki marsikaj omili in oblaži; zato menim, 
da mi ne bode nihče zameril, kar bodem objavil v teh pismih. 

I. 

Na Dunaju, dne 15. októbra 1874. 
Dragi moj ! 

Fotografijo, katero si mi v zadnjem pismu poslal, sem prejel; 
lepa hvala zanjo! Hudo bi mi bilo, ko bi nobene več ne bil imel, 
ker to mi je vedno lep in . drag spomin. — 

V današnjem pismu je glavna stvar, o kateri Ti imam poročati, 
ta, da sem postal redni učenec na akademiji. K tému mi je največ 
pripomogel meni tako Ijubi in dobri profesor Griepenkerl. Tudi 
drugi profesorji so vsi bili na moji stráni. — Da me je to zelo ve- 
selilo, si lahko misliš. Zdaj imam vso pravico do premij in izpri- 
čeval i. t. d. 

Pa sem tudi priden, Ijubi moj, da je kaj! Od jutra do večera 
sem vedno v soli in v atelijeju. 

Predá vanja obiskujem však dan, v celem tednu 12 ur. Zato 
upam, da se tudi letos kaj spravim naprej, če me vse ne goljufa 
— Bog daj! 

Toliko o mojih sedanjih okoliščinah. 

Kaj pa delaš Ti v ôsmi .? Kaj počno lanjski osmošolci ? Koliko 
jih je šlo v teologijo, kateri na Dunaj.? Jaz tu še na práv nobenega 



Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 37 

novinca nisem naletel. S Karlinom *) sem bil šele enkrat skupaj, 
odkar je prišel. Pa nisva imela dosti čaša govoriti. — Prejšnjo 
nedeljo sem bil z g. Stritarjem v Tropperjevi kavarni; mnogo sva 
govorila in se zmenila, da se vsako nedeljo tam snideva. Jaz se na 
ta način lahko mnogo naučim od njega. — Hčerka mu je umrla; 
kako to boli in tare moža! Z drugimi Slovenci ne pridem dostikrat 
v dotiko. Tudi nimam čaša. 

Zdrav sem še vedno precej — to je moja stará navada! Še 
mačnice že dolgo nisem imel, ker traja pri meni že zopet celo več- 
nost ta presneti »sapermentszeit«. 

Menim, da si se Ti tudi že bolj utrdil; vsaj Karlin mi je pravil, 
da si čisto dober videti. To me je pač najbolj veselilo, kar mi je 
on prinesel novic iz domovine. 

Torej, da bi bil še bolj zdrav in od dne do dne trdnejši, to 
Ti želi 

ves Tvoj 

Juri. 

II. 

Na Dunaju, dne 24. julija 1875. 
Ljubi Ivan! 

Práv v naglici in ob kratkem Ti danes poročam, da sem dobil 
konec našega semestra (v četrtek) Filggerjevo akademijsko 
prvo darilo (Compositionspreis) in sicer za kompozicijo po Schil- 
lerjevih verzih iz »Hoje na plavž«: >Der ist besorgt und aufgehoben, 
der Graf wird seine Diener loben*.^) Darilo je zlata svetinja, vredna 
8 cekinov. Izročil mi jo je sam naučni minister Stremayer. Izkušnjo 
v anatomiji sem izvrstno napravil, v perspektivi in o slogih malo 
slabše, vendar še vedno z dobrim redom. — Novic nič, — denarja 
nič! — Zdrav pa, hvala Bogu! Od doma kaj piši! Zdravstvuj! 

Ves Tvoj 

Juri. 

O Karlin Josip, doma iz Staré Loke na Grorenjskem, je bil brez dvoma 
najbolj talentiran, priden in vzoren izmed tedanjih visokošolcev na Dunaju. Kot 
dijak je dobil od akademije znanosti ustanovo 1000 gld., da je šel v Egipt 
študirat tamošnje geološke razmere. Od tedaj smo mu rekli Egiptovski Jozef. 
Svojo pot na piramide je opisal v Stritarjevem Zvonu 1877. 1. (št. 6., str. 90.) 
Moral se je udeležiti okupacije v Bosni, prišedši nazaj pa je jel korenjak hirati 
in je umri na Dunaju dne 31. marcija 1879. Pisatelj. 

') Originál se nahaja v moji lasti. Ivan S. 



38 Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 



IIL 

Trst 30. decembra 1875. 

Ljubi moj! 

Za Boga Te prosim, ne bodi mi hud, da Ti toliko čaša nisem 
pisal. Jaz se sedaj težko pripravim k pisanju; dosti čaša nimam in 
novega Ti nisem vedel kaj pisati. To so vzroki mojega molčanja. 

Najprvo Ti voščim veselo novo leto! Da bi Ti dobro šlo, da 
bi izborno napredoval, in da bi se Ti vse izpolnilo, kar si sam do- 
brega želiš! 

Jaz sem nesrečen, in godi se mi vse drugače nego dobro, kar 
si lahko misliš. Najbolj me boli, da móram uk zanemarjati in za- 
mujati: to mi je huje, nego biti vojak. Da bi me dali na dopust, 
nimam nič upanja. V geografski inštitút pridem, pa gotovo šele 
proti spomladi v majú, prej pa jako težko. Zdaj obiskujem šolo 
za podčastnike. Tu sedim celi dan, a učim se jako malo meni ko- 
ristnega, večjidel samé vojaške reči, katere mene čisto nič ne za- 
nimajo. 

Moja na vadná druščina sta Jereb in Dolinar. V tej moji druščini 
sta večkrat tudi pesnik Cegnar in komponist Heidrich. 

Delal nisem dozdaj še ničesar, kot za obersta nekaj malen- 
kosti. Pa mislim, da bom že ta mešec nekoliko več utegnil. — Brat 
Janez mi je enkrat pisal iz Rima in tožil, da je bil bolan, ter da mu 
denarja manjka. Meni ga tudi! Kako je pa pri Tebi v tej zadevi? 
Prosim, da mi pišeš, ker zelo sem radoveden, kako se Ti kaj godi 
na Dunaju. 

Pozdraví vse znance in poročaj, kako se imajo. 

Kmalu torej kaj piši in nikar ne bodi hud, da sem tako ne- 
roden. Mene samega jezi, pa vendar le odlašam. 

Srčen pozdrav in sto poljubov od 

Tvojega 

zvestega Jurja. 
IV. 

V Trstu, dne 15. marcija 1877. 
Dragi moj! 

Dolgo sem zopet odlašal s pisavo, in morebiti Te že moje 
pismo ne dobi več na Dunaju. — Pa saj Ti nisem imel Bog zna 
kaj pisati! Godi se mi vedno skoraj enako — samo da mi je čimdalje 
bolj dolgčas pri tem »koru«. — Zdaj sem polovico dostal, hvala 
Bogu — še polovico — in prost bom! — Na Dunaj v geografski 
inštitút ne pôjdem, ker bi moral dalje čaša služiti in še nekaj mesecev 
čakati, da bi bil sprejet. 



Vida: Scherzando. 39 



Vdal sem se čisto usodi — kaj pa čem; če človek bolj izbira, 
slabše je. Kot >f(lhrerju« v pisami ni mi treba toliko trpeti in delati 
in ne vsakemu frajtarju >habtacht« stati; dovoljenje imam, do enajste 
ure biti zunaj, in vrhutega sem še »gospod«! — Mein Liebster, was 
willst Du noch mehr — ! 

Pa šal zadosti, postal sem res bolj malomaren; kaj bi se gnal, 
ker vse skupaj nič ne koristi I — 

Od začetka leta mi je Stritar pisal práv prijazno pisemce, v 
katerem mi je rekel, da bi želel, ko bi mi bilo moci njegovo »Raj o« 
ilustrirati. Mene je to od moža, katerega tako visoko čislam, zelo 
veselilo, a ustreči njegovi želji mi je v sedanjem položaju težko. 
Poskusim, če pôjde, vsaj par skic narediti. — 

Brat Janez dela sedaj doma in včasih pošije kak listič, kar me 
jako veseli, ker dom ostane vedno le dom! 

In Ti? Kako boš kaj hodil na počitnice, kako se boš imel 
doma, kako si se imel nz Dunaju zadnji čas — vse to mi moraŠ iz 
Loke popisati. — Jaz v veliki noci ne pridem na dopust; ne veseli me 
hoditi, in stane preveč! 

Veselé praznike, Ijubi Ivan, srčen pozdrav in gorak poljub! Vedno 

Tvoj 

zvesti Subic. 



Scherzando. 



Ä 



.ocoj pa na prsih slonim ti spet, 

in v meni je radost sama! 

Nad nama čuvajo stráže zvezd, 

a luna je garde-dama. 

Otroško se smej ej o tvoje oči ... 

— Pa lunica nezaupljiva, 

brezskrbno zadremaj' — A Ijubec, midva, 

midva se skrivaj poljubiva! 
Zažugal si mi s prstom in dejal: 
Ej Ijubica, koketka ti presneta, 
morda pa nisem v tvojem srcu sam, 
če še za koga druzega si vneta?! . . . 
Da, norček Ijubi, in brezmejno! — Čuj, 
na promenado jemljem dva iz sobe! 
Zaljubljena oba, kako! — Lepa.í* — 
Ne vem! . . . Sta pesnika, . . . njih knjigi — brez podobe! 

Vida. 




40 Rado Murnik: Iz dne vniká nadobudnega Dvojkogoja. 



Iz dnevnika nadobadnega Dvojkogoja. 

Spisal Rado Murnik. 

Novega leta dan. Sreda. 

o smo si odčestitali, mi je dala mama poljub, nov 
goldinar in dijaški koledar s tem dnevnikom. Papa je 
nakúpil moji sestri Slavici najlepših stvari za novo 
leto, meni pa je obljubil nekaj španskega. (?) 

Po maši sem doma čepel in prebiral »Slovana«, 
pa nisem užival nobenih posebno prijetnih občutkov; zakaj vedno 
iznova sem se spominjal naše puste šole! Porajale so se mi hude 
slutnje, da moje občevanje s profesorji ne bo obrodilo žlahtnega 
sadu. Neque enim ignari sumus ante malorum, täv ttoiv at/.wk 

Ko sem se najedel potic, se mi je duh nekoliko razvedril, in 
po zgodovinskem redu so mi prihajali na misel rajni ideali lanjskega 
leta: Milka, Anica, Tončka. Kako neumno sem bil zaljubljen! 

Obiskov ni bilo ne konca ne kraja. Do ene nobenega miru. 

Pri kosilu mi je dal papa nezaupnico, češ, da so mu nastali 
grdi dvomi, kako se kaj imam v soli, kadar <»me izprašujejo. Naš 
sitni razrednik, profesor Akuzativ, me je namreč zatožil in mu do- 
poldne rekel v čitalnici, da ne znám najkrajšega latinskega stávka 
zapisati pravilno. 

Na tako obrekovanje je treba previdno molčati. 

Zlasti pa me je jezilo, da so mi postavili starši za zgled Slavico, 
sladko dušico, ki nese však repar takoj sladičarju, akotudi j o tolikrat 
svárim, da ne dobi nikdar moža, če bo imela črne zobe. 

Popoldne sem se šel drsat na »Kern«. Tam sem zalotil nov ideál! 
Živio ! 

Zvečer je bil gospod Davorin Plečnik k nam povabljen. Po- 
metal je naši teti Ivanki dvorišče na vse pretege. Ta mož, trgovec, 
ima dolge brke in kremenit značaj. (Podaril mi je 10 krajcarjev, ko 
sem mu šel po smodke). Sploh je izvrsten človek, odličen Slovenec, 
izboren govornik, ima mene hudo rad in razume mnogo o znan- 
stvenih stvareh. Tudi klavir igra. Upam, da se ga teta ne bo bránila, 
saj grófa gotovo ne bo nobenega ponjo. O tej dvojici mi bo, mislim, 
treba še marsikatero ziniti v teku čaša. Kar se tiče mene, imenujem 
gospoda Pečnika že danes za strica. (Pa ne, da bi kdo kaj slabega 
mislil zaradi tistih 10 cekinov)! 

AU papa, ta je res lepo izpolnil obljubo, no! 



Rado Murnik: Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja. 41 

Sram me je, da móram kaj takega zaznamovati med res gestae 
precej na prvi stráni! Toda, ker sem se neomajno odločil, da bom 
beležil golo resnico, zato ne smem že prvi dan zanemarjati načel; 
laži in hinavstvo naj ostanejo njim, ki pišejo románe in več nego 
polovico izpod pazduhe jemljejo za svoje sleparske spise. 

Torej: papa mi ni podaril za novo leto čisto ničesar takega, kar 
bi moglo razveseliti dušo četrtošolca; pač pa mi je pomolil — novo 
šibo pod nos, predne smo šli spat, in mi ra?jasnil temni položaj s 
krátko razlago, rekoč: 

» Vidíš, to je in usum Delphini. Le dobro si ga poglej! Zakaj 
to je tisti slávni španski kontrafagot, ki poje novo maŠo!< 

2. Četrtek. 
Ojej! Sóle so se zopet začelc. 

Odobravati pa móram, da ni nihče izmed gospodov izpraševal 
za red. Tistih morilnih katalógov danes niso vláčili na svetlo. Tako 
so na spodoben način pokazali, da še ni iztlela zadnja iskrica člo- 
veškega čata v sivem pepelu profesorské duše. Zato jih na glas po- 
hvalim vse skupaj. Izborno! Gaudeamus igiturl 

Za jutri se ne bom nič učil nocoj, ker sem še preveč navajen 
počitnic. 

7. Torek. 

Sitnosti so že tukaj. 

Takoj prvo uro po S v. treh kraljih me je oštel Akuzativ, ker 
sem z nogami malo pobrcal po tleh. Zarezal je name, da cesarska 
kraljeva gimnazija ni konjska kasarna. Vendar me je pogledal nekako 
hvaležno, ko sem se varčno nasmehnil zarjavelemu dôvtipu. 

Od devetih do desetih smo pisali matematiko. Pereat! Profesor 
Iks me je brž premestil na kmete, v zadnjo klop. Pred menoj je 
sedel spoštovani prijatelj Janez Prepisavček. Z njim sva zla združená 
na vojsko in se podpirala po bratovsko, oba ene misii in krvi. Žal, 
da sva se posvetovala preglasno : Iks je kmalu spoznal politiko 
najine slovenské vzajemnosti, in moj zaveznik je moral odpotovati 
v daljnje kraje, v puščavo, za katedro. 

Skoda! Prepisavček ima sokolje oči in žirafji vrat. Kar črez 
tri klopi se iztegne, ne da bi se morebiti kaj napenjal; za silo pa 
prepisuje tudi še iz četrte. Xa manšetah ima pol Močnika, zato se 
mu tudi v samoti ne godi prehudo. Poleg tega je odličen glasbenik; 
žvižgati zna v dva cepa. Pri nedeljskih mašah vodi dijaško petje v 
uršulínski cerkvi. 



42 Rado Murnik: Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja. 



Ob devetih smo se šli doli na dvorišče kepat in smo sovražnika 
v dveh minutah slavno premagali na vseh krajih. Potem smo se 
zmenili, da opeharimo pozabljivega profesorja zgodovine, gospoda 
Notabene, za šest stráni ponavljanja. Tudi tukaj smo zmagali. Fino! 

Popoldne mi je motil profesor Cirkumfleks mirno življenje z 
malenkostnimi vprašanji o grških aoristih, ki se zde mojemu dúhu 
nad vse zoprni. Odgovarjal sem le redko, da ga ne bi razžalil, pa 
še to mu ni bilo po volji. Častiti sosed Nande Klopigula mi je ne- 
ustrašeno prišepetaval in krušil Cirkumfleksu veselje. Rešil me je 
preteče trojke. Dobil sem le dvojko: čast in sláva Nandetu! 

To je letos prvá kljuka. 

Zgaga me dere, ako pomislim, kako mnogobrojno žlahto bo 
dobila počasi od davi do drevi! 

Ideala pa od nikoder ni! Moja duša se dolgočasi. 

14. Torek. 

V slovenskí uri me je poklical dr. Trojkosip in mi dal »komaj 
zadostno«. Vsaj Prepisavček trdi, da je dobro videl, ko mi je zapi- 
saval profesor ^/g. Potem nam je vrnil domače naloge. Pisal sem 
»skoraj hvalevredno«. To se prileže. Domácim pa le ne smem po- 
kazati zvezka; zakaj papa bi me brž tako za ušesa, da bi videl Be- 
netke, ker ne nosim samih takih redov domov. 

Prejeli smo tudi matematično šolsko nalogo. Profesor Iks ima 
slabo navado, da zapisuje dobre rede práv drobno in majhno, slabé 
pa tako vilikansko debelo, da se svetijo že oddaleč skozi platnice. 
Meni je zarisal številko 7 z neznansskim trebuhom in strašanskim 
repom. 

Korektum grem delat v podstrešje. 

Mojemu ideálu je ime Mira. 

20. Ponedeljek. 

O Mira, to je dobro, da ne ves, koliko móram trpeti! 

Se vedno sem ves poparjen. Konferenca . . . Tam sede pro- 
fesorji lepo sami in nas neusmiljeno obsojajo vse vprek, ne da bi 
se mogli mi kaj braniti. Takim razmeram odločno zabavljam! Grajali 
so me vsi! 

Gospod Akuzativ mi je pa posvetil še pobebno pridigo, rekoč: 

»Vi, Dvojkogoj! Vi se preveč zanemarjate. Kaj pa vendar 
mislite ? Od vseh stráni móram poslušati zgolj pritožbe zoper vas . . . 
Povsod mora biti, kjer ga ni treba. Še pet minút ni na miru in 
nagaja, komur le more. In neprestano otresa dolgi jezik. Za uk mu 



Rado Mumik: Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja. 43 



ni mar . . . To utegne imeti slabé posledice. Zapomnite si moje 
besede in poboljšajte se! Sedite!« 

To je pač resnica: za odličnjaka nimam pravé mere. Kdor pa 
ni bil nikdar grajan, ta ni pravi dijak. Bog ve, kakšne je uganjal 
sam modri naš Akuzativ, ko se je potil v kvarti! Najbolj hud sem 
na Trojkosipa; pa tudi z Iksom ne bodeva pila nikdar bratovščine! 
Edino profesor veronauka je zvesto potegnil z mano in me morebiti 
še zagovarjal proti sovražni trami. Zato ga bom pa pozdravljal tudi 
še p o maturi, dočim zaradi drugih ne bom kváril klobúka. V sedmih 
predmetih me dregajo: »Bolje, bolje!« — osem jih pa imamo. 

O — ako to doma zvedo, doma! 

Mira, Mira! Kakšne bo potem sviral — kontrafagot! 

31. Petek. 

Moja krasotica i ma rumenkaste lase in zeleno obleko. V šolo 
hodi k Uršulínkam in je najlepša punčka v Ljubljani. 

Danes sem šele videl, kako hudobni so moji mučitelji. Vse tri 
ure zjutraj so me klicali zaporedoma, pa ne eden me ni vprašal 
tistega, kar sem znal! Za nameček se je pa še Notabene spoteknil 
nad mano. Vrezaval sem namreč med njegovo razlago začetno črko 
Ijubljenega imena v klop in si mislil: >Se lepše nego v tem lesu 
je zarezaná Mira v mojem srcu!< Kar je planil profesor name; za- 
stonj sem se bránil. Naglo se je še huje raztogotil in me zapisal 
zaradi nepazljivosti in nedostojnega vedenja v razredni album. 

1. február. Sobota. 

Meni se vse tako zdi, da Mira došlej še ni opazila moje vrelé 
Ijubezni. 

Na ledu sem vendar ves čas okolo nje. Kolikokrat se j i hočem 
približati! AU vselej se skesam, ker mi upade pogum 

Drsa se zmeraj sama ali pa s katero prijateljico. To popoldne 
je dvakrát padla. Žalibog, obakrat sem ji prišel prepozno pomagat. 
Ko ji je drugič podrsnilo, jo je pobral neki domišljav realec, ki se 
je potem le nje tiščal do mraka. Kakšne múke je trpelo moje srce! 
Pokazal sem Kernu hrbet; ko sem se vracal ves žalosten in napol 
zmrzel domov, mi je bilo tako hudo, da sem malone obupal sredi 
Trnovskega mostu. Sele na Kongresnem trgu mi je jela lampica 
upanja brleti nekoliko živahneje — in v Zvezdi, za Radeckega spo- 
menikom, sem prisegel Miri večno zvestobo! 

Le škoda, da Ijubice ni bilo zraven. 



44 Rado Murnik: Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja. 



4. Torek. 
Teta Ivanka in gospod Plečnik se imata práv dobro. Ľahko se 
smejeta, ko jima ni treba hoditi v šolo! Zalezujem ju kaj pridno. 
Danes po južini sta igrala štiriročno klavir. Ko je šla mama za tre- 
notek v drugo sobo, sta mislila, da sta sama v salónu, tako tiho 
sem se bil vtihotapil za veliko ogledalo. Takoj sta zaigrala čisto 
drugače. On jo je objel okolo vratu in ji naravnal obraz tako, da sta 
si lahko natanko pomerjala ustnice. Zamudila sta najmanj šest taktov, 
in še jima ni bilo dovolj. Ravno sta se pripravila, da bi ponavljala 
to vajo, kar sta začutila, da prihaja mama. Nagloma sta sedela tako 
spodobno kakor prej. In hitro je vzela Ivanka dolg las z njegovega 
rokava in zašepetala: »Ti porednež, ti!« 

Torej se že tikamo! Zdaj mora však čas počiti. 
Včeraj je bila zadnja konferenca. Tudi ta top je nabiť! 

5. Sreda. 
Po kosilu sem hitel na led. Komaj sem že čakal. 
Polagoma se je zbralo tudi obilo krasnega spola. Med vsemi 
pa je mojim očem najbolj ugajala lepa Mira. Zlasti me je očarala, 
ko sva se enkrat skupaj zaletela med množico. Še dolgo čaša sem 
gledal za zeleno obleko in občudoval Ijubico oddaleč. Ko sem se 
tega naveličal, sem začel resno preudarjati, kako bi se ji pridružil 
na lep način. 

Kar j i páde robček iz mufaljaz pa kakor divji jeleň za njim! 
Že ji molim izgubljeno rutico prijazno nasproti, in velik junák 
se zdim sam sebi. Hipoma pa se mi izpodleti. In pridrsam jo z 
dragoceno belo zastavico jadrno po hrbtu ravno pred Miro! 
Vsa veselá se mi Ijubeznivo nasmehne. 

Od búrne vožnje še vedno počivaje na tleh, jo nagovorim 
navdušeno: 

»Dober dan, gospodična!* 

s-Dober dan!« mi odzdravi. O kako mil je ta glasek in kako 
rahlo podrhtava! Uboga Mira, gotovo jo zebe! Tudi muf tišči vedno 
na ústa. Jaz pa sedim takole pred njo na ledu in uživam in mislim, 
da sem v malih nebesih. Fino! 

Naposled se skobacam na halifaks, ji radostno podám najdenca 
in pravim: 

»Gospodična, to ste izgubili. Prosim.« 

Gotovo je tudi ona židane volje; smeje se neprenehoma, Ko 
j o to nekoliko mine, me sočutno vpraša: 



Rado Murnik: Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja. 45 

>Ali Ste se morebiti kaj potolkli?< 

>Prav nič,< j i odgovorim hvaležno, »temveč popolnoma celému 
mi je čast, da se vam, gospodična, tukaj predstavljam: Dragotin 
Dvojkogoj, tačas gimnazijec* 

»Hvala,« reče ona in se prikloni komaj vidno. Nato pa dodá 
počasi in nekako hladno: »Kateri razred?* 

Moško se razkoračim in ji odkritosrčno razodenem: »V četrti 
prenášam trpljenje učenega življenja. Izvolite, prosim, da se malo 
podrsava skupaj ? Srečnejšega človeka ne bo potem na nobenem ledu!« 

Mislim, da sem se izrazil vendar dosti izbrano in dostojno, 
kakor se spodobi omikancu. in kakor sem slišal primeroma gospoda 
Plečnika. Kaj pa mi naredi obožavana lepotica ? 

»A — tako?< me zavrne mrzlo. >Hm — z nižjo gimnazijo se 
nič ne menim. Z Bogom.« 

Mira, Mira! Petošolci ne padajo iz oblakov. Le to me tolaži, 
da ne ves, kako zvesto sem te Ijubil že pet tednov. Zdaj pa te 
móram korenito iz srca iztrgati in te izbrisati s čmo gobo večnega 
pozabljenja iz spomina; namesto prejšnjih rajskih občutkov se kuha 
v meni grenka osveta! 

Zaletim se na drugi konec ledu, kjer se drsa ob vrbah moj 
spoŠtovani prijatelj Prepisavček po levi nogi. (Z desno se le poriva, 
ker ima samo eno drsalko). Krátko mu razložim najnovejši román 
in mu obljubim, da mu dam jutri ob desetih pol žemlje, ako mi 
zdaj naglo pomaga, da pokadiva prevzetni preziralki pol naše raz- 
žaljene gimnazije na vso moč pod nos. Prepisavček se ves zamišljen 
oblizne, se zavozi párkrát okoli mene in privzdigne desno nogo vedno 
više, dokler ne zakliče: »Hevreka!« 

In ko pride oholo punče domov grede mimo naju, j i narediva 
špalir. Prepisavček pa se ji odkrije in pravi: 

»Dovolite, gospodična, da vam čestitava 11. novembra?* 
»Enajstega novembra?* se zavzame ona. »Cemu pa?< 
»Za veseli god!* odvrne Prepisavček ledeno. »Le povprašajte 
doma, ako sami ne veste, katerega ptiča posebno slavimo — o 
Martinovem!* 

Tedaj je kar zardela od samé jeze! 

Aha! Servus, ideál! 

7. Petek. 

Jutri — dobimo izpričevala! 

Po soli sem šel k frizerju in si dal ostrici lase do kože. 
O da bi mogel tako narediti tudi z ušesi! 



46 



Rado Murnik: Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja. 



8. Sobota. 

Dies irae! Sodnji dan. 

Vso noč sem imel hude sanje. Profesorji in tudi naš ravnatelj 
Ablativus absolutus so pridivjali k meni in se izpremenili v tigre in 
krokodile. Hotel sem se jim braniti s pipcem, pa ga kar nisem 
mogel odpreti. Najhujši je bil Iks v podobi požrešnega aligatorja. 
Naposled se je prelevil v pošastnega zmaja in me nesel po zraku 
na Grintavec. Tam me je izpraševal matematiko. Rep mu je segal 
noter do Šiške. Naposled mi je nameravala ta zverina odgrizniti nos, 
pa sem se — hvala Bogu! — zbudil še o pravem času. 

Potem sem oblekel dvoje zimskih hlač. 

Ta oklep sem izdatno podebelil s trpežno servijeto, ki sem j o 
previdno vmes potlačil na kraj, kjer je moja Ahilova peta. Pod tem 
trojnim pokroviteljstvom upam, da bom lóže prenášal brutálne udarce 

kruté usode. 

Že v šenklavški cerkvi mi je postajalo vroče. Zelel sem, da bi 
maša trajala večno. Tudi to mi je prišlo na misel, kako bi bilo ime- 
nitno, ako bi dobrotljiv tat pokradel izpričevala. Le prekmalu so 
zapeli cesarsko! 

Prišla je ura odločitve. Dobili smo však svojo polo. 

Toliko da nisem pádel po stopnicah, ko sem bral krátko pa 
uničevalno kritiko svojih nasprotnikov. Téma se mi je delala pred 
očmi. Zavil sem jo na dvorišče, kjer sem se malo pojokal na samem. 

9. Nedelja. 
Tri dvojke! 

Zaradi matematike in grščine naj že bo, ampak da me je poleg 
tega pritisnil tudi Akuzativ, to je pa vendar prekisla krivica! Nikdar 
več se ne bom smejal njegovim dôvtipom. 

Pred gimnazijo sem našel Prepisavčka; mirno mi je povedal, 
da je srečno izlezel sredi med Scilo in Karibdo. Nande Klopigula 
je pogorel v fiziki. 

V lokaciji sem predzadnji; zastavo pa nosi za mano Cene Ro- 
govila, Golijat našega razreda. Drugo leto pôjde na vojaški nábor. 
Cene trdi, da izpričevala nimajo nikakršne vrednosti; o da bi tudi 
papa mislil tako! 

Vseh skupaj se nas je ponesrečilo devet. 

Na trnjevem potu proti domu sem zvižgal tistole: »Slovan 
braté ima!« Veselo vem odpiral oči, in Ijudje, ki so me srečavali, so 
gotovo mislili: >Ta fánt je pa dobro izdelal, ki jo maha tako ko- 



Vojanov: Iz boja. 47 

rajžno!« Vendar so se mi začele noge kmalu opletati, ko sem se 
približal domácim penatom. 

Slavica je bila že tu. Ko sem vstopil, jo je papa ravno poljubil 
in pohvalil. Prinesla je odliko. 

>No, kaj pa ti?< se obrne k meni. Oddám mu svojo sodbo in 
oprezno pogladim svoj oklep. Vse v redu. Nato se začnem jokati. 

»Pa kar tri naenkratU izpregovori jezno. 

Meni lete solze naravnost doli na črevlje, da komaj izustim: 
»Golj úfali so me!« 

»Tako, tako!« se zasmeje srdito. »Kaj mi pripoveduješ! — In 
dnigod povsod le zadostno. Samo v petju imaš hvalevredno. No, 
pa precej poskusiva, če imaš res tako talentiran glas. Le čakaj !« 

O jerum! O jerior, jerius, jerrime! 

On po Šibo, jaz pa pod posteljo! 

Toda kmalu me je izvlekel za bedro, me stisnil med kolena — 
in zdaj je sledila s premišljenim poudarkom constructio xxtx tjvstiv.. . 

Med zemljo in nebom viseč, sem bil prisiljen, igrati zoprno 
vlogo trpeče oblike. Kričal sem, da je letelo skozi ušesa, na tihem 
sem pa štel. Dvanajst jih je bilo. Papa je kázal čimdalje več vaje 
in spretnosti. In zadnja je bila res tako gorka, da mi ni pomagala 
vsa trojna zaveza ničí Mama in Slavica sta zame prosili, da me je 
prej izpustil. Mojega šiema ni zalotil; sicer bi bil še vse drugačen 
jok in škripanje z zobmi. Xaposled mi je dal poljubiti(!) palico in 
mi obljubil: >Dalje prihodnjič!« 

Teta Ivanka se je zaročila z gospodom Plečnikom. Ta mož je 
res olikan: šole niti v misel ne vzame nikdar. Prosil ga bom, da s 
svojim izrednim govorniškim darom prepreči obljubljeni — daljnji 
natisk. 



^ 



Iz boja. 



ej, to je bitev vam besnela. Vojak visokorasel, zoren 

grmenje hrulo je topov. ima na prsih križec zlat. 

Ta bitev je očini vzela Prejel ga je za trud naporen, 

junaških sto in sto sinov . . . ker hraber bil je vsakikrat. 

Vesel hiti zdaj h koči mali, 
pritisnit mater na srce. — 
— Da včeraj so j o pokopali, 
od svojcev tožno vest izve. 

Vojanov. 



48 Književne novosti. 



(P^.,^^;^^ ^2^2/.-^ 




l^njižeVne novosti. A<$^ — 



Tavčarjeve povesti. Tiskarna Ig. pi. Kleinmayra in Fed. Bamberga je 
poslala za Božič četrti zvezek dr. Tavčarjevih povesti v svet. 

Ta zvezek obsega štiri pripovedne proizvode pisateljeve in sicer v sle- 
dečem sporedu: I. Tiberius Pannoni cus, II. Kuzovci, III. Vitá vitae 
meae in IV. V Žali. 

Kakor pri vseh povestih Tavčarjevih, tako se divimo tudi pri ravnokar 
naštetih blesteči dikciji pisateljevi, njegovi razkošni domišljiji in občudovanja 
vredni tehniki pa pesniškemu poletu njegove pisave . . . 

V íTiberiju Panoniku« nas je prestavil pisatelj na starorimska tla. 
Par krepkih stavkov, nekoliko karakterističnih potez, in v dúhu se nahajamo 
v starem Rimu! . . . Ono dogodbico izza Neronovega vladanja nam pripo- 
veduje v tako smelem tonu, da bi človek res mislil, da se je zgodilo vse tako 
in nič drugače. In naj se protivi naše prepričanje še tako ternu, da bi bil ko- 
lorit, ki nam ga káže pisatelj, pristen, da bi bilo to res starorimsko življenje, 
ki nam ga opisuje — voljno se vdajemo njegovemu izrednemu pripovednemu 
talentu in kakor hipnotizirani mu slcdimo, kamorkoli hoče! Dejanje se razvija 
dramatično, in če si začel čitati, ne odložiš knjige poprej, dokler povesti nisi 
precital do kraja. Jako nežno in prisrčno nam je opisal pisatelj v tej povesti 
zlasti razmerje med naslovnim junákom in Evlalijo. Partija, kjer Tiberius P. 
opisuje svoji Ijubici svojo domovino, je čisto lirsko-poetična. 

»Kuzovci« so nekaki rokovnjači ali tihotapci, kakršni so se nahajali 
báje še pred kakim polstoletjem v Poljanski dolini. V vseh takih povestih igra 
navadno Ijubezen med poveljnikom zločinske družbe in kakim nedolžnim ženskim 
bitjem poglavitno ulogo. Tudi načelnik Kuzovcev Ijubi, a pisatelj se je znal s 
finim čutom izogniti vsej osladi in se dotika te Ijubezni, dasi postane usodna 
za glavnega junáka, le mimogredé. Vidi se, da je šlo pisatelju v prvi vrsti za to, 
da nam z živimi bojami naslika življenje one tatinske družbe, in to se mu je po- 
srečilo res mojstrsko. Kar vidimo jih te Kuzovce, kako sede v Premetačevi 
gostilnici ter snujejo svoje zločinske náčrte, ali pa kako tiče drug poleg drugega 
tam gori v svoji koči ter zajemajo iz mogočnih skled. Vsekakor je »milieu« v 
tej povesti izvrstno pogojen . . . 

Zgodovinska podoba »Vita vitae meae« spominja nekoliko na »Graj- 
skega pisarja«, ki je izšel v tretjem zvezku. Saj se godita obe povesti v 
istem kraju in menda ob istem času! Bas tiste povesti Tavčarjeve, ki posegajo 
v čase verskih bojev, prijajo meni najbolj, deloma zato, ker razgrinja v njih 
pisatelj del domače zgodovine pred nami, deloma pa, ker se pisatelj morda 
nikjer ni povzpcl do tolike objektívnosti kakor bas v teh povestih. Nobenega 
mesta ga ni, kjer bi se moglo reči, tu se razgreva za luteránstvo, tu za katoli- 
čanstvo. Samo strastne, zaslepljene in fanatizirane Ijudi vidi pred seboj, in njegov 
edini namen je, pokazati nam jih také, kakršni so. In morda pisatelj tudi resnice 
ni nikjer tako zadel kakor tukaj. Da bi bili ijudje v tedanjih časih tako govo- 
rili, kakor govore v Tavčarjevih povestih, o tem sicer dvoj im, tudi vedli se 



Književne novosti. 49 



morda niso povsem tako, a da je bilo njih versko naziranje in zlasti njih du- 
ševno stanje tako, kakor nam ga slika pisatelj, to se mi zdi povsem verjetno. 

Od kake stráni bi morda očitali dr. Tavčarju bas radi teh povesti verski 
indiferentizem, a pravá umetnost ima pač še višje namene, nego razgrevati se 
za načela! . . . 

Tavčar pa se tudi kaj rad pogreza v tiste čase, ko so hruli po naših 
tleh verski boji. To spričuje jasno tudi skupina povesti, ki je bila tiskana pod 
naslovom >V Žali* prvikrat v Zvonu leta 1894. I tu se godi prvá povest v 
lutrskih časih. Morda ga ni nobencga leposlovnega spisa Tavčarjevega, ki bi 
bil tako značilen zanj, nego so povesti, ki so združené pod omenjenim na- 
slovom. Tu nam je pisatelj práv ad oculos demonštroval, kako deluje njegov duh. 

Vrhu Zale je, s puško v roki, prežeč na divjega petelina. Milieu je po- 
etičen, da si bolj poetičnega misliti ne moreš. Sredi deviške narave, v svežetn 
zraku, v senčnem gozdu! Ta okolica mu vzbuja poetične občutke. Vse vidi, vse 
sliši. Sedanjost ga obdaje, in zaveda se je popolnoma. A hkratu mu poleti duh 
za tristo let nazaj, hkratu se mu vzbudi misel: >Kako je bilo tu nekdaj ?« In 
zdaj mu vstaja podoba za podobo, slika za sliko pred očmi. Snuje se mu kar 
samo od sebe v glavi, in v tem, ko bi kdo drugi grizel pero, ko bi se zvijal in 
mučil pri mizi, gleda on mimo v svet, in povest iz dávno minolih časov je go- 
to va, prej nego je sam pričakoval . . . 

Seveda, ko bi je pisati ne bilo treba, bi bila še vse lepša, nego je! . . . 
Koliko misii se pogubi, koliko čutov oslabi v tem, ko pomakamo pero v črnilo . . . 

Ťukaj se vidi práv jasno namen pisatelj ev, pokazati nam vzporedno seda- 
njost in preteklost. Da pa pridejo za gospodom Andrejem še trije pripovedovalci 
na vrsto, se mi zdi preveč. Govoril naj bi bil ali Jemač ali šepasti Tinče ali 
pa žalostní Mihá, torej eden sam, druga dva pa naj bi bila prihranila svojo 
povest za kako drugo priliko. — 

Ko je bil Zola tako odkritosrčen, da je naravnost priznal, da nima ni 
trohice domišljije in da si ne more predstavljati najmanjše stvari, ako si je ni 
prej ogledal, so prišli oni pisatelji, ki so se odlikovali po živahni domišljiji, 
naravnost na slab glas. 

Kako smešno! 

Domišljija je naravni dar, ki ga gre ravno tako malo prezirati in zame- 
tavati kakor vse druge naravne dari! . . . 

Ne rečem, da ni Tavčarja zanesla prebujna domišljija večkrat preko onih 
mej, katerih bi se bil moral držati kot umetnik. »Ne quid nimis!* velja v 
umetnosti bolj, nego kjerkoli. Pravá mera v vsakem oziru, to je pravilo, 
katerega estetika nikdar ne bo smela zavreči, in kateremu se bodo morali pri- 
lagoditi tudi naši dekadentje! 

Brzdati domišljijo, ni lahko, in bas tu tiči morda vzrok, da nahajamo med 
romantiki, ki so se tako burno, tako razuzdano vdajali svoji domišljiji, tako 
malo dovršenih umetnikov. Tu pa imamo tudi pojasnilo za to, da se romantiki 
tako radi pogrezajo v temo preteklosti ali pa tudi v meglo prihodnosti. Seda- 
njost jih preveč ovira v poletu njih misii in v pojavljanju njih bogato razvitega 
čuvstvovanja. Le ondi, kjer j im pogled ne obtiči však hip na kakem predmetu, 
kjer jim na ušesa ne zvene vedno znani glasovi, se počutijo romantiki dobro, 
torej v preteklosti ali prihodnosti . . . 

• Ljubljanski Zvon« 1. XX. 1900. 4 



5Q Književne novosti. 



A zakaj se je bil dvignil drugod tak vihar zoper romantike v slovstvu? 
V čem se pravzaprav razločuje romantika od realizma? 

Romantikom je poglavitna stvar lastni »jaz«. Romantiki pogrezajo radi 
ves svet v sebe ter ga podajejo potem prestvarjenega, idealiziranega v svojih 
umotvorih. Romantikom ni reálni svet nič, njim velja samo intuicija. 

Jedro realizma zasledimo najlaglje, ako pomislimo, kaj umeva Zola pod 
umetnostjo. Njemu ni umotvor nič drugega, nego kos narave,kakorjoje 
videl umetnik s svojim temperamentom. Seveda šili Zola na to, da 
naj se temparament potisne čimbolj v ozadje, in da naj gleda umetnik kolikor 
mogoče z objektivnim, nepristranskim očesom svet. A zanimivo je gotovo, da 
celo Zola priznáva, da igra temperament pri vsakem umetniku neko ulogo. Iz tega 
pa sledi dalje, da je razloček med romantiko in realizmom bolj kvantitativen, 
nego kvalitativen ! . . . 

Svoje misii, svoje prepričanje zna Tavčar še pritajiti, kakor sem omenil 
gori, govoreč o njegovih povestih iz reformacijske dobe; svojega temperamenta 
pa ne zataji nikdar! Po žilah vseh Tavčarjevih junákov plove njegova lastna 
vročakri, in naj se imenuje junák Tiberius Pannonicus ali Ivan Solnce 

ali kako drugače! 

A pri Tavčarju je še nekaj drugega! Po mojem mnenju je Tavčar lirik 
skozinskoz, in ko bi danes ali jutri prejel debelo knjigo z nápisom: »Lirske 
poezije dr. Ivana Tavčarja«, bi se jaz tému čisto nič ne čudil, pač pa 
mi je nerešena zagonetka, da se dr. Tavčar nikdar ni bavil s poezijo. Da je 
Jurčič pustil verze, mi je umevno, kajti on je bil v resnici samo epik. 

Nekaj ne bo smel zamolčati, kdor bo pisal kdaj kaj več o Tavčarjevih povestih. 
V inozemskem, zlasti nemškem slovstvu sta romantika in nazad- 
njaštvo skoraj identna pojma. Pri Tavčarju pa zaman iščeš nazadnjaštva; 
nasprotno, v svojih nazorih je naprednjak skozinskoz! 

To je poteza v romantiškem značaju Tavčarjevem, katere ne bo prezretí! 
Vse napredovanje v slovstvu, kakor drugje, je podobno dviganju in pa- 
danju valov . . . Ekstrem sledi ekstremu; tu val, tam globina, a v nedogledni 
daljavi se leskeče v prijetnem svitu mirna vodná gladina ... In naj se vzpenja 
val še tako kvišku, in naj žije poleg njega še tako globoko zrelo, val je v zvezi 
z valom! . . . 

Kakor vláda med Kersnikom in poznejšimi našimi realisti duševno sorod- 
stvo, tako vláda neko sorodstvo med Tavčarjevimi spisi in spisi naših deka- 
dentov (Cankar), naj se ti že tega zavedajo ali ne! 

IV. zvezek Tavčarjevih povesti je dično božično darilo, ki bi moralo 
ležati na mizi vsakega rodoljuba. Pa seveda, tudi čitati bi morali te povesti 
v vsaki slovenskí hiši. Z. 

Dostavek uredništva. To krátko poročilo o IV. zvezku zadoščaj za 
sedaj. Pričakujemo še vsaj eden zvezek. A kadar izidejo vsi spisi našega zna- 
menitega pisatelja, takrat bo treba obširne studije o slovenskom novelistu 
Tavčarju. Tako krepko izražena pesniška individualnost, kakršen je on, to brez 
dvoma zaslúži. — 

»Slovanska« in »Salonska knjižnica«. Snopič 89.— 90. »Slovanske knjiž- 
nice« in II. zvezek »Salonske knjižnice«, ki ju je pred kratkim časom izdal pod- 
jetni založnik Andrej Gabršček v Gorici, me posebno zanimata, in prebral sem 
ju z resničnim veseljem. 



Književne novosti. 51 



Ta dvojnati snopič »Slovanske knjižnice« prináša »Rokovnjače«, narodno 
igro v petih dejanjili, ki j o je spisal po znanem Jurčičevem-Kersnikovem románu 
Fran Govékar, a v drugem zvezku »Salonske knjižnice« je natisnjena slávna 
žaloigra Villiama Shakespearja: »Hamlet, kraljevič danski«, katere prevod 
je preskrbel Ivan Cankar. 

Ko sc je osnovalo pred Icti v Ljubljani »Dramatično društvo«, je začalo 
izdajati >Slovensko Talijo*, ki je prinášala daljše in krajše igrc večje ali manjše 
literárne vrednosti. Obilica zvezkov »Slovenske Talije« je danes razširjena po 
vsej slovenskí zemlji, zlasti po onih mnogih krajih, kjer so prejšnje čase nav- 
dušenejše in požrtvovalnejše nego danes na diletantskih odrih uprizarjali igre, 
budili z njimi narodno zavcst in zbujali med občinstvom zanimanje in Ijubezen 
do dramatiške umetnosti, ki je ležala takrat pri nas še v povojih. Da čujemo 
danes, ko imamo v Ljubljani tako lepo dramo in opero, ko toliko pišemo in 
govorimo o gledališču, o njega pomenu in vážnosti, ko je to naše gledališče, 
ki naj bi bilo vsem enako drago in sveto, celo preporno jabolko naših poli- 
tiških strank, da čujemo torej danes tako ubogo malo, kako z vcseljem igrajo 
lepe naše diletantke in gosposki naši diletantje na čitalniških odrih večje ali 
manjše igre, mora biti vendar kje vzrok tej zaspanosti in nebrižnosti. 

Ker nočem zvračati krivde niti na tega niti na onega, si mislim, da ni- 
majo naši Ijudje kaj igrati. Ves repertoár naših izvenljubljanskih odrov je že 
docela izčrpan, odkar je ustavilo >Dramatično društvo* izdajanje »Slovenske 
Talije«. Zadnja leta je sicer tiskalo besedila raznim operám, ki pa po mojih 
mislih nimajo vrednosti za tistega, ki mu ni dana ugodna prilika, da bi šel tudi 
poslušat opero. Saj imajo običajno libreta ta podedovani greh, da so slabá in 
sama na sebi brez vrednosti. Dobro bi sicer bilo, da imamo tudi sedaj pri 
opernih predstavah besedilo v roki. Tiskati bi ga bilo na slabši papir in ga 
razpečavati za majhne novce, in Ijudje bi ga kupovali. — 

Bilo bi torej umestno, da priredi novejše in lahko izvedljive igre, ki jih ima 
v svoji knjižnici, ^Dramatično društvo* za tisk, da tako omogoči pospeševanje 
dramatiške umetnosti in intenzivnejšo gojitev dramskih predstav po mnogih 
naših čitalniških odrih. Pa kaj mislite, da si ne upajo igrati navdušeni naši ro- 
doljubi po kmetih tudi večjih iger? Ali niso igrali že v Novem mestu >Poži- 
galčeve hčere« in "Loovodske sirote«, v Mokronogu »Revčka Andrejčka« in 
»Materinega blagoslova* in drugod Bog znaj kaj še vse ? Samo treba je dati 
našim dramatiškim diletantom-umetnikom kaj v roke, in igrali bodo, da bo kaj! 

In potem jih bo vleklo tudi v Ljubljano, in naše gledališče jim bo učilišče. 

Naši igralci in naše igralke bi šli tuintam gostovat po slovenskí zemlji, 
bi razvnemalí s svojím lepím, včasi ízbornim ígranjem občinstvo in mu zbujali 
in krepílí zanimanje do gledališča sploh in do Ijubljanskega gledališča posebe. 
Med gledališkími počitnícamí bi se pa odpravilo vse dramsko oscbje na umet- 
niško potovanje po slovenskí zemlji, in tako gostovanje bi imelo obilo lepíh in 
trajnih uspehov . . . Ce se včasí vgnezdijo tuintam nemške potovalne družbe 
in more z neslanímí búrkami Slovensko občinstvo, bi bilo po takih krajih pač 
mesta tudi našim ígralcem in ígralkam! 

Pa to ni stvar, da bi o njej zdaj razpravljal. Omenil sem jo le mimogrede. 

Hvaležni moramo torej bití g. Gabrščeku, da nam je natisnil dramatizované 
»Rokovnjače«, kí so imelí lanjsko sezono na našem odrú najlepší uspeh. 

* * 

* 

4* 



52 Književne novosti. 



Dramatizovati ni lahka stvar. Pisatelj novele ali romána ima široké meje 
- dejal bi - meje brez mej, kjer se razvija ali ustvarja njegov duh. Dogodke 
opisuje na dolgo in široko, opisuje njih vzroke, vplive in posledice; opis in 
popis mu pomagata k popolni karakterizaciji delujočih oseb, z opisom m popisom 
odpre bralcu pogled v okoliščine in odnošaje - skratka: pripomočkov ima 
obilo, da udari svojemu delu misleči pisatelj z zadnjo besedo pečat popolnosti, 
in da stoji bralcu potem, ko zapre knjigo, jasno in umljivo pred dušo vse ono 
življenje, ki ga je dahnil pisatelj na papir . . . 

A dramatizator je siromak, in njegovo delo ni hvaležno! Kadar gledamo 
uprizorjeno dramatizovano igro, nam ne pride na um, koliko truda je stalo 
onega, ki se je lotil dramatizovanja kateregakoli pripovednega spisa, preden je 
obsežno delo — kakor je to v našem slučaju — preštudiral vsestranski, da ga 
je predelal in prekrojil tako, da mu precej s prvo uprizoritvijo ne odbije zadnja 
ura življenja na gledaliških deskah. 

Dramatizovati je pa le one románe, v katerih je zakipela pisatelj eva pri- 
povedna muža do dramatiških prizorov in afektov. A vzporediti samo te v po- 
glavni vrsti drugega za drugim, pomeni toliko, kakor otrebiti rožni grm nepo- 
trebnih izrastkov ter mu porezati liste in veje, da ostane samo deblo, in da se 
usujejo cvetovi po tleh . . . 

Dramatizatorju je treba iz lastne moci ustvariti tesno vez, ki druži posa- 
mezne prizore, vzete iz romána, v popolno celoto. O čemer govori knjiga, tému 
mora dati dramatizator mesa in krvi, da stoji živo pred nami na deskah, ki 
pomenijo življenje. 

Vse to omenjam zato, da mi je lažje poudarjati vrline »Rokovnjačev«, 
kakršne je napísal po románu Govékar in jih sedaj izdal v Gabrščekovi »Slo- 
vanski knjižnici«. Ti so mnogo boljši, nego so bili lanjsko leto tisti, ki so jih 
igrali. Takrat sem čutil nekako naglico, s katero je vzporedil v dramo Govekar 
prizore, ki vpijejo v románu po odrú. Ko sem prebral knjigo, sem se prepričal, 
da je prirejal Govékar »Rokovnjače« za tisk s premislekom in preudarkom. V 
bistvu ni igre nič izpremenil (kar bi ji bilo tudi kvarno), nego vglobil se je v 
posameznosti in jim dal znak vážnosti in veljavnosti. V tem je ravnal samosvoje, 
kakor mora dramatizator, ki resno misii pri svojem delu. Glavna skrb mu je 
bila, da je podaljšal življenje najoriginalnejši, po nje besedi in prirodnem ve- 
denju najzanimivejši osebi v románu in drami — tému pristnemu slovenskému 
kmetiškemu rogoviležu, pretepaču in pijancu — Blažu Mozolu. 

Kakor so »Rokovnjači« v celoti kos žalostne zgodovine one »Sturm- und 
und Drangperiode« kranjskega kmeta, ko se mu je zajedlo zavratstvo, ubojstvo 
in nasilstvo v kri, tako so nam znak talenta, organizacije in neustrašenosti slo- 
venskega kmeta, tako je zlasti Blaž Mozol naj vernej ša slika našega moža, ki ga 
je vzgojila príroda sama, kí je živel in deloval po intencíjah prírojeníh lastnosti, 
do katerih ni posegla preustvarjajoča roka omikane družbe in vplivne knjige... 
In če ne zavoljo ničesar drugega, je ravno zaradi Blaža Mozola odobravati to 
Govékarjevo delo in posebe še podaljšek Mozolovega življenja, saj nismo še 
nikdar videli na slovenskem odrú tako nepokvarjene in natančne podobe pe- 
ščatega kmeta -junáka, tu mislim po brezobzírnem občevanju in nekaki otro- 
škomoški naivnosti odlikujočega se junáka. 



Književne novosti. 53 



Iz istega vzroka Je menda Grovékar podaljšal tudi drugi del drugega de- 
janja. Docela drugo lice je dal četrtemu dejanju, ki obsega v prvem delu Mo- 
zolovo tragiško smrt, v drugem maščevanje Nandetovo. 

O ostalem mi ne káže govoriti, ker je že gledališki kritik »Zvonov« pisal 
lanjsko sezono obšimeje o »Rokovnjačih< . . . 

Skratka: Dramatizatorju sta odprta dva pota: ali vzame iz romána samo 
jedro in ga uporabi v drami popolnoma po svoje, ali pa napiše dramo, ki se 
samo naslanja na román. Govékar je ubral drugi pot, to pa iz pietete do Jurčiča 
in Kersnika. Tisti, ki poznajo román — in menda jih ni mnogo, ki bi ga ne! — 
bodo brali in gledali dramatizované »Rokovnjače« z isto naslado. 

Knjiga je okusno tiskana. Na naslovni stráni je slika g. Antona Verovšeka 
v ulogi Blaža Mozola, katerega je igral z mojstrsko realistiko. Če bi igrali »Ro- 
kovnjače* na kateremkoli odrú — slovenskem ali hrvaškem — bi bil pravi 
tolmač Mozolov edino g. Verovšek. 



Seveda je najbolje, da se prevajajo tako sloveča dela, kakor je »Hamlet«, 
iz originala, iz jezika, v katerem so bila pisana. Že tako je tezko, prevod spra- 
viti popolnoma v skladje z originálom, toliko bolj je nedostaten prevod pre- 
voda. Da ni prevajanje resnih in globokih del malenkostno in postransko delo, 
znači že to, da so slávna dela prevajali znamenití možje z isto skrbnostjo — 
morda še z večjo — kakor bi pisali kaj svojega. 

Tudi Cankar ni prevel »Hamleta« iz originala, nego iz nemškega prevoda, 
ali iz Schleglovega - Tickovega ali iz katerega drugega, tega ne vem. In škoda 
je, da ni imel pred sabo »Hamleta« v izvimem jeziku . . . Ali od vsakega ne 
moremo zahtevati vsega! Bodimo zadovoljni, da imamo sploh >Hamleta< — to 
je vsekakor naši književnosti na čast in našemu odrú v hasek. Kadar ga bomo 
videli na odrú, takrat bo lažje in priličnejše govoriti komurkoli o »Hamletu« 
kot takem. 

Ko sem prebral knjigo, sem dobil vtisk, da je spisal prevod Cankar hitro, 
tako na vmes, ko se mu ni Ij ubilo pisati kaj drugega. Če bi hotel biti siten in 
natančen, bi navedel lahko primere o neenakosti naglasov, oblik, česar pa se je 
moral Cankar posluževati zavoljo verzov, v katerih je izvečine spisan »Hamlet<. 
Sploh pa móram priznati, da je prevod lep, da, mestoma celo krasen, da je poln 
izbranih, vendar mnogoličnih besed, in kdor ume ves prevod, ta je dobro vešč 
slovenščini, torej jo ima v popolni oblasti tudi prevajalec. 

Da se prepričajo bralci sami, koliko soglaša Cankarjev prevod z nem- 
škim prevodom, navajam tu del znamenitega Hamletovega monologa v tretjem 
dejanju v nemškem in slovenskem jeziku: 

Sein oder Nichtsein, das ist hier die Frage: 

Ob's edler im Gemút, die Pfeil und Schleudem 

Des wútenden Geschicks erdulden, oder 

Sich waffnend gegen eine See von Plagen, 

Durch Widerstand sie enden. Sterben — schlafen — 

Nichts weiter! — und zu wissen, dass ein Schlaf 

Das Herzweh und die tausend Stófie endet, 

Die unsers Fleisches Erbtheil — s' ist ein Ziel 

Aufs iiinigste zu wúnschen. Sterben — schlafen — 



54 Književne novosti. 



Schlafen! Vielleicht auch träumen! — Ja, da liegťs: 

Was in dem Schlaf fiir Träume kommen môgen, 

Wenn wir den Drang des Irďschen abgeschúttelt, 

Das zwingt uns still zu stehn. Das ist die Rúcksicht, 

Die Elend läfit zu hohen Jahren kommen. 
Slovenski prevod pa slove: 

Biti — ne biti.? — to je zdaj vprašanje: — 

In kaj je pleraeniteje: — trpeti 

Puščice vse in kopja zlé usode, 

AU se orožiti proti morju 

Nadlog ter jih uničiti z uporom? 

Umreti — spati — in nič drugega! 

Nadej ati se, da končá nam spanje 

To srčno bol in tisoč teh udarcev, 

Ki dedina so našega mesá — 

To bil bi smoter, vreden hrepenenja. 

Umreti — spati — 

Dá, spati! Morda tudi sanjati! — 

Ha, tu je vozel! To premišljevanje, 

Kakóve sanje pridejo nam v spanju, 

Ko smrtnega otresemo se trupla — 

To zadržuje nas! In to je vzrok, 

Da réve naše staraj o se mirno. 
Tudi tej knjigi je dala Gabrščekova tiskarnica prikupno zunanje lice, a 
mnogo lepše je njeno notranje bogastvo. E. Gangl. 

Gledališke igre, spisal A. L. Bistriški. Prvi snopič »Gledaliških 
iger«, katere zalaga gospod pisatelj sam, a tiská J. Krajec v Novem mestu, 
obsega veselo igro v enem dejanju: »Lokavi snubač«. 

Pišoč to igrico, je imel gospod pisatelj pred očmi brez dvojbe kak manjši 
gledališki oder, kakršni se nahajajo po čitalnicah na dežcli. Kakemu manj iz- 
birčnemu občinstvu bi utegnil ta dramatiški proizvod tudi práv ugajati, ne morem 
pa si misliti, da bi uspel na kakem večjem odrú in pred občinstvom, ki je raz- 
vajeno in ki s kritičnim očesom motri, kar se godi pred njim. 
Dejanje igrice je sicer možno, ali precej neverjetno. 

Jakob Gornik, župan v neki večji vaši na Slovenskem, pričakujc novega 
okrajnega glavarja. Napovedal se mu je, da pride pregledat občinski úrad. Práv 
ta dan pa pričakuje njegova hči Minka svojega ženina iz Ljubljane. Mati Marjeta 
je na stráni hčere, oče pa noče nič slišati o snubcu iz mesta. Izbrati hoče svoji 
hčeri moža sam in sicer poštenega, pametnega, priprostega moža, kakor 
pravi on. 

Jakob gre z dvema občinskima svetovalcema glavarju nasproti, v tem pa 
pride Ivan. Mati in hči mu povesta, da je dospel o zelo nepriličnem času. Skriti 
se mora v stranski sobi za toliko čaša, da odide spet pričakovani glavar. Če se 
izteče vse povoljno, bo oče morda boljše volje in se bo manj ustavljal njegovi 
snubitvi. Ivan se vda in stopi v stransko sobo, mati in hči pa se gresta pri- 
pravljat za glavarjev sprejem. 

Ivan ne strpi dolgo v »luknji«, kakor nazivlje ne posebno dovtipno on 
odkazano mu sobico. Dolgočasno mu je, in vrne se v večjo sobo oziroma na 



Književne novosti. 55 



oder. Ondi stika po županovi raizi. Župan se vme z obema svetovalcema. Zgre- 
šili so namreč glavarja, in župan se zdaj jezi na ženo in hčerko, češ, da sta 
onidve zakrivili s svojim pripovedovanjem o Ivanu, da je šel prepozno glavarju 
nasproti. Ivan pa se hkrati odloči, da se ne skrije več, ampak da ostane na 
svojem mestu, in naj se zgodi, kar hoče. Župan in svetovalca, ko ga zagledajo, 
mislijo, da je on glavar, ki je prišel nemara po neki drugi poti in ki pregleduje 
zdaj že úradne stvari. Ivan, zapazivši zmoto, jo hoče izkoristiti. Dela se, kakor 
bi bil res glavar. Pa ne da bi se vršilo pregledovanje urada, se prične takoj 
pojedina, katero je bil velel napraviti župan za glavarja. Rázna vprašanja žu- 
panova in svetovalcev spravijo dozdevnega glavarja v nemalo zadrego. Na 
nekatera odgovarja tako nerodno, da začne eden svetovalcev zmajevati z glavo. 
Toda oče župan je ves srečen, in ko glavar poprosi naposled za roko njegove 
hčerke, se mu to niti posebno čudno ne zdi, in pripravljen je, dati mu jo, ako- 
ravno je malo prej naglašal, da hoče hčeri dobiti priprostega moža. Kakor 
nalašč se zglasi pri županu popoten godec. Zagosti mora, in prične se rajanje, 
ko vstopi — pravi glavar. A ta glavar je znanec in prijatelj Ivanov, in z njegovim 
posredovanjem se konca stvar po želji zaljubljencev. 

Sujet igrice je torej domač, zajet iz priprostega kmetiškega življenja. A 
že iz vsebine posnarae vsakdo lahko, da je v igrici marsikaj neverjetnega. 

Sicer pa ni bilo težko, izogniti se ternu in onému nedostatku. 

Da naznani Ivan Minki svoj prihod s pismom, katero dobi le malo prej, 
preden dospe sam, je smešno. Saj bi bil hlapec lahko pozabil, izročiti ji ga 
prej! Čudno se zdi človeku, da mati pozná izvoljenca svoje hčere, oče pa ne. 
To bi se bilo raoralo pojasniti! Premalo utemeljen je sklep Ivanov, da se po- 
kaže županu in da prevzame ulogo glavarja. To je malce kočljiva stvar, za 
katero se kdo ne odloči kar tako! Namesto da spozná Ivan v zadnjem prizoru 
v glavarju svojega prijatelja, naj bi vedel že naprej, da je ondotni glavar njegov 
znanec in prijatelj, in bas to naj bi ga navdalo s pogumom ter ga napotilo, da se 
izda za glavarja, ker se mu od prijatelja, tudi če pride, ni bati kdo ve kake 
zámere, pa tudi nikakih sitnosti ne. Tako pa se nam zdi naravnost čudno, da 
Ivan o svojem prijatelju niti ne ve ne, da je okrajni glavar, in tisto prijatelj stvo, 
ki pride na dan šele v odločilnem trenotku , účinkuje kakor pravi pravcati 
»deus ex machina«. 

Da se začne pojedina takoj po zajtrku — kajti župan zajtrkuje, 
preden gre glavarju nasproti — je tudi neverjetno. Čas dejanja naj bi se bil 
preložil bolj proti poldnevu! Najbolj nam vzbuja dvojbe pa lahkovernost župa- 
nova, katera je vzrok, da se takoj zaveruje v misel, da ima res glavarja pred 
seboj, in pa naivnost njegova, s katero sprejme ponudbo glavarjevo, ko hoče 
postati njegov zet. Tako bedastih županov pri nas menda vendar nimamo, in 
da bi se zdelo početje županovo vsaj nekoliko verjetno, bi ga moral imeti vsaj 
precej >pod kapo«, ali pa bi moral biti povsem drug značaj, nego se nam 
sicer káže. 

In tako je v igrici še semintja kaj, kar bi si želel jaz malo drugače. 

Gospodu pisatelju se bodo zdele te opazke morda malenkostne, a jaz 
mislim, da naj daje pisatelj čitatelju oziroma gledalcu kolikor mogoče malo 
prilike, da vzklika: »Kako pa to?< 

Da se je gospod pisatelj oziral na manjše odre, se mi zdi posebno 
hvalevrcdno. Tudi na deželi naj poganjajo kali naše dramatične umetnosti! Da, 



gg Književne novosti. 



jaz bi mlajšim močem, ki se hočejo poskušati na dramatiškem polju, naravnost 
svetoval, da bi pričele tudi tako. Pozabiti ne smemo nikdar, >da iz malega zraste 
velikol^Gradi se od spodaj gori, ne nasprotno! 

Z zanimanjem pričakujemo nadaljnih zväzkov .Gledaliških iger«. Da jih 
zalaga gospod pisatelj sam, káže veliko požrtvovalnost, in práv od srca žehmo, 
da bi gospodu pisatelju njegovo podjetje ne prineslo razen truda še gmotne 

izgube. — .- 

Priporočarao torej našemu občinstvu, da pridno sega po prvem snopiču, 

ki stane samo 25 novčičev. 

Sin. Rodbinska dráma v 4 dejanjih. Spisal Engelbert Gangl. >Slovanske 
knjižnice* snopiči 91.-92.- 93. V Gorici. Tiskala in založila »Goriška tiskarna. 
A. Gabršček. 1899. V lanjski gledališki sezoni se je konec decembra izvrstno 
predstavljala na slovenskem odrú prvikrat izvima dráma, ki je vzbudila v slo- 
venskih literarnih krogih največje zanimanje in — takoj tu bodi pripomnjeno — 
tudi najlepše priznanje. Z dramo »Sin« se je predstavil našemu občinstvu go- 
spod Engelbert Gangl kot dramski pisatelj nenadejano temperamentnega pe- 
resa. Gangl je uži val dotlej ugled melanholskega lirika, od tega do dramatika 
pa je velikánski korak. Pisatelj more ustvarjati dobre novele in najnežnejše 
erotične pesmi, tudi izvrsten baladnik more biti, toda dráme, ki bi ustrezala 
strogira zahtevam gledališke tehnike ter podaj ala resnično dramatiško žive pri- 
zore ter značaje z valovito krvjo, také dráme tudi marsikak lirski ali epski prvák 
ne more napisati. — Gangl pa je zadel takoj s prvim strelom v črno. Njegova 
dráma »Sin« nadkriljuje daleko vsa dosedanja izvirna dramska dela, in ako ni 
bil financialni uspeh predstave 20. decembra 1898. 1. tako lep, kakor je bil njen 
literami, ni to Ganglova krivda. Da se naši dramatiki ne lotevajo sujetov ä la 
»Troje párov črevljev«, je zanje in za gledališko blagajnico nedvomno jako ne- 
praktično, toda — ob vsej svoji skromnosti in ob vsem spoštovanju gledališke 
publike se usojam to povedati na vsa ústa — vsekakor čas t no. Gangl si je po- 
stavil jako težko, tudi največjega genija vredno nalogo in lotil se je je z največjo 
resnobo, z vsemi svojimi duš.evnimi močmi. Res je, da te svoje naloge ni rešil, 
kakor bi jo rešil n. pr. Ibsen ali D'Annunzio, toda obdelal jo je tako, da mu ni 
možno ničesar očitati ter da ima sladko zavest, da je porabil svoj talent docela 
in pošteno. »Sin« je pristen, neafektiran izraz Ganglove múze, te sanjave, mračne, 
tugepolne, obupne, a čisté deve; »Sin« nosi vse znake Ganglovega izvirnega ta- 
lenta, zategadelj pa more postená kritika izreči »Sinovemu« očetu le svoje pri- 
znanje. V umetnosti ni absolutnega merila, ne apriorskih zákonov v umetnosti 
mora priznati kritik individualizmu in subjektivizmu prvo in glavno besedo. »Sin« 
more biti torej le tak, kakeršen je, ali pa bi ga ne pisal — Gangl. »Ljubljanski 
Zvon« je pisal v 2. zvezku lanjskega letnika obširno in temeljito o »Sinu«; ta- 
kisto je povedal kritik v »Slov. Narodu« (štev. 293) z dne 22. decembra 1898. 1. 
svoje objektivno mnenje o tem Ganglovem dramskem prvencu, — odvezani 
smo torej dolžnosti, razpravljati zopet obširnejše o tej drami. Omenjamo le to, 
da je avtor v natisnjenem »Sinu« pač opilil nekatere malenkostne oglatosti, da 
je ogladil tuintam dialóg, izboljšal završetek I. in III. dejanja ter nekoliko predelal 
IV. dejanje. Bistveno pa je »Sin« neizpremenjen tak, kakršen je lani navdušil 
Slovensko gledališko občinstvo in Slovensko literarno kritiko. Ker se bode pred- 
stavljal »Sin« v sedanji obliki itak iznova še v letošnji sezoni, bode takrat dana 
nová prilika, izpregovoriti kaj več o nekaterih posameznostih. Gangl je posvetil 



Slovensko gledališče. 57 



>Sina« g. Antonu Aškercu ter ima priložene lepo sliko gospoda režiserja R. Ine- 
manna v ulogi Cirila. Protej. 

Nove poezije. Napísal Anton Aškerc. V Ljubljani. Založila Ig. pi. Klein- 
mayr & Fed. Bamberg 1900. — Že tretjo zbirko poezij nam je poklonila s to 
knjigo plodovita, geniálna Aškerčeva muža. in takoj tu naj konštatuj erao, da je 
njeno najnovejše darilo ne le najobsežnejše, nego tudi najzrelejše, idej najboga- 
tejše, po svojih sujetih pa nedvomno najoriginalnejše. Na 222 straneh je zbral 
A. Aškerc bujne plodové svoj cga dúha in srca zadnjih treh let ter jih izročil 
svojemu národu v skupno povitih štirih šopkih, katerih však je sestavljen 
iz različnih opojnih cvetk poezije. V prvem šopku so lirske pesmi, v drugera 
popotne pesmi s potovanja po Italiji, v tretjem epske pesmi, v četrtem pa pod 
zaglavjem »Pavliha na Jutrovem« satirske pesmi. Večina teh krasnih umotvorov 
je bila natisnjena v >Ljublj. Zvonu*, toda v vsakem oddelku teh >novih poezij* 
je nekaj še nenatisnjenih, oddelek »Iz. popotnega dnevnika* pa je docela nov. 
Vseh skupaj je 27 še neobjavljenih pesmi, med katerimi je nekaj naravnost kla- 
sične globočine in prelestne lepote. A tudi nekatere že objavljene pesmi je 
avtor predelal ali opilil. Za danes knjigo svojim čitateljem Aškerčeve »Nove 
poezije* le naznanjamo, pridržujoč si obširnejšo študijo za prihodnjo številko 
»Ljubljanskega Zvona*. Menimo pa, da je med bogatimi literamimi darovi, ki 
vise na letošnjem slovenskem božičnem drevesu, ta nová Aškerčeva knjiga naj- 
lepší, naj tehto vitej ši. Také pesniške zbirke v vsem svojem slovstvu došlej nismo 
imeli. Ta knjiga pa nam utrjuje tudi ponosno nado, da dobimo od A. Aškerca, 
kí stojí danes na vrhuncu svoje duševne zrelostí, še mnogo takih del, kí stavíjo 
naše slovstvo v prvé vrste slovanské literatúre. F. G. 



— ^^cgJi^ Slovensko gledališče. Á^^ — 

^—- ^= ^^ ^is-J^-^ ^^ 

I. Draraske predstave. Da so se pred sedemdesetimí letí Ijudje 
navduševalí za Raimunda in njegove dramatíčne proizvode, tému se jaz íne 
čudim. Vestno se držeč sveta Geothejevega gledališkega ravnatelja, kí velí: 
>Besonders aber lasst genug geschehn!* je gledal Raimund pri vseh svojih 
igrah v prví vrsti na to, da je spravil čím več dejanja na oder. O tem smo se 
lahko iznova prepričali pri njegovem >Kmetu mílíj onarj u*, katerega so pred- 
stavljali na našem odrú prvič dne 19- októbra, a ponavljalí dne 21. októbra m. 1. 
Blesteče stvaritve razkošne pesnikove domišljíje se vrste v tej čarovní 
bajki s prístnímí slikarai iz realnega življenja, in pred sabo vidimo sedaj čarobna 
bítja, sedaj človeštvo v njegovíh veselíh in žalostníh urah. 

A v onih časíh, ko je písal Raimund svoje dráme, so ímelí ;ljudje druge 
potrebe, nego jih imamo mi dandanes. V nadnaravnem svetu se današnje člo- 
veštvo ne počutí več dobro, a oní típí iz realnega življenja, katerim pristností 
ne gre odrekatí, so danes že zastareli, in to je vzrok, da nas Raimundove igre 
ne morejo zanimati več kdo ve kako. Kar je trajne vredností v njih, to je 
humor, s katerim so nasičene skozinskoz. In še nekaj dobrega imajo na 
sebi! Nekako blagodejno pomirjene se čutimo, kadar gremo od kake Raimun- 
dove igre. Živci nam niso razburjení kakor pri kakem modemem umotvoru, in 



53 Slovensko gledališče. 



ko zapuščamo gledališče, nam glava ni polna borečih se težkih misii, ampak 
tako nekako prijetno trudna in zaspaná nam je. No, kaj takega je včasi tudi 

dobro! ... 

Uprizoritev te igre ni bila posebno vzgledna. Za to je naš oder pre- 
majhen in scenični aparát prenedostaten. Tudi nismo še nikdar zapažili, da bi 
bile našim igralcem uloge nadnaravnih bitij posebno prijale, a to jim je najbrž 
prej v pohvalo, nego v grajo. Dobra sta bila g. Verovšek (Ajakseljšek in g. 
Housa (Fortunat). 

Dne 26. októbra so ponavljali »Logarjeve«, dne 29. októbra pa »Jer- 
neja Turazerja«. 

Z jokavo Raupachovo žaloigro »Mlinar in njegova hči« so se nasla- 
jali oni sloji našega občinstva, ki sicer ne vidijo nikoli ali le malokdaj gleda- 
lišče od znotraj, lani celo dvakrát in sicer zvečer 1. novembra in popoldne 
12. novembra. Na večer zadnjega dne so bili na vrsti Schillerjevi »Razboj n iki«. 
Dne 16. novembra pa je videlo naše občinstvo po daljšem premoru spet 
enkrat »Revizorja«, znamenito satiro Gogolovo. 

Gogol se ne poslužuje v svoji satiri tako fmih sredstev, kakor morda 
kak francoski satirik, to v prvi vrsti pač zato ne, ker je bas Rus, nadalje pa 
tudi radi tega ne, ker mu je bilo do tega, da razgrne brez daljših okolišev vso 
resnico in da razkrinka do nagote one Ijudi, proti katerim je naperjena 
njegova satira. Ne samo zbadati, docela osmešiti je hotel gotove kroge, in to 
se mu je posrečilo s polno mero. Kako se dajo oni uradniški poštenjakoviči 
voditi za nos, kako se razvesele, ko vidijo, da je dozdevni »revizor« mož njih 
vrste, ki Ijubi rubelj, in kako se jim raztegnejo obrazi, ko se preverijo, da so 
postali žrtev slabé vešti, to vse je res velezanimivo in naslikano z nepresegljivo 
realistiko. Čemur se čudim, je to, da se je dobil v nazadnjaški, neprosti Rusiji 
mož, ki je imel pogum, tako neusmiljeno vihteti bič zoper javne funkcijonarje, 
dočim se v naprednjaški in prosti zapadni Evropi, kjer so vladale še nedávno 
podobne razmere, ni oglasil nihče, práv nihče . . . 

Igrali so »Revizorja« práv dobro, in se je odlikoval zlasti g. Inemann v 
naslovni ulogi. Pohvaliti moramo tudi gospo Danilovo, gospodično Slavčevo pa 
gospode Verovšeka, Danila, Deyla, Orehka in Houso. 

Dne 20. novembra, ko so igrali >>Revizorja« drugikrat, nam je bila dana 
prilika, videti spet enkrat Ijubega gosta iz Zagreba, g. Ignacija Borštnika. 
Prevzel je od gospoda Inemanna poglavitno ulogo. Gospod Inemann je revizorja 
morda ostrej e karakterizoval, zato pa je gospod Borštnik marsikatere podrob- 
nosti v svoji ulogi fineje izvedel. Da se gospod Borštnik rad vglablja v fili- 
gransko delo, o tem nas je prepričal tudi s svojim Osvaldom v Ibscnovih 
»Strahovih«, v katerih je nastopil drugič kot gost dne 21. novembra. Gospoda 
Borštnika Osvald je bil natanko premišljen do najmanjše potezice. Však gibljaj 
v njegovem obrazu in njegovem životu je imel svoj namen, a tudi svoj pomen. 
Gospod Borštnik nam je dokázal s to ulogo, v kateri nam je podal nekaj 
povsem samosvojega, nekaj tako v podrobnostih, kakor v celoti dovršenega, da 
se je povzpel zares do j ako visoke stopinje igralske tehnike. Če meni njegov 
Osvald navzlic tému ni bil simpatičen, je to pač moja krivda! . . . 

Bolj upravičeno pa je vprašanje, nam je 11 pokazal g. Borštnik Osvalda 
takega, kakršnega si je mislil Ibsen? To vprašanje moramo naravnost zanikati, 
ker sledi iz igre sarae nedvojbeno, da si ga tako ni mislil. Kaj ti, kako bi bila 



Slovensko gledališče. 59 



mogla biti tako ponosna nanj njegova mati, in naj je bila njena Ijubezen še 
tako slepá, ako bi bil irael na sebi tako očité znake telesne propalosti, kakor 
jih je kázal g. Boršnik? Kako je mogoče, da bi ne bil črhnil pastor nobene 
besede, ko ga je videl takega, in kako mogoče zlasti, da bi se Regina tako 
čudila, ko čuje govoriti nekaj o boleznir 

Seveda, g. Borštnik je imel svoje vzroke za to, da je igral Osvalda tako! 
Brez dvojbe se zdi tudi njemu nemogoče, da bi nastopila katastrofa tako nepo- 
sredno, in da bi iz paraetnega človeka postal kar hipoma bebec . . . 

Iz vsega pa se da sklepati, da Ibsen niti mislil ni nato, kako bodo pred- 
stavljali njegovega Osvalda, in da mu je bila to popolnoma postranska stvar . . . 

Ljudska igra »Od stopinje do stopinje*, katero so uprizorili 2. in 
8. decembra na našem odrú, spadá k dramatiškim proizvodom tiste vrste, glede 
katerih si nismo práv na jasnem, se li poslužuje pisatelj v njih pikantnosti v 
dosego moralnih smotrov, ali pa mu je morala le pretveza za to, da čim brez- 
brižneje razklada pikantnosti. 

Vse je zavisno pač od tega, kako se igra izvaja! Zoper tako, kakršno 
smo jo videli mi, nimamo posebnega pomisleka . . . 

Igrica je dobro izumljena. Okvir seveda, v katerega je vtesnjeno dejanje, 
ni originál, temveč posnetek po znamenitejših izvimikih . . . 

V tej igri se je odlikovala gospa Polakova (Jelica), ki se zna držati, kakor 
smo to že večkrat poudarjali o njej, v takíh kočljivih ulogah vedno pravé srede. 
Práv zadovoljni smo bili tudi z gospodično Ogrinčevo (Vida) in gospo Danilovo 
(Zagorska) in gospodom Inemannom (Stroj), Deylom (Ivan), Houso (Jakob) in 
Verovšekom (Birtič). 

Dne 14. decembra pa so se predstavljali prvič v letošnji seroni »Rokov- 
njačic in sicer precej temeljito predelani. Grospod Gŕovékar bi se bil lahko 
zadovoljil z uspehom, ki so ga imeli »Rokovnjači« že lanjsko leto, in nikake 
posebne sile ni bilo, predalavati igro. Da je to storil navzlic tému, priča o nje- 
govem resnem streraljenju po popolnosti in dovršenosti. Kar se je dalo iz 
Jurčičevega-Kersnikovega romána por. biti za dramo, to se je zdaj porabilo, in 
dvojim, da bi se mogel na podlagi tega romána ustvariti boljši dramatiški pro- 
izvod, nego nam ga je v predelani obliki podal g. Govékar. 

Semtertja bi se dalo morda še kaj pripomniti, toda to bi bile res samé 
malenkosti. Tako- bi želel zdaj jaz na pr. in to morda baš iz tistega vzroka, 
radi katerega gospod Govékar v prvotni izdelavi svoje dráme sploh ni bil 
spravil na oder Mozolove smrti, da bi rokovnjači Mozola ne pobili v gostilnici 
t. j. na odrú, temveč zunaj gostilnice. Skozi odprto okno bi se slišala lahko 
vsaka beseda, in očem občinstva bi se lahko popolnoma odtegnil krvavi poboj, 
katerega je v igri že itak dovolj. 

Toda če bi zahteval to in morda še kaj, bi se mi res lahko očitalo, da 
»cepim dlako* in g. Govékar bi bil upravičen, zaklicati mi: »De gustibus non 
est disputandum!« 

To je gotovo: »Rokovnjači« in Logarjevi* sta dve izvimi národní 
igri vsaka svoje vrste, na kateri smemo biti ponosni, in kateri nam govorita 
bolj k srcu, nego vse tuje Ijudske igre, kolikor jih dozdaj poznamo. 

Igrali pa »Rokovnjačev« letos niso tako dobro kakor lani. Razen go- 
spoda Inemanna in Deyla nam ni hotel to pot nobeden izmed igralcev práv 
ugajati. Kje je tému vzrok.? Z. 



60 Slovensko gledališče. 



II. Operne predstave. Pripravljajoč se na uprizoritev dveh novitet, na 
Straussovega »Netopirja« in Wagnerjevega x.Holandcas je podala slovenská opera 
v minolem mesecu le novo uprizoritev Gounodovega »Fausta«. Naštudovanje 
»Fausta« z novim opernim osebjem znači seveda isto kakor študijum novitete, 
le za občinstvo ni Faust novost, pac pa dobrodošel in priljubljen znanec iz 
repertoarja prejšnjih sezón, katerega novo uprizoritev rado vidi, da primerja 
moč novih izvrševateljev z močjo bivših članov našega odra. V gospici Carne- 
rijevi smo pridobili Margareto, katera uveljayi ves blišč, ki je lasten tej ulogi. 
Neoporekljivo je njeno pevanje, glasovno brezmadežno, muzikalno sijajno, toplo 
občuteno, vsekdar učinljivo in plemenito izraženo. Visoko si cenimo gospico 
Carnerijevo, cenimo v njej heroinski glas, cenimo v njej tudi fino čutečo umet- 
nico, diko našega odra. 

Je pa tudi Margaréta, ki ji je bilo dano, da se je napojila iz čaše radosti, 
ki je pa tudi do dna izpila grenkobo kruté usode nezakonske matere, v svoji 
reálnemu življenju povzeti in vendar z nežno poezijo ozarjeni prikazni uloga, 
po kateri mora dramatiška pevka hrepeneti. Gounodu je Margaretina oseba glavno 
težišče, njej je posvetil vso svojo pozornost, v njej se mu osredotočuje mišljenje 
in čutenje, njej velja ves čar, ki oživlja njegovo glasbo. Gounodova opera je 
kakor pesem, ki opeva le Margareto in ki glorifikuje Ijubeznivi čar poetiške njene 
prikazni, zbujajoča usmiljenje in sočutje za Margaretino trpljenje. V tej glasbi 
vzklije sladkost Ijubezni v slikovit opoj en cvet, dokler se ne izgubi v vzvišenem 
poveličavanju alegoriški zakončanega odrešenja in oproščenja od pozemskega 
Margaretinega trpljenja. 

Protitežišče je Gounodu sarkastiški duh Mefista; markantná individualiteta 
izrazovitega značaja je zato v Gounodovi glasbi Mefisto, druga glavna oseba. 
Faust je v opernem libretu oproščen filozofskih problémov Goethejeve tra- 
gedije in vse bolj le pasiven. 

Glasba, ki jo je ustvaril Gounod k Faustu, pravilno k Margareti, kakor 
nazivlje on svojo opero, je umotvor, katerega svežost ni še usahnila, katera je 
marveč trajne učinljivosti. Čuvstvovanje, ki se javi v divni tej glasbi, je privrelo 
iz dna poetične in vroče duše. Iz plemenitega mišljenja privrela, sega Gounodova 
glasba v srce, vnema čutenje, vzbuja drhtenje in ostane enako učinljiva, naj si 
jo čuješ zopet in zopet, pristna visoka pesem Ijubezni, pristopna čutilom mladih 
i starih, vonja polna pesem poletne noci. 

Mefisto, kakor ga podaj e gosp. Pestkovski, je izrazovit, krepko posnet 
iz smelé fantazije in živahno podan. Iskre krešoča njegova igra ima svoj 
višek v mogočno razburkanem prizoru, ko se zvija Mefisto pred križem v za- 
molkli besnosti, jezno grizoč svoj hladilni meč. Pevski podaje g. Pestkovski 
Mefista z odličnim sonornim basom, znamenito pred vsem v satanski zabarvani 
kavatini o zlatu, ki vláda svet. 

Vedno lepše se razvija gosp. D esa r i. Mladostno čvrsti njegov tenor 
mu oživlja lahkotna energija, katera mu dodaj e tople akcente krepostne brhkosti, 
izražajoče se tudi v samozavestni igri. Njegov »Faust« je kakor vsaka po go- 
spodu Desariju podaná uloga nov časten, nadobuden uspeh. V » Valentínu* ima 
gosp. režisér Nolli eno onih liriški-elegiških partij, ki se njegovemu mehko 
zaokroženemu baritonu najbolje prilegajo, in v katerih pride lepota njegovega 
glasu v svojih specifičnih lastnostih najbolje do veljave. Razkošen je »Siebel« 
gospe Palakove, prisrčen in Ijubezniv, podan ? vso gracijo, ki je lastna izborni 



Glasba. 61 

naši subreti. Nasemu odrú manjkajočo altistinjo je z najboljšo voljo nadome- 
stovala gospica Bitenčeva kot »Marta«, krátka uloga Branderja je pa bila 
poverjena marljivemu gosp. Polašku. 

V poročilu o prizadevanju operaega osebja je zabeležiti pohvalno na- 
slovno ulogo »Daliborja«, katero je podal pri eni zadnjih predstav tenorist 
gosp. Lebeda, nadomestivši gosp. Desarija. Podal je gosp. Lebeda vestno in 
nadrobno naštudovano partijo in to s povoljnim uspehom, ki bodi mladému 
začetniku v izpodbudo. 

Dva sijajna večera je omogočilo gostovanje člana dvorne opere dunajské, 
tenorista gosp. Frana Pacala, ki je nastopil kot Janko v »Prodani nevesti« 
in v naslovni ulogi »Fausta«. Gostovanje umetnikov priznane veljave je pripo- 
ročilno; ne podaj e se z njim občinstvu le prilika, da se seznani z reprezentanti 
velikih oper, s takim gostovanjem se razvname tudi večje zanimanje za pevsko 
umetništvo sploh, se vzgaja kritičnost občinstva in utrdi in ustali se mu 
okús. To je pa v prid domači umetnosti, kajti kritičnost in okús občinstva sta 
odločihia za stopnjo glasbe, katero zahteva občinstvo, in katera se mu mora 
podati spričo njegove zahteve. 

S takimi dosedaj nenavadnimi gostovanji je pričela intendanca, povabivši 
v Ljubljano gosp. Pacala, obeta pa za to sezono še gostovanje gospodov Navala 
in Heša. Znan že izza solistiškega nastopa pri lanjskera koncertu »Glasbene 
Matice*, pri katerem se je izvrševal Mozartov »Rekviem<, se je proslavil go- 
spod Pacal z nastopoma na slovenskem odrú kot vrstnik najodličnejših dra- 
matiákih pevskih umetnikov. Z vseoblastnostjo, ki je lastna popolnosti, in z 
imponujočo uroerjenostjo umetniške saraozavesti se mu razvija mogočni glas, 
v vsaki legi krepak, v vsaki niansi dovršen. Ustvarjanje tona, počenši od za- 
stavljanja pa do polnega zaokroženja v skrajno mogočnost je ono, kar vzbuja 
v svoji divnosti občudovanje. Vrlina znamenitega izšolanja se druži tu z milobo 
glasu in z moškostjo plemenitega zanosa. Pacalova večera sta slovensko ob- 
činstvo vzradostila in mu vtisnila v spomin z intenzivnostjo, ki jo vzmore le 
dovršenost, pristnega umetnika neprecenljivega glasu. 

In ker je bil i materijalni uspeh tega gostovanja za intendanco kar naj- 
boljši, se je nadejati, da mu pripraví ona še druga že obljubljena gostovanja. 

—oe— 



^-^^>o>odp'^ -^ Olasba. 




Koncert „Glasbene Matice". Deveto koncertno leto je pričela »Glasbena 
Matica« v nedeljo, dne 3. decembra m. 1., s koncertom, ki je bil mimo dosedaj 
običajnih prireditev vseskoz vokalen, brez orkestra, vrsta moških, ženskih in me- 
šanih zborov, fino in umetniški izvedenih, kakor pristoji ugledu in imenu zbora 
»Glasbene Matice*, in kakor vsekdar smelo pričakujemo od njegovega vodje, 
gosp. Mateja Hubada, veščega mojstra v minuciozno vestnem proučevanju 
skrbno in okusno izbranega sporeda. 

Spored 1. letošnjega koncerta je podal v prvi svoji polovici reprodukcije 
že preje izvrševanih zborov, Dvofaka Ijubezniva ženská zbora »Prstan« in >Da, 
jaz te zapustim«, nedávno zamrlega Stanka Pirnata moški zbor >Pomlad in 



g2 Glasba. ^^ 

esen« ter spominek na sporede nekdanjih slovenskih pevskih produkcij dan- 
jdanes spričo nezadostne karakterizacije precej obledeli, a takrat zelo pr.ljubljem 
moški zbor P. Kŕižskovskega »Utopljenko«. 

V drugi svoji polovici je donesel spored tri skladbe iz ruské, nemske, 
oziroma srbské glasbene literatúre. Po svoji koncepciji je vzbudil največji vtisk 
Rusa Cezarja Kjuja mešani zbor »Dve rožis s poezijo napojená skladba, v ka- 
teri je z virtuozno tehniko obdelan bogati obseg zvokov, ki ga nudí zbor žen- 
skih in moških glasov. Presenetljiv je modernega klasika, velikega mishtelja m 
mojstra kontrapunktike, Johannesa Brahmsa mešani zbor ^^Izgubljena mladosts 
ki je zložen na besede moravské národne pesmi. Nežnost slovanskega čutenja, 
ki jo izraža besedilo, ima pri Brahmsu krepkejše poteze, trše ozadje, prerojena 
je v življenja polno sliko, moški imponujočo kakor umetniške risbe Alberta 
Dúrerja. Stjevan Mokranjac, dobro poznan iz lanjske koncertne sezóne, je 
prišel to pot s VII. svojih »rukovetov« na vrsto, s šopkom štirih, s smelo har- 
monizacijo briljantno in efektno obdelanih narodnih pesmi iz staré Srbije in Ma- 
kedonije. Po Mokranjca kristalizujoči obdelavi so proste národne pesmi preustro- 
jene in razširjene; Mokranjca »rukoveti« prestopajo meje zgoljšnje harmonizacije, 
nego so saraostojne umetne skladbe, oživljcne po svežem ritmu in žarni melodiki 

originala. 

Poseben sijaj je pa podal koncertu kot gost nastopivši član dunajské 
dvorne opere, proslavljeni basist gosp. Viljem H e š. Rojen Čeh, bivši član na- 
rodnega gledališča v Pragi, si je priboril gosp. Heš v štirih letih kot dramatičen 
solist ugled znamenitega umetnika, s katerim se ponáša danes dvorná opera na 
Dunaju kot z izvoljencem v vrsti najboljših pevcev. Heš, ki je šele pred štiri- 
najstimi leti debutoval v stisnjenem položaju v brnskem če.škem gledališču, se 
je sedaj povzpel na zavidanja vredno stopnjo člana dunajské dvorne opere, ka- 
tera zavzema navzlic veliki konkurenci inozemskih odrov še zmeraj prvo stopnjo, 
stopnjo aristokraškega stanu; saj je Dunaj glasbenemu svetu spričo nadstoletne 
zgodovine, ki se je osredotočila za glasbo na Dunaju in ki je dodala Dunaju v 
marsikaterem oziru blesteč sijaj, odločilen za vsakega umetnika, najsi ustvarja 
ali proizvaja. 

Heš si je pridobil mahoma naklonjenost slovenskega občinstva — prikúpil 
se mu je, in ker se razglaša, da nastopi v letošnji sezoni tudi na slovenskem 
opernem odrú kot odličen gost, ni dvoma, da se udomači Heševo ime v naših 
glasbo Ijubečih krogih dodobra. Gosp. Heš ima v svojem redkem glasovnem 
materijalu vsa svojstva, ki ga usposabljajo za znamenitega sólista. Blagoglasen in 
mogočen je njegov bas; izvira mu iz najtoplejših globin plemenito čuteče no- 
tranjščine in lahkotno ter zmagujoče prodira na dan, okriljen po nezmotljivi 
tehniki v glasbeno učinljivi rabi glasu. Uspeh, ki ga doseza gosp. Heš s svojim 
petjem, je gotov; saj je vestna in umetniški nadahnjena njegova aspiracija, v 
svesti si je neprecenljivega bogastva pevskega svojega daru in radosti, ki jo 
ustvarja z njim hvaležnemu občinstvu. —oe — 

Risto Savín: Tri Aškerčeve balade za srednji glas s spremljevanjem 
klavirja. Komisijonalna založba L. Schwentnerja v Ljubljani. Cena 1 gld. 20 kr. 
V vrsti še ne obilne literatúre slovenskih samospevov sodi tem baladám prednje 
mesto. Skladatelj jih je označil kot svoj opus 3. Izbral si je pa iz zbirke zaslo- 
velih Aškerčevih poezij pevanja práv vredne, muzikalno hvaležne in tekstno v točni 
obliki globoko vsebino izražajoče balade: »Poslednje pismo«, »Javor in 



Upodabljajoča umetnost. 63 



lipa<in »Poroka«. Uglasbenje se je skladatelju posrečilo, podaje Aškerčeve 
poezije pevcem v práv dični glasbeni obliki. Zabarvanje napeva je kolikor možno 
besedilu priraerao in enotno, melodika značilno umerjena baladnemu pripove- 
dujočemu tonu. Risto Savín dosega in vzdržuje s svojimi skladbami pravo ba- 
ladno razpoloženje, vtisk globokega učinka. Faktúra Savínovih balád káže gladko 
rutino, ne manjka ji nikdar dobrih misii, celo v poigrah, s katerimi okončava 
svoje skladbe, podaje skladatelj dobro premišljeno še zadnjo novo, iz prejšnjega 
vzraslo idejo, izzivajočo k razmišljenosti. Savínove balade, katerim je znani kon- 
certní baritonist dr. Bela Stuhec pripomogel do veljave, še predno so izšle v 
tiskú, zaslužijo pozomost. — oe — 



— ^i^ Upodabljajoča umetnost. ^^^^ — 



Matija Jama in njegove slike. Minolo jeseň so bile v Ljubljani po neka- 
terih trgovskih izložnih oknih razstavljene različne slike: portrétne študije, 
žanrski prizori in vedute iz Ljubljane in njene okolice. Slike so 
vzbujale občno pozornost občinstva kolikor po svojih priprostih, iz vsakdanjega 
življenja zajetih predmetih, toliko i po svojem nenavadnem načinu slikanja. 
Ustvaritelj onih slik je mladi naš rojak, Matija Jama, ki se je vmil lanjsko 
poletje iz Monakovega v domovino. O navedenih Jamovih slikah je priobčeval 
•Slov. Národ* takrat kar sproti krátke, a jedmate ter láskavé opomnje, pripo- 
ročujoč nadobudnega umetnika slovenskému razumništvu; dolžnost je torej i 
leposlovnemu listu, ki ima biti pozorná revija o vsej naši sodobni književnosti 
in umetnosti, da izpregovori dve, tri besede o imenovanem slikarju in njegovih 
doslejšnjih proizvodih. 

Matija Jama se je porodil v Ljubljani dne 4. januarja 1872. 1. Osnovne 
šole in nižjo gimnazijo je dovŕšil Jama v svojem rojstnem mestu, višjo gimna- 
zijo pa v Zagrebu, kamor se je preselila njegova obitelj 1. 1886. V stolici 
hrvaški je potem študiral dva semestra pravo, katerega suhoparna snov pa mn 
je kmalu omrzela. Ko je nato 1. 1892. bil proglašen za doletnega, se je napotil 
z dediščino po umriem očetu naravnost v Monakovo, kjer se je v atelierju 
madjarskega slikarja Hollósyja vežbal dve leti. 

Jama je že od mladih nog Ijubil barve ter je kaj ráno začel risati vsako- 
vrstne predmete okrog sebe; pripravljal si je barvila iz raznih zelišč in cvetlic, 
s katerimi je koloriral časnikarske ilustracije. Učil se je risanja že na Ijubljan- 
skem gimnaziju pri pokojnem prof. Globočniku, vendar šele v Zagrebu, ko je 
videl ondotno, sicer skromno, ali ipak jako poučljivo »Strossmayerjevo galerijo 
slik«, se ga je polotilo pravo hrepenenje po sistematiški izobrazbi v slikarski 
umetnosti, ki ga je potem gnalo v Izarske Aténe. K tému koraku so ga navdu- 
šili zlasti živobojni koloristi Mašic, Čermak in Matejko, katerih slike je obču- 
doval v navedení galeríji. — 

Matija Jama je — impresionist in optima forma; on slíka vse en pleín 
air, t. j. ob polni solnčni svetlobi kar na licu mesta, in to pod vtiskom hipnega 
učinka, ki ga napravi na njegov vid dotični predmet ob izvestnih bojah in 
svetlobnih obsevih. Že v Zagrebu je v družbi svojega učitelja v risanju slikal 
po naravi pokrajinske prizore v Maksimiru. V VIII. gimnazijskem razredu je 
pomagal prof. Márnu pri izdaji njegovega' »Pregleda grške in sicilijanske literatúre*. 



64 Upodabljajoča umetnost. 



Samostalne slike je izdelal M. Jama: L. 1895. »Bled ob zahaj aj očem 
solncu«, akvarelna slika, katero je kúpil prof. Janežič; 1. 1897. »Blejsko je- 
zero ob jutranji svetlobi« in »Slap Radovine pri Regoršku«. — 

Od 1. 1893. do 1898. je M. Jama narisal mnogo vinjet in vsakovrstnih 
ilustracij za dr. Lampeta, katerih je že nekoliko priobčil v svojem »Domu in 
svetu«. - V Monakovem je izdelal za ondotnega trgovca z umetninami, Krela, 
neko kopijo po Albrechtu Durerju, nekoliko pokrajinskih slik iz monakovske 
okolice ter šestorico plakatov za litografski závod Humarjev itd. — 

Pravzaprav se je M. Jama lotil resnega učenja in sistematiškega vežbanja 
ter dosedanjega proizvajanja v slikarski stroki takrat, ko mu je deželni odbor 
kranjski po priporočilu g. ces. svetnika Iv. Murnika naklonil 200 gld. podpore, 
s čimer mu je pomogel, kakor pravi sam, do osamosvojenja iz duhomorne od- 
visnosti . . Z navedeno podporo je šel 1. 1898. aprila meseca nazaj v Monakovo 
ter je ondu do julija meseca 1899. 1. deloval v atelierju slikarja Ludovika 
Hertericka in našega roj aka Antona Až b e ta, ki ima v slavnih Atenah ob Izari 
jako dobro obiskovano risarsko in slikarsko šolo. 

Odkar se je vrnil zopet iz Monakovega, je proizvedel M. Jama raznovrstne 
slike, katere je, kakor smo povedali na začetku tega sestavka, razstavil po pro- 
dajalničnih izložbah treh liubljanskih trgovcev. Kdor si je ogledal ta naj novej sa 
slikarska dela Jamova, je opazil na njih vidni napredek od slike do slike . . . 

Poleg portretnih študij dveh gospodičen in neke nune so bile tu vedute 
in motivi iz Lj ubíjané in njenega obližja: razgled na frančiškansko cerkev, tržni 
prizor na glavnem trgu pred rotovžem in okolica pred cerkvijo sester Klarisink 
v Mostah; potem žanrske slike: kmet z vôli, orač z izpreženim konjem, ki po- 
užíva svojo krmo, nadalje predražesten prizor iz otroškega življenja: trojica 
otrok pri kosilu, sedečih na kamenitih stopnicah, in naposled, piéce de rési- 
stance: živahen prizor iz trgovinskega poslovanja pred skladiščem veletržca 
Fr. Ks. Souvana . . . 

Motrilci razstavljenih slik so se čudili njih priprostim, rekli bi, vsakda- 
njim predmetom, češ, da se kaj tacega slika; a so zmajevali z glavami ter 
ugibali ob načinu nekam prepovršnega jim proizvajanja teh slikarskih del. Zato 
si dovoljujem o tem nekoliko pojasnilnih opazk. 

Gospod Jama je, kakor sem rekel, impresionist z dušo in telesom in 
kot takšen se ravna strogo pa pravilih te slikarske manire. Impresionizem, ka- 
terega so uvedli v slikarstvo francoski slikarji Manet, Monet, Renoir in Legros, 
ima namen in smoter: posnemati pri slikanju pokraj in le barvno površje in 
njegove izpreminjave na dotičnih predmetih ob raznodobni osvetljavi. Slikar- 
impresionist torej le škicira hipne vtiske posamičnih prikazni kolikor po bistvenih 
obrisih, toliko i po zunanji barvi in slučajni razsvetljavi. Tako škico slikar s 
svojim čopičem takorekoč vrze s nekaterimi potezami na plátno, ne da bi po- 
rabljene barve potem razblinjal in gladil, ker bi s tem oslabil in zbrisal prvotni 
hipni učinek posnetega predmeta ali prizora na svoj vid in čut. V ta namen 
mu rabijo najbolj živobojne, z oljem napojene barve, katerih pastozna plastič- 
nost se sama ob sebi senči ter nalik kiparskim reliéfom s svojimi vzvišeninami 
poživlja intenzivnost osvetljenih vrhov obrazovane podobe. Impresionistne 
slike, ki nam predočujejo reprodukcijo hipnega vtiska opazovane prikazni, 
barve ali svetlobne igre na slikarja a prima vista, se dozdevajo neukemu mo- 
trilcu na prvi pogled površne, nedovŕšené; ali takše slike niso za krátko- 



Listek. 65 

vidneže, da bi orali z nosom po njih, temveč se morajo ogledovati iz primeme 
daljavc, da se pokažc njih pravi učinek. 

Pristen imprcsionist pa si tudi ne izbira svojih sujetov zgolj med »zgor- 
njimi dcsettisoči* takozvanih slikovitih izvoljencev, nego >milieu« njcgovega 
dclovanja je vcsoljno stvarstvo; pri njem ne odločuje samo »klasična Icpota< 
po tesnosrčnih estctikih za umctnišlío posncmanje predestinovanih podôb in 
prizorov, tcmvcč nanj vpliva le hipni vtisk vidnih stvari. Skratka: impresio- 
nistncmu slikarju je ves svet dobrodošel predmet, katerega potem proizvaja, 
kakor se um razodeva po njegovcm mediju, t. j. po njegovcm vidu in du- 
ševnému razpoložju. ^ í'' Holz. 

-•^ 



^><:^ 



W ^ Iiistek. ^ ^4(><:xs— 



J^a^pis častne nagrade. 

Da pospesimo razvoj naše bi/elristične kiijižcvtiosii, razpisujemo va pred/ofi 
ttredništva ^Ljubljanskega Zvona* 

častno nagrado v 2nesk^ ^00 k^on av. vr. 

za najboljsi pripovedni spis fmoveto, povest alt romamj, ki obse^aj 7iaj- 
matij <^ iiskauih pol ^Zvonovc^ oblikc. ťelotmi rokop/s naj s e pošije do 

dne t oh^iohra iel^očega leta. 

Glede snovi imajo pisalelji popolnoma svobodne roke. Delo se bode preso- 
jalo z zs;olJ umetniškega alt estetťčnega stališča. 

Avtor, čťgar proizvod dobi naio častno nagrado in čigar spis se natisne 
v *Ljiibljanskem Zvonu*, prejme vrhutega se običajni sotnidniški honorár. 

Pisatelj naj se ne podpise na svojcm rokopisu, ampak naj prilozi S7'0je 
ime v zapečatenem kiiveriu, na katerem bodi zahelezen naslov njet^ovega konkn- 
rcnČnega spisa. 

V Ljítbljani, dne l. jannarja IQOO. 

Za upravni odbor * Národne tiskarne* : 
dr. Jvan Tavčar. 

Sedemdesetletnica drja. Benjamína Ipavca. Začctkom mcscca decembra 
minolega leta je praznoval znamenití slovenskí skladatelj, gosp. dr. Benj. Ipavic, 
v Gradcu sedemdcseti god svojega rojstva. Graški Slovencí, na čelu jim seveda 
naši akadcmiki, so bili prircdili záslužnému môžu primerno slavnost z banketom. 
Čctudi število navzočnih častilcev tisti jubilejní večer morebiti ní bilo prcveliko, 
gospod skladatelj bodi prcpríčan, da mu je v dúhu če3títala vsa slovenská do- 
movina! Ni ga dandanes po Slovcnskcm nikjer tako skritega kraja, kjer bi 
še ne bili poli kdaj kakc Ipavčcvc pesmi, čcprav pevcí ímena skladateljevega 
morda niti poznali niso. Gosp. Benjamín Ipavic je s svojim bratom drjem Gu- 
stávom Ipavcem vred začcl pesmi skladati že v onih časih, ko so Slovencí imelí 
le malo alí pa nič posvetnih kompozicij ! Ni v tem lístku prostora za to, da bi se 
obširncje razpravljalo o zaslugah našega jubilanta za slovensko glasbo — o pri- 
liki pač priobči naš »Zvon« kako študijo izpod strokovnjaškega peresa — , za 
danes želimo samo to, da bi Bog sívolasega našega umetníka še dolgo ohranil 
zdravega in čílega! Na mnogaja Ijeta! -^- ^^ 

.Ljubljanski Zvon^ 1. XX. 1900. 5 



66 Listek. 

Henrik Heine. Književnost in umetnost sta bistvena činitelja človeške 
prosvete, in klasični proizvodi ustvarjajočih genijev so last vseh národov. Zato 
so bili tisti pisatclji, pesniki in umetniki, ki so z ostro izražcno individualnostjo 
svojo vtisnili svoji dobi svoj pečat in s svojimi dcli vplivali kolikor toliko tudi 
na svoje vrstnike, že od nekdaj »iTiednarodni«. 

Med také pisatelje spadá tudi nemški pesnik Heine, čigar stoletni rojstni 
jubilej so praznovali dne 3. decembra m. 1. 

Nemški književniki se siccr še prepirajo o tem, kdaj je bil Heine pravza- 
prav rojen, ali 1. 1797. ali pa 1799., no, obveljati utegne poslednja letnica. Nas 
Nenemcev ne zanima malenkostno vprašanje o pravem rojstnem letu Hcinejevem, 
pač pa nas zanima Heine sam. 

Henrik Heine je največji nemški lirik. Kar se tiče izražanja občutja, du- 
ševnega razpoloženja, se seveda niti Goethe ne more meriti ž njim. Heine si je 
znal umetni in okorni nemški književni jezik prilagoditi tako, da mu je opeval 
ko glasbilo s srebrnimi strunami naj nežnej ša čuvstva v vseh niansah. Ľahko sc 
reče, da je ustvaril pravi lirski jezik Nemcem šele Heine. Heine ima čudovito 
fantazijo, blcščeč esprit, vedno svpž humor in grozno satirsko žilo. Gorjc mu, 
kogar je napadel s svojim sarkazmom! Vrhunec svojega lirskcga pcsnjenja je 
dosegel s svojo » Knj igo poezij « (»Buch der Lieder«). 

Heine je velik mojster v lirsko-epskcm žánru, v baladi. Tudi v tej panogi 
pesništva prekaša Goethcja in Schillcrja. 

Heine je pisal tudi prozo, pa kakšno prozo! On, po svoji pravi národnosti 
Ncncmec, Jud, je pokazal Nemcem, kako se pišc v nemškcm jcziku duhovito in 
— pikantno. 

Kako naravno, neposredno in pristno je znal Heine izliti svojo dušo v 
svoje verze, priča tudi to, da se z nobenim nemškim pesnikom nisô skladatclji 
toliko pečali kakor bas ž njim. Veliko njcgovih pcsmi je prešlo nemškcmu 
Ijudstvu v meso in kri. Takšne njegove pesmi so sedaj pravé »narodne« pesmi. 
Heinejeve pcsmi so uglasbovali: Schubert, Mendelssohn, Brahms, Rubinstein i. dr. 
Pravijo, da je vseh kompozicij na Heinejeve besede prcko 3000. 

Nemci očitajo Heineju marsikaj. Nekaterim je njegova satira prchuda in 
njegov sarkazem prestrupcn. Ne more sc tajiti, da je včasi tudi frivolen in ci- 
ničen. Pa, moj Bog, kdo pa je kriv Heinejeve pereče satire? Gotovo družba, v 
kateri je živel, in časov duh, ki ga je iz^ival! Kdo pa je provzročil satire Juve- 
nalove, če ne Rimljani sami? Kdo je izzval Gogolja »Rcvizorja« in Ščedrina-Sal- 
tykova klasičnc »Mcloči žizni«? Starokopitni filistri in glupci so se še vsclej 
križali pred satirami. Pa kaj dokazuje to? Da so jih zaslúžili! Seveda ne bomo 
pritrdili vsaki ostri kesedi, ki jo je zapísal satirik Heine. Kdor pomisli, kaj je 
mož trpel zadnja leta svojega življenja v svoji »žimničasti rakvi* (Matratzcngruft), 
ta bo lahko razumel marsikatero strán njegovcga bodečega pesimizma. 

Nemci Heineju tudi ne morejo odpustiti, da je bil pobegnil v Pariz ter 
tam prosil francosko vlado dcnarnc podpore, katcra se mu je tudi izplačcvala 
od 1. 1837. do 1. 1848. Ta reč je res prcccj kočljiva. Novejši literáti se trudijo 
dokazati, da Heine francoski vladi ni bil prodal svojega prepričanja in svojega 
rodoljubja, nego da je prejcmal tako podporo, kakršno so takrat prejemali 
tudi nekateri španski in poljski emigranti; no, »aliquid semper haeret!« Nekoliko 
sence je padlo na značaj Hcinejev; na njegovem nemštvu pa so zasledili nemški 
kritiki sumljive maroge. No, pa tudi njegovi nasprotniki mu morajo pripoznati, 



Listek. 67 

da je ostal do svoje smrti zvest svojemu prcpričanju. Kot pcsnik je bil do 
konca v opoziciji proti filistrskcmu toku sodobnega življenja. Mi Slovani so se- 
veda ne vtičcmo v te bolj osebne zadeve Heinejeve. Nas ne briga ne »Nemec«, 
ne politik Heine, ampak veliki geniálni pesnik Henrik Heine. Zato je sramota, 
da ternu umctniku-vclikanu na vsej nemški zemlji še niso privoščili toliko pro- 
stora, kjer bi sc mu mogel postaviti spomenik. Na njegovi gomili v Parizu in 
na otoku Krfu mu je postavila pokojná avstrijska cesarica Elizabcta krásna spo- 
menika, in celo v Novem Jorku ima Heine že svoj monument, samo v svoji do- 
movini ga še nima! ... No v srcih svojih svobodnomisclnih rojakov, pa tudi v 
spominu vseh evropskih izobražencev si je pesnik Heine postavil s svojimi 
dcli svoj spomenik sam. Vplival je svoj čas tudi na nekatere slovanské pesnike. 
In tudi slovenskí pesniki: Prešercn, Jcnko in Stritar so se bili navzeli nemara 
nekaj njegovega dúha ... A. A. 

Med revijami. >Slovanský pfehled<. Meseca októbra lansjkega leta 
je izšcl prvi zvezek drugcga letnika tc čcški pisanc všeslovanské revije. Vsebina 
mu je: Jiŕi Rubín, Z nové poesie chorvátske. Silvije Stratimir Kranjčevic. — 
Lubor Niederle, O kolébcc národa slovanského. — Dr. Zofija Daszyrtska, 
»Rolnické kroužky* v Haliči. — Adolf Černý, V udoli Rcsie. — Sjezdy: XI. 
ruský archacologický sjezd v Kijevč, Čcdadský sjczd na památku Pavla Diakona, 
H. sjczd slovanských novinaíň v Krakove. — Nadalje poroča o Id. Lepaŕa 
článku v »Sborníku české společnosti zemčvčdné«: NarBd8f)isnc razmcre v av- 
strijskem Primorju,') o Ramultovi statistiki Kašubov, prináša dopise izmed Ju- 
goslovanov, iz Varšave, iz Lužice in končno natančna poročila o vsem sodobnem 
političnem in kulturnem gíbanju med Slovani. — Obseg drugemu zvezku, kí je 
izšel novembra meseca, pa je: S slovanské poezije. Pavla Matcrnová: Z ruské 
poesie. Aleksej Níkolajevič Apuchtin (tri pesmi, krátka karaktcristika njegova). 
— Razprave. Lubor Niederle: O kolébcc národa slovanského. (Konec.) — Adolf 
Čcrný: V údolí Resie. (Nadaljevanje.) — Sjezdy. XI. ruský archacologický sjezd 
v Kijcvé. (Konec.) Druhý sjezd slovanských novináŕú v Krakove. (Prof. Maryan 
Zdziechowski, Odprt list uredniku »Slovanskcga pregleda*:) Po sjezdč slovan- 
ských novináŕú v Krakove. Z dojmu slovanofila. Adolf Čcrný: František Ŕehof 
(nekrológ znamenitému slovanskému etnografu, meseca októbra umrlerau sotrud- 
niku »Slov. preglcda*.) — Dopis iz Bolgarske poroča o finanční kríži, o jubileju 
znanega učenjaka Marina Drinova, o slovstvu in gledališču. — V »razgledih in 
vesteh« nájdeš mnogo zanimívosti iz slovanské politike, znaností in umctnosti. 
Nas posebno zaníma naznanilo knjige Mich. Stoljarova "Etjudy o dekadentstvč* 
(Študije o dckadentstvu), Charkov 1899, in pa J. P. Roganoviča knjige: Križanič 
a jcgo filozofija nacionalizma (Kazan, 1899). 

V razpraví »0 zibclki národa slovanskega* razmotruje prof. Niederle vpra- 
šanjc, kje so imeli Slovani svoja bivališča, predno so razpadli na plemena. O 
tcm imamo dvojo tcorijo: cna jim išče prvotne cvropske domovine na današ- 
njcm Ruskom, druga na Ogrskcm in Bolgarskem. V rešítcv tcga vprašanja služijo 
1. zgodovínska poročila in 2. kombinacijc iz drugih vírov. Ruskí letopisec Nestor 
ímenuje Ogrsko in Bolgarijo prvo cvropsko domovíno Slovanov, za njim kronísti 
poljskí. Ternu pa nasprotuje ne samo splošna zgodovínska in zcmljepisna never- 
jetnost, ampak posebe še poročila Tacita, Plinija, Ptolomeja, kozmografa raven- 



•) Dodani zemljevíd daje Italijanom vso zcmljo od Gorice tja proti Šempasu!! 



68 Listek. 

skega, ki stavijo »Vcnete« tja za Karpate. Če je Nestorju kaj verjeti, bi se dalo 
Ic misliti, da se je dcl scvernih Slovanov kdaj pred Kristovim rojstvom prcselil 
črcz Karpate, a se pozneje moral umakniti pritisku galskih plemcn in rimskih 
čct v vojskah daških, to da bi bil pôvod pripovedki o panónski domovini 
Slovanov. V prilog podonavske teorijc se sicer posebno šc navaja to, da se 
ime reke Dunaj (Dunav) nahaja pogosto v narodnih pcsmih slovanskih, tudi v 
poijskih in ruskih, da se ime Dunaj ponavlja v topografski nomenklaturi 
slovanskih pokraj in, ki so daleč od Donavc (prim. reko Dunaj v Vitebsku in 
na Litvanskem, Dunajec v Galiciji, naselbinc Dunice, Dunajovicc, Dunajicc, Du- 
novice na južnem Češkem, dvojne Dunajovice in ribnik Dunava na Moravskem, 
vas Dunajev na Slovaškem itd.) AH med iztočnimi Slovani so ime reke Dunaj 
lahko raznesli oni »Nestorjcvi« Slovani, ki so bili pred Kristom prišli črez Kar- 
pate, a so sc morali spct umakniti; sploh pa so te národne pesmi izvečine iz 
poznejše dobe zgodovinske, ko so Slovani v bojih z Avari, Madžari in s 
Turki pogosto gledali valovje donavsko in pripovedovali doma na Poljskem in 
Ruskem o njem, in vsaka rcka je poetu bila »tihi Dunaj «. 

Koliko znanstvcncga dclovanja! Rusko Icposlovjc še Slovenci po- 
znamo nckoliko, vsaj po glavnih zastopnikih, a o ruskem znanstvu se pri nas 
nikoli nič ne sliši — scve, saj niti nimamo pravih znanstvcnikov, ki bi svoje 
moci lahko posvcčevali vedi! To se je pokazalo bas pri Ictošnjem kijevskcm 
shodu; prvič so bili povabljcni oficialno vsi Slovani, zato je bila prvič 
ustanovljena sckcija osma — znani prof. Florinskij se je potrudil v ta namen. 
Res so prišli drugi Slovani, Slovenca ni bilo nobenega! Na shodu so čitali 
tudi vclikansko število razprav. -— Zanima nas dopis Štefana Radica »Jižní Slovanc«; 
odstavek o Slovencih končuje tako, kakor bi žal dandanašnji pisalo le malo 
Slovenccv: »Ko bi se pri Slovencih in malih slovanskih narodih sploh toliko 
mislilo, kolikor sc čuti, toliko dclovalo, kolikor sc govori, in toliko računalo, 
kolikor se fantazira, ne bilo bi čctvcro vrst slovenskih domoljubov, ampak bili 
bi vsi Slovenci cna bojna vrsta, opirajoč sc obe nem na Ijudátvo slovcnsko, 
na zvezo čcškopoljsko in bratstvo hrvaško, poštevajoč vedno in povsod ne Ic 
ovire malcga národa, marveč tudi notranjc krize vclikih národov. Doba je kri- 
tična, in nevarnost zahteva nagle odločitvc: Č e ne poj mi j o Slovenci, d a 
mor aj o postopati povsod in v v s cm složno kot národ in da 
morajo pustiti strankarske razlikc mocnejším svojim sosedom, 
videl se bo národ slovenskí mahoma, pa prej,nego mislimo, 
razdcljencga na toliko gospostev, kolikor je zdaj iz njega na- 
rejenih provincij. V tem slučaju bi vclikc ribe utcgnilc pogolt- 
niti malé . . .« A pri nas pa se sláve dneví, ko je zmagala ena stránka, in 
se kúpi knjiga le tedaj, če je iz »domačcga« (== strankarskega) tábora, češ, saj 
imajo Ijudje naše stránke celo druge oči, drug obraz . . . Sploh veje po tem 
spisu kakor po vsem listu ncpristranski duh brcz fantazmov, ki dobro de vsa- 
kcmu, kdor šc ni otrpnil v zaslcpljenosti »načcl«! Č. 




}. 



Jutpanja sonáta. 



jutro moji bolni duši šije, 

ki se prebudila je iz sanj . , , 

Spev naj v prsih mi prepolnih vzklije, 

da te harmonije zlijem vanjl 

A ob meni svet prečudni ta! 
Ko se zbuja, kliče mi pozdrave, 
da se z dušo mojo poigra — 
angel blagi, dvigni jo v višave! 

Angel blagi, dvigni jo v višave 
tja nad milijone žarnih zvezd, 
dvigni j o iz téme in nižave, 
kjer se zgrinja žalost in bolest! 

Duša mi je žejna, žejna, žejna . . . 
Tja mi hoče, koder poezije 
vláda moč pravečna in brezmejna, 
koder smrtnosti nesmrtnost klije. 

Koder smrtnosti nesmrtnost klije, 
tamkaj ti cveteš, Ijubezni raj! 
Kar rodí se, ničnost vse zakrije, 
ti si le od vekomaj do vekomaj . . . 

Ah, kako je čarobna pravljica, 
ki j o sluša duh moj nemiran: 
Tam, kjer solza več ne moci lica, 
ogenj je Ijubezni večne vžgan. 

Ogenj je Ijubezni večne vžgan 
tudi v srcu, tudi v srcu mojem. 

vLjubljanski Zvon« 2. XX. 1900. 



7Q E. Gangl: Jutranja sonáta. 



Solz studenec mojih je izpran: 
vino pijem, smejem se in pojem . . . 
Komu mari, kaj srce mi čuti? 
Bo li bolje, če sem zlovoljan? 
Smrt razvila črne je peruti — 
bliža se moj zadnji, prvi dan ... 
Bliža se mo) zadnji, prvi dan, 
ki bo konec tóge, vir pokoja. 
Čakám ga pogumen in miran, 
saj tako ti hočeš, Ijubka mojal 
Ali se nam kdaj po zimi toži, 
če pomlad spe v gore in nižave? 
Kri veselo mi po žilah kroži, 
in oči mi gledajo sanjave . . . 

In oči mi gledajo sanjave 
zopet one mlade, zlate dni, 
ko pošiljala si mi pozdrave 
iz srca v srce, ki ti gori. 

Večnost vso rad žrtvoval bi jaz 
za preteklost, da mi še zašije. 
Kaj li vem, če da prihodnji čas 
neizmerno slast, da duh jo pije? 

Neizmerno slast, da duh jo pije, 
ko poljub na ustnih zagori — 
te opisati mogoče ni, 
nanjo le spomin mi v prsih žije . . . 

. . . Nagni k meni se, ti moja roža, 
Ijubček tvoj na srcu je bolan! 
Val me zlatih, mehkih laskov boža, 
in srca je strah in boj končan! 

In srca je strah in boj končan . . . 
Mlad bolnik na postelji umira, 
pogled — pol radosten, pol solzan -- 
tja, kjer solnce gasne, se upira . . . 

O, poznám se, čutim svojo moč! 
Kje, namišljene ste harmonije? 
Pride noč in zopet prejde noč — 
jutro moji bolni duši šije . . . 

E. Gangl. 





Suzana. 

Spisal Fran Govékar. 

(Dalje.) 

IV. 

Suzaninim posetom Lovrovega atelijéja je bil boj v 
njegovi duši odločen. Sestindvajsetletna ognjevita kra- 
sotica Suzana je premagala dvaindvajsctletno tiho in 
mimo plavolasko Agato. Lovro se je ogibal doma 
in soproge ter prebil večino dneva v atelijéju ali pa 
v Suzanini družbi. Pripeljala se je ali pa je prišla peš však teden 
párkrát v vilo; spremljala jo je navadno gospa Trudnova, starikava, 
suha vdova nekega trgovca, ki je znala o pravem trenotku stopiti 
v strán, gledati napeto skozi okno ter napraviti se gluho. S Suzano 
sta bili najboljši prijateljici in skrivnosti nista poznali med seboj. 
Včasi je spremljal Suzano trileten sinček, ali pa je prišla kar sama. 
Ostala je pri njem vselej vsaj eno uro. Prišla pa ni nikoli, 
kadar je rabil Lovro pri svojih slikah odrasle modele, bodisi moške, 
bodisi ženské. Otroci pa je niso ženirali. 

Slikarstvo jo je resnično zanimalo; nikdar se ni naveličala gledati, 
kako rasto pod Lovrovim čopičem podobe Ijudi, živalstva in rast- 
linstva. Včasi je celo sama prijela za svinčnik ali kosec tuša ter 
delala po Lovrovih navodilih obrise in skice. To pa se je zgodilo le 
redkokdaj; najrajše je kramljala z Lovrom in se šalila z njim po- 
redno in nagajivo. 

Nikdar ji ni dejal Lovro, da jo Ijubi. Pa tega niti ni bilo treba. 
Blisk v njegovih očeh, prebledevanje in nenadno zardevanje njegovih 

6* 



■72 Fran Govékar: Suzana. 



lic, jedva zakrivano trepetanje glasu ji je povedalo s tisoč jeziki, da 
polni Lovru srce globoka, moška strast, ki se da le iztežka zaklepati. 

In Suzana se je radovala te strasti. Láskalo je njeni ničemur- 
nosti, da je vžgala žarko iskro Ijubezni v prsih umetnika, katerega 
je spoštovala, hkratu pa jo je veselilo, da je pregnala iz njegovega 
srca Agato, ki je bila toli Ijubosumna, toli egoistična, da svojega 
strahu pred tekmicami ni znala skriti. Po onem plesu je kázala 
Agáta očitno, da mrzi Suzano. Na ulici se j i je ognila ali pa je 
gledala v strán, če pa sta se srečali vendarle, je ni hotela niti po- 
znati več. To vedenje Agáte pa je izzivalo odpor Suzane ter dražilo 
njeno žensko kljubovalnost. In práv zato ni odnehala, nego zahajala 
je še tem pogosteje k Lovru v atelijé. 

Resnica pa je tudi, da ji je bila Lovrova družba posebno milá, 
da ji je bil umetnik že dolgo priljubljen, in da je ta priljubljenost 
vsled Lovrove strasti v njej le še naraščala ter se krepila bolj in bol j. 

Toda o Ijubezni nista govorila nikdar, dasi sta občevala že par 

mesecev. 

Nekega popoldne pa se je pripeljala Suzana s svojim kolesom 
sama k Lovru v atelijé. Njena dresa je bila na levi stráni oprasená 
in oblačena, levi rokav pa je bil celo raztrgan. 

Blizu vile je imela nesrečo, da ji je kolo izpodletelo v kolovozu, 
in padla je ter si ob žičasti ograji raztrgala še rokav. 

V kratkem krilu in moško ukrojeni bluzi, z belo čepico na 
črnih laseh je prišla v atelijé. Zahtevala je pri Mici vode in ščet 
ter sedla na divan. 

»Za Boga, kaj vam je?!« se je prestrašil Lovro, ko jo je videl 
nenavadno bledo in z bolestnim izrazom v licih. 

>Ah, nič, nič . . . samo malo sem padla ter se pomazala.* 

Hotela se je nasmehniti, toda smehljaj se ji je pokazil. 

>Zdi se mi,« je pristavila tise, »da sem si tudi nekoliko odrla 
ramo.« 

Prijela se je za boleče mesto, a s pridušenim stokom naglo 
zmaknila roko s skeleče ráme. 

Med tem je prinesla nadušljiva Mica umivalnik z vodo in brisačo. 

»Tako bledi ste, milostljivaU je dejala sočutno starká. »Kje ste 
se pobili?*. 

»Na rami.« 

»Ah, da, glejte, glejte, kri je že prodrla rokav . . . Ubožica, 
kako vas mora boletiU 



Fran Govékar: Suzana. 73 



In res je premagalo Suzano. Solze so ji silile iz oči, in trudna 
se je naslonila na divan. 

Lovro pa se je sočutja poln nagnil k njej in dejal: 

»Gospa, sleči treba bluzo.« 

In iztegnil je roko po njenih gumbih na prsih, Suzana pa je vzklik- 
nila vznemirjena: 

»Ne, ne ... vi ne smete!< 

Rdečica srama ji je bušila v lice, in obrnila se je v strán. 

• Oprostite . . . izpozabil sem sec, je dejal Lovro opravičevalno 
ter se umaknil. 

Stará Mica pa se je dolgo zaman tnidila, da ji odpne bluzo 
ter j i sleče rokav. 

Suzana je zaječala glasno pri vsakem dotikljaju, in zobje so ji 
zašklepetali od bolesti. 

Lovro pa se ni mogel premagovati več. S svojim nožkom ji 
je prerezal po šivu rokav od zapesti do ráme in dalje do vratu. 

Suzana se ni bránila. Bolečine so jo premagale; legla je na 
skrčeno desnico na obraz ter stískala zobe, ječeč však hip: >0, o, 
kako pece — kako skeli!* 

In roka je bila razkrita. 

Tedaj šele se je videlo, kako zelo se je pobila Suzana. 

Do lehtu je bila odrta in opraskana roka, na rami pa je zijala 
rana, iz katere je curela kri, tekla pod pazduho in na prsi. 

»Nesrečnica, kako se mi smilite!< je vzdihnil Lovro. >Koliko 
trpite!« 

In lahno je pritiskal namočeno brisačo na ramo, izmival ráno 
in odrto roko. 

Stará Mica,.ki se ni mogla priklanjati, je prepustila spretnejšemu 
slikarju Suzanino roko, pod katero je položila svoj zganjeni pred- 
pasnik, da se ne omoči in omaže gospejinega krila. In javkajoč je 
odšla težkih, drsajočih korakov doli v svoje bivališče po mehke obveze. 

Suzana ni rekla ves čas niti besedice. Od skeleče bolečine v 
rami in od trganja v naglo otekajočem mesu je včasi zadrgetala, 
kakor bi jo zeblo. 

Glasno pa je zopet zastokala, ko ji je zavezal Lovro z Micinimi 
ob vežami ráno. Solze so se j i usule iz oči, z zobmi je zaškrtala in 
stískala pesti. 

>0, o . . . kako to boli . . . kako žge — kako peče!« je ječala, 
Mica pa jo je tolažila. Arnike naj dene doma na ráno, in v enem 
tednu bo zopet zdravá popolnoma. 



1^4 Fran Govékar: Suzana. 



In Suzana je potrpela; bolečina je ponehavala, in dobila je čut, da 
jo obveza hladi, kar ji je delo jako dobro. 

»Hvala vama . . . brez vajine pomoci bi niti domov ne mogla. 
A sedaj pôjde, mora iti!« je dejala in hotela vstati. 

»Ne, ne, sedite — le mirujte,* j i je prigovarjal Lovro; »po- 
skrbim vam voz, da se popeljete domov.* 

In obrnivši se k Mici, ji je velel, naj gre pred vilo ter ondi 
počaka, da pride mimo kočija. Však hip pridrdra kak voz, kate- 
rega naj ústa vi, če je prazen. 

Mica je šla takoj čakat voza, Suzana in Lovro pa sta ostala sama. 

»Nikdar bi si ne bila mislila, da bodete kdaj moj usmiljeni Sa- 
maritan,« je dejala Suzana, ko si je primaknil Lovro k njej svoj 
stôl. »S čim se vam odslúžim?* 

Prijazno, odkrito mu je gledala v oči in prijateljsko mu je po- 
nudila svojo desnico. 

Lovro pa ji je stisnil roko med svojima, ji pogledal za hipec 
v njene krásne oči, ji' poljubil burno desnico in položil svoje čelo 
nanjo. 

In vsa kri mu je šinila v srce, da je pobledel kakor zid. Z 
motnim, zmešanim pogledom ji je zri v obličje. 

Suzana pa mu je objela glavo z desnico, vprla svoje omamné 
oči v njegove ter ga gledala dolgo; potem pa je pritisnila njegov 
obraz k svojemu ter dejala resno: 

»Ti revežU . . . 

In ponudila mu je smehljaje svoja krásna ústa ter šepetala: 
»Dragec, Ijubim te!« 

Zdelo se mu je, da se je razgrnil raj nad njim, da se kopije 
v sami lúči, da okoli in okoli njega vse dehti in cvete, da čuje na 
desni, na levi in povsod le spev Ijubezni in sreče. Govoriti ni mogel, 
nobene besede se ni domislil v tem hipu; bilo ga je en sam velik, 
vsega izpolnjujoč čut največjega blaženstva . . . 

Spodaj pa so se odprla vráta, in začul se je Micin glas: »Hvala 
Bogu, vendar eden!« 

Lovro je planil pokoncu kakor iz sanj. 

Levica Súzane je postala docela trda. Mirno jo je morala tiščati 
k sebi. Bolečina pa je skoraj popolnoma izginila. Rdečica se je 
vrnila v Suzanino lice, in njene oči so gledale zopet pokojno. 

Lovro jo je spremil molče k vozu. Izvošček je bil že naložil 
njeno kolo. 



Fran Govékar: Suzana. 75 



>Hvala — do svidenjaU je zaklicala Suzana iz voza, izvošček 
je pognal, in tak oj nato je izginil voz za voglom. 

>Do svidenjaU je ponovil Lovro napol glasno zase ter zri v 
smer, kamor je odbrzela kočija. >Da, do svidenja, ti moja sreča, ti 
krásna moja muza!< 

In ves poln gorkih čutov, se je smehljaje vrnil v svoj atelijé, 
odložil svoj slikarski plašč, se preoblekel in zapustil vilo. 

Bil je prerazburjen, da bi mogel ostati na enem prostoru; v 
svobodno naravo je moral, da se umiri in zbere svoje misii. 

Večerilo se je. Zadnji rob solnca je baŠ izginjal za zlatorumenimi 
gorami, in krvavordeča zarja se je razprostirala po zapadnem obzorju. 
Krasen dan je šel v zaton, še krásnej ši se je napovedoval. 

In vzdihnil je Lovro, premagan od zavesti nepopisne sreče: 

»Le tôni, tôni, zlato solnce, ki si zrlo pôrod nove moje Ijubezni, 
kí si bilo priča začetku novega mojega življenjal* 

In vse misii, vse želje, vse nade so mu hitele za Suzano, katere 
baržunaste ustnice je poljubljal ravnokar, katere svileno lice se je 
tiščalo njegovega ter ga navdajalo z razkošjem. In pred očmi svoje 
duše je videl njene veliké, krásne črne oči, zasenčene z dolgimi 
trepalnicami . . . videl je njene malé, bujne, v poljubu drhteče ust- 
nice ... in zdelo se mu je, da čuti še vedno ob svojem licu božanje 
njenih vranjih las, ter da ga obdaje opojni vonj njene parfumirane 
obleke . . . 

Kakor najslajša godba pa je slišal šepet Suzane: >Dragec, 
Ijubim te!« — 

Solnce pa je utonilo za gorami, zgorela je zarja, in umazanosive 
megle so se začele dvigati iz močvirnatih trávnikov. Samotne breze 
so vztrepetavale, kakor bi jih zeblo pod nežnobelo kožico. Iz dalje 
se je začulo drobno zvonjenje, slično pretrganemu, sunkoma prodira- 
jočemu ihtenju obupanke. 

Lovro se je vracal. Čutu blaženosti se je polagoma pridružil 
glas vešti, ki mu je očital, da je krenil na pot, ki vodi v propast. 
In pred očmi mu je vstala Agáta s svojimi velikimi, modrimi očmi, 
plaha, bieda, tiha, z bolestnim smehom ob bridko zategnjenih ustih. 

Zavest krivde ga je obšla, pobijala vse obnemogle njegove 
ugovore ter ga uklenila popolnoma. Nazaj, k Agati, k trpeči, čisti 
ženi, ki ga Ijubi, da bi umrla zanj dvakrát, ako bi bilo treba — 
nazaj v tiho zavetišče mirne zakonske sreče ga je klicala bolna duša 
njegova . . , 



76 Fran Govékar: Suzana. 



A hipoma so zopet zasijale pred njegovimi očmi tajne, demon- 
skočrne oči Suzane, zagledal je njena kipeča, krvavordeča usteca, 
njene krásne zobe, videl venec njenih bujnih kodrov in — ah, zable- 
ščala je pred njim tista mlečnobela, atlasta polt njene góle ráme . . . 

In iznova ga je obšlo brezmejno hrepenenje, ki je zamorilo vse 
ugovore, zavrnilo vse ozire ... in Suzana je zmagala. — 

V. 

Agáta ni imela značaja, da bi se borila za svoje zakonske pra- 
vice, da bi se z raznimi sredstvi marila s svojo tekmovalko. Bila je 
za to preponosno, samega sebe spoštujoče bitje, ki ni znalo prositi, 
kjer je imela pravico ukazovati, ki se ni marala puliti za ono, kar 
je po vseh postavah njeno. 

Ko se je seznanila z Lovrom, ga ni lovila; práv ničesar ni 
storila, da bi ga navezala naše in ga zamamila. In ko j i je dejal, da 
jo Ijubi, je bila sicer srečna, a mu za to čuvstvo ni bila hvaležna. 
Cemu?! — Darovati je bila pripravljena samo sebe, kakor biser čisto 
dušo in telo — Ijubiti ga z vsako mislijo, vsako željo ... z vsako 
mišico, vsakim atómom svojim . . . Tudi ko jo je snubil, ni pokazala 
s práv ničimer, da je odlikovana, počaščena . . . To se ji je zdelo 
samo ob sebi razumljivo, naravno — logična posledica njiju razmerja. 
In nikdar mu ni mogla povedati, kako silno ga Ijubi — nikdar se 
mu ni zapeljivo dobrikala — nikdar ga ni zvábila v svoje naročje s 
sredstvi, ki so ženskim sicer najbližja, a ki so se ji práv zategadelj 
zdela nizka, soproge nevredna . . . Tudi kot soproga je bila sra- 
mežljiva kakor nedolžna devica, trepetajoča pred izbruhi Lovrove 
strasti ter uklanjajoča se ji le s premagovanjem samé sebe. 

Lovru je tako vedenje Agatino Ijubezen le množilo. Že drugo 
leto sta si bila mož in žena, a vendar si j o je moral vsako pot iz- 
nova osvojiti, vselej je moral nanovo z žarkimi besedami, z vročimi 
poljubi in burnimi objemi ukloniti njeno upornost — omamiti, pre- 
magati jo práv tako kakor v poročni noci . . . Zato pa je vládala 
med njima večno mlada, neizpremenjeno iskrená Ijubezen, združená 
s prijateljstvom, kakršno je le med ženo in môžem, ki sta srčno 
enako razvita in duševno sorodna . . . 

Da, tako je bilo . . . Danes pa je vse minilo. — Pasivnost 
Agatina se je umaknila že pri prvem náskoku Suzanini agresivni 
Ijubeznivosti; Agáta se je zaprla v svojo sobo sama s svojimi bo- 
lestmi in svojim obupom ter skrita pred svetom plakala skoraj ne- 
prestano ... 



Fran Govékar: Suzana. 77 



S svojim soprogom sta se videla navadno le pri obedu in pri 
večerji. A še takrat ni bilo večkrat Lovra domov, ker je spremljal 
Suzano v gledališče ali na koncerte ali s kolesom na izletu po mestni 
okolici, ali pa je sedel pri njej — doma ter ji pravil o svoji brez- 
mejni Ijubezni . . . 

Agáta je bila že poprej najrajša doma, sedaj pa ni šla nikamor 
več. In v samotnih dnevih je trpela Agáta najstrašnejše múke uža- 
Ijenega ponosa in besnega Ijubosumja. A sovraštvo, katero je divjalo 
v njenem srcu do Suzane, je le množilo njeno veliko žalost, ki jo 
je držala v svojem objemu in jo duŠila kakor neznosno težka mora. 

Lovra pa ni prenehala Ijubiti niti za hip. 

Neprenehoma je razglabljala in trpinčila svoje možgane z vpra- 
šanji: Ali je res vsega krivá Suzana? — Ali ne zadeva del krivde 
tudi nje? — In Lovro? Ali ni le zapeljan in omamljen od te ča- 
robne brezstidnice, ki išče zábave in užitka drugod, ker jih pri svojem 
soprogu ne nájde? — Dr. Gregorčič s svojo ogromno pleso in dolgo, 
črno melirano, asirsko pristriženo brado slovi po vsem mestu kot 
puhel debeluh, dolgočasen patrón brez življenja. In znano je, da jo 
je vzel le radi njene veliké dote — ona pa ga je vzela, ker je hotela 
biti soproga odličnega moža, kateremu je odprta karijera do visokih, 
vplivnih mest . . . Suzana je dosegla, kar je hotela; v mestu je bila 
med prvimi, najodličnejšimi dámami — njen soprog je však dan pri- 
čakoval, da postane sodni svetnik — njiju bogastvu se je klanjalo 
vse, in njena krasota je imela čestilcev nebroj. 

A življenja željna Suzana je hotela imeti še česa druzega — no, 
tega pri svojem soprogu ni našla ... a Ískala je to sedaj pri Lovru 
in našla . . . 

Da, da, nesrečna sama v zákonu, ne trpi njeno zavistno srce, 
da bi bila srečna Agáta, zato pa je zapletla Lovra s svojo rafinira- 
nostjo v svoje čarobne mreže. Kdo ve, kaj vse je storila, da ga je 
privezala tako naglo naše! — Saj ni neizkušen mladenič, kateremu 
zmeša glavo slučajen ženski smehljaj, nehote pregorko izgovorjen 
pozdrav . . . Ne, ne, Suzana je zamamila Lovra s sredstvi, katerim 
se ne bi mogel menda ustavljati nihče, najmanj pa občutljiva, vtiskom 
se ne odtegujoča narava umetnika, ki je mehak in upogljiv kakor 
vosek ... 

In Agáta je opravičevala svojega soproga in sovražila tem sil- 
neje Suzano. 

>Ali je morda že njen, ves njen?!« 



lyg Fran Govékar: Suzana. 



To vprašanje ji je postalo fiksna ideja. Ako ni prišel zvečer 
domov ter je bilo že pozno v noci, ne da bi ga bila slišala vmiti 
se, je trpela brez spanja vprav neznosno. 

»Kje je? — Ali pri njej ?« 

Cesto je planila kakor blázna iz postelje, letala po sobi sem- 
tertja, odpirala v lahki nočni obleki okno ter gledala na ulico, ne- 
strpno poslušajoč, ali še ne prihaja . . . Toda ni ga bilo . . . Vsa 
trda od mraza, se je vrnila zopet v posteljo ter izkušala zaspati. Tiščala 
je oči, siloma hotela misliti na kaj druzega — zaman: »Kje je? — 

kje je? Ali pri njej?!« — se je izpraševala vedno in vedno, da 

zaspati ni mogla. Neprestano je dvigala glavo, vleklá na ušesa, ali 
ne začuje znanih korakov — in kadar je zaslišala šum, je kakor od- 
rešena legla, zakopala glavo v blazine in bridko jokala. 

Večkrat, ko je slišala, da so se odprla vráta njegove sobe, jo 
je gnalo, da poleti k njemu ter ga vpraša: 

»Moj Bog, kod si hodil — kje si bil tako dolgo? — Blaznela 
sem od skrbi in žalosti.« 

A vstala ni, vprašala ga ni nikdar, tudi po dnevi ne . . . Ponos 
ji je tiščal ustnice skupaj, in rajša je trpela, nego bi se ponižala ter 
mu pokazala, da je Ijubosumna . . . 

Lovra pa je njen ponos jezil ter ga utrjeval v njegovi trmi. 
Ponižanja v oni noci, ko je pred njenimi vráti zaman prosil odpu- 
ščanja, ni mogel pozabiti. Ker pa je postala razen tega Agáta v 
zadnjih mesecih še bolj samasvoja in pa suha, mrtvaško bieda ter 
prepadla, se ji je umikal tem laze in tem rajši. Ko jo je sedaj primerjal 
s Suzano, se mu je zdela soproga naravnost grda in odurna, tako 
da se je čudil sam sebi, kako je mogel biti še nedávno zaljubljen 
v tako zanikarno bitje. In naraščalo je v njem kesanje, da se je 
dal kdaj premotiti svoji sentimentalnosti, da je imel toli slab tre- 
notek, da se je v Agato resno zaljubil ter jo snubil. In celo oženil 
se je! Sam zlodej ga je motil takrat ... O da bi bil danes svo- 
boden, samsvoj, neodvisen! Kako mirno bi živel in — brez slabé 
vešti! 

Jezil se je na Agato, proklinjal hip, ko se je zagledal v njene 
ponižne, modre oči, ko ga je navdala z občudovanjem njena tiha, 
vdana, plemenita narava — proklinjal sebe samega, proklinjal svojo 
usodo ter iskal utehe pri Suzani. 

A našel je ni. 

Po oni nesreči s kolesom sta postala Lovro in Suzana neločljiva. 
Ure in ure je prebila pri njem v atelijéju, se valjala po divanu, pušila 



Fran Govékar: Suzana. 79 



cigarete ter poslušala Lovra, ki j o je moral zabavati s tem, da ji je 
pripovedoval o svojih veseljaških akademičnih, ideálov polnih letih 
v Monakovem, Parizu, Benetkah in Rimu. Ali pa je ležal poleg nje 
na tleh na kolenih, ji poljubljal roke, ústa, vrat, lase, oči . . . vse, 
vse, kar so dosegle njegove ustnice . . . 

Suzana ga je znala izzivati, da je jecljal od poželjenja in da 
jo je kakor blazen prosil, rotil in prosjačil, naj ga usliši — naj bo 
njegova . . . Suzana pa se mu je smejala, navidezno ga mirila ter 
tolažila, pri tem pa ga žarko pogledovala, šepetajoč mu v uho: 

»Nestrpnež! — Kaj nisi dejal, da sem tvoja muža, tvoja boginja?! 
tvoj vzor?! — In oblatiti hočeš svoj ideál, svojo muzo? Ah, vi moški, 
kako nizki ste v svoji ljubezni!« 

Melanholsko je nagnila glavico z razkuštranimi svojimi vranjimi 
lasmi ter tožila obupano: 

»Resnične, nad vsakdanjost vzvišene in nesebične Ijubezni ni 
na svetu! — Da, da, tudi ti si tak kakor vsi drugi — in to me boli, 
pa razočarana sem.« 

In vstala je, si ogorčena dela klobúk na glavo ter odšla, ne 
meneč se za Lovra, ki je bil prestrašen in obupan. 

Tako se je zgodilo cesto, a naslednjega dne je zopet prišla, in 
komedija se je odigrala med njima iznova. 

»Nikdar, nikdar, moj dragec,* mu je dejala. »Ne misii na to 
več, a bodi moj mirni, vdani prijatelj, kakor sva se domenila . . . 
Tako mora ostati radi naju, ako želiva, da sama ne podereva vsega 
ter se ne razločiva prenasičena in — umazaná . . . Ne, ne, dragec, 
Ijudske Ijubezni nočeva poznati med seboj, nego le ono višjo, čisto, 
a tem globljo in senzitivnejšo strast, kakršno poznajo samo bitja 
najrazvitejših čutnic.« 

In razvijala mu je neko čudno teorijo asketične strasti, ki ji 
podaje báje največjih úžitkov brez obžalovanja, brez — srama in brez 
oglašanja vešti . . . Dopovedovala mu je, da ji je ona druga Ijubezen 
ostudna, podlá, živaiska, nepopisno ponižujoča — zato pa ne mara 
niti slišati o njej nikjer — nikdar več — niti doma — pri gospodu 
soprogu . . . Ne, ne, tudi soproga je pridobila po prvem otroku za 
svojo Ijubezen. In z zaničljivim, ironskim nasmehom je pristavila: 

»Hvala Bogu! — Kadar pa mu oslabi volja, si pomore zunaj 
hiše . . . vem. A kaj me briga to!« 

Tudi k njej na dom je hodil Lovro. 

Soproga ni bilo nikdar doma; tičati je moral dopoldne in po- 
poldne v pisarni, a kadar je prišel domov, se je zapri v svojo sobo 



80 



Fran Govékar: Suzana. 



ter delal ondi neutrudno dalje. Čestihlepnost ga je priganjala k ne- 
umomemu delu, duševná njegova ornej enost pa ga je priklepala za 
pisarniško mizo, da se je ubijal z najlažjimi vprašanji ure in ure. 
Kolikor mu je bila narava skopa glede duševnih darov, toliko bolj 
ga je nagradila z vztrajnostjo. In delal je kakor stroj neprestano ter 
si odtegnil jedva par ur za jed in spanje. 

Nekega večera pa se je zamudil slikar dalje pri Suzani nego 
po navadi. Pri vratih stoje, sta se objemala v slovo Lovro in Suzana 
ter se med vročimi poljubi dogovarjala, ob kateri uri se snideta na- 
slednjega dne, ko so se zunaj na hodniku odprla vráta in je vstopil 
sodnik Gregorčič. 

Lovro je vztrepetal in pobledel, ko je zagledal debeluhca z 
oglato pristriženo, kakor na licih prilepljeno brado. Vroče mu je po- 
stalo, in ni si vedel pomagati. 

Suzana pa je ogovorila soproga mirno: 

»Ah, težko sva te pričakala! Gospod akademični slikar Dolinar 
bo tako Ijubezniv ter me bo učil poslej však teden dve uri slikanja.« 

Sodnik je snel počasno svoj cilinder ter, pokazavši svojo ogromno 
pleso, dejal zaspano: 

»Veseli me, gospod! Upam, da bode Suzana naglo napredovala, 
saj zna že nekaj slikati . . . Ah, jaz pa imam toliko dela, da ne 
utegnem niti misliti na také igrače.« 

Turobno je povesil svojo pleso, podal slikarju roko ter odŠel 
v svojo sobo . . . 

Lovro se je oddahnil, Suzana pa se ga je oklenila okoli vratu 
ter se smejala: 

»Lagati znám, kaj ne? — Ah, laz je naše edino orožje, s ka- 
terim smo ženské v borbi z moškimi močnejše! — In kaj se briga 
ta moj medved za resnico! Glava mu je polna aktov, in vesel je, da 
ga nisva zadržavala ... O, vzor moža je moj Ignacij,« se je rogala 
Suzana. 

In ponudila mu je svoja živordeča, mala usteca, se vsesala v 
njegove ustnice kakor polip in jih ni izpustila dolgo — dolgo. 

Potem pa ga je s svojimi krasnimi zobmi ugriznila v vrat, da 
je zastokal, ter ga porinila skozi vráta. — 

Tako so minevali Lovru v Ijubezni do Suzane meseci, ne da 
bi se bilo njiju razmerje izpremenilo količkaj . . . 

Bila mu je vedno veselá in zanimiva Ijubica, ki mu je dovo- 
Ijevala vse, kar se je strinjalo z njeno teorijo asketične strasti, ki vse 



Fran Govékar: Suzana. 81 



obeta, a ne podarja ničesar, ki budi najvrelejŠe želje in najbujnejše 
nade, a ki ostane pri tem vendarle jalová, brez utehe . . . 

Neplodno, neutešene in strplo pa je ostalo tudi hrepenenje, ki 
je izpolnjevalo brezkončne prečute noci bedne Agáte. 

Omagal je njen upor že dávno . . . uklonil se je njen ponos, 
in tekom minolih strastnih mesecev ji je oslabela njena volja, da je 
postala žrtva svojih čuvstev, ki so jo vleklá k Lovru, katerega je 
Ij ubila danes práv tako z vsemi čutnicami kakor v prvih dneh 
zákona. 

In v temnih nočeh je iztezala roke, Šepetala strastno njegovo 
ime ter plakala, plakala . . . 

Nič več ga ni bilo k njenim durim — nikdar več je ni prišel 
prosit, naj ga posluša . . . 

Ah, ko bi bil vedel, koliko sreče ga pričakuje v njeni sobici, 
kako polno srce koprni po objemu njegovem ... o, gotovo bi prišel 
in jo pritisnil na svoje prsi ter ji dejal, da jo Ijubi zopet kakor 
nekdaj, da je ni nehal Ijubiti nikdar . . . 

Docela omajan je bil njen upor . . . smrtno ranjen njen ponos 
. . . ubitá njena volja . . . Le malo še, in stekla bi bila sredi noci 
z razpuščenimi lasmi v njegovo sobo, ihteč in plačoč: 

>Vzemi me zopet . . . naj se konca to strašno življenje . . . 
saj ti odpuŠčam — pa odpusti še ti meni!< 

A šla vendarle ni, nego trpela je dalje, uničena duševno in telesno. 

V teh strašnih, brezkončnih nočeh pa se je premetaval na raz- 
beljeni svoji postelji tudi Lovro. 

Tudi on je koprnel in hrepenel, iztezal roke v terno ter ječal: 

> Suzana, Suzana U 

Odrešenja pa ni bilo. 

VI. 

Róbert Koder, c. kr. vládni koncipist, je pričakoval v svojem 
samskem stanovanju gospo — Suzano. 

Kakor vselej mu je tudi danes prinesel k obedu znan postrešček, 
ki je užival v mestu renomé najzanesljivejšega postillona ď amourja, 
bledo vijoličast kartonček s fantastično zvitim monogramom v se- 
cesionistovsko poslikanem kuvertu. Na kartončku je stala samo 
številka 3 — sicer nobene črke, nobenega podpisa . . . 

No, Róbert Koder je številko razumel, in kakor vselej je tudi 
pri tej priliki odšel liki kip mirni in molčeči postrešček s prehva- 
ležnim poklonom . . . 



82 Fran Govékar: Suzana. 



Koncipist je bil mladenič fin de siécle. Vsaj sam se je nazival 
tako. Narava ga je sicer z možganskimi vozli precej skopo obdarila, 
toda zato mu je naklonila veliko porcijo domišljavosti, bogate starše 
in vplivnega botra; zategadelj pa je užival brezskrbno življenje, in 
njegova karijera je bila vsestransko zavarovana in natančno očrtana. 
Ako pôjde po náčrtu njegovih protektorjev, se ustavi njegova 
ladja v lukj okrajnega glavarja; ko vstopi v pokoj, dobi primeren 
križec ali pa celo črkici »pl.«. 

Koncipist Koder je vedel natanko za ta náčrt svojih pokrovi- 
teljev, bodočnost mu je bila znana do pičice, in svoj životopis je 
imel že spisan v skritem predalcu svoje miznice . . . Le dneve in leta 
svojega imenovanja za komisarja, nadkomisarja in okrajnega glavarja 
je bilo treba na dotičnih mestih vpisati, drugo je bilo Kodru že 
skoraj vse naprej znano . . . Nobenih ideálov, nobenih iluzij ni gojil 
gospod c. kr. koncipist glede svojega poklica, nego le čakal je, da 
pride trenotek, ki ga brez sodelovanja pomakne više in više. Seveda 
je bilo to čakanje silo dolgočasno, moreče in duhomorno. 

Čudno ni torej, da se je Koder rad nazival s skrivnostno ari- 
stokraškim prilastkom »fin de siecle«. 

Njegov oče je imel velik hotel; včasi je bil natakar, práv izprva 
pa pošten slovenski hlapec. 

Robertu sedaj in nikdar ni nedostajalo denarja. In znal ga je 
rabiti. Že kot akademik je izpraznil do dna kupo uživanja, ravnajoč 
se po Lutrovem epikurejskem geslu, da treba Ijubiti ženské, vino in 
petje, ako človek noče, da bi ga šmátrali Ijudje za norca. V tistih 
letih je bil Koder seveda v svojem uživanju še naiven mladenič, ki 
ne izbira in ne išče, nego jemlje vse od kraja , . . 

Danes, ko je važen uradnik avstro-ogrske vláde, je seveda že 
docela drugačen mož, danes je »finesar«, blazirano bitje rafiniranega 
okusa, imponujoče izbirčnosti, nečuvene elegance in aristokraških 
manir. 

Stoiški dolgčas je razlit vedno po njegovem obrazu, ustnice so 
mu namrdnjene v truden ali resigniran ali pa še navadnejše v za- 
ničljiv, porogljiv nasmeh, iz ust pa mu prihaja le cinično dovtipkanje 
ali pa s fino orakovičeno desnico elegantno prikrivano, vendar pa 
glasno — zdehanje . . . 

Móda mu je delala edino skrb. V celi deželi je bil Róbert Koder 
najmodnejše oblečeni kavalir. Njegovi prijatelji, ki so bili njegovi 
verni posnemalci, so trdili, da je imel v Parizu najetega človeka, 
ki mu je brzojavno sporočal vsako novo nianso v modi ter mu po- 



Fran'Govékar: Suzana. 83 



Šiljal najbrzejšim potom nemudoma najmodnejše cilindre, kravate in 
zavratnike, suknje in hlače, telovnike in plastrone, črevlje in palice, 
pa tudi parfume, gamaše, gumbe in žepne robce . . . skratka vse, 
kar se pokorava tiranici modi. 

A tudi strigel, česal in bril se je Koder vedno po poslednji 
pariški modi ter nosil sedaj dolgo »umetniŠko« vlasuljo, sedaj je bil 
ostrižen do polti, sedaj ga je krasila lepa dolga >Makartova« brada, 
kmalu nato pa sta mu štrlela pod nosom le dva navpično, á la Viljem II. 
navihana brka. 

Da, da, Koder je bil živa senzacija — poosebljen módni journal. 

Kadar se je prikázal s svojim širokim, v sredi tesno zoženim, 
kakor luč se bleščečim cilindrom s širokimi, močno zvitimi krajci, 
z zavratnikom, ki mu je oklepal vrat práv do brade in tilnika, z 
ogromno črno svileno kravato á la Werther, z žilejem opekaste 
barve in štirimi vrstami belih roženih gumbov, v dolgi čmi, preko 
pasu tesni, svileno podložení suknji, a navzdol čim bolj šireči se in 
segajoči skoraj do kolen, v ozkih sivih hlačah, v belih gamašah ter 
lakastih črevljih — kadar se je prikázal Koder s svojo velikánske 
rožo na prsih in z drobno, suho paličico v krvavordeče orakovičeni 
desnici v drevodu, tedaj se je zdelo, kakor bi zašel modern Apolón 
med prozaične zemljane. Vse je strmelo, vse ga občudovalo in po- 
praševalo, za Boga, kje vendar ima svojega krojača, ki ga toli 
krásno oblači. 

Koder pa se je takrat trudno nasmihal ter plával v blaženstvu, 
da igra med salonskimi levi prvo violino. 

In kmalu ga je posnemala vsa mestna jeunesse dorée ... po 
vseh prvih restavrantih in po drevoredih si videl kravate á la Werther 
. . . žileje opekaste barve . . . bele gamaše . . . široké prepasane 
cilindre z zvitimi krajci in »zobotrebce« mesto palic ... 

In celo nekatere dáme so nosile bele gamaše, ogromne kravate 
ter moško prikrojene bluze z všitim opekastim telovnikom ... 

Toda ta móda ni trajala dolgo, in kakor Protej je iznenadil Koder 
svet zopet in zopet z novo senzacijo. 

Stanovanje Kodrovo pa je bilo med samskimi stanovanji v vsem 
mestu pravá specialiteta. Odkar je bil postal namreč on, Róbert, go- 
spodar najetih sob, še ni stopila vanje moška noga ... S prijatelji 
je opravil vedno vse v úradu, v kávami, v hotelu ali v društvenih 
sobah — doma ni sprejel nikdar nobenega moškega. 

Da je bila vsa hišna oprava, pohištvo, preproge, zastori, slike 
Kodrovih sob naj modern ej še, je naravno. Zato je žrtvoval velikánske 



34 Fran Govékar: Suzana. 



vsote, a te secesionistovske krasote so smelé gledati le njegove pri- 
jateljice, sicer nihče na svetu. 

To je bila Kodrova muha, na katero je bil práv posebno po- 
nosen, saj se mu je zdela nenavadno originálna, duhovita in docela 
dekadentska. Gotovo pa je, da ga je delala ta muha interesantnega 
ter da je zvábila skrivnostnost koncipistovega stanovanja k njemu 
to in ono radovednico, ki bi sicer ne bila prišla nikdar. 

In med temi je bila tudi Suzana. 

Rafinirana eleganca in blazirana ciničnost koncipista sta j o 
polnili sicer že dolgo s posebnim zanimanjem; rada se je pečala z 
njim, se zabávala nad njegovimi fino parfumiranimi podlostmi ter se 
radovala njegovega prezirljivo zmagovitega dobrikanja. Pametnega, 
resnega pogovora s plitkim koncipistom sicer ni bilo možno niti 
začeti, a družabnik je bil vendarle vzoren, in iz vse njegove bitnosti 
je dihala neka posebna strast, ki je molče zmagovala in brez boja 
klanjala k tlom však upor ženské. 

In Suzana je bila prišla v Kodrovo stanovanje — lani se je 
bilo to zgodilo — odslej pa je prihajala k njemu redno však mešec 
vsaj enkrat . . . 

Vsako pot mu je poslala kartonček s fantastično zavitim mo- 
nogramom v secesionistovsko poslikanem kuvertu s kako številko, ki 
mu je naznanilo uro, ob kateri naj je čaká doma popoldne. 

Tako jo je torej pričakoval Koder tudi danes. 

A ne kakor drugikrati 

Danes ni prebiral Pierre Louysovih in Prevostovih románov, danes 
ni Ustal po svojih krásno vezanih albumih mojstrsko frivolnih slik 
pariških Ev, danes ni ogledoval perverznih fotografiranih skupin, raz- 
obešenih po stenah in razpostavljenih po stolicah in kaminu ... z 
ničimer se ni danes pripravljal koncipist Koder na svoj poset . . . 
mračen, rumeň, kakor bi bil zlateničen, je strmel predse, škrtal z 
zobmi, krčil prste v pest ter hropel od silne togote. 

Ubijem jo! — ubijem! je sikal. Kako me je varala! — nizko, 
podlo kakor pocestná cunja . . . A jaz sem si domišljal, da jo po- 
znám skozinskoz, da poznám vse ženské, da me varati ne more 
nobena več. Ha, ha! — Ta večná ženská zagonetka je tem blatnej ša, 
čim več in bolj se baviš z njo! — A jaz j o izplačam — pokažem 
ji, kdo je Róbert Koder! 

In besno je razmišljal, s čim bi Suzano huje udaril, s čim bi 
se grozneje maščeval, ker je izvedel práv danes, da ga nikoli niti 
malo ni Ijubila, da se j i zdi le glup originál in čedna, moderna igra- 



Fran Grovékar: Suzana. É6 



cica med čestilci ter da hodi k njemu samo radi navade in radi 
zábavne izpremembe . . . 

Gospa Trudnova, tista starikava, suha trgovčeva vdova, Suzanina 
najintimnejša zaupnica, se je bila ž njo hudo razprla. Suzana jo je 
razžalila, in tógotna vdova je prišla takoj povedat Kodru, da zahaja 
Suzana že več mesecev v Lovrov atelijé, ter da prihaja Lovro skrivaj 
k Suzani na dom ... In zlobna ženská se je Kodru nalagala, ko- 
likor se le more nalagati bivša najboljša prijateljica! — Pravila mu 
je pa tudi, kako se studi Suzani lastni soprog, s katerim se je po- 
ročila iz góle sebičnosti, kako j i je Koder le elegantno, parfumirano 
in modno načičkano — sredstvo... sicer pa nič, práv nič, a 
Lovro Dolinar ideál — bog! — katerega Ijubi in moli . . . 

In Koder je izprevidel, da je igral pri Suzani zares vprav fin- 
de-siéclesko ulogo! — 

Afektirana blaziranost, njegov odvážni cinizem, vsa njegova 
frivolna dovtipnost je izginila mahoma v nič, in njegovo srce se je 
zavilo v docela vsakdansko, filistrsko ogorčenost in ppvsem staro- 
kopiten sram. 

Obšla ga je najglobočja užaljenost, obenem pa pekoča slutnja, 
da ni Suzana edina ženská, ki ga je tako zlorabljala, nego da je bil 
zasmehljiva, ostudna igrača vseh tistih radovednic, ki so ga posečale, 
in o katerih si je prevzetno domišljal, da jih je zamamila njegova 
dekadentná zunanjost, njegova finesarska blaziranost . . . Domneval 
je došlej, da se okorišča sam, toda le izkoriščan, uničevan in izmoz- 
gavan je bil, dočim so se mu »žrtve« — rogale. 

Kodra je bilo samega sebe sram ... v obraz bi si bil najrajši 
pljunil ter izlil nad lastno glavo ves svoj pereči cinizem in zasmehljivi 
sarkazem. Toda bil je vaše pre več zaljubljen . . . puhli njegovi možgani 
so naglo omagali v presojanju lastne osebe — in zasmilil se je 
sam sebi. 

Takele so te ženské, si je mislil, pa človek potem ne bodi 
pesimist in mizogin! — Kdo bi po tako žalostnih izkušnjah ne 
postal črnogledec in zaničevalec, sovražnik ženstva?! — Naša mladost, 
naši ideali, naše najboljše duševne in telesne moci . . . vse postane 
rop teh polipov, teh parasitov človeštva! — Moški, gospodar stvarstva, 
krona vseh bitij, jim je le v zabavo, v podel užitek, v zlorabo 
in izkoriščanje! — In pri vsem tem je najtragičnejše dejstvo, da, čim 
plemenitejši, nadarjenejši in genialnejši je moški, tem ničvrednejšo 
in sramotnejšo ulogo mora igrati v komediji življenja vsied teh žen- 
skih kloščev in krpeljev! 

>Ljubljanski Zvon< 2. XX. 1900. 7 



86, Fran Govékar: Suzana. 



In Koder je mislil naše ter besnel hujše in hujše. 
Ubijem jo — starem — zmanem — kakor smrdljivo stenico 
jo pohodim — da bo pomnila, kdaj je zlorabljala menel 

Pred dušo mu je stala vedno suha Trudnovka s svojimi zvod- 
niškimi očmi in svojim hinavskim fistelskim glasom: 

»Vedno tičita skupaj . . . ali je ona pri njem v atelijéju . . . 
ali je on pri njej doma ... ali pa se vozita s kolesom po okolici . . . 
vedno sta skupaj! — • In kako se spogledujeta! Poštenega človeka 
je kar sram. In tisto stiskanje rok . . . nasmehovanje . . . tisto skri- 
vanje poljubov — oh, greh na greh! — Pozno na noč sem videla 
iz Gregorčičeve hiše prihajati slikarja, ki je bežal, kakor bi ga pre- 
ganjala slabá vest z ognjenimi biči . . . Uboga gospa Agáta! Sele 
drugo leto je omožena, pa ima že prešestvujočega soproga! Kolika 
nesreča! In tako blaga ženská je! — Slišala sem, da je od samé 
žalosti in od samega obupa težko obolela . . . kri se j i uliva . . . 
jetiko ima — dolgo ne bo več! — Agáta je njena žrtev, pa vi tudi, 
gospod koncipist. ,Ta lepa opica je v eni stvari pikantná specia- 
liteta — samo zato je potrebujem včasi.' — Tako mi je rekla več- 
krat o vas in se satansko rogala vaši Ijubezni . . . Da, da, ta ženská 
je infernalsko bitje!« 

Rufijanka je blatila svojo bivšo prijateljico, kolikor je mogel 
lagati njen hudobni jezik, ter razplamenila Kodra docela. 

Maščevati se móram — móram nad njo, in práv danes mi 
pride brezstidnica sama v pest. Čakaj, krásni satan, jaz ti polomim 
rožička! 

In Róbert Koder je čestital samému sebi, da je poverila usoda 
njemu nalogo, osvetiti vse varano in egoistično izrabljevano moštvo 
nad Suzano, nad to krásno zastopnico ničvrednega zaroda. 

Tedaj pa je zapel zunaj zvonček . . . odprla so se vráta, in, 
zavitá v gost temen pajčolan, vstopila je Suzana. 

Mirna, zmagovita, a iskrečih se oči in bledih lic kakor vedno 
je bila Suzana tudi v tem hipu, ko je prestopila prag brloga skritih 
svojih grehov. 

In ko je vrgla z ramen temni svoj plašč, ki jo je delal na ulici 
celo najboljšim znancem tujko, se je ozrla na Kodra, kakor so se 
pač ozirale le rimske Mesaline po svojih — sužnjih. 

A ostrmela je. Koncipist j i danes ni pádel pred kolena, jecljaje 
od strasti in pohote blazne besede . . . zeleň in rumeň v obrazu, se 
je ključil tam na otomani v besni, a onemogli jarosti ter jo zri s 
svojimi mačjimi očmi nalik zveri, predno naskoči svojo žrtev. 



Fran Govékar: Suzana. 87 

Suzana pa se je zasmejala s svojim najlepšim altom. 

»Gospa Trudnova je bila torej že tu! — In povedala vam je 
vse — • vse ?« 

»Da, vše . . . kača!* 

»Stara zvodnica je torej opravila samo ono, kar sem hotela 
storiti práv sedajle sama.« 

Suzana je segla z gesto ponosne kraljice zopet po svoj plašč, 
Koder pa je planil pokoncu, ga ji iztrgal iz roke ter besnel: 

>Meni to — meni to! In vi, brežštidna vlačugariča, kateri morem 
pred všem svetom štrgati ž obraža hinavško lažnivo krinko! — vi 
me lučate proč kakor ižžeto čitrono! — Izplačam vaš štrašno — 
štrašno!« 

»Svobodno vam!« je dejala Suzana ter skomizgnila malomarno 
z rameni. »Storite, kar hočete, sama se ne bom bránila — toda 
bránili me bodo drugi in morda gospodje, ki starejo koncipista Kodra 
kakor peta črva . . . O, le osvetite se! A tudi drugi nosijo krinke, 
in če jim jo strgam jaz, se bodo sramovali hujše od mene . . . 
Zakaj kričíte? S kakšno pravico? — Pridobili me niste, sama sem 
si vzela vas, ako sem hotela in kadar se mi je zljubilo. Cemu hrumite, 
kakor da se vam je izneverila Ijubica, ki vam je prisegla zvestobo?! 
— Ali sem kdaj Ijubila vas? In vi mene? Ne, nikdar, nikdar! Svo- 
bodna sem prihajala in odhajala — svobodno vas ostavljam. Roka 
je umila roko . . . ne dolgujeva si práv ničesar! Ali ni tako, gospod?< 

Strmé je poslušal Koder Suzano, in obšla ga je temná slutnja, 
da je njegovo fin-de-siéclesko mišljenje in čutenje napram Suzaninim 
názorom naravnost vaščansko. 

In ta slutnja ga je uničila, da je šepetal skoraj plašno: 

» Satanská šte!« 

»Ne, bila sem,* ga je zavrnila Suzana. »Crna in umazaná, grešna, 
blatná, ostudna sem bila . . . vredna satana, dokler sem se bavila 
le z vami, glupci in podleži — — a danes nisem več taká. Našla 
sem si moško srce, katero sem položila visoko na svoj oltár, da 
klečim pred njim in ga molim. Našla sem moža, katerega časti vsaka 
moja misel ter ga poželi však moj čut . . . nevredna sem ga bila 
došlej, a z današnjim dnem sem ga vredna. Saj ga Ijubim ... ah, 
tako vrelo Ijubim, kot nisem Ijubila še nikdar v svojem življenju!* 

In Suzanine oči so zaplamenele v strastnem zamaknjenju, bujne 
prsi so ji drhtele ob zanosnem hrepenenju, in roke so se stiskale 
krčevito. 



88 



Adrijanin: Vzdihi. 



^>Vse za menoj,« so šepetala krásna njena ústa. »Moja strašná 
leta ob stráni ostudnega moža, sličnega kosmatemu pajku . . . moje 
blodnje . . . moji grehi . . . moj obup . . . vse za menoj. A pred 
menoj sreča, blaženost cele Ijubezni do moža, genija, ki je ves moj! — 

ves mojI« 

Hipoma se je zgrudila na koleno in bridko zaihtela ... in pla- 
kala je solze kesanja, očiščenja ... 

A energično se je dvignila zopet, si otrla obraz, se zavila v svoj 
plašč ter odšla, ne da bi se ozrla na Kodra. 

In ko je stopila iz hiše, je bila zopet mirna, zmagonosna Suzana, 
le tista ironska poteza okoli njenih ust se je izgubila docela. 

Čutila se je srečno kakor še nikdar. In ko je prišla mimo 

cerkve, je stopila vanjo ter po dolgih dolgih letih prvikrat molila 

zopet iz srca, zaupno, vdano, vneto in goreče ... saj je prosila Boga 

sreče zase in za — Lovra. 

(Konec prihodnjič.) 



a; 



uricah večernih 
za teboj jaz plákam, 
duŠo svojo bolno 
s solzami namakám. 



Vzdihi. 

I. 

Vsaka vroča kaplja, Ti pa vročih solzic 

ki na dušo kane, mojih ne umeješ; 

mojemu telesu morda zdaj v objemu 

vseka nove rane. drugemu se smeješ... 



Umiralo jesolnce... 
Jelše so šumljale, 
kot bi govorico 
med seboj kramljale. 



II. 

Jaz, le jaz umel sem 
šepetanje bajno, 
jaz, le jaz umel sem 
govorico tajno . . . 



Slišal sem besede: 
»Nehal boš trpeti, 
malo dni na nebu 
solnce ti še sveti . 



In vendar še živim! 
Da, da, še trepetajo 
nervozno ustnice 
in želje plapolajo 



m. 

in silijo na dan, ki ga nekdaj častil je: 

a duh je vero zgubil a to ni več življenje, 
v svoj svetli ideál, poslednji le je vzdih, 
ki ga nekdaj je Ijubil, brezupno hrepenenje . . 

Adrijanin. 



Prof. dr. Šimon Šubic: O zrakoplovstvu. 



89 




O zrakoplovstvu. 

Spisal prof. dr. Šimon Šubic. 
(Konec.) 

og ve, koliko izkušenj bo treba nabratí, koliko 
nesreč prebiti, predno iz začetnega semena dozori 
zrel sad, kakor se je n. pr. iz lučalnice pastirske 
razvilo streljanje, kakor so se škripajoča in sto- 
kajoča lesena kola predelala v lokomotivo, ali kakor 
je izdolbeno deblo v podobi korita počasi izpre- 
minjalo svoje podobe do sedanje parne ladje na morju. Vsako tako 
razvijanje in izpopolnjevanje potrebuje čaša po več desetletij, da, 
tudi po več sto let. V boju s takimi nevarnostmi in zaprekami ni 
moci delati brez silovitega napora, treba je bistrih glav in hladno- 
krvnih, neprestrašenih voditeljev in oskrbnikov prvotnih naprav. 
Tako se godi z gibalom, tako tudi z mnogovrstnim drugim orodjem 
na zrakoplavu. 

W. Kress hoče, da bi mu gonil zrakoplovni vijak bencinov 
motor. A kake skrbi dela teža takega stroja, posebno če je treba, 
da razvija iz sebe 16 do 20 konjskih moci! Stroj, ki stoji na trdnih 
tleh, tehta za vsako konjsko moč po navadi 80 do 100 kilogramov; 
Kress je pa prisiljen, preskrbeti si lahek stroj, ki ne bi tehtal nad 
10 kg^ pa bi vendar opravljal dela za polno konjsko moč, če ne 
mu stroj potlači s svojim prevelikim bremenom zmaja na tla! Vpra- 
šanje je torej na vrsti, ali bo Kress mogel preskrbeti si tako lahno 
in vendarle dosti močno mašino? Kress sam je inženir in izvrsten 
mehanik, saj si je vse stroje, kar jih mu je bilo dozdaj treba za 
poskus, izdelal sam. A svet ima zraven njega po Avstriji in po 
vnanjih deželah dosti bistroumnih mehanikov in izumiteljev; ti bodo 
napeli vse moci, da napravijo iz dobrega jekla ali aluminija tako 
lahek stroj, ki bo z njim zmaj letal po višavah. 

Skrb za pripraven, ne pretežek stroj bo v prihodnje tem večja, 
čim bolj bodo odslej Ískali lahnega motorja tudi za cestne avtomobile. 
Inženir W. Kress goni svoje za poskus izdelane modele z na- 
vitimi zmetmi, ki mu gonijo frčeči aparát. A v naj bolj ših takih 
zmeteh mu ni mogoče nabratí ne veliké, ne dolgo čaša trajajoče močí. 
Njegovemu zmaj u je pa treba sile, kí ga goni mocnej e in hitreje 
ko mogoče; kajti če bi se le prepočasi pregíbala zmajeva pian, bi 



90 Prof. dr. Šimon Šubic: O zrakoplovstvu. 



utegnil zračni stolp, ki nosi zmaja, odteči pred tlakom na strán ter 
bi vzgon zraku izginil, predno se zmaj premakne nad drugi zračni 
stolp. Vhitrem prestopanju iznad enega zr ačn ega s tolpa 
nad bližnjega tiči tista skrivna moč, ki nosi ptiča 
po zraku, ko čuva letečega, da ne páde. Lôssl in Kress sta 
dokázala z neovržnimi svojimi poskusi, da je v tem zákonu skrita 
vsa skrivnost ptičjega letanja. — Stvar, za katero tukaj gre, je 
nekoliko podobná izkušnji, da tanek led, v katerega se vdere mirno 
stoječ človek, nosi drsalca. 

Enako različnost vzgona v zraku je dokázal Kress s sledečim 
poskusom. Vzel je vrteč se vijak, ga posadil, z osjo kvišku obrnjenega, 
na zmajevo pian, potem pa položil postrani poleg ležeče pláni. 
Vijak, z osjo kvišku obrnjen, si kaj počasi pomaga kvišku; če pa 
enako hitro vrteč se vijak leži postrani in goni zmajevo pian, ki je 
le kaj malega na koncu zavitá kvišku, pa vzdiguje dosti živeje in 
goni pian toliko hitreje, da jo na daljši potí prižene v istem času 
do enake višave. In še več! Vijak v prvem naklonu ne more vzdigniti 
nobene druge reči, v drugem naklonu pa nosi svojo podvojeno 
težo in še nekaj priloženega bremena, zraven tega pa tira zmaja in 
breme po zraku naprej. To vse opravlja s tisto močjo, s katero je 
poprej komaj sam sebe vzdigoval. 

Na také poskuse in na zákone iznova spoznane se opira osnova 
Kressove zrakoplovne ladje. 

Pri Kressovem zrakoplavu se pojavi marsikatera nová prikazen, 
na katero še nihče mislil ni. Tukaj opozarjamo čitatelje samo na 
napenjanje naših živcev zaradí neobhodno potrebnega silo hitrega 
krmljenja. Roka stori le na videz hipoma to, kar veleva glava. V 
resnici se pa to ne zgodi hipoma. Cutila človeška sporočajo to, kar 
zapazijo možgani po sredstvu živcev — in po živcih telegrafujejo, 
bi dejal, možgani rokam úkaze, kaj naj store. Po prejeti zapovedi 
se šele zgane roka, popade in obdela, kar so zapovedali možgani. 
Roka dela le na videz v tistem trenotku, ko zapove volja, ali kadar 
zapazijo možgani potrebo, v resnici pa živčni telegraf na vsaki poti, 
ki je 20 metrov dolga, zamudi celo sekundo. Če so živci med 
možgani in med f)rsti 1 meter dolgi, preide dvajseti del sekunde, 
predno se prsti zganejo po úkazu možganov. Preteče pa tudi nekaj 
čaša, predno se zmezijo členi na prstih, in ves ta čas gre v izgubo, 
ko roka sega po krmilu. Glede na navadne potrebe bi smeli reči, 
da roka kaj hitro stori, kar je nam volja; glede na brzo letanje 
Kressove ladje po zraku je pa to skoraj prepočasno, saj s premišlje- 



Prof. dr. Šimon Šubic: O zrakoplovstvu. 91 

vanjem ne sme krmar izgubiti ne trenotkal Le pomislite, koliko na 
taki ladji utegne v bližnjem trenotku pokvariti besni vihar, ki jo še 
z večjo hitrostjo zadene, nego leti sama. Koliko izkušenj, koliko vaje, 
koliko izurjenosti si bo moral prisvojiti krmar, predno se toliko 
privadi vsem svojstvom svoje ladje, da ga bo slušala, kakor ga slu- 
šajo udje, da bo kakor zrasel z njo z dušo in telesom. Prvému 
mornarju se bo godilo kakor starcu na klavirju, sin njegov pa, ki 
bo zrastel na zrakoplavu med zemljo in nebom, se bo čutil edinega 
z njenimi svojstvi ter jo bo lahko vodil. 

Došlej je vsakemu predrznemu podjetniku, ki se je sam vzdignil 
s svojo iznajdbo v zrak, izpodletelo, ker ni mogel izpolnjevati te 
težke naloge. Hrabri Lilienthal je izgubil življenje zgolj zaradi 
ene prepozno razpete perutnice! 

Osnova Kressove zrakoplovne ladje mora biti izvrstna, dnigače 
bi se ne poganjali prvaki med strokovnjaki in inženirji za njeno iz- 
delovanje v veliki meri. Ta osnova vzbuja toliko nado do uspeha, 
da je leta 1898. »Dunajsko društvo za letanje po zraku* oklicalo 
prošnjo za nabiranje kapitála, s katerim bi se izdelala pravá ladja. 
Podpísali so ta oklic prezident Lôssl in tudi dva vseučiliška in teh- 
niška profesorja, več profesorjev vojno-tehniškega zavoda in več in- 
ženirjev najboljšega imena. In hitro se je nabralo toliko denarja, da 
je društvo že 15. julija 1898. 1. moglo podati toliko podpore, da je 
Kress začel izvrševati zrakoplovno ladjo v veliki meri. 

Košaro, ki visi pod zmajem, misii Kress preobleči z blagom, 
ki drži vodo. On namerava začetkoma vaditi se po vodi. Sčasoma 
bo pa dajal vijakom toliko moci, da vzdignejo ladjo nad vodo, in 
da zmaj splava po zraku nizko nad vodo. Odslej šele se začne pravo 
krmljenje po prostem zraku. Takega vežbanja Kress ne misii popustiti, 
dokler se ne navadi voditi ladje po zraku mocnému vetru nasproti. 
Dokler se vsega ne privadi, ne zleti više. 

Ce pogledamo orie in druge večje ptice, kako se zibljejo po 
zraku z mirno razpetimi perutmi, si takoj domišljujemo, da tudi 
Kressovi ladji v večjih višavah ne bo vedno treba delovati s tako 
silo kakor od začetka, ko se šele vzdiguje od tal v višave. 

III. Aderjeva ladja ľAvion. 

V zadnjih petih letih je inženir M. A der s podporo franco- 
skega vojnega ministrstva, pod zaščito treh generálov in vseučiliških 
profesorjev natihoma izdelal nov znamenit zrakoplav: »ľAvion«. 



92 Prof. dr. Šimon Šubic: O zrakoplovstvu. 

Aderjeva ladja ima podobo velikanskega netopirja, čigar peruti 
se razprostirajo 15 metrov na široko po obeh straneh života. Peruti 
obstoje iz votlih, polepljenih bambusovih palic, ki so med seboj trdno 
povezane z jeklenimi vejicami. S svilo preoblečené peruti so ob 
robeh tako upregnjene, kakor jih nosi netopir, kadar jih ima razteg- 
njene. Iznajditelj trdi, da v takem vzbočenju peruti obstoji skrivnost 
>frčanja«. Košara visi sredi pod životom. Peruti so pripete na plečih; 
pregibati se dado semintja, ne pa gori in doli. Po zraku mahati 
torej ne morejo. Ta umetni netopir se giblje iz kraja naprej s po- 
moČjo vijakov, katerih lopate merijo po 3 metre na širokost. Vijaka 
sedita však na svoji stráni gondole. Vijaka goni dvoje lahno izde- 
lanih parnih stroj ev; pod stroj ema se kúri z vinskim c vetom; moci 
pa ima však za 20 konj. Teža vsega netopirja z vijakoma, parnima 
strojema in gondolo vred ne znáša več ko 258 kg. Ko se pa ladja 
obloži z vsem potrebnim orodjem, ne tehta s krmarjem vred več 
ko 500 kg. Izvršitev Aderjeve ladje káže, da je v tem netopirju 
utelesila bistroumna glava svoj dobro premišljeni náčrt. V naredbi 
te ladje so združená vsa sredstva današnje tehnike, sredstva také 
zanesljivosti, da o uspehu skoraj ni dvomiti. 

Prvi poskus se je vŕšil v zaprtem prostom, pred radovednimi 
očmi nepoklicanega zijalastega sveta. Po 40 metrov širokem tiru se 
je vozil netopir hitreje in hitreje na okrog, dokler ni tako hitro tekel, 
da ga je sila njegove energije vzdignila kvišku visoko nad zemljo. 
V tem trenotku pa, ko je netopir splaval po zraku, po naključju 
zapiha hud veter. Iznajditelj bi bil imel pomnožiti hitrost, da dobi 
več energije proti vetru, pa je narobe le še vzel mu nekaj hitrosti. 
Ta zmotá je vzela netopirju moč; ladja se je usedla na zemljo, se 
zakopala v tla ter si zlomila peruti! Nato se je zvrnila ter polomila 
tudi vijaka. M. Ader je sicer otel svoje življenje, a ľ Avion je bil 
porušen. 

Vse skupaj je pa pri tem ponesrečenem poskusu umetni ne- 
topir vendarle razodel tako dobro osnovo, da je generál Mensier 
priporočil svojemu ministrstvu, da naj se nadaljujejo poskusi; zakaj 
iznajdba te osnove je vredna vsake žrtve. Sedaj se izdeluje nov 
netopir. 

Po poskusu, pri katerem se je netopir poprej toliko zaletel po 
tleh, da ga je vzdignilo v zrak, se spozná, da se tudi Aderjeva ladja 
opira na zmajski zákon. Ader je frčanje svojega netopirja opiral na 
zakrivljene, Maxim pa na ravne peruti; oba sta za nekaj trenotkov 



Prof. dr. Šimon Šubic: O zrakoplovstvu. 93 



plávala s svojimi ladjami po zraku. A premalo trdno so bile izdelane, 
premalo moci so imele; prvi nepričakovani veter jih je ponesrečil! — 

IV. Charles Hitov zrakoplav. 

Taká sila žene človeka, da pozve to, kar se še skriva pred 
njegovim sedanjim znanjem in spoznanjem, da zastavlja življenje za 
odkrivanje skrivnosti! Čeprav ni skoraj nobenega dvoma več, da bi 
se Andree ne bil ponesrečil s svojim zrakoplavom, vendar pri- 
pravljajo že drugi nove stroje za nevarno pot po zraku preko tečaja. 

Charles Hito, profesor na univerzi v Pensilvaniji, ki je 
spremljal poročnika Pearyja na njegovi arktični ekspediciji, je 
izumil nekak »frčeč« stroj. S tem zrakoplavom se namerava pri- 
peljati po zraku do severnega tečaja, češ, da se nikdar ne po- 
sreči nikomur. da bi do tja prodrl med ledovjem. Hitov zrako- 
plav ima podobe Sinodke; dolg je 80, širok 30 črevljev. Na tem 
balónu, ki nima drugega namcna, kakor da dela vzgon, visi z vrvmi 
privezan pravi stroj za »frčanje«. Ta stroj je sestavljen iz lahnih, 
votlih jeklenih drogov, ki delajo nekakšno sobico; na dnu te sobice 
stoji motor, kateremu daje ogljikova kislina 15 konjskih moci. Zgoraj, 
na zunanjih straneh »sobice< sta vstavljeni dve veliki kolesi — vijaka 
však na svoji stráni drug drugemu nasproti. Gibalo goni vijaka z 
elastičnima jermenoma. Ta napráva izpolnjuje obenem dvojen namen: 
stroj se utegne dvigniti s tal kvišku v zrak z vijakoma brez pomoci 
balóna, zraven tega pa služita vijaka tudi za kŕmilo, s katerim se 
zakrmi ta zrakoplovna ladja, kamor hoče krmar. 

Poskus zrakoplava brez balóna se je vŕšil v East-Trentonu in 
iztekel je pogodu. 

Odslej se je nadejati hitrejšega napredovanja, kajti vsi omikani 
narodi so pristopili s svojimi najbistrejšimi glavami k ternu podjetju. 
Z malimi aparati, posebno zmajske osnove že izteče pogodu tému 
in drugemu; drugo vprašanje pa je, ali bodo také zrakoplovne ladje 
kdaj za praktično rabo, da bodo kaj pridá bremena nosile po 
zraku . . . 




94 Dr. Ivan Robida: Odreci! 



Odrecil 



Í2 



a življenja širni, čudni česti 

srečala sva se, kot sto se drugih 

dan na dan brez slutnje vsake sreča. 

Ko pogledi nama so se vjeli, 

ni polila tebi lic rdečica, 

ne obraza vznos razžaril meni — . 

Ko s koraki pa odmerjenimi 

pot sva však nadaljevala svojo, 

obrnila ti si se po meni — 

jaz zastal sem in sem zri za tabo . . . 

Nasmehnila sva se in spoznala, 
kot spoznávaj o se na parketu. 
Čas je hitel, misii so hitele, 
položila roko sva si v roko 
in ubrala skupaj pot nadaljnjo. 

Ti hotela si, da naj te Ijubim, 

hotel jaz sem, da bi me Ijubila! — 

A ne tvojih usten cvetne rože 

in ne tvojih lic baržun bohotni 

in ne prsi mramorna belota, 

ne oči dražestnih pogled vroči, — 

ne objem moj, ne poljub kipeči, 

ne beseda moja ognjevita — 

vse zaman! — Ljubezni nisva mogla 

zanetiti v najinih si prsih. 

Prazno je ostalo v tebi srce, 

prazna je ostala v meni duša! 

A čemu, čemu sva se sestala? 
In čemu, čemu sva govorila? 
Mar je tekel tok besed bobnečih, 
mar se tresel glas bolestnih vzdihov, 
mar oko je obrosila solza — 
vse in vse le, ker pomlad dehtela 
in je bila majnikova noč?! 



Dr. Ivan Robida: Odreci! 95 



Kaj je bilo tega m e n i treba, 
kaj je bilo tega treba tebi, 
da se vračava na poti svoji 
s težjim srcem in jadnejšo dušo, 
kakor sva sestala se bila? 

O saj vem, razumem tebe — sebe! 
V tej enakomernosti življenja 
vedno isti, vedno pusti, múčni, 
dan za dnevom, kakor dež jesenski, 
in nebo brez solnca in brez groma, 
in brez cvetja polje in brez trnja . . 
Pa na tla priklenjen laziš v prahu. 
Za teboj ropoče pa veriga 
vedno isto, dolgočasno pesem — 
kaj da ne bi duša ti vzdrhtela, 
kaj da ne bi srce vzkoprnelo 
in želelo en kra t se napiti 
ognja in svetlobe in Ijubezni, 
in pa s reč e nepokojne ž njo. 

Tega ti pri meni si Ískala, 
tega jaz pri tebi bil sem iskal. 
Veš pa, draga, kaj sva pozabila ? . . . 
Redčijo se mi lasje na glavi, 
lice se gubanči mi in čelo, 
okrog tvojih usten pa poteza 
zaigrava včasi bolno-trpka. 
Glej, vse to, vse to sva pozabila; 
pozabila, da je ona doba 
osemnajstih let že dávno prešla, 
da se vrača pomlad vsako leto — 
ž njo pa najine pomladi ni. 

To je čas, ko seč poganja cvetje, 
ko glasi iz grl se pesem mlada — 
ko srce za srce živo bije, 
zliva duša v dušo se enako — — 
Kaj pa mi dva, duŠi povsem tuji?! 
Kakor zvezda na neba višinah, 
kakor biser v morja temnem dnu. 



96 



Ivan Šubic: Iz pisera Jurja Šubica. 



Ne huduj sel Kaj bi se srdila 
drug na drugega? Pokaj usodo 
midva kruto bi preklinjala ? 
Zdi se mi, usoda je pravična! 
Kaj si pa drevo domišlja staro, 
da požene brst in cvetje še? 

Dr. Ivan Robida. 





Iz pisem Jurja Šubica. 

Ob desetletnici njegove smrti. 
"^ Priobčil Ivan Subic. 
V. 
V Trávniku, v nedeljo dne 25. avgusta 1878. 
Ljubi moj ! 

voje pismo sem dobil včeraj, ravno ko sem odpo- 
šiljal pismo domov. Pišem mnogokrat, a gotovo se 
dosti pisem z vojno pošto pogubi, da jih tako malo 
dobite. Prebral sem Tvoj list že Bog zna kolikokrat 
— - to je moja edina zabáva. — Iz zadnjih dveh 
pisem na moje starše si lahko nekoliko podrobnej e z vedel, kako se 
imamo tukaj v tej prokleti Bosni, in zato ne bodem vnovič slikal 
našega stanja. 

Menim, da ostanemo še precej čaša v Trávniku, in dokler bomo 
tu, nam ne bo druge sile, kot da je službe črez glavo. To pismo Ti 
pišem pri divizijski komandi, kjer sem z dvema tovarišema za ordo- 
nanco; v tem velikem dostojanstvu sem bolj prost nego v kasami — 
žal, da bom moral jutri najbrže zopet na predstražo! — Prijetno je 
edino to, da je nas toliko starih znancev in prijateljev zbranih. 
R. Lah, Mulej, Haring, Ganter ^) in dr. nosijo z menoj vred teleč- 

*) Imenovani tovariši so bili tedanji dunajski visokošolci, ki so morali z 
Jurjem vred na okupacijo. Mulej, R. Lah, Haring in Gantar so kakor Karlin Jože 
dobili v Bosni smrtne kali v sebe, in ko so se vrnili domov, so zapored kmalu 
pomrli. Mulej leži pokopan na Uralskem ob meji Azije, kjer je služboval kot 
ruski profesor, ostale tri pa krije domáca zemlja. Med njimi se je posebno od- 
likoval Rihard Lah. Bil je od 1. normalnega razreda do 8. šole vedno prvi, med 
nami pravi korenjak na duši in na telesu. Umri je kot avskultant v Ljubljani. 



Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 97 

njake. Revež Kump leži v Jajcu v bolniščnici s potrtim kolenom — 
drugim znancem se ni nobenemu nič zgodilo, samo Endlicher se 
zabáva ali v Gradiški ali pa v Sisku v bolniščnici z ožuljeno nogo. 
Z doktorjem Ferjančičem in adjunktom Višnikarjem sem se šele tu 
seznanil. 

Včeraj sem stoprav zvedel, da je dr. Gross pádel — ubogi revež! 

Tisto pismo, v katerem sem Ti poročal o obeh bitkah, ki ju 
je naš regiment imel, si pač dobil. Ne verjemi, da bi bila v 
bitkah taká sila,kakor pišejo — še manj pa, kakor govore — ! 
Samo trud je tak, da se ne da popisati, ne povedati; — tudi, ko 
domov pridemo, ne bom mogel ne jaz ne kdo drugi teh silnih muk 
vsaj tako naslikati, da bi oni, ki ni bil zraven, imel kaj pojma o njih. 

Naša brigáda je bila na tej poti prvá, ki se je morala biti z 
vstaši, in opraviti je imela mnogo — a zdaj so pa vendar vse druge 
čete precej več prestale — za nami in pred nami — . 

V Banji luki je bilo dne 14. in 15. t. m. za Webre, 22, reg., 
(katerih je samo 1 bataljon tam bilo) jako hudo. NapadU so jih 
vstaši, močni kakih 3000 mož. Razen Webrov je bilo par kompanij 
Wetzlarjev, kateri so nekoliko pomagali — a pokončani bi bili vsi, 
ko ne bi bila po naključbi prišla artilerija ravno o pravem času od 
Gradiške; topničarji so streljali na hiše, iz katerih so vstaši na naše 
streljali. Krogle iz topov so jih hudo žele, in padali so ko muhe. S 
pomočjo pešcev so zagnali nazadnje naši sovražnika v beg. VstaŠev 
je mrtvih obležalo 400, ranjence pa zmeraj ti vragi s sabo vzamejo 
— a žalibože, tudi Webrov je padlo mnogo — nekako tako, da se 
lahko reče však peti mož bataljona. — 

Ravno zdaj so me poklicali in mi dali povelje. naj se odpeljem 
kot straža s poštnim vozom v Jajce. Nimam Ti torej mnogo čaša 
več pisati. Nevarno ni, dasi pôjdem le sam z voznikom; na tej progi 
namreč ni več vstašev, ker pogosto hodijo patrole okoli. Tam obiščem 
Kumpa in se prepričam, kako mu je. Ko se vrnem. Ti sporočim, 
kako sem se vozil. — 

Predvčerajšnjim mi je Stritar pisal krátko pa prijazno pisemce, 
v katerem me obžaluje, da me je to zadelo, in prosi, naj mu kaj 
pišem, da porabi za >Zvon«. 



Haring je preminil pri svojcih v Idriji, a ubogi Gantar je izdihnil v Ijubljanski 
blaznici. — Okupacijo Bosne je slovensko razumništvo drago plačalo! Tudi o 
Jurju Šubicu so trdili zdravniki, da je srčno hibo, ki je bila neposrednji vzrok 
njegove smrti, prinesel iz Bosne. 



98 Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 



Mati naj ne misii toliko hudo o vsem — ker še meni s tem 
bolesti napravljate; tolaži jo in reči ji, da mnogokrat po nepotrebnem 
skrbi zame! 

Sicer pa vsem najprisrčnejšo zahvalo, da tako živo mislite name 
Sporoči pozdrave očetu in materi in vsem mojim dragim domácimi 

Po posti se bom močil, ker dežuje — no, tega smo že vajeni. 
Še enkrat najlepši pozdrav Tebi, našim in vašimi Sprejmite vsi moje 
srčne poljube, posebno Ti, dragi mi Ivane, in piši kmalu 

svojemu 

Jurju. 

VI. 

V Trávniku, dne 16. septembra 1878. 
Ljubi moj Ivan! 

Danes dopoldne sem zopet toliko prost, da Ti utegnem pisati 
in malo poročati o sebi. — 

Včeraj je bila nedelja, in šel sem dopoldne k maši v vas Dolac 
poleg Trávnika. Dolac ima samo katoliške prebivalce. Duhovsko 
službo opravljajo tam frančiškani, ki so pa večjidel turško opravljeni 
in nosijo brke kakor drugi Bošnjaki. Govore srbsko in latinsko, nem- 
škega ne znajo. — Pri dopoldanski službi je igrala naša godba, in 
po maši se je glasila v cerkvi avstrijska himna. — Kdo bi bil to 
pred par leti sanjal! — Cerkev je veliká, in slike še dosti postené — 
pri nas se dostikrat večji zmazki vidijo — samo oltarjev nimajo 
umetno napravljenih; nekako taki so, kakor pri nas o Sv. telesu 
znamenja delajo. Stena je z različnimi cunjami preprežena, in okrog 
veliké slike so obesené manjše, podobne onim, ki jih pri nas po 
hišah imajo. Cerkev je zidana v najprvotnejšem bizantinskem slogu 
z dvema zvonikoma spredaj, a zvonovi so na zadnji stráni cerkve. 
Zelo so majhni, ker Turki kristjanom niso pustili večjih napraviti; 
še s temi niso smeli prej zvoniti, dokler nismo mi prišli. Naši vojaki 
so bili neizrečeno veseli, ko so po tolikem času zopet slišali zvonov 
glas! — 

Tja gori v Dolac sem šel pa večjidel zavoljo risanja — menim, 
da sem že zadnjič pisal, da me je prosil neki topničarski nadpo- 
ročnik, naj mu napravim nekaj skic iz tukajšnjega življenja. V soboto 
sem mu nesel tri risbe, in bil jih je zelo vesel; tudi ostali gospodje 
pri divizijski komandi so se zelo zanimali zanje in mi obetali vse 
mogoče podpore pri mójem delu. 



Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 99 

Nekatere stvarí senr bil že med mašo skiciral, a popoldne sem 
šel zopet tja gori, in to z upom, da bom videl kak narodni ples, 
kolo, ali slišal kako petje — nisem pa nič podobnega videl niti slišal, 
samo Ijudi je sedelo mnogo pred hišami, práv takisto kakor pri nas 
v nedeljo popoldne. Ko sem jih nekaj čaša opazoval, sem začel 
risati lepo deklico, ki se je začetkoma malo sramovala, a pozneje je 
bila nekako ponosna. Ko sem potem še eno risal, niso mi dale mini; 
ena drugi so bile zavidne! Ko sem pokazal risbe, so šle od rok do 
rok, in skoro sem se jel bati za knjižico — stoprav mrak je na- 
pravil celi komediji konec, in šele ko nisem več videl, so se razŠU 
tudi Ijudje, katerih se je bila skoraj cela vas zbrala okoli mene. — 
Eno punco je z menoj risal tudi gróf Andrassy, ki je bil z onim 
nadporočnikom za menoj prišel — to je sin ministra, kateri nas je 
s svojo politiko vrgel v te vražje kraje. Mladi je reservni častnik in 
adjutant pri Wttrttembergu. Bog odpusti starému — ta je jako pri- 
jeten déčko. 

Pozneje bom navadnih opravil pri kompaniji prost, da bom 
lahko risal. Svoja dela pošijem na prošnjo nadporočnikovo > Wiener 
illustr. Zeitung« ; nadporočnik bode pisal tekst k vsaki sliki. 

Danes popoldne pôjdem zopet v Dolac risat deklico v njeni 
hiši. Punca je jako tipična. Sploh so tukaj dekleta lepa, posebno 
zanimiva pa je njih nosa. Vse polno zlata imajo našitega in obeše- 
nega po obleki. 

Toliko o življenju mojem, in sicer z lepše stráni ; ne misii 
pa, da se taki čaši prepogostoma ponavljajo. Službe imamo neiz- 
rečeno veliko, vedno gremo kam; če ni drugega, pa se zmislijo za 
kako stražo ali pa je »inšpekcijon« ali kaj podobnega, da le človek 
ni prost. — Jutri odrinemo za pet dni proti dalmatinski meji, menim, 
da kakih 6 ur daleč, par kompanij. V Trávniku ostanemo báje dalj 
čaša, če se kaj posebnega ne primeri. — 

Pisal sem zadnjič domov, da sem imel malo nadležnosti zaradi 
svojega želodca; ta še zdaj ni v redu, dasiravno se obrača na bolje. 

Zdaj mi že dolgo nisi pisal, o Janezu z Dunaja pa že celo ni- 
česar ne zvem! — Ali ste vsi zdraví.? Kaj delajo naši in vaši? Vsem, 
vsem moj srčni poljub in pozdrav! 

In Ti, dragi moj, bodi zdrav! Spominjaj se me in sprejmi tisoč 
in tisoč poljubov od 

svojega 

zvestega Jurja. 



100 — st— : Prijatelju. 

VIL 

v Trávniku, dne 20. septembra 1878. 
Ljubi moj Ivan! 

Dne 16. t. m. sta odšli dve kompaniji našega polka proti Livnu 
in to 3. in 4., — dva dni pozneje ostali dve kompaniji 1. bataljona 
in 3. bataljon. Ju tri odrine divizijski komando, s katerim pôjdem 
tudi jaz, ker te dni sem bil v Trávniku ostal in pridno risal. Zdaj 
pa svinčnik na strán in puško v roke! Livno je menda precej močno 
zasedeno; tam je pričakovati hudih prásk. 

Kaj več, kakor hitro mi bode mogoče, iz tábora. 

Doma povej, da sem Ti pisal, da ni nič novega, in ničesar ne 
omenjaj o maršu proti Livnu; samo to povej, da sem pridno risal. 
Da bo boj v par dneh, tega ne pravi ne očetu ne materi, dokler ne 
dobiš drugega lista od mene. — Srčen pozdrav! 

Tvoj 

Juri. 

P. s. Ťukaj so že hladne noci. — Livno bo teže vzeti nego 
Jajce ali Ključ, kajti vstaši imajo báje topov obilo in vsega, kar je 
treba, da nas dostojno sprejmo. — To pa samo Tebi. — Ne skrbi 
zame! 



Prijateliu. 

X'a vidim te, sem želel, hrepenel. 
In videl sem te: koj si me poznal! 
A čas je dolgi bil uže prošel, 
odkar si zadnjič ti roko mi dal. 

Pod večer dni sem k tebi bil prišel, 
od znoja dni preteklih truden ves: 
Po rosi tvojih ust sem hrepenel, 
da ohladiš mi znoj, pomiriš kes. 

Zastonj srca sem čašo ti odprl 
in blage čakal sem iz ust rose! 
Pogled neznan je nado mi podrl, 
brez rose pustil znojno mi srce! 



st- 



•»*«• 




Ivan Prijatelj: Ruski román in moderna francoska književnost. 101 



Ruski román in moderna francoska književnost. 

Priobčil Ivan Prijatelj. 

vplivu ruskega romána na nove francoske pisatelje 
je bila prinesla znana ruská revija >BliCTHiK'b 
EBPonbi* (Véstnik Jevropy«) v februarski Številki 
lanjskega leta zanimivo razpravo iz peresa odlične 
ruské literárne essayistke Zinaide Vengerove. 
Duhovita pisateljica, ki je pri Rusíh že mnogo napisala zlasti o fran- 
coski »moderni«, izvrstno pozná rusko in francosko literaturo. Ime- 
novana revija je prinesla že nekaj njenih sestavkov o francoski de- 
kadenci. Vrhutega je čitati, da seznanja tudi rusko ženstvo v ženskih 
društvih peterburŠkih z modernimi Francozi. Ni še dolgo, kar je 
predávala v nekem takem društvu o Maeterlincku. 

Zanimiva je ta razprava, ker nam káže, kako si je osvojil ruski 
román eno izmed najbolj razvitih literatúr. Da je niskih vplivov polna 
nemška moderna s sedanjim največjim nemškim dramatikom Haupt- 
mannom vred, nam je bilo znano iz nemških kritikov. Da se je ruski 
román posnemal v Italiji, smo práv tako slišali. A da se je literatúra 
najnaprednejšega národa tako napojila z ruskim románom, da je 
preteklo dokaj čaša, predno se je zopet zavedela, to je zanimivo in 
menda ne samo pri nas, ampak celo v Franciji in Rusiji neznano. 
Zinaida Vengerova nam je osvetlila ta vpliv. 

Originalnost literatúre se cesto káže v posnemanju, v načinu, 
kako kak národ prireja tuje za svoje. Veliki duhovi, silni umetniški 
pojavi vplivajo lahko s svojimi idejami, globokimi, glavnimi črtami 
ali pa s površnimi, ki ravno odgovarjajo umu v gotovem trenotku 
in občutju. V prvem slučaju se strneta lahko dve po dúhu enaki 
šili, in plod takega posnemanja je samostojen, poglobljen in razžirjen 
po novem umetniku, ki je vlil v predmet nove črte — svoje in 
svojega národa. To je umotvor, iz katerega diha posebno, razširjeno 
življenje. Tako je vplival Byron na Puškina, Georges Sand na veliké 
ruské reaUste. V obeh slučajih so geniálni duhovi umeli istotako 
geniálne tuje duhove do dna; umotvori, ki so nastali takim potom, 
niso bili bledejši od originálov, ampak so celo razširili njih meje ter 
j im vdihnili dušo novega národa, nová čuvstva in nove misii. Vsa 
francoska romantika temelji na nemški romantiki, in kako specialno 
francoska je vkljub tému! — Drugače je, ako dobe tuji vplivi v 

•Ljubljanski Zvon« 2. XX. 1900. 8 



102 Ivan Prijatelj: Ruski román in moderna francoska književnost. 



kakšni literaturi nepripravljeno polje. Tedaj je plodovitost polja v 
nevarnosti. Ako se je pod tujimi vplivi razvila literatúra izven na- 
rodovih tradicij, izven njegove kultúre, neumevano in nenaravno, 
potem utegne samo kvariti. Da bi spet prodrl v globine novih, tujih 
zvokov idejnega življenja, bi moral mnogo iz svojega duševnega živ- 
Ijenja pozabiti. A pozabljenje je v psihologiji národa tako težko 
kakor v življenju posameznega človeka. Vsa preteklost živi v vsakem 
trenotku sedanjosti. Zato je tuji vpliv samo takrat dvigujoča sila, 
kadar ne izpodrine domače duše, ampak ji z novimi vidiki samo 
razširi obzorje, po katerem se more razpros tretí. 

Najboljši primer nenaravnega posnemanja je vpliv ruskega ro- 
mána na Francoskem, kakor nam ga je osvetlila Z. Vengerova v 
imenovani študiji. Ideje velikih ruskih romanopiscev so se tu ob- 
delovale do izmučenosti z vsemi ruskimi lokalnimi znaki in potrebami. 
AU francosko Ijudstvo jih ni umelo, zato ker jih ni nikoli poznalo, 
ker jih ni nikdar živelo in čutilo. Sicer pravi Gustáv Lansou v svoji 
»Histoire de la littérature fran^aise«, da je za poslednjih petnajstih 
let francoska literatúra brez dvoma več prejela od drugih, nego je 
sama dala drugim. On torej že priznáva, da je bil tolikšen vpliv 
možen, kolikršen je bil vpliv ruskega romána. A drugi pisatelji 
(Lemaitre, Francisque Sarcey) so se odločno ustavljali »temni morali 
ruskega severa« in podcenjevali ruské romanopisce, češ, da so vse 
njih občečloveške teorije iz Georges Sandovke in Aleks. Dumasa 
siná. — Po letu 1885., ko je izdal zasloveli Melchior de VogUe svojo 
knjigo: »Le Roman russe«, so imeli Francozi v prevodu Puškina, 
Lermontova, Gogolja, Gribojedova, Gončarova, Pisemskega in Tur- 
genjeva, a skoro nihče jih ni zapažil. Sele Vogíie je odkril ruski 
román in opozoril Francoze na one ideje ruskega romána, ki bi po 
njegovem mnenju prerodile francosko leposlovje. Francoski román 
ne ugaja Vogiieju, ker ne išče Boga in Ijubezni do bližnjega. Pred- 
stavljajoč blato življenja, pozabíja »Božjega duha«, ki dela stvore 
iz praha in blata Ijudi. Zato niti suhost Stendalja niti izčrpani nihi- 
lizem Flauberta nista izpolnila svojega namena. On ni tešil revežev 
in trpinov, kar bi bil moral storiti s tem, da bi nas bil družil z njimi 
in nas uvajal v njih življenje. V to mu je nedostajalo religioznega 
(božjega) čuta in humanosti. On je ostril samo egoizem. Tu sodi 
Vogue napačno, zlasti Flauberta, ker ne vidi za njegovim pesimizmom 
ničesar razen tesne zlobe. Flaubert je idealist, ki ga žali však pogled 
po svetu. Čim globlje in neprizanesljiveje prodira v usmiljenja vredna 
trpeča bitja, tem glasneje govori v njem Ijubezen v nedosežni lepoti. 



Ivan Prijatclj: Ruski román in moderna francoska književnost 103 

Umevanje tragičnega nasprotja med pravicami življenja in pravicami 
duše daj e Flaubertovemu realizmu oni pátos trp Ij en ja, ki mu ga od- 
reka Vogiie. — Vogiie zahteva za Francoze iz ruskega romána reli- 
giózni čut in humanost. On govori o Ijubezni ruskih pisateljev do 
notranjega življenja. >Oni razmišljajo o tem, kar je prikrito očem. 
Tjbl vidnimi predmeti, ki jih opisujejo z veliko točnostjo, se pečajo 
zlasti s tem, kar je neznano očem in odkrito samo ugibanju. Njih 
junaki mislijo o tajni eksistence, in dasiravno dramatično in globoko 
uvažuj ej o in razlagajo življenje, vendar tudi verno poslušajo šepet 
oddaljenih. skoro nedosežnih misii. « — Se rajši od ruskih pisateljev 
ima VogUe »čarovnico« Mary Evans: »Ce se bodo po stoletjih čitali 
današnji románi, potem se bo gibala simpatija med Evans, Turgen- 
jevim in Tolstim.« Vogiie Puškina jemlje Rusiji, da ga da človeštvu. 
Dostojevskega in Tolstega je po njem porodil Gogolj s »Plaščem« 
in >Mrtvimi dušami«. Elementarno moč ideje, ki simbolizira vse, kar 
je visokega in nizkega v človeku, tipe, široké in raznolike kot živ- 
ljenje samo, sta prejela od njega. V Turgenjevu Ijubi mehkost, naivno 
dobroto, ponižnost in čistost duše (áme du bon Dieu), ki so glavne 
črte ruskega národa. V Dostojevskem, >tem pravem Skitu*, stvari- 
telju >religije trpljenja«, vidi VogUe samo avtorja »Bednih ljudi«, 
>Ponižanih in potrtih* ter >Zločina in kázni «, t. j. moralista, ki trpí 
ob pogledu na trpljenje, provzročeno od pogojev življenja, in pesnika 
postené duše revežev. On vidi v njegovem delovanju trud > nežne 
duše, bolestno čuteče, hrepeneče po nagnjenju k vdanosti*, v nje- 
govem asketizmu in nagnjenju k požrtvovalnosti >vpliv evangelija, 
prošlega skozi Bizanc«. O drugem Dostojevskem, mistiku do skraj- 
nosti, ravnodušnem do praktične morale, stopajočem v globine pre- 
greh in gnilobe, da bi našel tudi tam navdušeno služenje Bogu, Vogiie 
ne ve ničesar. 

Bourget je pisal o Turgenjevu v »Essais de psychológie coo- 
temporaine«. Hvali »mladost njega občutkov« in »svežost instink- 
tivnega razuma*. Bourget piše, da ustvarja doživela umetnost na 
trudni kulturi »končane« Ijudi, ki niso izvršili svojih nalog, ki so 
varali sami sebe, in ki jih je varala usoda — ratés — Alfons DaudeL 
Tudi junaki Turgenjeva se razočarajo pri svojem stremljenju, a oni 
ohranijo v sebi moč in veselje do novega. življenja in novega trp- 
Ijenja. To so Ijudje, ki še niso končali svojega življenja. On ponavlja 
tuintam Vogúeja in priporoča Ruse in Angleže. 

O ruskem románu je pisal tudi Hennequin, Njemu ugaja 
oblika ruskih románov, a ima pomisleke zoper prevladovanje srca 

8* 



104 Ivan Prijatelj: Ruski román in moderna francoska književnost. 



nad razumom, čuvstva nad mislijo. On je bolj študiral Vogíleja nego 
ruské romanopisce. Dostojevskega, pravi, je oslepilo njegovo sočutje, 
da ni več videl resnice, ker ga vsaka stvar nagiblje k žalosti in so- 
čutju. V Tolstem graja razmetanost dejanja. Ugaja mu Tolstega 
bratstvo vseh Ijudi, ne zanima pa ga Tolstega večno zanimajoče 
vprašanje o smrti. — Brunetiérju ugajata zlasti Tolstoj in Dosto- 
jevski. V »Le román naturaliste« pravi: :» Tolstoj in Dostojevskij 
iskreno Ijubita bedne in ponižane, vso to nevedno, temno množico, 
za katero se ne brigajo mandarini umetnosti (Flaubert). — Voguejeva 
knjiga je postala tako populárna, da so se njegovi izreki povsem 
udomačili. Krščansko usmiljenje, duhovna enakost, sočutje itd. so 
vedno na jeziku, če se le zine o ruskem románu. — Jules Lemaiter 
si ne more misliti ruskega proizvoda brez kesanja in odpuščenja. V 
modi je celo pregovor: »le pardon et le samovar «. 

Kritika je neizmerno navdušila mlade francoske pisatelje za 
ruski román. Toda ravnala je zelo brezglavo. Poudarjala ni onega 
v ruskih romanih, kar je prikladno tudi Francozom. Pomislila ni, da 
se ruski román ne da kar mehanično presaditi na francosko lite- 
rarno polje s koreninami in prstjo vred. In tega tudi mladi francoski 
učenci ruskih pisateljev niso zapažili v opojnem navdušenju. Vrhutega 
jim je nedostajalo dobrih prevodov iz ruščine. Prevajali so povečjem 
Rusi, ki so po svoje izpreminjali dejanje in ga po svoje prikrojevali 
francoskim razmeram. Nihče ni posnemal mirnootožnega tona Tur- 
genjeva, za katerim se skriva neozdravljiv dušni razdvoj, nihče pri- 
povedujočega patosa Dostojevskega, nihče široké manire Tolstega v 
sUkanju življenja. Estetika ruskega romána je ostala Francozom 
povsem neumevna. A ideje, nravnopoučne misii so prišle v modo. 
S pomanjkljivim umevanjem idej ruskih romanopiscev se je mlada 
francoska šola trudila ustvariti na podlagi ruskega romána morálne 
fiziognomijo novega francoskega romána. Pri tem se pa ni odrekla 
tudi prejšnjim svojstvom francoskega adulternega romána. Vsa stvar je 
postala mešanica, neredko si nasprotujočih črt in obrazov. Vsa mo- 
rálna ruská okraska je naredila nove románe prisiljene, neodkrite, 
nenaravne, brez krvi in brez življenja. Hipoma je morala po vsej 
šili zveneti v vseh romanih sentimentálna struna krščanstva in ke- 
sanja. Nastopale pa so samé marionete. Niti » tolstoj evcem* (tolstoisants) 
se ni posrečilo, naravno opisati krepost in j o uvesti v francosko 
literaturo. 

Zastopniki »nove morale« so postali na Francoskem celo ne- 
kateri naturalisti, dasiravno je bil ves ta boj proti naturalistom. Z 



Ivan Prijatelj: Ruski román in moderna francoska književnost. 105 

ruskim románom so hoteli pregnati mladi bojevniki naturaliste s 
polja literatúre. Alfons Daudet, ki ni čutil nikoli simpatije do 
ruskih pisateljev, je vendar sprejel z veliko vnemo evangelij Ijubezni 
in usmiljenja. Iz njega je napravil svoj evangelij melanholije in želje 
do pokoja po prebitih bojih z življenjem. V poznejših romanih se je 
vedno češče vracal k odpuščanju. V >La petite parvisse* je simbol 
odpuščanja mala cerkev, ki jo je postavil Napoleon Merivet: nihče 
ne gre iz nje brez tolažbe in utehe! A Daudet se je strastno oklepal 
v vseh svojih romanih pristnega francoskega adulternega dejanja, 
Ijubosumnosti in občne zlobe. Mesto prejšnjega konca, t. j. Aleks. 
Dumasovega >tue-la< je vpeljal novo šablono: splošno kesanje in od- 
puščanje. — Zola se je krepkeje ustavljal ruskému románu. Tolstega 
in Dostojevskega splošni vpliv ga sicer ni mogel popolnoma pustiti 
na stráni, a ruská pasivna krepost, ki so jo poveličevali protivniki 
naturalizma, je izvala v avtorju »Rougou-Macquartovih< najprej odpor 
proti ruskému bolestnému in brezsilnemu — po naziranju Francoza — 
misticizmu. Z veliko silo mu je postavil nasproti svojo teorijo živ- 
Ijenja, osnovano na materialistični znanosti. >Doktor Pascal*, ki je 
zavŕšil >Rougou-Macquartove«, je rezultát antitolsteizma Zolovega. 
Pa tudi negativni vpliv je bil brezkoristen v slabem románu Zolovem. 
Protestujoč proti nravstvenemu vplivu ruskih pisateljev, se je Zola 
práv tako površno vglobil v Ruse kakor pristaši ruskega romána. — 
Ruska morala je samo površno oblizala tudi Bourgeta in Lotija. V 
navado je prišlo, posebno v psihološkem in impresioniškem románu 
pietistično in oproščajoče občutje — neka diletantska religioznost 
in estetiško nagnjenje k mehkim, nežnim in sentimentalnim odvezam. 
Največji in najneplodnejši je pa bil vpliv Rusov na nekatere 
mlajše pisatelje, ki jih je vzgojila reakcija proti naturalizmu in njega 
tradicijam. Ti so glasno manifestirali proti starému grešniku — na- 
turalizmu. V prvih vrstah se je vzpenjal Marcel Pre v os t. Njegovi 
prvi románi: »Chonchette«, > Mademoiselle Jauťfe* in dr. so bili še 
povsem naturalistični. Ruski románi in razprave o njem pa so ga 
izpreobrnile. L. 1890. je izdal román >Confession ď un Amant* z 
daljšim predgovorom. V njem je oznanil svetu svoj odstop od na- 
turalizma in povrat k lepi romantiki nravnosti, čisté Ijubezni in ver- 
nosti . . . Predgovor je veljal za manifest nove šole. V románu samem 
se popisuje z nekoliko umetno manerirano psihologijo mladenič, ki 
ga je pobila počutna Ijubezen z omoženo damo. V svoji »izpovedi« 
prihaja do prepričanja, da Ijubezen pogublja in v pogubo spravlja 
dušo človeško. Zato se je treba varovati omám čutov. Toistoj je 



106 



Ivan Prijatelj: Ruski román in moderna francoska književnoat. 



vplival nanj. Prevost je skoro spoznal prisiljenost svoje propagande. 
Pozneje je zopet zašel v modno preživelost in razvratnost. V »Lettres 
de Femmes« in posebno v »Demi-Vierges« je zasledil nove fran- 
coske ženské, tipe, ki jih nimata Turgenjev in Tolstoj. Sedaj biča 
Prevost moderne pregrehe in grdobe ter na široko in vsestransko 
slika prazno družbo. Vsled ostrosti in odkritosti svojih spisov vzbuja 
nevoljo celo v Franciji. V »Lettres de Femmes« so vse ženské od 
vojvodice do hišne, od matere do malé hčerke v kratkem krilu 
razvajene in razuzdane zveri, služeče svojim nagonom. Do takega 
razumevanja življenja je prišel sedaj nekdanji posnemalec Tolstega! 

Zastopnik ruskih idej je tudi Eduard Rod, francoski kritik in 
romanopisec iz Geneve. Bil je goreč propovednik ruskega romána v 
teoriji, povzdigoval je Tolstega v svojih »Idées morales du temps 
présent« in v svojih romanih, krepostnih do skrajnosti, subordiniral 
čute in strasti nravstvenim čuvstvom. Tudi on je pisal predgovore, 
da je odzvonilo naturalizmu, in kázal na novi pot, ki so ga našli 
Rusi. V predgovoru k »Trois Coeurs« govori, da je spiritualizem 
zamenil prejšnji materializem v idealih sodobne literatúre, ko se 
bolj kot kdaj čuti razdalja med srcem in razumom. »To razdalje so 
ruski pisatelji ublažili z bližino narodnega življa in duševno mla- 
dostjo pisateljev.« Rod je poln idealnega ruskega pesimizma. Iz 
njegovih románov diha življenje, katero mrači spomin na smrt. Kot 
zdravilo zoper pesimizem propoveduje Rod izpolnjevanje nravstvenih 
pravil, ki so nastala v življenju in v občevanju Ijudi. Nekaj drevene- 
čega in morečega je v tesni morali Svicarja Roda; živih Ijudi je malo 
v njem, več rezonirajočih protestantskih propovednikov. Kakor drugi 
se je tudi on uzadovoljil s prvimi, vnanjimi svojstvi ruskega romána, 
in na podlagi teh je hotel ustvariti nov — krepostni román. Drugi 
prudukt ruskega romána v Rodu je intuitizem, uglobljenje v tajnosti 
človeške duše. Dvoje njegovih del: »Course á la Mort« in »Sens de 
la Vié« riše človeka v obupu, sovraštvu do življenja, hrepenenju po 
smrti Ruski evangelij mu slúži povsod za razvozlanje. V »La Sa- 
crifice« daje samo izpolnjevanje nravstvene dolžnosti dušni mir. Njegov 
misticizem je jako prazen in naiven, vpliv ruskega romána zopet 
mrtvilen, negativen. 

Se manj nego Rod je umel ruski román Paul Marguerittes. 
Tudi on se je dvignil zoper naturaliste. Bil je eden izmed »peterih«, 
ki so podpísali nezaupnico Zolovi soli, potem ko je bil Zola izdal 
»La terre«. Ljubil je čistost ruskega romána, jo izkušal uvesti, a 
udaril je v romantiko in sentimentalnost. Zašel je v družabne idile, 



Ivan Prijatelj: Ruski román in moderna francoska književnost. 107 

med trpeče in pokoreče se ženské in moške. A nikjer se ne čuti 
prostega. Toda kakor hitro hoče biti naraven, piše zopet adulterne 
románe — s kesom na koncu. »La tourmente*, »Jours ď épreuve* 
pobirata stopinje za »Kreutzerjevo sonato*. Marguerittes posnema 
zlasti Tolstega. Primernejše je razmerje med bratoma I. H. Rosný 
in Rusi. Pričenjata nekako razumevati, kaj uči Francoze ruski román. 
Severná temota nima na Francoskem obstanka, zato oznanjata neko 
jasno človekoljubje značaja, filantropsko organizacijo, ki odpravlja 
človeško bedo. Občni ton: usmiljenje do trpečih, pátos vzajemne 
Ijubezni. Vse to dela njiju posnemanje Tolstega v »Impérieuse Bouté< 
simpatičnejše nego Margueritta in Prevosta krepost. 

Francoska Tolstoj in Dostojevskij torej nista vplivala plodo- 
nosno na francosko slovstvo in sta morebiti bolj zavirala razvitek 
francoske literatúre, nego ga pospeševala. Rodovitnejši pa je bil njiju 
vpliv na filozofe in moraliste. — Po groznem 71tem letu je vse hre- 
penelo po dvignjenju Francije. Začuli so se glasovi, da je treba 
preosnovati družbo od koreňa. Poudarjalo se je, da je bodočnost v 
novih nravstvenofilozofskih idealih. Pa šele po smrti pozitivizma in 
naturalizma v literaturi so našli ti glasovi po duševni obnovitvi nekaj 
poslušnih ušes. In sedaj je prišel do vodilnega pomena ruski román. 
On je sploh priljubil novi francoski generaciji modrovanje in mora- 
liziranje. Svetišča je iskal zunaj vsakega pozitivnega veroizpovedanja 
Hella Ernesta >veliki Hello«, kakor ga imenujejo njegovi pristaši. 
Tiho je živel in umri 1885. 1. Ko je umri, se ga je komaj spomnila 
človeška duša. Zdaj ga ni pisatelja na Francoskem, da bi ne bil ne- 
koliko pod njegovim vplivom. Stej ej o mu v zaslugo zlasti to, da je 
ločil religiozno - etične ideále od mističnih običajev in dogmatičnega 
katolicizma. Hello je bil sovražnik katoliških tradicij. Ljubil je sred- 
njeveške mistike, pošteno iŠčoče resnice. Prevajal je Flamec Ruys- 
brocka »Ľ Admirabile* in sveto Angeliko iz Foligna. V njem korenini 
Maeterlinck in Huysmans ter Rosenbach, pevec tisine. Vsi iščejo 
umetnosti v verovanju, ki je vir umetnosti. 




108 Fr. Serafin; Elza. 




E 1 Z a. 

Črtica izza čaša vseučiliških let. 
Spisal Fr. Serafin. 

o je bilo prišlo tako . . . 

Nekega večera smo se izprehajali v Gradcu po 
parku jaz pa moja prijatelja Ivan in Karel. 

Bili smo sami, čisto sami, kajti bilo je že precej 
pozno. Hodili smo nerodno, z velikimi koraki, práv 
kakor se spodobi sinovom kranjskega kmeta . . . 

Govorili smo o našem slovstvu, kajti med tremi sva bila dva 
»nadobudna« . . . 

Govorili smo pa tudi o tem, bi li ne bilo dobro, iti na požirek 
rujnega »Ratzenbergerja«, katerega sta točila Matijaž in njegova po- 
starna teta v slavnoznani, vsem slovenskim visokošolcem tako dragi 
kuhinji. Kajti gostilnice ni bilo tam; vino se je točilo preko ulic, 
in samo mi, slovenskí visokošolci, smo smeli sesti po stoleh in klopeh 
v kuhinji ter srkati na mestu pristno kapljico, ki je rasla na dragih 
slovenskih tleh . . . 

Mi sami smo imeli to prednost, tako vsaj je trdil včasi Matijaž, 
a če se je stisnil semintja še kdo drugi v kak kot, ga tudi niso 
zapodili . . . 

Prihajali pa so radi Ijudje, zlasti kadar smo mi, slovenskí vse- 
učiliščniki, peli . . . 

O to vam je bilo življenje pri »Ratzenbergerju«, kadar je bilo 
kaj — drobiža! 

Tja nas je vleklo torej nocoj srce, a šli nismo . . . Vzroka ni 
nobeden povedal, zakaj ne gre, pa ga tudi praviti treba ni bilo ! . . . 

Postajalo je že dolgočasno, ko prihiti mimo nas mlado žensko 
bitje. 

Bila je lepa in — sama! 

»Aj!« se začudimo vsi trije ter se ozremo za njo . . . Vse tri 
je prešinilo nekaj, a prvi izpregovori Ivan: 

»Jaz stopim za njo! . . .« 

»Le!« 

In šel je. 

Meni in Kariu pa je bilo zdaj še bolj dolgčas . . . 

Toda Ivan se kmalu vrne. 

»No?< 



Fr. Serafin: Elza. 109 



»NičLí 

»Pojdem pa jaz za njo!« reče Karel, in res se spusti skoro v 
tek s svojimi dolgimi koraki. 

Bila sta kmalu skupaj. 

Toda tudi on se pripodi kmalu nazaj ter se nama krohotaje 
pridruži. 

»Kako je bilo?« ga vprašam. 

>Poskusit pojdi!> 

»Pa grem!« 

Sel sem, a dasi je bila stvar smešna in je izvirala iz samé raz- 
posajenosti, mi je vendar malce utripalo srce . . . 

Ko stopim k njej, jo nagovorim: 

»Gospodična, vas li smem spremljati? . . .< 

> Povedala sem zdaj že dvakrát, da ne potrebujem spremljevalca!* 

• Oprostite, gospodična, prvič jaz tega slišal nisem, drugič pa, 
ko bi tudi bil, bi bil vendar prišel ter vas spremljall* 

»Tako?« vpraša srdito, in visoko so se ji dvignile prsi . . . 

>Da, tako!« 

>Saj prideva morda do kakega redarja! . . .< 

>A redarja bi radi? . . . Idiva ga torej iskat skupaj! . , ,« 

Posilil jo je smeh. 

»Taka predrznost!« . . . 

>Da, taká predrznost! . . .« 

>Pa, vsaj nisem predrzna jaz? . . .« 

»Kdo neki drugi?« 

»Jaz? . . . Kako to? . . .« 

Pogledala me je nehote s svojimi lepimi, velikimi očmi . . . 

>Ker me podite od sebe! . . .« 

>No, ta — logika! . . .< 

In zazvenel mi je zvonek smeh na ušesa. 

»Da, ta logika! . . . Verjemite mi, gospodična, da je meni moja 
logika Ijubša nego vaša! . . .« 

In spet se je smejala . . . 

Dospela sva bila do tistega kotička, v katerem se nahaja Schil- 
lerjeva soha. 

Tu se ustavim, jo pogledam v obraz in ji rečem: 

>A zdaj mi povej, kako ti je imel« 

Ustavi se tudi ona in me premeri z jeznim pogledom od nog 
do glave. 



110 Fr. Serafin: Elza. 



Pričakoval sem práv zares srditega odgovora. A čim dalje me 
je gledala, tem milejše ji je postajalo lice, tem blažja luč je sijala iz 
njenega očesa. Potem pa je nagnila nekoliko glavico, povesila oči ter 
zašepetala napol glasno: 

»Elza!« 

»Elza! Kako lepo ime!« pripomnim jaz, in šla sva naprej, toda 
zdaj bolj počasi nego prej ... 

Lotila se je bila naju obeh neka zadrega, in molčala sva . . . 

Zavila sva na Jakominski trg, in tu so naju srečavali Ijudje, a 
midva se nisva brigala zanje. 

Zrla sva v tla, kakor bi nečesa Ískala, in najin molk je pretrgal 
samo kak globok vzdihljaj . . . 

Dospela sva v ozke ulice, da sam nisem vedel kdaj. 

»Zdaj bom kmalu doma,« izpregovori ona, kakor bi me hotela 
opozoriti na to, da bi bilo čas, ločiti se od nje. A ni mi bránila, da 
sem šel še dalje z njo. 

>Kdaj se vidiva zopet.?« jo vprašam, ne da bi kaj mislil. 

»Jaz grem však večer svojo teto obiskat, in ob tem času se 
vračam,« odgovori ona. »Teta stanuje v Goethejevih ulicah.« 

»Torej v Goethejevih ulicah!« ponovim jaz. 

In spet sva molčala, dokler se ne ustavi pri neki hiši. 

Slučajno ni bilo nobenega človeka v obližju. Primem jo za roko 
in jo hočem pritegniti k sebi, a ona me odrine lahno od sebe . . . 

»Mati me že čaká, hiteti móram! . . . Ľahko noč!« 

» Ľahko noč!« — 

* * 

* 

Drugi dan sem bil slabé volje. 

Dopoldne sem bil v kolegiju, a bil sem nepazen in raztresen. 

Profesor G., ki je predával cerkveno pravo, je delal neslané 
dôvtipe ter gledal okrog, kdo se smeje in kdo se ne smeje njegovi 
duhovitosti . . . Tisti, ki se niso smejali, so bili slabo zapisani pri 
njem! . . . 

Jaz se nisem brigal zanj. 

Popoldne pa sem sedel doma. 

Stanoval sem tistikrat v Harrachovih ulicah pritlično. Imel sem 
v ozadju majhno sobico, ločeno od vseh drugih stanovanj, z raz- 
gledom na vrt, kar je bilo meni posebno drago. 

A danes me ni veselilo nič. 

Vzel sem bil v roke pandekte, ki sicer tudi niso bili zabavni, 
a vendar še naj bolj prebavni. 



¥r. Serafin: Elza. 111 



Toda z učenjem danes kar ni šlo. Vedno in vedno sem si očital: 

»Kaj ti je bilo tega treba? . . . Ali ti ni še zadosti takih do- 
življajev? . . .< 

Skozi razrejene šaluzije se mi je pritepla osa v sobo ter me 
nadlegovala. Razsrjen potisnem šaluzije na dvoje, potegnem robec iz 
žepa ter začnem divje mahati okrog sebe, da bi pregnal nadležnico. 

Bila je že pri oknu, ko jo zadenem in sicer tako nesrečno, da 
sem j i pretrgal život na dva dela. 

Meni je zagomazelo po hrbtenici, ker takih stvari nikoli nisem 
mogel videti. Pometel sem hitro vse skupaj skozi okno in izkušal 
sem se iznebiti neprijetnega vtiska. A ko se črez dalj čaša ozrem 
skozi okno, opazim, da gorenji del života še živi in se giblje. Zdrznem 
se in, da bi storil tému konec, pohitim ven, vržem pest prsti na 
pretrgani trup ter stopim nanj. 

Ko pa sem se vracal v sobo, mi je bilo pri srcu, kakor bi se 
vracal od pogreba ... Bil sem neprijetno razburjen, nervozen, bolan . . . 

Pod okno mi priletí kos in skoro hkratu z njim šČinkavec. Do 
ptičev sem imel od nekdaj nenavadno Ijubezen. Brž sežem po košček 
žemlje, ki mi je bil ostal še od zajtrka, ter ga začnem drobiti. 

Kos odleti, ŠČinkavec pa je slastno pobiral drobtine. Nenadoma 
se priplazi od zadaj maček. Jaz ga zagledam šele v zadnjem hipu, 
mahnem z roko, a ŠČinkavec, ki je bil krotak, domač, ni razumel 
mojega mahljaja, maček pa je bil dovolj prebrisan, da se ga ni bal. 
En skok, in ubogi šČinkavec je frfotal v ostrih krempljih njegovih . . . 

Skočim skozi okno, a moja pomoč je prišla prepozno. Maček 
se je bil že splazil skozi plot na sosednji vrt. Samo par peresec in 
kapljo krvi sem še zasledil . . . 

>Vražja roka, da trosiš danes samo nesrečo!< Bil sem skrajno 
nezadovoljen sam s seboj! . . . 

In hodil sem spet po sobi doli in gori in si očital: 

»Kaj ti je bilo tega treba? . . . Cemu to? . . .« 

Hkratu pa me pošili smeh: »Kdo pa te šili, da pojdi . . . kdo 
te šili? . . . Smešno zares! — Ne pôjdem, pa je! . . .« 

Sedem spet k svojim pandektom, ko potrka nekdo na vráta. 

>Naprej!« 

Vráta se odpro, in v sobo se prismehlja Roza — kuharica vo- 
jaškega dostojanstvenika, ki je stanoval v hiši in sicer tudi pritlično. 
Bila je stará šele devetnajst let, a bila je veliká in močna in imela 
je boke in prsi kakor kaka matrona. Košati lasje so ji bili rdečkasto- 
rumeni, in trepalnice pri očeh so bile videti, kakor bi bile pozla- 



112 Fr- Serafin: Elza. 



Cene . . . Moja gospodinja mi je večkrat pravila, kako je zaljubljena 
varne; in res, če bi bil šel stokrát z doma, bi se bila stokrát srečala 
v veži, in kar požirala me je s svojimi sivkastovišnjevimi očmi. 

Zdaj pa je bila tu in v obraz je žarela kakor vrtnica v jutranji 
zori, a prsi so ji kipele kakor razburkano morje . . . 

»Vaše gospodinje ni doma,« reče smehljaje se; »pripravim vam 
posteljo jaz ter prinesem vode . . .« 

Mene pa se je lotil takoj tisti boj, ki se loti moškega vselej, 
kadar ima v obližju žensko, o kateri ve, da stori z njo lahko, kar 
hoče . . . 

»Ali naj stopim k njej, ali naj ji pobožam lica, ali naj — « 

Vse polno tistih »ali naj . . .?« — — 

Videl sem, kako se obotavlja, kako pričakuje . . . Toda ne!... 
Spomnil sem se na ono zvečer ... Ne in ne! .. . 

In postajala je klavrna, pa sram jo je bilo . . . Naposled je 
šla . . . Ves čas je plamtela v obraz, a ko je odhajala skozi vráta, 
je bila bieda kakor zid, in njen pogled je bil skaljen, zmeden . . . 

»Pametno si ravnal!« mi reče neki glas, ko so se bila zaprla 
vráta za njo. A precej se pojavi drug, nasproten glas, ki je trdil: 
»Neumno si ravnal!« 

In začela sta se preganjati med seboj, a jaz sem se udaril ob 
prsi ter odločil: »Pametno!« — • — 

V omari je visela moja zimska obleka. Ne vem, kaj mi je prišlo 
na misel, da sem začel stikati po žepih . . . No, včasih se je dobil 
tako kak spomin na minole čase ... A danes so zadeli moji prsti 
v telovnikovem žepu ob dve desetici, ki sta bili Bog ve kdaj obtičali 
v tistem kotičku. 

To je bilo kakor nalašč za hude čase, in desetici sta mi bili 
v tem hipu Ijubši, nego bi mi bil najlepši spomin! . . . 

Zdaj pa le k Matijažu! ... 

Šel sem in pil ves večer za tisti dve desetici. Včasi so mi 
ušlé misii v Goethejeve ulice, srce mi je utripnilo, a vselej sem se 
premagal. 

Vino je bilo staro, močno, in tak mladič, kakor sem bil jaz, 
ga je imel pol litra zadosti! Čutil sem ga malo, ko sem se vracal 
domov. 

»Ha!« vzdihnem, ko sem bil v svoji sobi, in raztegnem po 
zraku roke . . . Slečem se in z nekakim prisiljenim ponosom v srcu 
se zvrnem v posteljo ... 



Fr. Serafin: Elza. 113 



>Ha, kak junák si! . . . Kako junaŠtvo to! . . . Dekle te je ča- 
kalo, a ti nisi šel! . . . Kje je še kdo, ki bi bil storil kaj takega?... 
Kak junák !« . . . 

A mraz me je pretresel pri teh mislih, nekak čuden mraz . . 
In kar nagloma se pojavita spet ona dva nasprotujoča si glasova po- 
poldanska: 

>Pametno si ravnal — neumno si ravnal!« 

»Pametno — neumno . . . pametno — neumno . . . pametno, 
pametno, pametno — neumno, neumno . . .« 

In čimdalje bolj sta se prepirala, čimdalje bolj sta vpila in 
kričala, da mi je bučalo po glavi in da se mi je zdelo, kakor bi se 
lasala in razgrajala dva paglavca, valjajoč se v cestnem prahu . . . 

A najhujše je bilo to, da sem bil zdaj nezmožen, pritegnili 
enemu ali drugemu . . . 

> Pametno — neumno — pametno — neumno . . .« se je pletlo 
brez preneha dalje, dokler se me ni usmilil spanec ter me rešil muč- 
nega stanja . . . 

♦ 

Drugi dan na večer pa sem bil prej v Goethejevih ulicah, nego 
je bilo potreba. Hodil sem precej čaša gori in doli, predno se je 
prikázala iz neke hiše. 

Nasmehnila se je žalostno, ko sva bila skupaj. 

»Sinoči vas ni bilo!* reče s tresočim glasom. 

Mene pa je takoj ozlovoljila, ker me je vikala. 

»Čemu me vičeš, ko sem jaz tebe tikal že prvi dani* 

Ona umolkne, a črez nekoliko čaša izpregovori spet: 

»Pa zakaj te ni bilo?* 

Jaz pa sem začutil potrebo, da bi jo žalil in ranil, in povedal 
sem ji celo resnico, rekoč: 

»Nisem maral pritil . . .* 

Njej so se zasvetile oči. Opazil sem, kako je vzkipelo po njej. 
Imela je brez dvojbe že oster odgovor na jeziku, toda zatrla je ne- 
jevoljo. Pogledala me je milobno, proseče ter rekla z mehkim glasom: 

>A nocoj pa si prišel? . . . In jaz sem vedela, da prideš! . . . 
Skrbela sem za to, da ostaneva lahko dalje čaša skupaj. Rekla sem 
materi, da se zamudim nocoj do enajste ure pri teti, in da me spremi 
potem tetina služkinja domov.* 

>Haha!« se zasmejem jaz. 
> Zakaj se smeješ.?* 

>No, ker mi ugaja — ta lažl* 



114 Fr. Serafin: Elza. 



Ona se zgane. Pogleda me otožno in reče: 

»Aii zaslúžim to? . . .« 

Jaz nisem odgovoril. Zavila sva ven iz mesta. Hodila sva počasí 
in večjidel molčala ... A še to, kar sva govorila, je bilo vsakdanje 
in se ni dotikalo tega, kar se je godilo v najinih srcih . . . Vprašal 
sem jo o njenih domačih razmerah, in povedala mi je, da je bil njen 
oče uradnik, a je umri, in da ima zdaj samo še mater, ki je bolehna, 
in majhno sestrico. 

»In teta.?« 

»Teta je očetova sestra in že postarna . . . 

»Pa bogata, sevedai* 

»Mati pravi, da ima nekaj . . .« 

»Zato je treba čuvati, da se njenega imetja ne polasti kdo 
drugi, jeli ?« 

Vsaka moja nocojšnja beseda je bila strupena. 

»No, moj Bog . . .« reče ona v zadregi, a ne konca stávka. 

Bila sva spet v mestu in že práv blizu mojega stanovanja. Bil 
sem že truden, in tudi njej se je poznala zmučenost. 

»In kaj zdaj .?« vprašam. 

»Koliko je ura?« 

»Tri četrti na deset.« 

» Domov še ne smem, če ne bo mati precej vedela, da nisem 
govorila resnice . . .« 

»Pa pojdi torej z mano na moje stanovanjeU 

Ona se prestraší. S plašnimi očmi se ozre vame ter reče: 

»Ne, tega ne!« 

»Zakaj ne.? Trudna sva in odpočijeva si! . . . Nihče te ne bo 
videl, moja soba je sama zase . . .« 

»Ne, nikakor ne! Moj Bog, po noci v moško stanovanje! . . . 
Kaj misliš?!« 

Čutil sem, kako jo pretresa groza pri tej misii, a baš radi tega 
me je še bolj mikalo, da bi jo spravil s seboj! . . . 
»Pojdi!« j o pozovem iznova. 
»Ne — za ves svet ne! . . .« 
»Moraš!« 

*Ce me čislaš, če me Ijubiš, ne moreš zahtevati tega od mene!...« 
»Ce me Ijubiš, pôjdeš z mano!« odvrnem neizprosno jaz. 

»Ah! . . .« jekne bolestno, se prime z desnico za srčno strán 
ter gre za mano ... 



Fr. Serafin: Elza. 115 



Zunaj je luna sijahí, in bilo je tudi v sobi dokaj svetlo, zato 
nisem prižgal lúči. 

Kaj da sem čutil v tistem hipu, ko sem imel v svoji sobi sredi 
noci dražestno bitje poleg sebe ? . . . Da, ko bi znal to povedati ! . . . 
Mogoče, da je ženinu, ko privede na poročni dan svojo izvoljenko v 
spalnico, nekako tako pri srcu . . . Mogoče, pravim . . . 

Prijemši jo za roko, sem čutil, kako drhti, kako se trese po 
vsem životu . . . Nalahno jo potisnem na zofo ter sedem poleg 
nje . . . Par trenotkov sem sedel nem, kakor odrevenel na njeni 
stráni, a potem je vzkipelo po meni . . . Objel sem jo in pritisnil 
strastno naše, in moje pekoče ustnice so begale hlastno po njenem 
lepem, bledem obrazu . . . 

A nastal je spet mir! . . . 

Bil sem kakor blaznež, ki zdaj vzroji v divjem ognju, zdaj spet 
mre v apatiji in letargiji . . , 

Sedela sva spet mirno drug poleg drugega in molčala . . . Luna 
je priplávala tako, da se je usula njena luč naravnost v sobo in na 
njen obraz. 

Ozrem se nehotp vanjo. Glavico je imela naslonjeno nazaj, iz 
lepih oči pa sta ji drseli počasi dve debeli solzi do sredi lic, ondi 
sta se utrnili ter ji kanili na prsi; za njima pa sta nastopili precej 
dve drugi, ravno tako veliki, ravno tako bolestni, isto pot . . . 

»Ti jokaš? . . .€ 

Nič odgovora . . . 

»Ti jokaš ?« . . . ponovim. 

>Oh, kako bi ne!« vzklikne pretresljivo, in na glas se ji zaihti... 
»Kako bi ne!« je ponavljala z drhtečim glasom ter jokala . . . 

Jaz sem vstal. 

»Ha, ti se kesaš . . .!« 

Ona osupne. Pričakovala je drugih besed, pričakovala je to- 
lažbe . . . Jaz sem čutil to, a pristavil sem mrzlo: 

>Veš, učiti se móram še nocojU 

S tem sem se hotel menda opravičiti, da nisem več prisedel k njej . . . 

Vstala je tudi ona, in odpravila sva se. 

Govorila nisva nič. Sele ko sva bila pri njenem domu, mi reče: 

»Poljubi me še enkrat, saj vem, da me ne boš nikdar več! . . .« 

Ganilo me je to. 

Ugodil sem njeni želji, in dahnil sem ji nežen, prisrčen poljub 

na rožnate ustnice ... 

* * 

* 



116 Književne novosti. 



Nekoliko dni po tistem sva se srečala pri belem dnevu, in 
tistikrat sem se domislil, da sem jo tudi že v prejšnjih časih videl 
semintja ... 

Njej se je brala na obrazu potrtost, pobitost, mene pa je nav- 
dajala tista samopašna razkošnost, ki se tako rada loteva nas moških, 
kadar vemo, da trpi radi nas žensko bitje . . . 

Srečala sva se tudi pozneje še nekolikokrat . . . Njen pogled 
je bil mrkel, resigniran, otožen, moj jezen, srdit ... A jaz nisem 
bil jezen, ona pa je bila v resnici žalostná! . . . 

Potem pa je prišlo tako, da se niti videla nisva večl . . . 

Elza, kje si pač zdaj ? . . . 

Elza, ali se spominjaš kdaj mene, kakor se spominjam jaz tebe? . . . 
AU slutiš, Elza, da me še zdaj peko tiste tvoje solze? 



To je bil eden tistih hipov življenja, ki nam jih nakloni usoda, 
ne da bi vedeli, zakaj ... 

To je bil eden tistih dogodkov, ki nam vedno zopet prihajajo 
v spomin, ki nam vedno spet vznemirjajo srce — — 

Človeško srce je kakor harpa, po kateri je razpetih nebrojno 
strún ... In teh strún se dotika zdaj rahleje, zdaj mocnej e spo- 
mína dih . . . 

Strune pa done in zvene, in njih glas je zdaj vesel in skladno 
ubran, zdaj žalosten in poln disharmonij! . . . 

A žalosten in neubran je večkrat nego ubran^n vesel! .y — 

KnjižeVne novosti. 




Poezije drja. Franceta Prešerna. Uredil skriptor L. Pintar. Ig. pi. Klein- 
mayr & Fed. Bamberg. V Ljubljani. 1900. VIII. + 244. Veliká 4}^. 

Tandem aliquando et post tot discrimina rerum je prišel na svetlo naš 
Ijubi Prešeren v novi obleki! Kakor Penelopa svojega Odiseja, tako težko smo 
pričakovali Prešerna leto za letom. Včasi se je raznesla novica, da je že vse 
pripravljeno za tisk: tekst je urejen, ilustracije izvršene, toda čakali smo še — 
par let zaman. Potem smo slišali praviti, da se že tiská in da gotovo izide tega 
in tega raeseca. No nič ni bilo — Odiseja- Prešerna še ni bilo na obzorju. 
Neugodni vetrovi so bili spet nekam zanesli njegovo ladjo. Navsezadnje smo 
ga pa vendar dočakali. In ravno letos, ko bomo praznovali stoletnico njegovega 
rojstva, je prišel! Kajpada smo bili vsi radovedni, v kaki obleki ali obliki se 
nam predstaví. Kot vesten urednik sem si ga seveda práv pozorno ogledal od 
glave do nog. Kakšen vtisk je napravil name? 



Rnjiževne novosti. 117 



Ako poročam o novi i z daj i Prešernovih poezij pod rubriko »književne 
novosti*, pripoznavam, da je to nekoliko nelogično. Ne nameravam namreč pisati 
ocene Prešernovih poezij, ki nam niso nove, neznane, ampak le poročati 
hočem o tej najnovejši izdaji njegovih pesmi. 

* 

Ako knjigo prelistamo in pregledamo od prvé stráni do zadnje, prepričamo 
se, da se je znana, z vsemi potrebnimi tiskarskimi stroji dobro preskrbljena 
tvrdka Ig. pi. Kleinmayrjeva & Fed. Bambergova res potrudila, da izide Pre- 
šemova knjiga v kar najdôstojnejší moderni obliki. Moramo reči, da tako ele- 
gantne zunanje oblike še ni imela dozdaj nobena leposlovna slovenská knjiga. 
Papir najfinejši, črke nalašč naročene za to knjigo (čeprav se nekaterim dozde- 
vajo nekoliko »premastne«, »prekrepke<, premarkantne). — Ako nam pa navzlic 
vsej tej, v tipografskem oziru brezhibni in res krásni opravi Prešeren v novi 
izdaji ne ugaja popolnoma, kriv tega ni tiskar, ne záložník, nego g. urednik in 
pač tudi ilustrátor . . . 

Resníca je, da tujega duševnega blaga ni tako lahko urejevati kakor svoje. 
Okúsi so precej razlíčni. Včasi se nam zdĺ kaka pesem manj vredna, dočím jo 
je avtor šmátral morebití za eno svojih najboljših ~ in vice verša! Tudi kro- 
nologični red posamezníh stvari nam včasi ni znan; včasi ne vemo, kaj je prišlo 
pisatelju ízpod peresa prej, kaj pozneje. Včasi najdemo med rokopisí varijante 
in ne moremo se odločítí, katera verzija je »najboljša« itd. Vse to otežuje 
urejevanje tujega beletristíčnega, pesníškega blaga . . . 

Urednik novega Prešerna je ímel pred seboj izdanje iz leta 1847., potem 
v izdaji Stritarjeví-Jurčíčevi natisnjení dostavek pesmi, kí jih Prešeren sam 
ni bil objavil 1. 1847., ter par manj važníh rokopísov. 

Ko se je bila nová izdaja začela redigíratí, dajali so ražni literáti naši 
gospodu uredniku raznih, cesto díametralno nasprotujočíh si nasvetov. Teh na- 
s veto v tudi omenja g. urednik nekaj v »Predgovoru« . . . 

Škoda samo, da se ni ozíral n. pr. na moj skromní nasvet glede razpo- 
redbe in uvrstítve tistih v »dostavku« 1. 1866, priobčeníh pesmi Prešernovih! 
Da se je g. urednik ravnal po mojom nasvetu, bila bi izšla knjiga v harmonski 
tekstni obliki, tako pa knjiga ni enotna. 

L. 1898. sem bil objavil v »Ljubljanskem Zvonu« na stráni 633. par opo- 
menj, tičočíh se uvrstítve tístega »dostavka« v celotno izdajo. Záložník g. Otomar 
Bamberg je bil čítal dotíčne moje misií in se je popolnoma strinjal z menoj. 
Poslal mi je bil rokopis Prešernovih poezij z željo, da jih uredím po svojih načelíh. 
izraženih v »Zvonu«. Lotil sem se dela in sem uvrstil vse tíste v »dostavku« 
1. 1866. natisnjene pesmi pod rubrike, ki jih je Prešeren sam uvedel v svoji 
izvimi izdaji iz leta 1847. 

Pod I. rubriko »Pesmí« sem bil uvrstil »Zdravijco« (kí jo je tudi 
g. urednik sedaj pustil v tem oddelku) in pa pesmico »Vso srečo ti želim<. 
Na koncu II. oddelka »Balade« in Romance* sem dodal »Nuno in ka- 
narčka*, »Zarjavelo devico*, »Svetega Senana*, »Nebeškopro- 
cesíjo*, »Pesem o zidanju cerkve na Šraarní gori* in »Smarno 
goro«. 

Med »Različne poe zij e« v III. rubrikí sem uvrstil pred >Epigramí* pri- 
godníco >Janezu Hradeckemu*. Na koncu že 1. 1847. natisnjenih epigramov 

>Liubljanski Zvon* 2. XX. 1900. ^ 



118 Književne novosti. 



sem uvrstil vse nápise in epigrame, ki se nahajajo v »dostavku« Jurčičeve-Stri- 
tarjeve izdaje iz 1. 1866., in druge nápise, ki so se pozneje bili nabrali. 

Med »Sonete« — pa pred sonetom »Matiju Čopu« — sem dal vse 
v »dostavku« zbrane sonete. 

Prevode: »Lenoro«, »Tri želje« (Grunove), »Lútzove strele e« in 
»Parizino« pa séra pomestil na koncu »Balad in Romanc« zaporedoma. 
Hotel sem, da bi bili prevodi skupaj; ker je Prešeren »Lenoro« dal med balade 
in romance, dobro, sem pa še te epske prevode uvrstil med njegove »Balade 
in Romance*. Prevod, če je še tako dober, je in ostane prevod; avtor si ga 
ne sme in ne more lastiti; delo ni njegovo. Uredniku ni nič mar, če prevodi 
niso vsi enako dovršeni. Ako se že sprejmejo tudi prevodi med izvirne poezije, 
potem pa naj bodo zaradi homogenosti skupaj! 

Vrednost kake pesmi se ne ceni po tem, na katerem mestu je natisnjena, 
ampak pesem se ceni po njeni notranji vrednosti. Mesto, kje stoj kaka stvar v 
knjigi, odločuje navadno le kronologija. Ako pa ne vemo, kdaj je bila ta ali 
ona stvar spočeta, spisana ali prvikrat natisnjena, no takrat se nam tudi ni 
treba glave beliti! To je čisto irevelantna in postranska reč! — Danes začnem 
pisati kako reč. Predno pa j o dovŕšim, med pisanjem, sine mi v glavo kak 
drug motiv, kak nov sujet, ki je mojemu dusnému razpoloženju veliko bližji. 
Lotim se torej kar tega drugega sujeta in ga obdelam in dovŕšim pop r ej, 
nego pa tisto prvo snov, ki sem j o začel že pisati! Vprašam torej učenjake: 
kaj je v tem slučaju »'jaxspov« in kaj je »iTp6T£pov€? — katera pesem je tukaj po 
kronologiji >prva« in katera je »zadnja« ? Jaz ne vem točnega odgovora. — 

Kdor se s takimi malenkostmi ukvarja, uganja puste igrače. — Meni je 
merodajna temeljna razvrstitev gradiva, ki jo je uvedel v svoji knjigi Prešeren 
sam. Po tej razvrstitvi sem se natanko ravnal in zato se nisem nič pregrešil 
proti namenu in tendenci pesnikovi, še manj pa proti pieteti. — 

Gospod urednik se sklicava na neki cenzurni rokopis, ki se báje nahaja 
v deželnem muzeju. K tému móram opomniti, da izgubi rokopis, čim je knjiga 
natisnjena, v istem hipu vsako meritorno veljavo. Zakaj ? Zato, ker se je 
tisk vŕšil tako, kakor je hotel in želel avtor sam. Knjiga izide takšna, kakršno 
je želel imeti pisatelj. Vsakemu čitatelju in kritiku je merodajen in odločilen 
poslej le tiskani eksemplar, ne pa rokopis, če se je slučajno tudi ohranil. Saj 
je znana stvar, da pisatelj neredkokrat še na korekturnih polah, med 
tiskanjem izpreminja in popravlja svoj spis. Kako veljavo bi torej 
mogel imeti prvotni tekst? Zanimiv je le še za nabiratelje avtografov in pa za 
— grafologe. — 

Pred menoj leži izdaja Prešernovih poezij, ki jo je uredil pesnik sam. Ta 
je zame merodajna, rokopis pa me ne briga čisto nič! . . . 

Ugovarjajo nam: Zakaj pa Prešeren ni bil uvrstil v svojo izdajo vseh 
svojih morebiti že v »Čebelici« natisnjenih pesmi? 

Točnih razlogov za to ne vemo. Da bi nekaterih v »dostavku« se naha- 
jajočih pesmi ne bil šmátral za »enakovredne«, ne verjamem. Da se n. pr. ve- 
ličastna oda »Zdravijca« glede umetniške vrednosti lahko meri s katero si- 
bodi izmed drugih »pesmi« v 1. oddelku, je jasno. Morda pa se je Prešernu 
takrat zdela pre — radikálna, preslovanska, in bal se je, dabi mu cenzúra knjigo 
zaplenila; zato je »Zdravijco« izpustil. »Nuna in kanarček« je bila za »pred- 
marčne« čase tudi nekoliko kočljiva. Saj vemo, kaki Tartuffi žive še dandanes 



Književne novosti. 119 



pod solncem. »Sveti Senaii« — no, ta je bil pa za tisto dobo naravnost izzivajoč. 
Prešeren je hotel izdati knjigo nekaterih svojih poezij, a da mu knjiga izide 
brez zadržkov, je opustil vse, kar bi utegnilo kakemu filistru preveč zadeti ob 
nos. No, pozneje, ko se čaši izpremene, izdamo polagoma tudi druge stvari. 
Ljubi Slovenci, ki še niso vajeni čitati in poslušati naravnib in odkritosrčnih 
glasov, naj se za sedaj nekoliko privadijo novim nápevom, novim besedám, 
no vi m idejam, izvedenim v preskromnem, slovenskem (kranjskera) narečju! 
Tako je brez dvoma mislil dr. Prešeren, ko je nosil svoj rokopis v tiskamo. 

Ne smemo pozabiti, da je bila Prešernova knjiga poezij za tiste čase 
pravi dogodek, nekaj naravnost epohalnega. Prešeren je to gotovo vedel in se 
je nekoliko — bal predsodkov polnega svojega občinstva . . . 

Razlogi torej, ki jih navaja gospod urednik za svojo razvrstitev Prešer- 
novih poezij, niso utemeljeni. Ko bi bil pridržal tisto razvrstitev, ki sem jo bil 
priporočal v »Zvonu« jaz, bila bi knjiga harmonski razdeljena in urejena. In — 
kar je važen moment! — nová izdaja bi bila brez dvoma veliko bolj podobná 
prvi izdaji iz 1. 1847. Tako pa je nová izdaja čisto enaka Jurčičevi-Stritarjevi 
izdaji iz 1. 1866. — česar g. urednik niti naraeraval ni! Ironija usode. In sedaj 
je tisto gradivo, ki spadá po svoji naravi skupaj, čisto po nepotrebnem razko- 
sano in porazmetano. Pregled Prešernovih poezij je sedaj veliko težavnejši . . . 

Ako se držimo pravega načela, da nam sme in mora biti edino me- 
rodajen ti s kani eksemplar Prešernovih poezij iz 1. 1847., potem ne morem 
razumeti, kako je mogel g. urednik nad »Soneti«, ki se začenjajo na str. 125., 
napraviti novi naslov: >Sonetje Ijubezni*?! Prešeren sam namreč 
tem šesterim sonetom, ki stoje pred »Sonetnim vencem*, n i dal ni- 
kakega posebnega naslova! G. urednik torej že a priori ni imel pravice, 
kaj prenarejati v tekstnem oziru, ni imel pravice, dajati sonetom kak naslov, ki 
ga Prešeren sam ni bil dal! In drugič ta čudni naslov: »Sonetje ljubezni«?! 
Ali so samo ti sonetje erotične vsebine? Ali niso tudi sonetje, 
ki stoje za »Sonetnim vencem* od stráni 146. pa do 15 5. incl., 
tudi skozinskoz erotični?! Ljubi čitatelj, prosim, vzemi Prešerna v roke, 
čitaj, pa se prepričaš sam! — In »Sonetni venec« sam, čegar » magistrále* káže 
v začetnicah ime Primičeve Julije — ali ni tudi po večini erotične vsebine? 
Naslov: >Sonetje Ijubezni* na stráni 125. torej niraa absolútno nikakega zmisla 
in drugič je brezokusen. Ako je bil Prešeren morda v rokopisu dal tem 
sonetom tak naslov, med tiskanjem ga je s finira taktom prečrtal, ali kakor že. 
Zmisla nima, kakor sem dokázal, absolútno nikakega. Pa tudi dosleden ni 
bil g. urednik. Če je dal sonetom, ki se začenjajo na str. 125., poseben na.slov, 
zakaj pa ni dal nikakega naslova sonetom, ki se začenjajo na str. 146. } Sime- 
trija in doslednost bi ysaj zahtevali to! 

Na stráni 156. je g. urednik dal trém sonetom spet saraovoljno svoj naslov: 
•Zabavljivi sonetje*. S kako pravico? Prešeren namreč nad sonetom: »Ali 
práv se piše kauja ali kasha* nima nikakega nadpisa! 

Takisto ni dal Prešeren sonetom, ki se začenjajo na stráni 159. (»0 Vŕba! 
srečna, draga vas domača* . ..), nikakega nadpisa. G. urednik pa je krstil 
te sonete z naivnim imenom: »Sonetje nesreče*! Neverjetno, pa resnično! Per 
parentesin bi še dostavil, da naslov: »Sonetje nesreče* sam na sebi niti slo- 
venskí ni. In končno se moramo vprašati: Ali izraža in opeva samo teh šest 
sonetov, od stráni 159. do 164., pesnikovo nes r e čo r Prešeren sam je to dobro 

9* 



120 Književne novosti. 



vedel, da ne, in zato teh šestih sonetov tudi ni tako enostransko naslovil v svoji 
knjigi! — 

(jospod urednik nam v predgovoru ni razložil, zakaj si je dovolil pri so- 
netih te neumestne nadpise, in zato res ne vemo, kdo mu jih je nasvetoval. 
Prešeren bi protestoval z rokami in nogami, ko bi videl te čudne nápise . . . 

Jezik Prešernov bi bil g. urednik z lahko vestjo še bolj opilil in popravil, 
ne da bi bil s tem delal Prešernu kako krivico. Če poje sedaj pesnik svojo 
serenado »pod okncm«, če se obrača s svojimi pesmimi k »dék\etom<í, če se 
roga »zvezdogledí7m« . . . če čitamo: pev^c, črna, učenec, tvojega, krst, pri, 
Slo vencom, imenitna dela ... in tako dalje: — potem bi bil g. urednik lahko 
še pomodernil takšne-le oblike Prešernove: za bol/V rabo (str. 21.), naj ver/ hudo 
gryV (ndipake) [104], največz hudo (str. 43.), najlepší (Urška) [str. 67.], lepší 
(dekle) [str. 49.], najžlahtnejšz tráve, najslajiz (dišave) [26.], cveteče (str. 49.), 
neiztrohnjeno (namesto: neiztrohnelo) srce (str. 72.), vkro^en (str. 93.) itd. . . . 

Práv je storil g. urednik, da je zmanjšal nekoliko Prešernove akcente. 
Mislimo, da bi jih bil lahko črtal še več! 

* * 

* 

Eustroval je Prešerna slikar A. Karpellus.*) Karpellus je v svoji stroki 
znamenit mojster in odličen umetnik. Ako se mu pa vse ilustracije niso popol- 
noma posrečile, prihaja odtod, ker Prešerna ni čital v izvirniku in ker pogo- 
stokrat morda ni dovolj razumel pesnika našega. 

Najlepše ilustracije so morda: Zaglavje »gazelam« na stráni 113. (»Primi- 
čeva Julija?), potem dramatični »Zadnji boj« iz »Krsta pri Savici« na stráni 171., 
»Begun« na str. 181. in lepa »Nuna s kanarčkom« na str. 203. 

*) Gosp. Bele je bil tako prijazen pa mi je o Karpellesu napisal naslednje 
vrste: 

»Slikar Adolf Karpellus, star blizu 30 let, je rojen v Galiciji in je sin 
c. in kr. podpolko vniká (trije bratje slikarjevi služijo kot aktivni častniki). Zvršil 
je višjo realko na Dunaju ter istotám akademijo obrazovalnih umetnosti. Po- 
zneje se je izpopolnjeval v Parizu in na špeciálni soli za pokrajinsko slikanje 
v Concarneau-u v Bretanji. Že kot gojenec posebne šole za zgodovinsko sli- 
karstvo na Dunaju je uspešno debutiral na razstavi umetniške družbe s podobo 
»Pri smrtni postelji« (ki visi v gosp. Bamberga pisarni) in nje duhovitim pen- 
dantom >Slaba vest«. Vsled zasebnega naročila je zvršil potem po pisanih po- 
datkih risane ilustracije za štiri slovenské národne pesmi in oljnato sliko »Ribič«. 
Ta krásna kompozicija je bila pôvod, da je gosp. Bamberg poveril g. Karpel- 
lusu ilustriranje Prešerna. Žal, da se mu je istá hvaležna snov pozneje, dasi je 
trikrát poskusil, vselej ponesrečila. Ker slikar slovenščine ne ume, dobival je 
prevod pesmi, sposobnih za slikarsko tolmačenje, potrebne fotografije, figurine 
itd. iz Ljubljane. Večino podôb je zvršil za čaša svojega bivanja na Francoskem 
1. 1894. /5., tedaj ob času, ko sta bila brata Šubica že mŕtva, umetniški naraščaj 
naš se pa še ni bil pojavil. Vrnivši se na Dunaj, je gosp. Karpellus razstavil 
pohvalno sprejeti sliki »Bretonska deklica« in »Materina ljubezen«. Vpregel se 
je potem v sladki jarem sv. zákona, in to je bržkone krivo, da se danes bavi 
največ s praktično stroko svoje umetnosti ter slika reklamne podobe in riše 
ilustracije za dunajské in mpnakovske liste, dokler mu milejša usoda ne razveže 
kril za svoboden umetniški vzlet . . .« 



Književne novosti. 121 



Naslovna slika »Preseren in muza(?)« ni posebno srečna; vinjeta »Pesmi< 
s Prešernovo podobo je dobra. Prešeren »pod oknom« je vendar nekoliko pre- 
okoren. Mornar na str. 19. je res izvrstno karakteriziran, samo da njegova 
ladja, žal, ne stoji na vodi, ampak na snegu ali ledu(!). Slike na str. 25. ne 
razumem. Kaj ima tukaj v spominu na Vodníka opraviti >Jezdec na konju*?! 
Nikjer v tisti odi ni govora o kakem jezdecu ali konju, pac pa o ptiču — fe- 
niksu! Sama na sebi pa je sličica krásna. »Nezakonska mati bi bila lahko 
mlajša in bolj dražestna. Vinjeta »Povodnji mož« na stráni 39. dobro izraža 
demonsko oblast povodnikovo. Na sestavljeni ilustraciji »Rozamunda< (str. 47.) 
je preveč detaljev. Ker se je izvirna slika morala zarad clichéja zmanjšati, po- 
stale so posameznosti nekoliko nejasne. >Man sieht den Wald vor lauter Bäuraen 
nicht.« — »Ribič< (str. 75.) se je pac čisto ponesrečil. Slika >Različne pesmi* káže 
brez dvoma prizor iz >Nove pisarije*. Filister, ki poučuje Prešema, kako in 
kaj naj pesni, je iraenitno karikiran! — > Mŕtvi Čop« (str. 93.) ilustruje práv 
dobro tragično smrt pesnikovega prijatelja. — Vinjeta k »sonetom« nam pred- 
stavlja rojstvo našega Prešema z domačo hišo njegovo v Vrbi. — »Crtomir« 
in >Bogomila« na str. 167. sta dobra. Slika »Pri blejskem jezeru< in pa 
»Krst« (str. 189.) imata isto hibo kakor slika na stráni 47. — 

Da se je za »dostavek< naredila posebna ilustracija, ki ni posebno jasná, 
se mi zdi pa že odveč! 

Škoda, da je ilustracij tako malo! Koliko je še epskih pesmi Prešemovih, 
ki bi bile ponujale prehvaležnih motivov za ilustracije. Seveda bi se bila s tem 
knjiga znatno podrazila, in nemara je bas to vzrok, da ima knjiga razmeroma 
malo podôb. — 

Kakor sem že omenil in poudaril, je A. Karpellus brez dvoma velik 
umetnik. O tem pričajo njegove krásne ilustracije slovenskih narodnih pesmi, 
o katerih sem poročal v »Ljubljanskem Zvonu* 1. 1898. na str. 767. Pa mož je 
tujec, in ne moremo mu zameriti, če s svojim risalnim peresom ni vselej pravé 
pogodil. Gospod Ivan Bele, ki je posredoval med >Prešemom« in slikarjem, je 
imel gotovo veliko truda, da je poslednjemu raztolmačil tekst. Za to požrtvo- 
valnost mu moramo v obstoječih razmerah biti samo hvaležni. — Boljše in na- 
ravno bi bilo vsekakor, da se je ilustrovanje Prešemovih poezij poverilo kakemu 
slovanskému slikarju. Delo bi se bilo izročilo kakemu Hrvatu, Čehu, Poljaku 
ali Rusu. Koliko izyrstnih ilustratorjev in risarjev imajo zlasti Čehi! 

Toda — kar je, to je! Na novo ali boljše ilustrovanega Prešema menda 

ne doživimo tako kmalu . . . 

* 

Ko bi nove izdaje ne bil vesel, bi ne bil toliko pisal o njej. S svojimi 
kritičnimi opazkami sem hotel rojake samo opozarjati na novega Prešema, da 
si ga naj omislijo! Povedal pa sem svoje subjektivno mnenje o ureditvi tega 
pesniškega zbomika odkrito in to svoje mnenje tudi utemeljil. Prepričan 
sem, da tako kakor jaz utegne soditi še raarsikdo o novi izdaji Prešemovih 
poezij. Gospod urednik je ravnal pač po svojih nazorih, po svojem prepričanju 
in po svojem okusu. Ker so pa zlasti estetični okúsi j ako različni, zatorej pač 
g. urednik na svojem stališču Prešema ni mogel dmgače urediti, nego ga je 
uredil. Knjiga leži sedaj vendarle na naši mizi. Težko da bi bil Prešeren že 
letos izšel, da ga ni vzal v roke gospod skriptor Pintar. Trud ni bil majhen, 
in delo tudi ne baš prijetno zanj, ki ni iniel prakse v t^kib rečeh. Hvaležni 



122 Književne novosti. 



mu moramo biti, da bode slovenskí národ sedaj svojega velikega pesnika Pre- 
šerna lahko čital v dostojni obliki, ki sta jo oskrbela marljivi urednik in pa 
podjetni založnik. 

Petsto ilustriranih izvodov je sicer že razprodanih, upamo pa, da bodo 
rojaki tudi cenejše izdanje radi kupovali. Ne bi je smelo biti nikjer na 
Slovenskem zavedne slovenské hiše, kjer ne b i imeli v s vo j i 
knjižnici poezij Franceta Prešerna. 

* 

Prešeren je napisal tudi nekaj pesmi v nemškem jeziku ter prevedel 
nekaj svojih slovenskih poezij na nemški jezik. Da spoznamo pesnika našega od 
vseh stráni, je potrebno, da se izdado v posebni knjižici tudi nemške pesmi 
Prešernove. Želimo, da jih izda g. Bamberg še letos. — 

A. Askerc. 

»Zvonček«. List s podobami za slovensko mladino. Leto I. V Ljubljani. 
Urednik E. Gangl. Ta novi mladinski mesečnik je začel izhajati letos. Ceprav 
izhaja za našo mladino že vec let znani »Vrtec«, vendar smo prepričani, da 
»Zvonček« ni odveč. Glavna stvar je seveda, da zadene »Zvonček« vselej pravi 
glas, ki bo segal mladim Ijudem v srce. Primernih spisov treba. A če jih ured- 
ništvo ne bi moglo dobiti izpod domačih peres, smelo bi si jih ízposojati tudi iz 
drugih, zlasti iz slovanskih literatúr. Morebiti bi bilo za takšen list kako drugo 
ime prikladnejše — no ime je ime. Duh je, ki oživlja; črka je mŕtva. Ured- 
ništvu želimo mnogo sreče, novi list sam pa pozdravljamo ter ga vsem odgo- 
jiteljem mladine kar najtopleje priporočamo. — 

Ilustr. Národní koledar za 1. 1900. Tečaj XII. Uredil Drag. Hribar v Celju. 
Ta priljubljeni koledar je izšel letos z mučeniškim vcncem ovenčan. V prvotní 
izdaji je bil namreč zaplenjen. Kakor navadno, prínesel je tudi letos primernih 
beletrističnih in drugih aktualnih článkov. Práv dobra je Mefistova črno ob- 
robljena satira. 

Ker vemo, da je g. izdajatelj in urednik vnet za však napredek, svetujemo 
mu dvoje. Prvič naj v bodoče med »evropskimi vladarji« popolnoma opušča 
imena tistih miniaturnih nemških državic. Saj nas práv nič ne zanima, kdo »vlada« 
»Lippe-Detmold« ali »Reuss«. Škoda papirja in črnila! Namesto teh malih vla- 
darjev pa naj objavlja rajši vladarje po drugih delih sveta: prezidenta Severne 
Amerike, južnoameriških dŕžav, potem japonskega in kitajskega cesarja, pred- 
sednika južnoafričanskih republík itd. Tako se koledarju razširi obzorje in po- 
stane sam na sebi zanimivejši. Da postane koledar še bolj naroden in moderen, 
naj izpusti g. urednik pri posameznih mesecih neznanstvena vremenska proro- 
kovanja. Takšna prorokovanja pač zanimajo kmečko čitateijstvo, ne pa inteli- 
gentnih izobražencev! Namesto teh prorokovanj naj g. urednik uvede zgodo- 
vinsko kroniko. Pri posameznih mesecih naj se omenj aj o najvážnejší dogodki 
iz zgodovine Slovanov in zlasti iz naše slovenské zgodovine! Naj se omenjajo 
veseli in žalostní dogodki, potem pa tudi rojstni in smrtni dnevi odličnih Slo- 
vanov . . . Poleg teh dat bi bilo zabeleževati rojstne in srartne dneve tistih 
mož in žen sploh, ki so si pridobili za napredek, za prosveto in za svobodo 
človeštva velikih zaslug, pa naj so pripadali katerikoli národnosti. 

Hribarjev »Narodni koledar* priporočamo z mirno vestjo vsem slovenskim 
rodoljubom. ** 



Književne novosti. 128' 



Anton Aškerc. Studie mit Uebersetzungsproben von Dr. Gojmir Krek, 
— Laibach 1900. — Verlag L. Schwentner. 

V dvojnem oziru se zdi meni dobro, če se naši pisatelji in pesniki prelagajo 
na tuje jezike. Prvíč seznanimo na ta način z našim slovstvom tujce, ki so do- 
stikrat preoholi, da bi se priučili slovenskému jeziku in ki le preradi sodijo pre- 
zirljivo o nas, drugič pa začnemo mi sami dostikrat naše pesnike in pisatelje 
šele potem práv ceniti, če čitamo njih proizvode v tujem jeziku, ker se nam 
nudi tako prilika, primerjati jih z izvimimi proizvodi dotičnega národa. Koliko- 
krat nam je kak neraški pesnik nad vse mere imponoval — v prvi vrsti pač 
zato, ker smo ga toliko hvaliti čuli — dočim smo bili do naših domačih pe- 
snikov a priori nekako nezaupljivi! Ko pa smo čitali kako pesem tega ali onega 
naših pesnikov dobro preloženo na nemški jezik, smo zastrmeli, in zdaj šele 
smo se zavedeli, da gre našemu pesniku prednost pred marsikaterim nemškim! 

Umestno je torej, da odpiramo s prelaganjem naših pesnikov oči tujcem 
in — samim sebi! ... 

No, gospod dr. Gojmir Krek nam v svoji knjižici, katere naslov je po- 
stavljen na čelo tem vrsticam, ni podal samo nekaj práv lepo na nemščino pre- 
loženih poezij Aškerčevih, temveč stopil je pred nas s celo študijo o tem naj- 
večjem našem epiku. Zato njegova knjiga ni zanimiva samo za Nemce, ampak 
še bolj morda za nas Slovence samé. 

Dr. Krek piše lepo in gladko; njegov slog je vznosit, semtertja naravnost 
poetičen. Najbolj pa imponuje njegova samostojna sodba, akoravno ni vselej 
pravá. Dr. Krek ne zamolči rad svojega mnenja in pove ga, četudi sam sluti, 
da se ne strinja popolnoma z dejstvi. Meni se zdi, kakor bi hotel izzvati s tem, 
da se mu pojasni od druge stráni, kar njemu samému ni práv jasno. Ni mu 
toliko do tega, da obveljajo njegovi nazori, nego da zve resnico. Zato poudarja 
na par mestih, da je vsaka kritika subjektívna! 

To vse so lastnosti, ki dičijo vsakega pravega kritika. Kritik, ki se zaveda 
bistva svoje naloge, se ne bo tolkel ob prsi ter klical: »Tako je in nič dru- 
gače!« In ne bo si pripisaval nezmotljivosti, temveč rekel bo: »To je moje 
prepričanje, povejte še vi svoje!* Pravi kritik se uči, neprenehoma uči, in hva- 
ležen je zmeraj, ako se mu dokáže zraota, kajti do nezmotnosti se dozdaj ni 
pospel še nihče, in pri vsaki sodbi gre vedno le za to, je li bolj ali manj po- 
polná, bolj ali manj istinita . . . 

Prepričan sem zategadelj, da mi dr. Krek ne zameri, če bom v kakem 
oziru ugovarjal njegovim izvajanjem. V podrobnosti se itak ne nameravam spu- 
ščati, ker ni tu prostora za to, dotakniti se hočem temveč samo nekaterih oči- 
vidnejših njegovih zmot. 

Priznati pa móram pred vsem, da se je dr. Krek z oduševljenjem lotil 
svoje naloge, da, jaz mislim, da je baš ta navdušenost nekoliko vzrok, da je 
precej v úvodu posegel nekoliko predaleč. Boj im se, da ga Aškerc zahvali na 
časti, katero mu jo je hotel nakloniti s tem, da ga primerja z Viljemom II. 
Njegova navdušenost je zakrivila nemara tudi, da se spušča nekoliko preveč v 
polemiko z Aškrčevimi domácimi protivniki. Pisatelj ima popolnoma práv, če 
omenja na nekem mestu, da je Aškerc izklesan iz drugega lesa nego Gregorčič. 
Gregorčiču se je zdelo potrebno, da je zagovarjal vsako svojo pesem, katero 
so mu očitali, z novo pesmijo; njemu, mehkemu, nervóznemu, preobčutljivemu 
človeku je bilo do tega, da prepriča svoje nasprotnike in obrekovalce o čistosti 



124 Književne novosti. 



in nekvarnosti svoje poezije. Tega Aškerc ni storil, ker je vedel, s kom ima 
opraviti, ker je vedel, da se nekateri Ijudje prepričati ne dado! Par novih 
pesmi, polnih neusmiljenega sarkazma, s katerimi je označil svoje stališče in 
osmešil svoje napadalce, to je bilo vse! Dalje se Aškerc ni brigal za to, kaj se 
govori in piše o njem! Vse njegove poezije izvirajo iz najsvetejšega prepričanja, 
a to je vsekakor veliká zasluga njegova, da svojega prepričanja nikdar zatajil 
ni! Da je dr. Krek to konštatoval, je popolnoma umestno, a to naj bi bilo tudi 
zadostovalo. Vsaj meni se dozdeva, da tisti »aferi« nikakor ne gre pripisovati 
tolikega vpliva na našega pesnika, kakor ji ga pripisuje dr. Krek. Aškerc je 
Aškerc in bi bil Aškerc tudi, če bi »Rimski katolik« nikdar ne bil izhajal. 

Najbolj ugovarjati pa se da dr. Kreku v tem, kar je napisal v IV. po- 
glavju svoje študije o Aškercu. 

Tu ga proglaša za socialistovskega pesnika ter mu očitá, da pozná kot 
tak samo angele in hudiče. Zatiranci so mu báje sami angeli, a vladarji — kako 
se je dr. Krek domislil ravno vladarjev, mi ni práv jasno — so mu sami zlo- 
dej ci, ki nimajo niti najmanjše dobre lastnosti na sebi. 

Pri tem je dr. Krek vsekakor nekaj prezri, to namreč, da nam Aškerc 
ni spisal kakega romána ali eposa. Ko bi bil storil to, potem bi bili pač upra- 
vičeni, zahtevati od njega, da nam pokaže človeka z vsemi svojimi lastnostmi, 
dobrimi in slabimi. 

Tako pa je šlo pesniku v prvi vrsti za to, da osmeši, kar je smešnega, 
da nam pokaže, kar je nezdravega v naših socialnih razmerah, ter nas opozori 
na to, kje ima izvrševanje krščanske Ijubezni najhvaležnejše polje. Aškercu pri 
njegovih takozvanih socialistovskih pesmih ni šlo toliko za osebo, nego za 
stvar. Če pa je včasi res videti, kakor bi bila ost kake pesmi obrnjena zoper 
najvišje glave, potem moramo pač pomisliti, da »feriunt summos fulmina montes!< 
Aškerc, ki ima pred očmi vedno vse človeštvo, ki sovraži puhlico in mu 
je res na tem, da bi prisijala človeškemu rodu kdaj zarja lepše bodočnosti, 
zagrabi stvar tam, kjer bi se najprej morala zvršiti izprememba, ako bi res 
hotelo postati kdaj bolje. Neustrašenost, katero nahajamo pri Aškercu, diči 
pač vse veliké duhove! Ali dr. Krek mari ne ve, kake je Tolstoj v obraz po- 
vedal carju glede zmisla mirovne konference v Haagu? — 

Napačno se mi zdi tudi, če dr. Krek trdi, da Aškerc, kar se tiče pesmi 
te vrste, ni originalen, da so njegovi čuti v tem oziru ponarcjeni. 

Da dr. Krek te svoje trditve ni podprl z dokazi, šmátram za nedostatnost. 
Cc se očitá komu kaj takega, se mu mora dati tudi prilika, da se zagovarja. 
A to Aškercu ni mogoče, dokler ne ve, v čem tiči pregrešek, ki se mu oponaša! 

Jaz domnevam, kaj je zapeljalo dr. Kreka v to, da je napisal one stávke. 
Njemu preseda nemara že vsa tista socialistovska poezija, ker je postala — tu 
imam pred očmi svetovno slovstvo, ne samo našega — res že nekoliko ša- 
blonska, toda dr. Krek bi bil moral pomisliti, li ni naslovil na napačnega adre- 
sáta, kar je bil sicer upravičen povedati. 

Ce kateri národ, ima gotovo slovenskí národ vzroka, pritoževati se zoper 
trinoštvo, in malokje je toliko resnične bede, kakor jo je baš pri ubogem slo- 
venskem národu. Pa da bi pesnik, kateremu se globokočutnost nikjer ne more 
odrekati, baš v tem oziru ne bil čutil s svojim národom? Da bi bil baš v tem 
oziru njegov čut posnet in ponarejen? Ne, gospod dr. Krek, v tem se ne stri- 
njam z vami, to se mi zdi neverjetno, tp se mi zdi naravnost nemogoče! 



Književne novosti. 125 



Marsikaj bi se dalo še reči, a to bodi dovolj. Naposled poudarjamo še 
enkrat: Krekova razprava je, akoravno se ji da semintja kaj prerekati, veleza- 
nimiva, in priporočamo jo toplo vsem onim, kateri si s kritičnimi spisi radi 
bistrijo duh. Z. 

O tej knjigi smo prejeli še naslednjo oceno. 

Za božične praznike smo dobili dva Aškerca: tretji zvezek njegovih poezij 
pri Kleinraayrju & Barabergu in študijo o njem pri Schwentnerju. — Dr. Gojmir 
Krek še ni posebno znan med nami. Pred nekaj leti je spisal skice o vtiskih, 
ki si jih je pridobil na avstrijskem jugu, imence v Zagrebu, in jih objavil v 
»Súdsteir. Post« in nato zbrane pod naslovom »Aus dem Súden«. Že v teh se je 
pokazal globokega opazovalca. Prevajal je tudi slovenské pesnike na nemščlno, 
in tako iraamo v imenitni, a žal premalo razširjeni slovanskí antologiji, katero 
je izdal njegov oče, prof. dr. Gregor Krek, pri Q)ttu v Stuttgartu, dokaj Goj- 
mirovih prevodov. A z najnovejšim svojim delom si je zaslúžil mladi kritik vse 
pozornosti in tudi priznanja. 

Poprijel se je Aškerca, seveda z namero, da bi seznanil z njim Nemce in 
sploh one, ki o slovenskem literarncm gibanju malo ali nič ne vedo in žive v 
prepričanju, da so Slovenci ekskluziven filistrski národ; kajti nam ni bilo treba 
nemške študije o Aškercu. Seveda je še tudi takih med nami, ki Aškerca ne 
poznajo ali ki ga — nočejo poznati. Tem in takim Krekovo študijo posebno pri- 
poročamo. Česar ne utegnejo posneti iz pesmi samih — ker jih namreč ne bero 
— to naj bi poizvedeli vsaj iz Krekovega spisa. Tu bodo slišali ostré levite vsi 
oni, ki so vede ali nevede odtegujejo vsakdanjemu napredku v slovstvu in 
umetnosti; že prvo poglavjc Krekove študije jih začne ščegetati po možganih. 
Izpreobrnili se seveda ne bodo, a dobro je, da vedo, kako mislijo trezni Ijudje 
o njih nadutosti. 

Ker je bil pisateljev namen, razznaniti Aškerca in odnošaje, v katerih se 
je razvijal, med širni svet, omenja tudi na več mestih našega abderitskega 
strankarstva. Tako pride tudi Mahnič s svojim Rimskira katolíkom v poštev. 
Nam se pa zdi pozornost, s katero Krek Mahniča obdeluje, odveč in nezaslúžená. 
Habeat sibi! Nasprotno je umestno, da Krek ob vsaki priliki poudarja Aškerčevo 
samobitnost in neodvisnost; le v liríčnih pesmih se mu zdi epigón - Nach- 
empfmder. Krek trdi, da je Aškerc v »tiranskih« motivih redkokdaj izvíren, 
večjidel le epigón, posnemalec, kar bi bil tudi moral dokazati. A vendar potem 
níkjer ne dokazuje, kajti o onih, katere pod črto navaja (str. 55.), o Asnyku, 
Konopnicki, Adi Negri, ne trdi, da bi bili Aškerčevi origináli. Drugíh njegovih 
»vzorcev« pa ne omenja, saj jih tudi ne more. Koliko sličnih snoví se nahaja 
pri razlíčnih pesnikih, a vendar jim kritik, ki pozná dovzetnost in agilnost pes- 
níške duše, ne bo očital, da drug od drugega prepisujejo! Zato je tudi naravno, 
da mora Aškerc proti takim domnevam odločno protestírati. Ta domneva gotovo 
ni docela opravičena. Berite le lirične pesmi iz »Novih poezij «, in priznali bodete, 
da jih preveva individuálna Aškerčeva lirika. Dobro označuje Krek pesnika, ko 
pravi, da se bije v njegovi duši treigičen konflikt. To omenja takoj v úvodu in s 
tem pove, da hoče pesnika ocenjevati s psihološkega in socíalnega stališča, ne pa 
dolgočasiti bralca z neprebavnim estetikovanjem in moralizovanjem. Primera z 
Viljemom II. se ne sme napačno umeti, da se ne zdi banálna. Kajti Krek ne 
prímerja cesarja in pesnika niti njunih značajev in temperamentov, temveč le 
spor v njunem duševnem življenju. »Sed, amice, quaestio est<, Je U Veljem res 



126 Književne novosti. 



tako demokraškega streraljenja, da bi ga to spravilo v konflikt s tradicijo nje- 
govih očetov. 

MiČni knjižici je pač želeti, da se močno razširi med inteligentnim nemškim 
občinstvom. In to bi bilo Kreku goto vo v zaslugo in zadoščenje, če bi postal 
Aškerc poet, znan marsikomu med Nemci. Zakaj je Prešeren v časti med njimi ? 
Ker ga poznajo v svojem jeziku. In Samhaberjevo najboljše pesniško delo so 
izvestno njegovi »Preschern-Klänge«. Ker pesnika ne umejo v njegovem jeziku, 
naj ga bero v lepih, kolikor mogoče vestnih prevodih. Krek je za te poskrbel 
s priznanja vredno vnemo in srečno roko. Večina prevodov v knjižici je nje- 
govih, ostali so Funtkovi in Selakovi. Vsi trije so znani kot izvrstni prevajalci. 
A ti prevodi niso nanizani drug k drugemu liki biseri na rdeči niti, ampak 
kritik jih je primerno vpletel med svoja premotravanja in sestavno razdelil, 
tako da omenja vse stráni pesnikove individuálnosti, prehajaje zdržema od 
liriških pesmi na realistične, sociálne, satirične. 

A tuji bralci ne bodo izvedeli samo o Aškercu in spoznali njegove múze, 
še več, Krek jim riše sploh naše literárne razmere ravnokar prešle dobe in jih 
seznanja, dasi le na krátko, tudi z drugimi našimi slovstveniki. Malo preveč se 
peča s klerikalizmom, trdi celo, da »regira« na Kranjskem najradikalnejša smer 
te struje. Pač je treba obžalovati, kakor trdi Krek, da je med nami dosti Ijudi, 
katerim je vera po šabloni veliko več nego življenje po večnih resnicah Kri- 
stovega náuka. — Svet bode zvedel, da je dr. Lampe kritik in modrijan v du- 
hovniški obleki, a pravičen, dasi sodi po zahtevah katoliške estetike. V opazki 
k »Slovenski legendi« omenja protestantské dobe, najznačilnejša ilustracija 
zanjo je pač legenda sama, ki jo beremo imenitno prevedeno. 

Malo premodro se mi zdi, da daje mladi kritik najmlajšim izmed slov- 
stvene mladine strogoresne náuke, naj ne razkrivajo svojih boli svetu. Sploh 
je Krek hud nasprotnik liriškega pesništva. Takoj v prvem poglavju obsoja 
liriko, češ, da je to bolehavo, žensko in za umetnika prelahko delo: to repro- 
ducirati, kar vzbuja pri njem občutke in vtiske. A tako ob kratkem se lirika 
ne da obsoditi. Lirična pesem vzbuja v nas slične čute, kakršne ima pesnik; 
pri tem se naslajamo, ko čutimo, da nam duša skladno vibrira z glasovi, ki 
nam zvene iz pesnikove duše. Sicer se pa Krek sam, sam bije po ustih. Le 
berite par odstavkov petega in šestega poglavja, in uvidite, da Krek ni tako 
brezčuten Radamant, kakor se káže. »Sliši se le pihljajoči dih gozdov in daljno 
šumenje Duba. Beseda se boji motiti božji mir te noci. Mi pa pričakujemo 
nekaj čudovitega, kar od daleč prihaja in spet daleč odhaja in kar vznemiri 
grobno tišino tega od sveta oddaljenega kraja. Čuj! Bajen peket med gorami. 
Šumi in grmi zamolklo in pritajeno. Kar se tesnobnost prodre, in dvoje žarečih 
oči pripláva visoko gori iz predora, za seboj vodeč sto lučic.« Tako more le 
pesnik opisovati bližanje ponočnega vláka. Ni U to lirika v prozi-í" Še dosti 
takih mest bi se dalo navesti, ki svedočijo o rahločutni, liriško nadahnjeni duši. 
Ni li začetek šestega poglavja oda na prirodo, niso li krasota švicarskih jezer, 
spomini na Tela, samostanska veličastnost v Sv. Galu, sploh Švica z vso svojo 
prirodno razkošnostjo in življensko svobodo vzbudili kritiku-pesniku hrepenenja, 
da bi se naslajal ob poeziji, ki se harmonsko ujema z onimi vtiski? To Krek 
sam priznáva, a ne s suhimi besedami, ampak s pristnim pesniškim vznosom. 

Brezdvomno sta zadnji poglavji najlepší, kakor da bi bil Krek hotel 
ublažiti ono, kar je v četrtem zakrivil. V tem ocenjuje socialno smer Aškerče- 



Slovensko gledališče. 127 



vega pesništva; nekatera izvajanja so precej medla in neutemeljena, vendar za- 
nimiva, ker govori iz njih čisto individualno prepričanje, katerega mu nočemo 
kratiti. 

Res segajo Aškerčeve sociálne ideje včasi predaleč, in bralec se jih, ker 
se večkrat, dasi raznolično ponavljajo, rekel bi, naveliča, a radi tega pesniku 
vendar ne gre očitati, da si ni sam s seboj na jasnem. Je U bil Kaligula res 
tak grozovitež, kakor ga Aškerc opisuje, to vprašanje mi ne príde na misel, ko 
berera »Kaligulove igrače*, pač pa se mi ideja zdi tako aktuálna, splošno ve- 
Ijavna, da ne iztikam dalje po zgodovinski verjetnosti omenjenega dejanja. Naših 
modernih vladarjev ni treba tu nič vpoštevati, in trditev, da so le-ti najmanj 
Aškerčevi tirani, je po mojem mnenju čisto odveč. Tako bi se dalo v četrtem 
poglavju še marsičerau oporekati, a v naslednjih dveh kritik ne razmotruje poezije 
več s profesorskim obrazom in akademično učenostjo, ampak z umetniško in 
pesniško izobraženim duševnim pogledom. Tu razklada na drobno lepote v po- 
ezijah o človeški Ijubezni in sociálni bedi. »Anka«, ta biser iz pesnikove duše, 
stoji tu v krasnem prevodu. Sirota Anka, od vsega sveta zapuščena, povsod 
odganjana, sloni ob brezskrbno žuborečem potoku, mu toži svojo bedo in mu 
stavi globokomiselno vprašanje, kaj da treba je sirôt na svetu. A vodiča skaklja 
smehljaje dalje, meneč: »Prva nisi, zadnja ne na svetu. « Ta prizor je pač vreden 
kista prvega umetnika. — V vseh teh pesmih oznanja pesnik, kakor Krek opra- 
vičeno navaja, prvi in največji zákon človeštva: Ljubi svojega bližnjega! Krek ni 
práv pogodil, ker to vedno poudarja; marsikdo, ki pesnika še ne pozná, bi utegnil 
domnevati, da je religiózni pesnik. Te tendence v Aškerčevi poeziji gotovo ni 
zaslediti. 

Še nekoliko o jeziku Krckovem! Nemščina, v kateri piše Krek, je krásna, 
polna slikovitih izrazov in značilnih zvcz, sľog je ponekod lapidaren, a vedno 
umljiv, sploh pisava je verná priča samobitne individuálnosti. 

Tudi tiskami gre primema pohvala za lepi tisk in pripravno obliko, še 
večja pa podjetnemu založniku, kateremu je le želeti, da bi spečal zanimivo in 
lično knjigo daleč med svetom. Saj je tudi on pripomogel, da spozná širni svet 
poezijo, >ki je apoteóza misii svobodne in poveličanje vsega resnično lepega.* 

J. iV—r. 



'^y Slovensko gledališče. Á^^^~ 



I. Dramske predstave. Velikega Shakespearja največje, najduho- 
vitejše in najgenialnejše delo je njegov »Hamlet», katerega smo videli na slo- 
venskem odrú prvič dne 28. decembra m. 1. Da, trdi se lahko, da ga v sve- 
tovnem slovstvu ni dela, ki bi se moglo glede globokosti in obilja dalekovidnih 
misii staviti »Hamletu< na strán. Vse kar zmoreta človeški duh in človeško 
srce, však pojav življenske moci, vsaka potezica človeškega bitja nam stopa 
pred oči v tem čudovitem umotvoru! Otožnost in veselost, Ijubezen in sovra- 
štvo, modrost in blaznost, up in brezup, uporna samozavest in onemogla resig- 
niranost, vse to nam je naslikal z najpristnejšimi barvami Shakespeare v svojem 
»Hamletu«. Pa ta humor, ta grozna ironija in ta pereči sarkazem, ki preveva 
to Shakespearjevo dramo! In kdaj je še kak pisatelj s tako bistrim in objek- 
tivnim očesom raotril nagibe človeškega početja, kdaj kdo s tako malimi po- 



128 Slovensko gledališče. 



tézami tako jasno očrtal značaj svoje dobe kakor Shakespeare v tem veličastnem 
proizvodu svojega mogočnega dúha? . . . 

Morda je bil baš »Hamlet« kriv, da so dvomili nekateri, da bi bil igralec 
Shakespeare pravi oče Shakespearjevih drám. Na prvi pogled se zdi res never- 
jetno, da bi bil človek, o katerem verao samo, da je bil igralec, in katerega je 
najbrž samo slučaj privedel do tega »rokodelstva«, pisal dráme tako tehtovite 
vsebine in tako mogočnega poleta. Toda pomislirao nekaj! Psihiatri se še dan- 
danes ne morejo načuditi, kako je mogel Shakespeare pri tedanjem stanju 
psihiatrske vede poJati tako istinite slike bolne človeške duše, kakor nam jo 
je podal na pr. baš pri svoji Ofeliji. Priznala je torej odločilna strán, da je 
pogodil Shakespeare v tem oziru bistvo človeške narave bolj, nego ga je mogel 
pogoditi kak zdravniški veščak njegovega čaša. Ali ni dan s tem ključ do spo- 
znanja, kako je ustvarjal Shakespeare? Ali ni dokazano s tem, da je pesniška 
intuicija vendar le nekaj, da ni bila docela zmotá, ako so stari narodi šmátrali 
pesnika za nekakega proroka, in da vendar nimajo povsem práv tisti, ki mislijo, 
da sme pisati pisatelj le o takih stvareh, katere je proučil sára, katere je videl 
na svoje oči? 

Shakespeare nikakor ni bil tak vsevedež, kakor bi se dalo sklepati iz nje- 
govih del. O marsikateri stvari, ki nam v njegovih dramah še dandanes grozno 
imponira, je on morda samo zvoniti čul, a da je zadel popolno resnico, do 
tega mu je pomogel njegov pesniški inštinkt! Shakespeare je bil pač darovit 
človek, kakršen se niti eden ne porodi vsako stoletje! — 

Toda vrnimo se k njegovemu »Hamletu«! 

O »Hamletu« je spisanih že cele skladanice knjig. Zlasti značaj Hamletov 
sam na sebi je delal preglavice celo v resnici bistrovidnim, razboritim môžem. 
Tako je dovedlo Hamletovo omahovanje, ki je vzrok, da se osveta zavlačuje, 
mojstra Goetheja do prepričanja, da je poglavitna poteza v Hamletovem značaju 
njegova nesposobnost, izvršiti to, kar mu je bilo naročeno, in kar je zahteval 
sam od sebe. 

Jaz pa mislim, da se da njegovo vedenje razlagati tudi drugače. Sploh 
se meni njegov značaj ne vidi zagrnjen v tako nepredorno temo, kakor se vidi 
nekaterim razlagateljem Shakespearjevih del. Hamlet nam podaje preveč jasne 
dôkaze o odločnosti svoje volje in o svoji energiji, da bi mogli smatrati ono 
stališče Goethejevo za povsem istinito. Ko bi si Hamlet ne pomišljal, izvršiti 
osveto, ne bi bil — človek, ne bi bil zlasti — Hamlet! Kdo izmed nas, kateremu 
bi pripadla taká naloga, kakor je pripadla Hamletu, ne bi imel istih pomi- 
slekov? ... A Hamlet je poleg tega mehka, nervózna, melanholična duša! . . . 
Dokaz tému je že to, kako mu razjeda srce gola zavest, da je njegova raati 
tako lahko pozabila njegovega očeta, in to predno le sluti, kaj se je dogodilo. 
Kakega flegmatika bi to ne ganilo toliko! Da celo potem, ko mu duh njegovega 
očeta razodene grozno resnico, ko mu veli, da naj se maščuje, odlaša in odlaša 
dano obljubo, se ne sme smatrati za slabost: to je le posledica notranjega boja, 
ki se ga loti spričo sprejete misije, in kakršen bi se lotil v enakem položaju 
pač vsakega, ki ima človeško srce v prsih, in naj bi tudi ne čutil tako nežno, 
kakor čuti Hamlet! Tu imamo že pri Shakespearju v obilici tiste duševne analize, 
katere je potreba pred vsem tudi modernému pisatelj u! ... 

Da ostane pri tem kaka potezica malce temná, je povsem naravno, ker 
na človeku tudi ni vse jasno! . . . 



Slovensko gledališče. 129 



Mnogo so pisali tudí o tem, kako daleč sega Hamletova pretvára, oziroma, 
v koliko je smatrati njegovo govorjenje in početje za resno, in v koliko se 
skriva za njira namen, varati svoje obližje. 

Moje mnenje je sledeče. Da Hamlet v resnici ni blazen, tudi mimogrede 
ne, o tem ni moci dvomiti. Posamezna dejanja njegova, ki se nam zde raorda 
čudná, tako n. pr. to, da skoči v jamo, v katero so bili ravnokar pogreznili 
Ofelijino krsto, in se ondi zgrabi z Ofelijinim bratom, so pac znak abnormalnega 
dušnega stanja, a so le posledica skrajnega razburjenja živcev. Da pa se začne 
kazati blaznega, do tega so ga privedli drugi. Saj mu začno pravzaprav brez 
vsakega povoda podtikati blaznost in naravnost izzivljejo ga, da se začne delati 
blaznega. Če ga n. pr. Polonij vpraša: »Me li poznáte, milostiví gospod ?« mu pač 
ne more dati drugega odgovora, nego mu ga da! Ponorčeval bi se iz njega 
tudi kdo drugi, ki nima toliko soli v glavi, kakor je ima Hamlet! Hamlet se 
poprime uloge blaznikove, katero mu takorekoč vsilijo in to tem raje, ker si 
obeta, da dospe tako laglje do svojega smotra . . . 

Nekaterim se zdi nejasno tudi razmerje Hamletovo do Ofelije; a če se 
vse natanko preudari, ne ostane tudi v tem oziru nič nejasnega. Hamlet sam 
pravi ob Ofelijinem grobu, da je bila njegova Ijubezen do nje tolika, da bi je 
ne odtehtala Ijubezen štiridesettisoč bratov! Ljubil jo je torej, a da govori v 
tretjem dejanju v prvem prizoru navzlic tému tako trdo in odumo z njo, da 
ji navzlic tému svetuje, naj gre v samostóm, je pripisavati deloma baš tako 
kakor mnogo drugega njegovi razdraženosti, deloma pa zakrivi Ofelija to sama, 
ker se da po očetu pregovoriti ter mu odpove Ijubezen — vsaj to si mora on 
misliti, če mu začne vračati znake njegove naklonjenosti. Mož takega značaja, 
kakršen je Hamlet, pa ne prosjači Ijubezni! Končno pa je vzrok tudi njegova 
obupanost in to, da je izgubil vso vero v človeštvo, da ji reče, naj ne spravlja 
grešnikov na svet . . . 

Najtežje še je morda odgovoriti na vprašanje, je li Hamletova mati de- 
ležna pri úmoru svojega soproga, oziroma, ve li za umor ali ne. Name napravi 
vtisk, da ne. Utemeljeval bi tudi to lahko, a naposled je to vendar preveč po- 
stranska stvar . . . 

To bi bilo nekoliko opazk o Hamletu. Dotaknil sem se nekaterih reči, 
katere je omenjala tudi sicer naša kritika, ter povedal svoje názore. Kdor pa 
bi hotel pisati temeljito, bi moral pač napisati celo knjigo! — 

Ponavljali so Hamleta dne 5. januarja t. 1. 

Uprizoritev je bila obakrat práv lepa. Odlikoval se je v našlo vni ulogi 
gospod Inemann. Spuščal se ni v podrobnosti, a podal nam je v lapidamih po- 
tezah in ostrih konturah jaseň obris Hamletovega značaja. — Jako prijetno nas 
je iznenadila gospodična Ogrinčeva v ulogi Ofelije. Kot blaznica je imela sem- 
tertja momente, ko so nam naravnost srce pretresali. Dober je bil tudi gospod 
Deyl, in sicer kakor v ulogi Laerta tako v ulogi igralca. Tudi vse drugo 
osebje je práv vrlo igralo, tako da je bilo občinstvo res lahko v vsakem oziru 
zadovoljno. 

Dne 6. januarja t. 1. smo imeli dve predstaví. Popoldne so ponavljali 
»Kmeta railionarja«, a zvečer je bil na vrsti spet enkrat »Materin blagoslov«, 
igra, ki je doma na našem odrú, odkar imamo redne slovenské predstave. Pred 
petindvajsetimi leti je spadala med boljše igre našega repertoarja, dandanes 



130 Slovensko gledališče. 



smatramo nje uprizoritev le kot koncesijo nekaterim slojem obiskovalcev slo- 
venskega gledališča. 

Enodejanska veseloigra »Pri puščavniku«, spisal Benno Jakobson, katero 
smo videli dne 13. januarja t. 1., je precej praznoten dramatiški stvor, ki je 
prišel pac le kot nekako mašilo na oder. 

Dne 19. januarja se je predstavljala nová izvirna dráma v štirih dejanjih, 
»Izmajlov«, spisal — po ideji dr. Iv. Tavčarja (»Tat«) — A. Aškerc. O tej 
j ako zanimivi drami prinesemo oceno v 3. zvezku »Lj. Zvona«. 

Z. 

II. Operne predstave. Ľahko okriljena muža - glasba, ki je v fran- 
coskih vodvilih »Mamzel Nitouche« in »Klarica«, oziroma tudi v marsikaterih du- 
najskih lokalnih igrah zvenela raz slovenskí oder, si je priborila s Straussovim 
»Netopirjem« pri zadnjih predstavah tudi uvrstitev med repertoár našega 
opernega osebja. Ta samozavestni korak se ji je toliko lóže posrečil, ker ji je 
ravno >Netopir« kot smeli prvoboritelj med operetami ugladil pot i na druga 
in celo na izbirčna dvorná gledališča. Dunajská dvorná opera je enako kakor 
berlínska opera z izrednim uspehom v zavist skladateljem resnejših opernih 
umotvorov uprizarjala Netopirja v presenetljivo velikem številu repriz. Tako 
se je n. pr. berlínska opera še septembra meseca lani ponášala s stoto upri- 
zoritvijo »Netopirja«. 

Sprejem » Netopirja* v repertoár oper je še doživel njega skladatelj, lani 
zamrli Johann Strauss. Z njim se je radovala izrednega tega uspeha veliká 
garda gojiteljev dunajské muzike. In da ima Dunaj svojo glasbo, svojo, speci- 
fiško samo svojo glasbeno individualnost, je priznano. To je danes morda še 
nerazrešljivo dejstvo, da ima posamezen kraj svojo, le njemu samému lastno 
glasbo, svojo narodno z neutajljivimi znaki posebnosti, torej svojo dušo, kakršno 
najdemo sicer le v enuncijacijah širših skupín Ijudstva, národa, plemena. Pripi- 
sovati ni tega morda samo slávnemu Dunajčanu Straussu, oziroma njegovi ro- 
dovini, saj ima Dunaj nebroj svojih skladateljev, kateri pišejo vsí enako pre- 
gnantno, izključno dunajsko glasbo, sorodno v vrlínah, ki nam podajejo znake 
za svoj dunajskí izvor. 

Neka sladká sanjavost se združuje v dunajskih motivíh z lahkoživo tem- 
peramentnostjo, lahkomíselnost z vročim čutom, mesi se v njej razkošnost ob 
pogledu na krásno žensko bítje z radostjo do žívljenja, z nobleso v naslajanju 
z lepím, z rutino v uživanju vcselja. Dunajská pesem navdušuje in vzradošča, 
pogreza se v sentímentalnost in se zopet dviga k vzklíkujočemu veselju, zíblje 
se in vztrepetava, smejoča se z roso v očesu ko vznetljiva duša ob naziranju 
sveta z menjavajočímí svojimi prizori, ublaženimi s svitom razsvetljenega plesišča. 

Produktívna dunajská glasba, kí ustvarja dan na dan nove pesmi, ki se 
širijo z Dunaja spričo svoje príkupljivostí po širnem svetu, nove kuplete, nove 
plesne melodije, po katerih plese ponosna plesalka na dvornem plesu enako 
plamteče ko brhka deklina na plesíšču kakega predmestnega kotíčka, se po- 
javlja posebno izrazovíto v operetah, kjer ji je dana prilika, pakazati se v naj- 
bogatejši raznovrstnosti. 

Straussov »Netopir« je med temí operetami klasičen vzor; danes nazívljejo 
»Netopirja« tudi komično opero, kar je goto vo značilno za njega umetniško 
vrednost, to tembolj, ko se vcndar ne razlikuje »Netopir« po svoji obliki v 
ničemer od drugih del iste vrste. Lahkotni žáner dominira od konca do kraja 



Slovensko gledališče. 131 



kakor v vsaki drugi opereti, plesni ritem prepletá dejanje, vse dejanje je uglas- 
beno v poskočnicah. Seveda je dejanje tudi toli veselo, da bi resnejša misel 
le motila. »Židane« volje sta dejanje in glasba in namenjena, tako židano raz- 
položenje vzbudili tudi v uživalcu. In ako poudarjamo, da je bil ravno Strauss 
najspretneši mojster v iznajdbi veselih, razposajenih in pri tem razkošnih plesnih 
ritmov in melodij, ne treba se še sklicevati na obce znano priljubljenost »Ne- 
topirja*, da ocenirao njega pomen kot glasbenega dela. 

Iz vŕšil se je pri nas »Netopir« práv povoljno; operni ensemble se je po- 
trudil kar naj vec, da zadosti svoji nalogi. Gurmán operetnega žánra pogreša 
seveda lahkoživosti v smelem izvajanju, kakršne mu nudijo predstave po ruti- 
niranih operetnih igralcih; takega nedostatka pa ne morejo izključiti tudi ne 
drugi operni odri, ker je opernému pcvcu spričo bistvene razlike med opernim 
in operetnim žánrom le práv težko, tekmovati s svojim operetnim kolego. Morda 
je ravno to vzrok, da je Strauss navzlic sprejemu »Nctopirja< v repertoár du- 
najské dvorne opere končno vendarle določil, da ostani >Netopir< v prihodnje 
reserviran operetnému odrú gledališča ob Dunajščici. Poskus z »Netopirjem« 
bodi naši intendanci v poučilo da je i za naš operni oder opereta manj po- 
željivo poprišče za dosego popolnih uspehov. 

Operetní ton je najbolje zadela gospa Polakova (Adela) kot izvrstna 
subreta in izvoljenka v proizvajanju brhke, dražestne razposajenosti. Znamenitega 
družnika je našla v gosp. Incmannu (ravnatelj Frank), divnem, vsestranskem 
raojstru-igralcu. Práv pohvalno je oceniti gosp. Desarija (Gabrijel Vesel- 
Eisenstein) za živahno igro in veselo pevanje. Gospici Carneri (Rozalinda) in 
N o é m i (princ Orleánski) sta se odlikovalí glasovno. Veselo vložko burkastega 
sluge Žabe sta izvršcvala však po svoje eno pot g. Ho u sa, drugo pot g. Ve- 
rovšek. Gosp. Lebeda (Alfréd) bi uspešneje uveljavil svoj mladi, dobri ma- 
terijal, ko ne bi forsiral svojega glasu. Dobrega pevca se je izkazal g. Polašek ; 
dosti manj srečen nego kot Vašek v »Prodani nevešti* je bil g. Pavšek kot 
dr. Slepič v »Netopirju«. Izmed igralcev ni pozabiti našega bonvivana g. Danila 
(notár Orel), kateri je seveda le z besedo in igro tekmoval s svojimi kolegami- 
pevci. Z naštudovanjem operete je g. kapelník Benišek v novo utrdil svoj 
renomé kot izvrsten praktikus. 

Zopet se je ponovila v že četrti zaporedni sezoni Viktorja Parme cno- 
dejanska opera »Ksenija«. Domača ta opera slovenskega skladatelja — njegovo 
drugo operno delo — izkazuje vse solnčne in senčne straní, lastne delom iz 
dobe še neizkvašenega poželenja po ustvarjanju umetnosti. Manjka še urairje- 
nosti muzikalnega mišljenja, skladateljeva, po praksi še neukročena energija 
sega po efektu, po blišču uspeha. Ne vglablja se v čutenje, vrvenje sklado- 
željnosti je še premočno, da bi se zadovoljilo s tiho poezijo, in zato govori 
pregosto v najvišjem afektu z akcenti razdraiene vznetljivosti. Karakterizovati 
seveda ne more pri tem glasba, kajti najvišji afekt ni primeren že početku, ker 
ga pridržujejo kakor narava tako umetniška načela najzadnji gradaciji razvoja 
misii. Nasprotno pa najdemo v »Kseniji« kot plod takega burnega skladatelj- 
skega tvorjenja niz najizbornejših žarnih melodij, ki morajo vplivati, to tembolj, 
ker je Parma kot inštrumentator mojster, ki ve in zna okititi svojo melodij o z 
najboljšim, kar ji pomore do veljave. Kaj da ustvarja čar, kaj da vzbuja drhtenje 
in sladko razpoloženje, to vse mu je znano, in vse pridobitve proučevanja naj- 
boljših del Italijanov — in študiral je Parma očividno z velikim uspehom in z 




132 Glasba. 

resno vestnostjo — uporabi in zgradi delo, katero neodoljivo vpliva. Le glejte 
naše pevce, kako vedo iztakniti dano jim lepoto kantiléne, da se dado od nje 
vznašati, da se ji vdado z vso vdanostjo. 

Predstavljalci: gospica Carneri (Ksenija), g. Desari (Aleksij), g. Nolli 
(vitez) in gospa Pol a kov a (Tatjana) ter raoški zbor so pod vodstvom g. ka- 
pelníka Beniška poskrbeli za najboljši uspeh zanimivega tega dela, 



^.<»x:>C^ 



Drugi redni 'koncert „Glasbene Matice". Z odličnira vnanjim uspehom, 
kakršen pristoji v sijaju mnogoletnega plodonosnega delovanja v koncerten závod 
prvé vrste vzrasli »Glasbeni Matici«, seje izvršil tudi drugi letošnji redni koncert 
dne 17. januarja. Na pevski podij je postavila Matica to pot svoj šolski zbor, 
svoj nadobudni naraščaj, in prevzela je kot sodelovatelja komornega virtuóza 
Franca Ondŕička, umetnika- goslarja svetovnega ugleda. In da se je obnesel 
poleg svetovnega virtuóza tudi šolski zbor, izpričuje dobro izšolanje našega na- 
raščaj a in slúži koncertnému vodji gosp. Hubadu v glasno priznanje njegovega 
na torišču zborovega vodstva neoporečno vestnega in uspešnega delovanja. 
Šolski zbor je nastopil v mogočnem številu mladih in najmlajših pevcev in 
pevkinj ob spremljevanju orkestra v dobro znanih zborih, fragmentih iz ne- 
kdanjih oratorijskih prireditev še nepozabljenega spomina: »Nebesje oznanja mo- 
gočnost božjo« iz Haydnovega »Stvarjenja«, »Eia mater« iz D voŕáko vega 
»Stabat mater« in »Aleluja« iz Händlovega »Mesija«; vrhutega so podali vo- 
kalno Foersterjev zbor »Beseda sladká, domovina!« Natančnost v izvršitvi, 
blagoglasje v polnozvočju in popolno obvladanje mladega zbora po vodjevi 
taktnici je vzbudilo opravičeno občudovanje in najboljše zadovoljstvo s temi 
zborovimi produkcijami, pri katerih se ni pogrešalo niti sólistov s práv vrlimi 
glasovi. Da leži težiščc » Glasbene Matice* ravno v njenih zborih in da ima v 
zborih svoje največje bogastvo, si uvidel, ko je nastopil za šolskira zborom še 
redni koncertní zbor društvenih pevcev in pevkinj, ki je ponovil iz vzporeda 
1. koncerta ruskega skladatelja Cezarja Kjuja divni »Dve roži«. 

Ondŕičkova igra na gosli, ki je zavzemala dobro polovico konccrtncga 
večera, je odičila vzpored za aktracijo, o katere účinku ni trebalo biti v skrbeh, 
ko je Ondfiček danes poleg Sarasateja najslávnejší, v glasbenem svetu nepri- 
stranskí priznavan umetník. Znameníto pozicijo, ki si jo je ustvaril ne še pred 
20 letí, si je ohraníl Ondfiček do danes, zmagujoče veljave mu ni odvzel no- 
beden njegovih pozncjših vrstnikov, dasi jih vstaja tuíntam vsekdar precejšnje 
števílo. Nezmotljivo vírtuoznost v vsemogočem obvladanju inštrumenta, katc- 
remu se vda lahkotno vsaka težava, okriljuje moški proglobljeno pojmovanje, 
moč in sila vestnosti. Ondfiček je priznan interpret klasične glasbe, zastopnik 
resne dostojanstvene smeri, nežno čuteč glasbenik, mojster v izražanju glo- 
bokega čuvstvovanja. Vpliv na notranjost mu je svetejši nego goli efekt, odu- 
ševljenosti prosti vtisk. Spričo takih svojstev si je prislužil virtuóz Ondfiček 
tudi še ime in dobro doneč glas umetnika -glasbenika. Glasbeniška nje- 
gova temeljitost mu je tudi narekovala izber vzporeda, ki ga je ponudil pri 
koncertu »Glasbene Matice«; ne le virtuozno strán, predvsem muzikalno strán 



Upodabljajoča umetnost. 133 



je hotel naglašati-v sVójih produkcijah. Podal je simfonistiški zabarvano suito 
Raffavo in Bacha edino za gosli brez vsakterega spremljevanja prirejeni 
preludij s fugo in končno svojo dúhu Smetanove »Prodane neveste* vzorno 
se prilegajočo fantazijo, okičeno in nasičeno z vsem, kar je svojstvo specifiški 
Ondfičkove skrajne virtuoznosti. Znameniti uspeh, ki ga je mojster s svojo 
presenetljivo igro doscgel, mu je dal priliko, zahvaliti navdušeno občinstvo s 
trojnim dodatkom. 

Vse hvalevrednega spremljevalca se je izkazal dunajskega konservatorja 
mladi absolvent g. Viljem Klasen, fin in nežno čuteč pianist, ki je dosegel 
tudi kot solist s Schúttovo >Reverijo< in s Chopinovo briljantno po- 
lonezo práv čaroben, najlepši uspeh. 

— oe — 



#1^ upodabljajoča umetnost ^ 



Modelov za Prešemov spomenik je dospelo na razpisani natcčaj sed- 
mero. Umetniško zamišljeni so vsi, nekateri med njimi so naravnost genialno 
scstavljeni; lepi so zlasti nekateri reliefi. Eden model iz mavca pa je bil tako 
površno pospravljen v zaboj, da se je na dolgi vožnji po železnici, žal, razdrobil. 
Težko ga bo sestaviti. Imena slovenskih kiparjev, ki so poslali svoje osnutke, 
še niso znana, ker se priložená pisma z zaznamenovanimi gesli še niso razpečatila. 
Jury, čije udje so gospodje: arhivar A. Aškerc, stavbeni svetnik I. Duffé, 
ces. svetnik I. Franké, pisatelj Fr. Govekar, dež. višji inženir A. Klinar, 
drž. višji inženir A. P a vi i n in ravnatelj I. Šubic, je imela sicer že dve seji; 
sklepi teh sej pa ostanejo še tajni, dokler se kaj definitivnega ne odloči. Samo 
toliko smemo rodoljubom, ki se zanimajo za Prešemov spomenik, za sedaj izdati: 
Kadar se imenovana jury odloči za katerega izmed poslanih modelov , na- 
pišemo seveda obširno študijo o vseh scdmerih modelih ter objavimo tudi 
imena konkurujočih kiparjev. Ta začasna notica bodi vsem Slovencem Ic v 
izpodbudo, da naj marljivo nabirajo potrební — »nervus rerum*, brez katerega 
ne bode moci postaviti dostojnega monumenta. Došlej nabrana vsota je še jako 
skromná. Nekdo, ki je modele videl. 



.€>c:^^ 



W" ^ liistek. ^ Á 



^(^<5---- 



PycCKii KpyasoKTí — Russkij kružók. Tisti čaši so že zdavnaj minili, 
ko so prištevali »modernim«; jezikom samo francoščino, italijanščino in anglcščino. 
Nihče ne taji, da reprezentujejo Francozi, Lahi in Angleži národe z najstarejšo 
in najvišjo kulturo v Evropi; zaradi tega so tudi njih jeziki vsakomur potrební, 
kdor hočc dotične bogatc literárne proizvode uživati v izvirniku. Toda, svet 
se suče — in tudi Slovani smo postali kultúrni činitelj na svetu; zato so tudi 
slovanskí jeziki že >modcrni«. Najstarejšo literaturo imajo Čehi in Poljaki, in 
posebno v današnjih dneh je njih literatúra na visoki stopinji ter silo bogato 
razvita. Jugoslovani napredujemo vkljub vsem zaprekam, in tudi jugoslovanske 
književnosti Evropi niso več terra incognita. Toda na svetu je že od nekdaj 

• Ljubljanski Zvone 2. XX. 1900. 10 



134 Listek. 

imponovalo število, je imponovala po pravici množica, večina. Zato tudi bratje 
Rusi imponujejo s svojimi 80 milijoni. Čisto naravno je, da mora imeti tudi 
ruski jezik med vsemi slovanskimi jeziki največjo veljavo, ker ga govori največ 
Ijudi, ker sega njegova oblast črez največje ozemlje v Evropi in v Aziji, in ker 
je ruščina jezik veliké samostojne slovanské dŕžave. Zato se ruščina prišteva 
že nekaj desetletij med »moderne«, svetovne jezike. Veliki ruski pisatelji so 
znani že po vsem svetu. V vsaki moderní knjigarni in knjižnici nájdeš Gogolja, 
Tolstega, Dostojevskega, Garšina, Čehova, Potepenka, Puškina, Lermontova, 
Turgenjeva i. dr. . . . 

Zanimivo je gotovo, da n. pr. inteligentní Nemci, v političnem oziru naj- 
hujši antagonisti Slovanov, poznajo rusko literaturo med vsemi Neslovani 
najtemeljiteje. V Lipsiji so posebne knjigarnc, ki izdajejo skoro samo ruská 
dela. V Nemčiji*^ je ni univerze, kjer bi sene predávala ruská literatúra in ruski 
jezik. Pa tudi privatnih učnih kurzov za ruski jezik je na Nemškem po vseh 
velikih mestih, zlasti pa v Berlinu, kjer se posebno trgovski stan peča z ruščino. 

Takisto pridno goje Lahi, Francozi in Angleži rusko literaturo in se uče 
ruskega jezika. 

Koliko večjega pomena pa je ruski jezik za druge Slovane! 

Pustimo vsako romantično navdušenje, však nepotrební sentimentálni en- 
tuziazem na straní, sorodna slovanská naša kri naj molčí, molči naj čuvstvo — 
govori naj samo hladní, trezní raz um! 

In kaj nam praví razum r 

To nam praví, da ima med vsemi slovanskimi jeziki ruski jezik največjo 
bodočnost! To je jasno ko beli dan in ne potrebuje dôkazov. V kolikíh izvodih 
se more razpečatí dobra, svobodnomiselna moderna slovenská knjíga.^ Na to 
vprašanje bi nam naj lóže odgovorili naši založnikí. 

Hrvate in Srbe ločíta latínica in cirilica. Pa tudi Srbohrvatov z Bolgari 
vred ni toliko, da bi mogel med njímí písatelj žívetí ob samem peresu. Čehi s 
Slovaki vred in Poljakí žive v ugodnejšem položaju. Češka in poljska živahnost, 
intelígentnost, energija in goreče rodoljubje je prcmagalo že velíko ovir. 

Však národ pa teži naravno po razširjenju svoje duševne, kultúrne močí. 
Símbol te kultúrne močí in mogočen pospeševatelj te močí in te veljave je 
njegov jezik. Prímerimo Angleže in Francoze. — Katcri ízmcd slovanskih jezikov 
ima največ šans, da postane svetovní jezik? Odgovor je lahck: ruščina! Zato 
mora bití pa ruščina tudi »medslovanskí« jezik. Tako govori trezní razum. Po- 
litika níma pri tem níčesar opravíti. »Panslavízem-< je prazno strašilo, s katerím 
so do najnovejšega čaša plašili lokaví díplomatje lahkoverno občinstvo. 

Diplomatje in nam zapadnim Slovanom sovražní žurnalisti so lahko brez 
strahu! Preteklost in sedanjost príčata, da sc Rusi ne brígajo za usodo nepravo- 
slavnih Slovanov. — 

Zapadni Slovaní se moramo s pomočjo obstoječih zákonov boriti sami 
za svoj obstoj in sami moramo skrbetí za svojo prosveto. Pri tcm svojem kul- 
turnem delu pa moramo vendarle težiti po nckí višjí duševní enoti, po nekí 
obcí duševní veží med seboj. In to duševne medslovansko vez nam reprezentuje 
jezik bratov Rusov — ta krásni, polnoglasni, krepki, plastični in mogočni 
slovanskí jezik, kí nam je ključ do bogate zakladníce — ruské knjíževnosti! 

Razlogí za to, da se bodo Slovaní sami moralí v bodoče íntenzivno po- 
príjeti učenja riaskega jezika, so povscm praktíčne narave. Kako različna 



Listek. 135 

so nemška narečja! Med gôrhještajersko, saksonsko in prusko nemščino je gotovo 
večja razlika, nego pa med slovenščino, hrvaščino in ruščino ... In vendar 
imajo vsi Nemci po vsem svetu samo eden književni in občevalni jezik! 

Koliko narečij imajo Lahi in Francozi! Pa laški književni jezik je samo 
eden in francoski tudi samo eden! 

Kdor je že kdaj občeval z drugimi Slovani, se je prepričal, da so od 
kraja silo múčne težave, ker se Slovenec in Čeh, Hrvat in Poljak, Rus pa Slo- 
venec ne razumeta dobro. Toda sčasoma se privadi uho. Črez nekaj čaša 
nájdeš fonetični ključ. Prepričaš se, da med slovanskimi jeziki ni večje razlike 
nego med narečji nemškimi, laškimi itd. 

No, nam Slovanom treba neke medsebojne veži, nam treba obce slovan- 
skega občevalncga, posredovalnega jezika! Če so si izbrali Nemci, Lahi, Fran- 
cozi posebna narečja za občevalne, književne jezike — zakaj bi se Slovani ne 
mogli povzdigniti na višje stališče? 

>Pa literatúre posameznih slovanskih narečij so že preveč razvite, posa- 
mezna slovanská plemena so se že preveč individualizovala, da bi se mogla 
odreči svojim jezikom ruščini na ljubo!« — tako se nam ugovarja. Tému ugo- 
voru odgovarjamo: 

Ni potreba, da bi se neruski Slovani odrekli svojim jezikom. To bi bilo 
sedaj tudi absolútno nemogoče! 

Potrebno je pred vsem, da negujejo Slovani svoja narečja, potrebno je, 
da izobražujejo v teh narečjih zlasti Ijudsko mäso. Zato mora tudi inteligencija 
gojiti najprej svoje plemensko narečje, drugače je generál brez armáde, drugače 
obvisi v zraku. 

Pa za medsebojni občevalni jezik lahko sprejmo Slovani ruščino. Zato 
pa je treba, da se je začno resno in temeljito u cit i ! 

Poljaki znajo po večini skoro vsi ruski, saj so najbližji sosedje Rusov, 
in ogromna večina poljskega národa prebiva itak v ruski državi. Cehi so te- 
meljiti poznavalci ruskega jezika in ruské literatúre. Najvažnejša dela ruské 
literatúre so si že prevedli na svoj jezik. Po večjih čeških mestih imajo ruské 
krožke, po katerih se goji spoznavanje ruské literatúre — čisto po vzgledu so- 
sedov Nemcev . . . 

Na Bolgarskem je ruščina po srednjih šolah obligátna. Takisto je mcnda 
tudi na Srbskem, če ni morda gospod Milan v novejšem času drugače ukrenil. 
— Naši sosedje Hrvati se radi uče ruščine. Na zagrebški univerzi je stolica za 
ruski jezik in literaturo. »Matica hrvatska« pa posebno goji rusko literaturo; 
izdaje ruské klasike v prevodih in popularizuje spoznavanje Rusov in njih 
dežel . . . 

No, tudi mi skromni Slovenci nismo več nevedneži v ruski literaturi. 

Že pred kakimi 30 leti so se začeli prevajatí ruski pesniki na naše na- 
rečje. Gospod Ivan Vesel in pa rajni Levstik, za njima Koseski, so bili prvi, ki 
so presajali cvetje ruské poezije na slovenskí vrt. 

• Slovenska Matica* je prinášala svoj čas prevode ruskih beletristov. 
>Slovan«, »Slovanski svet* in »Zvon* so veliko pripomogli k spoznavanju ruské 
literatúre, V novejšem času paje objavila največ ruskih prevodov Gabrščekova 
>Slovanska knjižnica*. Prof. Hostnik je izdal slovnico in slovar ruskega jezika. 
Feljtoni naših dnevnikov in drugih političnih listov sploh radi prenašajo prevode 
iz ruské književnosti. Začetek je torej že storjen, led je prebit, ledina izorana. 



136 Listek. 

Obžalovati je samo, da sc na Slovenskem na nobeni soli ne uči ruščina. 
Na naših srednjih šolah se bo prej ali slej morala uvesti ruščina, makari na- 
mesto grščine. Za sedaj pa bi bilo najboljše, ko bi se namesto mŕtve staroslo- 
venščine poučevala živa ruščina. Saj je čisto krivo tisto šolsko mnenje, da je 
staroslovenščina potrebná za razumevanje slovanskih jezikov. To mnenje je še 
pred kratkim dobro ovrgel v našem listu prof. llešič. Živim Ijudem dajte živih 

jezikov! — 

Ker se torej v javnih šolah sedaj še ne moremo učiti ruščine, učimo se 

je sami, privatno! 

Meseca novembra minolega leta se je bil otvoril v Ljubljani kurz za 
učenje ruskega jezika in literatúre. Brezplačni pouk je prevzel g. dr. Ludovik 
Jenko. Hkratu se je osnovalo posebno društvo pod imenom: »PyccKÍri KPyHĺOKl)* 
(»ruski klub«), čigar poglavitni namen je učenje ruskega jezika in študij ruské 
literatúre. Pravila tega društva je deželna vláda kranjska že potrdila. Upajmo, 
da bode imelo to društvo mnogo trajnega praktičnega uspeha! 

Andrej Andrejevič Kalasnikov. 

Za Prešernov spomenik menda že delajo umetniki modele, a však, kdor 
se je lotil tega dela, goto vo težko pogreša, da ni nobene slike narejene o živem 
Prešernu. Umetnik mora torej po svoji fantažiji ustvarjati Prešernovo glavo, ne 
vedoč, kakšna je bila v resnici, ali podolgasta ali bolj okrogla, nadalje, kako 
visoko je bilo čelo, kakšen je bil nos in zlasti še podbradek, ki tudi daje obrazu 
karakteristično potezo. Na vse to bi se dalo z gotovostjo odgovoriti, ko bi se 
odprl Prešernov grob in bi glavo, ki je goto vo še ohranjena, premeril 
kak umetnik na vse kraje in tudi posnel po njej voščeno mäsko. Na koščeni 
podlogi se brez težave da glava popolniti, ker však anatom in tudi však umetnik 
ve, koliko je mehkih del, mišic in kože na glavi. Tudi telesná dolgost bi se 
pri tej priliki dala konstatirati. »Pisateljsko društvo* pa bi se naj obrnilo do 
politične in cerkvene oblasti v Kranju, da se mu dovoli odpreti Prešernov grob. 

D?-. J. Vosnjak. 

Med revijami. »Život«. Mjesečna smotra za književnost i umjetnost. 
Izdaje društvo hrvatskih umjetnika u savezu sa nckolicinom hrv. književnika. 
Uredjuje dr. Milivoj Dežman. U Zagrebu. 1900. Siječanj. Knjiga I., svezak I. 
»Život« bo prinášal tudi ilustracije; in že v prvi številki vidirao nekaj podôb, 
katerih originale smo občudovali lani na razstavi v »Umjetničkom domu«. Prvi 
zvezek »Života« je jako spretno urejen in prináša raznovrstno, zanimivo vsebino. 
Pesmi so priobčili: S. Kranjčevič, V. Vidrič, M. Nikolic in Xeres de la Maraja. 
Novele in skice so spisali: V. Borota, A. G. Matoš in Ylajali. Kozarac je objavil 
svojo avtobiografijo; dr. Tresic Pavičid piše studijo o tragediji »Katarina Zrinjska«, 
dr. Miletic o laškem umetniku Ermetu Novelliju, Fr. Albini o hrv. glasbi, Jakša 
Cedomil o ital. književnosti, Nikola Andric o nemškem Zagrebu, Ivanov o umršem 
slikarju Segantiniju, V. Kovačic o moderni arhitekturi, Fran Určič o češki umet- 
nosti. V rubriki »iz književnog i umjetničkog svjeta« čitamo mnogo zanimivih 
beležk in kritik. »Smotra« se ozira po inozemskih revijah, in oddelek »Nove 
knjige« seznanja čitatelje z najnovejšimi književnimi prikaznimi, slovanskimi in 
tujimi . . . *.* 




^P0.$_lá^V€'NníSIZNÄNSTV6íN U 




f 



D a n. 

I. 



ogledal sem tvoj o svetost — 
in sedaj me je sram. 
Bil sem hišam umazanim gost 
in sedaj me je sram. 

Kakor tempelj stoji 

tvoje sveto telo pred menoj, 

in kot še nikoli nocoj 

ti žarijo nedolžne oči. 

Ah, in jaz sem šel v noč 

v brezzvezdnato noč, 

oblačno in mračno tako . . . 

In Ískal sem zvezd 

in ciljev in cest — 

in pri tebi je bilo svetlo . . . 

Glej taki smo, Ijubica, mi! 
In vendar, ti angeljček moj, 
za moj o Ijubav se ne boj, 
kakor nekdaj ti čistá gori. 

Kaj nisi še šla skoz terno 
z brlečo svečko v rokah ? 
Pojemal plamenček je plah, 
in ščitila si ga z roko? 

>Ljubljanski Zvon< 3. XX. 1900. 



Pogledal sem tvojo svetost — 
in sedaj me je sram. 
Bil sem hišam umazanim gost — 
in sedaj me je sram. 

Glej, tako mi mladeniči hodimo 

po blatnih stezah! 

Glej, tako mi mladeniči blodimo 

in tratimo mlade moci. 

In kadar stoji pred nami bog, 

le napol si otresemo prah 

od nečistih nog 

in brez kesanja, pokore 

mu skrunimo svete dvore — 

glej, taki smo, Ijubica, mi! 



II. 



Tak nesel Ijubavi plameň 
sem jaz skozi noč in vihar; 
tak čuval sem, da ga nikdar 
ugasnil ni dih strupen. 

Pa, kakor veselo vzplamti 
v zatišju ti lúčke plameň, 
tak sredi pokojnih teh sten 
vse lepše Ijubav mi gori. 

11 



138 Aleksandrov: Cigánska romanca. 



III. 

Glej, moja Ijubav je brezmejna Pa kadar se zvezda utrne 
kot tiha polnoc — v temine brez mej — 

Kdo zvezde nebeské prešteje kaj manj se žarijo nebesá, 

ko diha polnoc ? kot so se poprej ? 

IV. 

O Ijubica, zdaj je dan — 

in nikdar več ne vrne se noč! 

O Ijubica, zdaj je dan, 

tak jaseň, tak vroč, 

z dijamanti ves posejan! 

Oj ijubica, zdaj je dan — 

in tvoja duša je solnce nad njim, 

in moja duša je morje pod njim. 

Oj, in pride tihi, veliki čas: 

in solnce bo palo v oceán — 

in takrat boš videla, kdo sem ti jaz! 

Oton Zupančič. 

'¥—m~*' 

Cigánska líomanca. 

/-svečer, kadar v mraku se vetre igra 
in fontán v mesečini mehko čevrlja, 
Matilda igrati ciganu veli 
in glavo nasloni na vroče lakti. 

»Nad svetom vsem legla bo težka megla, 
od neba sem veliká noč bo prišla . . . 
Gospa! če imate moža, 
goljufajte ga! . . .« 

Tako pel ji pod oknom je v mraku cigán; 
gospa poslušala, šla od okna ni strán. 
Ko končal, ni obglavila ga, 
za pažo skrivaj je postavila ga. 

No, slabo plačilo bi Juri dobil, 

pod truplom njegovim bi vrag se krivil . . . 

A mešec sijal je, šumljal je fontán, 

pred môžem je tekel s kitaro cigán. 

Aleksandrov. 
-'t**- 



^^^ M^ 





Suzana. 

Spisal Fran Govékar. 
(Konec.) 

VII. 

otrt, uničen se je dvignil Lovro s postelje. 

Zopet je minila strašná noč brez krepilnega 
spanja, polna le mučnih sanj, zdražljivega delirija, 
podôb, ki so ga delale le še bednejšega, ker so 
mu kazale Suzano v najkrasnejših, najvznemirlji- 
vejših prizorih in pa Ijubeznivo ter osrečujočo tako, 
da je besnel od obupa, ko je videl, prebudivši se, da je bilo vse le 
prazen sen. 

Zopet je rňinila noč, ki je Lovní trpljenja polno Ijubezen samo 
povečala, mu potencirala neodoljivo strast in razmnožila blazno hre- 
penenje do ženské, ki ga je znala le dražiti, razburjati, mučiti in ne- 
usmiljeno se igrati ž njim, ki pa ga ni hotela osrečiti. 

To jutro pa je njegov sklep dozorel. Sedaj bodi vsemu konec! 
Rešiti se mora tega jetništva, končati se mora to robstvo — zdrobiti 
hoče te sladkogrozne veži — uiti hoče iz njenih mrež — postatí 
zopet mož . . . 

Da, da, to mora . . . mora! 

Cemu bi se trpinčil še dalje . . . čemu hrepenel po nečem, česar 
ne doseže nikdar , . . čemu iskal kakor blazen, kar mu ostane pri- 
krito na veke!? 

11* 



140 Fran Govékar: Suzana. 



Suzana ga Ijubi, a ne vda se mu nikoli! Ljubezen njena je 
žareča kakor razbeljena mŕtva pečina, ki pa ne požene nikdar cvetke 
in ne porodi nikdar sadu! — 

Čemu taká neplodná, sušeča in moreča ljubezen?! — Moška 
njegova strast je ni mogla umeti ... v krčih ji je ugovarjalo nje- 
govo telo, ki je propadalo in sahnilo . . . srce pa se mu je zavijalo 
v dvome, ki so ga napolnjevali z obupom . . . 

Danes po noci pa je sklenil, da bodi konec vsega! Vsega! 

Dolgi meseci so minili, ne da bi bil prijel za čopič. Prazen in 
zapuščen je bil njegov atelijé . . . pajki so preprezali začete in zastrte 
slike . . . prah je pokril palete . . . 

Lovro ni prihajal že dolgo več v svojo vilo. Večino dneva je 
prebil v budoarju Suzane, jo učil slikanja, se vozil s kolesom ž njo 
po okolici, jo spremljal po aleji . . , ali pa je ležal v svojem stano- 
vanju ter si hladil razbeljeno glavo in miril svojo razgreto kri, brez 
utehe hlepeč po njej, katere ljubezen mu je bila peklo . . . 

In v svoji sobi ždeč, je poslušal, kako prekašljuje v svoji spalnici 
Agáta, katere ni bilo že nekaj mesecev več na pregled in ki je po- 
šiljala k njemu le deklo, ako je česa želela, ali pa mu napisala krátke 
vrste, kadar je kaj potrebovala ... In tisto suho, bolestno kašljanje . . . 
in tisti stoki, tisti vzdihi, tisto bridko ječanje ... vsi tisti pojavi in 
znaki smrti izročenega življenja so prodirali skozi steno v njegovo 
sobo ter ga delali še nesrečnejšega, še bednejšega, še obupanejšega. 

Koliko si je očital Lovro! — Kolikokrat ga je grizla in žgala 
vest, da je menil, da mora zblazneti! Kako se mu je smilila včasi 
Agáta, ko je čul, kako se bori njeno telo z neizprosnim démonom 
smrti! — Toda k njej le ni šel več. Nikdar ga ni povabila k sebi . . . 
nikdar ni niti z besedico omenila, da je bolna . . . nikdar ni tudi 
ona prestopila praga njegove sobe . . . Ponosna je počasi umirala 
v samotni svoji spalnici. Usmiljenja, sožalja in pomoci ni hotela 
prositi pri onem, ki je izdal njeno ljubezen, ki je pogazil svojo zve- 
stobo, prelomil vse svoje prisege ter j o vrgel iz srca, kakor se po- 
mete smet . . . Nikdar ga ni prosila Ijubezni . . . nikdar ni iskala 
sočutja . . . nikdar pomilovanja ... V tej plahi, nežni, silo občutljivi 
ženski je prebival ponosen, neupogljiv duh, ki je kljuboval celo 
smrti. — Ponižanja Agáta ni poznala; zmagovalka je hotela biti, in 
naj tudi pri tem páde sama . . . 

Lovra je jezila in žaliia ta nenavadna trma njegove žene . . . 
toda imponirala mu je še bolj . . . Moj Bog, kakšna ženská je to z 
moškim svojim značajem! Agáta ima principe in načela ... ali je 



Fran Govékar: Suzana. 141 



čul že kdaj kak človek kaj takega o ženski? — Čestokrat je pre- 
mišljal Lovro o tem, a na enak tip se v vsem svojem življenju še 
ni nameril ... In koliko je imel Ijubic! V mehki njegovi duši so 
zapustili vse neizbrisne vtiske in vtisnile so se mu v spomin za 
večno . . . Ah, da, vse so bile ženské . . . drugačne ženské kakor 
ta Agáta s krhko svojo osebico, a jekleno dušo . . . Tudi one so 
znalé kljubovati . . . Minka mu je grozila, da pôjde prej v vodo, 
kakor da odneha . . . Fanika mu je razpraskala iz upornosti obraz 
ter se dala tepsti . . . Rezika si je vzela drugega Ijubimca . . . Manja 
pa je preplakala od samé trme cel teden, zaprta v svoji sobi ... a 
vse, vse so se končno vdale, ponižno in skesano so prišle zopet k 
njemu, proseč ga, naj bo zopet dober, naj odpusti in naj se vrnejo 
zopet čaši sladké sreče . . . 

A ta Agáta! Umira — ne podaje se pa nel — smrtno je ra- 
njena — a pomoci, tolažbe in utehe ne išče . . . Streti in umoriti 
se da, a ukloniti in ponižati nikdar — nikdarl 

In cesto je premišljal Lovro: kako bi bil vendar lahko srečen 
ž njo, ki mu more biti Ijubica in prijatelj hkratu! Kje dobi njej 
enako? Povsod vidi le glupe igrače brez dúha ali tope stroje brez 
srca, brez resnične omike . . . žive punče šivilj . . . smešne, plehke, 
načičkane opice . . . dresirane komedijašice ali rojene prostitútke — 
surové inštrumente za utešenje spolnosti . . . Ne, ne, Agati ne more 
primerjati nobene. 

Tudi Suzane ne! 

Ah, krásno, omamno je to bitje ... z neodoljivim hrepenenjem 
ga napolni vsaka njena kretnja ... v nebesá ga zamakne njeno ča- 
robno oko ... in njen alt — ah, kaka glasba, kaka harmonija! — 

Da, da, razkošno - divotna je Suzana . . . Ijubica, kakršno si 
more naslikati najbujnejša pesniška domišljivost, bi mogla biti . . . 
toda Agáte vendarle ne more docela nadomestiti . . . Tistega mini, 
tiste tihe sreče in blažené zadovoljnosti s samim s seboj . . . tistega 
čuta, da ga razume popolnoma kakor prijatelj in tovariš . . . tega 
ni mogel naj ti Lovro v Suzani . . . 

In večkrat se je vpraševal: zakaj li silim za njo? — čemu 
ubijam svojo zakonsko srečo ? — čemo morim svojo srčno pokoj- 
nost.? — Saj tega Suzana ni vredna! — Agatino srce in njen značaj 
odtehtata krasoto deseterih Suzan! — Pameten hočem biti . . . udušiti 
svojo blazno strast . . . zatreti vse hrepenenje — in miren umetnik 
bom zopet ter srečen soprog . . . 



142 Fran Govékar: Suzana. 



A došlej ga je premagalo še vedtío . . . iznova in iznova je 
silil nazaj v plameň, ki je uničeval njega . . . ki mu je moril ženo . . . 
mu rodil le obup, neutešeno, žgoče, ubijajoče koprnenje. 

Tistega jutra pa mu je dozorel sklep: bodi konec ternu ne- 
znosnemu trpljenju . . . naj se nehajo te peklenske múke! . . . Blaž- 
nost ali samomor se mu že bližata . . . še malo, in ne uide ali enemu 
ali drugemu . . . Zadnji čas je, da se mu ustavi noga na tej poti, 
sicer strmoglavi v prepad, iz katerega ni rešitve, ne povratka. 

Čutil se je trudnega, zdelanega, strtega in uničenega . . . misliti 
ni mogel ničesar več . . . prazno, nično se mu je zdelo življenje 
in prazen ves svet. 

Nekaj dni že je čutil, da je onemogel njegov trud, da so otrpnile 
njegove moci, s katerimi se je poganjal za popolno osvojenje Suzane, 
Trudno je omahnila njegova duša, srce mu je napolnil čut plašne 
osamljenosti ter zaves t, da je pádel — globoko pádel . . . 

In sklenil je: nikdar več ne pôjdem k njej in ne sprejmem je 
nikoli več! 

»Prisezam, da je mojih blodenj konec !« je govoril sam s seboj, 
ko se je oblačil. »Pri Bogu se zaklinjam, da postanem z današnjim 
dnem zopet nekdanji človek . . . Vse se mora povrniti v svoj tir . . . 
preboleti móram le še to prehodno dobo — in vse bo zopet v 
redu. Za mano ostani vse, kar se je zgodilo! Nov človek hočeni 
biti . . . da, prisegam, prisegam!« 

A ko je tako govoril, se je čudil sam sebi, da more govoriti 
toli prazne fráze. In obšel ga je pereči občutek, da je izgubil vero 
celo vaše . . . da ne verjame niti sam sebi več. 

Tedaj pa se je raztogotil. 

»Lopov sem bil, da — lopov sem se . . . grd, ostuden, nezna- 
čajen lahkoživec . . . smešen sanjar . . . Fej, fej ! — A konec mora — 
mora biti!« 

In s skrčeno pestjo se je udaril na čelo ter togotno zahropel: 

»Cuješ, lopov? — mora!« 

Poklical je deklo in skozi okno gledajoč jo je vprašal: 

*Kako je danes gospe ?« 

»Nekoliko boljše,« je odgovorila. »Gospa so spali nocoj več... 
tudi ne žeja jih več tako, in kašelj je mehkejši. Krvi včeraj in nocoj 
vso noč niso hrknili.« 

T.ovru je postalo gorko pri srcu. Še ni vse izgubljeno . . . še 
jo rešijo! 

»In kaj pravi zdravnik?« je vpraševal sočutnejše. 



Fran Govékar: Suzana. 143 



»Da mora gospa pred zimo v gorkejše kraje. « 

>Da, da, pôjde, seveda pôjde . . . takoj jutri se odpelje, če le 
more! — V Opatijo ali na Mali Lošinj ali kamor hoče . . . Recite 
ji — recite ... govorite z zdravnikom, če sme gospa že jutri odtod... 
tudi jaz sem bolan in in — recite ji, da jo spremiml* 

Dekla je odhitela. 

Kakor bi mu bila odpadla svinč^ena utež s prsi, tako lahko je 
bilo Lovru. 

»To je začetek novega življenjaU je mrmral zadovoljen. >Da, 
da, morda ... ah, morda se vrnejo še enkrat nekdanji časi!« 

Na njegovi pisalni mizici je stala fotografija Agatina. V nežnobeli 
obleki in s pajčolanom do tal ter z mirtovim vencem na laseh, taká 
je bila Agáta nevesta! 

Lovro je omahnil na stôl ter zri dolgo na sliko ... In srce 
se mu je skrčilo . . . zaigrali so mu živci po obrazu ... v kótu oči 
pa sta mu zatrepetali solzi ... za njima še dve — in še dve . . . 

In solze so mu tekle po licih, Lovro pa jih ni brisal . . . 

Glavo je naslonil na desnico, v levi je držal Agatino sliko. 

»Koliko trpiva, Agata,« je premišljal; >kolika mučeníka sva! 
A krivá nisva tega sama, nego usoda, zavidna usoda, ki ni trpela 
najine cele sreče. In zavalila nama je na pot kameň . . . nastavila 
zanjko . . . izpodkopala nama pot. Usoda! Kako sem se ji ustavljal, 
koliko se boril ž njo! — Zaman ... Po njenem neizprosnem sklepu 
sva morala hoditi svoj križev pot do kraja. A danes je konec vsega 
trpljenja . . . dan vstajenja in prerojenja je tu! — Ah, Agáta, zopet 
nama vzcvete majnik sreče . . . zopet nama zadehte rože ljubezni!« 

In Lovro se je sklonil nad fotografijo ter jo poljubil. 

Tedaj pa je nekdo narahlo potrkal na vráta. 

V sobo je vstopil postrešček, nemi kakor kip mirni Suzanin 
postillon ď amour. Oprezno se je ozrl po sobi, in ko je videl slikarja 
samega, je izvlekel iz levega rokava vijoličasto pismo ter ga izročil 
Lovru. Niti besedice ni zinil, in na obrazu mu ni ganila mišica pri 
tem. Bil je pač strokovnjak v svojem poslu, katerega je opravljal 
v popolno zadovoljnost vseh svojih klientinj. 

In koliko jih je imel! 

Koliko rodbinskih drám in tragedij bi mogel provzročiti ta po- 
strešček, ako bi izdal svoje zaupnike! Toda molčal je . . . malokdaj 
je zinil besedo. In tako je vládal v mestu soliden mir . . . čestite 
harmonije med družinami ni prekršila nikdar nobena onečaščujoča 
aféra . , . zakonske škandále so poznaH meščani le iz — románov. 



144 Fran Govékar: Suzana. 



Gorje novelistu, ki bi se bil usodil pisati, da je ta navidezno 
snežnobela in kakor kristal čistá naša družba slična grobu, ki ga 
pokri va dehteče cvetje in baršunasta tráva, pod katero pa vláda 
trohnoba! — Gorje pisatelju, ki bi bil toliko smel, da bi naslikal to 
lažnivosolidno in le navidezno nervoznomoralno meščanstvo brez sle- 
parskih krink in goljufnih maskaradnih cap! . . . Zabrúsili bi mu v 
obraz, da je ostuden obrekovalec in lažnivec, ki krade čast ide- 
álnemu svojemu národu! — 

No, med meščanstvom ni bilo novelista — a postrešček je 
molčal . . . 

Lovro pa je prebledel, ko je držal v roki tisto vijoličasto pismo, 

— vztrepetal je, da so se mu zašibila kolena, in v glavi se mu je 
zvrtelo, da za hip ni vedel, kaj se godi z njim. 

»Pokličem te sama, kadar pride ura, ko hočem postatí tvoja !« 

— Tako mu je dejala neštetokrat, ko se je bránila njegovih objemov. 

In sedaj ga kliče! 

»Lovro! Najina ura je prišla. Pridi in vzemi me! Toda prej 
Ti naj razkrijem svojo bedno dušo . . . naj se Ti izpovem . . . 
oh, koliko grehote mi teži življenjel Lovro, rešitelj moj, pridi, 
očisti me s svojimi poljubi — - operi me s svojimi objemi! Lovro! 
Kako trepečem! Moj Bog, kako se Te bojim . . . Zlata Tvoja 
duša me prekolne ... in kaj bo potem z menoj ? — Lovro! 
Rotim Te, kleče Te prosim: reši me! V blatu se pogrezam . . . 
umazaní valoví so mi že dospeli do vratu. ReŠi me! Poginjam. 

Ali pa pusti, da se ne oblatíš sam — da ne padeš z 

menoj vred v brezno, polno greha in šramote! Ah, Lovro, 

reši se, reŠí se! — če pa me Ijubiš, pridi! — očisti me! — naj 
bom Tvoja vsa in za veke! — '■ Lovro, jaz plákam, plákam, 
plákam . . . Pridi, plákaj z menoj! — Ob 3. popoldne Te bom 
čakala, svojega sodnika, rešenika in Ijubimca . . . Ah, pridi, 
Lovro, pridi! Trepetaje in vriskaje . . . topeč se v solzah obupa 
in polna blaženosti Te čaká 

Suzana.« 
Tako je písala. 

Skozi steno pa je prodrlo iznova suho, bolestno kašljanje, ka- 
teremu je sledil dolg stok — obupno ječanje, da se je skrčilo Lovru 
srce od groze in sočutja . . . 

Na mizi je ležalo vijoličasto pismo, in iz njega je dehtel opojen, 
omamljiv in razdražljív vonj parfuma, ki polní budoar Suzane, njene 
obleke, vonj njenih las in njene poltí. 



Fran Govékar: Suzana. 145 



VIII. 

Bil je jaseň, solnčen dan. Svež, čist zrak je ležal nad mestom, 
z zarumenelimi listi dreves tam v drevoredu se je poigraval lahen, 
topel veter, in stekla oken so se bleščala, kakor bi gorel za njimi 
zlat plameň. Od povsod si slišal petje in smeh — radost se je 
zibala na vsakem licu — tam iz daljave so prihajali pretrgani akordi 
poskočnega valčka, katerega je svirala vojaška kapela — truma otrok 
se je kriče pojala za svojimi kolesi in mečki — mladih zaljubljencev 
pare pa si srečal však korak. 

Bil je krasen dan, poln življenja in veselja. 

In dve bitji sta ga uživali z vsemi čutnicami in z vsemi živci. 

>To je dan, ki mi ga je pripravila Suzana, prelesten in osre- 
čujoč kakor ona sama! — Da, da, le na tak dan se sme združiti 
najina usoda. Po straŠni noci obupa in kesanja, obtoževanja in ob- 
sojanja samega sebe, praznik Ijubezni — zarja nebeškega blaženstva! 
Iz grobne téme na gorko solnce — iz naročja samomorilskih misii 
v objem najkrasnejše ženské! Kolika izprememba! Kako strašnolepi 
kontrasti! — Pa saj práv ti tvorijo naŠo srečo, sicer bi je niti ne 
čutili in ne uživali!* 

In Lovro je odprl vsa okna svoje sobe na stežaj, da se je 
vsipalo vanjo solnce z vso svojo jesensko milobo; — lúči in gorkote 
se je zahotelo Lovru, svetlo in veselo je moralo bití vse okolí in 
okoli njega. 

»Ljubezen moja« — je premišljal ter zri tja v azumo nebo — 
»je slična borbi življenja: polna neutešenih želja, neprestanega hrepe- 
nenja, obupnega hitenja za celo sreČo, a vedno padanje s strmé 
lestve, vodeče k cilju. Tantal in Sisif sem bil hkratu! A sedaj sem 
dosegel svoj vzor, — na pragu stojim že, še korak in držal bom v 
objemu svojo srečo, a ne izpustim je nikoli več . . . Čim hujši je 
bil boj, tem večji bode užitek moje zmage, — ah, tem blaženejša 
je sedaj zavest, da bo Suzana vendarle moja, za večno vsa moja!« 

In razglabljal je: Vdala se mi ni mesece in mesece, ker me 
resnično globoko Ijubi. Ako bi bila njena strast plitka in lahko-, 
miselna, ako bi bila frivolna ženská ali puhla koketa, pogazila bi 
bila že dávno izlahka vse zakonske veži, a se práv tako igraje osvo- 
bodila zopet i mojih okov. Toda Suzana je ženská, kateri je Ijubezen 
sveta, misterij, v katerega gre človek le s trepetom in z najglobočjim 
spoštovanjem. Tudi ona se je borila sama s seboj . . . Njeno pismo 
je izliv utrujene duše, vzkrik obupanca, ki se ne more ustavljati več, 
nego tone brez odpora . . . 



146 Fran Govékar: Suzana. 



Česa se boji? — kaj mi utegne povedati, česar bi še ne 
vedel sam ? 

Da se je omožila brez Ijubezni z dr. Gregorčičem ? Koliko pa 
jih je, ki so se možile iz samé čisté harmonije duš in src ? ! — Tam 
v zapuščenem, dolgočasnem trgu je preživela svojo prvo mladosť. 
In ni imela človeka, ki bi zadoščal njeni živahnosti, njeni inteligenci, 
njenemu temperamentu. Edinki bogatega veletržca, se ji je nudilo v 
izobilju vsega — tudi čestilcev, oboževalcev, snubcev — a sorodne 
duše nobene. Filistroznost, omejenost, tesnosrčnost okoli in okoli, — 
njej pa je bilo treba življenja, razkošja, svobodnega uživanja. Njena 
politalijanska kri — oče ji je bil Slovenec, mati Benečanka — ni 
trpela miru, tisine in samote, nego koprnela je po življenju, izpre- 
membi, po vedno novih užitkih in vtiskih ... In v mesto si je 
želela, — v mesto s svojo bujno, pisano družbo, s svojimi zabavišči 
in razburljivimi, duh, srce in telo nasičajočimi užitki, — v mesto s 
svojo svobodo, s širokim svojim obzorjem. To hrepenenje po živ- 
ljenju in svobodi, po sijaju in ugledu je bilo toli silno, da se je 
vdala sodniku dr. Gregorčiču, grdemu, duševno plitkemu debeluhu, 
živému stroju . . . Kmalu pa se je zavedela, da darovi mesta niso 
bili vredni njenih velikanskih žrtev; spoznala je, da je navezala svoj 
krásni, bohotni život na zoprno mumijo, — da je združila usodo 
srca vrelega čuvstvovanja z usodo bitja, ki dela in skrbi le za para- 
grafe in kariero. In Suzana se je zgrozila sama nad seboj. Cuteč 
vedno bolj strašno disharmonijo med soprogom in seboj, je videla 
z neopisno bolestjo in nepremagljivo zavistjo srečo drugih zakoncev 
ter trpela grozno vsled kljuvanja vešti, ki ji je očitala in budila 
besen kes. Njena krasota . . . njena duhovitost . . . njen tempera- 
ment — čemu vse to.? — mrtev kapitál, katerega ne dvigne nibče! 
— Da, da, nesrečna je bila Suzana však dan bolj v svojem zagre- 
šenem zákonu, — dete pa, katero je dobila že v prvem letu, ji je 
bilo le zoprna vez, okov, ki jo druži neločljivo na moža, ki ji je 
bil antipatičen, ostuden in pred čigar Ijubeznijo je trepetala kakor 
mušica pred pajkom! Ne, tudi svojega sinčka ni mogla Ijubiti, saj 
ji je bil zapreka osvobojenja iz groznega suženstva in — saj je bil 
podoben le njemu, očetu ... In ali je čudno, da si je Ískala Suzana 
tolažbe in razvedrila izven doma? — O, gotovo je Ískala sreče, ki 
ji je bila odreČena doma, drugod, — Ískala je srca, ki bi jo vzljubilo 
s tistim žarom in s tisto globoko strastjo, ki edina more osrečiti 
žensko, kakršna je Suzana. — In Ískala je . . . ískala . . .* zmotila 
in varala se . . . ískala obupno iznova . . . zaman. Na strašní poti 



Fran Govékar: Suzana. 147 



tega iskanja pa ji je jnorda izpodrsnila noga tu, tam ... a vstala 
je vedno iznova ter koprnela dalje in dalje za — srečo ... Na 
videz je nosila veselo lice, — razposajeno se je vedia kakor docela 
uzadovoljena gospa uglednega prváka — ter igrala komedijo čestite, 
v blaženstvu plavajoče dražestne ženke in lepe márnice . . . Ubožica! 

— Zato trepeče sedaj — blatná se zdi sama sebi — in z grehoto 
se čuti obteženo . . . Ah, zategadelj se ni zdela vredna, da se vda 
njemu, ki jo je Ijubil pošteno in moško! — zategadelj se ga je 
bránila toli dolgo, misleč, da njena Ijubezen ni vredna Ijubezni njega, 
ki je zanjo ostavil Agato, ženo svojo . . . uničil srečo svojega 
zákona . . . izgubil svoj srčni in dušni pokoj . . . Morda pa je tudi 
trepetala iz bojazni, da se vára iznova ter se z nevrednežem oblati 
zopet? — 

>0 Suzana, Ijubiš me!« je mislil Lovro. »Tvoj strah, — tvoj 
obup. — tvoj čut slabosti in grehote mi je dokaz, kako se zavedaš 
resnobe moje Ijubezni, kako čutiš, da so končno padli vendarle vsi 
oziri, da so se spričo najine neodoljive strasti razbili vsi okovi v nič, 
in da je ni na zemlji in pod nebom moci, ki bi mogla preprečiti 
najino Ijubezen! — Ne, Suzana, usode najine ne razdruži nihče več. 
Iste sreče sva Ískala in našla sva jo v posesti drug drugega. Drživa 
jo in ne spustiva je nikoli več, — pogaziva vse, kar se nama po- 
stavlja na pot! — saj sreča Ijubezni mora biti neusmiljena in sebična, 
ali pa ni popolná! — Preč vse ovire in k tebi, Suzana, sreča moja!< 

In skozi okno se je vsipalo solnce z vso svojo jesensko krasoto, 

— svetlo, veselo in gorko je bilo okoli sladkozamišljenega Lovra 
vse práv kakor v njegovem od blaženstva se topečem srcu . . . 



Istega dne — -^ ob poltreh popoldne. 

Tam v razkošni svoji spalnici je drgetala Suzana od samega 
razburjenja. Po stolih, na divanu in postelji je ležal nebroj toalet, 
nočnih plaščev in najfinejšega perila. Suzana pa je pomerjala obleko 
za obleko, se zavíjala v ražne plašče ter se pred zrcalom stoje vedno 
iznova vpraševala: >Ali sem dosti lepa?« 

A zadovoljna ni bila nikdar. 

Toda Suzana je hotela biti danes krásna kakor še nikoli. 
Kakor nevesta svojega ženina je hotela pričakati — Lovra . . . 
omamná, razkošna, a ginljiva v svojem trepetu, očarljiva v svojih 
solzah . . . 

Casa pa ni preostajalo več dosti. Se pol ure, in Lovro pride! 



148 Fran Govékar: Suzana. 



Ah, te strašne ure, katere so minile po onem usodnem hipu, 
ko je izročila postreščku svoje pismo! Koliko je plakala nad svojo 
minolostjo . . . nad svojimi blodnjami . . . svojimi grehi, ki so se 
j i zdeli danes še nizkotnejši, še bolj umazani! Sama sebi se je gabila, 
ko so se ji vrivali spomini na laz njenega zákona, na podlosť nje- 
nega vdajanja sovraženemu soprogu . . . zgražala pa se je nad seboj, 
ko se je domislila svojih Ijubimcev, katere je v frivolnem obupu 
rabila le v svojo zabavo, v utešitev lačne strasti ... O kako blatno, 
nečisto je bilo to njeno vilinskodivotno telo! — Fej, tisti bakhanali 
pri rafinirancu Kodru! — fej, fej! — Niže ni mogla pästi. 

In Suzana je jokala . . . jokala. 

»Ali mu naj res povem vse, — práv vse? Ah, s studom me 
pahne od sebe kot nečist stvor, ki je gnil in smrdljivkakor gobavec! 
— Saj Lovro je nežen, rahločuten umetnik, čigar duša hrepeni le 
po vzorih, po čisti lepoti. In ko mu odgrnem zastor, ki ga je došlej 
slepil, ter mu povem, da je ta njegov vzor, ki mu je razbil rod- 
binsko srečo, mu ubil mir srca in mu okužil dušo s strastjo, — da 
je Suzana, katero Ijubi in časti kakor muzo svojo, propadla žen- 
ščina ... ah, tedaj se mu pač v nepopisnem iznenadenju zgrozi 
duša, in bežal bo od mene z zaničevanjem. Spoznal bo, da je vrgel 
od sebe biser, a pobral ilovico . . . proklinjal bo uro, ko sem ga 
zaslepila s svojimi varljivimi očmi . . . proklel mene, brezvestno 
koketo in pahnil me s praga, ki vodi v raj, nazaj v blato ... In 
potem ne bo več rešitve zame ... na strmi stezi v propad pogube 
me ne ustavi nihče ... in zgrnejo se nad menoj valovi . . . moj 
Bog, kakšno življenje — kakšna smrt!« 

Suzani se je zdelo, da drugače pač niti ne more biti, in plakala 
je obupno . . . 

Toda tam v kótu srca ji je iznova zatlela iskrica nade, da ji 
Lovro odpusti vse, — da jo dvigne k sebi — da jo opere vseh 
madežev s svojimi poljubi in objemi. 

Saj je tako blag, tako pleraenit mož! Zasmili se mu ... da, 
gotovo . . . sočutja polno je njegovo srce . . . srečen bo, da je 
otel njo, ki jo Ijubi in ki jo obožuje kot umetnik, videč v njej ideál 
ženské krasote . . . Da, da, vse j i odpusti ... saj Lovro ni mož 
filistrske moralel — Ko se združita, s tistim hipom zapreta za seboj 
vráta . . . minolosti ne poznata več, le sedanjost in bodočnost s celo 
svojo srečo je pred njima — in to sedanjost in bodočnost si hočeta 
napraviti čim najslajšo, čim najkrasnejšo. 



Fran Govékar: Suzana. . 149 



»Vse za nama! Vse! — Pred nama pa novo življenje, polno 
harmonije in nepretrgana veriga najviŠjih úžitkov Ijubezni ter umet- 
niškega delovanja.« 

Kakšna nebesá se jima odpirajo! — V teh nebesih pa bosta 
sama ... on — njen bog in ona njegova boginja! — 

Toda ne tu — ne v tem filistrskem gnezdu, kjer bi jima zli 
jeziki kalili srečo — ne tu, kjer živita Agáta in dr. Gregorčič — 
nego proč, daleč proč — tja v samoten gaj ob morju, kjer ju ne 
bo motil svet s svojim tesnosrčjem . . . Sama s svojo srečo bodeta 
v mali, lepi vili — ter bosta živela le sebi in umetnosti. 

Suzana je v mislih že uživala to blaženost, in vse njeno bitje 
je polnil čut, ki ji je bil došlej tuj in neznan; — tako nekako ji je 
bilo kot šestnajstletni deklici, ko je poljubljala svojega prvega Iju- 
bimca, napol otroškega bratranca sedmošolca, ki ji je prisegal, da 
jo vzame za ženo, ko postane inženir . . . Toda ne, Še slajše, gor- 
kejše, še sreče polnejše ji je bilo sedaj! — Ali naj vriska, ali naj 
pláka — ali naj moli, ali poje? — ah, tako grozno in milo, tako 
plašno in veselo ji je bilo pri srcu, da je drgetala od samega raz- 
burjenja . . . 

Ura pa je udarila tri četrti na tri. 
Samo še petnajst minút, in Lovro bo pri njejl . . . 
Suzana si je izvolila bledovišnjevo volneno obleko z viečko z 
grŠkimi rokavi in z dolgimi belimi čipkami za vratom, na prsih ter 
doli po krilu. In oblekla je práv tako bledovišnjeve svilene nogavice 
in obula cipele iste barve. 

Svoje lase si je počesala tako, da se je dotikal veliki vozel 
spletenih kit skoraj njenega polnega, širokega vratu, in da sta se 
skrili ušesci malone docela pod mehkimi kodri. In nobenega nakita 
ni dela naše . . . gol je imela vrat, góle roke. 

Čemu tudi ? Oči so j i žarele kakor oglje, in lica so j i gorela, 
da je bila krásna kakor roža. 

In tam na mizici je stal šopek opojno dehtečih tej, ciklamov, 
mirt, rezed ... in rože so ležale po stolicah, po zofi, po preprogi 
na tleh in po razkošni tigrovi koži tam pred posteljo ... in ondi 
po svileni odeji in po kipečih blazinah. 

Rože povsod! — In omamen vonj je vel od vsake stvari in iz 
vsakega kóta, kakor da je sredi cvetličnjaka v bohotno cvetočem 
poletju. 

Tam v kótu poleg okna pa je stal umetno izrezljan stebrič, ki 
je nosil majoličasto dežo s pahljačasto palmo. Ob stebriču je slonelo 



150 Fran Govékar: Suzana. 



slikarsko stojalce s poslednjo Lovrovo sliko: Tantal, žejen in lačen 
sredi kristalnočiste vode, nad katero se sklanjajo košaté veje, polne 
najkrasnejšega ovočja. In nad Tantalovo glavo odkrhnjena skala, ki 
se sproži však hip ter ubije od brezuspešnega pohlepa in koprnenja 
polblaznega Tantala . . . 

»Moj simbol, Suzana!« ji je dejal, ko ji je izročil to sliko v 
dar. »Samo hip še, in ta skala me ubije . . . toda sprožim j o sam, 
Suzana !« 

In resno je mislil v tistem trenotku Lovro, kar je govoril. 
Suzana pa se je zgrozila, da bi se moglo to resnično zgoditi. In 
takrat je sklenila, da bodi konec njiju trpljenju! — Iz prvotne lahke 
koketerije je naraslo prijateljstvo, a iz tega se je razvila nepoznaná 
silná strast in globoka Ijubezen, ki je prestopila vse bregove in je- 
zove . . . Ne, ne, končajo naj se tantalske múke . . . elizij večno- 
mlade sreče naj se odpre . . . sedajle, takoj, takoj! 

S stolpa bližnje cerkve so zazveneli udarci ure . . . 

Tri! — 

In v tistem trenotku se je prismejalo solnce z vso svojo čarob- 
nostjo skozi okno ter objelo s svojimi vročimi žarki tam na zofi 
ležečo Suzano, ki je raztezala svoje bele roke ter šepetala: 

»Pridi — pridi, moje solnce! Pridi, Lovro! 

* * 

* 

Práv takrat pa je ležal Lovro tik postelje svoje žene — ki je 
izdihnila ravnokar. 

Visoko podprta z blazinami, je ležala Agáta, kakor bi spala. 
Njeni bujni zlati lasje so pokrivali blazino . . . suho, upadlo, vo- 
ščeno lice je bilo bledo in prozorno kakor alabaster, a tam pod 
nežnim vratom na razpeti srajci je bila majhna rdeča proga — krvi . . . 
Levica, drobná in sloka, ji je počivala na prsih, desnica pa je visela 
ob postelji navzdol. 

Mŕtva je Agáta, — končan njen boj — padla je kot zmagalka! 

Na pragu je že bil Lovro — Še par minút je manjkalo, ko bi 
moral biti pri Suzani, ko ga je pritekla klicat objokana dekla. 

»Gospa umirajo!« 

In stal je zopet poleg postelje svoje žene, ki mu je naklonila 
največja nebesá, ki ga je znala osrečiti najbolj izmed vseh bitij na 
svetu, ki pa je sedaj ostavljala to dolino solz . . . 

Zgrozil se je Lovro. Strašná smrt je dávila to suho okostje, 
ki je bilo včasi tako polno, tako gorko, tako baršunasto mehko, 
— to telo, ki je bilo včasi vir vse njegove sreče. 



Fran (k>vékar: Suzana. 151 



In bliskoma se je spomnil Lovro nekdanjih prelestnih dni z 
Agato, njenih poljubov, tihih, nežnih kakor dih otroka in njenih 
objemov, sladkih in razkošnih . . . 

Spomnil pa se je tudi svojih krutih činov, s katerimi ji je po- 
plačal njeno angelsko Ijubezen. 

Zazeblo ga je pri srcu . . . tesnobno se mu je skrčila duša . . . 
silen kes ga je obvladal z neodoljivo strogostjo . . . 

Sedaj, v tem hipu se je čutil krivega kakor Juda, ko je videl 
umirajočega Spasitelja, in trepetaje se je vprašal: 

>Moj Bog, kaj sem storil!< 

Agáta ga je pogledala s svojimi plahimi, bledomodrimi očmi 
vdano in ponižno, hkratu pa tako bolestno in očitajoče, da je Lovro 
vztrepetal od groze in sočutja. Kolena so se mu zašibila, in pokleknil 
je tik postelje ter zaječal: 

> Agáta, odpusti!* 

Podala mu je z rahlim, tužnim nasmehljajem desnico ter za- 
šepetala: 

»LovTo, Ijubim . . . Ijubim . . . Ijubim te!< 

In ugasnila je . . . 

Skozi okno pa je posijalo solnce in poljubljalo Agato na 
okrvavljene ustnice . . . se poigravalo z njenimi laski, ki so ji ob- 
dajali glavo kakor zlata gloriola, veselo skakljali tam po napol 
praznih steklenicah z zdravili ter obsevali tisto majhno rdečo progo 
krvi ondi pod suhotňim vratom, da se je videla kakor zevajoča rana, 
skozi katero je ušla njena duša ravnokar . . . 

Ura pa je bila tri, toda Lovro je ni slišal. Tik postelje je ležal 
na tleh ter ihtel, neutolažno ihtel . . . 

IX. 

Nikdar več se nista sešla Suzana in Lovro — nikdar več govo- 
rila. Nikdar več! 

»Agata je umrla. — Gorje! Ubil sem jo radi Vas! — ubil 
angelja — ubil svetnico mučenico! Gorje mi! Gorje i Vam! Saj ste 
jo ubili z menoj! — ubili ste mi ženo, ki me je Ijubila še ob zad- 
ujem izdihljaju! Ah, morilca sva oba, gospa! — Proklet bodi hip, 
ko sta se srečali najini potil Proklet jaz, ki sem se vdal Vašim 
čarom! Prokleta Vi, ki ste se igrala z menoj nesrečnikom ter mi 
zadavila ženo, ugonobila mir srca ter mi obtežila vest z úmorom 
najplemenitejšega bitja pod solncem! O prokleta — prokleta !« 

Tako ji je pisal še istega dne, ko je umrla Agáta. 



152 Fran Govékar: Suzana. 



Na zofi ga z razprostrtimi rokami pričakujoč, kopajoč se v 

solncu, je dobila Suzana to Lovrovo pismo . . . 

In sešla se nista nikoli več. — — — — — — — — 

* * 

* 

Še tisto zimo so priredili meščani sijajen ples. 

In v tisti bujni, šumni družbi, ki se je košatila v svili, atlasu 
in baršunu, se smejala in izprehajala tako domače po blesteči, panjn 
čebel slični dvorani, obsevani z velikanskima zlatima lestencema, 
nosečima neštevilo električnih lučic, v tisti dvorani z ogromnimi 
zrcali po stenah in z zelenimi gaji po kotih, je bila zopet kraljica 
med vsemi krasoticami Suzana, sedaj gospa sodnega svetnika. 

A bledejša je bila danes, njene omamné globoke črne oči so 
gledale ostreje in prezirljiveje, tista ironska poteza okoli njenih krasnih 
ust pa se je poglobila v trpko, resignirano gubo. 

Roko v roki je stopala s c. kr. vladnim komisarjem Róbertom 
Kodrom ter se raztreseno, trudno nasmihala njegovemu pikantnému 
laskanju. 

Koder je slávil danes dva triumfa. Bil je zopet kavalir Suzanin 
in oblečen je bil v frak najnovejše, jedva teden dni uveljavljene 
pariške móde . . . Sele pred enim dnem ga je dobil. Ah, ta frak, 
— ta frak >ä la secession« je vzbujal senzacijo, kakršne še ni 
vzbujala še nikdar nobena kravata! Občudovanje, strmenje in zavist 
se je zrcalila nocoj na obrazih Kodrovih prijateljev, >finesarjev», tako 
očitno, kakor še nikoli. 

Koder pa je práv radi tega plával v razkošju blaženosti. Njegov 
goloobriti obraz je bil naguban v najbolj blaziran nasmeh, in okoli 
njegovih ust je trepetal neprestano izraz vprav dekadentné trudnosti. 

In zroč na dekoltirano bujno oprsje Suzanino, se je sklonil 
zdajpazdaj k njenim vranjim lasem ter pil opojni vonj njenega 
telesa. 

»Ma, žakaj ne pridete več k meni?« ji je šepetal na uho ter 
pritisnil njen život tesneje k svojemu. >Jutri, ah, jutri morate priti, 
goŠpa, — rotim Vaš!« 

Suzana pa je zmajala z glavo. 

»Ne, ne, jutri bom spala ves dan do večera. 

»Torej pojutršnjem?« 

>Morda — če se mi bo Ijubilo!* 

In zaplesala sta mazurko . . . 



E. Gangl: Ob 1000. slovenskí "gledališki predstaví. 153 

Lovra Dolinarja že par mesecev ni bilo več v mestu. Prodal 
je svoj atelijé, prodal vse svoje pohištvo ter se preselil v Pariz. Tam 
je delal nekaj tednov neumorno . . . skoraj neprestano. V družbo ni 
zahajal nobeno, le zvečer je hodil na izprehod. 

Hipoma pa je opustil tudi to navado, in nekaj dni ga ni videl 
nihče več. 

Ko pa je prišel pogledat hišnik, kaj vendar počne čudni slikar, 
ga je našel pred veliko sliko na tleh ležečega s prestreljenimi senci. 

Slika pa je kázala mlado mŕtvo žensko z razpuščenimi zlatimi 
lasmi in z malo krvavo progo na razpeti srajci pod suhotnim 
vratom . . . 



Ob 1000. slovenskí gledališki predstaví. 

Dne 13. februarja") 1900. 



í) 



ospel je torej zazelení dan, 

kí nam prinesel je ta svetli praznik! 

Do tega hipa je devetkrat sto 

devetdeset devet minilo časov, 

odkar v svetišču se Taliji svoji 

poklonil prvič je slovenskí národ. 

V preteklost danes v tisočem številu 

poslednji bega slávnostní ta večer . . . 

Miníl bo tudi ta, ko zadnjíkrat 

nocoj zavesa páde — a prešél 

ne bo ponos, ki nam zaliva duše, 

ki šíri prší nam, ne bo prešla 

zavest, kí polni nas nocoj s presladkim 

in z neízrazním čuvstvom — ah, zavest, 

da praznik mi slavimo tu nocoj 

napora lastnega in težkih bojev, 

ki bili smo v stoletju enem jih, 

da dvignemo, da si ohranimo 

dramatiško umetnost — ta zavest 

ne bo minila nam nikdar! 

Stoletje je minilo, in minljivost 
ugrablja že nam tudi prvá leta 



^) Grovoril na odrú gospod rež. R. Inemann. 

.Ljubljanski Zvon* 3. XX. 1900. 12 



154 E. Gangl: Ob 1000. slovenskí gledališki predstaví. 



stoletja drugega ... A žalostnih 

spominov nikdar nam ne vzame čas, 

dokler po teh prostorih svetUh bo 

zvenela sladká govorica naša! 

Kdo nam in s čim nam kdo odkúpi to, 

kar čutimo v svečanostnem trenotku, 

ko tisočič so srca nam oltár, 

ki ogenj plameni na njih Ijubezni, 

vžgan njej na čast, ki je boginja naša, 

kadär se snidemo v tem hramu svetem, 

vžgan njej na slavo, ki objema nas 

enako srčno vse — - najsi smo imoviti, 

najsi nas tare beda, naj strasti 

in naj prepričanja nas ločijo, 

vžgan njej v proslavo, njej — Taliji naši ? 

Leži pred nami knjiga zdaj odprta, 

in beremo in beremo nocoj . . . 

O, téma, téma, téma, téma, téma! — — 

Le žarek tuintam, in zopet noč, 

noč brez zvezdá, noč strašná z bičem v roki! 

Ah, to boli! — Krvavé proge so 

razpete nam po ramah, k zemlji nas 

domači jarem trdi le pritíska, 

da zadusili bi se v prahu, 

ki dviga se od rodnih svetih tal, 

zbujen od boja hrupnega, obupnega, 

ki vije, napoj en s krvjo se našo, 

kot glasna, živa prošnja k nebu se . . . 

O, bratje, ali še velja resnica, 

da slabi páde pod močjo mogočno ? 

O, ne! Pred nami knjiga je odprta, 

in beremo in beremo nocoj . . . 

Naš duh krepak je, jaká naša volja, 

in v žilah naših teče vroča kri, 

in v naših prsih biva živa duša, 

in v naših glavah je razum in treznost, 

in v naših srcih ogenj je, življenje! 

Slovencu je preteklost žalostná, 

bodočnost je njegova, le bodočnost! 



E. Gangl: Ob 1000. slovenskí gledališki predstaví. ISS 



In ta zavest, da smo ustvarjeni 

zato, da moramo živeti, staviti 

v enako vrsto z drugimi se narodi, 

ki so razvijali se kakor cvet na vrtu, 

ki solnce greje ga, napája rosa, 

o, ta zavest zbudila je i one, 

ki rekli so pred davnim, davnim časom: 

Nocoj igramo prvikrat — Slovensko! 

In šlo je dalje — ne s pospeševanjem, 
z ovirami, po skalnem, trdem potí — 
a šlo je. Šlo je, ker vodila volja, 
jeklenost in Ijubezen je stremljenje! 
In kakor da bi, započetniki, 
duhovi vaši bili tu med nami! 
Kot vi ste na začetku bili, tudi mi 
stojimo danes tu pred novo dobo, 
pred dobo lepšo, slavnejšo, svetlejšo, 
katera gledališču našemu 
napoči, da, napoči! 
Res! — Vi začeli ste, s tem podarili 
Slovencem glavnico ogromno ste, 
ki mu obresti daje zdaj ogromne! 
Zato naj s tega mesta svetega 
v tem svetem hipu iz srca globin 
mogočno zadoni: Nesmrtna sláva! 

Ah, kaj smo videli vse na tem kraju! 
Besede nimam, da povedal bi, 
prostora nimam, da opisal bi, 
in barve nimam, da naslikal bi! 
Le duša, duša — ta zaglablja se 
v to tisočero množico obrazov, 
ki so nas gledali veseli zdaj, 
zdaj resnožalostni tu z odra tega, 
tam z odrov onih, ki so stali nam 
kot pastorki zaničevani v kotih! 
Gospoda, ali naj opišem vam, 
kako je iskra šinila prežarna 
iz našega središča širom zemlje 

12* 



156 E. Gangl: Ob 1000. slovenskí gledališki predstaví. 

slovenské in je tam zbudila žar, 

ki v srcih se iskri do nje, do nje, 

do te dramatiške umetnosti? 

Naj vam povem, kako je narodno 

zavest okremenila v dobi tej, 

ki danes nje slavimo završetek, 

slovenská igra? — Naj vam to povem, 

kako se sto in tisoč vernih src 

topilo v morju misii je, značajev 

in nam potem je z mrtvih desk 

kázalo nezakrinkano življenje ? 

Ta sveti molk mi glasno govori, 
da odgovarjajo vam srca vaša! 

In vi, ki tudi tu ste v avditoriju, 

ki so imena vaša združená 

s kulturno temnojasno zgodovino 

Slovencev, ah, pa tudi vi, ki vas 

usoda razkropila je v tujine, 

ah, vi, ki vam počiva trudni prah 

pod zemljo, ki vas je nosila kdaj, 

vi vsi imate lep, prelep večer, 

najlepší praznik svojih praznikov, 

vam vsem tu kliče skromní ta prologus: 

Naj bo vam sláva, večná bo vam sláva I 

Pred mano pa se káže lep prizor: 

Umetnosti dramatiški se klanja 

Slovenija, Sloveniji se klanja 

dramatíška umetnosti — Mi pa smo 

kot svetlí, neugasni, veční žarki, 

ki ji gorimo iz Ijubezni samé . . . 

Kaj ? — Ali solza šili mi v oko 

od čístega navdušenja? — Kaj smeh 

odmeva mi po duši v hípu tem? — — 

Nič solz! — S ponosom in z zavestjo jasnih líc 

v bodočnost glejmo, ki je naša, naša! 

E. Gangl. 



A. Aškerc: Sociálni pregled. 



157 




Sociálni pregled. 

Spisal A, Aškerc. 

(L Posredovalni úrad za delo in službe, 
staja v Ljubljani.) 



II. Rešilna po- 



aš mesečnik je obljubil v svojem programu, da bode 
posvečeval svojo pozornosť vsem vprašanjem se- 
danjosti. 

Književnost in umetnost sta vážna činitelja 
národne prosvete. Ne smemo pa nikdar pozabiti 
tiste korenine, h katere klijo in brste tudi poezija, umetnost in zna- 
nost. Ta korenina je — življenje v najširšem pomenu besede. 
Zivljenje je pojem vseh pojmov, življenje je najvišji izraz prirodne 
energije, je alfa in omega vse zgodovine, torišče vsega kulturnega 
razvoja. Vse, kar človek ustvari na svetu — kaj je drugega nego 
pojav in odblesk življenja? 

Zivljenje je individualno in družabno. Družba človeška pa je 
samo razširjen individuum. 

Čeprav govorimo o telesnem in duševnem življenju, vendar je 
pravzaprav življenje samo eno. Duh in telo sta v našem slučaju dve 
smeri, dva različna pojava in načina, dve različni obliki življenja — 
življenje samo pa je eno. 

Nič ni človeku dražjega na svetu nego življenje. Že misel, da 
preneha človeku prej ali slej individualno življenje, je sama na sebi 
neprijetna in kolikor toliko tragična. Zivljenje nam je tako Ijubo, 
da ga branimo z vsemi sredstvi do skrajne meje. In še samomorilec, 
ki si prestreli srce, si vzame življenje — paradoksna misel! — iz 
Ijubezni do življenja. Ker ne more živeti tako, kakor bi rad, rajši 
sam preneha živeti, ker se mu pač življenje, ki mu ga vsiljujejo raz- 
mere, ne dozdeva več pravo življenje. 

In ker Ijubimo življenje nad vse, zato meri vse naše delo na 
to, da si ga olajšamo, oslajšamo in olepšamo. Vse kulturno delo, ki 
ga je izvršilo človeštvo do današnjih dni, ima v bistvu svojem ven- 
darle namen, življenje človeško uravnati, urediti in izpopolniti tako, 
da je čimdalje bolj vredno, da ga človek živi. Največji pesimist 
mora reči, da je življenje, ki ga ima dandanes človek sredi kakega 
civilizovanega národa, brezprimerno več vredno nego n, pr. pred 200 leti. 
Dandanes je vendar več duševne lúči, več osebne družabne in državne 
svobode, več svobode vešti, več duševnih úžitkov in zategadelj več 



158 A. Aškerc: Sociálni pregled. 

— sreče. Pa človek ni nikdar zadovoljen z življenjem, kakršno je. 
In to je dobro, da ni zadovoljen! Absolútna »zadovoljnost« bi bila 
stagnacija in smrt vsakega napredka, vsakega ra/cvoja. Tak zastanek, 
taká smrt pa sta itak nemogoča. 

Zakaj na mostu, pod katerim se pretaka reka vesoljnega živ- 
Ijenja, stoji zapisano: »llávTa óiU . . . 

Egoist misii zmerom le na svoje osebno življenje, altruist misii 
tudi na svoje soljudi, na družbo. Najboljši Ijudje so vselej radi po- 
speševali tudi srečo svojih bližnjikov, so se žrtvovali za blagostan 
družbe človeške in s tem so poviševali ceno svojega lastnega življenja. 

Geslo sedanjosti je: »Čim več Ijudi bodi srečnih, čim več Ijudi 
živi in uživaj človeka vredno življenje!* 

In naj sodi kdo o socializmu s svojega razrednega stališča, kakor 
mu drago, njegova največja zasluga je vendar ta, da naglaša vedno 
in vedno ravnokar citovano geslo sedanjosti. To geslo je v pravem 
pomenu krščansko; to je bila deviza ustanoviteljev krščanstva. 

Družba se izpreminja, in nikakega dvoma ni, da preide tekom 
prihodnjih vekov v nove, boljše oblike. Toda reforme za izboljšanje 
življenja posameznikov in celih slojev se uvajajo že zdaj. Sociálne 
rane se celijo že zdaj. Družba se čimdalje bolj zaveda velikih dol- 
žnosti, ki jih ima do svojih členov. In zato moramo však korak, ki 
ga stori družba tudi pri nas na Slovenskem za celjenje socialnih ran, 
pozdravljati z veseljem, ker smatramo tudi to za narodni napredek. 

Kajti národ ni nič abstraktnega, idealnega, ampak nekaj práv 
konkretnega, realnega. Národ obstoji iz živih Ijudi, ki hočejo živeti, 
živeti zadovoljno. Ti členi národa potrebujejo hrane, toplote, potre- 
bujejo zdravil in zdravniške pomoci, potrebujejo duševne lúči in 
pouka, hrepene po sreči. 

Ako hočemo veljati za kulturen národ, treba je, da si usta- 
novimo tudi med seboj vse tiste človekoljubne závode in náprave, 
ki jih imajo v veliko večjih razmerah drugi večji narodi. 

In ker je našaLjubljana srce slovenskega národa, zato pozdravljamo 
tukaj vsako humanitarno napravo, ki ima plemenito svrho, da izboljšuje 
socialno stanje prebivalstva. Socialno delo je tudi narodno delo. 

In zato bode »Lj ubi jánski Zvon« odslej redno poročal o 
vsakem napredku socialnega dela v Ljubljani, po Slovenskem in po 
svetu sploh. Zato otvarjamo v naši reviji posebno rubriko, ki smo 
jo nasloviU »socialni pregled«. 

Tej rubriki velja naš úvod. Vabimo vse misleče pisatelje, da 
obračajo svojo pozornost tudi tej vážni rubriki. 



A. Aškerc: Sociálni pregled. 169 

Kajti, kakršno je socialno in gospodarsko stanje kakega národa, 
takšna je tudi njegova književnost, poezija, znanost, njegova filozofija 
in umetnost. Vse to cvetje človeškega dúha raste iz realnih, globokih 
socialnih tal določene dobe. 

Za sedaj nam je zabeležiti dva ploda socialnega dela v Ljubljani: 

prvi je >posredovalni úrad za delo in službe*, drugi pa 

»rešilna postaj a<. 

* * 

* 

Brez hrupa, brez žvenketanja šampanjskih čas, brez napitnic in 
brez obligátne slávnostne godbe se izvrše včasi práv vážne reči. Čisto 
na tihem je otvoril letos naš slovenskí mestni magistrát tudi posre- 
dovalnico za delo in službe ter rešilno postajo. 

Sociologi (družboslovci) so prišli že zdavnaj do prepričanja, da 
ni dovolj, ako ubogemu človeku damo miloščino. Takšna miloščina, 
katere posameznik niti ni dolžan podeliti, je slabo paliativno sredstvo 
za odpravo sociálne bede. Novejši sociologi vidijo globlje. 

Največ Ijudi je ubogih zato, ker nimajo zaslužka, dela. 

Ljudem dati priliko, da si kaj zaslužijo, da morejo živeti ob 
svojem — telesnem ali duševnem — delu, to pa je po modernih 
nazorih naravnost dolžnost človeškc družbe. 

Zakaj, delo je že samo na sebi produktivno, ki ne koristi 
samo delavcu (v najširšem zmislu besede), ampak tudi družbi. 

Ena najpoglavitnejših nalog današnje sociálne reforme je torej 
boj proti brezdelju samému in pa zavarovanje delavskih slojev 
proti brezdelju. 

In da se brezdelnim slojem preskrbi delo, to skrb so po mo- 
dernih državah prevzele v novejšem času občine in mestni ma- 
gistrati.^) 

Službe so oddajaii dosedaj — in menda jih bodo tudi še poslej 
— privátni taki uradi. Za delo sploh, za dninarje, za obrtnike in 
za vajence, ki niso nikjer stalno v službi, potem za delavce vseh 
vrst pa v Ljubljani sploh še ni bilo nikakega biroa. Takšni posre- 
dovalni uradi so najbolj razširjeni dosedaj v Svici, po Nemškem (po- 
sebno na Wurtemberškem), Francoskem in Angleškem. V Luksen- 
burgu so spojeni s pošto. 

») Prim. »Arbeitsvermittlung«, sp. Dr. V. Mataja. Wien. 1890. — »Zur 
Štatistik der Arbeitslosigkeit, der Arbeitvermittlung u. der Arbeitsversicherung*, 
spisal dr. V. Bóhmert, Dresden. 1895. >Arbeitslosigkeit u. Arbeitsvermittlung in 
Industrie- u. Handelsstädten.« Bericht. Berlin. 1894. — >Prakt. Massregeln zur 
Bekämpfung der Arbeitslosigkeit«, sp. H. v. Meyerinck. Jena. 1896. — >Der 
Arbeitsnachweis« etc. sp. Dr. v. Reitzenstein. Berlin. 1897. — 



160 A. Aškerc: Sociálni pregled. 

Jako koristne za posredovanje dela so takozvane »delavske 
borze«. Takšne borze imajo zlasti mesta Líittich, Amsterdam in 
Pariz. Največja takšna borza pa je pariška, ki je pod neposrednim 
nadzorstvom mestnega magistrata. Mesto samo daje tej delavski borzi 
na leto po 20.000 frankov subvencije. 

Zanimivo je gotovo, da se je bila v Avstriji prvá ideja, 
ustanoviti posredovalnico za delo, sprožila že leta 1897. v Lj ub- 
íjaní. Sprožil jo je bil gospod policijski svetnik Podgoršek. 

Gospod Podgoršek piše v svojem poročilu občinskemu svetu 
med drugim tako: 

5>Sedanji načini posredovanja dela in služb so nedostatni in ne 
zadostujejo današnjim socialnim razmeram in potrebám. Najnavad- 
nejši in najenostavnejši način, na katerega si delavci, pošli in drugi 
služabniki pridobivajo dela ali službe, je popraševanje po delavnicah 
in hišah. Tako prosjačenje za delo je mudno, mučno in poniževalno. 
Prosilec izgubi čaša in mora preslišati mnogo grenkih besed. Navadno 
ga zapode, in le slučajno morda dobi dela ali se sprejme v službo. 
Brezposelno postopanje od kraja do kraja pa pokvari tudi še tako 
pridnega, poštenega in značajnega delavca, služabnika in posla in ga 
pogostokrat uniči materiálno in moralno. Bodisi delavec, bodisi 
posel, ki dalje čaša potuje in mora prenašati vse vremenske nezgode, 
se na potu zanemari in príde včasi ves zamazan in razcapan k delo- 
dajalcu prosit dela. Delodajalec, ki sodi človeka po njegovi zunanjosti, 
ga zapodi, ker misii, da je malopriden in nepošten postopač. Tak 
nesrečnež se vlači potem od kraja do kraja, dokler poslednjič ne 
postane postopač iz delomržnje. Beda in obupnost ga mnogokrat 
napravita tudi za zločinca. In vendar bi se tak človek rešil pogube, 
če bi se mu dala prilika, da dela. Posebno nevarno je tako posto- 
panje za ženské, ki so pri tem izpostavljene raznim nevarnostim in 
zapeljivostim in se v bedi rade vdajo nečistému obrtu. Tudi delo- 
dajalci in gospodarji si morajo v slučaju potrebe sami poiskati de- 
lavcev in služabnikov, bodisi z anonsami po časnikih bodisi s 
popraševanjem po raznih prenočiščih, kjer se nahajajo potujoči de- 
lavci in ražni služabniki. Kdor si s popraševanjem ne more ali noče 
dobiti dela ali službe, oziroma delavcev, poslov ali drugih služabnikov, 
se obrne na privátne posredovalnice za delo in službe. Te se dele 
v zakotne in koncesijonirane posredovalnice. Najnevarnejše zakotne 
posredovalnice za delo in službe so prenočišča, ki so združená z 
gostilnami in z žganjarnami. Ťukaj se pije, igra in nesramno govori, 
in marsikak mlad delavec in posel se zapelje in pokvari. Mnogokrat 



A. Aškerc: Sociálni pregled. 161 

še tudi imetnik prenočišča izsesava brezposelne osebe in jih obere 
do zadnjega krajcarja. Ce jim je pa pridobil dela ali službe, plačati 
mu morajo visoke posredovalne pristojbine. Prenočišča so tudi v 
zdravstvenem oziru slabá. Zrak v takih prenočiščih je zaduhel in ne- 
zdrav, postelje so nesnažne in polne mrčesov. Ne da se pa tajiti, da 
so tudi dobra prenočišča, ki so veliká podpora in dobrota za potu- 
joče delavce in pošle. Zakotne posredovalnice imajo tudi ražne pri- 
vátne osebe, branjevke, kramarice, postrežkinje itd., in je število teh 
po vseh mestih veliko. Le-te in pa koncesijonirane posredovalnice 
posredujejo navadno le službe poslov in le malokatere posredujejo 
tudi delo. Nadaljni nedostatki pa so, da pobirajo te privátne posre- 
dovalnice visoko vpisnino in visoko pristojbino za vsako posredo- 
vanje in da tako izkoriščajo delavce in pošle, ne da bi jih pri tem 
kdo lahko nadzoroval. Vsled visoke posredovalne pristojbine imajo 
privátne posredovalnice interes, da se pošli in delavci pogostokrat 
menjavajo, ker čim večkrat se to zgodi, tem več zaslužijo posredo- 
valci. Mnogi nedostatki pri posredovanju dela in služb po privatnih 
posredovalnicah so provzročili, da so delojemalci sami prevzeli po- 
sredovanje in si ga po svojem uredili. Socialisti so bili prvi, ki so 
v svojih strokovnih društvih in v svojih zavezah organizovali posre- 
dovanje dela. S tem so si pridobili socialisti velik vpliv na delavce 
in pošle in druge služabnike. Posredovanje dela po socialiških 
društvih pa je pristransko, ker se preskrbuje delo le članom društva 
in pristašem njih stránke. Posredovanje pa je tudi drago, ker 
morajo člani plačevati visoke tedenske doneske. Delo in službe po- 
sredujejo tudi rázna občekoristna in dobrodelna društva, zadruge in 
oskrbovališča. Društva imajo premalo razširjen delokrog, in se jih 
delavci, pošli in delodajalci le malo poslužujejo. Tudi nimajo društva 
zadostne denarne podlage in morajo vedno prositi podpore. Vsako 
društvo se lahko razpusti in nima torej pravé stalnosti in avtoritete. 
Uradniki nimajo v takih društvih potrebnega ugleda, in ker niso 
stalno nameščeni, je težko dobití dobrih in zanesljivih uradnikov. 
Zadruge posredujejo delo navadno le v eni stroki in pridejo le pri 
posredovanju dela in le v večjih mestih v poštev. V novejšem času 
so tudi oskrbovališča prevzela posredovanje dela, ali če bodo uspe- 
vala, je dvomno, ker se jih delodajalci in delojemalci ravno tako 
neradi poslužujejo kakor dobrodelnih društev. Uspevati pa morejo 
le one posredovalnice, v katere imajo zaupanje delodajalci, gospo- 
darji, delavci in pošli. Nedostatki pri sedaj navedenih načinih po- 
sredovanja dela ali služb so provzročili znatne reforme. To je bil 



162 A. Aškerc: Sociálni pregled. 

velik napredek v gospodarskem življenju. Sosebno se je ustanovitev 
mestnih delavskih posredovalnic obce pozdravila. Naglašalo se je, 
da imajo mesta dolžnost in da so v prvi vrsti poklicana in intereso- 
vana, da ustanove také posredovalnice. Brezposelne osebe, berači in 
postopači napravij o mestom veliko stroškov, ki se s posredovanjem 
dela lahko izdatno zmanjšajo, ker se tem osebam lahko brez ovire 
nakáže primerno delo. Také posredovalnice dajo tudi mestom vpogled 
v delavske razmere. Mesta imajo tudi avtoriteto, ki je potrebná za 
vodstvo posredovalnic, da so nepristranske in da imajo splošno za- 
upanje. Kakšne so sedaj razmere glede posredovanja dela v Ljub- 
Ijani.^ Tudi tukaj se nahajajo nedostatki, kateri so se že zgoraj 
omenili. V Ljubljani si na leto najmanj 10.000 delavcev in poslov 
iší^e dela in službe. Delavci in pošli si iščejo dela in službe s po- 
praševanjem po delavnicah in hišah. Delodajalci in gospodarji pa si 
iščejo delavcev ali poslov z anonsami po časnikih. Kdor si na ta 
način ne pridobi dela in službe, oziroma delavcev in poslov, obrne 
se na zakotne in koncesijonirane posredovalnice ali na taká društva, 
ki posredujejo delo in službe. Tudi po prenočiščih se iščejo delavci 
in pošli. Največje zlo so zakotne posredovalnice, katerih je v Ljub- 
ljani gotovo najmanj 15. Mestna posredovalnica za delo in službe 
v Ljubljani je ustanovljena po vzoru mestnih posredovalnic v Svici 
in v Nemčiji.« 

Ker pa se je bilo uresničenje te plemenite misii zavleklo, 
prehitel nas je Dunaj; Ljubljana pa je sedaj na drugem mestu. V 
Gradcu je taká posredovalnica v rokah društva »Landesverband 
fiir Wohlthätigkeit in Steiermark«. Kako potrebná je bila posredo- 
valnica za delo, razvidi se iz prometa, ki ga je imel dosedaj ta 
na novo ustanovljeni mestni úrad. Vseh skupaj je bilo namreč že 
meseca januarja nad 500 prijav, to se pravi: med temi 500 Ijudmi 
jih je nekaj službe in dela Ískalo in nekaj jih je službe dobilo. 

* * 

* 

Jako važno socialno delo je izvršil mestni magistrát tudi s tem, 
da je ustanovil v »Mestnem domu<« »rešilno p os taj o«. 

V večjih in velikih mestih, kjer je promet po ulicah in trgih 
jako živahen, koder hodi in se vozi na dan po tisoče in tisoče Ijudi 
najrazličnejših stanov, ražne starosti in raznih izobrazbenih stopinj, 
pripeti se tudi však dan po več manjših ali večjih nezgod. Nesreče se 
dogajajo pa tudi pri raznih stavbah, podjetjih v mestu, potem v 
tvornicah, na železnicah, tramvajih i. t. d. V vseh takih slučajih treba 



A. Aškerc: Sociálni pregled. 163 

nagle pomoci. Potreben je zdravnik, ki daje ponesrečencu prvo pomoč, 
potrební so Ijudje, ki ponesrečenca preneso ali prepeljejo na po- 
sebnem vozu v »bolnico« i. t. d. Zato so se po večjih mestih že 
povsod ustanovila takozvana »rešilna druŠtva«, ki izpolnjujejo v 
pravem pomenu besede človekoljubna, samaritánska dela Ijubezni do 
bližnjega. Znano je n. pr., kako je bilo dunajsko rešilno društvo 
prišlo 1. 1895. ob potresu celo oddaljeni Ljubljani na pomoč. 

V Ljubljani se za sedaj še ni moglo ustanoviti posebno rešilno 
društvo, ker za to treba velikih denarnih sredstev, pač pa se je 
ustanovila rešilna postaja, ki ima svoje prostore v »Mestnem domu.* 

>Rešilna postaja* Ijubljanska ima isto nalogo in isti namen 
kakor kakšno rešilno društvo, samo da more svoji nalogi ustrezati 
le v ožjih mejah in s skromnejšimi sredstvi. 

Gospod zdravstveni svetnik, dr. Kopŕiva, je bil tako prijazen, 
da mi je na mojo prošnjo pokazal v >Mestnem domu* lokál rešilne 
postaje in mi pojasnil vse zadeve tega najnovejšega prekoristnega 
zavoda. Rešilna postaja je mestni, magistrátni závod in je pod 
njegovo upravo. Načelnik tega zavoda je mestni fizik. 

Gospod dr. Kopŕiva nam je sam pojasnil potrebo Ijubljanske 
rešilne postaje z nastopnimi vrstami: 

»Usodepolna potresna katastrofa leta 1895. je opozorila mero- 
dajne činitelje kakor na marsikatere druge pomanjkljivosti tudi práv 
nemilo na pomanjkanje zadostnih priprav za slučaj nezgode. — 
Seveda se do tistega čaša tudi ni potrebovalo posebnih priprav v to 
svrho, kajti pri dosedanjem skromnem stavbnem gibanju in pri práv 
pičlih industrijalnih in obrtnih podjetjih s parno silo se je pripetila 
le redkokdaj kaka nezgoda, in zadostovale so radi tega za navadne 
slučaje v to svrho v posameznih mestnih stražnicah pripravljene 
takozvane rešilne škrinjice s potrebnim obvezilom in kirurgičnimi 
inštrumenti. — Potresna katastrofa je pa pospešila, kakor znano, ne- 
navadno stavbno delavnost, industrijalna in obrtniška podjetja. Tudi 
že v manjših delavnicah nájdeš dandanes plinove, električne ali pa 
parne motorje, in s tem napredkom se množe tudi nezgode s práv 
težkimi in komplikovanimi telesnimi poškodbami. — Prostovoljna 
rešilna družba na Dunaju nam je prišla takrat v najnujnejši šili na 
pomoč, in njeni vozoví s popolno urejeno kuhinjsko upravo so nam 
še v dobrem spominu. Toda zapustila nas je kmalu, in treba je bilo 
misliti na to, da si v kolikor mogoče uredimo sami kako pomoč za 
také slučaje. Na to ni bilo misliti, da bi posnemali v tej zadevi 
Dunajčane ter stroške za ustanovljenje in vzdržavanje rešilne družbe 



164 A. Aškerc: Sociálni pregled. 

naložili že itak trdo prizadetemu občinstvu. Treba je bilo zadovoljiti 
se z najpotrebnejšimi terjatvami ter za nje izposlovati denarnih sred- 
stev pri občinskem svetu. To je bilo tem lažje, ker je tudi le-ta 
uvidel, da je treba v prvi vrsti centralizovati vso rešilno akcijo, za 
njo preskrbeti neko središče (centralo), kjer bi bilo v slučaju potrebe 
najti ne samo zdravniške pomoci, potrebnih priprav in inštrumentov 
za zdravniško pomoč in za prevažanje ranjencev in bolnikov itd. 
Pri tem prizadevanju nam je prišla kakor nalašč telefonska napráva 
in pa projekt za zgradbo gasilnega, sedaj mestnega doma. Dosedanje 
mestne priprave za prevažanje ranjencev in bolnikov niso niti naj- 
skromnejším zahtevam več zadoščale. Prevoz poškodovancev s takimi 
dvokolnicami je bil z ozirom na stanje naŠih cest, posutih z debelim 
nepresejanim gramozom in zametenih po snegu, grozno mučilen in 
isto tako nevaren. Ce je bilo prevažati n. pr. poškodovanca, ki je 
imel zlomljeno nogo, bati se je bilo, da koščki zlomljenih kosti ne 
pretrgajo vsled trganja in suvanja v takih vozičkih sedaj še nepo- 
škodovane mišice in pa vnanje kože ter da proderejo z zlomljenima 
koncema na površje, da ne provzročijo celo smrtnonevarne krvavitve. 
— In kako neusmiljeno dolgo je trajala taká mučilna vožnja za 
ranjenca v primeri z vbžnjo v vpreženem vozu. — Práv rade volje 
se je odločil pri teh okoliščinah občinski svet za nakúp vsem mo- 
dernim zahtevam ustrezajočega ambulančnega voza in to tembolj, 
ker je bilo tudi za požarno brambo skrbeti za vprego vedno pri- 
pravljenih konj. Ker mora pa mestna občina vrhutega skrbeti za 
prevažanje vseh onih bolnikov in ranjencev, ki prihajajo iz tujih 
občin v naše bolniške závode po železnicah, je bilo s tako napravo 
ustreženo najširším krogom naše dežele. Misliti je bilo torej le še na 
zadostno zdravniško pomoč. Obrnil se je radi tega mestni magistrát 
do društva kranjskih zdravnikov v Ljubljani s prošnjo, naj bi členi 
njegovi sodelovali pri tem človekoljubnem podjetju. In tudi ti so rade 
volje ustregli tej prošnji, tako da ni bilo zaprek za ustanovitev pre- 
potrebne rešilne postaje« . . . 

Brž ko se dogodi kje v mestu kaka nesreča, če se človek po- 
škoduje pri delu, če se ponesreči na ulici, treba je po najkrajší poti, 
najboljše telefonoma obvestiti rešilno postajo, ki je takisto zvezana 
po telefónu z magistrátom. Povedati je treba, kaj se je zgodilo, da 
ve rešilna postaja ukreniti, kar je potrebno, da ve n. pr., je li 
treba priti na kraj nesreče z vozom ali ne. Za prevažanje po- 
nesrečencev ima postaja poseben, nalašč za také rešilne závode 
narejen voz, na katerega se ponesrečenec, potem ko se mu je po- 



A. Aškerc: Sociálni pregled. 165 

delila prvá zdravniška pomoč, položi. Ta voz je na dvorišču >Mestnega 
doma« pripravljen takorekoč noč in dan, takisto seveda voznik s 
konji. Zdravniško službo pri rešilni postaji opravljajo pred vsem ma- 
gistrátni zdravniki. Drugi mestni zdravniki pa se vrste pri sodelo- 
vanju po nekem turnusu, tako da ima však zdravnik določen v 
mesecu poseben dan, ko je zavezan pripravljen biti, da pomaga pri 
rešilni postaji, ako ga pokliče. 

V sobah, ki jih ima »rešilna postaja« v »Mestnem domu< na 
razpolaganje, so pri rokah vsi aparati in instrumenti, ki jih zdravnik 
potrebuje za prvo pomoč pri nezgodah. Tam je za vse slučaje priprav- 
Ijena tudi postelj — recimo, da se pripeti kak pôrod na ulici. Takisto 
stoji v sobi železen, po najnovejšem sistemu napravljen operacijski 
»divan«. Ako treba vroče vode, segreje j o v par sekundah elektrika itd. 

>Rešilna postaja v Mestnem domu* je tudi zategadelj vážna, 
ker tam nájde lahko vsak^ bolnik však čas pomoci pri zdravniku. 

Na rešilni postaji v » Mestnem domu« ordinuj eta gospoda 
mestna zdra vniká za uboge však dan — izimši nedelje in praznike 
— od 9. — 10. ure dopoldne in pa od I. — 2. ure popoldne brezplačno. 

Bolniške blagajne in tiste tuje občine, ki pokličejo Ijubljansko 
>rešilno postajo* na pomoč, bodisi za slučaj kake nezgode ali 
pa, da je treba prepeljati kakega ranjenca ali bolnika s kolodvora v 
tukajšnje bolniške závode, pa so zavezane, povrniti mestni občini 
Ijubljanski stroške, ki jih je imela >rešilna postaja«, ko je bila šla 
kaki tuji občini ali bolniški blagajni na pomoč. 

Iz tega kratkega načrta se vidi, kake vážnosti je rešilna postaja 
za Ljubljano. Mestni magistrát si je s tem naprtil veliko skrb in 
veliko stroškov na svoje ráme. Naj bi občinstvo to uvaževalo in se 
posluževalo zavoda. 

Upajmo, da se bodo premožni Ijudje spominjali tega človeko- 
Ijubnega zavoda, kadar delajo oporoke. Ako bi dobila rešilna postaja 
denarnih sredstev, mogla bi se sčasoma popolniti in razviti v društvo. 

* 

Oba zavoda pa: »posredovalnica za delo in službe « in pa » re- 
šilna postaja* sta eminentno humanitarnega značaja. Oba zavoda 
pomagata reševati socialno vprašanje, ker celita sociálne rane; oba 
zavoda sta res lepo socialno delo sedanje mestne úprave, sedanjega 
vzornega župana, gospodov: policijskega svetnika, zdravstvenega 
svetnika in njegovih tovarišev zdravnikov ter napredno misleČih 
občinskih svetnikov Ijubljanskih. 



166 



Artifex: Slovenskí slikarji v Monakovem. 




Slovenskí slikat^ji V JVIonakoVem. 

Spisal Artifex. 

/pravki so me zanesli minoli mešec v Veliko Nemčijo, 
in pri tej priliki sem si ogledal tudi » moderne 
Atene« — Monakovo. Tu je središče nemške umet- 
nosti, tu je vir nemŠkega modernega slikarstva in 
kiparstva. Tu sem prihajajo sinovi Muz iz vseh 
delov sveta, da se uče najkrasnejših umetnosti, kar so jih naklonila 
nebesá trpečemu človeštvu v naslajo in užitek. Monakovo je mesto 
slikarjev in kiparjev, poleg Pariza in Rima ter Prage najslavnejše 
sedanje torišče evropske umetnosti. In vesel je človek, ako čuje in 
se tudi sam prepriča, da je postalo Monakovo umetniški Jeruzalem 
po nesmrtnih zaslugah dveh suverénov, nesrečnega kralja Ludovika 
in sedanjega bavarskega princa regenta Luitpolda. Ta dva moža sta 
z velikanskimi žrtvami dvignila Monakovo do sedanje sláve, pridobila 
akademiji vec naj znamenitej ših umetnikov za učiteije ter privábila iz 
vseh dežel nebroj slikarskega in kiparskega naraščaja, ki je dandanes 
— razkropljen po vsem svetu — odločilen v umetniških vprašanjih. 
Monakovo zalaga poleg imenovanih mest s profesorji in z obrazoval- 
nimi umetniki vse akademije in vsa duševná središča evropskih in 
prekomorskih. V Monakovem je zaslovel prvák modernih glasbe- 
nikov, Rikard Wagner, tu so dozorevali W. Kaulbach, Bôcklin, Len- 
bach, Makart, Stuck, Gabr. Max, Uhde, Deffreger, LôíTtz, ZUgel, 
Herterich, F. A. Kaulbah i. dr. 

Ko je sedanji ravnatelj monakovske akademije, Lôfftz, razstavil 
v osemdesetih letih svojega znamenitega Kristusa v grobu, ki diči 
sedaj monakovsko »Novo pinakoteko«, se se odprle tedanjim Du- 
najčanom oči. Francoski realizem je bil zanje prebrutalen. Trebalo 
je zato, da ga ublaži nemški čut. Spretnosti Lôfftza in raznim iz- 
vrstnim modernim profesorjem se mora monakovska akademija za- 
hvaliti za svoj sedanji procvit. Sedanje šole učitelji so se nadomestili 
z mladimi umetniki, kakor so Pavel Hôcker, Lud. Herterich, Zugel 
in Stuck. Cele legije slikarjev so romale takrat v Monakovo. Naravno 
je, da so pohiteli tja tudi slovenskí obrazovalni umetniki, Ferd. Vesel, 
Anton A ž b e in Iv. K o b i 1 c a. 

Sedaj biva v Monakovem petorica slovenskih slikarjev: Až b e, 
Grohar, Jakopič, Jama in Strnen. 



Artifex: Slovenskí slikarji v Monakovem. 167 

Senior jim je g. Anton Ažbe, ki biva že mnogo let ondi ter 
je nekak konzul slovenskému umetniškemu naraščaju, ko pride v 
Monakovo. Poznám ga že izza mladih nog, ko se je učil še pri 
rajnem Wolfu. Ažbeta sem torej želel najprej posetiti. Ni ga bilo 
težko najti, saj je njegova slikarska in risarska šola v Georgenstrasse 
štev. 16. obce poznaná in med najbolj obiskovanimi. Tma pa letos 
razen te šole še dva atelijéja: enega za učence in enega zase. Lani 
se je namreč oglasilo okoli trideset učencev preveč v njegovo šolo; 
radi pomanjkanja prostora jih je mogel sprejeti le 80. Ažbetova 
šola ima dva oddelka: za začetnike in za zrelejše učence. Učitelja 
sta Ažbe in njegov asistent, g. Igor Grabar, ki je rodom Rus. Po- 
učujeta pa risanje in slikanje po živih modelih (glava, kostum, akt), 
za začetnike seveda spočetka le po maskah iz mavca, za oba od- 
delka skupaj pa ima g. Grabar kurz, v katerem uči slikati zatišja 
ali zabiti (Stilleben). Anatomijo in prespektivo razlagata učitelja s 
preparati in pri korekturi, ki se vrši vsako sredo in soboto. Poletí 
traja pouk dopoldne od 8. — 12. ure in od 2. — 7. ure zvečer, po zimi 
pa od '/aQ. — 12. in od ^'32. — 7. Pri korekturi v začetniškem oddelku 
pomagajo tudi boljši učenci višjega oddelka; ti se sčasoma uspo- 
sobijo tudi za korektorje višjega oddelka ter so za to honorirani. 
Vstopiti morejo učenci in učenke v to Ažbetovo šolo však čas, šol- 
nina znáša poleti 26 mark na mešec, po zimi pa 27 mark. Možno 
pa je tudi obiskovati le dopoldanski ali le popoldanski kurz. Gospod 
Ažbe ima torej popolno slikarsko učilišče, in častno je zanj, da so 
njegovi mnogobrojni učenci najrazličnejših národnosti, ki so srečni, 
ako jih g. Ažbe sprejme v svojo veleugledno šolo. Tu sem videl 
Ruse, Poljake, Srbe, Francoze, Rumune, Američane, Svede, Angleže 
in Nemce. Takega ugleda, kakršnega uživa g. Ažbe v Monakovem, 
pač še ni imel tu noben Slovenec! — 

Posetil pa sem g. Ažbeta najprej v njegovem privatnem ate- 
lijéju, ki je v Georgstrasse št. 40. Ko vstopim, ga zagledam za sli- 
karskim stojalom skritega. Mož je majhen, z obilno glavo, velikimi 
brkami in elegantnim nanosnikom. Takoj me je vprašal, kako uspeva 
>težko rojeno dete«, slovensko umetniško društvo. Ko sem mu po- 
vedal, da se govori práv resno o I. sloven. umetniški razstavi, ki 
naj bi bila 1. 1900. v Ljubljani, se je veselo nasmejal ter dejal: »No, 
mene ne bodo našli Slovenci nepripravlj enega !« — in mogočno dvig- 
nivši svojo roko, je pokazal na plátno, ki je slonelo na stojalu v 
kótu: »Glej — kaj se ti zdi?« — Zagledal sem mojstrski portrét 
Wolfa v naravni velikosti in s karakteristično viržinko med zobmi. 



168 Artifex: Slovenskí slikarji v Monakovem. 



Zamišljeno, skoraj melanholski zre njegovo oko predse, za njim pa 
se vidi slika, polna nežno naznačenih figúr. Zares, tak je bil Wolf 
živec in trpeč! — 

»Zdelo se mi je potrebno« — mi je dejal Ažbe — »spomniti 
se svojega trpina brez lastne krivde. Naj se ga spominjajo Slovenci 
vsaj po njega smrti, ko ga že za živega niso znali ceniti. Umri je 
malone od samé lakote! Kako strašno! Da, da, Slovenci imajo že 
mnogo grehov na svoji vešti, a med največjimi je nepopisna beda 

in grozno stradanje enega največjih slovenskih genijev Wolfa! 

Slovenskí vandalizem je uničil tudi imenitno Wolfovo solnčno uro 
na SV. Jakoba cerkvi; nihče se ni našel, ki bi j o bil vsaj fotografiral! 
Prijatelj, malo imajo Slovenci svojih umetnikov, ker gre vsakdo rajši 
duše pást ali otroke lasat kakor »umetniško« stradat in od lakote 
umirat, a če jim umetniško društvo in vi, ki ste »peresni možje«, 
ne priskočíte, se vam pokvari in izneveri še ta peščica, a naraščaja 
ne bo!« 

Gospod Ažbe je bil resno jezen; kakor oglje so mu žarele oči, 
njegova dolga brka pa sta se tresla od ogorčenosti ... In kázal mi 
je dalje svoje slike, napol dodelane ali šele dobro začete. — 

»Tole pa menda ne bo za Ljubljano.?« se je poredno smejal 
ter mi kázal začeto sliko »Leda z labodom«. Na bregu reke leži 
krásno žensko bitje z razpuščenimi lasmi v srebrni jutranji svetlobi. 
Zdelo se mi je, kakor da vidim, kako se dvigajo tiste bisernordeče 
prsi, h katerim se prislanja labod v neskončnem hrepenenju . . . Ti- 
stele pevke pa bom goto vo poslal z Wolfom vredl« je dejal Ažbe, 
ko sem mu prigovarjal, naj se udeleži slovenské razstave s čim naj- 
večjim številom slik. In videl sem novo veliko sliko: kmetské 
pevke na cerkvenem kôru. Pevke so seveda v narodni noši z 
avbami na glavah! Vsa slika diha v pristno kranjskem milieuu. In 
videl sem še ražne osnutke, risbe in naročila, katerih se Ažbetu 
nikdar ne manjka ... In to me je veselilo, še bolj pa dejstvo, da 
je ostal naš umetnik tudi sredi velikonemškega mesta Gorenjec staré 
korenine. V njegovem atelijéju vise kranjske avbe, vivčki, polhovke, 
koruzni storži in pristne gorenjske golenice. 

Potem sem posetil g. Ivana Groharja, ki je v domovini že 
precej poznan po svojih religioznih in žanrskih podobah. Grohar 
zajema snovi svojim slikam navadno iz srede kmetskega Ijudstva, 
katerega kot rojen kmetski sin pozná dodobra. Tedaj je izgotavljal 
dvoje slik za samostan na Brezjah in eno žanrsko sliko. Oni cerkveni 
sliki kazeta sv. Antona puščavnika, ko ima vizijo, in s v. Antona Pa- 



Artifex: Slovenskí slikarji v Monakovem. 169 



dovanskega, ko se mu je prikázala Marija z Jezuškom v naročju. 
Sliki knata dimenzijo 226 : 120 cm. Ker ju je med tem slikar že 
razstavil v Ljubljani, ju tukaj ne bom opisoval. 

Zanrska slika Groharjeva je namenjena Ijubljanski razstavi ter 
predstavlja na velikem (110 : 180 ctfi) platnú komičen prizor iz kmetč- 
kega življenja. Na svatbi sede gostje za belo pogrnjeno mizo — 
ženské v pečah — spredaj na oglu starec — oče neveste. Od leve 
stráni prihajata dve moški figuri: eden je našemljen kakor petelin, 
drugi ga pa vodi. Petelin izteguje vrat črez mizo, otroci, ki so se 
te pošasti zbali, pa lezejo pod mizo. Vsi ti obrazi so slovenski — 
okolica domača, obleka gorenjska. Prizor je vprav dramatiško živahen, 
kompozicija naravna in mična, tako da je gledalcu situacija takoj 
razumljiva. Nedvomno bo Groharjeva slika napravila na razstavi v 
Ljubljani najsimpatičnejši vtisk ter našla — kar je pri slikarju poleg 
priznanja največje vrednosti — tudi dobrega kupca! 

>Mi slovenski umetniki smo, izimši Ažbeta, podobni kára vani 
v Sahari,< mi je dejal Grohar; »grozna suša nas obdaje, dasi je tu 
vse prej kakor tropično podnebje. Čeprav se prikáže tampatam 
kaka zelenica, a izgine vedno prehitro. Potrpljenja treba Slovencu — 
pa saj je báje to božje mazilo . . . Bodočnost mora biti lepša, 
tako se tolažimo ... in verjemi, prijatelj, ta lepa nadá je večkrat 
edino, kar nas vzdržuje, da ne obupamo< . . . 

Tudi k prijatelju Rikardu Jakopiču sem stopil, ki stanuje 
v isti hiši kakor njegov pobratim, Matija Jama. Tega pa ni bilo 
več v Monakovem, ker se je vrnil za nekaj mesecev v domovino — 
menda v Ljubljano. 

R. Jakopič je Ljubljančan, Krakovčan, rojen tam tik rimskega 
zidu na Mirju. Oče mu je trgovec. O Rikardu pri nas še ni bilo 
dosti govora. Pred leti je razstavil različne portréte, ki spadajo še v 
njegovo »Sturm und Drang-«dobo; delani so le bolj na koloristični 
efekt, vsled česar jih človek seveda ne sme gledati preblizu. Taki 
gledalci, ki slike rajši »vohajo<t, nego gledajo, so se — naravno — 
zgražali nad Jakopičevim načinom slikanja, vendar pa se očituje že 
v tistih, gotovo nedovršenih portretih nenavaden dar za barvo in 
pošteno stremljenje za resnico. Však Jakopičev portrét se zlasti od- 
likuje s karikteristiko portretiranca; njegova duša, njegova notranjost 
se mora videti na zunanjih potezah obraza . . . Odtlej, ko je raz- 
stavil omenjene portréte, je ostal Jakopič rojakom skrit, toda delal 
in učil se je dalje neumorno. Jakopič je premagal v tem času teh- 
nične težave, zadusil tisto svojo morečo melanholijo in nezadovolj- 

• Ljubljanski Zvon« 3. XX. 1900. 13 



170 Artifex: Slovenskí slikarji v Monakovem. 

nost s samim seboj, a ostal vendarle sam svoj. Barve prevladujejo pri 
njem danes práv kakor pred leti; sedaj ríše realističnejše, in zamisel 
vsake ideje ima veliko poezije. 

Pokazal mi je več slik, katere pripravlja za Slovensko umetniško 
razstavo. Njegov Kristus je pravá himna na Onega, ki je ustvaril 
luč in barve. Kristus — belo oblečen — stoji z razprostrtimi rokami 
v večerni zarji na gori ter prosi blagoslova za Jeruzalem. Preko 
obraza in gorenjega dela prsi padá večerná rdečkasta luč, dolnji del 
telesa in slike sploh je závit v sivé, zelenkasté in višnjeve barve. V 
ozadju pa je nebo z onimi neizmerno finimi niansami iz rdečkaste, 
vijoličaste in zelene boje. Podoba je človeške naravne velikosti ter 
napravlja mogočen in neizbrisen vtisk. — Druga slika predstavlja 
krst v Jordanu. V ospredju stoji Janez Krstnik; obrnjen s hrbtom 
proti gledalcu, vliva iz školjke vode na glavo rahlo sklonjenega Kri- 
stusa, ki stoji pred njim v beli obleki, zagazivši do kolen v vodo. 
V ozadju je čoln in v njem nekaj učencev. Luč prihaja od zadaj; 
vse je zakrito z nekako mehko, megleno svetlobo, iz katere stopa 
kot temná silhoueta močna postava Janeza Krstnika. — Končno mi 
je pokazal slikar osnutek simbolistične podobe, katero je nazval Ja- 
kopič >Zalost«. Starká, suha in sklonjena — v črni raztrgani 
obleki — roke krčevito sklenjene — prihaja od desne stráni. Noč 
je. V ozadju jesensko drevje — spredaj suha, borna tráva. Povsod 
puščava in smrt. Nedvomno bo ta slika med najlepšími, kar jih je 
došlej ustvaril Jakopičev kist! — 

Matej Strnen je najmlajši slovenskí umetnik v Monakovem, 
a vendar uživa vsled svojih risb in ilustracij ter nekaterih izloženih 
slik v domovini že práv časten ugled. Ljubljanska občina je na- 
ročila pri njem veliko, skoraj 4 wž visoko podobo cesarja Franca 
Jozefa I. na konju za Mestni dom. Cesarjevo držanje v parádni 
uniformi je vrlo dobro pogojeno, glava izvrstno karakterizirana, ozadje 
pa k figuri jako lepo prilagodeno. Slika bo mestni dvorani zares 
krasen nakit! — - 

Razen te slike izdeluje g. Strnen še žanrsko podobo: deklice 
pri prvem s v. obhájil u. Snov je zamišljena práv poetično; 
obrazki deklic se odlikujejo z neizrečeno milobo in ginljivo nedolž- 
nostjo. Belina njih oblekic s cerkvenim interieurjem daje vrlo sim- 
patično barveno harmonijo. Strnen hoče izdelati sliko skrbno ter jo 
posiati na razstavo v Ljubljani 1. 1900. 



Etbin Kristan: Igralec. 171 



Tako se pripravljajo naši umetniki v Monakovem za I. občno 
slikarsko in kiparsko razstavo v slovenskí metropoli, in gotovo jih 
posnemajo tovariši, ki bivajo v Pragi, na Dunaju, Parizu in v do- 
movini, da nastopi vsa umetniška družina častno in mnogoštevilno 
pred svoj národ, češ: »Glej, tudi tvoji sinovi známo kaj, ne pa le 
— tujci!< 



■V 



I g n a 1 e c/ 



steklenih tulpah lúči se žare 
in šJrijo svetlobo po dvorani. 
Gospodje elegantní in gospe, 
dijaki, delavci so tukaj zbrani. 

Uživat semkaj so prišli večer, 
privedli pa so jih nagibi ražni . . . 
Tam eden trdi glasno venomer, 
da ni lepo, če so fotelji prazni; 

gospa bogata v prvi vrsti lož 
prišla pokazat novo je obleko, 
na galeriji mladi bledi mož 
zahaja sem, ko Turek v svojo Meko. 

In tisti, ki zbok živcev tu sede, 
in tisti, ki jih res umetnost mika, 
bi rekel, komaj čakaj o, drhte, 
da se razkrije igre živa slika. 

Končana uvertira. Zvonca znak . . . 

Sedaj svetišča dvigne se zavesa, 

in tam stoj i in govori junák. 

Kako igra! . . . To živce vse pretresa! 

In kot bi neka tajná struja se 
razlila z odra po dvorani celi, 
je vse napäto, kot bi v igri le 
slušalci in gledalci tu živeli. 

Odvrniti ne morejo oči, 

čeravno trga srca to trpljenje — 



*) Pri gledališki akademiji na korist pokojninskemu základu za slovenské 
dramatične igralce Ijubljanskega gledišča govoril g. Danilo. 

13* 



172 Etbin Kristan: Igralec. 



z oblastjo tajno jih junák drži, 

ki vteleŠuje múke, strast — življenje. 

Kako igra! ... Ta glas in ta izraz! 
Ta bol — kako j o vsaka gesta slikal 
In groza mu spreminja ves obraz, 
život se trese kakor trepetlika. 

In zdaj! Glej . . . solza šije mu v očeh . . . 

in vsako srce groze zatrepeče — 

na ustnicah ugasnil je nasmeh — 

oh — zableščale so mrtvaške sveče . . . 

Zdaj páde zastor . . . Tiho, tiho vse, 
ko da so množice vse onemele; 
v dvorani polni nič ne gane se — 
dejal bi, roke so j im vse okamenele. 

In še en hip — tedaj pa zašumi 
aplavz viharen, da se trese hiša, 
in petkrat, šestkrat mora pred Ijudi 
umetnik, predno silni hrup se stiša. 

Tedaj se pogovarjajo Ijudje, 
omamljeni zbok igre pretresljive — 
»Oj, kje se je naučil tega, kje? 
Odkod dobil to moč besede žive?« 

Umetnik pa zapira spet srce. 

V očeh njegovih ni ničesar brati. 

Li čuti kaj ? Umeje H gorje.? 

To trdo lice — kdo bi mogel znati? 

Učil se je, bridko se je učil 
na tistem odrú, ki se zove žitje; 
bolesti smrtne se je tam napil, 
vscsala bol se je v njegovo bitje. 

To igro zdaj ponavlja vsaki dan, 

in nihče drug ne ve, kaj to pomeni . . . 

Umetnost mu kipi iz srčnih ran, 

iz duše bolne vro uspehi njeni. 

Etbin Kristan. 



Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 



173 



Iz pisem Jupja Šubica. 

Ob desetíetnici njegove smrti. 
Priobčil Ivan Šubic. 




VIII. 
Ljubi moj! 



V Livnu, 15. októbra 1878. 



voje zadnje pismo sem dobil na maršu iz Trávnika v 
Kupreš. Lepa hvala Ti zanj 1 Jaz sem bil spisal takoj 
tisti dan odgovor, a ker ni bilo potem več dni pri- 
like, da bi ga dal na pošto, sem ga pridržal in ga 

tudi pozneje nisem odposlal; preveč se je bil že postaral. 

Iz Livna sem poročal domov, kako se mi je godilo na maršu 
in med bitko pri Livnu ter potem na patruli v Glamoč. To pismo, 
menim, si bral; zato ti teh stvari ne bodem še enkrat ponavljal. — 

Prejšnji teden sem prejel Tvoja zadnja dva lista; razveselil si 
me z njima kakor tudi s pridejanimi ilustracijami. Odgovoril bi Ti 
bil precej, a imel sem mnogo posla in malo prilike. Moral sem biti 
najprej za >Quartiermacherja« po bližnjih vaseh, precej potem sem 
bil pa komandiran za »šlibarja€ k Štacijskemu poveljništvu. Tam ni 
bilo mnogo opravka, a prostosti nič in zraven še stotnik čemeren 
človek, tako da se mi je dosti zdelo, ko sem bil dva dni (11. in 
12. októbra) tamkaj, 13. októbra sem se pa »marod« vpisal in pri 
kompaniji ostal. Se danes imam prosto; — imelo me je brez šále 
precej pri fraku — no, zdaj je malo bolje, in jutri, menim, bom 
čisto zdrav. — Na štacijskem poveljništvu je že drugi vstopil mesto 
mene, in zdaj ostanem pri kompaniji, kjer sem vsaj prost, kadar ni 
ravno službe. 

Livno je mestece s 1000 kočami, večjidel vse v hribu; trdnjava 
močna in veliká, a pozná se ji že starosti zob — jaz sem jo že 
enkrat risal, pa dal sem jo proč. Ce bom imel ugodnega čaša, jo 
bodem sebi za spomin še enkrat škiciral. Ljudje so z nami prijazni, 
ker so skoro sami kristjani tu ostali, s Turki pa tako malo ob- 
čujemo. Dobi se tukaj dosti vina, slanine in belega kruha, kar do- 
nášaj o na konjih iz Dalmacije. 

Med vojaki se govori vse križem in raznovrstno o odpustu; 
nekateri pravijo, da pojdemo gotovo ta mešec, drugi pa trdijo, da 
ostanemo črez zimo tukaj — seveda nihče ne ve nič! 



t74 Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 

Toliko pa rečem, če nas letos ne puste domov, jih ostane po- 
lovico tu, kajti Ijudje so dognani do konca. — 

Če pridemo res konec t. m. ali pa v začetku novembra domov, 
me boš li čakal, da pojdeva skupaj na Dunaj ? 

Upam, da si zdrav in ravno tako Tvoji in moji. — Piši kmalu 
kaj! Tvoji mamki gorko zahvalo, da se me tolikokrat spominja! Tudi 
jaz mislim nanjo in na vas vse, od katerih sem prepričan, da mi 
res vse dobro želite. 

Sprejmite moj srčni pozdrav vsi, posebno pa Ti, Ivane moj! 

Srčno te poljubim 

Tvoj 

Juri. 

P. s. Če pridejo v »Illustr. Ztg.« slike: Grád v Trávniku, Cestni 
prizor iz Trávnika, Slepi Arabec, Prodajalka káve in Bosanska obitelj 
iz Dolca, tedaj vedi, da je to od mene. Na redakcijo je moje risbe 
odposlal moj znanec nadporočnik dne 21. prejšnjega meseca, in zdaj 
bi utegnilo v kratkem iziti. 

IX. 

V Livnu, 15. novembra 1878. 
Ljubi Ivan! 

Ko sem bil Tvoje zadnje pismo prejel, nisem hotel več odgo- 
varjati v Loko, kjer bi Te moj list najbolj gotovo ne bil več našel. 
Pisal sem torej bratú Janezu na Dunaj in menim, da si tudi Ti bral 
z njim moje pismo; — posebnosti pa tako nisem imel za tistega 
čaša mnogo poročati. Po malem sem marodiral skoraj ves čas, zdaj 
pa sem, hvala bogovom, zopet na konju in ne čutim skoraj, da bi 
mi kaj manjkalo. — Da sem postal poštni ekspeditor, to že gotovo 
ves — kaj bom še vse na svetu — ! Godi se mi tukaj bolje nego 
pri kompaniji ; imam bolj mir, nisem pod tako strogo komando* 
zraven pa še vlečem na dan 40 kraje, doklade. Najslabše je to, da 
móram biti celi dan doma in čakati, da kdo kaj prinese ali pa iskat 
pride — no pa saj pri tako slabem vremenu bi tako ne mogel ni- 
česar risati zunaj. Zdaj skoraj vedno noč in dan dežuje — včeraj je 
bila strašanska nevihta, kar strehe je metalo s stolpov v trdnjavi, in 
v poštni hiši, ki je ena najlepših, je deževalo v sobo skozi strope, 
da bi se bili dežniki potrebovali. Pota, ozir. ulice po mestu so kot 
struge, in gaziti mora človek to blatno vodo včasi črez koleno. — 
Pa kakor pregovor pravi: »po dežju zopet solnce sije«, tako je sledil 



Ivan Šubic: Iz pisem Juija Šubica. 175 

danes viharni noci krasen solnčni dan; ta mi je tudi pregnal vsaj za 
trenoték staro lenobo, da ti zopet črez dalj čaša pišem. 

Jaz sem zdaj čisto brez znancev tukaj razen Gogale, ki je pa 
tudi za ta mešec moral s 1. bataljonom v Glamoč. Ves božji dan 
ne grem nikamor. Opoldne jeva navadno menažo s tukajšnjim poštnim 
úradníkom, zvečer pa kuhava čaj ali kavo in končno se kaj pogo- 
varjava, dokler se ne spraviva spat. Spiva skupaj v eni sobi. Uradnik 
se zove C, je doma iz Trsta in nemško lomi le za silo — veliko 
slabše nego jaz — . Ti ne veš, kakšen smeh je, če je treba kako po- 
ročilo skovati na direkcijo ali kam drugam! O jerum, jerum! človek 
res vse poskusi — . Sicer je pa C. >ein alter Junggesell* in, če je 
treba, »ein S — magen«, da mu jaz komaj vsaj za potrebo »šteh držim*. 
Lepše je vse eno biti poštár, nego pa napetim častnikom se ukla- 
njati in hoditi na stražo. 

Pred dobrima 2 tednoma sem prosil prof. Griepenkerla, da bi 
se profesorskí kolegij dunajské akademije pri vojnem ministrstvu 
potegnil zame in mi izposloval odpust. Če bodo kaj napravili, ne vem, 
ker nisem od nobene stráni dozdaj nič odgovora dobil. — Drugače 
bode treba ostati črez zimo tukaj, in če se to zgodi, obupam in 
opustim misel, hoditi potem Še na Dunaj — po čemu neki?! — 

Risal že zopet celo večnost nisem ničesar, dasiravno me je moj 
znanec, nadporočnik Grôber, písmeno prosil, naj bi zopet iz Livna 
kaj napravil. A odkar sem videl »Travnik« v »Illustr. Ztg.<, me ne 
veselí nič več; to ni podobno ne moji skici, ne mestu Trávniku! 
Uboge risbe, ko jih dobi tak lesorezec v roke!! 

Zdaj bi pa že nci/.rečeno rad imel zopet kako písmo od Tebe 
kompare, in pa od Janeza; tolíko čaša ne dobim nikake vešti od 
nikoder, kakor da bi me bili res že vsi pozabili. 

Pivo imamo tukaj izvrstno, in krčme so že čisto po naše na- 
pravljene; dunajskí peki peko tako lep bel kruh, kakor ga že nisem 
videl dobre štiri mesece — ko bi bila le gaža malo večja! — 

Piši torej kmalu, braté, kje stanuješ, kako se imaš ítd. Kateri 

rojakí so že prišli na Dunaj od tistih, ki so bili tu kot enoletni 
prostovoljci ? 

Janezu in Tebi, dragi moj, tisočero pozdravov! Poljub 

Tvojega zvestega 

Jurja. 



176 Ivan Šubic: Iz pisetn Jurja Šubica. 



X. 

v Atenah, 18. decembra 1879. 

Ljubi Ivan! 

Danes je ravno tri tedne, kar sem prišel v Aténe. >) Pisal Ti 
nisem prej, ker sem imel vedno opravka in ker sem glavne reči 
svojega potovanja itak sporočil Janezu, ki Ti je gotovo dal pismo 
brati. Med tem časom se ni nič posebnega pripetilo; stanujem še 
vedno v hotelu »ď Angleterre« in pričel sem delo v Schliemannovi 
palači. Prvá dela so práv nepomenljive slike z limom na stropih: 
majhne figúre, živali, zatišja itd. Pozneje bodem slikal z voskom v 
večjih prostorih po lastnih kompozicijah iz grške mitologije. Prof. Ziller 
(nemški arhitekt) in dr. Schliemann sta jako prijazna in z delom za- 
dovoljna. 

Posebnega znanja dozdaj še nisem naredil, ravno tako sem si 
utegnil mesto dozdaj le površno ogledati. 

1) Poletí in jeseni 1. 1879. je bival Juri na grádu grófa Mcn.sdorflfa v Bos- 
kovicah na Češkem, kjer je v družbi mladih grófov, svojih starih znancev z 
Dunaja, slikal in risal tamošnje kraje. V Boskovice mu je nenadoma prišlo po- 
vabilo Henrika Schlieraanna, naj gre v Aténe slikat notranje prostore nove 
paláce, katero je Schliemann zgradil v grški stolnici. — H. Schliemann je bil 
jako zanimiv mož. Znano je, da se je kot ubog kramarski vajenec in pomocník 
naučil vseh važnejšíh evropskíh jezíkov. Govoríl je gladko poleg nemščine, ki 
mu je bila materínščína, angleško, francosko, holandsko, laško, špansko, portu- 
galsko, Švédsko, rusko, poljsko, latinsko, novogrško, starogrško in arabsko. V 
6 tednih se je vsakemu jeziku temeljito priučil. Znanje ruščíne ga je prívedlo 
na Rusko in mu ustanovilo ogromno bogastvo. V zadnjem času mu je sama 
indigo donášala po 200.000 mark čistega letnega dobička. — Ko je imel dovolj 
novcev, je popustil trgovino in sc jel praktično pečati z grško arheologijo. Iz- 
kopal je — vsaj on je bil o tem prepričan — staro Trojo in našel základe 
Priamove. Živel je samo za svoje Flomerjeve junake, in vsa njegova hiša je bila 
urejena po starogrškem kroju. Žena mu je bila Horeja, sin Agamemnon, hčerka 
Andromaha, sluga pa Pelop! Za svoja izkopavanja je žrtvoval neštete tisočake, 
a doma je bil hud stiskač in pri umetniških honorarjih jako trd. O umetnosti 
sploh ni imel nikakega pojma; za eden star lonec bi bil rad dal najlepší moderní 
umotvor. Ker je bil poleg tega jako trdno uverjen o ímenitnosti svoje osebe 
in o svoji svetovni slávi, trdovraten v svojih nazorih do skrajne meje in velik 
čudák v osebnih odnošajih, lahko umejemo, da so mladi učenjakí in umetniki, 
katere je zbíral za svoje namene okolí sebe, čestokrat uganjali bolj ali manj 
nedolžne šale z zagrizenim starinarjem in si privoščili marsíkak dôvtip na njegov 
rováš. 

Te razmere klasično ílustrira »Tragedíja«, katero je spísal v onih dneh 
Jurjev novi znanec, prof. Mommsen, ki seje tedaj na Schliemannovem »dvoru« 
pečal z arheologijo (je lí to Theodor Mommsen ali eden njegovih dveh, tudi 
slovečih bratov, mi ni znano). To tragedíjo príobčujem tu doslovno po orig; 



Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 177 

V nedeljo septi^Ml na Akropoli. — Velikánski vtisk napravijo 
te staré razvaline! — Jaz nisem nikdar bil prenapet prijatelj grškega 
božanstva; kolikor sem se ga učil spoznávali, sem storil izprva le 
svojim profesorjem na Ijubo — a ko stojiš med temi židovi, stebri 
in podobami, se ti vendar oživi fantazija, in nehote se človek z 
duhom postavi v dávno pretekle čase ter s spoštovanjem občuduje 
umotvore, katerim sedanji vek nima para. Posamezni deli Partenona, 
Bakovega gledališča in drugih stavb so še zelo dobro ohranjeni. 
Skoraj tako kakor ti umotvori, je okolica, po katerej je od tam 
razgled, občudovanja vredna. Xeizrečena krasota! 

Kdor je te starine z lastnimi očmi videl, prizná starim Grkom 
gotovo dosti okusa. Ko si pozneje vse to natančneje ogledam, Ti 
bom poročal tudi podrobneje; za danes le te malé opazke. 

nalu, ki se nahaja v mojih rokah. Da bode čitatelj razumel celo burko, omenjam 
nastopno: Schliemann je rad razkazoval svoje zbirke, a kot prvo zanimivo stvar 
je pokazal vsakemu, najsi je bil gospod, gospa ali gospodična, veliko — tra- 
kuljo, katero so bili zdravniki srečno izvabili iz njegovega telesa. Dr. Stein- 
reich je dr. Schliemann, Frl. Blúhstrumpf odgojiteljica njegovih otrok; Zirel 
je arhitekt prof. Ziller, ki je zgradil Schliemannovo palačo in mnogo drugih 
stavb v Atenah, Schibutz pa je naš Juri. 
»Žaloigra« slove takole: 

Kleines Trauerspiel in Athen. 

1. Scéne. 

Dr. H. Steiiireich (allein): Und Zcit hab' ich gar nicht. Der erste Bánd 
meines Werkes uber Troja, Vor-Troja, Vorvor-Troja und die noch älteren 
Trojas verlangt dringend meinen Fleiss; ausserdem hab' ich die Úbersetzungen 
in 2 Sprachen zu revidiren, nebst der neuen chinesischen Ausgabe der ersten 
4 Bande. Und doch kónnen die Menschen nicht 'mal meinen Palast schmúcken, 
ohne mir beständig mit Anfragen zu koramen. Ich habe ihnen ja gesagt, die 
Topfe sind die Hauptsache. Nun wollen sie auch noch wissen, was in die 
Mittelfelder soli. Wozu hab' ich denn eigentlich den Zirell gekauft, meinen 
Leibarchitecten, und obendrein den Schibutz, meinen Hofmalerr Nun freilich, 
los werde ich sie nicht. Was sag' ich ihnen denn von den Omamenten der Mittel- 
felder? Vielleicht weiss meine Alťsche etwas. Horäa, Horäa! 

Horäa: Lieber Heinerich! 

Dr. Steinreich: Sag' mal Alťsche, was setzen wir in die Mittelfelder? 

Horäa: Vielleicht weiss Frl. Blúhstrumpf Rath. 

Dr. Steinreich: Heda, Sie Bluestorking, kommen Sie 'mal oben! 

Frl. Blúhstrumpf: Euer Gnaden befehlen ? 

Dr. Steinreich: Sagen Sie mal ihre Meinung. was wir oben im Study als 
Deckengemälde anbringen sollen? 

Frl. Blillistrumpf: Setzen sie ihr Bild hinein mit ihren Kindem Aga- 
memnon und Andromache und mit Pelops dem Diener; daneben eine Pappel 
Populus alba, fólia oviformia acuta, daneben den vom Director Schmidt neu- 
entdeckten Orionnebel . . . 



178 Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 

Vreme je nekaj dni že bolj pusto — veter, mraz in večkrat 
tudi dež, vendar pa se ne pozná, da bi bila zima. Vrtovi, drevoredi 
in polje, vse je lepo zeleno; Ijudje sedijo pred kavarnami na ulicah 
v lahki obleki. Sadja je še vedno polno na drevju, pomaranč in 
limon itd. 

Moja navadna druščina je Zillerjev brat, tudi arhitekt, in neki 
Grk, ki pri njem riše (absolviran tehnik, govori par besed nemški), 
s katerim gremo včasi na čašo piva, ki je pa tukaj zelo drago. 
Ena tretjina litra stane 50 leptá, to je naših 20 kr., in je zraven te 
draginje še nad polovico lažje nego dunajsko. Vino je dobro in ne 
drago; jaz pijem v hotelu pri mizi buteljo po 1 frank, bela, a po- 
stená kapljica. Ce ga izpijem eno steklenico, sem že židane volje. 
Navadno ga imam dva dni eno buteljko pri mizi, ker ostane vedno 
na svojem mestu. Dva večera sem j o že ukázal prinesti v svojo 



Dr. Steinreich: Hä, hä — das wäre? Was meinen sie? Pappel, Orión? 

Frl. Blúhstrumpf: Eine Pappel Populus alba, fólia oviformia acuta, 
semilanceolata mált sehr gut ihren schnell und hochentsprossenen Ruhm, Herr 
Doktor; und wie Orión, weil er das Wild so ritterlich erjagte, unter die Sterne 
versetzt, katasterisiert wurde, so sind auch sie wiirdig, katasterisiert zu werden. 

Dr. Steinreich : Nun, nun, sehr gelehrt — werď es 'mal úberlegen — 
Katasterisiert werden môchť ich am Ende wohl, hä, hä, wenigstens lieber als 
castr .... werden. Nicht wahr, Alťsche ? Aber Orión, Pappel — ist mir zu sym- 
bolisch. Nun kônnen sie gehen und rufen sie 'mal die Kiinstler. 

/>/. Bliihstrmnpf: Zu Befehl. Die Herrn sind schon im Nebenzimmer! 
(Ab.) — (Zirell und Schibutz kommen.) 

Dr. Steinreich: Wir sprachen hier iiber die Mittelfelder; haben sie nicht 
selbst eine Idee, Zirell? 

Zirell: Fúr sie als beriihmten Entdecker ist das Thier, welches die Lúne- 
burger Salzquellen fand, das rechte Wappen, das Schwein. Schwein haben, sagt 
der Študent, und meint Gliick haben. Setzen wir also ein Schwein als Mittelbild. 
Es ist das einzig passende Symbol fúr sie. 

Dr. Steinreich: Gehen sie mir mit ihrer symbolischen Schweinerei! Was 
nútzt das Schwein — ohne Commentar verstúnde niemand den Sinn, und sie 
wissen ja, dass ich Nacht und Tag an meinen Werken arbeiten muss. Európa 
erwartet sie. — Aber soeben kommt mir selbst ein neuer Gedanke; wie wär's, 
wenn in den Bánd — 

Horäa (ihm den Mund zuhaltend): Lieber Heinerich! 

Schibtitz: Den Bánd? Den 1. Bánd ihrer Schriften? O, ja! Ein grosses 
Foliobuch mit Goldschnitt, daraus konnte ja ein Bild werden. 

Dr. Steinreich: Ein Buch! Nein, sie Querkopf! Ich meine das schonste, 
seltenste Stúck meiner Sammlung, den langen Bánd — 

Horäa (ihm den Mund zuhaltend): O, lieber Heinerich! 

Dr. Steinreich (sich losmachend): Den Bandwurm, den ich hatte, sollen 
sie porträtieren und im Mittelfelde darstellen, naturgetreu, lang, schwarz, nur 



Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 179 

samotno sobico, a komaj sem steklenico črez polovico izpraznil, 
sem že napijal glasno vam prijateljem in znancem v daljni domo- 
vini, tako da sem se trenotek poxneje sam sebi smejal — a kaj 
čem, dolgčas mi je včasi nepopisno! Kako že pravi Scheťfel ? 

O Heimat, alte Heimat, 

Wie machst das Herz du schwer! 

Piši mi kmalu, piši mnogo in obširno. Odtod gredo pisma 
samo ob četrtkih in ob sobotah; če mi torej precej odgovoriš, dobim 
písmo šele črez 3 tedne. 

Danes sem prost, ker praznujejo Grki praznik »Svetega Nikole*. 

Zdravstvuj, ne zabi me in piši kaj! 

Iz daljine Ti mnogo, mnogo poljubov pošilja 

Tvoj zvesti 

Juri. 
XI. 

V Atenah, 2. januarja 1880. 

Ljubi Ivan! 

Včeraj sem dobil Tvoje pismo. Bilo je že pozno, ko sem prišel 
domov; obedoval sem namreč pri mlajšem Zillerju. Sampanjec mi 
je provzročil že itak dobro voljo, a potem še Tvoje pismo — kako 
sem ga bil vesel! Iz lista spoznávam, da mojega zadnjega pisanja, v 
katerem sem očrtal svoj dnevni red, še nisi dobil; zato teh stvari 
ne bodem danes ponavljal in to tem manj, ker je vse pri starem 
ostalo. Godi se mi dobro in zdrav sem, zraven tega pa se pripeti 
vedno kaka mala neprijetnost, ki pa človeku seveda še ne napravi 
sivih las. Dr. Schliemann je namreč precej čuden mož . . . Do sedaj 
sem vedno priden in sem le malo starinskih spomenikov podrobno 

grosser, so etwa wie die lernäische Hyder. Nun, hiermit haben sie meine Be- 
fehle, der Wurm ist hier, da, da kônncn sie ihn studieren. Als ich ihn im 
Bauch hatte, da war er mein Feind, jetzt ist er das Kleinod meiner Sammlung. 
Ich zeige ihn gem, besonders den Damen. (Ab mit Horäa.) 

Schibutz: Einen Bandwurm malen! Nein, Freund Zirell, das iibersteigt 
alles! Ich setze dieLiebesgôttin mit Amor in die Ecke und leihe ihr die Zúge 
meines Schatzes, ich malé dort Dianen mit den Hunden, hier Ganymed — und 
nun soli ein langer schwarzer Bandwurm gemalt werden und porträtähnlich dem, 
welchen der Topfjäger im Bauch hatte. Weshalb verliess ich doch das schône 
Wien! — um hier zu Athen in die Hände eines Barbaren zu fallen r — Zu 
Schiff, zu Schiflf, leb' wohl, mein Zirell, leb' wohl, Athen! 

Ende. 

Athen, 20. Január 1880. 

Dem armen Kúnstler sendet herzlichen Gruss ein armer Poéte. 

I. Š. 



180 Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 

preštudiral. Te dni bodemo predrugačili moj kontrakt s Schliemannom. 
Dosedaj me je plačeval na mešec, a v novi pogodbi bode za vsako 
delo določen poseben honorár, ki bode neodvisen od čaša. To bo zame 
dokaj prijetnejše; prislužil si bodem lahko več novcev, poleg tega 
bodem pa tudi bolj prost in bom imel priliko tudi še za druga dela. 
Tisto soboto potem, ko sem ti pisal, je padlo tu celo nekaj 
snega, a skopnel je kmalu, in zdaj je zopet najlepše vreme. Pred 
nekaterimi dnevi sem bil v kraljevem vrtu, ki je pa precej zane- 
marjen, a ravno zaradi tega jako slikovit. Palme, pomaranče in druge 
nam tuje južne rastline — krásno! Pomaranč je tu sploh obilo, 
skoraj kot pri nas — češpelj; vse so še na drevju, vse je zeleno po 
vrtih, pravá pomlad! 

Prof. Mommsen je še vedno tu; postala sva bila práv intimna pri- 
jatelja. Mož je originalen — žal, da smo ga zadnjič v neki veseli družbi 
skoraj malo razžalili; škoda, da ti o tem ne morem podrobneje pisati. 

Božičnih praznikov nisem oficialno praznoval, kajti po nasvetu 
prof. Zillerja sem se pridružil grškim praznikom — da imam več 
prostih dni! Tako moramo z dr. Schliemannom postopati! Zalostno, 
a ne gre drugače. No, po novem kontraktu bodo také malenkosti 
nemogoče. — 

V ponedeljek sem povabljen h prof. Zillerju na grŠki sveti 
večer. Zame bi bilo silno pusto, ko bi ne imel obeh bratov Zillerjev. 
Oba sta mi dobra prijatelja, osobito pa mlajši. Zanimalo te bode, 
da sem se iz Trsta vozil z neko gospodično, s katero sem se precej 
prvi dan vožnje seznanil do poljuba, a stoprav zadnji dan sem zvedel, 
da se vozí tudi k Zillerju za odgojiteljico njegovemu detetu. Gospa 
Zillerjeva je Dunajčanka, jako omikana in fina dáma. — Pri mizi 
šedi poleg mene družina kraljičinega tajnika; govore ruski, a zdi se 
mi, da mešajo vmes poljske besede. Umejem jih jako malo. 

Na Silvestrov večer sem bil v gledališču, ki pa je slabše od 
Ijubljanskega. Igralci so Francozi. Igrali so: »Le petit Duc«. Kralj je 
v svoji lóži takt bil k raznim arijam. 

Dekleta tu niso ravno lepa, le malokdaj se viďi na ulicah kaka 
krasotica. 

Naj bode za danes dovolj. Kako se imaš? Si li zdrav in 
dobre volje? Tebi, Janezu in znancem srčne pozdrave! 

Najlepší pozdrav in poljub pa sprejmi Ti 

od svojega 

Jurja. 



A. Aškerc: Ko páde zavesa . . . 181 

- Ko psde zavesa'). . . 

^<i^avesa padá ... A gledišče ploská . . . 
Cimdalje bolj grmí pohvale zvok, 
čimdalje bolj, glasneje in glasneje; 
in ne poleže se vihar poprej 
in ne potihne, dokler spet ne vzdigne 
zavesa se in on se ne prikáže, 
ki glavno vlogo je igral nocoj . . . 
In ko prikáže se — hej, zdaj šele 
mu ploskajo in kličejo: >Izvrstno!« 
in > živio < se ori po teátru . . . 

In on stojí tam na prizornici 

s tovarišem ob levi in ob desni 

s tovarišicoj v dráme zadujem činu, 

in klanja se občinstvu slávnemu 

po ložah, po parterju, po stojišču 

in klanja se visoki galeriji 

pa zahvaljuje se smehljaje vsem 

za to ovacijo, za to priznanje , . , 

Zavesa páde spet in — vse utihne. 

in praznijo se lóže in parter 

in prazni se balkón in galerija 

in prazni se stojišče — lahko noč! 

Ugasnile električne so lúči . . . 

V gledišču zaostal je le spomin 

še po dišavah in parfumih raznih . . . 

In jutri bodo dnevniki obširno 

spet o nocojšnji pisali predstavi 

in hvalili igralce in igralke, 

a v prvi vrsti njega, kakor vselej . . . 

In on, junaj nocojšnje dráme, on, 

ki nosil je na ramah svojih kos, 

ki bil oživil pesnikove misii, 

ki bil vtelesil je junáka v igri, 

ki bil življenje vdihnil mu resnično — 



1) Kot prológ govoril na glediški akademiji dne 17. februarja g. rež. R. 
Inemann. 



182 A. Aškerc: Ko páde zavesa . 



on zdaj obleko pisano si slači 

in snema mäsko in lasuljo z glave, 

z obraza že umiva si ličilo . . . 

In zdaj počasi spravlja se domov, 

ob pozni uri — ne umetnik več, 

ne »Hamlet« več, ne »Faust« in ne »Revizor« — 

le človek, samo človek je sedaj, 

Moža sprejemlje žena ga doma, 

očeta ga pozdravljajo otroci . . . 

In dolgo mu ne sklopi sen oči . . . 

Se stresajo se živci od napora 

in v duši gibljejo se še podobe . . . 

Prizor pomiče še se za prizorom . . . 

In dolgo vidi še tovariše, 

tovarišice vidi pred seboj . . . 

Se globlje vidi in še dalje, dalje . . . 

Mladosť zdaj svojo vidi pred očmí . . . 

To bilo je pred dvajsetimi leti — 
tako nekako, morda nekaj menj — 
Tedaj zaljubil se je bil v boginjo, 
v boginjo dráme s krinkoj na obrazu. 
In šel za njoj je po širokem svetu ... 
Kako jo Ijubil je — umetnost sveto! 
Kako jo je častil in obožaval! 
Umetnost bila mu je vse odslej. 
Umetnost — ta mu bila je življenje. 
Ne radi kruha, ki mu ga dajala — 
ne, samo radi nje, le radi nje 
je bil dozdaj dramatični igralec . . . 
Poglabljal se v dramatike je slávne, 
študiral dráme in tragedije, 
veselé igre čital je dôvtipne, 
študiral je značaje s strastnoj vnemoj. 
In hrepenenja in stremljenja cilj, 
življenja smoter in najviŠji vžitek 
mu bil je, da oživljal je na odrú 
dramatiške osebe pesnikom . . . 
In čutil je, ponášal se je sam, 



A. Aškerc: Ko páde zavesa . . . 183 

da z yečjim ni navdušenjem še nihče 
gledišču slúžil dosedaj ko on! 

In vzvišena boginja Talija 
povracala Ijubezen mu je verno. 
Od vspeha ga vodila je do vspeha 
in sláve vence vila mu povsod, 
kjerkoli se prikázal je na odrú 
kot žrec umetnosti dramatične . . . 

O ti večeri, polni hvaloploskov 
in lovorjevih vencev, rožnih šopkov! 
In ti banketi, ki na nje ga vabil 
inteligencije je mestne cvet! 
Sampanjec pokal je, se penil v čašah, 
zdravica pila se je za zdravicoj 
umetniku-igralcu . . . Kolikrat 
iz lepih ženskih ust je čul laskanje, 
neredkokrat dobil celo poljub je 
od lepih takih ust v zahvalo — da! 
Najlepša poezija v teh spominih . . . 
O lepi čaši — dnevi ti mladosti! . . . 

Umetnik velik, slaven je igralec. 

Ni izneveril še se ideálom; 

boginji Taliji ostal je zvest . . . 

Le mlad ni več . . . Jeseň nastopa hladná. 

Izbral si je družico za življenje. 

Umetnici nadarjeni in lepi 

podal je roko. To je bilo takrat, 

ko prvikrat igral je >Hamleta« 

in ona bila je »Ofelija«. 

Na odrú ji je rekel: »Pojdi v klošterl* 

a za kulisami: >Ne hodi v klošter, 

Ofelija! Ves, jaz bi te ne pustil . . . 

Ah, bodi rajša moja draga ženka!< ... 

Tam poleg njega spavá zdaj z otroki 
>Ofelija<. Skoz okno mesečina 
obseva mu rodbinsko tiho srečo . . . 



184 A. Aškerc: Ko páde zavesa . . . 

In on premišlja in premiŠlja dalje, 
kaj pač potem utegne se zgoditi, 
ko »Hamlet<f se postará, oslabi, 
ko pač ne bo se Ijubilo mu več 
prepirati se s kraljem in kraljicoj, 
s sarkazmom bičati perelo družbo 
pa z grobokopi premišljavati 
problém človeškega življenja temni . . . 

Umetnost — to je ena, ali druga 

življenje je, in on je tudi človek, 

ki hoče in ki mora pač živeti. 

Ofelija živeti mora tudi 

in pa otroci morajo živeti . . . 

Kako že pravi Hamlet? — Da, da! . . . »Biti 

ne biti, važno je vprašanje!« ... 

O lepi čaši, hipi svetle sláve! 
Ko triumfator stopal je po poti 
s cvetlicami posuti umetniški . . . 
Trofeje slavnih zmag vise še tam-le 
po stenah — venci s pestrimi trakovi. 
In žarki lunini srebrni, glej, 
obsevajo po svili zlate črke, 
obsevajo tam oveneli lovor ... 

Glej, kaj je to.? . . . Na lovorjevih vencih 
peresa se spreminjajo v zlato, 
v cekine se spreminjajo kované! 
In zdaj — obira z vencev te cekine 
prekrásna vila z nagimi laktmi, 
oblečená v tančico snežnobelo — 
nemara je boginja Talija — . 
Cekine torej snema vila bela 
iz lovorjevih vencev pa jih vsipa 
umetniku na postelj se smehljaje. 
In vsiplje jih in vsiplje — vedno več . . . 
Vse polno svetlih zlato v je krog njega 
pri vzglavju, in pri vznožju, ah, povsod, 
povsod po postelj i, zlato, zlato . . . 



Sempronio Avanti: Giordano Bruno. 



185 



O, kaka sreča! . . . Ali vila bela 

približa tudi ženi se in deci; 

in tudi njim nasuje v postelje 

cekinov zlatih, kjer je kaj prostora. 

In vedno več in vedno več ga vsiplje 

bogastva zlatega umetniku . . . 

Ne bo li konca ? Saj še zaduši 

ga s samim zlatom vila navsezadnje! 

In on podpre si glavo z laktom desnim 

in mane si oči pa gleda, gleda . . . 

Sedaj je brez skrbi za staré dni 

on sam in žena pa njegova deca! . . . 

In še tovariŠem, tovarišicam 

pomagal lahko bo poslej — kako pak! 

Predrami se. Skoz okno gleda dan . . . 
Nocoj pa res je sanjal zlate sanje . . , 



A. Aškerc. 





Giordano Bruno. 

Spisal Sempronio Avanti. 

\ne 17. februarja t. 1. je preteklo 300 let, kar je bil 
v Rimu na »Campo dei fiori* na grmadi živ sežgan 
eden največjih mislecev in filozofov, kar jih je kdaj 
živelo na svetu — Giordano Bruno. 

Tista oblast, ki je sežgala pred njim že Husa, 
Savonarolo in mnogo mnogo drugih zaradi njih svobodomiselnosti, 
sežgala je tudi njega. A dočim sta morala umreti Hus in Savonarola, 
ker sta zahtevala reformacijo katoliške cerkve na podlagi evangelija 
samega, oziroma reformacijo javnega nravstvenega življenja, bil je 
na smrt obsojen Giordano Bruno, ker je kot znanstvenik in 
posvetni filozof razširjal náuke, ki so nasprotovali in nasprotujejo 
deloma še dandanes cerkvenim dogmam. Hus in Savonarola sta 
bila sežgana, ker sta delovala v okviru cerkve proti njej za čisti 

14 



186 Sempronio Avanti: Giordáno Bruno. 



náuk Kristov, Bruno pa je prišel na grmado, ker je zunaj svoje 
cerkve z orožjem znanosti in filozofije delo val proti cerkvi in zasta- 
relim názorom svojega čaša . . . 

Giordáno Bruno je mučenik znanstvene in filozofske svobodne 
misii. Giordáno Bruno je bil genialen človek, ki je s pomočjo neke 
čudovite in zagonetne divinatorske sposobnosti prehitel svojo dobo, 
se ločil in osvobodil od mišljenja te svoje dobe in si ustvaril 
takšno naziranje o svetu, do kakršnega so dospeli drugi Ijudje komaj 
300 let po njegovi smrti . . . 

Giordáno Bruno je bil rojen 1. 1548. v Noli blizu Neapolja. 
Še mlad je stopil v dominikánski samostan ter se z veliko goreč- 
nostjo vdal učenju grških filozofov. Ti so ga pa le izpodbudili k 
samosvojemu premišljevanju in svoji sodbi. Humanizem je rodil 
Italiji cvetočo umetniško renesanso, humanizem je pa osvobodil 
svet tudi tesnih spôn sholastičnih ter dal človeškemu dúhu svo- 
boden polet, ki je otvoril človeški misii novih perspektív. 

Sin humanizma in obenem največji pospeševatelj njegov je bil 
tudi Giordáno Bruno, ki je preporodil svobodno znanstveno raziska- 
vanje in premišljevanje. 

Zaradi svojih radikalnih in ne več pravovernih názorov je 
moral zapustiti samostan in tudi Italijo. Potoval je v Svico, potem 
na Francosko, kjer je na univerzi v Toulousi postal profesor filo- 
zofije. Potem je prišel v Pariz, nato v London in Oxford in 
končno na Nemško - — povsod učeč in razširjajoč svoje nove ideje. 

Spisal je več knjig, v katerih je z vso svojo fenomenalno du- 
hovitostjo pobijal do tedaj veljavni geo- in antropocentrični sistem 
ter se potegoval za sistem Koperníkov in Galilejev. Učil je, da je 
vsemir neskončen, večen. Tohko je središč, kolikor je solnc in 
solnčnih sistemov. Zemlja se suče okoli solnca, in solnce se samo 
suče okoli svoje osi. Učil je tudi, da višji organizmi proizhajajo po 
neskončni poti razvoja iz nižjih organizmov; vsa živa in » neživá* 
bitja so si v sorodstvu med seboj. Slutil je torej descendenčno 
teorijo, ki si je dandanes že osvojila znanstveni svet. Bruno je torej 
predhodnik Darwinov. Tudi oznanjevatelj današjnega modernega mo- 
nizma je, ne materialistnega monizma, ampak nekakega oduŠevlje- 
nega, višjega. 

Vse vláda ena delujoča moč, ta moč je v vseh stvareh »Bog«. 
Bog je notranja moč vsega gibanja . . . duša vsega, kar se giblje 



Sempronio Avanti: Giordano Bruno. 187 



in kar se oživlja z njegovo močjo. Boga vidimo v lesku solnca ne- 
beškega in v lepoti vsake stvari . . . 

Učil je tudi, da se v vsemiru ne izgubi ni atóm materije, pa 
tudi ni najmanjša moč. Kakor znano, je to zadnjo hipotezo, da se 
tudi moč ohrani, v novejšem času znanstveno podprl fizik Meyer. 
(»Das Gesetz von der Erhaltung der Kraft«.) 

Iz tega sledi jasno, da je prišel s svojimi nauki v nayzkrižje s 
cerkvenimi dogmami, ker je ali direktno ali indirektno tajil marsikaj, 
kar so njegovi vrstniki brez kritike verovali. 

Giordano Bruno je bil tudi pesnik, svobodomiseln pesnik. In 
tudi njegove poezije so prešinjene z njegovimi filozofskimi idejami. 
Vmes zavzdigne satirski bič, s katerim tepe zastarele oblike svo- 
jega čaša . . . 

Moralo je priti do konflikta, do tragičnega konca prej ali slej. 
In prišla je zanj tragična ura. 

Povrnivši se s svojega nemirnega blodenja po svetu na pova- 
bilo nekega meščana v Benetke, je bil tukaj izdan in predan inkvi- 
ziciji, ki ga je imela zaprtega več let in ga potem izročila posvetni 
oblasti (>bracchium saeculare<), ki ga naj kaznuje z > nekrvavo* 
kaznijo . . . 

In na Campo dei fiori je izdihnil omenjenega dne veliki mislec 
v plamenih svojo idealno dušo . . . 

Tisto leto, 1600., je bilo >sveto leto*, in neštete množice Ijudstva 
so bile priromale v Rim. Okoli grmade se je kar trio Ijudi in gle- 
dalo grozni prizor . . . Vedeli pa niso, da je krivoverec, ki gori na 
grmadi, poslej nesmrten, in da se začenja z njim takorekoč nová 
doba človeške misii. 

In on je stal na grmadi sam in zapuščen od vsega človeštva. 
Krščanski mučeniki so imeli oporo v tisočih in tisočih svojih sover- 
nikov in somišljenikov, imeli so oporo v večnem plačilu po smrti. 
V zadnjih urah mučeništva jih je krepčalo hrepenenje po kroni 
Kristusovi. 

Giordano Bruno pa je stal tam in umiral sam. Oporo je imel 
le v sebi samem, v svojem prepričanju, da se je boril za resnico in 
za svobodo mišljenja. Tolažiti se je moral sam. 

Kolika možatost, kolik pogum, kolik značaj! 

Dandanes gledamo na te tragične prizore preteklosti objektivno, 
hladne krvi in s filozofskim mirom. 

14* 



188 Sempronio Avanti: Giordano Bruno. 

Zgodovina, » magistra vitae*, uči, da je konservativni tok živ- 
Ijenja ugonabljal in pogostokrat tudi uničil Še vsakogar, kdor je 
hotel plavati proti njemu. Zgodovina pa tudi uči, da so mučeniki 
novih idej podlegli le na videz in začasno, a da so v resnici zmagali 
in triumfovali nad svojimi nasprotniki in krvniki. 

Zmagal je Hus, zmagal je Galilei in zmagal je tudi Giordano 
Bruno. Kdor je zmožen stvar mirno presoditi, mora reči, da je 
ogromna večina kulturnega sveta danes istih názorov, kakršnili je 
bil pred 300 leti Giordano Bruno. Marsikatera znanstvena in filo- 
zofska téza, za katero je Bruno dal svoje življenje, je dandanes 
sploŠno priznaná. 

Dandanes vemo, da je vsa človeška prosveta stvar razvoja, 
težavnega, mučnega, z žrtvami in mučeniškimi trupli pokritega pota 
razvoja. 

Mi vemo, da je vse na svetu relativno; mi pa tudi vemo, da 
človeštvo napreduje v svobodnem zmislu in k svobodi vkljub vsem 
zaprekaml 

Dokaz današnjega relativnega napredka je tudi ta, da dandanes 
ne sežigajo več ži vi h Ijudi zaradi njih svobodomiselnih »krivo- 
verskih* názorov kakor njega dni. Prepričani smo tudi, da se ti 
žalostni čaši ne povrnejo nikdar več, pa naj pride še tako čudná 
reakcija! In mi smo se popeli celo tako visoko, da se niti preveč ne 
čudimo nečloveškemu početju tistih Ijudi, ki so bili obsodili Gior- 
dana Bruna na smrt in ga živega sežgali, ker vemo, da p a m e t - 
neje niso mogli ravnati, ker je bil njih razum zaslepljen, ker so 
bili nevedni. 

Na tistem mestu,i'^jer je bil ogenj upepeUl truplo slavnega 
meniha Giordana Bruna, stoji danes lep spomenik njemu na čast 
in spomin. 

In če gre mimo tudi najbolj veren in konservativen sin kato- 
liške cerkve, in če je še tolik nasprotnik naukom Brunovim, postatí 
mora za hip, ko zagleda ta monument, in reči: Človek, ki ie rajši 
umri v plamenih strašne smrti, nego da bi bil preklical, kar je učil, 
in zatajil svoje prepričanje, tak človek zaslúži, da ga časti svet, da 
ga spoštujejo tudi njegovi nasprotniki . . . 




Književne novosti. 189 



— ^P^Kí^iižeVne novosti. j^<%>^ 



A. Čemy: V údolí Resie. (Otisk ze Slovanského Pfehledu, II. roč.). 
Čehi spadajo med prvé Slovane, ki so se zanimali za Beneške Slovence v 
obce in zlasti za Rezijane. Prvi je sicer potoval med Rezijani Poljak I. gróf 
Po točky (krog 1. 1790.) in zapisal svoje vtiske v francoskem jeziku, kar je 
pozneje porabil naš J. Kopitar. Za njim pa je bil v Reziji (14. aprila 1. 1801.) 
vojaški kurat (Čeh) Anton Pišely, ki trdi, da živi v tej dolini okoli 7000 
Ijudi; (sedaj jih je le nekaj malo nad 4000). Njegov spis o Rezijanih (>Uber 
die Slaven im Thale Resia«) je prinesel Dobrowskega »Slavin< 1. 1808., str. 120. 
do 127., in tega je ponatisnil V. Hanka v istem listu 1834. 1. str. 118. — 124. 
L. 1841. je potoval J. Srezniewsky po Reziji, potem ob Téru navzgor do 
Brda (Lusevera) in Mihotov ter ob Karnahti nazaj doli v Nemé. On trdi, da 
»število tukaj bivajočih Slovencev znáša vsaj 19.000«. Njegov potopis >Zpráva 
o Reziane< je izšel v >Časopis Českého Museum* 1. 18*1., str. 341. — 344. Isti 
je pisal »0 frijulskih Slavjanah* v >Moskvitjanin€ 1844. 1., IX. 207. Medtem pa je 
bil napisal tudi Šafárik »0 Rezjanah i Furlanskih Slavjanah* v »Dennici, lit. 
gazeti* 1. 1842., str. 109—113. 

Te članke so bržkone porabili Nemci, na pr. Bergmann, »Das Thal 
Resia und die Resianer in FriauU (Jahrbúcher f. Literatúr 1848, Anzeigeblatt 
str. 46. in 50.); potem >Das slavische ResiathaU (Archiv f. Kunde ôst. Gesch. 
1849, Bd. III. 55—56). Italijani so se začeli zelo pozno zanimati za Beneške 
Slovence, šele po 1. 1866., na pr." Valentinelli, »Sul linguagio slavo delia 
valle di Resia* (Giomale di Udine, 1868, Nr. 293); Arboit, »Resia< (istotám, 
1869 Nr. 213—214); Marinelli, »Dei jdialetti Resiani* (Udine, 1875) in »La 
valle di Resia< (Torino, 176). 

Izmed Slovencev je prvi pisal o Rezijanih J. Kopitar po francoskih 
zapisnikih slavnega poljskega potovalca Potockega, ki se nahajajo v grofovski 
ossolinski knjižnici. Natisnjeni so ti zapiski v »Vaterländische Blätter f. d. ôst. 
Kaiserstaat« 1816, str. 127—129, in ponatisnjeni in »B. Kopitars Kleinere 
Schriften«, herausg. v. Fr. Miklosich, Wien 1857, I. pg. 327. V slovenskem je- 
ziku pa nahajam prvi spis o Rezijanih v Einspielerjevem »Šolskem prija- 
telju*^ 1. 1856., str. 86—93, katerega so ražni listí pretiskavali in posnemali, 
na pr »Novice« 1. 1856, 1. 62—64. 

Sedaj pa nam je podal g. Čemý práv zanimív opis svojih vtiskov, katere 
je dobil na svojem potovanju spomladi 1. 1898. Najpoprej govori o rezijanskem 
narečju in njega posebnostih; (Rezijani štejejo na pr. le do 39 kakor mi, 40 je 
že »d\vákrad\vújsti«, 60: »tríkradwújsti« itd.). Potem opisuje dolino, gore in 
planine, obdelovanje zemlje, vaši, cerkve in šole. Najdalje se mudi pri glavnem 
kraju Rávanca, zlasti v Lipoví gostilni »Alla stella ď oro*, kjer je bival tudi 
prof. Baudouin 1. 1872 75. Gosti so mu pripovedovali, kako jih je izpraševal in 
kako so se mu oni >smóejeli«. Tam je slišal tudi srednjestarega moža govoriti: 
»My ný sômô Láske, my sômô Slavínske, Rozojánuvi!* 

Iz Ravance je obiskal g. Čemý tudi vaši Osojane ali Ožejak in sliko 
vito Njivo (»ošterija póekova*), jugovzhodno od Ravance. V prvi vaši je slišal 



190 Književne novosti. 



in zapisal pobožno pesem o »Devici Mariji vérdjini«, v drugi pa opazoval rezi- 
janski narodni ples, katerega je natanko opisal, kakor tudi pesmi, ki se pojo 
ob taki priložnosti. S temi zapiski (besedje in sekirice) je g. Černý pomnožil 
zbirko, katero je objavila Ella de Schoultz-Adaíewski v Baudouinovih 
»Metérijalih za južnoslovjansko dijalektologijo in etnografijo« (St. Peterburg, 
1895, str. 475 — 488). Dalj čaša se pomudi pri opisu rezijanske hiše in zlasti pri 
narodni noši. Tu izvemo, da so tudi Rezijanke nosile v starejših časih »pečo«, 
kakršno je še Sreznjevskij videl, a Rezijani sami trdijo, da je to bilo »prad 
dwá čentenárja lit« (pred 200 leti). 

Ta zanimivi in poučni opis krasijo štiri podobe: Ravanca, Resianka v 
národníra kroji, mladá žena z Resie in skupina »Resiane«. Knjižici je pridejan 
tudi zemljevid »Slovanov v severni Italiji«, katerega je načrtal prof. Ivan 
Trinko in bil pridejal svojemu opisu Beneških Slovencev v istem »Slov. 
Pŕehledu< 1899, str. 226. Ta zemljevid je le majhen (merilo ni naznanjeno) in 
slúži le za splošno orijentacijo. Národnostná meja je pregledna, samo zahodno 
od Štele manjka še slovenské vaši S mar ded a. Nad Brezjem je napačno zapí- 
saná gora »Matajur« (it. Montemaggiore), katero Slovenci imenujejo Jalovec; 
(Kozler ima napačno »Golovec«). Tudi reka »Učka Bela« ni pravilno zapisana; 
Ijudstvo jo imenuje Učja (Bolčani : Uča), a pravilno bi se menda moralo pi- 
sati »Volčja«. Sicer pa bosta knjižica in zemljevid mnogo pripomogla k razšir- 
jenju slovenské etnografije. S. R. 

J. Ciperle, Kranjska dežela. Ljubljana 1899, založil pisatelj, tiskal R. 
Milic, str. 96. Cena? Knjiga ima naslednjo vsebino: Zgodovina kranjske dežele; 
Léga kranjske dežele; Tla kranjske dežele; Kranjske vode; Podnebje kranjsko; 
Štatistika in Krajepis. 

Gotovo hvalevredno je podjetje, opisati svojo domačijo, zlasti če sam 
založnik trpi vse stroške, in naj se to godi še toliko in tolikokrat in v kakršni- 
koli obliki. AU k ternu je treba poleg dobre volje tudi temeljitega znanja in 
poznanja dežele, pa tudi vse novej še literatúre, kajti stärejši viri že 
dávno ne zadoščajo več. Iz teh virov je sprejel g. pisatelj izmišljotine, kakor 
na pr. Ak vo r na (na Vrhniki), Magnania, ki je stala báje v okolici Višnje 
gore, tempelj boginje Karnije v Gameljnah, tempelj paganskih Slovencev na 
gori Sv. Ožbalta, Lacus auriacus (Blejsko jezero), a na blejskem otoku boginjo 
Živo. Léga kranjske dežele sodi vendar pred njeno zgodovino, pri tej pri- 
liki bi se bila lahko vsa štatistika opravila. Zgodovinski oddelek je zares mršav, 
tupatam tudi neresničen (na pr. da je Avgust 1. 30. Kranjsko napadel; da je 
stal Neviodunum pri Vihrah; Ad Silanos na mestu sedanje Idrije; da je bil 
Felicijan tovariš sv. Mohorja; da so se začeli Slovenci šele na Koroškem s 
tem imenom imenovati; da so Habsburžani 1. 1366. dobili Devin in Prera, ko 
so Devinci šele 1399. 1. izumrli in so jim nasledovali še Walseejci do 1. 1465. itd.). 
Pri opisu tal se ne drži že splošno vpeljanih zemljepisnih poznamovanj, na pr. 
Gorenjska kotlina (mesto »Ljubljanska ravnina«), in ima preveč nepotrebnih 
pododdelkov (Mokronoške gore, Tisovska planota, Rakitniška planota). Kako 
so neki zašli Gorjanci med »severovzhodni del«, a Logaška planota med 
»zapadni del« Dolenjskih tal? U ne c vendar ni reka, nego vas! Reka se ne 
prikáže pri Trebčah še edenkrat nad zemljo, nego na dnu jame. Tesni ob 
Radovini (?) niso nič omenjene. »Vonešica« vendar ne more biti pravilno, nego 
Lomščica. V Peščenici ni ňikakršnega jezera, nego le zaježena voda. Po- 



Slovensko gledišče. 191 



grešamo razvodnico med Krko (gorenjo) in vodami, ki teko skozi Kočevje v 
Kolpo. 

Z razvrstitvijo krajepisnega gradiva se ne moremo zadovoljiti. Škofja 
Loka se mora vendar omeniti na str. 44. (tura Ljubljana-Kranj) in povedati, da 
gre iz nje tudi stranska cesta po Poljanski dolini ali v Idrijo, ali pa na 
Cerkno; a glavna cesta v Idrijo vodi iz Kalcev skozi Hotedrščico, in to bi se 
moralo opisati pri progl Ljubljana-Postojna. Iz Postojne kot središča Notranjske 
se izpeljajo potem druge stranske proge, na pr. Postojna-Vipava s stransko črto 
Razdrto-Senožeče. Opis »Rakeka« spadá na str. 91. (Planina-Lož). V predgovoru 
poudarja g. pisatelj, da bode zlasti natanko opisal podzemeljske votline kranjske, 
a pri »otoški jami< (str. 87) je pozabil povedati, da so nekaj kapnikov od 
drugod prinesli in jih potem v tla zabili! Žrebčarija ima svoje pašnike v 
Bil j ah. V Šturiji (pravzaprav v Palah) ni nikakršnih >fužin«, ampak so s amo- 
kov i. Vipava ni nikoli spadala pod »tržaško«, ampak pod goriško škofijo. 

Grajati moramo samovoljno izkovane termine: skupek, pogričje, goratina, 
povodje itd. V zemljepisni znanosti imamo čisto natančno določeno ter- 
minologijo, in te se je vsakemu pisatelj u držati, bodisi dobra ali slabá, 
ker vedne novotarije ne delajo drugega kot zmešnjavo. "S". /í. 

Roční kažipot po Goriškem, Trstu in Istri in Koledar za na- 
vadno leto 1900. Sestavil Andrej Gabršček. Cena 1 K 60 h. Trdo 
vezan 2 K 40 h. S pošto 10 h. več. Brezplačna priloga »Soči«. 
V Gorici. Tiskala in založ i la »Goriška tis kárna* A. Gabršček. 1900. 

Da je »Kažipot« res praktično podjetje, dokazuje to, da je ta letnik že 
šesti. In koliko je napredoval v tem času! Povzpel se je do tolike popolnosti 
in natančnosti, da se bode res lahko rabil kot zanesljiv »vademecum« — kažipot 
— vsem onim, ki imajo kaj posla s primorsko, od poklicanih faktorjev toliko 
zanemarjeno pokrajino. A dasi naj slúži » Kažipot* zlasti praktičnim potrebám, 
vendar je tudi na vnanje práv lično opremljen; to tem rajši poudarjamo, ker 
nas práv zelo veseli, da so bas po naši diaspori tako čvrste in podjetne tiskarske 
tvrdke (v Celovcu, Celju in Gorici). Kako poraben je >'Kažipot«, smo se — ni 
dávno tega — sami prepričali; gorečemu poverjeniku družbe sv. Mohorja je 
slúžil v to, da si je iz njega izbiral imena onih naših razumnikov, kateri šc 
niso Mohorjani, a jih hoče pridobiti kot nove ude. Živa potreba primorskega 
»Kažipota* nam dokáže obenem, da je v istini naša pokrajina, po kateri nas 
on vodi. ^• 

— ^W Slovensko gledišče. Á 



I. Dramske predstave. Predpustni čas za gledišče navadno ni 
ugoden, zlasti pa za dramske predstave ne. Zato smo opažali prejšnja leta, da 
sta v predpustu opera in opereta skoro popolnoma izpodrinili dramo. Tega 
letos ni bilo. Dasi so se zadnji čas res nekako kopičile operne predstave, je 
pa intendanca vendar gledala na to, da sta si bili, kar se tiče števila predstav, 
opera in dráma vobče v nekakem ravnotežju. Ako se navzlic tému, da se in- 
tendanca ni ravnala po načelu prejšnjih let, ni bilo pritoževati radi obiska, je 
to pac veselo znamenje, veselo znamenje osobito za intendanco samo, katero 
navdaja to dejstvo lahko z zavestjo, da je hodila dozdaj po pravi po ti in da je 



192 Slovensko gledišče. 



znala s finim čutom spraviti v skladje potrebo občinstva z nalogo, ki jo ima 
gledišče. 

Vendar pa nam doba od 15. januarja pa do 15. februarja ni prinesla 
mnogo takih dramskih predstav, o katerih bi se dalo kdo ve koliko pisati. 

Pac bi bil Aškerčev >Izmajlov«, ki se je predstavljal, kakor smo ome- 
nili že zadnjič, prvikrat dne 19. januarja t. L, lahko predmet obširni in zani- 
mivi razpravi; a ker se je videlo gospodu pisatelju potrebno, da na igri semtertja 
kaj izpremeni, je pac umestno, da se počaka s sodbo do tistih dob, ko se nam 
uprizori v novi, končni obliki. 

Vse drugo, kar smo videli zadnji čas, pa je bilo bolj ali manj staro. 

Dne 21. januarja so ponavljali Ijudsko igro »0d stopinje do sto- 
pinje« in sicer na korist našega izvrstnega režiserja in igralca-prvaka, gospoda 
Inemanna, dne 25. januarja in 2. februarja so pokazali iznova svojo pri- 
vlačno silo Govekarjevi »Roko vnj ači«, a dne 3. februarja smo videli po 
daljšem premoru na našem odrú spet enkrat Raimundovega »Zapravlj i vca«, 
na katerem smo se tako naslajali pred dvajsetimi in več leti! 

Da Raimundovih iger ne gre zametavati kar tako, o tem uveri lahko 
vsakega baš njegov »Zapravljivec«, kajti ta nudi nekoliko prizorov, ki se odli- 
kujejo po tako pristni realistiki, da bi se je ne bilo sramovati nobenemu mo- 
dernému pisatelju, in pa po tako finem humorju, da se je nemogoče odtegniti 
njegovemu vplivu. 

Dne 13. februarja je bila tisoča predstava dramatičnega društva v 
slovesno razsvetljenem gledišču. Intendanca je imela izborno misel, proslaviti 
ta jubilej s ciklom slavnostnih predstav. Marsikoga pač je navdala tisoča 
predstava s pravim veseljem, druge morda pa tudi z — otožnostjo! Med zad- 
njimi sem bil jaz! — V triintridesetih letih nič več nego tisoč predstav? Koga 
ne zaskeli pri srcu ob sporainu, kako se nam je godilo pred kratkim še na 
lastnih tleh? . . . Toda ponosni na tisočletno predstavo smo bili lahko eni kot 
drugi, torej tudi tisti, katerim je vzbujala otožne misii. Saj proslavljal se je 
pravzaprav le napredek našega gledišča, in ta je zares tolik, da smo vsi, brez 
razločka, lahko zadovoljni ž njim. Zlasti letos procvita naše gledišče tako, da 
nas navdaja z najlepšo nado, in da je bil g. E. Gangl v svojem prológu, s ka- 
terim se je pričela slávnostná predstava omenjeni večer in katerega je govoril 
g. režisér Inemann, popolnoma upravičen vzklikniti: 
Slo vencu je preteklost žalostná. 
Bodočnost je njegova, le bodočnost! Da, bodočnost! 

Odkar je izdal Stritar parolo: »Slovenije ni, Slovenija bodi!« se sploh 
nekoliko zavestneje obračamo v prihodnost, in práv je tako! Pustimo zgodovino 
— zgodovina smo mi! Toda dosegli bomo le tedaj kaj, če se vedno in povsod 
zavedamo jedra teh besed ter jih ne smatramo za — golo puhlico! . . . 

Dráma je bila zastopana ta večer po »Zhupanovi Mizki«, ki se je prvi- 
krat igrala v Ljubljani leta 1789. Igra je za tedanje čase, v kateri je bila spí- 
saná, jako dobra, in pozná se ji, da je vzeta naravnost iz življenja. Cuditi se 
moramo pa tudi Linhartu, ki je to igro preložil na Slovensko, da je znal tujo 
snov tako prilagoditi domácim razmeram . . . 

Da radost pôvodom napominanega jubileja ni vzkipela previsoko, zato 
imamo zahvaliti vsekdar naklonjeno nam c. kr. vlado, ki je s tem, da je pre- 
prečila nameravano uprizoritev Jurčičevega »Tugomera«, poskrbela za to, da 



Slovensko gledišče. 193 



je kanila tudi kaplja grenkosti v čašo veselja. In zdaj sem radoveden samo na 
to: bode H ostalo samo pri protestu na papirju, za katerega se živa duša ne 
zmení, ali pa bodo znali naši poklicani faktorji — recimo, naši državni po- 
slanci — na pravem mestu, o pravem času in s primerno odločnostjo izposlo- 
vati to, da se bo ravnalo v prihodnje nekoliko drugače z nami! Ako se j im ne 
posreči to, potem — žalostná májka, potem tudi od prihodnosti nimamo priča- 
kovati ničesar! ... Z. 

II. Operne predstave. Minilo je že 60 let, da se je zavzel Rikard 
Wagner za uglasbenje oziroma tudi pesniško obdelanje — pisal je namreč 
svojim operám libreto sam — »Večnega mornarja*,') zadnje novitete slo- 
venskega odra. Starost prišteje operí tej poznavatelj Wagnerjevega življenje- 
pisja, mladému slovenskému odrú je pa veljave, ko da je izmed zadnjih prvo- 
boriteljev v vrstah napreduj aških proizvodov modemega dúha. Mogočnost novo 
ustvarjajočega dúha oživlja Wagnerjeva dela, pulzira v njih vroča kri, žari iz 
njih življenska krepost. V tonih izražena poezija je Wagnerjeva glasba, zato 
tudi vedno mlada, vedno na novo interesujoča za však poznejši rod. 

Wagner je postal operí reformátor. Podal se je v boj proti svojedobnim, 
po vplivu francoske opere razširjenim názorom, po katerih je glasba le okrasek, 
le blišč in zunanji nakit besedi. Príboriti je hotel Wagner glasbi isto vrednost 
z govorjeno poezijo, proglobil je glasbo v tonovsko poezijo, to v spoznanju, 
da mora napoj iti kakor besedo tudi glasbo pravá pesniška vsebina. Postavil se 
je na stališče, da bodi glasba dejanju oduševljena podlaga, spev besedi prí- 
meren, ko beseda naraven, jaseň govor. Ustvaril je tako muzikalno dramo in 
provzročil ž njo popoln, spočetka in še dolgo vrsto poznih let le v hudem 
boju izbojevani preobrat v skladanju. Preobrat ta temelji zopet v Wagnerju; 
danes vseobče vpoštevan, je pa vzrodil prostejši polet glasbene misii, čaroben 
razvoj v obvladanju orkestra, ki je postal spevu sovreden činitelj, in ki se je 
s tem otresel spôn, v katero so ga vtesnjevcili prejšnji nazorí, prísojajoči 
orkestru le nizko nalogo spremljevalca. 

»Večni mornarc káže že vse posebnosti Wagnerjevega skladanja, vendar 
je v temeljnem zabarvanju in tudi v invenciji enako kakor še »Lohengrin« 
in »Tannhäuser« navdahnjen po romantizmu dobe vzniká teh oper, niso iste še 
toli ekskluzivno Wagnerjevske, ko velikega tega skladatelja poznejši proizvodi. 
Opere te je smelo označiti kot dela, v katerih se vzpenja romantizem mišljenja 
nesen in povzdignjen po uspešnejšem načinu skladbetvorjenja h krepkejšemu 
in oduševljenemu izrazu, označiti jih je kot dela prehodne dobe, v katerih se 
dviga romantizem k veljavi muzikálne dráme. Inštrumentovaní spev postaja v 
njih simfonistiški, orkester si prídobiva v njih prístoječi mu-ugled in mogočno 
veljavo. 

Skrben in misleč, kakršen je bil Wagner pri ustvarjanju svojih umo- 
tvorov, je bil Wagner previden pred vsem v izbiranju dejanja, ki ga je uglasbil. 
Mitiško bajeslovje ga je vabilo v svoje tajnostno čarobno omrežje, in njemu je 
povzel vsaki svoji operí povest. »Večnega momarja« je zajel iz holandské 
Ijudske pripovedke, zavzela ga je globoka misel Ijudske poezije, ki obdeluje v 
»Večnem mornarju< ne brez filozofske podlage človeški problém o odrešilni 



') >Večni momar« je zložen 1. 1841., za »Rienziem« (1. 1840.) kot druga 
izmed Wagnerjevih oper. Najmlajše operne skladbe tu ne štejemo. 



194 Slovensko gledišče. 



moci zveste Ijubezni, po kateri hrepeni človeški duh, videč v nji uteho in pogoj 
zaželjenega miru v bojapolnem vrtincu trudapolnega življenja. 

Enostavno, brez komplikacij je dejanje, saj se razvija v duši nasto- 
pajočih oseb, tak razvoj igre je pa moci naglašati le bolj v izrazih, nego v 
činih. Izrazu pomore Wagnerjeva glasba do jasnega tolmačenja, slikajoča s pre- 
pričevalno močjo duševní stan predstavljanih oseb, z uspehom vzbujajoča 
vsekdar primerno razpoloženje v čutečem poslušalcu. V teh svojstvih se javlja 
visoka umetniška vrednost Wagnerjeve glasbe, ustvarjajoča moč umetnika 
glasbenika. 

Predstava »Večnega mornarja« je bila vsekako znamenitá. S Sento, krepko 
nordiško devo, ki je pri vsej sentimentaliteti priprosta in katero razvnemajo vtisi 
balade o Holandcu in slika bledega mornarja k hrepenenju po odrešitvi zakle- 
tega, preganjanega nesrečneža, se je pokazala gospica Carneri na vrhuncu 
tosezonskega svojega umetniškega stremljenja. Práv v tej vlogi je podala 
svoje igrsko i pevsko znanje v vsem blišču, pretresujoče in briljantno v vsaki 
potezi, z vnemo, da bodi vredna interpretinja Wagnerske múze. Gorko njeno 
prizadevanje, ki svedoči, da vibrirajo v njej ob proizvajanju vsi živci, in da smatra 
umetniški svoj posel kot resno nalogo, kot svoj poklic, ki mu mora zadostiti, 
rodilo je sad, popoln in zdrav, svež in brez madeža, vsem v veselje, Wagner- 
jevemu delu v trdno oporo. Zmagovito je uveljavila gospica Carneri izredni 
svoj glasovni materijal, priborila je sebi i operni skladbi neutajljiv uspeh. Tem- 
nega, brezupnega in utrujenega blodečega mornarja predstavljal je g. Nolli z 
vnemo in najboljšo voljo, práv srečnô v izključno liriških partijah drugega dela 
opere, kajti liriški značaj mu uspeva najbolje, med tem ko je v prvem aktu 
prerad žahajal v neprávo zabarvanje Holandca kot razdraženega, ujezenega to- 
gotneža, pozabljajoč, da je isti v svojem bistvu otožni, v življenja boju izmu- 
čeni, po bridkih izkušnjah k filozofski umirjenemu naziranju dospeli mož. Za 
robato prikazen v hlcpnem koristolovstvu zatrdelega Dalanda je bil g. Pest- 
kovski izboren aktér, mogočen pevec, imponujoč s svojim glasom, primešujoč 
svoji igri dober, neprisiljen humor. Lovca Erika je pel g. Desari viharno in 
živahno, g. Lebeda pa práv dobro hvaležno partijo v sladki sanjavosti razvne- 
tega krmarja. Zbora, pred vsem moški, sta skupaj z orkestrom, ki je nelahko 
svojo ulogo nenavadno dobro izvedel, dopolnjevala dober vtis, ki ga je vzbu- 
dila predstava v vsakem, tudi sceniškem oziru. Dobršen del zaslug gre kapel- 
niku g. Benišku, neustrašenemu voditelju, cilja si svestemu krmarju v razbur- 
kanem, težko ukrotljivem valovju morja tónov. 

Z »Večnim mornarjem* je dospelo »Dramatično društvo« po 33letnem 
delovanju do svoje 1000. jubilejske predstave. Pomembno to število predstav 
vsebuje razvoj in podobo slovenskega národa v njega kulturnem procvitu. Od 
prvotnih diletantskih poskusov, navdanih po navdušenju, ki ga vzbuja prerod 
za zarje jutranje, nado vzbujajoče zore, se je povzpelo dramatično društvo do 
veljave zavoda, ki je reprezentant kulturnega viška slovenskega národa. Lepo 
in zdravo se je razvijalo društvo, ki je danes opora narodnega ponosa. V njega 
zgodovini se zrcali dobra volja, ki je navdajala prednike naše k domorodnemu 
prizadevanju, in umetniški zanos potomcev, ki ga je to prizadevanje vzrodilo. 
Mogočno stavbo tisočih predstav je vzgradilo navdušenje in Ijubezen za národ, 
okriljeno po slovenskému národu prirojenem čutu za prostost dúha, ki jo pospe- 
šuje hrepenenje po lepoti utnetnosti. Vrstile so se pač solze obupanja z roso 



Glasba. 195 

radosti, predno je dospelo društvo do svoje 1000. predstave, a danes, ko vi- 
dimo Slovensko gledališče v solnčncm svitu pomladanske svežosti in bujnosti 
svojega delovanja, zremo z zadovoljnostjo nazaj v preteklost in z zaupanjem v 
bodočnost, ki se mora odpreti z vsem sijajem, ki ga zaslúži dobro in pošteno 
prizadevanje. 

Jubilejske predstave so podale — práv umestno — retrospektivo tudi v 
razvoju glasbenega napredka tako v produktivnem kakor tudi v neproduktivnem 
oziru. Vilhar-Šaateljeva, danes silno obledela »Janiska Ivanka* je otvorila 
pisanost historiške te slike, zadnja opera najmlajšega slovenskih skladateljev, 
Viktorja Parme, v polnozvočju modernega, prekipevajočega orkestrovanja ble- 
steča > Stará pesein« jo je zakončala. Vmes so se vrstili fragmenti iz oper 
drugih slovenskih skladateljev, kakor uvertura k Ipavčevemu >Tičniku«, 
Foersterj e vemu »Gorenjskemu Slavčku*, Gerbičevemu »Kresu«, Ipav- 
čevim »Teharskirn plemičem* in Vilharjcvi »Smiljani< ter kolo iz »Par- 
movega »Urha, grófa Celjskega« kot spomini na delovanje naših prvoboriteljev 
na polju skladanja slovenskih oper. 

K drugi slavnostni predstavi si je povabila intendanca tenorista praškega 
•Narodnega gledališča«, gosp. Bohuslava Ptáka, in postavila je na vzpored 
Smetanovega »Daliborja«. Naslovno ulogo je podal gost kot renomiran in dičen 
član Češke opere z zmagovitim uspehom. Pravi junaški tenor Ptákov se je iz- 
kazal v Daliborju sijajno, saj razpolaga Pták z glasovnim materijalom, kakršen je 
dan le izvoljencem; uveljavlja ga z moškim zanosom, mojstrski, umetniški. Spev 
njegov je pevan govor, uspeva tu vsaka beseda neprikrito in s prirodnim 
naglasom. Obvladujoč svojega glasu vrline, dodá Pták vsaki besedi pravi akcent, 
niansuje kot pleraenit govornik-pevec vsako potezo in okiti besedo z bliščem 
bujno barvanega valovja kantiléne. Pevec Pták je tudi izboren igralec, simpa- 
tiška, mladeniška moška postava. Opojil se je po Daliborju in igra ga odušev- 
Ijeno, viteški krepko in divno, s poudarkom duševne kreposti, ki je znak 
Daliborjevega notranjega bistva. Po Ptáku podaná je bila Daliborjeva uloga 
ozarjena s sijrjem, s kakršnim nam združuje ustvarjajoča iluzija mitiške prí- 
kazní, oproščene vsega nepopolnega, vredne vdanega sočuvstvovanja, obožavane 
in povzdignjene v jasne višine. —oe — 



. .^.s>oo^p^ ^ Glasba. -^ Á^>^^^- 

Gerbiceva »Glasbena Zora* je zakončala s 6. zvezkom prvo svoje polu- 
letje, nje izdajatelj pa poži vije k obilnej šemu naročevanju, da bode naogel list 
razširiti za tekstno in kritično prilogo, skladbe samé pa tiskati dati s tiparai. 
To njegovo namero je vsekakor odobravati in pospeševati. V pospešilo bodi 
i ocena prvega poluletnika, katero tu podaj emo. 

Zborovo petje, katero se v Slovencih najbolj goji, zavzema tudi v >Glas- 
beni Zori« najširší prostor. 10 moških in 7 mešanih zborov je donesel prvi 
poluletnik, privzcti je 4 solonapeve in 2 klavirski skladbi. Sprejete so skladbe 
J. Bartla, Fr. Gerbiča, Ign. Hladnika, dr. B. Ipavca, Ferd. Juvanca, Avg. Lebana, 
L. Pahorja, Jos. Pavčiča, Jos. Procházke, Al. Sachsa in V. Vande. Najštevilneje 
je zastopan urednik g. prof. Gerbič, ki je podal ne samo zbore, marveč tudi 



196 Upodabljajoča umetnost. 



solonapeve in 2 klavirski skladbi. Med zbori se odlikujeta pred vsem dražestni, 
blagoglasno in Ijubko doneči mešani zbor »Žitno polje« in čvrsti, krepki moški 
zbor »Pevski poziv«, dve pevskim zborom práv priporočani skladbi. Za klavir 
podaje isti skladatelj paradno koračnico Sundečicevo, glasečo posebno v triu 
slovanski značaj in lepo sesanjano, klavirski spretno pisano salonsko mazurko, 
za pevce soliste pa nežen albumski list. Pozornost vzbuja Jos. Pavčič s tremi 
mešanimi zbori »Žanjice«, »Sam« in »Njega ni«. V njih se javlja skladateljski 
talent, življenski krepka, jasno in nepopačeno čuteča individualnost. Pavčičevi 
zbori in Gerbičevo »Žitno polje« nadkriljujejo po svojem karakterizovanju vse 
druge zbore v »Glasb. Zori« kot priznanja vredne glasbene ilustracije. Eden 
sam zbor »Poslancu« je uvrstil L. P ah o r; umctni konstrukciji te skladbe z 
lepimi detajli je podložen kar najmanje, posebno ne moškemu zboru pristoječe 
besedilo o otročiču, pošiljajočem po obláčku pozdrave svoji mamici. Besedilu 
neprimerni so tudi Juvančev »Pastir« in mali zbori Lebana, Bartlain 
Vande, prazni harmonizacijski poskusi diletantov brez skladateljske ambicije. 
Čeprav priprosta, sta prijetnegaj veselega vtiska Hl a d nik a mešani zbor >Ble- 
škemu jezeru« in Sachsa mešani zbor >Vijolični vonj«. Nestor slovenskih skla- 
dateljev, dr. B. Ipavic, je poslal »Podoknico« za bariton iz opere »Teharski 
pleraiči« in »Je pa davi slanca pala«, dva izmed svoj ih priljubljenih samospevov, 
in lep kvartet »Kaj ne, da čuden sem«. Skladatelj prostejšega poleta je Jos. 
Procházka, ki je podal blesteči solonapev »Tak si lepa«. —oe — 



Upodabljajoča umetnost. 




Groharjevi sliki za dva stranska oltarja cerkve na Brezjah (izloženi v 
Katoliškem domu ob novem letu). 

Groharjevo delo res zaslúži priznanja in pohvale, ne glede le na to, da 
zadošča pobožnému čutu in zahtevam resnosti in vzvišenosti, brez katerih last- 
nosti umotvor ne spadá v cerkev, ampak tudi z obce umetniškega stališča. 

Iznajdba obedveh predstav je originálna, poleg tega pa tudi jasná in 
srečno izumljena. Prizor je razumljiv na prvi pogled. Osebe so resnične in ver- 
jetne, njih gestus se popolnoma strinja s prizorom, in slikar jim je vdahnil 
neko ogrevajočo Ijubeznivost in milobo. Kristus na podobi sv. Antona Puščav- 
nika káže pri vsej tolažilni prijaznosti vendar vzvišeno dostojnost in v milobi 
resnost in starček puščavnik osrečeno zaupljivost rešitelju iz silnih muk skuš- 
njavca. Izrazita je tudi podoba s v. Antona Padovanskega, v kateri je običajni 
prizor (Marija podaja svetniku dete Jezusa), pa vendar originalno predstavljen. 

Sliki sta dekoratívni in vplivata na oko ugodno ne glede na predmet 
predstave; svetlobo je slikar práv premišljeno zbral v bližini središča podobe 
v glavnem delu prizora in jo srečno pojemajoč speljal nizdol in v stráni. N. pr. 
je razpeljava svetlobe doli po rdeči obleki Kristusa posebno srečna, ker je 
tako diskrétne izvršbe, da se namen nikakor ne vriva, ampak oko le blagodejno 
napeljuje h glavni stvari. 

Kolorit (sestava in izpeljava barv) je sicer živ, vendar je podvržen pred- 
staví in j i slúži v povzdigo, posebno v podobi sv. Antona Puščavnika. Podobi 
svedočita o odločnem talentu za sestavo (kompozijo), kakor tudi o umetniški 



Listek. 197 

zmožnosti in spretnosti, ki je dospela do lepe stopinje, vendar pa ni še povsem 
dovŕšená. Pred podobama se práv dobro čuti, za katere dele je slikar uporab- 
Ijal študije po prirodi, za katere ne, t. j. kateri kažejo površnost in nedovrše- 
nost ter marsikatere pomanjkljivosti. Mojstrsko dovršenost, s kakršno se ponáša 
danes po pravici obilo, obilo slikarjev vsakovrstne stroke, doseči se da edino 
po vestnem in izbirčnem uporabljanju prírode. 

Gosp. Grohar je zdaj zopet v Monakovem, da izvrši med drugim novo 
naročilo, sliko za veliki oltár farne cerkve v Ribnici. Društvo za krščansko 
umetnost, ki posreduje o naročilih in ima cerkveno umetnost takorekoč v 
svojih rokah, je z veseljem in z velikim zanimanjem sprejelo ta novo vzdiga- 
joči se talent pod svoja krila, in to po vsej pravici, ker sme o prihodnjih nje- 
govih delih pričakovati isto in tudi občinstvo, ki se zanima za slikarstvo, ne 
le naštetih vrlin, ampak tudi one resnobe v dovršenosti brez pomanjkljivosti ali 
površnosti, katere kvarijo (dobrohotnira) poznateljem vtisk in vsled katerih 
nekateri preziraje vse vrline, zametavajo brezkritično celi umotvor. 

/. Franke. 

Razstava avstro-ogrskih umetnikov v Peterburgu. Proti koncu mino- 
lega leta se je otvorila v ruski prestolnici ob Nevi razstava avstro-ogrskih 
slikarjev in kiparjev. Zastopani so bili Čehi, Poljaki in Hrvati. Izmed Hrvatov 
so bili tisti znani umetniki, čijih dela srao videli lani na razstavi v >Umetniškem 
domu«. Ruski listi so se opetovano láskavo izražali o lepih umotvorih avstro- 
ogrskih Slovanov. Ko pa srao čitali poročilo o tej razstavi, prišli so nam nehote 
Krilanovi verzi na misel: »Vsi so prišli, vsi so príšli«, samo — Slovenca 
spet ni bilo nobenega na razstavi. Ali res nima nobeden slovenskí slikar ali 
kipar ničesar posiati na kako razstavo? Ali so naši umetniki tako skromni, da 
rajši doma skrivajo svoje umotvore, nego da bi jih pokazali svetu.^ * 



W" -^ Listek. -^ >^4>==^o — 



Glediška akademija na korist pokojninskemu fondu za slovenské dra- 
matične igralce Ijubljanskega gledišča se je vršila na večer 17. februarja t. 1. v 
»Narodnem domu«. Na programu so bile deklamatorske, pevske in dramatične 
točke, ki so jih izvajali skoro vsi udje naše drarae in opere. Vzpored je bil v 
obce srečno sestavljen, in so vsi deklamotorji, igralci ter pevci in pevke imeli s 
svojimi umetniškimi nalogami najlepší uspeh. Glediško akademijo, prvo te vrste 
v Ljubljani, je bilo obiskalo mnogobrojno in izbrano občinstvo iz Ljubljane in 
okolice. Po dokončanem vzporedu je bila svobodna zabáva, 'ogledovanje jako 
originálne glediške šaljive razstave, rokovnjaške krčme, orfeja itd. Glediška 
akademija ni uspela samo z umetniškega, ampak tudi s finančnega stališča — 
česar se od srca veselimo. Saj je res skrajni čas, da se kaj poskrbi za ostarele 
dramatične igralce in igralke, ki, žal, že itak ne morejo biti pri nas presijajno 
plačani. Ako hočemo, da se nam raz vije dráma, treba bo skrbeti za stalno in 
dobro plačane igralce in igralke. V tem slučaju bo pa treba misliti tudi na 
nekak penzijski základ. Seveda, če človek pomisli, da je treba visokega kapitála, 
ki bi dajal dovolj obresti za ražne penzije in podpore onemoglim ali obolelim 
članom naše dráme, bi morali skoro dvomiti, da bi se dalo pri nas kaj takega 



198 Listek. 

realizovati — ali obupati tudi ne smemo. Saj je veliki hrast tudi vzrastel iz ma- 
lega semena. In če hočemo, da nam sčasom vzraste košato drevo penzijskega 
kapitála, moramo takšno drevo vsejati ali vsaj vsaditi kot majhno drevce v 
domáco zemljo. 

Ker se je letošnja »glediška akademija« dobro obnesla, želimo v prospeh 
plemenitega namena, da bi se takšna »akademija« vršila redno vsako leto! 

Meškove »Slike in povesti« v maloruskemu prevodu. V Lvovu izha- 
jajoči časopis ^J^iJJlO* (Djelo) prináša v maloruskera jeziku »Slike in povesti*, 
ki jih-je bil objavil naš novelist Franc Meško v Knezovi knjižnici »Slovenske 
Matice«. Prevod je oskrbel pisatelj I. Kuziv. Izvedeli smo, da izidejo Meškovih 
novelic prevodi tudi v posebni knjigi. A. 

»Družba sv. Mohorja«. Od rodoljuba na periferiji smo prejeli naslednje 
vrstice: S koncern februarja se završuje vpisovanje údov v našo veliko družbo. 
Odbor je že tudi naznanil, kaj da nam podá prihodnje leto. Pri tem se nam 
spet vriva misel, ki se je že tolikokrat poudarjala: Ali bo nam družba dala 
dovolj leposlovnega berila? To vprašanje je za družbo pac najvažnejše, ker je 
njega povoljna rešitev pogoj, da družba obdrži sedanje visoko število údov, 
oziroma da se to število pomnoži . . . Svetovalo se je že si. odboru, naj izdaja 
tudi prevode. Tému ne bode in ne more biti nasproten nobeden pameten 
družnik! Morda bi tedaj ne trebalo objavljati povesti, kakršna je »Božji bla- 
goslov«. A mi bi imeli še en nasvet. Po raznih naših časopisih je bilo objav- 
Ijenih že mnogo stvari, ki bi jih národ bral s slastjo in koristjo, ker so — 
umotvori. A ne pridejo med Ijudstvo. Ali tedaj ne bi bilo primerno, da si družba 
izposluje od dotičnih pisateljev dovoljenje, da sme te stvari ponatisniti? S tem 
bi družba nikakor ne nazadovala. Saj dela tako celo » Matica hrvatska« in ta 
pac zavzema višino, kakršne menda nobeno drugo literarno slovansko društvo. 
Torej bi ta korak sláv. odbora ne bil reakcionaren, reakcionarno bi bilo za 
sedanje razmere le staro, konservativno stališče . . . Toliko v blagohoten pre- 
udarek slávnemu odboru. 

„Slovensko umetniško društvo" v Ljubljani napreduje. Društvo šteje 
že blizu sto članov. Po društvenih pravilih imajo društveniki navadno vsako 
sredo zvečer v »Narodnem domu« svoj »jour fixe«. Na dnevnem redu so pre- 
davanja, petje, deklamacije ter igranje na klavirju in drugih glasbilih. Godbo in 
petje oskrbujejo večinoma češki profesorji »Glasbene Matice«, petje pa pevci 
in pevke Ijubljanske opere pod vodstvom g. ravnatelja Gerbiča. Društveni odbor 
s svojim neutrudnim náčelníkom, gosp. ces. svetnikom prof. Franketom, si pri- 
zadeva storiti vse, da se umetniško društvo utrdi in da ustreza smotru, radi 
katerega je bilo ustanovljeno. V kratkem izda društveni odbor poziv vsem slo- 
venskim umetnikom, da se pripravijo na prvo slovensko umetniško 
razstavo, ki se ima vršiti jeseni tekočega leta v Ljubljani. A. A. 

t Dimitrij Vasiljevič Grigorovič. Znamenití ruski pisatelj, vrstnik Dosto- 
jevskega, Turgenjeva, Gončarova, Nekrasova, je umri dne 3. januarja t. 1. v 
78. letu svoje dobe v Peterburgu. 

Pôvodom njegove smrti piše o njem Jasinskij: »Umrl je Grigorovič — in 
umrla je doba štiridesetih let. Z Grigorovičem je izgubila sedanja ruská litera- 
túra poslednjo živo vez z epoho idej, ki so se pri nas prvič uvedie v zanimivi 



Listek. 199 

formi, brez krepkih, v dušo segajočih oblik. Od takrat so se narodila nová 
literaturna pokolenja, vstali so in zašli novi literárni velikáni, a ime Grigoroviča 
se je še vedno bleščalo in spominjalo na to, kakšni Ijudje so živeli prej in 
kakšni junaki so delovali na polju naše zavednosti. On sam je bil mlajši junák, 
manjši otrok veliké družine, ki je preslávila Rusijo. Pa on je živel med nami, 
mi smo ga mogli videti, bil je nositelj tradicij 40tih let, naslednik one slávne 
dobe. Bil je podoben zadnjemu potomcu znamenite družine, nekdaj bogate, 
razkošne, izobražene in vplivne. Spominjal je nekoliko na Turgenjcva. Znal je 
práv tako čudovito in spretno pripovedovati; bil je práv tak gospod; je práv 
tako Ijubil vse lepo; je bil práv tako vljuden z literamo mladino (nekaterim je 
bilo to laskanje!); imel je práv také srebme lase in práv tako je Ijubil bivanje 
za mejo, ne da bi pozabíjal domovine.* 

D. V. Grigorovič je bil rojen 2. apríla 1822. 1. v Simbirsku. Njegov oče je 
bil vlastelin. Mati je bila Francozinja, hči roalista de Varmona, izdihnivšega ob 
času revolucije pod giljotino. V petem letu je izgubil očeta. Poslej je živel pod 
varstvom babice in matere na deželi v skromní vasici. Ženski sta ga vzgojevali 
francosko. Do osmega leta ni poznal ruské črke. Ruščine se je naučil od do- 
máce služinčadi in kmetov. Leta 1830. je prišel v moskovsko gimnazijo. Iz 
gimnazije je vstopil kot 13leten deček v inženirski závod, kjer je bila disciplina 
zelo stroga. Med njegovimi sošolci je bil tudi Dostojevskij, ki ga je seznanil z 
rusko literatúre. Učil se je slabo, zlasti v matematiki mu ni šlo. Zato je kmalu 
ostavil ta závod. Ker je imel veliko veselje do slikarstva, ga je dala mati v 
»Akademijo umetnosti«. Tu se je seznanil s Ševčenkom, učencem slavnega 
slikarja Bruhlova, poznejšim prvim maloruskim pesnikom. Ljubil je gledališče in 
poskúšal prevajati Moliera. Spoznavši, da nima talenta za slikarstvo, sklenil se 
je posvetiti ruski lepi knjigi. Vstopil je v gledališko pisamo, kjer se je seznanil 
z mnogimi znamenitimi možmi. Pričel je zopet prevajati in se poskušati tudi v 
samostojni produkciji. Prišel je k Nekrasovu, ki je izdajal malé brošure. Zanj 
je napisal »Kos platna«. Prvo njegovo premišljeno delo so >Peterburški šar- 
manščiki< (1845). — Nato je odšel na deželo k svoji materi in babici. Tu je 
prišel v dotiko s kmečkim življem. Iz kmečkega življenja je napisal svojo prvo 
umetniško povest »Vas* (1846). Prihodnje leto ji je sledila njegova najboljša 
povest >Anton Goremyka*. Ž njo je obrnil naše pozornost občinstva in kritike. 
»Ko precitáš to pretresljivo povest«, pravi Bjelinskij, »ti nehote silijo v glavo 
misii žalostne in pomenljive*. Zatem je napisal »Bobylja« (Nemaniča) in svoj 
prvi večji román >Stranska pota*. Zanimanje so vzbudili zlasti njegovi >Ribiči< 
in »Preseljenci«. Med tem je napisal novele »Orač<, »Velika noč«, >Mati in 
hči« itd. Dobil je mesto tajnika pri društvu za pospeševanje umetnosti in odslej 
je ostal pri tem društvu, kateremu je posvetil vse svoje moci. Ustanovil je v 
društvu šole za različne vrste slikarske in upodabljajoče umetnosti, muzej in 
galerijo slik, ki jih je skupoval po celi Evropi. Tu je našel tolikšno polje, da 
je za 30 let odložil pero. Šele v osemdesetih letih je pričel na novo pisatelje- 
vati. Napisal je »Akrobate radodarnosti* in povestice »Sen Karelina<. Zaduje 
delo njegovo so »Literarni spomini«, katere je napisal v Weidlingnu pri Du- 
naju, kamor je zabajal poslednja leta na letovišče. Njegova žena je bila av- 
strijska Nemka. 

Grigorovič je eden izmed onih treh Rusov, ki so odkrili v muziku člo- 
veka in v človeku »podobo božjo<: namreč Turgenjev s svojimi >Lovčevimi 



200 Listek. 

zapiski«, Nekrasov s svojimi grenkimi pesmimi o usodi národa, Grigorovič s 
svojimi »Preseljenci«, »Antonom Goremyko« in »Ribiči«. In ravno ti trije so 
naj vec pripomogli, da so kmeta izvlekli iz robstva. — Grigorovič ni poznal 
tako dobro kmečkega življenja, kakor ga poznajo nekateri novejši »narodniki«, 
zlasti Gleb Uspensky; bil je »barin«, ki se ni vglobil v narodovo dušo tako glo- 
boko kakor L. N. Tolstoj, a bil je nenavadno razvita in fina umetniška narava. 
Nosil je v sebi ideál harmonije, in vse disonance življenja: napake, beda in kri- 
vica, ki se godi Ijudstvu, nevednost in zmotá, v kateri Ijudstvo poginja, — vse 
to je našlo v njem globok odmev. Ljubil je Ijudstvo in harmonično lepoto. 

Ivan Prijatelj. 

f John Ruskin. Dne 20. januarja je umri slávni angleški pisatelj John 
Ruskin, ki se je večinoma pečal z umetniško-filozofskimi vprašanji. S svojimi 
estetičnimi raziskavanji je globoko vplival na svoj čas; s svojimi mislimi je 
pomagal čitateljstvu, da je začenjalo práv razumevati slikarstvo in druge obra- 
zovalne umetnosti. Vážna je tudi njegova razprava: »Umetnost in morala«. »Ruskin 
je Ískal lepote v dobrem ter je izkušal povedati v prozi to, kar more pravzaprav 
izraziti le poezija«. Tako sodi o njem neki Amerikanec. ** 

Deželni jezik kranjski in Valvazor. Kadar govori Valvazor o de- 
želnem jeziku kranjskem, ima vselej v mislih le slovenskí jezik. On piše 
na pr.: »Wazenberg, Schloss und Herrschaft, in der Land-Sprache Dob .. . 
Unterrein, in der Land-Sprache Podbregam . . . Unter-Erckenstein, Crai- 
nerisch Gamille. Veldes oder Feldes, Crainerisch Bied . . . Turen an^der 
Laybach, in der Land-Sprach Turén . . . Sonekh, wird auch Sonek in der 
crainerischen Sprach genannt . . . Siemitsch in der Land-Sprach Semezh« •) 
itd. V Valvazorjevih časih je bil torej slovenskí jezik deželni jezik kať exohén, 
čeprav so se seveda izobraženci posluževali tuje nam vsíljene nemščine. Tako- 
zvanega »drugega« deželnega jezika Valvazor še ne pozná. Na stopinjo drugega 
deželnega jezika so povišali nemščino tuji birokrati in to proti vsem pravilom 
zdravé pameti. 

Med revijami. Češka »Osvéta« je stopila letos že v svoj 30. letnik. 
Časopis, ki ízhaja že toliko let, mora stati na solídni podlagi. Koliko je »Osvéta« 
že storila v teh preteklih letih za znanost in beletristíko! Tudi 1. števílka le- 
tošnjega leta prináša obilo dobrega gradiva. Vlček in dr. Ríeger pišeta politično- 
zgodovinske članke; prví objavlja spis »Črez 50 let v puščavi« in se spominja 
poslednjega na Češkem kronanega kralja Ferdinanda »dobrotljivega«; drugi pa 
píše »o krajskem zrození pro kralovství české«. Koffner poroča o mirovni kon- 
ferencí. Vrchlícký in Adamek sta objavila nekaj svojih pesmi. Preissová je 
poslala povest iz koroških kraj e v. Menih Sava Chilandarec, roj en Čeh, opisuje 
svoje bivanje na gorí Atoškí. V. Štech razpravlja o učiteljskih razmerah na 
Češkem. Zakrej pa poroča o gledišču ter o nekaterih novih knjigah. Na koncu 
je pridejan še nekak razgled po gospodarstvu, po socialnem stanju ter po po- 
lítíčni zgodovíni sedanjosti. 

1) »Crainer Cronica«. Des Hochlôbl. Herzogt. Crain topograf.-histor. Be- 
schreibung IX. Buch, III. Teíl<. 





4 



Iz lipike Otona Zupančiča. 

Pesem. 



višku plavá moje hrepenenje 
sredi polnoci, 

zvezda zlata seva na lazurju — 
zvezda ta si ti. 

Ne usliši me, ne padi k meni! 
Moja mlada moč 
naj razvije, naj razmahne krila, 
naj premaga noc! 



To je tako! 

J ojdi, moj sinko, na pot, 
na življenja pot — 
čuvaj, moj sinko, se zmot, 
življenja zmot!« 

Glej, in sedaj sem nazaj, 
ali, májka, znaj: 
sinko tvoj cesto je pal, 
ali vselej je vstal. 



■ Ljubljanski Zvon< 4. XX. 1900. 



15 



202 Iz lirike Otona Zupančiča. 

Japonskí motiv. 

,Lihi dež rosi na polje, 
na zaspano deteljico, 
tihi dež me je zapri 
v mojo kajbico-stanico. 

A želje gredo mi v vas 
k srčno Ijubljeni devici, 
vse po polju, pod oblaki, 
pa ne zmočijo nožic si . 



f 



Pri spovedi si bila nocoj 

ri spovedi si bila nocoj. 
In najini prsti se stikajo 
in moji se tvojim dobrikajo, 
in prekrasen večer je nocoj. 
Kot lilija bela in čistá si, 
nevestica Jezusa Krista si — 
in vendar jaz tudi sem tvoj. 



Njeno pismo. 

Xe vrstice — tenké steze, 
s cvetjem posejane . . . 
moje misii zablodile 
v jasne so poljane, 
vse cvetoče, nepregledne 
in nikogar ni, 
le drhtenje rosnih tráv, 
smrek šumenje iz daljav, 
in le jaz in ti 
in Ijubav . . . 





fí z a k a j? 

Spísal Ivo Sorli. 

Also fragen wir beständig, 
Bis man uns mit einer HandvoII 
Erde endlich stopft die Mäuler — 
Aber ist das eine Antwort? 

H. Heine. 

|ravzaprav sem doživel vse to sam, in zapisati bi mogel 
»Resnična povest«; le nekoliko je bilo treba seveda 
prenarediti, vsaj toliko, da ne boste mogli reči, da 
sem naravnost »prepisal« iz življenja. 

Da, da, to očitanje smo tudi že slišali napram 
^ realistom in naturalistom, češ, tako piše lahko vsakdo, 
ko ni treba drugega nego kopirati, ali tudi le samo fotografirati 
življenje, oziroma usodo posameznikov! Pojdite, pojdite, gospoda! 
Mislite li res, da sme pisatelj románe in novele in dráme, ki jih piše 
usoda, kar tako prepisavati ? Le ozrite se okrog sebe, pa poglejte te 
románe, novele, dráme itd.! Tu so vam brezkončne, enolične, dolgo- 
časne ekspozicije in kar na enkrat, brez stopnjevanja, že katastrofa! 
Ne vidite li, da usoda nima ni pojma o kaki tehniki ? Ali pa vam 
ravno istá usoda stre kar eno, dve, tri srca, in če to kopirate, 
porečejo vam gospodje kritiki, da ste romantični, da ne umete dúha 
svojega čaša. Ali pa vam usoda vse svoje junake opijani, in v tem 
stanju si prerežejo drug drugemu vratove. Gotovo jako tragično, 
a fotografujte to, in čitatelji vam zataknejo ušesa in nos, ko pojdejo 
mimo te klavnice. Ali pa vam naredi tudi kaj takega: dispozicija, 
stopnjevanje, višek, vse še precej v redu, a pri katastrofi odbije 
vsem svojim osebam glave kakor vaški paglavec osatove glavice na 
polju. In če vam kak ubog Koder vse to kopira, so že za njim du- 
hoviti Mencigerji s svojimi >Cmokavzarji in Ušpernami« . . . 

15* 



204 Ivo Šorli : A zakaj ? 



Tako lahka tedaj ta stvar ni . . . A vsake umetniške nadarje- 
nosti usodi pa tudi nočem odrekati. Tuintam napiše kaj, kar človeka 
res pretrese ... A kaj bi tudi ne! Saj so njeni junaki tako naravni, 
resnični! . . . Glede drám si pa vrhutega noben dramatik ne more 
želeti boljših igralcev . . . Tu se je vsakdo tako vglobil v svojo 
ulogo ... ta smeh, ta jok, tako pogojen! ... Ej, človeku včasi kar 
kri zastane! . . . 

Kdor bi rad postal pisatelj, svetovati mu je tedaj vsekako, da 
se postavi za široki hrbet usode, pa ji gleda malo črez ramo, kako 
vodi njena okorna, medvedja taca svoje pero. Nič manj koristno pa 
ni, če ima lepo odprte oči v velikem gledališču, kjer uprizarjajo njene 
kose . . . Seve, malce previden mora biti pri enem in drugem, ker 
včasih praská usoda tako nerodno, in igralci igrajo tako divje in 
neotesano, da lahko prileti i gospodu pisatelju kaj na glavo. In če 
je kaj težkega in ostrega, utegne se zgoditi, da je vsega pisatelj e vanj a 
konec. 

Pri dogodbi, ki jo vam tu povem, se je usoda držala še precej 
dobro. Šlo je lepo drugo za drugim. Morda vam ne bo ugajal konec ? 
Moj Bog, saj meni tudi ni! Tudi jaz imam rajši »srečen konec* 
posebno pri resničnih povestih — usoda piše samé resnične po- 
vesti! — tako na primer v tem slučaju srečno in veselo poroko, h 
kateri bi bili gotovo povabili tudi mene; a če ni — ni! Kakor sem 
že rekel: usoda nima najboljšega okusa! ... A naj bi morda izpre- 
menil, ublažil konec? Hm, kaj hočete! začetnik sem, zato še ne práv 
samostalen, in bojim se oddaljiti se preveč od originala ... In poleg 
tega se mi zdi tudi baš ta konec nekako poučljiv, tako da si pri- 
dobite vsaj nekaj, ko precitáte te vrste: če že zábave ne, pa vsaj 
poučila, da ne bo čas docela izgubljen. In to je tudi nekaj vredno! 
Morda opustite kdaj vsaj enega izmed onih » zakaj ?«, s katerimi si 
človek le greni to neumno življenje ... In da sklenem, kakor so 
sklepali včasi pisatelji svoje predgovore: ako se zgodi to le pri 
enem mojih čitateljev, bo pisec tega dogodka stotero poplačan za 
svoj trudl 

L 

Však večer nas je bilo istih šest v predmestni kŕčmi »Pri treh 
prijateljih«, kjer smo v mali, čedni, separirani sobici pili in peli do 
polnoci. 

Kako smo pravzaprav iztaknili to oddaljeno pivnico.? Jaz sam 
ne vem. 



Ivo Šorli: A zakaj? 205 

No, >Pri treh prijateljih« so točili dobro vince, in nosila ga je 
na mizo lepa, prijazna natakarica, in naš » parlament*, kakor smo se 
zvali, je zboroval však večer. 

Mrzlo je bilo, in v hladnem svitu so gorele zvezde na nebu, 
ko smo hiteli skozi puste ulice tja doli v predmestje. Zdajpazdaj 
je potegnila ostrá burja in vršela med našimi pridušenimi kletvicami 
mimo nas. 

Iz stranske ulice se nam je pridružil šesti ud naše družbe, av- 
skultant Muha, lep, ponosen fánt, in bili smo vsi. 

*Pavline ni več pri >Prijateljih<. Popoldne sem bil tam,« je 
izpregovoril po kratkem pozdravu. 

>Kako?< smo izpraševali vsi vprek. 

>Davi je odšla; gospodar ni hotel povedati, zakaj. Bog ve, kaj 
sta imela !< 

» Strela !« je vzdihnil jurist Perič, >mene je imela tako rada!« 

»Pomiri se! Naslednjica je báje še lepša . . .« 

Zopet je potegnila burja — in podvizali smo se še bolj. — 

Bila je res krásno dekle Posebno te oči! Ne one, ki sijejo in 
grejejo in žgo, kakor gorko poletno solnce, nego one, ki vlivajo 
v dušo mehko, sanjavo mesečino; ne one, v katerih zveni živa, veselá 
škrjančeva pesem, nego one, v kojih se topi strastnotožna slavčeva 
serenáda . . . Xame so naredile te oči poseben vtisk, ko sem se 
prvič ozrl vanje. Zdelo se mi je, da živi tam doli, globoko za njimi 
nekaj, kar bi ne spadalo tu sem, v to predmestno pivnico z onimi 
umazanimi vozniki . . . 

Isto smo čutili menda vsi, kajti sedela je že gotovo četrt ure 
pri nas, in niti podjetni Muha, ki jo je imel ob svoji stráni, še ni 
poskusil svoje sreče. 

»No, Muha, kaj si lesen danes?« se je zasmejal Perič, ko je 
odšla za hip v prednjo, splošno sobo. 

»Ta se mi ne zdi tiste vrste!* je zmajal Muha pol resno, pol 
šaljivo. 

»Pojdi, pojdi! Ne bodi no sentimentalen ! Ta bi bila lepa! Se 
pri natakaricah bomo dvorili po en mešec za en poljub!* 

Vrnila se je in sedla zopet poleg Muhe. 

»Gospodična, vsi gospodje so že zaljubljeni v vas, koliko bolj 
šele jaz, ki sem najbliže magnetu. Ah!« ... In pritisnil jo je k sebi. 



206 Ivo Šorli : A zakaj ? 

Vstala je naglo, in videlo se je, kako so se ji stisnile lepe 
ustnice bolj žalosti nego jeze, kakor bi hotele reči: »Saj sem vedela, 
da pride tudi to.« 

»No, gospodična, ne bodite taki! Sedite vendar zopet,« je prosil 
Muha, malo v zadregi. 

»Rada! A prosim, da ne boste več poredni!« 

Zopet so j i bolestno vztrepetale ustnice ... 

Ostala je potem pri nas. Pravila nam je, da je z Gorenjskega, 
da je izgubila svoje starše že mlada, potem pa, da jo je vzela neka 
teta k sebi na Dunaj, kjer je bila poročena z železničnim uradnikom. 
Ko je umri tetin mož, sta živeli še precej udobno na Dunaju dalje, 
in teta ji je skrbela tudi za potrebno izobrazbo. Pred enim mesecem 
pa je dobila dobro gospo mŕtvo v postelji. Prodala je torej pohištvo, 
drugega teta, ki je živela le ob svoji pokojnini, itak ni imela, in sklenila 
se je vrniti v domovino. Jedva pa je došla v naše mesto, je zbolela 
tako hudo, da je morala v bolnišnico, kjer ji je pošel zadnji 
delček imetja. Ostalo ji torej ni drugega, nego sprejeti prvo službo, 
ki se ji je ponudila, dokler ne pride kaj boljšega. — 

Burja je malce ponehala, ko smo se vracali v mesto. Perič je 
bil s svojo debelo palico ob železné zapahe zaprtih prodajalnic . . . 
Jaz in Muha sva stopala molče za njim. 

Cutil sem ono zadovoljnost, ki jo čutimo vedno, ako spoznamo, 
da se kako žensko bitje v teh sferah še ni pogreznilo v terno pro- 
palosti . . . Morda nam to ugaja že zato, ker vendar ni tako vsak- 
danje, kakor so one zmage po beznicah. 

»Vraga! a krásna je ta nová Rezika! Ne da.?** je izpregovoril 
slednjič Muha. 

»Policija! Na pomoč! Muha je zaljubljen!« se je zasmejal Perič 
in udaril s svojo okovano palico ob zmrzli tlak, da so prhnile malé 
iskrice na vse stráni . . . 

II. 

In večer za večerom k »Trem prijateljem«. Rezika je sedela, 
če je le mogla, pri nas, le da sedaj práv tik Muhe. Izvedel sem, da 
je zahajal Muha tudi popoludne tja doli, in prepričan sem bil, da sta 
si z Reziko malo dobra, pa da se ji je zdelo oni prvi večer le še malo 
prezgodaj že začeti. Da je pa izobraženo dekle in da paži zelo na 
svojo čast, nas je bilo tudi drugih pet trdno uverjenih. Cudno je 
bilo le, da si še vedno ni pomagala kam drugam. 

Prišla je pomlad. V mehkem zraku je duhtela jasná himna 
mladosti, sreče, Ijubezni . . . 



Ivo Šorli: A zakaj ? 207 

Z Muho sva hodila dan za dnevom po kosilu na izprehod 
proti blížnji reki, če sva le količkaj utegnila. Bilo je krásno tam 
zunaj. Po cvetnih bregovih so se šetali živi šopki lepih mestnih 
gospic z onimi hrepenečimi pomladnimi očmi, niže doli ob reki pa 
so se igrali veseli učenčki med glasnim smehom in kričanjem Indijance, 
dokler jih ni pregnal kak >belokožni« poljski čuvaj, ako so postali 
predivjaški. 

>Ti, jaz jo vzamem!* mi je rekel nekega dne nenadoma Muha, 
ki je postal pred enim tednom adjunkt, ko sva stopala počasi po 
navadni poti proti reki. 

>Koga vzameš?« sem se začudil. 

>No, Reziko, koga pa? Ali je to tako čudno? Mar si morem 
želeti boljše žene! c 

»A, a! Izbornol Česti tam! Veseli me to iz vse duše! Ona pač 
zaslúži to srečo! A to ni lepo, da si mi skrival tako dolgo.« 

»Kaj hočeš! Saj še sam nisem bil na čistem. Saj veš, nata- 
karica je natakarica — človek ne ve práv preteklosti, in ženitev je 
vendar vážna stvar! Jaz sem previden — poznáš me! No, zdaj vem, 
pri čem sem. — Predsinočnjim so me grozno boleli zobje, in proti 
jutru sem hitel takoj, ko se je zvidelo, iz sobe, da bi zunaj vsaj lóže 
prestajal. MahniJ sem jo torej proti Kostanjevici. Ko prídem na hrib, 
zaslišim iz cerkve orgljanje, in vstopil sem, da bi slišal petje . . . Tam 
pred oltarjem svetega Alojzija uzrem njo — kako ti je molila, kako 
zaupljivo upirala svoje krásne oči v lepega svetnika! . . . Odšel sem 
iz cerkve in j o počakal zunaj . . . Prišla je kmalu, in ponudil sem 
ji svojo družbo, pa jo prosil, da se vrneva po stranski poti v mesto. 
Ali so me zobje še boleli ali ne, ne vem; gotovo je, da jih nisem 
čutil práv nič več . . . Ob onem starem hrastu sem jo prosil, naj 
bo moja . . . Meniš, da je bila Bog ve kako veselá? . . . Jokala je 
in se vedia tako čudno ... In potem je zahtevala, da se vrneva 
spet proti cerkvi . . . Tam me je prosila, da jo počakam . . . Dolgo 
je ni bilo ven. Slednjič pogledam v cerkev — in jo zagledam pri 
izpovednici . . . Veš, jaz sem jako vesel, da je pobožná, saj je to 
najboljša obramba ženski nedolžnosti, a da bi smel baš kak páter 
odločevati, ali me sme vzeti ali ne, to — — — Pa Bog daj patru 
dolgo življenje, odločil je pametno . . . Vrnila se je iz cerkve, in 
tam pri starem hrastu me je objela in mi priznala, da me Ijubi bolj 
nego vse na svetu, da mi hoče biti žena, kakršne še ni imel noben 



208 Ivo Šorli: A zakaj ? 



mož. Smejala sva se in bila srečna kakor dva otroka ... Ej, to ti 
zna biti srčkano to Ijubo, lepo deteU 

Mimo naju je prišla beračica in zaprosila daru. Muha ji je dal 
celo krono! Moj Bog, kako lepa reč je ta Ijubezen! . . . Ljubi moji, 
kadar vam sine v srce ta žarek iz nebes, dajte revežem však po eno 
krono! Naj bodo srečni i drugi Ijudje, kadar ste vi srečni! 

»Kdaj bo poroka?« 

»0 prej ko možno! Jutri že pôjde Rezika na privatno stanovanje.« 

»Nocoj pa naredimo malo odhodnico. Saj plačaš?« 

»0 da! A propos! Pozabil sem ti povedati! Ob sedmih pride z 
brzovlakom neki moj bratranec, ki ga še poznám ne. Moje tete, ki 
nas je lani posetila, se spominjaŠ pač še?« 

»One z Dunaja? Torej njen sin?« 

»Da! Biti mora Ijub déčko. « 

»Ve li kaj o tvoji zaroki.?« 

»Ne! Veš kaj, molčimo o tem! Povemo mu šele tam. Rad bi 
vendar slišal nepristransko sodbo. Prosi tudi druge, da ne izdado nič; 
videl jih boš prej nego jaz!« 

Došla sva bila v mesto in se poslovila. 

III. 

Name ni naredil dobrega vtiska ta mladi Adolf . . . Ono nemirno, 
strastno kretanje je že, ako je telo še zdravo in čilo, ako v temnem 
očesu še gore oni nervózni plameni, toda živahnost tega izpitega, 
nekam trhlega života, vzdrhtavanje teh oči brez pogleda, vztrepeta- 
vanje teh bledih, debelih ustnic mi je bilo zoprno. Naglo sem iz- 
pustil njegovo mrzlo, mokro roko iz svoje. Gotovo ni pojmil Epi- 
kurjeve maksime, da je treba tudi najnižji užitek poplemeniti, potegniti 
ga iz umazanosti, ne pa sam stopati v to umazanost, ako hočemo, 
da nas ne zadene prokletstvo, ki je napisano na ono živalsko uži- 
vanje: gnus do vsega lepega, da, celo do — grdega, brezbrižnost, 
sitost — blaziranost . . . 

In vendar je gotovo bil ta obraz nekdaj lep, zelo lep, predno 
so ga zaznamovale strasti s svojimi črtami. Ravno zato pa je bil 
sedaj še odurnejši. 

Muha se mi je zdel tudi jako razočaran. 

Vstopili smo »Pri treh prijateljih«. Rezike ni bilo. Nová nata- 
karica jo je šla takoj poklicat. 

lu prišla je v modrem krilu, lepša nego kdaj prej. Muha ji je 
hitel naproti. 



Ivo Šorli : A zakaj ? 209 



A kaj je bilo to ? . . . Vzkriknila je tako grozno, da še vedno 
ne morem pózabiti tega glasu, zamahnila za hip, potem pa odbežala 
bieda, strašno bieda, s tako čudno odprtimi očmi . . . 

»Regina!« je vzkliknil za mano Adolf. 

Vsi smo se ozrli . . . Tudi njegove oči so bile odprte, so strmele. 

»Aha, tu jo nájdem! Ha-ha! Tu jo imate torej golobicoU 

>Ti jo poznáš ?« je jecljal Muha. 

»Seveda! Práv v svetopisemskem pomenu! A to je svidenje! 
Ha-ha !« 

Vsi smo se tresli razburjenja. 

>Sedite, gospoda, sedite, da vam povem! Ha, tako svidenje! 
Ali je še tako sentimentálna?* 

»Kaj žlobudraš! Kje si jo videl ?« je zaškripal Muha. 

»Pa kaj imaš? Kaj me gledaš? Na Dunaju sem jo videl však 
večer. Saj je šele nekaj mesecev, kar je izginila! Skoda! Kavarna 
»Fin de siecle« ima vedno lepe kasirke, a Regina je bila vendar prvá! 
In vedno tako otožna! To je bilo pikantno, če ti je začela jokati in 
se delala sramežljivo kakor kaka devica! Ha-ha !« 

Ozrl sem se na Muho. Bil je bied, a popolnoma miren. 

»Najbrže se motite! Gospodična, ki je bila prej tu, ni bila na 
Dunaju, in ime ji je Rezika, ne pa Regina !« sem opomnil Adolfu 
kolikor možno mimo. 

>Rezika? Kako? No, to je vse eno! Ona je! Zakaj pa je ušla? 
Na Dunaju je tudi bila!« 

»No, pa naj bo! Tu se je vedia zelo lepo! Sicer pa kaj nam 
mar zanjo!« ga je prekinil nekako razdraženo Perič. 

Adolf ga je pogledal . . . zazehal ... a začel takoj govoriti o 
neki drugi, ki je bila v >Café fin de siecle*. 

Krčmár se je prikázal med durmi in pomignil Muhi in meni . . . 
Vprašal je, kaj pomeni vse to, da se je gospodična Rezika zaprla 
pa da joče v svoji sobi. 

Muha ga je prosil, naj j o gre vprašat, ali sme k njej. Odgo- 
vorila je, da pride jutri sama k njemu. 

Vrnila sva se k drugim in namignila jim, da gremo. Adolfu 
smo se zdeli izvestno jako dolgočasni Ijudje . . . Imeli smo pač vsi 
toliko takta, da mu ni nihče povedal, zakaj že odhajamo. 

>A jutri pridemo zopet? Poznám jaz to Regino ali Reziko — 
jutri bo moja!« 

»Ne! Pusti dekle v miru! Ce je prišla zopet na pravo pot, 
nima nihče pravice, da bi se okoriščal z njeno preteklostjo. Prijatelji, 



210 Ivo Šorli: A zakaj? 



dajmo si besedo, da molčimo o nocojšnjem dogodku! Druge poznám, 
da store to, a upam, da si tudi ti, Adolf, toliko plemenit!« 

» Oprostite, gospoda, a Slovenci ste čudni Ijudje. No dobro, 
molčal bom; komu naj sicer govorim o tem! Toda tvoja pravá pot! 
E veš, kaj je pravá pot?« — 

Naredil je dôvtip, kateremu bi se bil sicer morda kdo nasmehnil, 
a nocoj se ni Ijubilo nobenemu. 

Po ulici smo stopali Muha, Perič in jaz zadnji. Molčali smo dolgo. 

»Kaj storiš, Muha?« sem ga vpraŠal slednjič. »Ti si človek, ki 
je takoj na čistem s svojimi načrti! Torej?« 

»Vzamem jo!« je odgovoril odločno. »In zakaj ne? Prepričan 
sem, da je vse res, kar je govoril ta Ijubeznivi moj bratranec. A 
kaj zato! Moje prepričanje poznata! Saj smo se vedno v teh vpra- 
šanjih tako ujemali. Bog ve, kako je pehala usoda ubogo revo, Bog 
ve, kako j o tirala v te družbe. In slišala sta, da je rekel moj bra- 
tranec, da je bila vedno žalostná, da je jokala. Bolje bi bila storila, 
da ni pustila profanirati svojih solz tem psom, a vsakdo ne more 
nositi svojih križev molče, posebno, ako so morda tako težki. A kar 
sem hotel reči: bas te solze značijo morda, da je nedolžnejša, tisoč- 
krat nedolžnejša nego mnoge one spoštovane dáme, ki se ščeperijo 
okrog nas. Jutri pride k meni. Tu mi mora odkriti vso svojo pre- 
teklost, da bom na čistem, in rečem vama, ako je — morala grešiti, 
spoštoval jo bom, kakor da ima le čisté dneve za seboj. Da bom 
znal práv soditi in da se ne dam oslepariti, to vesta! Ta moj so- 
rodnik odide gotovo že v par dneh, ker smo mu prefilistrski, 
vi drugi pa boste znali molčati in ceniti moj o ženo, če j o bom 
cenil jaz!« 

Slovenci smo mehke duše, a naš národ vendar ni vajen kazati 
na zunanje svojih čuvstev. Naše kmečke Ijube matere so nam po- 
dajale svojo desnico v slovo, a niso nas objemale in poljubljale — 
in vendar so nas tako Ijubile! Ta reserviranost pa nam ostaja za vse 
življenje! A včasih čuvstva vendar prekipe ... In oni večer vem, da 
sem stisnil prijatelju ves ginjen roko in vzkliknil iz dna duše: »Ti 
si vrla duša, predragi!« 

Molče smo korakali dalje. 

»Gremo v kavarno?« je vprašal Perič. 

»Pojdite le! A mene oprostite! Kaj hočeta! Če človek doživi kaj 
takega, kakor jaz nocoj, se ga vendar malo prime!* je odgovoril Muha. 

Tudi meni je bilo prešlo veselje do kavarne, in odšel sem domov. 

Zaspati nisem mogel dolgo. 



Ivo Šorli : A zakaj ? 211 



Glejte mojega prijatelja! Stotine grehov je imel goto vo na svoji 
duši, in če bi bil hipoma umri, moral bi bil po vseh naših kate- 
kizmih naravnost v pekel, in vendar mi je bila ta blaga, plemenita 
duša ideál! . . . To je bil človek, človek! ... In pisatelj, ki bi bil 
postavil njega za junáka v svojem románu, bi pokazal, da je resnična 
beseda Ijubega pesnika, da je však pravi realist — idealist! Čemu 
slikati angele v človeških telesih, ko takih angelov ni, čemu koke- 
tovati z živalmi, ki imajo slučajno človeško glavo, roke, noge! . . . 

IV. 

Drugi dan sem šel po kosilu na stanovanje svojega prijatelja. 

Sedel je na nizkem naslanjaču in pušil smodko. Bil je bied, 
a miren — videl sem, da trpi. In kako je znal ta človek moško 
trpeti! 

>Torej je ni bilo ?« 

>Ne! Gospodar je bil tu! Odpeljala se je davi, a ga naprosila 
prej, da pride k meni pa mi reče, da dobim v dveh dneh od nje 
pismo. Videla se ne bova nikdar več, zato naj ne povprašujem po 
njej! Kadar dobim pismo, torej več o tem! Na, prižgi si cigaro. 

Govorila sva o drugih stvareh. 

Zvečer smo bili zopet »Pri treh prijateljih«, a le nekaj čaša. 
Zdelo se nam je vsem, da so odnesli dragega mrliČa iz hiše . . . 
Veseli smo bili, da si je vsaj Adolf poiskal že druge družbe. 

In črez tri dni je došlo njeno pismo z Dunaja. Muha mi ga 
je izročil še isti dan, a me prosil, da ga precitám doma. 

Lepa, elegantná pisava . . . Videlo se je pa, da se je roka tresla, 

in da so se oči solzile . . . 

Na Dunaju 18 . . 

Jaz grem sedaj tja doli, kjer je téma . . . Se hipec postojim 
tu na róbu, potem pa pôjdem globoko, globoko doli . . . doli . . . 
Le hipec še . . . Ta svetloba mi je neprijetna . . . luč mi deje 
hudo ... in vendar je treba, da strpim še trenotek, da govorim 
še enkrat z onim, katerega je Ijubilo moje srce nad vse, da po- 
kleknem še enkrat pred steber, katerega se je bila oklenila moja 
duša s tako silo . . . Ah, to dušo, da bi jo mogla raztrgati v 
sto koscev pa j o vreci od sebe! . . . Veš, prijatelj, tam doli ne 
marajo duše, tam doli kupuj ej o le telo, zato bi bilo dobro, ako 
bi mogla streti to dušo ... A kaj, ko ne gre, ne gre! . . . Tako 
se drži! . . . Da, mogoče bi bilo že . . . vzela bi revolver . . . 
ali pa le vrvico . . . ali , . . veš, tam zunaj šumi Dunav . . . 



212 Ivo Šorli: A zakaj ? 



Da, da mogoče bi bilo streti to dušo ... a ukončala bi tudi 
to lepo, mlado telo ... In to je neumno, kaj ne? . . . Tam 
doli imajo radi taká lepa, mlada telesa . . . Zato ne smem raz- 
trgati mahoma svoje duše ... a tako počasi, ves, kosec za 
koscem . . , však dan malce ... to je mogoče, to je lahko . . . 
In skoraj práv nič ne boli ... In nekega jutra se zbudiš — pa 
ni nič več v Tvojih prsih . . . práv nič . . . vse je prazno . . . 
in lahko Ti je! . . . 

Pravzaprav sem že bila enkrat tam doli ... a takrat 
ni bilo lepo! . . . Čakaj, da Ti povem! Telo in duša sta bila 
tam doli ... a duša je bila privezana na svetel žarek . . . Čudno 
je bilo, tako čudno! . . . Glej, ta žarek je bil vsajen práv v 
sredo moje duše in segal je visoko, visoko . . . gori do neba . . . 
Kadar je pogledalo moje oko po njem in mu sledilo više in 
više . . . ustavilo se mi je oko práv gori v nebesih — v očesu 
večnega Boga ... In kako me je gledalo to veliko, dobrotno 
Oko! ... In moja duša je vsakikrat zadrhtela, in molitev vročih 
solz se je ovila zlatega žarka ... in spele so te solze više . . . 
više ... in s s veto grozo sem videla, kako so slednjič zatre- 
petale gori v onem Očesu . . . 

In nekega dne je dvignila božja roka na svetlem žarku 
mojo dušo iz prepadá ... In gori ob róbu me je oblilo morje 
svetlobe ... in moja duša je vriskala dobrotni Roki svojo vročo 
zahvalo ... O kako sem bežala proč od gnusnega prepadá!... 
bežala . . . bežala, da sem postala že vsa trudna ... a tedaj 
si me čakal Ti sam. Ti moj Ijubljenec, in me sprejel v svoje 
naročje ... O kako je poljubovala moja duša presveto Roko! 

A kaj jaz vem, kako je prišlo . . . Začutila sem, kako me 
je ta Roka hipoma udarila po glavi, da sem omedlela ... In 
ko sem se vzbudila, sem zapažila, da sem spet tu nad pre- 
padom . . . Oni prokleti žarek pa mi je še trepetal v dušo . . . 
Aj, ali sem ga zgrabila divje, aj, ali sem ga proklela, in — 
vrsk! — pretrgan je bil... In hipoma sta se dvignili od vzhoda 
in zahoda dve grdi, umazani, težki zavesi in se strnili sredi neba. 

Cas je, da Ti povem svojo zgodovino! Potem sodi! 

Začnimo! Pa práv prozajski! 

Rojena sem na Gorenjskem v kmečki hiši. Deset let sem 
imela; ko so odnesli mojo mamico črni možje. Moj oče je po- 
treboval dobre gospodinje, in poiskal si je dobre gospodinje. 
Hu! ali je bila to dobra gospodinja! Strádal je moj oče, strádala 



Ivo Šorli: A zakaj ? 213 



jazl In trpinčila me je s svojimi peklenskimi pogledi in pretepala 
me s pasjim bičem. In dan na dan prepir in pretep v hiši. Oče 
je postal žganjar, navaden žganjar, in prinesli so ga mrtvega iz 
beznice, kjer se je pretepal. Kaj sem trpela! — Toda, oprosti, 
rekla sem, da bom govorila prozajski, dasi bi lahko poetično! 
Ni res? O da, to Ti je poezija, krásna poezija: mama umrje, 
oče dobi pridno gospodinjo, pridna gospodinja muči pastorko, 
oče postane žganjar, cel žganjar, pretepa se, prinesejo ga mrtvega 
domov . . . Če to ni poezija! . . . 

K pogrebu mojega ubogega, dobrega očeta je prišla i teta. 
In usmilila se je bledega otroka in vzela me je s seboj na Dunaj. 

Težko je bilo slovo od groba dobre matere, od groba 
dobrega očeta. Kajti moj oče je bil dober, plemenit človek, 
dasi je bil le navaden žganjar. Prosim Te, ali ni to plemenito, 
če postane oče zavoljo svojega otroka navaden žganjar! . . . 

Ej, to Ti je postala suha kmečka punčka kmalu divná 
dunajská gospodična! Petnajst let sem imela, pa sem že videla 
v katedrali s v. Štefana, da molijo mladi gospodje mene, a ne 
Madone, pred kojo sem klečala ... In prosila sem Madono, 
naj ne bo »gelosa«, naj ne bo Ijubosumna . . . 

Moja teta je bila zelo, zelo pobožná dáma! Morda preveč!... 
Iz cerkve v cerkev ... in nobene zábave! ... In cerkve me 
je bilo skoro strah! . . . Saj sem morala vedno moliti, naj Ijuba 
Madona ne bo Ijubosumna. 

Ce nisva bili v cerkvi s teto, morala sem se doma učiti. 
Mlada učiteljica me je poučevala. In naučila sem se mnogo. 
Skoda! tam doli, kamor grem jaz, tega ni treba . . . No, morda 
mi bo pa vendar le koristilo ? . . . 

S teto sva živeli po stričevi smrti vedno v tem enako- 
mernem redu . . . Moškega bitja skoraj še videla nisem. In 
vendar mi je dohajalo toliko strastnih sonetov . . . 

Nekega jutra dobim teto mŕtvo v p.ostelji, kakor sem Ti 
povedala že v Gorici . . . Črez teden dni so mi povedali, da 
ni zapustila skoro nič premoženja . . . Penzija je prenehala . . . 

Kako mi je bilo, naj molčim! Bilo je strašno! To je menda 
dovolj ! 

Tete še vedno ne razumem, da me ni preskrbela za tak 
slučaj! Seve, služba moževa ni bila preveliká; izhajala sta ravno. 
Poleg tega je on mnogo potrošil za glasbo. Po njegovi smrti 
pa na kako prihranjevanje še misliti ni bilo. Teta je pač mislila 



214 Ivo Šorli: A zakaj ? 



tako: Dekletu priskrbim dobro izobrazbo, lepa je, in dvomiti 
ni, da se ponudi kaka ugodna prilika. Da je Bog gotovo ne 
pokliče, predno se to zgodi, ji je pa gotovo jamčilo njeno skal- 
notrdno zaupanje v božjo dobroto. 

Uboga teta se je motila! Jaz sem stala sama v tujem svetu. 

Začela sem iskati službe . . . Eden, dva meseca . . . zaman! 
Saj še pravih izpričeval nisem imela! . . . Plačala sem inserat... 

In glej, nekega jutra dobim poziv, naj pošijem svojo foto- 
grafijo . . . Dva dni pozneje sem dobila ob veštilo, da sem sprejeta 
v kavarni »Fin de siécle. 

Došla sem v kavarno. Moj Bog, kam sem bila prišla 1 

Moški so se mi láskali in mi prisegali svoje simpatije. Naj- 
vsiljivejši med njimi so bili častniki. Bilo mi je neznosno v tem 
ozračju. Ti si ne moreš misliti, kaka revica je lepa blagajničarka 
v kaki velikomestni kavarni! 

Nekega večera pa je prišel on . . . S svojim velikim, sa- 
njavim očesom je gledal okrog sebe, se ozrl tudi name. 

Prisedel je k meni poleg buffeja, in začela sva govoriti. 
Povedal mi je, da je ruski slikar, da kopira sedaj tu neko slavno 
Madonno v Belvederu in da se čuti samega, ker nima nobene 
pravé družbe. 

Videl je vse moje gorje, in v njegovem lepem očesu se 
je zableščala solza. O kako dobro mi je delo, da me ume ta 
fina, blaga duša! 

Prihajal je potem však večer. Postala sva prijatelja, da, 
Ijubila sva se kakor brat in sestra. 

Kako rad bi me bil rešil iz te sužnosti — a revež je bil 
ubog. Da bi mu bila pa v nadlego, tega za Boga ne! In zato 
me je začel rotiti, naj grem vsaj od tod, naj se vrnem v svojo 
domovino, da se mi že obrne kako na bolje. 

In ločila sva se . . . Dva dni potem sem bila že »Pri treh 
prijateljih« . . . Dalje ves sam . . . 

In sedaj stoj im tedaj tu ob róbu prepadá in pozdravljam 
Te, kakor so pozdravljali rimski gladiatorji, odhajajoč v areno: 
>Ave! umirajoča te pozdravlja!« 

Ha! da bi mi zveri le dobro pomagale trgati dušo! Tu j o 
imate, ne branim se vas! Trgajte, trgajte! 

In sedaj le še eno vprašanje . . . le še en »zakaj«? . . . 
Ve čudne skrivnostne moci, ki vladate človeško življenje! Zakaj 
je moralo tako priti ? Zakaj ste mi dale lepo telo, dovzetno 



Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román >Vstajenje«. 215 

dušo, a zakaj ne tudi kniha? Zakaj ste me pahnile v prepad, 
potegnile me iz njega, pa me sunile zopet vanj ? Zakaj ? zakaj ? 
zakaj ? In kako vam je ime, vam usodnim oblastim ? O moj 
Bog! Te li nisem prosila odpuščanja, nisem li prala svojih pre- 
greh, če sem jih storila s svojo krvjo? Ali Ti nisem prisegla v 
oni cerkvi pred oltarjem svete Magdaléne, da hočem biti Tvoja 
najhvaležnejša stvar, ako mi odpustiš, pozabiš, kar je bilo? Ali 
nisem bila pripravljena, žrtvovati Ti oni neizrečeni strah, da 
pride moja strašná preteklost kdaj na dan ? Ali — — — 

Dovolj, dovolj! . . . Cemu vpraševati, čemu »zakaj«l 

Z Bogom! Z Bogom! . . . 

Aréna se odpira . . . Ave! ave!< 

In to bitje je moralo torej tja doli . . . Moja duša je trepetala, 
in v njenih globinah je odmevalo: >Zakaj? zakaj! zakaj !?« 

Muho sem dobil zopet na naslanjaču, kadečega cigaro. Ravno 
tako bied ... in ravno tako miren kakor včeraj . . . 

♦ Precital ?« 

>Da! Ah, moj Bog, ta »zakaj«? To mi ne gre iz glave! . . .« 



Tolstoj in njegov ron^an „Vstajenje". 

Spísal Ivan Prijatelj. 
I. 

uška literatúra — ona namreč, ki si je pridobila v par 
naskokih ves izobraženi svet — ni rezultát stoletnega 
razvitka, dolgega, neprestanega napredovanja in vzdrž- 
nega ustvarjanja. Ta ruská literatúra je ena sama 
evolucija in sicer tako mlada, da njen postanek ne 
sega za prag devetnajstega stoletja. Iz mogočnih iniciatív je izšla in 
že pri svojem prvem razcvetu se je odlikovala z dalekosežnim po- 
gledom in globoko izvirnostjo. 

Taká literatúra je mogla nastatí samo v Rusiji. Od tod je mogel 
priti junák, kjer je imel prostora, da je razvil svoje moci. Tu je bila 
zavest ogromnosti, večnosti močnejša nego kje drugje: podlaga ji je 
bil celoten svet, čisto drugačen, kakor so drugi svetovi, cel svet 
zase. Ta podlaga so bila tla ruskega národa, národa prirode in fan- 




216 Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 

tazije. Ta národ vedno išče, vedno vprašuje. A odgovori zanj so 
samo v obzorju domišljije in vere. Zato pa je njegova vera nekaj 
organičnega, praktičnega, brez umetno vcepljene primesi. Neprene- 
homa čuti Rus okrog sebe navzočnost višjih sil, neprestano se zaveda 
večno neumljivega razmerja bornega bitja do večnosti, o kateri ne 
more vedeti, kdaj je nastala in kdaj se bo nebála. Vse to ga zanima, 
straši, boli, tolaži, kloni in dviga. To je tiho, vročezaduhlo polje, kjer 
v negotovosti omahuje človek prirode, kjer se razvnemlje in odkriva 
ter vedno iznova padá v resignacijo, pričakujoč rešitve in razsvet- 
Ijenja. In tej resignaciji pokazati cilje, to mora biti mogočna zavest 
za pisatelja ruské zemlje. In le taká mogočna zavest more delovati 
v takih erupcijah, kakršne nam káže rusko politično in literarno živ- 
Ijenje. Samo taká silná zavest more ustvarjati môže, v katerih je 
razvita svetovna kultúra samo kot podlaga za samostojno delo ru- 
skega dúha. 

Tolstoj se mi zdi podoben samotnému popotniku. Osivel je na 
potih svojega delovanja ter osamel. Kakor da bi bil zaostal na 
našem božjem svetu! Nová pisateljska generacija je vzela literatúre 
v roke, in ona hodi druga pota. Skoro bi bil pozabil svet samo- 
tarja iz Jasne Poljane — ako bi bilo šlo namreč po željah skrbnih 
literarnih zgodovinarjev. Tolstoj spadá vendar k slávni plejadi pisa- 
teljev petdesetih let. In to plejado je literárna zgodovina natančno 
registrirala v knjigo literatúre. In med tem, ko se vedno pripravlja 
završiti tudi Tolstemu odločeni predel, mu je prisiljena prepuščati 
vedno nove stráni. Tolstoj je obhajal 9. septembra 1898. 1. svojo 
sedemdesetletnico. V taki starosti pisatelji navadno že počivajo na 
svojih lavorikah. S temi umetniki bi Tolstega seveda ne smeli 
primerjati, ker nima ž njimi čisto nič skupnega. Kar si je lavorike 
izbil iz glave, je preteklo že lepo število let, torej nima sedaj po- 
čivati na čem. Vrhutega niso svetili na njegovo literarno pot oni 
žarki umetnosti, ki se dajo sicer metaíizično na sto in sto načinov 
opredeliti (nekoliko ducatov teh opredelb nam je ses tavil Tolstoj 
sam v letu svojega obračuna z umetnostjo (1897) v II. in III. po- 
glavju svoje knjige »Kaj je umetnost«), ki pa ne posijejo v starost 
več s takim ognjem, da bi mogel ogreti odrevenele prste za pero 
in ohlajeno srce za novo ustvarjanje. Tolstoj je iskal vsa leta svoje 
dobe pomen in namen življenja in tega še vedno ni odkril v 
popolni jasnosti. In zato ne more počivati. A bas sedaj se mu zdi, 
da se mu svitajo cilji,- za katerimi je stremil s poštenim svetim 



Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 217 



delom. In on dela vzdržneje, spešneje, kakor bi čutil, da je smrt 
pred durmi. — Samo tako se more razlagati Tolstega ogromna 
ustvarjajoča moč, samo s tega stališča se morejo razumeti te-le nje- 
gove lastne besede. Pripoveduje jih Sergejenko : ^) 

»Vračaje se lanjsko leto po noci domov iz Moskve z enim svojih 
znancev, se je Lev Nikolajevič naenkrat ustavil in željno potegnil 
vaše zrak ter strastno dejal: 

— Moj Bog, kako bi rad pisal! V glavi se mi vrti od prizorov. 

— Kaj pa vas zadržuje, Lev Nikolajevič? ga je vprašal sopotnik. 
• — Čas. Dela je za sto let, a življenja mi je še ostalo za bore 
tri dni. 

— Kaj pravite, Lev Nikolajevič? 

— Torej še za nekaj mesecev. Na však način malo. In te po- 
slednje dni bi rad povedal kaj dobrega. Morebiti da Bog, da ne 
bom zastonj živel in da bom vsaj pod konec svojih dni storil kaj 
vrednega . . . 

.... Neka dáma je vprašala: 

— Lev Nikolajevič, ali je res, da píšete sedaj povest iz kav- 
kaškega življenja, kjer bo igral veliko ulogo eden izmed soborilcev 
Samilja ? 

— Da, da, pišem. Jaz vedno pišem — je rekel hitro in neljubo 
Lev Nikolajevič. A zatem je pristavil s pojasnjujočim glasom: — Res, 
res, jaz vedno pišem. Vprašajte, ne pišem li povesti ? Pišem. Ne 
pišem li romána? Pišem tudi román. Ne mislim li napisati dráme? 
Tudi dramo napišem. — Jaz vedno pišem.* 

Pisatelji naše dobe po večini iščejo samo svojo zvezdo, po njej 
iztezajo roke, na poti do nje pozabljajo vse drugo. Zapirajo se sami 
v sebe. Subjektivnost je v moderní narasla do viŠka. Tudi Tolstoj 
je človek nenavadno razvitega subjektivizma. Subjektivizem je vreteno, 
na katero se navija večína Tolstega osnutkov. A on je že zdavnaj 
spoznal, da človeku zmanjka naenkrat tal, ako teži samo za svojim 
»jaz-«om. Morda je to spoznal takrat, ko je uvidel vso logično ne- 
osnovanost egoízma: nihče ne more živeti sam od sebe, človek je 
človeku neobhodno potreben, zato je egoizem prirodno protíslovje. 
In vprav razmerje človeka do človeka je oni tečaj, kí je Tolstega 
vedno privlačeval, vedno zanímal. In res se mu je tu odkrila člo- 
veška sreča na zemlji. 



1) n. CeprbeHKo: Kaiíi. a;nHerr> n pnôoTaen. rp. X íí- Tojiotom 

Izdal M. M. Stasjuljevič v Spb. 1899. 

.Ljubljanski Zvon« 4. XX. 1900. 16 



218 Ivan Prijatelj: Tolstoj in njcgov román »Vstajenje«. 

Sedanja umetnost gre preko Tolstega dalje in dalje. On pa le 
hodi neutrudno in samotno ter skrbi za vse, ki nočejo skrbeti zase: 
apoštolská postava v raševnati halji ruskega muzika, prepasanega z 
jermenom; veličastna sivá brada mu padá po prsih, izpod gostih, 
osivelih obrvi mu gledajo resne, skrbne oči, črez ves obraz — obraz 
ruskega kmeta — pa mu je razlit mir in vera v svoje delo. 

»Jaz sem tako trdno prepričan, da je to, kar je zame resnica, 
resnica tudi za druge, da me vprašanje, kdaj pride ta ali oni do 
resnice, več ne zanima. 

Ako jaz ne vidim, vidijo drugi, jaz pa vršim svoje delo. MiseJ, 
da nravstveni zákon práv tako kakor filozofski zákon »nastaja«, je 
prekrásna. Pa to je premalo rečeno, da »nastaja« — reči se mora, 
da je že spoznan. 

Ali ni to veliká sreča, biti delavec spoznanega božjega dela!« 

Vsa leta svoje dobe je Tolstoj čakal resnice. Po katerih potih 
n i hodil in po katerih ovinkih se ni vracal zopet nazaj! Sto in sto- 
krát je padal in sto in stokrát zopet vstajal za pravico in resnico. 
Celo življenje je iskal Boga. In na večer se mu je razodel. 

Tolstoj je našel mir svoji duši. A ta mir n i trudno počivanje, 
ampak pomeni zopet novo delo. Sedaj, ko je sebi ustvaril mir, 
ga je poprijela stará želja, govoriti s svetom zopet v oni obliki, v 
katero je oblačil nekdaj neumrljiva bitja svojega uma in fantazije. 
Na koncu svojega življenja se je ozrl nazaj na vse svoje začete, pa 
ne zavŕšené náčrte. Takrat jih ni mogel dokončati, ker jih ni znal, 
zdaj čuti v sebi moč in zmožnost, pripisati k njim poslednjo besedo. 
In ob motiki na njivi, ob seči na polju, ob črevljarskem orodju v 
čumnati je sanjal román svojega življenja, svojih ideálov in ciljev, 
román svojega dela. In pričel ga je pisati. Junaki njegove mladosti, 
polni življenja in nadej, so oživeli kakor v pravljici. Zopet jih vidimo 
hoditi pota, na katerih je solnce. Ruské vasice se nam prikazujejo 
na novo, zopet vstopamo pod njih pohlevne strehe. Okrog cvete 
priroda, in z mladino uživamo sladko srečo nedolžne Ijubezni. Nato 
se preselimo v mesto. Ljudje iz vseh krogov so zopet pred nami. 
Vedno isti lov po sreči, prikrivanje in prilizovanje, zunanja lepota, po- 
beljeni grobovi. A tega zapeljivega sveta se več ne bojimo. Za ku- 
lisami stoji Tolstoj, in o njem smo vedno prepričani, da nam bo 
povedal vso resnico. Zopet spremljamo Tolstega mladostne junake 
v življenje, v nevarnosti, med krnice in kleči. Kako se bojimo zanje! 
Življenje jih vleče s seboj, niže in niže, dokler jih ne objame večno 
vabljiva ^^moč teme«. Bledih, upadlih lic se kradejo odtod. Nič se ni 



Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 219 

izpremenilo zunaj : svet šumi naprej kakor poprej, a ena duša je 

zopet prazna na svetu. — Toda Tolstoj čuva nad svojim junákom. 

Dotod je šel z njim naprej. Sedaj ima moč ga spremljati tudi dalje. 

Biede misii, suhi teoretični principi zadobe človeške oblike, njegova 

načela ožive v Ijudeh, pravih Ijudeh iz mesa in krvi. Svoje misii pre- 

stvarja Tolstoj v Ijudi: miŠljeno — ustvarjeno, in precej zaveje v nas 

krepka, sveža in polna narava. A to niso več prejšnji Ijudje: iz trpljenja, 

skozi katero smo jih spremljali, so izšli in zmožni so največjih del. 

V ozadju pozorišča se nam odpre pogled na neizmerno stepo. 

Dolga vrsta obsojencev giblje v daljavi. Stepa, mamica stepa, tako 

še nismo hodili po tvojih tleh! Uboge žrtve spremljamo na potu iz- 

gnanja od domačega ognjišča. Trudna in naporna je pot, a vendar 

veliko slajša nego ničevo životarjenje v mestu in večno opivanje ob 

zmoti in laži. Solnce šije gorko in tiho, kakor da bi mislilo. In ravno 

to nebeško solnce nam je priča, da hodimo práv, in da ni daleč več 

naše — vstajenje. 

* 

Tolstoj ne spadá samo po svoji vzgoji na zapadni breg, ampak 
tudi po svoji naravi. V njegovi krvi živi nekaj strastnega, vročega 
in konvulzivnega. To sta dva silná nasprotnika njegove veliké ruské 
duše — duše, ki išče Boga in samo v njem nahaja svoje zadoščenje. 
Mogočen je bil vpliv vzgoje in sreče na Tolstega — to nam káže 
njegovo življenje, še mogočnejše je bilo delo njegove duše, izviti se 
izpod gnile, pobeljene skorje življenja, ki je ležala na njej, izviti se 
izpod nje in se vzdigniti do večnih ideálov — to nam kažejo Tol- 
stega spisi. Dramatični in pretresljivi so boji, v katerih sta trčila drug 
ob drugega Tolstoj — mlad, življenja željen aristokrat, prepojen z 
lahkotnim, tujim življenjem, in Tolstoj — kakršen bi moral biti po 
zahtevah svoje lastne duše. Dusno skitalstvo je doseglo v Tolstem 
vrhunec. Med tujo kulturo in preprostim stanjem ruskega kmeta je 
prešel Tolstoj vse stopinje. Izprva čisto vdan tujemu življenju, je 
občutil polagoma svojo zvezo s preprostim národom. Nezadovoljnost 
in dušni nemir sta ga gnala v národ. Skepticizem hiperkulture je 
bil to, ki se še ni hotel odreči nobeni svoji predpravici. Oni pro- 
svetljeni um, ki je v njegovem prejšnjem življenju omahoval med 
stoicizmom in epikureizmom, je tukaj med prostim národom hkrati 
pozabil, da ni še našel miru za svojega gospodarja. Spoznal je, da 
stoji visoko nad pregrešnim Ijudstvom, in začutil je potrebo in poklic, 
postati učitelj tega národa, v katerem je prvotno Ískala duša miru, 
onega notranjega miru, katerega razum ni našel z vsemi sredstvi kultúre. 

16* 



220 Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstaienje«. 

Celo življenje Tolstega napolnjujejo taki boji, taká primerjanja 
in združevanja tuje kultúre z rusko dušo. In »velikega pisatelja ruské 
zemlje« je moralo stati veliko bojev in spoznanj, spoznanj tako 
globokih in pomenljivih, kakor je življenje globoko in pomenljiv njega 
namen, predno je zavrgel kulturo, predno se je odrekel slávi pisa- 
telja »Vojne in mira«, j>Ane Karenine« i. t. d. ter se za vselej spustil 
v naročje prirode. Ne, to ne more biti samo hrepenenje po prirodi 
ä la Rousseau, to mora biti instinktivno spoznanj e, da leži na dnu 
preproste ruské duše základ individuálne kultúre, ki samo čaká po- 
klicanega človeka, da ga izgrebe. A predno je prišel Tolstoj do 
tega spoznanja, se je moral v njem razdor do tragičnosti završiti. 
»In der grossen Persônlichkeit Leo Tolstoj s, des Grafen im Arbei- 
terkittel, kommt eine solche tragische Zuspitzung gewissermassen 
zum persônlichen Ausbruch: er hat das Schicksal, diesen ganzen 
typischen Zwiespalt in sich zu verkôrpern, und was ihn gross, was 
ihn einzig macht, ist die Gewalt, mit der sein Genie denselben zu 
lôsen unternimmt — ein Schauspiel, als wilrden Welten gesprengt 
und Welten geboren, auf dass ein Mensch den Frieden finde filr 
seine Seele«, pravi Lou Andreas-Salomé. ') 

Dostojevski je rekel o Puškinu, da je bil vedno celoten orga- 
nizem. Tolstoj se je navidezno v petdesetih letih svojega delovanja 
neprestano izpreminjal, toda samo navidezno. Ako si natančnejc 
ogledamo njegov razvoj, vidimo, da prihajajo evolucije njegovega 
življenja vedno iz istega vira in teže vedno v isto smer. Tolstoj je 
celokupen organizem, noseč že v mladosti v sebi vse pogoje po- 
znejših del; včasih se jih niti ne zaveda, da, pogosto jih celo taji. 
»Nikoli nisem pričakoval, da me moje misii privedejo do tega, do 
česar so me privedie. Jaz sem se strašil svojih zaključkov, sem se bránil, 
verovati vanje, pa se ni dalo«, pravi pozneje v epilógu h »Kreutzer- 
jevi sonati«. 2) Gladina njegove duše je kot gladina gorskega jezera, 
v kateri se celi dan zrcalijo isti predmeti, a od ure do ure v drugi 
lúči. Ruše, skale, sipine, drevje, grmovje in neizmerno nebo z malimi 

1) Neue deutsche Rundschau 1898. IV. — Pri tem si ne morem kaj, da 
bi ne priporočil te razprave duhovite nemške pisateljice. Naj se primerja, kako 
sodi znamenitá nemška pisateljica o svetem delu velikega Tolstega in kako 
slovenská, ki je, pišoč o ruskih pisateljih v feljtonu »Slov. Lista« 1898., s par 
stavki prešla Tolstega, češ, da o Tolstem ne velja resno razpravljati, ker je — 
umobolen. Pod to sodbo je bila podpísaná neka naša čislana novelistka s polnim 
imenom. 

^) Citati iz Tolstega so iz moskovské izdaje njcgovih »zbranih spisov«, ki so 
izšli pod redakcijo njegove žene Sofije Andrcjevnc v tiskarni I. N. Kušncrcva. 



Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román >Vstajenje«. 221 

prozračnimi oblački — vse se ogleduje v gladini gorskega jezera. 
Solnce vzhaja, gre k poldnevu in večeru — njegovi žarki se upirajo 
v vodo, prodirajoč v globino niže in niže in osvetljujoč slike v 
vodni gladini. Biede, nedoločne kontúre jutrnjih slik se čistijo v 
svežem dopoldanskem solncu — krepke in določne črte vstajajo iz 
vode, polne plastike in življenja. V popoldanskem solncu postajajo 
mehkejše in milejše. Pod večer jih obliva glorija miru in pokoja, 

Tolstega duša je globoko jezero. In to jezero krije vedno istá 
obsežna gladina. Vse je živel o pod to gladino zdavnaj svoje po- 
sebno življenje, kar je pozneje zasijalo v solncu razuma pisateljevega 
in dehnilo v slike jezerske gladine — • v povesti Tolstega duše. Da, 
Tolstemu je bila knjiga sveta. Zato pa je prihajal v to svetišče samo 
takrat, kadar ga je vleklá duša tja. In na oltár tega svetišča je po- 
lagal vse upe in obupe, nadeje, želje, žalost in veselje. Tako so 
Tolstega povesti zgodovina njegove duše. 

Povesti Tolstega in vse njegovo delovanje je čiščenje pojmov, 
odstranjevanje žlindre, ki jo je navlekla za seboj v življenje hiper- 
kultura, osvobojevanje individua od zmot družbe, iskanje novih 
vidikov in svitanje nove kultúre. — A tega dela Tolstoj ne vrši 
šele nekaj let, ampak vse njegovo delovanje se giblje v tej smeri. 
Odkar se je za vedel, da človeška družba z njim vred ne živi pra- 
vega življenja, postal je iskalec in poboljševalec. 

In to je bilo že vrlo ráno. Samo v najzgodnjejši mladosti je 
brez ugovora sprejemal vaše náuke svojih učiteljev: tet in raz- 
ličnih francoskih in nemških domačih vzgojiteljev. Seveda so bili ti 
nauki taki, da so morali však hip vzbuditi v mladeniču silen odpor. 
To se je tudi zgodilo. 

Izgubivši v zgodnji mladosti starše, je užival Lev Nikolajevič 
vzgojo tet, najprej Jorgolske, potem Juškove. Sledovi te tetinske 
vzgoje se zrcalijo iz mnogih proizvodov Tolstega, zadnji čas tudi iz 
»Vstajenja«. To je bila vseskozi formálna vzgoja. Merilo vsega je 
bilo vprašanje, kaj se spodobi v salónu in kaj ne. In takrat se je 
spodobilo, da je bil však mladenič veren, da se je potegoval za 
visoka mesta in imel znanje s kako omoženo žensko. To so bili 
Ijudje >comme il faut«. Ta nezmiselna formalnost je sama izzivala 
mladega Rusa, da se prejkoprej postavi po róbu plitvosti tuje vzgoje. 

AH tako ga je vzgojevala njegova tetka, dobrodušna gizdava 
ženica, ki ga je Ijubila nad vse. Mladi Lev Nikolajevič torej ni mogel 
priti do dvomov glede pravilnosti naukov, ob katerih se je opijal. 



222 Ivan Prijatclj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 

Zato pa so vseučiliške študije vzbudile toliko večji protest v njegovi 
duši. Kot petnajstleten mladenič je prišel na vseučilišče, pa je že 
videl vse napake svojih vzgojiteljev. Spoznal je podkupljivost in 
malomarnost profesorjev, katerim je bila znanost samo molzna krava. 
In ponosni mladenič je obrnil takoj, ko je uvidel, kako nizko stoje 
vseučiliške študije, vseučilišču hrbet in se preselil v svoj rojstni kraj, 
Jasno Poljano. 

To je prvi protest Tolstega proti sponám, ki so oklepale ta- 
kratno družbo. Za prvim so sledili skoro drugi. 

Kakor sem že omenil, je Tolstoj zdravá, strastna, življenja željna 
narava! V tem leži tudi vzrok, da se ni prej otresel moralnih pred- 
sodkov svoje vzgoje, in obenem razlaga, zakaj je pozneje, ko je 
že stremil proti nravstvenemu zákonu, padal vedno iznova nazaj v 
prejšnje stanje. Tolstoj je zgodaj čutil v dnu svoje ruské duše, da 
je vsa ta formalistična navlaka, s katero so bili napolnili njegov um, 
slepilo in nezmisel. A to so bili samo hipi duše, trenotki dušnih ob- 
čutij. Njegov krepki um ni mogel priti tem občutjem in sam sebi 
na pomoč, ker je tlačanil v okovih tuje vzgoje, ker je bil neizvežban 
in okoren, ker je v plitvih šegah in navadah, za kar se je edino 
uporabljal, bolj in bolj ugasoval. 

A Tolstega um ni ugasnil, ampak vzpel se je na samostojen 
polet, na pota, na katera bi ga ne bili znali spremljati njegovi učitelji, 
ker niso vedeli zanje. Da se je Tolstoj vzdignil iz životarjenja v 
življenje, da se je sam pričel izpopolnjevati vkljub vsem oviram in 
težavam, ki mu jih je stavila družba — o tem obstoji vsa ogromna 
morálna velikost Tolstega, kakor je vse njegovo padanje in vstajanje, 
vsa njegova razdvojenost med zahtevami duše in narave — največja 
dramatika življenja. 

Najprej je občutil Tolstoj nezmisel in nedostatke svoje vzgoje 
v dnu duše tam, kjer ima človeška duša prvo besedo — v veri. V 
svoji »Izpovedi« pravi, da je vero izgubil že z osemnajstimi leti. 
Vzroka išče v formalnem značuju, ki ga je imela vera v domači hiši. 
»Vsi smo menili«, pravi Tolstoj, »da verujemo, v resnici smo pa 
opravljali samo religiózne obrede; žive, pravé vere nismo imeli.« 

(Daljc prih.) 




A. Aškerc: Umirajoči Bur. 223 



íl 



Umirajoči Bup. 



aprej, junaki, le naprej, naprej! . . . 

(Omahne in pade.i 
Prokleta kroglja — kam me je zadela r 
To pece, kakor ogenj pece . . . Kri ? 
Kje, kje sem ranjen? ... V prsih.? Skoda, škoda! 
Kako bi se boril še rad! Kako 
pomagal rad bi še rojakom svojim 
poditi v beg razbojnike pobožné 
pa streljati na nje — ah, kaka slast! 

Le žvižgajte, svinčenke! Le grmite, 
britanski vi topovi, in morite 
plebejské Bure, ki se drznejo 
očino svojo in svobodo sveto 
z orožjem v rokah braniti . . . Haha! 

Kako to pece v prsih . . . Le naprej, 

naprej, naprej, vi vitezi junaški! 

Naprej v deželo našo! Prosim, prosim! 

O, niso napačni ti kraji naši! 

Dlaň Burova prečarala je v raj 

puščave vroče in goščave divje, 

neskončne stepi, goličave skalne . . . 

Pri mestu cvete mesto. Sela bela 

rasto iz tal ko gobe po deževju. 

Po poljih tam stoji pšenica zlata, 

Ko morje ziblje veter klasje žolto . . . 

In po železnih cestah semintja, 

na vse vetrove šviga parovoz . . . 

V osrčju naše domovine pa — 

o tam zakladi se leskečejo! 

Zlato se sveti, diamant iskri. 

In to zlato, ti diamanti naši 

ne daj o vam miru, pošteni lordi! 

Naprej, naprej! Vzemite, kar vam drago! 

Vzemite zemljo nam — a nas, a nas 

izženite! Ne, ne! Nespametno bi bilo! 

Pustite tukaj nas, pa vklenite 



224 A. Aškerc: Umirajoči Bur. 



nas v jarem svoj — in videli vi boste, 

kako za lorde in barone vaše, 

za vojvode in grofe delal bo 

ter trudil in potil se kmečki Bur! . . . 

Pa kje obtičal je goreči svinec ? 
Kako to žge! Curlja iz rane kri . . . 

Ze spet grme topovi! Grom na grom . 
Granáte pokajo, čuj, tresk na tresk . . 

Pravica, kje si? Kje si zdaj pravica? 

In ti morála sveta — kam si šla? . . . 

Pravica in morála — dve vlačugi! 

Moža se tistega držita vidve, 

obešata se tistemu na vrat, 

ki z močnoj je pestjo podavil druge . . 

Morála in pravica — hahaha! 

Kaj ? Saj stojita vendar v evangelju, 

obe, da, da — pravica in morála! 

In evangelj imate vi v zakupu, 

in monopol takorekoč je vaš 

ta náuk o Ijubezni Kristusov . . . 

V tovarnah proizvajate ga svojih 

na cele kupé tega evangelja 

in ga razvažate po svetu vsem. 

In v evangelju vašem — tam stoj i 

pravica in morála poleg nje . . . 

Kako to pece! Zeja, žeja, žeja . . . 

Odkod ste prišli k nam, častiti lordi? 
Iz Haga, iz mirovne skupŠčine . . . 
Pozná še tinta se na prstih vaših, 
s katerimi podpísali ste tam 
besede lepe o pravičnosti . . . 

Hinavstva ni! Poštenje vláda svet. 
Clovečnost napreduje. Istina! . . . 

Duši me. Pred očmi se mi mrači ... 
Kje, Ijubica, si sladká moja zdaj ? 



Kdaj se začne XX. stoletjer 225 

Kaj misliš name? . . . Tam stojíš na pragu. 

In nad oči nastavila si dlaň 

pa gledaš, gledaš žalostná v daljavo . . . 

Ne bo me več! Ne pridem več domov: 

ne bodem videl tvojih več oči, 

in ust ne bom poljubljal tvojih več . . . 

Sam, sam ležim med temi skalami . . . 

Ta svinec, svinec! V prsih mi gori . . . 

Civilizacija — - plašč pisan, drag, 

ki ž njim ogrinja se človeška zver . . . 

Ah, vse je laž na svetu, vse, vse laž! 

Resnica in pravica in morála — 

to pest je močna, lordi, močna pest! . . . 

(Umrje.) 

A. Aškerc. 



Kdaj se začne XX. stoletje?') 

ospod profesor Fr. Apih odgovarja: 

Gospod urednik! 

>Kdaj se začne XX. stoletje ?« Na to vprašanje 
bi bilo najumestnejše odgovoriti s Prešernom: >Kaj 
pa je tebe treba bilo?« Ali nimamo že dosti ali 
celo odveč drugih prevažnih vprašanj, s katerimi si belimo ali celo 
golimo glavo, počenši z novimi poštnimi známkami in svetovnim 
mirom pa do kolesarskega dávka in vojske med Angleži in Búri, 
Sicer vem, da sami dobro veste, kdaj se začne novo stoletje, samo 

1) Proti koncu preteklega in v začetku novega leta se je bil vnel po raznih 
dnevnikih in revijah hud peresni boj o vprašanju: smo 11 nastopili s 1. januarjem 
1900. leta že novo, XX. stoletje, ali pa je tekoče leto šele zadnje leto XIX. sto- 
letja ? Oglašali so se učenjaki in žurnalisti. Mnenja so bila različna. Katera 
trditev je imela večino, vedo naši čitatelji. Da tudi »Ljubljanski Zvon« kot 
moderna revija pripomore k razmotrivanju tega »aktualnega«, čeprav samo aka- 
demijskega vprašanj a, obrnili smo se k nekaterim slovanskim zgodovinarjem in 
učenjakom, da bi za naš mesečnik izpregovorili besedo ad rem. Naprosení go- 
spodje so bili tako prijazni, pa so, však s svojega stališča, rešili >preporno« 
vprašanje: >Kdaj se začne XX. stoletje?* 

Uredništvo. . 




226 Kdaj se začne XX. stoletje? 

tega mi niste Še povedali, ali stojíte in živite Vi »ad personam« v 
XIX. ali XX. veku. In to je važno, kajti če ste morebiti s tistim 
visokim gospodom v Berlinu morda o polnoci 31. grudna 1899. 1. 
skočili v XX. stoletje, Vas bo bržčas težko prepričati, da Vam ni 
treba bilo z »Alldeutschland« vred biti vedno pri »ta prlih«, saj bi 
morali skočiti spet nazaj v XIX. vek, če se prepričate, da nismo še 
v XX. stoletju; ako pa ostanete vkljub mojim besedám in razlogom 
v XX. veku, potem se pa morebiti še ne bova mogla nikoli sporaz- 
umeti, kajti — da koj tukaj to povem — jaz živim v XIX. veku, 
ne vem pa, ali zato, ker sem nekako nazadnjaški naprednjak, ali zato, 
ker računim še danes tako, kakor mi je to vedo vtepel v glavo pred 
skoraj štirimi desetletji častitljivi prvi moj učitelj v Begunjah. Z 
Adamom Riesejem in Frančiškom Močnikom računim jaz tako-le: 

Eno stoletje šteje 100 let, namreč celih sto let, ali 100 X 365 
dni; če pa šteje eno stoletje 100 let, potem štejeta dve stoletji 200, 
3 stoletja 300 .. . in 19 stoletij 19 x 100, t. j. 1900 celih, do zadnje 
ure, t. j. do 12. ure o polnoci 31. grudna doteklih let. Da se uverim, 
ali sem práv računil, vzamem spet svinčnik in računim tako-le: 
31. grudna 1. 1899. o polnoci je minilo 1899. leto, koliko stoletij 
je minilo torej } Račun mi káže 1899 : 100 = 18*99, t. j. celih sto- 
letij 18 in še 99 stotink enega stoletja, t. j. 19. stoletja, kateremu 
torej nedostaje še I stotinke, namreč še enega leta. Katerega leta ? 
Najbrž tistega leta, ki neposredno sledi 1899. 1., in to leto je 1900. leto. 
Tako računimo mi, ki nimamo na razpolaganje veliké kréde, katero 
je poslala v Berlin angleška babica; dovŕšili in sklenili bomo XIX. 
vek šele, ko bomo računili 1900 : 100 = 19, kajti tačas bo dopol- 
njenih 19 vekov, in začeli bomo 20. vek, to bo pa šele o polnoci 
31. grudna 1900. 1. 

No, pa govorimo zdaj resno! 

Ze tekom zadnjih minolih let je strašilo po svetovnih in zakotnih 
listih vprašanje: Kdaj se začne XX. stoletje? Najpoprej so se od- 
govori vsi strinjali v tem, da spadá 1900. 1. še XIX. veku; kmalu 
pak so se jeli oglašati Ijudje, katerim je šinila nervoziteta XIX. veka v 
živce in pero, in so dokazovali, da se začne novo stoletje, čim 
bomo morali izpremeniti kar cele tri številke v letnici; oglasili so 
se astronomi, zgodovinarji, politiki, nazadnje celo psihologi, možje 
katoliški, protestantskí, brezverski in židovskí, konservativci in radi- 
kalci, nemški in slovanskí — takí, ki pravijo, da je bil roj en Kristus 
nekaj let pred Kristovim rojstvom, in takí, ki trdijo, da je prvá vseh 
številk »0«, ničia, in da. je treba torej tudi tej številki podariti čast 



Kdaj se začne XX. stoletjc? 227 

letnice. Dasi še nismo čuli o zgodovinskih dogodkih 1. 0., trdijo 
vendar vsaj astronomi, da je leto neposrednje pred rojstvom Kri- 
stovim O. leto; drugi bi še najrajši imenovali ternu »1. O. pred Kr. 
r.« soseda »1. 0. po Kr. r.« Kdor ni imel drugih razlogov, se je 
naučil na pamet celi govor nemškega cesarja in pol stávka iz encik- 
like, s katero je oznanil sv. oče sveto leto, potem pa je rekel: če 
določujeta sv. oče in cesar Viljem II. soglasno, da je 1900. 1. prvo 
leto XX. veka, mora se ternu soglasnemu ukrepu versko tako na- 
sprotnih avtoritet ukloniti »omejeni navadni podaniški razum.« Prezrli 
so pa ti možje samo malenkost, da je določil sv. oče 1900. 1. kot 
sveto leto. Ker se je — če se práv spominjam — v katoliški cerkvi 
slávilo najprej samo zadnje leto vsakega stoletja kot sveto leto, 
pozneje pa vsako 25. leto, kar pa nikakor ni spravilo zadnjega leta, 
torej tudi 1900. 1. ne ob starodavno čast, biti sveto leto, ker zatone 
ob zadnji njegovi uri XIX. stoletje. Saj pa tudi ne morejo omajati 
vsi razlogi, katere so iztuhtali možje »dvajsetega stoletja* edino pra- 
vega zgodovinskega stališča, na katerem sloni ves kronološki zgo- 
dovinski red, odkar je svet določil, da bodi rojstvo Kristovo mejnik 
med dobo predkrščansko in pokrščansko v življenju zemljanov. 

Ni treba stoprav razlagati razlogov, da se je določila »éra 
krščanska«, in da se je njej umaknilo številjenje let po éri grški, 
rimski, židovski, in da se ni mogla udomačiti éra francoske revo- 
lucije, in da ne bode nikdar izpodrinila krščanske ére »norejška« 
éra, ki ne bode nikdar dosegla veljave niti mohamedovske ére ne. 
Zapisavši 1. 753. po ustanovitvi mesta Rima, 1. 776. po prvih olimp- 
skih igrah, je začela modrica zgodovine, stará Klio, novo enotno 
letopisno knjigo vodstvo; nazivati je jela leta, katera so imela dotlej 
grške, rimske i. dr. letnice, z letnicami »pred rojstvom Kristovim«, 
nastopna leta pa je zabeleževala kot leta »po Kristovem rojstvu«. 
Pri tem računu pa ni preiskovala, ali se je res rodil Zveličar v 
onem trenotku, ki loči predkrščansko dobo od pokrščanske; zgodo- 
vinski faktum na sebi brez ozira na kronološke subtilitete je postal 
konvencionalen mejnik dveh vekov. V času pa ni nobenega brez- 
časnega presledka, kakor ga ni v vesoljnem prostoru; kjer neha 
»danes«, tam se neposredno začne »jutri«; kadar zatone staro leto, 
se ga že drži novo leto, kakor se začenja moja njiva tam, kjer je 
meja tvoje njive. Tudi rojstvo Kristovo se je vršilo v času, v go- 
tovem letu. A katero leto je to? Morebiti leto 0.? Ne, kajti O ni 
nič, prazen nič; O oral zemlje, O kráv, O bokalov vina, vsega tega 
ni bas — nič. Tudi 0. leta ni, še tistega leta ne, katero imenujemo 



228 Kdaj se začne XX. stoletje? 

»leto Kristovega rojstva«. Taki dogodki, s katerimi so začeli narodi 
svoje ére, so prvi hip nove ére, s tem prvim hipom se pa začne 
prvo leto nove ére; in tako je tudi prvo leto krščanske ére prvo 
leto po tistem hip u, ko se je bil porodil Zveličar. In ko je minilo 
od tega hipa dalje 365 dni, je minilo prvo leto po Kr. r., in za- 
čelo se je drugo; in ko je zatonilo 10. leto, začelo se je enajsto, ko 
pa je zatonilo 100. L, minilo je sto let — prvo stoletje, in z mi- 
nolim zadnjim hipom njegovim se je začelo drugo stoletje, katerega 
prvo leto je bilo torej 201. 1. po Kr. r. V XX. stoletje pa stopimo 
šele, če nam da Bog doživeti polnočno uro 31. grudna 1900. 1. 



Gospod dr. Fr. Kos nam piše: 

Na vprašanje, smo li začeli s prvim januarjem letošnjega leta 
dvajseto stoletje ali ne, ni težko odgovoriti. Izrazi tisočletje, stoletje, 
desetletje i. t. d. imajo práv isti pomen z ozirom na večje ali manjše 
število let kakor izrazi tisočak, stotak, desetak i. t. d. z ozirom na 
večje ali manjše število goldinarjev. Ako si je kdo pridobil devetnajst 
stotakov, ve dobro, da ima 1900, ne pa samo 1899 goldinarjev. Ce 
ima le 1899 goldinarjev, mora si prislužiti še enega ali pa, kar je 
práv toliko, 100 krajcarjev, ako hoče zamenjati svoj denár za de- 
vetnajst stotakov v bankovcih. Ako si je razen 1900 goldinarjev pri- 
dobil še nekoliko krajcarjev ali pa goldinarjev, so ti prvi začetniki 
bodočega dvajsetega stotaka. 

Ako govorimo n. pr. o prvem stoletju, obsega to dobo od 
prvega dne prvéga leta, s katerim pričcnjamo katerokoli letoštetje, 
pa do zadnjega dne stotega leta. Stoletje ima sto polnih let, ne pa 
le devetindevetdeset. To je tako jasno, kakor vsaka druga mate- 
matična resnica. Tému smemo tako malo ugovarjati, kakor n. pr. 
trditvi, da je dvakrát tri šest. Noben človek, četudi bi bil cesar, 
ne more prikrajšati stoletja za eno leto, še za en dan ne. Ako bi 
vendar hotel kaj takega dekretirati, pokazal bi s tem, da ne razume 
naj en ovitej ših matematičnih pojmov. 

Prvo stoletje ima tedaj sto polnih let ter traja od začetka 
prvega pa do konca stotega leta. Enako obsega devetnajsto stoletje 
dobo od začetka 1801. pa do konca 1900. leta. Dvajseto stoletje se 
nam prične šele s prvim dnem leta 1901. 

V zgodovini poznamo mnogo letoštetij (aera). Vsako izmed 
njih ima kak zgodovinski dan, od katerega so Ijudje šteli in mo- 
rebiti še stej ej o dneve, mesece in leta naprej k sedanjosti in v pri- 



Kdaj se začne XX. stoletje? 229 

hodnosť ter tudi nazaj v dávno preteklost. Kakor loči ničia v mate- 
matiki pozitivna in negativna števila, najsi bodo še tako majhni 
ulomki, tako v zgodovini ražne dogodke tisti dan, kateri sledi ternu 
ali onému letoštetju kot nekak časovni mejnik. Pravzaprav pa še o 
celem dnevu kot takem mejniku ne smemo govoriti, temuč le o ne- 
znatnem njegovem delu, o nekem trenotku tistega dne, n. pr. o tre- 
notku v polnoční uri. 

Nam kristjanom slúži dan ali pa še bolje rečeno trenotek v 
polnoční uri, v kateri je bil Kristus rojen, da ločimo vso zgodovinsko 
dobo v dva dela. — ^Nlohamedanci so si za mejnik svojemu letoštetju 
izbrali čas, ko je Mohamed moral bežati iz Meke v Medino. Ceprav 
je ta beg trajal več dni, vendar loči Allahovim vernikom dan 16. julija 
leta 622. po Kr. vse zgodovinske dogodke v dva dela. — Rimljani 
so šteli leta po ustanovitvi svojega glavnega mesta. Zuano je, da še 
nikjer niso postavili nobenega mesta v enem dnevu; a Rimljani so 
si izbrah dan 21. aprila leta 753. pr. Kr., po katerem so uravnali 
svoje letoštetje. — V Siriji in sosednjih deželah je bilo dolgo čaša 
v rabi letoštetje, katero so pričenjali z ustanovitvijo selevkidske 
dŕžave leta 312. pr. Kr. Začetek leta so slávili najbrže na prvi je- 
senski dan. — V starih časih so židje in pozneje tudi kristjani šteli 
leta po stvarjenju sveta. Ker so pa ražni možje v svojih računih 
prišli do jako različnih letnic, ni moglo to letoštetje postati obče- 
veljavno. Največje število, katero so dobili, ko so šteli leta od stvar- 
jenja sveta pa do Kristusa, je bilo 6984, najmanjše pa 3483. 

Odveč bi bilo, ako bi hotel naštevati še druga letoštetja, katera 
so bila pri raznih narodih dalj ali manj čaša v navadi. 

Prvi kristjani niso poznali letoštetja po Kristovem rojstvu. Šteli 
so leta tako, kakor njih poganski sosedje po rimski državi. Rabilo 
jim je letoštetje po ustanovljenju rimskega mesta in pa po vlada- 
jočih konzulih in cesarjih. Kristjanom po vzhodnih straneh, posebno 
po Siriji in Palestini, je slúžilo letoštetje Selevkidov. Rimski pápeži 
so še v četrtem, petem in tudi šestem stoletju po Kr. šteli leta po 
rimskih konzulih. Se leta 537. je ukázal cesar Justinijan, da naj se 
v vseh listinah navedejo leta vladanja dotičnega cesarja, imena kon- 
zulov in indikcija. Ker od leta 541. za nekaj čaša niso v bizantinski 
državi več postavljali konzulov, pomagali so si pri letoštetju v na- 
sleduj ih letih tako, da so šteli leta po zadnjem konzulu Baziliju. 

Čimdalje bolj se je kázala potreba, da bi ustanovili za kristjane 
občeveljavno letoštetje. To se je tudi zgodilo v šestem stoletju. 
Rimski opát Dionysius Exiguus je 525. 1. prvič štel leta po učlove- 



230 Kdaj se začne XX. stolctje? 

čenju Kristovem (ab incarnatione Domini). Prvo leto njegovega 
letoštetja se je ujemalo s 754. letom po ustanovitvi rimskega mesta. 
Rojstvo Kristovo je postavil ta opát na 25. december. Naša naloga 
na tem mestu ni, da bi preiskovali, je li rečeni Dionysius popol- 
noma práv izračunil čas Kristovega rojstva ali ne. Letoštetje po 
Kristusu je posebno razširil Beda Venerabilis s svojim spisom, v 
katerem je pokazal, kdaj naj se praznuje Veliká noč. Nekateri ka- 
rolínski vladarji so prvi to letoštetje porabili v svojih listinah. Sča- 
soma se je rečeno letoštetje čimdalje bolj razširilo ter vsaj med 
kristjanskimi narodi izpodrinilo rázna druga. 

S tem pa še niso bile vse težave odstranjene, da so kristjani 
polagoma sprejeli letoštetje po Kristusu. Nastalo je vprašanje, kdaj 
je treba začeti leto. Ali naj bo prvi dan leta dne 1. marca, 25. marca, 
o Veliki noci, meseca septembra, 25. decembra, 1. januarja ali pa 
kateregakoli drugega dne v letu } 

S 1. marcem so piičenjali leto stari Rimljani pred Julijem Ce- 
zarjem. Ta navada se je po nekaterih krajih dolgo čaša ohranila ter 
je bila tu in tam še razširjena med kristjani petega stoletja. 

V srednjem veku so kristjani po nekaterih krajih postavili kot 
začetek leta praznik čistega spočetja Marije Device dne 25. marca. 
Ta navada se je dolgo čaša obdržala ter se po nekaterih deželah 
odpravila šele v preteklem stoletju. Na tem mestu naj tudi omenim, 
da so Florentinci in njih sosedje Pisanci v srednjem veku tudi za- 
čenjali leto s 25. marcem, vendar tako, da so bili Florentinci za 
9 mesecev in 7 dni vedno pred našim sedanjim letoštetjem, Pisanci 
pa za 2 meseca in 25 dni za njim. Ce sta bili v istem času spisani 
dve listini, ena v Pisi, druga v Fiorenci, sta imeh obe v dátumu isti 
dan in mešec, a letnici sta bili različni. 

Po nekod so v srednjem veku začenjali leto v velikonočnem 
času, ko je cerkev praznovala spomin na odrešenje sveta po Kristusu. 
Znano pa je, da so velikonočni prazniki premični in zato nič kaj 
pripravni, da bi se z njimi pričenjalo leto. Se večje pa so bile težave, 
ker so nekateri začenjali leto z velikim petkom, drugi z vcliko 
sobote, tretji pa z velikonočno nedeljo, 

V srednjem veku je bilo kaj navadno, da so šteli leta po in- 
dikcijah. Bizantinci so pričenjali novo indikcijo s 1. septembrom. 
Prvi dan Bedove indikcije je bil 24. september. Rimska indikcija, ki 
je bila v rabi v pisarnicah rimskih papežev, pa se je začenjala v 
poznejših stoletjih srednjega veka s 25. decembrom ali pa s 1. janu- 
arjcm. Ker so tudi leto po letoštctju Selevkidov pričenjali s septem- 



Kdaj se začne XX. stoletje ? 231 

brorn, zato so bili marsikateri kristjani za to, da bi se tudi leto po 
krščanskem letoštetju začenjalo meseca septembra. 

Dolgo čaša je trajala navada, da so kristjani večinoma začenjali 
leto s 25. decembrom, kadar je cerkev obhajala praznik Kristovega 
rojstva. Ražni pápeži in cesarji srednjega veka, čeprav ne vsi, so 
se izrekli za 25. december, s katerim naj bi se leto pričenjalo. Po 
marsikaterih pokrajinah se je ta navada ohranila do XVI. stoletja. 

Ko je Julij Cezar popravil rimski koledar, je določil, da naj 
se leto prične s 1. januarjem. Tega dne so poganski Rimljani zdru- 
ževali začetek leta s posebnimi slovesnostmi. Krščanska cerkev ni 
marala za ta poganski praznik in zato ga je nadomestila z drugim 
ter začela rečenega dne obhajati spomin na obrezovanje Kristovo. 
Začetek leta je pa postavila za en teden nazaj na 25. december. 
Vendar se je stará navada, da so Ijudje pričenjali leto s 1. janu- 
arjem, ohranila po nekaterih krajih do srede XVI. stoletja. Sele 
pápež Inocenc XII. je leta 1691. določil, da naj se povsod leto začne 
s 1. januarjem, kar se je tudi sprejelo po vsem krščanskem svetu. 



Gospod profesor A. Šantel meni: 

Kakor ob koncu sedemnajstega in osemnajstega, tako se tudi 
ob koncu devetnajstega stoletja mnogo razpravlja in prepira v družbah 
višjih in nižjih slojev radi vprašanja, se li ima sma trati kot prestop 
v novo stoletje začetek ali konec onega leta, ki se pismeno zazna- 
menuje z novo stotično številko in dvema ničlama, v pričujočem 
slučaju torej leta 1900. Veliki večini izobražencev se pač to vpra- 
šanje zdi abotno, in večkrat sem slišal ta prepir primerjati onému 
o oslovi senci. A vendar je med téma prepiroma precejšnja razlika. 
Vprašanja o pravici do oslove sence še do današnjega dne nihče 
ni rešil, dočim glede začetka novega stoletja večina Ijudi kakega 
dvoma niti ne dopušča; in dočim sta se o prvem predmetu prepirala 
le dva čisto neimenitna človeka, sta posegla v drugo vprašanje celo 
nemški cesar in zvezni svet. Da bi bil pápež se izrekel za začetek 
novega stoletja ob začetku tekočega leta, je najbrže pomotá, izvi- 
rajoča iz dejstva, da vsako zadnje leto v stoletju (t. i. sekularno leto) 
se v katoliški cerkvi obhaja kot sveto leto, katero pápež otvori s 
posebnimi velikimi obredi, kar se je bas letos med starim in novim 
letom zgodilo. 

Je li komu kaj na tem ležeče, da se tekoče leto k prošlemu 
ali bodočemu stoletju prištcva, mi ni znano. Ce bi komu v tckočem 



232 Kdaj se začne XX. stoletje? 



letu se viteštvo ali baronstvo podelilo, ternu bi morda bolj ugajalo, 
da bi mogel kmalu reči, da je njegovo plemstvo še od prejšnjega 
stoletja; če pa si mislimo deklico v tekočem letu porojeno, kateri 
krutá usoda pozneje dodeli vedno samištvo, tej spet ne bi ugajalo, 
če bi jo Ijudje imenovali starino iz prejšnjega stoletja. 

Naši čitatelji so pac, kakor ne dvomim, glede tega vprašanja 
na čistem; saj se leta ne štejejo drugače kakor n. pr. krajcarji in 
goldinarji; kakor s prvim krajcarjem nad 99 goldinarji stotak še ni 
poln, tako tudi prvi dan po 99em letu ne more biti že stoletje iz- 
polnjeno. A baš radi také jasnosti nastaja radovednost, kakšne 
razloge da nasprotniki tega nazora navajajo. 

Naivni Ijudje imajo tudi naivne razloge. »Ker nastopi v pisanem 
letnem številu nová stotina, nastopilo je novo stoletje«. Ta razlog je 
zakrivil arabski sistem številopisja. Ko bi pisali še vedno z rimskimi 
številkami, bi také zmote ne bilo. Rimska števila imajo namreč za 
sklepno število vsake dekádne enote ravno tako posebno písmeno 
znamenje kakor jezik posebno besedo: deset = X, sto = C, tisoč = 
M i. t. d. Po arabskem številopisju pa se znak takih števil sestavlja 
iz enojke in ene ali več ničel, tako da nová številka že za eno 
enoto prej nastopi, nego se začne nová dekádna skupina. — »Pred 
številko 1 se nahaja številka 0; s to vred je devetica že deseta šte- 
vilka, in z 99im letom je torej stoletje preteklo«. A tu ne gre za 
množino številk, ampak let; leta z ničlo zaznamenovanega pa ni bilo, 
kajti ničia ne znači daljice, ampak mejno točko med dvema dalji- 
cama, in glede časomerstva ne znači posebnega celega leta, ampak 
trenotek, ki je obenem konec leta — 1 in + 1. 

Ťukaj pa móram opomniti, da sem, brskaje po knjigah, naletel 
na trditev, da astronomi res leto pred prvim po Kr. z ničlo zazna- 
menujejo in leta poprej z negativnimi števili — 1, — 2 itd., tako 
da se njih števila let pred Kr. od zgodovinskih vedno za eno 
enoto razločujejo. Razlogi astronómov, žal, niso bili navedení; rad 
bi jih izvedel, kajti ta trditev me je presenetila; saj nasprotuje tako 
štetje matematičnemu pojmu ničle. 

Resnejšega pomena je ta ugovor, proti navadnemu názoru o 
začetku novega stoletja, da oni trenotek, v katerem se v našili štc- 
vilih stoletje končuje, ni zares sto let po Kr. rojstvu, ker se začetek 
prvega leta ne zlaga s Kristovim rojstvom. 

Štetje let od Kristovega rojstva, kakor naravno, ni moglo 
priti v navado prej, nego je krščanska vera postala državna religija v 
najimenitnejših državah, v rimski in frankovski. V rcsnici je šele 



Kdaj se začne XX. stoletje? 233 

okoli leta 530. sprožil rimski opát Dionizij, po samosvojem ponižnem 
pridevku Exiguus imenovan, misel, da bi se naj leta štela od Kr. 
rojstva. Ľahko je umljivo, da taká novotarija ni takoj prodrla v vse 
stanove in kraje; vec stoletij je preteklo, predno se je v krščanskih 
deželah udomačila, in da ni Karel Veliki je uradno vpeljal, bi morda 
še stoletja bilo preteklo brez nje. Isti Dionizij je tudi načrtal pravilo 
za določevanje vsakoletne Veliké noci; s tem je prodrl lahko in hitro, 
ker je to bila znotranja cerkvena zadeva. Dionizij pa svojega leto- 
štetja ni imenoval >od Kr. rojstva«, ampak »ab incarnatione Domini< 
t. j. od one dogodbe, ko je >beseda meso postala*, torej od Mari- 
jinega oznanjenja, in šeie veliko pozneje se je začelo pisati *a. nati- 
vitate domini«. Ker pa katoliška cerkev obhaja Marijino oznanjenje 
dne 25. marca, je ta praznik veliko bliže začetku nego koncu leta; 
Dionizij je torej začetek prvega leta postavil na novega leta dan, 
dočim se je Kristus porodil šele tik konca tega leta. Glede na sedaj 
na vädni izraz >po Kr. rojstvu* so torej naša letná števila za eno 
enoto napačna. A to bi le govorilo za to, da naj obhajamo začetek 
novega stoletja še za eno leto pozneje, ne pa poprej. 

Ker moderno znanstvo pa nima do proizvodov starih časov 
posebnega zaupanja, dokler lastna preiskavanja njih resničnosti niso 
potrdila, spravil se je pruski astronóm in kronolog Christian Ludwig 
Ideler na preiskovanje pravega čaša Kr. rojstva. V svojem delu: 
Handbuch der mathematischen und technischen Chronológie, Berlín 
1831, dokazuje jako natančno iz podatkov evangelija in drugih virov, 
da je Dionizij prvo leto vsaj pet, najbrže pa sedem let prepozno 
postavil. Dobro se še spominjam, da sem v svoji Ptltzovi zgodovini 
kpt drugošolec v kronologičnem pregledu na koncu knjige čital: 
»Im Jahre 5(?) v. Chr. Christus geboren*. To je izvestno bilo vzeto 
iz Ideler j e ve knjige. — Leta 1869. je izdal starinoslovec Aug. Wilh. 
Zumpt v Berlinu knjigo: »Das Geburtsjahr Christi*, ki je 1875. 
leta izšla v drugi izdaji, v kateri pride pisatelj práv do istega za- 
ključka kakor Ideler. V letih 1880. in 1883. pa je jezuit Riess izdal 
dve knjigi pod istim našlo vom kakor Zumpt, v katerih se krepko 
poteguje za letná števila, kakor so, torej za Dionizijev račun. Sod- 
nika, kateri bo to preporno stvar končno dognal, torej svet še čaká. 

Ako bi se neovrgljivo dognalo, da so naša letná števila ne- 
pravá, potem bi se morda dala opravičiti agitacija za popravo tega 
pogreška; drugo vprašanje je, ali bi se dala taká poprava zlahka 
izvesti. A kdor se vdaja letoštetju, kakršno je v navadi, ta tudi 

»Ljubljanski Zvon* 4. XX. 1900. 17 



234 Kdaj se začne XX. stoletje? 

priznáva oni začetek novega stoletja, kateri se edino ujema z mate- 
matičnimi pojmi. 



Gospod dr. Ivan Žmavc je teh-le misii: 

Vprašanje, se li začenja XX. stoletje z letom 1900. ali 1901., 
znanstvenikov peci ne more, ker vedo, da se ne začenja niti z 1900. 
niti 1901. Krščanska éra — in le o tej je govor s stavljenim vpra- 
šanjem — je, kakor je obce znano, napačna. Rimski opát Dionysius 
Exiguus, od kojega datuje ta éra, se je v svojih računih zmotil, 
čemur se pri tedanjem stanju vede ni čuditi; Krist se je faktično 
rodil 4 — 6 let pred »Kristusovim rojstvom«, s katerim mi štejemo; 
še dandanes pa pravi čas tega rojstva ni dognan. 

Oziraje se na temeljno historično napako, stavljamo ono vpra- 
šanje — ki kot takšno nima z astronomično vedo čisto 
nič skupnega — že z dosti manjšo napetostjo. Odločilno je 
sedaj vprašanje, je li broj 10 konec prvé ali pa začetek druge dekáde. 
Pravi odgovor je menda (pisec tega ni tu strokovnjak) ta, d a s e z 
10 konca prvá in šele z 11 začenja druga de kad a ; seveda 
za navadno oko, ki paži bolj na črko in cifro kakor na zmisel, se 
zdi 10 začetek nove vrste; ali razumu je prvá dekáda dovŕšená 
stoprav z 10 — ergo, krátko rečeno, tudi XIX. stoletje dovršeno in 
končano stoprav z letom 1900., in novo, XX. stoletje, se začenja potem 
v letu 1901. 

Takovega mnenja so učenjaki i v Nemčiji, akoravno je tu cesar 
stopil na strán širjega občinstva. 

* * 
* 

Gospod dr. Tade Smi či klas, profesor zgodovine na zagrcb- 
škem vseučilišču, nam piše: 

Mnogo poštovani gospodine! 

Evo Vam krátka odgovora. Historiški se uvijck uzimalo, da 
počimlje novi vijek sa dviju nulla. Matematiki to ne stoji, jer se sto 
prvih godina od prošloga vijeka nije dovŕšilo. Vi si izaberete, što 

hocete. 

* * 

Gospod Peter pi. Radicspa nam je poslal nastopno zanimivo 
zgodovinsko črtico o tem vprašanju: 



Kdaj se začne XX. stoletje? 235 

Gotovo bo zanimalo č. čitatelje »Ljublj. Zvona* zvedeti, kako 
so mislili odlični možje slovenskega národa o tem vprašanju, o ka- 
terem se Ijudje tiKÍi sedaj nemalo pričkajo. 

Da to pokažem, navedem mnenje dveh učenih naših rojakov 
in deželanov, in to mnenje učenega matematika Vege inpa 
našega narodnega pesnika in zgodovinarja Vodnika. 

Poslušajmo najprej Jurja baróna Vego! 

Juri Vega je objavil 1. 1801. v neki knjigi, ki jo je spísal eden 
njegovih prijateljev pod zaglavjem: »Navodilo o časuslovju« 
svoje opombe in dodatke k tému našemu vprašanju. V tej knjigi 
razlaga Vega, kaj je pravzaprav sekularno leto; Vega pravi, 
da se začenja novo stoletje vselej s prvim letom po 
letnici z dvema ničlama. 

Vega piše: Sekulárna leta imenujemo tista leta, ki se, izraženo v 
številkah, vselej končavajo z dvema ničlama in ki vsakikrat sklepajo 
stoletje. Sedaj tekoče stoletje 1800 našega štetja je sekularno leto 
in to poslednje 18., ne pa prvo 19. stoletje! 

18. stoletje se konca va 1. 1800. 31. decembra o polnoci. In 
19. stoletje se začenja, ko je odbila ura polnoci 31. decembra 1800. 

Ker štejemo namreč tekoča leta, še predno so pretekla, po- 
čenši s L, zato vsebuje 1. desetletje leta 1, 2, 3 do 10 in se izpol- 
njuje šele s preteklim 10. letom. Drugo desetletje obstoji iz let: 11, 
12, 13 do 20; tretje iz 21, 22, 23 do 30 . . . torej obstoji 10. de- 
setletje iz let 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99 in 100. Drugo 
stoletje se pričenja torej z letom 101 in se končava z letom 200. — 
Ako torej na podlagi Vegovih matematičnih zaključkov sklepamo 
dalje, pridemo do tega, da se začenja XX. stoletje z letom 1901. 
in se končava z letom 2000. — 

Poslušaj mo sedaj Vodnika! 

Vodnik začenja 2. ste v. svoj ih >Ljubljanskih Noviz« z letom 1800. 
(v soboto 11. januarja) s kratkim ozirom na preteklo leto 1799., ki 
se v izvirniku tako glasi: 

>Oserk na pretezheno leto 1799. 

Lepe pergodke nam kashejo samerki pretezheniga leta. Tolkein 
lepih del inu drage vmetnosti, tolkein fhtevila hvale vrednih voj- 
f hákov! tolkein zhloveíhke lubesni posebnih inu dobrih deshela fe 
fpremina inu fvitli is sagreba ftariga leta! 

17* 



236 Kdaj se začne XX. stoletje? 

Med timi fto letami nobeno leto tolkein gosto sadrugim voi- 
Ihakov nelhteje ko ker ta kir je pretekel, pa tudi nobeno leto ťe 
rafpartena inu nerafpartena lubesen deshelá ni tako natanko ifkasala 
koker v' sadnimv«. 

Nastane seveda vprašanje, kako je tolmačiti Vodníkov stavek: 
»Med timi sto letám i«? Jaz mislim, da se ta stavek ne nanáša 
na število 1799. imenovano v »ozerku«, ampak na število 1800 iz- 
danja »Ljubljanskih Novic*. Zakaj, človek, ki piše 11. januarja 1800 
»ozerek« za 1. 1799., se je poglobil pač v dúhu kot pisec, ne pa 
tudi po obliki v 1. 1799. — 

Ako pa obračamo stavek: »Med timi sto letám i« na 
1. 1800. — kar smo opravičeni domnevati — , potem uvidimo, da stoji 
tudi Vodnik, kar se tiče vprašanja o začetku novega stoletja, na 
istem stališču kakor Vega. Tudi Vodnik računa začetek 19. stoletja 
s številko 1 po dveh ničlah (1800.). — 

Tudi 1. 1840. v Gradcu natisnjena in izdana »stoletna pratika«, 
ki sega od 1. 1801. do 1901., se imenuje po pravici »pratika devet- 
najstiga stoletja*. — 

Dostavljam, da je oficiálna »Wiener Zeitung* istega mnenja. 

Tudi »Wiener Zeitung* se ozira dne 1. januarja 1. 1800. kakor 
naŠ Vodnik na preteklo leto 1799. » Wiener Weitung« piše: 

»Kein Jahr dieses noc h laufenden Jahrhunderts« war 
an schnell aufeinander folgenden Heldenthaten so reich als das ver- 
flossene . . . .« in dalje: 

»Sieht man nun die Thaten des vergangenen Jahres als Vorbe- 
reitung zu den Begebenheiten des gegenwärtigen letzten 
Jahres (1800) dieses Jahrhunderts (18. Jahrhunderts) so lässt 
sich hoífen« itd. 

Summa summarum: Vega, Vodnik in tudi uradna » Wiener 
Zeitung« pravijo, da se začenja novo stoletje vsakikrat s p r vi m 
letom, torej se začenja XX. stoletje po nazorih teh avtoritet šele 
leta 1901. . . . 




Dr. Ivan Robida: O kugi. 



237 




O kugi. 

Spísal dr. Ivan Robida. •) 

dor bi bil pred dvema letoma po Ljubljani povpraševal 
kaj po kugi, ne bi bil med prebivalstvom dosti vec 
izvedel o njej, kakor da je huda bolezen, za katero so 
Ijudje v starih časih umirali na stotine, in da je nekdaj 
hodila nesrečna svoja pota tudi po naši zemlji. In 
mnogo bi jih bilo, ki ne bi vedeli niti tega in ki so do lanjskega 
leta poznali ime kuge samo — iz litanij in drugih molitev, katere 
je ohranila do današnjega dne cerkev kot trajen spomenik nekdanje 
zbeganosti, razdvojenosti in bede človeške. 

Lani pa je prišel z Dunaja glas, da se je ta krutá morilka 
nenadoma pojavila v srcu monarhije, v prestolici cesarski na Dunaju. 
Kakor blisk se je širila vzburljiva vest križem dŕžave, križem P>rope. 
Navzlic vsemu prizadevanju merodajnih krogov, da se nesrečni novici 
čimbolj pot omeji in peza vsebine njene navidezno olajša — je 
prebledelo marsikako rdeče lice, in se strahu zavzelo marsikako oko, 
in to ne le na Dunaju, ampak tudi na Kranjskem. Obupni glas: 
črna smrtí — ni izgubil po preteku dobrega pol stoletja nič svoje 
naravnost uničevalno vplivajoče sile — nastalo je mahoma črez noč, 
dejal bi, nekako isto duševno razpoloženje, kakor ga občutimo vselej, 
sluteč svojo onemoglost, zavisnost in ničevost. 

Ker mislim pozneje izpregovoriti nekoliko obširneje o nastopu 
bolezni v preteklih stoletjih, naj preidem takoj na zdravstvena vpra- 
šanja in znanstveno naziranje o kugi. 

* 

Kugo smatramo dandanes za bolezen, ki jo provzročajo spe- 
cifični bacili in ki je jako jako nalezljiva. Pojavlja se epidemično ter 
se navadno vsled svoje izredne okužljivosti jako hitro širi, ugonab- 
Ijajoč 70 — 90o/o vseh svojih žrtev. Sama ob sebi ni nastala v Evropi 
nikdar nobena kuga. Vsaka epidemija, in naj je bila še tako raz- 
širjena in smrtonosná, je bila k nam zanesená, in sicer posredno ali 
neposredno iz Azije. Učenjaki, ki so se dosti pečali o pravi domo- 
vini te bolezni, so dognali, da nastopa južno na meji med Nubijo 
in gorenjim Egiptom, zapadno do Tunisa, Madeire in Teneriffa, 
vzhodno preko cele širine ázijské, na severu pa do Kaspijskega 

') Govoril v >Mestnem domu* Ijubljanskem letos ordinarij deželne blaz- 
nice na Studencu, 



238 Dr. Ivan Robida: O kugi. 



morja jako navadno. Endemično, rekli bi doma, tako da nikdar po- 
polnoma ne ugasne, pa je na obeh strán eh Evfrata, na Bagdadskih 
višinah in deloma v Indiji. 

Delitsch, Rawlinson in Wetzstein naravnost uče, da 
je pravo gnezdo kuge vprav iskati v onih krajih, kamor postavljajo 
biblijski historiki — svoj eden. V splošnem so preiskave dognale, da 
kuga ne prináša niti posebno visoke, niti ne posebno nizke topline: 
4-20" R in — 10" R so primeroma meje njenega razširjanja. Tako 
se ni kuga tudi nikdar še pojavila v ekvatorialnih krajih, kakor 
je tudi navadno v hudih zimah prekinila zločesto svojo pot. 

Ker je bolezen možno zanesti v neokužen kraj, je tudi nalez- 
Ijiva. Sedaj seveda siH vprašanje na jezik, kako, po kakih potih in 
sredstvih se prenese kal bolezni iz kraja v kraj , od človeka do 
človeka. 

Prvému vprašanju ne bo težek odgovor. Izkušnje o prejšnjih 
epidemijah kakor tudi sedanjega stoletja so pokazale nebrojnokrat, da 
so kupci, ladje, blago in obleka zanesie bolezen v popolnoma zdravé 
kraje. Predno pa odgovorimo na drugo vprašanje, kako zaneso kugo 
od človeka na človeka, moramo poseči nekoliko v neko po- 
možno stroko medicíne — v bakterijologijo. 

Raziskavanja so dognala, da je pravega vzroka kugi kakor 
drugim infekcioznim boleznim iskati v najniže razvitih rastlinskih 
organizmih, v bakterijah. Le-te se plodijo, ako so jim ugodni in 
prospešni življenski odnošaji, jako, da, neizmerno hitro. Nekatere 
bakterije so samé na sebi strupene, pri drugih so samo njih raz- 
padni ali snovnopretvorni produkti otrovni in provzročajo bolezni. 

Skoro vsaka nam znanih nalezljivih bolezni ima svoj poseben 
mikroorganizem, takisto kuga. Od drugih sorodnikov-bacil odločil in 
kot provzročevalca kuge ga je spoznal prvi japonskí prof. Kitasato 
na univerzi v Tokiu in drugi skoro isti čas dr. Yersin v Pasteurjevem 
závodu v Parizu. 

Po obliki se ne loči kužni bacil dosti od svojih sodrugov; 
značilna je samo njegova umetna plodina (kultúra) in njegova pre- 
množica v krvi in organih okuženega telesa. Ker se jako hitro in 
brezštevilno plodi, in ker so njegove razpadline tako otrovne, odtod 
izhaja tudi veliká nevarnost tega bacila. 

Kakor sem že omenil, pa ne pretrpí kužni bacil dosti premenjav 
v toploti; takisto je jako občutljiv do naj na vadnej ših desinfekcijskih 
sredstev; karbol, lizol, sublimat ga úmore hitro in popolnoma. Kjer 
pa mu prijatá temperatura in vlaga, ondi raste čudovito hitro. V 



Dr. Ivan Robida: O kugi. 239 



krajih svoje pravé domovine ne izgine pač nikdar popolnoma iz tal 
in zemlje; ondi okuži pred vsem miši in podgane. Te pa ga zaneso 
zlasti ob povodnjih v človeške naselbine in jih okužijo. Poleg tega 
trde nekateri, da muhe, žužki, bolhe itd. zaneso, ne da bi samé obo- 
lele, kal bolezni na človeka; to je povsem umljivo, ako premislimo, 
da sedajo te živali čestokrat na najostudnejšo mrhovino, ki je poginila 
za kugo. Nesnažnost, prenapolnjena bivališča, nedostatek vsake kultúre 
in zdravstvenih naredb, revščina, lakota itd. še bolj razširjajo bolezen. 

Polcg tega nalezeš pa tudi kugo naravnost od bolnika, bodisi 
da šope vate ali da se te dotakne. Posušeni pljunci, ki jih veter 
razprši kot prah po vzduhu, in katere Ijudje vdihavajo, niso manj 
nevarni nego majhne, neopažene ranice na koži, skozi katere najdejo 
bacili svojo pot v telo. Jasno je, da tiči smrtno seme tudi še po 
drugod, na perilu, obleki, orodju; posebno rado in trdovratno se 
naseli v kožuhovini, volni. živalskih kožah, baržunu in perju. 

Prvá dva dni bolezni bacili niso še toliko okužljivi za okolico 
bolnikovo kakor pa pozneje. Čas, ki preteče med infekcijo in prvim 
pojavom okuženja, t. j. tako imenovana inkubacija, znáša primerno 
teden dni. 

Klinično ločimo bezgavičasto in pljučno kugo. Poslednja je 
redkejša, zato pa pač izključno smrtna. Ljudje umirajo za njo 3. ali 
4. dan; umrje jih 75 — 90 odstotkov vseh obolelih. 

Navadno se prične bolezen tako, da se čutijo bolniki jako 
oslabele. Bljuvanje, glavobol, poparjenost in zavest o preteči hudi, 
smrtni bolezni so navadni znaki o početku. Nekateri opazovalci opo- 
zarjajo posebno na to, da žive bolniki v največjem strahu pred 
smrtjo, da tožijo, kako jih duši in jim srce drhti in trepeče. Jezik 
je belo prevlečen, kakor bi ga namazal z apnom; žila bije slabotno. 
cesto prestanejp njeni udarci, in nesrečnika stresa huda mrzlica. Tudi 
se napravijo na raznih krajih telesa n. pr. pod pazduho bezgavke, ki 
močno zateko, nekatere splahnejo, druge pa se zagnoje, tako da 
dobi koža nad tvori gnusno barvane lise. Poleg teh lis pa provzročijo 
še brezštevilni krvni podplutki ražne temnordeče in modre maroge, 
ki se vedno prikazujejo pri težkih slučajih in so za bolnike jako 
slabo znamenje. Pri pljučni kugi se pojavi tudi bljuvanje in bruhanje 
krvi, mučen kašelj in težko dihanje. Pot bolnikov je slezast, lepljiv 
in smrdi neznosno. Profuzne diareje in vnetje ledic popolnjujejo na- 
vadno smrtne slučaje. V zadnjih trenotkih se pojavijo včasih kŕči, 
ali pa onemore bolnik v kratkem času tako močno, da ga objame 
omotica in ga ne ostavi več pred smrtjo. 



240 Dr. Ivan Robida: O kugi. 



Sekcija ne káže sama na sebi posebno značilnih izprememb na 
mrliču. Najbolj znamenite so brezštevilne otekle in zagnojene bez- 
gavke tudi v prsni in trebušni votlini, krvni iztoki in podplutki v 
vseh sleznicah in organih. Srce je razširjeno in prenapolnjeno s črno 
strjeno krvjo, želodec in čreva so napihnjena s smrdljivimi plini in 
krvjo. Koža na mrličih je pogosto še bolj marogasta, s temno- 
modrimi lisami pokrita, zlasti v obrazu in na vratu, nego v živ- 
Ijenju. Vprav vsled te prikazni je nadelo pač Ijudstvo bolezni ime 
črne smrti. 

Strokovnjaku, ki primerja pojave kuge na človeškem telesu z 
drugimi podobnimi boleznimi, ne bo težkoče delalo, da smatra kugo 
kot jako hudo septikopijemijo, provzročeno po posebnem mikro- 
organizmu, ali kakor bi rekli po domače, kot naglo in smrtnonevarno 
okuženje in otrovanje krvi in telesnih sokov vsled preplavljenja 
organizma z nebrojnimi bacili. In v resnici najdemo pri kugi vse 
znake septike; samo nekateri so še posebno značilno razviti in na- 
stopajo z eminentno uničevalno silo. Tudi v mrličih, ki so umrli 
za navadnim otrovanjem krvi po infekcijah, najdemo v težkih slu- 
čajih malodane vse znake kakor pri razparanju kužnih teles. A to, 
kar loči kužno septikopijemijo od drugih, je vprav — njen specifični 
mikroorganizem, kužni bacil. To seveda dožene edino le mikroskop, 
umetno precepljenje na živali in umetna razplodba. 

Kako težka je diagnóza posameznih slučajev, zlasti ondi, kjer 
nihče ne misii na bolezen, mi verjame potemtakem vsakdo rad. Pa 
tudi zgodovina nas uči, kako strašno so se maščevale prvotne napačne 
diagnóze. Tako se je n. pr. počela kuga v Benetkah 1. 1576., kamor 
je tedanja vláda poklicala profesorja na vseučilišču v Padovi: Mer- 
curialisa in Capivaccija. Ta dva sta se v svojem izvestju izrekla, da 
je bolezen samo »huda mrzlica« (erant fortasse initia quaedam pestis, 
sed non erat pestis). In tej zmoti je padlo še isto leto 70.000 Ijudi 
kot žrtev. Nasprotno je pa konec istega leta Massaria v Vicenci 
spoznal kugo kot tako in tako omejil umrljivost na samo 2000 oseb. 

Nič manj žalostne posledice je imela tudi diagnostična zmotá 
zdravnika Rinderja v Moskvi 1. 1771. Tudi ta ni kuge spoznal — 
vláda ni vsled tega ničesar storila, in umrlo je v kratkem nad 53.000 
oseb za to boleznijo. 

Pomisliti je pa tudi treba, kako se je v onih časih resnico go- 
vorečim zdravnikom godilo. Ko sta Francesco Graziolo in Camillo 
Giordani 1. 1630. v Veroni ondi nastalo bolezen označila kot kugo, 
ju je dal tedanji kralj vreci v temnico. Kake posledice je imelo to 



Dr. Ivan Robida: O kugi. 241 



pri ostalih zdravnikih, je razvidno iz slučaja samega. — L. 1720. je 
Ijudstvo insultiralo v Marseilli očitno zdravnike na ulicah ter jim 
očitalo, da nalašč raznašajo také vznemirjajoče vešti, da bi se obo- 
gatili. — Ko so 1. 1743. v Messini peli >Te deurn* v cerkvi, češ, 
da je kuga prestala, in je neki zdravnik javil zopetne slučaje, ni 
bilo mnogo do tega, da ga ni razdraženo Ijudstvo raztrgalo. In da 
izpregovorim še enkrat o kugi v Moskvi 1. 1771. — tedaj je bil 
omenjenemu Rinderju nasprotnik Oräus, ki je kugo spoznal, in to 
tudi očitno proglašal. A kaj je žel za to ? Javno, na cestah in v družbi 
so ga psovali in ga imenovali sleparja in goljufa!! 

Iz navedenih podatkov je dovolj razvidno, kako težko stališče 
so imeli zdravniki od nekdaj napram kugi, tembolj, ko ni bil znan 
nikak pripomoček, nikako lečilo proti tej brezobzirni morilki. Žal, 
da tudi danes še nimamo popolnoma zanesljivih sredstev proti uso- 
depolni bolezni. Vendar se nadejamo, da se nam to v kratkem času 
posreči. Prvo zdravilo je higijena in profilaksa. Snažna mesta, trgi, 
vaši, dobra kanalizacija, zračna in posušena stanovanja, dobra hrana 
in prinierna obleka so prvi zdravstveni pogoj in najboljše varstvo 
zoper katerokoli bolezen. 

Ako takoj osamimo bolnike, ne širi se kuga naprej med Ijud- 
stvom; to najbolje dokazujejo izkušnje pri karantenah. Tudi popolná 
izolacija zdravih Ijudi prepreči naseljenje kuge, kakor dokazuje slučaj 
v sirotišnici v Moskvi 1. 1770., v kateri so vsi njeni stanovniki, strogo 
zaprti v poslopju, ostali popolnoma zdravi, dasi je bilo okuženo 
celo mesto. 

Pažiti je torej pred vsem na to, da se bolezen ne zavleče iz 
tujine, da jo zdravniki takoj kot tako spoznajo, da se po potrebi 
takoj izolira in uniči vsako blago, po katerem je misliti, da bi se 
zanesla kuga. 

Lastni zemlji je porok zdravja úspešná, stroga karanténa; na 
mejah naj sumni potniki ostajajo po 2 do 3 tedne, te pa naj zdrav- 
niki pregledavajo in opazujejo. Blago, prtljaga, zlasti obleka, kožu- 
hovina i. t. d. naj se najstrože razkužujejo, oziroma po potrebi' požgo. 

Zdravniška dolžnost pa je, seči po mikroskopu in delati v bak- 
teriologičnem laboratoriju. — Nikjer ne veljajo vse zdravstvene na- 
redbe bolj nego pri kugi; saj je vendar samo po sebi umevno, da 
tako huda bolezen slab organizem in to še v vsestransko nedovoljnih 
odnošajih mnogo preje nápade in uniči, nego pa polnomočno, krepko 
telo v zdravi okolici. Dokazati pa se da to tudi z naravnost bakte- 
riologičnega stališča. Kakor uči veda, treba je vedno dovolj moč- 



242 Dr. Ivan Robida: O kugi. 

nega okuženja, t. j. zadostne količine mikroorganizmov, da se počne 
bolezen v človeku. Ta množica glivic, katera preide prvotno v 
kri, je pri različnih bacilih različna. Naravno je torej, da samo 
eden bacil ob navadnih pogojih ne more zbuditi bolezni. Stvar je 
namreč taká. Naša kri sestoji oblikoslovno iz krvne sokrvice in 
krvnikov, t. j. mikroskopično majhnih telese, katera plavajo v krvni 
tekočini. Krvniki pa so zopet dvojne vrste: rdeči in beli. Ti zadnji 
nas zanimajo. Imajo pa podobo krogle, vendar to svojo obliko po 
potrebi izpieminjajo: raztezajo se in krčijo, razpošiljajo vejice in jih po- 
tezajo zopet naše — naj se oprosti triviálna primera — - tako nekako 
kakor polž roge. In kadar taká vejica, taká ročica naleti na posa- 
mezen bakterij ali bacil, se ga oklene s svojim rožičkom, le-tega 
skrčí in bacil zavije v svojo substanco ter ga ugonobi. Seveda se 
ne vrši to požiranje in uničevanje brez konca in kraja — - beli krvniki 
store vse, kar je v njih moci. Ako pa je invazija bacil premočna, 
ne morejo jim zapirati poti popisana telesca več; glivice se plode 
brezštevilno, preplavijo kri z milijoni svojega zaroda; to se pokaže 
s tem, da človek oboli. 

Povedali smo že, da so nekatere bakterije samé na sebi stru- 
pene, pri drugih pa samo njih razpadline, pretvornine, pri nekaterih 
pač oboje. Potemtakem so okužljive bolezni, krátko rečeno, otro- 
vanja ! Vprašalo bi se pa, kako to, da ne umre pod enakimi pogoji 
vsakdo, ki se inficira. Poleg postranosti, katerih ni čaša in kraja tukaj 
razpravljati, si mislimo ta proces tako, da v krvi nastanejo vsled 
ostrupljenja snovi, katere imajo z ozirom na organizem strupu vprav 
nasprotne lastnosti, to je, da ga nekako para 1 i zuj ej o, njegovo 
škodljivost zmanjšujejo, oziroma popolnoma uničujejo. Te snovi so 
torej nekaki protistrupi — antitoksini, kakor jih imenujemo s tujim 
imenom. 

Na podlagi teh názorov so pričeli Pasteur v Parizu in drugi 
učenjaki vcepljevati živalim gotovc množice bacilov. Organizem se 
privadi lahko majhnim količinam, in sicer tako, da jih lahko po- 
dvojirrio, da, podesetimo, ne da bi to škodovalo organizmu. Saj 
vemo, da je najhujši tobakar pričel na dan z eno cigareto, najslabší 
žganjar s požirkom vina! V tisti meri pa, kakor telo dobiva vaše 
bacile, ustvarja tudi lek samému sebi — ^ to je antitoksine, tako da 
je končno vsa kri prepravljena z antitoksini. 

(Konec prihodnjič.) 



Jos. Kostanjevec: Utrinki. 



243 




UtPinki. 

Spisal Jos. Kostanjevec. 
I. 

Začetek ali konec? 

ckega poletnega popoldne je hodil sodni adjunkt Julij 
Grahek nenavadno nemirno po svoji sobi v prvem 
nadstropju visoke trške hiše. Poletna okna so bila 
zaklopljena, in dolgi temní zastori so bili speti po 
sredi. Le posamezen solnčni žarek je semtertja prodrl skozi drobno 
luknjico med zeleno pobarvanimi lopaticami mimo zastorov v tenki, 
prašni in ravni črti v ta somrak. 

Brisal si je adjunkt čelo in vrat, potegnil z robcem tuintam celo 
po prsih, med prste na r^,kah, po dlaneh Od povsod je silila voda! 

Na mizi je ležala njegova obleka. 

Adjunkt pa je stopal po sobi s kratkimi, trdimi koraki in po- 
vešeno glavo. 

Crez dolgo se je ustavil pred posteljo, potegnil izpod nje po- 
dolgovato škatljo, pobrisal z brisačo nakopičeni prah na njenem 
pokrovu, obrnil jo nekolikokrat v rokah, da bi se prepričal, ali bode 
še za rabo, a nato jo je postavil na mizo. 

Kakor bi ga bilo utrudilo to delo, je nato nekoliko postal, 
naslonil komolca na konec mize ter strmel predse. Zdramivši se, je 
potegnil z desnico preko oči, prijel srajco ter jo položil v škatljo 
na dno počasi in svečano. Nato je zavil ovratnike, manšete, kravato 
in rokavice v mehek rdeč papir, prijel in pregnil hlače in telovnik 
ter potisnil vse na vrh srajce. Največ si je dal opraviti s frakom, 
kateri se mu nikakor ni hotel zviti povoljno. Poskusil je z njim na 
najraznovrstnejše načine, a šele črez dolgo se mu je posrečilo za 
silo. Skrbno ga je gladil, pokladaj e ga vrh druge obleke . . . 

Se ni dobro dokončal tega svojega dela, ko nekdo potrka. 

»Ah, ali si že tukaj.?* vzklikne adjunkt, ko je vstopil prišlec. 

»Dragi moj, jaz sem vedno točen, saj me poznáš! . . . Zdaj 
je štiri. Ob šestih gre vlak, nimava torej Bog vedi koliko čaša. — 
Ali, moj Bog, kakšna vročina! Kaj te je vrag obsedel, da se ženiš 
ob takem čaju!? Tíf . . .« 

In prhal in sopel je došlec, advokaturski koncipijent dr. Božidar 
Penko, kakor tovorni vlak. Odpel si je ovratnik, da se je pokazal 



244 Jos. Kostanjevec: Utrinki. 



debeli, nekoliko nízki njegov vrat, in vrgel se je na divan, da je 
zaškripal pod njim. Desno nogo je iztegnil po divanu, a leva mu je 
visela sključena navzdol. 

»Ah krásno! « je zopet izpregovoril zevaje. >Tako bi človek 
ležal vsako popoldne tja do večera. Potem pa bi v hladu stopical za 
onimi drobnimi goskami trškimi, ki se navadno izprehajajo proti 
kolodvoru. Ah, med njimi je vendar še katera, da bi j o človek po- 
gledal z veseljem! — Oh, da bi bil kapitalist, rentier, makari — 
kmet s petsto tisočaki! Hm! — Tako pa sedim v taki vročini v 
oni — toda pustimo to!« 

»Tako, to bi bilo končano,« je dejal adjunkt počasi in skoro 
slovesno, ko je ležala škatlja povezana pred njim. 

»A propos! Pozabil sem bil skoro tebe v svoji sreči,« se za- 
smeje koncipijent. — 

Ta ga pa skoro ni poslušal. Malomarno si je vil cigareto ter 
jo potem potisnil v drobno, svetlo cev iz morské pene. Vtaknil jo 
je z dvema prstoma med ustnice ter prižgal. 

Stopil je k omari ter potegnil iz nje dolgo in ozko buteljko. 

Postavil je na mizo dve podolgovati, svetlo-zeleni kupici, od- 
mašil buteljko in nalil. 

Peneča se tekočina je zašumela v čaŠah, zaiskrila se, zaduhtela. 

»Ah!« je vzkliknil koncipijent. 

>Vidiš, kako je skrbna prihodnja moja! Sest takih mi je poslala 
k rojstnemu dnevu, ki je bil predvčerajšnjim,« je razjasnjeval adjunkt 
ter léno omahnil v bližnji naslanjač. 

»Oh, kaka pozornost!« je vzdihnil koncipijent. 

Trčila sta. 

Koncipijent se je polagoma sklonil kvišku, držal kupico med 
palcem in kazalcem, odprl ustnice, ki so mu željno vztrepetale, nagnil 
nanje penečo čašo počasi, práv počasi, in srkal je skrbno in z vidno 
slastjo kapljo za kapljo. 

Ko je odložil kozarec, je dlesknil z jezikom, pogladil si dolge 
rumene brke, pogledal po steklenici ter vzdihnil: 

»Kaj takega pa že dolgo ne! — Toči, prijatelj, toči! — Bogme, 
tvoja gospica nevesta je vredna zlata! Moje odkeitosrčno spoštovanje 
ji ostane večno!« 

Adjunkt pa je natakal. 

In pila sta. 

»Kje pa imaš svojo obleko?« vpraša adjunkt. 



Jos. Kostanjevec: Utrinki. 245 



>To sem poslal že včeraj naprej po posti do sestrične. Kdo 
bi vse vláčil s sabo! Se palica mi je odveč v tej vročini. Torej, vnovič 
na zdravje njeno in tvoje! — Kdaj pa bo pravzaprav ona cere- 
monija in kje?« 

»Jutri ob enajstih v cerkvi kapucinski. — Toda pustiva to, po- 
meniva se še lahko po poti,« odgovori adjunkt nekam resno. 

Adjunkt je bil danes povabil svojega sošolca koncipijenta, da 
ga spremi v G., kjer mu bode j utri priča pri poroki. 

Koncipijent bi bil rad kaj natančnega zvedel o prijateljevi nevešti, 
mučila ga je vprav ženská radovednost. Toda adjunkt je bil v tej 
zadevi silno nezaupen in redkobeseden. Posebno danes se je videl 
koncipijentu tako resen, razmišljen in nedostopen, da se ga ni úpal 
nadlegovati z vprašanji . . . 

Druga steklenica se je nagibala h koncu, ko je bilo slišati, da 
je pridrdral pred hišo voz. Prijatelja sta se odpravila in molče stopala 
po stopnicah . . . 

V veži je stala poleg stopnic drobná, srednjevelika deklica, 
bledikastega, podolgovatega obraza in kakor oglje črnih las ter glo- 
bokih, temnih, zelenkasté se bleščečih oči. 

Bila je hčerka hišnega gospodarja. 

Z desnico se je držala ob leseni držaj, ki je oklepal stopnice, 
a levica ji je igrala z belim, načičkanim predpasnikom. Videti je 
bilo, kakor bi čakala nalašč. 

Ko je začula stopinje blizu sebe, je vztrepetala ter privzdignila 
glavo. Njeno oko se je vlažno zasvetlikalo ter vprašujoče zrlo v adjunkta. 

Ko je pa ta hitel mimo nje, je izpregovorila: 

>Bog vam daj srečo, gospod adjunkt... vam in... in ... vaši ...« 

Dalje ni mogla. Grlo se ji je hipoma stisnilo, in iz njega se je 
izvil samo neki hlipajoč glas. 

»Ze dobro, Anica, že dobro. Hvala lepa,« je siknil adjunkt 
skoro nerazumno ter hitel proti vozu. 

AU tam s sedeža se je nehote še moral ozreti v vežo. 

Anica je stala še vedno na prejšnjem prostoru ter otožno zrla na voz. 

V tem hipu sta potegnila konja. 

Koncipijent je čudoma pogledal adjunkta ter dejal: 

>Cedno dekletce to!< 

»Ah, budalost . . . kmečka gos!< 

* * 

* 

Častita bralka — ali je to začetek ali konec romána ? 



246 Jos. Kostanjevec: Utrinki. 



II. 

Prijateljeva povest. 

Danes sem se izprehajal po dolgem kostanjevem drevoredu v 
M. Zamišljen sem gledal v tla in niti zapažil nisem, da se mi nekdo 
približuje. Sele, ko mi je zastavil pot, sem privzdignil glavo ter za- 
gledal svojega prijatelja Ivana, katerega nisem videl že dobra štiri leta. 

»Na, ta slučaj! Odkod pa prihajaš ?« me vpraša po prvem 
pozdravu. 

»Od doma iz L.« 

»Ali v L. si zdaj? Kaj te je zaneslo tja? Kako si mogel za- 
pustiti svoje rojstno gnezdo, v katero si bil tako zaljubljen, kakor 
ne menda kmalu kdo }« 

»Dragi moj — usoda! Saj ves, kaj je to — usoda.?« 

»Bolje bi bilo, da ne bi vedel! — Toda, kje hočeva praznovati 
ta nenadni shod? Kot stará prijatelja si imava pač marsikaj po- 
vedati!« 

»Stopiva k »Stari poŠti«! Tam je sobica z okni na vrt, kjer 
bodeva popolnoma sama. In pivo je izborno!« 

» Dobro, torej naprej!« 

Kmalu potem sva sedela sama v oni sobici. Okna so bila 
odprta, in cvetje jabolčno je duhtelo v sobo ter se osipalo v zeleno, 
sočno travo. Po jablanih so se preletavali ščinkavci in lisčki, a okoli 
cvetov so brnele čebele in čmrlji. A gori visoko se je razpenjalo 
sinje nebo, čisto in jasno kakor nedolžno oko. 

Ivan je dejal: 

»Slišal sem, da si šel med pisatelje. To ni bilo bas pametno 
od tebe, da mi ne zameriš! Kaj pa imaš od tega? Kvečjemu si 
napravljaš však dan nekoliko brezpotrebnih bridkih ur več, katerih 
bi sicer ne imel, ako bi ravnal tako kakor mi drugi vsakdanji Ijudje. 
Ce si hočeš ohraniti zdravá pljuča in zdravo srce, prepusti to drugim, 
še je čas. Tudi jaz sem imel že urezano pero, da bi začel obdelovati 
Slovensko književno polje, toda o pravem času sem se premislil. 
Samo krátko povestico sem bil spisal. A resnično ti povem, ko sem 
jo pisal, sem práv zares pretrpel vse one bolečine, katere sem opi- 
soval pri svojem junaku, in to je bilo grozno. Kolikor tebe poznám, 
tudi ti čutiš zraven, ko pišeš. Cemu torej prestajaš te múke, ki niso 
nobenemu na korist! Prepusti tako delo drugim, ki pišejo v svojo 
zabavo in ki znajo ponarejati čute, katerih niso nikdar čutili, ki znajo 
opisovati to, česar niso nikdar videli, in ki znajo trditi to, o čemer 



Jos. Kostanjevec: Utrinki. 247 



so prepričani, da je resnično ravno nasprotno! — In navsezadnje, 
povej mi, ali te bode hotel pri nas kdo práv razumeti? Naj bode 
namen tvojega pisanja še tako pošten, še tako jaseň, našli se bodo 
Ijudje, ki ti bodo podtikali podlost in pohujšljivost, da, celo tvoji 
ožji prijatelji te bodo obsojali. Cemu torej vse to? Bodi pameten in 
poslušaj moj svet'* 

Ko je Ivan izgovoril, sem mu hotel ugovarjati. Ali tu je bilo 
težko kaj pametnega in odločilnega odvrniti, posebno ker sem mu 
moral v nekaterih izvajanjih pritrditi. Zato sem rajši preskočil na 
drug predmet. 

»Morda bodeva še govorila o tem, a zdaj te prosim, povej mi, 
kako se ti je zadnja leta godilo?« sem opomnil jaz. 

»Sicer bi ne smel praviti kaj takega tebi, saj, ako niso moje 
prejšnje besede izdale ničesar, se mi utegne zgoditi, da bodem lastno 
svojo povest v kratkem kje čital natisnjeno. Toda bodisi kakorkoli, 
povem ti jo, da si vsaj olajšam svoje srce, saj dozdaj še ni prišla 
črez moje ustnice!* 

Ivan si je prižgal smodko ter puhnil nekoliko gostih dimovih 
obláčkov proti stropu. 

Nato je začel: 

»Znano ti je gotovo, da sem bil pred dvema letoma za- 
ročen. A manj znano ti je morda, da sem svojo nevesto tudi 
resnično Ijubil. Črez dva meseca je imela biti poroka. A tedaj se 
je zgodilo, da se je neki bogat tovarnar v onem kraju zaljubil v 
njo in vprašal po njeni roki. In — ženská, tvoje ime je slabost — 
moja nevesta se je dala preslepiti zlatu in v najlepših bojah ji ble- 
steči prihodnosti. Ali oni večer, predno je bila poroka, so se ne- 
nadno odprle duri mojega stanovanja, in pred menoj je stala — ona, 
moja nezvesta. V sobi je trepetal somrak, a jaz sem napol sedel 
napol ležal na divanu, ko je vstopila. Široko sem odprl oči in hotel 
sem vstati. Ali tedaj je že bila pri meni. Njene roke so me krepko 
objele okoli tilnika, in njeno lice je zagorelo na mojem. 

»Kaj ne, da mi odpustiš, Ijubček moj ? Revež, saj vem, da ti 
je hudo! Ali glej, ti imaš še majhno službico, Bog ve, kako bi mogla 
izhajati, a tam je zame preskrbljeno, dobro preskrbljeno! Toda Iju- 
bezen moja je samo tvoja, razumeš, samo tvoja! Glej, však dan ti 
bodo odprta vráta v mojo hišo in tudi — k meni, slišiš, tudi k 
meni! Kaj mi mari za starca? Slišiš ?« 

V hlastni naglici je izgovorila tc besede, a nje ustnice so ža- 
rečc obvisele na mojih in niso se mogle ločiti. Hotele so mi izpiti 



248 Jos. Kostanjevec: Utrinki, 



dušo iz telesa. Zaklopil sem oči in omamljen se naslonil na divanu 
nazaj. Ali v tistem hipu se mi je zazdelo, da se me dotika nekaj 
mrzlega, nekaj ostudnega, in po vsem telesu sem se stresel. Niti 
besede ni bilo iz mene. Prijel sem jo za roko ter jo odvedel do 
vrat. In predno je vedela, kaj hočem, že je stala v veži, a jaz sem 
zaklenil za njo. Nekoliko čaša je bilo vse tiho. Videlo se mi je 
samo, kakor da je globoko vzdihnila, a kmalu nato je bilo slišati 
njene rahle, po stopnicah se oddaljujoče stopinje. 

A tedaj sem začutil neko olajšavo. Bilo mi je nekoliko hipov 
tako lahko pri srcu kakor še nikdar. Spoznal sem bil stoprav danes 
njen značaj, čutil sem, kako sem še pravočasno bil rešen groznega 
življenja na njeni stráni. Toda ta čut me je obšel le mimogrede. 
Ljubezni, ki se je bila ukoreninila globoko v moje srce, te Ijubezni 
ni bilo mogoče izruvati tako hitro. Nenadno se je zopet vrnila z vso 
silo, burno hrepenenje je prevzelo vso dušo mojo, in stopil sem proti 
vratom, da bi jo priklical nazaj, da bi jo vsaj še enkrat stisnil na 
srce svoje. 

Drugi dan sem še pozno ležal v postelji 

Spal sem bil nekaj ur práv trdno in čudno; ko sem se zbudil, 
mi je bilo, kakor bi mi bil izginil ves spomin na sinočnji večer, na 
vse prestano trpljenje. A že črez nekoliko hipov me je začela ta 
notranja praznota mučiti, začela me je navdajati slutnja, da je ta 
nenadni mir le predhodnik nečesa groznega, kar me ima zadeti. In 
preplašeno sem se ozrl po sobi. Bilo mi je, kakor bi z menoj v isti 
sobi stanovalo še neko drugo, nevidno bitje. Povsod sem slutil nje- 
govo bližino, da, čutil sem njegov mrzli dih na svojem čelu in videl 
senco njegovo, ki se je črtala na stenah. Zastonj sem zamižal, da 
bi prepodil to prikazen. V tistem hipu sem začutil, kakor bi se bila 
mrzla roka dotaknila mojega života. Polt se mi je zježila, in lasje 
so mi vstali kvišku. A tedaj sem tudi šinil z rokami hlastno proti 
glavi. Bilo mi je, kakor bi nekdo s šivanko poskusil prodreti moje 
téme in kakor da je v istem hipu brizgnil tenak curek gorke krvi 
v moje možgane . . . 

Potegnil sem si z rokami preko oči; zdelo se mi je, kakor bi 
jih bila zastrla tenká meglena mrena. 

Tedaj me je pa prešinila grozna duševná bolest. A tudi glava 
mi je hotela počiti, tako je začelo razbijati v njej. In kakor blisk 
me je v tistem hipu prešinila misel: — zblazniš! 

Pogledal sem se v zrcalo. 



1. Švoboda: »Lex Heinze*. 



249 



A tedaj sem skoro odskočil. Oni, katerega sem ugledal v ogle- 
dalu, nisem bil jaz. Oni je bil moj oče. Da, práv tis ta vdrta lica, 
tista dolga, sivá brada, globoko vdrte, ugasle oči. Vse je bilo njegovo! 
In vendar sem moral biti jaz, kajti, kadar sem se premaknil jaz, 
premaknil se je istotako i oni v ogledalu! 

In tedaj me je zopet za hip prešinila zavest, da sem zbláznil. 
Odskočil sem od ogledala, glasno se zasmejal, sam ne vem več, čemu. 

V tem sem bil prišel do okna, ki je držalo na ulico. V tem 
hipu, ko sem se nagnil, da bi videl tja doli, je mimo zdrdrala kočija. 
V njej pa je sedel stari tovarnar s svojo lepo nevesto. In nevesta 
je privzdignila glavo ter pogledala gori. In ta pogled mi je presunil 
dušo in telo.« 

Ko je umolknil, je zri na vrt nekam zamišljeno. A jaz sem 
opazil, da preteklost še ni za njim, da še ni pozabljena! 




Spisal I. Svoboda. 

in de siécle poganja na vseh koncih in krajih sveta 
práv eksotično cvetje. Cimbolj se bližamo pragu no- 
vega stoletja, tembolj se tnidi reakcionarna, v naši 
zastareli Evropi sedaj tako » moderna* struja, oveko- 
večiti se s kakim novim junaštvom. Zadnje mesece 
je bila poskusila celo na Nemškem nápad na umetniško in pisa- 
teljsko svobodo. 

V nemškem državnem zboru je bila predložila konservativna 
stránka neki zakonski náčrt proti pohujšanju, ki ga provzročajo báje 
upodabljajoči umetniki (slikarji in kiparji), potem pisatelji, zlasti dra- 
matiki z nemoralnimi drámami. 

Pravi škandál pa je, da je istá stránka ob istem času predložila 
tudi paragraf o ornej itvi velikomestne nenravnosti. Pisatelje, slikarje 
in kiparje so ti Ijudje vrgli v eden koš z demimondkami in raznimi 
rufijani. 

Zakonski predlog o zboljšanju nravstvenega stanja nemškega 
Ijudstva nas seveda tukaj nič ne briga, ker je gotovo potreben. 

Pečamo se samo s takozvanim umetniškim in drama- 
tičnim paragrafom, ki se per nefas tudi prišteva k takozvani >lex 
Heinze*. 



»Ljubljanski Zvon« 4. XX. 1900. 



18 



250 I. Svoboda: »Lex Heinze*. 

Ne da se tajiti, da so živeli na svetu »umetniki«, ki so zlorabljali 
svoj talent, ga prodajali za umazané denarne spekulacije, za nizke 
namene in tako prostituirali umetnost samo. Bili so med Francozi, 
Nemci, Lahi in Angleži pisatelji »novelisti«, ki so namenoma pisali 
opolzle, pornografske románe, računjajoč z nizkimi instinkti Ijudskih 
mas; bili so »slikarji«, ki so namenoma slúžili takim pikantnim in- 
štinktom in >ustvarjali« lascívne zmazke. Toda taki »pisatelji« in 
taki »umetniki« so se obsodili že sami. Zgodovina književnosti in 
umetnosti jih ni nikdar prištevala resnim Ijudem, ampak je šla še 
vsekdar molče preko njih na dnevni red. 

Ako se zarad posameznih slučajev hoče uvesti kar s p 1 o š e n 
zákon proti zlorabi umetniških in pesniških darov — potem nastane 
opasnost, da zadene zákon sveto poezijo in umetnost samo. 

Saj vemo, kako se zakoni cesto svojevoljno »razlagajo« in ko- 
mentirajol Vemo, kakšni bornirani birokrati, kakšni filistri in črnilski 
kuliji brez dúha, ukusa in srca so neredkokrat tisti Ijudje, ki bi 
imeli po svojem poklicu v praksi izvajati »lex Heinze« proti pisa- 
teljem, pesnikom, slikarjem in kiparjem! 

In reakcionarna struja, ki je bila še vsekdar sovražna vsaki 
svobodomiselni, pravi umetnosti in pesniški misii, bi imela v »lex 
Heinze« imenitno orožje, s katerim bi uničevala vsako svobodno 
umetniŠko gibanje na polju pesniške, novelistične, dramatične knji- 
ževnosti ter na polju upodabljajočih umetnosti sploh. 

Tem Ijudem ni zadoščala več cenzúra, kateri se mora ukloniti 
vsaka knjiga, predno i^ide; ni jim bila dovolj gledališka polici jska 
cenzúra, brez katere se ne sme igrati na odrú nobena dráma. 

Hoteli so ustvariti še poseben zákon — kričeč anahronizem v 
sedanji dobi. 

Kdor je te zakonske predloge čital, moral je slutiti, da nastane 
opozicija, da se vzdigne vihar med svobodomiselno inteligencijo, med 
pisatelji, pesniki, med slikarji in kiparji. 

In vihar se je vzdignil, protest se je porodil in si dal energič- 
nega dúška. 

Začetkom marca so sklicali v Berlinu protestní shod proti 
zloglasni »lex Heinze«. 

V neki za to najeti veliki dvorani se je bilo zbralo na tisoče 
izobražencev. Tu si videl učenjake, pisatelje, pesnike, žurnaliste, dra- 
matike, glediške igralce, slikarje in kiparje. Pridružil se je bil tudi 
stari zgodovinar Mommsen. 



I. Svoboda: »Lex Heinze«. 261 

Prvi se je oglasil kipar Eberlein, ki je v svojem govoru 
naglašal, da ima umetnik pravico obrazovati in upodabljati nago člo- 
veško telo. »V začetku novega stoletja« — rekel je govornik — 
>ko smo se nádejali še svobodnejšemu razvoju naših názorov, nas 
hočejo izročiti policiji; naše umotvore hočejo podvreči kritiki naših 
redarjev! Ali morejo policijski organi razumeti, da je nagota ple- 
menita in sveta ? Ali morejo takšni Ij udj e razumeti, da je nagi človek, 
kakor je prišel iz rok stvarnikovih, krona vsega stvarjenja in vse 
umetnosti vkljub vsem filistrom in Tartufom ? Celo religiózne umet- 
nosti si ne moremo misliti brez študije nagote. Umetnost mora imeti 
pravico, da upodablja nago telo, kadar in kakor se ji pač dozdeva 
potrebno za njene svrhe. Nagota v umetnosti sama na sebi ni po- 
hujšljiva, zakaj vsaka umetnost je že itak — obleka* . . . 

Znani dramatik Sudermann je omenil v svojem govoru naj - 
prej, kako se je (nemška) dráma osvobodila tradicionalnih zgo- 
dovinskih snovi preteklih desetletij ter si postavila nalogo, kazati 
ž i vi j en j e, kakršno je. Zagovorniki zákona Heinzejevega se prav- 
zaprav ne bojujejo proti moderni drami, ampak proti novému času. 
Ker tega novega čaša ne morejo uničiti, razbiti hočejo zrcalo, ki 
hoče kazati ta novi čas — novo dramo. Lex Heinze preti drama- 
tikom, ki se pregreše proti nravnosti (v svojih dramah), s kaznijo. To 
je naperjeno seveda proti novim dramatikom sploh, katerim se vedno 
očitá, da so nemorálni, ker se ne ravnajo več slepo po načelih tra- 
dicionalne šablonske morale in na odrú ne kažejo samih angelov in 
svetnikov, ampak Ijudi, kakršne srečavamo v življenju — Ijudi dobre 
in slabé . . . Moderna dráma naj bi po željah teh nazadnjakov iz- 
ginila z odra, namesto nje pa naj bi nastopile dramatične galerije 
pruskih kraljev . . . 

V tem boju proti »lex Heinze* — končal je Sudermann — 
moramo vztrajati vsi. Končno se je bila na tem protestnem shodu 
sprejela ta-le resolucija: 

»V državnem zboru sklenjena, silo raztegljiva in na ražne načine 
razlagljiva, za velik kulturen národ sramotna »lex Heinze* pomenja 
veliko opasnost za svobodni razvoj (nemške) književnosti in umet- 
nosti. Shod protestuje odločno proti ternu zakonskemu predlogu in 
pričakuje, da bode narodno zastopstvo pri sklepnem posvetovanju 
te zakonske določbe zavrglo* . . . 

Ne smemo se čuditi, če se je tudi umetniško mesto par ex- 
cellence, Monakovo, oglasilo z energičnim protestom proti >lex 
Heinze*. 

18* 



252 1. Svoboda: »Lex Heinze«. 



Dne 8. marca se je bil sešel tamkaj velikánski protestní sliod, 
ki se ga je udeležilo 4000 Ijudi. 

Vseučiliški profesor dr. Lipps je rekel med drugim: 

»Prvi predmet umetnosti je in ostane človeška prikazen, ka- 
kršna je prišla iz rok stvarnikovih. To najveličastnejšo stvar nam 
hočejo izmakniti Ijudje, ki o njej ne razumejo ničesar. Umetnost 
prišili človeka, da se povzdigne nad samega sebe. To nalogo ima 
umetnost . . . Najveličastnejša stvar se oblati, če se je kdo dotakne z 
umazanimi rokami . . . Vsled zákona Heinzejevega bi sodili umo- 
tvore Ijudje, ki v takih rečeh niso kompetentní, pa najsi bodo sami 
na sebi še taki poštenjaki . . . Denunciantstvo bo cvetlo in se 
obracalo proti umetnosti. Ubili nam jo bodo. Lex Heinze je simptom 
današnje dobe. Tudi svoboda znanosti je v nevarnosti. Poguba preti 
najsvetejši stvari, ki jo ima človek — svobodi prepričanja . . . Ali 
národ, k i se je odpovedal svobodi dúha, je izgubljen, 
in ni ga škoda, če pogine . . .« 

Glediški ravnatelj Stollberg se je potegoval za svobodo dra- 
matičnih predstav. 

Advokát dr. Be rns t ein je rekel: »Kaj je lepota, kaj je umet- 
nost, tega se učimo pri Shakespearju in pri Michelangelu, ne pa pri 
Ijudeh, ki sede na prestolih, ki so si jih naredili sami . . . Lex Heinze 
je pravá sramota za národ; ta zákon je za rufijane in demimondke, 
či jih nravnost scga tako daleč, kakor sega oko redarjevo« . . , 

Državni poslanec Volí ma r je poudarjal, da imajo: znanost, 
umetnost, književnost in delo vzajemne interese, zatorej se morajo 
učenjaki, umetniki, literáti, pesniki in pisateji in delavci vzajemno 
podpirati ter braniti svojo svobodo . . . 

Pesnik Paul Heyse pa je poslal tale pozdrav: 

»Sie wollen die Kúnste dreist entmannen und entmundigen, 
am gottlich freien Geist der Schonheit sich versiindigen; 
wie blôd und bhnd sie's treiben — 
der Sieg muss uns verbleiben!« 

Nazadnje se je sprejela podobná resolucija kakor v Berlinu. 

* 

Vse je bilo radovedno, kako se bo stvar razvijala pri vseh treh 
čitanjih v državnem zboru. In ne samo Nemci, vsa Evropa se je za- 
nimala, sprejme li se »lex Heinze« in postane li zákon ali ne. Borba 
je bila huda. Konservativci so delali na vso moč, da obvelja njih 
nazadnjaški zakonski predlog. Na drugi stráni pa je zbirala svoje 



I. Svoboda: »Lex Heinze*. 253 

moci opozicija. In ta opozicija je bila — to se mora poudariti — 
najboljši del nemškega národa, njegova najvišja inteligencija, njegova 
elita. Razume se samo ob sebi, da so z opozicijo proti >lex Heinze« 
glasovali tudi socialisti. 

Ne moremo si kaj, da se ne bi ozrli na nekatere govornike, 
ki so govorili contra. 

Že imenovani poslanec Volí mar je rekel med drugim: 

>Poniževalno je in nespodobno za umetnost, da naj sedaj, ko 
smo razpravljali o prostituciji, takoj in neposredno razpravljamo o 
umetnosti. Prinesel sem vam s seboj zbirko umotvorov, ki jih je 
policija zaplenila. Med temi umotvori se nahajajo slike Rubensove, 
Correggiove, Canove. Celo religiózna slika, Gabriela Maksa » Pieta* je 
>lascivna« . . . Sicer pa so nekateri gospodje v centru v nasprotju 
z umetniškimi tradicijami svoje cerkve. Stará cerkev je bila vsekdar 
brez predsodkov nasproti stari klasični umetnosti. Cerkev je pustila 
na verskih krajih celo nagoto v antični umetnosti, ne da bi se bila 
bala, da bi se kdo pohujšal. Koliko krasnih umotvorov pa je ustvarila 
šele renesansa, ki so jo pápeži sami najbolj podpirali! Pomislite 
samo na nage umotvore v Sikstinski kapeli! . . . 

Kdor hoče umetnosti vzeti pravico, da bi smela 
upodabljati nago telo človeško, ta ji jemlje svobodo, ki je 
njen življenski pogoj . . . Takisto je z dramatično umetnostjo! 
Pesnik mora upodabljati in opisavati človeško življenje ne, kakor bi 
rad, ampak kakršno je življenje v dejstvenosti. Ce nájde v človeškem 
življenju temne nravne stráni, ne sme iti mimo z zaprtimi očmi. 
Tudi erotični problém, ki je v življenju važnejši, nego si domišljajo 
nekateri Ijudje, mora pesnik jemati v poštev . , . Ne, gospoda, umet- 
nosti vi ne boste ubili, pa storite, kar hočete!« 

Poslanec Miiller je rekel: >Svobodna književnost in svobodna 
umetnost sta bili reakcionarjem še vselej in povsod trn v peti« . . . 

In opozicija naj inteligentnej ših slojev nemškega národa je res 
zmagala! Zanimivo je, da je opoziciji v zadnjem trenotku priskočil 
na pomoč celo mladi knez H o h e n 1 o h e ter energično govoril proti 
»lex Heinze* za svobodo umetnosti. Vlada si je — premislila in iz 
bojazni pred obstrukcijo, ki so jo bili svobodomiselni poslanci spretno 
uprizorili, je umaknila ^lex Heinze«, v kolikor se seveda tiče upo- 
dabljajočih umetnikov, dramatikov, pesnikov in pisateljev sploh, in jo 
odstavila z dnevnega reda. S tem je ta anahronistični zakonski predlog 
pokopan in ne vstane več od mrtvih. 



254 Književne novosti. 



Zakaj pišemo o »lex Heinze* v »Ljubljanskem Zvonu« in zakaj 
omenjamo slovesnih protestnih shodov proti tému zákonu ? 

Prvič zato, ker se je pri nas na Slovenskeín tudi brez Aex 
Heinze« že od nekdaj — recimo od Prešernovih časov — preganjala 
vsaka svobodna beseda v književnosti, in ker ni nobenega dvoma, 
da se bodo preganjali in napadali pri nas tudi upodabljajoči umet- 
niki, ki bi hoteli s.pristnimi umotvori na dan, Letošnjo jeseň se 
ima vršiti v Ljubljani prvá slovenská slikarska in kiparska razstava. 
In baš za to razstavo se bojimo, da bodo ražni slovenskí nazadnjaki 
delali ovire, če bi poslal kak umetnik kako premalo skrbno oblečeno 
Evo na ogled . . . 

Drugič, ker se bore tudi slovenskí neodvisni pisatelji in umet- 
nikí za svobodo v sferah svojega ustvarjanja. Slovenské književnike 
in umetníke veselí, da je svobodomiselna nemška inteligencija v 
Berlínu in drugod slovesno protestovala proti nazadnjaškim nakanam 
raznih visokih in nižjih íílistrov ter da je končno tudi zmagala. 

Tretjíč so povedali branitelji pisateljske in umetniške svobode 
toliko lepíh in zanimivih misii v prilog dobrí stvari, da se nam je 
potrebno zdelo, podatí jih naším čitateljem v premíšljevanje. 

In četrtič se nam je potrebno zdelo omeniti prusko »lex Heinze«, 
ker od Berlína do Dunaja ni daleč, in ker je javna tajnost, kako 
radi in po opíčje oponašajo dunajskí reakcíonarjí vse, kar se godi 
v državí »der Gottesfurcht und frommen Sítte«. Nemogoče ni, da 
bi se tudi v Avstriji poskusila vtihotapíti kakšna »lex Heinze* — 
ki bi tukaj dobila kako drugo ime — . Če bi se zgodílo tudi pri 
nas kaj takega in bi ízkušali utesníti in omejití pisateljem in umet- 
nikom tisto ubogo pičlo svobodo, kí so jo imeli dosedaj, potem bi 
bili hudo prizadeti tudi skromní slovenskí pisatelji in umetniki. Pre- 
príčani pa smo, da bi se v takem slučaju tudi pri nas sešel shod, 
kí bi protestoval proti vsakemu nápadu na pisateljsko in umetniško 
svobodo . . . 



Književne novosti. A<%>^ — 



Uvod v narodno gospodarstvo. Po Maurice Blockovi knjigi »Petit 
manuál ď économie pratique« uredil Vek o sla v Kukovec. V samozaložbi. — 
Tisk tiskarne sv. Cirila in Metoda v Mariboru. 153 stráni. 

Na slovenskem jeziku ni znana referentu nobena knjiga o narodnem go- 
spodarstvu, katero bi bilo možno resno vpoštevati. Vse, kar se je pri nas do- 
sedaj o tem pisalo, izvzemši par posamičnih, Bog ve kod raztresenih článkov 
o specialnih vprasanjih, je le plod diletantizma in žalibog práv revnega dile- 



Književne novosti. 255 



tantizma. S tem prevodom se podaj e Slovencem prvič na znanstveni podlagi 
pisan úvod v narodno gospodarstvo. Block je spisal svojo knjigo pač radi večje 
zanimivosti v obliki pogovorov. Izraža se krátko, jasno, točno in pa tako 
sprctno, da se čitatelju, ki ni še nikdar posebno razmišljal o teh vprašanjih, 
kar noprisiljeno in, rekel bi, nehote razvija cel sistem narodnega gospodarstva 
pred očmi. Práv lahko je torej umevcn ogronani uspeh te knjige pred 30 leti. 
In vendar nam je danes samo še zanimivo bcrilo, krasen, posnemanja vreden 
literárni spomenik duhovito popularizovane znanstvene tvarine. Večje vrednosti 
delu ne morerao prisoditi. Blockovo liberalistično stališče je za našo dobo že 
zdavnaj premagano. Njegovi v tej knjigi razvijani in zastopani nazori o vred- 
nosti, o obrestih in dobičku, posebno pa o različnih vrstah zaslužka, o koaliciji 
in štrajku, o asociaciji, kupčiji, o sleparjih in špekulantih, o davkih so za našo 
dobo zastareli, nekateri naravnost nazadnjaški. Govoreč o asociaciji in štrajku, 
iraa Block vedno le slabé stráni pred očmi ter je popolnoraa prezri njih dobro 
etično strán, in bas to je glavno. Ne lahkomiselnost, delomrznost in 
lenoba gonijo delavce v štrajk, ampak zavest, da s svojim 
delom ustvarjajo nove vrednosti, da so koristni, potrební in 
plodni člani človeške družbe terdaimajo pravico do poštenega 
plačila svojega dela — do človeka dostojnega življenja. Člo- 
vcška dostojnost, katero vsakdo čuti v sebi, nas šili k tému, da nikogar ne 
izkoriščamo in se ne dajemo nikomur izkoriščati ter zahtevamo od vsakogar, 
posamičnika in dŕžave, brezpogojno in brezobzirno pravico in pravičnost. 

Blockovo zagovarjanje indirektnih davkov, kolkov (takozvanih pristojbin) 
je tudi zastarelo, ter bi teh davkov dandanes on sam ne zagovarjal več, čeprav 
trdi o njih, da so tako majhni, »da jih navadno niti ne čutimo«. Tudi ne ver- 
jamem, da bi imel danes še tako dobro mnenje o parlamentih in poslancih, o 
katerih trdi, da »privolijo le v také dávke, ki so neobhodno potrební*. Ti ža- 
libog privolijo vse, da se le smejo igrati za »politike*, o opravičenosti novih 
in starih davkov in o pravični njih razdelitvi pa le izjemoma kaj govore. — 
Ne glede na vse to smemo biti knjige veseli, ker imamo sedaj tudi v našem 
jeziku vzgled, kako naj bode pisana resna, o važnih vprašanjih razpravljajoča 
knjiga za preprosti národ. Po dúhu spadá ta knjiga preteklosti — nadejajmo 
se, da nam g. Kukovec ali kdo drug spise slično, a moderno mišljeno in 
čuteno knjigo, ki nam bode v sedanjosti in bližnji prihodnosti to, kar je bila 
konec 60 let Francozora Blockova knjižica. — i- 

Stará Kranjska, akvarele naslikal K. Grefe, tolmačenje napisal Peter 
pi. Radics. Pred seboj imamo zopet le podjetniško izdajo, ki je še zelo 
daleč od popolnosti in točnosti. Akvareli so menda zgolj po fotografijah na- 
pravljeni in tudi risbe ne t«čne (n. pr. pri gotiški cerkvi na Dvoru). Sledijo si 
brez s t var n e (po slogu in namenu), časovne in krajevne razdelitve. V zgodo- 
vinskem tolmaču nahajarao mnogo pomanjkljivosti in netočnih razlag. Kranjske 
cerkve goto vo ni pomagalo zidati silno razsajanje Turkov, nego blagostanje 
kranjskih meščanov, ki se je bilo povzdignilo vsled cesarskih privilegij. Izraz 
»severokranjska kotlina* je prisiljen in nov, ker nam je že Simony vpeljal termin 
gorenjska kotlina. Veliká napaka je »Stari grad« v Kamniku mesto Mali 
grád (Kleinveste), ker s prvim imenom zaznamenuje Ijudstvo gorenji grád, 
»Oberstein«. Prestáva tolmača po nemškcra besedilu je preveč prisiljena, ne- 
kako suženjska in okorn^ ^^ ^' 



256 Književne novosti. 



Dr. K. Moser, »Der Karst und seine Hôhlen«, Triest, 1899, Schimpff, 6 K. 

Znani profesor tržaške državne gimnazije je zbral v tej knjigi jadro svojih 
spisov in predavanj o Krasu in njegovih votlinah. Na koncu knjige je napísal na 
petih straneh vse svoje spise in predavanj a. Dr. Moser je preiskaval zlasti 
votline okoli Nabrežine (posebno jamo VI asi c o) in Gabrovice ter našel v 
mnogih izmed njih človeške sledove še iz starokamene dobe. Preiskaval je pa 
tudi gradišča po vsem tržaškem Krasu ter jih opisal lepo število v svoji knjigi. 
V tem obziru ima Moserjevo delo, ki je sicer vse polno samohvale, vendarle 
stalno vrednost. •5'. R. 

Tomek, Povjest kraljevine Češke. Pohrvatio, životopisom pisca i úvodom 
popratio Iv. Jemeršic. Zagreb 1899. 

Marljivi hrvaški župnik Jemeršic je pohrvatil znano Tomkovo zgodovino 
češkega kraljestva. Vrednost imenovane zgodovine je v sedanjem času jako 
majhna, ker pisatelj je še učenec staré šole. Pripoveduje posamezne dogodke 
brez notranje z veže. Zgodovina srednjega veka je jako obširno obdelana, no- 
vega veka pa na primerno malo straneh. Čehom se je vkljub ternu prilj ubila 
ta knjiga; doživela je že sedem izdanj (1. 1843. 1., 7. 1898. 1.). Navzlic mnogim 
pomanjkljivostim smo vendar hvaležni prevodilcu, da nas je seznanil s to zgo- 
dovino. Prevod se lahko bere. ľ. K. 

Svätopluk Čech's Leben und Werke. Von Phil. Dr. Jaroslav Sutnar. 
(Verlag der Oesterr.-Ung. Revue,. 1898.) 

Knjiga bodi posebno zaradi tega omenjena, ker je znak Češke podjet- 
nosti in požrtvovalnosti, kadar gre za to, da spozná svet češki národ, njegove 
slávne môže in njegove težnje. Kakor so n. pr. pred leti dobivali Slovenci, 
posebno dijaki, Češke slovnice in slovarje v darilo, tako je to knjigo razposlal 
brezplačno raznim závodom »Český spolek pro šírení lidové osvety ve Vídni«, 
hoteč natančneje seznaniti tudi nečeško občinstvo s slavnim sodobnim češkim 
pesnikom. 

Kdo ne pozná poleg Jaroslava Vrchlickcga, glave kozmopolitične šole in 
zastopnika zapadnega byronizma, njegovega antipoda, nacionalnega pristaša 
vzhodnega byronizma, Svätopluka Čecha? Z zanimanjem vzamemo torej knjigo 
v roke. Res nam nudi vse, kar želimo vedeti o Cechu. Za dovolj obširnim ži- 
votopisom (str. 1—16) sledi pregled njegovih del s krátko vsebino vsaj važ- 
nejših, potem se opisuje njegov pesniški značaj: notranje posebnosti njegove 
múze, njegovo duševno obzorje, vzori, jezik in slog, stališče v češkem slovstvu; 
prevod neke pesmi ter povest »Foltýnúv bubeu'^t zaključuje knjigo. 

Cudimo se bujni, včasih prebujni fantaziji,, ki je izvor neverjetne plodnosti 
pesnikove. V njem spoznamo pravega romantika (gl. str. 65.), ki se mu gnusi 
gola realnost . . . Humor pozná i on (posebno v prozi), ali ta humor je na- 
vadno »smeh skozi solze«. 

V nasprotju s splošno sodbo na Češkem, da je Čech v prvi vrsti epik, 
je trditev na str. 68. si., daje pesnik pred vsem liričnonadarjen; 
češ, tudi njegovi epski izdelki so polni lirskih elementov na kvár 
dobre osnove. — Popolnoma nasprotno se sodi v Ottovem naučnem slovníku 
IV., str. 842 b: 

»Čech je pŕedevšímepik: tuto struno nezapŕe ani v lyrice, i 
tato vždy se valí širokým tokem, a je šťastnejší, kde múze popisovati a líčiti, 



Slovensko gledišče. 257 



než kde se má koncentrovati v jednolitou náladu neb ostŕe vyhranenou my- 
šlénku.* _ , _ - 

Obe sodbi sta s svoje stráni opravičeni. Dr. Jos. Tominsck. 



P"^ Slovensko gledišče. A 



I. Dramske predstave. »E pur si rauove!« sem vzkliknil sam pri 
sebi, ko sem se 16. marca po predstaví Cankarjeve dráme »Jakob Ruda« 
vracal iz gledišča domov. In vendar se giblje, vendar se razvija počasí tudi 
naše dramatiško slovstvo! 

Če se ozremo za par let nazaj, nismo li videli mar uprizorjenih že práv 
lepo vrsto domačih iger na našem odrú? »Iz osvete*, »Struga in Otok«, »Sin<, 
»Rokovnjači«, >Za pravdo in srce«, »Logarjevi«, »Izmajlov<, to vse so igre, ki 
imajo svoje hibe, ki pa smo jih navzlic tému lahko veseli! Ene so se posrečile 
malo bolj, druge malo raanj; nekatere treba še popravíti, druge ostanejo lahko 
také, kakršne so . . . Nobeden izmed dramatiških pisateljev pa naj ne obupa, 
če mu je malce izpodletelo, in nihče naj ne odloži takoj peresa, če ni dosegel 
uspeha, o kakršnem je morda sanjaril! Tudi oni, katerih poskuse je sodila kri- 
tika nemilo, imajo svoje zasluge! Na napakah, ki so jih zagrešili, se niso učili 
samo oni, ampak tudi drugi! Tudi tukaj velja >errando discimus*, in tu morda 
bolj nego kje drugjel 

Gori naštetim izvirnim dramskim proizvodom se je pridružil častno zdaj 
še >Jakob Ruda*, da, trditi smem celo, da je storilo naše dramatiško slovstvo 
bas s to Cankarjevo dramo precejšen korak naprej. To je delo, pri katerem 
se bo moral pomuditi tudi še črez več let však kritik, ki bo pisal o naši dra- 
matiki. 

Dejanja v tej Cankarjevi drami ni mnogo. Vsebina je kaj kmalu povedaná. 

Jakob Ruda, posestnik na Drenovem, je dospel po svoji lahkomiselnosti 
na rob gospodarske propasti. Peter Brož, postaren podjetnik in trgovec, ki se 
je zagledal v Rudovo lepo in mlado hčer Ano, hoče izkoristiti Rudov obupni 
položaj. Prilastiti si hoče njegovo hčer in njegovo posestvo. To vsaj trdijo 
ražne v igri nastopajdče osebe o Brožu, dočim se dela Brož sam, kakor bi mu 
bilo edino le do tega, da reši Rudo zadrege ter poplača njegove dolgove. Ana, 
ki Ijubi slikarja Ivana Dolinarja, a pozná očetov položaj, se odloči in sicer 
zlasti vsled vplivanja tete Marte, očetove sestre, da se žrtvuje za očeta ter 
vzame Broža. 

To je vse! 

Navadno dejanjel Kolikokrat je bila taká iz otroške Ijubezni izvirajoča 
žrtev že predmet raznim slovstvenim umotvorom! . . . 

Že tistikrat, ko sem pisal o Cankarjevih »Vinjetah«, sem naglašal, da se 
loteva Cankar kaj rad čisto navadnih, že jako obrabljenih predmetov, in da 
njemu ni glavna stvar »kaj<, temveč »kako<. Baš v tistem posebnem >kako« 
tiči Cankarjeva individuálnosti Do umotvorov posebnega globokoumja se Cankar 
težko kdaj povzpne, pač pa mora občudovati na njem vsakdo, ki mu hoče biti 
pravičen, že zdaj ono mojstrstvo, ki ga usposablja, da zna stvari, ki nas v svoji 
goli istini morda komaj zanimljejo, obdelati tako, da se hkratu oduševljamo 



258 Slovensko gledišče. 



zanje. V tem pa se razodeva brez dvojbe bistven del umetnosti! Kakor se 
nahajajo pesniki, pri katerih nadvladuje duh srce, tako se nahajajo tudi taki, 
pri katerih je odločilni faktor srce. K zadnjim je prištevati Cankarja. Pri njcm 
izvira vse globoko iz srca in zato sega tudi v srce. Pri njem je vse čuvstvo, 
čuvstvo in nič drugega nego čuvstvo! Preživo čuvstvo in pa sposobnost, ob- 
delati však predmet po svoje, sta poglavitna znaka Cankarjevega ustvarjanja! . . . 

Kar velja o Cankarjevih umotvorih sploh, velja tudi o njegovem »Jakobu 
Rudi«. Dejanje samo na scbi je do skrajnosti suhotno, a to, kako je znal 
Cankar iz tega ničnega dejanja napraviti nekaj, zanimlje vsakogar, ki ne gleda 
samo na zunanjosti. 

Iz hčerinega sklepa, da se bode žrtvovala za očeta, nastanejo ražni kon- 
flikti kakor v srcu posameznih oseb tako tudi med temi osebami, a dočim so 
ti konflikti na zunaj komaj vidni in se pojavljajo skoro brez vseh zunanjih 
efektov, služijo pisatelju v to, da nam da globoko pogledati v dušo svojih ju- 
nákov in junakinj. Malo delajo ti Ijudje pred našimi očmi, komaj da se gibljejo, 
le semtertja kak malo bolj pointiran vzklik, — in vendar kako dobro vemo, kaj 
se vsem tem Ijudem godi v srcu! 

Dasi nudi Cankarjeva dráma le malo dejanja, se nam vendar ne zdi 
prazna. Tu ni nikjer tistih praznot, tistih zevajočih vrzeli, ki v igri tako ne- 
prijetno učinkujejo; tu je vse lepo izpopolnjeno in nasičeno — ne sicer z dra- 
matiškim dejanjem, pač pa z dramatiškim duhom! Navzlic nezadostnemu dejanju 
smo med celo predstavo čutili, da v Cankarjevi drami krepko pulzira drama- 
tiška žila! In mnogi momenti, ki se zvrše brez vse teatrálnosti in v mcjah naj- 
strožje umerjenosti, so naravnost pretresljivi in polni prekipevajoče dramatiškc 



moci 



Vse to velja zlasti o prvih dveh dejanjih. V zadnjem dejanju pa se začno 
kazati pač tudi slabé stráni Cankarjevega umotvora. 

Že v prvih dveh dejanjih se nam dozdeva, da je še to malce dejanja, ki 
ga ima igra, le za stafažo tu in da je le prilepijeno na katastrofo, s katero se 
dráma zavŕši. Popolnoma jasno pa se pokaže šele v zadnjem dejanju, da Rudov 
samomor ni v nikaki pravi logični zvezi z ostalim dejanjem igre, in da njegov 
čin nikakor ni posledica tega, kar se vrši pred našimi očmi. To pa je hiba, ne 
mala hiba Cankarjeve dráme! Jakob Ruda je človek, ki je od vsega početka 
predestiniran za to, da konca svoje življenje na silovit način, on je torej prav- 
zaprav povsem pasiven junák. Človeku se zdi, kakor da bi bil hotel Cankar 
reči: »Evo vam kandidáta samomorilca! Tak je človek malo čaša prej, predno 
skoči v vodo!« 

Dokler je bilo v navadi, da so kázali na smrt obsojene, so morali imeti 
tisti, ki so si ogledali takega nesrečneža, vsaj v enem oziru podoben občutek, 
kakor ga imamo mi, ko gledamo Jakoba Rudo. Tudi Jakob Ruda je na 
smrt obsojen! . . . 

Pa poreče kdo: Ruda se usmrti, da reši svojo hčer, da ji omogoči iznebiti 
se človeka, kateremu se je hotela vdati, da bi rešila njega. 

Da, Cankar je prebrisan mož! Zasukal je stvar res tako, da se vidi za 
hipec tako, toda kdor se v njegovo delo poglobi malo bolj, se mu ne bo dal 
premotiti. Cankar sam je práv dobro čutil, da v Rudovi smrti ni nič drama- 
tiškega, ker ni práv opravičena v dejanju igre, zato je hotel podati še v zad- 
njem hipu nekoliko motivácije, a to se mu ni posrečilo! 



Slovensko gledišče. 259 

Kaj, Ruda da bi moral storiti smrt radi tega, da reši hčer iz krempljev 
neljubljenega moža? . . . AU da bi ga bila pri vedia do tega obupnega čina 
sramota, ker je prodal svojo hčer, ko vendar tega pravzaprav niti storil ni in 
so ga morali takorekoč preslepiti, da se je sprijaznil z mislijo, da postane nje- 
gova hči Broževa žena? . . . Ne, radi tega Rudi ni bilo treba v vodo! Tudi če 
bi bila res kdaj dozjrevala raisel v njem, da bi se okoristil s hčerino lepoto 
in mladostjo, bi bil, prepričavši se, da se hoče hči žrtvovati zanj, še vedno 
lahko stopil pred njo ter ji rekel: »Ne, hčerka moja, nikar! Pusti Broža in 
vzemi svojega slikarja! Tvoja sreča mi je več nego to posestvo, ki bi itak tudi 
potem ne bilo moje!« 

To bi bil popolnoma naraven in logičen konec! In baš, ker si ne morem 
misliti, da bi bil Cankar napisal kaj nelogičnega, treba iskati Rudovemu samo- 
moru po voda drugje, v njegovi preteklosti. S tem pa smo dospeli spet tja, kjer 
smo že bili; dospeli smo iznova do prepričanja, da je Jakob Ruda človek, 
čigar usoda je iz vse^a početka že natanko določena, da je dejanje v Can- 
karjevi drami čisto postranska stvar, da ni v nikaki organski zvezi s končno 
katastrofo! . . . 

Da je Rudova preteklost pravi vzrok njcgovega usodnega koraka, se da 
posneti tudi iz mnogih lastnih Rudovih opazk, kakor tudi iz besed njegovih 
prijateljev. Najjasneje govori v tem oziru z njim Dobnik, čigar odkritosrčnost 
je naravnost občudovanja vredna, da, skoro nenaravna. 

V tem, da leži pravo jedro Cankarjeve igre v preteklosti, je res nekako 
podobná Ibsenovim drámam. Toda Ibsen ima navado, da se izjavlja nekoliko ob- 
širneje o tem, kar se je zgodilo v dávno minolih časih. O Rudi čujemo samo, 
da je živel lahkomiselno, razkošno, da je s svojim razuzdanim življenjem spravil 
svojo ženo v prezgodnji grob. O okolnostih, v katerih se je godilo vse to, 
molči Cankar popolnoma. To pa je v nekem oziru slabo, kajti Jakoba Rude 
značaj se nam ne zdi práv verjeten. Človek, čigar slabá strán je samo lahko- 
miselnost, lahkoživost, navadno ni sposoben za tak kes, kakor ga opažamo pri 
Rudi. Tak človek navadno tudi ne konca s samomorom, in če že položi roko 
sam naše, stori to z malo večjim humorjem nego Jakob Ruda. 

Cankar bi nam bil moral odgrniti malce tudi kalí Rudovih grehov, potem 
bi nas bil popolnoma zadovoljil! . . . Potem bi bili prodrli lahko docela v 
bistvo njegovega značaja! . . . 

Naravnost nemogoče pa se zde meni zunanje okolnosti, v katerih se 
usmrti Ruda. V^si njegovi prijatelji ne slutijo samo, temveč naravnost vedo, kaj 
namerava. A ne, da bi ga tolažili ali mu odgovarjali! Nasprotnol Dobnik ga 
naravnost izpodbuja! 

Ali je to mogoče? . . . 

Ne, gospod Cankar, tako dekadentnih Ijudi, ki bi človeško življenje na 
tak način bagatelizirali, še ni na svetu, najmanj pa jih je na kakem Drenovem! 
In kako ulogo igra slikar Dolinar ? V trenotku, ko mu Ruda izroči pismo, ko 
se poslovi od njega, mu mora biti jasno in mu je tudi jasno, da nastopa Ruda 
zadnjo pot. In vendar, kaj stori on? Pomišlja si in pomišlja in naposled, ne da 
bi stekel sam za njim, ampak pokliče učitelja Justina, tega motovileža, o ka- 
terem je prepričan, da nesreče práv gotovo ne preprečil In zakaj ? Mari zato, ker 
je tudi on prepričan, da Ruda mora umreti? Ali zato, ker se boji, da Ana dru- 
gače ne postane njegova? . . . 



260 Slovensko gledišče. 



Zdi se mi, da je Cankarja tu zapustila rahločutnost! . . . 

Značaji so vobče risani krepko, z jasnimi potezami, vendar pa imajo vse 
osebe, ki nastopajo v Cankarjevi drami, nekaj sličnega, kar moti. Kakor se 
nahajajo nekaki posebni, dostikrat seveda smešni znaki, po katerih spoznavamo 
neko vrsto Ijudi, takozvane aristokrate, tako imajo tudi vsi Cankarjevi Ijudje 
neko svojstvo, katero jih dela nekako sorodne. Vsi govore en jezik, vsi gledajo 
in zlasti molče takisto pomembno, molče v trenotkih, ko bi človek mislil, da 
bi morali govoriti i. t. d. 

Mislim, da niso zakrivili tega samo igralci . . . Seveda je poskrbljeno tudi 
za kontrast. Na učitelju Justínu in Dobnikovi hčeri Almi ne opazujemo tiste 
ponositosti, po kateri se odlikujejo vse druge osebe v Cankarjevi drami. Da 
je Cankar vedomá hotel imeti kontrast, o tem nas prepričuje zlasti učitelj 
Justin, kajti ta značaj je naravnost karikiran! 

Pa da že končam: »Jakob Ruda« je po moji sodbi prvá slovenská dráma, 
ki ni imela le v našem gledišču jako lepega uspeha, ampak bi si ga utegnila 
priboriti tudi na kakem tujem odrú! Kdor je s kritičnim duhom čital moderne 
igre tujih pisateljev, zlasti pa nemških, pritrdi moji sodbi. S Sudermannom ali 
Hauptmannom Cankarja seveda ne moremo primerjati, a poznám nekoliko iger 
novejše nemške literatúre, katere je kritika práv pohvalno sprejela, a ki so 
komaj boljše nego »Jakob Ruda«! . . 

Nekoliko zasluge za to, da je »Jakob Ruda« tako lepo uspel, gre seveda 
tudi igralcem. Ce bi ne bilo gospoda Borštnika, ki je igral naslovno ulogo, ali 
gospoda Inemenna, kateremu je bila poverjena uloga Broža, ne vem, kako 
bi bilo. — 

Razen »Jakoba Rude« so bile v zadujem času še sledeče dramske pred- 
stave. Dne 18. februarja smo imeli popoldansko »jubilejsko predstavo«, pri 
kateri se je ponavljala »Županova Micka«. Dne 20. februarja pa je bila tretja, 
oziroma zadnja »slavnostna jubilejska predstava*. Igral je ta večer v »Rokov- 
njačih« naslovno ulogo gospod Ig. Borštnik, ki je dokázal, da se da tudi iz te 
uloge nekaj napraviti. Kot gost je nastopil gospod Borštnik tudi 26. februarja, 
t. j. pustni torek v Kotzebujevi pustni glumi »Vrban Debeluhar«, Dne 2. marca 
so igrali prvič v tej sezoni Ganglovega »Sina« in sicer predelanega. Bistvenih 
izprememb pri »Sinu« jaz nisem mogel zapaziti. Kolikor pa je gospod Gangl 
odstránil v njem nekatere kričavosti ter ugladil dialóg, je to drami le na korist- 
Dne 8. marca pa je nastopila kot gost v »Pariškem potepuhu« gospa Ljerka 
pi. Šramova iz Zagreba. O dični umetnici smo pisali obširneje tistikrat, ko je 
bila bas v »Pariškem potepuhu« prvikrat nastopila na našem odrú, in da bi se 
hoteli baviti temeljiteje z njeno igro i zdaj, bi morali le ponavljati hvalo, ki 
smo jo bili izrekli o njej ob tisti priliki. Z. 

II. Operne predstave. Šestmesečno sezono slovenskega gledišča je 
zaključila Bellinij e va') opera »Norma«. V reprizi tega iz prejšnjedobnega 
repertoarja slovenské opere dobro znanega dela je našel Ijubitelj starejšega ita- 
lijanskega žánra zaželjeni sladki bonbón, katerega mu je letošnja sezóna do 



1) Vincencij Bellini, roj, 1. 1801. v Kataniji v Siciliji, umri 1. 1835. v Pu- 
teauxu pri Parizu, je zložil vec oper izmed, katerih sta najbolj znani »Norma« 
in »Somnambula«. Italijani proizvajajo tudi še njegovi skladbi »I Capulettiedi 
Montecchi« ter »I Puritani«. 



Upodabljajoča umetnost. 261 



zadnjega trenotka odrekala, drugim pa, ki jih je vzgojila moderaejša faktúra 
novodobnih oper k resnejšemu mišljenju, je pokazala veliki razloček med staro 
italijansko smerjo in novimi strujami, ki daleč nadkriljujejo ono po glasbeni 
vsebini, po čuvstvovanju in po umetniški ideji. Polna melodij, podaje »Norma< 
le melodije, orkester igra najneznatnejšo ulogo zanemarjanega spremljevalca. 
Melodijam manjka značaja in značilnega zabarvanja, vsega, po čemer stremi 
današnji okús. Vendar so pa melodije učinljive, in to po svoji neusahljivi živosti, 
ki jim ustvarja práv zabavno zunanjost, menjajočo se kot Hnije na bojastem, z 
žilicami prepletenem mramorju. V Nórmi gospice Carneri in njeni tekmovalki 
Adalgisi gospice Noémi smo spoznali imenovanih pevk lepa svojstva za kolo- 
ratúrni spev; zadostovali so tudi moški predstavljalci gg. Desari, Pest- 
kowski in Lebeda, ki so se potrudili, da so kar najbolje izvedli staro itali- 
jansko opero. — 

Ob zaključku letošnje sezóne z zadovoljstvom registrujemo najboljši uspeh 
prizadevanja, ki se je naklonilo napredku slovenskega opernega odra. Repertoár 
je izkazoval vseskozi odlična dela slovenské, Češke, nemške, francoske in itali- 
janske umetnosti; bil je vsestranski, težeč po gojitvi zlasti novodobne glasbene 
smeri. Svoj vzgojevalni smoter so s tem operne predstave slovenskega gledišča 
kot kultumega zavoda hvalevredno dosegle. Kvaliteta proizvajanja oper je bila 
častna za slovenskí národ in smelo v ponos glediški upravi, v radost občinstvu,' 
ki je to svojo radost pač najbolje javljalo s trajno obilim in marljivim obisko- 
vanjem gledišča. Opernému osebju gre glasna hvala, njegovemu sodelovanju 
toplo priznanje; potrudil se je očividno však posameznik z vserai svojimi močmi, 
in nobenemu ni smeti nikakor očitati nebrižnosti in pomanjkanja ambicije. Bil 
je však letošnji solist kos svoji nalogi in však si je bil v svesti časti polnega 
svojega poklica in dolžnosti, katerih vestno izpolnjevanje sme zahtevati občinstvo 
od resnega umetnika. 

Voditelju opernih predstav, g. kapelniku Hilariju Benišku, bodi še po- 
sebno priznanje. Njegova kapelniška spretnost in trudoljubna energija sta te- 
meljna opora slovenskému opernému odrú; njemu gre dobršna zasluga pri 
uspehih, ki jih je zabeležila kronika zadnjih opernih sezón. Mimo, a vztrajno 
njegovo delovanje je pridobilo slovenskim opernim predstavám ugled, njegovi 
uspehi so vzrodili v občinstvu zaupanje v našo opero in zanimanje za operno 
umetnost. S svojo težav se ne boječo trdno voljo je ugladil pot tudi težko iz- 
vedljivira proizvodom moderne muzikálne dráme, in povzdignil je nedávno še 
nizki nivô delokroga glasbenih predstav na višino napreduj aškega stremljenja, 
po kateri mora krepko se razvijajoč národ težiti z neoraahljivo voljo. 

— oe — 



— ©#[P^ Upodabljajoča umetnost. ^c|5<3 — 

Steménov »Cesar na konju*. Nadarjeni naš mladi slikar, ki študira 
na slikarski akademiji v Monakovem, je naslikal za Ijubljanski »Mestni dom< 
našega cesarja na konju. Slika je izvršena v naravni velikosti. Cesar jase na 
svojem arabskem vrancu proti gledalcu po nekem neravnem terénu. V ozadju 
dirjajo za njim častniki tudi na konjih. Ves prizor jeposnet brez dvoma s kakih 
vojaških manevrov. 



262 Listek. 

In ta Strnénov konj — kakšen konj je to! Ta glava, ta smela, izrazita 
pozitura živali žlahtnega plemena! Ta konj je živ! In če stojiš pred njim, misliš, 
zdaj in zdaj ti zarezgeče in poskočí s svojim jezdecem. Takšne konje slika 
slávni poljski slikar Wierusz Kowalski. Morebiti si je gosp. Sternén tega Po- 
Ijaka vzel za vzor. Brez dvoma dela »cesar na konju« našemu umetniku vso 
čast in nam daje upati, da ustvari gosp. Sternén še mnogo pravih umotvorov. 
Mnogo sreče! 

Slikar Jozef Koželj je razstavil v nekem tukajšnjem trgovskem oknu lepo 
oljnato sliko, ki predstavlja skupino arheoloških predmetov: Staré bronaste 
krožnike, svečnike, čaše iz zelenega stekla, staré knjige, kipe itd. Slika priča o 
resnem trudu umetnikovem, da bi nam posnel stvari v strogo realističnem 
žánru po naravi. Umotvor je gledalcem obce ugajal. Mladému slikarju želimo 
mnogo uspeha in srečnega raz voj a! 

Slikar J, Kramaršič je razstavil skrbno izveden portrét nekega sta- 
rega gospoda. Kramaršič je, kakor smo slišali praviti, v slikarstvu samouk, pa 
zato je njegovo stremljenje k umetniški dovršenosti tem večje pozornosti vredno. 
Pogumno naprej ! 

Razstava Karpellusovih ilustracij. Z modeli za Prešernov spomenik so 
bile obenem razstavljene v »Mestnem domu« tudi izvirne ilustracije, ki jih je 
bil naredil slikar Adolf Karpellus za Prešernove poezije. Te zanimive risbe je 
podaril záložník in tískar, g. Otom. Bamberg, odboru za postavljenjePrešernovega 
monumenta. 

Teh slik sedaj ni treba posebej opísavati, ker imajo čitatelji itak že ilu- 
strovane Prešernove poezije v rokah, in ker smo govorili o njih že v februarskí 
številki »Zvonovi«. Omenití nam je le, da se nahajata med temí podobami dve 
novi: »Nezakonska mati« in pa »Ribič«. Moramo reči, da sta obe ti dve ilu- 
stracijí dosti boljši nego oni dve, ki sta reprodukovaní v »Poezijah«. Zlasti 
nam je ugajala »Nezakonska mati«, ker je veliko bolj karakteristična in izvirna 
nego ona, ki je nati.snjena v knjigi. Karpellusove ilustracije so bile tudi zato 
razstavljene, da bi našle — kupcev. Želeti je, da bi se prodale za práv — 
visoko ceno. 



■^ liistek. ^ 




Šestdesetletnica prof. dr. Kreka. Dne 8. marca t. 1. je poteklo šestdeset 
let, kar se je narodil preprostim kmetskim staršem v Čateni, vaši župe ja- 
vorske nad Škofjo Loko, odlični naš učenjak prof. Krek. Završivši gimnazijo v 
Ljubljani, napotil se je v Gradec in se posvetil jezikoslovnim študijam. Leta 
1864. je dosegel doktorsko čast, napravil izpit iz klasíčníh jezikov v Gradcu, iz 
slavistike pa pri Miklošiču na Dunaju. Najpreje je služboval na graški realkí. 
L. 1866. se je habilitoval na graškem vseučilišču in leto pozneje je zasedel 
ondi slavistično stolico. Za tri leta je postal izreden, 1. 1875. pa reden profesor 
slovanskega jezikoslovja v Gradcu. Torej praznuje letos s svojo šestdesetletnico 
vred tudi tridesetletnico svoje izredne in petindvajsetletníco svoje redne do- 
centúre. 

V mladih letih je pel navdušene- domoljubne pesmi, katcre je izdal v 
posebnem zvezku 1. 1862.; leto pozneje pa je izšla v Janežičevem »Cvetju iz 



Listek. 263 

domačih in tujih logov* njegova epična pesem »Na sveti večer*. Poleg tega se 
je pa že tedaj mnogo bavil s tradicionalnim slovstvom, kateremu predmetu je 
pozneje izključno posvetil vse svoje moci. Delo, s katerim si je pridobil glas 
učenjaka med Slovani in tujci, je njegova epohalna: »Einleitung in die slavische 
Literaturgeschichte*. Prvič je ugledala beli dan 1. 1874., druga izdaja pa je izšla 
1. 1886., izdatno pomnožena in predelana. Menda ni po Šafafikovih »Starožit- 
nostih* izšla nobena knjiga o Slovanstvu, ki bi bila vzbudila toliko pozornosti 
in našla toliko navdušenja kakor baš imenovana Krekova »Einleitung«. Razen 
tega je prof. Krek sodeloval in še sodeluje pri raznih nemških znanstvenih 
listih. Izdal je zbirko najlepših slovanskih pesmi v nemških prevodih pod na- 
slovom >Slavische Anthologie* in sam spisal tej zbirki točen pregled slovan- 
skega pesništva. Torišče njegovemu znanstvenemu delovanju v slovenskem 
jeziku pa je bil »Kres*, v katerera je priobčil marsikatero lepo študijo. Ťukaj 
se morajo oraeniti tudi veliké zasluge Krekove za slovansko stolico graško. 
D r. Krek je ustanovil na graškemvseučilišču slovansko stolico. 
Preje je bilo na graški univerzi samo mesto navadnega »Sprachlehrerja«; prvi 
profesor v modernera zmislujebil šele dr. Krek. On je šele pridobil 
pravi ugled slavistiki na graškem vseučilišču in j i ustanovil podlago primer- 
jajočega jezikoslovja. Z velikim trudora je ustanovil slovanskí seminár, in 
njemu gre hvala, da imamo sedaj v Gradcu še drugo stolico slávi stič- 
nega profesorja s posebnim ozirom na slovenskí jezik in Slo- 
vensko slovstvo. Kot profesor je vsekdar goreče in vneto delo val za svoj 
predmet in je bil vsekdar pripravljen pomoci svojim učencem z besedo in z 
dejanjem. Iz njegdve šole je izšlo lepo število vrlih slovenskih pa tudi hrvaških 
profesorjev. 

Krekovo znanstveno delovanje so priznale različne domače in tuje aka- 
demije ter učená društva, ki so ga izvolila svojim častnim, pravim ali dopisu- 
jočim članom. Omenimo naj tukaj Ic, da je prof. Krek med drugim član 
jugoslovanske, Češke in ruské akademije v Peterburgu. 

Poleg velikega znanja pa diči prof. Kreka odločna značajnost. Svojim 
mladostnim narodnim vzorom se ni nikdar izneveril in nikdar niti za ped od- 
stopil od svojega slovenskega prepričanja. Da njegovo vseskozi odločno narodno 
postopanje ni vladi ugajalo in da ga je ta tudi došlej vedno ia dosledno pre- 
zirala in mu večkrat delala neprilike, to se razume samo ob sebi. 

Da izpopolnimo sliko o Kreku, ne smemo pozabiti, kar je on storil za 
bedno slovensko visokošolsko mládež. Nad dvajset let je požrtvovalno vodil 
» slovansko podporno zalogo«, in ko so ga baš nekateri slovenskí akademiki v 
svoji nezaslišani nehvaležnosti in netaktnosti prisilili, da je odstopil od omenjene 
zaloge, maščeval se je s tem, da je ustanovil novo »Podporno društvo za slov. 
visokošolce v Gradcu*. Krekove zasluge za slovenské visokošolce v Gradcu so 
veliké, in ti se mu niso mogli lepše zahvaliti zanje nego s tem, da ga je 
društvo »Triglav« imenovalo prvim svojim častnim članom. 

Ob šestdesetletnici pač lahko prof. Kreka navdaja sladká zavest, da je 
vse svoje moci posvetil knjigi slovanskí in tako proslavil slovensko ime, da se 
je požrtvovalno trudil za slovensko akademično mládež in ji bil po svojem ne- 
omadeževanem rodoljubju vsekdar svetal vzgled pravega slovenskega moža, ki 
tudi v visoki svoji službi ne zataji matere svoje slovenské. Radi vseh teh velikih 
zaslug in vzglednih lastnosti se pridružuje tudi »Ljubljanski Zvon* drugim mno- 



264 Listek. 

gobrojnim častilcem prof. Kreka in mu kliče ob njegovi šestdesetletnici iz dna 
srca: na mnoga leta! 

Končno še dve, tri vrstice p prelepih slavnostih, ki so jih Kreku pôvodom 
njegove šestdesetletnice priradili graški akademiki — Slovenci. Dne 7. marca 
so Krekovo šestdesetletnico v ožjem krogu praznovali: njegov kolega, g. dr. K. 
Štrekelj, njegovi sedanji slušatelji in tudi nekaj bivših, ki pac stanujejo sedaj 
v Gradcu. Z navdušeno besedo je slavljenca nagovoril prof. Štrekelj, očrtal z 
jedrnatimi potezami njegove zasluge na polju slavistike in posebno poudarjal 
požrtvovalno, Ijudomilo delovanje prof. Kreka pri podpornih društvih za slo- 
venské visokošolce. Konec govora je prof. Štrekelj izročil slavljencu krasen 
album s fotografijami njegovih častilcev, sedánjih in bivših učencev. Prisrčno 
se je zahvalil prof. Krek za poklonjeni album, s katerim so ga čisto presenetili 
njegovi spoštovatelji. Drugega dne — bas ob šestdesetletnem rojstnem dnevu 
njegovem — so mu priredili slovenskí akademiki pri njegovem predavanju burno 
ovacijo. Prekrasno je uspel tudi komers, ki ga je priredilo dne 10. marca akad.- 
tehn. društvo »Triglav« prof. Kreku — prvému svojemu častnemu članu. Pri 
komersu je bila zastopana vsa starejša inteligenca slovenské kolonije graške, 
zastopan je bil »Triglav« polnoštevilno, in prišlo je tudi lepo število Bolgarov, 
Čehov, Hrvatov in Srbov kot odposlancev svojih društev. Po pozdravu pred- 
sednika »Triglava« je povzel besedo slávnostní govornik, g. phil. M. P. Slikal je 
prof. Kreka kot učenjaka, kiga smemo po pravici staviti v vrsto z našim 
Kopitarjem in Miklošičem; poudarjal je njegove zasluge kot profesorja, ki 
je kakor Hattala v Pragi in Miklošič na Dunaju ustanovil v Gradcu slovansko 
stolico, pridobil tej stolici neizogibno potrební seminár in {)o mnogih težkih 
bojih dosegel, da se je v Gradcu poleg obce slovenské ustanovila tudi posebna 
stolica z ozirom na slovenščino. Slávil je slavljenca kot moža značajnika, 
ki vkljub svoji visoki službi in nikdar zatajil odločnega in neupogljivega svojega 
slovenskega prepričanja. Naposled je še popisoval skrb prof. Kreka za bedno 
Slovensko akademiško mládež, neprecenljive zasluge njegove v tem oziru, za- 
sluge, ki so mu donesie častni nazivek: »oče slovenskega dijaštva«. 
Búrne ovacije so se prirejale po slavnostnem govoru prof. Kreku. Ginjen se je 
ta zahvaljeval za toliko Ijubezen in vdanost in risal trnjevo pot, po kateri mu 
je bilo hoditi, da je naposled vendar dospel do častnega mesta na graškem 
vseučilišču, in v markantnih potezah je podal zgodovino slovanské stolice v 
Gradcu. Potem so govorili še zastopniki navzočnih slovanskih društev. Vmes 
pa se je odlična družba naslajala s krasnimi pesmimi, katere je proizvajal pevski 
zbor in kvartet »Triglava«. Komers je brzojavnim potom počastilo lepo število 
slovenskih, hrvaških in čeških odličnjakov. 

Ta slavja so jasno posvedočila, koliko visokega spoštovanja in odkrito- 
srčne Ijubezni uživa med Slovenci in Slovani odlični naš učenjak, posvedočila, 
kako iskreno žele vsi mnogobrojni njegovi častilci, da ga nam nebo ohrani šc 
dolga, dolga leta v prid slavistike in v naš ponos! 

M. P. 





Pomladnja romanca. 

v/dprite okna, odprite duri, 
mimo jezdi vitez sveti Juri, 
sveti Juri na lepem konju, 
ki premagal na lepem konju 
kačo — zmaja. 

Ta zmaj bil je zli čarovnik, 

sveti Juri pa je velik svetnik — 

in ubit je hudobni zmaj! 

Oj, krvavé lise, 

zmajeve lise 

žene že cvetni gaj! 

Odprite okna, odprite duri, 
nanje trka vitez sveti Juri, 
sveti Juri v presvetli opravi. 
In pripeljal je v svetli opravi 
lepe dneve nazaj. 
Oj ti dnevi, 
kaki dnevi 
v deželi so zdaj! 

Sveti Juri kot solnce gleda, 
sveti Juri skozi okna gleda. 
Odprite mu vse na stežaj, 
da svetnik sveti Juri 
vesel skozi duri 
k nam pride nazaj! 



"Ljiihljanski Zvon« 5. XX. 1900. 



AlekvSandróv. 
19 



266 



Aleksandrov: Če na poljane rosa páde. 



Če na poljane rosa páde. 



6, 



^e na poljane rosa páde, 
poljana Ijubeča blešči, 
če na poljane slaná páde, 
pomlad jo oživi. 
Kostanji, lipe zelenijo, 
če ptič jim poje maj, 
kostanji, lipe govorijo, 
da vse se vrne kdaj. 
Le ti, pomlad, ki v srce šiješ, 
le ti ne prideš več nazaj ? 
Ah, če enkrat samo se skriješ, 
ymrla si za vekomaj ? 



Aleksandrov. 



Ptičja romanca. 



nezdo v hruŠki stari bilo, 
ščinkavcc je v njem prebival 
s svojo mlado ženko. 

V senci jablane košaté 
soscd je mladosten ščinkal 
dan za dnem sosedki. 



Neko noč vihar divjal je, 
stokalo po vrtu drevje, 
strele so letele. 

In pod hruško ležal zjutraj 
stari ščinkavcc je mrtev, 
krvaveč iz prsi. 



Poslušala ga je željno, In sosede pa sosedi 

ker je z glasom ščinkal sladkim, vsi so bili vere trdnc, 
da jo Ijubi strastno. da ga strla strela. 



V gnezdu pa je vdovo mlado 
sosed mlad s krvavim kljunom 
na srce poljubljal. 



^^ 



Vojanov. 





strážnik Jeran. 

Spisal R. S. 

emnosiva, tuintam nekoliko zrjavcla žica je zaškrí- 
pala in zaječala na železncm vretenu, katero je 
zavrtel železniški strážnik Jeran, da zatvorí blížnjc 
prehode črez tir. Žica se je pomaknila nekoliko 
dalje, zopet zaškripala ter se zazibala, zabrnela; 
drobno nanizane rosné kapljice so odletele na vse stráni: na desno, 
na levo, navzgor, odkoder so zopet padale na žico, kí je še vedno 
trepetala. 

Jeran je spustil rjavo, od vednega prijemanja že umazano, mastno 
in obrabljeno leseno držalo pri vretenu ter se opri na kljukasto 
palíco, na kateri je bila pritrjena že precej raztrgana rdeča zastavica. 
Z levico si je popravil zamazano čepico. 

Na strehí strážnice, ki je bila kríta s sivimi, tuintam že od dežja 
razpadlimi skrilmi, je tolkel tako enakomerno, počasno železen, okoren 
kembelj ob velik, ne práv melodíčno se glaseč električni zvonec ter 
naznanjal prihod tovornega vláka. 

Včasih je okolí voglov zatuhla burja ter se spájala s tem zvo- 
njenjem v disakorde: kakor plat zvona se je glasilo ob ječanju in 
jokanju sirôt, katerim nad glavami gori in razpada pohištvo v pepel. 
Jeran je že nestrpno čakal vláka, kajtí to tuljenje burje ga je 
vznemírjalo; misel za mislijo, slíka za sliko so se mu kakor metež 
podile pred njegovimi duševnimi očmi . . . 

Zagledal se je v železniční tir ter se zamislil . . . 
Dozdevalo se mu je, da je rja na železnem tiru — strjena kri, 
da je od dima in saj rjavkasto-rdeči pesek in kamenje — okrvavljeno. 

19* 



268 R. Š.: Strážnik Jeran. 



Stresel se je pri tem pogledu. 

Gledal je in gledal, in v svoji domišljiji je bil prepričan, da je 

to kri, pravá — človeška kri kri one žrtve, one nesrečne žrtve, 

katero je našel pred dobrim tednom na tiru mŕtvo, razmesarjeno. 

Zopet se je stresel, zaječal je tiho, in kolena so se mu zaŠibila, 
obraz mu je postal tako bolesten, nekako divji, oči je imel odprte 
ter gledal nekako nervozno, kakor bi hotel zdaj pa zdaj zblazneti. 

Gledal je zopet pred seboj oni grozni prizor, kateri ga zdaj 
preganja kakor divja, krvoločna zver, katera ga hoče uničiti. 

Kako brezskrbno je šel ono jutro — temno je še bilo — na 
svoje postajališče! Malomarno je stopal črez tir — toda v istem hipu 
je zadel ob neko telo — sam ni vedel, kaj je. Posvetil je s svetilnico. — 

Toda — groza! 

Človek, mrtev — — — 

Telo je bilo vse raztrgano. In ta grozni obraz! 

Oči je imel odprte, izbuljene. Gledal je bolestno, kakor bi mu 
hotel prodreti do dna srca . . . 

Zdaj je skočil strážnik za korak nazaj, videl je onega mrtveca 
pred svojimi očmi in zaječal je, nervozno se je stresel, in zobje so 
mu zašklepetali od groze. 

In od mrliča je takrat tekel proti strážnici, poklical pri oknu 
ženo, šel zopet k mrliču — ga gledal, premišljeval, kako se je moglo 
to zgoditi — in potem ne ve več, kaj je bilo. 

Drugega dne je prišla komisija in med njimi tudi oni — pro- 
kleti revízor! 

Ah, ta revízor! 

Kako ga mučijo ti posetí revizorjeví, kako se boji tega reví- 
zorja! Najrajši bi bežal pred njim, se vdrl v zemljo, da bi ga le ne 
videl — če mu je le mogoče, mu uide izpred oči in ga pusti sa- 
mega v strážnici, da piše, kakor mu žena pripoveduje, ki navadno 
ob onem času pripravlja večerjo. 

Od onega dne, ko je prišel revizor, ne more biti več miren. 
Boji se, ker je prepričan, da, popolnoma prepričan, da ga sumijo, 
da je on kriv one nesreče. 

Kamor gre, povsod ga preganja oni mrtvec, povsod ga prega- 
njajo oni revizorjevi pogledi, kakor bi n^iu hoteli izkopati njcgovo 
dušo, mu jo iztrgati ter pogledati, je li res on kriv, je li res on 
morilec ? 

Ravno zdaj je prišel revizor in morda že šedi pri oknu ter ga 
opazuje s svojimi črnimi, ognjenimi očmi. 



R. Š.: Strážnik Jeran. 269 



Však dan upa, da se iznebi tega revizorja; toda jedva mine 
dan, da ga ni — že vidi drugi dan proti mraku ono temno postavo, 
ki se ziblje ob tiru proti strážnici. In tedaj bi kar zblaznel. Kakor 
bi videl samega vraga, tako se boji. Neka notranja moč, neki nagon 
ga silno vleče proč — daleč proč — — 

In res, kamor le more, gre, da ga le ne vidi, da se le ogne 
onim ostrim pogledom. Rajši stoji na mrazu, v burji, kakor pa pri 
njem — v sobi. Kadar ga potrebuje, da mora stati poleg njega, 
tedaj mu je grozno, kri mu šili v glavo in k srcu . . . vse se mu 
meša, trese se in kakor napol mrtev stoji ondi pred njim. In v 
takih trenotkih bi se na však način rad iznebil tega prokletega re- 
vizorja. Najrajši bi ga prijel za grlo ter ga zadavil. Toda neka ne- 
vidna moč je hujša, da ga odvrača od takega čina — podi ga proč — 
daleč proč . . . 

Zopet se je vzdramil, pogledal na tir, toda zopet mu je stopil 
pred oči oni mrtvec . . . 

Začel je premišljevati, na kak način bi bil zakrivil to nesrečo. 
Mislil je in mislil, in dozdevalo se mu je, da oni večer ni dobro zapri 
zapornice pri prehodu — in tedaj je le res on morilec, tedaj je 
le on kri v, da je vlak raztrgal nesrečnika. 

In zopet in zopet si je stavljal vprašanja, toda vedno je dobil 
odgovor: morilec si — morilec! 

V tem hipu je prisopihal mimo vlak, da se je mala strážnica 
kar tresla. Nerodno in z glasnim ropotom so odskakovala masivna 
železná kolesa, in slišalo se je sopihanje lokomotive . . . 

Izprevodniki na majhnih, vsem vremenskim nezgodam: dežju, 
mrazu, snegu, burji izpostavljenih sedežih so pozdravljali čuvaja, mu 
migali z rokami ali mu tudi pokimavali z glavo; toda on je le tiho 
odzdravljal ter gledal v vrteča se kolesa. Ni si úpal pogledati v 
obraz izprevodnikom, ker je mislil, da tudi oni že sumijo, da je on 
— morilec. 

In zopet je videl na zarjavelih kolesih kri. 

Cúvaj se je nekoliko vzdramil — toda le za hip. Napol blazen 
je tekel okoli strážnice, potem na vrt, zopet z vŕta, toda nikjer ni 
našel miru, vse se mu je tako strašno dozdevalo, však šum ga je 
delal nervoznega, na vsakem rjavkastem kamenčku je videl kri — 
in slednjič je šel v stražnico. 

Vse je postalo mirno in tiho pred stražnico. 

Solnce je ravnokar zahajalo za bližnjimi gorami. In lahna, mehka, 
belkasta tančica je legala na zemljo, j o zavíjala polagoma. Preko 



270 R. Š.: Strážnik Jeran. 



neba se je pa jela počasi razprostirati senca, katera je sčasoma legala 
tudi na zemljo . . . Zrak se je tresel ter se dvigal napojen od 
zemlje, se spájal z ono belo tančico ter s sivkasto-črnimi sencami. 
Zmračilo se je. 

Strážnica s svojimi okajenimi stenami je stala mirna, kakor bi 
se i ona liotela odpočiti od dnevnega tresenja, ki pa tudi po noci 
ne miruje . . . Solnčnice so s povešinimi glavami dremale ob strážnici. 



Majhna svetiljka je razsvetljevala strážnikovo sobo. 

Poleg ognjišča je stala strážnikova žena ter gledala nekako za- 
mišljeno v majhen, višnjev, že ožgan lonec, v katerem se je nekaj 
penilo, šumelo in vrelo . . . 

Ni bila napačna ta strážnikova žena — da, lepa je bila. Njen 
ogoreli, rdečkasto nadahnjeni obraz je bil obdan s temnorjavimi 
lasmi, kateri so bili nekako zmedeno, v hitrici zviti v kolobar. Crne, 
toda motne in nekako zmedeno gledajoče oči so biie obrobljene z 
višnjevkastimi kolobarji, kar je dajalo celému obrazu nekak pohoten 
izraz. Prsi so se hitro, nervoíno vzdigovale ter padale. Lepe, debele 
roke je imela vprte v močni bok. 

>No, Tona, kaj ti je danes povedal revizor .? AU te je morda 
zopet kaj izpraševal?« je vprašal strážnik, ki je zamišljen sedel poleg 
mize ter vpiral svoje malé, zmedene oči v ženo. Obraz mu je bil 
bied in menda od onih groznih muk že ves razjeden. 

Žena se je nekoliko vznemirila. 

»E, nič, nič, saj že ves, kaj me vedno izprašuje: kje si bil oni 
večer, kakšen si bil, si bil morda vinjen ? Se li spominjam, če si 
zapri obe zapornici, in slično,« mu je odgovarjala žena práv prisiljeno. 

»Radovedna sem, kdaj bo konec ternu vednému in tako sit- 
nemu izpraševanju. Kar bojim se, da te morda česa ne sumijo,« se 
je hinavsko muzala žena, toda v duši se je veselila prijetnih revi- 
zorjevih pohodov ter se posmihala bedastemu môžu . . . 

»Prokleto, bodi tiho — še ti mi to govori, da sem jaz kriv 
nesreče — kar molči!« je zavpil čuvaj ter udaril s težkim črevljem 
ob mizo, da se je svetiljka zagugala. 

»E, saj nisem tako mislila. Le potolaži se, bo že bolje; saj veš, 
kakšne sitnosti napravlja vedno ta gospoda: vse hoče vedeti, povsod 
svoj nos imeti in vse popisati. Za vse moramo biti odgovorni. Ce 
se kak pijanec slučajno privleče na tir, ali če se vrze življenja 
sit človek pod kolesa, da ga raztrgajo — je že vsega čuvaj kriv. 



R. Š.: Strážnik Jeran. 271 



Pri vsaki nesreči vpijejo: >Stražnik je zakrivilU — in tedaj gorje 
mu!« ... 

Na steni je jela práv počasi udarjati priprosta, z najbujnejšimi 
barvami poslikana ura — enajst. 

Zopet se je strážnika polastila ona nervózna blaznost, žile so 
se mu napele po suhem, upadlem, raskavem obrazu ter neprene- 
homa trepetale, ústa je imel nekoliko odprta, in oči so zmedeno 
švigale iz kraja v kraj. 

Včasi je zaječal, kajti zopet je videl pred svojimi duševnimi 
očmi onega mrtveca. 

Zopet je videl onega prokletega revizorja, kateri ga gleda s 
svojimi ostrimi, bodečimi očmi. — — 

In v tem hipu je hotel umoriti revizorja. Neka strast se ga je 
polaščala, katera bi ga tirala do skrajnosti, da se ni práv tedaj 
vzdramil. 

Morilec ne bom — nikdar — si je mislil čuvaj ter z vso svojo 
moralno močjo podil od sebe one grozne naklepe. 

Žena je preplašeno pogledala moža. Ravno ji je stopalo pred 
oči njeno pregrešno početje, strastni objemi, s katerimi sta se raz- 
veseljevala z revizorjem, s katerimi je goljufala njega — moža, kateri 
vendar vse žrtvuje zanjo. Toda kmalu se je iznebila teh misii, in 
smešno se ji je to zdelo. 

Zakaj bi ona ne smela uživati teh sladkosti, ko ji je na stráni 
njenega moža — saj ji tudi revizor tako pravi — vendar tako pusto, 
dolgočasno ? 

Zakaj bi se bránila prijaznega revizorja, saj bo s tem pomagala 
sebi in môžu; kajti revizor ji obeta, da bo priporočal moža, da po- 
stane izprevodnik — in tedaj bodeta tako brezskrbno živela v mestu. 

Kaj vendar hoče njegov divji pogled ? 

Morda je spoznal, da ga ona goljufava, vára . . . 

Obledela je — vztrepetala — roke so ji omahnile. Mraz jo je 
izpreletaval. Mislila je, da jo zdaj pa zdaj prime, ji zasadi nož v prsi, 
da se maščuje nad njo — na tak način . . . 

Toda potolažila se je, ko je videla, da je čuvaj práv mirno 
vstal ter šel ven, da vžge signálne svetiljke. 

Sama sebi se je smejala. 

Kako more neki njen mož izvedeti za n jena početja, ko je 
vendar tako — bedast . . .! 



272 R. Š.: Strážnik Jeran. 



V sobo strážnice so legle neprodirne sence ter jo zavile v 
temno noč. 

Zunaj je tulila burja, da se je tresla cela strážnica, se vpirala 
v okna, da so ropotala. In speče solnčnice, katere so stále práv ob 
oknih, so tolkle z vso silo ob šipe, kakor bi prosile zatišja in rešitve. 

In to ropotanje, ta vrišč, to tuljenje in piskanje je grozno vzne- 
mirjalo čuvaja. Dozdevalo se mu je, da trka revizor na vráta, kadar 
se je burja z vso močjo vpria vanje. Zopet se mu je zdelo, da vzdi- 
huje pod oknom oni mrtvec — vzdihuje — ječi — da tolče ob okno, 
da hoče na však način v sobo, da se maščuje nad njim, kateri je 
vzrok njegove smrti. 

In potegnil si je odejo črez ušesa ter se obrnil na drugo strán. 

In gledal je v sanjah nekak kaos raznih prikazni: mrtvec se je 
mešal z revizorjem . . . mŕtvi, stekleni pogledi z ostrimi, bodečimi 
. . . ječanje s hinavskim govorjenjem. 

Žena pa je sladko snivala o sladkih objemih in poljubih revi- 
zorjevih. 



Solnce je kakor zlata oblá vstajalo izza gora ter trosilo zlatí 
prah žarkov po zemlji. Mokra streha in okna strážnice so se svet- 
likala v jutranjih žarkih. 

Strážnik je ravnokar stopil iz strážnice s svetiljko v roki ter šel 
po polzkem tiru proti tunelu, kateri je bil jedva par minút oddaljen 
od strážnice. Svetiljki, katera je vedno gorela v tunelu, je gotovo že 
olje zgorelo, in tedaj je šel, da jo nadomesti z drugo. Práv varno 
je stopal, da mu ne izpoddrsne. 

Prišel je do svetiljke, jo snel s krivega žreblja ter jo nadomestil 
z novo. Obrnil se je ter hotel iti zopet proti strážnici. Toda tam v 
nasprotni stráni je vprav zdaj zagledal osebo, katera se je počasi 
pomikala po tiru proti strážnici. 

Kdo bi to bil? 

Revizor? se je izpraševal čuvaj. Niti misliti si ni úpal, da bi 
bil res to revizor. 

Toda čim bolj je gledal, tem bolj je bil prepričan, da je to 
revizor in nihče drugi. Kaj hoče tako zgodaj ? Morda mu hoče po- 
vedati, da je preiskava dognala, da je res on kriv one nesreče? In 
tedaj je uničen. 

Pa, vsaj vendar ne morejo dokazati, da je res on kriv. Toda 
ono jutro, ko je prišla komisija, so bile zapornice odprte. Ni li s 



Sigma: Moja pesem. 273 



tem vse dokazano? Terna se mu je delala pred očmi, ugasla svetiljka 
mu je padla iz rok, da se je na tleh razbila. Kakor okamenel je stal 
s povešenimi rokami ter mŕtvo gledal v daljavo, od koder se je vedno 
bolj približaval dozdevni revízor. 

Več se ni zavedal samega sebe. V glavi ga je nekaj tiščalo, 
da, tako tiščalo; misliti ni mogel práv normalno, venomer je le 
gledal v daljavo. 

Ne, ne, ne bo ga uničil ta vražji revizor! 

In jel je teči proti strážnici, da izpolni svojo temno željo, katere 
se sam ni popolnoma zavedal. Xekaj mora storiti, nekaj strašnega. 
Toda vedel ni, kaj naj stori. 

V temnem tunelu ni videl tira, zadel je obenj ter telebnil na 
tla. Dozdevni revizor se mu je pred očmi nekako zmedel, zmešal se 
s stražnico, vse je postalo temno — omedlel je ter ležal na tiru. 

Nočná sova je frfotala iz tunela v bližnji gozd . . . 

Iz daljave se je čulo težko ropotanje in vršanje brzo vláka. V 
temnem tunelu se je zableščalo, dim je napolnil zaduhlo odprtino, 
zemlja se je tresla pod težkimi kolesi, in votlo je zadonelo kakor 
mrtvaški glas . . . 

In vlak je prišel iz tunela ter drdral dalje po dolini , . . 



£) 



IWoja pesem. 

a moja pesem je posvetna, 
očitaš, bratec, mi ? Seveda, 
ni prižnica, kjer bi se božja 
oznanjala raz njo beseda! 

Izpovednica je, kjer duša 
se izpoveda čutov svojih. 
Pa vsi zato še slabi niso, 
če slabi zde se v mislih tvojih. 

In če jih nočeš odpustiti, 
k Ijubezni svoji brez odveze 
uživat pôjdem novih čutov 
brez tvoje in brez božje jeze. 



Sigma. 




274 Milan Marjanovic: Prváci hrvatskoga realizma. 



Ppvaci hrvatskoga realizma. 

Za »Lj. Zvon« spisal Milan Marjanovic. 

"itava predrealistička literatúra sačinjava u glavnom 
jednu grupu. I zanosna ilirska poezija, ono malo 
romantike za doba absolutizma i perióda Senoina 
u šestdesetim i sedamdesetim godinama — sve se 
to dade obilježiti jednom negatívnom oznakom: nije 
bila sociálna, nije bila izraz života, nego je htjela da bude vodjom 
života, nije bila to samostalna literatúra, nego je bila patriotsko-po- 
litička: sad didaktická, sada historička, sada bojovná, sada senti- 
mentálna. Samostalnih literarnih individuálnosti bilo je malo, a osim 
Preradovica težko da je itko duboko zahvatao u sva savremena ná- 
rodná pitanja. 

U sedamdesetim se godinama podigao »Vienac« pod ured- 
ničtvom Senoe. Bio to smjer idealnoga romantizma. Senoa je stvorio 
literárnu školu medju mladjima, ali je njihov idealizam bio šupalj. 
Teoretsko estetičarstvo i moralizovanje malogradsko bilo je u modi. 
Vec se tada počeli nekoji mladji da bune. Bila je to mládež Star- 
čeviceve stránke, koja je povela opoziciju proti Senoi i »Viencu«. 
Kasnije je ta mládež pojačana sa novim drugovima, kóji su se na- 
pojili ruskim realizmom ili (Kumičič) u Parizu francuskim natura- 
lizmom — počela izdavati listové »Hrv. Vilu« i » Balkán «. Ovaj po- 
slednji je vodio izrazitu borbu za naturalizam. Bilo je to u polovici 
osamdesetih godina. Bila je to borba u svemu slična onoj što ju 
deset godina kasnije proživila slovenská literatúra. Taj čitavi » na- 
turalizam* bio je tek nešto »brutalniji« romantizam. Zola je bio 
svima na ustima, ali se čitao Kumičič, taj predstavnik našega roman- 
tičkog naturalizma: nekoliko drastičnijih prizora, beštiálni karakteri 
mjesto ideálni, personificirane griešnosti — eto tog — naturalizma. 
Ali Kumičič je imao gladki, izvanredni štil — i to je pomoglo 
ogromnom (za naše prilike) širenju njegovih mnogobrojnih romána. 
Danas ih pozná sváka djevojka. I ako nije bio vodja, to je ipak 
najsnažniji talenat kóji je izašao iz tóga doba bio dr. Antun Ko- 
vačič '). — Ruski je realizam bio preoteo maha te si prokrčio put 
i u »Vienac«. Iza radikálne borbe osamdesetih godina nastupa mirno 

') Posebno izašle : »Baruničina ljubav«. — »Fiškal«. — »Pod Klekom« 
(pjesme). — »Hrvatska«: fLadanjska sekta^. — »Balkan«: *Medju Zabario. 
»Vienac«: »Smetanje posjeda«; •— tU registraturit. 



Milan Marjanovid: Prváci hrvatskoga realizma. 275 

doba realističkpg našeg romána i pripoviesti. Kovačič je još diéte 
borbe, sam se borio, ali 1885 javlja se vec mimo tu borbu K sa ver 
Šandor-Gjalski ') sa svojim >Batoričem« i >Maričom«. Dvie, tri 
godine kasnije javlja se opet iz Slavonije treči veliki predstavnik 
socialnog romána — Josip Kozarac^), dočim se opet na početku 
devedesetih javlja vec na pol dekadentni »Janko Leskovar. s) — 
Ova četiri pisca čine četiri etape razvoja boljega djela našega dru- 
štva, u svom sliedu čine neki organički i postepeni prelaz iz vanj- 
skoga svieta u nutarnji. Promotriti cu dakle ovu četvoricu, premda 
bi mogao a i morao iznieti još barem desetoricu valjanih drugih 
pisaca realističnog smjera, ako bi htio da bude stvar podpuna. 

Dr. Kovačič, isprva pod uplivom Senoe, postao je tek u 
drugoj polovici osamdesetih godina samostalnim i jakim. — Citamo li 
njegove zadnje radnje, frapirati če nas punoča dikcije, neiscrpivost pri- 
spodoba, bujnost jezika. Diviti se moramo njegovoj silnoj, tvoračkoj 
fantaziji, njegovoj na veliko osnovanoj radnji, njegovoj cesto veli- 
čanstvenoj satiri. U tim radnjama ima lica iz seljačkoga ili poluin- 
teligentnoga svieta, kóji te iznenadjuju svojim grubim realizmom, 
tako su markantno i snažno izraženi, da čemo tóga malo nači u 
našoj literaturi. Ima dakako i mnogo nevjerojatnosti, romantike, ali 
ta je romantika znak silne tvoračke snage pisca. Groteskná, bru- 
tálna satira i sarkazam, kóje cesto prelazi u karikatúru, odaje ozlo- 
jedjeno, zapeto veliko srce. Silná tvornost fantazije i žučljivost pi- 
sanja — to su dva elementa Kovačičeve umj etnické duše. On nije 
imao prilike da se smiri, život filistarski ga odviše razdraživao, te 



*) »Matica«: »Pod starirni krovovi*. — *Iz varmegjmskih dana*. — 
•Biedne priče«. ^ »Tri pripovjesti bez naslova*. — ^Na rodjenoj griidio-. — 
»Osvit«. — i Malé pripovjesti<í — Posebno su izašle: »Maričon«. — »6 
noci*. — ^Radmilovič* — >Vienac«: »U novom dvoru«. — ^ Janko Borislavič* . 

— »Gjurgica Agiceva«. *Mors*. — »Životopis jedne Excclence* — *Legenda*. 
»Nada«: >Beg sa Sutle*. — »U žutoj kučici*. — »Kolo«: »Nesretnik«. 

=*) Izašlo je posebno: »Medju svjetlom i tmínom*. — * Mŕtvi kapi- 
tali*. — >Tri ljubavi«. — *Tena*. — *Mira Kodoiic'eva*. — •>Oprava<. — 
»Vienac«: — »U slavonskoj šumi«. — »Biser Kata*. — >Naš Filip*. — *Pro- 
letarci*. — »Kapetan Sašo«. — »Donna Ines«. — »Ljudi, kóji svašta trebaju<. 

— »Moj djed«. — »Tri dana kod siná*. — »Rodu u pohodu«. — »D o m i 
sviet«: »Krčelici neée Ijepote*. — »Nada«: »£. Lazarevič^. — Dráma: 
>Tunja Benavilo*. 

*) »Vienac«: »Misao na vječno3t«. — ^Poslie nesreče^. — »Katastrofa<. 

— »Nada«: ^Jesenji cvictci*. — Q »Matici«: — ^Propali dvorix. — »Sjene 
Ljubavi*. — 



276 Milan Marjanovic: Prváci hrvatskoga realizma. 

se tako njegova tvornost izrodila u romantiku, a njegovo nezado- 
voljstvo, još pojačano tom romantikom, prešlo je u rušenje svega. 
Kovačič je bio kaotična duša: znao je sto neče, ali jer ga je za 
švih strana tištilo, a on se nastojao svega nizkoga otresti, nije imao 
vremena ni mira da dozna što hoče, da postane pozitivan. Tako je 
i njegova plodnost slúžila u negatívne svrhe. Bio je diéte borbe, 
bio je žrtva onodobnoga vrienja. Njegova satira »Medju Zabari*, 
satira na čitavi jedan grád, pisana u feljetonističkoj formi što se 
invencije i romantike i bujnosti, kojom on to sve karikira, tiče — • 
nemá u nas premca. Kovačič je bio eruptivni, vulkanički talenat, bio 
je prvi književnik, kóji je stupio u očitú opoziciju proti čitavom 
našem društvu. U toj borbi je pao. Poludio je. Umro je 1889 u ludnici. 
Godine 1884 pojavio se Gjalski u »Viencu« sa malom pri- 
poviedkom iz zagorskog plemenitaškog života. Dvie je godine ka- 
snije izdala »Matica« prvú njegovu knjigu. Postao je odmah popu- 
laran. Počeo je da osvaja duhove sa svojim turgenjevskim realizmom, 
sa dobrom dozom romantičke sentimentalnosti. Mirni realizam. Opi- 
sivao je naše plemstvo. Postao je Homér Zagorja. Onda se bacio na 
psihološke, filozofske i sociálne probléme. »Borislavič« bi imao biti naš 
»Faust«, a »U noči« naš »Dim« i. t. d. Gjalski je prvi počeo da raz- 
pravlja sa viših gledišta sociálna pitanja, prvi je umio duboku psiho- 
lošku analizu, te potaknuo ražne filozofske probléme. On je naš prvi 
savremeni pisac, kóji je ujedno európski i svjetski. Ali to i je izvor 
njegovih duševnih borba i nemira. U njemu se bori patriot, kóji 
zakrinuto gleda na našu nevolju, te joj traži uzroka u našim do- 
mácim društvenim prilikama, u njemu se bori taj patriot kóji bi 
htio da odgaja národ — proti modernom psihologu i misliocu, kóji 
traži užitaka i slobodnú individualnost. Egoizam i altruizam, rad za 
druge i užitak za sebe, rodoljub i kozmopolit, demokrat i aristokrat, 
razarajuči analitik i impresionistickí sintetik, pesimista i optimista, 
idealista i realista, cesto i naturalista, mistik i prirodnjak — sve se 
to bori jedno proti drugomu u Gjalskovoj duši. Sve je te borbe i 
te probléme on kušao riešiti u svojim djelima. Čas hoče čistú Ijubav, 
čas užitak, rafinovaní užitak. Žena mu je jedan put vjerna družica 
i tješiteljica, drugi put čarobno diéte kojim se on igra. Žena mu je 
u obce više manje nesamostalna dražestna ili dobra lutkica. On je 
epikurejac rafinovanih užitaka. Njegova je psihološka oštrina cesto 
frapantna, dočim je drugi put odveč šablonska, njegov je štil čas 
nalik na zrake sunca, na himnu životu, a čas spet govori iz njega 
mračni Schopenhauer. Covjek impresije — to je Gjalski, ali kóji bi 



Milan Marjanovid: Prváci hrvatskoga realizma. 277 



htio da to ne bude, kóji bi htio da se umiri i ustali. Bori se proti 
društvu, ali mu cesto i podlegne. Umirenje neče nikada nači. On je 
u literaturi tipičan doka^ prelaznog stanja naše više inteligencije. 
Sentimentalno - romantični patriotizam mieša se i bori za visokim 
europejstvom. Úzke i nizke se prilike šire i niveau hoče da se digne. 
Titanska borba Kovačiča prama vani, vodi se kod Gjalskoga unutri, 
u duši. Spiritualni je momenat doduŠe jači, te prelazi u mistiku, ali 
tradicije i krv nedajú se uništiti. Zlo je kad se odieli duh i príroda 
u čovjeku, pa kad se stanu medjusobno boriti. 

Iz plodne i ravne Slavonije diže se eto sabrinut i ozbiljan 
Kozarac. Vidi plodne zemlje, a neobradjene. Národ gine medju 
»gospodom« i tu se »proletarizira«. A ti proletarci se gadno bore za 
kruh, dočim u zemlji leže >mrtvi kapitali«. I onda ekonóm zemlje 
kliče: izrabite te mŕtve kapitále i biti če dobro. Zlo ga još uvjek 
zabrinjuje. Slavonac je lien, teži za úžitkom. Gdje je pravi uzrok 
zlu? I onda piše, svoje »Medju svjetlom i tminom<: »Covjek da 
unapriedi svoj národ, treba da bude sluga svoje zemlje. — Krilata 
rieč, ali kod nas nepoznata i malo cienjena«. — Tu se diže ciena 
čovjeku. Covjek treba da uporabi svoju snagu. » Sluga svoje zemlje 
i — gospodar svoje žene«. >Zena< i > mŕtvi kapitali< ležali su u 
zemlji ili u duši Ijudskoj, to su dva pitanja, koja izpunjavaju čitavi 
rad Kozarčev. Bio je najprije ekonóm tla, onda ekonóm čovjeka, 
a sad je postao ekonómom duše, ako se mogu tako izraziti. Ali taj 
ekonóm više analizira nego li daj e upúta. On iznaša zlo, ali tek gdje- 
gdje spominja kako da ga popravimo. Svoje probléme uvjek veoma 
duboko zahvača, a iznaša ih krátko. Radnje njegove nisu veliké. 
Njegov se umjetnički horizont sve više širio — v novije doba ga 
sve više zanimaju generálna pitanja života. Od ekonóma postaje 
psiholog a gdjegdje i filozof. Ni zemlja, ni vanjski čovjek nije glavno: 
duša naša je glavno. I on študuje tu dušu. Njegov razvoj je postepen 
i sasma organički. Mirnoča je veča nego u Gjalskoga. Kritika nije 
satirická kao ona Kovačiča: on razriešuje čvor, a Kovačič ga htio 
presječi. Prvi je Kozarac počeo u nas da dublje proučava ženu. — 
Kozarac priznaje istinitost darvinizma i za to vec zadnje pripoviesti 
svršavaju nekako s resignacijom: suza oproštenja uzajamnoga spája 
u zadnji čas njegove parove. Da, na krutost prirodnih zákona, ko- 
jima se ne možemo oteti — ostaje odgpvor suza: samilost. I tako 
je našao neko smirenje, treči mirniji od prvé dvojice hrv. realista. 

Literatúra se bacila na duševne probléme; sociálna strana je 
postajala sve slabija. Prilike su bile takove, da su se književnici 



278 Milan Marjanovié: Prváci hrvatskoga icalizma. 

morali povuči iz javnoga života: uvukli se u sebe. Psihologija barem 
ne spadá pod cenzúru! Svaki je živio za sebe, rádio za sebe, mislio 
za sebe: doba pustinjaka. Taj se pojav môže opaziti u čitavom 
našem društvu tamo od polovice dcvedesetih godina. Bolji se Ijudi 
povukli. I u literaturi se opazio taj fakt. Izraza je našao u Lesko- 
varu. Leskovar se javio dosta kasno i napisao je samo šest pripo- 
viesti, pa ga ipak mnogi svrstavaju medju prvé naše pripovjedače, 
čulo se dapače glasova, kóji mu dajú bas prvo mjesto. Leskovar je 
skroz moderan, njegovi junáci su moderne senzitívne, rafinirane osa- 
mjele duše, kóje muči njihova prošlost. Leskovar nije bogat na 
motivima, dapače je u njima jednoličan: ali je on neiscrpiv u finim 
nuansama. U prvé tri pripoviesti nešto tmurniji, u zadnji tri nešto 
svjetliji — zadržao je uvjek isti akord: mol-akord. Leskovar je pjesnik 
onih modernih duša, kóje su pune idealnih tražbina, pa kada ne 
nadju u životu ili u sebi absolutnoga savršenstva, bježe život i u 
osami protraju ostale dane. Skršene duše, kóje ubijaju misii na nji- 
hovu nečistú i pogriešnu prošlost. »Sve ili ništa« — ■ to je reč bi 
deviza tih dekadentnih Ijudi. — »Ništa se nedá i^brisati, ništa zabo- 
raviti, i za to trpi za sve tvoje ili tudje prošle čine « — Leskovar 
je jedan od onih Ijudi, kóji uživaju u boli, kojí si sami stvárajú boli. 
Nije to onaj Schopenhauerski pesimizam kako se javlja cesto kod 
Gjalskoga, niti je to ona bol radi krutosti prirodnih zákona kako 
se javlja u Kozarca, nego je to više neki pesimizam razpoloženja, 
neki epikureizam boli. Leskovarovi junáci nisu aktivni, to su pravi 
»jesenski cvietci«, sjene kóje nevolja ne grize i trápi nego ih jedno- 
lično tišti. — Umj etnická forma Leskovarova je izvanredno rafino- 
vaná, prikazivanje plastično, krátko, a slikovite prizore Ijubi nadá 
sve. Nekoja mjesta (osobito u novijim radnjama) pjesme su u prozi 
ili da bolje rečem slike u riečima. — Zenski mu tipovi nisu 
duboko študirani, te su stereotipni baš kao i muški. Ali Leskovar je 
več samo po formi gdjegdje realista turgenjevski, ali nam on ne 
podaje vanjski nego nutarnji, ne podaje objektivni, tudji^ nego svoj, 
subjektívni sviet. Za to je samo jedna radnja sociálne naravi (»Ka- 
tastrofa«) a samo u dvima se dotiče s par rieči socialnih prilika. 
Leskovar je naš zadnji veliki realista i prvi moderni dekadenat. U 
njemu se je naš realizam produševnio, postao je nutarnji, subjek- 
tivniji. — 

Naša se literatúra odvrača od reálnosti: to je eto gotovi fakt. 
Pokušao sam ovdje u četiri predstavnika škicirati četiri etape tóga 
odvračanja. Umjetnost, koja se je jedva bila počela u osamdesetim 



Milan Marjanovic: Prváci hrvatskoga realizma. 279 

godinama da socializira, nakon manje od deset godina, gdje se borila 
sociálna sa psihološko - čistoumjetničkom strujom pobiedjuje ova 
zadnja. Danas imamo mladež-modernističku-artističku-nesocialnu. — 
Kovačič je bio socialan skroz i skroz, ali baš za to jer je bio samo so- 
cialan — podlegao je. Društvo nedá slobode individuálne. Gjalskoga je 
spasilo od iste sudbine to — sto se utekao europskim, opčim, širim 
problemima, i sto uz sociálnu srecu nije nikada zaboravio i na to 
da je on indivíduum kóji ima pravo i na individuálnu sreču (u du- 
ševnom smislu). Kozarac se tješio — opčim prirodnim zakonima i 
nemočno spustio suzu sažaljenja. A Leskovar eto odbjegao jedno- 
stavno sociálni život i uvukao se u individuálni. — Literatúra se 
umjetnički usavršuje, postaje umjetnički čišča, ali sociálni dojam i 
interes gubi. Sociálne se misije odriče. Za što? Odriče se pod pri- 
tiskom. Prilike su tako tiranske, da niveliziraju karaktere i sapinju 
slobodu, ruše polet i veličinu. Maljušasta pitanja zagušuju veliké 
probléme. Ali opet taj fakt, kako se u literaturi očituje, svjedoči o 
premalenoj odpornoj snagi naših književnika. — Pitati bi se moglo: 
što je bolje, da bude literatúra sociálna ili čistoumjetnička ? Nekoji 
zamienjuju pojmové, pa formuliraju to pitanje ovako: nacionálna ili 
kozmopolitska } Na sva ta pitanja sada ne odgovaram. Kazati ču tek 
toliko: literatúra jest izraz života, a ne vodja života. I naša nová 
literatúra je izraz života. Kakav je onda taj život? I on postaje ne- 
socialen, nejavan, slabašan. Obično se tomu káže: apatičan i indo- 
lentan. A » život* kóji je » nejavan* nije život. Društvo (societas) 
nedruštveno (nesocialno) nije društvo. Bolji dio naše inteligencije je 
deprimovan, potišten. Kóji jeizlaz? Promieniti prilike; u prvom redu 
pako: izvojštiti slobodu biti svoj, samostalan i iskren. Ali teorijama 
se ta sloboda ne izvojščuje: jaki individui, kóji probiju i proderu te 
mreže oslobadjaju i umjetnost i društvo. A dok nemá tih — jedini 
je put udruge, kóje če omogučiti javno nastupanje samostalnih, iz- 
razitih i jakih pojedinaca. Pojedinci, individui vriede više od švih 
struja, smjerova, udruga i škola. 




280 Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 




Tolstoj in njegov t^oman „Vstajenje". 

Spísal Ivan Prijatelj. 

(Dalje.) 

zgubo vcrc je mladi Tolstoj bridko občutil. Njcgova 
duša se je vzbujala vedno bolj in zahtcvala svojih 
pravic, odgovorov na vprašanja življenja in nado- 
meŠčenja za podrto formalno versko zgradbo. In 
petnajstletni deček se je pričel pečati s filozofijo in 
»odkrivanjem novih misli.« O tem svojem polotročjem delu nam 
pripoveduje v svojem avtobiografskem románu iz leta 1852. tako-le: 
»Premišljeval nisem že več o vprašanju, s katerim sem se pečal, 
premišljeval sem o tem, o čemer sem premišljeval. Ce sem se 
vprašal, o čem premišljujem, sem si odgovoril: premišljujem, o čem 
premišljujem. In o čem vendar premišljujem? Premišljujem, da pre- 
mišljujem, o čem premišljujem in tako dalje. Ničesar nisem mogel 
spraviti iz svojega razuma.« 

Svoj razum je vežbal s tem, da je med počitnicami študiral 
na deželi (v Jasni Poljani) pri teti Jorgolski različne staré in nove 
filozofe. Pozneje, ko je ostavil vseučilišče in ostal do 1847. leta 
v Jasni Poljani, se je pečal samo s filozofsko in socialno literaturo. 
Tako je sam izkušal izpopolniti vrzeli svoje vzgoje, ki jih ni mogla 
zagraditi univerza v Kazanu. To dobo opisuje Tolstoj sedaj v prvih 
poglavjih »Vstajenja«, v posameznih epizodah je porabil to vsebino 
tudi v prvih svojih spisih, ki bi se v tem oziru mogli imenovati 
študije, skice vseh njegovih poznejših del. Najpopolnejši avtobiografski 
román te dobe je trilogija: »Detinstvo«, »Deška doba« in »Mladost«. 

Nikolaj Irtenjev opisuje celo svoje življenje verno, slikovito in 
prisrčno. Irtenjev je z malimi izpremembami Tolstoj sam. A ne samo 
Irtenjev. Triindvajsetletni pisatelj Tolstoj je naslikal dva nositelja 
svojega življenja in svojih teženj v tej trilogiji. In tako tudi umem 
jaz Irtenjeva in Nehljudova: — Nehljudov se pojavi šele v XXV. po- 
glavju »Deške dobe« kot dijak moskovské univerze in prijatelj brata 
Nikolaj evega. — Nikolaj Irtenjev je mladi deček Tolstoj; Tolstoj 
upodablja v njem v glavnih potezah življenje svoje deške dobe. A 
pisatelj tudi v večini svojih spisov razodeva v vsaj eni osebi svoje 
názore, svoje težnje in odkrite nove vidike. In za tako svojo iz- 
poved je porabil tu Nehljudova. Nehljudov je torej triindvajset- 



Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román >Vstajenje«. 281 

etni pisatelj sam, ki je v tesnem prijateljstvu zvezan s svojim drugim 
»jaz«om, Nikolajem Irtenjevim. Zato nam pojasnjuje Irtenjev življenje 
Tolstega v deških letih, Nehljudov pa je verná slika triindvajset- 
letnega pisatelja. 

Zastopnika družbe, v kateri je zrastel, je Tolstoj dobro očrtal 
v očetu Irtenjeva: »Oče je Ijubil karte in ženské: zaigral je bil mili- 
jone in imel zveze z ženskami vseh stanov . . . Njegova narava je 
bila ena izmed onih, ki potrebujejo za vsako dobro delo občinstva. 
In samo to je imel za dobro, kar je imenovalo občinstvo dobro. 
Bog ve, ali je imel kake nravstvene princípe ali ne? Njegovo živ- 
ljenje je bilo tako polno vsakovrstnih zabav, da jih ni utegnil niti 
sestavljati. Saj je bil itak srečen v življenju, ker ni čutil v tem oziru 
nobene potrebe.* 

Ta milieu se je globoko zaoral v mladega Tolstega. Ne samo 
strast za karte in ženské, ampak tudi skrajni egoizem, sebičnost celo v 
dobrotljivosti in navidezno čisto pristnih čuvstvih. Junaku trilogije Irten- 
jevu je umrla na deželi mati. Pripeljejo ga iz Moskve, da bi se poslovil 
od umirajoče matere. Pri opisovanju smrti se pripovednik spominja 
svojih čuvstev in vtiskov ter pravi: >Sramujem se, kadar se spomnim 
svoje žalosti, zato ker se je vedno mešalo vanjo neko samoljubno 
čuvstvo: sedaj želja, kazati se najbolj žalostnega, bolj kakor vsi, 
sedaj neka skrbna radovednost, kakšen vtisk napraví jam na druge... 
Cutil sem nekako naslado v tem, da sem nesrečen in se izkušam 
zavedati te nesreče, in to egoistično čuvstvo je v meni najbolj gluŠilo 
resnično žalost.* 

Oče je potreboval občinstv^a za vsako svoje dobro delo, sin se 
je celo ob mŕtvi materi izpraševal, kako bodo sodili Ijudje o njegovi 
zunanji žalosti. Ta egoizem je rastel vedno bolj. Postal je iniciativa 
in namen vsakega dobrega dela, otroval in vodil je vse ravnanje 
dečkovo. V začetku »^Iladosti< pripoveduje, kako je pozabil pri izpovedi 
izpovedati se enega greha. Celo noc se je vznemirjal. In ko se je 
razvidelo, se je tiho odpeljal z domácim kočijažem v oddaljeni mo- 
skovskí samostan, izpovedovat se svojega greha. Tudi v tem, navi- 
dezno jako lepem ravnanju je vodila dečka najbolj samoljubnost. 
Mislil je, kakšen vtisk bo napravil na duho vniká, ki najbrž še ni 
imel prilike videti dečka s tako prekrasno dušo. In domov grede si 
ne more kaj, da bi ne povedal kočijažu, zakaj ga je peljal na vse 
zgodaj v samostan, pričakujoč tudi od kočijaža občudovanja. Kočijaž 
pa je po svoje razumel dečkovo povest in dejal: »Vi delate po go- 
sposko.« 

>Ljubljanski Zvon« 5. XX. 1900. 20 



282 Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstaienje«. 

V tem kratkem stávku leži vsa razlika med takratno visoko 
družbo in preprostim ruskim národom. Vi delate po jrosposko: vi 
utegnete nositi k duhovniku grehe, dokler so še majhni, da se moretc 
potem hvaliti; od nas tega Bog ne zahteva, ker ne utegnemo. 

V življenju in delovanju preprostega národa je videl deček vsc 
lepe vzglede, ki so ga genili v mladosti. V ravnanju izobražencev ni 
bilo nikoli one preprostosti in odkritosti, ki na otroka deluje s tako 
silo. Bilo pa ni preprostosti in odkritosti zavoljo tega, ker nista 
spadali pod izraz »comme il faut«. 

Največji vpliv je imela na otroka njegova »njanja« — varo- 
valka Natalija Savišna. Kot mala deklica je prišla Natalija s kmetov 
na dvor še za čaša babice našega dečka. Bila je varovalka njegove 
matere. Zvesto in veselo je slúžila svoji gospodi. Kar se je dogodilo 
nekaj, kar jo je pahnilo v globoko nesrečo. Zaljubila se je v enega 
izmed hlapcev, s katerim je skupaj slúžila. Poprosila je pri gospodu 
dovoljenja, da bi se smela vzeti z izvoljencem srca. A gospod je 
šmátral to za grdo nehvaležnost do sebe. V znak svoje nevolje jo 
je poslal na neko oddaljeno stepno posestvo za kravjo deklo. Ker 
pa se je kmalu izkazalo, da v dvoru brez nje ni moci izhajati, po- 
klical jo je zopet nazaj. In Natalija je prišla in padla pred gospoda 
na kolena, češ, da naj ji za enkrat odpusti to neumnost; v drugo 
se kaj takega ne bo več zgodilo. Od tega dne je bila Natalija zopet 
Ijuba »njanja«. Ko se je možila njena mlada gospodična, želela je 
svojo zvesto »njanjo« obdarovati za dvajsetletno požrtvovalnost: iz- 
poslovala ji je svobodno pismo (Natalija je bila prej last gospo- 
darjeva) in ji obljubila letno pokojnino. Natalija je poslušala gospo- 
dično molče, potem pa je stekla z dokumentom v roki v svojo 
sobico, temná in užaljena. Gospodično je to ravnanje presenetilo; 
zato je stopila zanjo. Našla jo je sedečo na skrinji, vso objokano. 
Pred njo so ležali po tleh koščki raztrganega svobodnega pisma. 
Mladenka se je zavzela nad njenim ravnanjem in jo vprašala, kaj 
vendar počenja. 

»Nič, moja milá! Morala sem se vam strašno zameriti, da mc 
od hiše gonite . . .« 

Seveda je ostala Natalija poslej še dalje služabnica svoje Ijub- 
Ijene gospodične. — Samo ta preprosta ženica je bila otroku vzgled 
Ijubezni in nesebičnosti. »Ona ni nikoli govorila in menda tudi mi- 
slila o sebi: vse njeno življenje je bilo Ijubezen in požrtvovalnost.* 
Pri smrti matere so prihajalc tolpe znancev in sorodnikov. A mla- 
deniču je bila zoprna . njih prisiljcnost in umetna žalost, njih fráze 



Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 283 



sočutja so ga dražile. Samo besede Natalije Savišne so dihale Iju- 
bezen in odkritosrčnost. Ona ni govorila kakor drugi, da »je tam 
boljše zanjo, ker ni bila ustvarjena za svet« 

»Njegova sveta volja!« je rekla starká. »On jo je vzel, ker je 
bila vredna, saj je Njemu dobrih tudi tam treba«. — »Ta prostá 
miscl me je s tolažbo presenetila,« pravi pripovednik, »in bliže sem 
sc primaknil k Nataliji Savišni.* 

Kakor je živela, tako je tudi umrla. In zanimivo je, da Tolstoj 
še sedaj skoro práv tako misii o smrti, kakor je mislila Natalija. 
Pozneje se je Tolstoj vedno iznova vracal k problému smrti. Toda 
vtisk smrti staré njanje je svež in vedno nov v vseh njegovih 
poznejših spisih. 

»Ostaviti življenje, ji ni bilo hudo; smrti se ni bála, ampak jo 
je sprejemala kot dobroto. Pogosto se tako govori, v resnici pa 
se dogaja redko. Natalija Savišna se ni mogla bati smrti, ker je 
umirala s trdno vero in s prepričanjem, da je živela po evangeliju. 
Vsc njeno življenje je bila čistá, nesebična Ijubezen in požrtvovalnost. 
In izvršila je tudi najboljše in največje delo v svojem življenju — 
umrla je brez strahu in pomilovanja samega sebe* 

To je bila preprosta ruská duša, ki je silneje delovala na 
mladeniča nego vsa tuja vzgoja, v kateri je bila le forma in nič 
srca. In najprimitivnejši Ijudje so bili vedno, ki so v mladeniču 
vzbujali najglobokejša čuvstva. Tak je bil bebec Griša, spokornik z 
verigami na životu. Mati je Ijubila tega berača kakor Marija Bol- 
konska svoje »božje ljudi« v »Vojni in miru«, in na njeno prošnjo 
je dobil Griša pod streho malo sobico, kamor je hodil spat. Rado- 
vednost malego Irtenjeva in drugih otrok po skrivnostnem stano- 
vanju čudaškega Griše je bila veliká. Kakor so izteknili vse, pri- 
plazili so se tudi h Griši, ko se je baš spravljal k počitku. Njegove 
verige bi bili radi videli, a ni se jim posrečilo; pač pa so bili priča 
prizora, ki je zapustil v pripovedniku globoko ginjenje in gorko čuv- 
stvo. Skriti v kotičku, so bili priča Grišine molitve. Popisovanje te 
molitve je nekaj najlepšega v celi trilogiji. Besede molitve samé niso 
tako genile dečka kot »iskreno, globoko religiozno oduševljenje, ki 
se je izražalo v njegovem licu, osvetljenem od lune, in v vsem bitju. 
Usmili se me, o Gospod, uči me, kaj naj delám . . . nauči me, kaj 
naj delám, Gospod !« in kakor bi pričakoval takoj odgovora na svojo 
prošnjo, je obmolknil. Slišalo se je samo iiitenje . . . vzdignil se je 
na kolena, sklenil roke na prsih in utihnil. 

20* 



2S4 Ivan Prijatelj : Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 



»Zgodi se tvoja volja!« neposnemljiv krik se mu je izvil iz 
prsi. Z neizrazljivim izrazom na obrazu je pádel s čelom na tla in 
zaplakal kot majhno dete. 

Mladi Tolstoj je pristavil opisu tega prizora te-le pomenljive 
besede: 

Mnogo vode je preteklo od tačas, mnogi spomini so izgubili 
zame svoj pomen in postali nejasne sanje, tudi spokornik Griša je 
že zdavnaj končal svojo poslednjo pokoro; a vtisk, ki ga je na- 
pravil name, in čuvstvo, ki ga je vzbudil, nikdar ne umrje v mojem 
spominu.« 

In res ni umrlo v Tolstem to čuvstvo globoke ruské duše. 
Prazno življenje mladosti je vleklo v uživanju in površnosti črez to 
čuvstvo, a ono ni umrlo. Ono je gnalo Tolstega z vedno močnejšo 
silo v národ. Skoro je samo še v národu čutil življenje. In od tedaj 
se je vedno bolj približeval národu. Tolstoj sam je prišel v odušev- 
Ijenje pri tem spisu: 

»0, veliki kristjan, Griša! Tvoja vera je bila tako močna, da 
si čutil bližino Boga; tvoja Ijubezen tako veliká, da so ti besede 
samé od sebe lile iz ust, ti jih nisi preudarjal ... In kako visoko 
hvalo si prinesel veličastvu Najvišjega, ko si brez besed v solzah 
pádel na zemljo! . . .« 

AH takih vzgledov je videl mladi Tolstoj bore malo. 

Tolstoj je bil »barin«, vse, kar je slišal, videl in občutil, je bilo 
barsko; barska je bila njegova vzgoja, barska do vsake najmanjšc 
besedice, do vsakega gibljaja z roko ali nogo. V višje vrste barstva 
pa je zaplával Tolstoj v svojih akademiških letih. Prepustil se je z 
vso strastjo svoje ognjene narave pustolovskemu, brezglavemu in po- 
tratnemu življenju, ki je spadalo takrat k barstvu ali k tabulaturi 
barstva, h — »comme il faut.« 

Komilfotnost — to je ona temná osnova v vseh Ijudeh Tolstega 
in v njem samem, senčnata osnova vseh njegovih románov in spisov. 
Ta komilfotnost se je tako zajedia v mladega Tolstega, da je postala 
termometer njegovega razvitka, nazadovanja in napredovanja. Komil- 
fotniki nastopajo v njegovem prvem in zadnjem románu. Že v svoji 
trilogiji pravi Tolstoj, da je bil pojem »comme il faut« za Irtenjeva 
izmed najpogubnejših in najlažnivejših pojmov, ki mu jih je dala 
vzgoja in družba.« To je bila ona železná srajca, katere se ni dalo 
sleči, ako se ni hotelo potrgati vseh veži s človeško družbo, ki je 
vsa prisegala na svojega tirana »comme il faut«. Ob času Tolstega 
mladosti je bil pritisk občnega mnenja prikipcl do vrhunca, in člo- 



Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 285 

veška individualnost je ležala najniže pokopana pod šegami in no- 
šami. Formalnost do skrajnosti! Najpovršnejša pravila komilfotnosti 
so gospodarila z najglobočjimi čuvstvi srca, vse dobre lastnosti so 
se morale oblačiti v napudrano vlasuljo komilfotnosti. To je bila 
íilozoíija forme, v kateri je toliko bolj izginjal však subjektivizem, 
kolikor bolj je postajala filozofija mase, kolikor bolj so se odvajali 
Ijudje misliti, sami sebi narekovati svoje postopke. Pojem >comme 
il íaut« je dobival od dne do dne bolj občen in sugestiven vpliv 

In kaj je bilo bistvo pojma »comme il faut« ? Irtenjev pravi v 
»AIladosti«: »Moja komilfotnost je obstajala prvič v izvrstnem znanju 
francoskega jezika, zlasti izgovarjave. Človek, ki je slabo govoril 
francosko, je takoj vzbujal v meni sovraštvo. »Zakaj neki hočeš 
govoriti kakor mi, ko ne znaš?« sem ga z jeznim nasmehom vpra- 
ševal sam pri sebi. Drugi pogoj komilfotnosti so bili dolgi nohtje, 
zlikani in čisti, tretje je bilo znanje, klanjati se, plesati in razgovarjati 
se; četrto in zelo važno je bilo ravnodušje do vsega in neprestano 
izražanje nekake fine, prezirljive dolgočasnosti.* — In potem pridejo 
še noge, črevlji z okroglim noskom, spodnji del hlač in še veliko 
reči je treba, da človek ni »mauvais genre«. 

>Spoštoval nisem,« pravi dalje, >niti znamenitega igralca, niti 
učenjaka, niti dobrotnika človeškega rodu, ako ni bil »comme il 
faut«. Človek »comme il faut« je stal više in onkraj vsakega primer- 
janja z njimi. On jim je ukazoval izdelovati slike, pisati note in 
knjige, delati dobro — on jih je tudi hvalil za to, zakaj bi neki ne 
hvalil dobrega, naj bo že čigavršnokoli — ali na eno stališče se ni 
mogel staviti z njimi, on je bil »comme il faut«, a oni ne — in 
dovolj.« 

Seveda, slikati, pisati, delati dobro po meni — delati, truditi se, 
kar pa komilfotnost nima v svojih pravilih. Naslajati se ob delu 
drugih, zaukazovati, biti tudi mecén, a si nikoli omadeževati rok z 
delom — to je bila komilfotnost barstva. *) 

Najplitvejšim pravilom komilfotnosti se je ustavil Tolstoj že v 
svojih dvajsetih letih. V svoji trilogiji govori že z ostrimi, zaničljivimi 
besedami o pojmu »comme il faut«. A popolnoma se ga ni mogel 
otresti do poslednjih časov. Ni dolgo tega, kar je pisal o njem Bers, 



*) Tako je tudi mnenje muzika o barstvu. Za dokaz naj slúži odgovor 
kmetiškega dečka v soli Jasnopoljanski. Na vprašanjc grófa: »Kaj delajo Ijudje 
različnih stanov ?« je deček naštel opravke nekaterih stanov. Vpraša n pa, kaj 
delajo »dvorjani«, je odgovoril: »nič ne delajo. « (Citát pri Orestu Millerju: 
PyccKJe uHCíVľc.m iioc.ľli ľorojia, Cuó. 189(5, II, 27tt). 



286 Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 

ki ga pozná iz občevanja, da je »popoln aristokrat, in če Ijubi nižje 
Ijudstvo, Ijubi vendar aristokracijo še bolj.« Tega seveda ni moci 
sklepati iz njegovih del. Mogoče se zato ne čuti toliko ta njegova 
lastnost iz njegovih spisov, ker stremi v njih vedno za svojimi bolj- 
šimi čuvstvi in izkuša s pisano željo svojo, z dovršenim delom sam 
sebe navdušiti za nadaljno iskanje in dvigniti iz stanja, ki ne od- 
govarja njegovi duši. 

Da se je Tolstoj že jako ráno pričel otresati komilfotnosti, je 
gotovo. Od svojega 23. do 29. leta, ko je pisal svojo trilogijo, je 
vedno čutil vklenjenost svojo v forme ničnega, pustega življenja in se 
od čaša do čaša tudi izkušal postaviti na svoje noge. Najvernejša slika 
teh vzorov in bojev Tolstega je Nehljudov— junák večjih njegovih 
slik, novelic in naposled zopet njegovega velikega romána »Vstajenje«. 

Nehljudov se pojavi prvič v í-Deških letih« in je skozi vse živ- 
Ijenje Tolstega v njegovih spisih reprezentant pisatelja, kakršen bi 
bil on rad, deloma tudi, kakršen je. — Nehljudov je v »Deških 
letih« in v »Mladosti« prijatelj mladega Irtenjeva — - slike dečka Tolstega. 
Pisatelj pravi o njem: »0n je bil vidno zelo sramežljiv, ker ga je 
vsaka malenkost delala do ušes rdečega; a čim bolj je zardeval, 
tem več odločnosti je dobivalo njegovo lice, Kakor da bi se bil jezil 
sam naše, za svojo slabost. Njegova tovariša (volodja Irtenjev in 
častnik Dubkov) sta se bála resnih pogovorov. Nehljudov pa je bil 
entuziast višje vrste in večkrat se je spuščal ne glede na nasmeške 
v razpravljanje filozofskih vprašanj in čuvstev.« O Ijubezni ni maral 
slišati. Teto je oboževal. Tak je bil kakor otrok. Neprijetno mu je 
bilo v družbi in dolgočasno. Ker se ni maral nihče z njim pogo- 
varjati o resnih stvareh, je pričel filozofirati z napol otrokom Niko- 
lenko Irtenjevim; in govorila sta o samoljubju, o bodočem življenju, 
o umetnosti, o službi, o ženitbi in vzgoji otrok, in nikdar jima ni 
prišlo v glavo, da je to, kar govorita, strašná neumnost.« Nato skle- 
neta z malim gimnazijcem prijatelj stvo. 

Odslej štiriindvajsetletni Nehljudov vodi svojega mladega pri- 
jatelja Irtenjeva. Vse to nadzorstvo Nehljudova - akademika se zdi 
človeku tako, kakor da bi Tolstoj — ki je bil tudi akademik, ko je 
to pisal — gledal v svojo preteklost in vzgajal samega sebe v osebi 
Irtenjeva in se vodil samega sebe po drugih načelih, nego so njega 
vodili in do drugačnih ciljev. To moje mnenje o Irtenjevu in Ne- 
hljudovu podpira tudi ta okolščina, da Tolstoj ni spisal » Mladosti « 
do konca in niti pričel »Moške dobe«, kar je prvotno namerjaval. *) 

*) Kakor pripoveduje R. Lowenfeld: Leo Tolstoj, I, 31, 



Demeter: Po zmagi. 



287 



Varovanec Irtenjev je malone po letih došel svojega varuha Nehlju- 
dova in svojega pisatelja Tolstega. Tolstoj ni dovŕšil »Mladosti«, 
ker je še ni bil doživel do konca; iz istega vzroka se tudi ni lotil 
»Moške dobe«. Pozneje pa so ga zadržavali cesto novi pogoji živ- 
Ijenja. Sele v najnovejšem času se je usedel in opisal dobo svojih 
ciljev, stremljenj in — odlomkov v svojem »Vstajenju«. 

(Dalje prihodnjič. 



Po zmagi. 



Jihlava tebi, kralj naš Boris, 
živi nam še dolgo srečno, 
da premagaš vse sovrage, 
izvojuješ nove zmage 
tako slávne in veliké, 
kakor ta je, hrabri kralj !« 

To je radost in veselje 

dnes v kraljevem, stolnem mestu! 

Na prestolu dragocenem 
in obdan od svetovalcev, 
starej šin in poglavarjev, 
tam stoluje Boris kralj. 
Bliska v roki se mu žezlo, 
bliska krona se na glavi. 
In z besedo ognjevito 
zbranim to-le govori: 
»Ker smo slavno boj končali, 
vabim v goste vse vas danes. 
Po zaslugi vas obdarim 
in nagradim vas kralj e vo !« 



Noč objema trudno zemljo. 
Tam v kraljevi so palači 
vsa že okna razsvetljena, 
in v dvorani presijajni 



zbrani gostje so visoki. 
Vsi v baržunu, mehki svili 
okrog polnih miz sedijo, 
in med njimi sam kralj Boris. 
Kaj zlata je na opravah, 
dragotin in lepotičja! 
In darove kralj poklanja 
gostom z roko radodarno, 
a v zabavo pevci zbrani 
brenkajo na harfe zvonke; 
vstajajo iz strún glasovi, 
zlivajo se v melodije, 
búrne, šumné, radostne. 
Kar zakliče kralj začuden: 
»In moj prvi s veto valec 
pa ni došel na zabavo } 
Ves večer ga pazno iščem, 
a zasledil nisem ga.« 

Stopi h kralju — kdo pač to je 
mož v obleki slabi, stari. 
Plašč zakrpan krije ledja, 
padá v cunjah mu raz ráme, 
samosvestno se postavi: 
»Nisem zabil priti v goste. 
Cudiš se, da sem v palačo 
prišel takšen — ves razcapan ? 
Cuj me, kralj, a potlej sodi! 



288 



Oton Zupančič: Po stráni klobúk 



Starej sine, s veto valce, 
poglavarje svoje dvorne, 
vse v gostijo si povabil, 
vse obdaril si kraljevo, 
a pozabil si na one, 
ki borili so se zate, 
ki so zate žrtvovali 
kri, imetje in življenje — 
zabil si na národ svoj! 
Mi gostimo tu se rajski, 
godba svira melodije 
prevesele in poskočne, 
a drugačne melodije 
se glasijo tam v deželi: 
Jok otrok in žen se sliši, 
ki zgubili so očete, 
ki zgubili so rednike. 



Razdejana je dežela, 

razdejano vse je polje, 

kdo naj kruha da sirotám ! 

V zlatem blesku in sijaju 

si na one že pozabil, 

ki so žezlo ti rešili, 

z lovorom te okrasili. 

Tu poglej me, kralj moj dragi, 

siromašno glej opravo, 

v meni glej svoj bedni národ !« 

Žezlo zlato stiska roka, 
srce polni bol globoka, 
demant v kroni se žari, 
kralj povesi v tla oči. 

Demeter. 



Po stráni klobúk . . . 

V i drugi imate Ijubice, 
vi drugi imate denár, 
a jaz imam po stráni klobúk, 
pa kaj mi vse drugo mar! 

Cepel je cigán božični čas 
ves gol, le z mrežo pokrit, 
a mimo hodili so Ijudje, 
in však je bil v kožuh závit. 

Ta cigán je bil velik humorist, 
kot malo je takih pri nas. 
Skozi Ijuknico prst je potaknil ven 
in se stresnil: »Tu zunaj je mraz!« 

Po stráni klobúk, pokoncu glavo, 
krepko udarjaj ob tlak! — 
Tak bodi poet — a rože bolne 
naj vrag si zatakne za trak! 



Oton Zupančič. 




A. Božič: Osemurni dulavnik v rudnikih. 289 



Osemupni delavnik v rudnikih. 

Spísal A. Božič. 

Itavka avstrijskih premogarjev na Ceškem in Moravskem 
v januarju, februarju in marcu 1. 1. — stavkalo je včasi 
do 70.{X)0 delavcev — je bila najvcčja, kar jih je bilo 
kdaj na evropskem kontinentu. 

O podrobnosti stávke govoriti, ni moj namen: ne 
bom razpravljal o učinkih in posledicah stávke sploh in takratne 
stávke še posebej, akoravno bi se dalo o tem marsikaj povedati. 
Hočem kar preiti na predmet sam. 

Za úvod mi dovolite le nekaj splo šnih opazk iz teoretičnega 
narodnega gospodarstva, katere so ravno v ožji zvezi z našim pred- 
metom o osemurnem delavniku v rudnikih. 

Stroški dela so produkt iz razmerja med delavnim časom, de- 
lavčevo mezdo in proizvedenim delom. 

V poštev pridejo prvič stroški, nastali iz tega, kar se nepo- 
sredno izda za delavca, oz. za njegovo moč, da proizvede določeno 
množino dela, n. pr. 1 m stot premoga, 1 ;// sukňa, ali pa za čas, 
v katerem da na razpolago svojo moč delodajalcu. To je delavčeva 
mezda, katero dobiva ali od čaša kot dnevno, tedensko ali me- 
sečno mezdo, ali pa od množine proizvedenega dela kot mezdo 
od kosa. 

Na videz so ti stroški tem večji, čim višje so mezde, in obratne. 
Tému pa ni povsem tako. Kajti v slučaju časovne mezde se moramo 
ozirati tudi na množino proizvedenega dela. Ako pridela delavec z 
dnevno mezdo 4 K dvakrát toliko, kakor če mu plačaš na dan 
samo 3 K, so v prvem slučaju stroški od dela mnogo manjši. 
Ravno tako se mora pri mezdi od kosa vpoštevati čas, katerega rabi 
delavec za določeno število košov. 

V račun prideta torej drugič čas in množina dela. Kajti vsi 
oni stroški, katerih velikost provzroča čas, so tem večji, čim več čaša 
preteče. To velja n. pr, za obrestovanje naloženega kapitála. Ako se 
proizvaja istá množina dela v krajšem času, se kapitál bolje, ker 
hitreje obrestuje. Čim bolj se izrabi in porabi stroj, čim več se z 
njegovo pomočjo proizvede, tem hitreje se amortizuje v stroju na- 
loženi kapitál. Enako zaslúži delavec, ki ima mezdo od kosa, tudi 
pri manjši mezdi več, ako je spreten in marljiv in v določenem času 



290 A. Božič: Osemurni delavnik v rudnikih. 

več proizvede, kakor pa len delavec, ki proizvede v istem času manj, 
čeravno ima višjo plačo kakor prvi. 

Mislili bi pa, da je to razmerje med delavnim časom, delavčevo 
mezdo in množino produktov sledeče: Cim dalje čaša se dela, in čim 
manjša je mezda, tem več se pridela podjetju v korist. Posebno v 
še nerazvitih gospodarstvih se kaj rado veruje v resničnost takega 
razmerja. Pa izkustvo ga ne potrjuje. Ampak ravno nasprotno je res: 
čim kraj ši je čas za delo (do določene meje seveda), in čim višje 
so mezde, tem več se proizvede, to se pravi: stroški za proizvajanje 
enote kakega produkta (I g premoga, 1 m sukňa) so tem manjši, 
čim manj čaša delavec dela in čim večji je njegov zaslužek. 

Vzroki te prikazni so: 1. Skrajšanje delavnega čaša provzroči, 
da zbere delavec v prostib urah več moci za delo, da postane krep- 
kejši, sposobnejši za delo, vedrejši na dúhu in mocnejší na telesu, 
tako da more v razmerno krajšem času proizvajati ravno toliko 
kakor prej v daljšem ali pa še več. 

2. Zvišana plača omogoči delavcu boljše življenje, mu izboljša 
življenske razmere, delavec si lahko privošči več in boljše hrane, in 
njegova moč se pomnoži. 

3. Obenem provzroča krajši delavni čas in višja mezda bolj 
gospodarstveno proizvajanje — mnogokrat iznajdbe, in navaja siloma 
k izpopolnjevanju úprave podjetja. 

Dosedanja izvajanja v tem razmerju med časom dela, delavsko 
mezdo in produkc'jo naj podprem nekoliko z dokazi. 

I. Razmerje med delavsko mezdo in produkcijo. — Ko so v 
nebrojnih stavkah zahtevali delavcivedno višje mezde, so se izgovar- 
jali delodajalci na različne načine; posebno so še poudarjali to, kar 
se še vedno od te stráni sliši, da ima namreč zvišanje mezde ravno 
nasprotni učinek; ne da bi postali delavci marljivejši, postanejo 
malomarni, leni in še manj pridelajo nego prej pri nizki mezdi. Da 
je nekaj na tej trditvi resnice, ternu ne moremo oporekati, ker je 
psihologično popolnoma utemeljeno. Daj človeku več denarja, in 
postal bo razsipen in bo užival v protirazmerju z dohodki. To 
dejstvo lahko opažamo pri vseh slojih. Ne moremo pa trditi, da je 
ta prikazen tako splošna, da bi veljala za vse Ijudi. Večina onih, ki 
pridejo do boljšega zaslužka, ve to ceniti in uredi svoje nove živ- 
ljenske razmere tako, da si osigura trajno boljši obstanek. Ce pa 
se že pri posameznih pokaže vsled večjih dohodkov razsipnost, traja 
ta le tako dolgo, dokler se nove razmere ne urede. 



A. Božič: Osemurni delavnik v rudnikih. 291 

Da zvišana plača dobro vpliva na proizvajanje in delavce, je 
ravno tako stará resnica, potrjena po izkustvu najboljših narodnih 
gospodarjev, teoretikov in praktikov, kakor je star, pa neopravičen 
ravnokar omenjeni ugovor. Že Adam Smilh pravi v svoji knjigi: »0 
bogastvu národov* (8. pogl. 1. knjiga) doslovno: »Visoka mezda je 
izpodbuda k pridnosti. Kakor pri vsaki človeški lastnosti, tako je 
tudi v podjetju pridnost tem večja, čim več je takih izpodbud. Čim 
več ima delavec hrane in čim boljša je, tem večja je njegova telesná 
moč; tolažljivi up, da si more izboljšati svoj stan in na svoje staré 
dni živeti udobno, navaja delavca, da tem bolj izkorišča svojo 
moč. Zato vidimo, da so delavci v onih podjetjih, kjer so mezde 
visoke, delavnejši in pridnejši, kakor v onih, kjer so nizke. Bolj 
torej na Angleškem in Skotskem, bolj v obližju velikih mest kakor 
v oddaljenih krajih. Xahajajo se seveda tudi delavci, ki tri dni v 
tednu lenuharijo, če v ostalih toliko zaslužijo, kolikor je potrebno 
za življenje. Pa to so izjeme. Ravno nasprotno: Delavci, katerih 
mezda se ravna po proizvedenem delu, mnogokrat celo preveč delajo, 
da, do uničenja svojega zdravja. (Citát iz: Brentana, >Ueber das Ar- 
beitsverhältniss von Arbeitslohn und Arbeitszeit«, Leipzig, str. 12.). 
Skoraj enako trdi Macculloch, katerega ne moremo prištevati preve- 
likim prijateljem delavstva, v svojem delu: >Principles of Political 
Economy« (citát v že omenjeni knjigi: Brentano, str. 13.): »So 11 Irci, 
Poljaki in Indijci pri nizkih mezdah delavnejši r ali provzroča pri Ame- 
rikancih, Angležih in Holandcih previsoka plača lenobo ? Izkustvo 
vseh národov in vseh časov nam káže, da so ravno visoke mezde 
obenem najboljša izpodbuda k neprestanemu in previdnejšemu delu 
in najboljše sredstvo, pridobiti delavstvo za one (institucije) naredbe, 
pod katerimi živi.« 

Kakor navedená dva imenitna narodno - gospodarska teoretika 
izražajo se več ali manj vsi drugi, tudi oni, ki zastopajo pred vsem 
koristi podjetnikov. Tudi praktiki so tega mnenja, med njimi še po- 
sebno znani svetovni železniški podjetnik lord Brassey, ki je imel 
priliko, opazovati pri svojih podjetjih delavce najraznovrstnejših ná- 
rodov in národnosti; povsod je našel potrjen naš stavek, da čim 
višje so mezde, tem večja je delavnost delavčeva, tem manjši so 
razmerni stroški. 



Ker ni moj namen, dokazovati razmerja med mezdo in pro- 
dukcijo, naj zadostujejo te splošne opombe. Moral pa sem omeniti 



292 A. Božič: Osemurni delavnik v rudnikih. 

to razmerje in se malo dalje z njim pečati, ker je v zvezi z onim 
razmerjem, katero dokazati je moja naloga, namreč, da se v raz- 
meroma krajšem času pridela ravno toliko ali še več kakor v daljšem. 
In ko bomo videli, da je tako razmerje med delavnim časom in 
proizvajanjem resnično in pravo, potem še bo treba določiti, je li 
osemurni delavnik v rudnikih mogoč. 



Ko so vpeljali v štiridesetih letih na Angleškem mesto 12urnega 
delavnika lOurnega, so ropotali kakor letos pôvodom premogarske 
stávke pri nas v Avstriji tudi tam podjetniki z vsemi mogočimi in 
nemogočimi dokazi in sredstvi proti uzakonitvi lOurnega delavnika 
in govorili o nemožnosti tekmovanja z industrijo in trgovino drugih 
národov, o porušenju domače produkcije i. t. d., prorokujoč An- 
gleški finanční ruin. Zvesti pomočniki (teh) podjetnikov so bili teo- 
retik! menčestrske šole. Tako so trdili n. pr., da se ravno v zadnjih 
dveh delavnih urah proizvaja za podjetje, v ostalih 10 urah pa se 
proizvede komaj toliko, da se pokrijejo stroški. V Menčestru zbrani 
narodni gospodarji so poslali zbornici, ko je razpravljala o lOurnem 
delavniku, obširno peticijo, katera je obsegala sledeče točke: 

1. Deseturni delavnik provzroči zmanjšanje proizvajanja. 2. V 
istem razmerju bi se zmanjšala vrednost industrialnega (obrtniškega) 
kapitála. 3. Znižati se bode morala mezda — lOurni delavnik je torej 
v škodo delavcem. 4. Delo se bode podrazilo in s tem preti domá- 
cemu obrtu v tekmovanju s tujo veliká nevarnost, — Pa tudi ta 
protest ni hasnil. Angleška zbornica je uzakonila lOurni delavnik. 

Posledice te uzakonitve nam kaj dobro popisuje Ernest pi. Plener 
v svoji knjigi o obrtniški postavodaji: »Podaljšanje delavnika ni ob- 
enem že zvečanje produkcije posameznega delavca. Mlad delavec 
pridela, če ni vsled prevelikega napora že utrujen, v krajšem času 
isto, včasi še večjo množino, in to vsled splošno uvedene mezde od 
kosa.« Sčasoma so priznali tudi podjetniki, da je zanje lOurni de- 
lavnik večje vrednosti in ugodnejši kakor prejšnji 12urni. Delavci 
ne lenuharijo več toliko, so mnogo pridnejši in vztrajnejši pri delu, 
gredo z večjim veseljem na delo in več zaslužijo kakor prej pri 
12urnem delu. Mesto pričakovanih slabih posledic se je zvečala te- 
lesná, morálna in duševná moč delavstva in s tem zvečala tudi spo- 
sobnost pri obrtu. — Ko so potem uveljavili lOurni delavnik — prej 
samo v rudnikih — za vse obrte in uvedli v rudnikih postavno 9urni 
delavnik, se podjetniki po izkušnjah z lOurnim delom niso več upirali 



A. Božič: Osemurni delavnik v rudnikih. 293 

— v novejšem času so uvedli Súrni delavnik, in vendar s tem an- 
gleški obrt ni trpel. Ostal je še vedno največji in najnevarnejši 
tekmovalec vseh drugih dŕžav, čeravno se tukaj drže se dandanes 
podjetniki kŕčovito neresničnega, ker od izkušenj nepotrjenega stávka, 
da čim manjše so mezde, in čim daljše je delo, tem manjši so stroški 
in tem večji dobiček. 

Isto, kar smo tukaj navedli iz angleške obrtniške zgodovine, 
isto velja za dŕžave na kontinentu, tudi za Avstrijo. Tudi pri nas 
uzakonitev lOdnevnega delavnika ni provzročila nikake škode, pač pa 
vidimo, da naš obrt, posebno železni in premogarski raste in se 
vedno lepše razvija. 

* 

Osemurni delavnik. 

Izkustvo káže, da se v nekaterih produkcijskih panogah, v onih 
s težkim in nevarnim delom, kjer treba posebne moci, posebne paz- 
Ijivosti, posebno še v rudnikih pod zemljo práv lahko uvede Súrni 
delavnik v prid ne samo delavcem, ampak tudi podjetništvom. 

Ker je vprašanje, ali se naj uvede v kaki obrtni panogi Súrni 
delavnik, pred vsem praktičnega pomena, hočem v dokaz, da se tak 
delavnik lahko uvede, pred vsem navesti nekaj izkustev. Merodajno 
v tem oziru je mnenje lorda Brasseyja, katerega smo že enkrat 
omenili. V knjigi, kjer popisuje svojega očeta in svoje izkušnje, 
navaja poleg drugih sledeče slučaje: 1. Rok za dogotovljenje železnice 
Trent-Valley je potekal. Da bi čim prej dovŕšil progo, je uvedel mesto 
ene samé skupine delavcev dve in skrajšal lOurni delavnik za dve 
uri. In pokazalo se je, da sta obe skupini vsaka zase v osmih urah 
več storili kakor prej v desetih. 2. 22. prosinca 1S72. 1. so zmanjšali 
v továrni za stroje podjetnikov: Ramsone in Sims v Ipswichu de- 
lavni čas od 58 ^'2 ^r ^^ 54 ur. Delo delavcev se je v tem krajšem 
času razmeroma tako zvečalo v intenzivnosti, da so zvišali parno 
silo gonilnih strojev za 12 — 15"/o. 3. V Northumberlandu in Durhamu 
znáša delavnik premogarjev komaj 7 ur, vhod in izhod všteta, deloma 
samo 6 ur, in to po prostovoljni uredbi podjetnikov. Však rudar — 
in teh je okoli TO^/o — dela v celem samo 6V2 ure. Vendar pa se 
dnevno proizvajanje ni skrčilo v razmerju S : 7, ampak le od 5*77 ton 
na dan v letu 1871. na 570 ton v letu 1892. Od tega čaša se je 
razmerje celo izboljšalo. Akoravno znáša v Súdwalesu delavnik 12 ur 
(1871) in v Northumberlandu samo 7 ur, je izračunil Sir George 
EUiot, eden največjih angleških rudniških podjetnikov, da dobava 



294 A. Božič: Oseraurni delavnik v rudnikih. 



premoga stane ondi 25''/o več kakor tukaj. Seveda so v Northum- 
berlandu dclavci zelo spretni in pridni. 

Na podlagi svojih izkustev priporoča Brassey splošni 8urni de- 
lavnik ne samo v rudnikih, ampak za vse obrte. 

Kakor smo omenili, je le vprašanje izkustva, ali se sme delavnik 
skrajšati na osem ur. Pri odgovoru na to vprašanje je treba pred 
vsem gledati na delavsko moč, na pridnost in vztrajnost delavcev, 
na proizvajano množino blaga, na rudnike, lahkoto ali težkočo do- 
bave rudnin. Oni bo vedno prevladoval v obrtu, katerega delavci so 
najboljši, to se pravi, katerega delavci največ glede množine in naj- 
boljše glede kakovosti proizvajajo. In če je mogoče doseči isti re- 
zultát v osmih urab, naj se uvede Súrni delavnik, in naj se obenem, 
če mogoče, zviša plača. Z boljšimi pogoji se da mnogo več doseči. 
V zadnjih letih se je izboljšala in izpopolnila tehnika, in sicer tudi v 
rudnikih. Nove priprave so se izumile, novi stroji uvedli, úprava 
podjetja je postala mnogo izboljša kakor je bila takrat, ko je pisal 
knjige in zidal železnice imenovani Lord-Brassey. Nová tehnika — 
kjer j o že imajo uvedeno — omogoči, da se lahko več spravi na dan, 
posledica tcmu je pa večji dobiček podjetij. Že to dejstvo samo za- 
dostuje, da se lahko skrajša delavnik. Kjer tega prostovoljno nočejo 
podjetniki storiti, kjer nočejo skrbeti za boljšo upravo svojih rud- 
nikov in zaradi tega ne morejo ali nočejo skrčiti delavnika, tam jih 
naj postava k tému prišili. Dŕžava je dolžna ščititi delavce, ki imajo 
že itak napram svojim delodajalcem dosti slabo stališče, skrbeti za 
telesni blagor delavstva, ker ima tudi ona od tega veliko korist. 

Pa tudi iz človekoljubnih vzrokov bi se moral skrajšati delavnik 
tam, kjer je to mogoče in ni na škodo proizvajanju in obrtu, posebej 
pa še v rudnikih. Pomisliti je treba le na premnoge nevarnosti, ki 
prctijo v jami ždečemu premogarju. Sključen ali iztegnjen leži v svoji 
luknji in kljuje in seká s kladivom ali sekalcem. Slab zrak, napolnjen 
s škodljivimi plini in snovmi, dlha v sebe. Však čas je v nevarnosti, 
da ga usmrte vetrovi ali pa se podre na njega stena. V vodi mora 
stati včasi, in revmatizmu in prsnim boleznim le redko uide. Štati- 
stika tukaj dovolj jasno govori. Poleg vse tehnike pa se nevarnosti niso 
izdatno zmanjšale, ker se le iztežka ali pa sploh ne dado odpraviti. 

Zato so pa iz navedenih vzrokov v rudnikih v nekaterih državah 
že uvedli 8urni delavnik — in to na Angleškem in na Belgijskem, 
pa tudi na Francoskem in Nemškem, če ne povsod, pa deloma. 
Kako je v tem oziru na Avstrijskcm, hočem v naslednjcm razpravljati. 



A. Božič: Osemumi delavnik v rudnikih. 295 

V Avstriji je 8urni delavnik uveden le v dveh ali treh rud- 
nikili. Je H mógoče ga vpeljati v vseh rudokopihŕ Na to vprašanje 
odgovarjamo s pogojnim »da«, in sicer iz sledečih vzrokov: 

1. Za čaša letošnje premogarske stávke v Avstriji so se začeli 
gibati tudi premogarji na Xemškem, posebno v Waldenburškem 
okrožju. Zahtevali so kakor Avstrijci Súrni delavnik, in v med- 
sebojnem dogovoru med odposlanci delavcev in delodajalcev se 
je določilo, da se u vede od 2. aprila 1. 1. Súrni delavnik v Wal- 
denburških 'rudnikih (Arbeiter-Zeitung, 15. febr. 1900). Obenem so 
se zvišale mezde. V pruskih državnih (premogokopih) rudnikih je 
vpeljala dŕžava 1. 1SS9. mesto deset- in enajsturnega dela Surno. De- 
lavni čas se je skrajšal za 25 — 36%, proizvajanje posameznega de- 
lavca le za 10 — -IÔo/q v letu 1891.; ta diferenca se je sedaj, če se 
ne motim, že poravnala. Določnih dat nisem mogel dobiti v roke. 
Rudniki ne delajo z izgubo, ampak neso še precej dobička. Na 
Saskem so v enem in istem okrožju osem-, deset- in dvanajsturni 
delavniki, dokaz, da je Súrni delavnik mogoč in selahko vzdrži tudi poleg 
9urnega, akoravno so rudniki v rokah različnih podjetnikov in je tek- 
movanje mnogo hujše. Če se pa Súrni delavnik obnese na Saksonskem 
in Prusko-Sleskem, je tudi mogoč na bližnjem Moravskem in Ceškem. 

2. Da bi bil tudi v Avstriji Súrni delavnik ne samo delavcem, 
ampak tudi podjetnikom v korist, priznavajo nam izvedenci. Tako 
piše W. Jičinsky, c. kr. svetnik in osrednji ravnatelj, v svoji knjigi: 
Bergmännische Notizen, str. 14S.: »Po mnogem zaupnem opazovanju 
se je dognalo, da dela v lOurnem delavniku le pridnejši in spretnejši 
delavec S ur, večji del delavcev pa poprečno le 7 ur. Naobražen in 
spreten delavec lahko brez prevelikega napora dovŕši v 6 urah isto, 
kar navaden delavec v osmih ali desetih, in možno bi bilo, preiti 
takoj in brez težav na Súrni delavnik, ako bi imeli na razpolago samé 
inteligentne in pridne delavce . . .« S tem pa, da bi se že sedaj 
uvedel Súrni delavnik v rudnikih, bi se dala delavcem priložnost, se 
izobraziti, bi bilo brez veliké izgube mogoče, si ustvariti pridne, iz- 
obražene in dobre delavce. Delavci bi bili prisiljeni, delati boljše in 
hitreje, če bi hoteli ostati pri istem zaslužku, kakor so ga imeli došlej. 
Počasi bi spoznali in vedeli ceniti Surno delo tudi oni delavci, kateri 
še dosedaj tega ne izprevidijo. Tudi rudarska oblast je že predlagala 
Súrni delavnik, in sicer je 1. 1S70., torej pred onim velikim polomom 
1. 1S73. priporočalo ga celovško rudarsko glavarstvo. 

3. Osemurni delavnik je bil že v Avstriji pred letom 1S73. precej 
čaša vpeljan ravno v onih rudnikih, kjer se sedaj morajo delavci 
najbolj boriti za njega. Tako v rudnikih Severne železnice, Rothschilda, 



296 A. Božič: Osemurni delavnik v rudnikih. 

Larisa, Vilčka i. t. d. Sedaj n. pr. še obstoji v rudnikih »Rosičke 
rudarske družbe*, kjer so ga že pred kakimi desetimi leti uvedli. 

4. Ko bi znášalo delo v rudnikih res v celem 10 ur, bi bilo 
umljivo, zakaj se drže podjetniki s tako krčevitostjo lOurnega de- 
lavnika. Na enketi, sklicani začetkom meseca marca od socialno poli- 
tičnega odseka državne poslanske zbornice, se je izrazil o delavncm 
času dr. Fillunger sledeče: V ostrovskem okrožju je uveden lOurni 
delavnik, vračunjena vhod in izhod, torej od trenotka, ko nastopi 
rudar pot v jamo, do trenotka, ko stopi na prosto. Ako odračunimo 
od tega čas, katerega potrebuje za vožnjo v globočino in iz jame, 
potem čas, kateri preteče, predno pride rudar na svoje mesto, kjer 
se usede k delu, prestanke med delom, provzročane po razstreljanju 
in s tesarskim delom, počitek i. t. d., dobimo čisti delavni čas, ki 
znáša 6V2 ure. — ■ Enako so poročali drugi zvedenci. Izvajanjem teh 
mož smemo popolnoma verjeti, ker se strinjajo s podatki iz drugih 
krajev in odgovarjajo popolnoma ra^meram. Vpraša se le: Bi ne 
bilo mogoče teh prestankov skrajšati ? Z večjo tehniko pri ureditvi 
rovov in razstreljevanju, s pomočjo pomožnih delavcev, boljših pri- 
prav za odvažanje premoga bi se dalo doseči isto, kar so dosegli 
drugod: skrajšanje prestankov, skrajšanje delavnika, ne da bi trpel 
na tem čisti delavnik. 

5. Najbolj uvaževanja vreden je pa sledeči ugovor. Kakor. svoje 
dni angleška rudniška podjetja, tako se izgovarjajo tudi avstrijska s 
tem, da bi morala veliko novega kapitála investirati, ker bi se mo- 
rale jame popraviti, uvesti tretja skupina delavcev, kopati nove 
jame i. t. d. To je sicer res. Pa vpraŠam zopet: Komu v korist bi 
pa bile te investicije? Ako bi bilo dokazano, da se v Surnem de- 
lavniku manj proizvede, bi imela podjetja škodo, ker se novi kapitál 
ne bi obrestoval. Ker pa je, kakor smo prej dokázali, ravno nasprotno 
resnica, da se namreč proizvajanje ne zmanjša, ampak ostane isto 
ali se celo še pomnoži, bi se sicer ne nanagloma, pa vedno boljše 
kapitál obrestoval in amortiziral. Pri vsem tem pa bi imeli delo- 
dajalci ta dobiček, da bi si vzgojiU in pridobili inteligentno, pridno 
delavstvo, ki bi vedelo ceniti novo uredbo in se po njej ravnati. 
Ravno na zadnje dejstvo se pri nas še premalo gleda. Da le ima 
podjetnik delavce — kako je delavstvo, zadovoljno ali nezadovoljno, 
izobraženo ali ne, ali živi v zadostnih življenskih razmerah ali ne, na 
vse to se še pri nas v Avstriji na lastno škodo podjetij premalo 
paži. Da je tako, je vzrok ta, ker se v mnogih podjetjih gospodarji 
prehitro menjajo. Mnogi podjetniki gledajo le na to, kako bi obrt 
svoj dobro prodali in si s tem osigurali brezdelne rente. — Vzrok 



A. Božie: Osemurni delavnik v rudnikih. 297 

pa je mnogokrat, da, skoraj večinoma tudi trenotna dobičkoželjnost 
in pohlepnost po visokih dividendah. 

6. Da ne- trpi pri Surnem delu proizvajanje, smo dokázali v 
splošnem delu. Ravno tako ne bi trpel naš obrt vsled svetovne 
konkurence, kar smo tudi že prej omenili. Ťukaj moramo posebej 
se ozirati na premogokopska podjetja. Avstrija izvaža največ vXemčijo 
in največ iz Xemčije uvaža. Ce pa lahko Nemčija v tej obrtni pa- 
nogi tekmuje z drugimi dŕžavami, če lahko izvaža v druge dŕžave, 
celo v Italijo v novejšem času, na drugi stráni pa niti ne zadoščuje 
lastni potrebi ter mora uvažati premog posebno iz Avstrije, smemo 
iz tega sklepati, da, če ne škodi Nemčiji Súrni delavnik, tudi nam 
ne bi škodil, posebno če pomislimo, da je pri nas dobava premoga 
v mnogih ozirih ložja, in da se naša industrija šele razvija v ono 
veliko drevo, katero je vzraslo v drugih državah iz malih obrtnij. 

Ta izvajanja so nas torej privedla do zaključka, da je tudi v 
Avstriji Súrni delavnik mogoč. Pa vendar se socialnopolitični odsek 
ni odločil za predlog socialnodemokratskih poslancev, ampak je 
sklenil na predlog poročevalca dr. Foŕta, sprejeti 9urni delavnik za 
podlago nadaljni razpravi. Omenjeni náčrt dr. Fofta dovoljuje celo 
od 9urncga delavnika, ki se kot normálni delavnik za rudarje pod 
zemljo naj sprejme v zákon, izjeme tam, kjer so zavoljo gcologičnih, 
teliničnih in drugih važnih razmer neobhodno potrebne. 

Ker pa se vláda še načelno ni izrekla za predlog, ne proti 
predlogu dr. Foŕta v socialnopolitičnem odseku, bi bilo odveč, že 
sedaj razpravljati o tej stvari. Ako se ne uvede naravnost Sumi 
delavnik, uvede se na však način, toliko se lahko reče že danes, 
9urni, kakor so storili to na Anglcškem — in kakor tam, tako tudi 
pri nas ne bomo dolgo čakali Surnega dela. *) 

') Za sestavo tega spisa sem porabil sledeče vire: 

Dr. Lujo Brentano: Ueber das Verhältnis von Arbeitslohn und Ar- 
beitszeit zur Arbeitsleistung; Leipzig. — 

Dr. Leo Verkauf: Die Gesetzgebung zu Gunsten der Bergarbeitcr in 
Deutschland und Oesterreich (Archiv fúr sociale Gesetzgebung und Štatistik, 
IV. zv., str. 618.) — 

Dr. F. Schuler: Der Normalarbeitstag in seinen Wirkungen auf die 
Production (Archiv f. soc. Gesetzgebung und Štatistik. IV. zv. 82 si.) — 

Dr. Gerhartpl. Schulze-Gävernitz: Der Grossbetrieb, Leipzig 1892. 

Časnika: Neue Freie Presse und A rbeiterzeitung, in sicer štev. 
za čaša stávke od začetka (6.) prosinca — 25. sušca t. 1. — 

Časopis: Die Zeit, 1900, XXII. 3. Február, štev. 279.: Der Achtstun- 
dentag im Kohlenbergbau. Von Prof. Dr. Lujo Brentano. -I- />'• 

.Ljubljanski Zvon« 5. XX. 19<1<1. 21 



298 



Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 



Iz pisem Jarja Šubica. 

Ob desetletnici njegove smrti. 
Priobčil Ivan Subic. 




XII. 



Dragi Ivan! 



V Atcnah, 20. marca 1880. 



mannom 
paleto v 



ostati 
rokah 



olgo Ti že zopet nisem pisal — toliko imam vedno 
posla, da v resnici ne pridem do pisanja. Pri 
Schliemannovih je dela še za dve leti — a imeli 
bi že zdaj radi dokončano — ; mož hoče vse na- 
enkrat, dobro in — zastonj ! Ker pa žclim s Schlie- 
V ugodnem razmerju, delám sila pridno in držim 
>od zore do mraka«. Poleg tega svojega glavnega 
posla delám tudi pri obeh Zillerjih; starejšemu portretiram gospo, 
mlajšemu sem pa komponiral ražne figúre za neke ornamente, sedaj 
pa slikam njega po naturi, umrlo njegovo sestro pa po fotografiji, 
Iz tega vidiš, da je Juri priden in da ima jako malo čaša zase, da 
bi se oddahnil. Včasih sam ne vem, kje se me glava drží. Trikrát 
na teden poučujem še trinajstletno hčerko angleškega poslanika 
Courbetta v risanju; plača mi briljantno od ure. Tisti franki niso 
napačni in so mi jako dobrodošli poleg mojih rednih dohodkov. Z 
denarjem je namreč tukaj križ. Dasiravno ne obiskujem veselie in 
grem le malokdaj v gledališče, dasiravno živim jako solidno in se 
ogibljem vseh izkušnjav, vendar denár gine kakor kafra! 

V družini angleškega poslanika so mi jako prijazni in bil 
sem že raznim visokim dostojanstvenikom predstavljen. Gospa po- 
slanikova se tudi posebno zanima za moj položaj in mi prigovarja, 
da bi se naselil stalno v Atenah. Prvi je to misel sprožil starejši 
Ziller in začel delovati zanjo — menim, da sem Ti že enkrat pisal 
o tej zadevi — a sedaj je stvar nekako zaspala, ker se jaz ne morem 
práv iz srca ogreti zanjo. Profesúra bi človeka pač za silo preskrbela, 
a jaz čutim, da bi bilo bivanje v Atenah smrt mojega umetniškega 
delovanja in napredka. Dosedaj sem bil edino le na dunajski akademiji, 
in Ti sam najbolje ves, da ta ne zadošča. In na tej pomanjkljivi 
podlagi naj se naselim tu — ter pozabim še to, kar znám! No, 
vederemo. — - Poslanik Courbett je opozoril na moje delo tudi kralja, 



Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 299 

ki se sploh jako zanima za Schliemannovo zgradbo in je báje ob- 
Ijubil^ da pride enkrat pogledat moje slike. Sploh so poslanikovi tako 
Ijubeznivi Ijudje, da človek izgubi v njih hiši vsako bojazljivost in 
nastopa skoraj tako prosto, kakor bi bil také družbe že od nekdaj vajen. 

Drugih posebnosti se mi ni prigodilo v zadnjem času. Obedujem 
še vedno v hotelu, a najbrže se bodem v kratkem drugam preselil. 
Preteklo nedeljo in soboto smo imeli zopet nepričakovan mraz in 
sneg. Atenčani pravijo, da že dvajset let niso doživeli tolike zime. 
Mraza je bilo — 4** C, snega pa je padlo za malo ped. — 

V ponedeljek so obhajali Grki pepelnico. Ker »praznujem« vse 
grške praznike, sem bil ta dan prost, in peljala sva se s Pavlom 
Zillerjem v Daphne in dalje skoraj do Eleusisa. Pot je bila krásna. 
Okolica, sela in morje — to dela sliko, ki jo človek mora videti z 
lastnimi očmi, popis bi le razžalil to lepoto! Skoraj na však korak 
se vidijo starinski ostanki in spomini na nekdanje slávne dobe Grkov. 
Pokazali so nam tudi mesto, kjer je báje sedel Kserks, ko je pre- 
gledoval svoje bojne čete. 

Morebiti bodem prihodnji teden obširneje pisal, osobito pa o 
svojem položaju glede ostanka v Atenah — za danes pa sklepam. 
Zdravstvujte vsi in praznujte velikonočne praznike veselo ter se 
spominjajte daljnega Jurja, ki si te dni bolj nego kdaj želi biti med 
vami! 

Srčen poljub 



XIII. 



od Tvojega Jurja. 



V Atenah, 1. mája 1880. 



Dragi Ivan! 

Včeraj teden, ravno dan pred svojim godom, sem dobil Tvoje 
lepo voščilo, za katero Ti izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Tudi jáz 
želim in ponavljam iz dna srca, da ostane najino prijateljstvo neraz- 
rušljivo do — smrti. 

Smrt! Ta beseda se mi te dni tolikokrat ponavlja, ko sem 

zvedel, da Karlina ^) ni več! Karlin umri manjka mi izrazov, da 

bi povedal, kar čutim v srcu. Celo življenje se mi zdi kakor sanje; 
koliko prijateljev in znancev je šlo v kratkem tja, od koder ni no- 
bene vrnitve več! Bralec^), Strohhecker 2) in zdaj še Karlin Jože, 

*) Glej letošnji »Ljubljanski Zvon«, strán 37. 
*) Bralec je umri kot osmošolec v Ljubljani. 

») Strohhecker je bil jako nadarjen slikar, dunajski tovariš Jurjev. 

21* 



300 Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 



najboljši, najplemenitejši med njimi! Kako živo se še spominjam 
njegove prvé poti na Dunaj, ko je ostavil semenišče Ijubljansko. 
Prvo noč je spal pri meni — koliko sva takrat govorila! In poznejše 
življenje na Dunaju, ražni izleti in druge prilike ... a kaj čem dalje, 
prehudo mi jel Ohraniva mu blag spomin, in lahkamu zemlja dunajská! 

Vrhutega pridejo še žalostne novice o teti Speli in očetova 
pisma, v katerih mi toži, da . . . . provzročuje njima in materi več 
skrbi in sivih las nego mi vsi drugi; da je Tine pri vojakih bolan i. t. d. 
— kako naj bode potem človek vesel in uživa življenje v tujini.?*! In 
meni gre vsaka taká stvar do srca, kakor veš . . . 

Pa dovolj o tem. — Juri ne sme glave povešati. Obrabri se in 
piši mi vsaj Ti kaj veselega in zabavnega iz domovine! Bodeš že 
kaj našel, če ne pri sebi, pa pri tujili Ijudeh — da bo le kaka pri- 
jetna vest o mojih znancih! 

Na dan svojega godu sem bil v Kefisiji z mlajšim Zillerjem in 
preživel razmerno zelo lep dan. Seve, pravé druščine ni bilo; po- 
grešal sem marsikoga, v prvi vrsti pa Tebe. Kdaj se pač vidiva ? 
Kako želim zopet biti na Dunaju in dati slovo tej lepi deželi, ki se 
mi zdi vedno le kakor pobeljen grob . . . 

Zdrav sem in delám vedno enako naporno. Vročina se pričcnja 
in obeta dokaj neprilik. Iz hotela »ď Angletcrrc« sem se prcsclil v 
drugo stanovanje, kjer imam bolj mir in kjer tudi ceneje živim. Ccmu 
bi denár po nepotrebnem metal skozi okno ? 

Grki praznujejo jutri Veliko noč. Zato že več dni neprestano 
streljajo, zvonijo in muzicirajo ter uganjajo ceremonije, da je groza. 
Zanimivo je to gledati in spoznavati, ker je našim obredom vendarle 
zelo malo enako. 

In kako se godi Tebi, dragi Ivan } Pozdravi brata Janeza in 
prijatelje, ki se zame zanimajo, najlepši pozdrav in poljubov brez 
števila pa Tebi od Tvojega najzvestejšega in najboljšega prijatelja 

Jurja. 
XIV. 
V Atcnah, dan pred sv. Jakobom 1880. 
Dragi Ivan! 

To pismo Ti pišem s svojo desno roko črez morje, hribe in 
doline (to je le fráza, v resnici bi rabil predolg »štilček« za to) in 
želim, da bi Te našlo pri najboljši volji . . . 

Iz tega nenavadno slovesnega začetka si gotovo že »pogruntal«, 
da pišem v poscbncm duševnem stanju svoj list. In istina je! Veš, 



Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 301 



zadnje dni imam mnogo druščine iz domovine. Ražni učenjaki so 
prišli gledat v Olimpijo starine in drugo šaro, ki jih zanima, potem 
pa smo v Atenah malo pokazali, kako známo biti »fajn fantje*. Pol 
leta sem živel kakor v samostanu, sedaj pa mi ne more nihče za- 
meriti, če smo bili malo židane volje in dali marsikateremu franku 
slovo na »nimer< . . . 

Tu zdaj vražje pripeká, in človeku se zdi, kakor bi bil noč in 
dan v parnih toplicah. Praznik pa imamo skoraj však dan; svetniki 
so vsi veliki, potem pa pride tisti dan, ko je kralj prišel na svet ali 
pa njegova žena Olga, ali če že drugega ni, je pa god enega ali 
drugega izmed princev, ali pa končno kak spominski dan iz grške 
zgodovine itd. itd. Včeraj teden so dobili brzojavko iz Berlina, da 
so jim na kongresu prisodili mnogo dežele — to je bila radosti Tri 
dni so streljali skoraj brez prestanka, in zvečer je bilo mesto raz- 
svetljeno do zadnjega kotička. >Estrajharjev« pa nimajo ravno radi, in 
povsod se čuje zabavljanje. Celo v gledališču so hoteli predstavljati igro, 
v kateri se Avstrijci zasmehujejo, a policija je to pravočasno zabránila. 

Začel sem o politiki, in zato je čas, da neham. Upajoč, da 
dobim kmalu kaj vešti od Tebe, dragi braté, ostajam s premnogimi 
pozdravi in poljubi 

Tvoj 

stari Juri 

XV. 

V Atenah, 2. avgusta 1880. 
Dragi moj ! 

Včeraj sem imel imeniten obisk — sam >basileus ton hellenon* 
je posetil Schliemannovo palačo in si podrobno ogledal moja dela. 
Kralj je prišel v spremstvu dveh dvornih gospodov, katerih imen pa 
si nisem zapomnil, ker so ta nesrečna grška imena vsaj po pol ure 
dolga — in se je mudil skoraj eno uro, večinoma pri mojih do- 
vršenih delih, oziroma pri načrtih zanje. Imel sem priliko, kralju vse 
natanko razložiti in mnogo ž njim govoriti. Dobil sem vtisk, da je 
mož jako izobražen na umetniškem polju — kak kontrast v primeri 
s Schliemannom! Zanimal seje tudi za moje osebne razmere, in zdelo 
se mi je, kakor da bi bil informiran o korakih glede mojega ostanka 
v Atenah. Izpraševal me je tudi o dunajskih odnošajih na akademiji 
in med raznimi znanimi umetniki — sploh je bil jako zgovoren in 
Ijubezniv. Moji znanci mi svetujejo, naj izkoristim ta obisk — a Ti 
veš, da je moj sklep storjen, in da ne ostanem na Grškem. Tudi 
imam premalo tiste — recimo židovské — náture in energije, da bi 



302 Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. 

si znal sedaj delati pot v také kroge; pa kaj bodem to razlagal, saj 
sam le predobro ves, kak značaj imamo Slovenci v tem oziru! 

Poslovilo se je Njega veličanstvo naj milostnej e. Ta obisk, o 
katerem že pišejo današnji listi, me je jako razveselil, ker vidim, da 
se celo najvišji krogi zanimajo zame, in ker mi to daje up, da se 
mi je delo precej posrečilo. 

Toliko v naglici, da zabeležim, kdaj in kako sta se prvič sešla 
dva znana Jurja — eden je bil Štefanov Jurca iz Poljan, drugi pa 
Georgios L, kralj vseh Helencev. 

Zdravstvuj in piši kaj! Pozdravlja Te prisrčno 

Tvoj 

Georgios. 

XVI. 

V Atenah, 21. októbra 1880. 
Dragi Ivan! 

Danes opoldne sem dogotovil v stanovanju prof. Zillerja neko 
šestdnevno delo (pompejanski friz na steno), sedaj pa hočem nekoliko 
odgovoriti na Tvoja dva zadnja lista. 

Pri dr. Schliemannu sem 13. t. m. nehal delati. Nisem sicer z 
vsem gotov, in marsikaj je še ostalo, kar je bilo namenjeno za sli- 
kanje, a doktor je želel, da bi se delo ne nadaljevalo, dokler ne 
pride domov, kar se bode menda zgodilo v osmih dneh. Med tem 
časom bodem dogotovil Zillerju portrét, s katerim sem bil po leti 
prenehal. Ce se s Schliemannom ne pogodiva še za dalje, bodem 
potem risal par študij in morebiti nekaj portrétov, ker mi gospa po- 
slanikova vedno prigovarja, naj ostanem še tu; govorila je z raznimi 
znankami, in te se hočejo tudi dati slikati — zato sam Še ne vem, 
kako se bode razvila moja najbližnja prihodnost. Zdaj sem začel že 
delati náčrte za domov. Crez LaŠko ne pôjdem, ker mi ne káže ostati 
v Rimu in nimam tam nobenega znanca. Najbrže pôjdem neposredno 
na Dunaj nazaj. 

Kralj je v nedeljo prišel v Aténe in je bil jako slovesno sprejet. 
Vse Ijudstvo je vrelo skupaj. Danes je bil otvorjen državni zbor v 
navzočnosti kralja in kraljice. 

Mudi se mi že, in zato sklepam svoje pisanje s srčno željo in 
nado, da Te nájde pri najboljšem zdravju in v najprijetnejšem položaju. 
Bog Te živi in prejmi vroč poljub 

od Svojega 

Jurja. 



Demeter: V gori zeleni . . . 303 



XVIL 

V Atenah, 6. novembra 1880. 
Ljubi Ivan! 

Danes sem bil pri Schliemannu — on ne misii več dati slikati. 
Drugih gotovih del, ki bi mi toliko nešla, da bi se izplačalo, podalj- 
šati svoje bivanje v Atenah, nimam in zategadelj mislim, da se bodem 
vkakih štirinajstih dneh vkrcal na ladjo, ki me ponese proti domovini! 

Družina poslanika Courbetta je odpotovala vsled nepričakovanih 
naročil angleške vláde v Carigrad in se vrne v enem tednu. Tedaj 
izvem podrobneje, kako je s portreti, o katerih sem Ti v zadnjem 
listu menda pisal, in bodem vedel urediti svojo hišo. 

Janezovo pismo sem včeraj prejel — srčen mu pozdrav! Z željo, 
da Te to pismo nájde židane volje, Te najprisrčneje pozdravljam in 
ostajam 

Tvoj 

Juri. 

XVIII. 

V Atenah, 2. decembra 1880. 
Ljubi moji 

V naglici Ti poročam, da se danes odpeljem v Pariz k Hynaisu, 
ki je dobil neko večje naročilo in me je nujno povabil, da mu po- 
magam. Več o tej stvari, ko pridem v Pariz, od koder Ti bom takoj pisal. 

Najprisrčnejši pozdrav in sto poljubov 

od Tvojega 



Adijo, Grška! — 



Jurja. 



\^ 



V gori zeleni . . . 



gori zeleni na hrastovi veji V gori zeleni so zbrali se vrani, 

oglasil se črni je vrán: na hrast prileteli šumnó, 

>Vgosteneznanegavranepovabim, kjer je viselo izpačenih ustnic 

ko umrje za gorami dan.« že očrnelo telo. 

»V goro zeleno prišel je mladenič, 
tu vzel je slovo od sveta; 
zakaj je to storil, Bogu bo govoril, 
— nam pustil telo je, kra-kra!« 

Demeter. 



304 



Dr. Ivan Robida: O kugi. 




O k u g i. 

Spisal dr. Ivan Robida. 

(Dalje.) 

o so bile vodilne misii vseh terapevtov s serumom, 
pred vsem Rouxa in Behringa. Behring je vcepljal 
konjem vedno večje množice bacilov, ki provzročajo 
difterijo. Čim več glivic je spustil posameznemu konju 
v kri, tem več in tem učinljivejše protistrupne krvne sokrvice, t. j. 
seruma, je imela dotična žival. Končno je vzel konju gotovo mero 
krvi, napojene s tem bacilskim protistrupom. 

Mislimo si torej, da otrok zboli za davico. Slabo se mu godi — 
bacilov je zašla v njegovo kri tolika množica, da telo ne more pro- 
izvesti dovolj antitoksina. Tu pride zdravnik in zabrizgne v konjski 
sokrvici nahajajoči se antitoksin, to se pravi: premali množici proti- 
strupa, kakor ga je stvoril otročji organizem, je dodal u met n o še 
nekaj protistrupa. In sedaj bo dovolj, da nadaljuje kri uspešen 
bolj proti bacilom in njih razpadlinam. Antitoksina je dovolj, raz- 
padline onemorejo — otrok je rešen! 

Naj se mi oprosti, da sem navidezno zašel od svojega predmeta. 
Vendar se mi je zdelo neobhodno potrebno, da sem vrinil to dis- 
kusijo vmes. 

Kakor pri difteriji, takisto je pri kugi. Po teh načelih sta tudi 
učenjaka Kitasato in Fersin napravila sérum proti kugi, Poslednji 
zdravnik poroča, da je otel izmed 28 za kugo obolelih oseb 25 smrti. 
Vsekakor stvar ni še dognana; vendar je danes že popolnoma jasno, 
da je to edina pravá pot zdravljenja ne le za kugo, ampak sploh 
za vse infekcijske bolezni. 

Drugih lečil v pomenu besede proti kugi nimamo. Kar se je 
rabilo kdaj in se še rabi, je nezadostno in jako dvomljive vrednosti. 
Priporočalo se je tekom stoletij vse — vprav brezštevilna množica 
zdravil svedoči, da ni nobenega zanesljivega bilo v celi ogromni zbirki. 

Tako smo pregledali vzroke in pojave te grozne bolezni in 
povedali, kako jo lečiti, kako jo odvračati od nas. Predno končam 
današnje predavanje, mislim, da ne bo nezanimivo, ako se ozremo 
še nekoliko po zgodovini raznih epidimij »črne smrti«. — 

Brez dvoma je, da so poznali kugo že v starih časih. Mimo- 
grede je omenjajo grški pisci, in za Justinijana 1. 542. nastopivša 



Dr. Ivan Robida: O kugi. 305 



bolezen, imenovana »pestis inordinaria*, pač težko da je bila kaj dru- 
gega nego pravá kuga. 

A prvo povsem zanesljivo poročilo o kugi v Evropi imamo pa 
šele iz 1. 1349. Zanesli so jo tedaj \z Italije v naše kraje. Preplula 
je južno Avstrijo ter razvila svoje delovanje na vprav grozen način. 
Stará kronika poroča, da je tedaj umrlo na Dunaju, ki je tedaj 
štel kakih 70.000 prebi valcev, po 1200 Ijudi na dan. V isti kroniki 
se čita: 

>Da wurde das Sterben in Oesterreich gar gros, ganz besonders 
zu Wien, also dafi man alle Leut, arm u. reich, musste legen in den 
Gottesacker zu St. Coloman. Und starben soviel Leut, an einem Tag, 
1200 Leichen, so da gelegt wurden in den Gottesacker; u. waren 
daselbst 6 Gruben gegraben bis auf das Wasser, u. man legte in die 
eine Grube 4000 Leichen, ohne die, die heimhch begraben wurden 
in den Klostern u. den andern Kirchen. Der Herzog floh aus der 
Stadt gen Purkersdorf u. verbot, dafi man niemand duríte legen auf 
die Freithôf ilberall in der Stadt. Und auch viel Leut flohen aus der 
Stadt, deren viel auf dem Land starben. Und auch zeigte sich die 
Sterblichkeit an den Leuten also: an welchen Leuten sich rothe 
Sprinkel oder schwarze erhoben, die starben alle an dem 3. Tag, u. 
auch entsprangen den Leuten Driisen unter den Achseln, die starben 
nahé alle an dem 3. Tag. Es war auch der Jammer so grófi, dafi die 
Leute barfufi Kirchfahrten gingen u. thaten Grofie Gebet. Das half 
alles nichts. Auch war manches Haus dort zu Wien, wo siebzig 
Menschen aussturben u. auch mehr, also dafi manches Haus od stund, 
dafi die Leute alle todt daraus waren. Und wie viel Gut u. Erbe 
ward so erblos, dafi niemand war, der sich sein unterwand; die Leute 
sagten, sie hätten gar genug, soUten sie nur leben. Und wie grófi 
die Sterblichkeit war, konnte man die Wahrheit nie erfahren. Der 
Lai-Pfaffen starben soviel, dafi zu St. Stephan allein ihrer starben 54. « 

Kakor uče drugi viri, je bilo tedaj mrtvecev 500—900 na dan. 
Povprečno je pobrala kuga od Veliké noci do sv. Mihela 40.000 Ijudi, 
pomrlo jih je torej nad polovico; nič manj ne po drugod. Slávni 
Boccacio poroča, da jih je umrlo samo v Florenci 90.000. Kako 
strašno je razsajala bolezen med Ijudstvom in kako ga je zbegala, 
svedoči morda najbolje sledeči odstavek iz Boccacijevega poročila: 

Ko pa je postalo zlo splošno, zaprla so se srca prebi valce v 
Ijubezni. Bežali so pred bolniki in njihovo lastnino, nadejajoč se, da 
se rešijo na tak način. Drugi so se zaklenili s svojimi ženami, otroki 
in pošli po hišah, jedli so in pili, kar je bilo dobro in drago, vendar 



306 Dr. Ivan Robida: O kugi. 



redno zmerno in brez vsega razkošja. Nihče ni piihajal k njim, ni- 
kako poročilo o bolezni ali smrti ni prestopilo praga njihovih sta- 
novanj; zato pa so si preganjali čas s petjem, godbo in drugo zabavo. 
Drugi zopet seveda so mislili, najboljše je, da jemo in pijemo, da 
se zabavamo kakorkoli že in si ne odrečemo nikake želje, pa najsi 
bode že, kakor hoče. To je najboljše lečilo. Hodili so noč in dan iz 
gostilne v gostilno, popivali brez mere in zadržka, kolikor se jim je 
poželelo. Na tak način so se seveda tudi po svoje izogibali vsem 
bolnikom in prepuščali dom in posestva usodi kakor Ijudje, katerim 
je že odbila smrtna ura. 

V tej splošni bedi in edinščini je propadal však ugled božjih 
in posvetnih zákonov. Večji del uradnikov je pomrlo za kugo ali 
pa so ležali bolni, ali pa so izgubili toliko členov rodbine svoje, da 
niso mogli opravljati nikakega posla; zatorej je odslej delal vsakdo, 
kar se mu je Ijubilo. 

Drugi zopet so ubrali v načinu svojega življenja srednjo pot. 
Jedli in pili so, kakor se jim je zdelo vprav dobro; pohajali so in 
nosili s seboj prijetno dehteče cvetice, zelišča in slastila; duhali so 
semtertja ob njih, misleč, da si ukrepe glavo ž njimi in da se ubra- 
nijo škodljivega vpliva gnilega zraka, katerega so okuževali bolniki 
in mrliči. 

Drugi pa so bili še previdnejši. Dejali so, da ga ni boljšega 
sredstva izogniti se kugi, kakor bežati pred njo. Ostavili so torej 
mesto, svoja bivališča, sorodništvo in preselili se moški kakor ženské 
na kmete. Vendar je tudi teh mnogo umrlo; in sicer so umirali po- 
polnoma odstranjeni od celega sveta, ker so sami také vzglede kázali. 
Tako se je torej zgodilo, da je skoro meščan pred meščanom, sosed 
pred sosedom, sorodnik pred sorodnikom bežal — ne da jih poseti — 
in da je končno — tako silno je udusil strah slednje čuvstvo — 
ostavil brat brata, sestra sestro, soproga moža in celo oče svojo 
lastno deco in jih prodal neposečene in neoskrbljene njihovi usodi. 
Tako pa so vsi, kateri so ostali brez pomoci, bili izročeni rokam 
lakomnih poslov, kateri so, zahtevajoč visoko plačo, prinášali bol- 
nikom jedil in zdravil in so bili navzoči ob njih smrti; no, svojega 
dobička niso se čestokrat predolgo veselili — vzela je tudi nje črna 
smrt. Tedaj pa je izginila pri onemoglih tudi vsaka sramežljivost in 
nravnost; žene in dekleta so pozabile na svoje poštenje ter so rabile 
za gojenje svojih teles brez razlike moške in ženské najnižjih stanov. 
Žene, sorodniki in sosedje se niso zbirali več kakor inače v hišah 
umrlih — da se udeleže žalosti preživelih. Sosedje niso več nosili 



Dr. Ivan Robida: O kugi. 307 



mrličev v izprevodih; brex navadne množice duhovnikov, brez petja 
in prižganih voščenk so se vŕšili pogrebi. Premnogo jih je umrlo 
popolnem osamelih; srečen oni, za katerim so sorodniki in znanci 
jokali. Na mesto bolesti in žalosti je stopila ravnodušnost, smeh in 
sala, zlasti ker so Ijudje, zlasti ženské, mislili, to je dobro sredstvo 
proti obolenju. Redkokdaj je šlo 10—12 pogrebcev za krsto; mesto 
navadnih nosilcev in grobokopov je bilo vMdeti najete Ijudi najnižjih 
slojev Ijudstva; brez molitve, brez voščenke so nešli le-ti truplo do 
najbližje cerkve ter je potem vrgli v katerisibodikoli grob, kjer 
je še bilo kaj prostora. Med Ijudmi, katerih ni prištevati bilo sred- 
njemu stanu, in med navadnim Ijudstvom je bila nesreča še hujša. 
Med temi jih je ostalo bodisi radi revščine, bodisi radi brezskrbnosti 
po največ v stanovanjih ali v njih bližini — in umirali so tisočero. 
Marsikako življenje je ugasnilo po noci in po dnevi na česti in 
ulicah. Pri mnogih je razglasil šele smrad napol gnilih trupel njihovo 
smrt. Cestokrat so sosedje, boječ se, da ne nalezejo bolezni, vzeli 
mrliče iz stanovanj ter jih položili med hišna vráta, kjer so jih v 
jutro mimoidoči v celih vrstah ležeče našli. Navadno so polagali po 
tri do štiri na nosilnice, in tako se je zgodilo, da so moža in ženo, 
očeta in mater v družbi dveh do treh sinov skupno nešli na isti 
nosilnici na mrtvišče. Pogosto se je tudi zgodilo, da se je enemu po- 
grebu pridružil vrstoma na česti drugi; tako je izprevod, predno 
so prišli do pokopališča, narastel desetero. — 

Morda ne manj zanimiv list iz te dobe je ohranjeno pismo 
pesnika Petrarke, čigar Lavra je, kakor znano, tudi umrla za kugo 
Petrarka, znan sovražnik zdravnikov, piše svojemu bratú: 

»Moj brat! ! ! Kaj naj poročim? Kje naj pričnem ? Kam naj se 
obrnem? Povsod je bolest, povsod osuplost! Na meni samem vidiš 
ono, kar je Vergilij o tako velikem mestu pisal; kajti tu je ne- 
znosna žalost, tukaj je strah in bojazen in povsod slika smrti! 
Dal Bog, moj brat, da se nisem rodil ali sem preje umri! To leto 
ni nas oropalo samo naših prijateljev — iztrebilo je naravnost svet 
svojih prebivalcev. In ako je še kaj pustilo, glej, prihodnje leto po- 
lasti se še ostanka, in smrtna kosa pokosi vse, kar je še ostalo. 
Kako? Ali bodo verjeli zanamci, da so vrveli nekdaj čaši, kateri 
so ne le to in ono deželo, ampak skoro celi svet gledali brez stanov- 
nikov, in vendar se ni nebo ločilo od zemlje, ni bilo vojska in ne 
drugih nesreč? Kaj ste videli kaj enakega, kdaj govoreči čuli o 
tem ? Kje leže listine, v katerih stoji zapisano, da so opustošene hiše, 
izpraznjena mesta, polja neobdelana in poljane krite z mrliči, krátko- 



308 



Jos. Kostanjevcc: Utrinki. 



malo, da je zemeljski ris v strašno puščavo brez konca izpremenjen ? 

Vprašaj zgodovinarje — molče — vprašaj prirodoslovce — kamene. — 

Obrni se k svetovnim modrecem — skomicgujejo z rameni, gubančijo 

čelo, polagajo prst na ústa in velevajo: molči! — Kaj boste verjeli 

vi, ki pridete za nami? Doživevši vsc, dvomim skoro o tem, misleč, 

da so sanje; žal, da sem zavesten, da gledam z odprtimi očmi, da 

pogrešam, domov prišedši, Ijubljene svoje in se prepričavam iznova 

ob istinitosti onega, o čemer tarnam in tožim«. 

(Konec prih.) 




UtPinki. 

Spísal Jos. Kostanjevec. 
III. 

»Pet pedi«. 

(V spomin Fr. Gestrinu.) 

il je lep poletni popoldan, ko sva sedela v senci pred 
kolodvorsko gostilnico v Postojni. Pod nama se je 
razprostiral prijazni trg. V solnčnih žarkih so se 
kopale trške strehe, a križa na višku obeh zvonikov 
župné cerkve sta žarela kakor rdeči plamenici. Listje 
divjih kostanjev v drevoredu je temnelo, samo semtertja se je medlo 
zasvetlikalo, ko je potegnila sapa od severa. 

V daljavi je sivel širokoglavi Nanos, obrobljen v ozadju s črnimi 
lisami, ki so se semtertja pretrgale, a se kmalu potem združile v 
dolgo temno črto, izgubljajočo se polagoma v nedoglednosti. Na 
nasprotni stráni je počepalo nizko zaraslo gričevje v valoviti krivi 
črti. Vmes je bilo videti nekaj manjših vaši z rdečimi zvoniki, a 
tam daleč je črnelo zidovje Oreškega grádu. 

Oba sva bila zamišljena ter sva molče zrla v to panoramo. 
Crez nekoliko čaša se predrami prvi on. Obrne se proti meni 
ter potegne z desnico preko kratkih rumenkastih brčic. 
»Ali veš, kaj premišljujem?* 
»No, kaj .?« 

»Gotovo zopet razmišljaš, kako bi kaj »ustvaril« za »Zvon«!« 
»To je presplošno! Tako se lahko ugane!« 
»Dobro, torej kaj natančnejšega! Počakaj . . .« 
Njegovo oko se je vprlo v moje, in njegove ustnice so se za- 
okrožile na nasmeh. 



Jos. kostanjevec: Utrinki. 309 



»Težko bode kaj,« je dejal ter podprl glavo v desnico. Zopet 
je zri tja doli predse ter molčal. 

»Da, to je!< sem dejal črcz nekaj hipov. »Kar ti zdaj vre po 
glavi, ni snov za kako pesem, pac pa za — daljšo povest! Nimam 
li práv r « 

Hitro se je sklonil kvišku, in na njegov obraz je prisijal živah- 
nejši izraz. 

»Prav imas! Glej, tam doli ono poslopje! Vidiš, to je grád; 
imenujva ga — Kot. In v tem grádu je arhiv — imenujva torcj 
povest »Iz arhiva«. — Ta-le skupina hiš naj pa bo trg — Lesnice.« 

Govoril je hitro in kázal z roko predse. 

»Kje so pa osebe ?« 

»Poln jih je ves trg!« 

In začel mi je razkladati svoj náčrt. 

Nazadnje pa je dostavil: 

»Toda, ako hočem še kaj napravili, móram hitro začeti!« 

Njegovo lice se je zatemnilo, in v njegovo srce so je usclila 
ona zla slutnja, ki ga je preganjala vedno, bodisi na samem, bodisi 
v veseli družbi. 

Sočutno sem ga pogledal ter dejal: 

»Izbij si vendar také reči iz glave!« 

Toda zmajal je z glavo ter rekel žalostno: 

»Ne morem, moje slutnje so opravičene !« 

»Bodi pameten, zdrav si ko riba, in do tvojega groba je še — « 

V tem trenotku se je práv pod nama v rumenem žitu oglasila 
prepelica. 

Dvakrát se je razločno začul njen »pet pedi«, »pet pedi«. 

Strepetal je po vsem telesu, položil mi roko na ramo ter vprašal: 

»Ali si čul ?« 

Njegov glas je bil votel in skoro hripav. 

»Ali si čul ?<^ je ponovil drugič, ko sem povesil oči. Po vseh 
mojih udih je zašumelo, in v grlu me je začelo nekaj dušiti. Toda 
izpregovoriti nisem mogel niti besedice. 

On pa je dejal: 

»Do mojega groba je — pet pedi !« 



Štiri leta pozneje sem ga obiskal v Ljubljani. Bilo ga je samo 
še kost in koža. Takoj sem se spomnil onega popoldneva v Postojni. 
Skupaj sva prebila nekoliko ur, a jaz sem bil prepričan, da je tu 



310 Jos. Kostanjevec: Utrinki. 

vsa pomoč zastonj. Tudi sam je bil o tem gotov, a delal je še 
vedno, delal do zadnjega. Njegova oporoka se končuje z devizo: 
Bog in národ! 

»V prihodnjem »Zvonu« beri mojo pesem,« mi je dejal pri 
slovesu, »ter se včasi spomni mene!« 

Hudo mi je bilo, ko sem mu stisnil velo desnico zadnjič — zadnjič. 

Ko mi je došla prihodnja številka »Zvonova«, sem pa čital v 
njej »Balado o prepelici* in . . . jokal sem kakor otrok. 

IV. 
Aprilski sneg. 

Izpod brstja sadnega drevja so se že bili prikázali prvi cvetovi, 
in za njimi je sililo sočno zeleno lističje. Po vrtovih je že zelenela 
tráva, in izmed nje so vzdigovale svoje drobné glavice rdeče obrob- 
Ijene marjetice. Po prisolnčnih bregovih so rumenele trobenticc, in 
ob vsaki stezi so duhtele vijolice. Pomlad je bila v deželi. 

Nekaga dne pa zaveje ostrá, skeleča sapa. Solnce, ki je bilo 
priplulo na západ, se prepreže z lahko, temno meglico. A ta začne 
vstajati, njen polkrog se vekša, in njen rob postaja mračnejši in 
mračnejši. In v drevesnih nasadili zašumí, veje se nagibajo druga k 
drugi, cvetovi trepečejoindrhtijo. Globok vzdihljaj pretrese celo naravo. 

Ko odpre drugega dne zjutraj Vid Sirok okno svoje sobc, 
prifrče mu bele snežinke v obraz, in kamor mu seže oko, povsod 
vse belo. A mraz kakor po zimi. 

»0b vse bode. Cvetje je pozebloU 

>A kdaj bodemo obdelali!« 

Te besede je slišal Vid z ulice, a potem takoj zapri okno. 
Začel se je odpravljati v pisarno. Vid Sirok je bil namreč avskultant 
pri sodišču v C. 

Tedaj pa mu prinese pismonoša droben list. Vid pogleda pôstni 
pečat ter naglo odpre zavitek. Oči mu prelete vrsto za vrsto, a se 
končno vpro skozi okno v búrni metež. Nekoliko hipov obstoji kakor 
pribit. A nato začne hoditi po sobi gori in doli. 

»Ob vse bode. Cvetje je pozeblo! — AH ni tako dejal malo 
prej nekdo pod mojim oknom ? — Ha, pozeblo je, pozeblo. Moj Bog, 
ta aprilski sneg! . . .« 

In misii mu splavaja nazaj v polpreteklost. Práv pred dvema 
letoma je šel osorej na velikonočne počitnice v svoj rojstni kraj. 
Peš je korakal po strmi česti, ki je vodila skozi temen gozd. V 
smrečevju so se oglašali drozdi in ščinkavci, z visokega hojevega 



Jos. Kostanjevec: Utrinki. 311 



vrhá ga je zvedavo gledala čopastoušesna veverica, a iz gošče se je 
čulo tudi pritrkavanje žolne. Pomladno solnce na nebu ga je sprem- 
Ijalo ter se mu smejalo celo pot. In dospel je do znamenja vrhu klanca. 
Od deževja izprani in od burje razpokani križ je stal na strmi pečini. 

Vidu je zastala noga. Ob križu je stala deklica, držeča v roki 
venec, spleten iz bršlina in prvih svežih rož. Njena roka z drobnimi 
belimi prsti se je dvignila, njeno vitko telo se je vzpelo na pečino, 
in v tem bipu je obvisel venec nad Odrešenikovo glavo, ovijajoč mu 
roke in raztezajoč se nizdoli črez noge. 

Vid je opazoval dekličin obraz, njeno kretanje, njen stas, a tedaj 
se je v njegovo srce ukral prvi žarek Ijubezni. Njegova duša je tedaj 
bila še polna ideálov, in videlo se mu je, da eden teh vzorov stoji 
danes utelešen pred njim. In željno je iztegnil svojo roko po njem. 
Cutil je, da je njegovo življenje hipoma zadobilo višji pomen in namen. 

In deklica ga je ugledala. Njen obraz je zalila rdečica, in njene 
oči so se za trenotek povesile. Toda kmalu so se dvignile zaupno, 
a hkratu vprašujoče. Vid se je nasmejal, in tudi njene okrogle, rdeči 
črešnji podobne ustnice so se zakrožiie na smehljaj. A ta smehljaj 
se ji je razhl po celem rožnatem obrazu, ji je odseval iz velikih 
temnih oči, se je celo gibal na ozkih belih sencih. 

Moj Bog, ali je bilo res, da sta se ta dva človeka videla danes 
prvikrat ? Ali se nista marveč poznala že iz davnih, davnih časov ? 
Ali nista bila skupaj že od nekdaj, da, že od pravekov? Kako bi 
bilo sicer mogoče, da bi se bila približala drug drugemu tako za- 
upno, tako vdano, da bi se bih njuni duši našli tako hitro, njuni 
srci se strnili tako naglo ? . . . 

Vid je v kratkem vedel vse njene razmere, a ona njegove. 
Počasi, roko v roki, sta stopala po česti navzgor. Na vrhu klanca 
se jima je nasproti zableščala bela hiša. Na pročelju so iznad visokih 
vrat štrleli veliki jelenji rogovi, znamenje, da je to gozdarska hiša. 
Tam je stanoval njen oče, nadgozdar Zorko. 

Postala sta nekoliko, njune oči so se vglobile druge v druge, 
njune roke se stisnile krepko — še hipec — in tudi njune ustnice 
so žareče obvisele druge ob drugih . . . 

» Tedaj — na večno?« je vprašal on. 

»Na večno tvoja! « ... 

Odhitela je proti domu. Njene noge so se komaj dotikale tal. 
Na višku pred hišo se je še ozrla ter pomigala z roko v slovo. Vid 
pa je stal še vedno na istem mestu, in videlo se mu je, kakor bi 
bila ž njo izginila vsa njegova sreča, polovica njegovega življenja. 



312 Jos. Kostanjevec: Utrinki. 



Zvečer je dospel domov v rojstno svojo hišo. Stisnil je roko 
očctu in materi, bratom in sestrám. Toda v svojem srcu je tedaj z 
bridkostjo občiitil, da danes ne more ponuditi niti polovice prcjšnje 
svoje Ijubezni svojcem, čutil je, da je ta Ijubezen sedaj prenesená 
nekam drugam in da tam ostane na večno . . . 

Odzdaj je Vid rad zahajal v gozd. Po končanih izpitih in prak- 
ticirenju je bil imenovan za avskultanta v C. Ta trg je bil precej odda- 
Ijen od doma nadgozdarjevega. Z Marico se torej nista videla mnogo- 
krat, a toliko bolj sta si dopisavala. Ljubezen je rasla od dne do dne. 

Vid je bil sam s seboj zadovoljen. Ljubezen do Marice mu je 
polnila in sladila vsako uro njegovega življenja, in domenjeno je bilo, 
da se vzameta, kakor hitro bode imenovan za adjunkta . . . 

Moj Bog, danes pa je zapadcl aprilski sneg in pokončal cvctje 
in pokončal up kmetovalcu! 

»Cvetje je pozeblo!« 

A cvetje je pozeblo danes tudi Vidu Siroku! 

Oni drobni list mu je prinesel grozno novico. Iz njega je po- 
snel, da je njegov cvet utrgal nekdo drugi. Pri nadgozdarju se je 
pred letom nastanil mlad gozdarski adjunkt. Pri njem je imel hrano 
in stanovanje. Ta mladenič je bil zal in prikupljiv. In sam Bog vcdi, 
kako je to prišlo, tudi Marica ni bila slepá ob tch adjunktovih pred- 
nostih. Ljubila ga sicer ni, njena pisma so Vidu še vedno obetala 
zvestobo in večno ljubezen. Da, njena duša ga je tudi v istini ljubila, 
ljubila vzorno in ga obožavala. In to ljubezen je varovala z nekim 
strahom, z neko brezumno strastjo, kakor bi se bála, da se ji razprši 
v nič. In v njenih pismih je med vrscicami odmeval ta strah kakor 
globok, brezupen krik. In ta krik je Vid že nekaj čaša sem čutil pri 
vsakem njenem listu, in tudi njega je navdajala neka skrivna skrb in 
groza. Postajal je vedno občutljivejši, nikjer ni našel miru in pokoja. 

Tedaj je pa sklenil, da obišče v kratkem svojo nevesto. A še 
predno se je pripravil na pot, ga je doletela današnja vest. Marica 
je bila mŕtva. Povila ie bila mŕtvo dete, a vsled tega je tudi ona 
umrla. Njene zadnje besede so veljale Vidu . . . 

Vid ni tistega dne šel v pisarno. Zapri se je v svojo sobo ter 
se vdal svoji brezmejni žalosti. Njegov obraz je bil bied, in videti je 
bilo, kakor bi se bil postaral za deset let. Skoro celi dan je hodil 
po sobi gori in doli, semtertja zavil glavo v blazine svoje postelje, 
a čestokrat je stopil tudi k oknu ter zri v sneženo daljavo mrmrajoč: 

»Ah ta sneg, ta aprilski snegU — 




R. Perušek: Nekaj mest v Dantejevi »Nebeški komediji«. 313 

Jlekaj mest V DantejeVi „flebeški komediji", 
ki se tičejo Slovanov. 

Pretresel Rajko Perušek. 

etos so se otvorila zopet jubilejska vráta v cerkvi 
SV. Petra v Rimu. Od onega čaša, ko se je vprvič 
slávilo jubilejsko leto, je preteklo ravno šeststo let. 
Seststo let pa je prešlo tudi od one dobe, ko je 
Dante Alighieri iz.vršil svoj umišljeni poset na oni 
svet in ga v jasni zvezi z jubilejsko slavnostjo stavil 
v leto 1300. po Kr. r. Ta šeststoletnica se mi zdi primerna, da pri- 
nesení kamenček k imenitni zgradbi dantologije in da svoje zemljake 
seznanim z nekaterimi mesti iz »Nebeške komedije«, ki se tičejo 
posredno ali neposredno Slovencev ali njih bratov slovanskih. 

1. 

V dvaintridesetem spevu » Pekla* opisuje Dante >Caino«, t. j. 
mesto v devetem peklu, kjer trpe oni nesrečniki, ki so v življenju 
izdali svoje braté ali druge sorodnike. Dante zagleda pred seboj 
jezero, ki nalikuje steklu, ker je voda v njem zmrzla. V tem ledu 
so trpinčenci do sredine telesa zakopani. Da bi označil debelino ledu, 
pravi v » Peklu « XXXII. 25.— 30: 

»Non fece al corso suo si grosso velo 
Di verno la Danoia in Austerrich 
Ne '1 Tanai la sotto '1 freddo cielo, 

Cora' era quivi: ehe, se Tabernicch 
. Vi fosse su caduto o Pietrapana, 
Non avria pur dalľ orlo fatto cricch.* 

Tako debele zimske odeje ni napravila niti Donava v svojem 
teku skozi Avstrijo, niti Don tam pod mrzlim nebom, kakršna je bila 
tukaj: tako, da se nebi čulo niti ob róbu [kjer je led najtanjši] škri- 
panje, ako bi se nanj zvrnil Tabernik ali Pietrapana. 

Pietrapana je gora, ki se imenuje drugače tudi »Petra Apuana* 
ter leži v pokrajini Garfagnana v obližju mesta Luke (Lucca). Kaj 
pa pomenja »Tabernicch« ? L. G. Blanc, profesor romanskih jezikov 
v Halli, je izdal 1. 1864. nemški prevod Dantejeve >Nebeške komedije* 
in 1. 1852. imenitni »Vocabolario Dantesco ou dictionnaire critique et 
raisonné de la Divine Comédie de D. Alighieri par L. G. Blanc itd. 

»Ljubljanski Zvon. 5. XX. 1900. 22 



314 R. PeruŽek: Nekaj mest v Dantejevi »Nebeški komediji*. 

Leipzig. Ta učenjak meni, da je ta gora ali Fruška gora v Slavoniji 
ali pa Javornik pri Postojni. 

Da bi bil imel Dante Fiuško goro v mislih, mi se vidi povsem 
neverjetno. Res je, da je na zapadni stráni FruŠke gore nezná ten 
trg »Tovarnik<, ki šteje dandanes kakih 2600 prebivalcev. Vendar 
pozná ta kraj celo dandanes bore malo Ijudi po imenu; kako da bi 
si bil Dante izvolil baš ta neznatni in svojim zemljakom neznani 
kraj v daljni Slavoniji. Težko, da je bil Danteju samému znan. Sicer 
pa Tovarnik ni gora, nego ime človeški naselbini. Dante pa je na 
mestu, gori navedenem, brez dvojbe imel v mislih goro, ki se zvrne 
na led. O Tovarniku ali o Fruški gori torej ni govora tukaj, in po 
vsej priliki je »Tabernicch« postal iz »Javornika. Da se v izgovoru 
menjavajo »v« in >b« ter »o« in »e«, je tako znana stvar, da je ni treba 
dokazavati. >Javornik« in »Jabernek« sta torej isto ime. Razjasniti je 
samo še vprašanje, kako je postal T iz I, Dantejev rokopis so mnogi 
prepisavali, in pri tertl poslu je kak nevešč pisár v naglici zamenjal 
obe črki. Kdor pogleda obliko obeh črk, se hitro osvedoči, da se 
cy in c^ ter I in T lahko zamenjata. Iz Javornika je torej postal 
Javernik, Jabernik in po pomoti prepisovalca »Tabernik« ali v ita- 
lijanskem pravopisu »Tabernicch«. 

Vprašanje pa je, kateri Javornik je imel Dante v mislih? Blanc 
domneva, da je to Veliki Javornik (1270 m) med Cerknico in Po- 
stojno. To je sicer mogoče, ali tako jasno vendarle ni, da bi se 
smelo smatrati kot neomajno. Gorá s tam ali sličnim imenom (Ja- 
vorina, Javor, Javorovec itd.) je v slovanskih pokrajinah vse polno. 
Vendar zavračamo trditev, da je imel morebiti Javornik v kar- 
patskih Beskidah pri Trenčínu ali pa kako drugo od Italije zelo 
oddaljeno goro v mislih. Gora je gotovo bila Danteju znana ne samo 
po imenu, nego misliti si moramo, da jo je vsaj od daleč s svojimi 
očmi videl. To pa je bilo práv lahko mogoče, ker pripovedujejo 
stari životopisci njegovi, da je bival nekaj čaša (in sicer 1. 1319.) pri 
oglejskem patrijarhu Paganu delia Torre v Tolminu in da je kot 
gost patrijarhov spisal nekaj košov svoje svete pesmi v Tolminski 
jami, kjer je neka skala, ki se še dandanes imenuje Dantejev stôl 
(Sedia di Dante). Res je, da nekateri dantologi zavracaj o misel, da 
bi bil kdaj Dante bival pri Paganu oglejskem. Edini resni razlog, 
ki se more navesti proti verjetnosti njegovega bivanja pri Paganu, 
je ta, da je bil patrijarh oglejski guelf, Dante pa ghibellin, t. j. pristaš 
cesarske oblasti. Ali tudi ta razlog ni zadosti trden. Prvič se Dante 
nikdar ni spuščal v skrajne strankarske boje, čeprav je bil iskren 



R. Perušek: Nekaj mest v Dantejevi »NebeŠki komediji<. 3l5 



pristaš cesarske oblasti, in čeprav so ga fanatični guelfi iztirali iz 
domovine. Drugič niso bili vsi cerkveni dostojanstveniki tako slepi 
sovražniki političnih inomišljenikov, da ne bi vljudno sprejeli moža, 
ki je že tedaj užival glas imenitnega pesnika, in od katerega so se 
mogli nadejati, da proslavi njih ime, 

Da je bival Dante pri patrijarhu Paganu v Vidmu, poroča 
Joannes Candidus jureconsultus iz Vidma, ki je živel okoli polovice 
15. stoletja in spisal »Commentariorum Aquileiensium libri VIII.* 
(Venetiis 1521.). — Za njim poroča Jacopo Valvassone il vecchio, 
isto tako iz Vidma, ki je živel v začetku 16. stoletja, da je bival 
Dante pri imenovanem patrijarhu ter ga spremil v Tolmin. Teh 
dveh porodili sta posnela Giov. Francesco Palladio degli Olivi, ki je 
izdal 1. 1660. v Vidmu »Historie del Friuli«, in Giov. Giuseppe Ca- 
podagli, ki je objavil tudi v Vidmu 1. 1665. knjigo >Udine illustrata*. 
— Boccaccio opisuje v nekem pismu do Petrarke potovanja Dan- 
tejeva in omenja, da je posetil tudi >antra Julia<, kar pomenja neki ono 
jamo Dantejevo, ki jo še danes kažejo v bližini Tolmina. — Proti 
tému izvajanju so različni kritiki naglašali, da je Candidus nekritičen 
pisatelj in da je, prepisujoč iz Platinové (Platina = Bartolomeo Sacchi 
iz Piadene) zgodovine papežev, na dotičnem mestu krivo č ital >Fo- 
rumjuli«, t. j. Friuli ali Furlanija mesto »Forumlivii«, t. j. Forli. 
Bianchi in Fraticelli mislita, da so >antra Júlia, Pariseos* sedeži po- 
slušalcev v Parizu, kjer se je Dante učil logike. Glavni argument 
pa je, da je bil gróf goriški Henrik II. osvojil Tolmin 1. 1313. in 
ga ohranil v svoji oblasti do 1. 1319. Tedaj se je pač zavezal, da 
povrne oglejskemu patrijarhu grád tolminski. Ali se je to zgodilo 
ali ne, se ne da dokazati, ali že 1. 1321. je bil Tolmin v oblasti 
čedadski (Cividale). Dante torej ni mogel biti s patrijarhom oglej- 
skim v Tolminu. Vendar je neverjetno, da bi bila tradicija o Dante- 
jevem bivanju v Tolminu kar iz trte izvita. Posebno smešno je, kar 
nekateri italijanski kritiki trde, da so Slovenci iznašli to vest, da bi 
se z njo bahali. Noben pameten človek ne bi mogel povedati, kako 
korist imajo Slovenci od tega, ako je Dante res v Tolminu bival, 
ali kako škodo, ako ga ni nikdar tamkaj bilo. Práv dobro omenja 
Carlo Podrecca v »Fanfulla delia domenica* s 23. nov. 1890. 1. v článku 
»La grotta di Dante a Tolmino«: >Ako bi bili hoteli Slovenci iz- 
misliti legendo, bi si j o bili izmisHli za kakega svojih prvákov, ako 
pa Italijani, bi jo bili namestili v svojem domu.« — Tudi besede 
Boccaccijeve o »antra Júlia « ne morejo biti kar s klina snete; na- 
sprotna izvajanja Bianchijeva o pomenu besed >antra Julia«, ki z 

22* 



3l6 R. Perušek: Nekaj mest v Dantejevi »Nebeški komediji*. 

naslednjo besedo »Pariseos« niso v nikakršni gramatični zvezi, in ki 
bi bile pač čuden izraz za »sedišča v šoli«, pa so neutemeljena. Tudi 
druga razlaga, da pomenja »antra Julia« mesto »Fréjus« na južnem 
Francoskem, je šepava, ker pri Fréjusu ni nobenih jam, ki bi bile 
značajne za ta kraj. Zato smemo pač trditi, da je bil Dante v resnici 
v Tolminu, a ker je bil Tolmin tedaj v oblasti goriškega grófa 
Henrika II., ni bil gost Faganov, nego grófa Henrika, s katerim se 
je lahko seznanil v Milanu ali Astiju, ko je bil gróf v spremstvu 
cesarja Henrika VIL, s katerim je občeval tudi Dante. Ker pa je bil 
preje tolminski grád posestvo oglejskih patrijarhov, so poznejši pi- 
satelji sklepali, da je bil Dante gost istodobnega patrijarha Fagana 
delia Torre. Gróf Henrik II. je bil tudi velik prijatelj Can Granda 
veronskega, pri katerem je bival dvakrát tudi Dante. Ako je bil 
Dante res tako ognjevit pristaš cesarski, potem se ne smemo čuditi, 
ako je imel za prijatelje ta dva iskrená pristaša ghibellinska. — 

Pripoveduje se nadalje, da je bival v Devinu. 

Tudi pri Devinu, grádu v bližini Trsta, je namreč neka pečina, 
ki se imenuje »sasso di Dante« (Dantejeva pečina). Devinci so bili 
vazali patrijarhov in pristaši goriških grófov. Hugon IV. je bil v tesni 
zvezi s Henrikom II., grófom goriškim, in práv verjetno se nam zdi, 
da je pesnik kot gost Henrika II. posetil prijatelja in zaveznika Hen- 
rikovega, grófa Hugona devinskega. 

Da je bil pa v Poli, to se da posneti iz njegovih besed v 
Peklu IX. 112 nasl. 

»Si come ad Arli ove '1 Rodano stagna 
Si come a Póla presso del Quarnaro 
Che Itália chiude e i suoi termini bagna 

Fanno i sepolcri tutto il loco varo, 
Čosi facevan quivi ď ogni parte« ecc. 

V tem spevu prikazuje Dante heretike (krivoverce), ki se mučijo 
v gorečih grobovih, ter pravi: »Kakor šarajo grobovi vso pokrajino 
v Arlu, kjer se razširja Rodan v jezero, kakor v Poli blizu Kvarncrja, 
ki meji na Italijo in moci njene granice, tako so šarali tudi tukaj 
na vseh straneh [grobovi peklenski krog].« itd. 

Tako more govoriti samo človek, ki je dotične kraje sam videl. 
V Arlu (Arles, v stari dobi Arelas ali Arelate) je ohranjeno poleg 
mnogih drugih starin iz rimske dobe v predmestju Aliscans (Alys- 
camps. Elysii campi) ob Rodanu obširno grobišče s premnogimi ka- 
menitimi sarkofagi iz paganske in iz krščanske dobe. Na svojem 



R. Perušek: Nekaj mest v Dantejevi »Nebeški komediji*. 317 

potovanju po Francoskem je videl te grobove. Že to dejstvo káže, 
da je videl lično tudi grobišče v Poli in da ne govori o njem samo 
tega, kar je od drugih čul. Kar se pa tiče Pole, se omenja na 209. str. 
knjige, izdane leta 1876. na čast istrske kmetijske družbe: »Notizie 
storiche di Pola«, neki Ser Mariano da Siena, ki je popísal svoje 
romanje v sveto deželo 1. 1431. Ta mož pravi: »Anco vi (a Póla) 
trovammo si grande quantitä di sepolcri, tutti ď un pezzo, ritratti 
come arche, ehe sarebbe incredibile a dire il numero ď essi con 
molte ossa dentro«. Našli smo tamkaj (t. j. v Poli) tudi tako veliko 
število grobov, vse iz enega kosa, narejenih v obliki rakev, da bi 
bilo neverjetno, ako bi hoteli navesti njih število; v vseh je bilo 
mnogo kosti. Ta nekropola je bila menda ob obeh straneh današnje 
»Via Medolina« izven Porte auree. Tudi Tommasini, čigar delo 
»Commentari storici - geografici delia provincia delľ Istria « iz sredine 
17. veka na vajatá Prospero Petronio v »Notizie storiche« str. 244. in 
Kandler v »Conservatore« 1869. št. 203, potrja množino grobov v 
Poli in pravi, da so bili ti grobovi nameščeni ob obeh straneh ceste 
baš tako kakor pri Rimljanih ob Appijevi česti. 

Ti grobovi so bili nameščeni iznad tal. Bogataši so imeli 
rakve izklesane iz marmorja; siromaki so sicer navadno pokopavali 
svoje mrtvece pod zemljo, cesto pa vendar tudi v nadzemské rakve, 
ker se v Poli nahaja tudi mehek kameň, ki ima še lastnost, da otrdi na 
zraku. Te rakve so sedaj s prvotnega mesta izginile. Kar jih ni 
bilo uničenih popolnoma, so jih izpremenili v živinska korita in slične 
posode, ali pa so jih porabili za tlakovanje v hišah. Da je pa Dan- 
tejev poset Pole jako verjeten, za to govore tudi še te-le činjenice: 

Dante je v svojih spisih in primerih upotrebljaval vedno také 
predmete, katere je sam s svojimi očmi gledal. Zato je pravilo dan- 
tološke kritike, da se sme sklcpati po spisih in prilikah v njegovih 
delih, kdaj in kje je kako stvar pisal. (Primeri C. Balbo: Vitá di 
Dante. II. 5. in Isidoro del Lungo: Dal secolo e dal poéma di Dante. 
Bologna. 1898. pag. 407.— 408.) 

Ime »Kvarner«, ki se ima izvajati od koreňa »car«, t. j. 
pečina, stena, in ki torej pomenja morje, ki ga obdajejo strmé pečine, 
se pred Dantejem v nobenem spisu ne nahaja. Latinski se je ta del 
morja zval »sinus Polaticus« (Pomponij Mela, de situ orbis 1. II.) áli 
pa »sinus Flanaticus« (Plinij. hist. nat. II. 3. 19.). Nedvomno je čul 
Dante to ime pri domačinih, katerim je rabilo od davnih časov. 

Daljši dokaz, da je poznal in videl Dante Istro, je njegov izrek 
v spisu >De vulgari eloquentia L 9.«, kjer omenja brapavega izgovora 
istrske italijanščine. 



318 R. Perušek: Nekaj mest v Dantejevi »Nebeški komediji«. 



Slednjič je lahko mogoče, da je prišel v Istro iz Ravene, kjer 
je bival pod konec svojih dni. Ravena je bila namreč pokroviteljica 
Pole do 1. 1331., v katerem je prišla Póla pod benečansko oblast. 

Stanoval je neki v Poli pri Benediktincih v samostanu sv. Mi- 
haela, ki se dviga nad dolinico, imenovano »Prato grande*. — 

Ako torej Dante omenja Javornik, je bila to nedvojbeno kaka 
gora, katero je sam videl. Zaradi verjetnega bivanja njegovega v 
Tolminu, bi to mogel biti Javornik pri Cerknici, ravno tako bi pa 
mogel biti tudi Javornik pri Crnem vrhu, ki je sicer nižji od Veli- 
kega Javornika in meri le 1242 m višine, pa je bližji Tolminu in 
njegovi okolici. 

Nekaj čaša sem mislil, da je Javornik, ki ga je imel Dante v 
mislih, oni znamenití, 1552 m visoki vrh v Plješevici, nastavku Veliké 
Kapele, ki se v hrvaškem Primorju razteza od Plitviških jezer do 
dalmatinske meje, kjer se spája z Velebitom in prehaja v Dinarske 
planine. Razen njega sta v Mali Kapeli tudi še »Javornica« (1373 ní) 
ter >Veliki in Mali Javornik* (1141 ní). Zdelo se mi je, da je ena 
teh gor Dantejev »Tabernicch«, ker omenja Dante na dveh drugih 
mestih hrvaške dežele, o čemer bodemo govorili v 4. in 6. poglavju. 
Vendar sem se odločil za Javornik pri Cerknici, ker se vidi z istr- 
skega zemljišča (posebno krásno z Učke gore) ne samo njegov vrh, 
nego ves hrbet, ki je precej raztegnjen, hrvaških Javornikov pa ni 
videti ni z otokov kvarnerskih •! ni z zemljišča istrskega, in samo 
malo vrhá Javornice je videti z Učke gore. Tudi se v hrvaščini ne- 
naglašeni zlog »vor« ne izpreminja v »ver« ali »ber«, kakor je to 
navadno v zapadni slovenščini. Verjetno je torej, da je Tabernicch 
res slovenski » Javornik* pri Cerknici. 

Da je morebiti celo práv iz bližine videl Javornik med Cerknico 
in Postojno, bi se dalo sklepati iz tega, da je trg Cerkniški bil posest 
oglejskih patrijarhov, Henrik II., gróf goriški, pa obenem grajski knez 
v Postojni, in da je Dante kot gost grófa Henrika prišel lahko tudi 
v Postojno in v bližini videl Javornik. — Basserman (Dantes Spuren 
in Italien. Oldenburg, Múnchen und Leipzig 1898) trdi celo, da so 
»antra Julia« različne podzemne jame na Krasu, med njimi tudi Po- 
stoj nska. 

Ako je Dante res posetil naše kraje, se je to zgodilo v dobi 

od 1. 1316. do 1320. 

2. 

V sedmem spevu »Cistilišča« prikazuje Dante pesnika in držav- 
nika mantovskega, Sordella, ki vodi Danteja in Vergilija, dospevša 



R. Perušek: Nekaj mest v Dantejevi »Nebeški komedijic 319 

na prvo strmino onega prostorja, ki se nahaja pred Čistiliščem, v 
dolino, kjer so zbrani kralji. Tamkaj šedi na prvem mestu Rudolf 
Habsburški. Vrlo zanimivo je čuti sodbo sodobnika o tem vladarju, 
o njegovih naslednikih in o njegovih nasprotnikih. (Čistilišče, VII. 
91.— 102.). 

»Colui ehe piíi sieď alto ed ha sembianti 

D' aver negletto ciô ehe far dovea 

E ehe non muove boeca agli altrui eanti, 

Ridolfo imperador fu, ehe potea 
Sanar le piaghe, c' hanno Itália morta 
Si ehe tardi per altri si rierea. 

Ľ altro, ehe nella vista lui eonforta 

Resse la terra, dove ľ aequa nasee 

Che Molta in Albia ed Albia in mar ne porta. 

Ottachero ebbe nome, e nelle fasce 
Fu meglio assai che Vincislao suo figlio 
Barbato, cui lussuria ed ozio pasce. < 

Oni, ki šedi na najvišjem mestu in ki se mu bere na obrazu, 
da je zanemaril svojo dolžnost in ne miče ustnic pri petju ostalih, 
je bil cesar Rudolf, ki bi bil mogel zaceliti rane, ki so ponižale 
Italijo, tako da jo bode kdo drug prepozno izkušal povzdigniti. Oni 
drugi, ki ga izkuša, ako po vidu sodiš, tolažiti, je vládal deželo, v 
kateri izvira voda, ki jo nosi Vltava v Labo in Laba v morje: ime 
mu je bilo Otokar in bil je v plenicah boljši nego njegov sin Václav 
kot bradat mož, ki ga paseta razkošnost in lenoba. — 

Rudolf Habsburški, r. 1. 1218., rimskim kraljem izbran 1. 1273., 
si je izkušal pridobiti naklonjenost pápeža Gregorij a X. in je potrdil vse 
darove, katere so papežem poklonili njegovi predniki na prestolu, in je 
celo obljubil, da povede križarsko vojsko proti Saracenom. Leta 1276. 
je umri pápež Gregorij v Arezzu, in ker so se pápeži hitro menjali 
na prestolu (1. 1276. so sedeli trije na njem: Inocencij V., Hadrijan V., 
Janez XX. (XXL), od leta 1277. do 1288. pa zopet štirje), Rudolf ni 
mislil niti na križarsko vojsko, niti se ni brigal za Italijo in svoje 
venčanje v Italiji, nego njegova edina skrb je bila, da s svojo kra- 
Ijevsko oblastjo pridobi sebi in svoji porodici kar največ zemljá. To 
lakomnost mu očitá Dante tudi v Čistilišča VI. spevu (97. — 105.): 

>0 Alberto Tedesco, che abbandonai 
Costei ch' é fatta indomita e selvaggia 
E dovresti inforcar U suoi arcioni, 



320 R. Perušek: Nekaj mest v Dantejevi »Nebeški komediji«. 

Giusto giudizio dalle stelle caggia 

Sovra '1 tuo sangue e sia nuovo ed aperto 

Tal ehe il tuo successor temenza n' aggia, 

Ché avete tu e il tuo padre sofferto 

Per cupidigia di costá distretti 

Che il giardin delľ imperio sia deserto.« 

O Albert Nemec, ki zanemarjaš ono deželo, ki je postala divja 
in neukrotna, pa bi moral popeti se v njeno sedlo (t. j. cesar naj 
bi krotil Italijo, kakor kroti jezdec konja, sedeč na njegovem sedlu): 
pravična sodba naj páde z neba na tvoj o kri, in ta sodba bodi ne- 
zaslišana in jasná, tako da se je prestraší tvoj naslednik, ker sta ti 
in tvoj oče iz pohlepnosti po deželah onkraj [Italije, v srednji Evropi] 
dopustila, da je zanemarjen vrt éesarstva (t. j. Italija). 

Rudolf L je umri 1. 1291., njegov naslednik Adolf Nassauski pa 
1. 1298. Ko je le-ta poginil v boju z Albertom, sinom Rudolfa Habs- 
burškega, so izvolili knezi Alberta za kralja. Bonifacij VIII. ga ni 
hotel potrditi in stoprav 1. 1303., ko se je sprl pápež s Filipom, 
kraljem francoskim, ga je priznal, ker se je nádejal od njega pomoci 
v boju s francoskim vladarjem. Ker se tudi Albert ni brigal za 
Italijo, mu Dante prorokuje zasluženo kazen. (Dante je položil svoj 
vizionarni pohôd onega sveta v 1. 1300.). Ta se je uresničila 1. 1308., 
ko je Janez Paricida umoril svojega strica Alberta. 

Zaradí pohlepnosti po deželah je namestil Dante v predpro- 
storje čistilišča Rudolfa žalostnega in nemega, dočim so drugi knezi 
v oni dolini prepevah pesem: »Salve regina*. S tem vedenjem je 
hotel pesnik označiti, da se kralj sramuje in da obžaluje svojo po- 
hlepnost po deželah, ki mu je bránila, da ni prišel v Italijo po bla- 
goslov in krono in da ni izvršil svoje obljube glede na križarsko 
vojsko. — 

Kralj češki in moravskí Pŕemysl Otokar II. je imel tedaj v svoji 
oblasti poleg drugih posestev tudi Avstrijo in slovenské dežele Sta- 
jersko, Koroško in Kranjsko in je bil tako tudi slovenskí vladár. 
Ker ni hotel priznati izvolitve kralja Rudolfa, je vzel le-ta nekaj 
njegovih posestev. Otokar se je hotel osvoboditi nemškega jarma, 
a sreča mu ni bila milá. Izgubil je leta 1276. slovenské dežele, 
Avstrijo in vsa posestva razen Češke in Moravské. Večeslav, njegov 
sin, se je moral oženiti z Judito, hčerjo Rudolfovo, Hartman, sin 
Rudolfov, pa je vzel v zákon Kunigundo, hčer Otokarjevo. Ker je 
bil ta mir trd in sramoten za viteškega kralja češkega, se je na novo 



R. Perušek: Nekaj mest v Dantejfcvi »Nebeški komediji*. 321 

upH in 1. 1278. jUnaški poginil v Bltíct po izdajstvu' Milote Diedica 
Rožemberškega. To je eden onili v slovanskí zgodovini tako čestih 
slučajev, da dbmačin izda tujcu dortiovino in vladarja iz sebičnih 
vzrokov. 

Zagonetrie so Dantejeve besede, dä izkilša kralj Otokar tolažiti 
cesarjä Rudolfa, svojiega näsproťnika. Zakaj ? Moťda v zahvalo za to, 
da je Rudolf ob njegovem ťruplu báje solze pretakal? AH morda 
zaťo, ker v čisťillSču sploh m Več spomina tía. nepravde, storjene 
na zemljí ? 

Dante hvali Otokarja, dá je bil že kot deťe boljši nego njegov 
sírf Večeslav kot odrasel mož. Ta vrlina, katero ima Dante v mislih, 
se nanáša nedvojbeno na vladarsko vedenje obeh. V starem komen- 
tarju Dantejeve Nebeské komedije, ki je znan pod imenom Ottimo 
(t. j. najboljši komentár) ter je plod neznanega pisca iz prvé polovice 
štirinajstega stoletja, čitamo, da je Dante tega Večeslava osebno 
vid'eľ. Ákô je \esi resňfčna, se je to zgodiTo tedaj, ko sé j'e Dante 
vracal iz Pariza preko Nemčije i'h Saksoftije domov. Unŕirl je Ve- 
česlav I. 1365. On ni hotel postatí ne ňemški ne ogrski kráfj; bal 
se je grôíha ki fcliska ťer se je vedno potĺkal po cerkvah. Omenja 
ga Dárite tadi v Raju XIX. 124. — 126. Dante imenuje Sr tem spevtt 
mnoge vladarje, ki bodo na sodnjí dan odgovaírjali za svoje pregrehe: 

>Vedrassi la lussuria e il viver molie 
Dl quel di Spagna e di quel di Buerame 
Che ťnai valor rioŕi conobbe, ne vuoIe.« 

Videla se bode [na sodnji dan] razkošnost in mehkužno živ- 
Ijenje [kralja] španjskega in češkega (t. j. Večeslava), ki nikdar ni 
poznal poguma niti ga hotel poznati. 

V istem spevu 115. — 117. omenja tudi Alberta, siná Rudolfovega: 

»Li si vedrá tra ľ opere ď Alberto 
Quella che tosto moverá la penna 
Perché il regno di Praga fia deserto.* 

Tam (t. j. na sodnji dan) se bode videlo med delí Albeťtovirtií 
tudi to, kí bode krílalu pokrertllo pero [božje, ki bode to delo zä- 
beležilo], ker bode kraljestvo praško opustošeno. 

Te besede se nanašajo na dejstvo, da je Albert 1. 1304. napal 
in opustošil Česko, ker je Večeslav, sin Večeslava in vnuk Oto- 
karjev, kot nájbližji sorodtiik izUmrle Arpadske rodovine po materi, 
bil od Ogrov pozVäfl, dá zásede prestol ogrski. Poslednji Arpadovec 



322 Književne novosti. 



je bil Andrej III. (f 14. jan. 1301.). Ogri so pozvali Večeslava III., 
kralja češkega, ki je bil sin Andrejeve hčere. Večeslav se je dal 
venčati ter je dobil ime Ladislav V., ali nevoščljivi nemški kralj 
Albert in prevzetni pápež Bonifacij VIII. sta bila njegova nasprotnika, 
zato se je moral umakniti Anžuvincu Robertu, katerega so 1. 1308. 
končno vsi Ogri priznali za kralja. Tudi Anžuvinci so bili v rodu z 
Arpadovci. Marija, hči kralja Štefana V. (1270. — 1372.), sestra Ladi- 
slava IV. (1272. — 1290.), je bila omožena z napoljskim kralj em Anžuvin- 

v 

cem Karlom II. Sepavcem. Ko je umri Ladislav IV. brez rodu, je oglasil 
Karlo II. svojega prvorojenega siná za naslednika. Ta sin se je ime- 
noval Karlo Martello, in o njem pravi Dante v Raju VIII. 64. — 66: 

»Fulgeami giä in fronte la corona 
Di quella terra, ehe il Danubio riga, 
Poiché le ripe tedesche abbandona.« 

Svetila se mi je že na čelu krona one dežele, katero napája 
Donava, potem ko je zapustila nemške bregove. 

Karlo Martello je dobil sicer od pápeža Nikole IV. naslov ogr- 
skega kralja, ali v resnici je kraljeval Andrej III. Karlo Martello je 
umri 1. 1295. — Mlajši brat njegov Róbert je potem izpodrinil po 
smrti Andrej evi Večeslava. — 

(Konec prihodnjič.) 



Književne novosti. 



Pisanice. Pesmi za mladine. Zložil Oton Zupančič. Ljubljana. 1900 
L. Schwentner. — Pesmi, ki jih je objavil Zupančič v »Vrtcu«, v »Zvončku« in 
dve, tri v svoji »Caši opojnosti«, je zbral v knjižico, ki jo je z naslovom »Pi- 
sanice* podaril slovenskí mladini za letošnjo Veliko noc. Tega lepega daru se 
je goto vo razveselila mladina, a razveselil se ga je z menoj vred tudi odrasli svet. 

Znana in priznaná je resnica, da je težko pisati za mladino. Duh, ki 
snuje, mora biti obziren, si mora staviti meje, izven katerih ne sme kreniti, ako 
hoče govoriti mladini. Pesnik, ki piše zanjo, se mora poglobiti v oni ideálni 
svet, po katerem c veto rože, in katerega obseva sveže jutro brez viharne, brez- 
zvezdnate noci za seboj, katerega ži vi brezskrbna, veselja potrebná in željna 
mladina. Pesnik, ki peva mladini, ne sme povedati vsega, kar bi mogel, in še 
to mora pisati tako, da ga razumejo tisti, katerim piše. Misliti si mora, da ga 
obkrožajo mlada, cvetoča ličeca, ki mu napeto gledajo pod pero in s slastjo 
použivajo vsako besedo, ki jo zápise. Kdor se bavi z mladino, ve, kako je 
radovedna. Vse hoče videti, povsod hoče imeti svoj nosek. Ako ji je kaj ne- 



Književne novosti. 323 



umljivega, je to znak, da se je tisti, ki piše zanjo, dvignil izven njegovega ob- 
zorja in da je pozabil, komu piše. Pesem, namenjena mladini, ne sme biti 
uganka. Pesmi mladina ne bere tako rada kakor krátke pripovedne spise. In zlo- 
voljna dene pesem iz rok, ki ji ni ob prvem pogledu umevna. >Ah, kdo bi to 
bral! . . .< Rajša iraa mnogo besed, ki zvene lepo in ubrano, ki teko gladko 
in živahno, najsi povedo malo, nego pa malo besed, ki izražajo globoke misii 
in globoka čuvstva, ki razkrivajo pesnikove názore in ideje, ki torej povedo 
mnogo. 

Pesnik mladinskih pesmi je v službi strogega in izbirčnega, a tudi hva- 
ležnega gospodarja. Če mu ne zapoje po najboljši volji, ga kciznuje temni pogled 
živega očesca in odločna gesta zametavosti. Če mu je pesem všeč, zahvali pe- 
snika za prijetní užitek radosten nasmehljaj, ki zaigra okolo veselonabranih ustnic. 

To so kritični Ijudje, ti mladi bralci! 

Zupančič gotovo vse to ve, zato veje v njegovih »Pisanicah« tista topia 
in cvetoča pomlad, ki odeva mladost, in kateri se bodo na stežaj odpirala srca 
slovenské mladine. A ne ob vsaki pesmi! Mnogo jih je med njimi, ki ugajajo 
nam, a ki ne bodo mladini, ker jih ne bo umelá. Sicer je pa pojem >mladine« 
dalekosežen. Med mladino uvrščamo Ijudi tja do dvajsetega leta in še dalje, 
nekateri Ijudje ostanejo otroci celo vse svoje žive dni! 

Zupančič je hotel podariti s »Pisanicami« vsakemu nekaj: otrokom izpod 
desetih let to, otrokom nad desetim letom ono. >Vran« ni za nikogar izmed 
njih . . . 

Najlepše so one pesmi, v katerih je Zupančič jaseň. In poudarjati móram, 
da se je iznebil v »Pisanicah« one meglenosti, one dekadentske bolehnosti, ki 
je na kvár njegovi >Čaši opojnosti*. Pred seboj ima otroka, ki mu govori na 
mnogih mcstih umljivo in prisrčno brez refleksivnih čuvstev. Njegova muža 
objema mlada srčeca z vso milobo in Ijubeznijo. Prijazno kramlja ž njim kot 
babica, ki se je zopet pootročila, po zimi za pečjo s svojimi vnuki. In kjer je 
Zupančič preprost, kjer ve, da ustvarja za mladino, tam je resnično velik in 
lep, tam je mojster, kakršnih je ubogo malo med našimi mladinskimi pisatelji. 

Kaj takega, kakor so »Žarki«, »Božji volek«, >Na kolenu* in »0 Indiji 
Koromandiji*, ni do danes v Slovencih še nihče napisal. To je v resnici pristna 
otroška poezija! Ne zdi se mi potrebno, da bi navajal vse tiste pesmi, ki ne 
bodo izgrešile svojega namena. Kdor bo bral »Pisanice«, se bo sam preveril, 
kaj sodi vanje, kaj ne. Gotovo pa je, da so poleg zgoraj imenovanih pesmi 
primerne in krásne tudi tiste, ki se jih bodo prostovoljno naučili mladi bralci 
na pamet. In to je za kakovost otroške pesmi najboljši znak. Iz izkušnje vem, 
da se nauči otrok pesem, ki mu prija, igraje na pamet, a pesem, ki je ne 
razume, in ki se ne prilega njegovi notranjosti, mu ne gre izlepa v glavo. 

»Pomladne bajke«, »Večera na morju*, »Vetru«, »Bore<, >Bclokranjske 
balade«, «Ledenih rož« zaduje kitice in »Večera« ne bo nihče razumel izmed 
mladih bralcev. 

Druge pesmi bo bral mladi svet z isto naslado, kakor sem jih jaz, kadar 
mu stopi pred obličje resnost življenja. Také so: »Vzdih«, »Barčica«, >Vrnitev«, 
>Milenica« (zadnja kitica), »Zvezdice«, prekrásni »Mornar« in »Ločitev«. Te 
pesmi je napisal Zupančič, da nas zataplja v ono dobo, kp smo bili sami 
še otrocL 



324 Glasba. 

Kar se tiče oblike — ki ni pri otroških pesmih postranska reč — móram 
priznati, da je z malo izjemami dovŕšená. Dikcija mu je preprosta, vendar sli- 
kovita, a brez nepotrebnega nakita. V izrazih je Zupančič fin, mnogovrsten in 
bogat. Poetiške njegove barve se družijo v krásne verze, n. pr. : 

. . . nabrale mi bodo za božič potic, 

za svetega Štefana srečo. (»Ajda«.) 

Zupančič je Belokranjcc in Belokranjski dela čast. Na mnogih mestih sem 
bral lokalizme, ki se vsaj meni glase kot prijetna muzika prcprostcga belokranj- 
skega rojaka na proščenju pri Treh farah . . . 

Drugi kultúrni narodi se ponašajo z bogato mladinsko literaturo. Vedo, 
kolike vrednosti je za mladino lepa knjiga, polna poezije in življenja, ki diha 
iz njega sveža mladost. Pri nas smo v tem obziru še na slabem. Omare, 
kamor shranja naša mladina svoje knjige, so prazne . . . Zupančič je obogatil 
s »Pisanicami« to naše uboštvo, in v mladinskih bibliotekah jim sodi vkljub 
tému, kar sem jim očital, odlično mesto. 

E. Gang/. 



^ Glasba. ^ 



4^oxs---- 



Glasbene Matice III. redni koncert. Schuberth in Dvofák, po bogatosti 
melodij sorodna si genija, mojstra iz rodu onih srečnih in redkih skladateljev, 
katerim se izpreminja kakor pravljiški princezinji vsaka beseda v cvet, v cvet 
melodije, sta se ozvala pri zadnjem Matičinem koncertu, prvi s fragmentom 
h-mol-simfonije, drugi z oratorijem »Sveta Ljudmila«. 

V Schuberthovi h-mol-simfoniji se vijejo cveti melodij v bogate girlande. 
Podamo naj tu Hanslickove besede o tej simfoniji: »Komaj je pričela po ne- 
kolikih uvodnih taktih allegra klarineta z oboo nad mirnim šepetanjem gosli s 
svojim sladkim spevom, spozná že vsakdo skladatelja, in ime »Schuberth« šili 
vsakomur na misel. Vsakdo ga spozná že po hoji, že po njega navadi, kako da 
odpira vráta. In ko zazveni po hrepenečem molovem nápevu kontrastujoči téma 
violončela v g-duru, razkošna melodija lahnega »ländlerja«, zapleše srce, ko da 
se je po daljši odsotnosti zopet med nas vrnil. Ves stavek je nepregleden 
sladek tok melodij, tako čist v svoji krasoti in gcnijalnosti, da vidiš však ka- 
menček na dnu. In povsod tista prisrčnost, tisti zlati, v cvet poganjajoči solnčni 
svit! Širje se razvija andante. Tožba in gnev sc vrstita v tem spevu, polnem 
nežnosti in mirne sreče; preje so to efektni glasbeni bleskonosni oblaki nego 
nevarna strast. Ko da se ne more ločiti od svoje sladké pesmi, se skoraj 
predolgo obotavlja zakončati adagio. Poznamo to Schuberthovo razvado, ki oslabi 
dokaj učinek mnogih njegovih skladb. Tudi konec andanta se izgublja njegov 
polet v nevidne višine, toda trepetanje njegovih peruti še zmeraj čutimo. Ča- 
robno krasotna je zvokovitost obeh simfonijskih stavkov. Z gozdnimi rogovi, z 
nekaj kratkimi soli klarineta ali oboe ob práv preprostem orkestrskem sprem- 



Glasba. 325 

Ijevanju dosega Schuberth zvokovne efekte, kakršni se niti Wagnerju pri rafi- 
nirani instrumentaciji ne posrečijo.« 

Orkester je podal pod vnemljivim vodstvom gosp. Mateja Hubada sim- 
fonijo to s príznanja vredno nežnostjo in íineso. 

Dvoŕákovega oratorija »Sveta Ljudmila* se je proizvedel prvi del, 
ki zavzema polovico vsega zborovega petja. Po skladbah »Stabat mater« in 
»Mrtvaški ženin< je to tretje Dvofákovih velikih del, ki ga je podala Glasbena 
Matica. Zložená je »Sveta Ljudmila* na besede Jaroslava Vrchlickega — slo- 
venski prevod je napravil znamenití lirik Oton Zupančič. Vsebina je pokristja- 
njenje češkega národa. Vrchlickega poetiške besede so, primeme značaju in 
názorom v paganstvu živečega národa, ki namišlja božanstvo prirodi in nje pri- 
kaznim, hvalospev naravi, spomladi, gajem in zlasti vse oživljajočemu solncu. 
Vmes pa se ozivlje glas krščanskega apoštola Ivana, oznanjujočega pravega 
Boga, in ta nájde v Ljudmili prvo privrženko. 

Sestav Vrchlickega epsko-lirskc poezije nudi romantiškemu mišljenju ve- 
likega glasbenika Dvoŕáka raznolično priliko za ustvarjanje slikajoče glasbe, za 
uveljavljanje melodičnega svojega talenta. Opevanje prirode, mogočne matere 
vsega stvarstva, sanjave cvetoče spomladi, zimski mraz preganjajočega. gaje v 
zelenje vzbujajočega solnčnega svitá vábi glasno k skladanju, in res — Dvofák 
sega s krepko roko in s čutečim srcem v bogastvo svojih melodij in ustvarja 
slike, prekipevajoče od obožavanja vsega kräsa, ki ga hrani in rodi rodovita 
zemlja. Vmes se glasi spev svetemu jutru, sveti mrační noci, in dopolnjuje tako 
Dvofák svoje himne, posvečene stvarstvu. 

Neizčrpna je Dvofáku ustvarijivost melodij, njegovo skladanje, temelječe 
na klasičnih vzorih, je bogato izvirnih, le n jemu samému lastnih potez; njegove 
melodije in pa motivno izdelavo značijo ostro označené posebnosti, ustvarjajoče 
Dvoŕáku lastni stil. Harmonijski interesantní so vsi posamični deli velikega 
oratorija, mišljeni so enotno, kakor v bojah in ritmih se razlikujoče varijacije 
širokega temeljnega temata. Posamezni delí oratorija so však zase mogočne 
simfonijske slike, v katerih drevi in vrvi življenje; vdanost, trepetajoča pred 
božanstvom, pred velíkostjo prirode, in otroška čistá pobožnost pa dajejo vsej 
skladbi toplo zabarvanje, mešajo se z vzletom veliké, mogočne duše. In rad 
okončava Dvofák svoje skladateljske misií z efekti na cerkvene motíve se na- 
slanjajočíh harmonij. Kakor orgeljski ton doní iz njegovih zborov, ki mogočno 
razvnemajo dušo k verni misii zvabljenega poslušalca. 

Proizvedbo velikega dela je le glasno pohvalíti; prízadevanje koncertnega 
vodje, gosp. Mateja Hubada, je rodilo čin, ki je vreden vsega príznanja. V 
zboru je našel za svoje umetníške intencije dovzetnega, niansam zborovíh vir- 
tuozností se fino vdajajočega sodelavca, katerí se je tudi v stopuj evanj u k 
mogočností spričo svojega velikega števila lahkotno povzdigoval. Solistovske 
partije sta opravila gosp. Nosaliewicz in gospíca Carnerí, poslednja pač 
manj povoljno, ker je bila nekorektná in sploh tudi neusposobljena za nežno, 
vdanosti polno partijo Ljudmile. 

Oba sólista sta se pa odlikovala v specíalníh, med simfonijo in oratorij 
uvrščenih koncertnih arijah. — oe— 

Gorski odmevi. Skladatelj Janez Laharnar, kí je organíst v Št. Vídski 
gori na Goriškem, je izdal pod tem naslovom kot opus 8. zbírko enajstih moških 



326 



Upodabljajoča umetnost. 



zborov in čveterospevov. Preproste so te skladbe, skrbno delane, in čuti se, da 
klije v njih mišljenje poštenjaka, solidnega, neoporečcnega moža, ki hoče podati 
zdravo, dobro blago, vse, kar more. Ne odlikujejo se Laharnarjeve skladbe po 
mislih ali po presenetljivi melodiki, znak jira je pa prijetna milina, in ta jim 
pridobi med pevci Ijudskih naših zborov — in za te so v lahki svoji in prozorni 
sestavi pisane — dobrih prijateljev. — oe — 

(g^^-^^S^- -^<2/7..^-^ 



Upodabljajoča umetnost. 



Slikar M. Jama je bil razstavil minolega meseca v oknu tvrdke Gričar 
& Mejačeve svojo naj novej šo sliko — portrét g. Leva Souvana. Tudi na tej 
sliki se pozná posebni način Jamove umetnosti. Portrét sam pa je tako izvrstno 
pogojen, da vsakdo spozná v njem znani originál. 

Rudolf Maister pa je razstavil pri Schwentnerju oljnato sliko miramar- 
skega grádu, ki priča o lepem talentu slikarja-samouka. 



^ liistek. ^ 



f Ignacij Orožen. Dne 13. aprila (na veliki petek) je umri v Mariboru v 
82. letu svoje starosti monsignore Ignacij Orožen, rojen v Laškem trgu 1. 1819., 
inful. stolni prošt, protonotarij apoštolskí, vitez železné krone III. reda itd. 
itd. Pokojnik je bil v vseh krogih obce čislan in neumorno delaven pisatelj, 
ki j<j dopisaval v ražne znanstvene časopise. Že leta 1854. je spisal v sloven- 
skem jeziku »Celjsko kroniko« po najboljših in redkih virih in s tem delom 
vzbudil veliko pozornost. Leta 1895. je izdal 40 stráni v osmerki obsegajočo 
Slovensko knjižico »Kačičev Orožnov rod« z rodovnikom. Ta rodovnik 
sega enajst generacij nazaj do leta 1545. in je z velikim trudom sestavljen. 
Tedaj je v nekem uglednem nemškem listu L. pi. Bekh-Widmanstetter pisal o 
njem med drugim: »Stolni prošt O. je blesteča zvezda svojcga rodu in ena 
najodličnejših dik dežele, kateri je posvetil že od mladosti vse svoje moci. To 
velja glede na njegovo dostojanstvo kot duhovnik in kot zgodopisec. V tej 
knjižici je v svoji skromnosti le 10 vrstic besedila posvetil svoji osebi itd.« 

Leta 1868. je pričel z izdavanjem epohalnega dela »Das Bisthum und 
die Diôcese Lavant«, ki obsega v osmih knjigah cerkveno in posvetno 
zgodovino lavantinske vladikovine in stolnega kapitola, nekdanjega savinskega 
arhidiakonata (»Saunia«), gornjegrajskega benediktinskega samostana in de- 
kanije Celje, Kozje, Braslovče, Jarenino, Cerkovce, Hoče, Sv. Lenart v Slov. 
goricah, Marenberg, Maribor, Gornji grád, Rogatec, Šaleško dolino, Laški trg in 
Novo cerkev. Preostaje torej še 10 dekanij. To temeljito, na podlagi mnogih 
virov zasnovano delo bode izvrstno slúžilo zgodopiscu slovenskih dežel. 

Leta 1893. je izšla Orožnova zadnja knjiga te obširne spodnještajerske 
kronike. S to knjigo, obsezajočo dekanijo Novo cerkev, je pisatelj prekinil svoje 



Listek. 327 

uspešno in velezaslužno štiridesetletno pisateljsko delovanje, o katerem v úvodu 
zaduje kujige sára pravi: »Z velikim veseljem sem delal od 1. 1868. na tem 
delu, a prisiljen sem, odložili pero — senui enim et oculi mei caligaverunt. 
Nádejam se pa, da se najdejo med lavantinskim duhovništvom možje, ki bodo 
nadaljevali to delo. Nadaljevanje tega dela bode tem lažje, ker je vendar že 
nekaj tvarine zbrane in so sedaj znani viri v pridobitev sem spadajoče tvarine. 
Vivat sequens!* 

Ugleden nemški pisatelj je pisal piscu teh vrstic o pokojniku: »Rajnik 
si je pridobil pri vseh prijateljih domoznanstva nevenljivo slavo po svojih zna- 
menitih raziskavanjih, in njegov spomin gotovo ne izgine. Pri svojih študijah o 
dolenji Štajerskí so mi bili spisi pokoj nega prošta najboljši vir in so mi slúžili 
kot kažipot v nadaljno raziskavanje. Pisateljeva skrbnost in vestnost pri spi- 
sovanju knjig, njega bogato in na proučevanju virov zasnovano znanje pridobila 
mu je ne le na Štajerskem, temuč tudi po vsem znanstvenem svetu spoštovanje 
in priznanje. Njegovi prijatelji naj nadaljujejo in častno izvršijo po njem 
pričeto delo!< — 

Prošt Orožen je bil tudi j ako dovtipen in sarkasten mož. Humor ga ni 
zapustil nikdar. O tej stráni njegovega značaja priča brez števila šaljivih anekdot. 
Zadnji dôvtip je naredil še par ur pred svojo smrtjo. Ko ga je zdravnik vprašal, 
kako se počuti, mu je rekel Orožen: >Hm, kako bi se pač človek mogel po- 
čutiti na — veliki petek?!* — Fr. O. 

f Anton Kos (»Cestnikov«), naš rojak, rojen na Slatini na Štajerskem, 
bivši sodni svetnik v Požegi, je umri tam minolega meseca v visoki starosti. 
Kos-Cestnikov je bil svoje dni marljiv sotrudnik raznih slovenskih časnikov. 
Najbolj pa je znan po svojih preizvirnih humorističnih feljtonih, ki jih je ob- 
javljal pod psevdonimom »Spectabilisc (tudi »Oberspectabilis<) v »Slovenskem 
Narodu«. Čast njegovemu spominu! 

Tiskarska razstava v Goteborgu na Švedskem. V spomin in v proslavo 
petstoletnice Gutenbergove se bode vršila letos od 15. julija do 1. septembra 
v Goteborgu veliká razstava vseh stvari, ki spadajo v področje tiskarske umet- 
nosti. Na tej razstavi se bo videl razvoj te umetnosti, katere oče je Ivan Gutenberg. 
V prvi vrsti seveda bode ta razstava švédska, no Švédi vabijo tudi druge národe, 
da bi pokazali, kako se je pri njih razvila tiskarska umetnost, ki je za razvoj 
človcške kultúre naravnost epohalnega pomena. Ľahko rečemo, da je ni iznajdbe, 
ki bi bila tako globoko vplivala na razvoj človeške misii, ki bi bila tako po- 
spešila razširjanje Ijudske izobrazbe, kakor izumitev tiskarstva. Ker je društvo 
>Svenska Bokindustri - Utställningen i Gôteborg* poslala tudi »Ljubljanskemu 
Zvonu* povabilo, gotovo želi, da se tudi SI o v en c i pokažejo na tej razstavi. 
Pokažimo, kako smo napredovali tudi mi glede popolnosti stroj e v, glede lepote 
in finosti črkovnega materijala, glede brezhibnosti in naglosti tiská, glede moder- 
nosti in elegance naših knjig in časopisov, poscbno tudi kar se tiče s o- 
lidnosti papirnega gradiva naših knjig in časopisov. Pokažimo, da 
vemo tudi mi, kaj je dobri okús! 

•Provincia Sclavonia ali Slavonia<. V nekem rokopisu c. kr. licealne 
knjižnice Ijubljanske sem našel to zanimivo zgodovinsko ime. Listina ta izhaja 
iz bivšega kartuzjanskega samostana Freudenthal (»Frewnitz<) pri Ljubljani, in 
v njej stoj i v dveh pogodbah kartuzjanskega samostana Zajčkega in Jurkloštr- 



328 Listek. 

skega na Štajerskem ter freudenthalskega in pletrskega na Kranjskem iz let 
1415. in 1483. V obeh teh pogodbah si prideva štajersko-kartuzjanska provincija, 
obsegajoča samostane: Zaje, Jurjev klošter, Freudenthal in Pletrje skupni naziv: 
» Provincia Sclavonia (Slavonia)«. Peter pi. Radics. 

Národopisný Sborník českoslovanský. Vydáva národopisná společnost 
českoslovanská a národopisné museum čéskoslovanské. Svazek šestý, sešit 1^2. 
V tem bogato založenem, 229 stráni broječem zvezku utegne marsikoga zanimati 
razprava o moravskih »Valahih«; navedeno je vec slučajev, kako dobe tekom 
stoletij mesta in kraji nová imena. — Dr. Karel Kadlec obširno kritikuje novo 
teorijo dr. Jana Peiskerja o slovanskí zadrugi, ki joje leta objavil v 
četrtem zvezku »Narodopisnega Zbornika«; Peisker ima zadrugo za izobrazbo 
poznih razmer in misii, daje pri Slovanih nastala pod tujim vplivom, 
pod vplivom davčnega sistema rimsko-bizantinskega — pri Ju- 
goslovanih zaturškega robstva; Kadlec je pristaš starega mnenja, da 
je zadruga starodávna slovanská institucija. — Uredník Polívka je zbral dolgo 
vrsto varijant »o zlatem ptičku in dveh ubogihdečkih* ter navaja 
tudi iz »Kresa« 1885, 249 slovensko povest o ptiču, ki ima pod perjem zapisano: 
»Kdor ima glavo tega ptiča, bo kralj; kdor srce, nájde vsako noc pod glavo 
100 tolarjev«. Polivka misii, da je pravljica doma v Perziji. »Kar se tiče slo- 
vanskih verzij, prepričujemo se zopet, kar smo že tolikokrat spoznali in poudarili, 
da so balkánske verzijc sorodne vzhodnim, zapadnoazijskim in severnoafriškim 
tradicijam, da so tudi ruské deloma v zvezi z balkanskimi, deloma s centralno- in 
severnoazijskimi. Verzijc pa zapadnoslovanske, severne in južne, spadajo h 
krogu srednje- in zapadnoevropskemu; ta vpliv zapadnoevropski sega deloma 
tudi k Srbom.« — F. J. 

»Lud«, organ towarzystwa ludoznawczego we Lwowie. Letos sta že izšla 
dva obsežna sešitka tega poljskega folkloristovskega lista. Zanimiva je daljša 
razprava Jana Witorta o »Filozofiji prvotni (animizmu)*, ki je razpo- 
rejena na oba zvezka. Kako prvotni človek goji kult živali in rastlin, kako 
si oživlja vso prirodo, kaj misii o svoji duši, to je predmet razpravi; prvotni 
človek ima ízraze za posamezne vrste rastlin in živali, ali spi o sni h pojmov 
»žival«, »drevo« ne pozná. — V drugi številki bo Ijubitelje slavnega 
Mickiewicza zanimalo naznanilo Kallenbachove knjige »Tlo obrzQdove 
,Dziadóv'», Lwow 1899. ,Dziady' {^^ dedi) se imenujejo obredi na čast raj- 
nikom, a so dandanašnji na Poljskem izvečine že pozabljeni; zelo navadni pa 
so še bili v Mickiewiczevih časih; zato je enemu umotvoru tega pesnika 
naslov »Dziady«, ki ima po takem svoj pomen tudi za folklorista. Ideja Mickie- 
wiczevih .Dziadóv' je: Vera v vpliv nevidnega sveta duhov na sfére misii in 
dejanj človeških. — F. J. 

Corrigendum. V aprilskem zvezku mora na str. 201. v 3. verzu prvé 
Zupančičeve pesmi stati azurju (ne: lazurju). 





Soneti. 



4 



I. 



adar mi v družbi šumni vstane bol, 
pogoltnem jo, če še tako je grenka, 
in če ob stráni mi šedi mladenka, 
zaklinjam se ji, da je moj idol. 

Ko glupost posade na častni stôl, 
tedaj tesnobi skrajno uro klenka, 
in če imam dovolj še v žepu cvenka, 
ostanem, pijem, krohotam se zgolj. 

A če doma nápade me zavratno, 
v dremotni uri pod večerni mrak, 
ustavlja se kot jabolko zagatno. 

O čuvaj. Bože, taká me trenutja! 
Če prišel bi največji vetrnjak, 
takrat pri vsakem bi iskal sočutja. 



J2 



11. 



L6.e pridi, muža, k meni več zvečer, 
ko moč zaspi in se obup zbudi — 
čemu je treba medlili melodij, 
uspavajočih kot pod mahom vir! 

Obiipa dete je teman vampir, 
tuleč, žvižgaje skozi noč leti, 
željan, sesati prsi zdravih kri — 
ne pridi, muža, k meni več zvečer! 

»Ljubljanski Zvon< 6. XX. 1900. 



23 



330 Oton Zupančič: Soneti. 



J 



A pridi, ko nebo se kopije v zarji 
in v sveži rosi polje se blešči 
in v meni vriska vse in vse kipi! 

Krepko ob strune zvonke mi udari, 
da se razlije v svet mogočen spev 
in v srcih jaseň se zbudi odmev! 

III. 

az vem, jaz vem, ti boš prihajala 
ob urah črnih, ko vesoljni svet 
v kopreno neprodirno je odet, 
z grenčice kupo me napájala. 

A tudi, ko bo zarja vstajala 
in plamenel snežnikom mrzlim led, 
v razkošju se nagibal k cvetu cvct, 
po lokah boš me ti sprevajala. 

To je življenje: noč in beli dan! 
In jaz življenju hočem biti zvest. 
Pa če brez seno ni dneva, brez mcglé, 

a kje je noč brez lúči in brez zvezd ? 
Pa če radosti ni brez solz in ran, 
a kje obup brez nad je in želja? 

IV. 

Z^adar izmučen, truden pogled moj 
okoli sebe videl bo le mrak 
in iz noci se hohotal bo vrag, 
tedaj odgrni gosti mi závoj. 

Odkrij mi lúči tolažilne soj, 
da mi namigne k sebi skoz oblak, 
samo trenotek — in pokoj sladak 
razpel bo tihe roke nad menoj. 

A ko drhtel v nebeških bom slasteh, 
okoli mene le razkošje, smeh, 
in več zapreke smelim željam ni, 

tedaj odkrij mi — a kedaj — tedaj ? 
Kedaj užival bom neskaljen raj ? 
Ah, da na svetu črnih ni oči I 



Oton Zupančič. 





steljo 



Smrt kontpolopja Stepnika. 

Spisal Ivan Cankar. 

rnil sem se s potovanja pozno zvečer. Hišnik je bil 
že ugasnil svetiljko na stopnicah, in s kovčegom v 
roki sem lezel počasi navzgor. Odklenil sem vráta 
svoje sobe, vrgel kovčeg, suknjo in dežnik na po- 
napravil, da bi poiskal vžigalice in zapálil luč. AU v 
istem hipu, ko sem stal sredi sobc ter tipal po mizi za vžigalicami, 
me je obšlo neko posebno čuvstvo, podobno čisto otročjemu strahu. 
Zazdelo se mi je, da so se godile tačas čudne stvari v moji sobi; 
dišalo je po tujih Ijudeh. Roka se mi je tresla, ko sem prižigal sve- 
tiljko; zelo neprijetno mi je bilo pri srcu, in obšla me je misel, da 
bi pustil vse skupaj pri miru ter šel prenočit v hotel. 

Zapažil nisem vkljub tému nič posebnega; soba se mi je zdela 
čisto taká, kakor sem jo bil ostavil. Stoli so bili na svojem mestu, 
postelja je bila pogrnjena, knjige so bile v redu. In pričel sem se 
sramovati svoje neumne bojazni. Vráta so bila zaklenjena, in ključ 
sem nosil s seboj. Kako bi bilo mogoče, da bi se kdo izgubil med 
moje štiri stene ? Skozi ključalnico prihajajo samo duhovi. 

Na mizi je ležalo kakor navadno kup papirjev. Začel sem 
brskati po njih, a mimogrede sem se ozrl na tintnik. Tintnik je bil 
odprt, in peresa se je držala skorja ravnokar posušene tinte. Stvar 
je bila malenkostna, ali vendar me je nenavadno vznemirila. V roki 
sem imel par papirjev in v tistem hipu sem zapažil, da pisava na 
teh papirjih ni bila moja . . . Nekdo je sedel v tem času v moji 
sobi na mojem stolu ter pisal. Pisava mi je bila čisto neznana, a 

23* 



332 Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 



kolikor dalje sem čital, tem bolj je raslo moje začudenje. Moja soba 
se mi je zazdela strašná in skrivnosti polna; okrog mene so hodili 
duhovi dávno umrlih Ijudi. 

L 

Odlašal sem to reč od dne do dne, toda naposled se mi je 
zdelo, da je prišel čas, in napisal sem svojo prošnjo. Moji kolege so 
je čakali z veliko nestrpnostjo; ali meni se ni mudilo nikamor . . . 

Davkar je prihajal v pisarno zelo pozno; ob desetih, včasi šele 
ob polenajstih. Kadar je stopil v sobo, se je ozrl najprvo po 
meni; njegov obraz se je nekako čudno nasmehljal, in oči so mu 
zamežikale, kakor bi hotel opomniti: »Ali te še ni vrag vzel?« On 
bi pravzaprav ne imel nikake koristi od tega, toda najbrž ga je 
vznemirjala moja mrtvaška zunanjost; ni prijetno, če ima človek ne- 
prestano mrtveca poleg sebe. Vedel sem natanko, da ga je grizla v 
dušo moja čudovita odpornost. In to me je veselilo. »Kako vam je 
danes, gospod kontrolór? Zdi se mi, da vam ni posebno dobro. « 
Ej, dušica, ne tolaži se! 5>Hvala, gospod davkar; počutim se imenitno; 
moj obraz je mrŠav samo iz navade.« 

Sicer pa je bil dobra duša; človek starikav, s sklonjenim hrbtom 
in osivelo brado. Igral je na citre zaljubljene pesmi in sploh je trdil, 
da je jako muzikalen. Poleg tega se je brigal za politiko. Njegovi 
nazori so bili odvisni od slučajnega razpoloženja; kadar je bil slabé 
volje, je zagovarjal konservativna načela, in takrat je bil jijegov obraz 
resen in dostojanstven; toda včasi je hotel napraviti uslugo tému 
ali onému in kázal se je liberalnega, a obenem je zatrepetalo v 
njegovih očeh nekaj prešernega in buršikoznega . . . Mene se je 
ženiral; pogledal mi ni nikoli naravnost v obraz. V pisarni se je 
dolgočasil do smrti; zehalo se mu je neprestano, in pri tem so mu 
uhajali iz grla žalostni, zategnjeni vzdihi. Dela se je pritaknil malo- 
kdaj; opravljal ga je večjidel sam praktikant, kajti tudi adjunkt je 
lenaril. 

Ta človek — adjunkt namreč — me je so vrazil iz dna srca. 
Kadar se mu je zdelo, da ga ne vidim, se je obrnil oprezno proti meni 
ter me gledal s pazljivimi, svetlimi očmi. Jaz sem se mu zasmejal 
naravnost v lice; to ga je spravilo v zadrego; namršil je obrvi ter 
se sklonil na svoje papirje. Poznal sem na njegovih očeh, če je bil 
moj obraz bolj upadel nego navadno, če so bili moji koraki bolj 
trudni, če je bil moj glas bolj votel in mrtvaški. Kadar mi je dal 
roko ob prihodu ali ob slovesu, se je vsesal v ohlapne gube na 



Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 333 



mojih licih in v moje koščene, mrzle roke . . . Njegova postava je 
bila krepka; v polnem, rdečem obrazu je bilo nekoliko surovosti, in 
njegov pogled je bil temen in nestalen. Hodil je s hitrimi, dolgimi 
koraki in privzdigal je ramena nenavadno visoko; to mu je ostalo 
od ponižne hoje po pisarnah izza časov, ko je bil še praktikant. Prej 
sva izhajala kolikortoliko, a zadnji dve leti je bila vsa njegova skrb 
in žalost v mojem telesnem propadanju. Pazil je name kot najvest- 
nejši zdravnik; kolikor dalje se je stvar vleklá, tem večja je bila 
njegova pozornost, poostrena z nervozno nestrpnostjo. Čakal je 
namreč na moje mesto. 

Naposled sem se bil torej odločil, da napišem svojo prošnjo. 
Nekoliko težko mi je bilo, kajti privadil sem se črkam kakor Go- 
goljev Akakij Akakjevič. Privadil sem se tudi tem stenám in so- 
vražnim obrazom okrog sebe. Dalo se je lepo sloneti ob mizi in 
misliti, dočim je v prsih trkala smrt. 

Tisti dan je bilo veliko veselje v pisarni. Za trenotek so mi 
zamrzeli ti lopovi, ko sem jih videl, kako globoko so se oddehnili. 
Zamrzela mi je tudi pisarna, kajti od tedaj pa do zadnjega dne se 
mi je zdela posebno praznična in svetla, kakor da so padali od teh 
zadovoljnih obrazov svetli žarki na stene . . . Čutil sem obenem, 
da sem v tistem hipu, ko sem oddal prošnjo, izrekel obsodbo nad 
samim seboj. Sel sem domov s povešeno glavo in s trudnimi, drsa- 
jočimi koraki. Iz oken pisarne se je obracalo za mano troje neobritih 
glav, in na česti so postajali ter gledali moj suhi hrbet. 

II. 

To je bil res usoden korak. Stopil sem z eno nogo, in zdaj 
pôjde samo navzdol. Zdi se mi, kakor da bi bil prostovoljno odprl 
vráta smrti. Kar je viselo na meni življenja, je začelo odpadati tako 
hitro, da niti opazil nisem vsake posamezne izgube . . . Človek po- 
gleda nekega jutra na vrt in vidi, da je drevje čisto golo; in vendar 
je padal počasi list za listom, tiho in neopazno. Tako se bo zgodilo 
meni; vsaka kapljica krvi bo izginila počasi, tiho in neopazno, a ne- 
kega jutra bodo prišli, in moje oči bodo šteklené . . . 

Oblekel sem črno obleko ter si zavezal črno kravato. Moj obraz 
je bil videti vsled tega tako bied in upadel, da bi se kdo drugi ženiral 
med Ijudi s tako neprimerno zunanjostjo. In vrhu tega so izgubile 
moje oči že zdavnaj vsako barvo; punčice so bile popolnoma bledo- 
sive, da so se komaj razločevale . . . Ko sem si zavezaval kravato, 
so se mi roke tresle. Odpravljal sem se v čitalnično dvorano, praž- 



334 Ivan Cankar. Smrt kontrolorja Stepnika. 

novat odhodnico gospodične Helene Tršanove. Ravno ko sem zapiral 
vráta, sem se spomnil, da mi je prišla Helena na misel v tistem 
trenotku, ko sem pisal svojo prošnjo. In ob tem spominu me je 
zazeblo od temena do nog. 

Sel sem sam, moja žena je ostala doma. To je storila zato, 
ker ni hotela moje družbe; ona se tega morda n i zavedala, ali meni 
je bilo jasno . . . 

Predno sem prestopil prag dvorane, me je obšel tisti grenki 
čut, ki obide prosilca, predno potrka na vráta. Podoben je bil tudi 
bojazni človeka, ki si je v svesti umazané krivde in sluti, da je 
njegov greh izdan. Ko sem vstopil, so se nekateri ozrli po meni, in 
zapažil sem takoj tisti pritajeni, vprašujoči smehljaj: »Ali si tudi ti 
še na svetu? Doklej še misliš vznemirjati žive ljudi?< In za trenotek 
se mi je zazdelo, da bi jih prosil oproščenja. 

Helena je sedela na gorenjem koncu mize. Dala mi je roko, a 
med tem je gledala drugam; pozabila je, da stojim pred njo, še 
predno sem izpustil njeno desnico. Sedel sem poleg zaspanega da- 
carja, ki me je pogledal od stráni ter se potem ves čas ni več brigal 
zame. Ravno sebi nasproti sem opazil široki obraz adjunktov; ko 
me je ugledal, je pokimal z glavo ter iztegnil roko črez mizo; nato 
pa se je najbrž nečesa domislil — prijel je za kozarec kakor v za- 
dregi ter se obrnil k svojemu sosedu, učitelju Breskvi. 

Pil sem mnogo; praznil sem čašo za čašo, in okrog mene je 
pričela plavati motna, meglena svetloba; zdelo se mi je, da gledam 
vse obraze skozi zakajeno steklo. Ali bilo mi je prijetno; najrajši 
bi bil zatisnil oči, zibal se na svojem stolu ter sanjal lepe sanje. 
Govorili so vse navzkriž, toda jaz jih nisem poslušal in ne razumel. 
Videl sem, da so vstajali govorniki in zamahovali z rokami; kadar so 
dvignili kozarce v visoko iztegnjenih rokah, je nastal hrup po dvorani, 
in čaše so zvenele in vino se je razlivalo. Tudi jaz sem včasi vstal 
— in tudi ob moj kozarec je trčil pomotoma ta ali oni. Sicer pa 
me to vse skupaj ni čisto nič brigalo. 

Spomiíijam se nekega čudnega hrepenenja iz tedanjih časov; 
tisti večer me je ovládalo popolnoma . . . Samo da bi ji enkrat, 
samo enkrat v življenju poljubil to drobno, belo roko, da bi se do- 
taknil z ustnicami teh tenkih prstkov! Včasi sem se vzbudil po noci, 
in ko sem se spomnil te drobné roke, teh tenkih prstkov, sem grizel 
v rjuho od bolečine ... 

Postalo mi je težko. Megla se je zgostila okrog mene in legla 
mi je na dušo. Naslonil sem se s komolci na mizo; dihanje mi je 



Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 335 

bilo naporno in mučno; v obrazu sem čutil veliko vročino, in ustnice 
so mi bile vse ožgane. Večjidel so bili že vsi pijani, in zato ni za- 
pažil nihče ničesar čudnega na meni . . . 

Smejejo se okoli mene, kakor da bi trajal ta smeh na večne 
čase, kakor da bi nikdar ne bilo konca te veselé noci! Tudi jaz bi 
se rad tako smejal ... Ali morda je vse to neumnost, morda so 
vse to samo sanje. Moj hrbet je sklonjen, ker mislim, da stoji smrt 
za menoj. Ali ni to neopravičen strah, ki izvira samo iz bolne do- 
mišljije.? Za menoj ni morda ničesar. Tresem se od bedaste bojazni 
kakor otrok v temi, — a vse je tiho, in strahu ni od nikoder. Zaradi 
povsem neosnovanega domnevanja si kratim uživanje in obračam 
glavo od solnca. Zaradi povsem neosnovanega domnevanja . . . če 
upa v življenje surovi obraz adjunktov, zakaj bi ne úpal jaz.? . . . 
Tako je torej vse skupaj neumnost in domišljija, in pričel bom živ- 
ljenje od začetka . . . Ah, samo da bi ne bilo domišljije; jasno je, 
da me je uničila samo domišljija. Tudi moj obraz bi ne bil več 
bied . . . 

Vstal sem izza mize, ali prijeti sem se moral trdno za stolico, 
kajti zavrtelo se je vse okoli mene, in noge so se mi tresle. Ko sem 
se obrnil, sem ugledal zrcalo ravno pred seboj; moj obraz je bil 
strahovito spačen; v tenkih ustnicah ni bilo niti kapljice krvi, in oči 
so bile globoko vdrte. A na ustnicah in v očeh je ležal tako čuden 
izraz, da sem se zagnusil sam sebi; izraz pohotnega starca, ki se 
vkljub svoji onemoglosti še ni nasitil življenja. 

Sedel sem zopet za mizo. Iz dna prsi se mi je začelo dvigati 
in sezalo je više, stisnilô mi grlo in zalilo oči s solzami. To je bila 
tako grenka otožnost, kakor je dotlej nisem poznal; vse v meni je 
tisti trenotek trepetalo od smrtnega straha . . . Nekdo blizu mene 
je govoril práv tedaj z visokim, nekoliko vinjenim glasom. 

»Sele to uro, ko se posla vljamo od vas, gospodična . . . šele 
to uro čutimo vsi žalostní in potrti, kaj izgubimo ob tem slovesu . . . 
Sele to uro, ko gledamo poslednjikrat vaše lepe, vedno veselé oči, 
čutimo vso praznoto, ki bo ostala v naših srcih po vašem odhodu . . . 
Zunaj je jeseň, in list za listom padá z drevja . . . vse, kar je lepega 
in cvetočega, nas ostavlja, a nam ostane zima in — smrt . . .« 

Ob tej besedi se je zdrznil govornik sam; prišla mu je menda 
na jezik povsem nepričakovano. Nekateri so se ozrli začudeni nanj, 
a nekdo je vzkliknil na koncu mize s pol osornim, pol prestrašením 
glasom: 

>Molči, sova! . . . Odkod ti pride smrt?« 



336 Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 

Kako je končal, ne vem natanko. Pil sem med tem mnogo in 
vsega, kar se je zgodilo pozneje, se spominjam samo še nejasno. 
In zoprno mi je, če se spominjam tistega večera. 

Helena ni odgovorila na zadnjo napitnico; toda ko je utilmilo 
žvenketanje kozarcev, sem vstal jaz — čemu, to sam Bog vedi. Ali 
bilo mi je neizrečeno tesno pri srcu. Tisti čas sem se zavedal z vso 
bridkostjo nečesa, kar mi ni prišlo na misel ne prej, ne pozneje . . . 
Nikdar v svojem življenju nisem imel človeka, ki bi me Ijubil tako, 
kakor si predstavljam Ijubezen jaz. Nikogar ni bilo, ki bi mogel priti 
k njemu v težkih urah, da bi mu pokazal svoje ranjeno srce in svoje 
objokane oči. Kakor zver sem se skrival, kadar mi je kapala kri iz 
bolečih ran . . . 

In tisti čas sem vstal, poln sentimentálne zaupnosti. 

»Gospoda, tudi jaz . . . tudi jaz . . . jaz sem list, ki páde jutri 
z drevesa . . .« 

Ali ko sem stal in še predno sem dokončal stavek, se je hipoma 
razdelila megla pred menoj, in ugledal sem omizje . . . dolgo omizje 
samih surovih, polpijanih obrazov. Sami surovi, polpijani obrazi vse 
naokoli, po vsej dvorani; in začudene, razžaljene in prezirljive oči so 
gledale name od vseh stráni. Zdelo se mi je, da mi padajo ti pogledi 
na obraz kakor zaušnice, da se mi plazijo po koščenih rokah navzgor, 
po obleki, na vrat in na lica samé gnusne gosenice . . . 

Stal sem kakor na sramotnem kameňu — v zasmeh in zgražanje 
poštenim Ijudem . . . Ostal naj bi bil doma za zaklenjenimi vráti — 
gobavec, ki se ga ogibljejo od daleč. V trenotku, predno sem sedel, 
mi je prišlo do grla, da bi zakričal, da bi jih vprašal, kaj sem j im 
storil. Molčali so vsi okoli mene, ali jaz sem slišal besede, polne za- 
ničevanja in sovraštva; vpilo je po dvorani s hripavimi glasovi, da 
bi jih ne mogel prekričati ... To je bil divji, blázni strah pred 
smrtjo; da bi se ne ženirali drug druzega, bi me bili pobili s pestmi 
na tla . . . Telo mi je docela obnemoglo, in udje so mi bili kakor 
iz mehkega voška; sedel sem in gledal s široko odprtimi očmi, a 
videl nisem ničesar. 

Na odrú so se oglasili glasovi klavirja; padli so v tišino, kakor 
bi zažvenketalo srebro na tleh. 
»Denite mize v strán . . .« 

Nastal je hrup in šum; družba je vstajala, in dvignil sem se 
tudi jaz. Helena je stala na odrú poleg klavirja, in šel sem tja. Pred 
očmi se mi je lesketalo; stiskal sem pesti ter se grizel v ustnice, da 
sem stopal z ravnimi koraki. 



Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 337 

Ko sem stal pred njo, sem se hotel nasmehljati, toda moja 
lica so bila čisto trda kakor iz usnja. Z dlanjo sem se opri ob 
klavir ter se poklonil. Opazil sem v tistem hipu njeno pritajeno kretnjo; 
hotela se mi je umakniti, ali bil sem že preblizu. Nagnil sem se 
tako globoko k njej, da sem čutil vročino njenih lic; moj obraz je 
moral biti strašen, zakaj njene oči so se razširile od bojazni. 

»Jaz sem tisti, gospodična Helena, ki vas je Ijubil bolj nego 
svoje življenje ... to sem vam povedal zato, da bi me ta beseda 
ne tiščala v grlu, kadar umrjem . . « 

Moje telo se je skrivilo, pol od razburjenja, pol od slabosti, in 
kolena so mi omahovala. Prijel sem njeno roko ter se je dotaknil z 
ustnicami; obenem sem čutil, kako me je vleklo polagoma k tlom . . 

Težka roka me je stresla za ramo. 

>He he, gospod kontrolór!* 

Ugledal sem pred seboj obraz adjunktov, in nikdar še se mi 
niso zdele njegove oči tako grozne. Oči jastrebove, ki si iščejo mrho- 
vine . . . Izpreletelo me je hladno, in slabost me je minila v istem 
trenotku. Ozrl sem se po Heleni, ali okrog nje je stalo polno Ijudi... 
Nihče me ni opazil, ko sem odšel s sklonjenim životom in tresočimi 
nogami. 

III. 

Dva dni sem ostal doma, in tačas se je v meni mnogo izpre- 
menilo. 

Ležal sem blizu okna in poslušal sem ves dan in vso noč, kako 
je padalo listje. Slišal sem to monotonsko, žalostno šuštenje celo v 
spanju ... In legel je na moj o dušo krasen mir. 

Nič ni treba ne strahu in ne kesanja. Vse pride tako mimo in 
polagoma in mine tako mirno in polagoma — čemu bi se vznemirjal? 
Roke položim v naročje in gledam, kako beži čas mimo mene. Ali 
mi ni boljše, nego da bi se pehal za njim ter plakal za vsako uro 
posebej in si delal skrbi zaradi prihodnjih, ki jih morda nikdar ne 
bo ? . . . Listje je padalo, padalo, in nekatere veje so bile že čisto 
góle in črne. 

Pozno popoldne sem gledal skozi okno, in srce se mi je ne- 
nadoma razširilo v sladkootožnem hrepenenju. Izza gore je sijalo 
jesensko solnce, in kohkor je bilo še listja na drevju, je trepetalo in 
se zvijalo v njegovih žarkih. Zrak je bil miren in topel. 

Odpravil sem se z doma, tesno závit v suknjo in robec okrog 
vratu. Ker nisem hotel skozi trg, mimo hiš in Ijudi, sem šel počasi 



338 Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 

ob vrtu in po poljskih stezah do gozda . . . Čudovita, sanjajoča 
tisina naokoli; na nebu je plávalo par belih oblakov, in v isti smeri 
se je plazilo po polju dvoje dolgih sene. Solnce se je skrilo za 
kratek hip; toda na zahodu je plamtelo visoko, skoro do srede neba. 
Ni še ugasnila svetloba, ko sem stopil v gozd, na šumeča, mehka 
tla, vsa pokrita z rumenim listjem. Mladi jaseni so stali tod skoro v 
ravnih vrstah; svetla, tenká debla so bila na stráni, obrnjeni proti 
zahodu, vsa kakor prevlečená z žarečim zlatom. Sama mehka oranžna 
barva, kamor sem se ozrl; svetlo oranžno listje nad menoj in na 
tleh, in izza debel se je bleščalo žareče nebo . . . Ta svetloba me 
je upijanila, moji pogledi so plávali pol obnemogli od radosti po 
teh mehkih barvah; oranžna luč mi je lila na obraz, roke so zama- 
hovale otročje prešerno, kakor bi plavale z razkošjem po teh jasnih 
valovih. Visoko vzravnan, glavo pokoncu, s široko odprtimi očmi 
■ in smehljajočimi ustnicami sem šel dalje, brez smotra, brez misii, 
brez določnih sanj . . . Cutil sem samo nekaj tako neizmerno slad- 
kega, nadzemskega . . . moje ustnice so se dotikale drobnih prstkov 
Heleninih; njen obraz, obrobljen od zlatih las, se je smehljal nad 
menoj. Dusilo me je od blaženosti; naslonil sem se na drevo ter 
gledal okrog sebe s pijanjmi očmi; pred mano je trepetalo rumeno 
zlato, pred mano in pod mano in nad menoj; zlato je rosilo z 
neba in kapalo je name; čutil sem gorke kaplje na obrazu in na 
rokah . . . 

Sence so prihajale, in luč je pojemala in bledela. Solnce je 
bilo že dávno zatonilo; listje je temnelo, in zdelo se mi je, da je 
padalo tem gosteje in glasneje, kolikor bolj se je bližala noč. Tenká 
debla jasenov so se približevala drugo drugemu; bilo mi je, kakor 
da se gneto okrog mene; zastavljala so mi pot, in steze ni bilo več 
nikjer. Toda ni me bilo strah go/.da; izpreletavalo me je toplo in 
prijetno kakor po kopeli ali kakor po sestanku z Ijubico. 

Ko sem stopil na piano, je bilo vse pod menoj že v globokem 
mraku; na vzhodu so se svetile prvé zvezde — tiste jesenske zvezde, 
ki ne čakaj o zadnjih solnčnih žarkov. 

V dolini je bilo temno. Tam so stah visoki črni hrasti. Pot je 
bila posuta s peskom, in moji koraki so se slišali, kakor da mi prihaja 
od daleč kdo naproti. Hotel sem naravnost domov, toda ob vrtu sem 
se premishl. Spomnil sem se svoje sobe, in za/.dela se mi je ozka 
in dolgočasna. Šel sem do bližnje gostilne ter poslušal pri oknu; 
notri ni bilo menda nikogar; okna so bila slabo razsvetljena, in čuti 
ni bilo nobenega glasu . . . Tisti čas so zašumeli koraki blizu mene 



Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 339 

— in práv mimo mene, da bi ju lahko dosegel z roko, sta šla hitro 
in tiho adjunkt in moja žena. 

V prsih sem začutil tedaj nekaj ostudnega, kar me ni vec 
ostavilo do zadnjih dni. Moji koraki so bili od tistega hipa trudni 
in drsajoči kakor prej; zaželel sem si počitka in odpravil sem se 
proti domu. 

IV. 

Odtlej sem se plazil po sobah in po vrtu kakor senca. Nič 
m€ ni več veselilo in nič žalostilo. Obstal sem pred rožnim grmom, 
dotaknil se veje na rahlo, in zadnji listi so se usuli na tla . . . Noge 
so mi bile léne in težke; vláčil sem jih za seboj, kakor bi imel črevlje 
od svinca. Včasi sem šel v lopo, in žena mi je prinesla blazinico, da 
sem se naslonil udobno na stôl. Lopa je stala na oglu vŕta; odtod 
se je videlo daleč po dolini, do gozda. Gledal sem, kako je stresal 
veter že napol golo drevje, in od neke otožne utrujenosti, ki se je 
niti dobro nisem zavedal, so mi padale trepalnice na oči. Toda slišal 
sem vse natanko okolo sebe; poslušalo je takorekoč vse moje telo, 
kajti čutil sem na vseh evojih živcih však najmanjši šum. Kolikor 
bliže je prihajal popolni propad, toliko rahlejši in finejši so bili nioji 
čuti. Stvari, na katere prej nisem pazil, so se mi zdele zdaj vážne 
in pomembne. 

Med Ijudi me ni bilo več; tudi k meni ni hodil skoro nihče. 
Obšel me je nekak stud, kadar sem ogledal pred sabo kak tuj obraz. 
In zdaj so mi bili tuji vsi obrazi — na vseh je bil tisti gnusni izraz 
prisiljcnega sočutja, radovednosti in pritajene škodoželjnosti ... V 
njih smehljajih je ležal tisti samozadovoljni vzdih: >Ne boš več 
dolgo . . . hvala Bogu, da nisem na njegovem mestu. « In kadar 
so mi dajali roko, se je skrivala v njih očeh zoprna zavest, da 
dajejo roko okostniku, ki bo gnil črez par dni pod zemljo. Silili so 
se s težavo, da bi nabrali gube svojih lic v žalosten izraz, da bi 
stopali tiho, resno in umerjeno, kakor se spodobi v hiši bolnikovi, 
in da bi ne izpregovorili ničesar, kar bi me moglo spominjati smrti 
ali kar bi me žalilo na kakršenkoli način. Tako so bili kakor ukle- 
njeni — kakor skriti za krinko in omotani v rjuhe. Toda včasi se 
je prikázal izza krinke naraven smeh, noga je stopila trdo, in roka 
se je za hip osvobodila izza rjuhe ... In jaz sem se krásno zabával 
ob nastali zadregi in ob imenitnem prizoru, kako urno je ugasnil 
nepoklicani smeh, in kako spretno je smuknila roka pod rjuho nazaj. 
Vse to je bilo neizrečeno grdo in umazano. V mojem srcu pa je 



340 Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 



rasla polagoma neka cinična grenkota, in kadar sem začul korake 
na stopnicah, sem se umaknil na vrt ali pa sem se zaklenil v sobo. 

Svojo ženo sem občudoval zaradí njenega velikega samozata- 
jevanja. Bilo mi je nerazupiljivo, odkod je vzela toliko moci. Utru- 
jenost jo je obšla samo včasi za krátko sekundo. Šinilo je črez 
njen obraz komaj opazno; toda v senci, ki je zakrila takrat njene 
oči, in v hipni potezi, ki je spačila takrat njene ustnice, je ležala 
vsa pritajevana zloba, ležal je ves gnus, ki ga je čutila do mojega 
propalega telesa. To se je zgodilo včasi, kadar mi je popravljala 
vzglavje; moje trepalnice so bile zatisnjene, ali izza vejic sem jo videl 
čisto dobro. Njena lica so bila mirna, ustnice nekoliko odprte kakor 
navadno; toda hipoma so se obrvi namršile, obraz se je podaljšal, 
in zobje so se zagrizli v trepetajoče ustnice. To je prišlo in minilo, 
kakor bi trenil. 

Jaz nisem imel z njo čisto nikakega usmiljenja, četudi sem vedel, 
da je živela zadnji dve leti poleg mene v strašnih mukah. Ko sva 
se poročila, sem bil še lep človek. Jaz sem si jo izbral iz samega 
poželenja. Poželenja vredna ženská je bila še takrat, ko mi je po- 
pravljala umirajočemu blazino pod vzglavjem. Iz te mesene Ijubezni 
in iz tisoč slučajev, malenkostnih in neumnih, kakor se to godi na- 
vadno, se je rodil zákon, in živela sva dosti prijetno. Otrok nama 
je umri, ko je še komaj izpregovoril, in takrat sva oba zelo jokala. 
Ko sva šla iz cerkve, sem jo Ijubil tako čisto, kakor nikoli ne prej 
ne pozneje. Nato sva ostala sama, in bolezen, ki je spala v meni že 
dolgo čaša, se je pričela imenitno razvijati. Omršavel sem črez noč, 
in kosti na obrazu so mi izstopile; tudi lasje so mi pričeli siveti in 
odpadati ... V moji ženi pa se je vršilo nekaj, kar sem jako dobro 
razumel. Oddaljevala se je od mene kakor brod od brega . . . Ko 
sem ležal na postelji, obraz siv in úpal, nos tenek, čelo svetlo in 
potno, a roke veliké, z ohlapno nagubano kožo, da so bile podobne 
plavutam, takrat sem bil zanjo samo še nekaj tujega, strašnega, kar 
ji sreblje iz srca vso radost in vse življenje in jo ima prikovano 
poleg sebe kakor sužnja. Prikovana je bila k tej postelji brez usmi- 
ljenja, niti s prstom ni mogla geniti. Ali zapažil sem kmalu na njenih 
pogledih, kadar je mislila, da je ne vidim, zapažil sem na različnih, 
práv neznatnih okolnostih, kod so hodile njene sanje. Zadnje čase 
je slutila, da so ležali moji pogledi na njenem obrazu, četudi je bilo 
troje sten med nama, in da sem bil zalotil njene misii na skritih 
potih; vedel sem, da je živela zaradi tega po cele ure v smrtnem 
strahu in da je trepetala pred menoj, kadar se je čutila grešnico. 



Ivan Cankar. Smrt kontrolorja Stepnika. 341 



Šel sem včasi mimo nje, in ko sem se ozrl nanjo, je sklonila glavo, 
kakor bi pričakovala udarca. Tisti večer, ko se je izprehajala z ad- 
junktom, so se ji tresle noge, ko sem stopil v sobo. Ali jaz ji nisem 
pogledal v oči, in njena glava s plašnimi, velikimi očmi in preble- 
delim obrazom se je obracala za mano čisto mehanično. 

Mučil sem jo odtlej z radostjo; to je bila ostudnost, ki mi je 
legla na srce tisti večer . . . 

Nenadno je pričel pihati gorek veter; prej je bilo več dni nebo 
jasno in hladno, a jutra so bila jako mrzla. Listje se je igralo po 
zraku, kakor bi frfotale ptice med drevjem. Se ena, 5e dve noci, in 
vejevje bo čisto golo. Od juga so prihajali oblaki, a tedaj so bili 
še ozki in beli; prišli so malo više, razkropili se po nebu ter izginili. 

Zvečer sva sedela z ženo na verandi. Jaz sem bil skrbno závit 
in ogrnjen, pod hrbet in glavo pa mi je bila položila žena mehke 
blazine. Bilo mi je prijetno in toplo; okrog glave mi je pihljalo ter 
se igralo z mojimi lasmi. Práv na vrhu visoke platane se je držal 
še en sam širok in svetlorumen list; čakal sem, kdaj ga veter odnese, 
toda ni ga odnesel tisti večer. Polagoma se je temnilo, in na obrazu 
svoje žene sem opazil, da jo je pričel obhajati nedoločen strah. Po- 
gledal sem ji natanko v lice, in v prsih mi je postalo zoprno. 
Naslonil sem se s komolci na mizo, tako da sem se ji približal, in 
ona je počasi odmikala glavo, ne da bi se ozrla straní. 

>Zakaj se me bojiš, Ana?« 

Njena desná roka je ležala na mizi in tresla se je vidno; njene 
ustnice so se odpirale, toda odgovorila ni. 

>Nič se me ne boj; privadi se tega. To traja lahko še Bog ve 
koliko čaša. Poznal sem jetične Ijudi, ki so ležali na postelji po 
deset let; izpovedali so se in napravili testament, toda zjutraj so se 
izprehajali po česti. To je vražja bolezen.« 

»Jaz ti ne želim smrti . . .« 

»To je lepo od tebe. Zakaj povem ti, če bi mi želela kaj ta- 
kega, bi živel nalašč, da bi mi zrasla brada do kolen . . . Daj mi 
vode! . . . Ne polivaj, Ijubica — tvoja roka se jako trese . . . Hva- 
ležen bi ti moral biti, zakaj prestala boš še mnogo, draga moja. 
Zdaj je tvoje življenje sladko; to je šele začetek. Toda jutri ali po- 
jutrišnjem ležem, in nato bodo tekla leta . . . leto za letom . . . 
po-ča-si . . . sekunda leto in leto večnost . . .« 

Nikdar še nisem videl v enem samem pogledu toliko groze 
kakor tisti čas. Ni se zgenila, in zdelo se mi je, da niti dihala ni. 
Njene oči so bile vprte name kakor pričarane. 



342 Ivan Cankar: Srart kontrolorja Stepnika. 

»Ali si že stregla kdaj jetičnemu bolniku ? Jaz sem danes lep 
človek; toda človek, ki umira, je strašnejší od mrtveca. In jetični 
Ijudje umirajo neprestano. Ti boš prekrižala moje čelo in moje ust- 
nice, toda odprl bom oči in zasmejal se ti bom v lice. Takrat ne 
bo od mene vec drugega nego dolge, ostré kosti. Koža bo ležala na 
njih kakor umazaná rjuha. Ľahko bi mi jo slekla, toda kosti bi 
živele naprej. Dolge, sivé kosti z vdrtimi jamami namesto oči in z 
režečimi ústi brez ustnic ... In to bo trajalo! . . . Sam okostnik 
bo ležal pod odejo, ali ti boš stala poleg postelje, da ti bodo lica 
ohlapela. Ti boš stala poleg postelje, in čas bo tekel dalje; soba 
bo temnela, in strop in stene, vse bo pokrito s pajčevinami. Vse 
zaduhlo bo in dišalo bo po mrtvecih — toda okostnik bo ležal na 
postelji in se ti bo smejal v obraz . . .« 

Dusila me je lastna zloba. Kolikor dalje sem govoril, toliko 
niže sem se naslanjal na mizo in prste sem držal razpete ravno pred 
njo . . . Ona je bila kakor okamenela; gledala me je pazno, z ve- 
likim pogledom, a njena roka se ni več tresla . . . Med tem je bila 
prišla temná noč, in videl sem samo še njene bele prste, njena 
lica in motne obrise njenega života. Veranda in vrt, vse se je po- 
topilo v črno senco; listje, ležeče na tleh, je šumelo v vetru, in v 
daljavi je stokal gozd . . . 

Ko mi je prinesla žena drugo jutro kavo v sobo, je bil njen 
obraz ves prepadel kakor po noci, prečuti v trpljeniu! 

V. 

Ležal sem že dolgo, morda več nego štirinajst dni. V tej tihi 
sobi, v dolgih, samotnih urah so se polagoma umirile moje misii. 
Možgani so postali leni in neokretni; slika, ki mi je šinila prej kakor 
blisk mimo duševnih oči, se je gradila zdaj počasi, kos za kosom. 
Včasi nisem mislil ničesar; gledal sem mirno in kakor brez zavesti 
v kako točko na stropu. Sanje, ki so mi prihajale, so bile jako 
neumne, toda vznemirjale me niso. Videl sem različne, popolnoma 
neznane Ijudi s čudnimi obrazi in v smešnih oblekah; hodil sem po 
tujih krajih; veliko, eksotično drevje je raslo ob prepadih . . . Ali 
te sanje niso ostavile nikakega sledu; prišle so polagoma in kakor 
s trudom, a komaj so stopile jasneje izza megle, so se zopet izgubile. 

Tako je bilo v začetku; pozneje me je pričelo boleti telo ob 
desni stráni, na kateri sem navadno ležal. Srbelo me je zelo nepri- 
jotno, in to ščegetanje je prehajalo sčasoma v tisto srbečo bolečino, 



Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 343 

ki ubija možgane in napravlja človeka neznosnega. Ob ledjih in pod 
desno ramo so se prikazovale rane; nekoč sem se dvignil v postelji, 
vzcl v roko svečo ter se ogledal; ali od studa mi je prišlo slabo; 
s trudom sem postavil svečo na njeno mesto nazaj in nato sem 
pádel na vzglavje . . . 

Na žalost se v teh dneh nisem mogel izogibati različnih zo- 
prnih posetov. Tako so se sklanjale nadme debele glave ter me 
izpraševale po zdravju. Však obraz je grd in oduren, če ga pogleda 
človek od blizu; ali ti sladkosočutni obrazi so bili še posebno odurni. 
Nekatere ustnice so bile razpokane in polne, dnige tenké, brez barve, 
z ohlapno kožico. Tudi čeljusti nisem mogel gledati, ki so se ne- 
katerim kazale ob govorjenju; na tem svetlem, mokrem mesu je bilo 
nekaj živalskega. Kdor je imel slabé živce, se je hitro dvignil ter 
obrnil v strán; včasi pa se je znal kdo zatajevati in hlinil je po 
celih deset minút svetniško skrbljivost in sočutje. Najzoprnejše na 
svetu je ta svetniški izraz — gnusnosladek kakor pokvarjen med. 
Izmed vseh najdalj je vztrajal dacar; pol ure sem moral gledati nad 
sabo njegovo redko brado, njegove rdeče, zaspané oči in črne zobe 
pod razgrizenimi ustnicami. Obšlo me je veselje, da bi mu zasadil 
nohte v lica; toda kakor da je slutil mojo razjarjenost, je ostal na 
svojem mestu ter se smehljal. 

Večjidel sem pošiljal posetnike k svoji ženi v sosednjo sobo, in 
ona jih je gostila s čajem. 

Tam so se godile v tem času zanimive reči. Slišal sem komaj 
posamezne glasove, zakaj govorili so tiho ter stopali po prstih. Včasi 
je zažvenketala čaša, postavljena na krožnik, ali se je premaknil stôl. 
Besede nisem razumel nobene, toda vedel sem vkljub tému, kaj se 
je godilo. Kdor me je pogledal zadnjikrat ter prestopil potem prag 
mojih vrat, je prešteval po tihem moje dneve ter se poklonil spo- 
štljivo moji ženi. Ona je bila blago na prodaj — okostnik jo je tiščal 
naše samo še z zadnjim náporom svojih suhih rok. Stopali so okrog 
nje s sključenim hrbtom in smehljajočimi ustnicami, cenili njeno 
lepoto ter ogibali o njenem premoženju. Starikavi elegantní komisár 
Grivar je bil nekoliko naiven in neprostovoljno odkrit; oziral se je 
s skrbnim pogledom po pohištvu, stopil včasi k oknu ter gledal z 
namršenimi obrvmi na vrt in na polje. Očividno je bil zadovoljen 
s posestvom, kanalja. 

To so bili nesrečni Ijudje. Pazili so drug na drugega, zavidni 
in Ijubosumni. Kolikor več jim je bilo treba hinavstva, umazanosti 
in zlobe, toliko bolj so bili njih obrazi sočutja in obzirnosti polni. 



344 Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 



Kar je bilo naj čudo vi tej še: na vsem tem niso videli najbrž ničesar 
gnusnega; kvečjemu če jih je pretvarjanje utrudilo, da so imeli po noci 
težke sanje. 

Kolikor bolj je šlo z mano navzdol, tem pogosteje so prihajali 
k meni in toliko bolj so se mi zdeli smrdljivi. Notár, dacar, ko- 
misár, učitelj Breskva in adjunkt so bili pri meni skoro však večer. 
Drug drugemu so bili na poti, kakor da bi však zase zavzemal vso 
sobo . . . Pozno je že bilo, a v sosednji sobi sem slišal še zmerom 
njih glasove. To je šepetalo, kašljalo in drsalo neprestane, vmes je 
zazvenel kak kozarec ali se je začula glasnejša beseda. 

Ravno tisti večer mi je bilo posebno slabo. Da bi bili moji 
prsti dovolj močni in da bi stal kdo poleg postelje, storil bi mu kaj 
zlega. Zakopal sem nohte v srajco na prsih in dihal sem zelo težko; 
v velikih presledkih in z náporom se je izvijala sapa iz pljuč . . . 
In poleg tega me je obšla misel, da bi tudi jaz labko svobodno 
hodil po sobi, da bi lahko odprl vráta ter se šel izprehajat na vrt. 
Izprehajal bi se po vrtu ob jasnem večeru, drevje bi se priklanjalo 
nad menoj, in jaz bi sanjal ... o čisto drugem življenju, o tistem, 
ki je polno samé radosti in Ijubezni. Nič več bi si ne uklepal rok, 
šel bi tja, kjer je ona, in sedel bi k njenim nogam, položil glavo v 
njeno naročje ter poljubljal njenc bele prstke . . . 

Kri me je zapekla v licih, a ko sem se nekoliko dvignil, me 
je zabolelo vse telo . . . Potipal sem se od prsi do kolen ter za- 
tisnil oči ... O Bog, zdaj je to vse končano, minilo je za zmerom . . . 
Niti toliko ni več krvi v tem telesu, da bi jo izpil na en sam 
dušek . . . 

In v sosednji sobi je šepetalo dalje. Sredi mojih mislih me je 
pričelo srditi in vznemirjati to šepetanje. Bilo mi je, kakor bi mi 
brenčale ose okoli obraza; zamahujem z obema rokama, a že so zopet 
pred mojimi očmi, za vratom in v laseh . . . Naposled so zaropotali 
stoli, in slišali so se odhajajoči koraki. Vráta so se zaprla. Nato je 
hodil nekdo nekaj čaša po sobi, in žvenketale so žličice in čaše; to 
so bili koraki moje žene ... A nenadoma so se vráta zopet odprla, 
nekdo je vstopil, in potem je bilo vse tiho. Ta tisina se mi je zdela 
jako čudná; trajala je nekaj minút, ki so se vleklé neizmerno dolgo. 
Dvignil sem nekoliko glavo ter poslušal naporno, toda šele po dolgem 
času sem pričeľ razločevati šum šepetajočega govorjenja. Premaknil 
se je stôl, in nekdo je stopal po prstih in jako oprezno proti mojim 
durim; del je roko na kljuko, da je nalahko zaškripala, a nato so 
se vráta odprla, in moja žena je pogledala v sobo. V tistem hipu 



Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 345 

sem zatisnil oči, a izza trepalnic sem jo videl, kako je stala nekaj 
čaša z ostrim pogledom in pripognjeno glavo poleg postelje in kako 
je odšla tiho in plašno, glavo okrenjeno proti meni. 

Govorila sta potem nekoliko glasneje, ona in adjunkt; nalivala 
mu je tudi čaja, in slišal sem celo njegovo srebanje. 

Takrat pa me je obšel zli duh kakor oni večer na verandi. 
Bilo mi je neznosno; vse v meni je začelo trepetati od žalosti, sovra- 
štva in zlobe . . . Sedela sta poleg mene, poleg moje postelje sta 
se poljubljala ter gledala, kdaj se zatisnejo moje oči. Tipala sta me 
po telesu ter ugibala, koliko čaša še se bo pretakala ta kaplja krvi 
po izsušenih žilah; z ušesi na mojih prsih sta poslušala, kdaj bodo 
izgrgrala moja pljuča . . . Toda moja pljuča niso hotela izgrgrati. 
Tedaj sta se naslonila name s komolci — dvoje zveri je gledalo 
name z režečimi ústi; tiščala sta me na prsi z vso silo, da bi mi 
iztisnila zadnji izdih; toda jaz sem živel, ne da bi dihal in ne da bi 
se mogel geniti . . . 

Sapa, ki mi je prihajala iz grla, mi je pálila ustnice; vrgel sem 
odejo raz sebe, in prikazale so se kosti, odeté s sivo kožo. Srajca 
je bila na prsih odpeta, in videlo se je vsako posamezno rebro kakor 
pri sestradanem konju. Upri sem se z dlanmi na blazino ter se po- 
mikal počasi navzgor, tako da sem naposled sedel na pcfstelji. To 
me je utrudilo, in začutil sem na čelu potné kaplje. Po kratkem po- 
čitku sem se pričel obračati na desno; noge so zdrsnile z rjuhe ter 
se doteknile mrzlih tal. Nato sem se upri z eno roko ob nočno mizo, 
a z drugo ob posteljnjak, ali nogi so se mi tresle tako močno, da 
nisem mogel storiti niti koraka. Spustil sem se počasi na kolena 
ter drsal z veliko muko proti durim. Trepetal sem od mraza po vsem 
telesu, ali ta mraz mi je dal obencm toliko moci, da sem se izkušal 
zopet dvigniti. Dvakrát se je zavrtelo vse okoli mene, in plameň 
sveče je rastel — tisoč plameňov se je zasvetilo po sobi. ískal sem 
opore in že sem se nagibal z vsem telesom, da bi pádel na obraz, todä 
hipoma je ugasnila ta čudovita svetloba, sveča je gorela zaspano in 
mirno na nočni mizici, in slabost me je minila. Oddahnil sem se 
globoko, ves poUt s potnimi kapljami; tudi mraz me je obšel znova, 
in po hrbtu me je izpreletavalo, kakor bi me kdo škropil z mrzlo 
vodo. Ves ta čas sem bil v velikem strahu, da bi v sosednji sobi 
ne shšali kakega suma. Vse je zastalo v meni, ko sem se bil prijel 
za stôl in se je nekoliko premaknil. 

Stal sem poleg vrat, naslonjen na steno. Dva koraka od mene 
je visela ob zidu nočná suknja. Plazil sem se oprezno do nje, snel 

>.Ljubljanski Zvon« 6. XX. 1900. 24 



346 Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 

jo s kljuke ter si jo ogrnil. Izkušal sem, da bi si prevezal trakove, 
toda prsti so bili tako neokretni in tresli so se tako, da se mi ni 
posrečilo. Suknja mi je segala skoro do tal, a spredaj so se videle 
suhe noge do nad kolen, in tudi srajce si nisem mogel zapeti na 
prsih. Sklonil sem se do ključalnice ter pogledal v sobo . . . Go- 
lobček in golobica! . . . Sedela sta precej daleč drug od drugega, 
a med njima na mizi je stala svetiljka; privila sta jo menda sama 
navzdol, kajti gorela je slabo. Desnici, iztegnjeni črez mizo, sta se 
držali za roko, a govorila v tem trenotku nista. On je gledal temno, 
ustnice stisnjene, obrvi namršene; obraza svoje žene nisem videl; 
naslanjala je glavo ob levico . . . Sedela sta dolgo čaša molčeč in 
mirno, toda hipoma sta se dvignila oba hkrati, tiho in počasi na- 
gibala sta se vedno niže črez mizo, dokler se niso ustnic doteknile 
ustnice . . . Takrat sem odprl vráta. 

Oba sta strmela vame stoje, prebledela in okamenela. Jaz sem 
ju gledal mirno, in ustnice so mi zategavale v zlobnem nasmehu. Z 
razprtimi rokami sem napravil troje korakov do mize; tla so se mi 
zibala pod nogami, in miza in stoli, vse se je čudovito majalo pred 
menoj. Pádel sem na stôl z rokami in vsem gornjim životom; miza 
se je stresla, in svetiljka je zažvenketala. Sedel sem s težavo, a nato 
sem položil komolca na mizo. 

»Nalij mi čaja!« 

Moja žena je trepetala in gledala me je kakor blázna, s čisto 
upadlim obrazom, odprtimi ustnicami in velikimi, topimi očmi. Ko 
sem izpregovoril, je segla po kozarcu z vodo, toda kozarec je pádel 
na mizo, in voda se je razlila . . . Ozrl sem se za adjunktom, ali ni 
ga bilo nikjer, in vráta so bila na stežaj odprta. Zvrtelo se mi je 
pred očmi, in videl sem samo še svojo ženo, ležečo na stolu s po- 
vešenimi rokami, glavo nagnjeno globt)ko na prsi . . . 

Pozno po noci me je prenesla v naročju na mojo posteljo. 

VI. 
Potem nisem več vstal. Tudi moje telo je postalo bolj neob- 
čutljivo in léno; vznemirjal se nisem več zaradi vsake neznatnosti. 
In tudi dolgčas mi ni bilo. Dnevi so bili topli kakor malokdaj v 
poznem októbru; moja postelja je stala blizu okna; žena mi je ne- 
koliko vzvišala vzglavje, in gledal sem na vrt in proti gozdu. Samo 
še práv malo listov je bilo na vejah: včasi se je kateri odtrgal, za- 
zibal se nekoliko po zraku ter pádel na zemljo. Platane na vrtu so 
bile že skoro čisto prazne, gozdno bukovje pa je bilo še precej 



Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 347 

košato, kolikor se je videlo od okna. V daljavi sem opazil celo 
drevje, ki niti še orumenelo ni, a bilo je tako daleč, da ga nisem 
mogel natanko razločiti. Ob obzorju, skoraj v megli, se je raztezala 
dolga proga temnih jelk . . . Vse to sem videl nekako motno in 
zamazano kakor skozi mokro steklo. 

Žena je bila neprestane poleg mene. Očital ji nisem ničesar, 
toda v tem času je omršavela od trpljenja. Pričarana je bila na moje 
oči; koder je hodila, je čutila moj pogled na svojem obrazu. Ni se 
mogla oddaliti od postelje za sto korakov, kajti moje roke so jo 
vleklé nazaj . . . 

Cetudi je bilo zvečer precej hladno, nisem hotel, da bi bilo 
okno zaprto. Skozi okno je padalo nekoliko svetlobe na vrt, na pe- 
ščeno pot, ki je vodila mimo lope. In tod sta se izprehajala roko v 
roki, in njena glava je bila obrnjena proti oknu. Gledala je celo 
nazaj, kadar sta se okrenila ter stopala proti lopi. Včasi sta izginila 
za trenotek — vedel sem dobro, da samo za trenotek; prišla sta 
tak oj zopet na stezo, kjer je trepetala luč od okna, in ona se je 
ozirala navzgor . . . Vrnila se je v sobo, sključena, roke na prsih, 
in sedla je k postelji. Svetloba je padala na njen obraz, prepadel 
in spačen od bolesti. 

»Kod si hodila ?« 

» Izprehajala sva se pod tvojim oknom !« 

Jaz je nisem pogledal, toda videl sem natanko vsako njeno 
kretnjo in vsako senco, ki je hušknila črez njene oči. Govorila je 
tiho in vdano; ni j i prišlo na misel niti za hip, da bi zinila kako 
neresnico. Trepetajoč od strahu, od srama in od trpljenja, mi je 
ponavljala od besede do besede, vse po vrsti, kakor se je godilo; 
zakrivala mi ni niti svojih neizgovorjenih misii. V tem zamolklem, 
monotonem glasu ni bilo ničesar razen otročje, polblazne bojazni. 
Tudi na njenih ustnicah je ležalo nekaj otroško plašnega. 

»Izprehajala sva se z njim pod tvojim oknom. Jaz sem bila zelo 
žalostná zaradi tebe.« 

Nagnila je glavo niže, in njene obrvi so se skrčile. 

» Zaradi tebe sem bila žalostná in obljubila sem mu, da ti na- 
tresem v vodo strupa, če bi živel do tretje nedelje.« 

»In kaj je rekel on ?« 

»On je molčal . . . Tožila sem mu, da me je strah tebe, ker 
nisi več podoben človeku . . . Da me režejo tvoji prsti tako globoko 
v meso . . . tako globoko . . . Da mi sesajo tvoje ustnice kri iz srca, 
in da so popile tvoje oči vso mojo dušo . . .« 

24* 



348 Ivan Cankar. Smrt kontrolorja Stepnika. 

»In kaj je rekel on?« 

»0n je molčal . . . Tožila sem mu, da se te bojim, ker si straš- 
nejší od smrti samé. Ti si pri meni, koder hodim; zvczal si mi roke 
in misii, da sem samo še sužnja tvoje postelje. Trikrát že mi je 
prišla zla misel, ko si spal in sem stala pri tebi. Povedala sem mu, 
da so se mi takrat skrčili prsti v klešče . . . eno samo krátko minuto, 
in ti bi ne dihal več. Toda moja roka je bila kakor odrevenela; 
nekaj nevidnega jo je objelo tesno z vso močjo. Tvoje oči so bile 
zaprte, toda jaz sem vedela, da si me gledal, da si videl natanko 
moj obraz in moje skrčené prste . . .« 

»Jaz sem te videl, Ijubica ... In kaj je rekel on?« 

»On je molčal in nato me je poljubil. Obadva sva čutila takrat 
vso tisto neizmerno radost, ki nama pride roko v roki s tvojo smrtjo. 
Sedela sva že za svatovsko mizo v sladkem objemu in pričakovala 
sva najlepše noci . . .« 

Sklonila se je še niže k meni, in spoznal sem vso njeno veliko 
bolest. Sredi življenja ni bila drugega nego ud mojega umirajočega 
telesa. 

Prihodnji večer sta bila oba v moji sobi. Hotela sta se skriti 
mojim očem, ali njune noge so ju vodile v mojo bližino, njuna 
obraza sta se obracala k meni, in kadar sta se poijubila, sta stopila 
v najsvetlejšo luč. Z blazno strastjo sta pila kelih svoje grenke Iju- 
bezni; ústna so srebala dalje, četudi so bila skrčená in ožgana od 
bolečine. Ozirala sta se name z velikimi pogledi, ali jaz sem se 
smehljal. Cutil sem dobro, kako sta Ískala ta smehljaj, kako sta hre- 
penela po njem in po svojem trpljenju. Dokler so moje oči videle 
in dokler so moji možgani mislili, so bili ti trenotki zame nekaj 
nebeškega, 

VII. 

Ali moje oči niso videle, in moji možgani niso mislili več dolgo. 

Ze pred davnim, davnim časom so prihajali k meni po noci 
Ijudje z nejasnimi obrisi — meglene postave, ki ,so se zibale ob 
stenah kakor sence. Razločeval sem jih samo za hip, in takoj je zopet 
padlo zagrinjalo pred mojim pogledom. To se je zgodilo posebno v 
mojih žalostnih dneh, kadar me je obšel tisti globoki, neznosni 
dolgčas, ki izpremeni v neumne neznatnosti vse, kar je srcu najljubše 
in najveličastnejše. V duši je vse prazno in pusto, in ničesar zani- 
mivega, ničesar veselega ni več na svetu. Vse je brezbarvno in ne- 
vredno, da bi se človek vznemirjal in navduševal. Ničevnost ... in 



Ivan Cankar: Smrt kontrolór ja Stepnika. 349 

sredi te ničevnosti jaz sam, ničeven del ničevnosti . . . Ta čut mi 
je ležal na prsih kakor mora, in kadar sem se ga osvobodil, so se 
mi oči zalile s solzami od silne otožnosti. V takih urah sem čutil 
fino in natanko; moje oči so videle stvari, ki so mi bile škrite v 
delavnih dnch, in moja ušesa so slišala zvoke, ki jih je drugače pre- 
vpilo glasno cestno življenje . . . Takrat sem zaslutil tista bitja . . . 
takrat so stopala iz sene s tihimi koraki, premikala so se brez suma 
po sredi sobe, in včasi se je odgrnila dolga črna halja, da sem videl 
za trenotek razločne kontúre . . . 

Zdaj se spominjam nekega večera, malo predno sem legel za 
zmerom. Izprehajal sem se pozno zunaj kraj gozda in bil sem precej 
utrujen in brez posebnega vzroka otožen in potrt. Pot je vodila po 
grapavem klanou navzdol; ob straneh je raslo staro drevje z raz- 
pokanimi debli in polposušenimi vejami. Prišel sem v ozko dolino, 
in tam je bila že črna noč. Samo na eni stráni je bila dolina odprta, 
drugod pa so se dvigale visoke stene, s hrastovjem in robidovjem 
poraščene. Na sredi je ležal podolgovat ribnik, in črezenj je bila 
položena lesena brv. Postal sem sredi brvi ter se naslonil s komolci 
na oporo. Stal sem dolgo čaša; naokoli se ni dalo razločevati več 
nič; vse je bilo zagrnjeno v tiho terno. In ko sem stal, mi je 
postalo pri srcu bolno in sladko obenem . . . Da bi zatisnil oči, da 
bi majhno, samo majhno premaknil nogo ter zdrsnil navzdol . . . 
valovi bi se razdelili, in potem bi ne bilo ničesar več. Pljusknilo bi 
nalahko, komaj bi zatrepetal rahel šum skozi terno. Nič bi se ne 
zgodilo izrednega; ne bilo bi nikakega trpljenja, ne plakanja in 
ne vzdihovanja; noč bi samevala okoli mene pusto in žalostno kakor 
prej . . . Komolca sta se pomikala počasi od opore, noge so se mi 
krčile — a bilo mi je tako čudno prazno in lahko pri duši . . . 
Takrat pa se je nekdo dotaknil moje leve ráme, nekdo drugi desne, 
nekdo je stal pred menoj, nekdo ob moji stráni, nekdo mi je dihal 
gorko sapo na vrat. Zdrznil sem se ter se ozrl okrog sebe; zdelo se 
mi je, da so se tresle sence okoli mene, da so stopale iz noci, hodile 
mimo mene ter se me dotikale. Ko sem odhajal s hitrimi koraki, 
so bežale pred menoj ter mi prihajale naproti. To so bila črna debla 
dreves ... to so bile sence ... to so bila bitja, ki so poleg mene 
neprestane, četudi jih ne vidijo moje oči. 

Moje oči so bile preveč telesne. S svoji surovim pogledom so 
uničile samé tiste prozorne postave, ustvarjene iz etra . . . Nekaj 
tednov po smrti svoje matere sem sedel proti mraku za mizo ter 
pisal. Bil sem čisto miren, in moji možgani so delovali popolnoma 



350 Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 

redno; misel se je porajala iz misii korektno in gladko; pisal sem 
svoji Ijubici, nekemu dekletu, ki se je pol leta pozneje poročilo z 
mojim prijateljem. Sredi stávka pa mi je zdrknilo pero iz roke, in nekaj 
bolnega je legalo počasi na moje srce. Okrenil sem glavo, in tam 
poleg vrat je stala moja mati . . . stala je poleg vrat živa in lepa 
kakor nekdaj, s svojim otožno-ljubeznivim smehljajem, s svojimi ja- 
snimi očmi. Pádel sem na kolena ter ji iztegnil roke naproti; vse njene 
in vse moje solze so me zapekle na srcu; od Ijubezni, od vsega 
prestanega in zopet vzbujenega trpljenja, od tisoč silnih čutov nisem 
vedel, kako se mi je zgodilo . . . Iztegnil sem roke, a soba je bila 
prazna in tiha ... In nato sem položil glavo na mizo in jokal kakor 
še nikoli v svojem življenju. Da bi ji bil poljubil samo roko . . . 
da bi poljubil samo rob njenega krila . . . Prišla je k meni, in jaz 
sem jo videl in nisem ji poljubil roke . . . 

Tudi tega dogodka sem se spominjal zdaj zelo jasno, zakaj 
videl sem med sencami tudi njeno senco. Dvakrát že se je bila 
dvignila iz ozadja, ali kakor sem pogledal tja, je izginila. Spoznati 
nisem mogel drugega nikogar; hušknilo je mimo mojih oči, stopalo 
hitro in oprezno preko sobe, dvignilo se proti stropu in plávalo za 
trenotek nad menoj; a to je bilo nekaj temnega in meglenega, brez 
določnih obrisov . . . Kolikor jasnejše so bile te postave, tembolj 
se je izgubljalo v meglo vse, kar je bilo telesnega okrog mene. Moji 
gosti me niso več zanimali, tudi njih obrazov nisem mogel vec 
razločevati natanko; ni se mi Ijubilo napenjati oči zaradi teh stvari, 
ki niso imele zame več nikakega pomena. Cutil sem, kako so se 
polagoma trgale veži med menoj in med telesnostjo. Oblike so se 
razblinjale, okoli mene so bile samo še motne sence. 

VIII. 
Včasi sem se vzdramil za krátke minuté, in takrat mi je bilo 
pusto in težko. Okno ni bilo več odprto; skozi steklo se je videlo 
dolgočasno megleno nebo, a z vŕta so se dvigale góle črne veje. 
Prihajali so k moji postelji Ijudje, ki jih prej nisem nikoli videl ali 
pa sem bil čisto pozabil nanje. Prišel je moj brat, in skoro ga nisem 
več poznal. Imel je gosto brado, in na obrazu se mu je videlo, da 
mu je poleg mene sitno in neprijetno. Hotel mi je reči nekaj Iju- 
beznivega, toda najbrž se ni mogel domisliti ničesar. Gledal me je 
tiho, a z roko mi je gladil lase raz čelo. Prišla je tudi mati moje 
žene. Hodilo me je gledat vse polno sorodnikov in polpozabljenih 
prijateljev, in večjidel so se jezili, da sem dihal tako mirno, kakor 



Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 351 

bi se mi še ne hotelo umreti. Nekateri so prišli črno oblečeni in s 
črno kravato pod vratom, a to jih je pozneje nekako ženiralo. S 
hlinjenim sočutjem so stiskali roko moji ženi, plazili se tiho in ob- 
zirno okrog moje postelje ter govorili s šepetajočim glasom in jako 
resnim obrazom. Ker se nisem brigal veliko zanje, jim nisem od- 
govarjal; zato je ta ali oni zmajal z glavo, vzdihnil ter se poslovil 
z resignirano žalostjo v očeh. 

Tudi moja žena jim ni bila prijazna, in ta množica tujih obrazov 
jo je vznemirjala. Vživela se je tako v svoje nenaravno razmerje z 
menoj, v to čudovito stanje, polno tihe groze, da ji je bil zoprn 
ta zunanji svet, ki jo je prihajal motit s svojim brezobzirnim so- 
čutjem. Stregla mi je z isto resno, mehanično skrbljivostjo kakor 
prej; kadar pa se je sklonila z obrazom črezme, sem opazil na njenih 
strnjenih obrvih in na stisnjenih ustnicah napeto pričakovanje. Videl 
sem, kako si je želela, da bi bila sama z menoj — da bi sedela ob 
moji postelji cele dolge ure, poslušala moje naporno dihanje ter opa- 
zovala s trepetajočo, bolestno radostjo, kako postajajo moje oči 
brezizrazne in šteklené, in kako se razliva polagoma črez moje čelo 
svetla mrtvaška hladota. Videl sem včasi tudi adjunkta; sedel je za 
mizo, glavo uprto ob dlaň, ter gledal name s temnim, zamišljenim 
obrazom. Na njegovih polnih licih in pod očmi so se pričele prika- 
zovati poteze bolne utrujenosti . . . Oba sta hodila po sobi z lenimi, 
drsajočimi koraki, ráme privzdignjene in glavo sklonjeno, kakor bi ju 
tiŠčalo k tlom težko breme. 

Ti dnevi se mi niso zdeli dolgi; trajali so dva meseca ali dalj 
in bili so drug drugemu čisto podobni. Nikoli se ni zgodilo kaj po- 
sebnega, kar bi me moglo vznemiriti .... 

Znočilo se je nenavadno hitro; zdelo se mi je, kot da so po- 
obesili črne prte po stenah, a lúči niso hoteli prižgati. In v tem 
mraku se je gnetlo okrog postelje vse polno Ijudi; videl sem mnogo 
rok in obrazov, toda spoznati nisem mogel nikogar. Takrat mi je 
bilo za sekundo zelo neprijetno in težko; čutil sem se neokretnega 
in onemoglega; zaželel sem si svetlobe; hotel sem okreniti glavo, da 
bi videl svoje goste in da bi govoril z njimi; prišlo mi je tudi na 
misel, da bi se vzdignil s postelje ter šel pogledat k oknu. Zakaj 
tam zunaj je najbrž še sijalo solnce — večerno jesensko solnce s 
svojo mehko, božajočo toploto; obrnil bi obraz proti solncu, da bi 
mi sijalo na lica; razgalil bi si prsi, da bi me božalo po njih; raz- 
prostrl bi roke, in če bi stisnil pesti, bi ostali v njih sami zlati solnčni 
žarki . . . Ali zaprli so me v sobo, položili so me na posteljo in 



352 Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 

mi zagrnili okno s črnim zagrinjalom. Crez posteljo sezajo temne 
roke, da bi me odele vsega s težkimi prti; roke se bližajo mojemu 
vratu, legajo na moja ústa, zatiskajo mi oči . . . Zasadili so se mi 
nohtovi v prsi, stiskali so mi grlo s surovo silo, z vso močjo so 
objele železné roke vse moje telo ... 

Ali sredi neznosnega strahu in trpljenja mi je osvajalo dušo 
polagoma nekaj lahkega in neizmerno svobodnega. Moje oči so se 
pričele odpirati, in obenem je padalo dušeče breme z mojega telesa... 
Vse tiste nepoznane in komaj vidne sence, ki so prihajale k meni 
v temnih mrakovih, so se mi bližale jasne in veselé. Vráta so bila 
zaprta, ali prišle so skozi zaprta vráta. Okno je bilo zagrnjeno, ali 
prišle so skozi zagrnjeno okno, in zagrinjalo se ni zgenilo . . . Vse 
je bilo široko odprto, solnce je posijalo v sobo z vsemi svojimi 
žarki . . . Moje oči jih niso videle, ali moja duša jih je poznala že dávno. 
To niso bile več sence, polnočné, skrivnostne. Stopile so k meni z 
belimi rokami, z nebeškim smehljajem na ustnicah . . . Jaz ne morem 
ležati na postelji, pod težko odejo, zakopan v blazine. Vstal bom 
mlad, poln moci in življenja ... in skozi zaprta vráta, skozi zagrnjeno 
okno pôjdem na vrt z lahkimi koraki . . . lehak in svoboden se 
dvignem nad gozdove, se dvignem k solncu, in pod mojimi očmi se 
bodo igrali svetli svetovi . . . 

In takrat sem vstal, poln moci in življenja, in moja zmagovalna 
duša se je dvignila nad svetové ... 

IX. 

Moje truplo je za čaša bolezni strahovito shujšalo, tako da 
ni ostalo drugega kakor par ostrih kosti. Ženské, ki so ga slačile 
in umivale, so se obračale v strán od gnusa; premetavale so moje 
mrzle ude po postelji kakor umazané cunje, brez vsakega spošto- 
vanja. Nato so oblekle truplo v čisto perilo ter ga položile na oder. 
Oči se niso dale popolnoma zatisniti; posebno desná trepalnica je 
silila neprestano navzgor, in videla se je topo zroča bela krogla. 
Tudi ústa niso bila čisto zaprta; zobje so se bili zasekali tako glo- 
boko v spodnjo ustnico, da se niso dali dvigniti, četudi je poskúšala 
neka ženská, da bi jih z nožem potisnila na pravo mesto. To je bila 
zelo zlobna ženská; ko je vzela v roko nož, j o je obšel živinski čut; 
segala je z ostrino do grla ter rezala z ostudnim razkošjem po ole- 
denelem mesu ... 

Prvo uro se je tresla moja žena tako silno po vsem telesu, da 
je morala sesti na stôl. Ponudili so j i kozarec vode, toda zavrnila 



Ivan Cankar: Smrt kontrolorja Stepnika. 353 

ga je tako odločno, da je pádel na tla. Adjunkt se je ozrl nanjo, toda 
ostal je pri oknu in ni izpregovoril besede. Tisti čas se je polastilo 
obeh nekaj strašnega; stud nad samim seboj, strah in kesanje — a 
vse to tako ostudno, podlo in nizko . . . Da bi jima bili dali v 
tistem trenotku čašo strupa, izpila bi ga na ves dušek . . . To je 
minilo, ko sta videla, kako so premetavale ženské umazano truplo. 
Moja žena se je spomnila, da je že pozno na večer, in šla je priprav- 
Ijat večerjo. Adjunkt je ostal še par hipov; nato je vzel klobúk ter se 
napravil v gostilno, odkoder se je vrnil o polnoci pijan domov. Večina 
sorodnikov se je odpeljala še tisto noč; nekateri so čakali pogreba. 

Na licih se jima je poznalo prestano trpljenje, ali njune oči so 
sijale. V sobi je bilo gorko in prijetno; na mizi je gorela svetiljka, 
in iz kamina se je bleščala rdeča žerjavica. Sladká tisina zimskega 
večera je ležala v zraku. Adjunkt in njegova Ijubica nista govorila, 
ker se jima je zdelo nepotrebno. Samo njune ustnice so se smehljale 
— a v tem smehljaju je trepetala še lahna senca prebolené groze. 
Kadar se je moja žena vzdignila ter nalivala čaja v prazni čaši, se 
je videla v njenih kretnjah neka resnoba in plašljivost, kakor je v 
prejšnjih davnih časih nisem nikoli opazil na njej. Vsa radost njenega 
smehljaja je bila samo skorja, ki odpade lahko však trenotek in od- 
krije neozdravljivo duševno bolest. Gledala je z jasnim pogledom v 
njegove oči, toda hipoma je padla senca na njena lica; ugledala je 
posteljo in na postelji sesušeno, odurno telo. Sredi svoje samotne 
sreče je vstala, odprla vráta ter prišla v mojo sobo; sedla je k po- 
stelji ter strmela na prazne blazine z bolestno spačenim obrazom... 

»Samo še par mesecev, Ijubica moja . . .< 

»Samo še par mesecev . . .« 

Takrat so se odprle njune oči, in kri jima je oledenela v licih. 

Jaz sem odprl vráta in stal sem na pragu v razgaljeni nočni 
suknji. Spredaj so se videle suhe noge do nad kolen, in prsi so bile 
razkrite. Na mojem obrazu, osivelem in usehlem, je ležal zloben 
smehljaj. Kakor takrat, pred mnogimi dnevi, sem prišel do mize z 
omahujočimi nogami in pádel sem na stôl z obrazom in vsem životom . . . 
V tem času je pretekla komaj sekunda . . . 

»Pojdi, moj dragi ... in kadar se boš spominjal mene . . . 
meni je tako žalostno pri srcu . . .« 

Adjunkt je stal pri vratih; njegov obraz je bil čisto bied. 

■>Zdaj je vse končano. Ne pridi nikoli več, ali spominjaj se 
me . . .« 



354 



Dr. Ivan Robida: O kugi. 



Ni ji dal roke in ni je poljubil; ko je zapri vráta za seboj, je 
padla sredi sobe na kolena, in njeno čelo se je dotaknilo mrzlih tal... 



Sam Bog vedi, kako je z menoj. 

Precital sem rokopis do konca in reči móram, da se mi zdi ta 
stvar nekoliko čudná. Kolena se mi tresejo, in nerazumljiv strah je 
legel na moje srce . . . Sele ko sem položil papirje na mizo, sem 
začutil, da je stal ves čas nekdo za menoj ter mi gledal preko ráme; 
ko sem se ozrl, ni bilo v sobi nikogar. 




O kugi. 

Spísal dr. Ivan Robida. 

(Konec.) 

\a je tedaj tudi pri nas divjala krutá morilka, je jasno, 
saj je bila Kranjska in zlasti Ljubljana na poti med 
Italijo in Dunajem. Anaravnostnih poročil iz tega 
čaša o kugi nimamo; saj Vrhovec v svoji monografiji 
»Die Pest in Laibach« jih ne navaja. Valvasor po- 
roča lakonsko, da so približno v tem času v Ljubljani živeči Judje 
zastrupili vodnjake. Morda je to spominski ostanek one strašne epi- 
demije, za čaša katere so zlasti Jude dolžili, češ, da so provzročili 
vso nesrečo. Tako je teh nesrečnikov fanatična antisemitská druhal 
sežgala v Strassburguna tisoče, in nič bolje se ni godilo onim 
stotim, ki so jih na trdnjavi avstrijskega vojvode Albrechta na Ky- 
burgu poskrili — tudi te so srednjeveški antisemiti požgali, dasi je 
omenjeni vladár vse poskusil, da prepreči brutalnost razdivjanih zelotov. 
Poleg te epidemije je divjala kuga bolj ali manj še v L 1373., 
1381., 1400., 1439., 1450., 1453., 1474., 1628., 1633., 1679. in 1. 1713. 
V Thunisu 1817.— 1819., v Moldavi in Valahiji 1828.— 1829., Odesi 1812. 
1829., 1837., 1840. in 1851. v Konstantinoplu in Aleksandriji. 

V naših krajih je divjala zopet najhuje 1. 1679. Pomorila je 
zopet polovico Ijudstva. Vendar so se tedaj oblastva saj nekoliko 
brigala za bolezen, jo izkušala preprečiti z nekako karanteno ter po- 
stavila posebne zdravstvene komisije. Tako komisijo so odbrali tudi 
v Ljubljani, a mesto zdravnikov - strokovnjakov so poslali spoznavat 
kugo dva občinska svetnika ominoznih imen: Leberwursta in Schô- 



Dr. Ivan Robida: O kugi. 355 



berla. Naj povem le to, da sta delala čast svojima imenoma — in 
vprav po svojem poslovanju zanesla kugo v Ljubljano. 

Na čast tedanjemu Ijubljanskemu zastopu pa treba potrditi, da 
je splošno času primerno svojo nalogo rešil, niti ni posebno ne- 
spretno ravnal. Dal je z deskami zapreti okužena predmestja in izoliral 
hiše okužencev. Prvaki tedanjih časov, med njimi mestni sodnik, za 
županom prvá oseba v mestu, pa so se šteli vzvišene preko vsakih 
zákonov in so podirali te karanténe, tako da je končno mestni svet bil 
prisiljen kaznovati upornike. Poleg vseh nezgod so prišle tudi verske 
homatije. Znanega škofa Tomaža Hrena brat je bil tedaj izvoljen 
za župana. No, mož ni dolgo županoval, popihal jo je iz strahu pred 
kugo v tihi noci na posestvo svojega brata in premišljal na Stajer- 
skem o usodi okužene Ljubljane. 

Kupčija in obrt sta propadala tedaj, kakor jasno, do skrajnosti 
po Ljubljani; zaprli so mestna vráta, zabránili semnje. Celo zdrav- 
nikov in duhovnikov je primanjkovalo. Duhovnikov ni bilo za drag 
denár dobiti. Pobožní meščani so se pritožili sicer škofu Hrenu — 
a Hren se jim je izvil duhovito, češ, da to ne spadá v njegovo 
področje. 

Ne manj strašno je divjala kuga tudi po drugod; opustošila 
je nekatere kraje popolnoma. Ljudje so cepali kakor muhe, in v 
mnogih mestih je izumrlo skoro vse stanovništvo. Brez posestnikov 
in brez njih následníkov so stále hiše osamelé, na prodaj za však 
denár. Premožnejši so se izkušali odtegniti bolezni s tam, da so 
ostavili svoje domovje in odšli v tujino; drugi so se v svoji apatiji 
vdajali vsakemu razkoštvu, pili in jedli, češ, saj umreti morajo itak 
v naj kraj šem času. ^) 



') »Es ist geschehen, dafi der todte Mann ist zum Haus hinausgeschleift 
worden, das Weib auch bereits den letzten Athem schópfte und die verlassenen 
Kinder umb ain Brot geschryen, denen nicht lang hernach aber der Todten- 
graber anstat des Becken (= Bäckers) aus der Noth geholfen. 

Es seynd die verlassenen Waysel in solcher Menge gewesst, dafi naan's 
wagemveise zusammenfuhrte und in der Spitelau gleichsam eine kleine Kinder- 
armee aufrichtete. 

Anno 1679 hat die vornehme Statt Wien eine so starké Pest ausgestanden, 
dafi wenn man einen jeden hätte soUen in ein besonderes Grab legen und sel- 
biges nach christlichem Gebrauch mit einem Kreutz bestecken, wäre hierzu ein 
halber Wald erforderlich worden. 

Von dem Militär starben sehr viele, soviel, dafi man die Garnison er- 
neuern mufite. Oft fand man bei der Ablôsung Wachen schon todt oder im 
Sterben,* 



356 Dr. Ivan Robida: O kugi. 



Zanimivo je tudi, kar poroča dunajskí kronist o tem straŠnem 
času. Pri vsem tem pa vendar niso bili Dunajčani brez humorja. 
Naj mi bode dovoljeno, da opomnim znane pouličné pesmi o Av- 
guštinu, katera je znana tudi v Ljubljani. Ta mož je živel v resnici 
tedaj na Dunaju. Pravi godec in vesel pevec, kateremu ni mogla 
skvariti dobre volje niti ne črna smrt, je popeval in še bolj popival 
po Dunaju. Dne 10. septembra 1679. L je napisal v prazni beznici 
>Zum rothen Dachl« znano popevko, jezeč se nad pičlim za- 
služkom in slabo pijačo. i) Originál slove tako: 

Viri uče, da se ga je mož preveč nasrkal tisti večer in obležal 
pijan na česti. Pogrebni hlapci, misleč, da leži kak kužen mrlič na 
ulici, so vzdignili spečega godca, ga položili na voz med druge mrliče, 
odpeljali na pokopališče in ga vrgli v jamo. Avguštin je spal práv 
dobro v tej čudni stanici — mrzlo jutro pa ga je vzdramilo. Ne 
vedoč, kako je v jamo zašel, ni dolgo razmišljal o tem, ampak plézal 
po mrtvecih okoli ter se izkušal povzpeti iz globočine. Žal, gomila 
je imela previsoke stene. Začel je torej vpiti, zabavljati in zmer- 
jati toliko čaša, da je priklical k sebi grobokope, kateri so ga 
končno izvlekli iz prezgodnjega groba — kajti Avguštinu tudi 
kuga ni prišla do živega — mož je živel še celih 25 let po tem 
dogodljaju. 

Precej huda je bila tudi kuga 1. 1713. in 1714. Takrat pa so 
povsod že toliko previdno postopali, da epidemija navzlic vsej svoji 
strašnosti ni tako daleč segla kakor nekdaj in tudi ni pomorila toliko 
Ijudi kakor prejšnje čase. 

Morda ne bi bilo nezanimivo povedati tudi, kaj so mislili o na- 
stanku in kaj so rabili naši predniki proti tej strašni bolezni, Knjige 
iz onih časov podajejo pred vsem vse možne in nemožné teorije o 
vzrokih kuge, razvijajo v dolgoveznih razpravah odnosnosti med 
zvezdami, planeti in našo zemljo, razlagajo cesto naravnost bedasto 
nadnaravni početek bolezni; nekatere razločujejo celo dvojno kugo: 



1) Oh du lieber Augustín, Jeden Tag war sonst ein Fest: 

's Geld ist hin, ď Freud ist hin; Und was jetzt? Pest, die Pest! 

Oh du lieber Augustín, Nun eín grofies Leichennest, 

AUes ist hin. Das ist der Rest! 

Ach und selbst das reiche Wien Oh du lieber Augustín 

Arm jetzt wíe Augustín, Leg nur ins Grab dích hin, 

Seufzt mít mír in gleíchera Sinn: Ach du meín líebes Wíen, 

AUes ist hin. AUes ist hin' 



Dr. Ivan Robida: O ku^i. 357 



eno, ki nastaja po božji, in drugo, ki nastaja po človeški volji. 
Carovniki, strupi, gnil zrak in otrovana voda — izprijena kri, gro- 
bokopi in rablji — vse to da so naravnostni ali posredni vzroki 
kugc. O Zidih smogovorili že preje. Tudi lakoto in draginjo, ražne 
kométe in čudne oblake na nebu, tvoreče pogrebe in mrtvaške odre, 
spravljajo tedanja poročila v zvezo s strašno morilko. 

Sčasoma so postali opazovalci mirnejši in treznejši. Učili so, da 
se širi kuga enako kakor pasja steklost. Kužni strup, kužna >iskra«, 
so dejali, prehaja od človeka na človeka. Ta strup tiči na oblekah, 
na pohištvu in orodju. Vendar brez mistike ni smelo ostati. Drugi 
>dobri« opazovalci so videli celo, kako žvepleno-modri zublji in pla- 
menčki brle po telesih okužencev. 

Pozneje omenjajo ražne zdravstvene komisije nesnažnost mest 
in trgov. V beli Ljubljani ni bilo n. pr. v XVI. in XVII. veku nič 
nenavadnega, da so se prasiči valjali in rili po blatu in prahu po 
mestnih ulicah. 

Kot lečila in bránila proti kugi navaja poleg Krafta n. pr. 
Managettina knjiga: Bogu ugajajoče življenje, snažnost, karanténe, 
ogenj po ulicah, da čisti zrak, kajo z brinjem, puščanje krvi, žveplo, 
lavorove jagode, procesije, pridige i. t d. 

Slišali smo, da imamo danes vse boljša in sigurnejša sredstva, 
da odvračamo in zabranjujemo bolezen, nego so bila navedená. Kakor 
smo omenili, ima lečenje s »serumom« brez ugovora svojo najboljšo, 
najlepšo bodočnost. Za nas nima kuga več one strašne uničujoče 
sile, kakor jo je imela za prednike naše. Že radi splošnih zdrastveno- 
higijenskih naprav ni lahko verjeti, da se priklati kdaj v naše kraje. 
In če pride, nikdar ne bi nas mogla obsenčiti s smrtonosnimi svojimi 
krili tako, kakor jih je brez zapreke razprostirala nad prednamci 
našimi. Premisa vsaki kulturi je razvitek razuma in srca; iz prvega 
se rodi znanost, iz drugega humaniteta. Kjer pa se popolnjujeta v 
eno celoto obedve — težko, da ne bi zmagali. 

Nádejaj mo se! — 




358 T. Doksov: Regula vitae. 

Hegula vitae. 

v celi tesni páter mlad šedi, 
zro v odprto knjigo mu oči . . . 

Cita, čita . . . vstane, zopet sede — 
nočejo pač v glavo mu besede: 

»Greha, človek, čuvaj se skrbno, 
Bog se večni žali z njim hudo.« 

»Zlega ni ne stori, ne govori 

in s strastmi se srca krepko bori!« 

»Greha mi ne delaj, ker je greh!« 
To on čita v bukvah modrih teh. — 

AU v duši nekaj mu šepeče, 
kar modrosti zdi se meni veče. 

Ta šepet, navdihnjen od Boga, 
vso premaga učenost sveta. 

Páter mladi se zamisli, lista . . . 
»Kje si, hči nebes, resnica čistá .?« 

3>Ne umejem ... v meni vse kipi, 
a sodnik naš bodi — glas vešti. « 

»Ko grešiš, takoj se ti pojavi, 

kaj je greh, kaj dobro je, ti pravi.« 

»Kot v prirodi se vihar besneč 
v prsih javi glas vešti skeleč.« 

»On, kaj zlo, kaj dobro je, dosodi, 
glas vešti merilo v tem ti bodi!« 

»Glas poslušaj ta in brez skrbi 
čist boš krivde svoje žive dni.« 

»In še nekaj, bratje, rad bi rekel: 

v prsih nosiš sam svoj raj, svoj pekel.« 

»Sam na zemlji ustvarjaš si lahko 
tcmni pekel, blaženo nebo.« 



T. Doksov. 



Marica Bartol: Friderik Chopin. 359 



Fridepik Chopin. 




Ob 50letnici njegovc smrti. Po ruskih virih 
spísala Marica Bartol. 

riderik Chopin se je porodil 17. februarja 1809. leta v 
malem poljskem kraju pod Varšavo. Njegov oče — 
Francoz po rojstvu — se je bil preselil koncern mi- 
nolega stoletja v Varšavo, kjer je vstopil v službo v 
neki francoski tobačni továrni. Kmalu se je kraju pri- 
lagodil, oženil se na Poljskem ter se kmalu udeleževal celo politiških 
homatij svoje nove domovine. Ko so vsled vstaje jela tovarniška 
dela pešati, je poučeval Chopin v aristokratskih rodbinah francoščino. 
Mali Friderik je rastel v tej trudoljubni in častni rodbini, kjer 
so ga starši osobito Ijubili in negovali. Vse svoje žive dni je vsled 
tega veliki skladá telj hranil za svojo rodbino in za rodni kraj toplo 
čuvstvo. Práv v raní mladosti je Friderik črtil glasbo. Pri prvih 
glasih petja ali igre je začel grenko plakati. No, ta apatija je hitro 
prešla, in že s petim letom se je začel učiti glasovirja. Njegov učitelj 
je bil tedanji najboljši varšavski učitelj-pianist Živní. 

Prvikrat je stopil Chopin javno pred občinstvo, ko je imel 
komaj devet let. Po koncertu ga je vprašala mati: 

>Povej mi, Friderik, kaj misliš, kaj je po tvojem najbolj ugajalo 
občinstvu ?« — 

»Prav gotovo moj čipkasti ovratnik, mama . . . kajti vse je 
gledalo le vanjU . . . 

Že v raní mladosti si je Chopin prisvojil aristokratskih maner, 
navadil se kretanja v višjih krogih, pazil na svojo zunanjost in na 
takt v občevanju. Kot deček je bil bolj bolehen; družba ga ni 
mikala, ogibal se je tovarišev in njih šumnih iger. Ljubil je samoto 
in muziko, saj je začel skladati, predno je še znal pisati. Ko je imel 
deset let, je že posvetil velikému knezu Konstantinu Pavloviču ko- 
račnico, naprosivši svojega učitelja, da zapiše mahoma javljajočo se 
mu melodijo. Z dvanajstim letom ga je nehal Živni poučevati, pri- 
znavajoč, da ga ne more ničesar več naučiti. Chopin se je zdaj začel 
samostalno baviti z muziko; izmišljal je také akorde, za katere je bilo 
treba imeti roke posebno ustvarjene. Da bi navadil svoje prste takim 
akordom, si je izmišljal kakove posebne priprave, katerih ni odlagal 
niti po noci. V tem času je izvedel za njegov izredni talent Elsner, 
direktor varšavskega konservatorija, ter se ponudil, da bi ga poučeval 



360 Marica Bartol: Friderik Chopin. 

v muziki in kompoziciji. Šele petnajstletni Chopin je stopil v najvišji 
tečaj varšavskega liceja ter ga končal z dobrim u špehom. Rad se 
sicer nikdar ni učil, ali príroda ga je obdarovala s tako izrednostjo, 
da mu je vse lahko uspevalo. Práv ráno se je že v njem javila spo- 
sobnost za improvizacijo, in v takih momentih bi ne bil Chopin za 
nič na svetu ostavil klavirja. 

V noci, včasi sredi globoke tisine, ko jo v hiši že vse spalo, 
tedaj je včasi poskočil s postelje, hitel h klavirju in začel improvi- 
zovati. Pošli v hiši so radi tega proglasili mladcniča umobolnim. 

Leta 1825. je stopil Chopin v drugič pred občinstvo ter igral 
v navzočnosti carja Aleksandra I., kateri je bil ves oduševljen za 
njegov talent ter mu podaril briljanten prstan. Tedaj je imel Chopin 
šestnajst let. 

Prvo njegovo natisnjeno delo je bilo »Rondeau C-moll«, posve- 
čeno neki dami, s katero je cesto igral čveteroročno. 

Na posestvu svoje krstne kumice je spoznal Chopin bogatega 
aristokrata, Ijubitelja glasbe, kneza Radzivilla. Knez se je jako za- 
nimal za mladega glasbenika, vabil ga k sebi ter tudi sam zahajal 
k njemu; pozneje sta se zopet srečala in zbližala v Parizu. Fran- 
coski biograf in tudi Liszt sam pravi v svoji knjigi o Chopinu, da se 
je ta okoriščal protekcije kneževe in denarnih sredstev, kar so pa 
poznejši biografi slavnega kompoziterja odločno zanikali in dokázali, 
da ni bila istina. 

Ko je Chopin končal licejski kurz v Varšavi, je videl, da v 
Varšavi nima čisto nič več delati. Zelel si je daleč proč v svetovna 
muzikálna središča, kjer so živeli in delovali veliki glasbeniki one 
dobe. Neodločen in boječ se je po dolgem obotavljanju vendar od- 
pravil v Berlin, kjer je pohajal opere in koncerte ter se navduševal 
za oratorije Haendlove. 

Crez nekaj čaša je šel na Dunaj, kjer je dal en koncert z ve- 
likim uspehom. Nežno, tenko izvrševanje njegovo, polno čarobne 
prelesti in poetične melanholije, je glasbenike in poznavatelje kar 
navduševalo, no širše občinstvo ga ni moglo mahoma umeti radi 
tega, ker je on bil res umetnik le za nekatere, umetnik za posvečence. 

Prvá Chopinova Ijubezen je imela sanjarski, romantični karakter; 
predmet te njegove prvé Ijubezni je pa bila učenka varšavskega kon- 
servatorija, Konstancija Gladkovska. V enem svojih pisem pravi 
Chopin: »Sest mesecev je že, odkar sem zaljubljen vanjo, ali njej 
nisem niti enkrat še zinil besedice o tem, dasi jo videvam v snu 
vsako noč. Misleč nanjo, sem napísal svoj Adagio«. Ta Adagio, 



Marica Bartol: Friderik Chopin. 361 

prešedši potem v njegov nesmrtni F-molni koncert, je pridobil Chopinu 
najprej bobneče in slavno ime. Schumann se je o tem Adagio izrazil 
tako-le: »Deset obdar ovanih del n i vse nič v primeri z enim takim 
Adagio.* 

Leto potem, ko se je vrnil z Dunaja, je mislil zopet odpotovati 
črez granico. Kakor navadno se je dolgo obotavljal, ter se naposled 
vendar odločil ostaviti Varšavo, a neka temná slutnja ga je mučila 
sedaj, in pisal je svojemu prijatelju: >Cutim, da odhajam iz Var- 
šave, ne da bi jo videl še kdaj; čutim, da se od svojih poslavljam 
za vedno. Zalostno mora biti, umirati daleč od onega kraja, kjer smo 
se rodili !« Kakor znano, so se izpolnile te slutnje, in Chopin je res 
umri v tujini sredi tujih Ijudi. Prvi dan novembra 1. 1830. je ostavil 
Varšavo, ne da bi se bil vrnil vanjo še kdaj. Pohodil je zopet Dunaj, 
bi val nekoliko čaša v Draždanab, Monakovem in Stuttgartu. Tu je 
slišal o poljski vstaji, in tedaj je napisal imenitno študijo C-moll. 

Po nekem ponesrečenem koncertu na Dunaju se je Chopin 
odločil, odpotovati v Anglijo črez Pariz, no ostal je v Parizu za 
vedno. Ko se je pozneje spominjal, kam je nameraval, je pravil 
smeje se svojim prijateljem: »Jaz sem tu samo mimogrede.* 

Bival je v petem nadstropju na bulvarju Poissoniére ter je bil 
v prvem času kar omamljen od suma in vrvenja pariškega življenja. 

Polagoma se je pa privadil mestu in njegovemu življenju, dobil 
si novih prijateljev in znancev; sprijateljil se je tudi s tedanjimi 
zvezdami glasbenega sveta: z Lisztom, Auberjem, Rossinijem, Meier- 
berjem, Mendelsohnom in Kalkbrennerjem. V tej dobi je bil roman- 
tizem v polnem razcvetu; v literaturi sta gospodarila Musset in Georges 
Sand, v muziki Berlioz. No Chopin, dasi v duši svoji sam romantik, 
ni Ijubil Berlioza, ampak stavil Mozarta nad vse ter se mu klanjal. 

Ziveti v Parizu, ni bilo za Chopina lahko radi denarnih sredstev; 
koncertoval je sicer z uspehom, ali koncerti so mu dajali le malo 
dobička. Odločil se je že, da se vrne v Varšavo, ko je srečal ne- 
kega dne na ulici kneza Radzivilla, ki ga je pregovoril, naj ostane. 
Zvečer je knez peljal Chopina k Rothschildu, kjer je slávni glasbenik 
tako navdušil višje kroge, da je bil takoj naprošen, dajati nekaj lekcij 
pod najugodnejšimi pogoji. 

S tem je bila rešena njegova usoda. Ostal je v Parizu. » Ob- 
cujem z najizbranejšim občinstvom«, je pisal domov; — »kretam se 
med samimi poslaniki, knezi in ministri. « 

Eden novejših Chopinovih biografov pravi, da je imel Chopin 
posebno pri ženskah srečo; nejasná, fantastična stremljenja, poezija 

■•Ljubljanski Zvon« 6. XX. 1900. 25 



362 Marica Bartol: Friderik Chopin. 

Ijubezni, múčne sanje in čudná fantaziranja, ki so vládala v njegovi 
duši, so našla v ženskah vedno odziva. On sam se je zanje vedno 
navduševal. Konstancijo, ki se je omožila, je bil že dávno pozabil; 
bil je neprenehoma v koga zaljubljen; v tej periodi zaljubljenosti 
je delal posebno mnogo. Georges Sand je rekla, da se je tekam 
večera zaljubil trikrát ali štirikrat práv strastno, a na jutro vse zopet 
pozabil. 

Ljubezen do Georges Sandove je šele Chopína prevzela vsega 
in trajno ter pretrgala njegova mimohiteča, poetična in vedno plato- 
nična navdušenja za ženské. 

Leta 1837. je Liszt predstavil znamenitému skladatelju znamenito 
pisateljico, katera je na Chopina napravila neprijeten vtisk. Bila je 
nelepa, debela, bila mnogo starejša od njega ter se je oblačila jako 
čudno. 

— »Kako antipatična ženská ta-le Sand« — je rekel Chopin po 
prvem srečanju z njo svojemu prijatelju Hillerju. — »Pa je li ona 
tudi res ženská? Resnica, da jaz jako dvomim.« 

No, Georges Sand je znala odpraviti to antipatijo ter si Chopina 
popolnoma podvreči. 

Eden Chopinovih biografov je to čudno ljubezen označil jako 
srečno: »V historiji njiju Ijubezni je bil Chopin nervózna, sanjava, 
slabá in očarljiva ženská, a Georges Sand silni, energični mož. Ona 
je Ijubila šumno življenje in literarno bohemo, preoblačila se v moško 
obleko ter posečala predmestja delavcev. Chopin pa ni Ijubil real- 
nega življenja, ampak živel je v svetu fantazij, glasbe in poezije. Chopin 
in Sand sta si bila pravá ekstrema. Nežno izobraženi človek, ka- 
terega je že od detstva zgražala vsaka surovost, vsaka vulgarnost, 
vse nelepo, se je zaljubil v ženo, ki se je oblačila v moško obleko, 
kadečo cigaretke, ostavivšo svojega moža, v žensko, ki je bila pet 
let starejša od njega. 

Zimo 1. 1838. sta preživela na Majorki, in to je bil čas njiju 
idilične Ijubezni. Chopin je bil o tem bivanju ves vznesen ter je 
pisal: »Zrak je tu kakor v raju! Po noci se razlegajo povsod serenáde, 
glasovi pesmi in kitar. Velikánski balkoni, prepletení z vinskimi 
trtami. Prekrasno življenje! O, prijatelj moj! Sedaj se naslajam z živ- 
Ijenjem, obkrožen sem s tem, kar je na zemlji najkrasnejše.« — Na- 
selila sta se v starinskem, polrazrušenem kartezijanskem samostanu, 
katerega originálna lepota ju je kar porazila. Tu je Chopin pisal svoje 
znamenite preludije in balade, a Georges Sand román »Consuelo«. 
No, Chopin je zbolel in zbolel práv resno. Trije doktorji so ga zdravili, 



Marica Bartol: Friderik Chopin. 363 

a Sandova ga je negovala kakor otroka. Ko mu je bilo boljše, po- 
dvojil je svojo delavnost. 

Zdelo se mu je med starimi samostanskimi židovi, da vidi stra- 
hove in prikazni, sence menihov, vstajajočih iz grobov; v ušesih so 
mu zveneli glasovi pogrebcev in pogrebnih koračnic, in v tem stanu 
je ust varil svoje naj boljše stvari, toda zdelo se mu je, da mora 
znoreti. 

Nekdaj je šla njegova prijateljica s sinom peš v Palmo; vrnila 
se ni dolgo. V tem je pa nastala nevihta, in kapljal je dež, ki se je 
skoro izpremenil v pravo ploho. Chopin je sedel sam ter poslušal, 
kako je udarjal dež ob okna, ter težko pričakoval, da se vrneta. 
Njegovi živci so bili tako napeti, da je, ko sta se Sand in njen sin 
naposled vrnila, Chopin vzkliknil divje: >Znal sem, da sta umrla!« ter 
pádel v nezavest. V teh urah mučnega čakanja je ustvaril svoj divni 
preludij B-moll, v katerem se sliši spremljevanje tako, kakor bi padale 
kaplje dežja, razlega se glas zvonov in dušo trgajoči akordi pogreb- 
nega marša. 

Pastoralno simfonijo prevevajo pripovedke Georges Sandove o 
Ijubi vaši v Berri. Imela je malega psička, s katerim se je vozila 
okoli. Enkrat je dejala Chopinu: >Ko bi jaz imela tvoj talent, na- 
pisala bi kaj v čast tému psičku.« — In Chopin je pokorno ustregel 
njeni želji ter napisal prelestno stvarco >Valse du petit chien* 
(op. 64.). 

Vsega je enkrat konec. V 1. 1847. sta se s Sandovo sprla za 
vsekdar. Cliopin je kratkomalo postal tej naturi, pričakujoči vedno 
nečesa novega in menjave, odveč, tako da je začela iskati pôvodov, 
da bi se ločila. Tako je v svojem románu »Lukrecija Florjani« po- 
pisala zgodovino njiju Ijubezni ter naslikala Chopina vprav karika- 
turno. Ta udarec na njegovo čuvstvo je jako užalil njegovo samo- 
Ijubje in njegovo Ijubezen. Se nekoliko čaša sta živela skupno, potem 
se pa ločila — na veke. 

Chopin se je iz ogorčenosti odpravil v London, kjer je mislil 
preživeti več čaša, toda že črez nekoliko mesecev se je vrnil v Pariz. 
Po vrnitvi v Pariz je obolel práv resno, in s hitrimi koraki bližala 
se mu je smrt. Bilo mu je práv slabo, in poklical je k sebi poljskega 
duhovnika. Prišedšemu se je Chopin bridko razjokal; izpovedal ga 
je in obhajal. Njegova sestra, prišedša iz Poljske, mu je stregla v 
zadnjih dneh njegovega življenja. Georges Sand, doznavša za njegovo 
bolezen, ga je hotela obiskati, in on sam je, bridko jokaje, tožil: 
»Obetala mi je, da umrem na njenih rokah, in da me ne pusti umreti 

25* 



364 R. Perušek: Nekaj mest v Dantejevi »Nebeški komediji«. 

brez nje.« — Njegovi prijatelji, videvši opasnost, ako bi se s svide- 
njem še bolj razburil, niso pustili Sandove k bolniku. 

Po štirih težkih dneh je Chopin čutil približavšo se mu smrt. 
Sedel je na postelji, in sestra ga je podpirala. Sredi grobne tisine so 
se razlegale njegove besede: »Evo, začenja se agonija . . . Glejte, 
da mi je odkázaná veliká milost, da vem za minuto svoje smrti. Ne 
motite me.« — 

Dne 15. októbra ga je obiskala groíica Potocka, ki je prihitela 
iz Nice, da vidi umirajočega. Chopin se je je nenavadno razveselil 
ter jo začel takoj prositi, naj zapoje, kar si bodi. In Potocka, zadržujoč 
solze, je zapela himno »Stradelli«. Chopin si je zakril oči in ležal 
nepremično. Ko je končala, jo je prosil, naj mu zapoje še kaj. Ona 
je začela, a njeno petje je bilo kmalu pretrgano z njegovim pred- 
smrtnim grgranjem. 

Chopin je pokopan v Parizu na pokopališču Pere Lachaise. Na 
prednji stráni njegovega krasnega spomenika je vsekana jokajoča 
muža, a pred njenimi nogami leži razbita lira. 



flekaj mest V Dantejevi „flebeški komediji", 
ki se tičejo Slovanov. 

Pretresel Rajko Perušek. 

3. 

trinajstem spevu Cistilišča je prispel Dante v drugi 
krog, kjer se pokorijo in za raj pripravljajo za- 
vidniki. Kar začuje glasove, ki prosijo milosti, in 
kmalu zagleda tudi prikazni v raševino oblečené. 
Med temi je bila Sapia. To gospo so bili iztirali meščani iz Siene, 
zato je poslej bivala na deželi. Nekega dne so se v bližini njenega 
grádu pri Colle di Valdelsa spoprijeli Florentinci in Sienjani. Sapia 
je gledala s svojega grádu boj ter je želela, da bi podlegli Sienjani, 
kar se je tudi zgodilo njej na veliko veselje. Povzdignila je oči k 
Bogu ter prešerno dejala (Čistilišče. XIII. 122—123.): 

»Omai piú non ti temo«, 
Pesnik pa pristavlja: 

»Come fe il raerlo per poca bonaccia!« 




R. Perušek: Nekaj mest v Dantejevi > Nebeskí komediji«. 365 

Sedaj se te več ne bojim, kakor je to storil kos, čim je lepo 
vreme malo zavladalo. — 

Iz drugega verza je razvidno, da so besede »Omai piú non ti 
terno « besede, katere je izustil v obce znani pripovedki kos, tako 
da so postale narodni pregovor, s katerim so označevali Italijani pre- 
šernega lahkomiselnca. V drugi obliki se nahaja isti pregovor v 
149. novelici onega zbornika kratkih povestec, ki ga je spisal Franco 
Sacchetti. Ta mož se je narodil v Florenciji okoli 1. 1330., umri pa 
menda 1. 1400. Razen drugih stvari je spisal tudi imenovani zbornik 
300 novelic, ki so se pa le deloma ohranile in šele mnogo čaša po 
njegovi smrti objavile. Ena teh novelic pripoveduje, kako je neki tolo- 
zanski opát hlinil pobožnost, tako da so ga šmátrali za svetnika ter 
ga izbrali za škofa pariškega. Tedaj pa je jel razkošno živeti, in Pa- 
rižani so se zelo čudili tej premeni ter so dejali po pregovoru: >Non 
ti conosco, se non ti maneo«. Ne spoznám te, dokler te ne okúsim. 
Skof pa je odgovoril z drugim pregovorom: »Piú non ti curo domine, 
ehe uscito son del verno«. Nič več se ne brigam zate, gospod, ker 
sem se rešil zime. 

Ta pregovor pa je po pričanju komentarjev vzet iz starodávne 
národne pripovedke o kosu, ki slove nekako tako-le: 

Kos je prebil zimo v kletki, kjer je uži val toploto in dobro 
hrano. Ko pa se je v sredini januarja vreme izboljšalo ter nekoliko 
toplejše postalo, vzbudilo se mu je hrepenenje po prostosti, in o prvi 
priliki je zbežal iz kletke, misleč, da mu bode v prostosti lahko najti 
povsod potrebne hrane. Januarij ga je opozoril na neprevidnost 
njegovo, kos pa se mu je odrezal: >Piú non ti curo domine, ehe 
uscito son del verno.« Januarij se je razkačil nad prevzetnostjo 
kosovo ter je na koncu meseca povrnil občuten mraz ter se tako 
kosu osvetil. 

V Lombardiji imenujejo poslednje tri dni januarja, v katerih se 
izprevrže navadno prejšnje toplo vreme v mrzlo zimo: >giorni delia 
meria «, t. j. kosovi dnevi, češ, da so ti dnevi tako mrzU od tedaj, 
ko se je Januarij znesel nad lahkomiselno prešernostjo kosovo. 
(Primeri V. Nannucci. Analisi critica dé Verbi italiani. Firenze 1843, 
1844, p. 492.). 

Znano je, da je bil Vodnik ne samo vešč italijanščini, nego da 
je bil celo učitelj tega jezika v Ijubljanski gimnaziji. Mogoče, da mu 
je bila ta pripovedka znana iz književnosti, še verjetnejše pa je, da 
jo je čul iz ust kakega Italijana, morebiti svojega mecéna baróna 
Zoisa samega. Vsekakor ni dvojbe, da je iz italijanščine dobil snov 



366 R. Perušek: Nekaj mest v Dantejevi »Nebeški komediji«. 

za svojo znano basen >Kos in brezen«,^) samo da je zamenil mešec 
január z marcem, ki je za naše kraje primernejši. Vsaj meni ni znano, 
da bi bila pripovedka o kosu svojina slovenskega Ijudstva ali pa 
drugje znana. Razume se, da je Vodnik samo snov zajel iz italijanske 
pripovedke, pesniška upodobitev pa da je plod njegovega dúha. 

4. 

V tridesetem spevu Čistilišča se prikáže Danteju Beatrica. Ostro 

ga kára zaradi njegovih napak. Dante otrpne od srama. Angeli ga 

pomilujejo ter zapojo pesem. »In te domine speravi<, pa ne pridejo 

dalje nego do besed »pedes meos«. Tedaj pa (Cist. XXX. 85 — 93.): 

»Si come neve tra le vive trávi 
Per lo dosso ď Itália si congela 
Soffiata e stretta dalli venti schiavi 

Poi liquefatta in se stessa trapela 



Čosi fui senza lagrime e sospiri 

Anzi il cantar di quei ehe notan sempre 

Dietro alle note degli eterni giri.« 

Kakor zmrzne sneg po živih steblih na slemenu Italije (t. j. na 
Apeninu), prepihan in stisnjen od slovanskih vetrov, potem pa stajavši 
se sam v sebe prodira [čim zápise veter one zemlje, ki izgubi včasi 
senco (t. j. Afrika), tako da nalikuje ognju, ki tali svečo], tako sem 
bil brez solz in vzdihov, predno so začeli pevati oni (t. j. angeli), 
ki vedno pojo po notah večnih krogov (t. j. glasba sfér). — Potem 
pa se je Danteju raztajalo srce, in jel je plakati ter si s plačem in 
vzdihom lajšati srce. 

Odkod prihajajo »slovanski« vetrovi? Anonymus Florentinus iz 
štirinajstega stoletja pravi, da prihajajo ti vetrovi od severa (tra- 
montana) in brijejo preko »Schiavonije«. Tudi Streckfuss v svojem 
komentarju pravi, da prihajajo ti vetrovi »aus Slavonien«. Streckfuss 
se je očitno motil, ker je mislil, da so »venti schiavi« vetrovi iz da- 
našnje Slavonije. Nedvomno je imel Dante drugo deželo v mislih, 
ko je govoril o » venti schiavi «, in isto tako Anonymus Florentinus, 
ko je imenoval deželo »Schiavonia«. Ti vetrovi ne značijo nič dru- 
gega kakor »burjo«, ki pa ne razsaja v Slavoniji, nego ob obalah Ja- 
dranskega morja od Trsta do Cm e gore in Albanije. 

*) Vodnikove Pesmi. Uredil France Levstik. Izdala in založila »Matica 
Slovenska*. 1869. Str. 47. 



R. Perušek: Nekaj mest v Dantejevi »Nebeški koraediji«. 367 

Dalo bi se misliti, da je imel Dante v mislih našo Notranjsko, 
Istro in kraško Primorje, kjer se burja neugodno javlja. Ako je bival 
v Tolminu, mu ni bilo treba daleč hoditi, da se s to burjo seznani. 
Vendar sem prepričan, da je Dante mislil le na burjo, ki brije v 
hrvaškem Primorju. Izrazi >schiavo, Schiavone, Schiavonia« imajo 
dvojen pomen. Značijo namreč 1.) etnografske edinice ali pa 2.) te- 
ritorijalne. To se pravi: v prvem zmislu je >schiavo< však človek, 
ki slovanski govori, » Schiavone « vsakdo, ki pripadá slovanskému 
rodu, »Schiavonia« je vsako zemljišče, na katerem prebivajo Slovani. 
Zato se imenuje >Schiavonia« oni del beneške dežele, kjer prebivajo 
Slovenci (Primeri S. Rutar. Beneška Slovenija str. 56.); >Riva degli 
Schiavoni« v Benetkah nosi ime od slovanskih Dalmatincev, ki so 
slúžili republiki benečanski, »Schiavonia« se imenuje tudi HrvaŠka. 
V drugem zmislu pa je »schiavo« in >Schiavone« samo oni človek, 
ki je državljan dežele, ki nosi ime >Schiavonia«. 

V tem zmislu se je imenovala dežela »Hrvaška« v oni dobi 
>Schiavonia<, in slovenski ali slovinski so imenovali svoj jezik ne 
samo prebivalci slovenskih dežel, nego tudi hrvaških in dalmatin- 
skih. — Kadar govorimo o vetrovih, zaznamenujemo vedno njih 
prihod s teritorijalnim, ne pa z etnografskim imenom; ako torej go- 
vorimo o hrvaških vetrovih, ne mislimo vetrov iz vseh dežel, kjer- 
koli Hrvatje bivajo, ampak samo vetrove, ki prihajajo s teritorija, ki 
nosi politično ime »hrvaško«. — Torej so tudi »venti schiavi« ve- 
trovi, ki prihajajo iz dežele, ki nosi ime »Schiavonia«. To pa ni Slo- 
vensko Primorje in tudi ne Trst in Istra. 

Dante je šmátral Slovensko Primorje, Trst in Istro za ita- 
lijanske pokraj ine, ker so bile v italijanski oblasti. *) To je raz- 
vidno iz onega mesta v devetem spevu Pekla, kjer omenja mesta 
Pole. Vetrov iz teh krajev ne bi bil imenoval slovanskih. Ver- 
jetno pa je, da je tudi Kranjsko šmátral za del Italije, ker je bila 
takrat deloma pod oblastjo goriških grófov, deloma pod vlado 
nemških Avstrijcev. Na hrvaški in dalmatinski celini pa je takrat 
vládala rodbina Subičev. Ta zemljišča so bila sicer spojená z ogrsko 
državo, ali Hrvaška je bila faktično nekaka samostojna dŕžava, ki 
se je po pravici imenovala slovanská po jeziku ne samo prostega 
národa, nego tudi vladajočih krogov. Priliko, seznaniti se z burjo 
hrvaškega Primorja, pa je imel Dante ne samo ob svojem bivanju 
v Poli, nego tudi tedaj, ko je bival v Ravenni pri Guidu Polen- 

') Živo prosvedujemo, da bi se ta činjenica od straní naših nasprotnikov 
uporabljala v politične svrhe. 



368 R. Perušek: Nekaj mest v Dantejevi »Nebeški komediji«. 

tanskem, kamor prihaja burja direktno s hrvaškega Primorja, pa tudi 
inaČe sploh na italijanskih tleh takraj Apenina. 

5. 

V devetnajstem spevu Raja govori Dante o kraljih, ki bodo na 
sodnji dan odgovor dajali zaradi svojih zločinstev. Stihi 139. — 141. 
tega speva slovejo tako-le: 

»E quel di Portogallo e di Norvegia 
Li si consoceranno, e quel di Rascia 
Che mal ha visto il conio di Vinegia.« 

Tam se bodo spoznali [kralji] portugalskí, norveški in raški, ki 
je zaznal za beneški kov sebi v nesrečo, [ker bode moral na sodnji 
dan odgovor dajati za krivotvorjenje novcevj. 

Rascia je bilo latinsko ime Srbije v srednjem veku. Srbski se 
je. dežela imenovala Raška po reki istega imena. Ob tej reki 
so zgradili Srbi mesto Rašo tamkaj, kjer je sedaj Novi Pazar; v 
njem je stoloval veliki župan srbski, in ternu so bili vsaj imenoma 
podložní različni župani. Odtod so se Srbi nazivali Rašani. V 
12. veku so ustanovili tamkaj Nemanjiči srbsko ali raško državo ter 
si nadeli ime kraljev Raške in Primorja. Ko so se naselili Srbi na 
ogrskem zemljišču, so prinesli to ime s seboj, in zato Nemci in Ma- 
gjari še dandanes imenujejo Srbe pravoslávne vere Rače. 

Kralj, ki ga ima Dante na navedenem mestu v mislih, je srbski 
kralj Uroš II. Milutin, ki je vládal od 1. 1282.— 1321. O njem pravi 
ruski zgodovinar Majkov, da ni mnogo izbiral med sredstvi, nego 
da mu je bilo v sredini med tremi silnimi sosedi: Ogri, Grki in 
Bolgari le do tega, da pribavi Srbiji silo, ugled in mir. Kjer ni po- 
mogla hrabrost, se je lotil lokavstva, rodbinskih zvez, spletek, denarja 
in ponižanja. Vsa ta sredstva so mu rabila v korist dŕžave. On je 
bil prvi srbski vladár, ki je koval zlate novce. O tej priliki je po- 
narejal beneške, ki so imeli tedaj posebno ceno ter priljubljenost, 
tako da se je leta 1287. pritožila beneška republika s posebnim po- 
slanstvom. Philalethes (saksonski kralj Ivan) navaja v svojem prevodu 
Nebeské komedije (Leipzig 1839 — 1849) v komentarju sklep beneške 
vláde iz 1. 1282., ki priča, da so se v Srbiji že pred kralj em Urošem II. 
patvarjali beneški novci. V tem latinskí pisanem sklepu se naroča pri- 
jemnikom javnega denarja (ricevitori del publico denaro), da naj po- 
sebno pazijo na ponarejene novce raškega kralja, kadar jim pridejo v 
roke, in kadar jih dobijo, naj jih razveljavijo s tem, da v njih napravijo 



R. Perušek: Nekaj mest y Dantejevi »Nebeški komediji«. 369 

urez. (Teneantur diligenter inquirere denarios regis Raxiae contrafactos 
nostris Venetis grossis, si ad eorum manus pervenerint, et si perve- 
nerint, teneantur eos incidere etc). Ker so sa torej novci krivotvorili 
že, predno je nastopil vlado Uroš Milutin, so mislili nekateri razla- 
galci, da je imel Dante v mislih kralja Uroša I. Velikega, ki je prvi 
koval srebrne novce. To bi bilo pač mogoče. Ali, ako pomislimo, 
da je Uroš I. umri že 1. 1276., da je za njim vládal do 1. 1282., ko 
so Benečani izdali gori navedení sklep, Štefan Dragutin, povsem ne- 
znaten vladár, in kar je najvažnejše, da navaja Dante o tej priliki 
brez izjenie samo vladarje, ki so bili njegovi sodobniki, ali, še na- 
tančnejše, vladarje, ki so sedeli na prestolu 1. 1300., potem ne moremo 
več dvomiti, da je Uroš II. oni raški kralj, katerega je imel Dante 
v mislih. 

Manjše vážnosti je, kako je Uroš II. ponarejal beneški denár. 
Ako čitamo >mal ha visto<i il conio Vinegiano, potem bi se dalo 
domnevati, da je beneški denár samo ponarejal, ne pa slabši denár 
koval; ako pa čitamo >mal aggiustô« slabo je priredil, ali pa »mal 
avvis6« slabo je pogodil, potem pač ne moremo misliti, da je samo 
okorno ponarejal denár, nego da je bil njegov denár manjše teže in 
slabše splitine (Legierung). 

6. 

V edenintridesetem spevu Raja vodi Danteja sv. Bernard, ki 
pravi, da jima bode mati Božja pridobila in podelila vso milost, ker 
je on (sv. Bernard) ves vnet zanjo in nje verni sluga. Ko vidi Dante 
njegovo živo Ijubezen, pravi: Raj XXX. 103 — 111: 

»Qual é colui, ehe forse dl Croazia 
Vien a veder la Veronica nostra, 
Che per ľ antica fáma non si sazia 

Ma dice nel pensier, finche si mostra: 
>Signor mio, Gesíi Christo, Dio verace, 
Or fu si fatta la sembianza vostra?< 

Tale era io mirando la vivace 
Caritá di colui, che in questo mondo 
Contemplando gusto di quella pace.« 

Kakršen je človek, ki je prišel morebiti iz Hrvaške gledat našo 
Veroniko, katere se zaradi nje dávne sláve ne more nagledati, nego 
govori pri sebi, dokler se káže prt Veronike, odkrito: »Gospod moj 
Jezus Kristus, pravi Bog, torej takšen je bil tvoj obraz !« takšen sem 



370 R. Perušek: Nekaj mest v Dantejcvi »Nebeški komcdiji«. 

^ Ĺ 

bil tudi jaz, ko sem gledal živo Ijubezen [do matere Božje] onega, 
ki jo je gledal že na tem svetu ter okúsil mir onega sveta. 

»Veronika« pomenja pravzaprav »vera icon« pravá slika, in tako 
se je imenoval oni prt, s katerim si je Odrešenik na potu na Golgato 
krvavi pot otri tako, da se je vtisnil v prt njegov obraz. Pozneje je 
iz te besede postalo ime neke izmišljene svetnice, ki je báje ponudila 
Odrešeniku prt, v katerem se je odtisnila krvava slika njegovega 
obraza. Ta prt se káže ob posebno imenitnih prilikah v Rimu v 
cerkvi sv. Petra. ^) To se godi navadno drugo nedeljo po svetih Treh 
kraljih: Omnis terra in pa veliki petek. Ob stebrih izpod kupole so 
nameščene Hne, in na teh se prikažejo ob izvestnih delih bogoslužja 
svetinje na velikih drogih in ostanejo vidne nekaj čaša. Ljudstvo po- 
padá na kolena ter izkazuje čast tem svetinjam, dokler zopet ne 
izginejo. Ta običaj je starodaven, kakor je razvidno iz besed Dan- 
tejevih. 

Pápež Bonifacij VIII. (od 1. 1294. do 1303.), ki je z nečuveno 
prevzetnostjo spájal silno lakomnost po svetnem blagu, in katerega 
zato Dante namešča v Peklu v oni oddelek, kjer trpe múke simonisti, 
t. j. Ijudje, ki cerkveno dostojanstvo zlorabljajo v lastno korist, je 
prvi uvedel 1. 1300. jubilejsko leto ter je obečal veliké odpustke ro- 
marjem, ki bi prišli v Rim. Zgodovinar Giovanni Villani piše v svoji 
kroniki florentinski, da se je takrat kázal gori imenovani prt v uteho 
kristjanov však petek in však praznik. Umevno je, da je o tej priliki 
prihajala ogromna množica Ijudi v Rim od vseh vetrov, koderkoli 
so prebivali kristjani. Zakaj pa je imenoval Dante med narodi, ki 
so prihajali v Rim gledat prt sv. Veronike, bas Hrvate.? To nam po- 
stane jasno, ako pomislimo, da so bili Hrvatje tedaj oni národ, ki 
je bil najskrajnejši prívrženec rimske vere na iztoku, ki se je zaradi 
ugodne morské zveze z Italijo v precejšnjem številu udeležil 
romanja, tako da so hrvaški romarji po svojem številu obudili po- 
zornost Rimljanov in Italijanov sploh. Ni dvojbe, da se je udeležilo 
romanja še mnogo večje število Spanjcev, Francozov, Nemcev, An- 
gležev. Zakaj pa teh ni imenoval Dante? To nam postane umevno, 
ako uvažimo, da je hotel Dante prikazati vtisk, katerega je napravila 
podoba Odrešenikova na prtu Veronike na pripadnike daljne, malo 
znane, v oni dobi težko pristopne in surové dežele. 



') Ker je bil prt trikrát pregaujen, so se napravili trije odtiski Kri- 
stusovega obraza; od teh je ostal eden v Jeruzalemu, druga dva sta prišla v 
Rim in Jaen v Hispaniji. Sicer pa se hvali še kakih deset drugih mest, da imajo 
potni prt Veronike. 



E. K.: Če se mŕtvi prebudimo . . . 371 

Komentár »Ottimo« (najboljši) pristavlja besedám »di Croazia« 
to-le tolmačenje: »Di Schiavonia, gente salvatica e scostumata nella 
riviéra del mare Adriatico, viene vedere per la quaresima a Róma 
il Sudario* ecc. — »Iz Hrvaške, iz Slavonije prihaja divje in surovo 
Ijudstvo na obali Jadranskega morja ob štiridesetdanskem postu v 
Rim gledat potni prt« itd. Te besede svedočijo, da so tudi inače 
Hrvatje cesto dohajali v Rim pomolit se sv. prtu. Posebno znamenite 
pa so te besede, ker pričajo, da so Italijani imenovali hrvaško 
Primorje »Slavonijo<;, njega Ijudstvo pa »slovansko«, kakor je tudi 
samo nazivalo svoj jezik. Tudi imenitni geograf arabski Abu Abdallah 
Mohamed aš šerif al Edrisi (1100 — 1165) omenja Hrvaške ter jo 
imenuje Slavonijo. Pripoveduje namreč v svojem zemljepisu, da sta 
za poslednjim morskim mestom Lovrano deželi Dalmásiah (Dalmacija) 
in Sqalawniah (Slavonija t. j. Hrvaška). Iz njih pa tudi lahko posna- 
memo, da so »venti schiavi«, o katerih smo govorili v 4. poglavju, 
burja, ki prihaja s hrvaških pogorij. 

Če se mptvi prebudimo . . . 

Dramatičen epilóg v 3 dejanjih. 

Spisal Henrik Ibsen. Poroča E. K. 

iharna pohvala — energičen protest ... to je že dolgo 
redni uspeh vsakega Ibsenovega dela. Karakteristikon 
genija . . . Navdušeni pristaši se zbirajo v enem, 
odločni nasprotniki v drugem táboru, sodba pa je 
navadno enostranska, bodisi absolútno priznavanje, bodisi istotako 
odklanjanje. To je bilo opaziti tudi ob priliki premijer najnovejšega 
njegovega dela: »Ce se mŕtvi prebudimo«. Kritičarji raznih šol in 
struj so delo secirali, analizovali, komentirali, Ískali so v njem tisoč 
simbolov in misterij, grajali so in hvalili, in naposled se jim je po- 
srečilo, tako pomešati pojme, da ni nihče mogel razumeti niti Ibsena 
niti dela njegovega. Edina rešitev iz zagate, ki so vanjo ražni kri- 
tičarji nagnali pridnega bralca, je končno v krepki emancipaciji od 
vseh komentarjev. Človek mora čisto pozabiti vse umetne tolmače 
in z naivnim duhom sam čitati stvar. Tedaj pa spozná, da najno- 
vejše delo velikega Škandinávca le ni tako zamotane, kakor so je 
neste vilni interpreti hoteli prikazati. 




372 E. K.: Če se mŕtvi prebudimo . . . 

Privadili smo se Ibsenovi ekonomiji tako, da vemo, da vsaka 
beseda v njegovih spisih nekaj pomení. A to spoznanje ima tudi 
slabo posledico, da iščemo kaj radi v besedah in stavkih večjega in 
globočjega pomena, nego je treba. Tako se je razvila cela literatúra 
že o oznaki, ki jo je Ibsen dal svojemu delu: »Dramatičen epilóg*. 
Kaj naj to pomeni.? — so vprašali literárni pismarji, pa so iztuhtali, 
da je Ibsen s tem delom hotel zaključiti ciklus svojih mističnih 
drám. No, to je očitna pomotá, kaj ti oznaka »epiloga« je opravičena 
s tem, da je dejanje, ki se izvrši v teh treh aktih, ne le posledica 
prejšnje dispozicije, temveč prejšnjih dogodkov — nekako posthumno 
dejanje. Ta dráma ima svoje korenine v drugi, pac nenapísaní drami, 
ki se je pred letí ízvršíla. In tako je to, kar se sedaj zgodi, res ne- 
kakšen epilóg. 

Profesor Rubek je kipar; bil je umetnik z dušo in s telesom, 
samo umetnik. Hotel je izklesati kip »Vstajenje«; ískal je prímer- 
nega modela za žensko figuro, ki naj bi prikazovala resurekcijo, in 
našel je dekle — Ireno — ki se je popolnoma podalo njegovim umet- 
niškim zahtevam. To je bilo krásno bítje vroče krvi, ali Rubek je 
videl samo personifikacíjo svojega umetniškega hrepenenja v njem. 
Bil je mlad; tudi njegovi živci so včasí zatrepetali — ali bil je 
umetnik, navdušen in malce praznoveren. »Ako bi se je bil dotakníl, 
bi bile njegove misii postale nesvete, in on ne bi bil mogel dokončati 
svojega dela.« Irena pa je bila izmed onih čudnih žen, kí tajno z 
vso močjo hrepene, kí trepetaje príčakujejo trenotka, ko se jím bode 
mož priblížal, da utrga pomladni cvet, a kí bi bile zmožne, isti híp 
ubití príčakovanega. Bila mu je model in samo model, ali neprene- 
homa je upala, da se jí Rubek približa ne le kot umetnik, temveč 
tudi kot mož. A to se ní zgodílo. In ko je bil kip dovršen — »najino 
dete« ga je Irena imenovala — je model izgínil brez sledu. Njeno 
žensko hrepenenje je ostalo neízpolnjeno, v srcu ji je počila struna — 
umrla je, umrla v tem zmĺslu, da se je goníla po svetu brez svoje 
prejšnje duše. Tisto mogočno plemeníto koprnenje njenega ženstva 
se je izvrglo v surovo eksponíranje nagega telesa, in abnormalnost 
njenega bitja se je v praznih, mašinelnih pustolovščínah še bolj po- 
tencirala. Po chantantih je razstavljala svojo nagoto, ne da bi kaj čutíla 
pri tem; vzela je nekega ameríkanskega diplomata, ki se je radi nje 
ubil; potem se je oženíla z nekim Rusom, posestnikom zlatih rudo- 
kopov, ki ga je báje ubila (to je očitno njena príljubljena metafora; 
odkar se jí je zazdelo, da je sama živ mrlíč, govori vedno o smrtí 
in moritví). 



E. K.: Če se mŕtvi prebudimo . . . 373 

Ali tudi v Rubekovi duši se je nekaj izpremenilo. Njegov kip 
ga je proslavil po vseh deželah, ostal pa je edino njegovo pravo 
delo. Odkar je Irena odšla, ni bil vec zmožen umetniškega ustvar- 
janja. Izdeloval je portréte po rokodelsko. Mučil ga je spomin na 
Ireno, in iz idealno navdušenega umetnika je postal mizantrop; narava 
se je maščevala, ker jo je hotel po šili zatajiti. Tudi v njem je nekaj 
mrtvega. No, njegovo ime je slavno, in za portréte, v katerih vidí 
on, česar drugi ne vidijo: postené, častite konjske glave, nerodne 
oslovske gobce, pasje lobanje z visečimi ušesi in z nizkim čelom . . . 
za te portréte mu plačujejo ogromne vsote. In ko je imel vsega 
dosti, se je oženil. Toda zakonsko življenje ni moglo obuditi v njem 
tega, kar je bilo mŕtvo. Otrok ni imel, s svojo ženo je bil neprenehoma 
skupaj . . . vsej nezadovoljnosti s samim seboj se je pridružilo še 
dolgočasje. Trpel je Rubek, trpela pa je tudi njegova soproga, ki 
je našla v njem ostanek umetnika, človeka slavnega imena, lastnika 
velikega premoženja, ne pa moža, kakršnega so njene primitivne želje 
želele. Tudi ona je vsaj napol mrlič . . . 

To je bila stará dráma. Krátke ali vseskozi karakteristične poteze 
nam j o naslikajo z vso plastiko. In sedaj pride epilóg. 

Rubek in njegova soproga Mája sta se izza daljših potovanj 
vrnila v svojo severno domovino. Najdemo ju v nekem kopališču, 
kjer se grozno dolgočasita, pa si tudi po vesta, da sta prevarjena. 
Upala sta, da najdeta v domovini, česar sta po svetu Ískala zaman. 
Ali tudi tu je vse izpremenjeno ... ali pa sta se samo ona tako 
izpremenila ? Bližnje dni se nameravata popeljati po morju, da preteče 
čas. Toda nekaj nenadnega jima prekriža náčrt. V družbi se pojavi 
lovec Ulíheim, neotesan človek, napol divjak, ki obcuje samo z 
živalimi, a prezira in sovraži Ijudi. Ta barbar, ki »ni na njem niti 
sledu umetnika,« naredi na Majo globok vtis. On jo vábi, naj gre z 
njim v gorovje na lov. Mája sluti življenje, elementarno, nebrzdano 
življenje, in takoj je pripravljena spremiti divjaka. Rubek ji ne bráni. 
Tudi on se je premislil ter pôjde v gorovje, a ne na morje. Sestal 
se je namreč — z Ireno. Ko je bila še njegov model, ji je bil nekdaj 
obljubil, da jo popelje na najvišjo goro in ji pokaže vse krasote 
sveta. Sedaj, ko sta se nenadno sešla . . . dvoje mrličev, spomni 
ga ona njegove nekdanje obljube . . . Ako bi sedaj moglo biti, česar 
takrat ni bilo . . . ? 

V tem, ko je Ulfheim Máji pokazoval pse, »svoje najboljŠe pri- 
jatelje,« sta si Irena in Rubek vse povedala. On ji naznani, da se 
namerava s svojo ženo popeljati po morju, Irena pa ga pogleda, 



374 E. K.: Če se mŕtvi prebudimo . . . 

skoro neopazno se nasmehlja in zašepeta: Pojdi rajši v gorovje. Tako 
visoko, kolikor le moreš: više — vedno više, Arnold. 

Rubek (z napetim pričakovanjem): Ali si ti namenjena tja gori? 

Irena: Bi li imel dovolj poguma, da bi bil še enkrat z menoj skupaj ? 

Rubek (negotov; bori se sam s seboj): Ako bi to mogla — ako bi 
mogla — ! 

Irena: Zakaj da bi ne mogli, kar hočemo? (Pogleda ga in proseče, s sklop- 
Ijenimi rokami šepeče): Pridi, pridi, Arnold! Pridi gori k meni! . . . 

Mrliči se bude. 

Irena je Rubeku povedala, da je mŕtva od tistega čaša, ko ga je zapustila. 
Rubek se v drugem dejanju pogovarja z Majo: 

Rubek: »Vstajenja dan« je šel v svet in prinesel mi je sláve — in vse 
ostale krasote. (Topleje.) Ali jaz sam nisem več Ijubil svojega lastnega dela. 
In izpred vencev in kadila Ijudi bi bil naj raj ši z gnusom in obupom pobegnil 
v najtemnejše gozdove. (Pogleda jo.) No, saj ti čitaš misii — ali moreš uganiti, 
česa sem se takrat domislil ? 

Mája (prezirno). O da — izdelovati portrétna oprsja gospodov in gospa. 

Rubek (kima): Da, po naročilu. Z živalskimi kremžami izza krink. Te so 
dobili zastonj — povrh, razumeš? (Smehljaje). Ali to pravzaprav ni bilo prvo, 
na kar sem mislil. 

Mája: Temveč? 

Rubek (resno): Ves ta umetniški poklic in vse to umctniško delovanje 
— in vse, kar je s tem v zvezi, se mi je začelo tako temeljito prazno in votlo 
in nično dozdevati. 

Mája: Česa pa si hotel mesto tega? 

Rubek: Žive ti, Mája. 

Mája: Živeti? 

Rubek: Da, ali ni neprimerno več vredno, živeti življenje v solnčnem 
blišču in v lepoti, kakor pa do konca dni v mokromrzlem brlogu ukvarjati se 
za žive in mŕtve z ilovico in kamenjem? . . . 

To SO torej mrliči, ki jih Ibsen slika. In koliko jih je na svetu! 
Nekateri se prebude, nekateri se nikdar ne zavedo, da so mŕtvi. Ali 
težko je vzbujenje! Mája in Rubek sta združená s čvrstimi sponami 
zákona, in ko bi bil samo on željen novega življenja, bi ostalo nje- 
govo hrepenenje pusto in prazno. Pa tudi Mája koprni po úžitku, 
ki ga došlej ni imela. Ona sama pretrga spone in povrne Rubeku 
svobodo. Med Rubekom in Ireno je mnogo nejasnega. Kar je 
obsenčilo njen duh, se ne da več pregnati. Kakor dijakonisa, ki 
ji je kot nekak duševni in telesni varuh neprenehoma za petami, ji 
sledi povsod senca izgubljenega življenja, v srcu ji polje prevarjena 
nadá žene, iz oči pa ji vre svit blaznosti. Rada bi zopet oživela, ali 
ona ne veruje, da je mogoče. 

Mája, ta enostavna žena, ki ne komplicira svoje želje za živ- 
Ijenjem z nobenimi sekundarnimi afekti, nájde veliko lóže svojo pot. 



E. K. Če se mŕtvi prebudimo . . -, 375 

Ona in Ulíheim . . . pa svoboda in brezbrižnost, v nižavi, kjer je 
varno; — ko se spuščajo megle po gorovju, jo ubereta doli, kjer 
bodeta brez strahu uživala — živ^ela. Rubek in Irena pa vpirata oči v 
višave, on še vedno umetniška duša, sedaj prerojena, ona blázna, spo- 
minjajoča se njegove obljube, da jo popelje na najvišjo goro in ji 
pokaže vse krasote sveta — skupaj hočeta prodreti megle, on, ker 
hoče v solnčni bleščobi živeti z njo, ona (kí se je za hip odtegnila 
nadzorstvu dijakonise), ker hoče tam gori videti, kako leži vse živ- 
Ijenje na mrtvaški postelji . . . Skozi megle — doli je Mája dospela 
s svojim divjim lovcem in v nižavah prepeva, da je svobodna; — 
gori se dvigata Irena in Rubek, ali tam gori se utrga plaz snega in 
ju pokoplje . .' . Vzbudila sta se za skupno smrt. Prepozno pride di- 
jakonisa; samo »pax vobiscum* jima še lahko zaželi . . . 

Xe da se reči, da je tudi v tej drami dosti mistične simbo- 
listike, katere smo sploh že vajeni v novejših Ibsenovih delih. Ali 
kdor ji ne podtika nalašč zamo tanih problémov, mora priznati, da 
je to jako umljiva simbolistika. Kontrast izmed višave, ki najdeta 
na njej Rubek in Irena smrt, in izmed nižave, kjer Mája oživi v 
Ulfheimovi družbi, je tako umljiv, da ni treba nobenega komentarja. 
In merito ni hotel Ibsen ničesar drugega kakor naslikati nokoliko 
tipov iz sodobne družbe, ki se v njej tako lahko izgube naravna 
življenska pota, kakor so jih izgubili Rubek, Irena in Mája. Značaji, 
dasi ne » normálni «, so vendar popolnjama naravni, realistični, a da 
se jim lóže veruje, treba tudi pomisliti, da severni Ijudje nekoliko 
drugače mislijo in čuvstvujejo nego mi. Da sta Mája in Ulfheim 
najbolj jasno očrtana, je umevno; saj sta najmanj komplicirana zna- 
čaja. Pa tudi v Rubeku ni nič nejasnega, — misHm, da je to razvidno 
iz krátke reprodukcije vsebine. Najbolj zamotani problém nahajamo 
pač v Ireni. Zdi se mi, da je ključ njene duše naj ti v drugem de- 
janju. Rubek jo izprašuje, zakaj ga je takrat zapustila. Vpraša jo, 
ali ni morda radi koga drugega odšla. 

Irena: Ali ni moglo biti tudi zaradi tebe, Arnold ? 

Rubek (jo nesigumo pogleda): Ne razumem te — ? 

Irena: Ko sem ti bila slúžila z dušo in telesom — in ko je kip bil gotov 
— najin otrok, kakor si ga imenoval — tedaj sem ti položila svojo najdražjo 
žrtev pred noge — sama sebe sem izbrisala za vse čase. 

Rubek (s sklonjeno glavo): In s tem si moje življenje naredila pusto. 

Irena (nagloma vzkipevša): Práv to sem hotela. Nič vcč naj bi se ti ne 
posrečilo, nič več — odkar si ustvaril najino edino dete. 

Rubek: Ali te je Ijubosumnost obvladala? 

Irena (hladno): Menda sovraštvo. 



376 Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 

Rubek: Sovraštvo ? Napram meni ? 

Irena (zopet razburjena): Da, napram tebi — napram uraetniku, ki je tako 
brezbrižno in brezskrbno vzel vročekrvno telo, mlado človeško življenje, ukradel 
mu dušo — ker je hotel ustvariti umetnino iz nje . . . 

Psihologično je popolnoma umevno, da tako sovraštvo lahko 
človeku pamet zmeša. In Irena je blázna od tistega čaša. Jasno ji je 
ostalo samo spominjanje na izgubljeno življenje, vse drugo se ji 
meša nekako aforistično po glavi. In ko se zopet snide z Rubekom, 
mu ne more več prinesti tiste sreče, ki jo je on pričakoval. Takrat 
je on ubil življenje v njej, in sedaj pogubi ona sebe z njim. 

Težko je poročati o Ibsenovih dramah sploh, »Ce se mŕtvi 
prebudimo« pa zadaje zlasti veliké težave, ker je však prizor, vsaka 
beseda vážna. Celo kdor čita dráme, bo težko dobil popoln vtis, ki 
je mogoč samo na odrú. Seveda je tudi treba, da pridejo uloge v 
pravé roke, in tudi dobri umetniki potrebujejo dosti pridnega dela 
in temeljite študije, da ustvarijo pravé tipe. Menda se zgodi, da vi- 
dimo to zanimivo delo tudi še na našem odrú. 




Tolstoj in n|ego\/ poman „Vstajenje'*. 

Spisai Ivan Prijatelj. 

(Dalje.) 

očiščevanjem od družabnih prcdsodkov komilfotnosti 
pa se pričenja v Tolstem tudi — moralno samoizpo- 
polnjevanje. Mladi Tolstoj je moral globoko občutiti 
silo moralnega človeka in odtrganost, nemoc nrav- 
stvene propalice, predno je postavil nravnost na najvišji 
svetlik svojih ciljev. In ravno tu je imel »petit monštre de perfec- 
tion« — kakor nazivlje mati Nehljudova v »Mladosti« — največje 
boje s svojo vzgojo, s komilfotnostjo in družbo. Tolstega narava ni 
zahtevala novega načina življenja, v teh pogojih se je bila raz vila in 
v teh je živela. A vzbujala se je v njem duša, in hudo ji je bilo, 
ker je videla v njem strašne praznote. Tolstoj je užival in — dvomil. 
In čim bolj je užival, tem bolj je dvomil. Sredi teh dvomov pa si 
je sestavljal nov svet; Ijudi, vzrasle iz njegovega truda visoko nad 
neresnico takratnega sveta, Ijudi, živeče ono življenje, katero je on 
samo sanjal z bridko zavestjo in bolestnim iztezanjem rok po njega 



Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje<. 377 

čistih užitkih. Ali njega Ijudje niso samo sintetični proizvodi pisatelja 
in njegovih platonskih idej. Tolstoj jih preveč Ijubi, preveč so 
njegovi, da bi bili samo poosebljeni, njemu nedosežni vzori. Nje- 
govi junaki sanjajo čisto navadne sanje smrtnikov: otroci po otroško, 
možje po moško. Irtenjev si sestavlja pravila življenja, ki jih vedno 
prestopa, práv kakor Tolstoj. Mladič sanjari o svoji bodočnosti, 
sanja o čisto navadnih stvareh: o telovadbi, kako bo vzdigoval však 
dan več, však dan več, naposled kar 4 pude naenkrat, v vsaki roki 
4 pude! In mocnejší bo nego vsi v hiši. »Potem pa naj se predrzne 
kdo razžaliti me ali nespoštljivo črhniti o njej — zgrabim ga tako-le 
lepo za prsi, ga vzdignem za dva aršina od zemlje z eno samo roko 
in ga za hip podržim, da okúsi mojo moč, potem pa ga počasi 
spustím: no pravzaprav to menda ni lepo: — ne, ne, saj mu ne bom 
delal sile, a dokázal mu pa bom, da jaz . . .« 

To so sanje, ki jih sanjajo povsem reálni Ijudje. Tolstoj praví 
v osebi Irtenjeva: >Prepričan sem, da bom starec sedemdesetih let, 
če mi jih je toliko odmerjenih, práv tako nemogoče in otroško sa- 
njaril kakor takrat. Sanjaril bom o neki prekrásni Marijí, ki se bo 
zaljubila vame, brezzobega starca, o tem, kako bo moj slaboumni 
sin hkratí postal minister vsled kateregakolí nenavadnega slučaja, ali 
o tem, kako bom naenkrat izgubil milijone . . .« Da, to je detínstvo 
vseh dob našega sveta, tako sanja in se prevarja človeštvo do groba, 
tako je sanjal tudí Tolstoj dolgo vrsto let. A on z zavestjo in bo- 
lestjo v duši, da so to sanje. 

Toda ne samo s temi sanjamí realnega sveta je polnil Tolstoj 
glave svojih junákov, onjim je znal pravíti tudí pravljíce, pravljice — 
novega življenja, tako težkega kakor kesanje, pa tako lepega kakor 
lirična pesem. In v resnicí se mi zdĺ Hrična pesem, glas po izgub- 
Ijenem raju ona nenavadna, heroična želja njegovih junákov po izpo- 
polnjevanju in dušni čistosti. Tak junák iz novega sveta Tolstega 
želja in hrepenenj je Nehljudov, ta >čudovítí Mitja« ali >petit monštre 
de perfection.c Vanj vliva mladi Tolstoj energijo čistosti, katere ne- 
dostatek je on tako grenko pogrešal pri svojih neprestanih dušnih 
bojih. »Njegov obraz je dobival tako originalen in energičen značaj 
od ozkih, blestečih oči in sedaj strogega, sedaj otroško-nedoločljivega 
smeha, da ga ni bilo mogoče prezreti.« Ta »čudoviti Mitja« zastopa 
prvi klic Tolstega proti poživinjenju človeka. Kdo bi si bil tačas 
mislil, da bo njegov následník Pozdníšev, junák >Kreutzerjeve so- 
náte c } Najbrž sam Tolstoj ne. 

>Ljubljanski Zvon* 6. XX. 1900. 26 



378 Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 

Irtenjev pravi: »Prijateljstvo z Dimitrijem (Nehljudovim) mi je 
odkrilo nov pogled na življenje, na njega namen in na č i n. « 
Dimitrij ga je pridobil za neko čisto novo vero — da je »namen 
človeka težnja po nravstvenem izpopolnjevanju in da je to izpopol- 
njevanje lahko, možno in večno.« 

Zanimiv je prizor, ki nam káže Nehljudova kot propovednika 
te vere in obenem kot navdušenega prvega vernika te prvé vere 
Tolstega: Nehljudov ne pije šampanjca, tudi ne igra, češ, da je to 
glupo. Ko pa prebije njegov varovanec in prijatelj Nikolaj maturo, 
gre drage volje praznovat to slavnost v gostilno obenem s starejšim 
Nikolajevim bratom in njegovim prijateljem adjutantom Dubkovim. 
Pomenljiv je prepir, ki nastane med Nehljudovim in Dubkovim za- 
voljo mladega abiturijenta. 

»Alo, poslušajte, gospoda,« je rekel Dubkov, »po gostiji je treba 
» diplomata* (tako so šaljivo imenovali mladega Nikolaja) vzeti v 
ľoke. Pojdemo k tetki z njim, kajne . . . tam bomo že uravnali zanj 
vse potrebno.« 

»Saj veš, da Nehljudov ne pojde,« je rekel Volodja (brat Ni- 
kolajev). 

»Neznosna tercijalka! Ti si neznosna tercijalka,« je dejal Dubkov 
Nchljudovu, »Pojdi no enkrat z nami, boš videl, da je tetka imenitna 
dama.« 

»Jaz ne grem. Pa ne samo jaz. Tudi njega ne pustim,« je od- 
vrnil Dimitrij in zardel. 

»Koga? Diplomata? Saj ti greš rad, diplomat, ah ne? Le poglej 
ga, kako se mn je zasvetil obraz, ko smo samo omenili tetko.« 

»Ne, držati ga ne morem,« je pristavil Dimitrij, « vstajaje z 
mesta, in pričel hoditi po sobi, ne oziraje se name, »ampak odsve- 
tujem mu, in ne želim, da bi šel. On ni več otrok, in če hoče, gre 
lahko sam, brez vas. Tebe pa bi moralo biti sram, Dubkov; ker ti 
delaš slabo, pa hočeš, da bi tudi drugi delali tako.« 

»Ali je to kaj slabega,« je rekel Dubkov, namigujoč Volodji, 
»če sem vas vse skupaj povabil k tetki na čašo čaja? No, če ti je 
neprijetno, pa naj bo. Greva pa sama z Volodjo. Volodja greš ?« 

»Mhm, mhm,« je pritrdil Volodja, »greva, potlej pa pojdeva k 
meni in bova igrala piket.« 

»Kaj, ali hočeš iti z njima, ali ne?« je rekel Dimitrij, pristopivši 
k meni. 

»Ne,« sem rekel, vstajaje z divana, da bi mu napravil prostor, 
da bi sedel poleg mene. »Jaz tako in tako nočem; če mi pa ti 



Ivan Príjatelj: Tolstoj in njegov román >Vstajenje<. 37^ 

odsvetuješ, potem pa za nevemkaj ne grem. Ne,« pristavil sem nato, 
>ne govoril bi resnice, če bi rekel, da me ne mika iti z njima; a 
jaz sem vesel, da ne grem . . .« 

»In práv imaš,« je dejal Dimitrij, >živi po svoje in nikoli ne 
pleši, kakor ti bodo drugi piskali. To je najboljše.* 

Tu imamo prvé glasove Tolstega nove vere, obenem pa so to 
one nebeské pravljice, ki si jih je pravil štiriindvajsetletni mladenič, 
ko je iz mladostnih spominov slikal podobo Irtenjeva. In takrat je 
občutil britkejše nego kdaj poprej, da pravé, polne mladosti nikoli 
ni živel. Nikoli ni sebe ískal v okolici, katero je opazoval, in nikoli 
v sebi stvari, ki so mu prvič stopale pred oči: nikoli se ni opijal 
ob liriki detinstva. Vzgoja ga je takorekoč iz zibelke vrgla iz pra- 
vega otroškega milieja v suhi, odreveneli >comme il faut«. Vse, kar 
je bilo bujno, razkošno, sveže in kipeče otročjega v njem, se je 
moralo prezgodaj obleteti, in dete je pričelo filozofirati, in seveda z 
naočniki skepticizma. Ta ga je bil pripravil > skoro do blaznosti.* 
>Predstavljal sem si, da ni razen mene nikogar in ničesar na svetu, da 
stvari niso stvari, ampak predstave, ki se samo takrat prikažejo, 
kadar si jih jaz pokličem pred oči, ki pa precej izginjajo, če neham 
misliti nanje . . . Bili so čaši, ko sem pod vplivom te »fiksne ideje« 
zašel v tako duševno zamotanost, da sem se včasi hitro ozrl, meneč, 
da me bo tam, kjer me ni bilo, presenetil >nič« . . .« Tako je mi- 
slilo dete, kadar se ni lovilo v kolobarju: »mislim, kaj mislim . . .«, 
kakor se lovi kuže za rep. 

Pri štiriindvajsetih letih se je zahotelo Tolstemu dihati prav- 
Ijični zrak. In začel si je praviti pravljice sam. A pravil si je také, 
kakršne si je mogel praviti ostareli, razočarani mladenič. Njegovo 
srce je bilo prazno. Vsebina pa, s katero se ga je dalo izpolniti, je 
morala biti — morálna, visoka, vzvišena. Tako si je ustvaril Tolstoj 
svoj nravstveni ideál: »namen človeka je težnja po nravstvenem iz- 
popolnjevanju, ki je lahko, možno in večno.« To imenuje mladi 
Tolstoj življenje in mišljenje >zaresno« ter pristavlja: >s tem se pri- 
čenja mladeniška doba.« 

Da, to je spoznal Tolstoj, in pričela se je mladeniška doba, to 
se pravi: Tolstoj je v mislih vedel za drugačno življenje, živel pa 
je tako kakor prej pod kvasom barstva in komilfotnosti. Le od čaša 
do čaša se je za vedel svojih slabosti, pregreh in napak ter pisal pravila 
življenja, da jih je v prvem trenotku prestopal. Tolstoj je živel lepe 
misii, pa slabo življenje. j-Pa prišel je čas,< piavi sam, »ko so te 
misii s tako neizmerno silo moralncga odkritja prišle nad mojo glavo, 

26* 



380 Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 

da sem se ustrašil, ko sem pomislil, koliko čaša sem izgubil, in takoj, 
še tisto minuto sem bil pripravljen, te misii uživotvoriti s trdnim 
sklepom, nikoli vec se jim ne izneveriti.« 

Tolstoj je izprevidel, da ima človek lahko najboljša pravila, pa 
najslabše živi. Ne gre za to, da izpremeniš pojme o življenju, teh 
se lahko slečeš črez noč. Zivljenje moraš izpremeniti. A tega te ne 
učí nihče, ker ni še šol za izpreminjevanje življenja. Iz sebe moraš 
pričarati novega sebe. In ta bo čisto drugi, nego je bil dosedanji, 
ki ga je ustvarila v retorti móde družba. Zdi se mi, da je Tolstoj 
imel vsaj slutnjo, neko nerazločno občutje tega spoznanja, ko je 
obrnil vseučilišču hrbet in se napotil v Jasno Poljano. 

Kaj ga je gnalo iz mesta na deželo, od znanosti med neuke 
kmete? Protest proti družbi z vso njeno kulturo, od katere je úpal 
vsega, pa mu ni dala ničesar. Tolstoj je zapadel usodi slovanské inte- 
ligence — postal je skitalec. Iz mladih let so mu tako sladko go- 
vorili spomini preprostih, po stanu najnižjih Ijudi. Samo na nje so 
se mu vzbujali lepi spomini. In šel je za njimi, za temi dobrimi 
Ijudmi. 

Kar je doživel med temi dobrimi Ijudmi, nam je popisal po- 
zneje v krasnem odlomku »Vlastelinovo jutro*. 

Njegov junák se zopet imenuje Nehljudov. Dijak je in sicer v 
tretjem letniku moskovskega vseučilišča. Kar mu sine v glavo, da 
bi pustil študije in se posvetil svojim kmetom. V jeseni se usede 
in piše svoji tetki, ki jo je imel za najboljšo prijateljico in najge- 
nialnejšo žensko, da bo ostal na deželi in živel samo za svoje kmete, 
češ, da bo on Bogu odgovarjal za vseh 700 duš. Ali naj jih iz naslad 
in častihlepnosti ostavi v pogubi } Za to mu tudi ni treba kandidátske 
diplome. Tetka mu odgovori med drugim tudi nasleduje: 

»Tvoje pismo, Ijubi Dŕmitrij, mi ni dokázalo nič drugega, kakor 
da imaš jako dobro srce, o čemer pa nisem nikoli dv^omila. Toda, 
Ijubček moj, naše dobre lastnosti nam v življenju več škodijo 
nego slabé ... Ti si se vselej želel delati originalnega, a tvoja ori- 
ginalnost ni nič drugega nego nepotrebno samoljubje.« 

■ Tako je pisala barska tetka — barskemu Nehljudovu. V resnici 
je morala biti tetka geniálna, ker je tako dobro poznala Nehljudova 
in vso psihologijo barstva. Torej: dobre lastnosti so po njenem 
mnenju najbrž one, ki prihajajo iz samoljubja. 

Ali tetka je vedela še več; vedela je, da te lastnosti človeku 
bolj škodijo nego slabé. Mora se reči, da ta Nehljudova tetka res 
ni bila povsem navadna dáma. — A Nehljudov tega ni vedel, kar je 



Ivan Prijatelj: Tolstoj in njegov román »Vstajenje«. 381 

vedela tetka. On je vedel manj in slutil več nego ona. Vedel je 
manj, ker ni poznal sebe in kmetov. Sebe ni poznal, ker je mislil, 
da se gre samo med kmete in se postane iz komilfotnega >barina« 
drug človek. Kmetov pa tudi ni poznal, drugače bi ne bil pravil 
kmetom: >Jaz sem vam govoril na prvem shodu, da sem se naselil 
v vaši, da posvetim vse svoje življenje vam: da sem pripravljen vse 
izgubiti, da bi le vi bili zadovoljni in srečni — in pri Bogu, da bom 
držal besedo!« Ko bi bil Nehljudov poznal kmete, bi bil vedel, da 
tako govorjenje ne more vzbuditi zaupanja v nikomer, zlasti pa ne 
v ruskem človeku, ki ne Ijubi besed, ampak dejanja, ki nima rad 
izlivov čuvstev, naj bi bila še tako lepa. Njegova tetka je to vedela, 
a si ni delala vešti iz tega, zato tudi ni iskala novega razmerja med 
gospodujočim barstvom in služečimi kmeti. Izboljšanje stanja kmetov 
je zato ni vznemirjalo. >Revščina nekaterih kmetov je neobhodno 
potrebno zlo,« je pisala Nehljudovu. In s svojega barskega stališča 
je govorila resnico. Zato je vedela več nego Nehljudov. A Nehljudov 
je slutil več, zato ker je slutil novo razmerje med barstvom in kmeti. 
To novo razmerje pa je bilo zanj še daleč za gorami. Ko bi ga bil 
on spoznal in ne samo zaslutil, bi bil stresel s sebe ves barski kvas 
— sebičnost celo v dobrotljivosti, in šel bi mu bil s preprosto dušo 
nasproti. Ali zahtevati kaj takega od komilfotnika, ki je samo jezen 
na komilfotnost, ki pa še ves tiči v njej, ni mogoče. Morebiti je 
moral Nehljudov doživeti ono razočaranje, ki nam ga popisuje Tolstoj 
v >Vlastelinovem jutru«, moral je prej žrtvovati svoje krásne sanje, 
predno se je povsem vzbudil. 

In krasen, nebeški sen je »Vlastelinovo jutro*. 

Čitajmo vstop vanj! 

>Navsezgodaj v jutro je vstal Nehljudov, prej nego vsi v hiši. 
Neki skriti, neizrazljivi zanosi mladosti so mu mučno razrivali prsi. 
In šel je brez namena in cilja na vrt, odtod v gozd, kjer je sred 
majske, mogočne, sočne in pokojne prírode dolgo hodil sam, brez 
vsakih misU in trpel od prenapolnjenja z nekim čuvstvom, za katero 
ni imel izraza. Zdaj mu je kázala mladostna domišljija z vso prelestjo 
nejasnosti sladostrastni obraz ženské, in zazdelo se mu je, da je to-le 
ona neizrazljiva želja. No, neko drugo, višje čuvstvo mu je govorilo: 
ne to, in ga sililo, naj išče dalje. Zdaj seje njegov neizkušeni iskri 
um vznášal više in više, v sfero abstraktnega, odkrivajoč, kakor se 
mu ie zdelo, zákone bitja. In Nehljudov se je ponosnim naslajanjem 
ustavljal na teh mislih. No iznova mu je govorilo višje čuvstvo: n e 
to, in iznova ga je navajalo k iskanju in razvnemanju. Brez misii 



382 Carmen: Zunaj noč in burja 



in želj, kakor se to vselej godi po napetem delu, je legel na 
hrbet pod drevo in začel gledati v proicorne, jutranje oblačke, ki so 
bežali nad njirn po globokem, nei/.mernem nebu. Hkrati so se mu 
brez vsakega vzroka zalile oči s solzami, in Bog ve, po kateri poti 
mu je prišla jasná misel, napolnivša mu vso dušo s podjetnostjo 
in naslado — misel, da je Ijubezen in dobrôt Ijivost — re- 
snica in sreča in sicer edina resnica in edino mogoča sreča na 
zemlji. Višje čuvstvo ni vec govorilo: ne to. Vstal je, začel sam 
sebi pripovedovati to misel. »Torej to je, to je!« je ponavljal z 
vzhitom in meril vsa svoja prejšnja prepričanja, vse pojave življenja, 
ob novo odkriti, kakor se mu je zdelo, povsem novi resnici. »Kakšna 
nezmisel vse to, kar sem znal, kar sem veroval in Ijubil došlej — 
je pravil sam sebi: Ijubezen, vdanost — to je edino resnična 
sreča, ki ne zavisi od slučaja!« In to je ponavljal, se smejal, mahajoč 
z rokami okrog sebe. Od vseh stráni je primerjal to misel k življenju 
in potrjevalo jo je življenje in oni notranji glas, ki je govoril, da je 
našel — to. Občutil je čisto novo čuvstvo veselé razgretosti in za- 
nosa. »Torej dobro móram delati, ako hočem biti srečen,« je mislil 
sam pri sebi, in vsa njegova bodočnost mu je vstala pred očmi: ne 
vec nedoločna, ampak v jasnih slikah: v obliki življenja na kmetih. 

(Dalje prihodnjič.) 




Zuna] noč in burja 

/-.unaj noč in burja . . . 
Soba mirna, tiha. 
Le na steni ura 
tiho niha, niha . . . 

V duši moji tiho 
nihanje odmeva. 
Kakor smrti klic se 
glas mi ta dozdeva . . . 



Carmen. 




Književne novosti. 383 



Wli{n\\žeMne novosti.^ 



^Šxs 



-^ 



Matija Kračmanov Valjavec. Poezije, izdala ^Slovenska Ma- 
tica*. Uredil Fr. Levec. V Ljubljani založila »Slovenska Matica*. 
TiskaliJ. Blaznikovi nasledniki. Str. 304. 

Kot nekako mašilo za tožno vrzel v lepem slovstvu ') je po mojem mnenju 
porabila letos »Matica« Valjavčeve pesmi in jih tako otela pozabnosti. Nekateri 
smatrajo sicer Matijo Kračraanovega Valjavca ne samo za pesnika po božji volji, 
temveč za pravega mojstra v nekaterih piesah. Čudno je le to, da je Valjavec 
v zrelejših letih sam dal slovo pesništvu, čudno je tudi, da se Valjavec ni dal 
izlcpa pripraviti do izdave raztresenih svojih izdelkov in je »odlučio izbor 
svojih pjesama spremiti na novo izdanje ponajviše na Levčevo prigovar- 
janje. *) Pa ne da bi bil Valjavec slovenskí Chamisso, ki je do smrti dvomil, je 
U pesnik ali ni, dasi je bil vsestranski občudovan? 

Predgovor se odlikuje poleg skrbno sestavljene snovi po lepera jeziku, 
prozornem slogu in mirni, prepričevalni besedi. Kar nam pa pri prof. Levcu po- 
sebno ugaja, je to, da nas v svojih essayih nikdar ne dolgočasi, da vedno vpletá 
ali zanimive dogodke ali svoje lastne lepe opazke, ki težnjo spisa podpirajo, a 
bralce priklepajo na spis. A navzlic ternu zbirka Valjavčevih pesmi času ni 
primerna. Ce pomislimo, kako visoko se je povzdignilo pesništvo zadnji čas v 
Slovencih, kako se je otreslo romanticizma in klasicizraa in ubralo povsem 
nove struje in strune, moramo reči, da je Valjavec-pesnik danes anahronizem. 
Gospod urednik hvali zlasti in po vsej pravici pesnikovo narodno dikcijo in 
poljudni jezik. In to ni majhna prednost, zakaj meja med narodno in banalno ali 
trivialno dikcijo je strašno medla in prestopi jo ne vedi kdaj, komur ni od 
rojstva vdahnjen fini, estetiški okús. »Tica — pivka* je báje vzor básni, pí- 
sane v naivnem narodnem slogu. Mislimo, da bi se ta zares Ijubka snov dala 
vseeno lepše in vendar poljudno opeti. In naposled, saj je mogoče, da bo pri- 
čujoča zbirka ugajala preprostemu Ijudstvu, in res je, da potemtakem 
gre Valjavcu v tem pogledu veliko priznanje, ali s stališča današnje poezije 
sodimo, da ne bo naslajala vsega národa. Valjavec se je kot štiriindvajsetletni 
mladenič olevil pcsniškega navdušenja in je na folkloristiškem, pozneje na filo- 
loškem polju začel svojemu in hrvaškemu národu več koristiti, nego mu je 

•) Noče nam v glavo, zakaj »Matica« ni kúpila Krsnikovih spisov. 
Ugovor, da so báje dediči zahtevali previsok honorár, ne more veljati. Ce si 
je úpal kupiti Krsnikove spise privaten založnik, ki ima menda manj kapitála 
nego »Matica«, tem lóže bi bila kúpila te spise »Matica« sama. To bi bila prav- 
zaprav njena dolžnost in bi bilo njej sami na korist. Njena dolžnost je, zbirati 
dobro literarno blago, kakor to dela »Matica Hrvatska*. Z izdajanjem krasnih 
Krsnikovih povesti bi si bila >Matica« pa tudi pridobila večjih simpatij in novih 
članov, in za več let bi bila preskrbljena z izbomim novelističnim gradivom. 
Nič ne pomaga tožiti, da je premalo članov. Dajte Ijudem dobrih, mo- 
dernih knjig! Novi naročniki pridejo potem sami od sebe! 

■'*) Uspomeni Matije Valjavca. Nekrológ. Napisao dr. Avgust Mušič. Str. 15. 



384 Književne novosti. 



koristil na pesniškem polju. Težišče njegovegajdelovanja sega torej v znanstvo. 
A vse neprecenljive zasluge te vrste nas ne morejo zaslepiti za nedostatkc 
njegove múze. In to ocenjamo tukaj. Glavno svojo moč kot pesnik káže v 
narodni epiki, rekše v legendah in basnih, izmed katerih so nekatere práv pona- 
rodele, n. pr. »0d nebeské glorije«, »Ovsenjak«, »Tica-pivka«. Zato senamzdi, 
da bi bila »družba sv. Mohorja« veliko bolj poklicana izdati nje- 
gove izbrane pesmi ali da bibila vsaj nekatere prijavila v »V e- 
černicah« ali v »Koledarju« nego »Matica Slovenska*, ki je na- 
menjena omikanemu občinstvu. Kaj se naposled veliká večina Mohor- 
janov meni, ali in kdaj je bila kaka pesem že priobčena! Filológa se je pokazal 
Valjavec že s tem, ko mu je bilo v poznejši dobi žal svojih nečistih rim. Saj 
rime niso nikakšén integrujoč del poezije ter pospešujejo samo zvonkost in 
takt. Ko bi však končni glasnik v vrsti pesniku deli na tehtnico, kam bi pa 
prišli? Šestomere je delal Valjavec zelo spretno, a za našo dobo heksametri 
sploh niso prebavni. Med najboljša njegova pesniška dela se lahko prišteva 
»Vojska z volkom in psom« (v tej zbirki naslovljeno: »Volk in pes«), ki v 
marsičem spominja na Homerjevo »Batrachomiomachio«. ') 

Tudi »Hrvatska Matica* izdaje včasi pesemske zbirke starej ših pisateljev, 

a ti so vendarle vseskozi leposlovci, dasi niso zmerom korifeje. 

A. Medved. 

F. V. Krejčí: Kako se razvijao moderní svjetovni názor. Prevedeno iz 
»Lidove knihovny«. Prag. 1900. Izdavač Šmeral. Radnička knjigotiskara. 

Drobná brošurica, pa zlata vredna! V njej razlaga pisatelj z jedrnatimi 
besedami razvoj človeške misii izza grško-rimske dobe pa do današnjih dni. Za- 
nimiv je ta razvoj, zanimiva je ta pot, po kateri je hodil duh človeški. Tri 
poglavitne dobe razločujemo na tej poti: Staro, grško-rimsko »pagansko«, sred- 
njevečno krščansko (katoliško) in pa novo. Vsaka teh treh dob je imela svoje 
posebno naziranje o svetu in o pomenu človeka na tem svetu. 

Ideál grškega svetovnega nazora je bil harmonski, krásno razviti indi- 
víduum in vseobče blagostanje njegovega národa; ali ta názor ni poznal obzirov 
na druge Ijudi, ni poznal sočutja za potlačence, ni imel Ijubezni za celo člo- 
veštvo. Njemu je bil človek samo svobodni državljan grški — vse drugo je 
bilo suženj in barbar. Ti egoistni nazori so se pri Rimljanih, ki niso imeli 
dovolj čuta za lepoto, še poostrili. Grški svetovni názor je bil, da se izrazimo 
krátko, umetniško - estetični. Do takega nazora so se mogli popeti samo ne- 
kateri izvoljenci sredi brezpravne mase; ta názor ni stal na trdni in naravni 
podlagi. 

Krščanstvo je zapísalo na svoj prápor bratovstvo in enakopravnost vseh 
Ijudi; zato je bilo krščanstvo prvi mednarodni svetovni názor. Da je moglo 
krščanstvo delovati na napol divje barbare, moralo se je organizovati, in ta or- 
ganizacija je bila cerkev katoliška s svojim poglavarjem v Rimu. Kakor je stari 
Rim podjarmil celi tedanji svet pod svojo politično oblast, tako si je verski 
poglavar rimski podvrgel polagoma vse národe evropske in tudi nekatere drugih 
delo v sveta pod svojo cerkveno oblast in j im tako odprl nov názor o svetu — 
krščanski (katoliški) názor. Do popolné harmonije se je raz vil ta názor v 
srednjem veku. Ta názor je bil čvrst, enoten in lepo zaokrožen in je obsegal 

') Ona vmetka o »Kračah« in »heksametrčku« bi se pa bila lahko izpu- 
stila, ker samo iluzijo močno motita. Pis. 



Književne novosti. 385 



ter uravnaval vse človeško življenje, javno in privatno. Da je mogla cerkev 
zavladati na svetu in ukloniti vse in najrazličnejše elemente pod svojo oblast, 
morala je sklepati ražne kompromise s posvetnimi oblastmi. Ti kompromlsi 
sevcda niso koristili prvotnému, evangeljskemu krščanstvu . . . Krščanski názor 
je bil diametralno nasproten starogrškemu (paganskemu) svetovnemu názoru, 
ker je porušil grško harmonijo (ravnovesje) med duhom in telesom. Krščanski 
názor je črez vse mere poudarjal duh (duso), a zanemarjal, preziral in ponižaval 
telo (materijo). Poglavitni namen človeka je krščanski názor prenesel s tega 
sveta na drugi, nevidni, čreznaravni, posmrtni svet. Ves srednjevečni svetovni 
názor se je opiral na verske dogme, zahteval je absolútno poslušnost in po- 
korščino od vsakogar ter preganjal celo s smrtnimi kaznimi vsakogar, ki se je 
drznil d\;^omiti o resničnosti njegovi. Srednji vek ni imel boljših názorov o 
vsemiru, nego so jih imeli nekateri geniálni grški filozofi. Ptolomajev geocen- 
trski sistem je bil sveta, nedotakljiva resnica. Srednji vek še ne pozná znanosti, 
ker ne zaupa razurau. Za izomiko preprostega Ijudstva se srednji vek ni dosti 
brigal. Fevdalstvo je bilo Ijudstvu sovražno. 

Ta srednjevečni svetovni názor je precej omajala reformacija, ki je 
težila za tera, da osvobodi razum od slepé vere v avtoriteto in da čuva vest in 
prepričanje posameznikov. Reformacija je kolikor toliko pospešila svobodo znan- 
stvenega raziskavanja na vseučiliščih evropskih. 

Na jugu Evrope pa se je započela v 15. in 16. veku takozvana renesansa, 
ki ni nič drugega nego preporod grško-paganske umetnosti. Renesansa je bila 
odpor toplega ž i vi j en j a proti hladni in mŕtvi askezi, protest vidnega, real- 
nega sveta proti nevidnemu, nadnaravnemu, revolucija prírode proti fantaziji. In 
ta boj, ta duševná kriza je porodila ono divno umetnost italijansko, ki jo ob- 
čudujemo še dandanes in ki je nesmrtna. In najzaniraivejše je to, da so bili 
pápeži največji pospeševatelji in mecéni renesansnih umetnikov . . . 

V tesni zvezi s preporodom na umetniškem polju je humanizem, t. j. želja 
za čisto človečnostjo. Pristaši humanizma so črpali svojo moč iz staroklasičnih 
(paganskih) pisateljev. Humanizem ni bil direktni nasprotnik cerkve, saj je imel 
ravno med klerusom vseh stopinj največ gorečih pospeševateljev. 

In vendar sta bila oba, renesansa in humanizem, v principu svojem na- 
sprotnika srednjevečnega svetovnega nazora! 

Duh človeški teži za spoznavanjem in ne pozná nikakih ozirov. 

V osemnajstem stoletju se pojavijo prvi samostalno misleči duhovi — 
filozofi. 

Bacon Verulamski je prvi proglasil za naj vážnej še delo človeškega 
razuma, da proučuje prirodo z opazovanjem njenih zákonov. Prazno je bilo 
delo sholastikov, pravi Bacon, ki so se samo igrali z besedami. (>Denn eben, 
wo Begriffe fehlen, da stellt ein Wort zur rechten Zeit sich ein«.) 

Descartes (Cartesius) je postavil za izhodišče vse znanosti človeški 
subjekt, čeprav je veroval v Boga in čeprav je v krščanskem zmislu pripoznaval 
v človeku dualizem (»dušo in telo«). 

Spinoza (umri 1. 1670.) je šel dalje. On ne veruje v ta dualizem, ampak 
je monist skozinskoz. Ves materiálni in duševni svet je po nazorih Spino- 
zovih emanacija ene in iste substancije. Besedo >Bog< rabi Spinoza v meta- 
forskem pomenu. Bog mu je vzrok vsega, kar se javlja v vsemiru, v makrokozmu 
kakor mikroko?mu. Bog je svet, a svet je Bog -^ \iči ta filozof, Vse v prirodi 



386 Književne novosti. 



se vrši po zakonih. Spinoza je prvi poskusil sestaviti poleg krščanskega sve- 
tovnega še drugi ŕilozofski neodvisni svetovni názor. 

Oče pozitivizma in empirizma je John Locke (umri 1. 1704.). 

Bolj negativnega pomena je delo Voltairjevo, ki ni sestavil nikakega 
novega svetovnega nazora, ampak se je le rogál zastarelim potom človeškega 
mišljenja. 

Rousseau je pridigal povrnitev k naravi in je vplival bolj na čuvstvo 
nego na razum. 

Deloma nasledek radikalnih filozofskih misii 18. stoletja je bila veliká 
francoska socialno-politična revolucija, ki se je dvignila proti neutemeljenim 
privilegijem nekaterih stanov, ki so neusmiljeno in brutalno izkoriščali meščansko, 
delavsko in kmečko Ijudstvo. 

Znamenitá filozofska osebnost je Kant, ki je v svoji slávni »kritiki či- 
stega razuma« izkušal postaviti meje človeškemu poznanju . . . 

Krejčí govori potem še oHegelu, o romantiki, o darwinizmu, o Spencerju. 

Hiperidealistna filozofija nekaterih nemških filozofov, ki so hoteli a priori 
ustvariti neko svetovno naziranje, je premagano stališče. Že imenovani angleški 
filozof Spencer, ki je praznoval meseca mája svojo SOletnico, je dokázal, da 
se da trdno svetovno naziranje sestaviti le na podlagi empirije, na podlagi 
znanosti. Te znanosti so pred vsem prirodne znanosti, ki nam odkrivajo skrivne 
zákone prirodnih prikazni, potem znanost o življenju (biologija) ter znanost o 
družbi človeški (sociologija). Čim bolj se poglabljajo te znanosti, tem trdnejše 
in skladnej še postaja svetovno naziranje. 

Toda to novo naziranje o svetu se še ni konsolidiralo, ni še edinstveno, 
ni še dogotovljeno, kakor je bilo n. pr. srednjevečno krščansko svetovno na- 
ziranje. Moderni človek mora srednji vek zavidati za njegovo harmonsko nazi- 
ranje o svetu. Novo, na znanost oprto naziranje o svetu se šele gradi. 
Príprave za novo naziranje o svetu so skoro bolj negatívne nego pozitívne. 
Duh modernega človeka se izkuša za sedaj pred vsem osvoboditi zastarelega 
naziranja, predno more gledati na svet in na samega sebe s svojimi, znan- 
stvenimi očmi. Moderno svetovno naziranje stremi zlasti za tem, da se uredi 
družba človeška po novih načelih pravičnosti. Socializem je praktična posledica 
novega svetovnega naziranja. 

Nietzsche, ki ga Krejčí v svoji brošuri ne omenja, kakor je moral pač z 
ozirom na omejeni prostor še marsikaj drugega ') izpustiti, je v svoji filozofiji 
nasprotnik socializma. Nietzscheju je posameznik vse, indivíduum je vse — 
družba ni nič. Nietzscheanizem in socalizem sta potemtakem antipoda. Ker pa je 
stará resnica, da se morajo skrajnosti dotikati, zato je tudi resnica, da se indi- 
víduum ne sme povsem izgubiti in žrtvovati v celoti, v družbi; na drugi stráni 
je pa tudi res, da posameznik sam zase ničesar ne opraví brez pomoci družbe. 
Egoizem in altruizem sta oba potrebná motorja človeškega napredka. 

In na koncu konca: Tudi pri sestavljanju novega svetovnega nazora velja 
Darwinov zákon selekcije (izbora). Kar je dobrega, solidnega, ostane in živi 
dalje, morebiti v nekoliko izpremenjeni obliki kot del novega naziranja o svetu; 



*) Zanimiv pojav je brez dvoma tudi tolstojizem. Tolstoj, stoječ na 
podlagi evangelja, hoče sociálne princípe Kristusovega učenja uvesti v življenje, 
čeprav ne priznáva cerkvene avtoritete. 



Med revijami. 387 

kar pa je nerealnega, nezdravega, to odpadá kakor velo listje jeseni. Veli- 
kánski razvoj tehničnih znanosti vpliva na sestav novega naziranja o svetu. 

Graditelji novega naziranja o svetu so vsi veliki mislitelji, vsi izvirni 
duhovi v znanosti, v književnosti in v umetnosti. In kakor je dokazano, da se 
v prirodi tudi moč ne izgubi, tako mora biti res, da žive veliké misii vseh 
filozofov, vseh ustanovnikov ver in vse ideje drugih misliteljev še danes, da 
oplojajo te misii še danes duhove k novému premišljevanju. Tako vidimo, kako 
mogočno vpliva Kristusova ideja bratovstva in vseobsegajoče Ijubezni na sestav 
socializma. Zlato seme evangelja klije dalje, četudi v nekoliko izpremenjenem 
zmislu . . . 

Krejčíjeva brošurica nam podaj e in nuce zgodovino človeške misii do 
današnjih dni, in zato je zanimiva, čeprav ni popolná. Zgodovina pripoveduje 
le to, kar je za nami. Kako se bo razvijala človeška misel v prihodnosti, to 
moremo samo slutiti. Po premisah moremo in moramo sklepati samo toliko, 
da bo človek poslej gledal na svet z znanstvenega stališča. Razum bo člo- 
veštvu poslej najzanesljivejša luč v vseh vprašanjih bitja. Mislimo pa, da hladni 
razum ne bo mogel živeti brez toplega srca, brez oživljajočega čuvstva, brez 
krilate fantazije. In zatorej bosta srce in fantazija še v prihodnje cesto prehi- 
tevala razum. Človek se bode vkljub svojemu znanstvenemu razumu tudi v 
bodoče še hotel povzdigovati v čreznaravne sfére. Toplo srce in živahna fan- 
tazija pa bosta s pomočjo brata razuma tudi nadalje ustvarjala neumrjoča dela 
umetnosti . . . 

Zakaj se takšna knjižica, kakršno je spisal Krejčí, ne izda tudi v sloven- 
skem jeziku.' Sophophilos. 

Z2^ 



-^- ■■■^-> -,^~-^ , _, 

JVIed revijami. ^ 



Izvéstija obščestva arheologiji, istorii i etnografii pri imperatorskom» 
kazanskomz uníversiteté. Tom*). XVI. vyp. i. — 2. — Ruské univerze se odli- 
kujejo mimo univerz. drugih národov po svojih perijodičnih izvestjih, ki 
pričajo o neprestanem znanstvenem delovanju vseučiliških profesorjev. Tam 
daleč na iztoku ob Volgi, na koncu Evrope, pred vráti Azije, sredi pisane zmesi 
národnosti in ver goji znanost univerza kazanjska; ona posreduje med evropsko 
kulturo in azijskimi ledinami, ki so ji rodovitna tla. — Izvestja arheološko- 
etnografskega oddelka se bavijo pred vsem z uralskimi Baškiri, Tatári, z ob- 
volškimi Turki Čuvaši in Čeremisi in z azijskimi Kirgizi. V prvem zvezku (6 de- 
belih knjig izide na leto) je zanimiva razprava Katanova: >Narodnye spô- 
soby lečenija u Baškir6 i kreščenyh* Tatarfc Bel ebej evskago 
ujezda Ufimskoj gubernii* (Belebejev je mestece na jugoizhod od Ka- 
zanja ob Uralu); leči se po navodilih verozakonskih (islama in krščanstva) pa 
po izkušnji in praksi, ki se pogosto opirata na vraže. Kristjanski Tatári začno 
zagovarjati bolezni z besedami: >Vo imja Boga Milostivago Miloserdago«, s 
katerimi začenjajo vsako delo Musulmani, a končajo zagovor: >Eto ne moi slova, 
a zavét* Ajti i Fatimy*; kdo sta bili Ajta in Fatima, tega ne vedo, in se zato 
pri njunih imenih križajo — neumljiv spomin na islam. — Hvalebnaja pésnt 
Dosa-Hodži V6 čestb sultána Kenisary Kasymova — toda na čast 



388 Med revijami. 

kirgiškega sultána, ki je živel sredi prejšnjega stoletja — slávni pesnik je zato 
postal »pndvornym poetom — izvirnik z ruskim prevodom in komentarjem. 
V drugem zvezku nahajamo Borisovo razpravo; »Ardinskyj prihod (žup- 
nij a) Koz6modem6Janskago ujezda« (na iztok od Nižnjega Novgoroda ob Volgi). 
Do 1829. so bili prebivalci te pokrajine izključno finsko-turški Čercmisi; še dan- 
današnji je malo Rusov, ker se med Čeremisi in Rusi skrajnje redko sklepajo 
zakoni. Krstili so se v maši bržkone med 1740. — 1745. 1.; paganska imena se 
še nahajajo do 1. 1808., zdaj ni več nobenega nekrščanskega Čeremisa; a pa- 
ganske vraže so se dolgo držale; bogov so imeli 24, izmed njih polovico moških, 
polovico ženskih; bog groma jim je postal nazadnje Ilija prorok. Ruski 
znajo vsi, pa tudi njih čeremiščina je že zelo pomešana z ruščino. — Ašmarin 
naznanja svoj program za sestavljenje čuvaškega slovarja. — Končno naj še 
omenim izredno fini papir, lahno roza nadahnjen, ki dela vso čast daljni ka- 
zanjski Rusiji. Fr. J. 

»Vlasť«, češki katoliški mesečnik, ki ima v vsaki številki kak referát o 
slovenskí književnosti — seveda prikrojen svojemu stališču — je priobčil v 
4. štcv. XVI. 1. daljši članek (str. 346.-357.) »Dvé jubilea*. (1800—1900). Lite- 
rárna črta. Piše F r. Štingl. 

Prvi jubilej je Prešernov. drugi Slomšekov. 

V úvodu opisuje splošne literárne razmere na Slovenskem pred nastopom 
Pre.šerna. Životopis je posnet večinoma po Stritarjevi razpravi. Govori i o Anast. 
Grúňu, Čelakovskem, »Cbelici«, Petrarki in dr. Pesmi ocenjuje dosti podrobno. 
Najbolj hvali »Nezakonsko mater«, o kateri citira i Levstikovo sodbo. Očitá pa 
pesniku, da je le »Kranjec«, ter pravi, da je »Krst pri Savici« nekaka apologija 
krščanskega učenja o minljivosti posvetne sreče. 

Sploh pa je Štinglova sodba o Prešernovih pesmih taka-le: »Mnogo slo- 
vanskih pesnikov in pisateljev sem čital v originálu, toda odkritosrčno móram 
priznati, da došlej nisem pri nobenem našel tako globokih čuvstev kakor pri 
pesniku Prešernu . . . Umetelnost njegovih pesmi je zamašila ústa obreko- 
valcera slovenskega jezika; celo sovražnik je moral v spoštovanju odstopiti 
pred pesnikom umetnikom, kateri je s tako majhnimi sredstvi ustvaril tako 
vzvišeno delo.« 

O njegovem značaju piše; »Imel je mehko in občutljivo srce: kipelo in 
gorelo je v njem liki ogenj; to je bil vir njegove nesreče, pa tudi poezije. 
Njegova nesreča je bila, da si ni postavil lastnega ognjišča . . . Zato ne smemo 
preostro soditi, če vidimo pesnika iskati za svojo žalost ne zdravila, ampak 
omamljajočega sredstva tam, kjer se vsaj za nekaj ur pozabíja vseh bolesti. « 

sPrešeren ni imel ničesar od svoje domovine, a ta je imela in ima toliko 
od njega! Kaj mu je dalo domoljubje? Sovraštvo, preganjanje in obrekovanje, 
dokler je živel, po smrti pa spomenik na grob; še došlej ni našel splošnega 
priznanja, občne Ijubezni v celem národu. Morda se mu to nagradi letos ob 
stoletnici njegovega rojstva . . .« 

Cehe ta članek práv dobro informira o Prešernu. Upam, da ni poslednji; 
kajti »Umélecká Beseda* se je na iniciativo pisateljice G. Preissove odločila, 
da našega velikána dostojno proslavi. A slaviti Čehi znajo . . . 

Ant. Dermota. 

Slovanský pfehled, ročnik II. čislo 8. Jaromir Borecký je prevedel več 
pesmi Kettejevih in Zupančičevih pod naslovom »Z nejmladší poesie slovinské* 



Listek. 389 

(z Zupančičevo sliko), prof. Ilešič pa objavil razpravo »Prešeren-Aškerc 1800 
do 1900«, ki izvaja glavno misel: Prešeren 1800 značí nam »minulost a utrpení, 
Aškerc 1900 budoucnost a činy . . . ideovým realismem ruským stali jsme se 
r. 1900 činým dilem slovanstva*. — 

Dne 6. in 7. junija se bo praznovala petstoletnica (jagelonske) 
krakovské univerze. To bo shod učenjakov različnih strok; povabljenih 
je 50 univerz; naši časniki došlej raenda o tej svečanosti, ki prinese Poljakom 
obilo znanstvenih dal in publikacij, niso nič poročali, pokaj pač, saj — ni v 
Ljubljani univerze. — Ko Sienkiewiczevo ime slávi ves izobraženi svet, 
zanima nas urednikov članek o tem vrednem vrstniku Tolstega, zlasti o nje- 
govera znamenitem románu: »Quo vadis.* Fr. J. 

»CjaBaHCKÍH bIíUI)* — slowiaňski wiek — slovanský vék — slovanskí 
vek — slavenski vjek — slavenski vek — CJaBHHCKH B'llFb — . BceCJiaBflHCKÍH 
oPľaHia. Bhixo,i,Bľ'b ;iiía;hM,i>i B'í) M'IicaU'b. Le siécle sláve. Organe bisemainaire pour 
tous les Slaves. Das slavischc Jahrhundert. Allslawische Halbmonatschrift. 
BiiHa. Pe,l,aKTOPT) JP. X. H. BepryHls. To je naslov najnovejšega vseslovanskega 
časopisa, ki ga je pretekli mešec začel izdajati na Dunaju dr. D. N. Vergun. 
Zaglavje lista samo že naznanja in priča, da je namenjen kulturno-političnim 
interesom vseh Slovanov. Voditelji tému glasilu so Rusi, kar je popolnoma 
práv, in popolnoma odobravamo, da je ruskému jeziku, ki ga govori najštevil- 
nejši in najmogočnejši slovanskí národ, odkazano prvenstvo. Vsi vážnejší članki 
se bodo tiskali v ruskem jeziku, ki ga mora razumetí itak však izobražen Slovan. 
Redakcija pa bode sprejemala članke tudi v vseh drugih slovanskih narečjíh, 
ki se bodo objavljali bodisi v originalnem jeziku ali v ruskem prevodu. Upajmo, 
da to novo podjetje, ustvarití za vse Slovane skupen organ, ne ostane samo 
poskus in da ne umrje, še predno je doživelo prvega leta. Želimo, da se list 
postaví na zdravo, realno podlago ter da pripomore k spoznavanju in zblí- 
ževanju slovanskih plemen... Da bi se list čím bolj razširíl, natisnjeni so nekaterí 
članki tudi v francoskem in nemškem jeziku. — I. zv., kateremu je ovitek okrasil 
v pestrih slovenskih barvah naš rojak, g. arhitekt J. Jáger, íma sledečo vsebíno: 
La question bosno-herzégovinienne et la Trippel-Alliange. — Die Vorposten des 
Slavcntums im Westen. — CiíiiaA'iUHa. — Č.iaBflHCKafl rljTOiiHCb. — <PpaHUi> 
lIpeuiepHf). — Il3T) ucTOPiu CjiaB. oajiojioriH. — KpnruKa u óHÓJiiorpaoia. 

— CjiaiiflHCKifl MCHiAyocoÓHUM. — y.Mepjio-JiH CJiauflaHOOUJiCTBO? (od uredníka 
Verguna.) II'hcHfl e coi;o-iio. — Cepóia iiepeAi) ľOPľOBhiML AoroBOPOMi) 1903. 
Slovanská lečniva zŕidla. Toprobia choiuchím Poccíh Cb Abctpo - BcHrľicň. 

— Welche Producte haben die meisten Exportchancen nach Russland ? — 
()óbflB.f|eHÍa. — List, ki ga priporočamo zlasti tistím rojakom, ki se učé ruskega 
jezika, stane na leto 10 kron. Uredništva naslov : Dunaj, VIII. Bennogasse 22. 



^>o^f[P^ -^ liistek. ^ 




»Slovenska Talija* — kje si? Svoj čas je izdajalo dramatíčno društvo v 
Ljubljani zbirko gledaliških iger, izvírnih in iz drugih jezikov prevedenih. To 
je bilo takrat, ko je bila dráma pri nas veliko bolj v časti nego dandanes, ko 
jo hoče opera skoro popolnoma izpodríniti. Nísmo načelní nasprotniki opere. 



390 Listek. 

pac pa smo prepričani, da je opera zaradi svoje glasbe ali še točneje: kot 
glasba umetnost, lepa umetnost zase. Takisto je pa tudi dramatika umetnost, 
in to veliká umetnost zase. Dandanes vcmo, da sta ti dve umctnosti pač dve 
umetnosti, ki nimata ničesar občega, vzajemnega med seboj. Zakaj človek je 
lahko velik, genialcn pesnik, je lahko slaven dramatičen pesnik, ne da bi moral 
obenem kaj razumeti o glasbeni teoriji. Takisto pa na drugi stráni ne zahte- 
vamo od glasbenika, da bi moral biti pesnik. Redkokdaj se prigodi, da bi kdo 
uglasboval svoje besede, svojo pesem. Tekst stoji zase in ima svojega očeta, 
nápev, arija pa svojega. Saj navadno niti skladatelji oper niso zmožni, da bi 
napísali najslabší librctto samí. In če si kdo spise libretto alí sam, ali si ga 
»naročí« kje drugje, resno književno delo libretto ni. Operní tekstí ne spadajo 
ne v poezíjo, ne v knjíževnost, ampak služíjo samo dotičnim skladateljem za 
»folijo«, za podlago glasbenemu umotvoru. Níhče ne gre opere poslušat zarad 
teksta, ki je v tem slučaju popolnoma postranska reč. 

Zato se pa še ni slišalo, da bi se kak pravi pesnik svojevoljno — če ga 
niso materiálne skrbí prísílíle — hotel ukvarjatí z libretti. S tem nočem reči, 
da noben operní sujet níma poetíčnega jedra. Poetíčno jedro íma marsíkatera 
opera, ali to jedro, taká snov nísta níkoli dovršeno umetníško obdelana — tako, 
da bi mogla statí sama zase. In če bi bila kdaj kaka snov cstetíčno in umet- 
níško dovršeno obdelana, potem bi že ípso facto ne mogla bití več podlaga 
kaki operí. Zakaj dovršeno poetíčnih tekstov skladatelji ne morejo rabiti. Tam, 
kjer je že pesnik sam vse in plastíčno povedal, tam níma skladatelj ni- 
česar več opraviti ... 

Po tem ovinku naj se povrnem k »Slovenski Talijí«! 

Dramatíčno društvo je svoj čas ízpolnjevalo lepo narodno -kulturno delo, 
ko je izdajalo zborník domačih in — večinoma — prevedenih íger. 

t>Slovenska Talija« je príčala, da dramatíčno društvo samo visoko cení 
kultúrni in umetniškí moment dramatíčnega pesništva. Knjíge »Slovenske Talije« 
so v našem národu vzbujale v oblikí književnih darov zanimanje za dramatíčno 
umetnost samo. Na drugi straní je pa tudi slovanskí in drugi, tuji svet videl 
iz publíkacij dramatíčnega društva, da Slovenec čísla in ve cenití dramatiko. 

Koliko dobrega vpliva je imela »Slovenska Talíja« za privátne čítalníške 
odre po vsem Slovenskem! »Talija« je oskrbovala vso Slovenijo z najrazno- 
vrstnejším repertoarjem, in s tem je dramatíčno društvo izpolnjevalo velíko na- 
rodno-kulturno in tudi narodno-politíčno dolžnost. In vsa domovina je tedanjim 
izdajateljem »Talíje« še dandanes hvaležna. Če se ne motímo, je bil zadnjí 
zvezek »Slovenske Talije« Funtkov libretto za »Teharske plemiče«, kí je sam 
na sebi tudi brez vsake glasbe vreden, da se číta. 

Zakaj je potem »Slovenska Talíja« prenehala ízhajatí.^ Ali je bila kríva 
tému stará mizerija — premalo nároční kov? Mogoče. Gradíva goto vo ní po- 
manjkovalo. Od tístíh dob je uprizorilo naše velezaslužno dramatíčno društvo 
že tolíko in tako raznovrstnih, dobrih in manj dobrih íger, da bi bila »Talíja« 
imela vedno dovolj gradíva. 

»Ljublianski Zvon« ima kot moderna národná revíja dolžnost, da s pa- 
znímí očmí motri ves naš pros vetní raz voj; njegova naloga je, da opazuje ta 
razvoj, da poroča objektívno, da kritíkuje nepristransko, da staví času priraerne 



Listek 391 

predloge, da vprašuje, kjer stopi pred nejasnost, in da rešuje časovna vprašanja, 
imajoč vedno pred očmi najvišji smoter in najplenaenitejši namen: harmonski 
vscstranski prosvctni napredek slovenskega národa. 

In zatorej se usojamo vprašati naše dramatično društvo, če bi ne bilo 
umestno, da začne spet izdajati »Slovensko Talijo«. 

Motivi, ki so vodili dramatično društvo svoj čas, da je izdajalo >Talijo«, 
so ostali pač isti še danes. Rekli bi celo, da bi imelo dramatično društvo scdaj 
še tehtnejši vzrok, da bi izdajalo »Talijo«. Zakaj dramatične predstave v našem 
novem gledališču so se pomnožile, zanimanje za gledališče narašča vidno; in 
zatorej mislirao, da bi se tudi »Talijine« knjige dandanes lóže razpečavale, nego 
so se poprej. 

Dramatično društvo želi goto vo tudi, da bi se njegovi člani pomnožili in 
s tem pomnožilo društveno premoženje. Najboljša agitacija za tako pomnože- 
vanje članov pa bi bile »Talijine< dramatične izdaje; marsikdo bi rajši pristopil 
društvu, če bi dobival kot >spomin« »Talijine« zvezke. Tudi naše domače knji- 
gotrštvo se razvija, in upati je, da bi se knjige >Talijine« sedaj lóže spravile 
med Ijudi, nego se je to moglo zgoditi poprej. 

Vrhutega, da je dala intendanca v novej sem času marsikaj prevesti iz 
tujih jezikov, kar bi bilo vredno, da se tudi v tiskú objavi in potem č i ta med 
občinstvom, začeli so se slovenskí pisatelji resno pečati z izvirno dramatiko. 
Nekaj takih draraatičnih del je objavila záslužná Gabrščekova ^Slovanská knjiž- 
nica^* v Gorici. Pričakovati pa je še več izvirnih del, ki nam ne bodo na sramoto. 

Objavljati in izdajati takšna izvima ali prevedená dela dráma tiška, ki so 
na odrú imela uspeh in ki so jih presodili poklicani, s peresom resno se baveči 
literáti, to bi bila tudi naloga dramatičnega društva. 

Zato pa se usojamo ob jubileju našega gledališča vprašati: 

>Slovenska Talija« — kje si? 

Theatrophilos. 

f Mihael Munkacsy, slávni ogrski slikar, je umri dne 1. mája v nekem 
zdravišču za umobolne blizu Bonna. Munkacsy je bil rojen 1. 1846. v ogrskem 
mestu Munkacsu, odkoder si je pridel tudi svoje ime, kajti po svojem očetu 
se je pisal Lieb. Najprej se je učil mizarstva, potem je prepotoval z nekim 
slikarjem ogrske gradove in pomagal svojemu mojstru učeč se risanja. Študiral 
je potem v Monakovem in v Dusseldorfu. Od leta 1872. je bival stalno v Parížu, 
kjer je kmalu zaslovel kot imeniten slikar. Tiste slíke njegove, katerim je 
podlaga verski sujet, so mu prinesie naj več sláve. Takšne slike so: » Kristus 
pred Pilátom*, »Kristus na križu«, »Križan}e« in pa 1. 1896. dovŕšená slika 
»Ecce homo«. Za nas Slovence je Munkacsy zaradí tega zanimiv, ker mu je pri 
marsikateri sliki — zlasti pri »Knstusu pred Pilátom* — izdatno pomagal naš 
Ju r i Šubic. Marsikatero Munkacsyjevo sliko je izvečine dodelal pravzaprav 
naš Juri Šubic. Munkacsy je našega rojaka imel j ako rad in je visoko cenil 
njegovo slikarsko umetnost . . . »Oh, moj Ijubi Šubic* — je rekel o neki prilikí 
Munkacsy — »ko bi znal jaz tako lepo slikatí, kakor znáte vi!* . . . 

Razmerje med Munkacsyjem in Jurjem Šubicem nam pojasnijo nekatera 
písma Šubičeva v prihodnjih številkah »Ljubljanskega Zvona*. 

t Hugo Badalič, gimnazijski ravnatelj v Zagrebu in znani pesnik hrvaškí, 
je umri preteklega meseca v 49. letu svoje dobe. Pokojní Badalič je bil vse- 



392 Listek. 

stransko izobražen mož in jako priljubljen pesnik. Njcgove pesmi, ki jih je 
zbrane izdala »Matica Hrvatska«, so večinoma lirsko - refleksivnega značaja. 
Najbolj hvalijo njegovo klasično filozofsko pesera »Panem et circenses*, ki je 
bila tiskana najprej v »Viencu«. Neki kritik pravi o tej pesmi, da »čovjek gotovo 
ne zna, da li bi se više divio umjetnickoj kompoziciji ili mirisnoj jedrini i mu- 
ževnoj krepčini izraza, da li formalnoj lakoci ili živoj plastici.* Badalic je bil 
sploh marljiv pisatelj ter je med drugim prevedel tudi Goethejevega »Fausta«. 
Lahka mu zemlja bratovska! 

t Ruskí slikar I. K. Ajvazovskij je umri dne 2. mája v Šejh-Mamaju 
na Krimu blizu Teodozije, 83 let star. Ajvazovskij je bil genialen slikar, »pesnik 
morja«, ki ga je upodobil v skoro nebrojnih svojih dovršenih slikah. On je 
osnoval šolo ruskih marinistov, katerih dela so dosegla svetovni glas. Ni je ga- 
lerije ne v Evropi, ne v Ameriki, kjer bi ne bilo nobene slike Ajvazovskega. 
Ajvazovskij je užival velik ugled po vsem omikancm svetu. No, ne neomejena 
hvala, ne lovorjevi venci ga niso motili na potu umetniškega ustvarjanja. Naslikal 
je preko 5000 slik, izmed katerih pripadata dve tretjini morskému žánru. 
Ajvazovskij je strastno Ijubil svojo umetnost; nikdar ni prevedel dne, ne da bi bil 
imel kista v roki. Na vsaki razstavi so obudile njegove nove slike veliko pozornost. 
V njcgovih slikah so izvedeni vsi momenti dnevne in večerné lúči; mnogo nje- 
govih žanrskih in zgodovinskih slik je v zvezi z večnim morjem. Morská priroda 
mu je bila vse; njej je podrejal Ajvazovskij vse drugo, kakor da je hotel po- 
kazati zmagonosno veličajnost prirode nad človekom. 

Ajvazovskij je prepotoval v svrho svojih študij obale Črnega, Baltskega, 
Srcdozemskega in Atlantskcga morja. Z vsakega potovanja je prinesel s seboj 
novih umotvorov. 

V elementu morskem ga ni motiva, ki bi ga ne bil upodobil geniálni kist 
Ajvazovskega. Znamenite so tudi tiste njegove slike, ki so v zvezi s slavo 
ruskega brodovja. 

Ko je bil še gojenec slikarske akademije, si je pridobil s svojim talentom 
naklonjenost carja Nikolaja, ki mu je podelil veliko štipendijo ter ga poslal v 
sprcmstvu velikega kneza Konštantína Nikolajeviča na potovanje po finskem 
zálivu. To potovanje je imelo na mladega umetnika blagodejen vpliv, in prinesel 
je s seboj vse polno náčrtov in slik. 

V svojem rojstnem mestu Teodozij i je priredil Ajvazovskij okoli 120 izložb 
v dobrodelne namene. V Rusiji sami je priredil nad 80 razstav, v inozcmstvu 
pa 40. Ustvarjajoča moč ga ni ostavila niti v najvišji starosti. Umri je z ve- 
likimi načrti v glavi in s kistom in paleto v rokah. S svojimi slikami je 
proslavil Ruse in Slovane. {^Po » Viencuoí.) 

f Vasilij Pavlovič Vasiljev, prvi vseučiliški profesor kitajskega in man- 
džurskega jezika in literatúre, učenjak svetovnega imena, je umri 9. mája v 
Petrogradu v visoki starosti. Vasiljev je napisal mnogo knjig o imenovanih 
vstočnih jczikih, o katerih je veljal za pravo avtoriteto. 




Iz linke Kazimip|a Radiča. 



f 



Zadnja zdravica. 



rijatelji, zakaj molčite ? 
O pijte, ne pokúšajte! 
Ne glejte v bledo lice moje, 
če kašljam, ne poslušajte! 

Ce moti zvon vas iz daljave, 
pa okna naj zapre deklc! 
Ne bojte se, saj ne zvonijo 
nikomur, dokler ne umre. 



O pojte, vriskajte, naj z vami 
poveselim se zadnjikrat! 
Tovariši mladosti moje, 
kako pri vas ostal bi rad! 

O pijmo urno, pijmo urno, 
mladost in solnce nam žari, 
ah, in mladost, mladost tak burno 
kam pač hiti, kam pac beži r . 



Samo, samo, kedar veselo 
razlegala črez grob se moj 
bo v noč pokojno pesem vaša, 
kaj bo takrat z menoj, z menoj ? 







Oziram se z okna v mračni večer. 

ziram se z okna v mračni večer, 
nebo je oblačno, zvezde nikjer; 
le včasi nemirno drevje vzvihra 
in veter potegne od gorá. 

Dveh zvončkov tožeči »cin-cin, cin-cin« 
pripluje zdaj in pa zdaj iz daljin; 
glas v zraku umira, onemi, 
nakrat bridkeje spet zaječi. 

• Ljubljanski Zvon« 7. XX. 1900. 



27 



394 



Iz lirike Kazimirja Radiča. 



Umri je nekdo ... in rešen vseh muk 
Pristopijo ded: »Da, da, čuj, vnuk, 
kedar iz dalje zvonovi pojo, 
pomeni, da drugo vreme bo!« 



Národná pravljica. 



:6 



rez cvetja, brez napisa dviga 
med grobi se samoten grob, 
nihče ne ve, nihče ne vpraša, 
čigav in kdaj je bil pokop. 



Tam doli pred oltarjem stranskim 
klečala deva je vselej, — 
ne božji materi — veljale 
so pesmi moje vse le njej. 



Nikdo ne sliši in ne vidi, Umreti mlad in lep sem moral, 

ko vsako noc o polnoci ko na spomlad uvene cvet, 

se grob odpre in glas mrtvaški a greha izpovedal nisem 

iz njega toži, govori: se tajnega nikdar popred. 

»Bil vaški sem ubog učitelj S seboj sem v mladi grob ga nesel, 

in v farni cerkvi organist, Ijubezen svojo grešno ž njim; 

z občutki in lepo sem orgljal, zaspati mirno v njem ne morem, 

moj glas je bil mehak in čist. dokler odveze ne dobim. 



V pobožnosti kopnela vroči 
vsekdar je zbrana množica, 
Kedar sem ji zapel ganljivo: 
»Marija, rajská rožica!« 

O božji materi najrajši 
sem pesmi svoje pel sladké, 
a moje srce, grešno srce, 
imelo misii je drugje. 



Sto let že brez miru opravljam 
izpoved javno vsako noc; 
poslušajo le grobi nemi, 
odveze ni dobiti moč. 

Ah, greha težkega rešiti, 
duhovnik me le tisti sme, 
ki mu nikoli občutilo 
Ijubezni ženské ni srce!« 



I 



Povrnitev. 

Ijubica, kaj si se stresla tako ? 
Zvezda se je utrnila samo. 
Deva neusmiljena, kvišku poglej, 
jasno žaré se nebesá ko prejl 



Iz lirike Kazimirja Radiča. 395 

V dušo, v moj mladi, moj blažení san 
pal je le jeden pogled hladan, 
zrušilo se je svetlo nebo, 
dušo zagreblo mi v mŕtvo temó. 



4 



ako prijazno tamkaj gori, >Tovariši vi moji mladi, 

visoka okna se blešče, o sreči pojete lahko: 

mladeničev in deklic zbori levica Ijubico vam gladi, 

v to nemo, težko noč zvene. v desnici čašico polnó! 

A jaz? Ne bojte se! V sredino 
ne pridem vašo mračni gost; 
odhajam v nočno sam temino, 
samotná z mano gre mladost. 



C 



rez mnogo let me iz tujine 
nemirno gnalo je srce; 
o polnoci dospel v nevihti 
jaz na domače sem gore. 

Oblaki nad menoj visijo, 

okrog viharna túli noč; 

moj prihod grom pozdravlja, blisek 

mi káže pot do rojstnih koč. 

Z neba užigajo se bliski, 
spet zrem pred sabo rojstni kraj, 
domače griče in doline, — 
oh, vse tako še ko nekdaj! 

Še zdaj tam doli stolpi črni 
zro temno mi v naš lepi svet ? 
V verigah težkih duh slovenski 
vzdihuje tam še ko popred? 

Še zdaj ko v ječah v nizkih kočah 
moj národ trudne spi noci, 
in ráno ga na tlako tuji 
gospod iz sladkih sanj podi? — 



27* 



396 Iz lirike Kazimirja Radiča. 



Ugasni, blisk, oh, ne odkrivaj 
mi staré bede, starih ran, 
zakrivaj večná noč te kraje, 
ta rod zatiran in teptan! 

Nebo, nebo, le za trenotek 
posodi mi rohneči grom, 
da zaječi mi duša jadna, 
ko gledam svoj nesrečni dom! 

Oh, kje je národ, ki Evropo 
junák je bránil krvaveč, 
ko sodnji dan oznanjal svetu 
je turški ogenj, turški meč? 

Oh, kje je národ, kje je národ, 
ki šel navdušeno je v boj, 
ko za dúha svobodo dvignil 
je Primož Trubar prápor svoj ? 



I 



Lehak hitim po česti beh - - O tja hitim, vehko mesto, 

kako iz duše vrisnil ne bi na róbu gozda, kraj potočka 

v ravan zeleno, ko se, mesto, postavím hišico si belo, 

oziram zadnjikrat po tebi ? tam blizu mati so in očka. 

Stoletni gozd tam za gorami Iz srede deklic si domačih 

šušti o miru in svobodi; izberem pridkano ženico, 

kak prišumi z goré veselo po trudu dne skrbi mi s čela 

potoček srebropeni todi! obriše z Ijubljeno ročico. 

Otožno, tiho, nemo vije Ljubeča mati nadobudne 

črez nedozirno se ravnino, bo kodrolasčke mi učila; 

oh, težko je slovo od vrtov z Ijubečimi rokami v hiši 

cvetočih, težka pot v tujino. bo zlatolasčke mi gojila. 

Kako lepo bom živel v miru 
tam sredi Ijubljene družine, 
samo Bogu, Ijudem trpečim, 
da jim olajšam bolečine . . . 




Spebrni križec. 




Italijanski spisal A. Fogazzaro; z dovoljenjem avtorjevim prevela 
Máríca Bartol. 

rofica, evo kave,« je dejala sobarica. Grofica ni odgo- 
vorila. Vetrnice so bile sicer zaprte, vendar se je 
videl na belih blazinah graciózni, nagnjeni obrazek 
mlade speče gospe. 

Sobarica, stoječ s kavno pripravo poleg postelje, je ponovila 
glasneje: 

»Kava, grofica. « 

Grofica se je obrnila vznak, vzdahnila z zaprtimi očmi in zazehala. 

>Odpri nekoliko.« 

Sobarica je stopila k oknu, ne da bi odložila podnos s kavo, 
ter odpirajoč zvrnila prazno skledico na krožnik. 

»Tihoma!« je dejala grofica priglušeno, a jezno. 

>Kaj delaš danes? Kje imaš glavo? Glej, da si zbudila otroka.* 

Res, malček se je zbudil ter pričel jokati v svoji posteljici 

Gospa je privzdignila glavo z blazine in dejala strogo proti 
posteljici: »Tiho!« 

Otrok je utihnil takoj ter še samo stokal v kratkih, bolestnih 
glaskih. 

>No, to kavo!« je dejala gospa. 

»Si li bila pri grofu? Drži mimo! Kaj ti je?« 

Kaj je res bilo sobarici ? Skledica, krožnik, sladkornica, vlijalnica, 
podnos, vse je šepetalo nekaj sumljivega v onem tresenju. Grofica 
je privzdignila oči. 



398 A. Fogazzaro: Srebrni križec. 

»Kaj je?« je vprašala, položivší skledico. Ako je bil sobaričin 
obraz izpremenjen, gospodinjin tudi ni bil manj razburjen od straha 
in od negotovosti, 

»Nič,« je odgovorila tresoča se ženská. Grofica jo je zgrabila 
za roko z vso močjo. »Govori,« je dejala. 

Med tem se je pokazal lep otroški obrazek na róbu posteljnjaka. 

»En slučaj, gospa,« je odgovorila sobarica skoraj jokajoč. »En 
slučaj kolere.« 

Grofica, vsa bieda, se je instinktivno obrnila ter videla svojega 
sinčka, ki je poslušal. Skočila je s postelje, zaukazala sobarici molčati, 
mignila ji, naj vstopi v bližnjo sobo ter sama hitela k posteljici. 

Malček je zopet začel jokati, toda ona ga je poljubljala, božala, 
šalila se in se smejala z njim, da je premagala vse njegove solze. 
Potem si je hitro oblekla spalno obleko in šla za sobarico, zaprši za 
seboj vráta. 

»0 Bog, o BogU je dejala, težko sopeč in tresoč se, v tem 
ko je jela sobarica jokati. 

»Tiho, za Boga! Gorje ti, če prestrašíš otroka! Kje je ta slučaj ?« 

»Pri nas, gospa! Oskrbnikova Roza« — je odgovorila ta. 
»Zbolela je o polnoči.« 

»Oh, moj Bog! In sedaj ?« 

» Mŕtva! Umrla pred pol ure.* 

Otrok je vpil, kličoč svojo mater. 

»Pojdi,« je dejala grofica, »igraj se z njim, daj, da bo vesel, stori 
vse, kar hoče. Molči, dragec,« je zakričala v sobo. »Pridem takoj!« 
Stekla je k svojemu môžu. 

Grofica se je slepo in blazno bála kolere. Samo njena Ijubezen 
za otroka je bila še bolj slepá in blázna. Pri prvih slučajih bolezni 
je zbežala s svojim môžem iz mesta v svojo vilo, na prekrásne po- 
sestvo, katero mu je prinesla za doto, nadejajoč se, da kolera tudi 
sedaj, 1886. 1., ne príde tu sem, kakor je ni bilo nikoli poprej, niti 
1. 1836. In sedaj jo je imela, imela tu doma, na dvorišču svoje vile.