(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Ljubljanski zvon"

-■ A 



^tlfe: 



^^Ém 



^ 







y- 










^^ 


^^^^af '\ Bíra^P'y ^ 




iA/bM^^^^Hi^S 


^)>^^e|^ 




^M 


^^^H/ ^í^^ 




^^^ra 






ÍMy 




Digitized by the Internet Archíve 

in 2010 with funding from 

University of Toronto 



http://www.archive.org/details/ljubljanskizvon34ljubuoft 



UD6LJANSKI ZVON 



MESEČNIK ZA 
KNJIŽEVNOST 
IN PROSVETO 

UREDIL 

D= Janko Šlebinqer 



r^^ 



c^ooooU{;^] LETNIK XXXIV. ggg>ojooooco 



1914 



V LJUBLJANI 

oooo 

NATISNILA IN ZALOŽILA »NARODNA TISKARNA« 



vj ' 



Ľí 






Sl.:5t2 



KÁZALO. 



I. Pesmi. 

Adamič Anton: strán 

Resnica 233 

Albrecht Fran: 

Himna 264 

Noc 250 

Pomlad 171 

Razodetje 251 

Requiem 251 

Rodno mesto 250 

Romilda 250 

Svidenje 250 

Veter 489 

Alhreht Ivan: 

Fantazija o življcnju 1 

Jeseň 393 

Klic mladosti 359 

Ľahko noč 298 

Mesto 394 

Motiv s Krása 465 

Na Krasu 124 

Napoleon 297 

Pomlad 298 

Pri mrliču 79 

Prvá postaja 154 

Sestanek 231 

S tajno grozo 383 

Trenotek 394 

Trpinom 193 



II 

Slr.iii 

V pristanú 1 

Zadnji večer 227 

Debeljak Anton: 

Zimski dan 58 

Dolenc Karel: 

Indski motiv 458 

.lesenska romanca .39.'] 

Ob koncil leta 562 

Zaman! 449 

Q laser Janko : 

Poleten popoidan 282 

Večer v planini 154 

Zadnji večer 57 

Golar Cvetko: 

Ognjeni cvet 441 

Pelin-roža 538 

Pismo Máji 442 

Starinska balada 537 

Zašumi ! 442 

Golia Pavel: 

Pepelnična sreda 202 

Pevec 202 

V senci poznih ur 245 

Zimsko popoldne 555 

Gruden Ignacij: 

Jesenski večer 113 

Ob Adriji 2 

Maisŕer Rudolf: 

Snubači 153 

Mole Vojeslav: 

Mŕtvemu znancu 184 

Peruzzi Ivo: 

Bieda, mŕtva noc 238 

Ko zadiši s poljan IQG* 

Med kolesi 201 

Motto 105 

Pesem mladoletja 190 

Plašno kot kralj Lear 238 

Po poti 105 

Poziv 201 



III 

síran 

Sam 105 

V tcnini uri 106 

Pet rúška Radivoj : 

Proseča pevka 29 

V sveti noci 29 



II. Leposlovje. 

Albrecht Fran: 

Po maturi 299 

Albreht Ivan: 

V temi 121 

Andrejanov : 

Podlokarjev Tiiic 203 

Cankar Ivan: 

Ottakring 3, 155 

Dolenc Karel : 

Črtice: 1. Bridkost 474 

2. Ob oknu 506 

Legenda o deklici, ki \\\ niogla jokati 348 

Hrastar Josip . 

Izza zadnjih dni 509, 556 

Jug M. Z.: 

Moja obleka 85 

Kmet Marija : 

Liza 466 

Torče Skočir 318, 365 

Konín Val. dr.: 

Stará Metá 416 

Kuhar Lovro: 

Za delom 30 

Lah Ivan: 

Roman o gospc Ani in šludcntu Avrcliju 232, 287, 330, 378, 

428 
Mazi Vilko : 

Amerikanec 261 

Milánski Fran: 

Za čast 450 

Pastúškin : 

Indiferentist Abdul 136, 160 



IV 

strán 

Na oklicih ^^ 

Prisluškovanjc ^20 

Peruzzi ho: 

Karmen ^'•' 

Preko življenja ^5'- 

ľodlimbarski : 

Pisatelja Janka Ručigaja prvi lioiiorar 58 

Pre nik J o si p. 

Ona je plačala °0 

Piigelj Milan: 

h meglc ^0^ 

Koščak -^90, 539 

Mati 24 

Mika 443 

Na vlaku 494 

Reza tega ne razunic 395 

Ribičič J osi p: 

Bluza 172 

Zober dr.: 

Klubni stolce 185 

Zvonimir K. ■' 

Ob niorju 2'J4 



III. Poučni čianki. 

Dol n r Ant. dr.. 

Dr. Karel Ariiošt Múka ĽIO 

(j /ona r Jos. A. dr.: 

Beseda o naši kritiki, literaturi in kulturi 548 

Kraigherjev „Kontrolór Škrobar" 239 

/lešič Fran dr.. 

t Anton Klodič vitez Sabladoski 191 

Ceški „Ljudje enega dne" ali slovenski „Kontrolorji 

Skrobarji" 526, 578 

llirski „Prognani kralji" 115 

Povest o poslednjili dneh Srbije v XV. veku. (Menili in 

liajduk) • . . 44 

Zgodovina lirvatske književnosti (Drechsler-Vodnikova) . 269 

Jeršinovič Anton : 

S. GregorčiCcva „Oljki" kantáta 228 



v 

Knaflič lladiinir: strán 

Giovanni Boccaccio 16, 70, 114 

Kmet Marija: 

Iz Bosne 214 

Mazi Vilko: 

Custozza-Solferino 311, 360, 405 

Umetniško pismo: Glasbcnc produkcijc v jcsenski sezoni 38 
Níko : 

Pismo o ribiču 265 

Pintar Luka: 

O krajnih imenili. XVII— XIX. 167, 283, 325, 374, 459, 498, 563 
Skrbinšek Jos.: 

Češka krajevna imena v sloveiíščiiii 278 

Trstenjak Anton: 

Dr. Fran Ivanóczy 125 

Wester Jos.: 

Dr. Sketova pisma iz Bosne 476, 518, 571 

Misii ob Literárni pratiki 87 



IV. Književna poročila. 

Aškerc Anton, Izabrane pjesnie. Uredio dr. A. Bazala. ,/. Wcstcr 90 

Atlant, Mali anatoniični. Človeško telo. Dr. Kozina . . . 200 
Bežek Viktor, Občno vzgojeslovje z dušeslovnini úvodom. 

Dr. ĹJiid. Pivko 196 

„Branibor" slovenski mladini 1914 53 

Breznik Anton dr., Začetna poglavja iz slovenské srednješolske 

slovnice. Ĺ. Pintar 385 

Budisavljevič B., S Ličke grude. Felicijan 54 

Carniola, V, 1—3. Dr. J. Š 389 

Časopis za zgodovino in narodopisje. X, 1- — 4; XI, 1. Dr. J. 

A. Glonar, Ivan Vezenj 390, 482 

Čurčin Milan, Jambski stili v srbskem pesništvu. Dr. ľr. Ilešič 389 

Erjavec Fran, Hudo brezno in drugi spisi 200 

Fleré Pavel, F. Palnákovi spisi I. in II. zvezek. J. Wester . 51 

Funtek Anton, Tekma. Pastiiškin 150 

Gangl Engelbert, Moje obzorje. Ant. Debeljak 384 

Golar Florijan, Knicčke povesti. Felicijan 585 

Kaiac Ante, Biskup dr. Juraj Dobrila. Dr. ľr. Ilešič . . 247 

Kažipot (za vsesokolski zlet). R. Z 387 



VI 

síran 

Kolcdar, Ikistrovaiii narodili za 1. 191 1. —in , Dr. ľr. llešič 151 

200 

Koledar (Vestník) šolskc Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljub- 

Ijani. Dr. Fr. llešič 52, 588 

Koledar, Mariborski slovenskí za 1. 1914. Dr. Fr. llešič . . 53 

Koledar, Slovenskí sokolskí za I. 1914. Dr. J. S 151 

Koledarček Učíteijskega doma v Celovcn za 1. 1914. ^. . . 53 

Kovačevič Andro, Posljední Ncnadíč. Pastúškin . . 102 

Kraigher Alojz dr., Kontrolór Škrobar. Dr. J. A. Glonar . . 239 
Le Bon Gustave dr., Psíiiologiční zakoní razvoja národov. 

Dr. Iv. La/l 102 

Lirika, Hrvatska mlada. Dr. Zober 438 

Mencinger Jancz dr., Izbraní spisi, II. Dr. R. Mole . . . 245 

Meško Ksavcr, Matí. Dr. Lokar 584 

Meško Ksaver, Mladim srcem. II. zvezek. Nik. Voznik . . 586 

Murnik Rado, Lovske bájke in povestí. ./. Wester .... 291 

Názor Vladimír, Istarske priče. Ant. Debeljak 54 

Nevesinjskí, S orlovskíh krševa. Ante Debeljak .... 387 

Nikolié Mihovil, Vjeručka, posljednje poglavlje. ľilko Mazi . 341 

Novele, Najboije slovenské, (v hrv. prevodu). Dr. R. Mole . 101 

Ostojié Nikola, Nade i čeznuéa. Ant. Debeljak .... 340 
Ozvald K. dr., Rksperimentalna psihologíja in eksperimentalna 

pedagogika. Dr. Šimon Dolár 197 

Pajsi ieromonah, Istorija slavénobolgarska (1762). Jiirjevški . 440 

Pesmi, Izbrane národne hrvatsko-srbskc. .V., dr. Fr. llešič . 292 

Phílippovíé Mijo, O vilinini rašljama. Dr. Fr. llešič ... 292 
Piprek Joli. Dr., Slawisciic Brantwerbungs- und Hochzeitsge- 

bränche. Dr. Lokar 485 

Podlímbarski, Gospodin Franjo. Dr. Lokar 244 

Povesti, Veselé. Izdal Iv. Grafenauer. Ivan Vezenj .... 535 

Pratíka, Literárna. Jos. Wester 87 

Pregelj Ivan dr., Mlada Brcda. Ant Debeljak 50 

Pnblikacije „Slovenské šolskc matice" za I. 1913 .... 152 

Publikacije „Sociálne matice" za 1. 1913 152 

Pugelj Milan, Mimo ciljev. Fran Albrecht. Kaj. Oirrizek 337, 437 

Radívojevič T., Srbíja n slici i reči 56 

Ramovš France, Slovenskí doneski iz Trnbarjcvih dcl. L. 

Fintar 245 

Reisner .ložcf, Fizika za višje razrede srednjili šol. Dr. Šimon 

Dolár 194 



VII 

Strán 

Rcisner Jozef, Kcmija za sedmi giinnazijski razrcd. Dr. Simoti 

Dolár 194 

Rocznik slawistyczny 1913. Dr. Fr. Ilcšič 588 

Sajovic Gv. dr., Predavanja na prvem počitniškem tečajii „Slov. 

šol. matice". Ferd. Seidl 484 

Sammiung slavischer Lehr- und Handbiicher. ^' 5G 

Seidl Ferd., Geološki izprehodi po Goriškern. Dr. P. Grošelj 101 
Slepánek Čenék, Srbsko od prvého povstaní 1804 do dnešní 

doby. Dr. Fr. Ilešič 55 

Sofokiove tragedije (v hrvat. prevodu). Pastúškin . . . . 152 

Starogorski, Zorislava. Ant. Debeljak 51 

„Srpkinja. Dr. Fr. Ilešič 55 

ŠIebinger Janko dr., Slovenska bibliografija za 1. 1907 — 1912. 

L Pintar 197 

Trošt Ivo, Moja setev. J. Wester 337 

Turgenjev J. S., Dim (v hrvat. prevodu). Pastúškiti . . . 152 

Uskokovié M. M., Čedomir Ilič. Ant. Debeljak 341 

Valjavec Josip dr., Italijansko-slovenski slovar. Dr. Fr. Stiirm 52 

Večernice, Slovenské. 68. zvezek. Felicijan 587 

Vodnik-Jagič, Povjest hrvatske književnosti. Dr. Fr. Ilešič . 2G9 

Zarnik Boris dr., O bistvu življenja. Dr. P. Grošelj . . 131, 338 

Županič Niko d r., Hrvat! kod Atine. Dr. Fr. Ilešič . . . 388 



V. Glasba. 

Akordi, Novi. Dr. P. Kozina 342 

Dva koncerta „Glasbene matice" dne 5. in 6. januarja. Ant. 

Jeršinovič 104 

Glasbene produkcije v jesenski sezoni. / '. Mazi .... 38 
Koncert „Glasbene matice" dne 22., 23. in 26. apríla. Ant. 

Jeršinovič 248 



VI. Razno. 

Družba sv. Mohorja 536 

Ilustrirane národne pesmi. Dr. Fr. Ilešič 200 

K stolctnici Hacquetovc smrti 296 



VIII 



lleš 



Nekrologi : 

Dcrinota Autoii dr 

Holz Vatroslav 

Ivanóczy Fraii dr, Ant. Trstenjak . 

Klodič vit. Sabladoski Anton. Dr. Fr. 

Markovič Franjo. Dr. Fr. Ilešič 

Skcriič .lovan dr. Dr. Fr. IlešiC 

SniiCiklas Tadija. Dr. Fr. IlešiC 

Nove knjige 

Šimona Gregorčiča sedenidesetletnica. Poboljšar 
„Vídenská Matice". K. O^rizek 
„Zvesti Fridolin". Dr. Fr. Ilešič . 



Strán 

294 
293 
125 
191 
486 
294 
392 
56 
486 
536 
293 




Ivan Albreht : 



Fantazija o življenju. 

vJtrok toži : 
V svet bi oči — pa ne smejo, 
v svet bi želje — pa ne vejo, 
kam in kako . . . 

Vrag vdbi: 
Moja pot — glej, kak bela, 
moja pot — kak veselá 
vábi v nebo! 

Starec pláka : 
Šel sem. Zdaj — kako bi dalje ? 
Vsa pota mi sneg zápal je 
in vrnitve ni. 



V pristanú. 

o hrepenenjem in zavistjo sem te Ijubil 

Tigra dva, želeča pléna, 

moje so bile oči, žareče v ognju grelia. 

In še danes mi je težko 

in še danes me je srani. 

Glej oči : V njih žarenju je trpljenje, 
bol, ki sem jo v blodnjah pil. 

Pusti, da izplakam krivdo 

na teh tvojih grudih belih, 

daj, da ti oči poljubim, 

ki Boga lepote v strahu nežnem 

so molile, tajnost tvojo skrito veličine . . 



„Ljubljanski Zvon" XXXIV. 1914. 1. 



Ignacij (jruden : Ob Adriji 



If^nacij Gruden: 



V 



oštariji kraj vaši 
se harmonika glasi." 
Ribiči v obraze vsi ožgani, 
ribiči klobukc vsi postrani 
plešejo po dva in dva. 

Hlače krátke do kolen, 
kamižole prek ramen, 
srajce pisane razpete, 
prsi vroče in razgrete, 
suha lica potná vsa, 



Ob Adriji. 

1. 

divje vsevprek se vrtijo 
da oči se vsem žarijo, 
da šibe se jim kolena: 
kri mladeniško-ognjena 
jim po žilali divje vre. — 

Hej to danes vam je ples, 
petje in kričanje vmes, 
to vam ribiški je pir 
vse popoldne, ves večer 
in vso noč, vso noč do dne. 



2. 



r o jutranjem lovu 

ribiči na krovu 

mreže šivajo. 

Lesene igle vbadajo, 

trpljenje si odkrivajo . . . 

Doma otroci stradajo, 

ženice Itc mrtvaških, 

sinovi v rovih, po tovarnali, 

po kamnolomih in kasarnah, 

po ulicali tržaških 

pa hčere se prodajajo . . . 

In ribiči zavzdihnejo 
bolestne in ntihnejo. — 
Ob jambore naslonjeni, 
molče nad mreže sklonjeni, 
lesene iglc vbadajo 
z obrazom žalostnim 
in zdi se jim in zdi se jim, 
da si srce prebadajo. 



Ivan Cankar: Ottakring. 



Ivan Cankar: 



Ottakring. 



E in elegant i 
vergeben." 



môbliertes Zimmer ist fiir einen soliden Herm zu 



Pavel Negoda se je grenko nasmehnil in je šel dalje. 

„Nemščina je pravilna, soba je elegantná in gospod mora biti 
soliden , . . Pavel Negoda, kreni v strán, daleč v strán; ta cesta ni 
za junake tvoje sorte !" 

Cesta je bila široká, svetla in bučna. Od obeh stráni so se 
stekale vanjo mračne, ozke ulice, kakor da bi se v solnčno reko, 
posuto s parniki in čolni, spuščali smradljivi kanali. Ko je stopil 
Pavel Negoda v tiho ulico, se je počutil koj bolj domačega. Zapihal 
mu je v lica prijeten hlad, kakor da so se bile zaprie za njim duri 
žarko razsvetljene, šumné dvorane. Dvoje svetov je bilo, drugi tik 
poleg drugega. Tuja sta si bila in daljna, ali vendar je bil komaj 
plitev jarek med njima. Odkod buči to življenje? Od onstran morja? 
Troje korakov je do njega. 

Blodil je dalje, vsekrižem po neznanih ulicah, ki so si bile 
čisto enake. Prišel je do pasú, ki v širokem toku objema notranje 
okraje cesarskega Dunaja. Predno se je nameril onstran svetlega 
obroča, se je z dolgim pogledom ozrl doli na mesto. Rumenkasto 
sivá megla prahu in dima, bolna soparica, žehteča iz vročičnega, 
nasilno razbičanega življenja, je nepremična visela nad slokimi stolpi, 
štrlečimi iz ogromnega, zamolklo šumečega in valujočega jezera. 
Pavel Negoda je stal na bregu. 

„Na produ . . . naplavljenec!" je pomislil. „Za také bojazljive 
plavače ni to jezero ! Človek se ne sme spomniti, da je bil ustvarjen 
za trda tla in da nima plavut; tak spomin, pa če prešine dušo le 
za trenotek, je že poguba . . . Vendarle bi rad enkrat, vsaj enkrat 
pogledal tja na dno; rad bi slišal, vsaj enkrat slišal, kakšen jezik 
da govore tam zdolej pod sivimi valovi; rad bi občutil, kakšne 
misii da mislijo . . . če imajo v svoji duši drugačnega Boga, če je 
njih življenje in nehanje človeškim očem tako zastrto, tako tuje, 
nemo in polno skrivnosti, kakor življenje in nehanje tistih bitij, ki 
jih ne poznamo in katerim zategadelj očitamo, da nimajo duše . . . 



4 Ivan Cankar: Ottakring. 

če so morda v svojcni tcmiiem, zakrknjenem tajinstvu enaki psom, 
mačkám in papigam ..." 

Domislil se je, kako ga je še negodnega mladica vziiemirjal 
in trápil občutek, da je čisto sam na svetu. Verjeti ni mogei, da je 
življenje samo eno ter da vse, kar je, živí tisto edino življenje. Zdelo 
se mu je nespodobno, da zasmeliujejo človeka, ki posluša, „kako 
tráva raste". Zakaj bi ne živela bilka na loki svojega sijajnega živ- 
Ijenja? Zakaj bi ne vedela, kaj da je prešernost mladosti, kaj slast 
in bolest Ijubezni in kaj da je groza pred smrtjo? Povedati ne more, 
ker nima glasu, človeškemu ušesu razumljivega ; ali kdo bi bil pre- 
drzen ter bi rekel, da je nemá? . . . Kamorkoli sc prestopiš, kjerkoli 
se ti ustavi pogled, odpovsod ti zastrmi v lice tuj svet, ki ti v 
svojih globočinah ostane skrit na vekomaj. Govoriš s svojim bratom, 
ali beseda je votel zvok, ne razodene ničesar; umolkneta, spogledata 
se plalio ter povesita oči, da bi ponevedoma ne izdala driig dru- 
gemu, kar hranita skopuško v devetkrat zaklenjenem dnu srca. Sam 
si, človek, na tem božjem svetu ! Svet med svetovi. Ce se ti po- 
sreči, kar se ni še nikomur, da razglobiš poslednje skrivnosti enega 
samega teh svetov, ti jih ostane še miljarda neznanih. Zatorej ne 
išči brezkoristnega spoznanja ; glej edinole, da se ob nobenega 
pretrdo ne zadeneš ter se ob njegovem oklepu ne zdrobiš! . . . 

Pavel Negoda je krenil preko širokega pasu na ono strán, tja, 
kjer je pod zelenim Galitzinbergom in pod prisojno Sophienalpo 
zgrmadeno in zveriženo ogromno, mračno mesto snženjstva, uboštva, 
gladu in grelia. Cesta, po kateri se je bil nameril, je bila široká in 
ravna, kakor s črtalnikoni potegnjena práv do vznožja hribov, do 
tiste razdrapane, ilovnate pustinje, ki je bila nekoč trávnik, dokler 
je ni dosegel strupeni žar mesta. Na obeh straneh ceste so se ne- 
pregledno vrstile mrke, trinadstropne liiše; večinoma so bile še 
nove, nekatere še ncdograjene; toda navidez so bile vse že stoletne, 
nadebelo zaprasene in okajene; glad in greh bi udarila svoj črni 
pečat na samo mramorno palačo. 

„Ein Zimmer zu vermieten . . . ciii Kabinet zu vergeben . . . 
ein Bett fiir einen Herrn . . . zwei Betten ..." 

Na vsakih liišnih vrátili je viselo po dvoje, po troje listkov. 
Pavel Negoda je vsakega posebej tako pazijivo in natanko bral, 
kakor da je bilo tam že zapisano, kakšna da je izba, tesná ali pro- 
storna, svetla ali mračna, če je pohištvo zelo siromašno, od stari- 
narjev in sosedov po naključju na kup znešeno, če je postelja 
snažna, če je stenic veliko ali malo, kakšna da je gospodinja, če 



Ivan Cankar: Ottakring. 



je priljudna in postrežljiva, če je stará ali mlada, če je okrogla, 
smehljajoča, zgovorna vdova, ali če ima moža pijanca in kopo 
umazanih, razcapanih, venomer kričečih otrok. Zares je bilo na 
listkih marsikaj zanimivega ; en sam stavek je pač bil, púst in kratek, 
ali bil je naslov za dolgo povest . . . „Zwei Betten!" . . . Kako 
žive ti Ijudje, kdo so? Dvoje postelj bi oddali; kje leže sami? Na 
tleh pač, na slamnicali, vsivprek, moški, ženské in otroci; moški 
kolnejo in kvantajo, ženské tarnajo in opravljajo, otroci kriče . . . 
Ugledal je celo listek, na katerem je bilo napisano : „Ein billiges 
Bett, auch fíir zwei Herren!",.. Postelja za dva gospoda! Kakšna 
je tista postelja in kdo, odkod sta tista dva gospoda, ki bi bila 
zadovoljna z eno samo posteljo? Tam kje na dvorišču je izba, 
smrdeča po žganju, po jetiki in po otrocih. Deset ali dvanajst Ijudi 
prenocuje v tej izbi ; težko jih je prešteti, ker leže v klopkali in 
gručah po vseh kotih, vzdolž in počez, kakor že je, glava ob glavi, 
noge vsekrižem ; človek bi se ozrl proti stropu, če ni še tam na 
kakšen način pripeta blazina. In vendar je prostora še za dvoje 
gospodov; kje pač? Pod mizo ne, ker rnize ni ! Ali gospoda bosta 
dobila svojo slamnico, kjerkoli že; počívala bosta, trudna od vsega, 
hropla strup iz bolnih pljuč; nevoščljiva si bosta za odejo, sporekla 
pa se ne bosta nikoli, ker sta si brata v prokletstvu ; in tako brat- 
stvo drži! — Pavel Negoda si je ogledal hišo od zunaj ; ogromno 
trinadstropno poslopje, vse posuto z bahavimi, neokusnimi štuka- 
turami; nekateri akantovi listi so bili odkrnjeni, obložení pa so bili 
vsi z debelo plastjo prahu. „Kakor plesalka v predmestni beznici: 
našminkana in zlepotičena se vrti v šumečem, bleščečem krilcu ter 
razkazuje suha bedra, smrdi pa po kugi in kvargljih!" - 

Ni se mu mudilo; bolj je ogledaval nego iskal. Daleč je bilo 
še do večera. Jesensko solnce se je upiralo v najvišja okna; in 
zasvetila so se v veseli zlati lúči celo ta mračna okna, podobná 
udrtim očem jetičnega človeka. 

Bral je na listku, da je v najem soba „za visokošolca". 

„To se pravi naravnost govoriti ! Čeprav smo zaradi neugodnih 
razmer prisiljeni, da stanujemo v teh za našo izobrazbo in za naš 
stan ne popolnoma primernih krajih in da ponujamo sobo v najem, 
vendarle ne maramo za gostača kakšnega potepuha pocestnega ! . . . 
Treba je pogledati, čemu si žele visokošolca in nikogar drugega!" 

Napotil se je v tretje nadstropje in je pozvonil. Odprla mu je 
starikava suhljata, črno oblečená ženská in ga je prcinerila s strogim, 
neprijaznim pogledom od glave do nog. 



6 Ivan Cankar; OttakrinR. 

„Ali je tukaj soba v najem ... za visokošolca?" 

„Ťukaj, prosim!" 

Odprla je diiri v izbo. 

„Fani !" 

Pred klavirjem je sedelo mlado dekle. Spogledali sta se za 
kratek hip, nato pa je dekle naralilo odkimalo. Starká je bila v 
ocitni zadregi. 

„Oprostite . . . pozabila sem . . . moja hčerka je danes zjutraj, 
ko sem bila na trgu ..." 

„Ali mama . . . kaj pa to zanima gospoda?" 

„Nič ne de . . . nič ne de, milostivá!" je hitel Pavel Negoda 
in smeh ga je dusil. Na stopnicah se je tlesknil z dlanjo po čelu 
ter se veselo zasmejal. 

„Kaj pa je bilo treba še gledati? Saj bi si bil lahko mislil!... 
Za visokošolca! ... Ali fánt je bil premalo čeden ! ... Oj dekle, 
dekle, ne bodi tako onegasto! Mlado si in neízkiišeno, še cmerilo 
se boš za menoj in za slabšími od mene, pa ga ne bo od nikoder, 
da bi pozvonil! . . . Navsezadnje ... tak res nisem, da bi šolarice 
gledale za menoj!" 

Prišel je mimo brivnice in je stopil pred ogledalo ob vratih. 
Videl je slokega, „za lase kvišku potegnjenega" fanta; tudi ozkolični, 
golobradi obraz je bil nekako „potegnjen" ; oči so gledale preplašene 
in začudene, roke so štrlele dolge in nerodne iz prekratkih rokavov. 
Obleka je visela na njem olilapno in cunjasto kakor na kolu. 

„Nákaza!" je zamahnil zlovoljen. „Kje si ukradel to suknjo, ki 
ni bila merjena zate? Saj si ves kakor . . . ukradena suknja! Ves, 
še v duši!" 

Odklonilo ga je neznano dekle, nič preveč lepo in najbrž tudi 
nič preveč pametno. Smejal se je naglas, ali vendar si sam ni utajil 
da ga je bilo ob tistem zaničljivem odkimanju nekaj zbodlo in za- 
bolelo. „Se psu ni práv, če ga postrani pogledaš!" Zazdel se je 
sam sebi zopern, neroden in neumen. 

„Kaj bi prcmišljeval in iskal, kam da naj se prištulim, med 
kakšne Ijudi! Kamorkoli pridem, povsod bom napoti, nikjer zaželjen, 
nikomur drag!" 

Začel si je ogledovati ženské, ki jili je srečaval. Ni jili bilo 
nniogo, mlade in lepc skoraj nobene. Kolikor je v telí krajili mla- 
dosti in lepote, je práv posebne vrste. Uvela je, še predno je bila 
dozorela; mladosti samé ni vcč, lepote ne; le sled je še, le spomin. 
Spomin na nekaj, kar bi moralo biti resnično in živo po vsej božji 



Ivan Cankar: Ottakring. 



pravici, pa je bilo zadušeno v kali. Otroci so se podili po česti, 
kričali so, igrali iii lovili, kakor vsi drugi otroci; toda obrazi so bili 
prestari, preohlapni, preveč izkušeni ; „v strupenem prahu so po- 
valjani", je pomislil Pavel Negoda in hlad mu je spreletel srce. In 
strah : „Kaj sem jim podoben, da me je gnalo mednje?" 

Prišla mu je naproti mlada ženská, zelo drobná in nežná, v 
život in lica še otrok, v izraz oči in ustnic že dozorela ženská, ki 
je bila spoznala življenje ter ga z grenkim smehljajem zavrgla. Ko 
je šla tik mimo, ga je pogledala izpod težkih las naravnost in na- 
tanko; zdelo se mu je celo, da ga je bila pozdravila, čeprav le 
mimogrede, le v razmišljenosti, morda ob spominu na koga drugega. 
Razveselil se je in lažje mu je bilo. 

„Zahvaljena za pozdrav, pa če si ga dala ponevedoma, ob 
spominu na onega drugega, ki je bil šel in ga več ne bo ! . . . Sestra 
si mi v duši, nič drugače ni ! Sorodniki se spoznajo na prvi pogled, 
čeprav se niso videli svoj živ dan. Nekje je skrivno znamenje, zašije 
iz oči, pokliče na ustnice tih smehljaj. Srečujemo se po naključju, 
ne vemo si imena. pa vendar je med nami zvestejša vez, nego med 
brati in sestrami po krvi!" 

Zablodil je v tesno, pusto ulico. Hiše so bile tam starinske, 
nizke in dolge, morda poslednji ostanki izza vaških časov. Tuintam 
se je bila razmahnila med njimi ogromna fabrika s slokimi, začrnelimi 
dimniki. Na križišču ulic se je prikázala časih razsežna jasa, ki je 
bila od daleč parku podobná; krivenčastih, golih, zaprašenih dreves, 
samo spomin mladosti in lepote, okamenelo senco življenja, ki ga 
nikoli bilo ni. Zapihal je veter in ves grozotni park s pesternami, 
vozički in otroci je bil závit v rumenkast, zadušljiv prah. 

Z vegastih vrat pritlične, sajaste hiše ga je klical nápis: 

„Ein Gabinet zu fermiten !" 

Papir se je svetil od masti; najbrž je bila nekoč slanina zavitá 
vanj. Pisava je bila okorna, težka roka se je bila trudoma poizkušala 
na papirju. 

Šel je po dolgi veži ter prišel na prostorno dvorišče, z okroglim, 
spolskim kamenjem postlano in prepreženo s črnimi lužami pomij. 
Na obeh straneh dvorišča so se vrstile duri ; nekatere so bile odprte 
in smrdelo je po neopranem, v blato, žganje in bolezen zakrknjenem 
ubostvu ; otroci so vreščali, ženské so se prepirale s cvilečimi 
giasovi. 

„Na prvé duri potrkam!" je rekel Pavel Negoda in je tako storil. 

„Kaj bi radi?" 



Ivan Cankar; Ottakrinj^. 



Na pragu se je prikázal postareii dedec, v copatah in golorok. 
Na razgubano čelo so mu padali v kuštrih sivi lasje, gledal je 
napol osorno, napol začudeno, v črni, smolasti roki je držal škorenj. 

„Ali bi vi dali kabinet v najem?" 

„Bi . . . ampak ..." 

Premeril ga je nezaupno in v zadregi. 

„Bi že . . . ampak kabinet še ni čisto v redii ... saj lahko 
pogledate!" 

Šla sta preko dvorišča na drugo strán ; tam je starec odprl 
nizke duri ter pokazal v izbo, ki je bila popolnoma prazna. 

„Glejte . . . saj sem rekel, da še ni čisto urejena! Ampak do 
noci bomo že napravili, bomo že napravili!" 

Izba je bila podobná vlažnému brlogu. Nekdo jo je bil za silo 
in le površno pobelil; stene so bile lisaste, tla so bila z ometom 
posuta in od apna oškropljena. Ob durih je bilo vdelano okence z 
eno samo šipo. Zgodaj jeseni je bilo, toda izba je bila tako mrzia, 
da je Pavel Negoda zašklepetal z zobmi. 

„Kaj tukaj . . . da bi človek spal?" je vprašal ponevedoma. 

„Zdaj še ni postelje, saj sem rekel! Pa jo koj privlečem ! Do 
noci bo vse urejeno, kakor se spodobi!" 

„Pridem . . . pridem!" je hitel Pavel Negoda. Mudilo sc mu 
je na široko cesto, kamor je sijalo solnce, Legel mu je bil mraz 
na dušo. 

„Tudi v brlogih spe Ijudje, rode se, Ijubijo se in mrjo. Ali 
se vsemu tému tudi pravi življenje, tej črni strahoti od prvé do 
zadnje ure? Življenje je, in kdo vé, morda je ta črna grozota še 
posuta z /latimi cekini, z radostjo, ki je ne poznám; vse toplejše 
in milejše sijejo zvezde na temneni nebu. 

Ze se je mračilo; tudi široká cesta je bila v senci, le od vi- 
sokih streh in od dinniikov je odsevala večerná zarja. Ulice so bile 
glasnejše, zmerom bolj obljudene. Delavci so se vracali v gručali 
iz fabrik in delavnic, ženské so postajale na pragih in v vežah. 
Zdelo se mu je, da je na vseli obrazih nekaj veselega, mimo za- 
dovoljnega — počitek po delu, odrešenje od suženjstva, ura samo- 
svoja; še skrb, neusmiljcna kovačnica, ustavi časih svoje kladivo in 
zadremije. 

Začutil je utrujenoäl, ne toliko od dolgega romanja, kakor od 
hudih in žalostnili misii, ki so mu sršele v dušo iz vsakega kóta, 
iz vsake veže, s sinega zidovja in s strmih streh, od vsakega obraza 
in iz vsakih oči. Potrie so ga in ga razveselile, potisnile ga ob tla 



Ivan Cankar: Ottakring. 



in ga povzdignile, ali zbegale so ga do kraja, dale mu v srce neza- 
upnost in plahost. 

Namenil se je nakrátko, da pozvoni ob najbližjih durili ter da 
ostane tam. „Saj je vseeno! Kjerkoli se ustanovím, bom tujec, 
vsiljenec . . . če je nanovo pobeljen brlog, ali če je soba za viso- 
košolca!" — 

„Ein Kabinet ist fur einen Herrn zu vergeben!" — 

„To je jasno, brez ovinkov, brez posebnih zahtev in brez 
posebnih obljub!" 

Pisava je bila šolarska, natančna in pravilna; po snažnih, 
umerjenih, skoraj plahih potezah je bila pisava šolarice, ne šolarja. 
V veži je stala debelušna ženská z brezovo metlo v roki. Pogledala 
ga je osorno, ne^nanca, ki je bil vstopil upognjen ter se neodločno 
oziral po durih in stopnicah. 

„Kaj pa bi . . . koga pa iščete?" 

„Ali ni v tej hiši kabinet v najem?" 

„Je . . , tam gori!" je pokazala s palcem preko ráme. 

Šel je počasi po stopnicah. Ni šel več ogledavat zaradi rado- 
vednosti in zábave, temveč zdelo se mu je samenu, da gre naravnost 
domov, da je bilo vse prejšnje romanje zgolj pohajkovanje brez 
cilja in da je bila pripravljena zanj prijazna izba, za katero je ves 
čas vedel in ki jo je poznal že od zdavnaj. 

Pozvonil je v drugem nadstropju ob steklenih kuhinjskih durih, 
ki se niso koj odprle. 

„Potrpíte malo!" je zaklical od znotraj ženski glas. 

„Kaj smo res že tako domáci?" se je nasmehnil Pavel 
Negoda. 

Odklenlla mu je ženská, ki si je bila za silo ogrnila z oliračo 
roke in ranieni; lasje so bili še mokri in so se sprijemali na čelu 
in ob sencih. Smehljala se je v zadregi. Pravkar umita in utrta lica 
30 žehtela toploto, črne oči so gledale zvedavo in skoraj razposajeno 
izpod gosposko vzbočenih obrvi. 

„Saj je tukaj ... ali nisem práv prišel?" se je poklonil. 

„Seveda je . . . kar naprej stopite! Koj pridem, da si le bluzo 
oblečem!" 

Stopil je proti durini, pa ni vedel, kaj da bi. 

„Kar odprite, saj sta le obadva pamža notri!" 

Ko je stopil v izbo, se mu je zabteščalo pred očmi; od na- 
sprotne nižje strehe se je bila čudežno odbila večerná zarja ter 
udarila naravnost skozi okna. 



10 Ivan Cankar: Ottakring. 



Na zofi za inizo je sedelo dvoje otrok, dekletce in deček. Obraz 
dekletca je bil ves v lúči, lasje so bili pozlačeni, solnčni žarki so 
se smejali iz inežikajočih oči, poigravali se na ustnicah. Deček je 
bil v senci; niegove oči so bile veliké, temne in razumne, obraz 
je bil ozek in bied. 

Pogledala sta ga radovedno in šlo jinia je na smeli, ker je 
bila večerná zarja napravila nebeško glorijo iz pšeničnih las Pavla 
Negode. 

Gospodinja je prišla koj za njini. 

„Kaj se smejeta? Čemu ne pozdravila gospoda? Ne zanierite, 
gospod, preneumna sta še, preveč razposajena, nobena šiba ne 
pomaga nič! . . . Tam je izba, te duri so! Hodili boste skozi ku- 
liinjo in skozi našo sobo, ali saj tako ne boste vodili deklet in 
pijancev seboj !" 

„Kako to veste?" se je nasmehnil. 

„Na obrazu vam je zapisano!" se je nasmehnila tudi ona. 
„Poglejte si izbo! Če vam bo povšeči, kar ostanite! Prazna je že 
mešec dni!" 

„Ostanem!" je rekel, komaj da je bil prestopil prag. 

Izba je bila podobná vsem študentovskim izbam, kolikor jih je 
Pavel Negoda kdaj videl. Zadaj ob steni postelja, ob oknu miza, 
pred mizo stôl, kraj duri starinska zofa. Sorodne so si te izbe druga 
drugi; ali vendar stanuje človek v eni le štirinajst dni, pa mu je 
kakor lastni obraz v ogledalu: bližnja in daljna, draga in priskutna, 
vse hkrati. Zabledele rože na stenali, strahotni ornament! na stropu 
so mu Ijubice in so mu znanci. Z resnimi očmi so gledali nanj, 
kadar se je bil zaklenil s svojo tovarišico bridkostjo in poslušali so 
verno také povesti, ki bi jih bil drugače ne pravil nikomur. 

Ko je bil sam, je legel na zofo ; noge so ga ščemele, v glavi 
mu je kljuvalo. Bránil je mislim, lastavicam; ali dale se niso pri- 
kleniti, planile so v domovino, lačne in žejne, kakor da so bile 
čakale že dolgo na to rešno uro . . . 

Narahlo je potrkalo na duri. Gospodinja je stopila v izbo ter 
mu je prinesla močno dišečega čaja. 

„Ne zamerite, gospod, da vam posladini ta prvi večer!" 




A. Labud: Na oklicih. 11 



A. Labud: 



Na oklicih. 



Na vaši je zvonilo k deseti maši. Lojze je prignal kravo s paše 
in jo vlekel na vrvi h koritu. Dasi je bila Lisa majhna in 
Lojze močan, da bi mu človek prisodil rajši petnajst let nego dva- 
najst, je vendar obveljala njena trma: zavlekla ga je práv do vrtne 
ograje in dregnila z desnim skokom tako hudo v nizko breskev, 
da je vonjavo, lilasto cvetje v hipnem, gostem metežu obsulo Liso 
in pastirja. 

„Kaj ti pravim, da boš vse potresel, preden se zarodi," se je 
budoval oče izpod strehe skozi majhno okence. 

„Naganjajte si jo sami," je Lojze jezno izpustil vrv, da je Lisa 
v kótu z rebri privábila tudi izpod mlade češnje še gostejšo ploho 
dehtečih snežink. 

„Čakaj, mrhá!" je zagrozilo izpod strehe. 

Lisa se je sama približala koritu. Lojze je pobral zopet vrv 
in prižvižgaval polglasno kravinemu pitju, kakor se je bil naučil od 
sosedovega hlapca. 

Pod streho so zaškripale vegaste stopnice in na njih se je 
prikázal oče, upognjen pod veliko, težko vrečo. Med tednom je 
težačil v mestu, ob nedeljah se je pobrigal za svoje skromno go- 
spodarstvo in že blizu leto dni tudi za gospodinjstvo. 

„Spoti, Milka!" je zaklical deklici, ki se je na zadnji stopnici 
igrala z macko. Prisopel je mimo nje, vrgel breme na tla, odvezal 
vrečo in jo zvrnil, da se je nekaj krompirjev zatrkljalo skoro do 
korita. 

Mačka je smuknila Milki iz rok in šinila skozi ograjo na vrt. 

„Tata, zakaj žvižga Lojze, kadar pije Lisa?" je vprašala Milka. 

„Da bolj mirno pije." 

„Zakaj pije bolj mirno?" 

„Vprašaj Liso I" 

Milka je stopila h koritu in gledala kravi v gobec. 

„Iz ušes ji padajo rože," je tlesknila z rokami, ko se je kravi 
iz nagnjenih uhljev vsulo v vodo breskovo in češnjevo cvetje, ki se 
je bilo prej naletelo v njih. 

Krava je dvignila glavo in ošinila Milko z omalovažujočim 
pogledom, češ : pravo čudo, če mi iz ušes padajo rože. 



12 A. Labud: Na oklicih. 



„Strán! Kolikokrat sem ti že rekel, da ne inoti, kadar pije," je 
Lojze zamahnil z bičem proti sestri in jo ošvrknil po bosih nogah. 

„Poveni mami, povem mami," je Milka zajokala in zbežala. 

Mama je počivala že skoro leto dni pod rušo, Milka pa je ostala 
tudi zdaj pri svojem starem vzkliku proti bratovi násilnosti. 

Oče je obljubil, da prime Lojzeta za ušesa in ga otepe krog 
žida. Lojze se je obljubi zaničljivo nasmehnil, ker kako naj ga otepe, 
če sta oba skoro enako veliká? 

Na vaši je pobobneval samo še veliki zvon v zadnjih nihajih. 

„Žef, kaj toliko mečkaš? Zamudiš mašo," je zaklical oče v hišo. 

Žef je stopil v sokolski obleki na prag. 

„Nimaš bolj spodobnili cunj?" je godrnjal oče. 

,.Po maši imamo vaje." 

„Po maši prideš domu, da preberemo do kosila ta krompir." 

„Če ga ne do kosila, ga preberemo po kosilu. Zadnje dni pred 
veselico ne morem izostajati." 

Oče je izrazil željo, naj bi vrag odnesel veselico in sokole. 
„Jaz sem oče, jaz ukážem !" 

Žef ni oporekal. Izginil je za hišo, premeril dvorišče in se 
napotil proti cerkvi. S šestnajstim letom se je bil udinjal v fužini 
in ker so mu po dveh letih že drugič povišali plačo, se je za 
očetove besede malo menil. Oče je tudi le še nekam navidezno 
ukazoval in zahteval, ker bi se pač ne spodobilo, da bi se napram 
osemnajstletnemu sinú že odpovedal očetovskim pravicam. Žefova 
svojeglavost ga ni preveč jezila, ker je Žef vendar kázal zmisel za 
hišo: razen par kron na teden za sokolsko obleko in kaj malega 
za svoje fantovanje je izročal vso plačo očetu. 

Lojze je v hlevu privezal kravo in se vrnil h krompirju, ki ga 
je oče iztresel iz vrece. 

„Jaz grem k teti, da me oplete," je rekla Milka. 

„Popoldne," je odločil oče. „Zdaj bomo prebirali." 

„Jaz ne znám, nisem še nikoli," se je bránila Milka. 

„Ti pokažem. Počeni poleg mene; bova metala oba v en kos, 
da mi ne zamešaš predrobnega vmes." 

Na drugi stráni se je Lojze lotil kúpa z obema rokama : 

„Pri meni se bo kup hitreje umikal. Milka bo še vas motila, 
Milka najjgrc k teti." 

„Ne, ne, ne grem." Veselilo jo je, da more pod očetovo zaščito 
nasprotovati Lojzetu. 



A. Labud: Na'oklicih. 13 



„Ne prehitro," je krotil oče oba. „Ti Lojze zajemaš po tri, 
štiri hkrati ... Ta ni za prodaj, ta tudi ne," je brskal v Lojzetovem 
košu. „Puščaj rajši več na tleh, saj ne gori za tabo." 

Ko je kup do cela uplahnil, je stopil znova na kaščo in velel 
pobrati med tem drobiž. 

Lojze je dvignil poln koš in Milka mu je držala prazno vrečo. 
Vsul je tako nerodno, da je padlo več na tla nego v vrečo. 

„Kako držiš," jo je sunil. 

„Povem mami, povem mami," je Milka zbežala za hišo. 

„Zakaj se zmerom tepeta?" ju je kregal oče, ko se je vrnil z 
novim bremenom. „Pripeljati sem vam mislil novo mamo, a če pôjde 
tako naprej, ne bo nič. 

„Meni je vseeno," je menil Lojze. 

„Jih dobiš po zobeh, če boš imel také besede," je grozil oče. 

„Ali bo znala nová mama tudi tako opletati kakor prejšnja?" 
je poizvedovala Milka. „Teta ne zna nič; teta vleče, da me vse 
boli, in še zajokati ne smem." 

„Še boij nego prejšnja zna, še bolj." Oče je vzel Milko na 
kolena in jo gladil po laseh. 

„O ne bolj," je ugovarjala Milka. 

„Boš videla. Če boš pridna, pojdeva drevi k njej." 

„Daleč?" je vprašal Lojze. 

„Na Pilošče. 

„Tata, jaz ne pôjdem k teti ; naj me oplete nová mama že 
danes," je predlagala Milka. 

„Zdaj ni še naša, kadar bo naša, potem — " je odklanjal oče. 

„Cigava pa je?" se je zanimal Lojze. „Stavim, da uganem." 

„Daj," se je smejal oče. 

„Beletova." 

Oče je odkimal. 

„Še snoči ste bili tam," je dokazoval Lojze. 

„Pri Beletovih sem iskal brano." 

„Čigava torej? 

„Ti pove Milka nocoj." 

„Nič mu ne povem, ker me zmerom tepe, se je oglasila Milka. 

„Ko pride nová mama, te ne bo več tepel," jo je tolažil oče. 

„Bomo videli ... ali bo nová mama tako močna kakor jaz," 
se je muzal Lojze. 

„Tata, ali je nová mama močna?" je vprašala Milka. 

„Za dva Lojzeta. Ta te bo že bránila." 



14 A. Labud: Na oklicih. 



„Oplesti pa nie mora že danes — jo bom prosila." 

,Ne, danes pôjdeš v novem krilu z mano, lepo opletena. Ce 
boš zadosti lepa, pride nová mama k nam, drugače ne." 

„Kdaj pride?" je vprašal Lojze. 

„Kadar pripeljemo bálo." 

„Kdaj pripeljemo bálo?" 

„Kadar pojdemo ponjo." 

„Kdaj pojdemo ponjo?" 

„Kadar privežemo kokos na jarem." 

„Kdaj privežemo kokos na jarem?" 

„Kadar bo hiša pobeljena." 

„Kdaj bo hiša pobeljena?" 

„Kadar bo krompir prebran." 

„Krompir bo še danes prebran ^ to vrečo sem ga čisto sam." 

Ob tem očitku je oče spustil Milko s kolen in planiľmladostno 
proti stopnicani po novo vrečo. 

„Da se mi zopet ne stepeta," je sváril z vrhá. 

Vreca se je vrstila za vrečo, delo je šlo urno izpod rok. Lojze 
in Milka se nista več prepirala in tepla. 

„Še dve sta na kašči," je oznanil oče, ko je zazvonilo poldne. 

„Za Žefa," je pokazal Lojze za hišo. 

„Kod hodiš tako dolgo?" se je obrnil oče k Žefu. 

„Niso nas pustili prej. Cela vrsta jih je, ki ne zmorejo niti 
ramenske stoje - in veselica je pred vráti." 

„Preobleci se hitro, ti ramenska stoja stojasta, pa ogenj na- 
praví, da si kaj skuhamo," je ukazoval oče. 

Žeť je izginil v hišo in kmalu nato v navadni obleki cepil 
drva na pragu. 

„Jaz dobim novo mamo," se je pohvalila Milka proti Žefu. 

„Jaz tudi ; misliš, da sama ti?" jo je zbadal Lojze. 

„Jaz tudi," se je zasmejal Žef. „V cerkvi sem slišal oklice," 
se je obrnil proti očetu, kakor bi pričakoval pojasnila. 

„Lojzetu in Milki sem že povedal, zdaj povem še tebi," je 
začel oče resno. 

„Meni ne boste dosti novega povedali — kdaj sem že vedel !" 

„Ti vse naprej veš," je godrnjal oče. „Posebno tebi priporočam 
kot najstarejšemu . . . da ji porečete ,vi' in ,mama', kakorjse spo- 
dobi." 

„Ko pride, bomo videli, če bo šlo," se je smehljal Žef, 

„Če ne bo šlo, te poučim drugače." 



A. Labud: Na oklicih. 15 



„Fantje pravijo deklinam zmeroni ,ti', tudi če ima fánt osem- 
najst let in deklina osemindvajset," je utemeljeval Žef. 

„Ti dam že jaz fanta in deklino, da boš pomnil." 

„Še zadnji púst sem plesal ž njo." 

„Prihodnjega ne boš več." 

„Bom pa na njeni poroki." 

„Tisto lahko." 

Med kosilom je oče zopet pripravljal pot nevešti: 

„Brez ženské v hiši ne morcmo biti. Kdo naj kuha, kdo naj 
pere, opravlja živino, skrbi za vrt? Ťukaj smo blizu mesta — vrt 
mora biti. To leto, kar nam raste tráva v njem namesto zelenjave, 
smo za par sto kroii na izgubi. In ta bo skrbna ženská, delavna, 
Tudi šivati zna, ima stroj. Doma so obljubili, da ga sme vzeti s 
seboj, ne da bi ga všteli v doto. In otrok je vajena, tudi odraslih. 
Živi pri bratú, drži pol hiše pokoncu." Govoril je zmerom proti Žefu. 
Samo pred njim jo je še moral braniti. Milka jo je brž sprejeia, 
tudi Lojze se je ni bránil, edino Žef je kázal, da bi rad plesal ž njo. 

„Saj ne rečem nič," se je vdal Žef. „Zame je zadosti, če zna 
kuhati." 

„Zame pa to ni zadosti. Sem te kaj vprašal po tem? Ali sem 
jaz tvoj sin, ali si ti moj? .lajčja lupina se ga še drži, pa bi se 
mrhá sita kregala z mano. Če ukážem, da ji pcrečeš ,vi', ji porečeš 
,vi' — in mir besedi !" 

„Dobro, dobro, ji porečem ,vi'. Se je že privadimo, če se bo 
znala ona nas privaditi." 

Očetu se je zdelo, da Žef še zmerom ne govori zadosti spošt- 
Ijivo o njegovi nevešti. A čutil je tudi, da je bila ura za te vrste 
pouk nerodno izbrana. Pomislil je, da bo še dobrega pol meseca 
na oklicih. V tem času že vtepe o tej reči tudi Žefu drugačne názore 
v glavo. 

Zvečer je oče po skupni molitvi pritaknil kakor zmerom „še 
en očenaš in eno češčenamarijo za rajnko mamo." 

„Za novo mamo nič?" je dostavil Žef. Ko so domolili, je 
pobral klobúk na ognjišču in odšel na vas. 




Ifi Vladimir Knaflič: Giovanni Boccaccio. 

Vladimír Knaflič: 

Giovanni Boccaccio. 

v 

Seststoletnico rojstva Giovaniiija Boccaccia je staroslávna Firenca 
slávila s primernim sijajem, vendar se s tem slavjem še ni 
dovolj oddolžila eiiemu največjili sinov renezančne Italije in členu 
klasičnega trozvezdja: Dante, Petrarca, Boccaccio. To trozvezdje je 
mejnik italijanskega preporoda, nositelj národne misii in oblikovalec 
uinetnosti, — proslavilo je pred vsem to veličastno Firenco, kjer so 
živeli vsi trije však ob svojem času ter jo zapustili, ker jih je zadela 
podobná usoda. 

Po sodobni sodbi Danteja občudujejo, Petrarco hvalijo, Boc- 
caccia čitajo. Ni se čuditi, da je taká sodba kritike in občinstva dala 
prednosť Boccacciu, saj so zadovoljili njegovi spisi vse panoge bralcev. 
Zadovoljna sta bila slovstvenik in jezikoslovec, zadovoljna kultúrni 
zgodovinar in folklorist, zadovoljna zlasti stilist in umetnik. Zado- 
voljni so bili pa tudi oni drugi, tako vsi, ki radi bero kaj zabavnega ; 
zadovoljni so torej bili vitezi, trgovci, učenjaki in navadni Ijudjc 
renezanse, rokokoja in empira pa gori do našili dni, še bolj morda 
njihove cenjene dáme. Zadovoljen je bil lahki narodič umetnikov, 
slikarjev, pesnikov in kiparjev, ki je našel v Boccacciu bogato za- 
kladnico posnemanja in inspiracije, zadovoljni so bili končno vsi, ki 
mislijo, da imajo v zakupu javno nravnost in ki se, docela logično, 
vneto trudijo, da slede vsem pojavom nenravnosti. Vsi tu navedeni 
in še mnogi drugi so do današnjih dni z úžitkom prebirali Boc- 
cacciove spise, kar so jili dosegli, najbolj seve njegovo glavno delo, 
U Decameron. Jasno je, da užitek vseh ni bil in ni mogel biti 
enak, saj se vsi ti bralci razlikujejo po vrstah, v katere spadajo. 
Boccacciovi spisi so namenjeni umstveno izobraženemu občinstvu. 

Literatúra: J. Bernhardt, Die Kiiltiir d. Renaissance in Italien. - Sct- 
tcmbrini, Lezioni di letteratura italiana. Lubl< e-Se m ra u , D. Kunst d. Re- 
naissanre in italien. Milivoj Šrepel. Preporod u Italiji u XV. i XVI. stoiječu. 
Francesco Costéro, Predgovor k izdaji .Decamerona" v „Bibl. class. econ". 
iz l<oje -SO tudi ternu spisu siedcči prcvodi. Albert Wesselski, Predgovor v 
.Inseľ-izdaji. Za študij rcnczansc sc priporoča : Za úvod gori citirano delo Milivoja 
Šrepla, Mat Hrv. 1899; glavno cit. Burkhardt, za upodabljajočo umetnost 
Lubke-Scmrau; írancosko: Moonier.La Renaissance de Dante a Luther, 
Sismondi, Histoire de la litterature i^aliejine; itaiijansko: Machiavelli, Storia 
fiorentina, Boccaccio. Vitá di Dante, Baldelli, Vitá di Giovanni Boccacci, 
Foscolo, Discorsi storici sul Decamcrone, in cela vrsta modernih del, med njimi 
tudi G. Grôber, Ober dic Quellen von B.s Dekameron (1913). 



Vladimír Knaflič: Giovanni Boccaccio. 



takému, ki zna poleg zábave visoko ceniti lep jezik, izbran slog, 
umetniško opisovanje dogodkov, skratka umetniško formo. Takih 
bralcev je bilo vsekdar najmanj. Druga, najštevilnejša vrsta je ona, 
ki čita samo za zabavo, umetniške forme niti ne opazi in odloži 
knjigo s širokim smehom, nasičena, toda brez hlimbe. Tretja vrsta 
so pa oni, ki Boccaccia na tihem čitajo, javno pa se zgražajo nad 
njim in vsakomur, ki je ž njim v kakršnikoli zvezi. Ta vrsta Ijudi 
se je že kmalu po Boccacciovi smrti jela znašati nad njegovim delom, 
in šepetajo si, da še ni izumrla. Biser pa ostane biser, tudi če 
slučajno leži v svinjskem koritu, Hudo je le to, da ti ijudje enačijo 
delo, kakor je Decameron, z onimi drugimi, ki so res pisani le iz 
špekulacije na živce in dobiček. Toda Boccaccio ni edini, ki mora 
trpeti tako sodbo in obsodbo nravstvenih evnuhov. Boccacciova sláva 
se pa le širi in bo ostala večná s slavo Danteja, Petrarce in vseh 
drugih velmož vseh národov in časov, ki so pomagali, da je člo- 
veštvo vredno življenja. 

Govoriti o pesniku Decamerona izcrpno, pokazati vse prilike, 
v katerih je živel in delal in iz kojih ga smemo presojati, bi po- 
menilo govoriti o veličastni dobi italijanske renezanse, o političnih 
in gospodarskih, etičnih in vzgojnih, moralnih in društvenih prilikah 
one dobe. O teh prilikah so se písali že íolijanti, pa vedno še ona 
doba ni premerjena do dna. Tudi ta esej ne more imeti namena, 
pokazati natančno vse obiležje dveh ali več stoletij, marveč hoče le 
nekoliko opisati pesnika,njegovo delo in njegovo dobo 
ter pokazati človeški bližjega moža, po krivem razkričanega za ne- 
nravneža, ki je pa bil v resnici velik ženij, sin ženijalne dobe. 

Giovanni Boccaccio je po kraju rojstva Parižan. Francosko 
prestolnico je pozdravil novorojenček 1. 1313., — za dan in uro ne 
ve nihče. Tudi o njegovi materi ni mnogo znanega. Vse, kar vemo, 
so bolj domneve na podlagi raznih opisov detinstva v njegovih 
spisih. Gotovo je le, da je bila njegova mati Parižanka, najbrže 
vdovica, v katero se je zaljubil Boccacciov oče Giovanni Boccaccio 
di Chellino. Ta otec je bil ugleden firentinski trgovec, ki je na takrat 
običajni način potovaje trgoval ter obhodil — italijanski potujoči 
trgovci renezanse so svetovno znani — vso Italijo in vso Francijo. 
Zdi se, da je Giovannijeva mati ob pôrodu umrla, ali da se je njena 
zveza z očetom pretrgala, vemo le, da je otec vzel Giovannija seboj 
v Italijo, v Certaldo, mesto, ki dolguje svojo današnjo slavo ternu 
novodošlecu. V Certaldu je stari Boccaccio imel manjše posestvo, 
tam je počival, kadar se je vracal od svojih trgovskih opravkov. 

Ljubljanski Zvon" XXXIV 1914. 1. 2 



18 Vladimír Knaflič: Giovanni Boccaccio. 

Nadaijna dečkova usoda je podobná usodi tolikih veleumov 
kiijiževnosti. Oče trgovec je hotel sinka vzgojiti za isti dobičkanosni 
stan. Skrbel je sicer, da dobi mladi Giovanni boljšo vzgojo, nego 
njegovi vrstniki. Dal ga je v vzgojo znamenitému firenškemu gra- 
matiku in slovstveniku, po imcnu Giovanni Zenobio delia Stráda, 
ki je vzbudil v izredno nadarjenem dečku veliko zanimanje za lepo 
slovstvo. Pravijo, da je mladi Giovanni nekoč spremil očeta na 
trgovskem potovanju do Ravene, bil tam predstavljen Danteju ter 
vzbudil s svojimi odgovori njegovo občudovanje. Toda dasi je 
učenec znal že z enajstim letom skandirati latinské heksametre, ga 
je oče vendarle kmalu na to vtaknil v trgovski kontor, ki je bil 
tistihmal obenem menjačnica, banco. Tam je ostal Giovanni malo 
čaša in še to ne s pridom. Morda je ohranil čud svoje matere, saj 
so Parižanke že takrat slovele po svoji živahni inteligenci in se 
inteligenca matere, po Schopenliauerju, podejuje v otroku, morda je 
to vpliv prvé vzgoje ali česar in kogarkoli že, mladenič ni kázal 
posebne vnetosti za trgovsko straco, knjigovodstvo, menjačnico in 
affari, marveč je pustil opravke, da še opravijo, ter tačas raje tvoril 
stihe, čital knjige in se sploli udajal svoji pasiji za lepo književnost. 
Oče pa je bil praktičen mož, kateremu je bilo težko, da se noče 
njegov sinko v dobi, ki obeta toliko dobička, pripravljati za trgovski 
posel. Zato je siná odtegnil od njegovih priljubljenih opravil ter ga 
dal k nekemu svojemu prijatelju, tudi trgovcu, da ga ta priuči vseh 
onih trgovskih skrivnosti, ki se jih je bil Giovanni doma s tolikim 
uspehom izogibai. Res je ta ukrep Giovannija odtrgal od slovstva 
in lepili umetnosti za celih deset let. Novi principál je odpotoval 
po opravkih v Pariz, Giovanni je seveda moral ž njim. Tako je 
mladenič zopet zagledal svoje rojstno mesto, kjer se je kmalu udo- 
mačil, kolikor ga potovanja niso vodila dalje po Franciji. Manj se 
je pa udomačil v trgovini, kjer je ostal zvest stari svoji tradiciji. 
Ni nam z zgodovinsko točnostjo ohranjeno, verjetno pa je, da je 
businessman moral nadebudnega literáta v svojem kontorju mno- 
gokrat oštevati, ker je Giovanni pač čital Horaca in Vergila, ne pa 
zapisnika debitorjev, in ker je morda na strán „Imeti" vknjižil kak 
latinski distihon. Vsekakor je znano, da je mož dobival radi svojega 
volonterja sivé lase, zlasti ker ga iz ozirov na prijateljslvo s starim 
Boccacciom ni mogel pognati. Ven dar se je pa po šestih letih toliko 
naveličal svojega irgovskega sotrudnika, da ga je poslal nazaj v 
Firenco pod očetovo varstvo. Očetu seveda ni moglo v glavo, da 
je njegov sinko tako docela drugačen. Po šili naj bi se privadil 



Vladimír Knaflič: Giovanni Boccaccio. 19 



trgovanju in lovu za dobičkom. Česar se ni naučil pri trgovcu v 
Parížu, naj ga navadi potovanje po Italiji. Tako je Boccaccio je! po- 
tovati križem te klasične zemlje, — v največjo srečo za svoj razvoj 
in v prid poznejši intuiciji. Med tem potovanjem se je Giovanniju 
trgovstvo končno in trajno priskutilo, tako da je očetu odločno izjavil, 
da mu ni za te pošle in da se hoče docela posvetiti lepi književnosti. 
Sam opisuje v svojem románu Ametu, pol v mistično dvoumnost 
zagrnjeno, svoje dosedanje življenje. Svoj sklep, opustiti obsovraženo 
mu rokodelstvo in je zamenjati z višjim, duševnim delom, uteme- 
Ijuje z velikim ganutjem in z nadahnutjem, ki ga je prešinilo, ko 
je došel nekoč v Napolj in tam zadel ob grob božanskega Vergila.. , 
Razsrjeni otec se je vdal šele, ko je mislil, da dobi vsaj nadomestek 
za svojo namišljeno izgubo. Petrarcov oče je tačas silil svojega siná, 
da se posveti pravništvu, in mladi Boccaccio je prosil svojega očeta, 
naj ma dovoli vsaj to, češ, sinú je tako omogočeno študirati kla- 
sično latinščino, oče pa se more spokojiti, ker bo sin vsaj sodnik, 
ali kaj podobnega, če že noče biti trgovec in bogataš. Tako je dobil 
Giovanni dovoljenje študirati pravo v Napolju, kjer si je izbral za 
učitelja veleizobraženega Pavla iz Perugie, knjižničarja kralja Róberta, 
velikega prijatelja slovstva in slovstvenikov. V oni dobi je Kalabrija 
še bila grška, národ je ostal, kakor je bil v starem veku, nelati- 
niziran, in Giovanni se je, potovaje po Kalabriji, naučil tudi grščine. 
To mu pa ni zadostovalo. Uka želja ga je gnala še k Andalonu 
del Nero, ki ga je izobrazil v matematiki, astrologiji in teologiji. 
tako da je s svojo neugnano vedoželjnostjo, s svojo darovitostjo in 
duhovitostjo zaslovel pri učenjakih in slovstvenikih ter tako izlahka 
dobil pristop na dvor izobraženega kralja in mecéna Róberta. Tako 
je Giovanni vendarle srečno dospel od trgovine preko pravá do 
jezikoslovja, lepe književnosti in v družbo enakomislečih, enako 
izobraženih mož in žena. 

Leta 1341. je pariško vseučilišče povabiloPetrarco, Boccacciovega 
rojaka, naj se da venčati s pesniškim lovorjevim vencem v Parizu, — 
istotako ga je povabil tudi senát večnega Rima. To je bila največja 
čast, ki je mogla doleteti pesnika v tisti sijajni dobi. Petrarca se je 
odločil za Rim, kjer je bil tudi res venčan. Poprej pa se je še 
prostovoljno podvrgel nekakemu „pesniškemu izpitu", in sicer pred 
napoljskim kraljem Róbertom, ki ga je bil povabil na svoj dvor. 
Sprejet je bil z največjim, s kraljevskim sijajem, sijajno pa se mu 
je tudi oddolžil s svojimi diskusijami, ko je po srednjeveškem običaju 
govoril o danem si predmetu. Govoril pa je o poeziji, in govoril 

2* 



20 Vladimír Knaflič: (jiovanni Boccaccio. 

je, kakor da ne veljajo njegove besede nikoinur drugemu, iiego 
samo Boccacciu, ki je bil med iiajzuameiiitejšimi poslušalci. To je 
njegovo, skoraj bi rekel, prirojeno nagnjenje za književnost in pe- 
sništvo še podžgalo. - 

Renezančna doba je, kakor bomo še kasneje videli, prvič po 
dolgi dobi srednjeveške téme, za nekaj čaša, in seve le za neke 
sloje in národe, izjednačila moža in ženo. Renezančna doba ima, 
kakor vsaka veliká doba, i veliké i slávne žene. Ľna njih je, kakor 
za pesnike in genere, postala kmalu usodna i za Giovannija, le da 
je Boccaccio našel svoje Trnovo z boljšim uspehom, nego Prešeren. 
Bilo je — eni pravijo, da 7. apríla leta 1341., ko je Petrarca tako 
odločilno vplival na Boccaccia, drugi, da je bilo to 27. marca 1343., 
tretji zopet, da 30. marca 1336., bilo je torej v tisti dobi, ko je 
Boccaccio našel svojo Ijubav, — Marijo, naravno hčerko napoljskega 
kralja. Poznal jo je že poprej. Toda tisti usodni kontakt duš s po- 
gledoin, ono znano neodoljivo ganutje srca, v kóje „padla iskra je 
ognjena, da vgasnit sc ne da z močjo nobeno", ono Boccacciovo 
Trnovo je bila napoljska cerkev San Lorenzo Maggiore, — drugi 
pravijo, da cerkev San Stcíano. I njeno srce je zanetila ta „iskra 
ognjena," četudi se je moral Ijubovnik še dolgo „boriti" — tako slove 
ta vrlo pretirani zaljubljeni terminus technicus — torej „boriti" za 
najvišjo Ijubezensko slast Marije. Toda bil je velik in jak, imel je lep! 
ústni nekoliko čiitnega izraza, bil je okroglili lic, ozkega, energijo 
značečega nosa, krasila ga je jamica v bradi, — torej tip moškega 
ne le tedanje dobe. Toda, kakor vemo, niso to bile edine Giovan- 
nijeve prednosti. Bil je odličen slovstvenik, bil je pa tudi veseljak 
in izboren družabnik, znane so mu bile poleg lepega slovstva tudi 
ražne poskočne, okrogle, pa lombardske, francoske, provansalske 
kratkočasne anekdote in povesti, bonmoti, šále ; če si ga mislimo 
po tedanjem običaju še dobrega sabljača in borca, dobrega pevca 
k sviranju lutnje in pivca, ki kaj prenese, se pač ne smemo čuditi, 
da je lepa Marija končilo podlegla, dasi je bila žena drugega, a 
neljubljenega moža. Toda ta greh v tedanji dobi ni bil smrten, 
povrh pa je lepi grešnici pridobil nesmrtnost. Ljubimec jej je po- 
stavil trajen spomenik v Fiametti, kakor jo je imenoval v številnili 
svojih sonetih in v svoji prozi. Vendar se pa zdi, da mu oboževana 
Fiametta tudi v dobi največje vdanosti ni bila vdana brez izjem, 
ker se zanosni, čutnega žara in vdanosti polni soneti cesto izme- 
njavajo s takimi, ki groze nezvesti, da bo izgubila vse svoje čare, in 
ki jo tudi kolnejo, ali pa s takimi, v katerih si pesnik želi smrti, — 
kakor so to delali več ali manj vsi pesniki. 



Vladimir Knaflič: Giovanni Boccaccio. 21 



Kako dolgo je trajalo to nežno razmerje, — nežno v zmislu 
renezanse! — ne vemo. Pravijo, da le poldrugo leto, drugi zopet, 
da celih petnajst let. Če sodimo po Boccacciovih spisih, je naj- 
verjetneje oboje : da je trajalo petnajst let, toda z gori omenjenimi 
izjemami kakor tudi v presledkih. Gotovo je, da je Fiametta ne le 
tip lepe in Ijubezni vredne, ampak tudi tip nestalne, a duhovite 
Ijubice, také, ki ima v sebi vse, kar more pesnika osrečiti in ga 
tirati v obup. Tako je ukrenila tudi lepa Napolitánka s svojim 
Giovannijem, in ker je bil Giovanni kot pesnik docela v okovu 
svojih čustev in čutov, se imamo Fiametti zahvaliti ne le za Boc- 
cacciove sonete, ampak tudi za spise v prozi, Fiiocopo, Filostrato, 
Amorosa Visione, Teseide, Ameto, Fiametta, kakor tudi za Deca- 
meron. V nekih pesnitvah se jej zahvaljuje za darovano Ijubav, v 
drugih jo prosi, naj se povrne k njemu, zopet druge so nastale, ko 
se je pésnik že odrekel nadi, da si kdaj iznova pridobi nezvesto 
Ijubovnico, ne pa . . . maščevanju. I to je sladko, in morda je pes- 
nikovo maščevanje Fiametto še bolj proslavilo, nego bi jo slav- 
Ijenje kdaj moglo proslaviti. 

Roman Fiiocopo, svojega prvenca v prozi, je napisal pesnik 
naravnost na Fiamettitio vabilo, ki mu je bilo úkaz. V Filocopu 
opisuje po francoskih virih zgodbo dveh zaljubljencev, Florio in 
Biancafiore (Floire et Blancheflore). Florio je sin španskega kralja 
Feliksa, Biancafiore hči rimskih zakoncev, ki sta prišla v Španijo v 
proščenje. Oba sta rojena isti dan, se vzgajala skupno, se zaljubila. 
Kralj pošije svojega siná na vseučilišče, in Florio odide, toda odnese 
seboj čudotvoren prstan, s čigar pomočjo laliko vedno izve, kje mu 
je Biancafiore. V njegovi odsotnosti mu hoče njegov oče oteti ali po- 
kvariti dekle. Ker se mu to ne posreči, jo okrivi, da ga je hotela otro- 
vati. Ko Florio to izve, se vrne domov ter zmaga nad tožiteljem- 
Povme se na vseučilišče, toda Ijubosumnost ga jame mučiti. Ubije 
namišljenega tekmeca in pobegne v Italijo. Tačas proda kralj devojko 
gusarjem, sinú pa pove, da je umrla. Sin pa izve resnico ter jame 
iskati svojo drago. Po mnogih doživljajih jo nájde v robstvu v 
Aleksandriji. Hoče jo rešiti, toda vjamejo ga in oba obsodijo na 
smrt. Deus ex machina ju reši s pomočjo strážnika, ki je njun 
rojak, pobegneta, se vzameta in vrneta se v domovino, kjer zasede 
Florio po smrti kralja Feliksa očetovski prestol. — Ta pripovest ima 
v sebi mnogo dobrega, zlasti pa jedro vseh kasneje tako sijajno 
razvitih oseb in prilik. Zlasti je v Filocopu že prvá sled Decamerona : 
pripovedujejo si veselé pripovedke. Dalje je v Filocopu nekoliko 



22 Vladimír Knaflič : Giovanni Boccaccio 



pesnikovili osebnih spomiiiov na prihod v Napolj in na Ijubezen 
do Fiamette-Marije. Vendar je Filocopo Boccacciov četudi najdaljši, 
vendar najslabší román. Prevladuje še stará dikcija, pripovedovanjc 
teče léno in je pretrgano, dii ex machina in svetniki se mešajo med 
dejanja in značaje, ki so nepojmljivi. Roman je pa imel velik oseben 
pomen za oba zaljubljenca, ki sta se cesto zabávala s takimi preki- 
njenji romána, vpletaje med njegovo pripovedovanje ali čitanje 
anekdote, pogovore in prilike, razumljive in pomenljive samo njima, 
brezpomembne za ostalo dvorsko družbo. 

V istem letu je Giovanni spesnil Teseido, poém v glasoviti 
„ottava rima" (stanca), s katerim si je na novo pridobil naklonjenost 
lepe Ijubimke, s katero sta se bila nekoliko sprla. Dotlej te ottave 
rime ali stance še ni bilo. Tako je Boccaccio pričetnik pesniške 
oblike, ki je kasneje tako cesto slúžila najznamenitejšim italijanskim, 
francoskim in poleg drugih tudi našim epskim pesnikom. Med 
Italijani sta to obliko po Boccacciu do dovršenosti opilila Ariosto 
in Torquato Tasso. V Tezeidi je Giovanni pripletel v starinsko 
opisovanje o Tezeju i novih prilik o tekmi Palemona in Arcita za 
lepo Emilijo. 

Tretje njegovo delo je román Ameto, opis duševne Ijubezni, 
nade, prepleten z zgodovino Napolja in Rima. 

Mnogo važnejša, nego navedená, sta dva druga spisa, Amo- 
rosa Fiametta in Filostrato, dve vzporedni pripovesti, po- 
svečeni nezvesti Mariji-Fiametti. 

Filostratova vsebina je posneta po velikem latinskem poému, 
katerega je sestavil Benoit de Saint-More po dveh starejših latinskiii 
delili o padcu Troje. To je povest Ijubezni med trojanskim princem 
Troilom in Kresido, líčerjo grškega žreca (svečenika). Ko je Kalhant 
prebegnil iz Troje k Grkom, je zapustil svojo hčer Kresido v mestu. 
Troilo se zaljubi v njo. Zjedinita se, toda le Troilo Ijubi Kresido 
prisrčno, ona pa je nestanovitnega srca. Ko želi oče Kalhant zopet 
videti hčer in jo zahteva od Trojancev v zámeno za njihove ujetnike, 
se Troilo ne upira njegovi volji, marveč jej dovoli, strt od boli, 
oditi. Obljubiti pa mu mora, da se vrne deseti dan. Pa izpred oči, 
iz spomína. Ona se zaljubi v lepega in jakega Diomeda in ostane 
pri njem v grškem táboru. Troilo obupuje, in ko izve vso resnico- 
se hoče nad Diomedom maščevati, toda poprej páde od Ahilove 
rokc. Tako je Troilo res - Filostrato, to je, strt od Ijubezni, žrtev 
Ijubezni, kar pomení tudi njegovo ime. Glavna vsebina spisa pa ni 



Vladimír Knaílič: Giovanni Boccaccio. 23 



dejanje, nego opisovanje zaljubljenčevega jada, - ž njim je Boc- 
caccio opisaval svojo bol radi Fiamette in sanjaril o njej. 

Spis „Fiametta" opisuje najbrže Ijubezen Boccacciovo in Fia- 
mette-Marije, četudi ne z zgodovinsko točnostjo, — zlasti pa bol 
Fiamette, ko jo je zapustil, da se podá domov k očetu. Krasen je 
opis istinitega in nežnega čustva, ki veje iz tega spisa. „Fiametta" 
je j&den najlepših spisov, ki opisujejo bol ostavljene Ijubimke, in 
se po lepoti jezika in moci čustva more meriti z Goethejevim Wer- 
therjem, čigar predhodnik in najbrž tudi izgled je. 

Vseh teh spisov pa Boccaccio ni dokončal v Napolju, marveč 
le Filostrata in Teseido. Ameto, Amorosa Visione in 
Fiametta so napisani v Firenci, kjer je tudi končan v Napolju 
pričeti F i 1 o c o p o. Giovanniju namreč ni bilo usojeno ostati v priljub- 
Ijenem Napolju. Okrog 1341 se je njegov oče jel čutiti osamelega, 
ker so mu bili pomrli ne le žena, ampak vsi zakonski otroci; zato 
je poklical Giovannija k sebi. Boccacciu pač ni bilo mnogo do 
„mrzlega, mrkega starca," do tega sebičnega trgovca v Certaldu, ki 
je bil trdosrčno zapustil njegovo mater, jej vzel siná, njemu samému 
pa zagrenil celo mladost, — ^ tako nam opisuje v Ametu, — tem manj 
ga je moglo razveseliti očetovo pismo: Ker se ga je mrki starec 
domislil še le sedaj, naj zapusti Giovanni ta svoj Napoli in dišeče 
grudi Fiamettine, kraljev dvor in veselo ter učeno družbo in naj 
odpotuje v mali Certaldo? Toda očetova volja je povelje in sila. 
Pač ga je Fiametta-Marija plakaje rotila, naj ostane, njegovega sklepa, 
da se hoče pokoriti, ni omajala. Obljubil jej je pač, da izostane le 
malo čaša, da se je bo povsodi in vsekdar spominjal in da ga bo 
vedno spremljalo njeno sladko ime, da jej ostane zvest in da ne 
bo nikdar za nobeno drugo prostora v njegovem srcu ; vendar mu 
je ob slovesu padla v omedlevico ter se zavedla le iztežka. Z Boc- 
cacciovim odhodom je zavladal na napoljskem dvoru — ne za dolgo 
sicer — moreči dolgčas. Njega, spretnega aranžerja, duhovitega 
kozerja, blestečega pripovedovalca in slavljenega pesnika, ni bilo 
več, ona, prej prvá v kolu in najslajša ob lutnji, neugnana v do- 
mislekih in Ijubezniva v svoji zaljubljeni ženskosti, je sedaj samevala 
in sanjarila ter si jela kmalu gristi dušo, ko je slišala neresnično 
vest, da se je njen Giovanni poročil z drugo. Koliko je trpela v 
teh dveh letih, kar je bila zapuščena! Kako se je znala kasneje 
znositi nad povzročilcem svoje boli ! 

(Dalje prihodnjič.) 



24 Milan Pugelj: Mati. 



Milan Pugelj: 

Mati. 

Naše omizje šteje pet Ijudi. V nedeljo je zmanjkal profesor Pavel 
Kosec. Kipar Ambrož nam je povedal, kako je ž njim. Mati 
mu je umrla, starká, ki jili je štela že preko osemdeset. Pogovor 
se je motal okrog mater. Kakšno blago in ušesu toplo ime je mati! 
Kakor mehka pesem, kakor glas zlata ali žarek solnca. 

— Eh, je vzkliknil svetnik Samotajec, tudi pri tem je veliko 
priučenega, veliko navade, narejenega idealizma. Tudi matere so 
navadne ženské — brez zámere! Povem vam primero. Moja po- 
kojná žena je bila preprostega stanu, ali zame taká ženská, da 
nisem ne prej, ne pozneje srečal podobne ali celo enake. Bila je v 
njej neke vrste milina, ki je prepájala vsa njena dejanja, njene 
kretnje in njene besede. V njenem govoru je plával poseben med, 
ki se je cedil naravnost iz dobre duše! Mislim celo, da bi ne bilo 
moje življenje popolno, ako bi bil pregledal to žensko in vzel drugo, 
morda lepšo in bogatejšo, morda tudi izobraženejšo. 

Ko sem jo poročil, sem imel še majhne dohodke. No, sam 
sebi imponiram, če se domislim. S par desetaki sem se ojunačil 
tako visoko, da sem skočil v sveti zákon. Imel sem pri sebi še 
mater, sivo, sedemdesetletno ženico, ki je visela na meni z vso silo 
tiste Ijubezni, ki ji pravijo materinská. Nič nisem pomišljal, da to 
ne pôjde skupaj : mlada žena in stará májka. Kar skupaj smo živeli 
vsi trije v dveh sobah in eni kuhinji. 

Včasih, ko ne morem trdno spati vsled slabé prebave ali vznc- 
mirjenosti živcev, zagledam v temi svojo mater. Izmota se iz mraka 
nad vznožjem moje postelje in zre varne. Sključeno se drži, precej 
čokata je, obraz ima oster, poln gub in bradavíc, a oči majhne, 
brezbarvne in slabovidne, iskajoče po vzglavju, kakor bi me pogledi 
ne mogli dotipati. Zdi se mi, ko da bi hotela nekaj silno trpkega 
povedati, izreči neznosno pritožbo, ali ne upa si, ker ve, da nisva 
sama. Naenkrat se sanjo čudno spletcjo in zavedam se, da leži tik 
mene na beli postelji moja žena. In obide me občutjc, kakor stokrát 
prej v življenju. Matere nočem žaliti, ker je pač moja mati, a žene 
zopet ne, ker jo imaní rad. In preživim težko noč v potnih, mučnih 
polsanjah. Na ušesa mi praská in šumi drsajoča materina hoja, 
vanie se ozira obcncm ujen pretrcsljivo nesrečni obraz in pridušeni 



Milan Pugelj : Mati. 25 



vzdihi iijenih prsi me čudno mamijo in mučijo. No, takoj vam bo 
vse to umljivejše! 

Svatbeno potovanje brez kapitála je bilo naglo pri kraju. Udomili 
smo se; žena je rekla, da se je prej matere nekoliko bála, zdaj pa 
vidí, da je bil strah nepotreben. Dobra ženská je, lahko je ž njo 
izhajati. Mati pa mi je dejala ravno tiste dni na samem takole : 

— Ta je pravá, ta je pravá ptica. O, poznám jaz človeka v 
dúhu. Bolj sem ji na poti, kakor psu veriga, kadar leži klobása 
pedenj pred njini. Utopila bi me v žlici vode ! E, vem, kaj dela 
pri tebi in kako me opravlja! Saj te je že vsega preokrenila na 
svojo plat. Prej si imel srce za mater, zdaj pa je tako, da se me 
Bog usmili. Zame ti ni več, ona ti je vse: zlato, angel, punčica! 
Videla sem že Ijudi, da se imajo radi, ali kaj takega še ne. 

— Kaj pa? sem vprašal, ker sem bil v Ijubavnih stvareh še 
posebno z ozirom na mater silovito diskreten. 

— Hodíš okoli nje, je hitela brez odmora, kako pa hodiš 
okoli nje! Sem Lina, tja Lina, kaj delaš, Lina, ali greš na izprehod, 
Lina, in tako nepretrgoma. 

Rečem pa, da je bila resnica ravno narobe : materi sem po- 
svečal tako pozornost zaradi njene starosti in bolehnosti. 

No, včasih sem se nato smejal, drugič me je zopet razjezila. 
Če sem se ji smejal, je dejala : 

— Drugim praviš, da niso možje, sam si pa med vsemi naj- 
slabší. Malo poropotaj včasih, oglasí se, če imaš še sploh kaj besede 
pri hiši! Poglej malo, koliko gre vsega! Denár meče kar skozi 
okno na cesto ! 

Če sem se pa razjezil, je rekla: 

— Nič se ne togoti, kaj boš nad menoj rohnel? Saj sem ti 
že rekla, da poznám jaz človeka v dúhu ! Iznebil bi se me rad, 
pregovorila te je! No, pôjdem pa sama, mene ne bo treba metati 
skozi vráta! Napoti sem ti, odveč sem ti, kar svoje stvari bom po- 
brala, pa grem. 

Iz takih položajev sem odhajal nagloma v pisarno in se vracal 
opoldne domov tako, kakor bi ne bil ničesar govoril, ne slišal. In 
stregla sva materi oba : žena in jaz. A vse ni nič pomagalo. Njen 
obraz je bil tako bolesten, trpeč in razjokan, da je bil človek takoj 
ob vso dobro voljo, če se je le ozrl vanj. Po navadi je sedela v 
prvi sobi na zofi in gledala predse ali pa brala iz rdečeobrobljene 
mašne knjige, potiskane z ogromnimi črkami. Midva, dva mlada 
človeka, bi se bila rada šalila in smejala, a njen trpeči obraz je 



26 Milan Pugelj : iMali 



naju držal kakor v kleščali. Kako bi se človek nasmejal tik njega, 
kako bi se pošalil? In neprenehoma je vzdihovala tako obupno in 
globoko, da je človeka zeblo in bolelo. 

Žena je mislila, da bi ji najeli kje posebno sobo in plačevali 
zanjo... No, vidite, rad sem imel mater. In tudi to sem uvaževal : 
Denarja je že vscga skupaj malo, in če še tisto razdelimo, ga ne 
bo nikjer nič. In tako smo živeli naprej. 

Nekega jutra je izbruhnil prepir. Mati je pričela tik okna ihteti. 
Vprašal sem, kaj ji je. 

— Saj si slišal, je rekla. O, ta me daje! 

— Nič nisem slišal ! 

— Ti ne bi slišal, tudi če bi me zmerjala z najgršimi besedami, 
ti se ne bi potegnil zame, tudi če bi me tepla, če bi mi pljuvala v 
obraz. Ti nisi več moj sin, jaz nimam nikogar več na svetu, sama 
sem, izgubljena réva . . . 

— Saj ni bilo vendar ničesar! 

— Kaj mi ni vzela še pomivanja iz rok? Kaj boš tajil, kaj jo 
boš zagovarjal! Še pomivati ne znám več zanjo! Kam sem prišla! 

Zdaj je odprla vráta še žena in se oglasila : 

— To je pa že vendar od sile, kakor ste vi sitni ! Človek gleda, 
da vam ni treba delati, a vi iščete samo prerekanja! 

Mati - sedemdeset in čez jih je imela — se je zravnala kakor 
fánt, s pestjo je sunila od sebe, z drugo roko se je zgrabila pod 
vratom za prsi in zakričala: 

Od kod si pa, kdo si pa, da se boš drla nad materjo svo- 
jega moža? Kakšnega stanu pa si, ko imaš tako široká ústa? Na 
kaj si pa ponosna? Veselá bodi, da te tak človek, kakor je moj 
sin, pogleda. Nepridiprav ti, črnogledi ! .laz sem mati tvojega moža, 
jaz sem ti ga izredila, jaz sem ti ga dala, moj sin je! 

Poznáte me, kakšen sem: prepir to je zame grozota. Malo 
sem miril, pa sem vzel klobúk in palico in bežal od doma. Kako je 
bilo potem teden dni pri nas, si lahko mislite. Mati se je sesedla, 
hodila uničena, objokana, nesrečna, vzdihovala in živela brez jedi. 
Žena je obiskovala prijateljice, jaz pa sem živel kakor puščavnik: 
nisem bil ne mož ne lant. In včasih je minilo štirinajst dni in tudi 
mešec, predno sta pozabili malo svojo jezo in pričeli govoriti. A 
ko so sc zopct vrnili navadni domači čaši, ni bilo nikoli dolgo do 
takrat, ko je že kako skočil materi v pomoč kak malenkosten pôvod 
in nov in še hujši prepir je zavladal v našem stanovanju. 



Milan Pugelj: Máti. 27 



Zjutraj ko sem se umival in oblačil in ko je bila žena na 
trgu, si me je mati posebno rada privoščila. Postiljala je postelje 
in globoko, ponarejeno vmes vzdihovala, da je prsknil v razposajeni 
uri siloma smeh iz mene, če sem ga tudi držal nazaj, kar se je 
dalo. Seveda me je tu in tam zgrabila ježa, da bi bil vso posodo 
pred seboj razbil. No, kupiti bi jo bil moral, razume se, zopet sam. 

— Ti, je rekla ob eni izmed takih ugodnih prilik, kakor vidim, 
boste nekaj kúpili. 

— Kaj pa hočemo, sem odgovoril, ko pa že navadno íako 
pride, če se Ijudje ženijo. 

— Saj meni ni nič, je rekla mati. Zaradi mene jih naj bo 
deset, štirinajst naj jih bo, samo če jih imata s čim rediti. Ampak 
to je dobro, kako molčita ! Ti ne rečeš ne bev, ne mev, ona hodi 
okoli kakor riba, človek mora šele sam opaziti in videti. No zdaj 
boš pa oča! 

Videla je, da v takih pogovorih vedno slabše odgovarjam, in 
združila se je s staro žensko, satansko in razupito spletkarico, ki 
je stanovala pod nami in imela dijake. Tja je hodila in tam sta 
ukrepali o vsem, kar se je tikalo mene in moje žene. 

Doživel sem v svoji notranjosti čudne dni. Gnalo me je, da 
bi bil stopil na hrib, kjer je svet na vse stráni odprt, in klical in 
klical: Kam voziš, življenje, moj težki voz? Ali se ne obrneš, ali 
se ne izpremeniš, ali me ne nehaš tlačiti k tlom s svojo barbarsko 
pezo? O, ta nizka vsakdanjost, ti ozki, tesni dogodki, sivá eno- 
ličnost, kdaj vas bo konec? Ali naj bo to moja sedanjost in bo- 
dočnost? 

Bilo je, kakor bi se hotelo nekaj zrušiti v mojih prsih. Hodil 
sem okrog top, mrzel, nekako daleč od življenja drugih Ijudi in po 
ušesih mi je zvenčalo kakor enakomerna svinčena pesem. Kaj sem 
napravil, kje je moja krivda, vsled katere smo vsi nesrečni? Ali 
tiči v moji ženitvi? In obšlo me je, da bi se smejal dolgo in hladno 
s strupenim, razsekanim smehom, kakor se smejejo blázni Ijudje, 
in si grizel ustnice, da bi me bolelo. Tako daleč me je prijelo, da 
sem mislil o tem, kako bi vse končal. Samokres, vrv, voda, pod- 
strešje in spodaj kamenit tlak. strup na primer? 

Haha, ali flegmatika ne ubiješ, ako ne umrje sam. Stopil sem 
med vas na čašico in se smehljal svojim in vašim dôvtipom. 

Nekega večera, ko sva sedela po večerji z ženo na zofi in se 
pogovarjala, potrka nekdo na kuhinjska vráta. Najino stanovanje je 
bilo jako siromašno. Vhod je vodil skozi ozko in temno, hodniku 



28 Milan Pugelj : Mati. 



podobno kuhinjo v prvo sobo. Sobi sta imeli po eno okno, ki sc 
je slabo zapiralo. Peci so bile staré, razpokane, stropi nizki, ple- 
skarija in vse v slabem stanju. 

Lina je vstala in šla odpirat. 

Kdo bi neki bil? je vprašala zamišljeno. 

Jaz sem sedel dalje na zofi, ne meneč se za poznega obis- 
kovalca. 

- Če bi mati prišli, bi ne trkali ! sem slišal ženo iz druge sobe. 

Čul sem, kako je škripala kljuka. in naenkrat je nekdo v ku- 
liinji nečloveško zakričal in razločno se je čul tudi padec mehkega 
in težkega telesa. Planil sem v kuhinjo in pozabil na luč. V pol- 
mraku sem videl na hodniku pred odprtimi vráti čudno pošast. 
Zgoraj črn pes z belimi zobmi, spodaj ženská. Skočil sem nazaj po 
luč, posvetil sem za bežečo in drsajočo prikaznijo, ki je zavila že 
po stopnicah in videl kos njenega krila. Spoznal sem ga ; bilo je 
tisto rdeče spodnje krilo s črnimi špirálami, ki ga je kúpila Lina 
moji materi za god. 

Čudno mi je bilo. Vse bi se človek izmislil, a tega ne, se mi 
je zdelo. In da more ona to storiti meni! Vidite, gospoda, to so 
čudne zadeve. Na eni stráni to, na drugi stráni ono, a ti moraš 
spretno ali nespretno broditi skozi sredo. Pripeti se, da včasih človek 
res ne ve, ali bo preživel tisto, kar ga je doletelo, ali ne. No, Ijudje 
smo trši od skál. Skale bi popokale, naša srca ne popokajo . . . 
nerodno se izražam, kaj ne? Da me le razumete! 

V kuhinji je ležala brez zavesti moja žena. Dvignil sem jo in 
nesel na posteljo. Bila je bieda kakor vosek. Močil sem jo z vodo, 
s kisom, drgnil jo in jo počasi spravil k zavesti. Gledala je tako 
čudno . . . splch od tedaj ni gledala nikoli več tako kakor prej : 
mislim normalno. Oči so ji kar nekako krožile po jamicah, vrtilc 
so se in punčice so bile veliké in drhteče. In tudi smehljala se je 
tako, kakor^sejzdrav človek pri pravi pameti nikoli ne smehlja. 

Imeli)! smo prezgoden pôrod. Vse je umrlo: Lina in njeno 
dete — sinček. Živela sva zopet z materjo sama, ali zmisla nisem 
imel več^zanjo. Kadar sem jo po raznili mislih blodeč pogledal, pa 
mc je presunilo. Bilo mi je,^kakor bi se ozrl . . . dovolite, da se 
ne izrazim. No, tudi ona je zaspala nekega dne večno spanje. 

Malo'je prestal, pa se nasmehnil kiparju Ambrožu, 

— No.^^kaj me pa'tako gledate? je vprašal. Menda ne sodi to 
vse skupaj k mojcmu obrazu, sploli k moji zunanjosti? E, veste, 
tudi prej ni sodilo ! Sicer pa : razgovoril sem se, kar ni moja navada. 



Rad, Petruška ; V sveti noci. — Proseča pevka. 29 



— To češčenje mater, je dejal stotnik polagoma, to je pre- 
tirano, seveda! 

Zamislil se je in po dolgem niolku dodal: 

— Neka zgodba mi je prišla na misel, mlada Ijubezen, eh . . . 

— Samo teh ne ! je vzkliknil kipar. Toliko jih je, kakor šivank 
na smrekah, pa še podobne so si kakor listje! 

In zasmejal se je skoro žaljivo. 



Rad. Petruška: 

V sveti noci. 

INaokrog so le tuji Ijudje, 
tuja duša, tuje srce ; 
kje naj spomin oživi domačije, 
kje naj duh tožni si odpočije? 

Naokrog tiha je, mŕtva noč, 

lúči ni v oknih črnih koč, 

kje naj done mi božični zvonovi, 

kak razsvetle mi naj dušo mrakov!? 



O 



Proseča pevi<a. 



majú poje, petju, cvetju, 
a krog in krog le sneg leži, 
o duš zaljubljenih zavzetju, 
a sama v zimi tu stoji. 

O krasnih, viteških gradovili, 
a njeno je ognjišče mraz, 
in o gostijah, čarih novih, 
v očeh nje — glad, úpal obraz. 

O raju poje in o sreči, 
o zlatih urah, svetlih dneli, 
jaz vidim le obraz trpeči 
in grenke solze skozi smeli. 



30 Lovro Kuhar: Za delom. 



Lovro Kuhar: 

Za delom. 

Meglenega zimskega jutra nas je bilo zbranih veliko število pred 
vliodom neke továrne blizu Trsta. Zvedeli smo, da bodo ob 
osmih najeli pet delavcev; pet samo, a nas je bilo najmanj desetkrat 
pet lačnih, krulia potrebnih konkurentov: sivih starcev in mladih, 
še nedoraslih fantov, tolpa razcapancev z izstradanimi obrazi, na- 
gnana od vseh vetrov. Družba se je vedno večala. Po česti, ki je 
peljala mimo továrne, so prihajali vedno novi, ustavljali se in čakali 
z nami. Nekateri so stali nepremično na mestu kakor kipi in venomer 
zrli skozi mrežasta vráta na tovarniško dvorišče. Drugi so bili ne- 
koliko živahnejši, prerivali so se semintja in se ogledovali po tova- 
riših; kadar je prišel po česti kak novinec, so ga pozdravljali in se 
mu zaničijivo rezali. Zopet drugi so polglasno mrmrali sami s seboj, 
pušili smodke in pipe. Vsem je pa seval z obraza izraz nevoščljivosti, 
škodoželjnosti do bližnjega. 

Dolgo smo že stali. Dva, trije so se naveličali večnega čakanja, 
in ker so videli množico, so se izrinili iz gruče in izginili po česti 
v meglo. 

„Samo pet jili rabijo," so rekli in so šli. Ostali smo gledali 
za njimi, zdeli so se nam junaki, ki nočejo varati samih sebe kot 
mi. Čas je hitel in mi smo še vedno stali pred tovarno. Lotevala 
se je nas nestrpnost, v naših srcih se je menjavalo tolažljivo upanje 
z gnevom bridkega varanja, vse se je pa topilo v napetem pri- 
čakovanju . . . 

„Kaj odlagajo!" je zamrmral nekdo v prednjih vrstah. „Osem 
je že gotovo proč." 

„Morebiti nas imajo za norce?" je menil nekdo drugi. 

„Ni še čas — deset minút še manjka do osmih !" je zavpil visok, 
suh mož v zadnjih vrstah in dvignil svojo žepno uro'nad glavo. 

Med množico je hipno zašumelo; jezni, krátki glasovi so se 
slišali iz vrveža in mračni zgrbani obrazi so se obracali proti môžu 
z uro. 

„Uro ima!" je presekal nekdo z visokim glasom nerazločno 
godrnjanje. 

„Pa z nami čaká na delo!" je rezko dejal drugi. 

„Uro prodaj in lahko živiš nekaj čaša!" 



Lovro Kuhar: Za delom. 3t 



„Sem z uro!" je zahtevalo nekaj glasov in par pesti se je 
dvignilo. Mož z uro je prebledel, uvidel je, da ni sala. Potisnil je 
klobúk na čelo, sključil hrbet in se potuhnil iz gruče. 

„He, držite ga ! Kam pa, kam!" Ali onega z uro je že zagrnila 
megla. Polagoma so se duhovi pomirili, razljučeni obrazi so se raz- 
vedrili in neka razposajenost se je opazila v družbi. 

„Kaj pa vi tam spredaj?" je v sali zaklical nekdo med zadnjimi 
onim, ki so že od prvega svitá čakali tukaj in se krepko držali 
železnih vrat. Prednji se niso niti ozrli, bulili so dalje na dvorišče. 
Nad glavami je zadonel smeh. 

„Boje se, haha!" 

„Izmenjajmo, slišite!" . . . Klici so postajali ostrejší in razloč- 
nejši. Tisti pri vratih so se pričeli bati in so se krčevito oprijeli 
križastega železja. 

„No, ali bo kaj?" . . . 

„Mi smo bili prvi tukaj!" so se trdovratno odzvali vratarji. 

„Vseeno! Proč od vrat!" 

„Nikakor!" 

„Radi bi vedeli!" 

Kakor morski val so se zagnale zadnje vrste naprej in se 
skušale zriniti v ospredje. Prej lahkoživa razboritost, ki je vládala 
med množico, se je mahoma prevrgla v srdito neodjenljivost. Slišalo 
se je pehanje in porivanje, težki, múčni dihi, kaka zamolkla kletev 
vmes in bolesten stok, kosti so pokale, železná vráta so škripala, 
trenotek, in prednji so bili vrženi nazaj. 

„Roparji!" so hropeli in se penili. 

Zmagovalci so jim odgovorili s krohotom. vlaz se nisem udeležil 
borbe, nahajal sem se nekako v sredi gruče in se nisem prišteval 
ne prednjim, ne zadnjim. Toda v boju sem bil nehote potisnjen 
naprej in preden sem se dobro zavedel, sem stal práv blizu vrat; 
eden je še bil pred menoj. Sedaj sem se seveda tudi jaz krohotal, 
a skoro prehitro. Odrinjeni so na však način hoteli dobiti svoje 
postojanke nazaj in jeli so nas trgati od vrat. In morebiti bi nam 
bili sedaj vrnili, ko bi se ne bili ravno v tem času na dvorišču 
pojavili vratar in dva uradnika s svinčniki za ušesi ter se približali 
vratom. Obstali smo tiho však na svojem mestu in plašno zrli v 
prihajajoče. Prej smo jih že težko čakali in smo si želeli hitre od- 
ločitve; zdaj pa, ko so bili tukaj, smo se jih skoraj báli in vztre- 
petavali v negotovem upanju. 



32 . Lovro Kuhar: Za delom. 

Pred vráti so obstali. Mlajši uradnik se je nagnil k tovarišu 
in mu nekaj zašepetal, nato sta se zasmejala košato in nesramno. 
Mi snio stali neprcmakljivo na mestu, prezirljivi smeli obeh urad- 
nikov se nam je zdcl kot ostro kamenje, padajoce v obraz in v 
velikem ponižanju smo sklonili glave k tlom. Skrivaj sem se ozrl 
po tovariših okrog sebe; opazil sem tope obraze in bedasti pogledi 
so razodevali malodušno suženjstvo . . . Tedaj je vratar porinil svojo 
debelo, napihnjeno glavo skozi mrežasto železje in zavpil : 

„Odstránite se, drugače ne odprem vrat!" 

Besede so šle mimo nas in nihče ni storil koraka nazaj. Ne 
upornost, ampak strah je nas stiskal v tistem trenotku, da se nismo 
ganili. Misii brez ciljev so nam begale po glavi, iz njih se je kopičila 
brezplodna fantazija naivnega proletarca o delu, kruhu in zaslužku. 

Ker je vratar uvidel, da ne opravi nič, je izmaknil glavo in 
jel odklepati vráta. Toda odprl jih ni, pustil je priprte in se tako 
pogajal z nami; uradnika sta mu pomagala. Jemali so kar od kraja; 
vratar je vpil nad nami, uradnika sta se pa smehljala in beležila 
opazke na papirje. Imeli so že štiri nabrane, ko se je vratar iznova 
ozrl po grud. 

„Ali je kdo tesár?" je vprašal. „Naj se oglasi!" 

Sladko čustvo me je prešinilo; že ugaslo upanje se je zopet 
pojavilo v meni in z vzradoščenim klicem sem se oglasil. 

„Jaz sem tesár!" sem vpil in skúšal preriti vrsto mož pred 
seboj. Ali komaj sem izustil, so se ponudili že vsi in cesta je od- 
mevala klicev: „Jaz sem tesár . . . tesár ... mi smo tesarji . . . he!" 

Tolpa je pritisnila k vratom ; od zadaj so me objele krepke 
pesti in me obdržale na mestu, mimo mene so se pa pehali drugi. 
Izbrali so drugega tesarja in izvoljeni so izginili z uradniki v tovarno. 
Mi pred vráti smo se oddahnili od razburjenosti in se pričeli raz- 
liajati. Par je odšlo mračnih in tihih. nekaj se jih je brezmiselno 
smejalo, drugi so se rogali sprejetim. 

„Trpinčili jih bodo kot živino," so govorili. Tudi jaz sem se 
pomešal med odhajajoče. Mlad fánt me je začel zasramovati. 

„No, gospod tesár!" je dejal zbadljivo in mi puhnil v obraz 
dim smradljivega tobaka. „Ali ti je žal za delom, kaj ? Če jaz ne 
smem, tudi drugemii ni treba. Prijeli smo te, hehe!" se je smejal. 

Molčal sem. Poleg naju je stal mož v zakrpani obleki, videl 
je mojo pobitost in smilil sem se mu. 

„Kaj zasmehuješ, zlodej!" je vzrojil nad fantom. „Izgubi se, 
sicer te lopnem za komat!" 



Lovro Kuhar: Za delom. 33 



Fánt se je zbal in se je počasi odstránil. 

„Popihal jo je!" se je veselil mož z menoj in me vprašal, kam 
sem namenjen. Odgovoril sem mu, da nikamur, da pôjdem v mesto. 

Povabil me je s seboj in napotila sva se v mesto. Cesta se je 
vila ob bregu blizu morja; valovi so pljuskali ob skalovje in njih 
šum je odmeval sem do naju. Razločila nisva ničesar, ker je bila 
vsa okolica zavitá v viažno morsko meglo. Korakala sva mimo to- 
váreň in raznih delavnic, vrstečih se ob potu ; iz njih je prihajal 
ropot strojev in kolesja, udarci težkih batov in kladiv so bobneli, 
žvenk železja je donel vsevprek. Polagoma se je cesta izpreminjala 
v ulico, postajala je širja in snažna, ob straneh so se dvigala rázna 
imenitna poslopja z okrašenimi portáli in vogali. Prišla sva v mesto. 
Pohajkovala sva po ulicah novega mesta in brez zanimanja ogle- 
dovala izložbe v trgovinali. Ko sva se naveličala, sva krenila v pri- 
stanišče in postopala ob morju cele tri ure. Gledala sva došlé in 
odhajajoče parnike, opazovala delavce, ki so blago nakladali in 
razkladali; videla sva, kako so se polili, kako so omagovali pod 
težkimi tovori in zahotelo se je še nama delati, dvigati, nositi bre- 
mena. Vprašala sva paznika v nekem skladišču, ali rabijo delavcev. 
A oni se je nama smejal. „Še tí nimajo kaj delati," je rekel. 

Midva sva videla narobe, však je moral hiteti in delati za dva. 
Nato sva vprašala nekega delavca, po čem plačujejo. 

„Po pet kron na dan," se je nama zlagal. Imel je pa samo 
tri krone na dan in ker ni hotel vzbuditi pomilovanja do sebe, je 
povedal dve kroni več. 

Na nekem prostoru so zasipavali morje. Zabijali so pilóte v 
zemljo in delali močno cementno zidovje. Tudi tu sva se ponudila ; 
toda podjetnik je naju opsoval in zapodil. 

Bilo je že poldne, in tedaj je svetoval znanec, da bi šla v 
žganjarno. Jaz sem hotel iti k peku po kruh. 

„Saj tudi v žganjarnah prodajajo kruh. Greva tja, kjer dobiva 
vse. Neki žganjar v starem mestu pece zelo dober kruh," je sklepal 
on in me vabil s seboj. Žganjarska beznica mi je bila sicer zoprna, 
vendar sem šel ž njim. Dolgo sva hodila po ozkih, krivih ulicah 
starega mesta, preden sva našla dotično hišo. 

Ko sem vstopil, sem spoznal, da sem zašel v eno izmed onih 
glasovitih tržaških lukenj, kjer se zbira pri žganju družba najrazno- 
vrstnejših Ijudi. Sedla sva za mizo ob majhnem, mračnem oknu in 
si kúpila kruha in žganja. Kruh je bil koruzen, v sredini še skoro 
sirov; tudi žganje, ki ga je nama prinesla zamazana, debelušna 

„l.jubljanski Zvon- XXXIV. 1911 1. 3 



34 Lovro Kuhar: Za delom. 

točajka v glinasteni loiičku, je bilo slabo, dasi cra je tovariš hvaiil 
in ga pil v hlastiiili požirkiii. 

„Ali ti ne ugaja tukaj?" nic je vprašal in se čudil. 

„Zanimivo je. Ali so ti ijudje vsi brez posla?" 

„Večinoma. Preganjajo si dolg čas." 

Mize okoli najn so bile res skoraj vse zasedene z razcapanimi 
gosti, kakor sva bila midva. Nekateri so bili pijani in če niso po- 
spali za niizami ali na tleli, so kričali in razbijali kot zbesneli. 
Drugi so lizali žganje iz loncev in lovili točajkino debelo, neokusno 
roko, ali se pa nasmihali ženskam, ki so se smukalc med njimi. 
Žensk je bilo precej v sobi. Prisedle so k moškim in se jili ovijale, 
pile žganje ter se opotekale med mizami. Tudi k nama je prisedla 
mlada, bosá in kuštrava punca. Prijela me je za roko, a zgrozil 
sem se: njena roka je bila mrzla in irepetajoča, ohlapna kot cunja. 
Gledala me je z motnimi očmi in se je skúšala smejati; toda bila 
je preveč omamijena od žganja in komaj je raztegnila zasinele 
ustnice. Popila nama je žganje iz lončka, nato je opotekaje odšla 
k drugi mizi, kjer se je zgrudila na stôl in zaspala. 

Neka druga starejša ženská je iztegnjena ležala na dolgem 
stolu ob zidu. Bila je odetá v zamazane cunje; izpod njih so molele 
tanke noge z velikimi, razhojenimi podplatí, ena roka ji je počivala 
na prsih, druga je visela navzdol in segala skoraj do tal. Glava 
je bila nagnjena daleč nazaj, iz polodprtih ust so silile ostudne pene 
in se nabirale okrog ustnic, od slabo zavezanih kit so se vsipali 
šopi ogljenočrnih las. 

„Poglej to žensko," me je opozoril znanec. „ — Mati je šestih otrok." 

„Ali jo poznáš?" 

„Poznám dobro. Že dve leti stanujemo skupaj v eni hiši." 

„Pa je omožena?" sem vprašal. 

„Je, vendar z môžem nista skupaj. Otroci so sami doma. Ena 
deklica je že precej veliká in bi že lahko delala, pa ne zna ničesar." 

„To je žalostno!" 

Na mojo opazko je tovariš malomarno zamahnil z roko in do 
dna posušil žganje iz lončka. Postavil ga je narobe na mizo in 
sc ozri vame. 

„Morda ga še bova'-^" 

„Dosti ga je. Škoda denarja, rabila ga bova!" sem sklenil jaz. 

Toda tovariš ni odnehal. 

„Čemu denár?" je ugovarjal. „Jaz nimam vinarja več, pa se 
ne brigam za to. Ko bi imel, bi plačeval, da bi bila oba pijana. 
No daj! Zaradi osem krajcarjev ne bo vsega konec." 



Lovro Kuhar: Za delom. 35 



Ostal sem Irdovraten in sem hotel oditi. 

„Ne morem!" sem se bránil. „Denarja imam samo za tri dni 
življenja pri kruhu, potem sem berač." 

On je vztrajal pri svojem. Pravil mi je, kako nespametno je 
pohajkovati po mestu in prodajati zijala za prazen nič, tukaj imava 
pa lep mir in lahko do noci sediva pri enem lončku. Dokazoval 
mi je tudi, da bova jutri gotovo dobila delo, on ve za prijatelja, ki 
se bo naju usmilil in bo nama priskrbel zaslužka. Končno me je 
jel tako glasno prositi, da sem se vdal in plačal osem krajcarjev. 
Tako sva obsedela za mizo. Sele čez dobro uro sva zlezla iz beznice 
v mračno ulico, vijočo se med visokimi hišami, nad katerimi so 
pluli solnčni žarki, še više gori se je smehijalo modro nebo. 

Na ulici sva se posvetovala, kam naj kreneva, toda nobeden 
ni vedel nič točnega. Jaz bi bil najrajši šel spat, pa nisem imel 
stanovanja in zavetišče, kjer sem spal drugikrat, je bilo že zaprto. 
Torej nama ni preostalo drugega, nego pohajkovati dalje. Branjevka 
ob zidu je nama podarila vsakemu dve pomaranči ; potem sva tavala 
po ulici in čez dobre četrt ure sva prišla iz mesta. One črne, veliké 
hiše so izginile, nekaj čaša so naju še spremljale skromne hišice, 
postavljene ob česti, a kmalu so prenehale tudi te in ostala sva 
sama sredi ceste. Ko sva bila že daleč iz mesta, sva zavila s ceste 
vstran in se vlegla na rušo, olúpila sva však eno pomarančo in jedla. 
Od tu sva imela zelo lep razgled na mesto, na pristanišče in morje. 
Ko sva imela mesto pod seboj, sva bila ponosna neke neumljive 
proletárske vzvišenosti, globoko sva dihala sveži zrak in se neumno 
smehljala božajočim solnčnim žarkom. Lotila se je naju potepuška 
razposajenost, pometala sva klobuke od sebe in ležala kot bi padla 
z neba. Potem sva se spomnila, da še hraniva však eno pomarančo. 
Sadje je bilo slastno in tovariš je izrazil kesanje, ker nisva znala 
branjevke bolje izkoristiti. Željno se je oziral naokrog in na česti 
je zagledal kmeta z oslovsko vprego : tepec nepazljivi — medpotoma 
mu je zlezla plahta, s katero je imel pokrit voz, na strán in cel 
kup krasnih jabolk nama je blestel naproti. 

„Hej, kmet!" je klical razigrane volje moj tovariš. „Daj sem, 
ali pa s plahto zakrij sadje, midva že komaj požirava sline." 

Kmet se je nasmehnil, potegnil plahto preko vabljive prikazni 
in brezobzirno pognal osla. Ko je kmet izginil v dalji, je ogovarjal 
nove potnike, prihajajoče po česti ter jih vabil k sebi. Slednjič se 
je umiril in tiho obležal poleg mene. — 

3* 



36 Lovro Kuhar: Za delom. 

Jaz bi bil silno rad izvedel kaj več o njeni, posebno glede 
njegove pretcklosti in njegovili sedaiijih razmer, in že párkrát sem 
tekom dneva skúšal zaplesti pogovor o tem, a vsakikrat sem si 
premislil. To je bilo tudi povsem iiaravno. Priznati móram, da sva 
v kratkem času najinega znanja že jako prostodušno občevala med 
seboj ; vendar sem slutil, da se moj znanec kljub svoji ničevosti 
smatra za nekaj višjega, popolnejšega od mene, in zaradi tega sem 
s svojimi vprašanji odlagal. Da je bila moja slutnja opravičena, se 
se je pokazalo takoj. Tovariš mi je kar v začetku najinega pogovora 
dal čutiti, da stoji v vrlinah potepuške obrti nad menoj, rekoč: 
„Ko sem bil jaz še tako neumen, kot si zdaj ti." Videč ga, kako 
leži poleg mene, se me je iznova lotila radovednost, ki sem mu jo 
takoj razodel in jo podkrepil s prošnjo. Uslišal me je drage volje. 
Zdelo se mi je celo, da je komaj čakal mojega poziva in kmalu 
sem poslušal njegovo povest. Pripovedoval mi o mladosti na kmetih, 
o svojem odhodu z dežele v mesto, z nadami in cilji v prekipe- 
vajočem srcu, o občutkih, ki jih je doživel v prvih dneh svojega 
bivanja v mestu. Vendar mi to ni bilo novo; podobno je bilo mo- 
jemu položaju. Zanimivejše je bilo nadaljno pripovedovanje. Orisal 
mi je dolgo dobo svojega bivanja v mestu, in ko sem slišal vse, sem 
bil presenečen. Spoznal sem človeka brez lastne volje, večno izgub- 
Ijenega, toda do dna duše prepričanega, da ne dela práv. Strmé sem 
poslušal zgodbo o divjem zákonu, v katerem živi že dvanajst let z 
neko žensko in zgražal sem se, ko mi je pravil o njunili pretepih. 

„Moja baba je kot smola," je končal, „prime se te in te ne 
zapusti. Jaz ji ne branim proč in nazadnje bi mi bilo zelo Ijubo, 
ako bi me ostavila. Toda rajši pretrpi in si tiho maže rane. Kakor 
pri meni, tako bi lahko živela povsod, práv povsod : če hoče biti 
sita, si mora oskrbeti hrano, ako hoče spati pod streho, mora po- 
ravnati stanarino." 

„Zakaj pa ti ne greš strán?" sem se drznil omeniti, 

„Na to ni mogoče odgovoriti. Neka nevidna sila te priklepa 
k tem razmeram, da vztrajaš kljub največjim neugodnostim, živiš v 
revščini in najhujšem pomanjkanju, samo da zadostiš svojim tihim 
nagibom. Prepričan sem, da bi cerkveno poročen niti pol leta ne 
strpel poleg také žene, kot je moja." 

„Potemtakem jo Ijubiš, ali kaj." 

„Ljubim, ha, ha! Imcniten dôvtip! Povem ti, da sva se pred 
petimi dnevi zbila, hudo zbila, opljuvala sva drug drugega in na- 
zadnje sva se stepla. Od tedaj se še nisva videla, jaz nisem šel 



Lovro Kuhar: Za delom. 37 



vse dni k njej. Popolnoma lahko živim brez nje. Ampak tako je, 
no. — Nocoj pôjdem na stanovanje." 

Molčal sem in si tolmačil njegov „tako". V dúhu sem si 
predstavljal žensko: morda je dolga, suha stvar, s izpitim, bledim 
obrazom z pohlepnimi očmi in velega telesa, morebiti je pa kozava, 
debelušna ter okornega života, gleda topo in izbuljeno, žganje pije 
in se kotali po tleli. Končno bi jo bil rad spoznal in rekel sem 
tovarišu, da grem zvečer ž njim na stanovanje. Ustrašil se je in me 
pogledal zbegano; nato je zganil grlo, kot bi požrl kost in hkrati 
me je opozoril na solnčni zahod. Med najinim pogovorom je solnce 
dokončalo svojo dnevno pot in se izgubljalo za daljno morsko 
obzorje. Zadnji žarki so krilili iz ožarjene daljave in kot za slovo so 
odevali površino mesta in skalnatá brda z otožno vijoličasto barvo. 

Nerazumljivo se mi je zdelo, zakaj mi tovariš ne odgovori 
naravnost in me hoče zabavati s solnčnim zahodom; toda čutil sem, 
da se v dúhu druži z idiličnim večerom in pustil sem ga v miru. 
Dolgo je zri na morje, ne da bi bil trenil z očesi. Párkrát sem se 
skrivaj ozrl nanj, na obrazu sem zapažil tiho skrb. Že je bilo 
mračno in doli v mestu pod nama so v dolgih verigah gorele lúči, 
ko sva se odpravljala nazaj. Tovariš je stopal nenavadno hitro, 
kakor bi ga bil čakal kje nujni opravek. 

„Kam se ti mudi, saj grem s teboj do kraja, práv do doma." 

Nekaj je zagodrnjal v mrak. 

„Rad bi spoznal tvojo ženo, ker si mi toliko zanimivega pri- 
povedoval o njej," sem nadaljeval. „In če imaš morebiti prostora, 
bi tudi čez noč ostal pri tebi. Zavetišče ..." 

„Zakaj ravno k meni?" se je v tem hipu zadrl nad mano in 
obstal na česti, z rokami v žepih. 

Osupnil sem. Par trenotkov sva si na ta način stala nasproti. 

„Zakaj hočeš ravno k meni," je pričel govoriti zasopljeno. 
„Čudno se mi zdi, da bi te ravno moje stanovanje tako silno za- 
nimalo. Kamor se obrneš, vidiš isto. Pri meni ni prostora za pre- 
nočišča. Soba, v kateri stanujeva, je majhna, mokra klet, brez podá 
in brez vsega. Postelje nimava nobene, leživa na kúpu slame. 
Gabilo bi se ti gotovo : baba je grda, neverjetno ostudna ..." 

Mahoma se mi je posvetilo v glavi, odkod njegova razbur- 
jenost in nisem niogel krotiti smeha. Potolažil sem ga in mu ob- 
Ijubil, da ne bom iskal ne žene, ne stanovanja. V prvi ulici sva se 
hladno ločila in napotil sem se proti zavetišču. 



38 Vilko Mazi: Umetniška pisma 



Vilko Mazi: 

Umetniška pisma. 

Glasbene produkcije v jesenski sezoni. 

Draga prijateljica! 

Spominjaš se tistih ur lanskega poletja, ki sva jih družno pre- 
kramljala na spreliodih. Takrat so nam risali časopisi žalostno 
perspektivo jesenskc glasbene sezóne. Glediška kriza, pogajanja z 
^Glasbeno matice" : predmet, ki je bil tiste dni povsod na razgovoru. 
Optimistov je bilo malo, tem več pesimistov in tudi midva sva bila 
med njimi. Hvala bogu, da se je gordijski vozel razmotal sam od 
sebe, zakaj Aleksandra ni bilo od nikoder, ne z magistrála, ne iz 
deželnega dvorca ! 

Napravljala si se vedno, utegnila pa nisi nikoli. Seveda, od 
rok Ti je, kďo bi Ti zameril ! In tako se Ti je ognila marsikaka 
lepa večerná ura, ki nam je bila v delež pretekle jeseni. 

Sredi októbra je zavpilo po naših voglih dvoje plakatov. Prvi 
so vabili na „Kocianov večer" za torek, 21. októbra v „Mestni dom", 
drugi pa so napovedovali prvo gostovanje „Kralj. zem. hrvatskega 
kazališta" iz Zagreba v „Tr u bad u r j u" (Trovator) za sredo, 22. in 
četrtek 23. októbra. Preveč dobrôt naenkrat, nam boš zavidala, in 
ne po krivici! 

S „Kocianovim večerom" je dala „Matica" svoj prvi se- 
zonski koncert. Bolje ji ni bilo treba začeti. Dvorana natlačená, 
aplavz gromovit. Kar so zasvirale Kocianovc gosli, niso zasvirale 
še nobene. Iz njili so tekli smehi, razpredale se pravljične sanje, 
zaplakale tožbe, zajokala bolest, zašepetala molitev, zašuštelo skriv- 
nostno povabilo, vse, vse, kar se more vzdigniti iz resnične duše. 
Pripeljal je s sabo spretnega spremljevalca, praškega koncertnega 
pianista Eisnerja, ki seje izkazal tudi v samostojnih točkali. Vspored 
tega koncerta je obogatila šc ga. Lovšetova (Bôle) z Ijubkimi 
pevskimi točkami. Njen glas ni baš močan , a tembolj šolan. 
Spremljal jo je na klavirju naš priljubljeni koncertní pianist Trost. 

Drugi večer sem hitel v gledišče. Ne misliš si, s kakim ve- 
seljem me je gnalo tja v hrám naše Talije, ki je bil že tik pred 
bankerotom. Zagrebška opera! Koliko livale smo čitali po naših 
dnevnikih, zlasti o solistih ! Koliko je resnice, koliko reklamnega 
pretiravanja? „Trubadúr" je moral izpričati, saj je obetal samo 
prvé intcrprctc. 



Vilko Mazi: Umetniška pisma. 39 



Vstopnice so bile že teden dni razprodane. Kakšno zanimanje! 
Po dolgem času se je zopet dvignilo zagrinjalo. Glej, čudno na- 
klučje, prvi solist, ki je mogel predstaviti sloves zagrebške opere, 
je bil naš stari znanecKrižaj v vlogi Fernanda. Pred nekaj 'meseci 
je pel ravno na teh deskah še v svoji materini besedi, zdaj ne sme 
vec. Taká so pota usode. Vse najboljše sile nam pobere tujina, ker 
jim domovina ne more dati zasluženega kruha. Križaj je odpel 
svojo partijo z vso sigurnostjo. Gróf Luna- V uško vi č se nam je 
námah prikúpil z mogočnim baritonom, krásno igro in umestno 
mäsko. Leonora Milene pi. Šugh je bila dovŕšená. Anko Hor- 
vatovo, ki je bila za ta večer nedisponirana, je nadomestila v 
vlogi Azucene Mercedes Vale n ti je va. Njen alt ima čisto >voje- 
vrstno barvo. Mnogim ni ugajal, menda jim je še Peršlova preveč 
v spominu. Tudi meni se ni hotelo uho takoj sprijazniti s tem ne- 
navadnim altom, pozneje mi je pa zelo ugajal. Manrica je pel 
Jastrzebski. Bogme, da nisem mogel verjeti, da je to tisti Ja- 
strzebski, ki je pred leti tako marljivo pasel lenobo na našem 
odrú! Skoro da smo ga poznali takrat samo iz kavarne. Kakšna 
razlika med takrat in sedaj ! Pel je svojo junaško partijo v splošno 
zadovoljnost in se odlikoval zlasti v sloviti „stretti". Druge vloge 
so bile manjše, zato se n. pr. Strmca še ni moglo práv presoditi. 
Orkester je bil pod izvrstrim vodstvom, zbor pa se ni odlikoval. 

V naslednjem večeru se je pela repriza. Topot je mogla na- 
stopiti v Azuceni Horvatova, sicer še nekoliko nerazpoložena, a 
kljub tému je pela z lepoto glasu, ki se ni dal prehvaliti. 

Naše operno vprašanje je bilo s tem za enkrat rešeno. Kar 
nam je dala zagrebška opera, treba je imenovati prvovrsten užitek, 
ampak vseeno bo treba povdarjati, da pri tem ne sme ostati 
vedno. Bilo bi nam tako nazadovanje v sramoto, saj so nam vendar 
še vsem v spominu čaši, ko smo imeli tudi na našem odrú izvrstne 
moci. Očitanje, da so bile te moci „importirane", in da zato na 
operi pravzaprav nismo izgubili ničesar, je lahkomíselno, ali pa 
zlobno. Tudi dvorná opera inia „importirane" moci, pa bi jih ne 
smeli imeti mi? Poglavitno je, da nismo milostno odvisni in da 
začujemo zopet enkrat nad orkestrom našo besedo. 

Drugo gostovanje zagrebške opere smo imeli v torek in sredo 
po Vseh svetih. Vstopnice razprodane že štirinajst dni poprej ! Prvi 
večer so nam dali „Trávi a t o". Šla je krásno izpod takta. Tudi 
zbor se je poboljšal. Nanovo so se predstavili sólisti Mája de 
Strozzijeva, Lowczynski in Kondracki. Strozzijeva, ki 



40 Vilko Mazi: Umetniška pisma. 



je pela Violetto, se je odlikovala zlasti s fiiio koloraturo. Low- 
czynski je s svojim mehkim tenorjem takoj pridobil naše simpatije. 
Očetovski vlogi se je práv piimerno podal Kondrackega bariton. 
Nekam čudno zveni ta glas, pridušeno, polvotlo, ampak tukaj se je 
práv dobro izhajalo ž njim. 

Naslednji večer smo poslušali Puccinijevo „Tosco". Nov 
gest — Mira Koroščeva,ki je pela naslovno vlogo s svojim mo- 
gočnim sopránom nadvse frapantno. Cavaradossija je izborno inter- 
pretiral Lowczynski. Vuškovičev Scarpia je bil v petju, igri 
in maski dovršen. Cerkovnikovo vlogo je imel Les i č. V pevskem 
oziru ta partija res ne tirja dosti, ampak nehote sem se domislil 
Križaja, ki je v lanski sezoni podal cerkovnika vse prikupljivejše. 

Tri dni kasneje je imela „Matica" v „Mestnem domu" svoj 
drugi koncert: Jeleňa Do k i č e va, koncertná pianistinja iz Bel- 
grada, Marko Vuškovič, že znani Ti zagrebški baritonist in zopet 
naš marljivi Tone Trost, ki je spremljal pevske točke. Udeležba 
je bila pičla. Čudno, da ni mogel že sam Vuškovič imeti več 
privlačne sile! Za klavir se naša publika nič kaj ne ogreva, ali bolje 
povedano, zdi se, da ga je že sita Saj je pa tudi preredno na kon- 
certnem programu. Sprememba mika ! Sicer vsega spoštovanja vredni 
inštrument pa izgubi še več pritege, če se hoče izkazati na njem 
umetnica srednje kakovosti, kakršna je Dokičeva. Cudežev tudi 
najboljša šola ne more delati. Svetovne muzikálne firme ä laBeethoven, 
Rubinstein, Chopin pa le izgubljajo na kreditu, če se zatekajo k 
njim také povprečnosti. Dokičevi ni odrekati pridnosti in volje, o 
njenih zmožnostih pa se mnenja precej cepíjo. Vuškovič je dodal, 
kolikor je manjkalo do ravnotežja. Izbral si je pester vspored in je 
bil vsemu docela kos. Poleg divnega prologa iz „PagJiacci" in raz- 
košnega creda iz „Othello", nas je oblagodaril tudi s skladbami 
našili domačih komponistov, zlasi s Parmovo neskončno lepo „Po- 
slednjo nočjo" in z Lajovčevo resignirano „Pesmijo starca". Tudi z 
dodatki ni štedil, občinstvo pa ne z entuzijastičnimi aplavzi. 

V nasledujem tednu so se že zopet trgali v Šešarkovi trafiki za 
vstopnice k operama „Ples v maska h" (17. nov.) in „Zrinski". 
(18. nov.) To originalno lilastanje po biletili zagrebške opere, ki 
se je vrinilo med nas največ sugestivno, bi nazval že lahko manijo. 
Vstopnic še v Ljubljani ni, pa si že — prepozen ! Paradokson, toda 
istina je! Včasih smo imeli Slovensko opero, ki bi jo lahko postavili 
v isto merilo k zagrebški, postavim za čaša Skalovc in Rezunova, 
ampak takrat smo se vsaj srečno zvrstili. To je tudi, repriz ni sedaj 



Vilko Mazi: Umetniška pisma. 41 



in zato ne bi nihče rad zamudil premiére, še celo tisti ne, ki jih 
je Finžgar obsodil, da prihajajo v gledišče samo radi noblese. 

Verdijev „Ples v maska h" (Un ballo in maschera) je nosil 
naš oder že pred leti. Kolika razlika od „Traviate" in vendar umotvor 
istega mojstra! Riharda, grófa Varviškega, je imel v rokah Lov- 
czynski. Izkazal se je v vseh treh dejanjih. Vuškovič je oskrbel 
Renéja z nedosegljivo lepoto petja in igre. Divno je odpel zlasti 
arijo na svojem domu. Amalija, izneverjena mu žena, je bila v 
Koroščevi kar najbolje poosobljena. Čarodejke Ulriko je izvedla 
Val e n ti j e va práv srečno. Seveda zopet okús! Ta večer smo čuli 
prvikrat Polakovo in sicer v vlogi paža Oskarja. Zdi se, kakor 
da je Polakova immuna proti zobu čaša. To so že desetletja, kar 
jo poznamo, pa je vedno enako mladostna, v glasu vsa dekliška. 
Križaj in Tosič sta imela manjše partije kot zarotnika. 

Poleg italijanske muzike smo poslušali naslednji večer slo- 
vansko glasbo, toliko oboževano Zajčevo glasbeno sliko „Zrinski", 
ki slúži Hrvatom pri vseh njihovih pomembnejših narodnih slavjih 
kot entree. Tudi to delo ni bilo našim deskam več tuje. Med vsemi 
sólisti je briliral Vuškovič v naslovni partiji. Prekosil je samega 
sebe. Vredna družica mu je bila Koroščeva kot žena. Hčerko 
Jeleno je interpretirala Polakova s toliko Ijubkostjo in naravnostjo 
v petju in v igri, da smo bili očarani. Tudi z Jastrzebskega 
Juraničem smo bili zadovoljni. Križaj se je pokazal v hvaležni partiji 
Sulejmana z običajno dovršenostjo. Glasba káže velik kontrast k 
italijanskim operám. Verdi ves skočen, Puccini poln arij, Zaje pa je 
razen populárne himne „U boj!", ki prepletá s posameznimi motivi 
skoro vso sliko in izzvení celotno v zadnjem dejanju, malo prožen. 
Zelo so se posrečile žive slike ob koncu posameznili dejanj, pred 
vsem sklepna alegorija pred Sigetom. Práv je, da so nam Hrvatje 
prinesli tudi domače delo, že radi tega, ker mu morejo dati brez 
dvoma najpopolnejši kolorit. 

Se en umetniški večer v novembru. „Glasbena matica" je riski- 
rala tretji koncert v tej sezoni. Riskirala je, ker je bil že drugi 
koncert, dasi prirejen v začetku meseca, slabo obiskan. Tembolj se 
je bilo torej bati nepovoljnega poseta 23. Toda riziko se je obnesel, 
kar se je dalo pač pričakovati spričo firm, ki so mogle izvajati pro- 
gramové točke. Udeležba je bila impozantná. Dvorana „Mestnega 
doma" domalega razprodana. Kdor je prišel, ni mu bilo žal. Guli 
smo slavno švcdsko koncertne in operno pcvko Valborg Svärd- 
strômovo, ki nam je prinesla vso neizrečeno globino in 



42 Vllko Mazi: Umctniška pisma. 



milino muzikalnih základov svoje severne domovine. Na notah je 
morda zašla že med nas katera teh pesmi, ali njih pravo ccno 
nam je narekovala šele S värdstrômova. Ne morem reči, da ji je 
glas bogve kako mogočen, toda izšolan je do največje popolnosti. 
V rokah mi je bil poleg švedskega besedila nekak slovenskí ko- 
mentár, pa saj bi jo bil i brez tega skoro popolnoma razumel. Čistá 
vokalizacija in neizrečeno lepa deklamacija besedila in občutkov sta 
mestoma účinkovali name, kakor da poslušam našo pesem, glas, ki 
ne more zveneti bolj domače, kakor je zvenel, čisto govorico naj- 
nežnejše duše. „Labodji spev", „Veter", „Pomladni dan", „V poznem 
poletju", drugo divnejše od drugega! S värdstrômova je razumela 
naše zadivljenje in se je odzvala z mnogimi dodatki. Njena zunanjost 
je bila práv skromná: nič tiste običajne šare v laseh in kostumu, 
in vendar ni bila čisto nič prikrajšana umetniška avtoriteta. Zahtevala 
je samo popolné tisine v dvorani z nepremičnim motrenjem ob- 
činstva. Práv nič bi je ne bili motili, da nam ni dala „Matica" v roke 
tako nerodno stavljenega besedila, da je bilo treba med pesmijo 
listati. Kakšen oduren šum je to, če se sredi tisine obrne stotine 
trdih listov! — Drugi del tega koncerta je izpolnil klavir. Že zopet 
klavir! Georges Széll, šestnajstleten fánt, ki ga proglašajo za 
odličnega klavirskega virtuóza, komponista in dirigenta, je igral 
Chopina, Čajkovskega in lastno parafrazo na Riharda Straufia veliko 
symfonično skladbo: „Till Eulenspiegel". Pritoževal se je nad raz- 
glašenim in skromnim klavirjem. Da je sicer čedno igral in pokazal 
talent in spretnost, tega mu nihče ne bo odrekal. Če ga pa pri- 
merjajo dunajské in londonske kritike z mladim Mozartom in Men- 
delssohnom, mislim, da so se precej zarekle. — Profesor A. Tarnay, 
ki je spremljal pevske točke Svärdstrômove, roma s svojo 
umetnostjo nekako srednjo pot. 

Na poti iz Milana v Kijev se je vstavil pri nas bivši večletni 
tenorist slovenské opere, Orželski in napovedal na svojo roko 
koncert v veliki dvorani „Narodnega doma" za torek, 2. decembra. 
Pričakoval sem hvaležnega poseta, Orželski nienda tudi; ali kako 
sva bila razočarana oba, to se pravi, jaz celo dvakrát, najprej nad 
skoro prazno dvorano, potem pa nad tenorjem, ki je od tistili časov, 
ko smo ga zadnjič poslušali, stopil velik korak — nazaj. Tako se 
mi je mož dvakrát zasmilil v srce. Gotovo je, da je že itak neaku- 
stična dvorana še pomagala ubijati glas, kolikor ni bil ubit že saní 
na sebi. Srednja léga je še precej izdajala nekdanjega Orželskega, 
višina pa se je udala in koder je hotela prodreti do veljave, sc je 



Vilko Mazi: Umetniška pisma. 43 



zlasti v začetku razkričala v skrajno neprijeten forte, ki se je divjc 
zaganjal v lestenec in stene. Ta hiba je bila recimo vsaj za zdaj 
neizogibna. Zato pa bi moral Orželski čutiti tem intenzivnejšo 
potrebo, da bi se izognil drugi hibi, to je : nesigurnosti. Saj je bilo 
čisto očitno, da mu je moral biti Štritof v nekaterih točkah ne 
samo spremljevalec, ampak tudi sufler obenem. In če bi ne bil 
Štritoí presiguren v „lovljenju", maščevala bi se Orželskega 
nepripravljenost z gotovim polomom. Koncertnému in opernému 
sólistu pa tako slepomišenje ne more biti v čast, to se zna! 

Na Miklavževo smo imeli zopet gostovanje zagrebške opere. 
Dali so nam Puccinijevo „Butterfly". Razprodano, kajpa! Imeli 
smo lani svojo „Butterfly", ki nam je ostala še v živem spominu; 
tu se bo dalo vendar najbolje primerjati. Z odkrito besedo bi moral 
povedati, da sem bil z našo lansko „Butterfly" vse bolj^zadovoljen 
nego z zagrebško. Tako je bila naša Lowczynska kot Cho-Cho-San 
vse odličnejša od Po lakov e. Saj je Polakova práv izborno pela, 
tudi igrala je dobro in tudi toaleti pohvalo (njena maska odločno 
ni bila za „Butterfly"!), ampak Lowczynske ni dosegla. V še večjem 
kontrastu sta si stala naš lanski Linkerton — Harfner in letošnji — 
Jastrzebski. In podobno razmerje bi moglo postati tudi med 
lansko Suzuki — Peršlovo in sedanjo — Valentijevo. Naposled 
bi še Fejfarjevega Sharplessa lahko pomaknil vsaj za en korak pred 
Vuškovičevega, s stráni miline namreč. Zbor ga je zopet „lomil". 

V nedeljo popoldne se je ponovil „Zrinski", kot Ijudska 
predstava, pred vsem za goste z dežele. Šel je prek^desk z isto 
točnostjo kakor premiéra. Zvečer smo čuli prvič Delibesovo opero 
„La km e". Eksotičen cvet iz eldorada ob Gangu in Bramaputri. 
Krásni kostumi! Glasba svoje sorte, po večini eksotičnega obraza, 
kakor ji pristoja, melodijozna, posebno v drugem dejanju. V na- 
slovni vlogi se je izkazala Stroz z ij e va , zlasti v prelepi „legendi", 
ki tirja najdovršenejše koloraturke. To pot je prišel zopet enkrat 
Križaj do veljave in sicer v hvaležni partiji bramina Nilakanthe. 
Križaj se práv očitno razvija. Lakmejina tovarišica Mallika je bila 
v rokah Val e n ti j e ve, ki je zelo ugajala. Kolikor je bil prijeten 
Lowczynski kot angleški časlnik Gerald, toliko je bil nadležen 
njegov torariš Frederico Kondracki. Ne, ne, ta užugani glas 
pa že ne sodi v interpret mladih Ijudi. Med manjšimi ^vlogami nas 
je presenetila Štefica Lovrenčakova z Ijubkim sopránom. 

Led smo srečno prebili. Jesenska glasbena sezóna nam je 
darovala nekaj práv lepili ur umetniškega uživanja. Do svidenja ! 



44 Dr. Fr. llešič: Povest o poslednjih dneh Srbije v XV. veku. 



Dr. Fr. Ilešič: 

Povest o poslednjih dneh Srbije v XV. veku. 

(Menih in liajduk.) 

Hodniki naših šol so polni slik, ki nam kažejo srednjeveške 
Schlôsser in Burgen, nemške Ritterje in vojnike. 

Ali pa so SI o vani, ki niso bili pod nemškim gospodstvom, 
tudi imeli svoj srednji vek in kakšen je bil ta njih srednji vek, o 
tem nam ne govori nobena podoba in noben učitelj. 

Kvečjemu smo slišali kaj o carju Dušanu in o carju Lazarju, o 
prvem, da je imel veliko carstvo in veliké náčrte, o drugem, da je pádel 
na Kosovem. Celotnega obraza jugoslovanskega srednjega veka pa 
ne poznamo, življenja namreč z vsemi drobnimi potezami in pojavi. 

Stojan Novakovič, predsednik „Srbské kr. akademije" in 
„Srbské književne zadruge", bivši ministrski predsednik (1908) in 
prvi srbski delegát na mirovnih konferencah v Londonu, je izdal 
zdaj povest „Kaludjer i hajduk" (Menih in hajduk), ' da bi opisal 
Srbsko življenje v srednjem veku v čim vsestranejši obliki. Pisate- 
Ijeva namera je torej bila vseskozi le znanstveno-poučna in ne be- 
letristična — sam to izrecno izjavlja in se ne smatra za pripovednika, 
dasi se je v mladih ietih, t. j. pred petdesetimi leti klanjal tudi múzam 
— a oblika povesti sc mu je po pravici zdela najprimernejša za 
populariziranje zgodovinskega znanja. 

Pokojni Aškerc bi vzel knjigo z velikim zanimanjem v roko. 
Njegov „Poslednji Celjan" bi se mu družil z „Menihom in 
hajdukom". Zakaj tu pa tam gre za turško-srbske dogodke nepo- 
sredno^pred 1. 1456. S tretje stráni bi dogodke pojasnjeval hrvatski 
pisatelj Juri Šporer s sicer neuspelo dramo „Car Murat II. i repu- 
blika dubrovačka". 

Takrat je bila Srbija, kljub obema bitkama na Kosovem, vsaj 
na videz še samostalna dŕžava na róbu turškega carstva, tako ne- 
kako, kakor so imeli stari Rimljani ob svojili mejah ražne „socios 
et amicus". Vladarji srbski so se zvali „despoti", t. j., „gospodje". 
Despot Juri (Gjuragj) Brankovič ima svoj sedež v Smederevu ob 
Donavi, iztočno od Belgrada. 

Pa središčc in glavno pozorišče Novakovičeve povesti ni po- 
krajina belgrajska, marveč okraj topliški, na južnozapadni meji do- 
sedanje Srbije, zapadno od Nisa in Kruševca, tja proti Košovému in 

J Knjlgarna S. B. Cvijanovič, Belgrad. 8". 296 str. Cena 3. K. 



Dr. Fr. Ilešič: Povesí o poslednjih dneh Srbije v XV. veku. 45 



Mitrovici, v krajih torej, kjer so bili začetki srednjeveške srbské 
dŕžave in nje glavna verska svetišča (Studenica, Žiča, Gračanica, 
Dečani itd.). V Toplici (sedaj Kuršumlija) je Štefan Nemanja začel 
svoje delo za ujedinjenje Srbije. Samostan Sv. Nikole pri Beli cerkvi 
je zgradil Nemanja. Po narodni tradiciji je v Prokuplju, glavnem 
kraju topliškega okraja, stoloval stari Jug Bogdan, tast carja Lazarja. 

Srbija čuti, da ji kmalu povsem preneha nje navidezno živ- 
Ijenje. Eni se v tej pogibelji oklepajo Ogrske in njenega Janka 
Sibinjanina, drugi se rajši klanjajo silnému carju turškemu, ki stoluje 
v Odrinu (Drinopolju), Od iztoka preti islam, od zapadá pa katoli- 
cizem rimskega pápeža. 

Mara, hči despota Gjurgja, je iz političnih vzrokov postala 
žena sultána Murata. Despot je po bitki pri Varni in na Kosovem 
zaveznik sultánov, in to tem rajši, ker je vsied osebnih nasprotij in 
iz kultúrne bojazni sprt z Jankom Sibinjaninom. Maro je Murat visoko 
cenil; vzgojila mu je carjeviča Mehmeda, ki ji je otroški nežno 
vdan, politično pa že ráno sanjari o Carigradu. Ko je Murat umri, 
je despot poslal svojega velikaša iz Toplice Vitomira Gvozdenoviča, 
da se pokloni novému sultanu; ob tej poklonitvi je novi sultán 
tudi dovolil, da se vdova Mara vrne v Srbijo ter ji prepustil ozemlje 
manastira Svete Bogorodice pri Beli cerkvi v Toplici zapadno od 
Nisa in mesta Leskovca. Gvozdenovič je v turški rezidenciji Odrinu 
imel več znancev, med njimi Ibrahim-beja, ki ga je nekoč celo tajno 
posetil; bil je ta topliški velikaš za oportunitetno politiko neizogib- 
nosti turškega gospodstva, političen turkofil, in to tem laze, ker je 
bil verski precej indiferenten. Njegov sin Kojadin je bil po čudi 
sličen bolj materi, zamišljen, nagnjen k samostanski askezi ter učenec 
veleizobraženega arhimandrita v manastiru Sv. Nikole pri Beli cerkvi, 
Kalistrata; prijateljeval je z Dragošem Pletikosičem, veselopodjetnim 
sinom malega plemiča Pletikosiča, takisto učencem arhimandrita 
Kalistrata. Cim bolj je prevladavalo uverjenje, da je turško carstvo 
neizogibno, tem bolj se je v srbskí državi širilo brezpravje vlaste- 
linsko ; dočim Kojadina skrbi, kdo bo následník vrednemu Kalistratu, 
ko ta umre, hoče Dragoš postati — sredi zemeljske brezpravnosti 
— „pravica božja" na tem svetu ter čuvati pravdo z mečem v roki, 
ker je ne bráni zákonitá oblast. Med tem je prišel čas, ko je morala 
srbská armáda na pomoč Turkom pred Carigrad. Stari Gvozdenovič 
je takrat nenadno izginil. Za pašaluk v Kruševcu je bil pripravljen, 
se poturčiti ter je Turkom kratkomalo svetoval, naj bi se naslanjali 
na Srbsko plemstvo, ki ga morejo s privilegijami pridobili zase, ne 



46 Dr. Fr. lleSič: Povest o poslednjih dncli Srbije v XV. veku. 

na národ. Med tem je Carigrad (1453) pádel in sultán Mehmed je 
mislil na daljnja podjetja, zlasti na Ogrsko ; v to svrho je zahteval, 
naj mu despot Gjuragj popolnoma odstopi vso južno Srbijo in mu 
za armado odpre pot do Donave. Ta zahteva je osokolila i despota, 
da se je odločii na odpor ter mobiliziral vojsko proti Turkom. Sul- 
tánova armáda pa je zmagovito prodirala preko Pirota ; Gvozdenovič, 
ki se je bil povsem poturčil, je Turkom sam izročil svojo Toplico 
(kot Mustafa paša), češ, da lioče deželo očuvati pustošenja. Končno 
pa takrat sreča sultanu ni bila milá ; zakaj despot je del njegove 
armáde porazil pri Smederevu, Sibinjanin Janko pri Kruševcu, a 
tudi na jugu se Turkom na nekaterih mestih ni godilo dobro. Pa 
prevrtljivi in nezanesijivi Janko se je kmalu zopet umaknil na Ogrsko 
ter s tem razbil vse nade v nadaljnje uspehe. Spričo tega je Ko- 
jadin mislil, da bo odsle mogoče služiti domu le v cerkvi, ter se 
je pokaludjeril. Despot se je zaman udeleževal krščanskega sabora 
v Gjuru, kjer so medsebojne razmirice in protivnosti pravoslavju 
onemogočile však skupni in jaki nastop proti Turkom. Ko je tako 
vse padalo, je sklenil Dragoš postati „despot v gori in na potu za 
podlé Ijudi, za odpadnike, za varalice, za nasilnike", vršitelj sodbe 
božje in národne. Mehmed je pac zavzel vso južno Srbijo, a od 
Belgrada sta ga odbila Janko Sibinjanin in Kapistran ; žal, da zmaga 
zopet ni bila izrabljena. Leta 1456. je despot Gjuragj umri; zade- 
spotoval je njegov sin Lazár. Ker niti v despotovi rodbini ni bilo 
enotnega naziranja o nadaljnji smeri srbské politike, je carica Mara 
sklenila, da se vrne k svojemu posinku Mehmedu. Kaludjer Ko- 
jadin, ki je postal naslednik Kalistratov, jo poprosi, naj si izposluje 
pri sultanu zemljo ob česti na Sveto goro zapadno od Sereza, da 
bo to zavetišče svetogorskim in jeruzalemskim romarjem. Par let 
pozneje Srbije ni bilo več kot dŕžave. V Smederevu ni sedel 
srbski despot nego turški namestnik. 

Zanimalo bi nas vedeti, ali sta arliimandrit Kalistrat in velikaš 
Gvozdenovič zgodovinski osebi. Ljubavni prizori, ki zavzemajo sredi 
povesti preveč prostora, so dakako izmišljeni. 

Pa dejanje v svojili podrobnostih ni v povesti glavna stvar. 
Važnejše je slikanje onodobnih kulturnih prilik. 

Ver s t vo. Sultán pusti Mari popolno svobodo krščanske vere. 
Prestolonaslednik Mehmed ji izrečno zatrjuje, da vse, kar so Srbi 
pretrpeli, ni radi vere, ampak da je to politika, ki vcleva, da mora 
srbski despot s turškim sultánom živeti v slogi in pokornosti. 
Državna oblast mora biti ena, vsemogočna, nenadkriljiva ; šele pod 



Dr. Fr. Ilešič : Povest o pošlednjih dneh Srbije v XV. veku. 47 

krilom také državne oblasti more blú vera svobodna. Niti menihi 
ne morejo tajiti, da Turki žele se kazati strpljive; „krivo jim je pa, 
da cesto zvonimo, da cesto slúžime obrede, nepovoljni so jím krščanski 
prazniki in zbori", „Vernost hočem mojemu barjaku", je rekel sultán, 
„a v vero se ne mešam. Naj veruje, kar je komu drago v mojem 
cesarstvu. Jaz hočem veliko carstvo, a veliko carstvo ne more biti 
ene vere". 

Za arhimandrita je bila pravoslávna vera in srbski národ isto. 
Bal se je zveze z Ogrsko, ker bi z njo prišla katoliška prevlast in 
papeška propaganda: katoliki so mu spletkarji, ki vsako pogodbo 
s Srbijo presojajo, kakor da so se jim Srbi pokorili in se odrekli 
svoji veri. Ko národu ni mogoče več očuvati dŕžave, se mu mora 
ohraniti vera ; v manastirih treba vedno zanesljivih Ijudi; ko opuste 
manastiri, ko umolknejo cerkve in svečeniki — so Srbi propali. 

Blagoslovil je arhimandrit tudi Dragoša, ki se bori za pravdo 
z mečem, a bolj Kojadina, ki se je pokaludjeril, „da ne propade 
vera in knjiga, da se obdrži narodno ime brez prekida, da se preko 
národne sláve ne prostre gosta téma neznanja, da ne obmolknejo 
v mraku pozabljivosti carji in kralji, junaki in svetitelji narodni". 

Despot je v državi videl glavno oporo verstva, češ, kadar se 
izgubi dŕžava, pôjde z njo tudi národná zavest in vera. 

Veliká in nedvomna je bila vera v Boga in v zvezo med 
Bogom in pravico ter istino. Zato so se v težkih in zapletenih slu- 
čajih Ijudje zatekali k „sodbi božji" ; na semanji dan se je pred 
cerkvijo sodilo z vodo in z ognjern. 

Ipak so vlastelini cesto prehajali na islam, da si s tem zasi- 
gurajo politične pravice in privilegije. Bilo je med njimi tudi verski 
indiferentnih ali praznovernih, ki so si dali vedežcvati po vračaricah. 

Iz o b raz ba. Malone vsi izobraženi Ijudje so bili ali menihi 
ali drugi svečeniki. Po posebni široki in globoki izobrazbi srca in 
dúha se je odlikoval arhimandrit samostana sv. Nikole, Kalistrat, 
mož učenosti, národne cerkve in Ijudomilega demokratiznia. Vzgojen 
v manastiru Studenici, je čital vse, kar je našel v samostanski 
knjižnici ali dobil od popotnih menihov. Na Sveti gori se je dobro 
naučil grški in se načital knjig, ki jih v Srbiji ni bilo; enako je bil 
v študijske svrhe delj čaša po raznih samostanih v Srbiji, pri Pri- 
zrenu, v Gračanici, v Dečanih, v Banjski, v Žiči, v Manasiji. (Po- 
izkušal se je tudi v slikarstvu in v lesorezu.) Ker so se knjige takrat 
le prepisovale, je vsakega spisa bilo le malo eksemplarjev ter je 
bilo treba potovati, ako si hotel več čitati. 



48 Dr. Fr. Ilešič : Povest o poslednjih dneli Srbije v XV. veku. 



Čitali SO se slovanskí in grški spisi. Kalistrat je svojima mladima 
prijateljema grški tekst priče o Aleksandru sproti prevajal, seveda v 
živi srbski jezik, a pri tem opozoril, da je v knjigali zato stari slo- 
venskí jezik, ker se hoče čuvati sveta tradicija slovanskíh apoštolov. 

Bodoči sultán Mehmed číta „Žívljenje carja Aleksandra Mace- 
donca" ter se pri tem vpraša, ali ne bi mogel tudi on storiti, kar 
je storil Aleksander. Čitali pa so to pričo tudi Srbi. Práv prilegalo 
se je, da so glavni protivniki Aleksandrovi bili Peržaní; tako so 
Bizantinci imenovali Turke. Menili je poleg nabožnih rad čítal 
zgodovinske spise, a plemenit mladenič pripovedke, zlasti apokrife. 

Kakor je na eni straní guslar Mílojko bil s svojimi pesnimi 
takorekoč učitelj zgodovine, je tudi s svoje straní rad zahajal med 
knjižne načítané Ijudí, da čuje in dobi za svoje pesmi nove motíve. 

Gvozdenovič slávi „slavo" liišnega patróna sv. Tome. Na vzvi- 
šenem mestu sedita guslarja, eden je Mílojko; ta poje o čaru 
Dušanu, drugi pa o kralju Dečanskem in o boju s Turki ; gostje 
slušajo z melanholíčno pozornostjo. 

Kako so nastale „básni" o Vukovem ízdajstvu na Kosovem? 
Po žalostnem koncu carja Lazarja je nastala dinastíčna borba med 
hišo carja Lazarja in hišo Vuka Brankoviča, a ena in druga rodbina 
je míslila na pomoč turško proti drugi. Ni čuda, da je potem Vuk 
guslarjem postal izdajica. 

Materíjelna kultúra. V Drinopolje pridejo dubrovníški 
trgovci, kí ímajo tam trajna podjetja. Cele karavane po 300 konj 
gredo čez Niš tja. Vodíl je karavane kapitán, Dubrovčan, zaprisežen 
od dubrovníške vláde; vozniki so bili na pr. pastírji manastira ob 
Morači, oboroženi s strelami, mečem in ščítom in s soliami ; včasi 
so karavane prestale cela kreševa s čuvarji šum itd. V Vučitrnu in 
Prokuplju je Dubrovník imel svoje trgovske kolonije. 

Drugi trgovci zopet potujejo iz Skoplja nekam preko Bele 
cerkve, morda v Prizren. V Nisu je bilo vídeti trgovce iz Ogrske. 

Obča politična neizvestnost pa je rodila v dušah nemir, kí je 
škodil razvoju trgovskíh poslov. 

Rudníkí so bili v Trepči in v Novem brdu ; tu-le je bila kov- 
nica denarja. 

Vneto so vlastelínstva gojila sadjerejo, istotako samostaní ; v 
grškem primorju in na Sveti gori se je Kalistrat mnogo tega naučil. 

Med je takrat nadomeščal sladkor, kí je bil zelo drag in 
redek, pa tudi slajši nego dandanes; zato v národní pesmi: „Slajši 
je sladkor od mcda". Čebelo so se radi tega močno gojíle; 



Dr. Fr. Ilešič: Povesí o poslednjih dneh Srbije v XV. veku. 49 



čebelarstvo pa je bilo važno tudi radi voška, ker so se voščene 
sveče rabile v gospodskih hišah in cerkvah. Mnogo brige se je po- 
svečalo sadju (češnje, višnje, jagode, dunje, slive) in mlekarstvu, ker 
so se iz mleka delale ražne sladčice takratne vlastelinske mize. 

V topliškem okraju ni bilo mnogo svobodnih Ijudi in svobod- 
njaških sei ; prebivalci mest in trgov so bili večinoma svobodni 
Ijudje ali tujci (Grki in Cincari) ali vlastelinski Ijudje iz okolice, ki 
so se odkúpili. Sela so bila večinoma jako bedna, tu pa tam so bile 
hiše postavljene iz brun na debelih temeljačah, ki so se z vôli ali 
bivoli na ravnih krajih mogle na valjarjih dalje povleči, Kadar se je 
kurilo, se je vsa hiša dimila, kakor se kade visoka brda od megle 
po toplem dežju. Lastnik zemlje ni bil seljak skoro nikjer; njegov 
gospodar vlastelin pa ni poznal meje svoji samovoljnosti. Zoper 
ražne zločine je imel že Dušanov zakonik ostré določbe. Kot 
vlastelinski naseljeniki so kmetje večinoma obdelovali zemljo, a 
mnogi so bili uljarji (čebelarji), ribarji, psarji (za gojenje lovskih 
psov) in sokolarji (poleg sokolov so se za lov rabili tudi kragulji). 
Vrše se veliki lovi. 

Z gostbami so se na dirkališčih družile viteške igre: nadstre- 
Ijevanje „jabolka", igre na konju (izpuščajoč kalpake in jih lovec, 
ne da bi padli na tla), dirke peške, metanje kameňov z ram itd. 
Odriiore je polnil guslar; iz njegovih pesmi se je viteška mládež 
učila národne zgodovine. 

V najemniški srbski vojski je bilo Nemcev, Madžarov in Vlahov 
in Italijanov in Srbov. Dočim je Evropa imela še vlastelinsko vojsko, 
so imeli Turki državno vojsko pod enim komandom. V Kruševcu 
so Turki iz zvonov Hli topove. L. 1455. je Srbija prvikrat slišala 
grmeti topove, a ti so bili — turški. — 

L. 1912. in 1913. se je Turkom „zajam" (posojilo) povracal. 
Srbska artilerija je s svojimi topovi zavzela Staro Srbijo in Macedonijo. 

Za to priliko je kakor nalašč Novakovičeva knjiga. Srbi jo bodo 
z zanimanjem čitali ter se spominjali časov, ki so bili — z radostjo ! 
Zakaj srbská povest o sedanjih časih je slavnejša, nego povest o 
poslednjih dneh Srbije v 15. veku. 

Vprašali se bodo morda, ali je imel práv mladi Kojadin, ki je z zbi- 
ranjem iz poglabljanjem duševnega življenja hotel ohraniti svoj národ 
turškega zuluma (nasilstva), ali Dragoš, ki je gospodaril z mečem, 
kjer ni bilo pravice? Ali je imel práv kalu djer (menih) ali ha jd u k? 

Ne bomo rekli: Le eno je potrebno . . . 

„I.juhlj.nnski /von" XXXIV. 19N. 1. 4 



50 Književna poročila. 





Književna poročila 

Dr. ivan Pregelj, Mlada Breda. izdala in založila Družba sv. Mohorja v 
Celovcu. Slovenskih večernic 67 zv. 1913. 8". 224 str. 

Pretresljiva národná pesem istega naslova o nesrečni nevešti, ki gre turškemu 
junaku zamož in ki jo, kakor osmero njenih prednic, ugonobi zlobna tašča, ieži 
pred nami prikrojcna po dúhu čaša in presajena na čisto domače pozorišče. Samo 
da tukaj mlada Anica po sedanjih načelih pravičnega plačila izide kot zmagovalka 
iz neenakega boja in se slcdnjič združi z Ijubljenim bitjem, dočim satanská staruha 
Katra prcjme zasluženo kazen z lastnim orožjem strupom, ne da bi ii kaj za- 
legle dolgotrajne spletke in hudobne zvijačnosti, nastavljene neljubi ji sinahi. 

Zaradi dobrodošlega, učinkovitega kontrasta je g. avtor nakidal na postarno 
laži-junakinjo toliko ogljenočrnih lastnosti. da se bo še v srcu preproste bralko 
vzbudil opravičeni sum nad rcsničnostjo tako pošastnega babšeta. Vseh kolobocij 
ne bi bilo na ponosnem kmetskom dvorcu, da ni ženin Juri bolehen slabič: torej 
kot gospodar pri izbiri življenske družice skalno odločen, v ostalem pa čezmerno 
mahedrava šleva, ki stopica na pôvodcu peklenske matere svoje, dasi se nista 
nikdar práv posebno ujemala z njo. Protagonistka te storije, antipodka onega babjega 
izmečka, bo imela pač vse simpatije sovrstnic na svoji stráni, čeprav utriplje tudi 
v nji človek in se končno po pravici peha za bogatijo na Peci, odkoder je bila v 
nežnih letih izpodrinjena zbog zanikarnega gospodarstva svojili staršev. 

Za slikovitost značajev je skrbljeno v izobilici: pestro sestavljeni imenik 
služinčadi - kradljive in postené, preračunano zatelebane in tiho vdane osve- 
žuje potek temačnih pripetljajev ; ne pogrešamo niti slaboumne čarovnice, panaceje 
za vsakovrstne bolezni, niti hiravc zamaknjcnke, ki naj skrbita za ohranitev mistič- 
nega razpoloženja v pobožnih dušicah. Vendar se mora priznati, da v primeri z 
„Zorislavo" ni izpisana četrtina biblije. Posamezni prizori, osobito nastopi stranskih 
oseb, so očividno orisani živahneje, nego celotni razvoj fabule, kateri nedostaja 
v drugi polovici pravega hrbtišča : nekako priskokoma in tavaje rinemo h koncu 
in mestoina se vleče, vlečc. Ubranostne vínjetc začetkoni nekatcrih poglavij so 
zasnovane z izbrano pozornostjo, žal da bo vsa njili kipnost za livaležne odjemalce 
z dežele mŕtva ropotija. Ant. Debeljak. 

Starogorski, Zorislava. Povest iz davnili dni. Izdala in založila Družba sv. 
Mohorja v Celovcu. Mohorjeve knjižnicc 2 zvezck. 1913. 8". 112 str. 

Dejanje in nehanje, kolikor ga pač premore povest, se odmotáva v drugi 
polovici 9. stoletja, v dobi pokristjanjevanja naših pradedov. Tudi solunska brata 
Ciril in Metod nastopata, siccr bolj v ozadju, a dokaj prikupno prikázaná. Takisto 
huškncjo ko bežne sence mimo nas maloštevilna zgodovinska lica : bizantinski car 
Miliacl, Frankom prijazni knez Kocelj na Blatnem grádu in njegov protiutcž mo- 
ravskí kiiez Rastislav. Ostala nehistorična družba, s katero nas seznanja pisatelj, 
inidi prvo- in drugohoriteljc pri dogodkih in nepreklopčičastih zapletkih, katerim 
bi bili približno naslednji podatki za ogrodje: 

Zorislava, hči zakorenelega pogana, staroste Stražimira, ki se noče izneveriti 
veri prednikov, je skrivaj kristjanka, kakor pokojná njc mati in prcccj njenega 



Književna poročila. 51 



obližja. Novi náuk se širi, zlasti odkar se pojavljajo domači oznanjevalci, na pr. 
plemeniti Gojmir, nekoč iijet v verskem boju, kjer „Slovenec že mori Slovenca 
brata" : dolgo molči o njem slednja vest, a sli in poizvedovalci za njim prinašajo 
v dežeio — blagovest, dokler ne pride sam kot pridigar in ne spreobrne najbolj 
zakrknjenih starodednežev. Razkrije se nam, rdeča nit, Ijubezenski román Ijubke 
junakinje in privoščimo ji zadoščenje, da krsti lastnoročno staroverskega roditelja, 
predno „nekega dne ponoči proti jutru" izdihne, zadet od konjskega kopita, in da 
jo poročita prvá slovanská blagovestnika, idoča ravno v Rim opravičevat se radi 
tujih duhovnov obrekovalcev, ki so pod krinko božjih resnic nosili k nam „v levici 
križ, a v desni meč". 

Brez visokoletečih literarnih ambicij bo pričujoče delce Ijudstvu nedvomno 
prijalo in ga krepilo v narodni zavesti. Preprostega čitatelja ne bo nadlegovalo 
vprašanje, ali ni tainta poteza anahronistična ; pátos nekaterih retoričnih vzklikov 
bo málokomu v spotiko; še morda ugajalo jim bo, da priletni godec toliko pije, pije 
vec nego trebušasti Zagloba. Sčepec humorja sempatja se bo prilegel ko nalašč. 
Psihologija izpreobračajočih se Slovenov, eksemplificirana na sivolasem starosti, 
pôjde bržkone neopažena mimo. Vec kot eden tistih, ki so danes modificirali 
tisočletno zapuščino svojih očetov, utegne mehanično drugam usmeriti umovanja 
in ugovore, naperjene zoper nekdanje lipové bogove (prim. str. 31, 62 idr.). Strem" 
Ijenje po objektívnosti se ne da tajiti, ali o neizgaženih ciljih in cestah ni sledu 
ne tiru. Ant. Debeljak. 

Pav. Fleré, F. Palnákovi spisi 1. in II. zvezek. Iz mladih let. V Ljub- 
Ijani 1913. Založilo društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. 8" I. zvezek 
79 slr., II. zvezek 64 str. Cena po 1 K. 

Naši mladinski pisatelji objavljajo kar zbrane svoje spise. Mišjákov Julček 
ima že šest zvezkov, A. Rape tri in F. Palnák je nastopil z dvema hkrati. Kupčija 
gre očividne dobro in to je, kar nas spričo občekoristnega namena teh izdaj veseli. 
Vsebina pa nas zdaleka ne zadovoljuje: vse to je regrat in berivka na polju našega 
slovstva. Igračkanje z besedami spisu še ne daje značaja mladini primernega štiva. 
Nič moraliziranja, malo besed, dosti dejanja - tako bi moralo biti! Otrok naj si 
náuk o dobrem in slabem sam posname iz dejanja podzavestno. Však spis imej 
izrazito glavno misel! A kaka misel tiči n. pr. v „Jezici malih"? Kaj nudi .Justin- 
kino srce" („srce iz lecta"!)? „Kurcnti" so otročarija. Kot ubranostne sličice so 
izmed 13 v I. zvezku še dokaj dobre „V novo življenje", „Mamičin grob", „V svet" 
(a brez odstávka o govorečem topolu, ki le moti enotnost pripovedovanja). Drugi 
zvezek obsega 9 črtic večidel iz živalskega življenja; najboljši so „Čmrlji in 
Čmrljek" in „Storklja". Motiv o solnčnih žarkih, ki kar v eno mer ,poljubljajo°, se 
ponavlja do zoprnosti. Banalno se mora zdeti tudi otroku : „Ni popolnih Ijudi, ki 
bi šli gorki v nebesá" (I, 24) ali: „molitev je prišla do ušps nebeškega Očeta (25) 
ali: ker se je miništrant prepozno naučil konfiteor moliti .mu je namenila usoda 
kup blata za pokoro" (49). Tropus kakor: trobentice so zlatile nožice vinskemu 
gričku (62) je pač več nego Jicentia poetica". Pravopisnih in tiskovnih pomot je 
več, kakor bi jih smelo biti. 

Gospodje mladinski pisatelji, sezite že vendar v svet po snovi za svoje 
umotvore ! Kdaj bo že koiiec teniu prenaivnemu naziranju o bistvu mladinskih 
spisov! Nemci so dali svoji mladini med drugim za božič: Veiko, der Balkankadet ; 
Hcldcnsôhne aiis dem Lande der schwarzcn Berge ; mi pa naj čitamo in poslušamo, 
kako tráva raste in plánke žvižgajo. J. Westcr. 



52 Književna poročihi. 



Dr. Josip Valjavec, Italijansko- slovenskí slovar. (Dizionario Ualiano-Slo- 
veno). Nad štiridesettisoč bescd z bogato frazeoldgijo in kratkim imenikom krstnih 
in zemijepisnih imcn. Ljubljana, 1914. Založila Katoliška buUvarna. 8°. (XI) + 379 str. 
V pi. vez. 4 K 50 v. 

Kakor naglaša pisatelj v predgovoru, je slovar namenjen v prvi vrsti prak- 
tičnim potrebám, ki izvirajo u trgovskih in družabnih stikov med obema sosednima 
narodoma, v drugi vrsti seveda tudi šolski rabi. S tega praktičnega stališča moramo 
tiidi knjigo presojati, pa bomo marsikaj izpregledali, česar bi ne mogli storiti, ko 
bi se postavili na strogo znanstveno stališče. 

Gledc na bogato izbero ieksikalnega gradiva bo knjiga gotovo ustrezala 
svojeniu namenu in jo kot tako z veseljem pozdravljamo, dasi frazeoiogija ni pre- 
bogata, česar od knjige tega obsega tudi ne moremo zahtevati. 

V úvodu podaja avtor najvažnejša pravila o izgovoru, oziroma pravopisu obeh 
jezikov. Da razloži Italijanom izgovor slovenskega i s francoskim J, se mi zdi 
neroden opis, ki bi se z istim ali morda celo z boljšim uspehom lahko tudi obrnil. Ita- 
lijanski del tega uvoda bi moral biti malo točnejši in popolnejši. Da navaja pisatelj 
pri diftongih au, eu, ou, izgovor av, ev, ov, si morem razlagati le na ta način, da 
je mislil pri tem na poslovenjenc tujke Evgen, Evropa itd., kjer po krivdi našili 
fonetikov pišemo v, dasi izgovarjamo brez izjeme u, kakor seveda tudi v italijanščini. 
Bolje bi bil storil g. avtor, da teh diftongov sploli ni omenil, ker potem bi jih 
brezdvomno vsakdo izgovarjal fonetično ali pa naj bi bil kvečemu omenil, da se 
izgovarjajo fonetično. Pri konzonantih c in ^ bi bilo umestno omeniti pisavo pred 
e in i, kadar se glasita k in g. — Pri izgovoru konzonanta s bi bil storil pisatelj 
bolje, ko bi vzel za podlago izgovor 5 ter navedel slučaje, kjer se izgovarja z. 
Omenil bi bil lahko tudi dvojni izgovor konzonanta z, razliko v izgovoru kratkih 
in dolgih vokálov in konzonantov itd. 

V tipografičnem oziru se je obnesia tiskarna izborno. Gotovo bi bila storila 
še več, ko bi ji bil dal pisatelj priliko. Tako bi bilo v knjigi pctrebno označiti 
ozke in široké vokale s splošno rabnimi znaki. Nasprotno bi bil prihranil pisatelj 
sebi in stavcu mnogo nepotrebnega dela pri naglasu, Ko bi bil podal v úvodu ono 
zelo priprosto pravilo o italijanskem naglaševanju ter stavil akcent le tam, kjer se 
razlikuje od ogromne večine bescd. 

Drugi, slovensko-italijanski del tega slovarja se nam obeta v doglednem času. 

Dľ. F. Starni. 

Koledar (Vestnik) XXVIII. šolske Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 
za navadno leto 1914. Izdalo in založilo vodstvo. 8^'. 194 str. Cena 1 K 20 v. 

Kdor hoče poznali stanje našega narodno-obrambnega dela, naj jemlje v 
roko „Slovenskí branik", ki je vestna mcsečna smotra tega dela, a koncem vsakega 
leta naj prouči „Koledar", ki ga izdaja družba. Tu so predvsem ovekovečeni pokoj- 
niki, ki so se v svoji zadnji uri spomnili naše národne „armáde" tako v pričujoči 
knjigi v Ivan Fabjančič in i dr. Fran Košmelj ; poleg tega pa so kot zcmljepisne 
monografije tudi za strokovnjake vážni članki, kakor je v letošnjcm „Koledarju" 
članck Riliarda Orln: „Národnostne stanje bcneških Slovencev sedaj in nekdaj". 
Slovenskí govorečih Ijudi je v Italiji nad 35.000. Tistim, ki se izseljujejo v slovanské 
dežele, se utrdi národná zavest; „vidijo. d a niso s svojim narečjem 
osamljeni, sHrvati in Srbi se celo bolje razumejo nego mi. Tu 
radi prizná v ajo sami". Záslužní slovenskí učitelj Kom pol j sk i pnudarja 
važnost .nnrodnd obi.imbnega slovstva" ter mení, da bi n. pr. srcčno izvcdena 



Književna poročila. 53 



dramatizacija Finžgarjevega romána „Pod svobodnim solncem" imela „silno 
moč národne misii in zavesti". Milan Pugelj se je pač sam nekoč vozil „Sredi 
izgubljenih" in nam je zato mogel nazorno naslikati prizor, ko se nam v železniškem 
kupeju razkrivajo viri in znaki in ciiji našega renegatstva. S pripovedniško vnemo 
nam kliče F. S. Šegula: „Kdor more, naj se vrne v domače kraje z vsem, kai 
ima, z dušo in s telesom!" Dr. Fr. Ilešič. 

„Branibor" slovenskí mladini 1914. 11. letnik. Izdai in založil .Branibor" 
v Ljubljani. Uredii Rasto P. 16** 51 str. ^beležnica in oglasi. Cena 20 v. 

Skromen po obsegu, bogat po vsebini je ta spretno urejen koledarček, ki ga 
je obrambno društvo „Branibor" poklonilo naši mladini. Med sotrudniki čitamo 
Župančiča („Zeleni Juri"), Golarja, Mešká („Več navdušenosti!"), Bega, Pustoslemška, 
Trstenjaka (,V varčnosti je moč národa"), ki so ga opremili s primernimi prispevki 
v vezani in nevezani besedi. Naj širi in krepi ob naših mejah narodno zavest, da 
„srečno, veselo sélo bo naše". 

Koledarček Učiteijskega doma v Celovcu za leto 1914. I. letnik. Izdalo 
in založilo društvo „Učiteljski dom' v Celovcu. 1913. 8'. 94 str. Broš. 70 v. 

Pred dobrimi desetimi leti so rodoljubi, med njimi pokojní prof. Apíh, osnovali 
v Celovcu društvo „Učiteljski dom", ki ima namen po znanem Einspielerjevem 
geslu: Vse za vero, dom, cesarja, podpirati mladino, ki se pripravlja za učiieljski 
stan, nadzorovati jo, priskrbeti ji potrebnega stanovanja in ji zgraditi potrební dom. 
Skromná sredstva ne zadoščajo, da bi se uresničil glavni namen; z njimi more 
društvo sedaj le podpirati slovenské koroške učíteljiščnike. Nov vir dohodkov naj 
postane „Koledarček", ki naj bo zrcalo koroškega šolstva. „Knjižica bodi vzgojíte- 
Ijica krepkega, žilavega rodu, naš almanah bodi slika koroškega življenja, naših 
vzorov in bojev, goji naj Ijubezen do domače zemlje, bodi pa tudi glavna priča, 
da je še v slavnem Korotanu rod, k i hoče žíveti!" (92) — Ks. Meško in 
Ferdo P 1 e m í č sta príspevala leposlovne črtíce z zdravo tendenco ; krepko je očrtan 
Andrej Eínspieler kot slovenskí šolnik. Kompoljski klíče staršem, da delajo 
v lastno in otrokovo koríst, ako mu zbujajo veselje in Ijubezen do rodnega doma, 
do materinega jezika. Prof. dr. M. Potočnik govorí o najžalostnejšem poglavju 
narodnega življenja koroških Slovencev, o njih šolstvu. „Ljudska šola v Korotanu 
ni vzgojevalna, zato ker vsaja nežni mladini sovraštvo in zaničevanje do iastnega 
jezika." — Iz zapiskov slovenskega koroškega učitelja „Prof. Apihu v spomin" 
odseva otroška Ijubezen in redka livaležnost do oboževanega učitelja in rodoljuba. 

Š. 

Maríborskí Slovenskí koledar za leto 1914. Letnik 11. Založil Vilko Wei.xi, 
trgovec v Maríboru. 8*^. 88 str. Cena 50 v. 

Poleg koledarskega dela je v knjigi nmogo poučné vsebine. Jos. Vuga je 
napísal pregleden članek „Balkán in Jugoslovani", ki káže praviino shvačanje 
jugoslovanske prošlosti in dobro razsveíljuje današnje jugoslovanske probléme. Isti 
pisatelj je prevel povest Lazarja Lazarjeviča „Stana". Dr. Bruno Weixl, kí je bil lani 
kot zdravník nekaj čaša v Níšu, poroča o „Pol letu med ranjeními bratí*. Ostali članki 
izveščajo o mariborskih društvih in narodnih podjetjih, ali so nekrologi zaslužnih 
štajerskih Slovencev (Lj. Furlani, dr. K. Glaser, Ivan Koprivnik, Fr. Robič). En 
članek je posvečen „Slov. sociálni demokraciji", drug pa „Národní delavski organi- 
zacijí in Narodno-sociaini zvczi" dasi koledar livali tudi prvo, stojí vendar s 

svojimi simpatijami na straní drugc. Dr. ľr. Ilešič. 



54 Književna poročila. 



Vladimír Názor, Istarske priče. U Zagrebii, 1913. Izdanje Matice Hrvatske. 
80. 142 str. 

VI. Názor je lirsl<i epik ali epski lirik: „jazovec" ni nikakor. Kdor bi ga 
hotel kam primerjati, bi ga morda pahnil med one antiegotiste, ki nam jih pred- 
stavlja Anatole France: posvetni anahoret, Ijubitelj raznih raritet, zgodovinar, ki iz 
prošlosti izbira najrajc zgodbe iegendarncga in fantastičnega nadiha, koder igraje 
bogati in razmalioma bolioti domiíljija. Robiislnim realistom s temi četverimi cter- 
skimi istrskimi pripovedkami ne bo kdovekaj iistreženo; redki sladkosnedci se bodo 
naslajalj ob zvonki ritmiki pisateljeve besede in misii, ob vznesenem poletu 
njcgovem. 

,,Facól rakamáni" vezeni robec je tkan iz bájke in resničnosti: brez 
razkola čolničkarimo na teh sijajnih statvah iz istinitosti v bajeslovni svet. Najdenka 
Haliigica, otrok vile pomorkinje, simbolizira tajinstveni vpliv veliké vode, dočim 
njen Ijubec, krušnega nje očeta sin, pooseblja čar gorske moci. Čarovnica prepreči 
s pomočjo čudovitega pajčolana srečno njuno zdriižitev. Še vec nego v naslednjiii 
pravljicah, je tukaj razsipane lirike, mehke ko majska mesečina, nalik leskečemu 
lošču mirnega morja ... V „Šumi bez slavuja", panteistično oživljenem gozdu, 
prekipevajočem izrazite onomatopejije, snuje dobra dela duli umorjenega logarja 
Belobradega, ki vrne gajevim stancvnikom vseoživljajočega pcvca, ozdravijcnili 
oči, ravno ledaj ko ozelenita čudesno od strele zadeta jesena. Sledeči povesti imata 
za skupno vez osebo Albusa, kralja istrskih otokov, opevanega v narodni pesmi. 
Ta okrutni barbar, častilec Perúnov in Svetovitov, krvoločni zmagalec zmaja in 
gorostasa, krotitelj jamskega medvea.: in ubijalec orla, se omeliča ob pogledu na 
dujenčka! Potení pridc ctijološka legenda ,,Crven lišaj", o oglejski krščanski Placidi. 
ki se je drznila misijonarsko nastopiti pred razvpitim poganom Albusom. Iz njcne 
krvi, prelite na nočnem begu skozi dm in strň, so vzklili ob jutru rdeči cvetovi - 
zaželjeno čudo, národu pôvod za izpremembo. 

Marsikaj polivalnega bi se dalo navesti o knjigi; bodi le pripomnjeno, da 
je oprema práv lično prirejena. Ant. Debeljak. 

B. Budisavljevié, S Ličke grude. U Zagrebu 1913. Izdanje Matice Hrvatske. 
8". XXVI -- 174 str. 

Književne novosti našili jugoslovanskih bratov vzame človek s strahom v 
roke; boji se, da zagleda krásno doneča imena visokili francoskili ali laškili imenit- 
nikov, grófov in barónov, ki se spreliajajo po pariških in beneških ulicah in bulvarjili; 
boji se, da sreča bosjaško osebnost ruskega študenta, potujočega po zapadni Evropi. 
Domačega človeka, bodisi kmeta ali meščana, navadno pogrešanio. Budisavljevičeve 
knjige naslov pa priča, da je mož popotnik po domači zemlji. In če človek čita 
vrsto za vrsto te pogovore, se mu neliote vrine misel: tako govori'in misii tudi 
slovenskí kmet. Trpljcnjc, vdanost, poštenost in žrtev so glavne poteze, ki nam 
delajo njegovc junake simpatičnc. Budisavljevié je realist; plastično riše pokrajino 
in jo zna tesno in spretno spravili v sklad z duševnim razpoloženjem svojili Ijudi. 
Telmika njegova je silno preprosta. Kakor naš Trdina potuje Budisavljevié od vaši 
do vaši, od kmeta do kmeta, posluša povsod in vestno zabeleži, kakor sliši. Celo 
govorica je istá, blagozvočna in izrazita, včasili vsied tesnega naslanjanja na liško 
narečje malo nerazumljiva. Njegovo geslo je bilo: lepa misel in še lepši jezik. 
Zdravega humorja, ki dela novele zábavne, jn polna bisaga ; satira njegova je tako 
miia, da bi si želeli mnogo ostrejše. Vsc spise preveva izključno narodcn duli, ki 



Književna poročila. 55 



zakraljuje v narodni pesmi. Skratka; Budisavljevič sicer ni moderen, a je na š 
človek. Na takih temeljih bi mogla vzkliti veliká jugoslovanska kultúra. 

J. Pasarič je napisal knjigi úvod, kjer nam tolmači precej obširno pisateljevo 
življenje in razmerje do ostalih srbohrvatskih pisateljcv. Med drugim primerja 
Budisavljeviča s Stankom Vrazom: kakor pripadá Vraz Slovencem in Hrvatom, tako 
Budisavljevič Hrvatom in Srbom, vsi pa pripadajo enemu národu s tremi imeni. 

Felicijan. 

„Srpkinja". (Njeno življenje in delo, njen kultúrni razvoj in njena národná 
umetnost do danes.) Uredile srbské književnice. Založila „Dobrotvorna zadruga 
Srbkinj" v Irigu v Slavoniji. V. 8°. 124 str. Cena 4 K. 

Nič manj nego 211 slik krasi to delo, ki mu je namen in značaj označen v 
naslovu. Veliko število portrétov in slik, mnogo vzorcev ženskega ročnega dela, te 
„poezije ženské roke, z zlatom napísane s tanko iglo na tanko plátno". Misel o 
takem zborníku se je rodila leta 1910., ko so Čehinje in Srbinje priredile v Pragi 
izložbo „Srbska žena", in se je ponovno naglašala 1. 1912., ko se je razkril spomenik 
pesnici-junakinji 1. 1848., „Milici Srpkinji" (Stojadinovičevi). Za vse to ima posebne 
zasluge „Dobrotvorna zadruga Srbkinj" v Irigu in zlasti njen tajnik nadučitelj 
Stevan Rad i č, ki je že več let tudi naročnik slovenskih listov in član „Matice 
Slovenské". Slovenské žene, ki količkaj čitajo cirilico, naj bi ne opustile te prilike, 
se poučiti o delu srbskih žen — že številne slike samé zanimajo. Mi s svojega 
stališča bi želeli v knjigi več štatistike o ženskih organizacijah, a kar se tiče bio- 
grafskega materijala, nas knjiga pač izčrpno informira; to poudarjamo tem bolj, ker 
je baš o ženskih kulturnih delavkah cesto tako težko dobiti življenjepisni materijal. 

Dr. Fr. Ilešič. 

Slepánek Čenék, Srbsko od prvého povstaní 1804 do dnešní doby. (S 

predgovorom ministra Koste Stoj ano viéa). Založil L. Bencš v Češkem Brodu. 
V. 80. 31i:str. Cena 4 K. 

Fino opremljena obsežna knjiga češkega pisaíelja Slcpánka, ki biva kot ko- 
rešpondent „Narodnih listov" že delj čaša v Belgradu, ter je s svojimi poročili iz 
balkanskih vojn zbudil mnogo pozornosti, Kakor káže ta knjiga, razume pisatelj 
zlasti gospodarska vprašanja, a je proučil tudi srbsko politično zgodovino, tako da 
bo težko dobiti tudi srbsko priročno knjigo, ki bi podala tako popolno sliko srbské 
prošlosti in sedanjosti kakor Slepánkova. Čitaj poglavje o kralju Milanu, ki je edíni 
zakrivil bolgarsko-srbsko vojno 1885! Druge bo zanimala zgodovina Nikole Pašiča, 
ki je bil pod Milanom dvakrát v ječo obsojen. Njegova „radikálna stránka" je izšla 
iz socialističnih in slovanskih zametkov sedemdesetih let ter se je uveljavila trajno 
šele po katastrofi 1903. O Slovcncih poroča knjiga v zadnjeni poglavju: „Srbsko in 
jugoslovansko vprašanje v Avstro-Ogrski", ne da bi jih spravil v organsko zvezo s 
celoto. — • Knjiga je ilustrirana z mnogobrojnimi slikami. Končna misel avtorjcva 
je: Jugoslovansko vprašanje v monaihiji je stopilo v fazo gospodarskc uvetovanosti 
ki Jugoslovane odkazuje na tesnejše stike s severnimi Slovani dŕžave in veže jugo- 
slovansko vprašanje nerazločno s slovanskim problémom v njej. Za nas vse pa 
mora veljati eno: ne, ali boAdrija hrvatska ali srbská ali slo- 
venská ali Češka, ampak ali bo ali ne bo — slovanská. Tragični razvoj 
dogodkov na Balkánu nam mora bití vsem svarilen zgled." 

Dľ. Fr. Ilešič. 



56 Književna poročila. 



T. Radivojevič, Srbija u slici i reči. (Prírodné lopote i istorijske zname- 
nitosti). Belgrad, UHS. Knjigarna Gecc Koná. 8". 352 str. Cena 4 K. 

To je zemljepisno-zgodovinska čítanka o kraljeviní Srbíjí, vštevší novoosvo- 
jene zemlje, sestavljena íz 96 článkov v oblikí potopísov ali izletov, kí so pa spretno 
združení v celotc. Starí Gjorgje Magaraševíč si daje roko z današnjim Jaso Tomi- 
éem, Stojanom Novakovičem in Braníslavom Nušíčem ítd. Tekst je ílustriran s 194 
slikami razvalín srednjevcškíh grádov in monastírov, gorskih sotesk in zgodovínskíh 
cerkva. Zreš tu Belgrad in Prizren, Skopljc in Ohríd, Prilep in mesto Miloševe smrti. 

Sammlung slavischer Lehr- und Handbucher. Herausgegeben von A. 
Leskien und E Bern ek c r. Heidelberg, Carl Winter's Univcrsitätsbuchliandlung. 

Za Leskienovo slovnico starobolgarskega jezíka (1909; in Brochovo 
.Slovansko fonetíko", kí je izšla v Jagičevi Enciklopedijí slovanské filologíje tudi 
v ruščíni, sc je obširno zasnovana zbirka pomnožila z važním delom J. J. Mi k kole, 
proí. slavistike na vscučílišču v Helsíngforsu : Urslavische Grammatik. Einfuhrung 
in das vergieichende Štúdium der slavischen Sprachen" (1913). Do zdaj je izšel prvi 
del, kí govori o glasoslovju, vokalizmu in naglasu praslovanščine v skupini indoger- 
manskih jezikov. V úvodu razpravlja písatelj o delitvi slovanskih jczikov, o stíkih 
s sosednimi jezíki, o pojmu praslovanščine in uvaja s splošnimi íonetičnimi opaz- 
kami v glasoslovje. Knjíga bo dobro došla vsakemu slavistu. — V „Indogermanski 
bíblioteki", kí jo ízdajata pri istem založniku Hirt in Streitberg, je dovedcl E. Ber- 
neker svoj „Slavisches etymologisches Worterbuch" po preteku skoro šestih let z 
10. snopičcm do črke /. Z njím je zaključen prvi del, in sledíta mu menda še dva. 
Znanstvena kritika je sprejela delo vobče ugodno. Izdajanje bo treba seveda po- 
spešiti, kajti ta počasnost je že múčna za vsakega, kí hoče slovar rabíti. 

5. 

Nove knjige. Naš novoletni knjižni trg je bil tokrat skromen. „Literárna 
pratika za 1914. leto" je zbrala najboljše močí okoli sebe, ki so nam podali ele- 
gantne salonsko knjígo, kakršne do zdaj še nismo imeli. O njej bo poročal ,Zvon" 
v daljšem článku. — L. Schwentner nam obeta Kraigherjcv román v dveh 
knjigah in drugi del študije o Janku Kersniku izpod veščcga peresa dr. Ivana Pri- 
jatelja. „Matica Slovenska" razpošlje te dni svoj knjíževni dar za 1. 1913. Med 
knjigami bo brezdvomno zbudil zanimanje „Gospodin Franjo", román Podlim- 
barskega, ki nam slika v pestrih barvah na 500 str. razmere v Bosni pred 
25 leti. — Uredníštvo „Slov. ílustr. tednika" pripravlja zbirko novel in črtic Mil. 
Puglja ítd. Obeta se nam torej dobra literárna letina. Naším pisaleljem in umet- 
nikom pa želimo v novem letu s kolednikom Golarjem, da 

„dežek zlat in biser-rosa 
naj oblíje vaša polja . . . 
In cesarski naj cekini 
v tolstih mošnjah se redijo, 
kot čebele se množijo 
in kot zvezde po jasnini!" 



Ant. Debeljak : 



Zimski dan. 



Ves neizmerni oblok nebesni 
oblečen je v resne, čemerne oblake; 
za reven vbogajme ne vzreš neba 
skozi sivé cunje meglá. 

Solnce slepo, polunjeno v poldanski čas 

in bledo, ko device oskrunjen obraz, 

blodi v morju meglenem 

in gleda se v steklu ledenem 

ribnika zamrzlega, 

kjer v sredo vtaknjen ko drog z belo zastavo 

vodni brizg, tenak in dolg, 

temačni kraj ruši kričavo: 

tako vrisk svetal prekinja 

sesedli mračni molk. 



J. R. Glaser 



Zadnjí večer. 

Cľ>am s planine, tih in čist, 
grem v večerni zarji vroči — 
vse je tiho, komaj loči 
še od debla kje se list. 

O postoj, enkrat, enkrat, 
vsaj še vrni se, objemi! — 
Sam, mraze se zdrznem v temi 
spreletel je zarjo hlad. 



„Ljubljanski zvon" XXXIV. 1914. 2. 



58 Podlimbarski : Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 



Podlimbarski: 

Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 

K o je dobil pisatelj Janko Ručigaj letošnjo zimo najvišjo pisa- 
teljsko nagrado, kar jih je bil kdaj prejel, in je vesel takšnega 
uspeha začel graditi ob ulici Dobrega kredita lastno vilo, se je živo 
spomnil svojega prvega honorarjä, ki ga je prejel pred šestintride- 
setimi leti. Slúžil je takrat v večjem, že večinoma ponemčenem 
mestu kot računski podčastnik ali manipulant. Ručigaj je bil tiste 
dávne čase pri škadronu važen faktor; z njim je však računal in 
on je vse zaračunal, kar treba za dragonce in njih konje. Ta častni 
posel je dosegel vsled svoje učenosti, katere si je bil v šolah ko- 
likor toliko nabral, preden so ga poklicali k vojakom. Baš tolika je 
bila njegova učenost, da je rodila v njem neko slovstveno srbečico, 
ki se rada zbudi v mladem, s fantazijo obdarjenem, za vsako lepoto 
in nelepoto dovzetnem človeku, ako se čuti nesrečnega in čita lah- 
kokrile románe. In teh je precital Ručigaj cele kope. Njegova duša 
je bila razdeljena na dve piati: ena plat je plávala v múčni skrbi 
za vojaški blagobit, druga v slasti zaužitih románov. Iz njih si je 
nakavkljal tekom let precej romantičnih názorov, ki so silili pri 
vsaki priliki in nepriliki na dan. Kot kapitánov pisár je užival pri 
oddelku primeren ugled; vsem je veljal za junáka peresa, kar je 
tudi bil, za najnižji privesek vojaškega birokratizma, za potrebno 
zlo. Moštvo se ni treslo pred njim, a uvaževalo ga je, pozdravljalo 
ga ni tako okorno in strumno kakor častnike, nihče ni ostolbenel 
pred njegovim pogledom, "nikomur ni zastala sapa ob njegovem 
grmečem glasu. Tovariši podčastniki so ga spoštovali zaradi njegove 
dovtipnosti in izobraženosti, strmeli so ob njegovi smeli prosveti in 
zijali so vanj, kadar je pri radovanki v posebni kantinski sobi raz- 
vijal názore, ki jih vselej ni bilo mogoče spraviti v sklad z vojaškimi 
predpisi. Polkovni adjutant, ki je moral natančno prečitati vsako 
vlogo, došlo v adjutanturo, ga je nekoč polkovniku označil za svo- 
bodomisleca, ker predrzen se mu je zdel široki slog in vihrava 
misel Ručigajevih spisov. 

Njegova nadarjenost ga pri vojakih ni mogla dvigniti kvišku, 
šla je za njim kot neko sladko breme. Ob urah, ko je smel tajno 
razprostreti peroti svoje domišljije, je srkal iz nje tolažbo in neke 



Podlimbarski : Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 59 



nade na bodočnost, v službi pa je liki coklja ovirala polet njegove 
razbrzdane duše, hrepeneče po vse drugačnih poslih. 

Na novega leta dan 1878. leta je sedel Ručigaj ob sedmih 
zjutraj pri pisalni mizi in pisal v dnevno raportno knjigo, kaj se je 
zgodilo od prejšnjega dne posebnega in važnega pri oddelku. Za 
njim je stal dnevni korporal Smuk, ki je prišel javit, kaj je novega 
pri četah, 

„Dragonca Čepona 4. čete je privedla snoči patrola pijanega 
v vojašnico. Dopoldne je dobil dovoljenje, da gre na kolodvor po svoj 
kovčeg. Šel je in ni se vrnil. Gospod čemik Skok so poslali patrolo 
za njim. Sedaj se Cepon nahaja v záporu," je raportiral korporal. 

„Torej ob enajstih k raportu z njim!" je velel Ručigaj ter za- 
písal dogodek v knjigo. Dovŕšivší svoje jutranje poročilo, je poslal 
knjigo kapitanu. Potem si je prižgal pipo, legel v posteljo in se 
poglobil v román, ker se ni maral precej na novega leta dan lotiti 
ogromnihi del, ki jih treba izvršiti po letnem zaključku. Do desetih 
je čital. Tedaj mu je kapitánov služabnik prinesel úkaz, naj pride 
ob enajstih tudi on k raportu zaradi dragonca Čepona, o katerem 
je prišla od mestne policije ovadba, da je včeraj popoldne na časti 
razžalil mestnega policaja Pikelmuca. Ta vest je manipulanta jezila. 
Čepon mu je s svojim neprevidnim, celo zločinskim korakom po- 
množil pisárska dela. Ob enajstih je torej stal pri raportu, kjer je 
zvesto vlekel na uho, kaj pripoveduje skesani grešnik kapitanu o 
svojem včerajšnjem pustolovstvu. Kapitán je izpraševal mirno, nič 
razdraženosti ni bilo v njegovih besedah, ker pregrešek je bil tak, 
da on ni imel oblasti soditi in kaznovati ga, marveč je spadal v 
višjo pristojnost. Ručigaj je moral ves dogodek natančno vedeti 
in proučiti, ker je trebalo o njem spisati kazensko prijavo (species 
facti) in jo predložiti polkovniku, ki po svoji uvidnosti in pravici 
ali sam kaznuje grešnika, ali ga pa izroči vojaškemu posadnemu 
sodišču. Po končanem raportu je ukázal kapitán manipulantu, naj 
popoldne pokliče Čepona v pisarno, naj ga zasliši še enkrat in naj 
potem sestavi natančno kazensko prijavo, ki naj mu jo prinese drugi 
dan v podpis. 

Dolgo je tisto popoldne poslušal Ručigaj izpoved Čepona, 
stoječega v spremstvu dnevnega korporala v škadronski pisarni, 
preden se je njegova misel jasno zarila v vse posameznosti kazni- 
vega dejanja. Obdolženec je pred podčastnikom svobodneje govoril 
o svojem prestopku nego pred kapitánom ; razžaljenje policaja Pi- 
kelmuca je slikal kot nedolžno salo, s katero je hotel potegniti 

5* 



60 Podlimbarski: Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 

Človeka, ki je delal red, ne da bi ga bil kdo klical v družbo. Čim 
prostodušneje je govoril dragonec, tem zanimivejši se je zdel do- 
godek Ručigaju, na čigar romantike polno glavo je vsako burkasto 
dejanje silno vplivalo. Ko si je bil na dobljenih podalkih sestavil 
ves osnutek kazenske prijave, je poslal Čepona nazaj v zápor, sam 
pa je poslal v kantino po okrepilo za večerno delo. Setajoč po 
sobi je ob litru vina premislil svojo nalogo. Ko je zadnjič predložil 
polku kazensko prijavo o dragoncu Janezu Buzakljunu, ki je bil 
svojemu tovarišu izmaknil nekaj denarja, je slučaj obdelal prepovršno, 
zato so iz polkovne pisarne poslali škadronu nos, mu vrnili spis 
in Ručigaj je moral pisati iznova. Nocoj hoče posvetiti v stvar z 
bengalično lučjo, in če treba pisati do jutra. Tako je bil ustvarjen 
Ručigaj, da so mu vinski duhovi pri priliki zdramili vso tisto du- 
ševno navlako, s katero mamijo romanopisci svoje čitatelje: živahni 
slog ter vihravi in široki način pripovedovanja. Sedel je k mizi, 
odprl zavoro izpod svoje bujne fantazije in pisal nastopno: 

Kazenska prija va. 

Gotard Čepon, s Kurjega brda, 20 let star, katoličan, samec, 
1877. leta potrjen, dragonec, slúži prvo leto, se je učil na Ijudski 
soli, zna slovenskí brati in pisati in je na vojne čianke zaprisežen. 

V jutro Silvestrovega dne je dobil Čepon veselo novico, da 
leži zanj kovčeg na kolodvoru. Ob desetih, ko so bili konji že 
objahani in v konjušnici vse opravljeno, mu je dovolil četnik Skok, 
da gre po svojo pošiljatev. Pripasal si je sabljo, pogledal se v 
zrcalu za dva krajcarja, pa hajdi po kovčeg. Nič se ni domislil, da 
bi zgrešil pot na kolodvor, čeprav jo je premeril samo enkrat, namreč 
meseca októbra, ko je šel v veliki družbi novincev s kolodvora v 
vojašnico. Takrat je bil razposajen in vinjen, kakor bi šel z ženito- 
vanja v hišo vojaških muh. Toda ta pot ni bila tako ravna. V 
bližini vojašnice se je še izpoznal, ko pa je zavil krog neke cerkve 
in zagledal pred seboj gozd široko razraslega drevja, ves pometen 
in preprežen z gladkimi poti, se mu je svet tako zmešal, da naprej 
ni vedel, nazaj ni znal. Prekoračil je tisti park in njegovo oko je 
zadelo ob nove vrste dolgili in visokih hiš. Na levo in desno samé 
ulice, zdaj pa človek razsodi, katera bo pravá. Kúpil si je viržinko, 
da bi kázal blagostanje in imenitnost ter s slamo za ušesom zbujal 
spoštovanje do našega polka. Popraševal je Ijudi po poti ; pa však 
ga ni hotel razumeti, ker po nemški se Čepon ne zna udariti. Kdor 
je pomiloval njegovo zmoto in zadrego, mu je kázal na levo, na 



Podlimbarski: Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 61 

desno in naravnost. Pripetilo se je dvakrát, da je ubirajoč ulice, 
soteske in zagate, prišel práv na tisti trg, ki ga je bil že prej pre- 
meril. In zdelo se mu je, da se vrti kakor zvezda v vsesvetnem 
prostoru in množice gledajo nanj, zakaj Gotard Čepon je čvrst fánt, 
njegove pravilne in prijctne lične poteze vlečejo poglede fabriških 
deklet naše. Ľahko bi vprašal policaje, ki so se dolgočasili na vseh 
oglih, po pravi poti, toda Čepon ne Ijubi policajev, odkar ga je 
preteklo jeseň v Ljubljani, preden so ga bili vdeli v vojaški stan, 
ukajočega po mestu, mož te bire vteknil cez noč v zápor. Tu in tam 
je postal pred trgovino in se zazri v lepo izložbo novoletnih daril. 
Prijetno se mu je zdelo to ogledovanje, ker dolgo že ni bil tako 
prost kakor danes, ko so ga izpustili za krátko uro iz hiše pokore 
na svobodo. Naposled je naletel na dve ženski, ki sta šli v njegovi 
smeri in sta govorili slovenskí. Vprašal ju je za pravo pot in ena 
tistih ga je napotila nanjo. „Idite, brhki vojak, naprej za nosom! 
Glejte, to ravno pot zapira veliká rumenkasta hiša. Vidite? V treh 
minutah zadenete obnjo. Tista je kolodvor," je rekla mlajša tistih 
žensk, mu pokazala s prstom in se mu šegavo posmejala. Ceponu 
je odleglo, prijazno se je zahvalil za točno navodilo ter nadaljeval 
pot, vedno zroč na kolodvor, da bi mu ne ušel izpred oči. Ženski 
sta šli z njim in spotoma jima je vse povedal, kako in kaj : pisali 
so mu z doma, za Božič so mu poslali nekaj denarja, in zdaj gre 
še po kovčeg, ki bo poln jabolk in prekajenega mesa. 

Tedaj je rekla starejša ženská: „Ti, junák, ugajaš mi, kolikor 
te je med rdečo kapo in svetlimi škornji. Toda sedaj ne dobiš na 
kolodvoru ničesar. AH ne slišiš, da zvoni poldne?" 

„Poldne?" se je začudil naš dragonec. „Morda pa še ni. V 
mestu vedno zvone, da več zaslužijo." 

„Res je poldne. Le poglej : nekateri moški gredo odkritih glav. 
Železniška skladišča sedaj zapirajo. Čakati moraš do dveh." 

Čepon si je popravil čepico, udaril s sabljo ob tla ter zaklel. 

„Dolga bo," je zazvonkljala mlajša ženská v vojakov obraz, 
trd, rdečkast in gladek, kakor bi bil izklesan iz kraškega marmorja. 
Njeni nosni krilci sta poigravali v veseli nagajivosti. 

„Kdo je ob enajstih nakŕmil mojega Ezava?" je glasno mislil 
dragonec, dvignivši glavo, kakor bi v višavah iskal vzrokov za hitri 
potek čaša. 

„Kdo je Ezav?" je sladko vprašala starejša ženská. 

„Moj konj," je zagrmel Čepon, ki ima navado glasno govoriti. 
„Polovica mojega življenja mi mora biti, tako so me učili to zimo. 



62 Podlimbarski: Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 



Jaz in on, oba morava služiti do zadnje kapijice krvi cesarju in 
državi. Sakra!" 

Ženskí sta se prestrašili in starejša je zalepetala: „Moj Bog, tvoj 
konj se je že oglasil, ko je videl, da žro njegovi tovariši oves. Gotovo 
je dobil požrešni Ezav svojo lečo. Čas je, da poskrbiš za svoj obed." 

Na takšne malone veleizdajalske besede dragonec ni odgovoril. 

Ona pa je tolažilno nadaljevala: „Pusti konja v nemar, hrabri 
branitelj domovine, in stopi z nama v to-le gostilno. Medve sva za- 
posleni v predilnici, precej tu doli za oglom in semkaj hodive 
na kosilo." 

Nato se je posladkala mlajša: „Opoldne treba jesti." Te dobre 
in umestne besede so se prijele Čepona kakor svilnata obleka žen- 
skega telesa. Obšla ga je želja po slastnem prigrizku, prevzela ga 
je ženská bližina. 

Postali so pred vráti, poleg katerih je na tabli, viseči na zidu, 
naslikanih mnogo dobrih stvari, ki mimogredočim sladkosnedežem 
zbujajo potoke slin. Tudi naš dragonec se je vdal omámi višje 
gastronomije ter stopil za ženskama. V hiši tolažbe in užitka jih je 
objela prijetna gostilniška toplota, udaril jim je v nosové vonj po 
pečenki in omakah. Stisnili so se ob konec dolge mize, kjer je bil 
za delavki rezerviran prostor. Dali so si prinesti obed in Cepon je 
naročil vina. Precej dolgo se ni mogel razveseliti, ker neprestano 
mu je ležala na duši skrb za Ezava. AU je dobil svojo polno porcijo 
krme, ali mu tisti zanikarni študent, ki ima poleg njega svojo Diano, 
ni utrgal pest ovsa in ga primeknil svoji kobili? Še le pri drugem 
policu je prižuborela neka sreča v njegovo srce ; prijetno in toplo 
mu je postalo sedečemu med ženskama, ki sta se s svojima ko- 
lenoma dotikali njegovih; tako na tesnem so morali obedovali. 
Vnel se je kratkočasen, iskren pogovor in kmalu je vojak vedel, 
da se starejša ženská imenuje Agáta in je teta za pet let mlajše 
Jerice. Na sv. Silvestra popoldne se v továrni ne dela, zato sta 
prosti in se lahko pobavita s človekom, ki je dobre volje. In udo- 
brovoljil se je Cepon. Vino mu je udarilo v glavo, postal je preširen, 
ker dolgo že ni užival tako blagoslovljene prostosti. Zdelo se mu 
je, da je danes izpuhtel iz njega ves vonj po konjušnici, ki je sicer 
z devetimi konjskimi silami udarjal iz njegove obleke. Pozabil je 
na svojega Ezava, ki mu je skraja kakor angel varuh migal iz da- 
liave in ga sváril pred grehom. 

Cepon je dal postaviti predse tretji polič vina. Nalival je žen- 
skama, ki sta kmalu zagoreli v lica. Slekli sta jopi in dragonec je 



Podlimbarski : Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 63 

videl, da se je začela Agáta že nekoliko sušiti, dočim je bila Jerica 
podobná svežemu jabolku. Obe sta se mu zdeli lepo vzrasli in 
vsega zanimanja vredni. Okrenil in posmejal se je zdaj na desno, 
zdaj na levo. Prijala mu je ženská družba, saj odkar je bival tam 
na drugem koncu mesta, še ni govoril s prijaznim človekom, nikar 
pa z žensko. 

Mnogo gostov je prišlo h kosilu ; nekaj jih je tudi še po obedu 
ostalo v gostilni. Pri mizi, kjer je sedel Čepon z delavkama, je 
posedelo več moških. Dragonec je tudi to družbo udostojil svojih 
pogledov; zaziral se je vanjo, kakor bi razbiral, kaj ta ali oni velja 
v življenju. Največ vážnosti si je lastil srednjeleten mož v policijski 
uniformi; njegove bodeče oči so neprestano švigale po vseh navzočih, 
ko da iščejo koga in pazijo na red, ali pa presojajo goste in dele 
tja hvalo, sem grajo. To je bil policaj Pikelmuc. Blizu njega je 
sedel možak v delavski bluzi, še mlad, krepak, šaljiv in zajedljiv. 
Spravil je mnogo burk na dan, katerim se je smejalo celo omizje ; 
tudi mogočnega Pikelmuca so motile v njegovem opazovanju, včasi 
se jim je prisiljeno posmejal, kakor bi rekel z visokega stola doli : 
Dobro je za naše velikaštvo, dokler se Ijudstvo zabáva s smešnicami. 
Saljivcu nasproti je sedel postaven, čedno oblečen mož s temno- 
rdečim izrastkom na licu ; ta bula je zelo kazila njegov lakajski 
obraz, ki je razodeval dobro življenje. Mož je kázal veliko rado- 
vednost in talent za občudovanje vsakovrstnih burk in smešnic. 
Najmanj je v pivski družbi predstavljal majhen, gobast možic, zakaj 
pil je merico žganja, dočim so imeli vsi drugi vino pred seboj. 
Njegova glava je bila neprimerno veliká in do rdečkasto zalitih oči 
porasla s sršasto brado. Podpiral jo je z razprtimi prsti desnice, 
levico je skrival pod mizo. Venomer je nekaj godrnjal v mizo zdaj 
nemški, zdaj slovenskí in tudi v nekem drugem nerazumljivem jeziku, 
„To-le žganjče cedim že celo uro, a lahko bi pil vino in jedel pe- 
čenko, pa nočem, ker danes je petek in post," je renčal. Hotel je 
menda opomniti družbo, da je tudi on tukaj in se spodobi, da se 
kdo zmeni zanj in ga počasti s prijazno besedo. Ker nihče ni uva- 
ževal teh bogaboječih besed, je dvignil glavo, poškilil po gostih, 
potrkal z roko po mizi ter hripavo nadaljeval: „Denarja imam več, 
ko vi vsi skupaj in dekleta me imajo rada, oh, rada ! Tudi takšno 
lahko dobim, kakršni sta oni dve pri rdečem gospodu s sabljo ob 
boku. Če se ena skuja, se mi pa druga ponuja." Pri teh besedah 
se je zazri v mladega vojaka, češ, ne zameri, ako se kosám s tvojo 
podjetnostjo in krasoto ! Pri izbruhu takšne pijane zgovornosti so 



64 Podlimbarski : Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 



se spogledali gosti, Agáta in Jerica pa sta se prikupno nasmejali 
Čeponu, ker dobro se jiiiia je zdelo, da sta ujagmili takšnega junáka. 

„Čigav si pa, da sitnariš tukaj in se toliko ujedáš?" je vprašal 
sitneža šaljivec v delavski bluzi. 

„Bogkov in kruhkov sem, pravijo mi pa Pimperbeg, če si tako 
radoveden in mi ne boš zameril," je odgovoril zafrakeljski mož. 
„Več sem videl na svetu in več vem, nego vi vsi skupaj. Tudi Pim- 
perbeg je posedal v prejšnjih časili z mlado in lepo ženko po go- 
stilnah in kavarnah — o!" 

„Kdaj je bilo to?" je vprašal mož z bulo pred ušesom. 

„Pred dvajsetimi leti na Turškem." 

„Ti si bil na Turškem?" 

„Bil, z ženko." 

„Kje jo imaš pa zdaj?" 

„Ušla mi je, še na Turškem mi je ušla. In vse moje prihranke 
je vzela s seboj, kar sem jih bil zaslúžil z mizarstvom." Pimperbeg 
je vzdihnil. 

„Ali je pobegnila v kakšen hárem?" 

„Ne — v Egipt je šla. Tam si mlada ženská hitro zaslúži." 

„Bo že, bo že. To se pa nista kaj zelo Ijubila?" 

„Skraja sva se imela rada, potem sem pa spoznal v njej pre- 
pirljivko in svojeglavko. Če sem zahteval od nje dleto mi je prinesla 
oblič, če sem hotel obrezovalnik, mi je podala sveder, če sem ji 
rekel: Bodi veselá! — se je zajokala: vse je storila narobe." 

„Stoj, Pimperbeg!" se je zdajci vmešal šaljivec v delavski 
bluzi. „Morda si pa naletel na tisto hudo bábo, o kateri je pravil 
letos poleti pri nas na fabriškem dvorišču Bošnjak z medvedom, 
da je živela nekje doli na Turškem." 

„Kaj pa je pravil Bošnjak?" je vprašal mož z bulo, ker je 
pričakoval smešnico. 

Šaljivec je bil precej pripravljen povedati svojo povest. Okrepčal 
seje z dobrim požirkom iz kozarca, potem je začel: „Živel je nekje 
v vzhodnih krajih — tako je pravil Bošnjak — kmet, ki je imel 
zelo hudo ženo. Karkoli bi ji ukázal, vselej je storila nasprotno. 
Neko jutro ji je, odhajajoč na njivo, rekel: „Danes mi ne nosi 
obeda na njivo, itak pridem zgodaj domov." Ko je bilo poldne, 
glej jo ženo, ki trese obed za njim. Dobro — reče kmet, vzame 
obed ter sede. Bila pa je na kraju njive jama, malone brez dna, 
pokrita z zelenimi vejami. in kmet pravi ženi : „Šedi, kamor hočeš, 
samo ne na ono zeleno vejevje, ker tam se ti lahko pripeti nesreča." 



Podlimbarski: Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 65 

Jedva je žena to slišala, že je skočila k vejam in je razmahoma 
sedla nanje. Pa o groza — veje so se pošibile, polomile in žena je 
padla v jamo. Proti večeru je šel kmet domov. Naproti mu prideta 
njegova otroka, ki jokajoča vprašujeta po materi. To ga je užalilo. 
Zato vzame drugo jutro dolgo vrv ter gre, da izvleče ženo. Spusti 
vrv v jamo in vleče gori. Kar vidi, da se je vrvi oprijel starec, ki 
milo stoka in prosi, naj ga izvleče, za kar mu hoče dati dober svet, 
vreden mnogega blaga. Kmet se je usmilil, izvlekel starca ter ga 
vprašal, kdo je in kako je. Odgovoril je starec: „Jaz sem vrag; 
sedmero nas je bilo v oni jami; sto let smo mirno prebivali v njej, 
včeraj pa je prišla k nam huda baba, katere so se moji tovariši 
tako prestrašili, da so skokoma pobegnili, a jaz nisem mogel, ker 
sem na eni nogi hrom. Glej me siromaka, kako sem osivel to noč 
od strahu pred tisto sitnico." Dalje je rekel vrag: „Denarja nimam, 
da bi te nagradil za tvojo dobroto, vzemi pa to-le šibico. Jaz pôjdem 
in zlezem v cesarjevo hčerko, na kar bo cesar po vsem cesarstvu 
Ískal človeka, ki bi mu otel obsedenega otroka. Takrat se pojavi ti 
na dvoru, povej, da umeš izganjati hudiča, udari hčerko s to šibico, 
in jaz bom precej skočil iz nje. Cesar te za tvojo pomoč nagradi 
z mnogim blagom. Toda samo enkrat smeš rabiti šibico, vdrugič 
bi se ti ne obneslo." 

Kmalu potem se je po cesarstvu raznesla novica, da je cesar- 
jevo hčer obsedel hudič in da cesar obeta neizmerno blaga onému, 
ki bi jo ozdravil. Ko je bil kmet to slišal, se je odpravil na dvor 
ter rešil po vragovem navodilu cesarjevega otroka veliké nadloge, 
za kar je dobil čuda bogastva. 

Zgodilo pa se je čez nekaj čaša, da je hudič obsedel tudi hčer 
sosednjega kralja. Kralj sporoči cesarju, naj mu pošije tistega kmeta, 
ki ume izganjati hudiča, ako tega ne stori nemudoma, naskočí ce- 
sarstvo z močno vojsko. Da se miroljubni cesar ogne nevarnosti, 
precej ukáže, naj gre kmet h kralju. Kmet vzame šibico in se napoti 
na kraljevi dvor. Tam moli k Bogu in udari s šibico po kraljični, 
toda vrag ni hotel iz nje. Tako jo je šibal teden dni, pa nič ni po- 
magalo. Kralj je od dne do dne debeleje gledal in kmetu je postajalo 
od dne do dne gorkeje. Ves obupan je kmet ukázal, naj na grádu 
vsako opoldne strelijo iz dveh topov. Tako so strcljali devet dni 
in kralj je gledal še debeleje, ker hčerki ni nič odleglo. Ministri so 
se posmehovali za kraljevim hrbtom in osie so kázali kmetu. Deseti 
dan je velel kmet, naj strele iz vseh petdeset topov na enkrat. hi 
glejte — ko je neumni hudič slišal toliko grmenja, je začuden vprašal 



66 Podlimbarski : Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 



iz kraljične: „Zakaj so streljali dosihdob samo iz dveh topov, danes 
pa so strelili kar iz vseh petdeset?" Odgovoril je kmet vragu : „Zato 
so sprožili danes vseh petdeset, ker se bliža mestu tista huda žena, 
ki si bival z njo v tisti jami, ako se še kaj spominjaš." Ko vrag 
to sliši, skoči ves prestrašen iz kraljične ter reče : „Ako je tako, 
onda bežim jaz v Indijo Koromandijo, a ti beži, kamor ti tvoj Bog 
pomore." Tako je bila rešena kraljeva hči hudiča in kmet je dobil 
zopet čuda bogastva. Ako ga ni zapravil, ga še ima." 

Vsi gostje so se grohotali smešnici, celo policaj se je liahljal, 
a tako prikrito in lahno, kakor bi ga bilo pred temi nizkimi bitji 
sram smehljaja. Ko so se dosti nasmejali in se tudi pogovorili o 
prepirljivih in svojeglavih ženskah, si je otri mož z bulo solzo 
prebavo pospešujočega smeha ter vprašal siromašnega Pimperbega: 
„Ali svoje ženské nisi šel iskat v Egipt?" 

„Šel sem za njo in pet let sem v Egiptu delal in jo iskal. 
Dognal sem, da živi v Aleksandriji v neki veliki hiši, kjer ženské 
mreže vežejo za moške." 

„Aha! Pa si šel tja?" 

„Pisal sem ji, naj se vrne k meni, vse ji bo odpuščeno." 

„Bolje bi bil storil, da si vzel šibo in šel iz babe izganjat hudiča." 

„Odpísala mi je, naj pridem, da me željno pričakuje. Šel sem 
v tisto prokleto gnezdo, pa žene tam nisem dobil. Potegnila jo je 
pred menoj v Ameriko." 

„Ti pa za njo?" 

„Res sem se odpravil v Ameriko, pa ženské več nisem našel. 
Tam sem delal deset let, dokler mi ni stroj odtrgal prstov leve 
roke." Pimperbeg je dvignil levico izpod mize in pokazal ročno štulo. 

„No," je rekel šaljivec, „ako je vse res tako in nam ne cediš 
laži, tedaj si videl tri dele zemlje in mnogo lahko veš. Ker si tako 
učeň, nam pa povej, kako se suče zemlja, na desno ali na levo." 

Pimperbeg je osupnil kakor dijak, ki je dobil nerazrešljivo 
nalogo; pogreznil se je v trdovraten molk. 

Šaljivčevo vprašanje pa je zanimalo moža z bulo. Pričakujoč 
novo smešnico je začel s šaljivcem prepirček, kako je s sukanjem 
zemlje. In možaka sta, režeč se drug drugemu v obraz, neugnanih 
jezikov trdila však svojo, eden, da se suče zemlja na levo, drugi, 
da se suče na desno. Pokazalo pa se je, da oni v delavski bluzi 
ne mara človeka lakajskega obraza. Rogoborno je pobijal njegovo 
trditev, očitajoč mu, da človek, ki svojemu gospodu maže čevlje in 
mu krtači obleko, ni sposoben govoriti o važnih stvareh. Lakaju se 



Podlimbarski : Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 67 

je za malo zdelo, da ga je prijel nasprotnik za njegov vzvišeni 
posel. Zadirčno je rekel : „Čeprav imate v tovarnah čaša dosti za 
búrke, pravé pa le ne veste. Da bo pa mir besedi in obema práv, 
naj se suče vsaka zemeljska poluta sama zase, ena na desno, ena 
na levo. Pa mirna Bosna!" In udaril je s kozarcem tako trdo ob 
mizo, da je šaljivcu pljusknilo víno v obraz. 

Takšna razlaga učenih stvari pa delavcu ni bila povšeči. Vinska 
vlaga na obrazu ga je razkačila. V gorečnosti prepira se je dvignil 
izza mize ter prismukljivcu z bulo pritaknil debelo zaušnico, od 
katere je zašklepetalo po sobi. 

Takega nereda policaj Pikelmuc ni mogel prezretí. „Ohá!" je 
vzkliknil. „Tu se ne bosta pretepavalal" Izvlekel je iz žepa svoj 
zápisník in je pričel nekaj beležiti. 

To se je za malo zdelo Čeponu. „Pa vi povejte, gospod policaj, 
kako je s to stvarjo. Kako se suče zemlja — no?" je vščipljivo 
vprašal. 

„Jaz tega ne vem," je momljal Pikelmuc, hlastno opisujoč 
razpoloženje onih dveh rogoviležev. 

„Onda ste takšen osel, kakršna sta ona dva," je moško rekel 
Cepon, vesel, da jo je zasolil sovražnemu mogotcu. 

Policaj je vso ostrino svojega pogleda zabodel v vojakov obraz. 
„Prosim za vaše ime!" 

Cepon je snel čepico, kjer je napisano njegovo ime, ter mu 
jo pomolil pod nos. „Zapomnite si ga!" 

„Že dobro," je odgovoril policaj. Ko je bil napisal vse, kar 
se mu je zdelo potrebno za vzdržavanje reda in miru v kŕčmi in 
državi, je strogega obraza zapustil gostilno, da napiše svoj raport. 

Ko je odbila ura dve, jo je pobral Čepon po svoj kovčeg. 
Ženski sta ga spremili. Potem je šel z njima na njiju stanovanje, 
kjer so se práv dobro imeli. Odprl je kovčeg, pogostil je družici z 
vsebino. Dvakrát je poslal po vina in sam je jedel od suhega mesa 
in svežega sadja. 

Luna je že stala na nebu, pusta m čemerna, kakor bi se v 
solzah poslavljala s starim letom, ko sta Agáta in Jerica štorklja- 
jočemu prijatelju kázali pot v vojašnico. Na trgu Vseh svetnikov 
jih je dohitela patrola pod vodstvom korporala Smuka, ki je jalial 
Ceponovega Ezava. Dragonec je sladkoginjen objel svojega konja 
krog vratu in rade volje se je dal odgnati domov. 

Dragonec Cepon je bil dosle zanesljiv v službi, priden in brez 
kázni, Naliaja se v preiskovalnem záporu. — ■ — 



68 Podlimbarski : Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 



Takšno prijavo je sestavil manipulant Ručigaj na novega leta 
ponoči. Ker je bila zelo obšírna, je svoje delo sešil. Drugi dan je 
nesel sešitek kapitanu v podpis. 

„Zadnjič sva dobila nos, ker ste premalo načečkali o Baza- 
kljunovih dolgih prstih ; danes ste nakavkljali sila mnogo. Ste li 
temeljito posvetili v Čeponovo stvar?" je vprašal kapitán. 

„Nádejam se, gospod kapitán," je samozavestno odgovoril Ručigaj. 

In kapitán je dokument podpisal, ne da bi ga bil precital. 

Manipulant je, čuteč pisarsko zmagoslavje v duši, poslal prijavo 
v polkovno pisarno. 

Tri dni pozneje je napovedal polkovnik, princ visoke veljave, 
samodržec in žclezolomec, pregled škadrona. Naročil je prvo četo 
za osmo jutranjo uro na jahalnico, potem naj pridejo v presledku 
ene ure ostale tri čete, opoldne pa remonte. Pregled se je raztegnil 
do tretje popoldanske ure. Ručigaj je moral ves čas stati ob ja- 
halnici s konjsko rodopisno knjigo pod pazduho, ker polkovnik je 
prišel z živinozdravnikom, da pri tej priliki preiščeta konje in izbereta 
one, ki bi bili zaradi starosti ali drugih napak tekom leta za prodajo. 
Kadarkoli je bil manipulant poklican na jahalnico, da odpre svojo 
konjsko knjigo in precitá rodopis dotičnega konja, vselej ga je strogi 
polkovnik obrsnil z divjim pogledom in odslovil z zadirčno besedo. 
Ručigaj je prezebal dalje, izprašujoč se: Kaj pa se je zopet zgodilo, 
da je naš samodržec tako nasajen name? Dolgo stanje ga je utrudilo, 
oči so mu že motno brlele izpod težke čelade in brk se mu je povesil. 

Ko je bila naposled končana vizita, je poklical polkovnik Ru- 
čigaja predse. Potegnil je iz žepa listino, v kateri je manipulant s 
strahom spoznal kazensko prijavo o dragoncu Čeponu. 

„Gospod kapitán, tukaj ste mi predložili kazensko prijavo, s 
katero se rogate pravilom vojaškega uradnega poslovnika. Ali ste 
jo čitali?" je strogo vprašal polkovnik kapitána, moleč mu listino, ki 
je bila opremljena z mnogimi rdeče in višnjevo začrtanimi vprašaji 
in klicaji, kar je pričalo, kakšno mučno kritiko je prestala v pol- 
kovni pisarni. 

Kapitán, ki se sicer ni bal ne hudiča ne biriča, se je stresel 
pred tako razmrcvarjenim dokumentom. „Poslušno prosim, gospod 
polkovnik, jedva sem začel čitati prijavo, pa me je čut dolžnosti 
nenadno prevrnil nekam drugam — toliko je teh uradnih opravil 
pri škadronu — tako da v návalu poslovanja nisem mogel prečitati 
do kraja. Stvar je bila nujna, zato sem iiitro podpisal in poslal v 
adjutanturo," se je opravičeval kapitán. 



Podlimbarski : Pisatelja Janka Ručigaja prvi honorár. 69 

„Ta prijava se vleče kakor neslan italijanski makaron, ki ga 
natakar maši gostu v ústa in odstriže, kadar se gostu zdi zadosti," 
se je pošalil polkovnik in ugodljivo prikimal kapitanu. Potem se 
je okrenil k Ručigaju in več se ni šalil. Izobrazil je zlobno strmenje 
na obličju. „Glejte, gospod kapitán, kako stoji čelada na buči va- 
šega manipulanta, kakor pijanemu ognjegascu, kadar gasi žejo. 
A-a-a! Neznosen subjekt je to!" Prijel je za čeladni greben, dvignil 
pokrivalo in ga z močjo zopet zapičil na poetično glavo. 

„Hudiča, ta mi pa rahlja možgane!" je jeknilo v Ručigaju, 
mevknil pa ni besedice. 

Ko se je bilo pokrivalo pravilno uleglo, je polkovnik razgrnil 
Ručigajev sešitek, prijel za ogal lista ter dvignil z rdečim svinč 
nikom prekrižano „remekdelo", tako da so listi liki skupina zastav 
ob veličastnem shodu zafrfoleli pred nosom ubogega svobodo- 
misleca. „Vi, šolobarda!" je vzkipel poveljnik. „Čemu ste pri- 
krpali h golemu dejanju toliko puhlic o babah? A? Ne poznáte 
našega poslovnika, ki veleva, da morajo biti vsa naznanila in prijave 
krátke, toda jasne in jedrnate, brez nepotrebnih pritiklin?" Divje, 
práv vražje je zri polkovnik, in Ručigaju je bilo pri srcu kakor 
tistim sedmerim vragom pred sitno ženo, ki je padla v jamo. 

„Poslušno javljam, gospod polkovnik, vse sem natanko in po 
resnici opisal, tako da bi ne bilo nikjer vrzeli in bi gospodu avdi- 
torju ne trebalo pisati po nadalnja pojasnila," se je osmelil Ručigaj. 

„Vi brljavi nočni čuvaj ! Jaz vas ženaučim!" se je zadrl pol- 
kovnik, pretrgal sešitek ter ga vrgel pred pisarja. „Gospod kapitán, 
ta nezanesljivi pisalni stroj morate držati v ježevih rokavicah ! Kaj 
je vse prištulil v svoj zmazek ! Vojašnico imenuje hišo pokore in 
vojaških muh! Prosim, ali ste slišali kaj takšnega? Na petnajst dni 
ga zaprite v njegovo sobo, a kljub záporu mora opravljati svoj 
pisárski posel. Jutri ob enajstih mora biti kazenska prijava, sestav- 
Ijena po naših predpisih, zopet v polkovni pisarni." Okrenil se je 
vnovič k manipulantu. „Jaz vam izbijem iz glave romantično omotico ! 
Izgubite se izpred mene, odlazite, osel ! Mars! Mars!" 

Ručigaj se je sklonil po svoje raztrgano „remekdelo", ga 
vtaknil pod pazduho k svoji konjski knjigi, salutiral ter jo malial 
raven kakor sveča domov. 

Takšen je bil prvi honorár našega spretnega in priznanega 
Janka Ručigaja. Pisatelj se ga še dobro spominja zdaj, ko stavi ob 
ulici Dobrega kredita lastno vilo. 



70 Vladimif Knaflič: Giovanni Boccaccio. 

Vladimír Knaflič: 

Giovanni Boccaccio. 

(Dalje.) 

Boccaccio ni dolgo ostal doma v Certaldu, njegova misel je 
veljala bolj Firenci. Ne še državljanska misel republiki Firenci, 
marveč misel lahkoživca, pesnika, lahkoživemu, za vse lepo dovzet- 
nemu patricijskému, bogatemu, šumnému mestu Firenci. Kako se 
je izpremenila ta ponosita prestolica na zunaj ! Namesto neodvisne 
sinjorije vláda mestu tiran, Gualtieri di Brienne, vojvoda Aténski, s 
pomočjo malega meščanstva, druhali,izdajalcev in najetih lancknehtov, 
mameč mäso pane et circensibus. Toda nekega dne ga vzbude 
klici „Popolo! Popolo! Libertá!", njegovi lancknehti in plačanci 
pobegnejo pred domoljubnim uporom, on sam se komaj reši in 
skrije pri škofu, odkoder zbeži, skrit v noč in nepoznan. To pot 
Boccaccio še ni našel v sebi rodoljuba, — njegov značaj ni značaj 
Danteja, ki Ijubi, objokuje, svári in opeva nehvaležno domovino še 
iz pregnanstva, v katerem umre. Docela se je posvetil le urejevanju 
osebnih, družinskih in premoženjskih razmer, zaljubljenemu posve- 
tovanju, študiju, pesnenju in spisovanju. Gori omenjeni Ameto, 
Amorosa Visionc in Fiametta nastanejo v tej dobi, sedaj je dokončan 
tudi Filocopo. 

Stari Boccaccio si je ta čas izbral drugo družico. To je dalo Gio- 
vanniju zaželjeni pôvod, da se je vrnil v svoj Napolj. V Napolju se je 
v tej krátki dobi mnogo izpremenilo. Po smrti kralja Róberta, zaščit- 
nika Petrarce in kasnejeBoccaccia samega, mu je sledila hči Giovanna, 
lepa, razblodna ženská, poročena s surovim in lenim Andrejem ď Anjou 
Ogrskim. Težeč za novimi slastmi, se je poverila prostim Ijudem, 
ponajveč svoji dojilji Filipi, zaljubila se v lepega princa Ljudevita iz 
Tarenta ter dopusti[a, da jej zaduše moža 1345. Na ta razigrani, 
vsem slastem in strastem se udajajoči dvor je prišel Boccaccio po 
svoji vrnitvi, v ta vrtinec južnoitalskega plemstva, med venec naj- 
lepšili, najslajših dam, med katerimi so jasno blestele njegova Marija- 
Fiametta, Cecca Barbati, Mariella Mella in kneginja Caracciolo. V 
teh zlatih dvoranah se je mislilo samo na ples in godbo, zábave, 
Ijubezen in kovarstva. Niti Andrejeva násilná smrt, venčanje kralji- 
čino zLjudevitomTarentskim in grozeče maščevanje umorjenega brata 
Ljudevita, kralja Ogrske, ni moglo odvrniti dvora od običajnili slasti. 



Vladimír Knaflič: Giovanni Boccaccio. 71 



— rokoko v času renezanse. Na tem dvoru je Boccacciova daro- 
vitost, duhovita družabnost in pesniška produktivnost kmalu tako 
zablestela, da je postal središče dvornih zabav in Ijubljenec ne le 
Marije-Fiaraette, marveč nestanovitne kraljice Giovanne samé, ne ra- 
čunši s celim kurnikom dvorskih dam. Tam so se še prirejali „Ljube- 
zenski dvori" po starejšem provensalskem vzoru, ko je udri Ljudevit 
Ogrski v napoljsko kraljestvo. Giovanna je zbežala v Provanso, Lju- 
devit Tarentski v Volterro. Giovanna se je rešila le s tem, da se je 
zatekla pod okrilje pápeža Klementa VI. in mu odstopila Avignon. 
Tačas je zaorala po Italiji strahovita kuga, došla iz Orienta; pobrala 
je, po Machiavellijevih besedah, nad šestindevetdesettisoč duš samo 
v Italiji, v Carigradu despotovega siná, v Franciji kraljico in troje 
princev, v Firenci zgodovinarja Villanija, v Rimu sedem kardinálov, 
v Provansi Petrarcovo Lauro. Izbruh kuge leta 1348. je Boccaccio 
doživel v Napolju. Po strahotah, ki jih je tam videl, opisuje v 
úvodu Decamerona kugo v Firenci, kakor da bi jo bil doživel ondi, 
V tem letu je bil že tudi Decameronov osnutek izvečine dokončan. 
Nesrečo Italije in zlasti nesrečo napoljskega dvora je Boccaccio opeval 
v latinskih eklogah, katerih so nam še nekatere ohranjene. Zapustil 
je Napolj ter se podal na potovanje, ki ga je zaneslo zopet v go- 
renjo Italijo. K pripovedkam, ki jih je bil tod nabral še kot mladenič, 
pridružila se je marsikatera nová, ki jo je še dostavil v prvotni 
Decameranov rokopis. Leta 1350. mu je umri oče, in Giovanni se je 
podal na dom, da nastopi dediščino ter oskrbi maloletnega polu- 
brata Jakoba. Od tam se je podal zopet v Firenco, ravno v času, 
ko se je tok romarjev jel stekali v Rim, kamor jih je zval pápež 
v pokoro in pridobitev popolnega odpustka. Splošnemu romanju se 
je pridružil i Petrarca, ki je na svoji poíi dospel do Firence. Tam 
so ga neoficialno, pa slavnostno sprejeli, na čelu Giovanni Boc- 
caccio, ki mu je posvctil latinsko dobrodošlico ter ga dalj čaša gostil 
pod svojo streho. Najznamenitejši slovstveniki so se tedaj zbrali v 
Boccacciovih sobanah, poleg slavnega gazde in slavnega gosta še 
Zenobio de Stráda, Giovanni delľ Incisa, Francesco Bruni, Lapo de 
Castiglionchio. Ta sprejem, nadaljevano sožitje, literárni pogovori 
in disputi so oba najslavnejša pesnika sprijaznili za vedno; zlasti 
se je Boccaccio trudil, da se Petrarci povrne konfiscirano imetje, ter 
napisal bridke pritožbe nad nehvaležnostjo domovine, ki ne zna 
ceniti največjih svojih sinov. 

S povratkom v Firenco in s prijateljstvom s Petrarco prično 
za Boccaccia leta resnega dela in študija. Dotlej je bil pesnik in 



72 Vladimír Knaflič: Oiovanni Boccaccio. 



slovstvenik radi duhovitosti, zábave, Ijubezni. Odslej mu je slovstvo 
resno kulturno delo in umetniško oblikovanje, pa tudi národná za- 
vednost, ali kakor so se takrat izražali, državljanska krepost in 
zmisel za javne zadeve njegove domovine se mu zbude. O národu 
in narodni misii v našem zmislu seveda ne moremo govoriti, niti 
nima Boccaccio onega pogleda, kakor Dante, ki je prvi intuitivno 
zagledal v daljni bodočnosti italijansko narodno državo, — četudi 
kot cesarstvo z vsem srednjeveškim teološkim državnim pravom, 
vendar le skúp no nacionalno državo. Boccaccio ostane patricijski 
republičan in Firenčan, kot tak pa dober narodnjak in po uspehu 
svojega znanstvenega in slovstvenega dela dober Italijan. Republika 
Firenca ga je kmalu potrebovala. Treba je bilo razposlati na vse 
stráni, najprej pa k sosednim mestom poslance, da dobi Firenca 
zaveznikov v pričakovanem boju s condottierskim in častihlepnim 
milanskim škofom Giovannijem Viscontijem, ki je neprestano težil za 
razširjenjem svojih mej. Med drugimi je bil izbran za poslanca tudi 
Boccaccio, da obišče Ordellafija v Forlih, Malatesto v Riminiju in 
Polentanija v Raveni ter jih pridobi za zaveznike. Boccaccio je 
svojo nalogo izvršil še dokaj dobro, obenem pa je učinil nekaj, 
kar mu je nedvomno v čast. Težko je prenášal, da je bila Firenca 
izgnala božanstvenega Danteja, mu konfiscirala vse in ga izobčila 
še po njegovi smrti. Zavedal se je, da je Dante eden največjih sinov 
Firence, in da mu mora nehvaležna domovina vsaj po smrti dati 
nekoliko zadoščenja. Zato je predlagal v senátu, da se mu dovoli 
nesti firenško darilo deset zlatníkov Beatrici, Dantejevi hčeri, ki je 
še živela v ženskem samostanu San Stefano v Raveni. Res se mu 
je posrečilo pridobiti senatorje zase in tako je prinesel dar Beatrici 
Allighieri ter izvedel od nje mnogo podrobnih podatkov iz življenja 
slavnega očeta. Takrat se je v njem tudi porodil sklep, dognati 
in opisati življenje in delo oboževanega pesnika ter tako nekoliko 
popraviti od domovine prizadeto mu krivico. 

Kmalu po svojem povratku je izvršil podobno uslugo i Petrarki, 
Firenčanu, ki je pa bil slučajno rojen v Arezzu in od Aretincev 
sijajno češčen, dočim je i njemu nehvaležno mesto bilo konfisciralo 
vse premoženje. Na vse kriplje se je Boccaccio trudil, da doseže 
pri sinjoriji zadoščenje za svojega slavnega prijatelja. Njegovi in 
njegovih prijateljev in somišljenikov agitaciji se je res posrečilo, da 
je firenški senát imenoval Petrarco za učitelja na domačem vseuči- 
lišču ter mu obenem daroval očctovo premoženje, — Boccaccio 
je bil poverjen, da sam priobči ta častni sklep slavljencu. Šel je na 



Vladimír Knaflič: Giovanni Boccaccio. 73 

Čelu deputacije k Petrarci v Padovo in dobil od razveseljenega pri- 
jatelja zagotovilo, da pride na firenško vseučilišče. Komaj se je pa 
Boccaccio vrnil v Firenco, mu je sporočil nestalni Petrarca, ki se je 
bil tačas premislil, da ne pride v Firenco, ker mu je Ijubša svo- 
boda, ter se podal v Valchiuso. 

Tačas je jel zopet Visconti poskúšali svojo vojno srečo. Od- 
poslal je svoje vojnike proti Toskani in Firenci, Firenčani pa svoje 
poslance v Avignon k papežu po pomoč. Ker se pa niso nádejali, 
pa jim pride pomoč dovolj zgodaj, so sklenili povabiti iz inozemstva 
kogarkoli, da naj upade v Piemont in Lombardijo ter tako odvrne 
pretečo nevarnost od njih. Boccaccio je moral s tem poslanstvom k 
Ludoviku Bavarskemu, mejnemu grofu Braniborskemu (1351). Uspel 
je v toliko, da je poslal Ludovik svoje poslance pod vodstvom oholega 
Dippolda Katzensteinerja v Firenco na pogajanja. Oholi Nemec se 
je pa obnášal s patriciji, kakor s sebi enakimi ter stavil tudi toliko 
pogojev in zahtev, da so ga Firenčani odslovili. 

Po svojem povratku se je Boccaccio ponajveč pečal s piljenjem 
in dovrševanjem Decamerona, katerega je izdal 1353. Dasi v tisti 
dobi ni bila lahka naloga izdati in razširjati knjigo tolikega obsega, 
je vendar povzročila v živahni Italiji veliko in trajno senzacijo ter 
se razširila z dotlej nezaslišano naglico. 

Istega leta je Petrarca zapustil Valchiuso ter se podal k Vi- 
scontiju v Milan. To mu je Boccaccio hudo zameril, — saj je bil, 
kakor vemo, Visconti med največjimi nasprotniki Firence — ter mu 
je napisal pismo, polno rodoljubnega ogorčenja in očitkov, ki pa 
vendar niso razrušili njunega prijateljstva. 

Leta 1354. je cesar Karel IV. naznanil Firenci, da pride v 
Italijo krotit nemirnega Viscontija. Toda to Firenčanom ni bilo Ijubo, 
ker tudi Kariu IV. niso zaupali. Poslali so torej Boccaccia v tajnem 
poslanstvu k papežu Inocencu VI., ki jih je res pomiril. Dasi je 
bil Decameron na papeškem dvoru dobro znan, je bil Boccaccio 
povsodi lepo sprejet, ker je bilo znano njegovo pobožno in uprav 
papeško mišljenje. On sicer ni bil politik, tudi mu vedni polilični 
pošli niso bili preljubi, vendar jih je izvrševal na zadovoljstvo svojih 
sodržavljanov, ki so mu tem raje poverjali taká poslanstva, ker ni 
v celi tako izobraženi Firenci bilo patricija, ki bi bil v toliki meri 
ovládal nele sodobne družabne oblike sijajnih vladarskih dvorov, 
marveč i tako dobro poznal Ijudi, videl tajne misii in — znal tako 
uglajeno latinskí, tedanji diplomatski jezik. Po svojem mišljenju je 
bil Boccaccio ne Ic pristaš pápeža, ampak tudi Anžovincev, hud na- 

„Ljubljanski zvon" XXXIV. 1914. 2. 6 



74 Vladimír Knaflič: Giovanni Boccaccio. 



sprotnik Ghibellinov (Hohenstaufov); Manfreda, katerega Dante slávi, 
imenuje Boccaccio sramotnega tlačitelja cerkve; Henrika VII., ki je 
Danteju imel utrditi carsko moč, imenuje Boccaccio razbojnika, ki 
pleni tujo zemljo ; Kariu IV. pa, ki ga Petrarca smatra za bodočega 
rešitelja Italije, želi, da se hitro vrne v divje porenske šume ter 
ondi nájde grob za svoje praž ne naslove in svoje ogavno telo. 

Leta 1355. se je Boccacciu iznova vžgalo srce do neke vdovice, 
ki ga je pa s svojo koketerijo vodila dolgo za nos ter ga končno 
osmešila pred vso firenško javnostjo. Užaljeni pesnik se jej je 
maščeval s sarkastičnim spisom Labirinto d'Amore ali Cor- 
baccio, polnim jedkega zasmehovanja ženské prevejanosti in 
slabosti. 

Nato je od 1355 do 1359 živel doma, zbiral dragocene per- 
gamene in knjige, študiral in pisal. L. 1359. pa se je podal v Milan 
obiskat prijatelja Petrarco. Kakor smo že došlej videli, sta ta naj- 
slavnejša med takrat živečimi italijanskimi pesniki mnogo občevala. 
Od njune živahne korespondence v latinskem jeziku je ohranjenih 
še trideset Petrarcovih in četvero Boccacciovih pisem. Boccaccio je 
brez závisti vedno priznával Petrarcovo premoč ter dobival od njega 
mnogo dobrih svetov, zlasti pa karanja radi svoje lahkomiselnosti. 
Boccaccio pa je zopet očital Petrarci njegovo državljansko nestalnost, 
odvracal ga je od Viscontija in knezov sploh ter mu budil repu- 
blikansko zavest. Za milánski obisk je Boccaccio vzel seboj za 
Petrarco mnogo dragocenih darov, Livija, Cicerona, Avguštinove 
psalme; Petrarca ga je pa zato seznanil z Benečanom Leonzijem 
Pilátom, velikim znalcem grškega slovstva in grške poezije. Po 
svojem povratku v Firenco je Boccaccio izposloval pri senátu usta- 
novitev stolice za grški jezik in grško slovstvo na íirenškem vse- 
učilišču; na to stolico pa je na Boccaccievo prizadevanje senát po- 
klical ravno onega Leonzija Piláta, ki je dospel v Firenco 1360. 
Med prvimi Leonzijevimi slušatelji je bil Boccaccio sam. V treh 
letih, kar je Leonzio ostal v Firenci, je Boccaccio precital Homerja 
ter preložil na italijanščino šestnajst Platonovih pogovorov. 

Leta 1361. je imel Boccaccio neprijeten doživljaj, ki je imel i 
neugodnih posledic, četudi ga je najhujše zablode rešil trezni in 
mirni svet Petrarce. Tega leta je namreč došel k Boccacciu neki 
menih Joahim Ciani, da mu javi v imenu svojega pokojnega druga 
Petra Petronia, da se mu je prikázal Jezus ter mu razodel, da bodo 
Boccaccio, Petrarca in drugi živeli le še malo let. „Morda ti ni 
znano, da kvarijo tvoji spisi dobro nrav?... Kako moreš sovražiti 



Vladimír Knaílič: Giovanni Boccaccio. 75 



čistost in zagovarjati nečastnost?" On in Petrarca se morata izpre- 
obrniti, ker jim je sojeno živeti le še malo čaša, pa se morata zato 
odreči naukom in književnosti ter se posvetiti pobožnosti. Ľahko 
pristopnemu Giovanniju je bil ta opomin kakor strela z jasnega. Bil 
je docela uničen, brez volje in energije, povrhu ga je pekla vest, 
da je živel lahkomiselno in zapravil s potovanji, gostijami in dragimi 
knjigami skoraj vso očetovo dediščino. V prvem ganutju je res 
hotel sežgati vse svoje knjige in rokopise ter se docela posvetiti 
duhovnemu življenju, toda k sreči se je še poprej zatekel k Petrarci, 
ki mu je odgovoril v slavnem pismu od 28. mája 1362. („M'empie 
di spavento, o fratel mio, la tua lettera . . ."). Petrarca sicer dopušča, da 
more človek, kadar je na smrtni postelji tudi prorokovati, toda ne 
pripisuje takim prorokbam nobene vážnosti. Cloveško življenje je 
itak le krátko, važno pa je, kako ga uporabimo. Kdor si je izbral 
duševno smer, naj je uverjen, da je ta smer pravá, in naj se ne 
da od nikogar odvrniti. Od starih časov sem so se največji umniki 
bavili s književnostjo do visoke starosti. Sicer so mnogi postali svet- 
niki tudi brez izobrazbe, toda izobrazba sama še ni nikomur vzela 
svetosti. Pot do svetosti s pomočjo neznanja je lahek in preziren. 
Vsi dobri Ijudje imajo en sam cilj, pa različna pota. Ta hodi brzo, 
drugi polagoma . . . Nikdo od prostakov, ki so došli v raj, ne stoji 
tako visoko, kakor razumnik, ki je dosegel izveličanje. — Ta Pe- 
trarcov nasvet je zopet ojunačil preplašenega Boccaccia, da se je 
povrnil h knjigam. Ko je dvanajst let kesneje oplakoval Petrarcovo 
smrt, češ, da je v njem izgubil svojega vodja in da je sedaj kakor 
čolniček v burji brez kŕmila in krmilarja, so te njegove besede bile 
več nego običajna nagrobna fráza. 

V istem času, okrog 1362, je dobil Boccaccio iz Napolja vabilo 
od svojega davnega prijatelja in rojaka Nicole Acciajuolija, senešala 
napoljskega dvora, naj ga obišče za daljšo dobo. To vabilo je bilo 
Boccacciu dobrodošlo iz več razlogov: zopet mu je bila dana prilika 
videti Ijubi svoj Napolj po tolikih letih ; ugodno bi vplivala na 
njegovo razpoloženje izprememba zraka, potovanje, bivanje južneje 
od Firence, ob morju; končno je moral pričeti misliti na to, da 
prihrani še kaj svojega premoženja „za staré zobe". Toda oj ne- 
Ijubega razočaranja ! Acciajuoli ni izpolnil svoje obljube, pozabil na 
gostoljubnost, — značilno i to za tedanjo dobo, za mentalnost 
skrajnega individualizma — ter pustil povabljenega, pa brez znatnih 
sredstev došlega pesnika in bivšcga Ijubljenca napoljskega dvora v 
bedi. Gostitelj mu je nakázal sobico, kjer je imel za ležišče slabo 



76 Vladimír Knaflič: Giovanni Boccaccio. 



pokrito slamo, v lírano staro meso govede, poginole od starosti 
ali napora, v postnih diieh morské polže, skuliane v pokvarjenem 
olju, kisla ali splesnjena vina; za tovariše pri tej pojedini pa sluge, 
priganjače mul, volarje, hlapce, pse z dvorišč in podgane. Tako je 
opisal to sijajno pogoščenje v nekem pismu. Globoko užaljen je 
zapustil negostoljubnega in verolomnega gazdo íer se podal k pri- 
jatelju Mainardu de Cavalcanti, ki si je štel v največjo čast, da 
stanuje pod njegovo strelio tako slaven gost. Obdržal ga je pri sebi 
petdeset dni, za kar mu je postavil Boccaccio dostojen spomenik v 
svojem poznejšem spisu „De caribus virorum et feminarum illu- 
strium". Leta 1363. je odpotoval iz Napolja v Benetke, kjer je ostal 
tri mesece ter se na to vrnil v Firenco. Toda utrujenemu, užaljenemu 
in počitka željnemu šumná, tačas zopet s Pizo vojujoča Firenca 
ni več ugajala. Umaknil se je v tihi Certaldo, kjer so počivali nje- 
govi predniki. V tihi hiši, neznatne arhitekture, v zgradbi, kóje 
edini patricijskí znak sta visoki stolp in krátka, v čistení renezančnem 
slogu zgrajena loggia, je napisal ona latinská znanstvena dela, naj- 
boljša med njegovimi poljudnimi spisi. Donesla sta mu dve stoletji 
trajajočo slavo najboljšega filológa in zemljepisca. Takrat se je 
obrnil ciprski in jeruzalemskí kralj Hugo IV. nanj, da nápise delo, 
ki je bilo obce potrebno: o grški mitologiji. Po kratkem obotavljanju 
je Boccaccio sprejel to nalogo ter napisal delo „De genealógia de- 
orum" (o rodoslovju bogov), posvečeno Hugonu IV. Delo se deli 
na petnajst knjig, ki opisujejo vojne in Ijubavne zgodbe bogov, 
obenem pa se tolmačijo mitološke pripovedke bodisi alegorično, 
bodisi po stanju sedanje fizikalne in astronomske vede. Delo je 
postalo za svojo dobo pravi priročnik za mitologijo in arheologijo. 
Pri njegovem spisovanju je Boccaccio uporabljal vse vire svojega 
temeljitega znanja, kar povdarja sam z nekakim ponosom. Včasih 
tudi polemizira proti izvajanjem kakega starega avtorja, toda vedno 
umerjeno in spoštljivo. Razen starih piscev še posebno hvali Pe- 
trarco, češ, da je najbolj krščanski pesnik, nadarjen s svetim duliom, 
točnim spominom in divno zgovornostjo, in da njegova dela ne 
zaostajajo za Ciceronom. V spisu se pa javljajo i ražne zmote in 
blodnje one verne in naivne ter nekoliko nevedne dobe, kakor trditev, 
da so Francozi potomci Trojancev, da so pred nedavnim nekje našli 
človeško okostjc, nad 200 laktov dolgo itd. Také blodnje dobe pa 
ne zmanjšajo zgodovinske vrednosti in čestitosti dela, iz katerega 
je dolgo čaša zajemala neposredno ali posredno vsa Evropa. — V 
zadnjih dveli knjigah spisa pa bráni pisatelj poezijo, izloča jo iz 



Vladimír Knaflič: Giovanni Boccaccio. 77 

okvirja morálne filozofije, dokazuje, da je to samostalna umetnost, 
pa se izjavlja za vernega katolíka, toda umetnika. S tem je že sam 
dal odgovor poznejšim klevetnikom, kakor da bi bil slutil . . . 

Za bolje poznavanje vseh razmer starega veka je tej svoji 
Genealogiji dodal še spis „De montibus, silvis, stagnis itd." (O 
morjih, hostah, bregovih, vrelcih, jezerih, rekah in močvirjih). To je 
abecedno urejen zemljepisni slovar za razumevanje antičnih pisa- 
teljev in pesnikov, — prvi zemljepisni spis po preporodu slovstva. 
Nasprotniki so mu hoteli dokazati, da je ta spis plagijat, ker se 
sklicuje na Vibia Sequestra, ki je bil napisal slično delo. Boccacciovo 
delo ni bilo nikak plagijat, — plagijata v današnjem zmislu besede 
niti poznali niso — marveč se je pisatelj pac posluževal virov (in 
kdo se jih pač i danes ne poslužuje! Samo, da so navedení!), virov, 
kakor Plinius in Pomponius Mela, pa tudi sodobnih, kakor spisi 
Boccaccievega nekdanjega učitelja Andalone di Nero, nadalje Pavla 
de' Dagomari, — in povrhu tega je delo polno ne le starih bajk 
in mitov, marveč krepkih samoraslih opisov zgodovine in prirode, 
tako Valchiuse, nekdanjega bivališča Petrarce. 

Kakor da ga je življenje v tihem Certaldu osvežilo, se Boc- 
caccio ni zadovoljil s terna ogromnima deloma, marveč je napisal 
še dve drugi, pričeti že preje okrog 1360. Oba spisa sta zgodo- 
viiiski deli, akoravno Boccaccio ni bil dober zgodovinar, kakor 
noben zgodovinopisec one nekritične dobe, niti izvzemši slavnega 
Guicciordinija in samega Machiavellija. Obe deli sta „De claris mu- 
lieribus" (O znamenitih ženah) in „De casibus virorum illustrium" 
(O nezgodah slavnih mož). V prvem delu je opisoval ženské, ki 
so po svoji darovitosti, lepoti in čednosti nadkriljevale druge. Delo 
pričenja z Evo, opisuje 97 žen antike in 7 iz srednjega veka ter 
končuje — z napoljsko kraljico Giovanno, ono, ki je bila nekoč 
zaljubljena v pisatelja, in ki se jej koncem koncev ne more očitati 
druzega, kakor da je mnogo Ijubila. Kdo naj to ognjeviti ženi 
vzame v zlo, če upoštevamo njeno dobo in obiležje? Res tudi so- 
dobniki Giovanne niso presojali neugodno, zato pač ni čudo, da se 
je tudi pisatelj spominja s hvalo, — morda ne brez sentimentalnega 
spomina na šumná leta mladosti in uslišane Ijubezni. 

Drugo delo „O nezgodah slavnih mož in žena" je polno av- 
torjevih lastnih misii in bolj poučno od etično-filozofskega spisa, 
dasi ne more odoleti kot kritično zgodovinsko delo. Od sodobnikov 
se opisujejo samo trije znamenitniki. Veliki mojster templerskega 
reda Jakob Molay, ki je bil 1314. báje po nedolžnem sežgan na 



78 Vladimir Knaflič: Giovanni Boccaccio. 



grmadi v Parizu, — Boccacciov oče je bil gledal ta prizor; drugi je 
Gualtieri de Brienne, vojvoda Aténski, tiran v Firenci 1342—1343, 
čigar strahovlado, padec in pobeg je doživel slávni pisatelj sam ; 
tretja je Filipina Katanijska, edina plebejka, o kaleri je Boccaccio 
písal, — bivša dojilja Giovanne Napoljske, njena zaupnica in sve- 
tovalka, za kóje strašno smrt je Boccaccio izvedel od prijateljev. — 

V spisu so pozornosti vredna ona mesta, kjer izpoveduje Boccaccio 
svoje staro protivladarsko, republikansko, svobodnjaško prepri- 
čanje. S pravo naslado in epično širino, toda zanosno pripoveduje 
o činih rimskih republikancev, grozi s poginom vsem, ki zatirajo 
národe in izjavlja, da bogu gotovo ni milejše žrtve od krvi tiranov. 

V osialem rešeta „nepotrebne juriste" in tudi ne prizanaša ženám, 
ker je malokatera kaj pridá. 

Od Boccaccia imamo nadalje Livijev življenjepis. toda ni práv 
gotovo, je li on pravi avtor, ali se mu pa spis le po krivem pri- 
pisuje. Delce ni mnogo pridá, vendar je prvo humanistično delo te 
vrste in pôvod mnogim boljšim. Njegov pa je prevod četrte Livijeve 
dekáde. 

Obilo znanstveno delo ga pa ni oviralo, da ne bi slúžil do- 
movini. L. 1365. ga pošije Firenca iznova kot poslanca k papežu 
Urbanu V., ki se je ijutil na Firenco, misleč, da so oni odvrnili 
Arezzo, da mu Aretinci niso pomagali v nekih bojih. Petrarcovemu 
in njegovemu prigovarjanju se je posrečilo pomiriti pápeža in ga 
prepričati, da je Firenca najvdanejša služkinja svete cerkve, ter 
pregovoriti „kralja vseh kraljev," da se vrne v Italijo. Po papeževem 
povratku v Rim je mesto poslalo Boccaccia še tja doli, v veselje 
vsemogočnemu vladarju cerkve in sveta, učenému in izobraženemu 
mecenu umetnikov in pisateljev. 

Joaliima Cianija nesrečni vpliv se je pa jel pri delavnem môžu 
bujne in nestalne preteklosti češče pojavljati. Podoba prismojenega 
meniha s karajočo gesto in fanatičnimi očmi ga je cesto strašila, 
napolnjevaje ga z grozo ali pa potrtostjo. V takih trenotkih mu je 
bil zopet Petrarca najúspešnejší zdravnik in pomirjevalec razvnetih 
živcev. Vabil ga je cesto k sebi ter ga hotel kar pridržati kot stal- 
nega gosta, ko ga je Boccaccio nekoč obiskal v Paviji. Toda Boc- 
caccio ni sprejel vabila, da si ohrani svobodo in da ne postane 
prijatelju v nadlego. Vedno pogosteje pa se je pečal z mislijo 
vstopiti v kak samostan, — pri izvršitvi te misii se mu je pa v 
drugo pripetila podobná nezgoda, kakor pri Acciajuolovem vabilu 
v Napolj. L. 1370. ga namreč povabi Niccolô di Monteíalcone, opát 



Ivan Albreht: Pri mrliču. 79 



V Certori di San Stefano v Kalabriji, njegov součenec za mladih 
dni, naj vstopi Boccaccio v njegov samostan, kjer bo našel lepo 
knjižnico, lep mir, ugodno podnebje, dobro oskrbo in druge ugod- 
nosti. Ob Boccacciovem prihodu pa verolomni prijatelj zbeži ponoči, 
pustivši utrujenega došleca brez zadostnih sredstev na cedilu. Mo- 
remo si misliti razočaranje, užaljenost in jezo poetovo ! Naslovil je 
v bridki resignaciji na pobeglega opáta list, v katerem mu očitá 
verolomnost in se pritožuje nad lastno revščino, v katero je zagazil. 
Vrnil se je v Firenco. kjer ga je čakalo novo razočaranje. Domovina 
se je bojevala z Viscontijem, doma so jo pa rvale vedne svade 
Riccijev z Albizziji. Uničen boli se podá Boccaccio 1372 v Napolj, 
kjer ga zopet sprejme prijatelj Mainardo de' Cavalcanti, pa tudi bivši 
njegovi prijatelji Ugo di San Severino, Niccolô de' Figli ď Orsoja, 
Ijubica mladih dni kraljica Giovanna so ga vabili in podpirali, častili 
in slávili, dokler mu niso zopet obudili nekaj staré energije in 
optimizma. Iznova je odklonil ponovno vabilo prijatelja Petrarce, 
naj pride za vedno k njemu, odločil se je, da se vrne v Certaldo 
v svojo tiho hišo in svojo drago biblioteko — edino, kar mu je 
bilo ostalo od nekdaj precej uglednega bogastva. 

Leta 1373. je moral pretrpeti še dokaj nevarno in komplicirano 
bolezen. Dobil je garje, črevesno vnetje, zaprtje slezenic in dušljivi 
kašelj, tako da je pričakoval svoj skorajšni konec. Toda železná 
njegova nátura je s pomočjo zdravnikov, ki jih je klical le nerád 
in v skrajni šili, premagala to nevarno bolezen ter mu dovolila, da 
se je, še slaboten, posvetil novému vážnemu delu, h kojemu ga je 
pozval firenški senát. — (Dalje prihodnjič.) 



Ivan Albreht: 



Pri mrliču. 



1 ako je ležal pred menoj ves bied in nem 
med svečami. Na licu trud in mir. 
Privzdignil sem mu trde, mrzle veke 
in vprašal sem ga trepetaje : 
„Povej, kako je zdaj s teboj ..." 

Stekleni blesk oči strmel je v strop : 
„Ne smem!" 



80 Jos. Prcmk: Ona je plačala. 



Jos. Premk: 

Ona je plačala. 

Andrej Kačon je bil kováč, silen kakor lev; kadar je pelo ob 
razbeljeno železo njegovo kladivo, je vedela vsa tovarna, da 
nabija Kačon. Drugače pa je bil miroljuben in tih človek. Pred 
dvemi leti se je oženil, ravno na svoj osemindvajseti rojstni dan. 
Potikanje pri tujih Ijudeh mu ni ugajalo; kamor je prišel se mu je 
zdelo slabše. Pred leti se je seznanil z Ano, lepo temnolaso 
žensko in od tedaj je mislil noč in dan, kako bi si čim prej usta- 
novil domače ognjišče. Ona je bila razsodnejša, razložila mu je, da 
stvar ne gre tako hitro, ampak v enem letu je Kačon prihranil toliko, 
da sta kúpila opravo in kar je bilo treba, in zdaj je bila pri volji 
tudi Ana. Toda kmalu po poroki je opazila, da Kačon igra. Ob 
sobotnih večerih se je navadno zakasnil, in tako se je nekoč na- 
potila in ga pričela iskati po krčmah. Izvedeti je hotela, kje se potika 
in s kako družbo; a kar je videla tisti večer, ji ni bilo nič kaj po 
volji. V zakajeni sobi so sedeli čisto tam v kótu kvartopirci in med 
njimi je bil tudi Andrej Kačon. Zamišljen je bil v igro in je ni 
opazil; ko pa se je ozrl in jo je zagledal, je bil naenkrat ves v 
zadregi. Plačal je in je odšel z njo proti domu; kjer mu je Ana 
povedala odločno, da tega ne trpi. In Andrej Kačon jo je ubogal. 
Odslej je prihajal tudi ob sobotah naravnost domov; tudi denarja 
ji je prinášal več nego prej, in Ana je postala zopet zadovoljna in 
veselá. Nekoliko pred obletnico njune porokc mu je porodila siná, 
ki sta ga krstila za Antona, in zdaj je bila njuna sreča še večja. 
Neko soboto pa se je zopet zgodilo, da je prišel Andrej domov 
šele proti enajsti uri. Ana je že spala; a drugi dan ji je pripove- 
doval, da so imeli sestanek zaradi nekega društva, a ko ji je dal 
denár, ga je bilo polovico manj nego drugače. Molčala je in za- 
čutila je do njega mržnjo in srd, kajti vedela je da laze ... In 
molčala je ves teden. Prihodnjo soboto pa je prišel Andrej Kačon 
naravnost domov in je položil na mizo ves zaslužek. Ani se je 
obraz nekoliko razjasnil, bila pa je še vedno kaj redkobesedna ; 
Andrej Kačon ji je sicer obljubljal, da se nikoli več ne dotakne 
kart, ampak Ana je poznala njegove obljube in mu ni verjela. In 
res je grešil Kačon že čez tri tedne. Prišel je domov šele proti jutru, 
in ko ga je Ana vprašala po denarju, je nekaj čaša molčal, potem 



Jos. Premk: Ona je plačala. 81 



pa je dejal, da je moral plačati nujne dolgove. „Ali doma ni nujnih 
dolgov?" ga je vprašala Ana pikro. 

„Dolgov? Jaz ne vem za nje — " 

„Tako! Kako pa boš plačal danes stanarino? Saj sva itak že 
zadnja?" 

Kačon je pogledal mrko v tla in ije napravil šobo, kakor da 
ga ošteva žena po krivici. 

„In kaj bomo jedli ves teden,"je dodala in mu obrnila hrbet, 
in to je bilo Kačonu najhuje. Ako je zaslutil, da ga prezira in za- 
ničuje, ga je zabolela v srcu vedno bojazen, da mu je nezvesta. 
In to njegovo Ijubosumnost je krepil gospodar s svojimi pogostimi 
poseti bolj in bolj. Sicer po svoji zunanjosti ni bil videti ravno 
nevaren, kajti obraz je imel zabuhel, svetil se mu je višnjevkasto- 
rdeče, in poleg tega je bila posuta njegova koža nagosto z drobnimi 
mozolčki. Ampak vendar je včasi zagledal kar naenkrat njegov 
obraz sredi dela, na česti ali koderkoli, in ob takih prilikah si 
je silno zaželel domov , . . Naposled ni mogel drugače, da je 
opomnil Ano na te gospodarjeve posete in njegovo laskanje. Ampak 
Ana se je zasmejala in iz njegovega srca je izginil však strah in vsaka 
Ijubosumnost. Ko pa ga je opoldne ali zvečer, ko je prišel domov, 
zopet našel pri Ani, je bilo z njegovim mirom naenkrat pri kraju. 
Zato se je odločil, da se preseli. Tudi Ani je povedal ta svoj sklep 
in Ana je bila zadovoljna ; toda zadnje dni je Andrej Kačon o selitvi 
molčal, kakor da je čisto pozabil, kaj in kako je sklenil, Ana pa ga 
tudi ni opominjala, ker še tukaj nista plačala stanarine. In ravno 
to je bilo, kar je prisililo Kačona k molku, zakaj ko bi odpovedal 
stanovanje, ne da bi bil plačal dolžno stanarino, bi mu gospodar 
gotovo napravil kake sitnosti, tako pa bo morda le še počakal en 
teden. Toda kljub ternu upanju se je moral baviti Andrej Kačon 
tisti dan z zelo neprijetnimi mislimi. Premišljeval je, kjc bi si izpo- 
sodil vsaj toliko, da bi imela Ana do sobote za kuho ; toda usmiliia 
se ga ni nobena srečna misel, pač pa ga je prestrašilo spoznanje, 
da prihodnjo soboto tudi ne bo imel toliko denarja, da bi plačal 
stanovanje. 

Andrej Kačon je legel na posteljo in se je zagledal v strop. 
Črne misii so se podile preko njegovih možgan, preklinjal je sebe 
in svojo slabost, karte in tovaršijo, ampak vse to ni izboljšalo nje- 
govega neprijetnega položaja. Ana je hodila mimo njega molče ves 
dan; šele proti večeru ga je hladno opomnila : 

„Kdaj misliš plačati stanarino?" 



82 Jos. Premk: Ona je plačala. 



Kačon je bil presenečen in je nekaj čaša molčal. 

„Gospodar je tirjal in zelo osorno — " 

„Čudno, navadno on ni osoren, posebno s teboj ne — " 

Ona ga je pogledala mrko in skoro je bilo v njenem obrazu 
nekoliko osuplosti. 

„Delaj kakor hočeš, ampak glej, da naju ne vržejo na cesto." 

„V soboto plačam gotovo," ji je zatrdil. „Kolikor bo primanj- 
kovalo poleg mojega zaslužka, si izposodim." 

„In kako bova živela ta teden?" 

Andrej Kačon je zopet molčal. V zadregi je upiral oči v tla 
in bil je videti ves brez moci, da se je menda zasmilil celo Ani, 
kajti okrenila se je in ga ni več nadlegovala. 

In zdaj se je pričel Kačonov križev teden. Ko je sedel pri 
večerji, mu je bilo sitno in neprijetno, kakor da je vse tisto milodar 
iz usmiljenja; kajti bil je prepričan, da si je izposodila Ana pri 
kaki sosedni stranki, da je kuhala kakor drugače. Sram ga je bilo 
in bal se jo je vprašati, kam se je zatekla, Ana pa je tudi molčala 
in je bila videti zelo zamišljena. Celo pobledela je zadnji čas in 
pod očmi so se ji raztegnili neprijazni kolobarji. 

Andrej Kačon je videl vse to in njegova skrb in bol je bila 
tem večja. Ponoči, ko ni bilo spanja od nikoder, je premišljeval, 
kako bi napravil v soboto, in premišljevala je menda tudi Ana, kajti 
premetavala se je na postelji nemirno ; toda vse njegovo premiš- 
Ijevanje je bilo brezplodno: povprašal je že marsikoga, če bi mu 
posodil toliko in toliko, ampak marsikdo mu je smehljaje povedal 
iste želje, drugi pa so se izgovorili, kakor so se pač mogli in znali. 
Končno je sklenil, da ne poprosí nikogar več. Čemu bi se po nepo- 
trebnem poniževal in se dajal Ijudem v jezike; saj se razvozlja ta 
nesrečni vozel morda ravno zadnji hip, ko bo viselo vse takorekoč 
že na niti . . . Tako se je tolažil, ker se ni mogel drugače; ampak 
ta tolažba mu je bila v zelo majhno uteho. In sredi takih in enakili 
skrbi ga je prestrašil pogosto še gospodarjev obraz. Sicer je zaupal 
Ani, ampak popolnoma se le ni mogel otresti te črne misii. Bogve, 
kaj ji obljublja . . . posebno sedaj, ko ve, da je nastala med njima 
ježa in razprtija. Čisto gotovo izrablja ta ugodni čas . . . Ampak 
Ana se mu je zdela zopet prepoštena . . . Končno je prišla sobota 
in Andrej Kačon je dobil svoj zaslužek. Preštel je dvakrát, trikrát, 
računal in mislil tako in tako, ampak kakorkoli je prešteval in obracal 
tiste svetle krone, jili je bilo premalo, trikrát premalo in še več . . . 
Kaj bi s tem, ko ni za nikamor, in Andrej^Kačon se je pričel pečati 



Jos. Premk: Ona je plačala. 83 



S tisto mislijo, ki mu je že dopoldne obljubljala rešitev iz te ne- 
prijetne zadeve. Nikoli se še ni zgodilo, da bi pri kartah ne dobil ; 
napačno je bilo le, da je potem igral še dalje in — izgubil. Za 
tisti večer se je odločil, da odide takoj, ko bo le količkaj na do- 
bičku. Mogoče pa mu je namenjeno, da priigra celo vec, nego mu 
je potreba. 

Ko je stopil v krčmo, je bila njegova miza še prazna ; tudi 
drugih gostov ni bilo in natakarica je slonela pri oknu in dremala. 

Kačon je naročil piva, kajti grlo mu je bilo polno tovarniškega 
prahu in žejalo ga silno že vse popo'.dne. 

Potem so pričeli prihajati tudi drugi, in ko je natakarica pri- 
žgala luč, je bila miza že zasedena. 

Krčmár je prinesel karte. Kačon je delil, a roka se mu je tresla 
in tudi trepalnice so mu utripale nemirno ; potem pa se je zamislil 
in pričel igrati kar najbolj premišljeno. Toda do enajste ure se mu 
sreča ni hotela nasmehniti, bil je vedno nekako ob svojem; potem 
pa je pričel dobivati, a naenkrat je zopet izgubil. Rdečica mu je 
udarila v lice in pričel je igrati s silno strastjo; toda izgubil je tudi 
drugič in tretjič. 

Krčmár je naznanil policijsko uro in vsa družba se je napotila 
v predmesíno kavarno, kamor so zahajali vsako soboto. Kačon je 
hodil med njimi molče, mislil je na dom in Ano, na gospodarja in 
stanarino, zato mu je gorela v srcu želja, da bi mu naklonila usoda 
srečne karte ; toda v kavarni se mu je približala sreča samo enkrat, 
drugače se ga je držala nesreča kakor klop. 

Ko je stopil iz kavarne, se mu je zavrtelo v glavi, da se je 
moral nasloniti ob zid. Pijan ni bil, ampak glava mu je bila kakor 
nagačena z vročim svincem, vse njegove misii pa so silile v 
obup . . . 

— Kam sedaj, brez denarja — je pomislil naposled. — Domov 
ne, prej ne, da prinese, kakor je obljubil. Ampak da bi pustil Ano 
samo? — 

In Andrej Kačon je postal naenkrat silno Ijubosumen. Z naglimi 
koraki se je napotil proti domu; pred vráti pa mu je zopet upadel 
pogum in pričel se je plaho ozirati gorindol po ulici. 

Nad strehami se je že motno svetlikalo, jutro je pozdravljalo 
od vztoka, in Andrej Kačon je gledal v to jutranjo luč, obraz pa 
mu je bledel in ustnice so mu trepetale. 

— Kaj naj ji reče, da bi bila potolažena, kako naj napravi, 
da se odreši teh črnih skrbi? — 



84 Jos. Premk: Ona je plačala. 



Slonel je na vratih z očmi uprtimi v tla, potem pa se je vdal 
v usodo in počasi in pazno vtaknil ključ v ključavnico. Pred svojim 
stanovanjem pa je zopet postal. Počasi, silno počasi je pritisnil na 
kljuko in odprl vráta popolnoma neslišno. Prižgal je žveplenko in 
ob slabotnem svitu je vendar opazil, da so vráta v sobo samo 
priprta. Slekel se je v kuhinji, zložil vse skupaj na stôl, potem pa 
se je splazil v sobo tiho kakor mačka. Koncem postelje je postal 
ter prisluhnil, toda Ana je dihala globoko in enakomerno. Kačon 
je bil prepričan, da spi. Ko je zašumela njegova odeja, se je sicer 
obrnila, ampak spala je dalje in iz tega je sklepal, da je gotovo 
dolgo čula. Čakala ga je vsa v strahu, ali pa je morda prišel go- 
spodar in se ji zopet dobrikal s tistimi laskavimi besedami in še 
bogve kako . . . Težko mu je postalo pri srcu; toda naposled je 
vendar zaspal in se prebudil šele opoldne, ko ga je stresla Ana 
krepko za ramo. 

„Vstani! Kosilo je na mizi!" 

Nato je odšla v kuhinjo brez vsake nadaljne besede, 

Andrej Kačon je gledal za njo in ni vedel, ali je razumel práv 
ali ne. Vstal je in se opravil. Ko pa je stopil plaho v kuhinjo, je 
obstal začudenja na pragu. 

Na mizi je vabila pečená gos, Ana pa je stala ob štedilniku 
in se ni ozrla nikamor. 

„Kaj je to?" je zajecljal naposled Kačon in kázal na mizo. 
„Od kod in zakaj?!" 

Ana je zamahnila z desnico in je dejala s težkim glasom: 

„Šedi k mizi brez skrbi! Tudi stanovanje je že plačano — " 

„Ti! ... Ti! . . ." 

Kačonu se je zabliskalo v očeli in je stopil proti njej s stis- 
njenimi pestmi ; potem pa se naenkrat okrenil in odšel opotekaje 
se v sobo. Tam se je vrgel na posteljo in je zajokal kakor otrok. .. 



"^ 



A 

V; 



M. z. Jug: Moja obleka. 85 



M. Z. Jug: 

Moja obleka. 

Spomnim se včasih te zgodbe in vselej me zaskelijo oči, a zdi 
se mi vendar, da je moje srce kakor iz svinca. 

Napotila sva se z očetom v Reko, da bi prodala zadnje ma- 
terino imetje, zadnjo njeno zlatnino. Ko sem deval v žep škatljico 
s poročnim prstanom, sem videl, da so bile vse solzne materine 
oči in takrat mi je bilo, da bi iztrgal iz prsi svoje srce in ga 
prodal . . . 

Čul sem še, kako je rekel oče : 

„Ko prinesem denár, vrzi skopuhi tiste bore solde, nato ne 
kupuj več tam ..." 

In šla sva, oba molčeča in tiha, v srcu žalost in žalost v očeh. 
Vedel sem, da je bolj meni in očetu kakor materi krvavelo srce. 
Gledala je za nama, in ko sva bila že na kolodvoru, sem jo videl, 
kako je stala pri oknu. Tiha sva sedela v kupeju, in ko je prišel 
vlak na piano, sva videla na oknih našega stanovanja kup belih 
robcev, ki so se zibali v vetru. Mati in moje sestre so stále tam in 
so naju pozdravljale. 

Nato sem stopil na hodnik in se ozrl včasih naskrivaj v kupé. 
Oče je sedel v kótu, solnce je svetilo na njegov obraz. Komolca 
je imel uprta ob kolena, brado je držal v dlaneh in je nemo strmel 
predse. Njegove oči so bile motiie, topo so gledale in brezizrazno. 
Vsa skrb je bila zapisana na čelu. 

V mestu je bila od zlatarja do zlatarja najina pot in prodala 
sva naposled pri židu vse skupaj za sto kron. 

Ko sva hodila po ulicah in sem videl, kako se ozirajo Ijudje 
na mojo obleko, se me je polastila čudná želja. 

„Obleke bi mi bilo treba," sem pošepnil tiho in boječe. 

Oče me je slišal. 

„Da, obleke bi ti bilo treba . . . ali kako ... saj veš . . ." 

Naprej pa nisem slišal, ali razumel sem ga. In takrat mi je še 
močneje privrela želja z vso svojo zlobnostjo in rekel sem glasneje : 

„Pa mi jo kúpite za ta denár ... za materin denár . . ." 

Stopila sva v trgovino in kúpila obleko za trideset kron. 

„Toliko sem dobil za materin prstan . . . zdaj imaš ti obleko . . ." 

Ves popoldan nisva ne jedla ne pila; čutil sem, kako se mi je 
oglašalo v želodcu, ali očetu nisem rekel ničesar. 



86 M. Z. Jug : Moja obleka. 



Opolnoči sva prišla domov. Mati je sedela pri mizi in šivala 
ob motni svetilki. In prvá njena beseda je bila: 

„Ali sta večerjala?" 

Oče je pogledal name in vso bolest sem videl v njegovih očeh. 

„Sva," sem odgovoril tiho; zakaj sram me je bilo, da sem 
kradel svoji materi. 

„Koliko sta dobila za vse?" 

„Sto kron," je rekel oče. „In njemu sem kúpil obleko . . . po- 
treben je bil ..." 

Materi se je razjasnil obraz, videl sem, da so bile njene oči 
vse svetle veselja. 

Oče je položil na mizo sedemdeset kron in je rekel: 

„Na, s tem plačaj!" 

Mati je gledala na mizo, tudi oče je gledal tja. Tam je bil 
denár, oba sta strmela vanj z motnimi očmi, luč je sijala na 
obraza in zdelo se mi je, da padá bieda svetloba sveč na mrtvaški 
oder . . . 

S tihim, mirnim glasom je rekla mati: 

„Ali kaj poreče v trgovini? Sto kron ji móram dati ... in 
vendar vem, da je bil potreben . . ." 

Vedel sem, da je hotela reči: 

„Mislila sem, da boš plačal obleko iz svojega." 

Očetov obraz je bil še bledejši. 

„Ah, saj veš, kako je . . . plačal bi bil obleko iz svojega . . . 
in potreben je bil . . ." 

Mati je pogledala na mojo obleko, ki sem jo bil razvil iz 
závoja in tresel sem se. Ali njen obraz se je razjasnil nenadoma 
in kakor veselje je zasijalo iz njenih oči ; zakaj lepa je bila moja 
obleka, kupljena za materino poslednje in najdražje imetje, za njen 
poročni prstan. In mati je mislila, da sem jo zaslúžil in veselje je 
zasijalo iz njenih oči: 

„Da . . . práv si imel, da si kúpil, potreben je bil . . ." 

Pogledal sem ji v obraz, videl sem, kako me je gledala z 
veselim in Ijubeznivim obrazom in hotel sem, da bi jo objel krog 
vratu in bi se razjokal na njenem Ijubečem srcu. Hotel sem ji reči 
nekaj Ijubega, nad vse sladkega, ali tiščalo me je v grlu, kakor 
stok se je izvilo iz prsi. 

Pogledal sem na obleko, zazibala se je luč pred menoj, za- 
skelelo me je v očeh in cbrnil sem se v zid. 



J. Wester : Misii ob Literami pratiki. 87 

J. Wester: 

Misii ob Literárni pratiki.^ 

Iznad oblakov dol po nebeških stopnicah stopa dvanajstorica mož. 
Ali so apostoli? Nimajo svetniškega sijaja. Ali so slovenskí lite- 
ratje? Če so prišli v nebesá, se ne bodo več vracali v to dolino 
solz, ki jo imenujemo Slovensko domovino. Dvanajstero mesecev 
je to, kar je narisal H. Smrekar na platnice „Literárne pratike za 
1914. leto" Le poglejte Januarja v gorkem kožuhu in debelih ro- 
kavicah, s kapuco čez glavo, z oledenelo gorjačo v desnici ! Našitki 
ob róbu rokava pričajo, da je gospodar zgolj snega in mraza ; brada 
mu je kakor otrpla od ledenih sveč. April je že razoglav; vihar mu 
brije skoz grivo in brado in hudo se drži, oprijemajoč se z obema 
rokama palice krivulje. In tako dalje gre ta vrsta, dokler se zadnji. 
December, zopet ne priliči prvému. 

Tako so se napotili med nas ti možje, oprezno stopáje in 
nezaupno zroč v svet, češ, kako nas bodo sprejeli, kako se nam 
bo godilo. 

Mi pa vas iskreno pozdravljamo, kakor kolednike, srečo pro- 
rokujoče in — upajmo — srečo noseče. Dobro došli med nami! 



Nenavadno lepa knjiga je ta Pratika. Koliko pratik in koledarjev 
smo že doživeli, koliko almanahov smo že videli, listali in brali, a 
takega novoletnega knjižnega daru pri nas došlej še ni bilo. 

Pred menoj leži „Nová krainska pratica na to leitu MDCCLXXI". 
Kakor revno, nebogljeno dete v primeri s košato, lepo opremljeno, 
ponosno gospo, letošnjo Literarno pratiko. Predočimo naj vam to 
143 let staro knjižico: oblika v šestnajsterki, kakor je ima še vedno 
izhajajoča Veliká pratika Blaznikova. Nikjer v razvoju našega kul- 
turnega življenja se ni ohranilo toliko starinsko častitljivega kakor 
baš v obliki pratike. To je potrebno: preprost človek bi videl v 
bistveni premembi vnanjosti tudi premembo notranjosti ; pratikarske 
stvari pa se ne smejo prevrednotiti. — Vsakemu mesecu pripadata 
po dve stráni: na prvi zavzema gornjo polovico vinjeta s solnčnim 
znamenjem na sredi, na obeh koncih pa so prizori iz kmetskega 

' Na svetlo dala Ig. pi. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. M. 4*^. 
XXX+181 str. Vez. 5 K. 



88 J. Wester: Misii ob Literárni pratiki. 



življenja; na spodnji polovici je zabeležena prvá delíada meseca, 
navadno s petero svetnišiíimi podobami; pod temi so v dveh redéh 
znaki za vreme in znamenja za domače opravke, v tretji redi so 
znaki za dneve: črni trikoti za delavnike ter rdeče lise za nedelje 
in praznike ; v četrti vrsti pa so razvrščena nebesna znamenja. In 
istá razvrstitev se ponavlja na drugi stráni v dveh dekadah ; zadnja 
šteje seveda tudi po 11, oz. 8 ali 9 dni, kakor je pač mešec. Tako 
obliko ima tudi današnja kmetská pratika, le da so znaki bolj 
zaokroženi, stilizirani ; tam n. pr. pomeni širokokrajnat klobúk „toplu 
ali lepu", zdaj pa imamo namesto tega znaka zvrnjeno osmico. 
Kako Cudno se je staro znamenje za veter — človeška glava na- 
buhlih lic, pihajoča iz sebe sapo — tekom stoletja in desetletij iz- 
premenilo v vetrnico v današnji pratiki ! Nad vse zanimivi so v 
starinski pratiki znaki, kdaj je dobro žilo puščati, kdaj rožičke sta- 
viti, „kupice puščati", kdaj se je dobro „arcnovati", kdaj otroke 
odstavljati, kdaj lase striči, lov „držati", les sekati, orati, sejati, sa- 
diti. Veren odsev nekdanje praznovernosti in vere v pratikarsko 
laži-vedo! Dnevi še niso označení s številkami. Kdo bi jih bil znal 
brati? In čemu? Saj se je čas štel po mesecih, praznikih, nedeljah 
in obce znanih svetnikih. Kako domače se še dandanes sliši : o sv. Neži, 
o SV. Jurju, v pasjih dneh! Šele od 1. 1788 dalje so dnevi v pratiki 
označení tudi s številkami. Saj naši predniki niso znali več samo 
na prste šteti; Ijudska šola, ustanovljena od Marije Terezije in 
pospeševana od njenega následníka cesarja Jozefa II., je že kázala 
svoje uspehe in knjižice Marka Pohlina, razboritega avguštinskega 
menilia, so odpirale oči dotlej neukemu Ijudstvu. Tudi tista čarovná 
znamenja, kdaj naj se kri pušča i. t. d., so izginila ; francoska pro- 
svetljenost je z medlimi žarki posvetila tudi v naše tedaj zapuščene 
pokrajine. 

In tako je ostala ta Pratika v šestnajsterki bistveno neizpre- 
menjena vseskoz do našega čaša, do letos in ostane še naprej — niso 
je zatrie časov sile in je tudi ne bodo. Pomislimo : 1. 1725 je bila 
natisnjena menda prvá slovenská pratika v tej obliki v Augsburgu — 
Trubarjev Slovenskí koledar iz 1. 1582. bodi le mimogrede omenjen 
— in vrsta se je nadaljevala nepretrgano skoz obe stoletji, dasi je 
izhajala pri raznili tiskarjili, pri Egerju, Merku, Rezerju, Kleinmayrju 
(od 1. 1818 do 1831), dokler ni končno Blaznikova tiskarna dobila 
nekak pratikarski privilegij, posebno od 1. 1845, ko je pričela iz- 
hajati Veliká pratika kot izdaja c. kr. kmetijske družbe kranjske. 
Sicer je po smrti tiskarja Blaznika in pratikarskega urednika Biaža 



J. Wester: Misii ob Literami pratiki. 89 

Potočnika (1. 1872) začel izdajati Kleinmayr „Slovensko pratiko" iste 
oblike in slične vsebine, 1. 1901 pa Katoliška tiskarna „Družinsko 
pratiko", tako da zdaj kar tri med seboj tekmujejo. Pratik za pre- 
prosti národ nam torej ni nikdar manjkalo. 

Toda možje, ki jim je bilo do probuje národne zavesti in 
Ijudske izobrazbe, se niso zadovoljevali s to knjižico, služečo pred 
vsem vsakdanji potrebi, praktični svrhi. V mislih sta nam dva taká 
kultúrna delavca: Valentín Vo d nik in dr. Janez BI e i we i s. Prvi 
je po naročilu svojih mentorjev, baróna Žige Zoisa in Antona Lin- 
harta, priredil za 1. 1795. znamenito Veliko pratiko in ji dal obliko 
podobno našim večjim koledarjem. Tu ni več tistiii pratikarskih 
svetniških podôb, ki so bile večinoma spački, zamazane karikatúre; 
zato pa je sprejel v besedilo tudi poučné sestavke: „Hišne opravila 
za vsaki mejsic", znano klasično-naivno „Popisuvanje krajnske de- 
žele", „Od spoznanja tiga vremena" ; dodal je seveda tudi „Semnje 
kranjske dežele", vmes pa vrinil svojo bodrilno pesem „Kranjc, 
tvoja zemlja je zdravá"; o nje zadnjih verzih : 

„Leniga čaká strgan rokal, 
Palca beraška, prazen bokal". 

piše Zois, da sta več vredna kakor sto pridig in več kakor stotisoč 
pesmic; taki verzi da ostanejo večno. 

Se za dve leti, za 1796 in 1797, je izšla Vodnikova pratika, sedaj 
že z mesečnimi epigrami in ugankami. Drugi letnik ima tudi voščilno 
pesem, predhodnico kolede v naši Literárni pratiki. Iz nje zadnjih 
vrstic odmeva pesnikova tožba, da pratika ni zbudila tistega zani- 
manja, ki bi ji ga bilo treba za njen obstanek. Nekako trpko- 

nagajivo vošči 

„Gospodi nu kmetam polno mošnico, 
De b' lohka za pratko dali petico; _ 
Aku pak ima per lanskim obstát, 
more it trebuh moj k herbtu vasvát". 

Se je zapel Vodnik v tretjem letniku svojim rojakom o „Za- 
dovoljnem Kranjcu", leto 1797. je minilo in pratike je bilo konec. 

Malo več sreče, a tudi ne stalne, je imel Bleiweis s svojimi 
Koledarčki za leta 1852 do 1856. Lične knjižice so ti drobni alma- 
nahi v pozno-biedermaierski obliki, s skrbno izbrano vsebino po- 
učnega in zabavnega značaja. Zanimivo je Posvečenje v letniku 
1852. Tu se obrača Bleiweis ne samo do Slovencev-domorodcev, 
ampak še bolj do „milih domorodk". Njegova iskrená želja je, „da 
bi tudi Iičerke naše milé matere Sláve Koledarčik prijazno sprejele 

„Ljubljanski zvon' XXXIV. 1914 2. 7 



90 J. Wester: Misii ob Literami pratiki. 

— naj mu dobrovoljno odločijo mestice med ličnimi almanahi ptujih 
jezikov. Saj je krotak kakor ves národ njegov in ne sovraži nikogar". 
O ti blažená krotkost, o ti preblažena ponižnost, trikrát blažená 
pohicvnost! Ta lastnost naj bi bila naš ponos? Zakaj je bil tako 
sentimentalno skromen mož „oče slovenskcga národa"? 

Vsekakor je imel Bleiweis najboljši namen, ko je skúšal pri- 
dobiti tudi ženstvo za tedaj probujeno, živo Slovensko stvar. „Kakor 
gospodinja hiši tri vogle podpira, tako tudi naše milé domorodke 

— oj, da bi jili brez števila veliko bilo! — znajo biti slovenšini 
močna podpora. — Prepričale se bojo, da tudi jezik častitljive 
matere Sláve je lep, da tudi slavenske pesmi so lepe". To so bile 
vabljive besede! Kot vzor poezije je prinesel prvi letnik Koseskega 
sonet „Potažba" iz 1. 1818, prvi slovenskí sonet, sploh prvo pesem 
Koseskega, še sedmošolca, nato pa zadnjo Prešernovo, „iz njegove 
še nikjer natisnjene zapuščine", — Parizino, s priporočilno pripombo: 
„Nadjamo se, da bojo častiti bravci in bravke po sled nj o pesem 
našiga prezgodaj umerliga pesnika z veliko radostjo sprejeli". Kako 
diplomatično je znal Bleiweis pritegniti k sebi občudovalce visoko- 
doneče, bobneče Múze Koseskega in častilce tedaj še nevarnih in 
kočljivih Poezij Prešernovih ! A boben in gosli se ne dadó spraviti 
v ubrano soglasje: tam „votlo doni" — tu „strune milo se glasite^ 

Šest let so se držali Bleiweisovi Koledarčki, te lične knjižice, 
namenjene zlasti slovenskému meščanstvu in boljšim krogom slo- 
venské družbe. Za njimi pa je začela izdajati Družba sv. Moliorja 
z 1. 1858 pod Janežičevim uredništvom Slovensko koledo, ki je 
posihmal ostala kot najpopularnejša družbena knjiga pod imenom 
Koledar. Poleg malih pratik je ta vsakoletni zbornik najbolj pri- 
Ijubljena Mohorska knjiga. Kdo ve, koliko tisoč članov si je pridobila 
Družba baš radi te knjige! Sicer je tudi Slovenska Matica poskusila 
s koledarji in glasno priča o priljubljenosti te vrste knjig dejstvo, 
da je bila prvá Matičná publikacija „Koledar slovenskí za 1. 1865". 
S tem almanaliom si pričeli pridobivati člane mladi znanstveni in 
slovstveni družbi; poznejši Letopisi so se razvili iz Koledarjev prvih 
pet let Matičnega delovanja. S smrtjo Matičinega koledarnika Petra 
Hicingerja (1867) je prenehal tudi Koledar. 

Tako vidimo, da so koledarski pojavi v naši slovstveni zgo- 
dovini nekaj nad vse značilnega: da se je prvotno edino praktična 

— pratikarska — vsebina omejevala vedno bolj le na najpotreb- 
nejše, dočim so leposlovni sestavki v vezani in nevezani besedi 
dobivali vedno vcč prostora, tako da lahko vse te književne pojave 



J. Wester: Misii ob Literami pratiki. 91 

— razen tradicijonalne kmetské pratike — nazivljemo almanahe. 
Pregled vseh del te vrste skoz celo stoletje od Vodnikove Pratike 
do 1. 1895 je natančno podal Jos. Benkovič v Dom in Svetu 1. 1895. 



Cvet naše moderne se je združil in izdal v almanahu, kakršnega 
še ni bilo med nami, zbirko svojih del. Skoro vsi znani in priznaní 
slovstveniki so prispevali s pesmimi, črticami, novelami, eseji. Pa 
vendar ne vsi, Kje je ostal Cankar? Zakaj ni Finžgarja, zakaj ne 
Murnika, Novačana, Pastuškina? Literárna pratika za 1914. leto ni 
popolná: v njej ni obsežen ves cvet slovenské vezane in nevezane 
besede. Zato je práv, da vábi založništvo in uredništvo v predgovoru 
vse dobre pesnike, pisatelje in esejiste, naj však po svoje prispevajo. 
Literárna pratika naj bi postala vsakoletna paráda naših slovstve- 
nikov; občinstvo bi se je veselilo in kritika bi je radovedno pri- 
čakovala. 

Letos prvačita med pesniki Župančič in Golar. Župančič 
in njegovi napisi za mesece — dvanajst biserov, nasutih med indi- 
vidualno izrazite risbe Smrekarjeve fantazije. To je poezija misii, 
hrepenenja in veselja do življenja. Malo besed — saj so epigrami 
— a tako krepko zvené ko jeklo ob kamnu : iskre so, izkresane 
ob granitu njegove „Pesmi mladine". Kakor bi odmevali iz njih 
Horacijevi nazori o življenju. 

„Zametlo pot nam brez sledov, 
in vendar moramo naprej ; 
veselo stopi, braté, glej: 
tvoj pot gre v celo, čist in nov." 
Ali: 

„Pojdi med grobove, 
tiho požaluj, 
a ne izprašuj, 
živec; svoje dnové 
brez mrličev snuj." 

Kako detoustni še so epigrami Vodníkovi v Veliki pratiki 
za leto 1796! Robati bi nam bili dandanes verzi, kakor: 

„Kratek je púst; ročnú pobašte žene; 
kratck je ples ; kvatre zakonske doigé." 

A pomislimo! Med tem je preteklo malone stoindvajset let; 
peti človeški rod že nastopa, odkar je Vodnik pričel likati naš pes- 
niški jezik, on, ki je „vselej želel, kranjskí jezik čeden narediti". 

7* 



92 J. Wester : Misii ob Literárni pratiki. 



Župančičeva je tudi uvodna „Koleda", njegovo novoletno 
voščilo. „Vihar" in „Ob jezeru" ste ubranostni sliki, ki mu jih je 
vdihnil vihar na Blejskem jezeru in pogled na to „podobo raja" v 
somraku, ko se prižigajo in utrinjajo zvezde. „Na grobu" pa je 
balada, kakršni po jedrini besed in bridkosti misii nimamo podobne: 
tri kitice treh vrstic, trije momenti polni tragike — epična tercina. 

Golar pa je vesel fant-poet. Kaj bi ne bil, ko vidi v življenju, 
v naravi toliko lepote, ki so zanjo slepci-filistri nedovzetni ! Kako 
anakreontsko veselá je njegova „Še ena koleda" ! V pristnem ko- 
ledniškem slogu želi srečo Ijudem dobre volje, práv tako kakor sebi 
in vsem pratikarjem. V „Juniju" čutiš dehtečo, v solncu se kopajočo, 
v srečni ubranosti drhtečo naravo junijevega dne. In te slike! 

— „Ko rdeča zarja cez polje 
se detelja razliva" - 

„Škrjanček-brat v nebeško sinj 
na ziati pesmi pluje, 
v oblačkih si je gnezdo spieK 
tam z Ijubico svatuje". 

In „Pesem o devici Peregrini" je fantovski slavospev dekletu; 
himna bi ne bila lepša. Ta čudoviti oris poletnega jutra na pisa- 
nem polju ! In devica Peregrina — 

„ — grozd so ji nedra 
in liiij planina. 
Ko kresna roža 
ji ústne dehtijo, 
in kresni ji ognji 
na licih gorijo. 

Kakor rečeno, pes nik Golar se je v Pratiki dobro postavil. 
Ima še štiri pesmice. Berite „Poleti", „Deviška", „Čarne tvoje so 
oči" in povejte mi, ali ne zveni iz njih pristna lirika brez senti- 
mentálne sladkobe, brez svetobolnega razglabljanja ! 

Ma i ste r je zapel „Vasovalca" : fantje na vaši pevajo, vasujejo, 
utihnejo. Iz ostaline Aleksandrova-Murna je otel urednik dve 
pesmici, ki se dobro podajeta v ta moderni almanah. 



Vrsti pripovednih koledarnikov načeluje G o vek a r. Objavil 
je iz tajnosti svojega velikega romána, dgar naslov nam še 
ni prišel do vednosti, odlomek „S francosko trikoloro" in priznati 



J. Wester: Misii ob Literami pratiki. 93 

mu moramo, da je ta črtica iz dobe francoskega prodiranja v naših 
krajih nad vse izborno uspela, tako da tudi po svoji vrednosti sodi 
na čelo vsem leposlovnim článkom tega almanaha. Dejanje se vrši 
v Postojni ob času, ko prihaja francoska armáda sem od Italije in 
zasede za nekaj dni to sedaj še mlado mesto, tedaj središče no- 
tranjskega okrožja. Obširnost pripovedovanja sicer priča, da je črtica 
le odlomek na širni podlagi zasnovanega romána, a vendar so vsi 
prizori, kakor so mnogolični, tako lepo zaokroženi v enotno pestro 
sliko, da moramo pisatelju čestitati. Kako živo je orisan strah 
Postojnčanov — dandanes gotovo niso več tako bojazljivi — pred 
prodirajočimi francoskimi četami; kako značilna je tista trojica mož, 
ki gredo Muratu nasproti, da se mu poklonijo; kako drastično 
dovtipen je prizor v cerkvici sv, Danijela, kjer se írancoski topničar 
pogovarja s svojim patrónom; kako bujno je opisana družba in 
nje razgovor v postojnskem župnišču in kako slikovit je prizor v 
cerkvi in ob cerkvi, ko blagoslavlja župnik Wenigar pri službi božji 
zbrane francoske konjenike in grenadirje ! „Pa se je okrenil župnik 
ter dejal: Idite, maša je minila! In nato se je globoko sklonil pred 
oltarjem, po cerkvi so zarožljale sablje, zabobnela kopita pušk in 
zazvonkljale ostroge; vsa vojska je padla na kolena. Župnik pa je 
široko razpel in dvignil svoje roke, se obrnil, se par hipov zagledal 
v pestrobojno množico, ki je klečala pred njim, ter jo blagoslovil. 
— Ko je hitel v zakristijo, so zapeli pred cerkvijo nešteti bojni 
rogovi; peli in vriskali so, da je odmevalo od hribov in šum v 
brezkončnih jekah . . ," Da, takih povestic, kakor je Govekarjeva, 
bi naj bilo še več v pratiki. Želel bi, da si však zavedni Notnmjec 
kúpi Pratiko že zaradí „Francoske trikolóre" ; lep spomin mu bo 
na njegovo lepo domače mesto, kakor slavospev krasu te pokrajine 
in njene zanimive zgodovine. 

P-jvsem drugega žánra je Vladimirja Lev s ti k a „Okvir brez 
slike". Tu pripoveduje s francosko lahkotnostjo žalostno povest iz 
našega šentpetrskega predmestja ter virtuozno riše filistrsko okolje, 
v kater^m se odigrava življenje zakonskega para poštnega kontro- 
lorja Tlakarja. Marsikaka poteza meri na banalnost naše malomest- 
nosti in hinavščino navidezne častivrednosti. 

Milčinski, ki pozná tako temeljito bistvo našili narodnih 
pripovedk in pravljic, je na podlagi znanih pravljiških motívov spísal 
črtico „Kralj Matjaž" ter ji vpletel višjo idejo : kralj Matjaž nas ne 
more odrešiti, dokler se ne odrečemo češčenju Kurenta, boga vína 
in razposajene veselosti. 



94 J. Wester: Misii ob Literami pratiki. 



Podlimbarskega „Tovariš Kladviček" pa je veselá dogodba 
iz vojaškega življenja. Kakor je dejanje samo na sebi šegavo in 
mestoma primojduševsko, tako je ravno spričo tega zelo verjetno; 
pisatelju se iii bilo treba dosti izmišljevati. Seveda svoje povesti 
ni obtežil z globljimi mislimi; zato pa jo je okrasil z nekaterimi 
cvetkami iz bujnega vojaškega slovarja ter jo bogato opremil z 
izrodki korporalske hiperbolike. 

Kakor otožna pastorka sameva med temi veseljaki Meškovo 
„Pismo". Tinica je dobila pismo izza meje od svojega bratranca 
rezervista, da ji je umri tam doli „v pesjanskih krajih" ženin. Aktual- 
nost lanskega leta je dala pisatelju snov za to elegično sliko; motiv 
ni nov, a Meško zna d;iti vsaki stvari značilno ubranost, ki že v 
prvih potezali izdaja, da je Meškova. Če si izbere še tako realistično 
zgodbo, izzveni pri njem sentimentalno. Meni n. pr. bi konec povesti 
brez zadnjih dveh vrstic bolj ugajal. „Le breze šume", tako bi se 
konec složno strnil z začetno mislijo. Ni treba, da breze še z bese- 
dami vmes posegajo. 

Dr. Ivan La h je prispeval dolenjsko povest „Vrag in Dolenjci", 
ki spominja v dikciji in snovi na Trdinove bájke: Že vec let ni 
bilo nobenega Dolenjca v pekel. Mlad vrag obljubi peklenskemu 
poglavarju, da spravi kmalu tudi Dolenjce v pregrehe, in res se 
mu posreči zasejati med Dolenjci napuh in ničemurnost, „začele 
so se zdražbe, prepiri, pravde, poboji, sovraštvo in žalostní čaši". 
Tako je menda še sedaj med našimi Ijubimi rojaki, pa ne samo 
na Dolenjskem. 

Kdo bi si bil mislil, da dobimo tudi mi kedaj svojega Chante- 
clera! In da bo C Colar njegov avtor! Pa se je zgodilo, da narn 
je napisal čudno povest „Beli in rdeči petelin". Primož, nekdaj 
financar, samotári v razdrapani bajti koncern vaši. Edini tovariš mu 
je beli petelin. „Lepa si ptica, petelin! V tvojih drobnih očeli se 
lesketajo in romajo polnočné zvezde svojo nebeško pot, na svetli 
klic tvojega grla se zbudi jutranja zarja in plané kakor deroča reka 
izza obzorja, in vijolična in srebrna in škrlatna povi denj se razlije 
po nebesih". Do teh besed je beli petelin naš Chantecler. Toda ta 
ptič je bil — čujte — pijanec, pijanec kakor njegov gospodar Primož. 
Skupaj sta popivala, skupaj kolovratila, se pogovarjala in se tola- 
žila. A petelin je črtil sosedovega Blažka, raztrgal mu je bil srajco 
dopetačo in zato se je stari Blaž grdobno maščeval. Ogrdil mu je 
petelina s kolomazom, da ni bil več podoben živeniu bitju. Zato 
pa mu spusti pijani Primož „rdečega petelina" na streho. 



J. Wester: Misii ob Literárni pratiki. 95 

Bizarná povest je ta Golarjeva zgodba; preveč diši po žganju. 
„Steklenica je moja žena", pravi Primož v svojem vrtoglavem mo- 
nológu, „slivovka je pa njena duša". Preveč praznih kvasi čudni 
svat Primož. AH se zaveda, da je v uganki o Evi ponovil uganko 
iz Vel. pratike i. 1814? Torej práv za stoletnico. Ne, te vrste povesti 
bodo bralci spričo zoprnih prizorov odklanjali, čeprav so še tako 
živo in naravno orisani. Zato pa tudi res iepa mesta, kakor tisti 
nedosežno izraziti opis, kako se pojavlja in razvija plameň — rdeči 
petelin — na strehi, ne zabrišejo celotno nezadovoljivega vtiska. 

Razočarala pa me je Milana Puglja „Grozovita in neverjetna 
zgodba". Vem, da je Pugelj urednik 1e pratike in da se mora v 
tej lastnosti napram sebi kazati skromnejšega, da ne prekosi s 
svojim umotvorom drugih pisateljev piatikarjev, in da mora svoj 
spis postavili zbirki na konec, a kljub ternu bi smeli od njega 
pričakovati, da nas s tako íantastično dolgoveznostjo ne bo dolgo- 
časil od početka do konca', če se bo sploh kdo do tega konca 
preongavil. Res je grozovita ta zgodba o pisatelju Skopcu in o 
mecenu Fekonji; kakor je Fekonja, mož slovečega imena, potegnil 
nadebudnega mladeniča Skopca, tako se je posrečilo tudi Puglju s 
svojo nedvomno izvirno grotesko potegniti slavno občinstvo. Vse 
se mi zdi kakor od fantastičnega izviranja mrgoleča slika v kine- 
matografu. Mar bi se držal Rodinovega načela: „Stil, ki se páči in 
zvija, da bi obrnil pažnjo naše, je slab. Edino oni stil je dober, 
ki čitatelj pozabi nanj, da koncentrira nad obdelovano tvarino, nad 
emocijo vso svojo pažnjo". Ost te Pugljeve satire bo čutil pač le 
tisti, ki pozná iz najbližje okolice razmere našili pisateljskih krogov. 
Ali bi se ne dala ta sama ob sebi mikavna snov poranili v taki 
slovstveni obliki, da bi jo razumeli lahko vsi, tudi če niso posvečeni 
v misterije Ijubljanskega literatstva? 



Slovstveno-zgodovinskega značaja sta dva eseja, ki zaslužujeta 
po svoji temeljitosli vse prizmmje: A. Funtkova razprava „Nekaj 
o Zlatorogu" in dr. Vinko Župana študija „Sledovi Maeterlinckove 
filozofije pri Ketteju". Ko sem svoje dni čital M. Pirnata članek 
„Zlatorog" v „Edinosti", sem mislil, da je povedal o Zlatorogu vse, 
kar je važno omembe; a zdaj nam je podal Funtek točno razpravo 
o tej zanimivi slovstveni snovi, ki je našla najboljšega glasnika v 
nemškem epiku Baumbachu, dočim Aškeičev Zlatorog spričo dra- 



96 J. Wester: Misii ob Literami pratilii. 

matskega zamisleka ni prišel do posebne veljave; nikjer pa ni 
uspel Zlatorog kot opera, dasi štirikrat uglasben, ne kot melodrám, 
ne poslednjič kot baletná pantomíma našega rojaka M. Žunkoviča. 

O bistvu „Žrtve" razpravlja v aíoristični maniri in blesteči duho- 
vitosti, ki se káže cesto v paradoksih in skokoma izvajanih logičnih 
zaključkih, d r. Ilešič; govori o pojmu žrtve, ki jo naj doprinaša 
poedinec kot član národa. Naš umetnostni kritik „arbiter elegantiae" 
dr. Vojeslav Mole pa je objavil „Rodinove misii o umetnosti". 
Zbranih misii bo treba čitati te náuke velikega francoskega umetnika ; 
glasé se kakor pravila iz umetniškega katekizma. Skoro preveč jili 
je, tako da bo marsikomu pozornost opešala, tem prej, ker nima na 
izbiro in pogled umotvorov, na katere se Rodin sklicuje ali nanje 
opozarja. — Pratikarsko- zgodovinskega značaja pa je črtica Jož. 
Glonarja „O svetem Hijeronimu pasjeglavcu". Kdo ve, koliko 
svetniških legend je nastalo iz napačnega umevanja slik dotičnih 
svetnikov in njih atribútov! Saj je tudi v Kmetski pratiki za 1. 1771. 
naslikana še cela podoba sv. Hijeronima — a ne vprašajte, kako! 
Pozneje stoji na tem mestu nekaka spaka živalskih in človeških 
potez, naposled pa levja glava. Tu bodi omenjeno, da se je naš 
prvi novelist, Davorin Trstenjak, že tudi dotaknil podobe sv. Hije- 
ronima, slovanskega svetnika, v Bleiweisovem Koledarčku 1. 1854 
v noveli „Slikar", kjer končava z mislijo, da je Tizian dal svoj 
obraz mramornati sohi sv. Jeronima, stoječi poleg groba slikarjevega 
v Benetkah. Tako da je Tizian Slovenu Jeronimu to povrnil, kar sta 
njemu „dve Slovenki Ualmatinki dobrega storili", ker sta mu dali 
svoji obličji za Madono Asunto in za Magdaleno. 

Naj si bo kakorkoli s Hijeronimovo glavo; največ je vredno 
pač to, kar je zabeležil ta sveti puščavnik, cerkveni učenik in mizogin 
o ženitvi. Kdor se more ravnati po teh pogansko-krščanskih nazorih, 
blagor mu! Ľahko bo Glonarju zanje hvaležen. 



Drugo pero, spretno pero poklicanega kritika naj bi ocenilo 
risbe Smrekarjeve! Kar hočem jaz lajik povedati, je le izraz 
misii, ki so se mi porajale ob pregledovanju teh umotvorčkov, ki so 
vredni, da bi se pri vsakem pomudil ; a ponekod je treba poznati 
legende svetnikov, posebno tistih, ki so nam bili došlej vec ali 
manj neznani, drugod pa glej skozi povečevalno steklo, da razbereš 
vse podrobnosti in finosti, ki jih je slikar na subtilen način 
izrazil v risbi in ki dajejo celotnemu vtisku šele bistveno oznako. 



J. Wester : Misii ob Literami pratiki. 97 



Predvsem so omeniti prizori iz Ijudskega življenja, ki tvorijo 
kakor diptihi čelo vsakega meseca. Kako nazorni kultúrni dokunienti 
bodo te risbe cez nekaj let, ko bo še tisto malo pristnih domačih 
šeg in Ijudskih običajev izginilo, kar jih je še ostalo pod návalom 
vse izravnujoče prosvete ! Tu vidiš novoletno zdravico, ki si jo na- 
pivajo rojaki vseh naših pokrajin, však v svoji stari noši; na desni 
od nje pa sv. tri kralje kolednike. In tako gre dalje : púst; slamnati 
mož za preostalo devico ; tu vidiš, kako sredi postnega čaša „bábo 
žagajo", kako se opletajo dečki z butarami na cvetno nedeljo; tam 
spremlja pojoča mladina „zelenega Jurija", tu seká piruhe ; čil Zilan 
na dirjajočem konjiču izbija barigli dno, naokrog pa čvrste Zilanke, 
pripravljene na raj pod lipo. Kako resničen je prizor s sejmišča na 
birmanski dan! Pa kaj bi vse našíeval? Boljših motívov si umetnik 
skoro da ni mogel izbrati, da oriše značaj dotičnih mesecev. To 
nič ne moti, če se je pri rekrutih malo zmotil in jih namestil že v 
september, odhajajoče z doma, s kovčegi na ramah, z vojaškimi 
kapami na glavah, spremljane od objokanih družíc. 

Vmes pa so kot mesečni pečatí uvrščena nebesna znamenja, 
a ne v običajni obliki. Smrekar zna celo tem tipičnim znakom 
vdihniti nekaj samosvojega. Koliko norčave prešernosti je v vod- 
narju, v ovnu, v levu, v avgustovi devičíci ! 

Vinjete k Župančičevím nápisom pa organično izpopolnjujejo 
misel. Kakor si staví pesnik v verzih večinoma dve misii nasproti, 
tako se pojavlja motív kontrasta tudí v obojnih risbah vsakega 
meseca: tu za gorko pečjo sedí starec z vnukom, tam v snežnem 
metežu zmrzujeta dva vagabunda brezdomca; tu sv. Jurij, glasník 
mladine, tam družba filistrov „pozímskih glav". 

Najzanimivejši del Pratike pa tvorijo svetniki. Dvanajstkrat 
petnajst risb je vseh skupaj ; med njimí so prazniške slíke odtísnjene 
v rjavem rdečílu, menda v sepia-barvi. Však bo te sličice drugače 
sodil. Godilo se jim bo kakor Prešernovim pesmím : eni porekó, 
da so preveč posvetnjaške alí celo nespoštljíve, drugí da so pre- 
naivne. Eno je gotovo: da se je Smrekar odpovedal vsakršni šabloní 
in da je vdihníl vanje vso svojo indívidualno izraznost, ki se bo 
zdela preprostim Ijudem naivnost, razborítim pa mestoma hudo- 
mušnost, mestoma iskrenost umetniškega pojmovanja. 

Poglej si nekaj prazniških podôb! Alí si že videl obrezovanje 
Jezusovo na Novega leta dan tako predočeno? — Sv. Jozefa si pred- 
stavljaš z božji.n detetom v naročju in z lilijo v roki ; tu ga pa vidíš 
preprostega tesarja iz Nazareta, s sekiro prek ráme; malí Jezušček 



98 J.Wester: Misii ob Literárni pratiki. 



ga spremlja pes in nese domov naročaj trsk, da si bržčas podkurijo 
ž njimi. — Kaj vidiš v Marijinem oznanjenju? Morda vec kakor samo 
biblijsko poročilo o belem golobčku. — Binkošti — prihod sv. Dúha 
v obliki gorečih jezikov; Sv. Trojica — ideja trojnosti, zapopadena 
in izražena v enoti. - Mali šmaren ali Marijino rojstvo! Žegnanska 
nedelja: roka božja blagoslavlja našo zemljo, ki ima kar na vsakem 
hribčku svetišče božje. Še Gašpari ne naslika nikoli toliko cerkvic 
likrati: trinajst gričev, trinajst cerkvic. — Kaj pravi nebeški ključar 
na Vseii svetnikov dan? „Tu so zlata nebeská vráta. Kdor hoče 
videti vse milijone in legijone, naj vstopi, če je vreden!" — Misterij 
Marijinega spočetja (8. dec.) pa zakrivajo kaj praktični priveski 
svetnika Petra Sienskega, patróna vseh glavnikarjev, ki páde na 
isti dan. — In Božič je ginljiva idila revščine in zadovoljstva. Kako 
vdano vam grejeta voliček in osliček božje dete, ležeče v jaslicah ! 

Za umevanje svetniških podôb je pa treba poznati življenje 
svetnikov in legende o njih, tem bolj, ker je narisal obraznik Smrekar 
dokaj nam lajikom neznanih prizorov in se spomnil svetnikov in 
svetnic, ki niso v našem naiodu domači. Efrem, Longin, Cita, Beno, 
Irenej — dasi je iz tega imena nastal naš Jernej — Kamilo, Január, 
Florentin, Vinok, Bibijana i. t. d. so nam tujci že po imenu, kaj še 
da bi poznali njih življenje. Seveda se da iz izrazitosti risbe veliko 
uganiti, na pr. da so za sv. Cito, zatopljeno v molitev, opravljale 
dekelsko delo metla, ščet in keblica samé od sebe (gl. 27. april). 
A kdo bo uganil, da je pri sv. Valburgi (gl.25.febr.) narisano ogrodje 
svetnice, od katerega se cedi čudodelno olje v srebrno skledo? 
Ali da so namesto sv. Dominika (4. avg.) izražene sanje njegove 
matere: pes, ki z gorečo baklo zažiga svet — „domini canes" ? Kdu se 
ne bi pri sv. Hilarionu (21. sept.) spomnil Prešernovega orglarčka? 

Laglje se razumejo mučeniški prizori, posebno ker so nekateri 
kar grozno nazorno predočeni, gl. sv. Arkadija (12. jan.), 40 muče- 
níkov (10. marca), Erazma (2. jun.), Afro (9. avg.), Jerneja (24. avg.), 
Šimona in Judo (28. okt.) in Štefana, pod kamenjem zasutega ! 
Nasprotno pa je ublažil nekatere tradicijonalne mučenike: sv. Boštjan 
ni več naboden s psicami ; sv. Agati ni brati z obraza muk, ki jih 
izpričujeta nje atributa na krožniku. Idilično je naslikan sv. Janez 
Krstnik, živec se ob kobilicah ; Egidij, ki ga doji košuta ; pohlevni 
medved sv. Gala; gos sv. Martina; sv. Cecilija pri orglah ; sv. Janez 
Evangelist v naročju svojega Učenika. 

Dovolj tega! Smrekar je dal v pričujočih risbah razmaha svojim 
umetniškini zmožnostim, a vendar je skúšal ohraniti značaj opreme 



I 



Književna poročila. 99 



naših popularnih pratik. Rešil je problém; ali srečno ali nesrečno, 
o tem naj sodijo naši obrazujoči umetniki in njim pripadajoči 
kritiki. Vsem seveda ne bo mogoče nikoli ustreči, najmanj še v 
naši tesnobni malebnosti. 



Vrsta Literararnih pratik se je pričela. Malo prepozno je izšla 
prvá, da bi se bila že za novo leto splošno razglasila in udomačila. 
Le kmalu v svet z drugo za prihodnje leto! Uredništvu pa si uso- 
jamo priporočiti, da se ravna zvesto po načelu, ki ga Pugljev 
Fekonja sicer ironično poudarja: Sleherni urednik mora biti pre- 
izkušen estét! — Kot tak ne bo pazil samo na literárnu vrednost 
príspevkov, ampak bo tudi skrbel, da jim ne bo v jezikovnem 
oziru ničesar očitati. Pažiti bo treba, da se kljub različnosti sloga 
posameznih pisateljev doseže enotnost v jezikovnih oblikah. To pa 
ni stvar pisateljev, temveč uredništva. Literárna pratika naj nam bo 
tudi v tem oziru vzorno ogledalo našega leposlovnega jezika. Vemo, 
da so bile ob koncu lanskega leta ražne tiskarske neprilike, ki 
so ovirale tudi urednika pri njegovem poslu. Zato tem rajši priznamo 
uredniku našega almanaha trud in vestnost, s katero je raznolično 
gradivo zbiral, izbiral in čelil. Da bi se mu v prihodnje le še bolj 
posrečilo! „Literárna pratika" naj bi postala naš „Musenalmanach" ! 
Ce bo nudila najboljše, kar nam prinese vsakoletna leposlovna 
žetev, je bo však težko pričakoval, si jo bo rad nabavil in jo pozneje 
varno hranil v svoji knjižnici. 

Še marsikatera misel bi se dala in smela povedali, a bodi 
jim konec! Pero iz roke! Vi pa, bralci blage volje, pratiko v roke ! 




Književna poročila 




Dr. A. Bazala, A. Aškerc Izabrane pjesme. U Zagrebu 1913. Izdanje 

Matice Hrvatske. 8o XXXV -f- 204 str. 

Pred poldrugim letom je umri Aškerc in že imamo dve izdaji njegovih 
izbranih poezij: eno, domáco — dr. Prijateljevo Aškerčevo Čitanko — in sedaj 
drugo, izdajo Matice Hrvatske, ki jo je oskrbel dr. A. Bazala, profesor filozofije na 
zagrebškem vseučilišču. Prijatelj je odbral 50 najlepših Aškerčevih pcsmi, večidel 
iz prvé dobe Aškerčevega pesnikovanja, Bazala pa je izbral 93 pesmi. Da je oba 
prireditelja vodilo pri izbiranju estetsko načelo, nuditi najboljše, priča tudi to.'da 
se nahaja 35 pesmi, predvsem balád in romaic, hkrati v obeh zbirkah. Tako imajo 
sedaj tudi Hrvatjc izbor Aškerčevih poezij in po telí bodo lahko spoznávali glavo 
in srce našega pesnika. 



100 Književna poročila. 



Za úvod k tej zbirki je spisal dr. Bazala dokaj obširno študijo o Aškercu 
kot mislecu. Kdor bi iskal v tem na globokem poznavanju filozofskih načel teme- 
Iječem eseju popolné in jasne slike pesnikovega življenja in svetovnega naziranja, 
bi se ne zadovoijil. Zakaj Bazalov namen je bil, kakor že v prvih stavkih svojih 
izvajanj omenja, le ta, da poudari najmarkantnejše črte miselnega sveta, kakor se 
razkriva v Aškerčevih poezijah. In s tega vidika je treba ocenjevati to vseskoz 
zanimivo študijo. Bazala projicira pesnikove názore o umetnosti, poeziji, narodnem 
in socialnem življenju, o religiji na filozofsko ozadje, ki ga tvorijo predstavitelji 
raznili časov in idcj. Tako vam primerja Aškcrčeve misii z idejami Platóna, Leibniza, 
Kanta, Schopenhaucrja, Nietzschcja, Rousseaua, Voitairea, Cariylea, Masaryka, 
Goetheja, Zole i. t. d. Za vsakršne názore, ki se dado posneti iz pestré množice 
Aškerčevih poezij, nájde učeni esejist stikov in sličnosti v modroslovni literaturi. 
A iz tega se ne sme sklepati, kakor da bi bil Aškerc globlje premotrival ražne 
filozofske sisteme, dasi se je, kakor priča njegova knjižnica, rad bavil s takimi 
vprašanji, ali pa da je bil bogve kako komplicirana umetniška osebnost, ki se da 
le na podlagi raznih filozofskih naukov umevati. Kaj še ! Aškerc je preprosta, lahko 
umevna individualnost. Mislimo si ga teológa, ki ga ni zval notranji klic v ta stan, 
pozneje duhovnika-kaplana, ki ni nikdar iskreno prepričan o verskih dogmah, 
katere naj bi učil. Preodkrita narava mu je bila dana, da bi slúžil idejam, za katere 
se ni mogel navdušiti. Slekel je duhovsko suknjo, skepsa mu je ostala. Sveža 
poezija prejšnjih let je bledela, moč ideje je vedno bolj prevladovala, tendenca je 
postajala vedno glasnejša, zato pa je pesniška lepota pešala. Kot urednik pesniškega 
dela Ljublj. Zvona in pozneje kot urednik tega lista (1899 — 1902) je imel dovolj 
prilikc, da je izražal svoje názore o poeziji, in tu lahko zasledujemo, kako je vsekdar 
poudarjal važnost ideje. in tako se je zgodilo, da je v zadujem desetletju p e sni k 
postal borec, glasnik svobodne misii, in je prišel v navzkrižje s krščanskimi 
načeli, katerih se v prvi dobi še ni izrečno dotikal. Ni poznal kompromisov, ne 
mlačnosti in prijenljivosti; odtujil si je mladi pesniški naraščaj, ki je prej videl v 
njem svojega učenika. V osamljenosti zadnjili let tiči, bi rekel, tragika njegovega 
pesniškega zvanja. Svoje názore o pesništvu je Aškerc razkrival tudi v izdaji Pre- 
šernovi in izdaji Kettejcvili poezij. Kako, da je Bazala, ki je tako veslno porabil 
tozadevno slovstvo, prezri baš Kettejeve Poezije! Tam izraža Aškerc glasno svoj 
konfiteor o pojmovanju pesniškega poklica : „Zlasti potrebujemo mi mlaai Slovani 
in posebej še mi šibki in potlačení Slovenci v današnjih dneh Ijudi, ki bi metali 
iz svoje glave električne iskre med množico, da bi se učila misliti ter da bi se 
navduševala za najvišje cilje prosvete, napredka in svobode. Pesnik bodi tudi kováč, 
kí kuj za svoj národ duševne handžarje, s katerimi pôjde v boj s svojimi nasprotniki 
in tekmovalci." Na istem mestu Aškerc tudi zavrača očitek o tendencijoznosti svojih 
poezij, češ, pesnik nájde lepoto v kontrastih življenja, ki ga gleda skozi prizmo 
svoje individuálnosti ; zato je popolnoma naravno, da morajo biti njegovi proizvodi 
več ali manj jasná priča njegovega mišljenja, njegovih simpatij in antipatij. „Ni ga 
pravega, krepko razvitega pesnika, čigar spisi nebi kázali kakršnckoli tendcnce, 
kajti prvo je pri pisatelju njegova individualnost, iz katere izvira njegova umetnost. 
Zato si tudi však pesnik izbira samo také snovi, v katerih more pokazati svojo 
duše. To pa je že — tendenca. Kakršen je značaj pesnikov, takšna je njegova 
tendenca. Plemenit značaj bo stremil vsikdar za lučjo, napredkom in svobodo.' 
Kakor rečeno, tisto zanimivo digresijo o pesniku in pesništvu v prcdgovoru k 
Kettejevim poezijam bi bil moral avtor, ki piše o Aškercu-mislecu, porabiti, zakaj 



Književna poročila. 101 



v njej tiči pesnikov odgovor na očitke njegove bojevite tendenčnosti in obenem 
izjava, kako je on pojmoval pesniški poklic. 

Ní prilike na tem prostom posamez pritrjevati Bazalovim izvajanjem o 
Aškerčevem miselnem svetu. To pa lahko rečemo, da je Aškerca kot misleca 
preveč idealiziral, da nam Bazalova slika ne káže Aškerca tistega odločnega, neiz- 
prosnega borca za njegove ideále; njegov radikalizem je akademično ublažen, 
njegova impulzivnost s hladom znanstvenosti umirjena. Gotovo pa bo ta prvá strogo 
znanstvena študija o miselnem svetu našega pesnika ohranila spričo resne zano- 
sitosti svojo vrednost, tako da bo moral však, kdor se bo uglabljal v Aškerčeve 
poezije, seči tudi po Bazalovi razpravi. 

O izbiri pesmi bi se dalo seveda pričkati ; ta bo pogrešil „Rapsodije bolgar- 
skega goslarja" ali „Staro pravdo" v celoti ; drugim zopet bo katera sprejetih pesmi 
odveč. Vsekakor moti, da so pod skupnim imenom „Stará pravda" objavljene le 
tri in sicer zadnje tri pesmi tega cikla. Glasiti bi se moralo: „Iz Staré pravde". 
Knjiga je kaj lična, kakor sploh izdaje Matice Hrvatske, samo žal, da je ostalo 
dokaj tiskovnih hib (vojak, nam, rojak XXIII., remica, nam. resnica XXVIII ali v 
kazalu Pevčev brod, nam. grob). V epski pesnitvi „Atila v Emoni" Aškerc ne 
opeva prošlosti svojega národa ; takrat Slovencev še ni bilo v Emoni. 

/. Wester. 

Ferd. Seidl, Geološki izprehodi po Goriškem. Priloge: 2 zemljevldna 
načrta, 8 geoloških prorezov, 4 fotografske podobe. ízdala „Sociálna matica". Gorica 
1913. 80. 40 str. Broš. 1 K. 

Po svojih „Kamniških alpah" slovenskému čitajočemu občinstvu dobro znani 
pisatelj nam je v pričujoči brošuri opisal in razložil geološke zanimivosti Goriške 
zemije. Teritorij, ki si ga je g. pisatelj izbral, je v arhitektonskcm oziru izredno 
prozoren, in avtor je v njem jako spretno zasledil objekt, na katerem praktično 
demonstrira temeljne náuke geološke vede. Toda tudi tam, kjer postaja snov nekoliko 
bolj krhka, jo razume pisatelj oblikovati; in oblikuje jo na način, ki si ga more 
izbrati samo oni, ki pozná geološke odnošaje Goriške tako natančno in temeljito 
kakor prof. Seidl. Práv srečna ideja je bila, pričeti z geološko sedanjostjo in tako 
na dejstvih, ki jih čitatelj že pozná in razume, graditi geološko prcteklost. V stvar- 
nem oziru bi posebno poudarjal, da pisatelj neprestano naglaša tesne in interesantné 
odnošaje med današnjo morfologijo Goriške zemije in njeno preteklostjo. In pisatelj 
bo pac največjo hvaležnost žel od onih čitateljev svoje razprave, ki si bodo na 
lastne oči ogiedali interesantné pokrajinc, in ki pri tem pogledu pokrajin ne bodo 
samo estetsko občudovali, temveč tudi historiško razumeli. Knjiga je opremljcna 
s primernimi ilustracijami, predvsem z mnogimi nazornimi profili, ki so večinoma 
origináli g. pisatelja. Knjižica je tudi širšemu občinstvu jako priporočijiva! 

D r. P. Grošelj. 

Najbolje slovenské novele. Preveli Zofka Kveder i Milan V r ba n i č. 
(Moderna knjižnica. Svezak I.) Zagreb 1913. 8^. 151 str. Cena broš. 1 K. 

Kakor z veseljem pozdravljamo lepo idejo, da so izšle v prvcm zvezku v 
prevodu slovenské novele, tako moramo le obžalovati, da prevod ni postal 
boljši, ne glede na to, da se nam zdi izbira precej ponesrečena. Na však način 
ne bi prevedel v hrvaščino Levstikovega Martina Krpana, ker v prevodu izgubi 
ves oni eminentno slovenskí kolorit. Tudi ne morem razumeti, zakaj nista preva- 
jalca vzela popolné izdaje Martina Krpana iz zbranih spisov. Pri čitanju tcli novclic 
se nisem mogel otresti misii, da so prevodi iz slovenščine v hrvaščino in obratno 



102 Knjižcvna poročila. 



nepotrební. Če pa se že prevaja^ tedaj naj bodo prcvodi boljši od vseh dosedanjih. 
Úvod ,,0 slovenskej novelistici" je pisan simpatično, a precej površno; nckatcre 
trditve so pretirane, ponekod precej naivne. V to razpravo gotovo ne spadá ona 
digresija o dclovanju naše duhovščine na literarnem polju (6). Dostikrat sploh 
nisem vedel, ali je niislila pisati pisateljica pregled slovenské literatúre, ali pa 
pregled razvoja slov. novelistike, ki ga gospa pisateljica ni znala obdelati prag- 
matično Dr. R. Mole. 

Dr. Gustave Le Bon, Psihologični zakoni razvoja národov. Iz francoščine 
preložil in úvod napísal A. Ogris. Izdala in založila „Omladina". Natisnila Zvezna 
tiskarna. V Celju 1913 V. 8«. VlI^-HO str. Broš. 2 K 50 v. (Znanstvena knjižnica 
,, Omladine", IV. knjiga.) 

Pred par nieseci se je pojavila ta lepa knjiga na slovenskem književnem 
trgu. A'<o govorimo o nji šele sedaj, ni prepozno, kajti ta knjiga ima stalno vred- 
nost in se bo o nji še govorilo. Sicer se je o nji pri nas že pisalo, predno je izšel 
slovenskí prevod. Enkrat je namreč v ,,Času" písal g. Terseglav o razvoju 
národov in se je pokazalo, da je zelo mnogo črpal iz Le 6ona, ne da bi ga citiral. 
Kritiki, ki so to zapažili, so ga resno príjeli. - Naša praška generacija se je že pred 
letí s to knjigo precej pečala, saj je bil češki prevod skoraj vsem znan, in takrat 
je bila takozvana „národnostná filozofija" glavni problém mlade generacíje. V tem 
ozíru pa nudí Le Bon najlepše odgovore na mnoga težka vprašanja. Slovenskí 
prevod pa smo dobili šele sedaj, ko se je ona generacija že po večíní vrnila v 
domovino. Prevod je oskrbel marljivi A. Ogris, ki ga občinstvo pozná po njegovih 
ízbornih esejih. Kakor vse publikacije, ki so ízšle v znanstveni knjižnicí „Omladine", 
se tudí ta odlikuje po lepí zunanjosti. O Le Bonu je napísal prevajatelj lep pred- 
govor, kí káže, kako je Le Bon prišel do končníh zaključkov pri preiskovanju 
psihologičnih zákonov o razvoju národov. Knjiga je prevedená ne le v vse evropskc 
jezike, ampak tudi v arabščino, turščino, hindustanščino in japonščino. Živimo v 
dobi, kí utegnc dobití skupen naslov „bojí národov — boj plemen". Na lastnem 
telesu čutimo škodljivost renegatstva in íščemo skupne plemenske duše jugoslo- 
vanskega plemena. Le Bon nam bo v tem oziru vedel marsíkaj povedali, kaj je 
národ, kaj je domovina, kaj je pleme, kaj je duša národa itd. Knjiga je pregledno 
sestavljena. Však stavck je takorekoč citát, ki ti vzbuja sto in sto novih misií. 
Pravá knjiga za naš čas! Prevodu ni kaj očitati. Včasih so rekli, da bo ustvaríl 
Ogris novo slovenščino, ker je rabil preveč tujíh izrazov, tako da ga je cesto celo 
akademično ízobražen človek težko razumel. V tem oziru se je nekoliko poboljšal 
in rabi tujke le tam, kjer ni dobrih domačíh izrazov. Zato se prevod čedno čita. 
Sicer pa ravno te vrste dela potrcbujejo precej izurjenega jezika, ker se v knjígi 
podajajo uspehí vísoke učenosti. Ta knjiga pa bo tudi lajiku dobro razumijiva in 
je le želeti, da bi naša mlada inteligenca posegla po nji in iz nje črpala navodila 
za svoje názore o razvoju národov in plemen. Dr. I. Lah. 

Andro Kovačevlč, Posljednji Nenadič. Roman. U Zagrcbu 1913. Izdanje 
Matice Hrvatske. Inicijali i naslov T. Kríz m a na. 8". 164 str. 

Naslov in junakovo ime napotita čítateija, da si obeta v románu klavrno 
zgodbo kakšnega žívijcnjskega mojstra-skaze in plane nemudoma k zadnji straní. 
In res, čisto na koncu stojí epitaf : .Ovdje počíva POSLEDNJl NENADIČ. Živio — 
umr'o. Htio mnogo — ne ízveo níšta. Patvorina". Ljubezniva odkritosrčnost v ná- 
pisu káže, da ga niso sestavilí žalujočí ostali. Pol sloletja je Nenad č kolovratíl po 
tej solzni dolini, hotel, hotel, hotel, se počudačíl in osivel : naročil si je nagrobní 



Književna poročila. 103 



spomenik, da meditira pred njim in gleda na njem kakor skozi meglo omenjeni 
nápis. 

Takih románov se je dobro lotiti z gotovimi predsodki in prodreti najprej 
v razinerje med pisateljem in njegovim junákom. Če je to razmerje preveč nežno, 
ves takoj, da bo treba skozi celo povest zehati. Pri Kovačeviču ne boš zehal. 
Pisatelj predstavi svojega Nenadiča s tisto rezervo in nevsiljivostjo, da vidiš jasno : 
tu ni nobene agitacije. Za Ciskolpovca tiči še poseben užitek v zvočni mehkobi 
in miiini jugoslovanske toskanščine, da tupatam práv po kranjsko zakolne, ker mu 
usoda ni postavila zibelke onstran Kolpe. Kovačevič zna vzbujati mestoma tudi 
také skomine. Snov romána je zajeta iz sodobnega narodnega življenja na Hrvaškem, 
kakor se zrcali v Nenadičevem hotenju v dobi od „jednoga tmurnog i mečavnog 
jutra polovicom travnja godine 1891" (str. 3) do „jedne nedjelje u mjesecu kolovozu 
prošle godine" (str. 263). Roman ima dva dela. 

V prvem delu dovŕši osiroteli Nenadič právne izpite v Zagrebu in na Dunaju 
in se zaijubi v hiši svojega oskrbnika v razigrano institutko Zorko. Ta ga s svojo 
razposajcnostjo žali in Ijubi. Oba se zadevata tako nerodno drug ob drugega, da 
se iz Ijubezni - - ločita. Ona postane baronica Gérdenich, on se poglobi v dedove 
listine in očetove spomine in sklene — osrečiti národ, vsaj malo peščico národa v 
svojem domačem gnezdecu Bogičevcu. Ta človekoljubna ekspedicija se korenito 
ponesreči in Nenadič ss poprime čisto navadne uradniške karijere. — Drugi del 
je posvečen Nenadičevemu birokratovanju. V začetku se zdi, da se razvije iz junáka 
kak „Stre-e-e-be-rič". Toda v odporu proti novému predstojniku, nekdanjemu tovarišu 
Panduriču, ki se je bil tekom let razbubal v najbolj oduren tip birokrala, pride 
do nekaterlh burnih nastopov. Da bi dal svojemu življenju smer in cilj, se Nenadič 
zaijubi v blago Vcronkico. Tedaj se vrne baronica Zorka ob stráni neijubijenega 
starca v domovino, stará Ijubezen zaplamti nanovo, Nenadič omahne v njen objem 
in se izneveri svoji nevešti. Kot „mekano tjesto" nima moci, da bi odpotoval z 
baronico, obtiči v močvíirju razmer, se zanima pomladi 1903 tudi za narodno, proti- 
vládne politiko, na koncu pa vôli vendar vladnega kandidáta Panduriča. Zapuščena 
Veronkica gre v samostan. 

Roman účinkuje, kakor da je kak soliden, pošten penzijonist, ki si je kot 

uradni stroj ohranil toliko „idealizma", da se je v prostih urah ukvarjal tudi z 

literaturo, „prepesnil" vanj svoj življenjepis. Brbljavost in ohlapna tehnika brez 

mrvice temperamenta vzbujajo upravičen sum, da je knjigo spisal sam .patvorina" 

Nenadič. Kdor ne išče v lepi knjigi samo stroge umetnosti, ampak predvsem ono 

živinče, ki se mu v naravoslovju pravi človek, tega bo povest precej zadovoljila. 

Velikánska sivá slika na sivem dnu: visokošolska mladina politizira, pije, študira, 

rešuje probléme, se lovi za idejami, snuje náčrte ; boljša družba v Zagrebu in 

hrvaških gnezdih obrekuje, Ijubimkuje, govori hrvaško francoščino, plese, meče 

„duraka"; Ijudstvo pričakuje kraljeviča Marka in cesarjeviča Rudolfa (Rusom na 

čelu!), se zdravi z molitvami in vražami, životari v najprimitivnejših razmerah; 

uradništvo — pssst! Neprestano se zadevaš ob gruče vsakdanje, omejene, povprečne 

človečadi: kakor jo srečuješ v življenju pri vsakem koraku. Povsod sama človečad 

in tako prokleto malo - Ijudi ! 

Pastúškin. 



104 Glasba. 



Glasba 





Dva koncerta „Glasbene matice" dne 5. in 6. januarja. V proslavo spo- 
mína slovenskili skladatcljev bratov d r. Benjamína in d r. Gustáva Ipavca 
je prircdila „Glasbena matica" početkom pretcklega meseca dva koncerta, ki naj 
bi pokazala razvoj slovenské glasbene umetnosti takorekoč od prvili počctkov, od 
1. 1854. pa do smrti obeh skladateijev (1908). Skromní so bili ti početki: lahke. 
priproste, krátke pesmice za moški in mešani zbor, samospevi za soprán, tenor ali 
bariton. Takisto tudi besedilo: Koseski, Gomilšak, Dav. Trstenjak, Razlag, Orožen, 
semtertja národná pesem, napilnica ali zdravička. Prcšernove „Nezakonska mati" 
se je lotil Benjamín šele I. 1896. Mnogo skladb je zloženih v oni dobi na nemška 
besedila; primernih slovenskili ni bilo. Kajpada pridejo pozneje na vrsto naši do- 
máci pesniki : Stritar, S. Jenko, Gregorčíč, Funtek, O. Župančič. Poleg priproste 
pesmice sc pojavi slávnostná kantáta („Na Prcšernovem domu', 1872), „Serenáda" 
(za glasbo na lok), večje klavírske skladbe (v „Novíh akordih") in lírična opera 
(„Teharski plemiči"). To velja zlasti za Benjamína Ipavca, ki se je povzpel do 
višjih muzikaličnih oblik, dočim je gojil njegov brat Gustáv bolj narodno domačo 
pesem, ki je pa zato tembolj prodrla med národ in v njem oživela. Ni treba 
naštevati njegovih pesmi kakor: „V mraku", „Planinska roža°, „Tam za goro', 
,Lipa°, „Slovenec sem", „Pozdravljam te", „Ľahko noc" in mnogo drugih, ki so 
postale last národa in se prepevajo danes práv tako kakor so se pred 40 in 50 
leti - - za našíh táborov navdušujoč naš národ in dvigajoč njegovo narodno zavest. 

„Glasbena Matica" je šmátrala za svojo častno dolžnost, pokazati občinstvu 
razvoj slovenské pesmi od primitivnih do modernih oblik. Zato so bile na vzporedu 
pridejane posameznim proízvajanim pesmim letníce dovršitve, kolikor je bilo to 
vzpričo nepopolnosti in pomanjkljivosti našega glasbenega arhiva mogoče. 

Proízvajanje moških in mešaníh zborov, ki jih je fino naštudiral g. koncertní 
vodja Huba d, je b lo na višku in je ugajalo vsakemu, ki je vedel, da je to zgo- 
dovinski koncert in ne koncert naše moderne glasbe. „Glasbena matica" si je 
štela v častno dolžnost, proslaviti imc skladateljev Ipavcev, katerih prvá zasluga 
je, da sta svojim následníkom ugladila pot od národne do umetne pesmi. Kot sólisti 
so nastopili gospa Polakova in g. Križaj iz Zagreba, g. Rijavec z Dunaja 
in član pevskega zbora „Gl. matice" g. Kováč. Pri prvem koncertu je Gustávov 
sin g. d r. Josip Ipavic dírigiral predigro k II. dejanju svoje spevoigre „Prince- 
zinja Vrtoglavka", pri drugcm pa so marljívi gojencí „Glasbene matice" práv čcdno 
prednášali na godala Benjamínovo .Serenado". 

Obísk je bil pri prvem koncertu srednji, pri drugem slab. Celo mladina je 
izostala; skladateijevi rojaki íz zelene Štajerské pa so prišli le v pičlem številu. 
Res je, da se da navesti mnogo vzrokov za ta ne baš razveseljiv pojav. Vendar 
mislím, da bi bila dolžnost našega občínstva počastiti s svojo navzočnostjo pri 
koncertih spomin zaslužnih bratov - klasikov v naši glasbeni literaturí v obil- 
ncjšem številu, hkrati pa pokazati, da zna ceniti kulturno delo „Glasbene matice". 

Anton Jeršinovič. 



Ivo Peruzzi; 



Motto. 



R 



azburkano morje je moj idol : 
neskončno v zlu, brezupno v nadi . 
L e moč njegov ponosni je prestol, 
ki roka ga boga ne gladi. 



Sam! 



Z 



astonj ! 

Izkrvavelih vec minút 

srce ovinjeno ne išče; 

pobesil orel ni perut, 

ko splaval je čez pogorišče. 

Brezdomovinec! Sam! 

Tja v luč daljav 

zamahnil je ponosni krog 

in svojo kri je iz višav 

na zemljo vsul in bil je bog 



Po poti. 

Na levo prostost, na dcsno mladost, 
a v sredi pa fantič korakam. 
Pred mano je noč, a v meni je moč, 
ker bolnih solz več ne pretakam. 

Vi hodite drugi zaripljeni v strah 
in tiho bojite se zase, 
a jaz pa se smejem v kipečih solzah 
in diham življenje le vaše. 

Tu ústa dekliška želeča drhte, 
tam kupica krátke minuté . . . 
Iz duše hitijo mi ptičke-želje 

tja v sladké polnoci prečute . . 



„Ljubljatiski zvon" XXXIV. 1914. 3. 



106 Ivo Peruzzi: V tcmni uri. — Ko zadiši iz poljan . . 



Na levo prostost, na desno mladost, 
a v sredi pa fantič korakam. 
Za mano je dvom, pred mano bo grom, 
in tega, práv tega še čakám! 

V temni uri. 

Otalno, brez oddiha blodi čas . . . 
Polnočné vešče lúči 
še šije v dušo kruli mraz. — 
Ľahko noč! 

Ne zlatí lesov več silná moč, 

le duša bdi, se grudi 

v misterij temen sanjajoč . . . 

Smrt! Zdaj hušnil netopir je plah, 
na okno je potrkal ; 
v dno duše me je gledal strah. — 
Ľahko noč! 



Ko zadiši iz poljan . . . 

1 a spet si zavrisnilo mlado srce mi 
ven v gaje veselo, razkošno pomlad, 
in s krili obdarilo vse si želje mi, 
da k solncu kipe kot iz cvetja sad. 

Iz daljnih lesov sem prepeva sekira, 
šum mestni se zliva tja v vaški pokoj, 
in okno se deklice mlade odpira, 
ki čaká na dragega zopet nocoj . . . 

Pomlad! Daj, objemi me! Zopet si v mem, 
udusil kesanja, bojazni sem glas; 
dehteče mi nedrije svoje odkleni, 
da nanjc pritisnem svoj vroči obraz . . . 




Milan Pugelj: Iz megle. 107 



Milan Pugelj: 

Iz megle. 

I. 

íz bičja raste kakor sivá in nenavadna močvirna ptica. Stoji na eni 
' nogi, život ima dolg in kljun dvakrát upognjen. Polagoma od- 
pira peroti in jih širi na desno in levo. Večajo se na vse stráni, 
zagrnejo život, zagrnejo glavo in kljun in rep. In tam izmed 
grmovja pogleda kakor ovnova glava z velikimi, umazano rumen- 
kastimi in večkrat zavitimi rogovi, 

Izpod hriba se plazi žival, nizka in čokata, podobná ogromni 
in sivi želvi. Velikánska je, glavo tišči pod sivim oklopom, na 
desno in levo se pregibljejo noge kakor prostrane lopate, ki jo 
porivajo naprej in naprej. Leze, kakor bi se premikal holm. Hrbet 
se ji máje, mlečne lopate se prikazujejo na krajih, bilke, moleče iz 
močvirja, ginejo pod njc, grmovja naenkrat ni, kakor bi se poto- 
pilo, tráva izginja, kakor bi jo smodil beli puh pošastnega trebuha. 
Dalje in dalje se vali in bele predmestne vile tonejo v njej, in 
po prvih, najbližjih ulicah lezejo njeni curki kakor vlažne in 
težke tipalke. Razprostre se nad ccrkvami in palačami, nad zvo- 
niki in stolpi in vse izgine kakor v mehki, mokri, dolgi in lasem 
enaki dlaki. Mlečni mrak se gosti in gosti in svetloba lúči ga ne 
more prodreti. Gore kakor za zastori in plameni se zaman izku- 
šajo s hladno in gosto vlago, ki jih zagrinja kakor bele, mokré 
tančice. Prijela se je tlaka in izpreminja prah v črno sluzasto blato, 
ki se izmika pod koraki in sprijemljivo maže in vleče. In Ijudjc 
beže po ulicah, tišče robce na obraz, ker jih teži pošast, ki jim ne 
da dihati in ki jim šili skozi nos in grlo v pljuča. Med njimi 
letajo psi, sopihajoči in kihajoči v sivem, zadušljivem morju ozračja. 
Izgubili so čut za vonj, begajo za Ijudmi, buhajo z drhtečimi 
smrčki v njihove noge in hite hlastajoči po zraku v gosto te- 
mino. Mlad konj drvi divje naprej, hrza in prská, bije s kopiti 
ob tlak, da lete v snopih izpod njega iskre, in grize uzdo, da mu 
pojo zobje, kakor bi se zajedala pila v železo. Voznik, ki scdi na 
nizkem vozu, ima vajeti trikrát ovite okoli zapestij, upira škornje 
ob prednji rob voza in vleče nazaj, da se mu zajedajo jermena 
v meso in da mu barvajo prerezano kožo lise črne in kadeče se 



108 Milan Pugcij: Iz mcgle. 



krvi. Kriči vso pot, kliče Ijudi, da bi stopili pred žival in jo ustavili. 
In že koncern ulice plané iz mokré in goste temine četvero mož, 
vsi padejo po konju, zagrabijo s trdimi, delavskimi rokami uzdo, 
gornjo ustnico, dolnjo ustnico, grivo, uhlje in nozdrvi in se zavrte 
v divjem vrtincu z besno živaljo. Drže kakor s kleščami, vihte se, 
kamor jih stresa konj, ki grabi s prednjimi podkvami po njih in 
bije z zadnjimi po vozu, da zdrči nazaj in utone v črni vlagi. V 
hipu je prost, zapleše na zadnjih, pomete z žvižgajočim repom 
po sluzastem blatu, zarezgeče in plané naprej proti polju in izgine 
in utone kakor bi ga vrgel v prepad. 

— Kaj je bilo? 

In nenadoma je stopil med nje mož v suknji, s klobúkom na 
oči in dvignjenim ovratnikom. 

— Megla je krivá! Iz te megle je hotel. V svobodo! 
Izgubili so se, kakor bi poveznila megla vsakega posebe in jih 

razdelila. Mož v suknji je šel iz mesta na polje, koder je bežala 
splašená žival. Hodil je dolgo, ali konca dušečega, mokrega 
ozračja ni bilo. Sivá neskončna želva je ležala nad vso krajino 
in on je lezel pod njenim poprsjem kakor neznaten črv, borec 
se z dolgimi, tenkimi in mokrimi lasmi, ki so se ovijali njegovih 
telesnih delov, mu lezli-za vrat, pod pazduhe in skozi nos v 
pljuča, da je kašljal in pljuval iz sebe. In ker ni bilo konca ne na 
desni in ne na levi, je bežal nazaj v mesto in se zapri v svojo 
sobo. Ali preden je bil tam on, je že zasedla ona vse kóte in stole 
in zofo. Prilezla je skozi špranje pri oknih in po veži in po stop- 
nicah skozi špranje pri vratih, Doživel je strašen večer. Ko je sedel 
na zofi in ko je pozneje ležal na postelji, je čutil, kako je lezla ta 
vlažná sluzasta pošast v njegovo dušo. Vleklá se je vanjo kakor 
ženská, ki so jo potegnili iz vode. Iz njenega plašča je curela 
voda, iz njenih gornjih in iz njenih spodnjih kfil. In z rokama je 
tipala kakor slepá, in kamor je prijela, se je spustil od mraza mehur, 
kakor bi pádel tja tleč ogelj. Čutil je kakor bi legla po tleh v neki 
lepi, neznani sobi, kjer je mislil, da bo živel nekoč z žensko, ko 
je bil zaljubljen. Pripravljeni so stoli z žametnimi naslanjali, divan 
z rdečimi hrizantemami in po kotih stoje v velikih vazah tihe palme. 
Okusno in visoko in od vrhá do tal visi rdeče zagrinjalo, težko, 
masivno, nepropuščajoče kričeče svetlobe. In v to sobo je stopila 
utopljenka. 

Ležal je oblečen na postelji in strmel v strop. Lasje so mu 
že siveli in njegov obraz je bil mesnat in top, razblinjen z roko 



Milan Pugelj : Iz megle. 109 



časa, ki je zabrisala mladostne poteze, ugasila iskre oči in razmazala 
vitko telo v čokato tvarino, valečo se pod oprsjem življenja, te 
sluzaste in pošastne megle. 

II. 

Ležeč na postelji začuje naenkrat oster in zategnjen pisk, ki 
se mu zdi kakor ostrina ogromnega in strašnega noža, leteča skozi 
noč. Glas, ki se razvija ob tem letu, spominja na žvižg, ali še bolj 
na obupen vzdih nekoga neznanega, ki je spoznal vso bedo svojih 
dni, vse svoje izgrešeno življenje in končal v tem hipu s samo- 
morom. Ta zategli pisk, tako oster, da nareže dušo, ki ga v svoji 
samoti čuje, je zadnji glas nesrečneža. 

Visoko nekje pod nebom se je pojavila burja in se zagnala 
z vso silo v meglo, Zagrizla se je vanjo iz viška, prodrla jo do tal 
in se tam mahoma okrenila in se pričela viti po njej na dcsno in 
levo, sekati jo sem in tja, trgati iz nje velikim in oglatim oblakom 
podobne kose, jih metati iz njene srede in jili razblinjati v višinah 
v nič. 

Meglena pošast molči, tišči se zemlje, prihuljena je in tiho- 
tapska, ali burja ima v rokah vso oblast. Sine pod njo kakor sulica 
in prebije si pot skozi njene lopataste šape. In kakor meč ji prekolje 
glavo na dvoje, a iz njenega hrbta trga ogromne kose kakor zver, 
ki se zadira v svoj plen z ostrimi in neusmiljenimi zobmi. 

In mož, ležeč na postelji, vidi, da to ni burja. Njegove oči 
so se naenkrat odprle, njegov vid je močan, kakor ni bil nikoli. 
Skozi zastrto okno gre, skozi meglo beži, blisku enako, in skozi 
mrak in skozi stene in strehe in drevje. 

Stoji mu tam, stoji visoka gora in njeni grebeni teko v svet 
na desno in levo, spredaj in zadaj dero iz sveta nazaj, stekajoči se v 
visokem in skalnatem vrhu. Tilio, plašno, zavite v večno noč, škle- 
pečejo po grebenih koščene prikazni, vlečejo se naprej, vlečejo se 
nazaj, srečujejo se, ropočejo z lobanjami in odliajajo svojo pot. 

In tu sta se našla onadva. To ni burja, kar leti skozi noč, 
sulicam in nožem enako, kar seká to mokro in težko meglo, kar 
jo grize in trga, to je pogovor dveh dávno mrtvili, ki sta se 
Ískala vse življenje in dolgo dobo večnosti in sta se šele danes 
srečala na grebenu gore, kamor se iztekajo pota večnosti. 
Okostnjak je zagledal okostnjaka, in ker sta toliko mislila drug 
o drugem v minolem življenju, zato sta se spoznala. In objela 
sta se, kosti so padlé preko kosti in v noci večnosti se držita 



110 Milan Pugelj: Iz megle. 



V objemu. Ko govorita, nimata glasu, ker iiimata grl in ne kože 
in ne mesa, ker je že vse človeško segnilo v globokili bregovih. 
Mesto glasu žvižga sapa skozi apnenasta rebra, skozi ohlapne 
čeljustne kosti, skozi nos, tičeč globoko v lobanji. In tista strast, 
ki se je razvila nekdaj v mladem in zdravem mesu, tisti pekoči 
plameni, so ostali v belih kosteli in sikajo iz njih kakor kače 
s tenkimi in precepljenimi jeziki in pihajo svoj strup, s katerim 
se jima ni mogoče več zastrupiti. Ta žvižg in pisk, ki gre skozi 
noc in meglo, to ni burja, to so besede onih dveh, ki sta se srečala 
na potih večnosti. 

— Hotel sem k tebi iz svoje sužnjosti in iskal sem svobode 
in čakal sem jo ponoči in čakal sem jo podnevi. Mislil sem, da 
zahrže nekega dne kakor divja kobila pod mojim oknom, da me 
pokliče s svojim rezgetajočim smehom, z grozo lepe in svete pro- 
stosti. Menil sem, da páde iz oblaka, ko bo sveta noč, ko bo najlepší 
zimski večer, in da zatopoče s svojim kopitom pred mojimi durmi, 
da udari po mojem pragu in se zagrohoče z groznim grohotom 
sreče. In glej, ko odprem duri, vidim, da mi prináša tebe, ki si 
raztrgala ozke veži suženjstva, ki si planila na njej preko pregraj 
Ijudi in njihove dobe in me pozdravljaš zdaj iz njenega sedla. 

— Čakala sem svobodo, in mislila, da plané na moje okno 
kakor ogromna ptica, zdelo se mi je, da pridrvi predme kakor ne- 
znana krásna žival, ko je cvetel maj in dehtel jasmin. Ali svet 
me je držal z železnimi verigami k sebi; pogledala sem in videla, 
da sem vsa v okovih, v stoterih in v tisočerih. In da jih pregle- 
duje moj oče, in da jih prešteva moja mati, ko zre najljubezniveje 
name in da upira nanje oči moj bližnji, in ko pogledam strán, ali 
ko se zamislim, sežejo njegove roke po njih in jih pretipujejo. 

Okoli in okoli leži svinčeno in vseobsežno prostorje večnosti 
in njene ure se vlečejo počasi in pošastno preko grebenov. Drevja 
ni, ni rož, ni tráv, ni njive. ni žita, ni gozda, ni trávnika, le sence 
davnih in davnih gredo po višavah, tavajo sem in tavajo tja, sre- 
čujejo se in spoznavajo, spominjajoč se v suhi modrosti svojega 
življenskega cveta. 

— Haj, pravi mož, zagledal sem te nekoč, ko je sijalo solnce, 
zagledal sem te, ko je vse cvelo, sedečo na klopi med rožnimi 
grmi. Ali med nama je ležal prepad in ob njegovem róbu sem hodil 
gor in dol — dolge dni, dolge tedne. dolge mesecc. In nabralo se 
nas je več, zakaj sreča mnogih in mnogih je hodila onstran pre- 
padá. In videli smo, da ne pride nazaj, kdor se je vrgel v prepad, 



Milan Pugelj: Iz megle. 111 



In čuli smo z dna težko ječanje umirajočih in čuli obupno tožbe 
tistih, ki so vedeli, da iz prepadá ni poti. 

— Videl sem te tudi s holma, ko se je razlivala okoli me- 
sečina in ko so cvele breskve in češnje. Bilo je tako svečano zunaj, 
spomladanski veter je dihal široko in blago, peli so neznani ptiči, 
kakor angeli so peli ; slišal jih nisem nikoli več. In oči, željne tebe, 
so te zazrie daleč na zeleni gori, ko si stala in gledala v noč, kakor 
bi preštevala njene zlate zvezde. Napravil sem se na pot, ali čez 
sredo doline je stala visoka stena, ki je bila kameň in ni imela 
srca, ne misii. Oprijel sem se je s prsti, upri sem se vanjo s prsmi ; 
prsti so bili krvavi in tudi iz prsi je stopila kri, ali kameň je ostal 
mrzel in se ni gánil. In tudi čelo sem upri vanjo in naenkrat sem 
videl, da nisem sam. Polno jih je, ženské in moški stoje na desno 
in levo in daleč na obe stráni ob steni, ki nima kraja ne konca, in 
neprenehoma prihajajo iz ozadja novi. Cakajo tudi mnogi in ne- 
strpni so, ker so pred njimi drugi, ki so prišli poprej. Vsi, vsi se 
hočejo poizkusiti s hladnimi kameni. Tu zdaj in zdaj tam poči 
lobanja, kri se razlije iz las preko obraza in utripajoče truplo se 
zavali po tleh. Ali nihče ne vidi umirajočih, však hoče naprej in se 
ne boji boja s skalo. 

— In začutil sem te nekoč v temni noci, ko sem tipal pred 
seboj in iskal z rokami pota. In ne da bi premislil, sem šel za 
tabo. Pozabil sem na noč in v temi sem hodil po úkazu svojih 
misii, kakor bi sijalo solnce visoko sredi neba. A naenkrat sem 
butil s čelom ob drog in zgrudil sem se in ležal dolgo brez zavesti. 
Ko se je zdanilo, sem spregledal, zakaj svetloba me je žgala v oči. 
In kar so dosegli pogledi, povsod je ležal ranjenec tik ranjenca, ta 
otrpel in miren, drugi pretegujoč se v grozni muki. A tik nas je 
stala silná železná pregraja, visoka do oblakov in do neba in na 
desno in levo brez konca. Glej, skozi njo smo hoteli, in takrat se 
je oglasil eden od nas, ki je nosil v sebi Ijubezen do bližnjega, in 
je svetoval in prosil: Ubijte me, sam hočem tako. Smilite se mi 
in razrešiti hočem skrivnost tega omrežja. Kot duh, prost telesa, 
pôjdem skozi in vrnem se k vam, da vam povem, ali je vaše hrc- 
penenje vredno. 

— Ubili smo ga. Sto in dvesto in več pcsti je bilo po 
njem, kamenje je frčalo v njegovo glavo in zrušil se je krvav in 
mrtev. Mi pa, ki smo ostali, smo sedli in čakali nanj. Leta in 
leta in do smrti smo čakali, ali njega ni bilo, da bi izpolnil svojo 
besedo. 



112 Milan Piigclj : iz mcglc. 



Žvižgajo vzdihi, sikajo skozi terno kakor ostri meči, kakor brú- 
sené sulice, žvenčeče izmcd Ijudi in zdi se kakor bi bila burja, polna 
mraza in ostrine, tuleča in besná kakor zver in tepoča se z ogromno 
megleno pošastjo. 

III. 

Mož na postelji je vstal in stopil v noč. 
Sivá želva je tiščala mesto pod svojim oprsjem, lúči so brlele 
izpod nje, kakor brle ob svečanem pogrebu, ko jili zastro s črnimi 
pajčolani, in hiše so se potile pod njeno vlažno težo. Ni bilo šc 
pozno, ali ulice so bile prazne in zapuščene, kakor bi se izselili 
prebivalci in si poiskali drugih solnčnih domov. 

Zunaj mesta se je vleklá pošast širom, čepela je kakor sivá, 
mokra krastača na njivah in poljili in tiščala podse holme in gozde 
in steze in ceste. In v hribu, od koder se je bila popoldne pri- 
vlekla, je tičal še vedno ogromni del njenega ostudnega telesa, in 
še zmerom se je vlekel iz vznožja kakor ogromen rep neznanske 
živali. In sapa, ki se je širila iz nje, ki je puhtela iz njene kože, je 
bila pomešana z žveplom, zakaj strupena je bila in v pljučih je grizla 
in ščipala in grebla in v srcu tiščala in v glavi šumela in sikala. 

Mož v suknji pa je bil pustil mesto že daleč za seboj in bredel 
in bredel je pod oprsjem pošasti in ni iskal ne steze, ne ceste, 
temveč stopal je naravnost s trdim in možatim in širokim korakom 
kakor še nikoli prej. Tako naglo je hodil, da je dohitel kobilo, ki 
je lomastila in kopitala iz zadušljivega kraja, ki je žvižgala z repom 
za seboj in se smejala s svojim divjim rezgetanjem. Nenadoma je 
stal tik nje in mahoma se je zavihtil nanjo in jahal je in jalial, 
jahal naprej in jahal v strán in šla sta kakor divji lov in kakor piš, 
ki jahp oblak. 

Privihrala sta iz megle, dvignila sta se s tal in jahala sta proti 
oblakom in jahala po njih, vsa obsejana od žarečega solnca, in 
kamor je hotel mož, kamor je potegnil uzdo, v tisto smer se je 
zasmejala kobila, tja je mahnila s svojim prednjim kopitom. In su- 
kala sta se in vihtela sta se in zdaj ni bilo cilja, do katerega bi ne 
bila mogla priti, in zdaj ni bilo stene, ni bilo prepadá, ni bilo 
omrežja, ki bi ga ne prebila in ne preskočila. Onstran solnca je še 
pot, onstran meseca se razprostirajo neskončni prostori večnosti in 
onstran zvezd, ki vrše po svojih nebeških cestah kakor roji zlatih 
čebel, leže praznine večnosti. In kobila nese, koder je volja roke, 
ki drži uzdo. Nese mimo solnca, nese za mešec in nese za zvezde 



Ignacij Gruden : Jcscnski večer. 113 



in nájde vse in vidi vse, kar krije molk neskončnosti. In svet, nad 
katerim vihra, pregleda kakor pisano krpo, pretiplje gore kakor 
igrače in pobrodi po morjih kakor dete po dežnih lužah. 

— To je svoboda, to je svoboda! vriska mož in kriči Ijudem, 
ki jih vidi mrgoleti po zemlji kakor mravljince. 

— Čujte, ozrite se, glejte svobodnega! 

Mož upije in divje vihra križ in kraž pod svetlim solncem in 
mimo njega in preko njega in suče silno kobilo kakor krmilce lah- 
kega čolna in ogromna žival se smeje s smehoín, ki treska kakor 
grom in strela in odmeva od svetov do svetov po prostom ne- 
skončnosti. 

AH. Ijudje mrgole kakor mravlje, a niliče ne čuje, nihče ne 
obrne glave in ne pogleda. Jahač potegne uzdo in obtiči. Kobila 
strmi in grize uzdo, jezdec je mrk, ne trené z očmi, ne trené z 
ústi, ne trené z glavo. Nenadoma vidi, da leži njegovo telo v tesni 
izbi, v megli in mraku, vlažno in mrzlo. Naenkrat spozná, da ni 
več človek. 

Mrtev je. 



Ignacij Gruden : 



Jesenski večer, 

1 reko jesenskega brega 
prvi se muren glasi; 
mrak na vinograde léga, 
plaho pod latniki bega 
in se gosti. 

Tiho je v bregu, vse mirno, 
oljke v polsnu šeleste, 
in skozi zarjo večcrno 
padajo sanje v nemirno 
moje srce. 



m 



114 Vladimír Knaílič; Giovaniii Boccaccio. 

Vladimír Knaflíč: 

Giovanni Boccaccio. 

(Konec.) 

Boccaccio je bil ves čas svojega življenja velik čestilec Danteja. 
Že 1. 1359. je poskúšal viieti zanj i Petrarco, pa mu je poslal 
prepis „Divine Commedije" z latinsko pesmijo, v kateri slávi Dantejev 
umotvor in prosi prijatelja, naj si ga prečíta. Petrarca mu je od- 
govoril, da došlej še ni čital Commedije iz strahu, da bi radi nje 
ne izgubil svoje pesniške samoniklosti, sedaj pa da je to delo 
precital in da res zavzema Dante prvo mesto med mojstri italijan- 
skega jezika, Boccaccio drugo, on sam pa tretje. Samo škoda, da 
ni peval v latinščini ter se tako oddaljeval od kroga izobražencev. 
Petrarca sploh ni bil posebno vnet za Danteja, dasi ga je visoko 
častil in ga kasneje ne le opeval, marveč ga tudi najzanosneje 
slávil v grobnem nadpisu, ki mu ga je sestavil, zlasti pa mu ni 
ugajal narodni jezik. Zato je tudi šmátral Decameron „radi jezika 
in populárne težnje" za manj vredno, dasi „sicer" za visoko umet- 
niško delo, za najvažneje Boccacciove spise pa niti Decamerona, 
niti njegovih italijanskih románov, poemov in pesmic, marveč le 
latinské ekloge in znanstvene spise. V tej sodbi mu ni pritrjeval 
nihče važnejši, nego — Boccaccio sam. Kako sta se pač oba motila! 
V češčenju Dantejevem se pa Boccaccio ni zadovoljil s tem, kakor 
Petrarca. Že za mladih let si je bil izpisal vsebino Divine Com- 
medije, v letih 1354—1355. je sestavil Dantejev ži vi j enj ep is , 
Víta di Dante, mnogo vreden, ker je prví življenjepis modernega 
ková. .Končno pa se je Boccacciu v tem malo pred koncern nje- 
govega bogatega življenja izpolnila ena želja. Firenška sinjorija se 
je spomnila na ono ostro grajo, ki jo je njej nekoč zabrúsil mladi 
Boccaccio, češ, da je nehvaležna svojim najboljim sinovom, zlasti 
pa božanskemu Danteju. Da nekoliko popraví prízadeto mu krivíco 
in izbriše s sebe ta madež, — danes bi rekli „kultúrni škandál", — 
je sklenil senát, da se bo „Divina Commedia" javno tolmačila na 
vseučilišču. Za to literarno stolico dantologije je bil najpoklicanejši 
Giovanni Boccaccio, sam slaven pesnik, govornik, pisatelj in znan- 
stvenik, čestilec Danteja, njegov življenjepisec in predstavnik slabé 
vešti firenškega senata. Bil je soglasno izvoljen ter je jel predavati 
o svojem češčencu ter njcgovem poému — za letno plačo sto „fio- 



Vladimír Knaflič: Giovanni Boccáccio. 115 

ritiov," firenških zlatníkov, po kúpni ceni sedanje vrednosti približne 
dvatisoč petsto kron ali več. S tcm mu je bila zagotovljena brez- 
skrbna starosť. Prvikrat je predával o svojem predmetu pred veliko 
množico najuglednejših poslušalcev 23. októbra 1373. Jel je tolmačiti 
pesnitev z „Infernom" („Peklom"), in plemeniti sad tega njegovega 
dela je „Komentár k Božanski komediji" (Commento suUa Divina 
Commedia), ki je pa žal ostal nekončan ; komentiranih je prvih 
šestnajst spevov. Delo mu je šlo radi prestane bolezni in fizične sta- 
rostne izcrpanosti sicer točno, toda počasi izpod rok, uprav porazila 
ga je pa vest o smrti dragega mu Petrarce. — Prenehal je z delom 
ter šel počivat v svoj tihi Certaldo. Poprej pa je še napisal Petrar- 
Govemu zetu Francesco da Brossano pismo, v katerem se še bolje 
spominja dragega prijatelja, pesnika Laure in svojega vodnika. Potem 
je dovŕšil svojo oporoko. Kar je še imel premoženja, je zapisal dvema 
svojima nečakoma, sinovoma svojega polubrata Jakoba (iz zadnjega 
očetovega zákona), svojo dragoceno knjižnico pa je zapustil svojemu 
duhovnemu očetu fra Martino da Signa, avguštincu, z določbo, da 
spravi po njegovi smrti knjižnico v samostan Sv. Dúha v Firenci, 
kjer naj bo shranjena v splošno vporabo. Tako se je tudi zgodilo; 
le v prihodnjem stoletju je njegovo knjižnico uničil nesrečen požar. 
Zaduje mesece svojega življenja je preživel Giovanni Boccaccio 
v Certaldu. Bil je osamljen, njegovi trije otroci so mu pomrli v rani 
mladosti: Olimpija (Violanta), Marko in Julij. O njihovi materi nam 
ni nič znanega. Boccaccio je umri po dvainšestdesetletnem burnem 
in plodovitem življenju 21. decembra 1375. in je pokopan v cerkvi 
Sv. Filipa in Jakoba v Certaldu. Pokopal ga je njegov neza- 
konski sin, kojega ni omenil niti v svoji oporoki niti kje drugjc, 
morda iz družabnih ozirov na njegovo mater; ncimenovani in ne- 
znani nam sin mu je tudi oskrbel nagrobni kameu, čigar nadpis 
si je pesnik napisal še za življenja: 

Hac sub mole jacent cineres ac ossa Johannis; 
Mens sedet ante Deum meritis ornata laborum 
Mortalis vitae. Genitor Boccaccius illi. 
Patria Certaldum, štúdium fuit alma poesis. 

Štúdium fuit alma poesis! (Dobrotna poezija mu je bila strem- 
Ijenje.) S tem svojim nadgrobnikom se je pesnik 'sam označil 
dovolj točno, dasi se je s tem ocenil le subjektivno. Saj vemo, da 
je njegov pomen v svetovni in italijanski literaturi docela drugačen, 
nego si je mislil sam, — njegova sláva ni sláva znanstvenika. 



116 Vladimír Knaflič: Giovanni Duccaccio. 

geografa, zgodovinarja, tudi ne sláva pesnika sonetov in pisatelja 
románov, prej pač življenjepisca in komentatorja Dantejevega, najbolj 
pa sláva umetnika laške in sploh renezančne próze, kulturnega zgo- 
dovinarja svoje dobe. To slavo si je stekel z nesmrtnim delom 
„II Decameron", — „Pripovedke desctih dni", — ki se prevaja tudi 
na slovenščino. 

Decameron je takozvana povest v okvirju — okvir je pripo- 
vedovanje o črni smrti iz 1. 1348., ki jo je Boccaccio doživel v 
Napolju. Opisuje nam pa kugo v Firenci, in dasi mu očitajo, da 
spominja njegovo opisovanje veliké morilke na opise Tukidida in 
Lukrccija, soglašajo vsi, da je ta njegov opis mojstrski. Idejo za ta 
svoj spis je dobil Boccaccio najbrže že v Napolju, kjer so na dvoru 
še uprizarjali po starem običaju Provanse „Ljubezenske dvore", t. j, 
nekake piknike mladili dam in gospodov v prosti prirodi ; tam so 
ne le vživali prirodo, — tudi to je po dolgem času pridobitcv rc- 
nezanse! — marveč se tešili z realnim úžitkom hrane, pijače, godbe, 
plesa, Ijubkovanja in krasili te posvetne in čutne vžitke še z du- 
ševnim: s pripovedovanjem pripovedek, kakršne so bile lastne oni 
dobi, viteških in junaških pravljic, polnih Ijubezni, čarovnij, bogov 
ex machina, slug, junákov, lepih deklet, mrkih kraljev, trgovcev, 
Saracenov in drugih stalnih rekvizitov srednjeveškega pripovedništva 
in pesništva. Tako zunanjo obliko nam káže tudi Decameron. Ko 
divja črna smrt po Firenci, se snide sedem lepih deklet in troje 
plemičev v cerkvi Santa Maria Novella v Firenci. Domenijo se, da 
se hočejo skupno umakniti iz bednega mesta v njegovo bližino, na 
neki gradič ter tam živeti in se zabavati po načinu „Ljubezenskega 
dvora" z godbo, petjem, plesom, sprchodi in pripovedkami, dokler 
ne poneha strašná morilka. Vprašanje, kje je v resnici kraj, kamor 
polaga Boccaccio dejanje Decamerona, je menda pravilno rešeno. 
Prvé dni so bili v gradiču Poggio Gherardi, potem pa v gradiču 
Schifanoja ali Dei tre Visi, kasneje imenovanem Villa Palmieri. Tam 
so ostali štirinajst dni, izmed katerih je deset dni porabljenih za 
pripovedovanje, (deka hemeraj = deset dni, Decameron = pripovedke 
desetih dni) tako, da je však dan drugi izmcd njih kralj ali kraljica, 
ki določa predmet za pripovedke prihodnjega dne. Tako se pripo- 
veduje n. pr. prvi dan, kar kdo hoče, drugi dan pa le o Ijudeh, ki 
so dosegli cilj svojih želj ali si zopet pridobili kaj izgubljenega itd. 
Však izmed njih mora pripovedovati tako, da obsega dan deset 
pripovedek ali novel, ccli Decameron pa sto. Motiv zelene trate, po- 
sejane s cvetkami, obrobljene z dišcčim lipovim gozdom, v katerem 



Vladimír Knaflič: Giovanni Boccaccio. 117 



žgole tički in je hladná senca, pa motiv žuborečega vrelca in vseh 
drugih prirodnih lepot se vrača v Boccacciovih spisih, tako v romanih 
Filocopo, Ameto in Amorosa Visione, Novele samé pa so višek dote- 
danje pripovedne umetnosti in pive, ki so književne novele, pa brez 
nepotrebne navlake zmajev 'in druge také ropotije. Sicer je meščan- 
stvo sodobne Italije že bilo odpravilo staré viteške pripovedke ter 
jih nadomestilo s svojimi. Na mestu zmaja, ki stráži zakleto kralji- 
čino, so pripovedovali o môžu, ki je bedak in ne zapazi rožičkov, 
namesto o vitezih in Saracenih o trgovcih, — saj je v tisti dobi 
korčulski Hrvat Marco Polo dospel v daljno Kino! — in namesto 
o Merlinu, Aristotelu in Vergiliju, čudotvorcih srednjega veka, so 
pripovedovali o katoliških svetnikih. Tako se motivi Boccacciovih 
pripovedek najdejo že mnogo prej ne le v italijanski, ampak tudi v 
španski, nemški, francoski in angleški literaturi, in še prej v na- 
rodnem pripovedovanju. Kdo ve, če tudi goriški in kranjski gradovi 
niso odmevali smeha nad prekanjenim Ceparellom, sudcem Chinzico 
in drugimi figúrami te zbirke novel, saj so takrat predniki naše 
kultúre dobivali ta importní predmet iz Italije, da se pa še danes 
nismo otresli docela, — na primer v umetniškem okusu, — nam je 
znano in treba reči, hvala bogu, da se ga nismo otresli docela! 

Nikdo ne more očitati Decameronu neoriginalnosti, — dasi se 
je to storilo. Le dve izmed teh sto novel sta res plagiata, namreč 
deseta petega dne in druga sedmega dne, — obe iz Apulejevega 
spisa „Asinus aureus" (Zlati osel). Najbolji vir je bilo pisatelju na- 
rodovo pripoveduvanje od ust do ust, „Favellare", zlasti ono v 
obrtno cvetoči gornji Italiji, tam, kjer je tudi sedaj scdež laške 
trgovske in industrijske moci. O tem „plagiatstvu", ki se mu je 
očitalo že takrat, četudi se je neupravičenost tega očitka že takrat 
dokázala, mu piše Petrarca: Skrbeti treba, da je mnogo različnosti, 
če je še res kaj sličnosti, tako da zapaziš sličnost bolj v gubah 
svojega razuma, nego da jo moreš trditi in dokazati. Porabiti smeš 
misel, barvo, ne pa besed originala. Prvá sličnost je prikrita in 
lastna delom pesnika, druga sličnost je posnemanje, očitno in 
opično. 

Glavna prednost Decamerona je njegova umetniško opiljena 
forma: Boccaccio je znal dati svoji prozi Ijubkost in harmonijo, 
plastičnost in izrazitost, rabil je povsod primerne izraze, brez preti- 
ravanja, brez ponavljanja, če ni ravno potrebno za epično širino in 
podčrtavanje. Njegov govor, njegove fráze, dejanja, osebe, — vse je 
vzeto iz Ijudstva, katero je tačas le tako mislilo in govorilo, trpelo. 



118 Vladimir Knaflič: Oiovanni Boccaccio. 

se budovalo, opravljalo in sovražilo, Ijubilo in se družilo. Kakor slove 
ta novomodni izraz : Mentalnost sodobne Italije opisuje Boccaccio v 
tch sto pripovedkah, ki so velcvažcn doncsek k zgodovini nravnosti 
v rcnezansi. Tu izvemo, kako je živci, Ijubil, vcroval, govoril, jedel, 
spal renezančni patricij, trgovcc, obrtnik, meščan, dclavec; tu vidimo 
tudi snovanje prebujajoče se národne duše, čutimo mrzli dih cer- 
kvene hierarhije in krepki razmah bližajočega se preporoda. Pravijo, 
da je Boccacciov spis proticerkven, protiverski. To je farizejstvo. 
Spis prične in konca z bogom, govori o cerkvi in njenih institucijah, 
o veri, o zakramentih z največjo spoštljivostjo. Poprej smo že po- 
vedali, kakega političnega mišljenja je bil in ostal pisatelj : kleri- 
kalnega. Toda to ga ni zadrževalo, da bi ne bičal z žgočo ironijo, 
s perečim sarkazmom, da bi ne oblil z jedkim lugom svojega za- 
smeha vse tedanje izrastke cerkve, izrastke, kakor jih priznavajo 
tudi strankarsko katoliški zgodovinarji. Klasičen dokaz je tista no- 
vela, ki opisuje, kako se je žid dal krstiti, dasi je videl razuzdano 
življenje rimskega papežkega dvora, češ, če se je vaša vera tako 
razširila in ukoreninila, dasi imate tako duhovščino in také pastirje, 

— potem mora biti že kaj vredna. Res pa Boccaccio v svojih no- 
velah tem cerkvenim izrastkom ni niti najmanj prizanesel. Vsi pridejo 
na vrsto, nesramni pridigarski ignorant, lahkoverni páter, lahkomi- 
sclna svetništva, zakonolomni opát, razuzdani samostani, vsiljivi 
prošt, župnik, ki zna čarovnije, in klasična figúra Decameronova, 
populárni župnik iz Varlunga. To mu je pač prineslo sovraštvo 
vseh, katere je bič zadel. In preganjanje se je pričelo. Borili sta 
se takrat dve svetovni naziranji, srednjeveško univerzalististično, 
asketično, in renezančno humanistično, individualno, polno volje 
do življenja. To je temeljna nota Decamerona : Volja, veselje do 
življcnja. V taki morilni kugi se zbere deset mladih, veselili, polno- 
krvnih Ijudi v zdravem letovišču, in tam si pripovedujejo o 
vsem, česar jim je polna sodobna naivná duša, o Ijubczni, o 
avcnturah, o sodobnili institucijah, — vse to v prijetni obliki. Tudi 
v opisovanju Ijubezni moškega in ženské ni mogoče videti lasciv- 
nosti, pokvarjenosti. Ne le da so južná plemena še danes mnogo 
neženiranejša od severnih, je bila to splošna nota tiste dobe — le 
primerjajmo ono skoraj bi rekel nedolžno ali vsaj naivno čutnost s 
poznejšo čutnostjo, ki se pod rafinirano obliko morale pretaka po 

— molitvenikih osemnajstega stoletja , katoliških in liugcnotskih, 
jezuitskih in protestantskili. Asketicizem one dobe je pa še enkrat 
vzplapolal v svojem najčistejšem predstavniku, Savonaroli. Ta je 



Vladimir Knaflič: Giovanni Boccaccio. 119 



potri vso zlatnino, karte, knjige, kocke in jih zažgal na grmadi, 1496 
in 1497 na trgu Sinjorije v Firenci. Pri teh autodafejih so najbrže 
izginili vsi izvodi največje staré izdaje Decamerona, napravljene 1482 • 
in 1483 v tiskarni S. Giacomo di Ripoli. „Zgodovina te izdaje je, 
kakor da bi jo bil napisal Rabelais. Ta tiskarna je bila last nunskega 
samostana in nune so stavile tisto dogodbico v opatinji, o Masettu v 
samostanu, o Alibek v puščavi in več drugega. Asketičnemu menihu 
je bilo dano, da je uničil to delo pobožnih rok!" — Pred to izdajo 
je bilo pa še mnogo drugih, tako 1471 v Benetkah in pred njo tri 
brez dátuma. Najstarejšo zovemo izdajo „Deo gratias" po končnih 
besedah, dodanih od tiskarja. Sledi enajst izdaj iz 1. 1472 — 1498, 
to le v Italiji in v petnajstem stoletju! V šestnajstem stoletju je 
bilo dovršenih 64 ponatisov, v sedemnajstem 12, v osemnajstem 35, 
v devetnajstem in dvajsetem legion. Med starejšimi je najvažnejša 
izdaja Giuntijeve tiskarne v Firenci, 1527, takozvana Ventisettana. 
Med mnogim ponatiskovanjem se je nanireč vrinilo v besedilo toliko 
pogreškov, stilističnih in jezikovnih popravkov po vsakokratni so- 
dobni književni modi, da je revizija prvotnega teksta postala nujno 
potrebná. Sedem mladih Firenčanov je to revizijo oskrbelo v ravno 
navedení izdaji. 

Razen Savonarole so se znesli nad Decamaronom tudi vsi, ki 
so bili zadeti. Index librorum prohibitorum, sprejet na tridentskem 
koncilu, res navaja tudi Bocatii Decades sivé novellae centum, — 
quamdiu expurgatae non prodierint, dokler ni „očiščene izdaje". 
Po prizadevanju znane Accademia delia Crusca in z intervencijo 
vojvode Cosima de' Medici je Rim poslal v Firenco izvod Decame- 
rona, kjer so bila navedená vsa pohujšljiva mesta. Po tem vzorcu 
so štirje učenjaki, deputati, predelali tekst in oskrbeli cerkveno do- 
voljeno izdajo 1573. Vsaka omemba nun in duhovnov je najostrejše 
prepovedana, opatinje izpremenjene v plemiške žene, duhovni v 
vojake, menihi v čarodeje, novela o inkviziciji je pa morala sploh 
izostati, le prepopularni župnik iz Varlunga je dosegel pomiloščenje. 
Vse drugo pa, vse po sodbi moralistov nenravne, pohujšljive in za- 
peljive reči so po papeškem odloku ostale nedotaknjene in s tem 
dovoljene. 

Decameron je izšel tudi v neštevilnih prevodili. V prvi polovici 
petnajstega stoletja ga je dal Francozom Laurence du Premierfait 
po nekem latinskem prevodu frančiškanskega frátra; tiskana je ta 
izdaja v Parizu 1585. Antoino de Magon je priredil drugo, posvečeno 
kraljici Nasavski. Prvá angleška celotna izdaja je izšla 1615—20 v 



120 Vl.'idimif Ktiiiílič: Oiovanni Boccaccio. 



Londonu, prvá španska 1496 v Sevilji, prvá nemška od župnika 
Henrika Leubinga v Ulmu okrog 1570, ponatisnjena v sedemnajstem 
stoletju osemnajstkrat. Devetnajsto in dvajseto stoletje sta pa prinesla 
nad tisoč izdaj v vseti jezikih, — žal da tudi také izdaje, ki so brez 
vsake vrednosti, kakor je najpopularnejša nemška Sacher-Masochova, 
ki je po svoji izvršitvi zmašilo. 

Že uvodoma sem omenil, da je mnogo umetnikov uporabljalo 
Decameronove novele kot materijal novega pesniškega, slikarskega 
ali kiparskega ustvarjanja. Tako Benvenuto da Isola, Luther, kato- 
liška pridigarja Bromyard in Barleta, Hans Sachs, Abrahám a S. 
Clara, Sachetti, De Coster, Lafontaine, De la Motte, Pietro Aretino, 
Metastasio, Auber, Shakespeare, La Calendrier, Vieillard, Časti, Nessi, 
(v Leoncavallovi operi Malbruk), Lope de Vega, Chancer, Langbein, 
Grécourt, Ilscher, Goldoni, Lessing, Hagedorn, Wieland, Goethe, 
Achim v. Arnim, Burger, Halm, G. Schwab, Bauernfeld, Baumbach, 
Paul Heyse, Moliére, Watteau, Vrchlický in še mnogo drugih. 

Dante je bil prvi utemeljitelj italijanske národne poezije, Pe- 
trarca je že sin druge generacije, ko cvete tiranstvo in umira svo- 
boda bogatih mest; Boccaccio se skupne Italije res ne zaveda, toda 
je dober državljan Firence, velik učenjak in velik umetnik, kot pro- 
zaist je vzgled sodobni in poznejši književnosti, kot umetnik pa 
individualist in realist in kot tak važen za slovstvo in kulturo vsa- 
kega národa. — 

Da razumemo, kako je možno, da ima Decameron tako velik 
književno-kulturni pomen, je treba, da si vsaj nekoliko ogledamo 
temelje one dobe, iz katerih je izšel. 

Mnogokrat citiramo vzklik, ki bi nam moral veljati za motto 
v razvoju osebnosti in v razvoju národa, tolažilni vzklik Župančičev 
velja za nas i z ozirom na renezanco: 

Mogočen plameň iz davnine šviga — 

vekové preletel je koprne, 

in plameň naš se druži ž njim, se dviga, 

in plameň naš pogumno dalje gre, 

ker neprekinjena drži veriga 

iz zarje v zarjo in od dne do dne . . . 

in v nove zarje nam hlepe oči ! 

Renezančna doba je miselna podlaga moderne kultúre. V njcj 
so dani prvi zametki, prvé klice onega veličastnega razmaha, ki je 



Vladimír Knaflič: ôiovanni Boccaccio. 121 

začrtal smer nam in bodočim. Renezansa je revolucija in sicer naj- 
večja revolucija, kar jih je videla moderna Evropa; ona nosi po vsej 
pravici to lepo ime: „Preporodna doba", — ko se je človek zavedal 
samcga sebe in se preporodil v bitje, ki smatra življenje in svet za 
nekaj lepega in veličastnega. 

Res, da je nekaj jedra v prigovoru, da sledi itak doba dobi, in 
da bi tudi renezanse ne bilo brez preseljevanja národov, krščanstva 
in antike. Tako prigovarjajo vsi univerzalisti, ki glcdajo zgodovino 
tako, kakor Ijudskošolski učenec, češ, za devetim stoletjem pride pač 
deseto in tako dalje, — ne vidijo pa, da se razvoj človeštva ne vrši 
v tej premi črti, kakor se niza leto za letom v dolgo verigo čaša, 
marveč da so za napredek človeštva vážna nekatera obdobja, druga 
pa da zopet vničujejo ta napredek, tako da gre razvojna črta — 
pravijo, da v krogu. Toda to ni res. V pesimizem Gumplowiczevega 
cikloizma in Ben Akibovega „Vse je že bilo" ne verujemo, ker je 
tako sociološko spoznanje duševen samomor in nasproten najintim- 
nejšemu bistvu človeka. Ni cikloizma, ni krožne črtc, v kateri se 
báje z železno vztrajnostjo slede akcija, reakcija, revolucija, pa zopet 
upadek. Moderní človek tega ne more verovati. Nasprotno: kar je 
obdobje izvršilo dobrega za človeštvo, to je neminljivo, in če pride 
druga doba, ki skúša vse to vničiti in vreci človeštvo v njegovem 
razvoju nazaj, ne gre tu za krožno snovanje življenja, marveč za 
spiralno smer razvoja, ki sicer upadá, toda le zato, da se požene 
iznova naprej in dalj nego poprej. Zákon o ohranitvi energijc sicer 
res potrjuje večni povratek, toda ravno povratek v zmislu spiralne 
črte. Na však pokret sledi reakcija, tému pa zopet nadaljni napredek, 
— energija ne gre v izgubo. To je boj dveh svetovnih načel, 
za načelo dobrega in načelo slabega. V zgodovini vidimo ta boj, 
ki je končno le enoten, monističen izraz življenja človeštva, ki pa 
nosi v sebi poroštvo za vedno izboljševanje naše kakovosti. Rene- 
zansa nam je tako načelo dobrega, ki je premagala srednjeveški 
univerzalizem ter pomogla zopet dobrim izsledkom antike do veljavc 
v tem, da je prvá zbližala človeka in svet ter izoblikovala indivi- 
dualizem, — • neizogibni miselni predpogoj poznejših činov. Načelo 
slabega pa, ki je bilo v renezansi, če ne premagano, pa vsaj tako 
smrtno zadeto, da si odtlej ni nikdar več opomoglo, to načelo se 
je takrat izražalo v fevdalizmu, v sholastiki, papeštvu. 

V prvi vrsti je renezansa velikánska ekonomska revolucija. 
Nájdená je bila okrog Rtu dobre nade pasaža v Indijo. Korčulski 
rojak Marco Polo je odkril Kino, koncem petnajstega stoletja Kolumb 

.I.jiibljanski zvon" XXXIV. 1914. 3. 9 



122 Vladimir Knaflič: Giovanni Boccaccio. 



Ameriko. Svet se je mahoma razširil, kakor da je zrastel s starostjo. 
Prvá posledica teh velikanskih odkritij, te rasti sveta na zunaj, je 
bil veličasten razmah meščanstva s trgovino. Trgovska mesta so 
postala bogata, jela so kopičiti bogastvo s trgovanjem, izposojanjem 
po novili trgovskih in prometnih poteh po vseh morjih, — pa tudi 
z orožjem. Tega razmaha trgovine in rasti mest ne opažamo le ob 
deželah Sredozemskega morja, tudi v Franciji, Angliji in celo v 
oddaljenejših in zaostalejših zemljah. V osemnajstem stoletju, ko se je 
renezansa na západu že umirila, je ta pokret dosegel celo že Rusijo, 
kjer je našel svojega Petra Velikega. Kaj pomeni ta razmah mest 
in meščanstva za zgodovinarje? Denár dobi na mah drugo vrednost, 
postane dražji, postane smoter. Pridobivanje se ne vrši več na stari 
naturalistični način magaciniranja in življenja iz roke v ústa, marveč 
si ustvari drug delokrog. Vsi narodi morajo v ta vrtinec, vsi morajo 
dati, kar imajo, da dobe, kar imajo drugi. Ko brze jadrnice po 
morjih in se vojaki mest, knezov in škofov bore za svoje gospo- 
darje, se prične vršiti prvikrat velikánski zgodovinski proces : rojen 
je moderni kapitalizem. Sočasno in od ekonomske podstave neločeno 
se je izvršil preobrat tudi v glavah. Polagana in nevidna sila nove 
inteligence, novega razuma, je preobrazila svet in udarila svoj 
znak drugi periodi. Iznajden je tisek, pojavljajo se nove najdbe in 
iznajdbe, javlja se duh upornosti in volja k prevratu. Proč s to ko- 
preno naivnosti, vernosti in zaslepljenosti, ki zakriva oči! Proč z 
dogmami, z laži-dokazi sholastike, z askezo, proč s staro moralo, 
proč z dosedanjo vzgojo, dosedanjim šolstvom, dosedanjimi go- 
spodarji, dosedanjo sestavo! Naj živi svoboda, neodvisnost, samo- 
stojnost, naj živi osebnost, naj živi podjetnost, volja, veselje do 
življenja! To je prevrat v psihologiji mase, v čustvovanju posa- 
meznika. Že Dante ni več spoštoval plemstva, češ, plemič je, kdor 
je plemenitega značaja. Ideál človeka se izpremeni, Prej je askéza 
zahtevala, da bodi človek revše, kateremu se naj svetijo oči v mi- 
stični grozi, ko sluti sodnji dan in večne múke, — da se jili rcši, 
naj se posti in kaja že na tem svetu, dokler ga še nosijo oslabela 
kolena. Odtod toliko mistikov in samotarjev, pa tudi toliko vere v 
čarovnijc, toliko zlotvorov iz samega psihičnega vzhičenja, — blaznost. 
Srednjeveški ideál ženské: delavka , dekla, brcz izobrazbe, brcz 
pravic, greh par excellence, dan svetu v pokoro. — Renezanca je 
revolucijonirala tudi tu: Vse, kar je, je prirodno, lepo, dobro, torej 
je lepo tudi to, kar človek čuti, lep in dober je človeški názor. 
Ideál moškega : visok, gromkega glasu, jakih mišir, zdrav, pogumen. 



Vladimír Knaflič: Giovanni Boccaccio. 123 

vesel, razumen, junaški. Ženské: okrogla, krepka, lepa, zdravá, 
veselá, zmožna za materinstvo, pa izobražena, in môžu — enako- 
pravna. ;Iz 'tega shvačanja pravíc moža in žene pa rezultira tudi 
revolucijoniranje nravnosti. — 

Seveda je vse to veljalo le za en sloj, le za ta sloj v tistih 
narodih, ki so v sebi doživeli ta preporod: najbolj Italijani. Toda 
to ne jemlje preporodni dobi njenega pomena, — nasprotno, jej ga 
daje : ta doba je naznačila smer, ki je naša smer še danes. 

Načelo aktívne osebnosti, to temeljno načelo renezanse, je dalo 
tej dobí toliko velmož, da se ne more nobena doba primerjati s to 
dobo, in da še danes gradimo na takrat postavljenih masivnih te- 
meljih. Skepsa, ta mati dokaza,se prične, začne se študij antike, 
njenih pesnikov, filozofov, umetnikov. Novo državno pravo zavrže 
dosedanje temelje božje dŕžave. Tomaža Akvina „Summa teologiac" 
se mora umakniti Danteju (De monarchia), Machiavelliju (II princípe), 
kojíh predhodnik je Marsílíj iz Padove. V Nemčiji vstane Luther in 
zruší dotedanjo gnilobo. Ulrich von Hutten, glasník nemškega pre- 
poroda, zaklíče nasprotníkom s prikrito grožnjo, svojim v bodrilo: 
„Es íst eine Lust zu leben", kako veselo je življenje v takí junaški 
dobi! Tudi v filozofiji, v naziranju o svetu, prične ta preporod, 
dobimo novo filozofijo, kí je docela pometla s starimi vražami. 
Preporod teoretičnega duba je praví zmisel znanstvene re- 
nezanse, v njem tiči tudi kongenialnost renezanse z dubom 
grštva, z dubom antike, ki je odločilen za razvoj renezančne misii. 
Antika je v renezansi zmagala, ona je po humanističnem mišljenju 
dovedla človeka, da je prenehal misliti mistíčno in jel mísliti pri- 
rodoslovno. Poznavanje prírode nam je dalo Galileia in Ko- 
pernika. Stará, v bistvu že premagana smer je najbolje označená z 
legendarním „Eppur si muove" : Četudí pravítc, da se ne suče, — 
in vendar se suče ! Vem, spoznal sem, res je, vkljub grmadi. Re- 
nezansa je pripravila pot Baconu, Spinozi in oní vrsti filozofov, kí 
vodí do „prosvetljene dobe" in do Rousseaua. 

Razvojna smer renezančne filozofije, prirodoslovja, pravá in 
drugíh znaností je paralelná z veličastnim razvojem umetnosti. Bru- 
nelleschí, Gíotto, Líonardo da Vinei, Raffael, Míchelangelo, Tizian, 
Díirer, Rembrandt smeríjo od preporojene antike k prírodoslovnemu, 
k realístíčnemu shvačanju človeka, — v íem kakor v znaností je re- 
nezansa docela predhodnica moderne dobe. I danes smatramo za 
najvažnejše, za bistveno to, kar je prírodno, realno, — gre nam le 
za to, je li smo v zunanjostih skríto bistvo pravilno ízluščíli, ali pa 

9* 



124 Ivan Albreht: Na Krasu. 



tiči za njim še kaj, kar „ignoramus". Pred vodením, neznatnim 
„Ignorabimus" se ne plašimo, — znanost gre naprej do cilja in ž 
njo umetnost, upodabljajoča in slovstvena; pa ne le znanost in 
kultúra, marveč splošna mentalnost národov. Nacionalizem, socia- 
lizem, demokracija, populárna znanost, izbran okús, širjenje kulturnili 
dóber s knjigo in živo besedo, — vse to je kulturno delo, pričeto 
v renezansi. Le da imamo danes že novo obliko, ko še ni načelo 
individualizma docela zmagalo in imamo še n. pr. cenzuro, sanjskc 
bukve ter vsemogočnost posebnih slojev, se je misel odpora in 
enakopravnosti razširila v širše kroge, v mäso, proti pretiranemu 
individualizmu. Mi smo legitimní otroci antike, renezanse, reformacijc, 
revolucije in bodočnosti, sovražna nam je politična in kultúrna smer 
brahmanizma, asketizma, srednjevcškcga univerzalizma, dogmatizma, 
reakcije. 

Literatúra one dobe, ki je položila temelj za oblikovanje so- 
dobnega človeka, nam je torcj i načeloma pomcmbna. S kulturno 
zgodovino, ki jo čitamo iz Decameronovih pripovcdek, s sliko tedanje 
nravnosti, s svežostjo sloga in pripovedovanj uživamo še nekaj : 
Zavest, da je to slavno delo renezančne dobe eno onih del, ki spadá 
med nesmrtne in ki si je pridobilo svoj pomen ne le s svojo vse- 
bino, ampak tudi s svojim účinkom kritike nad sistemom, ki nam 
je nasproten, in naglašanje življenske volje, ki jo mora čutiti ne le 
však posameznik, ampak tudi však národ, če hoče živeti in naprc- 
dovati. Če si ogledamo ta kulturnozgodovinski in epohalni pesniški 
spis s tega stališča, známo tudi primerno oceniti v „100 pripo- 
vedkah" opisane dogodke in uživati tc pripovedke čistega srca in 
jasnih misii. 



Ivan Albreht: 



Na Krasu. 



T 



am med kamenjem uklcto poljc spi, 
pokrnelo drevje in grmičje v mrak strmi 
kot pošast, ki žejna je krvi. 

In tam sredi kmet, ves v gube zvit, 
v mrki grozi se življenju smeje — 
roke iščejo prípravné veje. 



Anton Trstenjak: Dr. Fran Ivanóczy. 125 



Anton Trstenjak: 

Dr. Fran Ivanóczy. 

K o je 1. 1889. mladi dr. Fran Ivanóczy zažupnikovaljpri starodávni 
romarski Marijini cerkvi na Tišini kraj Múre, preganjal je 
madžarski šovinizem najbesneje vsako narodno gibanje in je na 
Prekmurskem žalovala slovenská knjiga. Pisatelji so odložili književno 
delo in se tolažili z boljšimi čaši v bodočnosti. Prekmursko Ijudstvo 
je imelo svoje staré molitvenike in čitalo knjige Družbe sv. Mohorja. 
Jozef Klekl nam pripoveduje, da je v tistih časih „gučati ali pisati 
slovenskí" pomenilo toliko, kakor zatajiti in izdati domovino (ogrsko). 
Madžari so začeli strastno preganjati in zatirati Mohorjeve knjige in 
število Mohorjanov se je krčilo od leta do leta. Slovenskí duhovniki 
se niso upali delovati za to družbo in so morali po svoji dušni 
vešti naznaniti, kaj mislijo o knjigah „Družbe sv. Mohorja", ali 
niso protivné ogrski državi. Madžari so namreč trdili, d a so t e 
nábožne knjige ogrski državi sovražne, in so svojo 
trditev utemeljevali in dokazovali s tem, ker v družbenem koledarju 
ni bil zaznamovan in postavljen praznik sv. Štefana, kralja ogrskega, 
na 20. avgust, čeravno je bil zaznamovan 2. septembra. V tistih 
žalostnih časih bi bilo predrzno misliti na izdajo slovenské knjige 
ali lista, ker so bili vsi slovenskí duhovniki, posebno 
nekateri odločnejši izmed njih, k i niso zakrivali Iju- 
bezni do svojega materinskega jezika, očrnjeni in 
osumljeni, kakor da bi hoteli Slovensko krajino od 
Ogrskega odtrgati in jo bogvedi kam priklopiti. Slo- 
venskí duhovniki bi radi izdajali slovenskí list, a niti cerkvena oblast 
jim ni dala dovoljenja, dasi bi list imel samo nabožno vsebíno. 
Ko so se ogrski Slovenci pripravljali na romanje, jim cerkvena 
oblast nití tega ni dovolila, da bi slovenskí duhovniki smeli spremiti 
romarje v Celje. Slovenskí duhovnik n i smel prestopiti 
meje ogrske dŕžave. Cerkvena oblast je zatírala slo- 
venskí katekízem v solí in je zahtevala madžarskc 
príjdige in madžarske pesmi^po vse h slovenskí h ccr- 
kvah. Drždvna oblast je pomadžaríla vsa slovanská krajevna ímena 
in na zemljevidu ni več sledu slovenskim imenom. Tešanovci so 
se prej imenovalí Tessanóc, zdaj Mezovar; Vuča gomila je Zsi- 
dahegh; Pucinci so bili prej Puczinez, zdaj že Battyánd; Tisina, 



126 Anton Trstenjak : Dr. Fran Ivanóczy. 

prcj Tissina, zdaj Csendlak; Petanci, Petáncz, Széchényikút; Tropovci 
— Tropócz — Murafiizes; Krajina — Véghely itd. 

Proti ternu stremljenju ceriíve in države'je vstal mladi Ivanóczy, 
prvoboritelj za Slovensko besedo v cerkvi in knjigi. Sam je dobro 
vedel, da je v takih viharnih političnih časih težko kaj pričeti ; vsako 
narodno gibanje je bilo nemogoče. 

Dr. Fran Jvanóczy se je porodil dne 25. avgusta 1. 1857. v 
Ivanovcih pri Sv. Benediktu. Bil je edinec, torej edina skrb in 
veselje svojih staršev Adama in Rozalije, ki sta imela „kučo", 
par plugov zemlje in lepe gorice. Rod se je imenoval Ko- 
dela. Že očetu Adamu so ime pomadžarili. Dr. Fran Jvanóczy, 
dober Slovenec, ne bi bil nikdar premenil svojega imena, ako ga 
ne bi župnik zapisal v krstno knjigo za Ivanóczyja. Tako trdi Klekl. 
Drugi duhovniki so mi zatrjcvali, da so mladega Kodelo prekrstili 
po šili za Ivanóczyja v sirotišnici v Kôszegu. Iz tega rodu je vcč 
odličnih mož. Pred 100 leti je župnikoval v Belotincih Adam Kodcla, 
ki se je učil bogoslovja v Gjuru (Raab, Gyôr), kamor so hodili 
prekmurski Slovenci, ker je somboteljska škofija bila ustanovljena šele 
1. 1777. Adam je bil dekan in je umri 1. 1835. ter ima spomenik 
v belotinski cerkvi. Pavel, Adamov bratranec, je kaplanoval v Be- 
lotincih in je po Adamovi smrti postal tu župnik; umri je 1. 1843. 
Matija Ivanóczy je umri v Štefanovcih okoli leta 1850. Mati Josipa 
Ivanóczyja je bila sestra znanega cankovskega župnika Jozefa 
Borovnjaka. 

Malega Frana so učili čitati in pisati pri Sv. Benediktu (1866 
do 1868) v domači župni soli. Tu je bil takrat župnik „panslavist" 
Marko Žižek, ki je v maleni dečku spoznal redek talent in ga spravil 
v Kôszeg, kjer je 1. 1875. dovŕšil četrti gimnazijski razrcd, potení 
pa v Sombotelju štiri višje razrede v treh letih (1875—1878). Užival 
je ustanovo, brez katere bi se ne bil mogel šolati. Vcliki dobrotnik 
Adelfy, plemenitaš in bivši sodnik na slovenskem Ogrskem, je na- 
pravil 1. 1779. posebno ustanovo za slovenské dijake. Iz te ustanove 
dobiva vsako leto do šest dijakov po 240 kron podpore. Štipendisti 
dovrše v Kôszegu nižje gimnazijske razrede, ostale pa v Sombotelju. 
Drugo ustanovo, in sicer za dva dijaka, je napravil župnik gjurske 
škofijc, Števan Ficko. Darovali so še drugi dobrotniki manjše vsotc, 
n. pr. Adam Kodela-Ivanóczy 1600 kron, in so s tem omogočili, da 
se revni ogrski Slovenci morejo posvečevati duhovskemu stanu. 
Tudi dr. Fran Ivanóczy se j 3 posebno trudil, da je čim več Slovencev 
obiskovalo višje šole, da bi Slovensko Ijudstvo dobilo slovenské du- 



Anton Trstcnjak: Dr. Fran Ivanóczy. 127 

hovnike, ki bi čutili s slovenskim Ijudstvom. Istina je, da se je večkrat 
prevaril v tistih, katerim je v šole pomagal, ali vsa nehvaležnost vendar 
ni zatrla njegove skrbnosti za šolanje slovenskih dijakov, ker je v 
svoji oporoki tudi v ta namen zapustil vse svoje premično imetje. 
Iz izkupila te premičnine se napraví ustanova za enega slovenskega 
dijaka. To je najlepší spomenik; z njim je pokazal Slovencem, „kak 
so je líibili, ka so vso svojo zemelsko vrednost, štero so si med 
Slovencami spravili, Slovencom nazájdáli." ' 

Bogoslovja se je učil na budimpeštanskem vseučilišču do 1. 1882. 
in je bil postal doktor teologije 1. 1885. Tedanji somboteljski škof 
(piišpek), Szabó Imre, poslal ga je v osrednje semenišče v Budim- 
pešto. Posvetil ga je v duhovnika dne 11. julija 1882. gjurski škof 
Ivan Zalka v Gjuru in je slúžil novo rnašo v svoji rojstni župniji 
pri Sv. Benediktu. Kaplanoval je v Soboti do avgusta 1883. Som- 
boteljski škof Kornelij Hidasy ga je pozval v Sombotelj in tu je 
bil do decembra 1883. prefekt v somboteljskem semenišču, a od 
tega čaša pa do februarja 1889. profesor bogoslovja. Leta 1889. je 
umri tišinski župnik Marko Térdeši in tedaj se je izpolnila Ivanóczyju 
srčna želja, da je dobil župnijo na Tišini, kjer je živel in deloval 
do konca svojih dni. 

Dne 20. marca je prišel na Tišino. Leta 1893. je postal dekan 
in šolski nadzornik sobotskega okraja, a 1. 1907. ga je kralj ime- 
noval za častnega kanonika. Šolsko nadzorstvo je vážna služba, 
ker je bil vsaj del šolskega nadzorstva izročen skrbnemu narodnjaku. 
V dekanijo spadajo župnije: Tisina, Sobota, Martijanci, Cankova, 
Sv. Helena, Sv. Jurij, Gorénja Lendava, Nedelja, Sv, Sebastijan, 
Sv. Benedikt. 

Dr. Ivanóczy se je moški boril za pravice slovenskega jezika. 
Iz šol svoje dekanije je odpravil madžarski katekizem in uvel slo- 
venskega. Učil je verouk v slovenskem jeziku, v čemer ga je po- 
snemal tudi njegov kaplán. Neustrašeno je oznanjal „ka Sloven tiidi 
má naturalsko pravico na svoj jezik i ka ga ne sme zavrečti nikdar 
i za nikoga volo ne. Ar či je ednok Bog ražne jczike i národe na- 
stavo, tak, tiidi to šče, naj se vsaki národ po svojcm jeziki razvija 
i Boga diči". Domovinska Ijubezen mu je grenila marsikatero uro 
življenja. Razdražil je učitelje in vse uradnike v svoji domačiji. Za- 
sledovali so ga in obrekovali in tožili pri vseh oblastvih, posvetnih 
in cerkvenih, češ, da je dr. Fran Ivanóczy najhujši panslavist na 
Ogrskem. Sam somboteljski škof, ki mu je bil oseben prijatelj, ni 

' Kalendár najsvctéšega srca Jezušovoga na 191 1. leto, str. 96. 



128 Anton Trstenjak: Dr. Fran Ivanóczy. 



vedel, kaj naj bi storil. Toliko sovraštva si je nakopal učitelj vero- 
uka radi slovenskega jezika. 

Ko sem potoval po Prekmurskem prvič, bil je župnik na Tišini 
Marko Térdeši. Ta župnik je bil edini, ki si ga nisem úpal obiskati. 
Pripovedovali so mi, da je hud madžaron in da bi me spodil. Prej 
se je pisal Kolenko, ali je svoje pošteno Slovensko ime pomadžaril. 
Šele ko je ta Kolenko 1. 1889. umri, smel sem se oglasiti na Tišini. 
Pot me je vodila cez Jeruzalem, mimo Vrazove in Miklošičeve do- 
movine v Ljutomer, potem v Radence in tu z brodom preko Murc. 
Prihajal sem na vse zgodaj po ozki česti in sem liitro bil na Tišini. 
Prvo Ivanóczyjevo vprašanje je bilo vselej, odkod sem prišel in ali 
me je kak „gospod" videl. Menil je, kak gospod iz Sobote. Ko sem 
mu povedal, da me živa duša ni videla, je bil zadovoljen in je 
rekel, zdaj ostanem lahko brez skrbi pri njem. Ako sem hotel ob- 
iskati druge kraje, izbral sem si za izhodišče Dolenjo Lendavo, ali 
pa sem se peljal do Gradca, odtod pa po železnici do Sv. Gotarda. 
V tistih časih ni bilo varno potovatí po slovenskih krajih Ogrskc. 
Vlada je po svojih organih vsakega tujca zasledovala, posebno če 
bi kdo prišel s štajerské stráni. Izobraženejši Ijudje, kakor notarji 
in uradniki in trgovci, so me vprašali, po kaj sem prišel in so se mi 
smejali, ko sem jim rekel, da sem turist. Turistike tam ne poznajo. 
— Ivanóczy je tudi rad potoval. Tožil mi je, da boleha in da 
si želi na morje; morda bi mu morje pomagalo. Šel je na morjc 
in ves okrepčan in zadovoljen se je oglasil pri meni v Ljubljani. 
Ali mudilo se mu je domov, kakor da bi Tisina ne mogla živcti 
brez njega. 

Z Ivanóczyjem sem se razgovarjal o bodočnosti Slovencev 
na Ogrskem. Njemu je namreč znano življenje in koliko vpliva 
madžarski jezik na národ, ali prodira v narodno bistvo in ali smemo 
upati, da se slovenskí národ ohrani. Svet med Muro in Rabo je 
takorekoč zaprt vsemu svetu. Železnica se ga dotika le malo pri 
Sv. Gotardu in Dolenji Lendavi. V hribovite kraje ne priliaja tujec, 
na prometnih cestah ni življenja, torej je meja na vzhodni stráni 
zasigurana. Vendar hira slovenščina ob meji, kar se še danes vidi in 
je to posledica sorodstvenih in gospodarskih stikov z gospodarski 
močnejšim in varovaním sosedom. Mnogo upanja vzbuja najnovcjši 
preporod. Ivanóczy je bil mnenja, da madžarščina ne bode zmagala. 
Sodišča so madžarska, učitelji so med seboj radi Slovenci. Učitelji, 
rojeni Madžari, so se naučili slovenskí, ker brez slovenščine nimajo 
uspeha. Pred petnajstimi leti je trdil však „gospod", da sc mora 



Anton Trstenjak: Dr. Fran Ivanóczy. 129 

slovenskí národ uničiti; danes je že skoro však človek uverjen, da 
slovenskega jezika ni moci zatretí. 

Že dijak se je zanímal Ivanóczy za svoje rojake. Ker ni smel 
písatí slovenskí, pa je písal madžarskí. V madžarskem tedníku 
„Szombathelyí -1 apok" je napísal 1. 1877. mične članke, v ka- 
teríh pripoveduje, kako žive Slovenci. Poročal je o njíh verskih 
stvareh, opisoval starodávne cerkve in je v članke rad vpletal 
zgodovínske črtice. Mnogo článkov je spisal za budimpeštanski 
dnevnik „M agyar- Allam" (Madžarska dŕžava) in v znanstven list 
„Religío", kí ízhaja dvakrát na teden v Budimpešti. V sombotelj- 
skem tedníku: „Vasmegye í-lapok" (Železné stolice list) opísal 
je svoje potovanje v Rím in Napolj (1887 — 1888). V madžarskem 
jeziku je tudi spísal učeno razpravo, namreč svojo doktorsko diser- 
tacíjo: „ASzentírás és az ekíratos emléken".' V tej razpravi 
dokazuje, da napísi na opekah v Nínivah in Babilonu potrjujejo 
istinitost onih zgodb, kí jíh opisuje sveto písmo pred Mozesovo 
dobo. Ivanóczy je bil učeň, toda skromen mož. S svojimi bogatími 
zmožnostmi bi lahko dosegel visoke častí, posebno ker ga je som- 
boteljskí škof čislal in ga hotel imeti pri sebi in ker mu je tudi 
sobotski gróf Géza Szapáry bil naklonjen ; toda ni se hotel velikašem 
klanjati. Videl je, kolike krivice se gode síromašnemu Ijudstvu, kako 
ga povsod preganjajo in tlačíjo, in le to ga je gnalo z neodoljivo 
silo v domače kraje. 

Kot šolskí nadzorník je skrbel Ivanóczy za šolskc knjige, sploh 
za svojo „dečico". Pri Zemljíču v Radgoní je dal tiskatí 1. 1892. 
knjižico: „Pobožnost srcaJezušovega". Za šolsko rabo je 
sestavil dve knjižicí : „Mala biblia z kejpami (podobami) ali 
zgodba zvelicsanja za malo decsiczo", za I. — V. razréd. Oboje je 
prevod. Preskrbel je tudi novo izdajo „Molítvene knige". 

Najvažnejše, kar je zasnoval Ivanóczy, je „Društvo najsvc- 
tejšega srca Jezusovega". To knjižno podjetjc je bratovščina, 
kakor je naša Družba sv. Mohorja, in prví sad njegov je „Kalendár", 
katerí je 1. 1903. prvič zagledal beli dan, kí je letos izšel že enajstič. 

Istodobno je začcl ízliajati pobožen mesečnik: „Ne v tepe n o 
poprijéta Devica Maríja, zmožna gospa vogrska" v Sombotelju, 
in ravnokar je uredništvo tega lista dalo tiskatí v Sombotelju drobno, 
32 straní obsegajočo knjižico: „Národne pesmí vogrskih 
Slovencov". I, snopíč, nabrane v Dokležovju in Bratoncih, In kak 
in kolík líteraren preobrat! Koledar, list in te pesmí so tiskane v 

1 Sveto pismo in klinskc listine. Szombothely 1885. 8^. 111 str. 



130 Anton Trstenjak: Dr. Fran Ivanóczy. 

slovenskem pravopisu! To je mnogo za ogrske razmere. Došlej 
je veljal slovenskí pravopis za veleizdajstvo in zato so duhovniki 
iz strahu pred Madžari rabili madžarski pravopis. In še nekaj je, 
česar ne smemo prezretí. Ti naši bratje sc ne zovejo več Slovénje 
(Sloven, plurál Slovénje), ampak Slovenci, kakor se imenujejo njih 
sosedje preko Múre. 

Vse to je velik preobrat, ki káže, da se je moralo nekaj zgoditi 
v višjih krogili, ki odločujejo o usodi slovenskega Ijudstva. Da so 
smeli duhovniki slovenskí pisati in da jih radi slovenščine niso 
preganjalí, to je bila posledica nekoliko političnih, nekoliko pa pri- 
jateljskiti razmer. Znano je, da se na Ogrskem ne sme nič tiskati, 
ako ni dovoljenja cerkvene in državne oblasti. Višji pastir v Soboti 
je izjavil, da prevzame jamstvo za domovinsko Ijubezen vseli slo- 
venskih duhovnikov. 

Dr. Fran Ivanóczy se je že v somboteljski bogoslovnici se- 
znaníl z Viljemom, ki je postal 1. 1901. somboteljski škof. Skupaj 
sta študirala in postala dobra prijatelja. Viljem je bil pravicoljuben 
mož, Ijubil je vse národe in je tudi bil naklonjen našim Slovencem. 
Ta škof je sam želel, naj se však národ razvija po svoje, in da nima 
nobena posvetna oblast pravice jemati komu jezika in národnosti. 
Vsekakor je škof tudi mislil na Ijudsko stranko, da ji poveča moč 
pri volitvah. Vse uradništvo je liberalno, in to liberalno uradništvo 
je sovražilo duhovnike, posebno slovenské, zato je škof svoje du- 
hovnike vzel v zaščito. Na priprošnjo svojega nekdanjega tovariša 
in prijatelja iz šolske dobe, kateri ga je o razmerah dobro poučil, 
izdal je škof dr. István Vilmos dne 2. julija 1903. okrožnico v 
madžarskem jeziku in jo poslal vsem slovenskim duhovnikom svoje 
škofije. V tej znamenití okrožnici razvija škof svoje názore malonc 
dobesedno tako-le: „Slovenci naj ohranijo svoj starí jezik; branijo 
naj ga in goje. Popisuje naj se vse, kar je na slovenskí krajíní 
zgodovinskega, n. pr, staré cerkve, národne navade, nosa, cerkvene 
in šolske stvari. Izključuje se politika in dívjí nacijonalízem. V ta 
namen se je osnovala po vzgledu Družbe sv. Mohorja slična bra- 
tovščina po imenu „Društvo najsvetejšega srca Jezusovega". To 
društvo bode izdajalo vsako leto za 1 krono poleg koledarja šc 
dvoje knjíg zábavne in poučné vsebine." 

Tako je sam škof položil temelj kultúrni bratovščini z narodno 
tendenco. Koledar je izdal ob svojih troških in je povabil z omc- 
njeno okrožnico vse slovenské duhovnike, da širijo koledar med 
národom in da nabírajo društvu članov. Vso nadaljno organízacijo je 



Dr. P. Grošelj : O bistvu življenja. 131 

poveril Ivanóczyju. V Slovencih je zavladala veliká radost, Madžare 
pa je prešinilo sovraštvo in ježa. Vsi madžarski listi so napadali 
škofa in mu očitali, da podira in razdira, kar so s trudom zgradili 
madžarski državniki. Obrekovali so ga, da bi ga odvrnili od ple- 
menitega podjetja. A nič ni pomagalo: somboteljski škof je ostal 
mož beseda. 

Ob močnem pokroviteljstvu somboteljskega škofa so smeli slo- 
venskí duhovniki prosto dihati; smeli so spet „slovenskí gučati in 
pisati". Koledar je doživel desetletnico, Ivanóczy je ni doživcl, 
vendar je videl sad svojega truda in dela. Prvá leta se pisatelji niso 
upali podpisavati, danes se že upajo. Uveli so stalno slovenskí 
pravopis v svoje knjige in se imenujejo Slovence. Za vse to so 
dali koncesijo : Devico Marijo so pripoznali za „zmožno gospo 
v o g r s k o " . 

Vse to je zasluga mirnega, previdnega in tihega dclavca Iva- 
nóczyja. Dosti je storil v íeških časih. Bil je šibkega zdravja in je 
po napornem delu omagal in pádel v najlepší moški dobi. Izdihnil 
je svojo blago dušo dne 29. avgusta 1903. Žalujoči župljani so ga 
prenesli v rojstni kraj in ga položili k večnému počitku na poko- 
pališču pri benediški cerkvi, kamoi je on^^sam leto dni poprej sprcmil 
svojo mater. Po vsem Prekmurskem je žalovalo Ijudstvo: „Žáo 
nam je li, ka so té dober pop té goreči vučiteo pravice, té veliki 
lubiteo slovenskoga liidstva tak ráno mogli oditi od nás". 



Dr. P. Grošelj: 

O bistvu življenja.' 

\ / razpravi z zgornjim naslovom nas vodi pisatclj na polje, na 
^ katerem še kipi in šele počasi dozoreva znanstvcno spoznanjc 
in kjer se dotikajo zadnje meje mnogih, po^metodi bistveno raz- 
ličnili znanstev. V úvodu obrazloži avtor tcmeljnc znake živili bitij 
in prcide na to k vprašanju, v koliko veljajo zakoni, ki jim sledita 
energija in snov v mŕtvi prirodi, tudi za živa bitja. S lem ko- 
rakom pa je moral stopili pisatelj na kritično-polemična tla. Kajti 
ravno pri motrenju organizmov s fizikalno-kemiškega stališča uvidimo, 

• Dr. Boris Zarnik, O bistvu ži\ljcnja.' Izdala „Sociálna matica", Gorica 
1913. S 6 podobami, 96 str. Broš. 1-80 K. 



132 Dr. P. Grošelj: O bistvu življenja. 

da kljub vsej sorodnosti v snovni zgradbi mrtvih in živih teles, kljub 
vsej veljavnosti energetiških zákonov za živa bitja, kljub vsem bolj ali 
manj posrečenim analogijam za gotove primitívne funkcije organizmov 

— rezultira pri celi analizi še vedno bistven ostanek, ki ga za 
enkrat še ne moremo razrešiti in ki tvori ravno „bistvo življenja". 
Ta nerešeni ostanek pa vsebuje práv oni preporni téma, ki ga ma- 
terialisti in dualisti, solipsisti in neovitalisti rešujejo však po svoje ; 
in koncern vseh koncev se pojavlja vedno isto vprašanje: „Kakšno je 
razmerje med telesnimi in duševnimi pojavi?" 

Skozi ta labirint raznih mnenj vodi pisatelj čitatelja in pridc 
do zaključka popolné enotnosti mŕtve in žive prirode. 

V opombah, ki tvorijo polovice cele brošurc, razlaga pisatelj 
ražne náuke fizike, kemije, fiziologije, psihologije in tudi metafizikc, 
ki se jih je pri svojem postopanju moral dotakniti in ki nam obenem 
pričajo, da se gibljemo na mejnem polju znanstvenega spoznanja. 

V celoti pa se mi dozdeva, da pisatelj gorišča svojih razmo- 
trivanj ni postavil v pravo distanco napram raznim danes razšir- 
jenim názorom. V prvi vrsti poudarja pisatelj preveč fizikalno- 
kemiške analogije življenskili pojavov. Čitatelj pride do prepričanja, 
kakor da se nam je že v resnici posrečilo s poznaním i — to 
bodi povdarjeno ! — fizikalno-kemiškimi činitelji kopirati ražne živ- 
Ijenske pojave. In tu ni dovolj, ako pisatelj poudarja, da sicer pri 
življenskih pojavih raznih praživali ne „delu je jo . . . iste sile 
kakor v kapljicah olja in kloroforma" in obenem trdi, da 
nas te kopije opravičujejo do sklepa, da pri gori omenjenih življen- 
skih pojavih nimamo vzroka sklepati še na kak drug neenergetičen 
moment; saj je ravno življensko bistvo teh pojavov, ki bi ga bili 
morali energetiško razložiti, pri teh poizkusih ostalo nerešeno. 
Povdariti bi bilo treba, da originál in kopija nista samo dve 
ražni varijanti istih činiteljev, temveč da sta — vsaj za enkrat še 

— bistven o različna! 

Zdi se mi, da vse te analogije za spoznanje bistva življenskih 
pojavov nimajo mnogo več pomena kakor ga je imel za čaša La- 
Mettrie-jevega materijalizma Droz-ov svirajoči človek za spoznanje 
fiziologije človeka; dasi mi je znano, kako veliko važnost pripisuje 
mnogo znanstvenikov špecijalno duhovitim Rhu mblerjcvim po- 
izkusom. 

V dokaz tému samo en primer iz pričujoče brošure. 
Iztegovanje in zopetno krčenje malih, topih izrastkov (psev- 

dopodijev), ki jih opazujemo na živali menjačici, je kopiral B U t- 



Dr. P. Grošelj: O bistvu življenja. 133 

schli v zmesi olja in pepelike; in „pretakanje snovi v kapljici 
spenjenega olja je v vseh točkah popolnoma enako kakor pri me- 
njačici". Toda treba je le navadnega eksperimenta, da se prepričamo 
o „bistveni" različnosti obeh tokov. Treba je amebo samo s slabim 
elektriškim udarcem podražiti in že skoro trenutkoma skrči svoje 
izrastke in ostane tako dolgo skrčená v podolgasto kepico, dokler 
si ne odpočije — sit venia verbo — od neprijetnega dražljaja, kakor 
je to že 1. 1879. dokázal Engelmann. ' In v tem Icži ravno ona 
bistvena razlika, da istá menjačica, pod i stimi fizikalno-kemiškimi 
pogoji obdajajočega medija enkrat izteza psevdopije, drugič pa ne, 
tega pa do danes še ni kopirala nikaka spenjena snov. — 

Nekateri bijologi, kakor n. pr. Loeb,^ so hoteli tudi ta pojav, 
ki ga povzroči elektriški dražljaj, rnzložiti s fizikalno-kemiškimi pri- 
meri, toda brez vspeha. Sicer pa nam ogromna literatúra o teoriji 
ameboidnega gibanja priča, da je ta na videz tako enostaven živ- 
Ijenski pojav, izredno zamotan. In celo Prowazek,^ ki stoji na 
stališču Quincke-Biitschl i-Rhumbler-jeve teorije povr- 
šinske napetosti, priznáva, „da se ne smemo nádejali, da bi mogli 
vsa ameboidna gibanja razložiti iz posameznih maloštevilnih prin- 
cípov." 

Že pojav nitastih pseupodijev, t. zv. fil ipodijev, pri nekaterih 
amebah, dalje pomanjkanje povratnega toka na površini psevdopo- 
dijev pri celi skupini ameb, ki ga pač nujno zahteva gori imenovana 
teorija, nam dokazuje njeno nevzdržljivost. 

Oskar Hertwig'* pa kratkomalo zavrača vsako sorodnost 
med gibanjem ameb in njenih umetnih posnetkov. 

Spontanost gibanja, ki obstoji v tem, da je jakost in smer 
gibanja odvisna od celokupnega íizijološkega stanja naše živalice, 
to je torej ono bistvo, ki loči gibanje žive amebe od še tako 
umetno ponarejene imitacije; da so slednjič komplicirane fizikalno- 
kemiške izpremembe oni činitelji, ki omogočujejo amebi gibanje, 
je pač jasno. 



' Engelmann, Beiträge zur Physiologie des Protoplasmas, Píliigers Arch. 
2. Bd. 1869. 

- Loeb in B u d g c 1 1, Zur Thcoric des Galvanatropismus. Pflugers Arch. 65. Bd. 
1897. 

^ Provvazek, Einfiihrung in dic Pliysiologie der Einzelligen. 1910. p. 77. 

Prim. tudi Gurwitsch: Vorlesungen iiber allgemeine Histológie. 1913. 
p. 250—265. 

** Oskar Hertwig, Allgemeine Biológie. Dritte Auflage. 1909. 



134 Ďr. P. Grošcij : O bistvu živijenja. 



Pretirano mehaniziranje življenskih pojavov pa nas ni samo 
premotilo v tem, da hočemo te pojave vse preenostavno raztolmačiti, 
temveč privedlo nas je tiidi do tega, da pojavom mŕtve prírode pod- 
lagamo prckomplicirano vscbino. Tako čitamo danes po ziianstvenih 
knjigah o „dražljivosti" mŕtve snovi (eksplozija), o njeni „utrudlji- 
vosti" (fluoresciranje stekla pod vplivom katodnih žarkov), da, Ost- 
wald govori celo o „pojavu mrzlice" pri kemiškem raztopu kovin 
v solitrni kislini. 

Z zgoraj omenjenimi primitivnimi pojavi najnižjih organizmov 
se peča pisatelj, ko analizira pojem „smotrenosti" v prirodi. Od- 
stavki o smotrenosti so pisani interesantno in razumljivo, dasi 
se mi dozdeva, da avtor v celoti ni ostal teleologom popoinoma 
pravičen. Že v svoji definiciji pojma smotrenosti, ki ne odgovarja 
názorom modernih teleologov, se je oddaljil od onega torišča, na 
katerem bi bila možná úspešná kritika moderne teleologije. ' 

Glede „smotrenega" notranjega ústroja kosti, ki ga opisuje 
pisatelj, bi omenil, da si njegovega postanka ne moremo razlagati 
na tako enostaven način, dasi je mehaniško stališče v tem vprašanju 
gotovo upravičeno. - 

Ker pa je ta, brez prirodnega izbora nastala, „smotrena" last- 
nost našega okostja vsaj v temeljnih osnutkih postala dedna, bi 
bil pisatelj pri tej priliki lahko posvetil par stavkov tudi t. zv. aktiv- 
nemu prilagojenju organizmov, ko že na eni stráni potidarja vcliki 
pomen selekcijskega principa za postanek „smotrenih" lastnosti. 

Pri čitanju odstávka o Atwaterovih poiskusih, ki jiii navaja 
pisatelj, sem imel občutek, da mora priti čitatelj do napačnih konkluzij ; 
namreč do konkluzije, da se vrše ravno najbolj komplicirani in 
najintenzivnejši duševni pojavi brez paralelno tekoče intenzivnejšc 
porabe energij v organizmu, češ, da se je „le pri mišičnem 
delu i zk a žala večja porába energij." To utemeljcvanje sc 
nahaja v direktnem protislovju z názorom psihofiziškega paralelizma, 
ki ga pisatelj malo niže imenuje polnoveljavno „prirodoslovno 
maksimo". 

Atwaterovi poiskusi ne dokazujejo nič manj in nič vcč 
kakor to, da se v našem živčcvju pri fizijoloških pojavili, ki teko 



' Pauly, Dic Anwcndiing des Zvvcckbegriffs aiif dic organisclicn Korpcr. 
Zeitschrift f. d. Ausbau d. Entwicklungslclire. I. J. 1907. Greicr; Zum biologischon 
Bcgriff d. „Zweckmilssigkcit" ibid. 

^ Kassowitz, Knocbenwachstum imd Telcologic. Zcilsclirift í. d. Ausbau 
d. Entwicklungslehre. II. J. 1908. 



Dr. P. (jrošelj : O bistvu življenja. 135 

vzporedno z intenzivnim duševnim delom, porablja tako majhna 
množina živčne snovi, da je njena masa manjša od opazovalnih 
napak. In to dejstvo nas tudi niti najmanj ne more presenetiti, 
kajti kdo bi mogel delo, ki se vrši v najfinejših mikroskopiških 
nevrofibrilah primerjati z delom mišic, ki morajo pri svojem delu 
premagovati težke mehaniške upore? 

Da, celo več; iz samoopazovanja nam je znano, da se nahaja 
pri duševnem delu porabljena energija v pravem kvantita- 
tivnem razmerju z intenzivnostjo duševnega dela. Duševná 
utrujenost po napornem psihičnem delu namreč izpričuje, da so v 
živčevju vsled porabe živčne snovi nastali utrujenostni toksini; 
in kakor čitam, morajo biti ti toksini dokaj sorodni z onimi, ki na- 
stajajo pri utrujenju mišic. Kajti z uporabo protistrupa proti slednjim, 
s takozvanim kenotoksinom , se je pri duševno utrujenih učencih 
doseglo vidno vseobče osveženje. ^ 

Kakor hitro pa priznamo možnost fizijoloških izprememb, ki 
se vsled svoje finosti odtegujejo merilnim aparátom, izgine vsa 
dokazilna moč Atwaterovih poizkusov proti posebni duševni 
energiji, katere sicer nikakor ne mislim zagovarjati. 

Nekatere malenkosti so mi v brošuri neumljive, tako n. pr. : Snov 
goriva „se razkraja v sestavine plameňa, oglje in vodo" ; „pri toploti 
je temperatura intenzivnost in specifična(!) toplota ekstenzivnost" ; 
štruktúrna formula metilovega etra na stráni 58. mora biti pač le 
tiskovna pomotá. 

Jezikovni stráni bi bili gospodje izdajatelji posvetili lahko nc- 
koliko več pozornosti, če že drugje ne, vsaj pri terminologiji. V tcm 
oziru ne zadene g. pisatelja, ki živi v tujini in ki gotovo ne utegne 
čitati naših šolskih knjig, pač nikaka krivda. Želim samo, da bi 
privedla brošura, v kateri je pisatelj spretno zbral tako heterogeno, 
in tudi za znanstvenika še zamotano snov, mnogo čitateljev do na- 
daljne poglobitve v te tako težavne probléme. 

1 Dr. Hermann Dekkcr, Der Mcnscli biologiscli dargcstcllt. Bibliotlick d. 
Naturkunde Bd. 6 7. 1913. 




136 Pastúškin: Indifcrentist Abdiil 



Pastúškin : 

Indiferentist Abdul. 

Za mcstnim grádom je stala veliká rumena hiša z dolgimi, vlaž- 
nimi hodniki. Ljudjc, ki so tavali po njih, mc niso čisto nič 
zanimali, dokler sem taval sam med njimi in sanjal o velikem svetu 
tam zunaj. O, tam živijo čisto drugačni Ijudje, njih življenjc je 
bmno in bogato in dnevi jim ne drsé z léno, morečo cnoličnostjo 
večnosti v naročje. Šele ko sem se ozrl od zunaj v te dolge, vlažne 
hodnike, sem videl, da sem jim delal krivico, Tudi po njih so ta- 
vali zadosti zanimivi Ijudje, na primer ta indiferentist Abdul. 

Prvá leta je kot „svetnik" prvačil v pridnosti in pobožnosti. 
Pastir je rad priporočal svoji čredi tedensko spoved. Ovčice so 
mirno poslušale in si mislile svojo: „Samo, da se mu prikúpim, 
ne bom tekal však teden k spovednici." Edini svetnik se je pripo- 
ročilu zmerom odzval. Ko je v soboto zvečer zacingljal hišni zvonec 
in se je v atriju začulo drsanje sandálov in rožljanje velikega re- 
dovniškega molka spovednikovega, je svetnik mahoma zapri knjigo, 
če se je učil, spustil kroglo na tla, če je igral na dvorišču, skočil 
od mize, če je sedel pri šahu, in izginil v kapelo. 

„Podrepnik svetohlinski," je rohnel za njim tovariš Jež, „kam 
tc izkušnjavec nese? Zdaj, ko ima izgubiti in jaz dobiti, se gre 
skrivat v spovednico — lump." 

Dvorana je zagnala smeh, da je prefektov ponovni „silentium" 
vtonil v njem. Ko se je „lump" vrnil iz kapele, ga je obsul Jež z 
novimi priimki. Svetnik se je sladkobno nasmchnil, kakor bi bilo 
čisto naravno in skoro potrebne, da se ga zasmehuje. 

„Kaj se režiš?" se je razhudil Jež. „Tvoja pobožnost je sama 
dobičkarija, hujša od najbolj črnega oderuštva. Jutri zbrbraš po 
obhajilu toliko in toliko stráni in dobiš popoln odpustek. Če tc 
zadene strela z jasnega za tvoje svetohlinstvo, greš gorak v nebesá. 
Celo te moje besede izkoriščaš. Ko te oštevam, si z vdanim smeh- 
Ijanjem nabiraš zaslug za večnost. Bi mi bil lahko hvalcžen, da te 
tako uspešno porivam proti boljšim sedežem v nebesih." 

„Če nisi premaknil figúr, lahko nadaljujeva partijo," je menil 
svetnik dobrovoljno. Jež jih res ni premaknil, ker je poznal svetni- 
kovo navado. Tudi drugače je bil svetnik precej družabcn. Polagoma 
se je cela hiša privadila njegovi svetosti. Celo Jež je ublažil svojo 
sodbo: 



Pastúškin: Indiferentist Abdul. 137 



„Svetohlinstvo ti je prešlo v meso in kri, da se ga ne zavedaš 
več. Kdor se ne zaveda svoje lumparije, ni pristen lump." 

Med žoganjem je nekega večera vratar poklical svetnika, da 
je prišel oče. Moral je k materinemu pogrebu. Nekaj nad mešec 
dni ga ni bilo nazaj. Doma je menda nevarno obolel ; par tednov 
je ležal v bolnišnici. 

Po vrnitvi ga je minila vsa živahnost. Smejal se je malokaj, 
šalil skoro nič, igral redkokdaj. Rad je bolj sameval in se tudi v 
prostih urah zatapljal v knjige. Ali kar je bilo najbolj čudno: ko 
je naslednjo soboto kakor običajno zacmgljal zvonec in zarožljal v 
atriju veliki redovniški molek, je hitel svetnik mirno obdelovat svojo 
rusko slovnico, kakor bi se njega nič ne tikalo. 

„Škandál," se je zgražal Jež. „Aha — se možati, postaja 
značaj. Da se mu obzorje razširi, mora poškiliti včasih tudi hudiču 
v malho. Obenem ima priliko „starému" nasprotovati in si tako 
utrjevati voljo. — Živio fánt! Tako si naš!" je skočil k njemu in 
ga udaril po ramenu. 

Svetnik se je hladno nasmehnii. 

Po kosilu in večerji je pastir naganjal svojo čredo v kapelo 
k parminutnemu tihemu počaščenju Najsvetejšega. Ovčice so navadno 
ubogale; ker v zadnji vrsti je sedel pastir in štel praznine po 
klopeh. Zamude pri adoraciji so dobile zmerom velik pomen o 
božičnih in velikonočnih počitnicah, ali če se je ovčica med letom 
kdaj približala pastirju, naj jo v katerikoli resnični ali izmišljeni 
zadevi pusti za pol dneva ali nekaj ur samo iz hleva. „Vi zane- 
marjate adoracijo," je zabliskalo tedaj in ovčica ni vedela, kako in 
kam bi. Samo priznaní garjavci ä la Jež so se drznili izostati po 
enkrat ali dvakrát na teden, pred Božičem in Veliko nočjo pa so 
prihajali redno tudi oni. 

Zdaj je začel izostajati polagoma tudi svetnik, najprej izredka, 
nato zmerom bolj pogosto. 

„Svetnik se punta," se je krohotal Jež. „V glorijoli mu je 
vroče, bi jo rad zalučil za plot." 

Malo po malo je svetnik adoracijo popolnoma opustil. Dol- 
žnosti, ki so stále v predpisih, je izvrševal vse do pičice natančno 
in ostal vzgleden kakor prej. V soli, prej odličnjak, je bil zdaj prvi 
med prvimi. 

Pastir je imel navado, ko se je nabralo zadosti prestopkov in 
nemarnosti, v obednici pred zbrano čredo prositi, opominjati, se 
pritoževati, rotiti in zahtevati. „Cicero pro domo," je kihal Jež. Pa- 

„Ljubljanski zvon" XXXIV. 1914. 3. 10 



138 Pastúškin: Indiíerentist Abdul. 

stir je imel to čednost, da se je v njegovih ustih vsaka muha rada 
spremenila v slona. Ce je kanilo komu pri umivalniku par kapljic 
na tla, se mu je pri takih obračunih očitala neznačajnost in črna 
nehvaležnost. Tako so ovčice kmalu dognale, da pastir le bolj ne- 
čimerno razgrinja svoj govorniški dar. Uspehi so bili neznatni. 
Samo, če so se praznine pri adoraciji preveč razpasle, je zaplamtela 
iz pastirjevih ust živa navdušenost za sveto stvar, naravna zgovor- 
nost ni bila več sama sebi namen in je navadno zalegla. Po enem 
takem prizoru je dražil Jež svetnika : 

„To meri nate, zakrknjenec! Danes moraš enkrat v kapelo, da 
se potolaži, Njegovi najlepši upi plavajo po vodi, ko se ti tako 
ostentativno odvračaš od molitve. Pojdi, greva enkrat skupaj!" 

Toda svetnik se je otresel vsiljivega Ježa in je ostal zunaj. 
Čez nekaj dni je grmelo v obednici jasneje: 

„Na svojo žalost opažam, da se nekateri nalašč ustavljajo 
mojim opominom." 

„Nekateri," je povlekel Jež svetnika za rokav, 

Govornik je prekobalil srečno par govorniških figúr ter planil 
nato v plameň svetega vshičenja : 

„In kar je najbolj žalostno : ta klavrna opozicija šteje skoro 
izključno ne štipendistov in ne tistih, ki plačujejo, kakor bi mo- 
rebiti kdo pričakoval — ne, ti junaki so sami vbogajmenovci, ki 
jim je hiša iz góle krščanske usmiljenosti odprla svoja vráta, da 
jim ni treba prezebati in stradati po temnili, vlažnih brlogih. In 
tako revišče , ki bi še krave páslo , da se njegovi predstojniki 
niso zavzeli zanj, ne pozná niti mrvice hvaležnosti, preži na vsako 
priliko, da bi pokazalo, kako mu je najskromnejša želja njegovih 
predstojnikov deveta briga. Če se že zdi samému sebi tako popoln, 
da lahko izhaja brez molitve, naj bi saj iz hvaležnosti poklečal tistih 
par minút pred Najsvetejšim, naj bi molil za druge, za svoje pred- 
stojnike, zame, ki nisem tako popoln in čutim, kako me včasih 
teža mojega bremena pritíska k tlom. Toda ne, nalašč ne — spre- 
haja se raje s kar mogoče glasnimi koraki blizu kapele, da moti 
druge in dokáže, do kolike neodvisnosti se je že povspel. Namesto 
da bi se porazgovoril s svojim Odrešenikom, sloni ob zidu in buli 
v strop kakor kak turški Abd-ul-Kader." 

To ni bilo več splošno, to je veljalo njemu, edino njemu, 
svetniku. Vse oči so se uprie vanj, ki je gledal govornika mrzlo in 
ravnodušno, kakor bi se njega čisto nič ne tikalo. Jež ga je po- 
vlekel zopet za rokav in dusil smeh s pestjo: 



Pastúškin: Indiferentist Abdul. 139 

„Turški Abd-ul-Kader." 

Ploha se je vsula zaman. Svetnik je tudi tisti dan in vse pri- 
hodnje dni bulil v strop. Edino, kar je pastir dosegel, je bilo, da 
se je svetnika prijelo ime Abdul. Med obema se je začelo tiho ru- 
vanje. Preočitno ga pastir ni mogel zgrabiti, ker se je A'bdul zvesto 
držal predpisov. Ali párkrát sta vendar trčila čelo ob čelo. 

Abdul se je nekoč pritožil knjižničarju, da mu je zmanjkalo v 
kapeli sveto pismo, ki ga je imel iz domače knjižnice in bral pri 
tihih mašah. 

„Povejte vodji, da odkrije tatu in ukrene, kar treba." 

Vodja je šetal v atriju. Abdul je stopil predenj in poročal po 
nasvetu. 

„Tatu ne bo treba iskati," ga je potolažil vodja. „Sveto pismo 
sem ukradel jaz. Čakal sem že nekaj dni, da se oglasite. Pridite 
drevi k meni." 

„Pridiga, pridiga!" se je rezal Jež, ko nam je Abdul razkril 
to nenavadno tatvino. 

Zvečer smo se četvorica ožjih znancev pritipali za Abdulom k 
ravnateljevim durim in vlekli na ušesa, da so nam skoro bobenčki 
popokali v njih. Užitek, ki smo si ga obetali, je bil popoln. 

„Svetega pism.a ne dobite nazaj," je izjavil ravnatelj. „Dokod 
ste prebrali?" 

„Prvé tri knjige," je odvrnil Abdul. 

„Vem, ker so le prvé tri mestoma debelo podčrtane. Podčrta- 
vali ste seveda vi? In zakaj ste vzeli ravno laški prevod?" 

„Imel sem prej našega, pa je preneroden in nepopoln." 

„Pogrešali ste seveda tistih zabavnih zgodbic, ki ste jili tako 
debelo podčrtali." 

„Podčrtaval sem samo neznane besede, da jih pozneje poiščem." 

„A kako, da vam je bilo na primer v Lotovi povesti, ki vendar 
ni izmed najkrajših, vse znano, samo, kjer Lot greši s svojima hče- 
rama, so vam bile naenkrat vse besede neznane? Celih pet vrst 
ste dvakrát podčrtali in postavili tri velikánske klicaje na rob. Kaj 
pomeni to?" 

„Nič." 

„In takili slučajev vam lahko naštejem celo kopo. Ne, ne, 
mladi prijatelj : z vami se nekaj godi." 

„Zdaj ga pána," je šepnil Jež. 

„Stvar ni začela včeraj ali danes," je nadaljeval ravnatelj mirno 
in očetovsko. „Dolgo je ternu, kar ste se začeli zelo neprijetno 

10* 



140 Pastúškin: Indiferentist Abdul. 

spreminjati. Nádejam se, da nisem predolgo molčal. Gotovo ste 
spočetka tudi sami opazili, kako težko mi je bilo, da se mi pola- 
goma izneverjate ravno vi, kako sem se trudil, da ne bi vas pre- 
hudo zadel, če sem že moral govoriti." 

„O, zädeli ste zmerom izboriio," ga je prekinil Abdul. „Da bi se 
bili ravno trudil! odkrhniti ost svojim pšicam, mi ni bilo dano opaziti." 

„Psice, prijatelj, so, pravite, zadele izborno — uspehov pa 
nisem videl nikoli." 

„Tudi uspehe ste imeli. Menda vam ni znano, da ste me na 
večne čase prekrstili v Abdula." 

„Nisem vas poklical k sebi, da bi zbijal šále. Kakor sem rekel : 
Vi niste več, kar ste bili nekoč, čast in ponos te hiše, vzgled in 
zvezda vodnica tovarišem; zanimalo bi me izvedeti, zakaj ne." 

„Tudi mene bi to zanimalo, ker vest mi ničesar ne očitá." 

„Vest!" je zamahnil vodja. „Vest je tukaj fráza. Če še niste 
zašli predaleč, ne dvomim, da vam tudi vest mnogokaj očitá ; če pa 
govorite resnico, potem sem predolgo molčal." 

„Meni se zdi, da niste še zadosti dolgo molčali. Kaj naj mi, 
recimo, vest očitá?" 

„Isto, kar sem vam očital jaz, ko so vas moje psice tako iz- 
borno zadele." 

„Največ ste jih izstrelili zaradi adoracije." 

„Zdi se, da imate vi o tej reči posebne názore." 

„Če so res tako posebni — ; gotovo je, da se vi na to svojo 
iznajdbo preveč kapricirate." 

„Kako mu strže korenček," se je čudil Jež. „Jaz ne bi zmogel 
tolike predrznosti; je mož, je mož!" 

„Tako?" je planil vodja. „To je vam moja iznajdba in moja 
kaprica? Vi seveda imate druge iznajdbe in druge kaprice — pod- 
črtavanje svetega pisma na primer." 

„Se nedávno ste nam sami toplo priporočali, naj pri maši kaj 
pobožnega beremo, Imenovali ste v prvi vrsti sveto pismo. Zdaj, ko 
sem vam skúšal vsaj enkrat ugoditi, me oštevate." 

„Vsaj enkrat! — ko mi že ne marate z adoracijo, kaj ne? Če 
sem imenoval sveto pismo, sem mislil gotovo le novi zákon. Sta- 
rega veste, da ne sme brati kdorsibodi, tisti, ki ga podčrtavajo na 
takih mestih kakor vi, še celo ne." 

„Tista mesta so se mi zdela zanimiva, ker jih nisem prcj ni- 
koli srečal. Sicer pa ne vem, zakaj se toliko usajate: knjiga stoji 
vendar v knjižničnem seznamu." 



Pastúškin: Indiferentist Abdul. 141 



„Zdaj ne stoji vec. Vi pa ste tudi taki, da skúšate zmerom 
tisto izbrati, kar se je v davnini kdaj po neprevidnosti vtihotapilo 
v seznam. In laški prevod ste vzeli pač zato, da se obenem lahko 
urite v laščini in pobožnosti. Lepa kombinacija !" 

„Če človek lahko dve muhi obenem zadene, zakaj bi jih ne?" 

„In če lahko tri, štiri obenem zadene, zakaj bi jih ne? Prvič 
ste napravili meni veselje, ker ste nekaj „pobožnega" brali, drugič 
ste se lahko naslajali ob zabavnih zgodbicah, tretjič ste se urili v 
laščini in četrtič ste skrbeli za blagor svoje duše. Neznanih besed 
pa niste Ískali pozneje zunaj, laški slovar ste jemali s seboj v ka- 
pelo, ga odprli zraven svetega pisma in listali neženirano po njem. 
Seveda užitek gre rakom žvižgat, če trčite sredi najbolj pikantne 
situacije ob neznan izraz in ga ne morete takoj poiskati. Z oltarja 
se vidi marsikaj." 

„Moj Bog," je vzdihnil Jež, „tega skrbe, ker je bral sveto 
pismo. Če bi vedel, kaj vlačimo mi v kapelo: Slovenskí národ, 
Jack der Aufschlitzer, Ljubljanski zvon, Renan — vse, česar ne 
moremo brati zunaj pod nadzorstvom. Vsako jutro maša — izborna 
napráva; človek lahko vsaj pol ure mirno in s pridom bere. V stra- 
nišču začnejo kmalu skeleti oči; če je oblačno, moraš užgati svečo, 
v smradu se še ta skuja." 

„Nazadnje se izkaže, da ste čisto nedolžni," je dejal vodja 
pikro. „A ne mislite, da bijem samega sebe po zobeh. Tudi zdaj 
vam priporočam sveto pismo, predvsem novi zákon, starega v pri- 
reditvi, kakor jih nájdete v knjižnici. Z novim vam lahko jaz po- 
strežem — krásna, popolná izdaja od lani. Izberite si kakega 
evangelista. dejanja apoštolov, kar hočete." 

„Če že smem izbirati — • dajte mi Apokalipso," je prosil Abdul. 

Vodja je nekoliko pomolčal, nato je zinil : 

„Kako ste čudni! Saj pravim, zmerom izberetc tisto, kar je 
najmanj za vas." 

„Pravkar ste mi ponujali ves novi zákon." 

„Apokalipsa je za vas pretežka, ne boste je razumeli. Ali pa 
je boste razumeli, kakor boste sami hoteli." 

„Zakaj pa so te reči tako pisane, da razume vsakdo, kakor 
sam hoče? Vi jo razumete vendar tudi, kakor sami hočete, in cer- 
kveni razlagatelji tudi, kakor sami hočejo." 

„Vidim, da sem res predolgo molčal. Pridite zopet v pondcljek. 
Evangelje pa bi vam res priporočal." 

„Hvala. Drugikrat." 



142 Pastúškin : Indiferentist Abdul. 

Jež je hitel stiskati Abdulu roko: 

„Sakramiš, kako si ga klestil ! Dobro si mu jiii solil." 

Abdul se je malo menil za Ježevo priznanje. Z ravnateljem 
sta skoro však teden o vsem mogočem debatirala. Izpreobrnitve ni 
bilo. Polagoma je postajal Abdul opreznejši in previdnejši. Vodja 
se je trudil, kako bi izvlekel iz njega ražne pomisleke, da mu jih 
ovrže. Toda Abdulu se je videlo, da pozná že vnaprej odgovore, 
ki ga ne bodo zadovoljili. Ugovarjati se je naveličal, in če je vodja 
kaj zahteval, je obljubil, da se bo potrudil, kolikor bo v njegovi 
moci. Pa kaj, ko ni bilo v njegovi moci! 

Le ena poznejših debát je bila tako živahna kakor prvá. Jež 
se je samega zadoščenja skoro valjal po tleh. 

Med ožje znance je štel Abdul tudi dva muzikanta: Narleta, 
ki se je uspešno ukvarjal z vsemi glasbili od klavirja in vijoline do 
kontrabasa in bobna, in Jareta, babjega ženščurja z desetimi Iju- 
bicami — devet pravih, iz mesa in krvi, ki so se zmerom menjavale, 
in ena stalna, njegova vijolina. Narlé in Jaré sta však dan koncer- 
tirala in Abdul je tvoril občinstvo pri teh koncertih. Stal je kakor 
prikovan in gledal skozi okno kamorkoli. Gotove skladbe sta mu 
morala ponavljati po trikrát, petkrat in čez. Ta koncertná deteljica 
je včasih sama sebi rada malo ponagajala. 

Narlé, ki si je znal tudi drugače ograditi sredi paragrafov in 
predpisov čisto svoje, nekam umetniško [življenje, si je dal, kakor 
že nešktokrat, nekega lepega pomladnega dne dopust. Nekaj je 
pripomogla matematika, ki mu je smrdela oddaleč, nekaj solnčna 
pomlad, jasne gore v daljavi, nová železnica in domotožje, da se 
je tisto jutro pod starim, zaprašenim orlom nad gimnazijskimi vráti 
izmuznil natihem po stranskem izhodu proti postaji. Zvečer se je 
vrnil in poročal o domači gnjati in rujni kapljici. Jaretu je oznanil, 
naj pričakuje drugi dan razglednico, ki mu jo je poslal od doma. 
Razglednica je prišla in z žensko pisavo in zaljubljeno vsebino kom- 
promitirala pri vodstvu revo Jareta, o katerem je vodja itak sumil, 
da se mu dekleta bolj dopadejo, nego je za krščanskega človeka 
potrebno. Še huje pa je razglednica zadela Abdula. Čisto spodaj je 
stalo namreč: „P. S. Iskren pozdrav indiferentistu Abdulu!" 

„Glej, da te ne dene iz kože!" je sváril Jež Abdula. „Sicer pa 
bomo stali pri vratih. Če ti bo huda predla — zanesi se na te pesti." 

Stali smo res, pesti pa niso prišle do veljave. 

„Lepe reči. Torej vi ste znani po svetu kot indiferentist?" je 
sikal vodja. 



Pastúškin: Indiferentist Abdul. 143 

„Najbrž kaka sala," se je bránil Abdul. 

„O, prijatelj, ko bi tudi bila sala: v takih rečeh so šále najbolj 
zanesljiv reflektor. Tista beseda vas vsega tako imenitno označi, da 
bi zaman iskal primernejše. V vsem svojem obnašanju, tudi pred 
mojimi očmi, ste pravi, pristen indiferentist. In veste, kaj se to pravi? 
Mlačnemu grozi Gospod: Ker nisi ne gorak ne mrzel, temveč mlačen, 
te izpljujem iz svojih ust. Vi pa ste več nego mlačni, vi ste — 
otopeli. Prej se mi je včasih zdelo, da hočete iz góle mladostne 
objesti pokazati, kako ste zreli in samostojni. Naj pokaže, sem si 
mislil, bo že sam videl, kako je smešen. A malo po malo sem 
moral spoznati, da to ni objest, temveč — zakrknjenost. Da, za- 
krknjenost, najhujša nadloga človeške duše. Da ste v tako mladih 
letih tako globoko padli, se mi zdi nemogoče, nemogoče. Vi preveč 
mislite." 

„In vi premalo." 

„Zdaj se drznete — •?" 

„Če vam je resnica tako malo Ijuba, lahko umaknem svojo 
trditev. Vem, da móram spoštovati svoje predstojnike in zato mar- 
sikaj zamolčati." 

„Le nikar tako velikodušno. Vi zamolčite zmerom še preveč. 
Tako ste zaljubljeni sami vaše, da se vam zdijo celo vaši pred- 
stojniki za vas preneumni. Vi gledate samega sebe v čarobni svetlobi, 
zaživeli ste se v pozo nerazumljivega ženija, ki se bori z malen- 
kostnimi, ozkimi razmerami. Čeprav ne marate debatirati z menoj, 
ne mislite, da vas nisem izpregledal! Vaš molk in vaše obnašanje 
povesta stokrát več nego vse vaše besede. V tem hipu, ko govorim 
z vami, se vaš pogled čudi moji omejenosti, zabitosti in bigotnosti 
in mi že prisoja v vaši bodoči biografiji klavrno vlogo nerodnega 
vzgojitelja, ki ni umel izbrusiti od narave zaupanega mu bisera." 

„Biser se bo že kako izbrusil, če je res biser — in vi boste 
imeli pri tem glavni delež. Že danes čutim, kako neprecenljivo 
mnogo vam dolgujem. Obžalujem le, da vam ne morem v vsaki 
malenkosti ugoditi. Vi pa se zapičite ravno v te malenkosti in jih 
tirate v gorostasnost. O vlogi, ki mi jo tako jezuitsko insinuirate, 
se mi nikoli niti sanjalo ni. Pač pa se zdaj vi sami silite v neko 
vlogo, ki je bolje, da je ne označim natančneje." 

„Vi bi radi bili hvaležni in hkratu nehvaležni. A pri vsej vaši 
geniálnosti se vam to ne bo posrečilo. Vi veste, zakaj ste tukaj, 
kakšen je namen te hiše — torej?" 

„Torej móram hoditi k adoraciji — radi vas?" 



144 Dr. hr. Ilešič: Ilirski „prognani kralji". 

„V telí hudobnili zbodljajih se káže vsa vaša zaslepljenost. 
Povdarjam znova: zašli ste že groziio daleč. Pazite, kakšen bo 
konec vaše poti. Če ne krenete kmalu na pravo stezo, vam lahko 
z gotovostjo povem, da dirjate v svojo pogubo." 

„Hvala na preprijazni prorokbi." 

„Tako mladi — pa tako cinični! Vsaka beseda, ki jo izrečete, 
odgrne nov zastor od vaše notranjosti. In pogled v to notranjost 
je obupen : vse razjedeno, vse poparjeno, vsc nagnito. Zakaj vidite 
v meni zmerom le svojega nasprotnika, mladi prijatelj? In kaj po- 
rečete, če vam razodenem, da vas že dolgo občudujem, da občudujem 
moč vaše mlade volje? Med življenjem v teh zidovih in vašo no- 
tranjostjo zija širok prepad, ki ste ga znali dolgo prikrivati in ga 
še zdaj uspešno prikrivate. Na zunaj ste še danes vzoren gojenec. 
Kar ste tukaj, niste prekršili nikoli nobenega predpisa. Toda ne 
črka, duh je, ki oživlja. In tega dúha pri vas ni. Kako ste ga za- 
pravili, veste le vi in — bog. Ne maral bi se siliti proti vaši volji 
v vaše srce, a ko ste mi ga nehote in nevede polovico že odkrili, 
mislim, da imam kot vaš predstojnik dolžnost vas vsaj prositi, da 
mi odgrnete še drugo, zanimivejšo polovico, da mi poveste, kaj je 
zasekalo tako naenkrat v vaše življenje, kaj je povzročilo tisti usode- 
poln preobrat. Zaupajte prijatelju, ki vam hoče dobro in želi samo 
vašo srečo." 

„Premelike so vaše besede, sladkoba za ženské. Jaz vam bom 
neznansko hvaležen, če pustite na miru vse zastore in prepade in 
me odslovite." 

„Bog z vami! Uverjen sem, da si še premislitc in potrkate 
zopet sami na moje duri." 

„Morebiti." 

„Diplomat, diplomat!" mu je čestital Jež na hodniku. „Dobro 
si ga krotil. Kadar se loti mene ta spaka, začne plesati in divjati — 
zadnjič ste slišali v dvorano, kako se je tresel strop pod njegovo 
peto. Navadno mi zastane sapa, da mu vse obljubim, samo da me 
pusti živega ven. Pred tabo pa ima rešpekt, salament ga ima!" 

Abdul si ni premislil in ni potrkal več na duri. 

I Konec priliudnjič.) 




Dr. Fr. Ilešič: Ilirski „prognani kralji". 145 

Dr. Fr. Ilešič: 

Ilirski „prognani kralji". 

O nim, ki so ob koncu XVIII. in začetkom XIX. stoletja prvi zapluli 
v romantično strujo mišljenja, so Slovani, istiniti ali namišljeni, 
slúžili za zgled njih zgodovinsko-filozofske teorije. 

Mislimo pri tem osobito na Nemce, kakor je bil Herder. Malo 
pa vemo o tem, v kakem odnošaju je bila slovanská „prvotnost in 
pestrá prirodnost" s francosko romantiko; še manj o tem, ali so 
vojaški in državnopolitični stiki Francozov s slovanskim jugom za 
Napoleonove Ilirije kaj vplivali na kulturno smer Rousseaujevih 
zemljakov. 

Do pred kratkim nam je večini bil neznan román grofice Wynne- 
Orsini Rosenberg: „Morlaki" 1788, ki nam sedaj o njem poroča 
„Srpski knj. glasnik" (1913). Madame de Stael poznamo bolj iz 
nemške literárne zgodovine nego po njenem románu „Korinna" 
(Corinne, 1807), katerega junakinja sanjari iz Benetek preko morja 
o zanimivi divjosti istrske in dalmatinske obale ter o dalmatinskih 
narodnih pesnikih-improvizatorjih. 

Poznamo FrancozaCharlesa No diera, ki je bil za Napoleonove 
Ilirije nekoliko čaša urednik narodnega lista „Télégrapha" v Ljubljani. 
Njegov román „Ivan Žbogar" je Kržišnik prevel na slovenskí jezik (v 
listku „Slov. národa" 1886). Veliki Anglež Byron je poznal „Ivana 
Žbogarja" in Napoleon je na otoku Sv. Helene nekoč prebil celo 
noc, čitajoč Nodierov román ter na straneh pripisoval svoje beležke. 
Kolikor pa vem, se v Slovencih dosle ni natančneje raziskavalo, kako 
vlogo je ta román jugoslovanskega „poprirodnelega" junaka-hajduka 
igral v francoski literaturi; in vendar ni samo francoski romantik 
Chateaubriand bas Nodiera imenoval svojega „dragega učenca", ampak 
V. Hugo celo svojega „učiteija". V Nodierjevem pariškem stanovanju 
se je „ob plesu kadrilj ustvarjala slávna šola romantizma" (Skerlič). 
Nodier, ki je 1821 izdal sicer neuspelo mistifikacijo jugoslovanskih 
narodnih pesmi v francoskem jeziku („Smarra" = Mora ?, novele in 
pesmi), in pa Prosper Mérimée s slično mistifikacijo „Gusle" (La 
Guzla) sta zastopnika ilirske romantike med Francozi ter očeta apo- 
kriínega Ilirstva, ki pa je imelo ta dobri učinek, da so se preko 
njega možje, kakor Mickiewicz in Puškin, začeli zanimati za srbo- 
hrvatske národne pesmi. 



146 Dr. Fr. Ilešič: Ilirski .prognani kralji". 

O teh zanimivih kulturnih vezeh južnega Slovanstva s fran- 
cosko kulturo je priobčil srbskí literami historik dr. Jovan Skerlič 
zanimivo študijo: „Francoski romantičari i srpska národná poezija". ' 
Tu je analiziran posebe Nodierjev „Ivan Žbogar" in Mériméejeva 
„Ouzla". Pred tremi leti (1911) je Srb Vojislav M. Jovanovič 
izdal knjigo o jugoslovanski narodni poeziji v francoski književnosti. - 

V „Letopisu" novosadske „Matice Srpske" za 1. 1913 (knjiga 
293 si.) je Milan C urči n priobčil študijo „Daudet i Ilirstvo" in z 
njo opozoril na Daudetov román „Les rois en Exil" (1879), 
ki ga je prezri tudi Vojislav M. Jovanovič. 

Curčinova študija mi je bila pôvod, da sem jel čitati srbskí 
prevod tega romána, ki je pod naslovom „Prognani kraljevi, Pariskí 
román" ízšel v Pančevu 1. 1881. ^. 

Čas dogodkom Daudetovega romána je 1. 1872., po francosko- 
nemškí vojni, ozíroma po dogodkih pariške komúne, torej začetkom 
današnje francoske republike. 

V prognanstvu žive v Parížu kralj westfalskí, kraljíca gališka, 
kralj palermski, vojvoda palmskí in kralj ilirski Kristijan II., ki je 
star le še nekoliko nad 30 let, s kraljico Frideriko in s sínčičem 
Karlom Aleksejem Leopoldom, ki ima priimek — skoro lastno ime — 
„gróf zadarskí". Kristijaii se je kot kralj zval „kralj Ilirije in Dal- 
macije, veliki vojvoda Bosne in Hercegovine" ter je stoloval v 
Ljubljani. Njegova ilirska krona je bila 600 let stará, ena najlepših 
kron v Evropi. 

Prognana je bila kraljevska rodbina vsled ene izmed onih na- 
rodnih bun, ki človeka spominjajo zemeljskih potresov in ki za 
njimi pridejo velikánske erupcije. „Ah, srce národov ni zvestejše od 
srca kraljev!" ... V Iliriji, ki je prej dala svoji kraljevski rodovini 
toliko svetkovin, so nastala nesporazumljenja, svojevoljnosti, neza- 
upnosti, nazadnje mržnja, ona strašná mržnja cele zemlje, mržnja, 
ki jo je kraljica Friderika čutila v vzduhu, v molčečih ulicah, v 
ironijskih pogledih, v tresenju povešenega čela, zbog česar se je 
stískala na dno kočije, kadar se je za hip popeljala ven. 

' U Mostaru, 19(J8, str. 79. — Izprva čianki v .Srpskcm kuj. glasniku" 1901. 
Prirn. tudi Matica v .Archív fiir sláv. Piiilologie" XVIII- XIX. (Posnetck Skcrličcvili 
študij). Loiiis I.cger v ,La nouvelle Revue" 15. jun. 1908 (.Srpski knj. glasnik" 
1908, 1. sept). O Jovanovičevi knjigi: .Srpski knj. glasnik 1911, 1. in 16 jun. 

- „La Guzla de Prosper Mérimée', Paris 1911. Libraire Hachette et C-ie XI 
+ 566. 

3 Dramatiziran je Daudetov francoski román v angleškem jeziku. 



Dr. Fr. Ilešič : llirski „prognani kralji". 147 

Kralj je popuščal ; odpustil je svojega sicer zaslužnega dvor- 
skega vojnega načelnika generála Rosená, ki se je nekdaj zmagovito 
bil s Turki pri Mostaru in Livnu in s Črnogorci, ter poveril svoje 
zaupanje liberalcu, da bi na ta način šel v susret novim idejam, 
a na škodo stránke, ki so jo v Ljubljani zvali kraljičino. Pa zaman ; 
tri leta po odpustitvi Rosená, ki je živec v Parizu ostal zvest svo- 
jemu kralju in kraljevski ideji, je izbruhnila revolucija. 

O, kraljica še živo vidi vse te dogodke! Streljajo na njeno 
okno; ministri so vznemirjeni zblazneli od strahu; prosijo kralja, da 
naj odstopi . . . potem so vsi bežali v seljaški obleki ponoči preko 
planine . . . Sela so vzbunjena in polna vika, pijana od svobode, 
kakor mesta ... na vseh straneh po vrhovih ognji v znak radosti... 
Vsa srečna je bila kraljica, ko je v neki kolibi dobila mleka za 
sinčiča . . . Končno se je ojunačila ter dala kralju misel, da se za- 
tvorí v Dubrovník, ki je ostal zvest. (V Dalmaciji je republikánska 
misel malo daleč zasegla). A tu je bilo dva meseca trpljenja in 
strahu: mesto obkoljeno, obstreljevano, kraljevič bolan; končno tužno 
vkrcavanje na francosko ladjo ... Za njimi pa se s kraljevskega 
dvorca vije nová zastáva ilirske republike. 

Tako so pribežali v Pariz, kjer so porušené Tuillerije jasno 
govorile o strahotah revolucije. Pariz se je radi junaške obrane Du- 
brovníka zanimal za ilirskega kralja in kraljico ; ilustrovaní listi so 
donášali njune slike. 

Iz Ilirije so prognanci dobivali cesto prekrásne novice, češ, 
republika nima tam koreňa, ker ni imela prošlosti, niti svojega heroja. 

Nekoč je pa Friderika vzela v roke novine „Brzoteka Ilirskega" 
(Courir Illyrien), ki je poročal o seji Ijubljanskega sabora in o njega 
sklepu, da se prognanemu kralju vrnejo vsa kronska dobra, preko 
200 milijonov, ako se Kristijan zase in za svoje naslednike odreče 
prestolu ilirskemu. 

Kristijan se je bil v Parizu brž oklenil slasti pariškega življenja 
ter je rad opuščal misel na kako zopetno osvajanje ilirskega kra- 
Ijestva; ne tako pa kraljica Friderika. Po mnogih trudili je dosegla, 
da se je ilirska emigracija v Parizu pripravila za „ekspedicijo" v 
Ilirijo, ki pa se je žalostno končala. 

Kralj Kristijan na svoji „ekspediciji" ne pride dalje nego do 
Fontainbleauja ; s svojo Ijubeznijo ga zadrži lepa židovka, ki jo je 
je on dvignil za „knjeginjo spljetsko". Kristijan je pač bolj rojen 
za Ijubezen nego za kraljevanje („ľ amoureux Sláve"). Med tem se 
je ekspedicija sama izkušala pri Dubrovníku izkrcati , a zaman. 



148 Dr. Fr. Uešič: llirski .prognani kralji". 

Kristijan se odpove kroni na korist svojemu sinú, ki nastopi vlado 
kot Leopold V. 

Tako se je v pariškem življenju izgubil kralj ilirski. Bilo je 
tako končevanje že hereditarno v njem ; njegov oče se je bil uničil 
v Ijubezni in njegov ded je bil umri v sramotnem deliriju. Očividno 
pa je na mehko strán nagibala tudi njegova slovanská narava — 
bil je nežen „Slovinec", na katerem ne ostanejo dolgo niti najjačji 
vtiski. Friderika je dobro poznala „to Slovinsko prirodo, žestoko in 
mehko, drhtavo in lomko ; imela je tolikokrat priliko, odpuščati za- 
blode svojega soproga, človeka — deteta, ki je ohranil od detinstva 
vse, Ijubkost, smeh, pa tudi srepo čud. Tako cesto ga je pred seboj 
gledala na kolenih po kakem pregrešku, kjer je na kocko deval 
svojo srečo in svoje dostojanstvo . . . Tudi njega je cesto zapekla 
vest, „zmešaiio in naivno kesanjé Slovinca in katolíka." Poleg vsega 
lahkoživstva se je spominjal Kristijan svoje katoliške vzgoje in se 
je obdajal s pobožnimi predmeti; sredi pijanosti je segel v žep po 
rožnem vencu, ki ga je imel vedno s seboj. Pri prodaji svoje krone 
se je pokazal „nezanesljivega Slovinca, ki so ga odgojili jezuiti." 
Le strastno nagnjenje do lepe pariške židovke je v njem premagalo 
„Slovinca in rimokatolika, ki so ga od malih nog zabávali s pričami o 
razbojništvih in satanskih nedelih skitniških židov v njegovi deželi." 

Dvor kralja ilirskega je seveda slovanskí. Kristijan sam je 
„Slovinec", ki se v Parizu trudi govoriti francoski, a govori z lahkim 
jecljanjem italijanskim ; tudi kraljica Friderika je robustná Dalmatinka, 
a je v nasprotju s svojim môžem ozbiljnega lica in političnega miš- 
Ijenja; njeno čelo je „bolj nizko in zato zopet ponosno" ; vzgojena 
je bila v Monakovem. Njena služkinja, Dalmatinka Peča, govori v 
svežem dalmatinskem narečju, zvočnem in trdem, ter ima na glavi 
belo povezačo in oni veliki robec z rdečim vezenjem, kakor jih 
nosijo Dalmatinke. 

Kakor da jih je napisal slovanskí publicist, se čitajo te le 
Daudetove besede, češ, v pariški agenturi za tujce so razumeli in 
govorili vse jezik2 razen ruskega, ker Rusi govore vse jezikc, samo 
svojega ne. 

Poleg Slovanov in Francozov vidimo tudi Nemca Sprichta, ki 
Ijubi, kar je romantično, gradove, doline, razvaline, ter je strastno 
zavzet za srednji vek.. 

Med pariškimi prognanci in njih ilirsko domovino posreduje 
najbolj kraljičin izpovednik fra Alfej. Kot sin ilirskega ribiča je 
ohranil Alfej staro mornarsko in razbojniško kri tudi takrat, ko je v 



Dr. Fr. Ilešič : Ilirski „prognani kralji". 149 



samostansko-svečeniški karijeri dospel že visoko. Lice tega ilirskega 
samostanca je bilo gusarsko; kri, držanje in poteze na obrazu 
so mu bile kakor pri onih uskokih, ujedali in razbojnikih na latin- 
skih morjih. Najbolj vnet „kraljevec" ali rojalist pa je Elysée Méraut, 
iz južne Francije doma, odgojitelj mladému grofu zaderskemu. 
Méraut razlaga kraljeviču „dogmo božanskega pravá" ter stavi kralje 
in njih poziv na zemlji med národ in Boga. 

Močno nas v tem ilirskem románu zanima cesto omenjanje 
gusel in narodnih pesmi. Kristijan piše Ijubavno pismo v francoskem 
jeziku, ki je pa izpremešano z vsem mogočim cvetjem njegove ná- 
rodne poezije, vzporejajoče drago z golčečimi golobicami itd. Zlasti 
važen pa je v tem oziru opis bála v palači Rosenovi pred odhodom 
„ekspedicije" iz Pariza. Za ta opis mu je temelj in ozadje dalo sa- 
lonsko življenje poljske kneginje Hodzko, katere mož je pred Legerom 
bil profesor slavistike v Parizu (okoli 1859), in pa francosko pisa- 
teljsko pero pisateljice kneginje Koljcov-Masalske, ki je Francozom 
1845 pripovedovala srbsko narodno pesem : „Mali Radojica". Na tem 
balu so zagodle tudi gusle. „Kar je bilo Slovanov v družbi, vse 
je zatrepetalo, ko je zaznalo zvoke gusel . . ." Brnele so kakor 
valovi, ki se premikajo, vzpenjajo, rasto, širijo. Težak oblak, poln 
bliskovine, ki ga zdaj pa zdaj živejši poteg z godalom prečara z 
bliski; a kmalu se izvije iz tega buren, čustven junaški ritem ná- 
rodne pesmi, himne in plesa v isti mah, one pesmi o Radojici, ki se v 
Iliriji poje ob vsakem veselju, v vsakem boju in vsekakor predstavlja 
dvojaki značaj svoje staré legende. Hajduk Radojica je pal Turkom 
v roke, pa se učinil mrtvega, da bi mogel uteči. Naložili so ogenj 
na njegove grudi; hajduk se niti ne namrdnc ; deli so mu v nedra 
kačo prisojkinjo, udarili mu dvajset klincev pod nohte, pa se ne 
mäkne, kakor da je od kameňa. Sedaj so dovedli Hajkunu, naj- 
večjo in najvišjo devojko v Zadru, ki je začela plesati, pevajoč na- 
rodno pesem ilirsko. Čim je začela plesati, čim je začul Radojica, 
kako zvenče cekini na ogrlici devojke, kako se tresejo kite na njenem 
pasu, pa se je nasmehnil, progledal in bi bil poginil, da ni z enim 
skokom prišla k njemu plesalka in mu vrgla na živo lice svilen 
robec, s katerim je zakitila svoj ples. S tem se je rešil hajduk in 
evo, zakaj se izza 200 let ona národná ilirska pesem zove pesem 
Radojičina. Ko so jo začuli pod nebom prognanstva, so vsi Ilirci 
prebledeli, moški in ženské. Ta poziv gusel je bil glas samé do- 
movine . . . Ono veliko težko godalo je godlo ne po žicah, ampak 
po živcih. 



150 Književna poročila. 



Dasi je Napoleonove Ilirije politično središče bila Ljubljana, 
so Francozi vendarle bistvo svojega Ilirstva iskali v hrv.-srbskih 
pokrajinah; nekaj zato, ker so šele od tam zavladali naše provincije, 
nekaj zato, ker jih je Dubrovník s svojo prošlostjo in reprezentativ- 
nostjo očividno znal zase zavzeti, nekaj menda zaradi odličnosti in 
vážnosti vojaške granice, a v literarno-kulturnili krogih zato, ker so 
jim te pokrajine s svojim junaškim hajduštvom in s svojo narodno 
poezijo potrjevale možnost njih romantičnega ideala. 

Vsekakor pa se francosko Ilirstvo ujema s politično Napo- 
leonovo tvorbo. „llirija" je Daudetu isto ozemlje kakor Nodieru : 
Ljubljana -Dubrovnik-Zadar. Zato pa tudi smemo Daudetov román 
z Nodierjevim staviti v eno zgodovinsko vrsto. Naravno, da jima 
je tudi splošni značaj isti, namreč romantičen, Morda se Dau- 
detova romantika najlepše vidi v lepi Parižanki, ki se je Kristijanu 
vdala ne kot osebi, ampak kot kralju ilirskemu. 

Žrtvovala se je oni ideálni kroni, ki jo je zrla skozi legende 
in vsakdanje ter romantične knjige, kakor žarek okoli glave, nad 
sebičnim in strastnim licem svojega Ijubavnika. 

Veliká je časovna razlika med Nodierjem in Daudetom. In 
vendar pri obeh ilirska romantika ! Kaj je bilo Daudetu pôvod, da 
se je lotil také snovi? Odkod mu snov sama? Na taká vprašanja 
deloma odgovarja Curčin, a ne tako, da bi ne preostalo vprašanj. 

Mi bi še vprašali: Zakaj imata ilirski kralj in ilirska kraljica 
neslovanski imeni: Kristijan, Friderika? 




Književna poročila 




Anton Funtek, Tekma. Dráma v treh dejanjih. (Knezova knjižnica, XX. zve- 
zck.) Izdala .Matica Slovenska". V Ljubljani 1913. 8^. 77 str. 

Vsebina je znana, klasično enostavna: Lesovin, ravnatelj umctniškc akadcmije, 
podleže v tekmi z mladim kiparjem Danejem, svojim učencem, ki si s siavo pribori 
tudi Lesovinovo hčer, institutko Stano, in pritira njenega častihlepnega očeta nehote 
do uničujoče katastrofe. 

Pisatelj poroča: „Ko se je uprizorila „Tekma" v Ljubljani in potem v Zagrebu, 
so se pojavila v ocenah mnenja, ki so ji podtikaia ražne tendence. Zlasti so neka- 
teri videli v drami boj med .mladimi" in „starimi", celo (v Zagrebu) med mlado 
in staro umetniško strujo na — Kranjskem! Največ so bile ternu mnenju pôvod 
glediškc beležke, ki jih je pred uprizoritvijo priobčevalo dnevno časopisje.* (str. 5). 
V resnici smešno: v drami zmagajo .mladi", pisatelja pa prišteva javnost med „staré", 
solídne konservativce, dasi se sam menda nikamor ne šili Radi se torej pokorimo 



Književna poročila. 151 



avtorjevemu povelju, naj se .Tekma" smatra za tragedijo častihlepnosti. 
Vendar si občinstvo gotovo niti od pesnika samega ne bo dalo dopovedati, naj v 
„Tekmi" ne išče boja med „mladiini" in „starimi" ; ker je ta boj resnični in edini 
predmet dráme, boj med „starimi" in „mladimi" vobče, kakor se odigrava križemsvet, 
tudi na ozkem slovenskem ozemlju, dan na dan v tisočerih pestrih varijantah. Le- 
sovin izlaja nad „nadobudnega" Daneja tisto staro, za „mlade" tako sladko pesem : 
„Da. Mladi ste še. In zato mislite, da morate biti ponižni. Da ste ponižni. Pa ste 
ponižni samo na videz. V srcu čutite moč práv zato, ker ste mladi. Ponižni niste, 
ampak ponosni ste. In prevzetnost se tudi že giblje v vas. To je vselej tako. — 
Molčite! — Jaz pa sem star. Je-li, zato sem že izčrpal svoje moci, telesne in du- 
ševne? O, pojdite mi s svojo hvaležnostjo! To je hinavstvo. Hinavstvo je. Morda 
se ga niti še ne zavedate. In jaz — čemu bi tudi jaz uganjal hinavstvo? Da, mladi 
mož — resnično se čutim ponižanega vpričo vas. Doli s krinko! Vi ste meni po- 
osebljena mladost — vi ste zastopnik tiste odurne množice, ki hoče preko naših 
mrtvih teles do cilja". (Str. 27). 

S „Tekmo" je slovenská književnost obogatela za eno tistih maloštevilnih, 
objektivno umetniških del, ki nekaj zaležejo in spravijo mladega poročevalca v pri- 
jetno zadrego, da ne ve, kako bi zadosti spoštljivo poročal. Jezik je gladek, jedrnat, 
izčiščen, dialóg spreten in živahen, razporejevalna in razvojna tehnika vzorná, zna- 
čaji ostro, temperamentno očrtani, scenične opazke točne, dikcija naravna, presekaná, 
polna kratkih stavkov, učinkovitih anakolutov, kakor jih zahteva pozornica. „Tekma" 
je zopet enkrat eklatantno izpodbila ono ne popolnoma neosnovano, bridko spo- 
znanje, da se slovenskému pisatelju na odrú le prerado spodrsne. 

Pastúškin. 

Ilustrovani narodni koledar za leto 1914. Uredil Janko L eš n i čar. Leto 
XXV. Lastnina, zaloga in tisk Zvezne tiskarne v Celju. ?f>. 143 str. -f- Oglasi 
Broš. 1 K. 

Vsebina in oprema zaostajata za prejšnjimi letniki; posebno občutno je po- 
manjkanje izvirne beletrije. Prevoda iz Vazova („Črni junák") in Potapenka 
(„Sramovala sta se") bi laliko bila boljša; iz klasičnega romána Selme Lagerlôf 
„Gôsta Berling" nam je podal M. V. Brezovnik skromen odlomek. — Po- 
horski razpravlja o razmerju slovenské inteligence do katoliške vere in njenih 
predstaviteljih ter skúša pojasniti vzroke prepadá med obema. — Dr. Fr. llešič 
je objavil avtobiografijo našega rojaka Bož. Štiftarja. Med ražne zanimivosti je 
zašlo tudi dovolj gostobesednosti. Črtica bi pridobila, ako bi ji bil izdajatclj obrúsil 
še ostale grče Štiftarjeve slovenščine in jo izpopolnil glede literarnega delovanja 
našega marljivega publicista. — „Kratek prcgled zgodovine srbskcga in bolgarskega 
národa" (120—132) ima namen „podati ncko ogrodje za poljudna predavanja o 
Jugoslovanstvu". Obseg je mnogo preskromen, da bi razpravica mogla doseči svoj 
namen ; pa tudi marsikatera trditev v prvih poglavjih utegne naleteti na odpor pri 
temeljitejših poznavateljih jugoslovanske zgodovine. — in — 

Slovenskí sokolski koledar za 1.1914. Uredil dr. Gv. Sajovic. IX. letnik. 
Izdal in založil Vaditcljski zbor Sokola v Kranju. 1914. M. 80. 154 str. -\- Oglasi 
Cena 1 K. 

Vestno sestavljen koledar nam nudi popolno sliko našega sokolstva v mi- 
nolem letu. Strokovni del prináša ražne aktuálne članke priznanih pisateljev na 
tem polju, g. urednik pa je pregledno sestavil obširni statistični del, ki dajc knjižici 
trajno vrednost. 



152 Književna poročila. 



Publikacije „Sociálne matice" v Gorici za 1. 1913. — Ravnokar je razpo- 
slala najmlajša med našimi „Maticami" svojim čianom prvé publikacije, ki naj širijo 
.med vsemi sloji umevanje sodobnili gospodarskih, dtžavnih in prirodoslovnih pro- 
blémov" : 1. Geološki izprehodi po Goriškem. Predával v .Narodni prosveti" v 
Gorici 1. 1912, prof. Ferd. Seidl. (Glej poročilo dr. P. Gro š I ja v febr. štev. 
„Lj. zvona", str. 101). — 2. O bistvu življenja. Spisal in govoril na predavanju 
„Národne prosvete" v Gorici dr. Boris Zarnik. (Glej zgoraj str. 131 — 135.) — 3. 
Dr. Ivan Ž ma v c, Ozdravljenje socialnega življenja z vporabo prirodosloyja. Po- 
Ijudni podneti k rešitvi socialnega vprašanja v zmislu vzgoje k delovnemu pravú. 
— 4. Dr. Karel Slanc, Zadruga in njen pomen v razvoju čioveštva. — 5. Dr. K. 
Ozval d, Sredniešolska vzgoja. (Prosvetna knjižnica, zv. 63). O tej piiblikaciji je 
poročal „Lj. zvon" 1912, str. 389. 6. J. U. Dr. Vekoslav Kisovec, Delavsko 

zavarovanje proti nezgodam. 

Publikacije „Slovenské šolske matice" za 1. 1913: 1. Viktor Bežek, 
Občno vzgojeslovje z dušesiovnim uvedom. A. Osnovni nauki iz dušeslovja. (.Pe- 
dagoške učne knjige", I.) — 2. Domoznanstveni pouk v ijudski soli. (Konec.) 
Sestavila Eliza Kukovec. — Posebno ukoslovje računanja v Ijudski soli. 4. snopič. 
Spisal šol. svet. Luka La v ta r. — 3. Flóra slovenskih dežel. 2. snopič. Sestavil 
Julij Glowacki, uredil dr. L. Poljanec. („Poljudno-znanstvena knjižnica", 
III. zvezek.) — 4. Pedagoški letopis. XIII. zvezek. Uredil H. Schreiner. — O prvi 
in četrti publikaciji priobčimo poročilo v prihodnji številki. 

I. S. Turgenjev, Dim. Preveo Mirko Divkovié. Inicijali i naslov T. Kriz- 
mana. U Zagrebu 1913. Izdanje Matice Hrvatske. 8^. 192 str. 

„Dim", ki ga imamo tudi Slovenci v domačem prevodu, je nastal leta 1867, 
torej v oni plodoviti in pomembni dobi, ki jo je pisatelj prebil večinoma v svoji 
vili v kopališču Baden-Baden (1863 — 1870). Nejunaški junák povesti je Litvinov, ki 
omahuje od demonske Irine do vdane Tatjane in nazaj k Irini, svoji ženski-usodi. 
Milieu je tisla ruská družba v Nemčiji, ki jo je imel zapadnjak Turgenjev v niislih, 
ko je molil: „Gospod, obvaruj ma rojakov!" Politiziranje — dim, filozofija — 
dim, Ijubezen — dim, življenje — dim! V Litvinovi žalostní usodi riše pisatelj 
svoje lastno življenje: le nekaj manjka, kar ni bilo pisatelju nikoli dim in kar mu 
najbrž edino ni bilo dim : njegova umetnost. — Prevod je toliko spreten, da na- 
vadno ne zabriše tudi najrahlejših subtilnosti finega ruskega formalista. Točne 
opombe pod črto bodo občinstvu zelo dobrodošle. Pastúškin. 

Sofoklove tragedije. Preveo Koloman Rac. U Zagrebu 1913. Izdala Matica 
Hrvatska. 8". X + 450 str. 

Prevajanje starih klasikov je pri nas še v povojih. Včasi se jih loti kaka 
plesniva filološka avtoriteta in nadleguje svoje sodobnike s tako zveriženimi tiradami, 
da se rodoljub dvajsetega veka kar prekriža pred njim Kar je boljših krotiteljev 
jezika, imajo sami s seboj dovolj opravka, nikar da bi se mogli resno poglobiti 
v kaj tako moško zrelega, kot je na primer Sofoklej. Naši južni bratje, se zdi, so 
v tem nekoliko na boljšem. Tudi pričujoči prevod priča, da ga je ustvarila vešča 
roka. Hrvaščina s svojimi mnogimi naglasi se zna pod izurjenim prevajalčevim 
peresom prilagoditi vsem težkočam muhaste grške metrike. V kratkem, jedrnatem 
úvodu je prevajalec točno orisal Sofoklejevo književno delovanje, njegov pomen 
in njegove zasluge za razvoj glediške umctnosti. Pastúškin. 



^r^~ 



R. Maister: 



Snubači. 



H 



ej, oblaki, bratci večni, 
kam tak burno se drvite 
črez poljane solnca lačne, 
črez gorice zime site ? 

In bahato, kakor v praznik, 
bele iialje ste odeli 
in peresa petelinja 
za klobuke si pripeli. 

In še dolge sivé brade 
z vetrom ste si počesali, 
da bi, gizdalini, danes 
mlajši bili, bili žali. 

In za vami še en bratcc 
zasopihan težko hrká 
in harmonika brenčeča 
trdo mu po hrbtu trka. 

Vi, oblaki, ste snubači! 
O, jaz vem, kam se drvite: 
po nevesto lepo, mlado 
na jadranskí jug hititc. 

Hitro nam jo pripeljite! 
Komaj čaká že zemljica, 
da Pomlad — nevesta gorka 
mrzla ji poljubi lica. 

Hitro nam jo pripeljite ! 
Pisano ji damo bálo, 
bála bo iz samih cvctov, 
solncc bo na njih sanjalo. 

,Liubljanski zvon" XXXIV. 1914 4. 



11 



154 



Ivan Albrelit: Prvá postaja. J. R. Glascr: Vučer v planini. 



Ivan Albreht: 



Pisano ji damo bálo, 
solnce bo na nji sanjalo, 
solnce bo na nas sijalo 
in z nevesto se igralo. 



Prva postaja, 

„iNe moci mi s solzami nog, 
ne briši jih z lasmi, 
saj kdor živi, la ni ubog — 
ne boj se Magdaléna!" — 

„Ah, Rabi, ti 

moj večni, ti moj Bog ..." 

In kakor v snu o mladili dnch 
ji pal je z lic, iz duše grch . . 
In dvignila se je do njcga, 
do čela in do ust. — 

Tedaj so vstali farizeji 
in z divjo jezo so zbežali. 
In Izrael ju je proklel. 



J. R. Glaser: 



Večer v planini. 

v 

Z<e je med veje 

mrak zašel, 

vec izplesti se ne more ; 

glasno, glasneje 

zvon zapel 

je iz doline k tiama v gorc 

Zadnji zvok iztrcpeta, 
vse v tišini en! sami ; 
tiha ti ob moji rami, 
kakor da več nisva dva . . . 



Ivan Cankar: Ottakring. 155 



Ivan Cankar: 

Ottakring. 

n. 

Misii, hitre lastavice, kdo bi vam bránil, kje je tista moč, da bi 
vas iiklenila? Letíte, kamor vam je dano, še sam bi rad z 
vami, poletel z vami na južno strán! — 

Pavel Negoda je bil Slovenec; to se pravi, da je nosil svojo 
domovino seboj. Ne samo v vseh svojih mislih, temveč v vsaki kapljici 
svoje krvi, v vsakem utripu svojega življenja, v vsakem pogledu, v 
vsakem koraku. Kako Ijubijo domovino drugod, ne vem. Tisti Nemec, 
ki ga poznám, — morda poznám najslabšega, — ne Ijubi domovine ; 
baha se z njo, poveličuje jo z ogabnim napuhom ; podoben je ne- 
spametnemu zakonskemu môžu, ki svojim vinskim bratom pripo- 
veduje o doti in lepoti svoje žene ter jo na tak način sam peha 
med vlačuge. Pravá Ijubezen je sramežijiva, tiha, obzirna; skrila bi 
se rada sama sebi. Kdor razkazuje po križpotih svojo pobožnost, 
je Judež; kdor je davi na ocitni česti prepeval hvalo svoji domovini, 
jo bo drevi zatajil ; kdor je na tešče z imenitnimi besedami razkladal 
Ijubezen ter prisegal zvestobo svoji nevešti, bo tisto noč v bordelu 
spal. Domovinska Ijubezen Slovenca je stvar čisto brez primere in 
podobe; ne da se nikakor opisati, ob nji se neha moja in vsaka 
umetnost. Primerjati bi mogel to Ijubezen kvečjemu z Ijubeznijo do 
matere; do mŕtve matere, ki ne sliši več nobene zakasnele molitve, 
nobene prošnje za tolažbo in odpuščenje, ne potrdi upanja, ki plaho 
kljuje v srcu. Ob bežnem spominu, v enem trenotku premeri in 
občuti človek vseh tisočero stopenj Ijubezni, od najstrašnejše bo- 
lečine do najslajše radosti. Kdor Ijubi svojo domovino, jo z enim 
samim objemom svoje misii obseže vso; ne samo nje, temveč vse, 
kar je kdaj ijubil in kar bo Ijubil kdaj pozneje. Zakaj ijubezen je 
ena sama in nerazdeljiva; v en kratek utrip srca je stisnjeno vse — 
mati, domovina, Bog. 

Tako je gledal Pavel Negoda na južno strán. Casih je mahoma 
segel v njegove misii vrišč otrok, ki so se podili pod oknom. 
Vzdignil je glavo ter se začudil, kakor da se je vzdramil v čisto 
neznanem kraju, kamor je bil ponevedoma zablodil. Oglasil se je 
zvonek smeh iz gospodinjine izbe ; ozrl se je na svetlo špranjo pod 

11* 



156 Ivan Cankar: Ottakring. 

durmi ter je za trenotek prisluhnil. Lastavice so počivalc, ali koj 
so utonilc spet dalcč v večerno zarjo. 

Kamorkoli je pogledal, katcrekoli zgodbe iz svoje rane mladosti 
se je domislil, povsod je bilo napisano z iieusmiljenimi črkami: 
„Zgrešeno!" Saine šolske naloge so bile, nemarno, površno, brez 
veselja pisane, zato, ker se je ukvarjal učenec z drugimi mislimi in 
pošli. Vest, ta strogi in čemerni učitelj, je delila odvezo in nare- 
kovala pokoro brez sočutja, z okrutno pravičnostjo. Radovoljno se 
je uklonil tej pravičnosti, brez obotavljanja se je sam cbtožil svojili 
greliov ter je brez godrnjanja sprejel pokoro, ki mu je bila pri- 
sojena; tudi nikoli ni računil, če je bila pokora prehuda. 

Vsa njegova mladost je bila dolga, nikoli prekinjena vrsta zmot 
in blodenj in trpljenja. Bilo je mnogo in različnili pcsmi, a!i vse 
so imele eno samo, tisočkrat ponovljeno, trdo, neznosno melodijo, 
ki se ji pravi beda. Velikokrat se je domislil žalostne poti v Ijub- 
Ijansko šolo, tistega strašnega romanja, ki se mu je zdelo kakor 
verná prispodoba njegovega življenja . . . Pusto, sivo jutro je bilo. 
Mrzlo nebo je viselo nizko na golo ravan ; navsczgodaj je začelo 
rositi. Šla sta z materjo po hladni česti, počasi, upognjena, že ob 
prvih korakih utrujena. Nista si upala izpregovoriti, v vsaki besedi 
bi vztrepetalo ihtenje; še potrte misii bi bila rada skrila drug dru- 
gemu. Pot bi ne bila dolga, ne dolga veselému srcu in ob solnčnem 
jutru. Štiri ure — en korak ; lastavica preleti morje, lačen vrabec ne 
prcfrči plota. Komaj je bila v meglo zatonila domáca vas, se je 
Pavlu zazdelo, da se je pot ustavila pred njima. Ves svet naokoli 
je bil brez začetka in brez konca, brezmejno in brezoblično morje 
sivé megle, dežja in blata in bridkosti. Nobene lúči, niti blodnc 
vešče ne. Solnce je umrlo. Časili se je vzdignila kraj poti visoka, 
črna jagned — klic iz samote proti nebu, klic poln groze in obupa. 
Tudi duša sama je bila vsa kakor to sivo morje megle in bridkosti; 
in miscl, ki se je plaha vzdignila, je bila kakor ta črna jagned, 
klic iz samote, poln groze in obupa. „Na ono strán stopi, da ne 
boš hodil po lužah!" je rekla mati. „Saj je vseeno!" je odgovoril 
osorno in je ni pogledal. „Saj je vseeno!" — ne to, da stopa po 
lužah, namesto po trávi, temveč vseeno je vse na svetu, kar je bilo 
in kar je. Naj se nagne korec tega življenja na to ali ono strán, 
izlila se bo iz njega črna bridkost. Naj zaokrene ta cesta na levo 
ali na desno strán, držala bo zmerom iz megle v meglo, iz mraza 
v mraz. Kam upaš, otrok, česa pričakuješ? Od nikoder ni Ijubcga 
pogleda, od nikoder prijazne besede, čistega smeha. Razgaljcna 



Ivan Cankar: Ottakring. 157 



sebičnost ti bije v lice, hlad dilia od vsepovsod. In neusmiljeni godec 
gode melodijo brez nehanja . . . beda, beda! Ni je pomoci, nobe- 
nega upanja ni. „Vseeno je!" — kar preko luž! . . . Ozrl se je na 
mater. „Ona hodi že dalj, sirota . . . čemu hodi in kam? Saj je 
vseeno!" Postala je za trenotek ter si otrla z robcem obraz, ki je 
bil moker od dežja in od potu. „Ni treba dalje, rnati ! Saj poznám 
pot, tudi strah me ni!" — „Še malo . . ." je rekla, „do tistih brez 
tam!" — Onstran jarka je stala gruča mladih, belih brez, čisto po- 
dobná gruči izgubljenih otrok, v dežju prezebajočih in trepetajočih. 
Tam sta se poslovila po šegi tistih Ijudi, ki jih je sram potrtosti in 
Ijubezni; v roko si nista segla, komaj da sta se spogledala, besede 
pa so bile celo nepotrebne , bile bi skoraj žaljive in pregrešne. 
„Zbogom!" — „Zbogom!" Okrenila sta se tako počasi in težko, 
kakor da jima blato ni segalo samo do gležnjev, temveč do pasu. 
Čez sto korakov se je Pavel ozrl nazaj v meglo in práv takrat se 
je ozrla tudi mati. Obadva sta narahlo zamahnila z roko, umeknila 
hitro pogled in korak ter šla po svoji poli, glavo povešeno, hrbet 
upognjen pod bremenom. In tedaj se je vzdignilo v njem kakor 
divji upor zoper to krivično breme, naloženo mu od vsega začetka 
za greh, ki ga ni poznal in ki ga torej nikoli ni bil storil. Ce je 
breme z žeblji pribito na pleca, pa v lužo, pa v jarek še s tem 
sirotnim telesom, ki ga Bog ni bil ustvaril po svoji podobi ! . . . Stal 
je na lesenem mostiču ; spodaj se je valila umazaná, rumena voda 
naraslega potoka. Komaj se je bil s komolcema upri ob trhlo ograjo, 
je odskočil ter stopal urno dalje po česti, vse po lužah in po raz- 
oranem blatu. Ni ga bila strahopetnost pognala v beg. Ne straho- 
petnost — kdo bi se bal postelje in spanja? Kaj je bilo? — Pavel 
Negoda, kdo te je poklical zvesto in vsclej, kadar je bila polna 
mera tvojega trpljenja? Ti sam si bil — tisti, ki je spal v tvoji 
duši, ki je bil poln verc, upanja in Ijubezni in ki se je vzdramil, 
kadar je bil dopolnjen čas , . . 

Misii, na pot v veselejše kraje! Kje so? Ali niste bile name- 
njene v deželo solnca in Ijubezni? Kakor bieda zarja tone mladost 
v daljavo, umira ; in srcu je mraz. 

Njegova mladost je umrla práv ob tisti uri kakor njcgova mati. 
Niti ločil ni v svojem spominu obojih smrti. Kadar je pomislil na 
svojo zgodnjo mladost, je ugledal materin obraz ; in ta obraz je 
bil bied in bolan, malokdaj vesel, še v veselju plah. Obšla ga je 
groza ob vsakem spominu na to dvojno smrt; ne groza pred smrtjo, 
temveč pred samim seboj. Kolikor bolj se je podoba materina po- 



158 Ivan Cankar: Ottakring. 



mikala v daljavo, toliko večja je bila in sijajnejša, čeznaturna iuč 
jo je obsevala. Kar je bilo nekoč tako majlino in neznatno, da se 
mu ni zdelo pogleda in misii vredno, je zadobilo v daljavi svoj 
silni pomen, svojo nebeško lepoto — nepoznano, ponevedoma in 
ponemarnem izgubljeno, na vekomaj nedosegljivo. Od ure do ure 
je bila svetlejša lepota v daljavi, od ure do ure grenkejša, neiz- 
prosnejša v srcu bolest. „Cekinov sem imel v rokah vse polno, 
bogastvo sem imel, da mu ni bilo enakega na svetu, pa sem ga 
potrosil brez vešti in pameti. Zdaj stoji na česti siromak, prezeba 
in prosi miloščine in si bije s pestjo na grešna prsa!" . . . Mati je 
ležala na postelji bela in mrzla. Jokal ni, tudi ni občutil posebne 
bolečine. Le zelo truden je bil in zeblo ga je. Poglavitno je želel 
natihem, „da bi bilo že vse to pri kraju", zavedal pa se je natanko 
odurne brezsrčnosti te želje. V izbi je bilo nekaj žensk; zoperne so 
mu bile, ker so govorile s ponarejenim, vzdiliujoče šepetajočim 
glasom ter poihtevale mukoma in brez solz. „Čemu se pretvarjajo, 
saj se še meni ne zdi vredno!" Stopil je na prag in si prižgal 
cigareto. Zunaj se je mračilo, pihal je liladen jesenski veter, dišalo 
je po snegu. Napotil se je v bližnjo krčmo ter si naročil žganja. 
V kŕčmi je že gorela svetilka, debela krčmarica je zastirala okna. 
Pogledala ga je nekoliko začudena. „Kako pa z matcrjo?" Zamahnil 
je malomarno z roko. „Je konec!" Na stežaj je odprla oči, zmajala 
je z glavo ter zavzdihnila globoko iz dna. „Saj pravim . . . tako je 
pač!" Reči je hotela nekaj, kar bi se spodobilo ob taki žalostní 
priliki, pa se ni mogla koj domisliti primernih besed. Ozrl se je 
nanjo s hudobnim nasmehom ; v tistem trenotku pa je nena- 
doma opazil, da ni napačna ženská." Okrogla in prsata, prikupen 
smehljaj na grešnih ustnicah, prešerno, komaj prikrilo vprašanje v 
črnih očeh. Naglo je izpraznil stekleničico ter si naročil drugo. Ko 
je stopila krčmarica predenj, z materinskim sočutjem na prisiljeno 
milobnem obrazu, jo je zgrabil za laket ter jo siloma potegnil k 
sebi, da mu je omahnila v naročje. Strmela je nanj osupla in pre- 
strašená. „O . . . animal!" . . . Izpustil jo je takoj. Da ga je bila 
z dlanjo udarila v lice, bi se ne bil tako začudil in v sramu zgrozil, 
kakor ob tej francoski besedi, ki je treščila nanj izncnada, kot da 
je bil priletel kameň skozi okno. „Odkod jo je pobrala? . . . Prej 
ni našla besede, zdaj jo je . . . zdaj je našla besedo, liujšo od po- 
gleda in klofute in pljunka! Tako je . . . animal! Domača beseda 
bi ne pomenila nič, bi ne mogla povedati in razložiti tolikc strahote! 
Zival . . . tuja, neznana žival, še psu ni podobná, ki zavija tam 



Ivan Cankar: Ottakring. 159 



pod klancem!" . . . Kolena so se mu šibila in zobje so mu škle- 
petali, ko se je vracal domov. Pred hišo ga je spreletelo kakor 
daljna misel; ni bilo toplo upanje, le hladná, mirna misel je bila: 
^Saj vse to morda ni resnica . . . le bolan sem bil, pa se mi je 
hudo sanjalo!" Stopil je v izbo. Mati je ležala na posteiji bela in 
mrzla; ženské so šepetale in poihtevale. Sedel je truden na stôl 
kraj vzglavja in mraz ga je stresel. Tudi zdaj mu srca ni razparala 
bridkost, le trepalnice so ga zaskelele in nekakšno otrplost je občutil 
v ustnicali ; zožil je pleca in upognil glavo, kakor da se niža strop 
nad njim in da se mu bližajo góle stene, zmerom bližje in tesneje... 
Bila je groza, ne žalost , . . 

Na pot, lastavice! Drugam, drugam! 

Kam? Kje je solnce? — 

Vse je umrlo, je končano. En dan, ta strašni dan je zatonil 
in ne bo ga več. Prespati se je treba. Dolg dan je bil, treba je 
dolgega počitka. In kadar se vzdramiš, ne pomisli nikar, kod da si 
hodil, kaj da si počel, koliko grešil in izgubil! Dan se ne povrnc 
več, pokoplji še njegov spomin! Iznova začni, tako se napoti, kakor 
da si bil šele shodil! Kaj se obotavljaš, kaj vzdihuješ? „Oh, preoh — 
ta strašni dan ni umri ! Živ gori v mojem srcu, bolj živ od današ- 
njega in jutrišnjega ; in kar mi je dal za dedščino, meni pozncjšemu, 
ni brašno za veseli pot, je križ za križev pot!" ... Poglej natanko, 
Pavel Negoda, išči verno — morda dobiš vrečo cekinov práv na 
dan te groze ! — 

Planil je kakor iz sanj ; zazdelo se mu je, da seje bila oglasila 
s ceste Slovenska govorica. Stopil je k oknu ves omamljen, mreno 
pred očmi, v srcu strah in sladkost. Po mračni ulici se je podila 
vriščeča jata otrok. V prvem trenotku ni razločil, odkod in čemu 
viharna radost bosjakov, ki so se gnetli v gosto gručo, razpršili se 
vriskajoč ter se spet strnili. Nato je zapažil sredi med njimi dvoje 
odraslih, moškega in žensko. Moški je bil pijan in se je opotekal ; 
oblečen je bil v cunje, v prahu povaljane. Njegov obraz je bil jetičen, 
mrtvaško bied in úpal, od čela preko sene mu je curljala kri, kapija 
za kapljo v razmršeno brado. Ženská je jokala, vleklá ga za roko 
ter mu prigovarjala z ihtečim in osornim glasom. On je ni poslušal, 
prerekal se je z otroci ter jih odganjal. Procesija bede, šramote in 
prahu je zavila v drugo ulico ter umolknila. 

Pavel Negoda je vztrepetal. 

„Kaj je beda in sramota, kaj je ta procesija vsega hudega in 
grdega — pozdrav iz domovine?" 



160 Pastúškin: Indiícicnlist Abdiil. 

Nič bridkosti, Pavel Negoda! Pridi pozdrav iz najtemiiejšc 
globine — razveseli se ga in odzdravi mu! 

Na južno strán, lastavice, na južno strán! Nič grcnkobe — in 
če! Še grenkoba je tam vsa od solnca obžarjena! 

Milá mehkoba mu je segla v srce. Trcpalnice, trudne in tcžkc, 
so mu zlezie na oči, na ustnicah se je prikázal smehljaj. Misii so 
zatonile z večerno zarjo, prelile so se v sanje . . . 

„Gute Nacht!" 

Pavel Negoda se je v polusanjah smehljal. 

„Ľahko noč, Ijubica, lahko noč . . . mati . . . lahko noč, ti 
loka zelena v jutru pojoča . . ." 

Spreletela ga je sladká toplota. 

„Saj sem vedel, da je nekjc zgrajcn dom tudi zamc!" . . . 



i 




Pastúškin : 

Indiferentist Abdul. 

(Konec.) 

Vzimi je enkrat naneslo, da je ostal vsled otekle iioge par tcdnov 
v bolniški sobi. Ob takih prilikah si je tudi ženščur Jaré rad 
izmislil kakšno nadlogo, da se je na gorkem do sita naspal in 
korenito razklepetal. Poleg drugih je imel namreč tudi to čednost, da 
je svoje don-juanstvo razgrinjal pred svojimi tovariši, zlasti takimi 
kakor Abdul, ki so se za krila malo menili. Hud prehlad je prignal 
tiste dni tudi mene tjakaj. 

„Poglej tega modrijana, to senco živega človeka," je kázal Jaré 
na Abdula, ko sem haljal proti svojemu ležišču. „Njegov indiferen- 
tizem ni samo verski, temveč splošen. Pomisli, celo ženské so njemu 
lanski sneg, kakor bi jih ne bilo na svetu." 

„Jih ni še v programu," je zamahnil Abdul smehoma. 

„Jih ne bo nikoli, če jih sam ne deneš v program, ga je po- 
učeval Jaré. „Ti, seveda, boš čakal, da nabijejo v atriju paragraf: 
Však drugi večer smejo gojenci po mestu za deklcti. Moj bog, če 
pomislim, da ta lepi brezverec še ni imel ženskcga telesa v svojih 
rokah. Moška devica, hahaha! Mar ne čutiš duša, kako te je škoda. 
Jaz ne bi vzdržal . . . teden dni kvečjemu. hi če zunaj ne gre po 



Pastúškin: Indiferentist Abdul. 161 

sreči, móram začeti tukaj z usmiljetiko kakšen otročji flirt. Vesta, 
zakaj sem pravzaprav tukaj? Pred par dnevi me revica vstavi na 
hodniku: „Gospod Jaré, kdaj boste zopet bolni?" in me pogU-da 
tako mehko, tako zaljubljeno. „Jutri, jutri," sem jo potolažil. Bosta 
videla gonjo, kadar prinese večerjo." 

Pod mrak je prišla večerja, 

„Ste zadovoljni, gospodična, da sem zopet bolan?" se je 
šalil Jaré. 

„Jaz nisem gospodična, jaz sem sestra," se je budovala po- 
strežnica. 

„Ne, gospodična ste. Vi najbrž niti ne veste, kaj je gospodična." 

„Kako ste pokvarjeni. Tukaj gospoda bi si vzeli za vzgled," 
je pokazala Abdula. 

„Dobro, zdaj naj pove ta gospod, ali ste gospodična ali ne," 
je odločil Jaré. 

„Gospodična bo že sama vedela, kaj je," se je bránil Abdul. 

„Evo, vaš vzgledni gospod vas imenuje tudi gospodično," je 
kilial Jaré. 

„Ker ste ga vi pokvarili." 

„In enkrat ste bili še bolj gospodična nego zdaj." 

„Vam nič mari." 

„O, gospodična, kar se tiče vas, mi je vse grozno mari. Zakaj 
ste me vprašali, kdaj bom zopet bolan, če se zdaj tako zadiratc!" 

„Ker sem mislila, da ste se od zadnjič kaj poboljšali." 

„Saj sem bil zmerom dober. Ali ne veste, gospodična, kako 
vas imam rad? Ljubica, dušica, kaj se odmikaš? Daj, da te po- 
Ijubim na to žametno lice, te peklenske oči, ta rožná ústa." 

„Sam greh vas je. Če se ne spokorite, povem ravnatelju." 

„Ah, však dan groziš, dušica — da netiš zubelj moje Iju- 
bezni. En poljub, en sam poljub!" Ujel jo je za roko ter jo vlekcl 
naše. 

V tistem hipu so se odprla vráta in v njih je stal ravnatelj. 
Njegova črna postava je zatemnela ob vliodu kakor neizbežni mene- 
tekel. Njegov pogled je prizor tako mrzlo objel, da so vdeležencem 
udje otrpnili v živo sliko in je mogel Jaré izpustiti svojo žrtev šele, 
ko se je črni postavi razlezel obraz v porogljiv nasmešek. 

„Tako, tako, to so torej bolniki." 

Postrežnica je zbegana pobrala posodo in tilio odšla. 

Črna postava se je pomaknila na sredo sobe ter se okrenila 
od postelje do postelje: 



162 Pastúškin: Indifcrcntist Abdul 



„Nobile collegium : tukaj zapeljivec, tam nevernik in tam ludi 
nič pridá." 

Nato sc je stegnila desnica z ukazujočim kazalcem proti Jarctu : 

„Takoj se mi poberite odtod — nemudoma!" 

„Jaz sem bolan," se je stisnil Jaré pod odejo, kakor bi priča- 
koval, da se močna roka stegne zdajzdaj tik do njega in ga zaluči 
proti durim. „Kar ste videli, je bilo samo sala," je prosil. 

Toda roka je grozila neizprosno: 

„Kar sem rekel, ni bila samo sala — nemudoma! Drugačc 
pokličem hlapca, da vas vrze ven — mrliovina!" 

Jaré je prilezel kakor oblit kužek izpod odcje in mešal po 
obleki na stolici ob zaglavju. 

„Hitro!" je zadrgetala roka za njim. 

Jaré se je oblekel in potrto odšel. Postava, roko še zmerom 
iztegnjeno, se je okrenila za njim in odtemnela skozi duri. 

Ko so koraki na drugeni koncu hodnika polagoma zamrli, je 
menil Abdul: 

„Najbrž se vrne in zapodi tudi naju." 

„Tebe ne more," sem ga potolažil, „mene kvečjemu." 

„Tudi mene ima strašno slabo zapisanega. Zdaj mc že javno 
imenuje nevernika," se je smejal Abdul. 

„Zakaj bi te ne, če si." 

„O, prosim," je ugovarjal. „Však mešec klečim v spovednici 
in však dan pri maši kakor ti." 

„Seveda klečiš. A tudi však mešec debatiraš v ravnateljevi sobi 
in mi pritiskamo ušesa na vráta. Kdaj bo prihodnja seja?" 

„Bom že pravočasno naznanil. Prej je bila stvar zábavná, ali 
kar mi je začel dopovedovati, da me občuduje, postaja sitna." 

„Potrpi. Dolgo, upam, te ne bo občudoval. Pričakuje pač, da 
izvrta iz tebe tisti — preobrat; a te prencrodno napeljuje." 

„Tudi spretnost bi mu malo pomagala, ne izvrta nikoli. Kako 
tudi? Stvar je presmešna." 

„Kako smešna, zakaj smešna?" 

„Tako . . .", je skomignil z rameni in začel prevezovati nogo. 
„Pomisli sam. Kar je, to je. Saj ima čisto práv, ampak . . . Seveda 
je nekaj mahoma zasekalo v življenje. „Preubrat", seveda ..." 

„Po tisti bolezni, ko te ni bilo en mešec nazaj." 

„Vse vkup je pravzaprav komedija ; ampak zgodilo sc je. Zdaj 
me zmerom lomi smeli, če se spomnim, kako ncumna, otročja je 
bila cela zgodba. No, takrat je bilo drugače. Kvante, kvante. Mo- 



Pastúškin: Indiferentist Abdul. 163 

rebiti je vredno povedati, kako sem v letih svojega svetništva sodil 
sam o svoji gloriji. Takrat sem trdno sklenil, da pôjdem v nebesá. 
Stvar se mi je zdela precej enostavna. Vera vendar vse zamore, vse 
premaga. V soli sem se pred nalogo zmerom priporočil Devici 
Mariji in sv. Duliu, in ko sem dobil najboljši red, sem se natiho 
nemudoma zahvalil. Samega sebe nisem imel za čisto nič bolj na- 
darjenega nego tebe, ki si dobival zmerom predzadnji red, ali tiste, 
ki so dobivali zadnji. Skrivnost uganke je tičala zame v tem, da 
vi niste imeli zadosti vere. Če sem bil pri obedu zadnji in ste mi, 
kakor običajno zadnjemu, pustili komaj pol žlice juhe, dve zrni 
graha in malo več krompirja, nego je črnega za nohtom, sem v 
srcu zmolil očenaš, da bi vam bolje teknilo, kar ste si preveč vzeli, 
in moja lakota je izginila, še preden sem rekel amen. Če je post 
zadel Ježa, nas je zunaj kratkomalo premlatil — pa je ostal vendar 
lačen. Ti si se enkrat pritožil prefektu — pa si ostal vendar lačen. 
Tako sem delal čudeže na samem sebi. Če je človek popolnoma 
brez greha, tudi nialega, in ima trdno, živo vero, je skoro vsemo- 
gočen. Kar sem videl krog sebe, je bilo vse delo ibožjih rok, vse 
čudež. Da sem hodil, govoril, jedel spal, dihal, se učil — vse delo 
božjh rok, sam iz sebe ne bi mogel ničesar, vse sami čudeži. Na 
sebi in drugiii sem videl, da dela človek tem večje čudeže, čim 
popolnejši je, čim bolj se približa najvišjemu vzoru, Kristusu kot 
človeku. In če doseže najvišjo popolnost, da ni najmanjše pegice 
na njegovi duši, mu nebo v potrebi gotovo tudi nakloni milost 
izrednih čudežev, kakor so jih delali svetniki. Seveda, ker mi duša 
tiči v mesenem telesu, nisem nikoli gotov, da sem čisto brez madeža, 
a včasih bi vendar skoro prisegel, po obhajilu na primer, in gotovo, 
ko zadobiš popolu odpustek. Kar sem bral v življenju svetnikov, 
se mi potem takem ni zdelo nič posebnega. Vedel sem dobro, da 
bodo taki in večji čudeži tudi v moji moci, če bi prišel, kakor oni, 
v najhujšo stisko. — No, in tiste dni pride oče pome, da je umrla 
mati. „Mama je umrla," je ponovil, ko sem gledal, kakor bi ne 
vedel, kaj mi pravi. „Pojdi, greva prosit, da te pustijo k pogrebu," 
me je povlekel s seboj. Ravnatelj je v kapeli olepšaval Marijin 
oltár. Stopil je takoj z lestve in prišel k nama v zakristijo. Sožalje, 
tolažba ... kar pač sodi za také prilike. Zunaj na vozu je čakala 
teta, vsa črno oblečená. „Hitro sta opravila," je rekla tiho. „Brž na 
Stari trg, da ne pridemo prepozno — tod že zapirajo " Oče je za- 
mahnil z bičem in voz je odropotal. Na Starem trgu je vrgel meni 
vajeti in pomagal teti z voza. „Meni črno kravato," sem zaklical za 



164 Pastúškin: Indiíercntist Abdul. 



njima. „Samoveznico ali napravljeno?" je vprašala teta. „Kar hočctc, 
samo da bo," Oče je čez tlak izginil v najbližjih vratih, teta je 
hitela prek ceste na drugo strán, kjer je suhoten uslužbenec snemal 
na ovinku z dolgim ročem iznad vhoda rute, pasové, manšete, 
trakove. Nad mojo glavo je dvakrát zažvižgalo, nekdo je zaklical 
moje ime in na klobúk mi je pádel papirnat svaljek. Na oknu je 
slonel tovariš Zobec in zaklical veselo: „Kaj vozariš?" V tistem 
hipu se je spomnil, da čakám pred pogrebno prodajalno, in z resnim 
obrazom je pomignil podse: „Menda ne kakšna nesreča?" „Mati," 
sem pokimal. Dva uslužbenca sta prinesla iz prodajalne veliko, v 
sivkast papir zavito krsto ter jo naložila na voz. Za njima je prišel 
oče in položil velik zavitek zraven krste. „Tete ni še nazaj?" je 
vprašal in stopil proti voglu. Kmalu sta prišla oba. „Bo práv?" mi 
je pokazala teta kravato. „Venec, mislim, bo zadosti velik — nismo 
bogati," je pokazal oče zadaj na voz in pognal. Spotoma sta s teto 
še enkrat vse poračunala, nato smo vsi trije molčali. Doma sem 
pozdravil mimogrede domače, ki so sedeli v hiši, in hitel z očetom 
na pod. Sredi sobe je stalo nekaj podolgastega, pokritega z belo 
rjuho. „Ťukaj je," je šepnil oče in odgrnil rjuho do srede. Naslonil 
se je v kótu ob skrinjo in gledal topo v bledi, upadli materin obraz. 
Nato je hotel rjuho zopet zagrniti. „Pustite," sem bránil. Odstránil 
se je molče in me pustil samega. Tisti večer sem jokal zadnjič v 
svojem življenju. V hiši pod mano so se* nabrali vaščani, ki so 
prišli čez noč k mrliču. Ko sem hitel brisati solze, se mi blcdi 
obraz pred menoj ni zdel več tako hladen kakor prej, ústne so se 
za spoznanje napele v komaj viden úsmev in čeprav se niso odprle, 
sem slišal razločno: „Ne ženi si te reči preveč k srcu. Saj nisem 
mŕtva, saj samo spim." Po stopnicah so prihajali Ijudje. Ko sem 
potegnil rjuho čez obraz, sem čul še enkrat kakor prej: „Saj samo 
spim." Prvá je pricokljala na pod stará Polona. „Sam si?" se je 
ozirala po sobi, ki jo je plapolajoči plameň sveče slabo razsvct- 
Ijeval. Sključila se je poleg omare in zarožljala z molkom. „Zanjo 
je bolje tako," je rekla. „Kako je revica trpela! A vi — otroci in 
oče . . . Moj bog, zaie še ni tako hudo. Ti si tam, kjer si. Za zdaj 
si, bi rekla, preskrbljen. Oče se bo moral pač kam ozreti. Kaj bi 
sam z nedoraslimi otroci?" Bližnji in daljni sosedje so polagoma 
napolnili sobo. Polona je začela nioiiti naprej. Meni je šumelo po 
glavi : „Saj samo spim." Po molitvi se je pomenek sukal krog 
rajnke. Soseda, ki je stala ob smrtni uri tik postelje, je popísala 
zadnji boj, drugi so se spomnili slučajev iste bolezni, sledile so 



Pastúškin: Indiferentist Abdul. 165 



druge nesreče, slučaji — cela vaška kronika. Mladina, ki jo je lastna 
vročekrvnost bolj zanimala nego také zgodbe, se je začela šaliti in 
igrati. Ko se je starému Brtonclju zazdelo, da se je posvctnost, 
preveč razpasla, je vzdignii tisto običajno : 

Deseta ura te noci, 
ko se Marija veseli 
z eno zlato jabčico . . 

Zame se je godilo vse samo napol. Ker pravzaprav, čemu vse to 
če samo spi? Ampak seveda, jim ni zameriti, mislijo, da je mŕtva. 
Iz kuhinje je prišel oče z velikim vrčem. Začela je krožiti káva, nato 
žganje in vino. „Če si zaspan, lahko nekoliko ležeš," mi je rekel 
oče po polnoci. Kako bi spal pred tako pomembnim dnem, kakor 
me je čakal? Zdaj sem vedel čisto natanko, kako se bo vse zgodilo, 
Ob zori sem rekel očetu: „Zaradi maše... Jaz bi šel do kapucínov." 
„Kamor se ti zdi," je odvrnil. Za tako izredno priliko je bilo treba 
seveda generálne spovedi. Stvar ni bila težavna, ker sem bil opravil 
zadnjo pred nekaj meseci pri duhovnih vajah. Tisti dve uri do sa- 
mostana sta mi zadostovali za izpraševanje vešti. Tako je šlo vse 
lepo po vrsti: spoved, obhájilo, popoln odpustek. Ob devetih sem 
bil že zopet doma. „Dulgo si hodil," je menil oče. Ko bi vedel, 
zakaj sem tako dolgo hodil . . . Drevi bo vedel. Žalosti ni bilo več 
v mojem srcu, sama sreča je bila v njem, samo solnce, ko sem 
pomislil, kako se bo vse zgodilo : v vaši začno zvoniti, ob odrú 
zagorijo sveče, v hiši in na dvorišču se natekajo Ijudje, kropijo, se 
križajo, molijo, se prerivajo. Stokanje, ki se je do zdaj trgalo tam 
iz kóta, se razječi v glasen jok, oče dvigne manjšo sestro k matc- 
rinemu licu, za nami se rije grobokop s pokrovom, brat stopi na 
stolico in se skloni nad mater, oče tišči mene pred sabo, da ji da 
nato on, ki ji je dal nekoč prvega, tudi zadnji poljub na stisnjene 
ustnice. Tedaj — krik strahu in začudenja : „Saj je živa!" Ob mojem 
poljubu se je prebudila, gleda krog sebe, se čudi množici, stcza 
roke proti meni, da ji odvijem molek, sede v krsti, stopi, oprta ob 
mojo ramo, na tla. Ljudje se gnetejo. „Čudež, čudež!" vrši med 
množico. „Saj sem samo spala, kaj je bilo treba te grmade?" se 
nasmehne mati in zažuga očetu: „Se vidi, kako bi se me kmalu 
rad otresel." — Vedel sem natanko, da se bo vse tako zgodilo. In 
se je tudi res — do mojega poijuba. Kaj bi še pravil? Zdaj lahko 
sam presodiš. Ko sem videl, da ne odprc oči, da se ne gane, so 
se moje roke oklenile njenih ramcn in jo privzdignile iz krste. „Moj 



166 Pasti'iškin : Indifcrcntist Abtiul. 



bog, kako jo je rad imel," sem še slišal krog sebe. Mocne roke 
so se uprie varne, odtrgale njeno ledeno lice od mojega . . . megla . . . 
udarci, štirje, pet, šest... — Bolezen, kakor ves, me je tiščala en 
mešec. Pri tistem pogrebu je bilo pokopano tudi moje svetništvo. — 
Ampak mrzlo je nocoj, mrzlo; daj, pomešaj v peci!" 

Pritaknil sem ji dve poleni in se pretegnil sredi sobe. 

„Viš, kako sem te dolgočasil!" se je nasmehnil Abdul, 

„O, práv nič ne," sem ugovarjal. 

„Zdaj sodim, da je bilo moje življenje do tistega pogreba 
ena sama nepretrgana bolezen," je povzel, „ampak vrag vedi, ali 
sodim práv. Učenjaki poznajo tudi drugače precej slučajev, da se 
plod ne more otresti materinega telesa, visi na njem tudi še po 
rojstvu, da je treba vez včasih siloma pretrgati. Tiste, ki niso izkusili 
tega trganja, zdaj skoro pomilujem. Ampak prvé dni je bilo hudo. 
Vsako spoznanje je treba grozno slano plačati. Toda cena ni nikoli 
previsoka, spoznati je zmerom vredno. Do tiste zgodbe sem igral 
nevede svetnika, zdaj igram vedomá nevernika. Radoveden sem, kaj 
bom še vse igral, ali me čaká še kaj „preobratov" na tem lepem 
svetu. Kaj grbančiš čelo, duša? Zdi se mi, da te spravljam v slabo 
voljo." 

„Skoro bi dal „starému" práv: ti preveč misliš." 

„Mir, mir zdaj, drugače začneš misliti še ti — je nalezljivo." 
Stegnil se je pod odejo in se obrnil v zid. 

Pred velikonočnimi počitnicami nam je naznanil, da imata s 
„starim" zopet sejo. To pot je začel sam : 

„Zadiijič ste vendar práv prerokovali: premislil sem si in 
trkam sam na vaše duri. Ne morem drugače, nego da se odtegtiem 
vašemu občudovanju. Po počitnicah me ne bo več nazaj." 

„Po vsem, kar je bilo med nama, sem pričakoval, da pridete 
sami do tega spoznanja. Vi ne sodite v to hišo. Bog vam daj srečo 
drugod !" 

Po počitnicah ga res ni bilo nazaj. Kar je pozneje tako kaj 
pljusknilo včasih iz njegovega sveta v našo samoto, je kázalo, da 
je igral tudi drugod, vedomá in nevede, zelo zábavne komcdije, a 
brez „preobratov". O tem drugikrat. 




L. Pintar: O krajnih imenih. 167 



L. Pintar: 

O krajnih imenih. 

XVII. ' 

Pri sinkretističnih oblikah krajnih imen lahko opazujemo vec 
različnih slučajev. Najnavadnejši in pravi sinkretizem je pac 
tisti, če strnemo predlog ali ostanek predloga s krajnim imenom 
samim v eno celoto n. pr. kam?: [zi]; riv -o}.['//] = Stambul ; [zi]; 
'A(ÍfÓTo[vov] = Sabrata — kje? z' Achen = Cahe ; z' Ehrengruben = 
Cerengrob. — Valvasorju, ki ni znal razločevati predloga od krajnega 
imena, je íako sinkretistično oblikovanje slovenskih krajnih imen 
zelo priljubljeno, n. pr. Ukotto (v Kótu), Uraunech (v Ravnih), Usa- 
derscheze (v Sodršci, v Sodražici), Ususie (v Sušji), Udobu (v Dobu), 
Ugabrie (v Gabrju), Nalogo (na Logu), Naplsize (na Poljšici ali 
Poglejščici), Napotoze (na Potoku, m norout), Napresrainach (na 
Prezrenjah), Nasave (na Savi), Naviro (na Viru) i. t. d. — Zmešane 
t. j. iz predloga in samostalnika zvarjene oblike krajnih imen na- 
stajajo seveda najraje tedaj , če manjka zavesti za razločevanje 
predloga od golega krajnega imena. Te zavesti pa manjka pri tujcu. 
Domačin se v svojem jeziku zaveda, da je v, iz, na, z pred krajevnim 
imenom predlog práv tako kakor n. pr. v hišo, iz hiše, na glavi, 
z glave — in po tej zavesti se naravno ubrani sinkretizma, ker se 
mu nič ne zmeša, tujec pa, ki krajnega imena ne razume, pograbi, 
kakor sliši, predlog in krajno ime oboje skupaj in napraví s to ne- 
naravno združitvijo predloga z imenom novo zmešano ime. Mi vemo, 
kaj je kot, kaj je potok, pa jih izlahka spoznamo tudi kot krajni 
imeni, da gladko pogodimo pravilno konstrukcijo : v Kótu, iz Kóta, 
na Potoku, (na Potocé), s Potoka, toda Valvasor je kar po posluhu 
zapisal goli odgovor na vprašanje „kje?", torej : „Ukotto, Napotoze." 
Imamo pa vendar poseben slučaj, da se je izvršil v slovenščini 
sinkretizem na slovenskih, torej razumljivih in razumljenih krajnih 
imenih. Ta posebne vrste sinkretizem najdemo pri imenih, ki se 
prezentirajo dandanes kot zloženke, napravljene iz samostalnika in 
krajevnih razmernikov »nad, pod, pred, za«. — 

Prvotno se je pač na vprašanje „kje?" odgovarjalo menda: na 
brežini, nad bočno, pod grádom, pred dvorom, za drago, za brdom, 
za logom ... in na vprašanje „kam?" dalje: na brežino, nad bočno, 

• Prim. Ljubljanski zvon 1913, str. 658. 



168 L. Pintar: O krajnih imenili. 



pod grád, pred dvor, za drago, za brdo, za log . , . pa na vprašanje 
„od kod?" zopet : z brezine, iznad bočné, izpod grada, izpred dvora 
izza drage, izza brda, izza logá, Krajevni pojmi so bili torej izprva 
v teh 'konstrukcijah pravzaprav : brezina, bočná, grád, dvor, draga, 
brdo, log i. t. d., toda kraji, ki smo jih hoteli z navedenimi krajnimi 
pojmi določiti, niso bili práv na istem mestu, kajti pod grádom in 
za logom je pač drugje nego v grádu in v logu. Navedeni krajevni 
razmerniki „na, nad, pod, pred, za („zad") ne kažejo v središče ali 
vsaj v notranjost, kakor n. pr. predlog „v", ampak samo na peri- 
ferijo, ali na kako točko izven dotičnega okrožja. Če pa nastane 
pod grádom ali za logom stalna zaokrožena naselbina ali vas, tedaj 
se navadno ne zadovoljimo več, da bi samo z razmernikom določili 
krajevo razmerje do grada ali do logá, ampak hočemo natančneje 
zaznamenovati to selo kot samostojen kraj s svojo notranjostjo. 
Sedaj ne hodimo več kar na prosto pod grád ali za log, ampak 
práv v vas, ki leži pod grádom ali za logom, sedaj ne bivamo 
več na prosto pod grádom ali za logom, ampak práv v vaši, ki se 
tam nahaja — in tedaj smo začutili potrebo, da dajmo vaši posebno 
ime po njenem razmerju do grada ali do logá in to je dalo naravno 
pôvod strnenju predloga z imenom, da smo dobili imena Nabrežina, 
Podgrad, Predvor, Zadraga, Zabrdo, Zalog i. t. d., ki se pa seveda 
zdaj po izvršenem sinkretizmu kakor druga krajná imena vežejo s 
predlogom v (oziroma i z). — Iz prvotnega „pred dvorom, za drago, 
za brdom" se je izcimila zveza : „v Predvoru, v Zadragi, v Za- 
brdu(?)"; ponekod so se pa morda staré konstrukcije še vedno 
ohranile (za brdom?). Te kolikor toliko zavestno napravljene sin- 
kretistične oblike nam je torej ločiti od onih iz nezavesti proizišlih, 
ko zabeležitelj krajnega imena ni vedel ločiti prepozicije od golega 
imena, pa je zapisal oboje skupaj pomešano. To se pa najlažc 
zgodi tistemu, ki jezika ne pozná toliko, da bi na prvi pogled raz- 
ločeval predlog ali razmernik od golega imena, — t. j. inorodcu. 
Slávni Hacquet je sicer za naše kraje slovenskim krajnim imenom 
povsod dajal prednost, kar je vse hvale vredno, — celo svoja pisma 
je datiral n. pr. Lublana in Krain den 6. Mai 1787, Trst den 
16. Júni 1787 i. t. d., vendar se mu je tu pa tam primerilo, da je 
eno ali drugo zabeležil v sinkretistični obliki n. pr. U bi a k (Villacli, 
v' „Bi.lak"), Naplausche, Suheverh (Suhi vrh) in Babnapoliza (Babna 
polica) i. t. d. — Če pišemo pridevnik in samostalnik skupaj kot 
eno besedo, tedaj je seveda to tudi sinkretizem, in sicer pogrešen 
sinkretizem, ker národ sklanja i pridevnik i samostalnik vsporcdno 



L. Pintar: O krajnih imenih. 169 



vsakega posebej, ne pa samo zadnjega — torej : Babno polje, iz 
Babnega polja, v Babnem polju, za Babnini poljem, proti Babnemu 
polju i. t. d. 

Imamo pa še eno vrsto sinkretizma, to je negatívni ali imagi- 
nárni sinkretizem ali pravzaprav ukinjenje umišljenega sinkretizma. 
Če si umišljamo, da je n. pr. pravilni začetek zmešanega krajnega 
imena zmešan drugače nego je v resnici, pa hočemo to umišljeno 
zmešanost odstraniti po tej svoji napačni umisli, tedaj dobimo tako- 
zvani imaginárni sinkretizem. — Mi se kolikor toliko zavedamo, da 
so krajná imena: Zaholm, Zasip , Zagorica, Zahomce, Zagoriče z 
domácim predlogom „z«" t. j. s slovenskim razmernikom „za" zme- 
šane zloženke. Če si pa zdaj recimo Nemec umisli, da je začetni 
„z" zgoraj navedenih krajnih imen nemška prepozicija v okrnjeni 
obliki z' = zu — in da dobimo, če to odstranimo, golo krajno ime, 
tedaj je že izvršil imaginárni sinkretizem. Ko je torej videl Nemec 
naše krajno ime Zasp (itfin.iu,) t. j. zásip (;{fui,iiľi.) Anschiitt, Damm, 
kjer je Sava z zasipanjem breg zasula, si je menda mislil, da je 
začetni „z" v slovenskem razmerniku „za" okrnjena nemška prepo- 
zicija zu, kakor n. pr. v zvezi zu Ehrengruben (Cerengrob) ali zu 
Achen (Cahe) — , pa je to domnevano nemško prepozicijo od imena 
Zasp odščipnil, češ da dobi tako golo in pravo krajno ime brez 
sinkretizma; — in ostalo mu je samo Asp. Morda je poleg tega 
mislil tudi na drevesna imena, ki služijo kot krajná imena n. pr. 
Ahorn, Eiche, Birken, Felben, Erle, Hagenbuch i. t. d. — morda je 
mislil ob enem na ósiko ali trepetliko (die Espe, stvn. aspa) in to 
je naravno moralo ta imaginárni sinkretizem pospešiti. Da služijo 
lahko drevesna imena v singuláru že za poznamenovanje krajev, 
nam izpričujejo krajná imena : Dob (v Brdskem, Mokronoškem in 
Višnjegorskem okraju), Breza (pri Véliki loki), Vŕba (Velben pri 
Breznici in Velden ob Vrbskem jezeru pa Felbern pri Prevojah), 
Javor (pri Dobrunjah), Brest (pri Tomišlju), Jelša (v Kostanjeviškem 
Litijskem, Novomeškem in Trebanjskem okraju) in Gaber (v Met- 
liškem in Novomeškem okraju) pa Véliki in Mali gaber (v Višnje- 
gorskem okraju). Na enak način so po imaginarnem sinkretizmu še 
druga slovenská krajná imena n. pr. Auritz (slov. Zagorica pri Biedu), 
Agoritschach (slov. Zagoriče pri Podkloštru), Achalm (Zaholm pri 
Labodu), Achomitz (slov. Zahomec v občini Straja ves) in Wirtschach 
(slov. Zvirče v občini Pokerče). — Na Koroškem imamo štiri vaši z 
imenom Sreje, prvá (nem. Srejach) je v občini Škocijan v Dober- 
loveškem okraju, druga (nem. Srajach) v občini Sv. Jakob v Rožaškem 

.Ljuhljnnski zvon" XXXIV. 1914. 4. 12 



170 L. Pintar: O krajnih imcnih. 



okraju, tretja in četrta (nem. Raj ach) v občini Vuga ves v Ro- 
žaškem in v občini Vcrnberg v Bcljaškcm okraju. Ncmška iniena 
so množinski lokali slovenskcga stanovniškega imcna Srejan (stsl. 
ľľt.vK.viHMHi) od sréda (oziroma srednji), t. j, medius, medianus, 
der Mitteler) — in sicer v prvili dveh primerih v popolní, a v 
zadnjih dveii primerih v okrnjeni, práv po imaginarnem sinkrc- 
tizmu okrnjeni obliki. Tudi v Poljiški občini v Dalmaciji src- 
čamo okrajno ime Srijane, na eni stráni Srijan je Dolac donji, a 
na drugi Dolac gornji, med njima pa je moral biti, kakor izpričuje 
ime, ravno Dolac srednji (v ikavščini sridnji), — Da je Oster- 
berg pri Sostru pod Ljubljano potom imaginarnega sinkretizma 
nastal iz Sosterberg, sem dokazoval že v Izvestjih muzejskega dru- 
štva IX, 133. — Enako je Agram iz Zagreb (obkop, šance). — Na 
Štajarskem imamo vas z imenom Enzelsdorf, ki se je pa v XllI. sto- 
letju še imenovala Zemzlavstorf ali Cemzlawesdorf (Zahn, Ortsna- 
menbuch 169), po Slovensko bi rekli Semislavova ali Semislavlja vas, 
ki ima menda ime po županu ali starejšini naselbine, po Semislavu. 
Osebno ime Semislav (stsl. <ľ.Mi., hlapec, rob, tlačan, podložnik, 
podanik) pomení gospodarja mnogoštevilne čeljadi ali družinčadi. 
Sčasoma se je to krajno ime obrúsilo na obliko Zenzelsdorf, a iz 
tega je po imaginarnem sinkretizmu t. j. iz umišljenega „z' Enzels- 
dorf* prišlo do sedanjega Enzelsdorf; začetni s (oziroma z) so šmá- 
trali za nemško prepozicijo „z' = zu", pa so ga od polne oblike z 
afajrezo odščipnili. — Veljata pa s in z primeroma enako v mnogíh 
krajnih imenih n. pr. Selo (Zell), Sovra (Zayer, Zeier), Svetlo (Zwettl), 
Senj (Zeng), Suha (Zauchen), Sovríca (Zarz), Lipsko (Leipzig), Gdansko 
(Danzig), Sobotka (Zoptenberg), Selníca (Zellnitz) i. t. d. 

Dvomim pa, da bi smeli vsako afajrezo začetnega konsonanta 
pri krajnih imenih šteti v kategorijo imaginarnega sinkretizma. Če 
smo n. pr. iz prvotne Dmítrovice po afajrezí začetnega „d" dobili 
Mitrovico, si po mojem mnenju tega ne moremo tako razlagati, češ 
da so šmátrali ta „d" za ostanek prepozicije [o]d ali d[o], pa so ga 
kot takega odstránili, da se pokaže golo ime. Prostí „m" mesto 
prvotnega „dm" si bomo marveč tudi v tem slučaju razlagali kot 
golo glasosloven pojav, enako kakor n. pr. osem (pravzaprav osmi. 
iz "ostmo (octo, acht), rumeň iz ••rudmen, včm dam jem iz *vedmi 
"dadmi ■■jedmi (Vondrák, Vergl, sláv. Gramm. I. 279.) — Da bi bilo 
treba kak sinkretizem odpraviti, na to pri odstranitví začetnega „d" 
pri imenu Dmitrovica niti najmanj nihče ni mogel misliti. Ce pa 
Nemec pri slovenskih krajnih imenih, ki imajo „za" v začetku, ta 



Fran Albrecht: Pomlad. 171 



začetni „z" ukine, tedaj imamo jaseti primer imaginarnega sinkre- 
tizma. Glede oblik, kakor so n. pr. Smerče (Emersdorf) Skovče 
(Kiihweg), Svetna ves (Weizelsdorf) i. t. d. si pa ne upam za sedaj 
nič izvestnega trditi, dočim šmátram Maunz (Unec) za pravi sin- 
kretizem = na Unc'. — — 

Gemeindelexikon za Štajarsko (str. 67) ima v občini Hohen- 
brugg zabeleženo vas Zopelten, ki jo imenuje Zahn (Ortsnamen- 
bucii 521) Zopoten, za staré j šo dobo pa navaja oblike brez Z v 
začetku, namreč: 1432 Opoten, 1451 Oppatten in 1461 Oppoten. 
Enako nahajamo v občini Libušnje v Koboridskem okraju vas z 
imenom Smast, v starih listinah XIII. stoletja se pa glasi še Mast. 
Če sta torej, kakor je videti, Mast in Opoten starejši, Smast in 
Zopoten pa mlajši, poznejši obliki, tedaj seveda ne moremo govoriti 
o imaginarnem sinkretizmu, ampak nam káže kreniti z razlago na 
drugo stezo. Kaj velja, da se je morda razvilo to iz odgovora na 
vprašanje „od kod?" in da je ta „z" iz podvojenega končnega kon- 
sonanta prepozicije „iz" nekak sandhi-pojav, nekaka diplologija, ki 
se pri kontinuiteti govornega toka sama ob sebi razvije, n. pr. Svet 
Tilh iz Svet líg ali Sant Turban iz Sanct Urban, Na enak način se 
je morda „iz Mast" izpremenil po diplologiji v „iz Zmast" (is 
Smast)" in po afajrezi začetnega vokala in spojitvi obeh „z" v Zmast 
ali Smast. — Videli smo, da igra sinkretizem pri krajnih imenih 
dokaj važno vlogo. 



Fran Albrecht: 



Pomlad. 



V^uj, zaječali so lesi iz dalj, 

kot da je kriknilo v njili hrepcncnjc; 

čuj, zabučalo iz gorskili je skál, 

v prsih zahroplo jim novo življcnje - 

jaz sem začutil pomlad! 

Zlate pesmi je veter zapel, 
zlatozelene ... In ti si zbledela; 
tvoje telo je vonj cvetja odel, 
vsa si kot breza na gori vzcvctela 
in si čutila pomlad. 



12* 



17 Josip Ribičič: Bluza. 



Josip Ribičič: 



Bluza. 

I. 



v 



Zelezniški asistent Alojz Muha je preštel bankovce svoje prvé 
plače ter se odločil, da se oženi. Neveste mu ni bilo treba 
iskati, ker jo je imel izbrano že izza dijaških let. Sedmo šolo je 
obiskoval, ko jo je nenadoma zagledal. Postal je gluh za vse opazke 
sošolcev, odločno je poteptal vse vabeče izkušnjave in krenil na 
pot solidnosti tudi glede karijere. Kajti komaj jo je bil spoznal, se 
je že poslovil od vseh visokoletečih nad in se odločil poiskati si 
službo koj po maturi, Da ga tudi Olga Ijubi, to je čital v njenih 
očeh, tistih lepih, velikih — in čul iz njenih ust, „oiiih malih, z 
rdečico vabečih". — Bil je srečen in prepričan, da se ta sreča ne 
bo zmanjšala v zákonu, ampak še povečala. Če mu je tožil kak 
zakonski mož o velikih težavah in mu govoril o nepremišljenih ko- 
rakih mladine, se je navadno nasmehnil ter pošepnil svoji Olgi na 
uho: „Zakaj se pa ženijo, ki so jim ideali in Ijubezen španska vas? 
Kajti malo je Ijubezni v njih, če jo je materijalizem zmagal. Kako 
more hleb kruha ali manjkajoča prikuha odtehtati pravo Ijubezen? 
Kako se more lista veliká in sveta želja izpremeniti v kes? Kako 
morejo vsi zakladi tega sveta zmagati le za hip tisti veliki tempelj, 
ki smo si ga sezidali v svoji mladosti in ki hrani naše najsvetejše: 
naše ideále, naše upe, vso našo dušo? Vso svojo mladost smo 
zidali svetišče, ali ga more kupiti in si ga osvojiti sulio zlato? O, 
Olčica moja, ali ga more?" 

In Olčica, ki se je vsakokrat globoko sklonila in uprla svoje 
oko nekam v tla, vsa v mislih, je vedno resno odkimala in vsa 
vzhičena zašepetala: „Ne more ga, Alojz!" 

In Alojz in Olčica sta se objela in si zidala svoj tempelj bo- 
dočnosti dalje, vdana drug drugemu. Sporekla se nista nikdar, zakaj 
njene misii in prepričanja so bila njegova in njegova njena. 

Tako je prišel tisti dan, ko je držal Alojz v roki črno na belem 
zapisano, da bo odslej dobival toliko in toliko mesečne plače, kar 
je po njegovem računu dovolj k sreči dveh skromnih Ijudi. Takoj 
se je odpravil k nevešti. 

„Pripraví se," je dejal, ko so minuli prvi izbruhi veselja, „jutri 
te popeljem k svojim, da naju blagoslove." 



Josip Ribičič: Bluza 173 



Ko se je poslovil, je zapažil, ,da so mu oči mokré. Še sreč- 
nejšega se je čutil, zakaj spoznal je, da je dober, plemenit človek 
in da zaslúži biti srečen. 

Alojz ni imel več staršev, a imel je v bližnjem mestu troje 
stricev in troje tet. K tem je hotel peljati svojo Olčico. 

Na vse zgodaj je drugega dne oblekel salonsko obleko, kajti 
tete so bile, dasiravno samé veliké reve brez premoženja, vendar 
pri stricih navajene parketov. Vtaknil je v žep svoj imenovalni 
dekrét, kajti strici so bili natančni in zelo neverni — ter se odpravil 
mrzličnih korakov po nevesto. 

Še predno se je naučil na izust vseh tistih prepotrebnih fráz 
za tete in strice, je že stal pred nevestinim stanovanjem ter vstopil. 
Ko se je približevala ura odhoda, je Olga vstala in s hudomušnim 
nasmehom vprašala: 

„In kaj naj oblečem?" 

Pa ne čakaje odgovora se je sklonila k Alojziju in zašepetala : 

„Danes 1e presenetim. Včeraj sem bila pridna, ves dan sem 
šivala. Nalašč za današnji dan sem si izgotovila bluzo, prvo v 
življenju." 

Nasmehnil se je Alojz in jo hotel pohvaliti, a Olčica je že 
stekla v drugo sobo. Alojz je Ijubil, da se Olga lepo oblači, bil 
je namreč zelo ponosen na njeno lepoto. Če so se ozirali na 
ulici za njo in jo občudovali, mu je bilo, kakor da jim čita zavist 
iz oči. 

Nestrpno je čakal, da se pokaže Olga v novi bluzi. Prvič se 
je zgodilo, da si je omislila obleko sama, ne da bi vprašala njega 
za svet. Končno so se vráta nenadoma odprla. Alojziju je vzelo 
sapo. Med vráti je stala Olga vsa zardela in s povešenimi očmi- 
Kakor kri rdeča bluza, našitá z mavrično pisanimi trakovi, umetno 
in neumetno zavozlanimi, sc je zarezala v Alojzijev okús in ga 
ranila. Dolgo je stala med vráti ter čakala pohvale. Še bolj je zardela 
in s strahom privzdignila oči. 

„Ne ugaja ti ?" 

Alojz se je zganil in se pogladil po laseh ter ves v zadregi 
Ískal pravih besed. 

„O pač, ugaja mi ! . . . Čakaj, obrni sc . . . zelo si bila pridna. 
— Pa veš ... za obiske se mi vendar ne zdi primerna — to sc 
pravi — skoro je je škoda. — Oni kostum, ki sva ga zadnjč izbrala, 
se mi zdi boljši, primernejši . . ." 

„Ne ugaja ti — zakaj ti ne ugaja?" je skoro zajokala. 



174 Josip Ribičič: Bluza. 



„Saj mi ugaja, zelo mi ugaja; pravim, da se mi ne zdi pri- 
merna — saj poznáš tete," je lagal Alojz. 

Vstal je in objel svojo nevesto. Glas mu je bil krotek in dobcr, 
kakor bi prosil odpuščanja: 

„Shrani to bluzo, duša moja! Takrat, ko bo najina ijubezen 
najbolj žarela, takrat, ko se boš vrtela okoli svojega ognjišča, takrat 
jo boš oblekla. Nič je ne bo škoda. Samo za moje oči bodi ta 
rdeča bluza, goreča kakor najina Ijubezen." 

Vsa žalost je zginila z Olginih lic in njeno naivno srce je 
zavriskalo: „Torej zato! Kako si poreden, Alojz! Sam veš, da je 
lepa ta bluza in da mi dobro pristoja. Pravzaprav sem jezna nate — 
in — oh, kako te imam rada. Zato, samo zato te bom ubogala." — 

„Kako bistroumno nevesto imam," je vzkliknil Alojz in si koj 
odpustil laž, ko je videl srečo na njenem licu. 

11. 

Tri mesece za tem je stopal Alojz kakor prerojen v úrad in 
koketiral z lastno srečo. Smehljajoč mu je bil korak in laliek, zakaj 
vse želje so se mu bile izpolnile. Vpregel se je bil v zakonski 
jarem in niti za las se niso zmanjšale slike, ki si jih je bil naslikal 
v času velikega hrepenenja. Imel je svoj dom in vila je gospodarila 
v njem. Da, vila! Kajti le nadnaravno bitje je moglo začarati skope 
strice, da so odpirali tolste mošnjičke in se prikupiti tetám, da niso 
zavriščale závisti, ko je stopila v njih mrak vsa mlada in zdravá, 
ampak da so jo dušile s svojím dobrikanjem. 

„Prvi dan je danes, ko jo pustim samo," je pomislil Alojz in 
korak mu je postal počasnejši. „Kaj neki počne? Kakšno bo njeno 
lice, ko prinese svoj prvi umotvor na mizo?" 

To so bile misii, ki so plesale Alojziju ves dopoldan v úradu 
namestu številk. Nestrpno je čakal poldneva. Komaj da je slišal 
opazke svojih kolegov in komaj da je videl njih mežikanja. 

V naglem koraku je prišel opoldne do hiše svujega stanovanja, 
zdrvel v eni sapi po stopnicah ter naglo odprl vráta. Presenečen je 
obstal. Ob ognjišču je stala Olga vsa zardela v lice. A Alojzijevc 
oči niso videle lepega lica, ampak ostale so na rdeči bluzi, našiti 
z mavričnimi trakovi. 

„Olga!" je vzkliknil in glas mu je izdal sodbo oči. 

A Olga ni čula očitanja v glasu, priskočila je k njemu. S silo 
je Alojz zadusil vse ncvoljne besede, jo objel in skúšal biti vesel; 
toda še med obedom je izbruhnilo iz njega : 



Josip Ribičič: Bluza. 175 



„Olga, kakor se prosi Boga: Ne obleci mi več te bluze!" 

Olgi je bilo, da se nekam pogreza vedno bolj in bolj ; z 
žvenketom je padla žlica na tla. Olgin obraz je postal za hip 
kakor okamenel, knialu pa se je čudno skremžil in Olčica je 
zajokala. Vstala je ter odšla v drugo sobo in zaprla vráta tiho za 
seboj. 

Kakor grešnik se je splazil Alojz s sklonjeno glavo za njo. — 

Pol ure pozneje sta vnovič vstopila tesno objeta, on vesel in 
srečen, ona smehljajoča se in v drugi bluzi . . . 

Ne Olga, ne Alojz nistii vedela, kako sta minuli dve leti. Alojz 
je nosil na obrazu zapisano, da živi še vedno kakor v snu. Da je 
sem pa tja malo poračunil, se mu je zdelo práv potrebno, kajti 
gradovi v oblakih ne poznajo skrbi za vsakdanji kruh. Sicer pa kako 
bi ne, ko se mu je družina povečala za malo Olčico v zibelki. To 
tudi in ničesar drugega ni bilo krivo, da ni več klical svoje žene z 
„Olčico", ampak krátko s „ti". Da so mu orale skrbi po prej gladkem 
čelu, se mu je zdelo še bolj privlačno in vse bolj važno. Res, da 
se mu je večkrat izvil globok vzdih — pa kaj bi to v primeri z 
ostalimi občutki! In če je preklel strice, kolikokrat se jih je spomnil 
^ z draginjo vred, si je dejal, da niso izgubili njegovi ideali na 
prožnosti, ampak celo pridobili. Kaj je idealnejše od skrbi za družino? 
In končno: samski stan s svojimi brezskrbnostmi sploh ni vreden, 
da se ga vpletá v resnost življenja. Saj ve sam, da bi bilo boljše 
še počakati par let in si prihraniti kaj, ali vsaj počakati, da se usmili 
smrt kakega strica, nego kar tako butniti naravnost v sredo skrbi . . . 
So pa tudi sladkosti." Tako je rezoniral Alojz in čutil se je za- 
dovoljnega. 

Svojo ženo je Ijubil in najrajši bi ji bil izpolnil slehcrno željo, 
a kaj, ko pa ni bilo mogoče. Moderni klobuki so lepi, to je vedel; 
tudi najnovejši kroji oblek bi ji krásno pristojali, pa kaj . . . Vendar 
bi se Olga morala zavedati, da je le uradniška žena in ne magnatova. 
Da, če bi se eden izmed treh siricev poslovil na veke, tedaj bi že 
šlo. Ni lepo sicer, da želi stricem skorajšnjo smrt, a zakaj so pa 
taki egoisti? Kakor bi se kesali, da so mu preveč dali pred poroko, 
drže sedaj svoje mošnjičke zaprtc. — In zadnjič, ko jih je obiskal — 
toliko, da ga niso spodili. Kako je že dejal najstarejši: „Ali že 
komaj čakáš, kaj? Pa ne bo še." — 

Tako je kovalo po Alojzijevih skrbeh, ko je nenadonia prejel 
brzojavko, da mu je najstarejši strie umri. Ves v razposajenem 
razpoloženju je oblckel črno obleko, obljubil ženi in otroku cele 



176 Josip Ribičič: Bluza. 



gradove, dal svojemu obrazu primerno žalost ter se odpravil, da 
spremi pokojnika k večnému počitku. 

Stopal je za krsto s sklonjeno glavo, želeč pokojnému stricu 
najlepší prostor v nebesih, tetám še veliko let zdravja, sebi pa 
ugodno oporoko. Ne preveč, ne čez potrebe, kajti Alojz ni čutil 
egoizma v sobi. 

„Saj, ko bi ne bilo družine, bi tudi ne bilo telí misii — 
a tako ..." 

S to mislijo je vstopil Alojz z drugimi sorodniki vred v sobo, 
kjer jih je že čakal notár z važnim pismom in še važnejšim obrazom. 

Alojz je dal svojemu obrazu najbrezbrižnejši izraz ter se ozrl 
naokrog. Čudeč se, je zapažil, da skušata tudi strica in v pajčolane 
pogreznjene tete dati svojim obrazom isto kot on. 

„Kaj nimate dovolj, požrešneži ! Jaz vam vidim skozi fari- 
zejsko krinko." 

Notár je začel čitati oporoko. Námah je utihnil jok in vratovi 
so se iztegnili. 

Prišle so na prvo mesto različnc ustanove. Alojziju so zamig- 
Ijalc pred očmi veliké vsote. Toliko, da ni vzkliknil ; a premagal se 
je in začel hitro seštevati ter odštevati od skupne zapuščine. 

Prišla so na vrsto društva in Alojza je zaskrbelo, kajti kakor 
je v naglici [izračunil, je še malo preostajalo. Upajoč,'da se je 
zmotil je čakal ter iztegnil vrat še bolj. Končna vsota je padla v 
naročje tetám . . . 

III. 

Minulo je dokaj dni, predno se je Alojz nekoliko vzravnal od 
hudega udarca. Z bojaznijo ga je gledala žena, s strahom otrok. 
In ko se je prvič zopet nasmehnil in vzdignil otroka v naročje, se 
je globoko oddihnila žena in veselo zaploskal z rokama otrok. 

Olga je počakala še dan in noč ter negotovo stopila k Alojziju 
in mu pogladila lase, kar je imel vedno zelo rad. 

„Nekaj bi te rada prosila, Alojz!" 

Kar nehote so se môžu namršile obrvi. 

Globoko je Olga vzdihnila in še iiitrcje gladila njcgove lase. 
„Vse, kar sem imela bluz sem že porabila — no, ne glej me tako, 
saj ne maram ničesar izrednega. Za dom bi rada, saj na ulico tako 
ne hodim. Tudi Olčica je že vse raztrgala ..." 

Alojz je otresel z glave njeno roko ter stopal s težkimi koraki 
po sobi. 



Josip Ribičič: Bluza. 177 



„Pomisli, žena, da sem kúpil venec, dragocen venec za po- 
kojnega strica, ki mu gotovo ne bo pomagal iz pekla . . . Da je pa 
vsa moja plača do zadnjega vinarja natančno odmerjena, bi tudi 
morala že vedeti. Sama veš, da ni moja krivda! Ali zapravljam? — 
No vidiš! Bluzo, bluzo ... Saj si imela takih reči dovolj, kam si jih 
pa dala? Pridi, poiskala bova, mora se kaj dobiti, kajti najmanj dva 
meseca sem sedaj na suhem. Dolgov pa veš, da ne maram delati 
iz princípov ne!" Tako govoreč se je približal omari ter začel raz- 
metavati po njej. Ni bilo mnogo. Kar je bilo, je tudi Alojz spoznal, 
da ni za porabo. 

Že se je hotel slabovoljen odstránili, ko je privlekel iz kóta 
že nekoliko obledelo rdečo bluzo. Razprostrl jo je ter vprašaje 
pogledal ženo. Olga mu je stala ob stráni in zadrega ji je silila iz 
glasu : 

„To je tista, saj veš, ki sem jo sama napravila." Alojz je še 
enkrat potresel z bluzo ter vprašal : 

„No in kaj manjka tej bluzi?" 

„Saj ti ne ugaja, saj si mi prepovedal nositi jo." 

„Prepovedal?" 

„Kaj več ne veš? Najprej pred poroko in potem prvc dni..." 

Alojz je zamahnil prezirljivo z roko. 

„Kaj vse ne blebeta zaljubljen fantin v medcnih dneh ! Kar 
obleci jo, práv lepa je. Kaj pa vendar hočeš?" Alojz ni mogel do- 
končati, kajti Olga mu je bila iztrgala bluzo iz rok in jo vrgla v 
prejšnji kot. 

„Pa je ne oblečem ! Rajša hodim raztrgana, da veš! Takrat ni 
bila dobra tebi, sedaj ni meni. Sedaj vidim, koliko je še Ijubczni 
v tebi ..." 

In Olga je sedla na stôl in si zakrila obraz. Alojz pa je stal 
poleg nje ves v zadregi. Skoro z žalostjo v srcu je nato vzel klobúk 
in gredoč proti vratom dejal : „Ne morem ti pomagati, Olga, in ti z 
novo bluzo pokazati, če je še kaj Ijubezni v meni!" — 

IV. 

Zopet sta minuli dve leti. V Alojzijevo družino je zopet pri- 
romal otrok. Bil je deček in krstili so ga za Alojzija. Mešec dni po 
krstu je sedel Alojz v kuhinji in si podpiral težko glavo. Žena je 
zibala sinka. 

Težke misii so tlačile Alojzija. Smrtna kosa mu je pobrala še 
ostala strica, in oba strica sta bila spisala oporoki skoro dobesedno 



178 Josip Ribičíč: Bluza. 



enaki kakor prvi strie. Alojziju je to sorodstvo prineslo le nove 
stroške in nová razočaranja. Z vzdihom se je domislil vencev, še s 
težjim sinovega rojstva in krsta. 

„Sosedova gospa mi je pravila, da bo v nedeljo čitalniška 
veselica," je prekinila žena molk. 

„Da bi ne bila," je odgovoril Alojz izpod pesti. 

„Pa ti se je vendar udeležiš kot predsednik?" 

„Udeležim se je," se je slišal vzditi. 

„Ali me ne vzameš s seboj?" ga je vprašala. 

„Ali sem te pustil že katerikrat doma?" Nekam v daljo se je 
potopil Olgin pogled in roke so nemirno ležale v naročju, ko je 
negotovo zašepetala: „Pa nimam nobene obleke." 

Kakor bi ga zbodlo, se je vzravnal Alojz. 

„Ne razburjaj se, Alojz. No s krilom bi že šlo, čctudi — no 
saj veš, da nisem izbirčna, a bluze res nimam nobene!" 

„Olga, to ni mogoče? Kje pa je ona nová sivá obleka?" 

„Ona lanská? Prvič iz móde, drugič raztrgana." 

„Tako, kje pa ona, ki me je stala skoro polovico plače?" 

„Saj tisto krilo mislim — bluzo pa nosim na sebi sedaj že 
dva meseca." 

„Ne, to ni mogoče, saj ti vendar kupujem neprenehoma cunjo 
za cunjo. Zdaj obleko, zdaj bluzo, zdaj klobúk!" 

In Alojz je šel v sobo, začel razmetavati po omari. Kakor v 
zmagoslavju je kmalu zopet vstopil z rdečo bluzo v roki. 

„Sem poglej - kaj pa je to? Nová, čisto nová bluza! Še 
nikoli je nisi imela na sebi!" 

Olga je počasi vstala in se vzravnala. „Alojz, vendar ne boš... 
Za veselico ta bluza, ki ti je bila trn v očeli! Predsednikova žena in..." 

„No, kaj pa si, če si predsednikova žena ... Ali si milijo- 
narjeva?" 

„Daj si dopovedati, Alojz, saj bi moralo tebe biti sram, da bi 
sedela v tej bluzi poleg drugili." 

„Kaj mimardrugih! Ali sem si jaz naročil posebno salonsko 
obleko za veselico? Ali ne pôjdem v stari, ponošeni? Tvoja bluza 
pa je še čisto nová!" 

Olga je sedla uničena na stôl. 

„Povem ti, da ne grem v tej bluzi, niti za kuhinjsko cunjo je 
ne maram!" 

Alojzijeva roka se je skrčila in zmečkala bluzo v pesti: „Pa 
doma ostani, če si tako trmasta!" 



Ivo Peruzzi: Karmen. 179 



Alojz je imel navado, da je v slučaju kake družinske dishar- 
monije vzel klobúk in šel. Tudi tega dne je ostal zvest svoji navadi. 
Vrgel je bluzo na mizo in zgrabil klobúk in palico. A ni še bil pri 
vrátili, ko se je pognala Olga proti njemu ter s stisnjenimi pestmi 
zasiknila: „Pa pôjdem, nalašč pôjdem, da bodo vsi videli, kak hu- 
dobnež si . . ." 

„No, pa pôjdeš nalašč," se je zasmejal Alojz čez ráme in zapri 
vráta za seboj. — 

Četudi je bila Olga trdno sklenila, da pôjde nalašč na veselico 
v obledeli rdeči bluzi, vendar se je zadnji hip premislila in ostala 
doma in jokala. Alojz pa se je tistega dne napil kot že leta ne. 
Ljudje so dejali, da ni bil še nikdar tako družaben in vesel. — 



i 




Ivo Peruzzi: 

Karmen. 

Polna življenja je bila. Če so se dvignile njenc oči k nebu, pa 
so žarele daljne zvezde, če je stopila na poljano, pa je zadišalo 
po cvetju in medu. Njena duša je bila pesem, njena moč hrepenenje. 
Kadar je sedla za klavir, so se ji široko odprle veliké, žive oči in 
se užgale v skritem vrisku. Lica so ji poljubili ognjeni prameni 
in kot razbesnjen val je bežal iz njenih ust spev: 

Ljubav doma je med cigáni, 

sila nobena je ne zatre . . . 
Bežal je ta spev in se zagnal visoko pod nebo, tja v proste viharnc 
dneve je plul, prosil in grozil. 

Tam ob morju je bivala, svobodna kot morje, neugnana kot 
orkán. Pa je zavozil nekoč mimo obali otoški čolnar Jvane, prišcdši 
z juga, obložen z zlatimi oranžami, pinijami in s sočnimi bananami. 
Šumelo je v zraku in vonj je zavel tja na obal. Karmen je zrla na 
oceán in pozdravljala solnce in svobodo. Svetle galebe je pošiljala 
daleč na jug, da ji prineso žarkov in gorkih in iskrenih pozdravov 
od neznanega, neizrazljivega, od tega, kar je bilo v njeni duši. Pa 
jo je pozdravil mladi Ivane nenadoma in zavihtcl klobúk s krepko, 
žilavo roko. Temni kodri so mu poljubili znojno čelo in razgaljene 
prsi so kipele. 



180 Ivo Peruzzi: Karmen. 



„Hej, pojdi z menoj, samevajoče dekle, tja na vzhod, kjer se 
vozí zora po oceánu in kjer človeška roka ne daje pravíc in postav, 
tja v moje kraljestvo, kjer išče mladost svoja izgubljena poia med 
polji narcis in gozdovi detitečih ceder. Iniej voljo in ne boj se 
koraka, kadar te vábi brezmejno, daljno — ono, kar je zapisano v 
tvoji duši. . . ." 

Zavzdignil je veslo in udaril ž njim srebrno morje, da je za- 
šumelo globoko in dolgo . . . Karmen je dvignila oči, Prvič se je 
v njej zgenila tajná groza . . . Oko ji je počivalo na sencah kipečih 
kit južnega čolnarja, v vročem poldnevu se kopajočega, njene misii 
so šumele kot vihra tja v daljno pian. Strmela je in ni odgovorila. 
Njena kúpa še ni bila izpita. Takrat je začutila glas za seboj: 

„Karmen, Karmen, hčerka moja! Skrb mojih starili let, kje se 
mudiš? Pridi, pridi, da mi daš oporo, sedaj ko sem nadložen, slab! 
Glej, prispel je trgovec s silnimi tovori blaga, pa je povprašal po tebi. 
Tam od zahoda ga je privedla pot in zvedel je zate, ko je slišal 
tvojo pesem!" Zatrepetalo je morje, lahni, beli oblački so bežali čcz 
firmament in solnce je zaprlo oko. Tja nekam na jug so leteli 
galebi, kot srebrni noži so rezale njih peroti gosti zrak. 

„Nikdar! Zastonj!" je kriknila in se naslonila na skalo ob 
obali. Nekaj se je iztrgalo iz nje in se zadusilo v blatu . . . Takrat 
ni vedela, da je bilo njeno srce, njena umirajoča mladost. Široko 
veslo je pljusknilo po valovih in tja v neskončnost je drlitela po- 
morščakova večerná molitev: Ti si kot večnost brezmejno, kot Iju- 
bezen globoko . . . 

„Zakaj ni bilo iz njegovih ust nobene besede več?" so šepnile 
njene ustnice. V odgovor so ji vihrala v daljavi ponosna jadra, ob- 
sevana od pozdravljajočih veselili žarkov ; daleč tam za njimi pa 
se je svetilo veliko, neznano kraljestvo . . . Ni vedela, kakšno je to 
kraljestvo, a čutila je, da je zanjo izgubljeno. 

Takrat ji je bilo šestnajst let . . . 



Živahno je bilo tisti čas v družbi velctrgovca. Krožil je sekt, 
padali so dovtipi med šumnimi akordi godbe. Gospodarju se je 
zjasnil tolsti obraz, ko je gledal svojo ženo v sijaju lepote in toalete.. . 
Skrivnostno ji je šepnil nekaj na rožnata ušesa in se smejal dolgo, 
sunkoma ; ona je zrla'^skozi odprío okno. Družba je prosila pctja, 

„Ho, ho, ho!" se je oglasil veletrgovec, „to bo nekaj za mojo 
Karmen, kaj ne da? Tisto, tisto cigansko . . ." 



Ivo Peruzzi: Karmen. 181 



Mehariično je vstala in sedla tja med oleandre h klavirju . . . 
V sobo se je smehljala topia julijska noc . . . Pesem hrepenenja 
je šla mimo, in tam zunaj se je vse družilo, vse šepetalo . . . Tista 
noč je pogledala Karmen v dušo, takrat, ko so ji zbežali beli prsti 
čez tipke. Njej nasproti je stal njen mož in jo zri z vodenimi, ze- 
lenkastimi očmi . . . Streslo jo je. Tiho, kot zamolkli otok je švignil 
akord, obstal, preplašen stresel glavo in zdirjal razbesnjen, kričeč 
po krvi in tirjajoč pravice. Zakaj bi ne smel živeti? Kdo je, ki mi 
bráni? Kje so meje mojih želja? Strastno je raztrgal divji disakord 
vprašanje. Ne! Lepota je greh ! je zaupil in se razgubiľjn udusil .. . 
Izpela je. Veletrgovec si je obrisal znojno čelo, zdelo se mu je, da 
je nekaj zakrivil . . . Gledali so jo, kot človek, strmeč v praznino, 
v kateri káže čudeže — čudák. Ponosno se je zravnala in se pri- 
smejala v družbo. V divjem plesu, v vonju parfumov in sladkih 
besed je tolažila v sebi nemirno morje, ravno tisto, katero je šumelo 
takrat, ko ji je bilo šestnajst let. 

Pri oknu je sedela z elegantnim kavalirjem pri pogovoru. 

„Srečna ste gospa," je šepnil in se sklonil bližje k njej. Raz- 
posajeno se je nasmejala in s pahljačo nalahno udarila dvorečega 
po licu. Pogum se mu je vnel. Bližal se je njeni beli roki in jo 
galantno poljubil. Sladké so bile njegove besede ; naslonila sta se 
na okno in zrla v noč. Burno so ji utripale žile na sencih, smelo 
so ji bliskale oči, a v njih ni bilo življenja, v njih je grozilo ma- 
ščevanje . . . Mehko je prislonil kavalir svoje lice ob njeno in ognjen 
poljub ju je združil takrat, ko ji je šepnil nekaj na uho ... V tistem 
hipu je pridrla v sobo glasno se smejoča družba. Okrenila sta se 
in se razgubila med množico. 

„Dajte, dajte, da slišim cimbal in gosli, da se udušim v one- 
mogli strasti pustinje, kjer dirja prostá čreda neugnanih vrancev 
mimo pevajočih gruč Ogrov, sedečih pri žarnem vinu!" 

Tako je odmevalo takrat v njej, ko je brez misii pila, živela. 
Njen ples je bilo upehano pojemanje bolne duše, njene besede 
žareči utrinki, ki so se vžgali in zaskeleli, njen odgovor smeli. Zopet 
so jo gledali vsi in se čudili. Zdelo se jim je, da se godi nekaj, 
česar še niso videli nikdar . . . Umolknili so, kot čc stopi tcmen 
tujec v domači krog, 

Drugo jutro so jo našli v naročju kavalirja . . . 

Takrat ji je bilo osemnajst let. 



182 Ivo Peruzzi; Karmen. 



Za hip se je ustavila. Zunaj je živela pesem pomladi. Iz vrtov 
so sc nagibale bele lilije globoko doli na cesto in se zazibale nad 
blatom. Vonj rezed in timijana je polnil sočni zrak in vsenaokoli 
se je pogrezovalo v solnce, vse je dihalo in koprnelo kvišku k 
življenju ! 

Karmen pa je liodila po dolgi česti in se priklanjala mladoletju. 
Za njo je ostal strašen, neizpolnjen sen, pred njo je šla nepoznaná 
groza svobode. Ni bilo tožbe na mračno blcdem licu, ni bilo kletve 
na trudnih ustnicah. ,Na razgaljenih grudih ji je žarelo cvetje polja, 
živo in pisano in njen pogled je bil dolg in iskren pozdrav vsemu, 
kar je živelo. Ni ji bilo mar krvavečih nog in zaničljivih pogledov 
potnikov, hitečih dalje in zatopljenih v skrb in izmučenih v bolnem 
sebičju . . . Hotela je ono kraljestvo, katerega ji je obljubil čolnar 
z juga. 

„Karmen, Karmen — čemu?" 

Stresel jo je ta nenadni glas. Ozrla se je. Za njo se je rezal 
razcapani cigán, z veliko rdečo rožo na prsili in z gosli pod pazduho. 
Njegov smeh je bil oster in zaničljiv, a njegova roka bela in nežná, 
kakršne nimajo vagabundi. Pristopil je bližje k njej in jo gledal 
dolgo v oči. 

„Čemu iščeš kraljestva, katerega ni? V tebi sami leži pokopano! 
Tebe je življenje samo enkrat pogledalo v obraz — samo tedaj, ko 
se nisi tega zavedala z vsem svojim hrepenenjem. Takrat si se 
zbala in zasanjala, da bi vrgla od sebe ono, kas ti je dusilo mlado 
grlo, kar je samo tedaj tirjalo od tebe lepo in neskončno mogočno 
žrtev. Sledila si strahu, ne svoji duši. Glej, zato liodiš po česti in 
iščeš, kar je izgubljeno v tebi!" 

„Ni več pomoci?" so vzdivjale takrat njene oči, proscč in 
preteč. 

Zopet se je zasmejal cigán. 

„Ha, ha! Pomoci? Vrni se dekle, po poti, po kateri si prišla. 
Zapri oči in zakrij ušeša, pa se vrzi naravnost v naročje neizogib- 
nemu! Uduši se v veseli pesmi ! Jaz hodim svojo pot in pojem 
svojo pesem, pa vendar živim povsod in zmagujem vse. Slabiči me 
ne poznajo, velikáni se mi klanjajo. Življenje je moj zaklet sovrag; 
brez oddiha je za menoj, a njega moč se razbije na mojili prsili... 
Ime mi je Volja; tebi in mnogim sem neznan." — Obrnil se je hitro 
in odšel po česti. 

Karmen se je stresla. V daljavi je čula cigána, ki je pel čudno 
melodijo, zvenečo kot odmev jekla in pokanje skál ... V solncu 



Ivo Peruzzi: Karmen. 183 



se je gibala cigáňova roža. Karmen je zabodla pogled v dalje, zdelo 
se ji je, da jo vábi in kliče neskončni, veličastni oceán. „Nazaj k — 
neizogibnemu?" je rekel cigán. Zamižala je in nebrzdana moč je 
potisočerila njene korake. Ni čutila toplih objemov solnca in burnih 
utripov srca, ki je kričalo ven v žejno razkošje. 

„Kam hitiš?" jo je vprašal starec ob poti, ki se je pogovarjal 
s pomladjo o pomladi. 

„Poravnati zamujeno," je kriknila njena duša. Na bregu je 
obstala. Pred njo je ležal, ječal oceán. Še nikdar ga ni uzrla tako 
veličastnega. Razpletla si je lase, da so bežali z vetrom in dehteli z 
vetrom. Karmen je vzdrhtela. Zameglile so se ji oči, sedla je na 
skalo in stisnila glavo na kolena, in s trnjem ovenčano je bilo njeno 
srce. Divje je drvela kri po žilah. Da bi bil tistikrat zanesel val 
mrtveca mimo nje, pa bi mu poljubila ústa, lica, oči. Zagrizla bi se 
v opolsko meso utopljenca . . . 

Takrat se je nagnil dan. 

Krvavordeče peroti galebov so sijale v mrak in mogočen mir 
je dihnil v stvarjenje. Karmen je zrla takrat tisto kraljestvo, nena- 
doma se je zgrnilo pred njo. V srcu jo je tiščalo kot grob, v ka- 
terega se je pogreznila krsta. Oči so ji zagorele v daljavo. Daleč 
tam v solncu prostih dni, obložen z oranžami in s pinijami je vozil 
čolnar Ivane svoj okrašeni čolnič v temnokrvavi zori, podeč pred 
sabo noč in pojoč jutranjo pesem. Z roko ji je mahnil v pozdrav 
in pri tem pozdravu je vzkipelo morje. Začutilo je neko kruto, nizko 
roko, ki je temno begaia nad svetom. Bila je krivica. 

Karmen se je ozrla kvišku in zakričala. Na skali za njo je 
stal cigán z rdečo rožo in se zaničljivo smehljal. A ta smeh je bil 
poln zmagoslavja, poln moci . . . 

Tedaj je vstala. Njena ura jo je poklicala. V daljo, kjer je od- 
hajal čolnar Ivane, je burno zaklicala v pozdrav, iztegnila roke in 
planila z ognjem v očeh in kipečih ustnic po onem, kar je bila 
zamudila. 

Umolknil je oceán in zakril svojo skrivnost v belo krono valov. 

Tam daleč nekje čez morsko gladino pa se je izgubljala pesem 
brez mej in postav .... 




184 Vojeslav Mole: Mŕtvemu znancu. 



Vojeslav Mole : 

Mŕtvemu znancu. 



V 



cčer je bil živahcn, vse debate 
bilc so zanimive in problém 
se za problémom je v besede zlate 
oblikoval in v diven diadém 
prečarali smo sanje si bogate. 
Le eden je med nami bied in nem 
sedel, s smehljajem grenke ironije 
in škrite v dnu srca melanliolije. 

Kozarci so zapeli in zdravica 
razlcgla se je vriskajoča v noč. 
Plamtela srca so, gorela lica. — 
A on je vstal in trpko se smejoč 
nam dal roko, kot led mu je desnica 
bila, in šel je v pomladansko noč. 
Le v vrátili že so ustnice mu biede 
zašepetale tiho nam: „Besede . . ." 

To je že dávno ... A zakaj nocoj 

zasanjali o tebi so spomini? 

Kot živega te vidim pred seboj, 

zamišljen in molčeč si kot v davnini, — 

in vendar se zgrniia nad teboj 

že dávno zemlja je in spiš v tišini. 

Ah, spiš, moj Hamlet, nimaš težkili snnj ? 

Povej, ni tam bolesti, ni kesanj? 

Povej, kaj nam zakriva zvezd zaslona? 
Povej, povej, odkod gre pot in kam? 
Molčiš. Ločila naju je zatona 
skrivnost, izbrisala vso pot stezam, 
med nama zgrinja se molčanja zóna . . . 
Polnoc je zunaj, vihra, sneg... In saní 
molrim življenja svojega daljine, 
ne vem potem ne dalje ne širine . . . 



Dr. Zober: Klubni stolec. 185 



Dr. Zober: 

Klubni stolec. 

Ne sami ob sebi kot nekaka metafizična shemata, marveč z vsemi 
prijetnimi pritiklinami, s katerimi jih je obdarila priroda, je 
troje stvorov vedno vzbujalo mojo pozornost, osredotočilo moje misii, 
bodrilo mi fantazijo: visoke ponosne žene, skalnato morsko na- 
brežje, klubni stolec. 

Ti blaženo brezdelje, ti herojska zamišljenost, ko se vdaš 
vabljivi ponositosti in se zlekneš po tem usnjatem prijatelju, ki ima 
v sebi mnogo več duše, nego vsi tvoji „bližnji" skupaj. Ti vsesvetska, 
pomirjevalna filozofija, ko počivaš v tem prijateljskem, da, očetov- 
skem objemu, ko čutiš, kako polzi niz tvojih ramen breme sivé 
vsakdanjosti in se zopet prerajaš v človeka, zavedajočega se svoje 
osebnosti, ko se ti pomlaja fantazija in preraja energija! Trenotki 
blaženosti, ko gledaš v svet skozi optimistični modrikasti oblaček 
svoje smotke in misliš, da tudi v paradižu ne more biti mnogo, 
mnogo lepše. Kaj je ves budistovski nirvána proti nirvani tega 
fasciklja živcev, vzetega iz registrature življenja in udobno zlek- 
njenega v komodni, širokopleči in globoki klubni stolec, ki se kakor 
temen in nedostopen pojav samozavestno širi sredi sobe, kje med 
pisalno mizo, oknom, knjižnico in kaminom ! 

Že njegova zunanjost je bojarska. Rad vidim pohištvo, ki ima 
neko osebno noto, pohištvo, ki ni samo za to, da ne sediš, spiš 
ali ješ na tleh, marveč, da je rabiš kot človek. Od živali se razlikuješ 
po svojem razumu, po oblikovanosti svojega notranjega bistva, po 
svoji kulturi. I Madjar je lahko civiliziran, i konji i psi znajo težke 
račune s kubičnimi koreni, kulturo ima le človek, ki je kultiviran, 
človek, ki uporablja svojo okolico za fond svojega lastnega reliéfe. 
Kultiviran človek išče povsod sebe samega, porablja vse, kar ga 
obdaja, egocentrično, v demokraciji javnega življenja nájde fond 
svojemu licu. V svojih štirih stenah hočem biti sam, kar je krog 
mene, naj mi slúži brezpogojno. Noli turbare circulos meos! Če 
naj delám, móram imeti tudi čaša za misel. Naj li premišljujem lačen, 
naj imam fantazijo brez udobnosti, naj pišem pri mizi, ki ima pre- 
kratko nogo, ob kadeči se leščerbi, ob ostankih nedostatne večerje? 
Res so mnogi veleumi in ženiji dosegli marmorne dvorce le preko 
nirzlih manzard. Pa jaz se nikakor ne silim med veleume, človek 
hočem biti. ČI o -vek! Česi hočem počiti od dela, užiti remekdclo 

.Ljublj.inski zvon" XXXIV. 1914 4. 13 



186 Dr. Zober: Khibni stolce. 



slovstva, ali pa premisliti karkoli, uglobiti se v problém, storim to 
najraje v udobni legi, ko so vse mišice razbremenjene in ko mc 
objame mehko podloženo in po clastičnih vzmeteh prostrto usnje, 
ko mi počivajo lakti na ogromniti počivalnikih, ko se glava težko 
nasloni na blazino in me obdaja vonj opojné cigarete ali dobre 
smotke. Tu med pisalno mizo in knjižnico, kaminom in oknom se 
potem pojavi genij. I jaz, ki nikakor nisem genijalen, čutim njegovo 
bližino in jamem misliti o nirvani, — misliti? Čutim jo, to končno 
sintezo človeškega vbadanja in brezkončne brczciljnosti. Ta ogromni 
temni usnati prijatelj, dragi ta klubni stolec, ima svojo dušo, mnogo 
boljšo, nego tisti bližnji, ki ga moramo báje Ijubiti. Ta duša je 
nekaj čisto posebnega, samosvojega. Stôl Samoživ. Težko je opisati 
vso to dušo, — saj niti človeške duše ne moreš opisati, kaj li dušo 
bitja, ki je tako prosto našega egoizma, tako odpuščajoče, ple- 
menito, altruistično in vendar tako človeško ! 

Dragi filister! Vem, da si zadnjič tožil v narodnogospodarskem 
pregledu, da gre ves naš denár v nič, ker si kupujemo drage, ne- 
potrebne predmete v tujini iz samé gizdavosti. Vem, da šmátraš ta 
moj slavospev za izrodek fantazije, za lahkoživost, če ne za pokvar- 
jcnost, in če si kdaj videl od znotraj kak višji razred, mi očitaš, da 
sem „von des Gedankens Blässe angekränkelt" (odkod je ta citát, 
ne veš več in bi ti tudi nič ne koristilo). Pa kaj, hočeš 11, da si 
naročim klubni stolec pri Zadrugi domačih rokodelcev zo. z. v 
Temnem lesu, pošta Višnji vrh nad Bistrico? Samo enkrat sem 
to storil in vabim te, prijatelj, da prideš in sedeš v tisti stolec, ki 
sem ga takrat dobil. Šedi v njem samo pol ure, pa me boš rad 
zapustil in odšel v bližnjo drogerijo, da si kúpiš žganja in drgneš 
ž njim otrple ude. Pa to je postranska in tvoja zasebna zadeva. 
Vem dobro, da nisi iz rodu Asra, ki mrjo, če Ijubijo, marveč naše 
gore list, ki želiš, da naj vsakdo dela, kakor slove domovine úkaz. 
Kaj pa razumeš pod „delom"? Kaj drugega, ko znoj, nápor, službo 
s penzijo, in za brezdelice zmerjaš nas vse, ki se bavimo tudi s 
peresom in fantaziramo kdaj o klubnih stolcih. Jeli da, mi smo ti 
nevropatiki iz lenuliarjenja, ti bahač z žulji, ki ti niso prinesli do- 
stojanstva človeka, ampak dostojanstvo konja, ki zna računati s 
kubičnimi koreni, da si zaslúži svoj oves. Aj, braté, ti sploli ne 
znáš delati, ker ne znáš živeti. Jaz, ki sanjarim v in o klubneni 
stolcu, znám to bolje nego ti. Ti delaš, da ješ, jaz pa delám, da 
živim po človeško, ne animalsko. Človeško živeti se pa pravi živeti 
kulturno in delati kulturno z úžitkom. Čc so res nebesá, niso in 



Dr. Zober: Klubni stolec. 187 



ne morejo biti drugačna, nego velik svet, na katerem žive sami taki 
Ijudje, ki imajo fasono kulturnega človeka, ki torej znajo uživati i v 
delu in počivati z úžitkom, ki torej imajo klubne stolce. Ergo imajo 
klubne stolce tudi v nebesih . . . 

Pah, nikakor, predragi, ne zagovarjam lenuha, ki sploh ničesar 
ne dela, marveč samo uživa. Ta stvor je enako antipatičen, kakor 
oni, ki samo dela in nič ne uživa. Oba nista in ne bosta nikdar 
zaslišala visoke pesmi življenja, čigar edina in največja umetnost je, 
da znáš enakomerno razdeliti svetlobo in senco, barvo in temo v 
zaokrožen umotvor. Kdor tega ne zna, živi karikirano, pretirano 
v eno ali drugo smer, človek-nečlovek, stvor-nestvor. Odtod toliko 
število Ijudi, ki so zadeti in razžaljeni v dno duše, kadar razstavi 
Smerekar kakšno svojih karikatúr. 

Veliko socialno zlo je, da nismo premožni. To je kardinálna 
napaka slovenskega človeka. Ker pa nismo, vodi naša pot do kultúre 
mimo velikolepih zunanjosti naravnost k liku, k osebi. Zakaj so 
naša lica tako temná, zakaj leži prokletstvo na delu naših rok, da 
se vse v zlo preobrača, kar si srce lepega obeta, zakaj? Ker ne 
známo živeti in ne známo delati, ne známo varčevati s časom. Ko 
končamo delo, ne známo počivati. Počivamo prežvekuje, ne známo 
uživati, ne známo si oblikovati osebnostnega lika kultúre. Ne známo 
sedeti v klubnem stolcu, zato tudi ne známo delati koncentrirano. 
Čas nam ni zlato, maiveč groš. Kontrasti, ki jih je pomna ostala 
priroda, so v nas samih zaspali. V pisarni si takšen kakor na iz- 
prehodu, v soli isti, kakor doma in v kavarni, v gledišču, v perivoju. 
Tudi oblačiš se vedno enako malomestno, enako neelegantno. Nisi 
več kmet, nisi še inteligent. Od kultúrne finoče meščana te loči tvoja 
nekultiviranost, tvoja nevolja do subtilnih premišljevanj ; od prirodne 
enostavnosti kmeta te loči tvoja načitana lirika, zato si prenehal biti 
človek in še nisi postal človek, v sredi si med pretvarjanjem od 
enostavnosti do kultiviranosti, nezadovoljen in nesrečen v srcu, na- 
potu sebi in meni. Zakaj ne znáš delati? Ker se ne zavedaš, ker 
delaš brez misii in cilja. Delati se pravi pretvarjati snov, gibati 
energije, oblikovati zemljo, družbo, državo, predmete, misii, čustva, 
to je vse le eno. Izvrševati vse to tako, da delaš vsako reč ob 
svojem času. Ne, da se zarineš z glavo brezmiselno v dvanajsturno 
roboto, da pozabiš naše, na prirodo, na gibanje energij in obliko- 
vanje snovi, kóje gospod bi moral biti, pa si hlapec, in da greš 
potem domov izcrpan in prazen in potem animalično akumuliraš 
ravno toliko, da se jutri zopet lahko izcrpaš še huje. To delo ni 

13* 



188 Dr. Zober: Klubni stolce. 



vredno mislečega človeka. Vsa tvoja gibčnost, vsa tvoja zunanjost 
priraste na tvoje opravilo, ki postane tvoj gospodar. Našim Ijudcm 
spoznáš poklic po njihovi zunanjosti. Ce prideni v Ljubljano, določim 
nezmotljivo vsakomur: Ti si to in to. Tako se izdajajo po gibljajih, 
po obleki, po pogledih, skratka po livreji svojega gospodarja i kadar 
molče. Veš, kje je tista tajnost ? Glej krog sebe! Premisli, nato 
delaj energično, nato vživaj v počitku. Potem ti bodo ure, ko se 
zlekneš po klubnem stolcu, ure najčistejšega veselja in osebnega 
doživanja, ure samogovora in ure počitka, ki akumulirajo tvoje 
energije, da bodo mogle med delom delovati, oblikovati snov in 
izvajati korist. To je moj račun, in ta račun, dragi moj narodni 
gospodar, ni pasiven. 

Dragi papa! Tudi ti spadáš med one Ijudi, ki ne znajo živeti. 
Svoje energije izgubljaš v delu brez prcstanka, ne odpočiješ se, ne 
moreš, nimaš čaša. Tvoj obraz, ko si zagledal v moji sobi klubni 
stolec! „Ta potrata, to razsipavanje denarja!" Vem, da ti vse moje 
razlaganje ne more do živega, ker si se že preveč vživel v življenje 
po naše, v to neekonomsko in brezciljno razsipavanje življenskih 
energij. Morda ti bo dala misliti majlina primera. Pred nekaj leti 
si me obiskal tu in ko si zopet odhajal z zadnjim vlakom, sva imela 
le še malo čaša. Ali se spustiva v tek, s kovčegi po blatu, da morda 
vsa upehana, oznojena in oškropljena le zamudiva vlak in da ti 
vseeno utrpiš škodo? Najel sem avtomobilnega izvoščka, — oh, ta 
izdatek, ta potrata, zadostovala bi trém ; ves čas si med vožnjo 
nervozno drsal po sedežu, vstajal, pogledoval na uro, se zmučil, 
vse to . . . čemu? Ne bi 11 ravno tako prišla do cilja, če bi bil v 
miru vžil krátko udobno vožnjo, ki se ti tako redko priliči, in ki te 
je rešila zamude vláka in drugih občutnejših nevšečnosti? Vidiš, ta 
senzitivnost je živčna, avtomobili so pa narejeni, da si prihranimo 
čas in da ne pridemo iz fasone. Tudi delovni čas si je treba tako 
razdeliti. To je življenje kulturnega človeka, ki zna delati in zato 
tudi lenariti. Čas je znanost življenja in klubni stolec njegov simbol. 

Tu ležim torej v njem, pušim svojo smotko in poslušam, kako 
šiva dež po oknih in kako klokota deževnica zunaj nekje po žlebu. 
Pinija pod oknom, drevo čadncga lika, se máje v burji, črna bieder- 
majerska silhueta na cankarjevosivem ozadju. V levem predalu 
pisalne mize pet modrih bankovcev, zadnji honorár. Krog mene 
modrikasti, vonjavi dim. Tisina, Vsi pogoji tihe sreče, ravno dovolj 
dolge, da me vsega poživi, ravno dovolj krátke, da mi ne postane 
nadležna. Ž njo pa spomini, malenkostni, pa dragoccni. 



Dr. Zober: Klubni stolec. 189 



Na česti, v vrvi Ijudi, ko so si vsi tako podobní, sem danes 
zagledal žensko, ki je drugačna od njih : vitkostaso, polnogrudo, 
visoko, lepo. Prišla je in odšla, a najine oči so se srečale v na- 
lahnem, koketnem, kratkem pogledu, pa dovolj dolgem, da crpam 
iz njega veselja za ves dan. Kakor vstajenje, kakor združenje dveh 
čistih duš, ki pokušata veselje življenja v enem samem iiipu. 

V bočanskem Devinu sem lani poleti poslušal pljusk valov ob 
strmé bele stene, gledal drzni lok, zgrajen od slovenskih rok, stopil 
na majhno nizko skalo, malo nad jadransko gladino, báje najljubši 
počitek Danteja. Tod nájdeš v prirodi samega sebe. Tod sva pre- 
živela z ženico medene tedne, golobčka v Noetovi barki. Odtod pod 
Učko goro, na Čres in Rab, med Bodule, kjer je geniálni Polič 
Ískal leka za bolno mlado žívljenje, in kjer se tako plodno meša 
beneška kultúra z rezístentno jugoslovansko raso. 

Na severu se spajajo Slovenské gorice v daljavi z ogrsko nižino 
in z nemškimí gríči. Tod žije živahen rod, nasičen že nemškega 
dúha, pa še vedno naš. Tu blizu je Cerovec. — Krátki, lapidárni 
spomini. Pol življenja, pol kultúrne zgodovíne, dožívljene v uri 
nirváne v mehkeni globokem objemu klubnega stolca. Osamljen 
simpozion. 

Gospoda moja, nekoč sem čital zelo poučno zgodbo. Dovolíte, 
da vam jo povem. Bil je nekdaj bogataš, ki je rad izvrševal krščanskc 
kreposti. Zejne je napájal, lačne sitil, góle oblačil, dajal jim streho, 
toploío, podporo, zdravila; vse v velikem stilu. Nekoč príde ženská, 
ízmozgana, bieda, brez vrednosti za človeštvo. Ž njo pet otrok, kakor 
orgljice; mož- nemôž, tuberkulóza. Bogati dobrotnik posluša njih 
bedo, njih suho, monotono pripovedovanje, sočutno jim pomaga — 
podaljšati to trpljenje še nekaj let, dokler ne bo tuberkulóza opravila 
svojega dela. Drugič pride k njemu mlad, skrbno oblečen mož, 
doktor Vladuh Dobjanič, avtor znanih del, narodnogospodarskega 
zborníka, právne terminologije, nekaj političnih spisov, monografije 

nacionalizmu ; nagrada Jugoslavenske akademije, priporočila mini- 
strstva, nadarjen človek, impetuozen, le brez denarja. Zato ne more 
doseči svoje privátne docentúre, ne more nadaljevati svojih speci- 
alnih študij, ne more si počiti, ker ga čisto absorbíra delo za kruh. 

1 žena se mora ž njim vred odpovedali marsikateremu komfortu, 
delatí ž njim. Kako bi jíma ugodil majhen, štiritedenskí odpočitek, 
krátko potovanje preko Opatije ob Dalmaciji, v Črno goro, potem 
v Trapani, Capri, Napoli, Rím, Firenco in nazaj ! 2 — 3000 K. Velikí 
dobrotnik, ki si že ízdal milíjone, pomagaj ! Pa že je dobrotníkov 



190 Ivo Peruzzi: Pesem mladoletja. 



sluga pokazal vráta ternu nesramnemu prosilcu, ki ne prosi za pod- 
pore, marveč za štipendij lenobe. 

Tisti filistrček, ki je poprej pisano gledal na moj klubni stolec, 
katerega pa še niti nimam, je v tako ozkem duševnem sorodstvu 
s tem izgubljenim mecénom, ki podpira in s tem daljša trpljenje, 
nima pa zmisla za nadarjenega človeka, učenjaka in pisatelja, klo- 
nečega pod nezasluženo revščino, iščočega malo oddiha za novo, 
národu koristno delo. Sociologija rodoljubnega mecéna ! Pravkar se 
bavim s študijami za monografijo o tem liku, zato dovolíte, gospod 
urednik, da vrinem med vaše eseje in sonete izjemoma še sledeči 
inserat, na čigar uspeh sem radoveden. Gotovo blagovolite tudi 
sprejeti vse mnogoštevilne ponudbe, s katerimi se odzovejo naši 
mecéni: Kdo daruje slovenskému pisatelju nov, nerabljen klubni 
stolec njegove izbire, oziroma založi za to potrebno vsoto? Po- 
nudbe pod šifro „Dr. Zober" na uredništvo „Zvona". 




Ivo Peruzzi: 

Pesem mladoletja. 



O 



dgrnil bog je zlati pas, 
iz njega slavčki so vzleteli. 
Li bránil si jim, oče beli, 
da v polje šli so k cvetju v vas? 

Li káral si jih, ko zvečer 
so peli vroče melodije 
o sreči, ki na zemlji ni je, 
o rajih, ki jih ni nikjer? 

Ne! Ti si zarjo spet razvil, 
da v tvojo moč so se poskrili 
in sanje cvetk, ti oče mili, 
si v mlade dušice jim vlil . . . 




Dr. Fr. llešič : j Anton Klodič vitez Sabladoski. 191 



Dr. Fr. llešič: 

Ý Anton Klodič viíez Sabladoski. 

Dne 15. februarja t. 1. je po krátki bolezni v Trstu umri A. Klodič 
vit. Sabladoski, c. kr. dvorni svetnik v p., odlikovan z redom 
železné krone III. razreda. Italijanski red, ki so mu ga svoj čas po- 
nujali, je odbil ; enako srbskega : Klodič je bil avstrijski šolnik. Bil 
je pisatelj, pa ne samo šolski ali šolniški, marveč tudi beletrist. A 
zadnje izginja povsem za ogromnim delom, ki ga je šolnik Klodič 
opravil za uradniško pisalno mizo, rešujoč akte in izdelujoč učne 
náčrte. Šolnik in beletrist! Kakor orač in škrjanec! Zdi se, da na 
širše odjekne smrt škrjančeva nego smrt oračeva. Pač orje tudi šolnik, 
a ne gleda nanj sinje nebo, kakor na orača na njivi. 

Pozorni so ob njegovi smrti postali ožji zemljaki njegovi, 
Primorci, ker je med njimi preživel večji del svojega življenja, a 
drugje le starejši Slovenci, možje pokolenja Šumanovega, Pleteršni- 
kovega, Stritarjevega. Ne vem, če so se ga spomnili centrálni av- 
strijski krogi, ki je za njih občo osnovo današnje šole preobrazil 
v konkretnejše náčrte. 

Klodič je bil rojen kot kmetski sin dne 10. novembra 1836. v 
Hlodičih pod Livkom (Sv. Peter pri Čedadu) na Italijanskem. Takrat 
je bila Beneška še avstrijska ; zato se nam ni čuditi, da je študiral 
v Gorici in Trstu, kjer je prebil • maturo. Po dokončanili srednjih 
šolah — podpiral ga je strie Sabladoski — je stopil v teologijo ter 
jo tudi dovŕšil ; toda izstopil je, predno je zapel novo mašo. Štu- 
diral je nato na Dunaju klasično filologijo. Službovati je začel kot 
suplent v Spljetu ; od 1. 1863. do končanega 1. semestra 1866. ľ.^je 
bil na tržaški občinski gimnaziji; takrat se je odpovedal tej službi 
ter postal profesor v Gorici, kjer je 1869 postal okrajni šolski nad- 
zornik za goriški okraj; novembra 1870 je odšel v Poreč za pokra- 
jinskega šolskega nadzornika srednjim in Ijudskim šolam v Istri. 
Septembra 1871 je bil prerneščen v Gradec,xkjerimu je^bilo^pover- 
jeno nadzorstvo nad učiteljišči in Ijudskimi išolami na^Štajerskem 
namesto umirovljenega Močnika ; 1. 1873. je^bil poklican VjTrst, kjer 
je prevzel slovenské in italijanske šoleA' Trstu in okolici,Wse Ijudske 
šole v Istri, slovenské na Goriškem in učiteljišča.' Izza-I. 1886. je 
nadzoroval tudi pouk slovcnščine na srednjih 'šolalfna Primorskem. 
V začctku 1. 1902. je stopil v pokoj ter je živel v Trstu do svoje 
smrti. 



192 Dr. Fr. llešič: y Anton Klodič vitcz Sabladoski. 



V posebno intimnili zvezah je bil pokojnik s Kobaridom. Kot 
vdovec se je poročil z Matildo, sestro pesnika Pagliaruzzija-Krilaiia 
iz Kobarida. Tu se je seznanil s pesnikom Gregorčičetn. Ko je 
pesnik Krilan umri, je izdal Klodič prvi zvezek njegovih poezij 
(1887), kateremu je sledil v Gabrščkovi ^Slovanskí knjižnici" 1895 
še drugi. Naslednjega leta je izdal ravnotam tretjo knjigo Krilanovih 
zbranih spisov, prozo. Na uvodiiem mestu je orisal pesnikov rojstni 
kraj in Krilanov življenjepis. — Okoli 1867 se je mnogo govorilo 
o gradbi predilske železnice; to mu je dalo pôvod, da je spisal 
igro v verzih „Novi svet" (1868), ki jo je pozneje predelal in jo 
naslovil „Materin blagoslov" (1878, novi natis 1895). — Krátka vse- 
bina te trodejanke je sledeča: Kobaridski kováč Peter Ijubi Jelo, 
hčer bogatega kmeta Podkuknika. Ker pa ta vidi le v posestvu 
zemlje pravo vrednost, ne v obrti, sklene Peter, oditi v svet in si 
prislužiti tam toliko, da bo imel veljavo tudi pred starimi nazori 
Podkuknikovimi. Pa predno je še Peter odšel, je bil Podkuknik 
nekoč v Gorici in tam videl „novi svet", železnico in kar je z njo 
v zvezi, ter se seznanil z dvema inženirjema. Práv ta dva inženirja 
sta prišla potem v Kobarid, da bi začela pripravljalna dela za pre- 
dilsko železnico, ki jo je vláda vzela v misel ; naletela sta na Petra 
in njega ter ostale kobaridske kovače najela v svojo službo. Sicer 
se je doznalo, da še ni gotovo, katera proga se bo pravzaprav iz- 
delala, ali predilska, ali železnica iz Beneške čez Tolmin v „srce 
slovenské zemlje, do Ljubljane", toda stari Podkuknik se je spri- 
jaznil z „novim svetom", uvidel veliki pomen in plodonosnost 
obrtnega življenja ter rad privolil v zvezo Jelino in Petrovo, ki je 
kázala, „da kakor plug, časti je vredno kladivo". — Miljé Klodičeve 
igre je trški: bogat kmet, obrtnik, zdravnik, učitelj, inženir. To je čas 
močno profesorské in narodno-političnc literatúre: Klodičevi kováči 
govore v šesterostopnili jambili, učitelj in zdravnik pa v sapfinih 
kiticah proslavljata goro Krn, trg Kobarid in krčmo Sandrovo; razvoj 
civilizacije se opisuje kakor v spominu na Schillerjev „Spaziergang". 

Po snovi čisto romantičen je zadnji njegov spis, epos „Livško 
jczero"; srednjeveški vitezi in njili Ijubavnc pustolovine, in sicer 
tam med Čedadom in Sočo, med Kukom in Matajuroni, kjer je 
nekdaj báje bilo jezero. V „Livškem jezeru" je povsem nadvladala 
manira Ternovca - Lamurskega, tržaškega rodoljubnega filológa, 
ki je v teh stvareh vplival na Klodiča. (Prim. „Ljublj. zvon" 1912, 
str. 505.) — Tržaško dramatično društvo pa lírani rokopisno njegovo 
dramatično delo „Ivan". 



Ivan Albreht: Trpinom. 193 



Pokojnik se je bavil tudi z dialekti svoje ožje domovine. V 
tej stroki se je spoprijateljil z znanim slavistom Baudouinom de 
Courtenayjem ter je 1878 izdal v Peterburgu slovenskí pisano štu- 
dijo o narečjih beneških Slovencev. Govoril je slovenskí, hrvatski, 
nemški, italijanski, seveda tudi furlanski dialekt. 

Za znano publikacijo „Die ôsterreichisch-ungarische Monarchie 
in Wort und Bild" je v opisu Primorskega in Dalmacije očrtal 
„Slavische Sprache und Literatúr" (1891). 

Svoji profesorskí stroki je posvetil dvoje spisov iz svojih mlajših 
let: razpravo o Horaciju (1867.) in grško gramatiko v laščini (1870); 
grščina mu je bila posebno draga. Pozneje ga je služba zanesla na 
širše šolsko poije in tu si je pridobil posebnih zaslug, ki so pravá 
in trajna njegova vrednost. 

Segalo bi predaleč, ako bi Klodiča na tem mestu ocenjeval kot 
šolnika. Le to naj poudarim, da je očividno močno Klodičeva za- 
sluga, če imamo dandanes na Primorskem bolj slovansko šolstvo 
nego drugje. Kar nam o tem poroča Glaser v „Zgodovini sloven- 
skega slovstva" (IV, 325), sloni najbrž na lastnih pojasnilih Klodi- 
čevih. Za svoje zasluge na šolskem polju je dobil Klodič 1. 1879. 
viteštvo. ' 



' Kot dopolnilo naj omenim nekroioga v „Kdinosti" z dne 22. fcbriiarja 1914 
in v „Učit. tovarišu" št. 50 (6. marca), ki ga je priobčil Janko Lcban. 




Ivan Aibrchl; 



■v 

Sii 



Trpinom. 



so skozi m.rak, šli so skozi noč 
kot kipeča láva ; 
divje pesmi vrelé so iz prsi. 

Njih oči kot ogenj so grozile 
in rokc kot jeklo so pretile. 

Takrat sem jih vzljubil: 
„O trped, jaz sem vaš !" 

DID 



194 Književna poročila. 




Književna poročila 




Jozef Reisner, Fizika za višje razrede srednjih šol. Ima 420 slik in 

1 barveno spektrálne karto. Ljubljana, 1913. Založil knezoškof. závod sv. Stanislava 
v Št. Vidu nad Ljubljano. V. 80. VIII + 484 str. Cena vez. knjigi 5 K 80 v. 

— Kemija za sedmi gimnazijski razred. Ima 16 slik. V Ljubljani, 1912. 
. .. V. 8'\ W - 111 str. Cena vez. knjigi 2 K óO v. 

Neprestane napreduje fizika, kakor vse ostale prírodopisné vede. Skoro však 
dan nam prinese nekaj novega na poprišču fizikalne vede ; nastajajo nove teorije, 
vrstijo se zmagonosno čudoviti izumi. Kdo bi ne bil slišal kaj o elektronih, ki 
nameravajo pričarati nazaj dobo alkimije, izprenieniti navadne kovine v dragocene, 
ki se drznejo oropati vesoijstvo njegove materijalnosti! Kdo bi nadalje ne bil slišal 
o originalnem princípu relativitete, o konstanci svetlobne hitrosti se gibajočega ali 
mirujočega telesa, po katerem .prostor in čas postaneta sencľ vsled medsebojne 
zavisnosti, po kaierem prostor nima več tri, ampak štiri razsežnosti (četrta je namreč 
čas), po katerem telesa nimajo več stalno mase, ampak s svojo energijo se izpre- 
minjajočo, po katerem ni etra in nič absolutnega, kateri princip zove Gilbert ironično 
modno norost znanosti. Brezžični brzojav (iskrna telegrafija) in teleíonija, fotografija 
z naravnimi barvami, moderna aviatika so fenomenálne iznajdbe sedanjosti. Da, 
naravnost revolucijonarno se razvija fizika zadnja leta, ko se starodávne in častite 
stavbe raznih teorij čez noč poruše in iz podrtin vzklijejo nove misii. Umevno je 
torej, da je v teh težkih krizah znanosti težak in neprijcten posel pisati fiziko. Se 
posebno težavno je pisati srednješolsko fiziko vsled omejujočega naučnega načrta 
in raznih pedagoških reform, še posebno težavno pa pisati Slovensko srednje- 
šolsko fiziko za višje razrede, ko je učitelj do sedaj še primoran učiti fiziko v 
nemškem jeziku. Zato smo z razumljivo bojaznijo pričakovali knjigo prof. Reisnerja. 
Poglejmo, kako je rešil nalogo, ki mu jo je poverilo „Društvo slov. profesorjev* ! 

Z opazovanjem prirodnili pojavov tolmači pisatelj splošne temeljne pojme 
fizike in karakteristično označi nje bistveno nalogo v kratkem úvodu brez vsake 
hipoteze in popisov razniii aparátov za merjenje, kar more vsakega čitatelja le 
vzpodbuditi. Naslednja razdclitev fiziko v ražne oddelke, kakor: mclianika, náuk o 
toploti, astronomiia, magnctika, elektrika, náuk o valovanju, akustika in optika je v na- 
vadi že od "pamtiveka vsled svoje neprisiljenosti in naravnosti, ker je takorckoč sama 
ob^sebi;.nastala. Le mimogrcde omenim, da se je astronomija od fizike že dávno 
ločila kot posebna veda, v srednjih šolah pa se priklopí po učnem náčrtu k fiziki. 
Vzrok^jomenjene [razdelitve tvori razvrstilo. s katcrim razvrščamo celokupnost pri- 
rodnih pojavov in to naravno razvrstilo so naši občutki, povzročcni po raznih pri- 
rodnih^pojavih, po vnanjih dražljajih. In kakor že iz mladih let ločimo občutke 
med scboj, ločimo tudi prirodne pojave. Vse sorodne prírodné pojave, ki povzročijo 
videnje,»'uvrstimo v optiko, vse, ki povzroče slišanje, v akustiko, vse, ki povzročc 
občutenje toplotc ali mraza, v náuk o toploti, vse, ki povzroče občutcnjc napora, legc 
in gibanja, v mchaniko in končno vse, ki povzroče razno občutke, v elcktriko in mag- 
netiko. Kakor primcrn.i, umcstna in koristna je ta razdclitev, vendar nast.mc vprašanje, 
je-li tudi objektívna, brcz zlih posledic? Resnica je, da je imcnovana razdclitev 
zavisna od naših občutkov, torej skozinskoz subjektívna, odvisna od naše organi- 



Književna poročila. 195 



zacije telesa, ne tcmelji pa na bistvenih znakih prirodnih pojavov samih. Prirodni 
pojavi so neodvisni od nas, se vrše po svojih trdnih zakonih in se enako vrSe, ali 
jih kdo opazuje ali ne in ostanejo isti, če bi jih popolnoma drugače organizirano 
bitje opazovalo. Dognana resnica je pa tudi, da ni med pojavi iste stroge meje 
kakor med našimi občutki. Vsaj že dávno smatramo akustiko kot del mehanike, 
optiko kot del elektrike, náuk o toploti razvrstimo deloma v mehaniko, deloma v 
optiko, oziroma v elektriko. Na ta način bi dobili predvsem dve večji skupini : 
mehaniko in elektriko, oziroma po najnovejših razmotrivanjih samo elektriko. Ostane 
torej vkljub ožjemu sorodstvu med pojavi prejšnja razdelitev več ali manj nedo- 
taknjena, četudi je bistvo vsakega pojava gibanje ali pa sila ali pa pretvarjanjc 
energije. Ni li nenaravno ločiti pojave med seboj v mehanične, toplotne itd., ko 
se nahajajo v prirodi med seboj v trdni zvezi, tako však mehanični pojav spremlja 
akustičen, toplotni itd. Le poglejmo z bližnjega hriba na drdrajoči vlak v dolini. Gibanje 
vláka opazimo, torej mehaničen pojav, kateri pa ni osamljen, saj povzroči istočasno 
valovanje v zraku: mi slišimo drdranje, povzroči tresenje zemlje, katero čutimo, po- 
vzroči drgnenje ob železnih tračnicah, ki se nekoliko ogrejejo in končno vidimo 
gibanje, torej optičen pojav in to gotovo še niso vsi, ki so medsebojno združení 
po zakonih prirode. V resnici obstoja torej nevarnost še posebno za učenca, da 
loči, kar v prirodi ni ločeno, da vsled stroge ločitve prirodo potvarja. Ali tej ne- 
varnosti se je pisatelj skrbno in spretno izognil. Med posameznimi oddelki svoje 
fizike nájde ozke veži, poudarja naravno oba glavna prirodna zákona o konstanci 
energije in o rastoči entropiji, ki odločita vsakemu pojavu jakost in smer. Koncem 
fizike se še v kratkem obrisu enkrat povrne pregledno k vsem prirodnim pojavom, 
ter jih motri s skupnega vidika: gibanja ali sile ali energije. In v tem obrisu 
vidim težišče cele knjige, ker daje bralcu navodila za svetovno naziranje. Pravim 
samo — navodila, noče pa knjiga naučiti določenega naziranja. V tem tiči glavna, 
resna in vzvišena naloga fizikalnega pouka, podati učencu temelj, na katerem si 
naj gradi svoj svetovni názor, ki tvori jedro vsakega značajnega človeka. 

K posameznim oddelkom knjige pripomnim, da je v mehaniki ogromna in 
pregledno razdeijena snov vestno izbrana. Točne in jasne so definicije raznih pojmov 
vsled upeljave diferencijalnega računa kakor hitrost, pospešek, oziroma pojemek. 
Enote absolutnega kakor tclmičnega nierskega sestava so precizno določene in vpo- 
rabljene, pridejana razvidnica efcktnih enot na koncu knjige bo tvorila obilo gra- 
diva za preračunavanjc. Hidrodinamika je obsežnejc obdelana po vsej pravici ter 
pride moderna tehnika do svoje besede, kar velja tudi za aeroinehaniko. 

Náuk o toploti se razlikuje s svojo preglednostjo. Najprej dejstva, njih porába 
in nazadnje hipoteze in teorije. Meteorologičnim pojavom je pisatelj posvetil zasluženo 
pozornost; zbral jili je v organično celoto, kar se mu je popolnoma posrečilo. Z veliko 
Ijubeznijo je obdelana astronomija. Zopet klasična razdelitev: najprej popis nebesnih 
pojavov, kakor se nani kažejo, potení šelc sledi njih razlaga. Mojstrsko jo obdelan 
za vso astronomijo temeljni Newtonov vseobsežni gravitacijski zákon, s katerim sta 
I. 1846 Francoz Levcrricr in Anglež Adams potom računa natančno dognala mesto, 
na katerem je kmalu potem astronóm Galie z daljnogledom našcl planét Neptún. 

Magnetiko je spretno skrčil, a zato dodal par za fizikalne vaje jako pripravnih 
poizkusov. Elektriko de!i običajno na statično in kinetično ter vestno opozarja na 
moderne pridobitve tehnike, kakor so iskrna telegrafija in tclefonija, dinamostroji. 
Eksperimentalno in grafično 'obravnava večinoma náuk o valovanju, v akustiki sc 
ozira na potrebe glasbe. 



196 Književna poročila. 



Nad vse pričakovanje je uspela optika, ki razlaga v praktičncm dolu zákone 
odboja, loina in razklona svetlobe ter njili uporabo, v tcoretskeni uklon in polari- 
zacijo, s čimer je podaná podlaga za teorijo svetlobe. 

Zgodovinski obris razvoja fizike pogiobi zanimanje za predmet, ko nain po- 
pisuje, s kako vnemo so ražni učenjaki ískali resnice. — Ob sklcpu knjige je l.'^O 
iničnih in praktičnih nalog. 

Ne samo v znanstvenem oziru, temvcč tudi v didaktičnem je knjiga nad 
vse zanesljiva. Vidi se ji, da se je porodila iz večletne vsestranske prakse. Zdaj 
se naslanja na induktivno, zdaj na deduktivno, oziroma grafično metodo. Mnogo- 
številni poizkusi bodo dali obilo gradiva za fizikalne vaje ; kajti ni dvoma več, da 
stojimo pred durmi delovne šole, v katcri mladina doživlja svojo mladost. 
Predvsem se odlikuje po preglednosti in vsled tega tudi jasnosti. Ražne tabcle- 
razvidnice z najnovejšinii podatki dado knjigi trajno vrednost in za dalj čaša znak 
svežosti. 

Jezik knjige je laliko umljiv in jedrnat. Pisatelj nam je ustvaril skoro po- 
polnoma novo nomenklaturo, obilo novili originalnih izrazov celo za isti pojem, 
kar je knjigi le v dobro; saj bode šele večletna raba knjige pokazala, kateri izrazi 
se udomačijo. K tiskovnim liibam prištevam zračji, nanicsto zračni, talenje namesto 
taljenje in druge malenkosti, katere prepuščam raznim pikolovcem. 

Tudi v kemiji je pisatelj iz ogromnega gradiva spretno zbral neobhodno 
potrebno za praktično življenje. V anorganskem delu obdela nekovine in kovine, 
ki jili razvršča po pcriodskem sestavii, katerega dalekosežni pomen primerno po- 
udarja. Glede kisika bi omenil, da ga brez vsake nevarnosti zanesljivcjše proiz- 
vajamo iz kalijevega hipermanganata namesto iz kalijevega klorata. V organskem 
delu se pisatelj z vso pravico poslužuje predavateljskega tona, ker je za kcmijo 
na gimnazijah čas skopo odmerjen. 31 lepih nalog daje učencu priliko, se po- 
globiti v tvarino, ne da bi si obremenil spomin. Zgodovinske opazke so vsakemu 
dobrodošle. Tudi v tej knjigi povzdigujeta oba slovarčka praktično vrednost knjige. 
Slovenci že imamo dvoje srednješolskili keiuij, Reisnerjeva izborno tekmuje z obcma 

Reisnerjevi knjigi stopata skoro kot zadnji v vrsto slovenskih srednješolskih 
knjig in upam, da si kmalu priborita eno prvih mest. Z mirno vestjo trdim, da ne 
poznám enakih knjig v drugem jcziku. Dr. Šimon Dolár. 

Viktor Bežek, Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvedom. Založba 
Slovenské šolske matice v Ljubljani, 1913. 8". 1X^128 str. Slovenska šolska matica 
je pričela izdajati pedagoške učne knjige in je podala svojim čianom letos prvi 
zvezek te vrste: Osnovne náuke iz dušeslovja. Knjiga je izšla v znamenju slovenské 
učiteljske šolske samopomoči, ker je namenjena učiteljiščnikom drugega letnika kot 
učňa knjiga, obenem pa učiteljem za pripravo k usposobitvenemu izpitu in k i/.pitu za 
meščanske šole. Pretežna večina slovenskih učiteljiščnikov se uči ta predmet po 
nemških učnili knjigali, ker nima nobeno učitcijiščc, razen goriškega, slovenskcga 
učnega jezika. Kako težko je bilo došlej luščiti ta trdi oreh s slovenskim dijaštvom. 
ki v 2. letniku večinoma šc ne more popolnoma obviadati tujegn jezika, vcdo z 
dijaštvom vred učitelji pedagogike. Nckateri abstraktní pojmi so delali kruté težave. 
Terminologija, ki so jo učitelji podajali po Lampetovem „Dušeslovju", je deloma 
zastarela in nazadnjc tudi dober slovenskí izraz ni mogel pojma vselcj pojasniti. 
Pri poučevanju dušeslovja smo imcii vsled takili ovir vtis, da bi bilo najboije 
poriniti ta predmet v višji letnik, vsaj v trctjcga, če ne v četrtega. Ti pomislcki pa 
sedaj ginevajo. Slovenska učňa knjiga pa prcsega daleko Lindnerjevo-Tupčcvo, Sclii- 



Književna poročila. 197 



ckovo in druge nemške knjige glede metodiške razvrstitve učiva in poljudnošolske 
razlage posameznih pojmov. Ravnatelj Bežek je poučeval mnogo let pedagoške 
predmete na raznih učlteljiščih in je učitelj, ki zna tolmačiti dušeslovne pojave 
mladim glavam. Primeri, ki jih navaja v pojasnilo, potrjiijejo načelo, da je glede 
pedagogike edino originálna slovenská učňa knjiga naši šoIi primerna taká knjiga, 
ki poudarja naš narodni način vzgajanja, mišljenja in čustvovanja, in da najboljši 
prevod naljboljše tuje pedagoške učne knjige ne more podati vsega tega. — Vzgoje- 
slovni del sledi dušeslovnemu leta 1914. Veselimo se ga odkrito! 

Dľ. Ljiidevit Pivko. 

Dr. K. 0/vald, Esksperimentalna psihologija in eksperimentalna peda- 
gogika. (Pedagoški letopis „Slov. šolske matice" v Ljubljani, XIII. zvezek, 1913, 
str. 31-47.) 

Znak današnje viharne dobe se je neizbrisno vtisnil vsem vedám: neprestane 
nihanje raznih pojmov, dokazovanje in izpodbijanje, napredovanje z novo metodo 
in spet zaviranje njcnega območja. Tudi v dušeslovju se je izvršil in se še vrši 
temeljit preobrat: dogmatizem in racionalizem sta se vkljub Herbartu preživela, 
empirizem je tudi tu blagodejno vplival. Kot empirična veda uporablja dušeslovje za 
izsledovanje dušnih pojavov opazovanje in eksperiment. Pisatelj osvetli temeijito na- 
logo obeh ler po vsej pravici podredi eksperiment opazovanju, katero „je in ostane 
temeljna metóda" v dušeslovju. Z eksperimentom se je opazovanje izdatno poglobilo 
in izpopolnilo ter ni odveč, da se je dušeslovje začelo nazivati eksperimentalno, ka- 
teremu sta Fechner in Wundt začrtala meje. ŠoIa v Wtirzburgu, na čelu ji O. Kiilpc 
in Marbe, pa skúša tudi najzamotanejše pojave, (mišljenje, etična in verska čustva, 
razumno hotenje) eksperimentalno obdelati ter na ta način prekoračiti prvotno za- 
zaznamovane meje. Da, celo popolnoma odtrgati se hoče eksperimentalno duše- 
slovje od svoje matere, modroslovja, za kar navedem v dokaz le mimogrede brošure : 
Marbe, die Aktion gegen die Psychológie; Hillebrand, die Aussperrung der 
Psychológie; Wundt, die Psychológie im Kampf ums Dasein. 

Eksperimentalna metóda se je tudi v pedagogiki vsled neomajnega sorodstva 
s psihologijo pod vodstvom Meumanna in Schulzeja udomačila, a sloviti Wundt je 
tudi tu posegel vmes. Primerno je očrtal pisatelj nalogo eksperimentalnega pedagóga, 
ki se bistveno loči od nalogc eksperimentalnega psihologa. Našemu, za však na- 
predek vnetemu učiteijstvu bo kratek in zanimiv sestavek dobrodošel. 

Dr. Šimon Dolár. 

Dr. Janko Šlebinger, Slovenska bibliografija za 1. 1907 1912. V Ljub- 
ljani 1913. Izdala in založila Matica Slovenska. V. 8^. IV -J- 336 str. 

O bibliografijah in knjigopreglcdnih slovnikih so sodbe, kar je čisto naravno, 
zelo različne. Kdor išče v knjigi samo zábave, tistemu tako knjigopisno delo ne 
bo ugajalo, zdi se mu vse to potrata čaša pri sestavljanju, potrata papirja in ti- 
skarskcga črnila pri natiskavanju, — znanstvenim delavcem n. pr. slovstvcnim zgo- 
dovinarjem in knjižničarjem je pa s takimi preglcdi mnogo pomagano in zelo 
ustreženo. 

Bibliografija je podlaga literárni zgodovini, ker zbira literárnemu historiku 
materijal in mu dnje potrebcn pregled o litcrarnih proizvodih. Že Trubar si je do- 
volil v tistih časili, ko je bil pregled literarnih proizvodov še naivno enostaven in 
bi bil po Griinovem izrazu vso naše literaturo dobesedno še lahko povezal v robec, 
tedaj že si je dovolil prvo našo bibliografijo z naslovom „Register und summa- 
rischer Innhalt aller der Windischcn Biichcr. die von Primus Trubero bis auf di6 



198 Knjižcvna poročila. 



1561. Jar in Triick gcbcn seind. Getruckt zu Tiibingen bei Uirich Morharts Wittin, 
1561.". _ In Valvasor je tudi kot .Anhang des sechsten Buchcs' {VI, 343 367) 
v svoji »Ehre des Herzogtums Krain« priobčil pregled naše dotcdanje literatúre 
in k ternu je dodal še „Zugabe Erasmi Francisci von des Herrn Haupt-Authoris 
dieses Werkes selbst-eigencn vieltältigen Schrifften" (367—370). V nasledujem sto- 
letju je páter Marko Pohlin sestavil svoj rokopis „Bibliotheca Carniol ae", ki ga je 
leta 1862 potcm dalo ponatisniti zgodovinsko društvo za Kranjsko, nevedoč za prvi 
natisk iz leta 1803. (Zbornik Slov. mat. VI, 9.) 

Kopitar je 1. 1808 v svoji slovnici (Einieitung 111 XLVIII in Naciischrift 
385 460) objavil pregled slovenskih knjig. Dalje se je ohranil v rokopisu Jos. 
Freiherr von F.rbergov „Versuch eines Fnhvurfes zu einer Literaturgeschichte fiir 
Krain nach den Qucilcn der Lusttaler Bibiiothek uud des Archivs bearbeitet zu 
meinem blofi eigenen Gebrauche 1825 in Winterabenden". Ta 164 stráni obsežni 
rokopis je zgodovinskemu društvu za Kranjsko pridobil dr. Bleiweis (Mitteilungen 
des histor. Vereins fiir Krain 1851, str. 2, opomba). Iz leta 1831 imamo bibliografsko 
zbirko Čopovo, ki jo je bil ta sestavil za Šafárikovo zgodovino jugoslovanske lite- 
ratúre, ki jo je pa še le po Šafárikovi smrti izdal Josip Jireček v Pragi leta 1864 
V „Mitteilungen des historischen Vereins fiir Krain", letnik 1852 (str. 1, 25, 65, 
73 in 81), letnik 1853 (str. 91) in letnik 1854 (str. 33, 41) je priobčil dr. V. F. Klun 
svoje Beiträge zur Literaturgeschichte von Krain, ki pravzaprav tudi niso nič dru- 
gega kot bibliografija. — Leta 1860 je začel Ivan Kukuljevič Sakcinski v Zagrebu 
pri Albrechtu izdavati „Bibliografio jugoslavensko" t. j. popis knjig i rukopisov 
,,sviuh četiriuh granah jugoslavenskih". — Te bibliografije je pa na svetlo prišla 
samo prvá knjiga, „bibliografia hrvatska", kajti „poziv družtva na vse književ- 
nikc lirvatske, srbské, slovenské i bugarske, da nam pošalju popis svojih ti- 
skanih djelah, ostade bez svakoga uspjeha, jer osim trojice ili četvorice neodazva 
se nitko". L. 1863 je siedil še majhen dodatek k tej bibliografiji. — 

Ko se je ustanovila v Ljubljani Slovenska matica, začelo se je tudi pri nas 
zanimanje za slovenské knjige. V prvih matičnih letopisih '1867 — 1874) je pri- 
občil prof. Vavrii osem poročil o Matiční knjižnici, toda s pravo bibliografijo se je 
začelo še le v letopisu za leto 1869; sestavil jo je v prvih letopisih (1869 1872) 
dr. E. H. Costa. Potem so dve leti (1874 in 1875) z bibliografijo prekinili ter iznova 
začeii leta 1876, tcdaj je objavil Ivan Tomšió v letopisu bibliografijo sltn-ensko od 
začetka 1.1874 do konca 1875. — Tomšič je ostal sestaviteij slovenské bibliografije 
skozi 17 let t, j. do leta 1893. Za njim je prevzel to delo prof. R. Perušek ter je 
je izvrševal 6 let (od 1894 do 1899). Zbornik Slov. matice II za leto 1900 je 
ostal brez bibliografije. V Zborniku III za leto 1901 je zbral prof. dr. Karí Glaser 
knjištvo dvch let (namreč 1899 in 1900^ in v Zborniku IV za leto 1902 je še pri- 
občil bibliografijo za leto 1901. Po Olaserju je nastcpii v Zborniku V za 1. 1903 
prof. dr. Janko Šlebinger s popolnejšim in pregledneje sestavijenim gradivom. Skozi 
5 let (1903 1907) je v Zborniku (V— IX) priobčeval vsakoletno knjigopisje za leta 
1902—1906, potem je pa izostalo vsakoletno knjigopisje skozi 6 let, da smo dobili 
leta 1913 skupno za 6 let pregled našega knjištva. To bodi kratek úvod o razvoju 
naše bibliografije. Dodatno naj še omenim, da zadevata v to stroko tudi Marnov 
Jezičnik IX XXX (1873-1892) in Glaserjeva Zgodovina slovenskega slovstva ob- 
javijena v letih 1894 1898, seveda s tem razločkom, da je Marnovo delo marljivo 
in skrbno sestavljeno, Glaserjevo pa ni vselej práv zanesljivo. Kleinmayrovo Zgo- 
dovino slov. slovstva s Pripomočkom vred — mcnda lahko pustimo na stráni. 



Književna poročila. 199 



Najnovejši naš bibliograf je torej prof. dr. Janko Šlebinger, líi je bil že pri 
Slovenskí bibliografiji za dobo 1550-1900, ki jo je sestavil kustos dr. Franc Si- 
monič, izdala pa Slovenska matica 1903 — 1905, glavni sotrudnik. Ta sedanji naš 
bibliograf si je naprtil mimo svojih prednikov dokaj težavnejšo nalogo, da ne na- 
števa samo knjig, ampak tudi razprave in članke, sploh posamezne spise iz njih 
ter kritike in ocene o njih. Čim težavnejša je naloga, tem laze se kaj prezre. 
Vendar je omenjeno bibliografično delo Slebingerjevo vkljub otežavljeni nalogi 
dokaj popolno in vse pohvale vredno, docela brezhibno seveda ni — nihil perfectum 
sub sóle — in kaj malega prigovarjati bi morda utegnil še ta ali oni, toda mora! 
bi se poprej do dobra prepričati, da so njegovi očitki opravičeni. Knjigi kar počez 
očitati, da ni popolná, da ni sistematična, da se ne moreš nanjo zanesti, to ni práv 
umestno brez dôkazov. Reči kar na slepo: ,,zdi s e n a m, da naše znanstvene re- 
vije: Veda, Carniolia, Časopis za zgodovino in narodopisje, Popotnik i. t. d. niso 
toliko ekscerpirane kot feljtončki in mladinski prvenčki", — to je práv komodno. 
Čemu naj bi se pa ocenjevalteju samo zdelo, naj se rajši prepriča, kako stvar 
stoji, potem bo lahko govoril po prepričanju, ne samo po dozdevanju. — Če imamo 
n. pr. Gabrščekove ,, Národne pripovedke iz Soških planin" in Kiiharjevo ,,Narodno 
blago vogerskih Slovencev", Kidričev ,,Donesek k zgodovini kočevske národne 
pesmi" in Markovo „Die Volksepik der bosnischen Mohammedaner", Šašeljeve 
„Bisernice" in Štrekljeve „Slovenské národne pesmi" v XII. oddelku (Narodopisje), 
tedaj nam je tudi Grafenauerjevo razprave o vplivu Salomonove legende na Slo- 
vensko narodno pesem iskati v istem oddelku. Tam jo tudi res najdemo na str. 285. 
Manjka pa v tem oddelku na str. 260: „Mala pesmarica". Zbirka najbolj priljub- 
Ijcnih narodnih in drugih pesmi. II. natis. Založil in prodaja Anton Turk v Ljub- 
Ijani 1908. M. 8°. 96 str. — Med Zborniki dodaj na str. 32: Knjižnica društva 
„Ljudski oder" v Trstu. I. zvezek. Tiskal Dragotin Priora v Kopru (1910). M. S*'. 
47 str. 

V oddelku o življenjepisnih podatkili (X, 2) je gotovo bolj naravno, da je znač- 
nica (Ordnungswort) ime pisatelja, o katerem se življenjepisni podatki podajajo, 
ne pa ime tistega, ki podatke priobčuje. Če je torej g. Vidic v „Zborníku u slávu 
Vatroslava Jagiča" objavil članek „V. V'odnik und die nachillyrische Perióde in 
Krain", tedaj nam je to razpravo uvrstiti pod značnico Vodnik, ne pod Vidic, - 
seveda bi kazač od zadnjega imena ne bil napačen, toda obseg bibliografije bi se 
s takimi kazaci še bolj namnožil. Kar se torej tiče Prešerna, nam je iskati pod 
značnico Prešeren, ne pa pod Grafenauer, Tominšek, Žigon, Pintar i. t. d., kar se 
tiče Trubarja, našli bomo pod značnico Trubar, ni nam treba iskati pod značnicami 
Gruden, Hegemann, Merliar, Bučar, Kidrič, Prijatelj i. t. d. Murkovo razpravo v 
imenovanem „Zborníku u slávu Vatroslava Jagiča" (str. 706) z naslovom „Západná 
, Epištola o nedelji' v južnoslovanskí književnosti" je pa g. bibliograf res prezri. 

Čuditi sc moramo, koliko je v tej bibliografiji razrešenih psevdonimov in 
koliko samo z začetnicami naznačenih imen je dopolnjenili. To je gotovo nemajhen 
trud, poizvedeti za kakih petdeset psevdonimov, in naravno je, da še marsikateri 
uide nerazrešen. Seveda, če se pisatelji podpisujejo s celo vrsto psevdonimov 
poleg pravega imena, tedaj dobimo dosti več pisateljev, nego jih je v resnici in 
za bibliografa je to nekoliko preglavice. Kritike knjig morda tudi niso práv do 
zadnje navedené, kar je pa precej vseeno, vsaj so si večinoma podobne. Kaka 
tiskovna napaka se gotovo tudi nájde v knjigi, tako n. pr. je na 256. str. napačno 
Pete/'lin, naniesto Petelin. Vse te malenkosti pa vendar vrednosti dične knjigc ne 



200 Knjižcvna poročila. 



zmanjšajo toliko, da bi jo smeli obsoditi ter ji očitati nepopolnost, nesistematič- 
nost in nczanesljivost. Kdor se torcj nad to bibliografijn spotika, poskusi naj 
onkrat s takim delom sam, da bo lahko govoril po izkušnji. 

L. Pintar. 

Fran Erjavec, Hudo brezdno in drugl spisi. Ljubljana 1913. Založila 
Katol. biikvarna. df^. 80 str. 60 v. (Zbirka slovenskih povesti. Urejuje Ivan Gra- 
f cna u c r. II. zvezek.) 

Nová zbirka ima namen obnoviti starejše in mlajšc slovenské izvirne po- 
vesti. Prvi zvezek je ponatisnil Jos. Ogrinca „Vojnimira", povest iz časov po- 
krsčevanja Slovencev ter dodal „Strneno poije", obraz iz narave. Srečnejšo roko je 
imel g. urednik z 2. zvezkom, ki nam podaja izbor krajših Erjavčevih lepo- 
slovnili spisov: Hudo brezdno, Ni vse zlato, kar se sveti, Izgiibljen mož, Ena noč 
na Klímu, Mravlja. Kratek úvod nam nudi življenjepisni in literárni obris pisatelja. 
— Tako utegne zbirka dobro služiti tudi pri pouku materinščinc na srednjih šolah. 

Človeško telo. Mali anatomični atlant. 12 kromolitografij s Slovensko 
nomenklaturo človeških organov. Izdal in založil L. Sclnventner v Ljubljani. Kart. 
1 K 50 v. 

Potreba po takem malcm atlantu je bila že dolgo; zato pozdravljam to knji- 
žico praktičnega zdravnika dr. Homana, ki je spisal tudi slo'vensko somatologijo 
za učiteljišča. Imenoslovje organov se po večini krije s Poljančevim v prirodopisju 
za srednje šolc. Slike so jasne, razen tab. VII in VIII, ki nam predočujcta krvne 
žile in živce telesa. Ti dve sliki bi bili jasnejší, če bi se narisali na črnem te- 
lesnem obrisu odvodnice rdeče, privodnice modro, živice pa belo. Isto velja tudi 
o sliki slušnega organa (tab. XII), kjer so naslikane slušne koščice zunaj ušesa ; 
tudi ušesna troblja je tako risana, kakor bi vodila v labirint in ne v srednje uho. 
Namen atlanta je vendar, da se však, četudi se ni učil samotologije, po sliki ori- 
jcntira v legi organov. — Sicer pa bo delo dobro vršilo svoj namen. 

Dr. Kozina. 

Ilustrirane národne pesmi. Že lani se je slišalo, da misii .Srbska kralj. 
akademija" prircditi ilustrirano izdanje narodnih pesmi. Zdaj čitamo o tem zanesljivc 
vešti. Akademija je izbrala pesmi, ki naj bi sc ilustrirale; v prvc knjige pridejo 
pesmi z zgodovinsko vscbino. Umetniku se prepušča število in velikost slik k vsaki 
pesmi. Nagrada za ilustriranje ene pesmi je vsaj 100 K. Vclik dcl pesmi (68) bo 
ilustriral J o va no v i č; za ostale pesmi (iz II. III., IV. in VI. Vukove knjige) so 
razposlani pozivi znanim srbskim, hrvatskim in slovcnskim umetnikom. 

Dr. Fr. Ilešič. 

K ocení Ilustr. národ, koledarja za 1914. (Glcj ,Lj. zvon*, št. 3, str. 151). 
— Da bo uredba Štiftarjcvc avtobiograf'jc umljiva, pripominjam tole: Avtobio- 
grafijo sem kot urednik .Slovana" mislil priobčiti enkrat v „Slovanu* ter sem težki 
rokopis v to svrho jczikovno „piliľ, kolikor se to da sloriti ob prvcm čitanju brcz liipnc 
nujnosti. G. urednik Lešničar me je nato poprosil prispevka za .Koledar"; ponudil 
sem mu Štiftarjevo avtobiografijo. Ker na svoje dopise nisem prejcmal odgovorov, 
nisem niti vedel, da je avtobiografija sprejeta, dokler ni izšla. Tudi korektúra se 
mi ni poslala. Vsled tega je- publikaciji ostala hrapava vnanjost. 

Dr. ľr. Ilešič. 




Ivo Peruzzi; 



Med kolesi. 

1 ošastne, zle melodije 

pojo kolesa, transmisije . . . 

In pravkar 

je dvignil orjaško dlaň, 

da prsi stroju 

postaví v brán . . . 

Le stok . . . 

In bil je ves bied in tih, 

le v grlu zarjul je, 

zadavil se vzdih . . . 

„Pac dolgo se, mati, že oče mudi," - 

otroci se stiskajo h krilu . . . 

V njih dušah pa trnja in groze ni . . 

Deca ti mala, kaj hočeš od sveta? 
Vzela boš križ, zapuščino očeta, 
in težek kot grob ti bo vdar niclodij 
pojočih koles, transmisij . . . 



Poziv. 

v iliarji se bliskajo 
in v strastnih objemih ječijo, 
vsi divji nad mestom gorijo 
oblaki, cez polje vriskajo . . . 

A v duši kak silno razkošje ! 
Železo in blisk se valita 
zdrobljena po zemlji, ječita, 
kot prsi, ki stisnil jih nož je 

.Ljubljanski zvoir 1914 XXXIV. 5. 



14 



202 Pavel Golia: Pevec. — Pepelnična sreda. 



Stoj ! Stoj ! Trenotek prelesti, 
ne daj oddehniti se misii boječi, 
ne pusti zmagavati varani sreči — 
raztcpi obraz in ga tiraj po česti, 

po česti, brezzvezdni — do križa! 
in dete boječe in dete veselo, 
kot jagnje ročice bo vdano razpelo: 
Vcm, vcm, a trd je, kdor cilju se bližn. 



Pavel Golia : 

Pevec. 



K 



do se s skrivnostjo svoboden pogovarja, 
a s sužnjo disciplino stopa v eni vrsti, 
ko misii obrazujc, pojme krsti? 
Vesoljnega poslanec poglavarja, 
pevec, ki v tihi, vznesení minutí 
cílje bežečih dni zasluti 
in poznim vnukom vrcdnote vstvarja. 



Pepelnična sreda. 

1 rijatelj, čuj ! 

Sleci obleko pisano, 

umij z obraza šminko, 

natakni zopet skisano 

vsakdanjo krinko 

in ne žaluj ! 

Saj ta finále 

še ne zaključi šále. 

Med pusloma ostaneš dvema 

vendar le vedno — šema, 

sebi in drugim tuj. 




Andrejanov: Podlokarjev Tine. 203 



Andrejanov : 

Podlokarjev Tine. 

v 

Stirideseto leto posvetnega življenja je udarilo Tineta Podlokar- 
jevega, da si je sezidal hišo, tako podobno njegovim mislim in 
njegovemu življenju, tako čudno, tako slično njemu samému, da bi 
rekel : To je sam Tine! 

Sam si je tudi sestavil náčrt, ob katerem si je lomil dvajset 
let možgane: letos je narisal tako, za leto dni je popravijal, ker ni 
bilo okno na pravem mestu in nazadnje se je razjezil, strgal pa- 
pirje ter začel iznova . , . 

Hiša je stala ob česti, ki je končala nekje tam gori v kótu 
doline, kjer nisi več mogel ne na desno, ne na levo in nisi še vedel 
v tem kotlu, kje sta jug in pa sever. — Pred teboj je stala gora, za 
teboj pa hrib : človek bi mislil, tu je vendar konec sveta, če ni 
ga drugje ! 

Iz hiše mu je gledalo dvoje krmežljavih oken z železnimi 
kríži — bile so njegove majhne oči; med njima so bila vdelana 
vráta — bil je njegov pokvečeni nos, in nad vhodom je bila povzdig- 
njena hiša — temnilo se je njegovo smešno čelo, ki se je tulilo pod 
mahastimi lasmi. Pred njo je žuborel studenček in rekel bi, to je 
njegova vsakdanja čašica, v kateri se beli čisto domače žganje, ki 
ga je tako zmerno pokúšal . . . 

Gospod, ki je poznal Tineta, je šel mimo njegove hiše in se 
čudil: „To je res njegova glava ! Iz katere deželc so jo prinesli in 
jo tu napičili? Saj to ni naša hiša!" . . . 

„Hiša je že, vse drugo pa pride!" se je vedno tolažil Tine, ko 
se ga je lotil dolg čas in se je strašil pred prihodnostjo. Hodil je 
leta in zime, le po dolgem času se je zopet vrnil pravit, koliko je 
zaslúžil in kako bogati. Vedno je živel tako skromno, da se je včasi 
smilil samému sebi. Sveta in nad vse resnična mu je bila deviza: 
Ce le štiri krajcarje imaš — ni groš, če devet ni desetica, če pa le 
devetindevetdeset — vendar ni še goldinar ! S tem je meril križem 
svet in učil še druge, kot bi jim molil tri božje resnice. 

Tako je bil Tine obogatel. 

Pa kaj? Še tri také hiše bi lahko sezidal. Vedi si ga vrag, kje 
in koliko je imel denarja! Skrit in zvit je bil kot sam hudič! Delal 

14* 



204 Andrcjanov: Podlukarjcv Tinc 



se je nedolžnega in pravičnega, pa se je lagal, da so mu padali 
zobje; če pa si imel trdno misel, da laze, potem je gotovo govoril 
resnico in smeh se mu je pritajeno kradel izza škrbastih zob tcr se 
mu skril v rjave brke, ki so mu silile cez ústa in so bile ožgane 
od najslabših cigár. 

S ceste je imel Tine najlepši razglcd po dolini in globoko 
tam doli je šumljala Židana voda ter mu je klicala v pozdrav . . . 
Slišal je vodo šumeti in bučati. A valov odmev sc je komaj dotaknil 
njcgove pijane duše, ki jo je bil opil z žgočo strastjo po denarju ; 
zdelo se mu je, kakor bi mu bila pribrenčala v kosmato uho muha, 
ki ni mogla najti drugod boljšega zavetja. 

Je li pa vedel, da je to odmev valov Židane vode? Saj ni 
skoraj nikdar pogledal po dolini; njegove motne oči so bile vedno 
uprte v novo hišo. Ogledal jo je od spredaj in od zadaj, zdaj od 
leve, zdaj od desne in konca ni bilo ne kraja . . . 

Tine je poznal le eno življenjc : v denarju, jedi in pijači. Ve- 
roval je le tedaj v srečo, če jo je mogel zgrabiti s pestjo, jo stisniti 
z vso strastjo ter reči: „Zdaj pa si moja!" 

Ob lepem vremenu je tičal pod svojo rdečo streho. Skákal je 
od vrat do vrat, od sobe do sobe. Rjuhe niso smelé imeti niti ene 
gube, temveč bile so napcte, da bi se še ne poznalo, če bi legel 
nanje. Nato je hitel v drugo sobo, kjer sta stali dve okrogli mizi ; 
na njih sta bili neokusni vazi, v katerih so gorele rdeče gartrože. 
Tu notri je sprejemal samo one, ki so ga hvalili. 

„To vse je le za lepe Ijudi!" je pravil Tinc. 

Takrat je imel že krčmo, ki si jo je bil izprosil pri glavarju, 
ki ga je bil že neštetokrat odgnal. 

„Gospod glavar, glejte in čujte! Revcž sem, zapuščen človek 
in skrbeti móram za staré dni! Saj veste, kako je, če je človek 
star! Vse ga zaničuje in preganja, nikjer nima ne miru, ne pra- 
vice; povsod je nepridiprav in najraje bi vas ščedili lako dolgo, 
da bi vas še do groba pripeljali za nos . . . Prosim, gospod glavar, 
usmilite se reveža! Drugače mi ni drugega na tem svetu, ncgo 
smrt . . ." 

Tako dolgo ga je Tine nadlegoval, da ga je navsczadnje 
premotil in gospod glavar mu je dal, kar ga je prosil tako ponižno 
in s solzami v očeh . . . 

In zdaj je tekel še v tretjo sobo, kjer je bila pivnica. Brisal 
je venomer prah, nikoli mu niso bile štiri stolice na pravem mestu. 
Če je prišlo dekle po merico vina, ga je sprijcl prijazno in Iju- 



Andrejanov: Podlokarjev Tine. 205 



beznivo. Pobožcal mu je drobno roko, potrkljal ga na ramo ter ga 
je prijel rahlo za bradico : „Lepo, pridno dekle, vzemi to rožico in 
misii name!" . . . Dekle pa je nalahko zardelo, ga pogledalo tako 
malo po stráni in je steklo na cesto. 

Tine se je mislil tudi ženili . . . 

Jesenskega jutra se je zbudil navsezgodaj in je skočil z vz- 
dihom s postelje: „Krčma je že, vse drugo pa pride!" 

Ko je končal s svojim vsakdanjim delom, je poklical štirinajst- 
letno deklico iz vaši predse ter ji ukazoval: 

„Rožica, zdaj zabi na vse svoje misii in me poslušaj ! Vzel 
sem te k sebi, da mi pomagaš, da se naučiš česa pri meni ter da 
ne pôjdeš revica po svetu. Zato, Rožica, sem te sprejel v svojo 
novo hišo . . . Čuj dekletce ! Zdaj grem doli v sosednjo vas in te 
pustim samo. Paži in gospodinji, kakor te jaz vedno najbolje učim ! 
Ce stopi kdo v krčmo, pozdraví ga, prej ko ti pogleda v oči ter 
se mu prikloní z glavo: „Dober dan želim!" A tako samo onim, 
ki nosijo gladko palico v rokah in bel ovratnik, židano pentijo pod 
vratom! Nato počakaj malce, glej mu Ijubeznivo v obraz, dokler ne 
sede za mizo, pa vprašaj ga z drobnim glasom : „Gospod, ga bomo 
merico? Kajpada!" Potem pa hitro skoči, a ne trdo stopati, da ne 
vznemiriš gospoda; natoči in položí na mizo, toda tako tiho, da 
se čašica komaj dotakne mize. Če pride možakar ali raven fánt z 
zavihanimi rokavi, potem pa : „Tone ali Franc, frakelj, kajne ? Treba 
je, kajpa treba!" Tako, Rožica! Zdaj ostani tu, jaz pa grem!" 

Skočil je v svojo sobo, vzel je črno suknjo, drobno in skrbno 
oglajeno leskovo palico ter je smukni! skozi vráta. 

Rožica je stala pri oknu, pritisnila rdečcžametna ličeca nä 
mrzlo steklo in se je smehljala, ko so sledile njene mlade, sanjave 
oči Tinetovím drobljajočím korakom . . . 

Oblak je rosil in Tine se je ogrnil. Kakor otroku mu je molcla 
drobná glava izza visokega ovratnika in rjave očí so zrie začudeno 
v belo cesto, ki se je vila od ovinka do ovinka, od potoka do po- 
toka. Gledal je široko polje, ki je padalo poševno navzdol k Židani 
vodí in je rumenelo v jesensko jutro. V živí meji za dolgo njivo 
je čepel črni kos in iz rdečerumcncga kljuna so se trgalí težki 
akordí, ki so sanjali o pomladi in Ijubezní . . . Tinetu se je zdelo, 
da sc ptíca norca dela iz njega in je nevoljno pogledal proti njej. 
A neliote je komaj občutil to jesensko razpoloženje in v duši se 
mu je budilo težko lírepenenje po domačem polju ; spočetka je 
mislil še vedno, da je to le šibkost njegovega zdravja. in vpliv 



206 Andrejanov: Podlokarjev Tine. 



vlažnega vremena na bolehav želodec. Pa se je spomnil, da mu je 
tako rilo po prsih že tedaj, ko je sklenil ostati na domači grudi, 
na njej živeti staré dni in umreti; združeno je bilo hrepenenje s 
strahom pred prihodnostjo, pred starostjo in smrtjo ; kajti spremljala 
ga je po svetu edina iskrica Ijubezni do domovine, da hoče umreti 
doma, tam, kjer seje bilo začelo njegovo posvetno življenje. . . In 
v tem strahu se je bil oklenil domače zemlje, jo zopet vzljubil in 
postavil nanjo svojo liišo, v kateri naj bi zaživel vse drugo 
življenje . . . 

Jesensko jutro mu je dahnilo gorko željo po njivici in senožeti, 
kajti postalo mu je težko, ko je moral gledati le na tuje, kamor je 
bil obrnil oči. 

„Kako srečen je človek, ko stopi na svoje in kar grabi po 
sreči v gorkem hlevu!" si je zaželel, ko je šel mimo sosedovega 
senika, ki je bil prenapolnjen suhega, dišečega sena in za katerim 
se je vila rumena njiva. 

Potrkaval je s palico in glavo je nesel malo po stráni. Ko se 
je bližal Zapotoku, se je fantovsko zravnal, šel je bliskovo s prsti 
čez brke in je začel krepko metati drobni nogi, ki so mu jih delale 
možate le široké hlače. Kajti že se mu je zdelo, da ga gleda tride- 
setletna krčmarica Tonica, ki je živela s svojimi tremi otročički v 
prvi hiši, kjer zavije cesta v vas. In naenkrat je začel težje sopsti, 
kakor bi ga bilo zgrabilo za dušo: ob kuhinjskem oknu je stala 
Tonica in pomivala kozarce. Videla ga je oddaleč in laliek smeli 
ji je silil med tanke ustnice, ko se je prikázala čudná stvarca. 
Skočila je od okna, da ne bi mislil, da ga pričakuje. 

Tako je bilo življenje tudi Tonici in njenemu veselenm An- 
dreju : pred šestimi leti ji je vsesal v ustnice in srce zadnji smrtno- 
žgoč poljub, ki ji je dahnil zadnjo misel : „Skrbi za otroke!" . . . 
Svete in kakor večne so se ji zdele te besede in premagale so jo, 
da jim sama ostane skrbna mati in sam Andrej njihov oče ! In skrbi 
in težave so ji jele orati čelo in lice. Pa z vdanostjo je gledala 
vse to, kajti njeno gorko, močno kri so sesali le njcni otroci . . . 
V tem se je umirila in na vse je zria z lahkim očcsom. 

Tine jo je zavil po stari navadi pod okno, potrkal s palico 
na steklo ter se je obrnil za oglom k Tonici. 

„Sem vedela!" je mislila Tonica ter je stopila po čašico in 
mu nalila domačega sladkega likcrja. Saj ji je vedno naznanil s 
palico, da že gre in da mora biti kapljica na mizi. 



Andrejanov: Podlokarjev Tine. 207 

„Pridna, Tonica, pridna!" jo je pozdravil; pri njej ni poznal 
drugega pozdrava. 

„Kajpada!" se mu je nasmehnila. 

„Takšno ženico bi . . ." je vzdihnil skozi zobe, da bi ga skoro 
ne slišala. 

„Treba bi bilo, treba, Tine!" 

„Še bolj ko treba." — 

Beseda mu je kar obtičala v grlu, ko ga je bila pretresla Tonica 
s svojimi velikimi, črnimi očmi. 

„Torej je sila, Tine?" ga je podrazila in šlo ji je na smeh. 
Vedela je, kako rad bi jo vzel za ženo. Up in sreča sta mu šla po 
vodi, je mislil, ko mu je bila odbila besedo, ki jo je skrivoma 
nosil kakor rdeč zlat v pesti, pa si ga ni úpal pokazati na dlani. 
A ni še obupal in hotel ji je vtisniti besedo v srce: „Tonica, me 
hočeš za moža?" Kakor otrok jo je gledal, ki prosi matere kruha; 
tresel se je in čakal odgovora. 

„Možiti — pa ne!" mu je vrgla odgovor v obraz, kakor bi ga 
švrknila s šibo nesreče in bi mu zamašila oko in uho. Zdel se ji je 
mrtev kip, mimo katerega gre človek molče. Tine se ji je zdel 
človek brez misii in brez življenja. 

Ta dan ni bilo več Tineta. Skrival je svoje sile in nadloge 
Bogu in Ijudem. Rožici ni razodel svojih skrivnosti, pa iz sanj ga 
je slišala: „Tonica, hočeš biti moja žena?" . . . 

V tej noci se ga je dekletce prvič zbalo. „Za božjo voljo! H 
kakšnemu človeku sem prišla?" Njegov glas se ji je zdel tako divji, 
poln groze. In Rožica je zaspala pozno v noč in sanjala je težke 
sanje... Njena sobica je bila nad Tinetovo. Postelja je stala ob oknu, 
odkoder se je ukradel pogled čez rumeno polje k Židani vodi, ki 
ji je pravila včasi v sanjah čudnolepe pravljice. Nebo jo je gledalo 
v spalnico in ji sejalo na tisoče žarečih zvezd, ki so obsevale njen 
židan obrazek; saj je brezskrbno puščala odgrnjeno okno, ker se 
ni hotela skrivati pred nočno lepoto in drugega se ni bála. Na 
lahko rezano čelo so ji padali zlati kodri in pod njim ji je zapri 
okrepčajoči sen okrogle, angelsko mirne oči. Drobná usteca so bila 
komaj odprta in iz njih je dihalo mlado življenje. Bele roke so 
ležale kot mŕtve na gorki odeji in v dlani je bilo vdelano, da je 
revica brez očeta in matere... Gorje mu, nebo naj bi se pogreznilo 
nanj, kdor bi se z grešno, strupeno mislijo le dotaknil te božje 
stvarice ! 



208 Andrcjanov: Podlokarjcv Tinc. 



Za tcden je bilo dni več začrtanih v času, ko je Tine iskal in 
dirjal kakor bloden iz kraja v kraj, kot bi mu bila udarila vsa kri 
v možgane in bi mu jih še bolj ožgala, in ko se je zopet pokázal 
Tonici. Gledala ga je za sedem let starejšega. Po svoje je potrkal 
na okno in po stari navadi mu je natočila. 

Potrkljal je po kljuki, íako se je tresel, ko je vstopil, in je 
hotel iztrgati besede, ki so se mu bile zapičile v grlu : „Pridna, Tonica, 
pridna!" je zagrčal skozi škrbaste zobe, da je Tonica kar obličala 
sredi kuhinje. In Tinetu so se zježili redki in dolgi lasje, kakor bi 
mu bil iztrgal kavčmar srce pogumnosti. 

A Tonica je bila dobra. Smilil se ji je in pobožcala ga je z 
gorkim pogledom. Pa te njene oči, polne ženské čudotvorne Iju- 
bezni, so ga švignile do mesa, mu razvnele mrzlo kri : zdražile so 
v njem vse strasti, postal je njihov otrpneli suženj. Stopil je tik 
pred njo, vrgel je roki od sebe, ju stisnil v pesti ter ji siknil v 
slepi blodnji žgoče strasti besede v obraz: 

„Tonica — bodi moja žena!" 

Pa zobje so zaškrípali in noga se je vpičila v pod: „Poberi 
se . . . vrag . . . da ti ne pljunim v obraz in ti ne raztrgam še 
tiste trohice duše!" . . . 

Pod mrak je bil prišel in pozno v noč se je vracal, ko mu je 
korak težko meril cesto. Na vzhodu je pokazala luna izza gore 
svojo svetlo pleso in obsijala dolino do Tinetove hiše s svojimi 
nirzlimi žarki. Zahod pa je bil nabasan s črnimi, gostimi oblaki, 
ki so skrivali v sebi najsvetlejše bliske in strele. Obstal je Tine, ko 
ga je zgrabila mesečina za vpognjeni hrbet in je zagledal sključeno 
senco pred seboj : bil je črn kantón sredi ceste, da bi kdo lažje 
zavozil pod zid. Zgrozilo ga je, ko je švignil svetel blisk iz oblakov 
navpično v dolino. Zdelo se mu je, da se mu je pokazal Toničin 
duh in njegove moreče strasti pijane oči so gledale lepo žensko v 
dolgi, beli obleki z dolgimi, razčesanimi lasmi po golili, gorkih 
ramenih, z belo, golo desnico na srcu in z levico kazočo v nebo; 
z jasnim čelom, z mislečimi očmi in z govorečimi, drobnimi ustni- 
cami . . . Mislil je, da ga kliče k sebi, da ga objema . . . Iztcgnil 
je umazané roke po njej : črna roka s petimi prsti bi ostala, kamor 
bi se je dotaknil. Zagnal se je, da bi jo zgrabil in stisnil na svoje 
hripajoče prsi in bi je več ne izpustil ... A je grabil le po gosti 
temi in se je zakolovratil po ostrem kamenju . . . Proklel je in se 
pobral z mislijo, kako ga vse vára in sc dela norca iz njcga. Pa 



Andrejanov: Podlokarjev Tine. 209 



sc je zaklel, da ugrabi, kar dobi, samo da bi zadostil samému 
sebi. In iz majhnih oči so sikali živi rdeči demončki. 

Pri priprtem oknu je sanjala mlada Rožica. V angelski obleki 
je plávala nad Židano vodo in sejala rožice po zelenem polju ter 
je gledala svojo mamico, ki je nikdar prej ni poznala ... Pri od- 
grnjenem oknu ji je obsevala mesečina nežno glavico, ki se je 
pogrezala v mehki blazini, in daljne zvezde na vzhodu so jo ob- 
sipale s svojo svečanostjo . . . Kako mirno je spala, kako lahko 
dihala! Gorje, kdor bi se je le dotaknil! V trenotku bi mu usahnila 
roka in zmešali bi se mu možgani! . . . 

Odbilo je že polnoc. Zagrmelo je na zahodu, da se je tresel 
svet, ko se je nekdo plazil proti Rožičinemu oknu. Strastno so pra- 
skáte dolge roke po zidu, da so se tioteli zapičiti dolgi prsti ; najraje 
bi strgal k sebi okno z kamrico vred. Poblisknilo se je in treščilo 
v gosto noč, med tem ko je luno požrla visoka gora. Cepel je že 
na odprtem oknu in gorele so mu oči . . . 

„Mamica, mamica!" je zaklicala Rožica iz sanj. 

„Ni mamice, Rožica, ni očeta . . . sama si . . . zapuščena . . . 
revna stvarica med strašnimi zverinami v divjem gozdu . . ." ji je 
sikal skozi zobe in se smehljal v strastni slasti kakor žival, ko že 
grize in mlaska ob plenu. 

„Mamica, mamica — " je zavriščala, ko so se dotaknili njegovi 
ostudni prsti njenih belih rok, njene mehke bradice in gorkih ramen . . . 

„Mamica, čuj, pridi . . . mamica! ... O Bog . . . moj Bog!" 
je upila in ihtela že v vroči omotici. Toda čula sta jo le blisk in 
tresk, téma in noč. — 

Bila je noč in prišlo je jutro z novim dnevom, ko so peljali 
žandarji Tineta uklenjenega v zápor . . . 

Hiša, z rdečo streho, s pokvečenim nosom in s krmcžljavimi 
očmi pa je ostala sama in zapuščena, oddaná vetru in dcžju v 
objem: edina slika in edini spomin na Tineta Podlokarjevega. 




210 Dr. A. Dolár: Dr. Karí Arnošt Múka. 



Dr. A. Dolár: 

Dr. Karí Arnošt Múka. 

(K njegovi šestdesetletnici.) 

N i dvoma, da lužiški Srbi, zadnji ostanek tako niogočnih polab- 
skih Slovanov, vidno propadajo. Pred tisoč leti so segali tjc 
do Rena in na konec Holsteina, potem pa se je ponemčil kraj za 
krajem, dežela za deželo. Še pred 50 leti je bilo toliko in toliko 
okrajev lužiških, bili so tam slovanskí duhovniki, sedaj jili ni več 
treba. Nekdaj mogočni gospodar je postal prevžitkar, ki pri Nemcu 
vdano čaká svoje smrti. Za nadaljnih 50 let je Srbstva konec. Na- 
statí in prenehati, tako je sojeno vsemu pozemskému. Skrbímo torej 
da dosežemo vsaj srečno večnost! 

Podobno toží in tarna duhovnik-urednik nekega dolnjelužíškega 
časopísa v prví letošnji števílki. In res, razmere, v kateriii živijo 
Lužíčaní, so naravnost obupne. Broječ komaj kakih 160.000 duš, 
razkosani med Saksonsko in Prusko, razdeljeni po verí v protestante 
in katolike, ločeni po jeziku in abecedi v Gornje in Dolnje, obdani, 
kakor pogrezujoč se otok na vseh straneli od nemškega morja, národ, 
ki vzlic prekípevajoči lojalnosti nima nobenih narodnih pravíc, niti 
na papirju, ki ga hodijo sosedje radovedno gledat kot etnografično 
zanimivost, večínoma pa že komaj čakajo, da ízgine tudi ta „madež" 
z nemškega zemljevida — kako naj gleda tak národ v bodočnost? 

In vendar! Vzlic tem težavnim razmeram poslajajo taki obupni 
glasovi vedno redkejši, nasprotno pa veje posebno po Gornji Lužicí 
zadnje čase sveža sapa, ki utegne pregnatí mračne misii in navdati 
srca z novim pogumom. Germanizacijí se ustavlja vedno trdnejši 
jez in „Lužica", ediní njih leposlovní mesečnik, krepko zavrača oni 
Momento mori, češ, ne „Lezimo v grob!" temveč „Vstanimo k no- 
vému žívljenju!" bodi geslo lužiških Srbov; odkrito išče in nahaja 
vzroke propada tudi drugod, ne le v ponemčevanju šole in cerkve, 
priporoča posebno ustanavljanje izrazíto narodnih društev. Skoro 
čudití pa se moramo njenemu pogumu, ko obsoja „vsepruski hurra- 
patriotizem", kí duši vsako narodno zavest. 

Problém malega národa! Tudi mi Slovcnci si ga stavljamo in 
mnogo jih je prišlo do podobnih zaključkov kakor lužiški urednik 
Šwjela. Na drugi straní pa nas učí izkušnja, da je ni sile na svetu, 
ki bi raznarodila še tako majhen národ, čc ima globoko vkoreninjeno 
voljo do samostojncga narodnega žívljenja, če ima razumnc vo- 
ditelje in če ima vsaj moralno oporo večjega národa. Zdĺ se, da 



Dr. A. Dolár: Dr. Karí Arnošt Múka. 211 



SO ti pogoji pri Lužičanih dani. Vedno bolj se umika malodušnost 
rastoči narodni zavesti, ne čutijo se več osamljene, iz zanimanja in 
podpore slovanskih bratov zajemajo novili moci. To je seve v prvi 
vrsti delo narodnih buditeljev in voditeljev, ki jili je blaga usoda 
tekoni poslednjih 70 let naklonila revnemu národu. Imena Zejler, 
Smoleŕ, Hornik izgovarja však Srb z največjo hvaležnostjo. Toda 
umrli so, njih mesto pa zavzema sedaj dr. Arnošt Múka, ki ga 
národ s ponosom šteje med svoje najboljše sinove. Letos 10. sušca 
je slávil svojo šestdesetletnico in zato si je „Lužica" nadela slav- 
nostno obleko. Pozdravná pesem obsega 15 alkejskih kitic in se 
ponáša z dvojnim akrostihom. Nato sledita dva članka, v katerih je 
popisano življenje in delovanje slavljenčevo. Njemu v čast je izdal 
v Sarajevu tudi Josip Milakovič obširno hrv. brošuro. Razen tega 
so se umevno vsi večji slovanskí listi spominjali tega dogodka. 

Dr. Múka se je rodil kot sin imovitih protestantskih staršev 
dne 10. sušca 1. 1854. v Velikem Wosyku, vasici blizu Budišina, 
stoječi na griču, odkoder je lep razgled na vse stráni tužne Lužice. 
Budišin je mesto kakor naš Maribor, ima slovansko okolico, a 
nemško zastopstvo. Lužičani, posebno Gornji, imajo tu svoje du- 
ševno središče. Tu je njih tiskarna, sedež Matice, tu stoji tudi krásni 
Narodni dom, ki so ga otvorili 1. 1904. Iz domače Ijudske šole je 
prišel mladi Múka takoj v budišinsko gimnazijo, kjer je kmalu pre- 
magal začetne težkoče, tako da so ga učitelji drugim stavili za vzgled. 
Po svoji resnobi in pridnosti je nadkrilil svoje součence, pristopil 
kot zaveden Srb tamošnjemu dijaškemu društvu Societas slavica 
Budisinensis ter postal kmalu duševni vodja in predsednik. Prebivší 
maturo se je posvetil na lipskem vseučilišču klasični filologiji, po- 
sebno pa pod vodstvom znanega profesorja Leskiena slavistiku 

Tudi tam se je odlično udeleževal izobraževalnega dela v dru- 
štvu Sorabicum. Však petek, tako pripoveduje bivši njegov sošolec, 
so se shajali lužiški dijaki in eden je čital kratek spis, ki ga je sam 
sestavil. Največkrat je bil to Múka sam ; on je druge vzpodbujal, 
vcepljal jim narodno zavest, bil je duša društvu. Takrat so pod 
njegovim vodstvom izdajali dijaki svoj list. Ker ni bilo denarja za 
tisk, je eden kaligrafično list s kemičnim črnilom napísal in potem 
razmnožil. Tako je izhajala „Lipa Serbska" in povrh še ilustrovaná! 
Múka je dokázal, da krepka volja ne pozná nobenih ovir. 

Komaj pa so se začeli vseučiliški prostori prazniti, je Múka 
med prvimi prijcl za „grčav les" in sc podal na svoj dom v Ijubi 
Wosyk k materi, bratú in sestrám, potem pa jo mahnil na ražne kraje 



212 Dr. A. Dolár: Dr. Karí Arnošt Múka. 

svoje domovine. Povsod je imel svoje znance, ki so ga radi sprejeli; 
na teh potovanjih se je seznanjai z vsemi rodoljubi, obenem pa je tudi 
že takrat nabiral gradivo za svoje znanstveno delovanje kot jezikoslovec 
in folklorist. Tako je hodil od vaši do vaši, poslušal govorico in prav- 
Ijice, obenem pa zapisoval. Včasih je šel v vaško gostilno, poslal 
po godca, ta mu je pel národne pesmi, Múka pa je zapisoval besede 
in note. Gradivo je objavljal potem v Lipi in v Matičnem Časopisu. 

L. 1878. je napravil doktorát. Na svoji latinskí disertaciji se 
je podpísal Sorabus (Srb). Po profesorskem izpitu je služboval na 
gimnazijah v Žitavi, v Budišinu, v Kamenci in od 1887 naprej de- 
luje kot profesor v Freibergu na Saksonskem. Vlada ga je odli- 
kovala z naslovom studijskega svetnika in pred kratkim konrektorja. 

Koliko vrednot je združenih v imenu Múka za Lužičane! Kakor 
da pride mlad gospodar v zapuščeno hišo, tako se je pojavil Múka 
in videl, da manjka njegovemu národu vsega, vsega. In lotil se je 
dela z veščo roko na vseh poljih, tu oral ledino, tam zbiial in 
urejal, kar so nanosili predniki, povsod pa temeljito, kakor je last 
znanstveniku, in z nekako naglico, kakor da se že mudi. 

Cez ozke meje svoje domovine je Múka znan učenjaškemu 
svetu kot pisatelj. Da ne omenjam njegovih latinskih razprav, je 
objavljal svoje spise v lužiškem, nemškem, češkem, poljskem in ru- 
skem jeziku. Izšli so ali kot posebne knjige, ki jih je deloma sam 
založil z izdatnimi žrtvami, ali kot članki v raznih znanstvenih ča- 
sopisih. Ne bom jih podrobno našteval, omenjena hrvatska brošura 
jih ima vse navedené. Proučaval je vse, kar se tiče njegovega ná- 
roda. Iz starih listin je nabiral doneske za njegovo zgodovino, 
skrbno zbiral vse slovanské sledove, kakor se kažejo v imenih oseb, 
krajev, rek, gora itd., da bi dognal nekdanje meje Lužičanov, za- 
sledoval je nadalje, kedaj, kako in zakaj se je to ozemlje krčilo, da 
je doseglo sedanje meje. Tu pa je mogel zajemati iz živih virov in 
na podlagi svojih obširnih potovanj križem sedanje in ponemčene 
domovine, povsod primerjajoč in popravljajoč úradne in drugih raz- 
iskovalcev podatke, je vzorno popisal svoj národ v jezikovnem, 
zemljepisnem, narodupisnem in literarnem oziru. Izdal je (národne 
pesmi in narodno blago, kar ga je ali sam nabral, ali so ga drugi 
zapustili v rokopisu. Dasi sam Gornjelužičan, je vendar razširil svoj 
delokrog tudi na Dolnjo Lužico in baš njegovo največje delo ob- 
ravnava: „Historische und verglcichcnde Laut- und Formenlehrc der 
niedersorbischen Spraclie mit bcsondcrcr Beríicksichtigung der Grenz- 
dialekte und des Obersorbischen". Knjiga je izšla 1. 1891. in obsega 



Dr. A. Dolár : Dr. Karí Arnošt Múka. • 213 



v velikem formátu XVIII + 615 str. Posvetil je to delo, ki mu je prido- 
bilo priznanje vseh slavistov, našemu Miklošiču. Od 1. 1898. sem dela 
na velikem slovarju dolnjelužiškem, ki ga izda v nemškem in ruskem 
jeziku petrograjska cárska akademija. Dosedaj je tiskanih čez 50 pol, 

Zanimiv je nadalje njegov članek o Slovanih v Liineburškem, 
ki je izšel 1. 1903. v Slovanskem pŕehledu. Na poziv Krakovské aka- 
demije je prepotoval vse one kraje in iskal sledove nekdanjih po- 
labskih Slovanov, katerih ostanki še sedaj tam živijo, tako so trdili 
negotovi viri. Múka je dognal, da je jezik že okoli I. 1750. zaniknil, 
pač pa se je ohranila slovanská narodnost v tipu, značaju, šegah, 
načinu bivališč, v imenih krajev, rek, gor itd. Kako so Slovane za- 
tirali, se vidi na pr. iz tega, da je bil zákon s Slovani postavno 
prepovedan, in da so bili taki otroci izključeni od državnih služb. 

V mladih letih se je poskusil tudi kot pesnik, a kmalu stopil 
za vedno s Parnasa. Pač pa je izdal pesni drugih pesnikov, Zejlerja 
najboljšega Ijudskega, in Jakuba Barta Čišinskega, najboljšega 
umetnega pesnika. Za glediške odre izdaja tudi ražne prípravné igre. 

Se dvoje imamo omeniti iz njegovega pisateijevanja. To je 
ustanovitev edinega beletrističnega mesečnika Lužica, ki jo je dolgo 
čaša večinoma sam urejeval in tudi gmotno zalagal. List je zanimiv 
tudi za druge Slovane, posebno vsled listka, kjer zapisuje vsako 
gibanje na kulturnem in političnem polju in prináša celo slovanské 
novice; zato je med naročniki tudi mnogo Čehov, Rusov, Poljakov. 
Še važnejše pa je Mukovo delo kot izdajatelja Matičnega Časopisa, 
edinega znanstvenega lista , ki izhaja dvakrát na leto. S tem je 
Múka obenem središče Matičnega delovanja, on je predsednik ali 
odborník njenih odsekov, on njen najzvestejši duševní podpornik, 
pa tudi gmotni, kajti neštete darove je prejela Matica iz njegovíh 
rok, tako da ji ni le mentor, ampak tudi mecén. On ji je tudi z 
neumornim vzpodbujanjem in nabíranjem pripomogel do krasnega 
doma, trinadstropne palače, kí je stala pol mílíjona kron. 

Le površno smo tukaj v velíkih obrisíh podali Mukovo sliko. 
Njegove zasluge je priznal slovanskí svet. Dobil je visoka odlíko- 
vanja iz Petrograda, Krakova, Zagreba, Prage, Belgrada, Cetinja. 
Kar nam dela Muko tako velikega in simpatičnega, je njegova trdna 
vera v konční uspeh sistematičnega dela, njegova osrčujoča nadá v 
boljšo bodočnost, oboje porojeno iz požrtvovalne Ijubezní do svo- 
jega ubogega, a zato tem mílejšega národa. 

In res, dokler bodo Lužičani ímelí môže, kakor je Múka, lahko 
zaupno vzkliknejo: „Híšče Serbstwo njezhubjene !" 



214 • Ma^ija Kmct: Iz Bosne. 



Marija Kmet: 

Iz Bosne. 

I. 

Morje je blestelo v čisti modrini, zvezdicc so poskakovalc po 
ujem, da je bilo videti, kai<or bi izvirali živosrebrni studenčki 
hip za hipom iz široké planjave, se v liipu pogrezali in spet v hipu 
poživeli. Bele skalnaté gore so odsevale v morju, živele so z njim 
v enem objetju in v eni in isti tajni misii, ki ji človeški razum ne 
more do dna, v misii neskončnega stvarstva in bájne lepote. Šumeli 
so valovi ob ladji, ki jih je sprejemala in zapuščala, da so še v 
dolgem potu zrli za njo, kakor bi hoteli spet do nje. — A ladja 
jih je zapuščala in spet sprejemala nove, vedno nove, več in več 
novih . . . Človeku je bilo, kakor bi sedel sredi neskončne dobrote : 
nobene misii, nobenih želja, sam mir in sveta lepota. Slepec je 
sedel in igral na harmoniko. Lepo je igral, ni bilo onih hreščečih 
glasov vaških gostiln. Spajale so se melodije v tisto velikansko tajnost 
skalovja in morja, hotele, živele so z njimi. Samo slepci igrajo 
tako; tudi iz harmonike izvabijo umetniške in mehke glasove. Vsc 
je živelo, kipelo in ob obali so se tupatam pokazali cvetoči oleandri, 
polni žarečega ognja in rožnatih sanj . . . Tako smo se vozili daljc 
in dalje, vsi veseli in prevzeti lepote, miru in zlatega solnca. 

„Kam gospodična?" se je naenkrat odzval glas pred menoj. 
Pogledam in vidim človeka srednje velikosti, ki sem ga bila opazila 
že prej. Precej slabo je bil oblečen, obraz mu je bil trpeč in raz- 
oran in nobenega življenja ni bilo ne v obrazu in ne v glasu. 
Zaprt kup aktov se mi je zazdel, zapečaten paragraf, porumenel papir. 
„Potujem," sem odgovorila in spet zrla preko morja. Ni mi bilo 
do razgovora. On pa ga je mencla práv zaželel. Pričel je spet: 
„Oprostite, domačinko sem videl v vas in sem vas nagovoril. Sicer 
pa se vani predstavím," in mi je segel v roko : „Doktor Pečar, sodnik 
v Sarajevu." Poklonil se je in spet sedel meni nasproti, Začudeno 
sem pogledala. Da je to doktor, sem si mislila, in jaz sem ga 
imela največ za kakega slugo. Menda je uganil moje misii, pa je 
povzel: „Menda se čudite, da sem to, kar sem se predstavil. 
Vidite, tam smo vsi taki." 

„Kje? V Sarajevu?" ga vprašam. 

„Da — tam, in v Bosni sploh — Kam pa potujete?" mi je dejal 
in me pogledal. 



Marija Kmet: Iz Bosne. 215 



„V Bosno." 

„Tako, da ostanete tam?" 

„Ne, da si jo ogledam," sem odgovorila. 

„Čudno, navadno ne hodijo naši tja." 

Radovedna sem bila, kaj in kako misii, pa sem ga vprašala, 
če bi mi kaj povedal o Bosni, da bom natančneje poučená o on- 
dotnem življenju in o Ijudeh. 

„Rad, rad vam povem," je povzel. „Že štirideset let sem tam, 
še pred okupacijo sem bil ondi. Takrat je bilo mnogo, mnogo slabše 
kot je zdaj, četudi sedaj ni vse v redu kot pri nas v Avstriji." 

„Saj je Bosna tudi v Avstriji," sem mu začudena dejala. 

„Da, seveda. Pa mi, kar nas je od „našiii," veste, vedno pra- 
vimo onim deželam „v Avstriji", menda že zato, ker nas domačini 
iz Bosne imenujejo Švabe, pa se čutimo malo tuje." 

„No in kako je bilo pred okupacijo ondi?" 

„Takrat smo bili mi „Švabi" veliki reveži. Nismo dobili ne 
stanovanja, ne hrane, nikjer ni bilo niti uradnih prostorov. V neki 
bajti je bila sodnija. Pa te bajte niso našim podobne. Iz blata, 
slame in kolov so, obstoječe iz dveh sob, v eni je živina, v drugi 
družina, ponekod pa družina in živina v enem prostom." 

„Narava smo vsi," sem mu dejala smeje. 

„Haha, narava seveda. In tisti Ijudje so še zelo naravni, da 
veste. V tistih letih smo strádali v pravem pomenu besede. Ni bilo 
drugega nego janci, črna káva in perutnina. Za nekaj dni bi bilo 
vse to, ali vedno to ne gre, posebno Ijudem naše hrane navajenim. 
In úradne stvari so bile vse zastale, delali smo do dveh, treh po 
noci, pa še nismo izdelali vsega. Nikjer kultúre, nikjer omike. Vse 
divje in zapuščeno; niti lúči ni bilo v pisarnah. Moja žena je stala 
pozno v noci pri meni in mi svetila s svečo, da sem mogel delati. 

V začetku sem hotel pobegniti, pa sem si delal korajžo in sem ostal. 

V Sarajevu, v mestu je bilo malo boljše, pa tudi ondi se je poznala 
pravá turška kultúra. Oni Srbi in Hrvati, Bosanci, seljaki so bili 
reveži. Delali so Turku dan in noč, on pa se je šopiril v svoji hiši 
kakor pred čaši pri nas graščaki. Še sedaj imajo Turki po toliko 
in toliko duš, da jim delajo na polju." 

„Tudi sedaj?" sem se začudila. 

„Da, tudi sedaj. In če pridem včasi v kako vas, pridejo seljaki 
k meni, pa me povprašujejo: „A kada, gospodine, očcmo biti zbilja 
slobodní? Kada očemo raditi i za nas i našu djecu?" Nckaterim je 
res še zelo hudo, ker jih Turki naskrivoma še zelo izrabljajo. In 



216 Marija Kmel: Iz Bosne. 



tako mora ubogi seljak delati Turku, poleg tega pa še plačevati 
davek Švábom. Hudo je to res." 
„Pa kakšni so ti seljaki?" 

„Dobri in neumni Ijudje. Snaga ni njihova prijatcljica in delo 
tudi ne. Da imajo le kumare, čebulo, janca in črno kavo — dovolj 
jim je." 

„In zemlja, ki jo obdelujejo, ni rodovitna?" 

„Seveda bi bila, če bi jo kdo obdeloval. Ali Bosanec jo ne 
gnoji in pusti, da raste samo, kakor pač more — ko vcč ne rodi, pa 
jo pusti za pašnik par let in potem jo spet enkrat razorje, a gnoja 
ji ne privošči. Ne Ijubi se mu." 

„Morda ima práv — kakšna pa je sploh dežela?" 

„Bosanske pokrajine so lepe, videli boste, a tako zapuščene 
in otožne. Šije solnce na travnike, na polja in gozdove, a ti travniki 
nimajo bujne tráve, ta polja niso bogata in morju podobná, in 
gozdovi niso veselega zelenja polni. Mrkla, tiha žalost in otožnost 
sta prevzeli vso zemljo, vso mlado zemljo, ki še ni rodila, ki še 
ni trpela in imela onih globokih ran. Počiva zemlja, počivajo Ijudje." 
Pogledal je po morju in se zamislil. Slepec je bil prenehal igrati, 
solnce je sijalo' gorkeje in gorkeje, morje je blestelo bolj in bolj. 
Pomaknila sem stôl bolj v senco in spet vprašala : 

„Oprostite, ali je zemlja sploh bogata?" 

Ozrl se je in odgovoril prijazno : „O da, bogata je, ali izrabiti 
je ne zna nihče. Ima premogokope in polno vrelcev, kisle, žveplene 
in sploh zdravilne vode. Ali po nekaterih krajih kar vse leži in voda 
teče po trávniku, kakor pri nas navadni studenci in potoki." 

„Moj bog — milijoni leže v tej vodi!" 

„Seveda. Pa vidite, domači ne znajo tega, naših pa ni, po- 
sebno Slovencev ne. Vidite, pa pridejo Nemci iz rajha in si polnijo 
žepe s slovanskim denarjem, in jedo sad slovanské zemlje in kar 
je še hujše, potujčujejo slovanskí rod." 

„Čudno res, pri nas ni nikdar govora o Bosni," sem povzela. 
„Bosna je vsem tako tuja, pa je vendar primeroma blizu naših 
krajev, in jezik je soroden našemu, a tako tuje nam je vse; pa 
hodijo v Ameriko, — a kaj, blizu je Amerika, — knr izprehajajo se 
nekateri od nas v Ameriko." — 

„Kaj ne," je pričel spet dr. Pečar, „a Bosna, Bosna, kako 
daljna, tuja jim je ta! — Morda tiči vzrok v melanholiji zemlje, 
krajev in Ijudi." 



Marija Kmct: b Bosne. 217 



Umolknila sva oba. Dr. Pečar je odšel s krova, za nekaj čaša, 
nakar se je vrnil s kovčegom. Začudena sem ga vprašala: 

„Že odhajate?" 

„Da, gospodična, pri prvi postaji izstopim in se peljem z 
drugim parníkom v drugo smer. Tudi jaz zdaj malo potujem, a 
moja žena in otroci so doma na Kranjskem. Jeseni pa se vrnemo 
vsi spet v Sarajevo. Žal mi je, da ne morem z vami v Bosno, 
razkazal bi vam kaj !" 

Med tem smo se približali mestu ob obrežju, kjer je doktor 
izstopil. Še nekaj čaša sem videla njegovo sključeno postavo in 
trudno hojo. Obrnil se je in mi pomáhal s klobúkom, potem pa 
smo spet odpluli. Večerilo se je že in morje je postalo čisto svilnato. 
Nič vode ni bilo videti v njem, kakor bujnobarvna svila je ležalo 
morje v večerni zarji; tudi šumelo je, kakor šumi svila. Nalahno je 
blestela mesečina, dolga srebrna pot se je raztezala po morju. Lúči 
so svetlikale na obrežju, kačasti prameni so se motovilili. In ko je 
bila že noč, je postalo vse tako tiho, da je človek nehote zadržaval 
sapo. 

II. 

Cez nekaj dni sem bila na bosanskih tleh, v glavnem mestu, 
v Sarajevu. Lepo mesto je to, obdano od gričevja na treh straneh, 
na četrti pa se razteza veliká sarajevska ravan, slična Ijubljanskemu 
polju, le da ni tako rodovitna in tudi ne tako obdelana. Moderno 
mesto je Sarajevo, zavito v neko brezkončno melanholijo. Po gričih 
se širijo turška poslopja, v vznožju, v ravnini pa stojijo moderne 
hiše in palače. Zelo lepo je izpeljana reka Miljačka čez sredino 
mesta, ki padá v majhnih kataraktih proti jugu, ob obeh straneh 
obzidana. Na gričih je polno trdnjav, vojaške posádke, ki ščitijo 
mesto tako varno, da govorijo, da je Sarajevo nezavzetno mesto. 
Trgovci v Sarajevu so večina Judje, španski in nemški. Skoro 
vedno ena in istá imena se vidijo nad trgovinami, različnih Le- 
vijev in Lôwijev ni ne konca ne kraja. Ti dobro tržijo in se bo- 
gate vidno od dne do dne. Mošej ali džamij je blizu sto. Visoko 
kipe proti nebu vitki minareti, kakor bi hoteli priklicati solnca in 
večne lúči doli med Ijudstvo. Turška bivališča, kar je še pristnih iz 
prejšnje dobe, so stará in trhla, in bála sem se, da se ne podere 
vse skupaj, ko sem stopala po vegastih lesenih stopnicah v turško 
stanovanje. A oni, ki stanujejo tam, so se mi smejali in se čudili. 
Turki imajo zelo čisto. Niti najmanjšega praška ni na stopnicah in 

„Ljublj.aiiski zvon" XXXIV. 1914. 5. 15 



218 Marija Knict: Iz Bosne. 



na mehkih preprogah, snežnobele závese vise ob oknili in posode 
so čisté in se svetijo kakor kristal. Scveda tudi vsa družina paži 
na snago ; však se sezuje, preden vstopi v sobo, in si umije noge 
večkrat na dan in zato je mogoče ohraniti toliko čistočo. Turške 
žene so večinoma veliké reve, biede so in upadle. Manjka jim zraka, 
zakaj večina je vedno zaprtih za zavešenimi in prepreženimi okni, 
in če hodijo zunaj, so zagrnjene, da jim ne vidiš v obraz. Kakor 
strahovi stopajo po ulicah mimo človeka, čisto tilio, le pritajen šepet 
ali smeh se začuje izza temnih halj. In poleg tega še ona zategla, 
monotona molitev hodže z minareta, ki še pozno v noč kliče Alaha 
in preroka na pomoč in budi muslimane k molitvi. Kar je Švábov 
spodaj sredi mesta, pa žive v kavarnah in gostilnah kakor pri nas, 
tudi promenado imajo, ki je živahna in bujná. Zelo veliko Slo- 
vencev je v Sarajevu in bila sem največ z njimi. Hodili smo po 
mestu, v oni stari turški del, kjer imajo Turki svoje prodajalne in 
delavnice. Slikovite so te prodajalne in kakor melodije sprcmljajo 
udarci kladiva na bakrene posode, ki jih izdelujejo vse te lepe, žive 
barve. Mirni so Turki in dostojanstveni. Nikdar ne ponujajo nikomur. 
Če je komu kaj predrago, ne bo Turek silil, temveč mimo sko- 
mizgne z rameni, se obrne ter nadaljuje svoje delo. Oblečení so 
vedno čisto in nekateri jako dragoceno in z veliko spoštljivostjo 
pozdravljajo svoje hodže. Seveda jih je tudi veliko, ki so se otresli 
Mohamedovih naukov in so razmotrili vso lepo igro, pa se zclo 
dajejo s pobožnimi častilci Mohameda. Hodže prerokujejo takim 
nesrečo in pogubo in hodijo od nevernika do nevernika jih budit in 
opominjat. — 

Najboljše, kar imajo Turki, so kaíane. Večinoma so najlcpšc 
izven mesta, ob gričih Sarajeva, sredi zelenega vŕta, večina na kakem 
opuščenem turškem pokopališču. Te izgledajo kakor črcda ovac. 
Vse belo je po trávi, sami spomeniki, ki stojc zapuščeni in pozab- 
Ijeni sredi življenja. A človeku ni tesno pri srcu ob tch grobch, ni 
ga strah in ni mu čudno, práv navadno in še zelo lepo je na takih 
„vrtovih", brezskrbno se Ijudje smejejo in govorijo kakor drugod v 
gostilnah. Tudi mi smo zahajali večer za večerom v také kavarne 
na turških pokopališčih, in je zadišala ona aromatična črna káva, 
ki je tako izborna ... in vse tiste posodice, lične in mikavne, 
da bi se človek igral z njimi. V teh turških kavarnah se odpirajo 
duše vseh onih, ki so v Bosni vsled kruha, a so ji vedno tuji in 
si žclc nazaj v domovino. Res je imcl práv oni doktor, ki mi je 
pravil na ladji, kako zapuščene se čutijo naši Ijudjc v Bosni. Vedno 



Marija Kmet: Iz Bosne. 219 



SO govorili v „naših krajih", našili navadah in pa kdaj in kako se 
se nekoč povrnejo speí v domovino. Otožno so zrli proti mestu in 
govorili melanholično, da se mi je zazdelo, da niso nikdar veseli 
in živahni. Čudno jim je, privaditi se pac ne morejo bosanskemu 
življenju, ki je popolnoma drugačno kot pri nas. Tudi na zunaj so 
drugačni. Oblačijo se bolj površno, od leta do leta opuščajo vse onc 
salonstvo, ki je pri nas v navadi. Nekako bolj naravno je vse v 
Bosni, in ker smo pri nas že tako zelo prepojeni z vsem parfumom 
kultúre in smo takorekoč že sama esenca človeka, zato nam je Bosna 
še bolj tuja. Visoki gospodje in odlične gospe opravljajo tam dela, 
ki bi jih pri nas nikdar ne; hodijo oblečení, kakor bi pri nas ne 
bili tudi doma ne, in vse to vpliva na novodošleca tako tuje. Če 
pa je kdo že leta in leta tam, se polagoma privadi takému življenju 
na zunaj, zanemari se in otopi za vse. V notranjosti pa ga nekaj 
grize in trga, vleče ga nazaj v domovino, in zato je taká razdvojenost 
v vseh, da izgledajo, kakor bi bili pregnanci iz Sibirije. Imajo pač 
svoja društva, svoje veselice, a tujino čutijo menda bolj kot bi bili 
v Ameriki. Hodili smo na izlete v okolico Sarajeva, ki je tako lepa 
in divje romantična, a obenem tako žalostná in otožna, Morda 
vpije vse tisto prestano gorje turških tlačanov in robov, vklenjenih 
Slovanov in sužnjev po osveti in boljši bodočnosti. Vsa zemlja, vsi 
Ijudje so prepojeni s krvjo gorja in bridkosti, in kakor da bi bilo 
celo ozračje prepojeno z žalostjo. In če pride veseli Dolenjec ali 
Gorenjec v Bosno, kako mu je pri duši? In vendar bi bilo treba 
več naših Ijudi tjakaj. Vedná potujčevanja, prej od stráni Turkov, 
zdaj od stráni Madžarov in Nemcev, ne more prinesti ničesar zdra- 
vega in krepkega. Bosanci, domačini, Srbi in Hrvati, so zelo vdani 
našemu cesarju. A ko je prišel pred nekaj leti v Sarajevo in so 
pridrevili domačini od vseh krajev, da bi ga videli in mu prirejali 
ovacije, je brž posegla deželna vláda vmes, da ni bilo nikogar, 
razen Nemcev na ulicah. Báli so se seveda one „revolucije", ki jo 
duhajo tudi pri nas vedno nekje v ozračju. — 

Bosna je lepa in vredna, da si jo človek oglcda. Ko sem od- 
hajala, so prišli na kolodvor znanci „Švabi" in s solzami v očeh 
zrli za odhajajočim vlakom, zato ker je odhajal v domovino. In 
spet so si mislili, kdaj pa pridemo mi na vrsto . , . 




15" 



220 Pastúškin: Prisluškovanje. 



Pastúškín: 

Prisluškovanje. 

Ne vem, ali se godi tudi drugim tako: meni se življenje razodeva 
zagrinjaloma. Greš miriio svojo pot — rask: ena beseda, en 
pogled odgrne zaveso do nepoznanih prostranstev. Zgodaj že so se 
mi tako razmikali zastori pred strmečimi očmi. Moja deseta pomlad 
nosi črn pečat. Neizmerna, nepopisna bolest, kakor je iiisem do 
tedaj še nikoli občutil, mi je v svetlí mesečni noci presunila srce. 
Težko, enakomerno hropenje se je trgalo od ležišč in me spo- 
minjalo líreščeče zasoplosti počenega meha v Toniševi kovačnici. 
Vstal sem, kakor že nekaj večerov po vrsti, počasi, počasi obrnil 
ključ in zabredel v morje mesečine, ki je zalivalo ravnino pred 
menoj. Podnevi so po njej topotala kopita, pisane oprave so žarele 
v solncu, dolge sablje so kakor bliski slepile moje oči. Zdaj so se 
bilke, pomendrane in pohojene, mukoma pobirale s tal in se na- 
stavljale hladilni rosi v kopel in krepčilo. Krenil sem čez gomilo 
obešencev iz štirinšestdesetega leta — nalašč, da bi v bosih stopalih 
začutil zopet enkrat ono skrivnostno gomazenje in v srcu zonasto 
pričakovanje : zdajzdaj predere koščena roka zeleno rušo in me po- 
vleče v kraljestvo groze. Onkraj gomile sem vzel iz nedra svetlo 
okované orgljice in mesil v mesečino, kar sem vedel o turškem 
griču, o solnčecu na planincah, o regimentu, ki po česti grc. Na 
drugem koncu ravnine, kjer so strmeli v nebo starodávni, velikánski 
orehi, je pred ciganskim šatorom dogoreval ogenj. Moja šestnajst- 
letna znanka iz Slavonije se je za šatorom kakor prejšnjc večere 
igrala z rejenim, svetločrnim psom. 

„Daj mi cigareto," je zaprosila, ko sem obstal tik pred njo. 
Ponudil sem ji kornznih las in pipo iz divjega kostanja: 
„Drugo leto, v latinskih šolah, bom kadil cigarete." 
„Kje bom že jaz drugo leto!" je zarezgetala in vrgla glavo 
vznak, da so ji težke temne kite, prepletene s srebrnim denarjem, 
zazvonkljale po plečih. Zleknila se je na trebuh po žakljevinasti 
slamnici in si podprla z rokami zagoreli obraz. Počenil sem polcg 
nje in prosil, da bi se smel igrati z njenimi kitami. 

„Nič drugega?" se je začudila in zasuknila glavo párkrát s 
tako naglico na desno in na levo, da so mi srcbrniki vilirajočiii las 
zacingljali okoli nosa. Vlovil sem jo za kite in ji s prsti česal raz- 
mršene kodre na čelu. Zdajci mi je potegnila klobúk z glavc, ga 



Pastúškin: Prisluškovanje. 221 



dala psu v gobcc in zarila svoje prste v moje lase. Ščene je začelo 
z vso resnobo preizkušavati trpežnost sivé klobučevine ob svojih 
mladih, špičastih zobeh. Razmišljal sem, ali naj se prepustím slad- 
kému mikastenju njenih prstov, ali naj priskočím svoji vehi na 
pomoč. Po kratkem omahovanju je zmagala Ijubezen do vehe. 

„Jaz ti dovolim, da napravíš z mano vse, kar hočeš," me je 
dražilo smejanje na slamnicí, ko sem iskal po trávi izgubljeno 
vrvico klobúka. Ona dovolí . . . Vse! V mení se je zganílo spo- 
znanje, da bi se dalo s takím blagom, kalíor se mi tukaj ponuja, 
marsikaj napravíti — kaj, se nikakor niscm mogel domíslíti. O, če 
bi imcl tudi jaz šestnajst let kakor ona . . . Čutil sem porogljívost 
v njení ponudbi in tolíko, da nísem kríkníl: „Kaj se paseš, hudič, 
na moji zadregi; razodeni, če veš, kako in kaj naj ukrenem." 

„S tabo ni nič — si tako hudobná," sem se zaníčljívo obrnil 
od njc in zablodil v mesečino. 

„Jutri bom dobra," je rezgetalo za mano. 

Doma sem se pritípal po prstíli do svojega Icžišča in zlezel 
pod odejo z vsem bogastvom, nabraním v jasní pomladni noci — 
tat, kí se bojí, da mu nagrabljení zakladi ropotoma popadajo po 
tleli in privabíjo lastnika. Čudil sem se težkemu hropenju okolí sebe. 
Kako se more človek, bodi še tako izmučen, spričo také noci za- 
valití v postelj in takoj zasmrčati? Budne sanje so se mi zdele 
stokrát bolj ímcnitne nego sanje v spanju. V spanju nísi sam svoj 
gospod, ne moreš sanjati, kar bi hotel, nepoznane sile te imajo v 
krempljih in ti navržejo, kar se jím zljubí: svctlih grádov ali okost- 
njakov, rumeníh zlatov ali kozjih bobkov; ti pa tiho bodi, bratec, 
in sanjaj. Jaz da bi hodil na tako poniževalno tlako? O, mi smo 
mi — sanjamo, kadar sami hočemo in kar sami hočemo: o gostih 
črnih laseh z vpleteními srebrníkí, o zagorelíh licih in peklenskíh 
očeh, o poleganju pod orehi kraj šatorov, o mesečíni, kí curlja 
orehom skozi veje, šili v goste črne lase, šije v peklenske oči, seda 
na dolge trepalnice, jih počasi, narahlo pripogiba, zapira, zapre . . . 

Glasno ihtenje je skozi steno zasekalo v moje sanje in jih 
razpršilo. Uho je prisluhnilo in se približalo zidu. Iz ihtenja se je 
trgal materin glas : 

„Ti vzameš drugo . . . te poznám: že radi otrok. — Zdravnik 
tolaži mene kakor druge . . . tudi Kalanovo Marijo je tolažil — do 
zadnjega : danes trohni pod gomilo. Ne govori, jaz se poznám . . . 
čutim jasno . . . kakor šc nikoli: eno leto . . . morebiti dve ... in ti 
boš vdovec, moji otroki sirote. — Da bi že bili odrasli ... bi nič 



222 Pastúškin: Prisluškovanjc. 



ne rekla - a tako . . . boš prisiljen . . . Moj Bog, moj Bog — če 
pomislim: mene odnesejo . . . Še preden se grob zaraste — tukaj, 
kjer zdaj ležim, bo ležala druga ... in ti jo boš objemal, kakor ob- 
jemaš zdaj mene . . . še bolj tesno . . . bolj vročc . . . Ah, jaz sem 
tako žalostná, tako žalostná . . . da bi umrla . . ." 

Uho se mi je priželo k mrzli steni, sapa mi je zastala, moje 
oko je videlo skozi steno kakor skozi steklo: mati je zarila obraz 
v očetovo ramo, njene svetle solzc polzijo po njegovem vratu, pa- 
dajo na blazino, ginejo v njej. Oče prigovarja : 

„Zakaj misliš zmerom na smrt? Zdravnik pravi, da se obrača 

na bolje — in tudi meni se tako dozdeva. Tvoje lice káže čisto 

naravno barvo. Ne vznemirjaj se brez potrebe. Zakaj si vse to iz- 

mišljaš? Zakaj te črne misii? Živi mimo dan do dneva, pusti vse 

skrbi iz glave! Jaz ti vse prinesem, vse opravim . . ." 

„Ti vzameš drugo ... Ti vzameš drugo ..." 

„Glej, Ijuba moja, zakaj me zmerom mučiš s tem ? Zakaj zmerom..." 

„Ah, mučim . . . Sama sebe najbolj mučim ... Jaz nisem 

krivá . . . Pomisli : od Ijudske šole naprej, kaj bi rekla, visim na 

tebi . . . Kreg, nasprotje, zasmehovanje, vse sem prestala, vse pre- 

nesla ... In tista tri leta, moj Bog — Štajersko, Ogrsko. Česko . . . 

Če prebiram najina pisma . . . prej bo Soča iz morja tekla v gore — 

si pisal ... in jaz noč in dan v strahu in trepetu . . . Moja Ijubezen 

je vse premagala... Ah, in zdaj, zdaj naj te pustim . . . In tudi to, se 

mi zdi, bi ne bilo tako težko ... če bi vedela, da prideš za mano — 

moj, samo moj... Ne, ne, ta misel me umori — ti vzameš drugo..." 

„Ne, jaz ne vzamem druge. Potolaži se vendar — to ti škoduje. 

Kakor sem prisegel : do groba in onostran groba, zmerom in povsod 

si moja in jaz sem tvoj, samo tvoj." 

„Ah, ti vzameš drugo ... Ti vzameš drugo . . ." 
Besede so tonile v ihtenju. Prevzelo me je, da bi planil izpod 
odeje, se zagnal v hladno steno, jo predrl in skočil k materi. Očcta 
bi pahnil strán, oklenil bi se je okoli vratu — o, meni ne bi jokala 
ob ramenu, jaz bi naše! vse drugačne besede, jaz bi jo znal vse 
drugače potolažiti: 

„Ne, mati, ti ne umrješ, ti nisi bolna — ne smcš umreti, ne 
smeš biti bolna. In oče ne vzame nikoli druge, nikoli, ker te ima 
rad, kakor mene, bolj nego mene — vsi te imamo radi . . . reči, 
da nisi bolna, da ne umrješ, nasmchni se — drugače jaz ne morem 
živeti. Odpusti očetu, on ne nájde zmerom pripravnih besed, on je 
truden, mora skrbeti za nas vse, težkc in trde so njegove roke, 



A. Damičev: Resnica. 223 



bescJc mu lezejo počasí iz grla . . . Poslušaj mene — v oči ti po- 
gicdam in vem takoj, kako je treba govoriti. Ne umri, ne joči, ti 
moje solnce, moje vse . . ." 

Bela stena je štrlela nepremično pod strop. Zavil sem glavo 
v odejo, da bi ničesar ne videl, ničesar ne slišal. Zagrizel sem se v 
blazino, da bi vdušil bolest, ki je v divjem vzkliku Ískala izhoda in 
besnela v meni, kakor da me zdajzdaj raznese. Šele pozno po polnoci 
sem se drznil prisloniti zopet uho k steni — slišal nisem ničesar. Po- 
lastila se me je grozna zapuščenost, po telesu sem začutil brezmejno 
utrujenost in pomislil sem, kako lepo bi bilo, če bi pri tej priči umri. 

Ko je mati drugi dan sedela v vrtu pod razcvelo breskvijo in 
gledala z otožnimi očmi za nami, ki smo z motikami odgrebali 
sadike, me je zopet nenadoma obšlo, da bi skočil k njej, se izkazal 
na kakršenkoli način silno Ijubeznivega in ustrežnega, jo pobožal 
po licu in ji povedal vse tiste lepe besede, ki sem jih moral ponoči 
dušiti v blazinici. Spustil sem motiko v razor in stopil k njej. Stal 
sem pred njo in nisem vedel, kaj bi rekel. Sredi tega jasnega, 
glasnega dne — sem začutil — bi vse tiste besede za fanta, ki však 
večer vasuje med ciganskimi šatori, bile veliko, veliko premehke. 

„Kaj poves?" se je bridkostno nasmehnila. 

„Hotel sem . . . kajne, da ne umrješ?" sem se zmcdel in 
gledal v strán. 

„Ti si poslušal ponoči," me je privila k scbi. 

A. Damičev: 

Resnica. 

(Iz pesmaricc tcozofa.) 

vJblaki tcmni, neprodirni, 
svetlikanje le, mir strašan ; 
vkovan na križ umiram slutenj, 
rešitve pričakujem dan. 

Kar zažari obnebje celo, 
oblake blisk je bcl prodrl . . . 
Tedaj pa tudi jaz na križu 
kot zemsko bitje sem umri, 

Zadel z neba je blisk me v prsi, 
razsvetlil z ognjem je srce . . . 
Jaz grem na zemljo, da z resnico 
pomorem dvigati gore! ' 



224 Zvonimir K.: Ob morju. 



Zvonimir K.: 

Ob morju. 

Sedela sva v verandi obmorske kavarne. Njeiia teiika, z iiiodrinii 
žilicami prevlečená levica je sionela do zapestja na kamenili 
okrogli mizici in drobni prstki so se tesno oklepali majline čaše s 
črno kavo. Desnica je bila oprta s komolcem ob rob mizice in je 
vrtela cigareto. 

Molčala sva. Kakor skozi mračno daljo sem zri nanjo, na njena 
voščenobela lica, na njene mŕtve, črne oči in na njeno visoko frizuro ; 
mimo, kakor izklesan kip je sedela kraj mene in se ni ganila, niti 
za hip ne. 

Pred nama se je razprostiral na eni stráni veliki trg, na drugi 
stráni pa je valovilo šumeče morje. Drug za drugim so prihajali in 
odhajali v pristanišče majhni in veliki parniki; jadrnice so se zibale 
tik obrežja in zadaj na visokem morju, semintja so švigali in rezali 
valové urni colnici. 

Solnce je pálilo morje in zemljo. Na trgu, kjer so stali v doJgi 
vrsti avtomobili, se je dvignil zdajpazdaj oblak prahu in se zaganjal 
proti verandi. Ljudje, ki so hodili mimo, so naglo stopali in si za- 
krivali oči in ústa z dlanmi, da bi se ubránili prahu. Iz pristanišča, 
od morja sem, pa se je čul venomer rezki, zaspani klic utrujcnih 
mornarjev in ribičev, včasih žvižgajoči brlizg dospelega ali odhaja- 
jočega parnika. 

Gledal sem na morje pred seboj in sem skoro pozabil na ča- 
sopise, ki so ležali na mizici. Pošumevalo je morje, zibalo se ralilo 
pod žgočim solnccm in nemirno drhtelo. 

Tudi ona se je ozrla hipoma proti morju in spustila desnico 
s cigareto na koleno ; visoka frizura se je lahno stresla, a trepalnice 
niso trenile. 

„Kako je soparno, soparno!" se je obrnila k meni in vtaknila 
cigareto v ústa; njen obraz pa je ostal enako mircn in rescn kakor 
poprej. 

Izpil sem kavo in vzel v roke časopis. 

„Ali je kaj novega?" me je vprašala, ko je videla, da berem. 

„Poglej!" sem ji ponudil časopis. 

Venomer so prihajali novi gostje, vendar naju ni nihče motil; 
naglo se je polnila veranda, kmalu so bilc vsc mize zasedene. 

Zopet se je ozrla vanie, 



i 



Zvonimir K.: Ob morju. 225 



„Še eno črno!" Odložila je časopis na mizico. 

Po trgu je pridrdrala veliká črna kočija, v katero sta bila 
vprežena čila belca; bliskoma je pridrdrala, bliskoma je izginila 
med množico drugih kočij. 

Njena lica so se tedaj rahlo nasmehnila. 

„Poglej, v takihle kočijah sem se vozila včasih, ali dolgo je 
že tega, dolgo . . ." je govorila kakor sama zase in zrla varne s 
svojimi mrtvimi očmi. Komaj da sem slišal njen tihi, trudni glas, 
kornaj da sem videl skozi dim njen obraz. 

„Ali me poslušaš?" se je nagnila k meni, in začutil sem na 
svojih licih njen vroči dih. 

Dvignil sem glavo. 

„Seveda. Še pripoveduj, rad te poslušam." 

V tem je zabrlizgnilo v pristanišču tako močno, da mi je brnelo 
še dolgo v ušesih. Odhajal je večji parnik. Na bližnjem pomolu 
so slali Ijudje in mahali z robci, s parnika so jim odzdravljali. 

„Tudi na takih parnikih sem se vozila nekdaj," so šepetale 
komaj slišno njene ustnice, oči pa so strmele v daljavo. 

Počasi je rezal parnik valové. Še vedno so beleli in plapolali 
s krova robci v pozdrav; ali parnik se je oddaljeval vedno bolj od 
brega in je nama naposled izginil na visokem morju. 

„O morje!" je zavzdihnila polglasno, pogled še vedno v da- 
ljavo uprt. 

„Ali Ijubiš morje tako zelo?" sem jo vprašal. 

„Edino veselje na svetu mi je morje in nič drugega . . . Brcz 
njcga bi ne mogla živeti." In njena visoka frizura se je rahlo stresla. 

„Nisem še ti povedala svoje zgodbe, pa saj ni nič posebnega," 
je govorila s svojim tihim, trudnim glasom. „Rodom sem Zagreb- 
čanka. Imovite starše sem imela, oče je bil trgovec; toda kmalu 
sta obadva umrla. Bilo mi je takrat šele deset let, ali že nisem 
bila več otrok. Moj brat, ki je prevzel trgovino, ni znal gospodariti 
in se je v kratkem tako zadolžil, da se iz teh dolgov ni mogel 
izkopati. Živeli smo preveč potratno še takrat, ko se nam je bližal 
konec vsemu. Hitro je prišla katastrofa, gladko vse so nam prodali. 
Tako smo stali naenkrat na česti, Šestnajst let mi je bilo takrat; 
bila pa sem že zrela navihanka. Moj brat je stopil nekam v službo, 
sestri pa sta šli bogve kam, da bi se preživeli; morda še živita, v 
kakem mestu, nenavajeni dela, brezmiselno kakor jaz, morda pa sta 
že žalostno končali . . ." 

„Kako, da si prišla semkaj k morju?" 



226 Zvonimir K. : Ob morju. 



„Že prej, ko smo še veselo živeli, sem bila párkrát tiikaj, tudi 
po morju sem se vozila, in od tistih dob sem mislila doma mno- 
gokrat na morje, ki včasih rahlo valovi pod južnim solncem, včasi 
buči in šumi do neba samega ... Po naši katastrofi me ni strpelo 
dolgo v rodnem mestu. Vedno sem sanjala o morju, ki zaganja 
svoje valové ob obrežje, ki drhti tja v neizmerno daljavo, kamor ne 
seže pogled . . . No, leto dni pozneje sem že bila tukaj . . ." 

Naslonila je desnico na mizico in uprla svoje mirnc, trudne 
oči proti morju. 

„Sedem let je že tega, kar sem tukaj, sedem let žalostnega, 
brezmiselnega življenja . . . Prepozno je zdaj, da bi se vrnila in 
pričela novo življenje . . . tudi nimam nikake volje . . . Kar sem 
enkrat pričela, se ne da popraviti, naj gre do konca to življenje 
kakor hoče . . . Doma nisem imela morja, tukaj ga imam ; zato se 
ne dolgočasim." 

„To je vsa tvoja povest?" 

Komaj vidno je zaigral okrog iijcnih ustcn nasmešek. 

„Hočeš še kaj več? . . . Človek se laliko pogrcza, iz prepadá 
se reši le malokdo ..." 

Neprestano drvenje Ijudi semintja, kriki mornarjev in ribičcv, 
vedno hropenje avtomobilov, drdranje kočij po trdem tlaku, cing- 
Ijanje električne cestne železnice — vse to se je zlivalo v en sam 
hrum in šum, ki je omamljal človeka. Molče sva strmela čez nedo- 
gledno morsko pian. 

„Kdaj se ti zdi morje najlepše?" 

„Morje je vedno enako lepo, vsaj meni se tako zdi, naj se 
kopije v solnčnih žarkih in rahlo pošumeva ter valovi v daljavo, 
ali naj buči in prepeva svojo temno pesem, ko se pôde preko neba 
črni oblaki, ko pesti vihar pod seboj razljučene valové — vedno je 
morje enako lepo . . . Tudi ni njegova lepota nič manjša zjutraj, ko 
se prikáže solnce tam v daljavi iznad valov, kakor zvcčer, ko se 
skrije za njimi, in opoldne, ko drhti vsa neizmerna pian pod vročimi 
poljubi solnčnih žarkov." 

Z mirnim, malomarnim glasom mi je pripovedovala vse lo, 
da sem se čudil. 

„Torej se nikdar ne dolgočasiš?" 

Ni se nasmehnila, ni povesila glave, tudi ni umaknila svojega 
pogleda od mojih oči. 

„Rekla sem, da ne; a dolgočasila bi se brez morja. 



Ivan Albreht: Zadnji večer. 227 



Tu ob morju pozabim na življenje, ki se mi včasi gnusi, kakor 
pozabi bolnik nenadoma na svojo bolezen in si domišlja, da je 
popolnoma zdrav." 

Solnce se je bližalo polagoma k zatonu, in od morja je za- 
piiiljal hiadnejši veter. 

„Kmalu bo večer. Če hočeš, pojdiva na pomol, predno se po- 
grezne solnce v morje," je govorila, in kakor prošnja so bile njene 
besede. 

Plačal sem in šla sva z verande. Kakor na valovih je naju 
zaneslo med drvečo množico na pomol. Morje se je zasveíilo v 
trepetajoči lúči, žarela so visoka jadra, goreča pian je prepevala 
svojo solnčno pesem; kakor v zlatu je krožil galeb visoko v zraku. 
Zagorela je krvavordeča luč, umirala, spet plašno vzplapolala in 
končno ugasnila. 

Tesneje se je oklenila njena levica moje desnice. Tedaj se je 
oglasilo iz daljave kakor vzdihujoč, obupen klic v samoti se potap- 
Ijajočega človeka in nenadoma je utihnilo v zamolklo šumečih 
valovih . . . 

Ko sva se vracala proti mestu, je bila že črna noč. 



Ivan Albreht: ' 

Zadnji večer. 

„KJče, tvoja volja je tvoj úkaz. 
Glej, pred teboj na krvavi obraz — 
daj, da govoriva nocoj ! 

V solzah je prišla in v smehu je šla, 
duša moja je šla za njo; 

srce moje želi ji neba . . . 
Oče, ali me čuješ nocoj ? 

Daj mi kelih ! Več! O daj, 
kapljico vsaj mi še kani za njo!" 

V strahu bolestnem zavzdihnil je gaj, 
v bridki Ijubezni je molil Krist : 
„Oče, glej — zdaj sem tvoj . . ." 



228 Anton Jcršinovič: S. Gregorčičeva .Oljki' — kantáta. 

Anton Jeršinovič: 

S. Gregorčičeva „Oljki" — kantáta. 

(O priliki koncertov „Glasbcnc matice".) 

Minilo je 32 let, kar je Simoii Gregorčič, teda] kaplán v Rifen- 
bergu, zložil odo „Oljki". Pesnik — idealist, ki pa je bil že 
okúsil bridki sad spoznanja, je ubral v tej pesmi strune miru in 
tolažbe, ki jih je njegovo srce toliko iskalo in želelo. In utešil se je 
s poezijo, kakor se uteši bolnik z zdravilnim lekom. V nekem pismu 
iz one dobe toži svojemu prijatelju Gruntarju : „Neizrečene bolečinc 
trpim; v verzih in pesmih dajem dúška tem svojim bolečinam, vanjc 
izlivam svoje srce". Če veljajo te pesnikove besede za njegove 
druge tedaj nastale pesmi, veljajo tembolj za njegovo veličastno 
„Oljki". — Hitro so našle Gregorčičeve pesnitve odmev v sloven- 
skem Ijudstvu, mahoma so se razglasile in priljubile. Mladina se 
jih je s prisrčnim veseljem učila na pamet, jih recitirala in dekla- 
mirala, nekatere so že tudi dobile nápeve. Nedved je z izredno 
globokim občutenjem in visokim zanosom 1. 1883. uglasbil njegovo 
„Nazaj v planinski raj", ki je bila poleg Foersterjeve „Ljubici" 
malodane dve desetletji stalna točka na vzporedu vsake večje slo- 
venské koncertne prireditve. In to je bilo najboljše, kar smo tedaj 
imeli. — Nenadoma, komaj da se dobro zavemo, pa se pojavi v 
naši glasbeni literaturi mogočen napredek, tolik, kakor izvestno ne 
v nobeni drugi panogi našega kulturnega razvoja. Mladi skladatelji, 
prepojení svežega dúha in modernega muzikalnega razumevanja, 
stopajo na dan „Novi akordi" in „Glasbena matica" v svojih izda- 
njih jim odpirajo svoje predale, produkcija je čimdalje večja, boljša, 
izrazitejša. 

K tem mladim skladateljem prištevam tudi — če že ne po letih, 
pač pa po dúhu, občutku in muzikalnem razumevanju — skladatelja 
Gregorčičeve „Oljki", p. Hugolina Sattnerja. Prištevam ga pa 
tem rajši, ker ga poleg veliké nadarjenosti diči še druga lepa last- 
nost, neumorna delavnost in trudaljubivost. Komaj sta potekli dve 
leti, kar nam je podaril prvi slovenskí oratorij „Assumptio" ; oni 
slávnostní dnevi nam so še vsem v dobrem spominu. Toda Sattner, 
hrepeneč vedno više, je ob proizvajanju svojega prvega velikega 
dela že nosil v svojem srcu osnutck za drugo, če mogoče še lepše 
in boljše delo: sklenil je muzikalno upodobiti Gregorčičevo „Oljki". 
Ni mu bilo mar ne truda ne učcnja; kot redovnik mirno in tiho 



Anton Jeršinovič: S. Gregorčičeva „Oljki" — kantáta. 229 

živec svojemu poklicu posveti ves svoj prosti čas glasbi. Dve leti 
brez prestanka. Sad tega neumornega dela smo imeli priliko uživati 
v treh koncertih „Glasbene matice" 22., 23. in 26. marca. 

Sattnerjeva skladba je zložená za tri soliste (soprán, alt in 
bas), mešani zbor in orkester; razdeljena pa je v tri veliké stávke. 

P r vi stavek. Orkestralni idilični úvod nas popelje v južne 
kraje, kjer raste v vinskem bregu oljkovo drevo. Prisrčno ga po- 
zdraví kmalu nato zbor in sólisti; saj je simbol miru, ki 
oznanja novo nam življenje. 

Naivno-ljubko slika ženski zbor rajanje ptičev na oljkovem drevesu : 

in glasno v vejah žvrgoli, 

meneč, da svet se že mladi. 
Zdi se, da pesnik ves zamaknjen gleda ta prizor. Ptički skakljajo 
po vejicah - orkester s trilčki v violinah, flavtah in čelili izraža 
njih veselo žgolenje. Le nekaj taktov je to, a vrlo lepih, tem lepših, 
ker kontrastirajo s prejšnjimi pozdraví. Ženski zbor poje s počas- 
nejšim izrazom, kakor da bi se bil nekam zamislil. Pa oljka 
vzbudí spomine na vesoljni potop. Izvirno in izrazito izraža moški 
zbor vprašanje: 

Kdaj ta brezbrežna voda splahne ? 

Krepak je ta zbor in energičen, takisto instrumentacija. Odgovor 
daje altovski solospev: 

O ne, dih božji toplo dahne, 

in voda gine, padá, sahne. 
Ta alt-arija spadá k najbolj občutenim delom prvega stávka. Klju- 
vanje in pikanje je v fagotu in klarinetih, kakor v pevskem glasu 
izvrstno pogojeno. Sklepni stavek 

To vejo z oljčnega drevesa, 

ki pripravlja na mir in spravo med Bogom in Ijudmi po potopu, 
je živ, izrazit in tcmatično cfektno izveden, ob koncu mogočno 
stopnjevan. 

Drugi stavek pričenja z orkestralno predigro, ki izraža cer- 
kveno razpoloženje na oljčno ncdeljo. Kmalu sc oglasijo v orkestru 
mogočnejši akordi v pozavnah menjajoč se z lesnimi inštrumenti in 
godali, izražajoč príhod in vrvenje Ijudstva, ki prihaja na cvetno 
nedcljo k maši. V kromatični skali je izraženo, kako trdo stopa 
kmečko Ijudstvo s podkovanimi čevlji s líribov navzdol proti ccrkvi. 
Z vstopom mešanega zbora : 



230 Anton Jeršinovič: S. Gregorčičeva .Oljki" - kantáta. 



Glej prišla oljčna je nedelja, 
In polne srčnega veselja 
Vrvijo trume v božji hrám 

se izraža veselo razpoloženje Ijudstva na cvetno nedeljo. Polni akordi 
zadone iz zbora pri besedah 

svetišče zdi se oljkov gaj. 
S to idejo stopi skladatelj v cerkev. Zato je na tem mestu tudi vpleten 
latinskí koral, ki se poje na cvetno nedeljo pri blagoslavljanju oljk. 
Če se ta koral sliši práv tiho in iz daljave, tedaj dobro slúži za 
slikanje razpoloženja; če se pa sliši premogočno, se mi zdi, da 
raztrga pesnitev. Primerno bi bilo, da bi se ta koral ob neprestanem, 
práv nežnem in tihem spremljevanju orkestra na odrú slišal Ic kot 
ilustracija v cerkvi ; tedaj ne bi motil, temveč dvignil. Sopranski spev 

Skoz okna solnce božji lije 
ima v posameznostih svoje lepote, a je v instrumentaciji manj hva- 
ležno postavljen, tako da pride glas težje do veljave. V baritonskem 
spevu blagoslavja potem duhovnik oljke. Solistovski tercet Ijubez- 
njivo in iskreno izraža zadovoljnost in veselje kmetiča, upajočega 
obilne žetve. Pristna, neprisiljena invencija vpliva blagodejno. Ob 

koncu 

o, srečni kmetje, srečna vas ! 

pa se že oglasi iz daljave grom, črni oblaki prihrume, vihar preti. 

V mogočnem kontrastu k Ijubeznivosti terccta se scdaj izraža bo- 
jazen, da nevihta uniči žetev. Muzikalno je vihar izrazito učinkujoče 
označen v orkestru, vcndar ni razpleten na široko, kar je práv, ker 
bi sicer motil vodilno pesnikovo misel. 

Altovskernu glasu Sattner rad podajc najlepša čutila. Tako 
je zopet altovski spev pred selsko kočico s svojo iskreno melodijo 
in najtoplejšim izrazom eno nalepših mest cele skladbe: 

Glasno ihteč, 
k Bogu moleč. 

V basovskem samospevu vzame hišni gospodar oljčno vejico in jo 
zažge, dočim pred hišico klečeči molijo. Akordi postajajo čimdalje 
milejši, harfa izraža, kako se vije dim proti nebu, vse se umiri, 
namesto toče se vlije .blagodejen dež na polja. Na vse izvircn 
način je izražen dež v orkestru. Samospev in ternu sledeči mešani 

zbor, 

O, da bi ti, mladika milá, 
nevihto tudi vtolažila 



Ivan Albreht: Sestanek. 231 



postaja, početkom mil, vedno izrazitejši in po svoji invenciji proti 
koncu naravnost grandiozen. Ta zbor s svojim stopnjevanjem iz 
miline v mogočnost dosega vsekakor največji učinek skladbe. 

Tretji stavek nam predstavlja pesnika na mrtvaškem odrú. 
Orkester igra umerjeno žalobno koračnico. Za njim pa basovski 
solist med zamolklim igranjem orkestra s temnim glasom recitira : 

Pred duhom vidim nizko sobo 

a v sobi bledo sveč svitlobo. 
Koral „lux aeterna" , ki ga poje zbor, bi bil brez škode lahko 
izostal, kvečjemu bi ga bilo peti za odrom. Resnobnost situacije ob 
mrtvaškem odrú je muzikalično práv modero izražena. 
Sklepni zbor 

Oj, bratje, ko se to zgodi 

účinkuje najbolj v svojem tolažilnem izrazu. Ni tu ne joka ne žalosti. 
Smrt pomiri in ublaži strasti. Prehod v večni mir, Tja, kjer ni tuge 
in boja! Končana pot! Glasba konca mogočno, v znamenju niiru in 
správe — večnega, nebeškega veselja. 

Povdariti sem hotel na nekaterih vzgledih, kako práv je storil 
Sattner, da se je v svoji muzikálni koncepciji docela prilagodil 
ide j i, ki je izražena v Gregorčičevi pesmi. Le tako je delo moglo 
uspeti in le tako je tudi popolnoma uspelo. Umetnikova misel se 
je strnila s pesnikovo, in nastal je dovršen umotvor. 



Ivan Albreht: 

Sestanek. 

Okrivnostna pescm drhti ti v smeliu oči, 
pomladi lepota zasanjana v njili živi 
in sreča, ki sanja srce jo do srede neba, 
radost, ki jo duša le v željah pozná. 

Dve skriti solzi v teh tvojih očeli, 
dva svetla bisera v mojih dlaneli — 
trenotek je vcčnost poljubil. 

Polagoma v noč se zagrinja mrak, 
v drhtenju nama zastaja korak — 
in z vcčnostjo sen se je združil. 



232 Ivan Lali : Roman o gospc Ani in študenta Avrciiju. 



Ivan Lah: 

Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 

1. 

Gospa Ana je stanovala v dvorcu zunaj mesta in je tam prebivala 
tudi ob času, ko se je njen mož mudil na dvoru. Bila je še 
mlada, toda ni Ijubila šumečih zabav in je rada ostajala doma v 
svojih sobah in vrtovili. Tam je preživela vse dni sama s svojimi 
sanjami in je čitala lepe knjige, ki so jih pisali stari pesniki. Njen 
mož je bil v visoki dvomi službi in je pogosto zahajal na dvor. 
S početka ga je tja spremljala tudi gospa Ana, ki je s svojo krasoto 
budila občno pozornost. Bila je predstavljena tudi veliki vojvodinji, 
ki jo je sprejela v svoj ožji krog. Toda kmalu so v ožjem krogu gospe 
vojvodinje nastale spletke, ki jih je povzročila gospa de Champillon. 
Govorilo se je namreč, da se je v gospo Ano zaljubil mladi gospod 
de Champillon, ki je bil Ijubljenec veliké vojvodinje. Gospa Ana 
je imela med dvorniki toliko oboževalcev, da so bile dvorne dáme 
zelo Ijubosumne in so raznesle po dvoru vešti, ki so veliko voj- 
vodinjo zelo razburile. Zato je naznanila gospe Ani, da ne uživa 
več njene milosti. Od takrat se je gospa Ana izogibala dvora in je 
zahajala tja le ob največjih slavnostih. Njen mož pa ni hotel iz- 
gubiti milosti pred očmi veliké vojvodinje in je zahajal na dvor, 
kakor da se ni nič izpremenilo. Gospa Ana je imela bogate sobe, 
solnčne verande, cvetoče vrtove. Sluga Peter je skrbel za gospo- 
darstvo in družino, kočijaž Similijan pa je skrbel za konje in vozové. 

Študent Avrelij je dovŕšil latinskí kolegij pri jezuitih in se je 
posvetil študijam na akademiji. Poznal je dobro staré klasike in se 
je tudi sam vadil v verzih. Izmed pesnikov mu je najbolj ugajal 
Ovidij, ki je pel najlepše pesmi o Ijubezni. Avrelijeva učenost je pre- 
segala vse pesnike in je temeljito poznal tudi institucije rimskega 
pravá, kakor jih je razlagal učeni profesor Grizelius, ki je takrat 
slovel zaradi svoje učenosti. 

Študent Avrelij je stanoval v starem poslopju poleg akademije 
in se je razločeval od drugih tovarišev tudi v tem, da ni ponoči na 
ulici napadal mirnih Ijudi, kakor so to delali drugi študentje, ko so 
se pijani vracali iz krčem. To dobro navado je Avrelij podedoval 
po svojem očetu, ki je bil bogat in ugleden mož in je svojega siná 
določil za višji poklic; úpal je, da doscžc visoke časti v dvorní 
službi. 



Ivan Lah: ^oman o gospe Ani in študentu Avreliju. 233 



2. 

Tisto zimo se je mudila v mestu kneginja Zapoljska, ki je 
bila na poti k veliki vojvodinji. Gróf Silva-Potok je priredil kneginji 
na čast večer, ki je imel namen, razveseliti kneginjo po težkem 
dolgem potovanju in jo seznaniti z mestnim plemstvom in gospodo. 

Takrat je dobila gospa Ana od svojega moža pismo, ki se 
je glasilo : 

„Moja Ijuba soproga Ana! V teh dneh se ustavi v mestu 
kneginja Zapoljska, ki je na poti k veliki vojvodinji. Ona je naj- 
Ijubša prijateljica veliké vojvodinje in ima pri nji vplivno besedo. 
Zato je važno in potrebno, da se udeležiš večera, ki ga bo gróf 
Silva-Potok priredil njej na čast. Skúšaj, da boš z lepimi besedami 
in prijaznim obrazom pridobila zase milost kneginje, ki te bo pri- 
poročila veliki vojvodinji. V nadi, da storiš vse, kar je potrebno, da 
si pridobimo milost veliké vojvodinje, ki je nam vsem najvišja do- 
brotnica in zapovedovalka, se ti klanja Tvoj mož in sluga . . ." 

Ko je gospa Ana to pismo prejela, je sklenila, da ne pôjde 
samo zaradi kneginje, ki bi jo priporočila milosti veliké vojvodinje, 
ampak tudi zato, da bi spoznala tam spremstvo kneginje in drugo 
gospodo, ki se bo zbrala na večeru. 

Takrat je tudi študent Avrelij prejel pismo od svojega očeta. 
Glasilo se je : 

„Dragi in Ijubi moj sin. Ponosen na pohvalo, ki jo je izrekel 
o Tebi ugledni profesor gospod Grizelius in v svesti si, da izpol- 
nuješ svoje dolžnosti v vsakem oziru, in v trdnem prepričanju, da 
ugodiš vsaki želji svojega le tebi dobro želečega očeta, ti nalagam 
sledeče: v teh dneh bo ostala v mestu milostivá gospa kneginja 
Zapoljska, veliká prijateljica veliké vojvodinje ; naj Bog spremlja 
vsa njena pota, ti pa, dragi sin, boš pozvan na večer, ki ga bo 
priredil gróf Silva-Potok, kar je zasluga Tvojega skrbnega očeta. 
Kneginji Zapoljski je znano naše ime in Te bo milostno sprejela 
kot potomca svojih nekdanjih podanikov. Na onem večeru se gotovo 
snide mnogo uglednih oseb, ki imajo vplivno besedo pri veliki 
vojvodinji. Glej, dragi sin, da storiš vse, kar bi Ti lahko koristilo 
na poznejši poti življenja. Kajti Tvoje študije se bližajo koncu in 
treba Ti je misliti na službo, ki Ti bo kot plačilo Tvoji pridnosti 
in kot zasluga Tvoje učenosti prinesla visokih časti. Ker pa veliká 
vojvodinja ne pozná vseh svojih zvestih vdanih služabnikov, ki bi 
hoteli izpclnjevati svoje dolžnosti v službi njene milosti, je važno 
in potrebno, da se seznaniš z visokimi osebami, ki po svoji pre- 

„Ljubljanski zvon" 1914 XXXIV. •',. 16 



234 Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študcntii Avrcliju. 

vidnosli in modrosti podpirajo veliko vojvodiiijo s svojimi nasveti 
pri njenem slavnem vladanju. Kajti brez pomena so največje čednosti 
škrite pred svetom in iiajvečja učenost nima vrednosti, ako se ne 
izkaže na svojem mestu. Kakor pa vsc stvari spoznavamo še le v 
jasni lúči solnca, tako dobiva vse naše življenje in delo svojo vred- 
nost šele v svitu Njene milosti, veliké vojvodinje. Ker pa smo mi 
sami izšli iz nižjega rodu in nam ni dano, da bi mogli služiti pred 
očmi Njene milosti, da bi se lahko sama prepričala o naši vdanosti 
in uslužnosti, je treba, da hodimo isto pot, kakor so jo hodili vsi, 
ki so hoteli posvetiti svoje moci službi veliké vojvodinje. Zato je 
treba, da si pridobiš naklonjenost in dobrohotnost onih srečnih 
Ijudi, ki stoje danes kot svetovalci in prijatelji v obližju Njene milosti. 
Ker pa vse naše duševne zmožnosti, naj si bodo prirojene ali pri- 
dobljene, izurjene ali priučené, nikakor ne zadostujejo v današnjem 
svetu, ampak je navada in šega, da človek tudi na zunanje pokažc, 
koliko se je naučil, posebno koliko si je pridobil one ličnosti in 
gladkosti, s katero nastopajo vsi pravi kavalirji, ki hočejo stopiti v 
dvorno službo, zato te prosim, dragi sin, da izkažeš gospodi pri- 
merno spoštovanje in da pred vsem skrbiš za to, da bo Tvoje 
vedenje enako Tvoji izobrazbi, da boš ugajal kneginji in da boš 
tako pridobil prijateljev med onimi, od katerih je odvisna Tvoja in 
naša bodočnost. Bodi torej nasproti vsem Ijubezniv, postrcžljiv, 
vljuden in prijazen, odgovarjaj modro in razločno. V tem bom videl, 
da si vestno izpoinjeval svojo sinovsko dolžnost in da si vredcn, 
da postaneš čast in ponos naše rodovine. 

Objemlje in poljublja Te v dubu Tvoj oče Polonic. 

Ko je Avrelij prejel to pismo, ga je zelc razveselila očetova 
skrb in je hotel natančno izpolniti vse njegove náuke; vedel je, da 
je očetu mnogo na tem, da se povzdigne sláva njegovcga imcna. 
Toda zanimala ga je tudi kn?ginja Zapoljska in njeno spremstvo, 
in úpal je najti tam tudi mnogo krasnih dam iz mesta in okolice. 
Tako sta bila povabljena na oni večer, ki ga je gróf Silva-Potok 
pripravil kneginji Zapoljski, gospa Ana in študent Avrelij. 

3. 

Zgodi se pogosto v človeškem življenju, da na svojili potih za 
srečo doscžemo práv nasprotno, nego smo hoteli, da nas sila usodc 
zanese popolnoma drugam, nego smo sami hoteli priti. In tako po- 
gosto lepe želje dobrih in skrbnih Ijudi ostanejo neizpolnjcnc ; oni 
pa, ki so se dali zmotiti, prepozno spoznajo svojo zmoto in jo po- 
gosto popravijo šele s smrtjo. 



Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 235 



Gospa Ana je imela najboljšo voljo, da izpolni vse želje svo- 
jega moža, da si pridobi iiaklonjeiiost kneginje Zapoljske, ki bi jo 
opravičila pred veliko knegiiijo in bi ji dokázala njeno nedolžnost; 
s tem se je hotela maščevati tudi nad svojimi obrekovalci. Toda 
zgodilo se je drugačc. 

Tudi študent Avrelij je hotel izpolniti vse goreče želje svojega 
očeta in si pridobiti naklonjenost visokih gospodov, ki bi mu pri- 
pravili lepo bodočnost na dvoru ; s tem bi bilo ustreženo očetovi 
slavohlepnosti in sam bi se lahko proslavil z učenostjo. Toda prišlo 
je drugače. V svetu zmaguje laž in prevara. Veliká vojvodinja je 
bila prepričana, da je res, kar je gospa de Champillon pripovedovala 
o gospe Ani. Nihče si ni úpal prepričati veliké vojvodinje, da je 
gospa Ana nedolžna. Dalo bi se tudi soditi, da bo študent Avrelij 
s svojimi dobrimi lastnostmi, z učenostjo in marljivostjo sam prišel 
na visoko rnesto na dvoru, kjer bi znali primerno ceniti njegove 
zmožnosti. Toda takrat učenost sama ni zmagovala in veliká voj- 
vodinja ni hotela v svoji službi Ijudi, ki jih niso drugi priporočili. 
Zato se ni mogla izkazati niti nedolžnost gospe Ane, niti sposobnost 
študenta Avrelija, in je bilo treba iskati one poti, ki sta jih nasve- 
tovala previdni mož gospe Ane in skrbni oče študenta Avrelija. 
Toda ravno na teh potih je vabljivost Ijubezni zmotila mlada srca, 
ki so pozabila, da je treba dobití milost pri veliki kneginji in dobro 
službo na dvoru. — Večer na čast kneginji Zapoljski se je vŕšil v grádu 
sredi mesta, ki je bil last veliké vojvodinje in ga je oskrboval gróf 
Silva-Potok. Dvorane so bile svečano razsvetljene in so kazale povsod 
veliko bogastvo ; kajti kneginja Zapoljska je bila vajena visokih 
dvorov in je Ijubila razkošje. Prostori so bili polni plemstva in 
gospode. Poieg grófa in njegove gospe je bil na večeru tudi njegov 
sorodnik ekscelenca Silva-Potok, ki je bil prej poslanik na tujih 
dvorih ; z njim je bil tudi njegov prijatelj marki de Pollian in njegov 
tovariš gospod de Shemoi. Z dvora je prišla kneginji naproti gospa 
de Champillon in njen soprog gospod de Champillon. Med plemiči 
je stal tudi profesor Grizelius, učenjak in pesnik ; z njim sc je za- 
bávala baronesa Sovanelli, ki je bila vzrok, da profesor Grizelius 
ni prišel na dvor. Poleg profesorja so bili zbrani tudi drugi učenjaki, 
med njimi slávni zvezdoslovec Bellius. Višji uradniki in dostojan- 
stveniki so zavzeli svoja mesta, kakor jih je razvrstil mojster Cere- 
monius. V salónu so sedele dáme in pred njimi so se klanjali 
mladi kavalirji, študentjc in častniki, ki so bili namenjeni za dvorno 
službo. — Ob poldevetih zvcčer sc je pripeljala kneginja. Bila je 

16=^ 



236 Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 



oblečená v belo svileno obleko, z visokim trdim ovratnikom, črnim 
klobúkom ; spremljal jo je njen znani prijatelj gospod Terramyszka, 
ki je bil znan po svoji dobrovoljnosti; kneginja ga je Ijubila, ker 
ji je s svojim pripovedovanjem krajšal čas. Celo spremstvo kncginjc 
je obstojalo iz dvanajst oseb, ki so vživale pri njej posebno na- 
klonjenost. — 

Ko je kneginja stopila v dvorano, so zadonele íanfare v pozdrav 
in vsi navzoči so se globoko priklonili. Kneginja je obšla celo 
dvorano in si je dala predstavili vse važneše osebe ; potem sc je 
vsedla v salón med damc tcr sc je z njimi zelo Ijubcznivo raz- 

govarjala. 

4. 

Ko se je kneginja vozila v grajsko dvoriščc, zadela je práv 
pred vráti ob kočijo gospe Ane, ki se je ob tistcm trenotku pripe- 
Ijala. Kočijaž Similijan je hotel prehiteti kočijo kneginje, ker ni 
hotel biti zadnji, in zgodila bi se bila skoraj nesreča. Gospa Ana 
je takoj odhitela po stopnicah v vsprcjcmno dvorano, toda kneginja 
si je dala poročati, čigava je bila ona kočija. 

Študent Avrelij je prišel točno ob osmih in se je predstavil 
vsem navzočim ; toda ni se pridružil med onc mlade kavalirje, ki 
so v salónu zabávali dáme, in tako je ostal v dvorani, doklcr ni- 
prišla kneginja. 

To je zapažila tudi gospa de Champillon, in si je mislila: 

„Tam stoji mlad gospod, ki gotovo ne pozná dobrih šeg in 
navad, ki odlikujejo vsakega pravega kavalirja; ne smem zamuditi 
prilike, da mu pokažem, kako malo prikupljivo je njegovo vedenje." 

Študent Avrelij ni slutil, kake misii ima o njcm gospa de 
Champillon, ki je imela pri veliki vojvodinji odločilno besedo. Ni 
bil navajen dámske družbe, kajti podnevi sc je izprchajal sam po 
mestnih gajih in livadah, ponoči pa je sedel pri knjigah in starih 
pesnikih. 

Večerja se je vršila v viteški dvorani, kjer se je zbrala vsa 
družba. Tam je študent Avrelij prvič zagledal gospo Ano. Stala je 
v sredi med dámami, najkrasnejša in najmilejša, da se je zdelo, 
kakor da je vsa druga družba, ki jo obdaja, le slab okvir za njeno 
krásno podobo. Zdelo se mu je, da ga je tudi ona zapažila in ga 
je pogledala s prijaznim obrazom ; zato je povesil oči. 

Med tem je mojster Ceremonius odkazoval mesta pri mizi, 
Gospa Ana je sedela na koncu mizc, kakor je želela gospa de 
Champillon, ki jo je hotela na ta način očividno ponižati pred celo 



Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 237 



družbo. Njej nasproti so sedeli zastopniki mesta in med nje je uvrstil 
mojster Ceremonius tudi študenta Avrelija, ki ga je namenil kot 
kavalirja gospe Ani. Študent Avrelij je ves zatrepetal, ko je začutil, 
da šedi nasproti krásni dami, ki jo je tako občudoval. Začelo se 
predstavijanje oseb. Študent Avrelij je stopal z dolgo vrsto ob mizi 
in se je priklanjal visokorodnim gospodom in gospem, pred ka- 
terimi je mojster Ceremonius imenoval njegovo ime. Kneginja Za- 
poljska mu je dala poljubiti roko, gospa de Champillon pa mu ni 
podala roke v poljub, s čimer je hotela pokazati svojo nenaklo- 
njenost. Študent Avrelij tega ni zapažil in je stopal naprej. Ustavil 
se šele je pri gospodu Terramyszki, ki je z jasnim glasom ponovil 
njegovo ime. 

„Če se ne motim," je rekel, „mi je to ime znano in bodeva 
pozneje o tem govorila." 

Avrelij se mu je priklonil in veselá misel je prešinila njegovo 
srce; lice se mu je razvedrilo in úpal je, da bo lahko izpolnil želje 
svojega očeta. Trenotek na to je stal Avrelij pred gospo Ano. Čutil 
je, da ne more dvigniti k nji svojih oči ; čudno vznemirjenje je 
napolnilo vso njegovo dušo in zdelo se mu je, da gleda cela družba 
na njegovo zadrego, da vidi njegove misii in da se smeje njegovi 
nerodnosti. Komaj je zagledal pred seboj drobno belo roko, ki mu 
jo je podala gospa Ana ... S trepetom je prijel drobno belo roko 
in se je je doteknil z ustnicami. Tako je Avrelij obkrožil mizo in 
se je vsedel na svoje mesto. Čutil je, da je v lica rdeč in da mu 
je tesno v srcu ; njegove oči so nemirno gledale po široki dvorani. 
Začela se je večerja. Pri tem je vstal gróf Silva- Potok in je 
pozdravil kneginjo v lepih besedah. Kneginja se je priklonila celi 
družbi kakor v zahvalo za pozdrav in je dala grofu poljubiti roko. 
Nato je stopil v sredo sobe profesor Grizelius, ki je pozdravil kne- 
ginjo z latinsko pesmijo. „Kaj te je privedlo k nam, o kneginja," 
je govoril s trepetajočim glasom, „ako ne Ijubezen, ki vodi po vseh 
lepih potih življenja. Ali nismo srečni, ko te moremo pozdravljati 
na taki poti? Kratek je čas, ki ga prebiješ med nami, toda Ijubezen 
ne odhaja iz src, ampak ostane na vekomaj." Kneginji so se pri 
teh besedah skoraj zasolzile oči in je dala poljubiti roko protesorju 
Grizeliju, ki je skoraj pokleknil na tla. Ker je bila kneginja ginjena, 
je vsa družba nekaj trenotkov molčala, kakor da so jo omamile 
one besede. 

Avrelij je poslušal navdušcni govor profesorja in mu je segel 
bolj v srce, nego se to zgodi po navadi; slušal je vse one besede 



238 Ivo Peruzzi: Plašno kot kralj Lear. — Bieda, mŕtva noč. 

O Ijubczni in zdclo sc mu je, da vcljajo iijemu ; ncliotc so sc mu 
ponavljalc in so mu ostale v spominu. Pri tem si je komaj úpal 
pogledati na gospo Ano. Tudi gospc Ani se je zgodilo tako, da 
ni mogla pozabiti onih besed in se je nemirno ogledovala po 
dvorani, ker se je bála, da bi se njene oči ne srečale z njegovimi. 
„To je lep mladenič," si je mislila. 

Ko je gospod Terramyzska končal svoj govor na čast krasnim 
ženám, se ji je zdelo, da gleda nanjo in ji je bilo zelo nerodno; 
čutila je, da ji rdečica zakriva obraz. Zato je bila veselá, ko se je 
razvil na vseh straneh pogovor in je mestni sodnik na njeni desni 
stráni začel z njo govoriti o vrednosti pesništva. 

(Ualjc {)rihudnjič.) 
— »-r< 

Ivo Pcruzzí: 

Plašno kot kralj Lear . . . 



P 



lašno kot kralj Lear na stepi 
je zajcčal spev trpljenja, 
in odprli so se cveti slepi, 
v solnce zrli so življenja . . . 

Drzno kot junák na gori 

v svet so strup in med })ulileli, 

pa so krvaveli v zori, 

pa v nočeh so zlih bledeli . . . 



Bieda, mŕtva noč . . . 



B 



leda, mŕtva noč sanuije, 
šije v me brleče, 
mrzla je, kot je plačilo 
dávne, tihe sreče. 

To je noč strahu in bojev, Pesem divja je izpcta — 

brez obstanka, brez srca, sanje mladoletja , 

to je nemá noč rcsnice; duša pa drvi v življenje 

maj — pruklet, izpit do dna. brez nadej, zavetja . . . 

DID 



Dr. J. A. Glonar : Kraighcrjev , Kontrolór Škrobar". 239 



Dr. J A. Glonar: 



Kraigherjev „Kontrolór Skrobar". 

„ . . . babská rzecz narzekač, 
A žydowska rzecz, r^ce založywszy, czekač . . . 



. . . niedošč goácia czekač, niedošč i zaprosič, 
Trzcba czeladk§ zebraé i stoly pownosič,. 
A przed uczti} potrzeba dom oczyšcič z šniieci, 
Oczyšcič dom, powtarzam, oczyšcič dom, dzieci." 

Mickicwicz, Pan Tadcusz. IV. 

N C vem, zakaj so mi, ko sem precital ta Kraighcrjev román,' 
prišle na misel baš tc Robakove besede, s katerimi ogovarja 
zbrano iitavsko in poljsko plcmstvo, ki — pred 100 leti — pričakuje 
Napoleona. Tudi ne vem, ali imamo na Slovenskem dober ducat 
Ijudi, ki poznajo svojega Tadeusza tako dobro, da se jim paralela 
brez posebnih komentarjev takoj ušili. In vcndar bi ta Robakov 
oponiin, da je treba „liišo pomesti", laliko stal za motto tému ro- 
mánu. Kraigher sicer tega tudi naravnost ne pridiga — ■ celo Robak 
se je izognil prašanju po pravem smislu teh nekoliko zagonetnih 
besed — zato pa nam je pokazal, koliko smeti je v naši liiši, kako 
žalosten je naš dom, ki ne dela niti nam veselja, kaj šele, da bi 
laliko poklicali koga v goste. Ves román je izpoved in obtožba nas 
samih, aktualno dejanje, resen opomin, naj ne tarnamo po babje, 
in naj ne čakamo križem rok kakor Židi. In naj ne pričakujemo 
rešitve od naših „gostov", ampak je iščemo sarni v sebi. V tem je 
vsa resnost pojmovanja umetniškcga dela, v tem je tudi visoka ak- 
tuálna pomembnost in etična vrednost tega romána. 



Torišče tega romána so Slovenské gorice, oziroma njili vzhodno- 
scvcrni kos, ki leži tik ob dveh jezikovnih mcjah. Kdor pozná geo- 
grafijo Slovenskih goric, ali kdor se količkaj zanima za naše življenje 
na meji, ta bo takoj vedel, kateri kraj je mislil Kraigher, ko je opi- 
soval Sv. Jedrt ali Marijo Pomočnico. Ta pokrajinska kulisa pa 
je tudi ediiio, kar je v románu naravnost posneto po naravi; kar 
gre preko tega, osebe in njih ozračje, to je za nas Slovence tipično 

' Kontrolór Škrobar. Roman. Spísal dr. Alojz Kraigher. V Ljiibljani 1914. 
Založil L. Schwentncr. 2 zvezka. I. 307 str. II. 336 str. — Cena broš. 8 K, vez. 10 K, 
po posti 55 v vec. 



240 Dr. J. A. Glonar: Kraigherjev „Konlrolor Škrobar". 

in ne individuálne opisano. Že Župančič je opozoril, da je prc- 
malo rečeno, če se imenuje ali omeji ta ronian kot „obmejni" román. 
Saj imamo tudi v naši sredini „obmejne" razmere, saj je sploli ves 
naš teritorij vsesiíozi „meja" in naloga vsakega posameznika — tudi 
v osrčju Slovenije — je, da je „straža na meji". Tudi osebe, ki 
nastopajo, so tipične za naše kraje: takle eleganten in koncilijanten 
svetnik Rokavec; tempcramenten in vehemcnten dr. Žižek, ta tipus 
narodovega tribúna; dr. Črnko, in glavni „junák" kontrolór Škrobar, 
to so ti pi, ki so raztreseni med našo inteligenco po vsej domovini 
in se ne nahajajo samo pri Sv. — Jedrti. 

Roman je napisan v obliki dnevnika, kar je nekoliko staromódna, 
a za tako snov zelo primerna tehnika. Na ta način postane vsa 
odkritost in intimnost kontrolorjeve samoizpovedi umljiva in tehnično 
motivirana. Kraigher je ternu dnevniku napisal epilóg, v katerem 
pravi: „Arnošt Škrobar ni pisal dnevnika za javnost. Ni ga pisal 
za naše Ijudstvo, za naš mili národ in ne za njega nadebudni cvet 

— za mladino. Živel je zase, ne za javnost. Po svojih nagnjenjih 
si je izbiral ženské. Zase je iskal úžitkov. Poznal je plcmenitost in 
dostojnost in spodobnost . . . Kdo more kaj za to, če ga je vleklo 

— v blato? . . . 

Kontrolór ni bil junák. A dajte mi junákov v dobi renegatstva, 
pobitili ideálov, ubitega ponosa, klavernih osebnosti, zaničevane 
samozavesti, ki jo teptajo lastni bratje!" . . . 

Dnevnik je priobčil v informacijo inteligence, da mogoče kaj 
pripomore k izpreobrnitvi po spoznanju. Tako je postavil naši inte- 
ligenci pred oči ogledalo, v katerem vidi sebe samo in v katerem 
vidi jasno, kaj je glavni vzrok našega nazadovanja, ali da se izrazimo 
optimistično, tako počasnega napredovanja. 

Arnošt Škrobar je človek brez idej in brez názorov, ker se tako 
lepše in zabavnejše živi, človek, ki je srečen, če je okolica zado- 
voljna ž njim, ki se boji koga zadeti ali komu nasprotovati in ki 
se popolnoma pasivno údaja trenotnim impulzom. Mož brez moža- 
tosti in volje, ki se je v uradih ž njihovim demoralizirajočim siste- 
mom navadil celo hinavstva in potuhnjenosti. Praktična in spretna 
jegulja in ravno vsled pomanjkanja možatosti in volje pravá igrača 
in suženj svojih seksuclnih inštinktov, lačen in žcjen zanimivili do- 
življajev in prigod. Zato mu je kaj neprijetno, da pride na tako 
vroča politična tla. In popolnoma konsckvcnten izraz njegove pa- 
sivnosti in slabodušnosti je njega klavrna tolažba, češ, jaz tako ne 
bom rešil slovenskega národa, čemu neki se naj upiram in vbadam 



Dr. J. A. Glonar: Kraigherjev „Kontrolór Škrobar*. 241 



zanj. Pri tem pa je toliko zaslepljen, da ne vidi, da je vsako veliko 
delo sestavljeno iz toliko in toliko malih delec in da je sicer tra- 
gična usoda prvih kapelj, da izginejo brez očitnega sledu in očividne 
koristi v pesku, da pa je ta žrtev v resnici potrebná, da se lahko 
poznejše kaplje in kapljice strnejo v potočič. Dosleden je seveda 
tudi njegov nadaljnji razvoj : tak psihopatičen značaj z očividnimi 
intelektuál n i m i in moralnimi defekti mora nazadnje uskočiti in 
mora ga nazadnje zadeti zaslúžená kazen. On je jaseň in živ dokaz, 
da je intelektuálna in etična inferijornost naše najhujše 
zlo in naša največja poguba. V boju proti sistemu, ki je osnovan 
ravno na teh dveh principih, nepoučeni zaslepljenosti in demorali- 
zaciji, ne pomaga isto orožje práv nič. Taká sorodnost človeka na- 
ravnost predestinira za žrtev tega sistema. Ťukaj res ni mogoče 
preganjati hudiča z Belcebubom, ampak samo s križem in žegnano 
vodo. Da je ta náuk tako jasno pokazal, v tem je veliká cena ro- 
mána, v tem se káže vsa globoka resnost pisateljevega dela. Po- 
polnoma napačno bi ga razumel in krivico bi delal románu, kdor 
bi videl v njem samo „brevir" za „don Juane" in one, ki še niso, 
pa bi radi postali. 

Don Juanstva je v knjigi, posebno v prvem delu, res mnogo. 
Toda z ene stráni je potrebno za karakteristiko glavnega „junáka", 
o katerem izvemo kar na prvih straneh dvoje značilnih afér. In potem 
jim sledi v teku romána še značilen Škrobarjev kvartet: Filika, Ci- 
lika, Milika in Tilika, ki ga je pisatelj zelo spretno porabil za to, 
da je poleg junáka karakteriziral tudi nove razmere, v katere je 
Škrobar prišel. Filika je ostanek iz one dobe, ko se je še vršila 
mirna penetracija slovenstva med trško nemštvo, dokler je ni naen- 
krat prekinil impetuozni náskok slovenstva, ki je ustvaril kar črez 
noč dvoje táborov: nemškega in slovenskega. Ostalo je v njej še 
nekaj tradicijonalnega nagnjenja do slovenstva — sicer je trška 
ženská, ki se je v zrelejših letih ustálila in ki je pravá oseba za to, 
da postane Škrobarju nekako „mati". — Cilika je tipus dcklcta, ki 
v mešanem zákonu (oče „Nemec", mati Slovenka) kot otrok vzraste 
popolnoma pod vplivom matere, ki jo pa pozneje — ko je začela 
špekulirati — zajame val vladajoče stránke. — Milika pokaže v VI. 
poglavju, da stoji intelektualno mnogo višje ko vse druge ženské, 
a njena bohotna seksualnost premaga vse druge dispozicije in na- 
gone. Ťukaj tudi nájde najveČ in najbolj uslužnih partnerjev. — 
Tilika pa je v tej sfcri in ob takem partnerju prcccj neverjetna, dasi 
sicer sama po sebi neiznierno nežen in Ijubek sujet za idilo. V svoji 



242 Dr. J. A. Glonar: Kraigherjev .Kontrolór Škrnbar' 



nežni, cigansko naivni vdanosti je ta preprosta poljska cvctka sini- 
patičen kontrast v tcm bohotncm vrtu orhidcj in tubcroz. Za štruk- 
túre cclcga romána in opis razmer pa je mnogo bolj važen njc oče, 
Šalamún, tipičcn starina iz Slovenskih goric, in njc korajžna teta 
Verona. 

Polcg Škrobarja je glavni junák spodnještajersko „nemštvo", 
Ijudje, ki so rojeni Slovenci, ki pa so zatajili svoj rod in se sicer 
ne štejejo za Nemce — renegatstva jih je na tihem vendarle sram! 
— ampak se imenujejo sami „Nemcem prijazni". V statistiki se 
štejejo za Nemce, a s tem vára nemška štatistika sebe in javnost. 
Saj niso Nemci in nikoli ne bodo. Naj se v sedanjem redu kaj 
izpremeni, pa bodo kar črez noč najboljši Slovenci. A tudi brez 
kake nepričakovane spremembe postanejo Slovenci takrat, ko uvi- 
dijo, da jih imajo pravi Nemci sami za nekake Nemce „druge 
vrste". Saj se jim že sedaj dovolj jasno káže, da so wiirttcmberški 
Nemci boljši in več vrcdni in da so znanim namenom dobri sedaj 
le kot nekako začasno sredstvo, dokler ni boljšega. Njiliova premoč 
je osnovana na lažnih íikcijah, drži pa se zato, ker jo podpira naš 
politični sistem. Kar je o telí stvareh — o neizmernih šikanali, prc- 
ziranju in zasmehovanju — napisal Kraigher, to ni samo umetniško 
resnično, ampak je tudi faktično živa resnica. Kaj čuda, da Kraigher 
na mnogih mestih očito polemizira z Bartschevim „Das deutschc 
Leid", ki je kvintesenca znanja Nemcev o Slovencih in spodnje- 
štajerskih „Nemcev" kultúrni in politični evangelij. 

Boj proti takému sistemu, ki dela s sistcmatičnim zaslepljeva- 
njem, s hinavščino („Štajerec" !) in s sistematično demoralizacijo, je 
težak tudi za Ijudi, ki imajo mnogo več volje in vztrajnosti, ko je imajo 
ražni kontrolorji Škrobarji. Človek vidi, da je pravzaprav vsa moč 
našega pošili nernštva samo njena komedijantska napihnjenost — a 
ko vidi, da je proti nji brez moci, marsikdo omaga in se vda pa- 
sívnemu brezdelju in uživanju, ali pa, če je slabič, celo uskoči. Hva- 
ležni smo pisatelju, da je brez naivne in solzne scntimentalnosti — 
moj Bog, koliko smo je že morali prenesti ! — opisal ta boj. Mo- 
goče bo marsikomu v obliki romána stopil ta naš boj vse bolj jarko 
pred oči, ko v noticah našega časopisja, ki jih večina ali ne bcre, 
ali pa jih je že tako vajena, da se je ne prime nobena več. Da se 
vsa naša javnost zave, v kako težkih razmerah živimo, to je zelo 
potrebno; ne satno zaradi medsebojncga umevanja, ampak tudi za- 
radí skupnega sodelovanja. In zato je Kraigher storil dobro, da je 
pogumno načel problém, o katerem se sicer zasebno mnogo govori 



Dr. J. A. Glonar: Kraigherjev „Kontrolór Škrobar". 243 



in zbadá, o katercm pa se došlej javno še ni razpravljalo. To je 
tista naša provincijalna omejenost, ki pridiga in zahteva, da sme 
govoriti in delati na Štajerskem samo Štajercc, na Kranjskem samo 
Kranjec, na Primorskem samo Primorec i. t. d. Znak, da se medse- 
bojno še zelo malo poznamo in da smo si vkljub naši krajevni 
blízkosti še zelo oddaljeni in tuji. Ali pa producirajo naše provincc 
samé tako izrazite individualitete! Kdo ve? — 



Kdor je poznal Kraigherja po njegovili dosedanjih delili, la 
je pač z velikim zanimanjem posegel po teh debelih dveh zvczkih. 
In ni bil razočaran. Bogata snov — kar natrpa Kraigher v eno po- 
glavje, iz tega bi kdo drugi napravil kar cel román — podaná z 
živo, učinkovito realistiko. Prijatelj me opozarja, kako spretno zna 
Kraigher agirati z masami. Poleg bogate invencije pa sočna, indi- 
viduálna in pestrá dikcija, ki je popolnoma samonikla. Za mäsko 
temperamentnega pisatelja, ki zna tako živo in slikovito pripove- 
dovati, pa se skriva resen mož, ki je šel z odprtimi očmi skozi 
Slovenské gorice, ki jih je razumel in se vživel v njih. To se vidi 
na celem románu. Kakor Slovenské gorice samé, tako je tudi ta 
román brez nebotičnih gor in brez prostranih planot, a v svoji ču- 
doviti mnogovrstnosti sujetov že tehnično káže sprcminjasto pestrost 
pokrajine, iz katere je izšel. Tudi ta román ima, kakor ta pokrajina, 
idilične gorice, sanjavo zamišljene gozdove, v solnčnem žaru ležeča 
polja, temne zaraščene prepade in dvoje rek, ki jo oklepata, ki 
prihajata obe od Nemcev in vodita na jug. In na vsaki višji višini 
se vidijo mrzle gore na severu in západu, proti jugu grič za gričem, 
na vzliodu pa težki, svinčeni zrak, ki leži nad ogrsko planoto. Tako 
je ta román tudi tehnično slika in podoba Slovcnskih goric in njih 
simbol. 



„Kontrolór Škrobar" je román naše inteligencc. Kmetje nasto- 
pajo v njem Ic malo, bolj kot štatisti. Naj nam Kraigher, ki je imel 
toliko prilike občevati s slovenjegoriškimi kmeti, in ki je to tudi 
znal, napiše román našega kmeta. Slovenské gorice, ki ga bodo 
težko pogrešale, bi mu bile zato hvaležne. Toda če ga tudi ne na- 
piše, je že s tem románom obilno vrnil, kar so mu mogoče dale. 
In jim je postavil lepši spomcnik, nego katerikoli njih rodni sin. 



244 Književna poročila. 




Književna poročila 




Podlimbarski, Gospodin Franjo. Roman. Zábavne knjižnice XXV. zvezck. 
Izdala „Matica Slovenska". V Ljiibljani 1913. 80. 505 str. 

Dasi so naša tla dobro pognojena s snovjo, ki komaj čaká svojega umclnika, 
vcndar dobimo komaj vsakili pet let večji tekst. Naši literáti so namrcč zaprli oči 
za naše živijenje in jih obrnili ali v tuje knjige, ali pa vasc. Tako so nastala dela, 
ki so nam bila že po rojstvu tiija, ali pa so odtujila občinstvo vsied preveliké sub- 
jektívnosti domácemu slovstvu. In zamrlo je pri nas literarno uživanje in proizvajanjc. 
Skoro v nobeni slovenski družbi se ne govori več o literaturi, tem več pa o umet- 
nika iščoči snovi. Zmisel za umetnost je skoro enak ničli in v vsakdanjih čenčali 
lezemo vedno globlje in globlje v blato svoje nekultúrnosti. Krivo je tému tudi naše 
časopisje, ne izvzemši naših literarnih listov. Na Krancoskem n. pr. razpravljajo 
dnevniki na prvem mestu o novili romanih in vzhujajo tako v občinstvu zanimanjc 
zanje, pri nas pa naznanjajo na zadujem mestu najvažncjše literárne pojave s par 
vrsticami ... Pri nobenem národu ne cvete tako literarno klikarstvo kakor pri nas, 
in nikjer ni lažje vnušiti občinstvu najnezmiselnejšili literarnih sodb kakor ravno 
pri nas. Izza Govekarjevih časov smo vajeni, da nas straluije krožek štirih, petiii 
ijudi, in kdor noče, da bi ga zaradi njegovega nasprotnega mnenja javno smešili, 
molči rajši. Kdor bi imel v takiti razmerah, ko ni na nobenem polju pravega me- 
riia, vcselje do dela, bi ne bil pravi umetnik. Zato pričakujejo rajši nekateri v svoji 
sobici boljših dni, drugi so se pa prodali podjctjem, ki bi ne mogla nikamor z 
njihovimi biseri, a jim lahko dobro plačujejo odpadke. Da pa ne nastane popolná 
literárna suša, nas hranijo z odlomki in s črticami, ki značijo že samé ob sebi 
propadanje literárne sile. 

Zato smo veseli „(jospodina Franja", ki ni samo velik, ainpak tudi aktualcn 
tckst in to v političnem in kuiturnem oziru. Izšel je v času veliké napetosti zunanjc 
politike in govori o kulturi, vsied katcre so umirali koncem minulega stolctja Bo- 
sanci in Hercegovci, pa tudi v času splošne strahopetnosti, brezznačajnosti, hinav- 
ščine, domišljavosti in puhloglavosti na tem malem koščku zemlje, ki naj bi bil 
slovenski, in nam káže pravoslavnega Srba v vsej njcgovi nravni jakosti. Na Konj- 
planini in v njenem okrožju se vrši dejanjc, ali bolje: tam nam odgrinja pisatelj dolgo 
vrsto slik o delovanju pijonirjev, ki so širili „kulturo" v Bosni in Horccgovini, ko 
ju je zascdla Avstrija. V mirnem tonu dnevnika in z njegovo resničnostjo nam 
razgrinja prizor za prizorom. A ravno ta mirnost in resničnost vlečeta bralca za 
seboj in mu ne pustita odložiti knjige, ker leži v njiju nenavadna napetost, ki te 
potegnc tudi črez to ali ono zaradi svoje obširnosti dolgočasncjšc mesto. Cc bi 
Ískal v románu, ki ni román v strogcm zmislu besede, Ijubezenskili ali kakiti drugili 
zapletljajev, bi se motil, kajti Vilar je okoren v Ijubezni, a tem bolj spretcn v sli- 
kanju nepokvarjenosti in možatosti Bosancev in propalosti in sebičnosti njihovih 
nekulturnih učiteljev kultúre. Naravnost sijajno so se mu posrečili nekateri izmed 
premnogiii opisov življenja stoletnih gozdov. V njili sredo je postavil svoje osebe 
in jih jasno očrtal po skupinah. Individuálne karakteristike pozná malo, zato nima 
njegov román niti pravega junáka, niti pravega vrhunca, a nam povc s svojimi 
izzrazitimi skupinami toliko, kolikor bi nam ne povedal v debelih knjigah marsikak 
kultúrni zgodovinar. Za tc je .Gospodin Franjo" pravá zakladnica, ki nam daje 
rešitev za marsikak problém národne psihologijc in zgodovine brez tendence, pač 



Književna poročila. 245 



pa resno pošteno ter z v današnjih časih redkim človekoljubljem. In z enako iskre- 
nostjo, kakor je pisal Podlimbarski svojo knjigo, jo sprejmimo tudi mi! 

Dr. Lokar. 

Dr. Janez Mencinger, Izbrani spisi. Povesti in novele. II. zvezek. Izdala 
„Matica Slovenska". Uredil dr. Jos. To m in šek. Ljubljana 1913. 8o. 146 str. 

Drugi zvezek nam prináša tri povestice, ki so izšle vse v Slovenskem glas- 
nikii in sicer „Bore mladost" (1862), „Skušnjave in izkušnje" (1865), „Zlato pa sir" 
(1860). Vse tri kažejo hibe prvencev, a obenem je že jasno začrtana ona krepka 
poteza poznejših Mencingerjevih spisov, posebno izrazit je njegov jezik. Prvá no- 
vel ca je romantično-sentimentalna Ijubezenska zgodba, ki se vrši ob Bohinjskcm 
jezeni. Giavni junák utone v jezerii, junakinja pa nájde mir med samostanskimi 
židovi. Krásne so pokrajinske slike, značaji so medli, dialóg je precej živahen. — 
Poznejše njegove „Hoje na Triglav" spominja po vsebini in tehniki zadnja črtica 
„Zlato pa sir", zmes reálnosti in romantike ; kvári pa skoraj neverjetnn praznoverje 
našcga gorenjskega rojaka. - „Skušnjave in izkušnje" posežejo še najbolj v realno 
življenje in nam slikajo med drugim ideál slovenskega duhovnika, ki naj se res z 
Ijubeznijo oklene svojega národa. — Za modernega človeka pac niso te povestice 
več, zakaj naš okús se je precej izpremenil. Dobre pa so vendar také izdaje, da 
si lahko ustvarimo jasno sliko o razvoju posameznih pisateljev, oziroma posameznih 
dob. Literárni historik in šolnik z veseljem pozdravljata taká dela, a gotovo se dobe 
tudi bralci, ki bodo z veseljem precitali te Mencingerjeve prvence. 

Dr. R. Mole. 

Francé Ramovš, Slovarski doneski iz Trubarjevih del. Časopis za zgo- 
dovino in narodopisje X. (V Mariboru 1913), str. 144—151. 

K tem doneskom naj donesem še jaz par pripomb, ki sem se svoje dni tudi 
nekoliko ukvarjal s to slovarsko drobnjavo. 

Izvajanje besede „a r a r", morívec, f^vrJ: {yy-ik menda ni nič!) iz ncmškcga 
„Haher" = Henker, vcsitelj, rabelj, ki Ijudi obeša, — je videti precej verjetno, češ 
da je „ajar" polagoma postal „arar". Sličen slučaj imamo tudi pri ,,cvarar, drarar" 
za Zweier, Dreier. Vsporednica bi bila : halien: hangen : Henker = fahen : fangcn : 
Fänger. 

Izraz ,,avštrija" je iz nemškega „die Haisstarrige (Krankhcit), die 
HaIsstarre ^-- Widersetzlichkeit, Ungchorsam. Primeriti nam káže izraz Halsterseii 
avšteržle (Piet. I, 7) t. j. hlačnik ali obramnica (Hosenträger). — Čudno je, da sc 
je v „-starrige" ohranil i, pa izgubil a, da imamo avštrija, kjer bi pričakovali ,,av- 
štarja", g je postal j kot v premnogih slučajih. Vsporedimo Hag, gaj; traje (nam. 
trage, nosila); nojo nam. noge; prevoje (preloge die Lehde) i. t. d. 

Baret i ca pa ni skledica — in ta beseda nikakor ni temná. Baretica je ka- 
pica ali čepica in beseda je iz laške „berretta" iz srednjelatinske barretum ali 
birettum. Otroci svetemu Miklavžu različno nastavljajo, eden nastaví skledico, drugi 
kapo, tretji črevije i. t. d. Primerimo Navratilov sestavek o narodnih vražah in 
praznih verah v Letopisu slovenské matice za 1. 1885 str. 153. Tam pravi: Pri nas 
nosi Miklavž po noci; drugo jutro (6. decembra) dobe pridni otroci v nastavijcnih 
k a pi c ah ali klobukih, tudi na pladnikih, nekod celo v nastavljenih čižmicah ali 
škornjicah jabolk in orehov. 

Juog t. j. vodnik (otročji šolmošter, spremijevavec dečkov v učilnico in tc- 
lovadnico) tudi ni tako temná beseda. Kaj hoče drugega biti, nego odkrnjoni konec 
tuje besede (peda)gog. Otročji šolmošter je torej „gog", (r:a'.oa);i.) ;(o:). Tudi v za- 



246 Književna poručila. 

četku besed se g rad pretvarja na j in tako snio dobili iz „gog" obliko „jog" ; uo 
pa samo opisuje kakovost vokala, češ da je o v bescdi „jog" znani Plcteršnikov 
dolgi ozki o s ključico torej jog ali juog, kakor b^g t. j. buog (arm). Za prc- 
tvarjanje začctnega g na j nam ne manjka vzgledov. Stvn. gálii, srvn. gaehc, nvn. 
jäh (strm); jähnen poleg gähnen (zdehati); jappen in gaffen (zijati); gaščerica in 
jaščerica (lacerta); geba in jeba, pokvečen klobúk pa golbica in jeblica, škrjanec 
(Piet. I, 361); gugati ^ jugati, gugalica jugalica (Schaukeli in gugia = jugia 
(Kappe, Piet. I, 373); gerob (Gcrhab, varuli inladolctnih, pôstun) - jerob (Piet. 1, 
367); angelec -^ ajnuc i. t. d. 

Okorneti naj bi bila kontaminacija glagola „okoreti" in pridevnika „okorr-n"? 
Jaz ne vidim tu nobene kontaminacije. Zakaj bi ne bil „okorneti" naravnost izpri- 
devniška tvorba iz pridevnika „okor^n", kakor so : ozdravéti, oslabéti, oslepéti 
oglušéti, otrdéti, zarjavéti ... od zdrav, slab, slep, gluh, trd, rjav t. t. d. Zakaj bi 
morali za razlago te oblike jemati na pomoč glagol 'okoreti, ki je vrhu vscga še 
nekoliko dvomljiv, Pleteršnik ga ne pozná. Pá recimo, da bi bil v rabi in čisto 
navaden ta „okoreti", izvajali bi ga pač iz kôra (Kruste) in bi bila to izsamostal- 
niška tvorba, kakor n. pr. okamenéti. Izsamostalniških in izpridevniških tvorb, ki imajo 
dovolj samostojnosti, nam ni treba devati v kontaminacijo, včasili še celo v kom- 
binacijo ne. Kopeti (muclieln) in pa kopneti (schmeizen) nista práv v nobcni, ali 
pa v zelo daljni zvezi. Glede tvoritve takili glagolov tretje vrste iz imenskih 
osnov na „-en" nam je razločevati dvoje, ali je v zlogu „-en" polnoglasje ali samo 
poluglasje, kajti polni vokál se pri izvajanju olirani, polugiasnik se pa izgubi ; n. pr. 
ozeleneti, oledeneti, okamenéti od zeleň, leden, kameň — toda drobneti, kopneti, 
plesncti, trolmeti od drobén, kopc'n, plesen, troh^l i. t. d. — Tako je torej iz pri- 
devnika ,,okorén, glagol okorneti (okoren posiati), iz samostalnika korén pa zopct 
okorenéti (Wurzel fassen). 

PI u m bar t je res trd oreli. Na Blumenfahrt sem svoj čas mislil tudi jaz, 
toda razlage za tako imenovanje ni lahko dobiti. Ali naj mislimo na Bium-Ostcrn, 
Pascha floridum t. j. cvetna nedelja, pa da bi bilo o teni času kako posebno ro- 
manje. V nobenem slovarju ne najdemo sledu o tem. Vsakih 50 let so v tistili 
časili obhajali jubilejno (sveto) leto, leto odpustkov; — ali naj bo tó plumbart? 
Kar rckel bi, cla je to prosto iz Pilgrimfalirt, ko bi si le mogel umisliti, kako naj 
bi se bil Pilgrim (peregrinus) skrčil v Plum, od kod naj bi bil dobil svoj u. Tudi 
po Alben (Alm), Hilben (Hilm\ Raben (Ram) sem jemal analogijo, češ Plum je iz 
Plub'n, toda ni se mogoče dokopati do jasne razlage, ker také oblike tudi ni najti. 
Bárt = ein Fart (Piet. 1, 13) je jaseň. Oblak v Letop. m. slov. za 1. 1891 str. 150 
tc besede še omenil ni, dasi spadá brezdvomno med redke izraze Trubarjevega 
katekizma z dvema iziagama. Iz besed „Vrym rumati" bi se dalo ugibati, da je to 
tiskovna napaka namesto „rumbart" (Romfahrt). 

S vare ž (der Vcrweis, dic Riige) ^ svarjenje se dá primerjati s prctcž 
(die Drohung) - pretenje ali pretitba. Trubar je pisal .pritesli". 

Práv čudno se nam mora zdeti, da je špinat (tessuto a špina, gckurperlcs 
Zeug) po svoji novejši razlagi zopet prišel na špinačo, s katero ga je bil v zvczo 
spravil Anastazij Griin v svojih prevodih slovenskih narodnili pcsmi. Ncvcrjctn<i 
res kaj takega, ko nam je vendar prof. Štrckclj že pred 23 Icti stvar razložil in 
pojasnil (Arch. f. sláv. Pliil. XIV, 545). Primeri tudi Zborník slov. mat. IV, 179 z 
vzglcdi: špenatasta srajca, šlarasta peča, mušlinast robec i. t. d. Róba spinäda, gc- 
kupertc Arbeit, tessuto fatto a quisa di špina del pescc (mit Grätenstich gearbeitet). 



Književna poročila. 247 



Jasno si to predstavljati pa za nas, ki nisiiio od tkalstva, ni práv lahko mogoče, 
toliko pa lahko razumemo, da ta tkanina nima s spínače nič opravili. 

Pridcvnik ,,tepigov" iz nemškega täppig ni verjeten, ker se tudi pomen 
ne iijema. Trubarjcve besede: »uiamejo kfebi ene h u de tepigoue moshie«... 
se giase v hrvatskem prevodu (glagolski natis*: »i pojamše sobom nekih lotar i z 
puka«. No, iotri so pa zanikarni in malopridni premetenci, ne pa priproste in 
abotne tape. — Če se domislim na giagol „potepsti se, potepati se (vagabundieren)", 
vsiljtije se mi misel, da je „tepiga" = ,,tepin", potepuh, ki se brczposcino tepe po 
ulicah in pohajkujc, skitač izmed sodrge ali drhali (aus deni Cjesindei, aus dcm 
P()bei). Ta pomen se pa na našem mestu ujema. 

Glagolnik „trenenje" poleg trenotje ali Ircnutje je enako mogoč, kakor 
n. pr. cvrenje poleg cvrtje. V izrazu ,,ozhima trenenje" (Augenblick) je zanimiv 
instrumental brez predloga in pa dual. 

Da je Trubar napačno prestavil in rabi! „vseho" za ,,vseko" (v skalo 
vsekan grob??), se mi zdi neizrečeno prisiljena razlaga. Če bi bil Trnbar res pisal 
„vseha", bi utegnil pri tej obliki kdo misliti na suhoto t. j. sploh suh prostor pod 
streho, mostovž, gornjico (Soller, Erker, Sommerlauben) i. t. d., če bi si tudi také 
oblike ne znal razložiti. Giagol ,,usehniti" bi ga morda premotil. — Toda stvar 
je popolnoma drugačna, kajti Trubar ni pisal „vseho", ampak ,,vesho". Ravno na 
citiranem mestu je tiskovna napaka, takoj na naslednji stráni pa stojí pravilno 
,,vesho". Treba je samo celo zgodbico pazljivo prebratí, pa je vse jasno. — ,,Ta- 
bíta je vmerla, inu kadar fo no omili, fo no polushíli veno vseho (!)". Poslali so 
po Petra in ga prosili, da bi se mu ne utragalo do njih prití. Peter vstane in grc. 
— „Inu kadar Peter kiakai príde, ga pelajo vto vesho". — Kam so pejjali Petra? 
V tisto vežo, kamor so bili prej umrio Tabito položili, ne pa v grob v skalo vsekani ! 

Končnica v pomanjševalnih oblikah osebníh imen napravljenih s sufiksom 
Äľ je krátka in če ima naglas, tedaj je ta é, ne pa é. Kakor imamo dcklé, prismode, 
kozie tako tudi Kobe, Jeré, Ažbe í. t. d. Pravilno bo torej menda tudi France, ne 
pa Francé. L. Pintar. 

Kalac Ante, Biskup dr. Juraj Dobrila, Spomen-knjiga stogodišnjice njegova 
rodjenja. Uredio ^ ■' ^ prepošt u Pazinu. 1912. 8<'. XI -f 326 ^ 8 str. Cena 4 K. 

Za stoletnico rojstva .lurija Dobrilc, istrskega Slomška, je izšia ta knjiga, kí 
je ostala precej neopažcna. Dasi je zelo obsežna, vendar čitatelj íz nje ne dobi 
pravé slike Dobrilove dobe, kí je bila za Istro praví preporod; tem več mesta pa 
zavzema pobožná fráza, kí jo zamenijo tu in tam ostri ízrazi o liberalizmu („Po- 
put lernejske hidre pomaija sve večma u najnovije dobe bezvjerstvo svoje mnogo- 
brojne ralje, iz kojih sipa svednevice pogubni otrov, sto truje mnogim lakoumnim 
Ijudima pamet i srce", str. 207). Dr. Ivan Prcgelj je v slovenskcm jeziku v knjigi 
priobčil življenjepis Slomškov in članek „Valvasor in Istra'. 

Izmcd poedíníh článkov naj oniením tu nekatere, ki imajo več ali manj za- 
nimivo konkrétno vscbino; tako uredníkov članek: Kako je bilo u Istri koncom 
XVIIl. i počctkom XIX. stoiječa. — Životopis biskupa Dobrile. — Biskup dr. J. 
DobríIa kao književnik (molitvenik). — Biskup dr. Dobrila u saboru i u zástupu 
kuéi carcvinskog viječa (od Spínčiča). Dobrila u písmenom saobračaju (od M. 
Mandiča). — Akademsko društvo „Dobrila". — „Roverija i Dobrila". Roverija 
sc zove kraj ob cesarski cesti iz Pazina proti Pulju s sclom Juršiči, nekdaj silno 
zapuščen, dokler ni ustanovil Dobrila tam župe in nastavil župnika Josipa Velikanjo, 
Slovenca iz Idrijc, ki je Rovcríjo kakor izprcobrníl. Dr. ľr. Ilešič. 



248 Glasbíi. 



Glasba 





Koncert „Glasbene matice" dne 22., 23. in 26. aprila. Naš dični skladatelj 
P. Hiigolin Sattner je uglasbil Gregorčičcvo odo „Oljki" za soli, zbor in ori<cster. 
To kantato, kakor je skladatelj nazval svoje delo, je proizvajala .Glasbena matica" 
v treh koncertih v „Unionu". Kako se je skladatelj v niuzikaličnem oziru poglobil 
v Gregorčičcvo pesnitev, poročam na drugem mestu. Delo in proizvajanje je uspelo 
popolnoma. Sattnerjeva invencija je neprisiljena, lahko tekoča, ponajveč pristna in 
izvirna, melodika bogata in izrazita, inštnimentacija nad vse pričakovanje moderni- 
zirana, razmerje med sólisti, zborom in orkestrom pravilno. Hvalevredna je tudi 
zmerna uporaba inštrumentov kakor tudi posameznih godalnih, lesnili in kovinskili 
skupin v orkestru. Sattnerjev oratorij .Assumptio", ki ga je .Glasbena matica" iz- 
vajala pred dvema letoma v štirih koncertih, je sicer efekten in zato tudi širšemu 
občinstvu s svojim veselím razpoloženjem bolj prija, a njegova kantáta .Oljki* ga 
zlasti, kar zadeva moderno muzikalno tehniko, absolútno daleko presega. Kljub 
majhnim hibam je to poleg Lajovčevc „Gozdne samote" došlej najpopolnejša slo- 
venská celotna skladba. 

Izvajanje je bilo práv dobro. Sopranski part je pela gospa Fanetta Herms- 
dorff-Bilinova zadovoljivo; kot izborno šolano pevko pa se je izkazala v 
Weberjevi Oberon-ariji, ki jo je pela pri drugem koncertu s spremljevanjem orkestra. 
Práv dobro je dovŕšila] svojo altovsko vlogo čianica pevskega zbora .Glasbene 
matice" gdč. Cenka Severjeva. Njen glas je čist, lep in poln, interpretacija 
vseskozi pravilna in občutena. Iskreno ji čestitam k njenemu prvému uspelemu 
nastopu. Gosp. Ivan Leva r, operní pevec iz Aachena, bi se bil vzpričo svojega 
bogatega pevskega materijaia gotovo bolje izkazal, ko bi bila vloga písaná zanj 
kot baritonista, ne basista. Zato pa je tcm prijetneje prcsenetil, ko je v tretjem 
koncertu s finim občutkom prednášal nekaj modernih pesmi našili skladateljev La- 
jovica, Kreka in Gerbiča. Isto velja o gospe Hermsdorf-Bilinovi, ki se je v dvch 
Krekovih pesmih in posebno v Lajovčevi „Pesmi o tkalcu" posebno odlikovala. 

Zbor „Glasbene matice" je žel splošno pohvalo, ki jo za svojo nesebično 
požrtvovalnost zaslúži v polní meri. Največja zasluga za prireditev pa <;te mojstru 
MatejuHubadu, ki s svojm smotrenim in navdušenim delom kljub mnogim 
oviram in zaprekam vodí .Glasbeno matico" do vedno lepšili uspeliov in novili zmag. 

Obisk je bil pri vseh treh koncertih velikánski, navdušenje odkrito in iskreno. 
Brošurica, ki jo je ob tej prilikí izdala .Glasbena matica", je obiskovalcem kon- 
certa kljub pokvarjenemu Gregorčičcvemu besedilu in tiskovnim pogreškom dobro 
slúžila. Anton Jeršinovič. 




Fran Albrecht 



Mystéria dolorosa. 



N o č. 



K 



akor srebrni pasovi 
toncjo ceste v noc. 
Kam, o sestre, drugovi 
utonila nam moč? 

Kakor goreči cvetovi 
padajo zvezde z neba . 
Naše sanje, drugovi, 
uklenila terna, 

naša vera, drugovi, 
naša Ijubezen je šla . . 
Kakor goreči cvetovi 
padajo zvezde z neba. 



Svidenje. 

1 onižano, obupano, prevarano, 
nad svetom celim razočarano 
je palo mi v objem 
užaljeno srce. — 

Ob njcni postelji sem stal 

in čul njen smeli, Njcn težki smeli 

je moje prsi razkljuval . . . 

Ta laž — njen smeli. 

Oči globoke od solza 
— v njih groza blázna je brcz dna 
so zrie v me kot groba dva, 
grobova mŕtva dva. 

,Ljubljanski zvon" 1914 XXXIV. 6. 



17 



250 Fran Albrcclit: Mystéria dolorosa. 

In sem dejal : „Ozdravíš spet 
in peljem te med zlati svet 
in li cvctcla boš ko prcj 
mladosti in nadej !" 

Govoril sem in sem lagal 

in čul njen smeh. O, ta njen smch 

je moje prsi razkljuval . . . 

Ta laž — njen smeh ! 

Romilda. 

Jaz sem ti dal cvetočih sanj 

in sem ti dal pekočili spoznanj ; 

ko pa k tebi sem prišel z obupom v očeli, 

si mi nudila v dar ti svoj zlati nasmeh. 

Od solnca v obraz in v roke zagorcla, 
kot mati si prsa razgalila bela 
pred mano otrokom, da vanje vsesal 
sem goreč in driiteč svojo blazno Ijubav . . 

Edina, ki v dušo si mi zaslutila, 
Romilda, — si v cerkvi ko detc molila 
pri Bogu tam svojem za blagor in mir 
in srca obup in stotisoč never. 



Rodno mesto. 



O 



d daleč sem te sanjnl, zlato mesto. 
Ko si v pomladni se nakit odelo, 
je v moji krvi od žcljá zavrelo, 
o za teboj, ti zlato, rodno mesto! 

Slepila mc tujina je zločesto 
in za mladost, bogato in v veselo, 
mi dala starcev je spoznanjc velo, 
za dom mi dala je — brezciljno cesto 

A jaz sem bil začaran v tesni krog 
teh nizkih bajtic in telí ozkili cest 
preveč, da bi postal ti kdaj nezvest. 



Fran Albrecht: Mystéria dolorosa. 251 



In zdaj kot ti sem sam jaz in ubog; 
tam daleč svet šumečih je zablod, 
globok in svet čar najinih samôt. 



Requiem. 

V isoko iz liii 
zvoni žalovanje 
iz bronastih src 
zvonov tugovanje. 

Brezčuten in krut 
preko nas plovc čas, 
njega črna perot 
udarja ob nas. 

Zvonovi pojo, zvonovi pojo 
glasovi črni ob srca bijo : 
Kam naša gre pot, 
razkrij nam, Gospod ! 



I, 



Razodetje. 



.n smo spreglcdali: globljc so ceste 
skozi življenje kot hrepenenje, 
globija je vera nego nevera, 
a najglobočja je bolečina 
samospoznanja. Najglobočji 
so slepih beračev smehljaji 
in njiii — 
brezdanje oči. 




17* 



252 Ivo Pcriizzi: Prcko življenja. 

Ivo Peruzzi: 

Preko življenja. 

Svitoslav Vrnc se je iz postelje ozrl skozi okno. Práv v sobo je 
pogledala veja cvetoče jablane in se zazibala v silni inoči, ki 
je prišla od zdolaj. Mogočno sladostrastje je napolnilo ntmosfcro: 
bil je junij, ko se razlijo iz rožic rožc, iz lírepeiieiija Ijubczcn iii 
iz človeške boli harmonija, Sulioien in úpal je bil bolnikov obraz; 
iijegova sključena postava je trepetala kot mlada veja, prižeta k 
tlom. Spomnil se je bil nečesa daljnega, pa je pobesil glavo in 
tisti hip je bilo težko v njem. 

„Cemu vse to," je govoril tiho sam s seboj, „do tega jaz nikdar 
ne pridem. Če bi vsaj mogel bili tako kot so stotisoči. Pogledati 
na prag življenja, pozdravili dobrodušno gospodinjo, ki odpira, pa 
prisesti k njej in se zazibati na njenih polnih grudih takolc, kadar 
žgole slavci. Nekaj širokega in udobnega bi se naselilo v dušo in 
vesel mir bi zaigral okoli tolstih lic . . . Že meseci so prešli in še 
vedno čakám solnca — in ali sem ga dočakal sedaj? Srce mi 
pravi — da." 

Pogled mu je šel po mračni, neredni sobici, odtod pa v 
smeri ceste. 

„Zakaj neki je danes še ni bilo mimo okna?" 

Zamislil sc je in utihnil. Takrat so se hrumno odprla vráta in 
visok, ognjen mladenič je napolnil z gromkim smeliom vso izbo. 

„Ha, ha! Poglejte ga, Ijudje božji! Kot podrta grmada čaká 
in hrcpeni po tistem, a vrag vedi po kom. Solzni bncki nieketajo 
po njem in se sramežljivo stiskajo k zaročcnim brezám. Vstani 
klada, slišiš! Zunaj je dobra volja zastonj!" 

Joško Vesel, njegov pikri sotrpin je zagnal v velikem loku 
široki klobúk na staro peč, primaknil raztrgan fotelj k postelji in 
stresel Vrneta po rami. Ta ga je gledal smchljaje. 

„Dobro, da si prišel, prijatelj ; kot kralj Matjaž čakám svojcga 
čaša. Malokdo se izgubi sem k meni in niti ne vem več, če Ictajo 
še slovenskí literatje po svetu; brada mi je že trikrát zrasla okoli 
obraza." 

Njegovo neobrito obličje se je zjasnilo. 

„Vse po starem, ti pravim," je odvrnil Vesel. „S filistri sklcpamo 
kompromise, prcpiramo se z uredniki in živimo od bcsed, ki pridejo 
iz ust Gospodov. Pridi kaj k nam in prevzemi vlogo scntimen- 



Ivo Peruzzi : Preko življenja. 253 



talnega klovna, honorár dobiš — po smrti. Kakor veš, nas išče 
jugoslovanska inisel tam zunaj, vsled tega sem se na smrt zaljubil 
v bujno Hrvatico orlovega nosu in kačjcga pogleda. Lep korak k 
zbližanju je to, kaj ne da ? Sicer je pa vse megleno in zaspano od 
navdušenja . . ." 

V njegovih besedah se strup ni izlil iz mirne duše. Glas mu 
je podrhtaval. Vrne je to opazil in zresnil se mu je obraz. 

„Povcj mi, Joško," ga je prekinil mirno, a odločno, „je v tebi 
vedno vse to resnično, kar govoriš in živiš? Nekoč smo skupaj 
tavali po cestah in jarkih, a mene je življenje potisnilo na to Icžišče 
in glej, ostalo je v meni srce, ki še vedno veruje v pesem, kadar 
je žalost v nas. Včasih v samotnih urah potrka preteklo življenje, 
pa tirja in ne iztirja; veliko smo dolžni. Vi drugi ste odšli ; kaj ste 
videli in srcčali pozneje, ne vem, a vem pa, da je bilo nekaj tež- 
kega, a meni ni znano vec; dobri Ijudje spremljajo moje ure." 

Vesel je obmolknil. Nekaj tujega ga je zaskelelo, kot iskra 
lokomotíve, ki páde v oko, ko drvi človek v brzovlaku skozi ta živi 
semenj in ne šteje postaj. 

„Morda, morda," je mirno odvrnil Joško in zapálil cigareto, 
„toda veš, kje je vera svojih dni? Tam zunaj smo jo pustili, kjer 
raste kislo grozdje neizpolnjenih upov. Naučil sem se zamahniti z 
roko, če pride resnica — in čemu se je braniti? Kri naj zapolje 
po mladih arterijah, da se ne razsede. Vsaj je življenje tako lepo in 
enostavno. Enostavno ti pravim ! Ne vidim nikjer straliov, ker ne 
upam nič in ne čutim dolžnosti, ker je v meni svoboda." 

Pogledal je ven in práv mimo okna je hitcla mlada deklica. 
Zvedavo se je ozrla po sobi in ko je videla, da je pri bolniku 
obisk, je urno zbežala in se izgubila med grmi, cvetočimi ob česti. 
Na Vrnetov obraz je planila lahna rdečica. Joško jo je opazil in 
se zganil. Bolnikove oči so bilc motne, nalalmo je zakašljal. Baš v 
tcm liipu je priletel na vejo pri oknu kos in zažvižgal veselo pcsem, 
kot poreden fantalin po česti, gredoč od svoje Ijubice. 

„Vidiš kosa?" je šepnil Vrne in se naslonil z dcsnico na rob 
postelje. „Prignalo ga je hrepenenje sem, ločiti se ne more od 
svojih vrtov, kjer je izpel toliko živih pesmi. Prisedi, Joško, bliže in 
ne smehljaj se ! Vem, v moj vroči obraz gledaš, pa si vesel — na- 
vajen si zanikati. Povedati ti hočem vse, kar so videlc moje oči, 
odkar sem slab ..." 

Po sobi se je začulo cvileče drsanje koles fotelja, s sarkazmom 
na ustnih je vrgel Joško cigareto skozi okno in položil glavo na 
naslanjač. 



254 Ivo Peruzzi: Preko življenja. 



„Počasi so odšli od mene vsi, kar sem jih nekdaj Ijubil," je 
pričel boliiik. „Saj veš, kaj so mi zapustili: obljube, nasvetc, dolge 
obraze polne sene — in star íotelj . . . Spominjam sc jih, kako so 
stali zadnjikrat pri moji postelji." 

„Križ božji, izgubljen bo!" je ilitela mati, „brez vere in upa 
se bo ločil s tega sveta." Pobesile so se ji mrkc gube na licu, 
oče je pritajeno zaklel. Slišal sem ga dobro, a delal sem se ne- 
vednega in potegnil odejo cez glavo. Saj sem vedel, da bo tako, 
sem si mislil ; pa kaj je bilo nam mar, ki smo hodili gori na Kal- 
varijo že dolga leta brez Veronike in Magdaléne. Ravnodušiio 
so šli zopet máji mimo tega okna, iz mračnih kotov me je glcdal 
strah in napolnil včasih kupo do vrhá. Takrat sem si večkrat mislil, 
da je prišel moj čas. Stará Katra mi je prinášala jedi in ni mi bilo 
mučno to usmiljenje : prišlo je iz dobre duše. Šlo je naprej. Tudi 
ulico sem spoznal. Fin, lep gospod, s črnim cilindrom je šel však 
večer tod mimo z mlado, lepo damo. Veselo sta kričala in se ob- 
metavala z olupki melón, on pa je nosil njen šal in se gizdavo 
priklanjal. Nckoč, bilo je pozno zvečer, sta obstala pod odprtim 
oknom. Ležal sem nepremično in slušal. Mikalo mc je izvedeli, 
kakšno je zdravje tam zunaj. Nenavadno sta pričela. 

„Pretrgam kupčijo in s tem je rečeno dovolj!" je skoro za- 
vpila dáma. 

„Toda, komtesa, to je vendar izrodek trenotka in ne vaša re- 
snica. Ne govorite, prosim vas, tako nediskretno o kupčiji, pomislitc 
vendar na čustva, komtesa!" — 

„Humoristi" se je zvonko nasmejala. „Čustva? Lc pomislite 
na barkarolo v Benetkah. Tamkaj nismo bili s čustvi posebno nežni, 
kaj ne da — krátka vožnja po Lidu naju je ohladila oba." 

„Nehajte, prosim !" je hitel gospod, „nastal bi lahko javen škandál. 
Znano vam je, da sem ponarejal meniče na ime svojega očeta — 
barkarole stanejo, komtesa! Pomislite, če se izve o tistih večerili v 
naši visoki družbi, omledni kot limonáda v svoji noslajoči morali". — 

„Naiven ste, srček! Naša družba ima sama toliko bankroterjev 
med sabo, da jim je morala cdina uteha — za njihove zločine. 
Pustiva to! Za vas imam izbrano krásno blondino, pri karnevalu 
vam jo pokažem, presenečeni boste. Zame je pa zadnji čas, da 
stopim v Eden svetega zákona. Bankir Savar se je zglasil pri meni. 
Bogat je, da sam ne ve kako. Ej, srček, kar pri meni se boste 
oglasili, če vam bo dolgčas pozneje; zdaj pa mirujte, móram biti 
postená, pametna dcklica!" 



Ivo Periizzi: Preko življenja. 255 

Gospod je bil videti potolažen. 

„Blondína — cára mia" se je zasmejal in izginila sta po česti. 

Bolnik je zakašljal. 

„Čisto blizu sem začutil takrat življenje," je nadaljeval po 
kratkcm molku. „A tega življenja ni klical krik mojih samotnih ur. 
Tisti pogovor pod oknom me je sprijaznil z mojim stanjem, zaso- 
vražil sem íedaj vse, kar je bilo s ceste. 

Počasí se je plazil čas, prijateljev ni bilo, mája niscm več 
spoznal in težko je takrat, če je človek mlad. Pa pozneje je šla 
naenkrat luč preko tega okna in mi vroče posijala v prsi. Ko sem 
gledal nekdaj sam in nadložen venkaj v svetlo vclikonočno nedcljo, 
se je prismcjalo tod mimo zdravo, veselo dekle in se ozrlo vanie. 
Kar s polja je prišla kot živa Vesna, zavíta v petje zvonov. Temni 
lasje so ji bežali čez vrat in grudi. Polne usrniljenja so me 
ískale njene oči, bile so vlažne od miline in sočutja. Vsa se je 
tresla, ko sem jo ugledal ; nalahno je zavrisnila in izginila. Izginila 
je, a ne iz moje duše, kí je slutila takrat vstajenje. Od tistega čaša 
je prišla Marica večkrat. Bil je nekoč večer, ko sem zadremal sklo- 
njen v postelji. Lahcn šiim me je zbudil. Kot v polusnu sem videl 
izginjatí za oglom kito mehkih las, a na oknu je stala vísoka čaša 
rujnega vína in nekaj zavitega v papír. Na postelji sta pa zadehteli 
dve velikí rožní kíti v poljubu zeleníh šmarničnih listov. Takrat je 
bil prvi maj. 

Veš, kdor liodi našo pot, postane trd ; toda tistikrat so se iz 
mojih oči prismejale rose čisté kot beseda device, ker v njih ni bilo 
žgoče bolečine in ne krivde. Raztapljala se je kri v mojih žílah v 
čarokrasen tok, napajajoč me s sladkobolnim rajem. Nikjer, nikjer 
ni bilo smrti! Ne poznám je in je nočem videti! Včasih samo strmim 
zvečer tja v razklano nebo, s kate:ega šíne obraz meseca in tedaj 
slutim, da se nekje nad nami snuje čas, kí ne pozná ran, a daje 
lekove in nani vlije kelih olja v žcjno dušo, vodeč nas v svetle 
zbore kerubov. Tisti čas je sedaj v mení. Vzel sem bil tisto majsko 
kito cvetja v roke, izpil sem kupo vina in ga daroval vsemu kipcnju 
in zdravju neskvarjenih človeških src. Prijntelj, saj niti ne slutíš, 
kako razkošje príde v nas, če zakličc glas nenadoma : Pridi ! Sanje 
hrepene po resnici in hrepcnc vedno silneje!" 

Joško je prižgal zopet cigareto, puhnil dim in jcklenotrd obraz 
mu je zdajpazdaj podrhtaval. Verne je nadaljeval : 

„Zgodil se je čudež. Ti veš, da ne verujem vanje, pa zgodil 
se je vseeno. V te nemé stene je stopila tujka — videl je nisem 



256 Ivo Peruzzi: Preko življenja. 



prcj nikdar, a Ijudje tam zutiaj ji pravijo srcča. Z Marico sva za- 
živela vnovič in z vso silo. Ni mogla prenesti mojega trpcčcga 
pogleda, ni mogla iti mimo mene, da ne bi položila svoje roke na 
moje čelo in mi govorila besed, kakršnih še nikdar ni izustila mati 
ob bolnem detetu, če je še tako milo iztezalo ročice k njej. Ej, en- 
krat pride čas, poln mini tudi zame . . ." 

Temno mu je udarila kri v stisnjeno glavo in polagoma se je 
spuščal nazaj na blazino. Njegove trlile moci so izpuhtevale v 
drhtenju mišic, in le smehljaj razlit čez lice je pričal, da še živi to 
telo, zavito v neko svetniškotiho tajnost . . . Ugaševal je bolnikov 
pogled in rahlo dihanje je pričalo, da je zasanjal. — 

Joško je še posedel nekaj hipov, potem se je vzpel, zapičil 
svoj ostri pogled v Vrneta in šepnil : „Da, da zate pride kmalu niir, 
in čc prej ne v svetlih zborih kerubov." 

Pokril se je in odšel. Trdo so odmevali njegovi koraki s ceste, 
v bolnikovo sobico pa se je prikral večer in v njem je ugasnil oni 
svetniški smehljaj kot lučica, kadar jo pokrije viliar . . . 

Vrne se je zbudil v svežem jutru. Veja pri oknu je potrkala 
na šipo, da je srebrno zazvenelo, in zarja je potipala s svetlimi 
prstki bolnikove oči. Veličastno kot kralj se je dvignila zemlja in 
dihnila dolgo in globoko preko mastnih brázd, ki so čakale trepe- 
tajoč semen. Po česti so šli delavci z modrimi srajcami, fantovske 
pesmi pojoč; v njih obrazih je sijala sprava in veselje. Vrne je 
odprl okno in po njegovih kitah je šel svež, oživljajoč tok. Zamaknil 
se je venkaj kot v veliki praznik. Saj je vendarle zunaj čisto in 
jasno, si je mislil. Vsaka bilka te pozdravlja ob poti, pa ti kliče v 
v pozdrav; široko nebo plavá nad teboj in solnce se smehlja po 
livadah in nikjer ni očesa, v katerem ne bi bilo poln klobúk dobre 
volje. Govoriti je pričel na glas: 

„Ven pôjdem, ven, pa Marica pôjde z menoj. Tja do cerkvice 
na gričku ni daleč in ona je tako dobra, pomagala mi bo; dva 
hodita lažje isto pot. Povedati ji móram toliko lepega, vem da se bo 
čudila, kako bi se tudi ne! Za roko jo primem, práv oči ji pogledam, 
pa jo povprašam: „Marica, kaj pa če bi bila ti moja nevesta, kaj? 
Práv nič ne čutim v sebi slabosti, veš, tako sem nekako močan sedaj, 
da boš lahko ponosna na svojega ženina." To me bo pogledala ! 
V jamico na licu ji bo smuknil začudeni smehljaj in vsa bo zardela. 
E — pa ženské se vedno čudijo, takrat ko je najmanj treba . . . 

Zasmejal se je iz srca in se upiral z obema rokaina v posteljo 
in previdno stopil na tla. Kot novorojen človek je gledal okoli in 



Ivo Peruzzi : Preko življenja. 257 



kolena so se mu šibila. Na steni je viselo razbito zrcalo. Z drsa- 
jočimi koraki se je priplazil do njega in malo omahnil, ko se mu 
je naproti zarezala stisnjena, svinčenobleda glava. 

„Malo je še ostalo, malo," je šepnil, pa Vesel je imel práv, 
ko me je gonil iz postelje; samo ta me je tako vzela." Prijel je 
velik vrč vode, stoječ pri črvivi mizi in ga hotel dvigniti, toda zastonj 
se je mučil. Znoj mu je pokril čelo, toda ni hotel poklicati staré 
gospodinje, ki mu je trikrát na dan prinesla jed, sam se je hotel 
pokazati junáka. „Ta bi bila lepa, da bi te ne zmogel," si je mislil 
in znova se je lotil vrča. Njegove izsušene prsi so votlo hropele, 
ko so drobné roke objemale železno posodo, a z dosledno trmo 
ni odjenjal, vrč se mu je zdel osebni sovražnik. Že ga je prinesel 
do róbu mize, ko mu je naenkrat omahnila roka ; z ropotom je 
zletela posoda na tla. 

Vrne je pobledel in omahnil nazaj, okoli usten so se mu na- 
birale krvavé pene, v čudnem mraku so mu izginile oči in debcla 
žila je šla preko njegovih sene . . . 

S ceste je odmevalo življenje kot šumen karneval. V velikih 
vozovih so drveli po česti naučeni harlekini in klovni , . . Iz zlatih 
ladij, vpreženih v čisté belce, so letele oranže in sladkí bonboni med 
S!nejoče se gledalce, cvetlične Venere so se priklanjale in v hipo- 
dromu so drveli junaki med glasno bravuro ceste . . . Res pravo, v 
divjem metežu kaljeno življenje je zazvonilo tam zunaj. Kakor krik 
je to, ki ga podi odmev sveta v svet, dokler ne izzveni v mogočen 
disakord, ki združuje zvok in odmev. Deklice so iskale smehljajočih 
se obrazov in trenotkov sladkih kupic, višje so splavale grudi, kadar 
je šel mimo lep mladenič in z ognjenimi očmi prcsodil postavo 
signorine in njeno vrednost, a v gnječi so bili vsi brez mask . . . 
Debel pierot se je sukal v krogu živahnih Španjolk in hotel je imeti 
vse naenkrat, neprcstano kričeč . . . Španjolke so mu mašile v ústa 
melóne in smeh je plul čez množico, davečo se v uživanju . . . 

Marica je bila pri Vrnetu. Zastrla je okno, da ni udarjal šum 
karnevala k bolniku. Mehko mu je zravnala zglavje in mu tesno 
obvezala glavo. On jo je glcdal ves srečen in vdan. 

„Ves, to kmalu preide," ji je šepnil, „potem bo pa za naju 
vse lepše, ko se pokaževa med Ijudmi samosvoja in brez trpljcnja. 
Kaj ne, da ozdravím kmalu? Le reči, saj vem, da ti je na je- 
ziku ..." 

Plaho ga je pogledala in pokimala. 

„Gotovo, gotovo!" Zrla je proč . . . 



258 Ivo Peruzzi: Preko živijenja. 



„Povcj Marica, ali nic Ijubiš? Zakaj glcdaš v strán, ko so pa 
tako dobre oči, da bi ncprestano gledal v njiliovo blagost, vedno 
mi ledaj odleže ..." 

„Molči, ne govori o tem — in o Ijubezni," je odvriiila Marica. 
„Veš tako tesno mi je, če te vidim, ko trpiš, pomagala bi rada 
vsem, vsem, ki si sami ne morejo ... Še nekaj tednov ostaneš v 
postelji, potem te pa popcljem k cerkvici . . . Breze delajo senco in 
kosí zopet pojo . . ." 

Pogledala ga je in vstala. Njene besede so bile izgovorjene 
sunkoma in plaho, a bolnik je imel veliko, živo vero. 

„Kako si dobra, tako sladko je v meni, samo malo truden sem..." 

Zopet je zatisnil oči ; bil je mrak. Takrat se je Marica odpravila, 
njene oči so bile rosné. Odšla je po česti in tam med polji jo je 
čakal lep, močan fánt. Veselo jo je pozdravil, jo prijel pod pazdulio, 
pa sta šla v objcmih večera s svojo mlado srcčo življenju naprot. 

„Srečna sem, da je mircn vsled mene," mu je rckla Marica. 
„Naj mu bo moje usmiljenje nekaj, kar mu morem dati od svojega 
bogastva " 

Lica so ji zaplamtela, tesnejc se je nagnila k fantu in njegove 
ogromne prsi so se dvignile više. Izginjala sta v temnili pasovih 
somraka; zoreče žito je zadehtelo v zdravju in moci. 

Na postelji pa je sanjal takrat bolnik čudakrasne sanje. Dvi- 
gaval je vrece po sto funtov in Ijubico je nescl na vrh Brezij in 
nazaj. Z Veselom sta tekla do zvezd in se lovila po planetih in 
sami prijatelji so hodili k njemu in mu čestitali, on pa je začel 
zopet pisati in postajati slaven . . . 

Nebo sc je razvnelo v žaru noci, po ccstah so se odzivali 
sledovi karnevala in življenje se je v velikcm loku izognilo Vrne- 
tovem oknu, hotelo mu je biti pravično z mäsko. 

Naslednji dnevi so sc mu topili v sladkem niiru; pričakoval 
je nekaj. Ž njim je šlo h koncu. „Kar na enkrat pride", je pomislil. 
„Iz noci me pogledajo tople oči in v svežem poljubu pôjde preko 
mojega življenja dan, ki me bo poklical. Zakaj ne bi prišel? Ali je 
bila moja mladost toliko zagrešila? Le nasmehni se, moja dušica, 
vsa hudomušna boš plávala po karncvalih in se veselila z vcsclimi. 
Zadnjič je Joško zmajal z glavo in se nasmehnil. Razumem ga, 
razumem. Mislil si je pač: Kjc neki vzame ta človek toliko hu- 
morja in živahnosti? In Marica? Noče govoriti o Ijubezni in majú 
in vem zakaj ne. Ljudje so tako radi škodožcljni, če staknejo dva, 
ki imata čisto drugo bogastvo kot so njih umazani mošnjički. 



Ivo Peruzzi: Preko življenja. 259 



Kašelj ga je jel daviti in oči so se rnu izbuhnile, brezbarvni 
obraz se je skrčil v dolge, sivé gube. 

Tisti hip je vstopil Joško. 

„No, ali boš izkašljal vse upe in vse lirično premoženje?" je 
bridko pozdravil Vrneta, gledaje ga ob róbu postelje. 

„Nepoboljšljiv si, Joško," mu je s silo odvrnil bolnik, „pa 
povej mi raje kaj od zunaj, že dolgo te ni bilo in mnogo se ustavi 
pri tebi," 

„Pri bedakih imam srečo, Ijubi moj," se je zasmejal Joško. V 
življenja karneval se moraš pomešati pa igrati glupca. Smcjejo se 
divje okoli tebe, te vlečejo za mäsko in za harlekinske kraguljčke, 
ti se pa priklanjaj in se jim reži pod nestvorom, ki ti pretvarja 
obraz. Ko prideš domu, pa preštej ... in ne boš se zmotil v računih ; 
íacit je presenetljiv. Párkrát sicer človek takole zakolne, ko pride iz 
obrti domov, pa s časom se otrese tiste jeze. Ne káže drugače. 
Samo sanjati nikdar, sicer si naprej izgubljen. Sanjal sem tudi jaz 
v svojih letih. Bil sem osemnajstletni fantalin, ko sem očctu povedal 
na uho, da hočem postati enkrat slávna glava. Takrat so se moje 
sanje sprijaznile z voljno očetovo brezovko in v slávni glavi je 
je ostal samo strahopeten spomin. Nekoč — to je pač moderno — 
da si fantje izbirajo Ijubice — nekoč sem zahajal pod okno lepega 
dekleta in ji spuščal rakete hiperkatalektičnih akrostiliov. Z junaškim 
samozatajevanjem sem ji však večer naklatil za par milijonov zvezd in 
práv sladko se je smehljala, kadar je poljubila „svojega pesnika." 
— Veselá in ji je nato on povedal bajko o zakleti kraljičini in o 
treh lilijah ... In tako dalje. Danes se ziblje na njenili mehkih 
grudih kuštrav filister, ki je imel to dobro lastnost, da ni imel pre- 
velikega zaupanja v zvezde in tako reč. Zavrisnil sem takrat, da je 
solnce mrkalo, pa sem odšel po beli ccsti, kot stoji zapisano. Scdaj 
ti pa še povem, kako sem srečal narodno navdušenje . . ." 

Prenehal je, ker je opazil, da je bolnik zapri oči in čudno 
zagrgral. Vstal je in mu dvignil glavo nazaj. Okoli usten se je 
Vrnetu razlila redka kri. 

Tisti hip je prihitcla v sobo Marica. Vsa je pobledela, ko je 
videla bolnikovo kri. Joško se je tilio odmaknil v kot in si podprl 
brado. Vrne je mcnda slutil, da so v bližini sami Ijubljcni Ijudje. 
Iz temnih očesnih jam so se razpele mrke oči. 

„Prišli ste, vsi ste prišli — na svatbo," je zašepetal. Njegovo 
lice je dobilo zopet oni svetniški sijaj. 



260 Ivo Peruzzi : Preko življenja. 



„Marica, vedel sem, da prideš," je nadaljcval, „pred krátko 
miiiuto je prišel tako težak spanec, da mi je bilo vse temno pred 
očmi . . . Zdelo se mi je že, da liodim s teboj po zelenečih tratah . . . 
Čuj, zapeli so zopet . . ." Marica je pokleknila in zaihtela, njcno 
srce je bila molitev usmiljenja. 

„Zakaj plákaš, nevesta moja?" je dihnil bolnik, „saj me Ijubiš 
in kje je smrt, da bi prišla med naju? Glej, kako se pelje maj 
mimo. Voz . . . samo cvctje, solnce je prijclo vajeti ... V solncu si 
ti . . . Drobni biscri gore na tvojih ustnih. Oči mi odpiraš, da bolje 
vidim . . . Težak je spanec in mladost se bori ž njim ... Že omahuje 
téma... Nekaj se svetlika z višin. .. Srce je tako polno in mehko... 
Razliva se v rubinastordečo meglo in plavá... Više in više gre... 
Pri raju je... Marica, ko ozdravim Sanjam . . .dan . .." 

Zahropel je . . . Kot lok so se mu izbočile prsi, nekaj se je 
utrgalo v njih in se izlilo iz smehljajočih se ust. Obraz, bel kot 
marmor je zasijal v mračnobledem lesku in potapljajoči se žarki 
solnca so zlili svojo zadnjo glorijo čez bolnika. Zunaj pa je miro- 
valo življenje. Iz kóta se je bližal Vesel k ihteči Marici. 

„Vstanite!" ji je dejal, ta takaj se je poslovil s smeliom žive 
vere na licu. Šel je odtod z mislijo, da je pod solncem kraj, kjer 
cveto in zore sanje mladih ur v lepi, topli lúči . . . Videl ni karnevalov 
tam po česti, hodil še ni stranpotov, ker ni poznal temne, zločeste 
roke, ki nas zadene takrat, kadar je najbolj vroče prepolno srce. 
Preko življenja je šla njegova pot in čudokrasna laž je bila ta pot... 
Tudi v meni je živel nekoč ta človek, ki ga sedaj ni več, a že 
dolgo, dolgo je izdilinil in se pokopal, ker je oko gledalo naravnost 
v svet in videlo je preveč... Od takrat sem se smehljal in se smeh- 
Ijam še, a on šc sanja in srečen je . . ." 

Marica se je plaho ozrla v tega tujca in v njegov neizprosni 
obraz, zaslutila je za hip strah, kot če se naše sreče dotakne hladná 
roka. Zravnala se je in podala Veselú desnico. Vedela sta oba, da 
ju kliče zopet glas tam zunaj mogočen in neizprosen : čutila sta práv 
polcg sebe življenje. V solzah Marice se je prelivala mavrica toplih 
solnčnih žarkov in na vej i pri oknu so se zazibali težki sadovi . . . 

Tiho je spal bolnik. Njegova duša je liitela po zelenih tratah 
in Ískala neveste in petja velikonočnih zvonov . . . 




Vilko Mazi: Amerikanec. 261 



Vilko Mazi: 

Amerikanec. 

v 

Cetrto jutro je zagledal Andrej obrežje in zoprna misel ga je 
stisnila. 

„Kaj je treba, da se vračam!" 

Tudi drugi so stali ob ograji in gledali, kako se je parnik 
bližal pristanišču, toda njih obrazi so bili vedri in kolikor je čul 
Andrej besed, vse so bile iz koprnenja po vrnitvi. 

Proti večeru so se šele izkrcali. Suhljat, šepast agent jih je 
sprejel na pomolu in dva pisarja sta mu pomagala pri pregle- 
dovanju potnih listin. Ko je bilo pregledovanje opravljeno, je agent 
namignil potnikom, da so pograbili kovčege in se napotili z njim 
na kolodvor. 

Vso pot ni izpregovoril Andrej z nikomer. Neki Hrvat, ki je 
bil z njim v paru, ga je párkrát nagovoril, ko pa le ni bilo od- 
govora, ga je pustil v miru in se rajši razgledoval po kočijažih, 
avtomobilih in električnih vozovih, ki so jadrno preletavali široké 
in šumné ulice. 

Opolnoči so zaloputnili sprevodniki okorna vráta nizkih va- 
gónov in vlak se je jel pomikati v noc. Kmalu je zavil po brdu 
in trudoma sopel proti vrhu. Vedno globlje so padale neštevilne 
lúči mesta in pristanišča. 

Andrej je sedel pri oknu, s koniolci uprt ob kolena in z brado 
naslonjen na pesti. Gledal je nepremično proti daljncmu horizontu, 
kjer so vstajale zvezde druga za drugo kakor pozdraví iz daljnih, 
dragih krajev. 

„Gemu na to pot, ki si je nisem želel?" 

Sajasta luč je vsa trudna dremala na stropu, kakor da je hotela 
však hip ugasniti; toda sunki voza so jo venomer dramili. Potniki 
so polagoma pospali drug za drugim, naslonjeni na kovčege, na 
steno, ali pa sosed ob soseda. Kdor je imel prostora, se je vlegel 
na krátko klop in skrčil kolena. 

Andreja ni mogel zgruditi spanec. Njegove motne misii so sc 
mešale med težko ropotanje koles , drvečih med skalovjem in 
smrečjem, Tupatam je švignila mimo razsvctljena čuvajnica ali 
majhna postaja, od čaša do čaša je postal vlak za par niinut in 
spet se mu je mudilo dalje. 



262 Vilko Mazi: Amerikanec. 



„Da izpoliiiiii očetovo željo, zato sein se napravil na to zoprno 
pot. Da, samo zato. V vsakem pismu je vabil, priganjal, rotil : 
Andrej, vrni se ! Sin moj, poslušaj očeta! Dolg je poplačan, dom 
smo ti pripravili, prijeten dom in polje smo obdelali. Po svoji volji 
si boš izbral nevesto. Kamorkoli boš potrkal, povsod ti bodo pri- 
jazno odprli vráta in pogrnili mizo, zakaj Ogradarjeva hiša zopct 
prváci v fari, kakor je nekdaj prvačila. Malnarjevi izprašujejo po 
tebi in Bolčinovi in Kotnikovi. Vsi izprašujejo, kdaj se vrneš? Saj 
ves, Malnarjevi zaradi Lenke in Bolčinovi zaradi Reze in Kotnikovi 
zaradi Barbke. Sam boš izbiral po svoji volji, Andrej." 

Izprašujejo — kaj bi izpraševali! Blaž je doma in Tone bo 
pričel fantovati. Kaj bi izpraševali po meni, ki me ne vleče nazaj. 
Ničesar ne nájdem, kar bi me moglo privezati na „staro domovino", 
ki jo je oče tolikokrat omenjal v poslednjih pismih. Bogme, ničesar! 
Kaj je to pravzaprav „stará domovina" ? Tisto skopo perišče zemlje, 
ki smo zrasli na njej. Samo človek, ki ni nikoli pogledal po svetu, 
more biti nerazdružno navezan na tak-le kos zemlje, od vekomaj 
do vekomaj vtaknjen med iste mejnike. Napuh bi bil, ko bi se raz- 
maknili, sramota, ko bi se skrčili. Za tisto grudo pehanje od rojstva 
do smrti, od roda do roda. Ko se starim upogne lírbtišče in jim 
otrpnejo roke, izročajo to grudo mladim, veriga brez konca, eno- 
lična do priskutnosti. Stari ne izpregledajo. Do smrti, vem, bi tria 
očeta bridkost, ko bi ne mogel umreti na domači zemlji. Vsi stari 
so taki. Tudi ti Ijudje, ki so davi blagoslavljali približujočo se obal, 
so stari. Življenje jih je udarilo s slepoto. Pelji jih kamorkoli, samo 
o domu bodo sanjali in govorili. Zdaj so pospali v misii na „staro 
domovino". Kakor otroci so še zmerom, v zibki, v povojih. Materine 
pesmi jim je treba, še ne, samo spomina nanjo, pa potonejo v 
spanje kakor utrujeni čuvaji. 

Ukovanost, to je torej „stará domovina". Kakor tračnice k 
pragom, tako je ukovan človek na vedno iste obraze, iste besede 
in delo in isto življenje. Samo v tem obstojí očetova volja, da bi 
ne krenilo sinovo življenje v svoj tir. En sam kolovoz mora biti 
od vekomaj do vekomaj. Vrag vzemi tako voljo ! 

Saj vem, kako je bilo pred šestimi leti tcžko slovo. Spominjam 
se še vsega čisto natančno. Takrat sem ves žalosten pogledal sestri 
v objokani obraz in v njenem obrazu sem videl nekaj, ki me je 
ustavljalo in gnalo obenem. Tone je jokal, kakor da sem mu umri, 
Blaž in oče sta me spremila, kakor bi šla za mojim pogrebom. 
Nobenc besede ni bilo med nami vse tja do postaje, razen tistega 



Vilko Mazi: Amerikanec. 263 



Blaževega poganjaiija, ki je sililo kobilo, naj se požuri, da ne za- 
mudimo vláka. Mrzla in viharna noc je bila, žalostná do smrti. Vele 
liste je trumoina zanašalo z obcestnih lip v obraze, tupatam nam 
je nadrobilo pest debelili kapelj. Bas nevihti smo ušli. Vse mi je 
v spominu, nocoj še bolj, ko kdaj prej. Takrat mi je bilo, da bi 
pritegnil vajeti in obrnil kobilo, toda — očetova volja. Da, takrat je 
bila ta volja zapoved, še v mislih bi se ji ne bil úpal ustavljati . . . 
Pred šestimi leti je bilo tako, zdaj je ravno nasprotno. Da bi bilo 
obratno! Saj bi rad podremal, kakor ti Ijudje v mislih na „staro domo- 
vino", ali sam vrag znaj, čim bliže sem ji, tembolj mi je vse zoprno, 
vse, čisto vse: očetova volja in Malnarjevi in Bolčinovi in Kotnikovi, 
sploh vse, kar mi je pisaril stari o teh priveskih „staré domovine". 

Neverjetno, kako izpremeni svet mladega človeka v kratkem 
času. Práv tako se mi zdi včasili, kakor da nisem več Ogradarjev 
Andrej, ampak čisto neki drug človek, ki se je drugič rodil in na 
drugem koncu sveta. Če bi me danes kdo poklical po drugem 
imenu, se mi zdi, da bi se mu brez začudenja oglasil. Vse prej bi 
mu verjel, ko bi mi kdo dejal, da sem rojen tam, kjer me morda 
še živ dan ni bilo, nego da sem rojen v Ogradarjevi hiši. Zadnje 
dcnarje, ki sem jih pošiljal domov, sem pošiljal že iz samé navade 
in poslal bi jih bil ravno tako lahko in brez premisleka na ka- 
terikoli naslov. 

Vse je kakor abotna sanja, pretrgana samo po očetovih pismih. 
Kadar me je našlo katero teh pisem poslednje čase, mi je bilo, 
kakor da me je poklical neki čuden glas, ki je morda celo pomo- 
toma zablodil k mcni, ki mi ni bil ne soroden, ne podoben . , . 
Hodil sem svojo pot, novo pot, ki jo je življenje odkázalo samo 
od sebe . . . Nikdar se nisem kcsal tega . . . nikoli se nisem upiral . . . 
Za življenjem! Tako je bilo najlepše . . . svobodna pota za kruhom... 
za boljšim kruhom . . . da . . . šest dolarjev dncvno . . . šest ne, več ! . . . 
Sprva je bilo zadosti . . . osem tudi ne, zakaj pa imam roke za štiri 
drugc ! . . . Povsod vedo ... v Kansas Cityju vedo . . . desct ponujajo 
tam, kadar hočem . . . dajte deset, pa ostanem ... za dva ..." 

Med neprestanim návalom spominov in blodnih, pretrganih 
misii je zadremal utrujeni popotnik, S komolci še vedno uprt ob 
kolena, so mu omahnile pcsti pod težko glavo, zdrsnilc prek lic in 
sene in sc lovilc med sunki drvečega vláka. Tudi glava je mahala 
kakor upognjcn klas v vetru in Iczla vedno nižje. 

Ob zori se je zopet ustavil vlak. Med močnim sunkom se je 
to zgodilo, tako, da je Andrej s silo zadel s komolcem ob steno 



264 Fran Albrccht: Himnn. 



in se predramil. Takoj je planil kvišku, zakaj zazdelo se mu je, 
da je čul od nekje znan glas. Ko je pogledal skozi okno še ves 
dremoten, je zapažil očeta, ki ga je klical in se koprneče oziral po 
vozovih. Tačas je že prihitel Blaž v voz in pograbii bratov kovčeg. 
Še ves moten je stopil Andrej z voza, zmršen in trudoma privzdi- 
gajoč trepalnice. Oče in Blaž sta ga prijela pod pazduho in ga 
peljala h koleslju, ki je čakal pred postajo. 

„Ktnalu bi se nam bil odpeljal naprcj, Andrej. Pot te je utrudila, 
kaj ne bi — taká pot!" je govoril spotoma oče in mu skrbno po- 
gledaval v obraz. 

Andrej je samo prikimal v odgovor. 

„No, čez dobro uro smo doma : cesta je suha, kobila spočíta. 
Ne mudi se, kakor takrat, ko si odhajal. Bomo že prišli ! Doma 
se odpočiješ, Andrej, doma je vse pripravljeno, vse te pričakuje. 
Samo da si prišel, Andrej!" je dejal starec ves meliak, ko je po- 
tegnil Blaž vajeti. 

DID 

se 

Fran Albrecht: 

Himna. 

Zílate peroti pomladnih vetrov 
so zašumele pesmi življenja 
v okamenele globine lesov, 
da zaječala so od hrepenenja 

debla stoletna. 

Páli so božji poljubi z neba, 
mrtvim grobovom življenjc vdnhnili, 
vse ozlatili so streiie sveta, 
srca človeška so prerodili 

z vero zeleno. 

Čez strehe sveta je smeli solnčni razlit, 
grudi razgaljenih njiv se bleščijo, 
gozd se je skril v svoj zeleni nakit, 
reke topijo se — o, že gorijo 

srca ugasla! 



(®) 



Niko: Pismo o ribiČu. 265 



Niko: 

Pismo o ribiču. 

Draga ! Ko sem ti pravil o Župančiču, da je čital svoje pesmi 
pred občinstvom, te je čudno zadclo, Razumem te popolnoma. 
In vendar: ali prorok ne sme imeti poslušalcev? Ali umetnik ne 
sme biti človek? 

Prepričan sem, da sme in more. A naša literárna zgodovina 
je odgovorila obratno. Že Prešeren je iztesal čoln „ribiču" in veslal 
mimo Julije v obup. In za njim so čolnarili vsi. Kdo od vseli, ki 
so odprli oči in spoznali zvezdo v njeni vsakdanji, človeški resnič- 
nosti, je prebolel to spoznanje? Namreč moško, ponosno prebolel, 
ne da bi zatajil samega sebe in postal vsakdanji sam? . . . 

Težko je. Kajti najgrenkejše trpljenje je, biti boljši od drugili. 
Zato so se vsi pogrezali v obup, — zvesto, kakor je zapísal Prešeren. 
Ko ribič spozná, kako „blizu strelca stoji lepota", ki sanja k njej, 
kako je neumen, smešen v svoji ideálni zvestobi, mu obup zalije 
srce. „Naprej brez miru svoj čoln drvi." Kam? Vseeno! Kar mu je 
bilo vzvišeno, tega zdaj ni več. Zato noče več zadrževati pogledov, 
misii in želj, naj gredo, kamor hočejo! „Kogá mi je prinesla pevska 
žila?" Kaj mu je prinesel up, kaj hrepenenje po lepoti? Nič! Zdaj 
ne upa ničesar več, ničesar ne zahteva, zato tudi nima nobenih 
dolžnosti. Zdaj je vseeno, naj gre, kakor hoče. Nič več se noče 
ogibati viharjev, nič več skalovja. Cemu? 

Isti „čemu", kakor je pozneje končal z njim Kette, isti „ka- 
morkoli in kakorkoli", ki je praznoval z njim Cankar svoj jubilej. 
Povsod razočaranje idealista, ki mu je sunek ob resničnost razrušil 
iluzije in sanje. Po „izgubljeni veri" toži Prešeren, in „da bi nikoli 
ne okúsil spoznanja!" vzklika Cankar. 

Odtod, iz razočaranja in obupa, tisti cinizem, ki se uniči v 
njem pevec Dobroslav : „V nemar naprej je živel, manj svet ko 
razuzdan". Razočaranje napravi iz idealista Kačurja pijanca in izgub- 
Ijenca. V razočaranju se stikajo skrajnosti, najsvetejše z najbolj 
nizkim : 

„Da pozabim te, Helena, 

pijem zdaj na tvoje zdravje . . ." 

Odtod tudi tisti elegični ton v naši liriki : hrepenenje po pre- 
tcklosti, po mladosti, po Vrbi. Saj je vsem lepota samo trenotek, 
vse samo „mimogrede", — vse je bilo in ni več. „Voz je švignil 

.Ljubljanski zvon" XXXIV. 1914. 6. 18 



266 Niko: Pismo o ribiču. 



mimo mojih oči, v vozu je sedela ženská, kakor bi je ne videl lepše 
v samih nebeških sanjah : solnce sc je lesketalo v zlatih laseh, 
sijalo je na beli slamnik, na belo bluzo, na beložareča lica ; kakor 
se je podoba prikázala, tako je bliskonia ugasnila, izginila — svetloba 
v svetlobo . . . Tako si šla, mladost, tako si mi pobegnila, sreča 
brez pozdrava in blagoslova!" (Cankar, Večerné sence). Mimo je 
švignilo vse, kakor mimo popotnika, ki stoji ob česti. In „zimska 
golota mojega popotniškega, zmirom splašenega, neprestano trepe- 
tajočega življenja se je strahotno razgrnila pred menoj." (Cankar, 
Pogovor na verandi). 

Však naš umetnik je bil potnik kraj ceste, je bil ribič, obso- 
jenec, izobčenec z dolgim nosom. Však je bil človek, ki stoji „pred 
durmi", a si ne upa pritisniti na kljuko in raje zunaj pretaka solzc, 
seveda zastonj. In vendar bi kruto rad tja, kamor si ne upa. Pri- 
jaznih zvezd in srečnih vetrov si želi Jenko in čudno vdano sanja 
upornež Levstik: 

„Nad Icsovi vstaja dan, 

jaz pa dvigam trudna vesla — 

ah, da nešla 

bi zvečer mc v tili pristan . . ." 

In koga so ncsla v tih pristan?... Kdo sc ni raibil ob družbi? 
Oziroma, kdo sc ji ni izognil? 

„Oženil bi sc, pa mc svatov je sram," pravi Alcksandrov. Ali 
sc ti ne zdi, da je v tem smchljaju — mclanholijn? Da je v tej 
zadregi — odpoved?... Sram! Cankarjev pctošolcc umrc, ko sc mu 
ponesrcči matcmatična naloga. Tudi njcga je sram, ker čuti, da ni 
več prvi. 

En kerub je, ki nas biča v samoto bolj od vscga: Ponos! 

Tako se zaklepajo umetniki v sebe in njihov ponos ne izvira 
iz razmerja do Ijudi, ampak iz izolacijc. Zato jim ne daje moci in 
vcsclja do življenja, tcmvcč grenkobo. Ko poje Alcksandrov „Pcscm 
o ajdi", sc naslaja ob živili, svcžosti polnih slikali, komaj se spomni 
na dekliško grud, na svojo rclacijo do Ijudi, življenja, ga obide 
trudna mclanholija : 

„Ah, že skoro ho prišla 
mrzla in hladná — 
na ves svet 
legla je čarovnica." 



Niko: Pismo o ribiČu. 267 



Vsa živa in neživá bitja se mu zde sorodna, le človek ne, ker niina 
srca, razumevanja. 

„In boijši vetri so po poiji 
in boljše breze na pomolji!" 

Tako se zaklepajo umetniki v sebe, njihova resignacija je 
samomuka in do življenja jim ostaja samo še stud in zaničevanje. 
Najbolj pri Cankarju. Ko vzkliknc : „Živeti!" se izpoveduje: „Stal je 
kraj poti, kakor jih stoji lepo število, in je gledal, kako veselo 
je živelo življenje. In mislil je, da zaničuje to življenje. Ali ni ga 
zaničeval ; frazo o zaničevanju je bil pobral iz knjig Ijudi, ki so mu 
bili podobni, ter se je zaljubil vanjo. Treba mu je bilo donkišot- 
skega orožja. In stvar ostane naposled istá, če jo imenuje človek 
zaničevanje ali hrepenenje ali zavist." Da, tudi zavist! Čitaj tragedijo 
o „gospodu Vavri", ki se obesi od trpkosti in bolečine, medtem ko 
njegova žena plese, — in čutila boš to. Hrepenenje, zavist, zani- 
čevanje — vse to so cvetovi ene mladike : samote, izobčenstva. 

To je tako značilna poteza v Cankarjevi fiziognomiji, da izgleda 
brez nje kakor karikatúra, ki je ne moremo razumeti; je eden izmed 
temeljev njegove umetnosti, njegove satire. Ali nisva nekoč skupaj 
čitala „Povest o dolgem nosu" ? Tu je uganka razvozlana. Ta iz- 
občenec z dolgim nosom, ki zato, ker je izobčen sam, išče dolgih 
nosov tudi pri drugih, je umetnik sam. 

Prihaja mi na misel še tista čudovita pesem hrepenenja v Lepi 
Vidi. Pesem brezdomovinca, obsojenca, ki hrepeni preko te zemlje 
— „tisočkrat tisoč let, brez miru, brez doma." in kaj je, kar končno 
doseže? Tožba po mladosti, po izgubljenem življenju: 

„Kam, o kam je šla moja mladost? 

Ni je bilo! 

Moje življenje, kam je šlo? 

Iz mraka se v mrak je prelilo!" 

„Však trenotck hrepenenja je ukraden življenju, je izgubljen, zavržen. 
Kdor pa prcsanja in prekoprni vse svoje življenje, ni živel nikoli , . . 
je kolobaril po svetu kakor mesečnik". (Lepa Vida). Odtod je do 
závisti in sovraštva samo še en korak. 

Podobne so misii v Župančičevem „Samogovoru". Pesnik čuti 
svojo osamljenost v vsej grenkobi in trpkosti. Kakor izobčenec je, s 
krivdo v srcu: „Proklel sem svet in njega slast!" Ali ni to upor 
proti naravi, torcj krivda? Tako čuti in s trpljcnjem lioče izbrisati 
to krivdo. Zadoščcnja išče in najti ga upa v spoznanju in priznanju, 

18* 



268 Niko: Písmo o ribiču. 



da je bilo zaman, ničevo vse njegovo dejaiije, lažnjive vsc besede. 
To hoče spoznali in poteín lioče sovražiti samega sebe: 

„Še sam od sebe, daj mi oblast, 
naj bom proklet." 

V samomuki hoče doseči zadoščenje. A s kruto, ncprizancsljivo 
brezobzirnostjo se oglasi v njcm „glas globin" : Samomukc, mučc- 
ništva bi rad? Tako? Kaj ni to samo liinavska kritika, da si z njo 
prislepariš sočutje, občudovanje? „In — ni te sram?" Torcj nisi 
hodil svoje samotne poti iz hrepenenja, ampak iz napuha, časti- 
hlepnosti, samoprida? In ti, prorok, izvoljenec, hočeš tja, v družbo 
srečnikov in — povprečnikov? In jim zavidaš njihovo srečo? — Ali 
čutiš, kako govori tu — mož? Kakor nikjer drugod v naši knjigi, 
si stojita tu nasproti umetnik in človek, in kakor nikjer drugod v 
naši knjigi je silen ta umetnik. Trdo, ponosno, suvereno stoji in 
ukazuje: Molči o svoji bolečini in ži vi, človek! — 

Tako je edini, ki je prišel preko Bolesti in Samote do Po- 
guma, Župančič. 

„In šla sva, kjer je luč prcgnala mrak, 
in bil je množíc valujoči šum, 
in kot je samosvoj bil njen korak, 
spoznal sem jo — imc ji je: Pogum." — 

Zakaj torcj zadnjič žalost v tvojih očcli? Ali ne verujcš, da je 
vse odvisno od tcga, kaj človek, kaj mož napravi iz stvari, a ne 
obratno? 

„Mož, ki ga mislim, pa v jcdru je zdrav, 
kakor mu kane, kane mu práv." 

Čitaj „Slap" in čutila boš : še kakor nckdaj se pogovarjata umetnik 
in ženská. Še kakor nekdaj hrcpenita in še je on „kot daljiiih carstev 
sin, tuj in teman", mož-umetnik: 

„Joj, tam sam 

slap padá, padá, padá ..." 

Ali se spominjaš, kako se končujejo „Hiapci"? Jcrman, človek 
v nasprotju z vsemi, je truden od trpljenja in zasramovanja in 
vzame revolver, da umre. Takrat vstopi ona, ki jo je pozdravil v 
mislih, in nová moč in nov pogum ga prešine: „Slišala si! Duša, 
dekle, žena!" — 

Na svidenje! 



Dr. Fr. llešič: Zgodovine hrvatske književnosti. 269 



Dr. Fr. llešič: 

Zgodovina hrvatske književnosti. 

'T^o je enkrat knjiga, ki svedoči o Ijubezni! O Ijubezni onega, ki 
* jo je spisal, in onega, ki jo je izdal. Zakaj lako opravljena, 
kakor ta knjiga, gre v svet samo knjiga, ki jo spremlja Ijubezen 
imovitih roditeljev. 

Tiskano je Vodnikovo (Drechslerjevo) delo na finem papirju in 
z clcgantnimi tipi ter je opremljeno s 66 slikami. Tekniovati utegne 
v tem oziru z njim Skerličeva zgodovina srbské književnosti, 
kolikor moremo soditi po prospektu, ki smo ga videli. 

Dve veliki dobi hrvatskega kulturnega razvoja nam slika to 
delo: srednji vek ali glagoljaštvo in novi vek od humanizma do 
prosvetljenosti (XV.— XVIII. stoletje). 

Glagoljaštvo je edino v srednjem veku dalo javnemu življenje 
slovansko obiležje ter ga odvajalo vsaj nekoliko od kosmopolitskega 
gospodstva latinščine; seveda je bilo področje glagoljaštva preniajhno 
in njega vsebina preomejena, nego da bi nioglo vzdržati konkurenco 
latinizma. Vriva se mi to vprašanje: Kako bi se bile stvari v slo- 
venskih deželah razvile, ko bi se glagoljaštvo v XVI. stoletju pri 
nas razširilo in utrdilo tja gor do Dravc in ko bi si glagolico usvojil 
tudi Trubar? Vsekakor bi se bila potem tudi pri nas močneje razvila 
naša samolastnost. 

Kako to, da toliko zábran ni zatrlo slovanskega glagolizma? 
En odgovor bi mogel biti ta : med višjo liierarhijo, predstavniki 
románske národnosti, latinské izobrazbc, in med prostim svečeništvom 
slovanské národnosti ni bilo. nič vmes, kar bi jih zbliževalo, in tako 
se je širil jez medsebojnega nezaupanja in odtujenosti. Kjer je pa, 
kakor večinoma pri Slovencih, obe plasti duhovništva družila skupna 
naobrazba in isti liturgični jezik, sc je naravno manj poznala in 
čutila in uvažcvala razlika med Slovanstvom in tujstvom. Oni prepad 
med višjo hicrarliijo in nižjim svečeništvom pa je imel za to-le tudi 
ncugodno posledico, da so namreč ostajali glagoljaši brcz sredstev 
in prilik za izobražcvanje in niso mogli napredovati s časom. 



' Branko Vodnik : Povijcst hrvatske književnosti. Knjiga 1. Od liunianizma 
do potkraj XVIII. stoiječa. S úvodom V. Jagiéa o Iirvatskoj glagolskoj književ- 
nosti. Zagreb 1913. Na imc „Matice Dalniatinske" izdala „Matica Hrvatska". V. 8**. 
408 stráni, 



270 Dr. Fr. llešič : Zgodovina hrvatske književnosti. 



Da v protestantskí dobi ni prišlo do večje jezikoviic jugoslo- 
vansltc cnote, ternu je bila krivá med drugim razlika pisavc: gla- 
golica je čisto jasno kázala, da je tam, kjcr je ona gospodcvala, 
bilo nekaj drugega, in tako je ob njenih mejah nastala tudi 
meja knjižnega jezika, ki bi sama na sebi ne bila tako nujna. 

Ko precitáš Drechslerjevo knjigo, si pa boš kot Slovenec poleg 
tega jasno predočil še nekaj činjenic, ki se tem bolj vsiljujejo, čim 
manj opažamo kaj sličnega v razvoju slovenskih dežel. 

Slovenskí čitatelj, ki pozná Slovensko prošlost, bo brž kon- 
statiral kontinuiteto hrvatskega razvoja iz srednjega v novi vek. Siccr 
manjka v Drechslerjevi knjigi slika hrvatskega srednjega veka, t. j., 
srcdnjeveškega družabnega in političnega miljéja lirvatskih dežel — 
sploh je tudi v novem veku politično ozadje kulturnega razvoja 
prezrto, tako da je vsa knjiga čisto literárna, odtrgana od vnanje 
zgodovine in zato nekako abstraktná — manjka torej v knjigi sicer 
posebna celotna slika hrvatskega srednjega veka, a v kulturnem 
oziru reprezentira hrvatski srednji vek pač to, kar se imenujc gla- 
goljaštvo, in to-le je obširno opisano. 

Duh glagoljaštva je s šestnajstim stoletjem v literaturi one- 
mogel, a ni izginil brez sledu. Če se početkom šestnajstega stoletja 
opaža v severni Dalmaciji več narodnega čustvovanja in smisla za 
vsc, kar je narodno, nego v svobodnem Dubrovníku, kjcr humanist 
Crijevič prezira narodni jezik, je to morda v zvezi z glagoljaštvom. 

Tako kontinuiteto opažamo tudi v razvoju glagoljaškc dráme v 
dramo, ki ji je kumovala italijanska humanistična „reprczentanca". 
Zvezo s srednjeveškim nabožnim pesništvom predstavlja Marulič, ki 
pa pozná tudi poezijo trubadurjev in starih klasikov. 

Kjer je kulturno življenje kontinuantno, tam se cesto vršc kom- 
promisi starega z novim. Tako je na pr. kompromise dopuščala 
tudi cerkev, ako ne po vsebini, pa vsaj po obliki. Ccrkveni liuma- 
nizem je staroklasičnc vzorce rabil v svoje svrhc; Herakleja, ki je 
pobijal „grdosije" močvirij, je naredil za Krislusa, ki premaguje 
grdobe peklenske, t. j. grehe; posvetna erotika Menčctičeva je pri 
Držiču prešla v duhovno erotiko, kakor je trubadurska Ijubav sploh 
izhajala od sentimentalnega ustvarjanja, a je preko poltnih in raz- 
pojasanih úžitkov in kesanja prešla v preziranje posvetnc Ijubavi 
ter končala pri Naši Ijubi Gospe. 

Ce pomeni zgodovinska kontinuitcta zlivanje in prclivanje časov, 
pa je „aklimatizacija" kulturnih stečcvin nekakšno zlivanje pokrajin. 
Italijanski importi se v Dalmaciji aklimatizirajo. Včasih jim ostane le 



Dr. Fr. Ilešič; Zgodovina hrvatske književnosti. 271 



oblika, vsebina pa se vzame iz nove zemlje in iz novih časov. To velja 
za velik del staré dalmatinske in dubrovniške književnosti. Tako 
na pr. je Maruličeva „Judita" povsem „moderna", t. j., po svoji 
ideji, oziroma tendenci, slúži svojemu času in svoji zemlji; iiotela 
je biti národu v uteho v obupni borbi s Turki. Istodobno so búrni 
sociálni dogodki na otoku Hvaru dali pečat književnemu delu Ha- 
nibala Luciča in Petra Hektoroviča. Lucič opeva posebe obleganje 
otoka Roda po Turkih (1522), Zoraniču pastirji tožijo, da prihajajo 
krdela volkov z iztočnih stráni — Turki, Vetranie pa slávi — po 
dubrovniški politiki — carja vseh carjev, sultána in opeva padec 
Belgrada (1521), Anton Sasin bitko pri Sisku (1593), Karnarutič 
junaštvo sigetsko, Gundulič pa sultána Osmana oziroma kraljeviča 
Vladislava. 

Kljub vsej odvisnosti staré dalmatinske književnosti od itali- 
janskih vzorcev opažamo vendarle že ráno vplive národne pesmi 
na umetno poezijo. Najstarejša lirika Šiško Menčetič in Gjore Držič 
(XV. stoletjc) svedočita o tem jasno. Lucičeva „Robinjica" ima motiv 
iz národne pesmi, ki spominja Matjaža in njegove Alenčice, Hekto- 
rovič posluša narodno pesem, v Gunduliču samem so nje sledovi. 

Radi družimo zanimanje za narodno pesem pri Jugoslovanih 
s Herderjevimi sanjami o prirodnosti odnosno z Rousseaujevstvom. 
A faktično je národná pesem v Dubrovníku in v Dalmaciji imela 
svoje častilce prej, nego je zapadno — in srednjeevropska romantika 
začela njen kult; národná pesem je dobila tudi v teoriji svojo vcljavo, 
brž ko je v Dubrovníku v nasprotju z barokno kičenostjo mari- 
nizma, ki jo še reprezentira Ignjat Gjorgjič in njegov cstetski idea- 
lizcm, nastala smer „naravnosti", realizma v tamošnji „Akademiji 
od Sturaka" (1719). Kačicu je „naravnost", to je, zgodovinska istinitost 
brez nakita temelj in cilj „Razgovora" (1756, 1759), a národná pesem 
nm je sliema poezijc. 

Tako je v današnjih hrvatskih dcželah nastala veliká pos vetná 
knjižcvnost, in sicer vsaj 350 let prej nego pri Slovcncih, cna izmed 
najstarejših novodobnih literatúr. In ta knjižcvnost ni le stará, ampak 
tudi „veliká in bogata, kakve nemá nijcdan tako malen národ, 
kaošto smo mi, u Evropi." V Lucičevi „Robinjici" imamo prvo 
posvetno dramo, slonečo na narodnih motivih, v Hektoroviču prvega 
pesnika realistične idile, v Zoraničevih „Planinah" takorekoč prvi 
román; Marin Držič prevaja staroklasično dramo in je sam nad vse 
plodovit piscc uspelih komedij, tako da zavzema odlično mesto v 
zgodovini novoveké evropske dráme. Ranjina prevaja latinské in 



272 Dr. Fr. Ilešič: Zgodovina hrvatske književnosti. 



grške lirike, Mrnavič spise prvo dramo iz sodobne zgodovine, 
„Osmanščico" (1631) itd. Dubrovník ima že v XVI. stoletju svojo 
pesnico, Cveto Zuzoričevo, „novo Aspazijo", pa tudi svoja knjižcvna 
društva in svoje gledišče. — Zaključna sodba Dreclislerjeva o tej 
drugi dobi se glasi: „Drugo doba iirvatske književnosti od humanizma 
do prosvetiteljstva, kóje u največoj političkoj rascjepkanosti i najtežim 
prilikama iznosi upravo goleme prosvjetne tekovine, što nijesu moglc 
ostati bez značenja za budučnost, svršava u drugoj polovici XVlIl. 
stolječa s opčenom obnemoglošču . , . (Ove) veliké tekovine ipak i u 
opčenoj dekadansi potkraj XVIII. stolječa nijesu izgubljene za bu- 
dučnost, naročito daleko več pomaknuta pitanja jedinstvenoga knji- 
ževnog jezika, pravopisa i narodnog imena, što je sve konačno 
riješeno u prvoj polovici XIX. stolječa, u doba prosvjetnog i poli- 
tičkog preporoda hrvatskog národa , sa središtem u gradjanskoj 
Hrvatskoj, koja jediná kroz daleka i teška stolječa našega narodnoga 
života sačuva stari ustav i misao političke individuálnosti kraljevina 
Hrvatske, Slavonije i Dalmacije." 

Naglašam to-le zadnjo činjenico: preporod XIX. stoletja je dal 
Hrvatom za kulturno in nacijonalno središče zemljo in mesto, kjer 
v prejšnjih vekih nikakor ni najlepše cvela literatúra, to je Zagreb. 
Pri nastajanju nacijonalnih center namreč ne odločuje samo kultúrna 
tradicija, marveč še mnogo drugih momentov. Kaj je bil v srednjcm 
veku za Srbe Belgrad in kaj je dandanes? Pruská ni dežela staré 
nemške kultúre in vendar Berlin dandanes pomeni v Nemštvu nekaj. 
Také empirične istine naj bi uvaževali tisti med nami, ki se drže 
v jugoslovanskem pokretu ob stráni, ker se boje, da pri tcm ne 
bi prišla povsem do veljave ta ali ona „stará kultúra". — 

Vse to, kar sem rekel o kontinuantnosti in veličini staré hrvatske 
literatúre, pa velja le za Primorje in Dalmacijo, a ne za Slavonijo, 
kjer je turško gospodstvo prekinilo razvoj, in ne za gornjo Hrvatsko, 
kjer je razvoj bil podoben slovenskému. 

Tu pa se vriva vprašanje, ali ni Drcchsler krivo sloril, da je 
po krajinskí moment postavil v drugo vrsto, v prvo pa časov- 
nost. Jaz bi storil obratno in zlo bi bilo manjše, nego so ncdostatki, 
ki izvirajo iz Drechslerjeve uredbe. 

Res je, da sta čas in prostor, torcj oba, forma dogodkom; 
vpraša se pa, ali je v kakem konkretnem slučaju ustvaril večje raz- 
like čas ali prostor. 

Drechsler je sedemnajsto stoletje dubrovniško odtrgal od truba- 
dursko-srednjeveškega in humanističnega šestnajstega stoletja ter ga 



Dr. Fr. llešič: Zgodovina hrvatske književnosti. 273 

dodal k protireformaciji. Začenja to poglavje tako : „U doba proti- 
reformacije dosegao je Dubrovník zenit svoje sláve i moci" (224); 
čitatelj čuti pri teh besedah, da ima pred seboj pred vsem časovno 
razmerje, a ne kavzalnega. Sicer dodaja avtor malo dalje, da je 
protireformacija šmátrala za svojo nalogo, v svojem pravcu vplivati 
na družabno in javno življenje v Dubrovníku ; a to ni več direktno 
vcrskokonkretni čin protireformacije, nego je že obča smer novega 
mišljenja, obča kultúrna struja, ki še nikakor ne upravičuje, trgati 
Gunduliča od velikih Dubrovčanov šestnajstega stoletja: Saj smo 
tudi v šestnajstem stoletju imeli v Dubrovníku več kulturnih smeri, 
pa jih vendar vkup obravnavamo. Brez dvoma je prisiljeno — zdi 
se, da je to čutil g. avtor sam — „zlatí vek" dubrovniške poezije 
spravljati v znak „protireformacije" oziroma pri njega označbi ope- 
tovano in očitno rabiti ta izraz. Njega upravičenost pravzaprav ovrže 
avtor sam, ko pravi (225): „U Dubrovníku nije bilo pravoga mjesta 
nabožno-poučnoj protivureformatorskoj knjizi, kakva se razvila u 
Bosni, jer se bogati umjetnički svjetovni književni rad XVI. stolječa 
u Dubrovníku nije mogao prekiniti ..." (Prim. tudi str. 258.) 

Če so Gundulič, Bunič in Palmotič na eni stráni odtrganl od 
Ranjine in Zlatariča, so pa na drugi stráni združení z Zadranlnom 
Šimo Budinlčem, kl je 1583 izdal Kanizijev katekizem (kakor se zdi, 
informiran o delu jugoslovanskih protestantov), in jezuit Bartol Kašič, 
slovničar in prevajatelj sv. pisma, ki je kot misijonar prehodil ves 
Balkán. To in tako delo zares spadá v protireformacijo, a baš zato 
ne bi smelo biti mehanično pridruženo poeziji dubrovniški. 

Morda je uredba knjige po stoletjih krivá, da imajo pocdina 
poglavja značaj samostalnili monografij ; sama za se so Icpa in 
polna vsebine, a manjka jim naravne medsebojne zvezc, oziroma 
odločne redakcije v višjo enoto. Zdi se mi, da se je Drcchslerju 
zgodilo kakor Gunduliču z „Osmanom" : poedini deli so zelo uspeli, 
a celota iz njih ni ustvarjena. Seveda je celotnosti kljubovalo 
deloma gradivo samo. 

V úvodu sicer upravičuje avtor svoje postopanje, a tam na- 
vedení razlogi ne uverjavajo; saj imenuje on sam n. pr. Gunduliča 
„umetnika renesanse" in trdi, da je ta pesnik le kot mislcc pristaš 
protireformacijskih idej (akcija proti Turkom). 

Bolje bi bilo, da je Drechsler obdelal književnost „pokra- 
jinski", nego tako razcepljeno po stoletjih. Duh čaša bi pri taki 
pokrajinski uredbi prišel bolj do veljave nego pri mehanični 
ločitvi stoletij. Ne bi se pri tem g. avtor nič pregrešil proti lirvatski 



274 Dr. Fr. llešič: Zgodovina hrvatske književnosti. 



enotnosti; saj pravi sam (str. 338, prim. tudi 364), da je lirvatska 
književnost do XVIII. stoletja imela pokrajinski značaj. Seveda bi ne 
bilo misliti strogo na politične nieje današnjih provincij. 

Drechsler je spisal literaturo Dalmacije in Dubrovníka, gra- 
djanske (kajkavske) Hrvatske, Bosne, pozneje Slavonije; močno v 
ospredju stoji naravno prvá pokrajina. 

Med temi pokrajinami so bile literárne zveze dolgo práv rahle 
in se je skoro čuditi, da stará dalmatinska književnost, prvá med 
slovanskrmi literatúrami one dobe, izdatneje ni segla preko Dal- 
macije. Neke zveze je imel z Dalmacijo Juri Zrinski, sin sigctskega 
junáka in znan kot pospeševatelj protestantizma v Medjimurju. 
Zlatarič mu je posvetil svoje prevode (1597). Isteniu Juriju Zrinskemu 
je Zadranin Karnarutič posvetil svoje „Vazetje Sigeta grada" (1584). 
To sta bili pač prvi dalmatinski knjigi, znani v severnili lirvatskili 
krajili, 150 let po prvem procvitu hrvatske književnosti v Dalmaciji. 
In še enkrat je rodbina Zrinskih ustvarila zvezo med obema pokra- 
jinama. Ban Peter Zrinski (t 1671) je bil sam v Dubrovníku in 
njcgova „Adrianskoga mora Siréna" je zbudila „Trublju slovinskú" 
Vladislava Menčetiča, ki je Zrinskega slávil kot „severno zvezdo". 

Dalmatinska knjiga je naravno mogla le malo priti v Bosno, 
ki je bila turška. Divkovič predela Vetraničevo „cerkvcno prikazanje" : 
„Posvetilište Abramovo". Močncjše so bile zveze med Dalmacijo in 
Bosno v jezuitsko-frančiškanskih protireformacijskili časili že zato, 
ker sta Dalrnacija in Bosna s Slavonijo vred spadali k eni Irančiš- 
kanski provinciji Pač pa so dalmatinsko-dubrovniški pisatclji ráno 
cenili bosenski govor kot najlepší jezik. 

Popolné enote ni bilo niti v banovinski Hrvatski. V XVI. in 
XVII. stoletju sta v civilni Hrvatski bila takorekoč dva národa, „slo- 
venskí" ali „slovinskí" in „hrvatski" ; ta-le je bil na jugu od Kolpc. 
Seveda so „slovenskí" pisatelji namcnjali svoja dela i „Hrvatom 
štokavcem in čakavcem" tcr v razlikah narečij niso videli ničesar 
bistvcnega; tako je jczuit Habdelič namenil svoje „Zercalo Mari- 
ansko" „vsem slovenskega in horvatskcga národa kerščenikom" in 
svoj slovar je izdal v pomoč „níladencev hrvatskega in slovenskega 
národa". To je tako, kakor je Trubar menil, da bo s svojimi knjigami 
mogcl dclovati tudi na Bezjake in „Hrvate", in kakor je Dalmatin 
svojo Biblijo akomodiral tudi zanje. Čim bolj so pa z Zrinskim in 
Frankopanom segali v literaturo politični Ijudjc, tembolj sc je 
uveljavljalo nad obema dcloma národa ime politične tvorbe, ime 
Hrvatske. 



Dr. Fr. Ilešič: Zgodovina hrvatske književnosti. 275 



Političtia skupnost je iz „slovenskega in hrvatskega" národa 
naredila banovinsko Hrvatsko. S Slavonijo je gornjo Hrvatsko v 
XVIII. stoletju vezala deloma tudi cerkvena uredba ; en dcl Slavonije 
je namreč pripadal k škofiji zagrebški in je bilo Ireba nábožne knjige 
pisati ne le kajkavski, ampak tudi štokavski. Na práv enak način 
so se, zlasti ko je za Jozefa II. nastala Notranja Avstrija z enim gu- 
bernijem in ko je državna oblast začela šolske, poscbe tudi veroučne 
knjige izravnavati, iztočni Štajerci polagoma zlivali s Kranjci. 

Teh pokrajin, ki jih druži dandanes hrvatska knjižcvnost, ni 
v oni dobi družilo niti iine. V Hrvatskem Primorju in Dalmaciji je 
bilo ime hrvatsko, a že v Ualmaciji je bil cesto jezik le „slovinskí", 
kakor je še dandanes deloma v Istri. V Bosni je bil jezik „slovinskí" 
ali bosenskí, v Zagrebu slovenskí. 

Niti kultúra ni bila enotna; tu se je hrvatstvo družilo z itali- 
janstvom, tam z nemškimi vplivi, Bosna je bila še bolj pomešana. 

Ne moremo nikomur zameriti, če v svojem dúhu obscga prošlost 
vseh dežel, ki danes tvorijo enoto, dasi so nekdaj bile prilično 
ločene; a današnjost nam ne sme motiti pogleda, da bi se ne ozirali 
vsaj m.-koliko preko današnjih tudi le časovnih mej. Zdi se mi, 
da je Drechsler v svoji knjigi ostal prekonservativen in prezri vse 
srbstvo ali pravoslávni del našega národa ter Slovence. Slvar 
sama govori proti takému omejevanju. Ravno iz časov sv. Cirila in 
Metoda nam zgodovina beleži vest, da so se Hrvati, ki jih je sicer 
geografski položaj nove domovine vezal na zapadno kulluro, pri- 
klonili k Carigradu ; obratno vemo, da so Srbi dolgo nagibali na 
strán Rima. 

Zgodovinski je nemogoče strogo deliti Hrvate in Srbe po raz- 
liki: Rim, Carigrad. Da, celo čez Kolpo in Sotlo so scgali iztočni 
elementi. Národopisci trde, da dolenjsko - kranjski narodni slog 
spominja že na iztok; gotovo pa je iztočni arijanizem zasegcl celo 
Ptuj na Štajerskem. Biblijski teksti, ki so bili prvotno prevedení iz 
grškega, so bili pozneje brez izprememb prenesení v cerkvcne knjige 
po rimskem obredu. Zato se po pravici, a zaman vprašamo, zakaj 
Drechsler na pr. boscnsko bogomilstvo komaj omení ; srednjí vek 
bi nam bil jasnejší, ko bi se polcg glagoljaštva razpravljalo tudi 
bogomilstvo — nadalje : zakaj s polnimi naslovi navaja glagolske 
protestantské knjige, a cirilskím omení le števílo? 

Slično se drží Jagičcva- Drechslerjeva „Hrvatska književnost" 
tudi do Slovencev. Na pr, se komaj tiká glagoljaštva med Slovencí, 
ki sicer ni bilo med njimi avtohtono, a zato še ni manj važno. 



276 Dr. Fr. llešič : Zgodovina hrvatskc književnosti. 

Iz protestantské dobe se razpravlja samo hrvatski dcl, dasi bi 
bilo naravno, predvscm govoriti o protestantizmu v slovcnskih 
deželah, ker je tu bilo gibanje starejše in ker je preko slovcnskih 
dcžel prišlo v današnje hrvatske kraje in — ker so Hrvati in Slo- 
venci skupno nastopali. Cesto sem opažal v Slovencih in posebe 
očital poedinim slovenskim pisateljem, da o turških vojnah govore 
tako, kakor da so SI ovenči največ trpeli od njih in kakor da 
Turki niso prihajali preko Hrvatske; kvečjcmu govore taki pisa- 
tclji o „Slovencih in Hrvatih", ko bi pa naravno morali govoriti o 
„Hrvatih in Slovencih", kadar govore o turških vojnah. Dr. Drechsler 
nas pri protestantskí dobi imenuje v obratnem redu, a baš zato 
narobe: „Hrvati in Slovenci", ko bi pa tu moral govoriti o Slo- 
vencih in Hrvatih, zlasti v takih občih trditvah, kakor: „Protestan- 
tizem nije se mogao slobodno razvijati ni kod Hrvata ni kod 
Slovenaca" (195). 

Kakor slika protestantizma, tako bi tudi slika protireformacije 
le pridobila, ako bi se raztezala tudi na Slovencc; to bi bilo tcm 
bolj potrebno, ker je glavni vcrski (proti)rcformator škof Toniaž Hrcn 
imel posla tudi s Hrvatsko. Krajačevié se v svojih „Svetih Evangc- 
liomih" (1651) sklicuje tudi na propovcdnike „kranjske". Kanizij in 
Bellarmin sta seveda tudi v Slovencih igrala svojo vlogo in proti- 
reťormacijska struja je pobijala narodno pcsem tu in tam, tako jczuit 
Bartol Kašič, zagrebški škof Petretič odnosno njegovi pomočniki, 
bosenskí frančiškan Sitovič Ljubuški (t 1729), ki je pravil v pred- 
govoru svoje „Pesmi od pakla" (1727), naj bi rajši nego nekoristne 
pesmi o Kraljeviču Marku in Musi Arbanasu in o rujnem vineu po- 
slušali Ijudje jokanje in kukanje kristjanov v peklu, ki jih mučijo, 
davijo, derejo, žgejo in gnjavijo pcklenski vojvode. Lucifer, Maiinun, 
Belccbub in ostali nemili vragovi. 

Zanimivo bi bilo primerjati nadalje Zoisovo mišljenje in izva- 
janja Dubrovčana Feriéa v poslanici Splječaninu Juliju Bajnmontiju 
(1799), Ferič poje slavo narodni naši primitívnosti, narodnim obi- 
čajem, ki jih je treba za vsako ceno očuvati, pa národnému jcziku 
in narodnim pesmim ; od čistega narodnega govora je treba od- 
bíjali vsako tujo natruho, dá, od národa je treba odbijati trgovino 
in však stik z velikim svetom, da národ čisto ohraní svoje primi- 
tivno življenje in običaje (318). 

Ferié je psevdoklasik kot latinskí pcsnik, nagibljc k idili 
íer poje, kakor ostali sodobniki, epigrame, prigodnice in poslanice. 
Obenem sega v prosvetiteljstvo ter kakor Reljkovič in Obradovič 



Dr. Fr. Ilešič: Zgodovina hrvatske književnosti. 277 



prevaja in piše básni — tu bi se dodala lahlío še Slovenca Volkmer 
in Jarnik itd. — a ima tudi zveze z romantike, ki želi povratek v 
prirodo. Vse te tri struje, ki so si samé na sebi nasprotne, so se 
v svoji bledoti odbijale v njegovem delu in v tem oziru nalikuje 
Ferič našemu Vodniku. 

Direktno na slovenské kraje spominja graško vseučilišče, kjcr 
je študirala slovenská in hrvatska mládež, Krsto Frankopan s svojo 
komedijo, tiskarna Mandclčeva in tiskarna jezuitov v Ljubljani, ki 
se je prodala jezuitskému kolegiju v Zagrebu, Vitezovič s svojim 
odnošajem do Valvasorja in Vitezovič v Devovih Pisanicah, Dal- 
matinski pesnik Grabovac in Valentin Vodnik, Kačié Miošié in 
„Slovinstvo" v Slovencih itd. 

Ne da bi hotel vse to dr. Drechslerju očitati. Uverjen sem, da 
je vse to le v zvezi z zastarelim princípom literarnih zgodovinarjev, 
da pišejo ekskluzivno slovenské ali ekskluzivno hrvatske oziroma 
srbské literárne zgodovine. Ne samo milje nas veže, temveč cesto 
tudi čisto konkrétni pojavi, a vsekakor je z metodičnega stališča 
priporočati primerjanje pojavov na sosednih teritorijih radi jasnosti 
dejstev in radi — bodočnosti. 

Kakor nam je Drechslerjevo veliko delo dobro došlo, móram 
reči, da bi slúžilo Slovencem še mnogo bolj, ko bi se iz nje 
mogli poučiti tudi o srbski literaturi, Kje, oziroma odkod naj 
se necirilski Slovenci pouče o srbskih stvareh, čc ne iz hrvatskih 
knjig? Zagreb ne sme pozabiti, da bo tem bolj srcdišče Jugoslo- 
vanstva, čim več bo nudil. 

Opozarjal bi prijatelja Drechslerja na to, kar trdi sam o lite- 
raturi v Bosni v XVIII. stoletju, češ, literarno delo je takrat malone 
vse zaspalo, „a drugače tudi ni moglo biti, odkar je Bosna prestala 
biti matica frančiškanskega reda v naših krajih, ostavljena sama 
sebi, brez jačjih zvez s sosednimi zemljani . . ." 

On, ki je takorckoč za stoletnico našcga Valentína Vodníka 
postal iz Drechslerja Vodnik, bo lahko stopil preko provincijalnih 
mej in svoje bogato delo posvečal tudi Slovencem, kakor je to storil 
že opetovano. 




278 Jos. Skrbinšek : Češka krajevna imena v slovenščini. 



Jos. Skrbinšek: 

Češka krajevna imena v slovenščini. 

Vpraških „Narodnih listih" sem čital opazko, da dclajo slovanská 
krajevna imena českému časopisju težave, ker se mnogokrat 
rabijo nemška imena namesto pristnih slovanskih. Isto velja tudi za 
Slovensko žurnalistiko; saj si glasila političnili strank včasi očitajo 
celo nevednost domačih imen. Kaj čuda, da se tem liuje godi v 
slovenščini na primer češkim imenom, ker smo jili v šolskih klopeli 
slišali le po nemško ! 

Pa to ni edina hiba, Ce nam je tudi znano pravo češko ime, 
glaseče se popolnoma drugače nego nemško, grešimo še potem 
cesto proti slovnici, ker napačno sklanjamo. In ravno tej drugi 
napaki posvečam naslednje vrstice. 

Kaj bi rekel Slovenec, ako bi kdo trdil, da sta Ptuj in Celje 
ženskega spola? Ptuj je majhna, Celje je lepa . . . Čital sem také 
reči že večkrat v čeških listih in celo v neki praški reviji, kjer je 
zakrivil to pregreho slovenskí sotrudnik. Kako je prišel do tega? 
Dotični gospod zna dobro češki in znano mu je, da so v tem jeziku 
krajevna imena mehkih debel rada ženskega spola : Boleslav (prvotno 
Boleslav == slov. Boleslavj), Čáslav, Pfíbram (prvotno Pŕíbram = 
slov. Pŕíbramj), Chrudim, Jaroméŕ, Olomouc, Dobfíš i. t. d. 

Ali bi se ne zavzel Slovenec, ko bi slišal, da se na Jesenic/ 
na Gorenjskem križata dve železniški progi, da je rajni dr. Jos. 
Vošnjak umri na Visolah pri Slov. Bistrica/?? Ednina in množina sta 
torej tudi uvaževanja vredni. Nič drugače me ni dirnilo časopisno 
poročilo, da je podpornému društvu za slovenské visokošolce v Pragi 
podelil denarno podporo okrajni zastop v RoudnicaÄ na Češkem, 
namesto v Roudnic/. Jasnosti primanjkuje torej na obeh straneh. 

Hočem podati navodilo, kako nam je ravnati s češkimi kra- 
jevnimi imeni. Kar se tiče imenovalnikove oblike, je upravičcna 
zahteva, da naj ostane kolikor mogoče neizpremenjena, in kjer je 
izprememba potrebná, n. pr. v končnicah, naj ne bo preveč radi- 
kálna. Tako bo Plzeň v slovenščini Plzenj, ne pa Polzenj, Cheb 
ostane Cheb, ne pa Heb, Nymburk ni predrugačiti v Nimburk, 
Nemecký Brod bo po naše Nemški brod. Uherské Hradište = Ogrsko 
Hradišče, Královské Vinohrady = Kraljevski vinogradi , Brezové 
Hory = Brezové gore, Vrchlabí = Vrchlnbjc, Skalice = Skalica, če 



Jos. Skrbinšek : Češka krajevna imena v slovenščini. 279 



je končnica -ice ednina, v množini pa ostane prvotná oblika, kakor 
Budéjovice i. t. d. Tudi Čehi si dovoljujo isto s slovenskimi imeni, 
ko jim je naša Gorica s češko omehčano ali preglašeno končnico 
Gorice, iz Ljubljane so naredili Lublaň. V prilagojenju tujih imen 
nismo dosledni niti Slovenci niti Čehi, ki govorijo in pišejo Gorice, 
ne Horice. Spol pa je brez tehtnih razlogov nedotakljiv, čeprav 
se včasi protivi domácemu čutu. 

Češka krajevna imena so samostalniki in pridevniki. V okle- 
pajih stoje Češka in pa nemška imena, kjer jih je treba. 

1. Po vzgledu „riba" se sklanjajo: a) ženská edninska imena 
na -a: Praga (Pralia), Češka lipa (Česká Lipa, Bôhmisch-Leipa), 
Kutňa gora (Kutná Hora, Kuítenberg), Polička, Moravská Ostrava 
(Mährisch-Ostrau), Opava (Troppau), Jihlava (Iglau), Sobotka, Sázava, 
Bfíza; — b) edninska imena na -é in e, ki je postalo pri mehkih 
deblih iz starejšega -a : Michla (Michle), Chuchla (Chuchle, Kuchel- 
bad), Béchynja (Bechyné, Bechin); sem spadajo posebno edninska 
imena na -ice: Roudnica (Roudnice, Raudnitz), Jilemnica (Star- 
kenbach), Sušiča (Schuttenhofen), Breznica, Češka Skalica i. t. d. 
c) množinska ženská imena na -é ali -e, -y, posebno na -ice : Ma- 
rijanske Laznje (Mariánské Lázné, Marienbad), rod. Marijanskih 
Lazenj, Frančiškove Laznje (Františkovy Lázné, Franzensbad), Pod- 
čaple (Podčaple), Brezové gore (Birkenberg), Kašperske gore (Kaš- 
perské Hory, Bergreichenstein), Teplice, Hranice (Mährisch-WeiB- 
kirchen), Budéjovice (Budweis), Domažlice (Taus), Horaždovicc, 
Horice, Pardubice, Prachatice, Strakonice, Vršovice, Litomčŕice, (Lcit- 
raeritz) i, t. d. 

Le nekoliko množinskih imen na -ice je v češčini ženskcga 
spola, kakor Teplice, Hranice; večina jih je moškega. Prvotno se 
je imenoval kraj po prebivalcih, n. pr. Pardubici; sčasoma je prešlo 
ime živili bilij, prebivalcev, na naselbino, neživo bitje. To pa ima 
v češčini v množini pri mehkih deblih končnico -e. Odsihdob se 
glasi imenovalnik Pardubice. Sklanjatev je seveda moška: rod. Par- 
dubíc, daj. Pardubicum, tož. Pardubice, mest. Pardubicích, or. Par- 
dubici ali pa, kar je za nas jako važno, novejša, tudi v književni 
jezik sprejeta oblika Pardubicíľm/, toraj z žensko končnico. Zatc- 
gadelj smerno, mislim, v slovenščini smatrati vsa množinska imena 
na -ice za íeminina, ko na m že gre drugi češki orodnik sam na roko. 

Iz češkega imcnovalnika na -ice ni jasno, ali je ime edninsko. 
Uradniki, proícsorji in učitelji, ki morajo v uradnih listinah in izpri- 
čevalih rabiti strogo pravilne oblikc, se zatekajo v dvomnih slučajih 



280 Jos. Skrbinšek : Češka krajevna imena v slovenšČmi. 

k Ottovemu Náučnému slovníku, ter stikajo v tekstu po sklonili, ki 
se na njih spozná število. 

2. Po vzgledu „trávnik" se sklanjajo : a) moška edninska imena, 
kakor Bencšov (Beneschau), Beroun, Brandys (Brandeis), Brod, 
Králové dvor (Králové Dvur, Kôniginhof); oblika Kraljev dvor bi 
bila napačna, ker je Králové edninski svojilni rodilnik = Kraljice 
dvor, Králové se torej ne sklanja, ampak le dvor, in zato pišimo 
in govorimo tudi v slovenščini tako. Na Češkem pa je še pri Be- 
rounu kraj Králuv Dvur, ki je po naše pravilno Kraljev dvor. Isto 
velja o mestu Králové gradec (Králové Hradec, Kôniggrätz), ki ga 
ravno tako napačno imenujemo Kraljev gradec. Še nekoliko imen: 
Jindfichov gradec (Jindi'ichuv Hradec, Neuhaus), Jičín, Karlín (Ka- 
rolinental), Kostelec, Mélník, Náchod, Pelhfimov (Pilgram), Rakovník 
(Rakonitz), Rychnov (Reichenau), Terezin (Theresienstadt), Hodonín 
(Gôding), Kyjov (Gaya), Pferov (Prerau), Prostejov (Prossnitz), Vyškov 
(Wischau), Zábi'eh (Hohenstadt), Nový Jičín (Neutitschein), Joscfov 
(Josefstadt), Krumlov (Krumau), Horšov Týn (Horšuv Týn, Bischof- 
teinitz), Bor (Haid), Cheb (Eger), Jáchymov (Joachimstal), Cho- 
mútov (Komotau), Žatec (Saaz), Most (Briix), Duchcov (Dux), Déčín 
(Tetschen), Téšín (Teschen), Loket (Elbogen), Liberec (Reichenberg), 
Jablonec (Gablonz), Broumov (Braunau), Trutnov (Trautenau), Vim- 
perk (Winterberg), Šumperk (Schônberg) i. t. d.; — b) množinska 
imena moškega spola na -y, ki je končnica za neživá bitja pri trdih 
deblih, na pr. Kladruby (Kladrau), Rokycany (Rokitzan). V sloven- 
ščini je nepotrebno nadomeščati češki y z /, ker se oba enako izgo- 
varjata. Češka sklanjatev je ta-le: imen. in tož. Kladruby, rod. Kla- 
drub, daj. Kladrubňm, mest. Kladrubech, or. Kladruby. V rodilniku 
se je ohranila stará oblika brez končnice -úv, slov. -ov ali -ev. 
Istotako smemo v slovenščini rabiti krajšo obliko, ker imamo tudi 
sami nekaj takih množinskih genitivov: las, mož, rob, konj. Mi 
torej sklanjajmo: Kladruby, Kladrub, Kladrubom, Kladrube, Kla- 
drubili, Kladrubi; dalje: Klatovy (Klattau), Louny (Laun), Podébrady, 
Podmokly, rod. Podmokel (Bodenbach), Nepomuky, Karlovy Vary, 
rod. Karlovih Var (Karlsbad), Podbofany (Podersam), Velvary (Wel- 
warn), Volary (Wallern), Hradčany (Hradschin) i. t. d. Vsa ta imena 
so bila prvotno imena stanovalcev, v češčini torej Kladrubi, pozneje 
šele Kladruby, kakor Pardubici — Pardubice. 

3. Po vzgledu „mesto" se sklanjajo imena na -o, kakor Kladno, 
Mýto (Maut), Brno (Brunn), Jevíčko (Gewitsch), Stfíbro (Mies), 
Blansko, Bílsko (Bielitz), Znojmo (Znaim) i. t. d. 



Jos. Škrbinšek: Češka krajevna imena v slovenščini. 281 



4. Po vzgledu „polje" imena srednjega spola a) na -é in -e: 
Ogrsko Hradišče (Uherské Hradište, Ungarisch Hradisch), Sveto 
polje (Sväté Pole) ; b) na -í, ki mu odgovarja v slovenščini -je : 
Ustje (Ústí, Aussig), Vrchlabje (Vrchlabí, Hohenelbe), Valaško Me- 
zifičje (Valašské Mezifíčí, Walachisch - Meseritsch), Novo Strašecje 
(Nové Strašecí, Neustraschitz) , Jezerje (Jezeŕí), Veselí -Mezimostje 
(Veselí-Mezimostí) i. t. d. 

5. Po vzgledu „nit" se sklanjajo ženská imena mehkih debel, 
n. pr. Pŕíbram, Plzenj : im. in tož. Pŕíbram, Plzenj, rod., daj., mest. 
Pfíbrami, Plznji (kakor povodnji), or. Pŕíbramjo, Plznjijo; dalje : 
Zbraslav (Kônigsaal), Čáslav, Boleslav (Mladá Boleslav, Jungbunzlau), 
Sobéslav, Bŕeclav (Lundenburg), Kouŕim, Vlašim, Chrudim, Boh- 
daneč, -nči, Tfebíč (Trebitsch), Pŕelouč, Telč, Dobŕíš, Hluboš, Lito- 
myšl (Leitomischl), Olomouc (Olmíitz), Kroméfíž (Kremsier), Jaroméf, 
Chocenj (Choceň, Chotzen), Kadanj (Kadan, Kaaden), Tŕebonj (Ti'eboň, 
Wittingau), Libenj (Libeň, Lieben), Uhrinéves i. t. d. 

S temi imeni se v slovenskem časopisju najbolj kruto ravna, 
ker se navadno rabijo kot maskulina : v Pŕíbramu, iz Pfíbrama, 
namesto v Pŕíbrami, iz Pŕíbrami. V češčini so ženskega spola in ni 
vzroka, da bi jih v slovenščini preoblekli v moškega. 

Sklanjatev po vzgledu „nit" sicer ni popolnoma pravilna, ker 
se v češčini sklanjajo ta imena po mehkih a-deblih kakor „duše" 
(namesto duša): im. in tož. Pŕíbram, Plzeň, rod. Pfíbrame, Plzne, 
daj. in mest. Pŕíbrami, Plzni, or. Pŕíbramí, Plzni. Imenovalnik nima 
prípone, kakor v slovenščini cerkev namesto cerkva. Tožilnik je v 
obeh jezikih enak imenovalniku, rodilnik torej pravilno Pŕíbrame, 
Plznó kakor duše, končnice ostalih sklonov pa se strinjajo s kon- 
čnicami ženské i-deklinacije. To je povzročilo pri národu napačno 
mnenje, češ da mora rodilnik imeti končnico -i, torej Pfíbrami. V 
resnici národ tako govori, pa le pri ženskih imenih na -v in -m, 
torej: do Pŕíbram/, z Boleslav/, ali do Plzne, z Jaroméfe, od Olo- 
mouce i. t. d. Ta po napačni analogiji utvorjeni genetiv na -i je 
prešel iz narečja deloma tudi že v književni jezik, čeravno z zgo- 
dovinskega stališča ni upravičen. Ker nam torej češčina sama podaja 
rešilni drog v podobi rodilnika na -i, mislim, da nam nikdo ne bo 
zameril, če bomo sklanjali vsa ženská soglasniška imena po i-de- 
klinaciji. Za vzgled „cerkev" se ne moremo odločiti, ker sklanjamo 
tako le samostalnike na -ev, ne pa tudi na -v ali celo na -m. Čitatelj 
naj še pomisli, da sta slovenská „povodenj" in Češka „povodeň" 
istovetni; vendar spadá naša povodenj k i-deklinaciji, Češka povodeň 

„Ljubljanski zvon" XXXIV. 1914. G. 19 



282 J. R. Glaser: Polcten popoldan. 

pa k meliki a-deklinaciji brez končnice. Rodiliiik se torej glasi v 
slovenščini povodnji, v češčini pôvodné, ne pa povodni. Iz tega sledi 
analogija v edninskcm rodilniku : č. Plzne — slov. Plznji. 

6. Nekoliko imen ima obliko pridevnikov na -ý, á, é, kakor 
Slaný (Schlan), Tŕebová (Triibau), Vrané. V imenovalniku in tožil- 
niku ne izprcminjajmo -ý morebiti v slovenski -i, ker je izreka obeh 
istá ; Ic iniena srednjcga spola na -é je treba prilagoditi slovenščini 
s končnico -o, rod. -cga, naniesto -é, torej Vrano, -ega. Prvotno 
so imeli taki kraji imena, obstoječa iz pridevnikov, ki so se oliranili, 
in samostalnikov, ki so se sčasonia zanemarili ali pozabili. N. pr. 
Slaný prameň, t. j. Slani vrelec, stndenec. Še zdaj priča latinski 
nápis, da je tam báje izvirala slaná voda; tckom stoletij pa je v 
njej soli zmanjkalo in zdaj teče navadna. Stará ženica, ki je prišla 
po studenčnico, mi je pravila, da je iz nje izborna káva. Skla- 
njatev je pridcvnika : Slaný, Slanega, Slanému, Slaný, Slanem, Slanim ; 
— Tŕebová, Tŕebove i. t. d. kakor v slovenščini Vransko, -ega. Dalje 
moškega spola, n. pr. Jesený ; ženskega Hluboká (Frauenberg pri 
Budéjovicah), Blatná, Teplá (Tepl pri Marijanskih Laznjah), Planá 
(Pian); srednjega spola Jílovo, (Jílové, Eule), Jablonno (Jablonné, 
Deutsch-Gabel), Hostinno (Hostinné, Arnau). 

Potrebovali bi češko-nemški in nemško-češki seznam krajevnih 
men z označbo spola in sklanjatve in sicer le onih imen, ki so 
sedeži državnih úradov ter industrijskih podjetij in rojstni kraji češkili 
zaslužnih mož na Češkem, Moravskem in v Šleziji. 



J. R. Glaser: 

Poleten popoldan. 

Oediva v senci sama 

in vse je tiho nad nama — 

le veter rahlo skozi les 

od smrek in hoj v višavi 

vonj krepak k nama plavi, 

le veter žubori prek brez 

in hlad njegov teče na naju — 

vse tiho v najincm kraju . . . 

In že je Ijubezen kot kaplja vedno težja, 
in rada bi tvojega obrežja. 



L. Pintar: O krajnih imenih. 283 



L. Pintar: 

O krajnih imenih. 

XVIII. 

K amen v mlinu mclje, kar se mu naspe. V zadnjcm zvezku 
Carniolc (str. 98 nasl.) mi je pod naslovom „Imenoslovne črtice" 
g. R. P. zopet nasul na žrnevni kameň kritike vrhano merico mletve. 
Kakor se nerád iznova lotim že premletih in zame pravzaprav re- 
šenih vprašanj, vendar se ternu ponovnemu premlevanju ne morem 
lahko izogniti, ker je brati v dotični repliki nekaj meni podtaknjenih 
trditev, ki si jih ne smem pustiti kar tako meni nič tebi nič pod- 
takniti, — je tudi vmes tako zasukana trditev, ki takorekoč mene 
dolží istega pregreška, namreč podtikanja, — in tako zasukanega 
očitka ne morem pustiti, da bi obvisel kot pega na ščitu pisatelj- 
skega mi poštenja. 

Gosp. R. P. pravi v Carnioli, da je po mojem mnenju treba 
pisati Ribi.nca, Bisťf.rca namesto Ribnica, Bistrica, njegovo mnenje 
pa da je tému diametralno nasprotno — ter mi očitá, da sem še 
pred štirimi leti bil vnet za Résnico proti Résenci, zdaj pa da sem 
mnenje menjal — ali iz prepričanja? ali pa iz kl j ubo valnosti. 
V tistem namigu na neko umišljeno mi kljubovalnost, ki hoče báje 
za vsako ceno samo izpodbiti názore g. R. P. — pa magari s pre- 
sedlavanjem — v tistem namigu bi mogel videti kvečemu neko 
nenavadno drzovitost, da ne rečem nesramnost. Popolnoma brez 
vsake svojeglavnosti menda ni nihče, dokler svoje zmote jasno ne 
uvidim, seveda tudi jaz ne, — vendar mislim, da je dobro, če človek, 
predno to nakazno lastnost drugim očitá, najpoprej natančno izpraša 
svojo vest in da potem, če zapazi, da je sam zelo zapleten v to 
slabost, vsako tako očitanje kar opusti. Dalje tudi mislim, da je 
moja — recimo z g. R. P. kljubovalnost — v lanskih sestavkih „o 
krajnih imenih" práv jasno veljala neupravičenim trditvam zato, ker so 
te po mojem prepričanju krivé, ne pa zato, ker so njegove; kaj 
me briga, kdo trdi, kaj se trdi, mi je važno. Ko sem torej videl tisto 
razglašanje na debelo počez odmerjenih pravil, s tistim brezizjemnim 
„nikdar, vedno" opremljenih, s tistim samozavestnim „brez- 
dvomno, jasno, očividno" našopirjenih, tedaj se mi je za- 
zdelo potrebno, da se tému modrovanju uprem — in upri sem se, 
pa si še domišljam, da sem se upri s precej jasnimi razlogi, ki so 
morda vendar vsaj pri nekterih razboritih čitateljih obveljali; obža- 



284 L. Pintar: O krajnih imenih. 



lujem, če gospoda R. P. z njimi niseín mogel prepričati. — Če 
torej práv iiiiriio in pazljivo preberem tistc lanské sestavke v Ljub- 
Ijanskem zvonu, ne morcm zaslediti nobenega poscbncga nienjavanja 
ninenja — ter inislim, da sem v celoti svojih razlag vedno enako 
trdil, da zahteva liistorični naš pravopis oblike Bistrica, Résnica, 
Ribnica . . . prostonarodno pravorečje pai da se nič ne protiví oblikam 
Bístrca, Résenca, Ribenca . . . oziroma, da se sufiks „-ica", če n i 
naglašen, gladko ujame s sufiksoni „-ica" (i.Uii), da bi torej po- 
temtakem pravzaprav te oblike ravno tako lahko pisali, kakor one, 
da jih pa začnimo v kiijigi tudi res pisati, tega pa nisem, kolikor 
se vem spominjati, nikoli nikjer zaliteval. Če torej kdo ali tvrdi ali 
trdi, da zahtevam jaz pri Ribnici kako izpremembo dosedanje pisave, 
da hočem namesto književne Ribnice tudi v naši knjigi spravili v 
veljavo bolj domačo Ribenco, mi menda nekoliko preveč p od tiká. 
Moje geslo v takih vprašanjih je „quieta non movcre". Če sem pa 
res v svoji dremijivosti kedaj kaj takega zahteval, naj se Bistrica in 
Ribnica zamenjata z Bistrco in Ribnco (g. R. P. tvrdi, da to za- 
htevam!), — tedaj ponižno prosím, naj se mi ta gotovo v polsnu 
izražena zahteva izpregleda in pozabi, kajtí na polsanjača se ní za- 
našati. — — Toda bodimo resní! O čem se je prerekanje naše 
začelo? Pôvod je dala nepremišljena trdítev: „Nastavek -ica (i.ua) se 
nikdar ne nahaja v krajevnih imenih." Tému nasprotujc dejstvo, da 
kar je mogoče pri navadnih apeiatívnikíh, mora bití mogoče tudi 
pri lastnih imenih. Po Miklošičevi primerjalni slovnici (11, 315) pa 
napravlja sufiks „-ica" (i.na) iz ženskih i.-debel [xjmanjševalnice 
n. pr. kadca (mala kad), klopca (nizka klop), vrvca (drobná vrv). 
Enako torej tudi v krajnih imenih : Rebrce (vélike in malé), Strmca 
(mala strm). Ravenca (mala raván), Lokevca (mala lokev). Če imamo 
torej poleg „raven, ravni" tudi vsporednico „ravna, ravne", imamo 
seveda tudi dve vsporedni manjšalnici „rávenca" in „ravníca". Prvo 
imamo menda v imenu „Rávnace" pri Suhorju onstran Gorjancev, 
t. j. Rávence (i'áiM.Hiouc), drugo v imenu „Ravnica" pri Blokah. Po 
Miklošiču sta se v tej točki ravnala tudi Pleteršnik in Levec (pravilo 
424). — Dalje se dá konštatirati, da se tem manjšalnicam od ženskih 
i.-debel po prostonarodni izreki približujejo tudi vsi samostalniki na 
-ica (uiu»), če je ta sufiks nenaglašcn. Tako smo torej bili prišli do 
oblik Ribnica (Ribenca). — Prim. l.jublj. zv. XXXIII, 75, 153, 550. 
Napravimo malo primero med izvajanjcm in sklcpanjem v 
enem in díugem slučaju. Trdil sem, da nenaglašcni sufiks „-ica" 
v prostonarodni izreki velja za „-bn;i", pa da bi lahko pisali v takih 



L. Pintar: O krajnih imenih. 285 



primcrili prosti „-ca", níseni pa rekel, da ga píšimo tudi tam, kjer 
se je sufiks „-ica" že udomačil. Ľahko bi pisali „Oselca, Ríbcnca", 
ker sino se pa oblikam „Óslica, Ríbnica" že privadili, nam ne káže 
novotariti ter ostanimo pri starem, in práv tako mislim, da bi tudi 
lahko ostali pri obliki prostonarodne izreke, kjer je bila ta došlej 
v navadi, zlasti tedaj, če nam ni jasná etimologija im.ena. Cemu bi 
novotarili z oblikami Kóčina, Ráčina, Skarúčina, namesto običajnih 
oblik Kočna, Račna, Skaručna — in Kíloviče, Voláviče, Véviče na- 
mesto dosedanjih Kilovče, Volavče, Vevče . . . . če niti ne známo 
razlage imen. Če torej g. R. P. pravi, da je po mojem mnenju 
treba pisati Ribenca, Bistrca . . . ., tedaj mu za odgovor ne bom 
zadirčno klical : „Kje sem jaz kaj takega trdil? Obrekovanje !" Na 
vse zadnje bi se iz mojega besedovanja dalo morda kako kaj tacega 
tudi sklepati in po ovinkih izvajati. Torej odjenjam! 

Zdaj pa poglejmo drugi slučaj. G. R. P. je pisal : „Nastavek 
-i,ca se nikdar ne nahaja v krajevnih imenih, krajevna imena obrazuje 
samo končnica „-ica", ki pomenja kraj, kjer se kaj nahaja, ali kraj, 
ki je koga svojina, n. pr. Glinica je kraj, kjer je glina". Jaz sem 
proti ternu naglašal, da -ica nikakor ni lokalen sufiks, kakor n. pr. 
„-ava" (dobrava, cikava, puščava), „-ina" (dolina, planina, jázbina), 
„-išče (kopišče, križišče, lanišče), „-lo" (pojilo, počivalo, znojilo). To 
moje naglašanje se mi je zdelo naravno in proti omenjeni razlagi 
popolnoma upravičeno. Toda glej ga šmenta ! — Pride replika in 
s sapozapornim ogorčenjem vpraša : „Kje sem jaz tvrdil, da se 
izvaja iz samega imena z nastavkom „-ica" lokalno ime? Jaz sem 
samo tvrdil, da je glinica kraj, kjer se nahaja glina, in nič več". — 
Jaz obrekovalec ga pa kar na celem obdolžim, da je trdil, da „sa- 
mostalnik -j-íca" dá lokalno ime. — Kajne, tistega razlaganja »kra- 
jevna imena obrazuje samo končnica „-ica", k i pomeni kraj . ..« 
nikakor ni mogoče tako razumeti, kakor sem ga razumel jaz? tako 
razumevanje je res golo zavijanjc in podtikanje kali. — Če pravi kdo 
„končnica -ica pomeni kraj", tedaj je to po mojih mislih práv toliko, 
kakor „končnica -ica je lokalen sufiks". Ravno to pa ni res, ampak 
končnica -ica ali feminina deminuira ali pa moška imena pofemininja 
ali pa pridevnikc posubstantivlja. 

Včasih pač tudi sofisterija vscga ne zagladi in ne zakrije — 
in če sem kaj nepremišljenega trdil, je bolje molčati in si točno 
zapomniti popravljeno razlago, nego pa nerodno se zagovarjati „Jaz 
tega nisem trdil". In g. R. P. bi bil menda tudi bolj modro storil, 
da bi bil svoj protest „tega nisem tvrdil" lepo zamolčal, kajli v 



286 L. Pintar: O krajnih imenih. 



bescdali „končnica -ica po m en i kraj" je vcndar dovolj jasná 

trditev. Jasnejše trditve za pôvod mojemu očitanju pač ni potreba. — 

Pri razlagi „Glinice (glinnice)" torej ni dremal bonus Homcrus, 

pač pa je dremal Zoílus Horneromastix, če že mora biti malo dre- 

manja. G. R. P. povdarja tudi, da njegova zaliteva, da mora 

stati pred sufiksi -ca (-ce), -ča (-če), -na (-ne) vselej tudi i, da je 
tedaj popolni sufiks vselej le -ica, -iča, -ina, nikdar pa ne -ca, 
-ča, -na — da ta zahteva ni nobeno novotarstvo, ampak samo „re- 
stitutio in integrum". Če bi bilo to res, bi slovnice sploli ne 
smelé poznati sufiksov „-bca, -i.na" za noben slučaj, kajti kar je 
mogoče pri apelativnikih, je v enaki meri mogoče tudi pri krajnih 
imenih. To stoji! Lepa „restitutio in integrum" bi bila to, če bi po 
zahtevi g. R. P. namesto Borca, Fevča, Davča, Ljupča . . . začeli 
pisati Bóriča, Féviča, Dáviča, Ljúpiča — in če bi začeli izpreminjati 
Braslovče, Vikerče Zvirče ... v Brasloviče, Vikeriče, Zviriče itd. Sploh 
vidimo v pisavi g. R. P., da je zelo vnet za „restitutio in integrum" 
in za vsporedno z njo lagotnost izgovarjanja. „Vzgubiti in vzpodbiti, 
vtorej, navsproten, vspromeniti (namesto izgubiti, izpodbiti, oziroma 
zgubiti, spodbiti, torej, nasproten, izpremeniti ali spremeniti), dalje 
tvrditi za trditi, povskusiti za poizkusiti ali poskusiti" to so samé 
také blagoglasne obnove. Res, če bomo slovenščino še nekaj čaša 
tako blagoglasno obnavljali in navstromno vsprominjali, bojim se, 
da bo kmalu podobná svraki, a ne samo svraki s pavovim perjem, 
kakor praví g. R. P., ampak tudi sraki s sračjim in vranjim gra- 
kanjem. — Le tvrdo vtorej, da se nam s prelagotno gladkobo pisave 
še značaj ne pomehkuži! Obnavljatelji prvobitnih oblik ali oblikov 
bodo seveda kmalu začeli pisano gledati vsakdanje také besede, 
kakor so n. pr. preska, zaska, zátka, priča, socka i. t. d. Oblika 
(Form) in izreka (Aussprache), ki sta tudi v nemščini fem., ne veljata 
več, vspromenili so jih v „oblik, izrek (Ausspruch)". „Točka" in 
„točen" tudi ne veljata več, „tačka" (da vsaj nekoliko spominja na 
tačico — Pfôtchen) in „tačen" se imata glasiti. Glede „tačke" je 
sicer stalo (Cvetje VIII, 5) upravičeno vprašanje, zakaj bi se ogibali 
pike, toda točnosti pa vendar ne moremo lahko zamenili s pič- 
nostjo — in meni se zdi, da je pravo pogodil Pleteršnik, da je 
(II, 673) sprejel obliko „točen". — Če torej brez mnogih pomislekov 
rabimo „múka" (Qual) in ne vpoštevamo oblike „moka" (M*i.a), če 
pravimo „Tržaška luka" brez ozira na obliko „loka" (.iŕRKn), čemu 
bi ravno pri „točen" še pomišljali? — Sicer je pa „restitutio in 
integrum" dosti težavno geslo, — to vé tudi Perovščak s Perovega. 



Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 287 



Ivan Lah: 

Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 

5. 

Oljubezcn, ki objemlješ čiovcška srca in jili družiš v sladkih 
sanjah, kako čudná je tvoja sila, ki očcm vzame vid in ustom be- 
sedo! Kakor slcpi so oni, ki Ijubijo in ne vidijo sveta okoli sebe, kakor 
ga vidijo drugi, anipak se jim káže mnogo lepši, sanjam podoben, 
zato ne vidijo v njem nič zlega in slabega. V svojih srcili začutijo, 
da je življenje neskončno lepo in da hrani v scbi nebeško srečo. 
Ko pa hočejo govoriti o tej sreči, zapazijo, da nimajo besedi, s 
katerimi bi govoriii o nji. Tako se je zdelo Avreliju naenkrat, da 
se je svet okoli njega izpremenil. Vsa družba, ki ga je obdajala, 
se mu je zdela popolnonia drugačna, vsi obrazi okoli mize so se 
smejali z odkritosrčnim smehom in iz vseh oči je sijala srčna do- 
brohotnost. Lúči na steni so bolj jasno svetile in po visoki dvorani 
so se razlivale barve kakor pisani žarki in se strinjale v čarobne 
kolobarje, ki so obdajali vse obmizje kakor venec, spleten iz solnčnih 
žarkov. Avrelij je čutil, da je srce napolnilo mogočno čustvo, ki 
želi objeti ves svet in izpregovoriti nebeško lepe besede. Toda ko 
je pomislil, kako bi izrekel one besede, ni našel v vseh jezikih, ki 
jih je znal, izraza za veliko čustvo, ki je ležalo globoko v srcu. Zato 
Avrelij ni z nikomer govoril, ampak je molče iskal besedo, ki jo 
razodene gospe Ani, kadar vstanejo od večerje in začnejo razgovor, 

V tem ga je zmotil mestni svetovalec, ki je sedel ob njegovi 
straní; prijel ga je za roko in rekel: 

,,Zdi se mi, dragi gospod, da tudi vi premišljate o pesmi, ki jo 
je zložil naš veleučeni gospod profesor Grizelius kneginji na čast. 
Vi ste študent in študentje imajo mnogo čaša, da se bavijo s pesniki." 

„Res," je odgovoril Avrelij, „pesem našega profesorja je bila 
zelo lepa. Vredna je bila visokega gosta, ki šedi med nami." 

„Toda meni je bolj ugajala beseda, ki jo je izpregovoril 
gospod Terramyszka, kajti taká beseda prinese smeli na ústa in 
dobro voljo v srce." 

„Tudi taká beseda je primerna in potrebná o pravem času," 
je rekel Avrelij. „Priznati, se mora, da ni najlažja stvar, izpregovoriti 
o pravem času pravo besedo." 

„Imate práv, mladi gospod," je rekel mestni svetovalec, „kar se 
mene tiče, móram priznati, da za také stvari nimam daru." 



288 Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 



„Tudi mcni se zdi, da je treba k tému mnogo vaje." 

„Vi ste mladi in se lahko še vsega naučite. Vidi se vam, da 
ste še tuji v višji družbi, kjer je predvsem treba pravé zgovornosti." 

Tako se je nadaljeval pogovor. Avrelij je odgovarjal nepre- 
mišljeno na vprašanja starega gospoda svetovalca, pri tem pa je 
gledal čez mizo gospo Ano, ki se je pogovarjala s svojim soscdom. 

Gospa Ana je čutila na obrazu Ijubezni polne poglede študenta 
Avrelija, bila je vsa zardela in se ni upala ozreti vanj. Tudi nji se 
je godilo kakor študentu Avreliju : srce ji je bilo nemirno in glas 
se ji je tresel. Ko je gledala po zbrani družbi, ni videla nikakiii 
obrazov, ampak se ji je povsod kázala njegova lepa, veselá glava 
s košato frizuro. 

„Gospod, ki šedi nasproti vam," je rekel mestni sodnik gospe 
Ani, „se mi zdi še mlad plemič, ampak meni ugaja." 

Gospa Ana se je teh besedi ustrašila, kajti bála se je, da je 
mestni sodnik uganil njene misii. 

„Tudi meni je mladi gospod neznan," je odgovorila, „gotovo 
je še študent in se pripravlja za dvorno službo." 

„Naše mesto se more ponašati s svojimi učenjaki in pcsniki, 
tudi mladina obeta najbolje . . ." 

„Da," je rekla gospa Ana, „v vsem se káže, da se goji veda in 
umetnost." 

„Ali se vam ne zdi, da je bila kneginja zelo ginjena?" je 
vprašal mestni sodnik. 

„V gotovih trenotkih so naša srca bolj dovzetna za lepe be- 
sede," je rekla gospa Ana. 

„Posebno, če prihajajo iz srca," je dostavil mestni sodnik in 
se je ozrl k svojemu sosedu na desno, ki ga je vprašal nekaj po- 
tihoma na uho. Gospa Ana se je ozrla na študenta Avrelija in je 
čutila njegov vroči pogled. Gledala ga je vdano in mu je hotela 
reči lepo besedo, toda njene ustnice so tiho zatrepetale. Zaslišala je 
za seboj svoje ime. 

6. 

Kneginja, še vedno obdana od gospodov, se je zanimala za 
posamezne osebe in je že dolgo opazovala gospo Ano, ki se ni 
menila za to, kaj se godi okoli kneginje. Zato je vprašala gospo 
de Chariipillon, kdo je ona dáma, ki šedi na koncu vrste. 

„Zdi se mi," je rekla, „da je ponosna na svojo krasoto, kajti 
ogiblje se naše družbe. Ali je morebiti užaljena, da je tako daleč 
njeno mesto." 



Ivan Lah : Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 289 



Gospa de Champillon se je primaknila h kneginji in je zaše- 
petala na uho: 

„To je gospa Ana, žena dvornega služabnika. Pri veliki voj- 
vodinji je izgubila milost in ne sme na dvor." 

Kneginja se je ozrla. 

„Pri vhodu v grád se mi zgodil neljub slučaj, da sta se kočiji 
zadeli." 

„To je grozno", je vzkliknila gospa de Champillon, „to ni 
bil slučaj." 

Kneginji se je zmračilo čelo. 

„Želela bi pozncje govoriti z njo," je rekia in se obrnila v 
drugo strán. 

Ta pogovor so slišali nekateri dvorniki, ki so stali v bližini; 
toda gospa Ana je vse tako očarala s svojo krasoto, da niso verjeli 
pripovedovanju gospe de Champillon; tudi gospod Terramyszka je 
označil oni slučaj za konjske kaprice, zato ga je kneginja nemilostno 
pogledala. Edini gospod de Champillon je govoril o tem z drugimi 
in je glasno ponavljal ime gospe Ane. Gospa Ana je slišala pogovor 
in je slutila nakane svojih sovražnikov; toda v tem trenutku se ji 
je zdelo, da vidi pred seboj študenta Avrelija v vsej njegovi šili in 
je upala na njegovo pomoč. Začutila je, da je na vsem svetu sama, 
edini on ji je blizu, popolnoma blizu. — 

Med tem so zaropotali sedeži, kajti kneginja je vstala. Hotela 
si je odpočiti v krogu dam in želela govoriti z nekaterimi osebami. 
Vsa družba se je kneginji priklonila in večerja je bila končana. 
Točaji so nalivali vino. Družba se je zbrala v gruče okoli miz, kjer 
se je razvnel živahen pogovor. 

Avrelij se je sešel s profesorjem Grizelijem, ki je bil zelo 
srečen zaradi svojega velikega uspeha. 

Med tem je pristopil gospod Terramyszka, ki je začcl pogovor 
z Avrelijem. 

,,Ce se ne motim," je rekel, „sem vam obljubil besedo. Kne- 
ginja se zanima za vas. Ali imate kako posebno željo?" 

Avrelij se je priklonil. 

„Zelim, da bi bil po volji njeni milosti in da bi me v svoji 
naklonjenosti priporočila veliki vojvodinji." 

„Da, to se lahko zgodi. Ali znáte dobro sukati meč?" je vprašal 
gospod Terramyszka. 

„Tako vprašanje samo dokazuje vaš dvom, ki ni opravičen," 
je rekel Avrelij. 



290 Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 



„To mc vescli, da nájdem v vas odločncga kavalirja, ki se ne 
boji odločnega odgovora. Ali moretc za to podati potrebnih dôkazov?" 

Profesor Grizelius, ki je poslušal ta pogovor, je posegel z 
besedo v pogovor: 

„Gospod, priznati móram, da je gospod Polovíc čast naše 
akademije." 

„To je na však način lepa lastiiost," je rekel gospod Terra- 
myszka. „Upam, da bo tudi kot kavalir na svojem mestu. Nasproti 
varn je sedela najkrasnejša dáma, kar sem jih videl," je pristavil 
tiho Avreliju na ulio, „in zdi se mi, da ji ni mnogo do drugih ka- 
valirjev. Zato pazite, kajti sovražniki so blizu. Kdor Ijubi krásno ženo, 
mora znati sukati meč. Govoril bom za vas." S temi besedami je odšel. 

Avrelij je gledal za njim in se mu je zdelo, kakor da je velik 
temen oblak zamračil prejšnjo svetlobo po dvorani. Prijel je za svoj 
meč in se mu je zdelo, da bi na mestu prebodel vsakega, ki bi si 
úpal z najmanjšo besedo govoriti proti gospe Ani. Čutil je v sebi 
toliko moci in poguma, kakor še nikoli poprej. 

Med tcm je kneginja sedela v krogu dam in se je naenkrat 
obrnila h gospe Ani, ki je sedela nekoliko oddaljena od nje. 

„Ni mi bilo prijetno," je rekla, „da sva se tako srečali." Njen 
obraz je bil resen. 

„Prosim odpuščanja, milostivá gospa, je rekla gospa Ana in 
se je priklonila, „jaz nisem bila krivá." 

„Verujem, to je bil samo slučaj," je rekla kneginja in iz besedi 
se je čulo očitanje. 

„Da, neprijeten slučaj, milostivá gospa, ki bi se laliko tem 
bolj krivično razlagal, ker se je zgodil pri meni." 

„Pri drugih bi se sploli ne bil zgodil," je rekla gospa de 
Cliampillon. 

Toda kneginji je naenkrat postalo žal gospe Ane; pogledala 
je njen čisti nedolžni obraz in je takoj čutila z njo usmiljenje. 
Zdelo se ji je, da ji je delala krivico. Vstala je in šla k nji. 

„Verujem vam, draga gospa," je rekla z izpremenjenim glasom, 
„ne hotela bi vam delati krivice." 

Gospa Ana ji je hvaležno poljubila roko. 

„Ali imate kako posebno željo?" je vprašala kneginja. 

„Prosila bi, da bi mc priporočili veliki vojvodinji," je rekla 
gospa Ana s trepetajočim glasom. 

„Zanašajte se na mojo naklonjenost," je rekla kneginja. 

(Dalje prihodnjič.) 



Književna poročila. 291 




Književna poročila 




Rado Murnik: Lovske bájke in povesti. „Knjižnica Slovcnskega ilustro- 
vanega tednika" I. zvezek. V Ljubljani 1914. 8o. 190 str. Vez. 2 K 50 v. 

Naši Slovožoki in Besedaviji bode imeli z novo Murnikovo knjigo večje 
vcscljc nego Nimrodi, čcprav se dejanje in nehanje vseh dvanajst črtic vrti okrog 
lovskega in živalskega živijcnja. Zakaj Murnikove povesti in njih bogati besedni 
základ, ki ga je ncdvomno jezikoslovno nadahnjeni Rado Murnik natrpal v pričujoče 
črtice — naj si bodo bájke ali pripovedke ali dramatski prizori — bodo tistim, ki cenijo 
pisanost izražanja, dovtipkarstvo v umetno zveriženih perijodah, obilico bujnih atri- 
bútov, drznih primer, vratoiomnih paradoksov, humor bolj v besedah kakor v situaciji, 
in ki imajo vrhu tega smisel za košatost naše lovske slovenščine — práv poscbnu 
ugajale. Kaj pa poreko lovci, namreč pravi lovci, ne vem. Sicer pozná Murnik, 
kakor pričajo te črtice, veselo in veseljaško lovsko življcnje skoz in skoz, naj si 
ga je že sam doživel ali si dal o njem pripovedovati, pa vendar je v njih več 
hudomušne „zaírkazni", da govorim po Murnikovo, kakor da bi se mogli resni 
možje, kakršni so pač vsi pravi lovci, ob njih odkritosrčno zabavati. Pa saj niso 
namenjene lovcem, ampak Ijudem, ki se jim hoče lahkotnega razvedriia. Kdor pa 
hoče iskati v Murnikovem jeziku še kaj drugega — bo našel tudi to : zakladnico 
domačih lovskih izrazov, ki si jih je avtor očividno več let zabeleževal in jih ob 
tej priliki porabil in zabelcžil, da se otmejo pogube ; dokaj pa jih je tudi sam po 
večini srečno skoval. Drugi zopet lahko zasluti v tej ali oni črtici satirično namero, 
ki pa ni nikjer jedka in rezká. — Menda je v zvezi z lovskim življcm, da se za- 
plete v dejanje in še prcj v besede marsikaka banalnost, ki se da upravičiti v 
osorni reálnosti; a vendar je, menim, „bastardiranje divjih zajkelj s fazani" ali 
delo „titularnih" pesnikov, ki so „v potu svojega obraza zastonj molzli však svo- 
jega impotentnega Pegaza v zraku" že onkraj mej dopustnega liumorja. Banalnost, 
čcprav po nemško izražena: „So eine Kofcdra ist doch kein lecrer Wahn", ne sodi 
med najboljše dôvtipe. Koliko več dovtipnosti je v lastnosti čuvaja Pokalicc, ki 
„je znal jesti ko zmaj, piti ko povodni mož, govoriti pa kakor jezični dohtar" ! Ali 
v nedvomno pretirani trditvi, da „se nihče tako razuzdano ne laze kakor slovenskí 
pisatelji". — 

Murnik inia svoj slog : preprosto dejanje garnira z obilico nadevkov in pri- 
devkov, tako da kar mrgoli krascčih in govoročih epitetov. Primerov za to nájdeš, 
če hočeš, ija vsaki stráni. Kar eno odprimo! Str. 39: „Veter, ncbcški hlapec, pometa 
suho listje . . . Jako lahkomiselna gosposka muha v zlatcm fraku pa pleše l enako 
razuzdano, koketno prijateljico okoli rdečc gobe pohujšijivi tango." i. t. d. Mojster 
je Murnik v izbiranju lastnih imen, značilnih in zvočnih ob cnem. „Rckordavzar" 
se utegne prijeti marsikakega lovskega baliaca; mesar Klobasar, čevljar Migomig, 
trgovec Pipopuh pričajo však o sebi. Novo stvarjeni pridevniki so včasi na prvi 
pogled eksotični: „napetolici gospod Duhek", „pirhastolici gostilničar". — 

Podjetništvo „Slov. ilustr. tednika" je pričelo s to lieno knjižico, ki ji v teh- 
ničnem oziru ni nič prirckati, izdajati svojo lastno knjižico. Da bi imela Ic srečnejšo 
usodo kakor marsikatera zbirka, ki snio jo imeli v preteklih in polprcteklih časih ! 

J. Wester. 



292 Književna poročila. 



Izbrane národne pesmi hrvatsko-srbske. I. Jnnaške pesmi starcjših časov. 
Prircdil dr. Branko Vodnik. (Hrvatska knjižnica Matice Slovenské, knjiga VI.) 
Ljiibljana 1913. 8'\ 292 str. 

V tej drugi izdaji Vodnikove (Drechslerjeve) antologijc srbsko-hrvatskili na- 
rodnih pesmi je ostala razdelitev v osem skiipin ist.i, čctiidi so dobili nekatcri cikli 
izprcmenjeno, značilnejšo vsebino. Zbirka niidi zaokrožcno celoto ; uvodi podajo 
dovolj, kar je vobče v razumevanje národne cpike potrebne, v podrobnostih bi pa 
tuintam še kaka opazka ne bila odveč. — Dr. Ilešič je zbirki dodal še develi 
ciklus v cirilici, štiri vstaške pesmi. Dodatno jim sledi še pesem .Sveti Sava', 
„ki nas uvaja v začetke srednjeveške srbské kultúre.' Za naše razmere potrcben 
je bil dodani „Tolmač", ki obsega opazke o čitanju verzov, krátko slovniško 
navodilo in slovarček. Tudi zemljevid na koncu knjige utegne kljub svoji pri- 
mitívnosti čitatelju koristiti. Antologija se je naši srednješolski mladini omilila; 
nová izdaja, ki je izšla ob stoletnici prvé Vukove zbirke, naj drami zanimanje in 
vzbuja občudovanje jugoslovanske pesniške duše tudi med širšim slovenskim 
občinstvom! Š. 

Pripis sourednika „Izbranih narodnih pesmi": X'odnik je uredil pesmi 
splošno-narodne, starejše národne cpike, jaz pa sem dodal pokrajinsko epiko, toicj 
junaške pesmi novcjših časov. Vodniku hvalo, meni - kritiku, češ, da sem izbral 
pesmi brez okusa, n. pr. Jelačičijado. Poudarjam, da so .junaške pesmi novejših 
časov," razen „Tugovanja zmaja na Lovéenu', vzete iz pesmarice, ki jo je za 
za „Matico Dalmatinsko" (1912) uredil tudi — dr. Brnnko Vodnik. To je sicer samo 
na sebi irclevantno, a v danih prilikah je treba tudi to povedali, ker se pri nas 
pesem zdi lepa, če jo je zložil ali izbral x, a grda že samo zato, ker jo je zložil 
ali izbral y. Nič pa ne prikrivam, da mi je pri uredbi zbirke šlo močno za to — 
kakor tudi Vodniku, zaio toliko ciklov! — da bi snovno postala čim komplet- 
nejša. Želel sem, da bi vsi veliki jugoslovanski pokreti v zbirki dobili svoje mesto, 
in tu Jelačič ni mogcl manjkati; zato ga je sprejel v knjigo .Matice Dalmatinske", 
ki hoče biti istotako popolná, tudi dr. Vodnik. Vsekakor je zanimivo. da je vitcz 
leta 1848., ki so se ga starci naše dobe še spominjali, oseba národne poe- 
zije. Sploh bi pri takih knjigah, ki imajo najtesnejšo zvezo s celoto narodnega 
življenja in veličino narodnih idej, ne smeli za merilo presoje jemati edino .poetič- 
nosti'; to-lc najdcmo lahko marsikje, tudi pri Nemcih, a pouka o Jugoslo- 
vanstvu ne povsod. V' življcnju národov je .poetičnosť le ena izmed sil, ki od- 
ločujejo o njegovi bodočnosti, in niti ni glavna, zlasti če se izgubi v stvareh, ki 
ne pomnožujejo življenskih sil, ampak še tiste uničujejo, ki so bile. Končno še eno: 
Enemu je kaka pesem krasota, drugemu ne velja nič, a oba se bosta sklicevala na 
svoj " okús in „umetniški" inštinkt! Dr. Fŕ. Ilešič. 

Philippovié Mijo, O vilinim rašljama. Zagreb, 1914. Preštampano iz časo- 
pisa „Inženjcr". 32 str. Cena 60 v. 

Inženir 20. stoletja je napisal razpravo o čudotvornih „vilinskili rašljah', 
o čudoviti „vilinski šibi", ki pokaže človeku, kje je v globini zemlje najti vodo 
Stará Mojzesova palica, ki je žejnim Izraelitom pričarala vodo iz suliih tal, se je 
obnovila v rokah inženirskili. Novembra meseca 1913 je o tem v Zagrcbu predával 
nadinženir Mijo Philippovié in sedaj čitamo to predavanje tudi v tiskú. Philippovié 
poroča o dosedanjih nazorih glede ,Wunschelrutc' in o najnovejših tchniških po- 
izkusih, ki žele staro čudo postavili na tla íizično-psihičnih zákonov. Smisel čudo- 



Nekrologi. 293 

vite „Wiinschelrute", ki v pravljici káže lego kovin, skritih globoko v zemlji, in 
strujanje podzemne vode, je po narodnem govoru dobro podan z izrazom .vilinske 
rašlje" (= razsohe, vile) ali „vilinska šiba", torej rašije, ki jim samé vile dajejo 
moč. Po Hermovi kačasti palici, ki otvarja duri podzemskega sveta, se je nekdaj 
„Wunschelrute° nažívala tudi „virgula divina seu mercurialis". Človeka, ki išče 
vodo s pomočjo vilinskih rašelj, imenujejo Nemci „Rutengänger" ; taki „Rutengän- 
gerji" (vilinščaki?) so do 18. stoletja bili uradno zaprisežene osebe, a od tedaj do 
20. stoletja so bile vilinske rašlje za tehniko zavržena beseda. Zdaj pa zopet vsta- 
jajo. Vedno vcč zemlje se kultivira in živeti hočejo Ijudje tudi tam, kjer je 
voda skrita pod peskom in skalami Bog ve kje. Nemci so to čutili zlasti v svoji 
,Jugozapadni Afriki", in bas tam je gospodarski svetnik pi. Uslar izvršil mnogo 
uspešníh poizkusov. Tehnični žurnali so začeli o tem pisati; na Nemškem se je 
ustanovila „Zveza za razbistrenje vprašanja vilinskih rašelj". Inženirji in narodni 
gospodarji hočejo stvar teoretično rešiti — seveda ne v plašču srednjeveškega 
praznovcrja niti v službi vraga, za čigar orodje je vilinsko šibo šmátrala cerkev — 
in jo praktično izkoristiti. Národopisec, tehnik in narodni gospodar se znajdejo 
ob istem predmetu. Dr. Fr. Ilešič. 



„Zvesti Fridolin"? V Jagičevem „Archivu" (XXXV, str. 514 si.) poroča prof. 
Polívka o nekih monografijah Emanuela Cosquina, kjer ta francoski učenjak raz- 
pravlja o izviru raznih pravijic, tako na pr. o legendi sv. Elizabete portugalské in 
njenega zvestega paža, ki je po svojem glavnem motivu enaka znani povesti o 
„dem treuen Knechte Fridolin". Polívka dodaja tu sam mnogo slovanskih sličnic, 
tako neko severnoboigarsko, kí pripovednje, kako je neki trgovec pregovarjal svoje 
Ijudi, naj na trávniku ubijejo njegovega zeta, a da je bil sam ubit, ko je šel gledat, 
ali se je njegovi želji ugodilo. Motív takému nasvetu ali úkazu je Ijubosumnost ali 
lakomnost. Prihaja mi tu na misel, ali ni refleks tega motiva tudi v slovenskem 
„R o š 1 í n u in \' e r j a n k u " ? Dr. F r. Ilešič. 




Nekrologi 




t Vatroslav Holz. Dne 9. mája t. 1. je umri v Ljubljani tik pred svojo 
ľOletníco šírom slovenské domovine znani pisatelj Prostoslav Kretanov. Iz skromnih 
rnzmer se je dvignil vrli sin Slovenskih goric po talentu in vztrajnem delu do 
uglednega mesta. Pot svojega žívljenja je opisal v noveli „Idealist", v .Románu 
umetniškega samouka" in v zadnjih svojih spominih „Povabljen nepoklicancc". 
Kot úradník banke „Slavije" je križem prepotoval domovino, štel je povsod nebroj 
ziiancev in príjateijev, ki ohranijo vedno zgovornega, odkritega Ahasvera 111. v 
najlepšem spominu. Svoja potovanja, mnogo življenjepisov, študije o naših slikarjih 
in kiparjih je priobčeval v Slovenskem národu, v Edinosti, Soči, obeh Slovanih in 
Ljubljanskcm zvonu. Našemu uredníštvu je izročil še dva meseca pred svojo smrtjo 
prvi del Spominov na Janka Kersnika. V mlajših Ictili je sodeloval pri Pajkovi 
„Zori" in „Kresu", kjer se je poskúšal tudi kot pesník. Svoje spise, tiskane in v 



294 Nekrologi. 

rokopisih, je zapustil „Matici Slovenskí"; med tcmi utcgnejo zasliižiti, da se izdajo 
„Sto znamenitih mož, spomini na osobne občcvanje z njimi." Vrlemu rodoljubu 
časten spomin ! 

Ý Dr. Anton Dermota. V najlepší moški dobí je umri v Goríci 3. mája 1. 1. 
odvetnik dr. A. Dermota, soustanovnik in mnogolctní urednik sociálne revijc „Naši 
zapiski". Bil je eden prvih akademično ízobraženih inteligentov, ki so stopili v 
Slovensko socialno demokratično stranko, v katcrí je užival rnjnki vclikc simpatije. 
Prevajal je íz češčíne za Gabrščkovo Slovanské knjižníco, poslovcnil je med drugim 
Macharjevo „Magdaléne" in Laíchterjev román ,,Za resníce", ki ga priobčuje sedaj 
„Zarja". N. v m. p. 

f Dr. Jovan Skerlié. Dne 15. mája ob 3. uri zaran je po dvodnevni akútni 
bolezni v Belgradu umri univerzítetni profesor Jovan Skerlič, jedva 37 let star. 
Nepričakovana vest o njegovi smrti je tcžko zadela znanost, umetnost in politike, 
a najteže princíp, ki je prešínjal vse njegevo delo, namreč jugoslovanstvo, prepe- 
rajaječe sedaj Srbe, Hrvate in Slovence. Pokojnik je bil prefesor-učitelj, profesor- 
znanstvenik, urednik-krítik in politík, duh sínteze vsega narednega življenja ; písal 
je pelitične članke, govoril v državní skupščíni, ímel v evidenci vsako srbské 
knjíge in však srbskí dijaški list, je predával in se zapletal v ostré debate in 
polemike, a povsod mu je lebdela pred ečmi nastajajoča .jugoslovanska nacija', ki 
je nanjo zri s stalíšča abseluínega edinstva srbohrvatskega. 

Skerlič se je narodil v Belgradu 8. avgusta 1877 kot sin trgevca Miloša. 
Ljudsko šole in gimnazije je absolviral v Belgradu, potem pa se je vpísal na 
filozofskí fakultetí belgrajske visoke šole (lingv. -literárni oddelek) za francoskí jezik 
in literatúre ter za teorije o Iíteraturi (prof. Bogdan Popovič) L. 1899 se je vpísal 
za literatúre na vseučilišču v Lausanne (prof. Renard). L 1901 je na literárni 
fakultetí te univerze promovíral za doktorja „des lettres'. Med tem je postal 
suplent na belgrajski gímnazíjí „Kralj Aleksander I.", a je bil iz državne službe 
odpuščen. Septembra 1901 je bil ízbran docentom za francoskí jezik na belgrajski 
visoki soli, a je bil zopet odpuščen in brez svoje prošnjc imenovan suplentom na 
gimnaziji „Dosítej Obradovič" v Zaječaru. Fílezofska fakulteta pa ga je z novem- 
brom 1902 peklicala zepet za docenta. L. 1903 4 je bival v Monakevem in v Parížu, 
da bi izpopelnil svoje študije. Januarja 1905 je bil izvoljen za izrcdnega profesorja 
za literarno teorije, a ta ízbor se ní petrdil, pač pa je marca istega leta postal 
izreden profesor za srbské literárne zgodovine. 

Skerlič je bil dopisujočí član „Kr. Srpske akademije" in odborník .Srpske 
knj. zadruge", ki je zadnja leta stopila z .Matice Hrv.° v slične odnošaje, kakor 
se se razvilí med ,Mat. Hrv." in .Mat. Slov." 

L. 1901 je Skerličev učítelj, Bogdan Popovič, ustanovil književno bclctr. 
revijo „Srpski knj. glasnik". L. 1905 in 1906 ga je Skerlič urejal v družbí s prof. 
Pavlom Popovičem, a izza 1907 mu je bil edini urednik. Pod njegovim uredníštvem 
je smotra zavladala v srbski Iíteraturi in kritiki, tako da Skcrličeva doba pomení 
naravnost epoho v srbskí knjíževnesti. List je zadnja leta marljivo spremljal pojavc 
slov. knjíževnosti, a posebej tudi slovenské glasbe. To utegne bití uspeli konfe- 
rence jugoslovanskíh kulturníh društev, ki se je decembra 1910 vršila v Ljubljani 
in ki se je je udeležíl tudi Skerlič. 

Začetkom 1. 1914 je Skerlič v .S. knj. gl.* otvoril ankete e ekavščíni in 
ijekavščini v hrvatsko-srbski písaví. On sam je odlečno zagovarjal ekavščine; da 



Nekrologi. 295 

se pospeši razvoj enote jugoslovanske, je bil voljan žrtvovati srbsko cirilico v prilog 
latinici. Bil je uverjen, da bo za deset let v Srbiji glavno písmo latinica. Kdor je 
poznal njegovo energijo, je mogel to verjeti, zlasti, ker je bilo verjetno, da Skerlič 
prej ali slej zasede iiiinistrsko stolíco, ki je bil zanjo že dvakrát določen. 

Že iz vsega tega, kar smo došlej povedali, je jasno, da Skerlič ni bil človek 
knjige, kolikor bi b. la ta-le ločena od ži vi j en j a, marveč da je obdeloval 
oboje z en i m delom. Skerlič je čital in pisal knjige, a pri tem stalno mislil na 
življenje, a ko je zri v življcnje, je snoval svoje knjige. Pa življenje ga je intere- 
siralo ne samo kot istina, ki jo je treba anaiizirati, ampak bolj kot imperatív, 
ki priganja. Zato je imel smisla predvsem za ono književnost, v kateri se je 
izražala pozitivna življenska moč národa, v kateri se je zrcalila vedra nadá v 
bodočnost in iz katere je odsevala stvarna vrednost Ijudi in stvari. Odlikoval je 
tiste pesnike, ki so zrli in pripravljali kosovske dogodke zadnjih let. Ni maral 
tistih „nians" in polubojnosti, ker ni bil človek neizrazitih kompromisov, ne slabotnili 
pojavov v literaturi niti v politiki. Umetnost mu je veljala zlasti kot izraz ide j e — 
sile. Govoreč o idejah socialista Svetozora Markoviéa, jih ne razčlenjuje teoretično, 
ampak jih motri kot „ideje — sile", t. j., prikazuje, kako so v njih verovali Ijudje, 
kako so bile vzrok družabnim potresom in posebnim zgodovinskim dogodkom. 

Zadnji spis Skerličev je ocena romána „Čedomir Uié" M. M. Uskokoviča 
(S. knj. gl., 16. apr. 1914), vzporednika románu istega pisatelja „Došljaci". V'rlo 
obzirno in stvarno, a dosti odločno se obrača proti „junákom" nedoločenim, 
nestalnim, neodvažnim, slabim, ki so kakor črvojedno drevo, katero páde pod 
prvim udarcem vetra, ki ne znajo, kaj hočejo, ki imajo tragično krivdo, da 
nimajo volje; odreka jim za Srbijo, odkoder je Čedomir ilič, realnost, so mu knji- 
ževne fikcije. Istotám pravi: „Vsi ti idealisti vseh vrst, ki so hoteli veliko in svo- 
bodno nacijo ali srečcn in svoboden národ, razumno in svobodno društvo, so ipak 
več vredni od onih, ki se v svojem življenju nikdar za nič niso zanesli, ki so tudi 
v najranejši mladosti bili „reálni" in „praktični". 

V tem naziranju združen z najnovejšo jugoslovansko generacijo, je posebno 
obsežno obdelal romantični mladinski pokret sredi prošlega stoletja (,, Omladina i 
njena književnost 1848 1871"). Tu nam je prikázal nacijonalni in književni romantizem 
pri Srbih v zvezi z nemškim romantičnim nacijonalnim pokretom, z Mlado Italijo 
Mazzinijevo, nekoliko tudi z ruskim reformnim pokretom šestdesetih let prošlega 
stoletja in z istodobno francosko opozicijo proti Napoleona III. Priznával je, da je 
v oni omladinski književnosti več dokumentov nego monumentov; a naglašal je, da 
v njej nesporno velja „veliká dobra volja, neštedno razvijana encrgija in lepo 
zaupanje v samega sebe. Taki napori, najsi tudi ne rode ploda, pomenijo 
napredek ter so izraz življcnske moci, kultúrne sposobnosti in progresivnega izpo- 
polnjevanja národa." 

Kot duševni učenec Tainov, je obracal v svojih delili posebno pažnjo na 
kultúrne prilikc in duševne pokrete, iz katerih se je književnost poedinih periód 
razvijala ; udomačil je, če ne uvedel, Tainov „milieu" z izrazom „sredina". 

Kot gojenec francoskih šol je bil Skerlič racijoiialist in je zato s posebno 
Ijubeznijo proučeval prosvetljenca Dositeja Obradoviča, a obenem socijalist-demokrat 
in zato Jugoslovan. Jasná misel in široká, močna volja sta iz njega napravili idea- 
'ista, oduševljenega človeka, ki silno Ijubi in silno dela, ker trdno veruje v to, 
kar govori. Bil je Skerlič močan duli in silná volja, zato jaká osebnost, ki si podreja 
razmere. — 



296 Nekrologi. 

Veliko je število njegovili spisov, ki so izšli poscbe: 1. „Ľopinion publique 
en Fraiice ď aprôs la poésie politique et sociale de 1830 á 1848" (Dissertation de 
doctorat), Lausanne, 1901. — 2. „Pogled na današnjii francusku knjižcvnost", Novi 
Sad, 1902. — 3. „Uništenje estetike i demokratizacija umjetnosti", Belgrad, 1903. 
— 4. „Jakob Ignjatovič" (Liter, študija, Srpska akademija), 1904. — 5. „Omladina i 
njena književnost" (1848 — 1871). Izdala Srpska akad., 1906. — 6. „Pisci i knjigc" v 
v 6 zvezkih (na pr. Gjuro Jakšič itd.). Izza 1. 1907. v Belgradu. 7. „ľrancuski 
romantičari i srpska národná pooezija". Mostar, 1908. — 8. „Srpska književnost u 
18. stoiječu" (Srpska ak., 1909). — 9. Svetozar Markovič, njegov život, rad i ideje. 
Belgrad, 1910. 10. Istorijski pregled srpske štampe 1791 — 1911 (Izdanje Srpskog 
novinarskog udruženja, Belgrad 1911). Izvadek iz tega v ,,Jugoslovenski štampi" 
(Referati i bibliografijal Istotám, 1911. — 11. Istorija srpske književnost! (manjše, 
šolsko izdanje, 1912); veliko ilustrovano izdanje 1913. 12. Današnji srpsko- 
lirvatski nacionalizam (I. Ante Starčevič, II. Novi narastaj). Iz ,,Srpskega književ- 
nega giasnika" v latinici odtisnjeno. Reka 1913. Izdanje knjižare G. Trbojevič. 

Študije, člankc, kritike itd. je priobčeval v „Srpskcm knjižcvncm glasniku". 
„Ledi" „Novi iskri" „Zvezdi", „Zori", „Bosanski vili", „Odjeku" (redne nedeljske 
literárne kritike v tem mladoradikalnem glasiiu 1. 1905., 1906), v hrvatskiii, bolgar- 
skih, čeških, ruskih in írancoskih listili. Poleg Letopisa „Matice Srpske" v Novem 
Sadu (1902) in „Matice Hrv." (Kolo I. 1905) je v „Srpski književni zadrugi" pri- 
občil študije o Rankoviču (1904), o dramatičarju Popoviču 1909, o ignjatoviéevem 
románu ,.Večiti mladoženja" 1910, itd. Dr. Fr. Ilešič. 



K stoletnici Hacquetove smrti. Urcdništvo „Carniole" nam pišc sledeče: 
Vsem znanstvenikom, ki se zanimajo za zaslužno delovanje etnografa in prirodo- 
pisca B. Hacqueta, sporoča uredništvo „Carniole", da izide 10. januarja 1915, 
ob stoletnici njegove smrti, posebna „Hacquetova številka" Carniole. Nekateri 
odlični znanstvcniki so nam že obljubili svoje sotrudništvo ob tej priiiki. Vabimo 
pa tudi vse druge, ki se za stvar zanimajo, da stopijo v krog sotrudnikov Hacquetove 
števiikc. Dobro došlé so manjše razprave, zapiski in referati. Našlo v c rokopisov 
je javiti uredništvu do 1. avgusta t. I., rokopisi naj se vpošljcjo 
najkasneje do 15. októbra t. 1. Vsi prispevki se bodo lionorirali po 50 K od 
tiskovne pole; však sotrudnik prejme poleg honorarja tudi 25 brezplačnih odtisov 
svojega dela in pa 1 izvod Hacquetove številke. 



Iz uredništva: Daljšc poročilo o naših rcvijah smo morali odložili za pri- 
hodnjo številko. 




Ivan Albreht 



Napoleon. 



INarava besná ušla je iz veži: 
ískal je sin očeta, našel zver 
in mati dávila je hčer 
in srebala kri svojega plodu. 

Tu, tam Ijubav je zaprosila, 
a kot bi olje v ogenj Hla : 
razgalila je žena grudi 
in ves svoj cvet in vse skrivnosti 
ponujala v omamni je bohoti. 

Drlial se je zažrla sama vaše, 
da so kresale se moci ; 
krvavé iskre iz teles krvavili 
so do neba se dvigale 
in žejne padale nazaj. 

In vstal je mož, spočct za silno moč, 
in tolpa trudna je zarjula : „On, 
on nas bo rešil, naš Napoleon!" 




„Ljubljanski zvon" XXXIV. 1914. 7. 



20 



298 Ivan Albreht: Pomlad. Ľahko noc. 



Pomlad. 

1 omlad, pomlad ! Nešlctokrat 
sem jo Ískal, 
neštetokrat sem žalosten 
se vriiil sam domov. 

Pomlad, pomlad tam iz grobov 

nocoj me vábi. — 

Na črno prst je žarek pal 

in jo pozval v življenje. 

Jaz grem, da dokončam trpljenje 

pri n jej. 

Tam mir je, mir . . . Cipresa le 
šepeče monotono v vetru : 
Otrok, ki že neštetokrat 
pomladi je iskal, 
utrujen ž njo se je sestal 
globoko, v grobu. 



(m 



Ľahko noč. 



T 



voja nežná roka je vzdrhtela v mrak 
in kot pesem žalostinka 
je pretrgalo tišino : 
„Ľahko noč." 

In odšel sem sam v večerni mir — 
kakor smrt je bil korak tcžak. 
A od vsepovsod žarelc tvoje so oči 
in dobrotno so voščilc : 
„Dragi, lahko noč!" 



qp 
ĎoB 



Fran Albrecht: Po matiiri. 299 



Fran Albrecht: 

Po maturi. 

Izidor Plaiiuta je stal na pragu domače hiše in se je z utrujenim, 
kalnim očcsom razgledoval preko ulice. Njegovo mlado, dvajset- 
letno telo je bilo narahlo upognjeno, njegov obraz nelep in siv, s 
prosojno nadahnjenimi rdečimi progami. Pod očmi dvoje višnjevih 
kolobarjev, kakor od prečutih noci. 

Predpoldansko julijsko solnce je ozlatilo vso ulico, ogledovalo 
se v zamazani vodi, ki se je nabrala vrh kanála ter se utrinjalo v 
polumitih oknih enonadstropnih, kričeče barvanih hiš. Zrak je bil 
svež, a že je z vedrega, brezoblačnega neba padala dušeča soparica 
julijskega poldneva. 

„Kaj sem neki pričakoval? Če bi prišel tudi po tisoč letih tu 
sem, pa bi se práv nič ne izpremenilo . . . Mogoče, da je celo Icpše 
tako," je pomislil mladi fánt na pragu in tih nasmeh je obkrožil 
njegove rdeče, tanke ustnice. — „Le solnce, solnce" — je sanjaril — 
„edino solnce je dobro in pošije tudi v ta naš revni kraj. Práv 
tako lepo in neoskrunjeno pozdraví to blatno ulico, kakor bleščeča 
in bogata mesta tam zunaj. Tu pred hišo je kup gnoja, tam sredi 
ulice kalná mlakuža — a kamor páde njegov zlati poljub, je vse 
zlato. Solnce, ti dobri bog !" 

In smehljal se je zase in šel po ulici navzgor. Na ogalu je 
stal med vráti suhi rdečenosi čevljar in je z vodenimi očmi mežikal 
v solnce. Plahuta ga je pozdravil. 

— Dober dan, mu je odzdravil čevljar. Kaj si pa spet prišel 
domov, no? ga je vprašal s hripavim, .nekoliko osornim glasom in 
mu podal roko. 

— Prišel sem, mu je odvrnil fánt krátko. 

— Koliko čaša pa ostaneš zdaj doma? Dva meseca, tri? 

— Ne vem še. 

— Kako? Ali ne greš več študirat? 

Ne . . . To se pravi, v Ljubljano ne pôjdem več. Končal sem, 
maturo sem napravil. 

— Maturo si napravil, glej, glej ! Da, spominjam se, zadnjič 
mi je pravil tvoj oče. Práv vesel je bil. Zdaj laliko zavriskaš, fánt! 

— Da, zdaj laliko zavriskam, je ponovil tilio Plahuta in po- 
glcdal v tla. 

20* 



300 Fran Albrecht: Po maturi. 



Čevljar je besedičil dalje. 

— Tri leta v lemenat in si gospod! Kaj pa to — tri leta? Eh, 
tam si preskrbljen z vsem. Očetu ne bo treba vec dajati in tožiti : 
„Toliko me stane, ta prokleti fánt!" . . . Kaj pa bi se tudi ukvarjal, 
ko ni nič! Jaz šivam in krpam, krparn in šivam — a nimam ga, 
nimam bora počenega . . . Vse mi vzame žena, kar pa ostane, ali 
morem jaz zato, če mi zdrči vse po grlu? . . . Denár je okrogel, 
fánt. 

Plahuta se je nasmehnil prisiljeno, prijel za klobúk, lioteč 
končati pogovor, a čevljar ga je pridržal. 

— Tak majhno še počakaj vendar! Kam se ti neki mudi, da 
si tako nestrpen, je silil vanj. — Veš, zdaj imam namreč dva nová 
fanta, dva práv brihtna . . . 

Peljal ga je v vežo, kjer sta v kótu za durmi kraj okrogle 
mizice s čevljarskim orodjem sedela na nizkih okroglih stolcih dva 
dečka v sivih, s smolo zamazanih predpasnikih in vbadala in raz- 
bijala. Vsekrižem krog njiju so ležali v neredu stari čevlji, obnosení 
čižmi, nizki in visoki, za moške, ženské in otroke. 

— Kadar ti bo dolgčas, je nadaljeval mojster, pa se oglasi 
tako mimogrede . . . kakor prejšnje čase, saj veš! Se bomo spet 
pogovorili, kako se gode reči tam v velikem svetu, ki si nam jih 
včasi razlagal . . . soci — jal — iz . . . 

Pogledal je nenadoma ves prestrašen okrog sebe, obmolknil, 
sključil se vaše in sedel na tretji prazni stolec kraj mizice, kjer sta 
krpala in razbijala dečka. 

— Pridem, pridem, gotovo se zglasim ... je mehanično po- 
navljal Plahuta ter odšel. Med vráti se je okrenil in za trenotek 
razločil širok, ves napihnjen obraz z malimi ostudnimi očmi tolste 
ženské. 

„Če bi prišel tudi po tisoč letih tu sem, pa bi se práv nič ne 
izpremenilo," si je dejal zopet in obstal na koncu ulice. „Mogočc 
je lepše tako, a boljše ni . . ." Njegov obraz je bil trd in siv, brez 
smehljaja, v očeh je žarelo pritajeno sovraštvo, ko je glcdal po 
ulici nizdol. „Tam sirotišnica, tam gostilna, tu čevljar, ta dobrodušni 
socijalist, ki ga je strah pred ženo in me navdušujc za Icmcnnt . . . 
naj gre k vragu vse !" 

Nasmehnil se je trudno in raztreseno, sklonil glavo med ra- 
meni, upognil tilnik in hrbet, vprl v tla oči in tako hitcl, skoro bežal, 
prcko trga in široké, svetle ceste, plah in ponižcn, kakor da ga je 
te svoje lastne neznatnosti sram pred Ijudnii. 



Fran Albrecht: Po maturi. 301 

Ljudje, ki so ga srečavali in poznali, so hiteli ravnodušno in 
brezbrižno mimo njega; med drugimi, líi ga niso poznali, pa je 
obstal marsikdo in se začuden za trenotek ozrl za njim. „Tisti Pla- 
hutov študent!" je začul nenadoma za sabo glasne, tuje besede. 
Najbrže se je dvoje Ijudi pogovarjalo o njem. Ves je zardel v 
obraz; ni obrnil glave, temveč jo je še globlje povesil na prsi 
in bežal, 

Preko klanca je prišel na ravno belo cesto, kjer so se na obeh 
straneh bleščale v solncu bele eno in dvonadstropne meščanske hiše, 
od tam je zavil v stransko ulico in je s počasnim, umerjenim ko- 
rakom stopal dalje. Pred vráti male prodajalne je obstal, pogledal 
raztreseno krog sebe, napravil nekaj korakov, kot da premišljuje, 
bi li vstopil ali ne. Že je prijel za kljuko, stopil z eno nogo na 
prag, prijel za klobúk in izpustil kljuko. Obrnil se je in šel. Po 
par korakih se je povrnil in spet postal. Ali bi vstopil ali ne? . . . 
Šel je naprej, nazaj — potem se je kakor v zadregi odkašljal in je 
z brzimi koraki stopal po ozki, vijugasti ulici iz mesta. 

Pot se je bočila, ko je pustil mesto za seboj. Nič več hiš, 
tistih bahatih kmetsko- meščanskih palač, le tam gori na griču je 
pozdravljal, kakor zalit od zelenja, mal, napol zapuščen in napol 
razpal gradič. Za njim je ležalo polje, valoviti travniki, posejani s 
sadnim drevjem, ločeni drug od drugega z naravnimi, gosto zaraslimi 
mejami, v ozadju pa je tvoril polkrog temen, zelenožolt gozd. 

Plahuta je sedel na klop kraj peščene steze, ki se je vila na 
na obronku trávnikov iz gradiča v gozd, ter je čakal. Nad njim je 
šepetala stará, gostovejna lipa svoje sladkodehteče besede. V po- 
gledu mladega fanta je sijal nemiren, vlažen blesk, ki je razodeval 
nestrpno pričakovanje. In tako je ždel nepremično zroč prcdsc, ne 
da bi trenil z očesom, ne da bi se gánil s telesom. Nenadoma pa 
je vzdrgetal, nagnil glavo, prisluhnil in se takoj hlastno dvignil. 
Pozdravil je s širokim vzmahom roke. Pred njim se je smeliljal 
zardel obraz mladcnke. Samo ta obraz, bel in čist, brez pege, kakor 
izumit v rosi, obdan od trdih, kostaiijevih las, je videl Plahuta, ko 
je nudil svojo roko v pozdrav. 

— Častitam vam, gospod Plahuta ! je dcjal tih, drhteč, zasop- 
Ijen ženski glas. 

— Kaj bi! je zamahnil on z roko po zraku. — Sicer pa vam 
lepa hvala . . . Zdi se mi, da ste nekoliko zrastli ... je pri- 
stavil hitro, preletel z očmi njeno ncvisoko postavo in zardel in 
umolknil. 



302 Fran Albrccht: Po matiiri. 



Mladcnka sc je zasmejala, poglcdala vanj, zardcla tudi ona in 
povesila oči. Tako sta stala drug proti drugcmu obriijena, oba 
zardela, s povešenimi očmi, brez besed. 

— Leto dni vas ni bilo v Koíličjc, je pričela nenadoma devojka 
in gledala preko zelenih trávnikov. — Ne hodite radi domov. Ob- 
Ijubili ste mi lani, da pridete o Božiču ... za Veliko noč — ni vas 
bilo . . . Jaz sem vedno mislila, da pridete. 

— Torcj mi oprostite, gospodična Roza. Zdaj mi je zares hudo, 
ker sem prelomil besedo. 

— In obljubili ste mi pisati . . . 

— Ali niste prejeli? Pisal sem. 

— Res, krásno, velikánska korespodcnca to, cela razglednica. 
Ah vi, ko bi vas človek ne poznal ! Obljubili ste tudi, da mi hočete 
vse popisati: kako živite, kaj premišljujete, berete, delate — vse, 
vse. In kaj ste napisali? „Lepo pozdravljam" — drugega nič! Ah 
vi! ... In meni se tako hoče pisati, se je tako hotelo . . . Jaz bi 
vedno pisala pisma, krásna pisma, da bi vriskali in jokali, ko bi 
jih čitali! Povedala bi vam, kako je lepo na svetu včasi, kako grdo 
drugič, kadar je dež in sneg in so Ijudje žalostní. In vam ni nič žal, 
nič žal? ga je pogledala vprašaje v oči in se zasmejala z zvonkim, 
neskrbnim smehom. 

Plahuta je povesil glavo in odgovoril z monotonim, brezzvočnim 
glasom : 

— Žal mi je, a jaz . , . jaz nisem hotel pisati . . . 

— Saj vem, da niste hoteli, je vzkliknila mladenka, vsa žareča 
od smcha, začuvší otožni, elegični odgovor Plahutov. — Ne bodite 
sentimentálni! A kako, kako ste dejali?... O, vi! Niste — hoteli?... 
Zakaj, čemu?... Mogli bi se vendar lepo zlagati; takole na primer: 
„preobložen sem bil z delom," gospodična, oprostite, res popolnoma 
nemogoče".., ali kaj podobnega, karkoli! Vi pa: „Nisem hotel... 
jaz . . . jaz nisem hotel ..." A zakaj, zakaj niste — hoteli? je vprašala 
s poudarkom in mu pogledala pozorno v oči. 

— Zakaj nisem hotel pisati? Moj Bog! Zato . . . zato pač, ker... 
ker sem . . . oprostite, gospodična, tako sem bil preobložen. — 

Obmolknil je, še prcdno se je docela zavedcl, ker glasen, pre- 
drzen smeli mladenke mu je bušil na uho. Nato sc je jcl smcjati 
tudi on sam z odkritim, naivnim smciiom. 

— Že dobro, pustiva to ! Haha ... je med smehom govorila 
Roza. — Idiva, idiva, tam je gozd ! Tam je scnca in hlad in drcvjc 



Fran Albrecht: Po maturi. 303 



šiimi . . . tam je lepo! Vi pa pripovedujte, ne smete molčati, dru- 
gače pa sem res huda na vas!" 

— Kaj pa naj vam pripovedujem lepega? 

— Kar hočete, vse me zanima. Pripovedujte na priliko, kako 
ste dclali maturo. Včasi ste znali zabavno pripovedovati. 

— Maturo sem delal z raztrganimi čevlji ... 

— Ta — ako? Z raztrganimi — ? 

— Čevlji, da, gospodična. Vmislite se v to liarmonijo: sa- 
lonska sukiija, črna kravata in — raztrgani čevlji . . . Smešno, ali 
ne ? In nadzornik, strog in resen, zre skozi očala in si misii : „Ta 
človek ima raztrgane čevlje." 

— Ali mene, glejte, to vse ni práv nič ženiralo! Nasprotno, 
celo práv veselo in lahko mi je bilo pri srcu. Naj me le ogleduje 
in ocenjuje s temi svojimi karajočimi očmi — saj ne bo klasificiral 
mojili raztrganili čevljev, si mislim, in odgovarjal sem, kar sem 
vedel in znal, in vse je šlo po sreči. Tako sem prestal maturo. 

— Tako ste prestali maturo — kako komično! Ali ni bil nič 
strog nadzornik? 

— Ne vem, če je bil. Drugega ne vem, da me je grdo gledal 
in da je imel veliko, debelo srcbrno verižico. 

— Grdo vas je gledal? 

— Grdo in Imdo me je gledal, pa menda ni bil zloben človek. 
Samo moji raztrgani čevlji mu najbrže niso prijali posebno . . . Saj 
veste : matura in raztrgani čevlji — profanaciia ! 

Zasmejala sta se oba in stopala z mladimi, spočitimi koraki 
po srebrni stezi, zasenčeni z grmičevjem in dračjem. Dospela sta 
na rob gozda, odkoder se je odprla vsa pestrá panora ma prirodne 
lepote pred zadivljenimi očmi teh dveh mladih Ijudi. Bil je divotcn 
razgled! Mestece s svojimi belimi hišami in ccrkvami, obdano od 
temnečih se gozdov; planine, v sivem, jeklenem blesku, v ozadju; 
v njili podnožju raztresene vaši, zapuščene in osamljene, a na dcsni 
proti jugu, kakor zelena reka, zibajoča se v rahlem vetru, odprta 
valovita pian, z griči in cerkvicami, travniki in gozdiči in polji . . . 
In zgoraj, preko vsega, neoskrunjena jasnina nebesá, kakor pogled 
nedolžne device. 

Obstala sta kot vkopana in zrla predse, oba nenadoma resna 
in tiha, kakor da se jima je v trenotku pretrgala nit živahncga 
razgovora. — 

Roza je bila sedemnajstletno dekletce z rjavimi, jasnočistimi 
očmi, v katerih je odsevala v hipih notranjega razburjenja vsa njena 



304 Fran Albrecht: Po maturi 



naivná, mladostno neizzorela duša. Njen obraz je bil fin in bcl, s 
pravilnimi črtami, ne previsokim čelom, z izrazito, nekoliko prcvcliko 
brado, Stas njen, nevisok, a močan in širok, v oprsju in plečali 
nenavadno razvit, je izdihaval zgolj zdravje in moč. A imela je 
roke, čuda bele in mehke roke, tako neskončno malé, da so bile, 
stisnjene v pesti, kakor dvoje mladih, negodnili golobic ... In kar 
je glavno: bila je dekle, ki je umelá pomen trenotka v življenju in 
je zato znala biti veselá in žalostná, razigrana in resnično obupana, 
kakor je nanesel pač slučaj in kakor je naklonila usoda: znala je 
živeti z drugimi, morebiti celo za druge. Zato je ugajala in je njcna 
bližina vlivala simpatijo in zaupanje vanjo. 

— Tam spodaj pa leží najino Kotličje, je prekinil molčanje 
Plahuta in se ozrl v svojo družico. — Ne vem, čemu, a kadar stojim 
na tem kraju in se ozrem navzdol, mi poide za trenotek vsaka 
misel in vsaka beseda . . . Tako je, če stopi nedolžen fánt pred 
svojo oboževano devojko: brez misii, brez besed, le obraz mu páli 
rdečica, le oko strmi, strmi . . . Jaz sem zaljubljen v ta kraj, v to 
peščico hiš, v ta košček zemlje, gozdov in planin! Morebiti je ne- 
zdravo to, gospodična Roza, a jaz ne morem pomagati : zaljubljen 
sem v ta kraj ... Ne smejte se! Nikomur drugemu bi si ne úpal 
razodeti te svoje Ijubezni, edino vam — ne smejte se ! Pred vami 
me ni sram, pred Ijudmi me je sram ... ne maram Ijudi ! je govoril 
naglo, z vstran obrnjenim obrazom. Nato je sedel na klop in šepetal 
skrivši obraz v svoje dlani: Nikoli ne bom pozabil tega mesta . . . 
nikoli! Kako je lepo od daleč to mesto . . . 

— Da, od daleč . . . se je tiho, diskretno nasmehnila Roza. 
Plahuta se je dvignil, pogledal vanjo in dejal hladno : 

— Da, od daleč. Od blizu veste sami, kakšno je. 

— Kakor ste šli, tako ste se povrnili, mu je odvrnila s tiho 
tugo v glasu. — ■ Nezadovoljni, brez vere v bodočnost in moč, ma- 
lodušni, sentimentálni . . . Kje je vaša mladost? Mislila sem si, da 
pridete zdaj, ko se vam je odprla široká cesta v življenjc, domov 
drzni in veseli, polni náčrtov in visokega zaupanja in da princsete 
nam ubogim Kotličanom nekaj svoje mladosti . . . 

— Kako bi to bilo mogoče, gospodična Roza, ko sem vcndar 
jaz sam práv tak ubog Kotličan . . . 

— Nekoč ste dejali, da hočete več. Ali veste, kaj ste mi od- 
govorili, ko sem vam povedala, da so vam Ijudje v sali radi vaše 
plašljivosti nadeli ime Izidor — pastirček ... ali veste? Dejali ste: 



Fran Albrecht: Po maturi. 305 



„Naj se le norčujejo, Izidor- pastirček že pokaže Ijudem, kaj zna 
in kaj hoče!" To so bile besede! 

Plahuta je zardel v obraz in zašepetal s stisnjenimi ustnami : 

— Izidor-pastirček! 

— In jaz sama vem in čutim, da tiči v vas nekaj drugega . . . 
nekaj — ne znám povedati . . . da imate . . . kako se pravi . . . 
širši pogled, to je, da drugače razumete ... je govorila, ne da bi 
se znala določno izraziti. 

— Ne, odkrito povedano, jalío se motite, gospodična. Vem, 
dobra ste z mano in zato pretiravate ... A četudi bi bila trohica 
resnice v vaših besedah, je vendarle vse to popolnoma brezpo- 
membno. Ali ste pozabili, gospodična Roza , da postane Izidor- 
pastirček plah in ponižen, kadar pride domov? Da mu je tesno in 
žalostno pri srcu, bogve zakaj?... Ali ste pozabili, da ga je sram — 
sram, gospodična Roza, sram pred Ijudmi? . . . Zakaj da ga je 
sram? Zato, vidite, ker se zaveda samega sebe, to je, svoje brez- 
pomembnosti in neznatnosti! Zato ga je sram, glejte ! In práv zares : 
kaj pa naj tudi napravím jaz, beraški študent, z nejasno bodočnostjo 
pred sabo? Ali naj stopim pred te neznane, skeptične Ijudi v 
poži proroka, z gesto predikanta? Kaj se to sploh pravi: izobra- 
ževati národ, kot so nas navduševali v soli? Kateri národ? Ali 
kmeta ali meščane? Saj imanio duhovnike in učitelje? In jaz — 
ali naj imam predavanja, ko vidim, da sem sam potreben predavanja? 
Kaj naj torej napravím, gospodična? . . . Ljudje bi se mi smejali, 
brez potrebe bi se osmešil . . . Gotovo, gotovo ne ugovarjajte! In 
po pravici. Oni imajo svoje interese, različne od mojih, svoje živ- 
Ijenje žive, ki ga jaz niti ne razumem. Kaj jim morem dati jaz? 
Žal mi je samo, da sem jih včasi, ko šc nisem práv nič vedel in 
razumel, ne vem natanko ali iz závisti in sovraštva ali iz hudo- 
mušnosti in deške budalosti, imenoval kratkomalo — 

— Mumije ! ga je prekinila Roza z veselim glasom. Meni ste 
pravili to, razlagali ste mi nekoč, dobro se spominjam. Kako smcšno 
ime, ah ! 

— Res. Zdaj mi je jako žal za ta priimek, je rekcl mračno, 
nato pa se mu je nenadoma zjasnil obraz. — In vas, liiala mumija, bi 
poprosil, da me v imcnu celokupnega Kotličja odvežete tcga greha. 

— Odpuščam, je dejala Roza s smešno slovesnostjo in mu 
dala roko. 

— Hvala. In to malo, drobno in meliko dlaň bi prosil, — se 
je šalil in obdržal njeno roko v svoji — da mi ostane vsenaprej 



306 Fran Albrecht: Po maturi. 



tako naklonjcna kot dosihmal in me spremlja tako prijatcljsko in 
požrtvovalno na vsch čudnili potili moje luidomušnc mladosti. . , . 
Nenadoma je obmolknil. Roza mu je izvila roko, ralila rdcčica 
ji je probegnila čez lica, povesila je oči in drgetajoča ústna, nato 
pa je pogledala navzgor in je rekla s čudnim, potvorjenim glasom : 

— Vaša hudomušna mladostí Včasi se mi zazdi, kot da se 
izvolite nckoliko pošaliti iz mene . . . No, svobodno vam! Jaz 
Ijubim salo ... In kadar ste dobre volje, vas imam práv rada, 
četudi, no . . . Zamahnila je z roko po zraku in utihnila. 

— Oprostite, gospodična Roza, če sem vas žali! ! Priznám, da 
je moj humor včasi nekoliko čuden ... A so na svetu reči, o ka- 
teriii nikakor ne morem govoriti resno, ne vem čemu. Ljubezen na 
primer — ah kaj ljubezen, ko je še toliko drugih stvari, ki se jih 
da občutiti tako globoko in neposredno, da jih kakor iz osramo- 
čenosti pred profanacijo ni mogoče odeti v besede. In če vzlic tému 
skúšam izgovoriti svoja čustva, se mi spačijo v čudno karikaturo. . . 
Torcj naj živi humor, pristen ali nepristen ! Jaz, ki ne Ijubim práv 
posebno veličastne póze in tragičnega patosa, sem namreč za humor. 
Ali mislite, da bi mi kljub tému boljše pristojala poza tragičnega 
junáka? 

— Morebiti tragikomičnega junáka s precejšno porcijo senti- 
mentalnosti, se je krepko zasmejala Roza. 

— Kakor izvolite! Ampak vse to na strán. Brez šále, prijateljica 
Roza : z nobenim človekom v življenju še nisem govoril tako svo- 
bodno in brez zadrege, s toliko lahkoto in nepremišljenostjo, kot 
z vami. Doma ne morem govoriti: pri nas doma je molk ali prepir 
— v naši ulici je krik ali smrtna tisina . . . Vi pa ste dobri z incnoj 
in jaz sem vam hvaležen za prijaznost . . . Vidite namreč, da tudi 
mi poznamo hvaležnost, četudi smo doma tam . . . iz tistc ulice . . . 

Roza je pogledala vanj začudena, kot da ne razume, hkrati 
pa je zasijala topia, skrita hvaležnost iz njenih dobrih oči. Nudila 
mu je roko. 

— Zdaj grem, gospod Izidor. Na svidenje! je dejala preprosto 
in odšla. 

— Bog z vami! je dejal Plahuta glasno in stal na mestu in 
gledal za njo. — „Bog s teboj povsod, po vsch tvojih potih in 
stezah, ob sledujem svojem koraku, ti dobra, ti edina ..." je šepetal 
tiho in stal na mestu in gledal za njo. 

Predno je izginilo njeno staromodno sivo krilce za poslednjim 
ovinkom, se je okrenila in mu še eiikrat zamahnila z roko v pozdrav. 



Fran Albrecht: Po maturi. 307 



Plahuta je skočil na klop in zamahnil z robcem in klobulíom. In pri 
tem je govoril glasno, drhteč in ginjen: „Nekoč, Roza, nekoč pa, 
ko bom močan in bom svoj mož, pa ti bom povedal brez vseli teh 
bedarij, čisto resno, da te imam rad ... o kako zelo da te imam 
rad — Roza, ti moja sladká ženka." 

In bilo mu je v tem trenotku, da bi zakričal, da bi zavriskal 
do nebes. In bilo mu je, da bi z enim edinim vzmahom roke prižel 
naše vesoljni svet, da bi se iz Ijubezni zgrudil na zemljo, na to 
sivo, zgrbljeno, zelenolaso starko, in jo poljubil in zašepetal tiho 
in neslišno v mehko, dehtečo prst to svojo veliko, najlepšo, naj- 
dražjo skrivnost! Tako je s pijanimi očmi stal na klopi in strmel 
na srebrno pot, ko že dávno ni bilo nikogar več na nji. Nato je 
stopil na tla, sedel na klop in si z rokama podprl glavo . . . 

Še so gorele solze v njegovih rdečeobrobljenih očeh, ko se 
je dvignil čez pol ure s klopi. Ozrl se je na mesto, ki je ležalo 
pod njim, odeto v zlatoprašni pajčolan. In tedaj se je prestrašil. 

„To vse ne bo nikoli!" je vzkliknil in trd in siv in mračcn je 
postal njegov obraz. „Kako sovražim to mesto, to prokleto mesto!" 

Kakor da se čuti preganjanega, je skočil in bežal po poti. 
Obenem pa se mu je sključil in upognil hrbet, glava se mu je 
sklonila med rameni, oči povesile v tla. S hlastnimi, preplašenimi 
koraki je premeril steze in pota, napravil velik ovinek in dospel na 
glavni trg. Ústna so mu nervozno podrhtavala, gestikuliral je z 
rokami in nobenernu človeku ni pogledal v obraz. 

— Stojte vendar, stojte, za vraga, čakajte ! se je hipoma sredi 
trga ulila nanj ploha gromkih, nepričakovanih besed in vzklikov. 

Plahuta je obstal in se ozrl krog sebe. 

Pred njim je stal njegov znanec, zdravnik dr. Kan. 

— Pri Belcebubu, vi ste junák! Kako znatc brusiti pete! Tako 
dirjate po svetu kakor splašen konj ! . . . je s liitrim, ostrim, rezkim 
glasom govoril zdravnik, si brisal pot s čela in vil svoje rdcče, 
široké brke. — Zares, človek vas komaj dohaja . . . Slišal sem, da 
ste prestali maturo z odličnim uspehom. No, čestitam vani ! 

Sprožil je svojo široko, ščetinasto roko in je s trdimi, koščcnimi 
prsti oprijel Plahutovo. Ta je jecljal svojo zahvalo, češ da ni bilo 
tako sijajno, da sc je vse le bolj posrečilo . . . 

— Na však način je dobro, da ste absolvirali to budalost! 
Zdaj se lahko temcljito odpočijetc. Upam, da vas bomo kdaj videli 
v svoji družbi, kaj ? 

— Ne vem — to sc pravi, če bo le mogočc. 



308 Fran Albrccht: Po maturi. 



— I, seveda bo mogoče! Bom že poskrbcl, da vas bodo mc- 
rodajni faktorji ob pravi priliki vpregli v rodoljubni jarem tuintod . . . 
Mlad, inteligentcii, impulzivcn faiit velja nekaj v taki zaspaní vaši 
kot je Kotličje. In poleg tega — saj imate vendar názore: národ, do- 
movina ... AH ste se morebiti tudi vi že inficirali od tiste proklete 
patološke bolezni, ki nam je okužila ves naraščaj — niliilizem, ci- 
nizem . . . kaj? 

Doktorjeva ústna so sc nakrivila v čuden sarkastičen posmeh, 
ko je s polzaprtimi očmi motril mladeniča pred sabo. Tako je motril 
svoje pacijentc, predno je napravil diagnozo. 

— Ah ne, nikakor! Dejali so mi celo, da sem idealen..." se 
je zasmejal tiho s svojim otroškim smehom Plahuta. 

Doktorju je ugajala ta naivnost. Potrepal je mladeniča po rami 
in se smcjal široko in glasno, da so se mu nasršili brki in za- 
solzile oči. 

— Hahaha! Tako so dejali, da ste? Res? Haha . . . Ne, tem 
bolje, tem bolje, videti hočemo, kaj ste! . . . Kako pa, oprostite 
mi to indiskretnost — je prídel čez trenotek in njegov glas je takoj 
postal ves resen in trgovski — kaj pa nameravatc zdaj? Kam ste 
se odločili? 

Plahuta je pogiedal v tla, kakor da je ves čas pričakoval tega 
zlousodnega vprašanja in ní odgovoril. 

No, kaj nameravate zdaj? je ponovil doktor še bolj suho. 

— V življenje, naravnost v življenje! se je ozrl vanj mladi 
tant s porogljivim nasmehom. 

— Da, razumem, v življenje sploh in kam posebej ? 

— V življenje sploh! Kam posebej: ne vem . . . Nisem se še 
odločil. Morebiti v semenišče. 

Doktorju so se povesili brki, ústa so se mu izbočila in ná- 
sobila v zaničljiv posmeh, obrvi so se mu skrčile. 

— Ta-ako? V semenišče? je dejal z zategnjenim, zelo važnim 
glasom. — Da, práv tako. mogoče je to najboljše za vas! je pri- 
stavil malomarno s posebnim naglasom. 

V Plahuti je zavalovala vsa kri. „Zakaj me žali? Kaj hoče 
rečí?" je pomislil trenotno. „Zakaj je tako zoprno vsiljív, zakaj 
vprašujc?" In začutil je do tega doktorja nenadoma nekaj neprija- 
teljskega, sovražnega, dočim ga je poprej ves čas svojcga znanja 
z njim šmátral za najbolj razumnega in inteligentnega, pravzaprav 
edinega inteligentnega moža vsega Kotličja, s kojím bi se dalo ob- 
čevati prijateljsko. 



Fran Albrecht: Po maturi. 309 



Kajti skoro nikoli v vseh teh letih svojega šolanja ni Plahuta 
natančno in praktično, z mirno in stvarno razsodnostjo preudaril o 
cilju svoje bodočnosti. Prevelik kaos je bil v njem, preveč so se 
mešale sanje z resničnostjo, da bi zri v svet, kakor njegovi tovariši. 
Hotel je in to njegovo hotenje, to silno, zanosno, vsecbvladajoče 
hrepenenje mu je zadostovalo, da ni vpraševal po vzrokih in posle- 
dicah. Hotel je in ena edina ognjena želja je žgala v njem : razviti, 
razmahniti svojo osebnost do skrajnih sil . . . „Kamorkoli te postavi 
življenje, si mož na svojem mestu, ker je v tebi vrelec neizrabljenih 
moci in plodnih sil, ker si mož in osebnost — a jaká, močna 
osebnost se dvigne kvišku in vspne samostalna navzgor!" To je 
bil izraz njegovih, bolj občutenih, nego preudarjenih, vsekakor precej 
nedoločnih in splošnih misii. Da bi se spuščal v posamične po- 
drobnosti, ki jih zahteva praktična potreba, se mu ni videlo nujno 
in poleg tega zelo banalno. Čutil je v sebi moč — najslajši trium- 
fálni čut mladosti. Čutil je v sebi zmožnost in tudi nagnenje in 
Ijubezen do vsega, kar obeta postati veliko, nenavadno, silno! „Du- 
hovnik ali uradnik, umetnik ali zdravnik — vse je isto. Ker poglavitno 
je osebnost, silná osebnost. Z njo je moč in zmaga." To je bila 
njegova diviza. 

Tako ponosno čutijo in mislijo neizzoreli sanjarski mladeniči. 
Osebnost je njih najdražji sen. 

In sedaj v tem trenotku je stal pred njim doktor in ga opazoval 
s svojimi polzatisnjenimi očmi, nepremično in brezgibno, kakor da 
mu molče izprašuje vest. „Kam?" je vpraševal molk njegovega 
pogleda, ki je silil vanj globoko, globoko v srce in dušo. Kakor 
droben, oster secirski nož je bil ta pogled : rezal je in páral. „Kam, 
moj Bog? Kam, moj Bog?" se je vpraševal tudi Plahuta in si ni 
vedel odgovoriti. In nenadoma, v hipu krajšem nego sekunda, mu 
je objela ostudna, zoprna misel vso dušo : da je življenje glupo, 
bedasto, vsakdanje! Brez lepote žive Ijudje, brez veličasti umirajo . . . 
Življenje jih peha semintja, muči jih, sortira jih in deli v predale, 
kakor dele v predale učenci hrošče, ki so jih nabodli na igle. In 
tam životarijo, stlačení drug poleg drugega, však po svojem rodu 
in poklicu. Kaj je osebnost hroščev? Ah, blodcn, púst bedast sen! 

Postalo ga je sram, da mu je zaplamenel v rdečici ves obraz 
in so se mu našibila kolena. Zakaj čutil je nemi pogled doktorjev, 
ki je bil brezbrižno in ravnodušno obrnjen vanj. Ta pogled je segal 
vanj, oblezel mu kakor gosenica srcc in dušo, pretipal slcherno 
skrivnost in s porogljivo malomarnostjo sledil vsakcmu novému 



310 Fran Albrcclit : Po matiiri. 



utripu njegovih čustev in misii. Bil je prepričan, da mu je natančno 
znan ves tajni tok njegovega mišljenja v tem kratkem trenotku. Iii 
bilo ga je sram zase, za svojo mladost, za svoje sanje! In z glasom, 
drhtečim od sramu in srda, je jecljal kakor v múčni zadregi : 

— Ah ne, kaj me briga teologija! Naj jo vzame vrag radi 
mene! Sicer pa : vseeno je . . . tudi semenišče . . . kakor želitc — 
samo ne vem, kako bi šlo . . . Ne, jaz hočem medicino, filozoíijo, 
tehniko, jus, karkoli, v semenišče ne maram! je končno skoro za- 
kričal Plahuta. 

Doktor se je smehljal, samo smehljal. Nato se je sklonil nízko 
k njemu in vprašal z glasom, o katerem ni bilo mogoče dognati, 
je li resen ali zasmehljiv: 

— Menda vam manjka sredstev, kaj? Ali bi ne izvolili even- 
tualno kaj drugega, ko imamo toliko lepih in prijaznih, tako solidnili 
in naravnost sijajnih poklicev na svetu. Soliden poklic, fánt, to je v 
življenju vse! In čim preje tem bolje, čim več, tem lepše! Glejte me, 
ki vam pravim: tudi visoka šola ni vse. Lepo je akademična čast, 
doktorská diploma in tako naprej, nič ne rečem, vse lepo — a to 
za Ijudi, ki imajo, imajo . . . Bodite praktičen, fánt! Gemu pa imamo 
na svetu železnice, pošte, banke? 

Plahuta se je vzpel nenadoma hlastno kvišku: 

— Ne, zdaj sem se odločil : na univerzo greiii, ali pa nikamor, 
če tudi makar v semenišče! Da, raje v semenišče! je ponovil s 
trdim, moškim, odločnim glasom in poglcdal v doktorja. — Kar pa 
se tiče sredstev, je pristavil s krepkim glasom, se prekinil, ob- 
molknil in pogledal v tla. 

Doktor se je smehljal s tankim, nevidnim in neslišnim smeli- 
Ijajem. 

— Že dobro, že dobro. Vidim, da ne pravijo po krivici, da 
ste idealen. Tudi trmoglavi ste, no, kakor pač vsi rcsničiii idealisti! 
Fanatizem, trmoglavost, da . . . No, že dobro. 

Dotaknil se je klobúka in odšel. 

Plahuta je gledal za njim s trudnim pogledom. 

„Zdi se mi, da se norčuje iz mene ..." je zašepetal tilio, z 
glasom, v katerem so drhtele udusené solze. 

Nato se je obrnil in odšel z drsajočim korakom — dvajsetletni 
starec — proti svoji ulici in domu, njcgovo srcc pa je bilo polno 
tesnob in vprašanj: Kam, kam? 




Vilko Mazi : Custozza-Solfcrino. 311 



Vilko Mazi: 

Custozza - Solf erino. 

Navadno preživijo dandanes Ijudje svoj dopust po šumnih leto- 
viščih ob romantičnih gorskili jezerih in na luksurijoznili rivijerah 
med zvoki operetnih valčkov in koračnic. Pisan trop tujih obrazov, 
nebotične stene gorskih orjakov, razigrani slapoví in tolmuni, va- 
lujoče vode z jadrenicami in parniki, vse to jim razvedri dulia, ki 
se je moril dolge mesece v suhoparnih aktih. Krivično bi sodil, če 
bi imenoval to zapravljen čas, dasiravno nisem pristaš také porabe 
dopusta. Kdor ima pičlo odmerjene proste dni in primerno nabit 
mošnjiček ter se mu hoče samo lahkega razigranja, si brezdvomno 
ne more izbrati lepšega in blagodejnejšega razvedrila, nego si ga je 
izvolil na ta način. Pestri spomini ga poživljajo vse tja do prihod- 
njega dopusta. 

Toda v ta šumná letovišča se zateče tudi mnogo takih, ki sta 
jim čas in denár v popolnem nasprotju. Komaj so si napravili 
dispozicijo, že so izmenjali tudi poslednji bankovec. Vlak, ki jih je 
jedva izložil, jih cijazi „pod baldahin", kakor bi dejal prijatelj Joža, 
kjer kolnejo v preostalih počitniških dneh hotele, kamerierje, cicerone 
in drugo tako velikomestno navlako. Ne pride jim na misel, da se 
tudi z malimi denarji lahko dolgo potuje in daleč pride ter vidí 
mnogo lepega. Saj je vendar toliko tihih, skromnih krajev, kjer je 
zanimiv skoro však grmiček, vsaka vodiča, vsaka stezica, kjer iz 
sleherne pedi zemlje govori človeku veliká in živa zgodba, ki jo je 
videl doma zapisano z mrtvimi črkami v mrtvih knjigah. 

Historična tla imam v mislih. Za ta tla pa je treba historičnega 
zanimanja. Cesto samevajo živi svedoki preteklosti in tonejo v po- 
zabnost. Še celo domačini, nová generacija, začudeno opazujejo 
tujca, ki ga je zaneslo med njihove domove koprnenje po živili 
pričah iz davnine. Kdo bi jim zameril ! V borbi za vsakdanji kruh 
jim izpodriva skrb za bodočnost spomin na veliké dni njihovih 
očetov in dedov. 

Custozza — Solferino sta dva taká kraja. O njiju sem čul še 
otrok dosti junaških zgodb. Pripovedovali so jih osivcli starci. 
Svoje lastne zgodbe so pravili in jih dokazovali s še vidnimi ranami 
od dcbelih svinčenk, od granát in bajonetov kletih Piemonfezov. 
V živem spominu so mi ostale iz tistih zgodnjih let slikc nizkih 
gričev, posejanih z vitkimi cipresami. Skoro v vsaki hiši so imeli 



312 Vilko Mazi: Custozza ■ Solfcrino. 



kako tako sliko od Custozze in Solferina. In vsc do telí zrelili let 
sem srečaval hrabre veterane „očeta" Radeckega. Však mi je dobro- 
dušno pravil svoje viteške čine. 

Tako se mi je že dávno rodila želja, prcromati ta gornjcitalska 
bojišča, ki so popila tudi mnogo naše krvi. Toda samé navdušenc 
zgodbe veteránov mi niso mogle služiti v zadostni pregled tedanjili 
političnih razmer v Lombardiji in Benečiji ter v ostali Evropi. Tre- 
balo je prelistati precej zgodovinskih knjig, da sem si ustvaril jasno 
sliko tedanjega političnega življenja. — Da razumemo posledice, je 
treba poznati njili vzroke, zato načrtam poleg bojišč in bojev drobno 
skico nesrečnih političnih odnošajev, ki nosijo odgovornost za toliko 
tisoč izgubljenih življenj krog Custozze in Solferina. ' 



Po sijajnih dneh dunajskega kongresa, kjer se je báje zavese- 
Ijačilo 30,000.000 goldinarjev, so se vrnili različna veličanstva in 
ekscelence na svoje staré dvore, da bi zopet vžívali blagodejni mir. 
Politično obzorje je bilo zdaj brez oblačka, zakaj „veliki rogovilež" 
Napoleon Bonaparte je bil ugnan in je čakal tam daleč na samotnem 
otočku Sv. Helene svoj klavrni konec. 

V vsej Evropi pa se gotovo ni nihče bolj livaležno oddahnil, 
nego knez Metternich, človek, ki pomeni v kulturnem in političnem 
svetu največje zlo XIX. stoletja. Ta „državniška móra" je imel 
skoro štirideset let prvo besedo na evropskih dvorili, kjer je s pridom 
sejal Ijuliko najreakcijonarnejše politike in se izkazal pravega ženija 
v zatiranju vsakega kulturnega in političnega pokreta ter narodnost- 
nega in svobodnega gibanja. Najobčutneje pa je tepeškala ta šiba 
v mejah tedanje Avstrije. V nečuveni cenzuri in policijski špijonaži 
je videl najizdatnejša sredstva za ohranitev „preljubcga miru". Da 
je bil sam cesar Franc pod vplivom tega nazadnjaka, se razvidi 
najbolj iz njegovega nagovora na profesorskí zbor Ijubljanskega 
liccja, kjer je dejal med drugim : „Pojavile so se zdaj nove ideje, 
ki jih ne bom mogel nikoli spoštovati. Držite se lepo staré poti, 
kajti ta je dobra, in če so bili naši predniki zadovoljni z njo, zakaj 
bi ne bili še mi? Ne potrebujem učenjakov, ampak dobrih držav- 

1 Viri, ki so mi pri tem najbolj sliižili : Gencr.ilslíibs- Biireau fíir Kriegsgc- 
schiclite : „Der Kricg in i ta lien, 18 59." (Wí(M1. V'erlag des k. k. Gcncral- 
stabcs.) „Der Krieg im J a h r e 1 86 6." (V istcm založništvii.) .lllustricrte 
Geschiclitc des neunzchntcn J a h r h u n d er t s." (Lcipzig, Unioii Deutsche 
Vcrlagsgcscllscjiaft 1890.) 



Vilko Mazi: Cusíozza - Solferino. 313 

Ijanov. Vaša naloga bodi, vzgajati mladino v tem zmislu. Kdor 
meni slúži, mora učiti, kakor je moje povelje. Kdor pa ne zna tako, 
ali kdor misii nastopiti z novimi idejami, ta naj izgine, sicer ga 
odslovim sam." 

Da bi „nove ideje" ne poplavile cesarskih dežel, se je zlasti 
strogo pazilo na vtihotapljanje „nevarnih" knjig in časopisov. Mašili 
so jarke, nihče pa ni pomislil, da pronica silni element Ijudske 
volje in skrivaj zbira svojo moč v široki strugi, da vzbukne nekoč na 
dan in ne nájde več ježov, ki bi mu mogli zastaviti svobodno pot. 

Po Apeninskem polotoku se je valil ta skrivni veletok. V par 
desetletjih je bilo že očitno, da si išče zanesljivega izhoda na rav- 
ninah pod Mont Blancom, sredi plodnega Piemonta, v hiši, ki nosí 
ponosen nápis: „Ľ Itália fara da se", v môžu, ki se ga nazivlje 
„Spadá ď Itália". 

Italijo je sestavljalo takrat kup državic, ki pa so bilc vse objete 
od strupenega Metternichovega dúha. Skromnému Ijudstvu, ki je 
hlapčevalo od roda do roda raznim useljenim mogotcem, je prinesel 
šele veliki Korzičan blagodejno luč ústave. Po dunajskem kongresu 
pa je bila kronanim glavam prvá skrb, ugasniti to luč z najbru- 
talnejšo reakcijo. Najokrutnejše nasilje pa je zavladalo v Lombardiji 
in Benečiji, ki si jih je bila izrekla Avstrija za svoj okvir. Niti 
najmanjšega ozira niso jemali na upravičene potrebe posameznih 
kronovin. Stari pajek Metternich je le vedno gosteje razpredal svoje 
špijonske mreže. 

Tako je rasla nevolja od dne do dne. Kdor je poznal blago- 
dejnost konstitucije, je ni mogel več pozabiti. Inteligenti so uvideli, 
da nimajo pričakovati od Donave nikakršnega odrešenja, zato jim ni 
preostajalo drugega, nego iskati to odrešenje v samih sebi. Osnovali 
so v ta namen skromno družbo „karbonarijev". Eni so imeli v 
mislih samo svobodnejše razmere, pretežna večina pa si je postavila 
višji cilj : zjedinjeno Italijo. V par letih je bil ves polotok zrel 
za revolucijo, ki je tudi izbruhnila v Neapolju in Piemontu, toda 
brez pravega uspeha, ker je ni vodilo enotno postopanje, zlasti pa, 
ker se je ni udeležila veliká večina preprostega Ijudstva, ki je bilo 
še na prenizki kultúrni stopnji, da bi moglo práv pojmovati ústavní 
problém. 

V avstrijskem delu polotoka se je zdaj okrutnost vladnega 
sistema le še poostrila. Osumljence so zadele strahotne kázni. Mnogo 
odličnih mož so odgnali v daljne ječe. Med temi je bil tudi znani 
pesnik Silvio Pellico. 

„Ljubljanski zvon" XXXIV. 1914. 7. 21 



314 Vilko Mazi: Custozza-Solferino. 



Sovraštvo do tuje vladc pa je šlo pridno v klasjc. Dcset let 
po tisti neuspeli vstaji je osnoval iieumorni zarotnik Giuseppe 
Mazzini v Marseju tajno zavezo „Mladoitalije", ki se je tudi hitro 
razširila in pomagala buditi misel zjedinjenja. 

Cesarju Francu je sledil na prestolu sin Ferdinand, toda samo 
po imenu, zakaj vajeti je držal zdaj nconiejeno Mctternicli. Duh 
reakcije je prispel na vrliunec. Tako sc je približalo viliarno leto 
1848. V Franciji, domovini revolucije, se je zopet dvignila nevihta 
in bliskoma švignila proti vzhodu, tja do cesarskega Dunaja, kjer je 
zrušila kozia „kočijažu" Metternichu. Kar čez noč ga je zmanjkalo 
s kŕmila. 

Zdaj je zavrelo tudi v Italiji, skrivni veletok se je privalil do 
izhoda. To in onkraj Ticina se je pričelo brusiti morilno orožje. — 
Oči cele Avstrije so bile zdaj vprtc tja v Milan, kjer je izdeloval 
ognjeviti dvainoscmdesctlctni starček Radecki vojne náčrte. Medtem, 
ko so pohajali visoki civilni uradniki različna zabavišča, zlasti zna- 
mcnito Scala-gledišče in se brezskrbno zanašali na „velemoč" policijc, 
je on edini spoznal nevarnost položaja. Toda zaman so bila vsa 
njegova prigovarjanja, naj bi mu poslali ojačenj. Ob pričetku 
vojnili operacij je imel pri rokali samo 15 tisoč mož, zakaj približno 
20 tisoč mu jih je pobegnilo v sovražni tábor. Brez vojne napovedi 
je prestopila 40 tisoč mož broječa sardinska vojska mejno reko 
Ticino in po petih krvavih dneh (cinque giornate) se je moral Radecki 
umakniti iz Milana v Verono, kjer je tako dolgo bránil sovražniku 
prehod čez Adižo, dokler ni dobil primernih ojačenj. Potem pa je 
potolkel Piemonteze 6. mája pri St. Luciji. Odločilna bitka pa se 
je vnela 25. julija na višavah krog Custozze, ki je trajala deset ur 
in se končala s popolnim porazom sardinske vojske. Karel Albert 
je moral skleniti premirje ter prepustiti Avstriji Benečijo in Lom- 
bardijo. V naslednjem letu je bil zopet tepen pri Mortari in Novari 
ter je moral zato odstopiti prestol svojemu sinú Viktorju Emanuclu II. 

Z nepopisno krutostjo so zopet zadusili avstrijski bajoneti v 
Lombardiji slehern pojav upora in ukrotili po vsem polotoku vihar 
48. leta. Srd do tuje vláde pa je zavzel še večje dimenzije. Slej ko 
prcj so se obračale oči patrijotov prek Ticina, odkoder je moglo 
naposled vendarle priti toliko zaželjeno odrešenje. 

Deset let je tlela iskra pod pepelom. Pustolovec Louis Na- 
poleon, član karbonarijev, si je tačas kot cesar Napoleon III. dobro 
utrdil francoski prestol. Svojega velikega strica je dosegal kvečjemu 
v častihlepnosti, v drugili zmožnostili pa je zaostajal daleč za njim. 



Vilko Mazi: Custozza - Solferino. 315 

Prikritost, prekanjenost, hladnokrvnost so tvorile njegovo bistvo, 
trabantila pa mu je srečna usoda. Sicer pa je bil telesno in mcralno 
cela karikatúra. Nasajen na nizke nožice, je imel nerazmerno velik 
zgornji život, tako, da je izgledal pravcat velikán, kadar je sedel. 
Njegov značaj je bil naravnost grozovit. „Le droit? Qu'est-ce 
que c'est?" se je zavzel, kadar ga je dirnila neprijetna beseda 
„pravica". 

Zasledoval je vselej in povsod samo en cilj : povzdigniti Francijo 
na nekdanji višek sláve in ugleda in oprijel se je vsakega sredstva, 
ki je moglo meriti v dosego tega cilja. S podporo vdane vojske in 
uradništva neomejen absolutist, si je znal pridobiti Ijudsko naklo- 
njenost s pospcševanjem ekonomskih in socijalnih interesov ter s 
sijajem vojne sláve. Po krimski vojni je bil na vrhuncu svoje moci, 
Vsa Evropa je glcdala zdaj zopet v Tuilerije in pričakovala od tam 
merodajne besede v svojih spornih vprašanjih. Najbolj zaupno pa 
se je obracala tja mala Sardinija, ki je bila poslala svoj obol 
pred Sebastopol in postala s tem protežiranka veliké Francije. 

Avstrija je imela za čaša krimske vojne grófa Boula za zuna- 
njega ministra. Tému môžu je treba po pravici naprtiti vso odgo- 
vornost za njeno poznejšo nesrečo 1859. leta. Namcsto da bi bil 
ohranil Rusiji v krimski vojni neutraliteto, se je šel brez vsakega 
povoda zvczat z njenimi sovražniki in je postavil armado na ogrsko 
in gališko mejo, pri čemer je pa tudi ostalo. Hvaležnosti ni mogel 
zato pričakovati od nobene stráni. Posledice te blazne poteze so 
bile ruinirane finance in neodpustna zamera v Petrogradu, ki se je 
posebno občutila v dneh, ko je prijela Avstrija za orožje proti tistim, 
ki se je vezala z njimi v krimski vojni. 

V Sardiniji pa je vodil kŕmilo mož izrcdnega državniškega 
talcnta, gróf Cavour, učenec slavnega Machiavcllija. Njegovo oprezno, 
preračunjeno delovanjc za zjcdinjcnje Italije zaslúži največjega ob- 
čudovanja. Však korak, ki ga je storil v ta namen, je bil pretehtan 
in premišljen do kraja. Sardinska pomoč v krimski vojni je imela 
že eminentno politično ozadje. Tako je Cavour začel. Na pariškem 
kongresu pa je stopil že korak dalje in v posebni spomenici opozoril 
velesile na ncčuvene razmere, ki jih zakrivlja Avstrija na Apenin- 
skem polotoku. Uvidel je, da si je pridobil s tem francoskih in 
angleških simpatij in to mu je bila že veliká cena. Tudi Rusija se 
mu je pokazala naklonjena, dasiravno je stala Sardinija še nedávno 
med njenimi nasprotniki. Obljubila mu je neutralnost, samo da 
izplača Avstrijo za njeno polovičarstvo v krimski vojni. 

2P 



316 Vilko Mazi: Custozza - Solferino. 



Ves polotok se je pričel zdaj vidno probujati. Za udejstvo- 
vanje Cavourjevega programa se je osnovala 1857. leta „Léga na- 
zionale", ki je združila v svojih vrstah vse, kar je mislilo in čutilo 
italijansko. Sardinija je postala zdaj dežela vsega upanja. Cavour 
pa je delal še zmerom s treznim razumom. Jasno mu je bilo skoro, 
da bo ostala Avstrija v slučaju konflikta osamljena, toda Sardinija 
bi utegnila biti samo s podporami ostale Italije še vedno prešibka, 
zato je bilo treba poiskati močnega zaveznika in našel ga je v Na- 
poleonu III. 

Napoleon, ki mu je bila Avstrija že dolgo trn v peti, je brez 
obotavljanja pristavil železo k ognju. Pričel je s prekanjenimi splet- 
kami. Anglija je bila baš zaposlena z vstajo v Vzhodni Indiji in je 
imela tako vezane roke. Ruska pomoč Avstriji je bila izključena. 
Nerešeno je bilo samo še vprašanje, bo li hotela ohraniti tudi Prusija 
v eventualnem zapletljaju neutralnost? Kljub vsem sladkim prigo- 
varjanjem Napoleona in Cavourja se vendar ni dalo izposlovati v 
Berlinu kaj gotovega. Toda bistroumni Cavour je presodil : „Česar 
ni mogoče skleniti zdaj, sklenilo se bo ob svojem času. Prusija se 
ne bo mogla izogniti nemški nacijonalni ideji, zato je zveza Prusije 
s povečanim Piemontom zapisana v knjigi bodočnosti." 

Sredi julija sta se sestala Cavour in Napoleon v kopališču 
Plombiéres, kjer je slednji obljubil svojo dejansko pomoč pod 
pogojem, če se bo mogel zato opravičiti pred javnim mnenjem. 
Da bi bila |zveza še trdnejša, je izposloval Cavour ob tej priliki 
ženitev Napoleonovega siná z najstarejšo hčerjo Viktorja Emanuela. 
Ob koncu leta je bilo v Sardiniji in v ostali Italiji vse pripravljeno 
na veliki mejdan. 

Prišel je dan Novega leta 1859. Ob tej priliki so imeli poslaniki 
tujih dŕžav v Parizu navado, da so se napotili v Tuilerije čestitat 
mogočnemu Napoleonu. Kar je kramljal z njimi cesar, so brž spo- 
ročili svojim vládam, ki so videle v teh besedah zanesljivo prero- 
kovanje politične situacije za tekoče leto. Avstrijski poslanik barón 
Hiibner je čul topot iz Napoleonovih ust hladne besede: „Obžalujem, 
da razmerje moje vláde do Vaše ni več tako dobro, kakor bi rad..." 
Kaj je tičalo za temi besedami, je slutila takoj vsa Evropa; še 
bolj pa je potrjeval to slutnjo nagovor Viktor Emanuela ob priliki 
otvoritve sardinske zbornice. Dejal je med drugim: „Dasi spo- 
štujem pogodbe, ne morem biti gluh za bolestne klice, ki me do- 
segajo iz tolikih krajev Italije ..." 



Vilko Mazi: Custozza-Solferino. 317 

Na jugu Nemčije so simpatizirali z Avstrijo, na severu s Pie- 
montom, v Berlínu pa se ni mogla politična tehtnica nagniti na 
nobeno strán. Však je mogel torej uvideti, da je položaj za Avstrijo 
skrajno kritičen. 

V zadnjem trenotku so se bili v Berlinu vsaj toliko zjedinili, 
da so obijubili Avstriji pomoč pod pogojem, ako ne zasleduje drugih 
ciljev, nego utrditev svoje posesti v Italiji. Ko so pa zaznali, da 
obsega náčrt tudi oslabitev Sardinije in naposled strmoglavljenje 
Napoleona, so vtaknili roke v žep in obrnili hrbet. Avstrija je ostala 
prepuščena sami sebi. Pameten mož na krmilu bi bil storil zdaj 
gotovo vse, da bi se dosegel miren izhod iz konflikta, oholi Boul 
pa je poslal 23. aprila v Turin — ultimátum, z ošabno zahtevo raz- 
oroženja tekom treh dni, ki so mu ga seveda z veseljem — odklonili. 
Katastrofa je bila torej neizogibna. Napoleon je obvestil 26. aprila 
dunajsko vlado, da bo šmátral prekoračenje Ticina od avstrijskih čet 
obenem za vojno napoved Franciji. 

Tri dni kasneje je prekoračila avstrijska armáda mejno reko in 
s tem se je pričela zanjo usodna vojna 1859. leta. 

Radeckega ni bilo več, pač pa je ostalo par njegovih izbornih 
učencev (Benedek, Hefi), toda na Dunaju, so zmožnost prezirali, 
visok naslov jim je bila glavna stvar, zato so izročili vodstvo operacij 
v najnezmožnejše grofovske roke ogrskega mogotca Gyulaja, ki je 
zagrešil še pred pokanjem pušk neodpustno in usodno napako. 
Sovražnik se namreč ni nádejal tako nagle pripravljenosti avstrijske 
vojske in 110.000 avstrijskih bajonetov s 364 topovi bi bilo gotovo 
in poceni odneslo lavorike zmagoslavja, da so se takoj po preko- 
račenju Ticina obrnili na Turin, kjer je begala Cavourja strašná 
zadrega. Brez boja bi se moralo vdati mesto, zakaj najbližje fran- 
coske čete so bile še visoko v Alpah in so se zelo počasi pomikale, 
ker so jih ovirali visoki zameti. Najoriginalnejše pa je bilo, da so 
se bližale sovražniku — brez patrónov in topov, po zaslugi zani- 
karnega vojnega ministra, ki ga je Napoleon takoj odslovil, ko je 
izvedel za to blazno dejstvo. 

(Daljc prihodnjič.) 




318 Marija Kmet: Torče Skočir. 



Marija Kmet: 

T* v- r> * ■v • 

Torce Skocir. 

I. 

Zamolklo je udarjal stroj, ki ga je mehanično pritiskaval in spet 
izpuščal starikav in suh knjigovez ; šelesteli so listi papirja in 
dišalo je po limu, da je človek komaj dihal in ga je dregalo v 
nos bodeče in zoprno. Veliká je bila delavnica, a zdela se je 
majhna. Vsepolno je bilo nakopičenega papirja vseh barv, in knjige 
so ležale že vezane in nevezane lepo po vrsti na dolgi deski in 
pa v neredu na velikem kúpu sredi sobe. Skoro temno je bilo, samo 
eno okno je razsvetljevalo sobo in še to je bilo obrnjeno na dvo- 
rišče. Zatohel zrak po pomijah in raznih odpadkih z dvorišča je 
počasi in léno polzel skozi okno. Delavci, pomočniki in vajenci so 
delali posamič ali po vec skupaj in se potihoma smejali in pritajeno 
šepetali. Zdajpazdaj je zaklel mojster, suh in visok človek z de- 
belimi naočniki na izbuljenih očeli, in je prisolil kakemu nerodnemu 
vajencu par gorkih krog ušes. 

Slabotni, majhni fantiči so bili vajenci. Z nekako spoštljivostjo 
so zrli na ošabne pomočnike, a za hrbtom so jim kázali jezike in 
se smejali, če je mojster oštel katerega izmed teh ošabnežev. V dnu 
srca pa si niso mogli misliti nič lepšega in vzornejšega, kakor 
postati kdaj pomočnik. Večkrat so vajenci šteli na prste, koliko let 
ali mesecev bodo še kot „učenci" in tisti, ki je imel že dve leti za 
seboj, je s pomilovanjem zri na kakega novinca, češ: „Kaj bi ti sla- 
botnež, kdaj boš šele ti priplezal tako visoko kot sem že jaz." Naj- 
večkrat so se prepirali med seboj in se naskrivoma suvali, ali pa so 
prilepili tovarišu kos papirja na hrbet in se smejali do solz, če je 
oni, nič hudega sluteč, vstal in šel po opravkih k mojstru. Vselej je 
nastal šum in grohot, dokler ni mojster jezno zavpil in oštel fante. 

V zadujem mesccu so se največkrat norčevali iz fanta, ki je 
prišel šele pred par tedni. Bil je to Torče Skočir, s Krtine doma, 
sin učitcljcve vdove, ki je zdaj živela z otroci v mestu. Pravkar je 
stopil mojster k Torčetu in mu dejal: 

„Fánt, za božjo voljo, kako pa šivaš! Ali ne vidiš, da visijo 
listi kar vsaksebi in še število stráni ni v redu? Paži, če ne . . ." 
in zamahnil je z roko, da je Torče odskočil dalcč v strán in prcvrnil 
kup knjig. Tedaj je pa završalo od smeha po dclavnici, da je Torče 
boječe sedel na svoj stolček, in solzc so mu stopilc v oči. 



Marija Kmet: Torče Skočir. 319 



Prvikrat se je učil pri mojstru in sam si je izbral ta poklic. 
A že takoj prví teden mu ni šel ta posel práv nič k srcu. A v šolo? 
— Ne v šolo spet ni hotel. — Saj je bil poskusil tudi tam, pa ni 
šlo. „Kdo bo v soli, ko je tako tesno in dolgočasno!" si je mislil; 
mati pa ga je tudi rada vzela iz šole, ker je bila že sita večnih 
učiteljevih pritožb. 

Torče pa je že mislil, kam bi jo spet popihal, tu mu ni práv 
nič ugajalo. Tako temno je bilo v delavnici, dišalo je po limu, však 
čas ga je mojster ali pomocník stresel za ráme in poskusil trdnost 
njegovih las, in poleg tega so se še tako norčevali iz njega. „Ne 
bo šlo," je dejal sam sebi, „kar pustil bom. Samo mati? E kaj — 
jokam se, pa bo — ■" Iz teh misii ga je vzbudil Lojze, vajenec, ki 
je imel že celo leto učenja za seboj, in ga je vprašal : 

„Torče, si videl v stolni cerkvi podobo matere božje — ?" 

.Kje?" 

„I tam, v stranskem oltarju." 

„O da, videl, však dan jo lahko vidim. 

„Ali si videl, kakšna je — ?" 

„Videl ; črna je — " 

Tedaj se je Lojze hudomušno nasmehnil in dejal. 

„Ali veš, zakaj je črna?" 

Torče ga je začudeno pogledal : „Ne, ali morda ti veš?" 

„Vem, vem. To je bilo tako : Pred leti je maševal ondi škof, 
in ko so med povzdigovanjem vsi Ijudje gledali dol in se trkali na 
prsi, je naenkrat nekaj zahreščalo, in ko so Ijudje pogledali, je bila 
mati božja v oltarju črna. Tako je bilo." 

Torče je od začudenja bulil oči v Lojzeta in ni mogel ni- 
česar reči. 

Lojze se je komaj zdržal smeha ; a drugi, ki so to slišali, so se 
zasmejali, da je mojster pristopil in gromko zavpil: „Mir, svojat!" — 

Skočirka, Torčetova mati, je veliko prestala na svetu. Njen mož, 
učitelj na Krtini, je bil pijanec in dobrovoljček, zapravljal je denár; 
a devet otrok je hotelo jesti . . . ko je bila najstarejša hči stará 
dvaindvajset let in najmlajša tri mesece, je umri njen mož. Morali 
so vsi s Krtine, prišel je nov učitelj in ker je imela Skočirka brata 
v mestu in jo je ta povabil, je odšla z vsemi otroki v mesto. Mislila 
je, da ji bo brat pomagal, a ta jo je vprašujoč pogledal in dejal: 

„Po kaj si prišla, Marjana? Ali misliš, da jaz zlato kopljem, 
ali da je v mestu tako življenjc kot na Krtini?" 

Skočirka ga je vsa solzna pogledala in dejala: 



320 Marija Kmet: Torče Skočir. 



„I saj si nic vendar vabil!" 

„Sem mislil, da ne boš tako neumna, da bi prišla. Vrni se!" 

„Kaj si neumen? Vse pohištvo je že na potu in dolga vožnja, 
misliš, da je zastonj? In pa otroci niorajo vendar v šolo! Starejša 
dva fanta hodita že zadnje leto v gimnazijo, starejša líči v priprav- 
nico, drugi drugam. V Ljubljano nisem šla, ker si me ti sem vabil. 
No, in zdaj . . . tako-le si z menoj!" 

„Če je tako, pa le glej, kako bo!" 

„Lepo me tolažiš!" je vzdihnila Skočirka in pojokala. „Ti moj 
bog, kam sem zdaj zašla!" — 

Torče ni bil za šolo. Petnajst let je bil star; šola je bila múka 
zanj. Skočirka se je tolažila, da bo vsaj ostal pri rokodelstvu. „Saj 
ni treba," je dejala, „da bi bili vsi šolani, pa naj bo ta kaj drugega. 
Saj je dosti, da sem vse druge pripravila tako daleč." Podpirali so 
jo nekaj starši, dosti seveda ne. Ko so bili z doma, so pozabili, 
kako hudo je bilo življenje tam. Pa mati je bila veselá, da ni bilo 
treba vsaj skrbeti zanje. — 

Večer je bil. Torče je prišel domov, še ves prevzet od „čudeža", 
o katerem je pravil Lojze. Čuden fánt je bil Torče, in mater je zelo 
skrbelo, kaj bo z njim. Rekli so, da mu „malo manjka", také nena- 
vadne misii in želje je imel, miru nikjer. Sredi noci je včasi planil 
s postelje in vpil na pomoč, rekoč, da ga lovijo; a čez nekaj čaša 
je mirno legel, kakor bi ne bilo ničesar. Visok je bil in slok, a ni 
vedel práv, kaj bi z dolgimi rokami in nogami. Lasje so mu štrleli 
naravnost navzgor, da je bilo videti, kakor bi imel trdo, ščetinasto 
krtačo na glavi. Knjig ni Ijubil in čitanje mu je bilo zoprno. A 
imel je zelo čustveno dušo in je bil dober fánt. Najrajši je delal 
lesene vozičke za najmlajšo Anico in lepil iz papirja senčnike za 
svetilko, ali izrezaval vojake, punčke in druge igračke, jili postavljal 
na leseno palčico in jih z vidnim veseljem in zanimanjem občudoval. 
Také stvari bi bil nemara delal vse žive dni, in ne bilo bi mu 
dolgočasno. Rad se je smejal in pripovedoval ražne norčije. Bil je 
velik otrok! 

Zunaj mesta so stanovali Skočirjevi in krog liiše so bila lepa 
polja in zeleni travniki. Lepo je dišalo poleti po senu in zgodaj 
zjutraj so se slišali kosci, ki so klepali koso. Jeseni je dala koruza 
in repa marsikaj opraviti Torčetu, in nekoč je dobil práv gorke po 
hrbtu, ko ga je zasačil gospodar polja. Od tedaj je stralioma stopal 
k debelim, rumenim storžem in liitro stekcl, ko je imel plen pod 
suknjičem. Repo pa je olúpil šele sredi mesta . . . 



Marija Kmet: Torče Skočir. 321 



Pozimi se je kcpal, kakor bi šlo za premijo, in dostikrat je 
prišel ves moker in ves premrl od mraza domov. Tedaj se je široko 
zasmejal, vrgel moker klobúk v kot in dejal v smehu : „Ho — ho — pa 
sem jih le, vse sem prepodil, te šeme!" Vneto je poslušal, če mu 
je kdo pravil o vojskah, čudežih ali roparjih. Pa v najresnejšem 
trenotku, ko je človek mislil, da je ves preslrašen in prevzet, se je 
naenkrat zagrohotal in osmešil besede, da so se slcdnjič vsi za- 
smejali. Tak je bil. Časih pa je sedel v kot in je jokal, da bi se 
ga bil usmilil kameň. In zelo strahopeten je bil. Bog varuj, da bi 
bil ponoči sam in brez lúči v sobi. — 

Ko je prišel Torče ta dan domov, je sedela mati kakor navadno 
ob zeleni pečici in pletia nogavico. Soba je bila precej prostorna 
in svetla. Čez dan je stala veliká miza sredi sobe, ob zimskih večerih 
pa so jo prestavili k pečici. 

„Dober večer!" je dejal Torče, ko je vstopil, in precej z neko 
naglico nadaljeval. 

„Ko bi vedeli, kaj sem izvedel!" 

„No, kaj pa, kaj?" so se oglasili scstri in brat in prenehali 
z učenjem. 

„Tista črna mati božja v stolni cerkvi je postala šele pred 
kratkim časom črna in sicer med povzdigovanjem." 

„Ho-ho-ho" so se zasmejali oni trije. Mati je dejala: „I kdo te 
je pa spet tako navil?" . . . 

„Kaj se pa smejete?" je dejal začudeno Torče in je bil užaljen 
v dno duše. „Saj mi je povedal naš vajenec Lojze." 

„O to te je! Pa da verjameš!" je dejal Stanko. 

„Kar molči, veš. Ti pa kaj več veš, kaj ne? Lojze bo čez 
eno leto že pomočnik, veš, pa bi on ne vedel, misliš? Ti pa ti, ti 
kaj več veš menda — " in ves solzan je šel Torče v kot in vrgel 
klobúk po omari. 

„Tiho — tiho," je mirila mati. „Saj se ne izplača, da bi se 
prepirala. Ampak Torče, da še tega ne veš, da so zamorci črni?" 

Sedaj se je nekaj razjasnilo v Torčetu in široko je odprl oči. 
Bolelo ga je, da je verjel in se osmešil doma in v delavnici. Spomnil 
se je, da so se takrat vsi zasmejali. 

„Zatorej so se tako smejali," je dejal. 

„Kaj se ne bodo!" je dejal Stanko. 

„Kar tiho bodi, veš! Pokažem mu!" In v dúhu je delal náčrte, 
kako bi se maščeval, pa mu ni prišlo nič pravega na misel, sicer 
pa — bal se je izvršiti náčrte. — Zato se je spomnil, da mu sploh 



322 Marija Kmet: Torče Skočir. 



ne ugaja tam, in bo najboljše, če pôjde proč. Tako je bil danes 
ves v telí mislih, da je še večerjati pozabil, četudi je bila drugačc 
njegova prvá beseda pri prihodu : „Večerja!" 

Še nekaj dni je hodil Torče h knjigovezu, a potihem je vedno 
mislil, kako bi odšel od tam. Bal se je matere, to je bilo največ. 

Bilo je neko nedeljo popoldne, ko sta bila Torče in mati sama 
doma. Solnce je sijalo v sobo in s ceste so se slišali otroci, ki 
so se prekopicavali sredi ceste in metali kamenje v bližnji potok. 
Mati je sedela pri oknu in brala časopis, Torče pa je bil v kuhinji, 
kjer je lomil trske in jih obrezoval, da bi si napravil palčice za 
igrače. A njegove misii niso bile topot práv nič pri delu, ves čas 
je izbiral na tihem besede, kako bi materi povedal, da pôjde proč 
od knjigoveza. Ker jasno mu je bilo, da tam ne more ostati več. 
Seveda, kako to materi povedati? — to ga je mučilo. To popoldne 
je nalašč ostal doma, četudi ga je zelo mikalo, da bi šel tja na 
trávnik, kjer so se tako živo igrali „vojsko". „Če danes ne povem, 
pa ne bom nikoli," si je dejal in ostal doma in iskal besede. Mislil 
je še, da bo najbolje, če se priplazi tiho do matere in jo zastraší — 
in potem bi ji v smehu povedal, da pôjde. „Pa to spet ni nič," je 
dejal, „nazadnje bi me še práv poštcno oštela." „Kaj pa če bi ji 
kaj naredil? Drva znosil v kuhinjo?" Pa je spet zavrgel to misel, 
ker se mu ni Ijubilo iti v klet v drvarnico. „Jokal bom," je sklenil 
slednjič in začel je kar tebi nič meni nič jokati, da je mati pre- 
nehala čitati in je vprašala: „Si ti, Torče? Kaj pa jokaš, za božjo 
voljo vendar!" in odložila je časopis in šla v kuhinjo. 

„Kaj pa ti je, si se urezal, zbodel ali kaj?" je kakor v cni 
sapi povpraševala vsa prestrašená. Torče je slonel na mizi in jokal 
in jokal glasno, in ni odgovoril. Mati ga je prijela za ráme in ga 
tiho vprašala: 

„No, Torče, govori vendar! Kaj ti je?" 

„Tako se norčujejo, pa mislijo, da sem neumcn," je jecljaje 
in strahoma izpregovoril Torče. Mati ga ni razumela izpočctka, 
potem pa se je spomnila, kam meri Torče. Zasmejala se je in dejala: 

„Naj se norčujejo, kar tiho bodi; to nič ne de — zato sc vendar 
ne boš jokal, tak velik fánt, poglej ga no!" 

Torče pa se ni pomiril. Zdaj mu je šlo resnično na jok in 
debele solze so mu polzele izza prstov. 

„Pa veste," je spet dejal jokajc, „jaz ne trpim, več tega, veste, 
mama, tudi pljuvajo vame." 

„Kdaj je kdo v tc pljunil?" je dejala mati ogorčcno. 



Marija Kmet: Torče Skočir. 323 



„Še ni dolgo; tisti pomocník, tisti dolgin. Pa tudi ščipljejo 
me. Oh, mama, lepo vas prosím," je naenkrat dejal glasneje in 
objel mater krog vratu, „pustite me, da grem proč, pustite me!" 
Mati ga je vsa osupla gledala. 

„Kaj pa vendar govoriš? Potrpi, le potrpi! Vsakemu vajencu 
se godi tako. Ali misliš, da se kruhí kar takole zaslúži? Le potrpi, 
pa smejaj se in ne maraj nič za njihove norčije. Saj to so le šále, 
v resnici te imajo pa radi." 

„Ne, ne, mama, jaz ne ostanem več!" 

„Ne nori vendar! Kaj misliš, da bom spet hodila od mojstra 
do mojstra in te ponujala vsakemu? Misliš, da je to prijetno? Kar 
molči o tem, veš! To ti povem enkrat za vselejl" In odločno je 
zamahnila z roko in se obrnila. 

„Mama, mama!" je zavpil ves obupan, „pustite me! Ne morem 
tega, da bi mi pljuvali v obraz in me imeli za norca!" 

„Molči!" je zavpila mati, sedla k oknu in spet vzela časopis 
v roke. Čitati pa ni mogla, ker jo je zelo skrbelo, kaj bo s Tor- 
četom. Vedela je, da se najbrž res norčujejo iz njega in ga to boli 
in smilil se ji je. Sklenila je, da pôjde jutri k mojstru, in če ga 
pohvali, bo ostal tam, če pa vidi, da je res proti njemu in mu fánt 
ni po volji, ga vzame proč. „Pa kam spet z njim!" je zavzdihnila 
in poklicala Torčeta, ki je bil ves obupan ostal sredi sobe. „Kam 
misliš, da pôjdeš, če odideš od tam?" Tedaj se je Torčetu razjasnilo 
lice in brž je uganil, da utegne mati uslišati njegovo prošnjo. Ves 
vesel pristopi k oknu in pravi: 

„O, že vem kam! Tam v delikatesní trgovini, veste, však dan 
grem mimo, rabijo učenca. Tja pôjdem, gotovo me vzame. Pa kako 
bi šel rad tja ! Tako lepo diši, veste, pa kaj vse imajo tam, veste, 
tam bi bilo zame, o da, tam bi pač ostal! Dajte, dajte, pustite me 
mama, Ijuba mama!" je kar v eni sapi govoril Torče in v dúhu 
požiral vse one stvari iz delikatesné trgovine. 

„No, no, nehaj vendar!" ga je ustavila mati. „Kaj misliš, da je 
to zato v trgovini, da boš ti jedel? Prodajati boš moral, pa pomivati 
tam, — to te bo zeblo pozimí! Jesti pa ne boš smel tistih jedil!" 

„No, to se bo že naredilo ; bi rad vedel, če tupatam ne dobim 
kak kos šunke ali klobáse," je mislil tiho Torče, rekel pa ni nič. 

„No, jutri pôjdem k mojstru, da vídim," je dejala mati, in 
Torče je ves potolažen odšel na cesto in metal kamenjc kakor za 
stavo kar preko streh. — 



324 Marija Kmet: Torče Skočir. 



V lepi delikatesní trgovini sredi mesta, v eni izmcd najširšili 
in najlcpših ulic, je bil Torče kot vajencc že nekaj tcdnov. Mislil 
je, da pôjde tu vse tako gladko in bo vse tako lepo, kakor si je 
prcj prcdstavljal. Pa tudi tu je prišel kmalu do spoznanja, da je 
však začetek težak. Mislil si je, da bo takoj prodajal in rezal šunko, 
kar mu je poscbno ugajalo, pa porabili so ga za vse drugo, kakor 
za to. Pomivati je moral vedno in vedno ražne posode in kozarce. 
In ker je bila zima, ga je zeblo v roke, da je kmalu ozebel na vse 
prste in so se mu naredile veliké otekline, pekoče in skeleče, da 
ga je bolelo, kakor bi mu z razbeljenimi kleščami trgali meso s 
prstov. „Tega ni bilo pri knjigovezu in tudi v soli ne," je Torče 
slednjič pomislil in hudo mu je bilo. Pa potrpel je vendar dalj 
čaša kakor pri knjigovezu in ni materi pravil ničesar. Ko pa ga je 
nekoč vprašala glede ozeblin, se ni mogel premagati, da bi ne bil 
milo zajokal, tako zelo ga je stískalo v grlu. „Oh ta fánt," je vsa 
žalostná zavzdihnila mati, ko je vedela in slutila že naprej, da ne 
ostane Torče tudi tu ne, da bi se izučil za prodajalca. „Ta fánt, ta 
fánt! Zakaj ni več očeta. Njega bi bilo treba, drugače bi bilo z 
njim, tako pa sem sama, in fánt naredi z menoj, kar hoče." Nekoč 
je Torče ubil kozarec, že tretjega, kar je bil v novi soli — in 
gospodar je vzel pasji bič s stene in ga ošvrknil preko glave 
in hrbta. Torče je zardel do ušes in zamahnil z roko. Ko je go- 
spodar to videl, ga je udaril še enkrat z bičem, to pot močneje, da 
se je Torčetu lice pordečilo v dolgi progi od nosa do ušesa. Zavpil 
je, skočil kvišku, odprl vráta, jih zaloputnil in zbežal. Gospodar je 
divje zaklel, potem grohotaje vrgel bič v kot in dejal proti drugim : 

„Prokleti fánt, neroda ničvredna! Celo trgovino bi mi razbil, 
če bi ne bil strog." Videl je, da mu nihče ne pritrdi, pa se je zbal, 
da bi ne imel sitnosti s sodnijo in je dejal opravičevaje : 

„Sicer pa, ko bi bil res strog, pa sem še predober! Le malo 
sem ga po hrbtu. Ej, kako so mene, ko sem bil v njegovih letih ! 
Ves moder, rdeč in črn in rumeň sem bil po životu, pa še jeknil 
nisem. Ta falot pa . . . Sicer pa, saj še čutil ni . . ." 

„V jezi človek marsikaj naredi," je pristavil nekdo. 

„Pasji bič pece," je dejal drugi smeje se. 

„Sodnija je pa sitna," je povzel spet prvi in potem sta oba 
odšla. Gospodar pa je klel, bal se je sodnije in potihem dejal: 

„Prokleta zalega, falot beraški!" 

In tako se je zgodilo, da je Torče Skočir tudi tu končal svoje 

učenje . . . 

(Dalje prihodnjič.) 



L. Pintar: O krajnih imenih. 325 



L. Pintar: 

O krajnih imenih. 

XVIII. 

(Dalje.) 

'T'rikrat premišljeno, še rado s káže n o, — da ne rečem pone- 
^ srečeno, dokler še nisem dokázal opravičenosti tega nesreč- 
nega izraza, ki je báje po trditvi g. R. P. krparski prevod iz 
nemškega verungliickt. Kakor pri vsem mora človek tudi pri 
očitanju krparstva (Pfuscherei) biti zelo previden — in modro stori, 
če práv natanko prevdari, predno drugim krparstvo in šušmarstvo 
očitá, ali ni morda sam nekoliko v tako krparstvo zapleten in za- 
motan. Kdor se torej še sam ni otresel krparstva, nikar ga drugim 
očitati, kajti to početje je tako predrzno, kakor če bi navpično na 
nadglavišče kameň zalučil. Kdor je prvi rabi! obliko »ponesrečen«, 
tisti po mnenju g. R. P. ni vedel, da je nemški pretekli deležnik 
aktivnega in pasivnega pomena: ich habe geschlagen: tepel 
sem ; ich bin geschlagen worden: bil sem t e p e n. — Torej se 
tisti, ki nepremišljeno ponavljajo obliko »ponesrečen« tudi tega ne 
zavedajo in ne pomislijo, da „ponesrečiti" kot neprehoden glagol 
(od kedaj pa?) ne more imeti preteklega trpnega deležnika. Le počasi 
vozimo, da se nam slovničarska ciza ali dvokolesnica ob ovinku 
ne zvrne ! Ko sem tisto nepotrebno in zadirčno opombo k izrazu 
»ponesrečen« čital (Carniola, V, 101), sem takoj videl, da mora biti 
deležnik „geschlagen" na moji stráni aktiven, na nasprotnikovi stráni 
pa da mora ostati pasiven, kajti „patentirani filológ" še toliko sa- 
mostojno misii, da je tisti moment opazil, kakšno vlogo da bo 
igral pri razlagi te preporne točke zaradi participa „ponesrečen", 
namreč da bo on tepel, nasprotnik bo pa tep en. — Nekateri 
hvalijo iskrenost in temperamentnost g. R. P., tudi jaz je ne grajam, 
kjer je umestna, vendar se mi zdi, da je prenagel in prerazgret, 
preveč v to zamišljen, da bi le nasprotniku prismodil zaušnico, po- 
misliti bi pa moral bolj, če se sploh in kje se nudi prilika pri- 
smoditi jo, prismoditi po zaslugi in po pravici; tako se pa le prerado 
zgodi, da kdor iščc, jo izkupi. Če gre prestrmo navzdol, je treba 
zavirati pa previdno krmariti. — Če pravi torej pregovor „trikrát 
premišljeno, še rado skaženo", tedaj pač, kakor izkušnja uči, práv 
pravi; če pa kaj niti enkrat ni trezno prevdarjeno, kaj se čemo 



326 L. Pintar: O krajnih imenih. 



potem čuditi, če taká trditev ne drži. Med také premalo prcmišljenc 
trditve spadá tudi ta, da je glagol „ponesrečiti se" (verunglucken) 
ncprchoden(!) in da zato v slovenščini ne more iineti preteklega 
trpnega deležnika „ponesrečen". — Da je particip „ponesrečen" 
dopustna in pravilna oblika bi lahko izpričal s Pleteršnikoni, ki 
ima (II, 145) preko tcga participa izvedene samostalnike. Tisti, ki 
sc je ponesrečil, je ponesrečenec, oziroma ona je ponesrečenka. S 
tem, da se giasi samostalnik „ponesrečenec, ponesrečenka", ne pa 
morda „ponesrcčelec, ponesrečelka", in da je te posubstantivljene 
oblike mogoče izvajati le iz participa „ponesrečen", je pravzaprav 
dopustnost in pravilnost tega participa indirektno že izpričana in 
dokázaná. Toda s tem se temeljiti jezikoslovci ne zadovoljijo, oni 
povdarjajo le svoj saniorazvídni(?) náuk: „Ponesrečiti se" je nepre- 
hoden glagol in zato ne more imeti trpnega deležnika. Pri tem pa 
ne pomislijo, da predpogoj za „ponesrečiti se" je prosti „ponesrečiti". 
Tu pa smo se včasih držali pravila, da so izimenski glagoli četrte 
vrste transitivni, intransitivne pa da so vzporcdnice po tretji vrsti. 
Potemnili (4) = temno narediti je transitiven, temneli (3) = temno 
postajati pa intransitiven. Isto funkcijo, kot jo ima neprehodni glagol 
tretje vrste, pa lahko prevzame prebodni glagol četrte vrste, če ga 
zložimo ali oprcmimo z refleksivnim zaimkom „se", ki je seveda 
potem objekt ternu transitivnemu glagolu četrte vrste; to se pravi: 
subjekt in objekt sta v tem primeru strnjena. — Unesrečiti (Piet. II, 
725) = nesrečnega narediti (koga drugega), unesrečiti se (= sebe) 
t. j. nesrečen postali; v nesrečo lahko spraviš tovariša, pa tudi sam 
sebe, v prvem primeru preide dejanje nanj, v drugcm se vrnc nate 
nazaj, v prvem je predmet (objekt) nesreče on, v drugem si predmet 
ti sam. „Unepokojiti koga, unejevoljiti koga" sta transitivna glagola, 
toda „unepokojiti se, unejevoljiti se" sta, kakor navadno pravimo, 
intransitivna, ker dejanje ne preide na nov predmet, ampak ostane 
tam, kjer se je spočelo. — Unejevoljim koga, unepokojim koga se 
pravi, da ga spravim v nejevoljo, v nepokoj ; unejevoljim se, unepo- 
kojim se pa, da sam postanem nejevoljen ali nepokojen. Če torcj 
navadno pravimo, da sta glagola „unejevoljiti se, unepokojiti se" 
intransitivna (neprehodna) ali refleksivna (povratna, t. j. dejanje na 
subjekt nazaj vračajoča), iz tega še ne sledi, da bi bila pasivna 
participa „unejevoljen" (miBgestimmt) in „unepokojen" (bcunruhigel) 
nemogoča, kajti podlaga intransitivnima ali rcfleksivniina glagoloma 
sta transitivna glagola „unejevoljiti, unepokojiti" t. j. v nejevoljo, v 
nepokoj pripravili — Potemtakem je pa tudi „ponesrečen" dopusten 



L. Pintar: O krajnih imenih. 327 



in pravileii particip za „ponesrečiti se". Če torej pravim, da je kaka 
razlaga ponesrečena, sem se v tem popolnoma pravilno izrazil in 
nikakor ne gre očitati mi krparstva. Izvajanje Kočne iz mNxti, + bub + 
iiiia pa ostane ponesrečeno, kakor je je ponesredl izvajavec ali raz- 
lagavec. Izvedem pa lahko kaj po sreči t. j. uspešno, ali po nesreči 
t. j. neúspešne; če se mi razlaga ne posreči, tedaj je skazená, 
neuspešno izvedena ali ponesrečena (miBlungen), kakor bi jo 
imenovali lahko srečno ali posrečeno, če bi jo bil razlagavec 
práv pogodil t. j. po sreči dognal in ugodno uganil. Ponesrečiti 
je torej kot glagol četrte vrste po došlej veljavnili pravilih transitiven, 
kakor so transitivni vsi glagoli te kategorije sploh, in kot tak je 
zmožen napravljati pasívni particip. Ta particip pa ne velja samo 
za glagolovo prvotno transitivnost, ampak tudi za njegovo reflek- 
sivnost. Razlaga se ne posreči (= se ponesreči), če razlagavec pravé 
ne zadene, če mu izpodleti, če se mu pokazi in neuspešno izpodnese. 

Še nekaj ! Direktno me sicer g. nasprotnik ni mogel počastiti s 
priimkom „patentirani filológ", vendar mislim, ker velja njegov spis 
v svoji prvi polovici najbolj meni, da hoče veljati dični ta naslov 
(dasi stoji v plurálu) tudi kolikor toliko moji malenkosti in da strelja 
gnevni ta izliv na mojo adreso. Če je ternu tako, tedaj móram 
konstatirati, da sva menda glede patenta ali odprtega pisma t. j. 
izpričevala o usposobljenosti v slovenščini precej enaka. Po pro- 
stonarodnem pravorečju pa pravijo takému pismu p o ten t, kakor 
da bi se to ime bilo izvirno tako glasilo, češ ker ima od izpraše- 
valne komisije izdano pismo dokazati zmožnost, Če torej to 
stvar nekoliko hudomušno zasučem, mislim da lahko tudi konsta- 
tiram, da tudi glede pot en t a nisem toliko zaostal, da bi bil zaslúžil 
kak ironično pobarvan naslov, ki bi hotel morda cikati na filologičuo 
mojo nezmožnost združeno z domišljavostjo in prevzetnostjo. V tem 
smislu sem bil že v Ljubljanskem zvonu (XXVII, 689) jasno povedal, 
da ne silim v nobeno bahavost, objestnosti od nasprotne stráni pa 
tudi ne prenesem nobene, da ne bi je primerno zavrnil. — 

Ker torej g. R. P. trdi, da — „naši patentirani filologi 
ne misie samostojno, nego si dadé krojiti pravila po časni- 
karskih dosetkah (domislckih) in jih za pristno slovenščino vpišó 
v jezikovni základ", — ga že smem, ko sem upravičenost participa 
„ponesrečen" kolikor toliko vže dokázal, še dalje vprašati, kako on 
sodi o samostojnem mišljenju. Ali misii bolj samostojno tisti, ki 
kako na debelo prikrojeno, a še ne v podrobnem izcizclirano pravilo 
kar na cclem pobcre brcz svoje kritike in je na slepo vero ponavlja, 



328 L. Pintar : O krajnih imcnih. 

ali pa tisti, ki tako pravilo poskusi spraviti na pravo stališče tcr mu 
odmeriti bolj točne in določne meje. Jaz bi sodil, da je samostojnejši 
mislec tisti, ki se resno potrudi, da bi premalo jasno in premalo 
določno pravilo natančneje pojasnil in precizneje določil. To pa 
hočem poskusiti jaz! G. R. P. pravi: „Ako vže hočemo vsako 
ncmško besedo prevesti, bi se reklo verunglucken, ponesrč- 

četi in prošli deležnik bi bil ponesrečél" Ná'a, to pa ne! 

Prvič ni naš namen nemščino od besede do besede prevajati, ampak 
smo navajeni, če le mogoče, samostojno se izrazovati v sinislu 
našega jezika — čemu bi videli povsod germanizme? — pa tudi če 
bi nemščini po besedi sledili, bi se reklo verungliicken samo 
ponesréčiti se in deležnik verungliickt bi bil le pone- 
srečen. Tako je; — pa zakaj? Rekli smo vže zgoraj, da imamo 
poleg prehodnih glagolov četrte vrste neprehodne glagole-vzporednike 
po tretji vrsti, s katerimi so približno enakega pomena tudi prvi, če 
jih opremimo z refleksivnim zaimkom, n. pr. zdravnikova naloga je 
bolnika ozdráviti, bólnikova želja pa ozdravéti (ozdráviti se). 
Mraz mi je prste oglúšil, a prsti so mi mraza oglušéli (glulii po- 
stali). Solnce je hribe žarilo, vrhovi gora so v solnčnih žarkih žaréli 
(žarili se). Potemtakem bi bila trditev g. R. P. pravilna, moja pa le 
morda. Toda pri tem vprašanju moramo stopiti za en korak dalje 
in določiti mejo, kdaj se intransitivni glagoli tvoré po tretji vrsti in 
v kterih primerih se samo glagol četrte vrste opremi z refleksivnim 
zaimkom, da postane iz prehodnega neprehoden. Razločevati nam 
je pred vsem, ali ima izimenski transitivni glagol četrte vrste za 
podlago ali pridevnik ali samostalnik. V prvem slučaju prevladujejo 
kot intransitivniki oblike po tretji vrsti, v drugem slučaju služijo za 
intransitivnike z refleksivnim zaimkom opremljene oblike, V prvem 
slučaju torej izpridevniški: bledéti, bogatéti, krvavéti, noréti, rumenéti, 

sivéti, slabéti , v drugem slučaju pa izsamostalniški: pogospoditi 

se, pokmetiti se, pomenišiti (ponuniti) se, ponemčuriti se, povol- 

kodlačiti se ne pa: pogospodéti, pokmetcti, pokristjanéti, po- 

luteranéti i. t. d. Potemtakem tudi iz samostalnika „nesreča" izvedeni 
transitivnik „ponesréčiti" svoje intransitivne paralele ne bo iskal v 
tretji vrsti (poncsrečéti), ampak si jo bo napravil prosto z reflek- 
sivnim zaimkom (ponesréčiti se), torej tudi particip ne bo mogel 
biti „ponesrečél", ampak le „ponesrečen", kakor pokristjanjen, po- 
nemčurjen ali pa užaloščen in razveseljen od užalostiti se in raz- 
veseliti se. Če bi bil transitivni glagol osnovan na podlagi pri- 
devnika „nesrečen" in bi se glasil „ponesrečniti", tedaj bi mogli 



L. Pintar: Ô krajnih imenih. 329 

pričakovati intransitivne oblike po tretji vrsti „ponesrečnéti", kakcr 
imamo iz pridevnika „okoren" intransitivnik „okorneti" (Lj. zv. XXXIV, 
246). S trditvijo, da Pleteršnik glagola „okoreti" ne pozná, sem se 
pa bil tam vsled površnosti alfabetnega reda debelo urezal, — 
Če torej o taki nepremišljeni trditvi pravim „tako pravilo pojdi se 
solit!" — tedaj ta sodba res da ni práv posebno prijazna in udvor- 
Ijiva, opravičena je pa! — 

Besed „konec, grnec (lonec), jarec, magarac i. t. d. jaz 
nikakor ne šmátram za pomanjševalnice, ki bi poleg končina 
grnčina jardna magarčina i. t. d. bile zmožne odstraniti moje 
pomisleke proii izvajanju augmentativnih samostalnikov s su- 
fiksom -ina iz pomanjševalnih na -ec. G. R. P. pravi, da bi lahko 
navel še vec vzgledov, pa misii, da vže to zadošča za odstranitev 
mojih pomislekov. Več navajati res ni potreba, če bi mi pa kaj 
bolj prepričevalnega vedel navesti, tedaj bi mi bilo res po- 
streženo in moji pomisleki bi bili morda res odstranjeni; sedaj pa 
niso, še niti omajani ne, marveč stoje s prejšnjo trdnostjo. — Kako 
naj velja konec za deminutivum poleg pravih deminutivov konček 
in končič? — Ko bi bil ľľf.m.ui. deminutivum od ľPf.in. bi ga bil 
Mikl. v Lex. palaeosl. 146 tudi v prevodu z A£[í-/ít'.ov ali /.síir-ápiov 
zaznamoval še posebej kot deminutivum, ker je pa oba označil z 
/i^TiC, smemo iz tega sklepati, da pri obliki ľPi.Hi.ub ni opazil nobene 
deminutivnosti. Magarac in tcjimu* kot masculina name v primeri 
z neutrom magare in t«'ju tudi ne napravila vtisa, da četa veljati 
za deminutivum, vsaj je vendar znano, da je masculinum vedno 
nekaj uglednejšega od neutra, da je vol uglednejši od voleta in 
vóleka i. t. d. Tudi nihče ne tolmači izraza magarac morda z asellus, 
ampak le z asinus — in deminutivum od magarac je magarčič! V 
besedah „jarec, junec" sufiks -ec tudi ne deminuira, ampak samo 

substantivira, t. j. jar oven, jun vol. 

Nikakor torej ne morem odstopiti od svojega naziranja in prvot- 
nega utemeljevanja, da je namreč „kot" (k^rti.) najprej d e m i n u i r a n 
z „-éc" nezmožen augmentacije z „-ina", da je torej taziaga Kočne 
iz kot -h ^c + ina ponesrečena, popolnoma ponesrečena. 




„Ljubljanski zvon" XXXIV. 1914. 7. 22 



330 Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 



Ivan Lah: 

Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 

(Daljc.) 

Qospc de Champillon ni bilo všeč, da se je kneginja dala pre- 
motiti in da je izkazala gospe Ani vpričo vseh telí toliko 
prijaznost. Zato je prosila gospoda de Chemoi, da naj aranžira 
promenado. Gospod de Chemoi je takoj naznanil promenado, Go- 
spodje so hiteli v salón po dáme. 

V tem se je vzdramil tudi Avrelij iz svojiii misii in je šel proti 
salónu, ker je hotel videti, kje je gospa Ana. Kavalirji so vodili drug 
za drugim svoje dáme v dvorano. Avrelij je stal pri vratih in je 
gledal; však trenotek je pričakoval, da stopi kak kavalir h gospe 
Ani. Ker pa je z njo govorila kneginja, se ni úpal nihče približati. 
Avrelij pa ni pozabil na misel, da ji preíi nevarnost in je pri tem 
pozabil na vse dobre in lepe navade, ki kažejo pravega kavalirja v 
družbi. Ker je videl, da se bliža od druge stráni ekscelenca Silva- 
Potok, je nehote stopil dva koraka naprej in se je priklonil gospe 
Ani. Kneginja se je ozrla in se posmejala. Ugajal ji je mladenič. 
Dasi se ji je zdelo predrzno, stopiti pred damo ob trenotku, ko ona 
z njo govori, vendar ji je tudi to ugajalo, ker je šmátrala to za 
dokaz posebne odločnosti. Avrelij je videl gospo Ano v vsej krasoti, 
ko je stala pred kneginjo. Imela je svetlo belo obleko s širokimi 
prešivi, z visokim ovratnikom, ki je tako vabljivo obdajal njeno 
nežno glavo. Prišla mu je veselo nasproti in mu podala roko. Av- 
relij je poljubil njeno roko in iskal besedo, ki bi jo izrekel v za- 
hvalo. „Milostivá gospa," je rekel z nemirnim glasom, „slišal sem, 
da imate sovražnike in sem hotel govoriti z vami." 

Gospa Ana se je nasmehnila njegovim besedám in je rekla: 
„Prosim vas, ne govorite o tem, da vas kdo ne sliši, kneginja 
je zelo blaga gospa . . ." 

„Hotel sem vam ponuditi svojo pomoč, milostivá gospa, kajti 
ne mogel bi videti, da se vam godi krivica." 

„Hvala vam, toda sedaj sem pod zaščito samé kneginje." 
„Gospod Terramyszka me je opomnil na to." 
„Hotela bi vas prositi za uslugo, ne odhajajte, dokler ne od- 
ídem jaz." 

„Počakam vas, milostivá gospa, sprejmite mojo službo," je 
rekel Avrelij navdušeno. 



Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avrelíju, 351 



Pri tem se je njima približal gospod Terramyszka in je zaše- 
petal gospe Ani nekaj laskavih besedi na uho. Gospa Ana se je 
posmejala. Gospod Terramyszka je rekel Avreliju, da želi kneginja 
nemudoma govoriti z njim in da bo med tem on nadomeščal ka- 
valirja. Avrelij se je začudil, vendar je prepustil svoje mesto gospodu 
Terramyszki in odšel v salón. 

„Niti meni ne zaupa, tako je Ijubosumen," je rekel gospod 
Terramyszka gospe Ani. „Veseli me, da se je tako izteklo; lahko 
bi se bilo zgodilo, da bi bil danes položil svoje življenje za vas, 
kajti bránil bi vas bil pod vsakim pogojem." 

„Zelo sem vam hvaležna za vašo požrtovalnost," je rekla gospa 
Ana. „Veseli me, da je kneginja spoznala resnico in práv razsodila 
med menoj in med drugimi." 

„Milostivá gospa, vaša krasota bi vas rešila tudi pred strožjimi 
sodniki nego je kneginja, katere dobro srce je znano." 

Gospa Ana je zardela in rekla: 

„Ne bi bilo práv, ko bi hoteli grešiti na račun svoje zuna- 
njosti. Hvaležna sem kneginji, da je pripoznala mojo nedolžnost." 

„Upajmo, da bomo vas tudi drugod varovali vaših sovražnikov." 

Gospa Ana je hotela nekaj reči, toda beseda ji je zastala. 

„Sicer ste našli mladega kavalirja, ki ima dovolj odločnosti, 
da vas bráni pred njimi ; zato menda želi priti na dvor." 

„Tako?" se je začudila gospa Ana. 

„Morebiti vam ni niti znano o tem. No, pride čas, ko vam 
razkrije svoje náčrte," je rekel gospod Terramyszka. „Ne jezite se 
nad menoj, da sem ga vam odgnal. Mogoče so ga namenili kaki 
drugi dami. Za danes potrpíte z menoj, kajti vedite, da mnogo oči 
gleda na vas. Pozneje ne pozabite, da je Ijubezen najkrasnejša stvar 
na svetu. Jaz ostanem vaš zvest prijatelj." 

Gospa Ana se je čudila tem besedám in je premišljala, zakaj 
bi šel študent Avrelij na dvor. 



Med tem je kneginja govorila z Avrelijem. 

„Profesor Grizelius mi je imenoval vaše ime in zelo me veseli, 
da vas poznám, kajti izkazali ste se tudi kot dober kavalir." 

Avreliju je zastala beseda. Spomnil se je na vse náuke svojega 
očeta in na vse besede, ki jili je slišal govoriti pred visokimi ose- 
bami ; toda našel ni ničesar primernega ; vse je prišlo tako nena- 
doma. Priklonil se je globoko in je rekel : 

22* 



332 Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 



„Milostivá kneginja, moj oče mi je pisal, da me priporoča vaši 
milosti; želel bi stopiti v dvorno službo." 

„To se lahko zgodi," je rekla kneginja. „Ostanite zvest in 
dober kavalir." 

„Vaše zaupanje, milostivá gospa, je zame največja sreča," je 
rekel Avrelij. 

Takrat se je približala gospa de Ciiampillon in je rekla : 

„Gospod kavalir, ne pozabite na svoje dolžnosti; opazujem, 
da se odtcgujete skupni zabavi." 

Avrelij se je čutil ponižanega, toda ni se mogel opravičiti. 
Priklonil se je kneginji in je slcdil gospe de Ciiampillon, ki ga je 
vedia v krog mladili gospodičen, ki so še čakale na kavalirje. Av- 
relij se je priklonil prvi in jo odvedel na promenado. Njegove 
oči so iskale med družbo le gospo Ano, kajti še vedno se mu je 
zdelo, da ji preli nevarnost. Gledal je za njo in je videl, kako so 
jo obdali kavalirji, markiz de Poliian, gospod de Gorian in eksce- 
lenca Silva-Potok ter so ji delali poklone. Gospod Terramyszka ni 
hotel zapustiti svojega mesta in je stal zvesto na njeni stráni. Tudi 
ona se je ozirala po dvorani in je videla Avrelija obdanega od 
mladih gospodičen. Družba se je zabávala; stari mestni svetovalci 
so sedeli pri mizi in pili vino, profesor Grizelius pa je zabával 
baroneso Sovanelli. 

Tako je prešel večer, dokler se ni kneginja poslovila. Vsi so 
hiteli okoli nje in ji poljubljali roko v slovo. Pri tem je Avrelij 
zopet našel gospo Ano. 

„Prosim vas," je rekla tiho, „počakajte me na dvoru, odpeljem 
se tako j." 

Nihče ni slišal teh besedi, razen gospoda Terramyszkc, dasi 
so trije kavalirji stali za gospo Ano. 

„Zanašajte se na mojo pomoč," je rekel gospod Terramyszka 
Avreliju. „Ali znáte urno skočiti v kočijo? Bog ve, da bi bil sam 
rajši na vašem mestu." 

„Počakam vas," je šepetal Avrelij gospe Ani in je ves trepetal 
neznane sreče. Pristopil je k kneginji in ji je poljubil roko. 

„Na svidenje na dvoru," mu je rekla kneginja glasno. Avrelij 
ni odgovoril. Za njim je stopila gospa Ana pred kneginjo. Kneginja 
jo je poljubila na čelo in je rekla : 

„Tudi na vas ne pozabim." 

Gospa Ana ji je livaležno poljubila roko. Gostje so odhajali 
v dvorano, kneginja pa je odšla z gospo de Ciiampillon in s svojim 
ožjim spremstvom. 



Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 333 



Pogosto je težko najti vzroke dogodkom, ki odločujejo našo 
usodo. Tako je bilo, ko je vozil kočijaž Similijan proti grádu. Videl 
je, da prihaja od druge stráni veliká kočija in si je mislil, da se 
pelje kneginja; zato je hotel biti prej na dvoru; kajti navada je, da 
pridejo gostje prej, nego oni, ki se njim na čast vrši večer. Zato 
je udaril po konjih in je pripeljal do vrat práv v trenotku, ko je 
zavila tudi druga kočija na dvorišče. Sluga Peter, ki je molče sedel 
poleg kočijaža Similijana, je hotel v zadujem trenotku prijeti za 
vajeti in ustaviti konje, toda však kočijaž ima svoj ponos, ki se ga 
ne pusti vzeti, in zato je Similijan pognal na dvor s tako silo, da 
sta se kočiji zadeli druga ob drugo. Vsemu ternu pa je bilo krivo 
to, da se je gospa Ana prepozno odpeljala, ker se je predolgo na- 
pravljala; v resnici pa se je kočijaž Similijan obiral okoli konj še 
dolgo potem, ko je gospa Ana sedela že v kočiji. Nazadnje se je 
tudi sluga Peter spomnil, da je nekaj važnega pozabil — kajti v 
ničemer ni hotel zaostajati za knežjimi strežaji — in je odšel v 
svojo sobo, ko je kočijaž hotel že pognati. Tako so se zakasnili. 
Kdo je bil kriv? In kdo je bil odgovoren za slučaj pri grajskih 
vratih, ki bi bil lahko postal za gospo Ano usoden? Kočijaž Si- 
milijan ni hotel slišati nikakih očitkov; zavedal se je, da je vozil 
práv, in se je jezil nad kočijažem kneginje Zapoljske, ker ni pravo- 
časno zadržal konj. Zgodila bi se bila lahko nesreča. Vsi so namreč 
šmátrali ta slučaj za veliko razžaljenje kneginje in so menili, da bo 
gospa Ana odslovila kočijaža Similijana. Ta pa si je bil tako svest 
svoje poštenosti, da je hlapce in sluge odločno zavrnil. Ko pa so 
dobili kočijaži, strežaji, hlapci in sluge pijače, se je Similijan bahal, 
da se ne ustraši niti kraljevskega kočijaža in da njegovi konji pre- 
hite tudi knežje konje, če je treba. Mnogi so se tému smejali in 
so mu ugovarjali. Kočijaž Similijan pa je na jezo pil mnogo vina 
in se je popolnoma upijanil. To pa je postalo bolj usodno za druge 
nego zanj. 

9. 

Avrelij je stal sam v dvorani in je gledal gospoda Terramyszko, 
ki se je poslavljal od gospe Ane. Gospa Ana se je smcjala z ve- 
selím smehom in je pustila gospodu Tcrramyszki, da ji je po- 
Ijubljal roko. 

Avrelij je bil skoraj Ijubosumen na starega kavalirja, ki je znal 
govorili Icpe besede in delati gibkc poklone; vendar je premagal 



334 Ivan Lah; Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 



vse slabc misii. Odločil sc je, da počaka na dvorišču pri kočiji 
gospc Anc, da ji za slovo poljubi roko tcr ji s tcm izkaže svojo 
globoko vdanost. 

Odšel je po stopnicah na polrazsvetljcno dvorišče, kjcr so 
stále kočije. Vprašal je slugo, kje stoji kočija gospe Ane in se je 
ustavil pri vrátili. Kočijaž Similijan je napregal konje in se je pri 
tem prepiral sam seboj ; sluga Peter je čakal pri durili. Tudi drugi 
služabniki so pripravljali kočije za gospodo. 

Kmalu je prišla po stopnicah gospa Ana, ogrnjena z gorkim 
vijoličastim kožuščkom. Spremljal jo je gospod Terraniyszka in za 
njo je stopalo nekaj gospodov. Avrelij je ogrnil okoli ram svoj črni 
plašč in je stopil na svetlo, da ga je obsevala luč. 

Gospod Terramyszka je zaklical kočijažu Similijanu, da naj 
urno vozi, ko mu da znamenje z roko. Similijam je na to nekaj 
zagodrnjal in je pripravil vajeti; sluga Peter je sedel na kozia. Gospa 
Ana je stopila v kočijo, ko je začutila na svoji roki vroč poljub 
napetih ustnic. Vedela je, da stoji Avrelij pred njo in mu je stisnila 
roko; naenkrat se ji je zdelo, da se je kočija zazibala in slišal se 
je glas gospoda Terramyszke. 

„Prosim vas, izpolnite svojo dolžnost . . ." Avrelij je sedel 
poleg nje v kočiji. Meč se mu je zaletel med dverca in nekdo je 
zunaj zapiral vráta. Toda kočija se ni zganila. Kočijaž Similijan ni 
razumel znamenja gospoda Terramyszke in je pridrževal konje. V 
tem so gospodje kavalirji zapažili, da se je nekdo vsedel v kočijo 
h gospe Ani. Gospod Terramyszka je miril gospode in je hotel 
prikriti svojo zvijačo; toda bilo je prepozno, kajti dvorišče je bilo 
polno kavalirjev. Ekscclenca Silva Potok je zahteval, da se kočija 
odpre, markiz de Pollan je držal v rokali meč in gospod de Gorian 
je resno pogledal gospoda Terramyszko, ki je z vsemi priimki zmerjal 
kočijaža Similijana. Na ta hrup je stopil na dvorišče tudi gospod 
de Champillon in je prosil, da naj se pojasni, če je morebiti med 
gospodi nastalo kako neprijetno nesporazumljenje. 

Takrat je kočijaž Similijan udaril po konjih in kočija je zletela 
po širokí česti iz grádu. 

Gospod Terramyszka je kmalu pomiril gospode in jim je ob- 
Ijubil, da jim pozneje pri pijači natančno razjasni skrivnost, ki jo 
bodo lako vsi práv razumcli. Odvedel je gospode seboj v gornje 
prostore in jih je povabil na vino. Tam jim je potihoma razložil, 
da se je pošalil z zaljubljenim študentom, ki je nehotc prišcl v 
kočijo in ga bo dania na pol poti izgnala, da sc bo moral peš vrniti 



Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 335 

V mesto. Kdor hoče, ga lahko čaká pri mestnih vratih in ga 
osmeši. Vsi so se veselili, da se je gospod Terramyszka tako 
pošalil z zaljubljenim študentom in so bili tega mnenja, da ga 
pojdejo čakat pred mestna vráta, ko se bo vracal utrujen in 
izmučen. Na to so pili in so se smejali na vse grlo, v srcih pa so 
premišljali, kako bi bilo, ko bi se sami vozili ponoči v kočiji z 
ono damo. Teh pogovorov pa ni slišal gospod de Champillon, ki 
je nevoljno zgubančil čelo in je mislil, da mora o tem slučaju pri- 
povedovati svoji soprogi. — 

Med tem je letela kočija po zmrznjeni zimski česti, nagibala 
se je sem in tja in je odskakovala od trdih kolesnic; kajti kočijaž 
ni videl ceste pred seboj in je podil konje, koder so hoteli leteti. 
Sluga Peter se je držal za ročaj pri koziu in je prigovarjal kočijažu 
Similijanu, da naj vozi počasneje, ker gospa ne mara hitre vožnje, 
Similijan je pridržal konje in je vozil počasi . . . 

Gospa Ana pa je vsa zadrhtela, ko je zapažila, da je študent 
Avrelij prisedel v kočijo. Želela je, da bi jo spremil; toda ko je 
čula na dvorišču toliko glasov, je vedela, da se je zgodilo nekaj 
napačnega. Hotela je, da bi ustavila konje in bi se odpeljala sama. 
Toda kočija je letela . . . 

Avrelij se ni zavedal, kaj se je zgodilo. Ko je stal ob kočiji 
in je poljubljal roko, ga je neka roka potisnila v kočijo in ni vedel, 
kaj naj stori. Hotel je izstopiti, toda nekdo je tiščal vráta in ko je 
rešil iz priperice svoj meč ter hotel stopiti na dvorišče, kjer so se 
prepirali glasovi, se je kočija zazibala in zdirjala. Mislil je, da se 
morebiti pripravlja kak sovražen naklep proti gospe Ani in jo je 
hotel varovati z lastnim življenjem. Med tem pa je čutil še vedno 
njeno toplo nežno roko v svoji in se mu je zdelo, da je práv tako, 
kakor se mu je zgodilo. Spomnil se je na besede gospoda Terra- 
myszke in je mislil, da izpolnjuje svojo dolžnost, ko spremlja damo 
na nevarni poti. Tako so pustili za seboj mestna vráta in so se 
vozili po česti med poljem. Gospe Ani je bilo neprijetno, vedela 
je, da bodo njeni sovražniki izrabili ta dogodek v svoje namenc, 
toda vdala se je v usodo in je tako pozabila na vse, da ni niti 
odtegnila roke, ki je ostala v roki študenta. Kočija se je zibala ne- 
mirno po razvoženi poti, da je moral Avrelij z drugo roko okleniti 
njeno telo in tako zabraniti neprijetne šunke. Njegova roka se je 
tresla in iskal je besed, da bi opravičil svoje dejanje. „Oprostite, 
milostivá gospa", je rekel, „zgodilo se je nekaj nenavadnega. Zdi se 
mi, da móram vas čuvati pred sovražnimi Ijudmi." 



336 Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 



„Ljubo mi je, da me spremljate," je rekla gospa Ana z mehkim 
glasom, „toda drugi so videli, da ste stopili v kočijo." 

„Nisem stopil sam, milostivá gospa, drugi so hoteli," sc je 
izgovarjal Avrelij. 

„Razumem, toda iii bilo potrebno, kajti vi veste, kako sodijo 
Ijudje." 

„Milostivá, s tem mečem maščujem vsako besedo, ki bi jo kdo 
izpregovoril proti vam." 

„Vi ste še mladi in lahko bi plačali svoj pogum z življenjem, 
kajti starejši kavalirji so izurjeni v orožju." 

„In tudi če je treba življenje za vas, milostivá . . ." 

„Mislila sem," je rekla gospa Ana, „da me počakate v kočiji 
ali pri vratih zunaj dvora, kajti tam nihče ne vidi." 

Avrelija so te besede užaliic. 

„Zakaj bi se bal in se skrival ! Ali ne morem vpričo vseli po- 
kazati, da sem pripravljen vas braniti pred vscmi?" 

„Zelo sem vam hvaležna za vašo službo," je rekla gospa Ana, 
„toda mislim, da mi ni pretila nikaka nevarnost." 

Avrelij se je začudil. 

„Drugi boljše vedo o nevarnostih, ki vam prete, ncgo vi, mi- 
lostivá, kajti najtežje spoznamo lastne sovražnike." 

„Ali ne veste mogoče, da sem sedaj tudi v nevarnosti?" je 
rekla gospa Ana s tihim nasmehom. 

„Ne," je rekel Avrelij, ki je šmátral besede za resne, „dokler 
sem jaz poleg vas, ne mislite na nevarnosti; jaz vas liočem varovati." 

Kočija se je nagnila in Avrelij je poklcknil na eno koleno, da 
je vzdržal ravnotežje. Gospa Ana se ga je oklcnila z obcma rokama 
okoli vratu. 

„Kočijaž vozi zclo ncrodno," je rekla, „in pot je slabá. Kmalu 
bomo doma." 

„Gospa," je rekel Avrelij, in je hotel izreči ono besedo, ki je cel 
večer polnila njegovo dušo; toda glas je zastal in ni rekel ničesar. 

(Dalje prihodnjič.) 




Književna poročila. 337 




Književna poročila 




Milan Pugelj, Mimo ciljev. Knjižnica „Slov. ilustr. tednika", 11. V Ljubljani, 
1914. M. 80. 180 str. Vez. 2 K 50 v. 

„Tisočerih in tisočerih pota gredo v silnih ovinkih mimo ciljev, kakor bi jih 
zanašala neka peklenska sapa." Na tem aforizmu, ki ga je doživel in povedal literát 
Grivar v svoji žalostni izpovedi pred sodiščem, je idejno zgrajena najnovejša Pug- 
Ijeva zbirka. Deset drobnih zgodb, novelet in slik je zbral, oziroma ponatisnil 
pisatelj v tem zborníku, ki sicer niti idejno niti umetniško ne pomení nobene po- 
globitve od prejšnjih stvari Pugljevih, a tvorí vzlic tému práv prijazno berilo, ne 
pretežko, pa tudi ne presuhoparno. In komur se hoče takcga branja, mu bo s to 
knjigo sigurno ustreženo. — Če pa bi hotel potipati v podrobnosti in analizirati 
vsebino, bi prisodil prvenstvo noveleti „Zanesení", povestici „Zemlja sveta" in 
skici „Labud poje". Tudi .Helena" je snovno zelo zanimiva in originálna. Druge 
stvari so pa večidel bolj medle, četudi odeté v nepotvorjen Pugljev jezik, to ne- 
skvarjeno slovenščino, črpano naravnost iz Ijudstva. 

Puglja hvalijo mnogi kot enega najbolj objektivnih mlajših slovenskih pisa- 
teljev. Res je, da on niti zdaleč umetniško ni toliko subjektiven, kot je na pr. 
Cankar. AH pa mu je to kot pisatelju v prid ali v kvár, je vprašanje. Dalo bi se 
namreč močno prerekati o takozvani objektívni in subjektívni umetnosti. Však 
umetnik je pac subjektivist, četudi ne riše baš svojega lastnega življenja. Ce ni, 
kopira ali fotografira. S tem nikakor ne nameravam podcenjevati Pugljeve literárne 
umetnosti, ker tudi on ima svoj jezik, svojo formo, svoje Ijudi. A jaz mislim, da 
je vzrok nedostatkom pri njegovem pisateljskem stvarjanju baš preveliká gorečnost 
njegova do popolné objektívnosti. Rad bi izrazil stvar v jcdru, a zaide v popiso- 
vanje, kí je cesto gostobesedno. „Utešenje", .Zaljubljení kmet", .Jerom" — vsc 
te črtíce se izgube v tisto medlo luč, ki ne doseza efekta, kot ga je nameraval 
pisatelj. In zato se mi končno zdi, da bi nam mogel on, kí ima tako izbrušcn dar 
opazovanja in toliko naravnega, nekaljenega gledanja na življcnje, s strožjo notranjo 
koncentracijo, z disciplinirano samovzgojo in poglobitvijo vaše napisati šc vse kaj 
večjega in stalnejšega, kot se razmetavati v teh drobnarijah, ki ne prcsegajo včasi 
preprostega feljtona. 

Prikupna zunanjost knjige dela vso čast „Slov. ilustr. tedniku". Platnice je 
opremil Gašpari s čedno vinjeto, četudi se mi vidi tisti obccstni vagabund prcccj 
stereotipna figúra našili publikacij. Fran Albrccht. 

Ivo Trošt, Moja setev. Zbrani mladinski spisi. 1. zvczek. V Ljubljani 1914. 
Last in založba „Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta". 8^. 85 str. 1 K 50 v. 

Nová réd zbranili spisov slovenskih mladinskih pisatcljev se je pričela. Za 
Mišjákovim Julčkom, Rapétom, Palnákom je nastopil Ivo Trošt, dobro znani pripo- 
vednik naših mladinskih listov. Kako samozavestno ponosno se glasi naslov zbirki : 
Moja setev! In prví zvezck te „setve" prináša preprosto povest o „pridncm Lovru 
in hudobnem Gašperju". Tako namreč bi se dovolj značilno po Krištof Šmidovcm 
vzorcu lahko glasil naslov te báje iz življenja zajete povesti ; a avtor si je dal 
bolj doneče ime: Oživela rcsnica. V pretigovoru posveča pisatelj pričujočo zbirko 
z blestečími, vzncsenimí besedami .slovenskí mladini", češ, naj zaupa sama sebi, 
naj zaupa, da sama iz sebe vsc zniore, v tem je njc rcšitcv in njc poguba. .Samo- 



338 Knjižcvna poročila. 



svcst je ncpremagljiva sila na svetu, v nczaupnosti (!) je smrt in sramota." V povesti 
sami, obscgajoči osem poglavij z neizogibnini „dodattcom", pa se opisuje živijcnje 
dvcli tekmecev: sprva prcvladujc Gašpcr v svoji hudobnosti in ničvrednosti, pozncjc 
pa príde na površjc skromni Lovro. Hudo se kaznuje in pravica sc izkaže to 
je morala te na dokaj ncnavadni, skoro neverjctni prcmisi zasnovane povesti. Dečka 
Gašper in Lovro rcšita potapijajočcmu se Egonu, sinú gcneralovemu, živijcnje, a 
vcndar se ne more dognati, kdo je pravi rcšitclj. Gašper si lasti zasluge, ki grcdó 
pravzaprav Lovru; šele sredi povesti rešenec sam neovržno dožcne, da je Lovro 
njegov rešitelj. Tu torej je višek dejanja, ki se vobče dobro zapletá in razplcta. 
Tudi to je nje prednost pred marsikaterim drugim mladinskim spisom, da je snov 
zajeta iz rcalnega življenja, dasi se dogodki slikajo s prcočitim namenom morali- 
ziranja; vse je prcveč prikrojcno Jn usum Dclphini": tako na pr. je namenoma 
vpleten motiv protialkoholni, protinikotinski, protikvartopirski. Definicije „závisti, 
časti, krivice" sodijo tudi v to smer. Nekatera modrovanja se pisatelju niso posre- 
čila. N. pr. (str. 36): Metka pravi: „Denár je — sveta vladár", Lovro ji odvrnc : 
„Zato, ker človek ne zna ž njim vladati sveta, vláda denár človeka" (?!). Strie rcs 
opravičeno zdaline (!), češ, da je Lovro čuden človek. Ali(str. 36): Misleci, pesniki 
in pisatclji trde, da je zlo s tcm ukleto, ker mora nezdržno roditi samo dobroto. To 
sc pravi pač na glavo postavljati Oktaviove besede v Piccolominih: „Das eben ist 
der Fluch der bôsen Tat, da6 sie, fortzeugend, immer Boses mu6 gebären." Tudi 
je doživel znani Aleksandrov vzklik nedovoljeno premembo (str. 83): „Menjal bi 
s teboj, ko bi bilo mogoče." Tako neduhovitost bi bil kinik Diogenes primerno 
zavrnil. Ali je že kdo dognal sledečo vzročno zvezo (str. 18): Ker (Lovro) po naravi 
ni imcl daru, da bi bil hitro umel vsako razlago in se odlikoval med nadarjenimi 
tovariši, so bili njegovi izdelki lepo čisti, odgovori dobro premišljeni ...? Posebna 
vrsta neskladnosti tiči v zvezi: ,Na bregu je bilo zbranih že mnogo meščanov in 
radovednežev.* „Poetu" Kančniku so se njega dni slični dovtipi pač prilegali: „Mi 
pa pojcmo takó, da nas zastopi vsaki lahko: filozofi in poetje in vsi drugi 
kmetje." Pravopisnih hib bi ne smelo biti in ločil, kjer so potrebná, bi ne smelo 
manjkati v knjižici, spisani od „pismenega človeka" (str. 84). V pisavi lastnih, po- 
sebno zemljepisnih imen, je pa dandanes že taká nedoslednost, da bo edino 
sredstvo proti tej zmedi uradno oktroiranje šolskega ali magari uradnega pravopisa. 
Trošt pišc: ižanska cesta, dolenjska cesta, mestni dom, gotovo misii pa dolcnjsko 
cesto, katcri je tako imc, in tisti mestni dom, ki se mu tako pravi; torej: Ižanska, 
Dolenjska cesta ; Mestni dom. Pa saj také in slične malcnkosti niso vredne, da se 
jih omenja. J. Wester. 

Dr. Boris Zarnik, O bistvu življenja. Izdala „Sociálna matica" v Gorici. 

Glcde mojega rcferata o tej razpravi, ki sem ga priobčil v 3. štev. 
Ljubljanskega zvona, je izrazil prijatelj Zarnik ' nektere pomisleke, ki so se žal 
izkazali kot ncutcmcljeni. Ako bi teh pomislekov primerno ne zavrnil, bi se utcgnilo 
utrditi mncnje, da so bila moja izvajanja morda v resnici .prenagljena' in netočna; 
zato naj mi je dovoljeno položili pomislek za pomislckom na kritično rešeto. 

V svoji brošuri (str. 23 32) pobija prijatelj Zarnik takozvani neovitalizem 
in sicer predvsem pojem smotrcnosti, ki ga zastopa ta náuk. V svojcm referátu 
sem omenil, da njegova kritika ncovitalizma ni mogla zadcti v živo, ker oni pojem 



' Dr. Boris Zarnik: Pro domo k bistvu življenja. Veda 1914 štev. 3., 
str. 330 332. 



Književna poročila. 339 



smotrenosti, kakor ga pobija prijatelj Zarnik, „ne odgovarja názorom modernih 
teleologov" ; v oporo svojim trditvam sem se skliceval na revijo, ki je glasilo 
neovitalistiške struje. 

V tej sporni točki mi odgovarja prijatelj Zarnik nekoliko ironično, češ „me- 
rodajna mu je (t. j. meni) tu famozna revija „Zeitsch. f. d. Ausbau d. Entwicklungs- 
Iclire" in končno pristavlja : „Zahtevati, da móram akceptirati logične kozie „mo- 
dernih teleologov", ako hočem pobijati njih vitalizem, je pač nekoliko neskromne. ' 

Toda však názor se mora pobijati le v oni obliki, v kteri v resnici eksi- 
stira. Neovitalistiški pojem smotrenosti se torej da uspešno ovreči samo tedaj, 
če ga kritiziramo v oni pristni obliki, v kteri je formuliran. Ako pa je njegova 
formula smotrenosti že sama ob sebi „logičen kozel", potem seveda se je prijatelj 
Zarnik potrudil preveč, kajti treba bi mu bilo samo ta temeljni „kozel" dokazati, 
in njegovo delo bi bilo z uspehom končano! — „Famozna revija" torej ni 
merodajna z am e, merodajna pa je za neovitalizem in merodajna bi mo- 
ra la bití za vsakogar, ki ta neovitalizem pobija. 

V nadaljnjem me prijatelj Zarnik poučuje, da bi jaz „pač smel vedeti, da je 
med loboznimi in filoznimi psevdopodiji fundamentálna razlika in torej ne gre me- 
šati obojih". Ta poduk bi si bil prijatelj Zarnik gotovo prihranil, ako bi se bil le 
potrudil prelistati one stráni iz Prowazeka in Gurwitscha, ki jih v svojem 
referátu navajam. Kajti ravno na citiranih mestih se razpravlja o tej fundamentálni 
razliki, in baš to razliko v psevdopodijih povdarjam v svojem referátu, kajti že 
vsled nje nam je nemogoče navidezno tako enoten fizijološki pojav ameboidnega 
gibanja, „razložiti iz posameznih maloštevilnih princípov." 

Končno naj se dotaknem še najbolj kočljive točke v odgovoru prijatclja 
Zarnika. „Prijatelj Grošelj govori nadalje o kenotoksimu, sklicujoč se na neko po- 
pularno brošurico; ako bi bil malo pobrskal po znanstveni literaturi, bi bil uvidel, 
da sta Pregel in Pfeifer že pred 4 leti pokazala, da so one špekulacije popolonoma 
napačne.* 

Prvič konštatiram, da so bili od mene navedení eksperimenti, ne špe- 
kulacije, publicirani v letih 1911,' 19122 in 1913,'^ torej dokaj vcč kot leto dni 

Drugič povdarjam, da tudi za specijalne Weichardtove názore o bistvu 
utrujenosti in o njenih povzročiteljih kenotoksinih ter o retardinih, ki zavirajo utru- 
jenost, nista niti Pfeiffer niti Pregel dokázala, da so popolnoma napačne špekulacije. 
Kajti Weichardt, duševní očc náuka o bistvu utrujenosti in cna prvih kapacilct 
na polju serologije, še v razpravi iz leta 1912 ne ve ničesar o tem, da bi bil kdo 
že pred leti pobil njegove s toliko akribijo in s tako velikim eksperimentalnim apa- 
rátom pridobljene názore. ^ 



' Friedrich Lorentz: Uber Resultate der modernen Ermiidungsforschung 
und ihre Anwendung in der Schulhygiene, Hamburg, Voos 1911. 

2 Marx Lobsien: Uber den Einflufi des Antikenoto.xins auf dic Haupt- 
komponente der Arbeltskurvc ; Langcnsalza, Beyer, 1912. 

'■'' Marx Lobsien: Uber den EinfluB des Antikcnotoxins auf die geistige 
Leistungsfähigkeit. Arch. f. Pädagog. Leipzig 1913. 

po Pfeifferjevi in Preglovi publikaciji in torej ta dva nista mogla kar aiiticipando 
ovreči Lorentzovih in Lobsienovih poskusov. 

4 Wolfgang Weichardt: Uber Ermiidungsstoffe. Stuttgart, Enkc. 1912. 



340 Književna poročila. 



Neko drugo interesantno novico pa je zabeležil Weichardt v omenjeni 
razpravi, namreč novico, da se je ravnoisti Pfeiffer, ki naj je bil definitivno pobil 
Weichardtove názore, mejtem spokoril. .Dieser Autor (sc. Pfeiffer), der die Keno- 
toxinforschung aufs heftigste bekämpfte, bedient sich jetzt ihrer Methodik, mit 
besonderer Betonung des Temperatiirabfalles, die er in unserem Laboratórium 
kennen lernte, und den Vorslellungen, wie sie auf S. 6 niedergelegt sind, in be- 
merkenswerter Weise" (38). Na str. 6 so namreč v kratkih stavkih zbrani Weichardtovi 
nazori o utrujenosti, kenotoksinu in njega protistriipu.) Torej .malo pobrskati po 
znanslveni literaturi' — to je za rešitev tega vprašanja pač pre-, malo' ! 

Da sem se v svojem referátu skliceval na neko „poljudno brošurico", mi 
prijatelj Zarnik menda ne bo zameril, saj se je informiral tudi on, in sicer práv 
dobro — iz ravno také poljudne brošurice o razmerju elektrike in materije (G. Mie: 
Molekule, Atóme, Weltäther str. 169 171). 

Trditev, da sem .prešel v tábor vitalistov" in da se gibljem v „dogmatično- 
vitalistični smeri", smem menda pač smatrati samo kot dôvtip. 

V svojem referátu sem analiziral znanstveno-metodiško postopanjc prijatelja 
Zarnika in izrazil nektere pomisleke, toda neglede na veljavnost ali nevcljavnost 
končnega principa, ki ga zastopa Zarnik. Pot, način mi mestoma ni ugajal — o 
končnem cilju te poti sploh nisem govoril. 

In v tej točki leži jedro najinega tega prijateijskega dišputa, ker sem izrazil 
svoje skromno mnenje, da mehaniziranje življenskih pojavov ni edini in najbržc 
tudi ne najúspešnejší pot, ki pelje do sfinge življenskega bistva. To mnenje pa 
imam čast deliti z mnogimi odličnimi fizijologi sedanjosti. 

Dr. P. Grošelj. 

Nikola Ostojié, Nade i čeznuča. Pjesme. (1900—1913). Sarajevo. Tiskara 
Vogler i drugovi. 1914. M. 8". 136 str. Broš. 2 K. 

Kakor sc izdaja v sklepnem stihotvorenju Mojoj muži, nam je bila skozi 
celo zbirko čast s časnikarjcm, ki zgolj priskokoma kdaj zapáli modricam žrtev, 
kar gotovo ni v prid kakovosti njegovih proizvodov. Naj vas torej ne dirne, ako 
naletíte na obširno rešto prigodnic, katere že vnaprej nimajo dandancs posebne 
prívlačnosti v lepem slovstvu. Kdo bi si še úpal posiati v beli svet slavospcv prvi 
štcvilkí tega ali onega dnevníka, pa najsi je še tako vísoko privihnil dimni stenj 
zabuhle rétorike? .Ali sada dok nažalost samo toplc rijcčí teku°, se moramo vcč 
kot enkrat zadovoljití s poslanicami na Petre in Pavle, kateríh ne imenujem — da 
mi ni treba izpisati pol kázala čeprav so globoki naborí na njih čelu brázde 
semena polne. V podobníh pcsnítvali se čisto šopirno javlja, da naš „pjcsnik starog 
ková natražnjačkim duhom diše." 

Glavni znak omcnjencga poeta je tankočutno čustvo napram ognjišču, na- 
pram slabotnim in siromašním, napram zatíranemu rodu svojcmu. Zanesenjak, ve- 
rujoč v popolnost sreče, mora bití dobra duša, ki vpliva blagodejno s svojo oscbnostjo 
in živo bcsedo v ožjem krogu, dočím so pri objavljenih 56 kosih izostali vsi oni, 
katere bi želel čitatelj znati naizust. Znatcn del knjige tvorijo spevi, semtertja 
prcdolgovezni, ki so izliv narodnega čuta, preccj intcnzivncga toda malo eksten- 
zívnega, četudi se spozabi enkrat noter do Port Arturja: vsc po božjih, ccrkveníh, 
državnih, družabnili pravílih in postavah, brez drzovítcga izprebistrcka, brez upor- 
nosti vsaj v mislih in besedali, tako da jih lahko číta nadcbudna mladina. Šc bolj 
pa bi dotični stihi sodili kot epilogi ali prologi na slávnosti. 



Književna poročila. 341 



Končno omenjam verze iz rodbinskega življenja. Nežná mu je Ijubezen do 
bolne matere: plač i molba — to je pjesma moja. Ne preveč bahava in vsiljiva 
mu je Ijubav do potomcev. Najmanj nabreklo-govorniškega najdemo v vencu N joj, 
spletenem iz 10 sonetov, ki so vsi etiketirani z latinskimi, laškimi, španskimi, fran- 
coskimi drobtinami. Da so bolj zgoščene v sredini, bi bile kitice Djevojčici 
dokaj čedne, medtem ko ovaja Vaemundo ascandalis zgolj spretno versi- 
íikacijo s práv pritličnim peš-poletom . . . Sicer pa se je o teh nadah in hrepenenjih 
pri nas že poročalo podrobneje, zato pristavím edino še to, da tiči v g. Ostojiču 
dovršen formalist in mojster krasnega, blagoglasnega jezika. 

Ant. Debeljak. 

Mihovil Nikollč, Vjeručka, posljednje poglavlje. Zagreb, 1914. Vlastitom 
piščevom nákladom. Komisija akademske knjižare Gjure Trpinca. 8^. 53 str. Cena 2 K. 

Droben finále graščinske zgodbe, ki se razvija v iahnem, nežnem slogu skozi 
vseh pet poglavij. Nobenih vozlov in zapletkov. Ena tistih storij, ki že v samem 
začetku izdajajo ves potek: pot se ne izoži, ne izširi, enakomerno vijuženje vse 
do konca, na vsako strán kak grmič avtorjeve sentimentálne erotike. — Stari gra- 
ščak je napravil iz Miljeva ugledno gospodarstvo. ,Počele mu najednoč oticati 
noge, a onda trbuh, i kad više nije mogao izlaziti iz sobe i salaziti s kreveta, brzo 
je svršio." (str. 4.) Vjeručka je postala sirota, odpotovala v inozemstvo in se vrnila 
— poročena z Alfrédom, ki je z vsakojakimi gospodarskimi reformami zavozil 
Miljcvo na boben. Posestvo se je razkosalo; grád in park je kúpil praktičen 
Amerikanec, ki je brezčutno ugonobil sleherno sled one tihe, diskrétne poezije 
davnih dni. (str. 53.) Vjeručka in Alfréd sta se umaknila v inozemstvo. Tako izzveni 
konec v turobnem sklepnem akordu. 

Snov bi najprimerneje presodil z avtorjevimi besedami: „Mclodija njezina 
nije imala u sebi ništa originalno niti novo ... Stará, milá pjesma!' (str. 6.) 
Delce se odlikuje po jedrnatem izražanju. Tupatam je pregosto „meblovano", pa 
to ne moti toliko. Pisano pa je sicer gladko in sočno, krepkopotezno. Na omotu 
je okusna vinjeta Bele Csikosa-Sessie. Vilko Mazi. 

M. M. Uskokovič, Čedomir Ilič. Roman. Knjižara Gece Kolína, Bcogradl914. 
80. 314 str. Bros. 3-50 din. 

Kakor priča omot te knjige, se je njen pisec pojavil v litcraturi nekako pred 
desetletjem z delcem Pod životom, kateremu je priklopil 1. 1908. Vitae frag- 
menta. Pred 4 leti je dal v Genevi natisniti francosko razpravo za pravniški 
doktorát in obelodanil román Došljaci. Zatem je priobčil knjigo Kot ruže cve- 
taju, a letos je poleg prevoda La Rochefoucauldovih Maksim izšel gorenji román, 
ki se odigrava v Belgradu za naših dni: od kronanja kralja Aleksandra do pred 
aneksijo. Posvečen je Srbom, padlim v balkánski vojski za domovino. Duša celi 
zgodbi je ponesrečeno bitje, kakor jih premore slcherna književnost, zlasti takozvani 
realizem ; predno pa se dotičnik docela pokačuri, t. j. zdrsne na vseobčo gladino, 
si s krogljo preluknja možgane. 

L. 1900. je bil siromašni Ilič slušatelj visoke šole, še ne polnoleten. Da ga 
bo lažje rubricirati, nam podaje avtor sliko srbskega dijaštva. Za ene veljajo pri- 
devki: upirač, frakar, kruhoborec, brezbarvnež oziroma kameleon z edinim geslom 
.,uspeti, samo uspeti, uspeti po vsaki ceni". Drugi vtelešajo politike, radikalce, 
demokrate, socijaliste, rcpublikane, revolucijonarje, matcrijaliste, moderne dijake 
kot prchodni stadij za nastopnc pijance ä la naš Ristič, vinski modrijarh, ki poraja 



342 Naše revije. 

cele zveščiče misii, ali za najbolj zagrizenc nazadnjake, čc jim je boj za obstoj 
izpulil vsc iliizije. Sin skromncga uradnika nima sredstev, da bi se družil s prvo 
vrsto tovarišev, zato sc vozi namesto v Opatijo s Flammarionom po solčnih sestavih, 
skratka, oboroži se z znanjem cele dobe skoro igraje, saj ga je bil nekoč učitelj 
krstil za čiidovito detc. Voditelj druge dijaške skupine, žejen in željen svobodc. 
pričakuje obistinitev svojih ideálov od matcrijalistične filozofije. Za te ideje navduši 
bodočo učiteljico Višnjo, ki se vpiše njeniii na Ijiibo §e na univerzo, hoteč sama 
izvojevati svojega moža. Ker se je naš nazvijunak gibal zgolj v knjižnih fikcijah, 
so Čedomiru, človeku trenotka, ubile vso samostalnost : slabič z razcepljeno voljo, 
povestní osličck med senenima otepoma. Kot domači odgojitelj pri vseučiliškem 
prof. Matoviču, strastncm narodnjaku, ki bi nabil na oltár folkloristične opanke, ako 
bi mu bilo menjati vero, uvažuje prvič obstoječe razmere, zapustivší prenapeto 
revolucijonarstvo, čcsar mu zaljubljena Višnja ne odpusti, ekstremna kakor vse 
ženské. Povrhu ga še omreži profesorjeva hči, šepava razvajenka, in ker ga zalotijo, 
m.ora hočeš nočeš z njo pred oltár. Tast-minister ju pošije v Pariz, kjer živi mladi 
doktrinarec le vedi in se prepira z žensko zbog fižola. Pred končanimi študijami 
je poklican na Matovičev pogreb, ne da bi mogel zopet nazaj v novi Babilon. Kot su- 
plcnt se krlia nadebudni učenjak ob sitnostih predstojnikov in tašče, zapusti ne- 
znosno svojo hromelo, želeč se zvezati z Višnjo, ki ga še vedno ceni, a iz družabnili 
ozirov odbije. Filozofskega zametka ne more dovršiti, njegov dogmatizcm in pozi- 
tivizem se začne rušili, ko číta dela o metafiziki v višji matematik! : z osnutki 
zakuri peč in brodolomnik utone v lastni krvi. 

Ljudi, hlepečih po modri cvetki romantike, pričujoči realistični román ne bo 
spravil v zanos, dasi vsebuje dosti prikupnih prizorov. Romancier bolj neguje mi- 
selno plat in je podal polno potankili opazovanj, predvsem iz belgrajskcga žitja 
in bitja, vse brez floskul in in fioritur, toda v prijetni lahkoti in semtertja zgoščeno 
kakor rcčenice in krilatice. Nad bitnostjo Uskokovičevega psevdoheroja so pa menda 
že poklicanejši zlomili paličico. Ant. Debeljak. 




Naše revije 




Novi akordi. Uredil dr. Gojmir Kre k, založil L. Schwentner v Ljubljani. 
XII. letnik. Cena 10 K. 

Kakor prejšnji, tako obsega tudi letošnji letnik 6 zvezkov skladb sloven- 
skih komponistov in tri zvezke književno-glasbene prilogc. Če primerjamo XII. letnik 
s prejšnjimi, vidimo, da se je zbornik práv izdatno skrčil. Prvi letnik obsega 104 
stráni, XI. le 72 str., a XII. samo še 50 str. Knjižcvna priloga pa raste. Prvá priloga 
v IX. letniku obsega samo 48 str., a priloga zadnjega že 60 stráni. Meni sc 
vidi, da stremi Krek za tem, da napraví prilogo za bistveni del, zbornik pa le za 
nekako vabo Novih akordov, da hoče iz prvotncga zborníka napravili .Glasbeni 
časopis Novi akordi z glasbeno prilogo!" Upam, da ni vcč tako daleč čas, ko se 
naše koncertno živijcnjc poživi, ko bo občinstvo razsodnejše in bo sledilo komponi- 
stom in ne bo potreba skladateljem lesti k občinstvu. Tcdaj ne bodo naši Adamiči, 
Lajovci, Krcki in drugi rabili zborníka .Novih akordov", tcdaj bodo rabili kritike 
svojih dcl in umetnikov, ki bodo njih dela izvajali. Minilo je komaj par let, ko 



Naše revije. 343 

sem se boril v odboru „Glasbene matice" zoper internacijonalne sporede koncertov^, 
nakopal sem si sicer nasprotnikov in moral iz odbora, ali moja misel je obveljala. 
Še v zadnji števiiki „Novih akordov" sem bičal pruskí značaj šolskih prireditev 
.Glasbene matice", ali v letošnjih sporedih že nájdem slovenské klavirske skladbe, 
katerim se je odrekala do danes sploh vsako vrednost. In končno ne skladbe, temveč 
kritika književne priloge „Novih akordov" je pripomogla naši moderni skladbi do 
zmage. V tem tedaj, da se je zbornik skrčil, ne vidim nesreče, da pa se širi knji- 
ževna priloga, vidim napredek. — Tudi v zadnjem letniku je ostalo Kreku staro 
geslo, da je tam napredek, kjer si ohrani staré, pa pridobi nove prijatelje. Ravnatelj 
Gerbic je še vedno zvest „Novim akordom"; objavil je poskočno „Mazurko" za 
klavir in baritonski spev „Kam?', ki ga je pel pri zadnjem koncertu „Glasbene 
matice" operni pevec Leva r in pridobil pesmi ugled, da ga je lahko vesel tudi 
sivolasi skladatelj. Zvest bojevnik v preteklem letu je ostal tudi naš Adam i č. Če 
se ne motim, Adamič ne bo več dolgo rabil zborníka. Krila mu rastejo — zbori 
moški in ženski so mu preozki, ali mu pa postanejo tako komplicirani, da se nihče 
ne upa na izvajanje. V mislih sta mi večglasna mešana zhora „Pusto je" (posvečen 
„Glasbeni matici") in pa „Ecce dolor". Oba zbora zahtevata pevcev, kakršnih 
nimamo, ali pa ogromno čaša in nad vse mere potrpežljivega dirigenta. Vedno bolj 
in bolj zapušča tla ä capella skladbe in se približuje inštrumentálni glasbi večjega 
obsega. V XII. letniku objavlja pet stvari, posrečen duet s spremljevanjem klavirja 
„Poj petelin, zoro mi naznani!", dvoje čednih „Otročjih pesmic" s spremljevanjem 
klavirja, mešani zbor „Vasujejo" ; najbolj se mu je pa posrečila naivná pomladanska 
pesem „Trobentice" s spremljevanjem klavirja. Tudi Mi r k Vasilij iz Trsta 
obrača polagoma hrbet ä capella skladbi; v tretji števiiki objavlja lično klavirske 
.Romanco". Med starejšimi sotrudniki najdemo tudi Josipa Pavčiča, kateri ob- 
javlja „Padale so cvetne sanje", tenorski solospev. Kar se tiče solospevov, nismo 
ravno na slabem; imamo jih že lepo zbirko najboljše kvalitete, ali malo jih je, kateri 
se po svoji krasoti in hvaležnosti za pevca lahko primerjajo s Pavčičevo „Popadale 
so cvetne sanje". Pavčič je fin muzik. — Med starejšimi se je oglasil še tudi 
St. Premrl in podal klavirski „Menuet" in solospev „Kedo je to". Pesem bo 
imela uspeh samo, če se jo bo lepo prednášalo. Isto velja tudi o lepi „Ali veš?" 
urednika Kreka. Pevec, ki ima navado samo peti note, naj jo lepo pri miru pusti. 
XII. letnik nam pa je predstavil tudi novega, nadarjenega muzika Emila Hoch- 
reiterja, ki je stopil popolnoma nepričakovano z že uglajenim zlogom med so- 
trudnike Zborníka kakor tudi priloge. Hochreiter je na Dunaju živcč Slovenec, 
vzrastel je med inštrumentálne glasbo in je vsied tega tudi njej posvetil svojo 
pozornost. V zborníku objavlja tri čedne klavirske valčke in upam, da nas kmalu 
zopet seznani s kakim delom. Poleg omenjenih skladateljev objavljajo še po en 
zbor Grôbning, Rožanc, Švikaršič, Kimovec in Jereb. Pevske zbore 
opozarjam na netežko, vendar zelo efektno Jerebovo „Jutro". Tudi Hlad nik 
se je zopet spomnil „Novih akordov" ter objavil „Meditacijo" za orgie. — Glasbeno- 
literarna priloga se je, kakor sem omenil, zopet razširila. Ni moj namen podrobneje 
se pečati s posameznimi odstavki, omenim naj le najvažnejše. Ljubiteljcm cerkvenc 
glasbe je ustregcl Hochreiter, intimni prijatelj Sattnerjev, z vestno razpravo 
„Naša cerkvena glasba zadnjih let". Poleg léga članka objavlja isti v tretjem zvezku 
tematično analizo kantáte „Oljki". Članek je imel namen seznan^ti čitatelje tik pred 
koncertom Glasbene matice z muzikálne vrednostjo dela. Analiza je vestno izpeljana, 
da je pa to tematična analiza, pa ne uvidim. Najzanimivejša članka vsega letnika 



344 Razpis literarnih nagrad. 



sta gotovo Sattncrjev Moja .Assumptio' in kritika N. A. tcr Kre kov ,Post- 
Judij": Nekoliko replike na Sattncrjeva izvajanja. Gre za vprašanje, ali naj se skla- 
dateij nagnc in ravna po okusu občinstva. kar zagovarja Sattner in tiidi moderní 
diinajski opcretni komponisti, ali se naj občinstvo dvigne do skladaleljev, kar za- 
govarja Krek. Práv imata sicer oba, však s svojega stališča, vendar postane práv 
gotovo Sattner Krekovih názorov, če bo tako napredoval, kakor je. Oba gospoda 
sta pa po mojom mnenju popolnoma pozabila na pravi vzrok veliké razdalje med 
komponisti Krckovc vrste in med občinstvom; skladatelji gotovo niso krivi, da stoji 
občinstvo tako nizko pod njimi, krivo je naše čudno koncertno delovanje, katero 
šili vedno v ospredje osebe, ne goji se pa zaradi stvari samé. — Se dvoje razprav 
ima ta letnik : Gcrbičevo „Čigav je nápev Barčica po morju plavá* in pa 
začctek moje razprave: .Kako sem poučeval pctje". Drugi zvezek je posvečen 
spominu J osipa Kocijančiča in obsega zanimive razprave o njegovcm živ- 
Ijenjii in miizikalncm delovanju. Delo so si razdelili Janko Leban: ,0 351etnici 
skladateljeve smrti", dr. And. Ferjančič: „Spomin na Josipa Kocijančiča", dr. G. 
Krek: ,Josip Kocijančič - Ignaciju Gruntarju (pisma)" in .Kocijančičevo glasbeno 
delo'. — Sicer pa je ostala književna priloga enaka kot prejšnja leta: pravična 
kritika slovenské glasbe, vcstno poročilo glasbe vobče. Dr. Kozina. 



Razpis literarnih nagrad. 

v povzdigo slovenské beletristike razpisuje založništvo „Ljiibljanskega zvona" 
dve častni nagradi za najboljša pripovedna spisa. 

1. Nagrada znáša 200 kron za najboljši pripovedni spis, ki obsegaj vsaj tri 
tiskane pole; 

2. nagrada znáša 100 kron za pripovedni spis v obsegii poldruge pole 
Zvonove oblike. 

Celo tni rokopisi naj se pošljejo do 15. októbra t. 1. uredništvu ,Ljub- 
Ijanskega zvona* z izrecno pripombo, da so konkurenční spisi. 

Glede snovi imajo pisatelji svobodne rokc. Spisi se bodo presojali edinole z 
umetniškcga stališča. Pisatelj, čigar spis dobi eno izmed literarnih nagrad in se 
natisne v „Lj. zvonu", prejmc vrhtega še običajni sotrudniški honorár. 

Pisatelji naj priložijo svoja imena v zaprtem kuvcrtu, na katerem bodi za- 
beležen naslov konkurenčnega spisa. 

V Lj ubi j ani, koncem juiiija 1914. 

Za upravni odbor „Národne tiskarne" 

dr. Ivan Tavčar, 
predsednik. 




Pavel Golia: 



V senci poznih ur. 



1, 



1 ozne ure senca gre z maiio. 

Trudna luč pojemajoč mežika, 

vzduh strupen in težak je, kot v sobi bolnika. 

O, ko bi vsaj skoro prišel na piano ! 

Gotovo deiitijo cvetlice na planem 
ter širijo mil in prijazen aróma 
in pomirljiv, koraki brez doma. — 
Kaj pa jecljaš misel : ostanem, 

tu ostanem, četudi je slabo? 
Kaj res ne moreš cvetju naproti? 

Saj niso zlomljene tvoje peroti 

Toda pozne ure senca je s tabo! 

Pozne ure senca vse uniči, 
vse zruši, razdene, potvori, opljuje. 
S komur gre, naj se oprezno sezuje, 
ker gorjé, če se prebude nje biriči. 

2. 
Brezbrižen po nebu dirja mescc. 
In senca popelje v čuden te hip : 
raz balkónov se trga ječanje cip 
in tarnanje oskrunjenih telesec. 

In v celo jato dišav čudovitili 
zavije tc gorkega vetra dili. 
To ni vonj rož, opojnotih, 
to je prevpit smrad prs nagnitili. 

In milo ječanje, ki srce ti gane, 
prelije naenkrat v peklenski se smeli. 
Ni več malodušja v tvojili očch. 
Bolna želja zbudi se. Korak tvoj postane 



„Ljubljanski zvon" 1914 XXXIV. 8. 



23 



346 Pavel Golia: V senci poznih ur. 



in pozne ure objame te senca. — 
Devica te čaká zaman však večer 
v solzali, — pa poljubljaš zgubljeno Iičer, 
ki nima ne duše, ne vere, ne venca! 

3. 
O zagonetne kreatúre : 
okostja v robali iz baržuna in svile, 
oči ugasnjene, brez krvi žile : 
kakor vas senca vzgoji pozne ure, 
kaj veste, polne samosrda, 
kak lepo je, če solnce obronke pozláti, 
kak duša zasmeje se, pomladí hkrati, 
ko puhtijo gorkoto v popoldan brda? 
Ničesar ne veste! Noč vam je ječa: 
že rožija pred vratmi rabelj s ključi, 
do gorkote vam ni več in ne več do lúči. 
Medei soj vam je solnce, ki skopari z njim sveča. 
Senca pozne ure z menoj gre in vaši 
skoro dozdevni obrisi, simboli groba, 
z menoj greste. Čutim. O da vas svetloba 
vstajajoče zore skoro preplaši ! 

4. 
Vsa polna tajn je senca v uri pozni. 
Kaj vse se med njenimi suče registri! 
Talenti, geniji, faloti, filistri, 
junaki cvetoči in tuberkulózni, 
otroci zamišljenosti tihe, 
lovci na zagonetnih ciljcv sledi, 
mojstri v obliki, barvi, besedi, 
potapljači v temná brezdna psihe. — 
In však gre sam svoja mračna pota, 
srečujejo se brez pozdrava. 
Grozeča nad njimi usoda plavá, 
ker njih početje je — zmotá. 
In mnogi ne vejo, da na vrtu 
nebeškem ugaša zvezda pri zvezdi, 
da angclj smrti med njimi jezdi. 
Še znamenj ne vidijo v mrklcm črtu. 



Pavel Golia : V senci poznih ur. 347 

5. 
Pod mračno zaščito zločin se plazi 
nemaščevan v nedolžni larvi 
in gori po azurni barvi 
se zareže popačeni, bledi obrazi. 

Po ulici plač se razlije otroka. 
Odkod tak pozno, mati, prihajaš, 
in kaj se oziraš in kaj postajaš 
lačna, nališpana in sloka? 

Podobná jetični nočni sovi 
z umazano pozdraví besedo. 
Popolnočne ure mimo gredo 
tiho, kakor pošastni strahovi. 

In zopet se plač otroka razlije 
po ulici, plač prestrašen in nujen. 
Mešec pol ganjen, pol utrujen 
gre k počitku in se v oblak zavije. 

6. 
In to je poznih ur sence molitev, 
legijon jo šepeče v zrak soparen: 
trenotek, bodi radodaren, 
ker za teboj zija ločitev, 

ker za teboj vse gine in neha 
in v jezera temná vekov se zlije, 
trenotek, o, naj nam zašije 
tvoja tolažba in uteha ! 

Trenotek, veselá naj pesem bo tvoja, 
saj žalosti je vedno dosti, 
o, razveseli nas, vzradosti, 
pozabljenja, pijanosti, opoja 

nam daj, svojim sužnjem, trenotek, predno 
odpljujcš jaderno v tuja carstva 
in zapustíš nas brez varstva 
za vedno. 



23' 



348 Karel Dolcnc: Legenda o dcklici, ki ni mogla jokati. 



Karol Dolenc: 

Legenda o deklici, ki ni mogla jokati. 

v 

Zivela je siromašna vdova. Po inožu je podcdovala staro bajto 
s strgano slamnato strcho in dvoje otrok, deklico in fanta. 

Sinka je mati vdova čez vse Ijubila. Bil je najmlajše dete, troje 
jih je umrlo kmalu po pôrodu. In ves njen je bil po dubu in po 
mišljenju, tih, ncžen, ves zamišljen in sanjarski. Po licu pa je bil 
popolnoma rajni oče. Kadarkoli je pogledala vdova sinka, se je 
domislila umrlega moža. Obenem pa so ji oživela v spominu in v 
duši ona lepa, srečna leta, ki jih je preživela ob njegovi stráni, v 
njegovi Ijubezni, ki je sicer ni razodeval z besedami, a jo je kázal 
tem bolj v dejanju, v skrbi za njo in za deco. 

Zato je mati sinka tudi v vsem odlikovala, v vsem in vedno 
ga stavila pred hčerko. 

A ta, dasi še otrok, je to dobro opazila, bridko občutila. Za 
njo je imela mati malo toplih besed, za bratca samc tople, blagc 
in Ijubeče. 

Tako se je srce dekličino napolnilo z bridkostjo do matere in 
do bratca, da mala sama ni vedela, kdaj. 

Ko je bila deklica stará deset let, fánt sedem, je nenadoma 
zbolel za škrlatinko in je umri. Ko je bratec umri, si je sestra po 
prvi otroški, ne baš globoki žalosti nekako oddalinila. Samotno, po 
Ijubezni hrepeneče srce se ji je zazibalo in zasanjalo v sladko 
upanje: „Zdaj bodo mati Ijubili tem gorkeje mene, vso Ijubezen 
dajo zdaj meni." 

A žalost: Bridko jo je varalo lepo, toplo upanje! Zakaj mati je 
živela tudi od zdaj le Ijubljencu -sinčku, bridkosladkemu spominu 
nanj. Še bolj je otopela za vse drugo, neprcnehoma je žalovala za 
izgubljcnim najmlajšim otrokom. Koniaj da je omenil kdo pred njo 
prerano umrlega, pa je že jokala po njeni. Zagledala je kje priprosto 
njegovo igračo, kos njegove obleke, kak še tako neznaten spominek 
nanj, pa so jo v hipu oblile solzc. 

„Kako blag, zlat otrok je bil! Pa mi ga je Bog vzel!" 

To je napolnilo deklici srce in dušo s šc večjo bridkostjo. 
Naravnost zamrzela je umrlega bratca, zamrzela tudi mater. 



Karel Dolenc: Legenda o deklici, ki ni mogla jokati. 349 

Ob nesrečni uri pa se ji je izlila ta mržnja iz srca in je rodila 
trdo, neusmiljeno besedo, 

Ko je mati nekoč spet jokala za izgubljenim Ijubljenčkom, je 
pripomnila hčerka srdito in odurno : 

„Kdo se bo vendar vedno cmeril ! Saj se še zadusíte s temi 
večnimi vzdihi in solzami." 

Kakor bi ji bila porinila nož skozi srce, so zadele trde, okrutne 
besede žalujočo mater. 

„Nesrečni otrok!" je viknila užaljena, vsa v solzah. „Cúvaj se, 
da te Bog ne kaznuje in ti posuši solze, ter ne boš mogla jokati, 
ko bi krvavo rada." 

Pač se je deklica v prvem hipu ustrašila grozečih besed. Že 
je hotela izgovoriti lepo, blago besedo, prositi mater za odpuščenje. 
A tako ranjeno, tako vse zastrupljcno je bilo mlado srce, ki mu 
ni sijalo toplo solnce materine Ijubezni, ki ga ni negovala in osre- 
čevala skrbna materina dobrota, da ji je lepa beseda umrla v mislih, 
usahnila ji v ustih. Ni je mogla izgovoriti! 

In je rekla spet pikro in trpko : 

„Če bi se vedno cmerikala kakor vi, je tako bolje, da nimam 
solz." 

„Hudo te bodo še teple te besede, nesrečno deklc!" je še bolj 
užaljena ihtela mati. Sama se ni práv zavedala, kdo ji je položil 
hipoma te besede v misel in v ústa, zakaj jih je morala izgovoriti, 
dasi skoro proti volji. 

Deklica pa je govorila sama sebi z bolno bridkostjo : 

„Čemu te grožnje? Kaj hočcjo? Ko pa zame niso prejokali 
mati ne ene solze, vse le za brata. Kako jih naj torcj Ijubim, kako 
naj govorim z njimi prijazno in Ijubcče?" 

In je kljubovalno molčala. 

Mati, že do tediij slabotna, je slabela in venela zdaj še bolj 
Žalost ji je vidno pila življenske moci. Pokašljcvala je pogosteje, 
bolestnejc. Však dan je lezla bolj v dve gubc, bolj v zernljo, bolj 
v grob. 

Srcdi zime je legla. 

Ko je poganjalo po tratah in travnikih, njivah in logih novo 
življcnje, ko je zapela v zclencčih gozdovih znanilka pomladi, ku- 
kavica, svoj veselí pozdrav mladí vigredi, je ízgorelo bolničino srce 
v žalosti in v hrepencnju. Sia je za môžem in slnkom. 

Pač je za bolezni materine obšlo in pretreslo hčerko včasi 
bridko in hudo, veliká in moreča žalost. Večkrat je že nameravala 



350 Karel Dolenc: Legenda o deklicí, ki ni mogla jokati. 



poklekniti ob postelji bolničini in prositi trpečo mater, naj da ji 
odpusti, naj jo blagoslovi. Morda blagoslov umirajoče prežene gorje 
prokletstva, ki ga je včasi že s tiho grozo začutila: Da nima solz, 
da ne more jokati! 

A vsakikrat, ko se je hotela ponižati, ko je hotela vsa skrušená 
in potrta pästi na kolena pred mater, ji je sovražnik, duh terne, 
šepetal: „Ali si res že pozabila, kako malo Ijubezni si sprejela od 
matere, koliko pa rajni brat? Ali se ne spominjaš več, kako je 
skrbela le za brata, a tebe je zanemarjala, vedno porivala na strán, 
v kot?" 

In spet je razvnel s temi potuhnjenimi, bodečimi besedami 
ogenj srdu v srcu. Odprl in razširil je spet že napol zaceljeno ráno, 
da je iznova zakrvavela in zaskelela. In srce se je zakrknilo blagim 
besedám prijatelja in varuha, ki je prigovarjal in opominjal: 

„Pozabi, poklekni, prosi!" 

Ko se je deklica pomladanskega jutra prebudila na klopi ob 
peci, kjer je imela svoje počivališče, prenočišče, in je šla kakor však 
dan v kuhinjo, da skuha zajutrek, in je čez malé pol ure prinesla 
materi lonček mleka, ga mati ni vzela. Ni ji bilo več treba mleka — 
bila je mŕtva. Iz časnega spanja je zasnula v večno spanje. 

Tako je umrla, ne da bi jo bila hčerka prosila odpuščenja, ne 
da bi bila hčerki pred smrtjo odvzela prokletstvo, ne da bi jo bla- 
goslovila z blagoslovom umirajoče matere. 

Vroče je zagomzelo deklici po vsem telesu. Kriknila je, kakor 
bi tudi po njej stegala koščeno svojo roko mrzla, neusmiljena smrt, 
da jo vzame s seboj v neznano deželo. Zrušila se je ob postelji na 
kolena in je pritisnila vročo glavo ob trdo, mrzlo roko materino. 
Tresla se je kakor drhteč list trepetlike, tako bodečo bol je začutila 
v srcu — a jokati ni mogla! Ne ene solze ni bilo v oči, ne ene iz 
oči. Le v srcu so pekle, da je v žgoči boli butala z glavo ob po- 
steljo, si trgala obleko s prsi. Malo da ni zblaznela ob grenki, 
grozni misii: „Nikoli več ne bom mogla jokati, vse življenje ne!" 

Pokopavali so mater. Sosedi in sorodniki, sami daljnji, bližnjih 
nista imeli, so si brisali solze po rajnici, a rodná hčerka jih ni 
brisala! Bieda, obupana je stala ob grobu. S suhimi, pekočimi, od 
boli in strahu blodnimi očmi je strmela na materino krsto, strmela 
v grob za njo, strmela na rumene grude, ki so bobneče padale na 
siromašno krsto in jo kmalu zakrile. Pač se ji je izvil zdaj zdaj 
'bolesten, tožeč vzdih — a zasolzila se ni! 

Temno, izbočki so jo pogledovali pogrebci. 



Karel Dolenc: Legenda o deklici, ki ni mogla jokati. 351 

„AH je že kdo videl kdaj tako hčerko? Še otrok je, pa ne 
zajoka po materi. Kakšno srce mora imeti v prsih? Kameň!" 

Ko ji je zakrila mamo težka prst, je bila deklica sama na svetu, 
zapuščena kakor bor na gori. Sorodniki, skoro ji bolj tuji nego tuji 
Ijudje, se niso pobrigali za njo. Tudi si je však mislil : „Dekleta, 
ki po materi ne potoči ne ene solze, ne vzamem v hišo." Tako je 
morala poskrbeti za njo občinska oblast. Dala jo je v službo in v 
vzgojo k bogati kmetici, trdi in neusmiljeni ženi, v katere hiši in 
službi ni ostal leto dni najboljši in najpotrpežljivejši posel. 

„Ta jo izuči in izmodri!" so modrovali modri občinski možje, 
tudi nevoljni na dekletce. 

Na smrt se je prestrašila deklica, ko je izvedela to bridko 
novico, ko je slišala to težko sodbo in obsodbo. 

„Hudo me tepeš, o Bog! Pri materi nič Ijubezni, pri tej ženi 
je bo še manj !" 

A po prvem strahu si je skesano priznala: 

„Sem pač zaslúžila to šibo!" 

In se je vdala v žalostno usodo. Povezala je v culico ono malo 
obleke, kar je je imela in je zapustila rodni dom, ki ga je sprcjcla 
v oskrbovanje občinska oblast in ga je dala v najem, da deklica 
doraste. 

In res, še manj solnčne Ijubezni in tople dobrote je našla 
deklica v novem domu. Pač pa mnogo več dela, nego ga je bilo 
doma pri materi. In mnogo več hudih in neusmiljenih besed, nego 
jih je bila slišala doma. Če je mati ni Ijubila z gorko materinsko 
Ijubeznijo, pa jo je vsaj pri miru pustila. Ni je zmerjala, ni vpila 
na njo ves božji dan. A v novi hiši je bilo tako. 

Kaj kmalu je deklica spoznala: „Služba pri hudobni gospodinji 
je trpljenje, življenje v solzah!" 

A najhujše gorje je bilo: Solz ni imela! Ni mogla jokati, da 
bi izjokala srčno bol. Neizplakane solze pa so pekle in žgalc v 
srcu kakor živo oglje. 

Gospodinja jo je mučila in trpinčila tem bolj, ker je vedela: 
„Ta mi ne more odpovedati, ne more oditi. Mora ostati pri mcni, 
dokler občinski možje drugače ne odločijo. A ti ne bodo!" 

Se je spalo solnce v kristalnem svojem grádu za daljnimi 
gorami, ko je morala deklica že na noge. Kos črnega kruha ji je 
bila dala gospodinja prejšnji večer in ji je zapovedala in zabičala : 
„Jutri pôjdeš v loke in opleješ proso na njivi v kótu. Opoldne ti ni 
treba hoditi domov, predaleč je. Jesti ti dam s seboj ; za tri moške 



352 Karel Dolenc: Legenda o dckiici, kí ni mogia jokati. 

tcžake ti dam kruha, da boš enkrat vendar sita. Iii da mi ne pridcš 
prezgodaj domov, sredi popoldneva morda spet! Vcm, to bi bilo 
po tvoji volji, lenoba, pa po moji ni !" 

Vedela je deklica, da bo morala garati kakor nemá žival iz 
tenie v temo. Vedela je, kaj je gospodinji „sredi popoldneva." Ce 
je prišla kdaj z dela domov, ko je solnce že šlo k počitku in je 
komaj še malo in zaspano mižalo izza gore, je bilo to strogi go- 
spodinji „sredi popoldneva." Obsula jo je vsa srdita s surovimi 
besedami. Z veliko, peračasto roko jo je udarila naravnost v obraz. 
Zgrudila se je čestokrat pod temi krutimi udarci, stokala in vzdi- 
liovala je ob pekoči boli — le jokati ni mogla, solz ni bilo iz vročih 
oči! Zato se je gospodinji še manj smilila. „Potuhnjenka! Kaj cviliš 
in javkaš, ko pa sem se te komaj dotaknila. Da ji ni sile, se vidi, 
saj niti ne joka. Hinavka!" 

„In da mi pri delu ne paseš lenobe, ne polegaš pol dneva v 
senci! Pogledam pojutrišnjem sama na njivo. Gorje ti, če ne bode 
vsa opletá!" je še zagrozila žena z osorno besedo in s temnim 
pogledom. 

Pa je šla deklica ob prvi zori v loke in je plela ves dan, pod 
žgočim solncem, žejna in lačná. Kos krulia, „za tri moške težake," 
a v resnici tenek, da bi videla skozi njega deveto goro, je že med 
potjo skoro popolnoma pojedla. Le skorjo je ohranila, da bi jo 
cmulila in žvečila ob največjem gladu in bi ga tako vsaj malo po- 
tolažila. Seve, ko je proti poldnevu pričela glodati trdi krajec, počasi 
in previdno kakor mala miska, je spoznala in začutila, da je lakoto 
šele práv zbudila in razdražila. 

Delala je ves dan, da so ji pokali in krvaveli prsti. Pa ni 
upala nehati, odpočiti si. Zakaj njiva, glej, je tako prostrana, jiitri 
pa jo pride ogledovat liuda gospo.dinja. „Gorje, če ne bo opletá!" 

Ob delu je z bridkostjo mislila na rajno mater. 

„O mati, kaj ste mi storili ! Če ste me rodili in me pustili 
samo na svetu, vsaj tako strašno prokleli bi me naj ne bili!" 

Od žalosti, srčne boli, telesne utrujcnosti in slabosti se je 
zgrudila na nemo zemljo, v razor — a zajokati ni mogla ! 

Solnce je pripekalo naravnost dol na njo, molče, brez usmi- 
Ijenja, malone sovražno. Prepelica je pctpedikala nekjc tam koncem 
njive; s petjem je delala kratek čas in veseljc sebi in níladičem — 
a za nesrečno deklico se ni zmenil niliče, nihče ji ni dal tolažilne 
besede, nihče kaplje sočutja, niliče žarka upanja, da bo kdaj drugače, 
da bo kdaj bolje. 



Karel Dolenc: Legenda o deklici, ki ni mogla jokati. 353 



„O mati, hudo ste se maščevali!" — 

Jesenski vetrovi so se podili cez polje. Ostro so si žvižgali, 
kakor bi si delali z žvižganjem pogum in bi se vnemali za tem 
vztrajnejši, tem hitrejši tek. Njih ogromni plašči, stkani iz samega 
inraza in leda, nevidni navadnim človeškim očem, so plahetali od 
neba do zemlje. Razpršili in razgnali so na vse stráni sveta vso 
slabotno toploto krmežljavega, bolnega solnca. Kar je niso razpršili, 
so jo vjeli v veliké gube svojih vihrajočih plaščev, kjer je takoj 
zmrznila in zledenela. Zato je bilo tako hladno na svetu. 

Kdor je moral na cesto, kdorna pot, kdor na polje na zadnje 
jesensko delo, si je ogrnil kožuh, če ga je imel, se je zavil v burnus, 
če ga je imel, si je oblekel cez navadno obleko še eno, debelejšo, 
toplejšo, če jo je imel. 

Deklica je ni imela, Bogu bodi potoženo. Imela je le lahkotno 
poletno, iz cenega blaga, vso že obdrgnjeno, luknjasto, napol že 
raztrgano. 

Pa ji je naročila huda gospodinja: 

„Gori v lokah koruzinje še ni požeto. Jutri greš in požanješ ! 
Zdaj je še toplo. Morda pritisne kmalu mraz, tedaj bo težje." 

„Zdaj je še toplo!" si je z bridkostjo ponavljala v mislih de- 
klica gospodinjine besede, ko je drhtela navsezgodaj po česti, in jo 
je jesenski veter, ves zle volje, ker neprespan, grizel v lica, v oči 
in v ušesa, jo ščipal skozi tenko obleko v drgetajoče telo, ji húkal 
mrzlo sapo v roke, škrite pod starim, pajčolanastim, sitastim prcd- 
pasnikom, da bi ji srp kar pádel iz njih. 

Žalostná je bila sirota, da bi legla in umrla — a jokati ni mogla. 

„O mati, mati, ali vidite iz groba, ali vidite dol z neba, kako 
ncusmiljeno me tepe vaše prokletstvo?" 

Od boli si je grizla ustnice, da so krvavele, a jokati ni mogla. 

„Krvavé solze bi jokala, ko bi le jokati mogla! A ne morem. 
O mati, kaj ste mi storili! Vclik je bil moj greh zoper vas, a večja 
je kazen, ki ste mi jo izprosili." — 

Tudi mater ji je zločesta gospodinja večkrat očitala. 

„Mati je bila malovredna, pravá lenuharica in cigánka, in ti si 
vrcdno njeno seme, cigánski otrok!" 

Huje je zabolelo vsakikrat to surovo očitanje deklico, ncgo če 
bi jo bila gospodarica udarila. Če v življenju ni Ijubila matere, dasi 
ji je srce hrepenelo in vpilo po tej Ijubczni, zdaj, ko je ni imela, 
jo je Ijubila z vsem srcem. Zdaj, ko jo je slišala tako zasramovati 
iu blatiti, ji je postajala podoba materina lepa in svetla kakor podoba 



354 Karel Dolenc: Legenda o deklici, ki ni mogla jokati. 



svetnice na oltarju, Dasi ni kmalu kdaj ugovarjala gospodinji, ko je 
vláčila s strupenim jezikom mamico iz groba, jo je pomerila deklica 
s plamtečimi očmi in ji je zaklicala odločno in brez strahu : 

„Mene tepite, mene ubijte, ce liočete, a mamico mi pustite v 
grobu pri miru!" 

V takili bridkili trenutkih, ko ji je zaplamtela Ijubczen do rajne 
pôrodnice iz trpečega srca gor do neba, kjer zdaj biva duša rajne 
mamice, ji je bilo, da bi z radostjo poromala na golih kolenih na 
mamičin grob, samo če bi ji še enkrat mogla pogledati v lice in 
v oči, samo če bi mogla slišati iz njenih ust eno sladko, blago- 
slovljeno besedo : 

„Odpuščam ti, nesrečno dete!" 

Kadarkoli je prišla k cerkvi in na pokopališče, nikoli ni šla 
domov, ne da bi bila stopila h grobu materinemu in bi vzdihnila 
in zaprosila iz globočine bolnega, skrušenega srca: 

„Odpustite mi, draga, milá mamica!" — 

Poleti je bilo. 

Deklica je prignala na večer krave s paše. Gospodinja je mo- 
gočno stala na podstenju tik ob vratih v hlev. Nekoliko dalje od 
nje je sedel na skladu drv star berač in je s starikavim, utrujenim 
glasom brundaL nekaj kakor molitve. Pravkar je bil prišel in po- 
prosil za prenočišče. A kmetica se je delala gluho in slepo. Šele, ko 
je zaprosil v tretje: „Mati, ali bi smel prenočiti pri vas? Na slamo 
v hlev ležem in ne bom nikomur v nadlego," je zadirčno vzrojila : 
„Pa ostani in leži kam na gnoj ! Sicer tako ne bo miru pred to 
beraško nadlego!" 

Ob vratih je stala gospodinja in je pregledala, z očmi in 
mislimi pretuhtala in pretelitala slednjo kravo, ki je šla mimo nje 
v hlev. 

Dogodilo se je bilo namreč pred časom, da je deklica v pc- 
kočem gladu pokleknila pod kravo, da dobi nekaj kapljic mlcka in 
si malo potolaži grozno lakoto. A je nanesla pisana njena srcča, 
da jo je zalotila pri teni gospodinja. 

Od tedaj je imelo dekle še manj miru pred trdosrčno, vedno 
nezaupno gospodinjo. Však dan, ko je prignala krave s paše, jo je 
že čakala strupena žena in jo je obsula s ploho očitanj in psovk. 

Tudi danes tako. 

„Kakšno vime pa ima rdečka? In kakšno belka? Ha? Kakšno 
pa dimka, kaj ? Ali jim je solnce izsušilo vimena? Morda pa si bila 
le ti spet ona kača, ki jim je izscsala mleko?" 



Karel Dolenc: Legenda o deklici, ki ni mogla jokati. 355 

Vsa je drhtela uboga deklica, ko je videla, da je gospodinja 
danes posebno žolčaste volje. S plašnim glasom, kakor čivka ptičica, 
ki že vidi kragulja nad seboj, je zatrjevala: 

„Nisem, mati! Nikoli več nisem od — tedaj. Bog ve!" 

Še huje so razpihale plašne in proseče besede ženino jezo. 

„Še taji! Še laze! Še Boga kliče za pričo svojih laži! O ti 
peklenski otrok!" 

Pograbila je stolec, stoječ za durmi — ko je molzla, je sedela 
na njem, a zdaj ga je porabila za bridko orožje zoper deklico. Na 
slepo je udarila z njim po ubogi pastaričici. Udrihala je po hrbtu, 
po ramah, po glavi, da se je mladi mučenici vlila kri. 

S plašnimi očmi, z milimi besedami, z bolnimi vzdihi je prosila 
deklica usmiljenja gospodinjo, pomoci tujega gosta. A gospodinja 
ni nehala. Berač pa je sedel na podstenju, gledal z blestečimi, ža- 
lostnimi očmi, a rekel ni besedice. 

Naposled se je deklica zrušila pod udarci. Napol nezavestno 
je zbesnela žena še sunila z nogo. Stolec je zalučala na podstenje, 
da se mu je odkrhnila ena noga, in je vpila in grozila: 

„Nastelji kravám, pa se spravi v svoj brlog! Večerje ne dobiš. 
Si se tako do grla nasitila na paši." 

S težavo je deklica vstala in šla, da nastelje. Ko je nastlala, 
se je skrila v listnjak, da gospodinja pomolze. Šele ko jo je videla 
z žehtarjem odhajati v kuhinjo, si je upala v hlev, na borni svoj 
pograd. 

Mimogrede je videla, da berač že leži na slami za durmi. 

Ko je legla, je bilo nekaj čaša tiho v hlevu. Le prežvekovanje 
živine se je slišalo, zdaj zdaj cingljajoči ropot verige, ki je udarila 
ob jasli. Zunaj je lajal pes; najbrž je vohal tujca pod strelio. A 
lajanje njegovo ni bilo srdito, prej veselo. Nekje na vaši je pcl íant. 
Bolj žalostno nego veselo se je glasila njegova pesem. 

A čuj, nenadoma se je oglasil berač: 

„Ubogo dete, hudo te je zdelala gospodinja. Ali te mnogo- 
krat tako?" 

„Mnogokrat," se je tiho, žalostno odzvalo s pograda. 

„Pa trpiš voljno?" 

„Móram. Ni pomoci. A boli, boli ! — In nikogar niniam, ki bi 
mu položila. Ko bi vsaj jokati mogla! Bilo bi mi brž mnogo laze." 

„Pa ne moreš jokati?" 

„Ne more m." 



356 Karel Dolenc: Legenda o deklici, ki ni mogla jokati. 

In deklica se je s poltihim glasom spovedala tujcu velikega 
svojega greha zopcr rajno mamo, in kako jo zdaj tepe prokletstvo 
materino. 

Berač je niolče poslušal. Ne slamica ni zašumela pod njim, 
tako niirno je ležal in poslušal. 

Ko je deklica uniolknila, se tudi ni oglasil, ne se zganil. 

„Zaspal je med mojim pripovedovanjem. Utrujen je, siromak!" 
je mislila deklica, ko je zaman pričakovala kake besede od njega. 

Čez dolgo čaša pa je naenkrat izpregovoril. Z mehkim, blagim 
glasom — nič več starikavega ni bilo v tem glasu, nič utrujenega — 
je dejal: 

„Nesrečni otrok, hudo si grešila, hudo se tudi pokoriš. Sve- 
tovati pa ti morem le eno: Trpi voljno, trpi za pokoro! Pa zadobiš 
morda spet solze, milost solz. Zakaj zdaj čutiš in veš, kakšna milost 
da so solze. Ko boš videla najžalostnejše na svetu, zajokaš. — A 
zdaj zaspi, ubogo dete!" 

Kakor veliká sladkost, kakor blagoslovljena radost svete noci, 
ko zazvoni k polnočnici, je šlo v tistem hipu čez deklico, čez njcno 
srcc, čez njene misii. Zaspala je v tej rajski radosti, v tem posve- 
čenem upanju, da sama ni vedela, kdaj. 

Ko se je zarana zbudila, tujca ni bilo več v hlevu. Videla ga 
ni nikoli več. 

A njegove besede je ohranila globoko v srcu — náuk njcgov, 
njegovo sladko obljubo. 

In je trpela voljno. Poprcj je slúžila in delala neusmiljeni go- 
spodinji iz straliu pred njo in hudo njeno jczo, a z bridko ncvoljo in 
s tajno, le s silo pritajevano jezo. A zdaj je slúžila in delala z Iju- 
beznijo. Zdaj je pretrpela žaljive besede, boleče udarce in vse drugo 
trpinčenje s tiho vdanostjo. Tolažila se je s sladkim upanjem, skritim 
globoko v srcu: „Potrpim za pokoro, da zadobim milost solz." 

A glej, gospodinja jo je zdaj preganjala in trpinčila s po- 
dvojeno hudobijo. Bilo je, kakor da bi dekličina krotkost le razpi- 
havala in huje podžigavala plameň njenega srda. 

Dogodilo se je nekega večera, da je zdrobila deklica po nesrcči 
pri studencu vrč. 

Gospodinja je zaslišala v kuliinjo, kako je zaškrcbctalo, ko je 
pádel z vodnjakove ograjc na kamenito ploščo ob vodnjaku. V hipu 
je bila na pragu. 

Ko je videla nesrečo, ji je prvi nával jeze kar zapri govorico. 
Lovila je sapo, kakor bi jo hotelo zadusili. A kaj kmalu je žabe- 



Karel Dolenc: Legenda o deklici, ki ni mogla jokati. 357 



snela: „Ah, seme cigansko, vse mi polomiš! Svojo bučo bi bila 
razbila, ne vrča! Počaj, pa ti jo jaz !" 

Ob zidu tik praga je ravno slonela otka. Gospodar jo je po- 
slonil tja. Pravkar jo je bil prinesel od kováča. To otko je za- 
grabila besneča žena in jo je zalačala z vso močjo proti deklici. 
Na srečo je skočila ta še v zadnjem hipu naglo na strán, sicer bi 
jo zadela otka v glavo. 

Ko je gospodarica videla, da je otka izgrešila cilj, se je sama 
zagnala proti studenou. Deklica, ki se je upravičeno bala, da se je 
razljučena gospodinja loti z otko, se je spustila v obupen beg. 

„Le beži, cigánska hči cigánske matere!" je vpila za njo od 
jeze obsedena kmetica. „A da se ne prikážeš več v mojo hišo, sicer 
te ubijem!" 

„Ne pridem več, ne pridem!" je od strahu jokalo zbegano 
srce bežeče deklice. Vsa plašna je hitela iz vaši. V vaši ni imela 
nikogar, ki bi se mogla in upala v tej stiski zateči k njemu. 

A ko je stala samotná sredi ceste zunaj vaši, se je vprašala 
vsa obupana: „Kam zdaj?" 

Pod milim Bogom ni vedela za kraj in mesto, kamor bi se 
obrnila, kamor bi se zatekla. 

Pa si je rekla po kratkem premišljevanju: 

„K vam pôjdem, mamica." 

In je krenila proti cerkvi. Na materin grob se je namenila. 

Mrak je že razgrinjal svoj ogromni sivi plašč po širni zemlji 
in čez pokopališče, ko je prišla deklica tja. 

Pokleknila je ob gomilo, ki je mirno počivala pod njo mamica. 
Poljubila je priprosti leseni križ, zaznamovan z materinim imenom, 
pa se je pod težo boli, pod bremenom trpljenja nagnila povscm k 
zemlji ter tožeče vzdihnila : 

„O mamica, ko bi počivala pri vas! Bolje bi mi bilo v grobu 
nego pod solncem. O mamica, ali mi še niste odpustili? ... In ti, 
moj Bog, ali se boš tudi ti večno srdil na me?" 

Dolgo je govorila v tihem večeru z rajno mamico v grobu, še 
dalje čaša v goreči molitvi z Bogom nad seboj. 

Ko je dvignila glavo, žalostná, a vendar spet vsa vdana v 
bridko usodo in v težko kazen za mladostni greh, je izza gozda 
za cerkvijo ravno vzhajala luna. S srebrnim prahom je potresala 
ves svet, tihe grobe, zelene in rjavc, in križe na njih, da so se 
svetlikali in so blestcli, kakor bi bili vsi novi, svcžc pobarvnni, 
pravkar posrebreni in pozlačeni. 



358 Karel Dolenc: Legenda o deklici, ki ni mogla jokati. 



„A kam zdaj?" 

Kakor bi pričakovala od molčečih in inirnih rajnih sveta in 
pomoci, se je ogledovala po grobovih. A grobovi so ostali nemi, 
mrtveci v grobeh mirni in brezčutni. 

„Tja k velikému križu pôjdem. Naslonim se nanj in tam za- 
dremljem. Tako sem trudna! In v bližini Boga me ne bo strali." 

Sedla je v travo ob križ, naslonila se z ramo in z glavo ob 
trdi les. Žalostne oči je vprla gor v Mater božjo in v križanega 
njenega Siná nad njo. 

Obraza Zveličarja in Madone sta bila od ene stráni oblita z 
mesečino, drugo polovico je pokrivala senca. Cudovito otožen in 
trpeč izraz je dajala ta razsvetljava licem. Kakor da bi tiho in po- 
lagoma polzele po bledem licu Marijinem solze, komaj vidne v tem 
čudežnem polmraku, se je zazdelo deklici. 

Privila se je tesneje h križu, v veliki Ijubezni, v kipečem so- 
čutju. Močno, Ijubeče je objela trdo drevo z obema rokama. In 
kakor v oni noci, ko ji je govoril v hlevu tuji berač tiste nenavadne, 
lepe in žalostne besede, je šlo ta hip čudežno čez njo, cudovito in 
skrivnostno ji je zavelo skozi srce in dušo. A tedaj sladko upanje, 
kipeča radost — nocoj veliká bol, a očiščujoča in odrešilna . . . 

„O Devica in Mati Marija, kako si trpela šele ti zaradi svojega 
božjega Siná! Pa mu nisi mogla pomagati, ti najubožnejša, ti naj- 
bolj trpeča vseh žen !" 

Ko je tako strmela vsa zamaknjena v žalostno Mater in Devico, 
ji je bilo, kakor da se zliva bol nebeské Gospe po tenkih, žame- 
tastih luninih žarkih v njeno srce. Bolj in bolj se je polnilo s 
sočutjem, z mehko žalostjo, s čudno omamnostjo. 

Sredi te omamice pa nenadoma zasliši sem od cerkve jok, 
boječ in žalosten. 

Zdrzne se, naglo pogleda proti cerkvi. 

Glej, mala deklica, gologlava, z razpletenimi lasmi, stopa čez 
pokopališče, med grobovi, in bridko, a pridušeno in bojcče iliti. 

Deklica ob križu zastrmi v njo kakor v prikazen. Z velikimi 
očmi, napol začudenimi, napol plašnimi strmi v prihajajočo. 

Glej, naravnost proti še skoro svežemu grobu zavije jokajoče 
dekle. In se vrze na molčečo gomilo in med bolnim, lilipečim 
jokom, da se trese in zvija vse malo, slabotno telesce, prosi in 
kličc: 

„Vstanite, o mamica, in mi dajte jesti ! Ne mlcka mi ne dado 
nová mati, ne pogače, niti ovsencga krulia ne. Ko so ata doma, mi 



Ivan Albreht: Klic mladosti. 359 

dado ata. A nocoj jih ni! In nová mati so me tepli in me napodili 
iz hiše in so hišo zaklenili. O mamica, pa ležem k vam!" 

Z malimi, slabotnimi rokami prične odkopávali grob. 

A kmalu se utrudi, kmalu odpovedo drobni prstki. 

„Tudi vi me ne marate, o mamica, tudi vi mi ne odprete? Kam 
in h komu pa naj grem, če ne k vam, milá mamica?" 

In joka in iiiti, da bi se smilila celo neusmiljeni smrti. Le 
grobovom se ne. Ti molče svoj večni molk. 

In glej, tedaj je spet šlo ono neznano cez deklico, sedečo ob 
križu, opazujočo ta žalostní prizor. Spet ji je zavelo skozi srce in 
dušo ono čudežno kakor v tisti noci, ko ji je govoril berač-tujec 
one tolažeče besede in ji je vlil v srce novo upanje, in kakor ji je 
zadrhtelo skozi srce in dušo pred hipom, ko se je bila vsa po- 
greznila v trpeče lice Matere Marije in v neskončno njeno bol. 

In tedaj, o čudo nebeško, o milost božja, tedaj začuti nena- 
doma, z drhtečim strmenjem, v očeh vlažno — solze ji privro iz oči, 
zdrknejo ji tople in vendar hladilne po bledem, shujšanem licu . . . 
hipoma na glas zajoka ... 

Videla je bila pravkar najžalostnejše na vsem svetu božjem: 
Mater, ki gleda svojega Ijubljenega otroka, kako umira v najstraš- 
nejših bolečinah, pa mu ne more pomagati z vso neskončno mate- 
rinsko Ijubeznijo — in trpeče dete, ki bi rado iz groba izkopalo in 
priklicalo rajno mamico, pa je ne more z vso svojo boljo . . . 



Ivan Albreht: 

Klic mladosti. 

1 ridi, kot sem sanjal te nekoč: 
smeli na ustnih in v očeh, 
grudi vzbočene ... In vse telo 
hrepenenja živi kip. 

Ko bo šla že proti jutru noč, 
pridi, da v razkošju dáva solncu 
najine mladosti vroči dar! 

In kot svečenico te pozdraví dan, 
in kot svečenik bom šel s teboj 
vsedotlej, da pesem mojega življenja 
združi se z vesoljstva nemo himno. 



360 Vilko Mazi: Custozza-Solfcriiio. 



Vilko Mazi: 

Custozza - Solf erino. 

(Daljc.) 

Vse to je gledal Gyulaj križemrok in mirno ždel med Lesijo in 
Ticinom ter dal zaveznikom priliko, da so se združili in popra- 
vili, kar so v zadnjem trenotku zamudili. Zdaj je bilo proti Avstriji 
obrnjenih 180.000 mož in 402 topova, kar je pomeiiilo veliko premoč 
sovražnika. Poleg tega je stalo v francoskih vrstali mnogo odličnili 
stratégov kakor Mac Maiion, Niel, Canroberí ... Da bi vznemirjal 
Avstrijce na desnem krilu, se je obrnil Garibaldi s svojimi četaši 
proti Alpám. 

O gibanju zavezniških vrst ni bil Gyulaj čisto nič informiran, 
zato pa so tudi doleteli njegovo vojsko sami porazi, drugi silnejší 
od drugega : Montebello, Palestro, Magenta. Strahopetno je zapuščal 
avstrijski vojskovodja pozicijo za pozicijo in brezplodno žrtvoval 
mnogo tisoč življenj. V malo dneh so zasedli zavezniki vso Lom- 
bardijo, avstrijsko vojsko pa pognali prek Mincija. 

Na Dunaju so se šele zdaj iztreznili v svoji prevzetnosti. Gyulaj 
je moral odstopiti in na čelo armáde je prihitel sam cesar, ki je 
izročil vodstvo operacij Hefiu. Armáda je štela zdaj 160.000 mož. 

Tako je poskusila avstrijska vojska še enkrat vojno srečo. 
Predkresni dan je stopila zopet na tla Lombardije, ki jih je bila 
jedva zapustila. Zavezniki, ki so se združili ob reki Chiese, so 
izdali ta dan povelje, da se pomaknejo nasleduje jutro proti Minciju, 
za katerim so si še vedno mislili sovražnika. Tako sta trčili na 
kresno jutro nenadno obe vojski druga ob drugo — razvila se je 
odločilna bitka pri Solferinu. 

Bitka se je začela ob zori v ravnini pri vasici Medole, na 
avstrijskem levem krilu, ki mu je poveljeval Wimpffen. Prišlo je do 
silno krvavih prásk s četrtim francoskim korom. Napoleon, ki mu je 
sporočal generálni štáb zelo pomanjkljive informacije, je bil mnenja, 
da gre le za sovražno rekognosciranje. Zelo ga je tudi iznenadilo, 
da je podvzel Franc Jozef strategično ofenzivo. Šele pozno v jutro 
mu je bilo jasno, da se razvija veliká bitka. Wimpffen, ki bi moral 
pravzaprav odločiti bitko, je brez uspeha žrtvoval veliko število vo- 
jakov. Zlasti je bil močno reduciran deveti kor, kjer je padlo 4219 
mož in 130 častnikov. Cesar se je držal najprcj v vaši Volta, ob 
poldesctili pa je odjczdil v liitrcni tempu na višinc vrli vaši Cav- 



Vilko Mazi: Custozza-Solferino. 361 



riana, odkoder se mu je nudil žalosten pogled na dolino, kjer se 
je prvá armáda brezupno pulila za Medole in Rebecco. Z desnega 
krila na višavah pri San Martino so prihajala ugodna poročila. Tam 
je Benedek junaško odbijal sardinske nápade. V njegovih vrstah je 
stal tudi naš 17. polk, ki je, kakor vselej, izkazal tudi topot svojo 
hrabrost. Že v dopoldanjih urah se je dalo soditi, da hoče pästi 
odločilev v avstrijskem centru, ki se je držal okrog Solferina. Tu 
so srdito napadali Francozi, ne meneč se za neznosno vročino in 
točo avstrijskih krogelj, ki so se vsipale v njihove vrste. 

Ob desetih sta naskočila Napoleon in Baraguay z vso silo 
avstrijske pozicije na solferinskem gričevju, Istočasno je pridivjal iz 
ravnine Mac Mahon in zavzel S. Cassiano. Vnelo se je strašno 
klanje za sleherno ped zemlje. Nekateri grički (cipresna gorica) so 
bili popolnoma pokriti od trupel padlih. Ponekod je tekla kri v 
potokih. Zlasti se je krčil avstrijski peti kor, ki je žrtvoval 4318 mož 
in 124 častnikov, 

Okrog četrte ure je bila predrta avstrijska sreda, koj nato pa 
se je vsula med divjimi bliski in gromi strahovita ploha, ki je še 
bolj razkropila avstrijske čete, umikajoče se za Mincio. Edini Be- 
nedek je vztrajal na svojem mestu in se umaknil šele v poznem 
mraku, dasi zelo nerád, toda višjemu povelju se ni smel protiviti. 

Avstrija je izgubila tudi to bitko, ki je bila ena najbolj krvavih 
v XIX. stoletju. ' Zavezniki so žrtvovali 17.191 mož, Avstrija pa je 
imela mrtvih in ranjenih 12.405 mož in 594 častnikov. Ujetih in po- 
grešanih pa je bilo 45 častnikov in 8593 mož. Pretežna večina 
poslednjih je dezertirala v sovražne vrste, kar gotovo priča o velikem 
pomanjkanju disciplíne, še bolj pa o ubožnosti patriotičnega dúha. 
Izmed udeleženih korov so trpeli najhujše izgube po vrsti 5., 9., 3., 
L, 8. (kjer je bil tudi 17. polk), U. in 7. Cesar se je vrnil prek 
Volte na Valeggio, kjer je ostal do noci in odjezdil potem v glavni 
stan v Villafranco. 

Splošno se je sodilo, da se bodo zavezniki spravili zdaj še na 
Benečijo, zato ni bil Franc Jozef malo presenečen, ko mu je naenkrat 
ponudil Napoleon premirje. Oba vladarja sta se sestala v Villafranci 
11. julija in sklenila preliminarno pogodbo, da odstopi Avstrija 
potom Francije Sardiniji Lombardijo. 

Da je prišlo do tega nepričakovanega zaključka, je iskati na 
obeh straneh dovolj povoda. Prekanjeni Napoleon je uvidel, da je 

• V Franciji je prišia takrat v inodo temiiordcča barva, ki je bila znaiia pod 
imenom solferinsko-rdeče. 

„Ljubljanski zvon" XXXIV. 1914. 8. 24 



362 Vilko Mazi: Custozza-Solíerlno. 



Sardinija z Lombardijo za enkrat zadosti krepka proti avstrijskemu 
pritisku, vendar še ne tako, da bi ne bila več navezana na Francijo. 
Zdelo se mu je, da bi Viktor Emanuel, če bi dobil še Benečijo, 
zlahka zavojeval ves polotok in se potem preoblastno razšopiril. 
To bi pa segalo prek Napoleonovega računa. Črto torej ! Naposled 
so se bile francoske čete že dodobra izredčile, zmagoslavja je bilo 
za enkrat dovolj. Dvomljivo pa je bilo tudi, če bi hotela ostati še 
nadalje vojna sreča na francoski stráni, zakaj Napoleon ni čisto nič 
skrival, da so se mu vsi uspelii Ic posrečili. Armáda mu je bila 
zelo slabo oskrbovana, generáli pa so pokazali, da niso zmožni 
voditi velikih operacij. Priznal je dalje, da so se Avstrijci vse hra- 
breje borili nego Francozi in bi Solferino brez dvoma obdržali, če 
bi jim bila prihitela na pomoč rezerva. Bitko so izgubili pravzaprav 
le vsled pomanjkanja energije in vsled starega zla absolutizma, da 
so se namreč posamezni voditelji pretirano báli vsake odgovornosti. 

Franca Jozefa so zopet vznemirjali punti na Ogrskem in čudne 
obnašanje Prusije, ki se je pričela očitno nagibati k njegovim so- 
vražnikom, zato mu je bila Napoleonova ponudba dobrodošla. 

Avstrija je imela zdaj že dovolj žalostnih izkušenj, da bi krcnila 
enkrat v tir pametne politike. A zaman ! Zdaj se je morala zaplesli 
s Prusijo v vprašaiije za hegemonijo v Nemčiii. 

Toda Prusiji je že napočil tisti čas, da je našla „moža izmcd 
niilijonov", Bismarcka. Cavourjevo prerokovanjc se je pomaknilo 
bližc uresničenju: nemška nacijonalna ideja, zvcza s Piemontom. 

Že 1859. leta bi bil prišel Hismarck rad na svoj račun, toda, 
da ne bi kalil siinpatij Berlína z Dunajem, so ga poslali v Petrograd, 
kjer je bil „na hladu shranjen šampanjec za poznejše namenc," 
kakor je dejal sam o sebi. 

Zdaj so se razmcre vse drugače zasukale. Italijansko nacijo- 
nalno stremljenje je vzbudilo v nemških srcih isto idejo. Pridobiti 
Avstrijo, da je poslala na daljni sever ustrojit par tisoč človeškiii 
kož, je bilo Bismarcku malcnkost. Nikomur pa se ni sanjalo takrat, v 
kakšno skrbno pripravljeno pást so se ujeli s tem avstrijski intcresi. 
Bismarckovi načrti so ostali dotlej nerazodeti celo njegovcmu go- 
spodarju. Čas je dozorel in tista Cavourjeva „knjiga bodočnosti" 
se je odprla zdaj nastežaj. Utelešenju pa so se bližale zdaj tudi 
Bismarckove besede, ki jih je povedal 30. sept. 1862. 1. v seji bud- 
getne komisije: „Veliká vprašanja čaša se ne rešujejo z govori in 
majoritetnimi sklepi — to je bila napaka 1. 1848. in 1849. — ampak 
z železom in ognjem". Bridko razočarana je spoznala Avstrija, da 



Vilko Mazi; Custozza - Solferino. 363 



ji trka na duri grenko plačilo za njene krvavé usluge — vojna na 
severu in jugu. 

Napoleon je začutil zopet potrebo, približati se Viktorju Ema- 
nuelu, ki je spravil tačas brez posebnih žrtev razen[Rima in Benečije 
ves polotok pod svoje žezlo in zagospodaril 22 milijonom Italijanov. 
Po Rimu, zlasi pa po Benečiji ga je seveda še zmerom skominalo 
in zato je z veseljem pozdravil novo Napoleonovo spletko, zvezo 
Italije s Prusijo. S to zvezo pa je hotel nameriti Napoleon ost 
pravzaprav proti Prusiji sami, ki mu je postala že prenevarna 
soseda. Podcenjeval je njeno moč, ker je bil trdno prepričan, da 
bo podlegla avstrijskemu orožju. Jele so ga že begati skrbi za 
njegov prestol, ki se je pričel majati ob pruski potenci. Toda ukanil 
se je in s temi perfidnimi spletkami si je izkopal lastno jamo. 

Italija se je pogodila s Prusijo, v eventualnem slučaju nastopiti 
skupno proti Avstriji z oboroženo silo in sporazumno skleniti z 
njo mir. 

Diplomatični konflikti med Berlínom in Dunajem so se odslej 
naglo odigravali in izzvali neodvratno posledico: vojno. 

V juniju 1866. leta se je brusilo krvihlepno orožje od Belta 
do Adrije. Mnogo solferinskih bojevnikov, pomešanih med tisoči 
mož, ki došlej še niso sprejeli ognjenega krsta, je korakalo zdaj 
zopet v plodne beneške ravnine. Topot jim je stopil na čelo nad- 
vojvoda Albreht in jih postavil v znamenití trdnjavski četverokot 
med Mincijem in Adižo, naslanjajoč se na Verono. Kam drugam 
se res ni dalo varneje postaviti teh 90.000 proti sovražniku, ki je 
štel 200.000 mož. Tako so počakali v zavetju, da jim je prinesel 
20. junija polkovnik Bariola, nekdanji gojenec dunajské vojaške 
akademije, vojno napoved Viktorja Emanuela. ' 

1 Navajam to napoved dobesedno, ker vsebuje jako značilno besedilo : Od 
vrhovnega poveljstva italijanske vojske. Glavni stan Creniona, dne 20. junija 1866. 
— Avstrijsko cesarstvo je bolj ko katera druga dŕžava stremilo za tem, da bi 
ostala Italija razkosana in zatirana ter je bilo glavni vzrok vsega nepreračunljivega 
materijelnega in moraličnega zla, ki ga je morala Italija prenašati mnoga stoletjn. 
Se danes, ko je združenih 22 milijonov Italijanov v en národ, se braní med vsemi 
dŕžavami civiliziranega sveta edinole Avstrija tega priznanja. S tem, da ima še 
vedno podjarmljeno eno našili najžiahtnejših dežel, ki jo je izpremenila v ogromno 
taborišče, ogroža od tam našo eksistenco ter ovira naš notranji in zunanji razvoj. — 
Zaman so ostali v zadnjih letih vsi poskusi in nasveti prijateljskih sil, da bi se 
odpomoglo tem neznosnim razmeram. Zato se je zdelo neizogibno, da se bodetn 
našli Italija in Avstrija pri prvem cvropskem zapletljaju kot nasprotnici. — Po- 
slednje priprave Avstrije k oboroževanju in njcn odpor proti miroljubnim nasvetom 
trcli vciesil so očitno pokazali, kako sovražne so njene nnmerc ter so razburjnii 

21* 



364 Vilko Mazi: Custozza-Solferino. 



Tri dni kasneje sta se pomaknili vojski bližc druga drugi. 
Nadvojvoda Albrcht je stopil na desni breg Adiže, medtem, ko je 
prekoračil La Marinora z glaviio silo Mincio ter pustil Cialdinija z 
90 tisoč možiiii ob Pádu, Garibaldija pa poslal proti Tirolskú Na- 
slednje jutro je prišlo navsezgodaj do bitke, ki je trajala do večera. 

Zopet so se napolnili custoški griči s človeško krvjo. V Cu- 
stozzi sami, za katero se je vnelo v opoldanskih urah najsrditejše 
klanje, je padla odločitev tudi topot v prilog Avstrije. Italijatii so 
izgubili 8145 življenj, Avstrijci pa 7956. 

Toda kljub zmagi je Avstrija zaman žrtvovala svoje tisoče, 
zakaj na severnem bojišču je doživcla strahoten poraz pri Kraljevem 
gradcu in tako je morala odstopiti v mirovni pogodbi Italiji zadnji 
biser na Apeninskem polotoku — krásno Benečijo. 

Bitke, ki so se izvojevale sredi minolega stoletja okrog Cu- 
stozze in Solferina, so torej temeljito preorale srednjeevropska po- 
litična tla. Ustvarile so dvoje novih dŕžav, Italijo in Nemčijo; Avstriji 
pa so povedale zadosti glasno in jasno, da je absolutizmu za vselej 
odklenkalo. Cavour in Bismarck nioreta služiti v izgled, kaj zmore 
pravi mož na državnem krmilu; različni Metternichi in Bouli pa 
morajo izprevideti, da je v dúhu čaša zavladal demokratizem, ne- 
usmiljeni grobokop aristokratične potence. Sklepi kabinetov so Ic 
tedaj pravoveljavni, če jih sankcijonira javnost, široká masa. To je 
zákon, ki ga je postavila v XIX. veku narava sama in ki ga zato 
ne more razveljaviti nobena druga sila. — 

Dragi moj, pa pustiva filozofiranje! Če si mi do tu sledil, si 
pač zaslúžil, da tc poplačam za pažnjo s spomini, ki sem jih prinescl 
s sabo z lanskcga potovanja po gardski morcni. Hočcm ti odgrniti 
marsikako sliko, ki sem ti jo dozdaj práv namcnoma prikrival. 
Navsezadnje te utegnem še navdušiti, da kreneš ob priliki tudi na 
to pot. Bogmc, da bi ti ne bilo tega nikoli žal! 

Italijo vedno bolj in bolj. — Nj. Vciičanstvo kralj, Ijubosumen varovaiec pravic 
svojega národa in braniteij nacijonainc integritctc, smatra torej za svojo dolžnost, 
napovedati Avstrijskemii ccsarstvu vojno. Spričo tega obvcščam na povclje svojega 
presvetlega vrhovncga gospodarja Vašo Ccsarsko Visokost, da se prično sovražnosti 
tri dni po dátumu tega pisnia. Za slučaj, da bi Vaša Ccsarska Visokost ne so- 
glašala s teni odlogom, prosím, da mc blagovolite obvcstiti. 

Alfons La Marmora m. p. 

(Konec priliodnjič.) 



Marija Kmet: Torčc Skočir. 365 



Marija Kmet: 

Torce Skocir. 

(Konec.) 

Torče se je tisti dan bal iti domov, pa se je potĺkal po mestu 
in gledal izložbe. Za nekim oglom je dobil svojega bivšega 
sošolca Drejčeta Močilarja; ves vesel je^ pristopil k njemu in mu 
zaklical: „Servus!" 

„O, Torče, servus !" je veselo vzkliknil Drejče in mu segel v 
roko. Bila sta si zelo dobra, zakaj bila sta skoro ene in iste narave, 
samo da je bil Drejče veliko bolj razvit in večji prebrisanec. 

„Kam pa ?" ga je vprašal Torče. 

„O takole, ogledujem si še te ceste in jemljem slovo." 

„Kam pa pôjdeš?" ga je vprašal ves začuden Torče in ga ves 
osupel gledal. 

„V Bosno pôjdem," je dejal ošabno Drejče. 

„Kam?" Torče ni veroval svojim ušesom. 

„I kam? V Bosno! Pa ne glej me, kakor bi bil od mrtvih vstal." 

„Pa zakaj, kako?" 

„Le pojdi z menoj, Torče, pa ti vse povem." In Drejče je prijel 
Torčeta za rokav, ga vlekel s seboj in mu govoril poln skrivnosti: 
„V samostan pôjdem, veš, za trapista v Bosno, v Banjaluko." — 

Torče se je začudil in obstal. „Lej ga no, zijalo!" se je šalil 
Drejče in potem nadaljeval : „V samostan pôjdem, da — dobro se 
imajo tam !" 

„Lažeš! Za norca me imaš!" je dcjal grohotaje Torče in ga 
veselo pogledal. 

„Naj me precej strela, če lažem!" je prisegal Drejče. „Rcsnico 
govorim !" 

„Torej res?" 

„Res, res. Drugi teden pôjdem. Vse je že narcjeno. Veš, moj 
brat je tam že šest let za duhovnika, jaz bom pa za delavca. Pa 
rabijo jih tam, in brat je rekel, da se jim zelo, zelo dobro godi. 
Však ima svojo posebno lepo sobo. Polno prcprog je notri, pa 
jesti imajo, kolikor hočejo, pa ne krompirja ali zelja ali repe — 
ampak vsega najboljšcga, kar si zažele in kolikorkrat zahtevajo. 
Pečenih pišk je kar na takelc kupc, pa puranov, pa tort, piskotov 
in ocvrtja...! Vina imajo tako črnega kot tinta in belega kot voda, 
pa tako sladkega, da se kar ustnice sprijemajo; pa také sóde, da 



366 Marija Kmet: Torče Skočir. 



morajo po lestvicah plczaíi, če liočejo do vrh sóda. Koliko stvari 
še imajo, lepih in dobrih, o katerih midva še niti ne sanjava, ker 
jih ne poznáva . . ." 

Kakor v čudežnih sanjah je ponovil Torče in je verjel Drejčetu 
práv vse, ki je vse tako natančno vedel in je imel brata tam. 

„Vidiš, takole, dobro mi bo. Zato sem tako vesel in kar hodim 
okrog pa žvižgam. Mati se jokajo samega vcsclja in samé srcče 
in ves dan bi me kar objemali." 

„Hm — " je dejal Torče; več ni mogel, tako je bil prevzet 
od vsega tega. 

„Ti — " je dejal važno Drejče in postal. „Ti, Torče, veš kaj, 
saj bi tudi ti lahko šel z menoj ; saj jih veliko rabijo in také fante 
imajo radi. Pojdi z menoj, to bova gospoda!" 

„Kaj bi — bi — lahko?" je v zlati sreči jecljaje dejal Torče in 
pogledal Drejčeta kakor svojega boga in odrcšcnika. 

„Poglej ga — seveda! Samo vse listine moraš imeti, pa je: 
krstni list, prošnjo in še nekaj." 

„Kdo bo pa spisal?" 

„I bo že nekdo; magari naš ata, saj so tudi nieni spísali vse 
in že od brata vedo vse." 

„O lepo te prosim, Drejče — saj veš, prijatelja sva." 

„E, kaj boš," je del bahavo Drejče, „saj to ni taká reč. Pa 
mi boš v samostanu časih obleko osnažil." 

„Vse, vse, Drejče, kar hočeš, samo da pôjdem!" 

„Kje pa si bil zdaj?" ga je vprašal Drejče. 

„Eh, tam v delikatesní trgovini" — in povedal mu je današnji 
dogodek. 

„Mrcina, tožit ga pojdi!" je dejal Drejče ves ogorčcn. „Kar 
tožit, bo še práv dobro plačala sirovina!" 

„Matere se bojim!" je dejal pohlevno Torče. 

„Bojiš se je? Pa sedaj, ko pôjdeš? Veselá bo, da bo imela 
takega gospoda za siná, veš. Misliš, da je to malo?" 

Še marsikaj sta se pogovorila bodoča trapista, in že pozno 
na noč je bilo, ko je Torče ves prevzet od velikega veselja priso- 
pihal domov. 

„Kod si hodil, potcpuh potepeni?" je zavpila vsa razjarjcna 
mati in ga udarila po hrbtu. „Si ušel, kaj ne, pa si se bal domov? 
Le čakaj, lenuh! Že vse vem, gospodar je bil tu in je vse povedal. 
Nič več te ne vzame." 

„Ali res ne?" je ves vesel poskočil Torče. 



Marija Kmet: Torče Skočir. 367 



„Vidiš ga, zdaj se pa še norčuješ. Ali te pôjdem spet prodajat 
in ponujat?" 

„Ne bo treba, mama, ne! Mama, še veselí me boste — le po- 
slušajte!" In začel je praviti vse, kar mu je govoril Močilarjev 
Drejče. Mati je izpočetka neverjetno zmajevala z glavo in se bu- 
dovala, potem pa je jela verneje poslušati in ob koncu je bila vsa 
v mislih in ni ničesar odgovorila. Slišala je bila nekoč že o tem, 
in z Močilarjevimi je bila dobro znana, zato je vedela, da ni vse 
laž, nekaj resnice je bilo na tem. Takoj drugi dan je odšla k Mo- 
čilarjevim in vprašala, kako je s to stvarjo. Povedali so ji skoro 
tako kot Torče, in so povdarjali, kako dobro se tam godi fantom, 
in da imajo trapisti tudi sirarno in pivovarno in še laliko kaj domov 
pošljejo. „Naš," je dejala Močilarka, „naš je zadnjič nekaj poslal — 
in pohvali se, da se mu neki neznansko dobro godi. Zato pa pošijem 
še Drejčeta, saj nam dela tako samo sitnosti in nikjer ne obstane." 

„Oh, naš fánt je tudi tak!" je zavzdihnila Skočirka. „Nikjer 
nima miru, od kraja do kraja roma. Fánt bo star, pa še pomočnik ne 
bo. Ničesar ga ne veseli, samo igral bi se pa komedije bi uganjal. 
Križ je z njim, no, da vam povem." 

„Zato ga pa pošljite kar z mojim fantom v samostan." 

„Pa denár?" 

„Za vožnjo mislite? I seveda, to je že spet sitnost. Pa morda 
bi vam najstarejša poslala, ki je že preskrbljena?" 

„Ah, saj res," je potolažena dejala Skočirka. „In pa tiste 
spise — " je pristavila. 

„Te bo pa že naš spisal." 

„Hvala vam lepa!" Vsa potolažena je odšla Skočirka domov. 

Pisala je hčeri in ji vse razložila. In ker je ta dobro vedela, 
kakšen križ je s Torčetom, ji je poslala denár, četudi si ga je sama 
izposodila. Zdaj je bila Skočirka vsa srečna. Iz samostana je tudi 
došel dopis, da je Torče sprejet in naj prideta z Drejčetom v sa- 
mostan. Močilar bi ju pa spremil. 

„Tako je zdaj vse v redu — hvala bogu!" je veselá zavzdihnila 
Skočirka. Torče je nekam ošabno stopal po sobi, Stanko in mlajši 
dve, pa so ga gledali in mu potihem zavidali veliko srečo. — 

Tenko in zateglo je zvonil zvonček v samostanu trapistov. 
Potihoma so se odpirale celice in čudne, temne postave so hodile 
po dolgem hodniku v kapelo. Tupatam se je ob lučici zasvetila bela 
obleka, spet potemnela, dokler se ni v temini izgubila na ovinku 



368 Marija Kniet: Torče Skočir. 



hodiiika. Šele dve ponoči je bilo in zvonilo je k jutranjicam. Slar 
redovnik, z dolgo sivo brado in ostrimi potezami na obrazu, je bral 
prvo jutranjo mašo. Skrivnostno je bilo videti bele halje redovnikov- 
duliovnikov, ki so globoko upognjeni klečali pred oltarjem, kapuce 
potegnjene preko glave. Rožljali so težki rožnivenci, udarjale plat- 
nice debelih mašnih bukev, z debelimi medenimi zapoiikami. Zadaj 
za duhovniki so klečali bratje delavci. V temnejših lialjah so bili 
in obrazi so jim bili močnejši in nekako bolj robati. Tudi ti so 
klečali globoko upognjeni in so imeli kapuce potegnjene preko glave. 
V zadnji vrsti sta bila novinca Torče in Drejče. En teden sta bila 
tu, a Torčetu se je zdela cela večnost. Zdaj pri jutranjicah se je 
vsega domislil in tako hudo mu je bilo, da se je komaj zdržal, 
da ne bi glasno ihtel. Sunil je Drejčeta in dejal : „Jaz pôjdem odtod. 
Še en teden počakam, pa pôjdem!" Drejče je pokimal tako močno, 
da bi mu bila kmalu kapuca zlezla z glave in je šepnil : 

„Tudi jaz pôjdem." 

Kje so bile tiste lepe sobe, vsa tista jedila, vse tiste lepote in 
dobrote! Morda so jih imeli v samostanu, a Torčetu in Drejčetu 
jih niso dali. Lepa soba je bila tista, v katero sta prišla prvo noč, 
pa ta je bila le za tujce. Torče je že takoj hotel nazaj, pa Močilar 
mu je dal tako zaušnico, da se ni več úpal govoriti o tem. Zdržal 
je en teden. Ob dveh je moral vstajati, jedel je iz lesene skledice, 
ki jo je moral pomiti sam v mrzli vodi, ležal je v ozki postelji ; a 
to ni bila postelja : bile so zbite robate deske v obliki rakve, in 
v njej je bila slama in nobene rjuhe. Spati je moral v kuti, s ka- 
puco čez glavo, in nad glavo je bil velik križ z nápisom „Memento 
mori!" Jedli so také čudne stvari, da ni mogel ničesar spraviti dalj 
kot v ústa. Samo sir je bil dober in pa pivo je imel rad, pa kaj, 
ko je dobil obojega tako malo ! In govoriti ni smel po cele ure. — 
In če je srečal duhovnika, se je moral globoko pripogniti, s pre- 
križanima rokama na prsili. Zasmejati se je smel le malokdaj. Hodili 
so na pokopališče tik samostana in molili za umrie. Če so bili 
zunaj na polju in so kaj delali, je vedno kdo glasno molil rožní 
venec. Če se ni pokoril vsem tem zalitevam, je moral stati pol urc 
sredi hodnika in držati roke kvišku, kar je bilo za Torčeta poscbno 
hudo. Večkrat je jezno pogledal Drejčeta, češ, kaj si nic tako pre- 
varil? Pa Drejčetu je bilo tako hudo kakor njemu. Samo to sta 
mislila, kako se vrneta. Ker jima ni bilo mogoče uiti, sta sklenila, 
da pojdeta do škofa — trapista, ki je bil prijazen in razumen mož — 
in mu vse povesta in prosita za odhod. 



Marija Kmet: Torče Skočir. 369 



Takoj drugi teden sta šla k njemu. Poklekniti sta morala pred 
njim in mu poljubiti roko. Strahoma sta pravila, da jima ni inogoče 
obstatí več v samostanu. Škof je bil vajen takih govorov, prijazno 
se je nasmehnil in dejal : 

„Vidita, fanta, tako je, da tudi v samostanu ni življenje, mir 
in sladkost, če se človek ne vda v božjo voljo. Ce ne čutita v sebi 
poklica za ta sveti stan, premislita si, tri dni vama dam čaša, potem 
odideta v božjem imenu! Denár za vožnjo vama že preskrbim." 
Smilila sta se mu fanta in vedel je, kaj je mladost. Torče in Drejče 
sta se mu zahvaljevala in vsa veselá odšla. 

Skočirjevi so se bili pomirili radi Torčeta. Mati je upala, da 
se mu dobro godi in da ostane v samostanu. Težko jim je šlo, pa 
starejši sin je poslal nekaj, toliko, da je Skočirka plačala v trgovini. 
Živeli so spet ko prej, — 

Nekoč je bila Skočirka sama doma, kar se odpro vráta in 
priteče Torče v sobo, objame mater in reče: 

„Mama, sira sem vam prinesel!" 

Skočirka toliko, da ni omedlela. 

„Ali si živ ali mrtev?" je strahoma vprašala. 

„Živ, živ, mama! Prišel sem, in tudi Drejče je prišel." 

„Za božjo voljo, kako to?" je rekla mati in glcdala Torčeta. 

In pripovedoval je Torče vse po vrsti, kako mu je bilo in 
pristavil : 

„Tako slabo se mi ni godilo ne v soli, ne pri knjigovezu in 
ne v trgovini. 

„Pa si spet doma," je žalostno povzdignila mati. V prsih se ji 
je nekaj zgenilo, sunkoma je zavzdihnila. Debela solza je kanila na 
mizo. Otroci so jo videli. Glcdali so to vcliko materino solzo, ki 
sc je počasi razlezla po mizi . . . 

II. 

Prešla so tri dolga leta, v kalerili se je izprcmcnilo za Torčeta 
marsikaj. 

Ker so Skočirjevi mlajši trije rabili vedno več in več za šolo 
in je postala draginja zclo veliká, je šlo Skočirjevim posebno hudo. 
Vedno in vedno je vzdihovala in tožila Skočirka o svoji bedi sta- 
rejšim otrokom. Ker se je bila najstarejša hči omožila in najstarejši 
sin oženil, je vzela hči mater k sebi, sin pa je preskrbel mlajšim 
trém potrebno. Stanovali so pri najstarejšem sinú in hodili dalje v 
šolo. „Tako naj bo končana ta vcčna mizerija," je dejala hči, „in 



370 Marija Kmet: Torče Skočir. 



dom naj sc razruši. S petindvajsetimi goldinarji pokojnine in petimi 
goldinarji doklade za mladostnc tri n\ iiioo^oče vzdržavati doma. 
Dobro bi bilo, da bi si zapisali v dušo to oni, ki menijo, da je 
revežu dovolj en krajcar za deset otrok." Tako je govorila in Sko- 
čirka ji je morala pritrditi in razšli so se . . . 

Torče je bil takrat pri nekem kolarskem mojstru, pa je ostal 
tam in je bil že dve leti sam v mestu. A tudi kolárska obrt ga ni 
vzdržala; hodil je slednjič od mojstra do mojstra, tako da je nazadnje 
prišel v neko vas blizu mesta, kjer je bil že pol leta pri sedlarskem 
mojstru za vajenca. Osemnajst let je bil že star, pa je bil še vedno 
vajenec. Materi, bratom in sestrám ni pisal, in ti niso vedeli, kje je. 
Takrat, ko so se ločili, je bil ves žalosten in potrt, pa je pozabil 
polagoma vse. Hodil je največ z Drejčetom, se naučil marsikaj 
slabega od njega in je včasih popival cele noci. Dom ga je le še 
malo zadržal. A zdaj ni imel nobenega zavetja, nobene opore, kamor 
bi se bil naslonil, pa je polagoma padal v ono življenje, ki srká 
moč, mozeg in svežo mladost iz človeka. Lica so mu bila upadla, 
suhe prstene barve, oči vodene in globoko udrte. Njegova duša je 
bila še mehka in dostopna vsemu. Predobro je mislil o Ijudeh, zato 
so ga pograbili in ga tirali v pogubo. Dober človek je dovzeten za 
vse, tudi za greh. — 

Sedlárski mojster Zaletel je hodil delat večkrat kam drugam na 
dom in je vzel s seboj Torčeta. Rad ga je imel, dober fánt se mu je 
zdel in ugovarjal ni. To je pa bilo Zaletlu bolj všeč, kakor vse drugo. 

Bilo je jeseni. Listje je padalo po tleh in rjavelo v dolgih 
pramenih, solnce je sijalo klavrno in veter je potegnil včasih preko 
vrhov in je zajokal. Zaletel in Torče sta delala na Selu pri Hudo- 
bivniku. V veži sta bila in vsa družina je bila krog njiju. Ličili so 
koruzo in pravili o hudi zimi, fantje so se pa smejali in niso slišali 
Hudobivnika, ki je klel gosposko in te neumne dávke. Torče je 
vse vneto poslušal in je molčal in zri na svoje delo. Liter mosta 
sta imela s Zaletlom na mizici, in včasih je potegnil Zaletel iz ste- 
klenice, da se je práv razločno videlo, kako sc je veliko jabolko 
na goltancu premikalo gor in dol in so se slišali globoki požirki. 

Reza, Hudobivnikova dekla, je od čaša do čaša zvedavo poglcdala 
Torčeta. Ugajal ji je fánt, rada bi bila govorila z njim; že več dni 
ga je gledala, pa Torče se ni práv nič zmenil zanjo. Hotela pa je 
na však način priti do njega in je čakala ugodnega trenotka. 

Ko so bili domači prenehali z delom in odšli, je Zaletel stopil 
za Hudobivnikom v sobo, da se nekaj pogovori z njim zaradi plačila. 
Torče je še ostal in delal dalje. 



Marija Kmet: Torče Skočir. 371 



Naenkrat je začutil nekaj gorkega poleg sebe. Reza je bila 
prišla práv tik njega, mu pogledala v obraz in se široko zasmejala. 
Torče je začuden pogledal in ni mogel do besede. 

„Nič se ne boj, Torče, gledam te, ker tako pridno delaš," je 
rekla Reza in se spet zasmejala, da so se vzbočila zdravá lica in 
je zablestelo dvoje isker nad njimi. Torčetu se je naenkrat zazdelo, 
da vidi dvoje rdečih jabolk pred seboj in nehote se je nasmehnil. 

„No, saj nisi tako onegav, kakor izgledaš," je rekla spet Reza. 
Ugajal ji je njegov nasmeh. 

„Kaj pa hočete?" je dejal Torče. 

„Lej ga no, gledam te!" 

„Zakaj?" 

„Hi hi — zakaj, zakaj!" in zavrtela se je pred njim. 

Torče je zardel do ušes in še niže je sklonil glavo. 

Tedaj je pristopila Reza še bliže, da je Torče natančno čutil 
topli dih, ki mu je plal krog lic in je slišal utrip njenega srca. 
Silná vročina mu je stopila v glavo. Planil je kvišku, razmahnil roke, 
da bi bil Rezo skoro pahnil od sebe in zbežal na cesto. 

„Kakšen fánt si ti, Torče, kakšen čuden fánt!" je vzkliknila 
Reza in obstala sredi veže. Skoro jo je bilo sram, da je, dražila 
fanta. „Kdo pa je tudi vedel, da je tako občutljiv, ko se drži kakor 
klada!" je zavzdihnila in odšla spat. 

V Torčetu je vrelo. Burno je hodil pred hišo gor in dol in se 
prijemal za glavo. Nekaj čudnega, neznanega mu je polnilo vse 
telo, da sam ni vedel pravzaprav, kaj hoče in kam hoče. Obstal je, 
se naslonil na zid in neslrpno zamahnil z roko. Pa Reza mu ni 
hotela izpred oči. Stresel je z glavo, da bi odpodil čudne misii, pa 
zaman — mučilo ga je nekaj, da vso noč ni zatisnil očesa. Drugo 
jutro je vstal zgodaj in hodil po dvorišču. Reza je nešla škaf vode 
in ga pogledala s smehljajočim pogledom. Torčeta je zabolelo v 
sencih in ga zbodlo kakor s šivanko. Vroče se je razlilo nekaj po 
hrbtu, potem pa ga je stresel mraz in mu je zagomazelo po vsem 
životu. Gledal je za Rezo, bulil vanjo oči in ni mogel do nje. 
Kakor priklenjen je obstal sredi dvorišča in strmel za žensko. — 

Sredi noci je planil kvišku, vrgel obleko naše in se splazil po 
stopnicah do Rezine sobice. Težko sopeč je prijel za kljuko. Vráta 
so se odprla. Ni bilo zaklenjeno. Kri mu je tolkla v sencih, burno 
mu je bilo srce. Mislil je, da se mu meša. 

Reza je zaslišala šum. Skočila je kvišku in vprašala z drhtcčim 
glasom: „Kdo je, kdo ?" 



372 Marija Kmet: Torče Skočir. 

Torče je stisnil zobe in obstal. Tedaj je Reza planila iz postelje, 
hotela skozi vráta. A ko je v mesečini spoznala Torčeta, je nchote 
obstala. Čutila je, da je zanetila ogeiij strasti v njem. 

„Torče, pojdi!" je rekla in pokazala proti vratom. Počasi se 
se je pomikala proti postelji ... in tisto noč je spoznal Torče novo 
življenje. — 

Glede služb se Torče ni poboljšal ; vedno je menjaval inojstre, 
to leto le sedlárske obrti. Úpal je, da postane vendar sedlárski po- 
mocník; dve leti učenja je imel za seboj in zadnje leto je bil spet 
pri Zaletlu. V dvajseto leto je šel, pa ga je bilo končno sram, da 
je moral vedno le služiti, pa nikdar zapovedovati, in Drejče se mu 
je posmehoval bolj in bolj. V resnici pa je imel Torče Drejčeta rad 
in mu je povedal vse, kar je doživel, mislil in žeiel. V Drejčetu je 
videl nekaj večjega in višjega in vdano ga je poslušal, če mu je 
kaj svetoval in ga vedno ubogal. 

Drejče je zadnji čas spoznal, da pri Torčetu ni vse v redu, 
pozneje ga je opazoval in izpraševal in kmalu je izvedel, da je ne- 
ozdravljivo bolan. Nalezel se je bil bolezni, katere ga je bilo sram; 
skrival jo je, kolikor je mogel, pa slednjič je vprašal Drejčeta, kaj bo. 

„Fánt, kar v bolnico moraš!" 

„V bolnico? Ne, ne, tako hudo pač ni!" je ves prestrašen 
dcjal Torče. 

„Ne bodi ncumen!" ga je opozoril Drejče. „Še prcpozno bo, 
ne pa, da bi ne bilo tako hudo. Le pojdi, pa šc precej pojdi! — 
Koliko čaša pa že čutiš bolezen?" 

„Tako — eno leto," je dejal potrto Torče. 

Hudo je bilo Torčetu in neizrečeno ga je bilo sram, Drejče je 
pa mislil: „Kako čudno, tak fánt, ki ni mislil nič hudega in dober 
je bil, pa je naletel tako hudo. Škoda ga je." Vedel je, da ga bo 
najbrže kmalu konec in zasmilil se mu je revež. 

Torče je šel v bolnico in ves osramočen povedal, kaj mu 
je, Zdravnik ga je preiskal, zmajal z glavo in dejal sam pri scbi: 
„Na koncu je, nobene pomoci ni več zanj." Ležal je v posebnem 
oddelku, suh je bil in koščen, globoko v jamicah so nm ležale 
vodene in motne oči. Usmiljenke so ga pogledovale in pomilovalc 
in ncmogoče se jim je zdelo, da je ta suhi fánt, ta veliki otrok, 
tako sirašno zabredel. Torčetu je bilo dolgčas, strmel je v strop in 
poslušal bolnike, ki so vpili vslcd bolečin, kakor bi bili zbcsneli in 
obsedeni. Čudno je dišalo po zdravilih, in tista veliká, svetla okna 
so ga gledala tako svetlo in stekleno. Čutil je konec v vseh udih, 



Marija Kmet: Torče Skočir. 373 



in včasi je opazoval svoje dolge, suhe, koščene prste, ki so bili 
tako bledi in modrikasti. Nič ni govoril, tudi mislil ni. Le nekam 
čudno je vršalo v glavi, podile so se misii medlo in zmešano ; 
nobene želje ni itnel in nobenega upanja. Zdravnik je prihajal in 
odhajal, usmiljenke so sc mu žalostno nasmihale. Govorile so mu 
o odpuščanju, dobrem bogu in nebesih, pa Torče jih ni razumel. 
Trudno se je nasmehnil in zamahnil z roko in zri spet v strop. 
Včasi ga je obiskal Drejče in ga tolažil. Nekoč ga je Torče prosil 
za papir in svinčnik, Pisal je Stánku, da mu je hudo in bi ga rad 
videl. Drejče je oddal pismo. 

Stanko je zajokal in povedal bratú in sestrám, materi pa ni 
pisal. Obiskal pa ni Torčeta nihče izmed njih. Kje bi dobili denarja 
za vožnjo, ko so za najpotrebnejše komaj irneli. „In pa Torče je 
bil vedno čuden, najbrž mu ni tako hudo, kakor misii," je dejal 
najstarejši brat in počasi so pozabili nanj. 

In Torče je čakal ... 

Bolezen se je slabšala in slabšala, bolelo je Torčeta, da je 
cele dneve in noci divjal. V zadnjih dneh pa se mu je zbledlo, da 
ni vedel, kje je in zakaj leži v postelji. Govoril je o Krtini in trav- 
nikih in klical pastirje, naj mu pomagajo, da ne zabrede v močvirje. 
Drejčeta ni več spoznal, gledal ga je topo in bulil vanj, da je bilo 
Drejčetu sitno in se je poslovil od njega za vedno. 

„Adijo, Torče!" Ta ga je pogledal, nekaj se mu je posvetilo 
v glavi, pokimal je in dejal : 

„Takole, Drejče," in stisnil je pesti, jih stresel in nakremžil 
obraz. Takoj pa se je onesvestil in globoko sopel. 

Zunaj je bila mesečina in bledi žarki so sijali skozi visoka 
okna in bele závese v bolniško sobo, in tik Torčetove postclje je 
bila svetla steza srebrnih žarkov. Torčetu je bilo dobro to noč. 
Rahlo je dihal in usmiljenka je neopažena zrla natančneje vanj. 
Potem je šla po prstih do okna, vzela rdečo svečo in molitveno 
knjigo. Prižgala je svečo, odprla knjigo in tiho molila. Potipala je 
Torčeta na čelo. Poznala je mrzli pot in vedela je za uro, ki je 
zadnja. Torče se je počasi sklonil, široko odprl oči in se nasmehnil. 
V tem trenotku je videl domačo sobo, mamo, braté in sestre, ki 
so sedeli ob jaslicah in peli božične pesmi. Sebe ni videl. 

Počasi je omahnil nazaj in umri, tiho in brez bolečin. 

„Mlad je bil in neizkušen, o Gospod," je šepetala usmiljenka 
in ga prekrižala . . . 



374 L. Pintar: O krajnih imenih. 



L. Pintar: 

O krajnih imenih. 

XIX. 

„/'^elovec = Klagenfurt" je bil nadpis krátke notice v zborniku 
^ „Archiv fur sláv. Philologie" (XXVI, 160). V tisti notici je 
prof. Baudouin de Courtenay odklonivši starejšo razlago od „cel" 
(nľ..ľi.. ganz) in sklicevaje se na Tolminsko obliko Cvelouc (to je 
■^Cvilovici) pred desetimi leti trdil, da je ime Celovec v sorodstvu 
z glagolom „cviliti" in da je to „eine freie Obersetzung des deutsclien 
Klagenfurt, welches wieder auf dem Wege der sogenannten 
Volksetymologie ein deutsches Substitut fiir das lateinische Claudii 
fórum darstellen soli." — Ta trditev se je zdela meni popolnoma 
brezsmiselna in napačna in takoj sem se odločil, da jo primerno 
zavrnem ter ji vžgem znamenje lahkomiselnosti in površnosti, — in 
še v istem letniku Archiva str. 635 sem priobčil svoje pomislekc 
zoper Baudouinovo drzovitno razlago. Ta moja razpravica je vzbu- 
dila precej protestnega odpora pri koroških rojakih, pri gimnazijskem 
profesorju Scheiniggu in pri vseučiliškem prof. Primožu Lessiaku, 
in je dala pôvod daljšemu prerekanju zaradi imena Celovec. To 
prerekanje pa se je naposled končalo s tem, da je prof. Jagié kot 
izdajatelj in urednik Archiva zaklenil predale svojega zborníka pred 
nadaljevanjem tega literarnega prepira z opombo „Wir wollen damit 
diesen Gegenstand fiir unsere Zeitschrift als abgeschlossen betrach- 
ten" — in práv je imel, da jih je zaklenil, ker pri tcdanji svoje- 
glavnosti prerekavcev skoraj ni bilo pričakovati jasnega uspeha. 

Ce sem se sedaj iznova lotil istega vprašanja, namreč razlage 
Celovca, storil sem to s tem namenom, da bi tudi tiste naše Ijudi, 
ki nimajo prilike pogledati v Archiv, nekoliko seznanil s tistim pre- 
rekanjem zaradi imena Celovec — in pa zato, ker mislim, da moja 
udeležba pri tistem prerekanju vendar le ni bila tako puhloslovje, 
za kakršno bi jo bili radi nasprotniki stigmatizirali. Zlasti pa mi je 
dala pôvod, da še enkrat obnovim svoje dokazovanje, oziroma da 
zavrnem mojim názorom neugodne razlage in trditve drugih, opomba 
Peruškova, ki pravi, da moja razlaga imena „Celovec" ni zado- 
voljíva. Res je, da niso zadovoljni z mojo razlago, vsaj jaz z 
njihovo tudi nisem — toda kdo naj bi mogel vsem ustreči? — in 
prepričan sem, da bi nekaterih, če bi imel še toliko zmožnosti za 
pokazovanje, vendar le ne prepričal in da bi oni bržéas še vedno 



L. Pintar: Ô krajnih iménih. 375 



svojo trdili. Poskusiti pa vendar hočem — in sicer z razlago, ne s 
samo trditvijo, — morda se komu vendar odklenejo zapahi razsod- 
nosti, da se mi posreči z razlago zadovoljiti ga in prepričati. Mene 
je bilo svoj čas najbolj podrazilo to, da so hoteli svetu natveziti 
čudno bajko, da je Slovensko ime „Celovec" le nekak prevod nem- 
škega imena, ki bi bilo potemtakem prvotno in izvirno, naše pa 
samo po onem ponarejeno. Pri mojih soprerekavcih, ki so koroški 
rojaki, sem pa žalibog dobil utis, da jih nekoliko d raži to, da se 
nekorošec vmešava v razlaganje koroških imen, češ kaj bi on bolje 
znal te stvari nego mi domačini in deželjani. Po mojih mislih je 
vsaka taká zavistljiva občutljivost neprimerna in pametneje je menda 
však napredek z veseljem pozdraviti, naj se že tému ali onému po- 
sreči, da kaj dobro ugane in pogodi. Preidimo k stvari! 

Če sta imeni Celovec in Klagenfurt sploh v kaki pojmovni 
zvezi in sorodnosti, češ da je eno morda prevod in izrodek drugega, 
tedaj nam treba pomisliti, da navadno umetno prevaja in tuje na 
svoje preobrača močnejši. Priprosti in ponižni Slovenec ni práv 
verjetno, da bi bil tuja imena prevajal, ampak po zmožnostih svojih 
govoril, si jih je kar prilagodil po svoje n. pr. Čušperk (iz Zobels- 
berg), Žužemberk (iz Susenberg), Klevevž (iz Kligenfels), Nameršelj 
(iz Hammerstiel), Limberk? (iz Lilienberg) itd. T;iko navadno ravna 
priprosti národ. Šolani Ijudje pa in polizobraženci radi prcnarejajo 
in preobračajo imena — pa bodisi na eni ali na drugi stráni — 
n. pr. Kahlkogel in Schônau ali pa Maribor in Monakovo. 

Tému naziranju torej, da bi bil Celovec prevod iz Klagenfurt, 
móram ugovarjati in nasprotovati; vendar sem bil toliko naiven, 
da sem pod vplivom tega naziranja začel iskati neke notranje zvezc 
med slovenskim in nemškim imenom in v tem je morda tičalo nekaj 
zmote, pa vendar ne popolnoma neplodné zmote. Da bi zavrnil 
staré razlage imena Klagenfurt, iskal sem nove, ki bi mi pomogla 
utrditi samostojno razlago imena Celovec. S tem sem pa nekoliko 
zabredel, kakor pravijo. — Práv mi je, čemu pa brskam ob imenu 
Klagenfurt, če morda niti v nobcni zvezi ni s Celovcem. Ker pa 
vendar ni nezanimivo ogledati si raznc razlage imena Klagenfurt, 
oglejmo si jih, če že ne zaradi drugega, da vsaj vidimo, ktera se 
bolj potrudi po resnem potu priti resnici do konca. Tu imamo n. pr. 
med Graberjevimi koroškimi pripovedkami eno (štev. 570), ki nam 
pripoveduje, kako je Celovec dobil svoje nemško ime. Klagenfurt 
se je báje imenoval nekdaj Glanfurt po brodu čez Glinico (Glan). 
Neki dogodek je pa meščane pripravil do tega, da so kraj preimenili 



376 L. Pintar: O krajnih imenih. 



in prekrstili. Eneja Silvij, poznejši pápež Pij II., pripoveduje o Ce- 
lovčanih tole satiričrio anekdote, češ da je bila svoj čas v Celovcu 
pri pravosodnem postopanju proti tatovom navada, da so jili kar 
na krátko brez preiskave in poizvedbe o stvari, kar na samo obdolžbo 
obesili. Če se je obtožba kot opravičena izkazala in uresničila, tedaj 
je ostal tat na vislicah, če pa ne, tedaj so ga sneli in med molitvami 
za njegovo dušo svečano pokopali. Morda je hotel učeni pisatclj 
namigniti na pripovedko o pekarskem vajencu, ki je bila v prcjšnjih 
časih v Celovcu razširjena. Pekárski vajenec, čegar mojster je imel 
navado, da je za nakúp žita pripravljene vrece z denarjem pokladal 
na skrinjo za moko, je ne vedoč za mojstrovo navado in ne opa- 
zivši denarnih vrečic enkrat skrinjo odprl. Bankovci so bili majhni 
in lahni — in fánt ni opazil, da so o pridvigu skrinjinega pokrova 
zdrknili ter padli v smeti za skrinjo. Mojster izgubljenega denarja 
ni dolgo Ískal, ampak je kar obdolžil ubogega dečka tatvine ter ga 
ovadil pri sodniku, ki ga je obsodil najprej na natezalnico, in potem, 
ko mu je z natezalnimi mukami priznanje izsilil, na vislice. Obsodba 
se je izvršila, toda takoj potem so slučajno našli pogrešani denár 
za skrinjo in tedaj se je jasno izkazalo, kako da je bilo s tisto 
domnevno tatvino oziroma z neosnovanim natolcevanjem fanta. — 
Mojster je zblaznel. Ker pa seveda mrtveca ni bilo več mogoče 
oživíti, tedaj sodnik s prisedniki vred usodne zmote ni znal drugače 
poravnati, nego da je s svečano zaobljubo iskal zadoščenja. Da bi 
se mesto nikdar več ne oskrunilo s tako vnebovpijočo krivico, je 
prebivalstvo enoglasno sklenilo, da se imenuj odsiej ta kraj Klagen- 
furt in da se podeduj z imenom tožba in tarnanje o zagrešenem 
zločinu do najpoznejšiii vnukov. Še dolgo so kázali i domačinom 
i tujcem pekarjevo hišo tedanji mestni posvetovalnici nasproti, kjer 
je bila na voglu vzidana kamenitá glava, ki naj bi potomce svárila 
in jih obvarovala krivičnih smrtnih sodb. Taká pripovedka o ne- 
dolžnem pekarskem vajencu, ki so ga brez preiskave obsodili in 
usmrtili, se pa naliaja tudi v Benetkah. 

Tako razlaga priprosta pripovedka ime iz nem. klagen (tožiti) 
in lat. furtum (tatvina); ta najivna razlaga se že Megiserju ni zdela 
zavračanja vredna, pa tudi raztezanje enozložnice Glan na dvozlož- 
nico Klagen ni dosti verjetno. Klagenfurt z razlago „querimoniae 
vadum" (Furt der Klage, brod tožbe in tarnanja) ima práv tako 
malo zase, kakor v to svrho izumljena trditev, da imamo tu od 
cesarja Klavdija sezidano rimsko kolonijo, ki se je po njegovem 
imcnu zvala „Claudi fórum" (Kiavdijeva utrdba) oziroma Clauden- 



L. Pintar : O krajnih imenih. 377 



furtum. Videti je, da so vse te pripovedke za razlago krajnega imena 
nalašč izumljene in da nič ne pojasnujejo, pac pa pri radovernih 
zmedenost pomnožujejo. Pustimo jih in obrnimo se drugam. 

H. Hermann v svoji monografiji o Celovcu (strán 6) po neki 
stari pripovedki pokrajino Celovca in njega okolice slika s približno 
temi-le besedami: Ko so se Slovani in Nemci v dolinah Norika 
naselili, ko se je na klasičnili tleh Viruna zopet pričelo življenje 
in ko je koroški knez s Karnskega grada vládal še nezavisnemu 
slovanskému rodu, tedaj sta gospodarila tur in zober po širnih pla- 
njavah med Vrbskim jezerom in Dravo. Divje grmovje in 
močvirje je pokrivalo to pokrajino. Tako slika stará pripo- 
vedka Celovško pokrajino in skoraj se smemo zanesti, da je ta po- 
krajina dobila svoje ime še predno se je tam ustanovila trdna na- 
selbina ali celo pravo mesto, da je pokrajina imela dotično ime že 
tedaj, ko je še bujno goščavno grmovje gnalo svojo rast po 
močvirnih planjavah. Ta pokrajinski popis me je napotil na novo 
kombinacijo, češ da je v prvi polovici imena kolektivnik „Gelache" 
(lagunenartiges, mooriges Terrain) t. j. močvirje, luže. Primeri Klander, 
Geländer; Kleger, Geleger (G'leger), Klagfeuer G'lochfeuer itd. — in 
v drugi polovici da je morda Word, Word, Wôríh (z goščavjem in 
grmovjem bujp.o zarasten nasip ali na močvirni planjavi razširjen 
prod.) — Tako sem si bil določil tisti pojem talnega razmerja, tisti 
pojem teréna tudi za nemško imé, ki sem mislil, da ga potrebujem 
za ugotovitev slovenskega imena, kajti o umišljeni zvezi Celovca z 
glagolom „cviliti", sem bil tedaj prepričan in sem še danes, da je 
to nesmisel. — Od glagola „cviliti" naravnost bi dobili kvečcmu 
„cvilivec" (der Winseler), iz podpostavljencga pridevnika '■•"„cvilav" 
(primeri „cmerav", weinerlich) bi pa dobili samostalnik „cvilávcc" z 
istim pomenom (der Winseler). S to razlago se torcj jaz niscm 
mogel zadovoljiti, kakor se drugi z mojo ne morejo ali nočejo. — 
Takoj hočem povedati, kakšna da je moja razlaga. Najprej sem si 
poiskal za Celovec večjo skupino podobnih imén končujočih se tudi 
na — ovec in po analogiji z njimi sem skúšal ugotoviti njegov pomen. 

Naštejmo tako skupino : Bobovec, Borovec, Brekovec, Brezovec, 
Brstovec, Bršljinovec, Bukovec, Cerovec, Črešnjevcc, Dobovcc, Drc- 
novec, Drnovec, Grabrovec, Jclovec, Jelševec, Jesenovec, Kisovec 
(= tisovec), Leskovec, Lipovec, Orehovec, Petkovec, Rakitovec, 
Svibovec, Topolovec, Trnovec, Vrbovec itd. 

(Konec prihodnjič.) 



„Ljubijanski zvon" XXXIV. 1914. 8. 25 



378 Ivan Lali: Roman o gospc Ani in študcntu Avrcliju. 



Ivan Lah: 

Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 

iDnIjc.) 

A na je položila roko na njcgovo košato glavo in je rekla po 
kratkem molku : „Vi ste mi zelo ugajali, ko sem vas danes 
videla v dvorani; tudi kncginja se je zaniinala za vas. Ali stopite v 
dvorno službo?" 

„Da," je rekel Avrelij, „to je želja mojega očeta. Kneginja je 
obljubila, da nie piiporod vcliki vojvodinji, dasi bi jaz raje ostal 
tu v mestu." 

„Zakaj?" sc je začudila gospa Ana in je poglcdala v njegov 
temni obraz. Hotela ga je skušati in je rekla : 

„Gotovo vas veže na mesto kak lep spomin ali celo srčna vez." 
Avrelija so zabolele te besede. 

„Ne," je rekel, „moje srce ni oddano, došlej je bilo prosto in 
svobodno, šelc sedaj, ko bo čas oditi, je prišla vanj Ijubezen." 

„Kako bom srečna, ako bom slišala, da je bila vaša Ijubezen 
uslišana," je rekla gospa Ana, „kajti oni, ki Ijubijo, so srečni, ako 
slišijo, da so srečni oni, ki jih Ijubijo." 

„Milostivá," je rekel Avrelij, „ne govorite takih bcscdi, ki mi 
z bolestjo polnijo srce. Vi veste . . ." Sklonil se je in pritisnil nje 
roko na svoje čelo. — Kočija je drdrala naprcj skozi bclo zimsko 
noč. Svetile so se bele planjave, zametení gozdi, nejasni vrliovi. 
Daleč okoli je bilo vse tiho. 

Toda kdo bi se zanimal za zimsko noč. Na koziu se zibljcta 
dve nemirni postavi: kočijaž Similijan in sluga Peter; oba sta za- 
drcmala. Konja sama vesta, kod vodi pot domov; zato dirjata naprej, 
kodcr se njima zdĺ. — Kočija se je naenkrat nagnila in dve osebi 
sta odleteli s kozia v sneg in kočija je obstala. 

Avrelij je objcl gospo Ano in jo je dvignil iz kočije. Gospa 
Ana se ga je ovila okoli vratu in se je na pol onesvestila: „Kaj se 
je zgodilo?" je vprašala. „Zvrnilo se je," je odgovoril Avrelij in je 
gledal, kako se sluga Peter in kočijaž Similijan pobirata po jarku. 
Med tem se je ozrl v krásni obraz gospe Ane, ki je kakor onemogla 
ležala v njegovem naročju: sklonil se je in jo poljubil. Ni se 
zganila, kakor da ni čutila njegovega poljuba. „Moja gospa, moja 
gospa," je šepetal Avrelij in jo je zopet poljubil. Bil je tako prcvzet 
od veliké sreče, da ni čutil niti zime okoli sebe, niti krega sluge 



Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 379 

Petra in kočijaža Similijana, ki sta vzdigovala kočijo iz jarka in sta 
se prepirala o tem, kdo je kriv, da se je prevrnilo. Gledal je njene 
zaprte oči, ki jih je obsijal luniti svit. Naenkrat so se oči odprle in 
so gledale vanj, kakor da so se prebudile iz dolgega spanja in da 
ne vedo o tem, kar se je zgodilo med tem. Avrelij se je zopet 
sklonil, in one mirne ustnice, ki so prej kakor brez občutka spreje- 
male poljube, so se zganile in vrnile poljub, mehek, nežen . . . 
„Moja gospa, moja gospa," je govoril Avrelij, toda ona je strmela 
vanj, kakor da ga ne razume. 

Med tem sta sluga Peter in kočijaž Similijan postavila kočijo 
na cesto. Avrelij je dvignil gospo in jo nesel v kočijo. Pokaral 
je kočijaža zaradi njegove neprevidnosti in je zapovcdal voziti dalje. 
Ko je prisedel zopet h gospe Ani. „Jaz vas Ijubim," je šepetal, 
„čutil sem to takoj, ko sem vas zagledal." 

Ana je molče poslušala njegovo šepetanje in je položila roko 
na njegovo glavo. Slonela je v sedežu kakor omamljena. 

„Danes ne, danes ne," je govorila, „drugikrat pridite k meni..." 

V tem povabilu je bilo toliko sladkega, da je Avrelij komaj 
sam sebi verjel, da sliši resnične besede. 

Pozno so se pripeljali domov. Pred vráti je gospa Ana izstopila. 
Cel dvorec, pokrit s snegom, se je svetil v jasni mesečini. Temni 
stebri, kipi in oboki so se kázali izpod sneženih kap. Na vratih so 
stále služabnice z lučjo. Gospa Ana je podala Avreliju roko. „Hvnla 
lepa, dragi gospod," je rekla, ko ji je poljubljal roko. 

„Moja gospa," je šepetal študent. 

Obrnila se je in je odšla v dvorec. Vráta so se zaprla. 

Avrelij je stal nekaj čaša, potem je odšel. Oziral se je po poti 
nazaj na dvorec in je zagledal v neki sobi luč. Pošiljal je tja tisoč 
pozdravov. Vsa visoka noč se mu je zdela kakor kraljestvo bajk, o 
katerem pripovedujejo staré zgodbe ; kajti le tam so se mogle goditi 
také neverjetne bájke, ki tako omamijo dušo. Vse, kar se je kázalo v 
beli zimski noci, je bilo kakor pesem, srce polno čustev je pelo došlej 
še neznane stihe o veliki sreči Ijubezni. Tako se je vracal v mesto. 

Med tem pa je gospod Terramyszka tako opojil svoje prija- 
telje, da so pozabili na študenta in so med smeliom in pcsmijo 
drug za drugim zaspali. 

10. 

Pomisliti moramo najprcj, da se Avrelij od družbe ni poslovil, 
kakor se to spodobi dostojnim Ijudem. Mislil je, da se bo poslovil 
od gospe Ane pri vratih in se povrne . . . Toda pri naslednjih do- 

25^ 



380 Ivan Lah: Roman o j^ospc Ani in šUidcntu Avrcliju. 

godkih je na to važno dolžnost popolnoma pozabil. To je zapažil 
sam gróf Silva-Potok in je oinenil o tem profesorju Grizeliju. Pro- 
fesor Grizelius si je s prsti podprl suho brado in se je zamislil, 
kako da najboljši učenci navadno niso najboljši kavalirji, kar se jim 
mora na račun njihovc marljivosti in učenosti oprostili. Toda gróf 
je menil, da je mladi kavalir s tem pokazal svoje preziranje in da 
je treba na to gospode opozoriti. Zato je gróf o tem govoril tudi z 
gospodom de Champillon, ki je prikimal in povedal nekaj potihoma 
grofu na uho, da se je gróf začudil in vskliknil. Gróf je nato poiskal 
gospoda Terramyszko in njegove prijatelje; našel jili je že pol v 
pijanosti, in ko jim je pripovedoval o študentu, ki se je odpeljal 
brez slovesa, so se samo smejali. Zato je gróf mislil, da ternu 
slučaju ne sme pripisovati posebne vážnosti, ker je študent morebiti 
postal žrtev kavalirjev. Vendar je hotel drugi dan vse poizvedcti, 
da bi se ne zgodilo kaj takega, kar bi moglo vzbuditi ncvoljo kne- 
ginje in vznemiriti njegove goste; kajti lahko bi zaradi tcga izgubil 
milost pri veliki vojvodinji. 

Gospod de Champillon je šc tisto noč obiskal svojo gospo v 
njcni spalnici in ji vse povedal. — 

Kneginja je prenočevala v grádu, zato so drugi dan vsi dolgo 
spali po prečuti noci. Prvá vseh gostov je vstala gospa de Cham- 
pillon, ki je sprejemala vse goste z novico o gospe Ani in študentu 
Avreliju. Opoldne je vstala kneginja in gospa de Champillon si je 
izprosila poset pri njej. Povedala je kneginji vse, kar se je ponoči 
dogodilo. Vse je kázalo, da je bil mladi par domenjeii, da sta 
čakala samo na to, da odide kneginja spat, in sta pobegnila na 
način, ki je sramoten za vso družbo. Gospa de Champillon je prosila 
kneginjo, naj oprosti mladému neizkušencmu mladeniču, ki je bil 
zapeljan h grchu ; gospa Ana pa zaslúži, da občuti jezo veliké 
vojvodinje, ker je na javen način pokazala svoje preziranje do visoke 
družbe, v katero je bila sprejeta. Kneginja je k vsemu niolčala in 
je rekla, da se bo o tem natančneje prepričala. — 

Med tem je sedel študent Avrelij na postelji v svoji sobi in 
premišljal vse nočné dogodke. Vrnil se je pozno proti jutru 
domov in je le malo zaspal. V spanju so ga motilc nemirne sanje. 
Ko se je vzbudil, je bil zunaj púst zimski dan in študentu se je 
zdelo, da je bilo vse sen. Njegova soba je bila nizka z dvema 
oknoma, na steni so visele podobe, na polici in po niizi so ležale 
knjige. Preko knjig je ležal meč, kakor ga je bil položil. Ljubezcn 
mu je omámila vsa čustva, da ni mogel jasno misliti o vsem ; vedno 



Ivan Lah: Roman o gospe Ani in študentu Avreliju. 381 

je stala pred njiin krásna, Ijubezniva podoba gospe Ane z vso svojo 
iiežnostjo in sladkostjo. Sijal je njen veseli obraz v smehu in je 
izginjal v lahni otožnosti in boječnosti; in potem je obraz naenkrat 
pobledel, oči so se zaprie, ustnice so zatrepetale in se zakrožile 
v poljub . . . 

„Kaj sem storil?" se je izpraševal Avrelij. „Izročena mi je bila, 
da bi jo varoval pred nevarnostjo, in jaz, njen varuh sem izrabil 
svojo službo v svojo korist. V trenotku, ko bi jo bil moral varovali 
pred drugimi, sem sam grcšil nad njo." Delal si je težke očitke. 
AH ne zaslúžim, da vzamem meč in kaznujem samega sebe za ne- 
dostojnost, ki sem jo zakrivil? Ali sem vreden še kakega zaupanja? 
AH nisem izgubil svojo čast? Prijel se je za glavo in zdelo se mu 
je, da ne sme več živeti. Sklenil je napisati veliko pismo gospe 
Ani, v katerem opraviči svoje dejanje. Drugo pismo je hotel pisati 
svojemu očetu ter nm razložiti, kako je prišlo do tega ; in zaduje 
pismo je hotel pisati gospodu Terramyszki, s prošnjo, da naj po- 
jasni ves slučaj vsem onim, ki bi napačno sodili . . . 

11. 

Oni, ki jim je Ijubezen le sala in igra, se bodo čudili, da 
je študent Avrelij tako mislil sam o sebi. Toda treba je pomisliti, 
da je prvič skúšal silo Ijubezni in zdelo se mu je, da je tako grešil 
proti sebi in proti gospe Ani, da je zaslúžil smrt. 

„Ali ni bila moja dolžnost," je mislil, „da bi bil zapodil pijanega 
kočijaža s kozia, da bi ne bili konji vozili, kjer so hoteli, dokler 
niso zvrnili v jarek? Ali se spodobi kavalirju, da brcz dovoljenja 
dáme sede v kočijo?" Tako si je očital in solze so mu zalivale oči. 

„Odpusti, jaz nisem bil kriv! Gospod Terramyszka je tako 
svetoval. In potem ona nemirna vožnja po kolovozih in nesreča . . . 
In ti si vendar sama pustila svojo roko v moji, nisi se bránila mojili 
objemov, ko sem te hotel varovati pred neprijaznimi sunki, in nisi 
se bránila, ko sem te poljubil." 

Spomnil se je na slovo in je bil še bolj prepričan o svojem 
grehu. Njeno slovo je bilo krátko in bilo je, kakor da o ničemcr 
ne ve, kakor da je bila v ncsvesti, ko se je vsc godilo. 

„Tem hujše," je mislil študent Avrelij. „Kak kavalir je ta, ki 
zlorabi onemoglost žene, da vživa njeno krasoto. Ana morcbiti 
ne ve ničesar, toda to ne zmanjša greha, ga ne uniči, ampak ga 
poveča . . . Napišem ji vse, kar se je zgodilo, o svoji Ijubezni ji 
napišem in prosím jo odpuščanja; kazen izvršim sam." 



382 Ivan Lah : Roman o gospc Ani in študentu Avreliju. 



Avrelij se je vsedel in je začel pisati. Dolgo je prcmišljal, 
kako bi postavil prvé besede. Izprevidel je, da vkljub svoji učenosti 
še ne zna vseh onih umetnosti, s katerimi se Ijubljeni dami izražajo 
srčna čustva. Zato je začel pisati, kakor je mislil. Pri tem ga je 
zmotila misel, da bi lahko kdo govoril nelepe stvari o nji in ne bo 
nikogar, ako umrje on, ki bi jo maščeval . . . 

V tem ga je zmotil profesor Grizelius, ki je stopil v sobo. 
Odložil je klobúk na mizo in se vsedel na stôl. „Sami veste, dragi 
Avrelij, da ste bili izmed mojih najljubših učencev in priznati vam 
móram, da ste uživali moje popolno zaupanje in da sem vas namenil 
za višji poklic, za katerega vas je določila tudi vaša bogato obdarjena 
narava, utemeljena v dobrih navadah staré častivredne družine. Tudi 
nočem vam očitati-, da v tem niste storili svoje dolžnosti. Toda 
človek ima tudi druge dolžnosti, ki jih je treba enako izpolnjevati. 
Toda prezgodaj se je izkazalo, kako prazni so bili moji upi. Včeraj 
ste ves večer kázali lastnosti, pridobljene po dobri vzgoji, toda 
konec je venec uspehov . . . Slišati sem moral pritožbe, da se niste 
poslovili od družbe, ampak da ste odšli, kakor da prezirate Ijudi, 
ki so visoko nad vami. Ker bi vam moglo vse to v vašem bodočem 
poklicu škodovati, je nujno potrebno, da pôjdete še danes v grád 
in opravičite svoje postopanje. Potem si ohranite mojo in drugili 
Ijudi naklonjenost." Tako je govoril profesor in je pri tem glcdal 
na popisane liste na mizi in na shujšani obraz študenta Avrelija. 
Potem je vzel klobúk in je rekel: „Obljubite, da izpolnite mojo 
žcljo?" „Obljubljam," je rekel Avrelij pokorno ter mu podal roko. 
Profesor je odšel. 

Avrelij je dolgo slonel nad nekončanim pismom, potem se je 
spomnil, da mora izpolniti dano besedo in je odšel v grád. 

12. 

Med tem je gospa Ana hodila v svoji sobi po dvorcu od okna 
do okna in nemirno glcdala po sncžcncm polju. Najdaljc je 
stala na oni stráni, kjer se je videla pot proti mestu, tam so se 
kazale kolesnice in zdelo se ji je, da vidi med njimi stopinje, ki 
vodijo nazaj v mesto. 

„Tam je odšel moj najljubši Avrelij, moja srcča in Ijubezen." 
Z nemirnim srcem je čakala, kdaj zaglcda na česti jezdeca ali kočijo 
ali pešpotnika . . . Toda nikogar ni bilo. Spomnila se je na vse 
sladké trenotke prctekle noci in ni mogla razumeti, zakaj se je 
vrnil tako urno, zakaj ni postal pod njenim oknom. 



Ivan Albreht: S tajno grozo. 



383 



Pri teh mislih je zagledala gospa Ana kočijo, ki je letela po 
česti od mesta. Razveselila se je zelo, ko jo je zagledala; toda ko 
je prihajala kočija bliže, je videla, da nosi znamenje plemiške kočije 
in jo je obšla zla slutnja . . . Kočija je obstala pred dvorcem in iz- 
stopil je star kavalir. Gospa Ana jespoznala, da je ekscelenca Silva- 
Potok. Sprejela ga je z veliko Ijubeznivostjo in stari kavalir je pri- 
povedoval o govoricah, ki se širijo po grádu ter ji ponujal svojo 
pomoč. Pravil je o zvijači, ki si jo je izmislil gospod Terramyszka, 
kako je prepričan, da je zapodila gospa Ana med potjo zaljub- 
Ijenega študenta iz kočije. Toda drugi so, ki ne vedo o zvijači in 
ji tudi ne verujejo. Zato je treba, da se vsa stvar pojasni. Markiz 
de Pollian, gospod de Chemoi in gospod de Gorian so pripravljeni 
zastaviti svoje orožje, da dokažejo resnico. Treba pa je, da pride 
gospa Ana sama v grád . . . 

Gospa Ana se je vsemu ternu čudila, toda razumela je spletko 

in je vedela, da je to delo gospe de Champillon. Ker si je bila svesta 

svoje nedolžnosti, se je takoj odločila, da pôjde v grád. Pogostila 

je starega kavalirja v svoji sobi in je z nasmehi sprejemala njegove 

poklone. Ker je želela videti Avrelija, se je odpeljala z ekscelenco 

preje proti mestu. Vso pot je gledala iz kočije in se spominjala 

snočnje vožnje. 

(Dalje priliodnjič.) 



Ivan Albreht; 



S tajno grozo. 

C!^ tajno grozo mislim nate 

in na tiste dni, 

ko bo mrtev smeli oči 

in samo v spominu medlení 

bo drhtelo iz mladosti : 

„Ljubica, kje si . . ." 

In še v tcm spominu tihem 
bo umirala Ijubav, 
kakor bilka srcd dobrav 
v enoličnem dolgočasju 
na jeseň západe smrti. 



S plalio grozo mislim nate. 



384 Knjižcvna poročila. 




Književna poročila 




Engelbert Gangl, Moje obzorje. Ľčiteljska tisknrna, Ljubljana. 1914. V. S^*. 
154 str. Vez. 3 K. 

Ne kondorsko ne kraljičkovo, čisto človcško je to obzorje, kar je po tckoči 
diagnozi naši začetkoma Ijiibavnim stihom skoro na kvár, a zbirko končno le izveliča 
s sociainimi zvoki. V šesterih zaglavjih-plazovih se vali monštrum horrendum in- 
formr. ingens 90 naslovov z možatim geslom na pročeljii. Sprva prevladujcjo mia- 
dostne poskočnicc zraven žalostinčic, nanícnjene pravzaprav samo — eni. Nič 
nevarno izvirnega; nekaj prekucuško novcga se nam vidi iver: .smeli je znak 
veselja". Tista o golobčkanju vam ne izpodrine iz spomína slične Murn-Aleksan- 
drove. Tudi prispodoba poljubček-pečat ima ancieniteto pri Župančiču, kjer sladkí 
dotik dveh epiderm vsaj ni pomanjšan. Da se ne čutite pri štivu opeharjene, moratc 
tupatam ličnim in Ijubkim grancsičem posoditi ali podtakniti misel iz svojega pod- 
strcšja. Tudi občutje, bežni nasenček, se zdi, da brez ponosa lahko káže na slavnejšc 
prednjimce. .Ljubezni mi je dovolj ! Ljubezen je za olroke le, za moške je moštvo 
zgolj' ... Bog je odrešenik po tolikanj nedolžnem grehu in sladkobnem tniba- 
durjenju, ko bi le ne bilo sedaj nedogledne bescdne puste brez počivalnikov. Li- 
lija bela bi bolj blestela, da je cdino pikturalna, Reviziji nima preglednik íesa 
očitati, obsežna Pese m iz bodočih dni, čeprav namigava na krvno sorodstvo z 
Vseh živili dne m, zaslúži po samozavesti in jedrnatosti ponovno čitanje. 

Sledi šestero sonát, deloma v obliki sonetncga venca z magistralom in orien- 
talsko posebnostjo, akrostihom (Jakobini, Mija in Jakica). Ta ciklus, kakor priliodnji, 
priča o znatni oblikovni izurjenosti, s katero se pa žal ne spája kipnost in klenost 
v izrazu, občutcn nedostatek dandanašnji, tako da se bo opajal ob zvonkih stvorih 
samo tisti, ki je v podobni dušni ubranosli. Naslcdnji oddelek premore 40 sonetov; 
od teh je uvodna misel dokaj šaljiva; ne preveč žaljiva je brca kritikom, katcrim 
sta mikroskop in sova grb njili mesarije. Izmed večjih skupin bi utegnila sodili 
palma Domu, kjer slika Gangl Belo krajino in svoje bcle rojake za Gorjanci ; tod 
kakor tudi drugod so kitice makamiziranc z raznolikimi aforizmi. Zadnja četa obsega 
nekaj besedičnih slihotvorenj epskcga značaja. Kosec je obrabljena posiljena ale- 
gorija, drugje pa učinkujejo le posamczni odlomki prepričevalno, prim. Asta. Kot 
posrečcne šmátram vse one pesnitve, kjer poet opeva trud in trpijcnje delavskih 
slojev. Z neobuzdano silo bruliajo tc drastične družabne obtožnice: brez mcdlih 
primer, brez melikili in pichkili podôb so ti iziivi bujne in búrne domišljijc izmed 
takili, ki so zmožni dovzetnega čitalca obsesti, zalezovati, preganjati. Nad umotvori 
kakor Dlaň, Pesem pijancev, Strojník Habe, Tirán bi imcl Marinetti 
svojo radost in vzljubil bi jih pokrovitelj ponižnih in ponižanih, rajni Coppée. Ob 
podobnih penečih veletokih pozabimo na cel vodopisni zcmljcvid erotičnc pokalice. 
Kratek primcrek iz Kr va vega krsta, ki nasenčuje poleg ognjenočarncga še 
ogijcno črni del vclemcsta : 

Nad strašnim, črnim mestom tcm v oblake 

ogromni dimniki strie líropcči 

in bruliajo iz sebe smrad in prah, 

ki se tcman vali tja za vetrovi, 

kot da bi črni prapori se vili 



Književna poročila. 385 



nad vélikim grobiščem 

in žar prestrezali nebeské lúči 

ter ji veleli svetiti dnigam — 

tja koder bivajo — Ijudje . . . 

O dJmniki ogromni — kakor prsti 

koščeni, okajeni silne roke, 

ki kažejo in vpijejo — v nebo! . . . 

Anf. Debeljak. 
Dr. Anton Breznik, Začetna poglavja iz slovenské srednješolske slov- 
nice. Št. Vid nad Ljubljano, 1914. V. 8o. 32 str. 

Svoje poročilo o predlanski programski razpravi g. Breznika, ki jo je bil 
priobčil v Vil. izvestju Šentviške gimnazije, sem bil (Lj. zv. XXXII, 454) zaključil 
z iipanjem, da se g. pisatelj še povrne k svojemu predmetu, t. j. k izreki ali pra- 
vorečju (ortoepiji) slovenščine. To upanje se nam je letos izpolnilo, ko je g. prof. 
Breznik v IX. izvestju iste knezoškofijske gimnazije objavil razpravico z zgoraj 
navedenim naslovom. Ta izpolnitev mi je vrlo ugodna, manj ugodno mi je pa to, 
da g. profesor nič práv naravnost neče vpoštevati migljajev in dopolnilnih opomb, 
ki sem jih bil objavil v svojem rccenzijskem poročilu. To mi je nekoliko neugodno, 
ker se mi zdi, da so tiste moje opombe resnične in veljavne, torej uvažcvanja 
vrednc, in ker mislim, da bi se bile dale dobro vplesti v to novo razpravo o pri- 
bližne istem predmetu. To so n. pr. tiste opombe, ki kažejo, kako je zlogotvorno 
izrekanje v enem in pa spajanje s predidočim vokálom pri u (v), i (j) in r v drugcm 
slučaju v zvezi z ritmom; to pa velja za tok prostega govora ravno tako, kakor 
za vezano besedo, kajti próza ima tudi svojo undulacijo, ki se ravno tako tudi 
bráni pretrdih antispazmov in išče prostega menjavanja med arzami in tézami. — 
Práv uči razprava na 17. stráni, da more predlog u tvoriti 1. zase zlog, da 
se 2. jemlje k naslednjemu zlogu in ne tvori zase zloga, kadar pa 3. stoji pred 
njim (ne: sledi'.j kak samoglasnik, tedaj da se zlije z njim v en zlog in tvori z 
njim dvoglasnik. Ta delitev na tri slučaje sicer ni napačna, toda tega pogrešamo, 
da bi nam bil gosp. razpravljatelj tudi razložil, kedaj je ta ali oni slučaj primeren in 
umcsten. — Omenil bi bil lahko, da če ritem zahteva na dotičnem mestu svoj zlog, 
tedaj se v uporabi zlogotvorno kot u, četudi stoji neposrcdno pred njim samo- 
glasnik, s katerim bi se sicer lahko spojil v dvoglasnik. 
Drevo rastoče v vinskem bregu, 
lepo zeleno v belem snegu 
V teh dveh primerih dobimo v tezi diftong, v prvem primeru tudi spojitcv obeh 
v v enega. — Če bi pa imcli pred v arzo s samoglasniško odprtiiio n. pr. : 
„Raste drevo v vinskem bregu", tedaj bi se ta v vcndar ne spojil s prcdstojcčim 
samoglasnikom v diftong ov, ampak bi se glasil samostojno in zlogotvorno kot u. 
Primcrjajmo še: „Kot ótok travnat u puščavi" s podpostavljeno izprcmembo .Otóki 
trávnatí v puščavi", da vidimo, da mora zgoraj dobiti v zlogotvorno veljavo, če 
nečemo, da bi nam trohejski ritem preskočil v daktil (ótok trávnat v puščavi, 
— \) — u u — u), v podpostavljeni izpremembi pa dobimo diftonžno spojitev tudi v 
arzi, da le ritma ne motimo. — Enako n. pr. : „Bilka trávna ú puščavi - pa 
„Bilka trávnatá v puščavi". Če pa ritem na mestu v posebnega zloga ne zaliteva, 
tedaj tudi za soglasnikom v lahko ostane v, če le za njim ne slcdi prctrda skupina 
soglasnikov. Práv isti primer se pri različnem naglašanju različno izgovarja, ker 
dobi drugačno ritmičrio undulacijo, n. pr. vsó noč v stráliu, — u — u ali: vso nOč 



386 Književna poročila. 



u stráhu, (u — u — v), toda: vso nóč v strahii, (u w) ni mogočc, ker je zaradi 

nnkopičenja soglasnikov neizrekljivo, vso nóč v stráhu, (u u) pa tudi še zaradi 

antispazma ne, ali pa moramo napravili razločen in jascn premur (o - - ; v). 
Primerjajmo tudi „Krepósti ni jim vzéla šé" s podpostavljeno izpremembo ,Kre- 
pósti ní uzéia jim" (u — u — u — ^—) aí' P^ „Krepósti ni vzéla jim" (u uu — \j(j), 
Krepósii uzčla jim ni (v; — uu--ou — ) i. t. d. — Ali se naj spojitev v diftong 
izvrši ali ne, je tudi sicer zavisno od naglaševanja, ne samo v vezani besedi. Pri- 
merjajmo le „róko vzdigni!" in pa ,rokó vzdígni!" s premorom med obcma bese- 
dama in z nekolikim antispazmom, ali pa rokó uzdigni!" (u - - u — v^) z zlogotvornim 
v t. j. u 

Tudi / (J) se s spred stoječim samoglasnikom spoji v dvoglasnike aj, oj, ej, 
aj. Vendar mislim, da nani v verzu: „In praviš, da iniam le želeti" ni dovoljcno po 
vzgledu „vbógajme, zájdem, nájmem" (namesto; v boga imé, zaidem, naímem ali 
najámeni) spajanje v „dájmam", kajti voznica „da' vendar ne more prevzeti glav- 
nega naglasa, da bi dobili diftong aj, in tudi naslednji vcrz „pak ímam, kar želim 
imeti" nam jasno spričuje, da naglašeni í s spred stoječim samoglasnikom ne tvori 
diftonga. Po mojem mnenju je marveč z aíajrezo slabotncga vezničnega vokala 
čitati Valjavčeve verze takole: 

In praviš, ď imam le želeti, 

pak imam, kar želim imeti 
Tudi v Vodnikovih verzili: 

Oprto eno roko 
na Galijo imám 

se mi vidi na prvem mestu afajreza prikladnejša in Ic na drugcm imamo spojitev 
v diftong, torcj : 

Oprto 'no roko 

na Galijoj mam. — 
Oni v zadnjcm odstávku razprave za izreko posebni pravili, namreč da se pred 
nemimi soglasniki spreminjajo zveneči v nemé in nemi pred zvenečimi v zvcneče 

— in pa da se sičniki pred šumevci spreminjajo v šumevce — oni pravili bi se 
po mojem mnenju dali nekoliko popravili in modificirati. Čemu pišemo izpremcniti 
in vzliajati poleg sprcmcniti in shajati, skipeti, sírpeti, če govorimo vendar le do- 
sledno s; pa bi morali zopet razločevati med „shajati se" (zusammenkommcn) pa 
„solnce wshaja'? Ali bi se ne moglo pravopisje nekoliko prilagoditi pravorečju? 
Menda je uže prepozno, ko je zavladal že usuš tyranus, zmeda bi morda nastala 
prehuda. — In tedaj ko nastopita obe pravili ob enem, tudi lahko eno nekoliko 
prijcnja. Tako bi se dalo „sčistiti" (izčistiti, purgarc) práv dobro ohraniti tudi v 
izrcki, da bi ne bilo treba izgovarjati sčistiti, da se začetek besede dobro razloči 
n. pr. od ščititi (iiini nim, braniti). Tudi staroslovcnščina ima poleg nľľiiťľiiľii 
šc nciHCTinii očítno znamenje, da se sičnik pred šumevcem ne spremcni vsclcj 
tako odločno na šumniško strán. Sčasoma, s čim, s silom se meni ne zdi tako 
neizrekljivo, da bi se v izreki na však način moralo glasiti : ščasoma, ščim, ššilom ; 
morda imamo celo nekaj difcrencijacije med »s čim« (womit) in »ščim« (mingo). 

— Tako ima izraz ci.íiíľlirii.ii.i i;o(')i.i.i;i Pleteršnik v raznih varijacih: (615) sžrebna, 
(951) zžrebna, (973) žrcbna, — zopet očitno znamenje, da imamo namesto «žžalostjo« 
lahko tudi »sžalostjo« brez asimilacije. ~ 

Osupnila me je (str. 29) opomba: „Nasprotno pišemo ubogati namesto Ibo- 
gati, kar je iz nemškega folgen". — Iz nem. folgen je bougati, kakor iz falten 



Književna poročila. 387 



baudati. — Ubogati je po Slovensko perfektiviran .bogati" ali „bougati", kakor je 
tudi iz „žugati", sugen ali sagen (trditi) nastal perf. „užugati" (mit Erfolg sagen, 
da pred sodnikom moja trditev obvelja, če užugam). On rad boga, rad dela; če 
mu kaj ukážem, takoj uboga, t. j. stori po zapovedi, po úkazu. — Da je bógati še 
le iz boUgati izpričujejo tista narečja, ki govoré: „odpusti nam naše doge, kaker 
mi odpušamo našim dožnikom", Dogan (dolgin, Longinus) — Splošno bi bilo pri 
pravilih o pravorečju opomniti, da jih ni jemati predoslovno in preozkosrčno. — 
Svadba (prepir) in svatba (ženitovanje) se v izreki morda vendar nekoliko razloču- 
jeta in v stávku: „Na svatbi je med svati nastala svadba" bi se bržčas však ne- 
koliko potrudil za diíerencijacijo. — Nehote uravnamo dostikrat pravorečje po pravo- 
pisu, ali bi ne bilo pravilneje, da bi bili svoj čas uravnali pravopis po pravorečju? 
Odgovor je težak. 

Gospodu Brezniku moramo res hvalo vedeti, da se je lotil sistematično slo- 
venskega pravorečja in glasoslovja ob dotikanju glasov med seboj, — ali naj se 
uvrstí ta partija med začetna poglavja slovenské srednješolske slovnice, se mi pa 
s pedagogičnega in praktičnega stališča zdi nekoliko dvomliivo, ker se res ne dá 
prištevati med lažja poglavja. — L. P. 

Kažipot. Ljubljana, Gorenjsko, Notranjsko s Postojno, Dolenjsko, Trst. Za- 
ložila in izdala „Slovenska sokolska zveza". V Ljubljani, 1914. M. 8^. 96 str. + 
inserati. Cena 60 v, s pošto 70 v. 

Okusno opremljena knjižica sicer ne bo mogla vršiti svojega glavnega na- 
mena, da bi vodila tisočere slovenské in slovanské goste o priliki tretjega sloven- 
skega vsesokolskega zleta v Ljubljani, vendar ji ohrani zanimiva vsebina trajno 
vrednost. Drag. Sebe nik je opisal Ljubljano in njene znamenitosti, ing. Pre- 
lo v šek nas seznanja z regulacijskimi deli v strugi Ljubljanice; Ijubiteljem naravnih 
krasot je sestavil Rud. Badiura natančen kažipot po slikoviti Gorenjski, And. 
Perko pa nas vábi med čudeže Postojnske jame; tudi dolenjska strán z novo 
železniško progo ni pozabljena. Dodani sta dve pregledni karti: prometne zveze 
na Kranjskem in vodnik po Ljubljani. Želimo „Kažipotu" mnogo odjemalcev, ki 
naj pomagajo zmanjšati ogromne denarne žrtve za nameravani zlet. R. Z. 

Nevesínjski, S orlovskih krševa. Knjižara Geze Kohna. Bcograd, 1914. 8^. 
273 str. Broš. 3 K. 

Bohoten šopek osmerih cvctic: Kraj čednostne vijolice in drugih spodobnih 
lepotic izpuhteva svojo dušo cvet z govorečim imenom orhideja. Vzlic vscj 
pisani pestrosti vzbujajo istoroden dojem., siluetirajo okrožje črnogorskih orlovskih 
pečin, edinole ena cvetka je kali utrgana na divjem Kavkazu, namreč Med j u 
nečas ti vi ma, kjer turški hodža torquemadovsko izganja 41 nebodigatrebov iz 
obsedenca, to je bledočega bolnika, ki pa slednjič osvobodivši se telebne fana- 
tičnega derviša v ogenj in nekoč po svojem okrevanju opisuje čcrkeskcmu mcdi- 
cincu postanek, prefantastični in gomezljivi potek pa srečni izid svoje vročičnc 
blaznosti. — Priča starog senátora se suče o medsebojnem nagajanju dveh 
objestnih plemen: pustno-ošemljeno oponaša prvi rod svatbene običaje - za osvcto 
molze drugi pri bclem dnevu nasprotnemu popu kozjo brado ; v sprevodu dado 
opevati in objokovati živca za mrtveca — protivniki obrijejo desni brk môžu, ki 
glasom stave ne poje zaeno 150 smokev, ampak 6 manj; vsled vzajemnih zafrkacij 
ubijejo mladeniča — in bratomorna vojska je v tiru, pa jo preprečijo in se nazadnje 
poljubljajo pred sodnikom kot bratje. Takisto folklorističnega pomena je salomonski 
Sud Šuta Roganova, potujočega „kapetana"; sujet oddaleč ciká na Jurčičevo 



388 Književna poročila. 



kozlovsko sodbo. Djcd Mikalj in njegova boljša polovica ter njuno skoporito 
čiovckovanje nudí približno narobe-portrct Filemona in Baucide. ' Narodupisno za- 
nimiv spis Ma g la, zgodba dveh ločenih Ijubimcev, izzveni s turobnim umovanjcm: 
loviti srcčo pomeni grabili meglo v pest. Pod snijegom si dasta poncsrečcna 
zaročenca v prepadu prvi in zadnji poljub, preden zasanjata večni sen v zametu. 
Oznake so nekam utriidljive, nekatere scéne, pretresljive. Ncmrčipuške so jari 
jiinaki, 6 preobloženo antinomičnih bojazljivcev, ki gredo radi nepremišljene obljube 
nad Turke, a jili doniače dete reši pred dušmani. Spretno izvedena donkiliotijada 
v miniaturi bo sprožila dosti smelia. Nikogovič je človek brez slavnih prcdnikov, 
celo iz brezčastnega pokolenja, „sinočnjak", ki je po trajnem stranstvovanju po 
Ameriki silno obogatcl in domov prišcdši brczuspešno prosi za deklico pri ubožnem, 
toda ponosncm „starokolenoviču". Slednjič zaloti žalo devojko pri kopanju v potoku 
in jo po polurneín lovu vjame ter se poroči z njo. Strogi moralisti bodo morda 
namršili obrvi, ali povestica vendar káže slastne in sočne opise, n. pr. kipenje in 
koprnenje zoreče device. Iz teh stráni veje svež poganski vonj in duli kakor iz 
nekaterih najognjevitejših strof v Pierre Louysovi Bilbilisi. Bilanca: g. Nevesinjski 
je prikupen pisatclj, živahen pripovedovalec z dramatskim slogom, zadenc lokálni 
kolorit i v situaciji i v govorici, ki pa radi številnih lokalizmov skraja ovira novinca. 
AH je treba celo torbo turcizmov, ko imamo poleg njih slovanské sinonime? 

Ante Debeljak. 

Dr. Niko Županič, Hrvati kod Atine. Prilozi antropologiji i istoriskoj ctno- 
logiji Atike. Odštampano iz „Starinara", god. VI. Z 11 slikami in 7 tablicami v 
tekstii. Knjižara S. Cvijanovič. Beograd, 1914. 4o. 152 str. Cena 3 K. 

Naš belokranjski rojak dr. Niko Županič je s pričujočo razpravo poscgel v 
središče staré Helade in današnje, v mnogih elementih od nje različne Grške, v 
Atiko. L. 1912. je Županič s podporo „Ruskega arheološkega instituta v Carigradu' 
v znanstvene svrhe potoval na Grško. Del gradiva, ki ga je takrat nabral, je ob- 
delal v tej razpravi. 

Tri sela se dandanes na Grškem imenujejo „Hrvati" : ena pri Agamcmnonovih 
Mikenali, drugo v Atiki pri Maratónu, trctjc pri Dolnji Presni v bitoljskcm okraju. 
Županič se bavi s Hrvati pri Maratónu, tam v klancu med Pentelikonom in Himetom. 
Stanovniki tcga sela so koloni, kakih 23 rodbin. Glavni pridelek daje vinska loza 
in oljka, za plug grški scljak práv ne mara. V „Hrvatih" se dandanes ne govori 
hrvatski, niti ne vcdo ijudjc kaj o Hrvatih tu gori pri nas ; pa tudi Grki niso, 
temvcč Arbanasi, ki v rodbini govore arbanaški, a ne da bi kaj znali o svojcm 
porcklu in v obce o Albaniji: beseda „arvanitika" jim pomeni le nekaj starcga, 
kak običaj ali obleko. Politično so dobri grški patrijoti in radi čitajo aténske novine. 
Pohelenili so se že toliko, da bo pri njih arbanaški jezik izumrl morda že v pri- 
liodnji gcneraciji. Narodno nošo, ki ima, kakor se zdi, prastar značaj. imajo le šc 
za večjc praznikc. Odkod imc in stanovniki sami? Današnji Grki niso čisti potomci 
starili Grkov, temuč so zlitina Helcnov, Slovanov, Arbanasov in Cincarjcv. Županič 
ne misii, da so atiški .Hrvati" izza prcseljevanja národov, temuč da so jih Turki 
kot sužnje spravili tja v drugi polovici 15. stoietja. Kako to, da so ti .Hrvati" 
Arbanasi? Na to vprašanje Županič direktno ne odgovarja ; poroča le, da so se 
Arbanasi začcli scliti v Hclado v prvi polovici 14. stoietja, da so se močno tja selili 
koncern 15. stoietja'. Sredi 18. stoietja so se Atenc samé komaj rešile arbanaškcga 
navala; selsko prebivalstvo Atike je dandanes sploh po vciiki večini arb.inaško in 
ne grško. — Na koncu svoje študije določuje avtor rasnc posebnosti „Hrvatov" šc 
na antropometrijski način. 



Naše revije. 389 

Študijo jepisatelj posvetil ekscelenci Nikoli Henrlkoviču pi. Hartwigu. „carsko- 

ruskom poslaniku na srpskoin dvoru", torej pred kratkim umrlemu znamenitému 

ruskému diplomatu, ki je po vsej priliki za avtorja posredoval pri „Ruskem ar- 

lieološkem inštitútu" v Carigradu. 

Dr. F r. Ilešič. 

Milan Čurčin, Jambski stih v srbskem pesništvu. „Srpski knjižcvni glasnik", 
broj 322. Beograd, 16. junija 1914. 

V tem článku dokazuje Čurčin, da v srbskem pesništvu pravzaprav sploh 
ne eksistira jambski stih, dasi ga mnogi iščejo in nahajajo pri Bránku Radičeviéu, 
Lazi Kostiču, Ojuru Jakšiču, Vojislavu Iliču in Milanu Rakiču. Pri tem naglaša, da 
v takozvanih muzikalnih jezikih sploh ni treba popolnega skandiranja. Da tako 
skandiranje ni mogoče, niti bi bilo umestno v narodnih pesmih, to je znano ; a v 
umetni poeziji bi nam kaj takega nagajalo, ker smo vajeni verzov v formi nemške 
poetike. Pri tem pa pozabljamo, da se románski verzi v ritmu svobodneje gibljejo, 
in da se na pr. írancoski stih ne more meriti po stopah kakor nemški. „Srpski jezik 
stoji u tom pogledu izmedju romanskih i germanskih stiha: ritam je u njemu od- 
redjeniji nego u francuskome stiliu, ali ne toliko odredjen i čvrst kao u ncmačkom". 
V narodnih pesmih na pr. prevladujejo trohejske stope, a v toliki mcri, da je Goelhe 
iz njih deseterca mogel narediti peterostopen jamb. 

Dr. Fľ. Ilešič 




Naše revije 




Carniola. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko . . . Uredniki : Dr. Josip 
Gruden, dr. Jos. Mantuani, dr. Gv. Sa j o vi c. Nová vrsta. Let. V, zvezek 
1-2, 3. V Ljubljani 1914. 

Za zgradbo zgodovine umetnosti na Slovenskem je prispeval Viktor Steska 
solidno študijo o slikarju Leopoldu Layerju in njegovi soli (str. 1 35). Z znano 
akribijo je zbral pisatelj življenjepisnc podatke umetniškc rodbinc Layerjeve v 
Kranju. Kar nam pripovcduje ustno izročilo o ponarejanju denarja obeh bratov 
Layerjev v dobi francoske okupacijc, o tem nam vedo tudi povedati marsikaj isto- 
dobna tajná policijska poročila, ki jih hraní arhiv notranjega ministrstva na Dunaju. 
Leopold Layer (1752—1828) je slikal mnogo in silno urno. Njegove slikc, freske in 
oljnate, so razširjenc po vsem Gorenjskem. „Malo je župnij v kranjski in radov- 
Ijiški dekaniji, ki bi se ne mogle ponašati s kako Layerjevo siiko". Fína karakteristika 
Layerjeve umetnosti in obširni seznam njcgovih slik, kakor tudi slik njcgoxih 
učencev, daje tej odlični monografiji posebno važnost. — Prof. dr. K. Čapu der 
skúša na podiagi listín rešiti nejasno vprašanje o nastoju grofíje Goriške ter je 
prišcl do slcdečíh zaključkov: „Sedanja grofíja Goriška pripadá v zgodnjcm 
srednjem veku Italiji. Šele ko postane samostojna in pride v oblast nemškega gro- 
fovskega rodu, stopi v direktno zvczo z Nemčíjo. Samostojna grofija Goriška, 
kakor jili pozná nemška državna úprava za čaša Otonov, ne obstoja. Grofíja Go- 
riška se polagoma razvije iz onega okrožja, katercga je cesar Oton 111. 1. 1001 podaril 
oglejski cerkvi in grofu Vcrihenu ter ga osvobodil nadoblasti furlanskih grófov, 
Šele v 13. stoletju smemo govoriti o grofiji Goriški" (str. 39). — Dr. Fr. S tel č 



390 Naše revije. 

je začel priobčevati .Umetnostno-zgodovinskc izpiske iz arhiva cerkve sv. Petra v 
Ljubljani" (str. 39-48), ki jih Iv. Vrhovec v svoji zgodovini šentpeterske fare ni 
mogel porabiti. Po mnenjii objavitelja je tako gradivo neobhoden prcdpogoj za 
umctnostno topografijo, kakor tudi za vsako posamezno študijo o domačih umet- 
ninah. — Iz Apihove zapuščine je objavil dr. Fr. Kotnik leták graške „Slovenije" 
iz 1. 1849; ž njim bo ustreženo zgodovinarjem, ki se bavijo z našim ustavnim živ- 
Ijenjcm. — C. kr. ravnateljstvo idrijskega rudnika je objavilo začetek članka „Die 
dritte Okkupation Idrias durcli die Franzosen im Jahre 1809" (str. 53 62.) — Za 
lokalno zgodovino čitamo redkokdaj tako zanimive prispevke, kakor je „Nekdanje 
brodarstvo po Savi, (123-136), ki ga je napisal Anton Planine, posestnik na 
Brodu nad Boštanjem ob Savi, in ki ga je iz njegove zapuščine za javnost priredil 
prof. Jos. Wester; ž njim se je Vrhovčev spis o čolnarjih in brodnikih na Ljubljanici 
in Savi v marsičem popolnil in pojasnil. — V deželnem muzeju ,,Rudolfinum" so 
zadnji čas razstavljeni dokumenti, deloma v izvirniku, deloma v fotografičnih 
snimkih, ki nam v glavnih potezah prcdočujejo razvoj latinské pisave. V pojasnilo 
in boljše umevanje teh dokumentov je napisal dr. Jos. Mal pregleden ,, Razvoj 
naše pisave" (str. 136 — 143). — Jos. Erker se spomínja Ivana Ant. Dolničarja ob 
dvcstoletnici njegove smrti z daljšim nemškim článkom (str. 144 153), ki pa nam 
ne nudi ničesar novega. — Ožjemu krogu prirodoslovnih strokovnjakov je name- 
njena dr. Fr. Megušarjeva študija „Oekologische Studien an Hôhlenticren" 
(str. 63 83). Ornitologi bodo dr. Gv. Sajovcu hvaležni za vestno sestavljeno 
poročilo „Iz ptičjega življenja na Kranjskem v letih 1912 in 1913" (str. 153 — 173), 
ki je nadaljevanje enakih poročil prejšnjih let. ~ Oddelek „SI o vs t v o" poroča redno 
o vseh važnejšili publikacijah zgodovinske, zemljepisne in prírodopisné vsebine, ki 
se tikajo Kranjske. Pri bibliografskih beležkah je želeti, da sc dodá naslovu vsaj 
šc krátka vsebina dotičnega članka, da dosežejo takí pregledi tudi svoj namen; 
kajti z naslovom samim nam cesto ni mnogo pomagano. — Med manjšimi zapiski 
naj opozorim v prvi vrsti na Seidlov nekrológy Edvardu Suessu (str. 180 184), 
ki nam riše v jasnih potezah življensko delo velikega geológa, ustanovitelja tekto- 
nike. — Prof. Per u šek zavrača v daljšem dodatku k svojim imenoslovnim črticam 
nekatere trditve ravn. L. Pintarja o krajnih imcnih, ki jih je priobčil v ,Lj. zvonu". 

„Muzejsko društvo" je imelo v začetku 1. 1914 321 članov, med temi tri 
častne in tri dopisujoče, torej približno isto število, kakor ga izkazuje mariborsko 
„Zgodovinsko društvo". Društvo zamenjuje svoje publikacije s 113 znanstvenimi 
društvi (in sicer 36 slovanskimi in 77 neslovanskimi) ter z 12 znanstvenimi aka- 
demijami. Po strokovni razpredelbi jih je 32 prirodopisnega značaja, ostala pa zgo- 
dovinskega in filološkega. Pripravlja se izdaja znanstvenega dela .Flóra carniolica" 
izpod peresa šol. svet. prof. Alfonza Paulina. — Deželni odbor kranjski in mini- 
strstvo za bogočastje in uk sta naklonila društvu redno podporo. 

Napredek, ki smo ga z veseljem opazovali pri vsakem novcm letniku 
,,Carniole", naj ostane urednikom zvest tudi v bodoče ! Dr. J. Ä 

Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo v Ma- 
riboru. Urejuje Anton Kasprct. 10. Ictnik, snopič 1 4. 

Na prvem mestu priobčuje dr. A. Stcgenšek čianek o Julijanu Valentu, 
ptujskcm protiškofu, ki so ga šmátrali za pôvod, da so Goti opustošili Ptuj. Na 
podlagi podrobne analize edinega vira iz 1. 381. zavrača pisatelj Slckovčeva in 
Scluvachova poročila (str. 1—7). — Milko Kos je zbral iz „Libcr confraternitatum 
Seccoviensis" slovenská oscbna imcna, ki jih je v viru okoli sto. Ta imciia je nosil 



Naše revije. 391 

„del slovenskega življa, kateri je, kakor dokazano, bival v 11. in 12. stoletju še 
po današnjem Zg. Štajerskem". — Slovenské prisege pretcklih stoletij niso vážne 
le kot jezikovni spomeniki, ampak tudi s pravnega stališča, kar je pokazal dr. J. J. 
v Časopisu 1. 1911. Ternu článku je dodal dr. Fr. Kot nik nekaj opomb glede 
rokopisa, ki se je nekoč hranil v Jarnikovi zapuščini, ter je objavil Slovensko fevdno 
prisego krškemu škofu iz 1. 1653 (str. 26—35). — V „Malih izvestjih" se nadaljujejo 
koroške národopisné črtice („Teritev v Slov. Plajbergu"); A. Kaspret poroča o 
pridvižnem zemljevidu bovškega glavarstva iz začetka 17. stoletja, ki ga je izdelal 
tedanji glavar bovškega glavarstva Filip Juri Gera. Fr. Ková či č tolmači itnena 
„Vodole" in „Naraplje" ; isti pisatelj je nabral nekaj podatkov za zgodovino Šoštanja. 

V zadnjem dvojnatem snopiču je objavil neumorni tajnik društva Fr. Ko- 
váč i č daljši čianek iz gospodarske zgodovine dominikanskega samostana v Ptuju, 
ki je bil ustanovljen 1. 1230 in zapri 1. 1786. Čianek prináša obilico zanimivih 
podrobnosti za zgodovino raznih kiajev po Srednjem in Spodnjem Štajerskem 
(str. 59— 120). — V naslednjem článku: „Andrej Schuster-Drabosnjak" (str. 121—140) 
je dr. Fr. Kotnik napisal na podlagi svojih dosedanjih študij in novih virov mo- 
nografijo o tem zanimivem narodnem pesniku, ki se je porodil I. 1768 in umri okoli 
1. 1824. Iv. Ste k lasa piše (str. 140—144) o mejah Savinjske marke in sklepa, 
da je „tekla meja med Savinjsko in Kranjsko marko od Litije ob Savi proti Zatieni 
ter ob Temenici do Trebnjega in od tukaj na Krko pri današnjem Novem mestu 
in potem ob levem bregu Krke do izliva v Savo". — Fr. Rámov š priobčuje v 
„Slovenskih doneskih iz Trubarjevih del" (str. 144 — 151) besede, ki jih Pleteršnikov 
slovar nima in izmed važnejših tudi one, ki jih Pleteršnik sicer navaja, a nima 
Trubarjevega citata. Lep in skrbno obdelan kameň za zgradbo zgodovinskega 
besednjaka našega jezika ! — Dr. Lj. Pivko piše o „pustni kobili (rusi, šargi, 
gambeli, košuti itd.)", pustnem običaju, ki je znan pod raznimi imeni malone po 
vsem Slovenskem in ki ne more biti nemškega izvita, ker je tako star in tako 
razžirjen, celo daleč izven evropskih mej, kjer pač ni mogoče govoriti o kakem 
nemškem vplivu ali izviru in ki je gotovo ostanek starih poganskih obradov. — 
Stevilki je priložená tudi prvá póla Kíiharjeve zelo zanimivc zbirke „Národne 
blágo vogi-skij Sloväncof", písane v ogrski slovenščini. 

S to številko zaključuje društvo 10. letnik svojega glasila in praznuje tako 
nekak jubilej, ob katerem sta lahko društvo in urednik njegovega glasila, prof. 
A. Kaspret, zadovoljna. Število članov raste, polagoma sicer, krog Časopisovih 
sotrudnikov se širi in Časopis sam dobiva v znanstvenem svetu vedno vec veljave 
in ugleda, posebno seveda v slovanskem. Žal, da razvoj društva ni tako krepak, 
da bi društvo in urednik lahko i/;vršila vse one lepe náčrte, ki jih imata. A še eno 
zadoščenje in veselje imata ob desetlctnici, ko'vidita, da se zgled, ki ga dajeta, 
posnema. Korošci so si ob petstoletnici ustoličenja koroških vojvod ustanovili 
,, Društvo za zgodovino in národopis koroških Slovencev", in na Goriškem se že 
leta in leta marljivo zbira gradivo za naiodni muzej. Vse to je znak, da je prepri- 
čanje, kako veliké národne vážnosti je naša zgodovina in naš národopis, prodrlo 
tudi drugje. Da je ta náuk celo dolgo desetletje našemu ,,narodno-gospodarsko- 
matcrijalističnemu" času vkljub velikim žrtvam — dajalo in pri tem doseglo 
tako lepe uspehe, to je ob tej desetletnici veliko in lepo zadoščenje Zgodovinskcmu 
društvu in njegovim trudoljubnim članom. J. A. Glonar. 



% 



392 Nekrológ. 



Nekrológ 





Ý Tadija Smičiklas. Sedaj pokojnega predsednika Jugoslovanskc Akadcmije 
so poznali tisti Slovenci, ki so štiidirali na Dunaju takrat, ko se je pripravljal .Zvon", 
poznali so ga tudi gostjc Rogaške Slatine, kamor je po zgledu svojega prijatclja 
Strossmayerja — rad zahajal na lečenje, končno pa odborniki in sotrudniki „Matice 
Slovenské", ki so ga videli na njenili sejali, določenih za Jugoslovansko Enciklo- 
pedijo. Moža, ki ima velikili znanstvenih zaslug in se je tudi pod Khuenom dobro 
držal kot opozicionalen poslanec v saboru, je „Matica Slovenska' izbrala svojim 
ôastnim članom. - Smičiklas se je narodil 1. októbra 1843 v selu Rcštovu v Žumberku. 
Njegov strie, uniatski škof v Križevcih, ga je vzel v grško-katoliško semenišče v 
Zagrcb, kjer je maturiral 1863. Potem je bil leto dni suplent v Osijeku, a 1864 dobi 
deželno (državno) štipendijo ter odíde na Dunaj študirat geografijo in zgodovino; 
slušal je tudi Miklošiča, je bil pravi član instituta „fiir ôsterreichische Geschichts- 
forschung" ter se uglabljal v zgodovinska dela Palackega. Leta 1869 je dobil mesto 
na rcški gimnaziji, kjer je 1870 postal definitiven ; 1873 dobi gimnazijsko profesuro 
v Zagrebu, a 1882 postane redni univerzitetni profesor; 1. 190.5 je bil umirovljen. 
Kot rektor (1887 — 1888) se je posebno trudil za ustanovitev medicínske fakultete. 
Izza 1883 je bil pravi član Akademije, a izza 1901 n jen predsednik ; za sedem- 
desetletnico njegovega življenja ga je filozofska fakulteta izbrala prvim častnim 
doktorjcm zagrebške univerzc ; cesar mu je priznal častni znak za zasluge na polju 
znanosti. Umri je 8. junija 1914. — Prvi spis njegov je bila programska razprava 
reške gimnazije (1871): „Prvé dvije dobe književnosti hrvatske', tudi „Život i djela 
Vjekoslava Babukiéa" je programska razprava (Zagreb 1876 in posebe). Kot nasto- 
pajoči rektor je (1887) govoril „O postanku Gunduličeva Osmana". Najvažnejše pa je 
njegovo delo pri „Matici Hrvatski" in Akademiji. Izza 1875 je bil odborník „Matice 
Hrvatske", od 1889—1901 predsednik; tu je (1879, 1882) v dveh debelih zvezkih 
priobčil svojo „Povijest Hrvatske", prvá kritična in obenem gladko čitna ter nacijo- 
nalno pisana zgodovina, ki jo šc dandanes radi čitajo. Leta 1892. je za petdeset- 
letnico „Matice Hrvatske" uredil „Spomcn-knjigo Matice Hrvatske" z mnogimi ži- 
votopisi. Pri Akademiji je izdal „Obrana i razvitak hrvatske národne ideje od 1790 
do 1835" („Rad" 80), „Misii i djcla biskupa Strossmayera' („Rad" 89), poznejc je 
izdal veliko delo o Strossmayerju: „Náčrt života i djela biskupa J. J. S. itd." (Zagreb, 
1906). Leta 1895. je izdal knjigo „Život i djela Vr. Račkoga". „Život i djela Ivana 
Kukuljcviča-Sakcinskega je opisal v „Radu" 110, mnogo manjših životopisov in 
nekrológov pa v „Ljctopisu" Akademije IX, Xll, XVll, XX, XXI. Za dvestoletnico 
osvoboditve Slavonije je obelodanil pri Akademiji spominsko delo o tem. Polcg 
tega je 1901 izdal analc Baltazarja Krčeliča, a zadnja leta je urcjal pri Akademiji 
zbirko listin „Codex diplomaticus". Smičiklas je bil tudi predsednik poverjcnstva 
za čuvanje umetnih in historijskih gradbenih spomenikov. Pokojnik je svoj imetck 
(večji del, 80.000 K) zapustil Akademiji, a svojo bogato knjižnico zgodovinskcmu 
seminarju na zagrcbškem vseučilišču. Dr. ľr. Ilešič. 

DO 



K. Dolenc: 



Jesenska romanca. 



N 



ebo krvavi, pod njim gozd rumeni, 
na polju zadnje silje zori, 
na drevju sadje se rdeči — 
po polju gre kmet, sam s scboj govori ; 

„Ko sem te oral, v črne brázde sejal, 
o zemljica-mati, pa sem se bal, 
da dobra tako boš, hvaležna tako, 
da z glavnico vrneš obresti mi sto? 

Pa sem se bal, pa sem trepetal: 
Li nisem ji preveč zaupal in dal? 
A ti si mati, ki vedno skrbi, 
a ti si mati, ki stotero rodi. 

O hvala ti, zemljica, hvala ti!" 

In kmetu vse lice se smeji, 

in staro oko mu plamti in žari 

kot takrat, ko k dragi v snuboke so šli 



Ivan Albreht; 



Jeseň. 



1 oglej, dekle, kako je zbežal čas: 

prostrana polja spe pokojno 

in meni črtajo se gube že v obraz. 

Nekoč sem sanje klel — in zdaj jili ni, 

in cvetja ni, dehtečega opojno; 

kot sence spremljajo me boli in skrbi. 



.Ljubljanski zvon" 1914 XXXIV. 9. 



26 



394 Ivan Albreht: Mesto. — Trenotek. 



Mesto. 



1 o ulicah tesnili se plazi greh 
iz kraja v kraj, v oči, v srcc. 
In sence beže za njim, pred iijim 
in sence padajo vanj. 

Po ulicah dolgih odmeva smeli, 
na licih izžetih in v srcih žge 
in sence zdivjane se v njeni tope. 

Iz ulic pijanili se oglasi : ■ 

potrka na okno, zabodc v oči ; 
do jutra vábi, do dne preži 
in kliče in čaká. 



Trenotek. 



T, 



ak plovem v svet, oblak, ki ž njim bcsni viliar. 
Oko ne vidi in srce ne čuti, 
le včasili zabobni mi nn ulio 
kot jekla silnega udar. 

In saní, tak trpko sam ! 
V obraz se mi reže svctovi 
kot da zbesneli so vragovi, 
kot da zdivjali so grobovi, 
da me objamejo, požro. 

In misel sama v sebi se zapletá, 
v niegleno brezobličnost gine svet. 




Milan Pugelj; Reza tega ne razumc 395 



Milan Pugelj: 

Reza tega ne razume. 

Qlediški tajiiik je bil poročen. To ga pa ni oviralo, da bi ne 
zaiiajal pogostoma na svojo roko v žensko družbo. Zadnje 
čase mu je ugajalo v stanovanju postarne subrete, gospodične Kor- 
dinove, ki stanuje v prvem nadstropju jako elegantne hiše. Trg, kjer 
stoji hiša, ne káže posebno prometnega lica in je zaradi pokoja 
zelo prijeten. 

Igralka ima pri sebi mlado služkinjo, svojo šestletno hčerko 
in sorodnico Rezo. Sama ne govori s človekom, dokler si ni uredila 
toalete. Njena soba je kakor oficina čarodeja. Na vsaki steni visí 
po dvoje in vec zrcal, med okni stoji veliko zrcalo, nad umivalno 
mizo se sveti veliko zrcalo in na stropu nad posteljo je pribito 
podolgovato zrcalo z brušenimi robovi. Po mizicah, omaricah in 
mizah in omarah stoje lončki, večji in manjši, krtače in krtačice, 
bele in rožnate krpe, škatljice vseh barv in vseh velikosti in na po- 
dolgovatih krožnikih tube z mazili kakor pri slikarjih oljnate barve. 

Ce popoldne kdo potrka, se vse razvesele: gospodarica, ki ji 
pravijo mater Alma, Reza, ki je dobila priimek soror, in mala drobná 
Oigica, ki se je drži domače ime „mravljinček". 

— Ho, vzklikne mater Alma, Peterlin prihaja. 

In vse odšume v vežo, se postavijo po vrsti ob steni, primejo 
z levico zadaj za domače halje, jih zaokrožijo in stisnejo k nogam, 
a z desnicami po vojaško salutirajo. 

Reza ima konservatorij in živi sicer v Pragi, kjer poučuje na 
neki soli klavir in petje. Stará je okoli petindvajset let. Spadá med 
tiste ženské, ki so za človeka brcz pomena, dokler ž njimi ne govori. 
Ni lepa in ni grda. Na moškega more učinkovati šelc takrat, kadar 
ž njim obcuje. Vse je odvisno od njenega družabnega postopanja, 
od njene figúre nič. 

Gospod Peterlin stopa po veži malomarno, v suknji in s ci- 
lindrom na glavi in se ne ozre na domačice, ki stoje v običajni 
poži in salutirajo. V predsobi odloží suknjo, cilinder in palico, in 
ko hoče suknjo obesiti, skoči vanjo Reza, a za cilindrom zagrabi 
Oigica in vtakne vanj svojo drobno plavolaso glavico. 

26* 



396 Milan Pugelj: Reza tcga ne raziime. 



Mater Alma ga prime za desnico in mu jo obrne tako, da se 
obesi nanjo z levico. Odpelje ga v sobo in posadi na divan. Kiiče 
ga s hrvatsko končnico: Kako, tajniče? Da si mi zdrav, tajniče! 

Zmenita se za vino, za rdeče, črno ali belo, in služkinja ga 
gre iskat. Med tem prideta Reza in Olgica brez suknje in brez 
cilindra. Olgica pleza po materi, zdaj po kolenih, zdaj po ramah, 
Reza sede na drugo strán tajnika in prične se zabáva. Pripovedujejo 
si najprej novosti dneva in pridenejo k vsaki komentár. Potem pove 
tajnik najnovejši dôvtip, ki je po navadi precej pikanten. Ko se mater 
Alma in soror Reza nasmejeta, poljubi mater Alma Olgico glasno cmo- 
kaje in reče usmiljeno: Ubogi mravljinček, vsega te bodo poluijšali! 

A mravljinček se ne zmeni ne za dôvtip, ne za opomnjo 
materino in pleza iz naročja za vrat. Jaha s prijaznim otroškim 
obrázkom, z drobnimi ročicami se drži matere za čelo, a tenké 
nožice z dolgimi rjavimi nogavicami in z rjavimi šlapicami moli 
daleč naprej. 

Med tem prinese služkinja vina. Gospoda trka in obnavlja 
bratovščine. Peterlin daje prednost materi Almi in ne ve se, ali zato, 
ker mu je bolj pri srcu, ali zato, ker je gospodinja. Olgica zadremlje 
v naročju, a gospoda leze skupaj in se nazadnje tišči z rámami in 
drži z rokami. Gospod je sijajne volje. Enkrat poljubi lice, sence 
ali lase Reze, enkrat matere Alme. Reza se ozre večkrat po stráni 
nanj in takoj nato pritisne čelo na njegovo lice, ker se ji zdi v 
svoji dobri volji in šegavosti nenavadno lep in prikupen. Obraz mu 
žari v neki sveži rjavi lúči, zobje se mu svetijo izpod nevclikili 
črnih brk in čelo mu je visoko in jasno. Če mu napravi katera 
poklôn, ga odbije z veselim sarkazmom, da odleti, kakor bi vrgel 
žogo ob steno. In ko mu šegavo pokaže mater Alma svojo nogo 
do kolena, se namrdne s kratkočasnim preudarkom. 

— Za moj okús nekoliko preborno! 

In vsi se smejejo, tudi mater Alma, dasi je nekoliko užaljcna. — 

Nekoč v nedeljo je prišla nenadoma neka ženská in jili zmotila. 
Subreta je morala k njej v sosednjo sobo in z Rezo sta ostala 
sama. Mračilo se je oprezno in počasi. Ker so viscle preko okna 
goste závese, je bilo v sobi še hitreje vse temno kakor zunaj. Omare, 
postelja, slike po stenah, drobné figurice po mizicah v kotili — vse 
je utonilo kakor v črni megli. Peterlinu so se jele ustavljati besede, 
kar je bilo nekaj izrednega. Mesto šále je silila vanj neka megla 
kakor tista, ki se je zdelo, da je zagrnila poliištvo. Iz trctje sobc 
se je čulo oddaljcno govorjenjc. Služkinja je odprla vráta in rckla : 



Milan Pugelj: Reza tega ne razume. 397 

. . e 

— Ali naj prinesem luč? 

In oba sta se oglasila obenem, kakor da bi se bila tako do- 
govorila. 

— Ne! 

Reza je niolčala. Sedela je sključena naprej, glavo povešeno 
na levo in roke v naročju. Peterlin je neprenehoma čutil v nosu 
vonj njenih rjavih las, mehkoben, lenoben, prijeten vonj, ki obveva 
in opreza ude kakor mlačen veter, pijan vonjave vročega rožnatega 
polja. Pretegnil se je, nagnil nazaj in gledal od stráni Rezin život. 
Spominjal se je od prej temne rdečine njene obleke, o kateri se 
mu je zdelo, da se ji nenavadno prilega. Njen vrat mu je ugajal. 
Bil je bel in vitek ženski vrat z nenavadno lepim tilnikom. Prijel 
jo je naenkrat z roko, jo pritisnil k sebi in ji poljubil ta tilnik. 
Nato jo je nagnil nazaj in ji poljubil ústne. Pri tem je čutil neko 
posebno gibčnost in mehkobo njenega telesa, kakršne — si je do- 
mišljal — do takrat še ni imel v svojih rokah. In dvignil jo je zopct 
nazaj in se nežno zagrizel v njen tilnik. 

Reza je naenkrat dvignila glavo in se zravnala, kakor bi se 
prebudila. 

— Kaj pa delava? 

Peterlin ji ni odgovoril. Ko se je ozrla vanj, jo je poljubil na 
oko. Nagnil jo je nazaj in pritisnil svoja ústa na njena. Tako sta 
mirovala dolgo. 

Mater Alma je odprla na široko vráta in se oglasila. 

— No, ta je lepa ! Poljubujeta se, saj sem vedela. Nežka, daj luč! 
Prišla je v sobo z Olgico, ki se je je držala okoli vráta in ji 

visela po životu. Sedla je k njima in jih ogledovala. Čudila sc je 
in dejala nekoliko pikro. 

— Poglej jih I Izgledata kakor dva idealizirana poeta. 

Luč jima je bila zoprna. Pekla ju je v oči in bilo je tudi, 
kakor bi izginila iz sobe vsa tista topia ubranost in bi postalo 
mrzlo kakor na jesenskem strnišču. 

— No, ali se bosta kaj oživela ? Pojdita, pojdita, oslička zaljubljena ! 
Vstala je, položila Olgico nekoliko trdo na posteljo, da je za- 

jokala in ji zlezla nazaj za vrat. Odnesla jo je s seboj v kuhinjo 
in sc jezila tam nad Nežko, čemu spušča také babe v liišo, kadar 
imajo že itak obisk. 

Peterlin pa je med tem zopct objel Rezo, jo nagnil nazaj in 
pritisnil svoja ústa na njena. Ko je odhajal, mu je šla Reza odpirat. 
In med vežnimi vráti jo je poljubil na ústa — dolgo in strastno. 



398 Milan Pugelj: Reza tega ne raztime. 



Odšel je počasi po prazni ulici in si izmislil do doma naj- 
daljšo pot. Hodil je nad eno uro in spotoiiia mu je bilo toplo in 
blago. Doma je šel tiho v svojo sobo in Icgel. Spal je sladko in 
zadovoljno. 

II. 

V kavarno je zahajal po kosilu, da je bral jutranje časopise, in 
zvečer po šesti uri, da je bral večerné. In po kosilu in po šesti uri 
je šla mimo kavarne Reza z Olgico ali s prijateljico ali tudi sama. 
Nasmejala sta sc prijazno drug drugemu, in ta pozornost od njene 
stráni mu je láskala. Enkrat jo je tudi dobil spotoma, ko je zavil 
v kavarno. Bila je sama. 

— Kam? jo je vprašal, a Reza se je smejala z očmi, gledala 
vanj in zganila rami. To, kako je zaokrožila pri tem ústne, mu je 
bilo še posebno všeč. Predlagal je izprehod ob reki, ki je tekla 
skozi mesto, in šla sta. Razkrila mu je spotoma vse: kdo je njcn 
oče, kje je in tako naprej. Mati živi ločena, oče ima neko nesramno 
mlado žensko. Njeno življenje je neveselo. Ljubila je že večkrat, a 
vselej je bila nesrečna. Njena slabost tiči v tem, da je preodkrito- 
srčna. Moški se pritožujejo, češ da so ženské hinavke, a njej sc 
zdi, da žele sami hinavk. V Pragi, kamor se kmalu vrne, živi eno- 
lično. Čehov, s katerimi se je seznanila do zdaj, ni mogla Ijubiti. 
Če jo obišče v Pragi, naj pride v nedeljo. Rozkázala mu bo vse in 
ves dan ostane pri njem. 

Prišla sta v gostilno na praznem koncu mesta in sedla v drugi 
prazni sobi za vráta. Dobila sta vina, in ko so utihnili v sosednji 
sob! koraki, se je sklonil Peterlin k njej in jo objel, tiščal k sebi 
in poljubljal v dolgih strastnih poljubih na ústa. Če je kdo odprl 
vráta, je pripovedovala ona naprej in svalkala bcle krušné drobtine. 

— Pusti to, je dejal on, ker se mu je zdelo mečkanjc belcga 
krulia, ki je postajal pod prsti siv in nazadnje črn, neprimerno in 
neokusno. 

Reza ga je hvaležno pogledala in postrgala drobtine z dlanjo 
pod mizo. Nato si je obrisala roke z robcem. Pravila je, da se ona 
več ne kapricira na takega prijatelja, ki bi jo poročil. Skromná je in 
srečna, če ji káže simpatije človek, s katerim lahko in rada obcuje. 

Soba je imela bele stene in na njih je viselo par zelo majhnih 
črnih slik, menda fotografij domačih in sorodstva. Mize so bilc 
belo pregrnjene in za neveliko štirioglato zrcalo z drobnim zlatim 
okvirjem so bile zataknjene veliké bele rože iz papirja. Bilo je ne- 
navadno svetlo in jasno. 



Milan Pugelj : Reza tega ne razume. 399 

Peterlin je resno mislil nato, da bi obiskal Rezo v Pragi. In 
dejal je odkritosrčno ; 

— Pripeljal bi se k vam, a z denarjem je vrag! 

— Seveda . . . Veste, stanovanje vas ne bi nič veljalo. Sta- 
novali bi pri meni, spali bi na zofi, ali če bi hoteli, tudi na postelji, 
potem bi spala jaz na zofi . . . 

— E, e . . . 

— Ljudje so lahko povsod — pošieni. Če spitá dva však v 
svoji sobi ali v isti sobi . . . lahko se vedeta enako dostojno. Jaz bi 
rekla gospodinji, da se pripelje moj brat. Ali ste mi kaj podobni? 

In ko sta vstala in plačala, ga je potegnila pred zrcalo. 

— Slabá je. Nič mi niste podobni. Jaz ima podolgovat obraz, 
vi pa okroglega. Jaz držim spodnjo ustnico nekoliko preko zgornje, 
vi pa zgornjo preko spodnje. 

— Nekaj sva si že podobná, saj sva oba človeka. In za go- 
spodinjo utegne biti to dovolj. 

Pet dni pozneje je prejel Peterlin od Reze pismo, kjer mu je 
písala, da obišče zvečer gledišče — parter, vrsta deveta, sedež sednii 
na levi — in da jo bo veselilo, če se snideta za par hipov. Prišel 
je sedet na prazen prostor za njenim hrbtom med prvim in drugim 
dejanjem. Opisoval je kratkočasno njena ušesa. Če se pogleda pri 
lúči mimo njenega lica, pa zamrgoli majhnih belih dlačic, ki se pre- 
mikajo druga mimo druge, kakor bi marširale. Njen nos je obrnjen 
nekoliko na levo plat, kar se pa tiče linije v profilu, ne dela skaze. 

Po drugem dejanju — igrali so Puccinijevo „Madame But- 
terfly" — sta odšla iz gledišča. On je žvižgal melodije, ki jih je 
ravnokar mimogrede poslušal, stiskal in skrival glavo v dvignjeni 
ovratnik svršnika, kakor bi ga zeblo, in ji ponudil roko. 

— Žejen sem, je rekel. Pojdiva na pivo. 

Šla sta v krčmo, kjer je bilo mnogo pivcev. Od vseh miz so 
ju ogledovali. Reza je sedla tako, da jim je obrnila hrbet. Ona je 
pila vino, on pivo. Govorila sta malo in zdelo se je, kakor da bi 
poslušala druge Ijudi. Ali tudi za te se nista brigala. 

Iz gostilne sta šla v kavarno, kjer je igral preglasen orkester. 
Kdor se je hotel tam sporazumeti s svojim prijateljem, je moral 
kričati. Ni bilo odstávka, ki bi ga ne ponovili godci v fortissimu. 
Godli so na vso moč „Promisli, Maŕenko" iz „Prodane neveste", 
in takrat se je Peterlin na glas, a nekoliko umetno smejal. 

Ko sta šla iz kavarne, se je že nagibala noč, a njima se je 
zdelo, da sta komaj dobro stopila iz gledišča. 



400 Milan Pugelj: Rcza tega ne razume. 

— Zdaj je spomlad, konec aprila ... ta zrak, taká noč, to mi 
ugaja, je dcjal on. Ali ne bi še malo pošetala? 

— Da, je pritrdila ona in se obesila nanj. 

Šla sta iz mesta proti drevoredu. Vse je bilo tilio, nikjer nikogar. 
Hiše so spale, dolge ulice in ceste tudi. Po drevoredu je kapala rosa 
od še golih vej in vejic, po katerih so čepeli popki brstja kakor 
orehi. Nebo je bilo polno zvezd in ščip je sijal iznad daljnega líriba, 
kakor bi nameraval tis