Full text of "Ljubljanski zvon"

lifí

i (D

ioô B <^

LJUBLJAJflfel

ttÄ'míitííUMMÍ

r. ^, ..

Ľ ii^-

ÍO^

iiiiižív.Uiiwiii'iVv;

^.íl¥Wííŕíii^«.M«

th-l

LJUBLJANSKI

ZVON

MESEČNIK ZA
KNJIŽEVNOST IN PROSVETO

UREDILI

ANTON LOBODA, MILAN PUQELJ in OTON ŽUPANČIČ

LETNIK XXXVIII.

1918

V LJUBLJANI

ZALOŽILA »T1SK0VNA ZADRUGA« — NATISNILA »NARODNA TISKARNA«

Lí

JUL 2 2

x^.

^^.

9 i45t6

KÁZALO.

I. Pesmi.

Adamič A.: ^'''"

Opolnoči 595

Albrecht Fran :

Alkimija 162

Iz knjige ^Cor cordium", (Mož.) 521

Spev eternistov 161

Tuji glas 162

Albreht Ivan:

Čar 2

Mož misii 512

Odmev iz groba 2

Brezina — Albrecht:

Vigilije 496

Brjiisov — Prijatelj :

Vstaja 145

Debeljak Anton:

Crni mlin 82

Demant 378

Dvom . 489

Majski sprehod 449

Národu 1

Skrivnosti 305

Tujki : ... 330

Vojna silhueta 266

Vsakdanje čudo 340

V vojni pokrajini 81

Zimsko solnce . 35

Gangl E. :

Blázni kralj 785

Katarinčica 357

Glaser Janko: ^*""

Matija Gubec 405

Moji dnevi 567

Október 43

Pesem 260

Pohorje 96

Gruden Igo:

Ah, toliko noci 663

Gazela 688

Grem skozi noc 124

Melanholija 761

Na Krasu 404

Padlému drugu 522

Pod oknom šumi polnoc 101

Razpoloženje 287

Silhueta 797

Srečanje 377

Tiha pesem 82

Jaľc Miran :

Pesem 736

Trhlo drevo 616

Večerní pogovor 576

Kosovel Stano:

Pozná jeseň 607

Z voljo 687

Krásnohorská — Lah :

Pesmi 657

Lah Ivan dr. :

Iz poezij Viktorja Dýka . .217

Maister:

Patrulja 705

Razhod 707

Zvon SV. Martina 707

Nouačan A. :

Na pragu 8(K)

Titan 435

Zbogom 723

Pastuškin :

Deva v črnem 361

Dnevi 429

III

strán

Novému poetu 234

Odkriti duši 805

Smeh črnega kralja 450

Smrt moža 233

Vojno poročilo 233

Zdaj 234

Žena v vojni , 747

fíoš Franjo:

S plainenico 335

Šel si od nas 787

Samec Janko:

Cvetna nedelja 306

Lelji 21

V težki duši 274

Zupančič Oton:

Naša beseda 593

Podoba 33

Večerná 272

Vprašanja 378

Zeleni Jurij 284

n. Pripovedni spisi.

Albreht Ivan:

Brez duše 195

V rezerv! 117

Bogdanov F. :

Človek našega čaša 651

Flammarion — Debeljak:

Ljubezen na zvezdah 137

Debeljak Anton:

Basen 112

Kalvarija 798

Golar F. :

Mecén 632

O miški, srebrno opásaní 536

Kipling — Udovič:

Pooreeska bisara , >|Í33'

Kmetqva Marija: ^'""

Interieur 273

Mati 44

Pismo 34

Kozák Ferdo:

Jaz sem 286

Moška pisma 285

Pismo 267

Rondo 358

Kozák Juš:

In če se zgodi 36

Markí Groll 430, 466, 568, 608, 737

Padlému drugu : 38

Kiaigher Alojz:'

Mlada Ijubezen 3, 83, 163, 235, 307, 379

Pogovor s pribežnikom 288

Levstik Vladimír:

Gadje gnezdo . . . 179, 251, 317, 393, 451, 523, 596, 708

Murnik Rado:

Brat 748

Iz veliké dobe, Dragonec Juri 102

Iz veliké dobe, Ob vse 551

NovaČan A. :

Krčma Čamarjeva 668, 716

Prepeluh Albin:

Kupčija 689

Za solncem 22

Samec Janko:

Odlomek 331

Portrét 499

Tratnik Fran:

Aforizmi o umetnosti 436, 679

Roža 680

Vizija 688

Voltaire :

Platónove sanjc 143

m. ČIanki in eseji.

Ahditus: ^♦""

Nekaj spominov na dr. Janeza Ev. Kreka 14

Cremošnik G. dr. :

Pegam in Lambergar 190

Fischer Otokar prof. iiniv. dr. :

K jubileju „Narodnega divadla* 485

Ilešič Fr. d r. :

Podlimbarski 261, 560

Jug Peter:

Organizacijske sile med Slovenci 577

Kašanin M. :

O Petru Preradovicu 246

Lah Ivan:

Otokar Theer 40

Rod Ju«ia Klemenčiča 275, 406, 490

„Ruch" in Mladika 762

Viktor Dyk 97

Leostik Vladimír :

Obnovitev ali preporod? Misii o „Narodnem gledišču" . 664

Loboda Anton:

Misii o slovanskih narodnostnih problemih 64

Nacijonalna dŕžava proti historični 788

Národ, ki nastaja 476

Slovenska Matica 113

Vprašanje narodno mešanih ozemelj 637

Nachtigall R. dr. :

Vatroslav Jagic 724

Preobraženskij F. N. :

Dve, tri o poljskem nacijonalizmu 681

Rusija v nemški lúči 125

Prepeluh Albin:

Dubrovník 341

Prijatelj Ivan dr.:

Naši časopisi • . 201

Zorman J. :

XV. umetniška razstava 801

Žigon Avgust:

Krst pri Savici 413

Prispevek k petdesetletnici 542, 617, 771

IV. Književnost in umetnost.

Stran

Albreht Ivan: Mala bibliotéka, A. Schopenhauer : O pisanju i stilu 700

Bazin René: Gruda umira. ( — n — ) 587

Debeljak A. : Fran Albrecht, Mystéria dolorosa 75

Marin Bego, Novele 76

Dragutin M. Domjanic, Kipci i Popevke 292

Zofka Kveder, Hanka 291

Vladimir Názor, Stoimena 75

Milan Pugelj, Zakonči 147

Ružena Svobodová 224

Slavko Vôrôs, Tonček Tomaž 291

Annie Vivanti, Kirke 364

Erjavec Fran: Josip Ribič, Razvaline 75

Glaser Janko: Joža Lovrenčič, Deveta dežela 292

Glonar J. A.: Ivan Cankar, Podobe iz sanj 146

Glonar J. A. dr.: Klaič Vjekoslav, Život i djela Pavla Rittera

Vitezovica 363

Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1918 148

Luč 696

Moderna knjižnica 148

P. Stanislav Skrabec, Jezikovni spisi 362

Zbornik za narodni život i običaje južnih Slávená . 76

Golar C: Dragutin M. Domjanic, Kipci i popevke 513

Golar F.: Vzori in boji. Priobčil Jože Debevec 588

Horvat-Kiš Franjo: Nasmijani udesi. (M. P.) 514

Izdanja nakladnega zavoda „Jug" v Zagrebu. (Dr. V. K.) . 697

Kostial Ivan: dr. J. Stur, die slawischen Sprachelemente in den
Ortsnamen der deutschôsterreichischen Alpenländer

zwischen Donau und Drau 151

Kozák Jiiš: Kristan íltbin, Pertinčarjevo pomlajenje .... 440

Kozák Ferdo : Šopek samotárke 514

Kveder-Demetrovič Zofka: Njeno življenje. (ž.) 439

Ramovš dr. : Dr. R. Nachtigall, Die Frage einer einheitlichen al-

banischen Schriftsprache 77

Zarnik Miljiitin dr. : Tolova] Máta] — Martin Krpan .... 220

VII

v. Listek,

strán

Ahditus: Slovenska Matica 295

Binter Rudolf: Medvedova še ne objavljena pesem .... 228

Cankar Ivan: Tri povidky ( — / — ) 701

Čítanka národná (dr. L L.) 8()8

Deheljak A.: Henri Barbusse 366

La bible nationale des Fianders . 589

Le čevlje sodi naj Kopitar 301

Domjanic v „Slov. Národu", pesnik (dr. Fr. L) 810

Flere Pavel: Naši časopisi 296

Phonetica ad Mystéria dolorosa. (Cato iz Utice) 80

Gerič F. K. : O bolgaršcini 229

Gledališče narodno ( — e — ) 702

Hamlet v slovenskeín narodnem gledališču (--n — ) .... 806

Ilešič Fran dr. : Furch Vincenc, Vybrané básne 516

Poljski in jugoslovanski umetniki 806

Poljsko potovanje po deželah slovanskih 808

Starejši češki pesniki 515

Motiv Preradovicevega „Pútnika" 225

Znanstvena metóda 230

Jireček Konštantín Jos. (J. S .) 154

Jug Peter: Jugoslovanska enotna pisava 301

Juriš na naš jezik (J, A. G.) 79

Kocbek: Triglav v Ekkehardu 366

Koder Anton f (J- Š— r.) 443

Kozák Ferdo : O osnutkih za Krekov spomenik 294

Lah Ivan dr. : Elíška Krásnohorská 441

Livadič Branimir: Kraigherova „Školjka" na zagrebškem pozorištu 226

Mačkovšek J.: Jezíkovna meja na Štajerskem 1. 1846 .... 299

Matica sociálna slovenská (A. L.) 158

Meško Ks.: „Njiva" (—h.) 365

Mitľovič P. dr. : Jedan Prešern 367

„Naricanje" pri Slovencih? (Dr. I. Š.) 702

Otvoritev medicínske fakultete Zagrebškega vseučilišča (A. L.) . 157

Petdesetletnicí, oh (Š ... r) 155

Pregled kulturno političní 80

Razpis častne nagrade 816

Razpis častnih nagrad. 520

Razpis dveh pisateljskih nagrad 702

Razpis nagrad za najboljše skladbe 703

Strmšek Pavel dr.: Kette in Valjavec v Štrekljevi zapušcini . . 297

VIII

strán

Salda Fr. X. (D r. L L.) 80

Trstenjak Anton (I. Š.) 79

Vezenine národne na Kranjskem ( — er — ) 589

Volčiča Jakoba, k življenju (dr. Fr. I.) 810

Vprizoritev Merežkovskega dráme „Pavel I." (Dr. VI. B.) . . 515

VI. Kulturno-politični pregled.

Ambrožič Matija dr. : Dr. Anton Brecelj : Jetiki — boj ... 516

Alojz dr. Zalokar: O Ijudskem zdravju 444

Demokracija (A. L.) 231

Društvo slovanské vzajemnosti (dr. Fr. I.) 813

Glonar J. A. dr.: Jugoslavija Jugoslovanom 590

Grivec F. dr., Pravoslavje (A. L.) 810

Jug Peter: Naše narodno gospodarstvo 874

Jugoslavija, um á\e (A. L.) 703

Carniola {Dr. J. Š., A. S.) 370

Kropotkin knez P. A. (dr. VI. B.) 816

Loboda Anton: „Književni Jug" 447

Problemi malega národa 372

Pokret literárni v Kijevu (Dr. VI. B.) 816

Privoznik J.: Časopis za zgodovino in narodopisje XIV. letnik . 518

Ramovš dr. : Časopis za slovenskí jezik, književnost in zgodovino 368

Resnica nad resničnost (dr. I. L.) 812

Samoodredjenje národa i Magjari (A. L.) 303

Sklad Davorin Trstenjakov (A. L) 304

Slavistiki, o (dr. I. L.) 814

Stebi Alojzija: Demokratizem in ženstvo (A. L.) 592

Zivljenje naše politično dosedaj in v bodocíe (A. L,) .... 158

Anton Debeljak:

Národu.

J\\i ti véliki Čas je prešinil

srce in razum,

ali stoletni tvoj strah je izginil,

prevzel te poguín?

Národ, o národ, sodba zdaj tvoja se píše,

zapiší jo sam.

Bode li volja ti jaká, jeklena,

pa jaseň pogled,

ali pa stro te ko vráta šteklená

in vržejo v smet?

Národ, o národ, sodba zdaj naša se píše.

zapiší jo sam.

Bratje, vsi eno, vsi strašná veriga,

však člen plemenit;

ogenj in ôtrov sovrag naj le riga,

naš zid — kremenit.

Národ, o národ, sodba pratvoja se piše,

zapiši jo sam.

Vere, še vere! V pestí zdaj desnice,

noht orje naj dlaň,

skupaj čeljusti, ne spusti resnice

na véliki dan.

Národ, o národ sodba pranaša se piše,

zapiši jo sam.

Ivan Albreht:

Odmev iz groba.

\f, Ijubljeni, ne kliči me nazaj!
Ker okrog mene je nebo razpeto
in v srcu mojem vse je razodeto,
kar je bilo došlej le zvit vrprašaj . .

Kak naj bom tvoja, ko je moja zdaj
vesoljstva širnega vsa veličina,
ko se odpira večnosti daljina,
krasota njena mi in njen sijaj —

Vendar še iz naročja zemlje
poljublja te atómov mojih dih,
pozdravlja in iz dalje te ofbjemlje.

Dih mraka, misel, senca, ki lahná
je zdajle mimo tebe nemá šla —
to vse je le Ijubezni moje vzdih.

Čar.

J\a desno štela mi cigánka srečo:
Visokorastlo, belo in rdečo
privede čas mi Ijubico nasproti.
Zdaj (•akaiii, iščem z dušo koprnečo,
poslusain, gledam na vsakteri poti,
kje čaká draga me z deviško srečo -
A ona, ki me Ijubi, ni vec mlada,
je trda, krepka in — s koso blestečo
Nič se ne boj me, Ijuba moja zvesta,
rad dam življenja rožo ti venečo!
Saj sem iskal te na vsakteri poti,
odkar mi je cigánka stela srečo . . .

Alojz Kraigher:

Mlada Ijubezen.

(Dalje.)

IX.

-,/^e grem na veselico, se hočem tiidi res naveseliti in nadivjati. AH
V_y nimam práv, Tomo?''

„Kaj pa národná požrtvovalnost?**

„Fiii . . . taká požrtvovalnost je preveč poceni !**

^Ti si misliš, Mira: — Naj rajše druge meni strežejoľ*

„Hahaha — saj se tepo za sodelovanje! Zato sem pa še posebe
ostala do zadnjega dne na Biedu, da me nebi zapeljalo. Na-ak! Saj bo
zabáva tudi v paviljonih ; ampak — jaz hočem biti prostá, brez nadzorstva,
brez teh imenitnih pastiric za hrbtom!"

„Ti imaš lumparije na sporedu, Mira?**

„Lumparije?** — se namrdne ona s kiselkastim nasraehom in zmiglje
s pleci. „Kajpada, nalumpati sehocem! In ti, Tomažek?** — Z bleščečimi,
porednimi očmi se nagne k njemu: — „Ti boš le omedleval? Ali ti jo
je za ves večer prevzel?"

„Kdo?"

„No, Stanislavček ! Ženin! Amerikanec!'*

Mira stoji pri oknu. Roke ima na hrbtu prekrižane, ziblje se v
bokih in se skloni tuintam skozi okno, ozirajoc se po trgu gori in doli.
Za veselico je že popolnoma odpravljena. Tenko, svetlorumeno obíačilce
ji ovija život in ude. Živordeči makovi cveti ji žare na prsih, v laseh
in na klobúku. Tomo občuduje njen vrat, njen tilnik in njeno krásno -
oprsje, njene bujne predivastorumene lase. Zdi se mu, da je malo manj
živahna nego je bila pred nekaj tedni. Ali ji ne utriplje skrita trpkost na
ustnicah? Kaj ji govori v očeh? Odločnost? Pričakovanje ? Razočaranje?
Obup ? . . . Nenadoma se nagne zopet k njemu s široko odprtimi očmi :

„Jaz poznám drugačno narodno požrtvovalnost, Tomo!*"

„No?*-

„Ce se na veselici kaj srečava, pa me malo pospremi, — morda ti
povem !" ^^

„Zdaj sem radoveden!''^

Hipoma jo resnost zopet mine :

1* «ŕ 3

„Hahaha — danes se mi smiliš, Tomo ! Ali se ti posreôi, da jo ukradeš
ženinu za kakšno urico?" — Pa ne čaká odgovora in se obrne v sobo:
— „Kaj pa oklevaš, Mara? Ti moraš vendar v Zvezdo! Ali naj tvoje
visoke dáme samé vse opravijo?"

Mara šedi na zofi, belo oblečená, v pogovoru s suplentom Pavlom
Kresnikom, elegantnim mladim gospodom s plavimi lasmi in plavimi
brčicami, s podolgovatim, gladkim obrazom z orlovim nosom in z naivnimi
pogledi. Pri klavirju stoji Nuša z Zgončkom. Ona ga Ijubko pogledava;
on pa je neroden, zmigava s pleci, kakor bi ga kaj tiščalo, in diha malo
težko skozi nos. Na fotelju šedi Kolarjeva Magda, v živordeči obleki, v
živordečih nogavicah in živordečih čeveljeih, z živordečim klobúkom na
kostanjastih laseh. „Kot hudičev jezik — tako si rdeča!" jo je bila po-
zdravila Mira.

Za mizo sedita Andrej Praznik in Mirina prijateljica z Bieda, Gorič-
nikova Katra, hči premožnega posestnika. Oblečená je sinjemodro z
nekoliko kmetiško eleganco, malo preveč stisnjena cez pas, z velikim
rožastim klobúkom na temnorjavih kodrih. Koščato petindvajsetletno dekle
z mesnatimi, širokimi ustnicami, ohlapnimi, temnopoltimi lici in s pre-
majhnim nosom. Zobje so ji beli, gosti, brez napak; oči so ji črne, pa-
metne, nekoliko osorne. Videti je neskončno odločna ženská, a precej
zagrizena in trpká. Profesor Pavel Kresnik je njen zaročenec. Ona pa je
v zadnjem času zagazila v Ijubezensko razmerje s preprostim blejskim
mizarskim pomocníkom Janezom Stembalom, zalim mišičastim fantom z
zavihanimi brki in prekanjenimi očmi. Zaročenca ne more več trpeti, je
neprijazna in zadirčna z njim, pa je kljub tému trdno odločena, da se
z njim poroči.

Katra ošine Maro in Kresnika s porogljivim nasmehljajem :

„Gospodična Mara sodeluje pri srečolovu, kaj ne?"

Mara jo pogleda in prikima; ona pa nadaljuje:

„Morda se zgodi, da gospodična že pred začetkom veselice — vlovi
kaj sreče!"

Mara se zašobi; Kresnik pa hitro vstane in stopi h Katri:

„Ali je Katra Ijubosumna? To me veseliľ*

„Veséli se, da ti ne moreš biti Ijubosumen!"

Mira plané z razposajenim smehom k nji :

„O ti moja nedosežna Katra! Imenitno!"

„Kaj je imenitno? Ali more biti Ijubosumen name, ki sem grda
kakor prhla repa?"

Kresnik jo potreplje po rami in se pritisne z licem k nji:

„Nikar se ne razburjaj, Ijubica, zame si najlepša!"

Ona pa ga odpahne in vstane od mize:

„Zate sem najlepša! Objektivno sem torej tudi po tvojem mnenju grda !"

Kresnik razprostre roke in hoče gov(|fiti, Katra pa mu položi roko
na ústa:

„Je že dobro, Pavel! Pojdimo, gospôda! AH ne?"

Mira skoci k oknu in se ozre na obe stráni:

„Kod hodi danes Milan?"

„Saj ga nájdeš v Zvezdi!" — vzklikne Katra. „Boga zahvali, da se
le ne drži tvoj ženin venomer za krilo!"

Mira prasne iznova v smeh in stopi na prste pred Pavlom Kresnikom :

„Hahaha — ali razumete, gospod Pavček? Glejte, da ne boste zmirom
poleg Katre! Ali veste, kaj ji napravíte? Napijte se, da vas bo morala
na hrbtu odnesti!"

„Aha!" — se zmrdne Katra z resigniranim nasmehom. Naenkrat
zapazi Nušo in Zgončka pri klavirju in obraz se ji razlekne od razigra-
nosti: — „Ecco naših otrok! Tu jih poglejte! To je naraščaj!"

Zgonček se je bil zagledal v Magdo, ki je ležala v svoji živordeči
obleki na fotelju — izzivajoce in zapeljivo in omamljivo — kakor plameň
greha. In Nuša se je iztegnila k njemu, mu pošepnila v uho:

„Ali je lep — hudičev jezik?"

Ob Katrinem vzkliku se Nuša zdrzne in prestraší, zardi in skloní
sramežljivo svojo glavico ter zbeži iz sobe. Zgonček pa se zasrdi:

„Ali ste res že toliko stari, da bi bil jaz lahko vaš otrok?"

Katra se zasmeje in vsi drugi se zasmejo; Zgonček udari z nogo
ob tla in odide z bliskajocimi očmi in škrtajoč z zobmi . . .

— Od vseh stráni spo in vro Ljubljančani v slavnostno okičeno
in prirejeno Zvezdo.- Na tisoče Ijudi je prihitelo iz slovenskih pokrajin
in lepo število slovanskih gostov se je pripeljalo od severa in od jugo-
vzhoda. Veselica se vrši na korist Prešernovemu spomeniku. Sredi divjih
domačih borb za politično nadvlado in za korita — kratek dan premirja,
da se morda skupijo enkrat nekultúrni bojevalci ob čaši vina in v Pre-
šernovem imenu za kulturno idejo. — Po vsi Zvezdi in po Kongresnem
trgu so postavljeni okusno opaženi in lepo opleteni paviljoni: — za pivo
in za vinô in za buteljke in za šampanjec ; za jestvine in za slaščice
in za sadje; za kavo in za čaj in za likerje, celo za bovle, omamljive in
závratne ; za srečelov in za cvetke in za razglednice in za svečanostne
kolajne in za narodni kolek in za tobak. Vrtiljak stoji na kongresnem
ti^u, da vzbudí življenje, bucno in kričavo kakor v „Wurstelpratru".
Saljivi muzej pretkano vábi. da „potegne" obiskovalce. „Šmira" je zgra-
jena za petje in za predstave in za varieté. In sredi Zvezde, okrog očeta
Radeckega, je velik oder za plesišče in za dvoje godeb.

Tomo in Dreja sta zgrešila svojo družbo in šetata sama po drevo-
redih, med paviljoni in med mizami.Tuintam se ustavita pred paviljonom,
da zaužijeta kaj dobrega, da si potolažita s pivom žejo, da se posladkata
s slaščičarskimi umotvori, da si vlijeta ognja v žile s kipečo vinsko kap-
Ijico. Predvsem pa opazujeta ženski svet in uživata njega čare, pijeta
dražest in lepoto prelestnih mladih údov, razkošno in zamamno odetih
v svilo in batist, opojno vonjajočih, naslado izhlapevajočih ; tuintam

ju ustavi mlada prodajalka, da ji odkupita cvetlic, razglednic, srečk; pa
se pošalita in poigrata z njo, prijazno in poredno ali objestno in predrziio,
kakor ravno príde . . .

Andrej Praznik je dobre volje. Trenotkoma je stan Drejče s prí-
srčnim, otroško-naivnim nasmehljajem na licih in v očeh. Notranji nemir
vsled ponesrečene snubitve se mu je polegel; obup se je umaknil tihi
resignaciji. Dosegel je zopet ravnoyesje v sebi; nepríčakovano razoča-
ranje ga je navidezno celo ustálilo in pomožatilo. In vendar je neka
napetost v njem; pricakovanje nečesa novega, kar mora priti; celo za-
čudenje, da se ne príde ; neomajen sklep za odločilen čin. Površna lahko-
miselnost, iskrenost in brezskrbnost, ki mu sijejo navadno iz oči, se mu
tuintam nenadno izgube ; pozornost — preiskujoča in prežeča, skoraj de-
tektivska, se mu mahoma pojavi na obrazu, da je videti kakor človek,
ki ne hodi tod samo po zabavi, temveč z gotovo, resno in važno na-
logo ... Po razkolu z Blejcem in Javornikom se je bil umaknil družbi
in ni več prišel blizu; a Mira sama ga je poiskala in ga prisilila, da se
je zopet vrnil. Morda je imela slabo vest pred njim; morda ga je po-
trebovala kot zaščitnika pred bližajočo se nevarnostjo, ki jo je samo ona
videla, — kot odvajalca za lastno grešno slo, za lastna nizka nagnjenja.
On ji je sledil, čeprav mu je v njeni družbi srčna rana vedno iznova
krvavela, čeprav ga je bolelo, da je ostal njegov razžaljeni ponos nema-
ščevanin neopran. Niti mislil ni na to, da so njegova lepa upanja na
Mirino Ijubezen najbrže za zmirom pokopana. Cutil je, da si Mira sama
v tem oziru ni na jasnem. Vedel je, da ji Milan Javornik s svojo krásno
moško osebnostjo imponira, da jo njegova don-juanska atmosféra in zlo-
glasna sláva neskončno mika ; a resnične Ijubezni tudi zanj ni videl v nji ;
če je brstela in poganjala, potem je bila za enkrat pač šele v nastajanju.
Skrbele pa so ga drugačne slutnje. Izvedel je zanesljivo, da je bil iztaknil
Javornik v svoji prejšnji garniziji — spolno kugo in da je bil prišel v
Ljubljano še bolan. Ali more biti danes — komaj po štiríh mesecih —
že popopolnoma zdrav? Razun tega se je Javor sukal tudi okrog drugih
Ijubljanskih lepotic; zlasti vztrajno in trdovratno je zasledoval ženo do-
ktorja Breznika. Ker pa bržčas še nikjer ni dosegel uspehov, je rediio
občeval — tudi to je Dreja zanesljivo vedel — s kupljivim ženskim
blagom. In čeprav si Praznik ni bil popolnoma na jasnem, kako je z
Javorjevo boleznijo in kako je s to boleznijo sploh, se ga je vendar
krčevito držala slutnja, da Miri ravno od te stráni preti nevarnost in
nesreča. — Končno je Dreja slišal, da Blejčeve besede o konkurzu niso
čisto brez podlage. Njegov denarni položaj je báje zelo dvomljiv in negotov.
Blejec je bil zmirom slab trgovec, ki je rajši veseljačil nego delal ; v zad-
ujem času pa je celo doživel par občutnih špekulacijskih porazov. Ce
se torej pripeti, da príde pri njem resnično do trgovskega poloma in
postane Mira nenadoma nevesta — siromašna in brez dote ... ali ostane
Milan Javornik njen zaročenec? — Ali ima Javor sploh resnično voljo>

da se poroči? Ali ni že tolikrat z roganjem in smešenjem razkladal svojih
názorov o zákonu, svojih pomilovanj nesrečnim zakonskim ujetnikom in
podjarmljenccm, ki so báje samo za firmo svojim zakonolomnim, slado-
strastnim ženám*? — Ali ni ta zaročitev z Miro samo strategična poteza,
da bi si jo lažje in hitreje zavojeval? . . . Praznik je prepričan, da sme
pričakovati od Javornika samo najslabše; zato se čuti skoraj dolžnega,
vztrajati poleg Mire kot njen prijatelj in zaščitnik.

Tomo in Dreja se ustavita pred paviljonom za pivo, pred katerim
se gnete in tare množica Ijudi. Dáme pridno strežejo in natakajo kipečo
pijačo. Poglavarica v lopi je žena doktorja Breznika, visoka in vitka
krasotica z nekoliko premajhnim, a bajno lepim obrázkom, s prevelikimi
skrivnostnimi očmi do kraja razširjenih punčic in baršunasto zamolkle
beline. Njena polt je za spoznanje zatemnela in ves njen čar bi bil skoraj
orientalski, ko bi ne nosila prebogate nakodrane frizure. V gneči pred
njo stoji Milan Javornik, z vrčkom piva v roki, sklanjajoč se z životom
daleč preko mize, intenzivno vanjo govoreč, požirajoč jo s svojimi pože-
Ijivimi pogledi.

Dreja stisne Žitnika nad komolcem in se zagleda z zagrizenim so-
vraštvom v nadporočnika. Tomo bere njegove misii: — Zverina ima tu
svoj plen in tam svoj plen ; moral bi ga ustreliti, kakor tigra v afrikansko
diyjem lovu !

V tem trenotku priteče Blejčev Bogdan mimo. Mudi se mu, z iščo-
čimi očmi se ozira okoli sebe. Ko zagleda Milana, iztegne roko in ga
potegne za rokav :

„Pozdrav od Jolante, Javor!"

Oni se z razsrjenim pogledom obrne in mu pokaže stisnjene zobe.
Bogdan zazija, pozdraví Breznikovo gospo in odhiti naprej. Prefrigan,
malo porogljiv nasmešek mu igra krog ust, in oči mu zopet iščejo med
občinstvom.

„Kdo je to — Jolanta?" — vpraša Tomo. „Lepo ime, eksotično
kakor greh."

„Ali je greh eksotičen?" — odgovori Dreja; s pogledom je še vedno
pri nadporočnUtu in pri Breznici, glava mu razumevajoče kima, „Greh je
tolikó eksotičen kolikor Jolanta. Zdi se mi, da lahko oboje — v štacuni
kúpiš!"

Pri bližnji mizi sedita doktor Breznik in doktor Juvan, z narezano
svinjsko gnjatjo in pivom pred seboj. Juvanu se sveti zaliti in obriti
obraz z velikanskimi, črno obrobljenimi naočniki, sapa mu je težka, trebuh
mu komaj diše na tesnem prostom za primitivno zbito mizo. Praznik si
češe brado in resno pogledava k Javorniku in svoji ženi.

„Ali še niste začeli žreti?" — zakliče Juvan Prazniku. „Danes je
treba žreti, gbspod poročnik, to je naša národná dolžnost ! Tu prisédité !
Cim več požremo, tem prej bo plačan spomenik!"

Breznik pozdraví samo z ocmi. S Praznikom se spogledata in si
stisneta roke, ko da je med njima tajno in prisrčno sporazumljenje.
Obema naenkrat uideta pogleda k flirtujočemu paru v paviljonu.

Žitniku je malo nerodno; zopet enkrat se zaveda, kako malo šteje
mlad dijaček — in še posebno slab dijaček, Tomo! — v primeri s po-
ročnikom, ki vendar ni nič starejši od njega . . . Nenadoma se mu zazdi,
da je videl Miro v množici. Makov cvet je bil zažarel in njeno sinje-modro,
ostro risano oko je gledalo v smeri proti Milanu in lepi gospe Elviri.
Hitro se odloči, da stopi za njo.

„Saj se zopet srečava, Dreja! Klanjam se, gospoda!"

A Mire ni med množico, pac pa stoji naenkrat pred — Drnovškovo
Tončko. Skoraj klecniia je pred njim in strašno Ijubezniv in sladek je
njen obraz. Lica so ji nekoliko zabuhla, koža bieda in zrnata . . . Tomo
se spomni, da je slišal od Stanislava, kako sta bila ležala s Tončko
istočasno bolna za kozami. In nehote mu príde na misel: — Kako sta
vendar kakor ustvarjena drugi za drugega!

„Ali ni prekrasno danes, gospod Zitnik? Cudovito! Tolika množica!
Gospod in kmet! Koliko gospode imamo že Slovencf! In to navdušenje!
Cudovito! Na vseh koncih že pojo! Národne in umetne! In naše himne,
gospod Zitnik! Ali slišite? ,Naprej zastáva Sláve', ,Lepa naša domovina',
,Hej Slovani'! Tam sem čula: ,Onam, onamo' in ,Sumi Marica, okrvav-
Ijena" ..." — Klobúk na glavi se ji ritmicno potrese, noga ji udari
takt . . . Lep glas ima, če poje, — si mora priznali Tomo. „Ali ste srečni,
gospod Tomo Zitnik?"

„Mnogo dobrega sem že poskusil, gospodična Tončka! Klobasice
tam pri kratkokrilkah . . . prima! Priporočam, gospodična! Pivo je ime-
nitno! Sveže, mrzlo, pena kakor smetana! In tudi vino ... za narodno
ve^elico — naravnost bajno vino! Do buteljk in do šampanjca se še nisem
povzpel. Ampak torte, gospodična Tončka! Tja-le morate iti! Ne v ono
drugo slaščičarno! Tam-le vam postrežejo! Mmm . . . Indijanski bobil
Narezki s kremo! Tista krema! Še čez teden dni si ustnice obližete,
gospodična, ko se spomnite! Potem zavitki s snegom! Mandljevi polžki!"

Tončkin obraz je malo kisel: *

„Prozaičnost ! Kako ste gospodje prozaični ! Jaz vidim samo narodno
navdušenje, vi se pa navdušujete za torte!"

„Za národne torte, gospodična! Danes je vse narodno! Vsako na-
vdušenje je danes narodno, tudi navdušenje za klobasice! Národná po-
žrtvovalnost ! Človek mora žrtvovati za svoj národ! Saj — če vam
odkritosrčno priznám — tista krema tamle je bila malo žaltava; — ampak
— za národ! ..."

„O prozaičnost! Vi ne slutite vse te poezije!"

Ob Tončki stojita nenadoma obadva stará Drnovškoya. Očetov obraz
je dostojanstven, strog, njegov pogled sovražen in zaničljiv. V dolgi bradi
mu trepečejo sivkaste kocine, ki se na črnem telovniku lepo odražajo

od zlatega bleska debele verižice. Njegova žena je okrogla in obšírna,
roke iina sklenjene na trebuhu, ohlapni obraz je bied in prisiljeno Ijubezniv.

Tončka se nekoliko preplašena ozre in si popraská s prstom po fri-
zuri ; njen pogled je zdajci siten in skrbán :

,,Ali niste videli našega Stanka, gospod Žitnik? Zmenjeni smo z
njim, pa ..."

Stará se namršči:

„Če niste videli njega, ste pa videli morda njo, njegovo Vérico ! Saj
se menda tudi vi zanimate zanjo?! Glejta, da je ne starela, če jo do-
bitá medse! — danes je kot iz porcelana!"

Stari pokaže z glavo na drugi konec Zvezde:

„Tam šedé pred bufetom ! Stanislav je za natakarja." — Odlocno po-
rine ženo in Tončko v strán : ,,Zbogom, gospod študent ! Mnogo zábave !" —

Tomo si oddahne: — Saj to je bil cel nápad! Prišli so mu povedat,
kje je Vera, — in zdaj gotovo pričakujejo, da izbruhne boj med njim
in Stanislavom. Ob današnjem veseličnem razpoloženju je skoraj ne-
izogibno, da bo eden ali drugi malo vinjen. Drnovškovi računijo, da
pride do škandala, da Tomo Stanislava pri Véri izpodrine in mu tako
odvzame vzrok in cilj načrta za beg v Ameriko. — In Tomo? Ali mu je
res na tem, da si Véro pribori? Ali ni vedel, da je za danes zmenjena
z Drnovškom? In vendar se niti zmislil ni, da bi lahko preprečil ta do-
govor; niti za hip si ni zaželel, da bi si jo vsaj za ta večer osvojil. Na-
menjen je bil sicer, da se o priliki vrine v družbo in poskusi slepomišiti
za Stanislavovim hrbtom; úpal je celo, da se mu posreci, ukrasti Véro
za kakšno urico; — a z dejstvom njene skorajšnje poroke se je vsaj
navidezno popolnoma sprijaznil. Sklenil je bil že vendar sam, da vzame
Véro; sklenil je bil, da postane učitelj in da pôjde pionirit z njo na
slovensko-nemško mejo; — v resnici pa še ni besedice izpregovoril zoper
njene naerte s Stanislavom. — Ali mu je res kaj zanjo? Ali je res Iju-
bezen v njem? Ali bi mogel resno misliti na zákon z njo? — Ali ga
nimajo morda le skomine za sladkostmi, ki se jim je v duši pravzaprav
že dávno odrekel? — ^ V tem trenotku prevladuje v njem čustvo
onemogle jeze, ker ga je smel stari Drnovšek razžaliti — s ,študentom'.
Čustvo zapostavljenosti, manjvrednosti, omalovažanja še odmeva v njem
od sestanka z Breznikom in Juvanom pred desetimi minútami. Ali je
mlad častnik družabno nad visokošolcem ? Dušcvno gotovo ni zrelejši,
umstveno gotovo ni močnejši, — zakaj razlikovanje, zakaj prednjačenje ?
— Dijak je pac šele vajenec življenja, on se šele pripravlja, da vstopi v
javnost, — zatorej še ne more veljati v nji kot ravnopraven bojevalee;
medtem ko je poročnik že dolgo sredi življenja, ne samo družabnega,
temveč tudi javnega, vsakdanjega, delavnega življenja. In če se začenja
Tomo svoje brezpomembnosti zavedati, je to morda znamenje, da se je
svojega brezplodnega dijakovanja naveličal, da se ga kesa in da se mo-
goče vendar že enkrat resneje poprime dela in ga z odločnostjo tudi

dokonca. In če se mu ]e ravno v zadnjem času porodila ta zavest s
posebno silo, je iskati vzroka morda vseeno le v njegovem razmerju do
Vére, v njegovi — Ijubezni do Vére!? — A ko bi imel Ijubezen v sebi,
bi ne trpel Drnovška poleg nje, bi^ ne prenášal misii, da mu jo odvede
preko morja. — Preveč se pac zaveda svoje nedokončanosti, svoje ne-
možatosti, svoje nedozorelosti za zakonskega moža, za preživljevalca žene
in družine. Preveč se zaveda svojega študentovstva in sram ga je
svoje zaostalosti, zato se ne more odločiti za moški boj zoper tekmeca v
Ijubezni. — A ko bi bila Ijubezen v njem, ko bi bila — vélika Ijubezen
v njem, bi mu morala vzbuditi tudi — véliko moč in véliko voljo! Ko
^)i bila Ijubezen v njem, bi ne poznal ovir, bi se lotil dela in ga dovŕšil,

— bi prisilil Ijubico, da ga počaka! Stvar ima še drugo lice: —

Vprašanje je, ali je tudi v Véri Ijubezen zanj ? Ce ne zaupa na Ijubezen
v sebi, more zaupati še manj na Ijubezen v nji, ki se pogaja s Stani-
slavom in snuje z njim náčrte, ki si pripravlja bodočnost s Stanislavom,
bodočnost onkraj morja, za zmirom ločena od njega . . . Zivljenje obeh
je na prevésici. Ali se prevegne tja ali se prevegne sem? — Možná
Je postená Ijubezen, — zákon z Véro! Možná je postená odreka, stalna
ločitev! A možno je še tretje: — zákon Vére s Stanislavom, — Ijubim-
kanje z omoženo Véro za hrbtom varanega moža! Treba bi bilo samo
preprečiti — náčrt z Ameriko. A ko bi Vera hotela, bi Drnovšek tudi
ta pogoj brez dvoma izpolnil . . . Toma prešine mraz po hrbtu in stud
ga obide : — to bi bilo res ugodno ; a to bi bila Javorjeva zmaga ;

če že ne štacuna, to bi bila — špecijalna trgovina! Ženská je

pasívna, Tomo. Ženská čaká, da jo zasnúbiš in da jo vzameš. Vzeti bi
jo moral, Tomo! Ne samo za trenotek vzeti, ne samo kot Ijubico, — za
to je treba lahkomiselnosti, ki je Vera nima! — ; vzeti bi jo moral, kot
jo jemlje Drnovšek ! Ženská je na stališču praktične povprečnosti, ki ne
vidi poštenosti in upravičenosti v Ijubezni sami, temveč v poroki; ne v
notranjosti, v motivu, temveč v zunanjosti, v obliki. Poroka je postená
in upravičena, če je tudi brez Ijubezni ; Ijubezen brez poroke je nepoštena.
Da, ko bi bila vélika Ijubezen v Véri, bi najbrže premagala to stališče
in bi se mu vdala brez obzirov in brez pogojev in brez ovir . . . Pa je-li
v njem ta vélika Ijubezen ? — Ko bi bila v tebi, Tomo, bi ti poročitev
ne bila žrtev, ovir bi sploh ne bilo . . . Vélika Ijubezen menda — mora
biti medsebojna; zakaj le tako gre neovirano in brez pomiselkov svojo
lepo ravno pot! A ta pot, prijatelj, — ali ne vodi nazadnje zmirom —
v zákon? Vélika Ijubezen je samo ena, samo ena — za ^zivljenje ! —

Tomo je sredi množice, sredi vrveža in vrišča, sredi kričečega in
kipečega življenja — tih, osamljen. Po navadi mu je nekako tuje ob
enakih prireditvah, nekako prazno in dolgočasno v duši. Preveč se nádeja
velikih doživetij, preveč je pričakovanja v njem; bližnjega ne vidi, ker
mu je duh preveč zaposlen z daljnjim, ki šele prihaja in ki je glavno.
Vse bi rad pregledal in spoznal, ničesar bi ne hotel zamuditi, povsod bi

bil rad navzoč; — povsod samo napol, iščoč važnejšega med malovažnim.
Zato ne ve, kje bi začel in kje bi se pridružil, da bi našel vec zanimi-
vosti, vec zábave, da bi mu ne ušlo najboljše in najlepše, da bi odkril
resnično in živo bistvo tega ogromnega, razboh'otanega in razdivjanega
veseličnega življenja. Vse bi hotel videti in užiti, vse naenkrat, z isto
žejno radovednostjo, ki ga vodi sploh v življenju za iskanjem jedra vsega
stvarstva, vse resnice ... In jedro vsega stvarstva je nazadnje — v
vinu! — se nasmehne Tomo sam pri sebi. Ob enakih prilikah je po na-
vadi zanj in za stotere druge cilj in konec, vsa resnica — v pija-
nosti, v omamljenosti. — A danes se je odločil, da ostane trezen; hotel
si je ohraniti pozornost in preudarnost; imel je slutnjo, da doživi kaj
važnega, kaj odločilnega, — da bo potreboval prisotnosti vsega svojega
dúha, vse čilostl in vsega razmaha svoje pričakujoce in hrepeneče duše . . .

Iz središča Zvezde je slišati igranje godbe. Vsled suma in druma
prihajajo posamezni akordi kakor iz daljave in se časoma popolnoma
potapljajo v vrišcu in trušču na okrog. Od vseh stráni je čuti petje. Tu
prepeva veselo omlzje narodno pesem, tam poje tesná gruča navduše-
njakov umetno pesem. Tomo se ustaví pri takem zboru in pripeva polu-
glasno: — „Buči, buci, morje adrijansko!** ... In istá sladká ginjenost
ga navdaja, kot ga je prevzemala prvic, ko je psl to pesem; po hrbtenici
čuti isto izpreletavanje in gomazenje povzdigujočega narodnega navdušenja,
ki mu iztiskava skoraj solze iz oči . . .

Z veselím vzklikom ga pozdravita nenadoma ambulantní prodajalki
veseličnega odbora, Zorkovi hčeri Dana in Nadá, ki se ustavita tik pred
njím. Dana mu zatakne cvetko v gumbníco, Nadá mu ponudi sadja.
Tomo je vesel srčkaníh dekletec v lahkih oblačílcíh s kípečo radostjo na
razgretih licih, s srečo in ponosom v očeh. Primeta ga pod pazduho in
ga odvedeta s seboj do očsta in do Albína, ki sedita pri šampanjskem
paviljonu v družbi starega Kolarja in Jazbinška. Zadnji teden Tomo že
ní bil več v notarjevi pisarni. Jazbinšek je zopet tu, z izpitom v žepu
in z novoporočeno ženo ob desnici, Njegova Felicita je impozantná lepotica,
kí se pa drží tako visoko in dostojanstveno, da nekoliko odbíja. Jazbinšek
je imel že nekaj let razmerje z njo. Časí se je pritoževal nad žensko mrzlobo
in nepristopnostjo, vendar mu je nevesta že lansko leto — porodila otroka.
Zitniku se zdi, da mu je nenadoma precej tuj. Z isto gorečnostjo in z
isto veliko kretnjo, s katero je preje vanj govoril, se obrača danes v
Zorka in Kolarja. Videti mu je, da se čuti moža med možmi, ki kaj
štejejo v življenju in ki računijo z najširšo javnostjo. — Tudi Zorko je
hladen proti Tomu. In ta sain ima malo slabo vest pred njim. Zadnjič
mu je bil zagotovil, da nima ničesar z Véro; zdaj pa se vseeno suče
okoli nje, in motovili, da mnogokrat sam ne ve, ali mu je res kaj zanjo
ali nič. Zorko pa ga ima najbrž celo na sumu, da tudi on ni popolnoma
nedolžen pri Vérinem begu iz njegove híše. — Trgovec Kolár je siv in
zanemarjen dedec z debelo, visečo spodnjo ustnico in z velikimi, štrlečimí

očmi. Kadar ga vidi, mora Tomo misliti na prizor, ki mu ga je bila
nekdaj Mira opísala ; in gnus ga obhaja ob spominu, da mu je sedela
na kolenih, ko ji je kázal one ostudne slike in jo poljubljal na uho . . .
Nehote ga obide gnus pred Miro samo in nekak skrivnosten strah pred
njo . . .

Albin stopi k Tomu. Nezadovoljen je z veselico. Vse je preveč se-
mánje, prekričavo in surovo, — pratersko. To nam Ijudstvo poneumni
in poplitvi, nikar da bi ga dvignilo. Največjega slovenskega dúha pro-
slavljamo z vrtiljakom in s šmiro, z žretjem in s pijanostjo. Vsaj nekaj
pravé umetnosti naj bi nudili Ijudem ! Resno dramatično predstavo, morda
dramatizacijo „Krsta pri Savici" ! Umetniške deklamacije njegovih poezij !
Zbirko njegovih uglasbenih pesmi ! — Tomo se mu smeje. Za enkrat da je
vendar glavno — denár za spomenik! Sicer pa da je bilo predavanje o
Prešernu ! Občinstvo je zadovoljno in veselo, vprav — prešerno razigrano !
In Prešeren da je bil tudi sam rad práv tako — prešeren! . . .

V bližini sede vsi trije trabantje gospe Milé Juvanove. Glasni so
in razposajeni, da vzbujajo vsenaokrog pozornosť. Veseljaciti so začeli
kar s šampanjcem in bahajo se, da se ves večer ne locijo od njega. V
paviljonu streže Milá, lepa in veličastna. Trabantje prihajajo povrsti k nji
in ji napivajo. Nobeden ne pije, dokler ni ona pokúsila iz čaše. Naiiieii
imajo, ves večer napa]r/J jo s šampanjcem, da jo že vendar enkrat ne-
koliko — ugrejei > ^^ 1© mogoče tudi — užgo. Ona, ponosna in domiš-
Ijava, je zadovoijna z njimi, ker jih smatra za svojo živo reklamo. A
Senica ima devet hudičkov v svojih očeh; poželjenje mu plameni iz njih
in na čelu mu je zapísaná odločnost in neomajna volja . . .

Tomo je zopet v gneči in se preriva do vinárne, kjer sodehije nje-
gova mati. Nenadoma zapaží Maro pred seboj. Ona je prodajalka lisličev
s števílkami za srečelov. Gotovo si je to izbrala, da se lahko svobodno
kreta po prostoru, da so ji odprte vse možnosti srečavanja in seznanjanja,
dogodivščin, morda tudi pustolovščin. Prodajalka sreček — sama sročclovka.
Najrajša ustavi kakcga gospoda. Njení pogledi se pota])liaj() v njegovih,
ustní se mu smejeta z razgaljeními zobmi, njen izraz je preiskujor- in
vprašujoč. Kupca zmede njeno ponašanje, da izgubi siguniost in ono
prostodušno razigranost, ki je potrebná, da se razvije tudi med iieznaiui
zabáva, smeh in flirt. Ona pa je po vsakem razgovorčku zopet resna,
razočarana, zagrizena. — Mara je izmed Ijudí, ki ostajajo precej samotní
sredi bumega žívljenja; ker si ne znajo najtí pravíh stikov z njitn, kor
iščejo nestrpno zmĺrom novega in jím je doseženo premalo in pľcslatx).
Tomo komaj ve, kako se Mara píše; njeiia dľužína mu je tuja, ker zivi
docela skríto. Za družbo je Mara pravzaprav samo prijateljica in (huzica
Mirina; če ní poleg nje, se komaj kdo pobríga zanjo, ker jo komaj kdo
spozná. Saj ni grda ženská; telesce ji je ustvarjeno v ideahiih j)ľ()por-
cíjah, nožica ji je zaj)('liiva ; — a lepota njene tovaríšíce je picsvílla,
preblesteča in zatemnjuje njeno . . .

Tomo je Maro zgrešil in gre pozdraví j at svojo mater. — Vkljub
svojim štiriinštiridesetim letom je gospa Helena sveža in lepa, njeno telo
je čvrsto in vitko, mladostno prožno v elegantnem in vonjivem odelu.
Na licih ji žari rdecica, oči so ji povesené kakor sramežljivi devi; zdi
se, ko da je v zadregi, ko da se skriva pred občudujočimi in razgalju-
jočimi pogledi . . . Tomo se ozre : — ob vhodu sloni plavolas gospod
srednjih let, z lepo in gosto, svetlo-rjavo brado, kí je zelo natančno in
enakomerno obstrižena; brki so mu košati in navzgor nasršeni. Glava je
ponosno nagnjena v zatilnik, pogled je vroč in žejen. — Tomo se ma-
homa spomni, kedaj je videl ta obraz in te oči; njegov pogled sledi po-
gledu plavolasca k materi ... Ta je še bolj zardela; kakor da se zaveda
krivde, stopi hitro k njemu, mu stisne roko in ga spomni:

„Zares mi paži, Tomo, da ne pozabiš name ! Ob eni pridi \^rašat !
Spremiš me domov!"

Lepi gospod pristopi :

„Pozdravljen, mladi gospod Žitnik! Vi me ne poznáte?**

Mati ga predstavil

„Gospod profesor Klančar, moj nekdanji prijatelj !**

„Kaj nekdanji? Kaj nekdanji? Prijatelj sploh, tako povej ! Če se
nismo že toliko čaša videli — jaz sem živel ves čas v Trstu — , prija-
teljstva si nismo odpovedali; in sin gospe Helene je tudi moj prijatelj,
ali — vsaj jaz sem njegov prijatelj, mladi gospod Žitnik! Ali se malo
pošetava, Tomo? Gospa mama ima polne roke dela!**

V pogovoru se Tomo profesorju Klančarju izpove o svojih slabih
študijah. Oni ga bodri, naj ne izgubi poguma ; dobri dijaki da niso zmirom
najboljši strokovnjaki in še manj — najboljši delavci v življenski praksi.
Tomo pa mu začne nepričakovano razkladati svoj náčrt o učiteljevanju.
Razgreje in navduši se ob opisovanju narodnega dela v obmejnem kraju ;
Vére in zákona seveda ne omeni. Klančar mu nasprotuje in izpodbija
njegova dokazovanja. Saj je že s profesuro težka reč. Počitnice, to je
edino; a zanje je premalo denarja. V soli zgolj nervoznost. Današnje
šole da so sejmišča, ne učilnice; profesorji branjevci. Ko so vsi razredi
prenapolnjeni. In v Ijudskih šolah je še slabše. Učitelj je berač. Za
mežnarja, za organista je bolje preskrbljeno. In mežnarja tudi národ
rajši sprejme v svojo sredo. — Najlepše je ledino orati. — Niti ledine
nimate; skalnato puščavo nájdete. In pluga nimate. Sicer pa: — na
kméte se odpravlja samo oženjen človek. Ali imate tudi v tem oziru že
kaj v náčrtu? — Ne, ne, ne, ne, ugovarja Tomo. Saj to je le ideja, vse
skupaj je le tako — ideja!

„Tam vas nekdo kliče," — se ustaví Klančar. „Pogum, pogum, pri-
jatelj Tomo! Mladi ste, vse še lahko dosežete! Zdaj pa na zabavo^
Tomo! Do svidenja!'' — (Dalje prihodnjič.)

Abditus:

Nekaj spominov na
drja Janeza Ev. Kreka.

Leta 1896. ali 1897. menda sem prvič videl drja Janeza Ev. Kreka, na
nekem delavskem shodu, sredi množice, ki se je pripravljala na
medsebojni pretep. Med teisti in ateisti, med ,,rdečimi" in „belimi" so-
cialisti-delavci se je sukal nekdo v crni duhovniški obleki. Ko je stopil
na oder, so mu nekatcri zaploskali, drugi so piskali — množica je vre-
ščala. Kmalu po njegovih prvih besedah je nastal mir, z močniin, komaj
za spoznanje jecljajoeiin «j;lasom je krepko' oblikoval svoje misii, na med-
klice je odgovarjal s pikrim humorjem : — mož je obvladal razburjene,
na pretep pripravljene Ijudi. Srednjevelik, širokopleč, nekoliko iislocen,
pod visokim čelom z blesketajoČimi naočniki v zlatem okviru, je živahno
gestikuliral z rokami, grobo je grešil nad pisanimi demostenskimi etike-
tami. Kakor da vlece misii z roko na dolgi nitki iz glavé — tako se mi
je zdelo. To je bil dr. Krek, tedaj še malo znano, malo upoštevano bojno
ime. Pobijal je materializem, slikal ga je kot grob produkt človeškega
razuma, ki je zmoten že zato, ker je v nasprotstvu s srcem in čustvom;
polemiziral je z revolucionarnim socializmom, kakor so ga zamislili Marx,
Engels, Lassalle, razlagal je svoja načela, ki so jih ugotovili v svojih
spisih barón Vogelsang, skof Ketteller in drugi krščanski filozofi novejse,
sociálne dobe. Pobijal je revolucijske náuke francoskih blankistov, ruskih
bakunincev, Marxovo materialistično razlago zgodovine, Lassallove „ži-
dovské" domislice; — vse je šlo pod kritični nož, rezal je in lazkosaval,
primerjal, hvalil, grajal, obsojal — zdravje je kipelo iz njega. Ne vem, je-li
bil tisti lepi večer pridobil kaj pristašev, to pa vem, da je množica one-
mela pod pomirljivim vtiskom njegovega mnogostranskega znanja. Njegov
načelni nasprotnik, Etbin Kristan, je bil nadarjen in nagel debatér, iz-
veden v socialnih teorijah, in debata se je zavlekla pozno v noč. Mno-
žica je mimo vztrajala in se naslajala ob umskem boju. To ni bil več
navaden politični shod, to je bila kultúrna vzgoja načelno nejasne mno-
žice. Prenaglo so ji hitele ure v noč. Nepobotana, razprta na dva tábora,
fanatična, in vendar zadovoljna, se je naposled razšla, v zavesti, da to,

kar je slišala od obeh stráni, ni bilo glotno žito, kakršno se ji je navadno
podajalo. Zunaj v črni noci, v temi hišnih sene, pa je bila pripravljena
policija, da bi cúvala lastnino dostojnih, spečih meščanov grabežljivih
rok — „petrolérjev" !

Krek se je rodil na Božie leta 1865. pri Sv. Gregorju nad Sodražico
na Kranjskem. Po čudovito lepih šumah, lasti rodbine Koslerjeve, iznad
katerih kipi razvalina nekdanje graščine Orteneka, te vodi vabljiva pot na
vršiček pogorja, v farno vas. Ondukaj imaš prelep razgled po dolenjskih
holmih in kotlinah. Krekov oče je bil proletárski selilec, Ijudski učitelj.
Krek je prišel pozneje na Gorenjsko, nazadnje v zagatno, toda roman-
tično selsko dolino. Te kraje je Krek vzljubil, navezali so ga naše, tu in
tam je gledal pomlad z zelene gore. Ce gledaš svet od Sv. Gregorja,
daleč naokoli, kamor nese oko, povsod se ti belijo med zelenjem kmetiški
domovi, na holmih cerkve, po valovitem brdju so spomladi travniki in
slemena en sam prešeren vrt pisanega cvetja. Nobeno tovarniško poslopje
ne kazi deviške pokrajine, na kateri se poznajo še stopinje fevdalca,
nobeden plavžarski dimnik, bljujoč crno sajaste proge dima, ne kali
zračne sinjine. Ce gledaš iz patrijarhaličnih Dražgoš ali iz romantične
višine Prtovča, kamor je hodil Krek sleherno leto na odpočitek — „med
molčeče krave in voličke" — opaziš med njivami, košenicami in gozdovi
zgolj kmetiška domovanja — bogata in ošabna, borna in ponižna. Samo
doli v čebru, v kotlini Železnikov, te spominjajo ostanki nekdanje domáce
industrijske obrti na žebljarsko pesem. Na vse stráni breg, po njem se
muči trudni, znojni poljedelec. Jeseň je ondukaj rdeča od bukev, ožganih
v hladnih nočeh, zima je težka, zavitá v debel sneg. Samo pomlad je
veselá, godčevska, ko ozeleni bukev v gori in se oglasi kukavica. Ljud-
stvo, ki tod živi, je konservativno od težkega dela, poplašeno od mučnih
vsakdanjih skrbi; s pokajočimi srci se pripravlja na daljno težko pot cez
oceán. To pomladno veselo in zimsko težko pokrajino je nosil Krek vse
življenje s seboj, cul je pokajoča srca izseljencev, videl žalostne ostanke
dávno cvetoče obrti, osamela nakla, popuščena kladiva. Znanost mu je
dala vid, da je spoznával dávna in bodoča pota tega težko obremenjenega
Ijudstva. Vsa njegova mnogotna svojstva so se zgostila v njem ; realistična
misel se je poglobila, pesniška duša je zapela, vse pa se je zlilo v naj-
čistejší altruizem. Kot duhovnik krščanstva je stremel, da nájde v njem
tisto živo idejno krepkost, ki bi mogla objeti in jasno predočiti duševná
in gmotna protislovja moderne družbe in jih medsebojno harmonično
pobotati; zakaj duhovidec je videl v bodočnosti kolosalen boj, ki se pri-
pripravlja med revolucionarno demokracijo in gmotno socialno avtokracijo,
in hotel je pojmiti bodočo evolucijo.

Ko je stopil v javnost, je bil filozofsko že gotov sam s seboj. Njegov
svetovni názor je temeljil v krščanstvu, umstveno in čustveno doživ^ljenem,
po svojih idejnih nagibih je nekoliko nalikoval abéju Fromentu, ki ga
popisuje Zola v svoji triologiji Pariz — Rim — Lurd. Krščanstvo mu je

bilo izhodišče vsega, nánj je naslonil svoja sociálna, politična in morálna
načela. V verstvu je spoznával socialno dobrino človeške družbe, filozofsko
razloženo in porabljeno po vélikih mislecih krščanstva. Človek je po
naturi veren in dober — s to devizo se je bojeval tudi v vsakdanjem
življenju. Ostal ji je zvest, čeprav je imel hude izkušnje ; Ijudje so namreč
ostali zvesti svoji pohlepni, gospodstvaželjni, sebični naravi. On pa je
nosil svoje misii in srce na odkritem pladnju med njimi. Umstveno in
čustveno se je vživil v novo vero človeštva, v socializem, ki je zanj isto-
tako izhajal iz krščanstva. V njem je videl element, ki krščanstvo po-
mladi, mu nakloni njegovo prvotno svežost in tako pomore bednemu in
zmotnemu človeštvu. Tej svoji filozofski podstavi je ostal zvest vse svoje
življenje. Iz tega naziranja se dadó razložiti vsa mnogotera navidezna
protislovja njegovih dejanj.

Zato je bil ob svojem nastopu nekako osamel, malo jih je bilo, ki
so ga razumeli, ne veliko vec, ki so mu sledili. Stránka, ki jo je poklical
v življenje, je bila majhna in revna. Reveži so se ga oklenili ; bil je njih
up, plen njih človeške goltnosti in sebičnosti. On je dajal, če je imel;
kadar ni imel, je prosil drugod za druge. Konservativci, zvesti čuvarji
spečega Ijudstva, ga niso razumeli, bil jim je preveč radodaren, demo-
kratičen, samosvoj. Pod črno suknjo rdeče srce — tako se je glasila njih
razsodba. Dogodki pa so jih prehiteli. Dŕžava je bila primorana ugoditi
zahtevi politiško brezpravnih mas, ki so umstveno začele soglašati z
utopističnim, blankističnim in bakunističnim socializmom. Dala jim je
volilno pravo — takoimenovano peto kurijo v stanovskem parlamentu.
Leta 1897. je poslala Kranjska kot zastopnika teh politiških zapostav-
Ijencev v dunajskí parlament Kreka. Volilni boj je bil le v mestih in
trgih Ijut, kjer se je bila že razpredla ideja revolucionarnega socializma
med delavstvom. Vélika masa po kmetih je bila še léna, nesamostojna,
brez brige za svoj právni in politični položaj. V Ljubljani je bil zmagal
Krek šele v ožji volitvi z rdečim socialistom, kmetski volilci so mu na-
klonili sijajno večino. Boj med revolucionarnim in krščanskim socializmom
je ob tej priliki vzplamenel z vso silo, in Krek je v parlamentu krenil
na desno, kjer je našel njegov svetovni názor večjo oporo in silo. Vsled
svojega globokega sociološkega znanja je postal glava konservativne
desnice. V parlamentu je s poudarkom izrekel besede, ki so osupnile
demokrate v domovini. Tedaj je namreč avstrijska vláda razpustila véliko
stanovsko organizacijo železničarjev, zaplenila ji premoženje in oblo-
žila nje vodnike, češ, pripravljate politično-socialno revolucijo. Krek je
to reakcionarno vladno dejanje odobril, potrdil, da je bivša organizacija
stremela po revoluciji na načelih brezverstva. To njegovo dejanje je
edini madež na njegovem demokratičnem mišljenju in čustvu, zdelo se je
vsakomur, ki je poznal njegovo liberalnost, nerazumljivo, politiško plehko.
Najbrže ga je zavedla tedaj po vsej Avstriji razpaljena politična strast
proti širečemu se revolucionarnemu socializmu, mogoče pa je tudi, da

se je zbaí osamelosti, ki mu je grozeče pretila, ako se samovoljno odruši
od konservativne večine tedanje slovenské delegacije. Torej politični
oportunizem. Pozneje je to svojo načelno zmoto popravil s svojim močnim
sodelovanjem pri sociálni zakonodaji, ki nosi krepke odtiske njegovega
socialnega znanja. Zadnja leta pred svetovno vojno je posvetil vse svoje
socialno znanje in duševno moč náčrtu splošnega socialnega zavarovanja,
v katerem je videl našo narodno-socialno potrebo. Z njim je hotel pod-
preti trudnega majhnega poljedelca in onemoglega delavca rešiti múčne
skrbi za starostno preskrbo. Kadar je šlo za sociálne reforme ali njih
izpopolnitve, za demokratizacijo državne ali deželne úprave, je bil Krek
na mestu, z vso svojo izredno zgovornostjo se je vrgel v metež, razbistril
je pojme, miselno in znanstveno-sociološko je podprl zahteve po formah.

Obogatil je Slovensko literaturo, predvsem socialno literaturo. Podal
nam je prvo teoretično knjigo o socializmu. Kot delo mocne individualitete
ni povsem objektívna, vendar je s svojimi bogatimi viri slúžila somišlje-
niku in nasprotniku. Ogromno gradivo je obdelal pregledno, posamezni
odstavki so pisani naravnost literarno estetično, srčna Ijubezen do pred-
meta greje vsako strán. Tudi drugi njegovi znanstveni, poljudno znan-
stveni in propagandni spisi so začrtali v našem kulturnem razvoju globoko
brazdo, ker so vsled svoje vzgojne tendence in poudarjanja osnovnih naukov
uplivali predvsem na učečo se mladino. Bil je zgleden kultúrni orač.
Ljubil je tudi lepo knjigo in časih je zahrepenel, da se udejstvi tudi v
tej smeri; pisal je Ijudstvu igrokaze, zamašil je vrzel v naši dramatski
literaturi. Videl je namreč, da preprosto Ijudstvo hrepeni po estetičnem
úžitku ob praznih nedeljskih popoldnevih. Sam je bil silno izbirčen, na-
slajal se je le ob vélikih delih svetovne sláve. Nekoč je položil knjigo
predmé: „V njo sem zaljubljen kot fánt v dekleta!" — Bila je „Mati"
Gorkega. Večkrat sem ga zalotil pri Šekspiru. — „Njegove reči so ne-
umrljive, sveža, prikupna modra starost. Kakšne otročarije nam pišejo
danes." — Povsod, v življenju, vedi in literaturi se je bojeval le za reálne
reči, nikoli za fantazme. Bil je empirik, v svojem duševnem gibanju je
nalikoval ognjišču. Značilna zanj je sledeča epizóda : Sredi med številkami
ga nájdem nekoč. — „Poglejte", pravi „zadnjič je nekdo v deželnem
zboru trdil, da naš kmet žito dokupuje. To sem bil hud! Le poglejte
številke!'' — „Koruzo že!" pravim, ko pregledam tabelo. ,,Res, glede
koruze bi se dal pogovoriti, če je številka resnična. — „Tudi nekaj žita
kupuje naš kmet, se mi zdi." — „Ne bo držalo!" se je upri. Štatistika
je govorila zanj, ostal je pri svojem. — „Toda v Avstriji smo se pre-
kopicnili, z 52 odstotki smo industrijska dŕžava; to je za nas važno.
Dejstvo nas bo polagoma potisnilo na nová pota", je dejal in se zamislil
nad številkami.

V tihem zatišju se je rad razgovoril s svojimi načelnimi nasprotniki,
zakaj bil je izredno občljiv. Kadar je zamislil kakšno novost, je skúšal
spoznati možne ugovore. Vsako novo započetje je temeljito pretehtal,

2 17

predno ga je izrocil javni presoji. Pogovor z njim o javiiih zadevah je
bil res užitek. Odtod pa tudi njegovi uspehi. Nasilstva je obsojal, njegovi
naravi so bila zoprna in težko jih je prenášal. V koliko je bil osebno
odgovoren za to, da je imel domáci politični boj, tudi kadar je šlo za
sicer simpatične zahteve demokratizacije, zoprne oblike, to vprašanje
mora ostati danes še odprto. Mislim pa, da se je marsikaj vpisalo v
njegov račun po krivici. Versko je bil liberalen in toleranten, spoštoval
je individuálni način verskega uživanja veličine božanstva. Krščanstvo
mu je bila živa, večno klijoča ideja, ne zgolj mŕtva dogma. Razumljivo
je tedaj, da ga je dialektično mišljenje privedlo do spoznanja, da verstvo,
ki živi v človeški naturi, tudi kot element socialnega žitja ne potrebuje
varuštva materiálne državne sile. Načelno ie bil torej za to, da se loči
cerkev od dŕžave.

V gospodarskem pogledu nam je očrtal nová pota, socialno zamiš-
Ijená. Sociológ je zapopadel proletárske bistvo našega narodnega gospo-
darstva. Videl je, da nas kapitalizem ne le socialno, temveč tudi narodno
tišči k tlom. Zato je kapitalistični tendenci izkoriščanja in izsesavanja
delavnega Ijudstva postavil nasproti načelo socialno-humanega zmisla dela
za delavski sloj. PraktiČno je to načelo uveljavil z organizacijo zadruž-
ništva, ki mu ni bilo le posojilništvo, temveč nová gospodarska zvezna
oblika med konsumentom in producentom. Prvi njegovi poskusi, organi-
zovati konsumna in nakupovalna društva, so se ponesrečili, glavno vsled
nezmožnosti njegovih praktičnih sodelavcev. To je bil hud udarec zanj,
ki so ga delali odgovornega za vso škodo, ki je nastala iz polomov. Ne-
uspeh ga je duševno sicer potri, ni pa omajal njegovega upanja na
končno zmago. Zadružna misel je vkljub gmotnemu polomu klila dalje
in je končno ostala zmagovita. Ves dosedanji razvoj zadružništva med
Slovenci nosi pečat njegovega smotrenega dela za umevanje in razširjanje
socialnega zadružništva. „Krekov nastop pomenja inkarnacijo zadružne
misii, ki je Arhimedova točka slovenstva" — pravi dr. Drag. Ijoiu-aľ.

Kreka je vojna pomladila, vrnila ga je nekdanjim vzorom; hudo je
bilo skušano njegovo ideološko naziranje o svetu in Ijudeh. Tudi on je
bil poveden na goro, tam so mu pokazali kraljestvo; odklonil ga je. —
Spoznal je, da ga je politična oportunost časih" zavedla, da je grešil proti
načelom, s katerimi je nekdaj mlad kaplán stopil med reveže. Bil je cel
mož: odkrito je priznával tudi svoje zmote. Njegova osebna poštenost,
njegov globoki morálni čut nista mogla mirovati, ko je videl, da iščojo
Ijudje pri javnem delu osobne koristi. Njegov notranji imperatív je pobijaí
také nagibe, zakaj bil je tipičen slovenskí kultúrni delavec. Politično delo
je delo v korist Ijudstva, nihče ne sme pri tem obogateti ! — tako se je
glasilo njegovo véliko moralno geslo, ki naj pomladi in prenovi naše

javiie ľazinere. — 3. marca 1917. mi je pisal : „Dragi, vse — godci v
prsih in zraku, mladenstvo v duši in pomlad po gričih me vleče za
praznike ven. — Rad bi vas že videl.** Cutil je pomlad v svoji duši in
gnalo ga je na grič k ozelenelim bukvam. — Menda nekako tri tedne
potem sva se videla. Na glavi rdeč fes, v ustih pipo — nekako mladeniško-
prazničen je bil.

Tistikrat sva govorila dolgo. Razjasnil mi je mnogo aktualnih vpra-
šanj; govoril je o svojih načrtih za bodočnost.

„Kaj ste postali revolucionár?" sem se pošalil z rdečim fesom.

„Tudi mak rdečo glavo im a ... Ker pa sem še v hlacah, sem še
vedno za evolucijo."

Takoj pa se je pogovor zasukal, prešla sva na našo narodno bodočnost.

„Doma, mislim, bo šlo gladko" je dejal. „Meni, upam, ne bo treba
niti agitirati, Ijudstvo bo samo zapodilo vojne hujskače . . ."

Razložil mi je psihične momente Ijudskega življenja, ki govore zánj.
Pripovedoval je tudi, kakšno razpoloženje je našel na Dunaju, kaj mislijo
po državnih pisarnah o nekaterih naših vodilnih možeh. Podkrepil je
svoje misii s pismi, ki jih je prejel tiste dni od raznih osebnosti, med
katerimi je bilo zlasti eno zanimivo.

Govoreč o kranjskih razmerah je bil seveda takoj pri zadružništvu.
Pri tem pa se je razvnel.

„Zadružništvo ni za utilariste, za nje se nisem pehal. Upam, da ga
rešim nesreče . . ."

„Ne vem, če se vam posreči," sem podvomil in mu navedel nekaj
presenetljih dejstev.

v, Za dve tretjini bi skoro glavo položil . , . Zadružništvo je Ijudsko,
je narodno premoženje.**

Bil je tako vzhičen, da so vsi živci zatrepetali v njem. Njegove
geste so bile odločne, nobene cmihavosti ni bilo v njem. Nato je govoril
o zadružni banki, na katere ustanovitev je mislil, in o njenem narodno-
gospodarskem pomenu za razbito Goriško ...

O svojih zadnjih strankarsko-političnih doživljajih je menil : „Že leta
1895., najpozneje 1896. bi bil moral prelomili s to stranko. Vidim, da ima
premočno obiležje enega samega stanu. Zato sem vabil vanjo mlade,
pametne posvetnjake; saj veste, tudi marksiste sem javno pozval, naj
pridejo k nam. — Za bodoče čase je stránka premalo demokratična, sta-
novske predpravice se bodo razsule ob svoji notranji nevzdržnosti."

Prešel je na razmere v južni Nemčiji, govorila sva še o nekaterih
skupnih dunajskih znancih, od njih je zavil pogovor na naše domače
gospodarske, sociálne in kultúrne probléme.

„Ce pride do ujedinjenja Jugoslovanov, brez Bolgarov, ali bomo
mogli živeti?"^

„Tako kakor je šlo došlej, ne more iti v bodoče!"

„Res!"

2* Í9

„Tudi mislim, da ]e ujedinjenje naravna tvorba naše preteklosti in
sociološka razvojna potreba; sama nas potiska v to smer."

„Ljudstvo Ijubi oboje, kruh in svobodo, pa svobodo še nekoliko bol]
ko kruh," je rekel. „Treba pa je vseeno vedeti, kaj imamo, kaj potre-
bujemo, od česa bomo živeli. Važno je tudi naše sosedstvo. Predvsem,
kaj je z Romuni?^ Z njimi, mislim, se bo dalo pametno govoriti; tudi z
Ogri se mogoče še sprijaznimo. Nekam se bomo morali nasloniti, pomisliti
bomo morali, kdo nam more vec dati."

In obral je vse naše geograficne sosede, preštel je, kaj imajo, česa
nimajo — o, koliko je vedel ta silni mož.

„Za nas, Slovence, se ne bojim. Naše zadružništvo bo imelo veliko
dela po Hrvatskem. Ce oživimo naše staro obrt, bo imela na našem jugu
prostoren trg."

Tudi glede teritoriálne oddelitve je govoril práv nazorno. Ljubil je
plastične [zemljevide, zaradi katerih je Angleže še práv posebno čislal
kot praktične Ijudi.

„Ce odtrgamo današnji del slovenské Koroške, nima to zmisla. Po-
glejte, naše koroško ljudstvo grativira v ponemeena središča. Vidite, na-
ravnost v Celovec in v Beljak tekó vsa pota. Brez teh gospodarskih
središc se koroški Slovenci, kolikor so nam jih še pustili, ne morejo
gibati. Karavank tudi ne moremo prestaviti. Kaj torej?"
„Prirodno pravo!" sem odvrnil.

„Toliko zraka smemo zahtevati, da se bo dalo dihati."
Končno je razpravljal o mnogih „majhnih" vprašanjih, ki nam jih
bo razrešiti. O obcini in njenih reformah, o naših vojnih ujetnikih, o
goriških izgnancih, o naših „Amerikancih", pri čemer je pripomnil : •

„Premišljal sem tudi o tem, če bi se izplačalo, da grem po vojni v
Ameriko po naše Ijudi. Njih prihranki bi nam prišli práv pri vzpostavitvi
našega narodnega gospodarstva. Te misii še nisem opustil."
Ob slovesu mi je dejal.

„Zcfi se mi potrebno, reči vam: delajte na to, da bi se enkrat sešli
pametni, res demokratino čuteči Ijudje vseh struj na razgovor o vseh
teh silno važnih rečeh. Jaz bom poleg. Če najdemo miselno edinost in
skupnost vsaj v nekaterih poglavitnih točkah, po mojem mnenju je to
mogoče, ustvarimo tako zelo potrební blok slovenské umstvene, realistične
demokracije. Kdor se bo čustveno pripravil na bodočnost — njegova bo!"
To Krekovo misel izročam s tem tisti naši javnosti, ki ji je namenjena.
Krek sam se je pripravil za véliko delo v bodočnosti. Politično uje-
dinjenje Jugoslovanov — to delo je čakalo njega, edini on je bil med
nami, ki je mogel pripraviti naše realistično duševno prerojenje v tej
smeri. Jugoslavijo, kakor si jo je bil zamislil, je skúšal duševno objeti v
vseh njenih konkretnih oblikah, ne zgolj pesniško idealno, temveč tudi
sociološko realno. Ko jo je umstveno zapopadel in se je duševno vživil
vanjo, je stopil na pian. Misel je zorná — včlovečila se bo. In povedal

nam je bistvo svojega duševnega ploda z besedami pesnika, ki z njimi
prežene terno. Zato smo ga razumeli vsi, vsa jugoslovanska Ijudstva.

Korakojoč v bodocnost, ki je bila njemu že jasná, je budil se speče
duše, Njegov zadnji agitatorični razmah se dá vzporediti agitacijski šili
in sijajni zgovornosti Lassalla, ki mu je bil vedno vzgled agitatorja. Sejal
je besede bodocnosti, novo oznanilo je vzbudilo hrepenenje v Ijudskih
dušah. Sredi dela, ki so mu ga kopičile vedno nove in mnogotne misii,
pa je nenadno zatulil njegov grob . . .

Jugoslavijo je zadela prvá nesreča; njena britkost bo potrdila našo
skupno voljo.

Janko Samec:

Lelji.

t 13. 4. 1907.

va angela na grobu kot čuvaja
stoječa dan in noc nam vsem na poti,
da spanja sladkega nihče ne zmoti
pokoja hrepenečim tega kraja.

Tu konec se z začetkom v eno spája,
ki verno plavá večnosti nasproti,
odkoder zopet po prečudni poti
k življenju novému se vse preraja.

Po tebi moja duša vec ne toži !
Le v trdni veri težko nate čaká
in je podobná hrepeneči roži,

ki od jutranje zore pa do mraka
nad njo nebroj oblakov črnih kroži . .
a večnost dolga ji — minutá vsaka .

Albín Prepeluh:

Za solncem.

Po vročem dnevu je zahajajoče solnce krvavo pordečilo obzorje. Po
dolini se prikazujejo mrakovite sence. Zapadno pogorje je povlekel
somrak; goljadni kamenití gorski obronki rišejo bele lise po njem. Na
nasprotnih vzhodnih bregovih trepečejo zadnji solnčni žarki na bukovih
gozdovih. Po dolini, koder se vije bela cesta in podi lahen vetrič oblak
prahu, leže razvlečene njive kakor rožnopisani dekliški prti. Rastline
klonejo utrujene, vele; njih zelenina je obledela v dolgih vedrih dneh.
Žitni klas se je povesil, zeleno perotje koruze je omahnilo, po izsušeni
zemlji se vijó razpoke vse križem. Po česti se pomika počasi in trudoma
kolóna kmetiških voz, naloženih s sodi, polnimi sveže pitné vode. Vpre-
žena živina je lana in nerodna, z glavami rine k tlom, umikajoča se
nadležnim mušjim rojem. ŠkrtajoČe hlipajo osi preobloženih voz. Poleg
njih stopajoči vozniki priganjajo počasno živino z biči; zevajo iz dolgo-
časja ali pa se motreč ozirajo po velem polju, po žitu in koruzi, po
krompirju in zelju. V njih hrbte je uprlo solnce svoje zadnje, pojemajoče
žarke ; zagoreli obrazi tonejo v sencah, ki se podaljšujejo pred njimi. Dve,
tri ure daleč se je napotila dolga kolóna k studencu; sedaj pa se vrača
domov, v Suho krajino, kjer v grivem občutku hrepeni vse, Ijudje, živina,
rastline, po vodi, dežju, nalivu . . .

Zadnja dva voza sta nekoliko zaostala za drugimi. Ob prvem stopa
Stružančev Jakob, nizek, širokopleč fánt, ki se je letos vrnil od vojakov.
Njegovega vola obletuje brenceči musji roj; črni kolobar muh ga pika
okoli oči. Jakob udari s palico po sirokem, mesnatem hrbtu, z vejo tolče
po mušjih rojih; potem pa postoji, da ga doide Cilka, dekla soseda Burca,
ki obzirno priganja svojega črnega volička. Jakob je vesel, razposajen.
Z misičasto roko objame Cilko okoli pasu in jo pritisne s tako močjo k
sebi, da dekle obvisi na njem. Toda tudi Cilka je močna; odrine ga od
sebe in premeri s hudim pogledom. Najprej ga okara, nato pa začne z
njim prijateljski pomenek. Čebljata o vremenu, súši, žitu, ki lepo káže,
o njenem gospodarju, starem Burcu, ki je dober človek, in o starših.
Cilki se ob spominu na dobro in skrbno mater omehča srce. Jakob, ki
mu je visokostasa in ponosna Cilka zaradi lepih bokov in svoje spo-
dobnosti vseč, se pritíska k njej in lovi njeno roko v svojo usnjato dlaň.
„Svoje matere že dolgo nisem videla" — reče ona in se zamisli.
„Rada bi bila zopet enkrat z njo!"

Modre oči ji zablodijo v daljo, preko pogorja, bukovih gozdov, na
katerih leže širokí zeleni prameni solnčnih žarkov. Oba sta zamíšljena;
ona se spomni svoje nesrečne preteklosti, on misii na njo. ki je tako
ponosita in nedosegljiva.

Deklica jaré mladosti je bila pred leti prišla s hríbov v dolino. Njen
rojstni dom stoji na višini, v goličavi, sredi razbohotanega leščevja in ro-
bidovja. Oče ji je umrí pred davnimi leti v tujini; na peščenem, malo
rodovitnem posestvecu je ostala zapuščena póstarna vdova z dvema
hčerkama. Starejša, Cilka, je morala zgodaj v službo k tujim Ijudem ;
udinjala se je pri ovdovelem Burcu za deklo. Neznansko pridna je delala
za dve, vsa prevzeta zvestobne skrbi za tuji dom. VarČevala je s kruhom,
razsvetljavo in zrnom, ki so ga posipali perutnini; s krmo za živino, ki
so jo došlej razmetavali. Z gospodarjevim denarjem je skoparila kot s
svojim. Pazila je, da so domáce potrebščine ceno nakupovali, pridelke
pa dobro prodajali. Vse domáce in poljsko delo je bilo pod njenim skrbnim
nadzorstvom. Zadnja je hodila k počitku* prvá je vstajala; bila je tako
skrbna, da si je Burčeva domačija znatno opomogla. Daleč naokoli so
govorili Ijudje o „Burčevi gospodinji", njen gospodar pa je o nji rekel:
„Ta deklina je zlata vredna!" Ko se je njegov prvi sin, Lojze, vrnil od
vojakov, se je zaljubil v Cilko ; molče je bil stari odobril sinovo Ijubezen.
Toda nesreČa je hotela drugače. Lojze se je bil v gozdu, pripravljajoč
drva za zimo, prehladil in ob prvem zelenju so ga pokopali. Njej pa je
ostal otrok, ki se je rodil kmalu po njegovi smrti. Ta nesreča jo je zelo
potrla, veseli in brezskrbni smeh je izginil z njenih lic. Cetudi se je čutila
pri Burčevih kot domáca, jo je vendarle skrbelo, kaj bo, ko se oženi
gospodarjev sin. Britkost jo je prevládala, kadar se je zmislila na svojega
sinka in na mater, ki jo je podpirala s svojimi prihranki. —

Jakob se poželjivo ozira po njej, ki visokostasa, močna, kipeča od
silnega zdravja stopa poleg svojega volička. Znova ga premaga sladko
koprnenje; zopet jo objame okoli pasu, poskušajoč pritisniti jo k sebi.
Toda ona ga s tako močjo odrine, da se opoteče po vijugasti česti.

Smejoč se tiho sikne: ,,Plašna si ko srna!'' — Gleda jo kot nekakšno
čudo. Došlej jo je spoštoval, sedaj pa čuti, da ga podjarmlja Ijubav do
nepristopne deklice. Ljubezen prihaja vanj ko vihra.

„Ni lepo od tebe, Jakob, da me ne spoštuješ!"

On ji ugovarja. Ne samo spoštuje, tudi Ijubi jo. Sam da ne ve, odkdaj
in zakaj. Gotovo vsled njene poštenosti, razumnosti in lepote. Njen otrok
da ga ne moti, saj ve, da je bila postená tudi takrat . . .

Njo oblijo solze. Tiho vzdihne: „Jaz ne bom nikdar več srečna!"
Jakob molče premišljuje, kaj bi ji povedal v tolažbo. Vola sta vedno
počasnejša, nepotrpežljivo ju obletuje Jakobova breja psica Rjavka.

„Cilka," povzame on po daljšem premišljanju „bodi moja, če moreš.
Najin dom bo srečen, ako se bova Ijubila.**

Dekle pobledi, odgovoriti mu ne more. On pa nadaljuje:

„Ti si tako dobra in razumna, da boš môžu v srečo."

Ona molči, z očmi objema sinje obzorje. Saj mu ne more verjeti.
Misii se ji zmedejo, kakor bi ]i pretila veliká nevarnost. Lica so ji pordela,
polne prsi se ji pri hoji lahno tresejo, na golem vratu se ji blišče znojni
biseri. Jakob se nagne k nji in zašepece:

„Jaz te hočem oženiti!"

Vsa zmedena in nevedoča, kaj naj mu reče, mu ne bráni, da ji
stiska roko. Okoli usten ji plese smehljaj, oči blodijo po nebesni sinjini.
Kolóna se bliža vaši. Jakob še vedno hodi poleg nje, strdéne besede ji
šepeta v uho ; ona premišlja, ali ji govori iz srca, ali mu sme verjeti ali ne.
Pred vasjo pohiti Jakob k svojemu volu, prime ojnico in zavije z vozom na
domáce dvorišče. Njen črni voliček pa mora sam najti pot k svojemu domu.

S tem dnevom se je za oba zacelo novo življenje, prožeto z lepoto
koprneče Ijubezni, ki ju je osrečevala. Povsod sta bila skupaj, povsod sta
se našla. Sešla sta se pri poljskem delu, v mesečini za domácimi vrtovi.
Kmalu so si šepetali radovedni sosedi važno vaško novico.

II.

Posestvo starega Stružanca ni veliko, dasi ga prištevajo med boljše
kmete v Suhi krajini. Poleg njega in njegove žene ter siná Jakoba živi
na tej kmetiji le še ena dekla, ki kŕmi in molze dve kravi, skrbi za
perotnino, stepa presno maslo in je sploh pomočnica póstarni gospodinji.
Cetudi je Jakob dober in vztrajen delavec, živi majhna družinica vendarle
precej borno, zakaj pri hiši je polja in živine komaj toliko, da se pridela
raje premalo kot preveč.

Vsled bolehnosti gospodar ne more veliko pomagati pri težkem delu
na polju in v gozdu. Postarno telo mu je upognil zavratni protin; vrhu
tega je bil zadnja leta tudi precej oglušel. Po polju hodeč se opira na
drenovko, gladko obriti obraz pa mu pačijo bolečine, ki mu jih povzroča
hoja. Z nezaupnimi pogledi motri Ijudi in živino. Casih presedi na klopí
pred hišo, na solncu, dolge ure, premišljujoč o rečeh, ki so mu vse živ-
ljenje mučile glavo: o cenah jajec in žita in lesa; o solncu, súši in dežju;
o žetvi in suhem vodnjaku.

Zvečer se priziblje v hišo in sede na klop ob tulasti peci. Vse večere
predremlje na tej klopi, bodisi da je zunaj suša ali pa škripajoči mraz.
Kadar mu prineso večerjo, objame vročo skledo z rokami, da si jih ogreje,
da se nič ne izgubi od dragocenega kuhinjskega ognja, da nič ne prejde
mimo njega brez koristi. Jé počasi in oprezno ; ko konca, je skleda kakor
pomita, na mizi ni ostala najmanjša krušná drobtinica.

Njegova žena Mica, molčeča, trdna in koščena ženica, je neznansko
pridna, nekoliko samosvoja. S svojim môžem se razgovori malokdaj ; dela
pá zore do mraka, delo ji ne poide nikoli. Môžu streže s tiho požrtvoval-
nostjo, brez tožbá in joka. Odkar se je njen edinec, Jakob, vrnil od vojakov,
si je nekoliko odpočila, ima več čaša za cerkvene obrede in pobožné mo-

litve. Tudi oče in sin se razgovorita malokda], neko plašno nezaupanje, neka
tujost je med njima. Vendar vp na večere, ko ima však kamenček svojo senco, in so ceste vse
pisane samih drobnih, drobnih sene.

In luč je kakor duša: daljna, tajná, neskončno globoka.

Spet je tisto nekaj, ki teži človeka, da bi, da bi, joj, da bi pádel
na zemljo in jo poljubil na sveto čelo.

In rože: astre in krizanteme in rdeča, goreča Ijubezen. VijoĽcaste
so astre in kakor zvezde so. In belo-rdeče in čisto bele kakor sneg. V
solncu žarijo in krešejo iskre toplote in lepote. Metulji sanjajo nad njimi,
beli metulji, po dva in po trije in po štirje, kakor cveti se zibljejo, kakor
beli oblački zlata in srebra.

Vidiš, dragi, kaj je vec, ti ali priroda?

Ah, saj te slišim, saj te vidim, kako se smehljaš in praviš:

„Draga, saj bi ne bilo vsega tega, če bi ne bilo mene v tebi."

Anton Debeljak:

Zímsko solnce.

iloline kelih širne zvrhan je z meglami,
a reka, ribnik sopeta iz polnih pljuč,
zastonj vse večno jutro čakamo na luc,
le redko solnce-hostija vzbledí nad nami.

Potem pa megleni zastôr se preporje:
zavriska, zabliska lazurni se lošč,
tie biseri v tleh in lestenci od gošč,
dragulje, demante razstavlja pogorje

Tak misel mlada kdaj v možganih se splodí,
temnečih dvomov mrak se lacno v njo podi,
ko trudna motá v dan iz motnih se povesem.

Tedaj iz plenic se poslednjih rodi:
ozarjen, ožarjen svobode se stresem
in v duši ponosni zapolje mi pesem.

Juš Kozák:

In če se zgodi

In če se zgodi, da padem, pustite me tam, kjer izdahnem.
Ne nosite, ne nosite me domov, kakor ste mojega prijatelja, da Je
oče njegov zblaznel od žalosti in brat grohotaje preklel svet in njega
usodo. Zabili so ga v krsto, ter ga tam pokopali, kjer druge.

Ne, mene pustite v loki, sredi poljan, namočenih s krvjo.

Ko na večer potihne boj, tedaj vstanem pod nebo, vstanem, zakaj
preveč koprnenja je v meni po življenju, da bi mogel na veke zatisniti oči.

Tako me žeja po življenju, kakor popotnika, ki mu je zgorel jezik,
ker ni našel studenca.

Pustite me torej pri studencu.

V hladnem blesku lesketajočih se zvezd bom plul od mrliča do
mrliča, ter jih obujal v večno življenje. Svojo večno živo žejo jim udahnem.
Prisluškovali bomo šepetu rož, tožbam voda, razbeljenim prošnjam pečin.
Sovražili, Ijubili bomo s krožečimi svetovi in solnci.

Zjutraj se okopljemo v brezbrežnih valovih svetlobe, ki se razlije
nad bojnimi polji.

Culi bomo ritem grmečih topov, sopečih Ijudi, ki v njih srcih hrope
ostro sovraštvo.

Na večer pa se postoterimo. Z luninim svitom se preselijo vsi, ki
jim ni mogoče umreti.

Videti hočejo, kdo bo svojo dušo z lavórom venčal ; čuti hočejo
vriskanje, pozdravljanje vračajočih se.

Da, jaz bi hotel občutiti krepki stisk roke, ko se bratú povrne brat.

Na prsih očeta bi rad slonel v utripanju vseh njegovih žilic, ko
objame siná.

Da bi mogel bití atóm njenega utripajočega srca, ko bo gledala in
štela vrste vračajočih se, pa ne uzre med njimi njegovih oči.

Da utolažim neizbrisno žalost, stkem pajčolan sanj o večnosti, o
vračajočih se dušah krog nje. Oslabim ji um. Sladká, tolažilna bo njena
blaznost, ko ga bo čula, gledala vsepovsod, zakaj brez njega ji ni bilo
dano živeti.

V sinú in bratú pa ugasnem však spomin na smrt, na trpljenje, na
vse, kar sta videla mojega trpljenja, da bo njuno pripovedovanje večno

živo življenje, postoterjeno, potisočerjeno, kakor da ni smrti. Pozabi nanjo
siví oče, mali brat pa postane apoštol življenja.

Pustite me zato pri studenou.

Da bom videl, kako bodo delili zemlje med seboj, da bom vodil
njih roke ter osrečil svojo domovino. Ce mi večnost ne izbriše spomina,
bom tisti hip mislil, da se na zemlji nisem za njeno slavo boril.

Zadovoljiti hočem med narodi národ, da bo od radosti in Ijubezni
do življenja pijan.

V tisti molitvi svojega národa hočem k bogu hiteti, ko bo národ
molil za one, kojih smrt ga je osrečila.

Videti hočem, kako se bo razvijal, gledati njegove iznajdbe po tisoč-
letjih. Te misii bi hotel roditi.

Stvarnik novih svetov bom, ko se ta zemlja razdrobi in iz njenih
drobcev postanejo novi svetovi.

Pustite me zato pri studenou.

Toda, ko se v poletnih nočeh s tišino razprede dih božji med nebom
in zemljo, pôjdem na samotná pota gozdna, koder hodi s tako Ijubeznijo
moj brat, in pridružím se mu. Se enkrat se pogovorim z njim, se divim
njegovim mislim, gradim z njim vred, mu pomagam, ga podžigam. Ko
pa se me domisli, obstane v koraku, se mu v bolesti skrči srce, tedaj
hitro orfplujem . . , le na čelo, na tisto mramornato čelo ga še poljubim.

Vem, kod hodi ona najrajša ; ona, ki je bila moje drugo oko. Zvečer
bo hodila z njim iz mesta. Slediti jima hočem med polji, valujočim žitom,
ob srebrnih rožnatih vodah, med gosto, zeleno travo. Morda se spomnita
name, morda zaživim celo v spominu njih otrok.

In k svojem najmlajšemu bratcu pridem zvečer, ko zaspi, in bom
vso noč pri njem. Tako ga bom Ijubil, ko nekdaj: igrala se bova, nosil
ga bom na ramenih, vzel na kolena, da se nauči jahanja, pripovedal mu
storije, da se bodo iskrile tiste biserno svetle oči.

Vso noč bom pri njem do zore; samo da čujem, ko si v jutro po-
niane oči, se skloni čez posteljo k očetu ter mu pove, da se mu je vso
noč o meni sanjalo.

Tako bom hodil po zemlji.

Storim, da bo oče lahko umri, v visoki starosti, pozdravil smrt ter
je ne bo čutil. Sinovi bodo preskrbljeni.
Ko zapre oči, ga popeljem s seboj.

Skupaj bova hodila po zemlji, se vracala k obema, da jima ne bo
hudo brez naju.

Tudi midva bi jih pogrešala.

Zato me pustite v loki, pri studenou.

Padlému drugu.

Mirno dihajo tvoje grudi, zemlja moja.
Tvoje vode, gore, vasice po razposajenih gričih, polja, vinogradi
so obdani z nebeško glorijo.

Gledal sem tisoče, ki so s sklonjenimi glavami hodili tesno drugi
ob drugem — njih široká pleca so se bočila kakor pobočja gora. Hodili
so dni, tedne, brez prestanka. Kadar je čul kdo glas, takoj se je odpravil
na pot : ženi je zastal utrip srca, njene kalné oči niso potočile solze na deco
smehljajočo se okrog in okrog nje. V njegovo smer se je zagledala, ko je
nakrátko, brez slovesa postavil živino v hlev; prišel je pravkar s polja
domov. Krepki so bili boki evetočih deklet, hrepenečih po materinstvu.
Zdaj pa je od žalosti umrla v njih telesih še nerojena deca. Za vasjo so
vriskah fantje.

Starkam in starcem pa je obup za tri rodové zarezal čudne gube v
obraz ...

Vinogradniku krvavi srce, ko po viharni noci gleda brstike trt, kako

s svojimi drobnimi ročicami iščejo opôr, ki jih je izruval ponoči vihar.

Tako sem gledal na deco.

Vse to je neizbrisno.

Že stoletja hodijo tvoji sinovi, mati moja. Vedno v tisočih, ravno
tedaj, kadar postane pleme najjačje.

Redki se vračajo : posamič prihajajo za vasmi, da jih ne vidijo, kako
hodijo brez rok, brez nog, z upadlimi lici, z okrvavljenimi očmi. Pred
kočami posedajo, na solncu se solnčijo, razgledujejo, dokler jim ne da
pokoja mati gruda. ^

O rane, vedno sveže rane čez in počez.

Kdo bo zacelil rane naših duš, ki verujemo v tlsto božjo besedo,
ki se je v tebi včlovečila? In za njo še ni nihče pal, na tvojih prsih v
silnem vzgonu in uporu ni izkrvavel.

Da bi bil osebni bog izven tebe, kot so nas učili, preklel bi ga ti-
sočkrat iz obličja v obličje. Rval bi se z njim, boril na žive in mŕtve,
da te iztržem njegovim krvoločnim rokam, te ponesem daleč proč, te
skrijem varno pred njim. Da ne umreš brez sadu.

Ali pa bi tebi ustvaril drugega boga, bolj mogočnega, kakor je bil
Jehova in še manj usmiljenega do drugih národov. Le tebe bi Ijubil z
Ijubeznijo, ki je še niso občutila božja prsa.

Zaman! Spoznanje je jasno: Izven tebe ni bogov! Nihče ne bo
ustvaril drugega! V tebi je; je pisal in piše svoje večne žive zákone v
vseh živih in za naše oči vseh mrtvih stvareh. Večno krivičen tebi?

Zopet je zazijala rana, v mislih pa kljuje blázni upor.

Zalesketalo je v dalji.

V žgoči radosti je duša vztrepetala.

Tam se je sklonil človek nad zemljo; pojemale so njegove moci,
pleca so se stresala, roke šibile. Z vsem náporom se je sklonil k tebi.
Ker ne more govoriti prestreljeno grlo, padá s poljubom nate, črna, črna
prst. Izdihnil je. Do neba je žarela okrvavljena gruda.

Pal je zate.

On izmed tisočerih.

Da bi bil mogel govoriti, bi bil molil tisto veroizpoved, ki je kakor
mogočna himna vstala v moji duši, tlela v vseh onih tisočih, ki so hodili
stoletja. Pa naj bi hodili še stoletja, dihala bi v njih kot ogenj pod
pepelom.

V moji duši poje zdaj radost, ki ji ni mejä.

Eden je pal za vse, da nas je odrešil, dal naši veri obliko življenja.

Tam leskeče črna prst okrvavljena. Poljub svetosti, ki je dihnila
vate večno življenje, plavá nad teboj.

Zdaj vem, zemlja, zakaj si morala roditi in oddajati? Vem, zakaj
si morala odpirati grobove pohabljenim, polblaznim, strtim sadovom . . .
Da je pádel on. Grehe nas vseh si nosila, in on te je odrešil.

Moja duša pa poje bronasto pesem :

Blagoslovljena radost! Si več ko veselje, v tebi je hrepenenje,
trpljenje, solze vse, ki so rosile na grudo, Ijubezen, ki je z njo svetu
plačevala.

Blagoslovljena radost! Vse misii krožijo v tebi, ki jih je rodilo po-
nižanje in življenje. Ti si rojstvo božjih mish, ki so živele v sleherni duši
in jih bodo čulé prostrane zemlje.

Blagoslovljena radost! V tebi je vsa neskončna slast odrešenja ma-
tere zemlje, ki bo svetu razodela svojega boga, pra\'ičnega kakor blesk
zvezda, usmiljenega kakor pokoj neba.

Bronasto pesem pa bodo čuli na vzhodu, na severu in jugu in v
njej bo poveličana moja mati.

On ki je pádel, nam je ustvaril to pesem. Slehernemu klasu žitnega
polja je dal vero za bodočnost. Vsaki kameň jo poje ob česti.

Nad vso zemljo se je razmajal veliki zvon, ki bije trdo in poje
bronasto pesem zemlje :

Večná sem! Večni so moji živeči, umrh, bodoči rodovi!

Ivan Lah:

Otokar Theer.

M oj tovariš, ki me je obiskoval zadnje dni, je vstopil včeraj z žalostnim,
bledim obrazom v mojo sobo.

„Ali ste že slišali?"

„Kaj?" — Mislil sem, da je zopet kaj novega v političnem ii) diplo-
matičnem svetu, ki polni z zanimanjem sedanje prazne dnové.

„Theer je umri."

„Včeraj je bila tu gospa Preissova in smo govorili o njem: mislili
smo, da ni nevarno."

„Umri je."

Gledala sva se nekaj čaša, kakor da ne najdeva ne misii, ne besede.

Moj tovariš je vojak, ki se zdraví v oddelku poleg mene : v sosednem
oddelku je ležal Theer. Nihče ni mislil, da bi se moglo zgoditi kaj takega.

„Včeraj sem ga hotel obiskati," pripoveduje moj tovariš, „toda bil
sem tako slab in brez volje. To so strašni čaši. Ne morem delati; niti
pisma ne morem napisati."

Moj tovariš je urednik „Žatve", dobra, ideálna duša.

„Skoda, škoda , . .," govori na pol šepetaje, kakor da bi rad s to
besedo povedal vse.

Theerovo ime mi je bilo znano že poprej : čitalo se je o njem več-
krat v listih, posebno ob priliki, ko se je igral njegov „Faethon". Toda
zadnja leta je bilo težko imeti pregled čez vso novejšo produkcijo. Videli
smo, da raste nová generacija, toda natančne slike nismo mogli dobiti
in tako so se v množici novih imen izgubila tista, ki zaslužijo biti med
prvimi: in med njimi je bil Otokar Theer.

Bilo mu je komaj sedemintrideset let. Rojen je bil v Crnovicah
(16. febr. 1880), kjer je bil njegov oče ritmojster. Mati je bila Cehinja iz
Nymburka. Gimnazijo je študiral v Pragi in je kot gimnazijec nastopil v
literarnem svetu pod pseudonimom Otto Gulon. Vpisal se je na univerzo,
študiral pravo, prestopil je na filozofijo in absolviral študije z doktorátom.
Let^ 1902. je bil v Parizu, kjer se je poglobil v sočasno francosko umet-
nost: postal je Officier ď Académie. Leta 1910. je bil na jugu v tirolskih
Alpah, leta 1912. je bil na Severnem morju in na Danskem, leta 1913. v
Rusiji in na Krimu. Dobil je mesto v vseupiliški knjižnici v Pragi. Preteklo
pomlad je začel bolehati. Na jeseň se je preselil v vinogradsko bolnico.

Zdravniki so konštatirali zastrupljenje hrbtenice, toda nihce ni mislil na
smrt. Theer sam je bil 5il in živahen, čital in pisal je še dan pred smrtjo,
dne 20. dec. je ob polosmih zjutraj izdihnil.

Ljudje, ki jih usoda zanese v isto bolnico, čutijo med seboj nekako
solidarnost. Druži jih nekaka tajná vez in čutijo nehote med seboj izgubo,
kadar zapoje zvonček nad kapelo. Ali je to Ijubezen do življenja, ali strah
pred smrtjo? Ali je to sočiitje k človeku, ali opomin na lastno usodo?

Tiho sva sedela s tovarišem in sva mislila na Theera. Ali je mogoče
v tem trenotku reči, kaj je bil, in kaj bi bil, ko bi se to ne bilo zgodilo.
Ali si moremo misliti vso tragiko človeka, ki se je dvignil na lastnih
krilih iz vsakdanjosti v solnčne višave, in je tik pred ciljem pádel?

Otokar Theer je nastopil kot sedemnajstleten študent v javnosti z
zbirko „Háje, kde s e tančí" (Gaji, kjer se plese). Kritika je videla po
tej zbirki v njem mlado silo iz krogov „Češke moderne*^, ki stoji pod
francoskim vplivom. Pridružil se je moderni skupini, ki se je takrat zbi-
rala okoli prenovljenega ,,Lumira*' pod vodstvom V. Hladika in F. X. Salde.
Tako je Theer že leta 1900. izdal drugo knjigo „Výpravy k Ja", ki je
leta 1914. doživela drugo izdajo. Dvajsetletni pesnik je v tej knjigi pokazal
nove veliké skrivnosti svoje duše, nepremagljivo hrepenenje po večnih
tajnostih in boj za čarobni svet krasote in Ijubezni. Njegova oblika je
kázala mladega mojstra, ki se bori za novo svobodo besede in pesmi.
Naslov sam je nekaj nenavadnega. Ne da se niti popolnoma prevesti.
Vj'prava je to, kar po Slovensko imenujemo s tujo besedo: ekspedicija.
Reklo bi se nekako: Príprave na pot k Jazu. Po tej knjigi je nastčda v
pesniku kriza, ki je trajala celih deset let. Pesnik se je poglobil, kakor
da se je res odpravil na pot k „Jazu". Toda ta „jaz" je veliko obširno
kraljestvo in dolga so pota do njega. Pesnik je iskal sebe, poslušal je
svojo notranjost in je iskal izraza tému, kar je plalo v duši. Ne onega
vsakdanjega navadnega izraza, ki ga imenujemo pesem, ampak onega
pravega izraza, ki bi bil pesem njegove duše. Ne pesem besedi in rim,
ampak pesem čustva in notranjega ritma, ne pesem, vezana na metrum
in formo, nego pesem prostá, svobodna in resnična, kakor jo je čutil v
duši. Sicer nastopa Theer tudi v tem kritičnem desetletju, toda ne s
pesmimi; pisal je povesti: „Podstromem lásky" (Pod drevesom Iju-
bezni) (1903), „Príhod žene" (román v „Lumiru"), a pred vsem se je
posvetil kritiki. V „Lumiru", „Rozhledih", „Ceski Revuji" in v „Pŕehledu"
najdemo polno njegovih kritik in esejev iz Češke in francoske literatúre.
Tu vidimo Theera umetnika in filozofa, ki išče vrednote življenja v velikih
delih človeškega dúha in odkriva zmagujočo silo volje, ki premaguje kaos
in notranji razdor ter daje misii jaseň izraz v delu, ki ga ustvarja duh
stvarnik in vladár snovi.

To desetletje pomenja sploh krizo v češki moderni. Prvi nje bojev-
niki : Machar, Brezina, Dyk, Karásek so že obvladali polje ; starina je
živela samo še v odmevih. Toda življenje pomeni večen razvoj, však ob-

stoj je zastarelost in zaostalosť. Treba je bilo iskati novih poti. Najti so
jih mogli samo oni, ki so premišljali o njih. Med temi je bil Theer.

Leta 1910. nastopi Theer zopet kot lirik. Leto na to (1911.) imamo
novo knjigo pesmi „Úzkosti a nadeje". Tudi ta naslov je težko pre-
vesil. „Tesnobe in nade" ne zveni dobro. Vendar nam predstavlja zbirko
po vsebini: boj med dvomom in nadami, boj za spoznanje velikih skriv-
nosti, Boga in sveta, hrepenenje po resnici nejasnih sfér, ki j o zasluti
srce in jo hoce izreči. Vsaka pesem je resničen odmev lastnega boja, ki
ga je prebojeval pesnik od slutnje do besede. A ne le boj za resnico,
tudi boj za resničnost besede je hotel izbojevati Theer: bil je mojster
sloga in jezika in je hotel doseči v tem vrhunec popolnosti. Leta 1912.
jeljavica ! — Pa práv je, da ste prišli. Brigita in
Matja sta tako slabé volje, in jaz bi rada le govorila, govorila in se sme-
jala — ha, ha, ha.

Pavle. Práv, gospodična Vida. Pomagal vam bom. (Sede.)

Matjan. Ti Pavle, še vedno tako pridno in vneto deluješ v „prospeh
izobrazbe in prosvete". (Se ironično nasmehne.)

4* 51

Pavle. Ah, malekost, malenkost! Moje moci so majhne, ka] bi! —
Delám že, no — ne rečem — pa ni vredno — ni vredno govora — Matja,
in ti, pišeš?

Matjan. Pišem, če so misii tu.

Vída. Ej, misii se že dobi j o ! Saj je toliko snovi, povsod, povsod. In
jezik imaš lep — in talent!

Pavle. Da, vidiš, Matja, to je veliko res, da imaš tako krasen jezik ;
kakor melodije so tvoje besede. Cetudi časih, no časih sicer ni kdovekaj
faktov, faktov ...

Brigita. Ti bi hotel faktov, Pavle, kaj?

Pavle. No, da, faktov; namrec naše Ijudstvo se s samimi besedami
le zastruplja. Ne, ne!

Vída. Ah, gospod profesor, kaj bi se zastrupljali ! Lepo besedo bero
— in dalje ne pomislijo.
Pavle. Ej, ne vem, če je vedno tako!

Matjan se zdrzne. Ti, Pavle, kako bi ti hotel pravzaprav, da bi pisali ?

Brigita. Saj veš, Pavle, kaj misliš ti o tem?

Pavle. Kakor sem rekel : vec d e j a n j in nič n e n a r a v n e g a ; to je.

Brigita gleda Matjo. Nič nenaravnega. In vendar —

Vída. Kaj je spet s teboj, Brigita? Tako čudná si danes, in te-le
besede si govorila tako čudno . . .

Brigita se prime za čelo. Jaz — čudná? — Morda. Ali pa pravza-
prav ni ničesar — nekaj me je razburilo in zdaj me boli glava.

Pavle. Brigita! Rekel sem ti že tolikrat, da ne misii toliko. (Smeh-
Ijaje.) Vidiš, to ni za ženské — pa oprosti. Kaj imaš od tega? Glava te
boli — pa nič drugega. Ali si že prišla do kakega zaključka?

Brigita ga pogleda in se nasmehne. Zaključkov je malo, in kdor
príde do enega, je res pač večji človek, nego sem jaz.

Vída. Potem sem pa jaz velik človek — ha, ha!

Matjan. Kako to?

Vída smeje. Ker sem prišla do zaključka, da je najbolje vsako žalost
politi s smehom. Ha, ha!

Brigita. To še ni zaključek, Vida. O tem bi se dalo še razpravljati.
Zaključek pa stoji trdno, neomajno, brez nadaljnih razpravljanj.

Pavle zamahne nevoljno z roko. Eh, pustimo zaključke in vsa raz-
pravljanja! Gospodična Vida je prišla, da bi se smejala. AK ne?

Vida. Ne vem, kako bo s smehom. Danes tako nekako zastajajo
besede vsem in se spotikajo, da ni gladine za smeh ... Ah (se nasloni),
pomislite, Brigita niti ni vedela, o čem ste predávali. Lepo, kaj?

Pavle. Nič nenavadnega. Ne briga se za to.

Brigita. Pa res ne. Vida mi je šele povedala, da si predával o po-
žrtvovalni Ijubezni matere, ki ima pohabljenega otroka.

Pavle. O tem je bil govor, da.

Matjan. Kako, da se ti zavzemaš za to?

Pavle. To se ti zdi čudno? Saj to je nekaj čisto navadnega, samo
da je treba časih Ijudi še malo bolj podrezati, da se zavedajo svojih lepih
dolžnosti.

Brigita. Meni se zdi, da dolžnost ni lepa. Kar je dolžnost, je pac
dolžnost — mora se izpolniti — a lepote ni v njej.

Pavle. Ah, Brigita, imaš že spet svoje muhe, svoje názore!

Vída. Saj sem že večkrat rekla, da je Brigita muhasta. Ha, ha, ha !

Matjan. Da, gospa ! T o je lepo, kar človek stori iz lastnega nagiba,
ne iz dolžnosti.

Pavle. Novotarije ! Ha, ha ! Za Ijudstvo to ni ! Dolžnosti naj bi izpol-
njevali! Bog daj, da bi jih! To je glavno!

Brigita. Ti, Pavle, kaj pa, če bi kdo govoril, da tista materina po-
žrtvovalnost ni požrtvovalnost, temveč le krivo tolmačenje naravnega
zákona ?

Pavle. Také misii in besede so neumne !

Matjan. Neumne? Tako.

Vída. Prej — pa čakajte — kako je bilo ? — Ah, zdaj vem ! (Govori
Pauletu,) Prej je dejala Brigita, da umorí mati svojega pohabljenega
otroka.

Pavle začuden. Kaj — kako? Ali ga je katera umorila ali kako?
Si kje brala o tem?

Brigita se nasmehne. Ah ne — ne; to je bila le misel.

Pavle. Také mish! — Tista mati nima nobenega pojma o materini
Ijubezni, nima nobene nežnosti ženskih čustev, ni takorekoč mati, ne
ženská in končno tudi ne — človek! (Se ves razgreje in razburi.)

Matjan. Ne človek, temveč zver — kaj, Pavle?

Pavle tľdo. Zver! Da, zver je!

Brigita. Kako napačno!

Pavle poln osuplostL Ti — ti — zagovarjaš?

Brigita pogleda ga z resnim pogledom. Da, jaz.

Vida. Saj ima le muhe, gospod profesor, ne razburjajte se! (Proti
Brigiti.) Ti — ti — ne bodi taká, Brigita! (Jo boža po laseh.)

Brigita se smehljaje okrene. Pavle, kaj — smisla za materine dolž-
nosti nimam — in ne požrtvovalnosti ?

Matjan. Ah, gospa Brigita!

Pavle. Ne zamerim ti, ker gotovo ne misliš resno svojih besed.

Vida. Muhe — samé muhe! Ha, ha!

Brigita. Kaj pa, če bi kdo spisal knjigo z vsebino o osvoboditvi
takega reveža po materinih rokah in bi bil tudi sam zmožen tega?

Pavle. Torej, da bi mati umorila otroka?

Vida. To, da — to sta govorila preje.

Matjan. No?

Pavle. Tistega bi bilo vredno pahniti v ječo, zakaj pohujšal bi Ijud-
stvo, človeštvo. In tisti bi bil človek brez vešti!

Vida. Tudi jaz tako pravim. Ah — nesmisel! (Matja počasí vstane
in se ironično smehlja.)

Matjan. In, Pavle, jaz sem tisti človek „brez vešti".

Pavle plané kvišku. Matja — ti? ,

Matjan. Jaz.

Vida strmi vanj. Ti, Matja?

Pavle. Tega ne boš storil — preganjan boš.

Matjan. Bom.

Brigita. Gospod Matja, čemu, čemu? Molčali bi bili —

Pavle počasí. Ce to storiš — (hítreje) najina pota gredo vsaksebi.

Vida. In, jaz — ah — pa premislil si boš! (Plané k njemu in ga
objame.) Premislil si boš, kajne? (Ga poljubi.)

Matjan Jo pogleda. Ah — Vida . . .

Vida. Da, da ! (Mu stisne roko.) Pozno je. Oditi móram. Ľahko noč !
(Sega Pavletu in Brigiii v roko.) In drugič se bomo smejali — pa da mi
ostanete zvest družabnik pri smehu, gospod profesor!

Pavle. Gotovo, gotovo, gospodična ! Klanjam se I (Jo spremi do vrat)

Četrti prizor.

Prejšnji, brez Vide.

Brigita sama zase. Malenkostna si, Vida . . .

Pavle*, Matja ! Tvoja zadnja beseda o tem ?

Matjan. Zadnja. Sicer pa je čas, da grem tudi jaz. Ľahko noč!

Pavle se obrne od njega.

Brigita tiho. Pozdravljeni ! (Gleda zamíšljena za njím.)

Zastor páde.

Drugo dejanje.

(Dve leti pozneje.)

Salón I. dejanja. Solnčno poletno dopoldne. Solnce razžarja salón v rumeni, zlati lúči,
dolg prameň padá práv sredi salóna in žari v mavričnih barvah na steni. Vráta na
balkón so odprta; bele závese se nalahno gibljejo. 'V vazah je polno belega in nalahno
zardelega cvetja, oejica šipka leži preko mize. Na balkónu žvrgoli kanarček. Vse je nekako

svečano.

Prvi prizor.

Matjan, Vida.

Nekaj trenutkov je salón prazen; vse tiho, le kanarček žvrgoli in závese podrhtevajo
Zaslišijo se koraki in streznica, ki govori: „Ťukaj prosim, v salón. Gospoda ni še doma,
mislim, da takoj príde, a gospa je slabá in še ni vstala. Prosim ! Vráta se odpro in Vida
in Matja vstopita. Vida v lahki, svetlomodrí poletni obleki, Matja v beli obleki. Vida

obstane ob Matju.

Vida. Vidiš Matja, veselá sem te, da si prišel!

Matjan. In tu je bilo, ko sva se zadnjikrat videla, oni večer pred
dvema letoma. (Stojita ob balkónu. Matjan naslonjen ob stena, Vida na-
sproti njemu.J

Vida. In nič nisi pisal in povedal, kdaj in kam odhajaš . . .

Matjan. Odšel sem bil že drugi dan. Popreje si rekla, da sem bil v
Moskvi, ne?

Vida. Da, da, poslal si mi bil karto. Ah, poglej; kako lepo šije
danes solnce!

Matjan. Da, da, vsi zlati so žarki v ozračju. Pa Vida, nekako res-
nejša se mi zdiš — kako to?

Vida tišje. Tisto leto, ko si bil odšel, sem jela premišljati o sebi in o —

Matjan hitro. In o meni?

Vida. Da — in o tebi. In začudila sem se, ko nisem začutila v sebi
one — Ijubezni, da ti odkrito povem, Matja, — ki sem mislila, da jo
imam . . .

Matjan. Tiho — gleda u daljavo. Jaz sem bil že preje videl vse to,
in hotel sem ti reči besedo v slovo — pa prehitela si me sama, leto
pozneje. In vendar, Vida — kaj te je bilo privedlo do razmišljanja sploh?
Nisi bila také narave preje — lahkbmiselna si bila, veselá, lahkoživa.

Vida. Bilo je čisto naravno — in zelo navadno. Moja sestra se je
poročila z môžem, o katerem je mislila, da ga Ijubi. Bila je práv také
narave kakor jaz. In v zákonu je izpregledala, izpregledala je v strašno,

medlo noc, zakaj ni bilo pravé Ijubezni v njej, le navidezno je plalo
nekaj v njeni duši, nekaj toplega ... A sedaj niti tega ni vec — in ona
se muci in trpi, trpi noc in dan. In ločiti se nočeta, zaradi —

Matjan — zaradi „jezikov" ?

Vida. Da — zaradi jezikov. In tako trpita oba. Pa, da bi vsaj ne
bila tako mirna na zunaj. Pa to se kar nekaj reže v njiju. Strašno^
je njuno življenje. (Pokrije obraz z rokama. Cez nekaj čaša.) In vidiš,
Matja, ta — četudi tako vsakdanji dogodek, me je privedel do razmiš-
Ijanja o sebi in tebi. Pa Ijubezni nisem našla v sebi. In vendar sem
mislila, da sem te Ijubila . . .

Matjan. Ljubila si me, kakor sem Ijubil jaz tebe. Nekaj lepega, do-
brega je bilo v vsem tem. A one globoke, neskončne, brezmejne Ijubezni
ni bilo ne v tebi in ne v meni.

Vida gleia nekam v daljavo in govori počasí. In vendar mi je časih
žal po^ oni, oni Ijubezni, recimo. Dolgčas mi je po njej, pogrešam jo. In
zdi se mi, kakor bi mi nekaj odvzeli, nekaj neizrečeno lepega, dobrega,
mladega. Zakaj glej, trpljenja ni bilo v onem cutu in ne prevar. Mirno,
narahlo je brnela Ijubezen v duši in bila je vsa rožnata, solncna . . . (Se
zamisli).

Matjan jo globoko pogleda in ji stisne roko. Poglej, poglej solnce,
Vida — to današnje solnce. Poglej !

Vida. In kako mlado je vse! Škoda, da je Brigita bolna.

Matjan se strese. Bolna? — Pa kaj ji je?

Vida. Kaj ne ves ničesar, moj Bog?! Kaj ti niso pisali?

Matjan. Nicesar ne vem, ničesar.

Vida. Ha — ah — tu je!

Drugi prizor.

Prejšnja. Pavle.

Pavle hitro vstopi. Postaran je in bolj resen. Ona dva mu gresta naproti. Pavle jiina

stiska roke in govori zamolklo.

Pavel. Klanjam se, gospodicna Vida! — Pozdravljen, Matja!
Matjan. Pisal si mi bil in ravno še o pravem času me je dobila
karta. Odhajal sem práv tisti dan iz Moskve v domovino.

Pavel. Seveda — ostani, pogovoriva se še kaj! — Pogrešal sem te
dni človeka, kakor si ti.

Vida. Da, ostani še!

Matjan. Ostanem torej. (Sede spet.)

Pavle. Bi hotel videti njo?

Matjan ga pogleda. Njo ? (Kakor sam zase.) Ah. morda bi bilo bolje
— pa — da, da, — videl bi Jo rad!

Pavel. Počakaj torej, saj tako gotovo pride, ko bo odšel zdravnik.

Vida. Upam, da bo Brigita kmalu dobra.

Pavel. Da — gospodična, telesno že. — Ali — ali kaj bo z onimi
mislimi, ki jih ima. Vidite, to udari na razum, na voljo • — in kaj potem,
potem? Ah. — (Se nasloni na mizo.)

Matjan se strese in upre pogled v vráta, ki vodij'o v spalnico. Tudi
Paule in Vida se ozreta tja. Zaslišijo se koraki. Prihajata. (Tiho.) Ona —
Brigita! (Vráta se nalahno odpro.)

Tretji pri zor.

Prejšnji. Brigita, zdravnik.

Brigita vstopi in zdravnik. Vsi trije molče pogledajo Brigito, ki je v beli domači obleki,
zelo izhujšana, bieda in vpadla. Govori tiho in glas se ji trese. Videti je vsa zamišljena
in večkrat se prime za glavo, Ko se odpro vráta, obstane ob njih, pogleda v Matjana
z dolgini pogledom in mu gre z omahujočimi koraki naproti, mu podá roko, ki jo

molče poljubi in reče.

Brigita. Pozdravljeni !

Yida in Pavle. Pozdravljena !

Brigita ju prezre; proti Matjanu. Gospod Matjan, vedela sem, da
ste v bližini, čutila sem vas.

Matjan stoji vidno nemiren in ves zmešan. Da, vrnil sem se in sem
vas obiskal. — Kako je, gospa Brigita?

Brigita sede. Kakor je.

Matjan sede in jo gleda.

Zdravnik, ki že preje sega v roke Vidi in Pavlu, pristopi k Matjanu.
Zdi se mi, da se poznáva, gospod Matjan!

Matjan. Da, poznáva se, gospod doktor.

Vida. Saj v tem mestu se tako vsi poznamo; in če kdaj srečam
tujega človeka, se zacudena ozrem za njim in si mislim, odkod je in
kako je pac prišel k nam.

Zdravnik. No, da, majhno mesto je to — majhno.
Brigita. gleda ves čas v solnce in počasi dihaje reče. Kakšno veliko
in zlato solnce je tu! Kakšna luč!

Matjan. Da, gospa Brigita, vsi se že čudimo tej svetlobi danes.

Brigita trudno. Kako dobro za človeka, ki lahko vidi in občuti to
solnčno prešernost, to solčno lepoto ! (Naenkrat z drugim glasom.) Gospod
Matjan?

Matjan. Gospa Brigita?

Brigita. Kako vam je bilo v tujini?
Pavle jo ves čas nepremično gleda in ne more govoriti.
Matjah. V Moskvi? Saj ni vredno besed, gospa Brigita! Življenje
je bilo, kakršno je vedno in povsod.

Brigita. T.orej nimate ničesar dostavili? (Ga hitro pogleda

— in počasi omahne na fotelj.)

Zdravnik in Pavle hitio pristopita.

Zdravnik. Oprostite, milostljiva, pojdite rajša še za nekaj čaša v
posteljo. Govorjenje vam škoduje.

Pavle. Da, Brigita, prosim — pojdi rajša počivat. (Jo prime za roko.)

Vida. Brigita, spremim te.

Brigita zamišljena. Da bi šla? — Imatc práv. (Trudno vstane in se
nasmehne.) Pustite grem že sama. (Proti Vidi.) Pridi še, Vida!

Vida. Prídem, takoj na večer prídem !

Brigita gre proti vratom, kjer obstane. Gospod Matjan, in midva,
midva se še pogovoriva o delu, o delu! (Ga gleda nekaj čaša.)

Matjan ji poljubi roko in govori s tresočim se glasom. Kakor boste
hoteli, gospa! Klanjam se, gospa Brigita!

Brigita. Pozdravljeni ! (Nekaj čaša še obstane, potem odide, kanarček
zažvrgoli izredno veselo in dolgo.)

Pavle. No, vidiš — srečo sem imel. — Izvedel sem bil po gospo-
dični Vidi za tvoj naslov in zdaj po dveh letih sem si mislil, da se
boš skoro vrnil in sem te torej prosil, če se vrneš, da bi se oglasil pri
meni. In posebno še letos. (Se zamisli — naenkrat.) Pa sedimo, sedimo.
(Sedejo na fotelje. Vida sredi, na vsaki stráni Pavle in Matjan.)

Matjan. Posebno letos? (Hitreje.) Povej mi, kaj je z gospo Brigito?

Pavle temno gleda vanj in reče. Ne veš ? Mislil sem, da ti je pisala
gospodična Vida.

Vida. In jaz sem mislila, da ste mu pisali Vi.

Matjan. Torej?

Pavle. Ah — to je žalostno, Matjan ! (Se zamisli.)

Matjan. Žalostno? (Poln napetosti zre v Pavleta.)

Pavle. Bilo je pred tremi tedni — in Brigita je porodila dečka.

Matjan. Ah — ~ čestitam ! (Mu hoče podali roko.)

Pavle plané pokoncu. Sede trudno in težko šope. Otrok je — slep

— slep — za vse žive dni slep.

Matjan strmi in se prime za mizo. Nemo odpre ústa, hoče nekaj
reči — sklanja se vedno niže na mizo, slednjič dvigne glavo, pogleda v
strop in stisne ustnice — komaj slišno reče. Slep —

Vida kakor v sanjah. Kako lepo šije solnce danes in kako vse zlato
in žareče je !

Pavle in Matjan jo nemo pogledata.
Matjan. In ona — gospa Brigita? — Že ve?

Pavle. Takoj Je vedela — ona prvá. — Ona nas je privedla do tega,
da smo dali otroka takoj preiskati. Vse zdravnike sem poklical, — vse

— vse — ali — vrag — Bog — in — in jaz ne vem — to je tako silno,
haaa. (Se strese in potem spet mirno gleda Matjana.)

Matjan. Ona praviš, da je prvá vedela? Govori jasneje — kako to,
kako ?

Pavel. Že pred pôrodom je bila Brigita zelo, zelo čudná. Hodila je
vsa zamišljena in polna strahu po sobah, a na cesto ni marala. Niti v
tiste aleje zunaj mesta, kamor je vselej tako rada zahajala. Cele ure je
presedela ob oknu, cele ure ni govorila. In nekaj dni preje je popolnoma
otopela. Ah Matjan, tiste dni je bilo težko, — a oni trenutek je bilo še
težje. Takrat je zavpila v brezupni, mrtvaški grozi: „Poglejte ga — slep
je — slep je!* in je omedlela in šele cez dva dni se je zavedla. Takrat
je bila gospodična Vida pri njej.

Vída se zdrzne. Da — in me je pogledala tako, tako neizrečeno
obupano in mi dejala: „Vida — slep je." In jaz — jaz sem molčala.
Potem pa je šepnila: „Vedela sem."

Pavel. Tri dni ni potem izpregovorila niti besedice, le otroka je gle-
dala. Vedno ga je gledala, vedno z istim dolgim pogledom — , komaj da
je trenila z očesom.

Matjan. In zdaj? (Komaj, da more govoriti.)

Pavel. In zdaj časih vstane in gre k oknu in gleda v solnce. Dolgo

— dolgo. Potem gleda nekaj čaša otroka, nekaj čaša spet solnce in še-
peče, kaj vem, kaj si šepeče ! — Ne razumem je ! — Da, ponoči enkrat je
govorila o nekih metuljih in belem cvetju. Tudi tvoje ime je vpletala
\Tnes. Potem pa je ihtela vso noc. Bojim se, da ji ne bo še hujše. Onega
mrzlega, topega pogleda se bojim in one brezbrižnosti za vse, kar se
godi krog nje. In vendar nekaj premišlja in premišlja, veliko premišlja.

Matjan se prime z obema rokama za glavo in zre v mizo. Da je
prišlo tako — tako!

Pavel. Da — da je prišlo tako! Kdo bi si bil mislil kaj takega —
takrat, ko si bil zadnjikrat pri nas. — Pa — pozabil si ono, Matjan?

Matjan zamahne z roko. Pozabil — že zdavnaj. —

Pavel. Prenaglil sem se bil v besedah, razumeš. —

Matjan. Razumem, razumem — pustiva to!

Pavel. Da, pustiva to ! (Pogleda na uro.) Čudno, še zdaj ni zdravnika.
Ob tej uri prihaja navadno. — Ah, pa pripoveduj kaj, Matjan! Kako ti
je bilo v tujini?

Matjan. Kako mi je bilo ? Kakor navadno, kakor mi je tu in povsod
drugod. Gledal sem, čutil, mislil in delal. Časih je zabesnelo v meni sto-

tisoč odmevov rajské pomladi, časih se je zaprlo vse v meni in ni bilo
žarkov, sama megla in noc. — (Se zdrzne.) Ah, glejta — kakšna luč je
tu, kakšno solnce je danes !

Pavel se ozira. Da, poseben dan solnca je danes. Nisem še pozabil,
da bi bilo kdaj bogatejše sijalo solce tu sem v salón. In kako žvrgoli
kanarcek !

Vída. Skoda, da vsega tega ne vidi Brigita!

Pavel se zamisli. Škoda — škoda. —

Matjan. Misliš, da ne vidi vsega tega?

Pavel. Ah, gleda pac, pa ne vem, če občuti vse tako.

Matjan zamišljeno. Da — morda občuti drugače. — (Zunaj pozvoni.
Kmalu nato se sliši moški glas in koraki v drugi sohi.)

Pavel. No, torej zdaj je prišel zdravnik. Počakam ga tu, da mi pove,
kako je Brigiti in otroku.

Matjan. Naj ostanem? (Vstane.)

Četrti prizor.
Prejšnji b rez Brigite. Zdravnik.

Zdravnik. Ubogljivega bolnika imam in takih sem vedno vesel. In
tako bo v kratkem zdravá, gospa.

Pavle. Ah, hvala vam, gospod doktor!

Zdravnik zamahne z roko. Ni treba! Storim, kar je v moji moci.
(Se obrne proti Matji.) Ah, vi, gospod Matjan, zadnji čas precej govorijo
o vas tu.

Matjan. Že mogoče.

Pavle. Slaven pisatelj boš — no, saj si že —

Vída. Res, res, Matja.

Matjan. Hvala, hvala!

Zdravnik. Z zadnjo knjigo ste vzbudili zelo veliko pozornosti.

Pavle in Vida začadená pogledata.

Zdravnik. Kaj ne vesta?

Pavle. Zaduje čase sem ves zmešan — ne vem in ne slišim ničesar.

Vida. Ah, meni se godi isto.

Zdravnik. Torej še ničesar ne vesta?

Matjan nevoljen. Ah, pustite, pustite to, gospod doktor!

Zdravnik. No, no! Kaj bi! Da, da! Gospod Matjan je izdal knjigo
čudne, čudne vsebine. Da veste, jaz sem odločno proti vam !

Matjan ironično. In drugi menda tudi, kolikor vem.

Pavle in Vida. Ha!

Pavle. Jasno mi Je, Matja, izdal si ono knjigo.

Vida. Ono?

Matjan. Da, da, ono knjigo sem izdal.

Zdravnik. Sta slišala že preje o tem delu.

Pavle. Že preje. Pa, Matja, kako to?

Matjan. Kakor sem rekel.

Vida. Torej si vendar storil to. (Se zamisli.)

Pavle vstane in hodi nemirno gorindol.

Zdravnik. Tiste vaše besede, gospod Matjan, so — pa oprostite
izrazu — jako podlé in neresnične.

Matjan. Saj vam ne zamerim —

Zdravnik. Ni treba, govorim o knjigi, ne o vas.

Matjan. To je eno in isto.

Vida. Tako?

Matjan. Ah, Vida, razumi me vendar !

Pavle seie. To naj človek razume, kaj takega !

Zdravnik. Vaše besede so zelo brezsrcne, posebno v zadnjem po-
glavju. Ne rečem, jezik je lep, ali —

Pavle. Dejanja — ta so čudná!

Zdravnik. Da, dejanja. To je nenaravno, da bi umorila mati svojega
otroka le vsled Ijubezni do tega, ker vidi, da trpi otrok in je nesrečen.
(V tem se odpro nalahno in tiho vráta spalnice. Brigita pogleda in ob
njih obstane. Vidi se le skozi oiprtino ves njen obraz, ki izraža grozno
napetost in muko. Nifiče Je ne zapazi, ker vsi poslušajo zdravnika, Matja
pa káže hrbet vratom in gleda skozi okno.) V tem jaz ne vidim Ijubezni
materine, pac pa neko olajšanje zanjo.

Pavle. Práv.

Vida je tiho in posluša pazno.

Matjan. Tako, ha ! (Podpre glavo in zre venomer skozi okno.)

v tem prihaja Biigita nalahno vedno bolj v salón in obstane pri odprtih vratih. Nagnjena

je naprej tako, da se vidi, kako je pripravljena skočiti nazaj v spalnico. Mrtvaška bledota

šije z lica, roke se krčijo, večkrat se prime za glavo.

Zdravnik govori dalje. Zato, vidite, ker vidim jaz pravo materino
Ijubezen v takih slučajih le v tem, da —

Pavle mu seže naglo v besedo. Da ostane mati vse življenje pri
otroku in ga Ijubi in skrbi zanj.

Zdravnik. Da, tako je !

Matjan. Čemu? Za tisto smrt, ki jo hna otrok v sebi?

Pavle. Matja, človek je!

Vida. Človek, vreden Ijubezni!

Matjan. Ni cel! In zato mu je treba večje, vecje, neskončno vecje

Ijubezni !

(Brigita se strese.)

Pavle. Matja, ne govori tako, ah!

Matjan. Tako je — in ne drugače.

Zdravnik. Odločno sem proti ternu, kakor sem že dejal.

Vida. Ah pustimo te strašne stvari, pustimo !

Pavle. Molcimo, da. Pa, Matja, ne razumem te !

Matjan se ironično nasmehne. Tudi drugi me ne.

Pavle proseče. Gospod doktor, povejte mi še enkrat, ali, ali je res

zaman vse?

(Brigita napeto posluša.)

Zdravnik. Zaradi otroka?

Pavle tiho. Da.

Zdravnik. Kakor bi rad napel vse svoje sile — ne gre. Tudi kar se
drugih kolegov tiče — nikjer, nikoder pomoci.

(Brigita stopi blize.)

Pavle. Torej — zaman vse? (Napeto zre v zdravnika.)

Matjan giibanči čelo.

Vida je vsa nemirna.

Zdravnik. Popolnoma zaman je vse!

Pavle sklone glavo. Hvala !
Brigita se prime z obema rokama za prsi, stekleno pogleda, počasi odide in pripre

v rata.

Pavle cez nekaj čaša. Cuden slučaj, podoben tvojemu delu, Matja!
Matjan. Ah, Pavle !

Vida. Tu ne bi bilo kaj takega mogoce — Brigita — ne, ne —
Zdravnik. Kaj vam je! Pustite také slutnje — smešno je! (Vstaja.)
Sicer pa, poldne bo — domov móram ! — Klanjam se ! (Sega vsem v roko.)
Vsi. Klanjam se!
Zdravnik odide.

Peti prizor.

Prejšnji, brez zdravnika.

Vida. Prijazen in domac človek je ta zdravnik, in zdi se mi, da
slove dalec naokrog, kako dober zdravnik je.

Pavle. Da, da, zelo dobro zdravi.

Matjan. Skoda, da se že &tara. Sploh je to tako čudno in skoro
smešno, da človek práv v tistem času, ko ima nekaj prakse, recimo, od-
loží svoje delo, ker mu manjka moci v telesu.

Pavle. Tudi duša se navadno postará.

Matjan. Ne vedno.

Vida. Lepo Je življenje, ce je duša mlada in zdravá, in telo seveda
tudi —

Matjan. Da, zdravje, zdravje — tudi v duši. In vendar nocejo raz-
umeti besed, ki govore, da Je življenje brez zdravja le smrt . . .

Pavle. Kdo pa vendar tega ne razume ?

Matjan se nasmehne. Ah, vi! Pa kaj — spet smo na istem potu
naših besed. Poldne bo, in oditi móram.

Pavle. Pridi še!

Matjan in Vida vstaneta.

Vida. Tudi Jaz móram domov. Pa Je tako prijetno tu pri vas v tej
sobi, polni solnca in rož. Pravi dom solnca in mladosti Je tu!

Pavle. Da bi bil!

Vsi tríje stoje in se ozirajo po sobi. V tem se zasliši iz sobe krčevit stok.
Matjan se strese in zavpije. Moje delo, ha — moje delo! (Se prime
za glavo in páde na fotelj.)

Pavle in Vida ga kakor besná pogledata.
Vida razume in zavpije. Matja, sovražim te!

Pavle plané kakor norec, se prime za glavo in zavpije z divjim
glasom. Zločinec! Proč, proč! '

Hiti proti vratom, a ko jih hoče odpreti, omahne in stopi za korak nazaj. Na pragu

stoji Brigita, vsa mrtvaška in kakor okamenela. Vsi trije se sfresejo. Zunaj zazvoni

poldne in zvoni do konca, votlo in zamolklo. Brigita stopi naprej, gre z rokama opiraje

se za hrbtom ob zid do mavrice na zidii. Ves čas zre nepremično v Matjo.

Pavle jo hoče prijeti za roko, a ona zamahne z dolgo kretnjo proti
njemu. Potem pa govori trdo in s sfísnjenimi ustnicami s pogledom na
Matjo.

Brigita. Ne morem. Slep Je — a m o J, tako zelo m o J ! (Se onesvesti

in páde.)

Vsi ostrme.

K o n e c.

Anton Loboda:

Misii o slovanskih narodnostnih

problemih.

Vslovanskem svetu imamo v teku zadnjih sto let v narodnostnem
oziru pojave, kakor jih pac ni enakih med ostalimi evropskimi na-
rodí. Semkaj spadá takoimenovani slovanskí národní separatízem, pod
čemer razumemo tendenco, da se hoče del kakega večjega národa odcepití
od celote ter postatí zase samostojen národ. Ternu nasprotí pa hoče
zedínjevalna národnostná tendenca, kí je le nasprotna smer pri ístem
pojavu, dvoje alí celo vec narodnostnih skupín, kí so došlej veljale za
samostojne národe, združítí v eden národ. Stremljenje pri posamezníh
narodíh, kí se takému nacionálnemu zedinjenju upíra, ímenujemo ístotako
separatístíčno. Tí tendencí se pojavljata pri razníh slovanskih narodíh alí
časovno med seboj ločeni alí obe hkratí, borec se druga proti drugí za
odločílni vplív na narodovo bodocnost.

Najaktuálnejší pojav te vrste poznamo pri sebi, alí bolje rečeno,
tvorimo ga sami; zedínjevalno tendenco ímenujemo tu jugoslovanstvo,
to je ideja, kí stremi za tem, da se Slovencí, Hrvatje in Srbí, kí so bili
in veljaU došlej však zase za poseben národ, strnejo v eden jugoslovanskí
národ. Podobníh pojavov z zedínjevalno alí separatístíčno tendenco imamo
v slovanskem svetu še več; važno pa je, da so omejeni na slovanské
národe, da so torej specifično slovanskí. Nam, kí smo vzrástli v njih, so
nekaj navadnega, alí za zapadno-evropskega alí srednjeevropskega človeka,
člana takoímenovanih hístoríčníh národov so práv nenavadna ízrednost.

Moderno jugoslovansko gíbanje, zlastí v oblíkí slovensko-hrvatsko-
srbske kultúrne kooperacije, je samo zaključek razníh nacíonalnih in
kulturníh stremljenj med Slovencí, Hrvati in Srbí, od Prešernovega dela
pa čez osnovo ilirske ideje, Strossmayerjevega jugoslovanstva, misii
srbsko-hrvatskega nacionalno-kulturnega edinstva do naše moderne na-
cionalistíčne ideje.

Enaki pojavi v slovanskem svetu so še na pr. med Hrvati trditve,
da ní Srbov, temveč da so tí le pravoslávni Hrvatje, oziroma, da so
Hrvatje le katolíški Srbí, dalje da so muslimanskí Bosanci alí pa celo,
da so Bosanci sploh poseben, samostojen národ, ter da so Slovencí le
planínski Hrvatje, planinskí Srbí. Imamo naposled slovanské Macedonce ;
vprašanje o njih nacionálni pripadností je postalo izza balkánske vojne

svetoven problém — laste si jih Bolgari in laste si jih Srbi. Blizu ternu
sporu je tudi bolgarska trditev, da so Srbi ob stari srbsko-bolgarski
državni meji pravzaprav Bolgari, ter srbská trditev, da so bolgarski Sopi
v resnici — Srbi. Pojavila pa se je med Macedónci tudi struja, ki stoji
na stališču, da so, oziroma da naj postanejo macedónski Slovani — nov
samostojen južnoslovanskí národ. Vse to pa niso morda le teoretični
prepiri sivih učenjakov — filológov ali etnografov po knjigah in papirju,
temveč to so gibalne sile, živi nacionálni spori, pri katerih sodelujejo ti
narodni deli, ki so objekt sporov, obenem sami kot aktivni debatantje o
vprašanju lastne národne pripadnosti.

To je naš jug. Enak pojav pa imamo tudi pri severnih in vzhodnih
Slovanih. Vprašanje o narodni pripadnosti Slovákov je postalo práv v
zadnjem času našemu jugoslovanskemu enako aktualno. Resnica je, da
so bili v zadnjem času med Slovaki pristaši nazora, da tvori to slovansko
pleme národ zase, ki je sicer českému zelo soroden, toda močneje je
pac zastopana struja, stoječa na stališču popolnega nacionalnega edinstva
Cehov in Slovákov.

Ukrajinsko gibanje, ki se je v zadnjem času silno razmahnilo, hoče
enotnost ruskega národa razbiti, češ, da je samo navidezna, v resnici pa
da razpada ta veliki národ na popolnoma samostojni skupini národa ve-
likoruskega in maloruskega. Od obeh se skušajo odločiti še Beli Rusi
kot poseben národ. —

To je naš slovanskí svet. Po ostali Evropi se nam čudijo, Nemci
so zadovoljni in so sistemizirali za ta pojav rubriko posebne slovanské
lastnosti: slovanskega separatizma. Mi pa, zvesti svoji desedanji vlogi,
smo nekritično vzprejeli ta náuk, uvrstili v mislih to lastnost med ka-
rakteristične črte svoje plemenske konstrukcije ter jadikovali nad svojim
nesrečnim značajem. Práv tako kakor smo svoj čas nekritično vzprejeli
Herderjevo sociološko docela neutemeljeno, zgodovinsko popolnoma ovr-
•ženo domnevo o miroljubnosti, pasivnosti in pohlevnosti starih Slovanov. —

V resnici pa leže vzroki teh separatističnih teženj pri Slovanih,
kakor tudi predpogoj za možnost in potrebnost nastopa zedinjevalnih
nacionalnih stremljenj, čisto drugje ; ti pojavi so le plod zgodovinskih
slučajev, rezultát historičnih, državno-političnih usod posameznih slovan-
skih plemen. Enake tendence bi se bile bržkone razvile tudi pri Germanih,
Romanih ter sploh neslovanskih narodih, ako bi bile pri njih dane za to
potrebne, našim slične okolnosti.

Navajam samo splošno veljaven sociološki zákon, ako ponovno po-
vdarjam, da je dolgotrajno skupno državno življenje tisti faktor, ki iz
več ali manj sorodnih plemenskih delov, v gotovih okolnostih celo iz ple-
mensko popolnoma različnih Ijudskih skupin, zlije, vstvari eden enoten
národ. Ce na podlagi tega sociološkega zákona primerjamo historične
evropske národe z modernimi slovanskimi ter z njih separatističnimi,
oziroma zedinjevalnimi tendencami, je treba le, da se zaglobimo v zgo-

5 65

dovino slovanskega in neslovanskega dela Evrope, in kmalu se nam
odkrijejo pravi vzroki navidezne različnosti pojavov.

Različnost zgodovine vzhodne Evrope, zlasti slovanskega sveta, od
usode ostale Evrope se da karakterizirati v glavnem z naslednjim: V
zapadni polovici našega kontinenta so se primeroma zelo zgodaj ustalile
samostojne dŕžave. Obsegi teh državnih tvorb in njih razmerja se med-
sebojno bistveno niso premikala oziroma spreminjala. Prebivalstvo vsake
teh dŕžav se je sestavljalo iz plemensko sorodnih delov, brez ozira nato,
ali so ti nastali iz rasno najrazličnejših elementov (na pr. vsi Románi,
Angleži), ki pa so se bili zlasti jezikovno že zelo zgodaj spojili, ali da
so bili, — kolikor je zgodovinsko znano, čisto pleme (Nemci, Škandinávci).
Skupna obramba na zunaj, skupni vojni pohodi, skupne notranjo zadeve,
skupni verski, politični, sociálni boji, skupna državna, stanovska, cerkvena
zborovanja in zlasti skupna úprava s skupnim upravnim (uradnim) je-
zikom; — vse to je imelo za Ijudstvo ene dŕžave naravno, a nujno po-
sledico, da se je v njem -v vseh delih razvila zavest enotnosti. Oprt
na toliko skupnih momentov se je z narastkom literatúre jezik, ki ga
je bil najagilnejší del Ijudstva uvedel v upravo, popolnoma udomačil
in ukoreninil tudi pri tistih delih, ki so govorili sicer svoje posebno na-
rečje, tako da so ga tudi ti deli sprejeli kot književno-kulturni jezik v
vrsto svojih tradicij in se nikdar niso stavili ž njim v nasprotje. Ustvaritev
kultúrne enotnosti pa je obstoječo zavest politične skupnosti silno ojačila.

Vzhodna in južnovzhodna, slovanská Evropa pa je imela popolnoma
drugacno usodo. Tu so se državne tvorbe pogostem in bistveno spre-
minjale. Glavno je, da ne po lastni volji slovanskih plemen, temveč proti
njej. Toda v tej usodi se nikakor ne zrcali državnotvorna manjvrednost
Slovanov, zakaj povzročile so jo zunanje v bistvu popolnoma slučajne
okolnosti. Slovani so mejili posredno ali neposredno na Azijo, domovino
nomadskih mongolskih Ijudstev. Do^m je večji del ostale Evrope, ker
je bil dovolj oddaljen, v zatišju, kako živel po svoje, so med nas pridrli-
po vrsti nomadski Obri-Avari, Madžari, Osmani-Turki ter Tatári, da ne
računam manj važnih Bolgarov, Pečenegov in drugih, — razbili naše
mlade državne organizme ter sredi med nami, iz naših živih členov
zgradili svoje politične tvorbe ter tako nasilno udusili samosvoje državno-
politične klice slovanskih plemen ali vsaj zadržali njih razvoj za nekaj stoletij.
Kakor so veličini Klodvigove ali pa Karlove frankovske dŕžave sledile
dolgotrajne perióde nemoci, notranjih razprtij ter razpadanja, tako so višini
Rastislavove ter Svetopolkove Morave, Dušanove Srbije, Jaroslavove ter
Vladimirove Rusije v skladu z občeveljavnim naravnim ritmom sledile
dobe upadka nacionálne sile, nesloge in razkroja. V tej negatívni dobi
se pa na obzorju frankovske dŕžave ni pojavil noben zunanji sovražnik,
ki bi bil izrabil to nacionalno zadrego; vsled tega se je Klodvigova
dŕžava lahko restavrirala pod Karlom in je ravno tako pozneje Karlova
po silnem úpadku vstala zopet z Otonom. V nasprotju s tem pa slovan-

skim dŕžavám zemljepisna léga, ni dovoljevala prilike, da bi cakale na
svoje regeiieratorje, ki bi jih dvignili onstran te po naravnem ritmu dane
dobe nacionálne nesloge k še veličastnejšim višinam.

Pod vplivom teh nasilnih mongolskih IJudstev so bile naravne slo-
vanské državne enote raztrgane in posamezni deli prizadetih slovanskih
plemen pritegnjeni proti njih volji k popolnoma novim drugorodnim dŕža-
vám. Politicni in vsled tega kultúrni razvoj teh slovanskih rodov ni šel
v premí naravni meri, da bi stvoril vecje poiiticne in kultúrne enote. Tako
smo nehali igrati aktivno vlogo v svojem lastnem življenju. Vsako nad-
vladajoce pleme oziroma Ijudstvo je vplivalo na priklopljeni, podvrženi
slovanskí del v mnogoterem oziru; ta vpliv se je kázal zlasti v tem, da
je podjarmljeno Ijudstvo zacelo uravnavati svoj prvotni način življenja po
vzoru vladajočega, posnemajoc njegove gospodarske in úpravne uredbe,
njegovo javno in zasebno življenje, obleko, šege, nacin izražanja in jezik.
Še veliko važnejša pa je postala okolnost, da so ti slovanskí deli z drugo-
rodnimi „sodržavljani" preživeli v skupni usodi celo vrsto zgodovinskih
dob, in sveži, vedno na novo oživljeni spomin na to skupno politično
življenje je scasoma zabrisal staro samostojnodobo ter ustvaril novodržavno-
politično tradicijo nadvladajočega národa in vseh k njemu priklopljenih
drugorodnih Ijudskih delov, dočim so se veži med prvotno enorodnimi
plemeni bolj in bolj rahljale in je prihajala razlika vedno večja.

V ocrtanih okolnostih se je uveljavljal pro33s dif erenciacije, in
njen rezultát je pojav, da tvori po preteku stoletij prvotno sorodno ali
enotno pleme vec posameznih, medsebojno vec ali manj različnih delov
ali národov. Najlepší vzgled za to imamo Slovenci sami v sebi, ko smo
se po gori opisanem načinu tekom stoletij nacionalno osamosvojili ne le
od ostalih južnih Slovanov, temvec tudi od najsorodnejšega dela izmed
njih — kajkavskih „Hrvatov". Toda — kakor že zgoraj povdarjeno —
diferenciacija je le drugo lice procesa asimilacije, tega primarnega sociolo-
škega zákona pri tvorbi národov.

Ta proces asimilacije kakor tudi njene obratne stráni diferenciacije
lahko zasledujemo pri raznih evropskih narodih ; poznamo vzglede, ko je
šel tako dalec, da je vse pleme sploh izginilo ter se spojilo z drugorodnim
v nov národ (primerjaj : Germani med polatinjenimi prebivalci rimskega
imperija ; polabski Slovani in dr.). Pri podvrženih Slovanih pa je ta proces
asimilacije - diferenciacije napredoval razmeroma vendarle pocasi, kakor
nam priča današnje stanje. Toda dosegel je za nas najvažnejšo, naj-
usodnejšo in najnesrecnejšo posledico, da nam je bilo, ker smo izgubili
svojo politično samostojnost, preprečeno, da bi se naša slovanská plemena
v ravni smeri potom poiiticne združitve spojila v večje nacionálne skupine.

Pravilnost teh izvajanj lahko preizkusimo, ako zasledujemo nastanek
kateregakoli slovanskega národa. Da pa ni takšen razvoj utemeljen v
kaki slovanskí rasni posebnosti, nam dokazuje na pr. vzgled pri Germanih,
kjer so se Holandci in Vlamci razvili však v poseben národ, dočim so

fi* 67

ostali drugi, Nizozemcem tako moČno sorodni Dolenji Nemci vzpričo ozke
politične in kultúrne zveze združení z Gorenjimi Nemci v en národ.

Kakor je pac normalnopri premagancih, smo tvorili slovanskí plemenski
deli in drobci povsod, kjer so nas imeli v oblasti Madžari, Turki, Nemci,
Italijani in dr. politično in socialno vec ali manj brezpravno, večinoma
popolnoma pasivno plast. Ker nismo igrali aktivnih vlog, smo ostali
politično amorfná masa ; in ne samo, da smo pozabili tradicije starih slo-
vanskih plemen, — v tej neslávni dobi je bil samo jezik in deloma
vera, kar nas je opozarjalo, da nismo členi nadvladajočega národa; po-
zitívne plemenske zavesti torej pri nas vseh ni bilo ne v tej, ne v oni
obliki.

Vendarle pa so ražni momenti ob raznih dobah v raznih delih tega
slovanskega Ijudstva vzbudili kali samostojnega nacionalnega nastajanja,
pri Srbih, Hrvatih, Bolgarih, Cehih doba njih državne samostojnosti, pri
nas Slovencih reformacija z ustvaritvijo slovenské književnosti. Ali za
obseg na pr. našega narodnega početka so bile merodajne meje političnega
območja nadvladajočega národa. Ta obseg ni obkrožil etnografsko naj-
sorodnejše skupine, kakor se ponavadi pri nas misii, temveč se je strogo
držal usiljenih političnih meja. Tako smo se Slovenci razvili v posebno
južnoslovansko skupino, kajkavci, ki bi' bili pripadli po jeziku brez dvoma
Slovencem, so se priklopili Hrvatom. — Práv do podrobnosti enako se je
zgodilo s konstituiranjem razsežnosti slovaškega „národa".

Prišla je moderna doba nacionalizma, po francoski revoluciji vzbujena,
če ne vstvarjena ideja nacionalnega preporoda, oživljenje do teh časov,
neupoštevanih, večinoma sploh pasivnih širokih Ijudskih mas. Nacionalizem
je imel svoj izvor, svoje globoke korenine v novih principih demokratizma,
v načelih Ijudske suverenosti, ki so takrat nastopala svoj zmagoslavni
pohôd cez stari in novi svet. Demokratizem in nacionalizem, vodilni ideji
devetnajstega in dvajsetega stoletja, nastopata vsled tega vedno skupno ter
izpopolnjujeta drug drugega. Njuno prodiranje z zapadne proti srednji ter
vzhodni Evropi pa nam káže kot posledico do sedaj ocrtanega raz voj a
evropskih Ijudstev dve skupini pojavov. K prvi skupini spadajo tisti narodi,
ki so imeli že stoletja in stoletja svoje samostojne dŕžave. Pri teh „histo-
ricnih" narodih nacionalizem sam na sebi ni imel prilike ali povoda, da
bi se razvil, uveljavil, zakaj glavne zahteve njegovih idej : nacionálna
dŕžava, nacionálna kultúra, vsestranska nacionálna samostojnost in nacio-
nálni procvit, so bile že izpolnjene v obstoječih državah. Zato je ostalo
pri njih težišče modernega gibanja v zahtevah po demokratiziranju vseh
panog javnega in zasebnega življenja; v narodnostnem oziru pa je ta
demokratizacija sprejela vse tradicije tisočletne zgodovine, to se pravi:
vzela je historične národe kot fakta, ni jih pa morda razdelila v smislu
napačno umevanega demokratizma na posamezna narečja in etnograf ske
posebnosti, da bi ta narecja gojila v samostojne književne jezike, etno-
grafsko posebne dele pa v posebne národe.

Imamo pa skupino historičnih národov, ki ob času nastopa in raz-
niaha nacionálne ideje niso imeli svojih samostojnih dŕžav, ki pa so jih
imeli v prejšnjem času, in sicer tako dolgo, da se je v njih razvila vse-
stranska samostojna politično-kulturna tradicija, enaka dosedaj opisanim.
To lastno ^.nacionalno" državo so bili izgubili ali ker so jih bili premagali
močnejši sovražniki ter si jih podvrgli, — vzgled za to so Poljaki, Grki,
deloma Madžari, ali pa je dŕžava sama iz raznih vzrokov razpadla (pri
Nemcih) ; pri Italijanih pa je takšno strogo državno-politično tradicijo bogato
nadomestovala še starejša tradicija rímske preteklosti, nadalje pa vsa
srednjeveška in novoveška zgodovina, ki sicer ne pozná skupne italijanske
dŕžave, zato pa vsled izrazite zemljepisne enotnosti ter vzpričo raznih
drugih okolnosti ozko zvezano politično in slavno kulturno življenje. —
Pri vseh teh se je nacionálna ideja enostavno naslonila na obstoječe
politične in kultúrne tradicije ter se, črpajoč iz njih, z vso silo pognala v
boj za svojo najvažnejšo zahtevo, za restitucijo staré nacionálne dŕžave.

V bistvenem nasprotju s tem pa je našel nastop moderne nacionálne
ideje v slovanskem svetu, če izvzamemo historična slovanská nžiroda
Poljake in (Veliko)Ruse, popolnoma drugačno situacijo. Tu, pred vsem pri
južnih Slovanih, pri ogrskih Slovanih ter — če se postavimo na ukrajinsko
stališče — pri Malorusih in Belorusih, sploh pravzaprav še ni bilo národov.
Tu ni bilo politične národne tradicije kakor pri historičnih narodih, pa
tudi ne kultúrne tradicije, na kateri bi se naslonilo moderno nacionalno
stremljenje. Namesto tega je našla politično in kulturno večinoma brezliko
Ijudsko mäso, ki sploh ni vedela, h kateremu národu pripadá. Došlej
brez lastnega kulturnega življenja, seveda tudi lastnega književnega jezika
še ni imela. Kjer pa so vendarle že obstojali osnutki lastnih političnih ali
kulturnih nacionalnih tradicij, so pa bili le slabotni, napol pozabljeni,
gotovo pa ne last vseh narodovih slojev, — po drugi stráni pa niti ne
toliko krepko razviti, da bi bili natančno ustálili obseg „národa".
2 ', |Tu je torej nacionálna misel našla popolnoma drugačno, veliko širše,
težavnejše in bolj komplicirano torišče. Treba je bilo razreševati stvari,
ki so se pri historičnih narodih izvršile avtomatično, samé po sebi, ter
jih je naravni razvoj kot izvršena dejstva postavil pred nacionalistične
generacije devetnajstega stoletja. Pri nas je nacionalno-kulturno brezlika
masa sama odločevala, presojala in ugibala, katere skupine naj se konsti-
tuirajo kot posebni narodi in kateri književni jeziki naj postanejo njih
kulturno sredstvo. In ker je taká samoodločba glede konstituiranja no\ih,
posebnih národov sila kompliciran problém, je razumljivo, da so se mnenja
cepila in da se še cepijo, — to je z drugimi besedami : da imamo separa-
tistične in združevalne národne tendence, ki se bore za odločilni vpliv na
narodnostno bodočnost posameznih skupin.

Sodim, da je s tem podaná bistvena karakterizacija razločka med
.romansko-germanskim Západom Evrope ter slovanskim Vzhodom, med
[historičnimi in nehistoričnimi narodi. In v tem razločku tiči ključ za ra-

zumevanje vseh navidezno kurioznih narodnostnih sporov in problémov
med slovanskimi plemeni.

Specifično naš pojav je, da je imelo pri nastajanju mladih slovan-
skih národov tudi jezikoslovje važno besedo. Delalo je v skladu z idejo
demokratizma, gibalom vse nove dobe nacionalnega preporoda; ta je pri
nas postavila v splošnem načelo, da naj se razvije vsako večje Ijudsko na-
rečje v književni jezik in Ijudstvo, govoreče to narečje, v poseben národ.
Jezikovna strán v takem smislu pa ni bila nikoli sociološki faktor, in ni
nikdar tako odlocilno vplivala na nastanek národov; razgled po notranji
sestavi historičnih národov, ki imajo dovolj velikih izrazitih narecij, ki se
niso in se ne bodo konstituirala v posebne národe, nam potrjuje to. Na
oba ta dva momenta pa je v večini slučajev odlocilno vplivala okolnost
državnopolitične tradicije, to je upliv pripadnosti k tujerodni državi, o
kateri vemo, da je účinkovala med nami razdiralno, in to je tretji moment,
najvážnejší pri drobljenju slovanskih plemen.

Ko nam je torej čas prebujenja národov predložil vprašanje narod-
nostnega konstituiranja v samoodločitev, sta se skoro pri vseh Slovanih
pojavili — poleg ideje o skupnem vseslovanskem kulturno-književnem
jeziku — uvodoma označeni tendenci: separatistična, opirajoča se na
ravnokar očrtane argumente, in druga, zedinjevalna. Ta je negirala, ozi-
roma je hotela premagati to vsiljeno nam medsebojno narodnostno
razdelitev, smatrajoč obstoječe razlike med posameznimi skupinami za
razmeroma neznatne, ter je hotela v kongruenci z notranjo etnografsko
strukturo historičnih národov sorodnejše národnostne skupine konstituirati
v večje národe.

Pri nas Slovencih sta navedení dve smeri zastopani v Prešernovem
delu ter v ilirski ideji, ki je hotela iti naravnost preko razdora, ki ga je
vsekal tisočletni usiljeni nam razvoj med plemensko najsorodnejše skupine
ter neposredno, brez nujno potrebnega prehoda, brez obzira na že obsto-
ječo kulturno tradicijo, ustvariti enoten jugoslovanski národ. Danes, ko
so se valovi nacionálne ideje pognali pač višje, nego kadarkoli poprej ter
so se vsled tega tudi vsi slovanskí národnostní spori in problemi stopnje-
vali do najvišje mere, je ves slovenskí národ enodušno podpísal zahtevo
po popolnem nacionalnem združenju Slovencev, Hrvatov in Srbov kot
svojo suvereno nacionalno voljo; v tej prevážni izjavi imamo najlepši
primer slovanské národnostne samoodločitve.

Hrvatje so pač postah preje politična nego nacionálna individualnost,
toda ta je bila različna od današnje in se z današnjim pojmom in obse-
gom hrvatstva ni krila. Najstarejša politična Hrvatska je nastala v se-
danji severni Dalmaciji, severozápadní Bosni ter zapadni ali prímorskí
današnji Hrvatski in ta se je pozneje razširila do Dravé in v Slavonijo
ter proti južní Dalmaciji. Toda Madžari so preprečili nadaljni svobodni
razvoj tega političnega organizma; vsled precejšnje avtonomije pa se je
politična tradicija mogla rešiti še kolikortoliko dobro ohranjena. Bila je

izrazita dovolj, da je vplivala na Ijudsko življenje v spredaj očrtanem
smislu, izenacujoč razlike med posameznimi deli ter splela med njimi cel
kompleks skupnostnih veži. Povzročila je, da so plemena, sestavljena iz
medsebojno pac razmeroma dovolj različnih jezikovnih, kulturno celo raz-
lično vplivanih delov, sprejela eden enoten književni jezik hrvatski, dasi-
ravno se je to zgodilo šele v dobi narodnega preporoda, že po nacinu
narodnostno-kulturne samoodločbe. Slovenski kajkavci, čakavci
ter štokavci, torej vsa tri glavna narečja modernega ju-
goslovanskega národa, so si faktično bila vstvarila skupni
književni jezik srbsko-hrvatski. Imamo torej tu vzgled in dokaz,
da so razmotrivanja o vzrokih južnoslovanské národne razcepljenosti ter
o možnostih nastanka enega jugoslovanskega národa popolnoma pravilna.
Saj vidimo, da je mogla že ne posebno jaká ali izrazita hrvatska državna
ideja, tradicija hrvatske državno-politične skupnosti, Slovence in Srbo-
hrvate združiti v en národ. — Zamislimo pa se sedaj na podlagi tega v
možnost nastanka jugoslovanske nacionálne enotnosti, ki se je nudila z
državo Slavonca Ljudevita Posavskega. Ta znamenitá — prvá eminentno
jugoslovanska — državna tvorba je obsegala veliko večino današnjih
pravih Slovencev, Hrvate in Srbe tja doli preko Timoka ! Kaj vemo, kako
energično, iniciativno in impulzivno bi se bili Slovenci udejstvovali v
takšni skupni državi in kako bi bili vsled tega vplivali na nastanek
skupne kultúre, skupnega književnega jezika!

Ko se je po poltisočletnem prekinjenju srbski národ začel regenerirati,
to se pravi, ko se je, naslanjajoč se na staro politično tradicijo, začela
ustvarjati moderna nacionálna srbská kultúra, so odločilno vplivali na usta-
novitev knjiže\Tiega jezika tisti narodni deli, ki so mogli biti vsled vsaj delne
prostosti kulturno najagilnejší. Ob mejah habsburské monarhije in staré
Turčije so vsled tega nastajala nacionálna kristalizacijska središča, okrog
katerih se je zbirala pravoslávna južnoslovanská Ijudska masa, ta poli-
tično in kulturno amorfná raja turške dŕžave; tudi tukaj se je proces
narodnega preporoda vŕšil po nacinu ocrtane národnostne samoodločbe.

Tradicija predturške preteklosti je bila bržkone brez avstrijsko-
ruskega imperialističnega antagonizma močna dovolj, da je vzbudila med
balkansko slovansko mäso še drugo narodnostno kristalizacijsko jedro, to
je bolgarsko, ki je istotako pričelo zbirati okrog sebe brezliko Ijudsko
množico. V predturški dobi se politične razmere niso bile še toliko ustalile,
da bi bili srbská ter bolgarska dŕžava druga proti drugi zavzeli trdne
meje, — če se ni sploh razvoj bližal skupni državni tvorbi. Dočim so si
Bolgari ponovno priklopili dolino Morave in Macedonijo, so segli drugič
Srbi preko Velbužda — Kjustendila in Morave in si priklopili nele vso
Macedonijo do Rile planine, temveč celo semkaj preložili prestolico v
svoji najslávnejší dobi. Imenovane pokrajine so bile torej mejno ozemlje
in spremembe prepogostne, da bi se bile mogle vzdržati tradicije katere-
koli dobe. Ko so v moderni nacionalistični dobi valovi srbskega ter bol-

garskega narodnega preporoda zavzeli vedno večje kroge, so seveda trčili
skupaj na imenovanem ozemlju, in s tem se je pricel med Srbi in Bol-
gari znameniti spor za narodnost te pasivne mase. Naposled pa se Je v
nji sami pojavila zahteva po narodnostni samoodločbi; ali pri tem so se
mnenja spet križala. Nekateri so se odločili za Bolgare, drugi za Srbe,
tretji pa so se hoteli konstituirati kot poseben macedónski národ, enako-
praven in enakovrsten že obstoječima ; ob nastanku te tedence so se spet
pojavile zgoraj očrtane okolnosti kot odločilni momenti.

Kuriózni pojav, da žive Hrvatje in Srbi, plemenska enota, teritorialno
ne le sklenjeni, temveč celo pomešani, rabeč isti književni jezik, kljub
tému ločeno nacionalno-kulturno življenje, nam je pac danes dovolj jaseň.
Današnje stanje je posledica ločene politične zgodovine in vsled nje na-
stale ločene verske kultúre. Toda današnja principielna ločitev obeh národov
po veri je nastala šele v zadnji dobi, zopet po načinu národnostne samo-
odločbe, le s tem razlockom, da je v tem slučaju verstvo glavni ločilni
moment. Tému popolnoma enak pojav vidimo pri bosanskih muslimanih,
ki so se tudi hoteli konstituirati kot poseben národ ; národnostná samo-
odločba se tudi tu opira skoro edino na versko-kulturni moment. Kakor
imamo pri Srbih in Hrvatih pristaše srbsko-hrvatskega nacionalnega edin-
stva in danes jugoslovanske ideje, tako se hočejo tudi pri muslimanih
nekateri strniti s srbskim, drugi s hrvatskim národom, oziroma zliti v
jugoslovanstvo.

In najnovejši vzgled „slovanskega separatizma" pri Malorusih-Ukra-
jincih ! Jagic pravi, da so pac občutne razlike med velikoruskim in malo-
ruskim ter beloruskim narečjem, da pa imajo ta tri narečja vendarle toliko
skupnega in od ostalih slovanskih jezikov skupno - različnega, da tvorijo
tem nasproti nedvomno jezikovno enoto. Nekateri jezikoslovci bolj po-
vdarjajo jezikovno razliko med naštetimi deli ; ali vse to tudi v tem slučaju
ni merodajno za moderno ukrajinsko gibanje. Pac pa je merodajna okol-
nost, da so bili Malorusi le do mongolskega vpadá državno združení z
Velikorusi, nato pa živeli dolgo dobo ločeni od njih, deloma pod mongolsko
nadvlado, nato pa priklopljeni veliki poljsko-litevski državi. Da je bila ta
zveza trajnejša in da je ni ovirala verska razlika, morda bi se Malorusi s Po-
Ijaki strnili v en národ. Tako pa Poljaki niso mogli premostili že obstoječih
razlik in proti poljski nadvladi so razvili Malorusi junaško, izredno roman-
tično, samosvojo borbo za neodvisnost. Taká doba velikega narodnega
odpora pa je zlasti primerna, da razvije v Ijudstvu zavest samega sebe,
krepko nacionalno tradicijo. In res jo je pri Malorusih razvila. Da bi se
pa rešili Poljakov, so se združili z Velikorusi ; toda ta krátka doba, odkar ,
so združení ž njimi, je bila pač prekratka in vsebinsko mnogo prerevna, \
da bi bila mogla razviti tudi v Malorusih zavest vseruske skupnosti. Tako 1
vsaj je namreč podoba danes. — Zlasti pa je za ukrajinsko gibanje važno,^
da je pri inteligenci revolucionarni boj proti absolutističnemu cárizmu, ki
je bil — vsaj navidezno — obenem boj proti velikoruskemu centralizmu, |

postal mehanično tudi boj za najširše umevano narodnostno demokratizi-
ranje v ponovno označenem smislu, t. j. za ukrajinské narodnostno-separa-
stične težnje, za konstituiranje samostojnega maloruskega ali ukrajinskega
národa. — Pri beloruskem nacionalističnem gibanju so merodajne v bistvu
podobne okolnosti.

Da velja pri Slovakih isto, kar pri ostalih slovanskih separatistih,
je pac odveč razlagati vzpričo obce znanega dejstva, da so živeli Slovaki
tisoc let nepretrgoma od ostalih Cehov loceno, ves čas z Madžari zdru-
ženo življenje. Da se ni zgodil usodni madžarski vpád, bi bil nastal tukaj
enoten češkoslovaški národ, kateremu bi pripadal morda celo znaten, če
ne velik del južnih Slovanov, zvezan ž njim preko zapadne Ogrske in
vzhodnih Alp. In ta národ bi morda ne bil tako češki v najožjem pomenu
besede, temveč bolj moravsko ali slovaško-češki ; saj je imela Rastislavova
in Svetopolkova dŕžava svoje jedro na Moravi in v današnji Slovaški.

En slovanskí národ imamo, ki je ves čas, to je nepretrgoma celih
tisoč let, tvoril samostojno državno-politično individualnost ; to so Poljaki.
In evo, pri njih edinih se ne pojavlja slovanskí separatizem; tisočletno
skupno življenje je vsa poljsko-slovanska Ijudska plemena neloČljivo
združilo v nacionalno poljsko enoto. Imamo pa nekdanjo poljsko provinco
Šlezijo, ki je le kratek čas pripadala k poljski državi, potem pa prešla
v Česko, oziroma nemško-avstrijsko odvisnost. In že imamo tu tipični
slovanskí pojav, da se Čehi in Poljaki prepirajo za narodnost vzhodno-
šlezkih Slovanov!

— Sodim, da je treba slovanské národnostne spore motriti z očrta-
nega stališča ter da jih je treba presojati s pomočjo takšne genetične
razlage, za katero sem hotel podati v pričujočem razmotrivanju kratek
osnutek. Brezdvomno postane na tak način opazovanje zanimivejše in
bolj smiselno, zlasti pa nam pojasni marsikak pojav, za katerega sicer
nismo vedeli zadostne razlage. Nauči pa nas \Th tega, da se ne stavimo
nasproti raznim narodnostnim tendencam na apriorno stališče, temveč,
da jim priznamo vsem razvojno upravičenost in utemeljenost.

Trdno sem prepričan, da bi natančnejše raziskavanje zgodovine
slovanskih národnosti v marsičem podalo podrobne dôkaze in dopolnila
\ za očrtane misii. Sodim, da nam je ravno zdaj močno treba motriti svojo
i zgodovino samostojno in kritično, ne pa z očmi in možgani nemških in
|zapadnoevropskih a\i:orjev, ki pač poznajo svoje zadeve dovolj natančno,
Ise pa ne morejo zadostno uživeti v posebnosti .našega narodnostnega
življenja in v njih vzroke.

KNJIŽEVNOST IN UMETNOST.

Fran Albrecht: Mystéria dolorosa. V

Ljubljani. Založila Omladina. 1917. Str. 80.
Za „Deveto deželo" je sledila naglo
uova zbirka stihov pretežno z refleksivno
liriko. Dočim pa se káže Lovrenčič ne-
kakega sportsmana v razglabljanjih — saj
je dosegel, morda brez boja vzprejel, svoj
credo — ter torej vse bolj estetsko udej-
stvuje svoje dušne darove v to smer, znači
Albrechtova misel zgolj Ijut nápor za sve-
tovni názor, brez slehrne primesi nirvan-
skega fakirstva in taskalodrugitstva ;
utešiti hoče žejo, ki nas páli, željo po
neskončnem. Iskati poslednje res-
n i c e , je zapisal jasno izvoljenki v album,
tem bolj naj bi bil to poklic razsodnega
moškega, predvsem noeta in poeta. Težnja
za absolutnim, za pra-duhom, se vleče
liki rdeče vlákno ne samo skozi dobro
urejeni prvi oddelek »Iskanja in Spozna-
nja% marveč zablesti ob ražni h prilikah
celo „Iz labirinta Ijubezni" ter vodi v
„Inferno naših dni". Vendar po vsem trudu
pesnik naposled priznáva človeškemu
bogu: da si in nisi ... Ali pa spadá
umovanje v poezijo? Desetkrat odvec bi
bilo brskati po bogati zakladnici slov-
stvene zgodovine v dokaz, da vsaka mo-
droslovska pesnitev še ni doktrína. Vpra-
šanje in odgovor leži edino v obdelavi
predmeta. Albrecht je malokdaj tako apo-
diktično pozitiven kakor v „Razodetju",
izvečine nudi le hotenja in stremljenja,
žilavo notranjo borbo, ki javlja življenje
in lepoto. Nič zakrknjenega pri njem:
čvitiš, da polje po njegovih verzih srčna
kri. Iskren pátos preveva te vrstice, kre-
pak zanos, ki ga ne gre zamenjavati z
bolnim izrastkom — šuplo pateticnostjo.
Koga se ni obi i la rdečica namesto votlo
bobnečega gromovnika ob govorniških
puhlicah — praznih sodih? Ničesar slič-
nega v Bolestnih Misterijih. Našega av-

torja si ne morem predstavljati s parna-
sovskini geslom: sois impassible, bodi
neobčuten! Sicer se sramuje razgaljati
svojo čustvenost v erotiških izlivih, zato
pa se je mladostni plameň ritmično razlil
po kiticah klenega razmotrivaja. Tudi v
obliki zapaziš — pogosti daktili — ognje-
niško silo, ki dostikrat bruhne in raztrga
stih, tedaj cesto brez rime, ter nato spet
umirjeno teži proti dovršenosti klasične
forme. Posebno v najnovejšem delu za-
slediš oblikovno harmonijo na pr. v práv
uspeli „Igri na nebu", kjer brez meditacij
opisuje vihar in vojsko na izrazit način:
ponovno globok á v pripevu, samo na
koncu zazveni šibki e, vsa naša beda.

Evo nas pri podrobnostih. Poleg ome-
njenega hlepenja pometafizičnem spo-
znanju, tipanja proti vesoljni sintezi, srecaš
neredko motiv samote, v kateri zore
duhovi. „Sebi v album" oddoni s ponos-
nim odjekom : sam ; enak nasvet je po-
klonil prijatelju P. Isti odmev čuješ v
sonetih na pokojnega Medveda in drugod ;
med veselo družbo plitvih tovarišev ždi
on tuj in tih. Trpká usoda slovenskega
visokošolca je še poostrila to nagnjenje.
S tem čutom se druži priljubljeni mu
mol k. Kakor nihče je otel pozabi naše
okamenelo molčanje zaduje dobe, prim.
„Molčali smo". Toda malo prej je bil
preroško zaslutil: dragi, najtišje je pred
viharji ! V nekaterih pesmih slika svoje
razmerje do de k let a; grenak in gorjup
je njegov izsledek: Nevredna tvojih hre-
penenj, o mož, je še najboljša med že-
nami (46). Zraven filozofije naletimo
izjemoma na neskaljeno ubranost:

Tvoji črni lasje so se zlili po tleli
— goreči valovi — krog naj u dveh
pod mračnim, meniškim topolom.

(Spomini.)

Mojstrsko predočuje razpoloženje „Pro-
menáda v snegu" :

Samá ne čujeta pomenkov svojih.
Snežinke padajo, to popje belo,
ki v tujih vrtih je nekje vzbrstelo,
in ves v plamenih belih svet žari.

„Himna" in „Veter", čistá zastopnika
vnanje prirode, sta sveža kakor Hof-
mannsthalov Vorfruhling. Kraj prijatelj-
stva in socialnega usmiljenja (cf. „Na
križišču ulic") slaví večkrat, skoro v
celem zaključnem ciklu, do m o vi no,
žlahtno bol rodnega plemena, naše pre-
gnance.

Pojdi, lična knjižica, med svet sorodnih
src; a tebi, borilec z bogom, naj se ne
posuši žila kakor biblijskemu Jakobu,
temveč hodi svoj pot pomneč Zupanči-
čeve brzojavke na slavilce: Kdor iščeš
lastnih ciijev in cest, ti meni, jaz bom
tebi zvest ... In kadar biješ, odet v ce-
sarske koprive, ob dunajskí tlak Pesem
granitnib cest, si obnôvi svoj granes:
Ne hoti častllcev krog sebe cel roj !
A. Debeljak.

Josip Ribičič: Razvaline. Trst 1917.
Na korist goriškim beguncem založil
Zdravko Katnik. Cena 2 K. — Zopet
majhen prispevek k naši, došlej hvala
bogu še práv picli vojni literaturi, ki je
pri drugih narodih okužila menda že práv
vse ozračje. K sreči pa niti ta naša vojna
literatúra, kar so nam je rodile in že
vsilile razniere, ne padá še v ono, po
večini neprebavljivo in odurno banalnost,
ki označuje to wxsXo književnosti. Vobče
se naša še vzdržuje, čeprav včasih le še
s silo, na neki gotovi etični in umetniški
višini. — Tudi to Ribičičevo zbirko mo-
ramo uvrstiti v vojno literaturo. V enaj-
stih, tu posrečenih, tam ponesrečenih
črticah nam riše pisatelj materiálne in
duševne razvaline, ki jih ustvarja vojna
však dan : porušen dom, poteptano polje,
invalida, nezvesto ženo, begunko i. t. d.
Crtice kažejo gorko čustvo, a precej po-
vršno opazovanje, pomešano pogosto celo
s pravimi neokusnostmi. V tretji nam riše
n. pr. práv neverjetno sentimentalnega in
čiovekoljubnega uradnika, ki nafahlo in
naivno skúša povedati ženi, da ji je pádel
mož. „Žena pa ga je začudeno pogledala

in zamahnila z roko in nos se ji je po-
barval bakreno : „Vrag ga naj vzame, saj
me je tako samo tepel !* — V peti črtici
n. pr. si vlačuge in pijanei v predmestni
beznici pripovedujejo z vso naslado, kako
je nekdo nezvesto „bábo ocvrl na štedil-
niku" i. t. d. Vojna nam je rodila vse-
povsod toliko gorja in bede, da bi pisatelj
z lahkoto našel hvaležnejših motivov, če
nam teh ni mogel podati vboljši obliki
in — brez nemških vzklikov.

Fran Erjavec.

Vladimir Názor. Stoimena. Priče.
„Mat. Hrvatska" 1916.

Názor je v Slovencih znan osobito
po svojem V e 1 e m J o ž i , ki simbolično
predstavlja borbe hrvatskega národa z
Italijani. Tu kakor v pesnitvah H r v a t s k i
Kraljevi opažaš nekak beg iz nepo-
sredne resničnosti bodisi v zgodovino, ki
je po mnenju mnogih bol j umetnost nego
veda, bodisi v carstvo fantazije. Tudi v
pričujočih pravljicah, kakor so pac rea-
listične v enem pogledii, je bájni živelj
očitno in ostro začrtan. Tako n. pr. je
Sn ježa na kot v ruski narodni pripo-
vedki čudežno oživljena lutka, v ostalem
pa živi precej po človeško : kovačevemu
Stánku je vodnica, ideál, blagi dub, dočim
je strastna Crvenkosa hobotnica, ki mu
sesa mlade moci. „O č e" je pomembno
povečan: prišedši iz Amerike ubije ženo,
a nezakonsko dete čuva z neznansko n^o
in náporom, ker je bil ta otrok ves prožet
z njegovim znojem. „Ja sam gledao u tebi
trud svoj i sve svoje i nisam više mogao
da te iščupam iz njedara svojih . . ." Go-
bavec, nekdanji gusar, ki na Mŕtve m
Ostrovu izsušuje okuženo niestece in
končno ozdraví, je nazadnje tajinstveno
zrastel v velik lik ... Stoimena je
bájna himera, imenovana tudi Nadá, Svo-
boda. Pravda, Oblast, Sila itd.; oddaleč
je jako lepa, od blizu pa vsakega uniči.
Nekoč so jo pregnali s planinskega vrhá
v pečine na dno ponora. Ko je niso več
videli plesti zlatih las, je bilo Ijudstvo
zasužnjeno. Kraljev sin jo zopet oprosti.
Práv plastične so nekatere slike n. pr.
sužnji, ki vrše žito; pripovedovanje je
prepletene s pestrimi primerami kakor
zora-tkalka str. 146; včasi se zdi preob-
širno in zveza med posameznimi dogodki

semtertam ohlapna. Večina osebnosti se
lahko umeva simbolično.

A. Debeljak.

Marin Bego: Novele. „Mat. Hrvat."
1917. Str. 141.

Stará Prodavačica cvijeca dela
imenitne kupčije z nagrobnimi venci, saj
jo mežnar obvešča o vseh bolnikih. Zoper
„ôrno ženo", so brezuspešne vse nakane
patentiranih prodajalcev, dokler je ne iz-
podrine smrt, oz. mlajša cvetličarka. „Mi
tako strašno zamišljamo smrt ! . . . tako
čudno je zamišljamo, mjesto da je vidimo
u onima, kóji dolaze iza nas i kóji su
sposobniji od nas" . . . Naslednje 3 novele
se dotikajo spolnih vprašanj. Krasotica
J e 1 i c a se zaroči z nebistroumnim Markom
na prizadevanje priletnega soseda Grge,
ki si obeta úžitkov na Markov rováš.
Med tem se razplete Ijubezen med Jelko
in zalim-Nikšo; a nekoč se poželjivemu
Grgi posreči premárnili mladenko, ki sedaj
odbije vse snubce in v samoti hitro do-
hira. Motivacija je prepuščena čitateljevi
domišljiji. Ali naj mislimo na splošno na
žensko dušeslovje? Pisatelj je to čutil,
zato umuje pripovedovalec naposled, češ,
koliko življenj gre, da se zadovolji vsem
raznim strastem in pohotom: „Nije li u
tom sva tajná, sva raznolikost, sva bijeda
i veličina života, nije li to njegov ko-
načni cilj?" ... V „Ošteti" pošili sed-
mero Rakovčanov Nikolino ženo Anico;
však je obsojen na 18 mesecev in 100 gld.
globe. Po poldrugem letu dvigne Nikola
700 gld. odškodnine, ki pa mu je v po-
gubo, kajti vedno misii na studni dogodek
in v razdraženosti zažge nasprotnikom
hleve, poseká vinograd, zakolje par kráv
itd., dokler ga ne ubije eden sosedov,
dobivši ga pri svoji soprogi v ogradi . . .
Divje sestre: starejša Jandra slúži v
mestu pod psevdonimom „Mira" grenki
kruh s svojo poltjo; nič o tem sluteč
pošljejo po 3 letih od ubožnega doma mlajšo
Andjelko za njo. Trpko in tožno je, kako
prikriva prvá svoj položaj, da bi rešila
nedolžno dekle, ki pa nekaj sluti in ki
ji slučaj vse razodene, pri čemer se ji
celo zmeša . . . Bego je živahen, Ijubeznjiv,
zajemljiv pripovednik lahkega sloga, ki
ume tudi kočljive zápletke podati na
sprejemljiv način. A. Debeljak.

Zborník za národní život í običaje
južníh Slávená. Izdaje jugoslav. akad.
znan. i umj. Knjiga XXI. Urednik D. Bo-
ranié. U Zagrebu 1917.

Enanajlepših innajzanimivejšihpubli-
kacij akademije, poleg „Rječnika" nekake
„gruntne bukve" naše národnosti, kakor
je imenoval E. Albert Gebauerjev češki
slovar. Pri vsem tem pa ima ta zborník
še mnogo širší okvir ko „rječnik" ; govori
namreč o narodnem življenju in običajih
vseh balkanskih Slovanov in je tako publi-
kacija, v kateri je najbolj čisto izražen
oni program akademije, ki je označen v
njenem imenu.

V tem zvezku nadaijuje Josip Ko-
tarski svoj podrobní opis „Lobora", ki
bo tako — pozabljeno selo tam nekje
pod hrvaškimi hribi na západu — dobil
počasí popolno monografijo. Tak način
opisovanja je v „Zborníku" že znan in
metodično preskušen; pri nas imamo
kóma j enak poskus v Kovačičevem „Sre-
dišču". Strohal priobčuje zanimive „Pri-
like iz staré hrvatske glagoljske knjige"
in podaja tako bogato rokopisno gradivo
za primerjalne študije. V úvodu konštatira
že sam par paralel, ki so jih v národ za-
sejali glagoljaši, in opozarja na zanimivo
dejstvo, kako je ta praksa glagoljaškega
pridiganja na svoj posebni način modiťi-
cirala (oziroma petrificirala) verske názore
njihovega teritorija. Radoslava M. Gru-
jiča „Plemenski rječnik líčko - krbavske
županije" bo mogoče pri nas koga opozoril
na enake študije in na bogato gradivo,
ki leží — neporabljeno — v imenikih
člíinov Mohorjeve družbe. Peisker (Die
Abkunft der Rumänen wirtschaftlich unter-
sucht. Graz, 1917. Str. 40) dokazuje iz
krajevnih imen po Slovenskem, kakor:
Lahovo, Lahoviče, Lahinja, Lašče, Lašina,
Laško, Lahomno, Lahomšek, Lahonšček,
Ľahov, Lahonci, Lahovna, Lahovnik, da
se selitve Rumunov po balkánskom pol-
otoku niso ustavilo v Istri in pred Trstom,
kakor je sodíl Miklošič, ampak da so
segale daleč v notranjost slovenskega
ozemlja. S tem je začet zanimiv problém
za zgodovino naše asimilacije in národne
konsolidacije ; zgodovinarji imajo zanj v
imeniku Mohorjanov obilo gradiva!

v prvi vrsti pa uas tukaj zanimajo
1 1 e š i č e v i „Izvori i paralele nekih, napose
narodnih priča". Razprava je prlobčena
iia prv'em mestu v , Zborníku" (izšla je
tudi v pouatisku) hi obravnava deloma
tudi slovenské motíve. Pričakovanju, kí
ga zbudi naslov razprave, pa sledí na
koncu precej nepríjetno razočaranje: niti
za en obravnavani motiv ne dobímo do-
kazanega izvora, pac pa kopico osamelih
paralel, kí za znanost nimajo pravé vred-
ností, ker ni pisatelj nití pri ení poskusil
dokazati njih medsebojne literárne od-
visností. Príobcíl jih je, kakor so se mu
pac v teku čaša nabrale; ta način pa za
obravnavanje takíh problémov níkakor
ne zadošča. AU Ilešíč res misii, da je izvor
Levstikovi baladi ,Živopisec in Marija"
Heroltov „Díscípulus" ? — Odkar je Francis
Bacon prvi govoril o popotovanju literar-
nih tem in motívov, ímamo preko Duniopa
(The history of prose fiction — kí je širším
krogom prístopna tudi v razširjenem nem-
škem prevodu Liebrechtovem) in Chassanga
(Ľ hístoíre du román et de ses rapports
avec ľ hístoíre) vse do najnovejših raz-
iskav (n. pr. Radermacherjeve o grškem
heroju Híppolítu in sveti Teklí) dovolj
trdno znanstveno tradicijo, kí je ustvarila
trdno metodo za taká raziskovanja. Ne-
glede na to, da ímamo v raziskavah Po-
lívke dovolj izdelanih metodíčnih vzor-
cev, po kateríh se lahko posname način
znanstvenega raziskovanja našega narod-
nega blaga v prozi. Zdi se, da je Ilešíč vred-
nost teh osamelih paralel precenjeval
(toda to se prímerí samo kakemu znaii-
stvenemu začetníku!) in da se ni dalje
potrudíl. Če bi n. pr. v Liebrechtovem
Dunlopu našel na str. 308. (ozíroma v
opombí 390 a) še troje paralel k Levsti-
kovemu „Živopíscu", bi se bil pač moral
vprašati, alí so vse štíri enako vredne in
pri kateri je mogoče, da je bila Levstikovi
baladi „izvor". Tako pa se je zadovoljil
z osamelo paralelo, kí mu je bila menda
ravno s svojo osamelostjo — kí pa je
osamelost samo zanj ! — morda celo znan-
stven dokaz in jo je kratkomalo notiral,
misleč si, ostalo bodo že opravili drugi.
Toda tam, kjer je on nehal, se znanstveno
delo „drugih" šele začne.

Za nenavadno metodo ujegovega raz-
iskavanja je značilno tudi sledeče: treba
bi mu bilo samo odpretí starega Goedekeja,
pa bi bil videl, da nam nasploh in njemu
še posebe práv nič ni treba raziskovati,
kje íma svoj izvor Schillerjeo „Der Gang
nach dem Eísenhammer", Burgerjev „Der
wilde Jäger" alí „Das Lied vom braven
Mann", Goethejev „Der Totentanz" alí
Hansa Sachsa pustna búrka „Der fahrende
Schuler im Paradies" — in kje se nahaja
kaj enakega. Vse to so opravili pred njim
že drugi — Nemci — in temeljito. Da
materije ni znal strokovno razločíti, se
vidí na tem, kako meša brez reda in
sistema pravo narodno blago in njega
literárne forme alí pedagoške, „in usum
delphíní" prikrojene redakcije. Še ono
malo znanstvenosti, kar je je v njegovem
kratkem úvodu, je dískreditiral s svojim
edínim autorjem ; način, kako so literárni
motivi prehajali v národ, ki je torej za
njegovo raziskavo príncipialnega pomena,
nam ilustrira s pomočjo Novakoviéevega —
romána.

Enake teže in baze so tudi ostali nje-
govi prispevki, ki jih je v zadujem času
priobčíl pri zagrebški akademiji. Dovolj,
da stoje tukaj njih naslovi: „Kalendári
Adama Filipovica-Heldentalskoga", „Četirí
priloga istoriji našeg preporoda (O sto-
godišnjící Davorína Trstenjaka)" in „Ilirac
Josip Drobníč". Vse so samo góle „quis-
quíliae", ki so prezgodaj ízletele iz pisate-
Ijeve miznice. Dr. Jož. A. Glonar.

Dr. R. Nachtigail, Die Frage einer ein-
heitlichen albanischen Schriftsprache. Ge-
druckt als Manuskrípt beí „Leykam*.
Graz 1917.

Vprašanje enotnega albanskega knji-
ževnega jezika že ni več tako nová stvar.
postalo pa je tem bolj pereče, odkar se
je politíčno zanimanje za ta balkánski
národ povečalo. Da je tu na však način
treba trdnega temelja, bo jasno vsakemu,
kí je le kdaj študíral albanščino. Že študíj
tega jezika je bil težaven in je motil
učenca v marsikaterem ozíru; prvič ni
bilo do najnovejšega čaša nobene dobre,
zanesljive praktíčne knjige in drugič je
tudi Weígandova slovníca iz leta 1913.,
dasi ima to lepo in veliko prednost, da
temelji predvsem na centralnem narečju

77-

elbasanskeni, v marsikatereni oziru Še
nepopolna in težka, predvsem ker se mora
radi neenotnosti pisane albanščine ozirati
na narečja, kar je praktični knjigi gotovo
na kvár. Te nedostatke vrlo občuti však
tujec, ki proučava albánski jezik, tem bolj
pa Albánci sami. Albánska literarična
komisija v Škodri je izbrala, da odpomore
tem težkočam, gori omenjeno centralno
narečje, ki naj tvori jedro književne
albanščine, in je sklenila, še na mestu
samem dal j e prouciti in vpostaviti enot-
nost v spornih točkah. K tému proučevanju
je bila povabila tudi slovenskega učenjaka,
g. vseuc. prof. R. Nachtigalla v Gradcu,
kateremu so Albánci tudi že glede njego-
vega izdatnega sodelovanja pri Pekmezijevi
albánski slovnici dolžni veliko hvalo. V
gori omenjeni knjižici, sestoječi iz pred-
govora (str. III. — VI.), promemorijev k
aktuálnemu vprašanju (str. 1. — 18.) in do-
datka k tem (str. 19. — 29.), nam podaja
g. prof. Nachtigall svoje mnenje o enotnem
književnem albanskem jeziku po sledečem
razmotrivanju :

Kar je došlej pisanega v albanskem
jeziku, je pisano ali v narečju Gegov,
bivajocih v severni, ali pa v narečju
Toskov, bivajocih v južni Albaniji. Ti dve
narečji pa se toliko razlikujeta drugo od
drugega, da Gegi težko ali spi oh ne raz-
umejo Toskov in obratne. Radi tega je
popolnoma izključeno, da bi eno teh dveh
narečij moglo kdaj tvoriti književni jezik
celega albanskega národa. Ako pa bi obe
narečji obstojali še nadalje v rabi književ-
nega jezika, bi Albánci bogve kdaj prišli
do enotnosti. Umeten jezik, mešanica obeh
narečij, bi bil pa nekaj protinaravnega in
bi že radi tega nikdar ne mogel postatí
last národa. Iz tega vidimo, da vprašanje
enotnega književnega albanskega jezika
ni tako enostavno, kot bi marsikdo prvi
trenutek mislil. Vendar nam drugi kul-
túrni narodi podajo luč na pot: Vuk
je postavil pri Hrvatih in Srbih centralno
jekavsko narečje v rabo književnega jezika,
koroški Slovenec in Belokranjec, ki se
práv težko med seboj razumeta, bereta
dolenjščino, tudi centralno narečje, in jo
umeta. Enako spájaj tudi jjri Albancih
centralno narečje zunanja in tvori enotnl
književni jezik! To narečje pa je elbasan-

sko, ki ga moreta razumeti oba dela, Gegi
in Toski. Prof. Nachtigall utemeljuje to
izbero, ki jo je že pred leti storil albánski
kongres v Elbasanu in zdaj tudi literárna
komisija v Škodri, zelo temeljito. Pri po-
gledu na razlike, bodisi fonetične, bodisi
morfologične narave, v obeh narečjih in
tozadevnih odgovarjajočih refleksov v
elbasanskem govoru določi prof. Nachtigall,
oziraje se še na jezik v Kristoforidijevih
delih, obliko,kibodi lastna enotnemuknji-
ževnemu jeziku. V sintaktičnem in leksika-
ličnem oziru mora pa seveda podati doneske
vsako narečje, t. j. ves národ, posebno še,
kjer je treba tujke nadomestiti z živimi
domačinkami.

Še mnogo večji pomen pa dobi elba-
sanski govor kot temelj književnega jezika,
ako pomislimo, da je to narečje tako-
rekoč že literárne in tudi med národom
močno znano po spisih Konštantína Kri-
stoforidija, ki je spisal tudi albansko
slovnico in slovar. Zelo zanimivo je dej-
stvo, da se je tudi Kristoforidi držal načel,
ki jih proponira in utemeljuje g. profesor
Nachtigall. Treba je torej le spise Kristo-
foridija prepisati v novo ortografijo in že
je storjen velik korak na poti do enotnega
književnega jezika. V tem dúhu je nasvet
g. prof. Nachtigalla: „Schafft zunächst die
Grammatik nach Kristoforidi und dem
Elbasaner Dialekt" (str. 29) popolnoma
utemeljen, edino praktičen in zato tudi
edini, ki more prinesti tudi vspeh.

V dodatkupolemizirag. prof, Nachtigall
s prof. Lambertzom, ki smatra škodransko
narečje za pripravno, da tvori temelj
albanskega književnega jezika. Njegovi
ugovori so jasni in popolnoma upravičeni.
Nasprotno pa sem mnenja, da bi bilo
vendarle najbolje, vzeti za palatalne k' in
g' (sedaj q in gj) hrvatske znake (glej
str. 21. in 10.) ; istega mnenja je sicer tudi
g. prof. Nachtigall, ki pa le sprejme na-
posled znaka q in g j z dostavkom „die
einmal hergestellte Einheit soli nicht
weiter gestôrt werden. Spätere Zeiten
werden gewiss auch hierin besseren Wan-
del schaffen". A v poznejših časih, ko so
gotovi znakovi že popolnoma vdomačeni,
to ni več tako lahko; zato bi bilo pač
dobro, da se to takoj ukrene.

Razmotrivanja g. prof . Nachtigalla uam
podado tole njegovo mnenje glede enot-
uega albanskega jezika: na podlagi Kri-
stoforidijevega jezika in elbasanskega na-
rečja bodi zgrajena nová slovnica; ime-
novano narečje bodi merilo albánski
ortoepiji, Kristoforidijev jezik pa primer
za pismeno fiksiranje. Kot podlaga, ki
daje pravo smer, bo to gotovo dovolj.

I G. prof. Nachtigall uam obeta v pri-

i čujoči knjižici vec razprav o posameznih
fonetičnih pojavih albanskega jezika, izmed
katerih hoče biti najzanimivejša pac raz-
prava o ^-ju. Temeljitemu učenjaku želimo,
da bi mu bilo kmalu možno, o tem podati
svoje názore, s čimer bo obogatil tudi
primerjajočo slovnico.

Dr. Ramovš.

t Anton Trstenjak. Dne 17. dec. 1917.
je umri Anton Trstenjak, kontrolór
mestne hranilnice 1 j ubi jánske, ki se je
zlasti prejšnja leta živahno udeleževal
našega kulturnega in političnega življenja.
Domá iz Slovenskih goric ob hrvaški meji,
je obiskoval,kakor večina starejše vzhodno-
štajerske inteligence, gimnazijo v Varaž-
dinu, odkoder je odšel na dunajsko vse-
učilišče, je študiral slavistiko pri Miklošiču
in pomagal Stritarju pri upravi „Zvona".
Na Dunaju je osnoval „Slovensko literarno
društvo" in predsedoval par tečajev akad.
društvu „Sloveniji". Leta 1882. je prišel
v Ljubljano za učitelja na Mahrovo trgov-
sko šolo; nato je bil dve leti uradnik v
trgovski in obrtniški zbornici, od 1. 1889.
pa v mestni hranilnici Ijubljanski, kateri
je do svoje smrti posvečeval svoje naj-
boljše moci. — Trstenjakovo književno
delovanje je po večini prigodnega značaja.
Za Miklošičevo sedemdesetletnico je opisal
slavljenčevo življenje in znanstveno delo-
vanje, ob tristoletnici Iv. Gunduliča je pri-
občil v Matičnem Letopisu črtico o pesniku
Osmana. Od leta 1884. do polovice 1887.
je bil urednik „Slovana", za katerega je
napísal dolgo vrsto článkov o slovanskih
razmerah. Tu čitamo tudi njegov obširni
opis potovanja Slovencev v Prago 1. 1885.,
ki ga je izdal posebe v knjigi „Spomenik
slovanské vzajemnosti". Ob petdesetletnici
književnega delovanja DavorinaTrstenjaka
je opisal jubilarja kot „novičarja", založil
in uredil je Kocbekove „Pregovore, prilike
in reke" ter je zasnoval z dr. Jos. Vosnja-
kom „Narodno knjižnico". Rajnki je žrtvo-
val mnogo čaša društvenemu delovanju.

Bil je predsednik pevskemu društvu
„Ljubljana", bil je sedem let tajnik „Dra-
matičnemu društvu", kjer je deloval s
Fr. Gerbičem za razvoj slovenské operete
ter je skrbel za domač glediški in operni
naraščaj ; za oder je prevajal igre ter
zbiral gradivo za zgodovino slovenskega
gledišča. Za petindvajsetletnico Dramatič-
nega društva je izdal ob otvoritvi novega
gledišča svoje najboljše delo „Slovensko
gledališče" (1892), ki nam je še sedaj
dragocen vir za zgodovino naše dráme.
„Pisateljskemu podpornému društvu" je
bil mnogo let odborník ter je skrbel pred
vsem za ugodno denarno stanje društva.
Ob njegovi petindvajsetletnici je sestavil
spominsko knjižico o razvoju in delovanju
društva. S podobnimi prigodnimi spisi se
je spomnil petindvajsetletnice delavskega
pevskegadruštva„Slavec" in dvajsetletnice
Mestne hranilnice Ijubljanske. Trstenjak
je bil vnet odborník „Matice Slovenské"
in „Društva slovenskih časnikarjev", na-
stopil je neštetokrat kot spreten agitátor
in zagovorník stanovskih interesov. Za-
nimal se je mnogo za prekmurske Slo-
vence; o njih je poročal v „Slovenskem
Národu" in „Ljubljanskem Zvonu", kate-
remu je bil mnogo let zvest sotrudnik.

J. Š.
Juriš na nas jezik. V zadujem času
„jiu"íšajo" naši žurnalisti po časopisju s
tako vnemo, da so potegnili celo že lite-
rate za seboj, torej Ijudi, ki bi že po svo-
jem poklicu morali pažiti na čistost in
lepoto našega jezika. Pametnega razloga
za to novotarijo ni lahko najti. Da menijo
s tem pospesevati razvoj našega jezika „v

jugoslovansko siner",kakor se vČasih piše,
ni lahko verjeti ; saj jim je menda znano,
da beseda ni niti jugoslovanska, ampak
izposojena od Turkov (iz turškega jiiríijuš,
jtiríiš, jiiriš) ! Vzrok je menda le tista —
recimo ženská — zaverovanost v vse, kar
je eksotično! Besede nikakor ne potrebu-
jemo, pognati jo moramo celo tje, odkoder
se je pritepla. Saj imamo domáce besede
„náskok, nápad, nával" in iž njih izvedene
glagole „napasti, naskočili, navaliti", ki
so poleg vsega še brez težav umljivi tudi
ostalim južnim Slovanom, ki jih deloma
rabijo celo tudi sami. Stvar pa gre še
dalje: dočim imajo Hrvati in Srbi poleg
imperfektivne oblike „jurišati (juriševati,
jurišivati), tudi še perfektivno „jurišiti",
bi nam moral — kakor vse káže — služiti
„jurišati" za oba, vendar tako diferencirana
pomena. Iz naših domačih glagolov pa
lahko brez težav tvorimo tudi imperfek-
tivne oblike. Tako bi morali dati devet
naših besed za dve turški! Ti dve tujki
vzameta s tem našemu jeziku mnogo
izrazite plastike. Po tej poti bo postajal
naš jezik vedno bolj podoben beraškemu
plašču, ki je vsevprek pokrpan z razno-
barvnimi tujimi záplatami. Posebna slo-
venská modrost je poleg tega še v tem,
da se šivajo tuje záplate na domáce súkno
tam, kjer je še celo, lepo in trdno! Ne
zapravljajmo tako lahkomiselno bogastva
našega jezika! J. A. G.

Phonetica ad Mystéria dolorosa. Radi
enotnosti rabimo stalne diakritične znake.
Velelnika góri, zóri imata širok o, ker je
naglas prešel nanju z zadnjega zloga : gori?
zori, kakor se še govori. Však o in e je
širok, ako se je povdar preselil kesneje
nanj, žena, sestra, prvotno kot danes ruski
žena, sestra. Torej gôri, zôri! Namesto
sôj je bolje sôj, védi — znaj, védi = pelji
(é = ä). Terna je gen. plur., temá nom.
sing. in se práv ujema s pekla. Napek
je dozôrel, dobro dozóril (ó = uo, u); v
troheju ľ_ \j pozná notranjščina krativec
samo na poluglasniku i", n. pr. pri Albrechtu :
na stézo, pekla nepokoj, dolenjščina pa

sploh ne. Odveč sta akcenta na slabih
stikih: koleno — zeleno. Dalj — pal —
pozval niso rime. Da ne premoremo gib-
Ijivega e v gen. pi., bi si ga morali iz-
misliti. Le izreci zvezo tožb strašnih,
bitk krutih, nam. tožeb, bitek, zgodeb.
Prim. hrv. otaca, forama, češko forem,
barev, dasi rv = rf ni pretrd. V pesmi se
je ogibati podobnih soglasniških kopic:
ničnost vso, in v strahu (= pa v strahu),
kot v kremeň, kot v cerkev (= ko v k.),
dalec svet (= v dalji svet), toneš v svojo
noc (= v svojo toneš noc).

Cato iz utice.

Fr. X. Salda, češki kritik in pisatelj,
je praznoval 22. dec. 1917. svojo petdeset-
letnico. Graški dnevniki, ki so imeli pred
prazniki mnogo pisanja, so prinesli o nje-
govem delu cele podlistke. Salda je v
sedanjem češkem kultúrnom življenju
markanten pojav. Njegovo ime tudi pri
nas ni neznano. Salda spadá med one
veliké pojave moderne literatúre, ki bi jim
rekli krátko : borci in tvorci. Vso svojo
mladost je bil Salda borec : poznamo ga
pred vsem kot kritika. V zadnjih letih je
nastopil tudi kot tvorec: v pesmi in v
prozi. Ima kot borec in tvorec mnogo na-
sprotnikov, a še vec prijateljev. Gotovo
je, da mu nihče ne more odrekati velikih
zaslug za češko literatúre v zadnjih deset-
letjih. Salda je kritičen duh širokega raz-
gleda in jasnih ciljev. Pozná umetnike in
umetnost, pozná svet in domovino. Pisal
je v raznih revijah. Sam je urejal „Volne
smery", „Novino", „Česko kulturo" in
„Kmeň", ki je začel izhajati med vojno.
Izdal je nekaj knjig svojih kritik: „Boji
o zitfek" (Boji za jutri), „Moderní litera-
túra česká", „Duše a delo" (Duša in delo)
in dvoje beletrističnih del : „Život ironicky
a jiné povídky" in „Loutky a délníci
boží" (Lutke in delavci božji), velik román
v dveh delili. Na češki univerzi predáva
o zapadnih literaturah.

Dr. L L.

Kulturni-politični pregled je moral v
tej številki vsled tehničnih zaprek izostati.

Ant Debeljak:

V vojni pokrajini.

ÍAdi bregom breg in sneg do neba.
Dehnilo je v dušo: Ľce mrtvaško.
O dob, ki kljubuješ dobám orjaško,
zaka] pa nocoj drgeceš, trepečeš
in listi so tvoji rjavi, krvavi?

In jelka košatá v dobravi,

še vselej si me vzradovala :

nocoj si mi tujka,

ko vŕba žalujka

povesila voljno si veje, vsa vitka —

si mar gladovala?

Iz dolgih parobkovih dlesni
sestradano besni grozijo, grizejo v zrak
zobovi železni žičnih ograj in ovir,
čeljusti Lakote zvrnjene vzneik . . .

Kaj ni zasovikal iz gaja skovir,
in v dalji, ali volkovi ali topovi?

V kateri usodi brat mi hodi?

Le smrt in pokolj po misii mi blodi,
snežina ko lice mrtvaško reži.

V záklonu pa slab, že skoro presahel,
slap se solzí.

Ant. Debeljak;

Črni mlin.

o ranjen ptič, ki hrepeni v višine,
poveša streh peroti trohle mlin,
zre stradež votel mu iz lačnih lin,
kolo ne reže, slepo solnce, vec tisine.

Na vojno bil odšel Je gospodar,
pa še nikomur ni do zdaj sporočil.
Li živ, li z belo ženo se poročil?
Za njim se dolgočasi malin samotár.

Od volhke vlage rake so nagnile.
Lopate so v brezdeljii se nagnile,
Pretuj je tebi, kameň, žita žolti vonj.

Nebo pšenično moko — sneg — ti trosi,
ker belega trohnoba mračna prosi,
zeleni mah obuja nade — pa zastonj !

Igo Gruden:

Tiha pesem,

M. iha je noc . . . še zvezde molčíjo . . .
veter brezglasno cez travnike hodi,
da se cvetovi ne prebudijo:
mlačnost, pokoj — vsepovsodi, povsodi

Kriknil je ptic nekje sredi mraka :
bil je spomin ali slutnja le moja? —
Tiha je noc . . . samo duša, ki pláka,
v njenem narocju ni našla pokoja.

Alojz Kraigher:

Mlada Ijubezen.

(Dalje.)
IX.

Tomo je naenkrat v vecji družbi za dolgo mizo med Turkom in
med — Véro, ki je zardela in razigrana, a se v zadregi izogiblje
njegovemu pogledu. In mahoma je ves veselični šum in buk daleč
proč od njega, on pa je kot doma v družinski sobi in se ne briga za
vihar in ples zunanjega življenja.

Najglasnejši je Turek, k] rogovili s svojo dolgo roko po mizi,
vodi pitje in aranžira petje, največ zdravice s trkanjem in z eksi.
Poleg sebe ima Silvo, ki jo predstavlja kot nevesto, jo objemlje krog
pasu, pritiska k sebi in jo poljublja na lice in na uho, tuintam nekako
očetovsko samo na čelo. Ona je dobre volje kakor zmirom, brezbrižna
in brez ovir v veselju, a ob enem nekoliko surová in brezobzirna.
Ženin je ne sme motifi v zabavi. Ce govori s kom drugim, ji je Tur-
činovo objemanje in poljubljanje nadležno; sitno se mu izvije in ga
udari za uho ali ga sune v rebra. — Zraven nje šedi Zdešarjeva Zinka,
bieda in malo zavaljena učiteljica z dežele, z vodenimi očmi in topim
noskom. Tomo je je vesel in jo toplo gleda; spominja ga na one lepe
čase Ijubezenske norosti z Véro.

Onkraj Vére je Stanislav Drnovšek. Nekoliko zabuljene so mu
oči in obraz zaripel; bržkone je že dokaj pil. In vkljub navidezni
razigranosti mu šije neka čmernost iz oči, kakor da ga tare tiha in
vztrajna skrb.

Na drugi stráni mize sedijo Blejčevi. Razun Mire so v trenotku
vsi navzoči ; celo Bogdan šedi na róbu klopi, s hrbtom proti mizi, poleg
njega Magda, ki jo gleda s smehljajočim in občudujočim obrazom, pa
mu pri tem vseeno neko porogljivo omalovažanje krivi obrite tenké
ustnice. — Stari Blejec je suhljat gospod, pol črn, pol siv, s kodrastimi
lasmi in z valovito majhno bradico. Izraz njegovih oči je isti kot pri
Miri, čeprav so njegove šarenice črne in mu je tip nekoliko cigánski.
Vesel je kakor zmiraj, naglih in viharnih kretenj, ko da bi rad ves
svet naenkrat obtipal in objel. Nasproti Véri šedi, debatira s Turkom
in Drnovškom o politiki, pa se zelo pogosto obrača k nji in jo tuintam
potreplje preko mize po roki ali po rami. — Njegova žena liže bon-

6* sa •

bone in se ozira opazujoce v vršečo množico. Z odsotnim dubom po-
sluša Nušo, ki se ji sklanja preko ranie, šepetajoč Ji na uho in ozirajoč
se k Zgončku, ki stoji ob stráni. On jo je spremljal po vsem veseličnem
prostom in čaká, da jo zopet odvede. Drži se nekoliko razžaljeno in
se obrača proč od mize, pa se le s težavo premaguje, da se ne zastrmi
v peklensko rdečo Magdo. — Soseda gospe Blejčeve je Goričnikova
Katra, ki je sitna in se očividno dolgočasi. In poleg nje šedi Pavel
Kresnik, njen zarocénec, uslužen in Ijubezniv, a kakor brez dúha.

Tomovo razmerje do Vére ni v zadujem času nič napredovalo,
zlasti pa se ni niti najmanj poglobilo. Bil je večkrat v njeni družbi, a
prilike za intímnej ši pogovor ni imel. Zato se je komaj malo šalil z
njo, ji ukradel tuintam poljub ali si dovolil mimogrede mladeniško
objestnost kakor v prejšnjih časih. Gnalo ga je k nji in gomazelo mu
je po telesu čutno hrepenenje za njenimi usteci in ličeci, za njenimi
rokami in njenim prožnim životkom; a vse je bilo le površno in zu-
nanje, brez potapljanja v sanjarenje in premišljevanje, brez sklepov
in brez ciljev. Po oni prečuti noci, ko Je trepetal pred rožo mogoto,
je preživel zadnjih štirinajst dni zopet v svoji navadni lahkomiselni
vihravosti. — Vera se mu je z nekim trmoglavim uporom vdajala;
jezila jo je njegova igravost in zgražala se je nad njegovo domišlja-
vostjo, s katero se mu je zdelo, da ima pravico do predrznih sal in
do prijemov in do poljubov; gubančila je čelo in obrvi in stískala zobe
in se mu trgala iz rok, a pošteno razsrditi se ni mogla, čisto odtegniti
se mu ni hotela. Saj ni vedela, kako je z njo in kam se obrača njena
pot. Bila je Drnovškova zaročenka, bil je že določen dan poroke in
odhoda, pa si še zmirom ni bila práv na jasnem, ali pôjde pred oltár
ali ne, ali se odpraví preko morja ali ne. Zavedala se je, kako grdo
omalovažuje svojega ženina, kí bi ga lahko še zadnji hip pustila na
cedilu ter se mu izneverila. Zavedala se je, da bi ji bil ta zákon s
Stanislavom samo nekako zavetišče po begu íz življenja, po begu pred
lastními nagoni, pred lastnim hrepenenjem in poželjenjem. Pri gradnji
tega zavetišča ni sama nití s prstom mignila; svoje trpností pa si ni
posebno očítala, ker je hotela in je sklenila, da bo povsem na svojem
mestu, če se končno res odloči za Drnovška. A vmisliti se pač ni
mogla v svoj bodoči zákon, predstavljatí si kar ni mogla, kako si uredí
svoj dom in kako bo to tam onkraj morja. Ce se je spomnila na to,
se je zježila sama naše, zamahníla z roko in vzela kako knjigo v roko.
Sama s seboj je bila skrajno nezadovoljna. Stala je pred odločitvijo.
Vsa njena bodočnost je bila odvísna od koraka, ki je bil že skoraj —
ali je bil res že sklenjen? — Kaj, če se drugače odloči? Ali naj po-
stane zopet učiteljica? Ali se naj zateče k materi na Gorenjsko, v one
nevšečne razmere pri svaku in sestrí? — Ali se naj vrze v Tomovo
naročje? V Ijubezensko pijanost, opojno in omamljivo, a najbrže pre-

krátko in preininljivo? — Kaj potem, ko izgori Ijubezen in bo zopet
sama in zapuščena sredi neprijaznega življenja? Ali bo še Drnovšek
tu? Ali bo potem še zavetišča zanjo na tem svetu? Za oskrunjeno in
prevarano nesrečnico? — Ali naj tudi sama vára? Ali naj vára Sta-
nislava s Tomom in tega z onim? — Komaj se ji je misel drznila v
te grde kraje, jo je že poklicala nazaj in se sploh odrekla vsakemu
premišljevanju. Naj jo vodi usoda, kamor hoče; naj jo pripelje, kamor
hoče ; — z zavezanimi očmi bi se napotila, pa naj bi prišla ali v pekel
ali v raj ... Premišljevati ni hotela; če pa se je zalotila ob spominu
na Toma, če se je vzbudila iz sanjarenja, se je zasrdila sama naše,
kakor da je kradla sladkarije, do katerih nima pravice in ki ji nikdar
niso bile namenjene.

Zdaj sedita drug tik druzega in obema je toplo, ker se preveč
zavedata bližine. Tokovi hrepenenja, telesnega in duševnega, se izme-
njavajo med njima; držita se nekoliko okorno, ker se oba bojita pre-
makniti se, da bi ne porušila ravnotežja in bi ne prišla mahoma v
pretesen stik, ki bi razgalil svetu njuno medsebojno poželjenje . . .

Pogovor med Blejcem in Drnovškom je nenadoma pri vprašanju
izseljevanja. Blejec poudarja velikansko narodno izgubo, ki jo moramo
trpeti leto za letom, ker nam tolike množine delovnih moci odhajajo
iz domovine. Človek je važnejši nego zlato. Cloveški kapitál je važnejši
nego zlati kapitál. Cloveško delo je zmirom plačano; človek slúži z
delom in vleče k sebi — zlato. Pri nas pa je narobe; — Zlato, ki ga
slutimo tam onkraj morja, nas vleče preko morja. Nismo se še po-
vzpeli do spoznanja, da je človek in njegovo delo glavna stvar, da je
treba organizirati človeške delovne moci, cloveški kapitál, ki nam
ustvari sam po sebi, logično in nujno, tudi zlati kapitál.

Organizatorjev nam ravno manjka, — pravi Drnovšek. Deloda-
jalcev nimamo. Brez dela pa ni jela; in kaj me briga domovina, če
mi ne more dati kruha?

Domovina je zasužnjena ; zato ni v polni meri odgovorna. Ustvariti
bi si morali svojo vlado, svojo lastno narodno vlado z ministri za vsa
področja. To bi bili naši delodajalci. In ti bi nam ne dajali samo dela,
temveč tudi ideje. Danes so pri nas ideje dela premalenkostne, preveč
osebne in sebične, skoraj izključno materijelne; zato ne morejo pri-
tezati in vprczati človeka, kakor bi ga morale; nas človek dela samo
toliko, kolikor je treba, da životari, ter se vdaja veseljačenju, komod-
nosti in lenobi. Čutiti bi se morali kot dŕžava v državi, organizirati bi
se morali kot dŕžava v državi ; — pa bi nam bili vedno jasnejší, vedno
vztrajnejši in vedno bolj prisotni naši narodni cilji; naše veliké ideje
bi vsakega posameznika podžigale pri delu, ker bi ga navdajale z za-
vestjo, da nas more le neumorno delo, nepretržna rast, najvišji gmotni
in duševni razvoj slehernega poedinca privesti tudi kot celoto, kot

samostojen národ do svobode in do mogočnosti. Tudi sebicnost je bo-
gata in plodná ideja, če se podreja večji ideji skupnega blagora in
skupne sreče.

Mi smo sebični samo za svoje malhe in za svoje vampe, — od-
govarja Stanislav precej zagrizeno.

Mi se sploh ne brigamo za ideje, ne za vélike, ne za majhne
ideje, — se razvnema Blejec. Mi smo veseljaki in pijanci, Vsem nam
je samo za zabavo, delo nam je le postranska reč, potrebno zlo. Krčma
in kavarna, babe in karte, izlet s pijanostjo in veselica z žretjem, —
to so naši življenski cilji. In v zadnjih letih smo naravnost podivjali
v veseljačenju. Saj mora vse hudič pobrati! Vsi moramo skrahirati,
vsi jadramo v konkurz. Resnično: narodni bankerot pripravljamo ! —
Naš fánt ima premalo duba, premalo ponosa in samozavesti, premalo
častihlepnosti, da bi si zasnoval náčrt za svoje delo in da bi delal po
tem náčrtu — zase in za národ, za oboje ; ker je vse koristno za
celoto, kar dviga poedinca in je pošteno. Naš fánt doma ne more de-
lati, veselja do dela nima, potrebe za delo ne občuti, skoraj sram ga
je dela; — ker pri nas ni v modi delo, ker smo vsi kot podivjani za
zabavo. Morda je krivá naša zasužnjenost, pomanjkanje visokih ciljev
in idej, ki ne morejo niti vzkliti v temi pikelhavbe, ki nas od vseh
stráni pokriva in tlači k tlom. Morda smo poblazneli iz obupa, iz narod-
nega obupa. Morda živimo v oni zadnji lažni evforiji težko bolnega,
ki mu že smrt stoji ob vznožju.

Crkavanje, — to je resnično naš program in naša bodočnost. Za
zdravega človeka tukaj ni prostora. Vse je gnilo in črvivo. Ob naši
strankarski korupciji poštenjak ne more vspevati ; saj niti dela ne dobi.

Inteligent je lahko sam svoj delodajalec. To je komodnost in du-
ševná lenoba, kar nas žene preko morja. Doma nas je dela sram, za
delo skoraj čaša nimamo; če pa se odpravljamo v Ameriko, natanko
vemo, da tudi tam ne leži zlato na česti; práv dobro se zavedamo,
da bomo morali delati, kot črna živina delati, predno si zaslužimo
svoj hlebec kruha in predno si prihranimo svojo kopico zlata. Kolikrat
sem že sam pomislil na Ameriko! Pa sem se vprašal: ali si zares
tako nemaren in brez duba, da bi moral tu podleči, kjer so vendar
še vsa polja neobdelana, kjer zemlja že nestrpno hrepeni za oploditvijo,
kjer vse že komaj čaká na podjetnika in na delavca? Trgovstvo, in-
dustrija, — časnikarstvo, gospod Drnovšek! — to vse je še ledina, ki
kriči za plugom in za sejalcem. Ne smeli bi izvažati svojih delovnih
moci, ne reportirati; — nekaj amerikanskega dúha bi morali impor-
tirati, pa bi vzcvetelo tudi pri nas življenje in blagostanje. Če si lahko
predstaví j ate, da boste mogli delati in služiti tam onkraj morja; zakaj
bi si doma ne ustvarili pogojev za delavnost? Odrecite se veseljačenju,
rešite se iz naše plitke družbe, osamosvojite se od naše koruptne jav-

iiosti, — zamislite idejo, plodno idejo, ki jo hocete morda izvesti onkraj
morja, — spravíte se na delo, ko da živíte med neznanci, med Ame-
rikanci, — pa boste videli, ali pojde ali ne! Doma vas je dela sram,
podjetnosti vas Je sram, posebno gospodarske, materijelne, dobičkarske
podjetností vas je sram, in zlasti — skromnosti v življenju vas je
sram; tam zunaj bi vas vse to ne oviralo in ne motilo. Nekoliko
amerikanskega dúha, gospod Drnovšek, pa vam ni potreba Amerike !

Stanislav si v zadregi češe brado: — Saj ne računi s stalno iz-
selitvijo! Pogledat gre, ucit se gre. Ko se nasrka zdravja, — treznosti,
podjetnosti, marljivosti, — se vrne prenovljen domov. Za zaslužkom
gre, — pa ga prinese in pokloni domovini.

„Fráza!" — vzklikne Turek.

„Zakaj pa fráza?" — se razburi Drnovšek. „Vsi naši Amerikanci
delajo tako. Základe hodijo kopat preko morja in jih prínašajo domov."

„Oni sami so základ," — povzdigne zopet Blejec svoj nekoliko
vriščeči glas. „In ko bi imel besedo pri naši národní vladi, bi orga-
niziral ta základ. V mrežo bi ga zamotal in motvoze bi obdržal v
svojih rokah, da bi ga imel povsod in však čas kot na vajetih. V
Ameríki bi ustanovil narodno poslaništvo, ki bi zbiralo in lovilo naše
izseljence ter jim dajalo posla in zaslužka v naših lastnih tovarnah in
podjetjih. Naš človeški kapitál je treba organizirati, doma in onkraj
morja."

„Tudi v Gradcu in na Dunaju!"

„V Celovcu, v Maríboru, v Trstu in v Goríci, na Reki in povsod.
Ne pošiljajmo svojih Ijudi po svetu samo za zaslužkom, — za zakladi.
Oni sami so za nas základ. In tudi njihovo delo naj bo nam v korist,
ne tujcu! Treba je premisliti, da je delo zmirom vrednejše ^nego
mezda !"

„Naši Ijudje bi sploh ne smeh v svet," — se oglasi Tomo. „Za-
kladi naj ostanejo v domovini."

„Ecco!" — vzklikne Blejec in sune s prstom v^zrak. „Zato sem
jaz doma ostal." Pa se zasmeje s prisrčno objestnostjo, da se mu
obraz narúba krog zasolzenih oči in se mu do kraja razgalita začrneli
vrsti gostih zob.

„V domovini! V domovini!" — zajoka skoraj Stanislav. „Ob^teh
razmerah? — Politika je pri nas vlačuga, voditelji so sleparji in sa-
mopašneži !"

„Človek potuje^v svet, da se izobrazi," — reče Vera skromno in
zardi. „Vrne se razsodnejši, delavnejši in bogatejši."

„Potovanje je eno," — poudari Tomo, „izselitevje drugo. In. to
drugo je po mojem_^obup in beg in — strahopetstvo !"

„Strahopetstvo?" — zakrili Drnovšek ves prestrašen.J^^„Pred kom
pa strahopetstvo!"

.87

„Pred konkurenco! Pred življenjem! Priznanje nesposobnosti !
Duševní bankerot! Zajčevstvo!"

Drnovšek se iztegne na mizo in se zagleda v Zitnika. Múčna
žalost mu páči lice, vprašujoč obup mu trepeta v izrazu.

Blejec je naenkrat ves razposajen. Na dušek izpije kozarec vina
in se zakrohoče:

„Strahopetstvo! Hihihi . . . Jaz pa sem si očital straliopetstvo,
ker nisem šel v Ameriko, gospod Drnovšek, — ker nisem šel v Ame-
rike! Hihihi ... In zdaj crkavam v domovini, z vsemi vred crkavam,
gospod Drnovšek! Od samega poštenja vsi crkavamo! V Ameriki pa
bi si bil že dávno prisleparil — pošteno premoženje, hihihi ... A
kadar erknem, gospod Drnovšek, — seveda crknem nobel, v penečem
se šampanjcu! — takrat pa pôjdem z vami preko morja, gospod
Drnovšek! Strahopetec s strahopetcem, hihihi . . . Doma je človeka
sram slepariti, tamkaj naju ne bo ničesar sram. Tamkaj šele razmah-
neva svoje sile, gospod Drnovšek, hihihi ..."

Turek ga z začudenjem gleda, zadrega mu zadržuje smeh : —
Blejec je vendar zagoneten človek; pameten in duhovit, poln idej; a
izvedel menda ni še nikdar svoje misii, ker je prelen in preveč vdan
zabavi. Ali je tudi v njem obup? Ali mu res grozi konkurz? . . .

Stanislav še vedno skoraj leži na mizi in bulji v Zitnika. Zalost
in obup v izrazu sta mu prešla počasi v grozečo in zagrizeno sovtaž-
nost. — Tomo je napet od pričakovanja ; tako mu je, ko da gleda
sikajoči kači v bliskajoče se oči . . . Takrat se ga dotakne pod mizo
Vérina roka — skrivoma in silno oprezno — in se pritisne k njemu:
— Mirno dušo, Tomo! Za božjo voljo, ne prepira! . . .

Zdajci se prismeje k mizi veselá trojica: Mira s Praznikom in —
Štembalom, skrivnim Ijubčkom Goričnikove Katre. Mira se skloni
med Véro in Toma in se jima nasloni na ramena, pa se obeh dotakne
s svojimi senci :

„Vama zavidam danes, Ijubčka. Kako se imata? Ukradena Iju-
bezen, skrivana Ijubezen je le najlepše!"

Vera je vsa zardela od zadrege, krčevito se obrača od Drnovška
preč in trepeče od strahu, ali je slišal Miro. Tomo se zasmeje:

„Tebi je treba zavidanja, Mira!? Prst iztegni, pa se te bodo
oprijeli kot železná sipa močnega magneta."

„A pravé sipice morda le ne bo med njimi!"

Praznik, ki je približal svojo glavo, se Ijubeznivo zaheheče:

„Naša Mira
samo izbira,
z vsemi šmira,
koketira ..."

Celo vrsto rim na -ira naniza v saljive verze. Janez Šteinbal se
pritakne s pretirano dostojnostjo in smešno resnostjo:

„Fante 'zbiraš, si prevzetna,
se šopiriš ker si žala;
varuj, varu], da priletna
samka se ne boš jokala!"

V splošnem smehu ga predstaví Dreja vsemu omizju:

„To je naš Štembal, slávni Janez z Bieda, mizarski pomocník in
najimenítnejší recitátor vesoljnega našega Prešerna. Ker Je danes Pre-
šernov praznik — in če dovolíte, gospoda! — nam takoj zadeklamíra
,povodnega moža'."

Lokave Janezove oci se ozro v Goričnikovo Katro: — Ali tudi
ti dovolíš, IJubíca, gospodaríca? — A Katra se drží čmeríkavo, gleda
predse na mízo in grabi z belímí prstí krušné drobtiníce na kupček.

Pavel Kresnik se smeje poleg nje, veselo in nedolžno:

„Ali ne vidíš, Katra, našega Janeza? — No, kar nastopí, slávni
Janez!"

Štembal se postaví v pozíturo in si zaviha brčice:

„Povodni mož. Francé Prešeren."

Zdaj šele dvígne Katra svoj pogled. Janez ji hudomušno pome-
žíkne, ona pa počasí zopet nagne glavo.

„Od nekdaj lepé so Ljubljanke slovele,
al' lepše od Urš'ke bíló ni nobene ..."

Z naivnim pátosom deklamira pesem. Kretnje so mu nekolíko
oglate, a poredne in duhovíte; jezík se mu za spoznanje zatĺka, kar
daje izgovarjanju nek Ijubezniv, poseben čar.

„Kar slišala moških okrog je sloveť,
skúšala jih v mreže razpete je vjeť.

Možake je dolgo vodila za nos,
ga stakne nazadnje, kí bil ji je kos.
Na Starem so trgu pod lipo zeleno
trobente in gosli in cimbale pele,

Jih dókaj jo prosí, aľ vsak'mu odreče,

že sedem odbila je ura in cez,

ko jela ravnať se je Urš'ka na ples.

zagleda pri mizi rumeni junáka ;
enac'ga pod solncem mu ni korenjaka,

„„Nobene stopinj'ce še nisem plesala,
da čakala tebe sem, res je, ni sala;

in urno ta dva sta po pôdu zletela,

plesala sta, ko bi ju nosil vihar.

„„Ah, majhno postojva, preljubi plesavec,
da jaz se oddahnem, da noga počije.""

„„Valovi šumeči te, Urš'ka, želé,
le urno, le urno obrni peté!""

Vrtinec so viďli čolnarji deréč,
aľ Uršike videl nobeden ni vec."

Poslušalce je deklamacija prevzela. Za trenotek je tisina v gneči,
ki je bila družbo obkolila, nato navdušen plosk. Pa se oglasi Andrej
Praznik :

„Zdaj si pa misii, Janez, da si ti ,povodni mož' *in zapleši z
Uršiko!"

Z roko pokaže Miro, ki zavrešči in zbeži okoli mize:

„Saj jaz nisem Uršika!"

A ,povodni mož' copota za njo in jo preganja, da se vse krohoče
od radosti. — Nenadoma stoji pred Miro Milan Javornik in ona se ga
oklene in se nasloni nanj. Stembal pozabi nanjo, se obrne h Katri,
jo zgrabi krog pasu, jo vzdígne izza mize in odnese v gnečo. Vrišc
in haló za njim. Pavel Kresnik se dere v razigranem smehu :

„Primite ga, držite ga ,povodnega moža' ! Nevesto mi je odnesel!"

Javor stoji nepremicno in pritíska Miro k sebi, z ustnicami se
skoraj dotika njenih las pod nagnjenim klobúkom. Razkošje mu na-
vdaja prsi, v žilah mu divja vihar pohlepa . . . Zdajci se Mira zdrzne
in se ozre v Andreja Praznika, ki stoji ob stráni s prekrižanima ro-
kama in jo resno gleda izpod čela, očetovsko očitajoče, ukazujoče. In
nenadoma razume njegovo misel : — Beži, Urška, od ,povodnega moža' !
— Z viharno kretnjo se iztrže Javoru in ga odpahne. Popraví si
klobúk in se zamišljeno vrne k Véri in Tomu.

V tem trenotku prisopiha tudi Katra zopet k mizi. Jezno se drži
in mrda svoje mesnate ustnice; z robcem si briše tilnik, kjer je poznati
rdečkasto marogo.

Mira jo začudeno pogleda in se zasmeje in prasne v krčevit
krohot, da se ji solze zasvetijo v očeh:

„ ,Povodni mož' jo je ugriznil ! ,Povodni mož' jo je ugrlznil ! ,Po-
vodni mož' je Ijudožerec!"

In tudi Pavel Kresnik se zasmeje; sicer nekoliko v zadregi, ne-
koliko naivno; a smeje se, da se tolče po kolenih:

^Ali te je res ugriznil, Uršika?'*

Pa se nasmehne tudi Katra in spravi robec:

„Tepec! Uršika je bila Ljubljančanka, jaz pa sem Blejka."

„Torej se je zmotil? ,Povodni mož' se je zmotil, gospoda slávna!
Hahaha . . .**

Nadpocočnik Javornik stoji še vedno, kjer je stal, napol zakrit
od množice, pogled uprt v Miro, srepo, prodirljivo, hipnotizujoče. In
Mira je nemirna ter nestrpna, oči se ji love zdaj tu zdaj tam, z ne-
premagljivo silo jih priteza naše Milan Javornik. Pa se nagne k Véri:

„Gospodična Vera, pošetajva se malo mimo paviljonov !"

Vera se obrne k Stanislavu. Ta si zamišljeno podpira glavo in
le napol posluša Blejca, ki mu še zmirom govori in govori.

„In Tomo naju spremi, kaj?"

„Z veseljem, gospodična Uršika!"

„No ti — rompompom!"

Vera vpraša Silvo:

„Ali se pridružíš, Silva?"

„Le pojdite, vas že poiščem, če se mi zazdi!"

Tomo se obesi dekletoma za komolce in poškili k Javorniku, pa
se zasmeje, ko zapazi, kako se Mira z náporom premaguje, da ne
pogleda v isti smeri.

„Uršika na begu pred ,povodnim môžem'!"

Mira ga uščipne v laket :

„Mir daj, Tomo! . . . če ne, te bomo, bomo, rompompom!"

„Ali sta se sprla? Ali si se že ločila od ,povodnega . . .?"

„Tiho, Tomo!" Mira zacepeta z nogama in stisne ustnice: —
„Drugače vaju kar pustím!"* Pa se zasmeje nagajivo in prisrčno: —
„Saj to bi menda rad, grdavž! Vidva bi bila rada sama. Ali sem vama
kaj napoti, hm? Pa vaju ravno ne pustim!"

„Rompompom!" — zahrka Tomo.

Mira pošegeče Véro po zatilniku in se ji nasmehne:

„Dajva, gospodična Vera, zdaj ga prerešetajva ! Beriva mu levite,
da bo evilil!"

Dražijo se in šalijo se, dovtipkujejo nad znanci in neznanci, za-
bavljajo in kritikujejo, pa tudi uživajo in občudujejo. Mrak se je na-
redil, vse lúči že goré, Kot majhna solnca razsvetljujejo obločnice
prostore po drevoredih in pred šotori. Med drevjem gori in se iskri,

miglja in blesketa nešteto žarnic. Nebroj lampijonov povišuje čar večera
v najraznovrstnejših in najpestrejših barvah. Nebo je bledo, proti
západu še nekoliko rumenkasto ; le tukaj tamka] sveti drobná zvezdica,
sramežljivo in ponižno, ko da si ne upa tekmovati s sestricami pod
seboj . . .

Tomo in dekleta so si utešili glad pri paviljonu za jedila, so se
napili piva in pri sosedah vina. Godba jih izvabi v sredo „Zvezde" in
do plesišča.

„Ali gremo plesat?" — reče Mira.

„V treh?" — se zasmeje Tomo. „Ce plešem s prvo, se mi druga
izneveri!"

„Ti pa bi rad obe, falot?"

Mira se nekoliko pretesno oklepa njegove nadlahti, z vsem obrazom
se obrača k njemu in šili vanj, ko da si ga hoče osvojili. Dela se Iju-
bosumno in mu pol resno pol šaljivo očitá, da je z Véro Ijubeznivejši
in prisrčnejši. In vendar je bila ona njegova prvá Ijubica, njene pravice
so starejše ! A njeno ponašanje je preživahno in prekričavo, da bi
moglo biti za njim resnično čustvo. Trenotkoma pa se zgodi, da zdajci
umolkne in se zagleda kamorkoli in je kakor odsotna in izgubljena;
in ko se spet domisli, plané z besedo in z roko, zardela v lica, skri-
vajoč zadrego v smehu in brbljanju. — Vera je precej pasivna, a se
vdaja radostno in neovirano porednim šalam onih dveh. Ljubosumnost
Mire je práv nič ne razburja, komaj da ji láska. Custvo sigurnosti in
miru jo prešinja poleg Toma. Njegova roka jo objema tako enakomerno
in Ijubeče, da ne more ni pomisliti na nezvestobo. Mira ji nagajivo
očitá, da ji je prevzela fanta ; a njeni pogledi so prijateljski in topli,
za Tomovim hrbtom ji pomežikuje in se ji nasmihava in jo skúša za-
peljavati k izzivanju in zbadanju.

Počasi obidejo ves veselični prostor, pa se nikjer predolgo ne
mudé. Pri znancih se ne ustavljajo, ali govoré samo besedico in hitijo
zopet dalje, kakor da imajo še vážne cilje pred seboj. Pevski zbor jih
ne zadržuje, ker je pred odrom preogromna množica občinstva; šmira
je prenatlačena. Odškodujejo se nekoliko pri vrtiljaku. Peljejo se pár-
krát zaporedoma; in čeprav so jim čustva vsa drugačna nego so bila
v otroških letih, jim je užitek vendar lep, zabáva pa še lepša in
razposajenejša.

Nazadnje se ustavijo pri šotoru za šampanjec. Živahen vrvež,
bučna radost pôlje in kipi pred njim. Življenje se peni kot vino iz
buteljk, glasovi petja in govorjenja in smejanja so kot žvenket kri-
stalnih čaš.

Miri se zaiskre oči :

„Zdaj pokaži, Tomo, če si kavalir!"

„Šampanjca tebi ni potreba, Mira; ti si sama kot šampanjec, ki
prekipeva!"

„Ti ne maraš zan]!'*

„Zame je premrzel. Prezunanji, prepovršen je njegov življenjski
čar. Zgolj kipenje, penjenje, žgačkanje in sladkota; — duše ne ogreje.
Razdivja ti kri, da ti brezmiselno zašumi in plané ; — ostane ti omam-
Ijenost in stud in maček."

„Hvala lepa, kavalir!"

„Hahaha — o šampanjcii sem govoril, Mira, ne o tebi! Tvojega
šampanjca še nisem pil."

Nisi pil?"

„Niti pokúsili mi nisi dala! Buteljka je bila zamašena ; obljubljala
je marsikaj; a potrkala mi je samo z zamaškom po ustnicah — pik,
pik, pik — in ostala trdno zamašena. Hahaha ..."

Mira je naenkrat resna, mnogo resnejša, nego bi bilo pričakovati ;
z nogo podrsa po pesku in gleda v tla :

„Že dobro, Tomo! Takšna je hvaležnost moška !"

„Hvaležnost! Ali mora biti fánt hvaležen Ijubici, če ga ima malo
rada? Ali gre tu za kakšno darovanje? Saj daruje tudi on! Ce je
Ijubezen res Ijubezen, je na obeh straneh enako koprnenje — za
šampanjcem!"

Ko da je rešila zagonetko, izbruhne Mira:

„Ti si bil tepec, Tomo ! Sampanjki je treba vrat odbiti ! Ko bi
bil znal, bi bilo že vzkipelo in zavrelo iz buteljke!"

Tomo se zasmeje :

„Strela božja, Mira, menda sem bil resnično tepec!"

„Hahaha ... in si še danes, rompompom! Dve sampanjki imaš
poleg sebe, v obeh kipi in vre, — ti pa čakáš in zijaš okoli! Niti ne
takneš se zamaška, nikar da bi ga izstrelil v zrak in planil na šam-
panjca! Poslušaj, kako zapeljivo poka od vseh stráni!"

Nenadoma stoji pred njimi poročnik Praznik, ob njegovi stráni
Mara, ki jo drži pod pazduho in jo tesno pritíska k sebi. Oba sta
razigrana in veselá.

„Le vkup, le vkup, uboga gmajna!" — vpije Dreja. „Herrrein-
spaziert, gospoda moja ^ Cemu oklevate in omedlevate pred hišo vinske
milosti? Herrreinspaziert, gospoda moja! Hajdi, Tomo, pogostiva
dekleta!"

Družba je naenkrat vsa živahna in razposajena. Praznik nataka
vitke čaše in že prepeva:

„Bratci, veseli vsi, tralalala, tralalala . . .

Videti je neizmerno zadovoljen sam s seboj in z vsemi drugimi.
Zdi se mu, da je dobro rešil svojo nalogo ; prepričan je, da je vsaj za
danes prekrižal Javornikove račune in da je Miro — vsaj za enkrat —

obvaroval iievarnosti. Sredi obciiega veselja trenotkoma umolkne in
se tiho smeje sam pri sebi: — ponosen je na „povodnega moža",
ki je Miro z njim prestrašil. S pogledi pa se Miri izogiblje in posveča
vso pozornosť Mari, ki se mu na videz bráni in ga odbija, pa ji je
vseeno čitati z obraza, kako zelo prijetno ji je njegovo laskanje.

Zdajci pride Nuša k mizi in vleče Zgončka za roko:

„Izgubil se mi je; pa sem ga našla tamkaj pod kostanjem. Med
veje je zijal in menda žarnice prešteval. Ali ni tudi Magda z vami?"

Mira prasne v smeh:

„Bravo, Nuša ! Ti se mi lepo razvijaš. Zdaj ga torej že po malem
— vlečeš?"

Nuša zardi v zadregi:

„Nič ne vlečem! Kaj klepečeš, — Uršika?"

V splošnem smehu napije Dreja Nuši, trči z njo in jo pogleda
práv prisrčno:

„Katera dva se imata rada, Nušika?"

Ona pa še globlje zardi in glas Ji gre na jok:

„Zgonček ima Magdo rad, ne mene!"

A v istem hipu se zave, da je prevec povedala; zdi se ji, da je
priznala, kako hudo ji je, ker ima Zgonček Magdo rad, ne nje. Solze
se ji zaiskre v očeh, obrne se in hoče ubežati. Praznik jo komaj s
silo pridrži.

Zgonček se drži čmerno, celo nekoliko porogljivo. Glas mu je še
močneje nosljajoč nego po navadi, ráme mu še nestrpnejše zmigavajo.
Z iščočimi očmi se ozira v množico; tuintam se izpozabi in si pobrska
s prstom po nosnicah.

Tomo je v najpopolnejšem raportu z Véro. Od onega trenotka,
ko se ga je dotaknila pod mizo, da ga obvaruje prepira s Stanislavom
Drnovškom, švigajo iskre in plujejo tokovi poželjenja med obema.
Njuni nogi se prislanjata druga k drugi in se skušata objemati; njuni
roki se iščeta pod mizo, se pozdravljata in se stiskata in se trgata. V
polni meri se udeležujeta zábave in veselja, a njuni duši sta sredi
družbe kakor sami zase in sta blaženi v razkošju medsebojne edinosti
in bližine.

„Kaj pa vidva?" — se obrne Mira hudomušno k njima in ju
pogleda, obadva práv od blizu. Napije jima in trči z njima: — „Katera
dva se imata rada?"

Vsi se smejejo. Dreja objame Marino nadlaket in jo stisne k sebi,
napije ji in trči z njo, pa jo pogleda zapeljivo:

„Katera dva se imata rada, gospodična Mara?"

„Midva menda ne!" — se smeje ona; a čisto mu je vdana, srečna
in razžarjena, ko da si na tihem ničesar bolj ne zaželi nego tega, da
bi se res imela rada.

^Sami parčki!" — vzklikne Mira. „Jaz sem edina samcata! Kdo
popraví to krivico?"

„Prst iztegni, Mira!" — se pošali Tomo.

„Moj magnet, haha ..." — Mira vstane in iztegne svoj kazalec.

„Cári, bari, Miro spári! Hocus pocus, hic est locus!" — Dreja
dela z obema rokama vražarske križe pred seboj.

Tomo se krohoče :

„Samo paži, Uršika, - — ,povodni mož' Je blizu!"

Mira pa se nepričakovano razjezi, udari z roko po mizi in zavpije
vsa zardela, s spačenim obrazom :

„Jaz si prepovedujem ,Uršiko' in ,povodnega moža'! Imejte koga
druzega za norca!" — Pa plané jezno in hoče oditi.

Tomo Jo zgrabi za roko. Vera jo prime, vsi ]i prigovarjajo in jo
tolažijo. Edini Dreja se ne gane, s skrivnostno in globoko resnostjo
jo opazuje. Mira sede zopet, páde s čelom na svojo laket, pleca se ji
stresejo v krčevitem joku.

Mučno tišino prekine Nuša:

„Magda z Bogdanom prihaja."

Zgonček iztegne vrat, — vsi se mu zasmejejo.

Tomo se ozre : — Bogdan vodi Magdo za roko, se stiska k nji in
ji z velikansko vnemo govori v uho ter jo k nečemu pregovarja. Ko
zapazi Tomovo omizje, jo' hitro potegne v strán in izgine z njo med
množico.

Mira vzdigne glavo in si obriše solze; obraz se ji iznova
smeje :

„Torej zopet dva, ki se imata rada? Kje pa sta? Kje je hudičev
jezik? — Zgonček, ali ga ne greš iskat?"

A zdaj se Zrimšek razjezi :

„Tudi mene ne boste imeli za norca!"

Njegov pegasti obraz je bied, njegove vodene oči so kalné. Dreja
mu prigovarja, Nuša mu položi svojo dlaň na roko. On se zdajci vda
in zamahne malovažno :

„Ali jih niste videli? Bogdan jo nekam vleče, — v štacuno
ali kam?"

„V štacuno? Zdaj je zaprta!" — se smeje Nuša in vsa dekleta
se smejejo. Dreja in Tomo se pomenljivo spogledata. Prvi se zgane,
kakor da hoče vstati in oditi za onima; pa se premisli, zamahne z
roko, pogleda še enkrat Toma in obsedi.

Naenkrat je nov haló pri mizi: — Silva se bliža s Turčinom. In
ko prisedeta, velja tudi njima prvá napitnica:

„Katera dva se imata rada?"

In onadva se zaljubljeno pogledata in zapojeta obadva hkrati:

„Midva!"

„Torej vendar eiikrat dva, ki ]ih ňi práv nič sram, da se imata
rada!" — se navduši Mira.

Véro pogreje v prsih in oči se ji povesijo. Svojo roko izmakne
Tomu in se tiho vpraša: — Ali me je sram? — Tega me je sram,
da mešetarim s Stanislavom! — Cez hip se Silva nagne k njenemu
ušesu :

„Tvoj ženin je ves divji. Poslal me je za teboj. Privesti te móram
k njemu."

„Figico!" — reče Vera in zardi po vsem obrazu; v prsih pa jo
stisne se tesneje, múke jo obidejo, vest ji je strašno težka . . .

(Dalje prihodnjic.)

Janko Glaser:

Pohorje.

(Iz zbirke „Pohorske poti". — Z lazgleduega stolpa.)

V mračnem molku krog leže bregovi,
nagrmadeni v pokoj širok;
sami črni jelovi lesovi
in gozdovi bukovi okrog.

Zatemneli prek planin ležijo
in molčeči — kot smo mi sred njih;
však na róbu svojem z domačijo
sam zase, redkobeseden, tih . . .

Samo spodaj — kjer kot da ob vznožju
zadnji griči se poslavljajo
in raznežili so v domotožju
in bolesti gorki se mehkó —

tam v besedo zlato in iskreno
se odprlo je srce goram:
tam rodijo vino nam ognjeno,
z njim ogrevajo srce i nam!

Dr. Ivan Lah

Viktor Dyk.

Znani češki kritik F. X. Salda je zadnjič napisal v „Venkovu" važno
besedo. Začel je namreč pisati o t. zv. .„vojni literaturi" in je
prišel na misel, da bi bilo najbolje, ko bi se o vojni literaturi sploh
ne pisalo, oziroma, da bi se v literaturi sploh ne govorilo o vojni.
Vse, kar se dogaja sedaj pred našimi očmi, je sramota za človeštvo,
sramota za kulturo v XX. stoletju krščanstva. Vse to je nizkost, pod-
lost, ponižanje — nekaj tako nečloveškega in nekulturnega, da nas
bodo bodoče generacije komaj razumele. Zato bi morali imeti za vse
to samo preziranje in pozabljivost. Salda ne misii pri tem na ono
vrsto vojne literatúre, ki se je s takim uspehom razširila pri naših
sosedih, namreč onih vojnih románov o špijonih in pobojih, polnih krvi
in maščevanja: te vrste literatúra, hvala Bogu, ni vzcvetela na naših
tleh : bila je nemogoča. Privoščimo jo našim sosedom, da z njo naslajajo
'generacijp sedanjosti in da v nji vzgajajo mladino bodočnosti. To je
njihova stvar in stvar njihovega okusa. O tej vrsti literatúre v spo-
dobni družbi sploh ni govora: Salda je mislil na ona umetniška dela
sedanje dobe, ki je v njih odmev sedanjih dogodkov. In tu je vpra-
šanje : ali ima práv ? Ali bi bilo sploh mogoče, da bi šlo vse to molče
mimo nas? Ali ne bi mislili potomci, da smo lagali sebi in svetu?
Nemogoče je, da bi se ne dotikalo nas, kar pretresa svet. Zato se bo
v vsaki literaturi zrcalila ta doba po svoje. In po tem nas bo presojala
bodočnost.

Nekateri so mislili, da bo vojna prerodila človeštvo, da se bo iz
strelskih jarkov vrnil nov človek, skovan pod udarci topov, vzgojen
v grozi sovraštva in smrti, pretresen v dnu svoje notranjosti. Nov,
velik človek, trd in neupogljiv, samozavesten in bojevit, zdrav in
krepak, odločen in nepremagljiv. Miloš Marten, pisatelj „Akorda", ki
je bil tudi vojak in je med vojno umri tam gori nekje ob lepi Jizeri,
je bil drugega mnenja : vrnil se bo človek, kakor je bil, slab in filister,
utrujen in udan, brez volje in brez sil — pozabil bo trpljenje in bo
živel kakor poprej. Kdo ima práv? Po svoji skušnji bi jaz pritrdil
Martenu. Vzgoja fronte je popolnoma negotova: trenotno premaga
bojazljivost, premaga strah pred krvjo in smrtjo, vzbudi nagon samo-

7 97

obrambe, voljo do življenja: a o vsem tem ostane le žalosten spomin,
ki budi v srcii stud in odpor. Kako bi moglo iz vse te nizkosti iziti
nekaj velikega? Mislite, da ravno iz te grozne propasti zahrepenimo
po nebeških zvezdah? Iz ekstrema v ekstrem? Mogoče. Toda o vzgoji
fronte si ne delajmo iluzij. Fronta sama ne vzgaja; fronta je samo
zgled slabé vzgoje.

Však dan slišimo, da bo vojna osvobodila človeštvo. Lepa beseda.
Ko bi bila resnična, bi bila vredna, da ostane med nami. Toda v svetu
je bilo od nekdaj tako, da je vojna zasužnila človeštvo : sedanja vojna
je prinesla največje robstvo, ki ga je kdaj poznal svet. Toda beseda
o svobodi ni brez pomena. Le spomnimo se na napoleonské vojne:
boj za svobodo je nastal šele po Lipskem. Od španskih karlistov do
ruskih dekabristov — od junijskih dogodkov (1830) pa do splošnega
prevrata (1848) odmeva klic po svobodi, ki se je rodil in vzgajal v
času napoleonskih vojen. Nemška mladina, ki je osvobodila Prusijo, je
morala 1. 1817. s svojo zvezo na Wartburgu začeti nov boj za — svojo
svobodo. Kaj so dobili Cehi, ki so se tako navduševali za boj proti
Napoleonu in so se tako hrabro bojevali za — svobodo? In kaj je
dobila Evropa za to, da se je osvobodila tiranstva? Sveto alijanso.
Zato si hočejo narodi že sedaj med vojno zagotoviti to, kar je cilj vojne
— svobodo národov. In boj za to svobodo ne more iti mimo národne
literatúre. To je naša vojna literatúra, izraz našega življenja sedanjosti.
Citali smo o češki vojni literaturi. Imena in naslovi nam niso mogli
podati žive slike, ki jo moremo dobiti komaj iz celih knjig. Literatúra*
raste od dne do dne. „Lumir" n. pr. je prinesel mnogo novih lepih
pesmi od Dýka, Macharja, Sove i. t. d., a najlepše so bile konfiscirane.
Poleg tega zdaj marsikdo poje pesmi, ki jih konfiscira sam in jih
shranja za bodočnost. Tudi pri nas. Kajti zdi se mi neverjetno, da bi
ne imeli česa drugega povedati sebi in svetu nego to, kar čitamo po
naših mesečnikih. To bi bilo žalostno. Zato podajam ta odlomek za
zgled o tem, kako se poje drugod.

Viktor Dyk je izšel iz one mlade generacije, ki je preživela búrna
leta 1894. in 1897. Iz leta 1894. je znan veliki proces proti „Omladini"
in leta 1897. so nastale znane praške demonstracije, podobne Ijubljan-
skim dogodkom leta 1908. Po praških ulicah je tekla kri in sledil jim
je preki sod nad mestom. Ti dogodki odmevajo v Dykovem románu
„Prosinec" (slov. december). Generacija teh let je prestala vse, prega-
njanje, procese, ječe — a ostala je nezlomljena v svoji volji. Stala je
na svojem državnopravnem programu in je zavzemala v političnem
življenju skrajno levo krilo. Pesnik te skrajne levice je bil Viktor Dyk.
Opozicija proti vladajočim razmeram je bilo geslo generacije : opozicija
proti vladi in proti domácim kompromisom. Ta opozicija odmeva v
Dykovih pesmih :

In kjer tribuni klicalí so: Mir!
jaz klical sem razkolniško: Na boj!

(Odgovor.)

Dvajset let je od takrat. Te dni so prinášali „Nar. Listy" Dykove
spomine na one decemberske dogodke. Kako se je vse izpremenilo !
In glavna izprememba: danes je ona opozicija združila v sebi ves
národ. Generacija, ki se ni udala, je zmagala. V „Nar. divadlu* se je
igrala te dni Dykova „Revolucijska trilogija", katere prvi del „Posel"
se je že pred leti pojavil na odrú. Letos je Dyk izdal zbirko ^Lehké a
težké kroky'* (Lahki in težki koraki). Skoraj polovico pesmi je kon-
fisciranih — toda tudi iz teh, ki so ostale, si lahko ustvarimo sliko
pesnika. V knjigi najdemo pesmi iz prvih mesecev leta 1914. in iz
čaša vojne. V prvih zvene še zadnji odmevi domačih sporov, boj proti
mladočehom, odpor proti praznoti in gnilobi življenja. Dykove pesmi
se odlikujejo po svoji priprostosti in kreposti. Verz je kratek, jedernat,
izraz pogosto neizbran, toda pribit; misel jasná, odkrita, končni akord
močan in izrazit. Ni izbirčen niti v motivih niti v obliki: glavna stvar
je: povedati resnico in udariti laži v lice. „Nas ni bilo mnogo" —
pravi v svojem „Odgovoru" — „toda mi nismo Ískali sladkih besedi:
vsaka beseda in však verz je bil udar." Nič ni národu bolj nevarno
ko tisina, mir. Zato je bil Dyk proti oni zadovoljni lenobi, ki je za-
Ijubljena v svojo miroljubnost. Dvajset let je dramil zaspano zavest,
ki so jo drugi hoteli zazibati v spanje. Dvajset let je motil „javni mir".
Zato so njegove pesmi poLne sarkazma in ironije. V „Improvizaciji
nekega grdega večera" čitamo:

Postati velik, slaven, tvoriti, imeti,
govornik biti in bojevnik mas,
to bile zvezde so, ki v njih življenje sveti
se v dneh čarobnih, ko nas v dalji kliče glas.

Kot takrat danes zopet dan zahaja
in zopet gledam jasnih zvezdic žar —
od želj ponosnih ena le še v srcu vstaja:
stopiti brez šramote čez praški trotoar.

Tako je gledal, tako gleda pesnik na javnost. Zakaj generacija, iz ka-
tere je izšel, je premagala predsodke in bojazljivost. Nastopila je od-
locno in se ni spremenila, ni se uklonila. Prinesla je svoje žrtve in ni
čakala ne povračila, ne pohvale. Videla je, kako je cinično šel čas
svojo pot in kako je javnost živela po svoje naprej, kakor da ni mo-
goče živeti drugače. Toda njih volja je bila nezlomljiva, kakor je bila
neomahljiva njih vera in nepremagljiva njih sila. Osvoboditi sebe in
svet od tega životarjenja, ki ni vredno življenja.

'* 99

„In ce padejo tvoji okovi,

naj to svetu pomeni svobodo."

Vojna je z vso silo padla na češko zemljo. Bilo je mahoma konec
domačih prepirov: vse je pokrila železná tisina. Viktor Dyk je gledal
dogodke, ki so se dogajali pod to tišino. Vidi vojaka, ki odhaja, vidi
majko, ki čaká, vidi starko, ki moli, kaj pomeni vse to? Kam gre
svet in kam drdrajo ti vlaki? Mračna tisina. Češka zemlja je ležala
v težkem negotovem pričakovanju.

Drhti telegrafski drat

in vse trepeče,

nekaj ima vsakdo rad,

in vse trepeče,

drhti telegrafski drat

in vse trepeče. (Jesenska pesem.)

Vse se boji in trepeče, a ti bodi trden. Ne boj se ! Pesnik posluša tišino.
Strašná tisina! A glej, tam prihaja po poljani : „Veseli hodec". Gre in
poje veselo v svet z jasnim obrazom :

„Ne vem, kdo si, od kod in kam —

tvoje resnice in laži ne poznám,

ne tega, kar v tebi se bliska

in poje in vriska.

A bodi kdorkoli, pregnal si mrak,

ko vskliknil: „Naprej !"

si v trenotek težak.

O potnik neznani

na megleni poljani:

hvala na besedi ti tej."

Pesnik je spoznal in razumel čas. Vzburu! Na noge! Ne čakajte, ne
obupujte !

In sem mislil, da mi iskra švigne,

in sem mislil, da se solnce dvigne.

Ne, tudi v žalosti ni hotel pesnik miru: tudi ta žalost je smrt, umi-
ranje, zato naprej na boj, v življenje. Viktor Dyk se je kmalu „pre-
selil" na Dunaj. To je bil namreč izraz za to, ako je kdo odšel v
znani dunajskí kriminál. Da bi se kdo ne vznemirjal. Dyk je našel
tam na dvorišču velikega vojaškega sodišča svoje znance : Macharja
in Bezruča, drja Kramaŕa, drja Rašina in druge. Sedaj je začel v
„Letáku" izdajati svojo „Tisoč in eno noč v dunajskem kriminálu".
Sploh se mnogo oglaša v „Neodvislosti" in drugod. Rad politizira.
Cas je ugoden. Generacija manjšine je zmagala. Bližajo se odločilni

100

trenotki, Ali je mogoče molčati, ko zemlja govori? Ali je treba go-
voriti, ko najbolje govori molk? Cemu besede, ko je vse jasno, ko
mislijo vsi eno? Cemu besede, ko je treba samo dejanj? Toda
usoda se ne da prisiliti. Sedaj je čas, ko mogočni tok podira stari
svet: (V tihem zálivu.) To so sile, ki so nadčloveške. Stará podrtija
plove razbita po produ. Nov svet prihaja. Toda doživel ga bo ta,
kdor bo živel. Zato, národ, drži se svoje zemlje in živi z njo. Drži
se in čakaj, da bo povodenj mimo. Potem pride novo življenje — od
daleč, od nekod. Ne samo po sebi — morebiti bo treba poseči v boj —
zato pozor na trenotke, ki v njih živi svet. Kajti čas gre naprej in
nikdar nazaj.

Igo Gruden :

Pod oknom šumí polnoc.

Jľod oknom šumi polnoc
kot tvoja žehteča svila;
kot v vetru ptič zmrzujoč
se misel je vanjo spustila.

Na polju ne gane se klas,
po mraku duhtijo rože
kot dih tvojih mehkih las,
kot vonj tvoje bele kože.

In zdi se mi, da je moje telo
brezglasno med kelihe palo,
in zdi se mi, da čez moje telo
brezglasno je cvetje razpalo . . .

In kot da drhtelo bi tvoje telo
ob mojem drhtečem telesu:
tako mi je toplo in čudno-sladkó
kot roži, ki cvéte o kresu.

101

Rado Murnik:

Iz veliké dobe.

2. Dragonec Juri.

Dež je trkal na visoka okna Sokolskega doma litijskega.
Ondukaj je imela okrevalnica Rdečega križa manjši oddelek s
petindvajsetimi posteljami za ranjene in bolne vojake; večja dva od-
delka sta bila v ponoviški graščini in v litijski soli. Pri preprostih,
čedno pomitih belih mizah sredi bivše sokolske telovadnice so štirje
strastni kvartopirci premetavali že grdo ocrnele hudičeve podobice.
Drugi rekonvalescenti so zaplecevali igralcem ali pisali, ali brali knjige,
časnike, pisma, ali iztikali po nočnih omaricah in si preganjali dolgčas
deževnega julijskega jutra z glasnimi pogovori in veselimi, včasi precej
robatimi sálami. Dva Madžara z obezanima rokama in kislima obra-
zoma sta molče romala po sobi gori in doli. Slovenci pa so bili kljubu
pustému vremenu kaj dobre volje. Peli so: „Regiment po česti gre ..."
in ukali, se dražili in smejali.

Na kaváletu pri železni peci je sedel mlad dragonec sam, ves
zamišljen. Krogla ruskega šrapnela ga je ranila v ramo; rana je bila
že malone zaceljena. Na prvi pogled se ti je zdel docela navaden
človek ; ali v tem okornem truplu je koprnela čudovito nežná, otroško
rahločutna duša, ki je pritajeno, zagonetno sijala iz njegovih oči. Menil
bi, da mu je hotela príroda vso drugo milovidnost nadomestiti s temi
modrimi očmi, ki so gledale tako čudno milo, sočutno in deviško sra-
mežljivo, kakor bi se bile pomotoma ujele v ta široki moški obraz.
Sedel sem k njemu na stôl.

„No, Juri, ali mislite na tovariše, ki so se odpeljali včeraj s
transportom v Ljubljano in Šiško?"

Nasmehnil se je kakor v zadregi, pogladil gube na rdečih hlačah
in se premaknil na postelji, da so mu rahlo zazvenele ostroge na
škornjih.

„Na mislih mi je bilo nekaj drugega," je odgovoril s svojim glo-
bokim, jako prijetnim glasom: „Smejali se mi boste in rekli: Glejte
ga no Jurija, kake neumnosti mu blodijo po njegovi neumni glavi!"

„Nikakor ne, Juri! Le govorite, saj sva že stará znanca tukaj!"

Odpihnil je prašek raz rokav svoje višnjeve suknje, me pozorno
premotril in izpovedal: „Premišljeval sem, kako je hudo, če človek ne
more vec popraviti, kar je opustil ali zakrivil."

102

Zopet me je pogledal pazljivo in nekam plašno. Ko je pa videl,
da se mu ne posmehujem, kakor so se mu morda že drugi, je zaup-
Ijivo nadaljeval kar sam izza sebe: „Pri dragoncih sem imel konja,
tako dobrega, tako zvestega! Rad sem ga imel kakor tovariša! In
glejte — jaz sem kriv, da je storila uboga žival tako strašno, strašno
smrt! Ce hočete, vam povem . . . pa ne tukaj.**

Vstal je in se s težkimi, okornimi koraki zibal proti vratom. Šla
sva v vežo. Nasproti telovadnice je imela usmiljenka svojo sobico,
polno svetih podobie. „Sestra" je šla k maši. Izbica je bila zaklenjena.

Sedla sva na stopniee in dragonec je jel pripovedovati :

„Ko se je lani vnela vojna, sem slúžil že drugo leto pri dragon-
skem polku. Mojemu konju je bilo ime Zefír. Ej — kakšen konj vam
Je bil moj Zefir! Glava, vrat, život, križ, noge, hoja — vse je bilo tako,
da je moral vsakdo priznati : Lepa žival ! Kar veselje ga je bilo gledati !
Moj rjavec je bil, lahko rečem, najboljši in najlepší konj, kar jih je
jezdilo moštvo našega eskadrona.

Nekaj človeškega je bilo v njegovih velikih lepih očeh. Res, Zefir
je gledal kakor človek, kakor človek! In razumel je vse, kar sem mu
govoril. Naš enoletni prostovoljec, mlad, pa že silno učeň, mi je po-
vedal, da pomeni zefir toliko kakor veter. Jako primerno ime so izbrali
mojemu konju. Zefir je bil res uren in lahek kakor veter!

Ej, kako veselo je rezgetal, kadar sva hitela na vse zgodaj po
planem in je zagledal vzhajajoče solnce ! Dirjal je kar naprej in naprej,
kakor bi hotel videti jutranjo lepoto vsega sveta ! Kaj je lepše, kakor
zarana hiteti od kraja do kraja, ko je še vse tako mlado in Ijubo!

Moj Zefir pa ni bil samo lep in hiter konjiček, ampak je bil tudi
krotak in pameten. Niti na pôvodcu mi ga ni bilo treba voditi. Sam
je šel za mano kakor zvest psiček. Nikdar mi ni nagajal ali kljuboval,
nikdar ni bilo treba ostrog. Kadar so se drugi konji v hlevu med
sabo grizli ali kadar so brcali in bili ob lesene ograje, je stal Zefir
mirno v svoji staji in se ni udeležil také nespodobne zábave. Korporal
Matjašek je trdil, da je Zefir pametnejši od vsakega dragonca, posebno
pa od mene. (Juri se je sramežljivo namuzal.) Jako rad je moj konj
poslušal, kadar sem pel ali se kratkočasil z orglicami.

Bila je zadnja nedelja, ki smo jo še preživeli doma v kasárni,
preden smo odhiteli v mrzlo Galicijo. Práv lep dan je bil in vabil pod
milo nebo. Razen tistih, ki so imeli službo ali kazen, so takoj po po-
velju vsi izrojili iz kasárne.

Zefir je žalostno gledal, če pôjdem tudi jaz in ga pustim samega
doma. Jaz pa sem postavil stôl v njegovo stajo, sedel in začel na
orglice. Zefir mi je naslonil svojo glavo rahlo na ramo in poslušal
nepremično, naj so pele moje orglice veselo ali žalostno. Kako hvaležna
je žival, ako se človek ne bavi z njo samo takrat, kadar mu mora delati!

103

Godel sem ravno tisto, ki se mi zdi posebno lepa :

Oj ta soldaški boben,

ta bo moj mrtvaški zvon . . .

Kar dvigne Zefir glavo. Pogledam. Naš ritmojster!

Naš „stari" je bil Hrvat, strog in pravičen mož. Kadar smo za-
gledali njegov rdeči obraz s krátko pristriženimi črnimi brkami in
njegove žareče oči, je kar nekaj zamrgolelo v nas. Bil je nagle jeze,
bil je kakor vihar, kakor vihar! Kadar smo najmanj slutili, je stal
pred nami v hlevu ali v jahalnici ali na stráži ali kjersibodi. Hud je
bil bolj na videz; v resnici je bil dober človek, še práv dober, samo
kazati tega ni maral.

Poskočím, salutiram. On pa si pomakne kapo visoko na čelo.
To je bilo vselej zanesljivo znamenje, da je mož dobre volje.

„Boga mi," veli, „koncert v hlevu! Dobro. Le nadaljuj, déčko!"

Odslej me je gledal mnogo prijazneje ; vsaj meni se je zdelo tako.

Vojna ni trajala še dva meseca, ko sem ga jaz ubogi grešnik že
trikrát „polomil". Pri vojakih človek kmalu naonegavi kaj takega, kar
je narobe in kar ne veseli višjih gospodov; saj sami veste, kako je.

Jaz pa sem bil takrat še zaljubljen. Oh, pa še kako!

V Galiciji smo prebivali nekaj čaša v veliki graščini starega polj-
skega grófa. Lepega dne sem snažil na grajskem dvorišču pred hlevom
svojo sabljo in pel domače pesmi. Bil sem sam. Zapel sem še „Luna
šije ..." četudi je bilo komaj o petih popoldne.

Kar je prišlo mlado dekle, grajska hišna. Ime ji je bilo Valeska. V
naši cerkvi doma na Štajerskem imamo nad oltarjem lepega angela.
Tako lepa in milá je bila Valeska. Bila je bieda, njene oči in lasje pa
so bili kakor črn žamet.

Nagovorila me je prijazno: „Lepa je vaša pesem, pane!"

Razumel sem vse, saj Poljaki ne zavijajo dosti drugače kakor mi
ali Hrvatje. Toda stal sem pred njo kakor klada in nisem vedel, kaj
bi zinil. Da je vendar človek včasih tako strašno neroden! Juri, sem
si rekel, vsaj milo jo poglej, ker si preštorast in prebojazljiv, da bi ji
kar povedal, kako ti je všeč! Pogledal sem jo zatorej práv prijazno.

Valeski se menda to ni zdelo napak. Vpraša me: „Kdo vas je
pa naučil tako lepo peti?"

Odgovorim ji: „Naš učitelj doma."

„Vi pa naučíte mene!" mi veli. „Prídete potlej v vežo?" Pokaže
mi z belo roko.

Obljubim ji: „Práv rad, gospodična!" Česar nisem znal poljski
sem pa povedal slovenskí. „Práv gotovo prídem, nič se ne bojte!"

Ko sem mogel in smel, sem šel precej v vežo, ki je bila kakor
soba. Tam je Valeska na veliki mizi gladila perilo. Ponudila mi je stôl

104

in me pogledala s svojimi angelskimi očmi, da mi je šinilo kakor sam
ogenj po žilah. Poizkušala sva ražne pesmi. Posebno ji je bila všeč

tistale :

Slišala sem ptičko peť,
pela je: kuku!

Valeskin glas je bil mehak pa tako žalostení Zalosten in vendar
tako prijeten in mil! Včasi ga slišim v sanjah in potem móram ves
dan misliti na lepo Poljakinjo.

Skoraj však popoldan sem učil jaz njo slovenské pesmi, ona pa
mene poljske. In však večer me je poljubila, preden sem odšel! Kar
vrelo je po meni. Zdelo se mi je, da so nebesá v tisti veži! Najrajši
bi bil ostal vekomaj tam.

Naš veliki pa suhi korporal Matjašek nam je večkrat razlagal, da
je Ijubezen hujša kakor vsaka mrzlica. In kmalu sem videl, da ima
práv. Kakor omamljen, tak sem bil. Sam sebe nisem več poznal. Va-
leska ! Valeska ! Noč in dan sem mislil na lepo Poljakinjo, čeprav sem
dobro vedel, da iz te moke ne bo nikoli komisa.

Ni čuda, da sem bil vkratkem kar trikrát povabljen na raport!
Prvikrat sem se pregrešil, ker sem pozabil zapeti drugi gumb na
suknji. Ritmojster me je zato samo malo oštel in posvaril. Kmalu
potem sem šel zamišljen mimo častnika pa mu nisem salutiral in še
tisti večer sem se vrnil prepozno domov. Pri drugem raportu me je
ožgal ritmojster s svojimi svetlimi očmi od nog do glave in si potisnil
kapo čisto na obrvi. Juri, sem si mislil, to je pa slabo znamenje! In
res! Kmalu je tako divjal nad mano, da sem se bal: zdajzdaj skoči
vame in mi pregrizne vrat! Ozmerjal me je neusmiljeno, vse mi je
rekel, osel, bik in celo civilist, samo človek ne! Obsodil me je na
sedem dni samote in zaprli so me v stolp, v nizko in ozko pritlično
izbico, ki je zatohlo dišala po koruzi in krompirju.

Žalostno sem gledal iz ječe. Skozi okence sem videl le kos graj-
skega dvorišča. Vreme je bilo nenavadno lepo. Cudno, da so najlepší
dnevi takrat, kadar je človek zaprt ! Tri me je hud dolgčas po Valeski
in po Zefirju. Však drugi večer mi je priklenil dnevni korporal desno
roko k leví nogi. En dan železo, en dan post, tako se je menjavalo.
Že drugi dan mi je povedal korporal Matjašek, da Zefir ne mara več
jesti, odkar me pogreša,

Tako sem se vical dva dni. Tretjega popoldne pa sem videl skozi
odprto okence, da jezdijo tovariši k reki konje kopat. Milo se mi je
storilo in žalostno sem zapel:

Kaj maram, k' sem sam!

Nenadoma je zaklopotalo in pred oknom je stal moj Zefir! Slišal
me je in se utrgal dragoncu. Kako veselo je zarezgetala živalca, ko

105

me Je zagledala ! Kako je riiiila k meni ! Iztegnil sem roko skozi okence,
božal konja po čelu in mu dal komisa, kolikor sem ga še imel. Pritekel
je dragonec.

Ali že sem zaslišal glas našega ritmojstra: „Vidiš, Zefir, tvoj decko
je zaprt, ker je velik magarac! Ali sedaj izpustimo dečka, morebiti
se poboljša. Ako ne, Boga mi, mu pa vzamemo Zefirja, jahal bo Ago.
Déčko, marš iz luknje!" (Juri se je veselo zasmejal in pokazal lepe
bele zobe.) Korporal Matjašek mi je odklenil, jaz pa smuk iz kletke!

Stopim tiste tri korake pred ritmojstra, salutiram in se mu naj-
pokorneje zahvalim. Moj Zefir je bil ves razburjen od veselja ; plesljal
je okoli mene, me vohal in tiho hrzal. Naš „stari" pa me je srepo
pogledal in mi zažugal: „Prihodnjič bo druga ! Le zapomni si!"

Tak vam je bil naš ritmojster: dober ko kruh, pa hud kakor
hren! Zato smo ga imeli radi vsi dragonci in bi dirjali za njim tudi
skozi sam peklenski ogenj !

Spet sem užival nebesá v grajski veži. Moja sreča pa žalibog ni
trajala dolgo. Prekmalu smo morali dalje. Valeska in jaz, oba sva se
jokala, ko sva jemala slovo. Vprašal sem jo, zakaj ima ravno mene
rada, in odgovorila je: „Zato, ker znáš tako lepe pesmi peti." Že je
klicala trobenta . . .

Pisal sem ji trikrát, pa nisem dobil nobenega odgovora. Valeska
menda ni prejela mojih listov.

Neusmiljena vojna mi je vzela marsikaterega Ijubega prijatelja
in tovariša; nama z Zefirjem pa je šlo še precej po sreči. Le enkrat
mi je predla huda.

Se so svetile zvezde, ko je zatrobila trobenta alarm. Hlastno smo
se napravili, osedlali konje in kmalu smo jezdili proti sovražniku. Ja-
hali smo mimo dolgih, dolgih vrst volov in konj, mimo avtomobilov
in voz, velikih in majhnih, s strehami in brez streh, mimo pešcev,
in topničarjev, lovcev in pionirjev. Koliko trpi v vojni tudi uboga ži-
vina! Naši konji so bih kmalu openjeni in mokri, posebno ob sedlu
in jermenju, in lahek par je prihajal od njih.

Solnce je vzhajalo, velikánska krvava krogla. Vsi prašni smo se
ustavili ob česti -v redkem hrastovem gozdiču. Ruska straža se je tiho
vdala. Ali ni však Rus, ki nosi rusko uniformo. Naši častniki so izpra-
ševali ujetnike. V daljavi, na desni, je bučalo zamolklo kakor orgie,
preden začno pevci.

Onkraj gozdiča se je razprostirala veliká, široká ledina. Nekaj sto
korakov pred nami je zapirala razgled nizka griva, ponekod porasla z
grmovjem. Slo je od moža do moža, da tábore kakih tisoč korakov za
ono grivo sami ruski huzarji ob česti in da jih moramo pregnati.

Drgnil sem Zefirja s suhim listjem in si mislil : „Bog ve, ali^bom
jutri še videl to Ijubo solnce, ki zdajle še šije name in šije tudi na našo

106

štajersko vasico in na majhno pokopališce, kjer počivajo moji predragi
starši in sestrica. Pogledaval sem tovariše. Njih obrazi so bili resni in
nepremični kakor v cerkvi. Vsi smo čutili, da se vkratkem prične boj
na življenje in smrt.

„Aeroplan!" je rekel nekdo tiho. ^Ali je naš?"

„Naš!" je odgovoril debel glas. „Leta pa tako visoko, da že lahko
sliši, kako pojo petelini v nebesih."

Drugi so se smejali, toda poznalo se jim je, da ne mislijo na tisto,
zaradi česar se smejajo. Poznalo se jim je, da si prizadevajo potisniti
svoje skrbi nazaj v dušo in da bi radi potajili svoj strah. Však se je
bal, da ga ne bi imeli drugi za strahopetca. Toda vsi so mislili menda
tako kakor jaz: „Kaj bo cez eno uro? Ali bom še kdaj videl domovino?"
In onim, ki so se najbolj smejali in šalili, njim je bilo menda najhuje !
Mene je obhajala veliká žalost. Mučila me je skrb, da utegnem danes
izgubiti Zefirja. Priporočil sem oba svojemu patrónu, svetemu Juriju,
ki je bil tudi imeniten jezdec. Molil je takrat, menim, še marsikdo,
akotudi le skrivoma. Tako je bilo, težko smo premagovali žalost,
težko smo čakali, čakali! Strašno je čakanje pred bojem — hujše je,
kakor boj sam! Hrepeneli smo, da udarimo, udarimo — ako že mora
tako biti . . .

Ko smo zopet zajahali konje, sem videl, da so se nekateri tovariši
prekrižali, na krátko in hitro, kakor bi jih bilo sram. Jezdili smo proti
oni grivi. Se preden smo prijahali do nje, smo videli sovražne jezdece.
V najhujšem diru smo se spustili proti njim. Rusi so nas že pre j za-
čutili in se zakadili proti nam.

•„Hurá!" zakriči naš ritmojster spredaj in visoko vihti svojo sabljo.

„Huraaa!" kričimo mi za njim.

Zemlja se trese in bobni. Okoli tristo konj si dirja v divjem diru
nasproti. Težke nožnice rožljajo ob sedlih, škornjih in ostrogah, usnje
poka in škriplje, konji hrzajo in sopihajo. Veter se upira v obraz in
prsi. Že smo si tako blizu, da morem razločiti posamezne obraze, mlade
in staré, globoko upognjene nad vihrajočimi grivami. Vidim svetle sablje,
vidim tujo monturo, sivozelené suknje in sivomodre hlače, vidim divje
poglede tujih mož, pripravljenih, da nas neusmiljeno posekajo. In tedaj
čutim tudi jaz strašno, besno sovraštvo!

Že pokajo karabinci in revolverji. Nekaj konj in jezdecev se valja,
zvija in kriči na travnatih tleh. Grozni so obupni kriki, ki jih izsili
konju le najhujša bolečina in smrtni strah.

Naravnost proti meni drevi močan rdečelas Rus. Se nikdar nisem
videl tako strašnih oči.

„Torej s tem se bova!" si mislim in gledam samo njega, kakor
mi ne bi pretila nevarnost od nikogar drugega. Še to mi sine po glavi :
„Svoje žive dni ga nisem videl tega človeka, zdaj pa ga móram umorili !**

107

Trčimo skupaj, mož proti môžu. Konji se vzpenjajo. Visoko za-
vihtim sabljo. Obenem zašije iz dima svetel blisk. Na glavi začutim
strahovito težo in dozdeva se mi, da se bližajo tla sila, sila naglo mojim
očem. Nekaj močnega butne obme. Pred očmi mi plešejo zdaj črne
sence, zdaj svetlordeči kolobarji, po ušesih pa mi grmi in buči, kakor
bi šumelo in se pqdiralo tisoč in tisoč hrastov.

„Kaj je to? se čudim kakor v sanjah. „Kako diši po smodniku . . ."
In zdi se mi, da se pogrezam v tiho temo.

Ko se prebudim iz omotice, čutim bude bolečine v glavi. Težka
je, kakor da so možgani zaliti s svincem. Poleg sebe zagledam naj-
prvo bel kameň, oškropljen z rdečimi kanci. Zraven njega pa leži roka.
Roka v višnjevem rokavu, gladko odsekana od ráme, leži v krátki
trávi in drži sabljo, ki so se je oprijeli človeški lasje in kri.

Z veliko muko se uprem na roke, vzdignem glavo in vidim, da
sem ležal z glavo na vratu mrtvega ruskega konja. Tedaj stopi Zefir
k meni, nagne glavo in me gleda. „Vendar nisem čisto zapuščen," si
mislim in ta misel mi je veliká tolažba. Zefir ni ranjen; kopita so mu
krvava od tuje krvi. Počasi pretipam sam sebe. Tudi jaz sem še cel,
hvala Bogu!

V glavi me tišči in kljuje. Odpnem jermen in snamem težko čelado.
Na njej zapazim globoko zarezo ; sovražna sablja je udarila po čeladnem
grebenu in omamljen sem omahnil s konja.

Na levi od mene leži rumenolas huzarski poročnik. Pogodilo ga je v
ústa. Odprta so in polna krvi. Leva noga mu še tiči v stremenu. Njegov
konj, lepo bel, se živi. Sablja mu je preparala trebuh. Včasi dvigne
glavo in mučno zastoka. Iz široké rane se kadi in mu vise čreva ter
se premikajo ob vsakem dihu. Po drobju se pasejo ostudne muhe. Rdeče
in crne kaplje kapljajo v lužo, kjer se tresejo in ginejo mastne pene.
Kako se mi smili ta uboga žival! Kje je živinozdravnik, da bi jo z
dletom in kladivom rešil strašnih muk!

Na desni leži oni rdečelasi Rus. Nič divjega, nič sovražnega ni
vec v huzarjevih očeh. Upira jih naravnost proti nebu nad nami, gleda
mirno, pobožno, ne plaho in tiho moli. Z levico, poraslo s svetlordečka-
stimi dlačicami, pritíska sveto podobico Zveličarjevo z umazanim trakom
na trepetajoče ústne. Na desnici ima le še dva prsta cela, palec in
kazalec. Grozno je, gledati ga, kadar dela križ in se mu napol od-
sekani trije prsti, viseči na kitah in koži, že očrneli, že mŕtvi, vlečejo
po obrazu in po prsih in ga škrope z rdečimi kapljami. Komaj slišno
šepeta : „V imenu Očeta in Siná in svetega Dúha . . . Gospodi, po-
miluj ..." Bolečine mu raztezajo ústa. Strašno mora trpeti — fff ! (Juri
je potegnil sapo skozi zobe vaše.)

Grozno je, kamor pogledam. Povsodi naokoli se zvijajo in umirajo
razmesarjeni vojaki in konji. Nekateri ranjenci tiho ječe in grgrajo.

108

Driigi pa kriče z divjim, že hripavim glasom in škripljejo z zobmi.
Zopet drugi molijo in pojemaje prosijo: „Vode! — Vode!" Nekateri
pa — kakor bolni otroci — kličejo mater. Nekaj se jih^'plazi po rokah
in kolenih, samo da bi prišli s tega groznega kraja, kjer diši po člove-
škem in konjskem mesu in krvi, po jermenju in znoju. Vstajajo, se
opotekajo, padajo. Na bližnjih hrastih čakajo gavrani.

Eden teh velikih črnih ptičev poleti nizko bliže; konji dvigajo
glave, poizkušajo vstati, puhajo. Ranjenec ustreli na hrast, Krokarji
vzlete, pa se kmalu vrnejo.

„Ťukaj torej bom umri!" sem vzdihnil. „Bog daj, da bi nas kmalu
našli sanitejci . . . Dokler ostane Zefir pri mení, ne bo gavranov blizu . . .
Bog ve, če je v onem gozdu kdaj kaj rdečih jagod?"

Zaspal sem. V sanjah sem se videl pastirja na paši. Kako lepo
je bilo za domáco vasjo ! Nad poljanami so peli škrjančki. Ob gozdnem
róbu je bilo vse polno najlepših rdečih jagod. Nabral sem jih poln
klobúk in jih dal doma materi. Kako so jih bili veseli! Cutil sem se
neizmerno srečnega. Ko pa so iztresali jagode v košarico, se je ulila
sama kri.

Ne vem, kako dolgo sem spal na bojišču. Mahoma sem začutil
toplo sapo in odprl oči. Nad svojim obrazom sem zagledal Zefirjevo
glavo.

Cutil sem se mnogo boljšega. Glava me ni vec tako hudo bolela.
Zdaj pa sem zraven Zefirja ugledal našega ritmojstra in še nekaj naših.
Takoj se mi je zdelo vse svetlejše.

„Decko še živi! To me veseli. Kako je, sinko moj?"

„Upam, da bom kmalu čisto zdrav, gospod ritmojster!"

Poizkusil sem in vstal. Rdečelasi Rus ni več mohl; dal je Bogu
dušo.

Ritmojster je stopil k ruskému belcu, ki se je še zmeraj mučil s
svojo grozovito ráno. Gospod ga je z revolverjem ustrelil v uho, Bela
glava je omahnila. Dvakrát, trikrát je preletel truplo hiter trepet, potem
pa so se počasi iztegnile noge in konj se ni več gánil.

Molče smo odjahali. Konjem je polzelo po krvavih tleh. Ves čas
sem moral misliti na ono odsekano roko in na rdečelasega husarja, ki
se je prekrižaval z razmesarjeno desnico.

Vkratkem sem popolnoma okreval. Drugi mešec pa me je zadela
pravá nesreča.

Spremljali smo četo ruskih ujetnikov v bližnji tábor. Dospeli smo
do močvirja.

„Kdor zabrede v tomahovje, je izgubljen," nam je povedal ujetnik.
„Voda je gosta, dno je mehko kakor testo in polno vejevja."

109

Pred nekaj dnevi je deževalo. Po pesku in blatu na bregu so se
poznali sledovi divjačine. Preko močvirja je držala ozka pot po nizkem
nasipu, ki je bil zgrajen od kamenja, vej in hlodov. Razjahali smo in
vlekli konje za uzde. Tla so se gugala in udirala pod nogami. Vsako
stopinjo je takoj zalila mehurcasta kalná voda. Na desni in levi se je
vsipala prst in pljuskala v motno, črnozeleno vodo. Púst in žalosten,
kakor zaklet je bil ta kraj. Vse je bilo mŕtvo, le komarji so godli
okoli ušes in nas pikali po obrazu in rokah.

Moj Zefir je bil nemiren in je razburjén sopihal. Obotavljal se je,
stopal pocasi, previdno, kakor bi tipal po nevarnih, udirajočih se tleh.
Vendar smo srecno prišli na trdni svet.

Ko smo oddali ujetnike in nakŕmili ter napojili konje, smo takoj
krenili nazaj. Zopet pridemo do nevarnega močvirja, poskačemo raz
konje in jih vlečemo za sabo. Jaz sem predzadnji, za mano stopa
korporal Matjašek s svojim konjem.

Spet prihaja Zefir nemiren. Stresa glavo, tišci ušesa nazaj in se
ustavi. Korporal Matjašek požene svojega konja mimo naju, mi vrze
svojo šibo in veli: „Udari ga!" Jaz pa pogladim Zefirja po vratu, ga
mirim in mu prigovarjam. Konj se trese po vsem životu. Plaho gleda
in voha proti leni, motni vodi.

„Pomiri se, Zefir, pomiri se! Pojdiva!"

Ali konj noce in noče za mano.

„No, ali bo kaj?" se jezi korporal na drugem bregu. „Ali na
pridemo z avtomobilom po vaju?" Cudno odmeva njegov glas v tej
samoti.

Tovariši se grohotajo.

Zastonj je ves moj trud, Zefir se ne gane.

„Kaj budiča onegavi ta Juri s pušo, ki ima železno dušo!" kriči
Matjašek in zopet se mi smejajo tovariši.

Takrat me popade ježa. Poberem korporalovo šibo in udarim
Zefirja po križu. Udarim ga trikrát. Zefir obrne glavo k meni, me po-
gleda, trepeta po vsem životu. Strašno mi je žal, da sem ga tepel.
Pobožam ga, kjer so se poznali močni udari. Sibo vržem v močvirje.

Zdaj pa gre Zefir za mano kakor jagnje. Ali trese se še vedno.
Kako se trese po vsem životu ! Tako prideva na sredo močvirja. Korporal
Matjašek nekaj kriči. Ne morem ga razumeti. Sapa odnáša njegove
besede.

„Ali si gluh?" vpije glasneje. „Bolj na levo! Na le-e-evo!"

Toda že je prepozno. Zefir se ugrezne v močvirje in visoko za-
škropi blatná voda. Videti je le še glavo, vrat, del sedla in plašč.
Zefir se trudi, dela in giba z nogami in životom, da bi se izkopal,
toda čimdalje globlje se pogreza v gosto blato. Morda ga drže tudi
veje na dnu.

110

Njegove oci prosijo pomoci. Srce mi bije ko kladivo. Kako se mi
smili iiboga žival! Že ni videti vec ne plašča, nesedia; samo glava in
nekaj vratu še moli iz kalné temne vode.

Neizrečeno mi je težko in komaj morem zaklicati: „Pomagajte!*
Tovariši onostran močvirja posekajo mlado brezo in puste na koncu
debla kos veje, da je kakor kljuka. Grozni so ti trenutki, grozni in
dolgi! Naposled vendar prihiti Matjašek z dvema drugima. Posreči se
nam, da zataknemo kavelj za Zefirjevo naglavno jermenje. Oddahnem
se globoko : z obraza mi lije pot.

Potegnemo. Ko pa vlečemo konja iz močvirja, se deblo ulomi in
mi popadamo na tla. Naglo planem pokoncu.

Zefir me gleda s preplašenimi, obupnimi očmi, tiho zaječi in me
gleda, prosi v smrtnem strahu — jaz pa, tako blizu njega, mu ne
morem pomagati ! Vzdihne — vzdihne kakor obupan človek. Nikoli
ne pozabim tega vzdiha ! Se enkrat pomoli glavo malo više, še enkrat
me pogleda, kakor bi jemal slovo. Potem pa se pogrezne in nad njim
se zibljejo kolobarji in kalni mehurci. Vse je tiho in mirno, le metulj
leta nad Zefirjevám grobom.

Prevzela me je taká žalost, kakor da mi je umri najljubši tovariš.
Ritmojster me je kaznil — ali kaj kazen! Najbolj pa me je peklo, da
sem ga šibal, reveža, ki je slutil strašno smrt.**

Dragonec Juri je umolknil. Oči so mu bile polne solza in ena se
mu je ulila po licu. Vest je pekla rahločutnega prostaka, dočim so
pritlikavi siroveži mučili, obešali in streljali nedolžne Ijudi. Veliká doba
je našla malo velikega. Tolažil sem Jurija in mu zaobrnil misii drugam :
„Kmalu se vrnete zdraví k svojemu polku. Morebiti se snidete zopet
z Valesko!''

„Valeska," je zašepetal in se nasmehnil s solznimi očmi, vzdihnil
in se zasanjal . . . Zunaj je Hlo goste strune. V telovadnici so zapeli
vojaki: „Zagorski zvonovi ..." Donelo je kakor koral.

111

A. Debeljak:

Basen.

Kot da se košček odtrgal od raja in splaval po reki dolgoteki v ne-
znano bi morje: tak se usidral v zelenih, svilenih Je gubah
valovja, černel neobljudeni otok Ostróvo.

Bivali gori so ptiči. Mirno največji je živel ob palčku. Priba ni
se plašila kragulja. Postava je bila: vrstnika ne kolji. Žito je plenjalo,
sreča klasila, ujedá se ni oglasila.

Rajčica rada je rajala z jastrebom, lišček po listju brez straha
gostôlel, krilati drobiž je mrgôlel, žvrgôlel drzno s sokolom in sovo.

Sredi sipine, na Duni peščeni so stolovale štorkelj družine.

Nekoč pa se Štrk žabogoltec odloči : Ne pôjdem iz gnezda na daljne
močvirne livade po golo gomazen glist, mrgolazen gosenic za mlade.

Skrivši posegel dolgokljunec je v gnezdo vrabulji, razkosal negodne
goliče : umor se je v prvo izvršil med tiči, kršil se zákon tedaj na Ostrovem,

Prelen, da bi brodil po lužah, blodil v mlakužah za črvov golaznijo
gabno, stika svoj vrat za strnadi, starko pozoblje in mlade.

Dolgo tako se je hranil. Zagnali so joj in upôj operjenci bedni.
A níhče ne upa si plahih perotnikov iti na štorklje. Veliki perotarji
ždijo molčé. Tačas pa se orel žarko razljuti, buti na Strká, golt mu
prekljune, izpljune.

Osvetnika v zboru velicajo — le kos črnožoltež, od nekdaj zbad-
Ijivec, se roga — soglasno častijo junáka : slavec mu slavo na vek
prorokuje, vodomec — modri vedomec — nesmrtnost obeta, dleski mu
tleskajo v kôru, vrabec pa čivka ter živka: žívživživ, žívi nam Orel.

Nedaleč je plával v valovih zelenih otočec Globanja. Manja je bila
njegova krilata rodbina, istá postava in zákon.

Nekoč priklopoče na Duno žabogolta Roda k štorklji, nerodi last-
nega roda. Dobila še toplih je košov mesa in lačne skomine. Doma jih
je skrivaj dávila: sinice, ščinklje, pastarice, penice. Sita še pitala z
njimi je svoje drobljance.

Zalost je vzklila v Globanji. Tožno donela je tožba krilata na zboru :
Kje, maščevalec, kje si, rešitelj? Veliki perotarji tiho čumeli in niso
šumeli. Slabotni sokoli, orlici so báli se dolgega kljuna. Fej, fuj, fej, fuj
so se grozile sinice ; žavžav, žavžav žalovali so vrabci na zboru ; zemlja,
Globanja, rodila orlice si, nisi nam Orla!

112

Anton Loboda:

Slovenska Matica.

Slovenska Matica je nedávno praznovala petdesetletnico svojega ob-
stanka. Izredne razmere vojnega čaša in ž njim združenih pojavov
so povzročile, da te obletnice nismo praznovali, kakor Je sicer navada.
Prej ali slej se bo pac čutil kdo poklicanega, da uveljavi tudi to pot
naknadno staroslávni običaj ter podá pregled Matičinega petdesetletnega
dela. Meni pa se zdi primernejše, da se ob tej priliki ozremo v na-
sprotno smer ter pregledamo, kake naloge čakajo te naše najimenit-
nejše kultúrne organizacije zanaprej, da zadosti zahtevam, ki jih staví
nanjo naše današnje kulturno stanje.

Težišče Matičinega dela je bilo došlej izdajanje beletrističnih del,
originalnih in prevodov. Ciste znanosti Matica dosedaj ni gojila, pač pa
takoimenovano narodno znanost, ki je obsegala popise domačih pokrajin,
doneske k domáci slovstveni ter politični zgodovini ter izdajanje narod-
nega blaga, na pr. narodnih pesmi. Priznali moramo, da nam je oskrbela
Matica med temi dela, za katera smo ji hvaležni, četudi bi si marsi-
kako stvar želeli boljšo.

Opazovanje Matičinega dosedanjega dela in ústroja ter premotri-
vanje naših današnjih kulturnih razmer nas šili do zaključka, da se
mora zanaprej Matičin delokrog razširiti, da mora postali njeno delo
vse bolj smotreno ter vršeno z večjo iniciativno silo.

Matica mora postali res matica vsega našega kulturnega dela.
To pa pomeni danes nekaj drúgega, kakor je pomenilo pred petdesetimi
ali tudi manj leti. In ker je taká naloga danes drugačna, zato se mora
spremeniti tudi Matičin delokrog in seveda tudi njen ústroj ne more
ostali vec stari. Leposlovje na primer je danes pri nas na bistveno dru-
gačni stopnji, kakor je bilo ne le pred petdesetimi, temveč tudi pred
petindvajsetimi ter manj leti. Imamo privátne založnike ter ražne zá-
ložne družbe, kjer pridejo v prví vrsti v poštev leposlo\Tia dela, tako
da je Matica v tem oziru pač močno, če ne popolnoma razbremenjena.
Sodim, da bi morala Matica zanaprej utemeljiti izdajanje originalnih
leposlovnih del na ta način, da bi sprejemala le najboljše stvari ter
da naj bi veljalo za nekakšno nacionalno odlikovanje za avtorje, če
spadajo njih dela v Matičino založbo. Da se pa to doseže, je treba
seveda jury sestaviti povsem drugače. —

8 113

Vsled tega se mora težišče Maticinega dela prenesti drugam.
Docim se je leposlovje, zlasti v zadnji dobi, dobro razvilo, nam je
znanstveno-kulturno delo silno zastalo. Ni treba pri tem misliti na
čisto znanost, — tehtno, znanstveno - kritično razmotrivanje različnih
stráni našega narodnega življenja je še vedno prazen, neizpolnjen
del naše kultúre. Le poglejmo svojo literarno, politično preteklost,
poglejmo svojo nacionálne zgodovino, domáci etnografski študij, opis
zemlje, prírode, narodnega gospodarstva našega teritorija, — povsod
čakamo še kulturnih delavcev, ki bodo bodisi nadaljevali z delom tam,
dokoder so redki dosedanji strokovnjaki prišli, ali pa začeli sploh šele
na novo. Te vrste kulturno delo, ki ga nikakor ne gre podcenjevati
pa ni popularno, zato morejo racunati publikacije, ki podajajo takšno
gradivo, vedno le na omejeno število bralcev. Založnik ima torej tu
težavnejše stališče, in če le kje, je na tem polju potrebná organizacija
produkcije. Naši znanstveno-kulturni delavci so torej brezpogojno na-
vezani na záložne organizacije, če hočejo s pridom vršiti svoje delo.

Ustanoviti takšno znanstveno-kulturno organizacijo, ustvariti ma-
terielne in duševne predpogoje za pošten raz voj imenovanih panog
kulturnega dela, to je danes življenjska naloga Slovenské Matice. —

Kakor Judje po razdejanju Jeruzalema, tako so raztreseni naši
znanstveniki po svetu, bogateč tujino s svojim delom. Na Matici je
sedaj, da jih zbere okrog sebe, da jim da priliko, da obnove zveze z
nami po njenem posredovanju ter da nam po nji podajajo plodové
svojega dela. Zbrati pa mora tudi doma vse naše kultúrne delavce,
vse tiste, ki nosijo v sebi misii in izkušnje, sadové svojega opazovanja,
študija ter razglabljanja, katerih talenti pa se ne morejo razviti vsled
neugodnih dosedanjih razmer.

To je torej naloga, ki stopa danes pred Matico. Sprejeti jo mora
in vršiti toliko čaša, da dobimo druge najvišje kultúrne závode, pred-
vsem seveda univerzo in akademijo. Ko dosežemo to, postane uloga
Matice spet drugačna ; ali se takrat popolnoma spremeni v znanstveno
akademijo ali se poseben tak závod odcepi od nje, to je stvar bo-
dočnosti. —

Očrtano spremembo pa je mogoče izpeljati le, če se Matica pre-
uredi tako z ozirom na delokrog kakor glede notranje sestave. Bistvo
spremembe se mi zdi v tem, da se Matičin odbor razdeli na samostojne
odseke za posamezne stroke, ki vrše svoje delo povsem samostojno.
Eden najnujnejše potrebnih je na pr. zgodovinski odsek, ki bi zbiral
temeljito obdelano gradivo, nanašajoče se na domačo zgodovino. Niti
ne zavedamo se, kako gledamo nanjo še vedno skozi nemške učne in
druge knjige; dokaz zato so dannadan naši časopisi, knjige in po-
govori. Kaka škoda je, da je moral dr. Franc Kos nehati s svojim
izbornim „Gradivom za zgodovino Slovencev". Taká dela bi morala

114

Matica podati slovenskému národu. Enako potrebne so nam temeljite
monografije posameznih dob, oseb, bojev ter sploh dogodkov iz naše
domáce preteklosti. Šele na podlagi vseh teh nam bo mogoče napraviti
si sliko res naše zgodovine. V enaki meri potreben nam je etnografski
odsek; narodopisni študij je pri nas še vedno silno zanemarjen. V
krajevnih in nič manj v osebnih imenih na pr. leži velik del naše kul-
túrne, sociálne, národnostne zgodovine; imamo pa o tem še zelo malo
kritično obdelanega gradiva. O naših starih socialnih ter gospodarskih
uredbah so se pregovarjali tuji znanstveniki ; ali ne spadajo vsa ta
vprašanja pred vsem pred domáci fórum? In koliko je še podobnih
stvari, ki so práv gotovo potrebne temeljitega razmotrivanja : o izvoru
naše národne nose, naših narodnih pesmi, narodnih melodij, o poseb-
nostih naših selišč in stavb ter preiskovanje sorodnosti med raznimi
pojavi pri nas in pri sorodnih ter sosednih narodih. Oddelek zase je
dalje jezikoslovje, študij o zgodovini našega starejšega ter novejšega
jezika, o naših narečjih in podobno. Poseben oddelek naj bi bil dalje
odsek za literarno zgodovino, s katero je v najožji zvezi tudi študij
našega dosedanjega političnega udejstvovanja, kakor so nam pokazale
razprave Lončarjeve, Prijateljeve ter Žigonove. Da je tudi v tem oziru
razen nabiranja ter priobčevanja korespondence naših literarno-političnih
veljakov še silno veliko gradiva neobdelanega, se prepricamo takoj,
ako si zaželimo o katerikoli dobi ali osebnosti kritične monografije,
pa naletimo le na neporabne panegirike. Podobno naj se konstituh'a
odsek za prirodopisno kakor tudi za zemljepisno stroko s pomožnimi
panogami. Že obstojeci književni odsek ostane ter naj obsega njegov
delokrog beletristično književnost, bodisi originálne spise, prozo ter
pesmi, kakor prevode; vanj pa spadajo seveda le književniki.

Enako obstoja kajpada však odsek le iz str oko vn j ako v, ki na-
birajo gradivo, edino oni sami sodijo o njega vrednosti. Však odsek
izdaja svoj poseben zbornik oziroma svoje strokovne publikacije, ali
vsakoletno ali redkeje, to naj bo odvisno edinole od potrebe, katere
merilo je množina nabranega gradiva.

Vse notranje delo Matice bi se potemtakem porazdelilo med po-
samezne odseke. Brezpogojno potrebno pa je seveda, ako hočemo, da
bodo mogli ti pošteno razviti svojo delavnost, da so v svojem delo-
krogu popolnoma avtonomni ter da njihovlh ukrepov ne more morda
skupni odbor razveljaviti ali spreminjati. Sploh pa naj zastopniki teh
odsekov sestavljajo glavni Matičin odbor, ki naj ima posebej še
tehnično-gospodarski odsek, kateri naj vodi ter oskrbuje tehnične ter
financialne, sploh gospodarske stráni vsega Matičinega dela. Stvarno
pa naj se skupni odbor ne vtika v delokrog posameznih odsekov.
Vodsto poslednjih lahko k ožjemu sodelovanju pritegne tudi neodbor-
nike ter nečlane, kakor se je sicer to deloma že dozdaj vršilo. Sodim,

8* 115

da bi tudi ne bilo neizvršljivo, da v slucaju potrebe kak odsek izdaja
izven rednih zbornikov tudi posebne publikacije po večkrat na leto,
ali pa da se mu pridružijo že obstoječe ali snujoče se strokovne revije.
Denarne zadeve se urede pri tem pac na poseben, primeren način.

Vrh naštetega pa spadá práv gotovo v Matico tudi oddelek za
umetnost ; o umetniški opremi Matičinih publikacij pa gre brezpogojno
odločevanje le svetu umetnikov-strokovnjakov, pripadajocih odboru.

Važno panogo Matičinega dela vidim še v ustanovitvi posebne
znanstvene knjižnice, ki bi podajala našemu mislečemu občinstvu ne-
kakšen izvlecek moderne vede, temelječ na rezultatih sodobnega znan-
stvenega raziskavanja bodisi iz naravoslovja ali sociologije, zgodovine,
primerjajočega Jezikoslovja, primerjajočega verstva, filozofije in dr. Ta
knjižnica naj bi dopolnjevala izobrazbo, ki jo podajajo naši inteligenci
šole ter tvorila tako most do razumevanja stroge strokôvnjaške zna-
nosti. Da nam je brezpogojno potreba, da začnemo že tudi s te vrste
delom, bo pritrdil vsakdo, komur je do tega, da se dokopljemo do
lastne kultúrne vzgoje.

Sodim, da opísanému náčrtu ne morejo ugovarjati pomisleki, ozi-
rajoči se na denarne zapreke. Predvsem je važno, da lahko delimo
predlagane publikacije na redne letne izdaje, katerih so deležni vsi
člani ter izredne, ki se izdajajo le za del Maticarjev, letno ali tudi
pogosteje oziroma poredkeje. Razen tega pa sem trdno prepričan, da
se da število Matičnih članov dvigniti še visoko nad današnjo mero;
ravnotako pa tudi ne dvomim, da je naša inteligenca pripravljena pri-
spevati za Matico eventuelno še večje vsote, kakor do zdaj. Treba je
le, da pride v Matico novo življenje in da se občinstvo na stvaren
nacin zainteresira zanjo.

Da je ocrtana reforma Matice potrebná, so nam naposled dokaz
tudi kultúrne institucije, založbe, knjižnice ter matice, ustanovljene v
zadnji dobi, ki so si stavile za cilj, gojiti eno izmed naštetih kulturnih
panog. Ali pretežka je naloga zanje, za razcepljene moci. Matica pa
je naš najmocnejší závod ; njena dolžnost je, da prevzame vse to delo
naše. Če se to zgodi, postane moderna, njeno delo bo res v organicnem
razmerju s sodobnim stanjem narodove kultúre in narodovih kulturnih
pptreb ter stremljenj. Ce pa Matica ne uvidi naloge, ki stopa sedaj
prednjo, bo zaostala za časom, neumevajoča in neumevana, ne organ
novega življenja, temveč samo spomenik staré dobe, národ pa si bo
moral mimo nje zgraditi nove institucije, ki jih rabi za svoje življenje.

116

Ivan Albrecht:

V rezervi.

Vrezervi — to je včasih življenje, da bi se človeku možgani zasukali
od napetosti. To je življenje kakor prvi Ijubavni poljub — in zopet
življenje kakor bodljaji žarečih igel — in življenje otopelosti in življenje
žarkega, gorkega uživanja, ko nudi však najmanjši delec hipa izpre-
membo in novost ! To so trenotki, ko se oddalji smrt in potihne v človeku
žival, da dá prostora duši, tisti tajni sestavini človeškega bitja, ki ima
toliko imen, a vendar nikdar ne odkrije popolnoma svojega obraza . . .

Bilo je v bližini Bovca. Druga stotnija nekega planinskega polka
je prišla iz prednjih bojnih postojank v neko vas na kratek odmor.
Utrujeni in razeefráni, umazani in zmršeni so prikorakali vojaki v
polzapuščeno selo. .

Trije dnevi so bili namenjeni počitku. Trije dnevi — kakor trije
izbrani darovi božji, naklonjeni ubogi pári človeški pred smrtjo. Ljudje
so se razšli na odkázaná mesta, so odložili orožje in so se lotili svojih
zasebnih opravkov. Par krepkih kretenj — in vojna je počivala zaprta
v nahrbtniku in v puškini cevi.

Krásno majsko jutro je zbujalo dan. Zagorelo je solnce, tráva je
blestela v rosi in cvetke so pozdravljale pomlad — vse v taki lepoti,
kakor da je svet čist in brez greha. Le podrte, požgane in razstreljene.
hiše so razkazovale pomladi rebra svoje bede. V veličastnem miru je
strmel Rombon po belem svetu. —

Tedaj so se zganili možje, priletni, bradati možje zagorelih obrazov
in razoranih lic. Odrevenele roke, ki so se v teku čaša privadile na
mlastanje po krvi in po drhtečem mesu človeških teles, so segle po
svinčnikih in so se lotile pisanja.

— Draga žena ! Predno ti nadalje pišem, ti dam vedeti, da te práv
lepo pozdravím. Preljuba moja žena — ti sporočam, da sem še živ in
zdrav. In ti dam vedeti, da danes nisem v nevarnosti. —

Potil se je mož, ko je pisal — in bolelo ga je, ker ni mogel spraviti
Ijubezni svojega srca v besede. A poleg njega je sedel drugi pri enakem
opravilu.

— Ljuba Mica ! Ti dam na znanje, da sem prejel žalostno novico,
da ste pokopali mojo ženo. Preljuba moja sestra! Te prosim, skrbi za
Tončka in za Anžka. Ti dam vedeti, da sem tako žalosten, da nič ne
vem, kako bo z menoj.

117

Dolgo Je bilo pismo, vendar ni bilo solz v očeh. Le beločnica je
bila vsa polna rdečih niti in peg, a obraz top in siv kakor kameň.
Dolga vrsta mož, dolga vrsta bolesti in nežnih občuti] — Ijubezni, ki
je tako iskrená, da je ni mogoce preliti v besede. To je bilo življenje
bridke sladkosti, življenje onemoglih src in dobrote.

Kraj njega se je košatilo trpljenje trenotka, brezimno trpljenje
tistih neštetih mučeníkov, ki so zaman čakali — smrti. To so bile po-
stave kakor posušeni, pa zopet napol gnili skeleti — v njih vrstah
spet drugi, zabuhli in nabrekli kakor debelo nagačene živali. Oči rdeče,
oči brez ognja, oči kakor izsušene saje — trupla, oprta ob puške in
ob palice — ukrivljene in zverižene postave, zamolkli, mestoma komaj
hropeči in grgljajoči glasovi — tako so se pomikali bolniki v dolgih
vrstah semtertja. Šli so pes — kakor splašení duhovi; na vozeh, na
avtomobilih, mrki in brezbrižni — ali pa s komaj še jasno mislijo na
dom ; na nosilnicah so jih nosili, ta umirajoči zasmeh človeških bitij !

„Daj, ubij me," je prosil mladič, še pol otrok. Ni ga bilo človeka,
ki bi mu bil odvrnil besedo v tolažbo. Tudi on sam je strmel motno
predse in menda sploh ni vedel, da govori. — Ali boleČina je bila
zapisana na obrazu kakor veliká, gnusna krinka..

„Bog se usmili," je stokal nekdo. Bil je star in že znatno siv.
Drugi so stokali, kašljali, bljuvali, hrecali in kričali. Mestoma je zasr-
šela granata po zraku, šrapnel se je razpočil v višini — in telesa so
se prihulila, a misii so prosile smrti. Enemu in drugemu se je izpolnila
želja. Zgrudil se je na tla in je v lastni krvi opral svojo bolečino . . .

Vendar — mladost, ta je živela po svoje in ni mislila na včeraj
in ne na jutrišnji dan. To so bili Ijudje trenotka, deca uživanja in
naslade. Bili so med njimi taki, ki še niso nikdar poznali doma in ne
misii nanj. Deca velikih mest, izgubljenci in prisiljenci, ki jim je bila
vojna dobrodošla pajdašica za svobodno divjanje strasti. ískali so vina
in žganja in žensk. Razkropili so se med peščico prebivalstva, ki ob
izbruhu vojne ni hotelo ostaviti svojih domov. Plahi in zbegani so jih
sprejemali Ijudje in so v beraštvu delili ž njimi najboljše, kar so pre-
mogli po svojih domovih. In v obupu in v strahu jim niso bránili niti
najsvetejšega — svojih žen in deklet. Sredi umiranja se je pasia strast
in zabloda, smeh je zvenel sredi joka in zmeda je kraljevala vsepovsod.
Ženské niso iskale zavetja pri postaranih dedih in ne v mislih na môže
in na ženine, ki trpe in umirajo bogvekje. Divjanje je podžigalo strast,
obup jo je netil, bližina smrti in — glad ; glad opoldne, glad zvečer in
glad vso dolgo noč. Ogenj, ki je gorel v dekliških očeh, je klical nemo :

„Kruha — kruha — kruha!"

Sel je mimo človek, poln blata in krvi in živih drobtin — in je
pokazal štruco izpod preluknjanega plašča:

„Hočeš?"

118

Dekle Je seglo in je razkrilo brez upora svoja nedrija in vse svoje
čare — do poslednje tajnosti telesa. Ko pa je bilo končano, se je zagrizlo
v kruh in solze so lile na zaprašeno skorjo.

Pod strmo, skalnato rebrijo je stala ponosna kmetiška hiša, pri-
meroma dobro krita pred sovražnimi izstrelki in torej skoro docela izven
nevarnosti. Tam in v obližju so bila nastanjena rázna poveljstva, majhna
bolnica in častniki. Kraj hiše je šotorila stotnijska elita: kuharji, ordo-
nanci, sluge in enoletni pŕostovoljci. Med zadnjimi so bili zbrani dok-
torji pravá,' profesorji in akademiki vseh strok. Mrki in uporni so ždeli
po tesnih šotorih in so kleli sebe in svet. Niso se mogli uživeti v tre-
notni položaj, zato so bili nerodni in nebogljeni ter venomer polni
nadlog. Majhna družba je bila zbrana pri taroku, drugod so se udajali
hazardní igri, a tretji so čepeli pri vinu in žganju — kakor da je to
najvišja zahteva njihovega življenja. Takozvani boljši Ijudje so se bratili
ž njimi: pisači in krojači, telefonisti in podobno blago.

,,Sploh — vse na svetu je utopija! Se celo življenska zavest je
le izraz neznane domišljije," je zaključil vinsko debato enoletnik Strmin,
mlad doktor pravá — človek zanikavanja in obupa,

Telefonist Linar je ponudil govorečemu cigareto.

„Mislim, da vendar ni vse práv tako," je poskúšal z ugovorom.

Profesor Stenkovič je imel bas opravka s šivanjem. V neprijetni
legi so se mu razparale hlače — in ker je bil šele komaj dva meseca
na bojišču, se mu je zdel ta nedostatek neprijeten in nespodoben.

„Mislim, da zavisi vse od živcev," je segel vmes, ne da bi odmaknil
oči od svojega dela.

Geodet Zakrajnik je pogladil svoj enoletniški trak in je skomizgnil
z rameni. Bil je najstarejši bojevnik v družbi in je Ijubil konjak
in rum.

,,Tako modrovanje! Resnica je tam, kjer je užitek!"

V tem je prijel steklenico in si je privoščil nekaj požirkov. —
Govor je zastal in v šotoru je zavladala tisina. Solnčna svetloba je
skúšala pronikniti skozi plátno in raznovrstni podzemski drobiž je silil
na površje. Tedaj se je spomnil telefonist in vsi trije enoletniki, da
pravzaprav tako modrovanje res nima pomena. Zato so se lotili z veliko
resnobo pijače in cigaret. Dim se je vil v prijetnih oblačkih in je risal
vse mogoče podobe po zraku. Domišljija je vzkipevala in jih je izpopol-
njevala do bolestne natančnosti. Nenadoma je ugledal eden in drugi
v vijoletnih konturah znan obraz — Ijuba postava je stopila predenj
tako vabljivo in zapeljivo, da je razločno čul njeno govorico in njen
smeh. Zagledal se je vanjo in se je brez besed razgovoril ž njo. Vse ji
je razkril, kar je pôčivalo v srcu tihega in najtišjega, skrivnosti bolečin
in hrepenenja . . .

119

„Blaznost," se je oglasil slednjič doktor Strmin in se ]e hotel
razgledati okrog sebe. Toda — kakor se Je okrenil, je zadelz glavo
ob streho in steno šotora, tako da se je zamajal tábor in so vsi ostali
prijeli za puške — stebrovje, da se ne bi zgrudila prijetna domačija
nanje.

„Brezumje — to je najvišja modrost in umetnost na svetu," je
menil profesor Stenkovič.

„In ženská!"

Linar je izrekel in je tlesknil z jezikom.

Nekaj je zasekalo mednje. Doktor Strmin je namršil obrvi in
njegov bledi obraz so razrezale gube jedkega zaničevanja, da je bil
podoben malce ponesreceno kopirani opici. Ali kakor je padla beseda,
je bil jez odprt in slika je vrela za sliko: bujne grudi, lasje kakor
valujoča svila, vroča in strastna je stala ženská v njihovi sredi.

„Tod je deklet, hej — pravijo," je zamežiknil geodet polteno in
je pil.

Strminu so vztrepetavale mišiee na obrazu. Pod oči sta legli dve
višnjevi kačici.

„Igrajmo!"

„Kaj," se je oglasil Zakrajnik.

„Tarok — ali karkoli že," je odvrnil doktor s stisnjenim glasom.

„Saj tako ni nič, ko imaš ti službo," je menil Stenkovič proti
Strminu. „Však hip te lahko pokličejo — potem imamo z igro samo
nevoljo."

Dokončal je šivanje in je skrbno spravil šivanko in nit.

„Je res," je menil geodet in je z dolgim požirkom potrdil izgo-
vorjeno.

„Glavno je, da mine čas," je vrgel doktor rezko.

Linar je prikimal in je postregel s cigaretami.

„Takole skrbe za človeka dekleta," je pripomnil z veliko samo-
zavestjo.

V dalji so grmeli topovi in od čaša do čaša je zahučalo, da se je
stresla razjarjena zemlja. Iz višine je bilo čuti brnenje aeroplanov in
tupatam so zapele strojne puške v zračnem boju. Dan se je nagibal
na pozno popoldne in v dolino je legala megla.

„Bereitschaft," je zaklical nekdo iz hiše, kjer so prebivali častniki.

„Za vraga," se je zganil Strmin in je'^zlezel po možnosti urno iz
šotora.

„Bo menda skrajšan naš počitek," je menil Linar nekam plaho.

„Je itak vseeno! Kdor pogine danes, mu ni treba tega storiti
jutri," je pogledal Zakrajnik iz šotora.

„Cuden človek, ta doktor," je pripomnil telefonist.

Stenkovič je skomizgnil z rameni :

120

„Pac živci!"

„A, vraga! Babe, babe — pa ne živci," se je zasmejal geodet
in je prekrižal nogi po mohamedanskem načinu. Linar je odprl ústa
in tudi proiesor se je okrenil pozorno.

„V Bovcii je imel svoj čas dekle. Ko smo bili na Raveljniku, mi
je vedno razkazoval kraje svojih spominov."

„Neverjetno," se je čudil Linar.

„Ah, v tem človeku je sentimentalnosti na metre in vatle," je
zamahnil geodet z roko.

„Pravzaprav zanimivo," se je navdušil Stenkovič.

„Prekleta zanimivost taká," je bránil Zakrajnik z grohotom.

„Vendar! Pogledati mu v dušo in zdraviti," je silil profesor svoje.

„Boš zdravil — vraga, ko je pa dekle vlačuga!"

Geodet je segel po pijači in je pokimal z glavo :

„No, zdravi — če znáš!"

Stenkovič je zamrmral in je nestrpno stikal s palcem in kazalcem
desnice po bradi.

„Stvar ni tako enostavna. — "

„Ah, beži," je oporekal geodet z nasmeškom. „Govoriš kakor
doma v svojem kabinetu! Stvar je kakor na dlani: Vojna je prišla,
pestrost, razburjenje, novost in negotovost! To so vse reči, ki silijo
žensko k radodarnosti. Radodarnost kažejo v Ijubezni; Ijubezni pa
išče človek, kadar nosi uniformo. — Saj ves sam, kako in kaj ! Počasi
preide zmotá v navado in potem v potrebo ..."

„Kod pa hodi deklina?" je hotel utešiti Linar radovednost.

Tedaj se je vrnil Strmin in Zakrajnik je odgovoril samo z nemo
kretnjo, da ne ve.

„Major Schiitz nabira po rezervi Ijudi, ki se javijo prostovoljno
za nek nápad v bovški kotlini."

„In — " so hoteli zvedeti vsi trije hkratu.

„Javil sem se," je pojasnil doktor krátko in je odložil pas z
municijo.

„Ti," se je čudil Stenkovič.

Zakrajnik je udaril z roko po kolenu :

„To je bedasto!"

„Bah — " je odrezal Strmin. „Dajmo za slovo! Tarok!"

„Kdor prvi srečno igra pagata, mu jaz preskrbim dobitek," je
ponudil Linar.

„Kaj vrednega?" je vprašal geodet.

„Izvrstno!"

„Velja," je potrdil doktor z nasmeškom.

„Se jih je javilo mnogo?" je poizvedoval profesor, medtem ko je
Zakrajnik delil karte.

121

„Okrog sto Ijudi pri treh stotnijah. Vas sploh nisem hotel klicati,
ker se mi je zdelo, da ne pôjdete blizu. Sicer je pa še čas," je rekel
in urejeval právnik karte.

„Greste še danes?"

„Ob eni po polnoci — "

Začela se je igra, nemá pozorná in strastna. Nihče ni izpregovoril
nepotrebne besede in z vseh obrazov se je odrážala nervózna napetost.

„Ultimo," je napovedal Stenkovič. Ko pa je šlo h koncu, je začel
nervozno mencati po pisanih listih, A kakor se je trudil, je bilo zaman !
Pri predzadnjem listu mu je doktor izbil pagata. Dalje in dalje je šlo,
eden in drugi je poizkusil svojo sreco, a izpodleteto je vsakemu. Na-
posled je napovedal Strmin.

„Saj ga itak izgubiš," je pripomnil Stenkovič, „torej : kontra!"

„Doktor je preštel karte in je pogledal preko njih :

.Re!"

Zopet so igrali in zopet ni bilo čuti drugega kakor tiho drzanje
kart. In kakor so ga lovili — ujeli ga niso!

„Imaš živce kakor jeklena žica," je pripomnil profesor, ko je po-
ravnaval račun.

„Zdaj pa dobitek," se je prezirno nasmehnil Strmin.

„Prosim," je ponudil Linar in je izlezel iz šotora. „Kar za menoj,
gospodje!"

Slo je na večer. Zrak je bil prijetno oster in pokanje je nekam
zamrlo. Z gora so drveli hudourniki. Tupatam so stali pripravljeni
vojaki in delavci, da poneso v gore tovarišem potrebnih stvari. Mršavi
konji, mule, osli in sanitetni psi so čakali tovorov.

„Kam gremo pravzaprav," se je zamajal Zakrajnik.

„Menda je glupo," je obstal tudi Strmin.

„Prosim, gospoda, bilo je sprejeto," se je zagovarjal Linar in je
silil dalje.

„Naj bo, ker je morda nocoj — zadnji večer," se je udal právnik.

Za tem so šli skozi vas in še dalje po strmi poti, dokler niso
prišli do samotne, a lične koče tik ob gorskem potoku. Linar je potrkal
in ženská srednjih let je prišla odpirat. Roke in obraz so izdajale
nekdanjo tovarniško delavko, zdaj pa je zamenila svoj poklic za vojaško
perico. Poleg tega je imela vrsto postranskih poslov in vojaštvo se je
rado shajalo pri njej.

„Bo kaj pijače, Léna," je naročil telefonist.

Sli so v nizko, čedno sobo in Léna jih je pogostila s kuretino in
z vinom.

„Ta gospod," je pokazal Linar na Strmina, „pôjde nocoj nad Laha."

„Ženská je pokimala:

„Potem pa že."

122

„Dobitek ni bas napacen," Je pripomnil Stenkovič smehljaje.

„Je šele začetek."

Linar se je muzal in je silil k pitju:

„Za boj je treba zdravja in poguma v srcu!"

„Na, da poplakneš spomine," je ponudil geodet Strminu kupo.

Doktor je zvrnil in prvi hip ni rekel ničesar, Vino je prizvalo
pesem — tople misii so silile v glavo in so se križale po njej. Kakor
stajan sneg je padala skorja z Ijudi in právnik je zacel govoriti, da
mu skoro ni bilo vec mogoce seči v besedo.

„Na zdravje vsem Ijubicam!"

Široko se je zasmejal, a roka se mu je tresla in obraz je bil bied
kakor alabaster. S silo prikrojeni cinizem se je umaknil nerazločni
bolesti spominov. In doktor je govoril o Bovcu in o gajih, kjer čaruje
poleti lepota kakor v paradižu. Mah se razgrinja v senci in však korak
zagluši na tej sveži preprogi.

„Pusti, pusti,'' ga je hotel zastaviti Zakrajnik, toda Strmin je ril
dalje v svoje zaklenjeno carstvo.

„Lastna mati ga ne bi spoznala,** je razložil profesor motno in je
izkušal premotriti položaj. Vse misii pa so bile tako obtežene, da ni
mogel reči drugega kakor:

„Pravzaprav je to tudi vojna."

S pijanostjo je rástla veselost, pomešana z medlo sentimentalnostjo.

„Zdaj pa dobitek,'' je pomignil Linar Leni in ženská je odšla.
Ostali so preslišali. Vsedrugod so hodile njihove misii.

V sobo je legel mrak. Ker prebivalstvo ni smelo imeti lúči, so
ostali v temi. Komaj je bilo mogoče razločiti posamezne postave.

Tedaj se je vrnila Léna in ž njo dvoje deklet. Dvoje jasnih, komaJ
za spoznanje zatemnelih glasov je zavalovilo v sobo in vso družbo je
prešinilo veselje kakor skrivnostno razodetje. Ko je Linar odločil doktorju
dar, se ga Strmin ni bránil. Objel je dekle okrog pasu in je zaukal
kakor fánt, kadar gre ponoči vasovat. Léna je bila edina, ki je opazila,
kdaj je dvojica izginila iz sobe . . .

V Strminu je divjalo. Bolest je razbičala kri, je razpalila misii in
je naposled zamrla sama v svoji gorjuposti. Kakor pogorišče je bila
duša in edino strast je še dobila prostora v njej. Hipi so bežali —
divje vrvenje — kakor zbesnel pustni ples . . . Vse je umrlo, vse je
molčalo, le dvoje teles je žehtelo v vročini.

Doktor Strmin je nažgal cigareto in je stopil na piano. Za njira
je prišla družica. Iz navade mu je pogladila lase, mu je ovila desnico
okrog vratu in ga je hotela poljubiti. Tedaj se je právnik zdrznil in
je zarjul:

.Ti!"

Dekle je vztrepetalo kakor šiba na vodi :

123

„Frane!"

Vrglo se mu je okrog vratu, a on ga je odrinil z vso silo, da se
je opoteklo proti potoku. Bledejši od mrliča je stopil v kočo.

„Se je vrnilo zdravje," ga je sprejel Linar,

Strmin je pokimal in se je zagrohotal, da je zarohnelo v sobi
kakor krik blaznika.

Linar je plačal in vsi so se poslovili. Ko so šli mimo potoka, se
je ustavil Stenkovič:

„Kaj pa je to belega v vodi?"

„Mogoce se je kdo ponesrečil, " je rekel Zakrajnik in hotel bliže,
da bi pogledal. Strmin pa je zbral poslednje svoje sile in ga je potegnil
za seboj.

„Ah, kaj boš! Sneg z gora!"

Kakor je izrekel, se je zgrudil brez glasu.

„Vode," je zaukazal geodet.

Linar je pohitel k potoku in je zajel s kapo vodo. Pri tem je
zadel ob nekaj mehkega in mrzlega.

„Za božjo voljo — ženská!"

Tekel je z vodo h geodetu, toda Strminovo telo je bilo brez
življenja. V potoku pa je spoznal Zakrajnik — doktorjevo mŕtvo
Ijubico —

Igo Gruden:

Grem skozi noc . . .

[rem skozi noc, ki nad polji počiva
v medlo-sanjavem odsevu neba:
zvezda pri zvezdi nad njo trepeta
in za obzorjem se mešec še skriva.

Grem skozi noc, skozi mlačno tihoto,
slišim glasove, ki spijo po dnevu,
slišim življenje v zamolklem odmevu,
slišim vso trudno-sopečo samoto.

Grem skozi noc in ti si pri meni . . .
in vse okrožje je ptiček le plah,
ki trepeta v mojih gorkih rokáh:
grem skozi noc — in sladko je meni.

124

N. F. Preobraženskij :

Rusíja v nemškí lúči.

Záložník Georg Miiller v Miinchenu, ki je izdal v nemškem prevodu
že del Tolstega korespondence, vážne za razumevanje njegovih
názorov, priobčuje sedaj tudi velik življenjepis Tolstega. ' Prvi zvezek, ki
je dozdaj izšel, opisuje na skoro tristo straneh samo njegovo življenje
do ženitve: „Jugendjahre" (1828—48) in .Lehrjahre" (1848—62). Tak
obširen spis, ki se pogosto naslanja na izvirna pisma in dnevnike, nam
dovoljuje natančno slediti razvoju njegovega svetovnega nazora od
otroških misii naprej. Pri razlagi Tolstega omahovanja in iskanja izhaja
avtor vedno od miljéja in podaja zgodovinsko oceno sočasnih razpoloženj.
Tako srečamo v tej biografiji imena Bjelinskega, Hercena in vseh drugih
gospodarjev misii takratnega pokolenja. Natančna zgodovina rodbinskega
in osebnega življenja, ki sega daleč nazaj, napoveduje že v prvi polovici
življenja razpoloženja in trenotke, ki so se pozneje pokazali v velikih
romanih in filozofskih spisih. (Avtor je tako priden in skrben v svojih
opazkah, da ni braleu treba nie misliti.) Z oceno biografije bo seveda
treba počakati dotlej, da bo končana. Ťukaj omenjam samo, da se je
avtor vkljub mnenju velikega dela ruské javnosti in najbližjih prijateljev
pokojnika glede rodbinske dráme Tolstega postavil na strán njegove žene,
Sofije Andrejevne — „diese herrliche Frau" (str. 476). To je v zvezi
z razmerjem pisatelja k názorom Tolstega, ki so povzročili, da je bil
tak konec njegovega rodbinskega življenja neizogiben. Tolstoj — o tem
govori že naslov knjige samé — ga ne zanima tako sam po sebi kot
veliki pisatelj in učitelj, pac pa kot najboljši zastopnik duševnega
življenja ruskega národa, nasprotnega zapadni evropski psihiki, kot
reprezentant ruskega narodnega dúha in največji umetnik sedanjosti
njegovega národa. S svojo knjigo hoče približati nemškemu umevanju
rusko dušo in kot nje zrcalo rusko literaturo, ki jo avtor tako ceni
in Ijubi.

Težka sedanjost nam neizogibno stavi pred oči vprašanje o bodoč-
nosti, o rezultatih te vojne. To razpoloženje rodi neštevilno vojno litera-
turo ražne vrednosti. Tako izhaja v Jeni pri Diederichtu serija „Schriften

' Das heutige RuBland. Eine Einfiihrimg in das heutige Rufiland an der Hand
von Tolstojs Leben und Werken von Karí Nôtzel. Erster Teil. ^Miinchen, 1915.
Xin — 480 str.

125

zum Verständnis der Vôlker", ki pripravlja pogoje vzajemnega umevanja
evropskih národov v bodočnosti. Karí Nôtzel, ki je riapisal Tolstega
biografijo, Je, kakor se zdi, urednik te zbirke (v kateri Je napísal tudi
knjigo o Francozih in úvod knjižici o Hrvatih in Slovencih) in Je svoje
veliko delo porabil za izdajo manjšega delca : „ Vom einfachen russischen
Volke". Ta knjižica obravnava v bolj koncizni obliki in z večjim ozirom
na sedanjo politično dobo istá vprašanja: „Unsere zukiinftige Kultur-
gemeinschaft mit dem eigenen Rufilanď ".

V knjigi „Das heutige Rufiland" nam daje gradivo samo úvod:
„I. Buch, Einfiihrung in das Thema ,TolstoJ' RuBland und Westeuropa''
(str. 31 — 184). Záložník Georg Miiller mi je — po Ijubeznjivem posredo-
vanju gospoda prof. Murka — poslal v ta namen recenzijskí eksemplar.

Nôtzel izhaja večkrat od lastnega opazovanja, ko ríše sliko sedanjega
duševnega življenja ruskega národa. Dolgo Je živel v provincíji na
Ruskem in, kakor se zdi, mu je bila dana prilika opazovati Rusijo ne
samo v navadnem, mirnem času, ampak tudi v dobi najvišje razburje-
nosti strasti. Piše, da je živel v Rusiji dvajset let in da je prvič videl
Tolstega v Moskvi, v gledališču, leta 1893. Torej Je zapustil Rusijo šele
malo pred vojno in Je videl strašno kmetsko revolucijo, ko so zažigali
in ropali grašcine. Rusija je naredila na Nôtzla globok vtis. „Ein
mächtiger Zauber geht aus von der russischen Erde. Wer einmal dort
lebte, den zieht es immer wieder dahin zuriick" (Volksseele, str. 5).
Potovati v Rusijo Je vredno za vsakogar, ki razmišlja o smislu življenja.
„So kommt es . . ., dafi der Europäer . . . eine Vorstellung erlebt davon,
dafi es noch ganze Welten gibt aufier unserer Kulturwelt, Welten, in
denen man anders wertet, anders hasst und anders liebt, als bei uns.
Und das gibt dann der Seele ein so weites, freies Gefiihl: sie ahnt

1 Glavno gradivo je dal za ta članek, kakor rečeno, úvod k Nôtzlovemu
življenjepisu Tolstega. Marljivi pisatelj pripravlja v tiskú posebno in veliko (kakor
se da iz cene sklepati) delo za Rusijo po načinu knjig Masaryka. Po prospektu soditi
se da težko misliti, da bi knjiga prinesla kaj novega. Imena poglavij govorijo vedno
o isti nesrečni metodi porabljati psevdo-zgodovinsko gradivo za dvomljive zaključke,
Ime zadnjega poglavja vzbuja nejasnost. Ali hoče Nôtzel duševno življenje ru-
skega národa ločiti na evropski in neevropski element? Záložník upa, da „bo
knjiga uničila kitajski zid, ki loči zapadno-evropsko družbo od razumevanja duševnega
življenja ruskega národa". Bralec tega članka laliko sklepa, kako je to upanje uteme-
Ijeno. — Karí Nôtzel: Die Grundlagen des geistigen Rufiland. Versuch einer Psycho-
lógie des russischen Geisteslebens. Inhalt: Die allgemeinen Kulturschicksale Rufi-
lands und ihre unmittelbaren Folgen auf das nationale Geistesleben. — Einflufi des
Christentums. — Ausbildung der Denkgewohnheiten durch das Tatarenjoch. (!) —
Der russische Despotismus. — Charakter des russischen Staatswesens. — Die russische
Intelligenz. — Die Leibeigenschaft und ihre Folgen ftirjdas geistige Rufiland. — Das
soziale Elend. — Der sozial-revolutionäre Sozialismus. — Das parlamentarische Rufi-
land. — Das europäische Rufiland (?) und Wissenschaft, Kunst und Literatúr. —
Pappb. etwa M 5' — , Lwd. geb. etwa M 6" — . Eugen Diederichs Verlag in Jena.

126

Môglichkeiten auch aiiÔer denen, auf deren Erfullung zu warten sie
miide zu werden begann (Ruôland, 461)." To pa zaradi tega, ker leži
v globini ruské duše raviio nasprotje vsemu ústroju zapadne Evrope,
popolná neinteresiranost na dobrinah tega sveta. Nôtzel misii celo, da
šili ponižnost, glavna črta ruskega dúha, navadno rusko Ijudstvo, da
s9 izogiblje grehu in zanikava bogastvo, svobodo in moč na tem svetu,
da si ohrani duševno neodvisnost. „Hier scheint mir der Schliissel zur
russischen Seele zu liegen." (Volksseele, 4.) Nôtzel govori o maši
národa, ki je neznana zapadni Evropi : „Das Rjifiland, das weder schreit
noch schreibt, das einfache russische Volk".

Ta koncepcija nove knjige, ki je napisana pac že leta 1913, zveni
čudno vsakemu, ki je vsaj nekoliko poučen o zgodovini ruské družbe.
Bas citirana definicija ponavlja staré názore slavjanofilov in kliče na
dan že dávno v arhiA^lh pokopane romantične sanje šestdesetih let. To
je prvi vtis. Da se o tem uverimo in vidimo, ali se Nôtzlovo naziranje
s tem res strinja ali pa mu je le slučajno podobno, treba pretresti
njegovo dokazovanje. Pred vsem se lahko reče, da hoče Nôtzel svoje osebne
vtise generalizirati do zgodovinske prognóze. Za karakteristiko ruské
sedanjosti, ki mu je že nekaj danega, išče dôkazov v ruski preteklosti.
To je nezanesljiva pot, ker se je na njej treba varovati veliké logične
napake, krátko izražene v formuli „post — ergo propter hoc". Ta ne-
varnost raste vsled samolastnosti, s katero ocenja avtor zgodovinsko
važnost glavnih dejstev ruské zgodo\ine.

Glavni znak ruské duše je po psihološkem úvodu knjige (Rufiland,
str. 49 — „Die Anlagen des russischen Volkes") nadvláda čustva nad
umom. „Der Russe erlebt an jedem Erlebnis vorwiegend die Gefiihls-
seite" (Rufiland, 45). To je bil pogoj duševnega razvoja ruskega národa
„das seelisch-geistige Schicksal Rufílands (ravnotam, 145). Ta, ki stavi
na prvo mesto svoje osebne vtise, težavno sodi o tuji duši, in odtod
izhaja nestrpnost nasproti tujemu mišljenju. „Empfindliche Menschen
bleiben . . . schwerer zugänglich dem, was andere erleben, ja bereits
den Uberzeugungsgriinden dafiir, dafi andere iiberhaupt anders erleben
kônnen als sie."

Okornost in pomanjkanje vsake težnje, hoditi s tempom čaša, veže
Ruse trdno s pravoslavno cerkvijo, ki pa jo avtor bráni pred takimi
očitki. Nasprotno, baš sprejetje krščanstva je imelo zaradi tega takšne
posledice, ker okorela cerkev odgovarja narodovemu značaju : „Beharren
im Wechsel der Zeiten. Der Russe, auch der längst nicht mehr kirchen-
gläubige, weigert sich seinen innersten Wesen nach, historische Bedingt-
heit anzuerkennen (Rufiland, str. 51). •

' Par stráni pozneje se sicer nasprotno pokaže. Nazadnjaštvo cerkve je pogoj
nazadnjaštva ruskega značaja. „Auch die — geistig so unendlich hemmende — Ab-
neigung des aufgeklärten Russen gegen historische Auffassung der Menschen und

127

Kot zgodovinske dôkaze navaja nasprotovanje národa proti Petrovim
reformám in še pre] cerkveno reformo Nikonovo — razkol. Nôtzel je
ponosen na to svoje odkritje. „Man wundert sich immer iiber eines:
weshalb . . . die grofien russisclien Dichter . . . nicht zur religiôsen Ver-
gangenheit . . . ihres Volkes schritten : da liegen die Geheimnisse offen
und namentlich Tolstoj hätte sich hier einen sehr grofien Umweg ersparen
kônnen."

Toda nemogoče je sklicevati se na razkol, v katerem so se cele
mase sežigale samé (religiózne epidemije pozná tudi srednjeveška Evropa),
kot na dokaz ruské ponižnosti („Demut"), kot željo, ne ustavljati se
zlu. Nasprotno, razkol je že kar v začetku izraz národne samozavesti ;
razkolniki so, kakor državna cerkev, ki jih je preganjala, zrastli v
ozračju ideje, podedovane iz propadlega bolgarskega carstva, ideje o
tretjem Rimu, Moskvi, braniteljici pravoslavja. ' Razkolniki so bolj ne-
strpni ko njih sovražniki v oficiálni ruski cerkvi 17. stoletja v svojem
nadutem preziranju, da bi se tudi sami učili od lisjaških Grkov, ki so
pod Mohamedom pravoslavje izkvarili, od Kijevskih menihov, ki so z
viška zbadali rusko samoljubje. Zgodovinska zasluga preganjalca razkola,
patriarha Nikona — zasluga seveda s cerkvenega stališča — je v tem,
da se je znal otresti ruské ekskluzivnosti in ni pretrgal tradicije z
vesoljno cerkvijo. Ni mogoče citirati pisma Avakuma, voditelja razkola,
carju kot nekako poosebljeno golobičjo krotkost. Treba je pripomniti,
da skúša Avakum v ravno teh pismih iz ječe |kakor prej vplivati na
carja, da bi končal zvezo z Grki. „Ti, Mihajlovic — nagovarja carja —
si pristni Rus, pusti Kirijelejsonce in potegni z nami po domáce „Góspodi,
pomfluj !" Pred cerkvenim zborom, ki je obsodil razkol v navzočnosti
vzhodnjih patriarhov, se je Avakum, ko so se prepiri predolgo vlekli,
vlegel na bok in rekel: „Samo sedite, očetje, jaz pa bom ležal." Za
čaša Petra Velikega se je v razkolu pripravljala nekaka politična reakcija,
ki je hotela izbrisati vse „nemštvo", da bi se naravnost s kitajskim
židom zavarovali pred západom. Odtod izhajajo grozovite Petrove kázni.
Spomenik tega besnega sovraštva do Petra je znamenitá národná sličica
„kako miši pokopavajo umrlega mačka". Prim. slike iz ruské kultúre
Miljukova, kurz ruské zgodovine V. O. Ključevskega (III. del, pogl. 14
in 15 in začetek IV. dela). Nôtzel je Avakuma narisal v dúhu znane

seiner Schicksale mufi wohl durch die Kirche mindestens gewährt worden sein ; der
Russe hatte ja in ihr ständig etwas vor Aiigen, was in tausend Jahren dasselbe
geblieben ist." (Rufiland, str. 54.)

' Zgodovino teh političnih idej pa je Nôtzel sain popisal po rezultatih sedanje
ruské historiografije v článku „Das heutige Rufiland. Zur Entwicklungsgeschichte der
russischen Seele." (Deutsche Rundschau, Berlin, 1915. Bd. XLI. Št. 7 in 8.) Toda avtor
je pozabil ali pa — kar je še bolj čudno — ni znal porabiti tukaj podanega sociolo-
škega gradiva za svojo veliko knjigo „Das heutige Rufiland".

128

pesmi Merežkovskega: pregnanemu protopopii, ki šedi prikovan v pod-
zemeljski Jami in kateremu se je duh umiril, prináša svetal angel] iz
neba juhe in kaše ; v tem je koncesija poeta zgodovinskim in narodnim
predstavám. Ta pesem pa je samo dokaz psihologije današnjega rafini-
ranega misticizma in ne surovega fanatizma 17. stoletja.

Pravoslávna cerkev živi v zastarelih predsodkih (Rufiland, 51).
„So z. B. vom Verweilen der Seele im Fegefeuer, von der Unreinheit
gewisser Tiere, namentlich des Hundes und auch der Unreinheit der
Frau im Zustande der Menstruation : sie darf nicht zur Kirehe gehen."
To pa so deloma ostanki srednjeveških názorov, ki pa se ne nahajajo
samo v pravoslávni cerkvi ; pac pa je treba omeniti, da vzhodna cerkev
vie sploh ne pozná. — Ruski národ, tako nadaljuje Nôtzel, pa se slepo
drži cerkvenih predpisov. On ne pozná iskanja Boga zunaj cerkve in
je ponosen na svoje pravoslavje (Rufiland, 53). „Die russische Kirehe . . .
lehrt ihre Bekenner, dafi sie die einzigen Gläubigen, . . . die einzigen
Christen sind, die den richtigen Glauben haben." Verska ekskluzivnost
pa se ne nahaja samo v ruski cerkvi; še lansko leto je g. Knif ic, ki
so ga ganile vroče molitve pred iversko kapelico v Moskvi (Dom in
Svet, XXVII, 1914, str. 392 a), izražal nado, da bo Bog te verne, ampak
zablodivše ovce zavrnil na pravo pot, t. j. v krilo edine resnične, kato-
liške cerkve. Ruskému národu, njegovim masám, je verski fanatizem
popolnoma tuj. Mirno živijo z mohamedáni, n. pr. ob Volgi, in radi pri-
znavajo, da je storil Mohamed jako pametno, ko je prepovedal žganje.
Národná vera se ne da omejiti na samé obrede (prim. „Trije starci",
ki jih je Tolstoj napisal po narodnih pripovedkah na Volgi). Po Nôtzlu
dela Ruse bas verska nestrpnost gluhe in slepé za tuje názore. „Und
eng damit zusammen (durch . . . Lehre der Kirehe) hängt die oft pein-
lich auffallende Unfähigkeit, in einer von der seinigen verschiedenen
Anschauung etwas anderes als Unaufrichtigkeit zu erblicken (ein geistiger
Mangel, der z. B. einem Tolstoj, der mit Worten stets Toleranz predigt,
einfach unfähig macht, zu begreifen, was Toleranz iiberhaupt bedeutet."
Nekoliko višje pripoveduje, da je ta nestrpnost ruskému značaju pri-
rojena ; sedaj ne vemo, kako se naj vse to strinja, posebno pri Tolstem,
ki ga je ruská cerkev vendar izobčila! Razkol, ki se drži od 17. stoletja
naprej v srednji Rusiji (Moskva, Don, Povolžje) s svojimi sektami, ni
osamljena prikazen. Veliko število vedno se množečih novih sekt, celo
mističnih in racionalističnih, dokazuje, da versko gibanje v ruskem
národu še ni koncano, da njegovi ideali niso tako zastareli, okorni,
kakor se zdi gospodu Notzlu.

Človek se čudi, ko bere, da je dokaz udanosti cerkvenemu náuku
surovo ravnanje z živalmi (Volksseele, 55). „Der Russe quält vôllig
gedankenlos Tiere, vor allem Pferde und Hunde." To báje zaradi tega,
ker stavi cerkev človeka v sredino vesoljstva in je uverjena, da stoji

9 129

človek visoko nad živaljo. Isto pa bi se lahko trdilo tudi o katoliški
sholastiki, ki uci — po Aristotelu — enako gospostvo človeka nad
živaljo, kar Nôtzlu menda ni znano. Ubogi Ijudje so res včasih surovi
z živalmi, tega pa je krivá njih beda. Treba pa samo videti, kako
božajo in opletajo s trakovi svoje konje mestni izvožčki in o praznikih
tudi kmetje. Kuharica gospoda Nôtzla, „eine sehr fromme und gut-
herzige Kôchin", je s kropom polila psa, báje samo zaradi tega, ker je
pes pribežal v kuhinjo, kjer je visela ikona! Bolj verjetno pa je, da
je bila huda na psa zaradi cesa drugega; v kuhinji je za psa mnogo
izkušnjav. VPuškinovem „Dubrovskem" reši kováč macko z nevarnostjo
za lastno življenje z goreče strehe. Nobenega sovraštva do živali, celo
do „spoštovanega Mihajla Ivanica" (~ medveda) in večno preganjanega
volka, da ne govorimo o lisici in drugi zverjadi, ni nikjer v narodnih
pesmih in pravljicah. Se bolj nerazumljivo je, kako je mogoče kaj ena-
kega govoriti o ruski inteligenci. „Wir finden in keinem russischen
Erlôsungstraume . . . Platz fur unsere demiitigen Briider, die Tiere, und
fiir unsere stummen, siindlosen Schwestern, die Pflanzen. Das auf-
geklärte Rufiland denkt streng anthropozentrisch : der heilige Franz
hat fiir dieses Rufiland nicht gelebt." (Rufiland, 56.) To je čuden po-
izkus, postavili rusko javno mnenje v odvisnost od cerkvenih form,
obsojen že v naprej, da se ponesreci. V resnici je ravno zgodovinska
zveza med cerkvijo in državo naredila inteligenco indiferentno za verstvo
(Miljukov, Očerki, II, 402). In bas zaradi tega se ne more uresničiti želja
gospoda Nôtzla, da bi ustvaril „Einheitlichkeit des russischen National-
stolzes" za inteligenco in za národ, na cerkveni podlagi (prim. njegov
članek „Die Wurzeln des russischen Nationalbewusstseins". Deutsche
Arbeit. Prag, April 1916, str. 389, b).

V nadaljnjem razlaganju dokazuje, da določajo značaj ruskega
národa tri veliké zgodovinske nesreče : tatárska vláda, politični despo-
tizem in tlačanstvo, ki so vse tri v neposredni medsebojni zvezi. Zgodo-
vinsko ta zveza ni pravilna. Moskovskí absolutizem in tlačanstvo sta
se razvila, ko je bila tatárska moč strta, ko je Rusija po dolgih vojnah
proti vzhodnim in zahodnim sovražnikom (v 16. in 17. stoletju pride
na leto miru povprek leto vojne), neizogibno prišla do mocne centrálne
dŕžave in vojaških posestev. Na to pot je pripeljala državo njena geo-
grafična léga in zgodovinska vloga, ki jo je že Križanič uganil. Idejni
začetek tega procesa je bil res, po Nôtzlovi učenjaški terminologiji,
„der Fall von Konstantinopel (1452), nach dem die Lächerlichkeit ( ! )
beginnt, dafi der russische Zar seine Abstammung auf die rômischen
Weltkaiser zuriickfuhrte (Deutsche Rundschau, b, c, str. 99).

Tatárski jarem je po Nôtzlu bil strašen: „Furchtbare Knechtung"
(Rufiland, 58). V Moskvi se še danes imenuje „devičje polje" kraj, kjer
se je vsako leto zbiral tribut, deklice.

130

žal pa, da ]e romanticno slikanje Rusije pred tatarskim jarmom',
v stilu poezij Alekseja Tolstega in po njem posnete groze sužnosti
nezgodovinsko. Tatarji se niso brigali za življenje premagancev, puščali
so jim jezik in vero, pozneje so dali celo ruskim knezom svojo pravico
do tributa v najem, kar je postalo vir moskovskega bogastva in vpliva.
Z vsem tem so pospešili konec svoje moci. O kakršnemkoli zatiranju
„svobodnega življenja ni mogoče govoriti. „Véče" se je dalje ohranilo
v Novgorodu vsled razvoja trgovskega stanu in je preživelo povsodi
isto evolucijo, neodvisno od postranskih vplivov. Nôtzel pa potrebuje
te predpogoje za svoje čudo vite zgodovinske konstrukcije. „Das russische
Volk wurde vor das Entweder-Oder gestellt : willst du sterbeil als freier
Mann oder leben als Sklave. Wir wissen dabei nicht, wieviel freie
russische Männer damals der Knechtschaft den Tod vorzogen. Jeden-
falls aber sind die heutigen Russen vornehmlich Abkômmlinge derer
die in Knechtschaft am Leben verharrten (Rufiland, 56; Volksseele, 31)".
Za razlago, koliko je pomagala Rusom v tem položaju krščanska po-
trpežljivost (und das braucht gar nicht aus Feigheit geschehen ru sein,
allein schon der Christenglaube wies diesen Weg — Rufiland, 58) na-
števa Nôtzel sledove , ki jih je zapustila tatárska sužnost v ruski duši
ravnodušje do svoje osebne lastnine (to je primitiven čut sužnja, ki
mu njegov gospodar lahko vse vzame), vero v usodo, ki je naredila
Ruse ravnodusne v največji nevarnosti, neumljivo malomarnost do
svetskih dobrin, suženjsko uslužnost, ki je včasih niti ne namerava m
ki mu ne nosi niti gmotnih koristi. Nadalje izvaja Nôtzel iz iste suženjske
razvratnosti tudi alkoholizem, spolno razuzdanost in nagnenje do tatvin.
Neumljivo ostane, kako naj ravno tam vzklijejo, kakor lilije v blatu in
gnoju : požrtvovalnost, odpuščanje i. t. d., dasi pasivne čednosti, toda
čednosti vendar. „Fiir uns Westeuropäer nacheifernswerte und etwas
beschämende Tatsache . . ., dafi auch der gebildete Russe viel weniger
an den äuBeren Giitern hängt als wir (Rufiland, 60) . . . Kraft zu ver-
zeihen, erlittenes Unrecht \\árklich zu vergessen . . . Geduld im Ertragen
von Leiden und einfache Ergebenheit im Sterben und jene Selbst-
verständlichkeit, in der der Russe sein letztes Stúck Brot mit dem ersten
besten Hungrigen teilt . . ., das sind die passiven Tugenden (Rufi-
land, 64)."

Rusom je ona tiha konsolidacija Rusije, ki je izhajala iz Moskve
in Rusijo rešila odvisnosti na zunaj, samo dokaz zgodovinske moci
njihovega národa. Miljukov primerja poznejše naraščanje moskovskega
carstva po vtisu, ki ga je imelo na sosede, z groznim, neomajnim ko-

' Bevor die Mongolen in Rufiland einbrachen, hatte das russische Volk in
Gemeinschaften gelebt, ruliig, zufrieden am AUtag und festlich heiter bei Spiel und
Tanz am Feiertage. Dem machten die Tataren ein Ende. (Rufiland, 58.)

9* 131

rakom „kamenitega viteza". Kdor misii, da ]e sedaj, po preteku stoletij,
še vedno prejšnja sužnost vzrok moralnim defektom, ta očividno misii,
da ta národ ni zdrav. Nôtzel pa vedno zatrjuje, da so Rusi „ . . . pracht-
volles, urgesundes Volk." Bol] zanimivo Je, kar pripoveduje Nôtzel o
vplivu sedanjega ruskega političnega sistema. Ťukaj opazuje sam, kot
človek iz drugih krajev, iz drugega sveta. To je bolj zanesljivo, ko
njegove zgodovinske konstrukcije.

Politični despotizem, nová sužnost, je po njegovem ravno tako
slabo vplival na národ. Seveda pa ni mogoče spraviti vsega v eno
historično zvezo. G. Nôtzel zaslúži to ocitanje tem prej, ker v „Deutsche
Arbeit„ (gl. više !) popolnoma pravilno izvaja nastanek moskovskega
samodržavja iz vednih bojev (389 a: „ein ständiger Krieg verlangt einen
ständigen Oberbefehlshaber"), tukaj je začetek enak kakor pri tlaki.'
In vkljub tému se knjiga njegova zadovolji — žalibog ! — namestu
te pravilne zgodovinske logike z modrovanji o duševni sorodnosti
samodržavja in tatárske sužnosti. Sužnost je — bajé — pripravila
samodržavju temelje, ker je Ruse odvadila svobodi. „Alles das, was
wir im russischen Volkscharakter auf Einwirkung des Tatarenjoches
zuriickfiihrten, kann mit gleichem Rechte dem jahrhundertlang herr-
schenden Despotismus zugeschrieben werden, der bekanntlich (!) die
direkte Hinterlassenschaft des Tatarenjoches darstellt" (Rufíland, 66).

Nagnenje nesvobodnega človeka, biti úslužnému, je razvilo lastnost
opazovanja, katere stráni na tujem značaju so najbolj pristopne. Iz
te težnje po robski uslužnosti izvaja Nôtzel — kar je pač dovolj
čudno ! — globoko analizo ruské literatúre. „Hing doch das Geschick
jedes einzelnen . . . davon ab, wie es den Machthabern gefiel. So ward
die Fähigkeit, die Eigenarten, vor allem die Schwächen der Mitmenschen
auf den ersten Blick zu erraten, auf das virtuoseste ausgebildet im
Russen und hier stehen wir wahrscheinlich auch am Urquell der iiber-
legenen Psyhologie des russischen Kunstlers(!)". (Ruliland, 67).

Nadalje se po njegovem iz enake sposobností razvije sebičnost in
enostranost. Ruska nehvaležnost in rusko norčevanje iz zapadne Evrope
neprijetno dirne tujca. Levin v „Ani Karenini" imenuje zapadno evropske

' Način Nôtzlovih citátov je práv posebne vrste. Samo v začetku zgoraj ome-
njenega članka omeni zelo nejasno in prikrito novejšo rusko historijografijo (390 . . .
ausgezeichnete russiche Forschungen), v tekstu samem pa dobesedno izpisuje Klju-
čevskega znani stavek (prim. zgoraj navedeno frazo !), mogoce tudi Platónova, Bogo-
slovskega — seveda brez vsakega znaka, od kod inia kaj. Ravnotako spominjajo ne-
katere opazke o fevdaliznui v Rusiji na dela Pavlova-Silvanskega (ko Nôtzel dokazuje,
da med Rusko in zapadno družabno evolucijo ni temeljnih razlik). Pomanjkanje teh
virov nam ne káže ravno, ali je študiral vse te originálne vire, ali pa ima vse to iz
druge roke. Nôtzel je prevedel na nemščino (za Arhiv f. Sozialwissenscliaft und Social-
politik, 1915) clanek Miljukova z enako vsebino („zur Geschichte des russischen
Adels").

132

názore o gospodarstvu nesmiselne, predno sploh obišče západ. Ravno
tako je razmerje Tolstega k IJudski soli. „Tolstoj selber Hess sich ganze
vier Wocheii lang deutsche Volksschulen zeigen, ward dabei iiberall
aufs freundlichste aufgenomnien, um dann zuhause . . . die deutsche
Volksschule mit einem Hohn und Spott zu uberschiitten, die beim
rechten Namen zu nennen mich bloss die Ehrfurcht vor dem grossen
Dichter abhält. Das alles geschieht aber auch heute noch unzählige
Malé." (Rufiland, 73).

Kot Nemec bi se Nôtzel lahko tolažil s tem, da je tudi v Marseilli
Tolstoj, potem ko se je seznanil s sólami, šel, da se seznani s pocestnimi
gledališči in pocestno literaturo. Tolstoj se je hotel prepričati, kaj je
duševná hrana preprostega Ijudstva, ker mu v soli najboljši učenci, ki
so dobro znali lekcije, niso vedeli odgovoriti na posebna prašanja iz
domáce zgodovine. Eden mu je celo odgovoril, da je Julija Cezarja
ubil — Napoleon. Tako se je Tolstoj prepričal, da je voda prešla cez
jez v postranske toke, a ne v ono strán, kjer so jo čakala kolesa
pedagógov.

Ce pa se nekateri iz navadnih Ijudi lahkomiselno izražajo o Nemčiji '
in če izhaja taká lahkomiselnost iz umetno privzgojenega političnega
šovinizma („jeder despotischen Regierung die Neigung innenwohnt, ihre
Untertanen zum Chauvinismus zu erziehen" — Rufiland, 83), v teh
šovinistih vendar ni zastopan ves národ, niti najboljši iz njega. V
Nôtzlovem článku „Die Wurzeln des russ. Nationalbewusstseins" zbuja
nesporazumljenja že podlaga sama njegovega prašanja. Zgodovinski
vzroki so po njegovem ustvarili stalnost ruskega nacionalizma : „So
ist der russische Revolutionär auch stolz auf Russlands politische Grosse
und kommt selbst in . . . Parteiprogrammen nicht heraus uber den Fôde-
rativsystem aller ... zu Rufiland gehôrenden, auch der nichtrussischen
Vôlker, während den russischen Reaktionär aufrichtiger Stolz beseelt auf
die Kiihnheit und den Opfermut des russischen Revolutionärs und er auch
in ihm eine Verkôrperung der russischen Uberlegenheit vor dem „faulen**
Westen verehrt." 1. c. 389, b. In vendar, dasi gre stvar tako daleč, je
podlaga tega čustva, ne ve se zakaj, nekaj jako nestalnega. („Das rus-
sische Nationalbewusstsein ... in seinen ewig wechselnden Begriin-
dungen. — 388 a. „Sehr wechselnde Begriindungen des russischen
Nationalstolzes'' 390 a). V čem pa je ta spremenljivost, tega ne izvemo
nikjer. Najbolj priprosta misel bi bila, da šovinizem ni nekaj izključno
ruskega. Notzel pa išče brez potrebe zgodovinskih razlogov in jih nájde
v tem, da je bila západná evropska kultúra že kar iz začetka sovražna
ľuski. „Westeuropa ward . . . einmal Ruôland aufgezwungen" — (Rufi-

• Nôtzel se pritožuje nad Rusi, ki so videli dvoje, troje nemških šol ali bol-
nišnic in sedaj pomilujejo naekrat vse nemške bolnike in dijake.

133

land, 72). „Rufiland hat naturlich auch seine Tradition, die ward indess
leider vor zweihundert Jahren durch Peter den Grossen gewaltsam
unterbrochen" — (Rufiland, 75).

To negativno razmerje do reforem Petra Velikega pa je že poko-
pano izza slavjanofilske dobe sem. Preiskovanje dobe pred Petrom Je
pokazalo, da se je Rusija nagibala na západ. Nôtzlovi nazori so popol-
noma zastareli. Čudná je n. pr. njegova trditev, da je industrija do
danes ostala duševno tuja ruskému národu, ker je element tuje za-
padne kultúre, ki ji je bil svoje dni nasilno vrinjen od vláde. Tem
bolj čudno pa je, da je isti pisatelj v ravno omenjem clanku v „Deutsche
Arbeit" ocenil Petrove reforme popolnoma pravilno z najnovejšega znan-
stvenega stališča. „ . . . Rufilands Lage . . . war eine solche, dafi seine
Selbsterhaltung nicht vôllig ohne Schädigungen in rein nationaler
Hinsicht abgehen konnte. Westeuropa hat sich dabei niemals Rufiland
aufgedrängt, es ist vielmehr immer von ihm gerufen worden: Alles
Heil kam von ihm. Un das längst schon vor Peter, gleich nach Be-
griindung des Moskauer Staates. Dessen gesamte Einrichtungen erklären
sich ja aus diesen beiden Momenten : militärische Notwendigkeit auf
der eineu Seite und europäisches Vorbild auf der anderen" — 390 a
do 391 b. Na ta način sta članek v „Deutsche Arbeit" in knjiga „Das
heutige Rufiland", dasi imata istega pisatelja, postavljena na ravno
nasprotne zgodovinske perspektíve in ta razlika ni bas v prid veli-
kému in samostojnemu delu g. Nôtzla.

Tlačanstvo, ki je tako dolgo ležalo na ruskem národu, smatra
Nôtzel pravilno za eden glavnih vzrokov, da se je inteligenca národu
odtujila. (Rufiland, 86). Treba pa pripomniti, da se ta razlika sedaj v
resnici in tudi uradno odstranjuje. Duma je obravnavala in zdi se, tudi
sprejela projekt zákona, ki naj da kmetom pravice, enake pravicam
drugih stanov. Toda čemu ponavljati ob tlaki to, kar se je govorilo že
v zvezi s tatarsko sužnostjo. Und auch hier wissen wir nicht, wieviel
reie Männer den Tod dem Tod der Knechtschaft vorzogen ... i. t. d.
(gl. spredaj — Rufiland, 87). V moskovskí državi so bili vsi stanovi
enako nesvobodni. Težko življenje je živel ves národ. Početki tlačanstva
so zgodovinsko motivirani, samo da je preživelo dobo svoje zákonitosti.
Tembolj se — celo po Nôtzlu — vidi moč ruskega národa nezlomljena,
nepokvarjena. „Augenscheinlich hatte aber das russische Volk bereits
von den Zeiten des Tatarenjoches her so zu leiden gelernt . . . dass es
das gar nicht auszudenkende Elend der Leibeigenschaft zu íiberleben
vermochte, ohne Schaden zu nehmen an seiner Seele." (Rufiland, 88.)
Težko je pomisliti, da tiče v današnjem beraštvu, tatvinah, alkoholizmu
i. t. d. sledovi starega, nesvobodnega čaša. Vse to se nam popolnoma
zadovoljivo razloži iz današnjih razmer, kakor dela tudi Nôtzel sam v
zadnjem poglavju svojega uvoda. Ruska vas ni mŕtva voda; zelo se

134

je spremenila celo v zadnjih desetih letih (zanimanje za dumo, koope-
rativno gibanje po revoluciji i. t. d.), tlačanstvo pa je bilo odpravljeno
že pred vec ko šestdesetimi leti. Najbolj fina in menda najbolj značilna
opazka Nôtzlova — pri tem mu je odprla oči kmetská revolucija ? —
pa je v tem, da se rešpekt pred tujo lastjo težko vkorenini v svetu,
ki je lačen zemlje. „Die Erziehung zum Eigentumbegriff hat wohl . . .
durch Generationen hindurch währende wirtschaftliche Selbständigkeit
zur Voraussetzung . . , Die hôchste Ehrlichkeit — in Ländern mit alt-
eingesessenem, freiem Bauerntum und wir hab en Hoffnung auf ein
solches in Rufiland."

Težki socijalni položaj ruskega národa je vzrok razpoloženja mlade
ruské inteligence. Vse njene misii gredo za tem, kako bi se olajšala
splošna beda. Ko pravi Nôtzel o Rusiji še v začetku svoje knjige:
„Kein Mensch soli uberhaupt an etwas anderes denken diirfen, als
daran, den Hunger seiner Mitmenschen zu stillen, solange nicht alle
Menschen satt zu essen haben** — ga globoko gane to idealno razpo-
leženje, posebno pri ubogih dijakih, ki žive ob kruhu in vodi ter se
celo sramujejo bogastva. (Višje šole so, kakor pravi Nôtzel in kar je
tako znano, v Rusiji glede sestava slušateljev bolj demokraticne nego
na západu).

Kot rusko posebnost navaja Nôtzel letargijo, ki se ne strinja práv
z željo, pomagati národu. Vsi sanjajo o novem, idealnem redu, ki bi
odpra\il vso nesrečo. Hočejo vse ali nič. Med tem pa ostane inteli-
genca brezdelna. Sovraštvo do vláde jemlje danes veselje do mirnega
kulturnega dela, ker bi tako delo pomenilo pomoč národu in spravo
s sedaj vladajočim sistemom. V začetku knjige pa se razlaga to ne-
znanje dela iz abstraktnih podatkov ruské psihike: „Die Gegenwart
ist dem Gefúhlsuntertanen unerträglich, aber auch eine mit Händen
fassbare Zukunft bleibt ihm unannehmbar." (Rufiland 76). Iz tega raz-
loga tudi ravnodušje k sedanjemu delovanju državne dume. Ja^ pa
mislim, da je to razpoloženje značilno za čas pred revolucijo. Doba
po prvi dumi in sedanja vojna, seveda, vse to je prisililo rusko inte-
ligenco, da gleda dogodke z drugimi očmi'. Duma razvija svoje delo-
vanje sedaj v boljših razmerah, inteligenco pa je sprijaznilo z vasjo
kulturno delovanje vaši in vedno večji naraščaj inteligence s kmetov.
(Glej više, v drugi zvezi omenjeni razvoj — vkljub nasprotju — zadrug,
šol, celo gimnazij, po vaseh.)

Glavno prašanje, ki ga obravnava Nôtzel, pa so bodoči pogoji
vzajemnega umevanja in zbliževanje med Rusijo in zapadno Evropo.
Avtor ne razločuje dovolj jasno zgodovinske spremembe sestave ruské

' Clanek je bil pisan pred izbruhom sedanje ruské revolucije, katera tudi ni
pokaz Nôtzelnove trditve o političnem nazadnjaštvu ruskega národa.

135

inteligence in razpoloženj med ruskimi kmeti, ko govori ves čas o
nečem stalnem. Dasi v úvodu omeni razliko med razpoloženjem „ske-
sanih plemičev" in poznejših demokratičnih inteligentov, vendar te
razlike v knjigi sami ne uporabi. To dela, da so njegove razlage ne-
razlocne. Glavna njegova téza je, da so Rusi bolj nestrpni od zapadnih
Evropejcev. (Prim. Lj. Zvon, 1916, str. 380). Ruska javnost, ki je brez
vsake možnosti prakticnega delovanja, ne more preskusiti vrednosti
svojih názorov. Logične misii in znanja, ocenili svoje lastne moci, bo
to obcinstvo naučila razsodna západná Evropa, ki si nikakor ne do-
mišlja, da je kako vzvišena in nezmotljiva. Zato pa bo Rusija prinesla
v zapadno Evropsko življenje vec duše, medsebojnega človeškega ume-
vanja, vec Ijubezni k preprostemu Ijudstvu. „ . . . Rufiland in seinem
intuitiven Sichausleben das alte Európa aufklärt iiber das, was es
eigentlich will und darin besteht wohl . . . Rufislands Kulturmission."
(Rufiland, 178). Idealizem razpoloženja in umetniško Ijubeče realno
razmerje do resničnosti, kar je najboljša strán ruskega romána, to bo
razložilo smotre življenja. Oba ta dva sveta se morata zediniti v skupnem
kulturnem delu za bodočnost.

Tako se pokaže, da je filozofija zgodovine pri Nôtzlu, ki se v
nekaterih temeljnih rečeh strinja s starim slavjanofilstvom, v nasprotju
ž njim vendar nekoliko samokritična. V tem poskusu, najti temelj za
sporazum, je glavna zanimivost te knjige v sedanjem času. Ocenili
principijalni pomen tega prašanja in pravilnost njega rešitve, ni moja
naloga. Hotel sem samo pokazati največje pogreške, ki so zablodile v do-
kazovanje. Kar dela ton njegove knjige prisrčen, je Ijubezen do ruskega
národa, s katero je napisana ta knjiga. Skoda, da se ni mogel oko-
ristiti z rezultati svojih poznejših del (iz 1. 1915 in 1916), ko je 1. 1914
pisal úvod svoji veliki knjigi. Ce bi se mogel, ne da bi zapustil znan-
stveno bazo, odreči svojim psevdozgodovinskim dôkazom, bi se njegova
filozofska koncepcija gotovo spremenila na boljše. Tudi brez tega trpi
na pretiravanju in prehitrem generaliziranju osebnih opazovanj.

136

Camille Flammarion. — Anton Debeljak:

LJubezen na zvezdah.

„T^aj ti je danes?" sem zaklical, opazivši Andreja prihajati v moj
XV kabinet z zmedenim, zmučenim, čisto bledim obrazom, z izbu-
Ijenimi očmi, z razmršenimi lasmi, z utrujeno hojo, kakor bi prihajal
z daljne poti. „Gotovo nisi nocoj ogledoval zvezd, dasi je bilo nebo
tako krásno, kakor že dolgo ne!"

,,Ravno narobe! Ogledoval sem nebo vso noc in do sedaj se ne
iznebim presenečenja, tako da nisem zadremal niti trenotek. Se ves
sem omamljen. Ali to, kar ti šmátraš za grozo, je zgolj prijetna, raz-
košna osuplost, kateri je sledila brezmejna žalost, tako silná zavzetost,
da se je ne morem otresti."

„Odkril si torej kako novo zvezdo sanjarskega šara, nekakšno
meglovino práv posebnih oblik, ali repatico z blaznimi lasmi ter po
tako močnem razburjenju potem nisi mogel zaspali?"

^Še čudnejší dogodek, da si ga sploh ne moreš predstavljati.
Sanjalo se mi je o Dóri, moji mŕtvi Ijubezni!"

„O! ta tvoja domišljija! Kolikrat se je že s tabo poigrala! Se
zblede se ti 'od teh omám in premot. In vendar je tvoj duh tako resen
in miren. Cúvaj se. Že sem ti to povedal. To je nevarna strmal. Malo
preveč si pesnika. Imam rajši računoslovce ; računstvo je gotovejše."

,,Ne pričkam se. Premotá in omama, sen, vse, kar hočeš; a jaz
sem še docela razdražen po tem, kar sem videl in slišal. Pa vendar
to ni bilo nikakor nespametno,"

„No, dobro, pripoveduj mi svojo zgodbo. Ne dvomim, da je jako
zanimiva."

Moj prijatelj Andrej je bil nekako petindvajsetleten mladenič, odličen
raziskovalec neba, rišoč zelo točno planetne poglede Marta, Jupitra,
Saturna, kar je bilo njegov konjiček, ali bil je nekam sanjavega, skriv-
nostnega značaja. Uničila ga je bila veliká nesreča in od te dobe, sicer
nedávne, je ostal pogreznjen v stalno žalost. Imel je za družico in
Ijubil mlado dekle bujne krasote, sanjavo kakor on, ognjeno in strastno,
katero je naglo izgubil po trimesečnem oboževanju. In celi dve leti ni

137

mislil na nič drugega nego nanjo in jedva ]o je keda] za trenotek pozabil
sredi svojih znanstvenih del, ki so mu popolnoma dosti dajala posla. Živ-
Ijenje brez nje je bilo otožno, brezbarvno in on je cesto koprnel po smrti.
Mislil je, da brzo umre, in zares je njega zdravje, drugoč tako cve-
toče, polagoma ginilo. Verjel je tudi v trajanje duše po smrti ter se
vedno popraševal, kje je neki sedaj njega Ijubljenka. Pogosto mi je
pravil, da se mu je sanjalo, kakor bi bila ona pri njem, kakor bi cul
njen notranji glas govoriti njegovi duši. Poskúšal sem, pregnati mu
podobne misii, katere sem imel za kvarljive njegovi ubranosti, in že
sem menil, da ne misii vec na to, ko je ravno tistega jutra prišel k
meni tako zmešan in vznemirjen.

Pravil je, da se je okoli dveh zjutraj, ko je motril z daljnogledom
eno krajino rímske ceste, práv zvezdnato, nekako dotaknil z lečo kras-
nega sozvezdja Laboda, in da ga je prevzelo čarobno dvozvezdje Albirej,
zloženo iz dveh solnc, enega zlato žoltega, drugega safirnega. Mej
tem ko je ravnal precej močni okular na modro zvezdo in nameraval
raziskovati v šarokazu nje zanimivo svetlobo, je čutil v očesu naenkrat
nekako slepilo, ki ga je pripisoval spočetka silnému svitu zvezde, in
takoj nato je zaznal na rami slab električni udar. Kljub tému je opa-
zoval dalje ter pripeljal šarokaz k leči. Vendar pa se je, bodisi radi
utrujenosti po opazovanju ali iz potrebe trenotnega počinka, vsedel na
velik blazinjak, kjer si je navadno po dolgih opazovanjih odpočíval,
ter na hip zadremal. Mesečni žarki so padali v sobo skozi steklo kupole
in trosili na tleh tanko mrežo modrikaste lúči ter gladili aparáte, krogle
in mape. Hotel je vstati in nadaljevati šarokazna opazovanja, toda v
tem je uzri tik sebe, z lastnimi očmi, po mesecu ozarjeno postavo obo-
ževane svoje Ijubice ter se začutil mahoma kakor primraženega na
blazinjak po nekaki višji magnetični šili. Vendar dam besedo Andreju
samému, kajti tukaj je doslovno to, kar je pripovedoval.

Dóra je stala pred mano. Nad njo je žarel Albirej. Moja miljenka
je bila še lepša nego nekoč, idealizirana in takorekoč osenjena z ne-
beškim osvitom. Prvi moj doj^m je bil groza. Bal se nisem nič, ampak
čutil sem, kako me preletuje od nog do glave leden mraz, in začel
sem se tresti. Obležal sem na blazinjaku, kakor bi mi bilo telo svin-
čeno. Gledala je name nežno z velikimi višnjevimi očmi, ki so se zdele
venomer odprte za nove groze, in pravila je živo:

„Zakaj te ni? Pričakujem te. Midva dosedaj nisva poznala Iju-
bezni!"

Zvok njenega glasu je bil isti ko svoj čas, prikazen je izgubila
svoj tuji značaj in postala takorekoč naravna.

138

Na ta rahli očitek, na to bolest, na to hrepenenje so se pojavili
vsi trenotki najine sreče živo pred menoj in najini neskončni poljubi
ter razkošne razvnetosti, vse te earne slike so urno vstale v mojih
možganih, me prešinile z bliščem žareče radosti in nisem si mogel kaj,
da ne bi odgovoril:

„Kako! nisva poznala Ijubezni?"

„Zatrdno ne," je odvrnila ona. „Okúsila nisva od nje nič izven
nizkih počutkov ..."

„O! kako izborne! ..."

„Da, za zemljo. Ali kakšna razlika je tukaj!"

„Kje?"

„V sestavu modrega solnca Albireja." In ob veštila me je, da biva
tam, sredi nekakega národa angeljev. In odkar sem poslušal, se mi je
zdelo, da živim novo življenje. To ni bila vec smrt, bilo je življenje.
Bil sem zopet z njo kakor nekdaj.

„Da," je pristavila, „kakšna razlika med Ijubeznijo tam in Iju-
beznijo, katero sva doživela na zemlji."

Priznávam, da sem imel pri tej novici neprijeten občutek.

„Kako to ves?" sem zaklical, zboden z rahlo in čudno ostjo Iju-
bosumnosti.

„Tepček, vedno tepček!" je odvrnila s čarobnim úsmevom. „Lju-
bosumen na mŕtvo!"

„Saj ti nisi mŕtva, ko mi govoriš o Ijubezni in priznávaš, da
okušaš radosti, neznane na zemlji. Nikakor, nisem Ijubosumen. Toda
Ijubim te neprestano. No, pripravljen sem prevdariti. Izrazi se bolje."

„Na zemlji imamo samo pet čutov. Vid, sluh, vonj, okús in tip
igrajo však svojo ulogo v naših občutkih, čeprav pravá Ijubezen biva
bistveno v medsebojni privlačnosti duš. Imamo zgolj pet smislov, ali
bolje, štiri."

„In danes jih imaš vec?"

„Sedemnajst. In ponavljam, da čakám nate. A mej temi sedem-
najsterimi je eden, ki prekaša vse, odtehta vse in ki se lahko sam po
sebi zove čut Ijubezni."

„To je?"

„To je električni čut. V Ijubezni igra elektrika važno ulogo, tudi
mej pozemskimi ústroji, akoprem so tako topi in grobi. Ljudska duša
je bistvo osnovno električnega značaja, ki izžariva v daljo iz našega
gmotnega, vidnega telesa. Ta elektrika izloča nevidne valčke, jako raz-
lične od svetlobnih valov."

„Da, vem to," sem se odrezal v svojem računoslovnem dubu,
„svetlobni valovi imajo 3/io.ooo milimetra dolžine, dočim so električni
vali 30 centimetrov dolgi."

„Tega ne znám."

139

„Razumem tedaj docela Jasno, kar praviš o bistveno ražni dolžini
tresljajev, povzročujočih električne ali svetlobne učinke."

„Nobeden peterih čutov pozemskega života ne more pojmiti elek-
tričnih valov. Pri nas pa Je to prvi od naših sedemnajst čutov. Mnogo
važnejši Je nego sam vid.

ZakaJ se IJubimo? ZakaJ imamo svoje naklonjenosti in zoprnosti.
ZakaJ ostajamo ravnodušni? To Je vam neznana tajnost, mej tem ko
Je pri nas velepreprosta, kajti shvačamo Jo s posebnim smislom. Duša,
ki Je električne podstati, izdaje okoli sebe nevidne električne vale,
nevidne za vas, umevne za nas. Moreš Jih primerjati z zvočnimi valovi,
izhajajočimi iz strún gosli, harfe, klavirja. Ce ti zvočni valovi srečajo
na svoji poti drugo struno, ki ima lastnost, da se trese soglasno s prvo
struno, tedaJ ta druga struna izda glas, čeravno se Je ni nihče dotaknil.
To izkušnjo lahko napravíš Však dan.

Kadar se dve duši treseta v sozvoku, ali bolje rečeno, v harmo-
ničnem akordu, se njuni valovi vzajemno srečujejo, spajajo, zasnubijo
in evo dveh duš vkup spetih s spono trdnejšo od železa! Niso se
združile edinole njune oči, marveč vse njuno bitje. Ako Je soglasje
dovršeno, tedaJ Je spojitev neločljiva. Slednji trud, preprečiti to zvezo
Je zastonj. Uresniči se slučajno v smrti.

Ako pa se srečajo nesozvočni tresljaji, vznikne mrzost, zoprnost,
in vse krásno umovanje Je brezplodno. Ta človek mi Je protiven. Ta
ženská mi trga živce. Ne prizadevajte si, popraviti prvi utis, bilo bi
zaman.

ToreJ, mi na Albireju vidimo te tresljaje duše, ta etrova valovanja,
kakor vidite vi svetlobo ; mi Jih doumevamo s svojim električnim čutom,
dočim ostajajo vam tuja.

Ta električna tresenja, ki tvorijo nekako ozračje IJubezni, so vam
na zemlji neznana. Okušate tedaJ IJubezen skoro tako, kakor sliši
glušec godbo."

„O!" sem kliknil, „kako si nehvaležna!"

„Nikakor ne, oboževanec moj, spominjam se vsega. Spomni se
samo, da Je IJubav zaupna združitev dveh bitij. V pozemskih IJubeznih
se ne strne nikdar dodobra eno z drugim ! TukaJ pa, kjer Je električni
čut povsem razvit, sta najini telesi kakor dve električnosti, ki se v
blisku izenačita. Spojitev Je tako krepka, da obe bitji, ki se objemata,
tvorita eno samo."

„Kakor vodik in kisik, spojivši se, izgubita svojo osobitost in
tvorita edino kapljico vode, blesteč biser, ki obsega vso mavrico, vse-
buje Vsemir. Ali kaj ?"

„Potem Je mogoče srečati se znova. Ne vem, kako se pojav
udejstvi, toda nastane vstajenje."

140

„To ni nemožno. Sa] elektrika razkroji spet vodni kanec, odloci
kisik od vodika, ki sta ga bila stvorila!"

„Ti umeš vse razlagati učeno. Jaz sem ostala žena, jaz ne raz-
jasnjujem ničesar."

„Práv," sem dodal, „ali pridemo do izgube zavesti svojega ob-
stanka, k resni smrti in pa k preporodu?"

.,Razumeš sedaj, kako naših sedemnajst čutov, ovladanih po prvem,
električnem smislu, pojmuje dojme, proti katerim so vaše najživejše
radosti na zenilji zgolj surovi pocutki mehkužcev? In kaka svetloba
nas objema ! Kakšni cveti ! Kaki vonji ! To je kakor stalni zamik. O,
ko bi prišel ti, ko bi bil tam ti!"

,,Kaj me ne moreš vzeti s seboj!" sem kriknil in se vrgel
k nji.

„Pojdi!"

Objel sem jo z rokami, pritisnil svoje ustnice na njene in bil sem
ta trenotek v naročju sinje svetlobe, silno sladké in milé, kamor me
je odnesla Dóra na neizmernih krilih. Bil sem privit k njenemu životu
in izgubljen v zamaknenju. Stevilna bitja, letajoča krog najii v ovzdušju,
so imela pododo žen-kačjih pastirjev, s tipalkami, púhom, zračnimi
udi, ki so menda predstavljali nove čute, o katerih mi je pravila.
Razumel sem, da sem bil naglo prenesen na neko premičnico višnje-
vega solnca Albireja. Modri slapovi so grmeli po skalah in drveli k
neskončnemu vrtu, posejanemu s prelestnim cvetjem. Ptiči z blestečimi
perotmi, nalik svetlobnimi, so polnili zrak s svojim krikom.

„Zletiva skozi ta svet," je dejala, „v smeri k západnému obzoru
in stopiva v dvorec noci."

Obdana z ozarjeno poluoblo sva dospela v polnoc. Vse pečine,
vse rastline, vsa bitja so žarela v modrikastem, zelenem ali rožnatem,
v fosforescentnem ali fluorescentnem sijaju. Te skale so imele ka-li
svojstva nalična svojstvom barnatih fosforečnanov in žveplenikov, ki
spravljajo v sebi solnčno svetlobo tekom dne in jo izžarivajo po noci.
Letajoča bitja so bila takisto svetla, po načinu kresnic. Noč na teh
premičnicah ni nikdar popolná, deloma zbok te posebne svetlikavosti
vseh predmetov, deloma radi drugega, zlatega Albirejevega solnca,
katerega oddaljena luč je skoro vedno navzoča, in tudi vsled obroča,
sličnega Saturnovim krogom, ki ga razsvetljuje dvoje raznobarvnih solnc
in je zdaj moder, zdaj rumeň in zopet zeleň ter širi o polnoci najčudo-
vitejše bleske. Kako je ta naš ubogi mali pozemskí svet, o katerem
mislimo, da je vse, neznaten v primeri s temi nadzemskimi čudi!

Moja krásna in miljena Dóra me je z Ijubeznijo zanašala na kre-
Ijutih in izstopila sva na breg jezera, pokritega z gostim grmičjem,
katerega širokí listí so se razprostírali ko zelene zibelí nad mahovo
preprogo, posejano s tisočerimí cvetovi.

141

„Ťukaj ]e moj dom," je rekla, „odpocijva si."

V svoji grozi in navdušenju sem jo hotel vzeti v naročje in piti
z njenih usten božansko brezmejno srečo njene Ijubezni ; komaj pa se
je ona doteknila tal, se ji je takoj nje pozemská podoba premenila
v podobo onih bitij, ki so prhutala po vzduhu. To ni bila vec moja
Dóra. Bila pa je še krasnejša in zornejša in pred njo sem čutil, da
nisem nič drugega ko pozemskí črviček.

„Da me boš še Ijubil, da me boš cedalje bolj Ijubil, ti je treba
umreti. Zapusti zemljo, tu bodeš z menoj."

„Mar še nisem ostavil zemlje?" povprašam ves začujen.

„Ne, poglej!"

Doteknila se je mojega čela s koncem tipalke in jaz sem začutil
živahen električni stres. Odprl sem oči — pa bil sem sam, na blazi-
njaku. Moja dragica je izginila. Ne dvomim več, da stanuje zares na
oni zvezdi v Labodu. Ona me kliče in jaz jo uzrem brzo. Rajši jo imam

nego kedaj poprej. •

* *

To je povedal Andrej. Ta pojava je tako delovala nanj, da je od
tega dne njegov duh takorekoč neprestano blodil izven Zemlje. Njega
slabo zdravje je ginilo; on pak je živel blažen v svojih sanjah — s
hrepenenjem, stalno mislijo, da jih ugleda uresničene.

Nisem bil nič presenečen, ko mi je nekaj mesecev po tem pripet-
Ijaju prišlo poročilo o nagli smrti mojega dragega prijatelja. Neke
krásne letne noci je imel bržkone isto videnje ter se zleknil v isti
blazinjak, poleg veliké ravnikove leče, naperjene na Albirej; zarana
so mislili, da spi. Ali njegovo telo je bilo dočista mrzlo. Na desni
stráni je ležala drobná stekleničica s kianovodikovo kislino, katere
zadostuje en sam konec, da se pretrgajo veži, ki spajajo dušo s telesom.

Iz knjige: Zvezdne sanje.

^;;w-.,..->i . A

142

Voltaire:

Platónove sanje.

Platón je mnogo sanjal, in pozneje niso Ijudje nie manj sanjali. Njemu
se je sanjalo, da je bila človeška narava nekoč dvojna in da je
bila v kazen za svoje grehe razdeljena v moškega in žensko.

Dokázal je, da je mogoče samo pet popolnih svetov, zato ker je
v matematiki samo pet pravilnih teles. Njegova dŕžava je bil eden
njegovih vélikih snov. Tudi se mu je sanjalo, da se rodi spanje iz
bdenja in bdenje iz spanja; in da izgubiš práv gotovo vid, ako opa-
zuješ solnčni mrk drugače nego v posodi z vodo. Tiste čase so dajale
sanje velik sloves.

Evo vam ene njegovih sanj, ki ni med manj zanimivimi. Zdelo se
mu je, da je hotel veliki Demiurg, večni geometer, ko je bil obljudll ne-
skončni prostor z brezstevilnimi kroglami, preizkusiti znanje genijev,
ki so bili priča njegovih dél. Vsakteremu izmed njih je dal kosček
materije, naj jo uredi, tako nekako, kakor bi bila naročila Fidija ali
Zeuxis svojim učencem, naj narede kipe ali podobe — ako smem
majhne stvari primerjati z velikimi.

Demogorgon je dobil kepo blata, ki se imenuje zemlja ; in Iw jo Je
uredil tako, kakor jo vidimo dandanes, si je domišljal, da je napravil
mojstrovino, menil je, da je podjarmil vsakoršno zavist ter je pričakoval
pohvale celo od svojih tovarišev: to je bil osupel, ko so ga sprejeli z
glasnim roganjem!

Eden, ki je bil slab šalež, mu je rekel: „Res, krásno si delal;
ločil si svoj svet na dvoje, in med obe poluti si postavil šimo razsež-
nost vode, da ne bo od ene do druge nikake zveze. Pod tvojima te-
čajima bodo zmrzovali, pod tvojim ravnikom bodo umirali vročine.
Modro si razstavil velikánske pesčene puščave, da bodo popotniki po
njih umirali lakote in žeje. S tvojimi ovcami, kravami in putami sem
se dokaj zadovoljen; odkrito pa povem, da nisem preveč s tvojimi
kačami in pajki. Tvoja čebula in artičoke so práv dobre reči; ne morem
pa uvideti, kaj ti je seglo v pamet, da si pokril zemljo s toliko stru-
penimi rastlinami; kvečemu, če si nameraval nje prebivalce zastrupiti.
Zdi se mi tudi, da si zoblikoval okrog trideset vrst opic, in samo štiri
ali pet vrst Ijudi: že res, da si dal tej zadnji živali to, kar ímenujete
razum, toda, po vešti, ta razum je le presmešen in se preveč približuje
blaznosti. Sicer pa se mi zdi, da ti ni kdovekaj do te dvonoge živali,

143

ker si ji dal toliko sovražnikov in tako malo obrane, toliko bolezni in
tako malo lečíl, toliko strasti in tako malo modrosti. Po vsej priliki ne
želiš, da bi se ohranilo na zemlji dosti teh-le živali; zakaj, ne da bi
našteval nevarnosti, s katerimi si jih ogrozil, si naredil svoj račun tako
izvrstno, da bo pobrala nekoc kuga vsako leto desetino te vrste, in
da bo otrovala sestra te kuge vir življenja devetim delom, ki bodo
ostali; in, kakor da tega še ni dovolj, si stvari tako uravnal, da se
bo polovica še živečih neprestano pravdala, druga polovica pobijala;
brez dvoma ti bodo Jako hvaležni, in res si napravil krásno moj-
strovino."

Demogorgon je zardel, čutil je pac, da je v njegovem delu i
moralnega i fizičnega zla ; ali trdil je, da je vendar vec dobrega nego
zlega. „Ľahko je kritikovati," je rekel; „toda, ali mislite, da je kar
tako napraviti bitje, ki bodi vedno razumno, ki bodi svobodno, pa da
ne bi svoje svobode zlorabljalo? Mislite-li, kadar imaš devet na deset
tisoč rastlin pogrobati, da kar meni nič tebi nič lahko zabraniš, da ne
bi imelo nekaj teh rastlin škodljivih lastnosti? Menite-li, da boš s ko-
ličinico vode, peska, blata in ognja lahko izhajal brez morja in puščave?
Vi, gospod smešljivec, ste pravkar uredili planét Mars, bomo videli,
kako ste se iz boba izdrli s svojima dvema trakovoma, in kako učin-
kovite so vaše noci brez lune ; bomo videli, so-li vaši Ijudje brez blaz-
nosti in bolezni."

In res, geniji so preiskali Marta in so kruto planih po porogljivcu.
Tudi resnemu geniju, ki je bil ugnetel Saturna, niso prizanesli; njega
tovariši, ki so izdelali Jupitra, Merkurja, Venero, so morali však po-
sebe prenašati očitke in grajo.

Napísali so debelih knjig in brošur, zbijali so dôvtipe, delali pesmi,
smešili drugi drugega ; stránka se je zagrizla v stranko; naposled jim
je ukázal večni Demiurg mir vsem skupaj. „Naredili ste," jim je dejal,
„nekaj dobrega in nekaj slabega, zato ker ste jako razúmni in ker ste
nepopolni ; vaša dela bodo trajala samo par sto milijonov let ; potem,
ko boste bolj izvežbani, boste delali bolje : edinemu meni je dano de-
lati popolné in nesmrtne stvari."

Tako je razlagal Platón svojim učencem. Ko je nehal govoriti, mu
je rekel eden: „In potem ste se zbudili."

144

Vstaja.

Ruski zložil Valerij Brjusov. — Preložil dr. Ivan Prijatelj.

Les sourds tambours de tant de jours.
Emile Verhaeren.

M. ja, tja, kjer sred trga stoji — giljotina,
kjer prosto prek ulic doni plat zvona,
brezumna nádeja vihrá.

Sezivajo národ prestalih krivd bobni,
brezsilnih prokletstev, pohojenih v prah,
odzivajo v sto se glavah.

In gleda s starinskega stolpa ščit ure
kot temno veliko oko sred mraku.
Čuj! vélika ura je tu!

Nad strehami trga plameň se osvete,
in v vetru .se vzpenjajo želá od zmij
kot košmi krvavih lasi.

In oni, ki zanj je breznadnost — nádeja,
obup šele radost, veselje je zanj,
prihaja iz noci na dan.

Rastoči topot brezštevilnih korakov
postaja glasnejŠi v zlovešči temi,
na česti gredočih zdaj dni.

K oblakom raztrganim pnejo roké se,
odkoder grom prvi predramil je svet,
kot bliska lovile bi sled.

Brezumci, kričite zdaj svoja povelja,
prišla danés ura za vse je le-tó,
kar včeraj je blodnja bilo.

In kličejo . . . gredo ... in padajo vráta .
udarci na okno ... in eden je slaj
ubiti — umreti — sedaj !

145

KNJIŽEVNOST IN UMETNOST.

Ivan Cankar. Podobe iz sanj. Založila
in izdala „Nová založba" v Ljvibljani. [1917.]
165 str. Cena 4-80 K.

Pac ena najbolj čistili in pristnih
Cankarjevih knjig ! Težavno je pisati o
nji, ker človek težko presadi v vsakdanjo
govorico komentár, ki ga je Cankar tej
zbirki sam napisal v njenem prológu (ki
je tukaj — škoda! — zgubil svoj nekdanji
tako značilni naslov „Iz dna") in kar je
napisal v epilógu. Težko je zgolj z repro-
duktivnim intelektom in analizo narediti
to, kar je poet povedal po svoje, še bolj
jasno ; za to manjka človeku pristnost do-
živetega občutka, ki si ga lahko samo
rekonštruira ; za to mu manjka tudi ne-
posredna svežina izraza, ki raste in vré
iz pristne emocije sama po sebi. Taká
naloga je tem težja, čim večja je tvorna
sila, ki se manifestira v kakem umetni-
škem delu.

Te „podobe iz sanj" niso podobe iz
naših navadnih sanj, niti iz bedenja,
ampak strašne vizije iz onega somraka,
ki vláda med dvema svetoma : med onim,
ki ga človek živi in ki ga obkroža, in med
onim, ki ga nosi s seboj in v katerega
se mu upro oči le tedaj, kadar ga kaka
strašná múka za trenutek iztrga iz njego-
vega vsakdanjega bistva in mu pokaže
ono drugo, navadno prikrito in neznano.
To se — tako se pripoveduje — zgodi
vsakemu človeku na oni strašni poti cez
krátki most, ki pelje iz življenja v smrt.
Takrat se človeku strašno razbistrijo oči,
da postanejo sokolje, in poostri se mu
uho, kakor da je bilo prej gluho. Na tej
poti se izpremeni vsem vrednotam njih
prejšnja vrednost: nekdaj najdragocenejše
zgube svojo drago ceno, prej vsakdanje
dobe nakrat globok pomen; vsakdanja

beseda („To so pa rože !") odgrne svoj
skrivnostno zastrti obraz in pokaže po-
gled v neizmerne globine, objestna sala
se prevrže v jokavo grimaso.

Enako razpoloženje ustvari v senzi-
tivnih dušah nečloveška múka ali ne-
izmerna sila čaša. Tako silo, ki je ustva-
rila tudi to knjigo, riše menda najbolj
jasno „Strah". V obeh slučajih se zave
človek svojega pravega bistva in zgrabi
ga neznana sila, da odkriva to svoje bistvo
tudi drugim. To nenavadno delo mu na-
praví strašne múke, a ubraniti se mu ne
more. „Srce se vije in stiska od bolečine,
bráni se, rajši bi molčalo; ali molčati ne
sme, trpeč mora oznanjati svoje trpljenje,
ker taká je sodba in zapoved." To „brez-
končno romanje po tiliih katakombah
srca" in odkrivanje svojega bistva drugim
je za nežnega človeka nová múka. Človek
postane pred seboj samim nekdo drugi.
Taki pojavi so se ponavljali v vseh časih,
ko je človeštvo nosilo toliko trpljenja,
kakor ga nosi danes. Enim so vedno od-
pravili vse vsakdanje zapreke in zaglušili
vse običajne pomiselke ter jih pognali v
vrtoglavi vrtinec hiliastične razuzdanosti.
Iz drugih pa so ravnotako še vsakokrat
napravili heroje askéze in glasnike Iju-
bezni do človeštva — ne samo do človeka,
ampak do vesoljne kreatúre, do vsega,
kar na tem božjem svetu leze in grede.
Med njimi stoji s to svojo knjigo tudi
Cankar. Strašná lepota, ki jo káže njegov
„Bebec Martin", ta pripovedka utrujenega,
zbeganega srca, ki pa se je nazadnje
vendarle našlo, je zanj posebno značilna
in se vtisne neizbrisno v spomin.

Z muko je napisana ta knjiga, múke
trpiš, ko j o bereš, in vendar te vsaka teh
tridesetih postaj, ko jo prehodiš in jo še

146

enkrat razniisliš, napolni z občutjem, kate-
rega trpká sladkost nima v našem jeziku
pravega imena in ki te vedno in vedno
zopet kliče k sebi. Človeška nemoc pred
tem, kar je silnejše od njega, se v tej
knjigi ni zatekla k slabi resignaciji, ampak
rešila k optimizmu, ki se oklepa gesel:
življenje, mladost, Ijubezen. Tako bo menda
vsaj ta knjiga pokazala pravo Cankarjevo
bistvo tudi onim, ki so mu došlej očitali
samo ueplodno negacijo. Veliká intenziv-
nost pristne emocije, očarujoča prisrčnost
in jasná premočrtnost kompozicije sta
nam dali v teh Cankarjevih „podobah"
pravé bisere naše próze. Globoki, dasi
pridušeni epos naše sedanjosti — ,^
ogledalo teh težkih dni in za spomin" —
in brevir za bodočnost.

Založništvo je knjigo okusno opremilo
in povečalo intimnost teh konfesij z re-
producirano stranjo rokopisa. Da bi nas
obenem opomnilo nepopolnosti vsega člo-
veškega dela, je dalo knjigi nelogicen
naslov: toda to bodo komaj opazili naši
bibliografi in — upajmo, da jih je kaj ! —
naši bibliofili. ./. A. Glonar.

Milan Pugelj. Zakonči. Izd. in zal.
„Omladina" 1916. str. 186.

10 novel in novelet : L j u b i c a pride
na oddih k ženi nekdanjega svojega ob-
letovalca, gimn. učitelja. Staro nagnenje
se obudi. Ker sta oba prizadeta že pri
pameti, se mahoma razideta. Na p ocit-
ni c ah vsebuje sličen hipni razstanek,
samo da je razmerje v toliko opasneje,
ker je zaljubljeni svak mlad in njegova
svakinja umetniško podjetna, mož pa
zaspané . . . Nepričakovano tudi se po-
slovi na Obisku gospa, katere mož je
odrinil ravno na vojno, ker je njen go-
stitelj in čestitelj premalo — odločen.
Stáva je bistra domislica geometrove
soproge, katero je ob moževi pijanosti
poljubljal in neprevidoma izdal profesor.
Albina in dva zakonska moža:
sodeč po sebi, smatra priletni zakonec
svojo krasotico Albino za umirjeno in
hladno, njegov ženati prijatelj pa jo šteje
za nedosežno, toda pri prvem návalu se
trdnjava uda ... Z na m en j e pod pa-
zduho nosi, po zatrdilu muhast^a pisa-

telja, adjunktova boljša polovica; Ijubo-
sumnež si ne drzne vprašati sramežljive
družice ter je ves nesrečen. Rez a tega
ne rázu m e, namreč kako se je nave-
ličal njenih sladkosti poročeni glediški
tajnik, dočim ona odbije ženitno ponudbo
dičnega doktorja. Stará korenina so
dejali inženirju,- ki se po letih snide v
rojstnem kraju z bivšo tovarišico, ji za-
neti upanje, a razdere lepoto večerné
ubranosti z opazko, da ima družino ...
Sodná poduradnika hudo obsojata zlo-
glasne „privatnice" ; ko pa izvršita pri
lahkoživki R u b e ž e n, sta vsa omamljena
in se znajdeta hitro drug za drugim zopet
pri nji. Zavi s t grize in gloje trgovca,
očeta desetih otrok, ker mora že z vláka,
med tem ko se menda njegov sopotnik-
samec vozi s prezalo gospo tja na Dunaj.
O Puglju nimam reči novega in ne-
zaslišanega : vselej je sebi zvest. Njegove
vrline in nedostatke so že pred mano
drugi iztaknili. Prej ko slei si izbira
snovi med uradniki in skromnimi pod-
uradniki; vse je uravnovešeno, psiholo-
gija vseobčna, vsakdo j i bo pritrdil, kajti
také osebe srečujemo dan na dan, spo-
znavamo v njih sebe in svojce, tu so
rebusi na znance in vrstnike. Po spisih
mrgoli neznatnih opazovanj, dobljenih
iz samé analize, polno značilnih podrob-
nosti, ki šele dajo povesti mik in lik
resničnosti. Naš novelist pripoveduje z
dolenjsko obilico svežih in samosevskih
primer in prispodob, cesto práv drastičnih
npr. : Sultanu je visel iz ust jezik kakor
rdeča nogavica (120), napete žile jim
gledajo iz rok kakor strune (130), nenadoma
pa zine od desne nová ulica (140). Z
njemu lastnim klenim, bogatim besedi-
ščem nam predstavlja malé Ijudi, zdaj v
kratkopoteznem uspelem okviru zunanje
prírode, sedaj osveženo z grotesko npr.
o silnem nosu in bradavici, nato z iz-
borno komiko položaja npr. oba ekseku-
torja, marsikedaj s sentenciozno priostreno
dušeslovno iverjo. Dolgoveznosti ne bo
Puglju ka-li nihče več očital, saj se je
očividno držal gesla : Čar najlepših stvari
je mnogokrat, če ne vedno, v njihovi
kratkobi, konciznosti (110). Ako se zado-

10*

147

voljiŠ, Ijuba bralka, z lahkokrilim kram-
Ijem, bežnim nadahom ironije, cikanjem
na pikantnosti — ti bo ustreženo z okusno
opremljeno knjigo. Kedor iščeš globokih
problémov iz kateregakoli področja, kedor
hlepiš po podobah, rastočih v trajne tipe
— sezi mimo cilja. A. Debeljak.

Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1918.
128 str. Naš stari znanec s svojim starim
obrazom. Ves svet se giblje v nečloveškem
náporu, tudi naš slovenski popirnati svet —
samo za Mohorjevo družbo ni nobenega
gibanja, nobenega življenja. Koledar je še
vedno tisti skromni slovenski predmarčni
rodoljub, ki pripoveduje svojim Ijudem
samo aprobirane in cenzurirane „novice".
Vsi narodi si gradijo novo bodočnost, samo
naš Koledar, ki bi moral biti onim sto-
tisočem, katerim prihaja v roke, v o d n i k
v novo boljšo bodočnost, je zadovoljen z
vlogo zakesnelega kronista. In to v času,
ko hodi dan za dnem v naše najbolj za-
kotne vaši kopica časopisov, ko ima skoro
vsaka naša hiša svoj „list" (nekatere celo
dva, tri), iz katerega izve vse sproti, kar
jo zanima. AU se v današnjem času zdi
potrebno, tako obširno pisati o rečeh, ki
so splošno znane — pri tem pa molčati
o vsem, kar je za našo bodočnost tako
važno in nam vsem potrebno? Bolje bo,
če se v prihodnjih letnikih opravijo „sve-
tovni dogodki" bolj sumarično, na krátko,
profesorju Šarabonu pa poveri naloga,
da naj že zdaj začne pripravljati kar celo
knjigo o svetovni vojni, ki jo naj izda
družba, ko bo enkrat mir. On ima za tako
delo spretno pero in bo znal vstvariti
knjigo, ki bo spomin našega trpljenja
in spomin n a š i h zmag. V taki celotni
knjigi se bo govorilo — in moralo govo-
riti — tudi o nas, o dogodkih na svetov-
nem bojišču, v kolikor zadevajo našo
zemljo in naš národ. Danes pa ne izvemo
iz koledarja n. pr. nič o naših beguncih,
njihovi stari in njihovi začasni domovini !

Seveda, to bi bil program ! Programa-
tičnega dela pa se monsignor Podgore
skoro nekako boji. Ta njegov strah gre
tako daleč, da celo — s previdnim pri-
držkom — negira, da bi imeli veliki založniki
programe. Brez programa pa živijo samo

nespametneži, beraČi in tisti, ki ne sejejo
in ne žanjejo, ker skrbijo drugi za nje.
Kako neprogramatično je delo družbe, se
vidi bas letos na tem, da je morala „Živ-
Ijenje svetnikov", ki je preračunano na
dvanajst let — pri katerem bi bil pro-
gram torej v resnici potreben! — pre-
kiniti takoj za prvim zvezkom!

Med inserati je mnogo mazaških, s
katerimi pomaga družba nevednim Ijudem
vlačiti denár iz žepov. Na str. 100 pravi
msgr. Podgore, da „naj bi bilo vse, kar . . .
Družba sv. Mohorja daje, prešinjeno živega
verskega prepričanja" — dve stráni za tem
pa se začne mazaški „kšeft". Kaj pa bi k
tému rekel rimski pisatelj Seneka? —
Vse skupaj je pač dokaz, da Ijudje, ki
danes vodijo družbo, za ta posel nimajo
zmožnosti, ker ga opravljajo brez potreb-
nega znanja, brez spretnosti in kar je naj-
bolj značilno, brez pravega čuta odgovor-
nosti. Dr. J. A. Glonar.

„Moderna knjižnica". Zagreb, Niko-
liéeva ul. 8. — Sv. 2. S tep n j ak: Pod-
zemná Rusija. Preveli Rade i Janko
Mihajlovié. 2. izd. 165 str. Cena 1*5 K.
Sv. 6,7. M. Gorkij: Mati. Preveo And.
Krbavac. 2. izd. 327 str. Cena 3 K. —
Sv. 15. D. S. Merežko vski j: FJoren-
tinske novele. Preveo L. Horvatin. 2. izd.
121 str. Cena 1*5 K. — Sv. 17—23. F. M.
Dostojevskij: Brača Karamazovi. Pre-
veo pop Veljko Lukic. 4 deli v dveh
knjigah. 872 str. Cena 9*5 K. — Sv.
29—34. D. S. Merežkovskij: Uskrsli
bogovi (Leonardo da Vinei). Preveo s
ruskoga Iso Velikanovié. Predgovor na-
pisao prof. Kršnjavi. Sa 43 slike. 693 str.
Cena 9 K. — Sv. 35 36. M. Gorkij:
Život suvišna čovjeka. Preveo A. Krba-
vac. 234 str. Cena 8 K. — Sv. 39 40.
Borisav Stankovic: Nečistá krv. S
predgovorom Milana Ogrizovica in sliko
avtorja. 196 str. Cena 3 K.

Prvi zvezek te „moderne knjižnice"
je prinesel 1. 1913. „Najbolje slovenské
novele" ; odtlej se je knjižnica — vkljub
zaprekam, ki jih dela vojna in vkljub
konkurenci številnih enakih podjetij na
hrvaškem knjižnem trgu — zelo lepo in
brzo razvijala. Prvi zvezki so v razme-

148

ronia hitreni času pošli, tako da je bilo
treba kmalu prirediti nove izdaje. To je
pri tokeín podjetju nekaj precej nena-
vadnega: tem bolj, če pomislinio, da niso
razprodana samo drobná dela, ki obsegajo
samo po en zvežčič, ampak tudi tako
obširni románi, kakor je n. pr. Zolajev
„Lurd^ ali „Débácle*. Poleg splošne
ugodne konjunktúre v knjižni produkciji,
ki je enako nepričakovan dar sedanjih
raziner, je knjižnici pomagala tudi spretna
izbera priobčenih del. Lista njenih av-
torjev sicer káže, da bi se bolj po pravici
smela imenovati „módna knjižnica" ko
„moderna'*, toda to v začetku niti toliko
ne skoduje. V vrsti naših „modnih* pi-
sateljev je toliko dobrih imen, da založnik
z lahkoto napolni kakih 100 številk nove
„knjižnice", ne da bi se mu pri tem pri-
meril kak občutnejši lapsus okusa. Poleg
tega pa se na priobčenih delih pozná,
da vodi knjižnico roka, ki dela na to,
da bi bile publikacije vedno boljše in
zanimivejše. Dodané slike in informatívni
uvodi so očividen znak vednega boljšanja;
začela se je knjižnica s slovenskimi no-
velami, v svoji najnovejši publikaciji pa
je začela popularizirati srbsko literaturo
med hrvaškim občinstvom. Vse to so
znaki vednega napredovanja in konse-
kventnega razvoja, ki ne more ostati
brez lepih uspehov.

Brez dvoma je, da je moderno knjiž-
nico pomagala popularizirati njena zbirka
prevodov iz ruščine, ki so zaradi pove-
čanega zanimanja za Rusijo v zadnjem
času kmalu našli svoje željno občinstvo.
Poleg praktičnega revolucijonarca Step-
njaka njega živo nasprotje, titanski apo-
štol vsega „ruskega", Dostojevskij ; poleg
Garšina módni literát Arcibašev; in ob
njih socijalistično nadahnjeni Gorkij in
gurmand Merežkovskij, ki je bolj repro-
duktiveu estét in filozof — dasi s širokimi
in globokimi koncepcijami — in včasih
bolj (ali skoro že komaj nekaj več ko)
zgodovinar nego poet. N. pr. v „zgodo-
vinski pripovedki" „Michel-Angelo" v
.,Florentiskih novelah'' ! Ti literatje so
pokazali hrvaškemu občinstvu Rusijo v
njenih najrazličnejših zastopnikih in so

odprli vpogled v različne sfére ruskega
duševnega življenja.

Kvaliteta prevodov je — kolikor
mi je mogoče presoditi — zelo različna.
Vesten in točen je Lukiéev prevod Kara-
mazovih, ki ima tudi to prednost, da se
lepo in gladko čita. V kratkem epilógu
svojega prevoda. zavzame Lukié tudi ne-
koliko kritično stališče do svojega teksta
in pove, po kateri izdaji je prevajal, kar
je nenavadna, vendar vsega priporočanja
vredna novost. Edini Velikanovié pove v
naslovu svojega prevoda, da ga je pre-
vedel „s ruskoga" ! Zelo površen in ma-
lomaren je Krbavčev prevod Gorkega
„Matere". Lažje konštrukcije že še pre-
vede, kjer pa je kakšna težava, jo za-
obrne po svoje ali pa kratkomalo izpusti.
Samo par primerov! „Ljudi raschodilis,
rugaja ego truslivo vojuščej rugan'ju"
pohrvati kratkomalo: „Ljudi su se raz-
ilazili, plašljivo odgovarajuči na njegove
psovke" (str. 6). Na 7. str. je izpuščena
značilna označba: „golosom, navodivšim
tosku", na str. 10. je Pavel zgubil „ga-
loše", dasi" so ravno v onem opisu po-
trebne. Ali je „jarkij halstuch" res pra-
vilno prevedeno s „svijetao ovratnik"
(str. 10), naj presodijo oni, ki j im je
hrvaščina bolje znana ko meni. Meni se
zdi, da ni; mi bi rekli „pisana kravata".
Značilna malomarnost je njegov način
prevajanja glagolov : ^vyučilsja" ni „učio",
ampak „naučio" ! Iz takih značilnih ne-
točnosti bi kak hudomušnež lahko sklepal,
da je prelagatelj rabil pri svojem delu
kako „izdajo", ki sama ne dela razločka
med perfektivnimi in imperfektivnimi
glagoli, torej recimo kak (nemški ali ita-
lijanski) prevod in — nota bene ! — slab
prevod. Na kvaliteto prevodov bo založba
morala bolj pažiti, posebno pri knjigah,
ki izidejo v drugi izdaji, v kateri se
eventuálne napake prvé izdaje lahko po-
pravijo. — Lukiča sem kontroliral po
izdaji, ki jo je pri prevajanju rabil sam,
Krbavca po berlínski (J. Ladyschnikow,
1908) ; za ostale prevode žalibog nisem
mogel dobiti originálov.

V kratkem „predgovoru 1. izdanju"
Stepnjakove „Podzemne Rusije", ki je

149

ponatisnjen tudi pred 2. izdajo, pišeta
Mihajloviéa nekoliko misterijozno : „U
toj se knjizi prikazuje život punočom
i „slobodom" — koja je dopustená u
Rusiji preventivnom cenzurom. Knjiga i
ako je izašla ispod preventívne cenzúre,
dosta je jasná slika prilika u Rusiji.
Knjiga je izašla oko god. 1883 . . ." Pre-
lagatelja mislita — če práv razumem njune
besede — da je ta Stepnjakova knjiga
izšla (njen ruski originál!) v Rusiji za
casa preventívne cenzúre, tam nekje okoli
1. 1883! Tu pa se že vse neha! Moža ne
poznata práv nič avtorja, ki ga prevajata,
ne poznata práv nič ruskih razmer in
sta svoje delo opravila brez vsakega
umevanja. Ali more človek, ki prevaja
to Stepnjakovo himno ruské revolucije
(ki je ob enem komični epos carskega
režima!), samo pomisliti, da je ta knjiga
lahko izšla pod preventivno cenzuro tam
v Rusiji nekdaj „oko god. 1883"?! Ne-
mogoče! Malorus Sergej Mihajlovič Krav-
č i n s k i j (1852 — 1895), ki je pisal pod psev-
donimom Stepnjak (= sin stepe), je izdal
to svoje delo najprej v Milanu, 1. 1882.
v italijanskem jeziku, z naslovom „La
Russia sotteranea". Ali je ob enem izšel
kje kak ruski prevod, mi ni znano; v
Rusiji je izšel šele leta 1905, ko nekaj
čaša sploh ni bilo — nobene cenzúre.
Pred tem časom je lahko izšel samo kje
v inozemstvu. V svojem kratkem pred-
govoru pišeta Mihajloviéa avtorjevo ime
vedno in dosledno „Stepniak", kakor ga
piše tudi italijanska izdaja, — evidenten
dokaz, da nista prevajala po kaki ruski
izdaji. Baš s tem pa postane zelo verjetno,
da se jima je ob tem prevodu pripetila
naravnost fatálna kurijoznost : prevajala
sta (tako domnevam) po italijanski, torej
originálni izdaji, najbrže po oni iz leta
1896, v predgovoru pa si tega nista upala
povedali, ker nista mislila, da sta pre-
vajala po italijanskem — prevodu! „O
Rusiji i Rusima proliveno je kod nas vec
na hektolitre tinte i istrošeno na rizme
papira. Pa unatoč svemu o Rusiji i njenom
faktičnom životu još nismo dostatno infor-
mirani . . ." pišeta Mihajloviéa v začetku
svojega predgovora. To dejstvo je dovolj

znano; dokler pa ne bo boljših informa"
torjev, tudi v tej reči ne bomo prišli na-
prej. Naši informatorji ne pomislijo, da
se morajo najprej informirati sami, predno
hočejo informirati druge. —

Taki informatívni uvodi so potrební
in koristni, če so dobri. Moderna knjižnica,
oziroma nje izdajatelj, uvideva to dejstvo,
zato po možnosti skrbi zanje. Cudno je
samo, da so n. pr. „Karamazovi" izšli brez
vsakega uvoda, ki bi bil v resnici po-
treben. Vsekakor bolj potreben ko pri
Leonardu Merežkovskega, kjer je zelo
obširen úvod napisal J. Kršnjavi. Ta úvod
je pisan z velikim znanjem, poleg tega pa
z neko nasajeno nervoznostjo, ki je nekaka
značilna črta vsega, kar je Kršnjavi na-
pisal zadnja leta. Tako je postal ta úvod
práv po nepotrebnem bolj polemičen ko
informativen, kar mu nikakor ni na korist.
Čemu pogrevati afero Šrepel-Koharič, čemu
vse obširne polemike proti Burckhardtu,
Micheletu in drugim ? „Michelet je zapravo
pomutio pojmové, kad je dobu humanizma
nazvao Renesansom, preporodom. Môže
se tvrdili i dokazati, da nit, koja veže
kultúru klasičnu i kršéansku, uopée nije
nikad bila sasvim prekinuta, pa ni onda,
kad je propalo zapadno rimsko carstvo."
(Str. VI.) Bože moj ! Odkar vemo, kaj je
„helenizem", in spoznavamo, kako so se
tvorile — intelektualno in socialno —
prvé krščanske občine, lahko to slavno
„nit" privežemo naravnost pri pravi stari
antiki in sv. Pavlu, ne šele pri sv. Avgu-
štinu, kakor Kršnjavi. 1. 1, d. Pravi dobiček
bo pri tem úvodu imel samo, kdor rene-
sanso že pozná ; tiste, ki bi se o njej šele
radi informirali, pa bo samo zbegal. Saj
jim bo težko ločiti, kje razlaga Kršnjavi
svoje názore in kje govori o nazorih
Merežkovskega, kar bi bilo kot úvod v ta
román v prvi vrsti potrebno. To jim bo
tem težje, ker je Kršnjavi svoj úvod raz-
delil v dva ostro ločena dela: v prvem
govori o trilogiji Merežkovskega, v drugem
o renesansi. Škoda je, da obsega prvi del
samo štiri stráni, drugi pa celih 31 !

Lep in z Ijubeznjivo poglobitvijo na-
pisan je predgovor Ogrizoviéev Stanko-
viéevemu románu „Nečistá krv". S tem

150

románom je knjižnica raztegnihi svoj ola-ir
tudi na srbské pisce. O njegovem avtorju
je rekel Skerlié, da je „u prvim, sasvim
prvim redovima ne samo onih, kóji danas
pišu, no i švih onih, kóji su do danas
pisali na srpskom jeziku". Do te sláve
mu je v prvi vrsti pripomogla bas njegova
„Nečistá krv", delo veliké umetniške cene,
ki mora zgrabiti vsakega, ki je sploh do-
vzeten za literaturo. Z atavistično tezo,
ki je izražena v naslovu, mu problém ni
izčrpan, dasi je njegova temeljna nota.
Umetniško porabljeno delovanje te „Ne-
čisté krvi" se pokaže šele tedaj, ko na-
stopi za Vranje konflikt dveh dob in dveh
socialnih slojev. Za Ijudi staré generacije,
prepojene skozi in skozi z orientalskim
luksusom in ozračjem, kakor je n. pr.
hadži Trifun ali efendi Mita, pomeni
„osvobojenje" izpod turškega jarma pravo
katastrofo. Glasniki nove, tem starim,
vseskozi degeneriranim aristokratom tako
pogubne dobe so advokát j e, ki žive ob
novi uredbi razmer tako dobro, da si
devajo napoleondore v — ostroge (str. 33).
Na površje pridejo sedaj prej po aristo-
kratih tlačeni in izrabljani kmetje, ki jih
zastopata v románu najprej lokavi Tone
in požrtvovalna Magda. Nazadnje genijalno
orisani „gazda" Marko, ki nosi v svojih
žilah tudi nečisto kri. Ko prisilijo razmere
ponosuega Mito, da dá svojo hčer Sofko
„kmetu" Marku za snaho, se pokaže pravi
konflikt v vsej svoji grozi.

Stankovié je sam doma iz krajev,
katerih razmere opisuje. Njegova umet-
nost, s katero riše to ozračje s svojim
sladkim, strupenim macedonskim „sevda-
hom", v katerem se porajajo vsi ti šte-
vilni konflikti, je veliká in v resnici ob-
čudovanja vredna. Njegova hipersenzitivna
psiha in njegov trezni, realistično brzdani
pisateljski intelekt sta ustvarila analize,
ki — kakor n. pr. pri Sofki — suvereno
vladajo vso psihologijo in patologijo zbu-
jajoče se ženské duše. Tako se njegova
fina analiza ne razlije v obledelo opiso-
vanje, ampak vtelesi v plastičnih sintezah,
ki so vidne in umljive tudi onému, ki telí
krajev in njegovih Ijudi ne pozná. V
drugem delu sem občudoval redko umet-

nost retardiranja, ki je za dinamiko umet-
niškega dela tako zelo važno. Človek si
po vsej grozi, ki jo je dotlej občutil, od-
dahne ; pred njegovimi očmi se začne raz-
vijati nekaka zakonska idila, iz katere bi
skoro sklepal, da je Sofka s svojo žrtvo
izravnala vse konflikte. Toda to je samo
pavza pred novo, še strašnejšo grozo.
Zopet se oglasi stará nečistá kri in ob
njej vzkipi in zavre mlada. Na koncu
romána imamo pred seboj novo generacijo
nečisté krvi, morda celo potencirano, in
dani so vsi pogoji, da se ta strašni ples
lahko začne iznova.

Poleg velikih umetniških vrlin ima ta

epopeja preloma dveh dob še naravnost

dokumentarno , zgodovinsko vrednost.

Ljudje, ki poznajo one kraje, so mi to še

posebe povdarjali. To je treba tudi pri

nas posebe povdariti, kjer je toliko modrih

glav dvomilo o resničnosti (ali možnosti)

„Kontrolorja Škrobarja". V primeri s

Stankoviéevimi junaki je naš Skrobar

skoro nekak — filister. Knjigo toplo

priporočam (za mladinske knjižnice se-

veda ni!), práv posebno pa še onim,

i ki mislijo, da je najlepša in najboljša

literatúra na Balkánu — slovenská. Vsa

, „Moderna knjižnica" pa bo dobrodošla

j našim knjižnicam, ki nam naj enkrat

I statistično pokažejo, koliko in kaj se pri

j nas hrvaškega čita. Taká štatistika bi

i raznim našim debatám lahko dalapotrebno

1 stvarno podlago. Dr. J. A. Glonar.

1 Dr. J. Stur, „Dle slawischen Sprach-

I elemente in den Ortsnamen der deutsch-

I ôsterreiehischen Alpenländer zwischen

; Donau und Drau." (Sitzungsberichte der

\ kais. Akadémie der Wissenschaften in

I Wien. Phil.-histor. Klasse. 176. Bánd, 6. Ab-

' handlung.) Wien, 1914 — v. 8\ 104 str. -f

i zaznamek virov -|- kázalo vsebine.

Zgodoviuar dr. J. Stur je spisal pod

; zgoranjim nadpisom „zgodovinsko-filolo-

I ško raziskavanje o naselbinah srednje-

veških alpskih Slovanov z náčrtom njih

občne zgodovine". Ta spis je bil predložen

dunajskí akademiji znanosti dne 26. marca

i 1914 ter izšel v 176. zvezku njenih „Sitzungs-

I berichte". Na prvih 35. straneh nam po-

I daje avtor splošen zgodovinski náčrt slo-

151

venskega naseljevanja po alpskih pokraji-
nah ; to poglavje je razdeljeno v oddelke :
Rimska doba, prihod Slovanov (t. j. Slo-
vencev), slovenská doba, doba Karolingov
in nemškega naseljevanja. Od str. 35. do
102. obravnava Stur slovenská krajevna
krajevna imena po sedanjih avstrijskih
kronovinah: a) na Nižjem Avstrijskem
južno od Donave 66 imen, b) na Gor.
Avstrijskem južno od Donave 24 imen,
c) na Solnograškem 19 imen, č) na vzhod-
njem Tirolskem 73 imen, d) na Koroškem
severno od Dravé 88 imen in e) na Štajer-
skem 222 imen.

Ker je Stur samo historik, brez jeziko-
slovne izobrazbe, moramo obžalovati, da
je priobčil ta spis. Škoda čaša in truda!

Ražne monografije o istem predmetu,
ki bi jih bil moral uporabiti, so mu ostale
neznane, zlasti Pajkove „Črtice o nekdanjih
slovenskih naselbinah v Gorenji Avstriji"
vVII. letniku „Izvestij Muzejskega društva",
Kosovo „Gradivo", potem spisek „Uber
Slawenreste im salzburgischen Lungau" v
„Mitteilungen des Ôst. Alpenvereins", II,
(1864), Míillerjev spis „Beiträge zur alt-
kärntnischen Ortsnamenkunde" („Carin-
thia" LXXXVI) in številni spisi o sloven-
skih krajepisnih imenih na Tirolskem
(Biderman, Hintner, Unterforcher, Patig-
ler, Schneller, Veselovskij, Grabow). Bolj
žalostno je pa to, da je Stur zamolčal
svoj glavni vir za Tirolsko, ki ga je práv
izdatno uporabil in izkoristil do mozga:
Mitterrutznerjevo razpravico „Slawisches
aus dem ôstl. Pusterthale" (izvestje gimn.
v Brixenu 1. 1879), ki je izšla tudi v slabem
slovenskem prevodu M. Malovrha 1. 1880.
v Novem mestu. Tako ravnanje je ne-
pošteno. — V nakaterih deželah navaja
pisatelj le majhen del slovenskih krajev-
nih imen ; ali so mu druga imena neznana
ali kaj? To velja posebno za Koroško in
Štajersko severno od Dravé. Pod nadpisom
„Slaw. Ortsnamen in Steiermark nôrd-
lich der D r au" obravnava tudi Konjice,
Žiče, Griže, Slovenji Gradec in Slov. Bi-
strico ; ali ni pogledal zemljevida ? Komično
je, kako tolmači Stur imena nekaterih
krajev, ki so do danes ohranili čisto Slo-
vensko ime zraven ponemčene oblike, ki

je avtorju edina znana; n. pr. : Griffen,
Gurnitz, Seitz razlaga iz krivina, gora,
sitt, kar je pa nemogoče, ker se glasijo
Slovenska imena teh krajev: Grebinj,
Krnos in Žiče ! O kraju Frodniz trdi Stur
(p. 83), da je „unauffindbar" ; a Zahnov
„Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittel-
alter" bi mu povedal, kje je tisti kraj.
Geograf in zgodovinar ne bi smel pisati
Szala, -vár namesto pravilnega Žala, -vár.
Kraj, ki se zove slovaški Nitra, nemški
Neutra, se imenuje v Štúrovi razpravi
„Nitrava". — Odkod je vzel to obliko?

Za razlago nekaterih imen si je pisatelj
(rodom Slovák) po receptu Martina Žun-
koviča kar izmislil ali izumil „starosloven-
ské" besede, ki so nemogoče, n. pr. glog-
nica, Ihgnica, crtknica, rakica, bobjani ;
glasile b i se gložbnica, Ibžhnica, cr Lki>vb-
nica, račica, bobljani.

Poluglasnika -b, i, izpušča ali zamenjuje ;
piše n. pr. bbz^. (= bezeg), dbbriD (nam.
di:.brh), ravni,, pešt, brznica i. dr.

Nekaterim besedám podtika pomen,
ki ga niso imele nikoli: srtna je báje
„Ziege", vručidol pa „Quellental"!

Ker je Sturu germanistika enako ne-
znana kakor slavistika, izvaja čisto nem-
ška imena iz slovanskih jezikov; n. pr.
Wagrein je iz wäg = tekoča voda -(- rain =
breg, Stur pa ugiblje, da je od pgrini. =
Oger; Gschwendt je kraj, kjer je drevje
iztrebljeno (schwenden)', po Sturu pa iz
stsl. sveťb = svet, heilig ; Obritzberg je iz
tasrejšega Albrechtsberg, po Sturu pa je
Obritz slovansko — ker se končuje na
-itz ! Vôsendorf tolmači kot vtsh (vas) -\-
Dorf! V Hunsriicku ob Renu je kraj
Strimmig; to ime razlaga Stur iz strm,
dasi tam niso bili Slovani naseljeni. V
imenu Weidling, v trinajstem stoletju
Widnich, je odkril vrli zgodovinar naš
sufiks „nik", ker nima pojma o nemškem
deblotvorstvu. Kdor ve za Pongau, Pinz-
gau, Traungau in druge Gaue (okrožja),
se ne more tako spozabiti, da bi s Sturom
tolmačil Lungau kot zloženko iz lagi.
(= log) in Au!

' Tudi v krajih, ki niso bili nikdar
slovanskí, je to ime práv navadno.

152

Se lepša pa je ta: Krajevna imena
Gilgenberg, St. Gilgen, Gilgberg in St. Ilgen
razlaga naš zgodovinar „aus bôhmisch
Jiljí = Egydius" ! Ravno narobe je stvar.
Kakor so Slovenci preobrazili krstno ime
Ilg(en), Gilg(en) v Ilj, Hen', tako so Čehi
iz njega napravili Jiljí. Grško-latinsko ime
Aegidius (.\';;5:>:) je dobilo pri Špancih
obliko Gil, pri Francozih Giles — to so
sprejeli tudi Angleži — in pri Nemcih
Gilg(en), Ilg)en), JUlg(en). To ime je bilo
nekdaj zelo priljubljeno, zato je iz njega
napravljenih toliko krajevnih imen. Listine,
spisane 1. kimavca, so dostikrat datirane
-am sant (sand) Gilgentage", zlasti v štiri-
najstem in petnajstem stoletju. In kakor
je Jurij, Jiŕí iz Jiirg(en), Girg(en), tako
tudi Ilj, Jiljí iz Jiilg(en), Gilg(en).

Pravá manija je pri Sturu, da vidi
povsod takozvane taviologije ali Zwitter-
bildungen (kakor on pravi) iz slovenskih
in nemških besed, n. pr. Gritschenberg,
Guľenberg, Kohlmiinzberg, Scalaha — bajé
iz gľie — Berg, gora -;- Berg, hl-bmica
(izinišljena beseda!) -r- Berg, skala + aha
(= Ache, potok) i. dr. !

Ker so mu staroslovanská osebna
imena premalo znana, ugiblje pri ne-
katerih krajepisnih imenih, napravljenih
iz osebnih imen, brez uspeha. Da so kra-
jevna imena Tobrochotasfeld (danes Ober-
gottesfeld),Brezlawesburch(danesPressing-
berg), Predegai (danes Preggraben) iz
osebnih imen Dobrohot, Bretislav in Predi-
goj, je očividno, on pa tega ni spoznal.
Da je pa Radkersburg (v dvanajstem sto-
letju Rategoipurc) kakor slov. Radgona
(starejše Radigojina) iz imena Radigoj, to
je našel že pri Miklošiču („Ortsnamen aus
Personennamen", št. 249).

Sedanja vas Udeldorf na Štajerskem
se imenuje v neki listini nemški Nidrin-
hof, slovenskí („lingua sclavanisea") Vdu-
lenidvor. Na prvi pogled vidimo, da je
Niederndorf prevod slovenskega imena
„v Dolenji dvor" (na vprašanje „kam?"),

• Iz zveze Šent-Ilj, Šent-Ilen je nastala
celo oblika Tilj, Tilen, ker je Ijudstvo
menilo, da spadá t k imenu.

Stur pa razlaga Slovensko ime kot „Odolent
dvoľb, t. j. dvor nekega Odolena!

Stur ne ve, da je si. griž iz srgn. griez
in grušec (grušč) iz srgn. grúz — on ima
oboje za pristno staroslovensko.

Dokazi nevednosti Štúrove v vpraša-
njih slovenskega jezikoslovja se nahajajo
na vsaki stráni. Gôstritz iz ostrb káže po
njegovem názoru „Aspiration des An-
lautes" ! Gablitz razlaga iz jablanica „nach
Kontraktion" von jablanb (!?). Krajevna
imena Smerje, Smerjene (na Kranjskem),
Semmering na Štajerskem, Smržov, Smr-
žice na Ceškem, Smarzwo in Smarzowiee
na Pruskem (v poljskih pokrajinah) tol-
mači iz stsl. smrtka, smrtct, ker meni, da
goltnik k lahko izgine kot kafra in da se
nebnik c lahko prelevi v ž kakor rak ali
kača. Gonobitz je od konoplje (!) — pri
tem ga ne moti dejstvo, da se zove kraj
slov. Konjice in da imajo oblike dvanaj-
stega stoletja vseskozi w (ne p) pred -iz,
-itz (Cuonowiz, Gunewiz i. dr.). Glassenetz
razlaga iz klanec (odkod pn -sse ?), Rojach,
iz reka, Katsch iz kiišta, Liezen (staré
oblike Luz-, Liuz-, Luez) iz lagi, (nemški
z ni mogel postati niti iz si. g niti iz z),
tudi Lassing iz lagr-, Pribitz iz prevoz b (si. z
ne more postati v nemščini tz .'), Undrima
iz „u drént", Glôdnitz iz klada (na str, 84;
in stará oblika Glodnice káže tako očitno
na glodati; voda gloje kameň!), Preuwitz
iz Tripolica, Graz iz Gradt (brez dvoma
je iz gradec), Cholmu/iz iz hlsm/ca (ta
beseda je izmišljena; majhen hltm* je le
hlfcmbcb) in vec takih.

Najhujša zmotá je menda tale : Mitter-
rutzner našteva med mnogimi krajev-
nimi imeni tudi peščico občnih imen
(slovenskih izposojenk v tirolskí nemščini) ;
Stur, ki je Mitterrutznerjev spis zelo inten-
zivno, skoraj od besede do besede uporabil
(kar je pa zamolčal), je imel v svoji po-nj obesi, v zadregi dvigne ramena in se ozre okoli ; sram je je pred
Tomom, pa začne zopet klepetati:

„Ali si videl, Tomo, Milo in njeno gardo?"

„Njene tri trabante!"

„Miza se cedi od samega šampanjca. Tako se ga nažlampajo . . .
Ogljenčeva kislina jih napihne in vzdigne v zrak, Predstavljaj si jih
kot balóne, Tomo!"

„Ogljenčeva kislina je pretežka, Mira."

„Milo si predstavljaj kot balón, iluminiran z alkoholom !"

„Alkohol ne sveti posebno, Mira!"

„Ne bodi siten! Predstavljaj si jo kot balón, — kot lampijon!
Bajnokrasen lampijon!"

Mira nekoliko pomisli:

„AH je resnica, Tomo, da je Milá — mrzla ženská? — da sploh
ne čuti? — Saj razumeš"?

164

„Pravijo!"

„Torej — nerazsvetljen balón, lampijon brez lúči!"

„Ali je samo Ijubezen luč in ogenj?"

„Kdor ne Ijubi, je kot brez duše!"

„Milá Ijubi tri naenkrat."

„Tri — in nobenega!"

„Molči, danes ji nalijejo alkohola v lampico."

„Hahaha . . . Danes bo nevarno zanjo."

Mira pomolči in premišljuje ; — pa se obrne k Tomu:

„Ti si tudi meni očital, da sem — jalov cvet!"

„To je nekaj druzega, Mira; takrat si bila še otrok. Z vrtnico
sem te primerjal; in vrtnica duhti, — torej tudi Ijubi; samo — brez-
plodna je."

„Potem pac misliš . . ."

„Kako bi mogel misliti? Neumnost! Zdaj šele vidim, kakšno
oslarijo sem napísal! Oprosti, Mira!"

Ona zopet premišljuje, — vzdihne práv globoko, — pa se nepri-
čakovano zakrohoče:

„Predstavljaj si Debevčka kot lampijon! AU si ga videl, kako je
capljal krog Milé? Kakor majhen hrošček! Ona je lep rogač, velik in
bleščeč, s poliranimi Mešcami; in Debevček — pika-polonica ..."

„Zato pa je Senica bolj rogaški. Ta si je za danes nabrúsil svoje
klešče."

„Rogati so menda vsi trije in njen mož povrhu," — se smeje
Mira. Nenadoma prebledi in se vgrizne v ustnico. Bližajo se: doktor
Breznik in njegova žena, gospa Helena, profesor Klancar in nadpb-
ročnik Javornik. Zadnji se drži nekoliko od stráni, razmišljen in od-
soten, kakor da se dolgočasi.

Gospa Helena se začudi:

„Ti si tuk aj, Tomo?" . — Njena lica so razgreta, v očeh ji utriplje
tajen blesk; z desnico se oklepa Breznice, k njeni levici se pritíska
Klancar, ki je ravno s toplo zaverovanostjo govoril vanjo.

„In ti si tukaj, mama?"

Ona temno zardi, Klancar se za spoznanje odmakne od nje.

„Pol urice dopusta sem si vzela. Nekoliko ái moramo od-
dahniti."

„Kako ste krásni, gospodična Mira!" — vzklikne Breznica. „Moj
mož vas kar z očmi požre." — Tudi gospa Elvira je razgreta, videti
je nemirna in nestrpna, njene ogromne zenice plapolajo. Po kratkem
boju se ustavi njen pogled pri Milanu in Ijubosumno preiskuje, če tudi
njegove oči občudujejo Miro.

„Danes se nasrkamo lepote", — reče Breznik, „sleherna ženská
je umotvor!"

165

„In veselica je razstava!" — se zasmeje Žitnica.

„Morebiti bo tudi kaj kiipčije," — hiti pomembno Klančar in
pogleda gospo Heleno práv od blizu.

„Ti le lepoto srkaj, možek; jaz sem se odločila za šampanjec!"

— Duša gospe Elvire je razdrapana. V nji se vršijo boji za zvestobo
in nezvestobo, za moža in zákon, za Javornika in zoper njega. Ko-
prnenje za eksotičnim úžitkom, za prelestjo greha, neka naveličanost
z vsakdanjostjo in poštenostjo jo naganja Milanu v naročje. Mori jo
Ijubosumnost na moža, ki mu ne zadostuje lepota ženské samo pri
nji, temveč je išče vsepovsod, jo vidi in jo pije na ulici in v družbi
in se veseli užitka. A zadržuje jo njegova trdna volja, njegova oprez-
nost in pazljivost, njegova stanovitnost, njegova možata odločnost.
Zato je zmirom bolj nestrpna in nesigurna, vse trepeče in praskeče v
nji; a pravá, neugnana strast se ji ne vzbudi.

Milan se napol umika njenenemu pogledu; daje si opravka s
cigareto, ki mu noče vleči; precej prisiljeno se nasmehne:

„Ali je ženská samo za praznik umotvor?"

„Samo za praznik, gospod nadporocnik!" — hiti Elvira. „In treba
je pomisliti, da življenje ni praznik!" — S široko odprtimi ocmi ga
skúša vsega ujeti v svoj pogled; izsrkala bi mu dušo, da jo preišče
in spozná.

„Menda je tudi narobe res, da praznik ni življenje!" — rece
gospa Helena.

„Oho!" — se zoperstavi Klančar. „Življenje mora biti praznik!"

„In ženská mora biti umotvor?"

„Samo za praznik!" — se smeje Breznik. „Biti umotvor je precej
naporna reč. V delavnik si mora ženská odpočiti, — če ni kdo na-
povedan, ki pride v ógledi. V tem slučaju je pa itak tudi delavnik
kakor praznik."

„Doma smo ženské coprnice, seveda! Moški pa bi hoteli samo
zijala prodajati in umotvore gledati. Človeka vam ni mar, s človekom
bi ne znali živeti." — Elvira se izvije moževi roki in stopi k Javor-
niku: — „Dajte mi cigareto, Milan!" — Pa zapazi, da se je zagledal
v Miro, kakor bi pričakoval kakega znamenja od nje. Ježa ji zablisne
iz oči, s stisnjenimi čeljustmi sikne vanj: •— „Dajte mi ognja, Milan!"
— Nato se obrne z obrazom preko ráme, puhne oblaček dima svojemu
môžu v lice in se nasmehne Miri:

„Ali se nam pridružíte, gospodična! K šampanjcu smo na-
menjeni."

„Hvala, milostivá, ravno smo bili tam!"

„No, vaš spremljevalec pôjde vendar s svojo mamo! Ali ne, go-
spod Tomo?"

„Hvala, milostivá, za enkrat imam dovolj šampanjca!"

166

^No torej!" — se vzboči Breznica nekoliko pikirano. ^Ali se nam
vi tudi izneverite, gospod nadporočnik? Cemu gledate na uro? Ali ste
zmenjeni za kak sestanek? Brž, gospod nadporočnik! Mira ali Elvira,
to Je zdaj vprašanje! Hahatia . . ."

„Jaz sem zmeraj za šampanjca, milostivá!"

„Potem pa hajdimo, gospoda!" — Dostojanstveno se odpraví,
kakor kneginja, ki Je zaključila avdijenco.

Zitnica se obrne k sinú:

^Ne pozabi, Tomo, da moraš priti ob eni pome?"

^Dobro, mama !"

Ko sta zopet sama z Miro, pomisli Tomo za trenotek: — ZakaJ
Je tudi Mira gledala na uro? Ali Je tudi ona zmenjena za sestanek?
In zakaJ Je tako poparjena? Kot brez sape! Niti zagnala se ni v boj
z Elviro! . . .

Po kratkem molku se iztrga Mira siloma svojim mislim, se oklene
Toma in ga vpraša z nekoliko pretirano resnostjo:

^Ali Je gospa Elvira lepa?*

„Lepa kakor bájka iz ,tisoč in ene noci'!''

^Koliko Je stará?"

„Bajka Je večno mlada."

„Ali ni preveč nalepotičena, izumetničena ? Ali je treba šminke
na licih in na vekah?"

„To spadá k bajki."

„Moderna bajka! Modernizirana. Izprašena in popravljena! Ob-
čutek imam, kakor da ne spadá v našo dobo."

„Ali si IJubosumna nanjo, Mira?"

„Morda!" — zmigne ona s pleci.

Tomo se namuzne:

„Ampak Javor Je vendar s teboj zmenjen za sestanek!"

Ona ga presenečeno pogleda, pa se nenadoma zasmeje:

„Ti si navihanec! Kako si to pogodil?"

Nehote pogleda zopet na uro in nadaljuje naglo : — „Z Javorjem
mi Je čudno, Tomo. Neverjetno me razburja. Telesno koprnim za njim.
Oprosti, Tomo, nekomu móram to povedati, sicer me še raznese ! Sa-
njam o njem in v sanjah ga poljubljam; a če je poleg mene in se
me dotakne, mi zleze hlad v meso ; nekakšen strah me vso prevzame,
da zatrepečem kakor v mrzliei. In ko me Je poljubil, se Je naekrat
stud oglasil v meni; gnusil se mi Je, da bi pljuvala in bljuvala."

„Pusti Javornika, Mira, on Je nevaren človek ! Ali si s Praz-

nikom že popolnoma končala?"

„Praznik ni življenje, Tomo!"

„Tudi bolezen ni življenje."

„Bolezen?"

167

Tomo se prestraší: — Ali ni preveč povedal? Ali je vse resnica
o Milanu? Ali ga ne sodi prehudo? ...

„Bojim se, da Javornik ne misii resno na ženitev!"

„Kdo pa misii na ženitev?" — plané Mira. „Ali ni grdo, takoj
na ženitovanje misliti? Prvo in edino je Ijubezen! In samo Ijubezni
iščem ... A samo hrepenenje in sanjarenje še ni Ijubezen; meni pa
je skoraj, kakor da mi je dovolj — sanjarenje in hrepenenje . . . Ali
mi verjameš, Tomo, da nisem še nikogar poljubila razun tebe?"

„Pik-pik-pik ..."

„Ecco! Torej tudi tebe nisem poljubila."

„Ne pretiravaj, Mira!"

„Ta in oni me je že poljubil ; jaz — ne znám poljubljati ! Zákona
si niti predstavljati ne morem ; zato ne mislim nanj. — Ali sem mrzla
ženská, Tomo? — Čisto mrzla nisem: — Javornika strastno poželim
in sram me je tega poželjenja; a — izpolnitve poželjenju si ne za-
želim. — Jalov cvet ! Práv si me primerjal. Cvetem in duhtim in vpijem
po Ijubezni, — Ijubiti ne morem. Po Ijubezni hrepenim in je vendar
nočem, niti Javorjeve ne. Ljubiti bi se morda dala, — a bilo bi pre-
magovanje, žrtvovanje, bil bi — greh!"

Tomo se čudi in ne more razumeti, ne more si predstavljati, zato
ne ve odgovora. Od stráni pogleda Miro in se zadivi njeni krasoti.
Njena lica so razpaljena, oči ji motno plapolajo. Njegova roka čuti
toploto njenega mesa ... Ko bi bil zdaj na samem z njo, — ali bi
se mogel zdržali, da bi je ne pritisnil k sebi, da bi ji ne pogladil
ličeca, da bi je ne poljubil na sočna usteca? ... Pa se spomni: —
— pik-pik-pik ... V tivolskem smrečju zadnjič: — Po štirih letih je
bila prvikrat zopet z njim; takrat je torej poskusila, ali že — zna
poljubljati! A bil je tudi takrat samo pik-pik-pik . . .

Mira se sunkoma otrese svoje zamišljenosti in postane mahoma
zopet vsa živahna:

„Zato poslušaj, Tomo, — mojo idejo! — Ali sem lepa, Tomo?"

„Ti si krasotica, Mira!"

„Ne smej se, dragi moj ! Lepota je predpogoj za mojo idejo. Ali
bi lahko zapeljala — kogarkoli?"

„Ce se potrudiš, Mira ..."

„Morala bi se pretvarjati, morala bi glumiti ! Pa dobro : — ženská
je ustvarjena za varanje."

„Čedno spoznanje, Mira!"

„Nekoliko necednosti je gotovo pri moji ideji; ampak — uspeh
bi moral biti čeden. Ce se moj náčrt posreči, bo to nekaj velikanskega!"

„Zdaj sem radoveden, Mira!"

„Jaz nisem ustvarjena za navadno žensko usodo. Ničesar si ne
domišljujem, Tomo. Práv nič se ne precenjujem. Narobe: — dobro

168

čutim, da mi manjka bistvenih stvari ; sposobna nisem za usodo zdravé,
polnokrvne ženské. Za zákon nisem; nesrečna bi bila jaz, še bol] ne-
srečen menda mož. Zato bi sprejela zákon samo kot sredstvo za iz-
vršitev svoje ideje."

„Brez Ijubezni. Preračunjen zákon."

„Preračunjen zákon, natanko preračunjen zákon! — Človek je
dolžan — koristiti ; svojim Ijudem koristiti, svojemu — národu koristiti !
Národná požrtvovalnost, Tomo!"

„Uživati — za národ!"

„Ne samo uživati, tudi — žrtvovati ! Jaz žrtvujem — svojo lepôto !
To je edino, kar imam."

„In to ni malo, Mira; samo ..."

„Prodam jo, oderuško; dragoceno, kakor da sem vsa posuta z
briljanti in demanti ! Za milijone jo prodam ! In te milijone — po-
klonim národu!"

„To je ideja, Mira!"

„Marsikdo bo rekel : — Umazaná ideja, umazaná kupčija, umazan
dar ; národ nam umažeš s svojimi milijoni ! Ali bi ga res umazala ?
Samo sebičnost je umazaná. Zato bi niti sebe ne umazala, ker bi se
ne žrtvovala zase, temveč za idejo, za blagor národa. Za narodovo
korist pa bi bil celo umor moralen, ne samo — samomor!"

Mira je vsa vzhičena. Pogledi ji plamenijo, lica ji žarijo, navdu-
šenje žehti iz nje.

Cesa potrebujemo Slovenci v boju z Nemci ? — Denarja ! Denarja !
Denarja ! — Kaj nam zaležejo ti krajcarji, ki jih naberačimo za družbo
SV. Cirila in Metoda? V Trstu si vzdržujemo šolo; za Trst premalo.
Kaj pa Maribor? Celovec? Vsi obmejni, vsi narodno ogroženi kraji?
Kjer stoje na naši zemlji trdnjave nemške, ponemcevalnice in nemški
domi, povsod bi morali imeti svoje obkoljevalne čete, napadalne stroje.
Lastnih trdnjav bi si morali zgraditi. — Pa ne gre samo za Ijudsko
šolstvo ! Kaj pa naša književnost in naša umetnost, naša veda in njeni
hrami, višje in najvišje šole ? Kaj trgovstvo in industrija? Kaj'naš za-
dolženi kmet, ki mora prodajati rodno grudo sovragu tam na mejah,
da se nam zajedá v meso in nam pije kri? Kaj torej zadružništvo in
posojilništvo, hranilništvo ? — Z očetom se je pogovarjala o teh stvareh.
Milijonov bi bilo treba, pa bi šlo naprej — do izvojevanja svobode!
Tudi on ima náčrte, však dan druzega, zase in za národ; izpeljal pa
do zdaj še ni nobenega, ne zase ne za národ.

„Ali si povedala očetu svojo idejo?"

„Ne! Seveda ne! On bi ideje iz rokava stresal, a za delo ni
nobeno. On je fantast, a poleg tega skoraj filisterski v svojih nazorih
o morali. On bi me oviral."

„Pa si se že kaj ozrla za kakšno — žrtvijo?"

169

„Hahaha, tu imaš práv: — tudi on bo žrtev, ne samo Jaz! Na
Biedu sem spoznala milijonarja, morda bo pripraven človek. Nemec
je in Dunajčan. Povabil me je z mamo na obisk."

„Dobro delaš, Mira! In koliko . . ."

„Cenijo ga na trideset milijonov."

„Ali ne bo premalo?"

„Nikar se ne norčuj, moj dragi ! Starikav je in grd ; pa ko bi bil
magari gobav, — sklenila sem, da se ga lotim."

„In če se ne posreči?"

„Potem je bila to sama poskušnja ! A upam — generálna skušnja,
ker dvakrát nočem ponesrečiti. Jeseni pôjdem na Dunaj."

Tomo ne sprašuje dalje. Nekako zopern mu je ta náčrt; mučno
mu je pri duši, najraje bi izmaknil roko izpod Mirine pazduhe.

Ona se sunkoma ozre na vse stráni ; nekoliko splašen ji je izraz,
ko da se je nenadoma vzbudila iz zamaknenja in se ne more spom-
niti, kje se nahaja.

„Ali te zadržujem, Tomo? Ti bi bil že rad pri svoji mizi."

„Saj nimam svoje mize!"

„Pri Véri je tvoj prostor, Tomo, le pojdiva! Poglej, kako je svet
lepo vesel! Vsi so že v rožicah."

Skrivoma pogleda na uro in potegne Toma hitreje za seboj. Pa
se mahoma zopet ustavi :

„Ali je vidiš mršnje? Katra je s svojim Janezom ženinu ušla."

Stembal ima klobúk postrani, v očeh razposajenost in objestnost ;
z levico drži Goričnikovo Katro pod pazduho, v desnici stiska njeno
roko. In ona se ozira k njemu; njen pogled je malo zmeden, a vroč
in poželjiv; vdano strast ji izdaja vse telo.

„Ali gresta plesat, Katra?"

Ta se zdrzne in se obrne vsa prestrašená, rdečica ji buhne v
lica ; pa se razjezi, razgali zobe in odkima z glavo :

„Kaj te briga? Servus !"

Mira gleda za njima; zamišljena je, nekoliko tožna, obžalovanje
in hrepenenje ji drhti v očeh.

„Ali jo zavidaš, Mira?"

„Katra je zdravá ženská. Za zdravje jo zavidam."

„Katra je preprosta ženská; prenizka zate, Mira. Kje si jo iztak-
nila? Ali je to druščina zate? — To razmerje za ženinovim hrbtom
je propalost, Mira!"

„No — lahko bi ti odgovorila : — Tudi Vera sé igra za ženinovim
hrbtom ..."

Tomo se prestraší in prebledi, srce mu zastane:

„Lepo te prosim, Mira! Katro veže vendar sama gola strast s
Stembalom! Pri nji so že nameni čisto nizki."

170

„Kako pa moraš vedeti? Ljubimkanje je iiazadnje zmirom —
gola strasť."

Tomo ima naenkrat strašno slabo vest. Bledost njegovih lic se
umakne temni rdečici; srce mu razbija v prsih:

„Vsako primerjanje si prepovedujem, Mira! Ti ne žališ mene,
temveč ..."

„Nikar se ne razburjaj, Tomo ! Nikogar nočem žaliti ! Samo za-
vidam vas vse skupaj, za zdravje vas zavidam! Sicer pa: — ti si na
mestu, Tomo ! — Z nestrpno kretnjo se postaví tik pred njega in ga
prime z obema rokama za ovratnik pri suknjiču; lica so ji bieda, oči
so kalné: — „Samo neka] te še prosim, Tomo! Ce boš slišal kaj sla-
bega o meni, — nikar me ne obsojaj, Tomo ! Spomni se, da potrebujem
študij za svoj — poklic! Servus, Tomo!"

Mira naglo odhiti. Iz množice ga še pozdraví njen smehljaj. in on
se čudi, koliko obupa je v tem smehljaju, obupa in negotovosti in
izgubljenosti. A njegove misii so v trenotku spet drugod : — Vsega ga
prevzema mučno čustvo zbegane prestrašenosti : — ali je resnično kaj
podobnosti med počenjanjem Goričnikove Katre in Ijubimkanjem nje-
gove Vére ? Ali je med njim in Véro kaj dogovora ? Ali je le količkaj
sporazumljenja med njima za kako nepoštenost ali nizkotnost? Ali ju
ne tira skoraj zoper njuno voljo in kakor podzavedno neka tajná sla
druzega k drugemu? — Nehote! Ali greh ni greh, če je podzaveden?
Nizkotnost je nizkotnost, čeprav živi skrita v duši in se je človek ne
zaveda. Razloček je le v stopnjevanju. — Tomo vzdihne in si obriše
potno čelo*. Misii se mu zmedejo. Tako mu je, kakor da stoji na odrú
in da ga gledajo od vseh stráni; prozoren je kot steklo, vsi lahko
berejo v njegovi duši o namenih varanja in okoriščanja za hrbtom
tujega človeka. In nenadoma se mu zazdi, ko da se upira vanj pogled,
ki ga prebáda in prodira s strupeno maščevalnostjo, z razjedajočo
mržnjo ... Ko se obrne, se sreča z Drnovškovim pogledom, ki je
sovražen in preteč, čeprav izraža ves obraz veselje in vinsko raz-
igranost . . .

— Ko se je bila Vera vrnila od šampanjca k Drnovškovemu
omizju, je Stanislav prepeval že nekoliko omamljen:

„Po morju bárka plavá . . .
Nezvesta, bodi zdravá, ..."

Teatralično je sklanjal glavo, z levico si je česal brado in po-
zdravljal z desnico v daljavo. Poleg njega je sedela Vérina prijateljica
Zinka, z vsem telesom k njemu obrnjena, s sladkim in priliznjenim
smehljajem na bledih licih. In Véro je bilo zbodlo v prsih: — Moj
Bog, na Zinko sem čisto pozabila ! S seboj bi jo bila morala povabiti !
Po pravici je razžaljena! — Zinka pa se ji je s pretirano uslužnostjo

umaknila in jo posilila na prostor poleg Drnovška. In ta je pel s še
bolj očitnim poudarjanjem :

„Moj up je šel po vodi,
le jadrajmo za njim!"

Za Véro se kot nalašč ni zmenil; a pogled mu Je bil že kalen,
trepalnice so mu bile težke.

Zinka jo je vprašala na uho:

„Ti se torej porociš?"

Ona je skomiznila z rameni:

„Ne vem!"

„Če pa imaš že dan določen!?"

„Kdo ga je dolocil?"

„Skrivaj se poročita, je povedal, — tik pred potovanjem."

„Skrivaj!" — je ponovila Vera, da ni bilo poznati, ali je pritrdilo
ali je vprašanje. Vseeno ji je bilo. Strašno malomarnost je čutila v
duši. Nie je ni razburilo, da , ženin' razpolaga z njo kar brez dogovora.

„Kako da si se odlocila — za Ameriko?"

„Ali sem se odlocila?"

„Ti si čudná. Vera!"

Ona pa se v resnici se ni odlocila. Govorila je z Drnovškom o
Ameriki, razpravljala je z njim o življenju onkraj morja, poslušala
njegove náčrte, — a besede mu še ni zastavila niti za zákon niti za
Ameriko. Kar se je zdelo vsi okolici že določeno, je bilo za nju dva
še popolnoma nejasno. Stanislav se je izražal, kakor da je stvar že
dogovorjena, ker je hotel tudi po druzih vplivati na Véro in ji na ta
način naravnost vsiliti sugestijo, da jo je usoda njemu namenila. V
resnici pa je imel v náčrtu tudi možnost, da se Vera z njim ne poroči ;
pregovarjal jo je k izselitvi sami na sebi, preskrbel ji je v Ameriki
lepo službo in ji obljubljal popolno osebno svobodo. Zanašal se je, da
se mu tam posreči, kar se mu tu že toliko čaša zopet in zopet izja-
lovlja. — Vera pa je bila njegovih vsiljivosti že tako navajena ; tolikrat
je že doživela, da je razširjal neresnične vešti o njuni zaročitvi, da je
to ni práv nič več razburjalo. Saj je poleg tega dobro vedela, kako
zelo ji je naklonjen, kako zelo mu je edina srčna želja in morda cilj
njegovega življenja — zákon z njo. A zdaj je bila jezna nanj, ko se
je kujal poleg nje in kuhal Ijubosumnost ; čutila je v dnu duše, da
bi postal iz zaročenca njen najstrupenejši sovražnik, ko bi doznal, da
je njegov up v resnici — „šel po vodi" . . .

Zinka je nekoliko razžaljena umolknila. Omizje je začelo peti.
Vera pa je sedela kakor sama zase, zasanjana in odsotna, brez misii
in brez volje. Le globoko v duši ji je brnela sladko-zveneča struna:
— „katera dva se imata rada?" — in tuintam ji je za trenotek prodrlo

172

do površine toplo in razkošno čustvo in ji izvabilo smehljaj v
obraz . . .

In zdaj je zopet Tomo tu. Turčin poskoči, ga prime za roko in
ga potisne siloma na prostor med Zinko in med Véro. Tomo se malo
bráni in se mu oteplje:

„Ali sem te plačal?" — se mu zasmeje na uho.

„Kjer je Turčin, tam je kizmet, Tomo, to si zapomni!"

Drnovšek gleda preko komolca, v nekoliko nerodni kretnji, s
strogim in srditim obrazom, prste stiskajoč v pesti. Videti mu je, da
bi najraje planil in se stepel. Turčin ga strese za brado in intonira,
da zapoje vse omizje :

„Srakoper je velik ptič,

pisano ima perje,

paži, paži, Stanko ti, — *

Oni ga udari in sune od sebe ter zakolne poluglasno, a izprazni
voljno svojo kupico do dna.

Vera je zardela preko ušes, poveša glavieo in si ne upa pogledati
ne na desno ne na levo.

Pesem se vrsti za pesmijo, napitnica za napitnieo . . .

Nenadoma se obrne Drnovšek kZitniku; strog mu je obraz, čelo
mu je nabrano v srdite gube :

„Pozivljam vas na dvoboj, Tomo Žitnik!"

„Bravo, Stanislavček!" — se zakrohoče Turek. „Torej vina gôri !
Dvoje Štefanov! Kdor ga prej izpije, je zmagovalec!"

Drnovšek se ne briga zanj :

„Dvoboj je hazard! Ali imate kakšne karte?"

„Snopsljajta!" — se smeje Turek. „Vadljajta — kot rablji za
Kristusov plašč!"

Drnovšek se je odločil: — resno se obrne k Tomu:

„Za najboljše, kar imava! — Mora! — Najprej tri serije za po-
skušnjo, potem tri serije zares!"

Prsti padajo, pesti udarjajo po mizi . . . Sedem ! Štiri ! Nič ! Mora !
— Pet! Tri! Devet! Štiri! Mora! — Šest! Mora! — Osem! Mora! . . .
Pogledi bliskajo in gorijo in se zabadajo drug v drugega, se lomijo in
krešejo in tolčejo — kot bi sekalo dvoje nevidnih elektromEignetičnih
mečev drug ob druzega . . . Sapa je žgoča in nagla, mišice so napete . . .
Razburjenje in strast igralcev prevzame tudi gledalce; vzduh je težek
kakor v cirkusu, kjer sledi občinstvo z napeto pozornostjo orjaški
rokoborbi . . .

Tomo sklene:

„Mora!" — Roka mu onemogla páde na koleno, lica mu
preblede.

173

• Stanislav se vgrizne v ustnico:

„Zmaga je vaša ! Natovorite si to sladko breme ! Hajdi ! Dobro srečo !"

Obrne se na drugo strán, seže po kozarcih in izpije duškoma.

Družba |e nekoliko v zadregi. Blejčevka se naivno zakrohoče :

„Za kaj sta pa igrala?"

Tomo se nenadoma zave. Kri mu bubne v lica, pot mu stopi iz
kožnih luknjic . . . Kakšna lumparija! Za človeka igrati?! . . . Srdito
se ozre v Drnovška, udari ploskoma po mizi, zgrabi kupico in izlije
vino onému v obraz:

„Oslarija ! Jaz ne sprejmem takega dvoboja ... To je nizkotnost !
Fej! Nizkotnost!"

Drnovšek plané in zamahne s steklenico . . . pa ga vjame Blejec
za roko in ga potegne k sebi :

„Pamet, Stanislavček ! Pamet!"

Družba je v razsulu; vse je pokonci in se odpravlja. Turek po-
migne Blejcu, naj se loti Stanislava ; sam pa prime Žitnika pod pazduho
in ga vleče proč.

„Jaz nisem takoj pomislil, kaj hoče beštija s to igro!" — reče
Tomo in drži kot nevede roko na Vérini rami.

„Saj ni hotel! Saj ni hotel!" — prigovarja Turek. „To je bila
res le igra! On tudi ne bo priznal, da je igra odlocila; jutri pride
zopet po nevesto."

Tomo se ozre na Véro in odmakne hitro roko z njene ráme. Na
licih ima rdeče lise, oci mu zbegano utripljejo.

Turčin se zasmeje :

„A ti si jo le vzel seboj !"

„Božja sodba!" — se oglasi Silva, ki spremlja Véro in jo Ijubeče
drži pod pazduho.

Vera hodi s sklonjeno glavo; roki si tišči na lica in na oči in
diha skozi ústa, ker jo hočejo solze zadušiti. Tomo jo pogleda in se
oklene njene roke . . .

„Turčin, levo glej !" — vzklikne Silva.

Sodnik Košan prihaja mimo, pa se ne ozre. Prihznjeno se stiska
k vitki krasotici, ki se preglasno smeje in se v bokih afektirano
upogiblje.

„To je Tratnikova Julka, bogata strojarica."

„On jo bo ustrojil!" — se zasmeje Silva. „Torej je res zapustil
ono revico? Ekspeditorica je bila ali kaj. Nekaj so pripovedovali o
odpravljanju ..."

„Ne, ne! Saj je porodila, bilo je menda mŕtvo." —

„Servus, Tomo! — Andrej Praznik stoji pred njimi; ob njegovi
roki Mara, ki je videti izredno srečna in zadovoljna. — „Ah nisi videl
Mire? Že dobršen čas jo iščeva ..."

174

Tomo se nekoliko prestraší:
„Kje je Javornik? Ali Je pri Breznici?"

„Ne, tam ga ni! Tudi njega nisem videl." — Poročnik obledi in
gleda vprašujoče v Toma.

Po kratkem pomisleku izjavi Tomo:

„Mira je brez dvoma z Javornikom ! Poglej — na Blejčev dom!"

Praznik izmenja barvo iznova ; videti je nenadoma precej prepal.

V dolgem pogledu se sporazumi s Tomom, da je treba iskati — v
Javorjevem stanovanju. —

Poročnik z Maro odhiti. Oni štirje šetajo dalje skozi Zvezdo; a
Turčin ni vec na Tomovi stráni, temveč se oklepa Silve. Takoj nato
sta obadva para ločena in hodita drug za drugim.

Tomo objema Vérino laket in jo stiska k sebi. Ves čas molčita
in ne čutita potrebe, da bi izpregovorila. Vera je že docela mirna;
neka rezká poteza odločnosti krog ust je ostala kot posledica viharja . . .

Bučno veselično življenje valovi in polje naokrog. Smeh in vzkliki,
vriski, vpitje, petje, godba, žvenčanje čas in šteklenie, ropot in šunder
napolnjujejo ozračje v razsvetljenem prostom pred šotori in pod ko-
stanji. Tu motovili pijanec med Ijudmi in zbija búrke, tam se naslanja
drugi z vsem telesom ob drevo in se bori s težavami.j Gcvornik stoji
na stolu in govori s kričečim glasom; plosk in živio ga spremljata.
Parčki se drenjajo po šetališčih ali postajajo ob stráni. Obrazi so raz-
greti in razpaljeni, oči pijane, vriskajoče . . .

Ko pridejo mimo majhnega omizja, zapazi Tomo zabuhel in bied
obraz, ki pokima s strupenim smehom in z izrazom zadoščenja. Poleg
njega plané mlajši obraz in se z veselím presenečenjem zagleda
v Véro.

Drnovškovi so danes zadovoljni ! — pomisli Tomo sam pri sebi.

V istem hipu zapazi, da sta se Turek in Silva izgubila, in tudi on je
zadovoljen. Nehote nameri korak proti izhodu.

Pri eni zadnjih miz leži na stolu kričeče-rdeča Magda. Omamljena
je od pijače, zleknjena v nemarni kretnji ; obraz se ji glupo smeje,
desnica ji visi kot otrpnjena ob stráni, z levico objema Bogdana okrog
vratu. Tudi on je napol pijan; s priskutnim, prskajočim smehom ji
šepeta na uho ... V bližini, skrivajoč se med Ijudmi, stopica Škrjanček
semintja, nestrpno in nemirno, mencajoč si roki, pogledavajoč na pijani
par, potné srage na belem čelu, Ko zapazi, da ga Tomo gleda, se
naglo skrije za drevo in opreza izza njega . . .

Pred Narodno kavarno Tomo za trenotek postoji:

„Sedeva na vrt?"

Vera stisne z laktom njegovo roko in ga pogleda . . . Oči so ji
zardele, solza ji blešči na vejicah . . . Tomo se molče odpraví
dalje . . .

175

Po Gosposki ulici šetata pred njima dva gospoda. Elegantná sta
in mlada. Večji ima slamník v roki, plesa mu blešči od žarkov uličné
svetilnice. Manjši ga z drobnimi korakci prehiteva, se obrača in se
postavlja predenj. Z dvignjenim kazalcem in z zatikajočim se jezikom
modruje važno:

„Senica, — to ti je kujon! Ali si ga videl? Zdaj jo ima! Midva
pa sva neumna, če mu pustiva plen! — Premisli in preudari: — poj-
diva z njima v stanovanje!"

„Hahaha, meni pa le ugaja, da jo že enkrat iztakne ! Toliko čaša
nas je vse za nos vodila! Nas in druge in svojega moža! Zdaj je
prišla njena ura! Hahaha . . ."

Tomo potegne Véro naglo preko ceste in skúša one prehiteti. —
To sta Lesník in Debevec, spredaj gre Senica z Milo. Ona je vinjena
in skoraj leži na njegovi rami. Jezik ji je težek, smeh zaspano
zavaljen :

„Jaz da bi se bála svojega možíča: — Hahaha . . . Kako se mo-
tite! Hahaha ..."

Tomo in Vera skoraj bežita, da prideta naprej . . .

Na ulici je malo pešcev. Tuintam zadrdra kočija mimo. Posamezní
veseličarji hite domov, drugi šetajo brez cilja ali spo v gostilnico na
boljše in cenejše vinčece . . . Noč je zvezdnata in topia, veterček je
malo vlažen . . .

Cez Sv. Jakoba most. Ljubljaníca teče mimo in sanjavo, na po-
vršíni se svetlikajo prameni lúči, ob stebrih šume in žubore vzpenjajoči
se valoví. Na bregovih spremljajo vodo perspektíve temníh drevoredov
s košatimi kostanji, navzgor, navzdol, na obeh straneh. Pod njími spe
mračna šetalíšča in sanjajo skrívnostne bájke; sence švigajo mimo
debel, tuintam se zaiskri ogorek cigarete. Na barje se odpira obzorje
s svetlejším nebom, kí vzbuja hrepenenje, da bi človek vzplaval vanje
kot v morjé prostosti. Nad mestom je nebo temnejše, čeprav utriplje
nad njim odsev svetlobe kakor v tenkem pajčolanu. Na grajsko strán
se hiše gnetejo kot na kúpu, stlačené od tesnosti, podaljšane na kvišku.
Kontúre grada s svetlimí židovi stražijo nad njími; stolpovo kroníšče
prehaja v temnikasto nebo; med zobovi sveti zvezda, da ne veš v
trenotku, če ni umetna luč.

Tomo zavije na Starí trg; pa se spomní:

„Ali se izprehodiva čez grád?"

Sv. Floríjana ulica je skoraj prazna. Tomo in Vera se napotita
navzgor. Njegova roka čvrsto objema njeno laket, njení prstíči leže v
njegovi leví dlani. Ves čas sta izpregovorila komaj par besed; — in
vendar čutíta obadva, kako neskončno blizu sta si njuni srcí in njuní
duší; obadva se zavedata, da je nastopíla nová doba njunega življenja,
doba vdanosti, zaupanja, Ijubezni . . .

176

Po nasprotnem pločniku odmevajo bližajoci se koraki. Vitek častnik
z rožljajočo sabljo in zvenečimi ostrogami se oklepa manjšega gospoda,
zavitega v pelerino, s kapuco preko glave.

„To je Javor!" — zašepeče Tomo in stopi nehote bolj v
senco.

Takrat se ozre kapuca preko ulice ; luč ji posveti v líce . . . Tomo
in Vera se zdrzneta in postojita za trenotek , . . Javornik in pelerina
pospešita korake , . ,
„To je bila Mira!"

„Preoblečená za možkega!"

„Cemu ta maškaráda? In v ti okolici?"

Tomu pride grda misel na — ,štacuno'. Ali Je bila Mira že po
svojih — študijah? ... Pa se otrese misii in zavije mimo cerkve
Sv. Florijana v Ulico na Grád. —

Na grajski ravnici ob drevoredu sedeta na klop. Razgled se od-
pira na mesto in na Ijubljansko polje, ki se izgublja v temi, da je
komaj slutiti hribovje na obeh straneh in Karavanke tam v ozadju.
Neštevilno lúči žari v ravnini, posamezne in v vrstah, tleče in brleče,
in sijajne kot veliké zvezde, obločnice na kolodvorih in po ulicah in
na križiščih cest. Drdranje vláka se razlega od Zaloga, prihaja bližje
in glasneje; videti je že beli prameň dima, v katerem odseva tuintam
žareči ogenj železniškega stroja. Človek čaká nehote in spremlja vlak
z očmi, posluša enakomerno ropotanje . . . žvižg . . . izprememba
ritma . . . zmedenje drdranja . . . zvonec na postaji . . . mir,
tisina . . .

„Ali me imaš rada, Vera?" — Tomo jo potegne k sebi in Ji pri-
vzdigne obrazek.

„Ali me imaš ti rad, Tomo?" — Objame ga okrog vratu in mu
poskúša videti v oči.

„Od zdaj naprej si moja, Vera!"

Njuna ústa se strnejo v poljubu.

Njemu je mehko pri duši, zgolj dobroto čuti v sebi in neskončno
vdanost. In sam pri sebi je zadovoljen: — Ob drugih prilikah ga je
zmirom strast obvladala. Prižemal bi jo bil, povaljal bi jo bil in
zgrizel . . . Danes mu je čustvo njegove Ijubezni sveto in neomade-
ževano, ki bi ga ne hotel oskruniti s pohoto . . .

„Ali pôjdeš v Ameriko?"

„Ne pôjdem!"

„Ali poročiš Drnovška?"

„Ne poročim ga!"

„Ali si za zmirom moja?"

„Za zmirom, Tomo!"

„Brez vseh pridržkov ! Brez vseh pogojev?"

12 177

„Kakor hočeš, Tomo ! Ľahko me pogaziš in izžmeš ... in ce se
naveličaš, me vrzi proc! Jaz sem samo tvoja, Tomo! Samo s teboj
živím! In ce bo s tabo konec, — pa naj bo konec!"

Žrtev je potrebná, misii Tomo, — žrtev je neizbežna — za véliko
Ijubezen; a vélika Ijubezen mora biti obojestranska, samo potem je
res Ijubezen ; torej mora biti tudi žrtev — obojestranska ! Ona žrtvuje
vse, — bodočnost in življenje; tudi ti žrtvuj! Ce ji zapišeš tudi ti —
bodočnost in življenje, — stopiš v zákon z njo ! Pripraví zákon ! Ko boš
ti sposoben žrtvovanja, — sprejmi njeno žrtev I Počakaj in pripraví —
zákon ! . . .

„Ne bo konca, Vera! Tudi jaz sem tvoj, brez vseh prldržkov in
brez vseh pogojev! In tvojo žrtev sprejmem, ko boš — pred svetom
moja!"

„To bi ne bila žrtev, Tomo! Ljubezen naj ne misii in naj ne
računi, ijubezen mora biti slepá! In tudi žrtvovanje mora biti slepo!"

„Ampak — obojestransko, Vera!"

To je vseeno! Ljubezen nima nič s filozofijo in s pre-
udarjanjem!"

„Ti si angel. Vera!"

„Dozdaj sem bila vse kaj druzega ! Računila sem in mislila, náčrte
sem kovala . . . Sram me je dozdanjega življenja!"

„Kaj naj jaz porečem o svojem življenju. Vera? Ali mi moreš
odpustili?"

Mesto odgovora se privije ona k njemu in mu poljubi ústa . . .
vroče, blaženo . . .

Tomo ji razloži náčrt za učiteljevanje . . . Vera je srečna, da bi
vriskala in pela . . .

Zvonovi Ijubljanskih cerkvá udarijo prvo jutranjo uro . . . neredno,
v raznih tonih . . . Tomo in Vera se dvigneta in hitita v mesto . . .

(Dalje prihodnjič.)

178

Vladinúr Levstik:

Gadje gnezdo.

V obraz se klanjajo gospej. za hrbtom hvalijo vražjo babnico, in
Kastelka odzdravlja košato na desno in levo. Marsikdo gre vdovi
rajši s poti nego naproti; nihče ne zine o nji zlega brez dobrega. To
je dovol] pri naših kmetih. ali premalo za Kastelkin nadčloveški trud.

Premalo? Ona ima druge reči, ki ]o veselé na svetu.

Recimo poletno jutro takrat pred veliko vojno. Gospodinja vstane
prvá v hiši : že leze solnce izza Sevškega hriba ? In solnce, ki dremavo
kuká cez borovce, prestreže njen trdi pogled ter se prilizne :

„Dobro jutro, gospa, dobro jutro; podvizam se, nič ne kolnite,
mati! Ves dan bom sijalo brez preneha, le zanesite se name."

Toda Kastelka renči :

^Da te satan! Ako danes ne bo dežja, naj kar vse skupaj hudie
odnese!"

In že je zrastla na rumenem nebu sivá pika ter leze bliže in
bliže.

Stará jo ureže moških korakov v dekelsko kamro:

„Kvišku, pokore, zberite grešne kosti! Za hrčanje vas nimam, če
se ponoči z dedci pečate, meni nič mar; alô, Katra, Jera, Mieon! Da
ne vidim sledi na \Ttu, kamor so postavljali prešuštniki lestev in kopita ;
marš! ... In tí, Polona, ki si v drugem, da se mi spraviš o Smarnu:
tvojo zalego bo vrag poslušal, ne jaz!"

Brez usmiljenja grabi za gola bedresa ter meče zaspanke z ležišč ;
dekle ne godejo, zakaj vdovini žganci plavajo v masti, plače so dobre,
novoletni darovi obilni.

Kastelka se umiva, prha ko delaven konj in natiče grobo obleko,
bevskaje zdaj na sakramensko sušo, zdaj na prekleto kravo, kateri je
že pred tednom potekel čas, zdaj na Ijudi, ki jih je malo pridá ; kadar
odmoli vse blagoslove, je čisto sveža in polna korajže. Prezirno káže
pest nadlogam:

„Ampak, pri moji duši!"

Ampak pri njeni duši je huje od nebes in pekla.

Káve in belega kruha ne zajtrka, nego kozarec brinjevca s čes-
njem in ječmenjakom ; to daje zdravje in moč.

"Ozrla bi se krog hiše . . .'*

12* 179

Ko stopi na prag, razoglava, moško palico v roki, samolastno
iskro v sivih oceh, glavo pokonci, levo pest uprto v bok, se Ji njenih
pet križev práv nič ne pozná.

Še vrabci na žlebu, senice na tepki vrešče glasneje, ko se po-
kaže. „Svetleje se moramo bleščati!" mislijo rosné kaplje v trávi ter
sipljejo pisane žarke, da Ijubosumne marjetice komaj iztezajo vrat.
Življenje kipi s podvojeno silo, delo gre po nitki, práv kakor bi se
nevidno upiral sam bognasvaruj.

Crni petelin pri hlevih komandira že zdaleč : „Pozor, putace ! Mati
gredo, nihče naj ne dela škandala!" Modro stoji živina pri jaslih, trzaje
s svetlo kožo : naj vidi gospa, živ krst se zne zmeni za nas ! In jeznih
oci leze vdova po prstih k Simnovi postelji; tiho vzdigne palico ter
jo spusti, ne za salo, na hlapčevo okroglo plat.

„Nažrt, mrcina žganjarska? Da bi se živ pogreznil in bi ti s
frakljem zobe zbijali do sodnjega dne!"

Pijani Šimen, ki ga ne smeš krivo pogledati, skoci na noge ter
švigne pokorno po delu: s Kastelko ni dobro norcev briti, sam Bog
ve, da ne . . .

Kose se bliskajo, hlapci pokajo z biči, voz za vozom drdra po
česti, dekle hite s penečimi žehtarji, gnoj leti na kopico, kot bi držalo
po sedem rok za sleherne vile. Kdaj je zajtrkal, ne ve nihče izmed
služinčadi, saj komaj utegne prijeti za žlico in jo položiti iz rok. Dobro
je biti pri vdovi, toda pot lije v potokih, in red se ne omaje leto
in dan.

Na razpotju pred domom se gospa ne pozabi ustaviti, da zmeri
bogastvo z očmi. Dolga bela hiša s prizidanim nadstropjem in pod-
strešnimi kamrami gleda prijazno izmed hrušk in orehov, rožni grmi
z zlatozrcalnimi kroglami se sladko smejo cez vrtni plot; kozolci, hlev,
skedenj, svinjaki in kašča objemajo dvorišče v podkvi, in zdi se, kakor
bi však posebe škripal obilja.

„Spodnja okna so stará," pomišlja Kastelka, „zgornja so moja,
veliki kozolec je moj, kašča, svinjaki so moje delo; vse drugo sem
prenovila. Glejte kose v vrsti, motike in lopate in stroje na skednju;
v hlevu dva para težkih konj in par lehkih, vmes dve breji kobili,
žrebe, sedmero kráv, par volov, in prešičev — koliko jih je pravza-
prav? Shrambe so polne, grunt brez dolga, v hranilnici leži tisočak
pri tisočaku, trije sinovi študirajo . . . Kaj bi bilo, da nisem jaz
garala?"

Da, gospodarila je bolje ko kdaj kak Kastelec; zgrabila je vraga
za rep, ko je zasadil kremplje v grunt in ga hotel odnesti. Kastelčevina
raste iz njenih trdnih dlani in neugasnega ognja v njeni glavi, noge
ji segajo sedem sežnjev globoko v to rodovitno zemljo; po njenem je
slo, kljub vsemu ! Trda volja v njenih opaljenih črtah se riše globlje,

180

in tli v zagrizeni strasti; ako bi ji napotoval Sevški hrib, gotovo bi
ukázala: Premakni se! in znorela osuplosti, če bi ostal.

„Kako se človek prelevi!" mrmra stopa] e med travniki ter misleč
na leta, ko je prelivala solze ob Prešernovih pesmih.

Na polju postaja vdovin obraz mehkejši; pogled ]i plavá božaje
po gosto zaraščenih njivah, in včasih se skloni v razgonu, vzame
grudo, Jo tehta na dlani kot Ijubo in drago reč ter jo zamišljeno zmane
v pšenico.

Težko in trdo stopa domov. Za hrastjem na kraju neba se kade
fabrike v trgu; porogljivo uhaja Kastelki oko v to strán, kjer žive
premogovi Judje, potujčeni trgovci, pijavke in oderuhi, jará drhal, ki
se šemi po nemško. Vdova jih besno sovraži; od njih je prišla vsa
njena nesreča, ves boj, ki je mladi dušo izpil. In kadar jo motijo ni-
čemurne misii, je prvi med njimi ponos, da je zabila v svojem bo-
gastvu jez pred njih nakane.

V takih trenotkih lista rada po knjigi, svojem življenju.

Stari, premožni Kranjci so jo pred petindvajsetimi leti nagloma
primožili na Kastelčevo. Bila je lepa rjavolaska s sanjavimi očmi ; štu-
dentje domačega kraja so ji nosili berivo, kar ga je rástlo tiste dni v
naših logih. Med kuhalnico in srpom si je polnila srce s poetičnimi
ideali „Krsta pri Savici", Jurčičevih románov in Tavčarjevih novel ter
z zgovornim rodoljubjem onega čaša. Vzgojena v pokorščini in strahu
božjem, se ni uprla volji roditeljev; nehala je čakati sreče po svojih
mislih ter legla spoznat Ijubezen v zakonsko posteljo.

Toda Kastelec je bil ukanil tasta, ki je menil, da moži Manico
z zdravo korenino, pa je dal hčer pijancu in razuzdancu ; neizkušena
je postala čez noc mučenica, ki je vsako jutro strahoma vstajala v
novi dan. Potrpljenje in upor sta bila enako bob v steno; ob večnih
psovkah in tepežu je tem hitreje dojokala za dekliškimi sanjami, ker
je spoznala z bistrim očesom že prvé mesece, kam plove dom pod
takim gospodarjem.

Castihlepni mož je rad popival s tržani ter spravljal njih besedo
ko suho zlato. Nekaj pred poroko so bili zgradili usnjarsko tovarno
in zavohali kmalu, da ne bo imela sape ; najprej so molče šušljali med
seboj, nato so čisto drugi 1 judje začeli nabirati bogate okoličane' v
družbo, ki naj bi jo kúpila. Nemškutar Petschnig je bil venomer na,
Kastelčevem, kakor da se je nehal meniti za kotenino in bičnike v
svoji štacuni. Vse pomenke je obdajala skrivnost ; ali ko je Maňa ležala
za prvim slnkom, je Kastelec vinjen prilomastil v zimski noci ter povedal,
da je podpísal delnic za desettisoč goldinarjev. To je bilo vec od dote

181

s katero je nevesta podprla grunt; in Kastelka je klela prvikrat v
svojem življenju.

Komaj je vstala, je vzela breme gospodarstva naše, da ne vidi,
kako raste otroku beraška palica. Mož se je klatil in popival, vozil se
s kolesljem „inšpicirat" ter se vracal pijan in obigran. Urezal se je
tu in tam, zakaj Petschnig ga je spremljal kakor senca; brez njega
bi bil zdavnaj v neprilikah. Imetje se je krhalo in lezlo narazen; ko
je povila Maňa za Jožkom Tončka in Janka, je usnjarna zagrmela,
Petschnig pa je prišel z menicami naravnost povedat, da je glavni
upnik in misii kupiti grunt z vsem, kar je. Da bi bila mera polna, je
ležal gospodar za pljučnico in bledel.

„Kdaj?" je vprašala Kastelka bieda kot prt.

„Kako kdaj? Ena poteče v nedeljo, druga cez mešec dni . . .
Podaljšanje? Škoda besede! Kjer ni pravé roke, tudi zaupanja ni . . ."

„Satan bo kúpil, ne ti!" je zaklela Maňa drugič v svojem živ-
ljenju, popadla stôl in spodila volka iz hiše. Nato je stopila k moževi
postelji :

„Dobro za nas, če umre," je dejala. „Drugače bo pozno; sam
Bog ne daj, da bi se izlizal."

In prvikrat se je oglasil skrivnostni pomočnik: štiri dni potem
so nešli Kastelca k pogrebu. Vse je zabavljalo vdovi, ki ni potočila
solze. Toda nji je bilo srce okremenelo; če ni poznalo hinavščine,
tudi ni poznalo strahu. Vrnila se je v veliko izbo, ki je dišala po
voščeničnem dimu in mrtvaških vencih, spletenih iz zadnjih jesenskih
cvetlic; tam je ždela do večera, Janka na prsih, Jožka in Tončka ob
nogah, oči uprte v odvetnikovo pismo, ki je ležalo neprebrano na
mizi. Burja za vogali, mraz izpod vrat; lačná dečka sta jokala, Ka-
stelka je tuhtala svojo reč.

Premoženje staršev se je bilo razbilo med troje bratov in dvoje
sestra ; oni je niso mogli rešiti. Mislila bi na drugo možitev ; ali kje
nájde petičnika, vdova na zavoženi kmetiji? Tudi otrok ni hotela
roditi, ki bi izpodrivali prvorojene. Kos kruha je čakal vse pod očetovo
streho ; toda vdova ni marala strán odtod, hotela je ohraniti dom, zdaj
nalašč ! Dolbla je v svoji glavi ; sosede so čenčale vanjo, toda Kastelka
je molčala in za njenimi priprtimi vejicami je ugašal pogled.

Pozno zvečer je zavihal vdovina ústa prezirni smehljaj, ki jih
obkroža še danes. Položila je črva v zibelko, skuhala bratcema mleka
ter se oblekla za napot ; dolgo je šarila po skrinjah in omarah. V trdi
jutranji temi je dala napreči, prijela sama za vajeti ter pognala. Dva-
krát se je znočilo brez nje; vsi so mislili, da se ne vrne. Ah tretje
dopoldne je zaropotal koleselj pred vráti; Kastelka je imela čisto nov
obraz. Planila je k dojenčku; razleteli so se pošli po bhžnjih
vaseh :

182

„Hoj, Ijudje božji, kdo kúpi? Konje, krave, prešiče, koleslje in drugo
robo, vse za gotov denár! Le vkup, Ijudje božji, Kastelka prodaja . . ."

In je pridrlo Ijudi na Kastelčevo, da je bilo komaj prostora: ta
iz radovednosti, onega je prignal pohlep, drugega škodoželjnost, mar-
sikoga sočutje. Sredi med njimi je stala vdova trda ko led, kričala,
klela kakor Hrvat, pulila se za vinár in prodajala. Ob solnčnem za-
hodu sta mukali v hlevu dve buši zraven para volov, in dva prašička
sta tarnala v praznem svinjaku. Opustošene kašče, poluprazna vozarna,
skrinje po hiši kakor oropane, prodano vse, kar je maral kdo vzeti, še
ranjkega obleka, še babičina avba, materin zlati križec, ki ga je dala
na smrtni postelji hčeri v spomin, židane rute, kožušna kočemajka in
porocna obleka; Maňa si je pustila trde cunje, dekla bi se jih bila
sramovala.

Ko so kupci odšli, je sedla v kamro ter seštela izkupiček in ban-
kovce, ki jih je bila prinesla s seboj; živa duša ni zvedela, kje jih je
vzela. Manjkalo je še zmerom pet tisočakov. Na vráta je potrkal sosed,
bogati Galjot.

„Saj ne zmoreš, Maňa!"

„Zmorem, če me na mestu zlodej vzame."

„Odprodala bi sveta."

„Niti toliko, da stopiš nanj !"

„Ne boš ga mogla obdelati ..."

„Naj leži tako!"

„Dobro sem mislil . . . Bog ti daj zdravje in moč soseda; vražja
ženská ti."

Podal je kljuko hlapcem in deklam.

„Gremo," so povedali. „Nimate nas s čim rediti, s čim plačevati."

„Vi boste imeli, jaz bom grizla kamenje, ki ga zmečete ž njiv!
Kdor noče delati, naj se pobere."

Urša in Tinač sta šla, drugi so vsi ostali.

V temi je priburjal Petschnig, ki so mu nešli na uho:

„Moj denár! Das ist Betrug! Kje je denár? Prodajati ne pustim,
dokler so cesarske postave na svetu!"

„Zapri čeljusti. Kje imaš prvo menico?"

Raztrgala je papir ter mu ga vrgla v obraz, obenem z odštetim
denarjem.

„Z drugo se prikážeš, ko bo čas. Mars."

Toda pet tisočakov . . . Drugi dan je prišla k sosedu.

„Zmorem, Galjot; eno je plačano, za drugo mi manjka pet tisoč."

Galjot se je počešljal za ušesom in skremžil obraz.

„Rekla sem, če bi jih ti posodil ... Ne izgubiš jih, s tem je vse
poplačano ; zapišeš se na prvo mesto. Jaz ne pijem, Galjot, ne kvartám
kakor moj rajni."

183

„Vem, teta. Samo presodi: težak križ si naložila. Če te zlomi,
ne morem prizanesti, ker imam sam svoj grunt in svoje Ijudi. Denár
je denár, pomisli."

„Vse je premišljeno, Galjot. Pet tisoč dobim na Kastelčevo, kjer-
koli potrkam. In ne zlomi me, dokler imam otroke, bodi brez skrbi.
Ali če bi me zdrobilo, da ves: ti in jaz sva tiste sorte, ki zemlje ne
da iz rok. Kadar bom tako daleč, vzemi in drži. Ti ves, kako so hoteli
in kdo je bil . . . Rajša vidim, da vzame naš hudie, ko njihov bog."

Galjot je osuplo pogledal, kakor da sliši novo besedo. Oko se
mu je skalilo, mežiknil je, posmrkal, zakašljal in zdajci iztegnil desnico :

„Udari, Kastelka ! Vidim, pekel te ne spravi na tla, sama si vrag
nad vragovi. Da sem te prej poznal, še prosenega zrna ne bi bila
prodala; dokler je Galjot na svetu, ne boš vec trkala drugod."

Tako je vdova rešila grunt.

Doma je vzela vse tri na krilo ter jim povedala.

„Ne boste se klatili brez doma, revčki, sirote moje malé ! Mati
vam vrne, kar vam je oče vzel."

Dečki je niso razumeli ; toda vriskali so, videč sijanje na njenem
obrazu.

Grunt pravi: pij mojo kri, da jaz tvoje ne izpijem! Kastelka je
legla na zemljo svojih otrok in sesala, kakor bi ji hotela vzeti zadnjo
kapljo. Tekla so trda leta: delo od zore do temne noci, prebrisano
izrabljanje vsake slamnice, skoparjenje s slednjim beličem. Prišel je
dan, ko je bil dolg poplačan in nadomeščeno, kar je šlo tedaj od hiše.
Takrat je dala za deset maš pri fari, ali sama ni šla zahvalit Boga,
zakaj dobro je vedela, da gre le dvema hvala: njej in njeni zemlji.
In poslom je rekla počivati od jutra do mraka, toda sama ni pre-
križala rok.

Ni se mogla vec umiriti, peklenski ogenj v njeni glavi je silil
noc in dan; letos je zidala, k letu popravljala, vmes dokúpila tu njivo.
tam trávnik, drugje kos gozdae rebri. Zdelo se je, da nekdo blago-
slavlja vse, kar prične Kastelkhia roka; toda Bog ni mogel biti, saj
se ni zmenila zanj.

„Vrag jo goni!" so ugibali nevoščljivci. „Saj ga ima zmerom na
jeziku."

V resnici je vrela v njenem nemirnem srcu mladost, ki so jo bili
tako nagloma zadusili, sanjava Ijubezen, katere mož ni znal zvabiti
na dan; so náture, ki se jim tak nerojen plod do smrti ne izgnoji.
Ali zdaj so bile roke zarite v zemljo, srce, prisesano h grudi, in ni
mogla strán od nje; vso dušo je dala gruntu, Ijudem ni ostalo nič,
še lastne otroke se je odvadila božati in stiskati k sebi. Malo sreče
je imela z Ijubeznijo do živih Ijudi: pol ure potem, ko je objela Jožka,
je pádel s skednja, Tonček je obolel za vročico, ko ga je vzela k sebi

184

spat, in Janko je skoraj utonil tisti dan, ko mu je rekla „moj zlati".
Zato je sklenila pri sebi :

^Rajša jih imam krepke in drzne, kakor da bi se njuzala ž njimi."

Zemlja edina je cvetla v njeni Ijubezni, rodila čim dalje vec in
rástla na vse štiri stráni; vdova je razumela, da jo hoče imeti vso,
in pustila otroke poganjati kakor troje mladih hrastov v gozdu:

„Dobro pleme se samo ravna!"

Postala je kos oživljene grude, kakor bi čutila ž njenimi tajnimi
silami in mislila njene tihe misii; obraz ji je otrpnil, ústa so se na-
vadila kleti, srce se je nabralo v grČe in vozle kakor gabri v bregu.
Toda izpolnila je svojo obljubo.

Širok pas od spreminjaste žide, sega Kastelčevo cez vso dolino,
spremlja potok daleč po obeh straneh in se vzpenja tu na vrh Sev-
škega hriba, tam na sleme Konjske rebri. Vdova gleda svoje roke in
misii, kako bele so bile, preden so jo začele raztezati; nekaj kraljev-
skega in svečeniškega je v njenih očeh, ko se toplo smehlja svoji
zemlji. Solnce, dež in vetrovi so ji pokorni, čeprav jih nihče ne kôlne
srditeje od nje ; glej, pika na nebu se je razlezla v oblak s črnikastim
robom — dež bo rosil, še preden se vzdigne solnce na višek . , .

In ko se vrača po brvi, udari gospa s svojo palico ob hlod ter
stresa pest proti dimu za hrastjem:

„Tod cez ne prídete, kanalje! Satan vas vzame prej kot mene —
in nas, ki smo tu doma ..."

Potem se zgane mehkoba v njenerii srcu.

„Réva Polona bi vendar ostala; kam naj se obrne s polnim tre-
buhom? Toda če recem, naj čaká tu, ji utegne umreti, nemara še ona
povrhu. Rajša naj se pobere . . . Sam zlodej je dal to mojo prekleto
smolo z Ijudmi!"

Molče koraka po lepih, gosposko opravljenih sobah. In da bi
vendar storila dobro, vzame iz miznice nov petkronski bankovec, po-
loží ga v ovitek in piše trdo in široko:

„Družbi svetega Cirila in Metoda v Ljubljani."

Zraven papir s poročilom:

„Da se zalega ne izpridi, pošilja to betvece vaša stará Kastelka.**

Ljubljanski gospodje jo dobro poznajo. Smehljaj, komaj viden,
ozarja vdovi obraz. '

185

In potem ima Kastelka svoje „tri gade", ki jih Ijubi ceprav še
sebi ne prizná.

Kadar so gadje na počitnicali, se vede, kakor bi jih komaj opa-
zila; dokler pa se hiša lišpa za njih sprejem, ji roje po glavi noc
in dan.

Od nekdaj je določen vsem trém isti dan príhoda: ako se Joža
in Tone prezgodaj vrneta iz Prage, čakata v mestu na Janka, in
narobe.

„Da ne bo komedij za vsakega posebe," se izgovarja gospa. V
resnici pa hoče užiti trojno svidenje v dúšku; zanjo mora biti vse
močno, od jutranjega brinjevca do materinega zadovoljstva, ki ga taje
vse gubice v njenem obrazu.

Se majhnim jim je namenila učenja, kolikor jih zdrže dohodki ;
deloma želi sinovom vstopa v višji duševni svet, ki ga je dekle oddaleč
gledala izza „Ljubljanskega zvona", deloma upa, da bodo ucenejši bolj
cenili zemljo, katero jim zapusti enkrat, in spretneje množili domáce
blagostanje. Zgodaj je vcepila Joži, da pôjde študirat kmetijstvo; on
pokaže dolini, kako delajo zlato iz rjave prsti in srečo iz znoja na
grudi. V svojo veliko radost je mogla privoščiti zraven njegovega po-
Ijedelstva še Tonetu filozofijo in posiati Janeza v latinské šole, ceprav
je Benjamín že na prvih počitnicah moledoval, naj sme ostatí doma :

„Hudo je v mestu, mama; rajši bom hlapec pri Joži."

„Ali se nočeš učiti?" je vpraševala Kastelka.

„O pac! Le toži se mi po naši hiši, po gozdu in njivah, po vsem . . .
Zjutraj bi kar umri, ko pogledam skozi okno in ne vidím Sevškega
hriba."

„Studiraj; hríb in hiša ne uídeta. Ko zdelaš gimnazíjo, se po-
meniva, če boš príden tačas."

Pri sebi je dodala:

„Dveh gadov ne spravíš pod eno streho; razen če mi ostane
moci, da postavím še Janezu dom ..."

Svetlo se je ozrla po dolini, kakor bi ízbirala pripraven kraj.

Zdaj je dovolj zemlje za dva gospodarja; Kastelcevo je ízmed
najlepših veleposestev v dolini. Joža je letos gotov, Tone píše do-
ktorsko nalogo, Janko maturíra; ž njím se dolgo nísta menila o
bodocnosti. Vdova čaká počitníc radovedneje ko prejšnje čase.

„Kaj poreče gadje seme?" se vprašuje.

Zadnje dni ímajo dekle kríževpot s pripravljanjem fantovske
sobe.

„Pomívaš, Jera? Si zofo obrísal, Micon? Polona, kje so zastori,
da te tristo kosmatih!"

186

Polona je še pri hiši. Gospa ]i takrat ni rekla ostati, ali grešnica
se je potulila in sama ni šla; ob nedeljah se igrajo dekle ž njenim
črvičkom, in Simen ga ujčka, on že ve zakaj.

Nazadnje pridejo mati pogledat, ali je vse na mestu: knjižna
polica, iisnjata zofa, s katero je iznenadila Jožo po maturi, tri postelje,
slovenská zastáva nad Jankovim zglavjem in zemljevid slovenskih
dežel, ki ga je sam narisal. Par let že rije gad po zgodovini; kadar
govori o Gubcu in Gospisveti, mu tli oko.

^Ali si je premislil? Bo zato še rajši kmetoval?* ugiblje
stará.

Nemir jo druži zadnje dni: tolikanj čenčajo vsi o vojni, zdi se,
kakor bi nekdo brusil nož v daljavi. Toda Kastelka stresa ráme: ne
bo je, vojne, da bi jih vrag vse skupaj ! Prvič, ker niso padli na glavo ;
in zlasti, ker bi Tone in Joža morala iti ... Ne boste !

Koleselj "Stoji zaprežen, mladim gospodom naproti; vdova koman-
dira po -dvorišču, v desni palico, levo uprto v močni bok ; Jernejec se
prekladá na koziu. Takrat — kolesa za ovinkom ; vrisk razpara julijsko
soparico, jaseň in prešeren, da Kastelka zdajci nastavi uho : tako vriska
le Joža, še on ne však dan.

In že so tukaj: Galjotov brék s klopicami, na njih študentje z
Galjotovo Jelo in Fino; sosed je dal hčeri v Ljubljano, da ne bi za-
ostal za vdovo. Sam gospodar je kočijaž; lisec in prama obstaneta
kakor vkopana, fánt za fantom skáče na tla, dekleti skrivata rdečico
pod svitlima klobukoma.

„Pripeljal sem gade z belouškama vred ; kakor najdeno, tako na-
loženo!" se muža Galjot in prebira vajeti. „Nu, zbogom vsi skupaj,
saj vem, da se vidimo drevi."

Pa goni dalje.

Kastelka podaja sinovom roko; lizanje tu ni v navadi. Postrani
meri Jožo in Janka: prvi rad hodi z Jelo, tega je Zinka sladko po-
gledala; modri Tone ženskih ne mara. Najmlajši, rdeč do ušes, ji
umakne oko; rad bi se ozrl za vozom, če bi se smelo.

„To diši po zaroti,'' misii Kastelka, in glasno ponavlja vsem trém :
„Pozdravljeni, gadje, pozdravljeni ! Vsako leto večji, vsako pot močnejši;
kakor trije hrastje, kakor tri gore ..."

Naj šume hrastje po svoje, ne bo jim klestila veja ; sok grude
je v njih kakor v pšenici na polju. Mati jih je okopala in zalivala,
zdaj vedo sami, kaj obrode: ona hoče le gledati, kakor strmi zemlja
v klas nad seboj. In gorko se ji dela od čuvstva, kako se pne most
iz minulosti v bodočnost: eden konec je zasidran v njenem životu,
drugi v mladem krilu sosedovih deklet.

187

Popoldansko solnce šije skozi bele závese v velikí izbi; miza je
belo pogrnjena, posoda odnesená, staro vino diši iz brušenih kelihov,
ki jih naliva gospa le najbolj častitim Ijudem. Gadje gledajo resno,
zakaj trenotja, kadar mati ž njimi vino pije in beseduje, so svečana;
in razgovor se vrti o načrtiti.

„Zdaj boš gospodaril, Joža," pravi Kastelka prvorojenemu. „Toda
za peč ne sedem, doklér ne pokažeš, kaj znáš; videti hočem ali si
moje krvi."

„Kakor veste, mati. Vaše je vse, napravili ste grunt in mene.
Ako Bog da, se izkažem pred vami, samo — "

„Ženitev, kaj?" mu vdova prestriže besedo. „Z Jelo se meniš,
mari ne?"

„Končala je gospodinjsko šolo," se ogne sin. „Ce vam je práv,
bi letos ..."

„K letu osorej je zadosti; vedeti móram, komu dam kljuce iz rok."

Joža bi šel najrajši jutri k poroki, toda materi je prezgodaj; gad
povesi glavo in molči.

„Ne boj se, bránila ne bom," povzame vdova mehkeje. „Le čaša
je treba in premisleka: zákon ni vodnjak, da skočiš vanj na vrat na
nos. In ti, Tone?"

Tone se nasmehne. On ima svoje knjige, ima kateder, ki čaká
nanj; njegova njiva je širja od materinih, pšenica, ki jo hoče sejati,
žlahtnejša. Ce mu ostane doma le postelja v fantovski sobi pa prostor
za bratovo mizo, kadar pride počivat, za drugo se ne meni. Kastel-
čevina mu je dala dovolj, ko ga je izšolala; zdaj pôjde vračat vsemu
národu z obrestmi, reševat Slovensko zemljo in nje živi plod, kakor
je mati rešila grudo svojih sinov.

Zadovoljno posluša gospa in v njenem trdem pogledu se krešejo
lúči dekliške sanjarije. Cudno ji prihaja; zaklela bi radi lepšega, pa
ji ne gre z jezika. In gadje gledajo mokroto v materinih očeh.

Toda že se je utrnil mehki hip za staro granitno krinko; zdaj se
obrača k Janezu, s trdo roko ga trese za ráme:

„Pa Benjamín? Včasih si hotel kmetovati; kam se obrneš zdaj?
Nu, zini besedo!"

Janez molči v zadregi; ustnice se premikavajo, govoriti jie
more.

„V semenišče? Fina bo jokala! Pravijo, da se kaniš ti tudi ženiti?"
gá draži vdova in vŕta vanj z očmi. „Tedaj grunt?"

Janez odkima; in zdajci ji pogleda naravnost v obraz. Cemu ga
draži z Fino, ko sam nič ne ve? Prijatelja sta in enih misii; včasih
si pišeta kaj, ali ne o Ijubezni. Rdeč je do ušes, zakaj srce poje
drugo pesem. Nato preskoči: grunt? Jezik se mu razveže, pogled
zaiskri. *

188

Premislil si je; ne kmet, ucitelj hoče postatí, Ali ga pošije mati
dve leti na imiverzo, dve leti na potovanje, da vidi národe, kako orjejo
njivo dúha? Kadar se vrne, bo ucitelj kje v pozabljeni vaši; meriti
hoče bodočnost od mladih nog ter vzgajati novo, še neznano pokolenje.
Veliká vojna se bliža, ki stehta sodbo naše peščice : ali nam bo vsem
dobro potem, ali huje ko kdaj. Pa tudi če ne zagrmi, je vseeno. Mi
nočemo poginiti, živeti hočemo, nalašc! In kazalec življenja káže
kvišku, k lúči; le tam je bodočnost, le tam svoboda. Na dan z zako-
panimi talenti : naš človek mora stopiti]enakovreden v kolo razsvetljenih ;
in ker nas je malo, naj bo však najponižnejši deležen prenovljenja, da
postavimo svojo vojsko v uma svetli boj. Proč z gospodo, ki se zabáva
s potvorjeno kulturo vrhu nevednih, zaničevanih stotisoČev; pravi
Slovenec je s ponosom kmet in kmet ostane, dokler hoče živeti. Cas
kliče pionirjev, ki poneso prosveto v zadnjo siromašno kočo, zakaj
nihče ne iztrebi národa, ki bo segal, trdo zaraščen v svoji zemlji, z
duhom do najvišjih zvezd!

To je oporoka vseh naših vodníkov in mučeníkov : česar ni zmogel
puntarski meč, naj vzame bodočnost z orožjem lúči, ki veže spone
kakor vosek in melje ječe v solnčni prah. To nalogo si vôli Kastelčev
Janez.

Vdova posluša in strmi: teman oreh tare najmlajši gad ter lušči
jedro, ki ga je ona vedno zraven mislila, odkar gara in kôlne po
svojem gruntu. Le povedali si ga ni utegnila ; eh, njena sakramenska,
s prstjo zalepljena babja glava! Nosnice ji drgečejo, solza ena sama,
polzi po rjavem licu; kakor blisk gre nekaj od matere do siná. Janez
je komaj utihnil ; v sivem očesu mu vihra kakor trobojnica v pomladnji
burji. Iztegnila bi mu roko, stisnila ga na prsi; ali Kastelka se ne
dotakne tistih, ki jih Ijubi.

Jože in Tone molčita. Oba vesta, da je zavzel mlajši prvo mesto
v materinem srcu, toda ne zavidata mu, gorko se jima streže pogled
ž njegovim; zakaj gad ostane gad.

„In Fina?" podreza gospa, da razbije mehko trenotje.

„Fina?" Janez ni več zardel; trdo in resno reče svetopisemske
besede: „Le eno je potrebno, mati; vse drugo pride samo."

„To je moj gadji strup!" Kako mladosten je námah Kastelkin
glas! Smehljaj ponosa ji presiplje črte, ko dvigne čašo naravnost v
solnčni prameň pred seboj : „Bog živi gadje pleme ..."

In čaše zazvene skrivnostno, kakor da steklo ni steklo, vino ne
vino in Ijudje ne Ijudje: kakor da poje prastará zemlja pod temelji
hiše svojo visoko svetotajno pesem. (Dalje prihodnjič.)

189

Dr. G. Cremošuík:

Pegam in Lambergar.

O slovenskí junaški narodni pesmi še do sedaj ne vemo mnogo
vec, nego kar je pisal o nji Sket v svoji Čitanki za V. in VT.
razred srednjih šol.

Pesmi o zmagi kranjskega viteza Lambergarja nad Pegamom pravi,
da so spomin na srednjeveške viteške turnirje, ime Pegam pa da
je nastalo iz srednjeveškega „Behaim" = Bôhme, kar da se najbrž
nanáša na znanega vojskovodjo celjskih grófov, Čeha Vitovca.

Srednjeveški turnirji so bili nekako nadomestilo za pravi boj.
Vitezu je bila življenjska naloga boj za vero. Če pa so bili slučajno casi
mirni, je skrbel vitez z lovom in s turnirji, da so mu ostali sklepi
gibčni, seveda mogoče v prvi vrsti tudi za to, da se je mogel pri tur-
nirjih pokazati s svojo mocjo pred ženskim svetom in si na ta način
preskrbeti zábave. Bojevalo se viteštvo pri turnirjih ni z ostrím orožjem,
nego s topim, in če ne vštevamo raznih nesreč, se turnirji navadno
niso končavali s smrtjo, temveč večinoma nekrvavo.

V tem oziru torej naša pesem o Pegamu in Lambergarju ne opi-
suje turnirja, zakaj Pegam plača svoje izzivanje z glavo.

Ako pogledamo srednjeveško viteško življenje nekoliko natančneje,
res najdemo neko viteško navado, ki se bolj strinja z na so pesmi jo,
namreč „áventiuro".

Nemirno, izrednih dogodkov in bojev željno viteštvo je potovalo
križem sveta in ískalo čudnih, neobičajnih dogodkov — áventiure =
Abenteuer. Ako ni bilo poganskíh velikánov ali zmajev pri rokí, — teh
si je moral seveda však krščanskí vitez najbolj želetí — je bil tudi
však navadní zemljan-vitez dober, da si je bojaželjní potujoči vitez
ohladil svojo željo po nenavadnih dogodkih in bojih. Ti potujoči vitezi
so mnogokrat prehodili razdalje, ki se zde celo nam zelo veliké, in
na takih potovanjih so izzivali vsakega viteza na junaški dvoboj. Se-
veda se je moral tudi však vitez takému pozivu odzvati, če ni hotel
veljati za strašljivca. V teh bojih pa se vitezi niso posluževali topega
orožja, kakor pri turnirjih, temveč ostrega, in šlo je za življenje in
smrt.

190

Premagani vitez je lahko volil med smrtjo in med pokornostjo.
Moral je namreč dati takozvano „Sicherheit", pri Francozih „fíance",
to je obljubo, da se bo šmátral za ujetnika zmagalčevega in da bo
spolnil vsako njegovo povelje. Zmagalec je premaganca navadno poslal
svoji dami, da ji na ta način pokaže svojo zvestobo in udanost.

Mnogokrat pa se je pri takih dvobojih z ostrim orožjem pripetilo,
da je bil eden izmed vitezov težko ranjen, ali da je celo pádel, ali pa
da iz viteškega ponosa ni hotel dati obljube in ga je vsled tega zma-
galec ubil. V starejših, romantično-lepih, pristno „viteških" časih je
bilo sramotno, če je zmagalec vzel padlému orožje in konja. Toda že
v XIII. stoletju toži Wirnt von Gravenberg, da se nihče ni vec zmenil
za to, ampak da je zmagalec ubitega popolnoma oplenil. Navada, da
je zmagalec dobil orožje in konja podleglega viteza, je naravno morala
dati áventiuri čisto drug značaj. Poprej je hodil vitez na áventiure
vsled želje, da bi kaj izrednega doživel, sedaj pa ga je vleklá dobička-
željnost. Ce je lahko računal na svojo moč, so morale biti áventiure
zanj najlepša priložnost, da je na stroške drugih obogatel. Tako je
postala prej ideálna áventiura j ako diskreditirana stvar in aventiuristi,
„klativitezi", med národom jako nepriljubljene vrste Ijudje.

Tip takega aventiurista je Pegam v naši narodni
pesmi. Tudi on hodi po svetu in išče junákov, „da bi se skúsili ž
njim". Torej teh pesmi ne bomo imenovali spomin na turnirje, ampak
ostanek iz dobe, v kateri so bile áventiure v navadi.

Naše znanje o áventiuri temelji na srednjeveški „dvorski" epiki.
Znani pesnik te dobe, Hartman von Aue, nam je v epu „Iwein" dal
tudi definicijo áventiure:

Áventiure? waz ist daz?"

„Daz wil ich dir bescheiden baz.

Nú sich, wie ich gewáfent bin:

Ich heize ein ritr und han den sin

Daz ich suochende rite

Einen Mann der mit mir strite,

Der gewáfent si als ich.

Daz priset in, ersleht er mich:

Gesige ich aber ihm an,

Sô hát man mich fur einen man

Und wirde werder danne ich si.

Citajoč Hartmanove verze in začetek našega „Pegama in Lambergarja''
vidiš popolno analogijo med obema:

Pegam praví, govori:
„Kje se men enak dobi?

191

Kaj ti pravim, cesarost,
Ti ga nimaš pod sabo,
De bi skúsil se z manó.

Aventiure pa nismo poznali samo Sloveiici, ampak tudi drugi
Jugoslovani ; Bolgari imajo ravnotako aventiuriste, kakor mi. V bolgar-
skih narodnih pesmih, ki Jih je priobčil Kačanovskij, poje pesem št. 151
(str. 341) o Kraljeviču Marku :

Ta si ódy Marko Kraljeviko
Ta si ódy odf> grada na gradi.
Ta si traži pojunaki. odi. nego.

Kakor vidimo, je pri Bolgarih sam kraljevič Marko aventiurist, ki
hodi od grádu na grád in si išče junáka, ki bi bil boljši od njega
samega. Nekatere druge bolgarske pesmi imajo popolnoma isti smisel,
toda še bolj pesniški začetek : Marko vprašuje večerno zvezdo, je-li
na svetu boljši junák, od njega. Ko mu večerná zvezda odgovori, da
je dete Dukatinče sedemkrát boljši junák, se takoj odpravi in ga gre
iskat, da bi se ž njim poskusil. (Pesmi št. 153 in 155 v Kačanovskem
in št. 121 v Miladinovu.)

Tudi Srbohrvati so imeli gotovo pesmi o viteških aventiurah,
kakor jih imamo še dandanes Slovenci in Bolgari, toda v nobeni srbo-
hrvaški narodni pesmi ne nájdeš značaja srednjeveške viteške aven-
tiurske poezije tako dobro ohranjenega, kakor v slovenskí ali bolgarski.

To pa je lahko razumljivo. Pri Slovencih so prepevali pevci ju-
naške pesmi gotovo v prvi vrsti viteškim krogom, ne pa mogoče
kmeckim; kakor se dandanes splošno sodi, da je epika produkt fev-
dalnih krogov in v prvi vrsti tudi njim namenjen. V zacetku novega
veka pa je viteštvo izgubilo svoj prejšnji pomen in značaj. V iz-
obrazbi je prevzelo v novem veku njega dedščino meščanstvo in
v vojaškem oziru so potisnili viteštvo v ozadje najemniki. Viteštvo
je zapuščalo svoje gradove in se selilo v udobnejša mesta, predvsem
na knežje dvore, in v mestu si je lahko vitez poiskal tudi druga zábave,
nego poslušanje junaških pesmi. S tem procesom je tudi življenju,
razvijanju junaške pesmi odklenkalo. Pri Slovencih nimamo junaških
pesmi, ki bi bile iz novega veka, vse nas po svojem miljeju vodijo v
cas od XV. do XVI. stoletja. Gotovo je, da je velik del pesmi, ki so
jih v srednjem veku prepevali pevci o junakih in njih bojih in zmagah,
v teku stoletij izumrl in da so se ohranile samo najmarkantnejše,
večinoma samo pesmi z dobro znanimi motivi ; ena izmed teh je Pegam
in Lambergar.

Pri Srbohrvatih pa je bil razvoj drugačen. Ako bi se bile razmere
razvijale na Balkánu ravno tako, kakor v zapadni Evropi, gotovo bi

192

dandanes ne našli pri njih toliko biserov v narodni epiki. Toda koncern
srednjega veka so zasedli Balkán Turki in doba turške vláde pomeni
za balkánske dežele podaljšanje srednjega veka in srednjeveških
razmer za nekoliko stoletij — tja do XIX. stoletja. Med turškimi in
krščanskimi graničarji so bili neprestani boji, napadi in spopadi. Iz
njih je črpala národná pesem vedno novega gradiva in novega življenja.
Kar je živelo prej med srednjeveškim viteštvom, se je ohranilo med
bojevniki za križ in za polumesec, toda ni ostalo popolnoma nespre-
menjeno, temveč se je prilagodilo novim razmeram. Jedro je ostalo
isto, samo obleka, milieu se je spremenil. Zato se ne bomo čudili, da
pevci niso vec prepevali o srednjeveških viteških aventiurah — seveda
z malimi izjemami — temveč o graničarskih bojih. Na mesto vitezov
je stopil junak-kristjan in junak-Turek. Duh pa je ostal isti. Prej je
hodil vitez po svetu in iskal junákov za dvoboj, sedaj pa čuje krščanski
junák o turškem junaku in ga pozove na dvoboj — na junácki
mejdan — , „da se vidi, ko je junák bolji" in istotako Turek kristjana.
Na pr. :

Knjigu piše Kuna Hasan-aga

U Udbinji grádu bijelome,

Te je šilje u primorje ravno

A na ruke Dragic — vojevodi:

„Zdravo da si, Dragic — vojevoda!

Tebe fali sva tvoja krajina,

Da si dobar junák na mejdanu,

A meneka ne kudi družina;

Vece dodji, da se ogledamo

Pod Udbinjom u polju širokú.
(Vuk S. Karadžic, Nar. pesmi, m. knj. št. 55, str. 371.)

Drugače pa je ostalo vse pri starem. Tudi v teh novih pesmih imamo
junake, ki pozivajo na dvoboj samo iz bojaželjnosti, drugi zopet hočejo
imeti od dvoboja dobiček. Srednjeveški vitez je vzel premagancu samo
konja in orožje, novodobni aventiuristi pa so hoteli imeti vec : navadno
je izzivalec zahteval, da pripeljeta obe stranki žensko — sestro ali
ženo — s seboj in zmagalec jo je dobil za nagrado.

Aventiura je torej živela pri vseh Jugoslovanih. Pri Slovencih in
Bolgarih je ostala v narodni pesmi popolnoma srednjeveško-viteška,
pri Srbohrvatih pa se je ta srednjeveška večinoma pozabila, ker se
je iz nje razvila nekoliko spremenjena novodobna, kakor je bila navadi
do XIX. stoletja v obmejnih krajih turških in krščanskih dežel.

Glede čaša, v katerem je nastala naša pesem o Pegamu in Lam-
bergarju, bi morah po osebnostih sklepati, da je nastala koncem XV.
stoletja, ker je bil Lambergar sodobnik cesarja Maksimilijana, „zad-

193

njega viteza". Toda bilo bi popolnoma napačno misliti, da pred XV.
stoletjem nismo imeli sličnih pesmi. Samo ime Lambergar ni neraz-
družljivo s snovjo pesmi. Isto snov pripoveduje povest o Martinu
Krpanu in Brdavsu — v koliko je Levstikov Martin Krpan last Lev-
stikova in v koliko národná, je zopet drugo vprašanje — in isto snov
bi lahko pripovedovali še o tolikih drugih junakih. Snov naše pesmi
je nekaj stalnega, ime junáka pa se lahko menja, kakor se pevcu
Ijubi, ali kakor mu mogoče v gotovih okolnostih in krogih káže. Z
veliko verjetnostjo torej lahko trdimo, da smo imeli pri Slovencih
pesmi o viteških aventiurah že pred XV. stoletjem, seveda so opevale
druge junake in osebnosti. Pri Nemcih je cvela aventiura v XII. in

XIII. stoletju, vendar pa ne káže isto trditi tudi za Slovence. Kakor
smo že omenili, so bili aventiuristi v začetku te navade nekaj simpa-
tičnega in pristno viteškega, saj jih ni vodilo na aventiurska potovanja
nič drugega nego hrepenenje po čudnih dogodkih in po tujini, in ako
pevec opeva aventiuriste, jih ne opeva kot slabé Ijudi, ampak pevčeva
simpatija je na stráni aventiurista. Sele pozneje, ko so Ískali vitezi
na aventiurah dobička, se je javno mnenje o njih spremenilo. Kakor
vidimo, pa Pegam ni vec simpatičen aventiurist, ampak pevcu nesim-
patičen, drugače bi ga seveda Lambergar niti ne premagal. Zato je
pesem v današnji obliki vsekakor nastala ob času, ko je bila aventiura
že diskreditirana in na slabem glasu, torej nekako koncem XIII. ali v

XIV. stoletju.

Pod imeriom Pegam pa bo vsekakor bolje, da ne iščem kake
zgodovinske osebnosti, Vitovca ali koga drugega, ampak da razumemo
pod tem v resnici samo „Ceha". Gotovo je, da so tudi Slovenci lahko
dosti slišali o groznih Cehih husitskih vojen, pred katerimi so morale
bežati vojske rimskega cesarstva, in nič manjše sláve niso užívali češki
najemniki po husitskih vojnah; spomnimo se samo dejstva, da so bili
ravno češki najemniki najboljši del stalne vojske kralja Matjaža. Sicer
pa najdemo nekaj jako sličnega tudi v srbohrvaški narodni pesmi.
„Crni Arapin" je v njej tip slabega viteza, kakor pri nas Pegam, in
vendar pri Hrvatih in Srbih ne bo nihče stikal za kako zgodovinsko
osebnostjo, ki bi se skrivala pod krinko „Crnega Arapina".

194

Ivan Albreht;

Brez duše.

Včasih je tako: Greš kje sredi ceste, ko je dan najvišji in zori
solnce in vzduh — pa rečeš nenadoma;

„Dober večer ľ*

Da bi bil tisti hip kdorkoli v tvoji bližini in bi ti prijazno od-
govoril, gotovo bi mislil, da ti je odzdravil znanec ali znanka, morda
celo Ijubica —

Ne vem vec natanko, vendar se mi zdi, da je začel moj drug v
železniškem vozu práv nekako tako. Ker mu nisem odgovoril, se me
je lotil z vprašanjem:

„Se ti ni še nikdar primerilo kaj sličnega?"

„Došlej še ne — ^

Pogledal me je nezaupno in je za trenutek pomolčal — in sence
pod njegovimi očmi so se stemnile do neprijetne usiljivosti. Brskal
sem po svojem spominu, če nisem že morda kje videl tega človeka,
toda domisliti se nisem mogel niti čaša, niti kraja, kjer naj bi ga bil
srečal. Zato se mi je zdelo tembolj čudno, da se mož tako neprisiljeno
in brez ovinkov brati z menoj.

„Seve — " mi je prekinil premišljevanje. „če nisi še nikdar do-
živel tega — to je potem drugače. Toda jaz — "

Pogledal me je s takim pogledom, da me je zazeblo do mozga
in do srca. In šele v tistem trenutku sem opazil, da mož ni tak, kot
so navadno možje njegovih let. Po obrazu bi ga človek sodil za bližino
tridesetih, ali morda niti ne; lasje pa so spominjali na starca, kí se
naklanja h grobu.

„Izvoli," mi je ponudil cigareto s fino in uglajeno kretnjo, da sem
skoro ostrmel.

„Ves, jaz sem nadloga vseh nadlog. Venomer je za menoj."

Nagnil je glavo malce na strán in vznak ter je pokazal z roko
na desno in na levo:

„Včasih pride s te, včasih z one stráni, kakor se ji pač zdi . . .
In to mi je najhuje."

Utihnil je za trenutek, potem se je nagnil k meni :

„A vse to je samo zato, ker sem rekel včasih nenadoma: Dober
večer!"

13*

195

Zagledal se je nekam po brzeči pokrajini in je v zmernem taktu
zmajeval z glavo. Molk je bil mučen — nekaj kakor moreča megla je
ličalo v oddelku in je vezalo misii.

„Res — to je najhujša beseda — zlasti kadar imaš koga rad. Ali
imaš ti nevesto?"

„Zeno," sem mu pojasnil z nasmeškom.

„Potem morda ves, kaj se pravi: imeti koga rad. Gotovo ni tre-
nutka v tvojem življenju, da ne bi mislil na ženo," me je motril s pro-
dirajočim, nekam vodeno-gorečim pogledom. Ko pa sem mu razjasnil,
da imam poleg žene še sto in sto misii, ki zavzemajo nešteto trenutkov
mojega življenja, se je sopotniku zmračilo čelo. Omahnil je vznak in
je bil popolnoma obupan.

„Potem je seveda zastonj, da govorim. Ce bi ti le mogel pojasniti
to stvar, tako namreč, da bi razumel vse — vse do pičice — "

Upri je lehti v kolena in je skril obraz v dlani.

„To je tako enostavno," je razlagal kakor sam zase, „a vendar
ne razume nihče ! Jaz sem imel svojo nevesto tako rad, da mi ni minul
trenutek brez misii nanjo. Vedel sem natanko, kdaj mi piše pismo,
slutil sem, kdaj misii name, in kdaj govori s kom o meni. In ona me
je Ijubila tako, da je slutila moje misii in moje pocetje."

Dvignil je glavo in me je pogledal. Ves njegov obraz je bil tisti
hip izraz samé prevarane vere in v očeh je kraljevala taká bolest, da
me je presunila kakor oster bodljaj, kadar sem za trenutek strnil svoj
pogled z njegovim. Slutil sem nekaj groznega za temi očmi, zato nisem
maral motiti z vprašanji, dokler ni sopotnik začel zopet sam od sebe :

„Akoravno ne razumeš besede, vendar čuješ! In čeprav je beseda
beraška, nekaj tistega, kar je v srcu, obvisi vendar tudi na zvoku ! —
Ko je izbruhnila vojna, je šla Marica strec. Ker je čula, da móram jaz
na boj, je hotela trpeti tudi ona ... To je vendar Ijubezen — in te
nisem mogel braniti ..."

Gube na čelu so mi pričale, da misii in išče, kako bi se izrazil
tem natančneje. Kakor mučenik je bil pred menoj in samo glavo sem
si úpal nagniti v odgovor.

„Vidiš — tako sva živela — ona v bolnici, jaz na bojišču. In v
onih dneh je prišlo tisto čudno, da je bila nenadoma prekinjena zveza
med nama ... Tega niti sam ne razumem práv. Ali si bil ti na bojišču?"
me je vprašal h koncu hlastno.

„Ne," sem odvrnil krátko in to ga je za trenutek nekam pomirilo.
Iz sosednjega oddelka je pogledala k nama bieda, mlada ženská. Mimo-
grede sem srečal njen pogled in zdelo se mi je, da je zastrt s
solzami.

„Seve, potem tega gotovo ne moreš razumeti," je zamahnil moj
drug z roko in je zopet obmolknil. Ženská, ki je naju motrila, je med

196

tem zopet zaprla duri. Obhajala me je tesnoba, tisti čudni občutek
negotovosti, ki nas mestoma prevzame pri tujih in nenavadnih Ijudeh.
MoJ sopotnik pa je začel z bolestno natančnostjo razkazovati in raz-
lagati svoje spomine:

„Namreč to silno, kar je bilo med nama — to je bil boj ! Trpljenje,
groza smrti, borenje za obstoj, ki zavzame však hip vse človeške moci,
to je prekinilo občevanje najinih misii. V tistih dneh sem prvič zasledil
v svojem življenju vrzeli — cele dolge ure, ko ni bilo neveste v mojih
mislih, ampak samo granata, ki je sršela nad menoj, ali šrapnel ali
boj na nož ali še kaj bolj ostudnega ... In veruj, da ni bilo nič dru-
gega kakor obup, če sem nenadoma izpregovoril v samoti! In zdaj —
(to je največje čudo in največje zlo !) — rekel sem — dober večer, pa
sem jo nenadoma ugledal kraj sebe. To se je dogajalo v trenutkih, ko
ni bilo nikogar pri meni, ne znanca, ne prijatelja. Vendar sem čul
vselej prijazen odgovor in — njo, Marico, sem videl kraj sebe . . . Toda
videl sem jo tako — sam ne vem, kako bi ti povedal. Čisto ob stráni
sem jo videl, tako da sem z očesom komaj doznal senco njenih obrisov.
Kakor hitro sem se okrenil, je izginila, a če sem obstal, sem zopet za-
slutil njene obrise v svoji bližini ..."

Hotel sem reči besedo o razburjenosti in o razbičani domišljiji,
toda gospa iz sosednjega oddelka je stala med vráti, tako da je moj
sopotnik ni videl — in je položila kazalec preko usten. Drug pa je
molče zmajeval z glavo in je venomer gledal vame.

„Vidiš, človek, to je trpljenje, ki nima imena! Ta malenkost namreč,
ki hodi za teboj : slutnja obrisov, ki jih ne moreš videti in jih — ven-
darle vidiš, to je nekaj tako groznega, da razveljavi vse misii in pojme.
A najhujši je — dvom, ki ga prinese s seboj ..."

Vlak je obstal, sprevodnik je zaklical postajo in sopotnik je utihnil.
Osiveli lasje so dajali suhljatemu obrazu nekam čudno bolesten izraz.
Od čaša do čaša je zadrhtel tujec po vsem telesu. Ko pa je vlak zopet
zadrdral, je začel tudi on:

„Dvom — to je pekel na zemlji ! — Tu je bila — si misliš, sežeš,
iščeš — pa je ni . . , Potem se razkošatijo misii — kod hodi, kaj dela.
Dahneš ji pozdrav nasproti — in zopet je pri tebi — in zopet je ni.
Stokrát jo pokličeš in stokrát se ti brezmejna praznina reži v odgo-
vor . . . Potem pa spet nenadoma — kakor da si čul njen glas, kakor
da si videl njene ustnice tako razločno, da se skloneš in poljubiš —
a poljub ti vrne samo razbeljeni zrak ..."

Ni govorila le beseda — tudi oči, mišičje na obrazu, njegove
roke — vse, on ves — kakor je bil pred menoj, je govoril:

„V takem trenutku se prestrašíš. Sam«ga sebe se bojiš in ne
veruješ, da živiš. Pa tiplješ po roki — in jo otiplješ; se primeš za

197

lase — jih tudi otiplješ; zasadiš zobe v ustnice, da ti pritece kri, in
čutiš skelečo bolečino — vse je resnično ! In vendar ne moreš verjeti,
da živiš ..."

Z vsako besedo je rástla vzhičenost in mestoma je prišlo pripo-
vedovanje v zamolklo goltanje, tako da nisem mogel vec razumeti
posameznih besedi. Gospa iz sosednega oddelka je vedno pogosteje
odpirala vráta in njen obraz je bil kakor okamenel od bojazni. Njene
veliké oci so govorile še o práv nežni mladosti.

Ko se je moj sopotnik nekoliko pomiril, je nenadoma vstal in mi
je ponudil roko:

„Oprosti! Morda me niti ne poznáš! Moje ime je doktor Dolenjko."

Takoj za tem je prešel zopet v pripovedovanje :

„V septembru sem čul, da je prišla moja nevesta kot prostovoljna
strežnica na bojišče. Potem pa nič vec — nič pisma, nič znaka o živ-
Ijenju ... V našem oddelku so bili tedaj vroči dnevi — ure kakor
sodnji dan. Nebo in zemlja sta rohnela — še vzduh je bljuval ogenj
in smrt. In baš takrat me je zaseglo ! Počilo je za menoj, da sem se
nenadoma valil v dimu. Pa ni bilo nič hudega — le čudno, čudno."

Prekinil se je z naglo kretnjo in je zatisnil oči.

„Cudno," je ponovil kakor v snu in je segel z desno preko čela :

„Ali veruješ v skrivnosti?"

Nisem vedel, kaj naj mu odgovorim.

„Mogoče je vse," sem skúšal s previdnim umikanjem.

„Da — to je ravno tisto, česar večina Ijudi ne razume! In to je
res : Vse je mogoče na svetu ! Zato je bilo tudi mogoče, da sem tedaj
ugledal Marico, ko sem se valil v dimu, ves omamljen in kakor brez
pameti," je hitel z navdušenjem. „Nogi je imela oddrobljeni nad ko-
lenom — tako, veš, kakor granata odtrga noge ... In oči bele in za-
vite navzgor. In tedaj se mi je primerilo tisto grozno. Saj razumeš?"

.Da.';

„Tisti zločin na življenju, namreč. Pa prosim, paži!"

.Da.«

„Tisto, čemur pravimo — smrt. — Saj razumeš?"

„Da," sem odvrnil v zmedenosti in nekaki nepojmljivi grozi.

„Vidiš — jaz sem mrtev. — Duše nimam. — Ali razumeš?"

Šteklená srepost me je bodla iz njegovega pogleda in kakor v
mučnih sanjah sem potrdil z negotovostjo v glasu:

„Da!"

Doktor Dolenjko je nagnil glavo in zamrmral nekaj predse. Okrenil
se je na desno in se je nasmehnil z otožnim úsmevom. Bieda lica je
za hip podplula rdečiča kakor pri jetičnih Ijudeh.

„Zdaj je bila tu — " se je okrenil proti meni. — Sicer pa — "

Molče je segel po moji roki in jo je obdržal v svoji:

198

„Če bi le mogel napraviti tako kakor drugi Ijudje, ki umrejo!
Toda z menoj je križ! Takrat sem vedel natanko, da sem umri. A
potem nenadoma. Da bi vsaj vedel, kako je prišlo do tega! Ležim v
bolnici in Ijudje hodijo okrog mene in mi govore o svojih smešnih
domišljijah . . . Mriiču se zde živi Ijudje tako čudno neumni ! . . . Cakam
krste in pogreba — a mesto tega mi privlečejo vojaško obleko in m e
vlačijo iz kraja v kraj . . . Ona pa hodi za menoj in me gleda tako
milo — in vábi, zdaj z desne, zdaj z leve stráni . . /

Na ves obraz mu je legel izraz tesne múke in od čaša do čaša
mu je tupatam nabreknilo mišičje v sunkovitem kŕču.

„Ali ni grozno, da morajo živeti — mrliči," je dahnil skoro brez-
glasno. „Kakor skelet so me prerivali semtertja in naposled so mi vzeli
vojaško obleko in so me našemili takole.*

Govorjenje je zastajalo — kakor da ima jezik obtežen s kamenjem.
Oči so mu medlele in roki sta omahnili ob životu.

„Tudi doma ni bilo rešitve," je nadaljeval brezbarvno in s tako
čudnim glasom, da se mi je zdelo kakor bi sedel pri telefónu. —
„Mesto pogreba so mi napravili — komedijo ..."

Gospa iz sosednjega oddelka je odprla duri in je obstala kakor
živ kip poosebljene bolesti. Doktor Dolenjko pa je nadaljeval z vedno
bolj medlim glasom:

„Privedli so mi žensko, ki me je objemala in grlila in je trdila.
da je moja — žena. — In če pomisliš — vse samo zaradi tega, ker
sem rekel včasih — dober večer . . ."

Za trenotek je vzžarel pogled, potem pa se je zopet umaknil
ogenj megleni brezizraznosti.

„Moja sreča, da sem mrtev. — Saj razumeš, ne? Brez duše sem.
— Sicer bi. — "

Kŕči so prešli z obraza na vse telo in oči so bile le še komaj za
spoznanje odprte. Gospa je stopila za korak naprej in zaprla vráta
za seboj.

„Saj ti si najbrže tudi mrtev," je govoril doktor dalje — „sicer
bi me ne bil mogel razumeti. Brez duše sva — oba sva brez duše . . .
Vojna jih je nama vzela. Ti moj nesrečni drug . . . !"

Popustil je mojo roko in je omahnil na naslonjalo. Krč je divjal
po njem, da je sunkoma vztrepetavalo vse telo. In prsti na rokah so
se gibali in drhteli kakor sprožene vzmeti. Gospa je planila k njemu
in je zaihtela. Tedaj je odprl oči in zaripljeni obraz se mu je skremžil
kakor ostudna krinka.

„Če misliš, da posnemaš mojo nevesto — "je zamahnil z roko proti
njej. ^Ali ne čutiš, da sem brez duše — "

Gospa ga je jokaje nagnila tako, da je ležal na blazinastih
sedežih.

199

„Dober večer — Brez duše," se mu je iztrgal zagrlen krik. Ona
pa se je sklonila nadenj kakor mati nad otroka in mu je kanila par
kapljic mamila v ústa. Krč je kmalu preminul in le mirno globoko
dihanje je javljalo spanje bolnikovo.

„Y zdravilišče greva," mi je pojasnila gospa, ko si je otrla solze.

Naklonil sem se pred tem silnim trpljenjem in nisem imel besede
zanj. Gospa pa je odgovorila mojemu nemému vprašanju:

„Možgane mu je pretreslo na bojišču. Komaj dve leti pred vojno
je bila najina poroka — A zdaj ..."

Rad bi bil rekel besedo sočutja, toda prizor me je omámil tako,
da mi je zastajal glas v grlu.

„Spočetka ni bilo tako hudo," je vzdrhtevala gospa — „samo to
je trdil venomer, da so mu ubili nevesto. Nihče ne razume, kako je
prišel do te misii . . . Spoznal me je pa vendar vselej, kadar sva go-
vorila dalje čaša — Potem pa je však hip prišlo kaj novega vanj —
Zdaj je vedno hujše — "

„Vojna," mi je ušlo skoro brez misii in čutil sem, kako me tišči
na prsa, kakor da se vali silen val krvi name.

„In brez pomoci, brez upa," je dahnila gospa. „Danes že nisem
smela ostati pri njem v kupeju."

Prispeli smo do Maribora in poslovil sem se kakor v omotici.
Vleik je oddrdral, a jaz sem ostal na perónu in nisem vedel, kaj bi.
Gledal sem po Ijudeh in venomer so mi kljuvale po mislih besede,
da nam je krvavi čas utopil duše.

„Ali imate dušo," sem hotel vprašati rejenega gospoda, ko sem
nehote obstal pred njim. Rekel pa sem mu samo:

„Oprostite, prosim — kedaj pelje vlak proti Celovcu?"

Veljak je šel mimo mene in se je s komolcem obregnil vame.
Zamrmral je nekaj o nerodah, ki ne znajo hoditi med Ijudmi. Za tisti
hip sem ujel njegov pogled in poglede neštetih drugih Ijudi — možkih
v uniformah in v civilu — žensk kakor pustnih sem in zopet žensk
v dolgih, sivkastih plaščih z rdečim križem na belem pasu okrog leve
roke. Vsi so gledali vodeno in stekleno in vsem je bilo zapisano na
topih obrazih, da so brez duše ■ —

200

Dr. Ivan Prijatelj :

Naši časopisL

(Nekaj misii in nasvetov.)

k^ azločujem med časniki in časopisi. Casnik je posvečen v prvi vrsti
-*- ^ politiki in šele v drugi tudi ostalim vprašanjem kulturnega življenja.
Časopisi se po namenu, kateremu služijo, dele v leposlovne ali knji-
ževne in umetniške, v. družinske ali zabavnike, v publicistične ali revije
in v strokovne časopise. — Casnik se piše iz dneva v dan in za dan.
Silne vážnosti in ogromnega vpliva je njegovo anonimno delo. Nihče
se ne zaveda, koliko svojih političnih, socialnih in kulturnih razpoloženj,
mnenj, teženj in preverjenj črpamo však dan iz časnikov. Po kapljicah
prehajajo v naše umove in naša srca, zgoščujoč se tam v to, kar ime-
nuje državljan svoje javno prepričanje, ne da bi vedel natanko po-
vedati, odkod ga ima. Politicna in sociálna zavednost občinstva — to
je arhiv, v katerem je spravljeno v stotisočerih izvodih brezimno časnikar-
jevo delo. Drugje se po navadi ne shranja, ker postaja casnik vobce
drugi dan že makulatura.

Časopis pa se čita danes in se bo čital jutri in črez leta. Stalen
in trajen dokument literatúre in kultúre národa je. Tému primerna
mora biti njegova vnanja opreraa, notranja uredba in medsebojna
organizacija. Prvá ima biti solidnejša, izbranejša, nego je oprava časnika,
da nam lahko rabi in ugaja še leta in leta; od druge zahtevamo, da
je vsebinsko vážna, zgoščena, tehtna in temeljita, da govori k srcu in
ne samo nam vse dni naše dobe, ampak da bo tudi našim potomcem
zanimivo štivo; a tretja naj bo smotrena, ne slučajna, ampak pre-
udarjena ter urejena po najvišjih potrebah národa, ne pa po samo-
voljnosti ali interesih posameznika.

In ta poslednja, t. j. smotrena organizacija časopisja —
to je ona temná točka dosedanjih malih dob našega malega národa,
ki bi jo v pričujočih vrsticah rad na krátko osvetlil sedaj v veliki dobi
porajajočega se velikega národa našega. Izpod nizkih stropov prehajamo
v zračne prostore, izpod prihuljenih obokov v široki horizont. Umevno
je, da moramo revidirati vse načine dosedanjega našega javnega življenja,
zavreči vse, kar je bilo pomerjeno na majhne razmere, in umeriti vse
na širši obseg. Čim se nam je to posrečilo s poMtiko, moramo ne-
mudoma isto storiti z ostalimi panogami kultúre. In tu ni malé vážnosti
baš časopisje. „Časopis vedno bol j izpodriva knjigo." Nad tem so se
mnogi že pritoževali. Po pravici ali ne po pravici, fakt je tu in treba

201

je računati ž njim. In tu zahteva ekonomija sil, da je časopisje pri
vsakem národu najboljše organizirano, da more kar najizdatneje služiti
občnemu napredku ter prospehu literatúre samé. Casopisna izdaja se
dá mnogo boljše upraviti, organizirati, nego produkcija knjig, kjer ima
mnogo večje polje individuálni moment, t. j. slučaj. Ako vzamemo ta
princip za merilo, s katerim pristopamo k našemu časopisju, moramo
priznati, da naše časopisje zadostno ne odgovarja tej.zahtevi. „Bas v
tej deloma nedostatni, deloma pogrešni organizaciji našega nepolitičnega
časopisja vidim eno iz glavnih stráni in obenem eden iz najvažnejših
vzrokov sedanje naše literárne krize," je rekel kakor nalašč za naše
sedanje razmere pred osemindvajsetimi leti češki kritik Schauer o
tedanjem češkem časopisju.^

Na smotreno organizacijo časopisja polagajo važnost vsi narodi,
ki ne životarijo, ampak vedo, kaj hočejo. Menim, da je v tej veliki
dobi minilo tudi naše životarjenje in da vstopa tudi naš národ v živ-
Ijenje, to se pravi v zavedno bistvovanje. To stopnjo razvitka označuje
zlasti to, da je na nji podvržena vsa národná produkcija celokupni
kontroli, razpredelitvi in taki delitvi dela, kakor jo zahteva diferen-
ciaeija napredujočega národa. Primitivizem nima vec mesta v tem sta-
diju, posebno ne tudi v oni pri nas došlej tako navadni obliki, da bi
smeli rasti produkti dúha, kjer in kakor bi se komu zjubilo. Da se le
tiská, da se le izdaja, taká gesla spadajo v dobo životarjenja. Doba
zavednega bistvovanja zahteva, da se vse sile bodisi v soglasnem
bodisi v tekmovalnem razmerju družijo v enem končnem cilju, ki mora
biti ideja našega národa. In še nekaj : však produkt našega dúha
nam mora biti Ijub in drag tudi takrat, kadar stremi po takih potih in
s takimi sredstvi proti onému skupnemu cilju, ki ne odgovarjajo našemu
osebnemu ali strankarskemu názoru. Hane veniam damus petimusque
vicissim, to vodilo našega Stritarja je bilo vedno geslo zrelih umov in
zrelih národov.

Pristopajoč k smotreni organizaciji časopisja si moramo biti najprej
na jasnem o nalogah, ki jih imajo različni tipi periodičnega tiská. Gori
sem omenil na prvem mestu književni ali umetniški časopis.
Leposlovje in umetnost sta prvi barometer národne kultúre. V njih se
intuitivno in neposredno razodeva ingenioznost in nadarjenost národa,
ne samo njegov názor o lepoti, ampak v njega spremstvu v enem odušev-
Ijenem in polnoglasnem akordu tudi pogled na politične, sociálne, ná-
rodne, verske in nravne názore dotičnega rodu. Književni list je prvo
umstveno zrcalo národa. Zato mora biti čisto in gladko obrušeno, iz

' Hubert Gordon Schauer: Spisy, svaz. III., str. 200.

202

eiiega kosá, lepo zaokroženo, brez škrbin in drugorodnih pritiklin.
Lepoti lepota ! . . . S poezijo je sorodna samo literárna kritika in enako-
rodna samo vpodabljajoča iimetnost. Književno glasilo prenáša samo
poezijo, pripovedništvo, kritiko, estetične eseje in literarno-zgodovinsko
esejistično publicistiko biografskega, zgodovinskega, narodopisnega, po-
litičnega, prozodičnega (stilističnega) in metričnega značaja — vse v
umetniško-literarni obliki brez detajlov in podrobnosti strokovnjaštva.
Kar je vec, je balast in omnibus in menežarija. — Vpodabljajoča umet-
nost se more zraven leposlovja odražati iz tega zrcala, ne da bi krivila
steklo — nasprotno: še celo razširja ga! — dotlej, dokler ji národ ne
omisli lastnega zrcalca . . . Merilo za vse produkte narodovega uma in
srca, ki se odražajo v tem organu, more biti edina estetična, filozofsko
fimdirana lepota, enoten nad utilitarne pojme in slučajne koristi ali
škode vzvišen názor o lepem, ki more dajati harmoničen pravec tudi
teoretičnim článkom, ki jih prináša književni časopis.

Rodbinskemu listu določajo smer koristi in interesi družine.
Dobro urejena in v vsakem oziru oskrbljena rodbina je za však národ
največjega socijalnega in narodnega pomena. Morálna in gospodarska
podlaga njena bi morala biti posebno pri srcu vsakemu národu, ki se
hoče krepko zasidrati v vrtincu mednarodnih borb. A nič manjšega
pomena ni umstvena in duševná oskrba familije, in njen glavni organ
je — rodbinski časopis. V njegov program spadá príkladná beletristika :
izvirni in dobro izbrani in prevedeni tuji románi, novele, črtice. pesmi . . .
z eno besedo: leposlovni umotvori, ki imajo zmožnost buditi v duši
razvijajočega se dečka in podrastajoče deklice zmisel za poezijo in pri-
povedno umetnost, ki pa obenem ne vzbujajo prezgodnjih burij v njunem
duševnem in telesnem organizmu. Vsakdo, kdor pozná moje názore o
umetnosti, vé, da sem vedno nastopal proti naročeni, u'iilitaristični
umetiiosti, ker sem globoko preverjen, da je posiljena umetnost po-
tvora, ki moti in kali umetniški zmisel odrastlim, a mladini naravnost
na leta in za vedno zmeša oko in zaguli čut za pravo lepoto. Zato
tudi danes ne trdim, da bi pisal pisatelj naravnost in usum Delphini,
da bi se vdinjal rodbinskemu listu in njega koristnim tendencam. Stvar
si mislim narobe : največji pesniki imajo umotvore, ki jih čita lahko in
z visoko naslado ne samo odrastla mladina, ampak celo nežná deca.
Vzemite n. pr. Levstikove ali Župančičeve otroške pesmi. Takega pogana,
kakor je bil Vrchlický, so reklamirali moderní češki katoliki po njegovi
smrti v marsičem zase, ker ima v svojih delih pesmi najlepše katoliško-
verske epike. Torej : pesnik in leposlovec naj ustvarjata svobodno in
naj šele naknadno določata, kaj pošljeta književnemu, kaj rodbinskemu
listu. — Vsaj toliko kakor leposlovja mora prinášali družinski časopis
podučnih článkov iz raznih, v prvi vrsti praktičnih strok. Pedagoško
ozračje, ki mora v njem plavati tak list, zahteva nazornost; zato

203

morajo biti ti članki kolikor mogoče opremljeni s slikami. Podobe
rodbinskega casopisa se temeljito locijo od ilustracij književnega in
umetniškega organa, kjer so slike zase posebno, tekstu enakorodno
poglavje. V rodbinskem listu so podobe podrejene tekstu, da ga oživljajo
in ponazorjajo. — A ne samo poduku mora služiti rodbinski list, ampak
tudi zabavi. Samo gledati Je treba, da zabavni del ne ugaja goli zveda-
vosti in ceneni interesantnosti, ampak da se vsa] poizkuša dvigati v
ozracje umetnosti. Podučni zabavnik je tako važen organ národne
kultúre, da bi ne smel zadostovati národu en sam list tega tipa, ampak
vsaka stránka izrazite kultúrne smeri bi morala imeti glede na špeciálne
nravne potrebe svojega občinstva svoje lastno glasilo te vrste. In však
tak list bi se moral zavedati, da se prikladnost, popularnost in umet-
nost ne izkljucujejo, ampak lepo skladajo. Namena seveda umetnik ne
sme imeti nobenega. ki bi ležal zunaj umetnosti. A porabljajo se lahko
njegovi umotvori v različne namene. In eden teh namenov je lahko
tudi umetniška vzgoja, poduk in zabáva družine.

Že pogosto in na vec mestih sem poudarjal, da je bilo naše na-
rodnopolitično in ž njim medsebojno strankarsko življenje tako revno
idej, ker naše stránke niso imele drugih organov kakor politične dnev-
nike in tednike, navadne politične priganjače in agitatorje. (Katoliško
stranko izvzemam.) Vsa nejasnost naše preteklosti v političnih, socialnih,
verskih in literarnih nazorih je prihajala odtod, ker nismo imeli revij,
v katerih bi se osvetljevala aktuálna vprašanja stvarno, temeljito in z
višjih vidikov. Strankarska zavednost in s tem kultúrna zrelost bi bila v
našem Ijudstvu globlja in strpljivejša in medsebojna tekma dostojnejša,
ako bi slonela strankarska diferenciranost pristašev raznih strank na
temeljitih stvarnih razpravah revij, nego došlej, ko je bazirala na
podlagi časopisnih polemik. Pa ne samo občinstvo, ampak tudi dnevno
časopisje bi moralo imeti za seboj publicistične organe kot nekak reser-
voar za svoje ideje. Vsaka večja naša stránka bi morala izdajati —
kakor to delajo Čehi — svojo revijo, v kateri bi se njen program in
njen svetovni názor in ž njim ideja našega národa temeljito debatirali,
poglabljali in utemeljevali. Také debate bi dokazovale, kaj stránke v
resnici loči in kaj jih druži, zlasti pa — kaj je cilj in konec celokup-
nega národa. „Tega obširnejšega, znanstvenega aparata časniki prosto
imeti ne morejo, ker nimajo zanj prostora niti čaša ; časniki ideje bolj
širijo kot gesla vere, sami jih ne producirajo in ne motivirajo. To na-
logo prepušča n. pr. angleška žurnalistika povsem svojim reviews, pu-
blicistiki, meatem ko mora pri nas žurnalistika biti združená s publi-
cistiko, kar jo zadržuje v njenem razvoju," je rekel dobro Schauer za
Cehe osemdesetih let in za današnje Slovence. Ako torej hočemo, da
dobi naša javnost, ideja našega národa, trden temelj in naše javno
tekmovanje jasnost — z revijami na dan!

204

Iz revij se morajo oddeliti v teku kulturnega napredka stro-
kovni časopisi za stroke, ki so tako vážne v prosveti národa, da
ne morejo vec gostovati v sploinih publicističnih magacinih. Sem spa-
daj© v prvi vTsti one znanstvene stroke, ki jim je predmet slovenskí
národ sam: zgodovina, jezik, literárna in kultúrna zgodovina, narodo-
pisje; dalje vzgojevalne stroke, glasba, telovadba, turistika, mladinska
organizacija itd. Strokovno časopisje je odsev delitve in poglobitve
dela, njega pomanjkanje znak kaotične nediferenciranosti, životarjenja,
ne pa zavednega bistvovanja.

11.

Ako odštejemo pesniški almanah „Kranjsko čebelico" in Navra-
tilovega „Vedeža", se mora vzeti kot prvi slovenskí časopis Janežičev
„Slovenskí glasnik*". Ali je bil to literaren, ali je bil družinski,
publicističen ali strokoven časopis? To je bil prvi slovenskí omnibus.
Prinášal je redke bisere čisté poezije Levstikove, Jenkove, Erjavčeve,
Mencingerjeve, Jurčičeve, Stritarjeve in Gregorčičeve Múze, družinsko
beletristiko Andrejčkovega Jožeta in drugih, publicistiko Levstika, Šte-
fana Kočevarja, Gršaka, Stritarja . . . dopise o socijalnem življenju iz
vseh večjih slovenskih mest in strokovno jezikovno znanost Levstika,
Cigaleta, Ladislava Hrovata ter starinarsko Davorina Trstenjaka itd. itd.
Velikega pomena je bil za tedanje primitívne čase na Slovenskem
,,Glasnik''. Bila je njegova zasluga, da so se v drugi polovici šest-
desetih let začuli glasovi, da „Glasnik" Slovencem ne zadostuje več,
zlasti ne v književnem oziru. Urednik Janežič je pokazal velik kultúrni
takt, spoznavši in priznavši, da je njegova naloga pri kraju in da mu
mora slediti.mož, ki bo sam umetnik in književni kritik. Odprl je pre-
dale zadnjih letnikov svojega lista na široko Jurčiču in Stritarju ter
jima naposled ponudil uredništvo in izdajanje lista, ki naj bi evolucio-
niral v književni časopis. Najprej je na svojo roko poizkusil Jurčič z
mariborskim ,Glas nikom", pa ni uspel. Na to je stopil Stritar z
„Zvonom" na dan. Stritarjev „Zvon* je bil prvi poizkus čistoliterar-
nega lista na Slovenskem. Želja po podobnem glasilu je pač zorela
med razumništvom, a vendar je bila končna oblika dunajskega „Zvona*
precej individuálni izraz Stritarja kot kozmopolitskega svetovnega po-
potnika in „Schôngeista". Večina slovenské inteligence je pogrešala v
Stritarjevem listu raznih disciplín iz omnibusa „Glasnika". Skok je bil
prehiter, Stritar presuveren glede kompromisov in preobčuten glede
očitkov od stráni zaostalih nasprotnikov in je po enem letu ozlovoljen
ustavil list, A literárna potreba je bila tu, in Slovenci niso mogli več
dolgo ostatí brez književnega lista. Napredna stránka kot zastopnica
razumništva je sama vzela stvar v roko in poverila ustanovitev novega
književnega glasila svojemu polihistorju, liberálnemu duhovniku Davo-

205

riiiii Trstenjaku, kateremu se je pridružil literárni kritik mariborskega
„Národa" dr. Janko Pajk. Tako je izšla v Mariboru „Zora", ki je v
marsičem povzela bolj zabavniške in primitivne publicistične tradicije
„Glasnika", nego strogo književne „Zvona". To nazadovanje je odbijalo
od lista prejšnje „zvonovce", edino muzično četo takratne Slovenije.
Sicer se je Trstenjak s svojim znanstvom skoro odločil od „Zore",
ustanovivší prvi strokovnoznanstveni časopis „Ves t nik" kot prilogo
„Zore", katero je prepustil teoretičnemu estetiku Pajku. A suhe kraso-
slovne doktríne Pajkove niso mogle privabiti v list pesnikov in pisa-
teljev, nasprotno : dlakocepstvo in zadirčni značaj urednika sta jih celo
odbíjala.

Takrat je povzročil pritisk nemškocentralistične vláde koncentra-
cijo slovenskega strankarskega življenja: ponižne slovenské ovčice so
se strnile v stajo, da bi si ubránite nago življenje. To priliko je porabil
Stritar v svojo četico leposlovcev in 1. 1876. z obnovljenim „Zvonom"
stopil pred svoje rojake. To ni bil vec prejšnji Stritar, prihajajoč iz
zapadnih visokih kultúr, proglašajoč umetnost za gospo, ki se nobe-
nemu ne klanja in z nobenim ne paktira. To je bil skrben pastir iz
slovenské staje, ki je bil pripravljen ustvarjati v hladilo in tolažbo lite-
raturo za prvega in zadnjega Slovenca. Cemu nam vsa visoka litera-
túra? je vpraševal, umetnost naj nam bô tolažnica in usmiljenka v
našem težkem stanju. Obnovljeni „Zvon" ni bil vec književni list,
vzvišen nad slučajne potrebe in poslušen samo „gospe" umetnosti,
ampak je bil prikladen časopis: zabavnik, učitelj, samaritán poniža-
nega in razžaljenega národa. Lepa in hvalevredna naloga za vsakega
domoljuba in vsakega narodnega delavca, samo ne za umetnika, ki ne
pozná drugih. úkazov kakor večni kategorični imperatív svojega lastnega
démona, hrepenečega edino po lepoti. In res so bili pesniki in pisatelji
prvi, ki so polagoma odpadli od Stritarjevega blagega zabavnika. Za
njimi je prišlo potem tudi občinstvo, čigar že vzbujenemu književnemu
čutu ni zadostovala edina urednikova tožeča in tolažeča struna. Slo-
vensko občinstvo je potrebovalo tudi že v poeziji polnega, širokega,
iz cele reálnosti zvenečega akorda. Stritar je to spoznal — sicer ne
tako brez pridržka, kakor leta 1868. skromni Janežič — in je vdrugič
prenehal z dunajskim „Zvonom".

Na njegovo mesto sta stopila 1. 1881. dva nová časopisa: v Celovcu
„Kreš" in v Ljubljani „Lj ubi jánski zvon". Duševní oče „Kresa"
je bil dr. Janko Pajk, najmočnejša opora dr. Jakob Sket, znanstvena
pribočnika prof. Gregor Krek in Davorin Trstenjak. Leposlovni pečat
sta mu vtisnila Anton Koder in Pavlina Pajkova, dva družinska zabava-
telja, prvi z interesujočo, druga z vzgojno noto, Sket je poizkušal v
socialnem románu pobirati stopinje za Kersnikom. Pesništvo „Kresa"
je bilo ali diletantsko Flegeričeve in Turkuševe baze ali začetniško

206

Fiintkovo Gregorcičevega epigónstva. Krek - Fekonjeva filologija in
Trstenjakovo zgodovinarstvo se je malce dvigalo že v strokovno ozračje.
Književen list „Kreš" ni bil, manjkalo mu je darovitih pesnikov, ured-
ništvu estetičnega okusa in enotnega kritičnega vodstva. Publicističen
tudi ni bil, ker ni poznal aktuálnosti in zaokroženosti v člankih. Se
najbolj ga je odlikovalo strokovnjaštvo.

Velik napredek pomení za Slovensko časopisje ustanovitev Levče-
vega .,Ljubljanskega zvona". List je bil glasilo mlade, dosti mocne in
nadarjene nove pisateljske generacije, ki se je odvrnila od idealističnega,
v tujini docirajočega Stritarja in se oklenila realističnega, doma'sredi
slovenskih brig in veselih upov živečega Jurčicu ter si izbrala za
svojega urednika Levca. A za obema: Jurčičem in Levcem jé stal
glasnik slovenskega odločnega in trpkega dura — Levstik. K listu je
pristopil najboljši Stritarjev pesnik Gregorčič ; ko je po par letih začel
pogrešati mehkih Stritarjevih rok, se je sicer izkujal. V nadomestilo
si je novi „Zvon" vzgojil svojemu pravcu primernejšega Aškerca.
Levčev „Zvon" je bil po svojem postanku književen list: kot glasilo
takrat nastopivŠe, na znotraj za silo sklenjene eelotne pisateljske gene-
racije, ki je mogla v listu neovirano izraziti svoj pesniški credo. Knji-
ževni značaj mu je povečeval fini prirojeni estetični okús urednika
Levca in njega sigurno in pazljivo oko pri izbiranju mladih talentov!
Tudi nekaj starih odličnjakov je privábil Levec zopet na književno
polje, n. pr.Trdino in Mencingerja. Nedostajala pa je listu zadnja zahteva
literarnega lista: teoretičnoestetična, v izrazitem svetovnem názoru
izkaljena izbrušenost. Za literárne in teoretičnoestetične eseje je skrbel
Stritar, glasnik prejšnje generacije. V nadomestilo za to je prinášal
list dobro publicistike iz slovenské zgodovine (Rutar, Kos, Apih) in
strokovne ocene iz literárne zgodovine in jezika (Levec, Wiesthaler,
Strekelj, Oblak, Murko), s čimer je posegal že v področje strokovnega
lista. Kakor je bila literárna kritika v „Zvonu" mlitava in splošna,
tako je bila strokovna odkrita in včasih zelo podrobná. Precej skrbna
je bila tudi bibliografija. V kritičnem delu so bile torej strokovne vede,
ki jih je gojil „Zvon" (jezik, literárna in slovenská zgodovina) na boljšem
nego leposlovje, ki se je docela svobodno razvijalo samo spredaj v
glavnem tekstu. Kakor je bil torej Levčev „Zvon" važen in kakor je
še dolgo veljal našim urednikom za vzor, vendar enotnega ková književ-
nega lista še ni imel. Z ozirom na konkurenco se je moral ravnati
urednik pogosto po okusu literarno nevzbujenega občinstva in polniti
svoje predale z mnogimi rekviziti iz Janežičevega „omnibusa". Saj je
že značilno, da je imenoval Levec drobni tisek na koncu lista „Slovenskí
glasnik". V njem je sipal pred zvedavo čredo najraznovrstnejših čita-
teljev iz polnih prgišč drobtine iz premnogih strok, da je prihajala v
vsaki številki na svoj račun miselno in estetično léna, pac pa ceneno

207

radovednost pasoca inteligenca slovenská. Kako je Levec lovil te drob-
tine — še do danes edino duševno kulturno hrano našega razumništva,
ki ga nihče ni učil čitati kaj obširneje estetičnega, destiliranejšega,
oklenjenega v vsebini in zaokroženega v obliki ! Dne 19. decembra 1883
je pisal Staretu: „Vsaka stvarca mi dobro dojde, ker vidim, da móram
z ozirom na , Slovana' bolje urejevati ,listek'. Saj naši politikarji bero
sam drobiž, do leposlovja jim ni." — Po Levcevem vzgledu, samo z
malimi izpremembami so urejevali „Zvon" pozneje Funtek, Bežek, Aškerc,
Zbašnik in Šlebinger. Aškerc je bil napravil mimogrede poizkus udariti
bolj na revijalno plat, a ni imel temeljitih, aktualnih in spretnih clan-
karjev, ki bi bili mogli vneti naše obcinstvo za publicistiko. Namesto
njegovih článkov so si želeli naši Ijudje že rajši pesmic nazaj,

Poleg „Kresa" in „Ljubljanskega zvona" je bil začel izhajati koncem
leta 1883. „Slovan", ki ga je bil ustanovil Ivan Hribar v prvi vrsti kot
politično glasilo radikálne stránke z namenom, da prináša tudi prevodno
slovansko beletristiko, biografije slovanskih veljakov in kultúrne slo-
vanské novice, prihodnie leto pa ga je razširil dr. Ivan Tavčar tudi na
izvirno Slovensko beletristiko. Dr. Celestín je pisal Levcu pôvodom
„Slovanovega" rojstva dne 28. decembra 1883: „Meni se vendar zdi,
da imamo preveč tri liste, ki imajo eden namen: nismo praktični in
ne známo podpirati enega podjetja, ki bi bilo potem res lahko práv
dobro v vsakem pogledu." Res: imeli smo tri liste, ki so si hiteli delati
konkurenco kot književni listi, pa ni bil niti eden strogo literaren organ,
kot družinski zabavniki, pa se ni niti eden posvečal res poduku in
zabavi družine, kot publicistične revije, ne da bi bil kateri res revijalen,
kot strokovni časopisi, pa so bile ražne stroke pri njih vseh samo v
gosteh. Koliko bolj bi bili razvili Slovensko javnost, da bi se bil opre-
delil „Zvon" bolj književno, „Slovan" publicistično, „Kreš" s svojim
drastičnim Kodrom in vzgojno Pajkovo pa bi bil družinski list. Však
bi bil imel svoje polje, svoje brezkonkurenčno podjetje, svoj poklic in
svojo prihodnost. Tako pa ni moglo biti drugače, da so vsi trije hirali
in da sta končno dva iz njih poginila. „Kreš" se je hotel pred smrtjo
rešiti na strokovnaznanstveno polje, takrat še docela neobdelano ledino
na Slovenskem. Umevno je, da mu je zmanjkalo sape. Da se je za-
tekel v familijo, bi se bil ogrel in okrepčal, da bi bil potem sam krepčal
in ogreval.

Prvi izrecno družinski list je ustanovil Slovencem leta 1888. dr. Fr.
Lampe s svojim „Domom in svetom". Ne rečem, da je bil družinski
časopis Lampetov edini ali vsaj prvi namen. Kaj je urednik nameraval
z novim listom, tudi lanská jubilejná številka „Doma in sveta" ni izrecno
razodela. „Dom in svet" ima svoj postanek v znanem pastirskem pismu
slovenskih škofov z dne 26. novembra 1887, s katerim je nastopil
dr. Missia zoper narodni radikalizem („oboževanje národnosti") in agi-

208

tacijo za slovansko bogoslužje. Pastirski list se Je obracal v prvi vrsti
zoper „Slovenskí národ", a je govoril tudi o „enake vrste listih" in
„nekaterih leposlovnih listih", pozivljajoč duhovščino, naj „goji, razširja*
in podpira dobro, odločno katoliško časopisje". Iz tega sledi, da
je bil ustanovljen list proti „Zvonu", Da je imel biti bojevnik na lepo-
slovnem polju za bistveno istá načela kakor „Slovenec" na političnem,
je jasno povedal dr. Janez Ev. Krek v lanski jubilejní številkí z bese-
dami : „V velikem boju svobodomiselstva proti verskim načelom, zlasti
proti katoličanstvu, je videl rajni Lampe največjo nevarnost v očitku,
da so katoličani kulturno zaostali." In Viktor Steska pripoveduje ravno-
tam izrecno, „da je knezoškof dr. Missia list dovolil in mu želel srečen
uspeh". Prvi namen lista je bil torej eminentno političen: njega ustano-
vitelj je hotel razširiti program stránke na kulturno, zlasti na leposlovno
polje. Šele drugi namen mu je bil družinski list, ki naj bi bil posvečen
zlasti mladini in družini. V vabilu na naročbo pravi dr. Lampe : „Ne-
premagljiva Ijubezen do mladine napotila me je, da sem sklenil izdavati
z novim letom zabavnopoučni list ,Dom in sveť, namenjen v prvi vrsti
mladini, ki hrepeni po višem izobraženju in napredku, potem pa tudi vsem
omikancem, ki se žele zabavati in blažiti s slovstvenimi lepimi izdelki."

Prvi, to je programatični namen lista — pri katerem je zastopal
urednik malce svobodnejšo noto, kakor je bila običajna dotlej v nje-
govi stranki, je povzročal ustanovitelju največje težave. V tem oziru
je bil dr. Lampe praktični pionir, ki se je moral boriti ne samo zoper
tradicionalno nasprotstvo slovenské duhovščine proti količkaj svobod-
nejšemu leposlovju, ampak tudi zoper krepko v cerkvenih očetih ute-
meljen in v sebi skladno sklenjen katoliški umetniški názor, kakor ga
je bil v prvih osemdesetih letih formuliral dr. Anton Mahnič. Andrej
Kalan ponatiskuje (ravnotam) Lampetovo pismo prof. Zupančiéu z dne
30. septembra 1893: „Ko bi vi poznali moje težave, mojo grenkobo,
moje boje, ki jih imam pri listu." Dr. Lampe je bil dober katoliški
strankar, bil je borec za katoliška načela, boril se je na leposlovnem
polju za politično zmago, in značilno je za kultúrni nivó in umetniško
preteklost njegove stránke, da ga dolgo ni hotela razumeti. Dr. Krek
pravi: „Lampe je stal v načelnem političnem boju ob stráni . . . več-
krat mu je ušla beseda izpod peresa, dišeča po kvarnem slogaštvu . . .
a trajnih, globokih uspehov je pričakoval na kulturnem polju . . . češ,
da ima politični boj tudi koruptivne kali pri sebi."

Dr. Fr. Lampe je v veliki meri dosegel oba svoja namena samo z
vztrajnostjo v skritih notranjih bojih in tihim praktičnim delom — čeprav
šele po svoji smrti. Ustvaril je katoličanom beletristiko, ki je že upo-
števanja vredna. Skoda je, da ni otvoril odkritega boja za svoj umet-
niški názor. Ker tega ni storil, zato velja še danes za oficijelni program
naše katoliške stránke estetika drja. Mahniča, ki je določala smer „Domu

14 209

in svetu" (zlasti v kriticnem oddelku) posebno jarko pod uredniŠtvom
drja. Evgena Lampeta. — Istotako tiho-praktično, kakor dr. Fr. Lampe,
a še bolj korenito jo je odslovil šele dr. Izidor Cankar. Za poslednjega
je značilno to, da je dal oni dan pisati v svojem listu drju. Grafenauerju
v odklanjajočemu zmislu o „Jeranovem problému", mesto da bi se sam
odkrito izpovedaľo istem, a veliko važnejšem „Mahničevem problému".
Čemu siliti v Slovensko estetiko ubogega Jerana, ko imate vendar
drugega moža istih, samo katoliško spretno umeteljenih filozofskih ná-
zorov — drja. Mahniča in njegovega učenca drja. Aleša Ušeničnika !
Načelom teh dveh mož ni postavil še noben katoliški „mladín" enako-
vrednega nazora nasproti ! . . . Izogibajoč se odkritega boja za dru-
gačno leposlovno bodočnost katoliško, nego je bila mahničevska pre-
teklost — mimogrede povedano: leposlovno docela neplodná! — je
dr. Fr. Lampe s tihim delom sicer razvil početke katoliške beletristike,
a oslabil svoj nastop v toliko, da s svojim „Domom in svetom" ni
ustvaril nikake izrazite osebnosti in struje v katoliškem leposlovju.
Mladi katoliški leposlovci se morajo še danes učiti samo pri svobodo-
miselnih piscih slovenskih. Medtem ko je energičnejša nátura Dostala-
Lutinova porodila pri Cehih krepko izraženo češko katoliško moderno,
ki ima v bratski literárni zgodovini že svoje lastno poglavje, ni „Dom
in svet" Franceta Lampeta ustvaril nie podobnega pri Slovencih . . . Drugi
svoj namen pa je dosegel docela : ustanovil je Slovencem prvi in edini
družinski list, kar mu bo naša duševná socialnost štela vedno v zaslugo.
Dr. Izidor Cankar obeta v prvem oziru iti korak naprej. A tudi
on še nikjer ni povedal, v čem se razlikuje od drja. Mahniča. Pro-
gramni članek njegov v lanski jubilejní številki sicer káže, da šili
njegov avtor nekam drugam, a kam, ni povedano jasno. „Lepoto
bomo Ískali, kjerkoli jo zaslutimo, v kateri izmed premnogih njenih
oblik; ne predrznemo se ji predpisovali, da bodi taká ali drugačna, a
da je vsa lepa, to hočemo od nje." To je popolnoma druga nota, nego
Mahničeva, docela moderna. Istotako podpise nadaljni stavek o umet-
nini kot živem organizmu tudi však krasoslovec, ki izpoveduje avtono-
mijo umetnosti. Mahnič te avtonomije ni priznával : umetnost je izvajal
od Boga, ji dajal moralistične naloge in ji zapovedoval, da naravnost
služi Bogu. A nekaj podobnega pravi takoj nato tudi dr. Cankar,
seveda zavito v moderni ovoj „svobode" in „veselja" : umetnost „oznanja
z besedami, ki so ji dane, osvobojujočo moč resnice b o ž j e in ve-
selo prostost krščanskega nravnega zákona". Ko je tako naravnal
umetnost v strujo napram Bogu in ji dal morálne ojnice, pa se zopet
široko razmahne: „svobodno naj se tedaj razgibljejo dobre sile in ra-
dostno, kjer jim nikjer ni mejá ne ovire." Po vsem tem človek
še vedno ne vé, ali je to še vedno Jeran - Mahnič, ali kakšen nov
človek !

210

Razume se, da mi niti oddaleč ne pride na misel, da bi polemi-
ziral z drjem. Cankarjem; samo prosil bi ga, da bi dal mnogoštevil-
nemu delu našega razumništva, t. j. prepričano katoliškemu z ozirom
na neplodovite tradicionalne Mahničeve názore jasnejšo podlago, nego
jo je dal dr. Fran Lampe (ako je drugačna s strogo katoliškega stališča
sploh mogoča, kar jaz za svojo osebo skoraj dvomim). Njegova struja
bi s tem samo pridobila in pridobil bi s tem národ, čigar važen del
in faktor Je že tudi katoliški inteligent.

To pa je gotovo, da je dr. Cankar z odločno gesto potegnil „Dom
in svet" iz političnoslužbenih kolotečin, v katere ga je bil naravnal
dr. Evgen Lampe. Storil je to s pritrjevanjem svojega najboljšega pri-
povedovavca Finžgarja, kateri kliče v jubilejní številki : „Kdo je tému
kriv? (Da so slovenskí katoličani zaostali na umetniškem in kulturnem
polju.) Z vzgojo ves politični šunder slovenskí, ki nas je tako poplitvil,
da je sramota. Zato je nujna potreba, da se ,Dom in sveť na novo
orientira, se otrese vsake politične čobodre."

Nadaljujoč svoj historični pregled našega časopisja, móram beležiti
še neko drugo dejstvo Cankarjevega uredništva pri „Domu in svetu".
Že gori sem namignil, da je dr. Fr. Lampe s svojim listom dvojno
koristil: prvič, da je v vztrajnem skritem — žal, da ne tudi v od-
kritem! — boju vsaj do neke mere pridobil. svoje pristaše za kulturno
delo. Ne vseh! Saj vemo, kako mnenje sta imela še v devetdesetih
letih n. pr. o gledališču tako različna moža, kakor sta Andrej Kalan in
dr. Sušteršič; poslednji je naravnost kmete hujskal zoper teáter. Celo
dr. Krek je v svoji nemški knjižici o Slovencih „pozabil rokavice", kakor se
je zelo evfemistično izrazil o izostalem poglavju o slovenskí umetnosti
Ivan Cankar. A sedanja mladina enoglasno kliče po kulturnem pro-
gramu. To je tudi sad „Dom in svetovega" delovanja. Drugič je dr. Fr.
Lampe nad eno desetletje zabával in podučeval slovenské družine:
izdajal pravi pravcati družinski list. Dr. Izidor Cankar se je odločil
izpremeniti Lampetov organ v katoliški književnilist. Z veseljem
ga pozdravljam, zlasti če se mu posreči poklicati v življenje bogato in
krepko Slovensko katoliško moderno. A nekaj nam daje misliti : Slovenci
smo sedaj edini izobraženejši národ v srednji Evropi, ki nima družin-
skega lista ...

Leta 1902. je zacel izhajati novi „Slovan". Porodila ga ni kaka
nová struja, ampak podjetni tiskar Dragotin Hribar. Tudi za naslov se
ni imel zahvaliti pod prvim svojim urednikom kakemu programu, ampak
knjigotržni špekulaciji. Starejši čitatelji so se namreč še spominjali
Hribar-Tavčarjevega lista s podobami in enakim pozivom. Odtod naslov.
Ali stari „Slovan" je res gojil slovanstvo vsaj s prevodi; urednik novega
„Slovana" pa je bil Fran Govékar, ki bazira vseskozi na nemški in
francoski literaturi, kar je list tudi očitno kázal pod njegovim uredni-

14* 211

stvom. Drugi urednik mu ]e bil dr. Ilešič, ki ]e razvijal silno marljivost
v drobnih noticah in ocenah, pomanjkanje čaša, zbranosti in zaokrože-
nosti v člankih. Pod njim je nasiov bolje odgovarjal vsebini ; popolnoma
bi bil odgovarjal, da se je list zval „Jugoslovan". Beletristi do njega
niso imeli zaupanja. Zato je dal izdajatelj svojemu podjetju pozneje za
urednika leposlovca Milana Puglja, ki je izkušal napravili iz „Slovana"
književni list s primesmi družinskega in strokovnega organa, popolnoma
po vzorcu „Zvona" raznih uredništev. Ko sta izhajala vštric „Zvon" in
„Slovan", oba za napredne književnike, napredne družine, napredne
strokovnjake, se je človek izpraševal, kakor so se izpraševali naši očetje
v osemdesetih letih : Ali je praktično, da imamo dva lista, ki imata eden
namen ?

Prvá slovenská revija je bil 1. 1888. obenem z „Domom in svetom"
ustanovljeni „Rimski katolík" drja. Antona Mahniča, ki je s svojim
sinom „Katoliškim obzornikom" in sedanjim vnukom „Časom"
drja. Aleša Ušeničnika dajal podlago in polagal temelje dôslednému
in radikálnemu katoliškemu svetovnemu názoru. Umetniški in literárni
program tega nazora z izrazito moralistično in apologetično nalogo
umetnosti je dr. Mahnič sistematično obrazložil v „Dvanajstih večerih",
katerim se do danes pri nas javno ni odpovedal še noben katolik.
Kdor količkaj pozná pogoje literarnega razvitka, vé, da se iz tega
sistema ne more razviti nikaka bujná umetnost. In se tudi ni razvila :
umetniško delovanje je bila najslabejša strán te sicer tako mogočno
se razvijajoče stránke ob prelomu stoletja. Kar so producirali na tem
polju katoličani, se je storilo kljub Mahniču vsled prizadevanja drja. Fr.
Lampeta, tihega praktičnega delavca na tem polju a istotako tihega
nasprotnika Mahničevega. Kakor je bila katoliška triimenska revija
neplodovita ali naravnost ovirajoča v umetnosti, tako velik in še večji
vpliv je imela na naziranjsko, politično, versko in socialno poglobitev
svojih pristašev. Vsa sedanja katoliška inteligenca je zajemala svojo
duševno hrano iz tega vira. Tudi še danes je „Čas" vzorno urejevana
revija, katere članki in prispevki se odlikujejo po temeljitosti, aktuál-
nosti, raznovrstnosti, načitanosti zlasti urednika in njegovem lepem
znanstvenem jeziku.

Med ražne vzroke propada slovenské napredne stránke štejem
tudi ta, da se slovenskí naprednjaki nikoli niso poizkušali v svojih na-
zorih poglobiti potom napredne revije. „Slovanskí svet", ki se je
ob „Rimskem katoliku" vbadal na revijalnem polju in v naprednem
dubu, je bil pravzaprav privátna tvorba odslovljenega „Narodovega"
člankarja Yporeja-Podgornika, moža, ki je sicer razvil v svojem lističu
marsikatero pametno misel, zlasti narodnopolitično, a končno v osamlje-
nosti omagal. Istá nezaslúžená usoda je doletela od stráni naprednega
občinstva in vodstva tudi književno-revijalni dijaški list „V e s no".

212

Revija, ki je pravzaprav dala mentaliteto sedanji svobodomiselni
mladini, so bili Dennotovi in Lončarjevi „Naši zápisk i", izpočetka
skromná socialnodemokratična beležnica, pozneje idejno vážna sociálna
revija, ki je s tem, da je gostoljubno sprejemala pod streho neorgani-
zirano četo mlajših slovenskih intelektualcev, v veliki meri pripomogla
vzgojiti sedanje Slovensko svobodomiselno razumništvo in kriticno raz-
bistrila nekateri politični, sociálni in literárni pojem v dobi težke na-
predne krize na Slovenskem.

Prvá svobodomiselna revija slovenská širokega okvira je bila
„Veda". Žal, da jo je uničila vojna, preden se je uživela. Ker je bil
pisec teh vrst sam sourednik te revije, bi vedel sicer veliko povedati
o težki konsolidaciji tega lista, a ker to ne spadá v ta skopo odmerjeni
obzor, se hoče omejiti samo na dve — tri besede karakteristike. „Veda"
je prinášala mnogo gradiva, a bila je premalo aktuálna. Revijalni značaj
so ji zaslanjale predolge strokovne razprave. Najslabší je bil moj
literarno - kritični del in to vsled tega, ker je financijelni podpornik
lista dr. Bogumil Vošnjak nerád videl v njem literarno kritiko, živec v
mnenju, da obstoji literárna kritika v samem pričkanju, nedostojnem
takega resnega glasila za publicistiko in znanost. Jaz mu tega mnenja
nisem mogel izpodbiti in se nisem silil v ospredje. Bolj srečen je bil
v tem oziru menda dr. Knaflič, ki je za svojega tehničnega urejevanja
zopet uvedel literarno-kritični oddelek in ga pisal sam . . . Veliká raz-
poka v uredniškem odboru je bila tudi neenotnost nazora v tako važnem
vprašanju, kakor je južnoslovansko. Medtem ko smo se vsi uredniki
strinjali v naziranju o neobhodnosti politične in gospodarske enote
našega triimenskega národa, sem jaz oprt na najznamenitejše dubové
naše preteklosti trdno stal na kultúrni in jezikoslovni avtonomiji sloven-
skega dela Jugoslavije, dopuščajoč le organično in polagano zlitev
jezikov v bodočem skupnem političnem in gospodarskem sožitju.
Dr. Vošnjak je izhajal v svojem stremljenju po južnoslovanskí enoti od
jezika, želeč, da naj se dekretálno žrtvujejo nekatere posameznosti
slovenščine v prilog srbohrvaščine. Odtod je izšla znana anketa. Jaz
sem to imenoval „sedlanje konja pri glavi", staroslovensko napako
eksperimentiranja z jezikom, zapoznelo vrazovstvo, trdeč, da jezik ni
obleka, ki se slači in oblači, ampak kakor lub drevesa, ki zraste z
divjakom poseben in enoten, s požlahnenjem potom nove sorodne
mladike sicer dvojen v sokih in sestavinah, a združen v novi organični
enotnosti. Skrbimo najprej za požlahnenje : politično in gospodarsko
sožitje, južnoslovanskí skupni jezik, ki je že zdaj v svoji neizenačenosti
samo gradualno razlicnejši, kakor so različni med seboj n. pr. dialekti
naše slovenščine, nam bo pridodan.

Te názore je delil z menoj večalimanj tudi dr. Rostohar. Ta oko-
liščina, še bolj pa rázna osebna nasprotstva med njim in drjem. Voš-

213

njakom so povzrocila, da je izstopil iz uredništva in ustanovil revijo
„Napredno misel", popolnoma nepotreben, iz neke kljubovalne
vztrajnosti izdavan list, ki ga je pisal skoraj čisto sam zoper „vošnja-
kovstvo" in se pri tem nesrečno zapletel v svojo „albansko afero", ki
je mladému, agilnému môžu, nekdanjemu simpatičnemu radikálnemu
študentu vzela skoraj vse simpatije in ugonobila njegovo revijo.

V revijo se je bilo razvilo v zadnjih letih pod ambicijoznim, široko-
obzornim uredništvom publicista Albina Ogrisa tudi prejšnje dijaško stro-
kovno glasilo „Omladina", ki je pod Žer javom in Zalokarjem tvorila
napredni pendant h katoliškemu dijaškemu listu „Z o r i". Omogočil je bil
dijaštvu to dobro lastno revijo Ivan Zorman, mož, ki je s s vojim izda-
jateljstvom dokázal, da ima največ knjižnokulturnega zmisla medSlovenci.

Med strokovnimi listi slovenskimi zavzema častno mesto in vrši
svojo težko nalogo tudi med vojno pedagoški „Popotnik", ob kate-
rega se je že pred vec leti uvrstil s katoliške stráni „Slovenskí
učitelj", glasilo Slomškove zveze. Po večini učiteljstvo (in deloma
tudi dijaštvo) piše tudi oba naša mladinska lista „Vrte c" in „Zvon-
ček." Njuni pisavi — tako „Vrtčevi" moralistiki, kakor „Zvončkovi"
igračkariji z rožicami, zvezdicami, múčkami in kužki, ki sta že bledi
maniri — bi bilo želeti vec sočne otroške drastike in šegavosti. Pravno
stroko zastopa „Právnik", gradeč dalje na Razlagovih tradicijah,- raz-
vijajoč tozadevno Slovensko imenoslovje. Za cerkveno glasbo imamo
„Cerkveni glasnik", za profano so skrbeli dr. Krekovi „Novi
ako r d i", ki so bila odlična specialiteta na celem slovanskem jugu.
Tudi „Sokol" in ,.Orel" sta imela svoja glasila, istotako turistika svoj
simpatični „Planinski vestni k".

Domáce znanstvo: zgodovino, narodopisje, književno zgodovino
in deloma prírodné vede zastopa glasilo kranjskega muzejskega dru-
štva, ki je izhajalo pod Antonom Koblarjem pod naslovom „Iz ves t j a"
in izhaja sedaj pod Grudnom, Mantuanijem in Sajovcem z internacio-
ualnim naslovom in istotako vsebino kot „Carniola". Kljub nekda-
njemu Levčevemu prizadevanju in trudu sedanjega koncentracijskega
uredništva se ne more povzdigniti nad lokálni pomen, kakor se je bilo
to posrečilo pod uredništvom Antona Kaspreta izhajajočemu sorodnemu
mariborskemu „Časopisu za zgodovino in narodopisje". S
prispevki Štreklja, Murka, Žigona, Glonarja, Kosa, Kidriča, in Nachti-
galla se je bil povzpel ta list na višino, na kateri je dostojno repre-
zentiral našo filologijo v širokem njenem zmislu že tudi pred vnanjim
svetom. Sedaj, ko se je pod Kovačičem vrnil na lokalno polje, priča-
kujemo, da bo to nalogo še v višji meri vŕšil njegov desident Kaspret-
Kidrič-Nachtigallov „Časopis za slovenski jezik, književnost
in zgodvino", čigar prvo številko vojne razmere pac predolgo drže
v tiskarni.

214

Po tem obzoru, v katerem sem tuintam nakrátko poizkušal označiti
dobre začetke, prednosti, a tudi to, kar je tvorilo po mojem mnenju
nedostatke dosedanjega našega časopisja, prihajam k glavnemu namenu
teh vrstic: k smotreni organizaciji našega časopisja. Toza-
devne moje misii so se čutile že iz sodbe, s katero sem spremljal do-
sedanji razvitek naših žurnalov. Zato sem lahko sedaj práv kratek.

Potrebujemo predvsem strogo književnega lista, stoječega na tleh
svobodnega, avtonomnega umetniškega ustvarjanja. Brez omnibusa in
menežarije. Ves list naj slúži samo beletristiki, estetiki, kritiki, brez
družinske prikladnosti, revijalnih aktuálnosti in strokovnjaških eks-
kurzov. Ljudje, ki so došlej naročali list, da so čítali drobiž v listku,
naj ga ne naročajo vec. Z 800 naročniki bo lahko izhajal. In toliko
Ijudi bo menda vendar na Slovenskem, ki se zanimajo za lepo knjigo
in vse, kar je ž njo v zvezi! To nalogo naj bi prevzel „Zvon'', ki je
po svoji preteklosti v to najbolj poklican. A zato se mora odpovedati
družinskemu programu in onému poldrugemu tisoču naročnikov, ki so
ga v zadujem času naročali pač najbolj za svoje družine. Dvem go-
spodom se ne da streči! To je moral uvideti lani tudi „Zvon". Kakor
je moral biti urednik vesel Kraigherjevega romána, tako je moral pri-
znali, da svobodno umetniško dragoceno razpravljanje seksualnega vpra-
šanja v tem románu ne sodi v družine, Kaj naj stori : ali naj omejuje
pisatelja v svobodnem izražanju njegove individuálnosti, ali naj se zameri
družinskemu očetu, Id je plačal list? Jaz mislim, da je izhod iz te za-
gate samo eden: da se urednik in izdajatelj odločita za književni list
in dirigirata očete v upravništvo družinskega lista. — Lani sem v par-
lamentu govoril z odličnim našim poslancem, ki je v novem „Zvonu"
bridko pogrešal re\ajalnega drobiža v listku, s kakršnim je moral Levec
— kakor smo slišali — na Ijubo občinstvu polniti svoj književni list.
Naj se odpove „Zvon" revijalnih sotendenc in tudi revijalnih naroč-
nikov, pa ne bo ne razočaranj ne sitnarenj.

Za napredne družine naj ustano\'i „Tiskovna zadruga" obširen,
zanimiv zabavnik za dve tretjini sedanjih „Zvonovih" naročnikov,
katerim se bo pridružilo vsaj še toliko, ako bo list prinášal solidno
beletristiko, krátke interesantné članke iz najrazličnejših panog člove-
škega znanja in delovanja, bogato in nazorno ilustrirane. Istotako ne
sme napredna stránka vsaj po vojni, ko se vrnejo pisateljske sile domov,
práv nič več odlašati z izdajo revije, ki bo dala stranki trden temelj
in svobodomiselnemu razumništvu sodobno resno hrano in še kultúrni
drobiž po vrhu.

bi ta usodepolna vojna, ki nam je v marsikaterem oziru odprla oči,
pospešila tudi smotreno organizacijo našega časopisja!

215

Na podoben način naj bi se po mojem nemerodajnem mnenju
oskrbela z listi tudi katoliška stránka. „Dom in svet" naj bi postal
zopet družinski list, katero nalogo je vŕšil sam in edin leta in leta.
Za katoliško leposlovje naj bi ustanovil dr. Izidor Cankar manjši list
po nacinu ceškega katoliško - modernega „Tyna". Prinášal bi lahko
(kakor tudi „Zvon") po eno umetniško reprodukcijo slovenskih slikarjev
in kiparjev kot prilogo in v tekstu jemal v poštev tudi vpodabljajočo
umetnost dotlej, dokler ne dobimo vsaj majhnega lističa, posvečenega
grafičnim umetnostim. Slišim, da se nam obeta. Strokovnih znanstvenih
razprav pa bi književni in še manj družinski list nikakor ne smel pri-
našati. Breznikove filološko dobro kvalificirane razprave v „Domu in
svetu" niso sodile v ta list, kakor tudi ne zame specielno zanimivi
Žigonovi prispevki v „Slovana", kjer je izšel celo katalóg Copove
bibliotéke!! S takimi razpravami v „Carniolo", mariborski „Časopis za
jezik, književnost in zgodovino". Revijo katoličani že imajo, dobe jo
tudi socialisti. Naj bi bilo delovanje revij vseh treh naših glavnih strank
ozbiljno, tekmovalno in za celokupni národ plodonosno.

Cudno, da sociálni demokrati slovenskí nikoli niso mislili na svoj
družinski zabavnik. Socialisti vseh drugih národov drugače skrbe za
svoje družine, zavedajoc se vážnosti, ki jo ima familija v njihovi orga-
nizaciji. Pa kaj bo to čudno ! Skupna slovenská abnormalnost je to po-
manjkanje družinskih listov. Razmeroma največ pisateljev imamo, ki
bi sodili v také liste, brezdvomno največ čitateljev, ki bi najrajši na-
ročali zabavnike, trgovsko najboljše podjetje je družinski list, a vsi
naši časopisi so silili v visoko književnost (celo taki, ki so bili ustanov-
Ijeni iz trgovske spekulacije !), dobivali smo revije, specialno-strokovne
liste, samo naše družine in sigurno dobičkanosnega lista zanjo se ni
spomnil nihče. Smo pac slabi trgovci Slovenci!

Upajmo, da pride ob novi orientaciji, sedaj ko se razmikajo hori-
zonti naše domovine in naše misii, tudi tako važen element národa,
kakor je družina, do specielne svoje duševne hrane. Istotako bo treba
skrbeti, da se obnove vsaj oni strokovni listi, ki smo jih že imeli. Naj

216

Iz poezij Viktorja Dýka.

Poslovenil dr. Ivan Lah.

Trenutki.

tfaz bolj sem, kot vi, spoznal, kaj je bol,
pogosto hodila po eni sva česti:
zdaj smeje se hrib in smeje se dol —
a jaz ne odrečem se svoje bolesti.

Jaz bolj sem, kot vi, se na svetu smejal,
smeh bil mi je v šumu, v samoti uteha;
zdaj pláka dolina in gora vrh skál —
in jaz ne odrečem se svojega smeha.

V mrtvem zálivu.

To bil je tih in mrtev záliv
zgubljen za Ijudi, zgubljen za bogove,
stoječa voda — v plitvini kup gliv,
smrdelo je blato cez škrite cvetove.

Tu bilo življenje je v smrti, v življenju smrt,
moten si j aj in v srcu strah in odpor;
v težko tišino poletnih mrakov
glasil se je s kvakanjem žabji zbor.

Vdar vesel odmeval ni cez pristan,
svež glas se med vejami ni ozval, —
nekaj je večno zvenelo: zaman.
Mŕtvi záliv je le sovraštvo poznal.

Zdaj vali se tok — silen, mogočen tok,
ki trga valové in zemljo poprek
in cilja ne ve mu nobeden prerok,
grabi in daje in meče z brega na breg.

217

Kakšno življenje! Pogled zanimiv!
Kako se blato hitro odpraví,
ko živel] je divji pridrl v záliv —
glej kakšen plen zdaj plavá v daljavi.

Tok divji nekje je raztrgal most,
razbila se ladja je v deske na dvoje.
V mirnem zálivu igra se prostost —
vse temno buči in razbija in poje.

Na bregu sedim. Trenutek? Vec dni?
Je res-li, da se tako je živelo? —
Pozdravljena, sveta povodenj ti,
pozdravljena, dokončaj svoje delo.

Bo-li to zopet tihi záliv —

záliv smrti in stanja, gnilobe?

Kup blata, ki však dan bolj je smrdljiv,

in večni mrak v čas solnčne svetlobe?

Zákon usode je nespremenljiv.

Tu vegetirati, razpadati, gniti?

Jaz ne veriijem — dokler bo svet živ,

kar bilo je včeraj — ne more vec biti.

Zemlja govori.

Trda sem mati bila ti jaz,
grenek sem kruh ti jesti dajala,
nisem zibala za kratek te čas,
in môžu sem ráno zadala.
In ko so oči ti prvič spregledale,
temen se svet je pred tabo širil,
in ústa so nehote ti povedala
o rani, ki čas je ni umiril.

Na naju oba je padal težek spomin:
trda sem mati bila jaz, ti trd sin.
In roke svoje nisi dvignil za mé
in z Ijubeznijo nisi pomislil na mé.
Ko veter zarjul, ko zadivjal je mraz,
ni te doklical moj glas.
In ko sem zagledala bedo-obup.

218

kot da te Bog je proklel,

slišal besedo si brez obljub:

vzemi svoj del!

Težko breme nosim.

Prihaja radost-raj ali smrt-pogin?

AU čuješ me sedaj, moj sin?

Mati siná prosim:

Varuj me, bráni me! Mater usliši.

Varuj me, bráni me! Ce požar je v hiši,

če znicijo polje, steptajo —

napolni čas polje in stajo.

Jaz delež imela za čas sem bodoči,

za tebe, otrok, je bil delež izbran,

varuj me, braní me! V tvoji je moci,

naj ladja razbije se ali pride v pristan.

Čuj mojo besedo svarečo:

deleža ne prodajaj za lečo;

in če zapustíš me in greš,

ne umrem!

Ali ves,

koliko sene pride sem.

In kolikrat pest bo potomec zapel

in kolikrat sin te tvoj bo preklel.

Ne umrem, ker sem večná.

A bodoči moj čas le bolest bo nesrečna:

zakaj si svoj dedni delež prodal?

Zakaj si dvomil? Zakaj si izdal?

Da ne bil onečastil svojih bi rok?

Da sebe izdal si? Svobodo otrok?

Dokler si še dihal, si se podal?

In zakaj si se bal?

In kaj je to smrt?

Smrt je prehod,

k tvoji materi pot —

in njeno naročje kot domači je vrt.

Ali nečeš k počitku v mehko naročje,

kjer spi, kdor dosanjal je sanje otročje.

Zdaj prosim te mati: bráni me, sin!

Pojdi, če smrti se upreš!

Ce zapustíš me, ni zame pogin,

če zapustíš me: umreš.

219

KNJIZEVNOST IN UMETNOST.

Tolovaj Mátaj — Martin Krpan. Dve
novi mladinski knjigi s podobami smo
dobili za cetrti vojni božie. To je za tak
majhen národ v telí časih mnogo in če
bi še kdo dvomil o tem, da smo si zaslú-
žili samostojnost, mu bodijo taki pojavi
naše prosvete vsaj indicije. Če še kdo
dvomi nad tem, da moremo rabiti le
samostojnost v družbi drugih Jugoslova-
nov, prepričaj ga malost naše osamelé
gmotne sile, ki gleda iz skromne opreme
teh dveh knjižic.

Fran Milčinski je pod zbornim naslo-
vom „Tolovaj Mátaj" v založbi Tiskovne
zadruge v Ljubljani, tisk Národne tiskarne,
izdal novo zbirko narodnih pravljic. V
koliko je porabil narodno blago, v koliko
je to blago literarno obdelal in popolnil,
koliko pa je teh povestic spisal morda
čisto sam, bi bilo pac težko reči. Jezik
Mílčinskega je ritmični jezik vežbanih
Ijudskih pripovedovalcev, bardov in gu-
slarjev, skoro melodramatičen, stavki
jedrnati in krátki, sledba besedi in raba
izrazov pravá naslada. Milčinski se gotovo
sam veseli, da zna z jezikom tako spretno
sukati. Vendar — ta jezik ni za pojmo-
vanje čitajočega otroka. Milčinski se je
skoro preveč potrudil ; pri daljšem čitanju
začutiš neko maniriranost in ti vedno
nakrátko osekani stavki so semintja to,
kar Prus imenuje „schnoddrig" ; to je
izraz za tisto zajedavo okrajšano govorico,
ki je Berlinčanu v nemščini tako zelo pri
srcu, Bavarcu pa je stud. Malo manj bi
bilo malo vec.

Prehajajoč k vsebini, móram reči, da
pomenja napredek napram prvi pravljični
zbirki Milčinskega. To menim tako, da
vsebuje nová knjiga več otroškemu čutu
primernega. V prvi knjigi je bilo preveč

žalostnega, preveč o smrti. To je sicer
vzeto iz duše našega toliko stoletij neu-
važevanega in potrtega národa, je pravo
narodno blago, a za deco ni. Iz otroških
ust sem moral slišati kritiko: Pravljice
iz nemških knjig so vendar lepše, ker ni
sama smrt in nazadnje je vedno veselje.
Otrok ne mara tragike, želi si le roman-
tike. Ceprav se razjoče sredi pravljice
nad bridko preganjano kraljično in nad
princem, ki mora biti krastača, h koncu
koncev mora priti do sijajne svatbe z
večmesečnimi gostmí po vsem kraljestvu.
Coprnice niorajo pa sežgati. Otrok se
instinktivno bráni žalosti, čut pravičnosti
mu pa kliče po krutem kaznovanju pre-
ganjalcev. Nekaj mu ostane nerazrešenega,
če ni dobil však tega, kar mu gre. V
otroški predstaví opere „Janko in Metka"
sem opazil, da je kar zavriskalo po gle-
dališču, ko so coprnico porinili v plapo-
lajočo peč. Pa deci to na duši nič ne
škoduje. Saj v takih figurah ne vidi
človeka, ki naj prestane strašno smrt,
temveč le pošast. Trpinčena pošast pa
vzbuja le škodoželjen smeli, kakor ukanjen
hudič, če ga kováč nabija na naklu in
mu za spomin še s kleščami rep odščipne,

V marsikateri pravljici Milčinskega
boš v slovenskem oblačilu našel staré
znance iz Grimmovih nemških pravljic.
To seveda ni plagijat; pravljice so med-
narodno blago, o katerem se ne ve, kje
je bilo najprvo. Iz Asbjornsenove zbirke
norveških pravljic poznám Milčinskega
„Poldrugega Martina" pod imenom „Beda-
stega Matijca" ; Matijec dela še hujših
neumnosti in še več, nego Martin, nasploh
pa ravno iste.

Milčinski je svoji knjigi dal podnaslov
„ slovenské pravljice ". Ni torej nanje

220

zapísal >za mladino". Da pa bo však
človek zbirko pravljic s podobami brez
pomisleka šmátral za namenjeno mladini,
o tem pač ne more biti prepira. Zato se
pa resno upiram ternu, da so v zvezku
tudi povesti, kakor „Mŕtvi ženin" ali celo
grozna: „Žena ni marala otrok*. Kdor
one povesti še ni čital : Umrla teta hodi
kot mora v obliki peteronogate pošastne
matke tlačit iibogega malega nečaká,
kasneje se pa plazi kot javkajoče strašilo
ponoči okrog hiše in doji kačo! Také
storije sodijo kv'ečjemu v zbirko povesti
o strahovih, kakor jih ima nemški knjižni
trg zdaj vse polno.

Knjiga je opremljena skromno, pri-
merno mali prodajni možnosti pri nas.
Seveda tudi primerno ternu vojnemu
času, ko še papirja izlepa ni vec dobití.
Ce bi bili tolikšni, kakor Čehi, bi si
založništvo pač ne bilo poraišljalo radi
večje in lepše oblike ter radi podôb v
tribarvnem tiskú. Ravno pravljicam je
treba pestrih slik, kakor je njih vsebina
pestrá.

Ivan Vavpotič je s peresom narisal
petnajst podôb in naslo\Tii list. Izbral si
je za ta formát gotovo najprimernejšo
tehuiko, ker risba, ki obstojí skoro le íz
črt, se da v mali obliki še najčedneje
tiskati. Vavpotič je risal s precej grobimi,
energičnimi potezami, kakor bi posnemal
starejši lesorez. Vavpotič je eden našíh
najboljših in umetník ne samo na sloven-
skem obzorju. S svojim znanjem se lahko
kosa z drugorodnimi slikarji dobrega in
znanega imena. Tudi iz teh podobic gleda
veliká tehnična moč in gotovost obliko-
vanja. Ali reprodukcija je skvarila vse,
kar se je sla-ariti dalo. Kriv je slabí
papir — če ga posliniš, vidíš da je pívník
— , kríva je oblika malega abecedníka in
kľiv je tisk sam. V tako majhní obliki je
pač komaj mogoče napraviti čedne po-
suetke risb, ki so v izvirniku seveda mnogo
verje. In da je mera polna, smo takí
iiiajliiii leveži, da vsa naša tiskarska obrt
še danes ne premore nobene oficíne, kí
bi se redoma pečala s tiskom podôb, kaj
še, da bi sami izdelovalí klišeje. Naše
tiskanie vrasih celo najboljših klišejev

ne znajo Čedno natisníti. To ni očitek,
temveč le ugotovitev. Saj manjka tískar-
nam, ker níso reprodukcijske oficíne,
seveda tudi potrebnih tiskarskíh špecia-
listov z dolgoletno osebno ízkušnjo in
osebním čutom za vse imponderabílije,
s katerími je računati pri takem tiskanju.
Vavpotič gotovo ni vesel teh posnetkov.
Najhujša je podoba z zmajem na straní
30; vse je črnosívo zamazano v dívji
kaos. Vavpotič je delo báje prevzel o
božiču 1916 in je risal najbrže premíšljeno,
poskiišajoč to in ono. A tí posnetkí bi
niogli zapeljatí človeka do mnenja, da je
umetník delal brez veselja in šele v zad-
ujem trenotku prilíčno vse skupaj na-
metal, samo da je bilo gotovo. In vendar
je Vavpotič oprezen umetník. Radi popol-
ností pa nočem zamolčatí, da so živalí,
kí grízejo večglavega zmaja na že omen-
jení podobí, deloma v nasprotstvu z
zoologíjo in bi bil umetník storíl práv,
če bi bil pogledal v Erjavca. Podobo na
straní 38. je pa moral Vavpotič le res v
neki naglicí narisati, míslím. Drugače si
ne morem razložíti malé nesreče v per-
spektíví, kí se mu je pripetila z nogama
príncese na desní straní podobe. Míslím,
da se sme to pač povedati ? Vavpotič
ostane zato ravnotístí po vsej pravici
visoko číslani umetník. Humorist pa
Vavpotič ní in kjer skúša bití dovtípen,
čutím vedno, da mu je humor potekel
iz razuma, kakor če se resen koncertní
pevec - umetník pri dobrodelni priredbi
trudí s kupletí. En dôvtip pa se mu je
le posrečil in je izvrsten. Ta dôvtip je
na naslovnem listu. Mílčínskí je dal na
vznožje tega lista napísali lepe besede,
kí se bero kakor bi bíle vklesane v kameň
íz hudíh časov, vzidan v staro cerkev,
ali pa da so iz staré kronike : „V četrtem
letu vojne — da bi bilo zaduje — in
vojna zadnja !" Tja je Vavpotič posadil
dve práv majčkení figurici, na desno in
na levo tega lapídarnega vzdíhljaja. Mirov-
ni angelj se dreví za vojakom, kí se ozíra
nazaj ter beží na VTat na nos pred pal-
movo vejo, katero mu molí angelj nasprotí
kakor eksorcíst sveti kríž preganjanemu
vragu. To je dobro, je umetníškí humor

221

v par potezicah na najmanjšem pro-
storu.

No in sedaj Martin Krpan ! O Levsti-
kovi klasični povesti ni treba govoriti;
če bi se količkaj z okusom dala prevesti
na tuje jezike, morali bi napeti vse sile,
da jo širni svet spozná. Pa dvomim o
možnosti; zakaj tudi v slovanskih pre-
vodih, dobrih prevodih, mora izgubiti
svoj slovensko-kmečki kolorit.

Krpana imam v spominu še iz let, ko sta
Fran Levstik in moj oče prijateljsko obče-
vala. Ta za mladino in odrasle enako vžitna
veselá opesnitev práv domačega junaškega
motiva je bila že ob svojem rojstvu zrela
za posebno izdajo s podobami. Sedaj jo
imamo in naj bi ne bilo slovenské rod-
bine, ne Sloveneev samcev, kjer bi ne
imeli obnovljenega Krpana.

Založba (Nová založba v Ljubljani;
tiskala Katoliška Tiskarna) je imela zelo
srečno roko. Velikost in oblika sta za
pravljično knjigo pravi, papir so našli
dokaj dober. Posegli so pa tudi po risarju,
ki je ravno za Krpana med našimi umet-
niki pac edino pravi. Henrik Smrekar
po slikarski šolanosti daleko ne dosega
Vavpotiča, pravzaprav je genijalen samouk,
ki je z rutino mnogoletnega dela prema-
gal toliko težkoc „umetniškega rokodel-
stva", se toliko naučil pravilnega risanja,
da smemo z mirnim srcem imenovati
njegovih dvanajst risb za Krpana pošteno,
resno umetniško delo in pravi kras za
knjigo. Smrekar je s temi podobami
prekosil samega sebe. In ostane naj, v
svesti si mej svojih zmožnosti, za vedno
pri grafiki, pri črni in barvasti risbi, tudi
pri bakrorezu morda, katerega je že z
uspehom poskúšal. Vavpotiča smemo
imenovati famoznega slikarja, ki suvereno
ovladuje veliké stvari, reprezentatívni
portrét, veliké pokrajinske slike in inter-
jerje, stvari, za katere so oljnate barve ;
Smrekar ima pa svojo čisto posebno
republiko, republiko umetniškega humorja,
in tam je prvi Ijudski komisár na vsem
slovanskem umetniškem jugu. Nimajo ga
ne Hrvati ne Srbi enakega. Če sem dio-
nizijskega Henrika preje imenoval samo-
uka, naj se torej to ne razumeva diletant.

Smrekar je tudi velik temperament
vobče.

Temperamentnost je najvidnejši znak
Krpanovih slik. Da jih je Smrekar risal
con amore, káže tudi okolnost, da je delo
prevzel šele o vseh svetih 1917 in je
takorekoč na mah dovŕšil. Bati bi se bilo,
da bo Smrekar zašel preveč v karikaturo,
kjer je povsem doma. A te podobe so
risane ravno zadosti nepretirano, le tu
in tam, iz potez kakega obraza, iz pojmo-
vanja vsega položaja, iz obnašanja tudi
postranskih, štafažnih oseb mežika umet-
nikova veseljaška hudomušnost, njegova
pereča ironija. Le natanko študiraj te
podobe, in neštetokrat se boš zadovoljno
namuznil Smrekarju v zahvalo.

Nekoliko pač mrgole te osebja polne
podobe, in osredje ter ozadje tiščita včasih
malo naprej, sta malce malo različna v
tonu. A tudi tukaj je krivá v glavnem
reprodukcija, klišeji sami in tisk. Ta je
odgovoren tudi zato, da so podobe včasih
nekam sajaste in nečisté. Vendar pa so
posnetki neprimerno boljši od Vavpoti-
čevih, že radi boljšega papirja in oblike.
Zdi se mi, da bi bili še dosti boljši, če
bi bili dali izvirnike fotografirati skozi
gostejšo mrežico ; seveda, če bi znali tudi
z dovoljnim čutom tiskati po finejših
klišejih. Čas bi bil, da bi se naša samo-
rodna civilizacija vendar že povzpela do
lastne dobre in vsestranske oficine za
ilustracijsko obrt, kakor jo imajo'Čehi v
tvrdki „Únie".

Če sem omenil neugodnosti Smrekar-
jevih podôb, sem moral to storiti že radi
vestnosti. Naštete stvari so pa v primeri
z vrlinami vendar malenkostne in ne bo
ga menda človeka, ki bi Krpana po pre-
gledu ne položil iz rok vzradoščen in
hvaležen. Smrekar sam se je pač moral
navdušiti ob tem naročilu. Podal je dva-
najst vseskozi predelanih risb, vglobil se
v posameznosti in zlasti v slog čaša,
katerega si je izbral.

In tu smo na točki, na kateri se bodo
nazori morda ločili. Jaz pôjdem z onimi,
ki Smrekarju pritrjujejo, da si je izbral
gotov slog in čas, in da si je izbral ravno
čas baroke. Proti tému se da navesti, da

222

se gode také pripovesti, kakor Krpan,
izven čaša, da morajo ostati nedotaknjene
po zgodovinskih pritiklinah. AU kaj dru-
gega je pravljico pr ipo vedovati in
pravijico r i sa ti.

Poslušalec pravljice ima le práv malo
slike o podobi oseb in krajev ali pa celo
nič ; sledi le dogodkom in črpa poezijo iz
pravljice. Fizični gledalec pa mora te
osebe videti v resničnih oblikah in na
gotovih krajih. Pravzaprav se nobene
poezije ne dado „ilustrirati", ker more
tudi najboljši umetnik narisati le nekaj
konkretnega, kar ti pa veže predočevanje
morda ravno drugače, nego je bilo tvoje
lastno. Zato so boljši nemški književniki
in tudi vpodabljajoči umetniki že dostikrat
oporekali „krasotni" izdaji Goetheja, Schil-
lerja Ln drugih, čeprav so podobe od Kaul-
bacha in enakovrednih slikarjev svoje dobe.
Pri pesmih si pomagajo z alegorijami, ki
pa včasih tudi vse pokvarijo; najboljše
so še dekoratívne vinjete, ki niso z vse-
bino pesmi v nobeni neposredni zvezi,
nego izkušajo le dati sorodno občutje.
Če se pa na to temeljno vprašanje ne
ozirarao, se moramo prilagoditi ternu, da
se pravljici in pripovedki podá določen
slog in čas. Sicer sem ravno pri pravljicah
na odrú videl že ražne klaverne poizkuse,
prizor času odmakniti z mešanjem naj-
različnejših nos ali celo s kostimiranjem
posameznega igralca z oblačili raznih dob.
Celo na boljših odrih. To naj bi bilo po-
sebno zabavno in duhovito, zlasti ce je
enaka zmešnjava bila uveljavljena tudi še
pri določitvi kulis. Taká mešanica pa žali-
bog ni rodila aritmetičnega sredka nad-
časnosti, nego le surové brezokusnosti in
je pokvarila vso igro.

ZaKrpana jo bilo treba „starih časov"
Baroka je od nas ravno dosti daleč, da
nam velja za staré čase. Smrekar jo je
po mojem izvrstno pogodil, da je postavil
Krpana ravno v to dobo, nekako v čas
solnčnega kralja Ludvika XIV. Pri Smrekar-
jevi bistroti in splošni izobrazbi sem pre-
pričan, da je to storil práv z namenom.
Treba je bilo v slikah pokazati ono nad
vse komično nasprotje med srčno poštenim,
zavestnim, a kraševsko zarobljenim kme-

tom Martinom Krpanom in med precioz-
nim, v neštetih predpisih stroge etikete
se gibajočim in stopicajočim dvorjanstvom,
katero ob vsej nesreči dŕžave od srca za-
ničuje preprostega rešitelja. Iz fiziognomij
teh dvorjanov zre ona smešna „važnost",
ki je lastna otemnelim, skoro pošastnim
podobám pradedov z alonžno lasuljo, vise-
čim po fevdalnih graščinah. V sredi teh
Ijudi pa stoji Ijubeznjivi, razumni in res
hvaležni cesar Janez. Ťukaj dodajam -še
sledečo opazko. Tudi Levstik je povest
pravzaprav vsaj krajevno vezal. Govori o
naših krajih in o Dunaju. S tem je dal
vsebini mnogo več gorke krvi, nego če bi
bil rekel, da je to bilo nekje v Deveti
deželi. Seveda ni ta Dunaj resnični Dunaj,
ampak le izraz za mogočno cesarsko pre-
stolico. Za našega knieta, zlasti v prošlih
časih, sta bila poj ma cesar in Dunaj ne-
razdružljiva in daljnji Dunaj mu je bil
sploh tip za vse, kar je cesarskega na
svetu. Cesar na Dunaju, pápež v Rimu.
Da so še tuji cesarji na svetu, o tem si
ni bil dosti na jasnem; lé turški sultán
mu je bil še nekaj posebnega.

Smrekar je ustvaril nad vse blesteč
cesarski dvor. Z Ijubeznijo se je polotil
težavne in ne ravno prijetne naloge, biti
„pristen" do malenkosti, da le priklene
na te liste vse razkošje. Ni bagateliziral
arhitekture, kočij, zrcalnih oksirjev, dvor-
nih hlevov, dvorne kovačnice in drugega.
Tudi cesarska orožarna s starodavnimi
oklepi in trofejami iz dobe vitezov je brez-
hibna. To vse je bilo potrebno. Ravno
cesarski dvor ostaja pri čitanju Krpana
precej meglen; važno ozadje je sicer, a
ne razmišljaš, kakšno pravzaprav. Kakor
že rečeno, bralec také stvari le bolj čuti,
nego jili vidi. Sam sem vedno videl le
Krpana, njegovo kobilico in za silo še
Brdavsa, poslednjega kot nekakega velikan-
skega Ijudožerca v razcapani obleki laškega
razbojnika. No, Smrekar nam je napravil
Brdavsa groznega Turčina, v prekrásni
orientalski obleki. Tudi to je dobro. Brdavs
pravi o Krpanu: „Kmet je kmet; saj se
ne zna bojevati, kakor gre junákom.*
Torej je Brdavs pac stanovski človek,
gospod. In ker je grozen, nevaren vsemu

223

civiliziranemu svetu, ni napačna misel, ga
napraviti za pripadnika onega národa, ki
je bil došlej dedni sovražnik vsega evropej-
stva in krščanstva.

Bral sem zadnjič profesorja Funtka
oceno o Smrekarjevem Krpanu v„Laibacher
Zeitung". Ima práv in nima práv. Res je
Krpan še večji vžitek za odrasle, nego za
mladino. Le odrasli razume celotno Levsti-
kovo umetnost in ves njegov humor. Mla-
dina vidi ie stvarne dogodke, dvobojj
Krpanovo zaupanja vredno moč. Ali tudi
to je za mladino zadosti; tudi pripovest
sama, ki tiči v delu, je dovolj mikavna
in lepa pravljica. Mogoče prof. Funtku ni
znano, kakšno navdušenje vláda že med
šolarji za Krpana. Saj ga nájdeš po vseh
berilih in znali smo ga skoro na pamet,
predno še se je učitelj lepega dne do-
mislil, da ga čitajmo v soli. Tedaj pa je
bila šolska soba kar začarana, bil nam je
praznik. Tudi ne morem pritrditi, da bi
bile Smrekarjeve podobe le za mladino.
Za mladino so pac po stvarni vsebini,
odrasel človek pa vživa na njih Smrekar-
jevo umetnost in njegove risarske do-
misleke, vse to, kar je Levstiku dodal iz
svojega. Ko sem tanko knjigo podnevu
pazno pregledal, vzel sem jo zvečer še
s seboj v posteljo ter več nego poldrugo
uro gledal te podobe. Umetnost vedno
zanima in je vžitek, in risati umetniško
tako , da tudi mladina in navaden
človek podobe gledata z razumom, je še
umetnost posebej. Kolikokrat prinašajo
umetniški obzorniki posnetke ilustracij iz
novih izdaj pravljic, risanih namenoma za
deco, in mnogo je estétov, ki radi zbirajo
pravljične knjige vseh jezikov radi umet-
niške risarske opreme. Umetnost je ena,
sredstva različna. In v Smrekarjevih po-
dobah tiči, kar sem že povdaril, dosti fines
pojmovanja ter humorja, ki jih otrok niti
opazil ne bo. Dve napaki, ki jih omenja
Funtek, sem pa tudi takoj opazil. Jasno
se mi zdi, da zagrabiš človeka, s katerim
hočeš opletati po drugih, okrog pasu ali
prsi, ne pa za noge. In pred cesarskim
dvorcem leze Krpan iz kočije tako, kakor
bi lezel vanjo in se od cesarja že po-
slavljal. Kretnja je tako karakteristična.

da se tému čutu ne ubraniš niti z izgovo-
rom, da se je obširni Krpan moral na
posebne načine izmotati iz premajhnega
mu voza.

Naposled še Krpanova lastna oseba.
Profesorju Funtku je predebel ; meni prav-
zaprav tudi in nekoliko morda tudi pre-
velik. Seveda proti takému dolgemu
Brdavsu ga mora že nekaj biti. Levstik
je pa Smrekarja sam dovedel do tega, da
nam ni narisal koščenega kraševskega
hrusta, nego zalitega. Minister Gregor
svetuje cesarju, naj bi Krpana mesto
umrlega Stehana napravil za dvornega
norca. „Zvitorepec je; debel je; smešen
tudi . . ." tako povdarja minister. In zakaj
ne bi Krpan mogel biti neznansko močan,
pa še debel povrhu? Takih prikazni ne
manjka med kmeti. Krpan je pa spadal
tudi med Ijudi požrešnega želodca, kar
nam sam Levstik razodeva.

Da končam: Misel te izdaje je bila
zelo srečna in izvedba tudi. Vsem pa se
nikdar in nikoli ne da popolnoma vstreči.
Če bi naše razmere ne bile tako beraške,
bogataši pa ali stiskači ali premalo iz-
obraženi, bi se bili našli novci za to, da
bi bil Smrekar napravil akvarele za barvni
tisk. Še tako se podobám pozná, da hre-
pene po barvah. Dr. Miljutin Zarnik.

Ružena Svobodová. Žena poznatemu
slovstveniku, je S. sama odlična sodobna
pisateljica. Njene zbrane spise ponatiskuje
Česká grafická akc. společnost „Únie" v
Pragi v okusni opremi. Dvajsetorica
zvezkov bo obsegala po večini románe,
dalje povesti ter Detské povídky poleg
Italských listuv. Svobodová riše najrajša
in z največjim uspehom junakinje, ki
nadkriljujejo po svojih zmožnostih in
zahtevah okolico ter običajno podležejo
v boju za svojo srečo. Njen slog je rit-
mično ubran in izbran, svež in slikovit,
dogodki pa uravnovešeni, živahni in
izvirni.

Obsežna knjiga Černi myslivci
(lovci) je posvečena prijatelju pisatelju
Macharju v zahvalo na poklonitvi „Rima",
kjer je dovzetne učil ceniti južno solnce,
sijaj antične prosvete in pokazal podobo
okrepljenega življenja, nosi podnaslov

224

^horské romány", četudi med 11 črticami
in zgodbami zaslužijo le nekatere ta
naziv. Odigravajo se na Visokih gorali v
Sumavi, kjer je imel bogat knez-duhoven,
Ijubitelj prírode iu strasten strelec, stalno
12 črnih neženatih lovcev za pobočnike.
Šele kadar je kateri revirnik umri ali
stopil v pokoj, se je smel najstarejši
med njimi poročiti, a brž ga je nado-
mestil lep mladenič. Iz te zgodovinske
náprave, iz lovskega celibata se razvijajo
prevesno pričujoči konfliktu . . Uvodoma
izvemo vzvalovano zgodovino prednikov
princa Rudolfa, ki se radi nesrečne Iju-
bezni in zastran nasledstvenih spletek
posveti mašništvu, držeč se nato Spino-
zovih naukov o prostem človeku. Odpo-
vedal se je posvetnemu fideikomisnemii
posestvu, zato pa nastopil premoženje po
cerkľvenem knezu in živel ko moder
poganski velmož. Sledi žaloigra krasotice,
katero združí vis major svečeniške oblastí
s kovačem pretepačem, dočím mora njen
gizdalinski obletovalec vzeti nekdanjo
ostavljeno izvoljenko. Potem čitamo, kako
zaljubljenec ustŕelí tujo ženo, zalotívší jo
s tretjim na samoti ... Za spremembo
príde tedaj dušeslovno globok intermezzo
dívjega lovca . . . Turobna je hístorija
deklice-nedotíke, ki zgreší pamet ... V
Détském raju vláda šírok optímizem, dobr-
šen del zavzemajo zívali. Naslednja prí-
godba ovaja haut goút: nerazumljena
soproga pobegne s hríbov k židovskému

míljonarju ter umrje ob dvojčkih novo-
rojenčkíh . . . Sladký večer, mestoma
zaplenjen v polítičníh prímesíh, vsebuje
kos življenjske modrostí : Sreča ne obstojí
v gladnem hrepenenju in njega izpolnítví,
ampak v odpovedí ! . . . Sveŕepá Meluzína
ponazoruje ko Theuríetova Undina ali
pa Goethejev Ríbíč tajnovíto moč vode;
v čudaškem značaju neobične rusalke
tičí tožna tragika. Sklepna slíka ízzvení
v obžalovanju, da je nehala doba spleena
in ekscentríčnosti ; novo pokolenje níma
vec demonskih kríl. — Na ta načín
so duša vsí raznovíti zbirkí mladi črni
lovci, nič manj pa ne žije in dije v njej
pestrá pokrajína, čisto tako kakor je v
Hugojeví Notre Dáme glavna oseba
katedrála.

Práv čitna je nadalje ilustrirana knjí-
žíca Pokojný Dúm, posvečena pokoj-
nému kritiku Šaldi, podroben opis vseh
neznatnosti rodbinskega dejanja in
nehanja v zatišju. To je ostrov blaženíh,
kjer čustveno bogatí razumniki, slíční
rožam čutljivkam, živé pri vsej enolíč-
ností mnogotne trenotke. Slednjí kameň,
sleherna rastlíníca, vsaka životinja jím
je pôvod zanímanja in pozornosti, še
tako nična stvar budí čustvo, v tem
Tuskulanu se vse razume, vse odpusča.
Človek postaja eno z vesoljno naravo :
In smrtí ni, jaz vidím le življenje, žívljenje
večno vidím krog in krog!

Ant. Debeljak.

©^ LISTEK. Ste

Motiv Prerado\icevega „Pútnika". Pač

najbolj znana Preradovíéeva pesem je nje-
gov „Pútnik" (1844). V temní nocí potrka
potník na okne bajte, proseč prenočišča.
Starká pač odpre, a zavrne potnika, češ,
da íma še za svojo deco komaj prostora.
Ves obupan, obžaluje potník, da je oslá-
vil dom. Kar zapoje petelín, naznanjajoč
bližnji dan. Radostno pozdravlja potník

jutranjo strán, kjer leží njegova do-
movina.

Motiv takega potnika v dobí roman-
tike ni redek. (Prím. Stoosovo pesem
„Pútnik domoviní'^ v Gajevi „Danicí* I.
št. 4 ali Míladíno pesem v Tylovem češ-
kem románu „Poslednjí Čeh''). Izvir mu
utegne biti v Chateaubriandovi povestí
„Atali", kí je bila kakor nekak signál ro-

225

mantike ter se je takrat prevajala v ražne
jezike.

Naša literárna zgodovina je že opo-
zorila na odnošaj med njo in „Krstom pri
Savici". Junák „Atale" Šakta se je izpo-
stavil „vsakojaki nevarnosti za svobodo, a
hipoma mu ženski pogled izpremeni njega
nagnenja in misii. Pozabi na domovino,
na mater, kočico ... ne briga se za nič,
kar ni Atala". Atala pa zaobljubi vecno
devištvo. Umirajoc pravi: „O Šakta, imam
do tebe zadnjo prošnjo ! O kako trpko bi
bilo, ločiti se od tebe za vedno ! Pôjdem
danes samo pred teboj in te bom čakala
v nebeškem kraljestvu. Če si me Ijubil,
daj se poučiti v veri krščanski, ki pri-
praví našo združitev v večnosti." Obljubil
ji je sprejeti krščansko vero. Spoznal je,
da je srce, najjasnejše na videz, podobno
studenou v puščavi Aladme: „površje se
zdi tiho in čisto, a če pogledaš na mirno
dno, ugledaš ogromnega krokodíla, ki ga
studenec krije v svojih vodah." — Kdo bi
se pri tem ne spomnil sličnih prizorov v
Prešernovem „Krstu" ? Naj še končno
omenim, da nam Chateaubriand opisuje
slap (niagarskí), ki nanj zre zamišljen
junák v mesečni noci.

V tej „Atali" torej, ki nam prikazuje
začetek krščanstva v severní „Ameriki"
med „indijanci", nahajam tudi pesem, ki
spominja Preradovicevega „Pútnika". To
je Atalina „pesemodomovin i". Šakta,
Črtomir Chateaubriandove povesti, je bil
ujet pri plemenu Muskogulgov v Floridi.
Atala, hči voditelja tega plemena, ga reši
iz jetništva ter pobegne z njim proti se-
veru v gozdne puščave. Prišla sta do reke
Tenaza, ki se izliva v reko Ohio. Tu sta
si napravila čoln in plula po reki navzdol.
Reka, ki ju je nešla, je tekla med viso-
kimi strminami, vrhu katerih je bilo
videti zahajajoče solnce. Tihota. Kar pa
„hči prognanstva" zapoje pesem, ginljivo
in otožno, pesem o domovini :

„Srečen, kdor ni videl dima slávnosti
tujekrajne in ki je sedeval le pri rado-
vankah svojih očetov !

Ko bi modra sojka od Mešasebé (= Mi-
sisipi) rekla pisani zebi iz Floride : Zakaj
tuguješ tako žalostno ? Ali tu ni lepih vod

in lepih sene in vsakojake paše, kakor v
lesovih tvojih ? Tako je, bi rekla ubeglica
zeba floridská, da, ali gnezdo moje je v
jasminu: kdo mi ga da? in solnce pustinje
moje, ali ga ti imaš?

Srečen kdor ni videl dima slávnosti
tujekrajne in kdor je sedeval le pri rado-
vankah svojih očetov!

Potoval je mnogo ur in utrujeni potnik
(romar) žalostno sede. Ozre se po hišah
Ijudi ; nima potnik, kamor bi sklonil svojo
glavo. Potrka na bajtico, odloží lok za
duri, prosi prenočišča ; gospodar mu po-
kima z roko : potnik vzame lok in se vrne
v pustinjo.

Srečen, kdor ni videl dima slávnosti
tujekrajne in kdor je sedeval pri rado-
vankah očetov svojih!

Kdor ni ostavil domovine svoje, njemu
ste življenja dni napolnile vi, divne pri-
povedke, pripovedovane ob ognjišču, in
vi, sladki izlivi srca in dolga Ijubav. Grob
mu je doma; na grobu solze prija-
teljev."

Ali je Preradovié poznal Chateaubri-
anda ? V svoji študiji „Petar Preradovié"
(1903, str. 119) pravi Drechsler, da ga je
„jamačno čitao i poznavao." V nemškem
jeziku so Chateaubriandova dela izšla 1827
do 1832, „Atala" zase 1831. V češčino je
„Atalo" prevel Jungmann 1805. (Slovenskí
prevod Mihaela Verneta je izšel pozneje,
v „Novicah" 1859, str. 140 si.).

Dr. Fr. Ilešič.

Kraigherova „Školjka" na zagreba-
čkom pozorištu. Nakon dosta neuspjelih
premijera iz slovenské književnosti
Kraigherova nas je „Školjka" ugodno
iznenadila. Kraighera prikázala nam je
Zofka Kveder u „Savremeniku", pak smo
bili donekle upuceni o glavnim osebinama
njegova umjetničkog rada. Iz „Školjke"
skoro smo razabrali, da imamo pred
sobom tipičan produkt jedne mlade
poletne književnosti naših dana. Talenat
— time ona redovno obiluje — tu se
raskošno' rasipava, razdava se svini
svojim odlikama, hoée da obuhvati sve,
blješti svim šarama i niansama. Kóje
čudo, da mladi pisac nikako i ne podnosi
odredjenja prostora, da se ne veže na

226

mjesto, pa ni na vrijeme. Radnja kao i
Ijudi kao da mu nisu čisto slovenskí
slučaj, vrijeme mu je naprosto — fin de
siecle. Zalazeéi u društveni život on ne
daje slike stanovite društvene borbe,
n^o zahvaéa smjelo u mračna područja
najopcenitijih opée Ijudskih problema.
Pa i ovdje se ne spútava odgovorom
samo na jedno pitanje erotske naravi,
n^o dira, ili bar zadirkuje, u sav svijet
erotskoga, od intímnosti prvih Ijubavnih
nagona preko bračnih katastrofa sve do
krupnih erotskih zločína. Uška se gradja
njegove dráme lomi pod pregolomim
teretom, izvjedljívost gledalaca svakí čas
snová izazvana ne nalazi jasnih odgovora,
lica se súvise objašnjavaju tako da im
refleksije brišu obrise i oduzimaju svježu
životnú krepčinu. Na koncu njegova nas
slika gorka života više razbudjuje i iza-
ziva, više nas razdražuje i potiče na
mišljenje, nego potresuje.

Kraigherovim je licima poremetio
ravnovjesje jak erotski nagon. To je
krepka dramatična črta, ako i jednolična.
Svi njegovi Ijudi imadu svoju Ijubavnu
prošlost. I to bi još bilo iskreno, ali oni
imadu i svoju Ijubavnu teoriju. Pisac se
savjesno trudi, da gledalac i jedno i drugo
dozna. No kod tóga nastaju svakakve
smutnje: ne známo, čemu treba da više
vjerujemo ili riječima ili djelima, jer
jedno i drugo nije vazda u skladu.

Pepina, glavno lice dráme, izmijenila
je svu silu Ijubavnika, udala se i sad
se napokon zaljubila — u brata muževa.
Na početku dráme oni su vec Ijubavnici.
„Vanjski" ne razlikuje se taj odnošaj od
švih predjašnjih, pa ipak je to tek Pepi-
nina pravá sreéa, ispunjenje švih njezinih
Ijubavnih čeznuéa. Pisac nam ne kazuje
zašto, treba da mu naprosto vjerujemo.
Ako Pepina nije doslije birala, nije birala
ni sada, ali sad je zahvatilo nju. To je
njezina sudbonosna Ijubav, njezino pravo
na sreéu. Ona traži, da je njezin Ijubav-
nik oslobodí, da je usreči do kraja, da
bude samo njezin. On bi joj imao donijeti
veliko pročišéenje. No, zamalo, i Pepina
se uvjerava, da i taj Ijubavnik nije
drugojačiji, nego što su bili predjašnji.

on joj to i sam iskreno priz naje. Pepini
ne preostaje drugo, nego da podje strmi-
nom dalje i sve niže. Prije nego če kre-
nutí ona se maša Nietzscheova biča i
diže ga protiv muškaraca kao što je
Nietzsche htío da to čine muškarcí protiv
žena. Pepina okrivljuje muškarce, da su
je oni učinili takovom, kakova jest i
kakova ce još bití, a kad se zbog svega
tóga njezin muž ubíja, ona ostaje hladná,
svijesna sebí da nije ništa skrivila.

Na pitanje : tko je krív u velíkoj
borbí spolova autor odgovara očito protiv
Nietzschea i Strindberga, — muškarac.
Sudbína drugoga ženskoga lica u drám i,
Olge, treba da to autorovo uvjerenje još
upornije potvrdí. Ne smeta, što Olga
reda brez skrupula Ijubavnike, što ona
nalazi svoju sreéu u užívanju, bilo joj
slobodne, no ako se Olge zadovoljavaju
s takvom „sreéom", odatle još ne slíjedi,
da Pepine nemajú pravo na svoju sreču.
Pitanje ostaje. I nanj autor odgovara :
muškarac je krív, kad žena posrée, kad
promašuje svoju srecu í propada.

Jakim zamahom uspjelo je Kraígheru
razotkriti nagonski život svojíh lica. To
je, činí se, najznačajnija osebina njegova
talenta. Príkaz donjuanstva kao poroka
jednoga i drugoga spola grandiozan je
zahvat umjetnikov u život. Bič je u ruci
Pepininoj više od simbola, sječa gotovo
na bíblijsku scénu pred hramom s neu-
godním prízvukom moderne detonacije
samokresa, s kojim sebí muž u taj čas
dokrajčuje život, pa ipak je cíjela ta zbrka
više škandál u „dobroj* kuči, nego jedan
konačni obračun s tragikom našega života.
Ako je — kako káže autor — Ijubav kod
muškarca samo doži vi ja j, a kod žene
život, onda srtanje iz zagrljaja u zagrljaj
inia za jedno i drugo razlíčito značenje,
kako to faktično i príroda utvrduje, ali
onda í donjuanstvo žene í muškarca nije
istá stvar.

Društvo, kóje je tu razliku zamijetílo,
poslušalo je uputu prírode. Razlike nemá
samo izvan društva, ali onda nemá ni
razlike u krivnji. Nití je krív samo
muškarac, niti je krivá samo žena. Na
veliko pitanje u borbí spolova ne odgo-

15*

227

vára taČno ni Strindberg, ni Kraigher.
Kao vazda gledamo — i proživljujemo —
samo upitnike. Odgovori se postojano
kriju iza ledene saiske koprene.

Ideja se Kraigherove dráme ne iscrp-
Ijuje ni pošto samo u tom traženju sreée
žene uz muškarca. Sreca je ženina biser
u školjci, žena se bača u more života za
školjkom, a da ne zna, hoce li u njoj
doista naéi biser. Kraigher misii, kad ga
ne nalazi, propada, a kriv je muškarac.
Drugo lice u drami, muž Pepinin, Tónin,
i on je takov pútnik za zvijezdom sreée.
Prema njemu je autor rigorozniji. Njemvi
kao da ne prašta donjuanske prošlosti i
tura mu samokres u ruke. Paralela nije
autoru posve uspjela. Tónin je ograničen
muškarac, teoretičar, Ijubavni eksperi-
mentator, nije potpun i punokrvan muž,
pa zato i nije njegova smrt posljednja
riječ u slučaju Tónin.

Izmedju Toninove „teoreticne Ijubavi"
i cinizma obaju doktora, Ijubavnika
Pepininih, Lubina i Podboja, tvori prijelaz
djak Maks, brat Toninov. Ljubav prema
ženi bratovoj za nj je još grijeh i teret
savjesti. Autor je u scenama medju
bračom-ljubavnicima otkrio veliki svoj
dramski talenat. Sam problém brata i
Ijubavnika, kojim nas je učinio preko-
mjerno izvjedljivima, ostao je ipak igra
riječi, prešao je u Ijubavnu debatu, kak-
vih ima i previše diljem čitave dráme.

Uza sve to ipak treba pvmo pohvaliti
Kraigherovu „Školjku". To je smion pokus
utakmice s velikom evropskom drama-
tikom. Pisac, doduše, reflektira na ideje
drugih, ali ide svojim putem. Naivnosti
otpadaju redovno na dialóg, Ijude vidi
i iznosi jasno i sigurno. Koliko god je
blještava njegova misao, ipak mu je jača
snaga stvaranja. Rijedko su mu scéne
isprazne i suvišne, dramski živac ključa
u njima vrelo. Humor mu je više ciničan,
nego vedar — to ne bismo išcekivali kod
slovenskoga autora. Pepinina mačuha
Strelovka inkarnacija je tóga humora,
fino nabačen tip, profanacija Ijubavnoga
perušanja drugih lica u drami. Neprirod-
nosti dialoga cesto smetaju igri.

Kako je i trebalo, úprava se je pob-
rinula za dôstojnú predstavu. Naši
su glumci postojano svladavali „sivú
teoriju", sto je preostajalo ide na teret
autora. Šteta, sto ga ni je bilo medju
nama, njegova bi posljednja korektúra
mnogočemu lijepome doprinijela, a naucio
bi sto sta i sam od realizma naših umjet-
nika. G. Dimitrijevič stvorila je u Pepini
živo lice. Njezino obracunavanje s Ijubav-
nicima inialo je vazda dramsku pointu,
no bič u njezinim rukama bio je ipak
samo ostatak „teoreticne Ijubezni". Za
Tónina nije nas mogao zagrijati ni g.
Nučic. Scénu s Maksom odigrao je dosta
rafinirano, G. Pavic bio bi sjajan sloven-
skí djak, ali bez ipsenovština.

Ugodnije su uloge imali gdice Mihi-
cic (Strelovka) i Gigesina (Olga), te gg.
Borštnik (Podboj) i Papic (Lubin). To su
posve konkrétni tipovi iz društva, kóje
je trebalo s nekom umjetničkom finesom
fiksirati, sto su glumci i učinili.

„Školjku" je naša publika lijepo pri-
mila. Osjecali smo diljem čitave večeri,
da je sve to naša umjetnost i naš uspjeh.
Mi Hrvati bili bismo zadovoljni, kad bi
u Ljubljani hrvatska premijera naišla
na jednako priznanje.

Zagreb, u listopadu 1917.

Branimir Livadič.

Medvedova še neobjavljena pesem.
Po naključju mi je prišel v roke album
v Kamniku bivajoče gospodične V. R.,
kateri je pokojni pesnik Anton Medved
v spomin napisal došlej še v zbirkah
njegovih poezij nenatisnjene stihe, vredne
da se otmo pozabnosti :

Spominski list.
Ko nesreča Te udari,
svojih ran nikar ne toži
skali trdi, mŕtvi stvari,
reki temni, mladi roži.

Ako v sebi nimaš leka,
nikdar nima zemlja tiha
za trpečega človeka
ne odgovora, ne vzdiha.

Anton Medved.
Kamnik, 26. grudna 1907.

Priobčil Rudolf Binter.

228

o bolgaršcini.

Očista zdedené reči materské,
do niž národ po veky ukladal svou
radost i tíseň, svuj um i krásu, jíž
učil sebe i jiné, vzýval Boha a
hlásal myšlenku lidskosti — očista
reči je denní snahou vzdélancuv
evropských. Sta myslivých hláv a
pilných rukou sdružuje se v společ-
ném úsilí, aby rodný jazyk, jímž
človek teprve se stáva korunou tvor-
stva, uchován byl v pravé, puvodní
bytosti své, ryzí, bohatý, svuj.
Naše Reč, I. 1.

Če se kako zlo zastara, kaj za-
voljo tega, ker je ostarelo, več ni
zlo ? Je-li zdrav, kdor ima v telesu
mnogoletno hromoto? Mar zmote
književne slovenščine več niso
zmote, ker smo se jim privadili po
vsakdanji neukretni rabi, akoravno
smo uže bili učeni, da to ni práv ?

Levstik, Zbrani spisi. IV. 116.

Novobolgarski književni jezik ni vznik-
nil kakor je novoslovenski iz pristne
Ijudske govorice, ampak iz pokvarjenega
mestnega govora. V kritični dobi, ko so
se ustvarjala slovniška pravilaza književni
jezik, niso Bolgari imeli jezikoslovcev,
kakor so bili Kopitar, Miklošič in Levstik,
ki bi poznali pravega dúha narodovega
jezika ter vedeli ločiti, kar je pristno
narodovega in kar je tuja primes. Tako
se je n. pr. člen v bolgarski in slovenskí
jezik ' vtihotapil za podobnih okolnostij,
teda Slovenci so se ga otresli, Bolgari
pa ne. Bolgarski slovničarji, kakor n. pr.
Dupničanin, so slutili, da je člen nekaj
popolnoma tujega dúhu bolgarskega jezika,
in so ga hoteli iztrebiti. Toda vsi poizkusi
so se izjalovili.

Ko je bolgarski národ izgubil svojo
politično samostaluost, so začeli na Bol-
garskem postajati vplivni činitelji v večji

' Člen n. pr. imata J. Dalmatin v
svojem prevodu biblije in J. Zelenko v
svoji slovenskí gramatiki.

meri Grki2, manjŠi pa Vlahí 3, Škipetarji
in Turkí. Posebno po mestih je zagospo-
doval grški živel j. Končno so Fanaríotje
zavladali v cerkvi in soli. Vsled teh
žalostnih razmer je začela pešati prej
cvetoča bolgarska književnost in prenehal
se je negovati krásni bolgarski jezik. Ako
pa se jezik več ne neguje, je kakor njiva,
katera se več skrbno ne obdeluje in je
kmalu polna plevela. Bolgarski jezik je
začel propadati in se kvariti vsled vpliva
novogrškega, vlaškega in škipetarskega
jezika najprej po mestih in pozneje po
deželi ter se je le v večalimanj nepristop-
níh bolgarskih kočah na visokih planinah še
do danes ohraníl kolíkor toliko číst in
neoskrunjen. Bolgarski jezik je podlegel
vplivu novogrškega jezika, osobito kar se
tiče glagola, in vplivu vlaškega jezika,
zlasti kar se tiče samostalnika.

Vsled vpliva novogrškega jezika nima
novobolgarski književni jezik nedoločnika
in namenilnika ter si mesto njiju pomaga
z odvisnimi stavki. Skrajšani nedoločnik
se rabi le pri tvoritvi prihodnjika, ki je
posnet po novogrškem n. pr. sta p i s a
(^ikiú Ypií;:!)- Prihodnjik se tudi po novo-
grškem načinu tvori, da se h glagolu v se-
danjiku pridaje prislov š t e, n. pr. šte piša
(0-^ Ycá9».)).Trpnopretekli deležniki glagolov,
kateri imajo a pred nedoločnikovo konč-
nico ti, n. pr. p o z n a t, se tvori po vzgledu
novogrškega in vlaškega jezika (z>vj^í-oí
cintať*). Člen se v bolgarskem jeziku ni
samostalno razvil, ampak Bolgari so se
ga privadili v občevanju od Vlahov in
Škipetarjev^, ki so člen imeli že prej.
Kazalni zaimek so začeli Bolgari rabiti
vedno pogosteje, zdaj pred samostalnikom.

2 K. Jireček, Dejiny národa bulhar-
ského. 455—465.

3 K. Kadler, Valasi a valašské právo.
123—169.

-* G. Kôrting, Neugriechisch und Ro-
manisch, 105, 106. 116, 117, 119.

* G. Weigand, Rumänische Gram-
matik, 93.

^ G. Pekmezi, Grammatik der albane-
sischen Sprache, 85,

229

zdaj za njim v svrho, da so na tak uacin
poudarjali in pojašnjevali predmet, o
katerem so se razgovarjali z 1 j údmi, ne-
veščimi zadostno bolgarskega jezika. Odtod
pa ni bilo daleč, da je po vzgledu vlaškega
in škipetarskega jezika zaimek polagoma
prešel v zapostavljeni člen ter tako sča-
soma izpodrinil sklonske končnice''. Na
tak nacin je prej svobodni bolgarski jezik
prišel pod gospodstvo tujih jezikovnih
zákonov.

Bolgari čutijo, da ima njihov književni
jezik prevec tuje navlake in da ga je radi
tega treba očistiti in v narodnem dúhu
prenarediti ter prenoviti. Da je ternu tako,
se da sklepati iz tega, da so bolgarski
pisatelji zaceli zavajati celo starobolgarske
oblike kakor med drugim n. pr. trpno-
sedanji deležnik v književni jezik. Tudi
bolgarski slovničarji si še niso popolnoma
na jasnem, kako končno določiti stalna
slovniška pravila, ki bi odgovarjala dúhu
bolgarskega jezika, kar je posebno videti,
če primerjamo med seboj bolgarske slov-
nice, katere so izšle v poslednjih deset-
letjih ''. Za uspešno prenaredbo bolgarske
slovnice se je v zadnjem času nabralo
mnogo gradiva, kajti danes so že skoro
vsa bolgarska narečja znanstveno pre-
iskana in temeljito proučena po strokov-
njakih. Posebno veliké zasluge za raz-
iskavanje bolgarskega jezika so si med
drugimi pridobili: BolgarLjubomir Miletič,
ki je preiskal vzhodnja in rodopska na-
rečja; Slovenec Vatroslav Oblak, ki je
proučil makedonska narečja; Norvežan
Olaf Broch, ki je razjasnil narečja na
bolgarsko-srbskem obmejnem ozemlju, ter
Poljak Antoni Kalina, ki je načrtal zgodo-
vinski razvoj bolgarskega jezika. Na pod-
lagi tega bogatega gradiva se morejo že
zdaj sestaviti slovniški zakoni za novo-
bolgarski književni jezik, ki bi bil prost
vseh sledov vpliva novogrškega, vlaškega
in škipetarskega jezika in prepoj en s
pravim bolgarskim narodnim duhom.

6 Drugače sodijo n. pr. : Lj. Miletič,
V. Oblak in A. Kalina.

7 G. Weigand, Bulgarische Gram-
matik. 3, 67. 68.

Književni jezik bolgarskega národa
je treba kolikor mogoče v slogu staro-
bolgarskega prenarediti s pomočjo skrbno
izbranega gradiva, vzetega ne le iz vseh
bolgarskih narečij, ampak tudi iz spomin-
kov starejše bolgarske književnosti. Knji-
ževni jezik je namreč umetno zgrajeno
kulturno občilo^, tvoreče vez med vsemi
členi národa, ima stalna slovniška pravila
in njegove rabe se je treba v šolah na-
učiti, dočim narečje slúži le ožjemu krogu
Ijudij in se v svojem razvoju večalimanj
ravna po književnem jeziku.

ľ. K. Gerič.

Znanstvena metóda. V januarski
številki letošnjega „Zvona* je dr. Glonar
poročal o nekaterih mojih spisih, priob-
čenih pri „Jugoslovanski Akademiji" v
Zagrebu, zlasti o „Izvorili iu paralelah
nekih, posebe narodnih prič". Drju Glo-
narju se zdi, da sem „vrednost teh
osamelih paralel precenjeval (toda to se
primeri samo kakemu znanstvenemu
začetniku"), da sem te osamelé paralele
„kratkomalo notiral, misleč si, ostalo bodo
že opravili drugi, toda kjer (sem jaz)
nehal, se znanstveno delo „drugih" šele
začne", dalje, da nisem podal dokazanega
izvora pričam niti dokázal njih medse-
bojne literárne odvisnosti. V bistvu mi
torej dr. Glonar očitá, da ne poznám
znanstvene metóde in da sem one stvari
prehitro priobčil. Neznanje znanstvene
metóde mi očitá zato, ker sem priobčil
— gradivo in ne razprave, ki bi gra-
divo vezala in iz njega izvajala bistvo
pojavov ter konkluzije. Kdorkoli je imel
bodisi kot učitelj ali govornik ali znan-
stvenik kaj opraviti z duševno obdelavo
snovi, ve, da je pri tem treba 1. gradiva,
2. njega analize, 3. posnetka, zaključka
ali sinteze. Kdor je prehodil vse te stop-
nje, je snov obdelal do konca. Temelj
in podlaga svemu nadaljnjemu delu pa
je naravno prvá stopnja t. j., zbi r an j e
gradiva. Seveda tôni vselej na vnanje
hvaležno delo in ga bodo prezirali baš
začetniki, ki še mislijo, da se da nekak
„duhovit sauce" brž narediti tudi brez

^ H.Reis, Die deutschen Mundarten, 5.

230

gradiva. AH dr. Glonar res ne ve ali
noče vedeti, da se g radi v o izdaja
bas kot gradivo, ne da bi ga izdajatelj
hotel obenem že tudi vsestranski
obdelati ? Jaz sem hotel gradivo
izdati in nič vec; le malo sem segal
preko te namere in res namenoma pre-
puščal „drugim", da nadaljujejo moje
delo. Kje je rečeno, da bi isti človek
moral opraviti vse stopnje znanstvenega
dela? — Driigi očitek pravi, da so moje
„quisquiliae" prezgodaj izletele iz miznice.
Kolikor se ta očitek tiče priobčevanja
gradiv a („Izvori", „Četiri priloga istoriji
našega preporoda"), nima nobenega pome-
na; zakaj gradivo lahko priobčiš, kadar
ga imaš. Kar se pa tiče drugih dveh
spiskov, sta po nastankii in namenu
prigodnega značaja, nekaki popolnili
dotičnih hrvatskih spisov. Dr. Glonar
morda vendarle ve, da Akademija v svo-
jem Letopisu priobčuje sedaj baš také
manjše stvari, deloma članke polemičnega
značaja. Ali naj bi mar popolnilo ali
kritika spisov ležala par let „v miznici" ?
— Jaz skúšam zagrebške publikacije
popolnjevati po gradivu, ki se dobi v
Ljubljani. Tako jugoslovansko delo se mi
pač ne bo štelo v zlo. Še nekoliko špeci-
jelnih očitkov: Da bi bil Levstik snov

za svojega „Živopisca in Marijo* zajel
naravnost iz srednjeveškega Herolta, tega
nisem trdil niti nisem hotel kaj takega
reči. Meni ni šlo za to, odkod je Levstik
vzel snov, marveč za to snov samo
(kot objekt), kako stará je itd., a v tem
oziru nas vsekakor zanima vedeti, da se
ona snov nahaja že v srednjeveškem
zborníku'. Neke nemške motive sem
navedel zato, ker se slični niotivi naha-
jajo v jugoslovanskih narodnih pesmih
in je dobro, slovanské raziskovalce —
ki niso vselej tudi romanisti niti se ne
bavijo izključno s takimi primerjavami —
opozoriti na eksistenco nemških motí-
vov. Novakoviéevega romána, ki mi ga
očitá dr. Glonar, pa najbrž on sam ne
pozná ; dotični román je v poedinih delih
bolj zgodo-vinski dokument nego román.
— Sploh pa naj poudarim še to: Nika-
kor ni treba, da bi s publikacijo razprave
vselej čakali, dokler se nam ne zdi v
vsakem oziru popolná. Mnogokrat je treba
kaj publicirati, ne ker je star dognana,
ampak ker je problematična, a zaslužuje,
da jo razpravlja več mož. Inieiativnost ima
tudi svojo \Tednost.

Dr. Fr. Ilešič.

' V kratkem izide slična razprava
o Prešernovem -Neiztrohnelem sreu".

KULTURNO-POLITIČNI PREGLED.

„Demokracija". Socijalistična revija.
I. leto. 1918, 1. in 2. števika. Izšel je kot
dvojna številka prvi zvezek te nove re-
vije. Dasi jo moremo v gotovi meri sraa-
tiati za nadaljevanje „Naših Zapiskov",
nam pomeni vendarle mnogo novega.
Zakaj ni le glasilo slovenské socijali-
stične inteligence, kar so bili svoj čas
,Naši Zapiski", temveč predstaví ja tudi
opozicljo v slovenskí socijalno - demokra-
tični stranki in prináša obenem revizijo
slovenskega socijaliznia. ali boljše —
ustvarja slovenskí socijalizem. Xe toliko

; v tem, da se iz polne duše pridružuje

' jugoslovanskemu nacionalističnemu gi-

banju. kakor v tem, da zavrača nemško

na zgodovinskem materijalizmu osnovano

socijalistično stíilišče ter postavlja ternu

nasproti psihofizični názor kot podlago

í promatranja človeške družbe. Zato je po-

i trebno naglasiti važnost in pomen te nove

; revije. Očrtana načela prináša zlasti pro-

I gramatična „Naša poslanica", ki se vrh-

I tega pridružuje jugoslovanski majniški

I deklaraciji, v katere bistvu vidi izraženo

\ zahtevo po političnem združenju sloven-

231

skih, hrvatskih ter srbskih ozemelj. Iz-
javi se pa obenem že konkrétno za fede-
ralistično formo jugoslovanskega politic-
nega združenja; — če je ta oblika nam
najprimernejša, se bomo pomenili takrat,
kadar bo naše vprašanje dozorelo do raz-
reševanja teh podrobnosti.

Ostali članki kažejo nekako miselno
ogrodje mlade socijalistične skupine: V
článku „Vodilna ideja socijalizma
kot nravni ideál" podá Peter Jug
skoro bi rekei osnutek bistvenega dela
nacionálne ekonomije, hkrati pa njene
probléme obsvetli s stališča socijalistične
gospodarske teorije, vrh tega pa že zadnje
kritično premotri ter podá naposled kul-
niinacijo nazora v stávku, da je treba
razširiti prepričanje, da je le tisto plačilo
práv naše, ki je v sorazmerj.u z našim
delom. Da pa se pa ta názor prenese v
prakso, je treba Ijudi nravno pridobiti
zanj, to je, predrugačiti njih nravno na-
ziranje. — Članek je pisan zelo konden-
zirano; avtor podaja svoje misii v zelo
stvarnem tekstu, ki bralca šili k inten-
zívnemu sodelovanju. Abditus: Naš
m a j h n i človek. To je naš delavec,
naš mali poljedelec, naš javni in zasebni
nastavljenec. Došlej se je „štulil med ve-
liké gospode, se trudil, se tepel za nji-
hove interese, svoje pa zanemarjal." Pri-
števal sejenjihovim političnim skupinám,
ker ni poznal svojega socijalnega bistva.
Zdaj pa spoznáva, kje je zanj mesto; z
ustvaritvijo stanovsko-gospodarskih orga-
nizacij se bo1;udi zanj začela nová doba.
Štebi Alojzija: O žensk em g i -
banju na Slovenské m. Žensko gi-
banje se pri nas ni moglo razviti, glavno
ker so hoteli presaditi zanj gesla brez
kritične presoje na naša tla, namesto da
bi se ozirali na praktične zahteve našega
národa. Ker imamo večjih mest le malo,
mora biti težišče gibanja na kmetih. Prak-
tična vprašanja pri tem so zlasti reforma
šolstva, ustanovitev gospodarskih ženskih
šol. Da pa ženstvo izdatno vpliva na te
zadeve, si mora osnovati veliko organi-

zacijo, ki lahko v svrho kulturnega sode-
lovanja združi žene različnega političnega
naziranja. — D r. L.: Slovenskí prole-
tariát in jugoslovansko vpraša-
n j e. Ogromna večina slovenskega národa
i ma interese proletarcev, pri nas bi moral
biti socijalizem — narodno gibanje. Ker smo
člani národa, ki ne uživa niti politične niti
jezikovne enakopravnosti, mora biti pri nas
socijalni boj proletariata tudi političen in
jezikoven, tudi boj za jezikovno in na-
rodno svobodo ; cilj demokracije je národná
dŕžava. Naša pot gre od slovenstva (ne
preko slovenstva) v jugoslovanstvo, do
Slovensko - hrvatsko - srbské skupnosti.
Slovenskí proletariát ima dolžnost, da v
boju za uresničenje narodnega edinstva in
svobode stopa v prvi vrsti.

Težišče obširnega „Pregleda", ki ob-
sega oddelke o socijalizmu, politiki, soci-
jalni politiki ter zadružništvu, je v tej
številki v kritiki taktike ter nacionalnega
naziranja in razmerja do vojne tako slo-
venské socijalno - demokratične stránke
kakor tudi enakih, zlasti nemških strank.

Nemalo čast dela pričujoči številki
revije spominu drja. A. Dermote posve-
čena pesem Frana Albrechta „Poslednja
skrivnost", ki spadá pač med najboljše
umotvore pesnikove. Revija je ž njo na
lep način manifestirala duševní kontakt
z glavnim predstaviteljem svoječasnih
„Naših Zapiskov".

H koncu naj pripomnim, da bi si želel
dosledno pisavo tujk socijalen, socijalizem
in podobno. Dozdaj smo bili vajeni rabití
oblike brez vmesnega -j-, torej socialen,
socializem ; tu pa vidimo večinoma oblike
z -j-, socijalizem, socijalist, — toda v ne-
katerih člankih (Abditus, dr. L.) pa ven-
dar še brez -j-. Zdi se mi ne le smiselno,
temveč tudi praktično, da se odločimo za
en način pisave ter ga potem dosledno
izvedemo ne le v tej reviji, temveč sploh
v naši literaturi. Seveda se istočasno in
bržkone enako odloči tudi pisava podobnih
besed, kakor proletariát, materijalist itd.

A. L.

232

Pastiiškin ;

Vojno poročilo.

V/etrto leto vojne. Pod večer
me k poročilu žene skoz kostanje
však dan bolestnejše pričakovanje.
„Nič novega," tako trdi kurir.

Nič novega: smrt nadaljuje pir,
in danes kakor včeraj isto klanje,
umiranje, stotisočev ječanje.
Cetrto leto vojne . . . Kdaj bo mir?

Nič novega — le smrt bo vedno želá;
in če bo tudi milijone let
grmadilo človeštvo svoja dela,

nič novega ne bo več videl svet;
le kogar danes krogla je zadela,
on gleda v novo, starega otet.

Smrt moža.

tal je med nami mračen in močan,
krog sebe sužnjem snemal je okove,
prostosti koj okúsil je sadové:
nadvse slovesno bil je kamenan.

Trobojna, rdeča, črna jata vrán
mrliča razkljuvala je v vetrove,
nad jatami samotná duša plove,
očitá, toži in ne more strán.

233

234

Nam taká tožba duše ne pretresa,
življenje je umiranje, ne boj;
mi, bratje, zamašimo si ušesa

in *pazno se motrimo med seboj :
če zrastel kdo bi više pod nebesá,
mi glavo mu odrobimo takoj.

Novému poetu.

x\l pomniš one bolno lepe dni
vrvecih sanj, začetnega spoznanja,
mladostnih borb, nadej, omahovanja,
še lepše, še bolestnejše noci?

Joj, to smo takrat mrko se razšli:
meglé naj svoje však si sam razganja,
in sam naj kleše svoja si spoznanja —
kar bo kaj pridá, se že zaiskri.

In zdaj priliajaš ti. Blesteče nade
in upov vate nič ne sramotiš,
lepo dviguješ svoje nam základe.

Se čaká te Kalvarija in križ,
a preizkušene moci so mlade:
vstajenje tudi vselej doživiš.

Zdaj.

Adaj pne jasnina se nad nama,
škrjančki vanjo pikajo,
jo v bisernih, zvenečih kosmih
na naju sipljejo.

Zdaj, Ijubica, zdaj vsa si moja;
o Bog, trenotek ta mi zdaj,
da vekomaj verujem vate,
raztegni v vekomaj.

Alojz Kraigher:

Mlada IJubezen.

(Dalje.)

Tomo je spremil s Turkom Véro in Silvo do stanovanja. Potem
sta se prerekala na ulici, ali bi se vrnila v Zvezdo ali ne. Tomo
se niti spomnil ni, da bi moral iti svoje matere iskat. V srcu mu je
tlela iskra sreče in koprnel je po samoti, da razpiha iskro in da raz-
neti plameň, — da se navriska ob razkosnem úžitku blaženosti in
zmagoslavja svoje Ijubezni. Spominjal se je noci, ko se je bil prvikrat
zagotovil Vérine Ijubezni, one božanske radosti, ki mu je bila razga-
njala oprsje v tihem vriskanju: — »Moja Vera! Moja Vera! Ti moja
vera! Ti moje upanje! Ti moja Ijubezen!" — Zaželel si je zopet takega
trenotka najsvetejšega navdušenja, najvišjega užitka, vrhunca sreče,
ko se človeku pred očmi užigajo zvezde in vzplamenevajo solnca.
Pohiteti je hotel v drevored in skozi gozd v predmestje; hotel je biti
sam, da zapláva v sladko morje svojih čustev, svoje sreče . . . Turek
ga je zavlekel skoraj siloma nazaj na zabavišče. Tam pa sta oba za-
plávala v pijanost in v mladeniško razposajenost. Tomo se je onému
izpovedal. Mesto v tihi radosti božanske samozadovoljnosti, . se je raz-
jokal na prijateljevih prsih, se je navriskal v razigrani družbi ter se
razdivjal v popivanju in prepevanju. — A drugi dan je imel slabo
vest; zdelo se mu je, da je umazal svojo mlado srečo . . .

Kakor večkrat po zabavnih prireditvah, ki s svojo bučno vese-
lostjo razbičajo Ijudem strasti in jih poženejo v vrtinec blaznega po-
hlepa za nezmernim uživanjem. tako'se je mladina tudi po Prešernovi
veselici vdala nenasitnemu ponočevanju, veseljačenju in krokanju.
Turek se je rotil, da je to njegova zadnja recidíva v popivanje; sve-
čano je obljubljal Silvi, da ga démoni alkohola nikdar vec ne zalove,
pa če bi se moral odpovedati vsem zabávam in vsi družabnosti. Tomo
se je tolažil, da je večkrat tudi Vera v družbi ; a na tihem si je očital,
kako grdo zapravlja čas, ki bi ga lahko prežil pri Véri v rajski bla-
ženosti, v skriti sreči . . .

Par dni po veselici prime mati siná in ga strogo vpraša:
„Zakaj me nisi prišel iskat, da bi me spremil, kakor sva se
domenila?"

16* 235

On pa se zasmeje:

„Zato se kujaš, mama? Zdelo se mi je, da ti celo ustrežem, ce
ne pridem pote!"

Ona zardi in se obrne proč; od solz ji skoraj oci zabreknejo. Z
voglom žepnega robčka med zobmi se zagleda mimo rož na vrt . . .
Tomu postane nehote hudo ; prime jo za komolec in se stisne k nji :

„Mama, ali si jezna name? Oprosti, prosim, jaz sem strašno
lahkomiseln!" • .

„Ti si imel pac vážnej ših opravkov!"

Tomo se prisiljeno nasmehne in obmolči. Gospa Helena se obrne
k njemu, mu položi dlani na sence in ga resno pogleda:

„Ti si torej mislil, da mi ustrežeš? Sodil si po sebi ... Ne boj
se, nič ti nezamerim!" — Poljubi ga na čelo, obrne se od njega proč
in sede na fotelj. — „Deloma si práv imel: — tudi lahkomiselnost je
bila v meni! Bilo je je v toliko, da si jo lahko zapažil. Bilo je je
toliko, da sem se sama sebe bála in da sem tebe klicala na pomoč.
Tega klica nisi razumel."

„A čemu bojazen, mama? Saj imaš pravico!"

„Pravico!" — se nasmehne ona trpko. „Zakaj se je nisem takrat
poslúžila, ko je bil lepši čas za to? Takrat sem čutila samo krivico,
ki sem jo drugemu storila; takrat sem samo čutila, da je po grehu
— pokora neizbežna."

„Pokora, mama?"

„Ce ni nikogar, ki jo nalaga, — Henrik je nekje, tvoj oče . . .
In če ni njega, — tu v prsih je, ki ukazuje! Človek ne strpi brez
kázni!"

Celo se ji nagubanči. Z nevoljo se spominja, kako jo je profesor
Klančar z veselice spremljal, silil vanjo in jo zapeljeval kot nekdaj.
Zatrjeval ji je, da jo je prišel snubit; rotil jo je, naj se mu zopet vda,
ker zdaj da vendar ne veljajo več pomisleki od prej. Ona pa se ga
je ubranila; ni imela poguma, da bi tudi njegovo snubitev krátko
malo zavrnila, preložila je samo odločitev za štirinajst dni. A v tem
trenotku ima že trden sklep, da ostane še nadal j e sama in da mu to
v prihodnjih dneh pismeno sporoči. — Že golo dejstvo, da po kata-
strofi s svojim rajnkim môžem ni čutila v sebi nepremagljive sle za
nov zákon s Klančarjem, ji je dokaz, kako plitko je koreninila v njeni
duši ona nedovoljena Ijubezen. Takrat jo je vso prevzela zavest veliké
krivde, kesa in spokorjenja. Klančar je bil nevrastenik in pedant,
pretiran v vseh profesorskih slabostih. Če si ga je gospa Helena pred-
stavljala kot zakonskega moža, je čutila, da bi bil v zákonu bržčas
práv tako neznosen kakor je bil Henrik Žitnik. Spoznala je, da je
mož lahko idealen kot Ijubimec, — in vendar bi bil kot družinski oče
vse prej nego idealen. — In on sam, profesor Klančar, — zakaj se

236

je šele zdaj domislil, da bi jo poročil? Po Henrikovi smrti je bil nekaj
čaša res bolehen; a zinirom ni polegal, vseh teh dolgih let vendar ni

— prespal ? — Ali se ni mogoče spomnil, da bi bilo dobro, preskrbeti
se za starost? Ali je ni prišel prosit morda — zavetišča? — hirališca?

— Zdaj je še krepak; — a koliko let mu je še usojenih? — In koliko
jih je nji usojenih? — Ne, moj Ijnbi! Nekdaj je bilo res lepo, mogoče
prelepo; a ponovitev bi bila možná samo v popolnoma enakih oko-
liščinah — in teh ni več . . .

„Dovolj bo menda kázni, mama! Ti živiš kot samotárka in jaz
imam slabo vest. Tako sem se osamosvojil, tako sem se ti odtujil, da
nimaš res ničesar od mene. Ali je to življenje, ki ga ti živiš? V novem
zákonu ..."

„Ne, ne, moj dragi! Ko bi bila Ijubezen med nama res veliká,
bi ne bila toliko let — prespala. Ta zákon bi nastal iz igrave lahko-
miselnosti in bi postal usodepoln za Klančarja in zame. Ali bi se on
prilagodil meni? Zahteval bi, da se jaz prilagodim njemu; prej ali slej
bi mu ne bila druzega ko — postrežnica. Za to pa mi je njegova
Ijubezen le premajhna. Kolikor imava lepih spominov na preteklost,
bi jih s to bodočnostjo samo zabrisala in umazala."

„Ali je tako gotovo, mama?"

„In če ni tako gotovo, — ali naj bo zákon hazardná igra?"

„Nazadnje je vse življenje zgolj — hazard! Srečolov!"

„A to ni práv, moj dragi! Resnica je, da smo podvrženi usodi;
a v toliki meri vendar ne, da bi ne mogli vplivati nanjo s svojo —
voljo. Ti se lahko prosto odločiš, ali se vdaš usodi, ali se ji upreš!"

„Bogve, če je res tako!"

„Tako je, Tomo! zadnjič sem ti pridigovala vzdržnost. Ce ti je
dano, si priboriti moč in srečo z vzdržnostjo in s krepko voljo, si
premagal usodo. In to ti je dano, Tomo! Samo glej, da si ohraniš
čisto vest in da so tvoje želje zmirom čisté in postené !"

Tomo je nekoliko v zadregi. Pogled mu je povešen, lica so mu
zardela.

„In vidiš, Tomo, — jaz imam druge naloge pred sabo. Ti si se
osamosvojil, praviš; a vendar čutim, da sem ti potrebná. V ozadju
hočem čakati, da ti priskočím na pomoč, če treba. Jaz vidim krizo v
tvojem življenju, Tomo ; morda bo že skoro na vrhuncu ... Ali se mi
nočeš izpovedati?"

Tomu je neprijetno; pleca se mu nerodno zleknejo . . . Ali je še
prezgodaj? Ali niso čisti in pošteni njegovi nameni? — Profesor
Klančar ji je bržkone povedal o načrtih za učiteljevanje ... Ali je
stvar že toliko dozorela ? — Tomu je vroče v prsih ; rad bi izprego-
voril, a beseda noče iz ust. Nazadnje se odloči:

„Ne še danes, mama!"

237

Po kratkem molku reče ona:

„Vidiš, Tomo: — v tej krizi naj ti pridem in naj ti nudim lah-
komiseln vzgled? Ali naj vzamem Klančarja, da ti pokažem, kako je
zákon le igračka, ki si jo človek privošči za zabavo — kot nedeljsko
veselico?"

„Morda imaš práv, mama; ampak mučno mi je, da se žrtvuješ
zame."

„Nič se ne žrtvujem, to ni res. Narobe: — zákon s Klančarjem
bi bila žrtev; vso bodočnost bi zastavila za hip osladne sreče."

Za — ,jed pogreto', pride Tomu hudomušna misel. V duši se
strinja z materjo. Naenkrat mu je jasno, kako nedraga bi mu bila
njena poročitev.

„Saj sem že enkrat rekel: — Ti si modrijanka, mama!"

Z igravo kretnjo se izogne nadaljnjemu pogovoru. Zaveda se,
da svojega razmerja do Vére še zmirom ni dovolj prémislil; obenem
čuti, da je v teh dneh popivanja in lahkomiselnosti docela nesposoben
za preudarjanje in odločanje, ki bi moralo veljati za vse življenje.
Zato se raje varuje, izreči kako besedo, ki bi ga mogla vezati . . .

Po zmagoslavju veselične noci je zapadel Tomo zopet negotovosti
in dvomom. Zapažil je, da je Vera razočarana, ker ni v njem one
odločne in možate volje, ki gre za svojim ciljem brez odlašanja, brez
novega premišljevanja. V njegovi notranjosti še ni zaključenih računov,
možne so še izpremembe napravljenih náčrtov. Predvsem je tu náčrt
za učiteljevanje, ki mu nekako ni po duši. S presenečenjem in z za-
čudenjem se je zavedel tega dejstva. V družbi z Véro mu je naravnost
mučno, ker nenadoma ne more več razpravljati o tem vprašanju. Treba
bi bilo marsikaj poprašati; poizvedeti, kako in kaj. Ali postane aka-.
demik lahko čez noč učitelj ? — meni nič, tebi nič — učitelj ? — Toma
je nekako sram popraševati ; boji se, da bi kdo — resnice ne zaslutil.
Brez dvoma ga je torej sram, pustiti svoje pravoslovne študije in po-
statí učitelj. Po ovinkih je izvedel, da bi bil — ob pomanjkanju upra-
vičenih prosilcev — lahko imenovan za učiteljskega namestnika; po
par letih bi potem napravil izpit za učiteljsko usposobljenost. Náčrt je
izvedljiv. A zdaj se mu nakrat oglaša akademiški ponos — če ni samo
nečimernost? — ter se mu upira in ga zavira. — Ali še ni obupal
nad svojim visokošolstvom ? Ali se ne zaveda, da bi moral združitev
z Véro za bogve koliko čaša odložili, ko bi hotel vstrajati na vseuči-
lišču? — Torej se mu ne mudi tako neznansko s svojo — véliko
Ijubeznijo? Ali je to — ob njegovem cincanju in oklevanju! — sploh
še vélika Ijubezen? — — Naj že bo kakorkoli, — resnica je, da se
zmirom bolj zaveda, kako malo po njegovem čudu bi bilo učiteljevanje.
Skoraj predstavljati si ne more, kako bi bilo ; in strašno tuje, nekako
zoprno mu je vse to premišljevanje. Tako mu je, kakor da mu je

238

prišla nekdaj lepa in zanimiva misel, ki bi se dala izvesti in bi nudila
užitka in zadoščenja, celo navdušenja. Morda bi bilo naravnost ple-
menito in junaško delo, ko bi jo izvedel. A ravno tu se ustavljajo nje-
gova čustva: — tako mu je, kakor da si je bil izmislil idejo za —
nekoga druzega, ne zase ; on se ne more vživeti vanjo, s svojimi
čustvi je ne more obvladati. A le to živi v človeku, kar živi v nje-
govih čustvih; le to je doživetje, kar človek čustveno predela in pre-
bavi; le to je seme njegove duše, plod njegove bistvenosti. Duša ne
živi v razumu, duša je na meji med razumom in telesnostjo; dotikati
se mora stvar obeh tečajev, potem je samosvoja in resnična. Pri ná-
črtu za učiteljevanje pa je Tomu, kakor da je med njegovim razumom
in njegovo čustvenostjo visoka stena, ki ne dovoljuje nobenih stikov.
Misel svojega razuma bi moral v svojih čustvih galvanizirati, da bi
postala res njegova, doživljena v njegovi duši, sprejeta vanjo, izgub-
Ijena v nji, njegova duša sama. A ravno ta galvanizacija se mu ne
posreči. Njegova čustvenost se bráni s sovražnimi tokovi in odbija

idejo. Radi tega čuti nenadoma, da je tudi med niim in Véro

vstala stena, ki ju loči, ki ne dopušča, da bi se njuni duši neovirano
poljubljali in družili. Ali je šel predai mu
očitá, da jo zapeljuje? Ali ga ima za podlega brezčastneža ? . . .

Drnovšek pa je čudno miren. Ravnodušno sklene:

„Nisem vas hotel žaliti, gospod Tomo Žitnik, oprostite! Tudi ne
silim dalje v vas . . . Odločitev je tako pri Véri ! Kar si ona izvoli . . .
in magari, da si izbere — sramoto in nesrečo ... to je njena stvar !

— Ampak eno sem vam hotel reči: — Mogoče je, da zopet prídem,

— in da potrkam na vaša vráta : — Kako si shranil moj základ ? . . .
Saj že grem ! Saj že grem, gospod Tomo Žitnik ! — Samo eno : —
Vprašal bom prokleto resno! — Klanjam se, gospod ľ*

— Tomo je tako razburjen, da si drugi dan ne upa k Véri . . .
Naslednje jutro pa mu reče Turek:

„Vera je odpotovala k sestri na Gorenjsko. Rekla je, da ti pís-
meno sporoči."

Tomo prebledi in se zagleda v strán . . . (Dalje prihodnjič.)

245

M. Kašanín:

O Petru Preradovicu.

Pôvodom njegove stogodišnjice rodjenja.

K ad se slávi jedan pesnik kóji se rodio ili umro pre pedeset ili sto
godina, onda se obično odaje čast onom sto je on bio, iznosi se
sta je uradio i pokazuje njegov značaj za duhovni razvitak jednog
národa. Proslava stogodišnjice hrvatskog pesnika Petra Preradovica
ima, k svemu ovom, još jedan važan i značajan plus: slaveci Prera-
dovica, hrvatski národ slávi borbeni napredak svoje ideje i diže apo-
teózu svojoj Narodnoj Misii. Preradovic je, po svojim idejama, savremen
danas kao i pre pedeset godina, i ostace nam blizak još dugo. Jer
nas je učio da verujemo u pobedu dobra i pravde; govorio nam da
se za covečanstvo najplodnije radi kad se bori za obstanak vlastitog
národa i za proširenje nacionálne duše ; propovedao nam o velikoj
budúcnosti Slávená, kóji ce Ijubavlju i dobrotom preporoditi namuceno
covečanstvo, i učvršcivao nas, sa jednim idealizmom kakav se danas
kotí nas retko srece, u težnji za unapredjenjem dobra u čovečanstvu.

Lični i spoljni život Petra Preradovica je pun pradoxa, borbe i
dobrostivog lutanja. Rodio se 19. marta 1818, u selu Grabrovnici, kóje
je tada pripadalo gjurgjevackoj krajiškoj pukovniji, a sada bjelovarsko-
križevačkoj županiji. Roditelji su mu bili pravoslávni Srbi, otac mu se
zvao Jovan, i bio je austrijski ofícir, a mati Pelagija. Osnovnu školu
je svršio u mestu rodjenja, a zatim je stupio u vojnički závod u Bjelo-
varu. Na molbu materinu, uskoro je bio primljen u Vojničku Akade-
miju u Wiener Neustadtu, kao sin ráno umrlog austrijskog oficira. U
školi se učio dobro : u svom razredu je obično bio najbolji djak. Kako
su pitomci Vojne Akademije mogli biti samo katolíci, Preradovic je u
14-oj godini prešao iz pravoslávne u katolíčku veru.

U Vojnoj Akademiji učilo se sve na nemačkom jeziku, ali je i
češki bio obvezatan predmet u gornjim tečajevima. Učitelj češkog jezika
je tad bio poručnik Tomáš Burian, veliki rodoljub i osnivač Matice
Češke. Kaogod na ostale djake Hrvate i Srbe, ovaj čovek je bio od
znatnog uticaja i na Petra Preradovica. Ipak, prvé svoje pesme Prera-

246

dovic je počeo pevati na nemackom. Kako je osecao od rane mladosti
sklonost ka poeziji, verovatno bi ostao izgubljen za iirvatsku književ-
nost, da nije kao oficir ubrzo bio dodeljen regimenti u kojoj se nalazilo
Hrvata. Od švih, najveci je utisak učinilo na njega drugovanje sa
Ivanom Kukľulje\'1cem, kóji mu je čitao hrvatske i srpske pesnike i
nagovarao ga da i sám otpočne pisati na svom maternjem jeziku. Još
više ga je podsticao da piše hrvatske pesme Spiro Dimitrovic, s kojim
se upoznao u Trstu, na putu u Dalmaciju : ovaj ga je jednom prilikom
primorao da ispeva jednu pesmu na svom maternjem jeziku. U tom
se i sam Preradovic lati da izucava srpsko-hrvatski jezik, kojí je vec
bio počeo zaboravljati. Uskoro izadje njegova značajna pesma „Zora
puča — biče dana*^, a malo zatim njegov slávni Pútnik, kóji sav
tadanji književni svet uveri da se javio značajan pesnik. Več 1846
izdaje svoju prvú zbirku pesama pod natpisom Prvenci.

U Dalmaciji, u Zadru, proveo je četiri godine, i oženio se Pavicom
de Ponte. Za vreme italijanske revolucije od 1848, borio se kao nad-
poručnik u austrijskoj vojsci. U početku Bachova apsolutizma, živeo
je u Zagrebu, kao podnačelnik bojnog odelenja Banskoga Veca, a onda
kao pobočník baňa Jelačica. U Zagrebu je izdao, 1851, svoje Nove
pjesme, posvečane biskupu Strosmajeru, a zatim je jedno vreme
prestao pevati.

Postavší majorom, bio je premešten u nekoliko mesta : u Kremonu,
Kovln na Dunavu, u Erdelj, i, najzad, u Beč. Tu mu umre žena, i on
zatraži premeštenje u Hrvatsku. Za sve to vreme je pevao veoma
malo. Tek s povratkom ústavne slobode počeo je više i življe pisati.
Tad nastaje i njegova znamenitá pesma „Rodu o jeziku". Zanimao se
i za hrv^atske politické prilike.

1863 premešten je u Beč, gde se ponovo oženio. Pošle je još
službovao u Veroni, Aradu i, najzad, u Beču, onde je živeo kao gene-
rál sve do svoje smrti. Umro je 1872, 18. avgusta, a sahranjen u Beču,
odakle je prenesen, 1879, u Zagreb.

Pesme Petra Preradovica su izašle, i celokupne i u izboru, više
puta. Najkritičnije izdanje je Matice Hrvatske, kóje je izašlo ove godine
pod naslovom Izabrane pjesme.

O Petru Pŕeradovicu su pisali J. Trnski, Fr. Markovic, M. Šrepel,
Ch. Segvic, Marjanovic, Zahar, Zdziechowski, Pecinovský i Ogrizovic. Ali
su najbolje studije Dr. Bránka Vodnika i Dr. Dragutina Pro-
h a s k e. Sad, pôvodom stogodišnjice rodjenja Petra Preradovica, posvetili
su starom pesniku cele svoje brojeve Književni Ju g (br. 6), i
'Hrvatska Njiva (br. U), u kojima se nalazi nekoliko odličnih čla-
naka o životu, radu, mišljenju i pevanju Petra Preradovica.

247

Kao ličnost, Preradovic je dobri platonovac, romantičarski idealist.
Nimalo nije bio buntovan dub. Nikad ne zove národ u bo], nikad ne
vapi za osvetom. Mrzio je vojsku, a citavog veka je služio u njoj.
Nije trpio rat, a vojevao je. Voleo je slobodu više svega, a borio se
protiv Italijana kad su tražili slobodu. Bio je više pasivan u svom
životu nego aktivan. Národnú borbu je posmatrao samo iz prikrajka,
a o njoj govorio samo u privatnim pismima. On je bio lojálni austrijski
oficir, u ono srecno doba kad se pevalo:

Kad zaželi svetli car,
U smrt skáče Graničar.

Ali je njegova duša, u dubini svojoj, uvek ostala postená. On je
večito sanjao o sreci svoga národa, hrabrio ga na putu za pravdom
i proricao mu bolju buducnost, zajedno sa ostalim Slavenima. „Na
zemlji je vječna borba, — piše Preradovic 11. III. 1862 svome prijatelju
Brlicu, — a onaj ne biva pobjediteljem kóji za kóji čas drugoga nad-
vláda, vec onaj kóji na temelju pravednih načela ustraje. Ako su naši
Ijudi kóji sada nama zapovijedaju nepravedni, budimo mi pravedni i
vjerni svome boljem uvjerenju. . . . Naše je sadašnje stanje provizorno,
ne môže dakle biti savršeno. . . . Najprije narodnost, pa onda sloboda.
Sloboda pogažena opet se pomladjuje, ali narodnost izgubljena teško
ili nikada, osobito naša. . . . Budimo muževi, pa pokažimo u nesreci
da smo stalni, onda ce nas se neprijatelji bojati, ali ako budemo tudje
pribježice, nikada!"

Koga smatra Preradovic glavnim neprijateljem Hrvata i Slávená
uopce? Nemce!

Mržnja teče, silná rijeka,

Izmedj Niemca i Slávená,

Kroz vremena prostor silni,

A ta rijeka crvena je.

Jer je krvlju napunjena.

Preko rieke mosta nemá.

To uverenje je P. Preradovic propovedao kroz čitav svoj život;
učio národ da vôli svoj jezik, da ceni i poštuje svoje veliké Ijude i
uzima ih za primer u svákom poslu, da se jača u kulturi, da traži
veže sa ostalim Slavenima, i tad ce dan potpune slobode m o r a t i doci.

Ko stanac kameň budimo stalni . . . !
dovikuje on svom národu.

Svoju zemlju, makar gólu,
Sačuvajmo rodu svome.

248

To su glavne osobine Preradoviceve poezije : veliko rodoljublje,
iskreno slavenofilstvo, idealistickí optimizam, kult rada i vera u pobedu
dobra. Preradovic je jedan od najvecih pesnika narodnog jedinstva
Hrvata i Srba. On se nazivao i Jednim i drugim imenom. Ocekuje
političku stránku „koja ce sklopiti na slozi i bratinstvu izmedju Srba
i Hrvata, i svakoga budalom proglasiti kóji medju njima
r a z 1 i k e t r a ž i .... ; toj cu se stranci i ja pripisati ; ta jediná pred
Bogom Je pravedna, a sve druge su ili glupost mnogihili
oholost pojedinih". Jer,

Kad svi jednog Boga molite, kad svi
Jednim glasom Slávu pjevate, kad svi
Jednog tiela uda ste, buďte i svi

Duba jednoga!

Preradovic je sastavio čitav jedan Panteón, u kom je opevao
jugoslavenske velikane (A. Nijemčica, S. Vraza, P. P. Njegoša, B. Radi-
čevica, V. Lisinskog, generála Knicanina, J. Draškovica, baňa Jelačica,
kneza M. Obrenovica, i druge), Sve ih je on voleo, sve ih je cenio,
jer je u njima video predstavnike jednoga národa.

Nacionalizam P. Preradovica je prelazio granice jedne uske pokra-
jine i obuhvatao čitav naš troimeni národ. A on je verovao u svoj
národ, jer je verovao u Slavenstvo. Preradovic je bio ubedjeni slave-
nofil. On je držao da ce Slavenstvo Ijubavlju spasti svet:

Od istočne planut striele
Zapadni če trud,

tvrdlo je on pouzdano. Jer je Bog rekao Slavenstvu:

Oštroumlje kad se smúti,
Mudrost kada precieni se,
Jakost kada razdivlja se,
Nježnost kada razmazi se:
Ti osviesti, ti razbistri,
Ti ukroti, ti ublaži.
Ti okriepi, ti uznesi,
Ti mi spasi sviet na zemlji!

Sasvim u dubu svoga učitelja Jana Kollára, Preradovic veruje
u veliki zadatak Slavenstva; drži da je Západ „truo", da je románska
rasa iznurena i da ce uskoro doci doba Slávená, kóji nece svetom
vladati brutálnom silom, vec dobrotom i Ijubavlju. Retko je kóji pesnik
slavenski ispevao takú himnu Slavenstvu kao sto je Preradoviceva
majestetična oda „Slavjanstvu".

P. Preradovic je skroz i skroz refleksivni pesnik. Njegova snaga
nije u lirici, vec u odi, himni, ditirambu i prigodnoj pesmi. On je opevao

Í7 249

sve nevolje, jade, težnje i ideále svoga doba, ali ih je opevao na jedan
tako mislen način, da su njegove ideje večne. Sa estetickog gledišta,
njegove pesme imaju više nego jednu manu. Kad je on pevao, naš
književni jezik je bio još u stvaranju, neizradjen, i njegova dikcija nam
je danas teška, gotovo mutava; kad bi se sastavljala antologija našeg
lirskog pesništva, čovek bi bio u neprilici sta da uzme od P. Prera-
dovica. Ali ono čim on prevazilazi mnoge naše pesnike, to nije artizam,
vec misaonost njegove poezije. P. Preradovič je jedan od nosilaca naše
nacionálne Misii. P. Preradovič je od onih pesnika kóji ne izražava
samo svoju individuálnu dušu, nego dušu svoga národa. P. Preradovič
ne peva samo bolove svoje ličnosti, nego nevolje celog jednog národa.
On nam ne govori o svojoj kaderi, vec o napretku svoje nacije i budúc-
nosti Slavenstva. On životu veli : Da ! i borbi káže : Da !, ali mu je
najveca pobeda ona koja se stekne Ijubavlju, dobrotom i pravdom. I ako
nije bio borben onoliko koliko smo mi danas, i ako je bio više kultúrni
teoretičar nego narodni borac, mi gledamo u njemu mocnog tvorca
naše nacionálne svesti. Slaveci njega danas, mi slavimo našu Zavetnu
Misao, čiju cemo ko načnú pobedu uskoro slaviti. Po razmerama svoje
duhovne koncepcije, on staje uz naše najvece pesnike -borce narodnih
ideala : Njegoša, Mažuranica i Aškerca. Jer, mi imamo vecih umetnika
u našoj poeziji nego što je P. Preradovič, ali nas je retko kóji učio
toliko kao on da volimo svoj národ, da verujemo u buducnost Slaven-
stva, da se nadamo pobedi Dobra i Pravde i da se uzdamo u napredak
čovečanstva. Petar Preradovič je od onih Ijudi kóji izlazi svojim mislima
iz uskog kruga nacionálne zaslepljenosti i prigrljuje celo Ijudstvo kao
jedno opce i široko bratstvo. Petar Preradovič je od onih Ijudi kóji
proširuju i produbljuju dušu čovečansku. Zato ga volimo, zato se
ponosimo njim, zato ce mu uspomena ostati trajna medju nama.

250

Vladimír Levstik:

Gadje gnezdo.

(Dalje.)

Pri Galjotovih je bila v davnih dneh častitljiva slovenská krčma z
zeleno pečjo, trebušatim mucem, svetniki po stenah in zmerom
žejnimi pijančki na klopeh. In kakor so gospodarji bogateli, tako so
postajale izbe lepše in lepše, večkrat prezidana hiša je rástla kvišku
med jagneda-stražarja, zapeljivi šop je vihral čimdalje ponosneje nad
vhodom. Krčma se je izpremenila v gostilno s salónom in verando,
sobami za tujce in šenčnim kegljiščem na vrtu; gosposke kočije se
pogosto ustavljajo pred njo. Vsako leto je tu veselica; trobojnice pla-
polajo v kresnih sapah, učiteljevi godci režejo drzni „Naprej !" in
poskočne plese, mlado in staro se zgrinja od vseh vetrov, gospa Ka-
stelčeva se pripelje šumeča v židi s parom konj, nekronana kraljica
doline. Na lično zbitem odrú v girlandah in zastavah igrajo fantje in
dekleta „Rokovnjače" in „Divjega lovca", vaški zbor drobi pesem za
pesmijo, staro Slovensko veselje kipi do neba . . .

Toda Galjotovi hčeri imata rajši tihe večere, ko šedi v hiši komaj
par kmetov in ne morejo peti tako glasno, da bi utihnil razgovor jag-
nedov v višavi. Takrat se pritrese koza vi Cena s harmoniko, sede
molče za peč in potegne. Cena ne govori, on pije in gode ; ali kar za-
gode, vse leze v pete, od fantovske pesmi do cerkvene :

„Mili Jezus, tebe počasti-imo ..." *

„O, o!" pritisne harmonika tako veselo, da marsikdo pomisli,
zakaj v cerkvah klečimo, namesto da bi se vrtili Bogu v čast in dušam
v zveličanje? Toda žegen se preliva v polko, polka vriska tja na Ka-
stelčevo, gospodični se ukradeta razmikat stole na verandi, in zdajci
leže dvojna senca izza vrtne meje : sosedov Joža, da se zasuče z lepo
Jelo, in Janez, da pogleda Zinki v nežne oči.

Med Jožo in Jelo je stará Ijubezen ; bogve kolikokrat ju je poročal
Tone, ko so dirjali bosih nog med Kastelčevim in gostilno. Zinka je ta-
krat še majhna dremala v vozičku pod srditim Jankovim varstvom ; zdaj
je tudi ona krasotica v cvetju sedemnaistih let. Učili sta se v Ljubljani,
klavir igrata in vesta, kaj pomeni „bon jour", „amour" in „mariage".
Toda Zinka zna še dosti več: ona bere Janezove knjige ter poseda

17* 251

ž njim v brezkončnih pomenkih ; njene sinje oči se svetijo navduŠenja
kakor njeni plavi laski v solncu, in vsa šibka postavica trepece v
notranji groznici. Janezu ni vec obstanka na klopi; visok, nekam
pretenak za svoja leta, stoji pred njo, stresa belkaste lase ter široko
maha z rokami. Kaj neki modrujeta med seboj?

Stemnilo se je. Polna hrepenenj leží dolina kakor sanja obakraj
cesarske ceste, ki srebrno tece pod jablanami z Galjotovega na Ka-
stelčevo. Komaj da se rišejo v mraku domáci orehi pod zvezdami;
žabe si odgovarjajo na polju, zategla pesem slastní odnekod, šumenje
gozdov in ježov se zliva v dišavah sena in večernega dima.

To je čas zaljubljenih besed. Dve mladi dvojici se spremljata po
zamišljeni česti, poslavljata se na vsakem koncu in stopata vedno
skupaj nazaj.

Sredi poti se meri sivá kapelica s častitljivim gabrom; nihče ga
ne podere, ker že tako dolgo stoji. Vmes je téma ko pod vranjo
perotjo; še Bog ne vidi Jele in njenega fanta. Srce zveni ob srcu,
tesno, kakor bi se poljubljali z vročima koncema. Ne on ne ona se ne
oglasita; zrastla sta v eno ter onemela. Joža pritíska žareče ustnice
na njene lase in misii, kako so črni, na njene oči ter okuša njih sladki
mrak, na poluodprto školjko ust in trepeče ; Jela medli na njegovih
prsih, tone vanj, razprostira se kakor cvet dežju, kipi kakor vino žej-
nemu v čaši. Kaj dehti v taki voljni noci zapeljiveje od dekliškega
telesa? In morata čakati še leto dni,,, . .

Jelino lice je mokro.

„O drugem kresu," mrmra Joža vroče, s skrivnostnim pomenom.
„Cez leto dni si gospa na Kastelčevem; slúžil ti bom dan in noč ..."

„Joža, tvoja mati me noče! Drugače me ne bi mučila s tem
strašnim odlogom," ihti dekle.

„Zakaj te ne bi hotela? Ona ne káže, če hoče koga . . . Dolgo
je gospodovala, težko daje oblast iz rok ; pustiva ji čaša, ti Ijubo moje.
Tudi starost je sirota!"

„Ona se ne odvadi góspodovanja ! Komandirala bo, in jaz bom
dekla v hiši ..."

Joža jo stisne tesneje; on sam ne verjame, da bi Kastelka iz-
pustila povodce, dokler živi. Ali saj je vseeno; Joži ni do gospodinje,
on hoče Ijubiti, božati Jeline bele roke . . . Njegovo srce posluša de-
kletovo misel, čuti jo z rezko boljo: mati mu je sveta, ob teh prsih
pa molči vse razen koprnenja edinega. Beži, izkušnjava, da sin ne
zaželi materine smrti !

„Ne učakam, Joža; nočem, ne morem čakati!" ponavlja dekle
hlipaje. v

„Samo leto, duša, le še leto dni ! Glej, však dan bom pri
tebi ..."

252

Trpko se strese Jelina gibka postava: kaj pomaga, če bo však
dan pri nji — však dan!

Njene trde grudi merijo Kastelcu v prsi kakor tma razbeljenega
oklepa. In zdajci — mrzličen blisk mu obsvetli pot: da se je prej ni
spomnil ! Ne le, da ne bodo bránili, silili bodo . . .

„Jela ..." Zamiraje, komaj slišno ji šepne v uho.

Jela vzdrhti, vzdihne, glava ji páde nazaj.

Ne! Joža hodi naravnost, on ne krade v zacestni temi; njegove
roke se razklenejo, kakor da so držale žerjavico. Toda Jela še ne ra-
zume, škrlatna sila jo vleče za njim.

„Joža ... In če bo vojna?" Toliko da pregiblje ustnice.

„Ah! . . . Ľahko noc!"

„Joža!"

Bežec korak ji odgovarja. Zdaj ve; zasmeje se tiho, pol bridko,
pol škodoželjno, in krene visoko vzravnana proti domu, čuteč mogoto
svojega nedotaknjenega telesa. Kri v njenih žilah poje glasneje od
murnov dolinske noci.

Komaj da ve, kdaj sreca Janeza z Zino; že sta pred kapelico.

„Zbogom, Zinka; drugače te bo strah skozi terno nazaj grede."

Njena roka leži toplo in mehko v njegovi ; zvezdni žarek ji padá
v veliké, nocoj tako čudno strmeče oči. Nekaj j i teži srce, in rada bi
mu povedala, če bi vedela kaj in se ne bi bála ... In tudi Janez
težko diha; on čuti, da se nekaj bliža, in strah ga je.

Oj gad, kako si še mlad!

Nocoj je razložil prijateljici svoje náčrte, kakor opoldne materi,
samo še mnogo lepše, samo še dosti več: nihče ga tako čisto ne ra-
zume! In Zina je zdajci umolknila.

„Zinka!" moleduje glas v njegovem srcu, „izpregovori, blagoslovi !
Vse to je krásno in veliko, toda skrito je kakor pod meglami, dokler
mu ne zašije tvoj smehljaj ; mari ne veš, da je lepota in dobrota ve-
soljnega sveta v tebi raztolmačena in venčana s teboj?"

Ali ga razume, da je položila še drugo roko na njegovo desnico ?

„Nu, Zinka," se osrči glasno, „kaj porečeš?"

Zdaj pride njegova sodba; niti če bi moral na mestu umreti, ne
bi izda'vil besede več. Dekle ga gleda kakor v snu ; izpustila je njegovo
dlaň, prekrižala roke na prsih ter jih mahoma razprostrla.

„Kaj porečem?" se ji utrga. „Kaj naj rečem — ?"

Vzdihnila je, kakor bi se zasmejala in zaihtela hkrati. Za pol
glave manjša od Janeza, mu zdajci skoči za vrat in pritisne dvoje
svežih, drhtečih ustnic na njegove preplašene, ki se niti ne spomnijo,
da bi vrnile poljub. Toda Zinka ne odneha: še enkrat, in še, in še,
med smehom in solzami, sama ne vedoč, kaj počenja. Šele zdaj spozná
Janez svojo srečo.

253

Kaj je to, mo] Bog? Zvezde se vrte na nebu, cesta igra pod
nogami, kakor bi se izpreminjala v mlečno valovje, vsa temná dolina
se ziblje in šumi, buci kakor orgie z milijoni sladkih glasov ; edino,
kar stoji na vsem znorelem svetu, je Zinka za njegovim vratom. Juh,
to vam sikne mladi gad, dekle okrog pasu, in pije, pije prvo čašo božjo !

„Ti Ijuba, Ijuba moja!"

„Ti Ijubi, Ijubi moj!"

Komaj da jeclja nedolžnost: oba poljubljata prvikrat.

Ali Janez je mlad in svež; neznan ogenj mu sine v ude kakor
strela. Zgrozi se, jezno se iztrga: podnevi bi Zina videla, da je rdeč
ko mak. In kakor bi se kesal za vroco kri, je zdrknil na kolena ter
boječe poljublja rob dekličinega belega krila, ki diši tako nežno po
svežem in po nji.

„Vse tebi, vse tebi, Zina!"

Toda že Meči tudi ona in milo joče na njegovih prsih.

„Ali se mi smeješ, Janez?"

„Ti meni, ti meni, Ijuba! Ves, da te imam rad, odkar sem na
svetu?"

„Zelo?"

„Vsa zemlja ne pove, na vse nebo ne popišeš. Ali sprejmeš, da
storim vse, kar sem sklenil, zato — "

„Zato ker si moj, ker si moj!" ponavlja dekle vzneseno, kakor
bi molila.

Oddaleč prihaja korak; morda se oče vrača od Kastelke.

Otroka gresta vštric proti Galjotovim, natihem zadovoljna, da
nihce ne ve ; še pod pazduho se ne držita, še roke ji ne poljubi Janez
pred hišo. Le tesnobno vprašanje mu plané z jezika:

„Me boš čakala, Zina?"

„Do smrti ... Ali Janez, če bo vojna?"

Njen glas je nalit s solzami.

„Ne boj se, Zina; kar imava midva, je tako visoko in krásno
da ne more umreti. Tako silno hočeva želeti sreče in lúči, da bova
močnejša od vsega zla."

In začudeno pogleda fánt okrog sebe, kakor da je govoril neviden
drugi ž njegovimi ústi.

Domov grede se ozira; Zina še dolgo maha za njim.

Ce bo vojna . . . Vsa dolina govori o nji, vsi časopisi jo prero-
kujejo; vlaki drdrajo v nočeh — ali slišite rožljanje tovorov? Edina,
ki noče verjeti, je mati Kastelka: ona svojih gadov ne da.

„Vojne ne bo!" je dejala nocoj Galjotu in potrkala s členki ob
mizo, ko je vstal po dolgem pomenku o važnih rečeh. „Ali pa je šla
moja pamet s hudičem."

254

„Tvoja pamet je na pravem mestu, soseda, le drugi je nimajo
vec, ki so mocnejší od naju . . . Nu, daj Bog, kakor praviš; res škoda
bi bilo vsega, kar sva se menila! Najine vnuke bi še rad poujčkal,
pa ležem rad k svoji rajni. To ti bo pleme, Kastelka!"

„To ti bo pleme!'' ponavlja vdova ponosno.

In gre Galjot; med vráti sreča Janeza, potreplje ga po rami ter
mu jasno pogleda v oči. Toda srce sosedovo je polno tegobe.

Vse spi ; skozi odprto okno fantovske sobe se sliši tihi, brezbrežni
glas téme, dihanje zvezd in življenja na zemlji. Benjamin sloni v raz-
peti srajci ter sanjá v neskončnost; vse skrivnosti gredo nocoj mimo
njega z odkritimi obrazi, vse bogastvo srece vidi ob svojih nogah.
Njegovo srce se preklikava s poldrugim milijonom src; njegova skoraj
še otroška duša čuti, da je prikovana k njim z vezmi najslajšega ko-
prnenja. Vroča groza mu bega po koži, ko posluša v svojih prsih
nenadoma postoterjeno moč : razliva se ko morje, peni se više od
zvezd, nezdržema grmi v rubinastih slapovih.

Najmlajši gad leti visoko k solncu; poljub nedolžnega dekleta
mu je razgrnil krila. Kvišku oči, robovi: Prometej se vrne kmalu, in
beli dan bo temnejší od njegove plamenice!

Legel je k počitku. Skozi okno se usipljejo čme kite noci, ki
stoji tam zunaj in pripoveduje dávne bájke; z rahlim, smehljajočim
glasom ji odgovarja veliká mati, ki čuje, kadar spe otroci na njenem
krilu.

„Ves hudičev je današnji dan!" rentači vdova pred obrvi. Vstala
je zdravá ko riba, toda trepalnice so ji s svincem nalite, kolena se
šibe in v prsih leži skala, sto centov težka; zaman je primeknila ko-
zarec brinjevca, da bi ugnala slabo voljo.

„In kakšne sakramenske barve je nebo, tfej ga bodi! Ne dá se
reči, da je megleno, ali pusto je kakor mrtvaška rjuha; solnce šije in
se vendar kisa . . . Voda leze kakor olje, komaj se gane kje ; pa tráva
— nobena bilka ne trepeče!"

Zmerom težje leži tisto na srcu. Še zrak je zoprno mehak, da
se kar gabi dihati človeku.

„Tako bi bilo, če bi ves svet umiral," mrmra Kastelka sama s
seboj, butaje s palico ob kamenje za potjo.

Sla je pogledat na Jelenovo, pol ure oddaljen grunt pod Sevškim
hribom. Celega je kúpila o Veliki noci, do zaduje njive, ko je šel
norec-gospodar v Ameriko; neumno je storil, saj ni bil preveč za-
dolžen, in vdova mu je ponujala na posodo, naj si opomore. Ali bedak
je bil slep in gluh; sam je silil vanjo ter se pobral čez morje z bábo
in zalego vred. Nu, vrag ž njim! Jelenovo, popravljeno in povečano

255

s kosom Kastelčevine, je pripraven dom za Janeza: to stoji, da bo
učil v domačem kraju, če ostane zvest nameri; Kastelka ve, da je le
tisto delo blagoslovljeno, ki ga začneš na trdnem, s svojega. Previdna
je in sebična hkrati, pa želi, da bi odsevale v zaslugah siná tudi
njene srage.

„Najmlajši gad je najbolj moj," si prigovarja. „Ni čudo! Rajni je
bil takrat že ves zapit, s težavo mu je dal življenje; kri, um, značaj,
hrbtišče, vse drugo je šlo iz matere . . . Seveda, tudi Tone in Joža
sta dobra dečka! Pa Benjamin je vendar bolj strupen, on misii delj,
nego se meni sanja ..."

Nič ne pomaga; breme davi, skala raste v grlo, sok zastaja v
žilah. Misel kljuva, trka nekje na vráta kakor siten krošnjar, ki se ne
da odgnati; ali Kastelka tišči, tišči, ona se bráni slutnje, ona svojih
gadov ne da.

„Ce le kak satan parklja vmes ne vtakne!" popusti nazadnje za
majčken las ter se zgrozi takoj : podala se je, nesreča je odklenjena !

In ko zavije izza bregov na poljsko pot, odkoder gre razgled po
njivah in stezicah tja do ceste, vidi, kako pušča sosed Urban voz in
voliča ter dirja proti domu. Na česti so Ijudje, kriče in mahajo z ro-
kami, Ijudje po njivah jim odgovarjajo, in vsi, dedci in babnice, bez-
Ijajo v vas kakor nori. Vdova je čisto sama, še vpitja ne razloči. Kaj
se godi, tristo rogatih!

„Urban, hoj, Urban!"

Kje je že spredaj, zijalo! S slehernim korakom goni Kastelko
hujša radovednost; davi jo, duši, vŕta v hrbtenico, brez usmiljenja jo
stiska za srce. Ni dvoma, to je satan, ki vtika parkelj vmes. Vdova
koraca hitreje, še hitreje, kakor bi pela trnjevka po mečah; že teče,
dirja, lovi sapo, zaripla v obraz, s palico kakor s puško na ramenu.

Paglavec ji plané čez pot.

„Tinček, hoj! Počakaj, Tine Omahnov! Kam sopihaš, žaba?"

Toda mali se boji gospe, odkar je višnje kradel v njenem sa-
dovnjaku; on ne utegne, mudi se mu, oblak prahu ostane za njim.

Vas leži streljaj za Kastelčevim; na česti do hiše ni žive duše
več. Oddaleč vidi pred županijo vse črno Ijudi: dva rumena papirja
se režita s sivega zidu.

„Kaj se piete, krščenduš!"

Vdova jo ubira za trumo; nekaj jo sune v tilnik, da se ozre
domov. In vidi na pragu dva mlada vojaka; odkod sta se vzela? Oba
visoka, dve hoji z gore, zagorel poročnik s temnimi brki, golobrad
praporščak z naočniki. Tako znana, bi rekla; kdo sta? Gospa se
ustávi, z roko nad očmi ; ali pravzaprav še zmerom noče videti. Če bi
vsaj rekel kdo: noríš!

„Vse je hudičevo: Joža in Tone! . . . Pekel je tu!"

256

In Kastelka ne črhne vec besedice; tiho se ustaví, molče spusti
palico z ráme ter ostro krene v hišo. Ustnice Ji trepečejo, kri je iz-
ginila ž njenih lic. Joževa sablja zarožlja, ko se umakne materi; fánt
vidi nagli drget njenih pleč ob mrzlem zvoku ter osuplo vzdigne orožje
k sebi. Tudi ona sta bieda.

„Vojna! Vojnaaa!" kriči nekdo na vaši.

Ženská z dvema otrokoma za roke beži mimo in vije kakor vol-
kulja. Pri fari klenka mrtvaški zvonec; nekdo je umri, Boga naj za-
hvali. Kmalu jih bo umiralo mnogo, kosec je spravil oslo za pas . . .

„Mati je žalostná!" reče Tone na pragu.

„Grabi jo," pokima brat.

In lastnim ustom ne verjameta: odkar vláda gospa na Kastel-
čevem, je niso videli v žalosti niti v strahu.

„To je Ijubezen do naju," mislita oba; težak ponos jima za-
liva srce.

Ali vdova ne vidi vaše; le nekoga čuti, ki je mocnejší od nje.
Divjá, ne vedoč nad kom ; ne vda se, ona svojíh gadov ne da. Levinja
renčí, s šapo nad mladici. V izbi se bliska in treska, nekaj se lomi, letí
na kose, Kastelka preklinja, kakor živ krst ne pomní; v vežo diši po
žveplu in smoli.

„Matí, kaj delate?"

Gospa stoji sredí izbe, in vse okrog je razvalína : zrcalo, stenska
ura, slike z zlatimi okvirji, sadreni Prešeren, cvetlične váze in praz-
nični porcelán ; višnjeva in razmršena bije pravkar s težkim naslanjačem
po hrastovi mizi. Naslanjač se lomi, hrastova miza ječi, toda Joža ne
braní: kdo bi položil roko na mater? Saj svoje razbíja.

Pena ji brízga iz ust. Kdo je razpeklenčíl levinjo? Besná je na
ves svet; nikogar ne ve povedali, nobenega ne ízvzame. Zdaj díha
mirneje, kakor da je ubila nevídnega nasprotníka. Na komodí ležíta
pozívnící.

„Jutri zjutraj? Oba?*"

Gada pokimata.

Ní mogoče; zmotilí so se! Kdo vzame Kastelkí sínova? Ne, ne,
sami bodo ízprevidelí; smešno, zakaj je divjala. Nu, kajpak, sala je
huda; toda Kastelka ve, kaj treba storíti, sakrament! In naprosí jih
za vse večne čase, naj ne hodijo dražit s temí rečmi.

„Jutri tedaj! Čemu sta oblečená?"

Storila sta prvo, kar je prišlo na um ; tudi v njiju dva je treščílo,
kakor se praví. In ko že mora bití . . .

„S katerim vlakom pojdeta?"

„Popoldne."

„Se z nočnim prideta prezgodaj. Razumeta? Nití koraka, dokler
se ne vrnem!"

257

„Kam hocete, mati?" se ustraši Tone.

„Vama nie mar!"

„Zaman je," odsvetuje starejši.

„Nič ni zaman!"

„Smejali se bodo ..."

„Kastelki se nihče ne smeje."

„Spode vas."

„Kastelke nihče ne podi!"

„Vso hišo pripravite v sramoto!"

„Kastelcev ni sram pred nikomer ..."

Kakor bi kameň rotil ! Njo bosta učila, ki je sama iz tal izdrla,
kar je tu? Lipe, kočijo! Gada škripljeta; bob v steno.

Janez stoji križemrok za vráti ; bied je, brata gleda in molči.

Kastelka šumi v črni židi, z židano ruto na glavi : s klobúkom se
ni pokrivala in se ne bo. Tone jo spremlja k vozu.

„Vsaj kleti ne mati, kričati ne nanje! Zapro vas in obesijo."

„Kastelke ne obesijo; sama ve, kaj mora biti."

V to da sinú roko.

Goni, Jernejec, če konja ubiješ ! Vlak žvižga k postaji, gospa svojih
gadov ne da!

Ceste so črne moških s culami, vino lije iz krčem pred duri, vse
pesmi pojo o vojaškem slovesu ; jok za vráti in za vogali, kamor človek
oči obrne, povsod povesené glave . . . Samo Kastelka šedi pokonci,
sivca krešeta cesto s kopiti; pelje se kakor na rodoljubno veselico,
kjer jo časté gospodje v črnih suknjah in se klanjajo pred njo. Kamor
stopi ona, lete klobuki z glav; povsod vedo, kaj gre Kastelki s
Kastelčevega.

Joj, babilonska gneča pri vlaku! Več bi nasuli premoga, hitreje
pognali stroj ; gospe se mudi k môžem, ki sestavljajo vojsko cesarju.
Mogočno jih pomerí od nog do glav, skopobesedno pove, da ni zado-
voljna: po njenem bi Joža in Tone doma ostala. Že jih vidi, kako se
izgovarjajo, brišejo v spisih in prosijo, naj ne zameri.

Toda skala na srcu se noče geniti, vrisk vláka pred mestom jo
presune ko meč; komaj dihaje se izrine na prosto in blodi po ulicah
kakor v sivi megli.

V mestu je trg, z okroglim kremeňom potlakan, na trgu kameň,
na kameňu bronast mož ; hiša za môžem je blatnorjava, tri vrste oken
ima in črnega orla nad vráti. Okna gledajo pusto in resno kakor odprti
grobovi, v veži je zrak zatohel in gost ko testo; Kastelka'ne čuti, da
je sključila hrbet. Ko gre po stopnicah, ne utegne gledati vojakov, ki
tekajo gorindol mimo nje; kolena se ji šibe, gospa ne mislijzakaj,
srce ji buta in zastaja, ona ne ve od česa. Narednik jo vodi po temnem
hodniku, máje z glavo in govori, ali vdova ne ve, kaj ji pravi. Pred

258

vráti na koncu se ustavita ; reži se narednik, potem pritisne na kljuko
in porine Kastelko naprej.

Pri mizah sede oficirji, oficirji hodijo po sobi. Eden ima srebrn
ovratnik, drugi zlatega, vsi jo prebadajo s hudimi ocmi ; soparno je in
polno cigaretnega dima. Kastelka se postavi mogočno, kakor je bila
sklenila, toda pri sebi čuti, da nekaj ni práv; meri jih od nog do
glave, ali zdi se, da jih nič ne plaši; ko zine, da bi povedala svojo
pritožbo, so ústa suha in vroca, jezik je vse besede pozabil in grlo
ne da glasu.

„Sakrament!" pravi gospa v svojem srcu, „kateri vrag me je
zajatial?"

In napne svojo železno voljo ter začne ponosno:

„Dober dan, gospodje ! Jaz sem Kastelka s Kastelčevega . . ."

Nekdo se hahlja ; nekdo nekaj gode ; stari gospod z zlatim ovrat-
nikom prižvenkeče naravnost k vdovi, zasadi ji oko v oko, potrka s
kazalcem na njeno brošo in zaropoče po nemško, z gl^som ostrím
kakor sablja. Gospa ga komaj da sliši, le komaj razloči besede:

„Deutsch reden! . . ."

Še mislila ni na to. Doma se nemški jezik ne oglaša, odkar je
bil poslednji valpet tam. Svoje žive dni se ni učila govoriti po njihovo,
kvečjemu kako drobtino ve, mušico, ki je obtičala v ušesu. Za gada
gre; dejala bi na primer:

„Bitte schôn, mein Sohn ..."

Toda kako se pravi „dva siná"? Ni je pomoci ... In če bi bila!
Groza ji plápolá v očeh, soba plese, pod se ji máje pod nogami —
toda rajši naj vzame vrag njena gada in še tretjega, še njo, še grunt
povrhu, kakor da bi svoj jezik tajila ! Vzravna se in bliskne s pogledom :

„Sinove marate, matere nočete razumeti, ko prosi po svoje za
svojo kri ..."

Tako bi jim rekla; práv na koncu jezika so jezne besede. Nekaj
se kreše v glavi hitreje, čimdalje hitreje — gorje, če se Kastelka raz-
togoti! Toda zlat ovratnik je mignil, pristopil je mlad gospod v práv
takšni suknji kakor Joževa:

„Kaj pi radi, kospa?"

Zdaj pôjde ; Kastelka govori, poročnik tolmači, srditi starec posluša
in grbanči obraz. Nekaj mu drgeče za ústi — mari je dobila pravdo?
Stari se muža, vsi se muzajo; tudi vdova se drži na smeh, zdajzdaj
se začne prilizovati . . .

Ali zlatovratnik buši v grohot, maha gospodom, vzklika po nemško ;
glas se mu seče, solze mu zalivajo trde oči, za trebuh se stiska, udriha
se po kolenih. Za njim se grohočejo vsi, da cingljajo šipe v oknih,
bijo se po kolenih in se drže za trebuhe. Stari se ustavi pred njo ter
jo modro gleda, kakor da je povedala strašno vesel dôvtip ; nato začne

259

mahati z roko pred njenim nosom in govoriti, govoriti, ves čas borec
se smehom.

Poročnik prevaja, kakor more : vojna Je vojna, cesarjev klic velja
vsem brez izjeme; da je Kastelka s Kastelčevega, radi verjamejo, in
da sta siná dobra fanta, je práv lepo, ali to nikogar nič ne briga.
Sam cesar ima žlahto pri vojakih, pa ji ne bráni v boj. Opravila ne
bo ničesar, ne tu ne drugod ; gospod polkovnik se ne utegnejo meniti
ž njo in ji lepo svetujejo, naj gre mirno domov ter se Bogu pritoži,
ako ni zadovoljna. Po vsem svetu je zdaj tako, da morajo fantje na
vojno . . .

Dve debeli solzi sta se utrnili gospe ; nekaj težkega jo tišči, nekaj
strašnega davi. Nič več se ne spomni, kdo je, le to ve, da gadov ne
da. Zdaj ve samo še poklekniti, prositi z vzdignjenimi rokami; saj ne
verjame, da ne bi mogli pomagati ! Ze skleplje roke, že sloči kolena ;
toda nekdo za njenim hrbtom jo rahlo obrne za ráme in prijazno tišči
na hodnik . . .

Na trg pripeká rezko popoldansko solnce. V blišču se vdova zave :
ni je pomoci, vrag se je lotil gadjega gnezda, práv nji na kljub je
našuntal krvavi ples. Obraz se ji kopije v pekočih curkih, sramu ali
žalosti, kdo pove? Kastelka ne vidi, kod hodi, ne ve, kdaj se pelje
in kam; črna pest mesi po njenem drobovju, išče srca in ga ruje
iž nje. (Dalje prihodnjic.)

Janko Glaser:

Pesem.

Zje je mladosti cvet

v bežečem vetru let

osemeníl se in razsipal plode.

Kaj si želiš nazaj?

Se varno v najin kraj

tam skrit je vsakjspomin in klil spet bode!

Tja pojdi in postoj,

ko bode mrak nocoj

in bodeš daleč k meni si želela:

še tam šumi skoz gozd

in zeleni mladost —

in vedno v bukvah tam bo zelenela.

260

Dr. Fr. Ilešič:

Podlimbarski.

Označba njegove notranjosti in njegovega literarnega dela.

(Gl. „Lj. zvon'' 1917, št. 11. in 12.)

Podlimbarski je bil krepka postava z junaškimi brki, a v tem jakem
telesu je utripalo rahlo srce. O tem smo 'se uverili že pri opisu
njegovega življenja, a sedaj hočemo dodati še nekaj pripomb. Kakor
je Podlimbarski nekdaj plemenito podpiral svojega očeta in svojo mater,
tako je pozneje kázal predobro svoje srce napram svojim nečakom
in nečakinjam. Tudi marsikateri dijak ga je štel med svoje dobrotnike.
Tisti, ki so mnogo občevali z njim, pravijo, da ni nikoli o poedinih
osebah govoril tako. da bi se zdelo opravljanje ; razpravljal je marveč
o vsem vedno le stvarno. V njegovem dnevniku je le en Slovenec
ostro sojen in obsojen. Na vnanje je bil mož videti zelo miren, a v
istini so ga težave čaša vsaj v zadnjih letih močno vznemirjale, kakor
smo tudi že videli. Neprilike, ki jih je imel z vojaškim častnim sodom,
so ga zelo razburile in báli smo se takrat zanj. Poznavajoč njegovo
mehkobo, sem ga, ko je odhajal v Pulkavo, sokolil in mu rekel : „Kljubuj
času! Trd bodi v tem kljubovanju!" a on tega ni zmogel. Kolebal je
in včasih omahnil; izgubljal je vero v svobodo ter se včasi pod silo
dogodkov zgrudil. „Sedel je ob suhih pulkavskih vodah in piskal
na pesimistično piščalko . . . Svoj god je prestavil na dan 10. marca
(40 mučeníkov)." Skratka: vztrajen je bil v Ijubezni, a pravé energije
ni imel — lipov les, pravi prvotni Slovan.

Treba si nam je še ogledati njegov intelektuelni razvoj. Kako
strastno so čitali Podlimbarski in njegovi tovariši že kot dečki v Ljubljani
slovanské knjige, o tem sem že poročal. Pozneje tudi kot dragonec-
prostak ni zanemarjal naobraževanja. Konje je čistil in obenem bral
Shakespearja, podnevi je ekserciral, zvečer čital. Poleg Trstenjakove
„Zore" in dunajskega „Zvona" — polemika med Pajkom in Stritarjem
ga je jezila — poleg Kersnikovega romána „Na Žerinjah" in poleg
„Tugomera" je čital tudi inojezične knjige, ki mu jih je posojal neki
kadet ali ki si jih izposojal iz knjižnic (na pr. v Trnavi) in kupoval sam.
Posebno vneto se je bavil s Shakespearjem, bral je Angleža Bulwerja
(* 1805, na pr. „Nacht und Morgen", „Eugen Aram"), Angleža Collinsa
(* 1824, na pr. „Traumweib",*„Am Nordpol"), Nemce Heineja, Schillerja,

261

zlastí pa Lessingove dráme in njegovo „Hamb. Dramaturgijo". Vadil
se Je pri vojakih tudi stenografije. Kasarnski arest porablja za citanje
romána „Papeževa dcéra aneb tajnosti Ríma". L. 1877. čita doma „Ivana
Slavlja", Hostnikov rokopisni prevod George Sandove francoske „Va-
lentinie" in „Meto Holdenis". V začetku druge dobe svojega vojaštva
čita že močneje Češke knjige in v njih tudi prevode iz ruščine, na pr.
Ljermontova („v čeških knjigah nájdem še edino zabavo" 1880); Kol-
lárjevo „Slávy dcero" je tekom svojega življenja čital opetovano. Iz-
virni ruski avtorji se javljajo 1. 1884. (Gogolj, Turgenjev), zlasti pa
izza 1. 1887. Puškin, pozneje Tolstoj, Garšin in Gončarov. Cehova je
čital v izvirniku v Pulkavi. Francoske avtorje je čital najprej v slo-
venskih ali nemških prevodih (George Sand, Cherbuliez, Rousseau);
francoskega jezika pa se je učil izza 1896. v Terezinu in še 1905. v
Olomucu. Dobro se je naučil italijanski in mnogo čital v tem jeziku
(Pellico, Manzoni, Dante). Sledovi njegovega znanja slovanskih jezikov
se nahajajo tudi v njegovem literarnem jeziku v poedinih besedah,
(na pr. češki namestje, namek, ruski: pristalno, dejstvovati, obstoja-
teljstvo, vcariti se itd., češkoruska je „príčina", hrvatskosrbski : iz-
vadjen, uraniti, betjar itd.).

Mladost Podlimbarskega sega v dobo táborov. „V dobi táborov
so v nas razpihnili iskro domoljubja, o katerem nam v šolah niso
hoteli in smeli govoriti", poroča nam on sam (1909). Spominjal se je
pozneje teh let svojega šolanja, „kako sva gledala takrat z dobrim
prijateljem na zemljevid Evrope, premikala meje dŕžavám, dávala de-
želam svobodo, národom staro pravdo, revežem kruha, zatiranim od-
rešenja; vsem národom, ki so se nahajali na pisanem zemljevidu, sva
vedela takrat za pomoč, le z Bolgari nisva vedela kaj začeti ..."
(1904). Ráno se je Podlimbarski začel zanimati za srbohrvatske ná-
rodne pesmi. „Že deček sem z razumom čital srbohrvatske národne
pesmi v izvirniku, dasi nisem imel nikdar slovnice tega jezika v
rokah . . ." Njegova „Na bojnem polju" (1874) je že zložená v dúhu
jugoslovanskih narodnih pesmi '. Balkánske vstaje so rodile to zanimanje.
„Ko bi bil takrat videl kje kakega človeka bosenskí lja, ki kane s solnca. V medlem somraČJu so iz dalje bledeli obrazi
poznancev, a duša je pripevala trdemu ritmii samote. Moje srce je
bilo goreča posoda ; v zlatih snopih je škropil iz nje plameň moje vere,
iz sleherne stanice je rasel pojoči psalm Njegove veličine — to je
bila bodočnost, mati; zaradi nje je shodil mož.

Roka piše . . . Strahoma vliva duša mrtvim črkam življenje.
Grenka je naša božja pot, misii! Dnevi, jasni golobički! Kam ste po-
begli ? Ugasnila je svetla perot ... že dávno. V mrzli kleti sem zdaj
pokopana zver in moja leva strán je razklana.

Bied, od prečutih noci oznojen človek mi je položil na glavo
leden ovoj. Tako čudno so svetile njegove oči. Ne boj se, zvesti stražar,
saj to truplo ne zmore požara. Hej, kdaj je položil v lobanjo ognjeni
ptič svoja jajčeca? Komaj da še drhté ustnice v zatajenem kriku.
Roka piše . . .

Mláka skaljenega zlata sveti nad menoj in žge. Ali je solnce,
strašno v svoji smrti, ali si ti, ugasla mladost? Zaslanjam si oči in se
oziram; krog nog se mi peha utrujena kepa norcev. Otroci, Ijubčki
moji! Odkod ta rja, ki je izžrla zlato vaših kronic? In ti mladi vaši
laski so sivi, otročki! Naj pokleknem v prah, da pijem solzice vaše
iz oslepelih čašic. Zlati moji, silni cilji! Slanica nam je izpila dušo.
Rajaj, deca, smej se, da zmore vse kraljestvo vsaj en smehljaj. In ta
je tvoj, mati, ker si posetila kralja. Ali slutiš grenko izpoved srca, ki
si ga rodila, o čudežna ? Zaznalo je v sebi bodočnost kakor roža barvo
in si hotelo postaviti svetišče na skali. A ti si se zbala, ko je shodil
otrok; zbalo se je srce, ko je shodil mož. Kajti slabiči smo in ne
zmoremo vere. Le za hip oblizne blisk togotno noc in ugasne. In to
je tvoja vera, duša; kakor zver bežiš pred lučjo in iščeš studenca v
puščavi. Ha, kako se zaganja iz téme v temo, srdita besnost ji trga
krik iz suhega grla. Na, išči, vohaj in trpi, dokler te ne uklone krč
onemoglega obupa. Trpi ! Kajti bojazen je v nas in pri vsakem koraku
spušča v kri jedek sok dvoma. Uho ne čuje več studenca v globini,
preglasil ga je šum vrelih slapov.

Stal sem zvečer sredi trga; polovico je krila krpa mesečine, ob
obeh straneh so dremale hiše. Tu in tam je svetilo v oknih, gorka
pomlad se je igrala z zavesami . . . Nekje je zapel korak, iz ozke ulice
se mu je odzval drdrajoč voz. Mimo je hitel otrok in žvižgal. Nato
zopet tisina. A že jo je vzvalovila rahla pesem klavirja . . . Kdo igra?
Kdo je odprl škripajoče duri, da je zajokalo po trgu? Kam drsi na
nasprotni stráni dvoje sene: on in ona? Še trši, še globji molk je
ostajal za njima. Enakomerno so padale kaplje topečega se snega
na tlak in strešné žlebove. Hiše so dremale, nemi židovi . . . Prvi-
krat sem takrat zaslutil v njih osrčju nekaj, kar je in mimo česar
sem hodil prej slep in gluh. Slutil sem življenje po izbah in sobanah,

269

v pogovoru in molku, v Ijubezni in skrivnosti. Plaha je liitela za meno]
moja senca, ko sem se plazil pod okni kakor tat, ki je ugledal škrite
základe. Čisto narahlo je potrkalo na srce ... In vso noc je stalo
vprašanje pred očmi: In ti? Iz noci je žgalo in bodlo v možgane:
Kam ? Ah, če so se omočila ústna v sladkem vinu, ne moreš vec vreci
polnega kozarca ob tla. Zejen si in sladkosti potreben. Takrat me je
onečastil prvi dvom. Kleta slast krvi, razbiti zibel, komaj so se noge
privadile koraku! Kako pusta istorija! Glej, zgrabil me je smeh zani-
čevanja in studa. Blaten in krvav se je zgrudil klevetnik kraj mláke,
na ustnih še ponos laži, sebi v odvezo, da posveti najglobljo propast
in jo odene v škrlat zmagoslavja. Beraška je krinka, prijatelj, in bedna
je halja nadčloveška. Se tako temná noc in še tako globok prepad te
vrze iz sebe, kajti však se vrne. Na gori stoji tempelj in nobena cesta
ne vodi mimo, nobena krivá steza se mu ne skrije. Stekajo se vanj
kakor žile v srce, neizmerno omrežje miljonov smeri. Zato sem omahnil
k daritvi v svoje svetišče, kjer prebiva največja skrivnost. Ko sem se
vrnil, je ležal molk na ustih in oči so lepele na tleh. Drvil bi z brzino
vetra, daleč, samo proč odtod in od vseh. Bežati . . . Pred seboj ? —
Postoj, braté ! Na nizki veji se ziblje obesenec in iz počrnelega obraza
bleste bele oči. Natakni si ovratnik poštenih, da ti bloden veter dahne
uspavanko na lica. Kam se obračaš ? Brez tega ne ubežiš ! . . Telo drhti
in se vije k življenju. Cul sem šklepet lastnih zob. Sladko življenje,
ostani ! Kajti Ijubim te kakor samega sebe. Saj sva tako tesno obse-
žena drugi v drugem kakor luč in senca. Glej, že je zginil z ustnic
trmasti posmeh; glava klone na prsi. Pojdi z menoj, proč od hiš in
cest, ker jih sovražim. Tam je vse laž, in Ijubezen tistih src je le
visoka kupčija vlačuge. Govorica in delo polni kotanje brezboštva,
kletev in hlimba gori na oltarjih molitve. Beži z menoj, življenje, da
ne čujem več plešočih mas. Le igrajte jim godci gledišč in zlata, godci
názorov in idej, igrajte glasneje in divje: svet plese. Nečisti Babilon,
hárem gladkih psov ! Liži in grizi, da ne zatajiš svojega plemena in
osnove. Toda med teboj in menoj, življenje, je jaseň dan in dih božji
brodi med valovjem ozračja. Reči mi v tem svetlem trenutku spoznanja
dobro besedo, reči ! Molčiš in šiješ. Povej, kaj si, da te spoznám in
in pôjdem s teboj! Si samota ali delo, ali oboje? Si spanje ali sen?
Ne meri tako strogo drgetajočih nog ; privadim jih novému potu. Gemu
ta molk? Že me je omámil strah; krvav blisk se je prelil iz oblaka
v oblak. Je tudi tvoj blesk le kratek hip? Ne, ostani! Skrijem te v
najtršo samoto, četudi si laž. Bodi izrodek : hočem te ! Ker ti si jaz in
jaz sem ti in izven naju ne obseva nikogar Ijubezen moje krvi. —
Ostal si. In odslej si hodil z menoj, neločljivi drug, vedno tih in sijoč.
Sledil si mi v najiišje mrakove mojega domovanja, v gluhe temnine
najtajnejših hodnikov. Kadar je od daleč dihnil mehak klic v samotni

270

dvor, si stal pri meni in čakal. Zri sem v tebi svoj obraz kakor se
ogleduje roža v potoku. Zapri sem okno in zagrnil závese. Tako se
plazita v železní kletki človek in zver, pogled zacepljen v pogled, telo
vedno usločeno v nápad. A glas je vabil glasneje; in v zločina žejni
Ijubezni je kipelo morje najinih nedoznanih strasti, vrelo je silnejše —
do nevere. Ha, pridi, da ti razgrizem grlo in se napijem tvojih sokov!
Daj, da razsekajo te roke tvoje belo staničje! Val se je pognal in
prekipel; zvila sva se v divji boj, da so pele mišice. Opljuval sem ti
obraz s sovraštvom in dvomi, a tvoje srce je trdo oklepalo najdražji
základ: bodočnost. Izpusti roko in ne glej solz onemoglega srda in
volje. Tu, na čelo še Iškarjotov poljub, ker nisi resnica, a te Ijubim.
V božjo luč ovitá laz je bodočnost v tebi, da se srce ne ustraši puhlega
malika. Cemu čakáš? Odgrni očem njegovo praznoto. Glej, končano
je in v srcu razpreda nevera svoj plašč preko vsega, kar je kdaj živelo
v njem in izven njega. Zakaj kipi tam zunaj življenje od lic do lic,
od duše do duše in zakaj si ti pri meni s svojo skrivnostjo? Katera
cesta, tihi drug, pove svoj cilj? Kakor v sanjah čujem krik človeka,
razpetega med nebom in zemljo. — Sredi gozdov leži jezero, ki se je
odreklo dotoku potoka. Kakor ugaslo oko strmi začarana, brezgibna
gladina v molk. Od brega že steza mahovje svoje zelene roke, blatno
bičevje sreblje poslednjo čistoto in nanjo léga pajčevina nesnage in
smradu. V globinah pa glojejo vode in dolbejo v dno, kakor bi tisoč
vprašanj otrovalo ta temná, silná kraljestva. Vse, kar je prej valovalo,
se dvigalo in dihalo, išče izhoda. Miljoni mokrih kapljic vrtajo v blato
in skalo, vedno globlje, brez cilja, gnani v pogonu po rešitvi. In val
ni več val, vode niso več vode. Žgoči strup razkraja, orje po njih
teminah. Ah, mogoče zaziblje še kdaj silen vihar vse tiste glodajoče
jezike in jezičke v celoto. Mogoče ... A vihar beži in ne ozdraví.
Kajti v dnu se delí plast za plastjo in razpada; s srdom grebe po
samem sebi in hoče do svoje prvotnosti, še dalje, do konca, práv do
jasnega dna. Ha -ha! Tu, slávna modrost! Kje je dno? O bolna, do
smrti bolna moja duša! Razkrajaj, grebi, deli do najmanjšega in še,
še . . . v brezmejnost? . . . Baš nad senci je rezko prasnilo, kakor bi
počila struna ... Ha-ha-ha . . . Cloveštvo!

Tiho, tiho . . . Bele sobe molče, na temnozelenih tleh trepeče
odsev nočnih lučic. Skozi visoka okna strmi polnoc. Nevidna bolečina
drsi od postelje do postelje ; zdaj vzdih, zdaj plašen krik ; na dvorišču
ropoče voz. Nekoga peljejo proč ... za vedno. Noč nas zbližuje. Strah
nas je nečesa, ki hodi med nami in je, pa si nihče ne upa priznati.
Vsa strašná nemožnost stoji tu kot možnost in oči se boječe upirajo
v poltemo. Mrzla roka strahov léga težje na srce . . . Pred čim trepečeš,
duša? Pred koncem, pred grobom? . . . Tam iz noci se beli cerkev;
nad njeno temno kupolo sijejo zvezde — večná, nikdar obsežena

271

skrivnost. Življenje v steblih in srcih, nedosežnost vesoljstva in naše
smrti? A zvezde gorijo, utripajo . . . veliki nemi plameni pred božjim
altarjem. — Iz pritličja je planila v noc divja pesem. Pokopano
življenje se je iztrgalo iz dna duše in zaplakalo. V besnem očitku
vre skozi mrakove in se pne vedno silnejše v kletvi in grožnji . . .
Vedno višje se nosi strašni ritem in prosi, prosi ... A zdaj je v zani-
čujočem posmehu mahoma obsegel noc in pljusknil do zvezd. Zvezde
molče, nedosežne, gluhe . . . Pesem rjove. Kakor bi jo bruhala moja
duša iz sebe, da vsaj enkrat izupije svojo bridkost. Da se osveti, da
vas prekolne, daljne, svetle zvezde! Mati, zdaj ostani pri meni! O,
zdaj mi povej, je-li resnica otrok na pragu v jutranjem solncu? Tisto
nežno bitje — in jaz . . . isto? Ne, ne, tu vmes leži nekaj bolnega,
težkega ... laz? On ali jaz? . . . Ah, skloni k meni svoj sveti obraz,
nagni mi glavo na svoje grudi, kajti truden sem. Plameni so pogasnili.
V možganih grebe z ostrimi nohti mraz . . . Glej, kako rajajo moji
otročki ... K meni, bedna deca, tesno v moj objem ! Tih ples je v
nas . . . sem-tja, sem-tja . . . Ocki so slepi, dušice prazne . . . polahko,
polahko . . . Solze, tihe rosice žalostnih src! . . . Zvonovi pojo . . . Še
moja grenka samota se plazi z nami k pokopu otroka. — Poklekni,
mamica, kraj groba, da bo lažja, slajša ta črna zemljica. —

Oton Župančič:

Večerná.

yj šum voda zvečer
iz dalje neprestani!
O spev slapóv ubrani
v zvezdá strmeči mir!

Pramati ! Melodij
vzkipeva ti naročje,
za prosto polnozvočje
boré se brez strasti.

Podzemskih katedrál
oboki in oboki . . .
iž njih, iz orgel, zvoki
gnetó se val na val.

Nepotekljiv je vir,
iz sebe sam se hrani
o spev slapóv ubrani
iz dalje však večer!

272

Marija Kmetova:

Interieur.

Vdimu je kavarna nalahno pijana.
Stokrát prevarane hrepenijo lúči še in še in trepečejo v rezkem
smehu. Kakor mlad tat se motá godba skozi šumenje.

^Saj si ne morem misliti, da je res, da si tukaj in te imam pred
seboj !"

„Seveda sem tukaj, poglej me!"

^Kako sem te čakala ves dan! Se mrak je bil v jutru in že sem
vstala in pogledala skozi okno. Po česti navzdol sem pogledala in
sem te videla."

„Kako daleč sem bil tedaj še jaz!"

„Daleč in vendar čisto v meni."

Njene oči žarijo in vsaka poteza je polna sreče.

„Vse dopoldne sem hitela in hitela. Hip za hipom sem pogledala
in však človek, ki je prišel izza ovinka, si bil ti, in vsakemu sem se
nasmehnila v pozdrav."

„Kaj me tako malo poznáš, dáme zamenjaš s prvim, ki pride?"

„O, ti! Saj veš, saj razumeš! Ne veš?"

„Vem; le nagajam ti."

„Popoldne sem sedla k oknu in se naslonila. Gledala sem te.
Solnce se je smejalo po mojih laseh, in ko sem pogledala, je bilo
nebo tako, tako modro in jasno kakor tvoje oko."

„Je vedno jasno?"

„Vedno — zame. Bolj in bolj je gorelo solnce, bolj in bolj je de-
htela pomlad."

„Jaz pa sem se dolgočasil v vagónu."

„In ko je zazvonilo, mi je bilo, da glas pozdravlja tebe in te
vábi in kliče v moje naročje. Takrat je bila sreča v meni, a v mraku
je prišla bolest."

„Moj Bog, kakšna si!"

„Se bolj silno je bilo čakanje, še večje hrepenenje. Slišala sem
Ijudi in štela korake. Stala sem ob oknu, sklepala roke, gorela so mi
lica in glava je bila težka in motna."

„Od čakanja?"

„Kako meniš?"

„Nič, nič."

273

„v čakanje je pripolzela groza, groza, če bi te ne bilo. Odmevali
so koraki ; s te ceste, z one ceste so prihajali. Sedla sem k mizi, spet
sem slišala korake, a to je bilo le moje srce."

„Beži, no — beži."

„Planila sem k oknu in zaželela sem si Ijudi, mnogo Ijudi, da bi
ugibala, kje si ti med njimi. Pa je bilo vse tiho, čisto tiho."

„Tako?"

„In potem, potem — prišel si. O, ti, ti!"

„Tako?"

„Je res, kaj ne, da je res ? Kakor v bajki mi je. Kako si dober,
dober ..."

„Tako?"

„Kaj te ni?"

Ona se zdrzne in prebledi. Oci se širijo in širijo in trudoma se
nasloni nazaj. Tam v kótu je ženská in nemé besede plavajo v motnih
pogledih od njega do nje. Že se razmahne širok nasmeh krog njegovih
ustnic, tedaj se skloni in nagloma vpraša:

„Kaj si rekla?"

Janko Samec:

V težki duši.

[lej, ti si mi bila kot zarja jutranja,
ki z vrhov visokih se v polje razlije;
si bila mi solnce, ki vecnosti šije,
večer, ki nad zemljo pokojen se sklanja

In kakor dva srečna, nevedna otroka
v življenju sva stala. Prišli so viharji —
in, kar prej bleščalo se v svetli je zarji,
je šlo kot da vzela vse noc je globoka.

O če bi vsaj vedel, kaj srce zdaj hoče!
Le to mi je jasno v tej težki minuti,
da vse siromašno mi niti ne sluti,
zakaj se nad lastno bolestjo grohoče?

274

Dr. Ivan Lah:

Rod Jurija Klemenčiča.

M lad poletni dan se je klonil na večer v tesnem krogu gor.
Solnce se je pogreznilo pod obzorje in temná rdečica je po-
barvala čela skál, ki so se oprostile iz žgočega objema njegove plo-
donosné Ijubezni.

Starí gozdovi so stali tiho in po njihovih temnih vrhovih je letel
nasmeh, kakor nasmeh izkušenega človeka, ki je doživel nad mladimi
zadregami trenotek sreče.

• Češka pisateljica M. Gebauerjeva je izdala román „Rod Jurija Klemenčiča",
ki slika življenje na naši koroški narodni meji. Pisateljica je preživela nekaj čaša
na našem lepem Jezerskem in je imela priliko opazovati naše Ijudi, njih življenje
in trpljenje. Priljubilo se ji je to dobro, priprosto Ijudstvo, ki se bori s prirodo in
razmerami : čas je tu mogočen gospodar, toda trda gorska narava kljubuje tudi času
in vsem njegovim silám. Pisateljica je odločna optimistka, ki vidi v zdravem národu
ftjegovo boljšo bodočnost. Podala nam je nekaj pristnih naših tipov, brez vsakega
pretiravanja : to so Ijudje, kakor so vzrástli na naši zemlji, v tihem gorskem zatišju,
kamor posega svet s svojimi modernimi nápravami. Vsi ti Ijudje se ti zdi — so
živeli v resnici ravno tako, polni dobrih in slabih lastnosti, a vedno zvesti sebi in
svoji zemlji. Njih narava je trda kakor skala in globoka kakor neznana notranjost
naših gorä, viharji življenja gredo preko njih, pa jih ne uničijo; njih življenje je
krepko, njihove misii so naravne in čisté, kot gorski studenec : čutijo nevarnost, ki
jim preti, a verujejo v svojo dobro usodo: premagujejo svet in življenje s svojo
zdravo silo. V tem oziru prináša nam pisateljica v tej knjigi zdrav življenjski názor
— pa tudi graja, kar je slabega in tujega v nas. — Krásni so popisi naših gorá,
onih tihih globokih naravnih sil, ki jih občuduje však, kdor je živel kdaj v njihovem
kraljestvu. — Pisateljica je posvetila svoje delo „Spominu svojih mladih bratov Jana
in Jurija". Češka kritika je pozdravila knjigo z radostjo. „Avtorka," piše M. Rutte v
„Nar. Listih", „je razumela z bistrimi pogledi Ijubezni in izkušenosti, kaj grozi našim
jugoslovanskim bratom od zunaj in znotraj. Spoznala je, kako gloda klerikalizem
njih narodno samozavest, kako ohlaja in odtujuje Dunaj njih sinove, ter koroški in
štajerskí samostani njihove hčere, kako gospodarski konservatizem odpira vráta
nemskemu kapitálu, ki se polašča vodnih sil in industrije, dočim kmečki sinovi, pri-
siljeni vsled bigotnosti staršev, životarijo po gorskih farah . . . Zato bi zaslúžila knjiga,
da bi bila prevedená v slovenščino, ker bi pomenila poleg tega, da bi obogatila
literaturo, tudi živ političen impulz." Prejalislej se bodo uresničile te želje — za
sedaj podajamo tu nekaj odlomkov, ki se nam zde vážni, ker bomo iz njih spoznali
v glavnih potezah delo, ki razkriva naše življenjske in národne slabosti, naš boj in
odpor, našo voljo do življenja in našo zmago bodočnosti. — Knjiga je izšla v znani
založbi J. Líiichter v „Zbirki krásne književnosti". Str. 316. Cena 6-24 K.

275

Nebo Je počasi bledelo. Globoki azur, ki ga je pričaralo ognjeno
povelje, se je izgubljal kot mehka perot — in ko je prvá zvezda z
radovednim žarkom pogledala v dolino in se je prvá kresnica zasvetila
iz temnega skrivališča, so čela skál zopet govorila samo o miru, uda-
nosti, o spominih in o novem pričakovanju.

Zivljenje je šlo po tihih stezah nocnim sanjam naproti in nasmehi
na njegovih ustnih so podajali obračun o srčnih dogodkih.

Svetlolasa otroška glavica, ki je živela samo v solnčni svetlobi
in še ni poznala tajinstvenega žarka nočnih zvezd, se je živo obracala
za belimi ovcami, ki so hitele s pobočja pod nizko domáco streho . . .

(Cutimo takoj, da smo v gorskem okraju : pastir žene pod večer
svojo čredo domov, kmet se vrača s polja, ženské pripravljajo večerjo.
Seznanimo se z nekaterimi prebivalci in kmalu zbudi našo pozornost
nov prizor.)

Od koče, ki stoji visoko v gorah, stopa po poti, obdani z me-
cesni, dekle z mladim môžem.

Prišla sta na konec gozda, kjer se je pot k njihovim hišam ločila.
Obstala sta in sta gledala molče na slikovito dolino, na svojo domovino.

— Tam je hitela Dravá z zelenimi valovi po oni česti, ki

ji je cilj potovanje brez konca in mir, ki ga nikdar ne doseže.

Tihota gorskega kraja ni motila mladega moža v njegovem molku.

Cez čas je reklo dekle tiho:

„Móram iti, Luka," in se je privila k njemu.

Luka je pogledal na njo: njene polodprte ustnice so hrepenele
po poljubu. Ovil je roko okoli njenega pasu in se je za trenotek za-
gledal v njene temne oči, kjer so se v globočini svetile drobné iskre.
Poljubil jo je krátko, snel je sivi svoj klobúk, in si je popravil z
desnico goste temne kostanjeve lase.

„Ľahko noč, Franica," je rekel in ji je stisnil roko.

(Luka je drugi sin Jurija Klemenčiča, medicinec, ki se odpravlja
na Dunaj k zadnjim skušnjam, dekle je Franica Jerinova, hči kajžarja,
lepo, vabljivo, strastno kmečko dekle, ki je mikalo mladega študenta
v njegovi gorski samoti. Imel jo je rad, a to ni bila Ijubezen. Tudi
ona je v njem Ijubila pred vsem lepega fanta: vedela je, da odide.)

Stari Klemenčič je bil krasen mož, visok, postaven, poln zdravja
in sile. Kostanjevi lasje, ki so bili že precej gosto prepletení s sre-
brnimi nitmi, so se lepo prilegali barvi obraza; bil je vedno skrbno
obrit in je imel modre oči, ki so bile enake Lukovim. Ko je stari
Klemenčič pred leti ovdovel, bi si bil lahko izbral daleč na okoli
vsako, katero bi bil hotel, ne le iz vdov, ampak tudi iz mladih deklet.

Toda Klemenčič je ostal zvest svoji rajnici. Gospodaril je najprej
s hčerjo, a ko se je omožila daleč v druge gore, je prepustil ženské
stvari pri gospodarstvu stari Katrici, ki je bila prišla na posestvo

276

z mlado njegovo ženo in Je ostala pri hiši cela dolga leta. Pomagala
je vzgajati otroke, pospravljati žito, čuvati krave, presti predivo za
domáce plátno, striči ovce in kuhati o praznikih in žegnanjii.

Srednjemu treh sinov, Mateju, je bilo nastopiti vlado na domačem
starem posestvu, na katerem so Klemenčiči gospodarili že nekaj rodov.

Najstarejši, lep nežen fánt, je bil župnik v lepi fari tam, kjer se
je dolina Dravé razsirila v ravnino, na jugu obrobljeno z gorami, za
katerimi so se kázali vrhovi skál blesteči se v belem snegu. Peter je
večkrat gledal na te vrhove, ko je hodil po stezah cez široké bujne
loke. Za temi skalami je bil njegov dom in mladému duhovniku se je
tožilo po domu in po življenju.

Mate] je bil, kakor da bi ne bil od rodu. Ni podedoval po očetn
niti visoke postave niti njegovih oči. Starši so se smejali, ko so ga
videli med svojimi otroki majhnega, suhega, las črnih kakor smola in
oci temnih kakor noc.

Po kom se je Matej vrgel? Ka] je bil kdaj cigán sprejet v hišo?
To se je videlo posebno tedaj, ko so se pri smehu zasvetili Matejevi
zdravi beli zobje v temnem obrazu. Toda Matej se je malokdaj smejal.
In ko je oce odločil, da bo on bodoci gospodar, in da pôjde mlajši
Luka tako kakor Peter v šole — od tedaj so bile Matejeve ustnice
kakor okamenele.

(Stari Klemenčič je vedel, da hodi Luka k Franici ; to mu ni bilo
po volji. Ko je prišel Luka domov, je stari v par besedah povedal
svoje mnenje. Luka je vedel, da je konec. „Luka je bil mehka, do-
vzetna duša, poln čustva in hrepenenja po toploti Ijubezni." Stari
Klemeneič je bil strog, molčeč „ni mogel niti prenesti, ako je videl,
da mati otroke boža in poljublja". Ko je Peter in pozneje Luka odšel
v šole, ločil se je s tem, da jima je podal roko. Nikdar ni pokazal
srca, dasi je bilo v njem mnogo Ijubezni. Zato Luka ni imel na počit-
nicah nikogar, kjer bi bil našel vsaj trenotek nežnosti. Oče ga je bil
odločil za duhovnika. Njegov brat Peter je šel kakor jagnje po poti,
ki mu jo je oče določil. Postal je duhovnik, toda ob svoji novi maši, na
kateri so bile družice vsa dekleta iz doline, je čutil dobro, da ne bo
mogel izpolniti, kar je obljubljal. Tudi Luka se ni mogel ubraniti oče-
tovemu pritisku. Toda po prvem letu ga je brat Peter pregovoril, naj
izstopi iz semenišča, ker bi v tem stanu ne bil srečen. Tako je postal
Luka medicinec. Starému to ni bilo po volji, a počasi se je pomiril.
Tudi on, stari Klemenčič, je bil svoj čas vroče krvi, saj je vedel však,
da je bil Polde, ki je delal na žagi, njegov nezakonski sin. Toda to
so bili grehi preteklosti, od svojih sinov je zahteval Klemenčič, da se
pokore njegovi volji. Luka je spoštoval očeta, toda mladost je živela
v njem z vso svojo silo. Ljubil je gore, poznal je vse robove in vrhove
Korošice, hodil je rad po samotnih stezah, gledal je v dolino pod seboj

277

in je premišljal o življenju in svetu. Bližal se je čas ločitve, vedel je,
da ga čaká novo življenje. Na griču nad pokrajino si je postavil gradič
Italijan Benedetto, ki je imel lesno trgovino. Tam je živela Regina,
nečakinja Benedettova. Luka jo je videl pogosto in je mislil na njo.
Toda ni se ji bližal. Spomnil se je na Fando, mlado, lepo natakarico,
ki je izbirala fante po volji. Tudi Luka bi bil lahko med kandidáti,
toda priprosto dekle, Franica, mu je bila bolj všeč, nego gosposka
Fanda. Tako se je Luka poslavljal od gorá in od doma. — V nedeljo
je šel v dolino k maši, kjer so se shajali prebivalci iz vse okolice:
tu se seznanimo z národom, s pobožnimi ženskami, z narodnimi mo-
žaki, z gospodo i. t. d. Zaduje dni je prišel brat Peter in Luka je za
slovo posetil nekaj ožjih znancev in sosedov. Tako sta prišla k stari
sorodnici Sajevčevki, ki je gospodinjila s svojo snaho na velikem po-
sestvu. Njen sin-gospodar je umri in je zapusil edinega siná, Tončka,
bolehnega otroka. Sajevčevka ju je veselo sprejela in pogostila.)

„Kako se ima Milá?" je vprašal (Peter) kmetico po edini hčeri,
ki je bila omožena v nedaljnem mestu.

„Hvala, dobro se ji godi. Vso hišo so dali letos v najem leto-
viščarjem in trgovina tudi dobro nese. Saj je tamle pismo od nje."
Pokazala je Petru na mizo, kjer je ležalo pismo. „Lahko si ga prečítaš."

Peter je vzel pismo v roke. Bilo je pisano po nemško in podpisano :
„Euere dankbare Tochter Lidmila." Preletel ga je površno in ga je
položil na mizo. „A zakaj nemško?" je vprašal.

„Privadila se je nemščini. Vseokoli je nemško, vedno govori
po nemško in tudi pisati po nemško ji je lažje."

„Pa mož. Ta je vendar Slovenec in otroci ... in Ijudstvo v T . . .
je tudi Slovensko in z Ijudmi govori v trgovini."

„Ona je malo v trgovini. Z môžem govori po Slovensko, to že,
ampak z otroki govori po nemško, morajo znati nemško, rastejo ..."
Kmetica je umolknila in ko noben iz bratov ni spregovoril, je pridejala
pohvalno: „Saj že dobro govori po nemško. Kadar pride sem, govori
že precej težko po Slovensko."

„Tako bodo iz njih Nemci," je pripomnil duhovnik žalostno.

„O ne, ostanejo Slovenci, a nemško morajo znati," se je bránila
Sajevčevka.

Duhovnik je molčal.

„Saj ti, Luka," se je obrnila k mlajšemu Klemenčiču, „tudi le z
nemščino prídeš tja, kamor hočeš. In če se poročiš z Dunajčanko, boš
z otroki govoril po nemško in pri tem vendarle ostaneš Slovenec."

Luka se je posmejal. Vedel je, da je Sajevčevka dobra narod-
njakinja, a da ne vidi nevarnosti potujčevanja, in dasi je preračunjena,
ne razume boja, ki se je vŕšil že za najbližjim gorskim sedlom in je
bil s svojimi valovi tudi ob njih prostrano, mirno naselbino.

278

„o teta, jaz se ne bom ženil," je rekel, da bi odvrnil pogovor
na drugo polje, ker ni hotel svojega zadnjega poseta pri stari kmetici
motiti s prepirom, do katerega bi bilo gotovo prišlo.

(Sajevčevka mu ni verjela. Saj ima še celo leto veselega študen-
tovskega življenja pred seboj. A Luka je vedel, da bo imel celo leto
dovolj dela.)

„Ampak v „Sloveniji" vendar ostaneš."

„To, da. A sestanki v kavarni in vinami prenehajo."

„No teh ne bo tako škoda." In kmetica se je posmejala.

„O teta," se je razvnel Luka, „nihče iz vas ne ve, kako je lepo
sniti se na večer pri kozarcu našega istrijanskega vina in zapeti si
našo pesem. Da si človek malo oddahne od te neprestane nemščine,
ki nas povsod obdaja in nam povsod gospoduje. Meni je vedno žal,
da nisem šel študirat v Prago, namesto na Dunaj."

„Da, da, Praga je krásna ! Pa cerkev svetega Vida gori nad njo."
Sajevčevki so se vzbudili spomini iz knjig. Imela je namreč med knji-
gami, ki so bile po večini nemške, tudi zvezke „Novega Plutarcha",
v črno vezane z lepimi risbami. Kúpil ji ga je bil oče nekoč skupno
z nekaterimi drugimi knjigami od nekega provizorja in iz njega je
imela Sajevčevka nekaj pojma tudi o češki zemlji.

„Je krásna," je pritrdil Luka, „in naučil bi se bil še enega slo-
vanskega jezika. Toda kar je minilo, se ne vrne. Moramo iti," je pridal
in je vstal.

(Peter in Luka sta prišla domov, kjer je bila pripravljena večerja.
Stari Klemenčič je dal prinesti vina in je pil s sinovi. Govorili so o
sosedih.)

Peter je omenil nemško pismo Sajevčeve hčere in, ko je ponovil
svoje mnenje, da bodo njeni otroci Nemci, je stari Klemenčič mahnil
z roko in je rekel :

„Tetin oče naj bi iz groba vstal ! Ta bi se čudil tému, kar se godi
s posestvom in tému, kar se godi s potomstvom."

Med tem je večer potemnel in utihnil v globoki noci. Stari Klemenčič
je popušil svojo pipo, dvignil je kozarec in je začel : „O ja, zmiraj vesel,
vesel ..." in sinovi, kakor da so na to čakali, so padli s svojimi glasovi
v nápev in skozi tišino se je zgubljala napol zamišljena, napol razpo-
sajena pivska pesem.

Ko so dopeli, so začeli drugo in tretjo, kakor koralde na niti
nabrane.

Po pivskih pesmih so prišle zaljubljene na vrsto in po zaljubljenih
domoljubne. In ko je zadonela zadnja kitica pesmi „Po jezeru bliz
Triglaya ..." je odmev iz gozdov vracal poslednje besede z akordom,
v katerem je jasno donel tenor starega Klemenčiča in mehki zvonki
bas njegovega najmlajšega siná. Oče je z jasnimi očmi gledal na Luko

279

in je čutil vso žarkost, ki jo je Luka izražal z besedami: „. . . da
sinovi Sláve smo!"

Matej e ve oči so gorele, Petrov mirni obraz je bil radosten in
navdušen.

Klemenciči, ki so bili tako skopi v svojih besedah, so se vedno
našli pri pesmi.

* *

(Drugi dan se je Luka odpeljal, Matej je vozil, Peter ga je sprem-
Ijal. Govorili so o domu.)

„Rad bi vedel", se je vtaknil Matej v pogovor, „počemu skupuje
Benedetto tukaj ta posestva. Sedaj je zopet kúpil Bizjakovo bajto in
Hoj e vo polje".

„Gospodarstvo hoce tu imeti, kaj drugega," je menil Peter.

„Ampak tu bi moral imeti drugačnega upravitelja. Ta-le Wolf je
strašen človek", se je razjezil Luka.

„To je res," je pripomnil Peter, „takega nemškega hujskača da
sem med naše Ijudi."

„Zagarji se grozno pritožujejo, kako postopa ž njimi. Misii, da
je naš človek pes," je rekel Matej.

„Že zdavnaj sem rekel," je govoril Peter očitaje, „da bi se morali
sami tega lotiti in začeti staviti žage. Ako to dokáže Benedetto, zakaj
bi ne mogli vi. Sreča je pri vsem tem, da je Benedetto dober človek:
a Bog ve, kaj bo nekoč z gospodarstvom, ki ga zdaj tu ustanavlja.
Podedovali bodo vse Italijani, ti si podajo roke z Nemci, ker jim bodo
bliže nego naš človek. In podjetje bo k nam širilo italijanščino in
nemščino od juga, kakor jo širi kopališče v T . . . od severa." Petrov
mehki glas je zvenel mirno in očitajoče.

„To je lahko rečeno, staviti žage," je ugovarjal Matej. „Za kaj
takega je treba Ijudi. Saj však komaj izhaja z gospodarstvom in sam
s seboj. Roban je letos postavil samo zajemalnik in ni vedel, kje bi
bil prej: na trávniku, v gozdu ali pri stavbi."

Matej je ugovarjal mirno, a v njegovih besedah je bilo toliko res-
nice, da je ni bilo treba posebno povdarjati. Resnica je bodla sama v oči.

Luka, ki je bil došlej tesno zvezan z razmerami svojega rodnega
kraja, je to čutil. Zato je rekel:

„Da, dela je dosti in ni pametno, da vsi odhajajo od tod. Toda
kaj pomaga: zgodilo se je in ne po naši krivdi."

Hotel je braniti sebe in brata.

„Le preštej, koliko jih je po svetu," je rekel Matej in se je obrnil
k vozu: „Hočevar, Tičar, Mlinarjev brat in vidva."

„In Konjedičev," je dodal Peter. „Misijonar Konjedic. Kje je sedaj?
Ali vedo o njem?"

280

„Nekje v Afriki; malo vedo o njem, nekako pred pol leta je pisal."

Iz daljave se je čul ropot in šum. Bližali so se žagam.

(Luka se je ustavil pri Petru. Hotel je pred odhodom preživeti z
bratom par dni. Petru je gospodinjila stará ženská, ki ni imela zmisla
ne za krasoto ne za čistoto. Peter se je čutil samega in zapuščenega : v
njegovem srcu je začela z vso silo vstajati Ijubezen k Jirci Potočnikovi.
Hotel je o tem govoriti z Luko. Luka si je ogledal kraj in je videl šolo.)

Na igrišču je vadil mlad učitelj dečke v pohodu in obratih.

„Eins, zwei, eins, zwei, halt,** je odmevalo povelje na Lukova
ušesa in ko se je vrsta dečkov na zaduje povelje ustavila, jim je učitelj
v jasni, energično doneči slovenščini razlagal, kako se morajo postaviti
v ravno vrsto in kreniti na desno strán. In zopet je zadonelo nemško
povelje in dečki, sledeč samo svojemu posluhu, so se avtomatično
zganili. V glavah jim je bila edina misel, da bo kmalu konec šole in
da pojdejo veselo domov; mnogi iz njih so imeli precej daleč, a zato
je bilo tem bolj veselo.

Luka se je ustavil in je od daleč gledal vaje. Opiral se je ob
steblo drevesa, pri katerem je stal in je z odkritimi očmi gledal na
vrsto dečkov, ki so se vrstili po igrišču in na postavo mladega učitelja,
toda vse to se mu je zgrnilo v nejasno sliko, nad katero se je oglašalo
samo enomerno: „eins, zwei, eins zwei, halt."

(Pri obedu sta brata začela pogovor o Ijudeh in razmerah. Luka
je poznal nekatere glavne posestnike bratove fare.)

„Zupančič je dober človek," je začel Peter in si je brisal s koncem
serveta žlico, ki je bila slabo umita.

„Mislim, da je tudi naš človek," je pripomnil Luka.

„Seveda. Pomisli, letos sta se obe hčerki iz gostilne prišli izpo-
vedat po nemško."

Luka je začuden dvignil glavo nad krožnikom. „Po nemško?"
In ko je Peter samo z glavo prikimal, je dodal: „Ja ti?"

„To vendar veš, da jih nisem izpovedoval po nemško. Eno leto
so ju imeli v Mariboru in punči sta kar neumni od nemščine".

Peter se je razburil nad tem pojavom, ki se je v kraju pojavljal
bolj in bolj.

„Torej zdaj je v modi Maribor in ne Maria Saal," je vprašal
Luka in je posebno ostro povdaril nemško ime starodavnega kraja, ki
se je začelo uveljavljati tudi v čisto slovenskih krajih namesto krasnega
izrazitega imena „Gospa sveta."

„Tudi Maribor že ni najnovejša móda; sedaj vábi že Gradec in
kmalu bo Dunaj." Petrov glas se je tresel nemirno. „In ničesar ne
prineso dekleta iz teh penzijonatov ; to je čudno, saj niso neumne,
ampak kakor da bi imele glave zaplankane, ko se vrnejo iz te „vzgoje."
Cela leta preidejo, predno se jim zopet malo zjasni."

281

(Luka se je odpeljal na Dunaj. Na poti je mislil na Franico, na
Regino, na svoj dom in na brata Petra. Gorska vas se mu je zdela
kakor kup tihih, skritih ptičjih gnezd. Pred pustom nekoč na večer so
se sešli slovenskí študentje na Dunaju v preprosti sobici pri svojem
tovarišu Arnoštu Govekarju. Zvedeli so, da je Fanda, ona lepa Fanda,
ki si je v gostilni izbirala fante po volji, pobegnila v Opatijo in iz
Opatije je prišla na Dunaj, kjer se je zastrupila. Bilo jim je žal lepega
dekleta, ki je našlo smrt v svetu, kjer je Ískalo življenja. Cutili so
dobro, da to ni prvá žrtev. „Prokleti Dunaj," je rekel tovariš Simšič.
— „Dunaj jo je ubil, ne nesrečna Ijubezen," je rekel Luka. In so začeli
govoriti o strupu tega velikega tujega mesta, ki je uničilo že toliko
naših Ijudi.)

„Mislim, da ta strup odnašamo vsi," je rekel Govekar. „Dovolj
je, da prídeš sem za eno leto, in najkrasnejše iluzije se ti razlete;
odhajaš rad iz tega vrvenja, ki ni v njem za te niti enega harmoni-
čnega tona. „Čim dalje bolj vidim vso tukajšnjo revščino," je nadaljeval
in je pristopil k mali polici, kjer je začel prestavljati knjige. „Niso še
prišli iz malomestnih razmer. Recite mi," se je obrnil k prijateljem,
„kaj vidite tu velikega? Katero svetovno potezo nájdete tu?"

„Dunaj in svetovna poteza! Kdo bi se ne smejal," je rekel Simšič
s smehom, in Luka je samo mahnil z roko. „Hočejo biti rezidenca,
stolno mesto, človeku zastaja dih, ko se prvič vozi sem, misii si, da
bo videl tu čudeže kultúre ! A cez nekaj tednov : to gledaš na ta šovi-
nizem in na to malodušnost. Podrli so zidovje in čez štirinajst dni so
imeli Ringstrasse: in však Dunajčan misii, ker je to stalo toliko mili-
jonov, da ima na sebi tudi patino starih kulturnih središč." Simšič je
govoril z živimi gestami in je izražal vse preziranje, ki je vzrástlo v
njem za čaša študij proti omejenosti stolnega mesta.

„In poleg tega — čigavi so bili ti milijoni? Kdo jim je moral
dostaviti vso to gotiko in renesanso?" Luka je podpiral odpor, ki se
je bil polotil vseh, ne da bi bili zapažili, da ubijajo v sebi žalost nad
uničenim življenjem drage jim deklice s tem, da dajejo dúška vsej
svoji trpkosti proti Dunaju.

„A zato imaš tu univerzo, kjer se shajajo narodi vse dŕžave,"
je opomnil Simšič zbadljivo.

„Univerzo! Naj jo však dobro pogleda, predno se vpiše vanjo,"
je pritrdil Govekar nevoljno Ivanu. „Profesorjev in kolegijev cele šume
a sama specijalizacija in lokalnost. Narodi dŕžave! Imaš tu arabsko
starinoslovje, toda niti enega predavanja o slovanskih literaturah, niti
o románski literaturi."

„Ampak o nemški literaturi lahko poslušaš troje predavanj, vsako
drugače krásno," se je rogál Ivan in je z glasom parodiral velikost.

282

„Morajo tudi s tem podpirati narodno nestrpnost. Vabijo te sem,
prídeš sem študirat in tu postopajo s teboj, kakor ne postopa gospodar
s svojim hlapcem."

„Naša rezidencaľ^ je rekel Govekar trpko.

^Prav nam je, zakaj hodimo sem," je rekel Luka. „Saj je na svetu
tudi Praga, Krakov, Zagreb.'^

„Škoda da pridemo do tega prepričanja šele, ko smo na koncu
študij," se je posmejal Simčič.

(Govorili so o bodočnosti. „Kranjc je prišel iz istega ozračja kakor
Luka, toda bil je slabša nátura. Govekar in Simšič sta bila iz Ljubljane
in sta imela oporo v radikalnem gibanju." Vihar je imel prevzeti po
očetu odvetniško pisarno v Trstu, Kranjc pa se še ni odločil, ali stopi
k sodišču, ali v notarsko prakso, ali postane bančni uradnik.)

Vihar je namigaval na razmere v koroškem kraju, kjer je bil
Kranjc doma in kjer so kmetje, dasi so bili premožni, prenehali prispe-
vati za Slovensko šolsko matico zato, ker je njena úprava prišla v
roke liberalnih Slovencev.

Kranjc je molčal.

„Na počitnicah bodete zopet začeli študentovsko zborovanje z
mašo in po nji vam bo predával načelnik „Orlov '^,"' ga je zbadal Simšič.

„Jaz vendar ne morem nič za to. Sicer pa na mašo skoraj nihče
ni šel," se je bránil Kranjc.

„To je res, ampak kot znak jo dajete na čelo programa!"

„Ta maša ne škoduje, zakaj ne bi šel k nji, kdor veruje," se je
bránil zopet Kranjc.

„Saj ne gre za samo mašo. Kdor veruje in jo hoče imeti, gre
lahko k nji, tudi če ni na programu. Ampak ti dobro ves, kaj pomeni
to znamenje," je povzel Luka resno besedo.

„A vidiš," se je obrnil Kranjc naravnost na Luko, „meral bi bil
slišati, kako je načelnik „Orlov" narodno govoril."

„In ti bi bil moral takoj po njegovem govoru začeti zbirati za
Cirila in Metoda in bi bil videl uspeh," je pripomnil Simšič.

(Luka je to leto dovŕšil rigoroze in stari Klemenčič je prišel na
sinovo promocijo. Rad je slávil slávnostne dni svojih sinov. Zavedal
se je, da so uspehi sinov deloma njegova zasluga.)

(Konec prihodnjič.)

19* 283

Oton Župančič:

Zeleni Jurij.

j\ebeška okna odprta na stežaj,
iz njih gnetó se zlati kerubini;
razpenjajoč peroti po sinjini
so kot duhá močnejšega sijaj;

njega, ki dana tajná mu oblast
nad srci vročimi in nad sokovi
zelenimi, ki v déžel lepši dnovi
prihajajo nam ž njim, svetlejša čast.

Na iskrem belcu evo ga med nas !
Za njim se usula cvetja bujná struga,
za njim zgrnila čuda se od juga,
in solnce nam je vsem njegov obraz.

Tam med mladovjem prvim vitkih brez
oči se vanj uprie so vse mlade,
v njih strnjene rodu skrivnostne nade -
pogledal jih je, rekel jim je: Res!

V predmestju bednem mater, dece joj,
sestradancev mu udaril krik nasproti;
pregledal jih je, ni ustavil poti,
z roko jim je namignil za seboj.

In vedel jih je v blesk ponosnih cest,

da so košato gledali obilje,

da so ločili silo in nasilje

in stisniH sto let trpljenja v pest.

284

Ferdo Kozák:

Moška písma.

lic moje krvi je tih in vroč; iz dna, iz skrivnosti se pne, kakor
vrenje sokov v črni, spomladanski noci, klic moje krvi po tebi, žena.

Kadar greš mimo, te užije oko. Te moje roke trepečejo in te
pozdravljajo, kakor da hrepene k tvojim belim, drobnim.

Vidim tvoj sklonjeni vrat, tvojo vero, in plahi, pokorni korak,
tvojo smer; pa postanem, da zrem za teboj.

Mimogrede mi daš sijaj svojih tajno se blestečih oči, da zmeden
drhtim v dihu, ki ostaja za teboj, kakor oblak v gloriji večerné lúči.

Tvoj pot kroži vstran od mojega ; druga solnca te vabijo v svoja
okrožja. A jaz te kličem.

Glej! Vsaka zvezda zdrkne enkrat s svojega tira, omamljena od
brezdna noci pod seboj.

Glej vsaka se enkrat spusti v globino, v nepoznano slast zemlje.

Namreč, v nočeh, ko se veje dreves pleto v skrivnosti neba in
je bog tako blizu.

Tako te čakám. —

Ne poznám te, žena ; le slutnja o tebi je prepojila dušo s temno,
sveto strastjo.

Ne morem še reči na česti : Ti ! In ne morem še ločiti rok in oči,
da bi vedel: samo tvojih in teh si želim.

Cutim te v vseh, ki hodijo mimo; kajti vsaki opojnosti telesa
odgovarja moj moški ponos.

A vendar vem, da si edina med vsemi, iz kr\i, iz bolečine moje
porojena, kakor da te je v solzah preskušeni, neusmiljeni upor oživil
v svoje posvečenje.

285

žena mojega bitja, žena bodočnosti!

Si uteha trmastih čel, ki jih je blaznost orosila? Boš glas, ki pôjde
preko glav jokajočih otrok, jokajočih mož — preko bičevja v viharjih
— pojoč skozi strahotno oblast prorokbo novih dni ? Ali luč, ki obsiješ
lepoti in zemlji iztrgane duše, da se te pred poginom oklenejo? Da
se raziskre v veri, v prvi veri? Si mati tistih rodov, ki vzklijejo iz
naše krvi? Si zanos, ki nas prepojiš, da damo to kri?

Moj razum te taji in ti spletá krog glave venec nizke strasti, ker
se zase boji. A globina je nemirna in tebe polna.
Žena, žena!

IV.

Glej, jaz sem kepa prsti ; kepa razpokane žejne prsti !

Vse ráze, vse dolbine reže v suhi bolečini in skozi jedro se lomi
zapuščeni žar neznosnega solnca.

Veter gre in pece v srce, in rosa usiha v požrešni žeji drobeče
se skôr je.

Mŕtve oči sovražijo dan in v noci tekmujejo z njeno terno.

O slast! O napoj neusahljivi!

O žena, strasti moža zoperstavljen misterij lepote!

Užijem te, da se spojim z zemljo veliké njive, da potonem v
kipenju.

Užijem te, da me razreže plug in orosi solnce, da bom prst plodná,
ko raztrese nebo svoja težka zlata semena.

Jaz sem . . .

Jaz sem višina in globina — kelih na dve stráni ; prostor dveh težišč
— voda dveh studencev, od polnočné in poldnevne stráni.
Popolnost Ijubezni je v meni, popolnost sovraštva ; popolnost dela
mojega, kakor nedela.

Vsaka misel stoji pred svojim ogledalom, vsaka lepota pred
istovrednim grehom.

In kadar se toči razpaljeno srce v dlaň božje harmonije, odgovarja
uporen dvom.

Gorim, kakor trebuh zemlje, v središču, ker sem os duš.
Utripljem : večná, najgloblja žila, življenje pojoča ; strast brez dna ;
vodnjak obstoječega, kjer srebljejo misii resnico.

286

Reja novih, trdih besed in novih bogov; reja šumnih tekem in
plameň žejnih inečev,

solza zapuščenih otrok, zapuščenih mater — neplodnih, požganih
njiv.

Seme sem bodočih vekov; sok korenín, razpeljanih v črno prst.

Jaz sem obod, rob razvoja; najvišje in zaduje spoznanje.

Kajti zákon sem:

vsega, kar so tisočletja utelesila sredi svojega trajanja ; kar določa
naš čas; kar še nespočeto polni globine — zákon presnavljanja.

Moja misel je poslednji obzor, je najvišji zenit; moj pogled Je
luč z visokega.

Sem uživanje: mir pojma; namreč radost zavesti miljonov cest,
ki gredo in nevzdržno gredo, kakor bi se v krogu izvijale božjemu
srcu in se vračale vanj.

Jaz sem temelj, to je ideja celote. Sam brez valov, ravnotežje
smrti; ali pozabljenje sebe.

Da, Jaz sem, jaz sem kelih na dve stráni. Moje srce je leča, ki
pije iz dveh studencev, ki iz dveh žarišč dovaja silo, kreše bitje.

Rojstvo, nepretrgano, neskončno rojstvo.

Jaz sem plameň dveh enot, in to Je moja pesem, iz trpljenja in
vzgona rojena vest, ki čuti in poje resničnost: človeka.

Igo Gruden:

Razpoloženje.

V mlačnem zraku nad kostanji
lastvice letajo;
kot z girlandami prepletaj©
tihi večer pomladanji.

Vse po polju topli cveti
vonja prekipevajo;
komaj slišno podrhtevajo
veje v blaženem trepeti.

Ah, in čuti, misii, sanje

vse — se v medlo luč razblinjajo ;

nékam tonejo, izginjajo

v kraje svete in brezdanje . . .

287

Alojz Kraigher:

Pogovor s pribežníkom.

» T— fa, — dragi moj gospod, — stvar Je povedaná na krátko, nesreča
J- X je bila prišla hitro, — a trpljenje je neznansko dolgo!"

„V nogo ste bili ranjeni?"

„V desno stegno mi je bilo treščilo. Kost je bila razdrobljena,
koščice so mi trgali iz rane, krvi sem bil izgubil — za pol škafa,
gnojilo se mi je vec mesecev; — zdaj sem za silo zopet skrpan, a
noga mi je krajša, bolečine se oglašajo, trganje ... Da vam povem :

— ves sem zanikaren in polomljen!"

„Kako pa vas je pravzaprav zadela ta nesreča ? Vi ste bili župan
v okolici?

„Mleko sem vozil v mesto. Goriški gospod glavar nam je bil
ukázal, da ne smemo puščati meščanov na cedilu."

„Vkljub laškemu bombardiranju?"

„Saj niso zmirom streljali — kanacije! In nikogar nisem imel,
da bi ga bil pošiljal z vozíčkom. Sicer pa je tako vseeno, bi pa bilo
njega udarilo!"

„Vseeno ni!"

„Hahaha, imate práv! No — sredi mesta sem jo iztaknil. Ko sem
se zbudil iz nezavesti, mi je brnelo v glavi, žagalo mi je v ušesih in
migljalo pred očmi; strašná slabost je bila v meni, bolečina v vsem
telesu, v nogi me je skelelo, peklo je in žgalo . . . Prenesli so me
bili v vojaško bólnico . . . Najbolj mučno mi je bilo žaganje v ušesih;
in žagalo je dolgo, dolgo . . . Potem so me prepeljali v deželno bólnico
v Ljubljani. Ko se mi je rana malo pocelila, sem šel v toplice ; ko se
mi je zopet odprla, nazaj v bolniščnico ... in spet v toplice . . . in še
zmirom nisem zdrav ..."

„Taká reč se vleče."

„Žena mi je bila — vkljub prošnjam in rotenju! — doma ostala;

— pa so ji poslali Lahi granato v hišo: — goreča streha se je zrušila
nad njo in jo pokopala ... In skoraj istočasno so mi ubili siná —
nekje v tirolskih hribih ..."

„Hudo vas je zadelo, gospod župan!"

„Mlajši fánt slúži pri saniteti na Ogrskem; ta mi morda ostane.
In četrtinka vina tuintam mi tudi še ostane ..."

„Glavno je humor, gospod župan, — in tudi ta vas ni zapustil."

288

„Ni me še zapustil, hvaljen bodi Bog! A poslušajte, dragi mo]
gospod: — Ce se človek na železnici ponesreči, je železniška úprava
odgovorna in plača odškodnino. Jaz sem bil ranjen v vojni, sicer
nevojak, a bil sem oškodovan po vojni, — in vendar sem moral po-
ravnati sam vse stroške po bolniščnicah in po toplicah; samo onih
prvih štirinajst dni sem bil zastonj v vojaški bólnici v Gorici."

, Ali niste potrkali pri glavarju ? — pri odboru za pribežnike ? —
Morda bi vaš deželni odbor lahko kaj storil!"

,,Povsod sem trkal, povsod so me tolažili: — potrpimo do miru!
Ampak — stvar je menda takale: — Vojna je podjetje — kakor je
železnica podjetje. In podjetnik je dŕžava! Odgovorna je torej vláda.
Kaj pravite, ko bi napravil prošnjo, naravnost na ministra?"

„Gospod župan, — vojna je podjetje; a vojna je obenem podjetje
Itali Janov!"

„To je vseeno, dragi moj gospod! Stvar je jasná — kot na
dlani ! ... In človek bi se spustil v pravdo ! . . ."

„Humor vas res še ni zapustil, gospod župan!"

„Lep humor je to, gospod! Dom mi je porušen, iz lastne hiše
sem izgnan, z lastne zemlje sem pregnan; preko mojih njiv in skozi
moj vinograd je vsekan strelski jarek . . . Jaz pa begunim po Ljubljani
in sem za napoto in v spotiko vsem tem zanesljivim poštenjakom, ki
bi si radi napolnili svoje kašče za hujše čase. Pribežnik je nadloga;
pribežnik je berač, ki se mu ogni okoli ogla, da te ne okrade!"

„Pri nas vam torej ne ugaja?"

„Kraj je lep, človek bi se udomačil, tudi zimo bi prenesel ;
ampak . . ."

„Vlaga! Megla!"

„Tudi vlaga in megla; a predvsem: — Ijudje ! — Veste, — saj
jim ne privoščim ; ampak : — ko bi poskusili, kako je to, oditi v svet
kot zaničevan begunec, brez strehe, brez ognjišča, brez shrambe, brez
vŕta, — z golimi rokami, s par posteljnjaki, z drobnim šopkom ban-
kovcev ... ko bi poskusili, kako je to, — brez doma, odvisen od
usmiljenja, od gostoljubnosti - negostoljubnosti, — morda bi jim bilo
žal, da so nas sprejeli kot vsiijivce, kot nepridiprave,ki jim izpred ust
požro, kar je bilo njim namenjeno ! Veste, — brez bridkosti ! — bratov
nismo našli, kjer smo jih Ískali! Tujci smo, v domovini tujci!"

„Treba razumeti: — naši Ijudje so se balí stradanja, sami so se
pripravljali na izgnanstvo!"

„In zato so si na tak način Ískali zasluženja?"

„V vojni živimo! Krutost in brezsrčnost vladata. Skrb za lastno
glavo, za lastni trebuh je človeku prvá. Nič ni čudnega, da je v teh
časih tudi dobrodušni Kranjec neusmiljen in sebičen."

289

„Vse razumem, vse razumem . . . Glavno je humor, ste rekli ! In
naši Ijudje ga imajo. Vkljub tem razmeram so se vrgli za zaslužkom,
nekateri so se tukaj naselili in se hočejo udomačiti. Pozabili so na
svoj pravi dom in ne mislijo na povrnitev."

„Samo začasno vendar. In práv imajo! Človek naj izrabi svoje
sile, naj dela in naj slúži, dokler more in koder more!"

„Kdor nima zemlje, dragi moj gospod ! Kdor ni pustil duše — v
svoji zemlji ! Kaj pa posestnik ? Kaj pa kmet ?"

„Vi ste govorili o humorju!"

„Ali ni humor, če se odrečem domačiji, ce jo prepustím sovražniku?"

„Lep humor, če obrnem hrbet domovini!"

„To je obup, gospod ! Zdaj sva skupaj ! Kako sem se prepiral z
našimi Ijudmi! — Nikdar in nikoli! Moj je dom tam doli pri Gorici
in moj ostane ! Ko bi si ga moral s kanónom zopet pridobiti, — dobro,
pa s kanónom! Ce mi polomijo še drugo nogo, naj mi jo polomijo; a
od svoje zemlje ne odstopim niti pesti prsti. Moja bo po vojni kot je
bila moja prej ! In tam umrjem, kjer sem se rodil in kjer sem
delal v potu svojega obraza in kjer sem ostarel, — če je božja volja!"

„Vi imate upanje, da ostanejo naši oni kraji?"

„Morajo ostati! Od pamtiveka so bili naši, kdo nam jih sme
ukrasti? — Naj pride do miru, — boste videli: — kakor pričvrčijo
murni iz svojih skrivališč, ko pošije solnce, tako se bodo vracali slo-
venskí gospodarji na svoja rodná tla! Še večja Ijubezen do užaljene
in oskrunjene naše grude; še večji bo pogum za vztrajanje; še večje
bo zaupanje v bodočnost! Zdaj živimo v vicah preiskušnje in očišče-
vanja; zdaj spoznavamo, kako nam ni življenja razun tam, kjer smo
doma!"

„V trpljenju raste človek!"

„V trpljenju raste tudi národ! — In poglejte Nemce! Národ, ki
je dozorel, ne pozná okov in ne pozná mejá. Po vseh kotičkih širne
monarhije so razpršeni, po vsem svetu so razkropljeni, a povsod vedó
kdo so, povsod ostanejo, kar so. In zdaj dozorevajo vsi narodi! Tudi
mi zorimo in dozorimo ! Kjerkoli bomo in kakorkoli bomo, — mi bomo
mi ! Ponosnejši, zavednejši in samozavestnejši, — bolj zaupljivi v svojo
moč in v svojo žilavost, vkljub vsem prepirom, nesporazumljenjem in
bratskim grehom bolj edini kot smo bili prej, — pa naj nas usoda
magari razčveteri, bolj bomo združení kot smo bili kdaj!"

„In združenje je naše geslo!"

„Združenje je geslo!"

(Pisano leto 1916.)

290

KNJIZEVNOST IN UMETNOST.

Zofka Kveder: Hanka. Ratne uspo-
mene. „Moderna knjižnica" 50 — 52. Str.
272. K 5-40. Zagreb 1917.

.Neobrušen biser" so báje ožji znanci
nažívali pred leti našo rojakinjo. Ta
nadevek bi pristal tudi njenim prvencem
npr. Misteriju žene. Ali ščasoma dobivajo
nje spisi ustaljene poteze, klasične kon-
túre: mislim sosebno na zbirko Iz naših
krajev, katere pozorniea je večidel kraj
njene mladosti, Loški potok. Kakor že
vec drugih sestavkov je gorenji román
napisan v hrvaščini ter je dobil v roko-
pisu nagrado Hrvatske Matice iz Buba-
noviéeve ustanove za leto 1916. Iz pred-
govora je posneti, da so ti vojni spomini
dovršeni v drugem letu svetovnega spo-
pada: očrtati hočejo tedanje razpoloženje
izza bojne črte, čustva bojazni, jade, strah
in onemoglo ogorčenje. Vsakdo ve, kako
preteče nam je bil takrat še Stilrgkov
sistem za tilnikom : zatorej ni čudo, ako
se od nikoder ne prikrade v sesedli mrak
žarek upanja; takisto ni* neumljivo, če
kljub vsem razgaljenim grozotam pogre-
šamo v knjigi dobršen kos narodnega
trpljenja : ječo in vislice !

Hanka je po vzgoji in čustvu čisto-
krvná Poljakinja, poročena s trdim tipično
nemškim uradnikom, ki jo že 16 let vzgaja,
t. j. navaja od njenega bujnega sanjarstva
na tevtonsko solidnost. Žena je nesrečna,
da ne sme izživeti svojega srečnega boga-
stva in miselnega preobilja, tembolj ker
sta se nje hčeri vdrli po očetu ter imata
smisel samo za otipljivo resničnost. V
svoji osamelosti raziskuje brezimno z
uglednim učenjakom poljsko povestnico.
Ko bukne evropski požar, razdeli usoda
nje sorodnike: dvoje bratov z učením
zgodovinarjem vred se bori na ruski straní

proti ostalima bratoma. Hanka izve po

zblazneli postrežnici, da jo je mož varal.

Zategadelj in zavoljo preblizke fronte se

ona naseli v Pragi, pustivši svoji deklici

v draždanskem závodu, ter o prostem

času nadaljuje dnevnik, namenjen prija-

telju učenjaku, ki pa pogine v strelskih

; jarkih. Zapiski nudijo vso šarovito vojno

I psihozo, bedo beguncev, žalost ostavljenih

; mater in zlostavljenih nevest, strahotne

i slike iz bolnic — vredne Zolovega Poloma

— ob katerih vam ohlapnejo živci, potem
podobe iz blazníce, porodniščnice, oskrbo-
vališč. Vmes so vrinjene dígresije o raznih
narodih, o materinem poklicu, o pose-
strimstvu, o smrti po življenju in napredku,
o plemenskih razlikah, religiji, rodbini

— očividno po avtoanalizi. Vnanji dogodki
so prepletení s filigranskimi skicami ter
ostrimi reki, naprimer „Čežnja je uvijek
Ijepša od najljepšeg ispunenja", „Treba
njegovatí í potcrtavati ono, sto nas spája,
a ne ono, sto nas dijeli", „Uslov je ženine
Ijubavi prema mužu poštovanje." Slovanu,
predvsem Poljakom in južnjakom, nagnje-
nim k umovanju, se bo prikúpil ta slavo-
spev in apologija čustva.

Anton Debeljak.

Slavko Vôrôs : Tonček Tomáš. Humori-
stíčna knjižica" sv. 115 — 117. Zagreb. K 1-50.

V prvih početkih kakega jezika so
bila vsa narečja ravnopravna, le polagoma
je iz političnih vzrokov nadkrilil en
dialekt vse ostale in postal knjižni govor.
Ob koncu prejšnjega stoletja pa se je
začel javljatí r e g i o n a I i z e m, struja, kí
uvaja v leposlovje deželo, dialekt. V Fran-
ciji se je to zgodilo najjačje po 1. 1890,
odkar je Provinca zagospodovala v politiki
ter so se, zlasti na jugu, ustanovili radi
volívskih potreb številní dnevniki, ki so

291

vedno krepkeje slávili lokálni atavizem,
kult rodne zemlje. Ta decentralizacijska
smer se je očitovala v beletriji tako, da so
nekateri pisali v razrečjih, večina pa se
zadovoljila z uvedbo slikovitih krajevnih
izrazov v skupno narodni jezik (prim,
Casella & Gaubert, la Nouvelle Littéra-
ture, 1906).

Vôrôš poje v kajkavščini, za nas práv
umljivi. Skromní samouk, sin šolnika, se je
obrazil na zagrebški umetniški soli ier bil
kasneje sourednik„Kopriv". Teh39pesmic
o zgodah in nezgodah zagorskega seljaka
in njegovega kužka je zložil v meri znane
napitnice „Došel je, došel sveti Martin",
brez rétorike, brez pretenzij in posebnega
poleta, vendar je podal resno in smešno
sliko hrvaškega kmeta, z lastnimi ilustra-
cijami. Neprisiljeni stihi dobe svoj pomen
v celotnem obsegu, če prečitamo topli,
uspeli, žal mestoma zaplenjeni úvod
Ljube Wiesnerja ; jezikoslovci si utegnejo
privoščiti ob njih še svoj postranski
intelektuelni užitek, vzlic tisnim hibam
in slabému papirju. Za vzgled naj slúži
odlomek, kjer vinjeni Tonček, ležeč na
trebuhu, „razmišlavle" :

Či svak ti vumre.
Žena rodi,
Brez kleti nigdar
Človek je ni :
Ak porež placaš,
Dete krstíš,
Vu kleti predi
Pípu vrtiš itd.

Ko zatne Tomáša s psičkom toča v
vínogradu, kôlne tako-le :

Vudri me strela,
Sveti Mihal,
Vraga bum živel.
Či nebum bral.
Vudri i cucka
Makar pod rep,
Nije ni njemu
Stalo za svet.
Ako na svetu
Prokletom tu
Tonček brez vinea
Krepaval bu itd.

A. Debeljak,

Dragutin M. Domjanič. Kipci i Popev-

ke. D. H. K. 43. Zagreb 1917. K 1-50.

Pet ducatov lirskih motivov v lahki
kajkavščini, najbolj prisrčni so tisti o
domáci grudi ; druge že poznamo po Gre-
gorciču, naprimer Susedovo dete ; párkrát
naletíš na centonsko tehniko napr. po
Župančiču Tiho prihaja mrak ; Španjolska
romanca je pa kar prevod iz Puškina.
Včasi se razprede tiha žalost po minolih
stvareh : Mŕtvo je vse, kaj smo imali radi,
Nadu za nadom živlenje nam ruši, Gineju
želje, al samo popevke Još mi živiju, kak
negda, vu duši (Bele rože). Sedanje kruté
dobe se cesto domislimo, tako v Krvavih
ciklamih :

I tam, gde su najgorši boji,
Gde nigdo se smrti ne straši,
1 najviše gde ih pogiba,
Sigurno tam bude j u naši.
Med dojmljive štejem osobito naslove
Jačmeň, Škrlec, Medjimorsko z objestnim
koncem. Nasploh pa je to poetsko blago,
kakor ga je odkladal Stritar v Mohorjevi
družbi, brez omotične globine, toda vselej
z gladko tekočo obliko. Navzlic tujkam
chignon, menuet ip. je opaziti pri Dom-
janiču vpliv národne pesmi, tudi german-
skih izposojenk nima toliko kot Vôrôs,
ki pa je zato daleko bolj spontan.

A. Debeljak.
Joža Lovrenčič: Deveta dežela. —
Lovrenčičeve pesmi se mi zdijo kakor
ornamenti. Zato so bolj^učinkovale po-
samezne, ko sedaj učinkujejo v knjigi.
Posamezne, vsaka zase, so očarale s svojo
novostjo, s svojim bleskom," s 'svojo zu-
nanjostjo; kajti za ornament je to za-
dostovalo. Za stavbo pa je premalo ; tem-
bolj, ker dober del tega bleska ni pristen,
ampak imitacija. In to se zdaj, ko stojijo
pesmi v celoti, jasnej e čuti ko prej, kajti
arhitektura zahteva solidnih vrednot in
ne prenese imitacije. —

Pri večini Lovrenčičeve Hrike lepota
ni v notranjosti, v duševnem poglobljenju,
v psiholoških finesah, ampak docela zu-
nanja, v podobah,5 metaforah, jeziku.
Njegove pesmi ne rastejo od znotraj na
zunaj, iz doživetja, duševnega izkustva,
ampak obratno: prvotno je nekaj zuna-

292

njega ; slika, in šele ternu privesi_ pesnik
misel. Zato so vse te' misii nekaj čisto
slučajnega, brezzveznega, neorganskega.
In malo iskrenosti in resničnosti je v
njih. Vse prepogosto najdemo [rétorike
namesto misii in čustva. Ali ni rétorika,
ako pravi pesnik o hrastih, da „molčé in
molčé veliko besedo smrti govoré"?
(Str. 24.)

Vem sicer, Lovrenčič izkuša bití pre-
prost in hoče učinkovati s tem. A žal je
njegova preprosto'st vse drugo prej ko
resnična. Zanemarjen ritem in razmetane
rime še zdaleč ne zadostujejo, da bi tej
izumetničeni preprostosti dale značaj
prvotnosti in pristnosti. To mora' ležati
v bistvu pesmi, mora biti z njenim po-
stankom položeno v njo, s tistim po-
stankom, o katerem govorim zgoraj : od
znotraj na zunaj. —

Mogoče najpopolneje in najlepše je
realizirano to v narodni pesmi. Prihajajo
mi na misel verzi :

Enajst je ura bila,

enajst je dávno preč;
. moj fantič je obljubil,

ne bo ga k meni več.
Enostaven opis situacije — a kako čudo-
vito je izraženo to spoznanje, ki se pola-
goma prikrade v dekliško dušo ! Obljubil
je priti, ura mine za uro, toda njega ni:
nikoli več ga ne bo ! — Ali Jenkov „Zadnji
večer'', tudi napol národná pesem:

Oh, psi še lajajo;

a Ijubega več ni,

pod mojo kamrico

pa tráva zelení.
Koliko globokosti in finese leži v tej
asocijaciji! — To so pesmi iz življenja,
tako se sto- in stokrát godi v resnici,
zato je živa, srčna kri v vsaki besedi in
utriplje v nji. Tu lepota ni v formalnih
delikatesah, ni samo navesek, ampak
bistvo. Ni ornament, ampak stavba, monu-
mentálna v svoji preprostosti, ker organ-
sko in v enotnem slogu raste iz tal. —
Kot primer resnične preprostosti bi na-
vedel še tiste znane verze:
To me veseli:
trav'ca zeleni,
drobná ptičica po polj' letí.

Tu nam dve potezi priČarata vso po-
mladansko pokrajino : tráva, da dobi slika
barvo, ptica, da dobijperspektivo. —

Tudi Lovrenčič ima pesmi, ki so
enako pristne v svoji enostavnosti in
ravno zaradi tega globoko učinkujejo ;
žal samo nekaj. Sem spadá klasični „Po-
gled na mesto", „Življenje", „Resignacija",
pesem na str. 73, „Pesmi iz pisem" in
zlasti še njegove pesmi o rodni zemlji:
„Rezijan", „Poglavje ob njivi", „Jug v
ok\iru*'. Zadnja je zanimiva zaradi po-
snemanja naravnih glasov, istotako „Po-
mladna misel na domovino''. Zdi se mi
celo, da je to žvrgolenje lastavice narav-
nost posneto po národu; vsaj Štrekelj
navaja dvoje varijant, ki se vokalno skoraj
docela krijeta z Lovrenčičem :
Lovrenčič :

Ko sem šla, ko sem šla,

sem pustila kopíco pri kopíci,

kopíco pri kopíci. —

Sem prišla, sem prišla,

sem dobila breme suhih trrrrrt ! —
Štrekelj, št, 8030:

Sem šva, sem šva.

Sem pustiva povhne košiče
*Pa povhne hramiče.

Ko sem zad prišva.

Je storov paver po koštu:

Šlabrk!
In št. 8034:

Déčici šíbico,

Mámici zíbico.

Oči pa celo čet/rrt! —
Vsekakor so ravno pesmi, katerim
se pozná slovenskí značaj, iz katerih diši
po rodni zemlji, po domačih brdih, naj-
boljše v knjigi. „Rezijana" štejem za naj-
uspelejšega med vsemi : je naš po vsebini
in izvedbi. Kako je v prímerí z njim „Jeseň"
medla in imaginárna! To se mi zdi tem
značílnejše, ker je ravno „Jeseň" bolj ko
katera pesem izvedena v tehniki, ki jo
smatra Lovrenčič za svojo specifično noto.
Po mojem mnenju je ravno to, kar
smatra pesnik za najbolj svoje, nekaj
tujega, neprístnega: naplavljena zemlja,
zato jo bo tudi kmalu odnesel val čaša.
Zakaj samo, „kar je zdravega, to obvelja !"
Janko Glaser.

293

es^ LISTEK. ©sq

O osnutkíh za Krekov spomenik. Na-

grobni spomenik zahteva od umetnika
vse nekaj drugega nego javni, nekaj ti-
stega iskrenega, toplega utripa srca, ti-
stega čustva iz dna, ki je prvotnost
našega notranjega življenja. Morda bi se
dalo prerekati o tem. Morda bi se kdo
oglasil z razlogi, ki bi hoteli opravičiti
simbol Krekove ideje na njegovem grobu.
Morda. Vendar se mi zdi, da ni slučaj,
če bas dva naša prvá umetnika nista
mogla pozabiti groba samega, nego sta
ga nasprotno povišala nad vsemi dru-
gimi. In to je bistvo, ki loči njiju osnutke
od drugih. Zdi se, kakor bi ju vodil tajen
nagon duše, da nista mogla pustiti one
gomile priti práv med drugimi, kjer jo-
cejo le znanci, a gre národ, gre čas mimo.
Oči bi videle simbol in ga pojasnile, a
srce bi čutilo, da je grob zase in sam,
mogoče celo tuj. Zato sta morda podza-
vestno hotela združiti národ, ki živi in
dela, z národom, ki čuti in je zvest, ki
ne pozná smrti, nego privzema vaše in
*v svojo nesmrtnost vse, česar se je enkrat
v Ijubezni oklenil.

G. Dolinar je, rekel bi, zajel do
dna, ko je ustvaril spomin celega jugo-
slovanskega národa. Samo spomin — a
silen vsled svoje globoke človečnosti.
Umetnik je čul v dušah odmev, ko je
pala vest smrti na bron prerojenega po-
nosa, in ga udahnil snovi. — V preprostem
kamnatem obzidju grob, pred njim dve
žalujoči postavi, ali bolje, dvoje izraženih
momentov občutene bolesti. Na desni je
človek razložil pred se roke in sklonil
glavo. Telo je izmučeno, pogled v zemljo
vkovan — a nekje v zgibu mišic, v poži, v
celotnem, v kameň prelitem življenju gori
tajná misel. O skrivnosti zemlje, ki ga je
vzela v svoje naročje? O nesprejemljivem,
večnem teku iz davnine v davnino? Ko

jočemo med onimi, ki odhajajo in vemo,
da gremo tudi mi isto pot? Ko usahnejo
tedaj v globinah solze? Pripeva že kri taj-
nému ritmu, pesni bivanja — ? Ta no-
tranji žar, ta zgib duše je strog in globok,
in je morda najvišje, kar je nam ustva-
rila kiparska roka. — Na levi je vzplam-
tela v trpljenju Ijubezen. Roke so mŕtve
in brez želja, le telo se je sklonilo malce
nad grob, kot da je polno nečesa brid-
kega, še poslednjega slovesa. In vendar
čuti duša še drugo govorico — drhtenje
nemé, udané molitve, ki nikdar ne po-
zabíja in se ne protivi, a živi žalost Kre-
kovega národa, ki mu je strtemu in
trudnemu obudila zavest notranje moci
evangelij Ijubezni. — Da, ne samo na-
grobnika, tudi drugih del imamo malo
enakovrednih.

Dočim je prvi zamislil čustvo celote,
se mi zdi, da je g. B e r n e k e r prisluhnil
svoji lastni duši in oživil njeno misel.
Dvignil je grob, kakor da ima biti le-ta,
visok in nem — glas o môžu, ki počiva
v njem. Grob sam, to se pravi: dejstvo,
da tega vodnika ni več. In v tem zmislu
bi soglašal z umetnikom, ki je hotel tej
trdi resničnosti dati nekako strogo ob-
liko, brez topline, kakor da jo pi-eveva
mračna religijoznost iz prejšnjih časov.
Vendar pa je celotna arhitektura pre-
mrzla ali vsaj pretrda, ker ne nudi har-
monije umetniškega dela, a veliko bolj
spominja na brezličje modernega stav-
barstva. Istotako so poskusi z barvami
na pročelni stráni, v ozadju in na vrhu
groba s celoto v popolnem nesoglasju in
uplivajo kričeče. Morda je prelesen tudi
kmet sam na grobu, a misel, ki je rodila
ta osnutek, je po svoji umetniški višini
gotovo nad drugimi in v eni vrsti z Do-
linarjevo. Res je razlika med delom samim
in njegovo idejo, vendar je zadnja vir in

294

delo le struga. In bas pri osnutku g. Ber-
nekerja je za kakovostno sodbo mero-
dajna predvsem njegova misel. — Pri
delu je zastal mož in zdi se, kakor bi
vse telo sprevajalanerazumljiva, globoka
pobožnost. Njegovega dela ali njegovih
misii? Cutiti je snirt; noga počiva nad
ugreznjeno lopato, oči so se zagledale.
Težko mu je, na grobu najdražjega. Ta
vaše strmeči obraz ! Je ta mož grobar in
samo grobar? Saj ta obraz je naš, resen
in ves močan, kakor iz zemlje. Da, ta
mož je obenem naš kmet. On je tisti, ki
jo prekoplje in preorje na novo, to zem-
Ijico, svojo zemljico ... V tem je visina
dela. Ono truplo v grobu — njegov duh
in njegovo telo je bilo sol prsti. Mož, ki
se je opri na lopato, je zaslutil žrtev in
novi čas. —

Med téma dvema osnutkoma in pa
med onimi drugimi leži precejšnja raz-
dalja. V razsodbi nagrad je bil sicer
uvrščen g. V u r n i k v isto vrsto z go-
spodom Bernekerjem, vendar ne zaslúži
njegova obrtniška izvršitev te mere. Delo
je brez globine, preračunjeno in suho
kakor zgradba moderne hiše. Obenem
prevladuje vtis, da se ponuja, da hoče
učinkovati, a samo z maniro svoje oblike.
Predvsem seveda ne sodi na grob, po-
sebno na Krekov grob ne ; také spome-
nike kupujejo tovarniška ali stavbárska
podjetja, ne pa družba, ki hoče počastiti
spomin enega prvih narodnih borcev.
Po šili, s katero gospodari umetniški čut
nad snovjo, bi prisodil delu g. Peruz-
z i j a boljše mesto, dasi ne odgovorja
svojemu pravému namenu. Simbol vrh
stebra, kot bi se skali iztrgal, govori
gledalcu precej, pa vendar ne še vsega
tistega, kar pomeni vstajenje. Kakor bi
trpel vsled polovičnega; neosvobojenega
razmaha duše. Toliko vstajenj so že
ustvarile umetniške roke, da preostaja
za ta simbol že ozka gaz med umetnino
in šablono. V tej smeri nekaj znova pre-
novljenega, silnega ustvarijo le duše, po-
svečene od najvišje lepote, ki so ta mo-
ment samé do dna in globoko občutile.
Zraven je posegel g. Peruzzi, kakor že
omenjeno, mimo pravega namena, ker se

ne ve, velja-li spomeník Kreku ali ná-
rodu. Okrasil je steber — v proporciji
zgrešen, ker vsled svoje visočine razblinja
še ono, kar je lepega in povzroča brez-
lično praznoto — s tremi reliefi Kristu-
sovega trpljenja. Morda je umetnik hotel
z njimi okrepiti simbol vstajenja kot
simbol vere? Po tem se mi zdi, da bi
realizacija tega osnutka bila tudi ne-
okusna.

O ostalih delih je težje govoriti v
podrobnosti, ker kažejo vsa še preveč
razločne znake raznih šol in neposrednih
vplivov in se jim pozná, da so njih
stvarniki še daleč od samostojnih moj-
strov. Manjka jim globina, manjka širina
obzorij in sploh ona višja, notranja inte-
ligenca, odkoder šele pričenja rast umet-
niškega dela. Delo g. Vrbanje ima vso
svojo vrednost v prisrčni toplini, ki mu
jo je vdahnil. Je nekaj domače pripro-
stega v njem, čeprav je tehnika naravnost
šolska in neokretna. Pri Kraljevem
reliéfu misii nehote uhajajo k delom
raznih nemških mojstrov zadnjih let. In
oblika groba ! Bila bi mogoče kompaktná
in mogočna, a ne vem, kaj ji manjka, da
účinkuje surovo. Alegorija Ravnihar-
jeve „Tuge" bi bila poleg onega nepre-
življenega in neobčutenega, ki spominja
na akademijske modele, ali pa bas vsled
tega, na Krekovem grobu neprimerna in
odveč.

Tudi g. R e p i č je poslal dva osnutka.
Ker se je o stvareh, ki so daleč pod ono
mejo, kjer o umetniški vrednoti ali vsaj
o volji, o pogumu dela za njo sploh šele
pričenjamo govoriti in ki ne dosegajo
niti poštenega rokodelstva, kjer se torej o
takih stvareh običajno molči, se tudi jaz
pri teh dveh osnutkih ravnam po tem.
Ferdo Kozák.

Slovenska Matica. K nameravani pre-
novitvi in pomladitvi „Slovenské Matice"
naj mi bo dovoljenih nekaj pripomb.

Dosedanje število društvenikov je
tako majhno, da je pomanjkljivost društ-
vene organizacije več kakor očividná.
Zunanja društvena organizacija, se mi
zdi, se je došlej preveč zanemarjala. Po
mojem mnenju jo je mogoče poživiti samo

295

na ta nacin, da dobi „Matica" poleg do-
sedanjega književnega tajništva še admi-
nistrativnega in organizatoričnega tajnika.
Predvsem je vprašanje poverjeništva še
nenačeto. Lokálni društveni poverjenik
mora biti obenem organizátor v svojem
delokrogu, biti mora v osebnem stiku z
društveniki svojega kraja. Čim manjši je
krajevni delokrog poverjenika, čim vec
poverjeništev ima društvo, tem večji bo
uspeh agitacije. Osobná agitacija, živa
beseda, je najuspešnejša. Organizacija
poverjeništev bi morala biti sistematična.
Pri tem se mora upoštevati, da med
Slovenci prevladuje v a s. Kulturno in
gospodarsko pa so naše vaši organizirane
po farah. V vsaki fari bi morala „Matica"
imeti svoje poverjeništvo. Smotreno iz-
vedena organizacija poverjeništev po farah
mora dovesti do tega, da se bo število
društvenih članov popetorilo. Dokler ta
organizacijski uspeh ni dosežen, bo „Ma-
tica" težko izvedla takšno reformo, ki bi
bila primerna njenim bodočim kulturnim
nalogam. Mohorjeva družba ima nad
82.000 članov, število, ki tudi nas samé
preseneča. Ta veliki organizatorični uspeh
je predvsem delo slovenské vaši in po
farah izvedenega poverjeništva. Brez
dvoma, „Matica" ne more pŕičakovati, da
bo v tem pogledu dosegla Mohorjevo
družbo in ji mogla konkurirati. To tudi
ni njena naloga. Opozoriti sem hotel,
kakšni uspehi se dado doseči pri nas s
smotrenim organizacijskim delom v kul-
túrne svrhe.

V književnem pogledu, mislim, bi se
morala „Matica" v bodoče posvetiti poleg
leposlovja zlasti poljudnemu in strokov-
nemu znanstvu. S tem nočem reči, da
stroga znanstvena dela ne spadajo v njen
delokrog. Ako se dvigne društvena zunanja
organizacija in tako znatno poveča število
društvenikov, bo „Matica" v položaju, za-
lagati tudi največja znanstvena dela in
jih primerno honorirati.

Abditus.

„Naši časopisi." (Majhna pripomba.)
Šmátram, da je imel g. dr. Pri ja tel j s
svojim článkom „Naši časopisi" (Zvon,
1918, str. 201 do 216) iniciativen namen,

zato si dovoljujem k článku nekaj pri-
-pomb. Kot vrzel v našem časopisju ome-
nja g. pisatelj pomanjkanje rodbin-
s k e g a č a s o p i s a. Tej upravičeni tožbi
bi dostavil, da smo imeli tik pred vojno
lepo zasnovan, dasi še skromen rodbinski
list „D o m a č e o g nj i š č e", ki si je v letu
1914. začrtal pod uredništvom Fr. Erjavca
to smer. Vse — gmotno stanje, uredništvo
in sotrudniki — je kázalo na to, da nam
„Domače ognjišče" v tej novi obliki za-
maši to vrzel. Pozdravljali smo tedaj to
namero, čeprav smo se neradi ločili od
„Domačega ognjišča", kakor je bilo prej,
namreč populárni pedagoški list, ki je
slúžil stiku med šolo in domom. Tudi v
bodoče takega lista ne bomo mogli po-
grešati več in zato že misii „Zaveza avstrij-
skih jugoslovanskih učiteljskih društev"
vnovič na izdajo časopisa, ki bi gojil stik
doma s šolo. — Preudariti pa bi bilo
nekaj drugega! „Tiskovna zadruga" v
Ljubljani je napovedala poljuden prirodo-
znanski list pod uredništvom dr. Pavla
Grošlja; kakor omenjeno, se nam obeta
popularen pedagoški list — tako bi imeli
žo dva poljudna časopisa iz dveh znan-
stvenih strok. Ali pa ne potrebujemo po-
Ijudnih listov tudi iz ostalih strok? Če
pa se bomo cepili v bodoče tudi v ražne
poljudne strokovne časopise, ali ne bomo
zopet „slabi trgovci"? Ali bi ne mogel
vseh teh panog zadostno obravnavati e n
rodbinski list? Ravno na tem torišču je
smotrena organizacija in koncentracija
našega časopisja potrebná, če hočemo, da
dobi slovenská družina v roke res list,
ki ji bo zadostoval kot družini vsestransko.
Zato bi bilo práv, če bi dr. Prijateljevo
idejo o rodbinskem časopisu z leposlovno
in poučno vsebino poglobili ter list iz-
popolnili zlasti v „pedagoškem ozračju"
tako, da bi bile v njem zastopane v po-
Ijudni obliki vse najvažnejše in najzani-
mivejše znanstvene stroke. Jasno pa je,
da bi se morali snovatelji takega lista
ozreti za večimi, zlasti strokovno izobra-
nimi uredniki. Da listu ni na kvár, če
ima po več urednikov, vidimo danes pri
„Ljubljanskem Zvonu" in smo videli prej
pri „Vedi".

296

Ker govorimo ravno o nekaki pre- j
ustrojitvi našega časopisja, bi omenil še !
neko vrzel, ki jo občutimo zlasti vzgoji-
telji mladine. Imamo dva mladinska lista
„Vrtec" in „Zvonček", ki služita oba
„zabavi in pouku"; a pouka, kakršen bi
bil doraščajočemu mladému rodu potreben, ■
je v obeh bore malo. Ta konstatacija ni
nikak očitek listoma, kajti pouk, kakor
ga mislimo, bi presegal njun okvir, ker
bi moral biti nekako „višji". Že pred
leti smo n. pr. obravnavali v „Domačem
ognjišču" vprašanji : ali naj se dá mladini
v roke političen list in ali je mladina
pouka v politiki potrebná. Prvo vpra-
šanje smo zanikali, potrdili pa drugo.
Okvir drug^a vprašanja smo razt^nili
celo na to, da je potrebno uvajanje mla-
dine ne le v politično razumevanje (in
zrelost), temveč da ji je nuditi potom
lastnega lista splošnega pouka za življe-
nje na vseh toriščih. Tak posel pa bi
mogel prevzeti le revijalen mladin-
ski časopis, ki bi bil namenjen zlasti
zrelejši mladini. Stopiti bi moral na mesto
nekdanje „Nove dobe", a s poglobljenim
in z razširjenim programom. — Ali pa bi
ne kázalo izdajati tak časopis kot prilogo
rodbinskemu listu, prepuščam razsodnosti
snovateljev tega lista. Pavel Fleré.

Kette in Valjavec v Štrekljevi za-
puščíni. Práv nelepo je, kako malo so se
merodajni možje zmenili za ostalino po-
kojnegaprof.K. Štreklja. Nemška knjižnica
se je takoj prodala v Lipsko, slovenská
ni našla kupca do zadnjih tednov. Še
žalostneje pa je, da se ni nihče zmenil,
kaj vse še leži neobjavljenega, ne docela
izdelanega in le nabranega ... Ne dvomim,
da pridejo čaši, ko bomo željno brskali
po ostalinah svojih znanstvenikov, a
mnogokaj bo dotlej že zastarelo ali bomo
pa zbirali vnovič, po nepotrebnem. Ob
drugi priliki izkusim podati seznam vse
ostaline, za danes želim objaviti le poro-
čilo o Kettejevi burki in nekaj Valjavčevih
pesmi, ki jih je hranil ŠtrekelJ.

Da se je pesnik Kette posebno zani-
mal zii dramatiko, povedal nam je že

Askerc. A da bi bil sam napisal burko,
mi ni bilo znano, dokler je nisem videl
pred seboj. Snov je iz dijašk^a življenja,
in Kette jo je gotovo spisal, ko je bil še
dijak na Ijubljanski gimnaziji.

Naslov ji je : „Naši dijaki. Búrka v dveh
dejanjih." Kettejeva podpisa na naslovni
in zadnji stráni, 30 stráni obsegajočega
zvezka je izbrisal neki A. Štrekelj (Anton,
Andrej?), ki to sam prizná v podpisani
opombi na prvi stráni. Burko sta pisali
dve roM. Drugi del, strán 25 do 30, je
pisal najbrže Kette sam. Med obema
deloma so iztrgani trije listi; Kette pac
ni bil zadovoljen s prvotnim koncern in
ga je prenaredil.

V burki nastopa devet moških oseb,
morda zato, da jo dijaki lažje uprizarjajo.
Glavna oseba je kmet Koreň, ki išče
svojega Jako, študenta, po Ljubljani. Po-
zabil je za njegovo stanovanje in zájde
v tujo dijaško sobo. Za stanovanje seveda
ne zve, pac pa se dijaki nekoliko po-
vesele na njegov račun.

Z izgovorom, da pride Jaká šele črez
eno uro domov — na njihovo stanovanje,
v resnici ga niti ne pozn^o — pošljejo
kmeta na cesto. Ta vporabi čas in gre,
kakor pozneje pripoveduje k doftarju,
ker ga dostikrat trga po glavi. Doftar
mu da klinca v roke in takrat začne vrag
kmeta kvišku dvigati in po tleh metati
in ga ne izpusti niti za fajfo tobaka . . .
Slednjič se mu pa kmet le utrga in se
teče zahvaljevat Bogu, da ga je rešil iz
oblasti satanové. Komaj pa prestopi prag
cerkve — magistrata, že ga spodijo možje
z luninimi krajci pod brado . . .

Med tem pa kujejo dijaki náčrte.
Da bi bili bodočnosti bolj veseli, slika
jim Smukovič njihovo vsakdanje trp-
Ijenje :

Dopoldne ob osmih, popoldne ob dveh,
Trepečem in tresem se v šolskih klopeh ;
Profesor, vzlasti pa v pasjih me dneh,
Fiksira, kot htel bi odret me na meh.
Me vpraša, al prazno je v mojej butici,
In ko plačeval bi jih po desetici.
Besede ne spravi iz mene nobene
In s kljuko-pet me nazaj v klop nažene.

997

Ko se Koreň vrne, recejo mu, da
ga je šel Jaká že iskat k „zlatému sodčku".
Ker tja kmet ne zna, pospremijo ga dijaki,
tam ga pa povabijo velikodušno seboj v
gostilno. Nekoliko neprijetno jim je, ko
se prikáže tam tudi črevljar Podplatar,
pred katerim nimajo čisté vešti radi ne-
placanih računov. Na srečo nastane med
njim in Ľahom Comesta radi Ambosolar-
jevih sreček prepir ; med tem pa jo „šte-
dentje" popihajo.

II.

Drugi zvezek nosi nápis: Valjavčeve
pesmi. Ob koncu se nahaja Štrekljeva
opomba: „Iz Valjavčevega rokopisa, ki
mi ga je za porabo v njem zapisanih
narodnih pesmi poslal Franč. Levec."
Pesmi je prepísal Štrekelj sam.

Po tej opombi sodim, du je zabele-
ženih sedem pesmic izločil Štrekelj, češ,
da jih je zložil Valjavec sam, zlasti ker
ima sedma pesmica pripis: po narodni.

Objavljam jih samo šest:

1. Moja Ijuba bere
Rože vsake boje
Po livadi trávni
Za veselje moje.

2. Snoči mi je draga
Svitel prstan dala,

Z lepih rož nocoj mi
Kito bo zvezala.

3. S klinčkov, z rožmarina
Mi je kito splela,

Za klobúk mi j o je
Z iglico pripela.

4. Z iglico pripela,
Pa mi govorila:
„Kadar ta povene,
Drugo bom ti zvila."

5. Solnce bo sijalo,
Megle dež rosile,
Znova po livadah
Rože bodo klile.

6. Sijálo — nehalo,
Dežilo — nehalo.
Za vse lepe rože
Mar je meni malo.

7. Kitice povsod se
Zlahkoma dobijo,

Al od vsake dečle
Kite ne dišijo.
8. Samo tvoja kita
Lepega je dúha,
Zmiraj bo zelena,
Nikdar ne bo suha!

II.

1. Pesmico zapel bom,
Eno majhno malo,
Moje milé drage.
Moje Ijube hvalo.

2. Lepe srednje rasti,
Oči žive, krásne,
Kakor zvezde božje,
Ko noci so jasne.

3. Ko nalaš je zame.
Rad jo imam zmeraj.
Ker me Ijubi danes
Kakor me je včera j.

4. Govoré j i vedno —
Pusti tega — mati:
Vis, da ti ne more
Skorje kruha dati.

5. Ona pa je gluha
Za te grdne glase,
Srce nje užgano
Ugasit ne dá se.

6. Pesem bogatinov
Se povsot ji poje,
Njim besede daje
Srce pa je moje.

III.

1. Ak bi kakor ptice
Imel repetnice,
Vedil že bi vedil,
Kaj bi jaz naredil.

2. V zrak bi kvišku švignol,
Se nad turen zdignol.
Trikrát zvil se v kroge
Zginol tje za loge:

3. Tje do Ijube praga:
„Dobro jutro draga!"
Pa bi spet se vzdignol,
Pa nazaj bi mignol.

IV.
1. Dokler sem študiral,
Ljubice sem zbiral,
Danes kakor včeraj
Dve sem imel zmeraj.

298

2. Ena bla Kranjica,
Druga bla Nemčica ;
Pustil sem Kranjico,
"Šel sem za Nemčico.

3. Sape so odvele

Z rojstne me dežele,
Tuj sem kraj izvolil,
Pa na tujem zbolil.

4. Od mene Nemčica
Zbegla je orlica,
Sem Kranjici pisal,
Stan ji svoj narisal.

5. Pošlji mi Kranjica,
Moja golobica,

Zlo vest al veselo,
Zdravje al smrt belo.

6. Pride list in pravi :
„Naj te Nemka zdravi,
Naj te Nemka leči,
Saj ti je povšeči.

7. Zdravje dečla mlada
Imam sama rada,
Pustil si Slovenko,
Smrt ti pošijem grenko !'

1. Storžcove se glave
Megla je prijela,
Bližajo se dnovi
Svetega Mihela.

2. Sedajo študent j e
Na vozové hitre,
Pojejo popevke
In igrajo citre.

3. Konji so spočití,
Dirja se je vnela,
Draga se je zgrudla,
Zgrudla omedlela.

4. Svoje bele roke
Skupaj je sklenila,
Z grenkimi solzami
Lica si močila.

5. Ljuba milá, draga,
Ce hoč moja bití,
Moraš ti za mano
T je na Dunaj pri ti.

6. Jaz pa nočem tvoja
Ljuba draga biti,
Nočem ne za tabo
Tje na na Dunaj iti.

7. Pa doma ostani,
Drugega si zvoli,
Casih se me spomni,
Pa kaj zame moli.

8. Bom doma ostala.
Nem s teboj hodila.
Bom doma si druzga
Ljubega zvolila.

9. Ljubi ta bo — zeleň grob,
Ž njim poročil me pokop;
Venček mi bo traviča ;

Ki porase 'z nedrija.

VI.

1. O polnoci piše
Mlinarjev Matija,

Ker ne sme po dnevu,
Kadar solnce šija.

2. Tinto so mu vzeli,
Ves popir pobrali,
Da ne imel bi pera,
Kúre so poklali.

3. Noč mu je za tinto,
Škrilj namest popirja,
Piše pa s peresom
Nočnega sovirja:

4. Ljubeznjivo pesem
Luna mu nareka,
Ki me v srce suje,
Srcu rane seká.

5. Mati, ljuba mati!
Jaz ga bom pa vzela.
Ak vam je po volji.
Žala vam ne dela.

6. Ce ni vam po volji,
Pa je men' po všeči
In brez njega nikdar
Mi ne bo po všeči.

Dr. Pavel Strmšek.
Jezikovna meja na Štajerskem L 1846.
V svoji knjigi,' ki je predhodnica velikega,
pa žalibog v tiskú ne popolno izišlega
Czoernigovega etnografičnega dela, je
Hain v dosti natančnejšem opisu očrtal
národnostne meje vseh v monarhiji žive-
čih rodov. Opira se na podatke, ki so

' Hain Joseph, Handbuch der Štati-
stik des ôsterreichischen Kaiserstaates,
Dunaj, 1852.

20*

299

tvorili podlago za sestavo dosedaj naj
boljše etnografične karte, izdelane po
Czoernigu. Priprave za „Etnografijo" so
trajale dosti dolgo (16 let), nekatera
ozemlja so se večkrat predelala in po-
pravljala, med drugim tudi naša severná
meja posebno na Koroškem. Zanimivo bi
bilo vedeti, v koliko je pri tem določe-
vanju sodelovala tudi národnostná pri-
padnost posameznih preiskovalcev. Da
smo na njihov račun izgubili precej krajev,
se vidi že iz primerjanja Hainovih iz-
sledkov z onimi, ki jih je dve leti preje
napravil Hloubek' in jih štirinajst let
pozneje ponovil in potrdil.

Glede Štajerské pravi Hain (str. 216
do 217) uvodoma, da je bilo leta 1846.
od 1,003,074 prebivalcev 362.742 Slovencev
(36-16%) in 640.332 Nemcev (63-84%).
Od 391 avstrijskih štirijaških milj, ki jih
ima Štajerská, jih odpade na Slovensko
ozemlje 102, na nemško pa 289. — Natanč-
nejša slovensko-nemška meja je po Hainu
sledeča :

„Na levem bregu Múre leži ob ogrski
meji pet slovenskih občin graškega okrožja
(radgonsko okrajno glavarstvo), in sicer
Górica, Zenkovci, Potrna, Dedonjci in
Žetinci. Južno od Potrne pride jezikovna
meja do Múre in teče nekaj čaša ob niej,
potem pa objame na jugu ležeče nemške
kraje Loniánoše, Nasovo, Ščavnico in
Kremperk, pustivši Šambert (Schônwart)
na slovenskí stráni; prekorači Slovenské
gorice ob nemško - slovenskih občinah
(Hain rabi izraz občina tudi za kraje)
Lilov breg (Lillachberg), Cerknica, Kršnica
(Grafinitz) in pride zapadno od istotako
mešanega Špilfelda do Múre nazaj. Nato
se zavije proti jugu preko mešanih občin
Veče (po Raiéu Beže, Fôtschach), Gradišče
(Schlofiberg) in VI. Boč (Grofiwalz) do
Kozjaka ter mimo nemških občin Lúče
ali Lučane do Sv. Pankracija (Pongratzen)
na Radelj in Hadrnik (Hadernigg, Hain
pravi Hartenig) ter pride južno od Golavca
(Koralpe) do Koroške."

' Prim. moj sestavek : Jezikovna meja
od Špilfelda do Monoštra leta 1844.
Lj. Zvon 1917, str. 332 si.

„Severno od te črte se pa nahaja
poleg že naštetih še več mešanih občin,
in sicer v smeri od vzhoda na západ:
Plitvíca, Dražen vrh, Zg. in Sp. Velka (tudi
Marija Snežná), Sladká gora, Selnica ob
Muri, Cršak (Zierberg), Strehovec, Št. Ilj,
Kresnica (Grafinitzberg, Hain pravi Granitz-
berg), Oboki (Obegg), Račje, Vrhovce (Eck-
berg), Kamenik (Steinbach), Šenova (Sern-
au, Hain pravi Sternau) in Kranje (Kra-
nach)."

„Ravnotako meja med graškim in
mariborskim okrožjem ni obenem jezi-
kovna granica, ker ležije mešane občine
Cršak, Selnica, Lilov breg, Št. Ilj, Streho-
vec, Cerknica in Kresnica na mariborski
stráni, dočim so popolnoma slovenské
občine Plitvički vrh, Klanjec (Glanz),
Pesnica, Remšnik ter Zg. in Sp. Kaplja
prideljene graškemu okrožju, tako da šteje
zadnje enajst čisto slovenskih občin. Na
drugi stráni paleži v mariborskem okrožju
precej mešanih občin, izmed katerih tvo-
rijo one okoli Maribora na obeh dravskih
bregovih in okoli Ptuja precejšnje ozemlje.
Poleg tega živijo v vseh večjih krajih
tega okrožja, kakor v Celju, Ormožu,
Št. Lenartu, Marenbergu, Žalcu i. t. d.
med Slovenci tudi Nemci."

Iz zadnjega stávka sledi, da niso na-
šteti trgi in mesta nemški otoki, temveč
slovenskí kraji z nemško manjšino. Glede
toritorija okoli Maribora in Ptuja se da
reči le to, da še danes ni nemški; tudi
za oni čas Hlubek práv nič ne omenja,
da bi bila okolica teh mest mešana ; go-
vori le o Nemcih v Mariboru in Ptuju
samem.

Glede meje samé nahajamo veliké
razlike med Hainom in Hlubkom. Po-
vdariti je, da je Hlubkov popis zelo na-
tančen, da takorekoč do posamezne koče
popise jezikovno mejo in natančno ime-
nuje mešane kraje. Hlubek je one kraje
sam prepotoval, dočim se opira Hain le
na podatke birokratov.

Na črti od Špilfelda doRadgone
obstojajo med Hainom in Hlubkom ta-le
nasprotstva: Cerknica, Kresnica, Šent
Ilj, Oboki, Cršak, Strehovec, Selnica, Lilov
breg, Zg. in Sp. Velka, Sladká gora so

300

Hainu mešane (celo nemško-slovenske)
občine, dočim pravi H 1 u b e k izrecno,
da je ves desni breg Múre od Špilfelda
do Cmureka popolnoma slovenskí

Ščavnica in celo Kremperg ter Nasova
so Hainu nemške obmejne občine in
torej tudi na severu ležeči Graben in
Rožengrunt. Hlubek pa izrecno trdi, da
so to popolnoma slovenskí kraji
razen Nasove, ki je pa tudi po večini
slovenská.

Ravnotako je napravil H a i n me-
šane kraje iz Dražnega vrhá in Plitvice,
dočim po H lub k u tam Nemcev n i.

Ako je na 30 kilometrov dolgi črti
od Špilfelda do Radgone toliko izprememb
in nasprotstev, kaj šele na vsej severní
meji. Kje tiči vzroktem razlikam? Hlubek
pravi, da je znanje nemščine med ob-
mejnim slovenskim prebivalstvom precej
razširjeno in se še šíri. Pa ne, da se je
že takrat prakticiralo postopanje izza
časov zadnjih Ijudskih štetij, ko se je do-
ločal občevalni jezik ? H a i n o v i (in za
njim Czoernigovi) podatki, kakor
so dragoceni, neodgovarjajo resnič-
nemu takratnemu stanju. In to
na m v neprilog. Inž. J. Mačkovšek.

Jugoslovanska enotna pisava. Kdor
da vse na zunanjosti, mi ne bo nikoli
priznal, da je nemški, francoski, irski in
jugoslovanski nacionalizem, čeprav na-
videz tako različen, v bistvu eden in isti
pojav. In vendar je tako. Enotnost rase,
jezika ali pa dŕžave so le zunanji faktorji,
ki vstvarjajo in omejujejo nacijonalno
enote. Njih pravega bistva, duše, ki jih
oživlja in drži skupaj, pa ni iskati ne v
tem ne v onem zunanjem faktorju, ampak
v skupnosti duševnega življenja, kojega
oni pogoji omogočajo, čeprav za njega
niso v vsakem slučaju conditio sine qua
non. Kdor ima bistvo pred očmi, bo umel
pomen zunanjih predpogojev zanj práv
presoditi. Mislim, da mi po vsem tem ni
treba še posebe utemeijevati, zakaj šmá-
tram skupno pisavo za eden bistvenih
predpogojev jugoslovanskega naciona-
lizma.

Jugoslovani smo národ, ki nastaja.
Skupni jezik in morda še bolj zavest, da

nam preti vsem skupaj grozna nevarnost,
da ostane, oziroma postane naša domovina
kolonija za tuje gospode, ako se njihovemu
návalu združení ne upremo, tvorijo sredo-
težne sile, ki obetajo premagati vse,
kar nas loči, in ustvariti enoten jugo-
slovanski národ. Vsem tistim, ki pri tera
razvoju sodelujemo, nam mora stati vedno
pred očmi: Popolnoma ločeno duševno
življenje — n^ira jugoslovanski naciona-
lizem. Ravno tako vse, kar duševno
komunikacijo onemogoča.

Zato je vprašanje pisave, pristopne
vsemu jugoslovanskemu národu, vprašanje,
ki se mu ni izogniti. Tu za jugoslovansko
politiko ni mogoč noben kompromis in
nobena načelna delitev názorov. Boj proti
separatizmu v pisavi nam mora postatí
conditio sine qua non.

Deliti v stránke se moremo samo pri
vprašanju: Ali abecední paralelizem ali
popolná enotnost?

Glede metóde, kako je treba delati
za končni cilj, hočem le na nekaj opozo-
riti. Boriti se je treba zanj predvsem z
duševnimi sredstvi in v ok\'iru vsake
nacionálne grupe posebe, da ta boj ne bo
vodil do odtujenja duhov. Irci so nam
dokaz, da se samo s silo ne da doseči
tega, kar smo si postavili za cilj. Sila si
utegne podvreči morda ves svet, duš pa
ona sama ne more osvojiti. Pravim, ona
sama.

Kadar je ideja že notranje ubitá, ji
lahko zadá zakonodaja, oprta na moč
dŕžave, zadnji udarec. To je razvoj vedno
le pospeševalo. Zato je računati tudi z
zakonodajo, s političnimi stránkami in s
silo dŕžave. Stališče, ki ga bodo zavzemali
različni politični faktorji na jugu proti
vprašanju naše enotne pisave, bo med
drugim eden izmed preiskusnih kameňov,
na kojih bomo preizkušali, kdo naše Ijud-
stvo Ijubi in kdo ga sovraži, in pa kdo
ima tako široko obzorje, da mu lahko
zaupamo, in kdo ga nima. Peter Jug.

Le čevlje sodi naj kopitar. Čas 1918,
str. 90 nsl. Lani je začel gospod kaplán
iz Leskovca polemiko proti mojim J pre-
stávam iz francoske lirike. Skoro po
tolikih mesecih, kolikor sem rabil jaz ur

301

za sestavek o Verhaernu ter za objavljene
prevode, je podal par netocnosti ter
obilo razsipal „nezmisli" na moj rováš.
Da ni ocenjevalec tako samozavesten
glede svojih nebogljenih izpeljančkov in
da malenkostno ne išče dlake v jajcu, mu
ne bi bil pokazal takih in enakih nedostat-
kov, kakor jih oponaša on meni. Po
prvem zbodljaju se je mehur njegove
nadutosti precej oddebnil: sedaj svojih
umotvorov ne šteje vec za vzor! Da pa
niso kdovekaj natančnejši, čeprav se lahko
naslanjajo že na tuj prevod, marvec da
v dveh bistvenih ozirih celo zaostajajo
za mojim besedilom, pokažem v sledečem ...
Kritikov konjiček je suženjska točnost.
Čudno, da ni prevedel veletočni sloveni-
telj trou z luknjo ; da istoveti de la mon-
tagne s prek gore; da ne sledi izvirniku
v drugi vrstici ; da je izpustil prilastek
jeune; da mu moja adekvátna slovenitey
oziralnikov oú in qui ni pogodu; da
jemlje pridevek nue (razkrit) k obema
samostalnikoma tete in nuque, vkljub
originálu — meni pa anathema radi hiper-
batona, ker sem ponašil f ollement {vihravo)
pri prvem glagolu in ne pri deležniku,
dasi emanirata dejanji istočasno od istega
subjekta. Nejasen mu je báje verz : V
kopeli svežih kreš mladostno glavo itd.,
akoravno je absolútna konštrukcija znana
vsem romanskim, germanskim in slovan-
skim narecjem. Sicer pa je ta očitek sama
neodkritost, ker jo ima moj poboljšar sam
pozneje : Nogé med mečki, spi. Gotovo si
je pridal pravilno v misii : držeč ali imajoč.
Preduhovita je opazka: Odkod množina
svežih kreš? v originálu samo ena!
Mala fides gre tako daleč, da noče raz-
umeti kolektivnega izraza cresson, so-
značnega plurálu, prim. Turka bomo po-
zobali. Je-li ubogi mrtvec prisiljen kópati
se v eni sami cvetici? Ognil sem se
ednini, da preprečim koj pri prvem čitanju
morebitno zamenjavo z verbom kresati.
Sous la nue pomeni tonsuriranemu sod-
niku na prostem, bodisi ! jaz sem tokrat
točnejši : pod oblakom. Res citam kmalu
nato, da je pokojnik zleknjen na solncu,
toda almus sol šije od stráni z gore.
Vrhutega ne smemo krivo umeti Horače-

vega izreka: ut pictura poesis. Brez
Lessingovega Laokoonta ve lahko vsakdo,
da pesem ne predstavlja kakor kip ali
slika zgolj enega hipa. Kam je že utegnil
razpršiti se nepridiprav-oblak ! In potem :
// a froid se glasi v novi objavi : on je
hladan ; primerno bi bilo : zebe ga, Hladan
bi bil umrli spavač napram Kopitarjevemu
stihu: telo mu je zaspalo, ker berem v
izvirniku : // fait un somme, torej z dušo
in telesom spi, čisto ves. Potegnimo plašč
krščanske Ijubezni cez dejstvo, da je pre-
zvesti g. K. izpustil v drugi kitici besedo
son, v zadnji pa sa ter interpoliral mašilo
spavačeva in prenaredil aktivno zvezo
faire frissonner v neutralno. Zakaj neki
znači la main desnico in ne tocno roko,
čemu je vzet adjektiv tranquille k desnici
namesto k // dort, kako da je trou na-
enkrat priprosta rana in ne okrogla
luknja ? , . . Te pripombe so docela v
okusu Časovega dlakocepca. Zdaj pa
meritorno. Dolgo dobo je vládal v fran-
coski književnosti neki salonski, preciozni
duh. V Moliérovem veku se je govorilo
namesto Ijubica — predmet mojih željä,
namesto Ijubezen — plameň ali zubelj,
ponekod se je reklo pití — prendre un
bain intérieur etc. Še V. Hugo je bil 1830.
izžvižgan, ker je drzno rabil na odrú
mouchoir (robec) namesto tissu (tkanina).
Mladi Rimbaud je bil kakor T. Corbiére
povsem prekucuh, le oglejte si njegova
soneta Les Chercheuses de poux (iskavke
bolh) in Tartufe (pojmi: bavant la foi,
ľ oreille benotte), zlasti pa fantastični
poém Pijani čoln, kjer srečamo krepke
besede : bedasto oko svetilnikov, izbljuvki,
gobecnadušljivih Oceánov, stenice, otrebki
tie, solnčni lišaji, azurni smrklji in druge.
Mimogredé, saj veste, kako se je proslavil
rajni Janez Ballhorn, ki je obelodanil
sredi šestnajstega stoletjav Ljubeku veliko-
nočne Pisanice s ponižno kokošjo in koša-
rico piruhov na uvodni stráni? Skromno
kuro-kokodajco je nadomestil prihodnje
leto s pestrim petelinom in prípisom :
Popravil J. B. Slično je g. K. balhorniziral
ali skopitil prvo kitico, boječ se prevajati
haillons s cunjami, češ, ali se slovenskí
poeziji lepo podajo čape? V nepoznanju

302

Rimbaudovega znacaja pravi bledo pene
ter zafrečka silo in barvo slikovitega
izviľiiika. Stavim, da se g. K. zgraža z
dr. Robido nad Kettejevo primero : dekle
— vitka kot v ogradi belouška (Lj. Zv.
1900). Listaj istotám, kako drugače, po-
vsem brez predsodkov doživlja prispodobo
O. Župančič, ki zna, kaj je kolorit ... V
sonetu Dormeur du val je v prvi kitici
reka poosebljena in objestno poje (po-
boljšar dé : besní, kar bi bilo sévit : folle-
ment je prvotno : vetrnjaško, latinsko
follis = meh, torej po moje; vihravo) —
v umetnem kontrastu z mrzlim, mrtvim
mladeničem. Časov vsevedež je zopet bal-
horniziral, češ ali ni peva za chante pusto
in prazno? in piše: šumeva (kar bi se
dejalo : bruit) ter takisto uniči originalovo
personifikacijo . . . Ako po vzgledu B. Cro-
cejeve estetike ne ločimo vsebine od oblike,
je naš poboljševik grešil nad izvirnikovo
mislijo. Pa vzemimo vendarle idejno obleko
samostojno. Formalno je bil sedemnajst-
letnik R. še pod vplivom parnasovcev, ki
so zahtevali bogato rimo, soglasje ne le
za povdarjenim zlogom, ampak po mož-
nosti še kako črko ali zlog pred njim. V
tem pogledu je delala ta šola čuda. Spo-
minjam se enozložnega soneta-podoknice
bolni krasotici:

Fort

S or s,

belie.

fréle.

elle

Quelle

dort.

mort !

Ostali strofi sta mi izpadli, ker sem imel
že pred več leti Banvillov Traité de ver-
sification v roki. Znám pa AUaisove ale-
ksandrince, kjer se ujema dvanajst zlogov :

Par le bois du Djinn, oú s' entasse de

ľ effroi,
Parle, bois dugin ou centtasses delait froid

etc.
Ta supersticija glede rime riche je lastna
Rimbaudu. Bateau ivre vsebuje n. pr.:
pommes súres — vomissures, navrantes

— enivrantes, des marées — démarrées,
dorades — dérades, lenteur — chanteurs,
amer — la mer etc. Naš sonet premore
le stike z opornim soglasnikom: riviére

— fiére, haillons — rayons, tete nue —
la nue, bleu — pleut, froid — droit itd.
Dočim pa moj Radaraant, kjer je samo-
stojen, uporablja prevesno slabé ujeme,
obstoječe v končnicah (-eva, -ica, -alo,
posebno glagole na -í; morda celo s pri-
siljenim iktom, ker jaz poznám s Pleter-
šnikom vred edino péniti se), sem jaz
izkušal približati se originalovi versifika-
ciji s krepko debelsko, daktilsko rimo,
posnemal parnasovsko consonne ď appui
(h/ad — škr/at) ... V obeh prevodih lepí
nekaj nebistvenih primesi, a g. K. je pri-
stavil pristna prokrustovska mašila (nanje,
spavačeva, telo, mladenič), moj dodatek
leží je preračunan kot oznaka R-ovega
stihotvorstva (se strinja z deží) . . . Blago-
rodje, iz Leskovca je prihajal došlej velik
kokodajec, a malo jajec ! A. Debeljak.

KULTURNO-POLITIČNl PREGLED.

Sanioodredjenje národa i Magjari.

Napisao Jugoslaven iz Ugarske. Cijena
K 1-60. Hrvatska Tiskara D. D. u Zagrebu.
Narudžbe prima: Nákladní Závod „Jug",
Zagreb. Ilica 7, I. kat.

Nastopa čas, ko bo realizirano načelo
samoodločevanja národov. Však národ bo
postal gospodar samega sebe ter svojega
nacionalnega teritorija. Gospodstvo nad
tem teritorijem pa si došlej laste drugi

narodí, za katere pomeni nová doba konec
njihove imperialistične nadvláde. Naravno
je potemtákem, da se upirajo našim
stremljenjem.

Da se uresničijo te naše temeljne
nacionálne zahteve, se morajo umakniti
z našega teritorija Nemci, Madžari in
Italijani. Vprašanje je sedaj, kako se bodo
odrekli tej nadvladi — v poštev prideta
momentano pravzaprav le dva — ali pod

303

pritiskom sile, zastopajoce našo zahtevo,
ali tekom mirne poravnave od národa do
národa, ali slednjič po posredovanju
splošne demokratizácii e, prinašajoče zmago
našim težnjam.

Pričujoča brošura se peča v smislu
ravnokar navedenega z Madžari ter očrtava
njih razmerje do naše temeljne zahteve
po samovladi, analizujoč zadnji dve mož-
nosti.

Madžarom se je po različnih slučajih
posrečilo, da so zgradili supremacijo svo-
jega národa nad ostalimi raznolikimi
narodnostmi v Ogrski, proti katerim so
le v relatívni večini. Bistvo njihovega
nacionalnega stremljenja, cilj te njihove
supremacije pa je, ne le druge národnosti
obvladovati, temveč s kakršnimikoli sred-
stvi iz njih štvorití eden edinstven národ
madžarski. Danes vláda na Ogrskem
oligarhija par grofovskih madžarskih rod-
bin, ki je sramotno nasprotstvo modernim
svetovnim demokraticnim stremljenjem.
Najabnormalnejše pa je, da so pri vsem
tem Madžari — in ne le aristokracija,
temveč vsa inteligenca — prepričani, da
je njihova politika napram narodnostim
liberálna, kakor je sploh madžarska
megalomanija, skoro bi rekli že psihoza.
Streniljenje Madžarov pa gre za tem, do-
seci, ko bo vsa Ogrska nacionalno enotna
(= madžarska), hegemonijo nad vsemi
narodi monarhije, — Nastane pa vpra-
šanje, ali se more Ogrska potom evolucije
demokratsko tako preustrojili, da bo
narodnostno vprašanje rešeno v smislu
modernih idej. Odgovor je odločno nega-
tiven; ker se vsi Madžari zavedajo, da
je njihova supremacija v nevarnosti, ako
se vpelje res demokratična volilna reforma,
zato se zanjo ne ogrevajo, in bi bili
kvečjemu za tako potvorjeno, da bo za-
gotovljena še nadalje njihova nadvláda.
Avtor razmotriva stališče posameznih
strank do volilne reforme in káže, da so
pristaši splošne volilne pravice v ogrskem
parlamentu v ogromni manjšini ; delavska
socialno-demokratična stránka, ki se od-
ločno bori izven parlamenta zanjo, nima
skoro nikakega političnega vpliva, saj je

vzpričo agrarnega značaja Ogrske raz-
širjena le po mestih.

Karakteristika skiciranih ogrskih raz-
mer je v brošuri dovolj sugestivno
izvedena, avtor nam podaja točno pregled
razpoloženj; v detajle posega seveda le
malo, tako n, pr. podčrta, da je med ogr-
skimi neodvisnimi inteligenti 55*54 0,0
Židov.

V času, ko je naše stremljenje, da
jugoslovansko naše dualistično gibanje
poglobimo, mu utrdimo v najširší maši
temelje, sodim, da je potrebno, da vedno
točneje in sugestivneje opredeljujemo
našo idejo ter ji podamo tudi stvarno
perspektivo s pomočjo narodnogospodar-
skih, narodnostnih, političnih konstatacij
in podobno. V ta namen bi služile razen
revijalnega časopisja zlasti podobne bro-
šure. Čudim se, da se poklicani možje
pri nas še niso s primerno vnemo lotili
te stvari. A. L.

Davorin Trstenjakov sklad. Na občnem
zboru „Zgodovinskega društva" vMariboru
dne 11. novembra 1917 je bilo po preda-
vanju o Davorinu Trstenjaku v spomin
stoletnice njegovega rojstva sklenjeno,
ustanoviti imenovani sklad v povzdigo
zbiranja zgodovinskega gradiva in podporo
znanstvenega naraščaja na zgodovinskem
polju. „Zgodovinsko društvo" bi rado ne
le še nadalje gojilo zgodovinski študij,
temveč svoj delokrog še razširilo, pri-
dobivalo novih čilih delavcev ter ž njimi
popolnjevalo stavbo zgodovinskega znan-
stva. Zlasti pa želi z raziskavanjem arhi-
vov napolnjevati zakladnico gradiva za
Slovensko zgodovino ter podpirati v do-
sego svojega namena pred vsem tudi
mlade zgodovinarje in jih vzgajati v dobre
strokovnjake. Da doseže zaželjeni cilj, pa
potrebuje društvo v prvi vrsti izdatne
denár n e pomoci, zato se obrača na
vse slovenské môže in žene s pozivom,
da prispevajo po možnosti k ustanovlje-
nemu skladu. Pozivi z natančnejšim pro-
spektom so bili objavljeni po dnevnem
časopisju ter v prvi (četverni) številki
letošnjega letnika „Časopisa za zgodovino
in narodopisje". A. L.

304

Ant. Debeljak ;

Skrivnosti.

V žametnih vetrov halji vedri
nad strmim brezdnom strmím,
veja boniega bora edino
je meni opora.

V svileno-mehki jug

léno cez loko in leho, livado, ledino

rane rjave odpira plug:

o zemlja, U tajno izdira iz nedri?

Nad strmim prepadom strmím :

ako zagrmím v brezdanjo globanjo,

če razdrobim na čereh si lobanjo,

bode-Ii zadnja uganka

mi znanka,

prhne-li skozi krvavé špranje

iz glave poslednje vprašanje? —

Ziveti, živeti!

Tam doli mušice kot urne pušice,

glej, mrgolé,

okoli pa tice Ijubav žvrgole,

kakor nikoli srebrogrive vodiče

ta dan grgole.

Ziveti, siveti, dokler ob poti

veriži vprašanj še nešteti !

305

Janko Samec:

Cvetna nedelja.

sa dalja blesti se od solnca in cvetnega praha,
ki se je od kelihov polnih razlil na vse kraje.
Tu leta metuljček, čebelica drobná tam jaha
na bilki zeleni, ki v vetrih s pokloni se máje.

Srebrni zvon v tajni se pesmi oglaša z doline,
ki v sladko pokojnost se mladega jutra razliva
kot tiha radost, če v srcu predolgo se skriva
in v nemi besedi iz prsi nenadoma sine.

Še v lahnem polsnu dremajoč droben ptiček se z veje

po solncu blestečem ozira in listov posluša

skrivnostno šumenje . . . Pa sam še poskúša

se v pesni polglasni ... in kmalu zapoje glasneje . . . glasneje

Po česti odpravljajo starci in starké nadložne
se k véliki maši. Kot da bi želeli pokoja
si v težkem življenju, jim trudna je hoja
in misii nekoč vse veselé so zdaj jim pobožné.

Pred pragom cerkvenim pa čaká na svoje ovčice
star župnik in gleda po polju in moli —
Ko vidi mladino, ki v solncu in cvetju tam doli
se smeje, kar samo razjasni se resno mu lice . . .

306

Alojz Kraigher:

Mlada Ijubezen.

(Dalje.)

XI.

Vera Je pri svoji sestri na Gorenjskeín, kamor se je vedno le nerada
zatekala, ker ji niso ugajale razmere v trgovski hiši svákovi. A
tembolj je Ijubila že od nekdaj svežo in romantično pokrajino gorenjsko,
ki je prijala njenemu sanjavemu razpoloženju in je poživljala njeno
prirojeno tužnost. Precej potrta je in zamišljena, nezadovoljna sama
s seboj in s celim svetom. Očitá si muhavost, nestanovitnost in sebič-
nost ; jezi se naše, ker se ne zaveda jasno svojih želj in svojih namenov ;
obupuje nad seboj in nad svojo bodočnostjo, ker dvomi o svoji iskre-
nosti in nesamopašnosti. Dolge izlete dela v okolico : — ob Savi gori
do Peričnika in do Belopeških jezer z veličastnim Mangartom ; ob Savi
doli do Radomlje in do Suma in po Vintgarju na Gorje in na Bied.
Skoraj zmirom sama, zasanjana in turobna. Razmišljati ne more
mnogo, ker je nered in kaos v njeni duši. Vdaje se svojim čustvom,
večkrat bridkim nego sladkim; vdaje se spominom na lepoto in ve-
selje svojega dosedanjega življenja : a spomini ji ne morejo razgnati
pritiskajočih megel njenega črnogledega nezaupanja vaše in v svojo
usodo. Zdi se ji, da ji ni namenjena niti majhna srečica; zdi se ji, da
je zapisana razočaranju in obupu. Ce stoji visoko gori nad prepadom
in se ozira po strmih stenah, izpod katerih pošumeva pesem divjega
potoka o mladosti in radosti, o moci in podvzetnosti, o samozavesti
in o zmagi in o sreči, — tedaj jo prevzame slast, da bi se vrgla doli
in da bi se spojila s penečimi se valovi in da bi se umirila v temnih
vodah, tako samozadovoljnih in ponosnih, ki bi jo ponesie v varno
in tiho srečo pozabe in brezciljnosti.

Ali je to Ijubezen, Vera? Ali je to vélika Ijubezen, — če te ne
navdaje s čustvom sreče in zadovoljnosti ? — Ali je bila zlagana tvoja
blaženost po oni veselični noci? — Vera si ne vé odgovora; sama
sebe ne razume, lastnega srca vec ne pozná. — V zadnjih letih se je
navadila, da je kolikor mogoče malo mislila naše, da se ni brigala za
svoja razpoloženja in občutja, da se ni ukvarjala s sklepanjem in raz-
mišljanjem o svoji prihodnosti in o svojih pričakovanjih. Udajala se
je usodi: — naj jo porine, kamor hoče ! Človek naj bo tih in miren,

21* 307

niti z mezincem naj ne zmiglje ; potuhne se na] in na] pohlevno caka,
ka] mu prinese jutro! Ce ga zadene udarec in nesreča, začuden]e ne
bo tako veliko, razočaranje ne bo tako neznosno; če ga doleti obda-
rovan]e, sreca, — koliko več]e bo n]egovo zadoščen]e, koliko hva-
ležne]še njegovo presenečenje ! — Zaka] se ]e ves čas poda]ala z
Drnovškom, čeprav ]i ]e bil že od začetka skorá] zoprn, čeprav si ga
ni mogla nikdar predstavljati kot svo]ega zakonskega moža, — da je
le v resnici nekoliko pomislila, kaj in kako je to? Zato, ker skorá]
sploli ni mislila na to in se je silila v površnost in latikomiselnost,
ki sta ]i pravzaprav ravno toliko tuji kakor gizdavost in nečimernost.
Preprosta ženská je, po svoji naravi in po svojem čudu, brez domiš-
Ijavosti in brez pretiranosti, brez velikih pričakovan] in brez posebne
vere v svojo vrednost in dragocenost. V dnu duše ji poje struna, da
ji življenje ni namenilo kaj dobrega in lepega; v dnu duše je pre-
pričana, da ne uide svoji usodi. Cemu bi se ji ustavljala? Hladno-
krvnost, dušica! Glavo na nakovalo, pa čakaj potrpežljivo, da lopne
kladivo po njej ! . . .

Po razgovoru s Tomom v oni veselični noci je bilo vendar tako
lepo in svetlo v njeni duši. Verjela je, da je dosegla radost svojega
življenja, da se ji bliža sreča in zadoščenje. Prepričanje, da je pre-
magala vso svojo samopašnost, da se je odrekla vsemu svetu in vsi
bodočnosti, in da se je zapísala samo Ijubezni, samo izvoljencu svojega
srca in svoje duše, — to prepričanje jo je povzdignilo in očistilo, da
bi bila vriskala in rajala od zadovoljnega ponosa. V nebesá ali v pekel
bi bila šla za Tomom, ne pogledala bi ne na desno ne na levo, ne
ozrla bi se nazaj in ne računila bi naprej, — slepo bi se bila vrgla
v plameň te Ijubezni, pa naj bi bila pogorela v nji v pepel in prah . . .
In potem zavest, da se je tudi Tomo odrekel vsi sebičnosti, da se je
tudi on predal Ijubezni z vsem svojim bitjem in z vsem svojim žitjem,
za danes in za jutri in za vekomaj ; — ali ni bil to vrhunec zemské
sreče? — popolná harmonija dveh človeških duš, ki sta se zlili v
eno? — Tomo je bil premagal svojo telesnost in nasilnost. On, ki je
bil tako počuten in sladostrasten, da bi bil samo prijemal in objemal,
poljuboval in grizel, — pil iz polne čaše Ijubezenskega razkošja do
omamice in do pogina, — on se je odrekel úžitku, zunanjemu úžitku,
in našel sreče v čisti in brezgrešni, božanstveni Ijubezni ! In Vera je
komaj iz knjig poznala to Ijubezen, v življenju je nikjer ni videla.
Povsod je videla le greh, — prisiljenost, celo propalost; Ijubezni, ve-
liké Ijubezni ni videla nikjer. Zdelo se ji je, da sploh ni zákona z
Ijubeznijo; zdelo se ji je skoraj, da — v poštenju ni Ijubezni in da
je samo greh — Ijubezen.

Zakaj naenkrat tolika izprememba? Zakaj naenkrat zopet —
nezaupanje? — Zdelo se ji je, da Tomo ni izpremenjen. Bil je čist

308

in dober, prisrčen in iskren — kakor v oni noci. O náčrtu za iičite-
Ijevanje Vera ni premišljala. Ni se z njim ukvarjala, ker sploh ni
mislila na to, kda] se poročita. Bila je pripravljena, da čaká nanj, da
čaká — v nedogled. Na zákon ni pomislila. Saj se ji Je skoraj zdelo,
da bi ji bilo Ijubše, če zgori v Ijubezni, če se uniči v nje plamenih,
nego da živi — v zákonu, kakor jih pozná na stotine, brez večne
lúčke v srcu, ki brli in dogoreva, nazadnje ugasne. V njenem zá-
konu bi morale goreti baklje v sreih, morali bi kresovi plameneti ! Pa
se-li ti ne izčrpajo še prej? Ali jim ni usojena še krajša doba? Ali
jim ne sledi še večja terna? — Práv je tako, se ji je zdelo. Gôri in
izgôri, — in ugasni, to je zapoved! — A to bi bila žrtev, Vera! —
Ljubezni žrtev! — Pa se-li sme zavedati Ijubeči, da — žrtvuje? —
Ali ni mogoče — žrtvovanje tvoja strast? Izrodek pesimizma in

obupa? Zakaj ti ni, da bi živela? Ali Je tvoja vélika IJubezen

le premajhna za življenje in za srečen zákon? — Ali čutiš krivdo v
sebi. Vera? Krivdo v tem življenju, — če ni morda krivda v tvoji

prejšnji inkarnaciji ? Ko bi Ijubila, Vera, bi vriskalo življenje

v tebi, — drhtela bi v zaupanju in pričakovanju, — hrepenela bi v
bodočnost, ki bi jo sanjala hoté al nehoté, vede ali nevedé, — in
delala bi náčrte, ki bi jih razpletala v neskončnost ... In nenadoma
se je zavedla: — Ali ni delala náčrtov s Stanislavom Drnovškom? —
Njena duša jim je bila sicer tuja; a poslušala jih je, udeleževala se
jih je, ugovarjala jim je le malokdaj. — Mahoma ji je postalo vroče,
srce ji je začelo tolči, kri ji je buhnila v obraz . . . Čustvo sramu,
ponižanja, nizkotnosti Jo Je prevzelo vso, da bi se nekam skrila, da
bi bežala sama pred seboj in pred celim svetom, — da bi si razpra-
skala to svojo svetohlinsko krinko in da bi si raztrgala to svoje vá-
ravo srce . . . Krivdo je začutila v sebi — in spoznala je, zakaj naenkrat
tolika izprememba, zakaj naenkrat zopet — nezaupanje ! . . .

Takrat se je Drnovšek zopet oglasil, — prestrašila se je, da se
ji hoče iznova bližati ... V tem strahu, — v zavesti svoje krivde, —
v občutju neznosnega sramu . . . se je odločila in zbežala k sestri.
Ni ji prišlo do zavesti, da tudi pri Tomu ni vse v redu. Ni zapažila
njegove nenadne plašne nesigurnosti, njegovega oklevanja in oma-
hovanja, pomišljanja in preudarjanja ; — ker ni mislila na zákon z
njim — vsaj zavedala se ni, da misii nanj — , ker ni računila s po-
roko, temveč samo — z Ijubeznijo.

Ce se spomni zákona svojih starišev, — če pogleda v zákon
svoje sestre z njenim môžem, — če vzame vse zakonske pare, kar

jih pozná: kje je Ijubezen? — kje je sreča? — kje je harmonija?

— Nezaupanje in Ijubosumnost, prepiri in pretepi, brezobzirno varanje
in neodkritosrčnost, oprezanje, zavist in zloba! Nikjer sporazumljenja
in zadovoljnega miru, nikjer poštenosti in čistosti in nesebičnosti, —

309

nikjer Ijubezni, povsod sovraštvo, zgolj sovraštvo! In če je zunanjost
lepa, je le navidezna, hinavska; preišči malo globlje, pa se prepričaš,
da je varljiva, kakor je varljiva gladina blatné luže, ki skriva mrho-
vino in se vzdigujejo iz nje mehurčki gnilobe in smradu! ... Ce je
torej zákon red, pravilnost in poštenost, potem v poštenju — ni Iju-
bezni! V grehu je Ijubezen, samo v grehu! Zatorej Ijubi, Ijubi — in
umri! — Zákon s Stanislavom Drnovškom bi bil za zunanji svet —
pošten, povprečen zákon; Ijubezen s Tomom — greh. Vera pa se je
igrala na obe stráni. Igrala se je — ali res le podzavedno? — z mi-
slijo, da bi izpila slast Ijubezni s Tomom, da bi užila vso omamljajočo
sreco vélike Ijubezni, — in se potem zatekla v suhoparen zákon s
Stanislavom. 'Ali ni oskrunila ideje vélike Ijubezni? Ali ni osramotila
sebe in si obremenila dušo? — Ce je samo greh Ijubezen in če je ta
minljiva, — ali ni dostojnejše in poštenejše, da se zapišeš smrti, ko
ti sreča izpuhti?

— Tomo je prejel od Vére najprej krátko sporocilo o preselitvi ;
potem nekoliko razglednic in nekaj pisem, zaljubljenih, precej površnih
in vsakdanjih ; potem nenadoma — izbruh obupnih samoobtožb :

„ . . . Ali bom smela biti še kedaj odkritosrčna ? Ali sem obsojena,
da lažem vse življenje — sebi in drugim ? — — Takrat, ko si mi bil
umoril véro v te, si mi bil umoril tudi dušo. Takrat sem stala s
smrtjo — lice v lice . . . Zdaj si včasih domišljujem, da mi je zopet
vzklila vera; — a pravzaprav te Ijubim samo zato, ker ne morem
drugače. Mislim pa še zmirom — kakor prej — , kako bi svoji Ijubezni
ušla, kako bi sebe in tebe iz nje rešila ... ne toliko iz nevere kot
iz prepričanja, da mi ni namenjena in da je ukradena, — ker je nisem
vredna in ker bi bila zate usodna. Pri tem pa nadaljujem svoje bu-
dalosti od prej, — da ne zaničujem najbrže ničesar bolj nego sama
sebe. — Nekdaj so me ozdravljali ti krásni kraji; danes tavam po
njih kot izgubljena ovca in ne vidim njih krasote . . . Pri najlepšem
čtivu mi pridejo tuintam najgrše misii . . . Sama sebi bi pljunila v
obraz . . . Praviš, da naj pošijem tvoji duši naproti svojo lepo, blago

dušo ! Ha — to umazano, razcapano vlačugo, da se onečediš z njo ?

Oprosti! Ti si mi pisal nežno in prisrčno, bodisi iz usmiljenja ali —
jaz ne vem, zakaj ... In jaz ti pišem . . . Menda so vsi zlodji v meni ! —
Tomo, — če se norčuješ z mano . . . Veruj mi, da točim solze — in
da sem jih potočila več, nego sem napísala črk! Pomagaj mi, če
moreš! . . ."

Tomo se je prestrašil; najraje bi se peljal k nji, da ji pogleda v
oči, da se prepriča o resnici in da jo pomiri in potolaži.

„ . . . Ce sem ti bil v onem podivjanem času vzel véro vaše, ali
ti je nisem zopet vrnil? ... Ti računiš: — Ali je pametno, vdajati se
človeku, ki te tira od pristana vedno dlje po viharnem morju ? Bogve,

310

k]e te buti morje ob pečino? — Jaz te neslano vprašam : — Ali sme
računiti slepá, vélika Ijubezen? — Ti odgovarjaš: — Ali sme zahte-
vati nesebična, vélika Ijubezen — človeških žrtev? — Ti ne veruješ
v mojo Ijubezen. Zdi se ti, da zahtevam od tebe vso bodočnost tvojo
in vso srečo tvojo, — da ti pa ne dajem svoje bodočnosti in svoje
sreče. A, duša, to ni res ! Jaz ne zahtevam tvoje bodočnosti in ne
tirjam tvoje sreče; — a če sem tvoja bodočnost jaz in če sem tvoja
sreča jaz, — — jaz sem tvoj ! Ti si moja bodočnost in moja sreča in

moje vse! — Zakaj si mi iznova vzbudila dvorne? — Zakaj se

zaničuješ? Zakaj je tvoja duša umazaná in razcapana vlačuga? Kakšne

— budalosti nadaljuješ? . . . Ali imaš čisto vest v tem hipu, duša
moja? Ali mi moreš razpršiti stotere dvorne? — Daj mi besedo, Iju-
bica, da me ne varaš, da me nisi varala in da me nočeš varati ! Raz-
gali svojo dušo pred mano kakor najčistejše steklo ! — In če me Ijubiš,
duša, ne zatiraj te Ijubezni! Vdaj se ji — in vdaj se meni, ki sem ti
vdan do smrti! ..."

Ker ji je Tomo skoraj slednji dan dopisoval in je prejela medtem
že njegovo prejšnje pismo, ki je bilo veselo in šegavo, je bil tudi njen
prihodnji odgovor zopet miren in zaupljiv. Tomo ji je bil že večkrat
naznanil, da jo čimprej obišče; mater je na to pripravil, da se pôjde

— učit k prijatelju na Gorenjsko, zato mu Vera ni hotela natančneje
razlagati svojega obupnega razpoloženja in svojih samoobtožb, temveč
ga je pozvala, naj že vendar izpolni svojo obljubo in naj pride.

„ . . . Ljubiva se, dokler gre ; saj ni nikomur v škodo ! Danes me
jezijo one lamentacije. Vrag vzemi ure, v katerih si človek za vsako
malenkost trka na prsi! Bog zna, če ni to najbolje, kar se nam zdi
najslabše, — in narobe ! ? . . . Krásne noci so tu. Danes je zunaj téma
kakor v rogu. Najraje hodim sama na izprehode, pa mnogokrat komaj
nájdem nazaj domov. — Moja mala nečakinja je obolela. Opoldne je
še pela: — ,Vsi so prhajal, ni njega bvo . . .*; zdaj pa joče in se
kremži . . . Jutri pričakujem tvojega sporočila : — p-r-i-d-e-m ! Juh !
In če ne prídeš, — pojdi se farbat ! Nobenega izgovora nimaš . . . Jaz
te Ijubim, Ijubim — in poljubljam. Tvoja Vera." —

— Dva tedna sta že minila, odkar je Vera proč. Tomovo hrepe-
nenje je tako veliko, da ga komaj brzda. Párkrát je že sklenil, da se
s prihodnjim vlakom odpelje k Ijubici ; a v žepu ni imel dovolj denarja
in stopili k materi — mu je bilo mučno ; bal se je vprašanja : — Kam
se ti tako mudi ? Po navadi se ne žuriš ravno — k učenju ! ? — Srdil
se je sam naše: — Ali te je sram, ker si zaljubljen? Ali te je sram,
ker misliš že na zákon, čeprav si še — premlad? — In kakor je za-
ničeval vso to vsakdanjo družbo, ki je zanjo dobro vedel, da mu bo
očitala predvsem mladost in lahkomiselnost ; se mu vendar ni posre-
čilo, da bi popolnoma zamoril v sebi neko sramežljivo čustvo krivde,

311

katero je sam pri sebi zmerjal — s strahopetnostjo. — Na drugi stráni
je krotil svoje nestrpno hrepenenje s prigovarjanjem : — Ce ti je res
za žrtev, če ti je za cistost, — vadi se v odreki ! Vzdržnost ni igrača !
Ce pôjdeš k Véri, ne pozabi, da se pôjdeš — z ognjem igrat! . . .
Vera se je odločila, da se brez pomiselkov — žrtvuje. Vrze se mu
krog vratu in se mu vda, — da se napijeta slasti Ijubezni, da se
upijanita v razkošju sladostrastja, da se naužijeta vse rajské srece
medsebojne vdanosti, združitve, duševne spojitve . . . Nič zato, če traje
blaženost le kratek hip! Nič zato, če ji sledi nesreča! Nič zato, če ji
sledi magari — smrt ! — — A Tomo je odločen, da ne sprejme žrtve.
Ne samo trenotek sreče, — življenje sreče je njegov náčrt! — Z vri-
skajočo dušo, z rezgetajočim hrepenenjem pričakuje dan odhoda . . .

Pri materi je stvar že urejena; zjutraj se hoče odpeljati na
Gorenjsko . . .

Popoldne je z Andrejem Praznikom na izprehodu. Poročnik je v
zadnjem času še dosti miren. Videti ga je mnogo v družbi Mare. Po
šetališčih in po mestu se izprehaja z njo, razgovarjajoč se in zabavajoč
se, največ resno in prijateljsko, vendar tako intimno in zaverovano,
da je okolica že pozorná. A skoraj neprestano je tudi v Mirini bližini ;
Tomu se celo dozdeva, da hodi z Maro samo zato, ker hoče ostati
kolikor mogoče blizu Mire. Vedno opreza nanjo, nikdar ne pozabi
nanjo. Kakor vesten detektív jo zasleduje, da ve za vsako njeno pot
in da pozná vse njeno dejanje in nehanje. A o njej ne govori z ni-
komer razun s Tomom. In zmirom iznova mu ponavlja svojo bojazen :

„ Javornik jo je poljubljal ! . . . In on je vendar okužen ! Ali ni
sumljiva ta hripavost? — S poljubom jo lahko okuži, Tomo!"

„Menda je pač že vprašal kakšnega zdravnika!"

„Vraga je vprašal, ne zdravnika! Saj ne pride iz krokarij! Z
onim nadutim čifutom se pajdaši tuintam, z našim asistenčnim
zdravnikom."

„Ta mu je moral vendar ..."

„Stavím, da ne pozná bolezni! Mlečnozobec, ki je komaj pro-
moviral !"

„Ampak Javor sam ..."

„Za budiča, da še nimamo postave, ki bi uredila te stvari ! Spolna
kuga spadá v karanteno kakor kolera. Ali si prepričan, da se okuženec
dovolj zaveda svoje nevarnosti? — Pa naj se izpozabi samo v pija-
nosti, po polnoci, in naj poljubi natakarico v veži, — kolika nevarnost !"

„Javnega pouka bi bilo treba."

„Ce pa je nespodobno, govoriti o teh rečeh!"

Z bridkim smehom umolkne Dreja. Cez nekaj čaša pa se sunkoma
ustavi in se obrne k Tomu:

„Danes sem že vdrugič videl Miro na poti — k doktorju Brezniku."

312

„v ordinacijo?"

„V ordinacijo!"

„Iz tega ne moreš ničesar sklepati/

„Bog\^e!" zmiglje Dreja s pleci.

Praznik se ne izogiblje Javorniku. Zdi se celo, da išče njegove
družbe. Drži se bolj pri stráni in se naravnost ne obrača nanj ; a drži
se vztrajno in s trmasto odločnostjo; morda bi prenesel tudi žalitev,
da si le ohrani priliko za opazovanje in nadziranje. Okoli šeste ure
zavleče Toma v gostilnico h „koštrunu''. In res je tam navadna družba,
Javornik med njo.

Nadporočnik je nekoliko bledejši nego je bil poprej; lica so mu
malce upadla. Njegove žametne oči so temno obrobljene; glas mu je
ubit in hripav; izraz v obrazu nekam trd, zagrizen. Med stisnjenimi
ustnicami vleče fíno smodko.

Tudi Bogdan je navzoč, ki se je pred nekaterimi dnevi vrnil iz
bolnišnice. Se bolj suhljat je in še bolj oglat; nasmeh mu je porogljiv
kot prej; nová je neka skrivana prestrašenost.

Zgonček je pri mizi, ponosnejši in elegantnejší; ústa ima zaprta,
ramena mu ne zmigavajo. V zadujem času je stalen Nusin spremlje-
valec. Na vse zgodaj jo že čaká in jo spremlja po njenih potih; če
ne more z njo, jo počaka ali jo pride pozneje iskat. Idilično razmerje ;
tako lepo in prisrčno, da ni nikogar v družbi, ki bi ga hotel smešiti. —
Za Magdo se ne briga več; bržčas je z zaničevanjem pozabil nanjo.
Sicer pa je itak ni v Ljubljani; ko je zbolela, je odšla k svojim so-
rodnikom v Celovec.

Sodnik Košan je tu, zaročnik Tratnikove Julke. Ostarel je, čelo
se mu je na obeh straneh podaljšalo. Sključen šedi na stolu, z viržinko
v ustih; tuintam je tako zamišljen, da pozabíja na okolico. Pravijo,
da ima skrbi: — Njegova prejšnja Ijubica je v preiskavi radi od-
pravljanja.

Nenadoma se pojavi tudi doktor Breznik. Njegova žena je na
Biedu, on se vozi ob sobotah gori ter ostaja čez nedeljo. Tomo se
čudi, kaj ga je prignalo zopet v družbo; miren se mu zdi, a zago-
netno hladen. Poleg Javornika séde, pa mu kot nalašč ne da roke.
Milan se pomenljivo zmrdne:

„Zdravo, doktore! Kaj dela tvoja lepa ženka?"

Breznik se ne briga za vprašanje ter se pogodi z natakarico za
kozarec piva. Oni pomežikne Košanu in pokaže z glavo proti zdrav-
niku, češ: — danes smo pa nasajeni! Pa se zopet izzivajoče obrne:

„Povej ji, doktore, da se mi neizrečeno hlepka ..."

Breznik se z narejenim strahom umakne od njega in si ogleda
tla med svojim in njegovim stolom:

„No, — če se ti kolče, — to bi bilo lahko nevarno!"

313

Omizje prasne v smeh. Košan zakliče:

„Francka, prinesi nadporočniku sóde bicarbone!"

Javornik se vgrizne v ustnico in se popraví na stolu, da je z
vsem telesom obrnjen proti Brezniku. Ta se ne briga zan] ter ostane
resen in dostojanstven.

Pogovor je prisiljen, napetost vláda v družbi. Dovtipi ne zade-
vajo; tuintam nastopi za hip tisina, ki je skoraj múčna.

Košan leži na stolu in motri s škodoželjnim nasmehom zdravnika
in nadporočnika.

„Ugotavljam, Milan, da si ostarel ! Menda nisi hripav samo v grlu,
temveč tudi kje drugje. Marasmus, padar, kaj?"

„Ali te srbi, da bi zopet kako stavo izgubil?" — odvrne ošabno
Javornik.

Pred poldrugim mesecem sta bila stavila za dvanajst šampanjk:
— Javornik bi bil moral tekom enega tedna zapeljati neko znano
lepotico, šiviljo, ki se je hodila kazat na ulice in na šetališča. Košan
je bil izgubil. Nadporočnik se je bil moral šele z njo seznaniti ... in
vendar mu je bilo dovolj par ur — od šestih do enajstih zvečer.
Peljal jo je bil v okolico. V gostilnici jo je bil nasitil in napojil. Ob
devetih je prišel naročeni izvošček, ki ju je zapeljal na njegovo
stanovanje . . .

„Danes bi ne izgubil," — dregne sodnik iznova.

Javornik otrese pepel s cigare:

„Ali imaš pripravljen kak predlog!"

Košanu se zaiskre oči; ozre se v Bogdana, kakor bi se hotel
posvetovati z njim. Ta pomežikne za natakarico, ki gre ravno mimo,
češ: — Francka, ka-li?

Javornik zamahne zaničljivo ; Košan se zarezgeče :

„Tu samo ti nisi ničesar opravil, Bogdan!"

„Dajte mi nalogo pri ženskí, kí mi je res kaj zanjo in ki je tega
vredna!"

Zagleda se v zdravnika in ga sovražno meri ... Pa se zdajci
okrene k drugim :

„Pošljite me na Bied!"

Brezník se ne zgane. Nihče si ne upa črhniti, ker vsi vedo, da
Milan namiguje na gospo Elviro. — Košanove misii se trdovratno
motajo krog Mire. Rad bi zinil, čeprav je tu njen brat . . . Njegov
pogled zapláva od Milana k Bogdanu in nazaj . . . Javor ga razume:

„Ti predlagaš Miro?" — Poznati mu je ponos nad svojo pre-
drznostjo.

Tu skočí Andrej Praznik in udarí s pestjo po mizi. Bied je in
prepaden, da ne nájde takoj besede ... V tem trenotku se vzdigne
tudi Brezník, obrne se počasí k Javorníku in ga s tako preprosto

314

kretnjo — lopne po obrazu, da se vsi samo zaČudijo. Košan se skoraj
zasmeje.

Milan plané, da bi udaril; Tomo ga zgrabi za roke. Bogdan se
z onemoglo jezo vrze proti Brezniku, ki se mimo oddalji od mize:

^Plačam, Francka !"

Javornik se pomiri in se obrne h Košanu:

„Vidva z Bogdanom sta moja sekundanta. Domenita se takoj !
Zjutraj ob štirih se hocem biti — s pištolami — za Rožnikom!**

Breznik je že na prag:i:

„Jaz sem gospodu nadporočniku na razpolago — pred sodišcem !"

Tedaj se oglasi Praznik:

„Ampak jaz sem lahko zjutraj ob štirih — s pištolami — za Rož-
nikom! Tomo in Egon Zrimšek sta moja sekundanta." — Dreja odhiti
za Breznikom . . .

— Krásno jutro je. Solnce je ravno vzšlo in šije kot mladenič-
vitez v srebrnozlatem oklepu, od katerega žare in se usipavajo v
bleščečih šopih sijajni roji svetlih strelic in ognjenih bliskov. Objestno
bruha žarke v svet in razsipava svojo mlado moč . . . Ľahni oblački
plavajo po nebu, tenká meglica leži v dolini. Rosné kapljice blišče po
trávi in po grmičevju. Vse leskece in utriplje in se iskri, kakor da
leže briljanti in demanti razsejani po travnikih, po polju, po listju in
po igličevju. V slednji stvarici, v najmanjšem drobcu prerojenega
stvarstva živi, gori in vriska prekipevajoca solnčna sila . . . Vrabci
čivkajo in se preletavajo; kos se oglaša iz gozda; kukavica kuká,
sanjavo in obljubljajoče ; škrjančki žvrgole v nebo . . .

Tomo seta po Večni poti in se ozira, ali že ne drdra za njim
kočija. Tudi v njem odmeva zlato jutro. V srcu mu prasketa kot po
razstrelbah s solnčnimi plameni napolnjenih raket, ki ga podžigajo in
vzdigujejo, da bi živel, gorel in vriskal kakor vse okoli njega . . .
Z duhom je že pri Véri na Gorenjskem ; hrepenenje mu razganja prsi ;
prsti mu drhte v nestrpnosti — od bojazni, da bi vsled dvoboja za-
mudil vlak . . . Sladko je spal vso noc, mir in srečo v duši; — ocita
si sebično neusmiljenost, da se s tako ravnodušno hladnokrvnostjo
podaja na bojišče, kjer čakajo prijatelja Andreja morda bolečine, kjer
ga morda čaká — smrt. Niti siloma si ne more izvabiti sočustvovanja ;
samo ježa na Javornika ga tuintam obvlada, da se mu izmuzne psovka
ali kletvica. In neka radovednost ga navdaja: — Zakaj je doktor
Breznik nadporočnika tako odločno — lopnil? Samo zaradi te žaljive
stave, ki jo je Košanu ponudil? — V enomer mu prihaja na misel
Drejevo opazovanje, da je bila Mira že dvakrát pri zdravniku — v or-
dinaciji. — A duh mu je premalo zbraň, prevečkrat na poletu k Ijubici,
da bi mu bil sposoben za slutnjo in za sklep : — Morda je Breznik pri
Miri že dognal — okuženje in je hotel kaznovati okuževalca? . . .

315

Dve kočiji se pripel.|eta po Vecni poti, vsaka od svoje stráni. —
Na pokosení jasi se gospodje zberejo, odmerijo prostore, ogledajo
orožje in se razpostavijo.

Javornik je silno bied ; temne obroče ima pod vdrtimi očmi. Glas
mu skoraj čisto odpoveduje, komaj tiho škripanje mu prihaja iz grla.
Videti je razdražen, kakor da ga vse okrog jezi in žali, — kakor da
je vse to preneumno in preotročje zanj.

Tudi Praznik je bied, a še dosti miren. Zagoneten je izraz v
njegovem obrazu: — Ali je svečanost? — Ali je odločnost? — Ali
je brezbrižnost? — Sam vaše je zaprt, — v svetišče, ki je v njem.
A trenotkoma, če okrene glavo in se mu nanosnik zablešči, mu pre-
šine obličje skoraj detinskí nasmehljaj, milobe in dobrote poln.

Ko je dano znamenje, se z neznansko naglico odigra prizor:

Javornik pomerí svojega nasprotnika od nog do glave ... za
sekundo pridrží roko z orožjem ; zdi se skoraj, ko da hoce vzklikniti :
— Streljaj vendar! ... v naslednji sekundi plané z roko kvišku in
izstreli pištolo v zrak . . .

Praznik, ki je resno meril, — se zdrzne in poeaka ... v bieda
lica mu bubne rdecica, oci mu ježa zamegli ... v krepkem loku za-
mahne z roko — in zaluči orožje nasprotniku v obraz . . . Pok — je
slišati . . . pištola páde v travo . . . pramencek dima se ji vije iz
cevi . . .

Nadporočniku se pojavijo krvavé srage na obrazu ... z zanič-
Ijivim nasmehom se obrne k svojemu zdravniku ... A ko se hoce z
robcem obrisati, mu roka omahne; lica mu mrtvaško preblede . . .
kašelj ga pošili in kri mu bruhne iz ust . . .

Zdravnik ga ujame:

„V ramo je ranjen . . . Kroglja je obtičala v pljučih . . . Pre-
neumno! Kje je voz, gospod Košan?"

V drugi kociji se pelje Dreja s svojimi. Rdeče lise mu žare na
licih; mišice v obrazu mu trepečejo . . . Razburjen je — in vendar
ga navdaja zadoščenje: — Najboljše je tako! Najboljše je tako! —
šepeče sam pri sebi ... V dnu duše je vesel, ker pričakuje po tem
spopadu lepše dobe novega življenja, miru in zadovoljnosti . . .
„Dobro se imej ! Poklôn gospodični Véri!"
Na kolodvoru se poslavljata prljatelja. Tomo stisne Dreji roko :
„Piši mi, kako je z onim! — in kako je z Miro!"
. . . Vlak brzi po polju . . . Tomo gleda skozi okno ... V srcu
mu praskecejo rakete vzhičenja in sreče . . . Vera ! Moja Vera ! . . .

(Dalje prihodnjič.)

316

Vladimir Levstik;

Gadje gnezdo.

(Dalje.)

Toda zvečer, ko pekeče voz v temi na dvorišče, je tista ko zmerom :
če so Ijudje od svinca, bodo vsa] krogle cloveške. Le nekaj leži
mehko preko ust in oči, od boli, prestane za mlade in njihovo gnezdo.

V veži je luč ; razdejana izba je spet urejena. Za mizo čakata Joža
in Tone, Janez v sredi med njima ; pičle pol ure je čaša, da se poslove.

„Saj sem vam pridigal, mati!" Joži ni práv, da je šla, v dúhu že
sliši zbadljivke. „Ves regiment bo kázal s prstom za mano; ali je
treba? Kdor mora, mora."

„Tvoja mati se je bála za siná," ga zavrne vdova z glasom, kakor
bi kamenje padalo nanj. „Mari te je šrám?"

In gad povesi glavo.

„Ne, mati, odpustite! Ni me, ne bo me; ravnali ste práv, kakor
zmerom."

Kaj ne bi popuščal v teh zadnjih trenotkih!

Vsi štirje molče ; potem pravi Tone :

„Ce se ne vrnem, mati, so moje knjige Janezove; kar hranite
zame v gotovem denarju, razdelite po svojem preudarku med brata
in v dobre namene."

„In moje takisto," povzame Joža. „Saj veste sami najbolje . . ."

Kastelka se jezi:

„Molčita o testamentih! Ob miru se vrneta zdravá, vse drugo
naj vaju ne briga."

Ze sta prepričana. Oči jima tie živeje, drzen smehljaj igra okrog
ust; niti osmešenje ni omajalo vere v sinovih. Janez naliva kozarce:

„Da trčimo na srečno svidenje! Žalostno je slovo brez vinske
zdravice; in čas hiti."

Čaše pojo, toda njih glas je moten, in víno je grenko nocoj. Ka-
stelka nazdravlja :

„Da smo spet skupaj čez leto dni!"

„Da smo skupaj ..."

Mati zvrne kozarec v dúšku ; in ko ga postaví nazaj, se razkrhne
z žalostnim klenkom na dvoje.

317

„Močno roko iinate," se smeje Tone. „Krepko boste vládali domu,
ko na] u ne bo."

„Pri Galjotovih sta bila?" se spomni Kastelka.

„Bila sva." Joža se grize v ustnice.

Ljubosumna zloba sine iz vdove :

„Nu, vidiš, dekle te ne sramoti, ko hodi mati prosjacit zate.
Starké smo avše, zato imate mlade rajši."

Toda skesano povzame:

„Naj Jela ne joče, vojna bo kmalu pri kraju."

In Tone pokima:

„Kmalu; Bog, da sva zraven. Za veliko gre."

„Dolgčas bo gledati zdaleč," se meni Benjamín. „Kdor to zamudi,
je zamudil za zmerom; še tokrat bo zemlja krvava, potem nikoli vec."

„Kako misliš, prerok?" se smeje mati prisiljeno.

„Tako, da je zadnjikrat. Nemara bom tudi jaz še na vrsti ; ves
dan hodi slutnja ko senca z menoj."

„Slutnje so bedarije!" roji Kastelka. „Kdor sluti, izkupi; modra
glava se z ognjem ne igra."

Teda] se zganejo vsi štirje : ura pri fari bije deset. Gadje vstajajo.

„Čas je, mati," de Joža. „Zdravi bodite in mislite name. Bog
vas živi!"

Glas se mu trese, mehkoba ga je obšla. Ali matere ne poljubi :
na ustnicah hrani dišavo Jelinih las.

„Zbogom, mati!" pristopi Tone. „Da se vidimo, da trčimo še na
Kastelčevem!"

„Zdravá bodita, gada!" Trdo jima stiska roke. „Ko vaju vidim
spet, se ne bom vec bránila umreti. Vrnita se, kakor gresta; težko
je počivati v tuji zemlji ..."

Sablji zvenita cez prag. Gada vesta, da je čas : hudo bi jima bilo
s Kastelkino solzo v srcu. Toda vse ni pri kraju: Janez ju spremlja
na postajo.

„Tam zajočemo vsi trije," premišlja Joža. „Pa njemu je dobro; z
Zino bosta sedela zvečer in čebljala, ko naju morda že vec ne bo.
Uboga Jela, z glavo je bila ob mizo ..."

Že na vozu se spomni, plané doli in v hišo:

„Mati, besedo!"

Kastelka se vzravna izza okna. Gemu se vraca otrok ? Jokala je ;
malo, práv malo sme tudi ona . . .

„Kaj bi rad? Si pozabil kaj?"

„Da, mati ..." Joža sede tesno k nji. „Da bo mir pri duši :
kadar se vrnem, napravíte svatbo brez čakanja, kaj ?"

Vdova mu gleda globoko v oči.

318

„Ne, ne," se nasmehne sin ter zardi pod lase. ,,Le tako . . .
Težko je; dekle se mi smili."

„Da, sinko," hlipne stará; ne more se vec zmagovati. „Kar hočeš,
stori; ti boš gospodar. Le vrni se, Joža, pridi živ, pridi zdrav ..."

Bogve zaka] se spomni na lepem, kako je majhnega po nedolžnem
tepla s palico, ko je bil Tone kriv ; kakor zdajle ga vidi ječati v kótu,
in sama ječi, srce se ji zvija kesanja. Ves čas jo bo grizel črv za
tisti dan!

„Odpusti, zlati moj!" hrope za njegovim vratom. „Ce sem bila
krivična, trda s teboj, pozabi . . . Nikoli vas nisem božala, ne tebe
ne bratov in vendar je bilo vse moje življenje Ijubezen do vas! Vrni,
se, Joža; však dan in sleherno noc te čaká mati — čaká te zemlja,
ki sem jo zate pripravila, tebi hranila ..."

Gadje solze ji kapljajo v roko. To je trenotje brez imena; kar
živi, ni bilo enakega, nikoli vec se ne vrne. In gospa ne ve, kaj dela.

Izpozabi se, oberoč stisne Jožo za glavo, vzdigne jo k sebi, po-
Ijubi ga v sredo čela, práv med oči.

Tako čudo se ji zazdi to dejanje, da strahoma sune fanta od
sebe . . .

Vráta so se zaprla, odbrenketala je sablja po produ ; sivca prhata,
voz drdra, in gadje vriskajo, da bi žalost zaspala.

Stoj, Joža, stoj ! Bela postava teče z Galjotovega, še enkrat te
hoče videti; ozri se, minuto počakaj, le eno še . . . Ne slišiš, Jela te
kliče ! O, da jo vidiš, kako lovi vriske iz dalje ter išče med njimi
tvoj glas . . . Zakaj ne počakaš : svoje vroče srce bi vrgla tvojim konjem
pod kopita ! Ne dojde jih. Burja vije za teboj ; ne burja, tvoje dekle
sloni pod jablano in joče . . .

Joža ne sliši; ali vrisk zamre na gadjih ustnicah, roka se skrči
ob srcu, kjer čuva prameň njenih črnih las ...

Komaj dnevi so minili; toda železen prst je črtal na severu in
jugu, na vzhodu in zahodu: rdeča meja loči dvoje svetov. Jutranji
veter piha; vlečeš ga v nosnice, in zdajci ti pride na um, da je vejal
nekje čez mrliče ter dišal po dimu in krvi.

Kastelka stoji z Janezom na griču za hišo; sivé oči ji merijo
obzorje, misel ves daljnji svet. Solze je zdavnaj obrisala, moci pove-
zala v trden snop; čelo ji šili naprej, roke se gibljejo široko, drzna
guba deli obrvi : vdova čuti nevidnega sovražnika in si ne da skočiti
za vrat. Cetrt stoletja ni šlo za življenje in smrt; zdaj stoji drugače
nego takrat. Ona že ve, da je Bog in zlodej ne zmoreta, ne, nikoli !
Volja sega na drugi konec sveta, in mati veruje vanjo, veruje . . . Saj
ni le njena volja: to je duša zemlje, katero je ona vzdramila.

319

„Takšen pokoj naokoli," govori Janez kakor iz sanj. „Čudná je
misel, da streljajo tam s kanoni."

„Dobro se čuje," pravi Kastelka; ona ne laze!

„Streljanje, mati? Zdi se vam; komaj vročino slišim peti ..."

„Sam Bog ne pomni takega : na gosto, kakor pesek z voza. Ti,
mladič, ne slišiš, ali mati čuje in zemlja."

„Zemlja?" Gad se odmakne, da bi ji bolje videl v obraz.

„Zemlja," ponavlja vdova, mirno, kot bi knjigo brala. „Po zemlji
prihaja. Misii si, da te zbode trn v peto : mari ne čutiš povsod, v glavi
in v srcu? In to je hujše od trnja; misliš, da nje ne boli?"

„Koga?"

„Zemlje . . . Sinoči mi je bilo, kakor bi govorila pod menoj in
mi tožila. Kastelka, pravi, sam hudie jih je dal ; premisli, kaj delajo !
Vso kožo mi slečejo, ves drob izdero ... In mrliče spuščajo vame:
vse belo mrtvih je v meni. Strah me je, pravi, kadar spite Ijudje ..."

„To vam je odleglo, ko ste se zbudili!"

„Zakaj? Saj jih slišim, podnevi, ponoči . . . Toda vse krogle lete
mimo Jože in Toneta. Ne upajo si; ne smejo."

„Kdo jim ne da?"

„Zemlja; ona ju varuje."

Široko strmi Janez materi v obraz; ali se ji mesa?

Vdova gleda bistre j e ko kdaj.

„Enkrat se mi je v sanjah vrag prikázal. Pomni, mi pravi, dobro
zapomni, Kastelka : Bog se ne bo ravsal zate z menoj ! Pozabila si ga,
zapísala si dušo zemlji, da ti slúži ; paradiž si prodala prsti za svoje
bogastvo in svoje otroke. Na zadnjo uro se vidiva, stará! In meni se
Je zdelo, da odgovarjam: Pridi, zlodej, kar pridi! Samo da ohranim
gade in grunt, drugo mi je deveta briga; kar držimi^ ne izpustim, če
me tudi vzameš po smrti."

„Nu, mati, braniti svoje ni greh, zasluga je!" meni Janez, ali
sveta groza mu lije v kosti.

„Braniti svoje ni greh, toda greh je misliti samo na eno; in jaz
nisem utegnila misliti na vec. Zemlja je pokazala, da me hoče imeti
zase — kadar sem se obrnila k drugemu, je bilo zlo. Se vas gadov
sem se bála dotekniti, práv do zadnjega me je bilo strah."

„Tudi tako ste bili dobri za nas; kar smo, ste vi dali!"

„Zdaj pravim: motiš se, za to ne more biti kázni. Tudi ona ima
rada žito, ki raste iž nje, in vendar ji solnce ne neha sijati."

„Ne, mati, za to je ni kázni ; zemlja hoče, da je srečno, kar diha
na nji."

„Kosček zasluge prinese však na oni svet," premišlja vdova. „Za
moje grehe ste vi lahko boljši Ijudje; in Bog mi všteje, da bi bili
drugače cigáni. Malokdo si prisluži nebesá brez kruha in strehe : naša

320

se je majala komaj par let, pa móram zato preklinjati do groba. In
zdaj povej, Benjamín, kam hočeš jeseiii?**

„Nikamor, mati, dokler se ne zvedri. V burji je dobro sedeti na
svojem."

„Doma ostaneš?"

„Pri vas." Toplo ji pogleda v lice. „Tehtal se bon}, delal, pazil
v svet in poslusal zemljo, kaj pripoveduje.**

„Poslušaj; ali potem ji gospodari, da jo boš práv razumel.*

Komaj skrije zmagoslaven smehljaj ; gruda je mogočna Ijuba,
kdor jo enkrat objame, ga vec ne izpusti.

„Pošli!" ga stavi opoldne pred družino. „Dokler se Joža ne vme,
je on zraven mene vaš gospodar. Kar zapove, je moja volja, kar ob-
Ijubi, moj dolg; njegova beseda je moja!"

Srečno gleda Janez in rdi kakor mladi kralj, ki prvikrat čuti
krono na čelu.

Mati sliši topove na meji, le volka ne, Id tidi blizu.

Ne vojna, poslednji dan je tu; ves svet zdaj skleplje račune. Ni
je Ijubezni, ki ne bi upala, ni ga sovraštva, ki ne bi dvigalo noža ta
čas. Kdo je suženj, pa ne čaká svobode? Kateri trinog ne kuje novih
spôn? Sleherni pohlep izteza roko; čuj in stráži, zemlja dedov, strni
se tesno, poldrugi naš milijon! Prihajač in Judež hočeta dopolniti de-
setstoletno delo, pečat je urezan tvojemu poginu. Zdaj govori sila, in
tvoja je majhna ; greh vláda svetu, in ti si bU pravičen ; v uho sodnika
siče laz — kar močni rad verjame, je resniea !

Jud-premogar se brati z jaro sodrgo; trški pisači, štacunarji in
pitani oštirji s tirolskimi klobúka stikajo glave in šušljajo, poglede
zamaknjene v sliko te lepe zemlje: daleč drže bele ceste, ob cestah
se ziblje drevje, na drevju mrtvaško sadje — najboljši rodu, ki se ni
dal ubiti . . . Osirotela čreda moli gamzov šop; nežná deca joka v
tuji soli, poje po taktu lehrerjeve palice pesem zmage nad svetinjo
svojih mater.

Tako se menijo, ko teče zanje naša dobra kri. Maščevanje piše
črna pisma; ne pomniš nič sovražnikov, Kastelka? Komu si tresla
pest? Koga vzame satan prvega? Petindvajset let je zdaj tému; ali
Petschnig ni pozabil. Herr Petschnig udari gada, ko tebi nič ne more ;
on kaznuje otroke in otrok otroke, kakor Gospod, bog vojsldnih trum.
Cez štirinajst dni bo sam verjel; pogladi si trebuh in se napihne,
zaslugo razmazano po vsem obličju.

Od poldne do poldne je bil Janez gospodar; k obedu prirožljata
dva žandarja s komisarjem. Vdovi páde žlica iz rok; gad jih gleda,
čudo kako mirno:

„Koga iščete?"

22 321

„Janeza Kastelca!" ropoce stražmešter ; danes mu strie brki na-
ravnost pod oci.

„Mene hočejo," se Benjamin obrne k stari. „Ne strašíte se, za
Boga, ne govorite ; molčite, mati, mislite na grunt, na vse ... Vi veste,
da nimam skrivnega na vešti. Ali je zmotá, ali obrekovanje . . . Ka-
stelka, drži se; dovolj, da enega zadene!"

Težka roka mu páde na ramo:

„V imenu zákona!"

„Cemu?" pobara Janez z rezkim glasom.

„Prehitro zveste," se sovražno zmrdne komisár. „Skromni bodite,
mladi mož! Vklenite ga; in pri najmanjšem poizkusu ..."

Dve mrzli železni sponi mu stisneta zapestja; drugi orožnik po-
menljivo nagne puško z ostrim bajonetom.

Kastelka sloni pri mizi, oprta na stisnjene pesti. Začenja se Kal-
varija, na vsakogar padá veliki križ; da je ne sliši zemlja vpiti v tej
minuti! Ali veriga zarožlja med sinovimi rokami; glas se začuje kakor
vihra v hojah; vdovine oči so strašne, zalivajo se s krvjo, in mizna
plošča poka med njenimi prsti.

„Mati," krikne Janez bied, „ne delajte mu veselja, kdor je kriv!
Naj ne vidijo solze v vaših oceh, naj ne slišijo vašega joka; s častjo
in slavo se vrnem, mati ..."

„Hm," gode stražmešter, „to ni gotovo!"

Janez ga ne pogleda. Toda Kastelka se je vzravnala:

„Dveh je zadnja beseda, pravice in Kastelcev!" oznanja kakor s
prižnice.

Skoro bi bila veselá gada. Kakor bor stoji, pogled mu plápolá,
verigo nosi kakor žezlo, obraz mu šije ponosa. To ni obraz človeka,
zemlja je, ki odseva zarjo mučeníkov! Ali vdova gleda v dubu ječe
in vešala ter moli sama pri sebi :

„Se to pot pomagaj, ti tam, ki mi stojiš ob stráni! Bog ali satan,
vzemi mojo dušo v odkúp ..."

Gospodje opravljajo hišno preiskavo; ves dom pretikajo od vrhá
do tal, vse kašče, shrambe in podstrešja. V fantovski sobi je plen
bogat.

„Zastáva? Za puntarje, že vemo. Z risanico je hodil Joža na
srnjaka? Mhm, to se razume; petnajst nabojev — tetete, čimdalje lepše !
Pa zemljevid slovenské zemlje, ki bi jo radi odcepili ..."

To so reči, ki jih plačujejo s konopcem; ali Janez ne trené z
očmi. Smehlja se: le kdo je iztuhtal vse tako neumno? Se ústa ni da
bi odprl, sodniki se bodo zvijali smeha !

Par knjig zatlačita žandarja v svoji torbi; ozri se, Benjamin,
poslednjikrat ! Jo slišiš, zemljo, kaj ti poje v solnčnem blesku ? Orehe,
kaj šume, zeleno trato, kaj pripoveduje?

322

Kremeň, ostani trd í

„Bog z vami, mati; vrnem se — vesel odhajam!"

„Vidim, gad; korajžo! Zdržím, dočakam te . . . Voz je zaprežen."

„Voz — zame? Ne . . . Izprezi, Lipe, konja v hlev! Vsi naj me
vidijo; Kastelci ne povešamo oci."

Vdova stojí na pragu, trka s palico, gleda za njími, Črno Ijudstva
se je zbralo pokraj ceste, da bi videli gada v železju. Gredo: Janez
naprej, žandarja zadaj, komisár v vas, kjer ga čaká vozník. Veriga
tiho žvenkeče. Povsod šepet, ženské íhte, nihče se ne smeje; ko stopa
mimo, se Galjot odkrije, za njím vsi. Na Kastelcih ni madeža, čast
komur čast!

Ob vodnjaku zaječi: Zina je planila k njemu, obraz belejši od
snega.

„Strán, v ímenu zákona!" jo goni stražmešter.

„Suni! Poljubim ga vendarle ..." Pritisne ústa na njeo dekleta
polna medlečih sanj in stokajo žene v prejokana zglavja.

(Dalje prihodnjič.)

329

Ant. Debeljak:

Tujki.

N«

a poti: veter objema te črni v peroti ledene
in — kakor metulji na cvete medene —
snežinke srebrne pohotne letijo umirat
na čisté oči ti, na ústne bohotne,
Snegulčica sladká.

Zavedam se: v čar se zapredám vilinski tvoj nežni,
možgane obsenčaš mi, bájka, v pokrajini snežni.
Lepota nešteta hodila je cesto kraj mene,
a misii kot ti mi nikdár oplodila,
Snegulčica sladká . . .

O sreča: spet srečam ko v sanjah te bajno, iztočno,
odeto v tenčico iz solnca sijajno in sočno —
Kopneli so tedni, po tebi sni moji hlepeli.
Kako drgetam, da postala mi ne bi
ti moja Usoda.

Pa stanem, da tajno med nama uganem resnico,
a čudná mi moč ohromila je drzno desnico
in pest zajezila neznanka besedo mi v grlu —
a vendar mi ni več uganka, da bodeš
ti moja Usoda!

330

Janko Samec:

Odlomek.

Včeraj sem bil zopet pri zdravniku. Mal prehlad, kí sem si ga bil
nakopal bogve kako, je pred meseci nenadoma vznemiril mojo
ženo. Vtepla si je v glavo, da sem bolan, da mi strže v grlu ter da
se sušim in ne vem še kaj vsega. Spočetka sem se ji smejal, ko sem
videl strah v njenih očeh. Jemal sem potrpežljivo vsa mogoca zdravila,
ki jih je pripravljala po čudovitih nasvetih dobrih, za moj telesni
blagor skrbečih sosed. Ne bom jih našteval, ker dolga in brez konca
je njih vrsta. A v mojem grlu pa je le naprej strgalo in strgalo
v veliko žalost teh domačih padarjev in v še večji strah moje žene.
Tiščala je v me s svojimi prošnjami in me končno prepričala, da sem
se udal in šel na vizito k bližnjemu zdravniku. Ta me je prefipal od
vseh stráni, poslušal na prsih in hrbtu in končno konštatiral precej
razvit katar v sapniku.

„Neposredne nevarnosti sicer ni," je dejal, „a najmanjše zane-
marjenje bi utegnilo postati usodno." Zamrmral je še nekaj o predis-
poziciji, šibki konstituciji, napisal recept in me odslovil. Po petnajstih
dneh naj se zopet vrnem, mi je priporočil še na vratih.

Ani nisem seveda ničesar pravil o vsem. Potolažil sem jo s par
besedami in od takrat jemal pridno po tri žličice zdravila na dan.
Tega je bila ona veselá in menda tudi naše dobre sosede. Kajti nisem
opazil vec med njimi tistega stikanja glav, ki me je včasih tako dražilo,
in tudi njih begajočega stopicanja ni bilo čuti iz naše kuhinje, ko sem
par dni ležal skrbno pokrit v zakonski postelji.

Par dni, pravim, ker me že tretji dan ni vec držalo v nji. Nalagal
sem bil Ano z nujnim delom v úradu in odšel z doma. Na ulici je
pihala že teden dni mrzla burja, a ker sem bil v suknjo dobro závit,
se nisem dosti zmenil za njo. Tisto jutro sem delal v úradu s pre-
cejšno naglico, ker sem hotel popraviti zamudo, ki sem j'o imel na
vešti.

Okoli treh so že bili odšli vsi moji tovariši, a jaz sem ostal.
Peč je gorela in prijetno toplo se mi je zdelo v sobi. Zatopil sem se
tako v delo, da sem zabil na uro in dom. Zbudil sem se šele, ko mi

331

je pretresel kosti rezek mraz. Pogledal sem na uro. Polpetih je bilo.
Peč je bila že vsa mrzla, tako da nisem mogel z delom naprej. Od-
pravil sem se domov. Vkljub silni burji se mi je na česti párkrát
zazdelo, da me zapeta suknja preveč greje. Odpel sem jo in prijeten
hlad je ovil moje močno utripajoče prsi. Zatem me je zopet oblila
vročina. To izmenjavanje telesne temperature se je párkrát ponovilo,
ne da bi mu vedel vzroka.

Ko sem stopil pred Ano, sem zagledal njene prestrašene oci. Isti
izraz notranje vznemirjenosti je bil v njih. Objela me je okrog vratii
in dahnila skoro boječe: „Kako si čudno bied, Anton?" Stopil sem z
njo pred ogledalo in videl, da je govorila resnico. Z nežno skrbjo me
je spravila zopet v postelj in mi prinesla toplega čaja.

Stala je ob moji postelji molčeča, s sklonjeno glavo. Le prsi so
se ji dvigale nemirno v tihem joku. Preležal sem par dni, šel k zdrav-
niku z upanjem, da se mi tam odvali kameň od srca, ki je bil pádel
nenadoma nanj. A motil sem se. Z mrzlim, službenim izrazom v licih
mi je povedal, da ni zame vec pomoci. Težak, zelo kompliciran slučaj
jetike! Najbolje bo, je dejal, da se pripravím na vse; in, ako imam
družino, naj uredim svoje stvari. Ne vem, kako sem takrat prišel do
doma! Blodil sem po ulicah kakor brez volje in cilja. V glavi se mi
je mešala misel na misel, ena bolj črna od druge in končno se je vse
prelilo v neko kaotično šumenje in brnenje, da sem bil skoraj ob
pamet. A iz vsega so zvenele z nekim trdim naglasom usodne besede :
„Ce imate družino, uredite" . . .

Kaj naj urejam? Kako? —

Skúšal sem najti odgovor v splašenih očeh svoje žene. A tudi v
njih je bilo vse prazno . . . votel nič ... In šele, ko sta pritekla iz
sobe moja otroka, Veljko in Rožica, sem zaslutil da sem na pravi
poti. Kri moje krvi . . . duh mojega dúha ... A vse to še v nera-
zvitem popju . . . kakor v povojih . . .

Tak sem bil enkrat tudi jaz. Majhen čisto majhen . . . droben,
kakor mlada bilka v pomladnem polju. Tudi onadva zraseta, se utrdita
in bosta živela svoje življenje. Práv kakor jaz! —

Spomnim se dneva, ko sem dovŕšil dvajseto leto. Izpite sem bil
ravnokar prestal in s tem se je končala zame doba trdega učenja;
pot v življenje se mi je odpirala. Kako ponosno je zri name moj oče,
ko me je v znak svoje zadovoljnosti potrepal po rami! Tudi Veljko
in Rožica bosta dovŕšila isto pot ... in z dobrim uspehom ... To
čisto jasno čutim v svojem srcu! — In jaz bom tudi . . . Misel se ni
razpredla do konca. Trdo je zazvenelo v mojem srcu: „Če imate
družino, uredite" ...

Ah, da . . . urediti móram svoje stvari ! To se pravi v navadnem
govoru : pisati testament ... O čem pa naj pišem, ko ničesar nimam ?

332

In: ali more reven uradnik sploh kaj imeti? Morda kopico dolgov in
sorazmerno število otrok, če mu jih je Bog dal . . .

Par dni sem premišljal, kaj bi. Skrb me je morila in nisem je
mogel odgnati od sebe. Zaman je bilo prigovarjanje moje žene, zaman
vsa zlata brezskrbnost otroškega smeha, ki me je veselo obletaval, ko
sem bil prikovan na bolniško postelj. Lica so mi nekoliko upadla,
ústne so postale suhe kot brez krvi in koža je orumenela kakor listje
v jeseni. Ne vem, ali vsled bolezni, ali vsled večnega premišljevanja
in pretehtavanja. Samé številke, suhe številke so začele vstajati od-
nekodi in plesati pred mojimi pogledi kakor včasih v úradu ob urah
najintenzivnejšega dela. Kamorkoli sem upri oči, bodisi v omaro ali
mizo, stôl ali vráta, vse je pred menoj nenadoma oživelo in se zavrtelo
v plesu. Polagoma se je začela izpreminjati njih prvotná forma, ogli
so se odpirali, stranice se zasukale v lokih ali pa izbočile in končno
se je vse preobrazilo v migljajočo številko, ki se je vrtela in vrtela,
dokler ni utonila nekje v ozadju. In še celo po stenah, o katerih sem
vedel čisto zagotovo, da so čisté in belo pobarvane, so plezale te šte-
vilčne pošasti, se premetavale po njih, zadevale druga ob drugo in se
kopičile v dolge nepregledne vrste.

Ne vem kako, da sem se spomnil takrat urada. Evo tam le v
kótu, čisto na skritem, šedi tovariš Brezovec zamišljen v svoje delo.
Niti toliko čaša si ne dá, da bi odgnal muho, ki si je vzela na piko
njegov dolgi nos in ga párkrát premerila podolgem in počez. Ves za-
topljen je v prepisovanje dolgega aktá in posebno skrb polaga na to,
da so vse začetne črke stavkov lepo zaokrožene in umetno zavite.
Sedaj je napisal veliki „T". Kako se smehlja zadovoljno, ker se mu
je spodnja krivulja tako izborno posrečila. Stavim glavo, da se je
spomnil sedaj na lepe kodre natakarice Fančke, ki jo je bil sinoči
naskrivoma uščipnil v bedro, ko je postavila predenj borno večerjico !
Srečen človek ta Brezovec! Živi kot ptiček v raju. Nima skrbi, ne
bridkosti.

Pa sem se zopet zagovoril. Vendar bi pa utegnil zanimati naš
šef že z ozirom na mojo osebo !

Danes zjutraj okoli osmih me je povabil k sebi v úrad. Šel sem,
pravzaprav žena me je peljala, ker sem že precej slab v nogah. Nekam
trde in šibke so postale. Potrkam tedaj na vráta. Rezek glas se oglasi
za njimi in jaz vstopim. Sedel je v naslonjaču za mizo — lep postaven
mož. Meni se je zdelo, da se je zredil, odkar ga nisem videl. I seveda,
kako se nebi človek izpremenil v par mesecih! Jaz sem moral precej
shujšati, kajti začudeno me je zri in popravil je párkrát očali, kakor
da ne vidi dobro z njimi. Ponudil mi je stôl. Roke ni dal.

Z nosljajočim glasom je začel: „Vi, gospod Anton Nadloga, ste
bolni, kakor čujem."

333

Jaz: „Da."

On: „Če ste bolni, ne morete opravljati službe."

Jaz molčim.

On: „Zdravnik, ki vas je pregledal, nam je uradno sporoeil, da
ne boste mogli sploh vec v úrad."

Jaz: „Ozdravím še, gospod predstojnik . . ."

On trdo: „Zdravnik se ne moti. Vi ste zelo bolni . . ."

Jaz: „Da, zelo sem bolan . . ."

On: „Dopusta ne morem podaljšati. Službeni oziri . . . red . . .
predpisi ..."

Nisem odgovoril.

On zopet: „Poslali vas bomo v pokoj. Sicer imate še premalo
službenih let, a nekaj bomo že za vas storili, da ne boste umrli
gladu ..."

Zdelo se mi je, da ne veljajo te besede meni. Pokojnina ... Se
dobrih osem let službe nimam . . . Nekaj bodo še navrgli, hahaha . . .
Kakšna pokojnina bo to? Morda tisoč ali tisočdvesto kronic ... a
štirje smo v družini! —

Narahlo sem mu to omenil. A on je zmajal z rameni in dejal:
„Res je pičel ta denár, a vec ne moremo storiti."

Skúšal sem ugovarjati : „Morda pa vendar ozdravím . . ."

Zamahnil je z roko in menil: „O tem ni govora, gospod Anton
Nadloga. Zivite pac lahko še par let, a mi ne utegnemo čakati."

„Udarile so me te besede, da me je zabolelo na temenu. Ne vem,
kako sem prišel iz urada. Zdi se mi le, da je govoril o neki prošnji,
ki naj jo uložim v najkrajšem času.

Ko sem dospel domov, so se mi zbudile v ušesih zopet tiste
službene besede zdravnika: „Ce imate družino, uredite . . ." Morda
pa ľe ni hotel namigniti na testament, ampak je menil isto, kar mi je
povedal predstojnik.

Prošnjo naj delám! Kaj, budiča, so si vbili ti Ijudje v glavo?
Vstran bi me hoteli potisniti, vstran kakor navaden stroj, ko se obrabi.
In vendar se mi zdi včasih, da ni še vse izgubljeno ! Ne . . . ni, ker
ne sme biti! Imam ženo, imam otroke . . . Kaj bo z njimi, ko ne
bodo imeli več koga, da bi danzadnem za nje delal? Vem, da bi bila
to njih smrt. Ne morda hitra smrt, a počasno propadanje, kar je isto.
Ne, ne : prošnje ne vložim ; to pomeni za me pomanjkanje, glad, bo-
lezen, vse najhujše ... Če že mora nekdo izginiti, naj grem sam; a
nočem, da bi še koga drugega povlekel za sabo s takim nepremiš-
Ijenim dejanjem.

Glejte, izmislil sem si náčrt, ženijalen náčrt, da z njim uženem
te Ijudi, ki hočejo ugonobiti moje drage. Za penzijo ne prosim, to je
gotovo. Umreti móram, dokler sem še v službenem razmerju. Ce

334

umrem, dokler še aktivno slúžim, znáša penzija moje žene natancno
polovico plače, ki ]o imam sedaj. To je tisočpetsto kronic. Vsakemu
otrokii določa zákon vzdrževalnino v visokosti ene petine materine
penzije. Pri dveh je to šeststo kron. Skupen dohodek bi bil tedaj
dvatisoč sto kron. Lepa vsota, kaj ne? S tem bi se že dalo živeti. A
zákon to izrecno določa. Zakaj bi ga jaz ne obrnil enkrat sebi v korist ?
Razlika z mojo penzijo bi bila v tem slučaju natancno devetsto kron.
Toliko je vredno danes moje življenje. Morda malo; a zame je ve-
liko . . . veliko ... In povrhu še ukanim oba, predstojnika in zdrav-
nika. Dve muhi na en udarec! A móram hiteti, da me ne prehitita
ona dva.

Jutri se ustrelim ... a ne praviti tega nikomur, niti moji ženi . . .

Franjo Ros:

S plamenico.

LOjena v srebru in svili snov
je vzevela roža bohotna, ponosna
iz mojih božjih bogastev vrtov.

Razpregla je v meni vso tajno oblast,
v globinah iz lastne sile pijočo
najvišjo slast in nesmrtno rast.

Z njo pôjdem skozi temó pojoč,

daljinam brat in gost tujinam,

ž njo, z dvignjeno plamenico v noc.

335

Rudyard Kipling — Bogomíl Udovič:

Pooreeska bisara.

Little Blind Fish, thou art marvelous wise,
Little Blind Fish, who put out thy eyes?
Open thy ears while I whisper my wish —
Bring me a lover, thou little Blind Fisfi.

The Charm of Bisara.
(Ribica slepá, ti si čudovito modra,
Ribica slepá, kdo ti je iztaknil oči?
Odpri ušesa, da ti povem svojo željo —
Dobi mi Ijubega, ti ribica slepá.

Bisarin zagovor.)

Nekateri domacini pravijo, da je bisara doma onstran Kuluja, kjer
se nahaja tisti enajst palcev debeli tempeljski safir. Drugi pa
pravijo, da je bila narejena v hudičevi skrinji v Ao-Chungu v Ti-
betu, in jo je ukradel neki Kafir, njemu neki Gurkha, ternu zopet
neki Lahouli, njemu neki „Khitmatgar"', ta pa jo je prodal nekemu
Angležu, tako da je izgubila vso moc. Kajti da pooreeska bisara zares
účinkuje, mora biti ukradena — če mogoče s prelivanjem krvi — toda
na však način ukradena.

Vse te govorice, kako je prišla bisara v Indijo, so napačne. Na-
rejena je bila v Pooreeju pred veki — kako, bi se dala napisati cela
knjižica — ukradla jo je neka svetiška plesalka za svojo rabo, in nato
je šla iz rok v roke vedno proti severu, dokler ni dospela v Haulé —
zmeraj pod imenom: pooreeska bisara. Ima obliko drobné štirioglate
škatljice, v katero je na zunanji stráni vdelanih osem malih balasovih
rubinov ^. V škatljici, ki ima pokrov na vzmet, je brezoka ribica, izrez-
Ijana iz neke vrste črne blesteče se orehovine in zavitá v odrezek
obledele zlate tkanine. To je pooreeska bisara, in rajši primi kraljevo
kobro v roke, nego bi se dotaknil pooreeske bisare.

Vse čarovnije so zastarele in odpravljene, samo v Indiji ne, kjer
se kljub svetli, peneči se stvari, ki se imenuje „civilizacija", nič ne

1 Mohamedánski sluga, ki streže pri mizi.

2 Neka vrsta rubinov rožnate barve.

336

izpremeni. Však človek, ki pozná pooreesko bisaro, vam lahko pove,
kakšne moci ima — seveda vedno le, če je bila pošteno ukradena.
To Je edini zanesljivi Ijubezenski čar v deželi, ki točno účinkuje, poleg
še enega. (Tega ima neki nizamski konjenik v kraju, imenovanem
Tuprani, natanko severno od Hajderabada.) Na to se je zanesti kakor
na istino. Pojasni pa naj stvar kdo drugi.

Če pa bisara ni bila ukradena, temveč darovaná, kupljena ali
nájdená, se obrne moč bisare v treh letih proti imetniku in ga tira v
pogubo ali pa v smrt. To je druga istina, ki jo lahko razložite, kadar
utegnete, tačas pa se lahko tému smejete. Za enkrat je bisara varná
na vratu ponija, ki vozi ekko ', v višnjevem traku bisernega niza, da
ga varuje úrokov. Ce ga voznik kdaj nájde in ga bo nosil s sabo ali
daroval svoji ženi, me práv skrbi zanj.

Leta 1884. jo je imela neka práv grda, golšasta gorskokulijska
ženská v Theogu. Jaz sem prišel s severa v Simlo, predno jo je kúpil
Churtonov khitmatgar in jo prodal Churtonu, ki je zbiral kurijoznosti,
za trikratno srebrno vrednost. Sluga ni vedel, kaj je prodal, gospodar
pa tudi ne. Toda nekdo, ki je pregledal Churtonovo zbirko. Churton —
bil je — mimogrede omenjeno, vládni podkomisar — je vedel in molčal.
Bil je Anglež, toda vedel je, kaj je treba verjeti. S tem je pokazal,
da se je razlikoval od večine Angležev. Vedel je, da je nevarno, imeti
sploh kaj opraviti z malo škatljico, naj že njena moč bedi ali spi, zakaj
nezaželjena Ijubezen je strašno darilo.

Pack — „molj*' smo ga imenovali mi — je bil v vsakem oziru
grd majhen možič, ki je gotovo po pomoti prilezel v armado. Bil je
tri palce večji nego njegov meč, toda niti polovico toliko močan. In
meč je veljal petdeset šilingov ter je bil tovarniško delo. Maral ga
ni nihče, in mislim, da je bila njegova pritlikavost in ničevost krivá,
da se je tako brezupno zaljubil v Miss Hollis, ki je bila blaga in Iju-
bezniva in je merila pet čevljev sedem palcev v svojih čevljih za
tenis. On ni bil zadovoljen samo s tem, da se je tiho zaljubil, temveč
se je lotil stvari z vso silo svoje klaverne pritlikavosti. Ce bi ne bil
tako zopern, bi ga lahko pomilovali. Pack se je bahal, jezil, razburjal,
begal gori in doli in se skúšal prikupiti njenim velikim, mirnim sivim
očem, — toda zaman. To je bil eden tistih slučajev, na kakršne na-
letíte celo v tej deželi, kjer se Ijudje ženijo po zakoniku — , slučaj
zares slepé enostranske Ijubezni, ki ni imela niti najmanjšega upanja,
da bi bila vracaná. Miss Hollis je gledala nanj kakor na kak mrčes,
ki leze po poti. Da bi postal več nego stotnik, ni imel upanja pa tudi
ne dovolj bistroumnosti, da bi si drugače pomogel do kakega vinarja.
Taká Ijubezen, kakor je bila njegova, bi v postavnem môžu vzbujala

' Ekko = lahek voziček na dveh kolesih.

23 337

sočutje; v dobrem človeku bi bila vzvišena; v takem pa, kakršen je
bil Pack, je bila samo nadležna.

Do tod verjamete skoraj vse. Ne boste verjeli sledečega. Churton
in mož, ki je vedel, kaj je bisara, sta skupaj zajtrkovala v simelskem
klubu. Churton se je pritoževal splošno nad življenjem. Njegova naj-
boljša kobila v hlevu se je zvrnila po hribu in si zlomila hrbet; nje-
gove sodbe je višje sodišce zavrnilo veckrat nego bi smel pričakovati
kak podkomisar, ki osem let slúži; imel je mrzlico, bolela so ga jetra
in pretekle tedne je bil duševno ves pobit. Z eno besedo: studilo se
mu je življenje in upadel mu je ves pogum.

Obednica simelskega kluba ima, kakor vsakdo ve, dva dela, ki
sta locena po um e tne m loku. Ce se, vstopivši, obrnete na levo in
sedete za mizo pod okno, ne morete videti, ako kdo pride, krene na
desno in sedeza mizo na desni stráni loka. Cudno pa je dovolj, da
sliši vsako vašo besedo, ki jo izgovorite, ne samo ta, drugi obedovalec,
temveč tudi sluge za zaslonom, izza katerega prinašajo obede. To
velja vedeti; odmeven prostor je pást, pred katero je treba svariti.

Napol v sali, napol v nádeji, da mu bo verjel, je pripovedoval
mož, ki je vedel, kaj je bisara, Churtonu pripovedko o pooreeski bi-
sari, samo bolj na dolgo, nego jaz tukaj. Koncal je z nasvetom, naj
Churton brž vrze tisto škatljico po hribu in da bo videl, če ne ginejo
ž njo vse neprilike. Za navadna ušesa, angleška ušesa, je ta pripo-
vedka samo zanimiv prispevek k folklori. Churton se je smejal, rekel,
da se po jedi in pijači počuti bolje, in je odšel. Pack je jedel in pil
sam na desni stráni loka in je slišal vse. Bil je skoraj brez urna
radi svoje zatelebanosti v Miss Hollis, tako da se je vsa Simla
smejala.

Cudno je, da je človek, ki brezumno sovraži ali Ijubi, pripravljen
tudi brezumno ravnati, da bi ustregel svojim čustvom. Za denár ali
oblast bi tega ne storil. Gotovo bi Salomon Aštaroti in drugim takim
dámam z nenavadnimi imeni ne bil zidal oltarjev, da ni imel neprilik v
svoji „zenani" in nikjer drugje. Toda to ne spadá semkaj. Resnica pa
je bila, da je Pack drugi dan obiskal Churtona, ko ga ni bilo doma,
pustil svojo karto in ukradel pooreesko bisaro izpod poveznika na
kaminu. Ukradel kakor tat, kar je Pack po naravi res bil. Tri dni
nato je bila vsa Simla elektrizirana ob novici, da je Miss Hollis uslišala
Packa — to ničasto podgano. Packa! Ah hočete še kak jasnejší dokaz
nego je ta? Pooreeska bisara je bila ukradena in je účinkovala kakor
vedno, kadar je bila pridobljena po nepostavni poti.

Trikrát ali štirikrat v življenju je človek opravičen vtikati se v
zadeve drugih Ijudij in igrati usodo.

Mož, ki je poznal bisaro, je čutil, da je opravičen. Toda verjeti
in delati po veri, to je dvoje popolnoma različnih stvari. Nesramna

338

z^Kvoljnost, s katero se je Pack postavljal ob stráni Miss Hollis in
očividne Churtonovo ozdravljenje od Jetrne bolezni, brž ko je pooreeska
bisara prešla, sta moža podžgala, da se je odločil. Razložil je stvar
Churtonu, Churton pa se je smejal, ker ni bil vzgojen tako, da bi
mogel verjeti, da Ijudje, ki so pri indijski vladi, kradejo — najmanj
pa také malenkostne stvari. Toda čudež, da je Miss Hollis uslišala to
šivanko, Packa, ga je pripravil do tega, da se je odločil, ukreniti kaj
na svoj sum. Trdil je, da bi samo rad izvedel, kam je izginila srebrna,
z rubini okrašena škatljica. Zakaj moža, ki je v listi indijske vláde, ni
mogoče obdolžiti tatvine. Ce pa opleniš njegovo sobo, si sam tat.
Mož, ki je poznal bisaro, je pregovoril Churtona, da se je odločil za
vlom, Ce ne nájde ničesar v Packovem stanovanju . . . toda kaj bi se
zgodilo v tem slučaju, ni dobro misliti.

Pack je šel na ples v Beumore — Beumore je bil takrat še
Beumore in ne uradno poslopje — ter je petnajst valčkov od dvain-
dvajsetih plesal z Miss Hollis. Churton in mož, ki je poznal bisaro, sta
vzela vse ključe, kar sta jih mogla dobiti v roke, ter šla na Packovo
stanovanje v hotel, prepričana, da njegovih slug ne bo doma. Pack
je bil skopa duša. Niti postené blagajnice si ni preskrbel, kamor bi
del svoje papirje, temveč neko imitacijo, kakršne delajo domačini, in
ki jo kúpiš za deset rupij. Odpreti se je dala z vsakim ključem
in tu na dnu, pod Packovo zavarovalno polico, je ležala pooreeska
bisara.

Churton je prerekel Packu vse mogoče, vtaknil bisaro v žep in
šel z môžem, ki je poznal bisaro, na ples. Prišel je ravno k večerji
in je videl v očeh Miss Hollisove začetek konca. Po večerji je dobila
histeričen nápad, in njena mama jo je spravila domov.

Na plesni večer si je Churton, z nesrečno bisaro v žepu, zvlnil
nogo na stopnicah, ki drže na staro drsališče, in ga je bilo treba go-
drnjajočega spraviti z vozom domu. Na pooreesko bisaro ni verjel,
dasi je tako očitno pokazala svojo moč, temveč je poiskal Packa in
ga ozmerjal z grdimi priimki, med katerimi je bil „tat" najmilejši.
Pack jih je vtaknil z nervoznim nasmehom pritlikavca, ki mu manjka
srca in telesa, da bi žalitve zameril, in je šel svojo pot. Javnega
škandala ni bilo.

Teden pozneje je Miss Hollis Packa odslovila. Rekla je, da se je
zmotila v svojem srcu. Tako je odšel Pack v Madras, kjer ne more
napraviti mnogo škode, tudi če živi toliko čaša, da postane polkovnik.

Churton je zahteval na však način, da sprejme mož, ki je poznal
bisaro, pooresko bisaro v dar. Mož jo je vzel, šel precej na cesto,
našel ponija z bisernim nizom na višnjevem traku, privezal bisaro na
notranji stráni ovratnice s koncem traku od čevljev in zahvalil boga,
da se je rešil nevarnosti. Zapomnite si, da pooreske bisare ne smete

23* 339

razdreti, ce jo kdaj nájdete. Zakaj, — vam ravno zdaj ne utegneni
razložiti, toda moč leži v leseni ribici. Mister Gubernatis ali Max Miiller
vam lahko vec povesta o tem nego jaz.

Porečete, da je ta povest izmišljena. Dobro. Ce naletíte kdaj na
majhno, srebrno škatljico z vdelanimi rubini, sedem osmín palca dolgo
in tri cetrtíne palca široko, s temnorjavo v zlato tkaníno zavíto leseno
ribíco v njej, obdržíte jo. Obdržíte jo tri leta in potem uvidíte samí,
če je moja povest resnična ali ne.

Še boljše je, če jo ukradete kakor Pack, in kesalí se boste, da
se níste umorili precej iz početka.

Anton Debeljak:

Vsakdanje čudo.

ste dromedarske krivulje obzorja,
iste vratolomne slapové pogorja,
iste griče skromne, grmičevje gledam:
vedno drugačne.

Dan za dnem taisti vršac temnokodri
kopije téme drzno v sijájíní modrí,
vselej ena vodí víjuga se struga:
slednji hip druga.

Sivi Prótej, ôtok nebesne gladíne,
žar-čarovnik, stvarník prelestne mladine
čudim se vseliki naravi, velikí,
vekomaj novi.

340

Albín Prepeluh:

Dubrovník.*

Majhno in izmed vseh dalmatinskih mest menda najmirnejše mesto Je
daiies Dubrovník, nekda] središče bogate patricijské republike sve-
tega Vlaha. Mesto samo leži na mali ploskvi, porinjeni ven na morje. S
suhega in z morja je vklenjeno v močno, staro trdnjavsko obzidje. Že
od daleč se beli v južnem solncu nad mestom stari fort Imperial in
polagoma se odkrijejo radovednim očem njegovi ostali tovariši. Nad
njimi čuje na obrežnih skalah samujoči fort Lorenzo, nekak Gibraltár
v miniaturi. Nekoč so bile te utrdbe velikega vojaškega in politiškega
pomena. Danes to zidovje nima vec nekdanje veljave in je zgolj priča
veliké in slaviie preteklosti, je le zanimiv ostanek staré patriarhalne
dobe, ki je živela po drugačnih nazorih in v drugačnih razmerah, kakor
današnji svet. Tedaj je bil svet manjši, njegove veliké ceste niso segale
preko vse zemeljske oblé in njegov razvitek je slonel na drugačnih,
nam tujih principih. Tehnična znanost je bila še v povojih in zato
okorna za naše pojme. In vendar grešimo, ako gledamo na pretekle
dobe z omalovaževanjem, nekritično in brez premisleka, da utegnejo
nekoč tudi zanamci izrekati z malovažnimi gestami sodbo o se-
danjosti.

Krásna narava tega kraja nas popolnoma omámi. Navajene na
zimo in burjo se nam oči ne morejo nagledati visokih cipres, palem,
eksotičnih in tropičnih rastlin. Kamor seže oko, povsod je, po naših
pojmih, en sam vrt in prevzame nas občutek, da je čarobni orient v
bližini. Odkod ta občutek? Od milega podnebja? Zamisli se v položaj
imovitega modernega človeka ! En velik skok in že si na Grškem, malo
dalje pa izstopiš tam nekje v Smirni ali v Carigradu. Morje ki leži mirno
in nedolžno pod nami, kakor bi se nikoli ne razhudilo, je pot v tiste

' Leta 1913. je Hrvatska Matica izdala prvo knjigo lepega dela Bránka Vodníka :
«Fovijest hrvatske književnosti" (Izdanje Matice Dalinatinske). V tem preglednem
delu je izčrpno obdelana tudi stará hrvatska dubrovniška literatúra in je kritično
opisan njen razvoj. Kdaj dobimo pri nas nekaj podobnega?

341

vzhodne, čarobne kraje. Kakor v velikanskem zrcalu se v njegovi
globocini, v mesecnih večerih stekleiiQ čisti, in v njegovi daljni sinji
površini odbija življenje v vseh svojih pestrih nijansah. Nedoumna je
tod višina neba; velikánski, neskončen je zračni prostor nad teboj.
Spomni se severnih, meglenih dni, ko leži nebesni svod tako nizko,
da bi ga skorajda dosegel z roko! Primerjaj tod višino in širino nad
seboj in pod seboj in razumel boš to lepoto in krasoto ter njen veliki
obseg. PIjuča dišejo lažje in misel hiti v daljo in višino, preko do-
sedanjih ozkih mejá. Sedaj se ti zde vse te utrdbe, ki jih imaš tik
pred seboj, ti forti in nasipi tako neznatno majhni in smešni kakor
igrača v rokah otroka. Toda celokupna slika je romantična in harmo-
nična. Nehote se spomniš praktičnega Machiavellija, ki hvali onega,
ki žida také utrdbe, in tega, ki jih ruši, graja pa vsakogar, ki jih žida,
pa se ne meni za Ijudsko razpoloženje. In vendar je bil nekdanji
stavbenik takih utrdb, fortov in nasipov umetnik. Tudi veliki duh
Leonardov se je izkazal v tej stroki staré umetnosti.

Mislim, da je izmed vseh jugoslovanskih dežel Dalmacija najlepša
po prirodi, v zgodovinsko-kulturnem pogledu pa najzanimivejša. Kakor
so kraški Velebit, številni otoki, posuti s trto in oljko, temne ciprese,
svetlozeleni kakti, palme, smokve in oranže naravni nakit njene prí-
rodné lepote, tako so številni spomini na antično in srednjeveško
kulturo, ki je nekdaj živela tod, okrás njene zgodovine.

V srednjem veku je bil Dubrovník najznamenitejše dalmatinsko
mesto. Danes káže radovednemu popotniku svoje lepe spomine na
nekdanje bogastvo, nekdanjo samostojnost, duševno kulturo in poezijo.
Njegova zgodovina opravičuje, da ga nazivamo hrvatske Benetke, jugo-
slovansko Firenco. Vpliv velikega ekonomskega in kulturnega razvoja
bližnje Italije v srednjem veku se pozná še danes vsej deželi, že od
davnih dni slovanskí, kjer je bil maloštevilni románski element samo
širitelj zapadne kultúre. V nekdanjem svetovnem razmahu srednjeveške
Italije se je rodila moč in veljava malé dubrovniške republike svetega
Vlaha. Pod okriljem te kultúre je rástla njena lastna kultúrna moč in
z njo je tudi propadla. Bila je to veliká doba, ki je ustvarila početke
hrvatske književnosti in jo dvignila do svetovnega slovesa. To v času,
ko so kulturno in duševno spale še vse druge jugoslovanske dežele
in ves Balkán.

Sredozemsko morje je bilo glavno morje tedanjega kulturnega
človeštva. Bilo je veliko križišče trgovskih cest; bilo je medsebojna
vez daljnjih obmorskih národov, ki so se borili za posest orienta. Malé
prímorské republike italskega poluotoka so se svobodno razvijale in
utrdile svojo neodvisnost. Njih razvita trgovina je ojačila svobodno,
samozavestno meščanstvo. V najbližji bližini važnega sredozemskega
morja, na vzhodnem bregu Adrije, pa leži Dubrovník, ki je bil v tistem

342

casii okno v svet svojemu širokému zaledju: hrvatskim, srbskim in
sploh vzhodnim ter balkanskim deželam. Tako se je v Dubrovniku
vezal západ z vzhodom.

Razen v Italiji je tiste čase po vsej Evropi absolútno vládal fev-
dalni aristokrat. V Italiji je moral svoje gospodstvo kompromisno deliti
z meščani. To je oslabilo njegove družabne privilegije ali pa jim je
dalo vsaj večjo prožnost. Ponekod v Italiji je bil aristokrat prisiljen
iskati zavetja za trdnim zidovjem mestne republike, kjer se je polagoma
pomeščanil. Zakaj pod svojo republikansko vlado je svobodno živel
meščan, ki ga je redila veliká trgovina. Vsled svojega ekonomskega
pomena je užival posebne svoboščine in pravice. Ekonomsko močan in
politično svoboden mešcan se ni mogel vladati tako, kakor po deželi
raztreseno živeči kmet, povsem odvisen od svojega fevdalnega gospo-
darja. Zemljiško plemstvo je sicer tudi v mestnih republikah uživalo
svoje posebne privilegije, toda bistveno se je razlikovalo od mogočne
in ošabne aristokracije v drugih, ekonomsko in kulturno manj razvitih
deželah.

Velikaši med meščanstvom — veletrgovci, brodarji, industrialci . —
so cúvali nad svojimi, manj imovitimi someščani. Nad njihovimi po-
sebnimi pravicami pa je cúvala po njih svobodno izvoljena vrhovna
državna oblast. Ta čuječnost in strah pred preuredbami se je izražala
v konservativnih politiških, družabnih in državnih nazorih. Ti nazori
so bili izraz hrepenenja in željá vladajočih slojev izmed aristokracije
in meščanstva, ki so se izpremenili, kakor hitro so se izpremenile
gospodarske razmere in je nová doba pometla z zapisanimi pred-
pravicami in izjemami.

V takih mestnih republikah fevdalni aristokrat ni mogel vladati
absolútno. Njegov nepristopni grád — mnogokrat gnezdo cestnih roparjev
in morskih gusarjev — je izgubil svoj pomen in plemič se je preselil
v mesto. Tam si je sezidal palačo in se podvrgel vplivu višje mestne
kultúre. Poleg aristokrata, trgovca, brodarja, manufakturista pa se je
pojavil in uveljavil znanstvenik, književnik in pesnik. To prebivalstvo,
na gosto naseljeno za mestnim obzidjem, je pazno cúvalo nad svojo
državno svobodo. Videlo je vsako kretnjo svojih gospodarjev in jih je
zato lahko nadzorovalo. Vsled tega se je v teh mestnih republikah
le težko vzdrževal tirán, ako je sploh bilo komu mogoče polastiti se
absolutnega gospodstva nad čuječimi meščani. V Italiji so izredne raz-
mere dopustile, da se je zdajpazdaj kdo izmed plemstva ali pa meščan-
stva povspel do absolutnega gospodarja te ali one državice, bodisi s
prekanjenostjo, nadarjenostjo ali pa z zločinom. Toda malokdo se je
vzdržal nemoten v svoji oblasti daljšo dobo, kakor nam pričajo imena:
Vitello, Sforza, Cesare Borgia, Bentivoglio, de' Medici in drugi. Kmalu
jih Je s pomočjo nezadovoljnega Ijudstva izpodrinil drugi lúpež, ali pa

343

so se morali umakniti pred bojnim klicem razjarjene množice:'Popolo,
popolo, muriano i tiranni ! Vse življenje, stisnjeno na majhen, pregleden
prostor, je bilo preveč javno in vsi javni dogodki so se odigravali
vpričo vseh. Močni velikaši, ki si medsebojno niso zaupali in so bili
brezmejno castihlepni, niso trpeli tiranske vláde kogarkoli. Zato Je bila
republikánska vláda tista državna oblika, ki Je najbolj ugajala strem-
IJenju in častihlepju posameznika. Tako Je mestna aristokracija,
kakor tudi Je bila družabno izključna in Je nje vláda slonela na ne-
usmiljenem izkoriščanju nižjega IJudstva, imela vsaj na zunaj demo-
kratično lice. Zato Je obveljala svoboda, četudi zelo omejena vsled
raznih privilegijev in predpravic vladajočega sloja. 'Svoboda pa Je po-
spešila trgovski razvitek, prinesla Je moč, veljavo, patriotizem, znanost,
umetnost, kar vse Je dvignilo splošno kulturo, prineslo fineso, Je olep-
šalo in ozaljšalo vsakdanji življenjski boj.

Veliki politični in ekonomični dogodki so prinesli malim trgov-
skim dŕžavám v bližini sredozemskega morja veliké koristi. Po-
sebno so Jih povzdignile križarske vojne. Drugim severnim in zapadnim
deželam so prinášate tolažbo odpustkov, versko navdušenje, svete
relikvije, gmotno škodo in krvne žrtve. Deželam ob važnem sredo-
zemskem morju, ki so bile nekak ključ do orienta, pa so otvorile nová
trgovska centra, nove vire bogastva in so razširile in poglobile njihovo
znanost.

Dalmacija, kakor rečeno, Je bila od nekdaj dežela, v kateri se Je
križala orientska kultúra z zapadno. V srednjem veku pa Je bila západná
kultúra dolgo čaša italijanska kultúra, katere vpliv Je segal na ves
vzhodni breg Adrije. Dubrovniška republika Je bila vedno pod vrhovno
oblastjo sedaj zapadnih, sedaj vzhodnih, sedaj orientskih svojih sosedov.
Kakor se Je menjaval vpliv enega ali drugega mogočnega soseda, tako
Je menjaval dubrovniški sveti Vláh svojega vrhovnega zaščitnika:
Benečane, turškega sultána, ogrsko-hrvatske kralje . . . Državni čolniček
se Je vedno spretno izogibal mnogih pečin, ki bi ga utegnile upropa-
stiti. Vodniki — praktični trgovci — so si šteli v večjo čast svojo duševno
premoč, nego osebno hrabrost, ki ni nudila nobene varnosti. Dubrov-
ničani niso bili le v kulturi, književnosti in poeziji posnemovalci za-
padnih, italijanskih vzorov, temveč práv posebno tudi v svoji državni
politiki; kot oportunisti so slávili pravé triumfe. Sicer pa praktični
trgovski duh ni imel niti čaša niti volje, baviti se s tedanjo zelo težavno
in časovno potratno vojno umetnostjo. Bilo pa Je mesto tudi vojaško
preslabo, da bi se bilo moglo upirati velikim (in močnejšim sosedom.
Zato Je Ískalo zavetja pred pohlepnimi sosednjimi dŕžavami pri kateri
izmed njih, in sicer pri tisti, ki Je nudila največjo varnost pred zuna-
njimi sovražniki. To Je bilo zelo pametno in tudi dobičkonosno. Osobná
hrabrost, vojaške kreposti, slávni bojni čini — vse to Je bilo posebno

344

v severnih deželah ozko spojeno s pojmom časti. V Italiji in v njenem
sosedstvu pa je vládal drugi názor, podoben onému v starih grških
državicah ob egejskem morju. Razumna in plodonosná politika je bila
odločilna za družabni ugled. Práv tako, kakor danes v deželah, ki imajo
pretežno mestno kulturo in žive od trgovine in industrije ter imajo
torej najrafiniranejšo kulturo. Poleg tega je tedanji bojevalni način bil
težak in okoren, zakaj strelska tehnika je bila še malo razvita in je
še mnogo manj kakor dandanašnji čas bila prilagojena življenju trgovca,
podjetnika, obrtnika, učenjaka, ki se niso znali spretno kretati s pre-
težkim orožjem, kaj šéle v težkem železnem oklepu jezdeca, v boju
odločujočega !

V starih časih je živel Dubrovník pod vrhovno oblastjo bizantin-
skega carstva. Od leta 1205. do 1358. so nad njim gospodovali mogočni
Benečani. Ostal pa je v svoji notranji upravi svoboden. Tedaj Benečani
še niso bili popolni gospodarji zgornje in srednje Dalmacije, ki so jo
šele pozneje, deloma s kupninami, deloma pa z osvojitvami spravili
podse. Ko so ogrsko-hrvatski kralji prišli do večje moci, se je Dubrovník
podal pod njihovo zaščito, da bi se rešil beneškega pritíska in pohlepa.
Ti kralji so bili njegovi močni zaščitniki od leta 1358. do 1526. Vedno
večja moč Benetek v srednji in severní Dalmaciji in v Adriji je postala
končno Dubrovníku sumljiva. Odtod je pretila njega samostojnosti in
nadaljnemu razvitku resna nevarnost. In Dubrovník je v vseobči poli-
tiški zmešnjavi zopet izpremenil svojega vrhovnega gospodarja. To pot
je bil to turški sultán, katerega moč na Balkánu se je čezdalje bolj
krepila. Turško gospodstvo v Dubrovníku ni bilo preneznosno. Sultán
se je zadovoljeval s cekini, ki mu jih je plačeval Dubrovník kot tribut.
Dajal mu je na leto po tisoč cekinov. Sčasoma je postal sultán zelo
lakomen in je končno svoj zahtevek poviševal. Svota je nazadnje na-
rasla na celih 12.500 cekinov. Ko so se začeli kazati početki razpada
osmanske dŕžave, se je Dubrovník otresel sultanovega jerobstva in se
je leta 1684. podal pod varstvo cesarja Leopolda I. Tudi se je terito-
rialno ločil od Benečanov s tem, da je majhen košček svoje državice
odstopil Turkom. Po zadnji groš so prišli v Dubrovník leta 1796. Fran-
cozi, katerim je moral posoditi en milijon lir. V bojih med Rusi in
Francozi za posest Kotora je bila mala republika zgolj še igrača drugih.
Napoleon I. je že onemoglo patricijsko republiko izbrisal iz zemljevida
in jo je priklopil svoji Iliriji ...

V srednjem veku se je Dubrovník vsled svoje ugodne lége hitro
razvijal. Dubrovniški trgovec je s svojimi ladjami brodaril po vseh
tedaj znanih in odprtih morjih. Prehodil je ves Balkán in je ustanovil
v Carigradu svoje trgovske kolonije. Prepotoval je Italijo, kjer je po-
sebno na Beneškem, v Jakinu in Neapolju ustanovil svoje kolonije.
Sredozemsko morje ga je privedlo v Egipt, kjer se je ustanovil v Ale-

345

ksandriji, v Tunisu, Siriji, na Španskem in celo na Angleškem. Dubrov-
niška trgovina je zaslula po svoji solidnosti. Dubrovniške ladje so pre-
važale žito, italijansko svilo, olje, orientalske tkanine, ki so se izdelovale
tudi doma, in celo sibirsko kožuhovino — po vsem trgovskem svetu.
Dubrovniški patricij je zbiral denár po velikih prekmorskih trgovskih
centrih : dubrovniški trgovec je imel po daljnem svetu svoja blagovna
skladišča in njegove ladje so se ponosno in z vspehom kosale z bene-
škimi. Tako je mala republika svetega Vlaha postala bogata in močna.
Nje trgovina je imela kredit, nje kovani denár je bil v visokih čislih.
Njen teritorij sicer ni bil velik in se zaradi mogočnih sosedov ni mogel
razširiti. Poleg Dubrovníka samega je obsegal še Konavelj, Cavtat, otok
Lastovo, Šipan, mesto Ston, luko Gruž, polotok Pelješac in otok Mljet.
Po svoji notranji uredbi jé bila republika patricijská, ki je cvela po-
sebno v petnajstem stoletju. Tedaj je štel Dubrovník do 40.000 pre-
bivalcev, skoraj dvakrát toliko kakor dandanes. Tu so se zbirale veliké
zaloge žita, kopičilo se je blago, zlato, srebro, drago kamenje. Za svojo
mladino odpre republikánska vláda šole in nastavi v njih znamenite
in slávne italijanske humaniste za učitelje. Leta 1455. obvelja zákon,
da nihče ne more biti sprejet v državno službo, ki ni vešč pisanju in
čitanju. Za ozkimi trgovskimi stiki z Italijo pridejo kultúrni. Dubrov-
niški patricij se začne baviti s humanističnimi študijami. Nájdeš jih pri
tem študiju v Rimu, Neapolju, Bologni, Padovi . . .

Italija se je tedaj ponášala s svojimi humanisti, med katerimi niso
redka hrvatska imena iz Dalmacije: Subotic, Marulic, Sižgoric. Po
italijanskem vzgledu tudi v Dubrovníku raste zanimanje za književnost
in poezijo. V solncu Petrarkove sláve, ki ga je njegova domovina
ovenčala, se tudi v Dubrovníku uveljavljajo pesniki in učenjaki. Poleg
latinskih in grških klasikov se prične intenziven import del velikih
Italijanov mogocne renesančné dobe: Petrarke, Ariosta, Bibbiene,
Machiavellija in drugih. Nová pota duševne kultúre se odpro krogu
patricijev. S polnima rokama zajema mala hrvatska republika iz živega,
svežega studenca prenovljene italijanske kultúre. Kmalu se pokaže ta
vpliv tudi v notranjem državnem življenju. Italijanščina začne izpodrivati
latinščino. Humanistična doba ni bila naklonjena narodovemu jeziku.
V političnem in državnem pogledu postane konservativna beneška repu-
blika svetega Marka Dubrovníku vzor in ideál. Kakor Benečani tako tudi
Dubrovničani utemelje svojo aristokratično vlado. Vlada tega meščan-
skega plemstva povsod in v vsem posnema uredbe ugledne republike
svetega Marka, Vse starodalmatinsko plemstvo občuduje nje pametne
uredbe. Plemiči iz dalmatinskih otokov, pod katerih socialnim pritiskom
silno ječi Ijudstvo, sláve v pesmih politične in državne uredbe republike
svetega Vlaha, ki je zgolj posnemovalec svetega Marka. In bolj kot
kje drugje se naslanja državna politika na oportunizem.

346

■

Tiste čase se začne trpljenje severne in srednje Dalmacije pod
turškimi navali in beneškim izkoriščanjem. Pesniki in književniki
so obupani. Verujejo le še v božjo pomoč. Zakaj krščanski knezi so
needini. beneška „domovina" pa hlepi le za gmotnim dobičkom in
bogastvom Benetek samih. Dubrovnik je teda] slávil politiko in moč
turškega sultána. Zakaj to se zlaga z interesi malé republike, ki ji je
beneški lev kot pomorska sila največji sovražnik in konkurent. Dubrov-
niški pesnik, benediktinec Vetranie, slávi padec Belgrada v turške roke
in opominja svoje rojake, naj zvesto služijo sultanu, ki je slaven in
mogočen. Upanje na pomoč krščanskega sveta je varljivo. Zakaj Bene-
čani niso kos nezmagljivemu sultanu, s katerim na skrivaj sami lisičijo.
Turška sila prodira na sever in na západ. In ko se Turek polasti
Budima, zapoje ta benediktinec, besednik oportunistične politike svoje
malé domovine:

A sad nie Kosova, a sad ni Krbave,
ni polja ravnoga, ni hrvatske sláve.

Kakor rečeno, je bila dubrovniška državna ustáva povsem aristo-
kratična. Ako jo pobližje pogledamo, bomo razumeli, da so bili interesi
vladajoče aristokracije povsod odločilni, ne narodni in ne Ijudski. Velo
vijece je vládalo republiko. V tem velikem svetu so imeli sedež in glas
vsi plemiči, vpisani v plemiško knjigo — Specchio — ko so prekoračili
dvajseto, odnosno osemnajsto leto starosti. Senát je štel 45 članov,
však senátor je bil moral prekoračiti štirideseto leto svoje starosti.
Senát je pravzaprav odločeval v vseh važnih notranjih in zunanjih
zadevah republike. Eksekutivo pa je tvoril mali svet sedmih članov,
kateremu je bilo prideljenih še pet sodnikov. Tako sta bila úprava in
njeno vodstvo razdeljena na republikánski način med člane aristokracije.
Na čelu dŕžave pa je stal knez, pozneje rektor imenovan. Ljubosumnost
in nezaupanje med velikaši se káže ravno v tej instituciji. Rektor se
je namreč volil vsaki mešec, moral je, dokler je upravljal to službo,
stanovati v rektorskí palači, ki jo je smel zapustiti samo, ako je to
zahtevalo njegovo službeno opravilo. Bil je torej tudi osebno hudo
pristrižen. Ta nezaupnost bi bila dandanašnji naravnost žaljiva. Toda
dubrovniški velikaši niso zaupali nikomur in poznali so dobro staro
zgodovino, človeško nrav in imeli so pred nosom strašne sodobne
italijanske vzglede: Francesca Sforzo, Oliveretta da Fermo in ostale.
Ako bi se čutil knez republike na svojem sedežu varnega, bi lahko
posnemal vzgled bodrega zločinca Agatokla, nekdanjega kneza siraku-
škega. Lahko bi z zaroto, z zločinom ali pa celo s prilizovanjem brez-
pravnemu Ijudstvu uničil politično moč in družabne pravice svojih
tovarišev in sam postal absolútni knez svoje domačije, njen tiran.
Tedanja doba te jasne in odkrite nezaupnosti ni šmátrala za žaljivo.

347

Zaka] bila je to modra uredba, ventil razvitemu častihlepju. Rektor je
bil vedno eden od najrazumnejših Ijudij izmed patricijev in njegova
rdeča državna obleka je bila vsakomur v ponos in čast. Toda to ni
bila edina uredba, primerna časovnim razmeram. Da bi se republikán-
ska svoboda zavarovala pred hudobno človeško nravjo, ki hlepi vedno
le po nadvladi in moci, in bi se nadzorovalo delo rektorjevo, mu je
bilo prideljenih še enajst svetnikov, s katerimi je reševal tekoče državne
pošle. Da bi bedel nad nedotakljivostjo ústave, je senát izvolil izmed
sebe še nekak odsek petih elánov, ki so pazili na početje izvoljenih
mogočnikov. Vvarstvo patricijskega demokratičnega načela in da se
izogne vladi maloštevilne večine, je bilo določeno, da se noben državni
zákon ne more izpremeniti, ako ni za to večina sedmih osmin glasov
in da ne more obveljati nobena nová postava, ako ne glasujejo zanjo
tri četrtine glasov. Upravno je bila vsa državica razdeljena na enajst
upravnih okrajev, kateremu vsakemu je načeloval Conte, plačan državni
uradnik. Nasprotno pa so vsi višji funkcionarji republike bili obvezani
izvrševati zaupane pošle brezplačno.

Ustáva je bila torej plod republikanskega mišljenja, ki pa ni pri-
znávalo njenega idejnega temelja : demokracije. Bila je posnetek ustav,
po katerih so živele v Italiji malé mestne republike. V Italiji se je
vrhovna oblast vsled republikánske častihlepnosti volila na krátko dobo
par mesecev. Ta vrhovna oblast, imenovana „Priori delľ arti" ali „Priori
delia Libertá" ali „Otto delia pratica" itd., je sestojala iz osmih, desetih
ali dvanajstih oseb, ki so poleg državnega poglavarja bile dejanjsko
vrhovna oblast dŕžave. Osebe, ki so bile določene, da nekoč prevzamejo
ta posel, so bile izvoljene po meščanih že za vec let v naprej. Casti-
hlepnost posameznika je ta uredba zadovoljevala in je obenem pre-
prečevala, da bi se kdo izmed meščanov z daljšo dobo utrdil v gospod-
stvu in postal njihov absolútni knez. V družabnem življenju so vládali
za našo dobo čudni nazori. Vsako sredstvo, ki je vodilo do moci, je
bilo dovoljeno, se je šmátralo za samoobsebi umevno. Zato so bili
Ijudje nezvesti, izdajalski, nasilni in vsakdo se je posluževal takih
sredstev, ako je bila njegova častihlepnost tako veliká, da se je izkušal
dvigniti nad ostale. Zato je za vse te patricijské republike večalimanj
veljalo to, kar je rekel največji državnik tedanje dobe, Machiavelli, o
Florentincih : Florentinci si ne znajo obdržati svobode in ne morejo
prenašati hlapčevstva. Tudi Dubrovník je živel pod republikanskim
režimom patricijské manjšine.

Socialno se je delilo prebivalstvo republike svetega Vlaha na
plemstvo, meščanstvo in dve bratovščini : Antonine in Lazzarine. Člani
teh dveh bratovščin so bili upravičeni imeti svoje lastne rodbinske
grbe in so imeli pravico do podrejenih državnih služeb, zvezanih z
dohodki.

348

Ostalo Ijudstvo je bilo skoraj popolnoma brezpravno. Poljedelci so
se delili na „kmete" in na „Polovnice". Bili so povsem odvisniod svojega
fevdnega gospodarja, kateremu so morali dajati velik del svojih pri-
delkov, v prvi vrsti vina, olja, žita in perutnine. Njih domačija je bila
pravno lastnina fevdalca. Za njeno uporabo sta morala kmet in polov-
ničar devetdeset dni v letu svojemu gospodu obdelovati polje, ali pa
mu, ako je on tako hotel, služiti na njegovem gosposkem dvorcu. To
breme je bilo težko in je še prekašalo našo nekdanjo „desetino**. Ljud-
stvo je bilo torej socialno stiskano in zatirano in zato pripoveduje
zgodovina, da se je večkrat uprlo zoper svojo žalostno in kruto
usodo. Zaman seveda. Kadar je podložnik svojemu gospodarju ro-
botal na polju ali pa težakoval v njegovem gosposkem dvorcu, ga je
moral gospodar hraniti. Te svoje dolžnosti se je iznebil na zelo pre-
prost način. Podložnik se je moral najveckrat zadovoljiti le s fížolom
in crnim kruhom. In ako ni hotel omagati, je moral poskrbeti za ostalo
sam . . .

Plemstvo je živelo sijajno in razkošno. Bilo pa je razdeljeno na
dve stranki, ki ste si bili hudo v laseh. Stránka Salamankezov — po
vseučilišču v Salamanki — je prezirljivo gledala na stranko Sorbonezov —
po pariški Sorboni — v kateri je bilo predvsem zastopano plemstvo,
ki je bilo šele po potresnem letu 1667. vpisano v plemiško knjigo. V
vsakdanjem, trgovskem življenju je med njimi prevladovala italijanščina.
Uradni jezik republike svetega Vlaha je bil spočetka latinskí, pozneje
pretežno laški in le z balkanskimi narodi se je občevalo zgolj v
hrvaščini.

V humanistični dobi se narodni jezik ni gojil v literaturi. Huma-
nisti so priznávali kot književni jezik le latinščino in dubrovniški
humanist Crijevic je na priliko imenoval hrvatske pesmi „kričanje".
Humanizem, kakor ga vidimo in gledamo danes, pa je bil le úvod v
renesanso, ki se je v Italiji zacela posluževati národne besede. Ko je
ta razsvetljena doba v Italiji slávila svoj mogočni razmah in se je njen
upliv kázal tudi zunaj mejá njene domovine, se je zacela tudi v du-
brovniški literaturi uveljavljati hrvaščina.

V 15. stoletju sta veliko bogastvo in z njira zvezana razkošnost
v Dubrovníku pospešila razvoj domáce literatúre. Kmalu je bogati in
olikani Dubrovník začutil, da mora že zaradi svojega družabnega ugleda
in veljave Ijubiti umetnost, spoštovati znanost in pospeševati lepo knjigo.
Umni patricij se je predvsem posvečal svoji trgovini; bavil se je tudi
z literaturo, pospeševal je umetnost, toda vojak ni bil. Zanj je bil v
tem pogledu merodajen vzgled italskih dŕžav, predvsem beneške re-
publike, ki se je za svoja bojna podvzetja, posebno v poznejši dobi,
posluževala najetega vojaštva. In po tem vzgledu Benetekje tudi mala
republika svetega Vlaha vzdrževala svojo politiško svobodo s pametno

349

oportunistiško politiko, ne z orožjem. Vse je odgovarjalo dejanjem
treznega, računajočega trgovca. Pazil je poglavitno na svoj dobiček,
ki mu ga je nudil ugodni prostor kot vez med západom in orientom
ter z vzhodnimi deželami. Tod mimo je hodila kultúra svojo pot iz
bližnje Italije in daljne Francoske. V Dubrovníku je stopala na vzhodni
breg Jadrana. Že zgodaj je opaziti sledove te poti. Petrarkov učitelj
Joannes de Ravenna je živel v Dubrovníku. V drugi polovici 15. in
začetkom 16. stoletja se razvija v Dubrovníku kot plod italijanskega
humanizma latinsko pesništvo in latinská literatúra. Kakor v Italiji je
bil logično tudi v Dubrovníku humanizem predhodnik lepše, rene-
sančné dobe, ki je negovala narodni jezik in je s tem podemokratila
književno kulturo. Hrvatski jezik sicer književno in gramatikalno še
ni bil dovolj opiljen, bil pa je v svojem hercegovskem narečju mehak,
zvočen in plastičen dovolj, da je slúžil dobi, ki se ga je posluževala
pri svojem književnem ustvarjanju. Trubadurska lirika, doma v Pro-
vansi, je našla pot v Italijo. Ko se je italijanska trubadurska pesem
oglasila.v Dubrovníku, je našla v domačem jeziku, omehčanem deloma
tudi po čakavščini, v kateri se je odbíjal mogoční vpliv italjanščine,
svoje mocno izraževalno sredstvo. Bujno se je tedaj začel razvijati
narodni jezik v mehkí, jokajoči, vriskajoči, razposajeni liriki predrznega
trubadurja. Ko je preživljala Florenca svojo zlato dobo pod vlado pre-
svitlega, umnega Lorenza de' Medici, se je kot daljní odmev oglasil v
Dubrovníku preprosti zlatar Andríja Cubranovic s svojo pesmijo „Jed-
jupko", ki jo je znal na pamet skoroda však olíkaní Dubrovničan.
Bila je nekak posnetek tedaj v Florenci obíčajne šaljíve in porogljive
poezije. Iz Dubrovníka se je šírila kultúra s svojimi novími obicaji
dalje proti severu, po srednjí in zgornjí Dalmacíjí. Započetega kultur-
nega razvoja ni mogel povsem stretí niti velikí potres, ki je spravil
malo republiko domalega na rob propastí. Zakaj trgovína ni mírovala;
bila je tlstí zdraví element, kí je kmalo zopet vse popravil in zacelil
nastale rane. V 16. stoletju je bil najznamenitejší dubrovníški književník
Vetranie, plodovit kot lírik, epik in dramatik. Renesansa je v Italiji
rodila poleg drugega tudi komedíjo. Pojavílo se je vse polno posnetkov
komedíj starega Plauta. Kot družabno razvedrílo so se kmalu tudi ti
posnetkí preselili iz Italije v Dubrovník in z njim so prišli novi italí-
janskí avtorjí: Ariosto, Bibbiena, Aretíno, Machiavelli, kí so s svojimi
komedijami razveseljevali dubrovniško gospodo. Naposled jím je sledil
plodoviti dubrovníški književník Marín Držic, ki se je šolal v Sieni,
kjer se je komedija zelo gojila.

Ta umstveni in književní razvoj je šel od generacije do generacije.
Ena je ustvaríla erotično pesništvo, druga komedíjo in po laški maniri
pastirske igre, tretji je bila vzor staroklasična poezija. Tako je Dubrovník
ustvaríl temelje in početke hrvatske književnosti, ízlikal in ugladíl je

350

národov Jezik, njegovi vzgledi so našli posnemovalce po ostali Dal-
maciji in po njenih otokih.

Reformacija v Dalmaciji ni zapustila tako velikih in markantnih
sledov, kakor na Slovenskem in po drugih hrvatskih deželah. V
splošnem je to tudi umljivo. Dalmacija je bila v tesni kultúrni stiki z
Italijo, z njeno romansko kulturo. Reformacija pa je bila v prvi vrsti
in poglavitno delo germanskega plemena, kakor sta bila humanizem
in renesansa plod romanskih národov. Italija, čeprav dejanjsko proti-
papeška, ni bila naklonjena reformaciji, ki je pretila, da odvzame deželi
sijaj sedeža vrhovne duhovne moci. Benečani niso pustili, da bi se
reformacija razpredla po Dalmaciji, njim podvrženi, in tudi v Dubrov-
níku ni našla ugodnih tal. V protireformacijski dobi, na prelazu iz šest-
najstega v sedemnajsto stoletje, je dosegel Dubrovník višek svoje moci
in razvitka. Trgovina je zavzela dosedaj neznan obseg in je postala
resen konkurent trgovskim Benetkam. Bogastvo jo naraščalo ; z njim
se je udomačila razkošnost in razsipnost. Naobrazba in kultúra patri-
cijev sta dosegli višek. Ljudstvo pa je imelo zelo malo od vsega tega
sijajnega razmaha. Nová kultúra se ga je komajda dotaknila in ga torej
ni prožela. Aristokracija je živela izključno sebi in njeno hrvatsko
rodoljubje, posledica visoko razvite kultúre, ni segalo preko ozkih mej
patricijskih interesov. Ta konservativnost je bila tako močna, da ni
poznala nobenih ozirov in nikake milosti. Kadar so se po drugih bližnjih
krajih ali pa po sosednih otokih uprli podložniki svojim fevdnim gospo-
dom, so le-ti Ískali zavetja za dubrovniškim obzidjem. Ko so se po-
bunili podložniki na Hvaru in požigali gospodske dvorce, je večina
plemičev ušla v Dubrovník. Tam se je čutil plemič varnega pred raz-
jarjenim Ijudstvom. Zato je vsa tedanja olikana Dalmacija slávila
Dubrovník. V verzih in v prozi je poveličevala njegove trdne državne
uredbe, njegovo strogo spoštovanje zákonov, patricijskega premoženja
in njihovih privilegijev. Dubrovník je stopal na najvišji vrh svoje moci
in svojega ugleda.

Tu pa se je leta 1602. zgodilo nekaj, kar je postalo za njegovo
duševno kulturo usodno. Lastovljani so se uprli dubrovniški gosposki,
ki jih je nazadnje zopet upokorila in usmrtila dva duhovnika, stoječa
na čelu pobune. To pa je pápeža tako usrdilo, da je nemudoma pre-
klel dubrovniško republiko. V Italiji in v nje sosedstvu so bili takih
dogodkov vajeni in se jim niso zdeli vecje vážnosti. Politični in eko-
nomski učinki kletve so sicer izostali, toda vspričo beneških konkurentov,
vedno prijaznih papeški avtoriteti, je bil ta dogodek vendarle ne-
prijeten. Duhovniki v državici svetega Vlaha že itak niso bili preveč
svobodni in so bili zelo odvisni od državne oblasti. Aristokratska vláda
je pazila na nje, zakaj bih so osumljeni vsled svojih mnogih zvez s
preprostim Ijudstvom. Patricij je kmalu našel pot iz zagate. Dovolil je

351

jezuitom, da se nasele na njegovih tleh in se polaste šol. V zahvalo za
ta čin prekliče pápež svojo kletev. Zgodaj se je začel kazati vpliv očetov
jezuitov v dubrovniškem duševnem življenju in njegovih vodilnih idejah.
Rodila se je politično predrzna misel, da se mora Balkán osvoboditi
turške oblasti, Dubrovník pa da postani središče novega popularnega
gibanja. Voditelj nove struje postane vojvoda toskanski, Ferdinand II.,
ki je zbiral okoli sebe Hrvate in se pridno učil hrvaščine. A turški
sultán je bil še vedno mogočen gospod. Z enim samim udarcem bi
lahko stri malo republiko, ki ni imela ne orožja, ne veliké armáde.
Na tem ni moglo ničesar izpremeniti navdušenje, ki se izraža v Gun-
dulicevi pesmi, posvečeni Ferdinandu II., v kateri govori „o najvecem
dielu svitá, slovinskieh švih dŕžava". — Oportunističnim krmarjem
državice ta zarota ni bila všečna. Da bi ubránili republiko pred sul-
tánovo srditostjo, so se naglo odločili, gibanje povsem zatreti. Dva
voditelja so vrgli v ječo in bi ju bili skoraj obsodili na smrt; zmagala
pa je končno milejša sodba: obsodili so ju na dosmrtno ječo.

V tej dobi največjega duševnega razvitka malé hrvatske republike
je tudi njena književnost nastopila svojo zadnjo pot do viška. V patri-
cijskih hišah so se sedaj rodili njeni največji predstavniki : Ivan Gundulic,
Junij Palmotic, Vladisláv Menčetic.

Pesnik je besednik svoje dobe, njenih idejnih gibal, njenega
hrepenenja. Obe glavni deli Ivana Gundulica sta odsvit njegove dobe :
tridejanka „Dúbravka" je slavospev svobodi Dubrovníka, epopeja
„Osman" pa je besednik politične in kultúrne ideje o osvoboditvi
balkanskih Slovanov izpod turškega jarma. Vsled svoje idejne vsebine
je „Dúbravka" dosegla svetoven glas. Ne glede na nekatere podobne
vzglede v italijanski književnosti je povsem samostojno delo. Pastirji
sláve praznik svetega Vlaha s petjem, zabavo in plesom. Prastarí običaj
pa je, da se ta dan zaroči najlepša pastirica z najlepším pastirjem.
Najlepší pastirici Dubravki se je torej zaročiti z najlepším pastirjem
Miljenkom. Njegov rival Grdan pa z zlatom podkupi izbirače, ki pri-
sodijo Dubravko njemu. Miljenko je nesrečen in pastirji, njegovi tova-
riši, se žaloste nad njegovo zlo usodo. Toda, ko hoče v cerkvi duhovnik
poročiti lepo Dubravko z Grdanom, se oglasi pravična božja volja.
Zemlja se strese, cerkev se zmaje od groma. Tedaj vstopi v cerkev
nesrečni Miljenko in vse se umiri, duhovnik pa poroči najlepšo z naj-
lepším. Konec izzveni v slavospev svobodi. — Dúbravka je Dubrovník,
pastirji in pastirice so Dubrovničani, ki naj jim po starem klasičnem
načelu vláda najlepší. Dubrovník naj ne bo domovina nasilja in neza-
konitosti, temveč varuh zlate svobode in nezavisnosti. Svoboda in
lepota naj zavladata, ne zgolj zlato in pohlep po bogastvu.

Prápor svobode in lepote, ki ga je dvignil Gundulic, je bil višek
idealnega navdušenja, izraz nove dobe, ki je poleg uživanja, bogastva

352

in zlata zahrepenela tudi po svobodi in lepoti kot po najvišjih elementih
človeškega življenja. Največja zapreka svobode in kultúre je bilo v
tedanji dobi — poleg drugega — turško cesarstvo, katerega vojaška
sláva je tedaj že začela temneti.

Mladi turški sultán Osman II. se je namreč leta 1621. dvignil s
silno vojsko nad poljsko kraljestvo, ki je bilo v tedanji srednji Evropi
najmočnejše. V njegovo moc so stavili zatirani narodi vse svoje upe.
Pred Hočimom zadene turška vojska ob poljski tábor, v katerem se je
nahajal mladi kraljevič Vladisláv, sin Žigmunda III. Turška vojska obkoli
poljski tábor, toda njeni naskoki so bili odbiti, četudi se je sultán sam
hrabro boril in bil vzgled svoji armadi. Brezuspešnim turškim návalom
se pridruží sedaj še upor najboljših čet turške vojske, janičarjev. In
ošabni, mogočni sultán je primoran zaprositi mir. Tako postane hočimska
bitka veliká krsčanska zmaga. Upanje potlač enih národov se dvigne
ter dobi konkrétno obliko v nádeji, da se ob tisočletnici Mohamedove
smrti razsuje turška moč. Ta nádeja je bila tako splošno ukoreninjena,
da ji zaupa tudi patricij Gundulic. Zato je spel svoj veliki ep „Osman",
v katerem pred vsem slávi poljskega kraljiča Vladislava kot zmagovalca
mogočnega turškega sultána. Poljski národ slávi kot edini slovanskí
národ, ki bo rešil južne Slovane iz njihove politične sužnjosti. Tako
je postal pesnik nekak oznanjevalec slovanské vzajemnosti pod vodstvom
zmagonosnega belega poljskega orla. Gundulic izreče prvi javno nadejo,
da se bliža konec turške dŕžave, ker bledi njegova bojna sláva. „Osman*
ima torej jasno politiško tendenco, ki izzveni v upanju, da se osvobodi
Balkán in propade moč polumeseca.
Takole poje :

nu su Turci iščeznuli,

sjeverne im zviezde priete,

er pogubu njih su čuli,
* kad na carstvo stane diéte.

Priko crna mora doni
Osman sablju \Th krstjana,
priko crna mora goni
sad krstjanski mač Osmana.

Nadá se ni uresničila. Politični razvoj je šel drugo pot in Gun-
dulicevo polonofilje ni imelo praktičnih posledic. Bila pa je to ideja,
v katero so upali tedanji veliki sodobniki. Zakaj imela je zdravo re-
alistično jedro, kar dokazuje ves poznejši politični in kultúrni razvoj.
Bil je le mnogo bolj počasen, kakor je pričakovala Gunduliceva doba
in je prinesel s seboj obrate, ki niso bili pričakovani. Poljaki so se v
poznejših stoletjih umaknili Rusom.

24 353

Praktični, vsakdanji politiki Dubrovníka ta ideja sama na sebi
ni bila po godu, kar dokazuje že okolnost, da Gundulic, čeprav sam
ugleden patricij in visok državni uradnik svoje domovine, ni nikoli
dosegel rektorské časti. Državna politika se je oprijemala realnega
življenja in je ostala svoji oportunistični tradiciji zvesta. Ne glede na
to pa je z Gundulicem hrvatska književnost, ali kakor so jo sami
imenovali: „slovinská" književnost Dubrovníka prišla do svetovnega
slovesa. S tem je Gundulic uvedel svoj narodni jezik, katerega edinega
se je posluževal v svojih literarnih delih, v vrsto drugih, tedaj še tako
maloštevilnih kulturnih in književnih jezikov. Hrvatski národ je postal
s tem kultúrni tekmec velikih, vladajočih národov.

K tému pa so pripomogli še drugi njegovi sodobniki. Predvsem
lirik Ivan Bunic Vučicevic in Junij Palmotic. Prvi je kot lirik dvignil
lepoto hrvatske besede. Kot pesnik pa je bil nekak predhodnik mo-
dernih pesnikov tudi v obliki. V svojih erotičnih pesnitvah je namrec
prvi začel izražati svoja čustva čitatelju naravnost. V svoji liriki je
zbral vse, kar je dotlej lepega in resnično klasičnega v književnosti
premogla njegova mala domovina. Najmlajši Gundulicev sodobnik,
Junij Palmotic, je v literaturi pridobil glas, posebno kot dramatik je
ustvaril hrvatsko narodno dramo. Na sploh pa je bil besednik proti-
reformacije v svoji domovini. Gundulic se je v literaturi posluževal
najvec le hrvaščine, kakršna se káže v hercegovsko - bosanskem na-
rečju. Njegovi mlajši sodobniki pa se začno posluževati zopet tudi
latinščine. V tem se káže duševni vpliv jezuitské šole ; z latinščino so
začeli izpodrivati narodni, paganski jezik.

Kakor rečeno, se politične ideje Gunduliceve dobe niso uresničile.
Turško cesarstvo je bilo še mogočno in Poljaki so se izkazali nespô-
sobné, da bi uresničili nadeje podjarmljenih Jugoslovanov. Zato pa so
našli potomci Gunduliceve dobe novo idejo, sedaj v sebi samih. Na
mesto poljskih kraljev je stopila mogocna in bogata hrvatska rodbina
Zrinskih, v katero se je stavila vsa nadá in katerih viteška in junaška
dela so opravičevala up, da se naposled posreči vreci Turka iz Evrope.
Posebno Petar Zrinski je bil ideál in vodnik nove misii. Bila je zadnja
veliká politicna ideja Dubrovníka, ko je stal na višku svoje močí in
svojega procvita. Že je začela ugašati nekdanja zvezda poljskega kralja
v idealníh srcih in zato pogumno praví Vladisláv Menčetic:

Zrinsko sunce njega tjera,
u istoku da pogine,
da se utopí š njim nevjera
crna mora sred pučíne.

Vidimo, da se je kljub dobi protireformacije, neugodni svobodni
književnosti, obdržala dubrovniška hrvatska književnost precej nedo-

354

taknjeno od nekulturnih struj tedanjega čaša. Doma je bil njen razmah
svetoven, svoboden, čil in neodvisen, in to v času, ko se je na
mogočnem rimskem dvoru upoštevala hn^aščina le kot jezik mi-
sijonarjev.

Protireformacija, tuje beneško in turško gospodarstvo je povsod
pustilo svoje sledove. V ostali Dalmaciji komaj započeto novo kulturno
gibanje ponehuje in hira. Že v drugi polovici 17. stoletja začne propadati
tudi dubrovniška hrvatska književnost. Vzrokov za to pa moramo iskati
drugje. Odkritje Amerike povzdigne trgovski pomen velikega oceana.
Sredozemsko morjé začne izgubljati svoj dosedanji izključni pomen.
Italija mora prepustiti svoje prvenstvo Franeiji. Trgovina pesa, bogastvo
se kŕči, beneški lev neozdravljivo hira. Hirati je začel tudi Dubrovník.
Turški pritisk pa je ostal še vedno silen ali pa se je celo okrepil. Tudi
francoska literatúra je dokaz, da gre z Italijo in njeno kulturo počasi
navzdol. Narodni vladajoči sloji in inteligenca v Dalmaciji so v narodnem
in kulturnem pogledu vedno bolj osameli. Zaledje je mŕtvo; gospo-
darsko in kulturno komajda živí. Izobraženci se poitalijančujejo. Edini
Dubrovník, zvest svojim tradieijam, še živi svoje lastno hrvatsko na-
rodno življenje, kateremu pa od dne do dne bolj in bolj primanjkuje
nekdanje mocne reálne podlage. Njegova književnost propada, izobra-
ženci se odtujujejo národu bolj kot kdaj ; njihova beseda v literaturi
se bolj in bolj izgublja v latinščini. V 18. stoletju postane Ijubljenec
dubrovniške publike — Moliére. Njegove komedije se predelujejo, apli-
cirajo na domače malé razmere. Le v pesništvu vedno bolj in bolj
zmaguje národná pesem kot izraz hrepenenja posameznika po prirodi
in realizmu.

V duševnem življenju nazadnje popolnoma zmaga upliv verske
šole jezuitov. Njega predstavniki in besedniki so nekdanji učenci
očetov jezuitov. V literaturi jih veže dekadenca sosednje Italije. So-
cialno gospodarijo neomajno patriciji s svojimi privilegiji. Preprosti
národ ostane sam, vkljub veliki kultúrni preteklosti svoje ožje domovine.
Njeni kultúrni delavci se potujčujejo. Preko latinščine so vzljubili ita-
lijanščino, italijansko kulturo in njeno književnost, sedaj ne več zgolj
kot vzgled kakor nekdaj. Na ven in na znotraj se usužnjujejo ita-
lijanizmu.

Prišel je konec 18. in začetek 19. stoletja. Veletrgovina je do-
malega propadla, nekdanjega bogastva, njegove razkošnosti in razsipnosti
— ni več. Svet je našel druga, večja pota svoji trgovini. Amerika in
oceán, Francija in Anglija — okrepljeni po dolgih notranjih krizah —
so postale vodilne moci novega, vstajajočega, budečega se človeštva.
Francoska veliká revolucija končno pomete s starimi predpravicžuni in
starimi zaprekami svetovnega razvoja. Nová Evropa se rodi, ki ne
vidi več le v Turku svojega sovražnika, ampak še bolj v svoji notranji

24* 355

zastarelosti in okostenelosti. Tudi aristokracija v malem Dubrovníku je
obsojena na smrt, onemoglost, uboštvo. S patriciji propade tudi tista
tanka plast kultúre, ki so jo ustvarili. V národ zaradi svoje izključnosti
ni prodrla, ni pognala močnih, zdravih, živih koreniu. V njenern ari-
stokratizmu, ob njeni izključljivosti to ni bilo mogoče. Nová veliká
doba demokracije je šele na potu. Dubrovník prípravlja svoj muzej in
svoje arhíve, da tam shrani ostanke dávne veličine in lepote.

V tej dobi živi v Dubrovníku hrvatski pesnik, demokrat in ro-
doljub — Marko Gruerovíc. Sin asimiliranega diplomatíčnega úradníka
francoske republike. On pozná velíko preteklost svoje nove ožje do-
movine, nje nekdanji silní razmah. Pred njegovimí očmi hira starí
Dubrovník. Plemiči se sramujejo svojega slovanskega pokoljenja, svoje
materine besede. Morda je bil on resnično edini v Dubrovníku, ki je
izpoznal elemente nove dobe, započete v njegovi starí domovini, Fran-
cijí, ki so ga še dohitele nove ideje Roseaua iz romantícizma. Primer-
jajočemu preteklost s sedanjostjo se mu pokaže žalostná slika : propad
izbrane kultúre, ki ni zapustila živih korenín v národu. Národ je ostal
ekonomsko in kulturno slab. Patricij je zapustil dom in Ijudstvo:

Sto te nije, biesni neharniče,
Ni u dvoru, ni u rodu tvomu?

Ko so prišli francoski vojaki, so pometli s staro patricijsko re-
publiko, ki ni mogla vec živeti ne umreti. Edino kar je ostalo od nje
in njene veliké preteklosti, je njena književnost in umetnost. Bil je
to lep úvod poznejšemu duševnému in kultúrnemu razcvetu hrvatske
in sploh jugoslovanske duše. ,

Kakor nekdaj se beli Dubrovník tudi danes v solncu. Večná je
krasota njegove okolice in njegovih temnih cipres, sredi katerih leží
mirno mestece, povezano v trdni oklep nekdanjega trdnjavskega zidovja.
Prelep grob. Na sinjem morju, obledelem od solnca, se gugljejo malé
jadrnice. Vsako uro se menja barva jader ; sedaj so bela, potem svetlo
rumena, pa rdeča in sinja . . . kakor tam nekje ob obalah Sardinije ali
Sicilije . . . Ozke ulice so preveč mirne in zaman išče oko tega, ki ga
tu pričakuje. Lepega, ponosnega patricija, zapovedujočega svoji slu-
žinčadi in podložnikom. In vendar bi se morali po tem tlaku šetatí
plemiči davnih dnij, v hlačah dokolenicah, z belim nagubanim ovrat-
nikom in vitkim mečem ob pasu. Také smo gledali na slikah starih
italijanskih mojstrov. Ľahko bi jih zopet izpoznalí tudi na Rubensovih
slikah. Ostal je tudi starodávni Stradone s svojo monotono arhitekturo
iz potresne dobe. Ostale so tu baročne cerkve, ostale v romanskem,
gotiškem, renesančnem slogu zidane palače in stavbe s svojimi okus-
nimi fasádami, terasami, arkádami, balustradami. Ostale so tu ogromne
žitnice in starí vodnjakil Samo nekdanjega plemiča ni več. Se so tu

356

dela Tizianova, še živi obrt in umetnost. Toda nekdanjega življenja
ni vec. Izgubilo se ]e po svetu, ali pa je zapravil patricij svoje pre-
moženje v daljnem Parizu. Le v starih, z umetniškim okusom zidanih
samostanih, s prelepimi dvori, mirnimi kotički in vrtovi, odetimi v
eksotično in tropično floro, še živi svoje mimo življenje ponižni fran-
čiškan in pobožni dominikanec.

Verujem, da pride zopet doba, ko se ta rod povrne, srečnejši nego
je bil v davnini in bo zopet zavladal nad svojim morjem, osvobojenim
tuje nadvláde. Ob bregovih te dežele se bo v mirni mesečini zopet
oglasil trubadúr s svojo narodno pesmijo o suženjstvu in svobodi . . .
Tedaj, ko bo osvobojeno Ijudstvo zapelo svojo pesem lepoti.

E. Gangl:

Katarinčica.

^atarinčica zlata,
z belim vencem obrobljena —
kakor bi solnčeca iskra
bila v tebi vpodobljena!
O, cvéti in lij mi v dušo dan,
kadar oblake vihar provaja,
da luč ugaša in me bol navdaja!
Ce niti žarek na nebu zamé ni užgan,
odsvit naj tvoj mi mraz raztaja,
ti zlati cvet, v srebrni obroček vkovan —
usmiljena Katarinčica !

Katarinčica-marjetica.

857

Ferdo Kozák;

Rondo.

Smarnic je polna moja soba in španskega bezga; v temnih vazah
sem razpostavila cvetje po mizah in po omarah, da kipi zrak v
razkošju. Danes sem šla na vse zgodaj v gozdove, da so pile moje
roke usipajočo se roso, ko sem privijala prožne veje k sebi. Ves, kakor
bi se vrnila nekam, odkoder me je zvábil ples. Ob česti je stal deček
pri košari rož; in ujele so me njegove čudno sijoče oči pod razmrše-
nimi laski. Od kdaj mi je znan? Držala sem ga za roke in hotela bi,
da gre z menoj letat na trávnik. Včasih sem slišala, kako se bolniki
na spomlad vračajo k solncu. Zaljubljeni so v svoje roke in v svoj
obraz in s priprtimi očmi blagoslavljajo však žarek, ki se jim gorak
poceja skozi belo, od ležanja očiščeno kožo. O, in meni je bilo tako;
v duši se je sprožil tajen glas in zvenel. Tam zunaj v šopih zelenja,
v pogonu sokov mora biti ta utrip, ki se mu je odzvalo srce.

In nabrala sem rož, da me je po vratu hladila prebujena rosa.
Nabrala sem cvetja. Ljudje so me gledali in le malokdo je imel cvet
v rokah. Cudili so se mi, ko so mi roke drevenele pod opojno težo.
Kaj nisem bila med njimi, pri njih, kakor vedno? Kaj sem bila vedno
pri njih? Glej, spominjam se, da sem hodila po cestah, z očmi v da-
Ijavi ulice. Takrat še nisem poznala moških oči. Drhtela sem ob lúči,
ki jo je užgal oblak, menda zato, ker je bila tako daleč. Pozneje sem
doma posedala pri oknu in razmišljevala smeh svojih prijateljic, ko so
mi pravile o pesmih mladih fantov. In na česti sem se veselá vaše
smejala, kadar sem čutila, da se je kdo ozrl za menoj. Že na roki
sem čutila pogled, kakor bi vroča kaplja kanila nanjo. O, kako sem
se včasih ponoči zgrozila pred razgretim snom svojega telesa. Čutila
sem, da bi strašno, do nekega črnega brezdna, do smrti Ijubila. In
nihče ni razumel, koliko jaz hočem. Zato sem mislila, da morda ne
živim práv. In hotela sem biti otrok, kakor so mi drugi svetovali.
Spominjam se . . . Včasih sem ovila roke krog bora na parobku, da
so se moje vroče prsi nagnile k trdemu, nezlomljivemu življenju. A
pred svojim môžem sem povešala oči, ker mu nisem mogla povedati,

358

da me prelije sladkost, kadar počiva na mojem obrazu pogled lepih,
skrivnostnih oči. On mi je držal glavo v svojih rokah in se igral z
mojimi očmi. In jaz sem mu vracala smeh, ko sem se bála, da na
glas ne povem, da najbrže lažem. Vedela sem, da veruje v nekaj, kar
mu daje ženo. In tiho sem jokala v svoji sobi. Bála sem se Ijudi in
nisem razumela, zakaj sem vedno na nekaj čakala. Znan obraz mi ni
obudil v grlu besede, možev objem ni razpalil krvi, da bi izpela svoj
silni poljub. Vrh hriba sem postajala, kadar je šlo z neba črno ska-
lovje oblakov in je ječal vihar v starih hrastih. Vsa razvejana, proti
vetru obrnjena, da me je božal, da mi je česal lase in se igral z
njimi po zraku. V bluzo se je ujel in ohladil trepet telesa. Cutila sem
svojo inladost, svoje oprsje, svoje noge in góle roke, svoje zdravje. V
viharju se je pela kri in hrepenela. Kaj torej nisem bila vedno pri
Ijudeh?

Danes sem šla za starcem, ki je s prekrižanimi rokami meril
drevored. Videla sem veliko žuljavo pest in zdelo se mi je, da berem
v vsakem žulju tajno besedo. Da, ti si mi večkrat pravil o teh rokah.
Kadar si položil glavo na moje ráme, si okopal mojo dušo v visoki
govorici, kakor bi iz poljskih rož pletel venec. Tvoje oči so zgrešile
mene, ker so ponosne srebale daljno lepoto. A jaz sem samo še zve-
nela v tvojih besedah. Razumela jih nisem. Ves, takrat sem prvič za-
slutila, da pôjdeš nekoč od mene. Ko mislim zdajle na starčeve roke,
čujem v sebi, kar si mi pravil. Da, tam je šlo delo svojo pot, brez
vprašanja, brez solz. Zakaj niso tudi moje roke žuljave? Zamišljena
sem zrla cesto in ni mi bila vec tuja.

Bogve, če bi verjel, koliko cvetja je v moji sobi! In vse solze
so usahnile v mojih očeh, vse trpljenje se je razdahnilo v smehljaj,
kakor bi se tih cvet razpel v dihu jutranje lúči. Zunaj sloni noč nad
strehami in daleč, daleč v polju se razpreza mesečina. Od gore, ki že
vsa temni v naraščajoči svetlobi, se krade njena slutnja. A pod težkimi,
črnimi vejami kostanjev bleste tolmuni. Skrivnostni in nemi vračajo
nebu njegov daljni, visoki blesk. Duša, saj ti me vendar čutiš ! Kaj
ne, da je zamišljen soj opojil tvoje oči, kakor bi vedel, da je nekdo
prestregel žar tv^oje lepote in ga pŕoži vsega obseženega in v svoje
srce ujetega svetu, tej noci, tebi.

Na oknu slonim, kakor v snu. Roke sem potopila v opojni mrak
in zrem nanje. O, kje so že počivale! Kako so še mlade kipele iz ro-
kavov rdeče bluze, ko so prvič srečale moško roko. In kako so tre-
petajoče zapirale knjigo, s prsti med listi, ko je hotelo nekaj divjega,
žgočega izsiliti srcu prepovedan klic. Žejne, žejne so božale tipke kla-
virja, žejne so blodile po noci po odeji in mirile telo. Te roke niso
nikogar spoštovale. Še tistih solz ne, ki so jih samé tesile. Hotele so
ognja iz nebes, nečesa, česar niso mogla ústa nikdar povedati. Se takrat.

359

ko je šel on in so že čutile strašno mrzloto v njegovem licu, še ta-
krat so bile neusmiljene. In vendar, kaj nisem dovolj globoko vgrebla
svoje želje? Je bil še premalo obrušen strah pred samo seboj, pred
svetom ?

Ono noc si prišel, ves čuden in dišeč. Cutila sem tvoje telo v
sebi kakor čar. In vsa sem se tresla. Kako, kako se je trgala v meni
strast, kako je pila kri tvoj vonj! Tvoj nemi, drgetajoči pogled je
pálil. Takrat so se roke oklenile tvojega vratu, a ti nisi vedel, da so
prosile. Pred najstrašnejším sem od groze pregnala misii. In ti, ti si
nosil peklo s seboj. Šla sem. Ceste so razrivali svetli curki voda,
mračne so snule terne krog naju. Le tvoj bledi obraz se je sklanjal
nadme; peljal si me, kakor da ni treba vprašanja, če sem tvoja. Bila
sem, do pozabljenja, vsa igrajoča v kipenju tvojega upornega ponosa.
Ni bila še pomlad; noč je vihrala v šumenju gozdov in zemlja je
dihala. A ti si bil moj! Razžgal si me bolj od solnca in zemlje, v
mojih žilah je gorela sila samotnih noci. Ústa sem si omočila v trávi,
da ne umrem v tvojem naročju. Potem sem ti naslonila glavo na prsi
in srkala vino dišav tvoje lepe mladosti.

Cemu spomini? In vendar mislim vedno, kakor da móram raz-
misliti do konca. Od takrat nisem več hodila s teboj, ker sem klela
tisto noč. Ko bi on še kdaj prestopil prag moje sobe, kako bi mu
dala pozdrav? In kadar sem spala, je prihajal k meni mrk in strog,
s krvavim čelom. Dneva me je bilo strah in sram tujih oči, ker mi
je na čelu lepela podlá brezsrčnost greha. Klicala sem te, blázna, in
pehala od sebe spomin nate, kajti strašen ogenj si mi vlil v srce.
Moje oči je rezal sled zapuščenih solz, ko sem izzivala smrt, pa nisem
mogla umreti. Trepetala sem pred tistim časom takrat, ves sok so mi
izžele solze mladih vdov, trdo smer bijoči vlaki, ono grozno v dalji,
odkoder je tekla k nam le reka goste krvi. In ko sem čula, da si šel,
tudi ti, sem spoznala. Ostala sem za teboj in večja bi bila krivda, če
bi hotela k tebi. A da se vrneš, sem slutila. — Res, prišel si, a k
meni te ni bilo nikdar več.

Moj mož je pádel . . .

Vem, ti si moral proč od mene. Danes ko pojmim uro, ko si mi
dal slast svojega telesa, danes čutim, da nisem grešila. A tja, kamor
te je zval tvoj vzgon, tja si moral sam. Kaj čutiš, da ni v meni več
tožbe in ne očitkov? Čutiš, da sem uvezla blesk tvoje lepote v gla-
dino svojega srca?

Glej, zato je moja soba polna šmarnic in španskega bezga. Nocoj
so vroče vode, šumné in kadeče se drse med polji. Po mojih žilah se
toči gosta, oljnata sladkost. Ko zaprem okno, položim cvet na tisto
blazino, kjer je včasih počivala tvoja glava. Vsa sem tvojega soka

360

polna; čašo mojega telesa je z vrhom nalilo vino tvoje Ijubezni. V
kótu pri svoji postelji sem pripravila snežno gnezdece. Med sveže
plátno polagam rože in čakám. Vsa sem mirna, a ne mŕtva; samo
vaše poslušara. Ležim in prisluškujem zgibu novega življenja med
svojimi belimi boki; kakor njiva sem, ki čuva kal in zbira sile za
sad. Ce v solncu sedim, se gledam in Ijubim, ker to telo ni vec moje.
Celo, o celo je podobi v en sam psalm ujetih mojih daljnih želj
posvečeno.

Pastúškin :

Deva v črnem.

Ôlučaj naklonjen, kamorkoli grem,
zdaj po okolici in zdaj po mesti
zastrte v črno tvoje mi prelesti
ponuja v pašo radostnim očem.

Iz črne svile belim le dlanem
in lieu žametnemu daješ evesti,
vse drugo do vratu in do zapestij
le kakor zarjo skoz mrakove zrem.

Pogledi tvoji nemo v daljo zroči,
korak umerjen in ponosen tvoj,
nasmešek, ki ti jedva ústne boči,

obraza strogo-zagonetni soj —
vsa taká si, da nama ni pomoci:
še móram se pomeniti s teboj.

361

KNJIŽEVNOST IN UMETNOST.

P. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni
spisi. I. zvezek, 2. snopič. Izdala in zalo-
žila „Leonova družba". V Ljubljani, 1917.
Str. 81 — 240.

Prvi spisi, ki jih je prineslo Škrabcevo
„Cvetje" pred 37 leti, in v njih se že vidijo
priznanja poklicanih Ijudi, kakor n. pr.
Valjavca in Jagica. Poleg jezikoslovcev,
ki jim je ta ponatisk v prvi vrsti namenjen,
bodo po tem snopiču segli tudi Ijudje, ki
jim ni ravno za jezikoslovje, ampak jih
zanima bolj literatúra. Te bode zanimal
člančič „o pesmih sv. Frančiška Asiškega"
ali pa razlaga, odkod je naslov „Cvetjiče
sv. Frančiška". Ti „Fioretti", ki so izšli
v popolnem prevodu v „Cvetju", na noben
način ne smejo ostali tam pokopani. Saj
so eno najlepših in najznačilnejših del
srednjeveške literatúre, iz katere nimamo
skoro nič prevedenega. Spadali bi — po-
natisnjeni! — kakor nalašč med publi-
kacije „Leonove družbe". Tako bi dobili
vzorec Škrabčeve lepe próze, naša litera-
túra pa delo, ki v drugih modernih lite-
raturah ni ostalo brez vpliva in odseva.
Njegova nežná preprostost bi dala utehe
in leka marsikateri duši, ki se je v tem
strašnem času razbolela.

Prašanjem naše poetike sta posvečena
dva teoretična članka: „Nekoliko o hijatu
v naši poeziji" in „Jambi in troheji v
naši poeziji". V prvem článku so podani
jezikoslovni temelji za onega, ki bo kedaj
raziskoval hijat v naši poeziji ; da Škrabec
sam s tem článkom ni mislil rešiti tega
prašanja, káže rezervirani „nekoliko" v
njegovem naslovu; s tako „normativno"
metodo se taká prašanja tudi ne dado
práv rešiti. Kdor se bo kedaj tega pro-
blema lotil, bo moral iti analitično pot
in s preiskavo prakse rekonstruirati te-
orijo, po kateri ravna naša umetna in
národná pesem s hijatom. Direktnih prič
pa — kolikor vidim — za ta problém in

njegovo teorijo nimamo drugih ko De-
bevčev prevod Danteja in pesmi, ki jih
je za vzorec priobčil Škrabec v tem sno-
piču. — Analitično pot je nastopil v článku
o jambih in trohejih v naši poeziji ; škoda
samo, da mu je pri tem slúžilo gradivo,
ki je za také raziskave v resnici nepo-
rabno. Dokaz za svojo trditev, ki ga je
opri na naše národne pesmi, se mu ni
posrečil, ker one pesmi, ki jih jemlje za
podlago, nimajo pravé národne oblike,
ampak so vseskozi šablonsko ritmizirane
in „uglajene". Kar deducira Škrabec iz
njih za teorijo našili jambov in trohejev,
velja vsled tega — in še to samo z nekimi
pridržki — samo za ritmično teorijo ali
prakso onih Ijudi, ki so te národne pesmi
redigirali. Že vir, iz katerega je zajel te
pesmi, je kalen: šolska knjiga, Janežičev
„Cvetnik" (menda 1. izdaja) ! Saj je zna-
čilno, da se število verzov njegovih re-
dakcij v 3. izdaji, ki jo imam pred seboj,
ne strinja več pri vseh, kakor se tudi
ne strinja pri vseh, če primerjamo one
verzije, ki jih je sprejel Štrekelj v svoje
SNP ! Iz gradiva, ki so ga poleg prvotnih
redaktorjev modelirale še tudi pedagoške
roke, pa seveda ni mogoče deducirati kaj
zanesljivega o jambih in trohejih v naši
n a r o d n i pesmi. Teori ja prvih redaktorjev
teh narodnih pesmi se bo dala mogoče
rekonstruirati s pomočjo navodil, ki jih
daje Cojz Vodniku v svojih pismih (Vod-
níkov spomenik, str. 52 i. dr.).

S pravilne analitične poti je krenil
Škrabec tudi tedaj, ko je s svojim verzom
„Oblak mi krije sonce Ijubo žalosten"
hotel demonstrirati vse štiri ritmične
sheme (dve jambski in dve trohejski) ; v
ta namen je moral seveda ta verz zviti
na štiri različne načine. Múčna procedúra
za onega, ki je prepričan, da je določeni
umetniški vsebini adekvátna samo ena
umetniška forma. Tako bi en tak verz

362

za silo že še bil dokaz, toda isti verz na
štiri načine upognjen in zvit nima v no-
benem slučaju pravé dokazilne moci.
Neprisiljeni ritmični akcenti bi se dobili
samo na ta način, če bi se za vsako shemo
poiskali v naši poeziji določeni verzi;
takim verzom bi človek tudi laze verjel,
da donijo zdaj „resno in veličastno", zdaj
„milo in otožno". V Škrabčevi shemi „In
Ijubo sónce krije žálosten oblak" zahteva
moje uho krepak ritmičen povdarek že
tudi na „Ijúbo". Enako bi se dalo še dru-
gim primerom kaj ugovarjati ; vse te mo-
teče težkoče bi bile odpravljene, če bi
Škrabec poiskal pravé verze, ne da bi
se zadovoljil s tako umetno konstruira-
nimi. Sicer pa je pravá škoda, da Škrab.ec
teh raziskav ni nadaljeval in da mu na
to polje ni nihče sledil.

Ponatisk je skrben, snažen, in na mno-
gih mestih opremljen s pisateljevimi
opazkami, v katerih upošteva poznejše
raziskave. Na nekaj pa móram vendar
opozoriti. Vsi dosedanji citati se ozirajo
na p latn i ce „Cvetja" in se bodo morali
tako dolgo, dokler ne bodo vsi spisi po-
natisnjeni. Za onega, ki bo imel samo
ponatisk, pa bo pozneje zelo težko do-
gnati (na podlagi starih citátov!), kje se
nahaja kako mesto v ponatisku ; pri došlej
priobčenih krajših stvareh že še gre, toda
pozneje bodo nastale težave. Zato se
mora urediti ponatisk na tak način, ki je
drugod v takih slučajih navaden. Ni do-
volj, da se samo pod naslovom razprave
pove, odkod je vzeta, (n. pr. „Cv. II,
8 — 12"), v tekstu ponatiska mora biti
pred besedo, s katero se začne na plat-
ni cah kaka strán, močen znak, n. pr. |,
ob róbu pa mora biti dotična strán ozna-
čená, n. pr. „11, 10 c'^. Šele potem bo ta
ponatisk za znanstvenike v resnici lahko
poraben. Seveda tudi potem, ko bo kon-
čan, ne bo noben razumen knjigoljubec
zavrgel svojega eksemplarja platnic, ki
bodo dobile z dovŕšením ponatiskom še
svojo posebno vrednost.

./. A. Glonar.

Klaic Vjekoslav : Život i djela Pavla
Rittera Vitezoviéa.(1652— 1713.)U Zagrebu.
Izdala Matica Hrvatska. 1914. 294 str.

Učenec in prijatelj Valvazorja, poet,
znanstvenik in diplomat, prvi zagrebški
tiskar, predhodnik Gaja in Starčevica je
dobil v tej knjigi obširen in zanimivo
pisan življenjepis. Svoje prvé pesmi je
pisal v hrvaškem jeziku; zveze s kranj-
skimi plemiči pa so ga napotile, da je
začel pisati latinské verze:
Hactenus lUjnrico scribentem,Camia,versu,

Persuasit latio scribere deinde metro;
Sláva sit istius quanquam gens incola

[terrae,

Teutonica et latia scribere voce solet.
Vse svoje življenje se je neumorno trudil
na najrazličnejših poljih; pomanjkanje
denarnih sredstev in pravega odziva pa
je bilo krivo, da ni za svojih dni dosegel
pravega priznanja in izdatnejše pomoci.
Ves ta njegov nápor je Klaič zelo podrobno
opisal; prerigorozno hladná objektivnost
zgodovinarja pa mu je menda zabránila,
da ne govori práv nič o globljih vzrokih
teh neuspehov, tako da manjka vsemu
delu oni širši okvir, ki bi dajal Ritterjevi
osebi in njegovemu delu pravo plastiko
in umljivost.Vse, kar beremo o njem, se nam
zdi sicer pretresljiva, a neumljiva trage-
dija. Epilóg tej tragediji je napísala opatica
zagrebških klarisinj, grofica Oršičeva
22. februarja 1713 grofu Petru Keglevicu:
„Poklakam da je gospon Ritter ... iz
ovoga sveta preminul, koteri kloštru
mojemu pravičnoga duga više osem sto
rajniški dužen je zaostal, i ovomu kloštru
ves svoj imetek zavezal je i obliguval:
zato da ja s kloštrom mojem kvarna ne
budem, polag obligatorije pokojnoga reče-
noga Rittera iz hiž njegoveh i takaj
imetka drugoga, vu hižah buduéega,
kuliko pravo bude, móram se kontente-
rati." S tem pismom je zaključil Klaic
Ritterjev življenjepis in dobil tako efekten
stilističen konec ; še bolj ko ž njim pa je
čitateljevo radovednost bolj podžgal ko
utešil z besedami, ki slede tému pismu.
V njih pripoveduje, da so se takoj po
Ritterjevi smrti raznesle ražne legende o
njegovem literarnem niučeništvu, da so
Ijudje postali pozorni nanj in da so z
veliko vnemo začeli iskati in zbirati
njegove rokopise.

363

Ritter -Vitezovic je, práv kakor naš
Valvasor, pozni, zakesneli cvet naše rene-
sanQe. Oba sta se vzgojila in udejstvovala
v dúhu, ki ni bil vec času primeren :
novi čas pa je bil silnejší ko duh njunega
dela. V času vedno občutnejšega držav-
nega centralizma ni bilo več mesta za
renesančné individuálnosti. Ni bilo več
mecénov, ki bi takim „svobodnim" lite-
rátom in učenjakom, kakor je bil Ritter,
omogočili življenje. Ljudje niso imeli več
pravega smisla za Vitezoviceve „poslanice",
ki so v tej dobi samo še formálna remi-
niscenca renesance ; prinesie so mu komaj
vsakdanji kruh in še tega ne vedno dovolj.
Slabá posmrtná uteha za njihovega pisca
je v tem, da lahko s pomočjo teh po-
slanie — kakor Ciceronovih pisem —
natanko doženemo, kje je bil in kaj je
delal tega in tega leta ta ali ta dan.
Dúha novega čaša je razumel, ko je začel
izdajati knjige v narodnem jeziku, kroniko,
koledarje i. t. d. Pri tem pa ga je zelo
oviralo pomanjkanje pravé tiskarske tra-
dicije, posebno lokálne zagrebške. Nobe-
nega dvoma ni, da so tega v precejšnji
meri krivi očetje jezuiti. Treba se samo
spomniti, kako so nagajali Ijubljanskemu
Škofu Hrenu (Gruden J., Zgod. slov. národa,
str. 860) in kako so ravnali z zagrebško
tiskarno, pa se vidi sistem pasivne resi-
stence, s katero so izkušali sebi samim
zavarovati monopol književne produkcije
in si na ta način olajšati cenzuro. Vse to
je bilo krivo, da Vitezovic s svojim —
včasih res zelo dalekosežnim — delom ni
dosegel pravih uspehov in da se je nje-
govo dolgoletno vbadanje končalo z ubo-
štvom in dolgovi.

Uspehi so se pokazali šele pozneje.
S svojimi hrvaškimi publikacijami je po-
magal ustvarjati poznejšo enotnost hrva-
škega knjižnega jezika, s svojimi znan-
stvenimi deli pa je polagal temelje oni
duševnosti, iz katere je sto let za njim
mogočno vzklilo ilirsko gibanje. Kot
znanstvenik, pred vsem kot zgodovinar
svojega národa, tiči popolnoma v idejah
in formulah renesance. „Slovani" so
„slávni" ljudje; tému svojemu etimolo-
škemu prepričanju daje tudi na zunaj

izraza s tem, da v latinskih verzih ne
rabi običajne oblike „slavus", ampak
„slavnus" : „Me Slavnos animus visere
cogit agros" (str. 35). Učená tradicija
renesance, da so nekdanji Iliri bili Slo-
vani, se nahaja tudi pri njem, toda on
gre še za korak dalje. Ker imenujejo
nekateri hrvaški pisatelji iz Dalmacije
svoj jezik „slovinskí" (= slovenskí = slo-
vanskí), je po njegovem jasno, da so
besede ilirski, slovanskí, hrvaški samo
trije sinonimi za isto stvar. Tako je iz
njegove enačbe „Iliri = Slovani" v nje-
govi „Kroniki" (1. 1696) nastala pozneje
(Croatia rediviva, 1. 1700) že enačba „Slo-
vani = Hrvati". Po njegovem obsega
Hrvaška vso zemljo, ki so jo Rimljani
imenovali Ilirik, razen nekih delov na
skrajnem západu in vzhodu. V tem ozem-
Iju je poseben del „Croatia alpestris",
sestavljena iz Štajerské, Koroške in
Kranjske; tukaj so doma — „planinski
Hrvati". Knjiga, ki je ustvarila to pozneje
tako učinkovito politično geslo, je po-
svečena cesarju Leopoldu I. in njegovemu
sinú, takrat že kronanemu kralju Jozefu I.
Na dvoru so jo zelo Ijubeznivo sprejeli,
ker jim je dala v roke dobrodošlo orožje
v prepiru z Benečani zaradí Dalmacije.
Vitezovic je vsled nje postal nekak dvorní
historiograf, kar mu pa ni prineslo dru-
gega ko mnogo troškov, dela in skrbi.
Šele, ko je pokazal, da bi znal poiskati
po Hrvaškem in v Dalmaciji pozabljene
fiskalne pravice dvora, se mu je izpolnila
želja, ki ga je kot učenjaka morala naj-
bolj obvladovati : odprli so se mu — vsaj
za nekaj čaša — vsi javni in privátni
arhivi. Vendar pa je uspeh ostal samo
efemeren in ni znatno zboljšal Vitezovice-
vih življenskih razmer. Umri je na Du-
naju 20. januarja 1. 1718.

Knjiga je temeljito in lepo delo, dobro-
došla tembolj, ker imamo o naših pisate-
Ijih te dobe tako malo zanesljivih po-
drobnih monografij.

/)/: J. A. Glonar.

Annie Vivanti: Kirke. Roman Marije
Tarnovske. Preveli Tonči i Olga Filipic.
Zagreb 1918. Izdao nákladní závod „Jug".
Str. 215.

364

Iz predgovora posnemiun sledeče po-
datke o zaniniivi pisateljici. Rodila se je
v Londonu od očeta Italijana in matere
Nemke Lindau, sestre znanih slovstveni-
kov. V krogu emigrantov (Freiligrath)
vsrkava darovito dete čar meglovite se-
verne prosvete. V osmem letu ovláda
dočista angleški in nemški ter zlaga stihe.
V devetem letu gre s starší v Italijo, kjer
pohaja šolo, z vrlo slabim uspehom iz
zemljepisa in zgodovine. Njen oče, vstaš
in narodni mučenik, ji vzbuja Ijubezen
do njene pravé domovine. Po materini
smrti jo odvede v Švico, bežec pred
smrtno obsodbo, nato v Novi York. Toda
v megli ameriškega velemesta sanja de-
kliea vedno o solnčni deželi blestečih
umetnin in bajnega cvetja. V dvaindvaj-
setem letu se vrne v Italijo, hoteč obelo-
daniti zbirko pesmi „Lirica". Založnik
Treves ji obljubi natisk le s pogojem, da
Ji Carducci nápise úvod. Skrita v čakal-
nici njegovega stanovanja čuje strogega
mojstra, kako veli slugi: Recite, da me
ni doma ! Kar stopi drobná, drhteča izza
závese ter mu pomoli rokopis. Vzhičen
nad silo izraza in žensko iskrenostjo ji
avtor Satanové himne sestavi priporočilo,
da na mah osvoji vse laške književnike:
uvršča jo poleg Francozinje Desbordes
Valmore ter Angležinje Browningove med
najboljše sodobne evropske liričarke. To
knjigo je počešil Vrchlický. Poslej umolkne
za dalje. Poročivši se v Londonu s so-
urednikom „Timesa", objavlja uspele an-
gleške poéme. Nje ime se zopet raznese,
ko daje s svojo sedemletno hčerko, izredno
violinistko, koncerte po vsem svetu. Plod

tega potovanja je avtobiografski román
„I divoratori" (Požiravci): glasbeni poziv
odtuji genialnega otroka njegovemu domu.
Tu naletimo na prisrčen opis zlate Češke
prestolnice in starega češkega glasbenika.
Med tem je vstala v vsem evropskem
tiskú burja ob nečuveni sodni razprave Tar-
novske. Čim zadeva nekoliko potihne, na-
stopi Vivantica z gorenjim delom v nje
obrambo. Snov je vzeta deloma izTarnovski-
nega dnevnika, deloma iz ustnih podatkov
obtoženke. Pretresljivo je očrtan razvoj
vznosite mladenke, versko vzgojene v
starodedni domačiji na širni ruski stepi.
Daljna potomka Marije Stjuartove je Tar-
novskaja podedovala po prednikih kal
histerije; pri padcu z gugalnice si ne-
obična krasotica pretrese možgane ; omoži
se zelo mlada z ekscentričnim plemičem ;
živi v okolici samih eksaltirancev ; ugrizne
jo stekel pes; želeč se iznebiti vsaj za
hip stalnih mučnih misii, neznosne nevroze,
si vbrizgava kokaina: v takem narkotič-
nem, mesečnjaškem stanju postaja moderna
zločinka, Kirka, ki moške pretvarja v
živali, jih zamamlja, da ubijajo tekmece,
jih fascinira in ugonablja. Slednjič se za-
pro za čarobno rušiteljico, spaliteljico,
težka vráta beneške temnice. In dočim
pevajo jetnice religiózni koral, se vprašuje
Vivantica, ne bode-li žena, ki je bila nebo
in pekel tolikerim, po trdem trpljenju in
ponižanju plakala skesanih solz, ali ne bo
tudi njej odpuščeno kakor izraelskí ple-
savki ... V tem tiči etični smisel raz-
burkanega romána, v človekovem pre-
porodu po mukah in brídkostih.

A. Debeljak.

&^ LISTEK. S^

Ks. Mešká „Njiva", znana nam iz
predlanskih publikacij Leonove družbe,
je izšla v ponatisu kot 24. snopič zbirke
„Feldbucherei der k. u. k. 10. Armee" v
Beljaku, ki jo izdaja nadporočnik Michel- '\
angelo barón Zois. Však teden izide en I
zvezek po 20 vin. Do Meškove povesti je i
prinášala knjižnica izključno nemške

stvari, po večini blago srednje vrednosti,
resne in zábavne vsebine. Da se je slo-
venskim vojakom poskrbelo za primerno
štivo tudi v materinščini, je gotovo hvale
vredno, in pri dobri volji urednikovi ne
bo težko najti med našimi pripovedniki
še mnogo spisov, ki bi uspešno tekmovali
z najboljšimi nemškimi. — h.

365

Henri Barbusse, rojen 17. mája 1874. v
Asniéres (Seine). Devetnajstletnik je dobil
pri natecaju zapoezijoprvonagrado; 1895.
je objavil edino zbirko parnasovskih verzov
P 1 e u r e u s e s, ki jo je ocenil ronianopisec
C. Mendés, poznejši Barbussov tast, kot
prisrčno in daljno zgodbo ene samé sanja-
rije. 1903. je obelodanil román Les
Suppliants (Prosilci), kjer se káže beda
in brezmejnost človeškega srca, dvojno
nedoumno brezdno. Roman Ľ Enfer
(Pekel, 1908) vam pričara tajno usodo,
ki vodi naše čine in ki vec kot enkrat
vzbudi v nas drget neskončnosti. Tam
čitamo izbrana, dojemljiva in silno otožna
poglavja o privlačnosti obeh spolov, o laži,
užitkih, o hlepenju po neznanem, o ne-
pojmljivosti duš, o bojaznipredživljenjem.
Sotrudnik številnih listov, glavni urednik
magazína Je sais tout (Mali vseznalec),
je ustanovil s F. Greghom še mesečnik
Les Lettres, glasilo „humanistovske"
šole.

V zreli moški dobi je pograbil vrtinec
svetovnega spopada Barbussa kot navad-
nega vojaka vaše. V odseku pri Souchezu
je preživel pisatelj-pešec petnajst mesecev
vso divjost velikánske borbe ; pretrpel
nadčloveške nápore v zakopih, „grobovih
cele armáde" ; delal pohode, ki razoravajo
polje, odirajo noge, golijo kosti, pod težo
bremena, ki raste takorekoč do neba, v
nezaslišnem trudu, kateremu ne veš imena,
v stopicanju in čakanju, ki te razdrobi,
pri tlaki, kakršna presega sile, bedeč brez
konca, prežeč na neprijatelja, ki ždi po-
vsod v temi ; se upiral spancu — ter imel
za blazino gnoj in uši, se zakopával v
mocvirna tla, posuta z belimi rebri, kakor
z razbitimi kletkami, bil izpostavljen ognju
strojnic, ki so sekale telesa na dvoje, pod
brezmejno točo tulečih, treskajocih granát ;
videl sanitejce snemati z drevja čreva in
ude, strádal, žejal, zmrzoval nepopisno.
Dan na dan se je višje dvigal v njem odpor
proti blázni moritvi ter mu jasno vstajal
pred očmi tolsti nesmisel vojne. Ko se
je osvobodil peklene gehene, je dovŕšil v
grudnu 1915. knjigo Le Feu (Ogenj), kóje
se je razprodalo v pol leta stotisoč izvodov
in ki se prevaja na ražne jezike. Odlikuje

se po neobični krepčini ter mogočnosti
besedne umetnosti, še bolj pa po globoki
resničnosti, nravni resnosti kakor tudi
čustveni globini in miselni smelosti.

Po pravici jo šteje češki prevajalec
dr. Jelínek v skladu z ostalimi ocenjevalci
med največje umetnine sodobnega lepo-
slovja. Stojimo pred čisto novim pojmo-
vanjem vojne. Ta dnevnik roja, kjer
Barbusse riše življenje svojih sedemnajstih
bratov v orožju, ta dnevnik, ki je mirna,
zato pa tem zgovornejša in vnikljivejša
proslava miljonskih prostakov, rešnikov
Francije, dnevnik, ki si upa povedali
rojakom marsikako trpko resnico, ta
trezna slika apokaliptičnih strahot je
vzbohotela v težko obtožnico proti Ijud-
skemu klanju : „. . . ti Ijudje, ki jih je
trgal trud ko s kleščami, jih bičal dež,
jih mlel blisk in tresk cele noci, ti pre-
ganjani, ohranjeni pred vulkánom vesolj-
njega potopa, so spoznávali nejasno, kako
vojna, enako ostudna dusno kot telesno,
ne samo posiljuje zdravi razum, ponižuje
veliké misii, veleva vse zločine — ampak
spomnili so se tudi, kako je v njih in
okoli njih razvila vse hude nagone brez
izjeme: zlobo do sadizma, sebičnost do
krutosti, potrebo uživanja do blaznosti."
Obenem izzveni delo v pretresljivem
videnju lepše in srečnejše bodočnosti,
ko vzklije iz prelite krvi zarja enakosti,
ko ne bo trideset milijonov Ijudi, pred
obličjem neba, delalo groznih reči, katerih
nočejo delati. „Ako ta vojna posune na-
predek človeštva zgolj za en korak, bosta
ubijanje in groza malo tehtala" . . . Reali-
stika okolja je zahtevala cesto robatih
izrazov, neredko le napikčanih ! Semtertja
pa so te postave brezimnih junákov sijajne
v svoji preproščini : Ko sem bil še človek
(= civilist), ali : častniki so nocoj resni
in uljudni, gotovo se bliža náskok ! Osebno
doživetje ovajajo podobne krilatice : Ljudje
so stvari, ki nekoliko mislijo, toda po-
glavitno, pozabljajo. — Ako bi se ljudje
spominjali vsega, bi bila vojna manj ne-
plodná, kakor je. A. Debeljak.

Triglav v Ekkehardu. Scheffel nam
v Ekkehardu pripoveduje zgodbo iz
življenja v desetem stoletju. Na str. 193

366

pravi o Snewelinu, da je kot sainostanski
voznik prišel nekoč z vinom na velik
sejín v Magdeburg. „Dorthin kameň die
Priester der heidnischen Ponimern und
Wenden, ihren Opferwein zu kaufen, und
er machte ein gut Geschäft, da er seine
Ladung an den weifibärtigen Oberpriester
des dreikôpfigen Gottes Triglaff fiir den
grofien Tempel bei Stettin losschlug." Pri
dobri kapljici švabskega nekiara mu je
višji duhovnik hvalil lepoto svoje domo-
vine, rekoč, da se pravi svet pričenja šele
med Odro in Sprevo, in ga hotel pridobiti
za poganske bogove. (,Und wollte ihn
bekehren zum Dienste Triglaffs, des Drei-
kôpfigen, und des schwarzweifien Sonnen-
gottes Radegast und der Radomysl, der
Gôttin der lieblichen Gedauken.")

Scheffel je porabil kot vir delo Tô-
ni a ž a R a n t z o v a : ,,Pommeriana oder Ur-
sprunch, Altheit und Geschicht der Vôlcker
und Lande Pommern, Cassuben, Wenden
Stettin, Rhiigen (ed. Kosegarten)", kjer se
na str. 107 še o Iriglavu nahaja sledeče:
„In einer Kirchen war ein Abgott, Triglaff
geheifíen, und neben dem hingen viel
Waffen und Harnisch, so sie im Kriege
erworben und dem Abgotte geschenket
hatten, und guldene und silberne Becher.
damit sie pflagen zu wicken und daraus
zu weissagen und zukhiinfftige Dinck er-
fliaren und daraus die Edelen pflagen zu
hohen Festen zu trinken ; auch grofie Ur-
ochsfienhôrner in silber gefafit und Trom-
meten zum Kriege, schwerter und dolche
und ander kôstlich Zeug und Geräte, das
hiibsch und kimstreich von Arbeit und
zu der Gotzen geschmuck bescheeret
war . . . Und der Gôtze Triglaff war von
Golde und hatte drei Kôpfe, davon er
auch so genennet ist worden, den triglafi
auf wendisch heifien drei Kôpfe, damit
sie haben bedeuten wollen, dafi er ein
Gott were iiber Himmel, erde und helle.
Den nahni Sant Otto mit sich wegk, und

schickte ihn dem Papst Honorio zu einem
triumpff und zu einer Anzeigung der
Pommern Bekehrung." Kocbek.

Jedan Prešern. Závod za proučavanje
Balkana u Sarajevu ima jedan talijanski
rokupis sa naslovom: Riduzione de' Peši
di Francia, Vienna, Venezia e Dalmazia,
divisa in quattordici tavole di conversione,
con i rapporti delle misure dé' Liquidi e
Solidi, pubblicata dal Ragionato G. A.
Prechern, ex Revisore, de' Conti delle
Dogane Imperiáli delia Dalmazia".

Iza tóga dolazi indeks tabla za pre-
tvaranje, pa „Laibach 1812".

Čitav rukopis (veličina 30X23 cm)
ima 9 listi, a sadržaje table kóje pretvá-
rajú mere i utege bečke, venecijanske te
naše oke u novi francusM decimálni sistem
i obratno, a bio je sigurno priručna knjiga
za naše carinare u Napoleonovoj Iliriji.
Da li je štampan ne znám, jer još nemamo
bibliografije štampanih dela onog ilirskog
doba, što bi morali da očekujemo iz
Ljubljane, koja je bila državno središte
Kraljevine Ilirije. Svakako je interesantno
da je obradjen „Kraljski Dalmatin",
službeni list francuske vláde u Dalmaciji,
u kojoj se je iza odlaska Francúza zatirao
svaki trag na bivšeg gospodara, dok
„Télégraphe officiel", kóji je izlazio u
Ljubljani još nije doživio súvislú obradu ;
ni Dr. Fr. Matié ni dr. Prijatelj nisu ga
izcrpili.

Od dela môže književnu istoriju in-
teresirati pisac, kóji je možda u rodu sa
Francetom Prešernom. Po naslovu izgleda
da je bio najpre austrijski (ili francuski ?)
carinski činovník u Dalmaciji, a onda da
je za francusko doba postao nekim ma-
nipulativnim činovníkom (ragionato je
verojatno ono što je danas u talijanskom
činovništvu ragioniere), valjda opet kod
carine, u Ljubljani, gde je i sastavio
delo 1812.

Dr. P. Mitrovič (Sarajevo).

367

KULTURNO-POLITIČNl PREGLED.

Časopis za slovenskí jezik, knjíževnost
in zgodovino. 1. in 2. snopič I. letnika.
Urejajo prof. A. Kaspret, dr. Kidrič, vseuč.
prof. dr. R. Nachtigall. 1918. Natisnila Ig.
pi. Kleitnayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.

Prvá dva snopiča strogo znanstvenega
„Časopisa za slov. j., knjiž. i. zgod.", kí
ga nam je uredništvo s svojim „Vabilom"
naznanilo že lani meseca marca (glej
Ljublj. Zvon, I. 1917., strán 217), sta, dasi
močno zakasnelo, izšla. Izjava uredništva
(str. 111 — 112) nam pojasnjuje to zakas-
nitev, obenem tudi dejstvo, da snopiča
nista tako raznovrstno bogata, kakor je
„Vabilo" naznanjalo. Vse te ovire so vec
kakor jasne in tem večje je naše priznanje
ob misii, da je v teh težkih časih ven-
darle bilo mogoče izdati prvá snopiča.
Ob pozdravu lahko rečemo, da je pričel
teči s tem časopisom nov slovenskí tok
in ako bo dovolj resnih in energičnih
delavcev ter podpirateljev dela, kdo ve,
ni-li s „Časopisom" postavljen temeljni
kameň bodoči slovenskí znanstveni aka-
demiji. Žalibog, da naši Ijudje — baš
radi pomanjkanja višje inteligenbe — ni-
majo mnogo smisla za to, da so že za-
dovoljni s popularizacijo znanosti, da pa
strogo znanost odvračajo, da se je boje.
Posamezni znanstveniki pa zopet ne mo-
rejo storiti vsega, posebno še, ker stopijo
istočasno z idejo na dan tudi denarne
zapreke. Tako je tudi gori imenovani
časopis ustanovila slučajna dobrota. Zdi
se mi pa, da bi gotovi denarni zavodi,
ki nosijo ime slovenskega kulturnega za-
voda, kakor n. pr. Slovenska Matica, bili
poklicani — da, to je naravnost njihova
dolžnost — kar najizdatneje ppdpirati
krog slovenskih znanstvenikov, ki prične
izdajati znanstveno glasilo, čegar predmet
je celo slovenskí národ sam (prím. k
ternu še, kar píše Loboda o Slovenskí
Matici v Ljublj. Zvonu, 1. 1918, str. 113
si.) Potrebo znanstvenega glasíla tudi za

neznanstvenike pa je, mislim, dovolj jasno
očrtal Župančíč v pozdravu ob priliki
„Vabila" (gl. Ljublj. Zvon, 1. 1917., str. 217.)

Prvo razpravo, govorečo o „vážnosti
latínskega dela brižinskega kodeksa in
njegovih pripiskov za vprašanje o po-
stanku in domovini slovenskih odlomkov",
(str. 1 — 63) je napísal vseučiliškí profesor
dr. Rajko Nachtigall in tvorí III. poglavje
njegovih brížinskíh študij (I. in II. poglavje
sta izšla v „Časopisu za zgod. in nar. XII.
str. 1 si. oz. 77 si.). Prof. N. podaja izpo-
četka mnenja jezíkoslovcev in paleografov
o postanku, dobí postanka in pisaví (ro-
kah) slovenskih brižinskih spomenikov,
pokaže razlíke rezultátov in poudari do-
sedanje enostransko razískovanje tega
predmeta : však se je ozíral le na slovenské
odlomke, ní pa se bavil s čelím, 169 listov
obsegajočim, latinskí písaním kodeksom
kraljevske monakovske knjižnice št, 6426
(fris. 226). Po tem pregledu obravnava
prof. N. dosedaj dognane rezultáte z no-
vega vidika: ima namreč v mislih ves
latinskí kodeks. Gotovo je, da bi bili
njegovi rezultatí prineslí nekaj čisto do-
ločnega in neovrgljívega, ako bi mu bilo
mogoče imetí v rokah originál in ražne
listine; ker pa se je mogel posluževati
le Bernhartovega opísa kodeksa, so seveda
rezultatí le pogojni ter čakajo končne
rešitve po študiju orígínala. Vendar mo-
remo reči, da je s pričujočo razpravo utrta
čisto nová pot do razrešitve vprašanja bri-
žinskih spomenikov in moje lastno mnenje
je, da bo študij orígínala samo še potrdil
rezultáte, ki nam jíh je prof. N. podal.

Prof. N. nam podá najprej Bernhartov
opis (str. 13 si.) in nam po jasní vsebínski
značaj kodeksa, kí vsebuje : I. sermones
— homíliae — praefatíones ; II. benedic-
tíones — ordines í. e., torej je L del nekak
Glagolita Clozíanus in II. nekak glagolski
evhologíj. Kodeks je bil pred prenosom
v Monakovo v Freísingu, sedežu brižin-

368

skih škofov in ker ima med sermones.
tiidi govor o Mariji in sv. Korbinijanu
(prvi brižinski škof) je jasno, da ni bil
semkaj od drugod prinešen, marveč, da
je v - tej škofiji nastal. Ker pa vsebuje
tudi stvari, ki spadajo naravnost v opra-
vilo škofa (n. pr. excommunicationes i. e.),
je mogel kodeks uporabljati le škof sam.
torej je kodeks nekak rituál brižinskega
škofa (primera z breviarijem in rituálom
ozir. pontifikalom je izpeljana na str.
25 si.). Vsebinski pregled kodeksa pa nam
obenem káže, da so slovenskí odlomki v
vsebinski zvezi z latinskí m tekstom.

Nastane vprašanje, kateri brižinski
škof je zasnoval ta rituale v svojo lastno
rabo pri svojem delovanju sploh, kakor
tudi pri delovanju med Slovenci, ki so
pripadali brižinski škofiji? Ker stavijo
paleografi postanek kodeksa v dobo IX.
— XII. stôl. in je v tem času bilo vec
škofov, nam s tem ni nič pomagano. Tu
pa so vodili prof. N. pripiski posestno-
zgodovinske vsebine, ki se ^tičejo vsi bri-
žinske škofije (str. 29 si.). So to zapiski
o posestvu ^Gudago", dalje imena Ijudi
„qui censum dederunt", Ijudje nekega
Liutulfa v dolini Aniže i. dr., vsega šest
pripiskov. Pripisek v „Gudago" ima med
drugim besede: „quantum mihi pertinet".
Ta „mihi" ne more biti najbrž nihče drugi
kot oni, ki je zasnoval, uporabljal in bil
lastnik kodeksa, torej eden brižinskih
škofov. Ohranjena pa je listina iz 1. 972.,
s katero daruje cesar Oton I. brižinskemu
škof u Abrahamu (škofoval v letih 957 —
993) posests'o „Gudago" na Beneškem.
Primera listine s pripiskom v kodeksu
privede prof. N. do sklepa, da odgovarja
„mihi" pripiska besedám „episcopi Abra-
hám appellati" v listini. Škof Abrahám
pa je imenoma nazvan tudi v četrtem
pripisku, kjer so navedené priče posestne
zámene med njim in Adalperonom in roka
tega pripiska je istá kot I. slovenskega
odlomka ter pripiska o Ijudeh, „qui cen-
sum dederunt", kjer zopet najdemo enaka
imena v listini okoli 1. 975., s katero za-
menja škof Abrahám z Ruodharijem neka
posestva (vážna je posebno dvojica imen
Azo-Minigo v istem redu na obeh krajih).

kar zopet káže, da je pripisek, povzet po
listini (kakor zgoraj pri „Gudago"), bil
stavljen v dobi Abraháma, ker le on je
imel pôvod za to, iz česar sledi, da je
tudi I. slovenskí spomenik pripisovati tej
dobi. Tudi glede drugih pripiskov pridemo
vedno do istega zaključka : kar omenjajo,
spadá v dobo Abrahamovega škofovstva.

V nadaljnem nam prof. N. predoči
stremljenje Abrahámovo, razširiti Sloven-
sko posest brižinskih škofov na Koroškem,
in podkrepi však korak z listinami; po-
udarja še dejstvo, da je Abrahám v dobi
svojega prognanstva (ca. 974 — 983) živel
najbrž na Koroškem, kar kolikortoliko
potrjujejo tudi njegove posestne zámene
te dobe kakor tudi njegov dar 42 cer-
kvenih knjig cerkvi na Otoku ob Vrb-
skem jezeru. Po vsem tem vznikne prof.
N. misel, da so jezik, ki ga imamo na-
pisanega v brižinskih spomenikih, govo-
rili Slovenci na cerkvenih brižinskih po-
sestvih v sredini in severno - zabodnem
delu Koroške (kar potrjujejo še poleg
zgodov^ine njegova lingvistična izvajanja
v II. poglavju), da imamo v njih torej
neko sedanji rezijanščini in rožanščini
sorodno narečje.

Slednjič razsvetli prof. N. še razmerje
med brižinskimi spomeniki in odgovar-
jajočimi starocerkvenoslovansklmi spo-
vednimi molitvami ozir. homilijo sv. Kle-
menta in starovisokonemško svetoemme-
ramsko spovedno molitvijo, kažoč na po-
sestne razmere brižinske cerkve do Ko-
celjeve dŕžave, kjer je pa imela še več
posestev regenburška cerkev, kamor je
spadal samostan sv. Emmerama.

Prof. Nachtigall je s pričujočo raz-
pravo postavil vprašanje brižinskih spo-
menikov v novo, jasnejšo luč in skoro
prepričan sem, da bo študij originala
(kar je nujna potreba) in tozadevnih li-
stín nam podal náuk, da je mnenje prof.
N. pravo, da je písal (ozir. deloma dik-
tíral) brižinske spomenike škof Abrahám
okrog 1. 975 v narečju središča koroške
brížinsko - slovenské povesti.

V drugi razpravi „Prispevki in opombe
k zgodovini reformacije na Slovenskem"
(str. 64 — 78) nam dr. Fr. Kidrič pričenja

369

pojastijevati vzroke prognanstva Ivana
Ungnada. Z njemu lastno vestnostjo nam
podá v začetku zamotanost tega vpra-
šanja in zmedenost, ki je došlej vládala
v vseh tozadevnih razpravah. Radi teh
nesoglasij seže po prvih virih, sodobnih
pismih in listinah. V pričetem prvem po-
glavju nam slika dohodke in stroške
Ungnada, ki so ga slednjič dolgovi spra-
vili v múčne razmere, ki so morale izzvati
v namestniku Ungnadu opozicijo proti
svojemu gospodu, kralju Ferdinandu. Da
bo vestno delo pojasnilo to vprašanje in
da bodo tudi nadaljne razprave o slo-
venskí reformaciji nam podale marsikaj
novega, za to nam jamči že pisateljevo
ime.

Razumevanje za toli zagonetno in
temno vprašanje socialnega razmerja med
starimi Slovenci in Obri, ozir. pozneje
Nemci najdemo v razpravi LjudmilaHaupt-
manna „Staroslovenská družba in njeni
stanovi" (str. 79 — 99). Pojasni najprej
nasprotje, ki ga nam podajata staroslo-
venskí grob in knjige o Slovencih in na
krátko, a temeljito govori o suženjstvu
Slovencev pod Obri ter preide nato k
prehodu v nemški družabni sestav. Do-
káže jasno, da je takozvana „slovenská
kmetija" bila enaka bavarski hlapčevski.
Z razpravo so nam pojasnjeue razmere v
dobi zavojevanja slovenské zemlje •. Nemec
je imel Slovenca za hlapca, sužnja in mu
dal isto družabno mesto kot svojim do-
sedanjim hlapcem — delal je tlako in trpel
na hlapčevski kmetiji, ki so jo zvali „Slo-
vensko", ker je ta naziv že vseboval po-
jfem suženjstva. „Mansus sclauonicus" je
torej dokaz za staroslovenské suženjstvo
pod nemškim gospodom.

Na str. 100 — 108 govori dr. Milko
Kos o „nameravani ustanovitvi škofije v
Gornjem grádu leta 1237", kjer nam podá
par novih točk.

Prof. Kaspret nam podá v „Príspevku
k rodovnikú Franceta Prešerna" (str. 109
—110) zanimivo novost, da šteje radov-
Ijiški urbar iz 1. 1579. v vaši Vŕba med
štirimi kmeti na prvem mestu Boštjana
Prešerna — starega pradeda našega pr-
váka pesnikov.

Ob sklepu lahko rečem, da slovenskí
svet še ni videl tako bogatega in novih
misii polnega časopisa. Dolžnost vsakega
višjega slovenskega izobraženca pa bodi,
da podpre list ali z naročnino (letnih 8
kron, za dijake in učitelje 6 kron, kar je
za sedanje razmere malenkost), ali da
pristopi kot deležnik (s 100 kronami, tudi
lahko v dvakratnih obrokih) ; denár spre-
jema tiskarna Ig. pi. Kleinmayr & Fed.
Bamberg v Ljubljani. Časopisu pa želim
najlepšo bodočnost, v svesti si, da bo
tvoril središče za proučavanje jezika,
književnosti in zgodovine slovenskega
národa.

D ľ. Ramovš.

Carniola. Izvestja Muzejskega društva
za Kranjsko. Uredniki : dr. Jos. G r u d e n,
dr. Jos. Mantuani, dr. Gv. Sajovic.
Nová vrsta, let. VII. V Lj., 1917. Leks.
8 a 272 str.

Nedávno se je naša javnost vnovič
spotaknila ob dvojezičnosti „Carhiole".
Ta ogorčenost užaljenega rodoljubja nájde
brezdvomno v našem javnem in zasebnem
življenju potrebnejší in hvaležnejši delo-
krog, kakor je „Carniola", ki najbrž tudi
v bodoče ne bo odklanjala nemško pisa-
nih razprav neslovenskih znanstvenikov,
ako nam prinašajo nove lúči v razjasnitev
naše preteklosti, kakor je n. pr. v zad-
ujem letniku Luschinov prispevek
„E]in Zusammenstofi der Landstände von
Krain mit der Orientalischen Kompagnie
1722—1723". Slovenskí znanstveníki pa
naj izprašajo svojo vest, ali je umestno,
da se v domači reviji iz bogve kakega
vzroka poslužujejo tujega jezika ter vtĺs-
nejo s tem naši slovenščiní pečat nepo-
rabností ali vsaj manjše vredností pred
znanstvenim svetom. — Vsebina osmega
letnika je kljub neugodnim razmeram bo-
gata in raznovrstna. Ravnateljstvo ídrij-
skega rudníka je zaključilo svoje obšírne
nemške príspevke o francoski okupaciji
Idríje. Dr. Milko K o s je podal na pod-
lagi urbara iz državnega arhiva na Du-
naju podrobno sliko o „Tolmínskí gastal-
diji I. 1377", ki je tvorila v srednjem veku
del cerkvene dŕžave oglejskega patrijarha.
Temeljíta razprava nas seznanja z ozem-

370

Ijeín gastaldije, z njeno upravo in gospo-
darstvom, predvsem z davčinami, in pa
s prebivalstvom, ki je bilo po večini
knietiškega stanu in slovenské národnosti,
razen prebivalcev rihtarije Nemški Rut.
Med osebnimi imeni najdemo še stará
slovenská (Bratigoj, Črnigoj, Držimir, Pri-
mota, Stanigoj), največ imen pa je la-
tinskih in romanskih. S to študijo je
dobila Rutarjeva „ZgodovinaTolminskega"
dragocena dopolnila. — Ravnatelj dr.
Mantuani je oskrbel natančni ponatis
škofjeloškega rokopisa o pasijonski pro-
cesiji iz 1. 1721, pri kateri se je rabilo
besedilo, zloženo v slovenskih stihih.
Ponatis je opremil z obširnim úvodom
in komentarjem. S tem dokumentom je
ustregel našim kulturnim in slovstvenim
zgodovinarjem ; zanimal se bo zanj raz-
iskovalec slovenské metrike, — mogoče
zasledi v n jem tudi jezikoslovec kako
dobrodošlo drobtino. Posebno važnost
pripisujem imenoslovno - dijalektološki
študiji graškega slavista dr. Nachtigalla:
^Doberdô — Doberdob" ; ž njo je poka-
zal, koliko opreznosti, temeljitega ling-
vističnega zlasti dijalektološkega znanja
je treba raziskovalcu krajevnih imen.
Potom glasoslovnih pravil izvaja z uprav
inatematično natančnostjo, da oblika Do-
berdô ni nikaka spakedranka, ampak
pravá slovenská dijalektična oblika, ki
pa ni mogla postali iz „Doberdob", tem-
veO iz prvotnega „Dobridol* oz. „Dober-
dol"' ; le iz te oblike je mogoče priti na
neprisiljen način do razlage rabe in pisave
„Doberdob", pri čemer je menda že s
samega početka igrala vlogo napačna kom-
binacija z „dobom" (hrast), kateri izraz
po goriškem Krasu ni vec v rabi. Med
razpravo je vpletel pisatelj vec zanimivih
lingvističnih opazk, ki so se mu pri te-
xavni razlagi neprisiljeno nudile, tako
n. pr. poskus tolmačenja imena Sdobba
(ustje Soče), Opaca sela (Opatje selo)
i. t. d. V nasprotju z L. Pintarjem, ki je
tolmacil ime Celovec iz „stvol", trdi prof. |
Xachti<j;all, da je prvotni koreň tega imena i
-<-vil-.

Med nianjsimi rlanki je omeniti \
dv. Mantuanijevo razpravo o ne- I

znanem rimskem nápisu, ki so ga našli
na teritoriju staré Emone, ob severnem
koncu njenega obzidja. P. dr. H. Brenn,
ki nam je drugod pojasnil to in ono
strán iz Vodnikovega življenja, je objavil
iz frančiškanskega provincijalnega arhiva
v Ljubljani latinskí donesek k zgodovini
Ijubljanskega semenišča iz 1. 1714. in
neki odlok Ijubljanskega škofa Tomaža
Hrena iz 1. 1625. — Iv. Vrhovnik je
pojasnil na podlagi novega vira iz šent-
petrskega arhiva, da so novo šentpetrsko
cerkev zidali v letih 1730—1733. Fr. Pod-
k r a j š e k se spominja usode zvonov na
Ijubljanskem grádu, posebno onih treh v
kapeličnem zvoničku. V. Steska je po
jezuitskí kroniki Ijubljanskega samostana
nekoliko izpopolnil življenjepis slov. na-
božnega pisatelja Jerneja Basarja. Isti
pisatelj se spominja umrlega zlatomaš-
nika Henr. Dejaka, velikega Ijubitelja
slikarstva. Daljši nekrologi so posvečeni
pťof. R. Perušku, Fr. Gerbiču in dr. Jan.
E. Kreku. Razen tega je prinesla „Car-
niola" bibliografski pregled vseh onih
spisov iz 1. 1916., ki spadajo po svoji
vsebini v njen delokrog. Preskromen pro-
stor je tokrat odmerjen domači folklori.
Skoro edini prispevek je Mantuanijevo z
ilustracijami opremljeno podrobno poro-
čilo o bohinjskih seliščih, ki jih je češki
opisal V. Dvorský. Dr. J. Š.

Prirodoslovje je zastopano v
tem letniku v častnem obsegu; za-
vzema natančno tretji del revije. Ta
„tretji del" je zelo značilen za naše so-
dobno stališče v vrsti kulturnih národov :
po mnenju, izrečenem na občnem zboru
Muzejskega društva 1. 1917., je med člani
približno tretjina prirodoslovcev. V pri-
meri s stanjem pred obnovitvijo Muzej-
skegu društva je to goto vo razveseljivo
dejstvo. Ce pa pomislimo, kako globoko
je proželo novodobno prirodoslovje nam
sosedne veliké národe — nekatere kajpada
tako, da so iz ekstremnega historizma
zagazili v pravtako ekstremno, že samo-
morno oboževanje tehničnih ved — bi
nas morala navdajati tiha skrb za naš
napredek. A obenem se spomnimo, da je
živela pred nami vrsta generacij, tako

25*

371

obsedenih od filologije in lokálne historije,
da prirodoslovje ni moglo najti med njimi
zdravih tal za uspešen razvoj, spomnimo
se na bridko zgodbo o dolgotrajnih pri-
zadevanjih za dosego slovenskih znanstve-
nih závodov — pa bomo znali práv ceniti
ta „tretji del". Hvaležni moramobiti našim
prirodoslovcem, da nam v skrajno ne-
ugodnih razmerali podajajo temeljita, za-
htevam stroge znanosti odgovarjajoča dela.
Dr. J. Ponebšek je pričel objavljati
drugi del obširno zasnovane monografije
o našili ujedah. Podal je splošno oznako
kraguljev, opisal jastrebe (rjavi, beloglavi,
egiptovski jastreb in brkati ser) in na-
vedel skupna svojstva sokolov, njihove
poddružine skobcev in plemena lunjev. —
Dr. Gv. Sajovic je v razpravi: „Ornito-
logični zapiski za Kranjsko v letih 1914.
do 1916." pregledno uredil podatke o
bivanju ptic na Kranjskem v prvin treh
vojnih letih in nam podal vsestransko
zaokroženo uvodno sliko o ptičjem živ-
Ijenju v tem času s posebnim ozirom na
odvisnost ptic od podnebnih izprememb.
Hvalevredno je, da navaja pri posameznih
vrstah tudi hrvatska imena. Razen te raz-
prave je objavil krajši zapisek o rjavem
lunju; za naše kraje redka ujedá je bila
ustreljena preteklo leto pri Kranju. — Naš
priznaní botanik Alfonz Paulin nadaljuje
kritična razmotrivanja o malo znanih ali
novih, na Kranjskem rastočih rastlinskih
vrstah. Objavil je prvi del razprave „Iris
Cengialti Ambrosi und Centaurea alpigena
Paulin, zwei fíir Krain neue Pflanzen aus
den Wocheiner Alpen". Prvá rastlina,
vijoličnobarvena perunika, je bila znana
došlej iz južne Tirolské, druga je nová
vrsta. Obe je našel Paulin na Komarči.
Druga Paulinova razprava „Uber die in
Krain adventiven Euphorbia - Arten der
Sektion Anisophyllum" nam prikazuje
razširjenje štirih priseljenih (adventivnih)
mlečkov, od katerih imata dva svojo pravo
domovino v Ameriki (E. nutans Lag. in
E. maculata L.), eden v Aziji (E. humifusa
Willd.) in eden v deželah okrog sredo-
zemskega morja (E. Chamaesyce L). Zani-
miva je zgodovina njihovega preseljevanja
iz botaničnih vrtov, grajščinskih parkov itd.

v 'okolico. Posebno hitro se je izvršilo to
prodiranje ob železnicah. Tako je prispela
prvá izmed naštetih vrst v teku 17 let od
Lezec na Krasu do Ijubljanskega južnega
kolodvora, od tu v dveh letih do dolenj-
skega kolodvora in peto leto potem je
rástla že ob novi progi med Ljubljano in
Vižmarji.

F. Seidl poroča obširno o geološki
studiji odličnega poznavalca Julskih Alp
in našega Krása Fr. Kossmata, „Die morpho-
logische Entwicklung der Gebirge im
Isonzo- und oberen Savegebiet", A. S e lí-
ška r pa o F'. Seidlovi poljudnoznanstveni
razpravi „Rastlinstvo naših Alp". Velikému
Ijubitelju prírode Henriku Franzlu je po-
svetil dr. J. Šlebinger kratek nekrológ.

Na zadnjih straneh je objavljen oklic
„Strokovnega mesta za varstvo prirodnih
spomenikov na Avstrijskem". Če je pred
vojsko bila upravičena krilata beseda
voditeljev prirodovarstvenega gibanja, „da
je za obstanek prirodnih znamenitosti
bilo že poludvanajst", smemo reči, da je
sedaj zlasti za kraje, prizadete po vojski,
dvanajsta ura že odbila. Ironija usode
hoče, da so pričeli pri nas s sistematičnim
obvarovanjem redkih živali, rastlín itd.
bas v času, ko trumoma izumira zname-
nitá species homo sapiens . . . Pa vendar:
rešitev teh vprašanj je nujna tudi pri nas.
Najbolje bi bilo, da bi za slovenské dežele
prevzeli to akcijo Slovenci sami. Katera
organizacija se čuti poklicano za to
delo?

V tehničnem oziru mi je omeniti
hvalevredno novost, da je na ovoju obeh
dvojnih snopičev zabeležen dátum izdaje.
Dobro bi bilo, če bi se ti datumi stavili
v „Index"; tako bi se najlažje preprečili
morebitni prioritetni prepiri. A. S.

Problemi malega národa. Spísal Ab-
d i t u s. Slovenska Socijalna Matica. Knjiž-
nica socijalnih in političnih spisov. V
Ljubljani 1918. Natisnila Zvezna Tiskarna.

Slovenska socijalistična omladina raz-
vija živahno delavnost. Pričela je med
drugim obljubljeno izdajanje socijalnih
in političnih spisov s pričujočim prvim
zvezkom, za bližnjo bodočnost nam obeta
nadaljna aktuálna dela.

372

Abditus podá uvodoma prorez socijalne
štruktúre slovenskega národa; imamo
poljedelca, delavca ter meščana. Gospo-
darsko šibak pa ni le delavec, temveč
tudi kmet, ki je po večini maloposestnik,
in enako meščan — duševní proletarec.
Kot na velik nacionálni nedostatek pokaže
na dejstvo, da ves čas dosedanje politične
zgodovine nisnio imeli svojega nacionalnega
programa, ki bi izražal našo nacionálne
voljo ; dobili smo ga šele v najmodernejší
dobi s ciljem : národná avtonomíja
v jugoslovanskí skupností. Kot
idejne temelje bodočností v splošnem
navaja demokracijo, vsestransko svobodo
na zunaj in na znotraj ter organizacijo
naših gmotnih in umstveníh síl. Nato
sledi karakteristika današnjega gospodar-
skega stanja slovenskega národa in kot
strahotna paralela k ternu — tendence
svetovnega narodno-gospodarskega razvoja
in njegovih gibal. Kolosálni aparát moder-
nega kapitála: delniške družbe, karteli,
trustí, banke — ta „nakovala finančnega
velekapítala" gibljejó danes vse gospodar-
sko življenje národov ter nas hočejo za-
sužnjiti gospodarsko in vsled tega tudi
polítično ter narodno. Zakaj gospodarsko
skozinskoz šĺbki, se mu nismo mogli íz-
datno upírati ; vzpričo moderne industríje
hira med Slovenci domáca obrt, kí je
preje pomogla našemu kmetu-maloposest-
niku, da je mogel ostatí aktiven. Vsled
tega in vzprico moderne vsestranske
gospodarske konkurence je njegovo gospo-
darstvo pasívno; zato si mora ískatí za
prímanjkljaj zaslužka na tujem. Podobno
se godi obrtniku. Moderní índustrijskí
razvoj, pri katerem so posamezni narodí
silno obogateli, je torej pri nas povzročil
silno splošno obubožanje: naš človek mora
delatí bodísí na tujem alí na domači zemljí
kapitalistu -tujcu. — „Kultúrne, go-
spodarske ínpolítične tendence,
ki vladajo svet, spravili v sklad
z našimi domácimi razmerami in
nalogami — to je veliká naloga
bodočností." K tej splošni direktíví
pa navaja tudi konkrétne detajle in sícer
kot najvažnejšo zahtevo: teritorijalno-
politíčno samostojnost národa, pri čemer

zavrača princíp personálne národne avto-
nomije; nadalje zahtevo po temeljíti ob-
činskí refornii — občíno je treba terito-
rijalno razšíriti ; obsega naj gospodarsko,
kultúrne enoten teritorij, n jen delokrog
je treba razširiti in poglobiti — med
drugimi seveda tudi z uvedbo splošne in
enake volilne pravice. Tretja zahteva:
Národ se mora poslužiti svoje prírodné
pravice ter si spet vzetí v last zemljo
veleposestníkov, podzemske vrednote (rud-
níke) ter vodne sile, ki naj postanejo
kolektivistična last vsega národa. Na pod-
lagi tega naj se razvija narodno-kolektivi-
stična industríja, ki bo lahko preredila
vse naše liudstvo, ker bo vzdržala v vsa-
kem oziru gospodarsko tekmo moderne
dobe. Med naše bližnje naloge, skrbí spadá
briga za begunce, za ízseljence v Ameríkí,
zadružništvo i. dr. K bistvenim izpremem-
bam nove dobe pa mora spadatí radikálna
reforma Ijudske šole in ostalih šol,
zlasti pa učíteljíšča, kí bi moralo na-
šega učitelja vse drugače usposobiti za
naloge, čakajoče nanj na kmetih. — Te
naloge bodočností, naloge osvoboditve
našega rodu, naše zemlje pa čakajo mož,
ki so poklicaní, da jih ízvrše; ti možje
pa so naši kultúrni delavci — zakaj naša
osvoboditev more biti le plod kulturnega
dela.

To nekako je v glavnem miselno
ogrodje te knjižice problémov našega
malega národa. Pisatelj poudarja ob za-
ključku, da jih ni obdelal izčrpno, da se
jih je komaj dotakníl. Kar se tiče go-
spodarskega položaja, v katerem se na-
haja naš národ, sodím, da je v glavníh
potezah podano bistvo. Pač imamo malo
knjig, kí bi na tako kratkem prostom
vsebovale tolíko tehtnega in toliko akiu-
alnega. Gospodarsko -polítíčni program,
kí je tu razvit v glavníh obrisih, — ali
ni prímeren, da postane ídejna last vseh
naših političnih strank, bistven del našega
narodnega programa? Mislim tu pred
vsem zahtevo po razlastítvi veleposestev,
rudnikov in vodnih síl, pa tudi ono glede
reforme občine, šolstva ítd. Saj so to zahteve,
ki morajo zlasti pri Slovencih (in enako
pri Hrvatih ter Srbih) postatí del ideolo-

373

logije ne le pristaša ali voditelja soci-
jalistične politične skupine, temveč tudi
ostalih obstojajočih strank. In sodiin, da
lahko s popolno sigurnostjo trdim, da se
bo to v resnici zgodilo, ker so se iste ali
vsaj .sorodne misii pojavile že sporadično
v naši javnosti, pri posameznikih ter v
časopisju. Kakor je z majniško deklara-
cijo nakrat dobilo izraza tisto stremljenje
po državni samostojnosti, s katerim je
bilo naše narodno ozracje v polpretekli
dobi dobesedno prenasičeno, podobno, se
mi zdi, se bo zgodilo s pričujocim gospo-
darsko oziroma socialno-političnim pro-
gramomj kateremu je dal Abditus kot
prvi med nami precizno formo. Kolikor
bolj spontano, odkritosrčno in konkrétno
bodo reagirale nanj naše politične stránke,
toliko večjo eksistencno upravičenost
bodo pokazale.

V ostalem pa šili však odstavek
knjižice mislečega človeka k nadaljnemu
razmišljevanju oziroma k dopolnjevanju
avtorjevih razglabljanj. Dasiravno na pr.
vidim, kako tehtno veljavo prisodi avtor
kultúrnemu delavcu, vendar se mi zdi,
da zaslužijo problemi našega kulturnega
življenja v okviru knjiginega naslova ne-
koliko obširnejšo obdelavo. Le mimogrede
podčrta Abditus, da se tudi kulturno
življenje pri nas ni moglo razviti radi
materijalnih težav, vsled česar tudi kul-
túrni delavec ni mogel priti do primerne
prvé besede v javnosti. Problém kultur-
nega razvoja malega národa je pri nas
pokazal strahoten učinek ravno v tem,
da smo se morali dolge dobe boriti ter
da se še borimo za to, da si sploh ustva-
rimo predpogoje za sebe vredno kulturno
življenje. Dočim so drugi narodi v okviru
popolno danih predpogojev razvijali svoje
kultúrne potence, skrbeli le za vsebino
kulturnega življenja, smo mi skoro vso
energijo potratili v trud, da si zgradimo
to zunanjo osnovo kulturnega udejstvo-
vanja. Le premislimo naš boj za uni-
verzo, za Ijudske in vse druge šole, za
gledišča in za najrazličnejše druge kul-
túrne institucije. Tudi na te probléme
je treba dati odgovora. — Razmerja Slo-
vencev do Srbov in Hrvatov tudi ne

obsvetli avtor natančneje v tej knjigi.
Res je sicer, da za razrešenje problémov
slovenskega národa, politično, gospodarsko
ter socijalno demokratizacijo zadostuje na-
rodno - politični cilj : národná avtonomija
v jugoslovanski skupnosti, zdi se mi pa,
da jugoslovanstvo poleg ustvaritve pred-
pogoja politične svobode v znatni meri
tudi sicer pomaga rešiti problém našega
malega národa. Pravilno pravi avtor (na
str. 28.) da moramo sami iz sebe rešiti
svoj „problém malega národa", ali zraven
pa bomo gotovo porabili vsako možnost,
da ustvarimo s Srbi in Hrvati tudi druge
skupnosti, ki nas bodo medsebojno izpo-
polnjevale v kulturnem, zlasti tudi v
gospodarskem oziru. Če bomo videli,
da bi nam marsikak pridelek preskrbel
rodovitni Banat ali hrastovih šum bogata
Slavonija ceneje kakor naš domači trud,
se mi zdi, da bomo to dejstvo hočešnočeš
upoštevali v svojem narodnem gospodar-
stvu ter zato sleduje primerno preuredili.
Sodim torej, da se bo jugoslovanska
skupnost v marsičem globlje soudejstvo-
vala v našem bodočem narodnem življenju
ter da bo torej z večjim vplivom so-
udeležena tudi pri razreševanju našega
narodnega problema.

Pričujoča knjiga si bo našla pot
do vseh mislečih Ijudi pri nas in bo
vsakogar zdramila, da bo razmišljal o
bogato v njej nanizanih nazorih in raz-
právljanjih ; tako bo brezdvomno nemalo
pripomogla k višjemu in samostojnej-
šemu razvitku naših umstvenih sil in
samostojnega presojanja našega gospo-
darskega ter socialno-političnega dejanja
in nehanja. In kakor posameznikom, tako
naj bo pobuda političnim stránkam, da
vzamejo detajlno v pretres probléme na-
šega notranjega narodnega življenja, da
ne bodo stále nepripravljene, kadar nam
prej ali slej lastna jugoslovanska dŕžava
izroči v roke upravo ter vso usodo sa-
mega sebe. Anton Loboda.

Naše narodno gospodarstvo. (Misii
k Abditusovi knjižici : Problemi malega
národa.)

Skoraj o vsakem poglavju te knjižice
bi se dalo obširno govoriti. Toliko inici-

374

jative in globokih misii je v njej. Zlasti
o njenih narodnogospodarskih esejih se
da to reči.

Ako ta izvajanja resumiramo, imamo
pred seboj že vso sliko našega gospo-
darskega položaja. V načelnera oziru se
tej sliki ne da veliko pridodati.

Naš národ se more s svojimi sosedi,
ki so ob enem njegovi narodni nasprot-
niki, ekonomično vedno manj meriti. Ti
rastejo, on pa propada. To se dogaja zato,
ker se ne okorišča s faktorji, ki pri nje-
govih sosedih gospodarsko blagostanje
skokonia dvigajo. Kot také faktorje na-
vaja pisatelj pred vsem nove tehnične
iznajdbe in tovarniški način produkcije.
Radi popolnosti bi se smelo omeniti
v tej zvezi morda tudi po modernih pro-
metnih sredstvih razširjene trgovske kon-
junktúre, ki vstvarjajo, enako kot tehnična
produkcija, s svojimi kombinacijami nove
vrednote in ogromna bogastva. Mi se z
vsem tem ne okoriščamo, zato ostajamo
tam, kjer smo bili, med tem ko sosedje
skokoma napredujejo. Še vec. Naše na-
zadovanje ni samo relativno, ampak tudi
absolútno. Dober del našega národa je
živel in živi od obrti in trgovine. Ta
obrt in ta trgovina v svoji zaostalosti po
večini ni zmožna konkurence. Zato ne
ostajamo niti tam, kjer smo bili, temveč
tudi absolútno nazadujemo, ker izgub-
Ijamo svoja stará eksistenčna sredstva.

Ako hočemo preboleti to krizo, mo-
ramo vstvariti narodno industríjo in —
to je pisatelj le mimogrede povdaril —
poglobiti in razširiti narodno trgovino.

Kako vstvariti potrebne predpogoje
zato?

Za industrijo je treba premoga, rud-
nin, vodnih sil in lesa.

„Tudi naša zemlja ima te základe v
sebi in na sebi. Treba je samo, da po-
stanejo naša národná last, da razlastimo
tiste, ki so nas razlastili". S tem upa
vstvariti pisateij temeljni predpogoj za
našo industrijo. Dati mu moramo práv.
A kakor bomo pozneje videli, samo s
tem pridržkom, da ima industrija poleg
naravnega bogastva še drugih predpogojev,
za kóje moramo tudi skrbeti. Saj ni res,

da bi bilo dosedaj práv vse naravno bo-
gastvo, ki ga tukaj našteva, v tujih rokah.
Praktično za našo industrijo tíiko važen
predpogoj, kakor so vodne sile, je po
večini še v naših rokah. A kaj nam ko-
risti njegova posest? To je dokaz, da na
eni stráni s samo razlastitvijo še ni vse
doseženo, in na drugi, da se naše strem-
Ijenje ne more samo na to koncentrirati.

Na prlmeru, ki sem se ga dotaknil,
bom lahko pokazal, da ima industrija
poleg naravnih sil še druge predpogoje,
med kojimi prihajata zlasti dva posebno
v poštev.

Zakaj naš kmet in naš mali obrtnik
ne vesta nič, kaj bi začela s svojimi vod-
nimi silami?

Pred očmi mi je značilen primer
iz naše domače občine. Tam smo imeli
ob stalni vodni moci dobro idočo žago,
ki bi se lahko razvila v večje podjetje.
A njen lastnik na to niti mislil ni. Razvoj
iz naših majhnih razmer v moderno ve-
lepodjetje je nekaj za mentaliteto našega
človeka tako nečuvenega, nekaj, kar je
tako brez precedenčnih slučajev, da ne
spadá v'vrsto njegovih konkretnih ná-
črtov. In ni čuda. On je videl še zelo
malo tovarn, ki bi se razvile organično
z majhnih začetkov. V njegovi predstaví
živi tovarna le kot velepodjetje, ki ga je
v stanu pozidati in voditi le tujec, Nemec
ali Žid. V našem slučaju je bil posestnik
one žage srečen, da je mogel dati svo-
jega edinega siná šolati. „In če postane
tudi samo učitelj, samo, da se mu ne bo
treba tako ubijati, kot meni". Sin je postal
v resnici učitelj, žago pa je kúpil tuj
podjetnik, ki jo je povečal in napravil
na njej elektrarno. Istodobno smo imeli
pri nas duhovništvo in učiteljstvo, kojega
vpliv in agilnost osvetljuje morda najbolj
dejstvo, da je bilo v naši majhni kmečki
občini pred vojsko povprečno nad deset
visokošolcev. Da so se pri tem mogle
dogajati stvari, kot sem jo opisal, nam
priča, da tudi ta inteligenca ni mislila
na industrljaliziranje naših krajev.

Vzemimo za paralelo drug primer:

Iz majhne vasice na Češkem mi je
znan kmečki magnát in gostilničar, ki je

375

imel edino hčeiko, kojo je hotel kolikoť
mogoče dobro preskrbeti. In njegov sklep
je bil: Drugemu hčerke ne dam, kakor
kakemu dobrému tovarniškemu uradniku !
Končno je dobil res zeta, ki je bil mož
inicijative in strokovnega znanja. Danes
se dviga na tem mestu majhna, a dobro
idoča tovarna. Tast in zet sta študirala
za njo z vso vestnostjo leta predpogoje,
po lastnih idejah izboljševala stroje in
ustvarila tako, kar sta drzno zamislila.

Predpogoj za industrijalni razvoj je,
kakor sem hotel pokazati na teh dveh
primerih, med drugim tudi v tem, da na-
ravnamo mišljenje našega Ijudstva v to
smer. To je za začetek zelo težka naloga.
Ko bi imeli narodnogospodarski svet, ki
bi se bavil samo s tem, da bi od občine
do občine preštudiral pogoje za industrije,
v kojih misii pisatelj naše knjižice, da bi
se lahko na naših tleh razvile, bi bilo to
po mojih mislih za razvoj naše industrije
velikega pomena. Od tu bi lahko izšlo
nešteto konkretnih impulzov, od kojih je
eden več vreden, kot cela knjiga abstrakt-
nega razmišljanja. Iz tega centra bi se
dalo vstvariti milje, iz kojega more vzrasti
strokovna izobrazba in ž njo industrija,
v kolikor ta razvoj ni odvisen od drugih
pogojev.

Tretji predpogoj za razvoj industrije
je mobilen kapitál.

Tega bo po vojski huje manjkalo,
kot kdaj poprej. Treba bo delati z iz-
posojenim denarjem.

Problém zase je, kako najti na sve-
tovnem trgu kredita in denarne podpore.
O tem se konkrétno še ne da reči nič
gotovega. To je poglavje, ki je s politično
konstelacijo v najožji zvezi in en važen
vzrok, zakaj se je razvijala došlej pri
naših narodnih nasprotnikih industrija
lažje kot pri nas. Politična sila dŕžave,
ki je koncentrirala ogromen mobilen ka-
pitál, je posojala ta kapitál njim in ne
nam. V bodoče mora mobilno bogastvo
oplojati tudi naša tla.

Če pride k tému še razlastitev, o kojí
piše pisatelj, se bomo svojemu velikému
cilju približali.

Ta razlastitev je danes že napol iz-
vedena in ni več nedosegljiv cilj. Rudnike
je na primer dŕžava že razlastila. Od tod
je do tega. da preidejo v našo narodno
last, samo še eden, dasiravno težak korak.
Ta korak se imenuje politična avtonomija,
raztezajoča se tudi na gospodarstvo.

H koncu še eno pripombo. Gotovo
se da na ta način našo industrijo znatno
dvigniti. Ä še bolj kot za njo so dani pri
nas pogoji za trgovino, za kojo je léga
naše zemlje ugodnejša od one naših ne-
posrednih sosedov. Ko bi postale naše
dežele sedež široko razpletenih trgovskih
organizacij, ki bi posredovale izmenjavo
blaga med daljnimi deželami, bi bil
dan tudi en pogoj za nas gospodarski
procvit.

S tega vidika bi tudi naših kolonistov,
o kojih govori pisatelj na stráni 37., ne
bilo šteti nujno med izgube. Za trgovino
je kolonist vedno nujen predpogoj.

Tudi za ta razvoj pa je treba kon-
krétne inicijative. Tu mislim zopet na
narodnogospodarski svet.

Bilo bi sicer delo politične oblasti,
da ekonomsko vodi. Ako bi bila ta poli-
tična oblast tesneje spojená z národom,
kojega vláda, bi se to tudi v resnici go-
dilo. A naš političen uradnik in naše
Ijudstvo si stojita v mišljenju in čustvo-
vanju kot tujca nasproti. Naš političen
uradnik vláda in ne vodi; vsaj povprečno
je tako.

Zato moramo v razmerah, kakor so,
računati le na samopomoč. Res da se
pravi to obenem iti s skromnimi silami
na veliko delo.

A če te sile že kje zastavljamo, mislim,
da je práv, da jih zastavljamo tako, da
lečimo ž njimi bolezen samo in ne njenih
simptomov.

Peter Ju(j.

I
I

376

Igo Gruden:

Srečanje,

v Ljubljani, na „Večni poti".

IVdaJ sem te Ijubil, kje sem te sanjal

v kateri pomladi, v kateri deželi:

v pokrájini žalostní ali veselí,

v krajih, kjer k lotosu lotos se sklanja?

Bila je bájka li alí žívljenje?
O, sanje so bile, bílá ní resníca:
spominí vsa bieda imelí so líca,
mehko je v duší bilo hrepenenje.

Pavla, — o, kolíko let je že tega?
Mordá pa je hip le, kí v večnost se utrne,
zveneča minutá ure srebrne,
v mraku smehljaj od brega do brega? . . .

Kdaj sem te Ijubil, kje sem te sanjal,

v kateri pomladi, v kateri deželi:

v pokrájini žalostní alí veselí,

v krajih, kjer k lotosu lotos se sklanja?

• Glej tam oblak, kí nem izgoreva,
glej rožo ob potí in ptico nad nama:
kam greva, kam toneva tiha in sama
v nemih trepetih gasnočega dneva?

Roka je v roki in v sreu srcé je
in duša se duší je v dno potopila . . .
kot večno bi v večnost po potí hodila,
vec se nad nama ne ganejo veje.

17. niaja 1918.

377

Oton ŽupančiČ:

Vprašanja.

JVdo si, ki rad bi kúpil národ moj?
S čim si prišel za duše barantát?
O siromak, da vidiš naš základ,
razdrl bi šotor, zbežal še nocoj.

Kdo si, ki vodil rad bi národ moj?
Si naskrivaj si kdaj izprašal vest?
Si našel, da do zadnjega si zvest?
Ce nisi, skleni rôke nad seboj.

Kdo si, ki rad bi pel nam: Národ moj!?
Si že izmeril njega globokost? •
Občutil pevcev starih dni modrost?
Prepléhek nam, piščalkar, spev je tvoj. -

Ves, kaj je dolgih, težkih tisoc let?
Ves, kaj izsanjal v njih je kralj Matjaž?
Moj národ moder je kot kralj Matjaž,
moj národ star je težkih tisoč let!

Ant. Debeljak

Demant.

zeleni les — ugreznjena luščina,
nad njo nebes poveznjena loščina:
v obzoru se sprijemata
in dan-demant objemata.

Li mene solnce, jaz sem vpil vesoljno?
V vsemir jaz-žarek sem razlil se voljno:
meglí mi vid omotica,
vse sama le brezpotica!

378

Alojz Kraigher:

Mlada Ijubezen.

(Konec.)

XII.

Prvi znanec, ki ga sreča Tomo na Gorenjskem, je prijatelj Marko
Mravlja, s katerim je na Dunaju jako mnogo občeval. Pozdrav je
kaj prisrčen:

„Odkod in kam, nevérnik?"

„Studirat sem prišel, pej-freškovec."

„Imenitno! K izpitu pôjdeš? Jaz se že nekaj tednov pripravljam
nanj. Pri kom stanuješ?"

„Ne vem. V hotelu si poiščem ..."

„Torej pojdiva! — Ampak to je pametno: — skupaj se popri-
meva, Tomaž! Vmes pa se poveselimo in si zapojemo!"

Marko Mravlja je doma iz Goriške in je na obisku pri svojem
stricu, davčnem uradniku. Po študijah je mlajši nego Tomo, a po
obrazu je starejši in zrelejši. Zagorela lica mu obkroža rdeckasto-
rumena brada, skoraj zanemarjena, za njegova leta nekoliko prepolna.
Sinje oči so mu sanjave in zamišljene, a neizmerno vdane in privlačne.
Ob vsi odkritosrčnosti, ki gleda iz njih, se vendar zdi, da skušajo
skriti neko zagonetno krivdo. Zato je tuintam njegov pogled nekoliko
nestalen, njegova kretnja malo previhrava in nestrpna. Mehek človek
je, a po značaju trden; miren in precej sentimentalen ; razvname se
samo v prepirih za narodnost in za svobodo in za umetnost, zlasti za
glasbeno umetnost, ker je navdušen in strasten pevec.

Tomo je naenkrat ves njegov in čeprav bi rad čimprej prišel do
Vére, ne vé, kako bi se ločil od prijatelja. Na stanovanje mora z njim,
kjer ga predstavi teti in sestričini. Marko se vrti iz kóta v kot, iz
sobe v sobo, in išče nekaj ; a zdi se, da ne vé, kaj išče. Vedno iznova
se ustavlja pri gospodični Klari, srčkani blondinki, ki šedi pri miziei
in veže monograme. Ce stoji pri nji, mu je čelo nagubančeno, glas
njegov je strog; a pogled mu je Ijubkujoč in prsti silijo k njenim
koderčkom. In če se ozre od nje k prijatelju, se zdi, da bi se rad
postavil: — Ali vidiš ti dekleta? — ; pa mu zatrepeče nezaupanje v
očeh: — Saj ne moreš ceniti! — Nazadnje nájde, kar je iskal; z na-
polnjeno dozo za cigarete se odpravi : >

26* 379

„Pojdiva, Tomaž! Zbogom, tetka! Zbogom, Čistá!"

Tomo nima čaša, da bi se čemu čudil. Oni se ga drži pod pa-
zduho in mu razlaga, kako se bosta učila; na česti pa zapoje polu-
glasno in Tomo mora sekundirati:

„Le premisli, Marenko, dobro le! Le premisli! ..."

NJegov obraz je skoraj blažen, pogled zamaknjen, kakor zmiraj,
kadar poje. Tomo se spominja dunajskih noci. Če je bil Mravlja v
družbi, je bilo razpoloženje vedno nekoliko sentimentalno, prepevanju
ni bilo ne kraja ne konca. Kako poetična so bila jutra po prekrokanih
nočeh, ko so šetali po Ringu in peli národne in umetne pesmi. Mravlja
je znal na pamet vse arije iz oper, vse sladké melodije iz domačih
krajev, vse čudežne motive srbské in hrvaške . . .

Tomo je ginjen, hvaležen je prisrčnemu prijatelju — in nenadoma
mu je, da mora govoriti; pa se mu izpove, zakaj je pravzaprav prišel.
Mravlja je znan pri Babšekovih. Spremi ga tja in ga s svojo Ijubeznivo
preprostostjo uvede v hišo. —

Tomo se ni pripeljal na Gorenjsko z natančnimi načrti za živ-
Ijenje z Véro. Nič ni premisljeval, kako se snide z njo in kako se bo
z njo shajal. Zdelo se mu je skoraj, da bo občevanje z njo precej
težavno, združeno z ovirami, in da bosta morala najbrže sestanke
skrivati. Zato je ves vesel, da je prišlo toliko lepše. Naenkrat je v
družini njenega sváka ; vse je prijazno z njim ; gospa Berta ga vljudno
vábi, naj pride, kadar hoče, in mu obljublja zmirom lep sprejem in
dobro zabavo.

Vérina sestra je nekaj mlajša od nje, čeprav je videti starejša
in zrelejša. Lepa ženská je, s fino, negovano kožo, s polnimi udi in
z zapeljivimi, obsenčenimi očmi ; temne, bujne kite so ji nagromadene
v umetelni frizuri. Oblečená je zelo koketno. Zdi se, da je izmed onih
žensk, ki oprezajo za občudovalci in prilizovalci ; zdi se, da je njeno
dusno in telesno zdravje odvisno od tega, ali je koga očarala ali ne,
ali je koga zapeljala, da jo je poželel, ali ne. In čeprav je morda
svojemu môžu zvesta, zdi se, da ji je to možko mrstenje ob njenih
čarih vse na svetu, najslajši užitek, največje zadoščenje.

Njen mož je velik in eleganten, a zmirom malo skrokan. Nekoliko
na visoko udarjen mož, ki rad plačuje in se širokousti; pretirano Iju-
bezniv in skoraj usiljivo uslužen. Veseljak in veternjak, družabnik-
uživalec, ki mu je vse samo za videz in za zabavo.

Tomo se ne more prečuditi ugledu in vplivu, ki ga irtia njegova
skromná Vera v svákovi hiši. Berta je vsa majhna pred njo, vsa
vdana njeni volji ; a tudi Babšek se ji uklanja. Ona ne zlorablja svoje
moci in se ne vtika v dnevne odločitve ; a drži se kolikor toliko zviška,
samozavestno in ponosno, in lasti si toliko samostojnosti, da je skoraj
neodvisna v svojem dejanju in nehanju, skoraj popolnoma prostá v

380

svojem kretanju. Tomo zdaj razuine, kako da ga je mogla tako od-
ločno vabiti k sebi ; ko bi bila také volje, bi bila najbrže celo dosegla
od sváka, da bi ga sprejel pod svojo streho — kot njenega Ijubega
prijatelja, ki jo je prišel obiskat. In njena misel niti ni bila tako ne-
dolžna; saj mu je dala jasno razumeti, da je vsa njegova, da ji nič
ni za bodočnost, da ji je samo za hip in za Ijubezen, dokler traja.
Tomo se nekoliko zmede ob preudarku, če ni ta lahkomiselna družba
vplivala nanjo, ko se je tako nenadoma odločila — za svojo žrtev.
Sklenila je bila greh in zaželela si je bila greha, ker je mislila, da je
samo greh Ijubezen. In tudi on je slutil greh in je koprnel za grehom

— vkljub svojim sklepom o čistosti in zdržnosti. A če pomisli: — saj
sta vendar dva svetová, popolnoma različna, nasprotujoča si: — svet
zunanjosti in površnosti, v katerem živita Berta in njen mož; svet
Decamerona in lahkih zgodbic po načinu Casanove; svet donjuanskih
želj in lahkomiselnega Ijubimkanja dveh mladcev, ki sta žejna samo
poljubov in uživanja in greha, skritega in prepovedanega, brez vseh
obveznosti za bodočnost, brez vseh skrbi za odgovornost in posledice ;

— in svet notranjosti in duševnosti, v katerem je greh samo slučajen,
v katerem je greh že — žrtev, v katerem o grehu pravzaprav — ni
govora; svet brez zahrbtnosti, brez varanja in brez postranskih misii,
brez vseh pikanterij in osladnosti; svet, ki je v njem Ijubezen — har-
monija dveh poštenih duš, ki snujeta in pripravljata spojitev za živ-
Ijenje — v čistosti in nedolžnosti, v pravičnosti in očitnosti. In Tomo
je vesel, da sta bila Berta in Hubert zmirom tuja njegovi Véri; srečen
je in zadovoljen, ker ju ona celo družabno nadvladuje ; zdi se mu, da
je njena moč nad njima — moč čistega nad nečistim.

Tomo in Marko sta z največjo vnemo pri študiranju. Odločene
imata ure za učenje ter ure za razvedrilo in za družbo. Tomo je
hvaležen Mravlji, ki ga je tako lepo napeljal v pripravljanje za izpit;
in čudi se sam sebi, kako lahko, kako igraje mu gre od rok, kako
po sebi umevno se mu zdi to delo, ki mu je bilo v prejšnjih časih
zmirom prenaporno in premučno; čudi se, kako siguren je naenkrat
uspeha, kako gotov je zopet svojih ciljev. Redno in odvažno delo,
stremljenje brez oklevanja in omahovanja, — to mu daje moralno
moč in samozavest, veselje in zaupanje, odločnost in ponos. In zdi se
mu, da je ravno tukaj tudi vzrok nenadni Vérini izpremembi. Ali je
mogla prej zaupati vanj ? — Ali se je mogla prej zanašati na njegovo
resnično voljo, na njegovo moško moč? — ko je životaril kot brez
misii, brez namena in brez cilja in predvsem — brez dela? — Delo
je zdravilo zoper malodušnost in slabost; delo je ona čarovnija, ki
nam daje ugleda in nam pomaga do uspehov, ki nam ustvarja ugod-
nosti in blagostanje — srečo; delo je ona moč, ki nam pripravlja za-
upanje in Ijubezen. — In Tomovo učenje, njegovo delo je vzrok veseli

881

izpremembi, ki ]o opaža pri svoji IJubici. Kakor je on vsled dela bolj
možat in bolj siguren, človek, ki vé, kaj hoče, kdaj hoče in kako;
tako je tudi Vera, ki ji je morda podzavedno zraslo zaupanje do njega
ter se ji je utrdila vera vanj, nenadoma vsa zadovoljna in živahna,
iskrená in prisrčna, vdana in zaupljiva, brez vse bojazni in brez vseh
strahov, brez vseh obupnih in črnogledih misii, brez grdih slutenj in
nelepih dvomov, brez sklepanja z življenjem in brez sanjarenja o sa-
momorilnem žrtvovanju. Njuno razmerje je naenkrat tako preprosto
in Ijubeznivo, tako odkritosrčno in idilično, da sta jima duši lahki in
igravi kakor dvema otrokoma, da plavata v razkošju vzhičenja in
blaženosti in sreče, pa naj si bosta blizu skupaj ali daleč narazen. —
Ono tako kočljivo vprašanje radi učiteljevanja, ki je stalo v zadnjem
času kakor stena med obema, je kar nekako mimogrede odpravljeno.
Saj bi bilo morda pametno početje, koristno za obmejno Ijudstvo,
dragoceno za ves národ; a za taká mesta je povsod dovolj prosilcev,
mogoče bolj sposobnih, najbrže bolj upravičenih. Zanju dva pa bi
bila stvar morebiti vendar malo narejena in prisiljena, pretirana in —
romantična, ali ne? Cemu ta beg iz družbe? Zavest pregrešnosti ?
Priznanje krivde? — Ali jima je treba skrivati svojo skupno pot? —
Očitno in ponosno jo udarita po sredi preko odra javnosti in življenja !
— Do zdaj je Tomo mislil : — če se hočem z Véro združiti, je najbolj
pametno, da se zvežem z njo takoj. Poznal je svojo vročo kri in bal
se je bojev s svojimi nagoni, ki so ga že tolikrat zapeljali v grehoto
in razvratnost. In práv zato si je bil izmislil náčrt za učiteljevanje,
da bi se poročil že — jeseni. A zdaj je njegova notranjost kot izči-
ščena, prezračena in izprana; nagoni so podjarmljeni ; duša gospoduje
in odloča, ona riše náčrte in predpisuje poti in káže smer v bodočnost.
Zdaj mu ni več treba zametavati svojih štirih vseučiliških let, ni mu
treba menjavati poklica. Ce je sam svoj gospodar in ga ne vodi sla
za úžitkom in za pohoto, se mu nikamor ne mudi. Zdaj lahko čaká z
Véro, da jima dozore razmere.

Zivljenje teče skladno in prijetno. Vera je zadovoljna, Tomo je
navdušen. Z Mravljo se učita in se natančno držita svojih ur. Ce
pride mimo Vera s Klaro, si komaj upata blizu; s pogledi ju pozdra-
vita, z vesehm vzklikom — in odideta naprej. Zvečer so po navadi v
tržki družbi, ki je precej razposajena in ponočnjaška ; a Tomo in Marko
sta solidna in odhajata tako zgodaj s svojimi ženskami, da se Berta
mnogokrat srdito upira. Prihodnja Tomova svakinja je sploh nekoliko
užaljena. V trenotni muhavosti poskusi s Tomom koketirati, da bi
sestro majceno podrazila; pa se ji poskus tako hudo izjalovi, da ni
ravno častno zanjo. In ko hoče Véri nato očitati, da slepomiši z mladim
fantom, ki pač ne more resno nanj računiti, je zopet zavrnjena tako
odločno, da zajoče od jeze in sramu. A drugače je dobra ženská,

382

rahlih čušte v in gorkega srca, kot so po navadi lahkomiselne naivnice.
Ko se izplaka in ko se ji Vera odkrito izpové ter ji zaupa Ijubezen
svojega srca, je zdajci zopet mirna in prijateljska. Tomu se celo do-
zdeva, da prevzema polagoma nekako pokroviteljstvo nad njim in
Véro.

Mravlja in njegova sestričina Klára sta tudi — ženin in nevesta.
A Marko skriva svoje zaročenstvo, začetkoma se niti Tomu ne izda.
In vendar je njuno medsebojno razmerje jasno kot na dlani, če ju
človek le nekoliko opazuje. On je proti nji skoraj pretirano Ijubezniv,
postrežljiv kakor skrben oče svojemu otroku-miljencu ; a nenadoma je
za malenkost zopet strog in srborit, tako da je Ijubosumnost očividná
in da je očitno, kako zahteva Ijubimec v njem za svoje nesebično in
požrtvovalno nagnenje največje udanosti in Ijubezni, naravnost de-
tinské pokornosti in hvaležnosti. Ona je ponižna in pohlevna, molčeča,
skoraj sama zase; a tih ponos ji gleda iz oči in samozavest ji proži
hrbtenico. Ce se potuhne pred njegovo jezico, ji izpreleti obraz poreden
in samozadovoljen nasmehljaj : Le se delaj, Ijubček ; jaz že vem, kako
da sem s teboj ! — Tomu se zdi tuintam, da je nekoliko prehladna
in pretrezna; a polagoma spozná, da je njena zagonetna dostojan-
stvenost samo izraz zaupanja v Ijubezen svojega ženina, v njegovo
usojeno pripadnost k nji, da ni posledica preudarkov in preračunov,
temveč izraz nedolžnosti in preprostosti in neizkušenosti. Marko jo
kliče večkrat Cista mesto Klára, seveda bolj po tihem in na skrivnem.
Tomo se pa spomni prijateljeve nesreče, ko je bil prišel na Dunaj in
je kot novopečen bruč zašel med krokarje in pádel v nočno beznico ter
se izgubil s pocestno žensko, pri kateri je iztaknil — bolezen. Od tedaj
je bil nekaj čaša ves pobit, zamišljen in turoben, nezaupljiv in črno-
gled; v družbi je bil tih in se ni udeleževal pogovorov, po navadi je
zgodaj izginil; na razpolago je bil samo za petje ... In Tomo se do-
misli: — ravno ime sestričine Kláre ga je morda tudi zapeljalo, da
se ji je vdala njegova duša, ki je jokala za zdravjem in za čistostjo!

Kadar se prijatelja razgovarjata o svojih ciljih, pripoveduje Marko
s srditim glasom, kako se že tretje leto zdravi in zopet zdravi. Po-
polnoma siguren hoče biti, da je izgnal bolezen iz telesa; zadnja kap-
Ijica hudičevega strupa mora izginiti iz krvi, predno posveti svoje
življenje Klari. Prepričan je, da se mu to posreči; zakaj — če se mu
ne posreči ! — bi moral iti v smrt. Ali se naj podá v nevarnost, da
nekdaj svojo ženo okuži? Ali naj postane oče bolnih, že od rojstva
okuženih otrok? — Ozdravljen hoče biti in izčiščen, duševno in te-
lesno. V sedmih letih — pravijo — se izmenja slednja celica človeške
staničnine, človekovega telesa. In toliko čaša hoče čakati, da bo kot
prerojen, do kraja prenovljen. — Tudi drugače je Mravlja mnenja, da
je boljše čakati z ženitvijo, dokler ne dokonca vseh svojih študij in

a83

vseh drugih predpriprav za ulogo, ki jo hoce igrati sredi življenja.
Najpametnejše je, da si že nekaj, da si po možnosti že trden mož,
ko si izbereš spremljevalko in soigralko in si jo pripelješ kot družico
pod svojo streho, pod svojo lastno streho, če je to mogoče.

„Ali človek mora igrati — ulogo?" vpraša Tomo. „Ali ne more
igrati sebe samega, sebe pravega in resničnega?"

„Bojim se, dragi moj, da res ne gre drugače, ko igrati ulogo
Kdaj postaneš toliko trden in samosvoj, da si lahko prepričan : — zdaj
se ti ni vec bati tujih vplivov, novih utisov, tujih názorov, novega
prepričanja ? Kdaj si toliko dovršen in popoln, da si lahko gotov : —
v nobenem kotičku tvoje duše se ti ne more oglasiti željica ali sko-
minica za grehom in razkošnostjo, za pustolovstvi in za zmagoslavji?

— Konsekventen hočeš biti, konsekventen moraš biti, če si značaj;
ergo . . ."

„To je strašno: — vse življenje boji, duševni boji s svojimi na-
goni, s svojim divjim mesom, s skušnjavami in zapeljavami, s hudičem
in z njegovimi angeli?"

„Življenje je boj, pokoj je smrt."

„Človek bi obupal."

„Zmirom moraš imeti strážnika na pragu in zmirom moraš pažiti,
da bedi in da ti ne zadremlje, zakaj v trenotku imaš sovražnika pod
streho, grehotnost v krvi, sladostrastje v sanjah."

„Ali si odgovoren za svoje sanje?"

„Odgovoren. V tvoji preteklosti je njih izvor, morda v tvoji pred-
preteklosti, bogve — morda v tvoji prejšnji inkarnaciji. Mogoče, da
še nisi zrasel do one zrelosti in višine, kjer lahko dosežeš brezgrešnost
in popolnost. Slednji vzrok ima svoj učinek. Však začetek ima svoj
konec. Sleherna predstava, vsaka misel, ki ti páde v dušo, vzklije v
nji, vzbrsti in rase ; če ne zavedno — podzavedno. In ker si odgovoren
za svoje misii, si odgovoren tudi za njih posledice, za svoje sanje.
Pa naj te tisoč popov odveže odgovornosti ; pop, ki ga nosiš v prsih,

— tvoja vest te ne odveže. Ona še pozná, česar ti vec ne poznáš;
ona se spominja vsega, kar si doživel in zagrešil, a pozabil."

„Saj so različne sanje ..."

„So tudi brezpomembne sanje; o teh ne govorimo. O grešnih
sanjah govorimo. Tudi te ti lahko pridejo od zunaj, bogve odkod, —
po telepatiji iz tuje, razdivjane duše. A tudi zanje ti narekuje vest
pokoro ; — ker nisi bil zastražen ; ker si bil kot stroj, ki je pripravljen
in nastavljen za sprejemanje."

„Ti pretiravaš, Marko. Taká tenkovestnost je bolestná."

„Ljudje smo dvojni : lahki in težki. Če je duša večná, je mogoče,
da se večkrat vtelesi in da od vtelesenja do vtelesenja v razvoju rase
ali padá. Samo to bi mi dovolj razlagalo, zakaj ste nekateri lahki,

384

zakaj sino drugi težki ; zakaj je vam življenje lahko, zakaj je naše
težko; zakaj je vaša pot prijetna in igrava, zakaj se ne izpodtikate
ob pečinah in čereh, zakaj ne padáte v bolezen, zakaj se srečno ogi-
bate prepadov; — in zakaj je naša pot naporna in krvava, zakaj se
izpodtikamo ob vsakem kamenčku, zakaj zapadamo boleznim, zakaj
se prekopicavamo v prepade. Lahkomiselnost je lepa in potrebná stvar
v življenju. Ne mislim one lahkoraiselnosti, ki je brže brezmisel-
nost in otopelost čustev in vešti; temveč ono otroško lahkomiselnost,
ki ji je podlaga mirna in čistá vest. Ta lahkomiselnost je pravzaprav
bolj lahkodušnost ; to je višja razvojna stopnja duše, ki je že v
prejšnjih vtelesenjih preizkusila in premagala ovire in nevarnosti
življenja."

„Kdo ti je razodel, da gre razvoj v lahkoto? Saj gre lahko na-
robe ! Morda je tamkaj višja stopnja, kjer je treba preskočiti vec ovir,
kjer je treba vec nevarnosti premagati, bolezni preboleti, nesreč
pretolči!^

,Jaz menjam s tabo, Tomo!"

„Ti si pretiran, Marko! Ali verjameš na reinkarnacijo ?*

„Kaj jaz vem? Nič ne verjamem; a mogoče je. Sicer pa je
vseeno! Na to verjamem, kar se mi oglaša v srcu. In tu mi pravi
glas, da bo moje življenje boj, trd, neizprosen boj s stoterimi so-
vražniki, zunanjimi in notranjimi."

„Ali nisi srečen — s Klaro?"

„Srečen. Preveč srečen. Tako da ne verjamem v trajnost sreče.
A bojim se najbolj svojih — notranjih sovražnikov. Kako ste vsi
živeli? Jaz sem bil svetnik v primeri z vami drugimi. A vsi ste ušli
brez kázni, — jaz sem kaznovan. Za eno samo oslarijo, za prismojeno
pijanost, za en sam izpodtikljaj — takšna kazen!"

„Vsi niso ušH brez kázni."

„Že to je napačno, da se toliko zavedam svoje kázni. Preveč me
grize stvar, preveč bridkosti občutim radi nje. Človek je nagnjen k
slabému; in to nagnjenje sem potlačil v sebi, to nagnjenje še zdaj
zatiram v sebi; — pa se bojim, da se nekega dne maščuje nad
menoj, da iznova izbruhne v meni, — nalašč, nalašč, nalašč!"

„Ampak — to bi bil obup, moj dragi ! Ali nisi srečen v svoji
Ijubezni?".

„Srečen!? Kakšna sreča bi morala priti, da bi ti odtehtala to —
peklo nesreče ? Saj so le trenotki, ko me napadá ta obup ; a sovražim
se zaradi njih, sovražim se zaradi obupa; sovražim svoje življenje in
to prokleto svoje telo, — to svojo mrhovino, to svojo bolno, bolno,
bolno mrhovino!"

„Saj si že zdrav, prijatelj! Z zavestjo zdravja te vendar mine
ta obup!"

385

„ Jaz upam, da me mine ; jaz hocem, da me mine. A so trenotki,
ko me obhaja dvom, ali bom imel dovolj moci in volje, da premagam
svoja — slabá nagnjenja."

„Ali je to tako težko?"

„Pri tebi so se izdivjala in nažrla; pri meni ... Ko bi jih bil
potlačil iz prepričanja in z dobro voljo; — a potlačil sem jih bil na-
silno, z jezo in zavistjo v srcu . . . Zato se jih bojim."

Tomo se zamisli: — Ali je to res tako težko? — V Ljubljani bi
se mu še bilo zdelo težko; — zdaj ne more razumeti, odkod težave.
Ljubezen ga tako do dna prevzema in izpolnjuje, da ni nikjer prostora
za nagone in nagončke. In kaj je s sanjami? Ali bi moral biti res
celo za sanje odgovoren ? Mogoče ima Mravlja práv. Človek se tuintam
preveč ozre za lepotico, preveč se zna navdušiti za umetniško lepoto,
preveč se zna ogreti za dragoceno umetnino, preveč mu ugaja lepa
sala ali blesteč dôvtip, preveč ga zgrabi tragična usoda lepega človeka,
preveč mu sočustvuje duša pri vseh resničnih in globokih doživetjih.
Ali bi ne bilo čudno, ko bi ne pustilo vse to sene v njegovi duši,
sene, ki se mogoče v sanjah fantomizirajo? — A sanj se po navadi
Tomo ne zaveda in se jih ne spominja. Kar se pa vrši v njegovi
podzavesti, hoče tudi v podzavesti rešiti in dovršiti in premagati. Saj
mora imeti duša tudi v podzavesti toliko dobrega in pravega in či-
stega, da lahko sprejme boj z vsem slabim in nepravim in nečistim.
— Za sanjarenje pa hoče biti odgovoren. Zavedne želje in skomine
ga ne smejo motiti ; zavedna sla za pustoslovstvi ga ne sme napadati ;
zavednega življenja mu ne bodo vládali nagoni, tu hoče biti gospodar
in samodržec.

Mravlja je zamišljen. Njegovo čelo je strogo nagubančeno; duša
se mu biča v resnih samoobtožbah. — Bolezen! Spolna kuga! Ali je
to tako strašno zlo? Cetudi ozdravljivo, — nepozabljivo, nepopravljivo,
nepremagljivo ? . . .

Tomo ga zapelje k petju:

„Le premisli, Maŕenko, dobro le! Le premisli! ..."

In kakor po navadi : — petje ga osvobodi in ga olajša ter ga
vrne resničnosti in njegovi iskreni preprostosti ...

— Neko nedeljo napravi družba izlet na Bied. Tomo in Vera
srečata tam doktorja Breznika in njegovo ženo. Zdravnik se ju raz-
veseli in tudi gospa Elvira je prijazna in Ijubezniva. Za trenotek sto-
pita z njima na verando. Spodaj na terasi ob jezeru se igra petleten
deček, jako zal otrok. Vera se začudi: — mishla je, da je gospa
Elvira brez otrok.

„Kako je srčkan! Ali imate samo enega, milostivá?"

„Zaenkrat samo enega!" — odgovori poredno Breznik mesto
žene.

386

Ona zardi in se oklene z obema rokama moževe lahti. V Ijubki
zadregi nasloni glavo na njegovo ramo.

^Ali ste slišali, gospod Tomo, da je Blejec napovedal že dolgo
pričakovani svoj — konkurz?*

„Torej vendar? Uboga Mira!*

^Ona je zaročena.*

„Zopet zaročena? Ona ne príde iz zarok."

„To pot je resno. Milan Javornik je zaročenec*

Še vedno Javornik? Vkljub vsemu — Javornik? Tega ne ra-
zumem. Ali je že zdrav?*

„On je še v bolnišnici. Kvitiral je. Vojaško suknjo odloži in si
poišče civilne službe. Nekateri pravijo, da stopi z Blejcem v kompa-
nijo, če se konkurz povoljno reši."

„Ali je Javornik premožen?*

„Nekaj mora že imeti. Posestvo ima na Dolenjskem.**

„To bo nesrečen zákon!'" — reče gospa Elvira.

Tomo jo pogleda: — Ali je premagala svojo strast za nadporoč-
nika? — Videti je docela mirna. Iz oči ji gleda duša, ki je pokojná
kakor jezero tu zunaj, gladko in ravno, brez najmanjših valčkov, ko
da ga še nikdar niso trgali valovi in razganjali viharji. Očividno je,
da se je otela iz zablode.

„Ali veste, da jo je okužil? — S poljubom! Na notranji stráni
spodnje ustnice.*

Zdravnik se zgane :

„Ali res še niste slišali ? Ľahko govorimo o tem, ker ni nikakšna
tajnost. Mira je sama povedala in pokazala vsi družbi, kdor je hotel
videti in slišati."

„Zato je prišlo potem do te zaroke,* — razloži gospa Elvira.
„Mira se je pravzaprav bránila, zelo branUa. A kar naenkrat — saj jo
poznáte! — kar naenkrat se je podala sama k njemu v bolnišnico in
se je zmenila z njim. To je obup, ali ne?"

Tomo zdaj razume izpremembo gospe zdravnice. Videti je, da je
môžu vdana, cez mero vdana; saj mu je lahko hvaležna, do nebes
hvaležna, ker jo je obvaroval nesreče, ki je grozila tudi nji!

„Kaprica!" — reče Breznik. „Jaz ne verjamem, da bosta
par."

„To bi bil lep zákon!** — Gospa Elvira se nenadoma zasmeje,
vsa razigrana in živahna: — „Zákon je kakor mačka v žaklju, ali
ne? Koliko pa pozná človek človeka? Drug drugemu smo však dan
iznova — mačka v žaklju."

„Ali ne samo — muha v žaklju?" — podraži Breznik.

„Ženské smo muhaste, možki ste nezvesti. Kaj ne, gospodična
Vera? Ali poznáte možkega, ki bi samo svojo žensko občudoval?"

387

.^Mi občudujemo z umetniškega stališča vse, kar Je lepega; mo-
goče tudi uživamo vse, kar je lepega; a IJubimo — Ijubimo zmirom
samo eno! Vé ne občudujete ničesar — in IJubite samo sebe!"

„No, sebe tudi občudujemo, dragec! Ker se zavedamo, kako smo
dragocene, zato smo lahko odkritosrčne in resnične. Vi pa ste koketni,
ker ste nečimerni; vi iščete in občudujete lepoto, ker si želite vedno
novih zavojevanj ; vi ste nezvesti, ker vam pač ne zadostuje — kravica
v domačem hlevu!"

„In vé se spuščate v spogledovanje in Ijubimkanje samo zato,
da opozarjate môže, kakšna zaželjena róba ste in koliko bi bilo kupcev,
ko bi hotele."

„Róba, hahaha . . . Mačke, muhe, kravice . . . Ljubezniv prepirček,
ali ne?"

„Samé domače živalice."

Tomu je očitno, da je ta zakonski par popolnoma pomirjen, da
so vse neskladnosti v njem poravnane, — da je Javornik poražen in
pozabljen. Skoraj sama govorita, kakor dva mlada novoporočenca, ki
ne moreta dočakati, da pokažeta pred vsemi, kako lepo se imata, kako
lepo in srčkano se dražita, kako imenitno se razumeta!

„Vse je odvisno od stališča, s katerega gledamo na stvar," —
zamodruje Breznik. „Ce je v zákonu zaupanje, je koketiranje nedolžno
in je flirt nedolžen; za vse imamo svoj resnični vzrok in ne samo
izgovor. Ce imaš zaupanje in čisto vest, moreš biti lahkomiseln."

„Lahkodušen!" — popravi Tomo.

„In lahkodušen. Nezaupanje izzove slabo vest, magari brez vzroka
— kakor blisk iz vedrega neba; nezaupanje izzove občutljivost in
zagrizenost, opreznost in oprezanje, samoobtožbe radi praznih sanj,
zadirčnost in omahovanje, maščevalnost ; nezaupanje izzove ne-
zvestobo."

„V zákonu moraš biti slep in gluh!" — reče Breznica nekoliko
otožno,

„Véro moraš imeti! In veliká mora biti vera, ker samo veliká
vera vzbuja zopet véro in zaupanje. Ljubezen moraš imeti! In veliká
mora biti tvoja ljubezen, ker samo vélika ljubezen, nesebična in po-
žrtvovalna, vzbuja odgovarjajoča čustva, vzbuja véliko ljubezen, vzbuja
nesebičnost in požrtvovalnost. Kjer je vélika ljubezen, tam ni neza-
upanja. Kjer je vélika ljubezen, tam pride nezvestoba kakor grom iz
jasnega, nepričakovano kot ob suhem času lavina s hriba. Kjer so
večni dvomi, črne slutnje, kjer je nezaupanje, tam je ljubezen majhna,
od obeh stráni premajhna."

„Kje je torej vélika ljubezen?"

„Vélika ljubezen je naš eilj, — naš up in naša vera, naše nebo."

„Ali je ljubezen zakrament?"

388

^Ljubezen je kakor zákon; pred tvojo vestjo Je IJubezen zákon —
in zakrament."

„Tudi če ti ni za cerkev in njene uredbe ?"

„Ljiibezen Je že zákon — in Je zakrament pred tvojim bogom,
čeprav boguje morda samo v tvoji duši in ga nikjer drugod ne
molijo."

„Potem Je mnogo zákonov na svetu."

„Krhkih zákonov, minljivih zákonov.*

„Zákon, ki Je bil količkaj resno sklenjen, mora bití trajen. Ce si
se zavedal, da Je nujen, si za vekomaj privezan vanj. Custvo odgo-
vornosti — za zákon sam in za korak, ki si ga storil, za posledice in
za otroke ..."

.,Ti že govoriš v množini?"

„Hm . . . Custvo odgovornosti Je obroč, Jeklen obroč, ki veže
zákon. In če je Jeklo dobro — če si značajen in pošten! — obroč ne
more počiti. Pa naj se tudi tuintam pojavijo nesporazumljenja, — v
primeri z zavestjo skupnosti, pripadnosti, usojenosti, enotnosti in od-
govornosti, so vsi ti dnevni boji malovažni in malenkostni."

„Muhe Je treba brzdati!"

„Uničiti in ne dresirati! No — eno Je potrebno: — Ce naj bo
zákon enota . . ."

„In harmonija!" — vzklikne Tomo.

„ . . . in harmonija, mora biti tudi vsaki zakonec enota in har-
monija zase. Neubranost med telesnostjo in duševnostjo je zlo, ubra-
nost Je ideál. Telo in duša morata biti eno. Ne samo, da mora biti
duša, da mora biti dobra strán človeka odločilna zanj, — telo se mora
čutiti z dušo — eno."

„Človek mora biti gospodar nad svojimi nagoni!"

„Človek mora biti zrel za zákon!"

„In za IJubezen — za sveti zakrament!"

Gospa Elvira se tesno oklepa Vérinega nadlehtja, ko jo spremlja
skozi vežo. Zdi se, da sta si postali prijateljici, čeprav sta izmenjali
med sabo komaj nekaj stavkov. —

Tomo in Vera sta obadva vzhičena od pogovora. S ceste zavijeta
v gozdič in šetata brez cilja med drevesi.

„Vidiš: — ko sta se doktor Breznik in njegova žena poročila,
še nista bila zrela."

„Ona Je bila menda še nezrelá."

„Zdi se mi, da tudi on."

„Zato sta morala prestali preizkušnjo z Javornikom. Zdaj sta
dozorela."

Vera se z obema rokama oklene Tomovega komolca in nasloni
glavico na njegovo ramo. Tomo se spomni, kako Je preje ravno tako

389

gospa Elvira slonela ob svojem môžu; blažen je in radosten, kakor
da mu šije v duši soliična luč.

„Ali sva midva zrela, Tomo?"

„Mislim, da sva zrela — za sveti zakrament! Jaz sem premagal
svojo zunanjost in nagone svojega mesa. Ti si premagala svoje misii
na Ijubezen-greh, premagala si svoj obup in svoje stališče žrtvovanja."

„Malo sram me je."

„Bilo je potrebno! Šele takrat, ko si sklenila žrtev, je postala
tvoja Ijubezen nesebična — vélika Ijubezen. Ne greh in smrt — ži-
Ijenje in odgovornost je Ijubezen. Beg je strahopetnost — vztrajanje je
junaštvo. Pa naj bi prišla nezvestoba in izdajstvo, — Ijubezen vztraja!"

Po kratkem molku reče zopet Vera :

„Ce je Ijubezen zákon in zakrament ..."

„ . . . potem sva midva že zakonca in sva prejela sveti zakrament !
Potem imava že pravice ..."

Tomo si jo privije k prsim in ji pritisne vroč poljub na ústa.
Ona je vsa vdana ; vzpne se ob njem in mu vrze roki krog vratu . . .
prepusti mu ústa in zamiži . . . Cez nekaj čaša se ji Tomo zopet izvije :

„Pravice imava, Ijubica, in — dolžnosti ! Dokler ne moreva pre-
vzeti popolné odgovornosti, ostane najina Ijubezen čistá!" —

— V zadnjih tednih je odposlala Vera že celo vrsto prošenj za
različna učiteljska mesta. Domenjena sta bila s Tomom, da stopi ona
zaenkrat zopet v službo. On napravi izpit in se intenzivno loti na-
daljnih študij. Preje se ne vzameta, predno ne dobi primerne službe
kot notárski kandidát. Njegova plača bi morala biti vsaj tolikšna, da
bi jima zagotavljala življenje in obstanek. Mogoče se pa celo naključi
in posreči, da dobi on službo v kraju njenega učiteljevanja. Ko bi
obadva slúžila, bi bila idealno preskrbljena.

Nekaj dni po blejskem izletu pa dobi Tomo pismo od matere, da
je v njegovem predmestju izpraznjeno mesto učiteljice — in da naj
vpraša gospodično Véro, ali bi se ne hotela zanje potegniti?

Tomo skoraj zavriska od veselja:

„Ali vidiš, Ijubica? Moja mati se zavzame za naju dva!"

„Ti imaš krásno mater, Tomo!"

On se odpelje z njeno prošnjo, da jo takoj oddá in da se pomeni
z materjo o svojih namenih . . .

Mira je imela nekakšen tvor na notranji stráni spodnje ustnice
in se je zdravila pri doktorju Brezniku. Čudila se je, zakaj ji je pre-
povedal vsakeršno poljubljanje — niti otrok ne sme poljubljati! —
zakaj ji je naročil, da naj pije zmirom iz posebnega kozarca in naj
jé s posebnim orodjem, ki naj bo samo zanjo; zakaj jo zdravi z
vbrizgavanji v telo, ko je bolezen vendar samo zunanja — ali kaj;

390

čudila se je zmirom bolj, zakaj stvar toliko čaša traja. Moj bog, majhna
ranica, neznaten tvorček, ki se po maleín čeineri?! . . . Nenadoma in
čisto slučajiio je izvedela, da zdravijo tudi Javornika z vbrizgavanji
in da ga ne zdravijo samo kirurgi, temveč da ga zdravi tudi strokov-
njak za spolne bolezni doktor Gnezda. Strašná slutnja ji je vstala v
glavi! . . . Šla je k Gnezdi in tam je izvedela . . .

— Milan Javornik se je vrnil iz bolnišnice. Zdrav je, a še sla-
boten; lica so mu upadla, koža mu je' rumenkasta, kolena se mu še
šibe. Njegova zaročenka se tuintam pokaže z njim na ulicah. Mnogo
manj zahaja v družbo; a če pride, je veselá in zgovorna, mnogokrat
celo objestna in razbrzdana; trenotkoma pa je kakor izgubljena, za-
mišljena in odsotna, z zastrtimi očmi in izsušenimi ustnicami . . .

Kot rekonvalescent se Javornik večkrat vozi z izposojenim avto-
mobilom na izprehode. Iz dolgočasja se je sam navadil, ravnati z njim.
V divjem diru drči po gladkih cestah; zdi se, kakor da se hoče tu
odškoditi divjost njegove narave za prisiljeni mir te léne dobe prebo-
levanja. Čaši se tudi Mira pelje z njim . . . Naenkrat pa zgrabi strast
za avtomobilske vožnje tudi njo in zaročenec jo mora celo navaditi
samostojnega kretanja in ravnanja s strojem.

Njena bolezen je v drugem stadiju, zdravljenje zopet intenziv-
nejše. Po telesu so se ji pojavile maroge, celo na čelu jih je nekaj : —
,Venerin venec', — čita v leksikonu . . .

Nekega popoldne pred božičem pride z avtomobilom po Javornika
in ga povabi na izprevoz. Zelo nestrpna je, ker ga ne more sčakati;
roke so ji mrzle in nemirne, pogled nestalen, izbegavajoč.

„No — le pridi k Uršiki, povodni mož! Gemu oklevaš?"

Milan je nekoliko nataknjen, ker je imel za to popoldne nekaj
druzega na sporedu. S stisnjenimi ustmi sédís poleg nje in se zavije
v kožuh.

Mira ne reče nobene besede vec; s pogledom se prepriča, da je
vse v redu; — voz zdrči po česti kakor lahko perjiče, v trenotku je
v največji naglici ; kolesa so kot poblaznele okrogle plošče, ki se komaj
tal dotikajo . . .

Ali je prismojena ? — zašepeče Javornik sam pri sebi in jo skrivoma
pogleda od stráni. Njene oči so uprte naravnost v cesto; njih izraz
je strog in nepremičen, kot oledenel. — Pred ovinki ji pritisne noga
na balón, da piščal grozeče zavrešči. Javornik se vsakikrat zdrzne in
se čudi, odkod njegova nenavadna bojazljivost. Priznati mora, da Mira
vzorno vodi; stroj sledi pritiskom njene roke točno in sigurno, z naj-
večjo varnostjo in natančnostjo. In vendar obhaja Milana tesnoba, od
trenotka do trenotka je njegova múka večja. Žal mu je, da je bil ne-
prijazen z Miro; z náporom si poskúša izmisliti nagovor, ki bi ne bil
vsiljiv in nenaraven . . .

891

Nenadoma . . . Bližata se ostrému ovinku . . . Onkraj ograje tece
reka pod strmim in preeej globokim bregom . . . Mira sune z glavo
in pogleda Javornika. Kakor blisk je njen pogled. Sovraštvo in ma-
ščevalnost plameni iz njega ...

Kaj ima danes s povodnim môžem? — Ali ni rekla: — Zdaj
zapleševa, povodni mož! — A kaj je to? Ali ne bo zavila? . . .

Mira je nagnjena nad krijiilo . . . Milan plané ... A v tem tre-
notku trešči voz v ograjo in se prekopicne po strmini v vodo . . .

Javornik se reši iz valov ; trepetajoč se ozre za Miro . . . Prednji
konec avtomobila štrli iz vode ... O Miri ni sledu ...

Vera je učiteljica v predmestju. Však dan je skupaj z gospo
Heleno. O bodocnosti se pogovarjata in snujeta náčrte zanjo. Na Toma
mislita in mu pisarita ... On je na Dunaju. Napravil je svoj izpit;
zdaj se pripravlja dalje, — z vnemo in marljivostjo, da se mu čudijo
in divijo tovariši, ki so ga poznali v prejšnjem lahkoumju in brezdelju.
Prihodnje leto bo poroka. Tomo vstopi pri kakem notarju v mestu, —
najbrže pri Zorku, ki se je že nekaj dogovarjal z Žitnico. Véro je
nalašč posetil, da se je z njo razgovoril. Zagotavljal je, da so bili na-
gibi njegove snubitve takrat zgolj prijateljski, takorekoč — skoraj
očetovski. — Dokler bo mogoče, ostane Vera učiteljica. Stanovala bosta
s Tomom pri njegovi materi, ki se jima hoče vsa posvetiti.

392

Vladimir Levstik:

Gadje gnezdo.

(Dalje.)

Hladná septembrová noc stoji sredi zemlje, sloka in nežná kakor
kraljičina v bajki, opásaná z rimsko cesto, zvezdni plašč razgrnjen
od obzorja do obzorja. Se na teh žalostnih tujih poljanah, ki jih para
jarek za jarkom in krogla za kroglo, cveto pod njenim lesketom mehki,
domáci spomini. Jezera krvi je popila črna zemljica, tisočem je po-
stlala v sebi, tisoči leže še bledi med travo in gledajo kvišku s širokimi
očmi, ne videč prečudnega sijanja ; povsod se poznajo koščene stopinje
smrti, še tihi veter diši po nji ter ponavlja njeno pesem — in vendar
je marsikomu sladko pri srcu.

Poročnik Kastelec sloni v svojem jarku in čuje. Blizu njega še-
pečeta dva vojaka o domu in svojcih ; šepet in dihanje se sliši z desne
in leve. Spredaj in zadaj butajo topovi, v daljavah bobni njih zamolkli
glas; puške se redko splaše tam kje, zalajajo in utihnejo kakor psi-
stražarji. Zdi se, da hoče bitka zaspati ; opoldne je začela pešati, zvečer
se niso ganili v tem koncu ne eni ne drugi.

Joži je práv, da se more nemoteno vdajati svojim mislim.

Mislim? Kar zveni v njem nocoj, dosega višave in globine, ki
jih misel komaj vidi. Že včasih se je oglašalo, kadar je sam v svoji
študentovski sobici ali v skritem kotičku parka poslušal rahlo melodijo
gosli, jedva še resnične akorde klavirja, ki so plávali k njemu bog\"e
odkod. Človek se zamakne vaše in čuti v sebi drhtenje najglobljih
skrivnosti bitja, ne da bi bil modrejši kakor však dan. Karkoli si in
imaš, misel, čuvstvo, spomini, predmeti vnanjega življenja, cilji hle-
penj in jutrišnji načrti, vse plese po čarodejnih ritmih, kakor bi se
igral veter z listjem zrelih rož. Nekaj silnega in temnega te odnáša v
kraje, kamor je hladnému umu predolga pot; uganka Ijubezni in
uganka smrti se objameta nad teboj, se strneta preko tebe, se po-
Ijubljata v tvojem lastnem srcu.

Joža ju čuti práv zdajle. Tako sladko mu je, tako žalostno; vsa
Ijubezen je kakor mrtvaška maša, vse umiranje kroginkrog kakor
visoka pesem Ijubezni. V žarkem hrepenenju po nevešti, v češčenju
do matere, v tegobi, s katero kliče daljnja rodná gruda svojega otroka,

27 393

v slehernem utripu žil posluša gad žuborenje globokih valov, ki nosijo
njega in vsakogar po strugah večnosti. Valovi se svetijo in šume brez-
imno pesem ; oni so zemlja in nebo, so luč in mrak, so čas in prostor
in sila, in so več od vsega tega, brezdanje globlji, brezbrežno širji:
morje, ki ga nikoli nihče ne izmeri . . .

„Odkod nocoj ta sanjarija?" se vpraša Joža, ko ga za hip iztrezni
oddaljeno streljanje. „NekdaJ me je prijemalo samo, če sem poslušal
godbo . . ."

In mahoma se mu zazdi, da sliši godca, ki stoji razkoračen nad
poljanami ter vleče z lokom po strunah ogromnih črnih gosli. Ne, ne ;
bilo je petje železnega ptiča, ki je letel visoko nad glavami v to čudno
noč. Poročnik strese ramena in si potegne z roko po očeh; na vojni
se noče zamišljati. Privadil se je divjega življenja kakor vsi, ki spe
in bede okrog njega ; brez radosti je odrinil, ali zdaj hvalijo njegovo
hrabrost. Kri pradedov se oglaša v Kastelkinem sinú, divji sok, ki je
pljuskal ob zidove Carigrada in preplavljal beneške ravní; neizrabljena
moč se je opila borbe ter spoznala v nji svoj drzni obraz.

„Vražje pleme smo!" govori poročnik sam pri sebi. „Doma ovčice,
na tujem levi; tu bi vzeli pekel z náskokom, tam hodijo po naših
glavah, kakor se komu zljubi. Železni polki — da, da . . . Vse to
junaštvo je sad ponižnosti in krotkosti, v katero smo zakopali svoj
talent. Nátura je v svojih globinah sita hinavščine, in kadar nas pôde
v bajonete, vriska, da sme besneti . . ."

„Premalo Kastelk se nam rodi," pomisli čez minuto. -^

Z mehko tesnobo ga prešine dojem zadnjega slovesa: prvikrat
je videl solze v teh jeklenih očeh. In tisti poljub, kako neroden je bil,
kako sramežljiv in nevešč! Nikoli ga ni poljubljala — na dolgo pot v
kraljestvo smrti mu ga je vendar dala s seboj ; kakor svetinjo je
spravil njegov spomin. Kako dobra je vendarle; za vse ga je prosila
odpuščanja ! Mari je bila res kdaj krivična in trda ? Sinova misel roma
k materi ter jo kleče zahvaljuje za luč in srečo življenja. In nehote
vzdigne gad roko na čelo, kakor bi hotel potipati, ali še nosi dragoceni
biser, katerega mu je pripela . . .

Neverjetno mirna je noč; zdajle se zdi, da je vse zaspalo. Brez
butanja v daljavi bi človek pozabil, kje je. Joži prihaja dolgčas ; če bi
se vsaj odločilo, naprej ali nazaj ! Skoraj pred nosom je ruski jarek,
dalje zadaj gozdič ; na desni in levi se majčkeno vzdiga ravnina, komaj
dovolj, da ne vidiš nikamor. Dobro, da je ponoči ; tako se človek manj
jezi. In tudi razgled po zvezdah je lep : glej tam Veliki voz . . . Bogve
ali šedi tudi na ruski stráni poročnik ter vprašuje zvezde, čemu je
moral na vojno, ko je vendar Veliki voz povsod enak — če ni doma
sploh najlepší? . . . Kaj mislijo Rusi pravzaprav, da ne pridejo bliže?
Ojačenj čakajo? Brez skrbi pogleda čez, Rus je len in slabo meri . . .

394

Joža vstane, iztegne glavo. Nicesar ne vidi; polje se kopije v
temi, gozdičeva senca na obzorju je črna kot oglje. Rahel veter z one
stráni češlja travo in prináša duh po nezakopanih mrličih. Vseeno je
grdo, ako dobro premisliš ; in muhe, in ptiči, ki prílete in kljuvajo oci.
Porocnik se spomni senice, majhne, trebušate seničice, katero je videl
predvčerajšnjim zobati strjeno kri ... Iz ruskega jarka gomaze pri-
dušeni glasovi; Ijudje so tam kakor tu. Joža gleda v noc in nastavlja
uho, sam ne vedoč zakaj.

„Gospod lajtnant!" ga nekdo potegne za bluzo. „Gospod lajtnant,
nikarite . . . Koreň jo je izteknil práv tako: pol ure nobenega strela,
komaj pa je on pomolil glavo — naravnost v odprta ústa; še zapretí
jih ni utegnil."

Joža se ozre. Njegov sluga je, Mrkunov iz Podskale, uro daleč
od njih. Siromak se neznansko boji za gospoda; najrajši bi ga skril
in v boju sam komandiral.

„Prismoda! Pusti me."

„Gospod lajtnant, za pet ran božjih . . ."

Mrkunov Peter se ne da odgnati. Vsi ruski šrapneli ga skrbe
manj kakor Joževa drznost: on se nastavlja o belem dnevu, ne le
nocoj ... In Peter vleče z obema rokama, da bi podvojil moč svárila.
Toda Joža se mahoma ujezi:

„Peter, zdaj pa čisto zares . . . Izgubi se, drugače te oplazim s
sabljo!"

In jo izdere napol iz nožnice.

To je druga beseda, ki gre Petraču do živega: domačin mu ne
bo razbijal glave. Bliskoma izgine, odkoder se je vzel.

„Pa bodi," godrnja sam pri sebi, „pa zijaj, hudič; boš že videl,
kako boli pisker od svinca! Samo da je ne bi izteknil, o mati božja
s svetih Višarij!" trepeče v isti sapi.

Takrat sine mahoma bel curek v nebo; zvezde temnijo, ravan
se razgrinja v hipni svetlobi. Se eden, še tretji! Rusi spuščajo rakete.
Puška bevskne tu in tam ; vse skoči pokoncu, streljanje zavre na obeh
straneh, jarka igrata v ostrih bliskih repetirk. In spet se uleže hrup;
še nekaj minút jezikajo streli, potem odžvižga zadnja krogla preko
glav, bogve kam po dolini. '

Joža se ni genil z mesta ; mirno je nesel kukalo k očem, prislonil
se in gledal, kakor da ni na svetu zanimivejšega in manj nevarnega
prizora. Čudno, kaj vidi tam, še zdaj, ko je spet téma?

„Tič pa je, tič," kima Peter pohvalno. „Jaz si ne bi úpal, nak,
jaz že ne ! . . ."

27* 395

Gad Benjamin je pozabil vojno in vse, kar je bilo. Trije oficirji
z zlatimi ovratniki so stopili na vse zgodaj v celico ter mu izročili
pisanje, da je njegova nedolžnost izpričana in sme iti, kamor mu
drago. Toliko da ni zavrisnil med temnimi stenami ; lahkih nog je
planil na ulico, dirjal na kolodvor, sedel v prvi vlak ter se odpeljal
proti jugu. Postaje so švigale mimo, da sam ni vedel kdaj; že mu
leži potujčena zemlja za hrbtom, že prha železni konj bliže in bliže k
sinjim grebenom hribovja, ki cúva rodno vas. V dolini je; radostno
zategel žvižg, in vlak stoji na domáci postaji. Solnce veliké ceste po-
zdravlja mladega potnika, tráva in žito se smeje kraj poti ko sama
živa nedelja; tiste njive tamle so že Kastelčeva last. Srce mu zastaja
veselega nemira, ko jo ubira proti Galjotovim. Jagneda pred gostilno
mu kimata oddaleč, rasteta pred njim vse više in više in šelestita
čimdalje glasneje in skrivnostneje :

„Pozdravljen, Janez! Zina te vidi skozi okno, zdajzdaj prileti
naproti . . . Nihče ne ve, kako je plakala za tabo, le midva sva jo
gledala pri lini, ko se je skrivala pod streho in ihtela/

Zdi se mu, da je vsa leta le sanjal ta kraj : tako živo kriče barve
predmetov, tako zgovorno se razodeva obris in telesnost oblik. Radost
je postoterila potniku čute ; sto korakov pred hišo sliši razgovor pivcev,
šteje drobné Zinkine korake po stopnicah. Dekle ga, je zagledalo na
česti; zdaj teče, teče, komaj lovi sapo, tišči si roko na srce, omedleva
in vendar hiti naproti. Kaj ji poreče v pozdrav? Ali ne bi pokleknil
pred njo, za vse, za poljub, ki ga je pritisnila takrat na ustnice vkle-
njenega, krvavi sodbi izročenega jetnika? ... Le čudo, koliko čaša
je ni ; saj jo vendar sliši teči nizdolu ; to je večnost, kakor bi držale
stopnice iz nebes na dno pekla. In kako dolga je zdajci pot do hiše!
Janez se dviga, dviga, pot mu lije po čelu, v grlu siga dih, moci mu
pešajo, toda cesta se daljša, kakor bi vlekel pšenično testo . . .

Zdaj je tam, in Zina plané na prag, vsa bela ko mati božja v
kapelici ; njene oči so polne širokega strmenja in biserne sreče. Smehlja
se, cel zastor solza se ji usuje po licih, roke se ji širijo, in Janez pri-
skočí, da bi prestregel na ustnice njen pozdrav — takrat pa ga tuja
pest udari v prsi, hudoben obraz se nagne vmes, in pljunek zadene
Janeza v lice, kakor tisti dan: „Verräter, Hund! ..."

„Petschnig!" krikne fánt in sune roko v žep: Bog ne daj, če
nima noža pri sebi . . . Toda noža ni, Petschnig se je vgreznil v tla,
in Zinka je izginila; slika gostilne pod jagnedi se je razprhnila na
golem zidu jetniške celice, veseli poletni dan je utonil v slabotni elek-
trični lúči, ki sveti pod stropom od mraka do zore.

Jetnik je sanjal!

Zunaj rožljajo ključi. Nevidno tektekne linica na okovanih vratih,
in spet utihne vse. Paznik se malokdaj spotika nad nočnimi kriki;

396

vajen jih je. Vsi, kar jih čaká tu pravice, spe težko in kriče v snu.
Včasih, ko leži Janez vznak in ne more zapreti oči, ga obide, kakor
bi stene te mrkle hiše drhtele gorja, ki se valja med njimi; tihota
noci tu ni tihota, marveč snop stoterno zamirajočega ječanja. Múka
bruha spečim iz sanj : vsaj ona hoče biti svobodna v kraljestvu
okov !

Janez je stisnil pesti na srce, ko se je prebudil : prostost — dom
— Zina — in Petschnigov pljunek ter mrzla resničnost med golimi
stenami ! AH kar je premišljal v teh dolgih nočeh, kipi v srcu više od
vse bolečine.

„Da, da, pravica je," šepeče strastno v svojo samoto, „resnica
je in pravica je, ki se izpolni sama od sebe, če bi tudi poslednji njen
vernik poginil. Naj se tisoč let zvestobe ne zlomi v tebi, Kastelkin
sin : v tebi izkušajo grudo iz naše zemlje, kapljo iz reke krvi, eno iz
petnajststotisoč duš; naj se izkaže pravičnejša od njihovih ključev,
trja od sodnikov, ošabnejša od sile! Živ ali mrtev boš poveličan v
prihodnjem stoletju: da niso Krista križali, bi bil ostal ubogi Jud,
ki je bil . . ."

On čuti utrip zmage v svojih žilah in vero dedov v svoji duši.
Zgodovina, ki snuje bogve kje tam zunaj, diha noter v ta trikrát
zakleň j eni grob.

„Težka kladiva padajo; toda mi smo trji od jekla. Kujte, kováči!
Kladivo poka od lastnih udarcev ; vi menite, da kujete smrt, pa kujete
brst in življenje. Kaj za to, če se odkrhne drobec in izgine? Zdaj gre
za vse, ne za enega, ne za sto. Janez, bodi trd, da se ne upogne
petnajststotisoč bratov in sestra, izmed katerih si bil izbran!"

Mati mu raste pred očmi, ponosno križemrok, kako gleda po
gruntu, polna divje odločnosti. On ve, da ji ne kloni glava, kljub
vsemu ne ; vesoljnemu národu bi jo pokazal v teh časih ognjene
izkušnje !

„Kastelci in stará pravda! Čuj siná, mati, in spávaj mirno: ne
prošnje, ne vzdiha ne bo iz mojih ust, v mojem srcu ne senčice pla-
hosti. Povej to svojemu gruntu, stará, malému in velikému, ki je vseh
skupna last ..."

Oslabelo telo mu igra v drgetu zanosa.

„Ali ti nisem rekel, Zina, tisti večer: kar je v naju, ne umre?
Ce bi práv tisočkrat strohnel v tej jami, bom vendar pri tebi, zakaj
gad je zemlja, naša večná zemlja, ki je spoznala svoj zákon in božji
úkaz ; kjerkoli boš hodila, me boš gledala z ôčmi, čutila pod nogami . . .
In zemlja se bo krčila in sama kričala, če tudi zadnjega iztrebijo ž nje,
in nihče ne bo stal na nji, kdor ne priseže na staro pravdo!"

Znoj mu rosi čelo in sence; truden je. Komaj, komaj odpira tre-
palnice. Ječa se polni z drobnim, tihim zvenenjem, ki poje ujetemu

397

gadu uspavanko. Iz stene raste nekaj, pomika se bliže, stoji pri postelji,
sklanja se k njemu. Obraz je, včasih kamenit in ošaben, včasih mlad,
mil in Ijubec. Mati? Zina? Oboje se zliva v eno; močan angel raz-
grinja perot nad jetnikom: on svojega gada ne da . . . Čuj šepet —
strah, kako votel in mrzel:

„Daj siná, Ijubega, zemljo — daj gada, meni je zapisan ! Hočeín
ga imeti — daj!"

Toda angel odgovarja:

„Vprašuješ me, ker ga sama ne moreš vzeti . . . Gad ne pogine,
gad je moj : odkar so ga bili in opljuvali, tebi zapísali in živega po-
kopali, ni vec Janez, ampak Pravica-Resnica, ki ne umre, dokler ga
jaz ne zapustím . . . Vera-Upanje-Ljubezen drži Pravico-Resnico ; iztrgaj
jo, Smrt, če si nama kos! ..."

Zli glas molči.

In Janez dlha mirno. Potok šumi po dolini. Skrjanci pojo nad
njivami. Nedeljski zvonovi se ubirajo iz devetih fara, in jutranji plameň
skáče s Sevškega hriba k vitkim borovcem Konjske rebri.

Kastelka se je nenadoma zbudila ter sedla v postelji. Zaropotalo
je, padlo, počilo — kdo ve? Pa ne da bi bili tatovi v hiši? Zdaj ima
sodrga vec poguma, ko je malo moških doma ; dva hlapca so ji po-
brali, tretji pôjde však čas . . . Toda terna je v sobi, le komaj se rišeta
štirikotnika oken; zunaj tih, droban, strupeno enoličen dež. Vdova
seže tipaje po užigalice, da posveti. Ničesar ni videli, ničesar čuti; še
nekam tise se zdi kot po navadi.

„Budalo," se ozmerja sama. „Kaj skáčeš, budiča, ko je vse tiho ?
Lezi, stará, in spi!"

Toda reči je lehko, storiti težje. Najprej se spomni Toneta, ki je
pisal danes, da odhaja zdaj na bojišče; v Srbijo, pravi. In komaj
prežene misel nanj, jo zmoti Janez; beži skrb, saj pravijo vsi, da je
zadeva jasná ko beli dan in se ni bati ničesar! Kajpak, tretji je Joža
na vrsti, ali njega se oklati z obema rokama:

„Tak vsaj ti me pusti pri miru! Ali naj res ne zatisnem oči
zaradi te Ijube gadje zalege? Odkar je vojna in Janez zaprt, ne po-
znám pravega spanja . . . Tak beži; ne, ne in ne; Kastelke ni doma,
pa mir besedi!"

To rekši se obrne v steno, zatakne ušesa in šteje: ena, dve, tri,
štiri — do petinosemdeset. Zaspala je.

Glasno reže njeno dihanje tišino; zdajpazdaj zasmrči, kar se
drugače redko dogaja. Roke nimajo miru na odeji, telo se premetava,

398

kakor bi uhajalo težkemu bremenu; srajca zdrkne z ramen, mogočne
prsi štrle nage v mrak. Toda vdova hoce spati in spi do jutra.

Bieda, sivkasta zarja gleda skozi okno. Kastelka si mane oci;
udje so kakor od svinca, in nič se ji noče vstati. Bude jo? Kdo stoji
zunaj? Jera ni; ta bi stopila noter in stresla gospo za ramena, sa] je
že osmo leto pri hiši.

„Trk, trk! — Trk, trk!" sitnjari sitnost pred vráti.

„V uho me piši, kdor si!" de vdova srdito in se odene cez glavo.
„Ni hudie, da se ne bi naveličal."

Toda zgodnji prišelc je trdovraten; on hoče h Kastelki, hoče, ne
da se odgnati.

„Trk, trk, trk!" ponavlja čimdalje glasneje, da ropoče kljuka in
rožlja ključ v ključavnici.

„Ali bo mir, krščenduš!" zarohni gospa, vsa pripravljena, da
skoči ven ter osebno vrze nadlego po stopnicah.

Takrat sliši Jožev glas, tako čuden in daljnji, kakor bi stal tisoč
milj od nje:

.„Zakaj me ne spustite k sebi, mati? Ali me ne poznáte vec?
Joža sem, vaš Joža, najstarejši gad ..."

Tako žalostno govori, kakor bi mu bili zobe izruvali in izžgali
strup.

„Jezus!" vzklikne Kastelka; da bi zaklela, se niti ne spomni.
„Ti, Joža? Počakaj, takoj ti odklenem!"

„Ni treba, mati; nič ne vstajajte, saj prídem tako ..."

Že je v sobi, ne da bi vráta odprl; vstopil je kar skozi celo.

Tako bied in reven je v svoji blatni vojaški suknji, da se mati
pozabi začuditi. Počasi, kakor bi komaj prestavljal noge, je prišel k
njeni postelji ter zdrknil na kolena.

„Joža!" Kastelka iztegne roke. „Joža, kaj je s teboj? Odkod
prihajaš? Marí si bolan, moj Joža?"

„Oddaleč, mati; vi ne veste, kako dolga je pot . . . Bolan sem."

.,Kaj ti je, "otrok? . . . Govori!" siga vdova. Strah jo prijemlje
od hipa do hipa, leze iz uda v ud: sin je bel ko sredica, in kaplje
krvi ni v njegovem obrazu, in mraz mu diše od líc.

Joža tišči roko na čelo :

„Boli me ... Tako hudo boli, oh, mama!"

Od nežnega imena se starí še težje stisne srce ; in hkrati jo je
groza, sama se vprašuje, zakaj.

„Glava me boli . . . Oh, tako strašno me boli glava — tu, práv
tu, kjer ste me polj ubili ..."

In stoka ter káže s prstom na sredo čela.

„Joža," ječi Kastelka, „pa ne zato? . . . Reči, otrok, imej usmi-
Ijenje: ne zato, ker sem te poljubila?"

399

„Zato," mrmra Joža. „Samo zato."

' In kot Je prišel skozi celo, si seže v glavo ter vzame iž nje
krvavordečo rožo; s tihim smehljajem jo položí materi na srce.

„Jezus!" zarjove vdova z nečloveškim glasom. „Tak vsa] povej,
ali si živ, ali mrtev!"

Sin se bridko nasmehne, pokima in nič ne pove, kako. Izginil
je kakor upihnjen.

Svetlo solnčno jutro šije v sobo, vrabci čivkajo v žlebu, Jera
ropoce v kuhinji. Tista zarja poprej je bila kalná in sivá. Sanjala
je . . . Toda ko si oddahne, potegne vaše tujo vonjavo, kakor po
sladkih, temnokrvavih gavtrožah. S tresocimi rokami razmece posteljo ;
rože ni. Kastelka je sanjala.

„To ima zdaj človek od vsega," rentači, ko se umiva. „Krščenduš,
také sanje . . . Hoho, moj gad! Práv nič ga ne boli glava, zdrav je
kakor riba v vodi; njegova krogla še ni ulita in tudi ne bo. Mogoče
pride zvečer pisanje ..."

Pisanje pride, ali vdovi ne odleže. Danzadnem lete v hišo Joževe
karte, prešerni, lehkomiselni pozdraví fanta na vojni; toda mati jih
bere le s pol očesa. Mrkla in srepogleda hodi okrog, komaj ji leze
beseda z jezika, misii se ji zapletajo, kádar sploh kaj misii. Nekaj
ogromnega jo tišči še huje nego takrat, ko so naznanili vojno. Duša
leži stlačená pod bremenom na dnu srca in se ne more geniti ; bogve
če sploh še diha. In kar je najbolj čudno: vdova dobro ve, da so jo
zastrupile sanje o gadu, pa si vendar ne upa misliti nanje. Pozabiti
jih hoče: ni res, ni jih bilo. Kjerkoli jo nápade spomin, začne pre-
klinjati, da si vse tišči ušesa. Toda moreča slika jo drži kakor pást;
čim obupneje se izvija, tembolj jo davi, tem ostreje dehti roža z ble-
dega čela. Kastelka ne spi, ne je, ne pije, ne odgovarja Ijudem. Kakor
nora bega okrog, in zares se ji meša v glavi ; le pomisliti noče, odkod
in zakaj.

Z bojišča dolgo ni poročil o strašní burji, ki divja pri Lvovu.
Generáli molče, toda Ijudstva vedo, da se koljeta dva na življenje in
smrt. In zdajci — glas kakor blisk po deželi:

„Naši se umikajo daleč nazaj ! . . ."

Tedaj se Kastelka osrči:

„Nemara je ujet," razsodi sama pri sebi. „Rekla sem, da
ostane živ."

In leže izmučena sredi belega dne ter spi do drugega večera.

400

Po krč-mah cvete vojskovodstvo. Kaj zdaj? se vprašujejo vsi. Ta
prerokuje mir ; ženské mu kimajo, Galjotova Jela vriska natihem. Drugi
pravi, da Prus maršira na pomoč. In tretji, da so besede odveč: sam
Bog ve, kaj se izkuha.

Tudi smeha ne manjka Ijudem. Iz strahu pred kozaki je skop i
Čemas zakopal na vrtu lonec denarja ; z lesnike je gledal čuk ter zapel
novico po vaši. Noc za nočjo zdaj prestavlja stiskač svoj základ, in
vsako jutro je nabito na tabli, kam ga je skril. Cemas popiva od jeze
in lomi roke ; nihče ne sluti, kdo ga izdaja.

Druga za drugo kapljajo novice o veliki bitki. Močvirje se dela
od samé krvi; ujetih je mnogo, del vojske je razpršil nával; vse bi
bilo izgubljeno, da se ni oslávil regiment, kjer slúži mladina iz
naše vaši s Kastelkinim Jožo. To se pravi, da marsikaterega ni
vec . . .

V nedeljo po maši šedi Galjot pri Kastelki. Soseda je spočita,
pomirjena še ni; pogled ji venomer uhaja k vratom, dasi nima koga
pričakovati. Galjot opaža s skrbjo, da so njene oči krvavé in črno
obrobljene.

,To ni dobro, Maňa. Preveč si razjedaš srce ... In tudi lepo ni
od tebe: če te skrbe otroci — vsaj meni bi smela odkriti. Meniš, da
mi bo lehko pri duši, ako bi tebi — česar Bog ne daj?**

Vdova ga meri topleje ; žalost hčera je tudi njemu razgrebla
obraz.

„Saj ne mislim nanje!" pravi zamolklo, kakor bi jo bUo sram.

„Tega mi ne pravi !" mahne sosed z roko. „Skrivati znáš dobro,
vem ; in da ne utegneš, vem tudi. Ali kadar ti gre kupčija po glavi,
in hmelj, in stelja, in krma — kaj vem, kaj še ! — je srce pri njih,
da sama ne ves. Vsi zvonovi pojo, kdo je najboljša mati pod solncem."

„Nu, slabá vsaj nisem bila. Kar sem storila, je zanje storjeno,"
de ona resnobno. „Joža in Jela imata s čim gospodariti."

„Jela je sirota; še zdaj žaluje kakor prvi dan. Nič več je ne
morem gledati v tisto objokano lice; pa tudi ona — kakor me ne bi
poznala.**

„Vročo kri ima tvoja večja," pove Kastelka njegovo skrito misel.
„Kadar se vrne Joža, ne čakamo več; sama izprevidim, zadnja ura
bije. Boga zahvali, da je gad postené reje ..."

„Tvoje, Maňa, lehko se pohvališ. Zaupam mu kakor tebi."

„Ne varaš se; tudi on si zaupa. Toda mladost je norost in Iju-
bezen je pijanost. Ko pride, sedem v zapeček; Jela, mislim, se me
počasi neha bati ..."

Droban smehljaj je razjasnil vdovi obraz ter se odbil na sose-
dovem licu.

„Jela ..." Galjotu se zdajci utrga beseda.

401

„Jela!" je kriknil nekdo na dvorišču, kakor da ga je slišal in
ponavlja za njim. Toda glas je groze poln, kot bi zavpil : gori !

„Galjotova Jela?!" vrešče babščeta v prestrašenem zboru. „Krišč
nebeskí!"

„Zdajle so jo potegnili iz vode . . . Toliko da je še živa!"

„In nazaj, praviš, nazaj je hotela skočiti?"

„Trije jo komaj drže: kriči, kôlne, lase si puli ..."

„Jezus in mati božja!" Galjot beži brez klobúka; zobje mu škle-
pečejo gredoč.

Kastelka šedi in se komaj pregiblje. Tisti tam doli pripoveduje
še vec: nekdo je prišel h Galjotovim . . .

„Kdo?" vpije Polona, „kdo je prišel?"

„Mrkunov Peter, iz Galicije!"

„Iz Galicije? Mari se ti sanja?"

„Avša budalasta! Práv iz Galicije; umikal se je . . ."

In je v kŕčmi nekaj povedal; Jela je šla mimo vrat, slišala in
stekla naravnost v jez. Ce bi ne bil hodil mlinar tam blizu . . .

„Pa kaj je povedal? . . . Jezus! Kaj praviš?"

Zdaj se menijo tiho, čimdalje tise. In kolikor tise govore, toliko
bolj si vdova zatiska ušesa. Toda bučeč glas se dviga, vstaja odnekod,
prihaja bliže in túli grozo brez imena. Vdova rije z glavo v mizo,
grebe s prsti v sence, stoka in preklinja, da ne bi slišala.

„Strán od mene, hudie! . . . Saj ne blaznim, krščenduš ... O,
prekleta moja glava! Biede se mi . . . Kaj je to, tristo satanov? Ali
so vsi znoreli, ali je konec sveta?"

Babe na dvorišču so zagnale jok, Micon debelo, Katra milo, Po-
lona le vpije:

„Aaa! Joj, Bog pomagaj . . . Aaa!"

„Saj tamle prihaja Mrkunov; sam gre gori!" vikne dedec, ki je
prinesel vest.

Peter je tukaj; vse utihne okoli njega.

„Kje so gospa, Ijudje krščanski?"

Menda mu kažejo na okno. Toda okno se odpre, in sama bela
smrt se skloni doli; ni smrt, Kastelka je.

„Gori pojdi," mu reče z glasom, kakor bi grob izpregovoril. „Vi
drugi ostanite, kjer ste; da se mi nihče ne prikáže!"

Peter stoji pred gospo, gospa šedi v naslanjaču ; trdo bi ga rada
merila, toda ne more. Njene oči so kalné in zbegane, komaj da je še
pamet v pogledu; in ko izpregovori, drhte ústna in glas.

„Nu, Peter, počemu stojiš kakor lipov bog in molčiš? Zini besedo,
povej, kaj prinášaš!"

Peter stoji v pomečkani suknji in suče kapo v rokah; ne upa
se ji ozreti v lice.

402

„Si bil ves čas pri Joži, kaj?'' Gospa ve, da je slúžil sinú. „In
zdaj si ga pustil samega? To ni lepo."

„Vroče je bilo," menca Peter. „Umikal sem se ..."

„To vidim, to vidim," kima gospa hudobno. „In Joža je tam?"

„Je tam ..." Peter se trese, bledi in zardeva po vrsti. „Saj zato
sem prišel ..."

„Kako se ima?" ga ustavi ona, da ne bi govoril. „Je zdrav, kaj
ne? Pozdrave pošilja? Lepo, lepo. Tonač ni šel v Galicijo, na Srbsko
so gsk poslali ..."

„Ni zdrav!" se osrči Mrkunov. „Ne da se reči, da bi bil . . ."

„Nu da, napori, seveda, napori! Spanje pod milim nebom, saj
vemo . . ."

„Napori ne ravno — " povzame Petrač.

„Prehladil se je, hočeš reči! Da, da, prehlajenje; kašljal je vsako
jeseň, čeprav je krepak kakor gora ... In v bitki je bil, v tej veliki,
ko ste bežali?"

„Se pravi, ni bil ..."

„Bog bodi zahvaljen!" si oddahne Kastelka natihem. „In jaz
norim od golih budiče vih sanj . . . Nu, šedi tamle in kaj povej!" ga
povabi na glas.

Peter sede ter ji odločno pogleda v oči: enkrat mora na dan,
naj bo potem, kar hoče.

„V tej bitki ni bil, zakaj on, bi rekel . . . Eh, gospa, kar lepo
naravnost vam povem — se pravi ... I nu, práv nocoj bo štirinajst
dni od tistega večera. Mi tu, Rusi tam, tik pred nosom, veste? In vse
mirno; bolho bi bil slišal lezti. Živ krst si ni misUl . . . Nihče ne
strelja, ne naš ne njihov; vaš mladi gospod šedé in tuhtajo nekaj —
gotovo so bili v mislih pri vas, sem dejal potem, kakor bi — nu,
da! ... Naenkrat pa jih dolgčas obide; vstanejo, vzdignejo glavo in
gledajo tja na Rusa skozi svoj rešpetlin . . . ,Gospod lajtnant,' jim
pravim, ,za pet ran božjih, nikarite !' Oni pa so bili hudi, kar s sabljo
so me nagnali, glavo so mi hoteli odsekati, zakaj pravico imajo, tam
zunaj. Kaj sem hotel siromak? Pustim jih in gledam; oni Rusa, jaz
njih. Tedaj pa Rus posveti z raketo, ker je bilo pretema in človek ni
videl streljati; ali mislite, da so se gospod umeknili? Kaj še! Rakete
lete kvišku, puške pokajo, svinec leti, kakor bi muhe rojile — oni pa
stoje, gledajo in se nastavljajo. Nu, kmalu je streljanje minilo; Rus
miruje, mi se ne ganemo. ,Bog bodi zahvaljen in mamka božja s svetih
Višarij,' pravim pri sebi, ,zadnji čas je bil!' In stopim h gospodu, češ,
zdaj vas nič več ne pustim, če gre tudi glava na kose ! Toda oni se
ne zmenijo zame . . . , Gospod lajtnant,' pravim, ,gospod lajtnant, sli-
šite?" Oni ne slišijo, molče, ne ganejo se ..."

Petrač obtiči; kalno gleda gospo in čudno požira.

403

„Nu, nu!" priganja ona.

„In se ne ganejo . . . Mene kar nekaj popade. ,Ce bi vsaj izpre-
govorili,' si pravim, ,vsaj zadrli bi se nad menoj !' In stopim še bliže,
pocukam ]ih za rokav ... In takrat . . . takrat ..." ,

Peter se zdajci udari z obema pestema po glavi, ' z obrazom po
kolenih in zatuli v svojo mastno kapo.

„Takrat?" krikne vdova ter plané pokoncu. „Kaj takrat? Govori,
baba, ne cmeri se! Takrat?" ga trese za ráme.

„Takrat . . ." Peter vzdigne zaripli obraz in se davi z Jbfsédp:
„Ta . . . ta . . ." Ne gre mu iz ust; zdajci strese glavo in pokaže s
palcem na čelo.

„Jezus!" zatuli Kastelka. „Ranjen, praviš, ranjen?"

Peter kima, da ne, in túli še huje.

„Mrtev?" hrope gospa. „Mrtev? Mo] Joža mrtev?"

In Peter pokima . . . Vstane, še vedno kimaje, ter plané iz sobe.

Hiša se trese od njenega glasu, tako groznega, da padajo kršče-
nice na kolena in drsajo v kot, ne vedoc, kam bi se skrile. Kastelka
leži z životom cez mizo, grize trdi les, bruha pene, in lomi ploščo z
rokami, rjove brez solze v očeh; to ni Jok, ni tožba v besedah — to
je, kakor bi krvavele skale in šume in globine zemlje ter klele Boga
s svojim blaznim bucanjem.

In zdajci zavlada po vaši vrišč in jok; otroci beže v kamre,
ženské se križajo na hišnem pragu, dedci zijajo izpred hlevov in
skednjev ter^čutijo, da se jim treso kolena: v divjem teku nese Ka-
stelka svoje tuljenje med hišami, steklenooka furija z razmršeno grivo,
obleko na prsik raztrgano, prsi krvavé od nohtov. V desni palico,
stíska levico v pest in grozi nebu in zemlji v nerazumljivem jeziku
obupa. Jera, Polona in Jernejec jo love, meneč, da teče v vodo; toda
ona jih oklfesti s palico, da ne morejo z mesta. Nihče se ne upa pri-
bližati; brez palice dirja naprej po travnikih in njivah; cez drn in
strň jo ubira, Vičaje strené izpuljenih las kakor seme prekletstva.

Nazadnje izgine v ajdi. Valja se vznak ter grize bilje in prst
kakor stekla volkulja. Dolgo v dan se razlega njeno rjovenje; poldan
se ne sliši z zvonika, Ijudje ne jedo, komaj če kdo šepeče. Potem se
glas prelije v jok, in jok te neukrotljivke je še strašnejší. Kakor v
kŕču ji kopljejo trde roke po životu, kjer drgeče usehla maternica in
kliče svoj mŕtvi plod.

Večerné sence rasto, Konjska reber je odetá v škrlatno glorijo ;
češčenamarija drhti od hriba do hriba. Vdovin glas se je utrnil v
tihem ihtenju.

Kalno pogleda kvišku. Vsa vas je zbrana okoli. Nobeno oko ni
suho, nobeno srce hladno. Galjotova Zina kleči zraven nje ter ji odeva
razgaljene prsi z ruto. Oče razganja množico : treba je spraviti revo odtod.

404

,,Mana/ se sklone k nji, „vstani, mrači se; tako ne moreš
ostati.'*

Ali Kastelka sede sama od sebe.

„Ljudje božji," pravi z izjokanim glasom, „čujte, ka] vam povem !
Enega otroka so mi ubili: v čelo ga je zadelo, práv kamor sem ga
poljubila v slovo . . . Joža je mrtev, dva še imam; Tonč je na Srb-
skem, Janez zaprt. Dobra fanta sta, sami veste ; vsa dolina boljših ne
premore. Toda jaz ju zdaj preklinjam, tu pred vami vsemi ; mati kôlne
svojo lastno kri, da je njen blagoslov ne zadavi ..."

To rekši vstane, zategne ruto okrog ramen ter krene domov,
glavo pokoncu, oko mrko in ponosno, kakor bi hotela pokazati, da
pozná tudi zoper najhujše gorje le eno: boj in upor.

„Vse je v božjih rokah!" je zamrmrala stará ženica za njenim
hrbtom, križaje se z vozlatimi prsti.

Vdova se ne ozre; le njen smeh se začuje, tako mrzel in divji,
da zebe sosede v kosti. (Dalje prihodajič.)

Janko Glaser:

Matija Gubec.

'd smrti Gubec, naš kralj, je vstal -
in plameň v src milijone,
ko šel je med nami, z žerjavico vžgal
razbeljene svoje je krone.

In šel je in sklonil se je prek grobóv,

kjer naši spe mučeniki ;

in vstali so na úkaz njegov:

za našo pravdo glasníki!

Vse v strašno armado jih kralj je zbudil,
v armado, ki smrti kljubuje!
Z njo v naših se vrstah, nepremagljiv,
za staro pravdo bojuje!

405

Dr. Ivan Lah:

Rod Jurija Klemenčiča.

(Konec.)

(^^tara Sajevcevka je imela težke skrbi. Njen sin se je poročil in je
^^ kmalu na to umri. Snaha stari Sajevčevki ni bila po volji. Imela
je sicer vnuka, a ta je bil slabega zdravja : zato se je stará Sajevcevka
bála, da pride posestvo v tuje roke. To pa jo je zelo bolelo, kajti bila
je kakor zaljubljena v svoj rod Sajevcev in Ankov, ki so od nekdaj
tu gospodarili. Zato je povabila k sebi Jurija Klemenčiča, da bi ji
s vetoval, kaj naj stori.)

„Posestvo bi bilo njeno in v tuje roke bi prešlo vse to staro
gospodarstvo Ankov in Sajevcev. Posestvo je veliko, saj ves. Planine,
kakršnih ni široko in daleč na okoli. In kakšna trgovina! Stirideset
let lahko gospodar seká v gozdovih, za dvajset tisoč na leto, in nihče
tega niti ne spozná. In našo kislo vodo, ko bi izvažali." Sajevcevka
se je razvnela in njenim gestám niti pri tem ni manjkalo navadne
grandece.

(Hotela je iti k sodniji, a Klemenčič ji je to odsvetoval. Obljubil
ji je svojo pomoč, kajti čutil je, kako starko skrbi, da ne bi prišlo
posestvo v tuje roke, ko bi se mlada vdova možila. Zima je to leto
v gorah dolgo trajala. Ljudje so posedali po hišah in so čakali pomladi.
Nekega dne je stopil sin Matej pred Jurija Klemenčiča in je zahteval,
da mu oče izroči posestvo. Stari Klemenčič je bil nekoliko presenečen.
Vprašal je siná, kje si je izbral nevesto. Matej je odgovoril nekoliko
boječe, da je to — Franica Jerinova. Stari je malo pomislil — potem
je prikimal. Ni se hotel boriti proti usodi. Tako so se začele príprave
k svatbi, ki naj bi bila spomladi. Franica je imela postati gospodinja
na domu Klemenčičevem.)

Sorodstvo Klemenčičevo je bilo pri svatbi udeleženo polnoštevilno
— radovednost je imela svoj praznik. Klemenčičeva hči je budila
veliko zanimanje med ženami. Prišla je na svatbo v črni svileni obleki,
narejeni po kmečkem vzoru, srebrn iz článkov sestavljen pas ji je
nalahno ležal okoli bokov in od njegove veliké sponke so padali širokí

406

brokatni trakovi. Glavo ]e krasila mladi ženi peča, obrobljena s ši-
rokimi čipkami in trdo naškrobana. Žene se niso strinjale v svojem
mnenju.

Priznavale so, da obleka mladi kmetici dobro pristoji, toda druge
so trdile, „da je to stará stvar in da se že dolgo ne nosi". Marsikatera
je pripomnila, da leži doma pod streho nekje v skrinji tak pas in
avba, polna zlatih popkov in cvetk-planik, bogato z zlatom prešitih
na črnem žametu.

Manjšina — bile so to starejše žene — je ugovarjala.

„To je stará nosa, to je res, ampak krásna. Zakaj bi se ne mogla
nositi? Saj bi bile mlade žene videti lepše v pečah nego v klobukih."

(Svatba je bila slávnostná in veselá, udeležila se je je vsa gorska
vas. Franica se je izkazala izborno gospodinjo. Tudi stari Klemenčič
je bil z njo zadovoljen. Povsod se je poznala nje skrb in smisel za
gospodinjstvo. Hiša in sobe so dobile svoj posebni izraz. Na oknih
so rastie fuksije in belogonije. Stará Katrica z novo gospodinjo ni bila
vselej zadovoljna. Kajti „voščeni Jezuščki, porcelanaste Marije in celo
srebrni križ, ki ga je bil rajnki gospodar prinesel iz Rima, in srebrna
kapelica, s kipcem Matere Božje, spomin na romanje starega Klemen-
čiča v Lurd — so stali na najvišji polici šteklené omare, dočim so bili
niže, kjer je bilo najbolj videti, stari kozarci, čaše in krožniki." Tudi
sicer je Franica marsikaj izpremenila : one starine, ki so imele svojo
vrednost, je postavila na primerno mesto, drugo šaro je pospravila.
Vsa hiša je imela krásno lice. Matej je bil ves srečen. Tako je bilo vse
pripravljeno, da se bo vrnil Luka domov.

Tudi pri Sajevčevih se je med tem nekaj izpremenilo: hodnik
pred hišo je bil popravljen, ograja je bila sestavljena iz samih src in
kelihov. Mlada vdova je tam postavila nagelje, ki so se usipali po
ograji navzdol. Z ograje se je videlo po vsem gospodarstvu tja do
odprte prístave, kjer je Šimon Terčič popravljal kapelico sv. Miklavža.)

Šimon Terčič, postaven, krepak tridesetleten mož, je bil tesár. Iz
Ljubljane je prišel na delo v Benedettove žage, odkoder je odšel, ker
se je sprl z Wolfom po ostrem prepiru z oblastnim brezobzirnim
Nemcem, višje v gore na posestničino žago.

Gorski kraj in življenje tukajšnjih prebivalcev je bilo zanj, dasi
je bil precej izkušen, nekaj popolnoma novega, nekaj drugega, nego
to, kar je spoznal v Trstu, v Ljubljani in v drugih kranjskih mestih,
kjer je bil v službi v manjših delavnicah in pri državnih podjetjih
večjega obsega.

(Gorska pokrajina se mu je zdela kakor dŕžava zase, ki je zve-
zana z ostalim svetom samo s formalnimi zvezami.)

Niti čudil se ni, ko je slišal, kako pravijo kmetje: „pôjdem na
Koroško", kadar so šli čez severno sedlo kam v okolico glavnega

407

mesta svoje lastne dežele, ali „pôjdem na Kranjsko" ako so šli na
jug v sosedno deželo.

(Trgovina z drvi je prinášala v gorski kraj obilo bogastva.)
Šimon Tercie je kmalu razumel to ozračje, kjer človek svobodneje
in mirneje ditia, nego v senci dimnikov, ki so se dvigali nad obširnimi,
trdimi dvorišči, oddeljenimi z visokim židom od senčnatih vrtov in
parkov, kjer so stále vile in gradički bogatih tovarnikov.

(Stará Sajevcevka je spoznala, da bi bil Šimon Tercie dober go-
spodar in je začela o tem govoriti s snaho. Mladi je bil Tercie po
godu: vstrepetala je od radosti, kadar jo je pogledal. Nekoč je stal
Tercie blizu poleg nje in ji je ovil roko okoli paša. Mlada vdova je
„kakor omamljena sprejemala njegove vroče poljube in drhtečo strast
njegovega objema".)

(Petrova Ijubezen k Jirci Potočnikovi je postajala nevarna. Pri
vsaki poroki je mladi župnik čutil bolest, da njemu ni bila usojena
sreča zakonskega življenja. Zakaj ni postal gospodar na očetovem
domu? Jirca ga je Ijubila in hotel jo je vzeti k sebi v župnišče. V
tem času se je vrnil Luka z Dunaja in ker ni hotel zaradi Franice iti
domov, je ostal pri bratú Petru. Videl je, da brat bojuje težek boj.
Stari Klemenčič, je o tem zvedel in je prišel nekega večera nenadoma
v župnišče. Nastopil je trdo in odločno. Toda bilo je prepozno.)

Peter je, oprt ob okno, govoril z dolgo premagovano strastjo.
„Da, kaj morete vi vedeti o mojem življenju, ki je zame peklo. Odločili
ste o meni in niste premislili, kako ste odločili. Niste pomislili, da
sem tudi jaz Klemenčič, in nikak blagoslov ne zbriše z mene te ded-
ščine. Spomnite se" — je končal z bolestnim očitanjem, — „spomnite
se svoje bujne mladosti, spomnite se, kako ste bili srečni kot mož in
pomislite potem, kakšno je moje življenje . . ."

Stari Klemenčič je bil nekoliko presenečen, omehčal se je — a
ni popustil.

„Da, Klemenčič si," je začel premišljeno, „ampak danes si tudi
duhovnik in tu imaš svoje dolžnosti. Poglej, koliko je drugih, in vsi
prenašajo življenje, kakor so zavezani."

(Peter je ugovarjal.)

„Pomisli, Peter, kako ponižaš ves naš rod."

„Oče," je rekel Peter trpko, „ali ste pomislili, za kako ceno ho-
čete povzdigniti svoj rod? Nisem jaz kriv, da ste se tako prevarili."

(Stari Klemenčič je odšel slabé volje domov. Cez teden dni je
dobil Peter od očeta pismo, v katerem ga je oče vabil s seboj v Je-
ruzalem na romanje. Peter te želje očetu ni odrekel. Jirca je odšla k
stricu nekam na Stajersko.)

408

(V jeseni se je vrnil stari Klemencič z jeruzalemskega romanja.)

Obiskal je svete kraje v Palestini s pravo pobožnostjo ; pohlevno
se je uklonil obredom, ki so bili na programu, a zanimal se je tudi
za vse oblike, v katerih se mu je kázalo življenje na vzhodu.

Primerjal je vse to s svojo domovine in s tem, kar je bil videl
na drugih svojih potovanjih, in je prišel do zaključka, da ne more
reči, katera oblika je najboljša. Zdelo se mu je, da ima vsaka svojo
vrednost.

Obcudoval je pinije in palme, toda slikovitost domačih smrek
in vitkost gorskih jelk — se mu ni zdela manj lepa, Pregledoval je z
dopadajenjem plemenskega arabskega žrebca — toda vstrajni, postavni
gorski serec se mu ni zdel manj vreden. „Po morju je trajala pot tri
dni in bila je krásna," (je pripovedoval stari Sajevčevki, ko jo je ob-
iskal) „ko je solnce zapadalo, je bilo najkrasnejše. To je bilo, kot da
bi zlata razlil po vsem morju in obzorje je bilo pisano, da bi se v
barvah ne spoznal. Vsa ta krasota, ki je pri nas doma v skalah — je
tam na vodah."

(Toda jeruzalemsko potovanje siná Petra ni ozdravilo. Jirca je bila
na Štajerskem v nevarnosti — zato jo je Peter vzel k sebi. Luka je
prišel k bratú, da bi ga spravil z očetom. Toda stari Klemencič v tem
oziru ni poznal správe. Župnik Peter je bil za kazen prestavljen na
majhno faro v gore. — Luka je ob tej priliki prišel tudi na svoj dom.
Prej se ga je izogibal zaradi Franice, toda ko je stopil na domáci
prag, mu je prišla mlada gospodinja z veseljem naproti, podala mu
je roko in ga pozdravila: zdravo svak. Tako se je Luka doma zopet
udomacil. Videl je v domu mlado srečo in je bil zadovoljen. Med tem
je dobil službo na Kranjskem. Toda Petrov román se je končal ža-
lostno: Jirca je porodila hčerko in je v Ljubljani na pôrodu umrla.
Luka je storil vse, da je olajšal nji in bratú težko bolest. — Takrat
je v gorskem zakotju pod Korošico izbruhnila nalezljiva bolezen, ki
je pretila pomoriti ves mladi zarod. Otroci so umirali dan za dnem.)

Zdravnik iz T. — je prihajal po dvakrát na teden, toda njegova
umnost, ki jo je v gradovih mogel razlagati po nemško, ki pa je v
kočah ni znal jasno podati niti v slabo lomljeni slovenščini — ni
mogla zadržati nesreče.

(Luka je zvedel, da je bolezen v njegovem rojstnem kraju, poslal
je najprej nekaj pismenih navodil, potem pa se je kot zdravnik preselil
domov. Ljudstvo ga je navdušeno sprejelo. Vsi so čutili njegovo bla-
godejno roko. — Za boleznijo je obolel tudi Tonček, poslednji potomec
Ankov - Sajevcev, Ijubljenec staré Sajevčevke. Starká je bila vsa
obupana, ker je bil ta deček njeno edino upanje, da se ohrani rod
in ime. Po vse noci je presedela ob postelji bolnega vnuka in mu je
pravila o starih časih.)

28 409

In pripovedovanje jo ]e zaneslo v dávne dávne čase, o katerih
je slišala kot deklica sama pripovedovati, ti spomini so vedno okrepili
njeno samozavest, ki je bila glavna poteza njenega značaja.

Sporočila, ki so se ohranila od rodu do rodu, so govorila o pra-
babici Ankove družine, ki je bila báje krásna in mogočna, tako da je
bila kakor vladarica vse doline.

Ona je prvá začela trgovino z drvi, ko še ni nihče vedel, kam
z ogromnim gozdnim bogastvom.

Videla je, da so si kmetje tam doli na Kokri, blizu doline, po-
stavili veliké žage in so s prodajo desák tako obogateli, da so postali
ošabni in visoki.

Takrat so še vozili v mesto po stari česti, ki je bila speljana po
vrtoglavih višinah na straneh ob dolini, kamor se je le od tod in tam
videlo na mestih, kjer so kmetje posekali drevje in zemljo preorali v
polje. Sicer so segali gozdi práv do tal in vso dolino je popolnoma
obvladala divja Kokra. Uršula Ankova, prababica vsega rodu, je je-
zdila v mesto na konju. Saj njeno starodavno sedlo še sedaj visi za
spomin pod streho.

In na teh svojih potovanjih je videla Uršula Ankova, kako v
dolini raste žaga za žago in na trgu v mestu je videla, kako raste
bogastvo in mogocnost kmetov.

Spoznala je dobičkonosnost trgovine ; mogocnosti in ošabnosti se
je smejala in jo je prezirala.

Pregovorila je moža, da je tudi on začel trgovino in za njim so
začeli tudi drugi sosedje. Tako je vzrástlo gospodarstvo Ankovo.

Ko je prababica Uršula ovdovela, je sama lepo vedia trgovino,
vodila je gospodarstvo in vzgajala družino. Do pozne starosti je tako
jezdarila v mesto na trg in k úradom, in bila je že stará, ko je nekoč,
da bi se umaknila ošabnim kmetom iz kokrske doline, krenila na
konju po strmi stezi cez Veliki Vrh.

Zagledali so jo takrat z gorenjega Klemenčičevega posestva in
so strmeli od groze, ko so videli pocasno, bojazljivo-preyidno konjsko
hojo in na sedlu mirno, vzneseno postavo Uršule Ankove.

„Ta je imela lepše čase nego jaz," je končala Sajevčevka svoje
pripovedovanje, ko se je spomnila svojih težkih nog.

„Ne, vi ste kakor prababica Uršula," je rekel Tonček, ki ni hotel,
da bi slika njegove babice za kom zaostajala; „vi ste se mnogo vozili
po svetu, vodili ste posestvo in trgovino."

„To da," se je posmejala Sajevčevka, „mnogo sem potovala in
mnogo sem videla."

„Ali veste, kako je takrat na plesu v Ljubljani sam deželni glavar
z vami plesal," je spominjal babico vnuk, ki je rad poslušal, kadar je
pripovedovala.

410

„Da, to je bil ples! Deželni glavar je bil takrat Stalechar vitez
Žolger. Bil je še mlad, neoženjen in krasen človek. Čakali so s plesom,
dokler ni prišel, in ko je prišel in so ga postavili v predsedstvo dvo-
rane, je imel on začeti ples s polonezo."

Stará posestnica se je razgovorila, lice se ji je razjasnilo, smeh ji
je igral okrog ust. In vnuk je poslušal.

„Dali so znamenje," je nadaljevala, „da so se pári uvrstili. Však
plesalec je hitel po svojo damo. Mene je vedel na ples moj mož, tvoj
ded. Glavar je stal na vzvišenem mestu, kjer so bili najvážnejší gostje,
in je gledal po dvorani. Bil je strasten plesalec in je imel voditi po-
lonezo. Vsi so čakali, katero damo si izbere." Tu je starká za trenutek
prestala, kakor da bi se iznova predala dávno prošlim časom. Tonček
je opiral brado ob dlani in ni spustil oči z babičiníh ust.

„Tudi jaz sem gledala nanj,** — je začela babica zopet pripo-
vedovati. „Stali smo proti njemu ob stráni dvorane. In tu je naenkrat
stopil s stopnic in je krenil naravnost proti nam. Z dedom je bil znan,
imela sta skupaj neko zadevo. Poklonil se je najprej meni, potem
dedu in ga je prosil, da bi mu prepustil ples z menoj. Ded je seveda
takoj;^ dovolil, deželni glavar mi je podal roko in me je vedel skozi
vso dvorano. Krásno se je ž njim plesalo." In Pia Marija je sklonila
glavo in se je zagledala v praznoto. Pred njenimi duševnimi očmi se
je pojavila razsvetljena plesna dvorana, in po dvorani se je vila po-
lonéza, ki jo je s krasnim plemičem otvarjala ona, takrat tudi še krásna
in mlada, na pragu življenja. Jasnozelena svilena obleka s širokiin*.
krilom, polna glanir, je padala v lepih pregibih po njeni postavi, ozki
život je obdajal vitek pas, vrat ji je krasila dragocena zlatnina, lepa
glava je bila polna razkošja. Mala ročica, ki se je skoraj izgubila v
tenkem dolgem nabranem rokavu, je bila glavarju posebno draga. Ko
je odvedel po dokončani polonezi mlado ženo zopet njenemu môžu,
ji je udano poljubil roko.

Kako daleč so ti čaši.

Med onim dnem, ki je bil triumf krasote in naravne gracije pri-
proste žene iz národa, in med sedanjimi čaši leži vse življenje Pie
Marije, življenje bogato dela, uspehov in trpljenja.

„Babica," je vprašal Tonček „ali ste bili pogosto na takih plesih
v Ljubljani ? . . ."

„Ne, pogosto ne. Ko so prišli otroci, se nismo več vozili na
plese.**

„A v Celovec se niste vozili?*

„V Celovec nismo šli nikoli. Tam ni bilo življenje, kakor v Ljub-
ljani. V Celovcu je bilo vedno vse nemško."

„A bili ste tam, ko je ded iskal zapiske o našem posestvu?"

28*

411

„Da, takrat sem bila. To je bilo zelo prijetno delo; uradnik pri
arhivu je bil Slovenec; vzel nas je v svojo družbo. Bilo je zelo krásno.
Saj je bil pozneje tu pri nas; zanimalo ga je, kaj smo vse izvedeli o
našem kraju."

„Da je bilo tu jezero, kaj ne?"

„Da, jezero je bilo, báje še pred tri sto leti. Vsa dolina, kjer so
sedaj posestva in loke, to vse je bilo dno jezera. Zato je vse tako
lepo gladko, kakor uglajeno od vode. In tam ob stráni nad nami, vidiš,
tam jpravijo, da je bilo pristanišče za ladje."

„A babica, to je moralo biti grozno, ko so se tam doli skale
pretrgale in je začela voda odtekati. Kako je to neki bilo?"

„To je bilo po božji volji, to ves. Bil je potres. To je prerahljalo
skale tam doli in voda si je potem sama našla pot. Ali ves, tam doli
na Kokri, kjer se dve skalnatí steni skoraj stikata, in ima Kokra sama
med njima komaj prostora. Cesto, ki je tam najbolj ozka, so morali
vsekati v skale."

„Da, tam! Zadnjič, ko smo se tam skozi vozili, je rekel oče, da
bo to nekoč ogromno delo, kadar se ta skala utrga. Zavali vso cesto
in ustavi reko ; predno bo vse odstranjeno, bomo od mesta popolnoma
odrezaní." ^

„Da, da," je prikimala starká z glavo.

„Toda, babica, ako pojdejo tam takrat Ijudje, bodo vsi ubiti,
konji, Ijudje in vozoví bodo vsi razbiti."

Pia Marija se je posmejala ; pogledala je na vnuka ; oči so mu
žarele in lica so gorela.

„Bilo bi grozno, to je res. Toda upajmo, da pôjde vse dobro.
Ljudje so tu slabé stvari, dasi so mnogo dokázali." In oči staré po-
sestnice, ki so tolikrat plakale nad življenjem, ki je nji bolj nego
drugim dokazovalo, kdo je gospodar človeške usode, so se zagledale
z udanim mehkim pogledom v pomladanski večer. Za trenutek je bilo
tiho v sobi. Tonček je gledal predse in v mislih mu je vstajala slika
onega nevarnega mesta v soteski, kjer se je v divji krasoti merila
odločnost človeka z brezobzirnostjo prírode.

(Konec prihodnjič.)

412

Avgust Žigon:

Krst pri Savici.

(Iz nameravanega predgovora k Prešernovi Čitanki.)

Lieber Freund ! Deinem Wunsche gemäfi schicke
ich Dir 24 Exempláre von meinem nach Deiner
Meinung so schwer zu verstehenden Kerst . . .
Prešeren Vrazu: 4. III. 1837.
(Letop. M. SI. 1877 159.)

Obup je bil sklep Julijine dobe. „Fánt s celo močjó se v veslo
vpré", — a kam? Ali ni, kakor da bi bilo tu celo človeka
Prešerna pahnilo iz ravnotežja, „v obúpa brézne po brezkônčni póti";
kje je tu tista volja in moc epilóg a „Sonetov nesréče" : „Napréj me
sréča gládi, ali tépi, — me tnálo našla bóš neobčutljívo" ! Kakor da so
se človeku in poetu zamajala tla — zamajal se svet — ob „izgub-
Ijéni véri". Kam? poet in človek!

Tu — nenaden dogodek ! Nov vpliv iz žive reálnosti, ki je poetu
in človeku vstvaril novo tŕdno točko, nov cilj ! Doba temnega obupa —
subjektívna smrt Julije-Ifigeníje za poeta ; temnejší dan pa objek-
tívna smrt Copova v Prešernovem življenju! Hujše od vsega, kar
ga je bilo došlej doletelo v življenju, je zadel ta doživljaj Prešerna, v
svoji nepričakovanosti takó silen, da je ob njem zbledela ter se hipoma
zmaknila v mirno oddaljenost človeku in poetu — izguba Julije. Grob
Copov ! Strmá ločitev od prijatelja : nová rana. Nová rana, ki je v poetu
premagala starejšo ráno, „staro ráno", — ráno „Ijubezni".

In iz nove rane novi biseri: iz Copovega groba poslej nová
poezija !

„Dem Andenken des Mathias Zhóp", mojstrsko zasnovana „tercin-
ska perióda" ', nagrobnica prijatelju in učenjaku - mentorju, je ne-
posredna solza iz novega motiva. Na dva simetrična si dela zložená,
se v prvem vtaplja v subjektívne strán Copove smrti: vglablja v
pomen nepričakovanega doživljaj a zanj, za Copa samega, ki zanj

' O tej prim.: Zborník Mat. Slov. VIII., 1906, str. 91 97.

413

pravzaprav ni bil nič bridkega; ter razgrinja v drugi polovici svoji
potem pa še drugo, ono obratno, objektivno strán strmega do-
godka: pomen te smrti za druge; za prijatelje, učence, domovino,
pa tudi za širši učeni svet, — ki jim je vsem nesreča, ker jih je ž njo
zadela bridka izguba neprecenljivega bogastva, nenavadnih základov
učenosti, zlatega srcá in orjaškega duhá.

Ali ne preseneča ta delitev? Subjektívni najprej, nato objektívni
pogled na isto dejstvo! To je nekaj tako novega v Prešernu, da po-
trebuje povdarka. In še nekaj treba naglasiti: da je tu naenkrat v
Prešernovi poeziji popolnoma nov svet, svet sam zase, ki ni v njem
še sledu ne o dogodkih poprejšnje fáze, práv kakor da jih sploh nikdar
ni bilo. Nobenega odmeva tu iz dobe „izgubljéne vére"!

A je li svet „staré rane" poetu res preminil? Ali je poeta docela
prevzel ta novi svet, ki mu ga je odprl Copov grob?

Ni še bila nje obletnica, ko je sledil nov spomenik o Copovi smrti :
spev, ki ga je poet s posebnim sonetom „Matíju Čópu" izročil „prijatia
drágim mánom", a kot „pésem milo", kot elegijo, ki se v njej strneta
oba svetová, stari in novi, — kot solzo, ki bila „ločítvi od njegá mu
je hladilo, hladilo b'lá Ijubézni stári ráni" : Krst pri Savici.

Nikak „junaški" ep, ampak „milá" elegija: vrba-žalujka na dvojni
grob, — grob Copov, in pa grob poetov; na tisti vidni grob tam zunaj
v objektívni resničnosti, in pa na tisti osebni, svetu nevidni, v notra-
njosti poetovi zakriti, a vendar faktični grob poetovega življenja, ki je
vanj pokopal — svojo subjektivno smer!

Pokôpal misii visokoletéče,
Zeljá nespólnjenih sem bolečíne,
Ko Crtomír ves úp na zémlji sréče.

Drugič je s tem poet združil svoje ime s Copovim v svoji poeziji:
v dveh pesnitvah zapóred, a obakrat šele zdaj — po smrti njegovi.
In nele imé, — ampak življenje svoje z življenjem njegovim, njegov
grob celo zdaj tu s svojim : v spevu, ki je vanj zajel poet spet enkrat,
tretjič, vse življenje hkratu, vse dobe svoje, ves rezultát svoje do-
sedanje potí, z Julijo ter z obema grobovoma vred, v eno samo pesem ;
v spevu, ki je vsebinsko in umetniško tak, da mu je ni primere v naši
zgodovini ne dotedaj ne dodanes.

Spev-nagrobnik ! Da pa ni le Copov, ampak da je „Krst" po svoje
tudi osebno poetov nagrobnik, — to je ključ v njegove globočine. Toda
tu o teh le troje : nič več ne ko to in toliko, kar nujno tiče v označbo

414

stikov ^Krsta" z organskim razvojem poetovim, v označbo organske
enotne skupnosti ^Poezíj'^.

Že vnanja forma delí „Krst pri Savici" v dva samostojna dela: v
tercinski „Uvoď* in stančni ^Krst". Svojo individualno idejo, glavno
idejo speva, je izrekel poet v drugem zase; v prvem pa je razgrnil
zgodovinsko ozadje te glavne ideje, lokaliziral dejanje v dobo in kraj,
ter tako razbremenil glavni del, da mu omogoči samostojno notranjo
enotnost.

Véliki dogodki ob koncu osmega stoletja v naši domáci deželi so
zgodovinsko ozadje „Krsta'*.

A ne vršé se v Prešernovem spevu ti dogodki sami; v prvih
dveh, nič vec ko dveh tercinah ^Uvoda" jih pesnik komajda le omeni,
in še tu pové o njih le, da so — bili in m i n i 1 i ; že tretja tercina pa
je prestop — v sedanjost. „Gnijó po pól jih v boju pokončáni trum
sľčni vójvodi in njih vojšáki, s am Crtomír se z májhnim trópom
bráni" ! '

Ne tisti véhki dogodki sami, ampak — njihov konec: zadnja
epizóda večletnega odpora — je torej snov „Uvoda". „Slovénci so se
stáre vére terdó deržáli", takó je izločil poet vse glavne dogodke samé
v „Opómbe" na sklepu; le zadnja noc, samo zadnji dogodek, — tista
noc in tisti dogodek, ki stré, vgonobí zadnji preostanek odpora
tam gori v zakotju trde gorenjske straní, ko vniči Gorenjca „Crtomira
z majhnim trópom" njegovim: — le ta se vrší in izvrší vpričo nas v
„Úvodu".

Sklep in konec zgodovinskih dogodkov je torej pričetek
Prešernovega speva. Zadnji, ampak práv najzadnji, práv poslednji dih
svoj izdahne naša slovenská antika — vpričo nas, ter zamré, pre-
niine v preteklost. To je tisti veleznačilni moment naše zgodovine, ki
si ga poet izbere, da ga s posebnim povdarkom oživí iz pozabe, ter
ga dá doživeti nam samim pred našimi živimi očmi — v živi sedanjosti.
Vanj se je poet sam zamislil ter ga sebi in nam predóčil v svoji
spesnitvi, od vseh večletnih dogodkov edinega, — kot moment p ro-
pa st i starega veka in sveta: našega! In mojstrsko si je iz te ideje
in po tej ideji izmislil primerno snov umetnik, vst varil si jo vso
sam iz svojega, z junákom Crtomirom in njegovo trdnjavo v Bohinju
vred, — da opesni ta velepomembni moment sam zase, v posebnem
„Úvodu", v posebnem ritmu, kot samostojno celoto.-

Grandiozna ideja ! Zgodovinski moment, ko je zgrmel v preteklost,
v razpad naš stari svet; moment obe nem, ki je bil tikratu tudi

' Leta 772. (Prini. dr. Fr. Kos : Gradivo L, str. XLV.)

-' Izvzemši prvé verze „uvoda" si je Preširen vso dogodbo sam pesniško
izmislil,. jo na slovenské verske boje devetega (!) stoletja naslonil in v slovenské
domovine najlepší kraj postavil. (SN. 1874, 4. októbra, štev. 226.)

415

zgodovinski pričetek nove smerí, novega veka in sveta, novega
življenja, novega naziranja, nove kultúre in novega duhá — v naši
deželi. „Časov sile" stró tu stari vek, antiko našega národa pred
našimi očmi ; in vpričo nas se zmagoslavno obveljavi tu v naši deželi
tisti silni kultúrni fakt zgodovine, ki |e tudi nas kot národ, kakor vso
Evropo, preobrazil ter bil pričetek naše sedanje národne in kul-
túrne oblike: pričetek oblik in razmer našega dandanašnjega social-
nega življenja, — naše moderne.

To je ideja „Uvóda" ; — prvo izmed trojega, kar bodi tu naglašeno
o „Krstu pri Savici".

A — kaj pa je ideja, ki je iž nje in zaradi nje poet, da jo izreče
in samostojno vtelesi, vstvaril svoj stančni „Krst"?

Nazorno plavá že v „Uvódu" samem za označeno glavno idejo
njegovo tudi ta, ter se nam polagoma napoveduje, obveljavlja práv od
kraja že dosledno dalje do konca — v logiki dogodkov, ki tekó v
„Úvodu" mimo nas! Na tri dele, medsebojno samostojne tri dele kroji
vso celoto „Uvoda" — arhitektonika : ' Le on, „s a m Crtomír se z
májhnim trópom bráni" še za staro smer — v p rve m delu. Ob-
nemore, klone ter odneha pa tudi ta p o s 1 e d n j i odpor, in zadnjo,
práv najzadnjo moč si zbere pogrezujoči se vek vso le enkrat še, na
vekov veke poslednjič, v tisti silni ogovor Crtomirov tovarišem, ki
plané v njem iz osrčja skrajne stiske, práv tik pred končnim porazom
še enkrat dub starega veka našega s krepko, živo, odločno silo ter
ojunáči in podžgé v zaduje realno d e j a n j e za staro domačo vero,
staré domače postave v slovenskí domovini tisto zadnjo odporno četico,
ki naj bi se ne vdala pritisku dejstev, ampak naj bi se otéla z drznim
pobegom vsaj, ko se z zmago, s trdnim neodjenljivim odporom ne
more več: — tam na sredi speva v njegovem drugem delu. Podžgé
se zadnji jasni plámen močí, poslednji ogenj, toda kakor zadnja večerná
zarja dobe tik le pred večnim zatonom njenim, da ugasne ob pritisku
močnejšega zakóna, pod neizprosno, zakonito-trdno pestjó močnejše
reálnosti — v tretjem delu „Uvóda", kjer stré, kjer zadusí tisti po-
nočni poboj zadnji preostanek staroslovenskega sveta in staroslovenské
misii !

1 „Uvôd."

II.

III.

1 + 1, 2, 2, 1
6

Z + 3-3+Í

2, 1, 1, 2 + 1
6

= 2

1+6

-T

6 + 1

Prim. sicer: Zborník Mat. Slov. VIII., 1906, str. 106/109 in 121/122.

416

In drugo Jutro — solnce : svetlo in jasno nad domácimi gorámi
našimi; zmagoslavno solnce nove dobe nad Crtomirom tam ob
jézeru Bohinjskem, tam v prvih stancah novega speva!

Kam meri to?

Na tri dele, tri medsebojno samostojne dele delí tudi drugi spev —
spet arhitektonika. '

Idila mirú — po tisti strašni nóči s hudo uro na nebu in z mesar-
skim klanjem na zemlji ! ,,Mož in oblakov vojsko je obójno končála
témna nóč." Idila svetle, jasne, mirne, čisto grške lepote : tista idila
blejska, — lep spomin Crtomirov iz nekdanjih bivših dni ob tej težki
uri njegovi, odmev še domáce antike, „ki zdaj ovigle so jo časov sfle"!
To je uvodni in pričetni, tisti prvi del speva. Še ni zamrl, ampak še
živí, še diha tu stari svet — vsaj v enem živem bitju slovenskem, živ
ko nekdaj: živ še v Crtomirovem spominu in dúhu, — kjer ga ves
vseobči vnanji poraz še ni stri ter ni mogel vgonobiti. A kaj boš,
zadnji knez, in le še zadnji mož starega sveta, ko si le sam, en sam
še — staré korenine!

Na tléh ležé Slovénstva stébri s t ári,
V d o m á č i h šégah vtérjené postave ; —
Al, de te tá skeléti jénja rána, —
Ne bóš posnél Katóna Utikána!

Pretrpel boš propast, razpad domače antike, ta razsip s v o j e g a
sveta; a kakó? Uklonil národ ves je svojo glavo, kar ga je ostalo še
živega; porazil meč je, kar je v naródu bilo neuklonljivega. In ti?

Ker mlad še in močan, dozóril si, udejstvil si, — dasi z veliko
bolestjo, — tisto silno, junaško tvorbo na samem sebi: prehod svoj iz
staré dobe v novo obliko, preporod, preoblikovanje, preliv iz starega
duhá v strogi duh nove dobe.

V drugem delu speva — zadene Crtomir ob trdo dejstvo samo,
ob novi princíp socialnega življenja, ko se snide z Bogomilo. V tretjem
delu — pa po kratkem boju sledí neizogibno dejstvo, da skloní tudi
zadnji, práv najzadnji mož starega sveta, noví misii svojo pamet
in voljo, ter odíde „čez goró zeleno".

Zdi se, ko da to dejstvo speva ni ničesar druzega kot stroga
logika snoví, dogodkov : národ, zadnja trdnjava z zadnjo odporno četo,
in zdaj — še najzadnji preostali odporní mož ! Po resníci zgodovinskega

' „Krst":
Úvod [3],

j I. del (stance 4 20): [3-f l-f-3] * 3 * [3+1+31;
O íl. del (stance 2135): [3+1+3] * £-f-2, 2, 2, 1;

I III. del (stance 36 50): [3+1+3] * í + 1, 4, ľ+l."
Sklep [3]. ^'^

= 3

= 3 stance

= 1

3 . 7

= 17 stane

= 7

1 + 7

= 15 stane

= 7

1 + 7

= 15 stane

= 3

= 3 stance

417

dejstva se razvijaj, teci dejanje tudi v spevu do skrajne meje! Tudi
on, kakor národ njegov, kakor zadnji „majhni trop" v zadnji odporní
trdnjavi, — zapádi zdaj končno še sam, tisti edini še otéti mož, ne-
vzdržni reki zgodovine, nepremagljivi šili zgodovinskega razvoja! Saj
taká je bila faktična resnica.

Zapadel je zadnji mož nekoč, ki se je ohranil, — razvoju! In
takó se skloni tudi ti, zadnji mož, Črtomir, — v spevu Prešernovem,
razvoju: ter ne zapadi pogubi, vgonobitvi, smrti, — ne od tujega
meča, ne od lastne roke ! Práv kakor — tvoj národ sam tam nekoč v
davnini. Pretrpel je živ tisti silni preobrat v svojem kulturnem razvoju,
ohranil se do današnjega dne — národ Prešernov in naš. In takó ga
pretŕpi, „prestáni" — tudi Črtomir tu!

Reprezentant, objektivnopo zgodovini vstvarjena personifikacija
zgodovinskega dejstva v razvoju domačega národa samega je postal
s tem dejstvom Črtomir — v spevu Prešernovem. Pač bi bila to ena
ideja „Krsta pri Savíci". Kakor rod sam, ki se je ohranil res naravnost
kakor po čudežu, práv takó se ohrani in reši iz poloma dobe tudi
Črtomir! A ni pa to še pravá, in naglasiti je, da še od daleč ne —
pravá ideja tega takega momenta.

Fakt, da se Črtomir ukloni razvoju: tisto dejstvo, da poet dá
Crtomiru obliti téme v krstu ob slapu Savice, — je izraz globlje namere
umetnikove; za tem takim dejstvom je druga ideja, ideja iz samé
žive sedanjosti Prešernove. Umetnik vstvarja in postavlja tu nov monu-
ment tisti teoriji, ki je vse njegovo delo njen slavospev, teoriji, ki je
dala poetu-umetniku njegovo poezijo in umetnost, oni teoriji, ki jo je
prejel v soli svojega mentorja-mojstra Čopa, v čigar spomin kleše práv
v tej elegiji sami — zdaj nagrobnik! In katera je ta teorija ? Prešeren
je spesnil s to táko snovjó v svojem „Krstu" apoteozo — romantike:
hkratu novo, višjo stopinjo „Sonetnega venca", ki je bil v njem nekoč
izpovedal, poet, svoj pesniški „Credo"!

A v kakem smislu apoteozo romantike, in v kakem novo, višjo
stopinjo „Sonetnega venca"?

Črtomir se v Prešernovem „Krstu" ukloni — krščanskemu
princípu. To je neutajno dejstvo, vnanji sklep dogodkov v spevu. Kakó
pa bodi to dejstvo — apoteóza romantike? ter posebej kakó da
novo, višje stopnjevanje idej „Venca"?

1.) Nov korak v zistem iste teorije: zadnji logicni korak umet-
nikov v svet romantike, korak tja do zadnjih skrajnih njenih mejá, tja
do njenih prvih koreniu, ker do najprvega, do zgodovinskega vzniká
njenega — je s to snovjó svojo, s tem takim Črtomirom svojim Prešernov
„Krst". 2.) Monument je bil poet-umetnik vstvaril 1. 1833. romantiki v
največji dotakratni vstvaritvi svoji, v „Sonétnem vencu", kot spevu o
tistem modernem literarnem princípu romantike : o — „káosiŕ ; monu-

418

mentalnejšo piramido, še sijajnejšo gloriolo ko tam pa je vstvaril zdaj,
leta 1835., za spomin Čopove smrti, — romantiki njen poet-umetnik v
gigantski, največji spesnitvi svoji, v svojem „Krstu pri Savici", kot
spevu o tisti najgloblji mäkšími romantike, o sméri in póti navznoter
tja preko „káosa'', tja do stikov „káosa*, človešíva, kakor vesoljstva
z abstraktne Neskončnostjo : do stikov s Pravirom, do — „Káosa"! V
„Krstu" torej leta 1835.: kot spevu o „Káosu^ in njegovem živem
življenju v življenju in zgodovini národov, človeštva, kakor tudi vsa-
kogar posamnika.

Dvoje potemtakem, in eno in drugo — zadnji in poslednji dve
skrajnosti v zistemu romantike, ki do njiju obedveh doraste in z
energično potezo poseže ter jo glorificira s Crtomirom, s krstom
njegovim Prešeren-poet, mislec, — v svojem „Krstu".

1.) Krščanstvo, nastop krščanskega principa, — ne v človeštvu
sploh, ampak posebej v Evropi, to je prvá, je historična skrajnost
v zistemu, ker po teoriji romantike samé historični vznik, historična kal
romantike -„moderne". In 2.) prestop preko subjektivnega „káosa",
preko lastnega človeškega, ter s tem sploh preko tega sveta tja do
„Káosa", ki je Stvarnik in Vladár vesoljstva: prestop v svet nadčloveške
Skrivnosti, v svet mistike, ki je zaduje dno in zaduje, rekel bi
religiozno ozadje zistema romantike, — to pa je druga, je filozofska
skrajnost v zistemu.

Dejanje Crtomirovo je v Prešernovem „Krstu" glorifikacija obojega:
obeh teh dveh momentov romantike, — obedveh skrajnosti njenega
zistema.

Tja v globoko, mistično ozadje človeštva in vesoljstva navznoter
do „Káosa" — Prakalí. In tja v zgodovino nazaj, v historično življenje
človeštva — do zgodovinskega dejstva, ki je v človeštvu kal tiste
smerí navznoter: smerí romantike.

Dejanje Crtomirovo v Prešernovem „Krstu" simbolizira prvo idejo,
ki je vsled uje „Krst" kot spev o „Káosu" in Njegovih ukazih — nová,
višja stopinja „Sonétnega venca", speva o „káosu" in njegovih težnjah-
ukazih; in drugo idejo, ki je vsled nje „Krst" glorifikacija, in Crto-
mirovo dejanje sijajna gloriola princípu in zistemu romantike —
práv v smislu teorije A. W. Schlegla!

To je drugo izmed trojega, kar bodi tu naglašeno o „Krstu pri
Savici".

In tretie?

in.

Ni še, še nobeno izmed obojega ni tista glavna, nam najvažnejša
in prvá, tista individuálna ideja Prešernova v „Krstu" : nit „Krsta", ki
se v njej tké o s e b n i razvoj geníjev organsko in v soskladu z do-
sedanjo potjó dosledno dalje tja proti velikému cilju ; tista ideja namreč,

419

ki imamo v njej odkritosrčno izpoved poetove najpristnejše notranjosti ;
ideja hkratu, ki se vsled nje spája in zliva „Krst pri Savici", dasi
samostojen spev, enotno v organsko celoto vse dosedanje poezije
Prešernove. Ideja, ki je v prvi vrsti zaradi nje, — da jo vtelési, —
in iž nje vstvaril leta 1835. svojo, z letnico 1836 tiskano vstvaritev
poet-umetnik !

In katera je ta ideja?

Ne tisto, da se junák speva, Crtomir, ukloni krščanskemu principu ;
v tem je le glorifikacija romantike ! Ampak to, da se sploh ukloni
nekemu novému principu življenja: — to je, kar tu zaodeva tisto
individualno, osebno idejo poetovo. Neki prestop iz dosedanje v novo,
res diametrálne drugačno smer, neko faktično osebno „spreobrnenje"
torej: — to je v „Krstu" tisti moment, ki se v njem zaodeva glavna
misel.

A kak prestop, káko spreobrnenje ?

Solnce, mlado jutranje solnce žarí zmagoslavno nad domácimi
gorámi — tisto jutro po zadnji staroslovenskí nóči, tisti strašni noci s
hudo uro na nebu in s krvavim pobojem na zemlji.

Mir na zemlji, mir na nebu : — nová doba v domáci deželi ! Toda
mir — šele na zunaj. Kot katastrofa je prišlo od s e ver a sveto blago-
vestje, ž njim novi princip v naš národ. Višnji blagoslov, prinesli so
te n a m z ognjem in mečem. A nie za tó !

Kip mirú — stojí, naslonjen na svoj meč krvavi, tudi Crtomir, v
sveti samotni divjíni Bohinjskega jézera, v sveti tihoti tistega solnčnega
jutra. Slika mirú, a le na zunaj, práv kakor Bohinjsko jézero pred
njim. V Crtomirovi notranjosti pa besní in vihári !

Bohinjsko jézero stojí pokójno . . . Dno njegovo pa n i mirno:
vojska, — boj „sômov", „in drúgih róparjev" besní „pod vodó", „v
dnu globočíne".

Rešil se je srečno Crtomir iz poraza poprejšnje nocí ; minil poboj
je boja, — „to nóč je jénjal vôjske súm vunánji"; a ni minil zanj
boj notranji, boj „sômov", „in drúgih róparjev" — „pod vodó", „v dnu
globočíne": „Potíhnil ti vihár ní — v pŕsih boja"!

V pŕsih, v notranjosti, v dúhu besní, divjá subjektívni vihár. Tam
valoví nemirno, razburjeno morje, tam rije in orje do dná ; tam ni po-
tihnil vihar, ampak celo —

Le hújši se je zbúdil červ nekdánji.
Ak práv učí me v révah skúšnja moja,
Bolj gríze, bôlj po novi kérvi vpije,
Požréšniši obúpa so Harpíje.

A izmakne se Crtomir temni šili ; iz temnega hipa izbegne v jasno
misel, v jasno sliko ; zasanja lep spomin, ki ga s svojo lepoto reši o

420

tisti uri — globokega brezna valov. Bogomila, nekdanja Bogomila, —
spomin o tebi, in s tabo spomin t|a v stari mirni čas, tja v lepe dni
na Biedu, ter up, up vate, je Crtomira tisto uro otél, srecno premárnil
iz temnega, skorajda katastrofalnega boja s Harpijami, Erinijami obupa !

Stari svet : domáce antike odmevi so vstali v njegovem dubu. Kakor
nekdaj v resnici, doživlja Crtomir v svojih mi slih, v spominu svojem, —
v sanjah jasno davnino. In iž nje mu vzraste nov cilj — tja v bodoč-
nost. Obnoviti prejšnje dni, — to je hrepenenje, ki ga obide. Nov cilj,
vreden življenja, cilj v globokem oddihu tam v záklonu otroško-naivne
lepote, v toplem zadovoljstvu svoje lastne o s e b n e eksistence, v mirni
idili dveh src mu postavi tisti u p ter njega „móč golj'fíva" tja predenj :
trdni u p — v „zvesto" Bogomilo! Mirú, mirú! — v sladkih mejah
subjektivno-zadovoljne eksistence ob Bogomili: v srečni udejstitvi
o s e b n i h človeških teženj in upov.

Bil je to v Crtomirovi osodi práv tak hip kakor nekoč v osebnem
razvoju Prešernovem tisti štadij tam tik pred končnim porazom, tik
pred katastrofo, tik pred spoznanjem faktične reálnosti v „Julijini"
dobi: tam v tistem predzadnjem sonetu deveterosonetnega cikla za
„Sonétnim véncem" (v sonetu o obupujočem „zdravniku" in o obupu-
jočem „brodniku*), kjer je poet že spet bil na poti, da si obnoví po-
prejšnje dni, da se zateče — mirú želján — iz reálnosti življenja v
okrilje svetle „zvezde", ki je v resničnosti ni bilo nikjer, ki si jo je
bil le sam, sam sebi vstvaril nekoč v velikem pesniškem aktu svojega
lastnega duhá !

Sanjal, domišljal si je poet reálni fakt iz daljave v daljavo, ne da
bi ga bil res — srečal in doživel in preizkusil v živi reálni kakóvosti
njegovi. Práv takó sanja zdaj, si domišlja zdaj iz daljave tja v daljavo
isto dejstvo, — žensko, Bogomilo svojo, Ifigenijo, zdravje, srečo ob
njej — Crtomir, mirú želján, tu tik pred končnim porazom svojim,
pred katastrofo — svoje subjektívnosti. Subjektivist svojega, a
zdaj propalega sveta, ki ga „ovigle so mu časov sile"; sanjav poet
svoje lastne, pristno osebne subjektívnosti: to je tam v prvem delu
„Krsta" Prešernov Crtomir, ki brez reálne podlage, ne da bi poznal
ter že preizkusil živi fakt življenja v vsej resnični kakóvosti njegovi,
sanja, žida „gradove svitle si v oblake". Subjektivnost, sama čistá
in gola subjektivnost, ki sanja le svoj svet, svoj lepi, a s stališča
resničnosti nič n i svet; subjektivnost, ki réva idealno izbegava realno,
faktično resničnost sveta in življenja ter se zateká v svoje sanje; —
to je tisto jutro po zadnji staroslovenskí noci, še vedno ves v dubu
antike, Crtomir.

V „Uvódu'' — zadnja staroslovenská noc! V prvem arhitektonskem
delu „Krsta" še nadaljevanje njeno v Crtomiru: prvo jutro, prvi dan
po tisti noci, prvi dan — nove dobe.

421

Prv i dan, ki se Črtomiru zvrhoví v novem življenjskem, a
čisto osebnem hrepenenju, v tistem dolocenem, ale zgolj subjektiv-
nem cilju, ter v tistem trdnem, dasi ničnem upu!

Enkrát videť želí podóbo milo,

Pozdraviť préjšnjega vesélja mesto;

Al sréčno je prestala časov silo,

Al njéno mu sercé še bije zvésto,

Al morebíť pod hládno spi gomilo,

Al premagávec mu je vzél nevésto,

Al živa, al mértva je, zvédeť móre,

Ločíti pred se iz sveta ne móre. [16. stanca.J

Tak prestopa Crtomir v drugi del „Krsta" : odločitve, sreče ali
nesreče, veselja ali žalosti, dá, mirú si pričakovaje — od sveta! In
celo iz práv določene straní sveta, iz — ženské: od „Bogomile".

Drugo jutro — pričenja drugo misel, drugi del speva: tam ob
slapu Savice.

V samotni gozdni divjíni osmega stoletja — „junák premišlja"
reál n o dejstvo, kakó življenje, beg lét stró mladostni zalét močí
človeku ter ga presilijo in premorejo, da odjenja od vsega osebno
svojega: „Kak se zažéne, se ,poznéje' vstávi — mladénič". Motiv,
ki v spevu napoveduje novo smer: objektivno dejstvo!

In zatem prihod Bogomilin: pričetek te nove smerí v
elegiji.

Z Bogomilo stopi v drugem delu, tam na sredi, na vrhu speva,
pred Crtomira-subjektivista hladná, trezna, rezko -trpká, neizprosna
resničnost življenja sama, — realnost: „objektivno dejstvo", dasi se
tega Crtomir še ne zavé takoj ter še dolgo, dolgo ne 'spozná te
resnice !

Ni si je poiskal sam, ampak i z n e n a d a stopi tu predenj f a k t i č n a
kakóvost dejstva, sama od sebe, zoper njegovo pričakovanje, ter se mu
dá spoznali, Kakó zeló zoper vse pričakovanje, priča vsprejem, s kakršnim
jo Crtomir vsprejme — v svoji slepi veri, sam vaše svoj pogled uprt !

„O, sem na sérce moje Bogomíla!

Skerbí je kônec, žalosti, nesréče;

Se trése od vesélja vsáka žila,

Kar glédam spét v oblíčje ti cvetéče ; —

Naj bríje zdaj okróg vihárjev sila,

Naj se nebo z obláki preobléče,

Ni méni már, kar se godí na svéti,

Ak sméjo sréčne te roké objéti." [23. stanca.]

422

Tak je Črtomirov pozdrav, — izraz njegovega pričakovanja, izliv
njegovih željá, njegovega hrepenenja.

Izbruh strastí? Vzdih feminizma? Nizkotno naziranje in čustvo-
vanje ! Silno hrepenenje utrujenega moža — po miru, stalno
trajnem miru v záklonu tihe osebne srece ! Nič ne svet sam in „kar
se godí na svetu"! Ampak brez ozira na cilje in dogodke tujega,
vnanjega, „objektivnega" sveta: le sreča v samem sebi, zadovoljstvo
v svoji lastni notranji subjektívnosti! To je smer in cilj Crtomirovega
teženja; to vsebina in smisel ter pomen njegovih besedí: to — vse
njegovo pričakovanje.

Skrb je žalost in nesreča njegova. „Skerbí je kônec!" — njegova
vroča želja. In vzklik je to njegov za prvi pozdrav Bogomili le, ker je
vse hrepenenje njegovo samo in edino to : da bi bilo, da bodi k o n e c
„skerbí", ž njo žalosti, nesreče. Osebni mir, v njem osebni blagor! —
tega si želí, po tem teží in hrepení iz dna globoke utrujenosti svoje !

Práv zato pa nima tam onkraj izpovedi Bogomiline, tam v t r e t j e m
delu speva, Crtomir drugega pomiselka zoper novo blagovestje kakor
edino tega, da — Valjhun ne prihaja v znamenju mirú. In zato pa
kar z vso dušo objame v smislu svoje težnje novi náuk, ki mu ga
prináša Bogomila, (ona, ki vidi v njej ter sanja, si obeta Crtomir v
njej svojo Ifigenijo, svečenico sladkega mirú, svojega subjektivnega
mirú), práv ker mu ga prináša kot náuk „Ijubézni in mirú in správe";
brezodporno in takoj se mu ukloni, ko mu sam apoštol novega principa,
duhovnik, svečáno zatrdí, da je zapoved nove vere — mir in Iju-
bezen: „Po céli zémlji vse m Ijudém mir bódi!" „Océta énega sinóvi;
Ijudjé vsi — brátje ; brátje — vsi naródi" : „Ijubiti m ó r'm o se" ! Valjhún
pa da ravná po „slépi" glavi svoji le, — „po bôžji vólji ne"!

Mirú, sreče! To je krik vse subjektívnosti Crtomirove. In kakor
razodeva pozdrav njegov ob svidenju z Bogomilo, da si tega zatrdno
obeta — ob Bogomili, práv takó odmeva vnovič le zopet ta isti krik,
in hkratu ž njim tudi isti u p Črtomirov — še vedno in dosledno dalje
tam v tretjem delu speva : še po izpovedi Bogomilini !

SI i sal je Crtomir Bogomilino odkrito povest. Pa k ak ó jo je
umel ? Po s v o j e m, po subjektívni želji svojega srcá !

„Kak bóm povérnil, Bogomila drága,

Ljubézen, skérb, kar si terpéla záme?

V vesélji skorej mi sercé omága,

Ki v njému tvoja ga ljubézen vnáme ;

Doklér kerví ne vtéče zádnja srága.

In grôba témna nóč me ne objáme,

Ti súžno moje bó življénje celo,

Ti gospodúj cez véro, misii, delo." [36. stanca.l

423

Subjektivist ! Nič ni bila Bogomilina izpoved njemu drugega, ko —
sami obeti. Zakaj naj bi sicer bila prišla Bogomila? Le da njega reši
notranjega viharja, da prinese njemu subjektivno srečo v globokem
miru zadovoljne eksistence! Ka] naj je sicer pomen in namen njenega
príhoda? Drugega ne ko to, zaradi česar si jo je on, Crtomir, takó želel še
živo in zvesto, želel po svoje in zase, včeraj tam ob jezeru, ko je z
ocmí valov globôko brézno méril, ko misii so strašné rojíle mu po
glávi, ko, Bogomila! bila je lépa podoba tvoja, ki speljála ga je „iz
boja"; ter zaradi česar je pričakoval danes ob slapu tu Savíce on —
ne sicer nje samé, a o njej veséle ali žalostne novíce !

Mirú, sreče! Sreče — na zemlji!

Takó gleda in umeva Crtomir še zdaj, tu v tretjem delu speva,
še zdaj takraj njene izpovedi, — Bogomilo. Subjektivist še vedno,
práv isti še subjektivist kakor tam v „Uvódu" ter v „Krsta" prvem
delu, práv tak sanja tudi zdaj še tu Crtomir po svojem le dalje svoj
svet, svoje gradove, svojo subjektivnost kakor prej, strogo dosleden
le samému sebi, — ter vidi in umeva Bogomilo, vidi in umeva vero,
vidi ves svet in umeva življenje le v smislu svojih subjektivnih ciljev,
v svitu svoje osebne, svoje lastne subjektívnosti in njenih teženj ! In
kot tak upa še zdaj „kônec skrbí in žalosti, nesréče" — v tostranskem
svetu, upa mirú obBogomili: ker si sanja tudi n j en cilj le zvesto ob
sebi, ob njem samem ! In življenje, vse življenje svoje da posvetí njej,
žrtvuje njej : svojemu cilju, — to je njegova samoobsebna misel in
namera; — njej: v zakóna zvézi. Subjektivist, ki ne sluti še višjega —
zakóna. Takó še tam — v samem tretjem delu „Krsta" ! Subjektivist,
ki obveljavlja le svojo osebno težnjo, svojo osebno bolest; ki se mu
še vedno zdi, ko da je ves svet, vse okoli njega: Ijubezen, skrb, trp-
Ijenje, — le zanj, za posamnika Crtomira; in ko da bi ne imeli ta
svet in vse vesoljstvo, vsa Ijubezen in skrb ter vse trpljenje — svojega
višjega zakóna, práv svojelastno samosvojega, v namerah in teženju
„Káosa", ne „káosa" ; v „božji volji" določenega, za nas človeštvo
in za vsakogar posamnika izmed nas, ki smo vsakdo le del in delček
vse vesoljne Celote, torej in potemtakem — „objektivnega", i zve n
naše lastne subjektívnosti tam v „centrálni Prakali" ležečega cilja in
namena ! Subjektivist — brez višjega spoznanja o Vseobčestvu, ter zato
še brez spoznavanja, da nima posamnik — svojega pravega cilja v
samem in edinem sebi, ampak izven sebe tam nekje v vseobči Celoti
in njenih namerah !

A Bogomila mu je prinesla — meč! „Ne zdrúženja, ločítve zdaj
so čási!" „V trdnem, ali vendar milem glasi" zavrne in odkloni namero
Crtomirovo, ter mu pokaže tja ven preko sebe — drugega GOSPODA,
ki mu žrtvuj, ki mu usúžni človek Crtomir življenje in delo svoje. In
pokaže mu takó hkratu, Bogomila Črtomiru, pot preko samega sebe

424

in preko lastne subjektívnosti, tja ven do stikov z najglobljim
zákonom, tja ven v svet objektívnosti in daljnjíh, vélikíh ciljev
njegovih! Novo žívljenje in velíko delo mu odkrije in dá Bogomíla
za cilj njegovih dní: žívljenje in delo — za „Káos" in udejstvitev
Njegovih namér in teženj !

„De bódo znání bôžji jim obeti,

Jih oznanvát pojdi v slovenské mesta;

Kar dní odlóčenih mi bó na svéti,

Bogú in tébí bóm ostala zvésta,

V nebésíh čakala bóm pri očéti

Cez májhen čas devíška te nevesta,

Doklér žalújejo po téb' otéte

Kerdéla, prídeš k mení v mesta svete." [48. stanca.]

In Crtomir — umolkne. Ni besedice ne, ne ugovora ne tožbe,
níma poslej več spev Crtomírove, — le samo tisto krátko oporoko
še, ki ž njo oddá Crtomir svoje zaduje posvetno blagó, kí se pa dejstva
samega že ne dotakne več ni z dihom.

Dogodílo se je, zgromelo je — vse do kraja! Crtomir — je
izpregledal ! In ne besede več o tem, — ker ni ob tem takem dejstvu
nobena več mogoča.

In to je bil cilj — speva!

Do tega takega momenta je hotel v svojem spevu poet-umetmk
pristopnjevati dogodke; ta moment je bil njegov pristno osebni cOj
in namen v tej umetnini, tej elegiji njegoví : moment, kí Crtomiru kar
besedo vzame, ker mu zapré — však izhod, vse ceste in potí. Bil je
to v razvoju Crtomírovem práv tak moment, kakršen je bil v življenju
in razvoju poeta Prešerna samega tisti njegov doživljaj, ko je z višine
svoje, z jasne visokosti „sanj" svoj í h, „sanj" lastne notranje sub-
jektívnosti pogledal v brezno objektívne reálností, tja globoko
navzdol, — ob tistem nenadnem srečanju reálne Julije ob živem realnem
ženinu njenem. Moment le, — le hip, en sam pogled ! In kakor ga
je poet sam doživel ob ženskí ta tak moment, práv takó ga prinese
v spevu njegovem — tudí Crtomiru ženská!

A kaj pomení pravzaprav ta tak moment za Crtomira? S tem
smo zdaj pri glavní točkí „Krsta" !

Poraz subjektívnosti, odpoved subjektívni smérí ; in vklonitev
pred — „objektivnostjo" ter njeno orjaško, vsemogočno močjó!

Moment je torej kakor — pokop! „Pokôpal misií visokô letéče,
Zeljá nespólnjeníh sem bolečíne, Ko Crtomir — ves úp na zémlji sréče.**
Subjektívno — temán bolesten pogreb samega sebe, — čeprav
objektívne človeku prvá zora n o v e g a Vstajenja, vstajenja preko
samega sebe !

425

v to tocko meri — vse in vsa kompozicija „Krsta pri Savici" !

Na tri glavne dele delí arhitektonika „Uvôd" in vsebino njegovo.
Odporen subjektivist je v prvem delu Crtomir, ki se ukloniti noče,
ampak se borí, dasi sam, trdovratno za staro smer, za domáco antiko.
Nastop neizprosnega dejstva reálnosti, „lakote nepremagljive", je
dogodek drugega, osrednjega dela tam v „Uvódu" ; in neuklonljivi
subjektivist Crtomir mora odnehati od nadaljnje obrambe vsled zakonito-
trdne sile nepremagljivega, realnega dejstva. V tretjem delu „Uvóda"
pa — poraz subjektivnega stremljenja, poraz, ki stré zadnje prizadevanje,
práv najzadnji poizkus rešitve še v smislu in sméri subjektivnega
cilja: tisti poizkus rešitve v pobegu, — v izbegu torej pred ne-
izprosnim in nepremagljivim dejstvom reálne, objektivno faktične
resničnosti.

Na tri glavne dele delí arhitektonika pa tudi „Krst" in njegovo
vsebino. Subjektivist Crtomir sanja tam ob jezeru svojo subjektivno
smer dalje, žida upe na oblake, ne pa ob objektivno, realno kakóvost
dejstva, ter izpolni ves prvi del „Krsta" s svojim subjektivnim teženjem,
svojo žalostjo, in svojimi sanjami, da je ves tisti del — sama sam-
cata subjektivnost, ki jo poet-umetnik sam še povdarja s svojimi
osebnimi, lirskimi prilivi. Nastop dejstva samega, tistega dejstva, ki
o njem Crtomir v vsem prvem delu po svoje sanjari, — v vsej nje-
govi, objektívni, živí reálnosti in faktični kakóvosti: to je vsebina
drugega, tistega osrednjega dela v „Krstu", — tisti príhod in tista
izpoved „Črtomirove" Bogomile. V tretjem delu „Krsta" pa kratek up
ter kratek odpor: boj subjektívnosti zoper objektivno dejstvo; odpor
in boj, in enkratni še, zadnji, práv najzadnji poizkus izbega v
smislu in sméri svoje lastne subjektívnosti, poizkus, ki skonča s po-
razom subjektívnosti in zmago reálne objektívnosti!

Cudoviti paralelizem forme in vsebine v obedveh glavníh delih
vsega speva mora presenetiti, ko se ga zavemo. Umetnik izreka vážna
dejstva o svojih namerah, ter píše komentár, svoj komentár pac brez
vsake besede ter le s formo samo! In zato ní in ne bó umeti pesnika
in njegove vsebine práv, dokler ne razumemo in ne spoznamo dodná —
umetnika in njegove umetnosti, vse njegove forme. „Uvôd" je le
preludij, ki s točno paralelními dogodki napoveduje glavno idejo „Krsta".
Poraz je sklep' tam: vnanji poraz, ki mu sledi — vnanji, a še ne
notranjí mir.; Poraz je sklep tu: notranji poraz, ki za njim na-
stopi — globok mír, tisti notranji mir zdaj, ki je mir stikov s
„centralno prakaljó", mir — „objektívnosti".

Soroden rezultát, soroden doživljaj Črtomirov za sklep tam
in tu, — v „Úvodu" in v „Krstu" : Poraz osebnih, subjektivnih strem-
Ijenj in namér! Zasegel pa je Črtomira tisti doživljaj njegov tam v
„Uvódu" Jzoper njegovo namero in voljo — kot katastrofa; in zoper

426

njegovo namero in voljo mu je dozorél v „Krstu" tudi tisti drugi,
prvému sorodni doživlja] njegov, tudi tu kot nenadna, nepričakovana
katastrofa zanj kot človeka. In kaj je bil Crtomirov doživljaj tam v
„Uvódu"? Poraz, ki je odprl Crtomiru objektivno sodbo in spoznanje
o dobi in osodi domačega národa, sodbo in spoznanje, ki jo izreče šele
kesneje, ko pravi: „stáršev so postávo" — zdaj ovrgle „časov sile".
In kaj pa je Crtomirov doživljaj tu v „Krstu" samem? Spet poraz, a
druge vrste poraz, ki iž njega dozorí o b j e k t i v n i pogled na B o g o-
milo, na žensko ter ž njo na ves svet, na vse življenje Crtomiru: —
tudi na njegovo lastno! Pogled, ki dozorí v Crtomiru — odpoved do-
sedanji misii in dosedanjim upom, ter povzroči „spreobrnenje" njegovo :
prestop iz subjektívne smerí — v objektivno razumevanje in pre-
sojanje sveta, človeštva, življenja. Prestop, ki pa se v „Krstu" druži
še z drugim momentom: z uklonitvijo lastne subjektívnosti, posebej
lastne subjektívne volje — Višnji Volji, ki je izven nas ter za nas
Objektivnost ; druži torej s prestopom in uklonitvijo — samega sebe
v službo Objektívnosti!

In tu smo zdaj na cilju.

Doživljaj svojega lastnega raz vo j a, tisti bolestní, a naj-
večji dogodek lastnega življenja, — tisto lastno katastrofe, ki mu jo
je prinesla „Julijina" doba: to je, kar je s Crtomirom poet zajél svo-
je g a v svoj največji spev ! Dozo reval je počasi, stopnjema, ter dozorél
nazadnje hipoma, ob enem samem pogledu, v trenotku, práv kakor
Crtomiru v „Krstu", — tisti doživljaj njegov poetu- č lov e ku. Propast
ver e poetove v Julijo-Ifigenijo je sklep „Julijine" dobe, ter tisti vele-
pomembni fakt, ki je bil sklep vseh subjektivnih upov in željá poetovih ;
práv kakor je propast vere Crtomirove v Bogomilo - Ifigenijo sklep
njegove subjektívne smerí. Propast vere: objektívni pogled na golo
dejstvo kot táko, kakršno je! In konec je upov, in konec je željá in
hrepenenja. Prestop, „spreobrnenje" iz dosedanje smerí v drugo: pre-
stop iz subjektívne smerí v objektivno smer — je posledica! In
prestop — v službo Objektívnosti!

„Pokôpal misii visokô letéče, Željá nespôlnjeníh sem bolečíne.
Ko — Crtomír: ves ú p na zémlji sréče."

„Dán jásni, dán obláčni v nóči míne." Fakt! „Sreé veselo, in
bolnó, trpéče" — obé torej, pa bod! eno ali drugo ! — „vpokój'le bódo
grôba globočíne". Fakt!

Prestop v objektivno smer, ter računi z objektivno resníčnostjo !
Smrt se tu, ob Čopovem grobu, spet obveljavi v poeziji Prešernoví:
kot trdno, objektivno realno dejstvo tega sveta in življenja, — kot ne-
premakljivo gotov, trden rok, kot zanesljivi sklep, kí prestaví človeka iz
tukajšnje nemirne službe njegove v stalni pokoj, tja v grôba skrív-
nostne „globočíne"!

29* 427

Grandiózna skala, — „Krst" ! Skala, ki si jo je odvalil s srcá poet
na življenjski grob svoj! Na tisti grob, ki van] pokopal misii visokô
letéče, željá nespólnjenih je bolecíne; kakor Črtomir — ves úp na
zémlji sréče: vso svojo subjektivno smer. Veličasten spev je izklesal
nanj za nagrobnik! Opesnil je v njem tisto „spreobrnenje" svoje, ki je
bilo sad „ Julijine" dobe njegove : spreobrnenje, podobno Črtomirovemu !
Pre s top svoj iz subjektívne v objektivno ^mer! — to je v „Krstu"
svojem opesnil ter ovenčal s trnjevo krono poet, — po svoje: kot
pokop.

To je glavna ideja vsega speva. Tista pristno individuálna osebna
ideja Prešernova, ki se vsled nje spája in zliva „Krst pri Savici" v
organsko enotnost z vso dotedanjo poezijo Prešernovo — kot spev o
tistem silnem dogodku razvoja poetovega, o dogodku, ki mu je bil n e-
posredno poprej dozorél ob Juliji: o prestopu v objektivno
smer!

To je tretje, kar je bilo treba naglasiti, in kar bodi zato tu na-
glašeno še o „Krstu pri Savici".'

Poet in njegova poezija se tu strne z epilógom nekdanjih „Sonetov
nesréče" ! Za sábo ima poet -človek v svoji notranjosti tu tisto véliko
dejstvo, ki je je slutil že dávno tam nekoč kot edino rešitev — življenj-
skega problema svojega, ter zato kot svoj c 11 j: tam že, v sami dobi
Erínij in Harpíj, tam v epilógu svojih „Sonetov nesréče". —

Kakor monument na gori je v Prešernovem razvoju in v Prešer-
novi poeziji — „Krst pri Savici". Vsej dolgi poti njegovi, tisti bridki
in bolestní poti navzgor — je ta spev zadnji, práv poslednji m ej nik.
Dosegel je svoj vrh, vrh svojega razvoja tu poet; dosegel je svoj
vrh, vrh svoje potí tu tudi mislec in človek Prešeren; dasi še ne
svojega vrhá — umetnik.

In kakor postoji potnik, ko se je priboril ter povspel na jasno
višino, da se oddahne in razgleda, da premeri z enim samim pogledom
svojo pot, ki jo ima tu že za sabo, a tudi da si z očmi odmeri in

'Vraz Prešernu 2. IV. 1837 (Letopis Mat. Slov. 1875/164): Ich wage mich gegen-
wärtig auch schon in das Gebieth der Objectivität, wogegen die Subjectivität mächtig
ankämpft. Die Frucht dieses mir sehr schwer scheinenden Schrittes sind einige
Balladen, die Dir, so es Gott und das gute Glíick will, wol zur Kenntniss kommen
werden. Ausserdem entwarf ich einen Pian zu einem grôsseren epischen Gedichte,
welches an Umfang Deinem Ker s t gleichkommen kônnte, nur bin ich noch uber
das Metrum im Streite. Anfang(s) bestimmte ich das Terzinenmass dazu, jedoch
scheint mir dasselbe bei manchen freiern Stellen, Zwang anlegen zu wollen, daher
werde ich mich vermuthlich verschiedener Versmasse bedienen míissen. — In wie
weit mir die objective Dichtung zusagt, wirst Du aus dem beiliegenden Stiicke
De r var am leichtesten selbst beurtheilen kônnen. (Torej vpliv Krsta pri Vrazu!)

428

določi pot ter nájde cilj tja dalje v odprto daljavo, ki je ima še pred
sabo, — práv takó je obstal, pomudil se na tem vrhu svojem geníj
Prešernov.

„Wenn iiber Jahr und Tag keine Zhbeliza erscheint, so diirfte
ich eine Sammlung meiner péíme herausgeben." Takó je s tega vrhá
pisal v literarnem pismu v Prago Celakovskemu, ko mu je leta 1836.
pošiljal sam svoj ^Kérft per Savízi". S posebno zbirko pesmi je torej
nameraval Prešeren takrat v naši literami zgodovini sami naglasiti,
označiti ta svoj vrh. Pa je namero kesneje opustil, in sicer — vsled
nove ideje, novega koraka v svojem razvoju. A ta ideja, ta korak pa
je spet posebno poglavje zase o Prešernovi umetnosti!

V Ljubljani, leta 1914.

Pastúškin

Dnevi.

j zdaj mi šiješ, dan, kako si lep
in bogat; kakor takrat Jozvi, hajdi,
postoj, postoj, nikoli mi ne zajdi! —
— Jaz móram v noc, za svoje čare slep.

Pa tam, če višji goni te ukrep,
v spomina loki z brati se mi nájdi;
pred mano, kakor polni grozdi v brajdi,
mi novi dnevi nov bude pohlep.

Za vsemi pa, ki bodo še sijali,

že mnogo sanjan, slutnjema poznan,

sladká pričakovanja v srcu páli,

prebíja rožnato oblak teman,

oko mi čara z jasnimi kristali

moj zadnji, večni — moj najlepší dan.

429

Juš Kozák:

Markí GroU.

Enakomerno so nabíjala kladiva na dvorišču. Na visokih odrih so
trepetale prosto plapolajoče lúči, hodile semintja sence, zaukazo-
vale drugim, ki so se sklanjale, nabijale in nosile malto. V temni noci
so izpod rok kipeli židovi v višino, da so jih Ijudje komaj dohajali.

Težko ozračje, prenasičeno s prahom kamenja in trhlih desk, je
lizalo kamenité stene ogromnega, težko grajenega poslopja jetnišnice.
Skozi majhne linice se je vsipalo v celice, kjer so se borila za spanec
človeška telesa.

Markí GroU je preklinjal sršeč v okno:

„Hudie, dan za dnem isto. Niti spati ne moreš. Prah požiraš
ponoči, podnevi — kako naj človek potem vzdrži ta prokleti smrad.
Deset je že in še zbijajo."

Razgaljena, kosmata prsa velikega težkega telesa so se bočila in
upirala medh prašni svetlobi, ki je vznemirjala temo celice. Nihče mu
ni odgovoril. V sosednjem kótu je spal v temo závit človek, med obema
pa se je svetlikala bela rjuha na odgrnjeni postelji.

Bankir, ležeč ob nasprotni steni poleg stranišča, obdanega s
špansko steno, se je pretegnil, nekaj zamrmral in zopet zaspal.

Le vojak, ki je stražaril na hodniku, je pristopil k težkim železnim
vratom, pogledal skozi odprtinico in pomiril s svojim običajnim:
Ps..st!

Markí GroU se je razjezil : „Hudič, kaj meniš, da razbijem celico,
če malo zarenčim? Da spim, kadar zaukažete?"

Zaškrípala je železná postelja, ko se je prevalil. Vzdihníl in na-
sloníl je glavo ob komolec. S težkim pogledom je prebodel svojega
soseda, ki je ležal tik zidu. Bied mladenič suhljate, sloke postave je
zri vanj.

Crne oči vročičnega bleska so iskale opore v markíjevem plo-
ščatem obrazu, njegovih velikih modrih očeh, v nekem notranjem miru,
ki je Ul iz tega velikega telesa kljub njegovim nemirnim kretnjam.

Grivasti sivi lasje so povečavaU že samo po sebi veliko glavo in
napol pokrivali tolsti tilník.

430

Sloko telo Ivana Petroviča je skoro strepetalo pod odejo, ko so
se venomer upirali vanj polni pogledi markíja Grolla. Pekli so ti po-
gledi in Ivan se je prestrašil v mučneín molku pred nenavadno po-
stavo. Toliko bolj je vplivala nanj samota, lastna nemoc v celici, kamor
so ga pripeljali šele pred par urami.

Za hip je pomislil, kaj bi se zgodilo, če bi nasilni markí Groll
zblaznel. Bo prišel kdo na pomoč? In potem: kako bo živel s tem
človekom skupaj? Ozrl se je do visokega okenca, pogledal težka, že-
lezná vráta, druga dva speča jetnika in v duši se je zganilo naenkrat
nekaj tako mehkega, kakor je jok otroka, ki se je zaplel v mrežo tmin
in mrakov, se lovi kot v sanjah nad groznim prepadom, in ni človeške
roke, da ga varuje.

Le zdaj in zdaj ga je v teh molčečih minutah prešinila stroga
volja, obseči vse svoje delo, ki je bušilo ob državno življenje, pre-
magati inkvizitorje, samo da se izvije sponám tega mračnega zidovja,
ki mu je naglodalo dušo.

Pa komaj se je zavedal svoje misii, že je zgostila mračna samota
uporno kri in zahotelo se mu je tako željno spanca, da se preseli za
dolgo daleč proč od življenja.

„Vi ne spite, mladi prijatelj?" Markí Groll se je sunkoma po-
gnal proti njemu.

„Ne! spati ne morem."

„Kaj ne, ti budiči zbijajo že vso noč. Prokleto, šele deset je ura
in še dolgih