(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Children's Library | Biodiversity Heritage Library | Additional Collections
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Ljubljanski zvon"

lifí 

i (D 

ioô B <^ 

|0 



LJUBLJAJflfel 



ttÄ'míitííUMMÍ 






r. ^, .. 



Ľ ii^- 







ÍO^ 



iiiiižív.Uiiwiii'iVv; 



^.íl¥Wííŕíii^«.M« 



th-l 



LJUBLJANSKI 

ZVON 

MESEČNIK ZA 
KNJIŽEVNOST IN PROSVETO 




UREDILI 

ANTON LOBODA, MILAN PUQELJ in OTON ŽUPANČIČ 



LETNIK XXXVIII. 



1918 



V LJUBLJANI 

ZALOŽILA »T1SK0VNA ZADRUGA« — NATISNILA »NARODNA TISKARNA« 



5i 

Lí 



JUL 2 2 



x^. 



^^. 




9 i45t6 



KÁZALO. 



I. Pesmi. 

Adamič A.: ^'''" 

Opolnoči 595 

Albrecht Fran : 

Alkimija 162 

Iz knjige ^Cor cordium", (Mož.) 521 

Spev eternistov 161 

Tuji glas 162 

Albreht Ivan: 

Čar 2 

Mož misii 512 

Odmev iz groba 2 

Brezina — Albrecht: 

Vigilije 496 

Brjiisov — Prijatelj : 

Vstaja 145 

Debeljak Anton: 

Crni mlin 82 

Demant 378 

Dvom . 489 

Majski sprehod 449 

Národu 1 

Skrivnosti 305 

Tujki : ... 330 

Vojna silhueta 266 

Vsakdanje čudo 340 

V vojni pokrajini 81 

Zimsko solnce . 35 

Gangl E. : 

Blázni kralj 785 

Katarinčica 357 



n 

Glaser Janko: ^*"" 

Matija Gubec 405 

Moji dnevi 567 

Október 43 

Pesem 260 

Pohorje 96 

Gruden Igo: 

Ah, toliko noci 663 

Gazela 688 

Grem skozi noc 124 

Melanholija 761 

Na Krasu 404 

Padlému drugu 522 

Pod oknom šumi polnoc 101 

Razpoloženje 287 

Silhueta 797 

Srečanje 377 

Tiha pesem 82 

Jaľc Miran : 

Pesem 736 

Trhlo drevo 616 

Večerní pogovor 576 

Kosovel Stano: 

Pozná jeseň 607 

Z voljo 687 

Krásnohorská — Lah : 

Pesmi 657 

Lah Ivan dr. : 

Iz poezij Viktorja Dýka . .217 

Maister: 

Patrulja 705 

Razhod 707 

Zvon SV. Martina 707 

Nouačan A. : 

Na pragu 8(K) 

Titan 435 

Zbogom 723 

Pastuškin : 

Deva v črnem 361 

Dnevi 429 



III 

strán 

Novému poetu 234 

Odkriti duši 805 

Smeh črnega kralja 450 

Smrt moža 233 

Vojno poročilo 233 

Zdaj 234 

Žena v vojni , 747 

fíoš Franjo: 

S plainenico 335 

Šel si od nas 787 

Samec Janko: 

Cvetna nedelja 306 

Lelji 21 

V težki duši 274 

Zupančič Oton: 

Naša beseda 593 

Podoba 33 

Večerná 272 

Vprašanja 378 

Zeleni Jurij 284 



n. Pripovedni spisi. 

Albreht Ivan: 

Brez duše 195 

V rezerv! 117 

Bogdanov F. : 

Človek našega čaša 651 

Flammarion — Debeljak: 

Ljubezen na zvezdah 137 

Debeljak Anton: 

Basen 112 

Kalvarija 798 

Golar F. : 

Mecén 632 

O miški, srebrno opásaní 536 

Kipling — Udovič: 

Pooreeska bisara , >|Í33' 



IV 

Kmetqva Marija: ^'"" 

Interieur 273 

Mati 44 

Pismo 34 

Kozák Ferdo: 

Jaz sem 286 

Moška pisma 285 

Pismo 267 

Rondo 358 

Kozák Juš: 

In če se zgodi 36 

Markí Groll 430, 466, 568, 608, 737 

Padlému drugu : 38 

Kiaigher Alojz:' 

Mlada Ijubezen 3, 83, 163, 235, 307, 379 

Pogovor s pribežnikom 288 

Levstik Vladimír: 

Gadje gnezdo . . . 179, 251, 317, 393, 451, 523, 596, 708 

Murnik Rado: 

Brat 748 

Iz veliké dobe, Dragonec Juri 102 

Iz veliké dobe, Ob vse 551 

NovaČan A. : 

Krčma Čamarjeva 668, 716 

Prepeluh Albin: 

Kupčija 689 

Za solncem 22 

Samec Janko: 

Odlomek 331 

Portrét 499 

Tratnik Fran: 

Aforizmi o umetnosti 436, 679 

Roža 680 

Vizija 688 

Voltaire : 

Platónove sanjc 143 



m. ČIanki in eseji. 

Ahditus: ^♦"" 

Nekaj spominov na dr. Janeza Ev. Kreka 14 

Cremošnik G. dr. : 

Pegam in Lambergar 190 

Fischer Otokar prof. iiniv. dr. : 

K jubileju „Narodnega divadla* 485 

Ilešič Fr. d r. : 

Podlimbarski 261, 560 

Jug Peter: 

Organizacijske sile med Slovenci 577 

Kašanin M. : 

O Petru Preradovicu 246 

Lah Ivan: 

Otokar Theer 40 

Rod Ju«ia Klemenčiča 275, 406, 490 

„Ruch" in Mladika 762 

Viktor Dyk 97 

Leostik Vladimír : 

Obnovitev ali preporod? Misii o „Narodnem gledišču" . 664 

Loboda Anton: 

Misii o slovanskih narodnostnih problemih 64 

Nacijonalna dŕžava proti historični 788 

Národ, ki nastaja 476 

Slovenska Matica 113 

Vprašanje narodno mešanih ozemelj 637 

Nachtigall R. dr. : 

Vatroslav Jagic 724 

Preobraženskij F. N. : 

Dve, tri o poljskem nacijonalizmu 681 

Rusija v nemški lúči 125 

Prepeluh Albin: 

Dubrovník 341 

Prijatelj Ivan dr.: 

Naši časopisi • . 201 

Zorman J. : 

XV. umetniška razstava 801 

Žigon Avgust: 

Krst pri Savici 413 

Prispevek k petdesetletnici 542, 617, 771 



VI 



IV. Književnost in umetnost. 

Stran 

Albreht Ivan: Mala bibliotéka, A. Schopenhauer : O pisanju i stilu 700 

Bazin René: Gruda umira. ( — n — ) 587 

Debeljak A. : Fran Albrecht, Mystéria dolorosa 75 

Marin Bego, Novele 76 

Dragutin M. Domjanic, Kipci i Popevke 292 

Zofka Kveder, Hanka 291 

Vladimir Názor, Stoimena 75 

Milan Pugelj, Zakonči 147 

Ružena Svobodová 224 

Slavko Vôrôs, Tonček Tomaž 291 

Annie Vivanti, Kirke 364 

Erjavec Fran: Josip Ribič, Razvaline 75 

Glaser Janko: Joža Lovrenčič, Deveta dežela 292 

Glonar J. A.: Ivan Cankar, Podobe iz sanj 146 

Glonar J. A. dr.: Klaič Vjekoslav, Život i djela Pavla Rittera 

Vitezovica 363 

Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1918 148 

Luč 696 

Moderna knjižnica 148 

P. Stanislav Skrabec, Jezikovni spisi 362 

Zbornik za narodni život i običaje južnih Slávená . 76 

Golar C: Dragutin M. Domjanic, Kipci i popevke 513 

Golar F.: Vzori in boji. Priobčil Jože Debevec 588 

Horvat-Kiš Franjo: Nasmijani udesi. (M. P.) 514 

Izdanja nakladnega zavoda „Jug" v Zagrebu. (Dr. V. K.) . 697 

Kostial Ivan: dr. J. Stur, die slawischen Sprachelemente in den 
Ortsnamen der deutschôsterreichischen Alpenländer 

zwischen Donau und Drau 151 

Kozák Jiiš: Kristan íltbin, Pertinčarjevo pomlajenje .... 440 

Kozák Ferdo : Šopek samotárke 514 

Kveder-Demetrovič Zofka: Njeno življenje. (ž.) 439 

Ramovš dr. : Dr. R. Nachtigall, Die Frage einer einheitlichen al- 

banischen Schriftsprache 77 

Zarnik Miljiitin dr. : Tolova] Máta] — Martin Krpan .... 220 



VII 



v. Listek, 

strán 

Ahditus: Slovenska Matica 295 

Binter Rudolf: Medvedova še ne objavljena pesem .... 228 

Cankar Ivan: Tri povidky ( — / — ) 701 

Čítanka národná (dr. L L.) 8()8 

Deheljak A.: Henri Barbusse 366 

La bible nationale des Fianders . 589 

Le čevlje sodi naj Kopitar 301 

Domjanic v „Slov. Národu", pesnik (dr. Fr. L) 810 

Flere Pavel: Naši časopisi 296 

Phonetica ad Mystéria dolorosa. (Cato iz Utice) 80 

Gerič F. K. : O bolgaršcini 229 

Gledališče narodno ( — e — ) 702 

Hamlet v slovenskeín narodnem gledališču (--n — ) .... 806 

Ilešič Fran dr. : Furch Vincenc, Vybrané básne 516 

Poljski in jugoslovanski umetniki 806 

Poljsko potovanje po deželah slovanskih 808 

Starejši češki pesniki 515 

Motiv Preradovicevega „Pútnika" 225 

Znanstvena metóda 230 

Jireček Konštantín Jos. (J. S .) 154 

Jug Peter: Jugoslovanska enotna pisava 301 

Juriš na naš jezik (J, A. G.) 79 

Kocbek: Triglav v Ekkehardu 366 

Koder Anton f (J- Š— r.) 443 

Kozák Ferdo : O osnutkih za Krekov spomenik 294 

Lah Ivan dr. : Elíška Krásnohorská 441 

Livadič Branimir: Kraigherova „Školjka" na zagrebškem pozorištu 226 

Mačkovšek J.: Jezíkovna meja na Štajerskem 1. 1846 .... 299 

Matica sociálna slovenská (A. L.) 158 

Meško Ks.: „Njiva" (—h.) 365 

Mitľovič P. dr. : Jedan Prešern 367 

„Naricanje" pri Slovencih? (Dr. I. Š.) 702 

Otvoritev medicínske fakultete Zagrebškega vseučilišča (A. L.) . 157 

Petdesetletnicí, oh (Š ... r) 155 

Pregled kulturno političní 80 

Razpis častne nagrade 816 

Razpis častnih nagrad. 520 

Razpis dveh pisateljskih nagrad 702 

Razpis nagrad za najboljše skladbe 703 

Strmšek Pavel dr.: Kette in Valjavec v Štrekljevi zapušcini . . 297 



VIII 



strán 



Salda Fr. X. (D r. L L.) 80 

Trstenjak Anton (I. Š.) 79 

Vezenine národne na Kranjskem ( — er — ) 589 

Volčiča Jakoba, k življenju (dr. Fr. I.) 810 

Vprizoritev Merežkovskega dráme „Pavel I." (Dr. VI. B.) . . 515 

VI. Kulturno-politični pregled. 

Ambrožič Matija dr. : Dr. Anton Brecelj : Jetiki — boj ... 516 

Alojz dr. Zalokar: O Ijudskem zdravju 444 

Demokracija (A. L.) 231 

Društvo slovanské vzajemnosti (dr. Fr. I.) 813 

Glonar J. A. dr.: Jugoslavija Jugoslovanom 590 

Grivec F. dr., Pravoslavje (A. L.) 810 

Jug Peter: Naše narodno gospodarstvo 874 

Jugoslavija, um á\e (A. L.) 703 

Carniola {Dr. J. Š., A. S.) 370 

Kropotkin knez P. A. (dr. VI. B.) 816 

Loboda Anton: „Književni Jug" 447 

Problemi malega národa 372 

Pokret literárni v Kijevu (Dr. VI. B.) 816 

Privoznik J.: Časopis za zgodovino in narodopisje XIV. letnik . 518 

Ramovš dr. : Časopis za slovenskí jezik, književnost in zgodovino 368 

Resnica nad resničnost (dr. I. L.) 812 

Samoodredjenje národa i Magjari (A. L.) 303 

Sklad Davorin Trstenjakov (A. L) 304 

Slavistiki, o (dr. I. L.) 814 

Stebi Alojzija: Demokratizem in ženstvo (A. L.) 592 

Zivljenje naše politično dosedaj in v bodocíe (A. L,) .... 158 




Anton Debeljak: 



Národu. 



J\\i ti véliki Čas je prešinil 

srce in razum, 

ali stoletni tvoj strah je izginil, 

prevzel te poguín? 

Národ, o národ, sodba zdaj tvoja se píše, 

zapiší jo sam. 

Bode li volja ti jaká, jeklena, 

pa jaseň pogled, 

ali pa stro te ko vráta šteklená 

in vržejo v smet? 

Národ, o národ, sodba zdaj naša se píše. 

zapiší jo sam. 

Bratje, vsi eno, vsi strašná veriga, 

však člen plemenit; 

ogenj in ôtrov sovrag naj le riga, 

naš zid — kremenit. 

Národ, o národ, sodba pratvoja se piše, 

zapiši jo sam. 

Vere, še vere! V pestí zdaj desnice, 

noht orje naj dlaň, 

skupaj čeljusti, ne spusti resnice 

na véliki dan. 

Národ, o národ sodba pranaša se piše, 

zapiši jo sam. 




Ivan Albreht: 

Odmev iz groba. 

\f, Ijubljeni, ne kliči me nazaj! 
Ker okrog mene je nebo razpeto 
in v srcu mojem vse je razodeto, 
kar je bilo došlej le zvit vrprašaj . . 

Kak naj bom tvoja, ko je moja zdaj 
vesoljstva širnega vsa veličina, 
ko se odpira večnosti daljina, 
krasota njena mi in njen sijaj — 

Vendar še iz naročja zemlje 
poljublja te atómov mojih dih, 
pozdravlja in iz dalje te ofbjemlje. 

Dih mraka, misel, senca, ki lahná 
je zdajle mimo tebe nemá šla — 
to vse je le Ijubezni moje vzdih. 



Čar. 

J\a desno štela mi cigánka srečo: 
Visokorastlo, belo in rdečo 
privede čas mi Ijubico nasproti. 
Zdaj (•akaiii, iščem z dušo koprnečo, 
poslusain, gledam na vsakteri poti, 
kje čaká draga me z deviško srečo - 
A ona, ki me Ijubi, ni vec mlada, 
je trda, krepka in — s koso blestečo 
Nič se ne boj me, Ijuba moja zvesta, 
rad dam življenja rožo ti venečo! 
Saj sem iskal te na vsakteri poti, 
odkar mi je cigánka stela srečo . . . 




Alojz Kraigher: 

Mlada Ijubezen. 

(Dalje.) 

IX. 

v 

-,/^e grem na veselico, se hočem tiidi res naveseliti in nadivjati. AH 
V_y nimam práv, Tomo?'' 

„Kaj pa národná požrtvovalnost?** 

„Fiii . . . taká požrtvovalnost je preveč poceni !** 

^Ti si misliš, Mira: — Naj rajše druge meni strežejoľ* 

„Hahaha — saj se tepo za sodelovanje! Zato sem pa še posebe 
ostala do zadnjega dne na Biedu, da me nebi zapeljalo. Na-ak! Saj bo 
zabáva tudi v paviljonih ; ampak — jaz hočem biti prostá, brez nadzorstva, 
brez teh imenitnih pastiric za hrbtom!" 

„Ti imaš lumparije na sporedu, Mira?** 

„Lumparije?** — se namrdne ona s kiselkastim nasraehom in zmiglje 
s pleci. „Kajpada, nalumpati sehocem! In ti, Tomažek?** — Z bleščečimi, 
porednimi očmi se nagne k njemu: — „Ti boš le omedleval? Ali ti jo 
je za ves večer prevzel?" 

„Kdo?" 

„No, Stanislavček ! Ženin! Amerikanec!'* 

Mira stoji pri oknu. Roke ima na hrbtu prekrižane, ziblje se v 
bokih in se skloni tuintam skozi okno, ozirajoc se po trgu gori in doli. 
Za veselico je že popolnoma odpravljena. Tenko, svetlorumeno obíačilce 
ji ovija život in ude. Živordeči makovi cveti ji žare na prsih, v laseh 
in na klobúku. Tomo občuduje njen vrat, njen tilnik in njeno krásno - 
oprsje, njene bujne predivastorumene lase. Zdi se mu, da je malo manj 
živahna nego je bila pred nekaj tedni. Ali ji ne utriplje skrita trpkost na 
ustnicah? Kaj ji govori v očeh? Odločnost? Pričakovanje ? Razočaranje? 
Obup ? . . . Nenadoma se nagne zopet k njemu s široko odprtimi očmi : 

„Jaz poznám drugačno narodno požrtvovalnost, Tomo!*" 

„No?*- 

„Ce se na veselici kaj srečava, pa me malo pospremi, — morda ti 
povem !" ^^ 

„Zdaj sem radoveden!''^ 

Hipoma jo resnost zopet mine : 

1* «ŕ 3 



„Hahaha — danes se mi smiliš, Tomo ! Ali se ti posreôi, da jo ukradeš 
ženinu za kakšno urico?" — Pa ne čaká odgovora in se obrne v sobo: 
— „Kaj pa oklevaš, Mara? Ti moraš vendar v Zvezdo! Ali naj tvoje 
visoke dáme samé vse opravijo?" 

Mara šedi na zofi, belo oblečená, v pogovoru s suplentom Pavlom 
Kresnikom, elegantnim mladim gospodom s plavimi lasmi in plavimi 
brčicami, s podolgovatim, gladkim obrazom z orlovim nosom in z naivnimi 
pogledi. Pri klavirju stoji Nuša z Zgončkom. Ona ga Ijubko pogledava; 
on pa je neroden, zmigava s pleci, kakor bi ga kaj tiščalo, in diha malo 
težko skozi nos. Na fotelju šedi Kolarjeva Magda, v živordeči obleki, v 
živordečih nogavicah in živordečih čeveljeih, z živordečim klobúkom na 
kostanjastih laseh. „Kot hudičev jezik — tako si rdeča!" jo je bila po- 
zdravila Mira. 

Za mizo sedita Andrej Praznik in Mirina prijateljica z Bieda, Gorič- 
nikova Katra, hči premožnega posestnika. Oblečená je sinjemodro z 
nekoliko kmetiško eleganco, malo preveč stisnjena cez pas, z velikim 
rožastim klobúkom na temnorjavih kodrih. Koščato petindvajsetletno dekle 
z mesnatimi, širokimi ustnicami, ohlapnimi, temnopoltimi lici in s pre- 
majhnim nosom. Zobje so ji beli, gosti, brez napak; oči so ji črne, pa- 
metne, nekoliko osorne. Videti je neskončno odločna ženská, a precej 
zagrizena in trpká. Profesor Pavel Kresnik je njen zaročenec. Ona pa je 
v zadnjem času zagazila v Ijubezensko razmerje s preprostim blejskim 
mizarskim pomocníkom Janezom Stembalom, zalim mišičastim fantom z 
zavihanimi brki in prekanjenimi očmi. Zaročenca ne more več trpeti, je 
neprijazna in zadirčna z njim, pa je kljub tému trdno odločena, da se 
z njim poroči. 

Katra ošine Maro in Kresnika s porogljivim nasmehljajem : 

„Gospodična Mara sodeluje pri srečolovu, kaj ne?" 

Mara jo pogleda in prikima; ona pa nadaljuje: 

„Morda se zgodi, da gospodična že pred začetkom veselice — vlovi 
kaj sreče!" 

Mara se zašobi; Kresnik pa hitro vstane in stopi h Katri: 

„Ali je Katra Ijubosumna? To me veseliľ* 

„Veséli se, da ti ne moreš biti Ijubosumen!" 

Mira plané z razposajenim smehom k nji : 

„O ti moja nedosežna Katra! Imenitno!" 

„Kaj je imenitno? Ali more biti Ijubosumen name, ki sem grda 
kakor prhla repa?" 

Kresnik jo potreplje po rami in se pritisne z licem k nji: 

„Nikar se ne razburjaj, Ijubica, zame si najlepša!" 

Ona pa ga odpahne in vstane od mize: 

„Zate sem najlepša! Objektivno sem torej tudi po tvojem mnenju grda !" 

Kresnik razprostre roke in hoče gov(|fiti, Katra pa mu položi roko 
na ústa: 



„Je že dobro, Pavel! Pojdimo, gospôda! AH ne?" 

Mira skoci k oknu in se ozre na obe stráni: 

„Kod hodi danes Milan?" 

„Saj ga nájdeš v Zvezdi!" — vzklikne Katra. „Boga zahvali, da se 
le ne drži tvoj ženin venomer za krilo!" 

Mira prasne iznova v smeh in stopi na prste pred Pavlom Kresnikom : 

„Hahaha — ali razumete, gospod Pavček? Glejte, da ne boste zmirom 
poleg Katre! Ali veste, kaj ji napravíte? Napijte se, da vas bo morala 
na hrbtu odnesti!" 

„Aha!" — se zmrdne Katra z resigniranim nasmehom. Naenkrat 
zapazi Nušo in Zgončka pri klavirju in obraz se ji razlekne od razigra- 
nosti: — „Ecco naših otrok! Tu jih poglejte! To je naraščaj!" 

Zgonček se je bil zagledal v Magdo, ki je ležala v svoji živordeči 
obleki na fotelju — izzivajoce in zapeljivo in omamljivo — kakor plameň 
greha. In Nuša se je iztegnila k njemu, mu pošepnila v uho: 

„Ali je lep — hudičev jezik?" 

Ob Katrinem vzkliku se Nuša zdrzne in prestraší, zardi in skloní 
sramežljivo svojo glavico ter zbeži iz sobe. Zgonček pa se zasrdi: 

„Ali ste res že toliko stari, da bi bil jaz lahko vaš otrok?" 

Katra se zasmeje in vsi drugi se zasmejo; Zgonček udari z nogo 
ob tla in odide z bliskajocimi očmi in škrtajoč z zobmi . . . 

— Od vseh stráni spo in vro Ljubljančani v slavnostno okičeno 
in prirejeno Zvezdo.- Na tisoče Ijudi je prihitelo iz slovenskih pokrajin 
in lepo število slovanskih gostov se je pripeljalo od severa in od jugo- 
vzhoda. Veselica se vrši na korist Prešernovemu spomeniku. Sredi divjih 
domačih borb za politično nadvlado in za korita — kratek dan premirja, 
da se morda skupijo enkrat nekultúrni bojevalci ob čaši vina in v Pre- 
šernovem imenu za kulturno idejo. — Po vsi Zvezdi in po Kongresnem 
trgu so postavljeni okusno opaženi in lepo opleteni paviljoni: — za pivo 
in za vinô in za buteljke in za šampanjec ; za jestvine in za slaščice 
in za sadje; za kavo in za čaj in za likerje, celo za bovle, omamljive in 
závratne ; za srečelov in za cvetke in za razglednice in za svečanostne 
kolajne in za narodni kolek in za tobak. Vrtiljak stoji na kongresnem 
ti^u, da vzbudí življenje, bucno in kričavo kakor v „Wurstelpratru". 
Saljivi muzej pretkano vábi. da „potegne" obiskovalce. „Šmira" je zgra- 
jena za petje in za predstave in za varieté. In sredi Zvezde, okrog očeta 
Radeckega, je velik oder za plesišče in za dvoje godeb. 

Tomo in Dreja sta zgrešila svojo družbo in šetata sama po drevo- 
redih, med paviljoni in med mizami.Tuintam se ustavita pred paviljonom, 
da zaužijeta kaj dobrega, da si potolažita s pivom žejo, da se posladkata 
s slaščičarskimi umotvori, da si vlijeta ognja v žile s kipečo vinsko kap- 
Ijico. Predvsem pa opazujeta ženski svet in uživata njega čare, pijeta 
dražest in lepoto prelestnih mladih údov, razkošno in zamamno odetih 
v svilo in batist, opojno vonjajočih, naslado izhlapevajočih ; tuintam 



ju ustavi mlada prodajalka, da ji odkupita cvetlic, razglednic, srečk; pa 
se pošalita in poigrata z njo, prijazno in poredno ali objestno in predrziio, 
kakor ravno príde . . . 

Andrej Praznik je dobre volje. Trenotkoma je stan Drejče s prí- 
srčnim, otroško-naivnim nasmehljajem na licih in v očeh. Notranji nemir 
vsled ponesrečene snubitve se mu je polegel; obup se je umaknil tihi 
resignaciji. Dosegel je zopet ravnoyesje v sebi; nepríčakovano razoča- 
ranje ga je navidezno celo ustálilo in pomožatilo. In vendar je neka 
napetost v njem; pricakovanje nečesa novega, kar mora priti; celo za- 
čudenje, da se ne príde ; neomajen sklep za odločilen čin. Površna lahko- 
miselnost, iskrenost in brezskrbnost, ki mu sijejo navadno iz oči, se mu 
tuintam nenadno izgube ; pozornost — preiskujoča in prežeča, skoraj de- 
tektivska, se mu mahoma pojavi na obrazu, da je videti kakor človek, 
ki ne hodi tod samo po zabavi, temveč z gotovo, resno in važno na- 
logo ... Po razkolu z Blejcem in Javornikom se je bil umaknil družbi 
in ni več prišel blizu; a Mira sama ga je poiskala in ga prisilila, da se 
je zopet vrnil. Morda je imela slabo vest pred njim; morda ga je po- 
trebovala kot zaščitnika pred bližajočo se nevarnostjo, ki jo je samo ona 
videla, — kot odvajalca za lastno grešno slo, za lastna nizka nagnjenja. 
On ji je sledil, čeprav mu je v njeni družbi srčna rana vedno iznova 
krvavela, čeprav ga je bolelo, da je ostal njegov razžaljeni ponos nema- 
ščevanin neopran. Niti mislil ni na to, da so njegova lepa upanja na 
Mirino Ijubezen najbrže za zmirom pokopana. Cutil je, da si Mira sama 
v tem oziru ni na jasnem. Vedel je, da ji Milan Javornik s svojo krásno 
moško osebnostjo imponira, da jo njegova don-juanska atmosféra in zlo- 
glasna sláva neskončno mika ; a resnične Ijubezni tudi zanj ni videl v nji ; 
če je brstela in poganjala, potem je bila za enkrat pač šele v nastajanju. 
Skrbele pa so ga drugačne slutnje. Izvedel je zanesljivo, da je bil iztaknil 
Javornik v svoji prejšnji garniziji — spolno kugo in da je bil prišel v 
Ljubljano še bolan. Ali more biti danes — komaj po štiríh mesecih — 
že popopolnoma zdrav? Razun tega se je Javor sukal tudi okrog drugih 
Ijubljanskih lepotic; zlasti vztrajno in trdovratno je zasledoval ženo do- 
ktorja Breznika. Ker pa bržčas še nikjer ni dosegel uspehov, je rediio 
občeval — tudi to je Dreja zanesljivo vedel — s kupljivim ženskim 
blagom. In čeprav si Praznik ni bil popolnoma na jasnem, kako je z 
Javorjevo boleznijo in kako je s to boleznijo sploh, se ga je vendar 
krčevito držala slutnja, da Miri ravno od te stráni preti nevarnost in 
nesreča. — Končno je Dreja slišal, da Blejčeve besede o konkurzu niso 
čisto brez podlage. Njegov denarni položaj je báje zelo dvomljiv in negotov. 
Blejec je bil zmirom slab trgovec, ki je rajši veseljačil nego delal ; v zad- 
ujem času pa je celo doživel par občutnih špekulacijskih porazov. Ce 
se torej pripeti, da príde pri njem resnično do trgovskega poloma in 
postane Mira nenadoma nevesta — siromašna in brez dote ... ali ostane 
Milan Javornik njen zaročenec? — Ali ima Javor sploh resnično voljo> 

6 



da se poroči? Ali ni že tolikrat z roganjem in smešenjem razkladal svojih 
názorov o zákonu, svojih pomilovanj nesrečnim zakonskim ujetnikom in 
podjarmljenccm, ki so báje samo za firmo svojim zakonolomnim, slado- 
strastnim ženám*? — Ali ni ta zaročitev z Miro samo strategična poteza, 
da bi si jo lažje in hitreje zavojeval? . . . Praznik je prepričan, da sme 
pričakovati od Javornika samo najslabše; zato se čuti skoraj dolžnega, 
vztrajati poleg Mire kot njen prijatelj in zaščitnik. 

Tomo in Dreja se ustavita pred paviljonom za pivo, pred katerim 
se gnete in tare množica Ijudi. Dáme pridno strežejo in natakajo kipečo 
pijačo. Poglavarica v lopi je žena doktorja Breznika, visoka in vitka 
krasotica z nekoliko premajhnim, a bajno lepim obrázkom, s prevelikimi 
skrivnostnimi očmi do kraja razširjenih punčic in baršunasto zamolkle 
beline. Njena polt je za spoznanje zatemnela in ves njen čar bi bil skoraj 
orientalski, ko bi ne nosila prebogate nakodrane frizure. V gneči pred 
njo stoji Milan Javornik, z vrčkom piva v roki, sklanjajoč se z životom 
daleč preko mize, intenzivno vanjo govoreč, požirajoč jo s svojimi pože- 
Ijivimi pogledi. 

Dreja stisne Žitnika nad komolcem in se zagleda z zagrizenim so- 
vraštvom v nadporočnika. Tomo bere njegove misii: — Zverina ima tu 
svoj plen in tam svoj plen ; moral bi ga ustreliti, kakor tigra v afrikansko 
diyjem lovu ! 

V tem trenotku priteče Blejčev Bogdan mimo. Mudi se mu, z iščo- 
čimi očmi se ozira okoli sebe. Ko zagleda Milana, iztegne roko in ga 
potegne za rokav : 

„Pozdrav od Jolante, Javor!" 

Oni se z razsrjenim pogledom obrne in mu pokaže stisnjene zobe. 
Bogdan zazija, pozdraví Breznikovo gospo in odhiti naprej. Prefrigan, 
malo porogljiv nasmešek mu igra krog ust, in oči mu zopet iščejo med 
občinstvom. 

„Kdo je to — Jolanta?" — vpraša Tomo. „Lepo ime, eksotično 
kakor greh." 

„Ali je greh eksotičen?" — odgovori Dreja; s pogledom je še vedno 
pri nadporočnUtu in pri Breznici, glava mu razumevajoče kima, „Greh je 
tolikó eksotičen kolikor Jolanta. Zdi se mi, da lahko oboje — v štacuni 
kúpiš!" 

Pri bližnji mizi sedita doktor Breznik in doktor Juvan, z narezano 
svinjsko gnjatjo in pivom pred seboj. Juvanu se sveti zaliti in obriti 
obraz z velikanskimi, črno obrobljenimi naočniki, sapa mu je težka, trebuh 
mu komaj diše na tesnem prostom za primitivno zbito mizo. Praznik si 
češe brado in resno pogledava k Javorniku in svoji ženi. 

„Ali še niste začeli žreti?" — zakliče Juvan Prazniku. „Danes je 
treba žreti, gbspod poročnik, to je naša národná dolžnost ! Tu prisédité ! 
Cim več požremo, tem prej bo plačan spomenik!" 



Breznik pozdraví samo z ocmi. S Praznikom se spogledata in si 
stisneta roke, ko da je med njima tajno in prisrčno sporazumljenje. 
Obema naenkrat uideta pogleda k flirtujočemu paru v paviljonu. 

Žitniku je malo nerodno; zopet enkrat se zaveda, kako malo šteje 
mlad dijaček — in še posebno slab dijaček, Tomo! — v primeri s po- 
ročnikom, ki vendar ni nič starejši od njega . . . Nenadoma se mu zazdi, 
da je videl Miro v množici. Makov cvet je bil zažarel in njeno sinje-modro, 
ostro risano oko je gledalo v smeri proti Milanu in lepi gospe Elviri. 
Hitro se odloči, da stopi za njo. 

„Saj se zopet srečava, Dreja! Klanjam se, gospoda!" 

A Mire ni med množico, pac pa stoji naenkrat pred — Drnovškovo 
Tončko. Skoraj klecniia je pred njim in strašno Ijubezniv in sladek je 
njen obraz. Lica so ji nekoliko zabuhla, koža bieda in zrnata . . . Tomo 
se spomni, da je slišal od Stanislava, kako sta bila ležala s Tončko 
istočasno bolna za kozami. In nehote mu príde na misel: — Kako sta 
vendar kakor ustvarjena drugi za drugega! 

„Ali ni prekrasno danes, gospod Zitnik? Cudovito! Tolika množica! 
Gospod in kmet! Koliko gospode imamo že Slovencf! In to navdušenje! 
Cudovito! Na vseh koncih že pojo! Národne in umetne! In naše himne, 
gospod Zitnik! Ali slišite? ,Naprej zastáva Sláve', ,Lepa naša domovina', 
,Hej Slovani'! Tam sem čula: ,Onam, onamo' in ,Sumi Marica, okrvav- 
Ijena" ..." — Klobúk na glavi se ji ritmicno potrese, noga ji udari 
takt . . . Lep glas ima, če poje, — si mora priznali Tomo. „Ali ste srečni, 
gospod Tomo Zitnik?" 

„Mnogo dobrega sem že poskusil, gospodična Tončka! Klobasice 
tam pri kratkokrilkah . . . prima! Priporočam, gospodična! Pivo je ime- 
nitno! Sveže, mrzlo, pena kakor smetana! In tudi vino ... za narodno 
ve^elico — naravnost bajno vino! Do buteljk in do šampanjca se še nisem 
povzpel. Ampak torte, gospodična Tončka! Tja-le morate iti! Ne v ono 
drugo slaščičarno! Tam-le vam postrežejo! Mmm . . . Indijanski bobil 
Narezki s kremo! Tista krema! Še čez teden dni si ustnice obližete, 
gospodična, ko se spomnite! Potem zavitki s snegom! Mandljevi polžki!" 

Tončkin obraz je malo kisel: * 

„Prozaičnost ! Kako ste gospodje prozaični ! Jaz vidim samo narodno 
navdušenje, vi se pa navdušujete za torte!" 

„Za národne torte, gospodična! Danes je vse narodno! Vsako na- 
vdušenje je danes narodno, tudi navdušenje za klobasice! Národná po- 
žrtvovalnost ! Človek mora žrtvovati za svoj národ! Saj — če vam 
odkritosrčno priznám — tista krema tamle je bila malo žaltava; — ampak 
— za národ! ..." 

„O prozaičnost! Vi ne slutite vse te poezije!" 

Ob Tončki stojita nenadoma obadva stará Drnovškoya. Očetov obraz 
je dostojanstven, strog, njegov pogled sovražen in zaničljiv. V dolgi bradi 
mu trepečejo sivkaste kocine, ki se na črnem telovniku lepo odražajo 

8 



od zlatega bleska debele verižice. Njegova žena je okrogla in obšírna, 
roke iina sklenjene na trebuhu, ohlapni obraz je bied in prisiljeno Ijubezniv. 

Tončka se nekoliko preplašena ozre in si popraská s prstom po fri- 
zuri ; njen pogled je zdajci siten in skrbán : 

,,Ali niste videli našega Stanka, gospod Žitnik? Zmenjeni smo z 
njim, pa ..." 

Stará se namršči: 

„Če niste videli njega, ste pa videli morda njo, njegovo Vérico ! Saj 
se menda tudi vi zanimate zanjo?! Glejta, da je ne starela, če jo do- 
bitá medse! — danes je kot iz porcelana!" 

Stari pokaže z glavo na drugi konec Zvezde: 

„Tam šedé pred bufetom ! Stanislav je za natakarja." — Odlocno po- 
rine ženo in Tončko v strán : ,,Zbogom, gospod študent ! Mnogo zábave !" — 

Tomo si oddahne: — Saj to je bil cel nápad! Prišli so mu povedat, 
kje je Vera, — in zdaj gotovo pričakujejo, da izbruhne boj med njim 
in Stanislavom. Ob današnjem veseličnem razpoloženju je skoraj ne- 
izogibno, da bo eden ali drugi malo vinjen. Drnovškovi računijo, da 
pride do škandala, da Tomo Stanislava pri Véri izpodrine in mu tako 
odvzame vzrok in cilj načrta za beg v Ameriko. — In Tomo? Ali mu je 
res na tem, da si Véro pribori? Ali ni vedel, da je za danes zmenjena 
z Drnovškom? In vendar se niti zmislil ni, da bi lahko preprečil ta do- 
govor; niti za hip si ni zaželel, da bi si jo vsaj za ta večer osvojil. Na- 
menjen je bil sicer, da se o priliki vrine v družbo in poskusi slepomišiti 
za Stanislavovim hrbtom; úpal je celo, da se mu posreci, ukrasti Véro 
za kakšno urico; — a z dejstvom njene skorajšnje poroke se je vsaj 
navidezno popolnoma sprijaznil. Sklenil je bil že vendar sam, da vzame 
Véro; sklenil je bil, da postane učitelj in da pôjde pionirit z njo na 
slovensko-nemško mejo; — v resnici pa še ni besedice izpregovoril zoper 
njene naerte s Stanislavom. — Ali mu je res kaj zanjo? Ali je res Iju- 
bezen v njem? Ali bi mogel resno misliti na zákon z njo? — Ali ga 
nimajo morda le skomine za sladkostmi, ki se jim je v duši pravzaprav 
že dávno odrekel? — ^ V tem trenotku prevladuje v njem čustvo 
onemogle jeze, ker ga je smel stari Drnovšek razžaliti — s ,študentom'. 
Čustvo zapostavljenosti, manjvrednosti, omalovažanja še odmeva v njem 
od sestanka z Breznikom in Juvanom pred desetimi minútami. Ali je 
mlad častnik družabno nad visokošolcem ? Dušcvno gotovo ni zrelejši, 
umstveno gotovo ni močnejši, — zakaj razlikovanje, zakaj prednjačenje ? 
— Dijak je pac šele vajenec življenja, on se šele pripravlja, da vstopi v 
javnost, — zatorej še ne more veljati v nji kot ravnopraven bojevalee; 
medtem ko je poročnik že dolgo sredi življenja, ne samo družabnega, 
temveč tudi javnega, vsakdanjega, delavnega življenja. In če se začenja 
Tomo svoje brezpomembnosti zavedati, je to morda znamenje, da se je 
svojega brezplodnega dijakovanja naveličal, da se ga kesa in da se mo- 
goče vendar že enkrat resneje poprime dela in ga z odločnostjo tudi 

9 



dokonca. In če se mu ]e ravno v zadnjem času porodila ta zavest s 
posebno silo, je iskati vzroka morda vseeno le v njegovem razmerju do 
Vére, v njegovi — Ijubezni do Vére!? — A ko bi imel Ijubezen v sebi, 
bi ne trpel Drnovška poleg nje, bi^ ne prenášal misii, da mu jo odvede 
preko morja. — Preveč se pac zaveda svoje nedokončanosti, svoje ne- 
možatosti, svoje nedozorelosti za zakonskega moža, za preživljevalca žene 
in družine. Preveč se zaveda svojega študentovstva in sram ga je 
svoje zaostalosti, zato se ne more odločiti za moški boj zoper tekmeca v 
Ijubezni. — A ko bi bila Ijubezen v njem, ko bi bila — vélika Ijubezen 
v njem, bi mu morala vzbuditi tudi — véliko moč in véliko voljo! Ko 
^)i bila Ijubezen v njem, bi ne poznal ovir, bi se lotil dela in ga dovŕšil, 

— bi prisilil Ijubico, da ga počaka! Stvar ima še drugo lice: — 

Vprašanje je, ali je tudi v Véri Ijubezen zanj ? Ce ne zaupa na Ijubezen 
v sebi, more zaupati še manj na Ijubezen v nji, ki se pogaja s Stani- 
slavom in snuje z njim náčrte, ki si pripravlja bodočnost s Stanislavom, 
bodočnost onkraj morja, za zmirom ločena od njega . . . Zivljenje obeh 
je na prevésici. Ali se prevegne tja ali se prevegne sem? — Možná 
Je postená Ijubezen, — zákon z Véro! Možná je postená odreka, stalna 
ločitev! A možno je še tretje: — zákon Vére s Stanislavom, — Ijubim- 
kanje z omoženo Véro za hrbtom varanega moža! Treba bi bilo samo 
preprečiti — náčrt z Ameriko. A ko bi Vera hotela, bi Drnovšek tudi 
ta pogoj brez dvoma izpolnil . . . Toma prešine mraz po hrbtu in stud 
ga obide : — to bi bilo res ugodno ; a to bi bila Javorjeva zmaga ; 

če že ne štacuna, to bi bila — špecijalna trgovina! Ženská je 

pasívna, Tomo. Ženská čaká, da jo zasnúbiš in da jo vzameš. Vzeti bi 
jo moral, Tomo! Ne samo za trenotek vzeti, ne samo kot Ijubico, — za 
to je treba lahkomiselnosti, ki je Vera nima! — ; vzeti bi jo moral, kot 
jo jemlje Drnovšek ! Ženská je na stališču praktične povprečnosti, ki ne 
vidi poštenosti in upravičenosti v Ijubezni sami, temveč v poroki; ne v 
notranjosti, v motivu, temveč v zunanjosti, v obliki. Poroka je postená 
in upravičena, če je tudi brez Ijubezni ; Ijubezen brez poroke je nepoštena. 
Da, ko bi bila vélika Ijubezen v Véri, bi najbrže premagala to stališče 
in bi se mu vdala brez obzirov in brez pogojev in brez ovir . . . Pa je-li 
v njem ta vélika Ijubezen ? — Ko bi bila v tebi, Tomo, bi ti poročitev 
ne bila žrtev, ovir bi sploh ne bilo . . . Vélika Ijubezen menda — mora 
biti medsebojna; zakaj le tako gre neovirano in brez pomiselkov svojo 
lepo ravno pot! A ta pot, prijatelj, — ali ne vodi nazadnje zmirom — 
v zákon? Vélika Ijubezen je samo ena, samo ena — za ^zivljenje ! — 

Tomo je sredi množice, sredi vrveža in vrišča, sredi kričečega in 
kipečega življenja — tih, osamljen. Po navadi mu je nekako tuje ob 
enakih prireditvah, nekako prazno in dolgočasno v duši. Preveč se nádeja 
velikih doživetij, preveč je pričakovanja v njem; bližnjega ne vidi, ker 
mu je duh preveč zaposlen z daljnjim, ki šele prihaja in ki je glavno. 
Vse bi rad pregledal in spoznal, ničesar bi ne hotel zamuditi, povsod bi 

10 



bil rad navzoč; — povsod samo napol, iščoč važnejšega med malovažnim. 
Zato ne ve, kje bi začel in kje bi se pridružil, da bi našel vec zanimi- 
vosti, vec zábave, da bi mu ne ušlo najboljše in najlepše, da bi odkril 
resnično in živo bistvo tega ogromnega, razboh'otanega in razdivjanega 
veseličnega življenja. Vse bi hotel videti in užiti, vse naenkrat, z isto 
žejno radovednostjo, ki ga vodi sploh v življenju za iskanjem jedra vsega 
stvarstva, vse resnice ... In jedro vsega stvarstva je nazadnje — v 
vinu! — se nasmehne Tomo sam pri sebi. Ob enakih prilikah je po na- 
vadi zanj in za stotere druge cilj in konec, vsa resnica — v pija- 
nosti, v omamljenosti. — A danes se je odločil, da ostane trezen; hotel 
si je ohraniti pozornost in preudarnost; imel je slutnjo, da doživi kaj 
važnega, kaj odločilnega, — da bo potreboval prisotnosti vsega svojega 
dúha, vse čilostl in vsega razmaha svoje pričakujoce in hrepeneče duše . . . 

Iz središča Zvezde je slišati igranje godbe. Vsled suma in druma 
prihajajo posamezni akordi kakor iz daljave in se časoma popolnoma 
potapljajo v vrišcu in trušču na okrog. Od vseh stráni je čuti petje. Tu 
prepeva veselo omlzje narodno pesem, tam poje tesná gruča navduše- 
njakov umetno pesem. Tomo se ustaví pri takem zboru in pripeva polu- 
glasno: — „Buči, buci, morje adrijansko!** ... In istá sladká ginjenost 
ga navdaja, kot ga je prevzemala prvic, ko je psl to pesem; po hrbtenici 
čuti isto izpreletavanje in gomazenje povzdigujočega narodnega navdušenja, 
ki mu iztiskava skoraj solze iz oči . . . 

Z veselím vzklikom ga pozdravita nenadoma ambulantní prodajalki 
veseličnega odbora, Zorkovi hčeri Dana in Nadá, ki se ustavita tik pred 
njím. Dana mu zatakne cvetko v gumbníco, Nadá mu ponudi sadja. 
Tomo je vesel srčkaníh dekletec v lahkih oblačílcíh s kípečo radostjo na 
razgretih licih, s srečo in ponosom v očeh. Primeta ga pod pazduho in 
ga odvedeta s seboj do očsta in do Albína, ki sedita pri šampanjskem 
paviljonu v družbi starega Kolarja in Jazbinška. Zadnji teden Tomo že 
ní bil več v notarjevi pisarni. Jazbinšek je zopet tu, z izpitom v žepu 
in z novoporočeno ženo ob desnici, Njegova Felicita je impozantná lepotica, 
kí se pa drží tako visoko in dostojanstveno, da nekoliko odbíja. Jazbinšek 
je imel že nekaj let razmerje z njo. Časí se je pritoževal nad žensko mrzlobo 
in nepristopnostjo, vendar mu je nevesta že lansko leto — porodila otroka. 
Zitniku se zdi, da mu je nenadoma precej tuj. Z isto gorečnostjo in z 
isto veliko kretnjo, s katero je preje vanj govoril, se obrača danes v 
Zorka in Kolarja. Videti mu je, da se čuti moža med možmi, ki kaj 
štejejo v življenju in ki računijo z najširšo javnostjo. — Tudi Zorko je 
hladen proti Tomu. In ta sain ima malo slabo vest pred njim. Zadnjič 
mu je bil zagotovil, da nima ničesar z Véro; zdaj pa se vseeno suče 
okoli nje, in motovili, da mnogokrat sam ne ve, ali mu je res kaj zanjo 
ali nič. Zorko pa ga ima najbrž celo na sumu, da tudi on ni popolnoma 
nedolžen pri Vérinem begu iz njegove híše. — Trgovec Kolár je siv in 
zanemarjen dedec z debelo, visečo spodnjo ustnico in z velikimi, štrlečimí 

11 



očmi. Kadar ga vidi, mora Tomo misliti na prizor, ki mu ga je bila 
nekdaj Mira opísala ; in gnus ga obhaja ob spominu, da mu je sedela 
na kolenih, ko ji je kázal one ostudne slike in jo poljubljal na uho . . . 
Nehote ga obide gnus pred Miro samo in nekak skrivnosten strah pred 
njo . . . 

Albin stopi k Tomu. Nezadovoljen je z veselico. Vse je preveč se- 
mánje, prekričavo in surovo, — pratersko. To nam Ijudstvo poneumni 
in poplitvi, nikar da bi ga dvignilo. Največjega slovenskega dúha pro- 
slavljamo z vrtiljakom in s šmiro, z žretjem in s pijanostjo. Vsaj nekaj 
pravé umetnosti naj bi nudili Ijudem ! Resno dramatično predstavo, morda 
dramatizacijo „Krsta pri Savici" ! Umetniške deklamacije njegovih poezij ! 
Zbirko njegovih uglasbenih pesmi ! — Tomo se mu smeje. Za enkrat da je 
vendar glavno — denár za spomenik! Sicer pa da je bilo predavanje o 
Prešernu ! Občinstvo je zadovoljno in veselo, vprav — prešerno razigrano ! 
In Prešeren da je bil tudi sam rad práv tako — prešeren! . . . 

V bližini sede vsi trije trabantje gospe Milé Juvanove. Glasni so 
in razposajeni, da vzbujajo vsenaokrog pozornosť. Veseljaciti so začeli 
kar s šampanjcem in bahajo se, da se ves večer ne locijo od njega. V 
paviljonu streže Milá, lepa in veličastna. Trabantje prihajajo povrsti k nji 
in ji napivajo. Nobeden ne pije, dokler ni ona pokúsila iz čaše. Naiiieii 
imajo, ves večer napa]r/J jo s šampanjcem, da jo že vendar enkrat ne- 
koliko — ugrejei > ^^ 1© mogoče tudi — užgo. Ona, ponosna in domiš- 
Ijava, je zadovoijna z njimi, ker jih smatra za svojo živo reklamo. A 
Senica ima devet hudičkov v svojih očeh; poželjenje mu plameni iz njih 
in na čelu mu je zapísaná odločnost in neomajna volja . . . 

Tomo je zopet v gneči in se preriva do vinárne, kjer sodehije nje- 
gova mati. Nenadoma zapaží Maro pred seboj. Ona je prodajalka lisličev 
s števílkami za srečelov. Gotovo si je to izbrala, da se lahko svobodno 
kreta po prostoru, da so ji odprte vse možnosti srečavanja in seznanjanja, 
dogodivščin, morda tudi pustolovščin. Prodajalka sreček — sama sročclovka. 
Najrajša ustavi kakcga gospoda. Njení pogledi se pota])liaj() v njegovih, 
ustní se mu smejeta z razgaljeními zobmi, njen izraz je preiskujor- in 
vprašujoč. Kupca zmede njeno ponašanje, da izgubi siguniost in ono 
prostodušno razigranost, ki je potrebná, da se razvije tudi med iieznaiui 
zabáva, smeh in flirt. Ona pa je po vsakem razgovorčku zopet resna, 
razočarana, zagrizena. — Mara je izmed Ijudí, ki ostajajo precej samotní 
sredi bumega žívljenja; ker si ne znajo najtí pravíh stikov z njitn, kor 
iščejo nestrpno zmĺrom novega in jím je doseženo premalo in pľcslatx). 
Tomo komaj ve, kako se Mara píše; njeiia dľužína mu je tuja, ker zivi 
docela skríto. Za družbo je Mara pravzaprav samo prijateljica in (huzica 
Mirina; če ní poleg nje, se komaj kdo pobríga zanjo, ker jo komaj kdo 
spozná. Saj ni grda ženská; telesce ji je ustvarjeno v ideahiih j)ľ()por- 
cíjah, nožica ji je zaj)('liiva ; — a lepota njene tovaríšíce je picsvílla, 
preblesteča in zatemnjuje njeno . . . 

12 



Tomo je Maro zgrešil in gre pozdraví j at svojo mater. — Vkljub 
svojim štiriinštiridesetim letom je gospa Helena sveža in lepa, njeno telo 
je čvrsto in vitko, mladostno prožno v elegantnem in vonjivem odelu. 
Na licih ji žari rdecica, oči so ji povesené kakor sramežljivi devi; zdi 
se, ko da je v zadregi, ko da se skriva pred občudujočimi in razgalju- 
jočimi pogledi . . . Tomo se ozre : — ob vhodu sloni plavolas gospod 
srednjih let, z lepo in gosto, svetlo-rjavo brado, kí je zelo natančno in 
enakomerno obstrižena; brki so mu košati in navzgor nasršeni. Glava je 
ponosno nagnjena v zatilnik, pogled je vroč in žejen. — Tomo se ma- 
homa spomni, kedaj je videl ta obraz in te oči; njegov pogled sledi po- 
gledu plavolasca k materi ... Ta je še bolj zardela; kakor da se zaveda 
krivde, stopi hitro k njemu, mu stisne roko in ga spomni: 

„Zares mi paži, Tomo, da ne pozabiš name ! Ob eni pridi \^rašat ! 
Spremiš me domov!" 

Lepi gospod pristopi : 

„Pozdravljen, mladi gospod Žitnik! Vi me ne poznáte?** 

Mati ga predstavil 

„Gospod profesor Klančar, moj nekdanji prijatelj !** 

„Kaj nekdanji? Kaj nekdanji? Prijatelj sploh, tako povej ! Če se 
nismo že toliko čaša videli — jaz sem živel ves čas v Trstu — , prija- 
teljstva si nismo odpovedali; in sin gospe Helene je tudi moj prijatelj, 
ali — vsaj jaz sem njegov prijatelj, mladi gospod Žitnik! Ali se malo 
pošetava, Tomo? Gospa mama ima polne roke dela!** 

V pogovoru se Tomo profesorju Klančarju izpove o svojih slabih 
študijah. Oni ga bodri, naj ne izgubi poguma ; dobri dijaki da niso zmirom 
najboljši strokovnjaki in še manj — najboljši delavci v življenski praksi. 
Tomo pa mu začne nepričakovano razkladati svoj náčrt o učiteljevanju. 
Razgreje in navduši se ob opisovanju narodnega dela v obmejnem kraju ; 
Vére in zákona seveda ne omeni. Klančar mu nasprotuje in izpodbija 
njegova dokazovanja. Saj je že s profesuro težka reč. Počitnice, to je 
edino; a zanje je premalo denarja. V soli zgolj nervoznost. Današnje 
šole da so sejmišča, ne učilnice; profesorji branjevci. Ko so vsi razredi 
prenapolnjeni. In v Ijudskih šolah je še slabše. Učitelj je berač. Za 
mežnarja, za organista je bolje preskrbljeno. In mežnarja tudi národ 
rajši sprejme v svojo sredo. — Najlepše je ledino orati. — Niti ledine 
nimate; skalnato puščavo nájdete. In pluga nimate. Sicer pa: — na 
kméte se odpravlja samo oženjen človek. Ali imate tudi v tem oziru že 
kaj v náčrtu? — Ne, ne, ne, ne, ugovarja Tomo. Saj to je le ideja, vse 
skupaj je le tako — ideja! 

„Tam vas nekdo kliče," — se ustaví Klančar. „Pogum, pogum, pri- 
jatelj Tomo! Mladi ste, vse še lahko dosežete! Zdaj pa na zabavo^ 
Tomo! Do svidenja!'' — (Dalje prihodnjič.) 



13 



Abditus: 

Nekaj spominov na 
drja Janeza Ev. Kreka. 

Leta 1896. ali 1897. menda sem prvič videl drja Janeza Ev. Kreka, na 
nekem delavskem shodu, sredi množice, ki se je pripravljala na 
medsebojni pretep. Med teisti in ateisti, med ,,rdečimi" in „belimi" so- 
cialisti-delavci se je sukal nekdo v crni duhovniški obleki. Ko je stopil 
na oder, so mu nekatcri zaploskali, drugi so piskali — množica je vre- 
ščala. Kmalu po njegovih prvih besedah je nastal mir, z močniin, komaj 
za spoznanje jecljajoeiin «j;lasom je krepko' oblikoval svoje misii, na med- 
klice je odgovarjal s pikrim humorjem : — mož je obvladal razburjene, 
na pretep pripravljene Ijudi. Srednjevelik, širokopleč, nekoliko iislocen, 
pod visokim čelom z blesketajoČimi naočniki v zlatem okviru, je živahno 
gestikuliral z rokami, grobo je grešil nad pisanimi demostenskimi etike- 
tami. Kakor da vlece misii z roko na dolgi nitki iz glavé — tako se mi 
je zdelo. To je bil dr. Krek, tedaj še malo znano, malo upoštevano bojno 
ime. Pobijal je materializem, slikal ga je kot grob produkt človeškega 
razuma, ki je zmoten že zato, ker je v nasprotstvu s srcem in čustvom; 
polemiziral je z revolucionarnim socializmom, kakor so ga zamislili Marx, 
Engels, Lassalle, razlagal je svoja načela, ki so jih ugotovili v svojih 
spisih barón Vogelsang, skof Ketteller in drugi krščanski filozofi novejse, 
sociálne dobe. Pobijal je revolucijske náuke francoskih blankistov, ruskih 
bakunincev, Marxovo materialistično razlago zgodovine, Lassallove „ži- 
dovské" domislice; — vse je šlo pod kritični nož, rezal je in lazkosaval, 
primerjal, hvalil, grajal, obsojal — zdravje je kipelo iz njega. Ne vem, je-li 
bil tisti lepi večer pridobil kaj pristašev, to pa vem, da je množica one- 
mela pod pomirljivim vtiskom njegovega mnogostranskega znanja. Njegov 
načelni nasprotnik, Etbin Kristan, je bil nadarjen in nagel debatér, iz- 
veden v socialnih teorijah, in debata se je zavlekla pozno v noč. Mno- 
žica je mimo vztrajala in se naslajala ob umskem boju. To ni bil več 
navaden politični shod, to je bila kultúrna vzgoja načelno nejasne mno- 
žice. Prenaglo so ji hitele ure v noč. Nepobotana, razprta na dva tábora, 
fanatična, in vendar zadovoljna, se je naposled razšla, v zavesti, da to, 

14 



kar je slišala od obeh stráni, ni bilo glotno žito, kakršno se ji je navadno 
podajalo. Zunaj v črni noci, v temi hišnih sene, pa je bila pripravljena 
policija, da bi cúvala lastnino dostojnih, spečih meščanov grabežljivih 
rok — „petrolérjev" ! 

Krek se je rodil na Božie leta 1865. pri Sv. Gregorju nad Sodražico 
na Kranjskem. Po čudovito lepih šumah, lasti rodbine Koslerjeve, iznad 
katerih kipi razvalina nekdanje graščine Orteneka, te vodi vabljiva pot na 
vršiček pogorja, v farno vas. Ondukaj imaš prelep razgled po dolenjskih 
holmih in kotlinah. Krekov oče je bil proletárski selilec, Ijudski učitelj. 
Krek je prišel pozneje na Gorenjsko, nazadnje v zagatno, toda roman- 
tično selsko dolino. Te kraje je Krek vzljubil, navezali so ga naše, tu in 
tam je gledal pomlad z zelene gore. Ce gledaš svet od Sv. Gregorja, 
daleč naokoli, kamor nese oko, povsod se ti belijo med zelenjem kmetiški 
domovi, na holmih cerkve, po valovitem brdju so spomladi travniki in 
slemena en sam prešeren vrt pisanega cvetja. Nobeno tovarniško poslopje 
ne kazi deviške pokrajine, na kateri se poznajo še stopinje fevdalca, 
nobeden plavžarski dimnik, bljujoč crno sajaste proge dima, ne kali 
zračne sinjine. Ce gledaš iz patrijarhaličnih Dražgoš ali iz romantične 
višine Prtovča, kamor je hodil Krek sleherno leto na odpočitek — „med 
molčeče krave in voličke" — opaziš med njivami, košenicami in gozdovi 
zgolj kmetiška domovanja — bogata in ošabna, borna in ponižna. Samo 
doli v čebru, v kotlini Železnikov, te spominjajo ostanki nekdanje domáce 
industrijske obrti na žebljarsko pesem. Na vse stráni breg, po njem se 
muči trudni, znojni poljedelec. Jeseň je ondukaj rdeča od bukev, ožganih 
v hladnih nočeh, zima je težka, zavitá v debel sneg. Samo pomlad je 
veselá, godčevska, ko ozeleni bukev v gori in se oglasi kukavica. Ljud- 
stvo, ki tod živi, je konservativno od težkega dela, poplašeno od mučnih 
vsakdanjih skrbi; s pokajočimi srci se pripravlja na daljno težko pot cez 
oceán. To pomladno veselo in zimsko težko pokrajino je nosil Krek vse 
življenje s seboj, cul je pokajoča srca izseljencev, videl žalostne ostanke 
dávno cvetoče obrti, osamela nakla, popuščena kladiva. Znanost mu je 
dala vid, da je spoznával dávna in bodoča pota tega težko obremenjenega 
Ijudstva. Vsa njegova mnogotna svojstva so se zgostila v njem ; realistična 
misel se je poglobila, pesniška duša je zapela, vse pa se je zlilo v naj- 
čistejší altruizem. Kot duhovnik krščanstva je stremel, da nájde v njem 
tisto živo idejno krepkost, ki bi mogla objeti in jasno predočiti duševná 
in gmotna protislovja moderne družbe in jih medsebojno harmonično 
pobotati; zakaj duhovidec je videl v bodočnosti kolosalen boj, ki se pri- 
pripravlja med revolucionarno demokracijo in gmotno socialno avtokracijo, 
in hotel je pojmiti bodočo evolucijo. 

Ko je stopil v javnost, je bil filozofsko že gotov sam s seboj. Njegov 
svetovni názor je temeljil v krščanstvu, umstveno in čustveno doživ^ljenem, 
po svojih idejnih nagibih je nekoliko nalikoval abéju Fromentu, ki ga 
popisuje Zola v svoji triologiji Pariz — Rim — Lurd. Krščanstvo mu je 

15 



bilo izhodišče vsega, nánj je naslonil svoja sociálna, politična in morálna 
načela. V verstvu je spoznával socialno dobrino človeške družbe, filozofsko 
razloženo in porabljeno po vélikih mislecih krščanstva. Človek je po 
naturi veren in dober — s to devizo se je bojeval tudi v vsakdanjem 
življenju. Ostal ji je zvest, čeprav je imel hude izkušnje ; Ijudje so namreč 
ostali zvesti svoji pohlepni, gospodstvaželjni, sebični naravi. On pa je 
nosil svoje misii in srce na odkritem pladnju med njimi. Umstveno in 
čustveno se je vživil v novo vero človeštva, v socializem, ki je zanj isto- 
tako izhajal iz krščanstva. V njem je videl element, ki krščanstvo po- 
mladi, mu nakloni njegovo prvotno svežost in tako pomore bednemu in 
zmotnemu človeštvu. Tej svoji filozofski podstavi je ostal zvest vse svoje 
življenje. Iz tega naziranja se dadó razložiti vsa mnogotera navidezna 
protislovja njegovih dejanj. 

Zato je bil ob svojem nastopu nekako osamel, malo jih je bilo, ki 
so ga razumeli, ne veliko vec, ki so mu sledili. Stránka, ki jo je poklical 
v življenje, je bila majhna in revna. Reveži so se ga oklenili ; bil je njih 
up, plen njih človeške goltnosti in sebičnosti. On je dajal, če je imel; 
kadar ni imel, je prosil drugod za druge. Konservativci, zvesti čuvarji 
spečega Ijudstva, ga niso razumeli, bil jim je preveč radodaren, demo- 
kratičen, samosvoj. Pod črno suknjo rdeče srce — tako se je glasila njih 
razsodba. Dogodki pa so jih prehiteli. Dŕžava je bila primorana ugoditi 
zahtevi politiško brezpravnih mas, ki so umstveno začele soglašati z 
utopističnim, blankističnim in bakunističnim socializmom. Dala jim je 
volilno pravo — takoimenovano peto kurijo v stanovskem parlamentu. 
Leta 1897. je poslala Kranjska kot zastopnika teh politiških zapostav- 
Ijencev v dunajskí parlament Kreka. Volilni boj je bil le v mestih in 
trgih Ijut, kjer se je bila že razpredla ideja revolucionarnega socializma 
med delavstvom. Vélika masa po kmetih je bila še léna, nesamostojna, 
brez brige za svoj právni in politični položaj. V Ljubljani je bil zmagal 
Krek šele v ožji volitvi z rdečim socialistom, kmetski volilci so mu na- 
klonili sijajno večino. Boj med revolucionarnim in krščanskim socializmom 
je ob tej priliki vzplamenel z vso silo, in Krek je v parlamentu krenil 
na desno, kjer je našel njegov svetovni názor večjo oporo in silo. Vsled 
svojega globokega sociološkega znanja je postal glava konservativne 
desnice. V parlamentu je s poudarkom izrekel besede, ki so osupnile 
demokrate v domovini. Tedaj je namreč avstrijska vláda razpustila véliko 
stanovsko organizacijo železničarjev, zaplenila ji premoženje in oblo- 
žila nje vodnike, češ, pripravljate politično-socialno revolucijo. Krek je 
to reakcionarno vladno dejanje odobril, potrdil, da je bivša organizacija 
stremela po revoluciji na načelih brezverstva. To njegovo dejanje je 
edini madež na njegovem demokratičnem mišljenju in čustvu, zdelo se je 
vsakomur, ki je poznal njegovo liberalnost, nerazumljivo, politiško plehko. 
Najbrže ga je zavedla tedaj po vsej Avstriji razpaljena politična strast 
proti širečemu se revolucionarnemu socializmu, mogoče pa je tudi, da 

16 



se je zbaí osamelosti, ki mu je grozeče pretila, ako se samovoljno odruši 
od konservativne večine tedanje slovenské delegacije. Torej politični 
oportunizem. Pozneje je to svojo načelno zmoto popravil s svojim močnim 
sodelovanjem pri sociálni zakonodaji, ki nosi krepke odtiske njegovega 
socialnega znanja. Zadnja leta pred svetovno vojno je posvetil vse svoje 
socialno znanje in duševno moč náčrtu splošnega socialnega zavarovanja, 
v katerem je videl našo narodno-socialno potrebo. Z njim je hotel pod- 
preti trudnega majhnega poljedelca in onemoglega delavca rešiti múčne 
skrbi za starostno preskrbo. Kadar je šlo za sociálne reforme ali njih 
izpopolnitve, za demokratizacijo državne ali deželne úprave, je bil Krek 
na mestu, z vso svojo izredno zgovornostjo se je vrgel v metež, razbistril 
je pojme, miselno in znanstveno-sociološko je podprl zahteve po formah. 

Obogatil je Slovensko literaturo, predvsem socialno literaturo. Podal 
nam je prvo teoretično knjigo o socializmu. Kot delo mocne individualitete 
ni povsem objektívna, vendar je s svojimi bogatimi viri slúžila somišlje- 
niku in nasprotniku. Ogromno gradivo je obdelal pregledno, posamezni 
odstavki so pisani naravnost literarno estetično, srčna Ijubezen do pred- 
meta greje vsako strán. Tudi drugi njegovi znanstveni, poljudno znan- 
stveni in propagandni spisi so začrtali v našem kulturnem razvoju globoko 
brazdo, ker so vsled svoje vzgojne tendence in poudarjanja osnovnih naukov 
uplivali predvsem na učečo se mladino. Bil je zgleden kultúrni orač. 
Ljubil je tudi lepo knjigo in časih je zahrepenel, da se udejstvi tudi v 
tej smeri; pisal je Ijudstvu igrokaze, zamašil je vrzel v naši dramatski 
literaturi. Videl je namreč, da preprosto Ijudstvo hrepeni po estetičnem 
úžitku ob praznih nedeljskih popoldnevih. Sam je bil silno izbirčen, na- 
slajal se je le ob vélikih delih svetovne sláve. Nekoč je položil knjigo 
predmé: „V njo sem zaljubljen kot fánt v dekleta!" — Bila je „Mati" 
Gorkega. Večkrat sem ga zalotil pri Šekspiru. — „Njegove reči so ne- 
umrljive, sveža, prikupna modra starost. Kakšne otročarije nam pišejo 
danes." — Povsod, v življenju, vedi in literaturi se je bojeval le za reálne 
reči, nikoli za fantazme. Bil je empirik, v svojem duševnem gibanju je 
nalikoval ognjišču. Značilna zanj je sledeča epizóda : Sredi med številkami 
ga nájdem nekoč. — „Poglejte", pravi „zadnjič je nekdo v deželnem 
zboru trdil, da naš kmet žito dokupuje. To sem bil hud! Le poglejte 
številke!'' — „Koruzo že!" pravim, ko pregledam tabelo. ,,Res, glede 
koruze bi se dal pogovoriti, če je številka resnična. — „Tudi nekaj žita 
kupuje naš kmet, se mi zdi." — „Ne bo držalo!" se je upri. Štatistika 
je govorila zanj, ostal je pri svojem. — „Toda v Avstriji smo se pre- 
kopicnili, z 52 odstotki smo industrijska dŕžava; to je za nas važno. 
Dejstvo nas bo polagoma potisnilo na nová pota", je dejal in se zamislil 
nad številkami. 

V tihem zatišju se je rad razgovoril s svojimi načelnimi nasprotniki, 
zakaj bil je izredno občljiv. Kadar je zamislil kakšno novost, je skúšal 
spoznati možne ugovore. Vsako novo započetje je temeljito pretehtal, 

2 17 



predno ga je izrocil javni presoji. Pogovor z njim o javiiih zadevah je 
bil res užitek. Odtod pa tudi njegovi uspehi. Nasilstva je obsojal, njegovi 
naravi so bila zoprna in težko jih je prenášal. V koliko je bil osebno 
odgovoren za to, da je imel domáci politični boj, tudi kadar je šlo za 
sicer simpatične zahteve demokratizacije, zoprne oblike, to vprašanje 
mora ostati danes še odprto. Mislim pa, da se je marsikaj vpisalo v 
njegov račun po krivici. Versko je bil liberalen in toleranten, spoštoval 
je individuálni način verskega uživanja veličine božanstva. Krščanstvo 
mu je bila živa, večno klijoča ideja, ne zgolj mŕtva dogma. Razumljivo 
je tedaj, da ga je dialektično mišljenje privedlo do spoznanja, da verstvo, 
ki živi v človeški naturi, tudi kot element socialnega žitja ne potrebuje 
varuštva materiálne državne sile. Načelno ie bil torej za to, da se loči 
cerkev od dŕžave. 

V gospodarskem pogledu nam je očrtal nová pota, socialno zamiš- 
Ijená. Sociológ je zapopadel proletárske bistvo našega narodnega gospo- 
darstva. Videl je, da nas kapitalizem ne le socialno, temveč tudi narodno 
tišči k tlom. Zato je kapitalistični tendenci izkoriščanja in izsesavanja 
delavnega Ijudstva postavil nasproti načelo socialno-humanega zmisla dela 
za delavski sloj. PraktiČno je to načelo uveljavil z organizacijo zadruž- 
ništva, ki mu ni bilo le posojilništvo, temveč nová gospodarska zvezna 
oblika med konsumentom in producentom. Prvi njegovi poskusi, organi- 
zovati konsumna in nakupovalna društva, so se ponesrečili, glavno vsled 
nezmožnosti njegovih praktičnih sodelavcev. To je bil hud udarec zanj, 
ki so ga delali odgovornega za vso škodo, ki je nastala iz polomov. Ne- 
uspeh ga je duševno sicer potri, ni pa omajal njegovega upanja na 
končno zmago. Zadružna misel je vkljub gmotnemu polomu klila dalje 
in je končno ostala zmagovita. Ves dosedanji razvoj zadružništva med 
Slovenci nosi pečat njegovega smotrenega dela za umevanje in razširjanje 
socialnega zadružništva. „Krekov nastop pomenja inkarnacijo zadružne 
misii, ki je Arhimedova točka slovenstva" — pravi dr. Drag. Ijoiu-aľ. 



Kreka je vojna pomladila, vrnila ga je nekdanjim vzorom; hudo je 
bilo skušano njegovo ideološko naziranje o svetu in Ijudeh. Tudi on je 
bil poveden na goro, tam so mu pokazali kraljestvo; odklonil ga je. — 
Spoznal je, da ga je politična oportunost časih" zavedla, da je grešil proti 
načelom, s katerimi je nekdaj mlad kaplán stopil med reveže. Bil je cel 
mož: odkrito je priznával tudi svoje zmote. Njegova osebna poštenost, 
njegov globoki morálni čut nista mogla mirovati, ko je videl, da iščojo 
Ijudje pri javnem delu osobne koristi. Njegov notranji imperatív je pobijaí 
také nagibe, zakaj bil je tipičen slovenskí kultúrni delavec. Politično delo 
je delo v korist Ijudstva, nihče ne sme pri tem obogateti ! — tako se je 
glasilo njegovo véliko moralno geslo, ki naj pomladi in prenovi naše 

18 



javiie ľazinere. — 3. marca 1917. mi je pisal : „Dragi, vse — godci v 
prsih in zraku, mladenstvo v duši in pomlad po gričih me vleče za 
praznike ven. — Rad bi vas že videl.** Cutil je pomlad v svoji duši in 
gnalo ga je na grič k ozelenelim bukvam. — Menda nekako tri tedne 
potem sva se videla. Na glavi rdeč fes, v ustih pipo — nekako mladeniško- 
prazničen je bil. 

Tistikrat sva govorila dolgo. Razjasnil mi je mnogo aktualnih vpra- 
šanj; govoril je o svojih načrtih za bodočnost. 

„Kaj ste postali revolucionár?" sem se pošalil z rdečim fesom. 

„Tudi mak rdečo glavo im a ... Ker pa sem še v hlacah, sem še 
vedno za evolucijo." 

Takoj pa se je pogovor zasukal, prešla sva na našo narodno bodočnost. 

„Doma, mislim, bo šlo gladko" je dejal. „Meni, upam, ne bo treba 
niti agitirati, Ijudstvo bo samo zapodilo vojne hujskače . . ." 

Razložil mi je psihične momente Ijudskega življenja, ki govore zánj. 
Pripovedoval je tudi, kakšno razpoloženje je našel na Dunaju, kaj mislijo 
po državnih pisarnah o nekaterih naših vodilnih možeh. Podkrepil je 
svoje misii s pismi, ki jih je prejel tiste dni od raznih osebnosti, med 
katerimi je bilo zlasti eno zanimivo. 

Govoreč o kranjskih razmerah je bil seveda takoj pri zadružništvu. 
Pri tem pa se je razvnel. 

„Zadružništvo ni za utilariste, za nje se nisem pehal. Upam, da ga 
rešim nesreče . . ." 

„Ne vem, če se vam posreči," sem podvomil in mu navedel nekaj 
presenetljih dejstev. 

v, Za dve tretjini bi skoro glavo položil . , . Zadružništvo je Ijudsko, 
je narodno premoženje.** 

Bil je tako vzhičen, da so vsi živci zatrepetali v njem. Njegove 
geste so bile odločne, nobene cmihavosti ni bilo v njem. Nato je govoril 
o zadružni banki, na katere ustanovitev je mislil, in o njenem narodno- 
gospodarskem pomenu za razbito Goriško ... 

O svojih zadnjih strankarsko-političnih doživljajih je menil : „Že leta 
1895., najpozneje 1896. bi bil moral prelomili s to stranko. Vidim, da ima 
premočno obiležje enega samega stanu. Zato sem vabil vanjo mlade, 
pametne posvetnjake; saj veste, tudi marksiste sem javno pozval, naj 
pridejo k nam. — Za bodoče čase je stránka premalo demokratična, sta- 
novske predpravice se bodo razsule ob svoji notranji nevzdržnosti." 

Prešel je na razmere v južni Nemčiji, govorila sva še o nekaterih 
skupnih dunajskih znancih, od njih je zavil pogovor na naše domače 
gospodarske, sociálne in kultúrne probléme. 

„Ce pride do ujedinjenja Jugoslovanov, brez Bolgarov, ali bomo 
mogli živeti?"^ 

„Tako kakor je šlo došlej, ne more iti v bodoče!" 

„Res!" 

2* Í9 



„Tudi mislim, da ]e ujedinjenje naravna tvorba naše preteklosti in 
sociološka razvojna potreba; sama nas potiska v to smer." 

„Ljudstvo Ijubi oboje, kruh in svobodo, pa svobodo še nekoliko bol] 
ko kruh," je rekel. „Treba pa je vseeno vedeti, kaj imamo, kaj potre- 
bujemo, od česa bomo živeli. Važno je tudi naše sosedstvo. Predvsem, 
kaj je z Romuni?^ Z njimi, mislim, se bo dalo pametno govoriti; tudi z 
Ogri se mogoče še sprijaznimo. Nekam se bomo morali nasloniti, pomisliti 
bomo morali, kdo nam more vec dati." 

In obral je vse naše geograficne sosede, preštel je, kaj imajo, česa 
nimajo — o, koliko je vedel ta silni mož. 

„Za nas, Slovence, se ne bojim. Naše zadružništvo bo imelo veliko 
dela po Hrvatskem. Ce oživimo naše staro obrt, bo imela na našem jugu 
prostoren trg." 

Tudi glede teritoriálne oddelitve je govoril práv nazorno. Ljubil je 
plastične [zemljevide, zaradi katerih je Angleže še práv posebno čislal 
kot praktične Ijudi. 

„Ce odtrgamo današnji del slovenské Koroške, nima to zmisla. Po- 
glejte, naše koroško ljudstvo grativira v ponemeena središča. Vidite, na- 
ravnost v Celovec in v Beljak tekó vsa pota. Brez teh gospodarskih 
središc se koroški Slovenci, kolikor so nam jih še pustili, ne morejo 
gibati. Karavank tudi ne moremo prestaviti. Kaj torej?" 
„Prirodno pravo!" sem odvrnil. 

„Toliko zraka smemo zahtevati, da se bo dalo dihati." 
Končno je razpravljal o mnogih „majhnih" vprašanjih, ki nam jih 
bo razrešiti. O obcini in njenih reformah, o naših vojnih ujetnikih, o 
goriških izgnancih, o naših „Amerikancih", pri čemer je pripomnil : • 

„Premišljal sem tudi o tem, če bi se izplačalo, da grem po vojni v 
Ameriko po naše Ijudi. Njih prihranki bi nam prišli práv pri vzpostavitvi 
našega narodnega gospodarstva. Te misii še nisem opustil." 
Ob slovesu mi je dejal. 

„Zcfi se mi potrebno, reči vam: delajte na to, da bi se enkrat sešli 
pametni, res demokratino čuteči Ijudje vseh struj na razgovor o vseh 
teh silno važnih rečeh. Jaz bom poleg. Če najdemo miselno edinost in 
skupnost vsaj v nekaterih poglavitnih točkah, po mojem mnenju je to 
mogoče, ustvarimo tako zelo potrební blok slovenské umstvene, realistične 
demokracije. Kdor se bo čustveno pripravil na bodočnost — njegova bo!" 
To Krekovo misel izročam s tem tisti naši javnosti, ki ji je namenjena. 
Krek sam se je pripravil za véliko delo v bodočnosti. Politično uje- 
dinjenje Jugoslovanov — to delo je čakalo njega, edini on je bil med 
nami, ki je mogel pripraviti naše realistično duševno prerojenje v tej 
smeri. Jugoslavijo, kakor si jo je bil zamislil, je skúšal duševno objeti v 
vseh njenih konkretnih oblikah, ne zgolj pesniško idealno, temveč tudi 
sociološko realno. Ko jo je umstveno zapopadel in se je duševno vživil 
vanjo, je stopil na pian. Misel je zorná — včlovečila se bo. In povedal 

20 



nam je bistvo svojega duševnega ploda z besedami pesnika, ki z njimi 
prežene terno. Zato smo ga razumeli vsi, vsa jugoslovanska Ijudstva. 

Korakojoč v bodocnost, ki je bila njemu že jasná, je budil se speče 
duše, Njegov zadnji agitatorični razmah se dá vzporediti agitacijski šili 
in sijajni zgovornosti Lassalla, ki mu je bil vedno vzgled agitatorja. Sejal 
je besede bodocnosti, novo oznanilo je vzbudilo hrepenenje v Ijudskih 
dušah. Sredi dela, ki so mu ga kopičile vedno nove in mnogotne misii, 
pa je nenadno zatulil njegov grob . . . 

Jugoslavijo je zadela prvá nesreča; njena britkost bo potrdila našo 
skupno voljo. 



Janko Samec: 



Lelji. 

t 13. 4. 1907. 



D 



va angela na grobu kot čuvaja 
stoječa dan in noc nam vsem na poti, 
da spanja sladkega nihče ne zmoti 
pokoja hrepenečim tega kraja. 

Tu konec se z začetkom v eno spája, 
ki verno plavá večnosti nasproti, 
odkoder zopet po prečudni poti 
k življenju novému se vse preraja. 

Po tebi moja duša vec ne toži ! 
Le v trdni veri težko nate čaká 
in je podobná hrepeneči roži, 

ki od jutranje zore pa do mraka 
nad njo nebroj oblakov črnih kroži . . 
a večnost dolga ji — minutá vsaka . 



^ 




21 



Albín Prepeluh: 

Za solncem. 

L 

Po vročem dnevu je zahajajoče solnce krvavo pordečilo obzorje. Po 
dolini se prikazujejo mrakovite sence. Zapadno pogorje je povlekel 
somrak; goljadni kamenití gorski obronki rišejo bele lise po njem. Na 
nasprotnih vzhodnih bregovih trepečejo zadnji solnčni žarki na bukovih 
gozdovih. Po dolini, koder se vije bela cesta in podi lahen vetrič oblak 
prahu, leže razvlečene njive kakor rožnopisani dekliški prti. Rastline 
klonejo utrujene, vele; njih zelenina je obledela v dolgih vedrih dneh. 
Žitni klas se je povesil, zeleno perotje koruze je omahnilo, po izsušeni 
zemlji se vijó razpoke vse križem. Po česti se pomika počasi in trudoma 
kolóna kmetiških voz, naloženih s sodi, polnimi sveže pitné vode. Vpre- 
žena živina je lana in nerodna, z glavami rine k tlom, umikajoča se 
nadležnim mušjim rojem. ŠkrtajoČe hlipajo osi preobloženih voz. Poleg 
njih stopajoči vozniki priganjajo počasno živino z biči; zevajo iz dolgo- 
časja ali pa se motreč ozirajo po velem polju, po žitu in koruzi, po 
krompirju in zelju. V njih hrbte je uprlo solnce svoje zadnje, pojemajoče 
žarke ; zagoreli obrazi tonejo v sencah, ki se podaljšujejo pred njimi. Dve, 
tri ure daleč se je napotila dolga kolóna k studencu; sedaj pa se vrača 
domov, v Suho krajino, kjer v grivem občutku hrepeni vse, Ijudje, živina, 
rastline, po vodi, dežju, nalivu . . . 

Zadnja dva voza sta nekoliko zaostala za drugimi. Ob prvem stopa 
Stružančev Jakob, nizek, širokopleč fánt, ki se je letos vrnil od vojakov. 
Njegovega vola obletuje brenceči musji roj; črni kolobar muh ga pika 
okoli oči. Jakob udari s palico po sirokem, mesnatem hrbtu, z vejo tolče 
po mušjih rojih; potem pa postoji, da ga doide Cilka, dekla soseda Burca, 
ki obzirno priganja svojega črnega volička. Jakob je vesel, razposajen. 
Z misičasto roko objame Cilko okoli pasu in jo pritisne s tako močjo k 
sebi, da dekle obvisi na njem. Toda tudi Cilka je močna; odrine ga od 
sebe in premeri s hudim pogledom. Najprej ga okara, nato pa začne z 
njim prijateljski pomenek. Čebljata o vremenu, súši, žitu, ki lepo káže, 
o njenem gospodarju, starem Burcu, ki je dober človek, in o starših. 
Cilki se ob spominu na dobro in skrbno mater omehča srce. Jakob, ki 
mu je visokostasa in ponosna Cilka zaradi lepih bokov in svoje spo- 
dobnosti vseč, se pritíska k njej in lovi njeno roko v svojo usnjato dlaň. 
„Svoje matere že dolgo nisem videla" — reče ona in se zamisli. 
„Rada bi bila zopet enkrat z njo!" 

22 



Modre oči ji zablodijo v daljo, preko pogorja, bukovih gozdov, na 
katerih leže širokí zeleni prameni solnčnih žarkov. Oba sta zamíšljena; 
ona se spomni svoje nesrečne preteklosti, on misii na njo. ki je tako 
ponosita in nedosegljiva. 

Deklica jaré mladosti je bila pred leti prišla s hríbov v dolino. Njen 
rojstni dom stoji na višini, v goličavi, sredi razbohotanega leščevja in ro- 
bidovja. Oče ji je umrí pred davnimi leti v tujini; na peščenem, malo 
rodovitnem posestvecu je ostala zapuščena póstarna vdova z dvema 
hčerkama. Starejša, Cilka, je morala zgodaj v službo k tujim Ijudem ; 
udinjala se je pri ovdovelem Burcu za deklo. Neznansko pridna je delala 
za dve, vsa prevzeta zvestobne skrbi za tuji dom. VarČevala je s kruhom, 
razsvetljavo in zrnom, ki so ga posipali perutnini; s krmo za živino, ki 
so jo došlej razmetavali. Z gospodarjevim denarjem je skoparila kot s 
svojim. Pazila je, da so domáce potrebščine ceno nakupovali, pridelke 
pa dobro prodajali. Vse domáce in poljsko delo je bilo pod njenim skrbnim 
nadzorstvom. Zadnja je hodila k počitku* prvá je vstajala; bila je tako 
skrbna, da si je Burčeva domačija znatno opomogla. Daleč naokoli so 
govorili Ijudje o „Burčevi gospodinji", njen gospodar pa je o nji rekel: 
„Ta deklina je zlata vredna!" Ko se je njegov prvi sin, Lojze, vrnil od 
vojakov, se je zaljubil v Cilko ; molče je bil stari odobril sinovo Ijubezen. 
Toda nesreČa je hotela drugače. Lojze se je bil v gozdu, pripravljajoč 
drva za zimo, prehladil in ob prvem zelenju so ga pokopali. Njej pa je 
ostal otrok, ki se je rodil kmalu po njegovi smrti. Ta nesreča jo je zelo 
potrla, veseli in brezskrbni smeh je izginil z njenih lic. Cetudi se je čutila 
pri Burčevih kot domáca, jo je vendarle skrbelo, kaj bo, ko se oženi 
gospodarjev sin. Britkost jo je prevládala, kadar se je zmislila na svojega 
sinka in na mater, ki jo je podpirala s svojimi prihranki. — 

Jakob se poželjivo ozira po njej, ki visokostasa, močna, kipeča od 
silnega zdravja stopa poleg svojega volička. Znova ga premaga sladko 
koprnenje; zopet jo objame okoli pasu, poskušajoč pritisniti jo k sebi. 
Toda ona ga s tako močjo odrine, da se opoteče po vijugasti česti. 

Smejoč se tiho sikne: ,,Plašna si ko srna!'' — Gleda jo kot nekakšno 
čudo. Došlej jo je spoštoval, sedaj pa čuti, da ga podjarmlja Ijubav do 
nepristopne deklice. Ljubezen prihaja vanj ko vihra. 

„Ni lepo od tebe, Jakob, da me ne spoštuješ!" 

On ji ugovarja. Ne samo spoštuje, tudi Ijubi jo. Sam da ne ve, odkdaj 
in zakaj. Gotovo vsled njene poštenosti, razumnosti in lepote. Njen otrok 
da ga ne moti, saj ve, da je bila postená tudi takrat . . . 

Njo oblijo solze. Tiho vzdihne: „Jaz ne bom nikdar več srečna!" 
Jakob molče premišljuje, kaj bi ji povedal v tolažbo. Vola sta vedno 
počasnejša, nepotrpežljivo ju obletuje Jakobova breja psica Rjavka. 

„Cilka," povzame on po daljšem premišljanju „bodi moja, če moreš. 
Najin dom bo srečen, ako se bova Ijubila.** 

Dekle pobledi, odgovoriti mu ne more. On pa nadaljuje: 

23 



„Ti si tako dobra in razumna, da boš môžu v srečo." 

Ona molči, z očmi objema sinje obzorje. Saj mu ne more verjeti. 
Misii se ji zmedejo, kakor bi ]i pretila veliká nevarnost. Lica so ji pordela, 
polne prsi se ji pri hoji lahno tresejo, na golem vratu se ji blišče znojni 
biseri. Jakob se nagne k nji in zašepece: 

„Jaz te hočem oženiti!" 

Vsa zmedena in nevedoča, kaj naj mu reče, mu ne bráni, da ji 
stiska roko. Okoli usten ji plese smehljaj, oči blodijo po nebesni sinjini. 
Kolóna se bliža vaši. Jakob še vedno hodi poleg nje, strdéne besede ji 
šepeta v uho ; ona premišlja, ali ji govori iz srca, ali mu sme verjeti ali ne. 
Pred vasjo pohiti Jakob k svojemu volu, prime ojnico in zavije z vozom na 
domáce dvorišče. Njen črni voliček pa mora sam najti pot k svojemu domu. 

S tem dnevom se je za oba zacelo novo življenje, prožeto z lepoto 
koprneče Ijubezni, ki ju je osrečevala. Povsod sta bila skupaj, povsod sta 
se našla. Sešla sta se pri poljskem delu, v mesečini za domácimi vrtovi. 
Kmalu so si šepetali radovedni sosedi važno vaško novico. 

II. 

Posestvo starega Stružanca ni veliko, dasi ga prištevajo med boljše 
kmete v Suhi krajini. Poleg njega in njegove žene ter siná Jakoba živi 
na tej kmetiji le še ena dekla, ki kŕmi in molze dve kravi, skrbi za 
perotnino, stepa presno maslo in je sploh pomočnica póstarni gospodinji. 
Cetudi je Jakob dober in vztrajen delavec, živi majhna družinica vendarle 
precej borno, zakaj pri hiši je polja in živine komaj toliko, da se pridela 
raje premalo kot preveč. 

Vsled bolehnosti gospodar ne more veliko pomagati pri težkem delu 
na polju in v gozdu. Postarno telo mu je upognil zavratni protin; vrhu 
tega je bil zadnja leta tudi precej oglušel. Po polju hodeč se opira na 
drenovko, gladko obriti obraz pa mu pačijo bolečine, ki mu jih povzroča 
hoja. Z nezaupnimi pogledi motri Ijudi in živino. Casih presedi na klopí 
pred hišo, na solncu, dolge ure, premišljujoč o rečeh, ki so mu vse živ- 
ljenje mučile glavo: o cenah jajec in žita in lesa; o solncu, súši in dežju; 
o žetvi in suhem vodnjaku. 

Zvečer se priziblje v hišo in sede na klop ob tulasti peci. Vse večere 
predremlje na tej klopi, bodisi da je zunaj suša ali pa škripajoči mraz. 
Kadar mu prineso večerjo, objame vročo skledo z rokami, da si jih ogreje, 
da se nič ne izgubi od dragocenega kuhinjskega ognja, da nič ne prejde 
mimo njega brez koristi. Jé počasi in oprezno ; ko konca, je skleda kakor 
pomita, na mizi ni ostala najmanjša krušná drobtinica. 

Njegova žena Mica, molčeča, trdna in koščena ženica, je neznansko 
pridna, nekoliko samosvoja. S svojim môžem se razgovori malokdaj ; dela 
pá zore do mraka, delo ji ne poide nikoli. Môžu streže s tiho požrtvoval- 
nostjo, brez tožbá in joka. Odkar se je njen edinec, Jakob, vrnil od vojakov, 
si je nekoliko odpočila, ima več čaša za cerkvene obrede in pobožné mo- 

24 



litve. Tudi oče in sin se razgovorita malokda], neko plašno nezaupanje, neka 
tujost je med njima. Vendar vpraša časih oče siná za mnenje, kadar je 
treba odprodati del žetve, postaviti vola na semenj ali pa kupiti telička. 
Stari sinovemu mňenju nikoli ne oporeka, stori pa vedno po svoje. 

Neki večer sede tudi Jakob na klop ob peci, poleg očeta. Na vsa 
pljuča mu kriči v uho svojo namero, ožeiiiti se s Cilko. Spočetka ga 
stari ne razume, potem pa izbulji oči in se hudo razsrdi. Pridnost in 
druge kreposti revnega dekleta na kmetih nimajo izjemne cene, kadar 
gre za njeno možitev, ker je samoobsebi umljivo, da so ji potrebne. Po- 
nosni in skopi Stružanec ne more doumeti, da mu hoče sin privesti v 
hišo nevesto praznih rok s tujim otrokom. Kot bi mignil, tako hitro iz- 
računi, koliko mleka in kruha in káve in obleke bi porabil tuji otrok, 
predno bi bil poraben vsaj za pastirja. Sinova lahkomiselnost ga tako 
razkači, da mu plané kri v glavo in mu zmanjka besedi. 

„Kaj si se zmedel?" se zadere po dolgem oddihu nad sinom z ne- 
navadno močnim glasom. Davi ga kašelj, na zariplem obrazu drgeče huda 
notranja razburjenost in ježa. 

Ko se nekoliko pomiri, mu začne Jakob kriče razkladati vzroke 
svoje jnamere. Z njimi hoče pred očetom opravičiti svojo Ijubezen. Hvali 
lepe Cilkine lastnosti, njeno pridnost, ki je vredna več od vsake dote. 
Glede otroka je mnenja, da mu bo stari Burec izgovoril primerno od- 
pravnino, ko bo izročal svoje gospodarstvo. 

Stari o vsem dvomi, on nič ne zaupa Ijudem. — „Dokler jaz živim, 
se s to deklino ne boš oženil!" ponavlja neprestano in se noče spustili 
v daljši razgovor. Končno se Jakob upeha ; s prikrito jezo v srcih se ločita. 

Dva meseca sta že potekla, razmerje med očetom in sinom je ostalo 
napeto. Oba sta trmoglavca. Však teden enkrat razlaga Jakob očetu svoje 
vzroke, hvali Cilkino pridnost in skopost, vedno z istimi besedami in 
gestami; na vse grlo mu kriči v uho — v gluho uho. Stari noče od- 
nehati, sin tudi ne, však dan sta si bolj tuja. 

Na praznik Malega šmarna po kosilu obsedita oče in sin za mizo 
sama; mati je odšla s posodo v kuhinjo, dekla pa v svojo kamrico, da 
se preobleče za popoldansko službo božjo. Na mizi med njima stoji ste- 
klenica sadjevca in kozarci. Stari molči, s prstom pobira krušné drobtinice 
po mizi in jih nosi v ústa. Skozi majhna okna, na katerih zeleni rožmarin 
in povešajo nageljni svoje razcvetele rdeče glavice, gleda solnce v sobo. 
Svetli žarki belijo raskavi pod in se odbijajo od pestrobarvnih, na steklo 
slikanih svetih podôb, ki vise po stenah, ena tik druge. Jakob po- 
gleduje očeta, ki se noče ozreti vanj, si podpira glavo zdaj z des- 
nico, zdaj z levieo, pokašljuje in štorklja z nogami po lesenem pôdu. 
Končno ga premaga bolestná notranja, srčna želja in znova začne kričati 
očetu '^v uho svojo namero pa njene vzroke. Hvali in povzdiguje Ciko, 
njeno pridnost in skopost in razumost v deveta nebesá. Stari lovi molče 
drobtinice in drži sivo glavo v desni dlani. 

25 



„Dokler bom živ, ne boš mesil kruha iz te moke!" reče naposled 
z odločnim poudarkom gluhca. Očetova trma ujezi siná, ki je obupal, da 
doseže zlepa svoj namen. 

„Kaj bom vedno pri hiši samo za hlapca?" kriči očetu v uho. Stari 
zmigne z rameni, kakor bi hotel reči : Stori, kakor ves in znáš, seda] sem 
še jaz gospodar! 

„Cez mi dajte!" zahteva Jakob z zariplim obrazom, s tresocimi se 
rokami in utripajočim srcem. 

Sinova predrznost starega Stružanca hudo zbode. Zdi se mu, da ga 
Je nehvaležnost sama. Vstane, kri mu zavre in plané v glavo, bodeče 
oči pa se mu zablisnejo. S pestjo udari po mizi in kriči: 

„Dokler bom živel, bom tudi gospodaril in ukazoval. Ti mi ne boš 
odmerjal kruha! Ako ti ni všeč, pa pojdi, kamor veš in znáš; vráta so 
ti odprta nastežaj!" 

Tudi Jakob se visoko vzravna, preobdan od hude jeze, bliska s po- 
gledi in stopi bliže k ocetu tako, da čuti njegov gorki dih. 

„Nikoli!" ponavlja stari in udarja s peto ob tla, da se stresa pod. 
S togimi, bodečimi pogledi se merita razjarjena nasprotnika. Sinova upor- 
nost Stružanca razhudi še bolj. Dvigne drenovko in zamahne po sinú. 
Jakob udarec prestreže, ročno vjame palico in jo obdrži v roki. 

Trenotek je mučen. Nenadno pa se odpro vráta, mati vstopi in ob- 
stojí sredi sobe. 

„Po kosilu še nismo molili," reče, se prekriža in začne s svojim 
mehkim, skoro prosečim glasom: „Oče naš, ki si v nebesih . . ." 

Jakob se zgane in izpusti palico. Prekriža se in tihotno mrmraje 
odgovarja materi: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh ..." 

Tudi stari sklene roke in se ponosno vzravna, palica pa zdrkne na tla. 

„Molimo še za verne duše v vicah," nadaljuje mati po prvem oče- 
našu. Jakob Ji odgovarja prvi, zakaj gluhi starec je vedno po en stavek na 
dolgu. Po vsakem očenašu se prekriža, misleč, da Je molitev že končana. 

„Se en očenaš za srečno zadnjo uro," nadaljuje mati. Starec se 
znova prekriža, moli po svoje. Kadar odmoli Jakob : „ . . . ter nas ne 
vpelji v skušnjavo," stari začne šele: „Daj nam naš vsakdanji kruh!" 
— Končno se zmeša tudi mati in kriči môžu v uho: „Se en očenaš za 
naše sovražnike: Cešena si Marija ..." 

Molitev Je končana. Oče in mati se križata, sin pa pograbi klobúk. 

Nem in medlušen odide s sklonjeno glavo iz sobe. 

III. 
Ob poletnih nedeljskih popoldnevih se zbero po náuku pri tej hiši 
možje, pri oni gospodinje, pri tretji dekleta. Pred hišo posedejo po dolgi 
klopi, premlevajo dogodke preteklega tedna, hvalijo in obsojajo, se šalijo 
in zbadajo. Fantje se zbirajo na napol razpadlem kegljišču vaške krčme, 
ki ima le ob nedeljah in praznikih nekaj gostov. 

26 



Cilki se zdi, da ne spadá niti med dekleta niti med žene; zato se 
izogiba nedeljski druščini. S svojim otrokom hodi po domačem vrtu ali 
po pol|u, časih se vzpne na bližnji brežuljek za hišo. Rebro je poraslo 
z grmičjem ; najbolj razbohotano je leščevje, s katerim se pajdaši češmin, 
črno in rdeče trnje pa dreň. Tu in tam kipi iz pritlikavega grmičja hrast 
ali pa šumeča breza. Po brežuljku se pase drobnica, med njo koze- 
tratarice, ki so na paši izbircne, nekako gosposke. Cilka si poišče kraj, 
kjer je tráva visoka in gosta; tam sede in položi otroka poleg sebe. 
Volnolasi otrok je nemiren, kobaca sem in tja, se razgalja, puli trávne 
bilke in si jih tlači v ústa ; z rokami praská po zemlji in liže prst ; končno 
slli k ovci, ki je bila prišla gledat mlado in žalo mater. Cilka se razgle- 
duje po dolini; po njej se belijo hišice vaši, ki so razpotegnjene ob cestah. 
Na polju je žito že požeto, svojega sadu oropana koruznica je podobná 
pogorišču. Vmes kipe skupine dreves, po beli česti pa se pomika človek, 
ki je videti zelo majhen. Pred njim drdra koleselj, za katerim se vali 
kolobar prahu. Vpreženi belec je kot otroška igrača, mož na vozu nič večji 
od prsta. Cilka se vleže, počasi zapira oči in v sladki zadovoljnosti skoro 
zadremlje. Predrami jo šum v trávi, zazdi se ji, da je nekdo tik nje 
globoko zasopel. Prestrašená se vzravna : iz trávne gošče je gledajo temne 
pasje oči. Jakobova Rjavka globoko šope in miga z repom. Psica je imela 
mladice; sesci so se ji napeli, vsled česar je videti še nižja kot sicer, 
podobná jazbečarju. Komajda se Cilka ogleda, že stopi Jakob izza grma. 

„Pozdravljena bodi !" 

„Kako pa ti semkaj?" 

„Na kegljišče nisem maral zaradi zlobnih besedi in radovednežev. 
Sel sem v hrib, pogledat naše mejnike, potem pa po grebenu, odkoder 
sem zagledal vašo drobnico. Pod vrhom leži v senci pastir in lovi mušice 
v ústa. Povedal mi je, da te je videl ondukaj." 

Med tem je bil Jakob že sedel poleg Cilke in ji krepko stisnil des- 
nico. Otrok se poprime psice, objame jo okoli vratu in ji maši trávne 
bilke v gobec. Psica je potrpežljiva z otrokom, zvesto ga gleda in se 
mu izmika. "* 

„Mislil sem, da pôjdeš danes domov po slovo k materi,* reče Jakob 
in se zagleda v njene oči, ki se mu zde kot sinja jezerca. 

Cilka molči in si v zadregi grize ustnice. Njen pogled je začuden 
in plah, — kakor bi hotela uteči nenadni nevarnosti. Po kratkem odmoru 
jo \T)raša Jakob znova: 

„Zakaj molčiš? Pa si nisi morda premislila?" 

„Kaj?* odvrne ona s topim glasom, kakor da ga ni razumela. 

„Ali si se premislila iti z menoj?* 

Cilka vstane, zagleda se preko polja, doline, pogorja, potem pa sede 
kakor v pasu prelomljena nazaj v travo, kjer ostane nemá in nepremična, 
zadeta od veliké, nenadne nesreče. 

„Kaj ti je vendar?" tišči vanjo nepotrpežljivi Jakob. 

27 



Ona ga brezmiselno gleda, oci se Ji zasolze in glasno hlipajoča mu 
mu potoži: 

„Meni je tako težko; — meni je tako težko!" 

„Ne bodi otročja!" jo tolaži, gladec ji roko. — „Ne bova ne prvá 
in ne zadnja. Goste trume so šle pred nama in bodo šle za nama." 

Po zadujem prepiru z očetom ni Jakob vec premišljeval, kako bi 
zlepa dosegel svoj namen. Spoznal je, da ne bo mogel v domačem trenju 
živeti. Zato se je odloeil, stopiti na véliko cesto, kakor je bil storil že 
marsikateri njegov znanec. Pôjde v Ameriko in si tam prisluži toliko, da 
bo mogel kdaj pozneje postaviti v domovini lep in prostoren dom. Skrbela 
pa ga je Cilka, ki si jo je bil izbral za svojo družico. Razodel ji je na- 
mero; sprva je molčala, ni rekla ne tako ne drugače. Pozneje nekoč mu 
je odločno pritrdila. Zmenila sta se, da se odpravila na pot takoj po 
končani žetvi. 

„Vedel sem, da ti bo slovo težko!" reče Jakob po kratkem pre- 
sledku in pristaví: „Tudi meni ne bo lahko. Toda ne bom se poslavljal 
od vsega, kar mi je doma Ijubo; iz veže bom stopil naravnost na 
cesto ..." 

Zopet se pogrezneta v múčni molk. Med njima se pleto skupne 
misii. Solnce zahaja, kakor veliká ognjena krogla stoji na grebenu za- 
padnega pogorja, po katerem se večajo turobne senčne proge. Na nju 
pa padá zlati prah žarnih solnčnih prameňov. Jakob vstane in se ozre 
v cudezno pordele oblake bleščečega zapadá. — Redkolistnate breze se 
belo blešče, češmin je zardel kakor baker, krivenčasto trnje je popikano 
z rdečimi jagodami, tráva pa je kakor pestrobarvno cvetlično polje. Cilko 
ozarjajo trepetljikujoči pozlačeni lasje. O deželah, v katere gre zahajajoče 
solnce, govori Jakob z vzhičenimi besedami. Tam so veliká mesta; vsi 
narodi, vsa Ijudstva se zbirajo na tistem blagoslavljenem delu sveta. 
Zemljo napajajo široké reke, z gorá bobne mogočni slapovi. Na morju 
rastejo gozdovi jamborov, velikánski brodovi prevažajo Ijudi in blago od 
mesta do mesta. Skozi noc v dan gre življenje po šumnih cestah. Kdor 
je priden si tam nabere základov, kolikor si jih poželi srce. Zgolj lenuhi 
in ničvredneži poginjajo v obcestnih grapah. Vzhičen in razigran od ko- 
prnenja poveča in olepša Jakob vse, kar je že bral v knjigah o cudežnih 
deželah. Cilka ga posluša molče, s togim pogledom srepi vanj, v glavi 
pa ji gomaze pestré slike, ki jih odgrinja Jakobova domišljija. 

Prevzet sladké utrujenosti Jakob umolkne in sede nazaj v travo. 

„Lepo mora biti tam, v tistih bogatih in cudežnih deželah!" reče 
Cilka po daljšem premisleku, vsa zardela v obraz. 

„Lepo!" ji on pritrdi šepetaje. — „Tam je svet nov, brez pogrd in 
nesnažne staré navlake, prerojen v svobodi ... To sem bral v knjigah." 

Zopet se molče pogrezneta v težke, vznemirljive misii. 

„Ko bo žetev končana, delo opraví jeno, pojdeva odtod!" povzame 
Jakob prvi. 

28 



Ona si z roko podpira glavo, brezmiselno srepi v sínje nebo. Njenä 
molčečnost ga vznemiri. 

„Reči: Pojdeva!" šili vanjo. 

„Meni je tako težko, — težko, — težko mi je, Jakob!" 

Njena malodušnost ga vznejevolji. 

„Ostani tu; — vedno boš delala za druge, nikoli za sebe!" 

Cilka topo strmi v zrak in pomišlja. 

„Pôjdem pa sam. Nikoli vec me ne bo videl dom," nadaljuje Jakob 
v slabi volji. Njo oblije vroč pot, na licih se ji zaiskre solze. 

„Čemu se cmeriš? Nisem mislil, da si tako malodušna in malo ra- 
zumna, Cilka ľ* — Jakob je sam že skoro razdvojen, toda trma ga drži 
pokonci. Njej pa teko vroče solze iz oci. Globoki vzdihi se ji vijejo iz 
prsi. On jo prosi, roti, zahteva, da mu razkrije svojo skrivno bol. 

„Kani naj grem z njim, s svojim malčkom? Srce mi ne dá, da bi 
ga pustila pri tujih Ijudeh!" 

Sedaj jo razume. Ozre se za otrokom, ki se še vedno igra s psico. 
Prekopicnil se je preko nje in se ji zavalil pod trebuh. Radovedne otroške 
oči se smejo, z ustmi se ujame za močni seséc. Psica se ogleda, nato 
naglo odskoči. Jakob dvigne otroka, si ga posadi v naročje in reče: 

„Tudi ti, poniglavček in nagajivček, pôjdeš za solncem." Obrnivši se 
k Cilki pa nadaljuje: „Najine roke so mocne dovolj . . . Vsi trije pojdemo!" 

Cilkin obraz se hipoma razvedri. Se vsa mokra od solz se smehljajo 
njena polna líca. Vstane, se približa Jakobu, stisne njegov zagoreli obraz 
z rokami in ga poljubi na ustnice. 

„Za solncem!" vzklikne. 

„Za solncem!" ponovi srečni Jakob. 

IV. 

Zetveno delo je končano, ozimina položena v preorano zemljo. Polje 
se je pomrtvičilo; sleceno, obrano svojih plodov, je prazno in porjavelo. 

V gozdu so pokosili praprot, v hladnih nočeh so pordeli bukovi gozdovi. 

V zornih urah se vlaci bela meglica po dolini. 

Jutri navsezgodaj odide Jakob na dolgo pot. Z njim pôjde Cilka pa 
njen otrok. 

Dnevi so jasni, ceste prasne, noci bele. Na bledih ploskvah mesečine 
leže črne, v ostrih konturah risane sence hiš in dreves. Cilka šedi v 
svoji nizki kamrici na posteljni straníci in srepi v utripajoči plamenček 
svetilke na mizi. Pod mizo leži veliká čula, povezana podolž in počez, — 
njena potná prtliaga. Na postelji, ob zidu, spi njen otrok, odet in zava- 
rovan z blazinami. Njej se ne dá spati, neznansko težko ji je srce; čuti 
se slabo. Niti toliko moci nima, da bi se izjokala do kraja. Šedi nepre- 
mično ko dub; misii so ji odbežale, kakor bi bile izškrabane iz glave. 
Trudoma zbira njih ostanke, hoče se vmisliti v ono, kar ima priti: — 

29 



v slovo, dolgo železniško vožnjo, plovbo po samotnem oceánu . . . ka] 
Jo caka onstran morja? 

Njene skrbi so težke, múčne. Vsakokrat, kadar odbije ura-nihalnica 
svoje dolgočasne udarce v nočno tišino, se ji zoži in zatrepeče srce, hladán 
pot ji stopi na čelo. Razum ji prihaja vedno bolj reven, pritisk v glavi 
vedno bolj neznosen. Domišlja si zle dogodljaje kakor človek, zasledovan 
po neprestanih nesrečah. Obide jo blazno koprnenje, da bi ušla neznos- 
nemu pritisku v glavi. Najrajša bi odpotovala takoj . . . 

Nekje na česti zalaja pes. Dvigne se, z rokami si potegne preko lic, 
od sene do brade, se potiplje po laseh, nato po vsem životu — kot nori- 
čica. Tiho in oprezno, da ne vzbudi suma v tihi noci, stopi v vežo, odtod 
pa na dvorišče. Mešec je pobelil vse, vso samotno in izumrlo pokrajino. 
Tiho stopa preko dvorišča do sadovnjaka, tam se premisli in zavije na 
njivo s sklonjeno glavo in bežečimi koraki. Njena črna senca se vleče za 
njo tiho kot strah. Preplašen ptič zafrfota v zraku in se preleti nad njeno 
glavo. Na vaši nekje se oglasi čuječi pes in laja tako dolgo, da zbudi tudi 
svoje tovariše, ki začno tuliti v tiho, svetlo noc. Zahajajoči mešec je po- 
vlekel svojo silno povečano senco po njivi; po njej beži napol razprav- 
Ijena ženská, podobná pravljični prikazni. 

Koncem njive sede Cilka na porobek odvodnega jarka. Njiva se kadi, 
tenká bela meglica puhti iz preorane zemlje. Pšenično zrno je bilo po- 
loženo vanjo; prihodnje poletje se bo ondukaj zibal težki klas. Glej! — 
ta košček zemlje je ona sama; osvežila ga je s svojem znojem. Na njem 
ni grude, ki bi se je ne bili dotaknili njeni prsti; vkopano vanjo jo je 
žgalo solnce dolgih poletnih dni. 

Cilka se z rokami nasloni na vlažno prst in se ozre v sinjebelkasto 
nebo. Mešec ji pobeli obraz, vrat in roke. Nočni hlad ji hladi razbeljeno 
glavo. Mešec, viseč na róbu obzorja, nalikuje veliki žareči obločnici ; zvezde 
ugašajo kot lúčke na oltarju po končani pobožnosti. Samotná tihota bele 
noci jo umiri, mraz jo stresa in poživi. V gošči se že oglaša čivkanje po- 
samnega ptička; — kmalu bo zazoril dan. — 

Jakob je to noč trdno prespal. Ko se prebudí in ozre skozi okno, 
valuje po dolini bela meglica. Mati je že pri ognjišču, pripravljajoča zajtrk. 
Solze ji močijo zgubana lica. Ko zasliši v veži sinove korake, se obrne k 
zidu in si s predpasnikom obriše solze s pordelih oči. Kmalu za sinom 
stopi tudi stari Stružanec iz sobe, opiraje se ob palico. Poteze njegovega 
obraza so danes še trše kot sicer, kakor v kameň izklesane. Stopi na hišni 
prag in se ozira po prazni česti gori in doli; naposled se zagleda v kadeči se 
kup gnoja pred hlevom. Iz hleva stopi Jakob, kamor je bil stopil gledat 
k živini, in postoji pred očetom. 

„Pôjdeš vseeno?" vpraša oče, ne da bi se ozrl v siná; pozná se mu 
zadrega. 

„Pôjdem!" mu odvrne sin z jeklenim glasom. V njegovem srcu so 
besede, ki jim jezik ne zna izreka. 

30 



„Nisem te goiiil od doma! Če hočeš, pa ostani!" Starí se ozre v siná, 
roke mu trepečejo. Hudo mu Je za edinca. 

„Vem, oče! Pôjdem vseeno, — sa] za nekaj let se vrnem!" 

Oče na to molči, sin pa čaká, kaj mu bo še povedal. Obema je hudo, 
vendar ne znata izraziti, kar živi v njunih sreih. Starí se ozira po vaši, 
kjer medle iz tenké meglice vogali hiš; potem se obrne proc in vpraša 
počasi, kakor bi govoríl s tretjim, skrítim v megli. 

„Pôjde tudi ona?" 

„Pôjde!" mu jekne Jakob v uho. 

Zopet molčita. Sin gleda v tla, z nogo drsa po pesku premišljujoč, 
kako bi poprosil očeta za odpuščanje. 

„Lepo jeseň imamo!" reče naposled. 

„Lepo!" mu prítrdi oce. Po kratkem presledku pa vpraša: 

„Kdo bo vaju zapeljal do kolodvora?" 

„Čemu bi se razkazovala po vsi dolini? Pes pojdeva cez goro!" — 
Jakob kríči, da ga oče razume. 

Pred leti je bil na široki parceli v gorí gozd posekan do tal. Tam, 
kjer so nekoč rasle ponosne hoje, se danes solnči kraški kameň, ki ga 
prepreza trnje in robidovje, zavetišče kačjim zalegam. Po tej pušči se 
vleče v hríb pešpot. Onstran pogorja leži široká ravan, sredi nje trg s 
kolodvorom. 

„No, tudi práv!" pravi oče in zmigne z rameni. Potem pa se opraviči: 

„Tale megliea mi gre do kosti, zato móram nazaj v sobo, kjer bom 
počakal solnca. Jakob, srečen bodi!" 

Oče in sin si krepko stisneta roke, se bistro pogledata in si tako po- 
vesta, da je vse odpuščeno. 

„Ostanite zdravi, oče!" 

„Ce boš pameten, Jakob, te bo sreča našla!" 

Med tem je skuhala mati koruzne žgance in jih postavila dobro za- 
činjene v veliki skledi na mizo. 

„AU še ni prišla?" vpraša mati. 

„Kdo?" se Jakob dela nevednega in v zadregi povesi oči. 

„Cilka vendar! Kako si pa čuden!" 

„Menda je že tu!" 

Res se prikáže na pragu Cilka; na glavi nosi svojo veliko čulo, v 
naročju pa spečega, v težko zimsko ruto povitega otroka. Upali obraz ji 
bledi, na trudnih očeh se ji pozná prečuta noč. 

Po zajtrku pripraví mati še čaj, da jima ne bo mraz na potu. Po- 
sušenemu lipovému cvetu pridá še dva stepca bezgovih jagod in en stepec 
posušenih borovnic, da čaj malce kisne. 

Jakob si je bil že naprtil na hrbet svoj težki kovčeg z vrvjo tako, 
kakor je nosil časih vojaški nahrbtnik, Cilkino čulo pa vzame v roko. 
Cilka znova previje otroka in si ga položi trdno v naročje. Zaporedoma 
stisneta desnico starému Stružancu, kateremu se zablešče mokré oči, potem 

31 



pa odideta skozí zaduje duri iz hiše, spremljevana od matere. Na dvorišču 
postoje; mati se vzpne k sinú in ga poljubi na ústne, Cilko na lice, oba 
pa pobožno prekriža na čelu. Ko si sežejo še enkrat v roke, se Jakob in 
Cilka namerita težko stopaje vzdolž trzne njive proti gori. Mati gleda za 
njima, dokier ne izgineta za belo megleno steno. Tedaj zdrkne na kolena, 
solze ji zalijo oči. 

Dobre pol ure pozneje si napravijo ognjeni solnčni žarki pot skozi 
belo megleno morjé. Z roso posrebreni travniki so posuti z brezštevilnimi, 
pestrobarvnimi, bleščečimi se biseri. Počasi se popenjata mlada popotnika 
na goro. Na vrhu pušče, pod gozdom, se ustavita in ozreta. Solnce ju 
ožari, prah njegovih prameňov ju pozlati. Jakob maha š klobúkom, Cilka 
z roko, mati z obema tako dolgo, dokier ne izgineta za pordelimi debli 
visokih smrek. 

* 

Lepa jeseň se je končala z nalivi; za njimi je prišel sneg, z njim 
mraz. Kameň je pokal od mraza, sneg pa je obležal do Veliké noci. Sta- 
rega Stružanca je zmlela huda zima; pokopali so ga, ko se je oglasila 
lahkomiselna kukavica. Burčev drugi sin se je vrnil od vojakov in se 
oženil še tisto leto. Ko je stari Burec izročal posestvo sinú, je izgovoril 
tudi svojemu nezakonskemu nečaku — „Amerikancu" — doto. Jakob in 
Cilka sta se v Ameriki poročila. Spočetka se jima je slabo godilo, zakaj 
več mesecev sta bila brez dela. Sedaj oba zaslužita in hranita; poslala 
sta domov že nekaj denár j a. 

Stará Stružanka živi na kmetiji sama z dvema deklama; težko delo 
jo je sključilo in ji postaralo obraz. Sedaj je še molčečnejša, kot je bila 
nekdaj. Kakor bi neprestano česa Ískala, hodi pogosto iz kuhinje v sobo, 
iz sobe v kamrico, odtod v hlev in na senjak. Večkrat stopi na cesto 
pred hišo, se ozira gori in doli, potem pa se nečesa domisli in gre na 
dvorišče ter gleda v goro. Išče in čaká. 

Dom se je izpraznil. Ko mine leto in dan, je hišni zid okrušen, po- 
črnela slama na strehi preluknjana, hlev pa skoro zapuščen. Vežna vráta 
so povesená in reže. Na njivah, na teh nekoč kadečih se njivah, pa raste 
tráva. 




32 



Oton Župančíč: 



Podoba. 



o 



da mi je priti do svoje podobe! 
Da bi jo zagledal jasno pred seboj! 

Mračna je znotraj v meni mračnem, 

vsega prešinja me, vsega prebáda, 

razprezajoča se v svojo rast . . . 

In navznoter jo tipljem, 

z vsem bitjem, slepec, tipaje, 

in rastem ž njeno rastjó, 

ž njo vred tavaje, 

kam, sam ne vem . . . 

O, da mi je priti do svoje podobe! 
Da bi jo zagledal pred seboj! 

Glej: Ali ni človek kakor drevo, 

ki bi raslo iz svojega semena, 

iz svoje srede na štiri stráni . . . 

pa ga bije vihar 

in mu veje kodrá in krivenči, 

da izgreši svoje štiri smeri 

in ne more do svoje podobe? . . . 

O, da mi je priti do svoje podobe! 
Da bi jo zagledal pred seboj! 

Je : Kdor je šel od konca s smerjó, 
kdor sméri ostal je do kraja zvesť, 
in ves se pognál je v samo rast: 
tak, kadar nazadnje razpné roké, 
kot mož, ki se pretegne v dan, 
meréč tkanino večnih sanj, 
pokaže nam svojo podobo : križ . . . 

O, da nam je priti do svoje podobe, 
i meni i tebi, národ moj! 



33 



Marija Kmetova: 

Pismo. 

PogleJ, dragi, kaj je vec: ti ali príroda? Vse te dneve so také misii 
in vsa duša je v njih. To so zlati dnevi in to so dnevi nebes. Gledam 
in gledam : toliko lepote, toliko lepote ! 

— Tam je modra cesta. 

Saj ni cesta, preproga je, mehka tenčica je in v tenčici so zvezde; 
zvezde rumene in bele. In zvezde se zibljejo in se smehljajo, in zvezde 
drhtijo v modri omámi. 

Nad cesto je streha. 

Saj ni streha, mehki baršun je in v baršunu so lúčke. Trepetaje se 
božajo s solnčnimi bratci in se leskečejo kakor opáli. 

In veje in vejice so črne bolj od crnih misii. 

Kam bi s to lepoto? 

Noga zastane in v duši je vélika maša. In še nekaj, nekaj, kar 
stiska srce. In to nekaj, to je tako silno in grozno ; to nekaj, saj ne vem, 
kam bi z njim. Prijela bi — lepoto — in bi jo dvignila dalec v svet. 

In tam trávnik. 

Tráve, tráve, samé tráve : mehke, nežne, boječe, šegave, ponosne. 
In vmes so cvetke, cvetke: bele in rumene in rdeče in modričaste. In 
vse se ziblje in živi in šepeče. Solnce je v rožah in travah, in v solncu 
so zlate nitke, ki vežejo rože in tráve v eno samo véliko morje lepot. 

Zakaj je tako lepo? 

In breze so kakor čudeži. Tako lahke so in tenké ; in veje so kakor 
svila in še listje kakor svila. 

In v vsem je duša hrepenenja. 

In topoli se smehljajo v vrhovih. Ves dan se smehljajo. 

In tisto véliko solnce! 

Saj ni ničesar, saj ni, kar bi bilo višje in lepše od vsega tega. Saj 
je vse to toliko, toliko. 

Pa na večere, ko ima však kamenček svojo senco, in so ceste vse 
pisane samih drobnih, drobnih sene. 

In luč je kakor duša: daljna, tajná, neskončno globoka. 

Spet je tisto nekaj, ki teži človeka, da bi, da bi, joj, da bi pádel 
na zemljo in jo poljubil na sveto čelo. 

34 



In rože: astre in krizanteme in rdeča, goreča Ijubezen. VijoĽcaste 
so astre in kakor zvezde so. In belo-rdeče in čisto bele kakor sneg. V 
solncu žarijo in krešejo iskre toplote in lepote. Metulji sanjajo nad njimi, 
beli metulji, po dva in po trije in po štirje, kakor cveti se zibljejo, kakor 
beli oblački zlata in srebra. 

Vidiš, dragi, kaj je vec, ti ali priroda? 

Ah, saj te slišim, saj te vidim, kako se smehljaš in praviš: 

„Draga, saj bi ne bilo vsega tega, če bi ne bilo mene v tebi." 



Anton Debeljak: 

Zímsko solnce. 

iloline kelih širne zvrhan je z meglami, 
a reka, ribnik sopeta iz polnih pljuč, 
zastonj vse večno jutro čakamo na luc, 
le redko solnce-hostija vzbledí nad nami. 

Potem pa megleni zastôr se preporje: 
zavriska, zabliska lazurni se lošč, 
tie biseri v tleh in lestenci od gošč, 
dragulje, demante razstavlja pogorje 

Tak misel mlada kdaj v možganih se splodí, 
temnečih dvomov mrak se lacno v njo podi, 
ko trudna motá v dan iz motnih se povesem. 

Tedaj iz plenic se poslednjih rodi: 
ozarjen, ožarjen svobode se stresem 
in v duši ponosni zapolje mi pesem. 




35 



Juš Kozák: 



In če se zgodi 



In če se zgodi, da padem, pustite me tam, kjer izdahnem. 
Ne nosite, ne nosite me domov, kakor ste mojega prijatelja, da Je 
oče njegov zblaznel od žalosti in brat grohotaje preklel svet in njega 
usodo. Zabili so ga v krsto, ter ga tam pokopali, kjer druge. 

Ne, mene pustite v loki, sredi poljan, namočenih s krvjo. 

Ko na večer potihne boj, tedaj vstanem pod nebo, vstanem, zakaj 
preveč koprnenja je v meni po življenju, da bi mogel na veke zatisniti oči. 

Tako me žeja po življenju, kakor popotnika, ki mu je zgorel jezik, 
ker ni našel studenca. 

Pustite me torej pri studencu. 

V hladnem blesku lesketajočih se zvezd bom plul od mrliča do 
mrliča, ter jih obujal v večno življenje. Svojo večno živo žejo jim udahnem. 
Prisluškovali bomo šepetu rož, tožbam voda, razbeljenim prošnjam pečin. 
Sovražili, Ijubili bomo s krožečimi svetovi in solnci. 

Zjutraj se okopljemo v brezbrežnih valovih svetlobe, ki se razlije 
nad bojnimi polji. 

Culi bomo ritem grmečih topov, sopečih Ijudi, ki v njih srcih hrope 
ostro sovraštvo. 

Na večer pa se postoterimo. Z luninim svitom se preselijo vsi, ki 
jim ni mogoče umreti. 

Videti hočejo, kdo bo svojo dušo z lavórom venčal ; čuti hočejo 
vriskanje, pozdravljanje vračajočih se. 

Da, jaz bi hotel občutiti krepki stisk roke, ko se bratú povrne brat. 

Na prsih očeta bi rad slonel v utripanju vseh njegovih žilic, ko 
objame siná. 

Da bi mogel bití atóm njenega utripajočega srca, ko bo gledala in 
štela vrste vračajočih se, pa ne uzre med njimi njegovih oči. 

Da utolažim neizbrisno žalost, stkem pajčolan sanj o večnosti, o 
vračajočih se dušah krog nje. Oslabim ji um. Sladká, tolažilna bo njena 
blaznost, ko ga bo čula, gledala vsepovsod, zakaj brez njega ji ni bilo 
dano živeti. 

V sinú in bratú pa ugasnem však spomin na smrt, na trpljenje, na 
vse, kar sta videla mojega trpljenja, da bo njuno pripovedovanje večno 

36 



živo življenje, postoterjeno, potisočerjeno, kakor da ni smrti. Pozabi nanjo 
siví oče, mali brat pa postane apoštol življenja. 

Pustite me zato pri studenou. 

Da bom videl, kako bodo delili zemlje med seboj, da bom vodil 
njih roke ter osrečil svojo domovino. Ce mi večnost ne izbriše spomina, 
bom tisti hip mislil, da se na zemlji nisem za njeno slavo boril. 

Zadovoljiti hočem med narodi národ, da bo od radosti in Ijubezni 
do življenja pijan. 

V tisti molitvi svojega národa hočem k bogu hiteti, ko bo národ 
molil za one, kojih smrt ga je osrečila. 

Videti hočem, kako se bo razvijal, gledati njegove iznajdbe po tisoč- 
letjih. Te misii bi hotel roditi. 

Stvarnik novih svetov bom, ko se ta zemlja razdrobi in iz njenih 
drobcev postanejo novi svetovi. 

Pustite me zato pri studenou. 

Toda, ko se v poletnih nočeh s tišino razprede dih božji med nebom 
in zemljo, pôjdem na samotná pota gozdna, koder hodi s tako Ijubeznijo 
moj brat, in pridružím se mu. Se enkrat se pogovorim z njim, se divim 
njegovim mislim, gradim z njim vred, mu pomagam, ga podžigam. Ko 
pa se me domisli, obstane v koraku, se mu v bolesti skrči srce, tedaj 
hitro orfplujem . . , le na čelo, na tisto mramornato čelo ga še poljubim. 

Vem, kod hodi ona najrajša ; ona, ki je bila moje drugo oko. Zvečer 
bo hodila z njim iz mesta. Slediti jima hočem med polji, valujočim žitom, 
ob srebrnih rožnatih vodah, med gosto, zeleno travo. Morda se spomnita 
name, morda zaživim celo v spominu njih otrok. 

In k svojem najmlajšemu bratcu pridem zvečer, ko zaspi, in bom 
vso noč pri njem. Tako ga bom Ijubil, ko nekdaj: igrala se bova, nosil 
ga bom na ramenih, vzel na kolena, da se nauči jahanja, pripovedal mu 
storije, da se bodo iskrile tiste biserno svetle oči. 

Vso noč bom pri njem do zore; samo da čujem, ko si v jutro po- 
niane oči, se skloni čez posteljo k očetu ter mu pove, da se mu je vso 
noč o meni sanjalo. 

Tako bom hodil po zemlji. 

Storim, da bo oče lahko umri, v visoki starosti, pozdravil smrt ter 
je ne bo čutil. Sinovi bodo preskrbljeni. 
Ko zapre oči, ga popeljem s seboj. 

Skupaj bova hodila po zemlji, se vracala k obema, da jima ne bo 
hudo brez naju. 

Tudi midva bi jih pogrešala. 

Zato me pustite v loki, pri studenou. 



37 



Padlému drugu. 



Mirno dihajo tvoje grudi, zemlja moja. 
Tvoje vode, gore, vasice po razposajenih gričih, polja, vinogradi 
so obdani z nebeško glorijo. 

1. 

Gledal sem tisoče, ki so s sklonjenimi glavami hodili tesno drugi 
ob drugem — njih široká pleca so se bočila kakor pobočja gora. Hodili 
so dni, tedne, brez prestanka. Kadar je čul kdo glas, takoj se je odpravil 
na pot : ženi je zastal utrip srca, njene kalné oči niso potočile solze na deco 
smehljajočo se okrog in okrog nje. V njegovo smer se je zagledala, ko je 
nakrátko, brez slovesa postavil živino v hlev; prišel je pravkar s polja 
domov. Krepki so bili boki evetočih deklet, hrepenečih po materinstvu. 
Zdaj pa je od žalosti umrla v njih telesih še nerojena deca. Za vasjo so 
vriskah fantje. 

Starkam in starcem pa je obup za tri rodové zarezal čudne gube v 
obraz ... 

Vinogradniku krvavi srce, ko po viharni noci gleda brstike trt, kako 

s svojimi drobnimi ročicami iščejo opôr, ki jih je izruval ponoči vihar. 

Tako sem gledal na deco. 

Vse to je neizbrisno. 

2. 

Že stoletja hodijo tvoji sinovi, mati moja. Vedno v tisočih, ravno 
tedaj, kadar postane pleme najjačje. 

Redki se vračajo : posamič prihajajo za vasmi, da jih ne vidijo, kako 
hodijo brez rok, brez nog, z upadlimi lici, z okrvavljenimi očmi. Pred 
kočami posedajo, na solncu se solnčijo, razgledujejo, dokler jim ne da 
pokoja mati gruda. ^ 

O rane, vedno sveže rane čez in počez. 

Kdo bo zacelil rane naših duš, ki verujemo v tlsto božjo besedo, 
ki se je v tebi včlovečila? In za njo še ni nihče pal, na tvojih prsih v 
silnem vzgonu in uporu ni izkrvavel. 

Da bi bil osebni bog izven tebe, kot so nas učili, preklel bi ga ti- 
sočkrat iz obličja v obličje. Rval bi se z njim, boril na žive in mŕtve, 
da te iztržem njegovim krvoločnim rokam, te ponesem daleč proč, te 
skrijem varno pred njim. Da ne umreš brez sadu. 

Ali pa bi tebi ustvaril drugega boga, bolj mogočnega, kakor je bil 
Jehova in še manj usmiljenega do drugih národov. Le tebe bi Ijubil z 
Ijubeznijo, ki je še niso občutila božja prsa. 

38 



Zaman! Spoznanje je jasno: Izven tebe ni bogov! Nihče ne bo 
ustvaril drugega! V tebi je; je pisal in piše svoje večne žive zákone v 
vseh živih in za naše oči vseh mrtvih stvareh. Večno krivičen tebi? 

Zopet je zazijala rana, v mislih pa kljuje blázni upor. 

3. 

Zalesketalo je v dalji. 

V žgoči radosti je duša vztrepetala. 

Tam se je sklonil človek nad zemljo; pojemale so njegove moci, 
pleca so se stresala, roke šibile. Z vsem náporom se je sklonil k tebi. 
Ker ne more govoriti prestreljeno grlo, padá s poljubom nate, črna, črna 
prst. Izdihnil je. Do neba je žarela okrvavljena gruda. 

Pal je zate. 

On izmed tisočerih. 

Da bi bil mogel govoriti, bi bil molil tisto veroizpoved, ki je kakor 
mogočna himna vstala v moji duši, tlela v vseh onih tisočih, ki so hodili 
stoletja. Pa naj bi hodili še stoletja, dihala bi v njih kot ogenj pod 
pepelom. 

4. 

V moji duši poje zdaj radost, ki ji ni mejä. 

Eden je pal za vse, da nas je odrešil, dal naši veri obliko življenja. 

Tam leskeče črna prst okrvavljena. Poljub svetosti, ki je dihnila 
vate večno življenje, plavá nad teboj. 

Zdaj vem, zemlja, zakaj si morala roditi in oddajati? Vem, zakaj 
si morala odpirati grobove pohabljenim, polblaznim, strtim sadovom . . . 
Da je pádel on. Grehe nas vseh si nosila, in on te je odrešil. 

Moja duša pa poje bronasto pesem : 

Blagoslovljena radost! Si več ko veselje, v tebi je hrepenenje, 
trpljenje, solze vse, ki so rosile na grudo, Ijubezen, ki je z njo svetu 
plačevala. 

Blagoslovljena radost! Vse misii krožijo v tebi, ki jih je rodilo po- 
nižanje in življenje. Ti si rojstvo božjih mish, ki so živele v sleherni duši 
in jih bodo čulé prostrane zemlje. 

Blagoslovljena radost! V tebi je vsa neskončna slast odrešenja ma- 
tere zemlje, ki bo svetu razodela svojega boga, pra\'ičnega kakor blesk 
zvezda, usmiljenega kakor pokoj neba. 

Bronasto pesem pa bodo čuli na vzhodu, na severu in jugu in v 
njej bo poveličana moja mati. 

On ki je pádel, nam je ustvaril to pesem. Slehernemu klasu žitnega 
polja je dal vero za bodočnost. Vsaki kameň jo poje ob česti. 

Nad vso zemljo se je razmajal veliki zvon, ki bije trdo in poje 
bronasto pesem zemlje : 

Večná sem! Večni so moji živeči, umrh, bodoči rodovi! 



39 



Ivan Lah: 

Otokar Theer. 

M oj tovariš, ki me je obiskoval zadnje dni, je vstopil včeraj z žalostnim, 
bledim obrazom v mojo sobo. 

„Ali ste že slišali?" 

„Kaj?" — Mislil sem, da je zopet kaj novega v političnem ii) diplo- 
matičnem svetu, ki polni z zanimanjem sedanje prazne dnové. 

„Theer je umri." 

„Včeraj je bila tu gospa Preissova in smo govorili o njem: mislili 
smo, da ni nevarno." 

„Umri je." 

Gledala sva se nekaj čaša, kakor da ne najdeva ne misii, ne besede. 

Moj tovariš je vojak, ki se zdraví v oddelku poleg mene : v sosednem 
oddelku je ležal Theer. Nihče ni mislil, da bi se moglo zgoditi kaj takega. 

„Včeraj sem ga hotel obiskati," pripoveduje moj tovariš, „toda bil 
sem tako slab in brez volje. To so strašni čaši. Ne morem delati; niti 
pisma ne morem napisati." 

Moj tovariš je urednik „Žatve", dobra, ideálna duša. 

„Skoda, škoda , . .," govori na pol šepetaje, kakor da bi rad s to 
besedo povedal vse. 

Theerovo ime mi je bilo znano že poprej : čitalo se je o njem več- 
krat v listih, posebno ob priliki, ko se je igral njegov „Faethon". Toda 
zadnja leta je bilo težko imeti pregled čez vso novejšo produkcijo. Videli 
smo, da raste nová generacija, toda natančne slike nismo mogli dobiti 
in tako so se v množici novih imen izgubila tista, ki zaslužijo biti med 
prvimi: in med njimi je bil Otokar Theer. 

Bilo mu je komaj sedemintrideset let. Rojen je bil v Crnovicah 
(16. febr. 1880), kjer je bil njegov oče ritmojster. Mati je bila Cehinja iz 
Nymburka. Gimnazijo je študiral v Pragi in je kot gimnazijec nastopil v 
literarnem svetu pod pseudonimom Otto Gulon. Vpisal se je na univerzo, 
študiral pravo, prestopil je na filozofijo in absolviral študije z doktorátom. 
Let^ 1902. je bil v Parizu, kjer se je poglobil v sočasno francosko umet- 
nost: postal je Officier ď Académie. Leta 1910. je bil na jugu v tirolskih 
Alpah, leta 1912. je bil na Severnem morju in na Danskem, leta 1913. v 
Rusiji in na Krimu. Dobil je mesto v vseupiliški knjižnici v Pragi. Preteklo 
pomlad je začel bolehati. Na jeseň se je preselil v vinogradsko bolnico. 

40 



Zdravniki so konštatirali zastrupljenje hrbtenice, toda nihce ni mislil na 
smrt. Theer sam je bil 5il in živahen, čital in pisal je še dan pred smrtjo, 
dne 20. dec. je ob polosmih zjutraj izdihnil. 

Ljudje, ki jih usoda zanese v isto bolnico, čutijo med seboj nekako 
solidarnost. Druži jih nekaka tajná vez in čutijo nehote med seboj izgubo, 
kadar zapoje zvonček nad kapelo. Ali je to Ijubezen do življenja, ali strah 
pred smrtjo? Ali je to sočiitje k človeku, ali opomin na lastno usodo? 

Tiho sva sedela s tovarišem in sva mislila na Theera. Ali je mogoče 
v tem trenotku reči, kaj je bil, in kaj bi bil, ko bi se to ne bilo zgodilo. 
Ali si moremo misliti vso tragiko človeka, ki se je dvignil na lastnih 
krilih iz vsakdanjosti v solnčne višave, in je tik pred ciljem pádel? 

Otokar Theer je nastopil kot sedemnajstleten študent v javnosti z 
zbirko „Háje, kde s e tančí" (Gaji, kjer se plese). Kritika je videla po 
tej zbirki v njem mlado silo iz krogov „Češke moderne*^, ki stoji pod 
francoskim vplivom. Pridružil se je moderni skupini, ki se je takrat zbi- 
rala okoli prenovljenega ,,Lumira*' pod vodstvom V. Hladika in F. X. Salde. 
Tako je Theer že leta 1900. izdal drugo knjigo „Výpravy k Ja", ki je 
leta 1914. doživela drugo izdajo. Dvajsetletni pesnik je v tej knjigi pokazal 
nove veliké skrivnosti svoje duše, nepremagljivo hrepenenje po večnih 
tajnostih in boj za čarobni svet krasote in Ijubezni. Njegova oblika je 
kázala mladega mojstra, ki se bori za novo svobodo besede in pesmi. 
Naslov sam je nekaj nenavadnega. Ne da se niti popolnoma prevesti. 
Vj'prava je to, kar po Slovensko imenujemo s tujo besedo: ekspedicija. 
Reklo bi se nekako: Príprave na pot k Jazu. Po tej knjigi je nastčda v 
pesniku kriza, ki je trajala celih deset let. Pesnik se je poglobil, kakor 
da se je res odpravil na pot k „Jazu". Toda ta „jaz" je veliko obširno 
kraljestvo in dolga so pota do njega. Pesnik je iskal sebe, poslušal je 
svojo notranjost in je iskal izraza tému, kar je plalo v duši. Ne onega 
vsakdanjega navadnega izraza, ki ga imenujemo pesem, ampak onega 
pravega izraza, ki bi bil pesem njegove duše. Ne pesem besedi in rim, 
ampak pesem čustva in notranjega ritma, ne pesem, vezana na metrum 
in formo, nego pesem prostá, svobodna in resnična, kakor jo je čutil v 
duši. Sicer nastopa Theer tudi v tem kritičnem desetletju, toda ne s 
pesmimi; pisal je povesti: „Podstromem lásky" (Pod drevesom Iju- 
bezni) (1903), „Príhod žene" (román v „Lumiru"), a pred vsem se je 
posvetil kritiki. V „Lumiru", „Rozhledih", „Ceski Revuji" in v „Pŕehledu" 
najdemo polno njegovih kritik in esejev iz Češke in francoske literatúre. 
Tu vidimo Theera umetnika in filozofa, ki išče vrednote življenja v velikih 
delih človeškega dúha in odkriva zmagujočo silo volje, ki premaguje kaos 
in notranji razdor ter daje misii jaseň izraz v delu, ki ga ustvarja duh 
stvarnik in vladár snovi. 

To desetletje pomenja sploh krizo v češki moderni. Prvi nje bojev- 
niki : Machar, Brezina, Dyk, Karásek so že obvladali polje ; starina je 
živela samo še v odmevih. Toda življenje pomeni večen razvoj, však ob- 

41 



stoj je zastarelost in zaostalosť. Treba je bilo iskati novih poti. Najti so 
jih mogli samo oni, ki so premišljali o njih. Med temi je bil Theer. 

Leta 1910. nastopi Theer zopet kot lirik. Leto na to (1911.) imamo 
novo knjigo pesmi „Úzkosti a nadeje". Tudi ta naslov je težko pre- 
vesil. „Tesnobe in nade" ne zveni dobro. Vendar nam predstavlja zbirko 
po vsebini: boj med dvomom in nadami, boj za spoznanje velikih skriv- 
nosti, Boga in sveta, hrepenenje po resnici nejasnih sfér, ki j o zasluti 
srce in jo hoce izreči. Vsaka pesem je resničen odmev lastnega boja, ki 
ga je prebojeval pesnik od slutnje do besede. A ne le boj za resnico, 
tudi boj za resničnost besede je hotel izbojevati Theer: bil je mojster 
sloga in jezika in je hotel doseči v tem vrhunec popolnosti. Leta 1912. 
je nastopil med mladim naraščajem s svojim predavanjem o prostem 
verzu. Njegov boj za pravi izraz ga je vodil k prepričanju, da more le 
prosti verz izražati valovanje duše, ritem pesmi, harmonijo misii: vse 
drugo je samo ovira. Tako je Theer združil v „Almanachu za leto 1914." 
okoli sebe mlado generacijo verslibristov in je stopil v ospredje nove 
generacije. Tu je njegovo mesto. Bil je nasprotnik vsake površnosti in 
praznega rimovanja. Sam globok in premišljen duh, je zahteval v pesmi 
dovŕšené forme prostega verza, ki v pravih besedah in izrazih daje 
zunanjo stavbo notranji misii. Prostost mu ni pomenila površnost, na- 
sprotno: jasnost v slogu in strogost v obliki. 

Leta 1915. je izdal Theer, ki je dospel tako do vrhunca v svojem 
boju za svobodno pesem, novo zbirko: „V š e mu na vzdory" (Vkljub 
vsemu). Kljubovanje proti starim tradicijam in konvencioňalnosti v obliki, 
pa tudi odpor proti vsakdanjosti in plitkosti v umetnosti sta dajala sile 
bojevniku za visoke svetové. Bil je Prometej, ki je kljuboval svetu in 
bogovom in je hotel nebeških darov za človeški svet. O tem boju nam 
govori tudi njegova lirična dráma „Faethon", ki se je z velikim uspehom 
igrala v Nar. divadlu dne 13. apríla 1917. (V tiskú izide te dni.) Tudi 
„Faethon", sin Helijev, se je dvignil do zvezd in je pádel, kajti: „Se nekaj 
višjega je od življenja, za velikost, krasoto smrt ..." 

„Otokar Theer je bil pesnik," je pisal drugi dan po smrti Miroslav 
Rutte v „Nar. Listih", „bil je pesnik ne le po delu, ampak z vsem ritmom 
svoje duše in z vso svojo usodo. Njegov duh se je gibal vedno med 
titansko samozavestjo in nezmožno skepso. Ker ni bil kompromisar niti 
napram sebi niti napram drugim, ni iskal nikoli v svoji umetnosti zu- 
nanjega uspeha. Čutil je za však stavek in za vsako besedo v sebi polno 
odgovornosti in strogosti: tako da je bilo v tem nekaj nemško trdega. 
Njegovo življenje, razburjeno in razočarano, probijajoče se vedno znova 
k verí, se je zapiralo .vedno v ožji krog samote . . . Theer je bil izrazit 
tip Češke duše : ne dobrotljive, mirne, udano Ijubeče duše češko-bratovske, 
ki je preko Komenskega prešla v Brezinové pesmi: bil je tip taboritske 
duše, duše božjega bojevnika, trde v Ijubezni, ki je vedno pripravljena 
za pravo bojevati se in pästi. „Vkljub vsemu" se je glasilo zaduje geslo 

42 



njegove lirike. Mnogi niso razumeli in niso zaupali. Toda mi, ki gmo ga 
poznali kot prijatelji, mi, ki smo vedeli, kako muči njegovo pravično 
dušo negotova in krutá usoda našega národa, mi smo razumeli in se 
čudili : njegova volja je hotela kljubovati tudi v najtežji in najbolestnejší 
skušnji, hotela je ostati neupognjena in silná tudi v smrtnem dihu, ki je 
zavel v obraz prebujenemu národu. Vzkliknil je za nas proti vsem : živeti 
vkljub vsem, tvorili in živeti ..." Enako je pisal Arne Novák v Venkovu: 
„Umetnik je bil Theeru nerazdružljivo spojen s človekom. Theer je vedno 
zahteval, ne le, da stoj za svojim delom pesnik z vsem svojim značajem, 
ampak da mu žrtvuj tudi svojo ošebno srečo, komodnost in življenjske 
ugodnosti . . . Theer je bil vedno pripravljen postavili se za svoje prijatelje, 
za svoje delo in predvsem za svoj národ. Pesnik „Povratka" in „Moje 
Češke (zemlje)" je bil iz naših mladih umetnikov menda najbolj ponosen 
Ceh ..." Pri nas bo morebiti* koga to motilo — a v tem je bil Theer 
enak onim našim jugoslovanskim pesnikom, ki so našli pesem svoje 
zemlje. Theer je dobojeval težek boj in je pred smrtjo videl zmago, za 
katero se bojujemo. 

Theerova mati je ob smrti svojega siná položila ustanovo 20.000 K 
v podporo mladim češkim umetnikom. Pot je pokazal Ther jasno in točno. 
Ni dvoma, da ga bo štelo bodoče pokolenje^med svoje prvé in največje 
bojevnike. 

Theer je tretji iz mlajše generacije, ki je umri v tej vojni : Taufer, 
Miloš Marten, Theer. Toda Theer ni mislil umreti. Prvá dva sta bila vo- 
jaka — ampak on Faethon. 

Ali Faethoni umirajo? 

Oni umro zato, da žive. 



Janko Glaser; 



Október. 

Mjl vsakega hríba klopotee v dan 

zlate pesmi kuje, 

kakor zveneče, suho zlato 

jih z gričevja suje. 

In pozlačena že v solncu blešči 
vsa se zemlja okoh: 
vsa ta pobočja, obronki po njih, 
vsi ti tihi doli . . . 



43 



Marija Kmetova: 

Mati. 



(Dvodejanka.) 



OSEBE 



Pavle Traven, profesor. 
Brigita, njegova žena. 
Vida Bronova. 
Matja Matjan, pisatelj. 
Zdravnik. 
Služkinja. 
Godi se v mestu v sedanjosti. Drugo dejanje dve leti pozneje. 

Prvo poglavje. 

Prvi prizor. 

Brigita, Matjan. 

Salón srednje velikosti z balkónom, ki je zagrnjen z zaveso. Dve ohni, sredi med njima 
rumeno-baržunasia zofa z istobarvnimi fotelji. Sredi sobe majhna mizica z nekaj knji- 

gami in vazo z rdečimi rožami. 

Omara za knjige, hlavir, umetniške slike po stenah. 

Pozno deževno poletno popoldne. Sliši se, kako udarjajo deževne kaplje na šipe. 

Brigita vstane z zofe in gre k oknu, kjer obstane. Časih bi bila 
sedela po ure in ure sama takole pri oknu in poslušala udarce deževnih 
kapelj. Zdaj pa mi je dolgočasno in rada bi s kom govorila. V tem po- 
zvoni. Služkinja vstopi. 

Služkinja. Gospod Matjan je tu, milostljiva. 

Brigita se hitro okrene. Res? Naj pride! Služkinja odide. Brigita 
popravlja rože v vazah. 

Matjan vstopi. Klanjam se, gospa Brigita! 

Brigita. Pozdravljeni ! Práv, da ste prišli; pusto vreme me je na- 
vdahnilo z dolgočasjem. In zaželela sem si nekoga. 

Matjan. Jaz pa sem nekaj čaša kolovratil po mestu, končno mi je 
bilo preveč blata in dežja in sem se mimogrede oglasil. 

Brigita. In dobro ste pogodili. Pa sedite vendar! Matjan .sede na 
fotelj, Brigita na zofo. 

Matjan. Pavleta ni doma? 

Brigita. Ima spet neko predavanje. Saj se kar trga samega dela. 
Tu ima šolo, tam šolo, pa društva, pa predavanja — ah — da je že ner- 
vozen do skrajnih mej ! 

44 



Matjan. No da, pa ga spoštujejo Ijudje zato. Delaven človek je, in 
delavnost spoštuje in uvažuje Ijudstvo. 

Brigita. Zdajle ste se práv pošteno zmotili, gospod Matjan. 

Matjan. Kako to, gospa Brigita? 

Brigita. Da spoštuje Ijudstvo delavnost? Nič ni res, nič je ne spoštuje 
in upošteva. Práv nasprotno je res. Čim udobnejši je kdo, tem večje 
lovorove vence dobiva na glavo. 

Matjan. Res je, morda sem se zmotil . . . Ali pa tudi ne . . . 

Brigita. Kako da ne? 

Matjan. Recimo, da je to res, da je delavnost spoštovana, in sicer 
s tem, da jo Ijudstvo tiho spoštuje, veste v titiem — 

Brigita. sožalju! — Haha — 

Matjan. Gospa Brigita! — No da, morda. (Čez nekaj čaša.) Nečesa 
sem se spomnil pri tehle besedah „Tiho sožalje". Sedim zadnjič pri mizi 
in pišem, pa me podrega prijatelj in mi pravi: „Obžalujem te, Matja, da 
si še vedno tako neumen in pišeš prazne marnje. Ali to kaj nese? Niče- 
sar! — Službe si poišČi in pusti to! Res, obžalujem te!" — Vidite, gospa 
Brigita, tole je bilo nekako sožalje z delavnostjo. Morda je drugod tudi 
tako. Sicer vidijo in gledajo vse tisto delo človekovo, pa na tihem izrekajo 
sožalje, da se ne poprime česa boljšega, namreč dela zase in za svoj 
želodec — ne za druge. 

Brigita. Torej je prišlo na moje besede ! — Tisti pa, ki so slavljeni 
in spoštovani, odpirajo ústa in sejejo pleve med množico. Pleve so pa 
lažje od zrnja, in Ijudstvo jih lažje prenáša. In zato je spoštovana ne- 
delavnost. Pleve se razprše, nimajo jedra, delo pa ima jedro. 

Matjan. Ah, gospa Brigita, in vendar je tudi toliko del, ki niso pleve, 
in vendar ne koristijo človeštvu! 

Brigita. Na primer? 

Matjan. Na primer? — Vzemimo tista učená raziskavanja vsemogočnih 
ved in brezkončnega materijala. 

Zmrači se popolnoma. Služkinja prinese svetilko z rdečim senénikom in jo postaví na 

podstavek tik klavirja. 

Brigita. Kaj pa vi pravzaprav šmátrate za pravo delo, ki je res 
delo? 

Matjan. Veste, tako delo je delo matere. 

Brigita. Delo matere? 

Matjan. Da — delo matere, pa pravo delo! 

Brigita, Mislite vzgojo otrokovo in posvetitev vseh materinih moci 
v blagor svojih otrok? Da, da — to je že znano, da je vendar največ 
vzgojiti človeka, in sicer svojega in pravega človeka . . . Seveda, 
vzgoja zato ne sme biti napačna, ne prestroga, ne premehka. To je veliko 
delo, da — imate práv, gospod Matja. 

Matjan. In vendar v tem delu ni samo vzgoja. Rekel sem že, da 
mora biti delo matere pravo. In to n i le vzgoja. 

45 



Brigita. Kaj še? 

Matjan. Gospa Brigita, stavili ste krátko, pa obširno vprašanje . . ' 
Ste že videli pohabljence, otroke in odrasle, kaj ne? 

Brigita. Da, da ! 

Matjan. In menite, da je práv, da so ti na svetu? 

Brigita. Moj Bog! Nesreca je pac to za vsakega takega reveža in 
za človeštvo sploh. 

Matjan. Da, nesreca, gospa Brigita, ki bi jen e bilo treba! 

Brigita. Gotovo ne ! Pažiti bi morale matere. Večinoma je to njihova 
krivda. Vendar časih ... 

Matjan. Kaj ne, vendar časih ni to krivda mater. Nesreca je to, ne- 
izogibna nesreca. In še večja nesreca je to, da živijo taki reveži. 

Brigita. Tudi pohabljenci so Ijudje ! 

Matjan. Ne, gospa, to niso pravzaprav Ijudje ! Narava je enočrtna, 
ravnočrtna, ne zverižena in vijugasta. Človek je narava, torej tak človek 
ni cel človek. Kaj menite, da živijo ti nesrečneži naše življenje? 

Brigita. Ah, vidite, gospod Matja, o tem sem že dosti premišljala. 
Tega ne bi smelo biti, pohabljencev ne! 

Matjan. To so reveži, ki se vlačijo vse svoje življenje kakor mrtvaške 
prikazni, ki se dušijo in umirajo hip za hipom. Zavist do drugih zdravih 
Ijudi jim razjeda dušo, grize srce. Stiskajo na skrivnem pesti in prisegajo 
maščevanje zdravim, maščevanje staršem, da so jih priklicali na svet . . ., 
priklicali in jih pustili na tako pot, popolnoma brez príprave, zakaj, gospa 
Brigita, zunanjost človekova grozovito vpliva nanj — na njegovo dušo ! 
In cela vrsta jih je, ki se vlačijo, vlačijo kakor golazen po tleh, srkajo 
prah in blato vaše in se tresejo pred vsako mislijo, vsakim čustvom. 
Sami sebi so v nadlego in vsem drugim ... To niso celi Ijudje, verujte 
mi ! „V zdravem telesu biva zdravá duša" — vidite, gospa, to je že staro 
in oguljeno — in vendar tako resnično! 

Brigita. Ražne závode ustanavljajo za také Ijudi. 

Matjan. Ali se vam zdi to práv? 

Brigita. Govori se pač, da je to veliké koristi, zakaj tudi gluhonemi 
in slepi in drugi pohabljenci imajo dušo, ki jo je treba negovati. Pa po 
mojih mislih se jim stori s tem še večja nesreca. Gemu kazati beraču 
zlato v oknih, s steklom zaprtih? S pomočjo teh šol izpregledajo v oni 
svet, ki je zdravim tolike vrednosti — in v tem vidite — zdi se mi — 
da je še huje. Pa Bog varuj, da bi slišali to oni, ki se trkajo na prsa 
in kličejo: „Mi, mi smo! Delavni smo!" In vendar — 

Matjan. In vendar nimajo práv — 

Brigita. Ne, ne — sami sebe in druge slepijo. Ali gorje vam, kakor 
sem že rekla, da bi se razlegel ta glas med svet. Pobili bi naju. In tudi 
— saj se vse tako vrti — vrti, na noge, na glavo, na glavo, na noge — 
vsevprek — vsevprek stopamo in legamo, in onega ni, ki bi dejal in 
tudi izpolnil besede: „Na noge vsi!" 

46 



Matjaii. In vendar bi hotel reči Ijudeín besedo na ta način. 

Brigita. Vi? — Pisatelj ste, to Je res . . . Pa — to morate priznati 
sami, gospod Matja, — pisateljeva dela pac beremo, pomislimo, malo nas 
pošegečejo uasih, navadno pa tudi ne. Zapiramo knjige, jih polagamo med 
druge v „večni mir in pokoj" — in — pozabljamo na vse. To je pravza- 
prav grozno, če pomislite, da sčasoma vse pozabimo — vse, vse. 

Matjan. Pa, gospa Brigita, če bi koga tako zaskelela rana, da bi je 
ne pozabil, temveč jo pričel celiti? 

Brigita. Ali bi vi provzročili to ráno? — Ha — |obsodili bi vas in 
kamenali! Kaj bi imeli od tega? — Sicer pa — imate bržkone kako novo 
delo v mislih? 

Matjan. Da. 

Brigita. Ah, gospod Matja, govorite mi o tem delu, vsaj v glavnih 
potezah! — Hočete? Da? — Dajte, dajte! 

Matjan. Sicer . . . No, pa bom, gospa Brigita ! 

Brigita se stisne v kot zofe, ponudi Matji cigarete, zre v Matjo. 
Matja prížge cigareio, udobno sede in govori z mirnim, skoro tihim glasom. 
Zdajpazdaj zaropoče voz pod oknom. Od nekod blizu se slišijo glasovi 
klavirja, sentimentálne melodije. 

Matjan kadi in prične. Bila sta mož in žena, zdravá in mlada po 
duši in telesu. In živela sta srečno in udobno. Žena ni bila ena izmed 
tistih, katerim je zunanjost in obleka vse, polagala je resnost tudi na 
dušo in je bila izobražena in jako duhovita. Mož je bil zdravnik, mož 
dela in svojega poklica. Živel je le domu in delu. — Rodil se jima je 
otrok, deček, in v nesrečo — bil je — hrom. Izpočetka mati tega ni 
opazila. Oče, kot zdravnik, je sicer nekaj opazil, dozdevalo se mu je 
nekaj, pa ni hotel verovati sam sebi, ne svojim knjigam, ne vsi svoji 
zdravniški vedi. Prestrašno se mu je zdelo kaj take^a. Opazoval je otroka, 
ga preiskaval, stikal po novih knjigah o tej bolezni — pa vse ni nič po- 
magalo. Otrok je rasel, pričel govoriti, izhodil pa ni. Oče je presedal na- 
skrivoma po cele noci, se mučil in študiral, študiral . . , Skoro zmešalo 
bi se mu bilo . . . Mati pa ga je povpraševala, čemu otrok ne izhodi, kaj 
mu je . . . On jo je tolažil kolikor je mogel, češ, da se to dogaja dostikrat, 
da ne izhodijo otroci tako brž, časih celo šele po štirih letih. Na skrivnem 
pa je begal od zdravnika do zdravnika, dal v ženini odsotnosti preiskati 
otroka ... In s strahom in grozo je zaznal, da je otrok hrom, hrom za 
vse življenje. Nobene pomoci ni bilo zanj ; tudi vse klinike bi bile brez- 
vspešne. Tedaj se je postaral za več let, in žena mu je čitala skrb in 
starost z obraza. — In nekoč ga je zasačila, ko je slonel sklonjen nad 
otrokom, ga preiskaval — nazadnje pa se je sesedel na stôl, izbuljil oči 
in zaškrtal z zobmi. Topo je zri v strop in hropel. Tedaj pa je ona sko- 
čila k njemu, objela ga okrog \Tatu in kriknila : „Ti si mi prikrival nekaj 
groznega, izvijal si se mi, nisem mogla do tebe — zdaj, zdaj J^'í imam! 
— Govori, govori resnico, rotim te! Kaj je z najinim otrokom?" N i imel 

17 



moci, da bi bil skočil kvišku, zaječal je in molčal. Ona pa je divje za- 
vpila: „Kaj je z otrokom?! Ne prikrivaj mi ničesar! Govori — ah — 
govori!" In prijela ga je za roko in mu srepo pogledala v oci. On pa je 
mahnil z rokama in govoril blebetaje kakor norec : „Hrom — je — za — 
vse življenje — hrom — brez po — pomoci." In je naslonil glavo na 
mizo in brezglasno zaihtel. Ona pa je — 

Brigita. Kaj je ona? (Govori vsa zasopla in prestrašená.) 

Matjan mimo. Ona pa je odšla mirna in kakor šteklená iz sobe, 
vzela otroka, se vrgla na zofo in ga poljubovala kakor v brezumni strasti 
in živem ognju. Potem pa je govorila sikaje in neizreceno trpko in polna 
zastrtega gneva: „Ti moj dragi, ti moj Ijubi — ti moj otrok! Na svet 
sem te priklicala — in kaj — kaj sem ti dala za na pot — ? Ah, kaj 
sem ti dala?! Hromec si — hromec! — Ah!" — In je padla in se stresla 
v brezsolznem joku — a otrok se je smehljal . . . 

Brigita se presede in zatisne oči z rokama. Kaj dalje, dalje? 

Matjan podpre glavo. Zivela sta mešec dni oba, oče in mati kakor 
v trdi okamenelosti, in besede so jima bile kakor ognjene puščice. Rezké 
in ostré gube so se jima zarezale v obraz. Naposled se je oče udal 
usodi, je hodil po svojih opravkih kakor preje, a ni si úpal pogledati 
Ijudem v oči. Kakor bi bil storil velik zločin človeštvu, se je zazdel sam 
sebi, kakor bi bil stokratni ropar in morilec. Ljudje so izvedeli o hro- 
mosti njegovega otroka, a nihče mu ni črhnil besedice, s pomilovanjem 
so zrli nanj. On pa je tiho delal, tiho hodil — tiho govoril . . . 

Brigita tiho in zamišljeno. Mati? — 

Matjan. Mati je preždela cele dneve in noci pri otroku, nosila mu 
je rož in ni pustila nikogar k njemu. Govorila mu je, pravila pravljice, 
a vsaka beseda je bila tiha, nemá prošnja za oproščenje, da ga je pri- 
klicala na svet, ona — otroka, ki je bil hrom. Z vsako besedo, z vsako 
rožo, ki mu jo je prinesla ga je prosila odpuščenja. Otrok pa jo je nemo 
gledal in jo poljubljal na ustnice. 

Nekoč sta bila na vrtu. Belo cvetje se je razsipalo nad njima, me- 
tulji so letali krog njiju. Otroci so tekali za temi metulji in jih lovili. In 
tedaj je nekaj sladkega pripolzelo na obraz hromega otroka, raztegnil 
je ročici in je hotel ujeti metulja. Pa mu je odletel nad belo cvetje. Tedaj 
je milo pogledal mater in ji dejal: „Mamica — zakaj ne tekam kakor 
oni-le? Metulja bi rad!" Ona je stisnila ustnice in se prijela za prsa. 
„Hočeš metulja?" mu je rekla. — Ujamem ti ga." — „Ne, ne mamica," 
je del otrok, „sam ga hočem ujeti! Pusti me iz tega voza!" In se je 
naenkrat vzpel in — pádel na tla. 

Ona se je stresla, pobrala otroka, ga pritisnila k sebi in govorila : 
„Odpusti, dragi, mili!" — Otrok pa jo je začuden gledal, ustnice so 
se mu pretegnile in debele solze so mu polzele izpod gostih trepalnic. 
„Mama, mamica — ne morem hoditi — ne morem ..." — „Odpusti!" 
je kriknila ona in ga divje poljubila — in odhitela z njim z vŕta. 

48 



Brigita preplašena zre s široko odprtimi očmi. In? 

Matjan. In tisti večer je odšla za hip v mesto. In ko se je vrnila, 
je odšla v otrokovo sobo, kjer je otrok spal. Tiho in oprezno je poklek- 
nila pred posteljo, se tresla in zvijala, kakor bi jo bili živo kosali in ji 
trgali kožo od mesa. Pridušeno je hropla in vmes šepetala: „Odpusti, 
odpusti — ne morem ah — ne morem!" — Pa kar naenkrat, kakor bi 
jo bil pičil gad, je skočila kvišku, vzela izpod plašča stekleničico s strupom 
in ga vlila otroku v ústa. « 

Brigita težko diha in vstane. Otroku — ah . . . 

Matjan. Otroku v ústa. Otrok se je nasmehnil, požrl pijačo, se zvil 
v dvegube in izdihnil . . . 

Brigita sede. Ah ... 

Matjan. In mati je objela mŕtvo telo svojega otroka in je omedlela. 

Brigita. To je strašno — strašno — gospod Matjan ! (Vstane in hodi 
po sobi goľ in dol. Tudi Matj'a vstane, se opre ob klavir in zre v Brigito, 
Ta se ustavi pred njim.) In to boste spisali vi — ? 

Matjan z lahnim nasmehom. Da — jaz. 

Brigita počasi, zamišljeno. Torej delo matere . . . Ona umori svojega 
otroka, pomislite, ona ga umori! Svojega otroka — moj Bog! (SeJe na 
fotelj in sklone glavo.) 

Matjan resno in povdarjaje vsako besedo. In — gospa Brigita, kaj 
bi storili v i v tem slučaju ? 

Brigita preplašena vstane. Jaz — jaz? Torej delo matere, najvišje 
delo — najvišja, najmočnejša Ijubezen ! — Ujeti smrt, živo smrt — opro- 
stiti živega mrliča — ! Da — jaz bi storila isto. (Kakor vsa pobitá sede 
na fotelj in podpre glavo.) 

Matjan. Gospa Brigita, razburjeni ste. Saj sem vam le pripovedoval — ! 

Brigita. Pa — pa meni se je zdelo, kakor bi bila jaz tista mati, da 
je to resnica — da. 

Matjan. Ah, bežite, gospa Brigita ! To so le moje misii — ne mislite 
več nanje! (Stopi k njej in jo prime za roko.) Obljubite? Da? 

Brigita. Ne — vem. — Veste, to je bilo grozno — grozno. In če bo 
na vse tako účinkovalo — na vse — potem . . . Gospod Matjan, in to 
niso le naše misii, to bi bilo res lahko mogoče, da se zgodi kaj takega? 
In bi bili vi na tem mestu zmožni, kaj takega storiti? 

Matjan. Da, gospa, — rekel sem že, da je to veliko in pravo delo. 
Pa — gospa Brigita — pustite te misii in govoriva o čem drugem. 

Brigita vstane in gre proti klavirju. No da, — govoriva o čem 
drugem. Ali Ijudje vas bodo ... No pa torej o čem drugem. (Z drugim 
glasom.) Ostanete zdaj dalje čaša v našem mestu? 

Matjan. Ne vem, kako še bo. Saj veste in me poznáte že od preje 
— ne da mi nekaj, da bi bil več kakor, recimo, en mešec tu. Pa pridem 
drugam, v večja mesta — in spet me vleče nekaj nazaj, tu sem v 
domovino. 

4 ,49 



Brigita. Ah vidite, to Je nekaj tako skrivnostnega, kako človeka 
neko neznano, nevidno hrepenenje siloma tira iz kraja v kraj. In vendar, 
kakor Je staro že to, doma pa Je vendarle najbolje. Ali ne? 

Matjan. No da. Tu mi Je res še najbolje — pa vendarle ne za dolgo, 
kakor sem dejal. (Potrka, Vida Bronova vstopi. Iste starosti kakor Brigita. 
Oba jo začiideno pogledata.) 

Drugi prizor. 
Prejšnja. Vida Bronova. 

Vida. Na zdravje, Brigita! O, Matja — ti še tu? KaJ te še ni po- 
tegnilo preko gora? 

Matjan. EJ, Vida — in ti — odkod prihajaš? 

Brigita. ZakaJ te ni bilo tako dolgo? (Si segajo v roke, sedejo.) 

Vida. No lepa vprašanja! — Pri Pavletovem predavanju sem bila. 
No, da — lepo Je govoril. (Vstane, hodi semteiija po sobi in se živahno 
obrača. Polna razposajenosti Je in otroške naivnosti. Nazadnje spet sede 
in prekriža noge.) Pa zakaJ vidva nista bila ondi — posebno ti, Brigita?! 
Torej mož, tvoj mož — gospod soprog — predáva — in ti, Brigita, ti 
njegova mlada ženka, sediš doma? Ha-ha. Ko bi Jaz imela takega moža, 
bi bila vedno pri njegovih predavanjih. Saj mora biti to vendar lepo, če 
stoji ondi na vzvišenem prostom mož in ona, žena, ga posluša z vso 
vnemo. Imenitno! Pa tebi ni nič do tega? 

Brigita smehljaje se. Eh Vida, ti si še vedno stará. Polna naivnih, 
veselih besed. 

Vida. No, zakaJ bi ne bila? Službo imam, zdravje — in — 

Matjan. In fanta, kaj ? (Se okrene proti Brigiti.) Saj to vam Je morda 
že znano, da Je Vida moja nevesta? 

Brigita smehljaje. Preje sem vedela nego vi. 

Vida. No, da — zakaJ ne? Saj se z Matjem poznáva že izza otro- 
skih let. 

Matjan. In sedaj pa naju že vse mesto pozná kot človeka, ki sta še 
zdaj eden in ena, ki pa bosta kmalu v celoti dva. KaJ ni tako, Vida? 

Vida. Tako Je. Pa pustimo to. Ti, Brigita, povej kaJ lepega! 

Brigita se vzdrami. KaJ? A tako — kaJ lepega naj povem? — 
Zdajle se mi pa res ne IJubi. 

Vida. Se ti ne IJubi. In tebi MatJa? 

Matjan. Jaz tudi ne bom govoril. 

Vida. Ah, pusteža pusta! (Vstane in se pretegne.) MoJ Bog, sam 
dolgčas vaju Je. Človek bi kar zadremal pri vaju. (Gre h klavirju, pre- 
bira nekaj not, jih spet odlaga, slednjič izbere nekaj, polozi na pult, si 
pripraví stôl in udari akord. Medtem pa pogleda Brigita z globokim po- 
gledom Matjo in mu reče polglasno.) 

50 



Brigita. In vendar ne morem pozabiti onega, kar ste mi pravili. 
Da mati umori. (Vida se hitro okrene in praví.) 

Vida. Kaj, umorí? Zdaj se menita o umorih? Kdo umori? 

Brigita vsa v mislih. Mati. 'Matja vznevoljen predene roke.) 

Vida príde k mizi in sede. Kaj pa govoríš? Katera mati, kje, koga? 

Brigita kakor preje. Da mati umorí otroka, če je pohabljen. 

Vida se strese in nekaj čaša kakor osupla gleda Brigito. Umori 
otroka, če je pohabljen ! — Ti, ti si pa čudná (naenkrat se nasloni vznak 
in zamahne z rokama.) Ha, ha — skoro si me v resnici prestrašila s 
temi besedami. Brigita. Ti si pa pravá, ti ! — Saj bi tega ne zmogla, in 
pa — oh, saj bi te zaprli potem — in — in navsezadnje bi bila réva 
vse življenje. Ali pa bi izvršila samomor. Také misii so brez podlage in 
zelo bedaste. 

Matjan. Bedaste? (se zaČuden vstopi pred Vido). 

Vida. No, no — ne glej me tako začudeno! — Bedaste, da. In ti, 
kaj jih imenuješ ti morda, no recimo,''pametne ali duhovite, ali praktične 
morda? — 

Matjan. Ne govori tako ! — (Se obrne, sede in kadi cigareta. Brigita 
sloni na mizi in zre v svetilko.) 

Vida. Moj Bog — vidva sta menda že spet v vajinem razpoloženju 
oblakov — ha, ha. — (Kar na mah se zresni.) Ti, čakaj, Brigita, ves, 
Pavle je pa pravkar predával o materi, ki žrtvuje vse svoje življenje po- 
habljenemu otroku ... 

Brigita začudena. To, to je govoril Pavle? 

Vida. Kaj nisi vedela? Lepo se brigaš za pota svojega moža. To 
je govoril, da. In kako so bili vsi navdušeni in so mu ploskali! Jaz še 
posebno. (Vráta se odpro. Pavle vstopi. Hitro stopi k onim trém.) 



Tretji prizor. 
Prejšnji. Pavle Traven, 

Vida. Ej, glej ga, glej ! Pravkar sem govorila, kako so vam ploskali 
— in — 

Matjan. In kako si ti najbolj ploskala. 

Pavle sega vsem v roke. Pozdravljeni, pozdravljeni ! O meni ste 
govorili? — Torej je škoda, da sem že prišel, bi bili morda še nekaj 
veneev spletli meni na čast. 

Vida. Ah, vi domišljavica ! — Pa práv je, da ste prišli. Brigita in 
Matja sta tako slabé volje, in jaz bi rada le govorila, govorila in se sme- 
jala — ha, ha, ha. 

Pavle. Práv, gospodična Vida. Pomagal vam bom. (Sede.) 

Matjan. Ti Pavle, še vedno tako pridno in vneto deluješ v „prospeh 
izobrazbe in prosvete". (Se ironično nasmehne.) 

4* 51 



Pavle. Ah, malekost, malenkost! Moje moci so majhne, ka] bi! — 
Delám že, no — ne rečem — pa ni vredno — ni vredno govora — Matja, 
in ti, pišeš? 

Matjan. Pišem, če so misii tu. 

Vída. Ej, misii se že dobi j o ! Saj je toliko snovi, povsod, povsod. In 
jezik imaš lep — in talent! 

Pavle. Da, vidiš, Matja, to je veliko res, da imaš tako krasen jezik ; 
kakor melodije so tvoje besede. Cetudi časih, no časih sicer ni kdovekaj 
faktov, faktov ... 

Brigita. Ti bi hotel faktov, Pavle, kaj? 

Pavle. No, da, faktov; namrec naše Ijudstvo se s samimi besedami 
le zastruplja. Ne, ne! 

Vída. Ah, gospod profesor, kaj bi se zastrupljali ! Lepo besedo bero 
— in dalje ne pomislijo. 
Pavle. Ej, ne vem, če je vedno tako! 

Matjan se zdrzne. Ti, Pavle, kako bi ti hotel pravzaprav, da bi pisali ? 

Brigita. Saj veš, Pavle, kaj misliš ti o tem? 

Pavle. Kakor sem rekel : vec d e j a n j in nič n e n a r a v n e g a ; to je. 

Brigita gleda Matjo. Nič nenaravnega. In vendar — 

Vída. Kaj je spet s teboj, Brigita? Tako čudná si danes, in te-le 
besede si govorila tako čudno . . . 

Brigita se prime za čelo. Jaz — čudná? — Morda. Ali pa pravza- 
prav ni ničesar — nekaj me je razburilo in zdaj me boli glava. 

Pavle. Brigita! Rekel sem ti že tolikrat, da ne misii toliko. (Smeh- 
Ijaje.) Vidiš, to ni za ženské — pa oprosti. Kaj imaš od tega? Glava te 
boli — pa nič drugega. Ali si že prišla do kakega zaključka? 

Brigita ga pogleda in se nasmehne. Zaključkov je malo, in kdor 
príde do enega, je res pač večji človek, nego sem jaz. 

Vída. Potem sem pa jaz velik človek — ha, ha! 

Matjan. Kako to? 

Vída smeje. Ker sem prišla do zaključka, da je najbolje vsako žalost 
politi s smehom. Ha, ha! 

Brigita. To še ni zaključek, Vida. O tem bi se dalo še razpravljati. 
Zaključek pa stoji trdno, neomajno, brez nadaljnih razpravljanj. 

Pavle zamahne nevoljno z roko. Eh, pustimo zaključke in vsa raz- 
pravljanja! Gospodična Vida je prišla, da bi se smejala. AK ne? 

Vida. Ne vem, kako bo s smehom. Danes tako nekako zastajajo 
besede vsem in se spotikajo, da ni gladine za smeh ... Ah (se nasloni), 
pomislite, Brigita niti ni vedela, o čem ste predávali. Lepo, kaj? 

Pavle. Nič nenavadnega. Ne briga se za to. 

Brigita. Pa res ne. Vida mi je šele povedala, da si predával o po- 
žrtvovalni Ijubezni matere, ki ima pohabljenega otroka. 

Pavle. O tem je bil govor, da. 

Matjan. Kako, da se ti zavzemaš za to? 

52 



Pavle. To se ti zdi čudno? Saj to je nekaj čisto navadnega, samo 
da je treba časih Ijudi še malo bolj podrezati, da se zavedajo svojih lepih 
dolžnosti. 

Brigita. Meni se zdi, da dolžnost ni lepa. Kar je dolžnost, je pac 
dolžnost — mora se izpolniti — a lepote ni v njej. 

Pavle. Ah, Brigita, imaš že spet svoje muhe, svoje názore! 

Vída. Saj sem že večkrat rekla, da je Brigita muhasta. Ha, ha, ha ! 

Matjan. Da, gospa ! T o je lepo, kar človek stori iz lastnega nagiba, 
ne iz dolžnosti. 

Pavle. Novotarije ! Ha, ha ! Za Ijudstvo to ni ! Dolžnosti naj bi izpol- 
njevali! Bog daj, da bi jih! To je glavno! 

Brigita. Ti, Pavle, kaj pa, če bi kdo govoril, da tista materina po- 
žrtvovalnost ni požrtvovalnost, temveč le krivo tolmačenje naravnega 
zákona ? 

Pavle. Také misii in besede so neumne ! 

Matjan. Neumne? Tako. 

Vída. Prej — pa čakajte — kako je bilo ? — Ah, zdaj vem ! (Govori 
Pauletu,) Prej je dejala Brigita, da umorí mati svojega pohabljenega 
otroka. 

Pavle začuden. Kaj — kako? Ali ga je katera umorila ali kako? 
Si kje brala o tem? 

Brigita se nasmehne. Ah ne — ne; to je bila le misel. 

Pavle. Také mish! — Tista mati nima nobenega pojma o materini 
Ijubezni, nima nobene nežnosti ženskih čustev, ni takorekoč mati, ne 
ženská in končno tudi ne — človek! (Se ves razgreje in razburi.) 

Matjan. Ne človek, temveč zver — kaj, Pavle? 

Pavle tľdo. Zver! Da, zver je! 

Brigita. Kako napačno! 

Pavle poln osuplostL Ti — ti — zagovarjaš? 

Brigita pogleda ga z resnim pogledom. Da, jaz. 

Vida. Saj ima le muhe, gospod profesor, ne razburjajte se! (Proti 
Brigiti.) Ti — ti — ne bodi taká, Brigita! (Jo boža po laseh.) 

Brigita se smehljaje okrene. Pavle, kaj — smisla za materine dolž- 
nosti nimam — in ne požrtvovalnosti ? 

Matjan. Ah, gospa Brigita! 

Pavle. Ne zamerim ti, ker gotovo ne misliš resno svojih besed. 

Vida. Muhe — samé muhe! Ha, ha! 

Brigita. Kaj pa, če bi kdo spisal knjigo z vsebino o osvoboditvi 
takega reveža po materinih rokah in bi bil tudi sam zmožen tega? 

Pavle. Torej, da bi mati umorila otroka? 

53 



Vida. To, da — to sta govorila preje. 

Matjan. No? 

Pavle. Tistega bi bilo vredno pahniti v ječo, zakaj pohujšal bi Ijud- 
stvo, človeštvo. In tisti bi bil človek brez vešti! 

Vida. Tudi jaz tako pravim. Ah — nesmisel! (Matja počasí vstane 
in se ironično smehlja.) 

Matjan. In, Pavle, jaz sem tisti človek „brez vešti". 

Pavle plané kvišku. Matja — ti? , 

Matjan. Jaz. 

Vida strmi vanj. Ti, Matja? 

Pavle. Tega ne boš storil — preganjan boš. 

Matjan. Bom. 

Brigita. Gospod Matja, čemu, čemu? Molčali bi bili — 

Pavle počasí. Ce to storiš — (hítreje) najina pota gredo vsaksebi. 

Vida. In, jaz — ah — pa premislil si boš! (Plané k njemu in ga 
objame.) Premislil si boš, kajne? (Ga poljubi.) 

Matjan Jo pogleda. Ah — Vida . . . 

Vida. Da, da ! (Mu stisne roko.) Pozno je. Oditi móram. Ľahko noč ! 
(Sega Pavletu in Brigiii v roko.) In drugič se bomo smejali — pa da mi 
ostanete zvest družabnik pri smehu, gospod profesor! 

Pavle. Gotovo, gotovo, gospodična ! Klanjam se I (Jo spremi do vrat) 

Četrti prizor. 

Prejšnji, brez Vide. 

Brigita sama zase. Malenkostna si, Vida . . . 

Pavle*, Matja ! Tvoja zadnja beseda o tem ? 

Matjan. Zadnja. Sicer pa je čas, da grem tudi jaz. Ľahko noč! 

Pavle se obrne od njega. 

Brigita tiho. Pozdravljeni ! (Gleda zamíšljena za njím.) 

Zastor páde. 



54 



I 



Drugo dejanje. 

(Dve leti pozneje.) 

Salón I. dejanja. Solnčno poletno dopoldne. Solnce razžarja salón v rumeni, zlati lúči, 
dolg prameň padá práv sredi salóna in žari v mavričnih barvah na steni. Vráta na 
balkón so odprta; bele závese se nalahno gibljejo. 'V vazah je polno belega in nalahno 
zardelega cvetja, oejica šipka leži preko mize. Na balkónu žvrgoli kanarček. Vse je nekako 

svečano. 



Prvi prizor. 

Matjan, Vida. 

Nekaj trenutkov je salón prazen; vse tiho, le kanarček žvrgoli in závese podrhtevajo 
Zaslišijo se koraki in streznica, ki govori: „Ťukaj prosim, v salón. Gospoda ni še doma, 
mislim, da takoj príde, a gospa je slabá in še ni vstala. Prosim ! Vráta se odpro in Vida 
in Matja vstopita. Vida v lahki, svetlomodrí poletni obleki, Matja v beli obleki. Vida 

obstane ob Matju. 

Vida. Vidiš Matja, veselá sem te, da si prišel! 

Matjan. In tu je bilo, ko sva se zadnjikrat videla, oni večer pred 
dvema letoma. (Stojita ob balkónu. Matjan naslonjen ob stena, Vida na- 
sproti njemu.J 

Vida. In nič nisi pisal in povedal, kdaj in kam odhajaš . . . 

Matjan. Odšel sem bil že drugi dan. Popreje si rekla, da sem bil v 
Moskvi, ne? 

Vida. Da, da, poslal si mi bil karto. Ah, poglej; kako lepo šije 
danes solnce! 

Matjan. Da, da, vsi zlati so žarki v ozračju. Pa Vida, nekako res- 
nejša se mi zdiš — kako to? 

Vida tišje. Tisto leto, ko si bil odšel, sem jela premišljati o sebi in o — 

Matjan hitro. In o meni? 

Vida. Da — in o tebi. In začudila sem se, ko nisem začutila v sebi 
one — Ijubezni, da ti odkrito povem, Matja, — ki sem mislila, da jo 
imam . . . 

Matjan. Tiho — gleda u daljavo. Jaz sem bil že preje videl vse to, 
in hotel sem ti reči besedo v slovo — pa prehitela si me sama, leto 
pozneje. In vendar, Vida — kaj te je bilo privedlo do razmišljanja sploh? 
Nisi bila také narave preje — lahkbmiselna si bila, veselá, lahkoživa. 

Vida. Bilo je čisto naravno — in zelo navadno. Moja sestra se je 
poročila z môžem, o katerem je mislila, da ga Ijubi. Bila je práv také 
narave kakor jaz. In v zákonu je izpregledala, izpregledala je v strašno, 

55 



medlo noc, zakaj ni bilo pravé Ijubezni v njej, le navidezno je plalo 
nekaj v njeni duši, nekaj toplega ... A sedaj niti tega ni vec — in ona 
se muci in trpi, trpi noc in dan. In ločiti se nočeta, zaradi — 

Matjan — zaradi „jezikov" ? 

Vida. Da — zaradi jezikov. In tako trpita oba. Pa, da bi vsaj ne 
bila tako mirna na zunaj. Pa to se kar nekaj reže v njiju. Strašno^ 
je njuno življenje. (Pokrije obraz z rokama. Cez nekaj čaša.) In vidiš, 
Matja, ta — četudi tako vsakdanji dogodek, me je privedel do razmiš- 
Ijanja o sebi in tebi. Pa Ijubezni nisem našla v sebi. In vendar sem 
mislila, da sem te Ijubila . . . 

Matjan. Ljubila si me, kakor sem Ijubil jaz tebe. Nekaj lepega, do- 
brega je bilo v vsem tem. A one globoke, neskončne, brezmejne Ijubezni 
ni bilo ne v tebi in ne v meni. 

Vida gleia nekam v daljavo in govori počasí. In vendar mi je časih 
žal po^ oni, oni Ijubezni, recimo. Dolgčas mi je po njej, pogrešam jo. In 
zdi se mi, kakor bi mi nekaj odvzeli, nekaj neizrečeno lepega, dobrega, 
mladega. Zakaj glej, trpljenja ni bilo v onem cutu in ne prevar. Mirno, 
narahlo je brnela Ijubezen v duši in bila je vsa rožnata, solncna . . . (Se 
zamisli). 

Matjan jo globoko pogleda in ji stisne roko. Poglej, poglej solnce, 
Vida — to današnje solnce. Poglej ! 

Vida. In kako mlado je vse! Škoda, da je Brigita bolna. 

Matjan se strese. Bolna? — Pa kaj ji je? 

Vida. Kaj ne ves ničesar, moj Bog?! Kaj ti niso pisali? 

Matjan. Nicesar ne vem, ničesar. 

Vida. Ha — ah — tu je! 



Drugi prizor. 

Prejšnja. Pavle. 

Pavle hitro vstopi. Postaran je in bolj resen. Ona dva mu gresta naproti. Pavle jiina 

stiska roke in govori zamolklo. 

Pavel. Klanjam se, gospodicna Vida! — Pozdravljen, Matja! 
Matjan. Pisal si mi bil in ravno še o pravem času me je dobila 
karta. Odhajal sem práv tisti dan iz Moskve v domovino. 

Pavel. Seveda — ostani, pogovoriva se še kaj! — Pogrešal sem te 
dni človeka, kakor si ti. 

Vida. Da, ostani še! 

Matjan. Ostanem torej. (Sede spet.) 

Pavle. Bi hotel videti njo? 

56 



Matjan ga pogleda. Njo ? (Kakor sam zase.) Ah. morda bi bilo bolje 
— pa — da, da, — videl bi Jo rad! 

Pavel. Počakaj torej, saj tako gotovo pride, ko bo odšel zdravnik. 

Vida. Upam, da bo Brigita kmalu dobra. 

Pavel. Da — gospodična, telesno že. — Ali — ali kaj bo z onimi 
mislimi, ki jih ima. Vidite, to udari na razum, na voljo • — in kaj potem, 
potem? Ah. — (Se nasloni na mizo.) 

Matjan se strese in upre pogled v vráta, ki vodij'o v spalnico. Tudi 
Paule in Vida se ozreta tja. Zaslišijo se koraki. Prihajata. (Tiho.) Ona — 
Brigita! (Vráta se nalahno odpro.) 

Tretji pri zor. 

Prejšnji. Brigita, zdravnik. 

Brigita vstopi in zdravnik. Vsi trije molče pogledajo Brigito, ki je v beli domači obleki, 
zelo izhujšana, bieda in vpadla. Govori tiho in glas se ji trese. Videti je vsa zamišljena 
in večkrat se prime za glavo, Ko se odpro vráta, obstane ob njih, pogleda v Matjana 
z dolgini pogledom in mu gre z omahujočimi koraki naproti, mu podá roko, ki jo 

molče poljubi in reče. 

Brigita. Pozdravljeni ! 

Yida in Pavle. Pozdravljena ! 

Brigita ju prezre; proti Matjanu. Gospod Matjan, vedela sem, da 
ste v bližini, čutila sem vas. 

Matjan stoji vidno nemiren in ves zmešan. Da, vrnil sem se in sem 
vas obiskal. — Kako je, gospa Brigita? 

Brigita sede. Kakor je. 

Matjan sede in jo gleda. 

Zdravnik, ki že preje sega v roke Vidi in Pavlu, pristopi k Matjanu. 
Zdi se mi, da se poznáva, gospod Matjan! 

Matjan. Da, poznáva se, gospod doktor. 

Vida. Saj v tem mestu se tako vsi poznamo; in če kdaj srečam 
tujega človeka, se zacudena ozrem za njim in si mislim, odkod je in 
kako je pac prišel k nam. 

Zdravnik. No, da, majhno mesto je to — majhno. 
Brigita. gleda ves čas v solnce in počasi dihaje reče. Kakšno veliko 
in zlato solnce je tu! Kakšna luč! 

Matjan. Da, gospa Brigita, vsi se že čudimo tej svetlobi danes. 

Brigita trudno. Kako dobro za človeka, ki lahko vidi in občuti to 
solnčno prešernost, to solčno lepoto ! (Naenkrat z drugim glasom.) Gospod 
Matjan? 

Matjan. Gospa Brigita? 

57 



Brigita. Kako vam je bilo v tujini? 
Pavle jo ves čas nepremično gleda in ne more govoriti. 
Matjah. V Moskvi? Saj ni vredno besed, gospa Brigita! Življenje 
je bilo, kakršno je vedno in povsod. 

Brigita. T.orej nimate ničesar dostavili? (Ga hitro pogleda 

— in počasi omahne na fotelj.) 

Zdravnik in Pavle hitio pristopita. 

Zdravnik. Oprostite, milostljiva, pojdite rajša še za nekaj čaša v 
posteljo. Govorjenje vam škoduje. 

Pavle. Da, Brigita, prosim — pojdi rajša počivat. (Jo prime za roko.) 

Vida. Brigita, spremim te. 

Brigita zamišljena. Da bi šla? — Imatc práv. (Trudno vstane in se 
nasmehne.) Pustite grem že sama. (Proti Vidi.) Pridi še, Vida! 

Vida. Prídem, takoj na večer prídem ! 

Brigita gre proti vratom, kjer obstane. Gospod Matjan, in midva, 
midva se še pogovoriva o delu, o delu! (Ga gleda nekaj čaša.) 

Matjan ji poljubi roko in govori s tresočim se glasom. Kakor boste 
hoteli, gospa! Klanjam se, gospa Brigita! 

Brigita. Pozdravljeni ! (Nekaj čaša še obstane, potem odide, kanarček 
zažvrgoli izredno veselo in dolgo.) 

Pavle. No, vidiš — srečo sem imel. — Izvedel sem bil po gospo- 
dični Vidi za tvoj naslov in zdaj po dveh letih sem si mislil, da se 
boš skoro vrnil in sem te torej prosil, če se vrneš, da bi se oglasil pri 
meni. In posebno še letos. (Se zamisli — naenkrat.) Pa sedimo, sedimo. 
(Sedejo na fotelje. Vida sredi, na vsaki stráni Pavle in Matjan.) 

Matjan. Posebno letos? (Hitreje.) Povej mi, kaj je z gospo Brigito? 

Pavle temno gleda vanj in reče. Ne veš ? Mislil sem, da ti je pisala 
gospodična Vida. 

Vida. In jaz sem mislila, da ste mu pisali Vi. 

Matjan. Torej? 

Pavle. Ah — to je žalostno, Matjan ! (Se zamisli.) 

Matjan. Žalostno? (Poln napetosti zre v Pavleta.) 

Pavle. Bilo je pred tremi tedni — in Brigita je porodila dečka. 

Matjan. Ah — ~ čestitam ! (Mu hoče podali roko.) 

Pavle plané pokoncu. Sede trudno in težko šope. Otrok je — slep 

— slep — za vse žive dni slep. 

Matjan strmi in se prime za mizo. Nemo odpre ústa, hoče nekaj 
reči — sklanja se vedno niže na mizo, slednjič dvigne glavo, pogleda v 
strop in stisne ustnice — komaj slišno reče. Slep — 

Vida kakor v sanjah. Kako lepo šije solnce danes in kako vse zlato 
in žareče je ! 

58 



Pavle in Matjan jo nemo pogledata. 
Matjan. In ona — gospa Brigita? — Že ve? 

Pavle. Takoj Je vedela — ona prvá. — Ona nas je privedla do tega, 
da smo dali otroka takoj preiskati. Vse zdravnike sem poklical, — vse 

— vse — ali — vrag — Bog — in — in jaz ne vem — to je tako silno, 
haaa. (Se strese in potem spet mirno gleda Matjana.) 

Matjan. Ona praviš, da je prvá vedela? Govori jasneje — kako to, 
kako ? 

Pavel. Že pred pôrodom je bila Brigita zelo, zelo čudná. Hodila je 
vsa zamišljena in polna strahu po sobah, a na cesto ni marala. Niti v 
tiste aleje zunaj mesta, kamor je vselej tako rada zahajala. Cele ure je 
presedela ob oknu, cele ure ni govorila. In nekaj dni preje je popolnoma 
otopela. Ah Matjan, tiste dni je bilo težko, — a oni trenutek je bilo še 
težje. Takrat je zavpila v brezupni, mrtvaški grozi: „Poglejte ga — slep 
je — slep je!* in je omedlela in šele cez dva dni se je zavedla. Takrat 
je bila gospodična Vida pri njej. 

Vída se zdrzne. Da — in me je pogledala tako, tako neizrečeno 
obupano in mi dejala: „Vida — slep je." In jaz — jaz sem molčala. 
Potem pa je šepnila: „Vedela sem." 

Pavel. Tri dni ni potem izpregovorila niti besedice, le otroka je gle- 
dala. Vedno ga je gledala, vedno z istim dolgim pogledom — , komaj da 
je trenila z očesom. 

Matjan. In zdaj? (Komaj, da more govoriti.) 

Pavel. In zdaj časih vstane in gre k oknu in gleda v solnce. Dolgo 

— dolgo. Potem gleda nekaj čaša otroka, nekaj čaša spet solnce in še- 
peče, kaj vem, kaj si šepeče ! — Ne razumem je ! — Da, ponoči enkrat je 
govorila o nekih metuljih in belem cvetju. Tudi tvoje ime je vpletala 
\Tnes. Potem pa je ihtela vso noc. Bojim se, da ji ne bo še hujše. Onega 
mrzlega, topega pogleda se bojim in one brezbrižnosti za vse, kar se 
godi krog nje. In vendar nekaj premišlja in premišlja, veliko premišlja. 

Matjan se prime z obema rokama za glavo in zre v mizo. Da je 
prišlo tako — tako! 

Pavel. Da — da je prišlo tako! Kdo bi si bil mislil kaj takega — 
takrat, ko si bil zadnjikrat pri nas. — Pa — pozabil si ono, Matjan? 

Matjan zamahne z roko. Pozabil — že zdavnaj. — 

Pavel. Prenaglil sem se bil v besedah, razumeš. — 

Matjan. Razumem, razumem — pustiva to! 

Pavel. Da, pustiva to ! (Pogleda na uro.) Čudno, še zdaj ni zdravnika. 
Ob tej uri prihaja navadno. — Ah, pa pripoveduj kaj, Matjan! Kako ti 
je bilo v tujini? 

Matjan. Kako mi je bilo ? Kakor navadno, kakor mi je tu in povsod 
drugod. Gledal sem, čutil, mislil in delal. Časih je zabesnelo v meni sto- 

59 



tisoč odmevov rajské pomladi, časih se je zaprlo vse v meni in ni bilo 
žarkov, sama megla in noc. — (Se zdrzne.) Ah, glejta — kakšna luč je 
tu, kakšno solnce je danes ! 

Pavel se ozira. Da, poseben dan solnca je danes. Nisem še pozabil, 
da bi bilo kdaj bogatejše sijalo solce tu sem v salón. In kako žvrgoli 
kanarcek ! 

Vída. Skoda, da vsega tega ne vidi Brigita! 

Pavel se zamisli. Škoda — škoda. — 

Matjan. Misliš, da ne vidi vsega tega? 

Pavel. Ah, gleda pac, pa ne vem, če občuti vse tako. 

Matjan zamišljeno. Da — morda občuti drugače. — (Zunaj pozvoni. 
Kmalu nato se sliši moški glas in koraki v drugi sohi.) 

Pavel. No, torej zdaj je prišel zdravnik. Počakam ga tu, da mi pove, 
kako je Brigiti in otroku. 

Matjan. Naj ostanem? (Vstane.) 

Četrti prizor. 
Prejšnji b rez Brigite. Zdravnik. 

Zdravnik. Ubogljivega bolnika imam in takih sem vedno vesel. In 
tako bo v kratkem zdravá, gospa. 

Pavle. Ah, hvala vam, gospod doktor! 

Zdravnik zamahne z roko. Ni treba! Storim, kar je v moji moci. 
(Se obrne proti Matji.) Ah, vi, gospod Matjan, zadnji čas precej govorijo 
o vas tu. 

Matjan. Že mogoče. 

Pavle. Slaven pisatelj boš — no, saj si že — 

Vída. Res, res, Matja. 

Matjan. Hvala, hvala! 

Zdravnik. Z zadnjo knjigo ste vzbudili zelo veliko pozornosti. 

Pavle in Vida začadená pogledata. 

Zdravnik. Kaj ne vesta? 

Pavle. Zaduje čase sem ves zmešan — ne vem in ne slišim ničesar. 

Vida. Ah, meni se godi isto. 

Zdravnik. Torej še ničesar ne vesta? 

Matjan nevoljen. Ah, pustite, pustite to, gospod doktor! 

Zdravnik. No, no! Kaj bi! Da, da! Gospod Matjan je izdal knjigo 
čudne, čudne vsebine. Da veste, jaz sem odločno proti vam ! 

Matjan ironično. In drugi menda tudi, kolikor vem. 

60 



Pavle in Vida. Ha! 

Pavle. Jasno mi Je, Matja, izdal si ono knjigo. 

Vida. Ono? 

Matjan. Da, da, ono knjigo sem izdal. 

Zdravnik. Sta slišala že preje o tem delu. 

Pavle. Že preje. Pa, Matja, kako to? 

Matjan. Kakor sem rekel. 

Vida. Torej si vendar storil to. (Se zamisli.) 

Pavle vstane in hodi nemirno gorindol. 

Zdravnik. Tiste vaše besede, gospod Matjan, so — pa oprostite 
izrazu — jako podlé in neresnične. 

Matjan. Saj vam ne zamerim — 

Zdravnik. Ni treba, govorim o knjigi, ne o vas. 

Matjan. To je eno in isto. 

Vida. Tako? 

Matjan. Ah, Vida, razumi me vendar ! 

Pavle seie. To naj človek razume, kaj takega ! 

Zdravnik. Vaše besede so zelo brezsrcne, posebno v zadnjem po- 
glavju. Ne rečem, jezik je lep, ali — 

Pavle. Dejanja — ta so čudná! 

Zdravnik. Da, dejanja. To je nenaravno, da bi umorila mati svojega 
otroka le vsled Ijubezni do tega, ker vidi, da trpi otrok in je nesrečen. 
(V tem se odpro nalahno in tiho vráta spalnice. Brigita pogleda in ob 
njih obstane. Vidi se le skozi oiprtino ves njen obraz, ki izraža grozno 
napetost in muko. Nifiče Je ne zapazi, ker vsi poslušajo zdravnika, Matja 
pa káže hrbet vratom in gleda skozi okno.) V tem jaz ne vidim Ijubezni 
materine, pac pa neko olajšanje zanjo. 

Pavle. Práv. 

Vida je tiho in posluša pazno. 

Matjan. Tako, ha ! (Podpre glavo in zre venomer skozi okno.) 

v tem prihaja Biigita nalahno vedno bolj v salón in obstane pri odprtih vratih. Nagnjena 

je naprej tako, da se vidi, kako je pripravljena skočiti nazaj v spalnico. Mrtvaška bledota 

šije z lica, roke se krčijo, večkrat se prime za glavo. 

Zdravnik govori dalje. Zato, vidite, ker vidim jaz pravo materino 
Ijubezen v takih slučajih le v tem, da — 

Pavle mu seže naglo v besedo. Da ostane mati vse življenje pri 
otroku in ga Ijubi in skrbi zanj. 

Zdravnik. Da, tako je ! 

Matjan. Čemu? Za tisto smrt, ki jo hna otrok v sebi? 

Pavle. Matja, človek je! 

61 



Vida. Človek, vreden Ijubezni! 

Matjan. Ni cel! In zato mu je treba večje, vecje, neskončno vecje 

Ijubezni ! 

(Brigita se strese.) 

Pavle. Matja, ne govori tako, ah! 

Matjan. Tako je — in ne drugače. 

Zdravnik. Odločno sem proti ternu, kakor sem že dejal. 

Vida. Ah pustimo te strašne stvari, pustimo ! 

Pavle. Molcimo, da. Pa, Matja, ne razumem te ! 

Matjan se ironično nasmehne. Tudi drugi me ne. 

Pavle proseče. Gospod doktor, povejte mi še enkrat, ali, ali je res 

zaman vse? 

(Brigita napeto posluša.) 

Zdravnik. Zaradi otroka? 

Pavle tiho. Da. 

Zdravnik. Kakor bi rad napel vse svoje sile — ne gre. Tudi kar se 
drugih kolegov tiče — nikjer, nikoder pomoci. 

(Brigita stopi blize.) 

Pavle. Torej — zaman vse? (Napeto zre v zdravnika.) 

Matjan giibanči čelo. 

Vida je vsa nemirna. 

Zdravnik. Popolnoma zaman je vse! 

Pavle sklone glavo. Hvala ! 
Brigita se prime z obema rokama za prsi, stekleno pogleda, počasi odide in pripre 

v rata. 

Pavle cez nekaj čaša. Cuden slučaj, podoben tvojemu delu, Matja! 
Matjan. Ah, Pavle ! 

Vida. Tu ne bi bilo kaj takega mogoce — Brigita — ne, ne — 
Zdravnik. Kaj vam je! Pustite také slutnje — smešno je! (Vstaja.) 
Sicer pa, poldne bo — domov móram ! — Klanjam se ! (Sega vsem v roko.) 
Vsi. Klanjam se! 
Zdravnik odide. 

Peti prizor. 

Prejšnji, brez zdravnika. 

Vida. Prijazen in domac človek je ta zdravnik, in zdi se mi, da 
slove dalec naokrog, kako dober zdravnik je. 

Pavle. Da, da, zelo dobro zdravi. 

Matjan. Skoda, da se že &tara. Sploh je to tako čudno in skoro 
smešno, da človek práv v tistem času, ko ima nekaj prakse, recimo, od- 
loží svoje delo, ker mu manjka moci v telesu. 

62 



Pavle. Tudi duša se navadno postará. 

Matjan. Ne vedno. 

Vida. Lepo Je življenje, ce je duša mlada in zdravá, in telo seveda 
tudi — 

Matjan. Da, zdravje, zdravje — tudi v duši. In vendar nocejo raz- 
umeti besed, ki govore, da Je življenje brez zdravja le smrt . . . 

Pavle. Kdo pa vendar tega ne razume ? 

Matjan se nasmehne. Ah, vi! Pa kaj — spet smo na istem potu 
naših besed. Poldne bo, in oditi móram. 

Pavle. Pridi še! 

Matjan in Vida vstaneta. 

Vida. Tudi Jaz móram domov. Pa Je tako prijetno tu pri vas v tej 
sobi, polni solnca in rož. Pravi dom solnca in mladosti Je tu! 

Pavle. Da bi bil! 

Vsi tríje stoje in se ozirajo po sobi. V tem se zasliši iz sobe krčevit stok. 
Matjan se strese in zavpije. Moje delo, ha — moje delo! (Se prime 
za glavo in páde na fotelj.) 

Pavle in Vida ga kakor besná pogledata. 
Vida razume in zavpije. Matja, sovražim te! 

Pavle plané kakor norec, se prime za glavo in zavpije z divjim 
glasom. Zločinec! Proč, proč! ' 

Hiti proti vratom, a ko jih hoče odpreti, omahne in stopi za korak nazaj. Na pragu 

stoji Brigita, vsa mrtvaška in kakor okamenela. Vsi trije se sfresejo. Zunaj zazvoni 

poldne in zvoni do konca, votlo in zamolklo. Brigita stopi naprej, gre z rokama opiraje 

se za hrbtom ob zid do mavrice na zidii. Ves čas zre nepremično v Matjo. 

Pavle jo hoče prijeti za roko, a ona zamahne z dolgo kretnjo proti 
njemu. Potem pa govori trdo in s sfísnjenimi ustnicami s pogledom na 
Matjo. 

Brigita. Ne morem. Slep Je — a m o J, tako zelo m o J ! (Se onesvesti 

in páde.) 

Vsi ostrme. 

K o n e c. 




63 



Anton Loboda: 

Misii o slovanskih narodnostnih 

problemih. 

Vslovanskem svetu imamo v teku zadnjih sto let v narodnostnem 
oziru pojave, kakor jih pac ni enakih med ostalimi evropskimi na- 
rodí. Semkaj spadá takoimenovani slovanskí národní separatízem, pod 
čemer razumemo tendenco, da se hoče del kakega večjega národa odcepití 
od celote ter postatí zase samostojen národ. Ternu nasprotí pa hoče 
zedínjevalna národnostná tendenca, kí je le nasprotna smer pri ístem 
pojavu, dvoje alí celo vec narodnostnih skupín, kí so došlej veljale za 
samostojne národe, združítí v eden národ. Stremljenje pri posamezníh 
narodíh, kí se takému nacionálnemu zedinjenju upíra, ímenujemo ístotako 
separatístíčno. Tí tendencí se pojavljata pri razníh slovanskih narodíh alí 
časovno med seboj ločeni alí obe hkratí, borec se druga proti drugí za 
odločílni vplív na narodovo bodocnost. 

Najaktuálnejší pojav te vrste poznamo pri sebi, alí bolje rečeno, 
tvorimo ga sami; zedínjevalno tendenco ímenujemo tu jugoslovanstvo, 
to je ideja, kí stremi za tem, da se Slovencí, Hrvatje in Srbí, kí so bili 
in veljaU došlej však zase za poseben národ, strnejo v eden jugoslovanskí 
národ. Podobníh pojavov z zedínjevalno alí separatístíčno tendenco imamo 
v slovanskem svetu še več; važno pa je, da so omejeni na slovanské 
národe, da so torej specifično slovanskí. Nam, kí smo vzrástli v njih, so 
nekaj navadnega, alí za zapadno-evropskega alí srednjeevropskega človeka, 
člana takoímenovanih hístoríčníh národov so práv nenavadna ízrednost. 

Moderno jugoslovansko gíbanje, zlastí v oblíkí slovensko-hrvatsko- 
srbske kultúrne kooperacije, je samo zaključek razníh nacíonalnih in 
kulturníh stremljenj med Slovencí, Hrvati in Srbí, od Prešernovega dela 
pa čez osnovo ilirske ideje, Strossmayerjevega jugoslovanstva, misii 
srbsko-hrvatskega nacionalno-kulturnega edinstva do naše moderne na- 
cionalistíčne ideje. 

Enaki pojavi v slovanskem svetu so še na pr. med Hrvati trditve, 
da ní Srbov, temveč da so tí le pravoslávni Hrvatje, oziroma, da so 
Hrvatje le katolíški Srbí, dalje da so muslimanskí Bosanci alí pa celo, 
da so Bosanci sploh poseben, samostojen národ, ter da so Slovencí le 
planínski Hrvatje, planinskí Srbí. Imamo naposled slovanské Macedonce ; 
vprašanje o njih nacionálni pripadností je postalo izza balkánske vojne 

64 



svetoven problém — laste si jih Bolgari in laste si jih Srbi. Blizu ternu 
sporu je tudi bolgarska trditev, da so Srbi ob stari srbsko-bolgarski 
državni meji pravzaprav Bolgari, ter srbská trditev, da so bolgarski Sopi 
v resnici — Srbi. Pojavila pa se je med Macedónci tudi struja, ki stoji 
na stališču, da so, oziroma da naj postanejo macedónski Slovani — nov 
samostojen južnoslovanskí národ. Vse to pa niso morda le teoretični 
prepiri sivih učenjakov — filológov ali etnografov po knjigah in papirju, 
temveč to so gibalne sile, živi nacionálni spori, pri katerih sodelujejo ti 
narodni deli, ki so objekt sporov, obenem sami kot aktivni debatantje o 
vprašanju lastne národne pripadnosti. 

To je naš jug. Enak pojav pa imamo tudi pri severnih in vzhodnih 
Slovanih. Vprašanje o narodni pripadnosti Slovákov je postalo práv v 
zadnjem času našemu jugoslovanskemu enako aktualno. Resnica je, da 
so bili v zadnjem času med Slovaki pristaši nazora, da tvori to slovansko 
pleme národ zase, ki je sicer českému zelo soroden, toda močneje je 
pac zastopana struja, stoječa na stališču popolnega nacionalnega edinstva 
Cehov in Slovákov. 

Ukrajinsko gibanje, ki se je v zadnjem času silno razmahnilo, hoče 
enotnost ruskega národa razbiti, češ, da je samo navidezna, v resnici pa 
da razpada ta veliki národ na popolnoma samostojni skupini národa ve- 
likoruskega in maloruskega. Od obeh se skušajo odločiti še Beli Rusi 
kot poseben národ. — 

To je naš slovanskí svet. Po ostali Evropi se nam čudijo, Nemci 
so zadovoljni in so sistemizirali za ta pojav rubriko posebne slovanské 
lastnosti: slovanskega separatizma. Mi pa, zvesti svoji desedanji vlogi, 
smo nekritično vzprejeli ta náuk, uvrstili v mislih to lastnost med ka- 
rakteristične črte svoje plemenske konstrukcije ter jadikovali nad svojim 
nesrečnim značajem. Práv tako kakor smo svoj čas nekritično vzprejeli 
Herderjevo sociološko docela neutemeljeno, zgodovinsko popolnoma ovr- 
•ženo domnevo o miroljubnosti, pasivnosti in pohlevnosti starih Slovanov. — 

V resnici pa leže vzroki teh separatističnih teženj pri Slovanih, 
kakor tudi predpogoj za možnost in potrebnost nastopa zedinjevalnih 
nacionalnih stremljenj, čisto drugje ; ti pojavi so le plod zgodovinskih 
slučajev, rezultát historičnih, državno-političnih usod posameznih slovan- 
skih plemen. Enake tendence bi se bile bržkone razvile tudi pri Germanih, 
Romanih ter sploh neslovanskih narodih, ako bi bile pri njih dane za to 
potrebne, našim slične okolnosti. 

Navajam samo splošno veljaven sociološki zákon, ako ponovno po- 
vdarjam, da je dolgotrajno skupno državno življenje tisti faktor, ki iz 
več ali manj sorodnih plemenskih delov, v gotovih okolnostih celo iz ple- 
mensko popolnoma različnih Ijudskih skupin, zlije, vstvari eden enoten 
národ. Ce na podlagi tega sociološkega zákona primerjamo historične 
evropske národe z modernimi slovanskimi ter z njih separatističnimi, 
oziroma zedinjevalnimi tendencami, je treba le, da se zaglobimo v zgo- 

5 65 



dovino slovanskega in neslovanskega dela Evrope, in kmalu se nam 
odkrijejo pravi vzroki navidezne različnosti pojavov. 

Različnost zgodovine vzhodne Evrope, zlasti slovanskega sveta, od 
usode ostale Evrope se da karakterizirati v glavnem z naslednjim: V 
zapadni polovici našega kontinenta so se primeroma zelo zgodaj ustalile 
samostojne dŕžave. Obsegi teh državnih tvorb in njih razmerja se med- 
sebojno bistveno niso premikala oziroma spreminjala. Prebivalstvo vsake 
teh dŕžav se je sestavljalo iz plemensko sorodnih delov, brez ozira nato, 
ali so ti nastali iz rasno najrazličnejših elementov (na pr. vsi Románi, 
Angleži), ki pa so se bili zlasti jezikovno že zelo zgodaj spojili, ali da 
so bili, — kolikor je zgodovinsko znano, čisto pleme (Nemci, Škandinávci). 
Skupna obramba na zunaj, skupni vojni pohodi, skupne notranjo zadeve, 
skupni verski, politični, sociálni boji, skupna državna, stanovska, cerkvena 
zborovanja in zlasti skupna úprava s skupnim upravnim (uradnim) je- 
zikom; — vse to je imelo za Ijudstvo ene dŕžave naravno, a nujno po- 
sledico, da se je v njem -v vseh delih razvila zavest enotnosti. Oprt 
na toliko skupnih momentov se je z narastkom literatúre jezik, ki ga 
je bil najagilnejší del Ijudstva uvedel v upravo, popolnoma udomačil 
in ukoreninil tudi pri tistih delih, ki so govorili sicer svoje posebno na- 
rečje, tako da so ga tudi ti deli sprejeli kot književno-kulturni jezik v 
vrsto svojih tradicij in se nikdar niso stavili ž njim v nasprotje. Ustvaritev 
kultúrne enotnosti pa je obstoječo zavest politične skupnosti silno ojačila. 

Vzhodna in južnovzhodna, slovanská Evropa pa je imela popolnoma 
drugacno usodo. Tu so se državne tvorbe pogostem in bistveno spre- 
minjale. Glavno je, da ne po lastni volji slovanskih plemen, temveč proti 
njej. Toda v tej usodi se nikakor ne zrcali državnotvorna manjvrednost 
Slovanov, zakaj povzročile so jo zunanje v bistvu popolnoma slučajne 
okolnosti. Slovani so mejili posredno ali neposredno na Azijo, domovino 
nomadskih mongolskih Ijudstev. Do^m je večji del ostale Evrope, ker 
je bil dovolj oddaljen, v zatišju, kako živel po svoje, so med nas pridrli- 
po vrsti nomadski Obri-Avari, Madžari, Osmani-Turki ter Tatári, da ne 
računam manj važnih Bolgarov, Pečenegov in drugih, — razbili naše 
mlade državne organizme ter sredi med nami, iz naših živih členov 
zgradili svoje politične tvorbe ter tako nasilno udusili samosvoje državno- 
politične klice slovanskih plemen ali vsaj zadržali njih razvoj za nekaj stoletij. 
Kakor so veličini Klodvigove ali pa Karlove frankovske dŕžave sledile 
dolgotrajne perióde nemoci, notranjih razprtij ter razpadanja, tako so višini 
Rastislavove ter Svetopolkove Morave, Dušanove Srbije, Jaroslavove ter 
Vladimirove Rusije v skladu z občeveljavnim naravnim ritmom sledile 
dobe upadka nacionálne sile, nesloge in razkroja. V tej negatívni dobi 
se pa na obzorju frankovske dŕžave ni pojavil noben zunanji sovražnik, 
ki bi bil izrabil to nacionalno zadrego; vsled tega se je Klodvigova 
dŕžava lahko restavrirala pod Karlom in je ravno tako pozneje Karlova 
po silnem úpadku vstala zopet z Otonom. V nasprotju s tem pa slovan- 



skim dŕžavám zemljepisna léga, ni dovoljevala prilike, da bi cakale na 
svoje regeiieratorje, ki bi jih dvignili onstran te po naravnem ritmu dane 
dobe nacionálne nesloge k še veličastnejšim višinam. 

Pod vplivom teh nasilnih mongolskih IJudstev so bile naravne slo- 
vanské državne enote raztrgane in posamezni deli prizadetih slovanskih 
plemen pritegnjeni proti njih volji k popolnoma novim drugorodnim dŕža- 
vám. Politicni in vsled tega kultúrni razvoj teh slovanskih rodov ni šel 
v premí naravni meri, da bi stvoril vecje poiiticne in kultúrne enote. Tako 
smo nehali igrati aktivno vlogo v svojem lastnem življenju. Vsako nad- 
vladajoce pleme oziroma Ijudstvo je vplivalo na priklopljeni, podvrženi 
slovanskí del v mnogoterem oziru; ta vpliv se je kázal zlasti v tem, da 
je podjarmljeno Ijudstvo zacelo uravnavati svoj prvotni način življenja po 
vzoru vladajočega, posnemajoc njegove gospodarske in úpravne uredbe, 
njegovo javno in zasebno življenje, obleko, šege, nacin izražanja in jezik. 
Še veliko važnejša pa je postala okolnost, da so ti slovanskí deli z drugo- 
rodnimi „sodržavljani" preživeli v skupni usodi celo vrsto zgodovinskih 
dob, in sveži, vedno na novo oživljeni spomin na to skupno politično 
življenje je scasoma zabrisal staro samostojnodobo ter ustvaril novodržavno- 
politično tradicijo nadvladajočega národa in vseh k njemu priklopljenih 
drugorodnih Ijudskih delov, dočim so se veži med prvotno enorodnimi 
plemeni bolj in bolj rahljale in je prihajala razlika vedno večja. 

V ocrtanih okolnostih se je uveljavljal pro33s dif erenciacije, in 
njen rezultát je pojav, da tvori po preteku stoletij prvotno sorodno ali 
enotno pleme vec posameznih, medsebojno vec ali manj različnih delov 
ali národov. Najlepší vzgled za to imamo Slovenci sami v sebi, ko smo 
se po gori opisanem načinu tekom stoletij nacionalno osamosvojili ne le 
od ostalih južnih Slovanov, temvec tudi od najsorodnejšega dela izmed 
njih — kajkavskih „Hrvatov". Toda — kakor že zgoraj povdarjeno — 
diferenciacija je le drugo lice procesa asimilacije, tega primarnega sociolo- 
škega zákona pri tvorbi národov. 

Ta proces asimilacije kakor tudi njene obratne stráni diferenciacije 
lahko zasledujemo pri raznih evropskih narodih ; poznamo vzglede, ko je 
šel tako dalec, da je vse pleme sploh izginilo ter se spojilo z drugorodnim 
v nov národ (primerjaj : Germani med polatinjenimi prebivalci rimskega 
imperija ; polabski Slovani in dr.). Pri podvrženih Slovanih pa je ta proces 
asimilacije - diferenciacije napredoval razmeroma vendarle pocasi, kakor 
nam priča današnje stanje. Toda dosegel je za nas najvažnejšo, naj- 
usodnejšo in najnesrecnejšo posledico, da nam je bilo, ker smo izgubili 
svojo politično samostojnost, preprečeno, da bi se naša slovanská plemena 
v ravni smeri potom poiiticne združitve spojila v večje nacionálne skupine. 

Pravilnost teh izvajanj lahko preizkusimo, ako zasledujemo nastanek 
kateregakoli slovanskega národa. Da pa ni takšen razvoj utemeljen v 
kaki slovanskí rasni posebnosti, nam dokazuje na pr. vzgled pri Germanih, 
kjer so se Holandci in Vlamci razvili však v poseben národ, dočim so 

fi* 67 



ostali drugi, Nizozemcem tako moČno sorodni Dolenji Nemci vzpričo ozke 
politične in kultúrne zveze združení z Gorenjimi Nemci v en národ. 

Kakor je pac normalnopri premagancih, smo tvorili slovanskí plemenski 
deli in drobci povsod, kjer so nas imeli v oblasti Madžari, Turki, Nemci, 
Italijani in dr. politično in socialno vec ali manj brezpravno, večinoma 
popolnoma pasivno plast. Ker nismo igrali aktivnih vlog, smo ostali 
politično amorfná masa ; in ne samo, da smo pozabili tradicije starih slo- 
vanskih plemen, — v tej neslávni dobi je bil samo jezik in deloma 
vera, kar nas je opozarjalo, da nismo členi nadvladajočega národa; po- 
zitívne plemenske zavesti torej pri nas vseh ni bilo ne v tej, ne v oni 
obliki. 

Vendarle pa so ražni momenti ob raznih dobah v raznih delih tega 
slovanskega Ijudstva vzbudili kali samostojnega nacionalnega nastajanja, 
pri Srbih, Hrvatih, Bolgarih, Cehih doba njih državne samostojnosti, pri 
nas Slovencih reformacija z ustvaritvijo slovenské književnosti. Ali za 
obseg na pr. našega narodnega početka so bile merodajne meje političnega 
območja nadvladajočega národa. Ta obseg ni obkrožil etnografsko naj- 
sorodnejše skupine, kakor se ponavadi pri nas misii, temveč se je strogo 
držal usiljenih političnih meja. Tako smo se Slovenci razvili v posebno 
južnoslovansko skupino, kajkavci, ki bi' bili pripadli po jeziku brez dvoma 
Slovencem, so se priklopili Hrvatom. — Práv do podrobnosti enako se je 
zgodilo s konstituiranjem razsežnosti slovaškega „národa". 

Prišla je moderna doba nacionalizma, po francoski revoluciji vzbujena, 
če ne vstvarjena ideja nacionalnega preporoda, oživljenje do teh časov, 
neupoštevanih, večinoma sploh pasivnih širokih Ijudskih mas. Nacionalizem 
je imel svoj izvor, svoje globoke korenine v novih principih demokratizma, 
v načelih Ijudske suverenosti, ki so takrat nastopala svoj zmagoslavni 
pohôd cez stari in novi svet. Demokratizem in nacionalizem, vodilni ideji 
devetnajstega in dvajsetega stoletja, nastopata vsled tega vedno skupno ter 
izpopolnjujeta drug drugega. Njuno prodiranje z zapadne proti srednji ter 
vzhodni Evropi pa nam káže kot posledico do sedaj ocrtanega raz voj a 
evropskih Ijudstev dve skupini pojavov. K prvi skupini spadajo tisti narodi, 
ki so imeli že stoletja in stoletja svoje samostojne dŕžave. Pri teh „histo- 
ricnih" narodih nacionalizem sam na sebi ni imel prilike ali povoda, da 
bi se razvil, uveljavil, zakaj glavne zahteve njegovih idej : nacionálna 
dŕžava, nacionálna kultúra, vsestranska nacionálna samostojnost in nacio- 
nálni procvit, so bile že izpolnjene v obstoječih državah. Zato je ostalo 
pri njih težišče modernega gibanja v zahtevah po demokratiziranju vseh 
panog javnega in zasebnega življenja; v narodnostnem oziru pa je ta 
demokratizacija sprejela vse tradicije tisočletne zgodovine, to se pravi: 
vzela je historične národe kot fakta, ni jih pa morda razdelila v smislu 
napačno umevanega demokratizma na posamezna narečja in etnograf ske 
posebnosti, da bi ta narecja gojila v samostojne književne jezike, etno- 
grafsko posebne dele pa v posebne národe. 

68 



Imamo pa skupino historičnih národov, ki ob času nastopa in raz- 
niaha nacionálne ideje niso imeli svojih samostojnih dŕžav, ki pa so jih 
imeli v prejšnjem času, in sicer tako dolgo, da se je v njih razvila vse- 
stranska samostojna politično-kulturna tradicija, enaka dosedaj opisanim. 
To lastno ^.nacionalno" državo so bili izgubili ali ker so jih bili premagali 
močnejši sovražniki ter si jih podvrgli, — vzgled za to so Poljaki, Grki, 
deloma Madžari, ali pa je dŕžava sama iz raznih vzrokov razpadla (pri 
Nemcih) ; pri Italijanih pa je takšno strogo državno-politično tradicijo bogato 
nadomestovala še starejša tradicija rímske preteklosti, nadalje pa vsa 
srednjeveška in novoveška zgodovina, ki sicer ne pozná skupne italijanske 
dŕžave, zato pa vsled izrazite zemljepisne enotnosti ter vzpričo raznih 
drugih okolnosti ozko zvezano politično in slavno kulturno življenje. — 
Pri vseh teh se je nacionálna ideja enostavno naslonila na obstoječe 
politične in kultúrne tradicije ter se, črpajoč iz njih, z vso silo pognala v 
boj za svojo najvažnejšo zahtevo, za restitucijo staré nacionálne dŕžave. 

V bistvenem nasprotju s tem pa je našel nastop moderne nacionálne 
ideje v slovanskem svetu, če izvzamemo historična slovanská nžiroda 
Poljake in (Veliko)Ruse, popolnoma drugačno situacijo. Tu, pred vsem pri 
južnih Slovanih, pri ogrskih Slovanih ter — če se postavimo na ukrajinsko 
stališče — pri Malorusih in Belorusih, sploh pravzaprav še ni bilo národov. 
Tu ni bilo politične národne tradicije kakor pri historičnih narodih, pa 
tudi ne kultúrne tradicije, na kateri bi se naslonilo moderno nacionalno 
stremljenje. Namesto tega je našla politično in kulturno večinoma brezliko 
Ijudsko mäso, ki sploh ni vedela, h kateremu národu pripadá. Došlej 
brez lastnega kulturnega življenja, seveda tudi lastnega književnega jezika 
še ni imela. Kjer pa so vendarle že obstojali osnutki lastnih političnih ali 
kulturnih nacionalnih tradicij, so pa bili le slabotni, napol pozabljeni, 
gotovo pa ne last vseh narodovih slojev, — po drugi stráni pa niti ne 
toliko krepko razviti, da bi bili natančno ustálili obseg „národa". 
2 ', |Tu je torej nacionálna misel našla popolnoma drugačno, veliko širše, 
težavnejše in bolj komplicirano torišče. Treba je bilo razreševati stvari, 
ki so se pri historičnih narodih izvršile avtomatično, samé po sebi, ter 
jih je naravni razvoj kot izvršena dejstva postavil pred nacionalistične 
generacije devetnajstega stoletja. Pri nas je nacionalno-kulturno brezlika 
masa sama odločevala, presojala in ugibala, katere skupine naj se konsti- 
tuirajo kot posebni narodi in kateri književni jeziki naj postanejo njih 
kulturno sredstvo. In ker je taká samoodločba glede konstituiranja no\ih, 
posebnih národov sila kompliciran problém, je razumljivo, da so se mnenja 
cepila in da se še cepijo, — to je z drugimi besedami : da imamo separa- 
tistične in združevalne národne tendence, ki se bore za odločilni vpliv na 
narodnostno bodočnost posameznih skupin. 

Sodim, da je s tem podaná bistvena karakterizacija razločka med 
.romansko-germanskim Západom Evrope ter slovanskim Vzhodom, med 
[historičnimi in nehistoričnimi narodi. In v tem razločku tiči ključ za ra- 

69 



zumevanje vseh navidezno kurioznih narodnostnih sporov in problémov 
med slovanskimi plemeni. 

Specifično naš pojav je, da je imelo pri nastajanju mladih slovan- 
skih národov tudi jezikoslovje važno besedo. Delalo je v skladu z idejo 
demokratizma, gibalom vse nove dobe nacionalnega preporoda; ta je pri 
nas postavila v splošnem načelo, da naj se razvije vsako večje Ijudsko na- 
rečje v književni jezik in Ijudstvo, govoreče to narečje, v poseben národ. 
Jezikovna strán v takem smislu pa ni bila nikoli sociološki faktor, in ni 
nikdar tako odlocilno vplivala na nastanek národov; razgled po notranji 
sestavi historičnih národov, ki imajo dovolj velikih izrazitih narecij, ki se 
niso in se ne bodo konstituirala v posebne národe, nam potrjuje to. Na 
oba ta dva momenta pa je v večini slučajev odlocilno vplivala okolnost 
državnopolitične tradicije, to je upliv pripadnosti k tujerodni državi, o 
kateri vemo, da je účinkovala med nami razdiralno, in to je tretji moment, 
najvážnejší pri drobljenju slovanskih plemen. 

Ko nam je torej čas prebujenja národov predložil vprašanje narod- 
nostnega konstituiranja v samoodločitev, sta se skoro pri vseh Slovanih 
pojavili — poleg ideje o skupnem vseslovanskem kulturno-književnem 
jeziku — uvodoma označeni tendenci: separatistična, opirajoča se na 
ravnokar očrtane argumente, in druga, zedinjevalna. Ta je negirala, ozi- 
roma je hotela premagati to vsiljeno nam medsebojno narodnostno 
razdelitev, smatrajoč obstoječe razlike med posameznimi skupinami za 
razmeroma neznatne, ter je hotela v kongruenci z notranjo etnografsko 
strukturo historičnih národov sorodnejše národnostne skupine konstituirati 
v večje národe. 

Pri nas Slovencih sta navedení dve smeri zastopani v Prešernovem 
delu ter v ilirski ideji, ki je hotela iti naravnost preko razdora, ki ga je 
vsekal tisočletni usiljeni nam razvoj med plemensko najsorodnejše skupine 
ter neposredno, brez nujno potrebnega prehoda, brez obzira na že obsto- 
ječo kulturno tradicijo, ustvariti enoten jugoslovanski národ. Danes, ko 
so se valovi nacionálne ideje pognali pač višje, nego kadarkoli poprej ter 
so se vsled tega tudi vsi slovanskí národnostní spori in problemi stopnje- 
vali do najvišje mere, je ves slovenskí národ enodušno podpísal zahtevo 
po popolnem nacionalnem združenju Slovencev, Hrvatov in Srbov kot 
svojo suvereno nacionalno voljo; v tej prevážni izjavi imamo najlepši 
primer slovanské národnostne samoodločitve. 

Hrvatje so pač postah preje politična nego nacionálna individualnost, 
toda ta je bila različna od današnje in se z današnjim pojmom in obse- 
gom hrvatstva ni krila. Najstarejša politična Hrvatska je nastala v se- 
danji severni Dalmaciji, severozápadní Bosni ter zapadni ali prímorskí 
današnji Hrvatski in ta se je pozneje razširila do Dravé in v Slavonijo 
ter proti južní Dalmaciji. Toda Madžari so preprečili nadaljni svobodni 
razvoj tega političnega organizma; vsled precejšnje avtonomije pa se je 
politična tradicija mogla rešiti še kolikortoliko dobro ohranjena. Bila je 

70 



izrazita dovolj, da je vplivala na Ijudsko življenje v spredaj očrtanem 
smislu, izenacujoč razlike med posameznimi deli ter splela med njimi cel 
kompleks skupnostnih veži. Povzročila je, da so plemena, sestavljena iz 
medsebojno pac razmeroma dovolj različnih jezikovnih, kulturno celo raz- 
lično vplivanih delov, sprejela eden enoten književni jezik hrvatski, dasi- 
ravno se je to zgodilo šele v dobi narodnega preporoda, že po nacinu 
narodnostno-kulturne samoodločbe. Slovenski kajkavci, čakavci 
ter štokavci, torej vsa tri glavna narečja modernega ju- 
goslovanskega národa, so si faktično bila vstvarila skupni 
književni jezik srbsko-hrvatski. Imamo torej tu vzgled in dokaz, 
da so razmotrivanja o vzrokih južnoslovanské národne razcepljenosti ter 
o možnostih nastanka enega jugoslovanskega národa popolnoma pravilna. 
Saj vidimo, da je mogla že ne posebno jaká ali izrazita hrvatska državna 
ideja, tradicija hrvatske državno-politične skupnosti, Slovence in Srbo- 
hrvate združiti v en národ. — Zamislimo pa se sedaj na podlagi tega v 
možnost nastanka jugoslovanske nacionálne enotnosti, ki se je nudila z 
državo Slavonca Ljudevita Posavskega. Ta znamenitá — prvá eminentno 
jugoslovanska — državna tvorba je obsegala veliko večino današnjih 
pravih Slovencev, Hrvate in Srbe tja doli preko Timoka ! Kaj vemo, kako 
energično, iniciativno in impulzivno bi se bili Slovenci udejstvovali v 
takšni skupni državi in kako bi bili vsled tega vplivali na nastanek 
skupne kultúre, skupnega književnega jezika! 

Ko se je po poltisočletnem prekinjenju srbski národ začel regenerirati, 
to se pravi, ko se je, naslanjajoč se na staro politično tradicijo, začela 
ustvarjati moderna nacionálna srbská kultúra, so odločilno vplivali na usta- 
novitev knjiže\Tiega jezika tisti narodni deli, ki so mogli biti vsled vsaj delne 
prostosti kulturno najagilnejší. Ob mejah habsburské monarhije in staré 
Turčije so vsled tega nastajala nacionálna kristalizacijska središča, okrog 
katerih se je zbirala pravoslávna južnoslovanská Ijudska masa, ta poli- 
tično in kulturno amorfná raja turške dŕžave; tudi tukaj se je proces 
narodnega preporoda vŕšil po nacinu ocrtane národnostne samoodločbe. 

Tradicija predturške preteklosti je bila bržkone brez avstrijsko- 
ruskega imperialističnega antagonizma močna dovolj, da je vzbudila med 
balkansko slovansko mäso še drugo narodnostno kristalizacijsko jedro, to 
je bolgarsko, ki je istotako pričelo zbirati okrog sebe brezliko Ijudsko 
množico. V predturški dobi se politične razmere niso bile še toliko ustalile, 
da bi bili srbská ter bolgarska dŕžava druga proti drugi zavzeli trdne 
meje, — če se ni sploh razvoj bližal skupni državni tvorbi. Dočim so si 
Bolgari ponovno priklopili dolino Morave in Macedonijo, so segli drugič 
Srbi preko Velbužda — Kjustendila in Morave in si priklopili nele vso 
Macedonijo do Rile planine, temveč celo semkaj preložili prestolico v 
svoji najslávnejší dobi. Imenovane pokrajine so bile torej mejno ozemlje 
in spremembe prepogostne, da bi se bile mogle vzdržati tradicije katere- 
koli dobe. Ko so v moderni nacionalistični dobi valovi srbskega ter bol- 

71 



garskega narodnega preporoda zavzeli vedno večje kroge, so seveda trčili 
skupaj na imenovanem ozemlju, in s tem se je pricel med Srbi in Bol- 
gari znameniti spor za narodnost te pasivne mase. Naposled pa se Je v 
nji sami pojavila zahteva po narodnostni samoodločbi; ali pri tem so se 
mnenja spet križala. Nekateri so se odločili za Bolgare, drugi za Srbe, 
tretji pa so se hoteli konstituirati kot poseben macedónski národ, enako- 
praven in enakovrsten že obstoječima ; ob nastanku te tedence so se spet 
pojavile zgoraj očrtane okolnosti kot odločilni momenti. 

Kuriózni pojav, da žive Hrvatje in Srbi, plemenska enota, teritorialno 
ne le sklenjeni, temveč celo pomešani, rabeč isti književni jezik, kljub 
tému ločeno nacionalno-kulturno življenje, nam je pac danes dovolj jaseň. 
Današnje stanje je posledica ločene politične zgodovine in vsled nje na- 
stale ločene verske kultúre. Toda današnja principielna ločitev obeh národov 
po veri je nastala šele v zadnji dobi, zopet po načinu národnostne samo- 
odločbe, le s tem razlockom, da je v tem slučaju verstvo glavni ločilni 
moment. Tému popolnoma enak pojav vidimo pri bosanskih muslimanih, 
ki so se tudi hoteli konstituirati kot poseben národ ; národnostná samo- 
odločba se tudi tu opira skoro edino na versko-kulturni moment. Kakor 
imamo pri Srbih in Hrvatih pristaše srbsko-hrvatskega nacionalnega edin- 
stva in danes jugoslovanske ideje, tako se hočejo tudi pri muslimanih 
nekateri strniti s srbskim, drugi s hrvatskim národom, oziroma zliti v 
jugoslovanstvo. 

In najnovejši vzgled „slovanskega separatizma" pri Malorusih-Ukra- 
jincih ! Jagic pravi, da so pac občutne razlike med velikoruskim in malo- 
ruskim ter beloruskim narečjem, da pa imajo ta tri narečja vendarle toliko 
skupnega in od ostalih slovanskih jezikov skupno - različnega, da tvorijo 
tem nasproti nedvomno jezikovno enoto. Nekateri jezikoslovci bolj po- 
vdarjajo jezikovno razliko med naštetimi deli ; ali vse to tudi v tem slučaju 
ni merodajno za moderno ukrajinsko gibanje. Pac pa je merodajna okol- 
nost, da so bili Malorusi le do mongolskega vpadá državno združení z 
Velikorusi, nato pa živeli dolgo dobo ločeni od njih, deloma pod mongolsko 
nadvlado, nato pa priklopljeni veliki poljsko-litevski državi. Da je bila ta 
zveza trajnejša in da je ni ovirala verska razlika, morda bi se Malorusi s Po- 
Ijaki strnili v en národ. Tako pa Poljaki niso mogli premostili že obstoječih 
razlik in proti poljski nadvladi so razvili Malorusi junaško, izredno roman- 
tično, samosvojo borbo za neodvisnost. Taká doba velikega narodnega 
odpora pa je zlasti primerna, da razvije v Ijudstvu zavest samega sebe, 
krepko nacionalno tradicijo. In res jo je pri Malorusih razvila. Da bi se 
pa rešili Poljakov, so se združili z Velikorusi ; toda ta krátka doba, odkar , 
so združení ž njimi, je bila pač prekratka in vsebinsko mnogo prerevna, \ 
da bi bila mogla razviti tudi v Malorusih zavest vseruske skupnosti. Tako 1 
vsaj je namreč podoba danes. — Zlasti pa je za ukrajinsko gibanje važno,^ 
da je pri inteligenci revolucionarni boj proti absolutističnemu cárizmu, ki 
je bil — vsaj navidezno — obenem boj proti velikoruskemu centralizmu, | 

72 



postal mehanično tudi boj za najširše umevano narodnostno demokratizi- 
ranje v ponovno označenem smislu, t. j. za ukrajinské narodnostno-separa- 
stične težnje, za konstituiranje samostojnega maloruskega ali ukrajinskega 
národa. — Pri beloruskem nacionalističnem gibanju so merodajne v bistvu 
podobne okolnosti. 

Da velja pri Slovakih isto, kar pri ostalih slovanskih separatistih, 
je pac odveč razlagati vzpričo obce znanega dejstva, da so živeli Slovaki 
tisoc let nepretrgoma od ostalih Cehov loceno, ves čas z Madžari zdru- 
ženo življenje. Da se ni zgodil usodni madžarski vpád, bi bil nastal tukaj 
enoten češkoslovaški národ, kateremu bi pripadal morda celo znaten, če 
ne velik del južnih Slovanov, zvezan ž njim preko zapadne Ogrske in 
vzhodnih Alp. In ta národ bi morda ne bil tako češki v najožjem pomenu 
besede, temveč bolj moravsko ali slovaško-češki ; saj je imela Rastislavova 
in Svetopolkova dŕžava svoje jedro na Moravi in v današnji Slovaški. 

En slovanskí národ imamo, ki je ves čas, to je nepretrgoma celih 
tisoč let, tvoril samostojno državno-politično individualnost ; to so Poljaki. 
In evo, pri njih edinih se ne pojavlja slovanskí separatizem; tisočletno 
skupno življenje je vsa poljsko-slovanska Ijudska plemena neloČljivo 
združilo v nacionalno poljsko enoto. Imamo pa nekdanjo poljsko provinco 
Šlezijo, ki je le kratek čas pripadala k poljski državi, potem pa prešla 
v Česko, oziroma nemško-avstrijsko odvisnost. In že imamo tu tipični 
slovanskí pojav, da se Čehi in Poljaki prepirajo za narodnost vzhodno- 
šlezkih Slovanov! 

— Sodim, da je treba slovanské národnostne spore motriti z očrta- 
nega stališča ter da jih je treba presojati s pomočjo takšne genetične 
razlage, za katero sem hotel podati v pričujočem razmotrivanju kratek 
osnutek. Brezdvomno postane na tak način opazovanje zanimivejše in 
bolj smiselno, zlasti pa nam pojasni marsikak pojav, za katerega sicer 
nismo vedeli zadostne razlage. Nauči pa nas \Th tega, da se ne stavimo 
nasproti raznim narodnostnim tendencam na apriorno stališče, temveč, 
da jim priznamo vsem razvojno upravičenost in utemeljenost. 

Trdno sem prepričan, da bi natančnejše raziskavanje zgodovine 
slovanskih národnosti v marsičem podalo podrobne dôkaze in dopolnila 
\ za očrtane misii. Sodim, da nam je ravno zdaj močno treba motriti svojo 
i zgodovino samostojno in kritično, ne pa z očmi in možgani nemških in 
|zapadnoevropskih a\i:orjev, ki pač poznajo svoje zadeve dovolj natančno, 
Ise pa ne morejo zadostno uživeti v posebnosti .našega narodnostnega 
življenja in v njih vzroke. 




73 



KNJIŽEVNOST IN UMETNOST. 



Fran Albrecht: Mystéria dolorosa. V 

Ljubljani. Založila Omladina. 1917. Str. 80. 
Za „Deveto deželo" je sledila naglo 
uova zbirka stihov pretežno z refleksivno 
liriko. Dočim pa se káže Lovrenčič ne- 
kakega sportsmana v razglabljanjih — saj 
je dosegel, morda brez boja vzprejel, svoj 
credo — ter torej vse bolj estetsko udej- 
stvuje svoje dušne darove v to smer, znači 
Albrechtova misel zgolj Ijut nápor za sve- 
tovni názor, brez slehrne primesi nirvan- 
skega fakirstva in taskalodrugitstva ; 
utešiti hoče žejo, ki nas páli, željo po 
neskončnem. Iskati poslednje res- 
n i c e , je zapisal jasno izvoljenki v album, 
tem bolj naj bi bil to poklic razsodnega 
moškega, predvsem noeta in poeta. Težnja 
za absolutnim, za pra-duhom, se vleče 
liki rdeče vlákno ne samo skozi dobro 
urejeni prvi oddelek »Iskanja in Spozna- 
nja% marveč zablesti ob ražni h prilikah 
celo „Iz labirinta Ijubezni" ter vodi v 
„Inferno naših dni". Vendar po vsem trudu 
pesnik naposled priznáva človeškemu 
bogu: da si in nisi ... Ali pa spadá 
umovanje v poezijo? Desetkrat odvec bi 
bilo brskati po bogati zakladnici slov- 
stvene zgodovine v dokaz, da vsaka mo- 
droslovska pesnitev še ni doktrína. Vpra- 
šanje in odgovor leži edino v obdelavi 
predmeta. Albrecht je malokdaj tako apo- 
diktično pozitiven kakor v „Razodetju", 
izvečine nudi le hotenja in stremljenja, 
žilavo notranjo borbo, ki javlja življenje 
in lepoto. Nič zakrknjenega pri njem: 
čvitiš, da polje po njegovih verzih srčna 
kri. Iskren pátos preveva te vrstice, kre- 
pak zanos, ki ga ne gre zamenjavati z 
bolnim izrastkom — šuplo pateticnostjo. 
Koga se ni obi i la rdečica namesto votlo 
bobnečega gromovnika ob govorniških 
puhlicah — praznih sodih? Ničesar slič- 
nega v Bolestnih Misterijih. Našega av- 



torja si ne morem predstavljati s parna- 
sovskini geslom: sois impassible, bodi 
neobčuten! Sicer se sramuje razgaljati 
svojo čustvenost v erotiških izlivih, zato 
pa se je mladostni plameň ritmično razlil 
po kiticah klenega razmotrivaja. Tudi v 
obliki zapaziš — pogosti daktili — ognje- 
niško silo, ki dostikrat bruhne in raztrga 
stih, tedaj cesto brez rime, ter nato spet 
umirjeno teži proti dovršenosti klasične 
forme. Posebno v najnovejšem delu za- 
slediš oblikovno harmonijo na pr. v práv 
uspeli „Igri na nebu", kjer brez meditacij 
opisuje vihar in vojsko na izrazit način: 
ponovno globok á v pripevu, samo na 
koncu zazveni šibki e, vsa naša beda. 

Evo nas pri podrobnostih. Poleg ome- 
njenega hlepenja pometafizičnem spo- 
znanju, tipanja proti vesoljni sintezi, srecaš 
neredko motiv samote, v kateri zore 
duhovi. „Sebi v album" oddoni s ponos- 
nim odjekom : sam ; enak nasvet je po- 
klonil prijatelju P. Isti odmev čuješ v 
sonetih na pokojnega Medveda in drugod ; 
med veselo družbo plitvih tovarišev ždi 
on tuj in tih. Trpká usoda slovenskega 
visokošolca je še poostrila to nagnjenje. 
S tem čutom se druži priljubljeni mu 
mol k. Kakor nihče je otel pozabi naše 
okamenelo molčanje zaduje dobe, prim. 
„Molčali smo". Toda malo prej je bil 
preroško zaslutil: dragi, najtišje je pred 
viharji ! V nekaterih pesmih slika svoje 
razmerje do de k let a; grenak in gorjup 
je njegov izsledek: Nevredna tvojih hre- 
penenj, o mož, je še najboljša med že- 
nami (46). Zraven filozofije naletimo 
izjemoma na neskaljeno ubranost: 

Tvoji črni lasje so se zlili po tleli 
— goreči valovi — krog naj u dveh 
pod mračnim, meniškim topolom. 

(Spomini.) 



74 



Mojstrsko predočuje razpoloženje „Pro- 
menáda v snegu" : 

Samá ne čujeta pomenkov svojih. 
Snežinke padajo, to popje belo, 
ki v tujih vrtih je nekje vzbrstelo, 
in ves v plamenih belih svet žari. 

„Himna" in „Veter", čistá zastopnika 
vnanje prirode, sta sveža kakor Hof- 
mannsthalov Vorfruhling. Kraj prijatelj- 
stva in socialnega usmiljenja (cf. „Na 
križišču ulic") slaví večkrat, skoro v 
celem zaključnem ciklu, do m o vi no, 
žlahtno bol rodnega plemena, naše pre- 
gnance. 

Pojdi, lična knjižica, med svet sorodnih 
src; a tebi, borilec z bogom, naj se ne 
posuši žila kakor biblijskemu Jakobu, 
temveč hodi svoj pot pomneč Zupanči- 
čeve brzojavke na slavilce: Kdor iščeš 
lastnih ciijev in cest, ti meni, jaz bom 
tebi zvest ... In kadar biješ, odet v ce- 
sarske koprive, ob dunajskí tlak Pesem 
granitnib cest, si obnôvi svoj granes: 
Ne hoti častllcev krog sebe cel roj ! 
A. Debeljak. 

Josip Ribičič: Razvaline. Trst 1917. 
Na korist goriškim beguncem založil 
Zdravko Katnik. Cena 2 K. — Zopet 
majhen prispevek k naši, došlej hvala 
bogu še práv picli vojni literaturi, ki je 
pri drugih narodih okužila menda že práv 
vse ozračje. K sreči pa niti ta naša vojna 
literatúra, kar so nam je rodile in že 
vsilile razniere, ne padá še v ono, po 
večini neprebavljivo in odurno banalnost, 
ki označuje to wxsXo književnosti. Vobče 
se naša še vzdržuje, čeprav včasih le še 
s silo, na neki gotovi etični in umetniški 
višini. — Tudi to Ribičičevo zbirko mo- 
ramo uvrstiti v vojno literaturo. V enaj- 
stih, tu posrečenih, tam ponesrečenih 
črticah nam riše pisatelj materiálne in 
duševne razvaline, ki jih ustvarja vojna 
však dan : porušen dom, poteptano polje, 
invalida, nezvesto ženo, begunko i. t. d. 
Crtice kažejo gorko čustvo, a precej po- 
vršno opazovanje, pomešano pogosto celo 
s pravimi neokusnostmi. V tretji nam riše 
n. pr. práv neverjetno sentimentalnega in 
čiovekoljubnega uradnika, ki nafahlo in 
naivno skúša povedati ženi, da ji je pádel 
mož. „Žena pa ga je začudeno pogledala 



in zamahnila z roko in nos se ji je po- 
barval bakreno : „Vrag ga naj vzame, saj 
me je tako samo tepel !* — V peti črtici 
n. pr. si vlačuge in pijanei v predmestni 
beznici pripovedujejo z vso naslado, kako 
je nekdo nezvesto „bábo ocvrl na štedil- 
niku" i. t. d. Vojna nam je rodila vse- 
povsod toliko gorja in bede, da bi pisatelj 
z lahkoto našel hvaležnejših motivov, če 
nam teh ni mogel podati vboljši obliki 
in — brez nemških vzklikov. 

Fran Erjavec. 

Vladimir Názor. Stoimena. Priče. 
„Mat. Hrvatska" 1916. 

Názor je v Slovencih znan osobito 
po svojem V e 1 e m J o ž i , ki simbolično 
predstavlja borbe hrvatskega národa z 
Italijani. Tu kakor v pesnitvah H r v a t s k i 
Kraljevi opažaš nekak beg iz nepo- 
sredne resničnosti bodisi v zgodovino, ki 
je po mnenju mnogih bol j umetnost nego 
veda, bodisi v carstvo fantazije. Tudi v 
pričujočih pravljicah, kakor so pac rea- 
listične v enem pogledii, je bájni živelj 
očitno in ostro začrtan. Tako n. pr. je 
Sn ježa na kot v ruski narodni pripo- 
vedki čudežno oživljena lutka, v ostalem 
pa živi precej po človeško : kovačevemu 
Stánku je vodnica, ideál, blagi dub, dočim 
je strastna Crvenkosa hobotnica, ki mu 
sesa mlade moci. „O č e" je pomembno 
povečan: prišedši iz Amerike ubije ženo, 
a nezakonsko dete čuva z neznansko n^o 
in náporom, ker je bil ta otrok ves prožet 
z njegovim znojem. „Ja sam gledao u tebi 
trud svoj i sve svoje i nisam više mogao 
da te iščupam iz njedara svojih . . ." Go- 
bavec, nekdanji gusar, ki na Mŕtve m 
Ostrovu izsušuje okuženo niestece in 
končno ozdraví, je nazadnje tajinstveno 
zrastel v velik lik ... Stoimena je 
bájna himera, imenovana tudi Nadá, Svo- 
boda. Pravda, Oblast, Sila itd.; oddaleč 
je jako lepa, od blizu pa vsakega uniči. 
Nekoč so jo pregnali s planinskega vrhá 
v pečine na dno ponora. Ko je niso več 
videli plesti zlatih las, je bilo Ijudstvo 
zasužnjeno. Kraljev sin jo zopet oprosti. 
Práv plastične so nekatere slike n. pr. 
sužnji, ki vrše žito; pripovedovanje je 
prepletene s pestrimi primerami kakor 
zora-tkalka str. 146; včasi se zdi preob- 
širno in zveza med posameznimi dogodki 



75 



semtertam ohlapna. Večina osebnosti se 
lahko umeva simbolično. 

A. Debeljak. 

Marin Bego: Novele. „Mat. Hrvat." 
1917. Str. 141. 

Stará Prodavačica cvijeca dela 
imenitne kupčije z nagrobnimi venci, saj 
jo mežnar obvešča o vseh bolnikih. Zoper 
„ôrno ženo", so brezuspešne vse nakane 
patentiranih prodajalcev, dokler je ne iz- 
podrine smrt, oz. mlajša cvetličarka. „Mi 
tako strašno zamišljamo smrt ! . . . tako 
čudno je zamišljamo, mjesto da je vidimo 
u onima, kóji dolaze iza nas i kóji su 
sposobniji od nas" . . . Naslednje 3 novele 
se dotikajo spolnih vprašanj. Krasotica 
J e 1 i c a se zaroči z nebistroumnim Markom 
na prizadevanje priletnega soseda Grge, 
ki si obeta úžitkov na Markov rováš. 
Med tem se razplete Ijubezen med Jelko 
in zalim-Nikšo; a nekoč se poželjivemu 
Grgi posreči premárnili mladenko, ki sedaj 
odbije vse snubce in v samoti hitro do- 
hira. Motivacija je prepuščena čitateljevi 
domišljiji. Ali naj mislimo na splošno na 
žensko dušeslovje? Pisatelj je to čutil, 
zato umuje pripovedovalec naposled, češ, 
koliko življenj gre, da se zadovolji vsem 
raznim strastem in pohotom: „Nije li u 
tom sva tajná, sva raznolikost, sva bijeda 
i veličina života, nije li to njegov ko- 
načni cilj?" ... V „Ošteti" pošili sed- 
mero Rakovčanov Nikolino ženo Anico; 
však je obsojen na 18 mesecev in 100 gld. 
globe. Po poldrugem letu dvigne Nikola 
700 gld. odškodnine, ki pa mu je v po- 
gubo, kajti vedno misii na studni dogodek 
in v razdraženosti zažge nasprotnikom 
hleve, poseká vinograd, zakolje par kráv 
itd., dokler ga ne ubije eden sosedov, 
dobivši ga pri svoji soprogi v ogradi . . . 
Divje sestre: starejša Jandra slúži v 
mestu pod psevdonimom „Mira" grenki 
kruh s svojo poltjo; nič o tem sluteč 
pošljejo po 3 letih od ubožnega doma mlajšo 
Andjelko za njo. Trpko in tožno je, kako 
prikriva prvá svoj položaj, da bi rešila 
nedolžno dekle, ki pa nekaj sluti in ki 
ji slučaj vse razodene, pri čemer se ji 
celo zmeša . . . Bego je živahen, Ijubeznjiv, 
zajemljiv pripovednik lahkega sloga, ki 
ume tudi kočljive zápletke podati na 
sprejemljiv način. A. Debeljak. 



Zborník za národní život í običaje 
južníh Slávená. Izdaje jugoslav. akad. 
znan. i umj. Knjiga XXI. Urednik D. Bo- 
ranié. U Zagrebu 1917. 

Enanajlepših innajzanimivejšihpubli- 
kacij akademije, poleg „Rječnika" nekake 
„gruntne bukve" naše národnosti, kakor 
je imenoval E. Albert Gebauerjev češki 
slovar. Pri vsem tem pa ima ta zborník 
še mnogo širší okvir ko „rječnik" ; govori 
namreč o narodnem življenju in običajih 
vseh balkanskih Slovanov in je tako publi- 
kacija, v kateri je najbolj čisto izražen 
oni program akademije, ki je označen v 
njenem imenu. 

V tem zvezku nadaijuje Josip Ko- 
tarski svoj podrobní opis „Lobora", ki 
bo tako — pozabljeno selo tam nekje 
pod hrvaškimi hribi na západu — dobil 
počasí popolno monografijo. Tak način 
opisovanja je v „Zborníku" že znan in 
metodično preskušen; pri nas imamo 
kóma j enak poskus v Kovačičevem „Sre- 
dišču". Strohal priobčuje zanimive „Pri- 
like iz staré hrvatske glagoljske knjige" 
in podaja tako bogato rokopisno gradivo 
za primerjalne študije. V úvodu konštatira 
že sam par paralel, ki so jih v národ za- 
sejali glagoljaši, in opozarja na zanimivo 
dejstvo, kako je ta praksa glagoljaškega 
pridiganja na svoj posebni način modiťi- 
cirala (oziroma petrificirala) verske názore 
njihovega teritorija. Radoslava M. Gru- 
jiča „Plemenski rječnik líčko - krbavske 
županije" bo mogoče pri nas koga opozoril 
na enake študije in na bogato gradivo, 
ki leží — neporabljeno — v imenikih 
člíinov Mohorjeve družbe. Peisker (Die 
Abkunft der Rumänen wirtschaftlich unter- 
sucht. Graz, 1917. Str. 40) dokazuje iz 
krajevnih imen po Slovenskem, kakor: 
Lahovo, Lahoviče, Lahinja, Lašče, Lašina, 
Laško, Lahomno, Lahomšek, Lahonšček, 
Ľahov, Lahonci, Lahovna, Lahovnik, da 
se selitve Rumunov po balkánskom pol- 
otoku niso ustavilo v Istri in pred Trstom, 
kakor je sodíl Miklošič, ampak da so 
segale daleč v notranjost slovenskega 
ozemlja. S tem je začet zanimiv problém 
za zgodovino naše asimilacije in národne 
konsolidacije ; zgodovinarji imajo zanj v 
imeniku Mohorjanov obilo gradiva! 



76 



ä 



v prvi vrsti pa uas tukaj zanimajo 
1 1 e š i č e v i „Izvori i paralele nekih, napose 
narodnih priča". Razprava je prlobčena 
iia prv'em mestu v , Zborníku" (izšla je 
tudi v pouatisku) hi obravnava deloma 
tudi slovenské motíve. Pričakovanju, kí 
ga zbudi naslov razprave, pa sledí na 
koncu precej nepríjetno razočaranje: niti 
za en obravnavani motiv ne dobímo do- 
kazanega izvora, pac pa kopico osamelih 
paralel, kí za znanost nimajo pravé vred- 
ností, ker ni pisatelj nití pri ení poskusil 
dokazati njih medsebojne literárne od- 
visností. Príobcíl jih je, kakor so se mu 
pac v teku čaša nabrale; ta način pa za 
obravnavanje takíh problémov níkakor 
ne zadošča. AU Ilešíč res misii, da je izvor 
Levstikovi baladi ,Živopisec in Marija" 
Heroltov „Díscípulus" ? — Odkar je Francis 
Bacon prvi govoril o popotovanju literar- 
nih tem in motívov, ímamo preko Duniopa 
(The history of prose fiction — kí je širším 
krogom prístopna tudi v razširjenem nem- 
škem prevodu Liebrechtovem) in Chassanga 
(Ľ hístoíre du román et de ses rapports 
avec ľ hístoíre) vse do najnovejših raz- 
iskav (n. pr. Radermacherjeve o grškem 
heroju Híppolítu in sveti Teklí) dovolj 
trdno znanstveno tradicijo, kí je ustvarila 
trdno metodo za taká raziskovanja. Ne- 
glede na to, da ímamo v raziskavah Po- 
lívke dovolj izdelanih metodíčnih vzor- 
cev, po kateríh se lahko posname način 
znanstvenega raziskovanja našega narod- 
nega blaga v prozi. Zdi se, da je Ilešíč vred- 
nost teh osamelih paralel precenjeval 
(toda to se prímerí samo kakemu znaii- 
stvenemu začetníku!) in da se ni dalje 
potrudíl. Če bi n. pr. v Liebrechtovem 
Dunlopu našel na str. 308. (ozíroma v 
opombí 390 a) še troje paralel k Levsti- 
kovemu „Živopíscu", bi se bil pač moral 
vprašati, alí so vse štíri enako vredne in 
pri kateri je mogoče, da je bila Levstikovi 
baladi „izvor". Tako pa se je zadovoljil 
z osamelo paralelo, kí mu je bila menda 
ravno s svojo osamelostjo — kí pa je 
osamelost samo zanj ! — morda celo znan- 
stven dokaz in jo je kratkomalo notiral, 
misleč si, ostalo bodo že opravili drugi. 
Toda tam, kjer je on nehal, se znanstveno 
delo „drugih" šele začne. 



Za nenavadno metodo ujegovega raz- 
iskavanja je značilno tudi sledeče: treba 
bi mu bilo samo odpretí starega Goedekeja, 
pa bi bil videl, da nam nasploh in njemu 
še posebe práv nič ni treba raziskovati, 
kje íma svoj izvor Schillerjeo „Der Gang 
nach dem Eísenhammer", Burgerjev „Der 
wilde Jäger" alí „Das Lied vom braven 
Mann", Goethejev „Der Totentanz" alí 
Hansa Sachsa pustna búrka „Der fahrende 
Schuler im Paradies" — in kje se nahaja 
kaj enakega. Vse to so opravili pred njim 
že drugi — Nemci — in temeljito. Da 
materije ni znal strokovno razločíti, se 
vidí na tem, kako meša brez reda in 
sistema pravo narodno blago in njega 
literárne forme alí pedagoške, „in usum 
delphíní" prikrojene redakcije. Še ono 
malo znanstvenosti, kar je je v njegovem 
kratkem úvodu, je dískreditiral s svojim 
edínim autorjem ; način, kako so literárni 
motivi prehajali v národ, ki je torej za 
njegovo raziskavo príncipialnega pomena, 
nam ilustrira s pomočjo Novakoviéevega — 
romána. 

Enake teže in baze so tudi ostali nje- 
govi prispevki, ki jih je v zadujem času 
priobčíl pri zagrebški akademiji. Dovolj, 
da stoje tukaj njih naslovi: „Kalendári 
Adama Filipovica-Heldentalskoga", „Četirí 
priloga istoriji našeg preporoda (O sto- 
godišnjící Davorína Trstenjaka)" in „Ilirac 
Josip Drobníč". Vse so samo góle „quis- 
quíliae", ki so prezgodaj ízletele iz pisate- 
Ijeve miznice. Dr. Jož. A. Glonar. 

Dr. R. Nachtigail, Die Frage einer ein- 
heitlichen albanischen Schriftsprache. Ge- 
druckt als Manuskrípt beí „Leykam*. 
Graz 1917. 

Vprašanje enotnega albanskega knji- 
ževnega jezika že ni več tako nová stvar. 
postalo pa je tem bolj pereče, odkar se 
je politíčno zanimanje za ta balkánski 
národ povečalo. Da je tu na však način 
treba trdnega temelja, bo jasno vsakemu, 
kí je le kdaj študíral albanščino. Že študíj 
tega jezika je bil težaven in je motil 
učenca v marsikaterem ozíru; prvič ni 
bilo do najnovejšega čaša nobene dobre, 
zanesljive praktíčne knjige in drugič je 
tudi Weígandova slovníca iz leta 1913., 
dasi ima to lepo in veliko prednost, da 
temelji predvsem na centralnem narečju 



77- 



elbasanskeni, v marsikatereni oziru Še 
nepopolna in težka, predvsem ker se mora 
radi neenotnosti pisane albanščine ozirati 
na narečja, kar je praktični knjigi gotovo 
na kvár. Te nedostatke vrlo občuti však 
tujec, ki proučava albánski jezik, tem bolj 
pa Albánci sami. Albánska literarična 
komisija v Škodri je izbrala, da odpomore 
tem težkočam, gori omenjeno centralno 
narečje, ki naj tvori jedro književne 
albanščine, in je sklenila, še na mestu 
samem dal j e prouciti in vpostaviti enot- 
nost v spornih točkah. K tému proučevanju 
je bila povabila tudi slovenskega učenjaka, 
g. vseuc. prof. R. Nachtigalla v Gradcu, 
kateremu so Albánci tudi že glede njego- 
vega izdatnega sodelovanja pri Pekmezijevi 
albánski slovnici dolžni veliko hvalo. V 
gori omenjeni knjižici, sestoječi iz pred- 
govora (str. III. — VI.), promemorijev k 
aktuálnemu vprašanju (str. 1. — 18.) in do- 
datka k tem (str. 19. — 29.), nam podaja 
g. prof. Nachtigall svoje mnenje o enotnem 
književnem albanskem jeziku po sledečem 
razmotrivanju : 

Kar je došlej pisanega v albanskem 
jeziku, je pisano ali v narečju Gegov, 
bivajocih v severni, ali pa v narečju 
Toskov, bivajocih v južni Albaniji. Ti dve 
narečji pa se toliko razlikujeta drugo od 
drugega, da Gegi težko ali spi oh ne raz- 
umejo Toskov in obratne. Radi tega je 
popolnoma izključeno, da bi eno teh dveh 
narečij moglo kdaj tvoriti književni jezik 
celega albanskega národa. Ako pa bi obe 
narečji obstojali še nadalje v rabi književ- 
nega jezika, bi Albánci bogve kdaj prišli 
do enotnosti. Umeten jezik, mešanica obeh 
narečij, bi bil pa nekaj protinaravnega in 
bi že radi tega nikdar ne mogel postatí 
last národa. Iz tega vidimo, da vprašanje 
enotnega književnega albanskega jezika 
ni tako enostavno, kot bi marsikdo prvi 
trenutek mislil. Vendar nam drugi kul- 
túrni narodi podajo luč na pot: Vuk 
je postavil pri Hrvatih in Srbih centralno 
jekavsko narečje v rabo književnega jezika, 
koroški Slovenec in Belokranjec, ki se 
práv težko med seboj razumeta, bereta 
dolenjščino, tudi centralno narečje, in jo 
umeta. Enako spájaj tudi jjri Albancih 
centralno narečje zunanja in tvori enotnl 
književni jezik! To narečje pa je elbasan- 



sko, ki ga moreta razumeti oba dela, Gegi 
in Toski. Prof. Nachtigall utemeljuje to 
izbero, ki jo je že pred leti storil albánski 
kongres v Elbasanu in zdaj tudi literárna 
komisija v Škodri, zelo temeljito. Pri po- 
gledu na razlike, bodisi fonetične, bodisi 
morfologične narave, v obeh narečjih in 
tozadevnih odgovarjajočih refleksov v 
elbasanskem govoru določi prof. Nachtigall, 
oziraje se še na jezik v Kristoforidijevih 
delih, obliko,kibodi lastna enotnemuknji- 
ževnemu jeziku. V sintaktičnem in leksika- 
ličnem oziru mora pa seveda podati doneske 
vsako narečje, t. j. ves národ, posebno še, 
kjer je treba tujke nadomestiti z živimi 
domačinkami. 

Še mnogo večji pomen pa dobi elba- 
sanski govor kot temelj književnega jezika, 
ako pomislimo, da je to narečje tako- 
rekoč že literárne in tudi med národom 
močno znano po spisih Konštantína Kri- 
stoforidija, ki je spisal tudi albansko 
slovnico in slovar. Zelo zanimivo je dej- 
stvo, da se je tudi Kristoforidi držal načel, 
ki jih proponira in utemeljuje g. profesor 
Nachtigall. Treba je torej le spise Kristo- 
foridija prepisati v novo ortografijo in že 
je storjen velik korak na poti do enotnega 
književnega jezika. V tem dúhu je nasvet 
g. prof. Nachtigalla: „Schafft zunächst die 
Grammatik nach Kristoforidi und dem 
Elbasaner Dialekt" (str. 29) popolnoma 
utemeljen, edino praktičen in zato tudi 
edini, ki more prinesti tudi vspeh. 

V dodatkupolemizirag. prof, Nachtigall 
s prof. Lambertzom, ki smatra škodransko 
narečje za pripravno, da tvori temelj 
albanskega književnega jezika. Njegovi 
ugovori so jasni in popolnoma upravičeni. 
Nasprotno pa sem mnenja, da bi bilo 
vendarle najbolje, vzeti za palatalne k' in 
g' (sedaj q in gj) hrvatske znake (glej 
str. 21. in 10.) ; istega mnenja je sicer tudi 
g. prof. Nachtigall, ki pa le sprejme na- 
posled znaka q in g j z dostavkom „die 
einmal hergestellte Einheit soli nicht 
weiter gestôrt werden. Spätere Zeiten 
werden gewiss auch hierin besseren Wan- 
del schaffen". A v poznejših časih, ko so 
gotovi znakovi že popolnoma vdomačeni, 
to ni več tako lahko; zato bi bilo pač 
dobro, da se to takoj ukrene. 



78 



Razmotrivanja g. prof . Nachtigalla uam 
podado tole njegovo mnenje glede enot- 
uega albanskega jezika: na podlagi Kri- 
stoforidijevega jezika in elbasanskega na- 
rečja bodi zgrajena nová slovnica; ime- 
novano narečje bodi merilo albánski 
ortoepiji, Kristoforidijev jezik pa primer 
za pismeno fiksiranje. Kot podlaga, ki 
daje pravo smer, bo to gotovo dovolj. 



I G. prof. Nachtigall uam obeta v pri- 

i čujoči knjižici vec razprav o posameznih 
fonetičnih pojavih albanskega jezika, izmed 
katerih hoče biti najzanimivejša pac raz- 
prava o ^-ju. Temeljitemu učenjaku želimo, 
da bi mu bilo kmalu možno, o tem podati 
svoje názore, s čimer bo obogatil tudi 
primerjajočo slovnico. 

Dr. Ramovš. 



©5^ LISTEK. ©te 



t Anton Trstenjak. Dne 17. dec. 1917. 
je umri Anton Trstenjak, kontrolór 
mestne hranilnice 1 j ubi jánske, ki se je 
zlasti prejšnja leta živahno udeleževal 
našega kulturnega in političnega življenja. 
Domá iz Slovenskih goric ob hrvaški meji, 
je obiskoval,kakor večina starejše vzhodno- 
štajerske inteligence, gimnazijo v Varaž- 
dinu, odkoder je odšel na dunajsko vse- 
učilišče, je študiral slavistiko pri Miklošiču 
in pomagal Stritarju pri upravi „Zvona". 
Na Dunaju je osnoval „Slovensko literarno 
društvo" in predsedoval par tečajev akad. 
društvu „Sloveniji". Leta 1882. je prišel 
v Ljubljano za učitelja na Mahrovo trgov- 
sko šolo; nato je bil dve leti uradnik v 
trgovski in obrtniški zbornici, od 1. 1889. 
pa v mestni hranilnici Ijubljanski, kateri 
je do svoje smrti posvečeval svoje naj- 
boljše moci. — Trstenjakovo književno 
delovanje je po večini prigodnega značaja. 
Za Miklošičevo sedemdesetletnico je opisal 
slavljenčevo življenje in znanstveno delo- 
vanje, ob tristoletnici Iv. Gunduliča je pri- 
občil v Matičnem Letopisu črtico o pesniku 
Osmana. Od leta 1884. do polovice 1887. 
je bil urednik „Slovana", za katerega je 
napísal dolgo vrsto článkov o slovanskih 
razmerah. Tu čitamo tudi njegov obširni 
opis potovanja Slovencev v Prago 1. 1885., 
ki ga je izdal posebe v knjigi „Spomenik 
slovanské vzajemnosti". Ob petdesetletnici 
književnega delovanja DavorinaTrstenjaka 
je opisal jubilarja kot „novičarja", založil 
in uredil je Kocbekove „Pregovore, prilike 
in reke" ter je zasnoval z dr. Jos. Vosnja- 
kom „Narodno knjižnico". Rajnki je žrtvo- 
val mnogo čaša društvenemu delovanju. 



Bil je predsednik pevskemu društvu 
„Ljubljana", bil je sedem let tajnik „Dra- 
matičnemu društvu", kjer je deloval s 
Fr. Gerbičem za razvoj slovenské operete 
ter je skrbel za domač glediški in operni 
naraščaj ; za oder je prevajal igre ter 
zbiral gradivo za zgodovino slovenskega 
gledišča. Za petindvajsetletnico Dramatič- 
nega društva je izdal ob otvoritvi novega 
gledišča svoje najboljše delo „Slovensko 
gledališče" (1892), ki nam je še sedaj 
dragocen vir za zgodovino naše dráme. 
„Pisateljskemu podpornému društvu" je 
bil mnogo let odborník ter je skrbel pred 
vsem za ugodno denarno stanje društva. 
Ob njegovi petindvajsetletnici je sestavil 
spominsko knjižico o razvoju in delovanju 
društva. S podobnimi prigodnimi spisi se 
je spomnil petindvajsetletnice delavskega 
pevskegadruštva„Slavec" in dvajsetletnice 
Mestne hranilnice Ijubljanske. Trstenjak 
je bil vnet odborník „Matice Slovenské" 
in „Društva slovenskih časnikarjev", na- 
stopil je neštetokrat kot spreten agitátor 
in zagovorník stanovskih interesov. Za- 
nimal se je mnogo za prekmurske Slo- 
vence; o njih je poročal v „Slovenskem 
Národu" in „Ljubljanskem Zvonu", kate- 
remu je bil mnogo let zvest sotrudnik. 

J. Š. 
Juriš na nas jezik. V zadujem času 
„jiu"íšajo" naši žurnalisti po časopisju s 
tako vnemo, da so potegnili celo že lite- 
rate za seboj, torej Ijudi, ki bi že po svo- 
jem poklicu morali pažiti na čistost in 
lepoto našega jezika. Pametnega razloga 
za to novotarijo ni lahko najti. Da menijo 
s tem pospesevati razvoj našega jezika „v 



79 



jugoslovansko siner",kakor se vČasih piše, 
ni lahko verjeti ; saj jim je menda znano, 
da beseda ni niti jugoslovanska, ampak 
izposojena od Turkov (iz turškega jiiríijuš, 
jtiríiš, jiiriš) ! Vzrok je menda le tista — 
recimo ženská — zaverovanost v vse, kar 
je eksotično! Besede nikakor ne potrebu- 
jemo, pognati jo moramo celo tje, odkoder 
se je pritepla. Saj imamo domáce besede 
„náskok, nápad, nával" in iž njih izvedene 
glagole „napasti, naskočili, navaliti", ki 
so poleg vsega še brez težav umljivi tudi 
ostalim južnim Slovanom, ki jih deloma 
rabijo celo tudi sami. Stvar pa gre še 
dalje: dočim imajo Hrvati in Srbi poleg 
imperfektivne oblike „jurišati (juriševati, 
jurišivati), tudi še perfektivno „jurišiti", 
bi nam moral — kakor vse káže — služiti 
„jurišati" za oba, vendar tako diferencirana 
pomena. Iz naših domačih glagolov pa 
lahko brez težav tvorimo tudi imperfek- 
tivne oblike. Tako bi morali dati devet 
naših besed za dve turški! Ti dve tujki 
vzameta s tem našemu jeziku mnogo 
izrazite plastike. Po tej poti bo postajal 
naš jezik vedno bolj podoben beraškemu 
plašču, ki je vsevprek pokrpan z razno- 
barvnimi tujimi záplatami. Posebna slo- 
venská modrost je poleg tega še v tem, 
da se šivajo tuje záplate na domáce súkno 
tam, kjer je še celo, lepo in trdno! Ne 
zapravljajmo tako lahkomiselno bogastva 
našega jezika! J. A. G. 

Phonetica ad Mystéria dolorosa. Radi 
enotnosti rabimo stalne diakritične znake. 
Velelnika góri, zóri imata širok o, ker je 
naglas prešel nanju z zadnjega zloga : gori? 
zori, kakor se še govori. Však o in e je 
širok, ako se je povdar preselil kesneje 
nanj, žena, sestra, prvotno kot danes ruski 
žena, sestra. Torej gôri, zôri! Namesto 
sôj je bolje sôj, védi — znaj, védi = pelji 
(é = ä). Terna je gen. plur., temá nom. 
sing. in se práv ujema s pekla. Napek 
je dozôrel, dobro dozóril (ó = uo, u); v 
troheju ľ_ \j pozná notranjščina krativec 
samo na poluglasniku i", n. pr. pri Albrechtu : 
na stézo, pekla nepokoj, dolenjščina pa 



sploh ne. Odveč sta akcenta na slabih 
stikih: koleno — zeleno. Dalj — pal — 
pozval niso rime. Da ne premoremo gib- 
Ijivega e v gen. pi., bi si ga morali iz- 
misliti. Le izreci zvezo tožb strašnih, 
bitk krutih, nam. tožeb, bitek, zgodeb. 
Prim. hrv. otaca, forama, češko forem, 
barev, dasi rv = rf ni pretrd. V pesmi se 
je ogibati podobnih soglasniških kopic: 
ničnost vso, in v strahu (= pa v strahu), 
kot v kremeň, kot v cerkev (= ko v k.), 
dalec svet (= v dalji svet), toneš v svojo 
noc (= v svojo toneš noc). 

Cato iz utice. 

Fr. X. Salda, češki kritik in pisatelj, 
je praznoval 22. dec. 1917. svojo petdeset- 
letnico. Graški dnevniki, ki so imeli pred 
prazniki mnogo pisanja, so prinesli o nje- 
govem delu cele podlistke. Salda je v 
sedanjem češkem kultúrnom življenju 
markanten pojav. Njegovo ime tudi pri 
nas ni neznano. Salda spadá med one 
veliké pojave moderne literatúre, ki bi jim 
rekli krátko : borci in tvorci. Vso svojo 
mladost je bil Salda borec : poznamo ga 
pred vsem kot kritika. V zadnjih letih je 
nastopil tudi kot tvorec: v pesmi in v 
prozi. Ima kot borec in tvorec mnogo na- 
sprotnikov, a še vec prijateljev. Gotovo 
je, da mu nihče ne more odrekati velikih 
zaslug za češko literatúre v zadnjih deset- 
letjih. Salda je kritičen duh širokega raz- 
gleda in jasnih ciljev. Pozná umetnike in 
umetnost, pozná svet in domovino. Pisal 
je v raznih revijah. Sam je urejal „Volne 
smery", „Novino", „Česko kulturo" in 
„Kmeň", ki je začel izhajati med vojno. 
Izdal je nekaj knjig svojih kritik: „Boji 
o zitfek" (Boji za jutri), „Moderní litera- 
túra česká", „Duše a delo" (Duša in delo) 
in dvoje beletrističnih del : „Život ironicky 
a jiné povídky" in „Loutky a délníci 
boží" (Lutke in delavci božji), velik román 
v dveh delili. Na češki univerzi predáva 
o zapadnih literaturah. 

Dr. L L. 

Kulturni-politični pregled je moral v 
tej številki vsled tehničnih zaprek izostati. 



80 



Ant Debeljak: 



V vojni pokrajini. 

ÍAdi bregom breg in sneg do neba. 
Dehnilo je v dušo: Ľce mrtvaško. 
O dob, ki kljubuješ dobám orjaško, 
zaka] pa nocoj drgeceš, trepečeš 
in listi so tvoji rjavi, krvavi? 

In jelka košatá v dobravi, 

še vselej si me vzradovala : 

nocoj si mi tujka, 

ko vŕba žalujka 

povesila voljno si veje, vsa vitka — 

si mar gladovala? 

Iz dolgih parobkovih dlesni 
sestradano besni grozijo, grizejo v zrak 
zobovi železni žičnih ograj in ovir, 
čeljusti Lakote zvrnjene vzneik . . . 

Kaj ni zasovikal iz gaja skovir, 
in v dalji, ali volkovi ali topovi? 

V kateri usodi brat mi hodi? 

Le smrt in pokolj po misii mi blodi, 
snežina ko lice mrtvaško reži. 

V záklonu pa slab, že skoro presahel, 
slap se solzí. 




81 



Ant. Debeljak; 



Črni mlin. 



K 



o ranjen ptič, ki hrepeni v višine, 
poveša streh peroti trohle mlin, 
zre stradež votel mu iz lačnih lin, 
kolo ne reže, slepo solnce, vec tisine. 

Na vojno bil odšel Je gospodar, 
pa še nikomur ni do zdaj sporočil. 
Li živ, li z belo ženo se poročil? 
Za njim se dolgočasi malin samotár. 

Od volhke vlage rake so nagnile. 
Lopate so v brezdeljii se nagnile, 
Pretuj je tebi, kameň, žita žolti vonj. 

Nebo pšenično moko — sneg — ti trosi, 
ker belega trohnoba mračna prosi, 
zeleni mah obuja nade — pa zastonj ! 






Igo Gruden: 



Tiha pesem, 



M. iha je noc . . . še zvezde molčíjo . . . 
veter brezglasno cez travnike hodi, 
da se cvetovi ne prebudijo: 
mlačnost, pokoj — vsepovsodi, povsodi 

Kriknil je ptic nekje sredi mraka : 
bil je spomin ali slutnja le moja? — 
Tiha je noc . . . samo duša, ki pláka, 
v njenem narocju ni našla pokoja. 




82 



Alojz Kraigher: 

Mlada Ijubezen. 

(Dalje.) 
IX. 

Tomo je naenkrat v vecji družbi za dolgo mizo med Turkom in 
med — Véro, ki je zardela in razigrana, a se v zadregi izogiblje 
njegovemu pogledu. In mahoma je ves veselični šum in buk daleč 
proč od njega, on pa je kot doma v družinski sobi in se ne briga za 
vihar in ples zunanjega življenja. 

Najglasnejši je Turek, k] rogovili s svojo dolgo roko po mizi, 
vodi pitje in aranžira petje, največ zdravice s trkanjem in z eksi. 
Poleg sebe ima Silvo, ki jo predstavlja kot nevesto, jo objemlje krog 
pasu, pritiska k sebi in jo poljublja na lice in na uho, tuintam nekako 
očetovsko samo na čelo. Ona je dobre volje kakor zmirom, brezbrižna 
in brez ovir v veselju, a ob enem nekoliko surová in brezobzirna. 
Ženin je ne sme motifi v zabavi. Ce govori s kom drugim, ji je Tur- 
činovo objemanje in poljubljanje nadležno; sitno se mu izvije in ga 
udari za uho ali ga sune v rebra. — Zraven nje šedi Zdešarjeva Zinka, 
bieda in malo zavaljena učiteljica z dežele, z vodenimi očmi in topim 
noskom. Tomo je je vesel in jo toplo gleda; spominja ga na one lepe 
čase Ijubezenske norosti z Véro. 

Onkraj Vére je Stanislav Drnovšek. Nekoliko zabuljene so mu 
oči in obraz zaripel; bržkone je že dokaj pil. In vkljub navidezni 
razigranosti mu šije neka čmernost iz oči, kakor da ga tare tiha in 
vztrajna skrb. 

Na drugi stráni mize sedijo Blejčevi. Razun Mire so v trenotku 
vsi navzoči ; celo Bogdan šedi na róbu klopi, s hrbtom proti mizi, poleg 
njega Magda, ki jo gleda s smehljajočim in občudujočim obrazom, pa 
mu pri tem vseeno neko porogljivo omalovažanje krivi obrite tenké 
ustnice. — Stari Blejec je suhljat gospod, pol črn, pol siv, s kodrastimi 
lasmi in z valovito majhno bradico. Izraz njegovih oči je isti kot pri 
Miri, čeprav so njegove šarenice črne in mu je tip nekoliko cigánski. 
Vesel je kakor zmiraj, naglih in viharnih kretenj, ko da bi rad ves 
svet naenkrat obtipal in objel. Nasproti Véri šedi, debatira s Turkom 
in Drnovškom o politiki, pa se zelo pogosto obrača k nji in jo tuintam 
potreplje preko mize po roki ali po rami. — Njegova žena liže bon- 

6* sa • 



bone in se ozira opazujoce v vršečo množico. Z odsotnim dubom po- 
sluša Nušo, ki se ji sklanja preko ranie, šepetajoč Ji na uho in ozirajoč 
se k Zgončku, ki stoji ob stráni. On jo je spremljal po vsem veseličnem 
prostom in čaká, da jo zopet odvede. Drži se nekoliko razžaljeno in 
se obrača proč od mize, pa se le s težavo premaguje, da se ne zastrmi 
v peklensko rdečo Magdo. — Soseda gospe Blejčeve je Goričnikova 
Katra, ki je sitna in se očividno dolgočasi. In poleg nje šedi Pavel 
Kresnik, njen zarocénec, uslužen in Ijubezniv, a kakor brez dúha. 

Tomovo razmerje do Vére ni v zadujem času nič napredovalo, 
zlasti pa se ni niti najmanj poglobilo. Bil je večkrat v njeni družbi, a 
prilike za intímnej ši pogovor ni imel. Zato se je komaj malo šalil z 
njo, ji ukradel tuintam poljub ali si dovolil mimogrede mladeniško 
objestnost kakor v prejšnjih časih. Gnalo ga je k nji in gomazelo mu 
je po telesu čutno hrepenenje za njenimi usteci in ličeci, za njenimi 
rokami in njenim prožnim životkom; a vse je bilo le površno in zu- 
nanje, brez potapljanja v sanjarenje in premišljevanje, brez sklepov 
in brez ciljev. Po oni prečuti noci, ko Je trepetal pred rožo mogoto, 
je preživel zadnjih štirinajst dni zopet v svoji navadni lahkomiselni 
vihravosti. — Vera se mu je z nekim trmoglavim uporom vdajala; 
jezila jo je njegova igravost in zgražala se je nad njegovo domišlja- 
vostjo, s katero se mu je zdelo, da ima pravico do predrznih sal in 
do prijemov in do poljubov; gubančila je čelo in obrvi in stískala zobe 
in se mu trgala iz rok, a pošteno razsrditi se ni mogla, čisto odtegniti 
se mu ni hotela. Saj ni vedela, kako je z njo in kam se obrača njena 
pot. Bila je Drnovškova zaročenka, bil je že določen dan poroke in 
odhoda, pa si še zmirom ni bila práv na jasnem, ali pôjde pred oltár 
ali ne, ali se odpraví preko morja ali ne. Zavedala se je, kako grdo 
omalovažuje svojega ženina, kí bi ga lahko še zadnji hip pustila na 
cedilu ter se mu izneverila. Zavedala se je, da bi ji bil ta zákon s 
Stanislavom samo nekako zavetišče po begu íz življenja, po begu pred 
lastními nagoni, pred lastnim hrepenenjem in poželjenjem. Pri gradnji 
tega zavetišča ni sama nití s prstom mignila; svoje trpností pa si ni 
posebno očítala, ker je hotela in je sklenila, da bo povsem na svojem 
mestu, če se končno res odloči za Drnovška. A vmisliti se pač ni 
mogla v svoj bodoči zákon, predstavljatí si kar ni mogla, kako si uredí 
svoj dom in kako bo to tam onkraj morja. Ce se je spomnila na to, 
se je zježila sama naše, zamahníla z roko in vzela kako knjigo v roko. 
Sama s seboj je bila skrajno nezadovoljna. Stala je pred odločitvijo. 
Vsa njena bodočnost je bila odvísna od koraka, ki je bil že skoraj — 
ali je bil res že sklenjen? — Kaj, če se drugače odloči? Ali naj po- 
stane zopet učiteljica? Ali se naj zateče k materi na Gorenjsko, v one 
nevšečne razmere pri svaku in sestrí? — Ali se naj vrze v Tomovo 
naročje? V Ijubezensko pijanost, opojno in omamljivo, a najbrže pre- 

84 



krátko in preininljivo? — Kaj potem, ko izgori Ijubezen in bo zopet 
sama in zapuščena sredi neprijaznega življenja? Ali bo še Drnovšek 
tu? Ali bo potem še zavetišča zanjo na tem svetu? Za oskrunjeno in 
prevarano nesrečnico? — Ali naj tudi sama vára? Ali naj vára Sta- 
nislava s Tomom in tega z onim? — Komaj se ji je misel drznila v 
te grde kraje, jo je že poklicala nazaj in se sploh odrekla vsakemu 
premišljevanju. Naj jo vodi usoda, kamor hoče; naj jo pripelje, kamor 
hoče ; — z zavezanimi očmi bi se napotila, pa naj bi prišla ali v pekel 
ali v raj ... Premišljevati ni hotela; če pa se je zalotila ob spominu 
na Toma, če se je vzbudila iz sanjarenja, se je zasrdila sama naše, 
kakor da je kradla sladkarije, do katerih nima pravice in ki ji nikdar 
niso bile namenjene. 

Zdaj sedita drug tik druzega in obema je toplo, ker se preveč 
zavedata bližine. Tokovi hrepenenja, telesnega in duševnega, se izme- 
njavajo med njima; držita se nekoliko okorno, ker se oba bojita pre- 
makniti se, da bi ne porušila ravnotežja in bi ne prišla mahoma v 
pretesen stik, ki bi razgalil svetu njuno medsebojno poželjenje . . . 

Pogovor med Blejcem in Drnovškom je nenadoma pri vprašanju 
izseljevanja. Blejec poudarja velikansko narodno izgubo, ki jo moramo 
trpeti leto za letom, ker nam tolike množine delovnih moci odhajajo 
iz domovine. Človek je važnejši nego zlato. Cloveški kapitál je važnejši 
nego zlati kapitál. Cloveško delo je zmirom plačano; človek slúži z 
delom in vleče k sebi — zlato. Pri nas pa je narobe; — Zlato, ki ga 
slutimo tam onkraj morja, nas vleče preko morja. Nismo se še po- 
vzpeli do spoznanja, da je človek in njegovo delo glavna stvar, da je 
treba organizirati človeške delovne moci, cloveški kapitál, ki nam 
ustvari sam po sebi, logično in nujno, tudi zlati kapitál. 

Organizatorjev nam ravno manjka, — pravi Drnovšek. Deloda- 
jalcev nimamo. Brez dela pa ni jela; in kaj me briga domovina, če 
mi ne more dati kruha? 

Domovina je zasužnjena ; zato ni v polni meri odgovorna. Ustvariti 
bi si morali svojo vlado, svojo lastno narodno vlado z ministri za vsa 
področja. To bi bili naši delodajalci. In ti bi nam ne dajali samo dela, 
temveč tudi ideje. Danes so pri nas ideje dela premalenkostne, preveč 
osebne in sebične, skoraj izključno materijelne; zato ne morejo pri- 
tezati in vprczati človeka, kakor bi ga morale; nas človek dela samo 
toliko, kolikor je treba, da životari, ter se vdaja veseljačenju, komod- 
nosti in lenobi. Čutiti bi se morali kot dŕžava v državi, organizirati bi 
se morali kot dŕžava v državi ; — pa bi nam bili vedno jasnejší, vedno 
vztrajnejši in vedno bolj prisotni naši narodni cilji; naše veliké ideje 
bi vsakega posameznika podžigale pri delu, ker bi ga navdajale z za- 
vestjo, da nas more le neumorno delo, nepretržna rast, najvišji gmotni 
in duševni razvoj slehernega poedinca privesti tudi kot celoto, kot 

85 



samostojen národ do svobode in do mogočnosti. Tudi sebicnost je bo- 
gata in plodná ideja, če se podreja večji ideji skupnega blagora in 
skupne sreče. 

Mi smo sebični samo za svoje malhe in za svoje vampe, — od- 
govarja Stanislav precej zagrizeno. 

Mi se sploh ne brigamo za ideje, ne za vélike, ne za majhne 
ideje, — se razvnema Blejec. Mi smo veseljaki in pijanci, Vsem nam 
je samo za zabavo, delo nam je le postranska reč, potrebno zlo. Krčma 
in kavarna, babe in karte, izlet s pijanostjo in veselica z žretjem, — 
to so naši življenski cilji. In v zadnjih letih smo naravnost podivjali 
v veseljačenju. Saj mora vse hudič pobrati! Vsi moramo skrahirati, 
vsi jadramo v konkurz. Resnično: narodni bankerot pripravljamo ! — 
Naš fánt ima premalo duba, premalo ponosa in samozavesti, premalo 
častihlepnosti, da bi si zasnoval náčrt za svoje delo in da bi delal po 
tem náčrtu — zase in za národ, za oboje ; ker je vse koristno za 
celoto, kar dviga poedinca in je pošteno. Naš fánt doma ne more de- 
lati, veselja do dela nima, potrebe za delo ne občuti, skoraj sram ga 
je dela; — ker pri nas ni v modi delo, ker smo vsi kot podivjani za 
zabavo. Morda je krivá naša zasužnjenost, pomanjkanje visokih ciljev 
in idej, ki ne morejo niti vzkliti v temi pikelhavbe, ki nas od vseh 
stráni pokriva in tlači k tlom. Morda smo poblazneli iz obupa, iz narod- 
nega obupa. Morda živimo v oni zadnji lažni evforiji težko bolnega, 
ki mu že smrt stoji ob vznožju. 

Crkavanje, — to je resnično naš program in naša bodočnost. Za 
zdravega človeka tukaj ni prostora. Vse je gnilo in črvivo. Ob naši 
strankarski korupciji poštenjak ne more vspevati ; saj niti dela ne dobi. 

Inteligent je lahko sam svoj delodajalec. To je komodnost in du- 
ševná lenoba, kar nas žene preko morja. Doma nas je dela sram, za 
delo skoraj čaša nimamo; če pa se odpravljamo v Ameriko, natanko 
vemo, da tudi tam ne leži zlato na česti; práv dobro se zavedamo, 
da bomo morali delati, kot črna živina delati, predno si zaslužimo 
svoj hlebec kruha in predno si prihranimo svojo kopico zlata. Kolikrat 
sem že sam pomislil na Ameriko! Pa sem se vprašal: ali si zares 
tako nemaren in brez duba, da bi moral tu podleči, kjer so vendar 
še vsa polja neobdelana, kjer zemlja že nestrpno hrepeni za oploditvijo, 
kjer vse že komaj čaká na podjetnika in na delavca? Trgovstvo, in- 
dustrija, — časnikarstvo, gospod Drnovšek! — to vse je še ledina, ki 
kriči za plugom in za sejalcem. Ne smeli bi izvažati svojih delovnih 
moci, ne reportirati; — nekaj amerikanskega dúha bi morali impor- 
tirati, pa bi vzcvetelo tudi pri nas življenje in blagostanje. Če si lahko 
predstaví j ate, da boste mogli delati in služiti tam onkraj morja; zakaj 
bi si doma ne ustvarili pogojev za delavnost? Odrecite se veseljačenju, 
rešite se iz naše plitke družbe, osamosvojite se od naše koruptne jav- 

86 



iiosti, — zamislite idejo, plodno idejo, ki jo hocete morda izvesti onkraj 
morja, — spravíte se na delo, ko da živíte med neznanci, med Ame- 
rikanci, — pa boste videli, ali pojde ali ne! Doma vas je dela sram, 
podjetnosti vas Je sram, posebno gospodarske, materijelne, dobičkarske 
podjetností vas je sram, in zlasti — skromnosti v življenju vas je 
sram; tam zunaj bi vas vse to ne oviralo in ne motilo. Nekoliko 
amerikanskega dúha, gospod Drnovšek, pa vam ni potreba Amerike ! 

Stanislav si v zadregi češe brado: — Saj ne računi s stalno iz- 
selitvijo! Pogledat gre, ucit se gre. Ko se nasrka zdravja, — treznosti, 
podjetnosti, marljivosti, — se vrne prenovljen domov. Za zaslužkom 
gre, — pa ga prinese in pokloni domovini. 

„Fráza!" — vzklikne Turek. 

„Zakaj pa fráza?" — se razburi Drnovšek. „Vsi naši Amerikanci 
delajo tako. Základe hodijo kopat preko morja in jih prínašajo domov." 

„Oni sami so základ," — povzdigne zopet Blejec svoj nekoliko 
vriščeči glas. „In ko bi imel besedo pri naši národní vladi, bi orga- 
niziral ta základ. V mrežo bi ga zamotal in motvoze bi obdržal v 
svojih rokah, da bi ga imel povsod in však čas kot na vajetih. V 
Ameríki bi ustanovil narodno poslaništvo, ki bi zbiralo in lovilo naše 
izseljence ter jim dajalo posla in zaslužka v naših lastnih tovarnah in 
podjetjih. Naš človeški kapitál je treba organizirati, doma in onkraj 
morja." 

„Tudi v Gradcu in na Dunaju!" 

„V Celovcu, v Maríboru, v Trstu in v Goríci, na Reki in povsod. 
Ne pošiljajmo svojih Ijudi po svetu samo za zaslužkom, — za zakladi. 
Oni sami so za nas základ. In tudi njihovo delo naj bo nam v korist, 
ne tujcu! Treba je premisliti, da je delo zmirom vrednejše ^nego 
mezda !" 

„Naši Ijudje bi sploh ne smeh v svet," — se oglasi Tomo. „Za- 
kladi naj ostanejo v domovini." 

„Ecco!" — vzklikne Blejec in sune s prstom v^zrak. „Zato sem 
jaz doma ostal." Pa se zasmeje s prisrčno objestnostjo, da se mu 
obraz narúba krog zasolzenih oči in se mu do kraja razgalita začrneli 
vrsti gostih zob. 

„V domovini! V domovini!" — zajoka skoraj Stanislav. „Ob^teh 
razmerah? — Politika je pri nas vlačuga, voditelji so sleparji in sa- 
mopašneži !" 

„Človek potuje^v svet, da se izobrazi," — reče Vera skromno in 
zardi. „Vrne se razsodnejši, delavnejši in bogatejši." 

„Potovanje je eno," — poudari Tomo, „izselitevje drugo. In. to 
drugo je po mojem_^obup in beg in — strahopetstvo !" 

„Strahopetstvo?" — zakrili Drnovšek ves prestrašen.J^^„Pred kom 
pa strahopetstvo!" 

.87 



„Pred konkurenco! Pred življenjem! Priznanje nesposobnosti ! 
Duševní bankerot! Zajčevstvo!" 

Drnovšek se iztegne na mizo in se zagleda v Zitnika. Múčna 
žalost mu páči lice, vprašujoč obup mu trepeta v izrazu. 

Blejec je naenkrat ves razposajen. Na dušek izpije kozarec vina 
in se zakrohoče: 

„Strahopetstvo! Hihihi . . . Jaz pa sem si očital straliopetstvo, 
ker nisem šel v Ameriko, gospod Drnovšek, — ker nisem šel v Ame- 
rike! Hihihi ... In zdaj crkavam v domovini, z vsemi vred crkavam, 
gospod Drnovšek! Od samega poštenja vsi crkavamo! V Ameriki pa 
bi si bil že dávno prisleparil — pošteno premoženje, hihihi ... A 
kadar erknem, gospod Drnovšek, — seveda crknem nobel, v penečem 
se šampanjcu! — takrat pa pôjdem z vami preko morja, gospod 
Drnovšek! Strahopetec s strahopetcem, hihihi . . . Doma je človeka 
sram slepariti, tamkaj naju ne bo ničesar sram. Tamkaj šele razmah- 
neva svoje sile, gospod Drnovšek, hihihi ..." 

Turek ga z začudenjem gleda, zadrega mu zadržuje smeh : — 
Blejec je vendar zagoneten človek; pameten in duhovit, poln idej; a 
izvedel menda ni še nikdar svoje misii, ker je prelen in preveč vdan 
zabavi. Ali je tudi v njem obup? Ali mu res grozi konkurz? . . . 

Stanislav še vedno skoraj leži na mizi in bulji v Zitnika. Zalost 
in obup v izrazu sta mu prešla počasi v grozečo in zagrizeno sovtaž- 
nost. — Tomo je napet od pričakovanja ; tako mu je, ko da gleda 
sikajoči kači v bliskajoče se oči . . . Takrat se ga dotakne pod mizo 
Vérina roka — skrivoma in silno oprezno — in se pritisne k njemu: 
— Mirno dušo, Tomo! Za božjo voljo, ne prepira! . . . 

Zdajci se prismeje k mizi veselá trojica: Mira s Praznikom in — 
Štembalom, skrivnim Ijubčkom Goričnikove Katre. Mira se skloni 
med Véro in Toma in se jima nasloni na ramena, pa se obeh dotakne 
s svojimi senci : 

„Vama zavidam danes, Ijubčka. Kako se imata? Ukradena Iju- 
bezen, skrivana Ijubezen je le najlepše!" 

Vera je vsa zardela od zadrege, krčevito se obrača od Drnovška 
preč in trepeče od strahu, ali je slišal Miro. Tomo se zasmeje: 

„Tebi je treba zavidanja, Mira!? Prst iztegni, pa se te bodo 
oprijeli kot železná sipa močnega magneta." 

„A pravé sipice morda le ne bo med njimi!" 

Praznik, ki je približal svojo glavo, se Ijubeznivo zaheheče: 

„Naša Mira 
samo izbira, 
z vsemi šmira, 
koketira ..." 

88 



Celo vrsto rim na -ira naniza v saljive verze. Janez Šteinbal se 
pritakne s pretirano dostojnostjo in smešno resnostjo: 

„Fante 'zbiraš, si prevzetna, 
se šopiriš ker si žala; 
varuj, varu], da priletna 
samka se ne boš jokala!" 

V splošnem smehu ga predstaví Dreja vsemu omizju: 

„To je naš Štembal, slávni Janez z Bieda, mizarski pomocník in 
najimenítnejší recitátor vesoljnega našega Prešerna. Ker Je danes Pre- 
šernov praznik — in če dovolíte, gospoda! — nam takoj zadeklamíra 
,povodnega moža'." 

Lokave Janezove oci se ozro v Goričnikovo Katro: — Ali tudi 
ti dovolíš, IJubíca, gospodaríca? — A Katra se drží čmeríkavo, gleda 
predse na mízo in grabi z belímí prstí krušné drobtiníce na kupček. 

Pavel Kresnik se smeje poleg nje, veselo in nedolžno: 

„Ali ne vidíš, Katra, našega Janeza? — No, kar nastopí, slávni 
Janez!" 

Štembal se postaví v pozíturo in si zaviha brčice: 

„Povodni mož. Francé Prešeren." 

Zdaj šele dvígne Katra svoj pogled. Janez ji hudomušno pome- 
žíkne, ona pa počasí zopet nagne glavo. 

„Od nekdaj lepé so Ljubljanke slovele, 
al' lepše od Urš'ke bíló ni nobene ..." 

Z naivnim pátosom deklamira pesem. Kretnje so mu nekolíko 
oglate, a poredne in duhovíte; jezík se mu za spoznanje zatĺka, kar 
daje izgovarjanju nek Ijubezniv, poseben čar. 

„Kar slišala moških okrog je sloveť, 
skúšala jih v mreže razpete je vjeť. 

Možake je dolgo vodila za nos, 
ga stakne nazadnje, kí bil ji je kos. 
Na Starem so trgu pod lipo zeleno 
trobente in gosli in cimbale pele, 

Jih dókaj jo prosí, aľ vsak'mu odreče, 

že sedem odbila je ura in cez, 

ko jela ravnať se je Urš'ka na ples. 



89 



zagleda pri mizi rumeni junáka ; 
enac'ga pod solncem mu ni korenjaka, 

„„Nobene stopinj'ce še nisem plesala, 
da čakala tebe sem, res je, ni sala; 

in urno ta dva sta po pôdu zletela, 

plesala sta, ko bi ju nosil vihar. 

„„Ah, majhno postojva, preljubi plesavec, 
da jaz se oddahnem, da noga počije."" 

„„Valovi šumeči te, Urš'ka, želé, 
le urno, le urno obrni peté!"" 

Vrtinec so viďli čolnarji deréč, 
aľ Uršike videl nobeden ni vec." 

Poslušalce je deklamacija prevzela. Za trenotek je tisina v gneči, 
ki je bila družbo obkolila, nato navdušen plosk. Pa se oglasi Andrej 
Praznik : 

„Zdaj si pa misii, Janez, da si ti ,povodni mož' *in zapleši z 
Uršiko!" 

Z roko pokaže Miro, ki zavrešči in zbeži okoli mize: 

„Saj jaz nisem Uršika!" 

A ,povodni mož' copota za njo in jo preganja, da se vse krohoče 
od radosti. — Nenadoma stoji pred Miro Milan Javornik in ona se ga 
oklene in se nasloni nanj. Stembal pozabi nanjo, se obrne h Katri, 
jo zgrabi krog pasu, jo vzdígne izza mize in odnese v gnečo. Vrišc 
in haló za njim. Pavel Kresnik se dere v razigranem smehu : 

„Primite ga, držite ga ,povodnega moža' ! Nevesto mi je odnesel!" 

Javor stoji nepremicno in pritíska Miro k sebi, z ustnicami se 
skoraj dotika njenih las pod nagnjenim klobúkom. Razkošje mu na- 
vdaja prsi, v žilah mu divja vihar pohlepa . . . Zdajci se Mira zdrzne 
in se ozre v Andreja Praznika, ki stoji ob stráni s prekrižanima ro- 
kama in jo resno gleda izpod čela, očetovsko očitajoče, ukazujoče. In 
nenadoma razume njegovo misel : — Beži, Urška, od ,povodnega moža' ! 
— Z viharno kretnjo se iztrže Javoru in ga odpahne. Popraví si 
klobúk in se zamišljeno vrne k Véri in Tomu. 

V tem trenotku prisopiha tudi Katra zopet k mizi. Jezno se drži 
in mrda svoje mesnate ustnice; z robcem si briše tilnik, kjer je poznati 
rdečkasto marogo. 

90 



Mira jo začudeno pogleda in se zasmeje in prasne v krčevit 
krohot, da se ji solze zasvetijo v očeh: 

„ ,Povodni mož' jo je ugriznil ! ,Povodni mož' jo je ugrlznil ! ,Po- 
vodni mož' je Ijudožerec!" 

In tudi Pavel Kresnik se zasmeje; sicer nekoliko v zadregi, ne- 
koliko naivno; a smeje se, da se tolče po kolenih: 

^Ali te je res ugriznil, Uršika?'* 

Pa se nasmehne tudi Katra in spravi robec: 

„Tepec! Uršika je bila Ljubljančanka, jaz pa sem Blejka." 

„Torej se je zmotil? ,Povodni mož' se je zmotil, gospoda slávna! 
Hahaha . . .** 

Nadpocočnik Javornik stoji še vedno, kjer je stal, napol zakrit 
od množice, pogled uprt v Miro, srepo, prodirljivo, hipnotizujoče. In 
Mira je nemirna ter nestrpna, oči se ji love zdaj tu zdaj tam, z ne- 
premagljivo silo jih priteza naše Milan Javornik. Pa se nagne k Véri: 

„Gospodična Vera, pošetajva se malo mimo paviljonov !" 

Vera se obrne k Stanislavu. Ta si zamišljeno podpira glavo in 
le napol posluša Blejca, ki mu še zmirom govori in govori. 

„In Tomo naju spremi, kaj?" 

„Z veseljem, gospodična Uršika!" 

„No ti — rompompom!" 

Vera vpraša Silvo: 

„Ali se pridružíš, Silva?" 

„Le pojdite, vas že poiščem, če se mi zazdi!" 

Tomo se obesi dekletoma za komolce in poškili k Javorniku, pa 
se zasmeje, ko zapazi, kako se Mira z náporom premaguje, da ne 
pogleda v isti smeri. 

„Uršika na begu pred ,povodnim môžem'!" 

Mira ga uščipne v laket : 

„Mir daj, Tomo! . . . če ne, te bomo, bomo, rompompom!" 

„Ali sta se sprla? Ali si se že ločila od ,povodnega . . .?" 

„Tiho, Tomo!" Mira zacepeta z nogama in stisne ustnice: — 
„Drugače vaju kar pustím!"* Pa se zasmeje nagajivo in prisrčno: — 
„Saj to bi menda rad, grdavž! Vidva bi bila rada sama. Ali sem vama 
kaj napoti, hm? Pa vaju ravno ne pustim!" 

„Rompompom!" — zahrka Tomo. 

Mira pošegeče Véro po zatilniku in se ji nasmehne: 

„Dajva, gospodična Vera, zdaj ga prerešetajva ! Beriva mu levite, 
da bo evilil!" 

Dražijo se in šalijo se, dovtipkujejo nad znanci in neznanci, za- 
bavljajo in kritikujejo, pa tudi uživajo in občudujejo. Mrak se je na- 
redil, vse lúči že goré, Kot majhna solnca razsvetljujejo obločnice 
prostore po drevoredih in pred šotori. Med drevjem gori in se iskri, 

91 



miglja in blesketa nešteto žarnic. Nebroj lampijonov povišuje čar večera 
v najraznovrstnejših in najpestrejših barvah. Nebo je bledo, proti 
západu še nekoliko rumenkasto ; le tukaj tamka] sveti drobná zvezdica, 
sramežljivo in ponižno, ko da si ne upa tekmovati s sestricami pod 
seboj . . . 

Tomo in dekleta so si utešili glad pri paviljonu za jedila, so se 
napili piva in pri sosedah vina. Godba jih izvabi v sredo „Zvezde" in 
do plesišča. 

„Ali gremo plesat?" — reče Mira. 

„V treh?" — se zasmeje Tomo. „Ce plešem s prvo, se mi druga 
izneveri!" 

„Ti pa bi rad obe, falot?" 

Mira se nekoliko pretesno oklepa njegove nadlahti, z vsem obrazom 
se obrača k njemu in šili vanj, ko da si ga hoče osvojili. Dela se Iju- 
bosumno in mu pol resno pol šaljivo očitá, da je z Véro Ijubeznivejši 
in prisrčnejši. In vendar je bila ona njegova prvá Ijubica, njene pravice 
so starejše ! A njeno ponašanje je preživahno in prekričavo, da bi 
moglo biti za njim resnično čustvo. Trenotkoma pa se zgodi, da zdajci 
umolkne in se zagleda kamorkoli in je kakor odsotna in izgubljena; 
in ko se spet domisli, plané z besedo in z roko, zardela v lica, skri- 
vajoč zadrego v smehu in brbljanju. — Vera je precej pasivna, a se 
vdaja radostno in neovirano porednim šalam onih dveh. Ljubosumnost 
Mire je práv nič ne razburja, komaj da ji láska. Custvo sigurnosti in 
miru jo prešinja poleg Toma. Njegova roka jo objema tako enakomerno 
in Ijubeče, da ne more ni pomisliti na nezvestobo. Mira ji nagajivo 
očitá, da ji je prevzela fanta ; a njeni pogledi so prijateljski in topli, 
za Tomovim hrbtom ji pomežikuje in se ji nasmihava in jo skúša za- 
peljavati k izzivanju in zbadanju. 

Počasi obidejo ves veselični prostor, pa se nikjer predolgo ne 
mudé. Pri znancih se ne ustavljajo, ali govoré samo besedico in hitijo 
zopet dalje, kakor da imajo še vážne cilje pred seboj. Pevski zbor jih 
ne zadržuje, ker je pred odrom preogromna množica občinstva; šmira 
je prenatlačena. Odškodujejo se nekoliko pri vrtiljaku. Peljejo se pár- 
krát zaporedoma; in čeprav so jim čustva vsa drugačna nego so bila 
v otroških letih, jim je užitek vendar lep, zabáva pa še lepša in 
razposajenejša. 

Nazadnje se ustavijo pri šotoru za šampanjec. Živahen vrvež, 
bučna radost pôlje in kipi pred njim. Življenje se peni kot vino iz 
buteljk, glasovi petja in govorjenja in smejanja so kot žvenket kri- 
stalnih čaš. 

Miri se zaiskre oči : 

„Zdaj pokaži, Tomo, če si kavalir!" 

92 



„Šampanjca tebi ni potreba, Mira; ti si sama kot šampanjec, ki 
prekipeva!" 

„Ti ne maraš zan]!'* 

„Zame je premrzel. Prezunanji, prepovršen je njegov življenjski 
čar. Zgolj kipenje, penjenje, žgačkanje in sladkota; — duše ne ogreje. 
Razdivja ti kri, da ti brezmiselno zašumi in plané ; — ostane ti omam- 
Ijenost in stud in maček." 

„Hvala lepa, kavalir!" 

„Hahaha — o šampanjcii sem govoril, Mira, ne o tebi! Tvojega 
šampanjca še nisem pil." 

Nisi pil?" 

„Niti pokúsili mi nisi dala! Buteljka je bila zamašena ; obljubljala 
je marsikaj; a potrkala mi je samo z zamaškom po ustnicah — pik, 
pik, pik — in ostala trdno zamašena. Hahaha ..." 

Mira je naenkrat resna, mnogo resnejša, nego bi bilo pričakovati ; 
z nogo podrsa po pesku in gleda v tla : 

„Že dobro, Tomo! Takšna je hvaležnost moška !" 

„Hvaležnost! Ali mora biti fánt hvaležen Ijubici, če ga ima malo 
rada? Ali gre tu za kakšno darovanje? Saj daruje tudi on! Ce je 
Ijubezen res Ijubezen, je na obeh straneh enako koprnenje — za 
šampanjcem!" 

Ko da je rešila zagonetko, izbruhne Mira: 

„Ti si bil tepec, Tomo ! Sampanjki je treba vrat odbiti ! Ko bi 
bil znal, bi bilo že vzkipelo in zavrelo iz buteljke!" 

Tomo se zasmeje : 

„Strela božja, Mira, menda sem bil resnično tepec!" 

„Hahaha ... in si še danes, rompompom! Dve sampanjki imaš 
poleg sebe, v obeh kipi in vre, — ti pa čakáš in zijaš okoli! Niti ne 
takneš se zamaška, nikar da bi ga izstrelil v zrak in planil na šam- 
panjca! Poslušaj, kako zapeljivo poka od vseh stráni!" 

Nenadoma stoji pred njimi poročnik Praznik, ob njegovi stráni 
Mara, ki jo drži pod pazduho in jo tesno pritíska k sebi. Oba sta 
razigrana in veselá. 

„Le vkup, le vkup, uboga gmajna!" — vpije Dreja. „Herrrein- 
spaziert, gospoda moja ^ Cemu oklevate in omedlevate pred hišo vinske 
milosti? Herrreinspaziert, gospoda moja! Hajdi, Tomo, pogostiva 
dekleta!" 

Družba je naenkrat vsa živahna in razposajena. Praznik nataka 
vitke čaše in že prepeva: 

„Bratci, veseli vsi, tralalala, tralalala . . . 

Videti je neizmerno zadovoljen sam s seboj in z vsemi drugimi. 
Zdi se mu, da je dobro rešil svojo nalogo ; prepričan je, da je vsaj za 
danes prekrižal Javornikove račune in da je Miro — vsaj za enkrat — 

93 



obvaroval iievarnosti. Sredi obciiega veselja trenotkoma umolkne in 
se tiho smeje sam pri sebi: — ponosen je na „povodnega moža", 
ki je Miro z njim prestrašil. S pogledi pa se Miri izogiblje in posveča 
vso pozornosť Mari, ki se mu na videz bráni in ga odbija, pa ji je 
vseeno čitati z obraza, kako zelo prijetno ji je njegovo laskanje. 

Zdajci pride Nuša k mizi in vleče Zgončka za roko: 

„Izgubil se mi je; pa sem ga našla tamkaj pod kostanjem. Med 
veje je zijal in menda žarnice prešteval. Ali ni tudi Magda z vami?" 

Mira prasne v smeh: 

„Bravo, Nuša ! Ti se mi lepo razvijaš. Zdaj ga torej že po malem 
— vlečeš?" 

Nuša zardi v zadregi: 

„Nič ne vlečem! Kaj klepečeš, — Uršika?" 

V splošnem smehu napije Dreja Nuši, trči z njo in jo pogleda 
práv prisrčno: 

„Katera dva se imata rada, Nušika?" 

Ona pa še globlje zardi in glas Ji gre na jok: 

„Zgonček ima Magdo rad, ne mene!" 

A v istem hipu se zave, da je prevec povedala; zdi se ji, da je 
priznala, kako hudo ji je, ker ima Zgonček Magdo rad, ne nje. Solze 
se ji zaiskre v očeh, obrne se in hoče ubežati. Praznik jo komaj s 
silo pridrži. 

Zgonček se drži čmerno, celo nekoliko porogljivo. Glas mu je še 
močneje nosljajoč nego po navadi, ráme mu še nestrpnejše zmigavajo. 
Z iščočimi očmi se ozira v množico; tuintam se izpozabi in si pobrska 
s prstom po nosnicah. 

Tomo je v najpopolnejšem raportu z Véro. Od onega trenotka, 
ko se ga je dotaknila pod mizo, da ga obvaruje prepira s Stanislavom 
Drnovškom, švigajo iskre in plujejo tokovi poželjenja med obema. 
Njuni nogi se prislanjata druga k drugi in se skušata objemati; njuni 
roki se iščeta pod mizo, se pozdravljata in se stiskata in se trgata. V 
polni meri se udeležujeta zábave in veselja, a njuni duši sta sredi 
družbe kakor sami zase in sta blaženi v razkošju medsebojne edinosti 
in bližine. 

„Kaj pa vidva?" — se obrne Mira hudomušno k njima in ju 
pogleda, obadva práv od blizu. Napije jima in trči z njima: — „Katera 
dva se imata rada?" 

Vsi se smejejo. Dreja objame Marino nadlaket in jo stisne k sebi, 
napije ji in trči z njo, pa jo pogleda zapeljivo: 

„Katera dva se imata rada, gospodična Mara?" 

„Midva menda ne!" — se smeje ona; a čisto mu je vdana, srečna 
in razžarjena, ko da si na tihem ničesar bolj ne zaželi nego tega, da 
bi se res imela rada. 

94 



^Sami parčki!" — vzklikne Mira. „Jaz sem edina samcata! Kdo 
popraví to krivico?" 

„Prst iztegni, Mira!" — se pošali Tomo. 

„Moj magnet, haha ..." — Mira vstane in iztegne svoj kazalec. 

„Cári, bari, Miro spári! Hocus pocus, hic est locus!" — Dreja 
dela z obema rokama vražarske križe pred seboj. 

Tomo se krohoče : 

„Samo paži, Uršika, - — ,povodni mož' Je blizu!" 

Mira pa se nepričakovano razjezi, udari z roko po mizi in zavpije 
vsa zardela, s spačenim obrazom : 

„Jaz si prepovedujem ,Uršiko' in ,povodnega moža'! Imejte koga 
druzega za norca!" — Pa plané jezno in hoče oditi. 

Tomo Jo zgrabi za roko. Vera jo prime, vsi ]i prigovarjajo in jo 
tolažijo. Edini Dreja se ne gane, s skrivnostno in globoko resnostjo 
jo opazuje. Mira sede zopet, páde s čelom na svojo laket, pleca se ji 
stresejo v krčevitem joku. 

Mučno tišino prekine Nuša: 

„Magda z Bogdanom prihaja." 

Zgonček iztegne vrat, — vsi se mu zasmejejo. 

Tomo se ozre : — Bogdan vodi Magdo za roko, se stiska k nji in 
ji z velikansko vnemo govori v uho ter jo k nečemu pregovarja. Ko 
zapazi Tomovo omizje, jo' hitro potegne v strán in izgine z njo med 
množico. 

Mira vzdigne glavo in si obriše solze; obraz se ji iznova 
smeje : 

„Torej zopet dva, ki se imata rada? Kje pa sta? Kje je hudičev 
jezik? — Zgonček, ali ga ne greš iskat?" 

A zdaj se Zrimšek razjezi : 

„Tudi mene ne boste imeli za norca!" 

Njegov pegasti obraz je bied, njegove vodene oči so kalné. Dreja 
mu prigovarja, Nuša mu položi svojo dlaň na roko. On se zdajci vda 
in zamahne malovažno : 

„Ali jih niste videli? Bogdan jo nekam vleče, — v štacuno 
ali kam?" 

„V štacuno? Zdaj je zaprta!" — se smeje Nuša in vsa dekleta 
se smejejo. Dreja in Tomo se pomenljivo spogledata. Prvi se zgane, 
kakor da hoče vstati in oditi za onima; pa se premisli, zamahne z 
roko, pogleda še enkrat Toma in obsedi. 

Naenkrat je nov haló pri mizi: — Silva se bliža s Turčinom. In 
ko prisedeta, velja tudi njima prvá napitnica: 

„Katera dva se imata rada?" 

In onadva se zaljubljeno pogledata in zapojeta obadva hkrati: 

„Midva!" 

35 



„Torej vendar eiikrat dva, ki ]ih ňi práv nič sram, da se imata 
rada!" — se navduši Mira. 

Véro pogreje v prsih in oči se ji povesijo. Svojo roko izmakne 
Tomu in se tiho vpraša: — Ali me je sram? — Tega me je sram, 
da mešetarim s Stanislavom! — Cez hip se Silva nagne k njenemu 
ušesu : 

„Tvoj ženin je ves divji. Poslal me je za teboj. Privesti te móram 
k njemu." 

„Figico!" — reče Vera in zardi po vsem obrazu; v prsih pa jo 
stisne se tesneje, múke jo obidejo, vest ji je strašno težka . . . 

(Dalje prihodnjic.) 



Janko Glaser: 

Pohorje. 

(Iz zbirke „Pohorske poti". — Z lazgleduega stolpa.) 

V mračnem molku krog leže bregovi, 
nagrmadeni v pokoj širok; 
sami črni jelovi lesovi 
in gozdovi bukovi okrog. 

Zatemneli prek planin ležijo 
in molčeči — kot smo mi sred njih; 
však na róbu svojem z domačijo 
sam zase, redkobeseden, tih . . . 

Samo spodaj — kjer kot da ob vznožju 
zadnji griči se poslavljajo 
in raznežili so v domotožju 
in bolesti gorki se mehkó — 

tam v besedo zlato in iskreno 
se odprlo je srce goram: 
tam rodijo vino nam ognjeno, 
z njim ogrevajo srce i nam! 




96 



Dr. Ivan Lah 



Viktor Dyk. 



Znani češki kritik F. X. Salda je zadnjič napisal v „Venkovu" važno 
besedo. Začel je namreč pisati o t. zv. .„vojni literaturi" in je 
prišel na misel, da bi bilo najbolje, ko bi se o vojni literaturi sploh 
ne pisalo, oziroma, da bi se v literaturi sploh ne govorilo o vojni. 
Vse, kar se dogaja sedaj pred našimi očmi, je sramota za človeštvo, 
sramota za kulturo v XX. stoletju krščanstva. Vse to je nizkost, pod- 
lost, ponižanje — nekaj tako nečloveškega in nekulturnega, da nas 
bodo bodoče generacije komaj razumele. Zato bi morali imeti za vse 
to samo preziranje in pozabljivost. Salda ne misii pri tem na ono 
vrsto vojne literatúre, ki se je s takim uspehom razširila pri naših 
sosedih, namreč onih vojnih románov o špijonih in pobojih, polnih krvi 
in maščevanja: te vrste literatúra, hvala Bogu, ni vzcvetela na naših 
tleh : bila je nemogoča. Privoščimo jo našim sosedom, da z njo naslajajo 
'generacijp sedanjosti in da v nji vzgajajo mladino bodočnosti. To je 
njihova stvar in stvar njihovega okusa. O tej vrsti literatúre v spo- 
dobni družbi sploh ni govora: Salda je mislil na ona umetniška dela 
sedanje dobe, ki je v njih odmev sedanjih dogodkov. In tu je vpra- 
šanje : ali ima práv ? Ali bi bilo sploh mogoče, da bi šlo vse to molče 
mimo nas? Ali ne bi mislili potomci, da smo lagali sebi in svetu? 
Nemogoče je, da bi se ne dotikalo nas, kar pretresa svet. Zato se bo 
v vsaki literaturi zrcalila ta doba po svoje. In po tem nas bo presojala 
bodočnost. 

Nekateri so mislili, da bo vojna prerodila človeštvo, da se bo iz 
strelskih jarkov vrnil nov človek, skovan pod udarci topov, vzgojen 
v grozi sovraštva in smrti, pretresen v dnu svoje notranjosti. Nov, 
velik človek, trd in neupogljiv, samozavesten in bojevit, zdrav in 
krepak, odločen in nepremagljiv. Miloš Marten, pisatelj „Akorda", ki 
je bil tudi vojak in je med vojno umri tam gori nekje ob lepi Jizeri, 
je bil drugega mnenja : vrnil se bo človek, kakor je bil, slab in filister, 
utrujen in udan, brez volje in brez sil — pozabil bo trpljenje in bo 
živel kakor poprej. Kdo ima práv? Po svoji skušnji bi jaz pritrdil 
Martenu. Vzgoja fronte je popolnoma negotova: trenotno premaga 
bojazljivost, premaga strah pred krvjo in smrtjo, vzbudi nagon samo- 

7 97 



obrambe, voljo do življenja: a o vsem tem ostane le žalosten spomin, 
ki budi v srcii stud in odpor. Kako bi moglo iz vse te nizkosti iziti 
nekaj velikega? Mislite, da ravno iz te grozne propasti zahrepenimo 
po nebeških zvezdah? Iz ekstrema v ekstrem? Mogoče. Toda o vzgoji 
fronte si ne delajmo iluzij. Fronta sama ne vzgaja; fronta je samo 
zgled slabé vzgoje. 

Však dan slišimo, da bo vojna osvobodila človeštvo. Lepa beseda. 
Ko bi bila resnična, bi bila vredna, da ostane med nami. Toda v svetu 
je bilo od nekdaj tako, da je vojna zasužnila človeštvo : sedanja vojna 
je prinesla največje robstvo, ki ga je kdaj poznal svet. Toda beseda 
o svobodi ni brez pomena. Le spomnimo se na napoleonské vojne: 
boj za svobodo je nastal šele po Lipskem. Od španskih karlistov do 
ruskih dekabristov — od junijskih dogodkov (1830) pa do splošnega 
prevrata (1848) odmeva klic po svobodi, ki se je rodil in vzgajal v 
času napoleonskih vojen. Nemška mladina, ki je osvobodila Prusijo, je 
morala 1. 1817. s svojo zvezo na Wartburgu začeti nov boj za — svojo 
svobodo. Kaj so dobili Cehi, ki so se tako navduševali za boj proti 
Napoleonu in so se tako hrabro bojevali za — svobodo? In kaj je 
dobila Evropa za to, da se je osvobodila tiranstva? Sveto alijanso. 
Zato si hočejo narodi že sedaj med vojno zagotoviti to, kar je cilj vojne 
— svobodo národov. In boj za to svobodo ne more iti mimo národne 
literatúre. To je naša vojna literatúra, izraz našega življenja sedanjosti. 
Citali smo o češki vojni literaturi. Imena in naslovi nam niso mogli 
podati žive slike, ki jo moremo dobiti komaj iz celih knjig. Literatúra* 
raste od dne do dne. „Lumir" n. pr. je prinesel mnogo novih lepih 
pesmi od Dýka, Macharja, Sove i. t. d., a najlepše so bile konfiscirane. 
Poleg tega zdaj marsikdo poje pesmi, ki jih konfiscira sam in jih 
shranja za bodočnost. Tudi pri nas. Kajti zdi se mi neverjetno, da bi 
ne imeli česa drugega povedati sebi in svetu nego to, kar čitamo po 
naših mesečnikih. To bi bilo žalostno. Zato podajam ta odlomek za 
zgled o tem, kako se poje drugod. 

Viktor Dyk je izšel iz one mlade generacije, ki je preživela búrna 
leta 1894. in 1897. Iz leta 1894. je znan veliki proces proti „Omladini" 
in leta 1897. so nastale znane praške demonstracije, podobne Ijubljan- 
skim dogodkom leta 1908. Po praških ulicah je tekla kri in sledil jim 
je preki sod nad mestom. Ti dogodki odmevajo v Dykovem románu 
„Prosinec" (slov. december). Generacija teh let je prestala vse, prega- 
njanje, procese, ječe — a ostala je nezlomljena v svoji volji. Stala je 
na svojem državnopravnem programu in je zavzemala v političnem 
življenju skrajno levo krilo. Pesnik te skrajne levice je bil Viktor Dyk. 
Opozicija proti vladajočim razmeram je bilo geslo generacije : opozicija 
proti vladi in proti domácim kompromisom. Ta opozicija odmeva v 
Dykovih pesmih : 

98 



In kjer tribuni klicalí so: Mir! 
jaz klical sem razkolniško: Na boj! 

(Odgovor.) 

Dvajset let je od takrat. Te dni so prinášali „Nar. Listy" Dykove 
spomine na one decemberske dogodke. Kako se je vse izpremenilo ! 
In glavna izprememba: danes je ona opozicija združila v sebi ves 
národ. Generacija, ki se ni udala, je zmagala. V „Nar. divadlu* se je 
igrala te dni Dykova „Revolucijska trilogija", katere prvi del „Posel" 
se je že pred leti pojavil na odrú. Letos je Dyk izdal zbirko ^Lehké a 
težké kroky'* (Lahki in težki koraki). Skoraj polovico pesmi je kon- 
fisciranih — toda tudi iz teh, ki so ostale, si lahko ustvarimo sliko 
pesnika. V knjigi najdemo pesmi iz prvih mesecev leta 1914. in iz 
čaša vojne. V prvih zvene še zadnji odmevi domačih sporov, boj proti 
mladočehom, odpor proti praznoti in gnilobi življenja. Dykove pesmi 
se odlikujejo po svoji priprostosti in kreposti. Verz je kratek, jedernat, 
izraz pogosto neizbran, toda pribit; misel jasná, odkrita, končni akord 
močan in izrazit. Ni izbirčen niti v motivih niti v obliki: glavna stvar 
je: povedati resnico in udariti laži v lice. „Nas ni bilo mnogo" — 
pravi v svojem „Odgovoru" — „toda mi nismo Ískali sladkih besedi: 
vsaka beseda in však verz je bil udar." Nič ni národu bolj nevarno 
ko tisina, mir. Zato je bil Dyk proti oni zadovoljni lenobi, ki je za- 
Ijubljena v svojo miroljubnost. Dvajset let je dramil zaspano zavest, 
ki so jo drugi hoteli zazibati v spanje. Dvajset let je motil „javni mir". 
Zato so njegove pesmi poLne sarkazma in ironije. V „Improvizaciji 
nekega grdega večera" čitamo: 

Postati velik, slaven, tvoriti, imeti, 
govornik biti in bojevnik mas, 
to bile zvezde so, ki v njih življenje sveti 
se v dneh čarobnih, ko nas v dalji kliče glas. 

Kot takrat danes zopet dan zahaja 
in zopet gledam jasnih zvezdic žar — 
od želj ponosnih ena le še v srcu vstaja: 
stopiti brez šramote čez praški trotoar. 

Tako je gledal, tako gleda pesnik na javnost. Zakaj generacija, iz ka- 
tere je izšel, je premagala predsodke in bojazljivost. Nastopila je od- 
locno in se ni spremenila, ni se uklonila. Prinesla je svoje žrtve in ni 
čakala ne povračila, ne pohvale. Videla je, kako je cinično šel čas 
svojo pot in kako je javnost živela po svoje naprej, kakor da ni mo- 
goče živeti drugače. Toda njih volja je bila nezlomljiva, kakor je bila 
neomahljiva njih vera in nepremagljiva njih sila. Osvoboditi sebe in 
svet od tega životarjenja, ki ni vredno življenja. 

'* 99 



„In ce padejo tvoji okovi, 

naj to svetu pomeni svobodo." 



Vojna je z vso silo padla na češko zemljo. Bilo je mahoma konec 
domačih prepirov: vse je pokrila železná tisina. Viktor Dyk je gledal 
dogodke, ki so se dogajali pod to tišino. Vidi vojaka, ki odhaja, vidi 
majko, ki čaká, vidi starko, ki moli, kaj pomeni vse to? Kam gre 
svet in kam drdrajo ti vlaki? Mračna tisina. Češka zemlja je ležala 
v težkem negotovem pričakovanju. 

Drhti telegrafski drat 

in vse trepeče, 

nekaj ima vsakdo rad, 

in vse trepeče, 

drhti telegrafski drat 

in vse trepeče. (Jesenska pesem.) 

Vse se boji in trepeče, a ti bodi trden. Ne boj se ! Pesnik posluša tišino. 
Strašná tisina! A glej, tam prihaja po poljani : „Veseli hodec". Gre in 
poje veselo v svet z jasnim obrazom : 

„Ne vem, kdo si, od kod in kam — 

tvoje resnice in laži ne poznám, 

ne tega, kar v tebi se bliska 

in poje in vriska. 

A bodi kdorkoli, pregnal si mrak, 

ko vskliknil: „Naprej !" 

si v trenotek težak. 

O potnik neznani 

na megleni poljani: 

hvala na besedi ti tej." 

Pesnik je spoznal in razumel čas. Vzburu! Na noge! Ne čakajte, ne 
obupujte ! 

In sem mislil, da mi iskra švigne, 

in sem mislil, da se solnce dvigne. 

Ne, tudi v žalosti ni hotel pesnik miru: tudi ta žalost je smrt, umi- 
ranje, zato naprej na boj, v življenje. Viktor Dyk se je kmalu „pre- 
selil" na Dunaj. To je bil namreč izraz za to, ako je kdo odšel v 
znani dunajskí kriminál. Da bi se kdo ne vznemirjal. Dyk je našel 
tam na dvorišču velikega vojaškega sodišča svoje znance : Macharja 
in Bezruča, drja Kramaŕa, drja Rašina in druge. Sedaj je začel v 
„Letáku" izdajati svojo „Tisoč in eno noč v dunajskem kriminálu". 
Sploh se mnogo oglaša v „Neodvislosti" in drugod. Rad politizira. 
Cas je ugoden. Generacija manjšine je zmagala. Bližajo se odločilni 

100 



trenotki, Ali je mogoče molčati, ko zemlja govori? Ali je treba go- 
voriti, ko najbolje govori molk? Cemu besede, ko je vse jasno, ko 
mislijo vsi eno? Cemu besede, ko je treba samo dejanj? Toda 
usoda se ne da prisiliti. Sedaj je čas, ko mogočni tok podira stari 
svet: (V tihem zálivu.) To so sile, ki so nadčloveške. Stará podrtija 
plove razbita po produ. Nov svet prihaja. Toda doživel ga bo ta, 
kdor bo živel. Zato, národ, drži se svoje zemlje in živi z njo. Drži 
se in čakaj, da bo povodenj mimo. Potem pride novo življenje — od 
daleč, od nekod. Ne samo po sebi — morebiti bo treba poseči v boj — 
zato pozor na trenotke, ki v njih živi svet. Kajti čas gre naprej in 
nikdar nazaj. 



Igo Gruden : 

Pod oknom šumí polnoc. 

Jľod oknom šumi polnoc 
kot tvoja žehteča svila; 
kot v vetru ptič zmrzujoč 
se misel je vanjo spustila. 

Na polju ne gane se klas, 
po mraku duhtijo rože 
kot dih tvojih mehkih las, 
kot vonj tvoje bele kože. 

In zdi se mi, da je moje telo 
brezglasno med kelihe palo, 
in zdi se mi, da čez moje telo 
brezglasno je cvetje razpalo . . . 

In kot da drhtelo bi tvoje telo 
ob mojem drhtečem telesu: 
tako mi je toplo in čudno-sladkó 
kot roži, ki cvéte o kresu. 




101 



Rado Murnik: 

Iz veliké dobe. 

2. Dragonec Juri. 

Dež je trkal na visoka okna Sokolskega doma litijskega. 
Ondukaj je imela okrevalnica Rdečega križa manjši oddelek s 
petindvajsetimi posteljami za ranjene in bolne vojake; večja dva od- 
delka sta bila v ponoviški graščini in v litijski soli. Pri preprostih, 
čedno pomitih belih mizah sredi bivše sokolske telovadnice so štirje 
strastni kvartopirci premetavali že grdo ocrnele hudičeve podobice. 
Drugi rekonvalescenti so zaplecevali igralcem ali pisali, ali brali knjige, 
časnike, pisma, ali iztikali po nočnih omaricah in si preganjali dolgčas 
deževnega julijskega jutra z glasnimi pogovori in veselimi, včasi precej 
robatimi sálami. Dva Madžara z obezanima rokama in kislima obra- 
zoma sta molče romala po sobi gori in doli. Slovenci pa so bili kljubu 
pustému vremenu kaj dobre volje. Peli so: „Regiment po česti gre ..." 
in ukali, se dražili in smejali. 

Na kaváletu pri železni peci je sedel mlad dragonec sam, ves 
zamišljen. Krogla ruskega šrapnela ga je ranila v ramo; rana je bila 
že malone zaceljena. Na prvi pogled se ti je zdel docela navaden 
človek ; ali v tem okornem truplu je koprnela čudovito nežná, otroško 
rahločutna duša, ki je pritajeno, zagonetno sijala iz njegovih oči. Menil 
bi, da mu je hotela príroda vso drugo milovidnost nadomestiti s temi 
modrimi očmi, ki so gledale tako čudno milo, sočutno in deviško sra- 
mežljivo, kakor bi se bile pomotoma ujele v ta široki moški obraz. 
Sedel sem k njemu na stôl. 

„No, Juri, ali mislite na tovariše, ki so se odpeljali včeraj s 
transportom v Ljubljano in Šiško?" 

Nasmehnil se je kakor v zadregi, pogladil gube na rdečih hlačah 
in se premaknil na postelji, da so mu rahlo zazvenele ostroge na 
škornjih. 

„Na mislih mi je bilo nekaj drugega," je odgovoril s svojim glo- 
bokim, jako prijetnim glasom: „Smejali se mi boste in rekli: Glejte 
ga no Jurija, kake neumnosti mu blodijo po njegovi neumni glavi!" 

„Nikakor ne, Juri! Le govorite, saj sva že stará znanca tukaj!" 

Odpihnil je prašek raz rokav svoje višnjeve suknje, me pozorno 
premotril in izpovedal: „Premišljeval sem, kako je hudo, če človek ne 
more vec popraviti, kar je opustil ali zakrivil." 

102 



Zopet me je pogledal pazljivo in nekam plašno. Ko je pa videl, 
da se mu ne posmehujem, kakor so se mu morda že drugi, je zaup- 
Ijivo nadaljeval kar sam izza sebe: „Pri dragoncih sem imel konja, 
tako dobrega, tako zvestega! Rad sem ga imel kakor tovariša! In 
glejte — jaz sem kriv, da je storila uboga žival tako strašno, strašno 
smrt! Ce hočete, vam povem . . . pa ne tukaj.** 

Vstal je in se s težkimi, okornimi koraki zibal proti vratom. Šla 
sva v vežo. Nasproti telovadnice je imela usmiljenka svojo sobico, 
polno svetih podobie. „Sestra" je šla k maši. Izbica je bila zaklenjena. 

Sedla sva na stopniee in dragonec je jel pripovedovati : 

„Ko se je lani vnela vojna, sem slúžil že drugo leto pri dragon- 
skem polku. Mojemu konju je bilo ime Zefír. Ej — kakšen konj vam 
Je bil moj Zefir! Glava, vrat, život, križ, noge, hoja — vse je bilo tako, 
da je moral vsakdo priznati : Lepa žival ! Kar veselje ga je bilo gledati ! 
Moj rjavec je bil, lahko rečem, najboljši in najlepší konj, kar jih je 
jezdilo moštvo našega eskadrona. 

Nekaj človeškega je bilo v njegovih velikih lepih očeh. Res, Zefir 
je gledal kakor človek, kakor človek! In razumel je vse, kar sem mu 
govoril. Naš enoletni prostovoljec, mlad, pa že silno učeň, mi je po- 
vedal, da pomeni zefir toliko kakor veter. Jako primerno ime so izbrali 
mojemu konju. Zefir je bil res uren in lahek kakor veter! 

Ej, kako veselo je rezgetal, kadar sva hitela na vse zgodaj po 
planem in je zagledal vzhajajoče solnce ! Dirjal je kar naprej in naprej, 
kakor bi hotel videti jutranjo lepoto vsega sveta ! Kaj je lepše, kakor 
zarana hiteti od kraja do kraja, ko je še vse tako mlado in Ijubo! 

Moj Zefir pa ni bil samo lep in hiter konjiček, ampak je bil tudi 
krotak in pameten. Niti na pôvodcu mi ga ni bilo treba voditi. Sam 
je šel za mano kakor zvest psiček. Nikdar mi ni nagajal ali kljuboval, 
nikdar ni bilo treba ostrog. Kadar so se drugi konji v hlevu med 
sabo grizli ali kadar so brcali in bili ob lesene ograje, je stal Zefir 
mirno v svoji staji in se ni udeležil také nespodobne zábave. Korporal 
Matjašek je trdil, da je Zefir pametnejši od vsakega dragonca, posebno 
pa od mene. (Juri se je sramežljivo namuzal.) Jako rad je moj konj 
poslušal, kadar sem pel ali se kratkočasil z orglicami. 

Bila je zadnja nedelja, ki smo jo še preživeli doma v kasárni, 
preden smo odhiteli v mrzlo Galicijo. Práv lep dan je bil in vabil pod 
milo nebo. Razen tistih, ki so imeli službo ali kazen, so takoj po po- 
velju vsi izrojili iz kasárne. 

Zefir je žalostno gledal, če pôjdem tudi jaz in ga pustim samega 
doma. Jaz pa sem postavil stôl v njegovo stajo, sedel in začel na 
orglice. Zefir mi je naslonil svojo glavo rahlo na ramo in poslušal 
nepremično, naj so pele moje orglice veselo ali žalostno. Kako hvaležna 
je žival, ako se človek ne bavi z njo samo takrat, kadar mu mora delati! 

103 



Godel sem ravno tisto, ki se mi zdi posebno lepa : 

Oj ta soldaški boben, 

ta bo moj mrtvaški zvon . . . 

Kar dvigne Zefir glavo. Pogledam. Naš ritmojster! 

Naš „stari" je bil Hrvat, strog in pravičen mož. Kadar smo za- 
gledali njegov rdeči obraz s krátko pristriženimi črnimi brkami in 
njegove žareče oči, je kar nekaj zamrgolelo v nas. Bil je nagle jeze, 
bil je kakor vihar, kakor vihar! Kadar smo najmanj slutili, je stal 
pred nami v hlevu ali v jahalnici ali na stráži ali kjersibodi. Hud je 
bil bolj na videz; v resnici je bil dober človek, še práv dober, samo 
kazati tega ni maral. 

Poskočím, salutiram. On pa si pomakne kapo visoko na čelo. 
To je bilo vselej zanesljivo znamenje, da je mož dobre volje. 

„Boga mi," veli, „koncert v hlevu! Dobro. Le nadaljuj, déčko!" 

Odslej me je gledal mnogo prijazneje ; vsaj meni se je zdelo tako. 

Vojna ni trajala še dva meseca, ko sem ga jaz ubogi grešnik že 
trikrát „polomil". Pri vojakih človek kmalu naonegavi kaj takega, kar 
je narobe in kar ne veseli višjih gospodov; saj sami veste, kako je. 

Jaz pa sem bil takrat še zaljubljen. Oh, pa še kako! 

V Galiciji smo prebivali nekaj čaša v veliki graščini starega polj- 
skega grófa. Lepega dne sem snažil na grajskem dvorišču pred hlevom 
svojo sabljo in pel domače pesmi. Bil sem sam. Zapel sem še „Luna 
šije ..." četudi je bilo komaj o petih popoldne. 

Kar je prišlo mlado dekle, grajska hišna. Ime ji je bilo Valeska. V 
naši cerkvi doma na Štajerskem imamo nad oltarjem lepega angela. 
Tako lepa in milá je bila Valeska. Bila je bieda, njene oči in lasje pa 
so bili kakor črn žamet. 

Nagovorila me je prijazno: „Lepa je vaša pesem, pane!" 

Razumel sem vse, saj Poljaki ne zavijajo dosti drugače kakor mi 
ali Hrvatje. Toda stal sem pred njo kakor klada in nisem vedel, kaj 
bi zinil. Da je vendar človek včasih tako strašno neroden! Juri, sem 
si rekel, vsaj milo jo poglej, ker si preštorast in prebojazljiv, da bi ji 
kar povedal, kako ti je všeč! Pogledal sem jo zatorej práv prijazno. 

Valeski se menda to ni zdelo napak. Vpraša me: „Kdo vas je 
pa naučil tako lepo peti?" 

Odgovorim ji: „Naš učitelj doma." 

„Vi pa naučíte mene!" mi veli. „Prídete potlej v vežo?" Pokaže 
mi z belo roko. 

Obljubim ji: „Práv rad, gospodična!" Česar nisem znal poljski 
sem pa povedal slovenskí. „Práv gotovo prídem, nič se ne bojte!" 

Ko sem mogel in smel, sem šel precej v vežo, ki je bila kakor 
soba. Tam je Valeska na veliki mizi gladila perilo. Ponudila mi je stôl 

104 



in me pogledala s svojimi angelskimi očmi, da mi je šinilo kakor sam 
ogenj po žilah. Poizkušala sva ražne pesmi. Posebno ji je bila všeč 

tistale : 

Slišala sem ptičko peť, 
pela je: kuku! 

Valeskin glas je bil mehak pa tako žalostení Zalosten in vendar 
tako prijeten in mil! Včasi ga slišim v sanjah in potem móram ves 
dan misliti na lepo Poljakinjo. 

Skoraj však popoldan sem učil jaz njo slovenské pesmi, ona pa 
mene poljske. In však večer me je poljubila, preden sem odšel! Kar 
vrelo je po meni. Zdelo se mi je, da so nebesá v tisti veži! Najrajši 
bi bil ostal vekomaj tam. 

Naš veliki pa suhi korporal Matjašek nam je večkrat razlagal, da 
je Ijubezen hujša kakor vsaka mrzlica. In kmalu sem videl, da ima 
práv. Kakor omamljen, tak sem bil. Sam sebe nisem več poznal. Va- 
leska ! Valeska ! Noč in dan sem mislil na lepo Poljakinjo, čeprav sem 
dobro vedel, da iz te moke ne bo nikoli komisa. 

Ni čuda, da sem bil vkratkem kar trikrát povabljen na raport! 
Prvikrat sem se pregrešil, ker sem pozabil zapeti drugi gumb na 
suknji. Ritmojster me je zato samo malo oštel in posvaril. Kmalu 
potem sem šel zamišljen mimo častnika pa mu nisem salutiral in še 
tisti večer sem se vrnil prepozno domov. Pri drugem raportu me je 
ožgal ritmojster s svojimi svetlimi očmi od nog do glave in si potisnil 
kapo čisto na obrvi. Juri, sem si mislil, to je pa slabo znamenje! In 
res! Kmalu je tako divjal nad mano, da sem se bal: zdajzdaj skoči 
vame in mi pregrizne vrat! Ozmerjal me je neusmiljeno, vse mi je 
rekel, osel, bik in celo civilist, samo človek ne! Obsodil me je na 
sedem dni samote in zaprli so me v stolp, v nizko in ozko pritlično 
izbico, ki je zatohlo dišala po koruzi in krompirju. 

Žalostno sem gledal iz ječe. Skozi okence sem videl le kos graj- 
skega dvorišča. Vreme je bilo nenavadno lepo. Cudno, da so najlepší 
dnevi takrat, kadar je človek zaprt ! Tri me je hud dolgčas po Valeski 
in po Zefirju. Však drugi večer mi je priklenil dnevni korporal desno 
roko k leví nogi. En dan železo, en dan post, tako se je menjavalo. 
Že drugi dan mi je povedal korporal Matjašek, da Zefir ne mara več 
jesti, odkar me pogreša, 

Tako sem se vical dva dni. Tretjega popoldne pa sem videl skozi 
odprto okence, da jezdijo tovariši k reki konje kopat. Milo se mi je 
storilo in žalostno sem zapel: 

Kaj maram, k' sem sam! 

Nenadoma je zaklopotalo in pred oknom je stal moj Zefir! Slišal 
me je in se utrgal dragoncu. Kako veselo je zarezgetala živalca, ko 

105 



me Je zagledala ! Kako je riiiila k meni ! Iztegnil sem roko skozi okence, 
božal konja po čelu in mu dal komisa, kolikor sem ga še imel. Pritekel 
je dragonec. 

Ali že sem zaslišal glas našega ritmojstra: „Vidiš, Zefir, tvoj decko 
je zaprt, ker je velik magarac! Ali sedaj izpustimo dečka, morebiti 
se poboljša. Ako ne, Boga mi, mu pa vzamemo Zefirja, jahal bo Ago. 
Déčko, marš iz luknje!" (Juri se je veselo zasmejal in pokazal lepe 
bele zobe.) Korporal Matjašek mi je odklenil, jaz pa smuk iz kletke! 

Stopim tiste tri korake pred ritmojstra, salutiram in se mu naj- 
pokorneje zahvalim. Moj Zefir je bil ves razburjen od veselja ; plesljal 
je okoli mene, me vohal in tiho hrzal. Naš „stari" pa me je srepo 
pogledal in mi zažugal: „Prihodnjič bo druga ! Le zapomni si!" 

Tak vam je bil naš ritmojster: dober ko kruh, pa hud kakor 
hren! Zato smo ga imeli radi vsi dragonci in bi dirjali za njim tudi 
skozi sam peklenski ogenj ! 

Spet sem užival nebesá v grajski veži. Moja sreča pa žalibog ni 
trajala dolgo. Prekmalu smo morali dalje. Valeska in jaz, oba sva se 
jokala, ko sva jemala slovo. Vprašal sem jo, zakaj ima ravno mene 
rada, in odgovorila je: „Zato, ker znáš tako lepe pesmi peti." Že je 
klicala trobenta . . . 

Pisal sem ji trikrát, pa nisem dobil nobenega odgovora. Valeska 
menda ni prejela mojih listov. 

Neusmiljena vojna mi je vzela marsikaterega Ijubega prijatelja 
in tovariša; nama z Zefirjem pa je šlo še precej po sreči. Le enkrat 
mi je predla huda. 

Se so svetile zvezde, ko je zatrobila trobenta alarm. Hlastno smo 
se napravili, osedlali konje in kmalu smo jezdili proti sovražniku. Ja- 
hali smo mimo dolgih, dolgih vrst volov in konj, mimo avtomobilov 
in voz, velikih in majhnih, s strehami in brez streh, mimo pešcev, 
in topničarjev, lovcev in pionirjev. Koliko trpi v vojni tudi uboga ži- 
vina! Naši konji so bih kmalu openjeni in mokri, posebno ob sedlu 
in jermenju, in lahek par je prihajal od njih. 

Solnce je vzhajalo, velikánska krvava krogla. Vsi prašni smo se 
ustavili ob česti -v redkem hrastovem gozdiču. Ruska straža se je tiho 
vdala. Ali ni však Rus, ki nosi rusko uniformo. Naši častniki so izpra- 
ševali ujetnike. V daljavi, na desni, je bučalo zamolklo kakor orgie, 
preden začno pevci. 

Onkraj gozdiča se je razprostirala veliká, široká ledina. Nekaj sto 
korakov pred nami je zapirala razgled nizka griva, ponekod porasla z 
grmovjem. Slo je od moža do moža, da tábore kakih tisoč korakov za 
ono grivo sami ruski huzarji ob česti in da jih moramo pregnati. 

Drgnil sem Zefirja s suhim listjem in si mislil : „Bog ve, ali^bom 
jutri še videl to Ijubo solnce, ki zdajle še šije name in šije tudi na našo 

106 



štajersko vasico in na majhno pokopališce, kjer počivajo moji predragi 
starši in sestrica. Pogledaval sem tovariše. Njih obrazi so bili resni in 
nepremični kakor v cerkvi. Vsi smo čutili, da se vkratkem prične boj 
na življenje in smrt. 

„Aeroplan!" je rekel nekdo tiho. ^Ali je naš?" 

„Naš!" je odgovoril debel glas. „Leta pa tako visoko, da že lahko 
sliši, kako pojo petelini v nebesih." 

Drugi so se smejali, toda poznalo se jim je, da ne mislijo na tisto, 
zaradi česar se smejajo. Poznalo se jim je, da si prizadevajo potisniti 
svoje skrbi nazaj v dušo in da bi radi potajili svoj strah. Však se je 
bal, da ga ne bi imeli drugi za strahopetca. Toda vsi so mislili menda 
tako kakor jaz: „Kaj bo cez eno uro? Ali bom še kdaj videl domovino?" 
In onim, ki so se najbolj smejali in šalili, njim je bilo menda najhuje ! 
Mene je obhajala veliká žalost. Mučila me je skrb, da utegnem danes 
izgubiti Zefirja. Priporočil sem oba svojemu patrónu, svetemu Juriju, 
ki je bil tudi imeniten jezdec. Molil je takrat, menim, še marsikdo, 
akotudi le skrivoma. Tako je bilo, težko smo premagovali žalost, 
težko smo čakali, čakali! Strašno je čakanje pred bojem — hujše je, 
kakor boj sam! Hrepeneli smo, da udarimo, udarimo — ako že mora 
tako biti . . . 

Ko smo zopet zajahali konje, sem videl, da so se nekateri tovariši 
prekrižali, na krátko in hitro, kakor bi jih bilo sram. Jezdili smo proti 
oni grivi. Se preden smo prijahali do nje, smo videli sovražne jezdece. 
V najhujšem diru smo se spustili proti njim. Rusi so nas že pre j za- 
čutili in se zakadili proti nam. 

•„Hurá!" zakriči naš ritmojster spredaj in visoko vihti svojo sabljo. 

„Huraaa!" kričimo mi za njim. 

Zemlja se trese in bobni. Okoli tristo konj si dirja v divjem diru 
nasproti. Težke nožnice rožljajo ob sedlih, škornjih in ostrogah, usnje 
poka in škriplje, konji hrzajo in sopihajo. Veter se upira v obraz in 
prsi. Že smo si tako blizu, da morem razločiti posamezne obraze, mlade 
in staré, globoko upognjene nad vihrajočimi grivami. Vidim svetle sablje, 
vidim tujo monturo, sivozelené suknje in sivomodre hlače, vidim divje 
poglede tujih mož, pripravljenih, da nas neusmiljeno posekajo. In tedaj 
čutim tudi jaz strašno, besno sovraštvo! 

Že pokajo karabinci in revolverji. Nekaj konj in jezdecev se valja, 
zvija in kriči na travnatih tleh. Grozni so obupni kriki, ki jih izsili 
konju le najhujša bolečina in smrtni strah. 

Naravnost proti meni drevi močan rdečelas Rus. Se nikdar nisem 
videl tako strašnih oči. 

„Torej s tem se bova!" si mislim in gledam samo njega, kakor 
mi ne bi pretila nevarnost od nikogar drugega. Še to mi sine po glavi : 
„Svoje žive dni ga nisem videl tega človeka, zdaj pa ga móram umorili !** 

107 



Trčimo skupaj, mož proti môžu. Konji se vzpenjajo. Visoko za- 
vihtim sabljo. Obenem zašije iz dima svetel blisk. Na glavi začutim 
strahovito težo in dozdeva se mi, da se bližajo tla sila, sila naglo mojim 
očem. Nekaj močnega butne obme. Pred očmi mi plešejo zdaj črne 
sence, zdaj svetlordeči kolobarji, po ušesih pa mi grmi in buči, kakor 
bi šumelo in se pqdiralo tisoč in tisoč hrastov. 

„Kaj je to? se čudim kakor v sanjah. „Kako diši po smodniku . . ." 
In zdi se mi, da se pogrezam v tiho temo. 

Ko se prebudim iz omotice, čutim bude bolečine v glavi. Težka 
je, kakor da so možgani zaliti s svincem. Poleg sebe zagledam naj- 
prvo bel kameň, oškropljen z rdečimi kanci. Zraven njega pa leži roka. 
Roka v višnjevem rokavu, gladko odsekana od ráme, leži v krátki 
trávi in drži sabljo, ki so se je oprijeli človeški lasje in kri. 

Z veliko muko se uprem na roke, vzdignem glavo in vidim, da 
sem ležal z glavo na vratu mrtvega ruskega konja. Tedaj stopi Zefir 
k meni, nagne glavo in me gleda. „Vendar nisem čisto zapuščen," si 
mislim in ta misel mi je veliká tolažba. Zefir ni ranjen; kopita so mu 
krvava od tuje krvi. Počasi pretipam sam sebe. Tudi jaz sem še cel, 
hvala Bogu! 

V glavi me tišči in kljuje. Odpnem jermen in snamem težko čelado. 
Na njej zapazim globoko zarezo ; sovražna sablja je udarila po čeladnem 
grebenu in omamljen sem omahnil s konja. 

Na levi od mene leži rumenolas huzarski poročnik. Pogodilo ga je v 
ústa. Odprta so in polna krvi. Leva noga mu še tiči v stremenu. Njegov 
konj, lepo bel, se živi. Sablja mu je preparala trebuh. Včasi dvigne 
glavo in mučno zastoka. Iz široké rane se kadi in mu vise čreva ter 
se premikajo ob vsakem dihu. Po drobju se pasejo ostudne muhe. Rdeče 
in crne kaplje kapljajo v lužo, kjer se tresejo in ginejo mastne pene. 
Kako se mi smili ta uboga žival! Kje je živinozdravnik, da bi jo z 
dletom in kladivom rešil strašnih muk! 

Na desni leži oni rdečelasi Rus. Nič divjega, nič sovražnega ni 
vec v huzarjevih očeh. Upira jih naravnost proti nebu nad nami, gleda 
mirno, pobožno, ne plaho in tiho moli. Z levico, poraslo s svetlordečka- 
stimi dlačicami, pritíska sveto podobico Zveličarjevo z umazanim trakom 
na trepetajoče ústne. Na desnici ima le še dva prsta cela, palec in 
kazalec. Grozno je, gledati ga, kadar dela križ in se mu napol od- 
sekani trije prsti, viseči na kitah in koži, že očrneli, že mŕtvi, vlečejo 
po obrazu in po prsih in ga škrope z rdečimi kapljami. Komaj slišno 
šepeta : „V imenu Očeta in Siná in svetega Dúha . . . Gospodi, po- 
miluj ..." Bolečine mu raztezajo ústa. Strašno mora trpeti — fff ! (Juri 
je potegnil sapo skozi zobe vaše.) 

Grozno je, kamor pogledam. Povsodi naokoli se zvijajo in umirajo 
razmesarjeni vojaki in konji. Nekateri ranjenci tiho ječe in grgrajo. 

108 



Driigi pa kriče z divjim, že hripavim glasom in škripljejo z zobmi. 
Zopet drugi molijo in pojemaje prosijo: „Vode! — Vode!" Nekateri 
pa — kakor bolni otroci — kličejo mater. Nekaj se jih^'plazi po rokah 
in kolenih, samo da bi prišli s tega groznega kraja, kjer diši po člove- 
škem in konjskem mesu in krvi, po jermenju in znoju. Vstajajo, se 
opotekajo, padajo. Na bližnjih hrastih čakajo gavrani. 

Eden teh velikih črnih ptičev poleti nizko bliže; konji dvigajo 
glave, poizkušajo vstati, puhajo. Ranjenec ustreli na hrast, Krokarji 
vzlete, pa se kmalu vrnejo. 

„Ťukaj torej bom umri!" sem vzdihnil. „Bog daj, da bi nas kmalu 
našli sanitejci . . . Dokler ostane Zefir pri mení, ne bo gavranov blizu . . . 
Bog ve, če je v onem gozdu kdaj kaj rdečih jagod?" 

Zaspal sem. V sanjah sem se videl pastirja na paši. Kako lepo 
je bilo za domáco vasjo ! Nad poljanami so peli škrjančki. Ob gozdnem 
róbu je bilo vse polno najlepših rdečih jagod. Nabral sem jih poln 
klobúk in jih dal doma materi. Kako so jih bili veseli! Cutil sem se 
neizmerno srečnega. Ko pa so iztresali jagode v košarico, se je ulila 
sama kri. 

Ne vem, kako dolgo sem spal na bojišču. Mahoma sem začutil 
toplo sapo in odprl oči. Nad svojim obrazom sem zagledal Zefirjevo 
glavo. 

Cutil sem se mnogo boljšega. Glava me ni vec tako hudo bolela. 
Zdaj pa sem zraven Zefirja ugledal našega ritmojstra in še nekaj naših. 
Takoj se mi je zdelo vse svetlejše. 

„Decko še živi! To me veseli. Kako je, sinko moj?" 

„Upam, da bom kmalu čisto zdrav, gospod ritmojster!" 

Poizkusil sem in vstal. Rdečelasi Rus ni več mohl; dal je Bogu 
dušo. 

Ritmojster je stopil k ruskému belcu, ki se je še zmeraj mučil s 
svojo grozovito ráno. Gospod ga je z revolverjem ustrelil v uho, Bela 
glava je omahnila. Dvakrát, trikrát je preletel truplo hiter trepet, potem 
pa so se počasi iztegnile noge in konj se ni več gánil. 

Molče smo odjahali. Konjem je polzelo po krvavih tleh. Ves čas 
sem moral misliti na ono odsekano roko in na rdečelasega husarja, ki 
se je prekrižaval z razmesarjeno desnico. 

Vkratkem sem popolnoma okreval. Drugi mešec pa me je zadela 
pravá nesreča. 

Spremljali smo četo ruskih ujetnikov v bližnji tábor. Dospeli smo 
do močvirja. 

„Kdor zabrede v tomahovje, je izgubljen," nam je povedal ujetnik. 
„Voda je gosta, dno je mehko kakor testo in polno vejevja." 

109 



Pred nekaj dnevi je deževalo. Po pesku in blatu na bregu so se 
poznali sledovi divjačine. Preko močvirja je držala ozka pot po nizkem 
nasipu, ki je bil zgrajen od kamenja, vej in hlodov. Razjahali smo in 
vlekli konje za uzde. Tla so se gugala in udirala pod nogami. Vsako 
stopinjo je takoj zalila mehurcasta kalná voda. Na desni in levi se je 
vsipala prst in pljuskala v motno, črnozeleno vodo. Púst in žalosten, 
kakor zaklet je bil ta kraj. Vse je bilo mŕtvo, le komarji so godli 
okoli ušes in nas pikali po obrazu in rokah. 

Moj Zefir je bil nemiren in je razburjén sopihal. Obotavljal se je, 
stopal pocasi, previdno, kakor bi tipal po nevarnih, udirajočih se tleh. 
Vendar smo srecno prišli na trdni svet. 

Ko smo oddali ujetnike in nakŕmili ter napojili konje, smo takoj 
krenili nazaj. Zopet pridemo do nevarnega močvirja, poskačemo raz 
konje in jih vlečemo za sabo. Jaz sem predzadnji, za mano stopa 
korporal Matjašek s svojim konjem. 

Spet prihaja Zefir nemiren. Stresa glavo, tišci ušesa nazaj in se 
ustavi. Korporal Matjašek požene svojega konja mimo naju, mi vrze 
svojo šibo in veli: „Udari ga!" Jaz pa pogladim Zefirja po vratu, ga 
mirim in mu prigovarjam. Konj se trese po vsem životu. Plaho gleda 
in voha proti leni, motni vodi. 

„Pomiri se, Zefir, pomiri se! Pojdiva!" 

Ali konj noce in noče za mano. 

„No, ali bo kaj?" se jezi korporal na drugem bregu. „Ali na 
pridemo z avtomobilom po vaju?" Cudno odmeva njegov glas v tej 
samoti. 

Tovariši se grohotajo. 

Zastonj je ves moj trud, Zefir se ne gane. 

„Kaj budiča onegavi ta Juri s pušo, ki ima železno dušo!" kriči 
Matjašek in zopet se mi smejajo tovariši. 

Takrat me popade ježa. Poberem korporalovo šibo in udarim 
Zefirja po križu. Udarim ga trikrát. Zefir obrne glavo k meni, me po- 
gleda, trepeta po vsem životu. Strašno mi je žal, da sem ga tepel. 
Pobožam ga, kjer so se poznali močni udari. Sibo vržem v močvirje. 

Zdaj pa gre Zefir za mano kakor jagnje. Ali trese se še vedno. 
Kako se trese po vsem životu ! Tako prideva na sredo močvirja. Korporal 
Matjašek nekaj kriči. Ne morem ga razumeti. Sapa odnáša njegove 
besede. 

„Ali si gluh?" vpije glasneje. „Bolj na levo! Na le-e-evo!" 

Toda že je prepozno. Zefir se ugrezne v močvirje in visoko za- 
škropi blatná voda. Videti je le še glavo, vrat, del sedla in plašč. 
Zefir se trudi, dela in giba z nogami in životom, da bi se izkopal, 
toda čimdalje globlje se pogreza v gosto blato. Morda ga drže tudi 
veje na dnu. 

110 



Njegove oci prosijo pomoci. Srce mi bije ko kladivo. Kako se mi 
smili iiboga žival! Že ni videti vec ne plašča, nesedia; samo glava in 
nekaj vratu še moli iz kalné temne vode. 

Neizrečeno mi je težko in komaj morem zaklicati: „Pomagajte!* 
Tovariši onostran močvirja posekajo mlado brezo in puste na koncu 
debla kos veje, da je kakor kljuka. Grozni so ti trenutki, grozni in 
dolgi! Naposled vendar prihiti Matjašek z dvema drugima. Posreči se 
nam, da zataknemo kavelj za Zefirjevo naglavno jermenje. Oddahnem 
se globoko : z obraza mi lije pot. 

Potegnemo. Ko pa vlečemo konja iz močvirja, se deblo ulomi in 
mi popadamo na tla. Naglo planem pokoncu. 

Zefir me gleda s preplašenimi, obupnimi očmi, tiho zaječi in me 
gleda, prosi v smrtnem strahu — jaz pa, tako blizu njega, mu ne 
morem pomagati ! Vzdihne — vzdihne kakor obupan človek. Nikoli 
ne pozabim tega vzdiha ! Se enkrat pomoli glavo malo više, še enkrat 
me pogleda, kakor bi jemal slovo. Potem pa se pogrezne in nad njim 
se zibljejo kolobarji in kalni mehurci. Vse je tiho in mirno, le metulj 
leta nad Zefirjevám grobom. 

Prevzela me je taká žalost, kakor da mi je umri najljubši tovariš. 
Ritmojster me je kaznil — ali kaj kazen! Najbolj pa me je peklo, da 
sem ga šibal, reveža, ki je slutil strašno smrt.** 

Dragonec Juri je umolknil. Oči so mu bile polne solza in ena se 
mu je ulila po licu. Vest je pekla rahločutnega prostaka, dočim so 
pritlikavi siroveži mučili, obešali in streljali nedolžne Ijudi. Veliká doba 
je našla malo velikega. Tolažil sem Jurija in mu zaobrnil misii drugam : 
„Kmalu se vrnete zdraví k svojemu polku. Morebiti se snidete zopet 
z Valesko!'' 

„Valeska," je zašepetal in se nasmehnil s solznimi očmi, vzdihnil 
in se zasanjal . . . Zunaj je Hlo goste strune. V telovadnici so zapeli 
vojaki: „Zagorski zvonovi ..." Donelo je kakor koral. 




111 



A. Debeljak: 

Basen. 

1. 

Kot da se košček odtrgal od raja in splaval po reki dolgoteki v ne- 
znano bi morje: tak se usidral v zelenih, svilenih Je gubah 
valovja, černel neobljudeni otok Ostróvo. 

Bivali gori so ptiči. Mirno največji je živel ob palčku. Priba ni 
se plašila kragulja. Postava je bila: vrstnika ne kolji. Žito je plenjalo, 
sreča klasila, ujedá se ni oglasila. 

Rajčica rada je rajala z jastrebom, lišček po listju brez straha 
gostôlel, krilati drobiž je mrgôlel, žvrgôlel drzno s sokolom in sovo. 

Sredi sipine, na Duni peščeni so stolovale štorkelj družine. 

Nekoč pa se Štrk žabogoltec odloči : Ne pôjdem iz gnezda na daljne 
močvirne livade po golo gomazen glist, mrgolazen gosenic za mlade. 

Skrivši posegel dolgokljunec je v gnezdo vrabulji, razkosal negodne 
goliče : umor se je v prvo izvršil med tiči, kršil se zákon tedaj na Ostrovem, 

Prelen, da bi brodil po lužah, blodil v mlakužah za črvov golaznijo 
gabno, stika svoj vrat za strnadi, starko pozoblje in mlade. 

Dolgo tako se je hranil. Zagnali so joj in upôj operjenci bedni. 
A níhče ne upa si plahih perotnikov iti na štorklje. Veliki perotarji 
ždijo molčé. Tačas pa se orel žarko razljuti, buti na Strká, golt mu 
prekljune, izpljune. 

Osvetnika v zboru velicajo — le kos črnožoltež, od nekdaj zbad- 
Ijivec, se roga — soglasno častijo junáka : slavec mu slavo na vek 
prorokuje, vodomec — modri vedomec — nesmrtnost obeta, dleski mu 
tleskajo v kôru, vrabec pa čivka ter živka: žívživživ, žívi nam Orel. 

2. 

Nedaleč je plával v valovih zelenih otočec Globanja. Manja je bila 
njegova krilata rodbina, istá postava in zákon. 

Nekoč priklopoče na Duno žabogolta Roda k štorklji, nerodi last- 
nega roda. Dobila še toplih je košov mesa in lačne skomine. Doma jih 
je skrivaj dávila: sinice, ščinklje, pastarice, penice. Sita še pitala z 
njimi je svoje drobljance. 

Zalost je vzklila v Globanji. Tožno donela je tožba krilata na zboru : 
Kje, maščevalec, kje si, rešitelj? Veliki perotarji tiho čumeli in niso 
šumeli. Slabotni sokoli, orlici so báli se dolgega kljuna. Fej, fuj, fej, fuj 
so se grozile sinice ; žavžav, žavžav žalovali so vrabci na zboru ; zemlja, 
Globanja, rodila orlice si, nisi nam Orla! 



112 



Anton Loboda: 

Slovenska Matica. 

Slovenska Matica je nedávno praznovala petdesetletnico svojega ob- 
stanka. Izredne razmere vojnega čaša in ž njim združenih pojavov 
so povzročile, da te obletnice nismo praznovali, kakor Je sicer navada. 
Prej ali slej se bo pac čutil kdo poklicanega, da uveljavi tudi to pot 
naknadno staroslávni običaj ter podá pregled Matičinega petdesetletnega 
dela. Meni pa se zdi primernejše, da se ob tej priliki ozremo v na- 
sprotno smer ter pregledamo, kake naloge čakajo te naše najimenit- 
nejše kultúrne organizacije zanaprej, da zadosti zahtevam, ki jih staví 
nanjo naše današnje kulturno stanje. 

Težišče Matičinega dela je bilo došlej izdajanje beletrističnih del, 
originalnih in prevodov. Ciste znanosti Matica dosedaj ni gojila, pač pa 
takoimenovano narodno znanost, ki je obsegala popise domačih pokrajin, 
doneske k domáci slovstveni ter politični zgodovini ter izdajanje narod- 
nega blaga, na pr. narodnih pesmi. Priznali moramo, da nam je oskrbela 
Matica med temi dela, za katera smo ji hvaležni, četudi bi si marsi- 
kako stvar želeli boljšo. 

Opazovanje Matičinega dosedanjega dela in ústroja ter premotri- 
vanje naših današnjih kulturnih razmer nas šili do zaključka, da se 
mora zanaprej Matičin delokrog razširiti, da mora postali njeno delo 
vse bolj smotreno ter vršeno z večjo iniciativno silo. 

Matica mora postali res matica vsega našega kulturnega dela. 
To pa pomeni danes nekaj drúgega, kakor je pomenilo pred petdesetimi 
ali tudi manj leti. In ker je taká naloga danes drugačna, zato se mora 
spremeniti tudi Matičin delokrog in seveda tudi njen ústroj ne more 
ostali vec stari. Leposlovje na primer je danes pri nas na bistveno dru- 
gačni stopnji, kakor je bilo ne le pred petdesetimi, temveč tudi pred 
petindvajsetimi ter manj leti. Imamo privátne založnike ter ražne zá- 
ložne družbe, kjer pridejo v prví vrsti v poštev leposlo\Tia dela, tako 
da je Matica v tem oziru pač močno, če ne popolnoma razbremenjena. 
Sodim, da bi morala Matica zanaprej utemeljiti izdajanje originalnih 
leposlovnih del na ta način, da bi sprejemala le najboljše stvari ter 
da naj bi veljalo za nekakšno nacionalno odlikovanje za avtorje, če 
spadajo njih dela v Matičino založbo. Da se pa to doseže, je treba 
seveda jury sestaviti povsem drugače. — 

8 113 



Vsled tega se mora težišče Maticinega dela prenesti drugam. 
Docim se je leposlovje, zlasti v zadnji dobi, dobro razvilo, nam je 
znanstveno-kulturno delo silno zastalo. Ni treba pri tem misliti na 
čisto znanost, — tehtno, znanstveno - kritično razmotrivanje različnih 
stráni našega narodnega življenja je še vedno prazen, neizpolnjen 
del naše kultúre. Le poglejmo svojo literarno, politično preteklost, 
poglejmo svojo nacionálne zgodovino, domáci etnografski študij, opis 
zemlje, prírode, narodnega gospodarstva našega teritorija, — povsod 
čakamo še kulturnih delavcev, ki bodo bodisi nadaljevali z delom tam, 
dokoder so redki dosedanji strokovnjaki prišli, ali pa začeli sploh šele 
na novo. Te vrste kulturno delo, ki ga nikakor ne gre podcenjevati 
pa ni popularno, zato morejo racunati publikacije, ki podajajo takšno 
gradivo, vedno le na omejeno število bralcev. Založnik ima torej tu 
težavnejše stališče, in če le kje, je na tem polju potrebná organizacija 
produkcije. Naši znanstveno-kulturni delavci so torej brezpogojno na- 
vezani na záložne organizacije, če hočejo s pridom vršiti svoje delo. 

Ustanoviti takšno znanstveno-kulturno organizacijo, ustvariti ma- 
terielne in duševne predpogoje za pošten raz voj imenovanih panog 
kulturnega dela, to je danes življenjska naloga Slovenské Matice. — 

Kakor Judje po razdejanju Jeruzalema, tako so raztreseni naši 
znanstveniki po svetu, bogateč tujino s svojim delom. Na Matici je 
sedaj, da jih zbere okrog sebe, da jim da priliko, da obnove zveze z 
nami po njenem posredovanju ter da nam po nji podajajo plodové 
svojega dela. Zbrati pa mora tudi doma vse naše kultúrne delavce, 
vse tiste, ki nosijo v sebi misii in izkušnje, sadové svojega opazovanja, 
študija ter razglabljanja, katerih talenti pa se ne morejo razviti vsled 
neugodnih dosedanjih razmer. 

To je torej naloga, ki stopa danes pred Matico. Sprejeti jo mora 
in vršiti toliko čaša, da dobimo druge najvišje kultúrne závode, pred- 
vsem seveda univerzo in akademijo. Ko dosežemo to, postane uloga 
Matice spet drugačna ; ali se takrat popolnoma spremeni v znanstveno 
akademijo ali se poseben tak závod odcepi od nje, to je stvar bo- 
dočnosti. — 

Očrtano spremembo pa je mogoče izpeljati le, če se Matica pre- 
uredi tako z ozirom na delokrog kakor glede notranje sestave. Bistvo 
spremembe se mi zdi v tem, da se Matičin odbor razdeli na samostojne 
odseke za posamezne stroke, ki vrše svoje delo povsem samostojno. 
Eden najnujnejše potrebnih je na pr. zgodovinski odsek, ki bi zbiral 
temeljito obdelano gradivo, nanašajoče se na domačo zgodovino. Niti 
ne zavedamo se, kako gledamo nanjo še vedno skozi nemške učne in 
druge knjige; dokaz zato so dannadan naši časopisi, knjige in po- 
govori. Kaka škoda je, da je moral dr. Franc Kos nehati s svojim 
izbornim „Gradivom za zgodovino Slovencev". Taká dela bi morala 

114 



Matica podati slovenskému národu. Enako potrebne so nam temeljite 
monografije posameznih dob, oseb, bojev ter sploh dogodkov iz naše 
domáce preteklosti. Šele na podlagi vseh teh nam bo mogoče napraviti 
si sliko res naše zgodovine. V enaki meri potreben nam je etnografski 
odsek; narodopisni študij je pri nas še vedno silno zanemarjen. V 
krajevnih in nič manj v osebnih imenih na pr. leži velik del naše kul- 
túrne, sociálne, národnostne zgodovine; imamo pa o tem še zelo malo 
kritično obdelanega gradiva. O naših starih socialnih ter gospodarskih 
uredbah so se pregovarjali tuji znanstveniki ; ali ne spadajo vsa ta 
vprašanja pred vsem pred domáci fórum? In koliko je še podobnih 
stvari, ki so práv gotovo potrebne temeljitega razmotrivanja : o izvoru 
naše národne nose, naših narodnih pesmi, narodnih melodij, o poseb- 
nostih naših selišč in stavb ter preiskovanje sorodnosti med raznimi 
pojavi pri nas in pri sorodnih ter sosednih narodih. Oddelek zase je 
dalje jezikoslovje, študij o zgodovini našega starejšega ter novejšega 
jezika, o naših narečjih in podobno. Poseben oddelek naj bi bil dalje 
odsek za literarno zgodovino, s katero je v najožji zvezi tudi študij 
našega dosedanjega političnega udejstvovanja, kakor so nam pokazale 
razprave Lončarjeve, Prijateljeve ter Žigonove. Da je tudi v tem oziru 
razen nabiranja ter priobčevanja korespondence naših literarno-političnih 
veljakov še silno veliko gradiva neobdelanega, se prepricamo takoj, 
ako si zaželimo o katerikoli dobi ali osebnosti kritične monografije, 
pa naletimo le na neporabne panegirike. Podobno naj se konstituh'a 
odsek za prirodopisno kakor tudi za zemljepisno stroko s pomožnimi 
panogami. Že obstojeci književni odsek ostane ter naj obsega njegov 
delokrog beletristično književnost, bodisi originálne spise, prozo ter 
pesmi, kakor prevode; vanj pa spadajo seveda le književniki. 

Enako obstoja kajpada však odsek le iz str oko vn j ako v, ki na- 
birajo gradivo, edino oni sami sodijo o njega vrednosti. Však odsek 
izdaja svoj poseben zbornik oziroma svoje strokovne publikacije, ali 
vsakoletno ali redkeje, to naj bo odvisno edinole od potrebe, katere 
merilo je množina nabranega gradiva. 

Vse notranje delo Matice bi se potemtakem porazdelilo med po- 
samezne odseke. Brezpogojno potrebno pa je seveda, ako hočemo, da 
bodo mogli ti pošteno razviti svojo delavnost, da so v svojem delo- 
krogu popolnoma avtonomni ter da njihovlh ukrepov ne more morda 
skupni odbor razveljaviti ali spreminjati. Sploh pa naj zastopniki teh 
odsekov sestavljajo glavni Matičin odbor, ki naj ima posebej še 
tehnično-gospodarski odsek, kateri naj vodi ter oskrbuje tehnične ter 
financialne, sploh gospodarske stráni vsega Matičinega dela. Stvarno 
pa naj se skupni odbor ne vtika v delokrog posameznih odsekov. 
Vodsto poslednjih lahko k ožjemu sodelovanju pritegne tudi neodbor- 
nike ter nečlane, kakor se je sicer to deloma že dozdaj vršilo. Sodim, 

8* 115 



da bi tudi ne bilo neizvršljivo, da v slucaju potrebe kak odsek izdaja 
izven rednih zbornikov tudi posebne publikacije po večkrat na leto, 
ali pa da se mu pridružijo že obstoječe ali snujoče se strokovne revije. 
Denarne zadeve se urede pri tem pac na poseben, primeren način. 

Vrh naštetega pa spadá práv gotovo v Matico tudi oddelek za 
umetnost ; o umetniški opremi Matičinih publikacij pa gre brezpogojno 
odločevanje le svetu umetnikov-strokovnjakov, pripadajocih odboru. 

Važno panogo Matičinega dela vidim še v ustanovitvi posebne 
znanstvene knjižnice, ki bi podajala našemu mislečemu občinstvu ne- 
kakšen izvlecek moderne vede, temelječ na rezultatih sodobnega znan- 
stvenega raziskavanja bodisi iz naravoslovja ali sociologije, zgodovine, 
primerjajočega Jezikoslovja, primerjajočega verstva, filozofije in dr. Ta 
knjižnica naj bi dopolnjevala izobrazbo, ki jo podajajo naši inteligenci 
šole ter tvorila tako most do razumevanja stroge strokôvnjaške zna- 
nosti. Da nam je brezpogojno potreba, da začnemo že tudi s te vrste 
delom, bo pritrdil vsakdo, komur je do tega, da se dokopljemo do 
lastne kultúrne vzgoje. 

Sodim, da opísanému náčrtu ne morejo ugovarjati pomisleki, ozi- 
rajoči se na denarne zapreke. Predvsem je važno, da lahko delimo 
predlagane publikacije na redne letne izdaje, katerih so deležni vsi 
člani ter izredne, ki se izdajajo le za del Maticarjev, letno ali tudi 
pogosteje oziroma poredkeje. Razen tega pa sem trdno prepričan, da 
se da število Matičnih članov dvigniti še visoko nad današnjo mero; 
ravnotako pa tudi ne dvomim, da je naša inteligenca pripravljena pri- 
spevati za Matico eventuelno še večje vsote, kakor do zdaj. Treba je 
le, da pride v Matico novo življenje in da se občinstvo na stvaren 
nacin zainteresira zanjo. 

Da je ocrtana reforma Matice potrebná, so nam naposled dokaz 
tudi kultúrne institucije, založbe, knjižnice ter matice, ustanovljene v 
zadnji dobi, ki so si stavile za cilj, gojiti eno izmed naštetih kulturnih 
panog. Ali pretežka je naloga zanje, za razcepljene moci. Matica pa 
je naš najmocnejší závod ; njena dolžnost je, da prevzame vse to delo 
naše. Če se to zgodi, postane moderna, njeno delo bo res v organicnem 
razmerju s sodobnim stanjem narodove kultúre in narodovih kulturnih 
pptreb ter stremljenj. Ce pa Matica ne uvidi naloge, ki stopa sedaj 
prednjo, bo zaostala za časom, neumevajoča in neumevana, ne organ 
novega življenja, temveč samo spomenik staré dobe, národ pa si bo 
moral mimo nje zgraditi nove institucije, ki jih rabi za svoje življenje. 



116 



Ivan Albrecht: 

V rezervi. 

Vrezervi — to je včasih življenje, da bi se človeku možgani zasukali 
od napetosti. To je življenje kakor prvi Ijubavni poljub — in zopet 
življenje kakor bodljaji žarečih igel — in življenje otopelosti in življenje 
žarkega, gorkega uživanja, ko nudi však najmanjši delec hipa izpre- 
membo in novost ! To so trenotki, ko se oddalji smrt in potihne v človeku 
žival, da dá prostora duši, tisti tajni sestavini človeškega bitja, ki ima 
toliko imen, a vendar nikdar ne odkrije popolnoma svojega obraza . . . 

Bilo je v bližini Bovca. Druga stotnija nekega planinskega polka 
je prišla iz prednjih bojnih postojank v neko vas na kratek odmor. 
Utrujeni in razeefráni, umazani in zmršeni so prikorakali vojaki v 
polzapuščeno selo. . 

Trije dnevi so bili namenjeni počitku. Trije dnevi — kakor trije 
izbrani darovi božji, naklonjeni ubogi pári človeški pred smrtjo. Ljudje 
so se razšli na odkázaná mesta, so odložili orožje in so se lotili svojih 
zasebnih opravkov. Par krepkih kretenj — in vojna je počivala zaprta 
v nahrbtniku in v puškini cevi. 

Krásno majsko jutro je zbujalo dan. Zagorelo je solnce, tráva je 
blestela v rosi in cvetke so pozdravljale pomlad — vse v taki lepoti, 
kakor da je svet čist in brez greha. Le podrte, požgane in razstreljene. 
hiše so razkazovale pomladi rebra svoje bede. V veličastnem miru je 
strmel Rombon po belem svetu. — 

Tedaj so se zganili možje, priletni, bradati možje zagorelih obrazov 
in razoranih lic. Odrevenele roke, ki so se v teku čaša privadile na 
mlastanje po krvi in po drhtečem mesu človeških teles, so segle po 
svinčnikih in so se lotile pisanja. 

— Draga žena ! Predno ti nadalje pišem, ti dam vedeti, da te práv 
lepo pozdravím. Preljuba moja žena — ti sporočam, da sem še živ in 
zdrav. In ti dam vedeti, da danes nisem v nevarnosti. — 

Potil se je mož, ko je pisal — in bolelo ga je, ker ni mogel spraviti 
Ijubezni svojega srca v besede. A poleg njega je sedel drugi pri enakem 
opravilu. 

— Ljuba Mica ! Ti dam na znanje, da sem prejel žalostno novico, 
da ste pokopali mojo ženo. Preljuba moja sestra! Te prosim, skrbi za 
Tončka in za Anžka. Ti dam vedeti, da sem tako žalosten, da nič ne 
vem, kako bo z menoj. 

117 



Dolgo Je bilo pismo, vendar ni bilo solz v očeh. Le beločnica je 
bila vsa polna rdečih niti in peg, a obraz top in siv kakor kameň. 
Dolga vrsta mož, dolga vrsta bolesti in nežnih občuti] — Ijubezni, ki 
je tako iskrená, da je ni mogoce preliti v besede. To je bilo življenje 
bridke sladkosti, življenje onemoglih src in dobrote. 

Kraj njega se je košatilo trpljenje trenotka, brezimno trpljenje 
tistih neštetih mučeníkov, ki so zaman čakali — smrti. To so bile po- 
stave kakor posušeni, pa zopet napol gnili skeleti — v njih vrstah 
spet drugi, zabuhli in nabrekli kakor debelo nagačene živali. Oči rdeče, 
oči brez ognja, oči kakor izsušene saje — trupla, oprta ob puške in 
ob palice — ukrivljene in zverižene postave, zamolkli, mestoma komaj 
hropeči in grgljajoči glasovi — tako so se pomikali bolniki v dolgih 
vrstah semtertja. Šli so pes — kakor splašení duhovi; na vozeh, na 
avtomobilih, mrki in brezbrižni — ali pa s komaj še jasno mislijo na 
dom ; na nosilnicah so jih nosili, ta umirajoči zasmeh človeških bitij ! 

„Daj, ubij me," je prosil mladič, še pol otrok. Ni ga bilo človeka, 
ki bi mu bil odvrnil besedo v tolažbo. Tudi on sam je strmel motno 
predse in menda sploh ni vedel, da govori. — Ali boleČina je bila 
zapisana na obrazu kakor veliká, gnusna krinka.. 

„Bog se usmili," je stokal nekdo. Bil je star in že znatno siv. 
Drugi so stokali, kašljali, bljuvali, hrecali in kričali. Mestoma je zasr- 
šela granata po zraku, šrapnel se je razpočil v višini — in telesa so 
se prihulila, a misii so prosile smrti. Enemu in drugemu se je izpolnila 
želja. Zgrudil se je na tla in je v lastni krvi opral svojo bolečino . . . 

Vendar — mladost, ta je živela po svoje in ni mislila na včeraj 
in ne na jutrišnji dan. To so bili Ijudje trenotka, deca uživanja in 
naslade. Bili so med njimi taki, ki še niso nikdar poznali doma in ne 
misii nanj. Deca velikih mest, izgubljenci in prisiljenci, ki jim je bila 
vojna dobrodošla pajdašica za svobodno divjanje strasti. ískali so vina 
in žganja in žensk. Razkropili so se med peščico prebivalstva, ki ob 
izbruhu vojne ni hotelo ostaviti svojih domov. Plahi in zbegani so jih 
sprejemali Ijudje in so v beraštvu delili ž njimi najboljše, kar so pre- 
mogli po svojih domovih. In v obupu in v strahu jim niso bránili niti 
najsvetejšega — svojih žen in deklet. Sredi umiranja se je pasia strast 
in zabloda, smeh je zvenel sredi joka in zmeda je kraljevala vsepovsod. 
Ženské niso iskale zavetja pri postaranih dedih in ne v mislih na môže 
in na ženine, ki trpe in umirajo bogvekje. Divjanje je podžigalo strast, 
obup jo je netil, bližina smrti in — glad ; glad opoldne, glad zvečer in 
glad vso dolgo noč. Ogenj, ki je gorel v dekliških očeh, je klical nemo : 

„Kruha — kruha — kruha!" 

Sel je mimo človek, poln blata in krvi in živih drobtin — in je 
pokazal štruco izpod preluknjanega plašča: 

„Hočeš?" 

118 



Dekle Je seglo in je razkrilo brez upora svoja nedrija in vse svoje 
čare — do poslednje tajnosti telesa. Ko pa je bilo končano, se je zagrizlo 
v kruh in solze so lile na zaprašeno skorjo. 

Pod strmo, skalnato rebrijo je stala ponosna kmetiška hiša, pri- 
meroma dobro krita pred sovražnimi izstrelki in torej skoro docela izven 
nevarnosti. Tam in v obližju so bila nastanjena rázna poveljstva, majhna 
bolnica in častniki. Kraj hiše je šotorila stotnijska elita: kuharji, ordo- 
nanci, sluge in enoletni pŕostovoljci. Med zadnjimi so bili zbrani dok- 
torji pravá,' profesorji in akademiki vseh strok. Mrki in uporni so ždeli 
po tesnih šotorih in so kleli sebe in svet. Niso se mogli uživeti v tre- 
notni položaj, zato so bili nerodni in nebogljeni ter venomer polni 
nadlog. Majhna družba je bila zbrana pri taroku, drugod so se udajali 
hazardní igri, a tretji so čepeli pri vinu in žganju — kakor da je to 
najvišja zahteva njihovega življenja. Takozvani boljši Ijudje so se bratili 
ž njimi: pisači in krojači, telefonisti in podobno blago. 

,,Sploh — vse na svetu je utopija! Se celo življenska zavest je 
le izraz neznane domišljije," je zaključil vinsko debato enoletnik Strmin, 
mlad doktor pravá — človek zanikavanja in obupa, 

Telefonist Linar je ponudil govorečemu cigareto. 

„Mislim, da vendar ni vse práv tako," je poskúšal z ugovorom. 

Profesor Stenkovič je imel bas opravka s šivanjem. V neprijetni 
legi so se mu razparale hlače — in ker je bil šele komaj dva meseca 
na bojišču, se mu je zdel ta nedostatek neprijeten in nespodoben. 

„Mislim, da zavisi vse od živcev," je segel vmes, ne da bi odmaknil 
oči od svojega dela. 

Geodet Zakrajnik je pogladil svoj enoletniški trak in je skomizgnil 
z rameni. Bil je najstarejši bojevnik v družbi in je Ijubil konjak 
in rum. 

,,Tako modrovanje! Resnica je tam, kjer je užitek!" 

V tem je prijel steklenico in si je privoščil nekaj požirkov. — 
Govor je zastal in v šotoru je zavladala tisina. Solnčna svetloba je 
skúšala pronikniti skozi plátno in raznovrstni podzemski drobiž je silil 
na površje. Tedaj se je spomnil telefonist in vsi trije enoletniki, da 
pravzaprav tako modrovanje res nima pomena. Zato so se lotili z veliko 
resnobo pijače in cigaret. Dim se je vil v prijetnih oblačkih in je risal 
vse mogoče podobe po zraku. Domišljija je vzkipevala in jih je izpopol- 
njevala do bolestne natančnosti. Nenadoma je ugledal eden in drugi 
v vijoletnih konturah znan obraz — Ijuba postava je stopila predenj 
tako vabljivo in zapeljivo, da je razločno čul njeno govorico in njen 
smeh. Zagledal se je vanjo in se je brez besed razgovoril ž njo. Vse ji 
je razkril, kar je pôčivalo v srcu tihega in najtišjega, skrivnosti bolečin 
in hrepenenja . . . 

119 



„Blaznost," se je oglasil slednjič doktor Strmin in se ]e hotel 
razgledati okrog sebe. Toda — kakor se Je okrenil, je zadelz glavo 
ob streho in steno šotora, tako da se je zamajal tábor in so vsi ostali 
prijeli za puške — stebrovje, da se ne bi zgrudila prijetna domačija 
nanje. 

„Brezumje — to je najvišja modrost in umetnost na svetu," je 
menil profesor Stenkovič. 

„In ženská!" 

Linar je izrekel in je tlesknil z jezikom. 

Nekaj je zasekalo mednje. Doktor Strmin je namršil obrvi in 
njegov bledi obraz so razrezale gube jedkega zaničevanja, da je bil 
podoben malce ponesreceno kopirani opici. Ali kakor je padla beseda, 
je bil jez odprt in slika je vrela za sliko: bujne grudi, lasje kakor 
valujoča svila, vroča in strastna je stala ženská v njihovi sredi. 

„Tod je deklet, hej — pravijo," je zamežiknil geodet polteno in 
je pil. 

Strminu so vztrepetavale mišiee na obrazu. Pod oči sta legli dve 
višnjevi kačici. 

„Igrajmo!" 

„Kaj," se je oglasil Zakrajnik. 

„Tarok — ali karkoli že," je odvrnil doktor s stisnjenim glasom. 

„Saj tako ni nič, ko imaš ti službo," je menil Stenkovič proti 
Strminu. „Však hip te lahko pokličejo — potem imamo z igro samo 
nevoljo." 

Dokončal je šivanje in je skrbno spravil šivanko in nit. 

„Je res," je menil geodet in je z dolgim požirkom potrdil izgo- 
vorjeno. 

„Glavno je, da mine čas," je vrgel doktor rezko. 

Linar je prikimal in je postregel s cigaretami. 

„Takole skrbe za človeka dekleta," je pripomnil z veliko samo- 
zavestjo. 

V dalji so grmeli topovi in od čaša do čaša je zahučalo, da se je 
stresla razjarjena zemlja. Iz višine je bilo čuti brnenje aeroplanov in 
tupatam so zapele strojne puške v zračnem boju. Dan se je nagibal 
na pozno popoldne in v dolino je legala megla. 

„Bereitschaft," je zaklical nekdo iz hiše, kjer so prebivali častniki. 

„Za vraga," se je zganil Strmin in je'^zlezel po možnosti urno iz 
šotora. 

„Bo menda skrajšan naš počitek," je menil Linar nekam plaho. 

„Je itak vseeno! Kdor pogine danes, mu ni treba tega storiti 
jutri," je pogledal Zakrajnik iz šotora. 

„Cuden človek, ta doktor," je pripomnil telefonist. 

Stenkovič je skomizgnil z rameni : 

120 



„Pac živci!" 

„A, vraga! Babe, babe — pa ne živci," se je zasmejal geodet 
in je prekrižal nogi po mohamedanskem načinu. Linar je odprl ústa 
in tudi proiesor se je okrenil pozorno. 

„V Bovcii je imel svoj čas dekle. Ko smo bili na Raveljniku, mi 
je vedno razkazoval kraje svojih spominov." 

„Neverjetno," se je čudil Linar. 

„Ah, v tem človeku je sentimentalnosti na metre in vatle," je 
zamahnil geodet z roko. 

„Pravzaprav zanimivo," se je navdušil Stenkovič. 

„Prekleta zanimivost taká," je bránil Zakrajnik z grohotom. 

„Vendar! Pogledati mu v dušo in zdraviti," je silil profesor svoje. 

„Boš zdravil — vraga, ko je pa dekle vlačuga!" 

Geodet je segel po pijači in je pokimal z glavo : 

„No, zdravi — če znáš!" 

Stenkovič je zamrmral in je nestrpno stikal s palcem in kazalcem 
desnice po bradi. 

„Stvar ni tako enostavna. — " 

„Ah, beži," je oporekal geodet z nasmeškom. „Govoriš kakor 
doma v svojem kabinetu! Stvar je kakor na dlani: Vojna je prišla, 
pestrost, razburjenje, novost in negotovost! To so vse reči, ki silijo 
žensko k radodarnosti. Radodarnost kažejo v Ijubezni; Ijubezni pa 
išče človek, kadar nosi uniformo. — Saj ves sam, kako in kaj ! Počasi 
preide zmotá v navado in potem v potrebo ..." 

„Kod pa hodi deklina?" je hotel utešiti Linar radovednost. 

Tedaj se je vrnil Strmin in Zakrajnik je odgovoril samo z nemo 
kretnjo, da ne ve. 

„Major Schiitz nabira po rezervi Ijudi, ki se javijo prostovoljno 
za nek nápad v bovški kotlini." 

„In — " so hoteli zvedeti vsi trije hkratu. 

„Javil sem se," je pojasnil doktor krátko in je odložil pas z 
municijo. 

„Ti," se je čudil Stenkovič. 

Zakrajnik je udaril z roko po kolenu : 

„To je bedasto!" 

„Bah — " je odrezal Strmin. „Dajmo za slovo! Tarok!" 

„Kdor prvi srečno igra pagata, mu jaz preskrbim dobitek," je 
ponudil Linar. 

„Kaj vrednega?" je vprašal geodet. 

„Izvrstno!" 

„Velja," je potrdil doktor z nasmeškom. 

„Se jih je javilo mnogo?" je poizvedoval profesor, medtem ko je 
Zakrajnik delil karte. 

121 



„Okrog sto Ijudi pri treh stotnijah. Vas sploh nisem hotel klicati, 
ker se mi je zdelo, da ne pôjdete blizu. Sicer je pa še čas," je rekel 
in urejeval právnik karte. 

„Greste še danes?" 

„Ob eni po polnoci — " 

Začela se je igra, nemá pozorná in strastna. Nihče ni izpregovoril 
nepotrebne besede in z vseh obrazov se je odrážala nervózna napetost. 

„Ultimo," je napovedal Stenkovič. Ko pa je šlo h koncu, je začel 
nervozno mencati po pisanih listih, A kakor se je trudil, je bilo zaman ! 
Pri predzadnjem listu mu je doktor izbil pagata. Dalje in dalje je šlo, 
eden in drugi je poizkusil svojo sreco, a izpodleteto je vsakemu. Na- 
posled je napovedal Strmin. 

„Saj ga itak izgubiš," je pripomnil Stenkovič, „torej : kontra!" 

„Doktor je preštel karte in je pogledal preko njih : 

.Re!" 

Zopet so igrali in zopet ni bilo čuti drugega kakor tiho drzanje 
kart. In kakor so ga lovili — ujeli ga niso! 

„Imaš živce kakor jeklena žica," je pripomnil profesor, ko je po- 
ravnaval račun. 

„Zdaj pa dobitek," se je prezirno nasmehnil Strmin. 

„Prosim," je ponudil Linar in je izlezel iz šotora. „Kar za menoj, 
gospodje!" 

Slo je na večer. Zrak je bil prijetno oster in pokanje je nekam 
zamrlo. Z gora so drveli hudourniki. Tupatam so stali pripravljeni 
vojaki in delavci, da poneso v gore tovarišem potrebnih stvari. Mršavi 
konji, mule, osli in sanitetni psi so čakali tovorov. 

„Kam gremo pravzaprav," se je zamajal Zakrajnik. 

„Menda je glupo," je obstal tudi Strmin. 

„Prosim, gospoda, bilo je sprejeto," se je zagovarjal Linar in je 
silil dalje. 

„Naj bo, ker je morda nocoj — zadnji večer," se je udal právnik. 

Za tem so šli skozi vas in še dalje po strmi poti, dokler niso 
prišli do samotne, a lične koče tik ob gorskem potoku. Linar je potrkal 
in ženská srednjih let je prišla odpirat. Roke in obraz so izdajale 
nekdanjo tovarniško delavko, zdaj pa je zamenila svoj poklic za vojaško 
perico. Poleg tega je imela vrsto postranskih poslov in vojaštvo se je 
rado shajalo pri njej. 

„Bo kaj pijače, Léna," je naročil telefonist. 

Sli so v nizko, čedno sobo in Léna jih je pogostila s kuretino in 
z vinom. 

„Ta gospod," je pokazal Linar na Strmina, „pôjde nocoj nad Laha." 

„Ženská je pokimala: 

„Potem pa že." 

122 



„Dobitek ni bas napacen," Je pripomnil Stenkovič smehljaje. 

„Je šele začetek." 

Linar se je muzal in je silil k pitju: 

„Za boj je treba zdravja in poguma v srcu!" 

„Na, da poplakneš spomine," je ponudil geodet Strminu kupo. 

Doktor je zvrnil in prvi hip ni rekel ničesar, Vino je prizvalo 
pesem — tople misii so silile v glavo in so se križale po njej. Kakor 
stajan sneg je padala skorja z Ijudi in právnik je zacel govoriti, da 
mu skoro ni bilo vec mogoce seči v besedo. 

„Na zdravje vsem Ijubicam!" 

Široko se je zasmejal, a roka se mu je tresla in obraz je bil bied 
kakor alabaster. S silo prikrojeni cinizem se je umaknil nerazločni 
bolesti spominov. In doktor je govoril o Bovcu in o gajih, kjer čaruje 
poleti lepota kakor v paradižu. Mah se razgrinja v senci in však korak 
zagluši na tej sveži preprogi. 

„Pusti, pusti,'' ga je hotel zastaviti Zakrajnik, toda Strmin je ril 
dalje v svoje zaklenjeno carstvo. 

„Lastna mati ga ne bi spoznala,** je razložil profesor motno in je 
izkušal premotriti položaj. Vse misii pa so bile tako obtežene, da ni 
mogel reči drugega kakor: 

„Pravzaprav je to tudi vojna." 

S pijanostjo je rástla veselost, pomešana z medlo sentimentalnostjo. 

„Zdaj pa dobitek,'' je pomignil Linar Leni in ženská je odšla. 
Ostali so preslišali. Vsedrugod so hodile njihove misii. 

V sobo je legel mrak. Ker prebivalstvo ni smelo imeti lúči, so 
ostali v temi. Komaj je bilo mogoče razločiti posamezne postave. 

Tedaj se je vrnila Léna in ž njo dvoje deklet. Dvoje jasnih, komaJ 
za spoznanje zatemnelih glasov je zavalovilo v sobo in vso družbo je 
prešinilo veselje kakor skrivnostno razodetje. Ko je Linar odločil doktorju 
dar, se ga Strmin ni bránil. Objel je dekle okrog pasu in je zaukal 
kakor fánt, kadar gre ponoči vasovat. Léna je bila edina, ki je opazila, 
kdaj je dvojica izginila iz sobe . . . 

V Strminu je divjalo. Bolest je razbičala kri, je razpalila misii in 
je naposled zamrla sama v svoji gorjuposti. Kakor pogorišče je bila 
duša in edino strast je še dobila prostora v njej. Hipi so bežali — 
divje vrvenje — kakor zbesnel pustni ples . . . Vse je umrlo, vse je 
molčalo, le dvoje teles je žehtelo v vročini. 

Doktor Strmin je nažgal cigareto in je stopil na piano. Za njira 
je prišla družica. Iz navade mu je pogladila lase, mu je ovila desnico 
okrog vratu in ga je hotela poljubiti. Tedaj se je právnik zdrznil in 
je zarjul: 

.Ti!" 

Dekle je vztrepetalo kakor šiba na vodi : 

123 



„Frane!" 

Vrglo se mu je okrog vratu, a on ga je odrinil z vso silo, da se 
je opoteklo proti potoku. Bledejši od mrliča je stopil v kočo. 

„Se je vrnilo zdravje," ga je sprejel Linar, 

Strmin je pokimal in se je zagrohotal, da je zarohnelo v sobi 
kakor krik blaznika. 

Linar je plačal in vsi so se poslovili. Ko so šli mimo potoka, se 
je ustavil Stenkovič: 

„Kaj pa je to belega v vodi?" 

„Mogoce se je kdo ponesrečil, " je rekel Zakrajnik in hotel bliže, 
da bi pogledal. Strmin pa je zbral poslednje svoje sile in ga je potegnil 
za seboj. 

„Ah, kaj boš! Sneg z gora!" 

Kakor je izrekel, se je zgrudil brez glasu. 

„Vode," je zaukazal geodet. 

Linar je pohitel k potoku in je zajel s kapo vodo. Pri tem je 
zadel ob nekaj mehkega in mrzlega. 

„Za božjo voljo — ženská!" 

Tekel je z vodo h geodetu, toda Strminovo telo je bilo brez 
življenja. V potoku pa je spoznal Zakrajnik — doktorjevo mŕtvo 
Ijubico — 



Igo Gruden: 



Grem skozi noc . . . 



G. 



[rem skozi noc, ki nad polji počiva 
v medlo-sanjavem odsevu neba: 
zvezda pri zvezdi nad njo trepeta 
in za obzorjem se mešec še skriva. 

Grem skozi noc, skozi mlačno tihoto, 
slišim glasove, ki spijo po dnevu, 
slišim življenje v zamolklem odmevu, 
slišim vso trudno-sopečo samoto. 

Grem skozi noc in ti si pri meni . . . 
in vse okrožje je ptiček le plah, 
ki trepeta v mojih gorkih rokáh: 
grem skozi noc — in sladko je meni. 



124 



N. F. Preobraženskij : 

Rusíja v nemškí lúči. 

Záložník Georg Miiller v Miinchenu, ki je izdal v nemškem prevodu 
že del Tolstega korespondence, vážne za razumevanje njegovih 
názorov, priobčuje sedaj tudi velik življenjepis Tolstega. ' Prvi zvezek, ki 
je dozdaj izšel, opisuje na skoro tristo straneh samo njegovo življenje 
do ženitve: „Jugendjahre" (1828—48) in .Lehrjahre" (1848—62). Tak 
obširen spis, ki se pogosto naslanja na izvirna pisma in dnevnike, nam 
dovoljuje natančno slediti razvoju njegovega svetovnega nazora od 
otroških misii naprej. Pri razlagi Tolstega omahovanja in iskanja izhaja 
avtor vedno od miljéja in podaja zgodovinsko oceno sočasnih razpoloženj. 
Tako srečamo v tej biografiji imena Bjelinskega, Hercena in vseh drugih 
gospodarjev misii takratnega pokolenja. Natančna zgodovina rodbinskega 
in osebnega življenja, ki sega daleč nazaj, napoveduje že v prvi polovici 
življenja razpoloženja in trenotke, ki so se pozneje pokazali v velikih 
romanih in filozofskih spisih. (Avtor je tako priden in skrben v svojih 
opazkah, da ni braleu treba nie misliti.) Z oceno biografije bo seveda 
treba počakati dotlej, da bo končana. Ťukaj omenjam samo, da se je 
avtor vkljub mnenju velikega dela ruské javnosti in najbližjih prijateljev 
pokojnika glede rodbinske dráme Tolstega postavil na strán njegove žene, 
Sofije Andrejevne — „diese herrliche Frau" (str. 476). To je v zvezi 
z razmerjem pisatelja k názorom Tolstega, ki so povzročili, da je bil 
tak konec njegovega rodbinskega življenja neizogiben. Tolstoj — o tem 
govori že naslov knjige samé — ga ne zanima tako sam po sebi kot 
veliki pisatelj in učitelj, pac pa kot najboljši zastopnik duševnega 
življenja ruskega národa, nasprotnega zapadni evropski psihiki, kot 
reprezentant ruskega narodnega dúha in največji umetnik sedanjosti 
njegovega národa. S svojo knjigo hoče približati nemškemu umevanju 
rusko dušo in kot nje zrcalo rusko literaturo, ki jo avtor tako ceni 
in Ijubi. 

Težka sedanjost nam neizogibno stavi pred oči vprašanje o bodoč- 
nosti, o rezultatih te vojne. To razpoloženje rodi neštevilno vojno litera- 
turo ražne vrednosti. Tako izhaja v Jeni pri Diederichtu serija „Schriften 



' Das heutige RuBland. Eine Einfiihrimg in das heutige Rufiland an der Hand 
von Tolstojs Leben und Werken von Karí Nôtzel. Erster Teil. ^Miinchen, 1915. 
Xin — 480 str. 

125 



zum Verständnis der Vôlker", ki pripravlja pogoje vzajemnega umevanja 
evropskih národov v bodočnosti. Karí Nôtzel, ki je riapisal Tolstega 
biografijo, Je, kakor se zdi, urednik te zbirke (v kateri Je napísal tudi 
knjigo o Francozih in úvod knjižici o Hrvatih in Slovencih) in Je svoje 
veliko delo porabil za izdajo manjšega delca : „ Vom einfachen russischen 
Volke". Ta knjižica obravnava v bolj koncizni obliki in z večjim ozirom 
na sedanjo politično dobo istá vprašanja: „Unsere zukiinftige Kultur- 
gemeinschaft mit dem eigenen Rufilanď ". 

V knjigi „Das heutige Rufiland" nam daje gradivo samo úvod: 
„I. Buch, Einfiihrung in das Thema ,TolstoJ' RuBland und Westeuropa'' 
(str. 31 — 184). Záložník Georg Miiller mi je — po Ijubeznjivem posredo- 
vanju gospoda prof. Murka — poslal v ta namen recenzijskí eksemplar. 

Nôtzel izhaja večkrat od lastnega opazovanja, ko ríše sliko sedanjega 
duševnega življenja ruskega národa. Dolgo Je živel v provincíji na 
Ruskem in, kakor se zdi, mu je bila dana prilika opazovati Rusijo ne 
samo v navadnem, mirnem času, ampak tudi v dobi najvišje razburje- 
nosti strasti. Piše, da je živel v Rusiji dvajset let in da je prvič videl 
Tolstega v Moskvi, v gledališču, leta 1893. Torej Je zapustil Rusijo šele 
malo pred vojno in Je videl strašno kmetsko revolucijo, ko so zažigali 
in ropali grašcine. Rusija je naredila na Nôtzla globok vtis. „Ein 
mächtiger Zauber geht aus von der russischen Erde. Wer einmal dort 
lebte, den zieht es immer wieder dahin zuriick" (Volksseele, str. 5). 
Potovati v Rusijo Je vredno za vsakogar, ki razmišlja o smislu življenja. 
„So kommt es . . ., dafi der Europäer . . . eine Vorstellung erlebt davon, 
dafi es noch ganze Welten gibt aufier unserer Kulturwelt, Welten, in 
denen man anders wertet, anders hasst und anders liebt, als bei uns. 
Und das gibt dann der Seele ein so weites, freies Gefiihl: sie ahnt 



1 Glavno gradivo je dal za ta članek, kakor rečeno, úvod k Nôtzlovemu 
življenjepisu Tolstega. Marljivi pisatelj pripravlja v tiskú posebno in veliko (kakor 
se da iz cene sklepati) delo za Rusijo po načinu knjig Masaryka. Po prospektu soditi 
se da težko misliti, da bi knjiga prinesla kaj novega. Imena poglavij govorijo vedno 
o isti nesrečni metodi porabljati psevdo-zgodovinsko gradivo za dvomljive zaključke, 
Ime zadnjega poglavja vzbuja nejasnost. Ali hoče Nôtzel duševno življenje ru- 
skega národa ločiti na evropski in neevropski element? Záložník upa, da „bo 
knjiga uničila kitajski zid, ki loči zapadno-evropsko družbo od razumevanja duševnega 
življenja ruskega národa". Bralec tega članka laliko sklepa, kako je to upanje uteme- 
Ijeno. — Karí Nôtzel: Die Grundlagen des geistigen Rufiland. Versuch einer Psycho- 
lógie des russischen Geisteslebens. Inhalt: Die allgemeinen Kulturschicksale Rufi- 
lands und ihre unmittelbaren Folgen auf das nationale Geistesleben. — Einflufi des 
Christentums. — Ausbildung der Denkgewohnheiten durch das Tatarenjoch. (!) — 
Der russische Despotismus. — Charakter des russischen Staatswesens. — Die russische 
Intelligenz. — Die Leibeigenschaft und ihre Folgen ftirjdas geistige Rufiland. — Das 
soziale Elend. — Der sozial-revolutionäre Sozialismus. — Das parlamentarische Rufi- 
land. — Das europäische Rufiland (?) und Wissenschaft, Kunst und Literatúr. — 
Pappb. etwa M 5' — , Lwd. geb. etwa M 6" — . Eugen Diederichs Verlag in Jena. 

126 



Môglichkeiten auch aiiÔer denen, auf deren Erfullung zu warten sie 
miide zu werden begann (Ruôland, 461)." To pa zaradi tega, ker leži 
v globini ruské duše raviio nasprotje vsemu ústroju zapadne Evrope, 
popolná neinteresiranost na dobrinah tega sveta. Nôtzel misii celo, da 
šili ponižnost, glavna črta ruskega dúha, navadno rusko Ijudstvo, da 
s9 izogiblje grehu in zanikava bogastvo, svobodo in moč na tem svetu, 
da si ohrani duševno neodvisnost. „Hier scheint mir der Schliissel zur 
russischen Seele zu liegen." (Volksseele, 4.) Nôtzel govori o maši 
národa, ki je neznana zapadni Evropi : „Das Rjifiland, das weder schreit 
noch schreibt, das einfache russische Volk". 

Ta koncepcija nove knjige, ki je napisana pac že leta 1913, zveni 
čudno vsakemu, ki je vsaj nekoliko poučen o zgodovini ruské družbe. 
Bas citirana definicija ponavlja staré názore slavjanofilov in kliče na 
dan že dávno v arhiA^lh pokopane romantične sanje šestdesetih let. To 
je prvi vtis. Da se o tem uverimo in vidimo, ali se Nôtzlovo naziranje 
s tem res strinja ali pa mu je le slučajno podobno, treba pretresti 
njegovo dokazovanje. Pred vsem se lahko reče, da hoče Nôtzel svoje osebne 
vtise generalizirati do zgodovinske prognóze. Za karakteristiko ruské 
sedanjosti, ki mu je že nekaj danega, išče dôkazov v ruski preteklosti. 
To je nezanesljiva pot, ker se je na njej treba varovati veliké logične 
napake, krátko izražene v formuli „post — ergo propter hoc". Ta ne- 
varnost raste vsled samolastnosti, s katero ocenja avtor zgodovinsko 
važnost glavnih dejstev ruské zgodo\ine. 

Glavni znak ruské duše je po psihološkem úvodu knjige (Rufiland, 
str. 49 — „Die Anlagen des russischen Volkes") nadvláda čustva nad 
umom. „Der Russe erlebt an jedem Erlebnis vorwiegend die Gefiihls- 
seite" (Rufiland, 45). To je bil pogoj duševnega razvoja ruskega národa 
„das seelisch-geistige Schicksal Rufílands (ravnotam, 145). Ta, ki stavi 
na prvo mesto svoje osebne vtise, težavno sodi o tuji duši, in odtod 
izhaja nestrpnost nasproti tujemu mišljenju. „Empfindliche Menschen 
bleiben . . . schwerer zugänglich dem, was andere erleben, ja bereits 
den Uberzeugungsgriinden dafiir, dafi andere iiberhaupt anders erleben 
kônnen als sie." 

Okornost in pomanjkanje vsake težnje, hoditi s tempom čaša, veže 
Ruse trdno s pravoslavno cerkvijo, ki pa jo avtor bráni pred takimi 
očitki. Nasprotno, baš sprejetje krščanstva je imelo zaradi tega takšne 
posledice, ker okorela cerkev odgovarja narodovemu značaju : „Beharren 
im Wechsel der Zeiten. Der Russe, auch der längst nicht mehr kirchen- 
gläubige, weigert sich seinen innersten Wesen nach, historische Bedingt- 
heit anzuerkennen (Rufiland, str. 51). • 

' Par stráni pozneje se sicer nasprotno pokaže. Nazadnjaštvo cerkve je pogoj 
nazadnjaštva ruskega značaja. „Auch die — geistig so unendlich hemmende — Ab- 
neigung des aufgeklärten Russen gegen historische Auffassung der Menschen und 

127 



Kot zgodovinske dôkaze navaja nasprotovanje národa proti Petrovim 
reformám in še pre] cerkveno reformo Nikonovo — razkol. Nôtzel je 
ponosen na to svoje odkritje. „Man wundert sich immer iiber eines: 
weshalb . . . die grofien russisclien Dichter . . . nicht zur religiôsen Ver- 
gangenheit . . . ihres Volkes schritten : da liegen die Geheimnisse offen 
und namentlich Tolstoj hätte sich hier einen sehr grofien Umweg ersparen 
kônnen." 

Toda nemogoče je sklicevati se na razkol, v katerem so se cele 
mase sežigale samé (religiózne epidemije pozná tudi srednjeveška Evropa), 
kot na dokaz ruské ponižnosti („Demut"), kot željo, ne ustavljati se 
zlu. Nasprotno, razkol je že kar v začetku izraz národne samozavesti ; 
razkolniki so, kakor državna cerkev, ki jih je preganjala, zrastli v 
ozračju ideje, podedovane iz propadlega bolgarskega carstva, ideje o 
tretjem Rimu, Moskvi, braniteljici pravoslavja. ' Razkolniki so bolj ne- 
strpni ko njih sovražniki v oficiálni ruski cerkvi 17. stoletja v svojem 
nadutem preziranju, da bi se tudi sami učili od lisjaških Grkov, ki so 
pod Mohamedom pravoslavje izkvarili, od Kijevskih menihov, ki so z 
viška zbadali rusko samoljubje. Zgodovinska zasluga preganjalca razkola, 
patriarha Nikona — zasluga seveda s cerkvenega stališča — je v tem, 
da se je znal otresti ruské ekskluzivnosti in ni pretrgal tradicije z 
vesoljno cerkvijo. Ni mogoče citirati pisma Avakuma, voditelja razkola, 
carju kot nekako poosebljeno golobičjo krotkost. Treba je pripomniti, 
da skúša Avakum v ravno teh pismih iz ječe |kakor prej vplivati na 
carja, da bi končal zvezo z Grki. „Ti, Mihajlovic — nagovarja carja — 
si pristni Rus, pusti Kirijelejsonce in potegni z nami po domáce „Góspodi, 
pomfluj !" Pred cerkvenim zborom, ki je obsodil razkol v navzočnosti 
vzhodnjih patriarhov, se je Avakum, ko so se prepiri predolgo vlekli, 
vlegel na bok in rekel: „Samo sedite, očetje, jaz pa bom ležal." Za 
čaša Petra Velikega se je v razkolu pripravljala nekaka politična reakcija, 
ki je hotela izbrisati vse „nemštvo", da bi se naravnost s kitajskim 
židom zavarovali pred západom. Odtod izhajajo grozovite Petrove kázni. 
Spomenik tega besnega sovraštva do Petra je znamenitá národná sličica 
„kako miši pokopavajo umrlega mačka". Prim. slike iz ruské kultúre 
Miljukova, kurz ruské zgodovine V. O. Ključevskega (III. del, pogl. 14 
in 15 in začetek IV. dela). Nôtzel je Avakuma narisal v dúhu znane 



seiner Schicksale mufi wohl durch die Kirche mindestens gewährt worden sein ; der 
Russe hatte ja in ihr ständig etwas vor Aiigen, was in tausend Jahren dasselbe 
geblieben ist." (Rufiland, str. 54.) 

' Zgodovino teh političnih idej pa je Nôtzel sain popisal po rezultatih sedanje 
ruské historiografije v článku „Das heutige Rufiland. Zur Entwicklungsgeschichte der 
russischen Seele." (Deutsche Rundschau, Berlin, 1915. Bd. XLI. Št. 7 in 8.) Toda avtor 
je pozabil ali pa — kar je še bolj čudno — ni znal porabiti tukaj podanega sociolo- 
škega gradiva za svojo veliko knjigo „Das heutige Rufiland". 

128 



pesmi Merežkovskega: pregnanemu protopopii, ki šedi prikovan v pod- 
zemeljski Jami in kateremu se je duh umiril, prináša svetal angel] iz 
neba juhe in kaše ; v tem je koncesija poeta zgodovinskim in narodnim 
predstavám. Ta pesem pa je samo dokaz psihologije današnjega rafini- 
ranega misticizma in ne surovega fanatizma 17. stoletja. 

Pravoslávna cerkev živi v zastarelih predsodkih (Rufiland, 51). 
„So z. B. vom Verweilen der Seele im Fegefeuer, von der Unreinheit 
gewisser Tiere, namentlich des Hundes und auch der Unreinheit der 
Frau im Zustande der Menstruation : sie darf nicht zur Kirehe gehen." 
To pa so deloma ostanki srednjeveških názorov, ki pa se ne nahajajo 
samo v pravoslávni cerkvi ; pac pa je treba omeniti, da vzhodna cerkev 
vie sploh ne pozná. — Ruski národ, tako nadaljuje Nôtzel, pa se slepo 
drži cerkvenih predpisov. On ne pozná iskanja Boga zunaj cerkve in 
je ponosen na svoje pravoslavje (Rufiland, 53). „Die russische Kirehe . . . 
lehrt ihre Bekenner, dafi sie die einzigen Gläubigen, . . . die einzigen 
Christen sind, die den richtigen Glauben haben." Verska ekskluzivnost 
pa se ne nahaja samo v ruski cerkvi; še lansko leto je g. Knif ic, ki 
so ga ganile vroče molitve pred iversko kapelico v Moskvi (Dom in 
Svet, XXVII, 1914, str. 392 a), izražal nado, da bo Bog te verne, ampak 
zablodivše ovce zavrnil na pravo pot, t. j. v krilo edine resnične, kato- 
liške cerkve. Ruskému národu, njegovim masám, je verski fanatizem 
popolnoma tuj. Mirno živijo z mohamedáni, n. pr. ob Volgi, in radi pri- 
znavajo, da je storil Mohamed jako pametno, ko je prepovedal žganje. 
Národná vera se ne da omejiti na samé obrede (prim. „Trije starci", 
ki jih je Tolstoj napisal po narodnih pripovedkah na Volgi). Po Nôtzlu 
dela Ruse bas verska nestrpnost gluhe in slepé za tuje názore. „Und 
eng damit zusammen (durch . . . Lehre der Kirehe) hängt die oft pein- 
lich auffallende Unfähigkeit, in einer von der seinigen verschiedenen 
Anschauung etwas anderes als Unaufrichtigkeit zu erblicken (ein geistiger 
Mangel, der z. B. einem Tolstoj, der mit Worten stets Toleranz predigt, 
einfach unfähig macht, zu begreifen, was Toleranz iiberhaupt bedeutet." 
Nekoliko višje pripoveduje, da je ta nestrpnost ruskému značaju pri- 
rojena ; sedaj ne vemo, kako se naj vse to strinja, posebno pri Tolstem, 
ki ga je ruská cerkev vendar izobčila! Razkol, ki se drži od 17. stoletja 
naprej v srednji Rusiji (Moskva, Don, Povolžje) s svojimi sektami, ni 
osamljena prikazen. Veliko število vedno se množečih novih sekt, celo 
mističnih in racionalističnih, dokazuje, da versko gibanje v ruskem 
národu še ni koncano, da njegovi ideali niso tako zastareli, okorni, 
kakor se zdi gospodu Notzlu. 

Človek se čudi, ko bere, da je dokaz udanosti cerkvenemu náuku 
surovo ravnanje z živalmi (Volksseele, 55). „Der Russe quält vôllig 
gedankenlos Tiere, vor allem Pferde und Hunde." To báje zaradi tega, 
ker stavi cerkev človeka v sredino vesoljstva in je uverjena, da stoji 

9 129 



človek visoko nad živaljo. Isto pa bi se lahko trdilo tudi o katoliški 
sholastiki, ki uci — po Aristotelu — enako gospostvo človeka nad 
živaljo, kar Nôtzlu menda ni znano. Ubogi Ijudje so res včasih surovi 
z živalmi, tega pa je krivá njih beda. Treba pa samo videti, kako 
božajo in opletajo s trakovi svoje konje mestni izvožčki in o praznikih 
tudi kmetje. Kuharica gospoda Nôtzla, „eine sehr fromme und gut- 
herzige Kôchin", je s kropom polila psa, báje samo zaradi tega, ker je 
pes pribežal v kuhinjo, kjer je visela ikona! Bolj verjetno pa je, da 
je bila huda na psa zaradi cesa drugega; v kuhinji je za psa mnogo 
izkušnjav. VPuškinovem „Dubrovskem" reši kováč macko z nevarnostjo 
za lastno življenje z goreče strehe. Nobenega sovraštva do živali, celo 
do „spoštovanega Mihajla Ivanica" (~ medveda) in večno preganjanega 
volka, da ne govorimo o lisici in drugi zverjadi, ni nikjer v narodnih 
pesmih in pravljicah. Se bolj nerazumljivo je, kako je mogoče kaj ena- 
kega govoriti o ruski inteligenci. „Wir finden in keinem russischen 
Erlôsungstraume . . . Platz fur unsere demiitigen Briider, die Tiere, und 
fiir unsere stummen, siindlosen Schwestern, die Pflanzen. Das auf- 
geklärte Rufiland denkt streng anthropozentrisch : der heilige Franz 
hat fiir dieses Rufiland nicht gelebt." (Rufiland, 56.) To je čuden po- 
izkus, postavili rusko javno mnenje v odvisnost od cerkvenih form, 
obsojen že v naprej, da se ponesreci. V resnici je ravno zgodovinska 
zveza med cerkvijo in državo naredila inteligenco indiferentno za verstvo 
(Miljukov, Očerki, II, 402). In bas zaradi tega se ne more uresničiti želja 
gospoda Nôtzla, da bi ustvaril „Einheitlichkeit des russischen National- 
stolzes" za inteligenco in za národ, na cerkveni podlagi (prim. njegov 
članek „Die Wurzeln des russischen Nationalbewusstseins". Deutsche 
Arbeit. Prag, April 1916, str. 389, b). 

V nadaljnjem razlaganju dokazuje, da določajo značaj ruskega 
národa tri veliké zgodovinske nesreče : tatárska vláda, politični despo- 
tizem in tlačanstvo, ki so vse tri v neposredni medsebojni zvezi. Zgodo- 
vinsko ta zveza ni pravilna. Moskovskí absolutizem in tlačanstvo sta 
se razvila, ko je bila tatárska moč strta, ko je Rusija po dolgih vojnah 
proti vzhodnim in zahodnim sovražnikom (v 16. in 17. stoletju pride 
na leto miru povprek leto vojne), neizogibno prišla do mocne centrálne 
dŕžave in vojaških posestev. Na to pot je pripeljala državo njena geo- 
grafična léga in zgodovinska vloga, ki jo je že Križanič uganil. Idejni 
začetek tega procesa je bil res, po Nôtzlovi učenjaški terminologiji, 
„der Fall von Konstantinopel (1452), nach dem die Lächerlichkeit ( ! ) 
beginnt, dafi der russische Zar seine Abstammung auf die rômischen 
Weltkaiser zuriickfuhrte (Deutsche Rundschau, b, c, str. 99). 

Tatárski jarem je po Nôtzlu bil strašen: „Furchtbare Knechtung" 
(Rufiland, 58). V Moskvi se še danes imenuje „devičje polje" kraj, kjer 
se je vsako leto zbiral tribut, deklice. 

130 



žal pa, da ]e romanticno slikanje Rusije pred tatarskim jarmom', 
v stilu poezij Alekseja Tolstega in po njem posnete groze sužnosti 
nezgodovinsko. Tatarji se niso brigali za življenje premagancev, puščali 
so jim jezik in vero, pozneje so dali celo ruskim knezom svojo pravico 
do tributa v najem, kar je postalo vir moskovskega bogastva in vpliva. 
Z vsem tem so pospešili konec svoje moci. O kakršnemkoli zatiranju 
„svobodnega življenja ni mogoče govoriti. „Véče" se je dalje ohranilo 
v Novgorodu vsled razvoja trgovskega stanu in je preživelo povsodi 
isto evolucijo, neodvisno od postranskih vplivov. Nôtzel pa potrebuje 
te predpogoje za svoje čudo vite zgodovinske konstrukcije. „Das russische 
Volk wurde vor das Entweder-Oder gestellt : willst du sterbeil als freier 
Mann oder leben als Sklave. Wir wissen dabei nicht, wieviel freie 
russische Männer damals der Knechtschaft den Tod vorzogen. Jeden- 
falls aber sind die heutigen Russen vornehmlich Abkômmlinge derer 
die in Knechtschaft am Leben verharrten (Rufiland, 56; Volksseele, 31)". 
Za razlago, koliko je pomagala Rusom v tem položaju krščanska po- 
trpežljivost (und das braucht gar nicht aus Feigheit geschehen ru sein, 
allein schon der Christenglaube wies diesen Weg — Rufiland, 58) na- 
števa Nôtzel sledove , ki jih je zapustila tatárska sužnost v ruski duši 
ravnodušje do svoje osebne lastnine (to je primitiven čut sužnja, ki 
mu njegov gospodar lahko vse vzame), vero v usodo, ki je naredila 
Ruse ravnodusne v največji nevarnosti, neumljivo malomarnost do 
svetskih dobrin, suženjsko uslužnost, ki je včasih niti ne namerava m 
ki mu ne nosi niti gmotnih koristi. Nadalje izvaja Nôtzel iz iste suženjske 
razvratnosti tudi alkoholizem, spolno razuzdanost in nagnenje do tatvin. 
Neumljivo ostane, kako naj ravno tam vzklijejo, kakor lilije v blatu in 
gnoju : požrtvovalnost, odpuščanje i. t. d., dasi pasivne čednosti, toda 
čednosti vendar. „Fiir uns Westeuropäer nacheifernswerte und etwas 
beschämende Tatsache . . ., dafi auch der gebildete Russe viel weniger 
an den äuBeren Giitern hängt als wir (Rufiland, 60) . . . Kraft zu ver- 
zeihen, erlittenes Unrecht \\árklich zu vergessen . . . Geduld im Ertragen 
von Leiden und einfache Ergebenheit im Sterben und jene Selbst- 
verständlichkeit, in der der Russe sein letztes Stúck Brot mit dem ersten 
besten Hungrigen teilt . . ., das sind die passiven Tugenden (Rufi- 
land, 64)." 

Rusom je ona tiha konsolidacija Rusije, ki je izhajala iz Moskve 
in Rusijo rešila odvisnosti na zunaj, samo dokaz zgodovinske moci 
njihovega národa. Miljukov primerja poznejše naraščanje moskovskega 
carstva po vtisu, ki ga je imelo na sosede, z groznim, neomajnim ko- 



' Bevor die Mongolen in Rufiland einbrachen, hatte das russische Volk in 
Gemeinschaften gelebt, ruliig, zufrieden am AUtag und festlich heiter bei Spiel und 
Tanz am Feiertage. Dem machten die Tataren ein Ende. (Rufiland, 58.) 

9* 131 



rakom „kamenitega viteza". Kdor misii, da ]e sedaj, po preteku stoletij, 
še vedno prejšnja sužnost vzrok moralnim defektom, ta očividno misii, 
da ta národ ni zdrav. Nôtzel pa vedno zatrjuje, da so Rusi „ . . . pracht- 
volles, urgesundes Volk." Bol] zanimivo Je, kar pripoveduje Nôtzel o 
vplivu sedanjega ruskega političnega sistema. Ťukaj opazuje sam, kot 
človek iz drugih krajev, iz drugega sveta. To je bolj zanesljivo, ko 
njegove zgodovinske konstrukcije. 

Politični despotizem, nová sužnost, je po njegovem ravno tako 
slabo vplival na národ. Seveda pa ni mogoče spraviti vsega v eno 
historično zvezo. G. Nôtzel zaslúži to ocitanje tem prej, ker v „Deutsche 
Arbeit„ (gl. više !) popolnoma pravilno izvaja nastanek moskovskega 
samodržavja iz vednih bojev (389 a: „ein ständiger Krieg verlangt einen 
ständigen Oberbefehlshaber"), tukaj je začetek enak kakor pri tlaki.' 
In vkljub tému se knjiga njegova zadovolji — žalibog ! — namestu 
te pravilne zgodovinske logike z modrovanji o duševni sorodnosti 
samodržavja in tatárske sužnosti. Sužnost je — bajé — pripravila 
samodržavju temelje, ker je Ruse odvadila svobodi. „Alles das, was 
wir im russischen Volkscharakter auf Einwirkung des Tatarenjoches 
zuriickfiihrten, kann mit gleichem Rechte dem jahrhundertlang herr- 
schenden Despotismus zugeschrieben werden, der bekanntlich (!) die 
direkte Hinterlassenschaft des Tatarenjoches darstellt" (Rufíland, 66). 

Nagnenje nesvobodnega človeka, biti úslužnému, je razvilo lastnost 
opazovanja, katere stráni na tujem značaju so najbolj pristopne. Iz 
te težnje po robski uslužnosti izvaja Nôtzel — kar je pač dovolj 
čudno ! — globoko analizo ruské literatúre. „Hing doch das Geschick 
jedes einzelnen . . . davon ab, wie es den Machthabern gefiel. So ward 
die Fähigkeit, die Eigenarten, vor allem die Schwächen der Mitmenschen 
auf den ersten Blick zu erraten, auf das virtuoseste ausgebildet im 
Russen und hier stehen wir wahrscheinlich auch am Urquell der iiber- 
legenen Psyhologie des russischen Kunstlers(!)". (Ruliland, 67). 

Nadalje se po njegovem iz enake sposobností razvije sebičnost in 
enostranost. Ruska nehvaležnost in rusko norčevanje iz zapadne Evrope 
neprijetno dirne tujca. Levin v „Ani Karenini" imenuje zapadno evropske 

' Način Nôtzlovih citátov je práv posebne vrste. Samo v začetku zgoraj ome- 
njenega članka omeni zelo nejasno in prikrito novejšo rusko historijografijo (390 . . . 
ausgezeichnete russiche Forschungen), v tekstu samem pa dobesedno izpisuje Klju- 
čevskega znani stavek (prim. zgoraj navedeno frazo !), mogoce tudi Platónova, Bogo- 
slovskega — seveda brez vsakega znaka, od kod inia kaj. Ravnotako spominjajo ne- 
katere opazke o fevdaliznui v Rusiji na dela Pavlova-Silvanskega (ko Nôtzel dokazuje, 
da med Rusko in zapadno družabno evolucijo ni temeljnih razlik). Pomanjkanje teh 
virov nam ne káže ravno, ali je študiral vse te originálne vire, ali pa ima vse to iz 
druge roke. Nôtzel je prevedel na nemščino (za Arhiv f. Sozialwissenscliaft und Social- 
politik, 1915) clanek Miljukova z enako vsebino („zur Geschichte des russischen 
Adels"). 

132 



názore o gospodarstvu nesmiselne, predno sploh obišče západ. Ravno 
tako je razmerje Tolstega k IJudski soli. „Tolstoj selber Hess sich ganze 
vier Wocheii lang deutsche Volksschulen zeigen, ward dabei iiberall 
aufs freundlichste aufgenomnien, um dann zuhause . . . die deutsche 
Volksschule mit einem Hohn und Spott zu uberschiitten, die beim 
rechten Namen zu nennen mich bloss die Ehrfurcht vor dem grossen 
Dichter abhält. Das alles geschieht aber auch heute noch unzählige 
Malé." (Rufiland, 73). 

Kot Nemec bi se Nôtzel lahko tolažil s tem, da je tudi v Marseilli 
Tolstoj, potem ko se je seznanil s sólami, šel, da se seznani s pocestnimi 
gledališči in pocestno literaturo. Tolstoj se je hotel prepričati, kaj je 
duševná hrana preprostega Ijudstva, ker mu v soli najboljši učenci, ki 
so dobro znali lekcije, niso vedeli odgovoriti na posebna prašanja iz 
domáce zgodovine. Eden mu je celo odgovoril, da je Julija Cezarja 
ubil — Napoleon. Tako se je Tolstoj prepričal, da je voda prešla cez 
jez v postranske toke, a ne v ono strán, kjer so jo čakala kolesa 
pedagógov. 

Ce pa se nekateri iz navadnih Ijudi lahkomiselno izražajo o Nemčiji ' 
in če izhaja taká lahkomiselnost iz umetno privzgojenega političnega 
šovinizma („jeder despotischen Regierung die Neigung innenwohnt, ihre 
Untertanen zum Chauvinismus zu erziehen" — Rufiland, 83), v teh 
šovinistih vendar ni zastopan ves národ, niti najboljši iz njega. V 
Nôtzlovem článku „Die Wurzeln des russ. Nationalbewusstseins" zbuja 
nesporazumljenja že podlaga sama njegovega prašanja. Zgodovinski 
vzroki so po njegovem ustvarili stalnost ruskega nacionalizma : „So 
ist der russische Revolutionär auch stolz auf Russlands politische Grosse 
und kommt selbst in . . . Parteiprogrammen nicht heraus uber den Fôde- 
rativsystem aller ... zu Rufiland gehôrenden, auch der nichtrussischen 
Vôlker, während den russischen Reaktionär aufrichtiger Stolz beseelt auf 
die Kiihnheit und den Opfermut des russischen Revolutionärs und er auch 
in ihm eine Verkôrperung der russischen Uberlegenheit vor dem „faulen** 
Westen verehrt." 1. c. 389, b. In vendar, dasi gre stvar tako daleč, je 
podlaga tega čustva, ne ve se zakaj, nekaj jako nestalnega. („Das rus- 
sische Nationalbewusstsein ... in seinen ewig wechselnden Begriin- 
dungen. — 388 a. „Sehr wechselnde Begriindungen des russischen 
Nationalstolzes'' 390 a). V čem pa je ta spremenljivost, tega ne izvemo 
nikjer. Najbolj priprosta misel bi bila, da šovinizem ni nekaj izključno 
ruskega. Notzel pa išče brez potrebe zgodovinskih razlogov in jih nájde 
v tem, da je bila západná evropska kultúra že kar iz začetka sovražna 
ľuski. „Westeuropa ward . . . einmal Ruôland aufgezwungen" — (Rufi- 



• Nôtzel se pritožuje nad Rusi, ki so videli dvoje, troje nemških šol ali bol- 
nišnic in sedaj pomilujejo naekrat vse nemške bolnike in dijake. 

133 



land, 72). „Rufiland hat naturlich auch seine Tradition, die ward indess 
leider vor zweihundert Jahren durch Peter den Grossen gewaltsam 
unterbrochen" — (Rufiland, 75). 

To negativno razmerje do reforem Petra Velikega pa je že poko- 
pano izza slavjanofilske dobe sem. Preiskovanje dobe pred Petrom Je 
pokazalo, da se je Rusija nagibala na západ. Nôtzlovi nazori so popol- 
noma zastareli. Čudná je n. pr. njegova trditev, da je industrija do 
danes ostala duševno tuja ruskému národu, ker je element tuje za- 
padne kultúre, ki ji je bil svoje dni nasilno vrinjen od vláde. Tem 
bolj čudno pa je, da je isti pisatelj v ravno omenjem clanku v „Deutsche 
Arbeit" ocenil Petrove reforme popolnoma pravilno z najnovejšega znan- 
stvenega stališča. „ . . . Rufilands Lage . . . war eine solche, dafi seine 
Selbsterhaltung nicht vôllig ohne Schädigungen in rein nationaler 
Hinsicht abgehen konnte. Westeuropa hat sich dabei niemals Rufiland 
aufgedrängt, es ist vielmehr immer von ihm gerufen worden: Alles 
Heil kam von ihm. Un das längst schon vor Peter, gleich nach Be- 
griindung des Moskauer Staates. Dessen gesamte Einrichtungen erklären 
sich ja aus diesen beiden Momenten : militärische Notwendigkeit auf 
der eineu Seite und europäisches Vorbild auf der anderen" — 390 a 
do 391 b. Na ta način sta članek v „Deutsche Arbeit" in knjiga „Das 
heutige Rufiland", dasi imata istega pisatelja, postavljena na ravno 
nasprotne zgodovinske perspektíve in ta razlika ni bas v prid veli- 
kému in samostojnemu delu g. Nôtzla. 

Tlačanstvo, ki je tako dolgo ležalo na ruskem národu, smatra 
Nôtzel pravilno za eden glavnih vzrokov, da se je inteligenca národu 
odtujila. (Rufiland, 86). Treba pa pripomniti, da se ta razlika sedaj v 
resnici in tudi uradno odstranjuje. Duma je obravnavala in zdi se, tudi 
sprejela projekt zákona, ki naj da kmetom pravice, enake pravicam 
drugih stanov. Toda čemu ponavljati ob tlaki to, kar se je govorilo že 
v zvezi s tatarsko sužnostjo. Und auch hier wissen wir nicht, wieviel 
reie Männer den Tod dem Tod der Knechtschaft vorzogen ... i. t. d. 
(gl. spredaj — Rufiland, 87). V moskovskí državi so bili vsi stanovi 
enako nesvobodni. Težko življenje je živel ves národ. Početki tlačanstva 
so zgodovinsko motivirani, samo da je preživelo dobo svoje zákonitosti. 
Tembolj se — celo po Nôtzlu — vidi moč ruskega národa nezlomljena, 
nepokvarjena. „Augenscheinlich hatte aber das russische Volk bereits 
von den Zeiten des Tatarenjoches her so zu leiden gelernt . . . dass es 
das gar nicht auszudenkende Elend der Leibeigenschaft zu íiberleben 
vermochte, ohne Schaden zu nehmen an seiner Seele." (Rufiland, 88.) 
Težko je pomisliti, da tiče v današnjem beraštvu, tatvinah, alkoholizmu 
i. t. d. sledovi starega, nesvobodnega čaša. Vse to se nam popolnoma 
zadovoljivo razloži iz današnjih razmer, kakor dela tudi Nôtzel sam v 
zadnjem poglavju svojega uvoda. Ruska vas ni mŕtva voda; zelo se 

134 



je spremenila celo v zadnjih desetih letih (zanimanje za dumo, koope- 
rativno gibanje po revoluciji i. t. d.), tlačanstvo pa je bilo odpravljeno 
že pred vec ko šestdesetimi leti. Najbolj fina in menda najbolj značilna 
opazka Nôtzlova — pri tem mu je odprla oči kmetská revolucija ? — 
pa je v tem, da se rešpekt pred tujo lastjo težko vkorenini v svetu, 
ki je lačen zemlje. „Die Erziehung zum Eigentumbegriff hat wohl . . . 
durch Generationen hindurch währende wirtschaftliche Selbständigkeit 
zur Voraussetzung . . , Die hôchste Ehrlichkeit — in Ländern mit alt- 
eingesessenem, freiem Bauerntum und wir hab en Hoffnung auf ein 
solches in Rufiland." 

Težki socijalni položaj ruskega národa je vzrok razpoloženja mlade 
ruské inteligence. Vse njene misii gredo za tem, kako bi se olajšala 
splošna beda. Ko pravi Nôtzel o Rusiji še v začetku svoje knjige: 
„Kein Mensch soli uberhaupt an etwas anderes denken diirfen, als 
daran, den Hunger seiner Mitmenschen zu stillen, solange nicht alle 
Menschen satt zu essen haben** — ga globoko gane to idealno razpo- 
leženje, posebno pri ubogih dijakih, ki žive ob kruhu in vodi ter se 
celo sramujejo bogastva. (Višje šole so, kakor pravi Nôtzel in kar je 
tako znano, v Rusiji glede sestava slušateljev bolj demokraticne nego 
na západu). 

Kot rusko posebnost navaja Nôtzel letargijo, ki se ne strinja práv 
z željo, pomagati národu. Vsi sanjajo o novem, idealnem redu, ki bi 
odpra\il vso nesrečo. Hočejo vse ali nič. Med tem pa ostane inteli- 
genca brezdelna. Sovraštvo do vláde jemlje danes veselje do mirnega 
kulturnega dela, ker bi tako delo pomenilo pomoč národu in spravo 
s sedaj vladajočim sistemom. V začetku knjige pa se razlaga to ne- 
znanje dela iz abstraktnih podatkov ruské psihike: „Die Gegenwart 
ist dem Gefúhlsuntertanen unerträglich, aber auch eine mit Händen 
fassbare Zukunft bleibt ihm unannehmbar." (Rufiland 76). Iz tega raz- 
loga tudi ravnodušje k sedanjemu delovanju državne dume. Ja^ pa 
mislim, da je to razpoloženje značilno za čas pred revolucijo. Doba 
po prvi dumi in sedanja vojna, seveda, vse to je prisililo rusko inte- 
ligenco, da gleda dogodke z drugimi očmi'. Duma razvija svoje delo- 
vanje sedaj v boljših razmerah, inteligenco pa je sprijaznilo z vasjo 
kulturno delovanje vaši in vedno večji naraščaj inteligence s kmetov. 
(Glej više, v drugi zvezi omenjeni razvoj — vkljub nasprotju — zadrug, 
šol, celo gimnazij, po vaseh.) 

Glavno prašanje, ki ga obravnava Nôtzel, pa so bodoči pogoji 
vzajemnega umevanja in zbliževanje med Rusijo in zapadno Evropo. 
Avtor ne razločuje dovolj jasno zgodovinske spremembe sestave ruské 

' Clanek je bil pisan pred izbruhom sedanje ruské revolucije, katera tudi ni 
pokaz Nôtzelnove trditve o političnem nazadnjaštvu ruskega národa. 

135 



inteligence in razpoloženj med ruskimi kmeti, ko govori ves čas o 
nečem stalnem. Dasi v úvodu omeni razliko med razpoloženjem „ske- 
sanih plemičev" in poznejših demokratičnih inteligentov, vendar te 
razlike v knjigi sami ne uporabi. To dela, da so njegove razlage ne- 
razlocne. Glavna njegova téza je, da so Rusi bolj nestrpni od zapadnih 
Evropejcev. (Prim. Lj. Zvon, 1916, str. 380). Ruska javnost, ki je brez 
vsake možnosti prakticnega delovanja, ne more preskusiti vrednosti 
svojih názorov. Logične misii in znanja, ocenili svoje lastne moci, bo 
to obcinstvo naučila razsodna západná Evropa, ki si nikakor ne do- 
mišlja, da je kako vzvišena in nezmotljiva. Zato pa bo Rusija prinesla 
v zapadno Evropsko življenje vec duše, medsebojnega človeškega ume- 
vanja, vec Ijubezni k preprostemu Ijudstvu. „ . . . Rufiland in seinem 
intuitiven Sichausleben das alte Európa aufklärt iiber das, was es 
eigentlich will und darin besteht wohl . . . Rufislands Kulturmission." 
(Rufiland, 178). Idealizem razpoloženja in umetniško Ijubeče realno 
razmerje do resničnosti, kar je najboljša strán ruskega romána, to bo 
razložilo smotre življenja. Oba ta dva sveta se morata zediniti v skupnem 
kulturnem delu za bodočnost. 

Tako se pokaže, da je filozofija zgodovine pri Nôtzlu, ki se v 
nekaterih temeljnih rečeh strinja s starim slavjanofilstvom, v nasprotju 
ž njim vendar nekoliko samokritična. V tem poskusu, najti temelj za 
sporazum, je glavna zanimivost te knjige v sedanjem času. Ocenili 
principijalni pomen tega prašanja in pravilnost njega rešitve, ni moja 
naloga. Hotel sem samo pokazati največje pogreške, ki so zablodile v do- 
kazovanje. Kar dela ton njegove knjige prisrčen, je Ijubezen do ruskega 
národa, s katero je napisana ta knjiga. Skoda, da se ni mogel oko- 
ristiti z rezultati svojih poznejših del (iz 1. 1915 in 1916), ko je 1. 1914 
pisal úvod svoji veliki knjigi. Ce bi se mogel, ne da bi zapustil znan- 
stveno bazo, odreči svojim psevdozgodovinskim dôkazom, bi se njegova 
filozofska koncepcija gotovo spremenila na boljše. Tudi brez tega trpi 
na pretiravanju in prehitrem generaliziranju osebnih opazovanj. 




136 



Camille Flammarion. — Anton Debeljak: 

LJubezen na zvezdah. 

„T^aj ti je danes?" sem zaklical, opazivši Andreja prihajati v moj 
XV kabinet z zmedenim, zmučenim, čisto bledim obrazom, z izbu- 
Ijenimi očmi, z razmršenimi lasmi, z utrujeno hojo, kakor bi prihajal 
z daljne poti. „Gotovo nisi nocoj ogledoval zvezd, dasi je bilo nebo 
tako krásno, kakor že dolgo ne!" 

,,Ravno narobe! Ogledoval sem nebo vso noc in do sedaj se ne 
iznebim presenečenja, tako da nisem zadremal niti trenotek. Se ves 
sem omamljen. Ali to, kar ti šmátraš za grozo, je zgolj prijetna, raz- 
košna osuplost, kateri je sledila brezmejna žalost, tako silná zavzetost, 
da se je ne morem otresti." 

„Odkril si torej kako novo zvezdo sanjarskega šara, nekakšno 
meglovino práv posebnih oblik, ali repatico z blaznimi lasmi ter po 
tako močnem razburjenju potem nisi mogel zaspali?" 

^Še čudnejší dogodek, da si ga sploh ne moreš predstavljati. 
Sanjalo se mi je o Dóri, moji mŕtvi Ijubezni!" 

„O! ta tvoja domišljija! Kolikrat se je že s tabo poigrala! Se 
zblede se ti 'od teh omám in premot. In vendar je tvoj duh tako resen 
in miren. Cúvaj se. Že sem ti to povedal. To je nevarna strmal. Malo 
preveč si pesnika. Imam rajši računoslovce ; računstvo je gotovejše." 

,,Ne pričkam se. Premotá in omama, sen, vse, kar hočeš; a jaz 
sem še docela razdražen po tem, kar sem videl in slišal. Pa vendar 
to ni bilo nikakor nespametno," 

„No, dobro, pripoveduj mi svojo zgodbo. Ne dvomim, da je jako 
zanimiva." 

Moj prijatelj Andrej je bil nekako petindvajsetleten mladenič, odličen 
raziskovalec neba, rišoč zelo točno planetne poglede Marta, Jupitra, 
Saturna, kar je bilo njegov konjiček, ali bil je nekam sanjavega, skriv- 
nostnega značaja. Uničila ga je bila veliká nesreča in od te dobe, sicer 
nedávne, je ostal pogreznjen v stalno žalost. Imel je za družico in 
Ijubil mlado dekle bujne krasote, sanjavo kakor on, ognjeno in strastno, 
katero je naglo izgubil po trimesečnem oboževanju. In celi dve leti ni 

137 



mislil na nič drugega nego nanjo in jedva ]o je keda] za trenotek pozabil 
sredi svojih znanstvenih del, ki so mu popolnoma dosti dajala posla. Živ- 
Ijenje brez nje je bilo otožno, brezbarvno in on je cesto koprnel po smrti. 
Mislil je, da brzo umre, in zares je njega zdravje, drugoč tako cve- 
toče, polagoma ginilo. Verjel je tudi v trajanje duše po smrti ter se 
vedno popraševal, kje je neki sedaj njega Ijubljenka. Pogosto mi je 
pravil, da se mu je sanjalo, kakor bi bila ona pri njem, kakor bi cul 
njen notranji glas govoriti njegovi duši. Poskúšal sem, pregnati mu 
podobne misii, katere sem imel za kvarljive njegovi ubranosti, in že 
sem menil, da ne misii vec na to, ko je ravno tistega jutra prišel k 
meni tako zmešan in vznemirjen. 

Pravil je, da se je okoli dveh zjutraj, ko je motril z daljnogledom 
eno krajino rímske ceste, práv zvezdnato, nekako dotaknil z lečo kras- 
nega sozvezdja Laboda, in da ga je prevzelo čarobno dvozvezdje Albirej, 
zloženo iz dveh solnc, enega zlato žoltega, drugega safirnega. Mej 
tem ko je ravnal precej močni okular na modro zvezdo in nameraval 
raziskovati v šarokazu nje zanimivo svetlobo, je čutil v očesu naenkrat 
nekako slepilo, ki ga je pripisoval spočetka silnému svitu zvezde, in 
takoj nato je zaznal na rami slab električni udar. Kljub tému je opa- 
zoval dalje ter pripeljal šarokaz k leči. Vendar pa se je, bodisi radi 
utrujenosti po opazovanju ali iz potrebe trenotnega počinka, vsedel na 
velik blazinjak, kjer si je navadno po dolgih opazovanjih odpočíval, 
ter na hip zadremal. Mesečni žarki so padali v sobo skozi steklo kupole 
in trosili na tleh tanko mrežo modrikaste lúči ter gladili aparáte, krogle 
in mape. Hotel je vstati in nadaljevati šarokazna opazovanja, toda v 
tem je uzri tik sebe, z lastnimi očmi, po mesecu ozarjeno postavo obo- 
ževane svoje Ijubice ter se začutil mahoma kakor primraženega na 
blazinjak po nekaki višji magnetični šili. Vendar dam besedo Andreju 
samému, kajti tukaj je doslovno to, kar je pripovedoval. 



Dóra je stala pred mano. Nad njo je žarel Albirej. Moja miljenka 
je bila še lepša nego nekoč, idealizirana in takorekoč osenjena z ne- 
beškim osvitom. Prvi moj doj^m je bil groza. Bal se nisem nič, ampak 
čutil sem, kako me preletuje od nog do glave leden mraz, in začel 
sem se tresti. Obležal sem na blazinjaku, kakor bi mi bilo telo svin- 
čeno. Gledala je name nežno z velikimi višnjevimi očmi, ki so se zdele 
venomer odprte za nove groze, in pravila je živo: 

„Zakaj te ni? Pričakujem te. Midva dosedaj nisva poznala Iju- 
bezni!" 

Zvok njenega glasu je bil isti ko svoj čas, prikazen je izgubila 
svoj tuji značaj in postala takorekoč naravna. 

138 



Na ta rahli očitek, na to bolest, na to hrepenenje so se pojavili 
vsi trenotki najine sreče živo pred menoj in najini neskončni poljubi 
ter razkošne razvnetosti, vse te earne slike so urno vstale v mojih 
možganih, me prešinile z bliščem žareče radosti in nisem si mogel kaj, 
da ne bi odgovoril: 

„Kako! nisva poznala Ijubezni?" 

„Zatrdno ne," je odvrnila ona. „Okúsila nisva od nje nič izven 
nizkih počutkov ..." 

„O! kako izborne! ..." 

„Da, za zemljo. Ali kakšna razlika je tukaj!" 

„Kje?" 

„V sestavu modrega solnca Albireja." In ob veštila me je, da biva 
tam, sredi nekakega národa angeljev. In odkar sem poslušal, se mi je 
zdelo, da živim novo življenje. To ni bila vec smrt, bilo je življenje. 
Bil sem zopet z njo kakor nekdaj. 

„Da," je pristavila, „kakšna razlika med Ijubeznijo tam in Iju- 
beznijo, katero sva doživela na zemlji." 

Priznávam, da sem imel pri tej novici neprijeten občutek. 

„Kako to ves?" sem zaklical, zboden z rahlo in čudno ostjo Iju- 
bosumnosti. 

„Tepček, vedno tepček!" je odvrnila s čarobnim úsmevom. „Lju- 
bosumen na mŕtvo!" 

„Saj ti nisi mŕtva, ko mi govoriš o Ijubezni in priznávaš, da 
okušaš radosti, neznane na zemlji. Nikakor, nisem Ijubosumen. Toda 
Ijubim te neprestano. No, pripravljen sem prevdariti. Izrazi se bolje." 

„Na zemlji imamo samo pet čutov. Vid, sluh, vonj, okús in tip 
igrajo však svojo ulogo v naših občutkih, čeprav pravá Ijubezen biva 
bistveno v medsebojni privlačnosti duš. Imamo zgolj pet smislov, ali 
bolje, štiri." 

„In danes jih imaš vec?" 

„Sedemnajst. In ponavljam, da čakám nate. A mej temi sedem- 
najsterimi je eden, ki prekaša vse, odtehta vse in ki se lahko sam po 
sebi zove čut Ijubezni." 

„To je?" 

„To je električni čut. V Ijubezni igra elektrika važno ulogo, tudi 
mej pozemskimi ústroji, akoprem so tako topi in grobi. Ljudska duša 
je bistvo osnovno električnega značaja, ki izžariva v daljo iz našega 
gmotnega, vidnega telesa. Ta elektrika izloča nevidne valčke, jako raz- 
lične od svetlobnih valov." 

„Da, vem to," sem se odrezal v svojem računoslovnem dubu, 
„svetlobni valovi imajo 3/io.ooo milimetra dolžine, dočim so električni 
vali 30 centimetrov dolgi." 

„Tega ne znám." 

139 



„Razumem tedaj docela Jasno, kar praviš o bistveno ražni dolžini 
tresljajev, povzročujočih električne ali svetlobne učinke." 

„Nobeden peterih čutov pozemskega života ne more pojmiti elek- 
tričnih valov. Pri nas pa Je to prvi od naših sedemnajst čutov. Mnogo 
važnejši Je nego sam vid. 

ZakaJ se IJubimo? ZakaJ imamo svoje naklonjenosti in zoprnosti. 
ZakaJ ostajamo ravnodušni? To Je vam neznana tajnost, mej tem ko 
Je pri nas velepreprosta, kajti shvačamo Jo s posebnim smislom. Duša, 
ki Je električne podstati, izdaje okoli sebe nevidne električne vale, 
nevidne za vas, umevne za nas. Moreš Jih primerjati z zvočnimi valovi, 
izhajajočimi iz strún gosli, harfe, klavirja. Ce ti zvočni valovi srečajo 
na svoji poti drugo struno, ki ima lastnost, da se trese soglasno s prvo 
struno, tedaJ ta druga struna izda glas, čeravno se Je ni nihče dotaknil. 
To izkušnjo lahko napravíš Však dan. 

Kadar se dve duši treseta v sozvoku, ali bolje rečeno, v harmo- 
ničnem akordu, se njuni valovi vzajemno srečujejo, spajajo, zasnubijo 
in evo dveh duš vkup spetih s spono trdnejšo od železa! Niso se 
združile edinole njune oči, marveč vse njuno bitje. Ako Je soglasje 
dovršeno, tedaJ Je spojitev neločljiva. Slednji trud, preprečiti to zvezo 
Je zastonj. Uresniči se slučajno v smrti. 

Ako pa se srečajo nesozvočni tresljaji, vznikne mrzost, zoprnost, 
in vse krásno umovanje Je brezplodno. Ta človek mi Je protiven. Ta 
ženská mi trga živce. Ne prizadevajte si, popraviti prvi utis, bilo bi 
zaman. 

ToreJ, mi na Albireju vidimo te tresljaje duše, ta etrova valovanja, 
kakor vidite vi svetlobo ; mi Jih doumevamo s svojim električnim čutom, 
dočim ostajajo vam tuja. 

Ta električna tresenja, ki tvorijo nekako ozračje IJubezni, so vam 
na zemlji neznana. Okušate tedaJ IJubezen skoro tako, kakor sliši 
glušec godbo." 

„O!" sem kliknil, „kako si nehvaležna!" 

„Nikakor ne, oboževanec moj, spominjam se vsega. Spomni se 
samo, da Je IJubav zaupna združitev dveh bitij. V pozemskih IJubeznih 
se ne strne nikdar dodobra eno z drugim ! TukaJ pa, kjer Je električni 
čut povsem razvit, sta najini telesi kakor dve električnosti, ki se v 
blisku izenačita. Spojitev Je tako krepka, da obe bitji, ki se objemata, 
tvorita eno samo." 

„Kakor vodik in kisik, spojivši se, izgubita svojo osobitost in 
tvorita edino kapljico vode, blesteč biser, ki obsega vso mavrico, vse- 
buje Vsemir. Ali kaj ?" 

„Potem Je mogoče srečati se znova. Ne vem, kako se pojav 
udejstvi, toda nastane vstajenje." 

140 



„To ni nemožno. Sa] elektrika razkroji spet vodni kanec, odloci 
kisik od vodika, ki sta ga bila stvorila!" 

„Ti umeš vse razlagati učeno. Jaz sem ostala žena, jaz ne raz- 
jasnjujem ničesar." 

„Práv," sem dodal, „ali pridemo do izgube zavesti svojega ob- 
stanka, k resni smrti in pa k preporodu?" 

.,Razumeš sedaj, kako naših sedemnajst čutov, ovladanih po prvem, 
električnem smislu, pojmuje dojme, proti katerim so vaše najživejše 
radosti na zenilji zgolj surovi pocutki mehkužcev? In kaka svetloba 
nas objema ! Kakšni cveti ! Kaki vonji ! To je kakor stalni zamik. O, 
ko bi prišel ti, ko bi bil tam ti!" 

,,Kaj me ne moreš vzeti s seboj!" sem kriknil in se vrgel 
k nji. 

„Pojdi!" 

Objel sem jo z rokami, pritisnil svoje ustnice na njene in bil sem 
ta trenotek v naročju sinje svetlobe, silno sladké in milé, kamor me 
je odnesla Dóra na neizmernih krilih. Bil sem privit k njenemu životu 
in izgubljen v zamaknenju. Stevilna bitja, letajoča krog najii v ovzdušju, 
so imela pododo žen-kačjih pastirjev, s tipalkami, púhom, zračnimi 
udi, ki so menda predstavljali nove čute, o katerih mi je pravila. 
Razumel sem, da sem bil naglo prenesen na neko premičnico višnje- 
vega solnca Albireja. Modri slapovi so grmeli po skalah in drveli k 
neskončnemu vrtu, posejanemu s prelestnim cvetjem. Ptiči z blestečimi 
perotmi, nalik svetlobnimi, so polnili zrak s svojim krikom. 

„Zletiva skozi ta svet," je dejala, „v smeri k západnému obzoru 
in stopiva v dvorec noci." 

Obdana z ozarjeno poluoblo sva dospela v polnoc. Vse pečine, 
vse rastline, vsa bitja so žarela v modrikastem, zelenem ali rožnatem, 
v fosforescentnem ali fluorescentnem sijaju. Te skale so imele ka-li 
svojstva nalična svojstvom barnatih fosforečnanov in žveplenikov, ki 
spravljajo v sebi solnčno svetlobo tekom dne in jo izžarivajo po noci. 
Letajoča bitja so bila takisto svetla, po načinu kresnic. Noč na teh 
premičnicah ni nikdar popolná, deloma zbok te posebne svetlikavosti 
vseh predmetov, deloma radi drugega, zlatega Albirejevega solnca, 
katerega oddaljena luč je skoro vedno navzoča, in tudi vsled obroča, 
sličnega Saturnovim krogom, ki ga razsvetljuje dvoje raznobarvnih solnc 
in je zdaj moder, zdaj rumeň in zopet zeleň ter širi o polnoci najčudo- 
vitejše bleske. Kako je ta naš ubogi mali pozemskí svet, o katerem 
mislimo, da je vse, neznaten v primeri s temi nadzemskimi čudi! 

Moja krásna in miljena Dóra me je z Ijubeznijo zanašala na kre- 
Ijutih in izstopila sva na breg jezera, pokritega z gostim grmičjem, 
katerega širokí listí so se razprostírali ko zelene zibelí nad mahovo 
preprogo, posejano s tisočerimí cvetovi. 

141 



„Ťukaj ]e moj dom," je rekla, „odpocijva si." 

V svoji grozi in navdušenju sem jo hotel vzeti v naročje in piti 
z njenih usten božansko brezmejno srečo njene Ijubezni ; komaj pa se 
je ona doteknila tal, se ji je takoj nje pozemská podoba premenila 
v podobo onih bitij, ki so prhutala po vzduhu. To ni bila vec moja 
Dóra. Bila pa je še krasnejša in zornejša in pred njo sem čutil, da 
nisem nič drugega ko pozemskí črviček. 

„Da me boš še Ijubil, da me boš cedalje bolj Ijubil, ti je treba 
umreti. Zapusti zemljo, tu bodeš z menoj." 

„Mar še nisem ostavil zemlje?" povprašam ves začujen. 

„Ne, poglej!" 

Doteknila se je mojega čela s koncem tipalke in jaz sem začutil 
živahen električni stres. Odprl sem oči — pa bil sem sam, na blazi- 
njaku. Moja dragica je izginila. Ne dvomim več, da stanuje zares na 
oni zvezdi v Labodu. Ona me kliče in jaz jo uzrem brzo. Rajši jo imam 

nego kedaj poprej. • 

* * 

* 

To je povedal Andrej. Ta pojava je tako delovala nanj, da je od 
tega dne njegov duh takorekoč neprestano blodil izven Zemlje. Njega 
slabo zdravje je ginilo; on pak je živel blažen v svojih sanjah — s 
hrepenenjem, stalno mislijo, da jih ugleda uresničene. 

Nisem bil nič presenečen, ko mi je nekaj mesecev po tem pripet- 
Ijaju prišlo poročilo o nagli smrti mojega dragega prijatelja. Neke 
krásne letne noci je imel bržkone isto videnje ter se zleknil v isti 
blazinjak, poleg veliké ravnikove leče, naperjene na Albirej; zarana 
so mislili, da spi. Ali njegovo telo je bilo dočista mrzlo. Na desni 
stráni je ležala drobná stekleničica s kianovodikovo kislino, katere 
zadostuje en sam konec, da se pretrgajo veži, ki spajajo dušo s telesom. 

Iz knjige: Zvezdne sanje. 



^;;w-.,..->i . A 




142 



Voltaire: 



Platónove sanje. 



Platón je mnogo sanjal, in pozneje niso Ijudje nie manj sanjali. Njemu 
se je sanjalo, da je bila človeška narava nekoč dvojna in da je 
bila v kazen za svoje grehe razdeljena v moškega in žensko. 

Dokázal je, da je mogoče samo pet popolnih svetov, zato ker je 
v matematiki samo pet pravilnih teles. Njegova dŕžava je bil eden 
njegovih vélikih snov. Tudi se mu je sanjalo, da se rodi spanje iz 
bdenja in bdenje iz spanja; in da izgubiš práv gotovo vid, ako opa- 
zuješ solnčni mrk drugače nego v posodi z vodo. Tiste čase so dajale 
sanje velik sloves. 

Evo vam ene njegovih sanj, ki ni med manj zanimivimi. Zdelo se 
mu je, da je hotel veliki Demiurg, večni geometer, ko je bil obljudll ne- 
skončni prostor z brezstevilnimi kroglami, preizkusiti znanje genijev, 
ki so bili priča njegovih dél. Vsakteremu izmed njih je dal kosček 
materije, naj jo uredi, tako nekako, kakor bi bila naročila Fidija ali 
Zeuxis svojim učencem, naj narede kipe ali podobe — ako smem 
majhne stvari primerjati z velikimi. 

Demogorgon je dobil kepo blata, ki se imenuje zemlja ; in Iw jo Je 
uredil tako, kakor jo vidimo dandanes, si je domišljal, da je napravil 
mojstrovino, menil je, da je podjarmil vsakoršno zavist ter je pričakoval 
pohvale celo od svojih tovarišev: to je bil osupel, ko so ga sprejeli z 
glasnim roganjem! 

Eden, ki je bil slab šalež, mu je rekel: „Res, krásno si delal; 
ločil si svoj svet na dvoje, in med obe poluti si postavil šimo razsež- 
nost vode, da ne bo od ene do druge nikake zveze. Pod tvojima te- 
čajima bodo zmrzovali, pod tvojim ravnikom bodo umirali vročine. 
Modro si razstavil velikánske pesčene puščave, da bodo popotniki po 
njih umirali lakote in žeje. S tvojimi ovcami, kravami in putami sem 
se dokaj zadovoljen; odkrito pa povem, da nisem preveč s tvojimi 
kačami in pajki. Tvoja čebula in artičoke so práv dobre reči; ne morem 
pa uvideti, kaj ti je seglo v pamet, da si pokril zemljo s toliko stru- 
penimi rastlinami; kvečemu, če si nameraval nje prebivalce zastrupiti. 
Zdi se mi tudi, da si zoblikoval okrog trideset vrst opic, in samo štiri 
ali pet vrst Ijudi: že res, da si dal tej zadnji živali to, kar ímenujete 
razum, toda, po vešti, ta razum je le presmešen in se preveč približuje 
blaznosti. Sicer pa se mi zdi, da ti ni kdovekaj do te dvonoge živali, 

143 



ker si ji dal toliko sovražnikov in tako malo obrane, toliko bolezni in 
tako malo lečíl, toliko strasti in tako malo modrosti. Po vsej priliki ne 
želiš, da bi se ohranilo na zemlji dosti teh-le živali; zakaj, ne da bi 
našteval nevarnosti, s katerimi si jih ogrozil, si naredil svoj račun tako 
izvrstno, da bo pobrala nekoc kuga vsako leto desetino te vrste, in 
da bo otrovala sestra te kuge vir življenja devetim delom, ki bodo 
ostali; in, kakor da tega še ni dovolj, si stvari tako uravnal, da se 
bo polovica še živečih neprestano pravdala, druga polovica pobijala; 
brez dvoma ti bodo Jako hvaležni, in res si napravil krásno moj- 
strovino." 

Demogorgon je zardel, čutil je pac, da je v njegovem delu i 
moralnega i fizičnega zla ; ali trdil je, da je vendar vec dobrega nego 
zlega. „Ľahko je kritikovati," je rekel; „toda, ali mislite, da je kar 
tako napraviti bitje, ki bodi vedno razumno, ki bodi svobodno, pa da 
ne bi svoje svobode zlorabljalo? Mislite-li, kadar imaš devet na deset 
tisoč rastlin pogrobati, da kar meni nič tebi nič lahko zabraniš, da ne 
bi imelo nekaj teh rastlin škodljivih lastnosti? Menite-li, da boš s ko- 
ličinico vode, peska, blata in ognja lahko izhajal brez morja in puščave? 
Vi, gospod smešljivec, ste pravkar uredili planét Mars, bomo videli, 
kako ste se iz boba izdrli s svojima dvema trakovoma, in kako učin- 
kovite so vaše noci brez lune ; bomo videli, so-li vaši Ijudje brez blaz- 
nosti in bolezni." 

In res, geniji so preiskali Marta in so kruto planih po porogljivcu. 
Tudi resnemu geniju, ki je bil ugnetel Saturna, niso prizanesli; njega 
tovariši, ki so izdelali Jupitra, Merkurja, Venero, so morali však po- 
sebe prenašati očitke in grajo. 

Napísali so debelih knjig in brošur, zbijali so dôvtipe, delali pesmi, 
smešili drugi drugega ; stránka se je zagrizla v stranko; naposled jim 
je ukázal večni Demiurg mir vsem skupaj. „Naredili ste," jim je dejal, 
„nekaj dobrega in nekaj slabega, zato ker ste jako razúmni in ker ste 
nepopolni ; vaša dela bodo trajala samo par sto milijonov let ; potem, 
ko boste bolj izvežbani, boste delali bolje : edinemu meni je dano de- 
lati popolné in nesmrtne stvari." 

Tako je razlagal Platón svojim učencem. Ko je nehal govoriti, mu 
je rekel eden: „In potem ste se zbudili." 




144 



Vstaja. 

Ruski zložil Valerij Brjusov. — Preložil dr. Ivan Prijatelj. 



Les sourds tambours de tant de jours. 
Emile Verhaeren. 



M. ja, tja, kjer sred trga stoji — giljotina, 
kjer prosto prek ulic doni plat zvona, 
brezumna nádeja vihrá. 

Sezivajo národ prestalih krivd bobni, 
brezsilnih prokletstev, pohojenih v prah, 
odzivajo v sto se glavah. 

In gleda s starinskega stolpa ščit ure 
kot temno veliko oko sred mraku. 
Čuj! vélika ura je tu! 

Nad strehami trga plameň se osvete, 
in v vetru .se vzpenjajo želá od zmij 
kot košmi krvavih lasi. 

In oni, ki zanj je breznadnost — nádeja, 
obup šele radost, veselje je zanj, 
prihaja iz noci na dan. 

Rastoči topot brezštevilnih korakov 
postaja glasnejŠi v zlovešči temi, 
na česti gredočih zdaj dni. 

K oblakom raztrganim pnejo roké se, 
odkoder grom prvi predramil je svet, 
kot bliska lovile bi sled. 

Brezumci, kričite zdaj svoja povelja, 
prišla danés ura za vse je le-tó, 
kar včeraj je blodnja bilo. 

In kličejo . . . gredo ... in padajo vráta . 
udarci na okno ... in eden je slaj 
ubiti — umreti — sedaj ! 



10 



145 



KNJIŽEVNOST IN UMETNOST. 



Ivan Cankar. Podobe iz sanj. Založila 
in izdala „Nová založba" v Ljvibljani. [1917.] 
165 str. Cena 4-80 K. 

Pac ena najbolj čistili in pristnih 
Cankarjevih knjig ! Težavno je pisati o 
nji, ker človek težko presadi v vsakdanjo 
govorico komentár, ki ga je Cankar tej 
zbirki sam napisal v njenem prológu (ki 
je tukaj — škoda! — zgubil svoj nekdanji 
tako značilni naslov „Iz dna") in kar je 
napisal v epilógu. Težko je zgolj z repro- 
duktivnim intelektom in analizo narediti 
to, kar je poet povedal po svoje, še bolj 
jasno ; za to manjka človeku pristnost do- 
živetega občutka, ki si ga lahko samo 
rekonštruira ; za to mu manjka tudi ne- 
posredna svežina izraza, ki raste in vré 
iz pristne emocije sama po sebi. Taká 
naloga je tem težja, čim večja je tvorna 
sila, ki se manifestira v kakem umetni- 
škem delu. 

Te „podobe iz sanj" niso podobe iz 
naših navadnih sanj, niti iz bedenja, 
ampak strašne vizije iz onega somraka, 
ki vláda med dvema svetoma : med onim, 
ki ga človek živi in ki ga obkroža, in med 
onim, ki ga nosi s seboj in v katerega 
se mu upro oči le tedaj, kadar ga kaka 
strašná múka za trenutek iztrga iz njego- 
vega vsakdanjega bistva in mu pokaže 
ono drugo, navadno prikrito in neznano. 
To se — tako se pripoveduje — zgodi 
vsakemu človeku na oni strašni poti cez 
krátki most, ki pelje iz življenja v smrt. 
Takrat se človeku strašno razbistrijo oči, 
da postanejo sokolje, in poostri se mu 
uho, kakor da je bilo prej gluho. Na tej 
poti se izpremeni vsem vrednotam njih 
prejšnja vrednost: nekdaj najdragocenejše 
zgube svojo drago ceno, prej vsakdanje 
dobe nakrat globok pomen; vsakdanja 



beseda („To so pa rože !") odgrne svoj 
skrivnostno zastrti obraz in pokaže po- 
gled v neizmerne globine, objestna sala 
se prevrže v jokavo grimaso. 

Enako razpoloženje ustvari v senzi- 
tivnih dušah nečloveška múka ali ne- 
izmerna sila čaša. Tako silo, ki je ustva- 
rila tudi to knjigo, riše menda najbolj 
jasno „Strah". V obeh slučajih se zave 
človek svojega pravega bistva in zgrabi 
ga neznana sila, da odkriva to svoje bistvo 
tudi drugim. To nenavadno delo mu na- 
praví strašne múke, a ubraniti se mu ne 
more. „Srce se vije in stiska od bolečine, 
bráni se, rajši bi molčalo; ali molčati ne 
sme, trpeč mora oznanjati svoje trpljenje, 
ker taká je sodba in zapoved." To „brez- 
končno romanje po tiliih katakombah 
srca" in odkrivanje svojega bistva drugim 
je za nežnega človeka nová múka. Človek 
postane pred seboj samim nekdo drugi. 
Taki pojavi so se ponavljali v vseh časih, 
ko je človeštvo nosilo toliko trpljenja, 
kakor ga nosi danes. Enim so vedno od- 
pravili vse vsakdanje zapreke in zaglušili 
vse običajne pomiselke ter jih pognali v 
vrtoglavi vrtinec hiliastične razuzdanosti. 
Iz drugih pa so ravnotako še vsakokrat 
napravili heroje askéze in glasnike Iju- 
bezni do človeštva — ne samo do človeka, 
ampak do vesoljne kreatúre, do vsega, 
kar na tem božjem svetu leze in grede. 
Med njimi stoji s to svojo knjigo tudi 
Cankar. Strašná lepota, ki jo káže njegov 
„Bebec Martin", ta pripovedka utrujenega, 
zbeganega srca, ki pa se je nazadnje 
vendarle našlo, je zanj posebno značilna 
in se vtisne neizbrisno v spomin. 

Z muko je napisana ta knjiga, múke 
trpiš, ko j o bereš, in vendar te vsaka teh 
tridesetih postaj, ko jo prehodiš in jo še 



146 



enkrat razniisliš, napolni z občutjem, kate- 
rega trpká sladkost nima v našem jeziku 
pravega imena in ki te vedno in vedno 
zopet kliče k sebi. Človeška nemoc pred 
tem, kar je silnejše od njega, se v tej 
knjigi ni zatekla k slabi resignaciji, ampak 
rešila k optimizmu, ki se oklepa gesel: 
življenje, mladost, Ijubezen. Tako bo menda 
vsaj ta knjiga pokazala pravo Cankarjevo 
bistvo tudi onim, ki so mu došlej očitali 
samo ueplodno negacijo. Veliká intenziv- 
nost pristne emocije, očarujoča prisrčnost 
in jasná premočrtnost kompozicije sta 
nam dali v teh Cankarjevih „podobah" 
pravé bisere naše próze. Globoki, dasi 
pridušeni epos naše sedanjosti — ,^ 
ogledalo teh težkih dni in za spomin" — 
in brevir za bodočnost. 

Založništvo je knjigo okusno opremilo 
in povečalo intimnost teh konfesij z re- 
producirano stranjo rokopisa. Da bi nas 
obenem opomnilo nepopolnosti vsega člo- 
veškega dela, je dalo knjigi nelogicen 
naslov: toda to bodo komaj opazili naši 
bibliografi in — upajmo, da jih je kaj ! — 
naši bibliofili. ./. A. Glonar. 

Milan Pugelj. Zakonči. Izd. in zal. 
„Omladina" 1916. str. 186. 

10 novel in novelet : L j u b i c a pride 
na oddih k ženi nekdanjega svojega ob- 
letovalca, gimn. učitelja. Staro nagnenje 
se obudi. Ker sta oba prizadeta že pri 
pameti, se mahoma razideta. Na p ocit- 
ni c ah vsebuje sličen hipni razstanek, 
samo da je razmerje v toliko opasneje, 
ker je zaljubljeni svak mlad in njegova 
svakinja umetniško podjetna, mož pa 
zaspané . . . Nepričakovano tudi se po- 
slovi na Obisku gospa, katere mož je 
odrinil ravno na vojno, ker je njen go- 
stitelj in čestitelj premalo — odločen. 
Stáva je bistra domislica geometrove 
soproge, katero je ob moževi pijanosti 
poljubljal in neprevidoma izdal profesor. 
Albina in dva zakonska moža: 
sodeč po sebi, smatra priletni zakonec 
svojo krasotico Albino za umirjeno in 
hladno, njegov ženati prijatelj pa jo šteje 
za nedosežno, toda pri prvem návalu se 
trdnjava uda ... Z na m en j e pod pa- 
zduho nosi, po zatrdilu muhast^a pisa- 



telja, adjunktova boljša polovica; Ijubo- 
sumnež si ne drzne vprašati sramežljive 
družice ter je ves nesrečen. Rez a tega 
ne rázu m e, namreč kako se je nave- 
ličal njenih sladkosti poročeni glediški 
tajnik, dočim ona odbije ženitno ponudbo 
dičnega doktorja. Stará korenina so 
dejali inženirju,- ki se po letih snide v 
rojstnem kraju z bivšo tovarišico, ji za- 
neti upanje, a razdere lepoto večerné 
ubranosti z opazko, da ima družino ... 
Sodná poduradnika hudo obsojata zlo- 
glasne „privatnice" ; ko pa izvršita pri 
lahkoživki R u b e ž e n, sta vsa omamljena 
in se znajdeta hitro drug za drugim zopet 
pri nji. Zavi s t grize in gloje trgovca, 
očeta desetih otrok, ker mora že z vláka, 
med tem ko se menda njegov sopotnik- 
samec vozi s prezalo gospo tja na Dunaj. 
O Puglju nimam reči novega in ne- 
zaslišanega : vselej je sebi zvest. Njegove 
vrline in nedostatke so že pred mano 
drugi iztaknili. Prej ko slei si izbira 
snovi med uradniki in skromnimi pod- 
uradniki; vse je uravnovešeno, psiholo- 
gija vseobčna, vsakdo j i bo pritrdil, kajti 
také osebe srečujemo dan na dan, spo- 
znavamo v njih sebe in svojce, tu so 
rebusi na znance in vrstnike. Po spisih 
mrgoli neznatnih opazovanj, dobljenih 
iz samé analize, polno značilnih podrob- 
nosti, ki šele dajo povesti mik in lik 
resničnosti. Naš novelist pripoveduje z 
dolenjsko obilico svežih in samosevskih 
primer in prispodob, cesto práv drastičnih 
npr. : Sultanu je visel iz ust jezik kakor 
rdeča nogavica (120), napete žile jim 
gledajo iz rok kakor strune (130), nenadoma 
pa zine od desne nová ulica (140). Z 
njemu lastnim klenim, bogatim besedi- 
ščem nam predstavlja malé Ijudi, zdaj v 
kratkopoteznem uspelem okviru zunanje 
prírode, sedaj osveženo z grotesko npr. 
o silnem nosu in bradavici, nato z iz- 
borno komiko položaja npr. oba ekseku- 
torja, marsikedaj s sentenciozno priostreno 
dušeslovno iverjo. Dolgoveznosti ne bo 
Puglju ka-li nihče več očital, saj se je 
očividno držal gesla : Čar najlepših stvari 
je mnogokrat, če ne vedno, v njihovi 
kratkobi, konciznosti (110). Ako se zado- 



10* 



147 



voljiŠ, Ijuba bralka, z lahkokrilim kram- 
Ijem, bežnim nadahom ironije, cikanjem 
na pikantnosti — ti bo ustreženo z okusno 
opremljeno knjigo. Kedor iščeš globokih 
problémov iz kateregakoli področja, kedor 
hlepiš po podobah, rastočih v trajne tipe 
— sezi mimo cilja. A. Debeljak. 

Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1918. 
128 str. Naš stari znanec s svojim starim 
obrazom. Ves svet se giblje v nečloveškem 
náporu, tudi naš slovenski popirnati svet — 
samo za Mohorjevo družbo ni nobenega 
gibanja, nobenega življenja. Koledar je še 
vedno tisti skromni slovenski predmarčni 
rodoljub, ki pripoveduje svojim Ijudem 
samo aprobirane in cenzurirane „novice". 
Vsi narodi si gradijo novo bodočnost, samo 
naš Koledar, ki bi moral biti onim sto- 
tisočem, katerim prihaja v roke, v o d n i k 
v novo boljšo bodočnost, je zadovoljen z 
vlogo zakesnelega kronista. In to v času, 
ko hodi dan za dnem v naše najbolj za- 
kotne vaši kopica časopisov, ko ima skoro 
vsaka naša hiša svoj „list" (nekatere celo 
dva, tri), iz katerega izve vse sproti, kar 
jo zanima. AU se v današnjem času zdi 
potrebno, tako obširno pisati o rečeh, ki 
so splošno znane — pri tem pa molčati 
o vsem, kar je za našo bodočnost tako 
važno in nam vsem potrebno? Bolje bo, 
če se v prihodnjih letnikih opravijo „sve- 
tovni dogodki" bolj sumarično, na krátko, 
profesorju Šarabonu pa poveri naloga, 
da naj že zdaj začne pripravljati kar celo 
knjigo o svetovni vojni, ki jo naj izda 
družba, ko bo enkrat mir. On ima za tako 
delo spretno pero in bo znal vstvariti 
knjigo, ki bo spomin našega trpljenja 
in spomin n a š i h zmag. V taki celotni 
knjigi se bo govorilo — in moralo govo- 
riti — tudi o nas, o dogodkih na svetov- 
nem bojišču, v kolikor zadevajo našo 
zemljo in naš národ. Danes pa ne izvemo 
iz koledarja n. pr. nič o naših beguncih, 
njihovi stari in njihovi začasni domovini ! 

Seveda, to bi bil program ! Programa- 
tičnega dela pa se monsignor Podgore 
skoro nekako boji. Ta njegov strah gre 
tako daleč, da celo — s previdnim pri- 
držkom — negira, da bi imeli veliki založniki 
programe. Brez programa pa živijo samo 



nespametneži, beraČi in tisti, ki ne sejejo 
in ne žanjejo, ker skrbijo drugi za nje. 
Kako neprogramatično je delo družbe, se 
vidi bas letos na tem, da je morala „Živ- 
Ijenje svetnikov", ki je preračunano na 
dvanajst let — pri katerem bi bil pro- 
gram torej v resnici potreben! — pre- 
kiniti takoj za prvim zvezkom! 

Med inserati je mnogo mazaških, s 
katerimi pomaga družba nevednim Ijudem 
vlačiti denár iz žepov. Na str. 100 pravi 
msgr. Podgore, da „naj bi bilo vse, kar . . . 
Družba sv. Mohorja daje, prešinjeno živega 
verskega prepričanja" — dve stráni za tem 
pa se začne mazaški „kšeft". Kaj pa bi k 
tému rekel rimski pisatelj Seneka? — 
Vse skupaj je pač dokaz, da Ijudje, ki 
danes vodijo družbo, za ta posel nimajo 
zmožnosti, ker ga opravljajo brez potreb- 
nega znanja, brez spretnosti in kar je naj- 
bolj značilno, brez pravega čuta odgovor- 
nosti. Dr. J. A. Glonar. 

„Moderna knjižnica". Zagreb, Niko- 
liéeva ul. 8. — Sv. 2. S tep n j ak: Pod- 
zemná Rusija. Preveli Rade i Janko 
Mihajlovié. 2. izd. 165 str. Cena 1*5 K. 
Sv. 6,7. M. Gorkij: Mati. Preveo And. 
Krbavac. 2. izd. 327 str. Cena 3 K. — 
Sv. 15. D. S. Merežko vski j: FJoren- 
tinske novele. Preveo L. Horvatin. 2. izd. 
121 str. Cena 1*5 K. — Sv. 17—23. F. M. 
Dostojevskij: Brača Karamazovi. Pre- 
veo pop Veljko Lukic. 4 deli v dveh 
knjigah. 872 str. Cena 9*5 K. — Sv. 
29—34. D. S. Merežkovskij: Uskrsli 
bogovi (Leonardo da Vinei). Preveo s 
ruskoga Iso Velikanovié. Predgovor na- 
pisao prof. Kršnjavi. Sa 43 slike. 693 str. 
Cena 9 K. — Sv. 35 36. M. Gorkij: 
Život suvišna čovjeka. Preveo A. Krba- 
vac. 234 str. Cena 8 K. — Sv. 39 40. 
Borisav Stankovic: Nečistá krv. S 
predgovorom Milana Ogrizovica in sliko 
avtorja. 196 str. Cena 3 K. 

Prvi zvezek te „moderne knjižnice" 
je prinesel 1. 1913. „Najbolje slovenské 
novele" ; odtlej se je knjižnica — vkljub 
zaprekam, ki jih dela vojna in vkljub 
konkurenci številnih enakih podjetij na 
hrvaškem knjižnem trgu — zelo lepo in 
brzo razvijala. Prvi zvezki so v razme- 



148 



ronia hitreni času pošli, tako da je bilo 
treba kmalu prirediti nove izdaje. To je 
pri tokeín podjetju nekaj precej nena- 
vadnega: tem bolj, če pomislinio, da niso 
razprodana samo drobná dela, ki obsegajo 
samo po en zvežčič, ampak tudi tako 
obširni románi, kakor je n. pr. Zolajev 
„Lurd^ ali „Débácle*. Poleg splošne 
ugodne konjunktúre v knjižni produkciji, 
ki je enako nepričakovan dar sedanjih 
raziner, je knjižnici pomagala tudi spretna 
izbera priobčenih del. Lista njenih av- 
torjev sicer káže, da bi se bolj po pravici 
smela imenovati „módna knjižnica" ko 
„moderna'*, toda to v začetku niti toliko 
ne skoduje. V vrsti naših „modnih* pi- 
sateljev je toliko dobrih imen, da založnik 
z lahkoto napolni kakih 100 številk nove 
„knjižnice", ne da bi se mu pri tem pri- 
meril kak občutnejši lapsus okusa. Poleg 
tega pa se na priobčenih delih pozná, 
da vodi knjižnico roka, ki dela na to, 
da bi bile publikacije vedno boljše in 
zanimivejše. Dodané slike in informatívni 
uvodi so očividen znak vednega boljšanja; 
začela se je knjižnica s slovenskimi no- 
velami, v svoji najnovejši publikaciji pa 
je začela popularizirati srbsko literaturo 
med hrvaškim občinstvom. Vse to so 
znaki vednega napredovanja in konse- 
kventnega razvoja, ki ne more ostati 
brez lepih uspehov. 

Brez dvoma je, da je moderno knjiž- 
nico pomagala popularizirati njena zbirka 
prevodov iz ruščine, ki so zaradi pove- 
čanega zanimanja za Rusijo v zadnjem 
času kmalu našli svoje željno občinstvo. 
Poleg praktičnega revolucijonarca Step- 
njaka njega živo nasprotje, titanski apo- 
štol vsega „ruskega", Dostojevskij ; poleg 
Garšina módni literát Arcibašev; in ob 
njih socijalistično nadahnjeni Gorkij in 
gurmand Merežkovskij, ki je bolj repro- 
duktiveu estét in filozof — dasi s širokimi 
in globokimi koncepcijami — in včasih 
bolj (ali skoro že komaj nekaj več ko) 
zgodovinar nego poet. N. pr. v „zgodo- 
vinski pripovedki" „Michel-Angelo" v 
.,Florentiskih novelah'' ! Ti literatje so 
pokazali hrvaškemu občinstvu Rusijo v 
njenih najrazličnejših zastopnikih in so 



odprli vpogled v različne sfére ruskega 
duševnega življenja. 

Kvaliteta prevodov je — kolikor 
mi je mogoče presoditi — zelo različna. 
Vesten in točen je Lukiéev prevod Kara- 
mazovih, ki ima tudi to prednost, da se 
lepo in gladko čita. V kratkem epilógu 
svojega prevoda. zavzame Lukié tudi ne- 
koliko kritično stališče do svojega teksta 
in pove, po kateri izdaji je prevajal, kar 
je nenavadna, vendar vsega priporočanja 
vredna novost. Edini Velikanovié pove v 
naslovu svojega prevoda, da ga je pre- 
vedel „s ruskoga" ! Zelo površen in ma- 
lomaren je Krbavčev prevod Gorkega 
„Matere". Lažje konštrukcije že še pre- 
vede, kjer pa je kakšna težava, jo za- 
obrne po svoje ali pa kratkomalo izpusti. 
Samo par primerov! „Ljudi raschodilis, 
rugaja ego truslivo vojuščej rugan'ju" 
pohrvati kratkomalo: „Ljudi su se raz- 
ilazili, plašljivo odgovarajuči na njegove 
psovke" (str. 6). Na 7. str. je izpuščena 
značilna označba: „golosom, navodivšim 
tosku", na str. 10. je Pavel zgubil „ga- 
loše", dasi" so ravno v onem opisu po- 
trebne. Ali je „jarkij halstuch" res pra- 
vilno prevedeno s „svijetao ovratnik" 
(str. 10), naj presodijo oni, ki j im je 
hrvaščina bolje znana ko meni. Meni se 
zdi, da ni; mi bi rekli „pisana kravata". 
Značilna malomarnost je njegov način 
prevajanja glagolov : ^vyučilsja" ni „učio", 
ampak „naučio" ! Iz takih značilnih ne- 
točnosti bi kak hudomušnež lahko sklepal, 
da je prelagatelj rabil pri svojem delu 
kako „izdajo", ki sama ne dela razločka 
med perfektivnimi in imperfektivnimi 
glagoli, torej recimo kak (nemški ali ita- 
lijanski) prevod in — nota bene ! — slab 
prevod. Na kvaliteto prevodov bo založba 
morala bolj pažiti, posebno pri knjigah, 
ki izidejo v drugi izdaji, v kateri se 
eventuálne napake prvé izdaje lahko po- 
pravijo. — Lukiča sem kontroliral po 
izdaji, ki jo je pri prevajanju rabil sam, 
Krbavca po berlínski (J. Ladyschnikow, 
1908) ; za ostale prevode žalibog nisem 
mogel dobiti originálov. 

V kratkem „predgovoru 1. izdanju" 
Stepnjakove „Podzemne Rusije", ki je 



149 



ponatisnjen tudi pred 2. izdajo, pišeta 
Mihajloviéa nekoliko misterijozno : „U 
toj se knjizi prikazuje život punočom 
i „slobodom" — koja je dopustená u 
Rusiji preventivnom cenzurom. Knjiga i 
ako je izašla ispod preventívne cenzúre, 
dosta je jasná slika prilika u Rusiji. 
Knjiga je izašla oko god. 1883 . . ." Pre- 
lagatelja mislita — če práv razumem njune 
besede — da je ta Stepnjakova knjiga 
izšla (njen ruski originál!) v Rusiji za 
casa preventívne cenzúre, tam nekje okoli 
1. 1883! Tu pa se že vse neha! Moža ne 
poznata práv nič avtorja, ki ga prevajata, 
ne poznata práv nič ruskih razmer in 
sta svoje delo opravila brez vsakega 
umevanja. Ali more človek, ki prevaja 
to Stepnjakovo himno ruské revolucije 
(ki je ob enem komični epos carskega 
režima!), samo pomisliti, da je ta knjiga 
lahko izšla pod preventivno cenzuro tam 
v Rusiji nekdaj „oko god. 1883"?! Ne- 
mogoče! Malorus Sergej Mihajlovič Krav- 
č i n s k i j (1852 — 1895), ki je pisal pod psev- 
donimom Stepnjak (= sin stepe), je izdal 
to svoje delo najprej v Milanu, 1. 1882. 
v italijanskem jeziku, z naslovom „La 
Russia sotteranea". Ali je ob enem izšel 
kje kak ruski prevod, mi ni znano; v 
Rusiji je izšel šele leta 1905, ko nekaj 
čaša sploh ni bilo — nobene cenzúre. 
Pred tem časom je lahko izšel samo kje 
v inozemstvu. V svojem kratkem pred- 
govoru pišeta Mihajloviéa avtorjevo ime 
vedno in dosledno „Stepniak", kakor ga 
piše tudi italijanska izdaja, — evidenten 
dokaz, da nista prevajala po kaki ruski 
izdaji. Baš s tem pa postane zelo verjetno, 
da se jima je ob tem prevodu pripetila 
naravnost fatálna kurijoznost : prevajala 
sta (tako domnevam) po italijanski, torej 
originálni izdaji, najbrže po oni iz leta 
1896, v predgovoru pa si tega nista upala 
povedali, ker nista mislila, da sta pre- 
vajala po italijanskem — prevodu! „O 
Rusiji i Rusima proliveno je kod nas vec 
na hektolitre tinte i istrošeno na rizme 
papira. Pa unatoč svemu o Rusiji i njenom 
faktičnom životu još nismo dostatno infor- 
mirani . . ." pišeta Mihajloviéa v začetku 
svojega predgovora. To dejstvo je dovolj 



znano; dokler pa ne bo boljših informa" 
torjev, tudi v tej reči ne bomo prišli na- 
prej. Naši informatorji ne pomislijo, da 
se morajo najprej informirati sami, predno 
hočejo informirati druge. — 

Taki informatívni uvodi so potrební 
in koristni, če so dobri. Moderna knjižnica, 
oziroma nje izdajatelj, uvideva to dejstvo, 
zato po možnosti skrbi zanje. Cudno je 
samo, da so n. pr. „Karamazovi" izšli brez 
vsakega uvoda, ki bi bil v resnici po- 
treben. Vsekakor bolj potreben ko pri 
Leonardu Merežkovskega, kjer je zelo 
obširen úvod napisal J. Kršnjavi. Ta úvod 
je pisan z velikim znanjem, poleg tega pa 
z neko nasajeno nervoznostjo, ki je nekaka 
značilna črta vsega, kar je Kršnjavi na- 
pisal zadnja leta. Tako je postal ta úvod 
práv po nepotrebnem bolj polemičen ko 
informativen, kar mu nikakor ni na korist. 
Čemu pogrevati afero Šrepel-Koharič, čemu 
vse obširne polemike proti Burckhardtu, 
Micheletu in drugim ? „Michelet je zapravo 
pomutio pojmové, kad je dobu humanizma 
nazvao Renesansom, preporodom. Môže 
se tvrdili i dokazati, da nit, koja veže 
kultúru klasičnu i kršéansku, uopée nije 
nikad bila sasvim prekinuta, pa ni onda, 
kad je propalo zapadno rimsko carstvo." 
(Str. VI.) Bože moj ! Odkar vemo, kaj je 
„helenizem", in spoznavamo, kako so se 
tvorile — intelektualno in socialno — 
prvé krščanske občine, lahko to slavno 
„nit" privežemo naravnost pri pravi stari 
antiki in sv. Pavlu, ne šele pri sv. Avgu- 
štinu, kakor Kršnjavi. 1. 1, d. Pravi dobiček 
bo pri tem úvodu imel samo, kdor rene- 
sanso že pozná ; tiste, ki bi se o njej šele 
radi informirali, pa bo samo zbegal. Saj 
jim bo težko ločiti, kje razlaga Kršnjavi 
svoje názore in kje govori o nazorih 
Merežkovskega, kar bi bilo kot úvod v ta 
román v prvi vrsti potrebno. To jim bo 
tem težje, ker je Kršnjavi svoj úvod raz- 
delil v dva ostro ločena dela: v prvem 
govori o trilogiji Merežkovskega, v drugem 
o renesansi. Škoda je, da obsega prvi del 
samo štiri stráni, drugi pa celih 31 ! 

Lep in z Ijubeznjivo poglobitvijo na- 
pisan je predgovor Ogrizoviéev Stanko- 
viéevemu románu „Nečistá krv". S tem 



150 



románom je knjižnica raztegnihi svoj ola-ir 
tudi na srbské pisce. O njegovem avtorju 
je rekel Skerlié, da je „u prvim, sasvim 
prvim redovima ne samo onih, kóji danas 
pišu, no i švih onih, kóji su do danas 
pisali na srpskom jeziku". Do te sláve 
mu je v prvi vrsti pripomogla bas njegova 
„Nečistá krv", delo veliké umetniške cene, 
ki mora zgrabiti vsakega, ki je sploh do- 
vzeten za literaturo. Z atavistično tezo, 
ki je izražena v naslovu, mu problém ni 
izčrpan, dasi je njegova temeljna nota. 
Umetniško porabljeno delovanje te „Ne- 
čisté krvi" se pokaže šele tedaj, ko na- 
stopi za Vranje konflikt dveh dob in dveh 
socialnih slojev. Za Ijudi staré generacije, 
prepojene skozi in skozi z orientalskim 
luksusom in ozračjem, kakor je n. pr. 
hadži Trifun ali efendi Mita, pomeni 
„osvobojenje" izpod turškega jarma pravo 
katastrofo. Glasniki nove, tem starim, 
vseskozi degeneriranim aristokratom tako 
pogubne dobe so advokát j e, ki žive ob 
novi uredbi razmer tako dobro, da si 
devajo napoleondore v — ostroge (str. 33). 
Na površje pridejo sedaj prej po aristo- 
kratih tlačeni in izrabljani kmetje, ki jih 
zastopata v románu najprej lokavi Tone 
in požrtvovalna Magda. Nazadnje genijalno 
orisani „gazda" Marko, ki nosi v svojih 
žilah tudi nečisto kri. Ko prisilijo razmere 
ponosuega Mito, da dá svojo hčer Sofko 
„kmetu" Marku za snaho, se pokaže pravi 
konflikt v vsej svoji grozi. 

Stankovié je sam doma iz krajev, 
katerih razmere opisuje. Njegova umet- 
nost, s katero riše to ozračje s svojim 
sladkim, strupenim macedonskim „sevda- 
hom", v katerem se porajajo vsi ti šte- 
vilni konflikti, je veliká in v resnici ob- 
čudovanja vredna. Njegova hipersenzitivna 
psiha in njegov trezni, realistično brzdani 
pisateljski intelekt sta ustvarila analize, 
ki — kakor n. pr. pri Sofki — suvereno 
vladajo vso psihologijo in patologijo zbu- 
jajoče se ženské duše. Tako se njegova 
fina analiza ne razlije v obledelo opiso- 
vanje, ampak vtelesi v plastičnih sintezah, 
ki so vidne in umljive tudi onému, ki telí 
krajev in njegovih Ijudi ne pozná. V 
drugem delu sem občudoval redko umet- 



nost retardiranja, ki je za dinamiko umet- 
niškega dela tako zelo važno. Človek si 
po vsej grozi, ki jo je dotlej občutil, od- 
dahne ; pred njegovimi očmi se začne raz- 
vijati nekaka zakonska idila, iz katere bi 
skoro sklepal, da je Sofka s svojo žrtvo 
izravnala vse konflikte. Toda to je samo 
pavza pred novo, še strašnejšo grozo. 
Zopet se oglasi stará nečistá kri in ob 
njej vzkipi in zavre mlada. Na koncu 
romána imamo pred seboj novo generacijo 
nečisté krvi, morda celo potencirano, in 
dani so vsi pogoji, da se ta strašni ples 
lahko začne iznova. 

Poleg velikih umetniških vrlin ima ta 

epopeja preloma dveh dob še naravnost 

dokumentarno , zgodovinsko vrednost. 

Ljudje, ki poznajo one kraje, so mi to še 

posebe povdarjali. To je treba tudi pri 

nas posebe povdariti, kjer je toliko modrih 

glav dvomilo o resničnosti (ali možnosti) 

„Kontrolorja Škrobarja". V primeri s 

Stankoviéevimi junaki je naš Skrobar 

skoro nekak — filister. Knjigo toplo 

priporočam (za mladinske knjižnice se- 

veda ni!), práv posebno pa še onim, 

i ki mislijo, da je najlepša in najboljša 

literatúra na Balkánu — slovenská. Vsa 

, „Moderna knjižnica" pa bo dobrodošla 

j našim knjižnicam, ki nam naj enkrat 

I statistično pokažejo, koliko in kaj se pri 

j nas hrvaškega čita. Taká štatistika bi 

i raznim našim debatám lahko dalapotrebno 

1 stvarno podlago. Dr. J. A. Glonar. 

1 Dr. J. Stur, „Dle slawischen Sprach- 

I elemente in den Ortsnamen der deutsch- 

I ôsterreiehischen Alpenländer zwischen 

; Donau und Drau." (Sitzungsberichte der 

\ kais. Akadémie der Wissenschaften in 

I Wien. Phil.-histor. Klasse. 176. Bánd, 6. Ab- 

' handlung.) Wien, 1914 — v. 8\ 104 str. -f 

i zaznamek virov -|- kázalo vsebine. 

Zgodoviuar dr. J. Stur je spisal pod 

; zgoranjim nadpisom „zgodovinsko-filolo- 

I ško raziskavanje o naselbinah srednje- 

veških alpskih Slovanov z náčrtom njih 

občne zgodovine". Ta spis je bil predložen 

dunajskí akademiji znanosti dne 26. marca 

i 1914 ter izšel v 176. zvezku njenih „Sitzungs- 

I berichte". Na prvih 35. straneh nam po- 

I daje avtor splošen zgodovinski náčrt slo- 



151 



venskega naseljevanja po alpskih pokraji- 
nah ; to poglavje je razdeljeno v oddelke : 
Rimska doba, prihod Slovanov (t. j. Slo- 
vencev), slovenská doba, doba Karolingov 
in nemškega naseljevanja. Od str. 35. do 
102. obravnava Stur slovenská krajevna 
krajevna imena po sedanjih avstrijskih 
kronovinah: a) na Nižjem Avstrijskem 
južno od Donave 66 imen, b) na Gor. 
Avstrijskem južno od Donave 24 imen, 
c) na Solnograškem 19 imen, č) na vzhod- 
njem Tirolskem 73 imen, d) na Koroškem 
severno od Dravé 88 imen in e) na Štajer- 
skem 222 imen. 

Ker je Stur samo historik, brez jeziko- 
slovne izobrazbe, moramo obžalovati, da 
je priobčil ta spis. Škoda čaša in truda! 

Ražne monografije o istem predmetu, 
ki bi jih bil moral uporabiti, so mu ostale 
neznane, zlasti Pajkove „Črtice o nekdanjih 
slovenskih naselbinah v Gorenji Avstriji" 
vVII. letniku „Izvestij Muzejskega društva", 
Kosovo „Gradivo", potem spisek „Uber 
Slawenreste im salzburgischen Lungau" v 
„Mitteilungen des Ôst. Alpenvereins", II, 
(1864), Míillerjev spis „Beiträge zur alt- 
kärntnischen Ortsnamenkunde" („Carin- 
thia" LXXXVI) in številni spisi o sloven- 
skih krajepisnih imenih na Tirolskem 
(Biderman, Hintner, Unterforcher, Patig- 
ler, Schneller, Veselovskij, Grabow). Bolj 
žalostno je pa to, da je Stur zamolčal 
svoj glavni vir za Tirolsko, ki ga je práv 
izdatno uporabil in izkoristil do mozga: 
Mitterrutznerjevo razpravico „Slawisches 
aus dem ôstl. Pusterthale" (izvestje gimn. 
v Brixenu 1. 1879), ki je izšla tudi v slabem 
slovenskem prevodu M. Malovrha 1. 1880. 
v Novem mestu. Tako ravnanje je ne- 
pošteno. — V nakaterih deželah navaja 
pisatelj le majhen del slovenskih krajev- 
nih imen ; ali so mu druga imena neznana 
ali kaj? To velja posebno za Koroško in 
Štajersko severno od Dravé. Pod nadpisom 
„Slaw. Ortsnamen in Steiermark nôrd- 
lich der D r au" obravnava tudi Konjice, 
Žiče, Griže, Slovenji Gradec in Slov. Bi- 
strico ; ali ni pogledal zemljevida ? Komično 
je, kako tolmači Stur imena nekaterih 
krajev, ki so do danes ohranili čisto Slo- 
vensko ime zraven ponemčene oblike, ki 



je avtorju edina znana; n. pr. : Griffen, 
Gurnitz, Seitz razlaga iz krivina, gora, 
sitt, kar je pa nemogoče, ker se glasijo 
Slovenska imena teh krajev: Grebinj, 
Krnos in Žiče ! O kraju Frodniz trdi Stur 
(p. 83), da je „unauffindbar" ; a Zahnov 
„Ortsnamenbuch der Steiermark im Mittel- 
alter" bi mu povedal, kje je tisti kraj. 
Geograf in zgodovinar ne bi smel pisati 
Szala, -vár namesto pravilnega Žala, -vár. 
Kraj, ki se zove slovaški Nitra, nemški 
Neutra, se imenuje v Štúrovi razpravi 
„Nitrava". — Odkod je vzel to obliko? 

Za razlago nekaterih imen si je pisatelj 
(rodom Slovák) po receptu Martina Žun- 
koviča kar izmislil ali izumil „starosloven- 
ské" besede, ki so nemogoče, n. pr. glog- 
nica, Ihgnica, crtknica, rakica, bobjani ; 
glasile b i se gložbnica, Ibžhnica, cr Lki>vb- 
nica, račica, bobljani. 

Poluglasnika -b, i, izpušča ali zamenjuje ; 
piše n. pr. bbz^. (= bezeg), dbbriD (nam. 
di:.brh), ravni,, pešt, brznica i. dr. 

Nekaterim besedám podtika pomen, 
ki ga niso imele nikoli: srtna je báje 
„Ziege", vručidol pa „Quellental"! 

Ker je Sturu germanistika enako ne- 
znana kakor slavistika, izvaja čisto nem- 
ška imena iz slovanskih jezikov; n. pr. 
Wagrein je iz wäg = tekoča voda -(- rain = 
breg, Stur pa ugiblje, da je od pgrini. = 
Oger; Gschwendt je kraj, kjer je drevje 
iztrebljeno (schwenden)', po Sturu pa iz 
stsl. sveťb = svet, heilig ; Obritzberg je iz 
tasrejšega Albrechtsberg, po Sturu pa je 
Obritz slovansko — ker se končuje na 
-itz ! Vôsendorf tolmači kot vtsh (vas) -\- 
Dorf! V Hunsriicku ob Renu je kraj 
Strimmig; to ime razlaga Stur iz strm, 
dasi tam niso bili Slovani naseljeni. V 
imenu Weidling, v trinajstem stoletju 
Widnich, je odkril vrli zgodovinar naš 
sufiks „nik", ker nima pojma o nemškem 
deblotvorstvu. Kdor ve za Pongau, Pinz- 
gau, Traungau in druge Gaue (okrožja), 
se ne more tako spozabiti, da bi s Sturom 
tolmačil Lungau kot zloženko iz lagi. 
(= log) in Au! 



' Tudi v krajih, ki niso bili nikdar 
slovanskí, je to ime práv navadno. 



152 



Se lepša pa je ta: Krajevna imena 
Gilgenberg, St. Gilgen, Gilgberg in St. Ilgen 
razlaga naš zgodovinar „aus bôhmisch 
Jiljí = Egydius" ! Ravno narobe je stvar. 
Kakor so Slovenci preobrazili krstno ime 
Ilg(en), Gilg(en) v Ilj, Hen', tako so Čehi 
iz njega napravili Jiljí. Grško-latinsko ime 
Aegidius (.\';;5:>:) je dobilo pri Špancih 
obliko Gil, pri Francozih Giles — to so 
sprejeli tudi Angleži — in pri Nemcih 
Gilg(en), Ilg)en), JUlg(en). To ime je bilo 
nekdaj zelo priljubljeno, zato je iz njega 
napravljenih toliko krajevnih imen. Listine, 
spisane 1. kimavca, so dostikrat datirane 
-am sant (sand) Gilgentage", zlasti v štiri- 
najstem in petnajstem stoletju. In kakor 
je Jurij, Jiŕí iz Jiirg(en), Girg(en), tako 
tudi Ilj, Jiljí iz Jiilg(en), Gilg(en). 

Pravá manija je pri Sturu, da vidi 
povsod takozvane taviologije ali Zwitter- 
bildungen (kakor on pravi) iz slovenskih 
in nemških besed, n. pr. Gritschenberg, 
Guľenberg, Kohlmiinzberg, Scalaha — bajé 
iz gľie — Berg, gora -;- Berg, hl-bmica 
(izinišljena beseda!) -r- Berg, skala + aha 
(= Ache, potok) i. dr. ! 

Ker so mu staroslovanská osebna 
imena premalo znana, ugiblje pri ne- 
katerih krajepisnih imenih, napravljenih 
iz osebnih imen, brez uspeha. Da so kra- 
jevna imena Tobrochotasfeld (danes Ober- 
gottesfeld),Brezlawesburch(danesPressing- 
berg), Predegai (danes Preggraben) iz 
osebnih imen Dobrohot, Bretislav in Predi- 
goj, je očividno, on pa tega ni spoznal. 
Da je pa Radkersburg (v dvanajstem sto- 
letju Rategoipurc) kakor slov. Radgona 
(starejše Radigojina) iz imena Radigoj, to 
je našel že pri Miklošiču („Ortsnamen aus 
Personennamen", št. 249). 

Sedanja vas Udeldorf na Štajerskem 
se imenuje v neki listini nemški Nidrin- 
hof, slovenskí („lingua sclavanisea") Vdu- 
lenidvor. Na prvi pogled vidimo, da je 
Niederndorf prevod slovenskega imena 
„v Dolenji dvor" (na vprašanje „kam?"), 



• Iz zveze Šent-Ilj, Šent-Ilen je nastala 
celo oblika Tilj, Tilen, ker je Ijudstvo 
menilo, da spadá t k imenu. 



Stur pa razlaga Slovensko ime kot „Odolent 
dvoľb, t. j. dvor nekega Odolena! 

Stur ne ve, da je si. griž iz srgn. griez 
in grušec (grušč) iz srgn. grúz — on ima 
oboje za pristno staroslovensko. 

Dokazi nevednosti Štúrove v vpraša- 
njih slovenskega jezikoslovja se nahajajo 
na vsaki stráni. Gôstritz iz ostrb káže po 
njegovem názoru „Aspiration des An- 
lautes" ! Gablitz razlaga iz jablanica „nach 
Kontraktion" von jablanb (!?). Krajevna 
imena Smerje, Smerjene (na Kranjskem), 
Semmering na Štajerskem, Smržov, Smr- 
žice na Ceškem, Smarzwo in Smarzowiee 
na Pruskem (v poljskih pokrajinah) tol- 
mači iz stsl. smrtka, smrtct, ker meni, da 
goltnik k lahko izgine kot kafra in da se 
nebnik c lahko prelevi v ž kakor rak ali 
kača. Gonobitz je od konoplje (!) — pri 
tem ga ne moti dejstvo, da se zove kraj 
slov. Konjice in da imajo oblike dvanaj- 
stega stoletja vseskozi w (ne p) pred -iz, 
-itz (Cuonowiz, Gunewiz i. dr.). Glassenetz 
razlaga iz klanec (odkod pn -sse ?), Rojach, 
iz reka, Katsch iz kiišta, Liezen (staré 
oblike Luz-, Liuz-, Luez) iz lagi, (nemški 
z ni mogel postati niti iz si. g niti iz z), 
tudi Lassing iz lagr-, Pribitz iz prevoz b (si. z 
ne more postati v nemščini tz .'), Undrima 
iz „u drént", Glôdnitz iz klada (na str, 84; 
in stará oblika Glodnice káže tako očitno 
na glodati; voda gloje kameň!), Preuwitz 
iz Tripolica, Graz iz Gradt (brez dvoma 
je iz gradec), Cholmu/iz iz hlsm/ca (ta 
beseda je izmišljena; majhen hltm* je le 
hlfcmbcb) in vec takih. 

Najhujša zmotá je menda tale : Mitter- 
rutzner našteva med mnogimi krajev- 
nimi imeni tudi peščico občnih imen 
(slovenskih izposojenk v tirolskí nemščini) ; 
Stur, ki je Mitterrutznerjev spis zelo inten- 
zivno, skoraj od besede do besede uporabil 
(kar je pa zamolčal), je imel v svoji po- 
vršnosti besedo Geilitz (tudi Geislitz) 
za krajevno ime in modru j e na str. 61. 
takole: „Geilitz. Da leider kein histori- 
scher Beleg vorzufinden ist (iskal je ,Be- 
lege' v Acta Tirolensia, Fontes rerum 
Austriacarum i. dr.), bleibt die Deutung 
unsicher. Vielleicht darf ma u am ehesten 
an jelica aus jela, abies, Tanne . . . denken." 



153 



v resnici je Gei(s)litz okisana ovsená 
kaša, ki se je nekdaj slovenskí imenovala 
kiselica. Še zdaj je shrv. kiselica = kisla 
juha, kislo sadje, češki kysel = zelna 
juha, slovaški kysel = močnata jed iz 
kvasa in medu, ruski kisélj = okisan 
močnik, zlasti iz ovsené moke i. t. d. Slo- 
vanské besede so prešle tudi v madžar- 
ščino (kiszil, keszocze = kisova juha, 
neka vrsta pôstne juhe), rumunščino 
(chisälitä, izg. kiselice = češpljeva juha) 
in letščino (kiselis = jed iz ovsené 
moke). 



V katerem slovarju je pa Stur našel 
staroslovenskí besedí matb (= mati) in 
pre (= pred) namesto mati, préďb ? 

Štrekelj je tolmačíl íme Schladmíng 
na podlagí starejših oblik Slabenich (dva- 
najsto stoletje), Slaebních i. dr. (gl. Zahn, 
Ortsnamenbuch der Steiermark) kot Slap- 
nik ; modri Stur pa meni drugače : „Offen- 
bar aus dem Namen der S 1 a w e n selbst !" 

Na krátko móram reči : čudim se, da 
je dunajská akademija sprejela tak šuš- 
marski spis v svoje publikacije. 

Ivan Koštiál. 



e^ LISTEK. Ss© 



t Jos. Konštantín Jireček. Jugo- 
slovansko zgodovinsko vedo je zadela 
nenadomestljiva izguba : dne 10. januarja 
t. 1. je umri na Dunaju J. K. .líreček, pro- 
fesor slovanské filologije in starožitnosti, 
ki je nad 45 let uspešno nadaljeval znan- 
stveno delo svojega velikega deda P. J. 
Šafárika, pisatelja slovanskih starožitnosti 
in zgodovine jugoslovanske književnosti. 
Stevilo Jirečkovih znanstvenih článkov 
in razprav, pisanih z redko temeljitostjo 
in širokim obzorjem, je daleč prekoračilo 
drugo stotino. Skrbna vzgoja in izredna 
nadarjenost za jezike in zgodovino sta 
zgodaj določila smer njegovemu delovanju. 
Ni še končal gimnazijskih študij na dunaj- 
skem Terezijanišču in že je poročal v 
„Časopisu muzeja kralj. Češke" o jugo- 
slovanskih znanstvenih publikacijah ; s 
sedemnajstim letom se je predstavil uče- 
nému svetu z „Bibliographie de la litté- 
rature bulgare moderne 1806—1870*, in 
ko je dvaindvajsetletni mladenič pro- 
moviral na praškem vseučilišču, je izšla 
njegova znamenitá „Zgodovina Bolgarov" 
istočasno v češkem in nemškem jeziku 
(1876), navdušeno pozdravljena od rodo- 
Ijubov in znanstvenikov, v kratkem času 
prevedená na ruski, bolgarski in madžarski 
jezik. Naslednjega leta je postal docent 
za zgodovino v Pragi ter je začel študirati 



dubrovniške arhive. V jeseni 1879 je bil 
pozvan v novoustanovljeno Bolgarijo za 
generalnegatajnika v ministrstvu prosvete, 
v letih 1881—82 jo bil naučni minister in 
nato ravnatelj národne knjižnice in muzeja. 
Za Ijudsko in srednje šolstvo si je pri- 
dobil trajnih zaslug, posebno je skrbel za 
dobro izšolan učiteljski naraščaj. V pro- 
stem času je potoval križem kneževine in 
po Rumeliji ter je nabiral arheološke, 
zgodovinske in národopisné podatke. Nje- 
gove „Cesty po Bulharsku" (1888) ostanejo 
važen vir vsakemu znanstvenemu raz- 
iskovalcu Balkana. Še jasneje se zrcali 
.Tirečkovo petletno plodonosno bivanje 
med Bolgari iz obsežne monografije „Das 
Fíirstentum Bulgarien" (1891), ki je vse- 
stranski opis dežele in njenega prebival- 
stva na podlagi resnih študij. 

Po svojem povratku iz Bolgarije je 
Jireček postal redni profesor zgodovine 
na češki univerzi; 1. 1893. je bil imenovan 
za rednega profesorja slovanskih jezikov 
in starožitnosti na dunajskem vseučilišču, 
kjer je bil zadnja leta tudi voditelj novo- 
osnovanega zavoda za vzhodnoevropsko 
zgodovino. Poleg mnogih stanovskih 
poslov je našel neumorni znanstvenik še 
dovolj čaša za književno delovanje. Nje- 
gova glavna dela se tikajo arheologije, 
zgodovinskega zemljepisa in etnografije 



154 



Balkana, zasledoval je staré trgovske in 
vojaške ceste, rudokope v Srbiji in Bosni; 
spet drugi spisi pojasnujejo bolgarske, 
srbské, bosanske iu dubrovniške zgodo- 
vinske spomenike. Številne recenzije in 
manjše članke o epigrafiji, listinah, roko- 
pisih je priobčil v češkem muz. Časopisu, 
v bolgarskem „Periodičeskem spisanju". 
V „Osvéti" je od 1. 1874. dolga vrsta nje- 
govih književnih poročil, potopisnih člán- 
kov o Srbiji, Bolgariji, Dalmaciji, Italiji 
in Svedskem ; ob stoletnem rojstnem jubi- 
leju svojega deda je v tej reviji priobčil 
obširno študijo o Šafaŕíku med. Jugo- 
slovani (1892). Jagiéev „Archív", kateremu 
je bil rajnki soizdajatelj, ga šteje med 
svoje najmarljivejše sotrudnike, v berlin- 
skih „Jahresberichte der Geschichts- 
wissenschaft" je poročal od 1. 1888. redno 
o jugoslovanskih zgodovinskih publikaci- 
jah, med njimi tudi o slovenskih, so- 
deloval je pri kralj. češkem društvu zna- 
nosti v Pragi, „Byzant. Zeitsehrift", sara- 
jevskem „Glasniku zemaljskog muzeja" 
i. t. d. Za Ottov „Slovník náučný" je ob- 
delal članke iz jugoslovanske zgodovíne, 
enako je sodeloval tudi pri Broekhausovem 
konverzacijskem slovarju. V Perthesoví 
zbirkí „Zgodovina evropskih dŕžav" je izšla 
1. 1911. kot 38. delo prvá knjíga Jirečkove 
znamenite „Geschichte der Serben", ki 
sega do nesrečne bitke ob Marici (1371), 
ko je nehala Srbíja kot balkánska vele- 
vlast. Drugi del, kí bi obsegal opis notra- 
njíh raziner pod Nemanjíčí, zgodovino 
srbskih despotov pod turško in ogrsko 
vláde ter novi vek srbské zgodovíne, še 
ni izšel. Kot dopolnílo tega zgodovinskega 
dela je izdala dunajská akademija v svojih 
„Denkschriften" tri obšírne razprave o 
državí in družbi v srednjeveški Srbiji, o 
katerih je prof. Murko podal podrobno 
vsebinsko analízo v zadnjem letniku mari- 
borskega „Casopisa za zgodovino in narodo- 
pisje" (str. 123—153). Kot zaključek teh 
študij nam je obljubil pisatelj še četrti 
del, ki naj nas seznani z razmerami za 
čaša sľbskih bojev s Turki. Upajmo, da 
se mu je posrečilo to življenjsko delo do- 
končati. Ž njimi nam je podaril, kakor 
pred dobrim desetletjem z razpravo o 



„Romanih v dalmatinskih mestih v sred- 
njem veku", dragocene prispevke za 
kulturno zgodovino Jugoslovanstva. — 
Kakor iz vseh njegovih spisov, tako je 
odsevala tudi iz Jirečkovega blagega zna- 
čaja pristna, nepokvarjena slovanská 
iskrenost. J. Š. 

Ob petdesetletniei. Meseca októbra 
m. 1. je preteklo petdeset let, odkar deluje 
Dramatično društvo v Ljubljani. Ta zna- 
menití jubilej se je proslavíl z mrtvaškim 
listom, ki visi pred zastorom deželnega 
gledališča. Ob straneh stoj e palme kot ob 
grobovih na'vernih duš dan. Zdi se člo- 
veku, da se je železni zastor zapri za — 
vedno. 

Sicer pa je izginilo marsikaj lepega 
in pristnega in na njega mesto je prišel 
surogat. V tem primeru kinematograf, to- 
liko priljubljeni in hvalisani kino. 

Minulo je! Ni pa minulo samo v 
Ljubljani, minulo je povsod. Tu se spo- 
minjam Jesenic, kjer je vojna uničila tako 
lepo zasnovano gledališče. Kje so čaši, 
ko smo z iskreno Ijubeznijo in navduše- 
njem delovali zanj ! Ali se vrnejo še kdaj ? 
Mogoče; ali pa bodo našli še toliko de- 
lavcev? Nekateri so padli, ali so pogrešani 
in ujeti. Kar jih bo prišlo zdravih nazaj, 
bodo izmučeni duševno in telesno. Pra- 
vega naraščaja ni. Treba bo orati trdo 
ledino, da se doseže le primeroma kaj 
podobnega, kakor smo še imeli v sezoni 
1913 in 1914. 

Bilo je resno kulturno delo, to spriču- 
jejo imena in avtorji uprizorjenih del. 
Veseloigre in búrke so se gojile primeroma 
malo inle boljše, n.pr. „Lokálna železnica", 
„Veleturist", „Sladkosti rodbinskega živ- 
Ijenja", „Nebesá na zemlji" i. t. d. Da so 
posebno v prvih letih tvorile pretežno 
večino Ijudske igre, je umljivo. Od stopuje 
do stopuje so morali korakati igralci in 
ravnotako občinstvo. V to dobo spadajo 
„Rokovnjači", „Deseti brat", „Legijonarji", 
„Za pravdo in srce", „Divji lovec" i. dr. 
Tudi neizogibni „Mlinar" je kašljal več let 
o Vseh svetih po odrú, dokler ga ni pre- 
gnala „Prababica". V poznejši dobi nas 
srečavajo Guinieia („Nižava"), Halbe („Mla- 
dost"), Bernstein („Baccarat", „Tat"), 



155 



Ochorn („Bratje sv. Bernarda"), Gang- 
hofer („Svetopisemski svet"), Hawel 
(„Tujci") in še celo dokaj komplicirani 
Viktor Hugo je bil na sporedu z „Ange- 
1om" in „Lukrecijo Borgijo". Skrbelo se 
je vedno za dobre stvari. Odborniki „Gle- 
dališkega društva" so prevedli tudi sami 
nekatera dela, med drugim Bliimsriederjev 
igrokaz „Iz továrne", Werkmanovo Ijudsko 
dramo „Ljubezenski grehi" in Hegediije- 
vega „Morilca". Pripravljen je bil tudi že 
prevod Hugove „Marije Tudor", katere 
uprizoritev pa je preprečila vojna. Iz Češke 
literatúre se je vprizarjala Jiraskova 
dráma „Selanka" z velikim uspehom in 
Ijudska igra „Gospod Grobski". Z velikim 
navdušenjem je sprejelo naše stalno ob- 
cinstvo drami S. pi. Tuciča „Povratek" in 
„Golgota". Največje delo pa je bila upri- 
zoritev Tolstoj-Bataillejevega „Vstajenja" 
z gostovanjem gospe Štefanije Draguti- 
novičeve. 

Poleg že zgoraj navedenih domačih 
Ijudskih iger so se igrale tudi še druge 
izvirne novosti, med njimi Ganglov „Sin" 
in tri enodejanke, takrat še v rokopisu, 
pod imenom „Dolina solz", Kristanova 
„Tovarna", „Vošnjakova „Lepa Vida" in 
Beukov „Strahomir". Da je v narodno 
eksponiranem kraju zelo ugajala Meškova 
„Mati", je umevno, tako tudi njega „Na 
smrt obsojeni?" in Špicarjev igrokaz 
„Ljubo doma". Špicarjeva „Miklova Žala" 
pa se je na željo občinstva morala po- 
navljati párkrát vsako leto. To je zahteval 
iz gotovih vzrokov vsako leto tudi — 
društveni blagajnik. V zadnji sezoni se je 
uprizorilo „Pohujšanje v dolini šent- 
florjanski", in marsikdo je zmajal z glavo, 
ko je videl gledališki list. Kdor je poznal 
delo, si je mislil, saj mu ne bodo kos, 
navidezni pobožneži in bogaboječi ženski 
spol pa so povešali oči v svoji sveti sra- 
mežljivosti: „O pregrešni svet!" Igralci 
pa smo se čudili, ko smo hodili gledat 
skozi luknjico v zastoru, da smo videli 
v gledališču Ijudi, ki jili prej k nam ni 
bilo nikdar. Drugi dan po predstaví sre- 
čam prijatelja, ki pozná Cankarjeva dela, 
in ga vprašam, kako mu je ugajalo. „Reči 
móram, da ste igrali izborno," je od- 



govoril, dasi iz osebnih ozirov našemu 
gledališču ni bil posebno naklonjen. Vpra- 
šal sem ga še, kakšno sodbo je čul med 
občinstvom. „Nekateri so se izborno za- 
bávali, akoravno niso razumeli vsebine, 
drugi pa so bili zopet nevoljni, ker so 
vedno čakali, kdaj pride pohujšanje in ga 
ni bilo." 

Radi politične razdrapanosti na eni 
in mlačnosti ter brezbrižnosti na drug 
stráni smo imeli le primeroma malo stal- 
nih, domačih obiskovalcev, zato pa tem 
več zvmanjih. Prihajali so iz vseh krajev 
Gorenjske : od Bele peci in Bohinja, od 
Podnarta in celo z Goriškega. Največji 
obisk pa je bil vedno ob vprizoritvi „Mi- 
klove Zale". Takrat so prihajali Korošci 
v takih množinah, da so imeli radi njih 
na jeseniški postaji vlaki zamude. In to 
ne enkrat, ampak pri vsakoletni uprizo- 
ritvi. Vodstvo je moralo vedno napraviti 
zanje posebno predstavo. Tako so bili na- 
vdušeni, ko so videli v drugem dejanju 
rožansko svatbo, da so prilagali, ko je 
zbor pel pesem: „Smo fantje slovenskí, 
iz Roža doma ..." Med obisko valci je bilo 
prvé čase, predno se je zanesel kranjski 
spor tudi na Koroško, mnogo duhovnikov, 
med njimi vselej pisatelj Meško. Tudi, ko 
se je marca 1914. priredila slavnost pet- 
stoletnice zadnjega ustoličenja, je bil slo- 
venskí Korotan pod vodstvom poslanca 
Grafenauerja častno zastopan. Uprízorila 
se je Meškova igra „Na smrt obsojeni?" 
Slávnostní prológ in epilóg je napísal 
Meško, alegoríčno živo slíko je sestavíl 
M. Sadar, takrat učitelj na Koroški Beli. 
„Vidíte," je dejal Grafenauer po predstaví, 
„to je nekaj za nas. Na Dunaju sem imel 
priliko vídetí dosti stvari, a nobena mi 
ni tako ugajala. To je zrcalo našega živ- 
Ijenja in našega boja." Da so Korošci za 
gledališče zelo navdušení, sem videl pri 
vprizoritvah „Míklove Zale" na Brnci v 
Podravljah, posebno pa v Celovcu. Kolíko 
so pripomogle gledalíške predstave k pro- 
bujenju koroških Slovencev, hočem poro- 
čatí o prílíkí. Pokazatí hočem, kakšen 
važen faktor je gledališče pri vzgoji pre- 
prostega Ijudstva. 



156 



Ne smemo prezreti, da je bilo jese- 
niško Gledališko društvo zasnovano na 
popolnoma demokratični podlagi. Uradnik, 
tovaruiški delavec in obrtnik so delali 
složno za skupni namen. Radi tega tudi 
taki vspehi. Profesor eksportne akademije 
na Dunaju, Hirst, Anglež, ki je bil navzoč 
pri predstavi Hawlove Ijudske dráme 
^jTujci", mi je dejal: ,Vi imate nekaj 
taklh Ijudi, da jih lahko pošijete na gleda- 
lišče (Berufsteater)." In to je bil mož, ki 
ni videl samo Dunaja. Da stvar ni šla 
brez intrig in prepirov, bo vedel však, ki 
pozná gledališče. A vendar je delovalo in 
bi še danes, ko bi ne bilo vojne/ 

Ob grozotah nesrečne vojne so po. 
divjali duhovi, blagi čuti so zginili in na- 
mesto idealizma je stopil egoizem, kupčija 
z vsem. In ravno v teh časih bi bilo tako 
potrebno, da bi gledališče izvrševalo svoje 
blagodejno, izobraževalno delo. Povsod so 
gledališča polna, denarja je dosti, in pri 
nas? 

Živimo v dobi občnega zbiranja. Ali 
bi ne bilo umestno, da bi so ob petdeset- 
letnici Dramatičnega društva v Ljubljani 
spomnili i njega in pripomogli vsaj toliko, 
da mu odvzamemo težko breme? 

Š r. 

Otvoritev medicínske fakultete zagreb- 
škega vseueilišča. Dne 12. januarja 1. 1. je 
bila v Zagrebu otvorjena medicínska 
fakulteta. Tako se je izpolnila Hrvatom 
vToča. želja, ki so jo gojili že tako dolgo ; 
zdaj imajo torej popolno vseučilišče. Je 
pa to obenem edina jugoslovanska uni- 
verza v avstro-ogrski monarhiji, dasi nas 
živi v tem okviru osem milijonov. Kakor 
je krivica, da smo Jugoslovani v Avstriji 
šele zdaj dobili svojo prvo popolno uni- 
verzo, tako je še vedno znak zapostav- 
Ijauja, da imamo samo eden tak závod. 
Da je to premalo, nam dokazuje že po- 
treba, ki jo občutimo v svojem znanstve- 
nem ter sploh kulturnem živí jen j u, mi 
Slovenci še práv posebno. Naše stanje je 
še vedno globoko pod normalo, to nam 
káže primerjanje z drugirai narodi, kjer 
pride na enako število prebivalcev povsod 
po vec takih kulturnih závodov. Tako n. pr. 
ima 800.000 Francozov v Švici nič manj 



kakor tri cele univerze, da ne raČu 
nemško-francoske visoke šole v Freiburgu. 
To hrvatsko kulturno pridobitev je od 
Slovencev prvi pozdravil avtor iz društva 
zdra\Tiikov na Kranjskem s článkom 
„Medicínska fakulteta zagrebškega vse- 
učilišča — in Slovenci" v „Liječničkem 
vijesniku", 11. štev. lanskega letnika. V 
navedenem článku se ozre avtor v kratkem 
pregledu na naše dolgotrajne, a dosedaj 
brezuspešne boje za lastno Slovensko uni- 
verzo v Ljubljani ter zastaví našo staro, 
a tolikokrat pozabljeno zahtevo „po ne- 
pokvečenem, celotnem in popolnem slo- 
venskem vseučilišču", dočim kritično in 
strokovnjaško razdira ugovore, ki se sta- 
vijo in bi se eventuelno stavili proti 
ustanovitvi lastne slovenské medicínske 
fakultete v Ljubljani. Nam vsem iz srca 
razvija misel, da je treba Slovensko kul- 
turno delo razviti do največje možnosti 
ter to organično, s pomočjo slovenskega 
jezika ter slovenskih kulturnih závodov 
združili s srbsko-hrvatskim v jugoslovan- 
sko. Nam vsem iz srca pravim, zakaj to je 
naša moderna jugoslovanska ideja, kakor 
jo izvršujejo naši politični zastopniki, naša 
nová kultúrna podjet ja, kakor je „Književni 
Jug" in drugi mi vsi. Preko centraliziranja 
našega kulturnega dela pelje naša pot v 
jugoslovanstvo, v skupno jugoslovansko 
kvdturo nas pripelje prehodno stanje slo- 
vensko-hrvatsko-srbske kultúrne koopera- 
cije, v kateri bomo svoje kultúrne sile s 
sredstv^om slovenskega jezika in slovenskili 
kulturnih institucij najkrepkejše razvili v 
svoj in srbsko-hrvatski prospeh. 

Dokler pa nimamo popolné slovenské 
imiverze v Ljubljani — pravi a\i:or — pa 
se obračajo naše nade — v Zagreb. „Zmi- 
rom smo zahtevati Slovenci reciprociteto 
zagrebškega vseučilišča. Ovire, ki so nam 
dosedaj zapirale vhod v hrvatsko almo 
mater, so obstajale predvsem v razlikah 
pravoslovja obeh državnih polovíc. Te 
ovire so pri vprašanju reciprocitete medi- 
cínske fakultete — ničeve. In zato po- 
zdravljamo z navdušenjem — otvoritev 
medicínske fakultete v Zagrebu in se 
trdno nadejamo, da bodo vsaj njena vráta 
tudi Slovencem odprta! Obenem pa pri- 



157 



čakujemo od bratské univerze v Zagrebu 
tudi bratské pomoci v boju za dosego 
našega lastnega slovenskega vseučilišča. 
Polaganju izpitov v slovenščini bi na uni- 
verzi v Zagrebu najbrž nihče ne naspro- 
toval. Mi pa bi želeli, da otvorijo Hrvatje 
tudi svoje stolice našim mladim znanstve- 
nikom, ki bi se pri njih habilitirali s slo- 
venskimi predavanji, da se pripravijo za 
delovanje na naši bodoči domáci uni- 
verzi. — " A. L. 

Slovenska Sociálna Matica. Slovenska 
socialistična omladina je ustanovila „Slo- 
vensko Socialno Matico", r. z. z o. z. v 
Ljubljani, ter začne v kratkem izdajati 
socialistično revijo „Demokracija", ki bo 
izhajala izprva mesečno, pozneje pa dva- 
krát na mešec. „Glavna naloga revije bo, 
da razmotriva socialistične probléme, bistri 



pojme o demokraciji in da seznanja v ob- 
širnem „Pregledu" svoje čitatelje z vsemi 
važnimi pojavi na političnem, kulturnem, 
socialnem in gospodarskem polju. Revija 
bo hkratu tudi svobodna tribúna za raz- 
glabljanje vseh vprašanj, ki so danes 
vážna." Socialistična omladina naznanja, 
da noče posegati v strankarsko-politične 
boje, njen edini namen je kulturno delo. 
Zato bo izdajala „Slovenska Sociálna 
Matica" poleg revije tudi znanstvene 
knjige ter misii nastopiti z njimi že v 
prvih mesecih tekočega leta. 

Novo kulturno podjetje kar najtopleje 
pozdravljamo, zlasti ko smo že ves vojni 
čas brez svobodne revialne publicistike in 
se je pač v nas in okrog nas nabralo 
gradiva, ki zahteva resnega, kritičnega 
ter znanstvenega premotrivanja. A. L. 



KULTURNO-POLITIČNI PREGLED. 



Naše politično življenje dosedaj in v 
bodoče. Dalekosežnosti odločitev, ki pa- 
dajo sedaj, ni mogoče naglasiti. Čas, ki 
ga preživljamo, je silno usoden, ne toliko 
za nas, ki trpimo pod težo njegovega 
trenja, kakor za vse generacije, ki zavza- 
mejo za nami naša mesta. 

Preživljamo dobo velikega ustvarjanja. 
Iz te veliké revolucije sveta, iz silnega 
kaosa in meteža se jasno obličijo obrisi 
novega življenja, osnutki veliké dobe člo- 
veštva. Ideje, ki so delale počasi, se ši- 
rile in globile, izpodkopavale polagoma te- 
melje starih zgradb in jih rušile, so se danes 
pognale v silnem zagonu, da na en mah 
zrušijo, kar je še ostalo od staré dobe, in 
ustvarijo, kar so zamislili proroki — bo- 
jevniki pred nami. 

Nová doba je to pot dosegla tudi našo 
tiho domovino in idejam bodočnosti, ki so 
pač premnogokrat zaman pljuskale ob naše 
meje, so se odprla vráta na stežaj. 



Vodilni ideji cele vrste generacij, de- 
mokratizem in nacionalizem, ki sta gibala 
vse mišljenje in stremljenje evropskih — 
pa tudi že azijskih in ameriških — Ijud- 
stev zadnjih sto let in že več, sta poti- 
sočerili svojo energijo ter napravili v tej 
vojni zadnji gigantski zagon, da zmagata. 
Sinteza obeh je postalo geslo čaša: ná- 
rodná samoodločba. 

V tem geslu je obsežen zaključek po- 
litičnega razvoja zadnjih generacij, je iz- 
ražen ves dalekosežni uspeh političnega 
in nacionalnega boja dolge epohe. Na eui 
stráni zahteva demokratizma, ki mu je 
podlaga zavest naravnih, prirojenih člo- 
veških pravic : zrušiti hoče vse tiste pri- 
viligirane sile, ki so si uzurpirale oblast 
nad Ijudstvom, osvoboditi hoče Ijudstvo, ga 
vrniti samému sebi ter doseči, da se vláda 
samo, da si samo piše svoje postave, svoj 
zákon in ne pripoznava nad sabo práv ni- 
česar višjega od lastne volje. Ljudstva, ki 



158 



vedo, da je moderno človeško življenje 
mogoče le v urejenih družabnih organi- 
zacijah, to je državah, se hocejo zbrati v 
te državne zveze po lastnih željah in nag- 
nenjih ter tudi po svoji suveréni volji 
urediti raznierje med seboj, med posa- 
meznimi Ijudskimi skupinami. In tu drži 
most do ideje nacionalizma, ki zahteva, 
naj se te Ijudske skupine konstituirajo po 
tistih delili, katere druži národná vez, to 
je v nacionalnih državah. Moderno geslo 
národne samoodločbe obsega torej z zah- 
tevo po najradikálnejší demokratizaciji ter 
zahtevo po nacionálni državi glavni ideji 
modernega političnega razvoja ; kdor je to 
geslo napisal v svoj program, je vjel veter 
čaša v svoja jadra. In ker vemo, da se 
razvoj človeštva giblje po nespremenljivih 
zakonih s slepo doslednostjo, vemo tudi, 
da se naša zahteva mora liresničiti, pa 
naj se j i stavijo kakršnekoli zapreke na- 
sproti. 

Ker torej absolútno verujemo v ures- 
ničenje naše današnje zahteve po nacio- 
nálni državi, zato je gotovo tudi edino 
pravilno, da vse politično in kulturno na- 
cionálne dejanje in nehanje uravnamo po 
tej svoji veri. S katerekoli stráni razmiš- 
Ijamo o svoji bodočnosti ter gradimo zanjo 
náčrte, povsod je treba, da imamo bodočo 
nacionalno državo pred očmi. 

In s tega stališča bomo na tem mestu 
motrili sedanja pota in današnje misii na- 
šega kulturnega gibanja ter našega poli- 
tičnega življenja. 

Za nas Slovence, kakor nič manj za 
ostale Jugoslovane, pomeni nová doba za 
politično življenje temeljen preobrat. Ta 
nová doba nam prinese bistveno spre- 
membo na zunaj, po obsegu, s tem da nas 
združi z našimi konnacionali Srbi in Hr- 
vati, po drugi stráni pa nam izroči v roke 
vlado samega sebe, samoupravo v najšir- 
šem pomenu besede. 

A to pomeni v primeri z dosedanjim 
stanjem bistveno spremembo v vseh pa- 
nogah javnega, pa tudi zasebnega življenja, 
v katerem bo povzročila splošno oživljenje 
in prenovljenje. 

Na tem mestu naj osvetlím le bistveno 
spremembo, ki nam jo prinese nová doba 



v političnem žívljenju. Res da so se naše 
politíčne razmere zadnjí čas močno kon- 
solidírale ter zavzele pac dovolj ustaljene 
oblike, — glavnega pa nam politika ven- 
darle še ni nudila. Morala bi bití v smíslu 
moderníh demokratíčníh načel toríšče, kjer 
se u vel ja vi ja j o narodove težnje glede jav- 
nega življenja, ústave, úprave, osnovnih 
gospodarskih in kulturnih uredb. Potom 
političnega . udejstvovanja skušajo posa- 
mezni stanoví uresníčití svoje družabne, 
gospodarske ter kultúrne názore in težnje. 
Zato morajo osnove nacionalnega življenja 
v resnično demokratíčníh državah odgo- 
varjatí narodovi strukturí in njegoví kul- 
túrni višiní. 

Tega smotra pri nas politika ni do- 
segla. V malem, kolikor je dovoljevala 
občinska avtonomija ter delna deželna 
samouprava, ki pa je bila nam v príd le 
na Kranjskem, so se pač lahko uveljavljalí 
narodovi nazorí po posredovanju političníh 
strank. Ta avtonomija pa se je nanášala 
le na notranje zadeve manjše vážnosti. 
Osnove splošno - človeškega, družabnega, 
gospodarskega ter kulturnega življenja pa 
so bile zadeve skupnih avstríjskih državnih 
organov, bodisi obeh zbornic ali osrednjih 
državnih úradov ter njih ekspozitur med 
nami. Pri vseh teh pa smo tvorili Slovenci 
tako maj hen, neznaten ulomek, da se spe- 
cifično naša stremljenja niso mogla uve- 
Ijaviti. Ce smo hoteli uresníčití kakršnosi- 
bodí težnjo glede osnov nacionalnega živ- 
ljenja, smo morali najpreje preizkusiti, 
kako mislíjo drugi avstrijski narodí o naši 
ideji. Če njih notranjí razvoj še ni bil 
prišel do fáze, kí bi zahtevala enako pre- 
uredbo, je bila naša namera onemogočena. 
Jasno je, da je takšno stanje \T)livalo 
ovirajoče na polítična stremljenja, ki bi 
imela namen, prerajatí temelje narodo- 
vega ústroja, kakor je tudi gotovo, da je 
bistveno oviralo, če ne naravnost onemo- 
gočílo, dosledno izvedbo moderníh demo- 
kratíčníh načel. 

Že íz tega sledi, kako je bila naša 
usoda v vseh osnovnih zadevah nacional- 
nega življenja navezana na močnejše ná- 
rode — sodržavljane ter njihova nazíranja. 
Ker njih gospodarsko, socialno ter kul- 



159 



turno stanje ni bilo enako našemu, je 
jasno, da si naše in njihove težnje niso 
bile enake. Samo ob sebi umljivo je 
vzpriôo naše maloštevilnosti, da so obve- 
Ijale njihove težnje na šltodo našim. Prisi- 
Ijeni smo bili, ravnati se v vseh temeljnih 
zadevah po teh mogočnejših sodržavljanih, 
v kolikor niso sploh odločevali njih na- 
zori ravno o naših najvažnejših stvareh. 
Naš razvoj je bil potemtakem po šili na- 
vezan na njihov razvoj ; morali smo ho- 
dili ž njimi v koraku, pa naj smo po 
lastnem notranjem razvojnem ritmu že 
prispeli do enakih faz ali ne. Marsikaka 
perióda našega politicnega življenja ima 
na sebi znake, sledove takšne usode ; pre- 
živeli smo jo, ker smo bili potegnjeni 
vanjo, ne da bi bili sami v sebi dozoreli 
zanjo. Zato imamo pri naši politični zgo- 
dovini tolikokrat vtis neorganičnega, ne- 
logicnega dejstvovanja; politika namreč 
dostikrat ni bila rezultát notranjega na- 
rodovega stremljenja ter mišljenja, temveč 
nam je bila nekako od zunaj oktroirana. 
Z novo dobo pa bo naš národ stopil 
na politično torišce z zavestjo, da so nje- 
govi nazori merodajni ne le v zadevah 
sekundárne vážnosti, temveč enako tudi 



za konstituiranje in spreminjanje osnov 
vsega lastnega nacionalnega življenja ter 
da ga pri tem ne bo nihče motil, oviral 
ali posiljeval. 

Ker bo torej národ potom politicnega 
udejstvovanja sam odločeval o vseh svojih 
zadevah brez razlike ali izjeme, bo silno 
narasel pomen politicnega dela kot sred- 
stva do samovláde. Politicne stránke, ki 
bodo — ko uvedemo povsod proporci- 
onálni sistem — res izraz narodovega 
gospodarskega, socialnega ter kulturnega 
stanja in njegovih názorov, bodo svoje 
težnje lahko v polni meri in vsestransko 
uresničile ter preobrazile nacionálne živ- 
Ijenje po lastni volji. In bolj kakor došlej 
bo potreba, da človek, ki hoče zvesto mo- 
triti nacionálni razvoj, pazno sledi tudi 
političnemu življenju, seveda ne dnevnim 
malenkostnim detajlom, pač pa njega os- 
novnim idejam, konfliktom in zmagam, 
njega napredku in napakam. 

V smislu očrtanih perspektív bomo 
kot kultúrna revija motrili vse dejanje 
in nehanje naše politike ter znanstveno- 
kritično merili njene stalne in trajne 
vrednote. 

A. L. 




160 




Fran Albrecht: 

Spev eternistov. 

jyii smo od vceraj in smo od jutri, 
mi smo od danes in od vekomaj. 
Mi smo prižgali src plamenice 
in smo odkrili človeštvu nov raj. 

Prisluškovali smo daljnim skrivnostim, 
tem, ki šepečejo si jih obzorja, 
in prepevaje svoje najtišje radosti 
smo potopili v najgloblja se morja. 

Mi, prebujenci nesmrtni, nadvladali v dušah 
smo tesno prostornost, dušeči čas, 
vsa razmeknili obzorja in se nasmehnili 
Smrti smo v njen materinskí obraz. 

Smrt: prebujenje v novo življenje . . . 
Mi se povračamo vecno nazaj. 
Bratje, verujte, ne danes, ne jutri — 
vekomaj vstvarja svobod se nam raj. 

Našim dušam rastejo krila, 
naša telesa, lahná in svetlá, 
naše oči, proroško razžgane, 
so zastrmele se preko sveta. 

Mi smo raztrgali trhle ograje 

in smo razsuli oboke neba, 

ko v dušah pozval nas je klic šepetaje: 

vreci se v solnčno osrčje sveta! 

Bratje, en smisel je duši: leteti! 
En úkaz našim srcem je dan: 
kot baklja, v noci prižgana, goreti 
v novo svobodo in v novi dan! 



11 161 



Fran Albrecht: 

Alkimija. 

iVxesto ob mestu in cesta pocez, 
reka in polje in gora in les, 
Ijudstva vmes, sinji šotor nebes: 
v retorti stvarstva alkimija. 

Vse je skrivnost: glej, jaz tam in ti, 
vidne vse in nevidne stvari 
čakajo, da nas stvariteljski 
prežári dih, ki vse ovija. 

Crv, ki se plaziš po tleh, si metulj, 
z zlatimi krili pod solnce boš vzplul, 
kameň, tvoj sen je zveneči dragulj — 
v skrivnostni školjki melodija. 

Jaz in ti: dva tujca oba . . . 
Pa se prelije v srcé iz srca: 
ali sva eno — ali sva dva? 
Mi vsi smo Eno: harmonija. 



Tuji glas. 



1. iho trka na moje duri, 
tiho trka tuji glas. 

V srcu ga čujem; v srcu vprašujem, 
kdo je, ki zove me v pozni čas. 

Ali si ti, brat neznani, zapúščen, 
svojih tesnob ves pijan, kakor jaz? 
Ali si ti, moja daljna nevesta, 
iz srca do srca tvoj segel je glas? 

Tiho trka na moje duri . . . 
Kdo si, skrivnostni polnoční gost? 
Oh, na dušo mi trkajo mŕtvi, 
mŕtvi dnevi — moja mladost — — 



162 



Alojz Kraigher: 

Mlada Ijubezen. 

(Dalje.) 

rx. 

Tomo je sam z Miro. Ona se oprijemlje njegove roke in seta z njim. 
„Mira, kdo je oni bledi grbavček, ki lazi venomer za Magdo 
in za Bogdanom? Ali ga vidiš tam-le, kako opreza med Ijudmi? Sled 
je izgubil." 

„To je Škrjanček, lepi Adolf, Kolarjev trgovski pomočnik. Magda 
se že dolgo z njim igra. V začetku se nam je zdelo, da ga ima rada; 
norčevali smo se z njo." 

„Saj ga je tudi imela rada!" — vzklikne Tomo nepričakovano. 
„Umorili ste ji Ijubezen — in tega revčka z njo!" 

Mira se zasmeje in ga začudeno pogleda: 

„Interesanten fantek, kaj?" 

Tomo zarenci : 

„Zelo interesanten !" 

V dubu vidi storijo : — Magda se je zaljubila v dečkov lepi obraz, 
v njegovo belo in fino kožo, v njegovo plavo grivo; obenem je čutila 
usmiljenje in morda neko perverzno slast z njegovo pokvečenostjo. 
On je v začetku dvomil; a ko mu je začela objemati obraz in ga po- 
Ijubljati, je vzplamenel. Imela sta se rada; a ona je Ijubila njegovo 
glavo, njegovo telo ji je ostalo tuje; bála se je dotikljajev z njim. 
In čim večkrat je obtipala njegovo grbo, tem bolj je lezel vanjo strah. 
A njen pohlep ni bil nič manjši, slast je bila morda še razkošnejša. 
Potem je prišlo smešenje in norčevanje, — streznjenje. Postalo je je 
sram pokvečenega Ijubčka, začela se je nenadoma zavedati — zablode. 
Bežati je hotela sama pred seboj, začela se je Skrjančku izogibati. 
ískala je, kamor bi se zatekla, kjer bi našla utehe svojemu poželjenju, 
kjer bi našla zadoščenja svojemu sladostrastju. In obesila se je na 
prvega, ki je bil pri rokah in je bil najprimernejši, ker je sam prežal 
na slednjo priliko, da se okoristi z njo in poslúži svojemu poželjenju 
in sladostrastju. Bogdan ji je ugajal kot gizdav in eleganten mladič 
in zlasti jo je mikalo njegovo porogljivo, omalovažujoče ponašanje . . . 

Tomo molči; Mira pa se zasmeje iznova: 

11* 163 



„Umorili smo Ji Ijubezen!? In tega revČka smo umorili?! ToreJ 
smo morilci!" 

„Nič se ne smejaj, Mira!" — reče Tomo resno. Ona pa ga dregne 
s komolcem: 

„Tu je, Tomo, glej ga! ,Škrjanček poje, žvrgoli, se beľga dneva 
veseli', . . . Kam. pa, kam, Skrjanček?" 

Videti mu je, da bi se najrajši neopažen izmuznil mirno. Pogled 
in vse telo mu izraža zadrego in ponižnost. V bieda lica mu dahne 
s skoraj vidno počasnostjo čisto lahka rdečica. Postaví se po vojaško, 
pete skupaj, z Ijubko eleganeo privzdigne žametni klobuček : 

„Klanjam se, gospodična Mira!" 

„Ali stikate za Magdo, gospod Skrjanček?" 

„Ne!" 

„Res, da ne, Skrjanček?" 

„Zakaj me vlečete, gospodična Mira?" 

„Saj vas ne vlečem! Ampak — če jo iščete — tam pri mizi je 
nekdo rekel, da je šla v štacuno!" 

Mira se sunkoma obrne proč in prasne v smeh; udari se po 
ustih in pogleda Toma kakor v zadregi. Tomo stisne obrvi: — Kdo 
ji je govoril o — ,štacuni'? 

„Prodajalnica je zaprta. Čemu bi zdaj gospodična Magda . . .?" 
— Naenkrat ga je sram, da je le za hip verjel na prodajalnico ; temná 
rdečica mu buhne v lica: — „Klanjam se, gospodična Mira!" 

„Dobro zabavo, gospod Skrjanček! Najlepše je pri vsi ti zgodbi, 
Tomo, da ima Skrjanček doma dekle, ki je docela noro vanj. Idilično, 
ali ne? On pa šili le za Magdo!" 

Tomo je tih, nekoliko ozlovoljen. Mira umolkne in se krepkeje 
nanj obesi, v zadregi dvigne ramena in se ozre okoli ; sram je je pred 
Tomom, pa začne zopet klepetati: 

„Ali si videl, Tomo, Milo in njeno gardo?" 

„Njene tri trabante!" 

„Miza se cedi od samega šampanjca. Tako se ga nažlampajo . . . 
Ogljenčeva kislina jih napihne in vzdigne v zrak, Predstavljaj si jih 
kot balóne, Tomo!" 

„Ogljenčeva kislina je pretežka, Mira." 

„Milo si predstavljaj kot balón, iluminiran z alkoholom !" 

„Alkohol ne sveti posebno, Mira!" 

„Ne bodi siten! Predstavljaj si jo kot balón, — kot lampijon! 
Bajnokrasen lampijon!" 

Mira nekoliko pomisli: 

„AH je resnica, Tomo, da je Milá — mrzla ženská? — da sploh 
ne čuti? — Saj razumeš"? 

164 



„Pravijo!" 

„Torej — nerazsvetljen balón, lampijon brez lúči!" 

„Ali je samo Ijubezen luč in ogenj?" 

„Kdor ne Ijubi, je kot brez duše!" 

„Milá Ijubi tri naenkrat." 

„Tri — in nobenega!" 

„Molči, danes ji nalijejo alkohola v lampico." 

„Hahaha . . . Danes bo nevarno zanjo." 

Mira pomolči in premišljuje ; — pa se obrne k Tomu: 

„Ti si tudi meni očital, da sem — jalov cvet!" 

„To je nekaj druzega, Mira; takrat si bila še otrok. Z vrtnico 
sem te primerjal; in vrtnica duhti, — torej tudi Ijubi; samo — brez- 
plodna je." 

„Potem pac misliš . . ." 

„Kako bi mogel misliti? Neumnost! Zdaj šele vidim, kakšno 
oslarijo sem napísal! Oprosti, Mira!" 

Ona zopet premišljuje, — vzdihne práv globoko, — pa se nepri- 
čakovano zakrohoče: 

„Predstavljaj si Debevčka kot lampijon! AU si ga videl, kako je 
capljal krog Milé? Kakor majhen hrošček! Ona je lep rogač, velik in 
bleščeč, s poliranimi Mešcami; in Debevček — pika-polonica ..." 

„Zato pa je Senica bolj rogaški. Ta si je za danes nabrúsil svoje 
klešče." 

„Rogati so menda vsi trije in njen mož povrhu," — se smeje 
Mira. Nenadoma prebledi in se vgrizne v ustnico. Bližajo se: doktor 
Breznik in njegova žena, gospa Helena, profesor Klancar in nadpb- 
ročnik Javornik. Zadnji se drži nekoliko od stráni, razmišljen in od- 
soten, kakor da se dolgočasi. 

Gospa Helena se začudi: 

„Ti si tuk aj, Tomo?" . — Njena lica so razgreta, v očeh ji utriplje 
tajen blesk; z desnico se oklepa Breznice, k njeni levici se pritíska 
Klancar, ki je ravno s toplo zaverovanostjo govoril vanjo. 

„In ti si tukaj, mama?" 

Ona temno zardi, Klancar se za spoznanje odmakne od nje. 

„Pol urice dopusta sem si vzela. Nekoliko ái moramo od- 
dahniti." 

„Kako ste krásni, gospodična Mira!" — vzklikne Breznica. „Moj 
mož vas kar z očmi požre." — Tudi gospa Elvira je razgreta, videti 
je nemirna in nestrpna, njene ogromne zenice plapolajo. Po kratkem 
boju se ustavi njen pogled pri Milanu in Ijubosumno preiskuje, če tudi 
njegove oči občudujejo Miro. 

„Danes se nasrkamo lepote", — reče Breznik, „sleherna ženská 
je umotvor!" 

165 



„In veselica je razstava!" — se zasmeje Žitnica. 

„Morebiti bo tudi kaj kiipčije," — hiti pomembno Klančar in 
pogleda gospo Heleno práv od blizu. 

„Ti le lepoto srkaj, možek; jaz sem se odločila za šampanjec!" 

— Duša gospe Elvire je razdrapana. V nji se vršijo boji za zvestobo 
in nezvestobo, za moža in zákon, za Javornika in zoper njega. Ko- 
prnenje za eksotičnim úžitkom, za prelestjo greha, neka naveličanost 
z vsakdanjostjo in poštenostjo jo naganja Milanu v naročje. Mori jo 
Ijubosumnost na moža, ki mu ne zadostuje lepota ženské samo pri 
nji, temveč je išče vsepovsod, jo vidi in jo pije na ulici in v družbi 
in se veseli užitka. A zadržuje jo njegova trdna volja, njegova oprez- 
nost in pazljivost, njegova stanovitnost, njegova možata odločnost. 
Zato je zmirom bolj nestrpna in nesigurna, vse trepeče in praskeče v 
nji; a pravá, neugnana strast se ji ne vzbudi. 

Milan se napol umika njenenemu pogledu; daje si opravka s 
cigareto, ki mu noče vleči; precej prisiljeno se nasmehne: 

„Ali je ženská samo za praznik umotvor?" 

„Samo za praznik, gospod nadporocnik!" — hiti Elvira. „In treba 
je pomisliti, da življenje ni praznik!" — S široko odprtimi ocmi ga 
skúša vsega ujeti v svoj pogled; izsrkala bi mu dušo, da jo preišče 
in spozná. 

„Menda je tudi narobe res, da praznik ni življenje!" — rece 
gospa Helena. 

„Oho!" — se zoperstavi Klančar. „Življenje mora biti praznik!" 

„In ženská mora biti umotvor?" 

„Samo za praznik!" — se smeje Breznik. „Biti umotvor je precej 
naporna reč. V delavnik si mora ženská odpočiti, — če ni kdo na- 
povedan, ki pride v ógledi. V tem slučaju je pa itak tudi delavnik 
kakor praznik." 

„Doma smo ženské coprnice, seveda! Moški pa bi hoteli samo 
zijala prodajati in umotvore gledati. Človeka vam ni mar, s človekom 
bi ne znali živeti." — Elvira se izvije moževi roki in stopi k Javor- 
niku: — „Dajte mi cigareto, Milan!" — Pa zapazi, da se je zagledal 
v Miro, kakor bi pričakoval kakega znamenja od nje. Ježa ji zablisne 
iz oči, s stisnjenimi čeljustmi sikne vanj: •— „Dajte mi ognja, Milan!" 
— Nato se obrne z obrazom preko ráme, puhne oblaček dima svojemu 
môžu v lice in se nasmehne Miri: 

„Ali se nam pridružíte, gospodična! K šampanjcu smo na- 
menjeni." 

„Hvala, milostivá, ravno smo bili tam!" 

„No, vaš spremljevalec pôjde vendar s svojo mamo! Ali ne, go- 
spod Tomo?" 

„Hvala, milostivá, za enkrat imam dovolj šampanjca!" 

166 



^No torej!" — se vzboči Breznica nekoliko pikirano. ^Ali se nam 
vi tudi izneverite, gospod nadporočnik? Cemu gledate na uro? Ali ste 
zmenjeni za kak sestanek? Brž, gospod nadporočnik! Mira ali Elvira, 
to Je zdaj vprašanje! Hahatia . . ." 

„Jaz sem zmeraj za šampanjca, milostivá!" 

„Potem pa hajdimo, gospoda!" — Dostojanstveno se odpraví, 
kakor kneginja, ki Je zaključila avdijenco. 

Zitnica se obrne k sinú: 

^Ne pozabi, Tomo, da moraš priti ob eni pome?" 

^Dobro, mama !" 

Ko sta zopet sama z Miro, pomisli Tomo za trenotek: — ZakaJ 
Je tudi Mira gledala na uro? Ali Je tudi ona zmenjena za sestanek? 
In zakaJ Je tako poparjena? Kot brez sape! Niti zagnala se ni v boj 
z Elviro! . . . 

Po kratkem molku se iztrga Mira siloma svojim mislim, se oklene 
Toma in ga vpraša z nekoliko pretirano resnostjo: 

^Ali Je gospa Elvira lepa?* 

„Lepa kakor bájka iz ,tisoč in ene noci'!'' 

^Koliko Je stará?" 

„Bajka Je večno mlada." 

„Ali ni preveč nalepotičena, izumetničena ? Ali je treba šminke 
na licih in na vekah?" 

„To spadá k bajki." 

„Moderna bajka! Modernizirana. Izprašena in popravljena! Ob- 
čutek imam, kakor da ne spadá v našo dobo." 

„Ali si IJubosumna nanjo, Mira?" 

„Morda!" — zmigne ona s pleci. 

Tomo se namuzne: 

„Ampak Javor Je vendar s teboj zmenjen za sestanek!" 

Ona ga presenečeno pogleda, pa se nenadoma zasmeje: 

„Ti si navihanec! Kako si to pogodil?" 

Nehote pogleda zopet na uro in nadaljuje naglo : — „Z Javorjem 
mi Je čudno, Tomo. Neverjetno me razburja. Telesno koprnim za njim. 
Oprosti, Tomo, nekomu móram to povedati, sicer me še raznese ! Sa- 
njam o njem in v sanjah ga poljubljam; a če je poleg mene in se 
me dotakne, mi zleze hlad v meso ; nekakšen strah me vso prevzame, 
da zatrepečem kakor v mrzliei. In ko me Je poljubil, se Je naekrat 
stud oglasil v meni; gnusil se mi Je, da bi pljuvala in bljuvala." 

„Pusti Javornika, Mira, on Je nevaren človek ! Ali si s Praz- 

nikom že popolnoma končala?" 

„Praznik ni življenje, Tomo!" 

„Tudi bolezen ni življenje." 

„Bolezen?" 

167 



Tomo se prestraší: — Ali ni preveč povedal? Ali je vse resnica 
o Milanu? Ali ga ne sodi prehudo? ... 

„Bojim se, da Javornik ne misii resno na ženitev!" 

„Kdo pa misii na ženitev?" — plané Mira. „Ali ni grdo, takoj 
na ženitovanje misliti? Prvo in edino je Ijubezen! In samo Ijubezni 
iščem ... A samo hrepenenje in sanjarenje še ni Ijubezen; meni pa 
je skoraj, kakor da mi je dovolj — sanjarenje in hrepenenje . . . Ali 
mi verjameš, Tomo, da nisem še nikogar poljubila razun tebe?" 

„Pik-pik-pik ..." 

„Ecco! Torej tudi tebe nisem poljubila." 

„Ne pretiravaj, Mira!" 

„Ta in oni me je že poljubil ; jaz — ne znám poljubljati ! Zákona 
si niti predstavljati ne morem ; zato ne mislim nanj. — Ali sem mrzla 
ženská, Tomo? — Čisto mrzla nisem: — Javornika strastno poželim 
in sram me je tega poželjenja; a — izpolnitve poželjenju si ne za- 
želim. — Jalov cvet ! Práv si me primerjal. Cvetem in duhtim in vpijem 
po Ijubezni, — Ijubiti ne morem. Po Ijubezni hrepenim in je vendar 
nočem, niti Javorjeve ne. Ljubiti bi se morda dala, — a bilo bi pre- 
magovanje, žrtvovanje, bil bi — greh!" 

Tomo se čudi in ne more razumeti, ne more si predstavljati, zato 
ne ve odgovora. Od stráni pogleda Miro in se zadivi njeni krasoti. 
Njena lica so razpaljena, oči ji motno plapolajo. Njegova roka čuti 
toploto njenega mesa ... Ko bi bil zdaj na samem z njo, — ali bi 
se mogel zdržali, da bi je ne pritisnil k sebi, da bi ji ne pogladil 
ličeca, da bi je ne poljubil na sočna usteca? ... Pa se spomni: — 
— pik-pik-pik ... V tivolskem smrečju zadnjič: — Po štirih letih je 
bila prvikrat zopet z njim; takrat je torej poskusila, ali že — zna 
poljubljati! A bil je tudi takrat samo pik-pik-pik . . . 

Mira se sunkoma otrese svoje zamišljenosti in postane mahoma 
zopet vsa živahna: 

„Zato poslušaj, Tomo, — mojo idejo! — Ali sem lepa, Tomo?" 

„Ti si krasotica, Mira!" 

„Ne smej se, dragi moj ! Lepota je predpogoj za mojo idejo. Ali 
bi lahko zapeljala — kogarkoli?" 

„Ce se potrudiš, Mira ..." 

„Morala bi se pretvarjati, morala bi glumiti ! Pa dobro : — ženská 
je ustvarjena za varanje." 

„Čedno spoznanje, Mira!" 

„Nekoliko necednosti je gotovo pri moji ideji; ampak — uspeh 
bi moral biti čeden. Ce se moj náčrt posreči, bo to nekaj velikanskega!" 

„Zdaj sem radoveden, Mira!" 

„Jaz nisem ustvarjena za navadno žensko usodo. Ničesar si ne 
domišljujem, Tomo. Práv nič se ne precenjujem. Narobe: — dobro 

168 



čutim, da mi manjka bistvenih stvari ; sposobna nisem za usodo zdravé, 
polnokrvne ženské. Za zákon nisem; nesrečna bi bila jaz, še bol] ne- 
srečen menda mož. Zato bi sprejela zákon samo kot sredstvo za iz- 
vršitev svoje ideje." 

„Brez Ijubezni. Preračunjen zákon." 

„Preračunjen zákon, natanko preračunjen zákon! — Človek je 
dolžan — koristiti ; svojim Ijudem koristiti, svojemu — národu koristiti ! 
Národná požrtvovalnost, Tomo!" 

„Uživati — za národ!" 

„Ne samo uživati, tudi — žrtvovati ! Jaz žrtvujem — svojo lepôto ! 
To je edino, kar imam." 

„In to ni malo, Mira; samo ..." 

„Prodam jo, oderuško; dragoceno, kakor da sem vsa posuta z 
briljanti in demanti ! Za milijone jo prodam ! In te milijone — po- 
klonim národu!" 

„To je ideja, Mira!" 

„Marsikdo bo rekel : — Umazaná ideja, umazaná kupčija, umazan 
dar ; národ nam umažeš s svojimi milijoni ! Ali bi ga res umazala ? 
Samo sebičnost je umazaná. Zato bi niti sebe ne umazala, ker bi se 
ne žrtvovala zase, temveč za idejo, za blagor národa. Za narodovo 
korist pa bi bil celo umor moralen, ne samo — samomor!" 

Mira je vsa vzhičena. Pogledi ji plamenijo, lica ji žarijo, navdu- 
šenje žehti iz nje. 

Cesa potrebujemo Slovenci v boju z Nemci ? — Denarja ! Denarja ! 
Denarja ! — Kaj nam zaležejo ti krajcarji, ki jih naberačimo za družbo 
SV. Cirila in Metoda? V Trstu si vzdržujemo šolo; za Trst premalo. 
Kaj pa Maribor? Celovec? Vsi obmejni, vsi narodno ogroženi kraji? 
Kjer stoje na naši zemlji trdnjave nemške, ponemcevalnice in nemški 
domi, povsod bi morali imeti svoje obkoljevalne čete, napadalne stroje. 
Lastnih trdnjav bi si morali zgraditi. — Pa ne gre samo za Ijudsko 
šolstvo ! Kaj pa naša književnost in naša umetnost, naša veda in njeni 
hrami, višje in najvišje šole ? Kaj trgovstvo in industrija? Kaj'naš za- 
dolženi kmet, ki mora prodajati rodno grudo sovragu tam na mejah, 
da se nam zajedá v meso in nam pije kri? Kaj torej zadružništvo in 
posojilništvo, hranilništvo ? — Z očetom se je pogovarjala o teh stvareh. 
Milijonov bi bilo treba, pa bi šlo naprej — do izvojevanja svobode! 
Tudi on ima náčrte, však dan druzega, zase in za národ; izpeljal pa 
do zdaj še ni nobenega, ne zase ne za národ. 

„Ali si povedala očetu svojo idejo?" 

„Ne! Seveda ne! On bi ideje iz rokava stresal, a za delo ni 
nobeno. On je fantast, a poleg tega skoraj filisterski v svojih nazorih 
o morali. On bi me oviral." 

„Pa si se že kaj ozrla za kakšno — žrtvijo?" 

169 



„Hahaha, tu imaš práv: — tudi on bo žrtev, ne samo Jaz! Na 
Biedu sem spoznala milijonarja, morda bo pripraven človek. Nemec 
je in Dunajčan. Povabil me je z mamo na obisk." 

„Dobro delaš, Mira! In koliko . . ." 

„Cenijo ga na trideset milijonov." 

„Ali ne bo premalo?" 

„Nikar se ne norčuj, moj dragi ! Starikav je in grd ; pa ko bi bil 
magari gobav, — sklenila sem, da se ga lotim." 

„In če se ne posreči?" 

„Potem je bila to sama poskušnja ! A upam — generálna skušnja, 
ker dvakrát nočem ponesrečiti. Jeseni pôjdem na Dunaj." 

Tomo ne sprašuje dalje. Nekako zopern mu je ta náčrt; mučno 
mu je pri duši, najraje bi izmaknil roko izpod Mirine pazduhe. 

Ona se sunkoma ozre na vse stráni ; nekoliko splašen ji je izraz, 
ko da se je nenadoma vzbudila iz zamaknenja in se ne more spom- 
niti, kje se nahaja. 

„Ali te zadržujem, Tomo? Ti bi bil že rad pri svoji mizi." 

„Saj nimam svoje mize!" 

„Pri Véri je tvoj prostor, Tomo, le pojdiva! Poglej, kako je svet 
lepo vesel! Vsi so že v rožicah." 

Skrivoma pogleda na uro in potegne Toma hitreje za seboj. Pa 
se mahoma zopet ustavi : 

„Ali je vidiš mršnje? Katra je s svojim Janezom ženinu ušla." 

Stembal ima klobúk postrani, v očeh razposajenost in objestnost ; 
z levico drži Goričnikovo Katro pod pazduho, v desnici stiska njeno 
roko. In ona se ozira k njemu; njen pogled je malo zmeden, a vroč 
in poželjiv; vdano strast ji izdaja vse telo. 

„Ali gresta plesat, Katra?" 

Ta se zdrzne in se obrne vsa prestrašená, rdečica ji buhne v 
lica ; pa se razjezi, razgali zobe in odkima z glavo : 

„Kaj te briga? Servus !" 

Mira gleda za njima; zamišljena je, nekoliko tožna, obžalovanje 
in hrepenenje ji drhti v očeh. 

„Ali jo zavidaš, Mira?" 

„Katra je zdravá ženská. Za zdravje jo zavidam." 

„Katra je preprosta ženská; prenizka zate, Mira. Kje si jo iztak- 
nila? Ali je to druščina zate? — To razmerje za ženinovim hrbtom 
je propalost, Mira!" 

„No — lahko bi ti odgovorila : — Tudi Vera sé igra za ženinovim 
hrbtom ..." 

Tomo se prestraší in prebledi, srce mu zastane: 

„Lepo te prosim, Mira! Katro veže vendar sama gola strast s 
Stembalom! Pri nji so že nameni čisto nizki." 

170 



„Kako pa moraš vedeti? Ljubimkanje je iiazadnje zmirom — 
gola strasť." 

Tomo ima naenkrat strašno slabo vest. Bledost njegovih lic se 
umakne temni rdečici; srce mu razbija v prsih: 

„Vsako primerjanje si prepovedujem, Mira! Ti ne žališ mene, 
temveč ..." 

„Nikar se ne razburjaj, Tomo ! Nikogar nočem žaliti ! Samo za- 
vidam vas vse skupaj, za zdravje vas zavidam! Sicer pa: — ti si na 
mestu, Tomo ! — Z nestrpno kretnjo se postaví tik pred njega in ga 
prime z obema rokama za ovratnik pri suknjiču; lica so ji bieda, oči 
so kalné: — „Samo neka] te še prosim, Tomo! Ce boš slišal kaj sla- 
bega o meni, — nikar me ne obsojaj, Tomo ! Spomni se, da potrebujem 
študij za svoj — poklic! Servus, Tomo!" 

Mira naglo odhiti. Iz množice ga še pozdraví njen smehljaj. in on 
se čudi, koliko obupa je v tem smehljaju, obupa in negotovosti in 
izgubljenosti. A njegove misii so v trenotku spet drugod : — Vsega ga 
prevzema mučno čustvo zbegane prestrašenosti : — ali je resnično kaj 
podobnosti med počenjanjem Goričnikove Katre in Ijubimkanjem nje- 
gove Vére ? Ali je med njim in Véro kaj dogovora ? Ali je le količkaj 
sporazumljenja med njima za kako nepoštenost ali nizkotnost? Ali ju 
ne tira skoraj zoper njuno voljo in kakor podzavedno neka tajná sla 
druzega k drugemu? — Nehote! Ali greh ni greh, če je podzaveden? 
Nizkotnost je nizkotnost, čeprav živi skrita v duši in se je človek ne 
zaveda. Razloček je le v stopnjevanju. — Tomo vzdihne in si obriše 
potno čelo*. Misii se mu zmedejo. Tako mu je, kakor da stoji na odrú 
in da ga gledajo od vseh stráni; prozoren je kot steklo, vsi lahko 
berejo v njegovi duši o namenih varanja in okoriščanja za hrbtom 
tujega človeka. In nenadoma se mu zazdi, ko da se upira vanj pogled, 
ki ga prebáda in prodira s strupeno maščevalnostjo, z razjedajočo 
mržnjo ... Ko se obrne, se sreča z Drnovškovim pogledom, ki je 
sovražen in preteč, čeprav izraža ves obraz veselje in vinsko raz- 
igranost . . . 

— Ko se je bila Vera vrnila od šampanjca k Drnovškovemu 
omizju, je Stanislav prepeval že nekoliko omamljen: 

„Po morju bárka plavá . . . 
Nezvesta, bodi zdravá, ..." 

Teatralično je sklanjal glavo, z levico si je česal brado in po- 
zdravljal z desnico v daljavo. Poleg njega je sedela Vérina prijateljica 
Zinka, z vsem telesom k njemu obrnjena, s sladkim in priliznjenim 
smehljajem na bledih licih. In Véro je bilo zbodlo v prsih: — Moj 
Bog, na Zinko sem čisto pozabila ! S seboj bi jo bila morala povabiti ! 
Po pravici je razžaljena! — Zinka pa se ji je s pretirano uslužnostjo 



umaknila in jo posilila na prostor poleg Drnovška. In ta je pel s še 
bolj očitnim poudarjanjem : 

„Moj up je šel po vodi, 
le jadrajmo za njim!" 

Za Véro se kot nalašč ni zmenil; a pogled mu Je bil že kalen, 
trepalnice so mu bile težke. 

Zinka jo je vprašala na uho: 

„Ti se torej porociš?" 

Ona je skomiznila z rameni: 

„Ne vem!" 

„Če pa imaš že dan določen!?" 

„Kdo ga je dolocil?" 

„Skrivaj se poročita, je povedal, — tik pred potovanjem." 

„Skrivaj!" — je ponovila Vera, da ni bilo poznati, ali je pritrdilo 
ali je vprašanje. Vseeno ji je bilo. Strašno malomarnost je čutila v 
duši. Nie je ni razburilo, da , ženin' razpolaga z njo kar brez dogovora. 

„Kako da si se odlocila — za Ameriko?" 

„Ali sem se odlocila?" 

„Ti si čudná. Vera!" 

Ona pa se v resnici se ni odlocila. Govorila je z Drnovškom o 
Ameriki, razpravljala je z njim o življenju onkraj morja, poslušala 
njegove náčrte, — a besede mu še ni zastavila niti za zákon niti za 
Ameriko. Kar se je zdelo vsi okolici že določeno, je bilo za nju dva 
še popolnoma nejasno. Stanislav se je izražal, kakor da je stvar že 
dogovorjena, ker je hotel tudi po druzih vplivati na Véro in ji na ta 
način naravnost vsiliti sugestijo, da jo je usoda njemu namenila. V 
resnici pa je imel v náčrtu tudi možnost, da se Vera z njim ne poroči ; 
pregovarjal jo je k izselitvi sami na sebi, preskrbel ji je v Ameriki 
lepo službo in ji obljubljal popolno osebno svobodo. Zanašal se je, da 
se mu tam posreči, kar se mu tu že toliko čaša zopet in zopet izja- 
lovlja. — Vera pa je bila njegovih vsiljivosti že tako navajena ; tolikrat 
je že doživela, da je razširjal neresnične vešti o njuni zaročitvi, da je 
to ni práv nič več razburjalo. Saj je poleg tega dobro vedela, kako 
zelo ji je naklonjen, kako zelo mu je edina srčna želja in morda cilj 
njegovega življenja — zákon z njo. A zdaj je bila jezna nanj, ko se 
je kujal poleg nje in kuhal Ijubosumnost ; čutila je v dnu duše, da 
bi postal iz zaročenca njen najstrupenejši sovražnik, ko bi doznal, da 
je njegov up v resnici — „šel po vodi" . . . 

Zinka je nekoliko razžaljena umolknila. Omizje je začelo peti. 
Vera pa je sedela kakor sama zase, zasanjana in odsotna, brez misii 
in brez volje. Le globoko v duši ji je brnela sladko-zveneča struna: 
— „katera dva se imata rada?" — in tuintam ji je za trenotek prodrlo 

172 



do površine toplo in razkošno čustvo in ji izvabilo smehljaj v 
obraz . . . 

In zdaj je zopet Tomo tu. Turčin poskoči, ga prime za roko in 
ga potisne siloma na prostor med Zinko in med Véro. Tomo se malo 
bráni in se mu oteplje: 

„Ali sem te plačal?" — se mu zasmeje na uho. 

„Kjer je Turčin, tam je kizmet, Tomo, to si zapomni!" 

Drnovšek gleda preko komolca, v nekoliko nerodni kretnji, s 
strogim in srditim obrazom, prste stiskajoč v pesti. Videti mu je, da 
bi najraje planil in se stepel. Turčin ga strese za brado in intonira, 
da zapoje vse omizje : 

„Srakoper je velik ptič, 

pisano ima perje, 

paži, paži, Stanko ti, — * 

Oni ga udari in sune od sebe ter zakolne poluglasno, a izprazni 
voljno svojo kupico do dna. 

Vera je zardela preko ušes, poveša glavieo in si ne upa pogledati 
ne na desno ne na levo. 

Pesem se vrsti za pesmijo, napitnica za napitnieo . . . 

Nenadoma se obrne Drnovšek kZitniku; strog mu je obraz, čelo 
mu je nabrano v srdite gube : 

„Pozivljam vas na dvoboj, Tomo Žitnik!" 

„Bravo, Stanislavček!" — se zakrohoče Turek. „Torej vina gôri ! 
Dvoje Štefanov! Kdor ga prej izpije, je zmagovalec!" 

Drnovšek se ne briga zanj : 

„Dvoboj je hazard! Ali imate kakšne karte?" 

„Snopsljajta!" — se smeje Turek. „Vadljajta — kot rablji za 
Kristusov plašč!" 

Drnovšek se je odločil: — resno se obrne k Tomu: 

„Za najboljše, kar imava! — Mora! — Najprej tri serije za po- 
skušnjo, potem tri serije zares!" 

Prsti padajo, pesti udarjajo po mizi . . . Sedem ! Štiri ! Nič ! Mora ! 
— Pet! Tri! Devet! Štiri! Mora! — Šest! Mora! — Osem! Mora! . . . 
Pogledi bliskajo in gorijo in se zabadajo drug v drugega, se lomijo in 
krešejo in tolčejo — kot bi sekalo dvoje nevidnih elektromEignetičnih 
mečev drug ob druzega . . . Sapa je žgoča in nagla, mišice so napete . . . 
Razburjenje in strast igralcev prevzame tudi gledalce; vzduh je težek 
kakor v cirkusu, kjer sledi občinstvo z napeto pozornostjo orjaški 
rokoborbi . . . 

Tomo sklene: 

„Mora!" — Roka mu onemogla páde na koleno, lica mu 
preblede. 

173 



• Stanislav se vgrizne v ustnico: 

„Zmaga je vaša ! Natovorite si to sladko breme ! Hajdi ! Dobro srečo !" 

Obrne se na drugo strán, seže po kozarcih in izpije duškoma. 

Družba |e nekoliko v zadregi. Blejčevka se naivno zakrohoče : 

„Za kaj sta pa igrala?" 

Tomo se nenadoma zave. Kri mu bubne v lica, pot mu stopi iz 
kožnih luknjic . . . Kakšna lumparija! Za človeka igrati?! . . . Srdito 
se ozre v Drnovška, udari ploskoma po mizi, zgrabi kupico in izlije 
vino onému v obraz: 

„Oslarija ! Jaz ne sprejmem takega dvoboja ... To je nizkotnost ! 
Fej! Nizkotnost!" 

Drnovšek plané in zamahne s steklenico . . . pa ga vjame Blejec 
za roko in ga potegne k sebi : 

„Pamet, Stanislavček ! Pamet!" 

Družba je v razsulu; vse je pokonci in se odpravlja. Turek po- 
migne Blejcu, naj se loti Stanislava ; sam pa prime Žitnika pod pazduho 
in ga vleče proč. 

„Jaz nisem takoj pomislil, kaj hoče beštija s to igro!" — reče 
Tomo in drži kot nevede roko na Vérini rami. 

„Saj ni hotel! Saj ni hotel!" — prigovarja Turek. „To je bila 
res le igra! On tudi ne bo priznal, da je igra odlocila; jutri pride 
zopet po nevesto." 

Tomo se ozre na Véro in odmakne hitro roko z njene ráme. Na 
licih ima rdeče lise, oci mu zbegano utripljejo. 

Turčin se zasmeje : 

„A ti si jo le vzel seboj !" 

„Božja sodba!" — se oglasi Silva, ki spremlja Véro in jo Ijubeče 
drži pod pazduho. 

Vera hodi s sklonjeno glavo; roki si tišči na lica in na oči in 
diha skozi ústa, ker jo hočejo solze zadušiti. Tomo jo pogleda in se 
oklene njene roke . . . 

„Turčin, levo glej !" — vzklikne Silva. 

Sodnik Košan prihaja mimo, pa se ne ozre. Prihznjeno se stiska 
k vitki krasotici, ki se preglasno smeje in se v bokih afektirano 
upogiblje. 

„To je Tratnikova Julka, bogata strojarica." 

„On jo bo ustrojil!" — se zasmeje Silva. „Torej je res zapustil 
ono revico? Ekspeditorica je bila ali kaj. Nekaj so pripovedovali o 
odpravljanju ..." 

„Ne, ne! Saj je porodila, bilo je menda mŕtvo." — 

„Servus, Tomo! — Andrej Praznik stoji pred njimi; ob njegovi 
roki Mara, ki je videti izredno srečna in zadovoljna. — „Ah nisi videl 
Mire? Že dobršen čas jo iščeva ..." 

174 



Tomo se nekoliko prestraší: 
„Kje je Javornik? Ali Je pri Breznici?" 

„Ne, tam ga ni! Tudi njega nisem videl." — Poročnik obledi in 
gleda vprašujoče v Toma. 

Po kratkem pomisleku izjavi Tomo: 

„Mira je brez dvoma z Javornikom ! Poglej — na Blejčev dom!" 

Praznik izmenja barvo iznova ; videti je nenadoma precej prepal. 

V dolgem pogledu se sporazumi s Tomom, da je treba iskati — v 
Javorjevem stanovanju. — 

Poročnik z Maro odhiti. Oni štirje šetajo dalje skozi Zvezdo; a 
Turčin ni vec na Tomovi stráni, temveč se oklepa Silve. Takoj nato 
sta obadva para ločena in hodita drug za drugim. 

Tomo objema Vérino laket in jo stiska k sebi. Ves čas molčita 
in ne čutita potrebe, da bi izpregovorila. Vera je že docela mirna; 
neka rezká poteza odločnosti krog ust je ostala kot posledica viharja . . . 

Bučno veselično življenje valovi in polje naokrog. Smeh in vzkliki, 
vriski, vpitje, petje, godba, žvenčanje čas in šteklenie, ropot in šunder 
napolnjujejo ozračje v razsvetljenem prostom pred šotori in pod ko- 
stanji. Tu motovili pijanec med Ijudmi in zbija búrke, tam se naslanja 
drugi z vsem telesom ob drevo in se bori s težavami.j Gcvornik stoji 
na stolu in govori s kričečim glasom; plosk in živio ga spremljata. 
Parčki se drenjajo po šetališčih ali postajajo ob stráni. Obrazi so raz- 
greti in razpaljeni, oči pijane, vriskajoče . . . 

Ko pridejo mimo majhnega omizja, zapazi Tomo zabuhel in bied 
obraz, ki pokima s strupenim smehom in z izrazom zadoščenja. Poleg 
njega plané mlajši obraz in se z veselím presenečenjem zagleda 
v Véro. 

Drnovškovi so danes zadovoljni ! — pomisli Tomo sam pri sebi. 

V istem hipu zapazi, da sta se Turek in Silva izgubila, in tudi on je 
zadovoljen. Nehote nameri korak proti izhodu. 

Pri eni zadnjih miz leži na stolu kričeče-rdeča Magda. Omamljena 
je od pijače, zleknjena v nemarni kretnji ; obraz se ji glupo smeje, 
desnica ji visi kot otrpnjena ob stráni, z levico objema Bogdana okrog 
vratu. Tudi on je napol pijan; s priskutnim, prskajočim smehom ji 
šepeta na uho ... V bližini, skrivajoč se med Ijudmi, stopica Škrjanček 
semintja, nestrpno in nemirno, mencajoč si roki, pogledavajoč na pijani 
par, potné srage na belem čelu, Ko zapazi, da ga Tomo gleda, se 
naglo skrije za drevo in opreza izza njega . . . 

Pred Narodno kavarno Tomo za trenotek postoji: 

„Sedeva na vrt?" 

Vera stisne z laktom njegovo roko in ga pogleda . . . Oči so ji 
zardele, solza ji blešči na vejicah . . . Tomo se molče odpraví 
dalje . . . 

175 



Po Gosposki ulici šetata pred njima dva gospoda. Elegantná sta 
in mlada. Večji ima slamník v roki, plesa mu blešči od žarkov uličné 
svetilnice. Manjši ga z drobnimi korakci prehiteva, se obrača in se 
postavlja predenj. Z dvignjenim kazalcem in z zatikajočim se jezikom 
modruje važno: 

„Senica, — to ti je kujon! Ali si ga videl? Zdaj jo ima! Midva 
pa sva neumna, če mu pustiva plen! — Premisli in preudari: — poj- 
diva z njima v stanovanje!" 

„Hahaha, meni pa le ugaja, da jo že enkrat iztakne ! Toliko čaša 
nas je vse za nos vodila! Nas in druge in svojega moža! Zdaj je 
prišla njena ura! Hahaha . . ." 

Tomo potegne Véro naglo preko ceste in skúša one prehiteti. — 
To sta Lesník in Debevec, spredaj gre Senica z Milo. Ona je vinjena 
in skoraj leži na njegovi rami. Jezik ji je težek, smeh zaspano 
zavaljen : 

„Jaz da bi se bála svojega možíča: — Hahaha . . . Kako se mo- 
tite! Hahaha ..." 

Tomo in Vera skoraj bežita, da prideta naprej . . . 

Na ulici je malo pešcev. Tuintam zadrdra kočija mimo. Posamezní 
veseličarji hite domov, drugi šetajo brez cilja ali spo v gostilnico na 
boljše in cenejše vinčece . . . Noč je zvezdnata in topia, veterček je 
malo vlažen . . . 

Cez Sv. Jakoba most. Ljubljaníca teče mimo in sanjavo, na po- 
vršíni se svetlikajo prameni lúči, ob stebrih šume in žubore vzpenjajoči 
se valoví. Na bregovih spremljajo vodo perspektíve temníh drevoredov 
s košatimi kostanji, navzgor, navzdol, na obeh straneh. Pod njími spe 
mračna šetalíšča in sanjajo skrívnostne bájke; sence švigajo mimo 
debel, tuintam se zaiskri ogorek cigarete. Na barje se odpira obzorje 
s svetlejším nebom, kí vzbuja hrepenenje, da bi človek vzplaval vanje 
kot v morjé prostosti. Nad mestom je nebo temnejše, čeprav utriplje 
nad njim odsev svetlobe kakor v tenkem pajčolanu. Na grajsko strán 
se hiše gnetejo kot na kúpu, stlačené od tesnosti, podaljšane na kvišku. 
Kontúre grada s svetlimí židovi stražijo nad njími; stolpovo kroníšče 
prehaja v temnikasto nebo; med zobovi sveti zvezda, da ne veš v 
trenotku, če ni umetna luč. 

Tomo zavije na Starí trg; pa se spomní: 

„Ali se izprehodiva čez grád?" 

Sv. Floríjana ulica je skoraj prazna. Tomo in Vera se napotita 
navzgor. Njegova roka čvrsto objema njeno laket, njení prstíči leže v 
njegovi leví dlani. Ves čas sta izpregovorila komaj par besed; — in 
vendar čutíta obadva, kako neskončno blizu sta si njuni srcí in njuní 
duší; obadva se zavedata, da je nastopíla nová doba njunega življenja, 
doba vdanosti, zaupanja, Ijubezni . . . 

176 



Po nasprotnem pločniku odmevajo bližajoci se koraki. Vitek častnik 
z rožljajočo sabljo in zvenečimi ostrogami se oklepa manjšega gospoda, 
zavitega v pelerino, s kapuco preko glave. 

„To je Javor!" — zašepeče Tomo in stopi nehote bolj v 
senco. 

Takrat se ozre kapuca preko ulice ; luč ji posveti v líce . . . Tomo 
in Vera se zdrzneta in postojita za trenotek , . . Javornik in pelerina 
pospešita korake , . , 
„To je bila Mira!" 

„Preoblečená za možkega!" 

„Cemu ta maškaráda? In v ti okolici?" 

Tomu pride grda misel na — ,štacuno'. Ali Je bila Mira že po 
svojih — študijah? ... Pa se otrese misii in zavije mimo cerkve 
Sv. Florijana v Ulico na Grád. — 

Na grajski ravnici ob drevoredu sedeta na klop. Razgled se od- 
pira na mesto in na Ijubljansko polje, ki se izgublja v temi, da je 
komaj slutiti hribovje na obeh straneh in Karavanke tam v ozadju. 
Neštevilno lúči žari v ravnini, posamezne in v vrstah, tleče in brleče, 
in sijajne kot veliké zvezde, obločnice na kolodvorih in po ulicah in 
na križiščih cest. Drdranje vláka se razlega od Zaloga, prihaja bližje 
in glasneje; videti je že beli prameň dima, v katerem odseva tuintam 
žareči ogenj železniškega stroja. Človek čaká nehote in spremlja vlak 
z očmi, posluša enakomerno ropotanje . . . žvižg . . . izprememba 
ritma . . . zmedenje drdranja . . . zvonec na postaji . . . mir, 
tisina . . . 

„Ali me imaš rada, Vera?" — Tomo jo potegne k sebi in Ji pri- 
vzdigne obrazek. 

„Ali me imaš ti rad, Tomo?" — Objame ga okrog vratu in mu 
poskúša videti v oči. 

„Od zdaj naprej si moja, Vera!" 

Njuna ústa se strnejo v poljubu. 

Njemu je mehko pri duši, zgolj dobroto čuti v sebi in neskončno 
vdanost. In sam pri sebi je zadovoljen: — Ob drugih prilikah ga je 
zmirom strast obvladala. Prižemal bi jo bil, povaljal bi jo bil in 
zgrizel . . . Danes mu je čustvo njegove Ijubezni sveto in neomade- 
ževano, ki bi ga ne hotel oskruniti s pohoto . . . 

„Ali pôjdeš v Ameriko?" 

„Ne pôjdem!" 

„Ali poročiš Drnovška?" 

„Ne poročim ga!" 

„Ali si za zmirom moja?" 

„Za zmirom, Tomo!" 

„Brez vseh pridržkov ! Brez vseh pogojev?" 

12 177 



„Kakor hočeš, Tomo ! Ľahko me pogaziš in izžmeš ... in ce se 
naveličaš, me vrzi proc! Jaz sem samo tvoja, Tomo! Samo s teboj 
živím! In ce bo s tabo konec, — pa naj bo konec!" 

Žrtev je potrebná, misii Tomo, — žrtev je neizbežna — za véliko 
Ijubezen; a vélika Ijubezen mora biti obojestranska, samo potem je 
res Ijubezen ; torej mora biti tudi žrtev — obojestranska ! Ona žrtvuje 
vse, — bodočnost in življenje; tudi ti žrtvuj! Ce ji zapišeš tudi ti — 
bodočnost in življenje, — stopiš v zákon z njo ! Pripraví zákon ! Ko boš 
ti sposoben žrtvovanja, — sprejmi njeno žrtev I Počakaj in pripraví — 
zákon ! . . . 

„Ne bo konca, Vera! Tudi jaz sem tvoj, brez vseh prldržkov in 
brez vseh pogojev! In tvojo žrtev sprejmem, ko boš — pred svetom 
moja!" 

„To bi ne bila žrtev, Tomo! Ljubezen naj ne misii in naj ne 
računi, ijubezen mora biti slepá! In tudi žrtvovanje mora biti slepo!" 

„Ampak — obojestransko, Vera!" 

To je vseeno! Ljubezen nima nič s filozofijo in s pre- 
udarjanjem!" 

„Ti si angel. Vera!" 

„Dozdaj sem bila vse kaj druzega ! Računila sem in mislila, náčrte 
sem kovala . . . Sram me je dozdanjega življenja!" 

„Kaj naj jaz porečem o svojem življenju. Vera? Ali mi moreš 
odpustili?" 

Mesto odgovora se privije ona k njemu in mu poljubi ústa . . . 
vroče, blaženo . . . 

Tomo ji razloži náčrt za učiteljevanje . . . Vera je srečna, da bi 
vriskala in pela . . . 

Zvonovi Ijubljanskih cerkvá udarijo prvo jutranjo uro . . . neredno, 
v raznih tonih . . . Tomo in Vera se dvigneta in hitita v mesto . . . 

(Dalje prihodnjič.) 




178 



Vladinúr Levstik: 



Gadje gnezdo. 



V obraz se klanjajo gospej. za hrbtom hvalijo vražjo babnico, in 
Kastelka odzdravlja košato na desno in levo. Marsikdo gre vdovi 
rajši s poti nego naproti; nihče ne zine o nji zlega brez dobrega. To 
je dovol] pri naših kmetih. ali premalo za Kastelkin nadčloveški trud. 

Premalo? Ona ima druge reči, ki ]o veselé na svetu. 

Recimo poletno jutro takrat pred veliko vojno. Gospodinja vstane 
prvá v hiši : že leze solnce izza Sevškega hriba ? In solnce, ki dremavo 
kuká cez borovce, prestreže njen trdi pogled ter se prilizne : 

„Dobro jutro, gospa, dobro jutro; podvizam se, nič ne kolnite, 
mati! Ves dan bom sijalo brez preneha, le zanesite se name." 

Toda Kastelka renči : 

^Da te satan! Ako danes ne bo dežja, naj kar vse skupaj hudie 
odnese!" 

In že je zrastla na rumenem nebu sivá pika ter leze bliže in 
bliže. 

Stará jo ureže moških korakov v dekelsko kamro: 

„Kvišku, pokore, zberite grešne kosti! Za hrčanje vas nimam, če 
se ponoči z dedci pečate, meni nič mar; alô, Katra, Jera, Mieon! Da 
ne vidim sledi na \Ttu, kamor so postavljali prešuštniki lestev in kopita ; 
marš! ... In tí, Polona, ki si v drugem, da se mi spraviš o Smarnu: 
tvojo zalego bo vrag poslušal, ne jaz!" 

Brez usmiljenja grabi za gola bedresa ter meče zaspanke z ležišč ; 
dekle ne godejo, zakaj vdovini žganci plavajo v masti, plače so dobre, 
novoletni darovi obilni. 

Kastelka se umiva, prha ko delaven konj in natiče grobo obleko, 
bevskaje zdaj na sakramensko sušo, zdaj na prekleto kravo, kateri je 
že pred tednom potekel čas, zdaj na Ijudi, ki jih je malo pridá ; kadar 
odmoli vse blagoslove, je čisto sveža in polna korajže. Prezirno káže 
pest nadlogam: 

„Ampak, pri moji duši!" 

Ampak pri njeni duši je huje od nebes in pekla. 

Káve in belega kruha ne zajtrka, nego kozarec brinjevca s čes- 
njem in ječmenjakom ; to daje zdravje in moč. 

"Ozrla bi se krog hiše . . .'* 

12* 179 



Ko stopi na prag, razoglava, moško palico v roki, samolastno 
iskro v sivih oceh, glavo pokonci, levo pest uprto v bok, se Ji njenih 
pet križev práv nič ne pozná. 

Še vrabci na žlebu, senice na tepki vrešče glasneje, ko se po- 
kaže. „Svetleje se moramo bleščati!" mislijo rosné kaplje v trávi ter 
sipljejo pisane žarke, da Ijubosumne marjetice komaj iztezajo vrat. 
Življenje kipi s podvojeno silo, delo gre po nitki, práv kakor bi se 
nevidno upiral sam bognasvaruj. 

Crni petelin pri hlevih komandira že zdaleč : „Pozor, putace ! Mati 
gredo, nihče naj ne dela škandala!" Modro stoji živina pri jaslih, trzaje 
s svetlo kožo : naj vidi gospa, živ krst se zne zmeni za nas ! In jeznih 
oci leze vdova po prstih k Simnovi postelji; tiho vzdigne palico ter 
jo spusti, ne za salo, na hlapčevo okroglo plat. 

„Nažrt, mrcina žganjarska? Da bi se živ pogreznil in bi ti s 
frakljem zobe zbijali do sodnjega dne!" 

Pijani Šimen, ki ga ne smeš krivo pogledati, skoci na noge ter 
švigne pokorno po delu: s Kastelko ni dobro norcev briti, sam Bog 
ve, da ne . . . 

Kose se bliskajo, hlapci pokajo z biči, voz za vozom drdra po 
česti, dekle hite s penečimi žehtarji, gnoj leti na kopico, kot bi držalo 
po sedem rok za sleherne vile. Kdaj je zajtrkal, ne ve nihče izmed 
služinčadi, saj komaj utegne prijeti za žlico in jo položiti iz rok. Dobro 
je biti pri vdovi, toda pot lije v potokih, in red se ne omaje leto 
in dan. 

Na razpotju pred domom se gospa ne pozabi ustaviti, da zmeri 
bogastvo z očmi. Dolga bela hiša s prizidanim nadstropjem in pod- 
strešnimi kamrami gleda prijazno izmed hrušk in orehov, rožni grmi 
z zlatozrcalnimi kroglami se sladko smejo cez vrtni plot; kozolci, hlev, 
skedenj, svinjaki in kašča objemajo dvorišče v podkvi, in zdi se, kakor 
bi však posebe škripal obilja. 

„Spodnja okna so stará," pomišlja Kastelka, „zgornja so moja, 
veliki kozolec je moj, kašča, svinjaki so moje delo; vse drugo sem 
prenovila. Glejte kose v vrsti, motike in lopate in stroje na skednju; 
v hlevu dva para težkih konj in par lehkih, vmes dve breji kobili, 
žrebe, sedmero kráv, par volov, in prešičev — koliko jih je pravza- 
prav? Shrambe so polne, grunt brez dolga, v hranilnici leži tisočak 
pri tisočaku, trije sinovi študirajo . . . Kaj bi bilo, da nisem jaz 
garala?" 

Da, gospodarila je bolje ko kdaj kak Kastelec; zgrabila je vraga 
za rep, ko je zasadil kremplje v grunt in ga hotel odnesti. Kastelčevina 
raste iz njenih trdnih dlani in neugasnega ognja v njeni glavi, noge 
ji segajo sedem sežnjev globoko v to rodovitno zemljo; po njenem je 
slo, kljub vsemu ! Trda volja v njenih opaljenih črtah se riše globlje, 

180 



in tli v zagrizeni strasti; ako bi ji napotoval Sevški hrib, gotovo bi 
ukázala: Premakni se! in znorela osuplosti, če bi ostal. 

„Kako se človek prelevi!" mrmra stopa] e med travniki ter misleč 
na leta, ko je prelivala solze ob Prešernovih pesmih. 

Na polju postaja vdovin obraz mehkejši; pogled ]i plavá božaje 
po gosto zaraščenih njivah, in včasih se skloni v razgonu, vzame 
grudo, Jo tehta na dlani kot Ijubo in drago reč ter jo zamišljeno zmane 
v pšenico. 

Težko in trdo stopa domov. Za hrastjem na kraju neba se kade 
fabrike v trgu; porogljivo uhaja Kastelki oko v to strán, kjer žive 
premogovi Judje, potujčeni trgovci, pijavke in oderuhi, jará drhal, ki 
se šemi po nemško. Vdova jih besno sovraži; od njih je prišla vsa 
njena nesreča, ves boj, ki je mladi dušo izpil. In kadar jo motijo ni- 
čemurne misii, je prvi med njimi ponos, da je zabila v svojem bo- 
gastvu jez pred njih nakane. 

V takih trenotkih lista rada po knjigi, svojem življenju. 



Stari, premožni Kranjci so jo pred petindvajsetimi leti nagloma 
primožili na Kastelčevo. Bila je lepa rjavolaska s sanjavimi očmi ; štu- 
dentje domačega kraja so ji nosili berivo, kar ga je rástlo tiste dni v 
naših logih. Med kuhalnico in srpom si je polnila srce s poetičnimi 
ideali „Krsta pri Savici", Jurčičevih románov in Tavčarjevih novel ter 
z zgovornim rodoljubjem onega čaša. Vzgojena v pokorščini in strahu 
božjem, se ni uprla volji roditeljev; nehala je čakati sreče po svojih 
mislih ter legla spoznat Ijubezen v zakonsko posteljo. 

Toda Kastelec je bil ukanil tasta, ki je menil, da moži Manico 
z zdravo korenino, pa je dal hčer pijancu in razuzdancu ; neizkušena 
je postala čez noc mučenica, ki je vsako jutro strahoma vstajala v 
novi dan. Potrpljenje in upor sta bila enako bob v steno; ob večnih 
psovkah in tepežu je tem hitreje dojokala za dekliškimi sanjami, ker 
je spoznala z bistrim očesom že prvé mesece, kam plove dom pod 
takim gospodarjem. 

Castihlepni mož je rad popival s tržani ter spravljal njih besedo 
ko suho zlato. Nekaj pred poroko so bili zgradili usnjarsko tovarno 
in zavohali kmalu, da ne bo imela sape ; najprej so molče šušljali med 
seboj, nato so čisto drugi 1 judje začeli nabirati bogate okoličane' v 
družbo, ki naj bi jo kúpila. Nemškutar Petschnig je bil venomer na, 
Kastelčevem, kakor da se je nehal meniti za kotenino in bičnike v 
svoji štacuni. Vse pomenke je obdajala skrivnost ; ali ko je Maňa ležala 
za prvim slnkom, je Kastelec vinjen prilomastil v zimski noci ter povedal, 
da je podpísal delnic za desettisoč goldinarjev. To je bilo vec od dote 

181 



s katero je nevesta podprla grunt; in Kastelka je klela prvikrat v 
svojem življenju. 

Komaj je vstala, je vzela breme gospodarstva naše, da ne vidi, 
kako raste otroku beraška palica. Mož se je klatil in popival, vozil se 
s kolesljem „inšpicirat" ter se vracal pijan in obigran. Urezal se je 
tu in tam, zakaj Petschnig ga je spremljal kakor senca; brez njega 
bi bil zdavnaj v neprilikah. Imetje se je krhalo in lezlo narazen; ko 
je povila Maňa za Jožkom Tončka in Janka, je usnjarna zagrmela, 
Petschnig pa je prišel z menicami naravnost povedat, da je glavni 
upnik in misii kupiti grunt z vsem, kar je. Da bi bila mera polna, je 
ležal gospodar za pljučnico in bledel. 

„Kdaj?" je vprašala Kastelka bieda kot prt. 

„Kako kdaj? Ena poteče v nedeljo, druga cez mešec dni . . . 
Podaljšanje? Škoda besede! Kjer ni pravé roke, tudi zaupanja ni . . ." 

„Satan bo kúpil, ne ti!" je zaklela Maňa drugič v svojem živ- 
ljenju, popadla stôl in spodila volka iz hiše. Nato je stopila k moževi 
postelji : 

„Dobro za nas, če umre," je dejala. „Drugače bo pozno; sam 
Bog ne daj, da bi se izlizal." 

In prvikrat se je oglasil skrivnostni pomočnik: štiri dni potem 
so nešli Kastelca k pogrebu. Vse je zabavljalo vdovi, ki ni potočila 
solze. Toda nji je bilo srce okremenelo; če ni poznalo hinavščine, 
tudi ni poznalo strahu. Vrnila se je v veliko izbo, ki je dišala po 
voščeničnem dimu in mrtvaških vencih, spletenih iz zadnjih jesenskih 
cvetlic; tam je ždela do večera, Janka na prsih, Jožka in Tončka ob 
nogah, oči uprte v odvetnikovo pismo, ki je ležalo neprebrano na 
mizi. Burja za vogali, mraz izpod vrat; lačná dečka sta jokala, Ka- 
stelka je tuhtala svojo reč. 

Premoženje staršev se je bilo razbilo med troje bratov in dvoje 
sestra ; oni je niso mogli rešiti. Mislila bi na drugo možitev ; ali kje 
nájde petičnika, vdova na zavoženi kmetiji? Tudi otrok ni hotela 
roditi, ki bi izpodrivali prvorojene. Kos kruha je čakal vse pod očetovo 
streho ; toda vdova ni marala strán odtod, hotela je ohraniti dom, zdaj 
nalašč ! Dolbla je v svoji glavi ; sosede so čenčale vanjo, toda Kastelka 
je molčala in za njenimi priprtimi vejicami je ugašal pogled. 

Pozno zvečer je zavihal vdovina ústa prezirni smehljaj, ki jih 
obkroža še danes. Položila je črva v zibelko, skuhala bratcema mleka 
ter se oblekla za napot ; dolgo je šarila po skrinjah in omarah. V trdi 
jutranji temi je dala napreči, prijela sama za vajeti ter pognala. Dva- 
krát se je znočilo brez nje; vsi so mislili, da se ne vrne. Ah tretje 
dopoldne je zaropotal koleselj pred vráti; Kastelka je imela čisto nov 
obraz. Planila je k dojenčku; razleteli so se pošli po bhžnjih 
vaseh : 

182 



„Hoj, Ijudje božji, kdo kúpi? Konje, krave, prešiče, koleslje in drugo 
robo, vse za gotov denár! Le vkup, Ijudje božji, Kastelka prodaja . . ." 

In je pridrlo Ijudi na Kastelčevo, da je bilo komaj prostora: ta 
iz radovednosti, onega je prignal pohlep, drugega škodoželjnost, mar- 
sikoga sočutje. Sredi med njimi je stala vdova trda ko led, kričala, 
klela kakor Hrvat, pulila se za vinár in prodajala. Ob solnčnem za- 
hodu sta mukali v hlevu dve buši zraven para volov, in dva prašička 
sta tarnala v praznem svinjaku. Opustošene kašče, poluprazna vozarna, 
skrinje po hiši kakor oropane, prodano vse, kar je maral kdo vzeti, še 
ranjkega obleka, še babičina avba, materin zlati križec, ki ga je dala 
na smrtni postelji hčeri v spomin, židane rute, kožušna kočemajka in 
porocna obleka; Maňa si je pustila trde cunje, dekla bi se jih bila 
sramovala. 

Ko so kupci odšli, je sedla v kamro ter seštela izkupiček in ban- 
kovce, ki jih je bila prinesla s seboj; živa duša ni zvedela, kje jih je 
vzela. Manjkalo je še zmerom pet tisočakov. Na vráta je potrkal sosed, 
bogati Galjot. 

„Saj ne zmoreš, Maňa!" 

„Zmorem, če me na mestu zlodej vzame." 

„Odprodala bi sveta." 

„Niti toliko, da stopiš nanj !" 

„Ne boš ga mogla obdelati ..." 

„Naj leži tako!" 

„Dobro sem mislil . . . Bog ti daj zdravje in moč soseda; vražja 
ženská ti." 

Podal je kljuko hlapcem in deklam. 

„Gremo," so povedali. „Nimate nas s čim rediti, s čim plačevati." 

„Vi boste imeli, jaz bom grizla kamenje, ki ga zmečete ž njiv! 
Kdor noče delati, naj se pobere." 

Urša in Tinač sta šla, drugi so vsi ostali. 

V temi je priburjal Petschnig, ki so mu nešli na uho: 

„Moj denár! Das ist Betrug! Kje je denár? Prodajati ne pustim, 
dokler so cesarske postave na svetu!" 

„Zapri čeljusti. Kje imaš prvo menico?" 

Raztrgala je papir ter mu ga vrgla v obraz, obenem z odštetim 
denarjem. 

„Z drugo se prikážeš, ko bo čas. Mars." 

Toda pet tisočakov . . . Drugi dan je prišla k sosedu. 

„Zmorem, Galjot; eno je plačano, za drugo mi manjka pet tisoč." 

Galjot se je počešljal za ušesom in skremžil obraz. 

„Rekla sem, če bi jih ti posodil ... Ne izgubiš jih, s tem je vse 
poplačano ; zapišeš se na prvo mesto. Jaz ne pijem, Galjot, ne kvartám 
kakor moj rajni." 

183 



„Vem, teta. Samo presodi: težak križ si naložila. Če te zlomi, 
ne morem prizanesti, ker imam sam svoj grunt in svoje Ijudi. Denár 
je denár, pomisli." 

„Vse je premišljeno, Galjot. Pet tisoč dobim na Kastelčevo, kjer- 
koli potrkam. In ne zlomi me, dokler imam otroke, bodi brez skrbi. 
Ali če bi me zdrobilo, da ves: ti in jaz sva tiste sorte, ki zemlje ne 
da iz rok. Kadar bom tako daleč, vzemi in drži. Ti ves, kako so hoteli 
in kdo je bil . . . Rajša vidim, da vzame naš hudie, ko njihov bog." 

Galjot je osuplo pogledal, kakor da sliši novo besedo. Oko se 
mu je skalilo, mežiknil je, posmrkal, zakašljal in zdajci iztegnil desnico : 

„Udari, Kastelka ! Vidim, pekel te ne spravi na tla, sama si vrag 
nad vragovi. Da sem te prej poznal, še prosenega zrna ne bi bila 
prodala; dokler je Galjot na svetu, ne boš vec trkala drugod." 

Tako je vdova rešila grunt. 

Doma je vzela vse tri na krilo ter jim povedala. 

„Ne boste se klatili brez doma, revčki, sirote moje malé ! Mati 
vam vrne, kar vam je oče vzel." 

Dečki je niso razumeli ; toda vriskali so, videč sijanje na njenem 
obrazu. 

Grunt pravi: pij mojo kri, da jaz tvoje ne izpijem! Kastelka je 
legla na zemljo svojih otrok in sesala, kakor bi ji hotela vzeti zadnjo 
kapljo. Tekla so trda leta: delo od zore do temne noci, prebrisano 
izrabljanje vsake slamnice, skoparjenje s slednjim beličem. Prišel je 
dan, ko je bil dolg poplačan in nadomeščeno, kar je šlo tedaj od hiše. 
Takrat je dala za deset maš pri fari, ali sama ni šla zahvalit Boga, 
zakaj dobro je vedela, da gre le dvema hvala: njej in njeni zemlji. 
In poslom je rekla počivati od jutra do mraka, toda sama ni pre- 
križala rok. 

Ni se mogla vec umiriti, peklenski ogenj v njeni glavi je silil 
noc in dan; letos je zidala, k letu popravljala, vmes dokúpila tu njivo. 
tam trávnik, drugje kos gozdae rebri. Zdelo se je, da nekdo blago- 
slavlja vse, kar prične Kastelkhia roka; toda Bog ni mogel biti, saj 
se ni zmenila zanj. 

„Vrag jo goni!" so ugibali nevoščljivci. „Saj ga ima zmerom na 
jeziku." 

V resnici je vrela v njenem nemirnem srcu mladost, ki so jo bili 
tako nagloma zadusili, sanjava Ijubezen, katere mož ni znal zvabiti 
na dan; so náture, ki se jim tak nerojen plod do smrti ne izgnoji. 
Ali zdaj so bile roke zarite v zemljo, srce, prisesano h grudi, in ni 
mogla strán od nje; vso dušo je dala gruntu, Ijudem ni ostalo nič, 
še lastne otroke se je odvadila božati in stiskati k sebi. Malo sreče 
je imela z Ijubeznijo do živih Ijudi: pol ure potem, ko je objela Jožka, 
je pádel s skednja, Tonček je obolel za vročico, ko ga je vzela k sebi 

184 



spat, in Janko je skoraj utonil tisti dan, ko mu je rekla „moj zlati". 
Zato je sklenila pri sebi : 

^Rajša jih imam krepke in drzne, kakor da bi se njuzala ž njimi." 

Zemlja edina je cvetla v njeni Ijubezni, rodila čim dalje vec in 
rástla na vse štiri stráni; vdova je razumela, da jo hoče imeti vso, 
in pustila otroke poganjati kakor troje mladih hrastov v gozdu: 

„Dobro pleme se samo ravna!" 

Postala je kos oživljene grude, kakor bi čutila ž njenimi tajnimi 
silami in mislila njene tihe misii; obraz ji je otrpnil, ústa so se na- 
vadila kleti, srce se je nabralo v grČe in vozle kakor gabri v bregu. 
Toda izpolnila je svojo obljubo. 



Širok pas od spreminjaste žide, sega Kastelčevo cez vso dolino, 
spremlja potok daleč po obeh straneh in se vzpenja tu na vrh Sev- 
škega hriba, tam na sleme Konjske rebri. Vdova gleda svoje roke in 
misii, kako bele so bile, preden so jo začele raztezati; nekaj kraljev- 
skega in svečeniškega je v njenih očeh, ko se toplo smehlja svoji 
zemlji. Solnce, dež in vetrovi so ji pokorni, čeprav jih nihče ne kôlne 
srditeje od nje ; glej, pika na nebu se je razlezla v oblak s črnikastim 
robom — dež bo rosil, še preden se vzdigne solnce na višek . , . 

In ko se vrača po brvi, udari gospa s svojo palico ob hlod ter 
stresa pest proti dimu za hrastjem: 

„Tod cez ne prídete, kanalje! Satan vas vzame prej kot mene — 
in nas, ki smo tu doma ..." 

Potem se zgane mehkoba v njenerii srcu. 

„Réva Polona bi vendar ostala; kam naj se obrne s polnim tre- 
buhom? Toda če recem, naj čaká tu, ji utegne umreti, nemara še ona 
povrhu. Rajša naj se pobere . . . Sam zlodej je dal to mojo prekleto 
smolo z Ijudmi!" 

Molče koraka po lepih, gosposko opravljenih sobah. In da bi 
vendar storila dobro, vzame iz miznice nov petkronski bankovec, po- 
loží ga v ovitek in piše trdo in široko: 

„Družbi svetega Cirila in Metoda v Ljubljani." 

Zraven papir s poročilom: 

„Da se zalega ne izpridi, pošilja to betvece vaša stará Kastelka.** 

Ljubljanski gospodje jo dobro poznajo. Smehljaj, komaj viden, 
ozarja vdovi obraz. ' 



185 



In potem ima Kastelka svoje „tri gade", ki jih Ijubi ceprav še 
sebi ne prizná. 

Kadar so gadje na počitnicali, se vede, kakor bi jih komaj opa- 
zila; dokler pa se hiša lišpa za njih sprejem, ji roje po glavi noc 
in dan. 

Od nekdaj je določen vsem trém isti dan príhoda: ako se Joža 
in Tone prezgodaj vrneta iz Prage, čakata v mestu na Janka, in 
narobe. 

„Da ne bo komedij za vsakega posebe," se izgovarja gospa. V 
resnici pa hoče užiti trojno svidenje v dúšku; zanjo mora biti vse 
močno, od jutranjega brinjevca do materinega zadovoljstva, ki ga taje 
vse gubice v njenem obrazu. 

Se majhnim jim je namenila učenja, kolikor jih zdrže dohodki ; 
deloma želi sinovom vstopa v višji duševni svet, ki ga je dekle oddaleč 
gledala izza „Ljubljanskega zvona", deloma upa, da bodo ucenejši bolj 
cenili zemljo, katero jim zapusti enkrat, in spretneje množili domáce 
blagostanje. Zgodaj je vcepila Joži, da pôjde študirat kmetijstvo; on 
pokaže dolini, kako delajo zlato iz rjave prsti in srečo iz znoja na 
grudi. V svojo veliko radost je mogla privoščiti zraven njegovega po- 
Ijedelstva še Tonetu filozofijo in posiati Janeza v latinské šole, ceprav 
je Benjamín že na prvih počitnicah moledoval, naj sme ostatí doma : 

„Hudo je v mestu, mama; rajši bom hlapec pri Joži." 

„Ali se nočeš učiti?" je vpraševala Kastelka. 

„O pac! Le toži se mi po naši hiši, po gozdu in njivah, po vsem . . . 
Zjutraj bi kar umri, ko pogledam skozi okno in ne vidím Sevškega 
hriba." 

„Studiraj; hríb in hiša ne uídeta. Ko zdelaš gimnazíjo, se po- 
meniva, če boš príden tačas." 

Pri sebi je dodala: 

„Dveh gadov ne spravíš pod eno streho; razen če mi ostane 
moci, da postavím še Janezu dom ..." 

Svetlo se je ozrla po dolini, kakor bi ízbirala pripraven kraj. 

Zdaj je dovolj zemlje za dva gospodarja; Kastelcevo je ízmed 
najlepših veleposestev v dolini. Joža je letos gotov, Tone píše do- 
ktorsko nalogo, Janko maturíra; ž njím se dolgo nísta menila o 
bodocnosti. Vdova čaká počitníc radovedneje ko prejšnje čase. 

„Kaj poreče gadje seme?" se vprašuje. 

Zadnje dni ímajo dekle kríževpot s pripravljanjem fantovske 
sobe. 

„Pomívaš, Jera? Si zofo obrísal, Micon? Polona, kje so zastori, 
da te tristo kosmatih!" 

186 



Polona je še pri hiši. Gospa ]i takrat ni rekla ostati, ali grešnica 
se je potulila in sama ni šla; ob nedeljah se igrajo dekle ž njenim 
črvičkom, in Simen ga ujčka, on že ve zakaj. 

Nazadnje pridejo mati pogledat, ali je vse na mestu: knjižna 
polica, iisnjata zofa, s katero je iznenadila Jožo po maturi, tri postelje, 
slovenská zastáva nad Jankovim zglavjem in zemljevid slovenskih 
dežel, ki ga je sam narisal. Par let že rije gad po zgodovini; kadar 
govori o Gubcu in Gospisveti, mu tli oko. 

^Ali si je premislil? Bo zato še rajši kmetoval?* ugiblje 
stará. 

Nemir jo druži zadnje dni: tolikanj čenčajo vsi o vojni, zdi se, 
kakor bi nekdo brusil nož v daljavi. Toda Kastelka stresa ráme: ne 
bo je, vojne, da bi jih vrag vse skupaj ! Prvič, ker niso padli na glavo ; 
in zlasti, ker bi Tone in Joža morala iti ... Ne boste ! 

Koleselj "Stoji zaprežen, mladim gospodom naproti; vdova koman- 
dira po -dvorišču, v desni palico, levo uprto v močni bok ; Jernejec se 
prekladá na koziu. Takrat — kolesa za ovinkom ; vrisk razpara julijsko 
soparico, jaseň in prešeren, da Kastelka zdajci nastavi uho : tako vriska 
le Joža, še on ne však dan. 

In že so tukaj: Galjotov brék s klopicami, na njih študentje z 
Galjotovo Jelo in Fino; sosed je dal hčeri v Ljubljano, da ne bi za- 
ostal za vdovo. Sam gospodar je kočijaž; lisec in prama obstaneta 
kakor vkopana, fánt za fantom skáče na tla, dekleti skrivata rdečico 
pod svitlima klobukoma. 

„Pripeljal sem gade z belouškama vred ; kakor najdeno, tako na- 
loženo!" se muža Galjot in prebira vajeti. „Nu, zbogom vsi skupaj, 
saj vem, da se vidimo drevi." 

Pa goni dalje. 

Kastelka podaja sinovom roko; lizanje tu ni v navadi. Postrani 
meri Jožo in Janka: prvi rad hodi z Jelo, tega je Zinka sladko po- 
gledala; modri Tone ženskih ne mara. Najmlajši, rdeč do ušes, ji 
umakne oko; rad bi se ozrl za vozom, če bi se smelo. 

„To diši po zaroti,'' misii Kastelka, in glasno ponavlja vsem trém : 
„Pozdravljeni, gadje, pozdravljeni ! Vsako leto večji, vsako pot močnejši; 
kakor trije hrastje, kakor tri gore ..." 

Naj šume hrastje po svoje, ne bo jim klestila veja ; sok grude 
je v njih kakor v pšenici na polju. Mati jih je okopala in zalivala, 
zdaj vedo sami, kaj obrode: ona hoče le gledati, kakor strmi zemlja 
v klas nad seboj. In gorko se ji dela od čuvstva, kako se pne most 
iz minulosti v bodočnost: eden konec je zasidran v njenem životu, 
drugi v mladem krilu sosedovih deklet. 



187 



Popoldansko solnce šije skozi bele závese v velikí izbi; miza je 
belo pogrnjena, posoda odnesená, staro vino diši iz brušenih kelihov, 
ki jih naliva gospa le najbolj častitim Ijudem. Gadje gledajo resno, 
zakaj trenotja, kadar mati ž njimi vino pije in beseduje, so svečana; 
in razgovor se vrti o načrtiti. 

„Zdaj boš gospodaril, Joža," pravi Kastelka prvorojenemu. „Toda 
za peč ne sedem, doklér ne pokažeš, kaj znáš; videti hočem ali si 
moje krvi." 

„Kakor veste, mati. Vaše je vse, napravili ste grunt in mene. 
Ako Bog da, se izkažem pred vami, samo — " 

„Ženitev, kaj?" mu vdova prestriže besedo. „Z Jelo se meniš, 
mari ne?" 

„Končala je gospodinjsko šolo," se ogne sin. „Ce vam je práv, 
bi letos ..." 

„K letu osorej je zadosti; vedeti móram, komu dam kljuce iz rok." 

Joža bi šel najrajši jutri k poroki, toda materi je prezgodaj; gad 
povesi glavo in molči. 

„Ne boj se, bránila ne bom," povzame vdova mehkeje. „Le čaša 
je treba in premisleka: zákon ni vodnjak, da skočiš vanj na vrat na 
nos. In ti, Tone?" 

Tone se nasmehne. On ima svoje knjige, ima kateder, ki čaká 
nanj; njegova njiva je širja od materinih, pšenica, ki jo hoče sejati, 
žlahtnejša. Ce mu ostane doma le postelja v fantovski sobi pa prostor 
za bratovo mizo, kadar pride počivat, za drugo se ne meni. Kastel- 
čevina mu je dala dovolj, ko ga je izšolala; zdaj pôjde vračat vsemu 
národu z obrestmi, reševat Slovensko zemljo in nje živi plod, kakor 
je mati rešila grudo svojih sinov. 

Zadovoljno posluša gospa in v njenem trdem pogledu se krešejo 
lúči dekliške sanjarije. Cudno ji prihaja; zaklela bi radi lepšega, pa 
ji ne gre z jezika. In gadje gledajo mokroto v materinih očeh. 

Toda že se je utrnil mehki hip za staro granitno krinko; zdaj se 
obrača k Janezu, s trdo roko ga trese za ráme: 

„Pa Benjamín? Včasih si hotel kmetovati; kam se obrneš zdaj? 
Nu, zini besedo!" 

Janez molči v zadregi; ustnice se premikavajo, govoriti jie 
more. 

„V semenišče? Fina bo jokala! Pravijo, da se kaniš ti tudi ženiti?" 
gá draži vdova in vŕta vanj z očmi. „Tedaj grunt?" 

Janez odkima; in zdajci ji pogleda naravnost v obraz. Cemu ga 
draži z Fino, ko sam nič ne ve? Prijatelja sta in enih misii; včasih 
si pišeta kaj, ali ne o Ijubezni. Rdeč je do ušes, zakaj srce poje 
drugo pesem. Nato preskoči: grunt? Jezik se mu razveže, pogled 
zaiskri. * 

188 



Premislil si je; ne kmet, ucitelj hoče postatí, Ali ga pošije mati 
dve leti na imiverzo, dve leti na potovanje, da vidi národe, kako orjejo 
njivo dúha? Kadar se vrne, bo ucitelj kje v pozabljeni vaši; meriti 
hoče bodočnost od mladih nog ter vzgajati novo, še neznano pokolenje. 
Veliká vojna se bliža, ki stehta sodbo naše peščice : ali nam bo vsem 
dobro potem, ali huje ko kdaj. Pa tudi če ne zagrmi, je vseeno. Mi 
nočemo poginiti, živeti hočemo, nalašc! In kazalec življenja káže 
kvišku, k lúči; le tam je bodočnost, le tam svoboda. Na dan z zako- 
panimi talenti : naš človek mora stopiti]enakovreden v kolo razsvetljenih ; 
in ker nas je malo, naj bo však najponižnejši deležen prenovljenja, da 
postavimo svojo vojsko v uma svetli boj. Proč z gospodo, ki se zabáva 
s potvorjeno kulturo vrhu nevednih, zaničevanih stotisoČev; pravi 
Slovenec je s ponosom kmet in kmet ostane, dokler hoče živeti. Cas 
kliče pionirjev, ki poneso prosveto v zadnjo siromašno kočo, zakaj 
nihče ne iztrebi národa, ki bo segal, trdo zaraščen v svoji zemlji, z 
duhom do najvišjih zvezd! 

To je oporoka vseh naših vodníkov in mučeníkov : česar ni zmogel 
puntarski meč, naj vzame bodočnost z orožjem lúči, ki veže spone 
kakor vosek in melje ječe v solnčni prah. To nalogo si vôli Kastelčev 
Janez. 

Vdova posluša in strmi: teman oreh tare najmlajši gad ter lušči 
jedro, ki ga je ona vedno zraven mislila, odkar gara in kôlne po 
svojem gruntu. Le povedali si ga ni utegnila ; eh, njena sakramenska, 
s prstjo zalepljena babja glava! Nosnice ji drgečejo, solza ena sama, 
polzi po rjavem licu; kakor blisk gre nekaj od matere do siná. Janez 
je komaj utihnil ; v sivem očesu mu vihra kakor trobojnica v pomladnji 
burji. Iztegnila bi mu roko, stisnila ga na prsi; ali Kastelka se ne 
dotakne tistih, ki jih Ijubi. 

Jože in Tone molčita. Oba vesta, da je zavzel mlajši prvo mesto 
v materinem srcu, toda ne zavidata mu, gorko se jima streže pogled 
ž njegovim; zakaj gad ostane gad. 

„In Fina?" podreza gospa, da razbije mehko trenotje. 

„Fina?" Janez ni več zardel; trdo in resno reče svetopisemske 
besede: „Le eno je potrebno, mati; vse drugo pride samo." 

„To je moj gadji strup!" Kako mladosten je námah Kastelkin 
glas! Smehljaj ponosa ji presiplje črte, ko dvigne čašo naravnost v 
solnčni prameň pred seboj : „Bog živi gadje pleme ..." 

In čaše zazvene skrivnostno, kakor da steklo ni steklo, vino ne 
vino in Ijudje ne Ijudje: kakor da poje prastará zemlja pod temelji 
hiše svojo visoko svetotajno pesem. (Dalje prihodnjič.) 



189 



Dr. G. Cremošuík: 

Pegam in Lambergar. 

O slovenskí junaški narodni pesmi še do sedaj ne vemo mnogo 
vec, nego kar je pisal o nji Sket v svoji Čitanki za V. in VT. 
razred srednjih šol. 

Pesmi o zmagi kranjskega viteza Lambergarja nad Pegamom pravi, 
da so spomin na srednjeveške viteške turnirje, ime Pegam pa da 
je nastalo iz srednjeveškega „Behaim" = Bôhme, kar da se najbrž 
nanáša na znanega vojskovodjo celjskih grófov, Čeha Vitovca. 

Srednjeveški turnirji so bili nekako nadomestilo za pravi boj. 
Vitezu je bila življenjska naloga boj za vero. Če pa so bili slučajno casi 
mirni, je skrbel vitez z lovom in s turnirji, da so mu ostali sklepi 
gibčni, seveda mogoče v prvi vrsti tudi za to, da se je mogel pri tur- 
nirjih pokazati s svojo mocjo pred ženskim svetom in si na ta način 
preskrbeti zábave. Bojevalo se viteštvo pri turnirjih ni z ostrím orožjem, 
nego s topim, in če ne vštevamo raznih nesreč, se turnirji navadno 
niso končavali s smrtjo, temveč večinoma nekrvavo. 

V tem oziru torej naša pesem o Pegamu in Lambergarju ne opi- 
suje turnirja, zakaj Pegam plača svoje izzivanje z glavo. 

Ako pogledamo srednjeveško viteško življenje nekoliko natančneje, 
res najdemo neko viteško navado, ki se bolj strinja z na so pesmi jo, 
namreč „áventiuro". 

Nemirno, izrednih dogodkov in bojev željno viteštvo je potovalo 
križem sveta in ískalo čudnih, neobičajnih dogodkov — áventiure = 
Abenteuer. Ako ni bilo poganskíh velikánov ali zmajev pri rokí, — teh 
si je moral seveda však krščanskí vitez najbolj želetí — je bil tudi 
však navadní zemljan-vitez dober, da si je bojaželjní potujoči vitez 
ohladil svojo željo po nenavadnih dogodkih in bojih. Ti potujoči vitezi 
so mnogokrat prehodili razdalje, ki se zde celo nam zelo veliké, in 
na takih potovanjih so izzivali vsakega viteza na junaški dvoboj. Se- 
veda se je moral tudi však vitez takému pozivu odzvati, če ni hotel 
veljati za strašljivca. V teh bojih pa se vitezi niso posluževali topega 
orožja, kakor pri turnirjih, temveč ostrega, in šlo je za življenje in 
smrt. 

190 



Premagani vitez je lahko volil med smrtjo in med pokornostjo. 
Moral je namreč dati takozvano „Sicherheit", pri Francozih „fíance", 
to je obljubo, da se bo šmátral za ujetnika zmagalčevega in da bo 
spolnil vsako njegovo povelje. Zmagalec je premaganca navadno poslal 
svoji dami, da ji na ta način pokaže svojo zvestobo in udanost. 

Mnogokrat pa se je pri takih dvobojih z ostrim orožjem pripetilo, 
da je bil eden izmed vitezov težko ranjen, ali da je celo pádel, ali pa 
da iz viteškega ponosa ni hotel dati obljube in ga je vsled tega zma- 
galec ubil. V starejših, romantično-lepih, pristno „viteških" časih je 
bilo sramotno, če je zmagalec vzel padlému orožje in konja. Toda že 
v XIII. stoletju toži Wirnt von Gravenberg, da se nihče ni vec zmenil 
za to, ampak da je zmagalec ubitega popolnoma oplenil. Navada, da 
je zmagalec dobil orožje in konja podleglega viteza, je naravno morala 
dati áventiuri čisto drug značaj. Poprej je hodil vitez na áventiure 
vsled želje, da bi kaj izrednega doživel, sedaj pa ga je vleklá dobička- 
željnost. Ce je lahko računal na svojo moč, so morale biti áventiure 
zanj najlepša priložnost, da je na stroške drugih obogatel. Tako je 
postala prej ideálna áventiura j ako diskreditirana stvar in aventiuristi, 
„klativitezi", med národom jako nepriljubljene vrste Ijudje. 

Tip takega aventiurista je Pegam v naši narodni 
pesmi. Tudi on hodi po svetu in išče junákov, „da bi se skúsili ž 
njim". Torej teh pesmi ne bomo imenovali spomin na turnirje, ampak 
ostanek iz dobe, v kateri so bile áventiure v navadi. 

Naše znanje o áventiuri temelji na srednjeveški „dvorski" epiki. 
Znani pesnik te dobe, Hartman von Aue, nam je v epu „Iwein" dal 
tudi definicijo áventiure: 

Áventiure? waz ist daz?" 

„Daz wil ich dir bescheiden baz. 

Nú sich, wie ich gewáfent bin: 

Ich heize ein ritr und han den sin 

Daz ich suochende rite 

Einen Mann der mit mir strite, 

Der gewáfent si als ich. 

Daz priset in, ersleht er mich: 

Gesige ich aber ihm an, 

Sô hát man mich fur einen man 

Und wirde werder danne ich si. 

Citajoč Hartmanove verze in začetek našega „Pegama in Lambergarja'' 
vidiš popolno analogijo med obema: 

Pegam praví, govori: 
„Kje se men enak dobi? 



191 



Kaj ti pravim, cesarost, 
Ti ga nimaš pod sabo, 
De bi skúsil se z manó. 

Aventiure pa nismo poznali samo Sloveiici, ampak tudi drugi 
Jugoslovani ; Bolgari imajo ravnotako aventiuriste, kakor mi. V bolgar- 
skih narodnih pesmih, ki Jih je priobčil Kačanovskij, poje pesem št. 151 
(str. 341) o Kraljeviču Marku : 

Ta si ódy Marko Kraljeviko 
Ta si ódy odf> grada na gradi. 
Ta si traži pojunaki. odi. nego. 

Kakor vidimo, je pri Bolgarih sam kraljevič Marko aventiurist, ki 
hodi od grádu na grád in si išče junáka, ki bi bil boljši od njega 
samega. Nekatere druge bolgarske pesmi imajo popolnoma isti smisel, 
toda še bolj pesniški začetek : Marko vprašuje večerno zvezdo, je-li 
na svetu boljši junák, od njega. Ko mu večerná zvezda odgovori, da 
je dete Dukatinče sedemkrát boljši junák, se takoj odpravi in ga gre 
iskat, da bi se ž njim poskusil. (Pesmi št. 153 in 155 v Kačanovskem 
in št. 121 v Miladinovu.) 

Tudi Srbohrvati so imeli gotovo pesmi o viteških aventiurah, 
kakor jih imamo še dandanes Slovenci in Bolgari, toda v nobeni srbo- 
hrvaški narodni pesmi ne nájdeš značaja srednjeveške viteške aven- 
tiurske poezije tako dobro ohranjenega, kakor v slovenskí ali bolgarski. 

To pa je lahko razumljivo. Pri Slovencih so prepevali pevci ju- 
naške pesmi gotovo v prvi vrsti viteškim krogom, ne pa mogoče 
kmeckim; kakor se dandanes splošno sodi, da je epika produkt fev- 
dalnih krogov in v prvi vrsti tudi njim namenjen. V zacetku novega 
veka pa je viteštvo izgubilo svoj prejšnji pomen in značaj. V iz- 
obrazbi je prevzelo v novem veku njega dedščino meščanstvo in 
v vojaškem oziru so potisnili viteštvo v ozadje najemniki. Viteštvo 
je zapuščalo svoje gradove in se selilo v udobnejša mesta, predvsem 
na knežje dvore, in v mestu si je lahko vitez poiskal tudi druga zábave, 
nego poslušanje junaških pesmi. S tem procesom je tudi življenju, 
razvijanju junaške pesmi odklenkalo. Pri Slovencih nimamo junaških 
pesmi, ki bi bile iz novega veka, vse nas po svojem miljeju vodijo v 
cas od XV. do XVI. stoletja. Gotovo je, da je velik del pesmi, ki so 
jih v srednjem veku prepevali pevci o junakih in njih bojih in zmagah, 
v teku stoletij izumrl in da so se ohranile samo najmarkantnejše, 
večinoma samo pesmi z dobro znanimi motivi ; ena izmed teh je Pegam 
in Lambergar. 

Pri Srbohrvatih pa je bil razvoj drugačen. Ako bi se bile razmere 
razvijale na Balkánu ravno tako, kakor v zapadni Evropi, gotovo bi 

192 



dandanes ne našli pri njih toliko biserov v narodni epiki. Toda koncern 
srednjega veka so zasedli Balkán Turki in doba turške vláde pomeni 
za balkánske dežele podaljšanje srednjega veka in srednjeveških 
razmer za nekoliko stoletij — tja do XIX. stoletja. Med turškimi in 
krščanskimi graničarji so bili neprestani boji, napadi in spopadi. Iz 
njih je črpala národná pesem vedno novega gradiva in novega življenja. 
Kar je živelo prej med srednjeveškim viteštvom, se je ohranilo med 
bojevniki za križ in za polumesec, toda ni ostalo popolnoma nespre- 
menjeno, temveč se je prilagodilo novim razmeram. Jedro je ostalo 
isto, samo obleka, milieu se je spremenil. Zato se ne bomo čudili, da 
pevci niso vec prepevali o srednjeveških viteških aventiurah — seveda 
z malimi izjemami — temveč o graničarskih bojih. Na mesto vitezov 
je stopil junak-kristjan in junak-Turek. Duh pa je ostal isti. Prej je 
hodil vitez po svetu in iskal junákov za dvoboj, sedaj pa čuje krščanski 
junák o turškem junaku in ga pozove na dvoboj — na junácki 
mejdan — , „da se vidi, ko je junák bolji" in istotako Turek kristjana. 
Na pr. : 

Knjigu piše Kuna Hasan-aga 

U Udbinji grádu bijelome, 

Te je šilje u primorje ravno 

A na ruke Dragic — vojevodi: 

„Zdravo da si, Dragic — vojevoda! 

Tebe fali sva tvoja krajina, 

Da si dobar junák na mejdanu, 

A meneka ne kudi družina; 

Vece dodji, da se ogledamo 

Pod Udbinjom u polju širokú. 
(Vuk S. Karadžic, Nar. pesmi, m. knj. št. 55, str. 371.) 

Drugače pa je ostalo vse pri starem. Tudi v teh novih pesmih imamo 
junake, ki pozivajo na dvoboj samo iz bojaželjnosti, drugi zopet hočejo 
imeti od dvoboja dobiček. Srednjeveški vitez je vzel premagancu samo 
konja in orožje, novodobni aventiuristi pa so hoteli imeti vec : navadno 
je izzivalec zahteval, da pripeljeta obe stranki žensko — sestro ali 
ženo — s seboj in zmagalec jo je dobil za nagrado. 

Aventiura je torej živela pri vseh Jugoslovanih. Pri Slovencih in 
Bolgarih je ostala v narodni pesmi popolnoma srednjeveško-viteška, 
pri Srbohrvatih pa se je ta srednjeveška večinoma pozabila, ker se 
je iz nje razvila nekoliko spremenjena novodobna, kakor je bila navadi 
do XIX. stoletja v obmejnih krajih turških in krščanskih dežel. 

Glede čaša, v katerem je nastala naša pesem o Pegamu in Lam- 
bergarju, bi morah po osebnostih sklepati, da je nastala koncem XV. 
stoletja, ker je bil Lambergar sodobnik cesarja Maksimilijana, „zad- 



13 



193 



njega viteza". Toda bilo bi popolnoma napačno misliti, da pred XV. 
stoletjem nismo imeli sličnih pesmi. Samo ime Lambergar ni neraz- 
družljivo s snovjo pesmi. Isto snov pripoveduje povest o Martinu 
Krpanu in Brdavsu — v koliko je Levstikov Martin Krpan last Lev- 
stikova in v koliko národná, je zopet drugo vprašanje — in isto snov 
bi lahko pripovedovali še o tolikih drugih junakih. Snov naše pesmi 
je nekaj stalnega, ime junáka pa se lahko menja, kakor se pevcu 
Ijubi, ali kakor mu mogoče v gotovih okolnostih in krogih káže. Z 
veliko verjetnostjo torej lahko trdimo, da smo imeli pri Slovencih 
pesmi o viteških aventiurah že pred XV. stoletjem, seveda so opevale 
druge junake in osebnosti. Pri Nemcih je cvela aventiura v XII. in 

XIII. stoletju, vendar pa ne káže isto trditi tudi za Slovence. Kakor 
smo že omenili, so bili aventiuristi v začetku te navade nekaj simpa- 
tičnega in pristno viteškega, saj jih ni vodilo na aventiurska potovanja 
nič drugega nego hrepenenje po čudnih dogodkih in po tujini, in ako 
pevec opeva aventiuriste, jih ne opeva kot slabé Ijudi, ampak pevčeva 
simpatija je na stráni aventiurista. Sele pozneje, ko so Ískali vitezi 
na aventiurah dobička, se je javno mnenje o njih spremenilo. Kakor 
vidimo, pa Pegam ni vec simpatičen aventiurist, ampak pevcu nesim- 
patičen, drugače bi ga seveda Lambergar niti ne premagal. Zato je 
pesem v današnji obliki vsekakor nastala ob času, ko je bila aventiura 
že diskreditirana in na slabem glasu, torej nekako koncem XIII. ali v 

XIV. stoletju. 

Pod imeriom Pegam pa bo vsekakor bolje, da ne iščem kake 
zgodovinske osebnosti, Vitovca ali koga drugega, ampak da razumemo 
pod tem v resnici samo „Ceha". Gotovo je, da so tudi Slovenci lahko 
dosti slišali o groznih Cehih husitskih vojen, pred katerimi so morale 
bežati vojske rimskega cesarstva, in nič manjše sláve niso užívali češki 
najemniki po husitskih vojnah; spomnimo se samo dejstva, da so bili 
ravno češki najemniki najboljši del stalne vojske kralja Matjaža. Sicer 
pa najdemo nekaj jako sličnega tudi v srbohrvaški narodni pesmi. 
„Crni Arapin" je v njej tip slabega viteza, kakor pri nas Pegam, in 
vendar pri Hrvatih in Srbih ne bo nihče stikal za kako zgodovinsko 
osebnostjo, ki bi se skrivala pod krinko „Crnega Arapina". 




194 



Ivan Albreht; 



Brez duše. 



Včasih je tako: Greš kje sredi ceste, ko je dan najvišji in zori 
solnce in vzduh — pa rečeš nenadoma; 

„Dober večer ľ* 

Da bi bil tisti hip kdorkoli v tvoji bližini in bi ti prijazno od- 
govoril, gotovo bi mislil, da ti je odzdravil znanec ali znanka, morda 
celo Ijubica — 

Ne vem vec natanko, vendar se mi zdi, da je začel moj drug v 
železniškem vozu práv nekako tako. Ker mu nisem odgovoril, se me 
je lotil z vprašanjem: 

„Se ti ni še nikdar primerilo kaj sličnega?" 

„Došlej še ne — ^ 

Pogledal me je nezaupno in je za trenutek pomolčal — in sence 
pod njegovimi očmi so se stemnile do neprijetne usiljivosti. Brskal 
sem po svojem spominu, če nisem že morda kje videl tega človeka, 
toda domisliti se nisem mogel niti čaša, niti kraja, kjer naj bi ga bil 
srečal. Zato se mi je zdelo tembolj čudno, da se mož tako neprisiljeno 
in brez ovinkov brati z menoj. 

„Seve — " mi je prekinil premišljevanje. „če nisi še nikdar do- 
živel tega — to je potem drugače. Toda jaz — " 

Pogledal me je s takim pogledom, da me je zazeblo do mozga 
in do srca. In šele v tistem trenutku sem opazil, da mož ni tak, kot 
so navadno možje njegovih let. Po obrazu bi ga človek sodil za bližino 
tridesetih, ali morda niti ne; lasje pa so spominjali na starca, kí se 
naklanja h grobu. 

„Izvoli," mi je ponudil cigareto s fino in uglajeno kretnjo, da sem 
skoro ostrmel. 

„Ves, jaz sem nadloga vseh nadlog. Venomer je za menoj." 

Nagnil je glavo malce na strán in vznak ter je pokazal z roko 
na desno in na levo: 

„Včasih pride s te, včasih z one stráni, kakor se ji pač zdi . . . 
In to mi je najhuje." 

Utihnil je za trenutek, potem se je nagnil k meni : 

„A vse to je samo zato, ker sem rekel včasih nenadoma: Dober 
večer!" 



13* 



195 



Zagledal se je nekam po brzeči pokrajini in je v zmernem taktu 
zmajeval z glavo. Molk je bil mučen — nekaj kakor moreča megla je 
ličalo v oddelku in je vezalo misii. 

„Res — to je najhujša beseda — zlasti kadar imaš koga rad. Ali 
imaš ti nevesto?" 

„Zeno," sem mu pojasnil z nasmeškom. 

„Potem morda ves, kaj se pravi: imeti koga rad. Gotovo ni tre- 
nutka v tvojem življenju, da ne bi mislil na ženo," me je motril s pro- 
dirajočim, nekam vodeno-gorečim pogledom. Ko pa sem mu razjasnil, 
da imam poleg žene še sto in sto misii, ki zavzemajo nešteto trenutkov 
mojega življenja, se je sopotniku zmračilo čelo. Omahnil je vznak in 
je bil popolnoma obupan. 

„Potem je seveda zastonj, da govorim. Ce bi ti le mogel pojasniti 
to stvar, tako namreč, da bi razumel vse — vse do pičice — " 

Upri je lehti v kolena in je skril obraz v dlani. 

„To je tako enostavno," je razlagal kakor sam zase, „a vendar 
ne razume nihče ! Jaz sem imel svojo nevesto tako rad, da mi ni minul 
trenutek brez misii nanjo. Vedel sem natanko, kdaj mi piše pismo, 
slutil sem, kdaj misii name, in kdaj govori s kom o meni. In ona me 
je Ijubila tako, da je slutila moje misii in moje pocetje." 

Dvignil je glavo in me je pogledal. Ves njegov obraz je bil tisti 
hip izraz samé prevarane vere in v očeh je kraljevala taká bolest, da 
me je presunila kakor oster bodljaj, kadar sem za trenutek strnil svoj 
pogled z njegovim. Slutil sem nekaj groznega za temi očmi, zato nisem 
maral motiti z vprašanji, dokler ni sopotnik začel zopet sam od sebe : 

„Akoravno ne razumeš besede, vendar čuješ! In čeprav je beseda 
beraška, nekaj tistega, kar je v srcu, obvisi vendar tudi na zvoku ! — 
Ko je izbruhnila vojna, je šla Marica strec. Ker je čula, da móram jaz 
na boj, je hotela trpeti tudi ona ... To je vendar Ijubezen — in te 
nisem mogel braniti ..." 

Gube na čelu so mi pričale, da misii in išče, kako bi se izrazil 
tem natančneje. Kakor mučenik je bil pred menoj in samo glavo sem 
si úpal nagniti v odgovor. 

„Vidiš — tako sva živela — ona v bolnici, jaz na bojišču. In v 
onih dneh je prišlo tisto čudno, da je bila nenadoma prekinjena zveza 
med nama ... Tega niti sam ne razumem práv. Ali si bil ti na bojišču?" 
me je vprašal h koncu hlastno. 

„Ne," sem odvrnil krátko in to ga je za trenutek nekam pomirilo. 
Iz sosednjega oddelka je pogledala k nama bieda, mlada ženská. Mimo- 
grede sem srečal njen pogled in zdelo se mi je, da je zastrt s 
solzami. 

„Seve, potem tega gotovo ne moreš razumeti," je zamahnil moj 
drug z roko in je zopet obmolknil. Ženská, ki je naju motrila, je med 

196 



tem zopet zaprla duri. Obhajala me je tesnoba, tisti čudni občutek 
negotovosti, ki nas mestoma prevzame pri tujih in nenavadnih Ijudeh. 
MoJ sopotnik pa je začel z bolestno natančnostjo razkazovati in raz- 
lagati svoje spomine: 

„Namreč to silno, kar je bilo med nama — to je bil boj ! Trpljenje, 
groza smrti, borenje za obstoj, ki zavzame však hip vse človeške moci, 
to je prekinilo občevanje najinih misii. V tistih dneh sem prvič zasledil 
v svojem življenju vrzeli — cele dolge ure, ko ni bilo neveste v mojih 
mislih, ampak samo granata, ki je sršela nad menoj, ali šrapnel ali 
boj na nož ali še kaj bolj ostudnega ... In veruj, da ni bilo nič dru- 
gega kakor obup, če sem nenadoma izpregovoril v samoti! In zdaj — 
(to je največje čudo in največje zlo !) — rekel sem — dober večer, pa 
sem jo nenadoma ugledal kraj sebe. To se je dogajalo v trenutkih, ko 
ni bilo nikogar pri meni, ne znanca, ne prijatelja. Vendar sem čul 
vselej prijazen odgovor in — njo, Marico, sem videl kraj sebe . . . Toda 
videl sem jo tako — sam ne vem, kako bi ti povedal. Čisto ob stráni 
sem jo videl, tako da sem z očesom komaj doznal senco njenih obrisov. 
Kakor hitro sem se okrenil, je izginila, a če sem obstal, sem zopet za- 
slutil njene obrise v svoji bližini ..." 

Hotel sem reči besedo o razburjenosti in o razbičani domišljiji, 
toda gospa iz sosednjega oddelka je stala med vráti, tako da je moj 
sopotnik ni videl — in je položila kazalec preko usten. Drug pa je 
molče zmajeval z glavo in je venomer gledal vame. 

„Vidiš, človek, to je trpljenje, ki nima imena! Ta malenkost namreč, 
ki hodi za teboj : slutnja obrisov, ki jih ne moreš videti in jih — ven- 
darle vidiš, to je nekaj tako groznega, da razveljavi vse misii in pojme. 
A najhujši je — dvom, ki ga prinese s seboj ..." 

Vlak je obstal, sprevodnik je zaklical postajo in sopotnik je utihnil. 
Osiveli lasje so dajali suhljatemu obrazu nekam čudno bolesten izraz. 
Od čaša do čaša je zadrhtel tujec po vsem telesu. Ko pa je vlak zopet 
zadrdral, je začel tudi on: 

„Dvom — to je pekel na zemlji ! — Tu je bila — si misliš, sežeš, 
iščeš — pa je ni . . , Potem se razkošatijo misii — kod hodi, kaj dela. 
Dahneš ji pozdrav nasproti — in zopet je pri tebi — in zopet je ni. 
Stokrát jo pokličeš in stokrát se ti brezmejna praznina reži v odgo- 
vor . . . Potem pa spet nenadoma — kakor da si čul njen glas, kakor 
da si videl njene ustnice tako razločno, da se skloneš in poljubiš — 
a poljub ti vrne samo razbeljeni zrak ..." 

Ni govorila le beseda — tudi oči, mišičje na obrazu, njegove 
roke — vse, on ves — kakor je bil pred menoj, je govoril: 

„V takem trenutku se prestrašíš. Sam«ga sebe se bojiš in ne 
veruješ, da živiš. Pa tiplješ po roki — in jo otiplješ; se primeš za 

197 



lase — jih tudi otiplješ; zasadiš zobe v ustnice, da ti pritece kri, in 
čutiš skelečo bolečino — vse je resnično ! In vendar ne moreš verjeti, 
da živiš ..." 

Z vsako besedo je rástla vzhičenost in mestoma je prišlo pripo- 
vedovanje v zamolklo goltanje, tako da nisem mogel vec razumeti 
posameznih besedi. Gospa iz sosednega oddelka je vedno pogosteje 
odpirala vráta in njen obraz je bil kakor okamenel od bojazni. Njene 
veliké oci so govorile še o práv nežni mladosti. 

Ko se je moj sopotnik nekoliko pomiril, je nenadoma vstal in mi 
je ponudil roko: 

„Oprosti! Morda me niti ne poznáš! Moje ime je doktor Dolenjko." 

Takoj za tem je prešel zopet v pripovedovanje : 

„V septembru sem čul, da je prišla moja nevesta kot prostovoljna 
strežnica na bojišče. Potem pa nič vec — nič pisma, nič znaka o živ- 
Ijenju ... V našem oddelku so bili tedaj vroči dnevi — ure kakor 
sodnji dan. Nebo in zemlja sta rohnela — še vzduh je bljuval ogenj 
in smrt. In baš takrat me je zaseglo ! Počilo je za menoj, da sem se 
nenadoma valil v dimu. Pa ni bilo nič hudega — le čudno, čudno." 

Prekinil se je z naglo kretnjo in je zatisnil oči. 

„Cudno," je ponovil kakor v snu in je segel z desno preko čela : 

„Ali veruješ v skrivnosti?" 

Nisem vedel, kaj naj mu odgovorim. 

„Mogoče je vse," sem skúšal s previdnim umikanjem. 

„Da — to je ravno tisto, česar večina Ijudi ne razume! In to je 
res : Vse je mogoče na svetu ! Zato je bilo tudi mogoče, da sem tedaj 
ugledal Marico, ko sem se valil v dimu, ves omamljen in kakor brez 
pameti," je hitel z navdušenjem. „Nogi je imela oddrobljeni nad ko- 
lenom — tako, veš, kakor granata odtrga noge ... In oči bele in za- 
vite navzgor. In tedaj se mi je primerilo tisto grozno. Saj razumeš?" 

.Da.'; 

„Tisti zločin na življenju, namreč. Pa prosim, paži!" 

.Da.« 

„Tisto, čemur pravimo — smrt. — Saj razumeš?" 

„Da," sem odvrnil v zmedenosti in nekaki nepojmljivi grozi. 

„Vidiš — jaz sem mrtev. — Duše nimam. — Ali razumeš?" 

Šteklená srepost me je bodla iz njegovega pogleda in kakor v 
mučnih sanjah sem potrdil z negotovostjo v glasu: 

„Da!" 

Doktor Dolenjko je nagnil glavo in zamrmral nekaj predse. Okrenil 
se je na desno in se je nasmehnil z otožnim úsmevom. Bieda lica je 
za hip podplula rdečiča kakor pri jetičnih Ijudeh. 

„Zdaj je bila tu — " se je okrenil proti meni. — Sicer pa — " 

Molče je segel po moji roki in jo je obdržal v svoji: 

198 



„Če bi le mogel napraviti tako kakor drugi Ijudje, ki umrejo! 
Toda z menoj je križ! Takrat sem vedel natanko, da sem umri. A 
potem nenadoma. Da bi vsaj vedel, kako je prišlo do tega! Ležim v 
bolnici in Ijudje hodijo okrog mene in mi govore o svojih smešnih 
domišljijah . . . Mriiču se zde živi Ijudje tako čudno neumni ! . . . Cakam 
krste in pogreba — a mesto tega mi privlečejo vojaško obleko in m e 
vlačijo iz kraja v kraj . . . Ona pa hodi za menoj in me gleda tako 
milo — in vábi, zdaj z desne, zdaj z leve stráni . . / 

Na ves obraz mu je legel izraz tesne múke in od čaša do čaša 
mu je tupatam nabreknilo mišičje v sunkovitem kŕču. 

„Ali ni grozno, da morajo živeti — mrliči," je dahnil skoro brez- 
glasno. „Kakor skelet so me prerivali semtertja in naposled so mi vzeli 
vojaško obleko in so me našemili takole.* 

Govorjenje je zastajalo — kakor da ima jezik obtežen s kamenjem. 
Oči so mu medlele in roki sta omahnili ob životu. 

„Tudi doma ni bilo rešitve," je nadaljeval brezbarvno in s tako 
čudnim glasom, da se mi je zdelo kakor bi sedel pri telefónu. — 
„Mesto pogreba so mi napravili — komedijo ..." 

Gospa iz sosednjega oddelka je odprla duri in je obstala kakor 
živ kip poosebljene bolesti. Doktor Dolenjko pa je nadaljeval z vedno 
bolj medlim glasom: 

„Privedli so mi žensko, ki me je objemala in grlila in je trdila. 
da je moja — žena. — In če pomisliš — vse samo zaradi tega, ker 
sem rekel včasih — dober večer . . ." 

Za trenotek je vzžarel pogled, potem pa se je zopet umaknil 
ogenj megleni brezizraznosti. 

„Moja sreča, da sem mrtev. — Saj razumeš, ne? Brez duše sem. 
— Sicer bi. — " 

Kŕči so prešli z obraza na vse telo in oči so bile le še komaj za 
spoznanje odprte. Gospa je stopila za korak naprej in zaprla vráta 
za seboj. 

„Saj ti si najbrže tudi mrtev," je govoril doktor dalje — „sicer 
bi me ne bil mogel razumeti. Brez duše sva — oba sva brez duše . . . 
Vojna jih je nama vzela. Ti moj nesrečni drug . . . !" 

Popustil je mojo roko in je omahnil na naslonjalo. Krč je divjal 
po njem, da je sunkoma vztrepetavalo vse telo. In prsti na rokah so 
se gibali in drhteli kakor sprožene vzmeti. Gospa je planila k njemu 
in je zaihtela. Tedaj je odprl oči in zaripljeni obraz se mu je skremžil 
kakor ostudna krinka. 

„Če misliš, da posnemaš mojo nevesto — "je zamahnil z roko proti 
njej. ^Ali ne čutiš, da sem brez duše — " 

Gospa ga je jokaje nagnila tako, da je ležal na blazinastih 
sedežih. 

199 



„Dober večer — Brez duše," se mu je iztrgal zagrlen krik. Ona 
pa se je sklonila nadenj kakor mati nad otroka in mu je kanila par 
kapljic mamila v ústa. Krč je kmalu preminul in le mirno globoko 
dihanje je javljalo spanje bolnikovo. 

„Y zdravilišče greva," mi je pojasnila gospa, ko si je otrla solze. 

Naklonil sem se pred tem silnim trpljenjem in nisem imel besede 
zanj. Gospa pa je odgovorila mojemu nemému vprašanju: 

„Možgane mu je pretreslo na bojišču. Komaj dve leti pred vojno 
je bila najina poroka — A zdaj ..." 

Rad bi bil rekel besedo sočutja, toda prizor me je omámil tako, 
da mi je zastajal glas v grlu. 

„Spočetka ni bilo tako hudo," je vzdrhtevala gospa — „samo to 
je trdil venomer, da so mu ubili nevesto. Nihče ne razume, kako je 
prišel do te misii . . . Spoznal me je pa vendar vselej, kadar sva go- 
vorila dalje čaša — Potem pa je však hip prišlo kaj novega vanj — 
Zdaj je vedno hujše — " 

„Vojna," mi je ušlo skoro brez misii in čutil sem, kako me tišči 
na prsa, kakor da se vali silen val krvi name. 

„In brez pomoci, brez upa," je dahnila gospa. „Danes že nisem 
smela ostati pri njem v kupeju." 

Prispeli smo do Maribora in poslovil sem se kakor v omotici. 
Vleik je oddrdral, a jaz sem ostal na perónu in nisem vedel, kaj bi. 
Gledal sem po Ijudeh in venomer so mi kljuvale po mislih besede, 
da nam je krvavi čas utopil duše. 

„Ali imate dušo," sem hotel vprašati rejenega gospoda, ko sem 
nehote obstal pred njim. Rekel pa sem mu samo: 

„Oprostite, prosim — kedaj pelje vlak proti Celovcu?" 

Veljak je šel mimo mene in se je s komolcem obregnil vame. 
Zamrmral je nekaj o nerodah, ki ne znajo hoditi med Ijudmi. Za tisti 
hip sem ujel njegov pogled in poglede neštetih drugih Ijudi — možkih 
v uniformah in v civilu — žensk kakor pustnih sem in zopet žensk 
v dolgih, sivkastih plaščih z rdečim križem na belem pasu okrog leve 
roke. Vsi so gledali vodeno in stekleno in vsem je bilo zapisano na 
topih obrazih, da so brez duše ■ — 




200 



Dr. Ivan Prijatelj : 

Naši časopisL 

(Nekaj misii in nasvetov.) 

k^ azločujem med časniki in časopisi. Casnik je posvečen v prvi vrsti 
-*- ^ politiki in šele v drugi tudi ostalim vprašanjem kulturnega življenja. 
Časopisi se po namenu, kateremu služijo, dele v leposlovne ali knji- 
ževne in umetniške, v. družinske ali zabavnike, v publicistične ali revije 
in v strokovne časopise. — Casnik se piše iz dneva v dan in za dan. 
Silne vážnosti in ogromnega vpliva je njegovo anonimno delo. Nihče 
se ne zaveda, koliko svojih političnih, socialnih in kulturnih razpoloženj, 
mnenj, teženj in preverjenj črpamo však dan iz časnikov. Po kapljicah 
prehajajo v naše umove in naša srca, zgoščujoč se tam v to, kar ime- 
nuje državljan svoje javno prepričanje, ne da bi vedel natanko po- 
vedati, odkod ga ima. Politicna in sociálna zavednost občinstva — to 
je arhiv, v katerem je spravljeno v stotisočerih izvodih brezimno časnikar- 
jevo delo. Drugje se po navadi ne shranja, ker postaja casnik vobce 
drugi dan že makulatura. 

Časopis pa se čita danes in se bo čital jutri in črez leta. Stalen 
in trajen dokument literatúre in kultúre národa je. Tému primerna 
mora biti njegova vnanja opreraa, notranja uredba in medsebojna 
organizacija. Prvá ima biti solidnejša, izbranejša, nego je oprava časnika, 
da nam lahko rabi in ugaja še leta in leta; od druge zahtevamo, da 
je vsebinsko vážna, zgoščena, tehtna in temeljita, da govori k srcu in 
ne samo nam vse dni naše dobe, ampak da bo tudi našim potomcem 
zanimivo štivo; a tretja naj bo smotrena, ne slučajna, ampak pre- 
udarjena ter urejena po najvišjih potrebah národa, ne pa po samo- 
voljnosti ali interesih posameznika. 

In ta poslednja, t. j. smotrena organizacija časopisja — 
to je ona temná točka dosedanjih malih dob našega malega národa, 
ki bi jo v pričujočih vrsticah rad na krátko osvetlil sedaj v veliki dobi 
porajajočega se velikega národa našega. Izpod nizkih stropov prehajamo 
v zračne prostore, izpod prihuljenih obokov v široki horizont. Umevno 
je, da moramo revidirati vse načine dosedanjega našega javnega življenja, 
zavreči vse, kar je bilo pomerjeno na majhne razmere, in umeriti vse 
na širši obseg. Čim se nam je to posrečilo s poMtiko, moramo ne- 
mudoma isto storiti z ostalimi panogami kultúre. In tu ni malé vážnosti 
baš časopisje. „Časopis vedno bol j izpodriva knjigo." Nad tem so se 
mnogi že pritoževali. Po pravici ali ne po pravici, fakt je tu in treba 

201 



je računati ž njim. In tu zahteva ekonomija sil, da je časopisje pri 
vsakem národu najboljše organizirano, da more kar najizdatneje služiti 
občnemu napredku ter prospehu literatúre samé. Casopisna izdaja se 
dá mnogo boljše upraviti, organizirati, nego produkcija knjig, kjer ima 
mnogo večje polje individuálni moment, t. j. slučaj. Ako vzamemo ta 
princip za merilo, s katerim pristopamo k našemu časopisju, moramo 
priznati, da naše časopisje zadostno ne odgovarja tej.zahtevi. „Bas v 
tej deloma nedostatni, deloma pogrešni organizaciji našega nepolitičnega 
časopisja vidim eno iz glavnih stráni in obenem eden iz najvažnejših 
vzrokov sedanje naše literárne krize," je rekel kakor nalašč za naše 
sedanje razmere pred osemindvajsetimi leti češki kritik Schauer o 
tedanjem češkem časopisju.^ 

I. 

Na smotreno organizacijo časopisja polagajo važnost vsi narodi, 
ki ne životarijo, ampak vedo, kaj hočejo. Menim, da je v tej veliki 
dobi minilo tudi naše životarjenje in da vstopa tudi naš národ v živ- 
Ijenje, to se pravi v zavedno bistvovanje. To stopnjo razvitka označuje 
zlasti to, da je na nji podvržena vsa národná produkcija celokupni 
kontroli, razpredelitvi in taki delitvi dela, kakor jo zahteva diferen- 
ciaeija napredujočega národa. Primitivizem nima vec mesta v tem sta- 
diju, posebno ne tudi v oni pri nas došlej tako navadni obliki, da bi 
smeli rasti produkti dúha, kjer in kakor bi se komu zjubilo. Da se le 
tiská, da se le izdaja, taká gesla spadajo v dobo životarjenja. Doba 
zavednega bistvovanja zahteva, da se vse sile bodisi v soglasnem 
bodisi v tekmovalnem razmerju družijo v enem končnem cilju, ki mora 
biti ideja našega národa. In še nekaj : však produkt našega dúha 
nam mora biti Ijub in drag tudi takrat, kadar stremi po takih potih in 
s takimi sredstvi proti onému skupnemu cilju, ki ne odgovarjajo našemu 
osebnemu ali strankarskemu názoru. Hane veniam damus petimusque 
vicissim, to vodilo našega Stritarja je bilo vedno geslo zrelih umov in 
zrelih národov. 

Pristopajoč k smotreni organizaciji časopisja si moramo biti najprej 
na jasnem o nalogah, ki jih imajo različni tipi periodičnega tiská. Gori 
sem omenil na prvem mestu književni ali umetniški časopis. 
Leposlovje in umetnost sta prvi barometer národne kultúre. V njih se 
intuitivno in neposredno razodeva ingenioznost in nadarjenost národa, 
ne samo njegov názor o lepoti, ampak v njega spremstvu v enem odušev- 
Ijenem in polnoglasnem akordu tudi pogled na politične, sociálne, ná- 
rodne, verske in nravne názore dotičnega rodu. Književni list je prvo 
umstveno zrcalo národa. Zato mora biti čisto in gladko obrušeno, iz 



' Hubert Gordon Schauer: Spisy, svaz. III., str. 200. 

202 



eiiega kosá, lepo zaokroženo, brez škrbin in drugorodnih pritiklin. 
Lepoti lepota ! . . . S poezijo je sorodna samo literárna kritika in enako- 
rodna samo vpodabljajoča iimetnost. Književno glasilo prenáša samo 
poezijo, pripovedništvo, kritiko, estetične eseje in literarno-zgodovinsko 
esejistično publicistiko biografskega, zgodovinskega, narodopisnega, po- 
litičnega, prozodičnega (stilističnega) in metričnega značaja — vse v 
umetniško-literarni obliki brez detajlov in podrobnosti strokovnjaštva. 
Kar je vec, je balast in omnibus in menežarija. — Vpodabljajoča umet- 
nost se more zraven leposlovja odražati iz tega zrcala, ne da bi krivila 
steklo — nasprotno: še celo razširja ga! — dotlej, dokler ji národ ne 
omisli lastnega zrcalca . . . Merilo za vse produkte narodovega uma in 
srca, ki se odražajo v tem organu, more biti edina estetična, filozofsko 
fimdirana lepota, enoten nad utilitarne pojme in slučajne koristi ali 
škode vzvišen názor o lepem, ki more dajati harmoničen pravec tudi 
teoretičnim článkom, ki jih prináša književni časopis. 

Rodbinskemu listu določajo smer koristi in interesi družine. 
Dobro urejena in v vsakem oziru oskrbljena rodbina je za však národ 
največjega socijalnega in narodnega pomena. Morálna in gospodarska 
podlaga njena bi morala biti posebno pri srcu vsakemu národu, ki se 
hoče krepko zasidrati v vrtincu mednarodnih borb. A nič manjšega 
pomena ni umstvena in duševná oskrba familije, in njen glavni organ 
je — rodbinski časopis. V njegov program spadá príkladná beletristika : 
izvirni in dobro izbrani in prevedeni tuji románi, novele, črtice. pesmi . . . 
z eno besedo: leposlovni umotvori, ki imajo zmožnost buditi v duši 
razvijajočega se dečka in podrastajoče deklice zmisel za poezijo in pri- 
povedno umetnost, ki pa obenem ne vzbujajo prezgodnjih burij v njunem 
duševnem in telesnem organizmu. Vsakdo, kdor pozná moje názore o 
umetnosti, vé, da sem vedno nastopal proti naročeni, u'iilitaristični 
umetiiosti, ker sem globoko preverjen, da je posiljena umetnost po- 
tvora, ki moti in kali umetniški zmisel odrastlim, a mladini naravnost 
na leta in za vedno zmeša oko in zaguli čut za pravo lepoto. Zato 
tudi danes ne trdim, da bi pisal pisatelj naravnost in usum Delphini, 
da bi se vdinjal rodbinskemu listu in njega koristnim tendencam. Stvar 
si mislim narobe : največji pesniki imajo umotvore, ki jih čita lahko in 
z visoko naslado ne samo odrastla mladina, ampak celo nežná deca. 
Vzemite n. pr. Levstikove ali Župančičeve otroške pesmi. Takega pogana, 
kakor je bil Vrchlický, so reklamirali moderní češki katoliki po njegovi 
smrti v marsičem zase, ker ima v svojih delih pesmi najlepše katoliško- 
verske epike. Torej : pesnik in leposlovec naj ustvarjata svobodno in 
naj šele naknadno določata, kaj pošljeta književnemu, kaj rodbinskemu 
listu. — Vsaj toliko kakor leposlovja mora prinášali družinski časopis 
podučnih článkov iz raznih, v prvi vrsti praktičnih strok. Pedagoško 
ozračje, ki mora v njem plavati tak list, zahteva nazornost; zato 

203 



morajo biti ti članki kolikor mogoče opremljeni s slikami. Podobe 
rodbinskega casopisa se temeljito locijo od ilustracij književnega in 
umetniškega organa, kjer so slike zase posebno, tekstu enakorodno 
poglavje. V rodbinskem listu so podobe podrejene tekstu, da ga oživljajo 
in ponazorjajo. — A ne samo poduku mora služiti rodbinski list, ampak 
tudi zabavi. Samo gledati Je treba, da zabavni del ne ugaja goli zveda- 
vosti in ceneni interesantnosti, ampak da se vsa] poizkuša dvigati v 
ozracje umetnosti. Podučni zabavnik je tako važen organ národne 
kultúre, da bi ne smel zadostovati národu en sam list tega tipa, ampak 
vsaka stránka izrazite kultúrne smeri bi morala imeti glede na špeciálne 
nravne potrebe svojega občinstva svoje lastno glasilo te vrste. In však 
tak list bi se moral zavedati, da se prikladnost, popularnost in umet- 
nost ne izkljucujejo, ampak lepo skladajo. Namena seveda umetnik ne 
sme imeti nobenega. ki bi ležal zunaj umetnosti. A porabljajo se lahko 
njegovi umotvori v različne namene. In eden teh namenov je lahko 
tudi umetniška vzgoja, poduk in zabáva družine. 

Že pogosto in na vec mestih sem poudarjal, da je bilo naše na- 
rodnopolitično in ž njim medsebojno strankarsko življenje tako revno 
idej, ker naše stránke niso imele drugih organov kakor politične dnev- 
nike in tednike, navadne politične priganjače in agitatorje. (Katoliško 
stranko izvzemam.) Vsa nejasnost naše preteklosti v političnih, socialnih, 
verskih in literarnih nazorih je prihajala odtod, ker nismo imeli revij, 
v katerih bi se osvetljevala aktuálna vprašanja stvarno, temeljito in z 
višjih vidikov. Strankarska zavednost in s tem kultúrna zrelost bi bila v 
našem Ijudstvu globlja in strpljivejša in medsebojna tekma dostojnejša, 
ako bi slonela strankarska diferenciranost pristašev raznih strank na 
temeljitih stvarnih razpravah revij, nego došlej, ko je bazirala na 
podlagi časopisnih polemik. Pa ne samo občinstvo, ampak tudi dnevno 
časopisje bi moralo imeti za seboj publicistične organe kot nekak reser- 
voar za svoje ideje. Vsaka večja naša stránka bi morala izdajati — 
kakor to delajo Čehi — svojo revijo, v kateri bi se njen program in 
njen svetovni názor in ž njim ideja našega národa temeljito debatirali, 
poglabljali in utemeljevali. Také debate bi dokazovale, kaj stránke v 
resnici loči in kaj jih druži, zlasti pa — kaj je cilj in konec celokup- 
nega národa. „Tega obširnejšega, znanstvenega aparata časniki prosto 
imeti ne morejo, ker nimajo zanj prostora niti čaša ; časniki ideje bolj 
širijo kot gesla vere, sami jih ne producirajo in ne motivirajo. To na- 
logo prepušča n. pr. angleška žurnalistika povsem svojim reviews, pu- 
blicistiki, meatem ko mora pri nas žurnalistika biti združená s publi- 
cistiko, kar jo zadržuje v njenem razvoju," je rekel dobro Schauer za 
Cehe osemdesetih let in za današnje Slovence. Ako torej hočemo, da 
dobi naša javnost, ideja našega národa, trden temelj in naše javno 
tekmovanje jasnost — z revijami na dan! 

204 



Iz revij se morajo oddeliti v teku kulturnega napredka stro- 
kovni časopisi za stroke, ki so tako vážne v prosveti národa, da 
ne morejo vec gostovati v sploinih publicističnih magacinih. Sem spa- 
daj© v prvi vTsti one znanstvene stroke, ki jim je predmet slovenskí 
národ sam: zgodovina, jezik, literárna in kultúrna zgodovina, narodo- 
pisje; dalje vzgojevalne stroke, glasba, telovadba, turistika, mladinska 
organizacija itd. Strokovno časopisje je odsev delitve in poglobitve 
dela, njega pomanjkanje znak kaotične nediferenciranosti, životarjenja, 
ne pa zavednega bistvovanja. 

11. 

Ako odštejemo pesniški almanah „Kranjsko čebelico" in Navra- 
tilovega „Vedeža", se mora vzeti kot prvi slovenskí časopis Janežičev 
„Slovenskí glasnik*". Ali je bil to literaren, ali je bil družinski, 
publicističen ali strokoven časopis? To je bil prvi slovenskí omnibus. 
Prinášal je redke bisere čisté poezije Levstikove, Jenkove, Erjavčeve, 
Mencingerjeve, Jurčičeve, Stritarjeve in Gregorčičeve Múze, družinsko 
beletristiko Andrejčkovega Jožeta in drugih, publicistiko Levstika, Šte- 
fana Kočevarja, Gršaka, Stritarja . . . dopise o socijalnem življenju iz 
vseh večjih slovenskih mest in strokovno jezikovno znanost Levstika, 
Cigaleta, Ladislava Hrovata ter starinarsko Davorina Trstenjaka itd. itd. 
Velikega pomena je bil za tedanje primitívne čase na Slovenskem 
,,Glasnik''. Bila je njegova zasluga, da so se v drugi polovici šest- 
desetih let začuli glasovi, da „Glasnik" Slovencem ne zadostuje več, 
zlasti ne v književnem oziru. Urednik Janežič je pokazal velik kultúrni 
takt, spoznavši in priznavši, da je njegova naloga pri kraju in da mu 
mora slediti.mož, ki bo sam umetnik in književni kritik. Odprl je pre- 
dale zadnjih letnikov svojega lista na široko Jurčiču in Stritarju ter 
jima naposled ponudil uredništvo in izdajanje lista, ki naj bi evolucio- 
niral v književni časopis. Najprej je na svojo roko poizkusil Jurčič z 
mariborskim ,Glas nikom", pa ni uspel. Na to je stopil Stritar z 
„Zvonom" na dan. Stritarjev „Zvon* je bil prvi poizkus čistoliterar- 
nega lista na Slovenskem. Želja po podobnem glasilu je pač zorela 
med razumništvom, a vendar je bila končna oblika dunajskega „Zvona* 
precej individuálni izraz Stritarja kot kozmopolitskega svetovnega po- 
potnika in „Schôngeista". Večina slovenské inteligence je pogrešala v 
Stritarjevem listu raznih disciplín iz omnibusa „Glasnika". Skok je bil 
prehiter, Stritar presuveren glede kompromisov in preobčuten glede 
očitkov od stráni zaostalih nasprotnikov in je po enem letu ozlovoljen 
ustavil list, A literárna potreba je bila tu, in Slovenci niso mogli več 
dolgo ostatí brez književnega lista. Napredna stránka kot zastopnica 
razumništva je sama vzela stvar v roko in poverila ustanovitev novega 
književnega glasila svojemu polihistorju, liberálnemu duhovniku Davo- 



205 



riiiii Trstenjaku, kateremu se je pridružil literárni kritik mariborskega 
„Národa" dr. Janko Pajk. Tako je izšla v Mariboru „Zora", ki je v 
marsičem povzela bolj zabavniške in primitivne publicistične tradicije 
„Glasnika", nego strogo književne „Zvona". To nazadovanje je odbijalo 
od lista prejšnje „zvonovce", edino muzično četo takratne Slovenije. 
Sicer se je Trstenjak s svojim znanstvom skoro odločil od „Zore", 
ustanovivší prvi strokovnoznanstveni časopis „Ves t nik" kot prilogo 
„Zore", katero je prepustil teoretičnemu estetiku Pajku. A suhe kraso- 
slovne doktríne Pajkove niso mogle privabiti v list pesnikov in pisa- 
teljev, nasprotno : dlakocepstvo in zadirčni značaj urednika sta jih celo 
odbíjala. 

Takrat je povzročil pritisk nemškocentralistične vláde koncentra- 
cijo slovenskega strankarskega življenja: ponižne slovenské ovčice so 
se strnile v stajo, da bi si ubránite nago življenje. To priliko je porabil 
Stritar v svojo četico leposlovcev in 1. 1876. z obnovljenim „Zvonom" 
stopil pred svoje rojake. To ni bil vec prejšnji Stritar, prihajajoč iz 
zapadnih visokih kultúr, proglašajoč umetnost za gospo, ki se nobe- 
nemu ne klanja in z nobenim ne paktira. To je bil skrben pastir iz 
slovenské staje, ki je bil pripravljen ustvarjati v hladilo in tolažbo lite- 
raturo za prvega in zadnjega Slovenca. Cemu nam vsa visoka litera- 
túra? je vpraševal, umetnost naj nam bô tolažnica in usmiljenka v 
našem težkem stanju. Obnovljeni „Zvon" ni bil vec književni list, 
vzvišen nad slučajne potrebe in poslušen samo „gospe" umetnosti, 
ampak je bil prikladen časopis: zabavnik, učitelj, samaritán poniža- 
nega in razžaljenega národa. Lepa in hvalevredna naloga za vsakega 
domoljuba in vsakega narodnega delavca, samo ne za umetnika, ki ne 
pozná drugih. úkazov kakor večni kategorični imperatív svojega lastnega 
démona, hrepenečega edino po lepoti. In res so bili pesniki in pisatelji 
prvi, ki so polagoma odpadli od Stritarjevega blagega zabavnika. Za 
njimi je prišlo potem tudi občinstvo, čigar že vzbujenemu književnemu 
čutu ni zadostovala edina urednikova tožeča in tolažeča struna. Slo- 
vensko občinstvo je potrebovalo tudi že v poeziji polnega, širokega, 
iz cele reálnosti zvenečega akorda. Stritar je to spoznal — sicer ne 
tako brez pridržka, kakor leta 1868. skromni Janežič — in je vdrugič 
prenehal z dunajskim „Zvonom". 

Na njegovo mesto sta stopila 1. 1881. dva nová časopisa: v Celovcu 
„Kreš" in v Ljubljani „Lj ubi jánski zvon". Duševní oče „Kresa" 
je bil dr. Janko Pajk, najmočnejša opora dr. Jakob Sket, znanstvena 
pribočnika prof. Gregor Krek in Davorin Trstenjak. Leposlovni pečat 
sta mu vtisnila Anton Koder in Pavlina Pajkova, dva družinska zabava- 
telja, prvi z interesujočo, druga z vzgojno noto, Sket je poizkušal v 
socialnem románu pobirati stopinje za Kersnikom. Pesništvo „Kresa" 
je bilo ali diletantsko Flegeričeve in Turkuševe baze ali začetniško 

206 



Fiintkovo Gregorcičevega epigónstva. Krek - Fekonjeva filologija in 
Trstenjakovo zgodovinarstvo se je malce dvigalo že v strokovno ozračje. 
Književen list „Kreš" ni bil, manjkalo mu je darovitih pesnikov, ured- 
ništvu estetičnega okusa in enotnega kritičnega vodstva. Publicističen 
tudi ni bil, ker ni poznal aktuálnosti in zaokroženosti v člankih. Se 
najbolj ga je odlikovalo strokovnjaštvo. 

Velik napredek pomení za Slovensko časopisje ustanovitev Levče- 
vega .,Ljubljanskega zvona". List je bil glasilo mlade, dosti mocne in 
nadarjene nove pisateljske generacije, ki se je odvrnila od idealističnega, 
v tujini docirajočega Stritarja in se oklenila realističnega, doma'sredi 
slovenskih brig in veselih upov živečega Jurčicu ter si izbrala za 
svojega urednika Levca. A za obema: Jurčičem in Levcem jé stal 
glasnik slovenskega odločnega in trpkega dura — Levstik. K listu je 
pristopil najboljši Stritarjev pesnik Gregorčič ; ko je po par letih začel 
pogrešati mehkih Stritarjevih rok, se je sicer izkujal. V nadomestilo 
si je novi „Zvon" vzgojil svojemu pravcu primernejšega Aškerca. 
Levčev „Zvon" je bil po svojem postanku književen list: kot glasilo 
takrat nastopivŠe, na znotraj za silo sklenjene eelotne pisateljske gene- 
racije, ki je mogla v listu neovirano izraziti svoj pesniški credo. Knji- 
ževni značaj mu je povečeval fini prirojeni estetični okús urednika 
Levca in njega sigurno in pazljivo oko pri izbiranju mladih talentov! 
Tudi nekaj starih odličnjakov je privábil Levec zopet na književno 
polje, n. pr.Trdino in Mencingerja. Nedostajala pa je listu zadnja zahteva 
literarnega lista: teoretičnoestetična, v izrazitem svetovnem názoru 
izkaljena izbrušenost. Za literárne in teoretičnoestetične eseje je skrbel 
Stritar, glasnik prejšnje generacije. V nadomestilo za to je prinášal 
list dobro publicistike iz slovenské zgodovine (Rutar, Kos, Apih) in 
strokovne ocene iz literárne zgodovine in jezika (Levec, Wiesthaler, 
Strekelj, Oblak, Murko), s čimer je posegal že v področje strokovnega 
lista. Kakor je bila literárna kritika v „Zvonu" mlitava in splošna, 
tako je bila strokovna odkrita in včasih zelo podrobná. Precej skrbna 
je bila tudi bibliografija. V kritičnem delu so bile torej strokovne vede, 
ki jih je gojil „Zvon" (jezik, literárna in slovenská zgodovina) na boljšem 
nego leposlovje, ki se je docela svobodno razvijalo samo spredaj v 
glavnem tekstu. Kakor je bil torej Levčev „Zvon" važen in kakor je 
še dolgo veljal našim urednikom za vzor, vendar enotnega ková književ- 
nega lista še ni imel. Z ozirom na konkurenco se je moral ravnati 
urednik pogosto po okusu literarno nevzbujenega občinstva in polniti 
svoje predale z mnogimi rekviziti iz Janežičevega „omnibusa". Saj je 
že značilno, da je imenoval Levec drobni tisek na koncu lista „Slovenskí 
glasnik". V njem je sipal pred zvedavo čredo najraznovrstnejših čita- 
teljev iz polnih prgišč drobtine iz premnogih strok, da je prihajala v 
vsaki številki na svoj račun miselno in estetično léna, pac pa ceneno 

207 



radovednost pasoca inteligenca slovenská. Kako je Levec lovil te drob- 
tine — še do danes edino duševno kulturno hrano našega razumništva, 
ki ga nihče ni učil čitati kaj obširneje estetičnega, destiliranejšega, 
oklenjenega v vsebini in zaokroženega v obliki ! Dne 19. decembra 1883 
je pisal Staretu: „Vsaka stvarca mi dobro dojde, ker vidim, da móram 
z ozirom na , Slovana' bolje urejevati ,listek'. Saj naši politikarji bero 
sam drobiž, do leposlovja jim ni." — Po Levcevem vzgledu, samo z 
malimi izpremembami so urejevali „Zvon" pozneje Funtek, Bežek, Aškerc, 
Zbašnik in Šlebinger. Aškerc je bil napravil mimogrede poizkus udariti 
bolj na revijalno plat, a ni imel temeljitih, aktualnih in spretnih clan- 
karjev, ki bi bili mogli vneti naše obcinstvo za publicistiko. Namesto 
njegovih článkov so si želeli naši Ijudje že rajši pesmic nazaj, 

Poleg „Kresa" in „Ljubljanskega zvona" je bil začel izhajati koncem 
leta 1883. „Slovan", ki ga je bil ustanovil Ivan Hribar v prvi vrsti kot 
politično glasilo radikálne stránke z namenom, da prináša tudi prevodno 
slovansko beletristiko, biografije slovanskih veljakov in kultúrne slo- 
vanské novice, prihodnie leto pa ga je razširil dr. Ivan Tavčar tudi na 
izvirno Slovensko beletristiko. Dr. Celestín je pisal Levcu pôvodom 
„Slovanovega" rojstva dne 28. decembra 1883: „Meni se vendar zdi, 
da imamo preveč tri liste, ki imajo eden namen: nismo praktični in 
ne známo podpirati enega podjetja, ki bi bilo potem res lahko práv 
dobro v vsakem pogledu." Res: imeli smo tri liste, ki so si hiteli delati 
konkurenco kot književni listi, pa ni bil niti eden strogo literaren organ, 
kot družinski zabavniki, pa se ni niti eden posvečal res poduku in 
zabavi družine, kot publicistične revije, ne da bi bil kateri res revijalen, 
kot strokovni časopisi, pa so bile ražne stroke pri njih vseh samo v 
gosteh. Koliko bolj bi bili razvili Slovensko javnost, da bi se bil opre- 
delil „Zvon" bolj književno, „Slovan" publicistično, „Kreš" s svojim 
drastičnim Kodrom in vzgojno Pajkovo pa bi bil družinski list. Však 
bi bil imel svoje polje, svoje brezkonkurenčno podjetje, svoj poklic in 
svojo prihodnost. Tako pa ni moglo biti drugače, da so vsi trije hirali 
in da sta končno dva iz njih poginila. „Kreš" se je hotel pred smrtjo 
rešiti na strokovnaznanstveno polje, takrat še docela neobdelano ledino 
na Slovenskem. Umevno je, da mu je zmanjkalo sape. Da se je za- 
tekel v familijo, bi se bil ogrel in okrepčal, da bi bil potem sam krepčal 
in ogreval. 

Prvi izrecno družinski list je ustanovil Slovencem leta 1888. dr. Fr. 
Lampe s svojim „Domom in svetom". Ne rečem, da je bil družinski 
časopis Lampetov edini ali vsaj prvi namen. Kaj je urednik nameraval 
z novim listom, tudi lanská jubilejná številka „Doma in sveta" ni izrecno 
razodela. „Dom in svet" ima svoj postanek v znanem pastirskem pismu 
slovenskih škofov z dne 26. novembra 1887, s katerim je nastopil 
dr. Missia zoper narodni radikalizem („oboževanje národnosti") in agi- 

208 



tacijo za slovansko bogoslužje. Pastirski list se Je obracal v prvi vrsti 
zoper „Slovenskí národ", a je govoril tudi o „enake vrste listih" in 
„nekaterih leposlovnih listih", pozivljajoč duhovščino, naj „goji, razširja* 
in podpira dobro, odločno katoliško časopisje". Iz tega sledi, da 
je bil ustanovljen list proti „Zvonu", Da je imel biti bojevnik na lepo- 
slovnem polju za bistveno istá načela kakor „Slovenec" na političnem, 
je jasno povedal dr. Janez Ev. Krek v lanski jubilejní številkí z bese- 
dami : „V velikem boju svobodomiselstva proti verskim načelom, zlasti 
proti katoličanstvu, je videl rajni Lampe največjo nevarnost v očitku, 
da so katoličani kulturno zaostali." In Viktor Steska pripoveduje ravno- 
tam izrecno, „da je knezoškof dr. Missia list dovolil in mu želel srečen 
uspeh". Prvi namen lista je bil torej eminentno političen: njega ustano- 
vitelj je hotel razširiti program stránke na kulturno, zlasti na leposlovno 
polje. Šele drugi namen mu je bil družinski list, ki naj bi bil posvečen 
zlasti mladini in družini. V vabilu na naročbo pravi dr. Lampe : „Ne- 
premagljiva Ijubezen do mladine napotila me je, da sem sklenil izdavati 
z novim letom zabavnopoučni list ,Dom in sveť, namenjen v prvi vrsti 
mladini, ki hrepeni po višem izobraženju in napredku, potem pa tudi vsem 
omikancem, ki se žele zabavati in blažiti s slovstvenimi lepimi izdelki." 

Prvi, to je programatični namen lista — pri katerem je zastopal 
urednik malce svobodnejšo noto, kakor je bila običajna dotlej v nje- 
govi stranki, je povzročal ustanovitelju največje težave. V tem oziru 
je bil dr. Lampe praktični pionir, ki se je moral boriti ne samo zoper 
tradicionalno nasprotstvo slovenské duhovščine proti količkaj svobod- 
nejšemu leposlovju, ampak tudi zoper krepko v cerkvenih očetih ute- 
meljen in v sebi skladno sklenjen katoliški umetniški názor, kakor ga 
je bil v prvih osemdesetih letih formuliral dr. Anton Mahnič. Andrej 
Kalan ponatiskuje (ravnotam) Lampetovo pismo prof. Zupančiéu z dne 
30. septembra 1893: „Ko bi vi poznali moje težave, mojo grenkobo, 
moje boje, ki jih imam pri listu." Dr. Lampe je bil dober katoliški 
strankar, bil je borec za katoliška načela, boril se je na leposlovnem 
polju za politično zmago, in značilno je za kultúrni nivó in umetniško 
preteklost njegove stránke, da ga dolgo ni hotela razumeti. Dr. Krek 
pravi: „Lampe je stal v načelnem političnem boju ob stráni . . . več- 
krat mu je ušla beseda izpod peresa, dišeča po kvarnem slogaštvu . . . 
a trajnih, globokih uspehov je pričakoval na kulturnem polju . . . češ, 
da ima politični boj tudi koruptivne kali pri sebi." 

Dr. Fr. Lampe je v veliki meri dosegel oba svoja namena samo z 
vztrajnostjo v skritih notranjih bojih in tihim praktičnim delom — čeprav 
šele po svoji smrti. Ustvaril je katoličanom beletristiko, ki je že upo- 
števanja vredna. Skoda je, da ni otvoril odkritega boja za svoj umet- 
niški názor. Ker tega ni storil, zato velja še danes za oficijelni program 
naše katoliške stránke estetika drja. Mahniča, ki je določala smer „Domu 

14 209 



in svetu" (zlasti v kriticnem oddelku) posebno jarko pod uredniŠtvom 
drja. Evgena Lampeta. — Istotako tiho-praktično, kakor dr. Fr. Lampe, 
a še bolj korenito jo je odslovil šele dr. Izidor Cankar. Za poslednjega 
je značilno to, da je dal oni dan pisati v svojem listu drju. Grafenauerju 
v odklanjajočemu zmislu o „Jeranovem problému", mesto da bi se sam 
odkrito izpovedaľo istem, a veliko važnejšem „Mahničevem problému". 
Čemu siliti v Slovensko estetiko ubogega Jerana, ko imate vendar 
drugega moža istih, samo katoliško spretno umeteljenih filozofskih ná- 
zorov — drja. Mahniča in njegovega učenca drja. Aleša Ušeničnika ! 
Načelom teh dveh mož ni postavil še noben katoliški „mladín" enako- 
vrednega nazora nasproti ! . . . Izogibajoč se odkritega boja za dru- 
gačno leposlovno bodočnost katoliško, nego je bila mahničevska pre- 
teklost — mimogrede povedano: leposlovno docela neplodná! — je 
dr. Fr. Lampe s tihim delom sicer razvil početke katoliške beletristike, 
a oslabil svoj nastop v toliko, da s svojim „Domom in svetom" ni 
ustvaril nikake izrazite osebnosti in struje v katoliškem leposlovju. 
Mladi katoliški leposlovci se morajo še danes učiti samo pri svobodo- 
miselnih piscih slovenskih. Medtem ko je energičnejša nátura Dostala- 
Lutinova porodila pri Cehih krepko izraženo češko katoliško moderno, 
ki ima v bratski literárni zgodovini že svoje lastno poglavje, ni „Dom 
in svet" Franceta Lampeta ustvaril nie podobnega pri Slovencih . . . Drugi 
svoj namen pa je dosegel docela : ustanovil je Slovencem prvi in edini 
družinski list, kar mu bo naša duševná socialnost štela vedno v zaslugo. 
Dr. Izidor Cankar obeta v prvem oziru iti korak naprej. A tudi 
on še nikjer ni povedal, v čem se razlikuje od drja. Mahniča. Pro- 
gramni članek njegov v lanski jubilejní številki sicer káže, da šili 
njegov avtor nekam drugam, a kam, ni povedano jasno. „Lepoto 
bomo Ískali, kjerkoli jo zaslutimo, v kateri izmed premnogih njenih 
oblik; ne predrznemo se ji predpisovali, da bodi taká ali drugačna, a 
da je vsa lepa, to hočemo od nje." To je popolnoma druga nota, nego 
Mahničeva, docela moderna. Istotako podpise nadaljni stavek o umet- 
nini kot živem organizmu tudi však krasoslovec, ki izpoveduje avtono- 
mijo umetnosti. Mahnič te avtonomije ni priznával : umetnost je izvajal 
od Boga, ji dajal moralistične naloge in ji zapovedoval, da naravnost 
služi Bogu. A nekaj podobnega pravi takoj nato tudi dr. Cankar, 
seveda zavito v moderni ovoj „svobode" in „veselja" : umetnost „oznanja 
z besedami, ki so ji dane, osvobojujočo moč resnice b o ž j e in ve- 
selo prostost krščanskega nravnega zákona". Ko je tako naravnal 
umetnost v strujo napram Bogu in ji dal morálne ojnice, pa se zopet 
široko razmahne: „svobodno naj se tedaj razgibljejo dobre sile in ra- 
dostno, kjer jim nikjer ni mejá ne ovire." Po vsem tem človek 
še vedno ne vé, ali je to še vedno Jeran - Mahnič, ali kakšen nov 
človek ! 

210 



Razume se, da mi niti oddaleč ne pride na misel, da bi polemi- 
ziral z drjem. Cankarjem; samo prosil bi ga, da bi dal mnogoštevil- 
nemu delu našega razumništva, t. j. prepričano katoliškemu z ozirom 
na neplodovite tradicionalne Mahničeve názore jasnejšo podlago, nego 
jo je dal dr. Fran Lampe (ako je drugačna s strogo katoliškega stališča 
sploh mogoča, kar jaz za svojo osebo skoraj dvomim). Njegova struja 
bi s tem samo pridobila in pridobil bi s tem národ, čigar važen del 
in faktor Je že tudi katoliški inteligent. 

To pa je gotovo, da je dr. Cankar z odločno gesto potegnil „Dom 
in svet" iz političnoslužbenih kolotečin, v katere ga je bil naravnal 
dr. Evgen Lampe. Storil je to s pritrjevanjem svojega najboljšega pri- 
povedovavca Finžgarja, kateri kliče v jubilejní številki : „Kdo je tému 
kriv? (Da so slovenskí katoličani zaostali na umetniškem in kulturnem 
polju.) Z vzgojo ves politični šunder slovenskí, ki nas je tako poplitvil, 
da je sramota. Zato je nujna potreba, da se ,Dom in sveť na novo 
orientira, se otrese vsake politične čobodre." 

Nadaljujoč svoj historični pregled našega časopisja, móram beležiti 
še neko drugo dejstvo Cankarjevega uredništva pri „Domu in svetu". 
Že gori sem namignil, da je dr. Fr. Lampe s svojim listom dvojno 
koristil: prvič, da je v vztrajnem skritem — žal, da ne tudi v od- 
kritem! — boju vsaj do neke mere pridobil. svoje pristaše za kulturno 
delo. Ne vseh! Saj vemo, kako mnenje sta imela še v devetdesetih 
letih n. pr. o gledališču tako različna moža, kakor sta Andrej Kalan in 
dr. Sušteršič; poslednji je naravnost kmete hujskal zoper teáter. Celo 
dr. Krek je v svoji nemški knjižici o Slovencih „pozabil rokavice", kakor se 
je zelo evfemistično izrazil o izostalem poglavju o slovenskí umetnosti 
Ivan Cankar. A sedanja mladina enoglasno kliče po kulturnem pro- 
gramu. To je tudi sad „Dom in svetovega" delovanja. Drugič je dr. Fr. 
Lampe nad eno desetletje zabával in podučeval slovenské družine: 
izdajal pravi pravcati družinski list. Dr. Izidor Cankar se je odločil 
izpremeniti Lampetov organ v katoliški književnilist. Z veseljem 
ga pozdravljam, zlasti če se mu posreči poklicati v življenje bogato in 
krepko Slovensko katoliško moderno. A nekaj nam daje misliti : Slovenci 
smo sedaj edini izobraženejši národ v srednji Evropi, ki nima družin- 
skega lista ... 

Leta 1902. je zacel izhajati novi „Slovan". Porodila ga ni kaka 
nová struja, ampak podjetni tiskar Dragotin Hribar. Tudi za naslov se 
ni imel zahvaliti pod prvim svojim urednikom kakemu programu, ampak 
knjigotržni špekulaciji. Starejši čitatelji so se namreč še spominjali 
Hribar-Tavčarjevega lista s podobami in enakim pozivom. Odtod naslov. 
Ali stari „Slovan" je res gojil slovanstvo vsaj s prevodi; urednik novega 
„Slovana" pa je bil Fran Govékar, ki bazira vseskozi na nemški in 
francoski literaturi, kar je list tudi očitno kázal pod njegovim uredni- 

14* 211 



stvom. Drugi urednik mu ]e bil dr. Ilešič, ki ]e razvijal silno marljivost 
v drobnih noticah in ocenah, pomanjkanje čaša, zbranosti in zaokrože- 
nosti v člankih. Pod njim je nasiov bolje odgovarjal vsebini ; popolnoma 
bi bil odgovarjal, da se je list zval „Jugoslovan". Beletristi do njega 
niso imeli zaupanja. Zato je dal izdajatelj svojemu podjetju pozneje za 
urednika leposlovca Milana Puglja, ki je izkušal napravili iz „Slovana" 
književni list s primesmi družinskega in strokovnega organa, popolnoma 
po vzorcu „Zvona" raznih uredništev. Ko sta izhajala vštric „Zvon" in 
„Slovan", oba za napredne književnike, napredne družine, napredne 
strokovnjake, se je človek izpraševal, kakor so se izpraševali naši očetje 
v osemdesetih letih : Ali je praktično, da imamo dva lista, ki imata eden 
namen ? 

Prvá slovenská revija je bil 1. 1888. obenem z „Domom in svetom" 
ustanovljeni „Rimski katolík" drja. Antona Mahniča, ki je s svojim 
sinom „Katoliškim obzornikom" in sedanjim vnukom „Časom" 
drja. Aleša Ušeničnika dajal podlago in polagal temelje dôslednému 
in radikálnemu katoliškemu svetovnemu názoru. Umetniški in literárni 
program tega nazora z izrazito moralistično in apologetično nalogo 
umetnosti je dr. Mahnič sistematično obrazložil v „Dvanajstih večerih", 
katerim se do danes pri nas javno ni odpovedal še noben katolik. 
Kdor količkaj pozná pogoje literarnega razvitka, vé, da se iz tega 
sistema ne more razviti nikaka bujná umetnost. In se tudi ni razvila : 
umetniško delovanje je bila najslabejša strán te sicer tako mogočno 
se razvijajoče stránke ob prelomu stoletja. Kar so producirali na tem 
polju katoličani, se je storilo kljub Mahniču vsled prizadevanja drja. Fr. 
Lampeta, tihega praktičnega delavca na tem polju a istotako tihega 
nasprotnika Mahničevega. Kakor je bila katoliška triimenska revija 
neplodovita ali naravnost ovirajoča v umetnosti, tako velik in še večji 
vpliv je imela na naziranjsko, politično, versko in socialno poglobitev 
svojih pristašev. Vsa sedanja katoliška inteligenca je zajemala svojo 
duševno hrano iz tega vira. Tudi še danes je „Čas" vzorno urejevana 
revija, katere članki in prispevki se odlikujejo po temeljitosti, aktuál- 
nosti, raznovrstnosti, načitanosti zlasti urednika in njegovem lepem 
znanstvenem jeziku. 

Med ražne vzroke propada slovenské napredne stránke štejem 
tudi ta, da se slovenskí naprednjaki nikoli niso poizkušali v svojih na- 
zorih poglobiti potom napredne revije. „Slovanskí svet", ki se je 
ob „Rimskem katoliku" vbadal na revijalnem polju in v naprednem 
dubu, je bil pravzaprav privátna tvorba odslovljenega „Narodovega" 
člankarja Yporeja-Podgornika, moža, ki je sicer razvil v svojem lističu 
marsikatero pametno misel, zlasti narodnopolitično, a končno v osamlje- 
nosti omagal. Istá nezaslúžená usoda je doletela od stráni naprednega 
občinstva in vodstva tudi književno-revijalni dijaški list „V e s no". 

212 



Revija, ki je pravzaprav dala mentaliteto sedanji svobodomiselni 
mladini, so bili Dennotovi in Lončarjevi „Naši zápisk i", izpočetka 
skromná socialnodemokratična beležnica, pozneje idejno vážna sociálna 
revija, ki je s tem, da je gostoljubno sprejemala pod streho neorgani- 
zirano četo mlajših slovenskih intelektualcev, v veliki meri pripomogla 
vzgojiti sedanje Slovensko svobodomiselno razumništvo in kriticno raz- 
bistrila nekateri politični, sociálni in literárni pojem v dobi težke na- 
predne krize na Slovenskem. 

Prvá svobodomiselna revija slovenská širokega okvira je bila 
„Veda". Žal, da jo je uničila vojna, preden se je uživela. Ker je bil 
pisec teh vrst sam sourednik te revije, bi vedel sicer veliko povedati 
o težki konsolidaciji tega lista, a ker to ne spadá v ta skopo odmerjeni 
obzor, se hoče omejiti samo na dve — tri besede karakteristike. „Veda" 
je prinášala mnogo gradiva, a bila je premalo aktuálna. Revijalni značaj 
so ji zaslanjale predolge strokovne razprave. Najslabší je bil moj 
literarno - kritični del in to vsled tega, ker je financijelni podpornik 
lista dr. Bogumil Vošnjak nerád videl v njem literarno kritiko, živec v 
mnenju, da obstoji literárna kritika v samem pričkanju, nedostojnem 
takega resnega glasila za publicistiko in znanost. Jaz mu tega mnenja 
nisem mogel izpodbiti in se nisem silil v ospredje. Bolj srečen je bil 
v tem oziru menda dr. Knaflič, ki je za svojega tehničnega urejevanja 
zopet uvedel literarno-kritični oddelek in ga pisal sam . . . Veliká raz- 
poka v uredniškem odboru je bila tudi neenotnost nazora v tako važnem 
vprašanju, kakor je južnoslovansko. Medtem ko smo se vsi uredniki 
strinjali v naziranju o neobhodnosti politične in gospodarske enote 
našega triimenskega národa, sem jaz oprt na najznamenitejše dubové 
naše preteklosti trdno stal na kultúrni in jezikoslovni avtonomiji sloven- 
skega dela Jugoslavije, dopuščajoč le organično in polagano zlitev 
jezikov v bodočem skupnem političnem in gospodarskem sožitju. 
Dr. Vošnjak je izhajal v svojem stremljenju po južnoslovanskí enoti od 
jezika, želeč, da naj se dekretálno žrtvujejo nekatere posameznosti 
slovenščine v prilog srbohrvaščine. Odtod je izšla znana anketa. Jaz 
sem to imenoval „sedlanje konja pri glavi", staroslovensko napako 
eksperimentiranja z jezikom, zapoznelo vrazovstvo, trdeč, da jezik ni 
obleka, ki se slači in oblači, ampak kakor lub drevesa, ki zraste z 
divjakom poseben in enoten, s požlahnenjem potom nove sorodne 
mladike sicer dvojen v sokih in sestavinah, a združen v novi organični 
enotnosti. Skrbimo najprej za požlahnenje : politično in gospodarsko 
sožitje, južnoslovanskí skupni jezik, ki je že zdaj v svoji neizenačenosti 
samo gradualno razlicnejši, kakor so različni med seboj n. pr. dialekti 
naše slovenščine, nam bo pridodan. 

Te názore je delil z menoj večalimanj tudi dr. Rostohar. Ta oko- 
liščina, še bolj pa rázna osebna nasprotstva med njim in drjem. Voš- 

213 



njakom so povzrocila, da je izstopil iz uredništva in ustanovil revijo 
„Napredno misel", popolnoma nepotreben, iz neke kljubovalne 
vztrajnosti izdavan list, ki ga je pisal skoraj čisto sam zoper „vošnja- 
kovstvo" in se pri tem nesrečno zapletel v svojo „albansko afero", ki 
je mladému, agilnému môžu, nekdanjemu simpatičnemu radikálnemu 
študentu vzela skoraj vse simpatije in ugonobila njegovo revijo. 

V revijo se je bilo razvilo v zadnjih letih pod ambicijoznim, široko- 
obzornim uredništvom publicista Albina Ogrisa tudi prejšnje dijaško stro- 
kovno glasilo „Omladina", ki je pod Žer javom in Zalokarjem tvorila 
napredni pendant h katoliškemu dijaškemu listu „Z o r i". Omogočil je bil 
dijaštvu to dobro lastno revijo Ivan Zorman, mož, ki je s s vojim izda- 
jateljstvom dokázal, da ima največ knjižnokulturnega zmisla medSlovenci. 

Med strokovnimi listi slovenskimi zavzema častno mesto in vrši 
svojo težko nalogo tudi med vojno pedagoški „Popotnik", ob kate- 
rega se je že pred vec leti uvrstil s katoliške stráni „Slovenskí 
učitelj", glasilo Slomškove zveze. Po večini učiteljstvo (in deloma 
tudi dijaštvo) piše tudi oba naša mladinska lista „Vrte c" in „Zvon- 
ček." Njuni pisavi — tako „Vrtčevi" moralistiki, kakor „Zvončkovi" 
igračkariji z rožicami, zvezdicami, múčkami in kužki, ki sta že bledi 
maniri — bi bilo želeti vec sočne otroške drastike in šegavosti. Pravno 
stroko zastopa „Právnik", gradeč dalje na Razlagovih tradicijah,- raz- 
vijajoč tozadevno Slovensko imenoslovje. Za cerkveno glasbo imamo 
„Cerkveni glasnik", za profano so skrbeli dr. Krekovi „Novi 
ako r d i", ki so bila odlična specialiteta na celem slovanskem jugu. 
Tudi „Sokol" in ,.Orel" sta imela svoja glasila, istotako turistika svoj 
simpatični „Planinski vestni k". 

Domáce znanstvo: zgodovino, narodopisje, književno zgodovino 
in deloma prírodné vede zastopa glasilo kranjskega muzejskega dru- 
štva, ki je izhajalo pod Antonom Koblarjem pod naslovom „Iz ves t j a" 
in izhaja sedaj pod Grudnom, Mantuanijem in Sajovcem z internacio- 
ualnim naslovom in istotako vsebino kot „Carniola". Kljub nekda- 
njemu Levčevemu prizadevanju in trudu sedanjega koncentracijskega 
uredništva se ne more povzdigniti nad lokálni pomen, kakor se je bilo 
to posrečilo pod uredništvom Antona Kaspreta izhajajočemu sorodnemu 
mariborskemu „Časopisu za zgodovino in narodopisje". S 
prispevki Štreklja, Murka, Žigona, Glonarja, Kosa, Kidriča, in Nachti- 
galla se je bil povzpel ta list na višino, na kateri je dostojno repre- 
zentiral našo filologijo v širokem njenem zmislu že tudi pred vnanjim 
svetom. Sedaj, ko se je pod Kovačičem vrnil na lokalno polje, priča- 
kujemo, da bo to nalogo še v višji meri vŕšil njegov desident Kaspret- 
Kidrič-Nachtigallov „Časopis za slovenski jezik, književnost 
in zgodvino", čigar prvo številko vojne razmere pac predolgo drže 
v tiskarni. 

214 



m. 

Po tem obzoru, v katerem sem tuintam nakrátko poizkušal označiti 
dobre začetke, prednosti, a tudi to, kar je tvorilo po mojem mnenju 
nedostatke dosedanjega našega časopisja, prihajam k glavnemu namenu 
teh vrstic: k smotreni organizaciji našega časopisja. Toza- 
devne moje misii so se čutile že iz sodbe, s katero sem spremljal do- 
sedanji razvitek naših žurnalov. Zato sem lahko sedaj práv kratek. 

Potrebujemo predvsem strogo književnega lista, stoječega na tleh 
svobodnega, avtonomnega umetniškega ustvarjanja. Brez omnibusa in 
menežarije. Ves list naj slúži samo beletristiki, estetiki, kritiki, brez 
družinske prikladnosti, revijalnih aktuálnosti in strokovnjaških eks- 
kurzov. Ljudje, ki so došlej naročali list, da so čítali drobiž v listku, 
naj ga ne naročajo vec. Z 800 naročniki bo lahko izhajal. In toliko 
Ijudi bo menda vendar na Slovenskem, ki se zanimajo za lepo knjigo 
in vse, kar je ž njo v zvezi! To nalogo naj bi prevzel „Zvon'', ki je 
po svoji preteklosti v to najbolj poklican. A zato se mora odpovedati 
družinskemu programu in onému poldrugemu tisoču naročnikov, ki so 
ga v zadujem času naročali pač najbolj za svoje družine. Dvem go- 
spodom se ne da streči! To je moral uvideti lani tudi „Zvon". Kakor 
je moral biti urednik vesel Kraigherjevega romána, tako je moral pri- 
znali, da svobodno umetniško dragoceno razpravljanje seksualnega vpra- 
šanja v tem románu ne sodi v družine, Kaj naj stori : ali naj omejuje 
pisatelja v svobodnem izražanju njegove individuálnosti, ali naj se zameri 
družinskemu očetu, Id je plačal list? Jaz mislim, da je izhod iz te za- 
gate samo eden: da se urednik in izdajatelj odločita za književni list 
in dirigirata očete v upravništvo družinskega lista. — Lani sem v par- 
lamentu govoril z odličnim našim poslancem, ki je v novem „Zvonu" 
bridko pogrešal re\ajalnega drobiža v listku, s kakršnim je moral Levec 
— kakor smo slišali — na Ijubo občinstvu polniti svoj književni list. 
Naj se odpove „Zvon" revijalnih sotendenc in tudi revijalnih naroč- 
nikov, pa ne bo ne razočaranj ne sitnarenj. 

Za napredne družine naj ustano\'i „Tiskovna zadruga" obširen, 
zanimiv zabavnik za dve tretjini sedanjih „Zvonovih" naročnikov, 
katerim se bo pridružilo vsaj še toliko, ako bo list prinášal solidno 
beletristiko, krátke interesantné članke iz najrazličnejših panog člove- 
škega znanja in delovanja, bogato in nazorno ilustrirane. Istotako ne 
sme napredna stránka vsaj po vojni, ko se vrnejo pisateljske sile domov, 
práv nič več odlašati z izdajo revije, ki bo dala stranki trden temelj 
in svobodomiselnemu razumništvu sodobno resno hrano in še kultúrni 
drobiž po vrhu. 

bi ta usodepolna vojna, ki nam je v marsikaterem oziru odprla oči, 
pospešila tudi smotreno organizacijo našega časopisja! 

215 



Na podoben način naj bi se po mojem nemerodajnem mnenju 
oskrbela z listi tudi katoliška stránka. „Dom in svet" naj bi postal 
zopet družinski list, katero nalogo je vŕšil sam in edin leta in leta. 
Za katoliško leposlovje naj bi ustanovil dr. Izidor Cankar manjši list 
po nacinu ceškega katoliško - modernega „Tyna". Prinášal bi lahko 
(kakor tudi „Zvon") po eno umetniško reprodukcijo slovenskih slikarjev 
in kiparjev kot prilogo in v tekstu jemal v poštev tudi vpodabljajočo 
umetnost dotlej, dokler ne dobimo vsaj majhnega lističa, posvečenega 
grafičnim umetnostim. Slišim, da se nam obeta. Strokovnih znanstvenih 
razprav pa bi književni in še manj družinski list nikakor ne smel pri- 
našati. Breznikove filološko dobro kvalificirane razprave v „Domu in 
svetu" niso sodile v ta list, kakor tudi ne zame specielno zanimivi 
Žigonovi prispevki v „Slovana", kjer je izšel celo katalóg Copove 
bibliotéke!! S takimi razpravami v „Carniolo", mariborski „Časopis za 
jezik, književnost in zgodovino". Revijo katoličani že imajo, dobe jo 
tudi socialisti. Naj bi bilo delovanje revij vseh treh naših glavnih strank 
ozbiljno, tekmovalno in za celokupni národ plodonosno. 

Cudno, da sociálni demokrati slovenskí nikoli niso mislili na svoj 
družinski zabavnik. Socialisti vseh drugih národov drugače skrbe za 
svoje družine, zavedajoc se vážnosti, ki jo ima familija v njihovi orga- 
nizaciji. Pa kaj bo to čudno ! Skupna slovenská abnormalnost je to po- 
manjkanje družinskih listov. Razmeroma največ pisateljev imamo, ki 
bi sodili v také liste, brezdvomno največ čitateljev, ki bi najrajši na- 
ročali zabavnike, trgovsko najboljše podjetje je družinski list, a vsi 
naši časopisi so silili v visoko književnost (celo taki, ki so bili ustanov- 
Ijeni iz trgovske spekulacije !), dobivali smo revije, specialno-strokovne 
liste, samo naše družine in sigurno dobičkanosnega lista zanjo se ni 
spomnil nihče. Smo pac slabi trgovci Slovenci! 

Upajmo, da pride ob novi orientaciji, sedaj ko se razmikajo hori- 
zonti naše domovine in naše misii, tudi tako važen element národa, 
kakor je družina, do specielne svoje duševne hrane. Istotako bo treba 
skrbeti, da se obnove vsaj oni strokovni listi, ki smo jih že imeli. Naj 




216 



Iz poezij Viktorja Dýka. 

Poslovenil dr. Ivan Lah. 

Trenutki. 

tfaz bolj sem, kot vi, spoznal, kaj je bol, 
pogosto hodila po eni sva česti: 
zdaj smeje se hrib in smeje se dol — 
a jaz ne odrečem se svoje bolesti. 

Jaz bolj sem, kot vi, se na svetu smejal, 
smeh bil mi je v šumu, v samoti uteha; 
zdaj pláka dolina in gora vrh skál — 
in jaz ne odrečem se svojega smeha. 



V mrtvem zálivu. 

To bil je tih in mrtev záliv 
zgubljen za Ijudi, zgubljen za bogove, 
stoječa voda — v plitvini kup gliv, 
smrdelo je blato cez škrite cvetove. 

Tu bilo življenje je v smrti, v življenju smrt, 
moten si j aj in v srcu strah in odpor; 
v težko tišino poletnih mrakov 
glasil se je s kvakanjem žabji zbor. 

Vdar vesel odmeval ni cez pristan, 
svež glas se med vejami ni ozval, — 
nekaj je večno zvenelo: zaman. 
Mŕtvi záliv je le sovraštvo poznal. 

Zdaj vali se tok — silen, mogočen tok, 
ki trga valové in zemljo poprek 
in cilja ne ve mu nobeden prerok, 
grabi in daje in meče z brega na breg. 



217 



Kakšno življenje! Pogled zanimiv! 
Kako se blato hitro odpraví, 
ko živel] je divji pridrl v záliv — 
glej kakšen plen zdaj plavá v daljavi. 

Tok divji nekje je raztrgal most, 
razbila se ladja je v deske na dvoje. 
V mirnem zálivu igra se prostost — 
vse temno buči in razbija in poje. 

Na bregu sedim. Trenutek? Vec dni? 
Je res-li, da se tako je živelo? — 
Pozdravljena, sveta povodenj ti, 
pozdravljena, dokončaj svoje delo. 

Bo-li to zopet tihi záliv — 

záliv smrti in stanja, gnilobe? 

Kup blata, ki však dan bolj je smrdljiv, 

in večni mrak v čas solnčne svetlobe? 

Zákon usode je nespremenljiv. 

Tu vegetirati, razpadati, gniti? 

Jaz ne veriijem — dokler bo svet živ, 

kar bilo je včeraj — ne more vec biti. 



Zemlja govori. 

Trda sem mati bila ti jaz, 
grenek sem kruh ti jesti dajala, 
nisem zibala za kratek te čas, 
in môžu sem ráno zadala. 
In ko so oči ti prvič spregledale, 
temen se svet je pred tabo širil, 
in ústa so nehote ti povedala 
o rani, ki čas je ni umiril. 

Na naju oba je padal težek spomin: 
trda sem mati bila jaz, ti trd sin. 
In roke svoje nisi dvignil za mé 
in z Ijubeznijo nisi pomislil na mé. 
Ko veter zarjul, ko zadivjal je mraz, 
ni te doklical moj glas. 
In ko sem zagledala bedo-obup. 



218 



kot da te Bog je proklel, 

slišal besedo si brez obljub: 

vzemi svoj del! 

Težko breme nosim. 

Prihaja radost-raj ali smrt-pogin? 

AU čuješ me sedaj, moj sin? 

Mati siná prosim: 

Varuj me, bráni me! Mater usliši. 

Varuj me, bráni me! Ce požar je v hiši, 

če znicijo polje, steptajo — 

napolni čas polje in stajo. 

Jaz delež imela za čas sem bodoči, 

za tebe, otrok, je bil delež izbran, 

varuj me, braní me! V tvoji je moci, 

naj ladja razbije se ali pride v pristan. 

Čuj mojo besedo svarečo: 

deleža ne prodajaj za lečo; 

in če zapustíš me in greš, 

ne umrem! 

Ali ves, 

koliko sene pride sem. 

In kolikrat pest bo potomec zapel 

in kolikrat sin te tvoj bo preklel. 

Ne umrem, ker sem večná. 

A bodoči moj čas le bolest bo nesrečna: 

zakaj si svoj dedni delež prodal? 

Zakaj si dvomil? Zakaj si izdal? 

Da ne bil onečastil svojih bi rok? 

Da sebe izdal si? Svobodo otrok? 

Dokler si še dihal, si se podal? 

In zakaj si se bal? 

In kaj je to smrt? 

Smrt je prehod, 

k tvoji materi pot — 

in njeno naročje kot domači je vrt. 

Ali nečeš k počitku v mehko naročje, 

kjer spi, kdor dosanjal je sanje otročje. 

Zdaj prosim te mati: bráni me, sin! 

Pojdi, če smrti se upreš! 

Ce zapustíš me, ni zame pogin, 

če zapustíš me: umreš. 



219 



KNJIZEVNOST IN UMETNOST. 



Tolovaj Mátaj — Martin Krpan. Dve 
novi mladinski knjigi s podobami smo 
dobili za cetrti vojni božie. To je za tak 
majhen národ v telí časih mnogo in če 
bi še kdo dvomil o tem, da smo si zaslú- 
žili samostojnost, mu bodijo taki pojavi 
naše prosvete vsaj indicije. Če še kdo 
dvomi nad tem, da moremo rabiti le 
samostojnost v družbi drugih Jugoslova- 
nov, prepričaj ga malost naše osamelé 
gmotne sile, ki gleda iz skromne opreme 
teh dveh knjižic. 

Fran Milčinski je pod zbornim naslo- 
vom „Tolovaj Mátaj" v založbi Tiskovne 
zadruge v Ljubljani, tisk Národne tiskarne, 
izdal novo zbirko narodnih pravljic. V 
koliko je porabil narodno blago, v koliko 
je to blago literarno obdelal in popolnil, 
koliko pa je teh povestic spisal morda 
čisto sam, bi bilo pac težko reči. Jezik 
Mílčinskega je ritmični jezik vežbanih 
Ijudskih pripovedovalcev, bardov in gu- 
slarjev, skoro melodramatičen, stavki 
jedrnati in krátki, sledba besedi in raba 
izrazov pravá naslada. Milčinski se gotovo 
sam veseli, da zna z jezikom tako spretno 
sukati. Vendar — ta jezik ni za pojmo- 
vanje čitajočega otroka. Milčinski se je 
skoro preveč potrudil ; pri daljšem čitanju 
začutiš neko maniriranost in ti vedno 
nakrátko osekani stavki so semintja to, 
kar Prus imenuje „schnoddrig" ; to je 
izraz za tisto zajedavo okrajšano govorico, 
ki je Berlinčanu v nemščini tako zelo pri 
srcu, Bavarcu pa je stud. Malo manj bi 
bilo malo vec. 

Prehajajoč k vsebini, móram reči, da 
pomenja napredek napram prvi pravljični 
zbirki Milčinskega. To menim tako, da 
vsebuje nová knjiga več otroškemu čutu 
primernega. V prvi knjigi je bilo preveč 



žalostnega, preveč o smrti. To je sicer 
vzeto iz duše našega toliko stoletij neu- 
važevanega in potrtega národa, je pravo 
narodno blago, a za deco ni. Iz otroških 
ust sem moral slišati kritiko: Pravljice 
iz nemških knjig so vendar lepše, ker ni 
sama smrt in nazadnje je vedno veselje. 
Otrok ne mara tragike, želi si le roman- 
tike. Ceprav se razjoče sredi pravljice 
nad bridko preganjano kraljično in nad 
princem, ki mora biti krastača, h koncu 
koncev mora priti do sijajne svatbe z 
večmesečnimi gostmí po vsem kraljestvu. 
Coprnice niorajo pa sežgati. Otrok se 
instinktivno bráni žalosti, čut pravičnosti 
mu pa kliče po krutem kaznovanju pre- 
ganjalcev. Nekaj mu ostane nerazrešenega, 
če ni dobil však tega, kar mu gre. V 
otroški predstaví opere „Janko in Metka" 
sem opazil, da je kar zavriskalo po gle- 
dališču, ko so coprnico porinili v plapo- 
lajočo peč. Pa deci to na duši nič ne 
škoduje. Saj v takih figurah ne vidi 
človeka, ki naj prestane strašno smrt, 
temveč le pošast. Trpinčena pošast pa 
vzbuja le škodoželjen smeli, kakor ukanjen 
hudič, če ga kováč nabija na naklu in 
mu za spomin še s kleščami rep odščipne, 

V marsikateri pravljici Milčinskega 
boš v slovenskem oblačilu našel staré 
znance iz Grimmovih nemških pravljic. 
To seveda ni plagijat; pravljice so med- 
narodno blago, o katerem se ne ve, kje 
je bilo najprvo. Iz Asbjornsenove zbirke 
norveških pravljic poznám Milčinskega 
„Poldrugega Martina" pod imenom „Beda- 
stega Matijca" ; Matijec dela še hujših 
neumnosti in še več, nego Martin, nasploh 
pa ravno iste. 

Milčinski je svoji knjigi dal podnaslov 
„ slovenské pravljice ". Ni torej nanje 



220 



zapísal >za mladino". Da pa bo však 
človek zbirko pravljic s podobami brez 
pomisleka šmátral za namenjeno mladini, 
o tem pač ne more biti prepira. Zato se 
pa resno upiram ternu, da so v zvezku 
tudi povesti, kakor „Mŕtvi ženin" ali celo 
grozna: „Žena ni marala otrok*. Kdor 
one povesti še ni čital : Umrla teta hodi 
kot mora v obliki peteronogate pošastne 
matke tlačit iibogega malega nečaká, 
kasneje se pa plazi kot javkajoče strašilo 
ponoči okrog hiše in doji kačo! Také 
storije sodijo kv'ečjemu v zbirko povesti 
o strahovih, kakor jih ima nemški knjižni 
trg zdaj vse polno. 

Knjiga je opremljena skromno, pri- 
merno mali prodajni možnosti pri nas. 
Seveda tudi primerno ternu vojnemu 
času, ko še papirja izlepa ni vec dobití. 
Ce bi bili tolikšni, kakor Čehi, bi si 
založništvo pač ne bilo poraišljalo radi 
večje in lepše oblike ter radi podôb v 
tribarvnem tiskú. Ravno pravljicam je 
treba pestrih slik, kakor je njih vsebina 
pestrá. 

Ivan Vavpotič je s peresom narisal 
petnajst podôb in naslo\Tii list. Izbral si 
je za ta formát gotovo najprimernejšo 
tehuiko, ker risba, ki obstojí skoro le íz 
črt, se da v mali obliki še najčedneje 
tiskati. Vavpotič je risal s precej grobimi, 
energičnimi potezami, kakor bi posnemal 
starejši lesorez. Vavpotič je eden našíh 
najboljših in umetník ne samo na sloven- 
skem obzorju. S svojim znanjem se lahko 
kosa z drugorodnimi slikarji dobrega in 
znanega imena. Tudi iz teh podobic gleda 
veliká tehnična moč in gotovost obliko- 
vanja. Ali reprodukcija je skvarila vse, 
kar se je sla-ariti dalo. Kriv je slabí 
papir — če ga posliniš, vidíš da je pívník 
— , kríva je oblika malega abecedníka in 
kľiv je tisk sam. V tako majhní obliki je 
pač komaj mogoče napraviti čedne po- 
suetke risb, ki so v izvirniku seveda mnogo 
verje. In da je mera polna, smo takí 
iiiajliiii leveži, da vsa naša tiskarska obrt 
še danes ne premore nobene oficíne, kí 
bi se redoma pečala s tiskom podôb, kaj 
še, da bi sami izdelovalí klišeje. Naše 
tiskanie vrasih celo najboljših klišejev 



ne znajo Čedno natisníti. To ni očitek, 
temveč le ugotovitev. Saj manjka tískar- 
nam, ker níso reprodukcijske oficíne, 
seveda tudi potrebnih tiskarskíh špecia- 
listov z dolgoletno osebno ízkušnjo in 
osebním čutom za vse imponderabílije, 
s katerími je računati pri takem tiskanju. 
Vavpotič gotovo ni vesel teh posnetkov. 
Najhujša je podoba z zmajem na straní 
30; vse je črnosívo zamazano v dívji 
kaos. Vavpotič je delo báje prevzel o 
božiču 1916 in je risal najbrže premíšljeno, 
poskiišajoč to in ono. A tí posnetkí bi 
niogli zapeljatí človeka do mnenja, da je 
umetník delal brez veselja in šele v zad- 
ujem trenotku prilíčno vse skupaj na- 
metal, samo da je bilo gotovo. In vendar 
je Vavpotič oprezen umetník. Radi popol- 
ností pa nočem zamolčatí, da so živalí, 
kí grízejo večglavega zmaja na že omen- 
jení podobí, deloma v nasprotstvu z 
zoologíjo in bi bil umetník storíl práv, 
če bi bil pogledal v Erjavca. Podobo na 
straní 38. je pa moral Vavpotič le res v 
neki naglicí narisati, míslím. Drugače si 
ne morem razložíti malé nesreče v per- 
spektíví, kí se mu je pripetila z nogama 
príncese na desní straní podobe. Míslím, 
da se sme to pač povedati ? Vavpotič 
ostane zato ravnotístí po vsej pravici 
visoko číslani umetník. Humorist pa 
Vavpotič ní in kjer skúša bití dovtípen, 
čutím vedno, da mu je humor potekel 
iz razuma, kakor če se resen koncertní 
pevec - umetník pri dobrodelni priredbi 
trudí s kupletí. En dôvtip pa se mu je 
le posrečil in je izvrsten. Ta dôvtip je 
na naslovnem listu. Mílčínskí je dal na 
vznožje tega lista napísali lepe besede, 
kí se bero kakor bi bíle vklesane v kameň 
íz hudíh časov, vzidan v staro cerkev, 
ali pa da so iz staré kronike : „V četrtem 
letu vojne — da bi bilo zaduje — in 
vojna zadnja !" Tja je Vavpotič posadil 
dve práv majčkení figurici, na desno in 
na levo tega lapídarnega vzdíhljaja. Mirov- 
ni angelj se dreví za vojakom, kí se ozíra 
nazaj ter beží na VTat na nos pred pal- 
movo vejo, katero mu molí angelj nasprotí 
kakor eksorcíst sveti kríž preganjanemu 
vragu. To je dobro, je umetníškí humor 



221 



v par potezicah na najmanjšem pro- 
storu. 

No in sedaj Martin Krpan ! O Levsti- 
kovi klasični povesti ni treba govoriti; 
če bi se količkaj z okusom dala prevesti 
na tuje jezike, morali bi napeti vse sile, 
da jo širni svet spozná. Pa dvomim o 
možnosti; zakaj tudi v slovanskih pre- 
vodih, dobrih prevodih, mora izgubiti 
svoj slovensko-kmečki kolorit. 

Krpana imam v spominu še iz let, ko sta 
Fran Levstik in moj oče prijateljsko obče- 
vala. Ta za mladino in odrasle enako vžitna 
veselá opesnitev práv domačega junaškega 
motiva je bila že ob svojem rojstvu zrela 
za posebno izdajo s podobami. Sedaj jo 
imamo in naj bi ne bilo slovenské rod- 
bine, ne Sloveneev samcev, kjer bi ne 
imeli obnovljenega Krpana. 

Založba (Nová založba v Ljubljani; 
tiskala Katoliška Tiskarna) je imela zelo 
srečno roko. Velikost in oblika sta za 
pravljično knjigo pravi, papir so našli 
dokaj dober. Posegli so pa tudi po risarju, 
ki je ravno za Krpana med našimi umet- 
niki pac edino pravi. Henrik Smrekar 
po slikarski šolanosti daleko ne dosega 
Vavpotiča, pravzaprav je genijalen samouk, 
ki je z rutino mnogoletnega dela prema- 
gal toliko težkoc „umetniškega rokodel- 
stva", se toliko naučil pravilnega risanja, 
da smemo z mirnim srcem imenovati 
njegovih dvanajst risb za Krpana pošteno, 
resno umetniško delo in pravi kras za 
knjigo. Smrekar je s temi podobami 
prekosil samega sebe. In ostane naj, v 
svesti si mej svojih zmožnosti, za vedno 
pri grafiki, pri črni in barvasti risbi, tudi 
pri bakrorezu morda, katerega je že z 
uspehom poskúšal. Vavpotiča smemo 
imenovati famoznega slikarja, ki suvereno 
ovladuje veliké stvari, reprezentatívni 
portrét, veliké pokrajinske slike in inter- 
jerje, stvari, za katere so oljnate barve ; 
Smrekar ima pa svojo čisto posebno 
republiko, republiko umetniškega humorja, 
in tam je prvi Ijudski komisár na vsem 
slovanskem umetniškem jugu. Nimajo ga 
ne Hrvati ne Srbi enakega. Če sem dio- 
nizijskega Henrika preje imenoval samo- 
uka, naj se torej to ne razumeva diletant. 



Smrekar je tudi velik temperament 
vobče. 

Temperamentnost je najvidnejši znak 
Krpanovih slik. Da jih je Smrekar risal 
con amore, káže tudi okolnost, da je delo 
prevzel šele o vseh svetih 1917 in je 
takorekoč na mah dovŕšil. Bati bi se bilo, 
da bo Smrekar zašel preveč v karikaturo, 
kjer je povsem doma. A te podobe so 
risane ravno zadosti nepretirano, le tu 
in tam, iz potez kakega obraza, iz pojmo- 
vanja vsega položaja, iz obnašanja tudi 
postranskih, štafažnih oseb mežika umet- 
nikova veseljaška hudomušnost, njegova 
pereča ironija. Le natanko študiraj te 
podobe, in neštetokrat se boš zadovoljno 
namuznil Smrekarju v zahvalo. 

Nekoliko pač mrgole te osebja polne 
podobe, in osredje ter ozadje tiščita včasih 
malo naprej, sta malce malo različna v 
tonu. A tudi tukaj je krivá v glavnem 
reprodukcija, klišeji sami in tisk. Ta je 
odgovoren tudi zato, da so podobe včasih 
nekam sajaste in nečisté. Vendar pa so 
posnetki neprimerno boljši od Vavpoti- 
čevih, že radi boljšega papirja in oblike. 
Zdi se mi, da bi bili še dosti boljši, če 
bi bili dali izvirnike fotografirati skozi 
gostejšo mrežico ; seveda, če bi znali tudi 
z dovoljnim čutom tiskati po finejših 
klišejih. Čas bi bil, da bi se naša samo- 
rodna civilizacija vendar že povzpela do 
lastne dobre in vsestranske oficine za 
ilustracijsko obrt, kakor jo imajo'Čehi v 
tvrdki „Únie". 

Če sem omenil neugodnosti Smrekar- 
jevih podôb, sem moral to storiti že radi 
vestnosti. Naštete stvari so pa v primeri 
z vrlinami vendar malenkostne in ne bo 
ga menda človeka, ki bi Krpana po pre- 
gledu ne položil iz rok vzradoščen in 
hvaležen. Smrekar sam se je pač moral 
navdušiti ob tem naročilu. Podal je dva- 
najst vseskozi predelanih risb, vglobil se 
v posameznosti in zlasti v slog čaša, 
katerega si je izbral. 

In tu smo na točki, na kateri se bodo 
nazori morda ločili. Jaz pôjdem z onimi, 
ki Smrekarju pritrjujejo, da si je izbral 
gotov slog in čas, in da si je izbral ravno 
čas baroke. Proti tému se da navesti, da 



222 



se gode také pripovesti, kakor Krpan, 
izven čaša, da morajo ostati nedotaknjene 
po zgodovinskih pritiklinah. AU kaj dru- 
gega je pravljico pr ipo vedovati in 
pravijico r i sa ti. 

Poslušalec pravljice ima le práv malo 
slike o podobi oseb in krajev ali pa celo 
nič ; sledi le dogodkom in črpa poezijo iz 
pravljice. Fizični gledalec pa mora te 
osebe videti v resničnih oblikah in na 
gotovih krajih. Pravzaprav se nobene 
poezije ne dado „ilustrirati", ker more 
tudi najboljši umetnik narisati le nekaj 
konkretnega, kar ti pa veže predočevanje 
morda ravno drugače, nego je bilo tvoje 
lastno. Zato so boljši nemški književniki 
in tudi vpodabljajoči umetniki že dostikrat 
oporekali „krasotni" izdaji Goetheja, Schil- 
lerja Ln drugih, čeprav so podobe od Kaul- 
bacha in enakovrednih slikarjev svoje dobe. 
Pri pesmih si pomagajo z alegorijami, ki 
pa včasih tudi vse pokvarijo; najboljše 
so še dekoratívne vinjete, ki niso z vse- 
bino pesmi v nobeni neposredni zvezi, 
nego izkušajo le dati sorodno občutje. 
Če se pa na to temeljno vprašanje ne 
ozirarao, se moramo prilagoditi ternu, da 
se pravljici in pripovedki podá določen 
slog in čas. Sicer sem ravno pri pravljicah 
na odrú videl že ražne klaverne poizkuse, 
prizor času odmakniti z mešanjem naj- 
različnejših nos ali celo s kostimiranjem 
posameznega igralca z oblačili raznih dob. 
Celo na boljših odrih. To naj bi bilo po- 
sebno zabavno in duhovito, zlasti ce je 
enaka zmešnjava bila uveljavljena tudi še 
pri določitvi kulis. Taká mešanica pa žali- 
bog ni rodila aritmetičnega sredka nad- 
časnosti, nego le surové brezokusnosti in 
je pokvarila vso igro. 

ZaKrpana jo bilo treba „starih časov" 
Baroka je od nas ravno dosti daleč, da 
nam velja za staré čase. Smrekar jo je 
po mojem izvrstno pogodil, da je postavil 
Krpana ravno v to dobo, nekako v čas 
solnčnega kralja Ludvika XIV. Pri Smrekar- 
jevi bistroti in splošni izobrazbi sem pre- 
pričan, da je to storil práv z namenom. 
Treba je bilo v slikah pokazati ono nad 
vse komično nasprotje med srčno poštenim, 
zavestnim, a kraševsko zarobljenim kme- 



tom Martinom Krpanom in med precioz- 
nim, v neštetih predpisih stroge etikete 
se gibajočim in stopicajočim dvorjanstvom, 
katero ob vsej nesreči dŕžave od srca za- 
ničuje preprostega rešitelja. Iz fiziognomij 
teh dvorjanov zre ona smešna „važnost", 
ki je lastna otemnelim, skoro pošastnim 
podobám pradedov z alonžno lasuljo, vise- 
čim po fevdalnih graščinah. V sredi teh 
Ijudi pa stoji Ijubeznjivi, razumni in res 
hvaležni cesar Janez. Ťukaj dodajam -še 
sledečo opazko. Tudi Levstik je povest 
pravzaprav vsaj krajevno vezal. Govori o 
naših krajih in o Dunaju. S tem je dal 
vsebini mnogo več gorke krvi, nego če bi 
bil rekel, da je to bilo nekje v Deveti 
deželi. Seveda ni ta Dunaj resnični Dunaj, 
ampak le izraz za mogočno cesarsko pre- 
stolico. Za našega knieta, zlasti v prošlih 
časih, sta bila poj ma cesar in Dunaj ne- 
razdružljiva in daljnji Dunaj mu je bil 
sploh tip za vse, kar je cesarskega na 
svetu. Cesar na Dunaju, pápež v Rimu. 
Da so še tuji cesarji na svetu, o tem si 
ni bil dosti na jasnem; lé turški sultán 
mu je bil še nekaj posebnega. 

Smrekar je ustvaril nad vse blesteč 
cesarski dvor. Z Ijubeznijo se je polotil 
težavne in ne ravno prijetne naloge, biti 
„pristen" do malenkosti, da le priklene 
na te liste vse razkošje. Ni bagateliziral 
arhitekture, kočij, zrcalnih oksirjev, dvor- 
nih hlevov, dvorne kovačnice in drugega. 
Tudi cesarska orožarna s starodavnimi 
oklepi in trofejami iz dobe vitezov je brez- 
hibna. To vse je bilo potrebno. Ravno 
cesarski dvor ostaja pri čitanju Krpana 
precej meglen; važno ozadje je sicer, a 
ne razmišljaš, kakšno pravzaprav. Kakor 
že rečeno, bralec také stvari le bolj čuti, 
nego jili vidi. Sam sem vedno videl le 
Krpana, njegovo kobilico in za silo še 
Brdavsa, poslednjega kot nekakega velikan- 
skega Ijudožerca v razcapani obleki laškega 
razbojnika. No, Smrekar nam je napravil 
Brdavsa groznega Turčina, v prekrásni 
orientalski obleki. Tudi to je dobro. Brdavs 
pravi o Krpanu: „Kmet je kmet; saj se 
ne zna bojevati, kakor gre junákom.* 
Torej je Brdavs pac stanovski človek, 
gospod. In ker je grozen, nevaren vsemu 



223 



civiliziranemu svetu, ni napačna misel, ga 
napraviti za pripadnika onega národa, ki 
je bil došlej dedni sovražnik vsega evropej- 
stva in krščanstva. 

Bral sem zadnjič profesorja Funtka 
oceno o Smrekarjevem Krpanu v„Laibacher 
Zeitung". Ima práv in nima práv. Res je 
Krpan še večji vžitek za odrasle, nego za 
mladino. Le odrasli razume celotno Levsti- 
kovo umetnost in ves njegov humor. Mla- 
dina vidi ie stvarne dogodke, dvobojj 
Krpanovo zaupanja vredno moč. Ali tudi 
to je za mladino zadosti; tudi pripovest 
sama, ki tiči v delu, je dovolj mikavna 
in lepa pravljica. Mogoče prof. Funtku ni 
znano, kakšno navdušenje vláda že med 
šolarji za Krpana. Saj ga nájdeš po vseh 
berilih in znali smo ga skoro na pamet, 
predno še se je učitelj lepega dne do- 
mislil, da ga čitajmo v soli. Tedaj pa je 
bila šolska soba kar začarana, bil nam je 
praznik. Tudi ne morem pritrditi, da bi 
bile Smrekarjeve podobe le za mladino. 
Za mladino so pac po stvarni vsebini, 
odrasel človek pa vživa na njih Smrekar- 
jevo umetnost in njegove risarske do- 
misleke, vse to, kar je Levstiku dodal iz 
svojega. Ko sem tanko knjigo podnevu 
pazno pregledal, vzel sem jo zvečer še 
s seboj v posteljo ter več nego poldrugo 
uro gledal te podobe. Umetnost vedno 
zanima in je vžitek, in risati umetniško 
tako , da tudi mladina in navaden 
človek podobe gledata z razumom, je še 
umetnost posebej. Kolikokrat prinašajo 
umetniški obzorniki posnetke ilustracij iz 
novih izdaj pravljic, risanih namenoma za 
deco, in mnogo je estétov, ki radi zbirajo 
pravljične knjige vseh jezikov radi umet- 
niške risarske opreme. Umetnost je ena, 
sredstva različna. In v Smrekarjevih po- 
dobah tiči, kar sem že povdaril, dosti fines 
pojmovanja ter humorja, ki jih otrok niti 
opazil ne bo. Dve napaki, ki jih omenja 
Funtek, sem pa tudi takoj opazil. Jasno 
se mi zdi, da zagrabiš človeka, s katerim 
hočeš opletati po drugih, okrog pasu ali 
prsi, ne pa za noge. In pred cesarskim 
dvorcem leze Krpan iz kočije tako, kakor 
bi lezel vanjo in se od cesarja že po- 
slavljal. Kretnja je tako karakteristična. 



da se tému čutu ne ubraniš niti z izgovo- 
rom, da se je obširni Krpan moral na 
posebne načine izmotati iz premajhnega 
mu voza. 

Naposled še Krpanova lastna oseba. 
Profesorju Funtku je predebel ; meni prav- 
zaprav tudi in nekoliko morda tudi pre- 
velik. Seveda proti takému dolgemu 
Brdavsu ga mora že nekaj biti. Levstik 
je pa Smrekarja sam dovedel do tega, da 
nam ni narisal koščenega kraševskega 
hrusta, nego zalitega. Minister Gregor 
svetuje cesarju, naj bi Krpana mesto 
umrlega Stehana napravil za dvornega 
norca. „Zvitorepec je; debel je; smešen 
tudi . . ." tako povdarja minister. In zakaj 
ne bi Krpan mogel biti neznansko močan, 
pa še debel povrhu? Takih prikazni ne 
manjka med kmeti. Krpan je pa spadal 
tudi med Ijudi požrešnega želodca, kar 
nam sam Levstik razodeva. 

Da končam: Misel te izdaje je bila 
zelo srečna in izvedba tudi. Vsem pa se 
nikdar in nikoli ne da popolnoma vstreči. 
Če bi naše razmere ne bile tako beraške, 
bogataši pa ali stiskači ali premalo iz- 
obraženi, bi se bili našli novci za to, da 
bi bil Smrekar napravil akvarele za barvni 
tisk. Še tako se podobám pozná, da hre- 
pene po barvah. Dr. Miljutin Zarnik. 

Ružena Svobodová. Žena poznatemu 
slovstveniku, je S. sama odlična sodobna 
pisateljica. Njene zbrane spise ponatiskuje 
Česká grafická akc. společnost „Únie" v 
Pragi v okusni opremi. Dvajsetorica 
zvezkov bo obsegala po večini románe, 
dalje povesti ter Detské povídky poleg 
Italských listuv. Svobodová riše najrajša 
in z največjim uspehom junakinje, ki 
nadkriljujejo po svojih zmožnostih in 
zahtevah okolico ter običajno podležejo 
v boju za svojo srečo. Njen slog je rit- 
mično ubran in izbran, svež in slikovit, 
dogodki pa uravnovešeni, živahni in 
izvirni. 

Obsežna knjiga Černi myslivci 
(lovci) je posvečena prijatelju pisatelju 
Macharju v zahvalo na poklonitvi „Rima", 
kjer je dovzetne učil ceniti južno solnce, 
sijaj antične prosvete in pokazal podobo 
okrepljenega življenja, nosi podnaslov 



224 



^horské romány", četudi med 11 črticami 
in zgodbami zaslužijo le nekatere ta 
naziv. Odigravajo se na Visokih gorali v 
Sumavi, kjer je imel bogat knez-duhoven, 
Ijubitelj prírode iu strasten strelec, stalno 
12 črnih neženatih lovcev za pobočnike. 
Šele kadar je kateri revirnik umri ali 
stopil v pokoj, se je smel najstarejši 
med njimi poročiti, a brž ga je nado- 
mestil lep mladenič. Iz te zgodovinske 
náprave, iz lovskega celibata se razvijajo 
prevesno pričujoči konfliktu . . Uvodoma 
izvemo vzvalovano zgodovino prednikov 
princa Rudolfa, ki se radi nesrečne Iju- 
bezni in zastran nasledstvenih spletek 
posveti mašništvu, držeč se nato Spino- 
zovih naukov o prostem človeku. Odpo- 
vedal se je posvetnemu fideikomisnemii 
posestvu, zato pa nastopil premoženje po 
cerkľvenem knezu in živel ko moder 
poganski velmož. Sledi žaloigra krasotice, 
katero združí vis major svečeniške oblastí 
s kovačem pretepačem, dočím mora njen 
gizdalinski obletovalec vzeti nekdanjo 
ostavljeno izvoljenko. Potem čitamo, kako 
zaljubljenec ustŕelí tujo ženo, zalotívší jo 
s tretjim na samoti ... Za spremembo 
príde tedaj dušeslovno globok intermezzo 
dívjega lovca . . . Turobna je hístorija 
deklice-nedotíke, ki zgreší pamet ... V 
Détském raju vláda šírok optímizem, dobr- 
šen del zavzemajo zívali. Naslednja prí- 
godba ovaja haut goút: nerazumljena 
soproga pobegne s hríbov k židovskému 



míljonarju ter umrje ob dvojčkih novo- 
rojenčkíh . . . Sladký večer, mestoma 
zaplenjen v polítičníh prímesíh, vsebuje 
kos življenjske modrostí : Sreča ne obstojí 
v gladnem hrepenenju in njega izpolnítví, 
ampak v odpovedí ! . . . Sveŕepá Meluzína 
ponazoruje ko Theuríetova Undina ali 
pa Goethejev Ríbíč tajnovíto moč vode; 
v čudaškem značaju neobične rusalke 
tičí tožna tragika. Sklepna slíka ízzvení 
v obžalovanju, da je nehala doba spleena 
in ekscentríčnosti ; novo pokolenje níma 
vec demonskih kríl. — Na ta načín 
so duša vsí raznovíti zbirkí mladi črni 
lovci, nič manj pa ne žije in dije v njej 
pestrá pokrajína, čisto tako kakor je v 
Hugojeví Notre Dáme glavna oseba 
katedrála. 

Práv čitna je nadalje ilustrirana knjí- 
žíca Pokojný Dúm, posvečena pokoj- 
nému kritiku Šaldi, podroben opis vseh 
neznatnosti rodbinskega dejanja in 
nehanja v zatišju. To je ostrov blaženíh, 
kjer čustveno bogatí razumniki, slíční 
rožam čutljivkam, živé pri vsej enolíč- 
ností mnogotne trenotke. Slednjí kameň, 
sleherna rastlíníca, vsaka životinja jím 
je pôvod zanímanja in pozornosti, še 
tako nična stvar budí čustvo, v tem 
Tuskulanu se vse razume, vse odpusča. 
Človek postaja eno z vesoljno naravo : 
In smrtí ni, jaz vidím le življenje, žívljenje 
večno vidím krog in krog! 

Ant. Debeljak. 



©^ LISTEK. Ste 



Motiv Prerado\icevega „Pútnika". Pač 

najbolj znana Preradovíéeva pesem je nje- 
gov „Pútnik" (1844). V temní nocí potrka 
potník na okne bajte, proseč prenočišča. 
Starká pač odpre, a zavrne potnika, češ, 
da íma še za svojo deco komaj prostora. 
Ves obupan, obžaluje potník, da je oslá- 
vil dom. Kar zapoje petelín, naznanjajoč 
bližnji dan. Radostno pozdravlja potník 



jutranjo strán, kjer leží njegova do- 
movina. 

Motiv takega potnika v dobí roman- 
tike ni redek. (Prím. Stoosovo pesem 
„Pútnik domoviní'^ v Gajevi „Danicí* I. 
št. 4 ali Míladíno pesem v Tylovem češ- 
kem románu „Poslednjí Čeh''). Izvir mu 
utegne biti v Chateaubriandovi povestí 
„Atali", kí je bila kakor nekak signál ro- 



15 



225 



mantike ter se je takrat prevajala v ražne 
jezike. 

Naša literárna zgodovina je že opo- 
zorila na odnošaj med njo in „Krstom pri 
Savici". Junák „Atale" Šakta se je izpo- 
stavil „vsakojaki nevarnosti za svobodo, a 
hipoma mu ženski pogled izpremeni njega 
nagnenja in misii. Pozabi na domovino, 
na mater, kočico ... ne briga se za nič, 
kar ni Atala". Atala pa zaobljubi vecno 
devištvo. Umirajoc pravi: „O Šakta, imam 
do tebe zadnjo prošnjo ! O kako trpko bi 
bilo, ločiti se od tebe za vedno ! Pôjdem 
danes samo pred teboj in te bom čakala 
v nebeškem kraljestvu. Če si me Ijubil, 
daj se poučiti v veri krščanski, ki pri- 
praví našo združitev v večnosti." Obljubil 
ji je sprejeti krščansko vero. Spoznal je, 
da je srce, najjasnejše na videz, podobno 
studenou v puščavi Aladme: „površje se 
zdi tiho in čisto, a če pogledaš na mirno 
dno, ugledaš ogromnega krokodíla, ki ga 
studenec krije v svojih vodah." — Kdo bi 
se pri tem ne spomnil sličnih prizorov v 
Prešernovem „Krstu" ? Naj še končno 
omenim, da nam Chateaubriand opisuje 
slap (niagarskí), ki nanj zre zamišljen 
junák v mesečni noci. 

V tej „Atali" torej, ki nam prikazuje 
začetek krščanstva v severní „Ameriki" 
med „indijanci", nahajam tudi pesem, ki 
spominja Preradovicevega „Pútnika". To 
je Atalina „pesemodomovin i". Šakta, 
Črtomir Chateaubriandove povesti, je bil 
ujet pri plemenu Muskogulgov v Floridi. 
Atala, hči voditelja tega plemena, ga reši 
iz jetništva ter pobegne z njim proti se- 
veru v gozdne puščave. Prišla sta do reke 
Tenaza, ki se izliva v reko Ohio. Tu sta 
si napravila čoln in plula po reki navzdol. 
Reka, ki ju je nešla, je tekla med viso- 
kimi strminami, vrhu katerih je bilo 
videti zahajajoče solnce. Tihota. Kar pa 
„hči prognanstva" zapoje pesem, ginljivo 
in otožno, pesem o domovini : 

„Srečen, kdor ni videl dima slávnosti 
tujekrajne in ki je sedeval le pri rado- 
vankah svojih očetov ! 

Ko bi modra sojka od Mešasebé (= Mi- 
sisipi) rekla pisani zebi iz Floride : Zakaj 
tuguješ tako žalostno ? Ali tu ni lepih vod 



in lepih sene in vsakojake paše, kakor v 
lesovih tvojih ? Tako je, bi rekla ubeglica 
zeba floridská, da, ali gnezdo moje je v 
jasminu: kdo mi ga da? in solnce pustinje 
moje, ali ga ti imaš? 

Srečen kdor ni videl dima slávnosti 
tujekrajne in kdor je sedeval le pri rado- 
vankah svojih očetov! 

Potoval je mnogo ur in utrujeni potnik 
(romar) žalostno sede. Ozre se po hišah 
Ijudi ; nima potnik, kamor bi sklonil svojo 
glavo. Potrka na bajtico, odloží lok za 
duri, prosi prenočišča ; gospodar mu po- 
kima z roko : potnik vzame lok in se vrne 
v pustinjo. 

Srečen, kdor ni videl dima slávnosti 
tujekrajne in kdor je sedeval pri rado- 
vankah očetov svojih! 

Kdor ni ostavil domovine svoje, njemu 
ste življenja dni napolnile vi, divne pri- 
povedke, pripovedovane ob ognjišču, in 
vi, sladki izlivi srca in dolga Ijubav. Grob 
mu je doma; na grobu solze prija- 
teljev." 

Ali je Preradovié poznal Chateaubri- 
anda ? V svoji študiji „Petar Preradovié" 
(1903, str. 119) pravi Drechsler, da ga je 
„jamačno čitao i poznavao." V nemškem 
jeziku so Chateaubriandova dela izšla 1827 
do 1832, „Atala" zase 1831. V češčino je 
„Atalo" prevel Jungmann 1805. (Slovenskí 
prevod Mihaela Verneta je izšel pozneje, 
v „Novicah" 1859, str. 140 si.). 

Dr. Fr. Ilešič. 

Kraigherova „Školjka" na zagreba- 
čkom pozorištu. Nakon dosta neuspjelih 
premijera iz slovenské književnosti 
Kraigherova nas je „Školjka" ugodno 
iznenadila. Kraighera prikázala nam je 
Zofka Kveder u „Savremeniku", pak smo 
bili donekle upuceni o glavnim osebinama 
njegova umjetničkog rada. Iz „Školjke" 
skoro smo razabrali, da imamo pred 
sobom tipičan produkt jedne mlade 
poletne književnosti naših dana. Talenat 
— time ona redovno obiluje — tu se 
raskošno' rasipava, razdava se svini 
svojim odlikama, hoée da obuhvati sve, 
blješti svim šarama i niansama. Kóje 
čudo, da mladi pisac nikako i ne podnosi 
odredjenja prostora, da se ne veže na 



226 



mjesto, pa ni na vrijeme. Radnja kao i 
Ijudi kao da mu nisu čisto slovenskí 
slučaj, vrijeme mu je naprosto — fin de 
siecle. Zalazeéi u društveni život on ne 
daje slike stanovite društvene borbe, 
n^o zahvaéa smjelo u mračna područja 
najopcenitijih opée Ijudskih problema. 
Pa i ovdje se ne spútava odgovorom 
samo na jedno pitanje erotske naravi, 
n^o dira, ili bar zadirkuje, u sav svijet 
erotskoga, od intímnosti prvih Ijubavnih 
nagona preko bračnih katastrofa sve do 
krupnih erotskih zločína. Uška se gradja 
njegove dráme lomi pod pregolomim 
teretom, izvjedljívost gledalaca svakí čas 
snová izazvana ne nalazi jasnih odgovora, 
lica se súvise objašnjavaju tako da im 
refleksije brišu obrise i oduzimaju svježu 
životnú krepčinu. Na koncu njegova nas 
slika gorka života više razbudjuje i iza- 
ziva, više nas razdražuje i potiče na 
mišljenje, nego potresuje. 

Kraigherovim je licima poremetio 
ravnovjesje jak erotski nagon. To je 
krepka dramatična črta, ako i jednolična. 
Svi njegovi Ijudi imadu svoju Ijubavnu 
prošlost. I to bi još bilo iskreno, ali oni 
imadu i svoju Ijubavnu teoriju. Pisac se 
savjesno trudi, da gledalac i jedno i drugo 
dozna. No kod tóga nastaju svakakve 
smutnje: ne známo, čemu treba da više 
vjerujemo ili riječima ili djelima, jer 
jedno i drugo nije vazda u skladu. 

Pepina, glavno lice dráme, izmijenila 
je svu silu Ijubavnika, udala se i sad 
se napokon zaljubila — u brata muževa. 
Na početku dráme oni su vec Ijubavnici. 
„Vanjski" ne razlikuje se taj odnošaj od 
švih predjašnjih, pa ipak je to tek Pepi- 
nina pravá sreéa, ispunjenje švih njezinih 
Ijubavnih čeznuéa. Pisac nam ne kazuje 
zašto, treba da mu naprosto vjerujemo. 
Ako Pepina nije doslije birala, nije birala 
ni sada, ali sad je zahvatilo nju. To je 
njezina sudbonosna Ijubav, njezino pravo 
na sreéu. Ona traži, da je njezin Ijubav- 
nik oslobodí, da je usreči do kraja, da 
bude samo njezin. On bi joj imao donijeti 
veliko pročišéenje. No, zamalo, i Pepina 
se uvjerava, da i taj Ijubavnik nije 
drugojačiji, nego što su bili predjašnji. 



on joj to i sam iskreno priz naje. Pepini 
ne preostaje drugo, nego da podje strmi- 
nom dalje i sve niže. Prije nego če kre- 
nutí ona se maša Nietzscheova biča i 
diže ga protiv muškaraca kao što je 
Nietzsche htío da to čine muškarcí protiv 
žena. Pepina okrivljuje muškarce, da su 
je oni učinili takovom, kakova jest i 
kakova ce još bití, a kad se zbog svega 
tóga njezin muž ubíja, ona ostaje hladná, 
svijesna sebí da nije ništa skrivila. 

Na pitanje : tko je krív u velíkoj 
borbí spolova autor odgovara očito protiv 
Nietzschea i Strindberga, — muškarac. 
Sudbína drugoga ženskoga lica u drám i, 
Olge, treba da to autorovo uvjerenje još 
upornije potvrdí. Ne smeta, što Olga 
reda brez skrupula Ijubavnike, što ona 
nalazi svoju sreéu u užívanju, bilo joj 
slobodne, no ako se Olge zadovoljavaju 
s takvom „sreéom", odatle još ne slíjedi, 
da Pepine nemajú pravo na svoju sreču. 
Pitanje ostaje. I nanj autor odgovara : 
muškarac je krív, kad žena posrée, kad 
promašuje svoju srecu í propada. 

Jakim zamahom uspjelo je Kraígheru 
razotkriti nagonski život svojíh lica. To 
je, činí se, najznačajnija osebina njegova 
talenta. Príkaz donjuanstva kao poroka 
jednoga i drugoga spola grandiozan je 
zahvat umjetnikov u život. Bič je u ruci 
Pepininoj više od simbola, sječa gotovo 
na bíblijsku scénu pred hramom s neu- 
godním prízvukom moderne detonacije 
samokresa, s kojim sebí muž u taj čas 
dokrajčuje život, pa ipak je cíjela ta zbrka 
više škandál u „dobroj* kuči, nego jedan 
konačni obračun s tragikom našega života. 
Ako je — kako káže autor — Ijubav kod 
muškarca samo doži vi ja j, a kod žene 
život, onda srtanje iz zagrljaja u zagrljaj 
inia za jedno i drugo razlíčito značenje, 
kako to faktično i príroda utvrduje, ali 
onda í donjuanstvo žene í muškarca nije 
istá stvar. 

Društvo, kóje je tu razliku zamijetílo, 
poslušalo je uputu prírode. Razlike nemá 
samo izvan društva, ali onda nemá ni 
razlike u krivnji. Nití je krív samo 
muškarac, niti je krivá samo žena. Na 
veliko pitanje u borbí spolova ne odgo- 



15* 



227 



vára taČno ni Strindberg, ni Kraigher. 
Kao vazda gledamo — i proživljujemo — 
samo upitnike. Odgovori se postojano 
kriju iza ledene saiske koprene. 

Ideja se Kraigherove dráme ne iscrp- 
Ijuje ni pošto samo u tom traženju sreée 
žene uz muškarca. Sreca je ženina biser 
u školjci, žena se bača u more života za 
školjkom, a da ne zna, hoce li u njoj 
doista naéi biser. Kraigher misii, kad ga 
ne nalazi, propada, a kriv je muškarac. 
Drugo lice u drami, muž Pepinin, Tónin, 
i on je takov pútnik za zvijezdom sreée. 
Prema njemu je autor rigorozniji. Njemvi 
kao da ne prašta donjuanske prošlosti i 
tura mu samokres u ruke. Paralela nije 
autoru posve uspjela. Tónin je ograničen 
muškarac, teoretičar, Ijubavni eksperi- 
mentator, nije potpun i punokrvan muž, 
pa zato i nije njegova smrt posljednja 
riječ u slučaju Tónin. 

Izmedju Toninove „teoreticne Ijubavi" 
i cinizma obaju doktora, Ijubavnika 
Pepininih, Lubina i Podboja, tvori prijelaz 
djak Maks, brat Toninov. Ljubav prema 
ženi bratovoj za nj je još grijeh i teret 
savjesti. Autor je u scenama medju 
bračom-ljubavnicima otkrio veliki svoj 
dramski talenat. Sam problém brata i 
Ijubavnika, kojim nas je učinio preko- 
mjerno izvjedljivima, ostao je ipak igra 
riječi, prešao je u Ijubavnu debatu, kak- 
vih ima i previše diljem čitave dráme. 

Uza sve to ipak treba pvmo pohvaliti 
Kraigherovu „Školjku". To je smion pokus 
utakmice s velikom evropskom drama- 
tikom. Pisac, doduše, reflektira na ideje 
drugih, ali ide svojim putem. Naivnosti 
otpadaju redovno na dialóg, Ijude vidi 
i iznosi jasno i sigurno. Koliko god je 
blještava njegova misao, ipak mu je jača 
snaga stvaranja. Rijedko su mu scéne 
isprazne i suvišne, dramski živac ključa 
u njima vrelo. Humor mu je više ciničan, 
nego vedar — to ne bismo išcekivali kod 
slovenskoga autora. Pepinina mačuha 
Strelovka inkarnacija je tóga humora, 
fino nabačen tip, profanacija Ijubavnoga 
perušanja drugih lica u drami. Neprirod- 
nosti dialoga cesto smetaju igri. 



Kako je i trebalo, úprava se je pob- 
rinula za dôstojnú predstavu. Naši 
su glumci postojano svladavali „sivú 
teoriju", sto je preostajalo ide na teret 
autora. Šteta, sto ga ni je bilo medju 
nama, njegova bi posljednja korektúra 
mnogočemu lijepome doprinijela, a naucio 
bi sto sta i sam od realizma naših umjet- 
nika. G. Dimitrijevič stvorila je u Pepini 
živo lice. Njezino obracunavanje s Ijubav- 
nicima inialo je vazda dramsku pointu, 
no bič u njezinim rukama bio je ipak 
samo ostatak „teoreticne Ijubezni". Za 
Tónina nije nas mogao zagrijati ni g. 
Nučic. Scénu s Maksom odigrao je dosta 
rafinirano, G. Pavic bio bi sjajan sloven- 
skí djak, ali bez ipsenovština. 

Ugodnije su uloge imali gdice Mihi- 
cic (Strelovka) i Gigesina (Olga), te gg. 
Borštnik (Podboj) i Papic (Lubin). To su 
posve konkrétni tipovi iz društva, kóje 
je trebalo s nekom umjetničkom finesom 
fiksirati, sto su glumci i učinili. 

„Školjku" je naša publika lijepo pri- 
mila. Osjecali smo diljem čitave večeri, 
da je sve to naša umjetnost i naš uspjeh. 
Mi Hrvati bili bismo zadovoljni, kad bi 
u Ljubljani hrvatska premijera naišla 
na jednako priznanje. 

Zagreb, u listopadu 1917. 

Branimir Livadič. 

Medvedova še neobjavljena pesem. 
Po naključju mi je prišel v roke album 
v Kamniku bivajoče gospodične V. R., 
kateri je pokojni pesnik Anton Medved 
v spomin napisal došlej še v zbirkah 
njegovih poezij nenatisnjene stihe, vredne 
da se otmo pozabnosti : 

Spominski list. 
Ko nesreča Te udari, 
svojih ran nikar ne toži 
skali trdi, mŕtvi stvari, 
reki temni, mladi roži. 

Ako v sebi nimaš leka, 
nikdar nima zemlja tiha 
za trpečega človeka 
ne odgovora, ne vzdiha. 

Anton Medved. 
Kamnik, 26. grudna 1907. 

Priobčil Rudolf Binter. 



228 



o bolgaršcini. 

Očista zdedené reči materské, 
do niž národ po veky ukladal svou 
radost i tíseň, svuj um i krásu, jíž 
učil sebe i jiné, vzýval Boha a 
hlásal myšlenku lidskosti — očista 
reči je denní snahou vzdélancuv 
evropských. Sta myslivých hláv a 
pilných rukou sdružuje se v společ- 
ném úsilí, aby rodný jazyk, jímž 
človek teprve se stáva korunou tvor- 
stva, uchován byl v pravé, puvodní 
bytosti své, ryzí, bohatý, svuj. 
Naše Reč, I. 1. 

Če se kako zlo zastara, kaj za- 
voljo tega, ker je ostarelo, več ni 
zlo ? Je-li zdrav, kdor ima v telesu 
mnogoletno hromoto? Mar zmote 
književne slovenščine več niso 
zmote, ker smo se jim privadili po 
vsakdanji neukretni rabi, akoravno 
smo uže bili učeni, da to ni práv ? 

Levstik, Zbrani spisi. IV. 116. 

Novobolgarski književni jezik ni vznik- 
nil kakor je novoslovenski iz pristne 
Ijudske govorice, ampak iz pokvarjenega 
mestnega govora. V kritični dobi, ko so 
se ustvarjala slovniška pravilaza književni 
jezik, niso Bolgari imeli jezikoslovcev, 
kakor so bili Kopitar, Miklošič in Levstik, 
ki bi poznali pravega dúha narodovega 
jezika ter vedeli ločiti, kar je pristno 
narodovega in kar je tuja primes. Tako 
se je n. pr. člen v bolgarski in slovenskí 
jezik ' vtihotapil za podobnih okolnostij, 
teda Slovenci so se ga otresli, Bolgari 
pa ne. Bolgarski slovničarji, kakor n. pr. 
Dupničanin, so slutili, da je člen nekaj 
popolnoma tujega dúhu bolgarskega jezika, 
in so ga hoteli iztrebiti. Toda vsi poizkusi 
so se izjalovili. 

Ko je bolgarski národ izgubil svojo 
politično samostaluost, so začeli na Bol- 
garskem postajati vplivni činitelji v večji 



' Člen n. pr. imata J. Dalmatin v 
svojem prevodu biblije in J. Zelenko v 
svoji slovenskí gramatiki. 



meri Grki2, manjŠi pa Vlahí 3, Škipetarji 
in Turkí. Posebno po mestih je zagospo- 
doval grški živel j. Končno so Fanaríotje 
zavladali v cerkvi in soli. Vsled teh 
žalostnih razmer je začela pešati prej 
cvetoča bolgarska književnost in prenehal 
se je negovati krásni bolgarski jezik. Ako 
pa se jezik več ne neguje, je kakor njiva, 
katera se več skrbno ne obdeluje in je 
kmalu polna plevela. Bolgarski jezik je 
začel propadati in se kvariti vsled vpliva 
novogrškega, vlaškega in škipetarskega 
jezika najprej po mestih in pozneje po 
deželi ter se je le v večalimanj nepristop- 
níh bolgarskih kočah na visokih planinah še 
do danes ohraníl kolíkor toliko číst in 
neoskrunjen. Bolgarski jezik je podlegel 
vplivu novogrškega jezika, osobito kar se 
tiče glagola, in vplivu vlaškega jezika, 
zlasti kar se tiče samostalnika. 

Vsled vpliva novogrškega jezika nima 
novobolgarski književni jezik nedoločnika 
in namenilnika ter si mesto njiju pomaga 
z odvisnimi stavki. Skrajšani nedoločnik 
se rabi le pri tvoritvi prihodnjika, ki je 
posnet po novogrškem n. pr. sta p i s a 
(^ikiú Ypií;:!)- Prihodnjik se tudi po novo- 
grškem načinu tvori, da se h glagolu v se- 
danjiku pridaje prislov š t e, n. pr. šte piša 
(0-^ Ycá9».)).Trpnopretekli deležniki glagolov, 
kateri imajo a pred nedoločnikovo konč- 
nico ti, n. pr. p o z n a t, se tvori po vzgledu 
novogrškega in vlaškega jezika (z>vj^í-oí 
cintať*). Člen se v bolgarskem jeziku ni 
samostalno razvil, ampak Bolgari so se 
ga privadili v občevanju od Vlahov in 
Škipetarjev^, ki so člen imeli že prej. 
Kazalni zaimek so začeli Bolgari rabiti 
vedno pogosteje, zdaj pred samostalnikom. 



2 K. Jireček, Dejiny národa bulhar- 
ského. 455—465. 

3 K. Kadler, Valasi a valašské právo. 
123—169. 

-* G. Kôrting, Neugriechisch und Ro- 
manisch, 105, 106. 116, 117, 119. 

* G. Weigand, Rumänische Gram- 
matik, 93. 

^ G. Pekmezi, Grammatik der albane- 
sischen Sprache, 85, 



229 



zdaj za njim v svrho, da so na tak uacin 
poudarjali in pojašnjevali predmet, o 
katerem so se razgovarjali z 1 j údmi, ne- 
veščimi zadostno bolgarskega jezika. Odtod 
pa ni bilo daleč, da je po vzgledu vlaškega 
in škipetarskega jezika zaimek polagoma 
prešel v zapostavljeni člen ter tako sča- 
soma izpodrinil sklonske končnice''. Na 
tak nacin je prej svobodni bolgarski jezik 
prišel pod gospodstvo tujih jezikovnih 
zákonov. 

Bolgari čutijo, da ima njihov književni 
jezik prevec tuje navlake in da ga je radi 
tega treba očistiti in v narodnem dúhu 
prenarediti ter prenoviti. Da je ternu tako, 
se da sklepati iz tega, da so bolgarski 
pisatelji zaceli zavajati celo starobolgarske 
oblike kakor med drugim n. pr. trpno- 
sedanji deležnik v književni jezik. Tudi 
bolgarski slovničarji si še niso popolnoma 
na jasnem, kako končno določiti stalna 
slovniška pravila, ki bi odgovarjala dúhu 
bolgarskega jezika, kar je posebno videti, 
če primerjamo med seboj bolgarske slov- 
nice, katere so izšle v poslednjih deset- 
letjih ''. Za uspešno prenaredbo bolgarske 
slovnice se je v zadnjem času nabralo 
mnogo gradiva, kajti danes so že skoro 
vsa bolgarska narečja znanstveno pre- 
iskana in temeljito proučena po strokov- 
njakih. Posebno veliké zasluge za raz- 
iskavanje bolgarskega jezika so si med 
drugimi pridobili: BolgarLjubomir Miletič, 
ki je preiskal vzhodnja in rodopska na- 
rečja; Slovenec Vatroslav Oblak, ki je 
proučil makedonska narečja; Norvežan 
Olaf Broch, ki je razjasnil narečja na 
bolgarsko-srbskem obmejnem ozemlju, ter 
Poljak Antoni Kalina, ki je načrtal zgodo- 
vinski razvoj bolgarskega jezika. Na pod- 
lagi tega bogatega gradiva se morejo že 
zdaj sestaviti slovniški zakoni za novo- 
bolgarski književni jezik, ki bi bil prost 
vseh sledov vpliva novogrškega, vlaškega 
in škipetarskega jezika in prepoj en s 
pravim bolgarskim narodnim duhom. 



6 Drugače sodijo n. pr. : Lj. Miletič, 
V. Oblak in A. Kalina. 

7 G. Weigand, Bulgarische Gram- 
matik. 3, 67. 68. 



Književni jezik bolgarskega národa 
je treba kolikor mogoče v slogu staro- 
bolgarskega prenarediti s pomočjo skrbno 
izbranega gradiva, vzetega ne le iz vseh 
bolgarskih narečij, ampak tudi iz spomin- 
kov starejše bolgarske književnosti. Knji- 
ževni jezik je namreč umetno zgrajeno 
kulturno občilo^, tvoreče vez med vsemi 
členi národa, ima stalna slovniška pravila 
in njegove rabe se je treba v šolah na- 
učiti, dočim narečje slúži le ožjemu krogu 
Ijudij in se v svojem razvoju večalimanj 
ravna po književnem jeziku. 

ľ. K. Gerič. 

Znanstvena metóda. V januarski 
številki letošnjega „Zvona* je dr. Glonar 
poročal o nekaterih mojih spisih, priob- 
čenih pri „Jugoslovanski Akademiji" v 
Zagrebu, zlasti o „Izvorili iu paralelah 
nekih, posebe narodnih prič". Drju Glo- 
narju se zdi, da sem „vrednost teh 
osamelih paralel precenjeval (toda to se 
primeri samo kakemu znanstvenemu 
začetniku"), da sem te osamelé paralele 
„kratkomalo notiral, misleč si, ostalo bodo 
že opravili drugi, toda kjer (sem jaz) 
nehal, se znanstveno delo „drugih" šele 
začne", dalje, da nisem podal dokazanega 
izvora pričam niti dokázal njih medse- 
bojne literárne odvisnosti. V bistvu mi 
torej dr. Glonar očitá, da ne poznám 
znanstvene metóde in da sem one stvari 
prehitro priobčil. Neznanje znanstvene 
metóde mi očitá zato, ker sem priobčil 
— gradivo in ne razprave, ki bi gra- 
divo vezala in iz njega izvajala bistvo 
pojavov ter konkluzije. Kdorkoli je imel 
bodisi kot učitelj ali govornik ali znan- 
stvenik kaj opraviti z duševno obdelavo 
snovi, ve, da je pri tem treba 1. gradiva, 
2. njega analize, 3. posnetka, zaključka 
ali sinteze. Kdor je prehodil vse te stop- 
nje, je snov obdelal do konca. Temelj 
in podlaga svemu nadaljnjemu delu pa 
je naravno prvá stopnja t. j., zbi r an j e 
gradiva. Seveda tôni vselej na vnanje 
hvaležno delo in ga bodo prezirali baš 
začetniki, ki še mislijo, da se da nekak 
„duhovit sauce" brž narediti tudi brez 



^ H.Reis, Die deutschen Mundarten, 5. 



230 



gradiva. AH dr. Glonar res ne ve ali 
noče vedeti, da se g radi v o izdaja 
bas kot gradivo, ne da bi ga izdajatelj 
hotel obenem že tudi vsestranski 
obdelati ? Jaz sem hotel gradivo 
izdati in nič vec; le malo sem segal 
preko te namere in res namenoma pre- 
puščal „drugim", da nadaljujejo moje 
delo. Kje je rečeno, da bi isti človek 
moral opraviti vse stopnje znanstvenega 
dela? — Driigi očitek pravi, da so moje 
„quisquiliae" prezgodaj izletele iz miznice. 
Kolikor se ta očitek tiče priobčevanja 
gradiv a („Izvori", „Četiri priloga istoriji 
našega preporoda"), nima nobenega pome- 
na; zakaj gradivo lahko priobčiš, kadar 
ga imaš. Kar se pa tiče drugih dveh 
spiskov, sta po nastankii in namenu 
prigodnega značaja, nekaki popolnili 
dotičnih hrvatskih spisov. Dr. Glonar 
morda vendarle ve, da Akademija v svo- 
jem Letopisu priobčuje sedaj baš také 
manjše stvari, deloma članke polemičnega 
značaja. Ali naj bi mar popolnilo ali 
kritika spisov ležala par let „v miznici" ? 
— Jaz skúšam zagrebške publikacije 
popolnjevati po gradivu, ki se dobi v 
Ljubljani. Tako jugoslovansko delo se mi 
pač ne bo štelo v zlo. Še nekoliko špeci- 
jelnih očitkov: Da bi bil Levstik snov 



za svojega „Živopisca in Marijo* zajel 
naravnost iz srednjeveškega Herolta, tega 
nisem trdil niti nisem hotel kaj takega 
reči. Meni ni šlo za to, odkod je Levstik 
vzel snov, marveč za to snov samo 
(kot objekt), kako stará je itd., a v tem 
oziru nas vsekakor zanima vedeti, da se 
ona snov nahaja že v srednjeveškem 
zborníku'. Neke nemške motive sem 
navedel zato, ker se slični niotivi naha- 
jajo v jugoslovanskih narodnih pesmih 
in je dobro, slovanské raziskovalce — 
ki niso vselej tudi romanisti niti se ne 
bavijo izključno s takimi primerjavami — 
opozoriti na eksistenco nemških motí- 
vov. Novakoviéevega romána, ki mi ga 
očitá dr. Glonar, pa najbrž on sam ne 
pozná ; dotični román je v poedinih delih 
bolj zgodo-vinski dokument nego román. 
— Sploh pa naj poudarim še to: Nika- 
kor ni treba, da bi s publikacijo razprave 
vselej čakali, dokler se nam ne zdi v 
vsakem oziru popolná. Mnogokrat je treba 
kaj publicirati, ne ker je star dognana, 
ampak ker je problematična, a zaslužuje, 
da jo razpravlja več mož. Inieiativnost ima 
tudi svojo \Tednost. 

Dr. Fr. Ilešič. 

' V kratkem izide slična razprava 
o Prešernovem -Neiztrohnelem sreu". 



KULTURNO-POLITIČNI PREGLED. 



„Demokracija". Socijalistična revija. 
I. leto. 1918, 1. in 2. števika. Izšel je kot 
dvojna številka prvi zvezek te nove re- 
vije. Dasi jo moremo v gotovi meri sraa- 
tiati za nadaljevanje „Naših Zapiskov", 
nam pomeni vendarle mnogo novega. 
Zakaj ni le glasilo slovenské socijali- 
stične inteligence, kar so bili svoj čas 
,Naši Zapiski", temveč predstaví ja tudi 
opozicljo v slovenskí socijalno - demokra- 
tični stranki in prináša obenem revizijo 
slovenskega socijaliznia. ali boljše — 
ustvarja slovenskí socijalizem. Xe toliko 



; v tem, da se iz polne duše pridružuje 

' jugoslovanskemu nacionalističnemu gi- 

banju. kakor v tem, da zavrača nemško 

na zgodovinskem materijalizmu osnovano 

socijalistično stíilišče ter postavlja ternu 

nasproti psihofizični názor kot podlago 

í promatranja človeške družbe. Zato je po- 

i trebno naglasiti važnost in pomen te nove 

; revije. Očrtana načela prináša zlasti pro- 

I gramatična „Naša poslanica", ki se vrh- 

I tega pridružuje jugoslovanski majniški 

I deklaraciji, v katere bistvu vidi izraženo 

\ zahtevo po političnem združenju sloven- 



231 



skih, hrvatskih ter srbskih ozemelj. Iz- 
javi se pa obenem že konkrétno za fede- 
ralistično formo jugoslovanskega politic- 
nega združenja; — če je ta oblika nam 
najprimernejša, se bomo pomenili takrat, 
kadar bo naše vprašanje dozorelo do raz- 
reševanja teh podrobnosti. 

Ostali članki kažejo nekako miselno 
ogrodje mlade socijalistične skupine: V 
článku „Vodilna ideja socijalizma 
kot nravni ideál" podá Peter Jug 
skoro bi rekei osnutek bistvenega dela 
nacionálne ekonomije, hkrati pa njene 
probléme obsvetli s stališča socijalistične 
gospodarske teorije, vrh tega pa že zadnje 
kritično premotri ter podá naposled kul- 
niinacijo nazora v stávku, da je treba 
razširiti prepričanje, da je le tisto plačilo 
práv naše, ki je v sorazmerj.u z našim 
delom. Da pa se pa ta názor prenese v 
prakso, je treba Ijudi nravno pridobiti 
zanj, to je, predrugačiti njih nravno na- 
ziranje. — Članek je pisan zelo konden- 
zirano; avtor podaja svoje misii v zelo 
stvarnem tekstu, ki bralca šili k inten- 
zívnemu sodelovanju. Abditus: Naš 
m a j h n i človek. To je naš delavec, 
naš mali poljedelec, naš javni in zasebni 
nastavljenec. Došlej se je „štulil med ve- 
liké gospode, se trudil, se tepel za nji- 
hove interese, svoje pa zanemarjal." Pri- 
števal sejenjihovim političnim skupinám, 
ker ni poznal svojega socijalnega bistva. 
Zdaj pa spoznáva, kje je zanj mesto; z 
ustvaritvijo stanovsko-gospodarskih orga- 
nizacij se bo1;udi zanj začela nová doba. 
Štebi Alojzija: O žensk em g i - 
banju na Slovenské m. Žensko gi- 
banje se pri nas ni moglo razviti, glavno 
ker so hoteli presaditi zanj gesla brez 
kritične presoje na naša tla, namesto da 
bi se ozirali na praktične zahteve našega 
národa. Ker imamo večjih mest le malo, 
mora biti težišče gibanja na kmetih. Prak- 
tična vprašanja pri tem so zlasti reforma 
šolstva, ustanovitev gospodarskih ženskih 
šol. Da pa ženstvo izdatno vpliva na te 
zadeve, si mora osnovati veliko organi- 



zacijo, ki lahko v svrho kulturnega sode- 
lovanja združi žene različnega političnega 
naziranja. — D r. L.: Slovenskí prole- 
tariát in jugoslovansko vpraša- 
n j e. Ogromna večina slovenskega národa 
i ma interese proletarcev, pri nas bi moral 
biti socijalizem — narodno gibanje. Ker smo 
člani národa, ki ne uživa niti politične niti 
jezikovne enakopravnosti, mora biti pri nas 
socijalni boj proletariata tudi političen in 
jezikoven, tudi boj za jezikovno in na- 
rodno svobodo ; cilj demokracije je národná 
dŕžava. Naša pot gre od slovenstva (ne 
preko slovenstva) v jugoslovanstvo, do 
Slovensko - hrvatsko - srbské skupnosti. 
Slovenskí proletariát ima dolžnost, da v 
boju za uresničenje narodnega edinstva in 
svobode stopa v prvi vrsti. 

Težišče obširnega „Pregleda", ki ob- 
sega oddelke o socijalizmu, politiki, soci- 
jalni politiki ter zadružništvu, je v tej 
številki v kritiki taktike ter nacionalnega 
naziranja in razmerja do vojne tako slo- 
venské socijalno - demokratične stránke 
kakor tudi enakih, zlasti nemških strank. 

Nemalo čast dela pričujoči številki 
revije spominu drja. A. Dermote posve- 
čena pesem Frana Albrechta „Poslednja 
skrivnost", ki spadá pač med najboljše 
umotvore pesnikove. Revija je ž njo na 
lep način manifestirala duševní kontakt 
z glavnim predstaviteljem svoječasnih 
„Naših Zapiskov". 

H koncu naj pripomnim, da bi si želel 
dosledno pisavo tujk socijalen, socijalizem 
in podobno. Dozdaj smo bili vajeni rabití 
oblike brez vmesnega -j-, torej socialen, 
socializem ; tu pa vidimo večinoma oblike 
z -j-, socijalizem, socijalist, — toda v ne- 
katerih člankih (Abditus, dr. L.) pa ven- 
dar še brez -j-. Zdi se mi ne le smiselno, 
temveč tudi praktično, da se odločimo za 
en način pisave ter ga potem dosledno 
izvedemo ne le v tej reviji, temveč sploh 
v naši literaturi. Seveda se istočasno in 
bržkone enako odloči tudi pisava podobnih 
besed, kakor proletariát, materijalist itd. 

A. L. 



232 




Pastiiškin ; 



Vojno poročilo. 

V/etrto leto vojne. Pod večer 
me k poročilu žene skoz kostanje 
však dan bolestnejše pričakovanje. 
„Nič novega," tako trdi kurir. 

Nič novega: smrt nadaljuje pir, 
in danes kakor včeraj isto klanje, 
umiranje, stotisočev ječanje. 
Cetrto leto vojne . . . Kdaj bo mir? 

Nič novega — le smrt bo vedno želá; 
in če bo tudi milijone let 
grmadilo človeštvo svoja dela, 

nič novega ne bo več videl svet; 
le kogar danes krogla je zadela, 
on gleda v novo, starega otet. 



Smrt moža. 



s 



tal je med nami mračen in močan, 
krog sebe sužnjem snemal je okove, 
prostosti koj okúsil je sadové: 
nadvse slovesno bil je kamenan. 



Trobojna, rdeča, črna jata vrán 
mrliča razkljuvala je v vetrove, 
nad jatami samotná duša plove, 
očitá, toži in ne more strán. 



16 



233 



234 



Nam taká tožba duše ne pretresa, 
življenje je umiranje, ne boj; 
mi, bratje, zamašimo si ušesa 

in *pazno se motrimo med seboj : 
če zrastel kdo bi više pod nebesá, 
mi glavo mu odrobimo takoj. 



Novému poetu. 

x\l pomniš one bolno lepe dni 
vrvecih sanj, začetnega spoznanja, 
mladostnih borb, nadej, omahovanja, 
še lepše, še bolestnejše noci? 

Joj, to smo takrat mrko se razšli: 
meglé naj svoje však si sam razganja, 
in sam naj kleše svoja si spoznanja — 
kar bo kaj pridá, se že zaiskri. 

In zdaj priliajaš ti. Blesteče nade 
in upov vate nič ne sramotiš, 
lepo dviguješ svoje nam základe. 

Se čaká te Kalvarija in križ, 
a preizkušene moci so mlade: 
vstajenje tudi vselej doživiš. 



Zdaj. 

Adaj pne jasnina se nad nama, 
škrjančki vanjo pikajo, 
jo v bisernih, zvenečih kosmih 
na naju sipljejo. 

Zdaj, Ijubica, zdaj vsa si moja; 
o Bog, trenotek ta mi zdaj, 
da vekomaj verujem vate, 
raztegni v vekomaj. 



il 



Alojz Kraigher: 

Mlada IJubezen. 

(Dalje.) 

X. 

Tomo je spremil s Turkom Véro in Silvo do stanovanja. Potem 
sta se prerekala na ulici, ali bi se vrnila v Zvezdo ali ne. Tomo 
se niti spomnil ni, da bi moral iti svoje matere iskat. V srcu mu je 
tlela iskra sreče in koprnel je po samoti, da razpiha iskro in da raz- 
neti plameň, — da se navriska ob razkosnem úžitku blaženosti in 
zmagoslavja svoje Ijubezni. Spominjal se je noci, ko se je bil prvikrat 
zagotovil Vérine Ijubezni, one božanske radosti, ki mu je bila razga- 
njala oprsje v tihem vriskanju: — »Moja Vera! Moja Vera! Ti moja 
vera! Ti moje upanje! Ti moja Ijubezen!" — Zaželel si je zopet takega 
trenotka najsvetejšega navdušenja, najvišjega užitka, vrhunca sreče, 
ko se človeku pred očmi užigajo zvezde in vzplamenevajo solnca. 
Pohiteti je hotel v drevored in skozi gozd v predmestje; hotel je biti 
sam, da zapláva v sladko morje svojih čustev, svoje sreče . . . Turek 
ga je zavlekel skoraj siloma nazaj na zabavišče. Tam pa sta oba za- 
plávala v pijanost in v mladeniško razposajenost. Tomo se je onému 
izpovedal. Mesto v tihi radosti božanske samozadovoljnosti, . se je raz- 
jokal na prijateljevih prsih, se je navriskal v razigrani družbi ter se 
razdivjal v popivanju in prepevanju. — A drugi dan je imel slabo 
vest; zdelo se mu je, da je umazal svojo mlado srečo . . . 

Kakor večkrat po zabavnih prireditvah, ki s svojo bučno vese- 
lostjo razbičajo Ijudem strasti in jih poženejo v vrtinec blaznega po- 
hlepa za nezmernim uživanjem. tako'se je mladina tudi po Prešernovi 
veselici vdala nenasitnemu ponočevanju, veseljačenju in krokanju. 
Turek se je rotil, da je to njegova zadnja recidíva v popivanje; sve- 
čano je obljubljal Silvi, da ga démoni alkohola nikdar vec ne zalove, 
pa če bi se moral odpovedati vsem zabávam in vsi družabnosti. Tomo 
se je tolažil, da je večkrat tudi Vera v družbi ; a na tihem si je očital, 
kako grdo zapravlja čas, ki bi ga lahko prežil pri Véri v rajski bla- 
ženosti, v skriti sreči . . . 

Par dni po veselici prime mati siná in ga strogo vpraša: 
„Zakaj me nisi prišel iskat, da bi me spremil, kakor sva se 
domenila?" 

16* 235 



On pa se zasmeje: 

„Zato se kujaš, mama? Zdelo se mi je, da ti celo ustrežem, ce 
ne pridem pote!" 

Ona zardi in se obrne proč; od solz ji skoraj oci zabreknejo. Z 
voglom žepnega robčka med zobmi se zagleda mimo rož na vrt . . . 
Tomu postane nehote hudo ; prime jo za komolec in se stisne k nji : 

„Mama, ali si jezna name? Oprosti, prosim, jaz sem strašno 
lahkomiseln!" • . 

„Ti si imel pac vážnej ših opravkov!" 

Tomo se prisiljeno nasmehne in obmolči. Gospa Helena se obrne 
k njemu, mu položi dlani na sence in ga resno pogleda: 

„Ti si torej mislil, da mi ustrežeš? Sodil si po sebi ... Ne boj 
se, nič ti nezamerim!" — Poljubi ga na čelo, obrne se od njega proč 
in sede na fotelj. — „Deloma si práv imel: — tudi lahkomiselnost je 
bila v meni! Bilo je je v toliko, da si jo lahko zapažil. Bilo je je 
toliko, da sem se sama sebe bála in da sem tebe klicala na pomoč. 
Tega klica nisi razumel." 

„A čemu bojazen, mama? Saj imaš pravico!" 

„Pravico!" — se nasmehne ona trpko. „Zakaj se je nisem takrat 
poslúžila, ko je bil lepši čas za to? Takrat sem čutila samo krivico, 
ki sem jo drugemu storila; takrat sem samo čutila, da je po grehu 
— pokora neizbežna." 

„Pokora, mama?" 

„Ce ni nikogar, ki jo nalaga, — Henrik je nekje, tvoj oče . . . 
In če ni njega, — tu v prsih je, ki ukazuje! Človek ne strpi brez 
kázni!" 

Celo se ji nagubanči. Z nevoljo se spominja, kako jo je profesor 
Klančar z veselice spremljal, silil vanjo in jo zapeljeval kot nekdaj. 
Zatrjeval ji je, da jo je prišel snubit; rotil jo je, naj se mu zopet vda, 
ker zdaj da vendar ne veljajo več pomisleki od prej. Ona pa se ga 
je ubranila; ni imela poguma, da bi tudi njegovo snubitev krátko 
malo zavrnila, preložila je samo odločitev za štirinajst dni. A v tem 
trenotku ima že trden sklep, da ostane še nadal j e sama in da mu to 
v prihodnjih dneh pismeno sporoči. — Že golo dejstvo, da po kata- 
strofi s svojim rajnkim môžem ni čutila v sebi nepremagljive sle za 
nov zákon s Klančarjem, ji je dokaz, kako plitko je koreninila v njeni 
duši ona nedovoljena Ijubezen. Takrat jo je vso prevzela zavest veliké 
krivde, kesa in spokorjenja. Klančar je bil nevrastenik in pedant, 
pretiran v vseh profesorskih slabostih. Če si ga je gospa Helena pred- 
stavljala kot zakonskega moža, je čutila, da bi bil v zákonu bržčas 
práv tako neznosen kakor je bil Henrik Žitnik. Spoznala je, da je 
mož lahko idealen kot Ijubimec, — in vendar bi bil kot družinski oče 
vse prej nego idealen. — In on sam, profesor Klančar, — zakaj se 

236 



je šele zdaj domislil, da bi jo poročil? Po Henrikovi smrti je bil nekaj 
čaša res bolehen; a zinirom ni polegal, vseh teh dolgih let vendar ni 

— prespal ? — Ali se ni mogoče spomnil, da bi bilo dobro, preskrbeti 
se za starost? Ali je ni prišel prosit morda — zavetišča? — hirališca? 

— Zdaj je še krepak; — a koliko let mu je še usojenih? — In koliko 
jih je nji usojenih? — Ne, moj Ijnbi! Nekdaj je bilo res lepo, mogoče 
prelepo; a ponovitev bi bila možná samo v popolnoma enakih oko- 
liščinah — in teh ni več . . . 

„Dovolj bo menda kázni, mama! Ti živiš kot samotárka in jaz 
imam slabo vest. Tako sem se osamosvojil, tako sem se ti odtujil, da 
nimaš res ničesar od mene. Ali je to življenje, ki ga ti živiš? V novem 
zákonu ..." 

„Ne, ne, moj dragi! Ko bi bila Ijubezen med nama res veliká, 
bi ne bila toliko let — prespala. Ta zákon bi nastal iz igrave lahko- 
miselnosti in bi postal usodepoln za Klančarja in zame. Ali bi se on 
prilagodil meni? Zahteval bi, da se jaz prilagodim njemu; prej ali slej 
bi mu ne bila druzega ko — postrežnica. Za to pa mi je njegova 
Ijubezen le premajhna. Kolikor imava lepih spominov na preteklost, 
bi jih s to bodočnostjo samo zabrisala in umazala." 

„Ali je tako gotovo, mama?" 

„In če ni tako gotovo, — ali naj bo zákon hazardná igra?" 

„Nazadnje je vse življenje zgolj — hazard! Srečolov!" 

„A to ni práv, moj dragi! Resnica je, da smo podvrženi usodi; 
a v toliki meri vendar ne, da bi ne mogli vplivati nanjo s svojo — 
voljo. Ti se lahko prosto odločiš, ali se vdaš usodi, ali se ji upreš!" 

„Bogve, če je res tako!" 

„Tako je, Tomo! zadnjič sem ti pridigovala vzdržnost. Ce ti je 
dano, si priboriti moč in srečo z vzdržnostjo in s krepko voljo, si 
premagal usodo. In to ti je dano, Tomo! Samo glej, da si ohraniš 
čisto vest in da so tvoje želje zmirom čisté in postené !" 

Tomo je nekoliko v zadregi. Pogled mu je povešen, lica so mu 
zardela. 

„In vidiš, Tomo, — jaz imam druge naloge pred sabo. Ti si se 
osamosvojil, praviš; a vendar čutim, da sem ti potrebná. V ozadju 
hočem čakati, da ti priskočím na pomoč, če treba. Jaz vidim krizo v 
tvojem življenju, Tomo ; morda bo že skoro na vrhuncu ... Ali se mi 
nočeš izpovedati?" 

Tomu je neprijetno; pleca se mu nerodno zleknejo . . . Ali je še 
prezgodaj? Ali niso čisti in pošteni njegovi nameni? — Profesor 
Klančar ji je bržkone povedal o načrtih za učiteljevanje ... Ali je 
stvar že toliko dozorela ? — Tomu je vroče v prsih ; rad bi izprego- 
voril, a beseda noče iz ust. Nazadnje se odloči: 

„Ne še danes, mama!" 

237 



Po kratkem molku reče ona: 

„Vidiš, Tomo: — v tej krizi naj ti pridem in naj ti nudim lah- 
komiseln vzgled? Ali naj vzamem Klančarja, da ti pokažem, kako je 
zákon le igračka, ki si jo človek privošči za zabavo — kot nedeljsko 
veselico?" 

„Morda imaš práv, mama; ampak mučno mi je, da se žrtvuješ 
zame." 

„Nič se ne žrtvujem, to ni res. Narobe: — zákon s Klančarjem 
bi bila žrtev; vso bodočnost bi zastavila za hip osladne sreče." 

Za — ,jed pogreto', pride Tomu hudomušna misel. V duši se 
strinja z materjo. Naenkrat mu je jasno, kako nedraga bi mu bila 
njena poročitev. 

„Saj sem že enkrat rekel: — Ti si modrijanka, mama!" 

Z igravo kretnjo se izogne nadaljnjemu pogovoru. Zaveda se, 
da svojega razmerja do Vére še zmirom ni dovolj prémislil; obenem 
čuti, da je v teh dneh popivanja in lahkomiselnosti docela nesposoben 
za preudarjanje in odločanje, ki bi moralo veljati za vse življenje. 
Zato se raje varuje, izreči kako besedo, ki bi ga mogla vezati . . . 

Po zmagoslavju veselične noci je zapadel Tomo zopet negotovosti 
in dvomom. Zapažil je, da je Vera razočarana, ker ni v njem one 
odločne in možate volje, ki gre za svojim ciljem brez odlašanja, brez 
novega premišljevanja. V njegovi notranjosti še ni zaključenih računov, 
možne so še izpremembe napravljenih náčrtov. Predvsem je tu náčrt 
za učiteljevanje, ki mu nekako ni po duši. S presenečenjem in z za- 
čudenjem se je zavedel tega dejstva. V družbi z Véro mu je naravnost 
mučno, ker nenadoma ne more več razpravljati o tem vprašanju. Treba 
bi bilo marsikaj poprašati; poizvedeti, kako in kaj. Ali postane aka-. 
demik lahko čez noč učitelj ? — meni nič, tebi nič — učitelj ? — Toma 
je nekako sram popraševati ; boji se, da bi kdo — resnice ne zaslutil. 
Brez dvoma ga je torej sram, pustiti svoje pravoslovne študije in po- 
statí učitelj. Po ovinkih je izvedel, da bi bil — ob pomanjkanju upra- 
vičenih prosilcev — lahko imenovan za učiteljskega namestnika; po 
par letih bi potem napravil izpit za učiteljsko usposobljenost. Náčrt je 
izvedljiv. A zdaj se mu nakrat oglaša akademiški ponos — če ni samo 
nečimernost? — ter se mu upira in ga zavira. — Ali še ni obupal 
nad svojim visokošolstvom ? Ali se ne zaveda, da bi moral združitev 
z Véro za bogve koliko čaša odložili, ko bi hotel vstrajati na vseuči- 
lišču? — Torej se mu ne mudi tako neznansko s svojo — véliko 
Ijubeznijo? Ali je to — ob njegovem cincanju in oklevanju! — sploh 
še vélika Ijubezen? — — Naj že bo kakorkoli, — resnica je, da se 
zmirom bolj zaveda, kako malo po njegovem čudu bi bilo učiteljevanje. 
Skoraj predstavljati si ne more, kako bi bilo ; in strašno tuje, nekako 
zoprno mu je vse to premišljevanje. Tako mu je, kakor da mu je 

238 



prišla nekdaj lepa in zanimiva misel, ki bi se dala izvesti in bi nudila 
užitka in zadoščenja, celo navdušenja. Morda bi bilo naravnost ple- 
menito in junaško delo, ko bi jo izvedel. A ravno tu se ustavljajo nje- 
gova čustva: — tako mu je, kakor da si je bil izmislil idejo za — 
nekoga druzega, ne zase ; on se ne more vživeti vanjo, s svojimi 
čustvi je ne more obvladati. A le to živi v človeku, kar živi v nje- 
govih čustvih; le to je doživetje, kar človek čustveno predela in pre- 
bavi; le to je seme njegove duše, plod njegove bistvenosti. Duša ne 
živi v razumu, duša je na meji med razumom in telesnostjo; dotikati 
se mora stvar obeh tečajev, potem je samosvoja in resnična. Pri ná- 
črtu za učiteljevanje pa je Tomu, kakor da je med njegovim razumom 
in njegovo čustvenostjo visoka stena, ki ne dovoljuje nobenih stikov. 
Misel svojega razuma bi moral v svojih čustvih galvanizirati, da bi 
postala res njegova, doživljena v njegovi duši, sprejeta vanjo, izgub- 
Ijena v nji, njegova duša sama. A ravno ta galvanizacija se mu ne 
posreči. Njegova čustvenost se bráni s sovražnimi tokovi in odbija 

idejo. Radi tega čuti nenadoma, da je tudi med niim in Véro 

vstala stena, ki ju loči, ki ne dopušča, da bi se njuni duši neovirano 
poljubljali in družili. Ali je šel predaleč s svojimi načrti? Ali se je 
posilil vanje, ker se je posilil morda tudi k Véri? Ali je zlagana ta 
Ijubezen, če je zlagan náčrt, ki naj omogoči združenje? — Dvomi 
divjajo v Tomu ; zato se nekako obupno vdaja vinu in zabavi. Tesnobe 
ga obhajajo, da bi bežal sam pred seboj in pred svojo dušo, ki za- 
vrača ravno praktični del njegovega načrta. — V Vérini družbi ga je 
sram pred njo; hudo mu je, ker ne ve, kako bi se razgovoril z njo, 
kako bi jej razjasnil položaj. Sam je bil napra\il náčrt za učiteljevanje, 
z nobeno besedo ga ni Vera pregovarjala, — in vendar se mu zdi, 
da je tudi nji nezvest, ko je nezvest ideji. V zadregi je pred njo; 
in da zadrego skrije, je zopet predrznejši in razposajenejši v dokazo- 
vanjih svoje Ijubezni. Kakor da je pobožnost in božanstvenost njegove 
Ijubezni zatonila, je njegovo Ijubljenje naenkrat zgolj telesno, pohlep 
in poželjenje. V norčavi družbi teh veselih dni je to še dosti razum- 
Ijivo in Tomo se v srcu nádeja, da ne pride Véri prezgodaj do zavesti. 
A tako mu je, da bi planil nanjo in s#zagrizel vanjo in si jo vzel, 
da bi jo enkrat za vselej zapečatil kot svojo stvar in svojo posest, — 
— kot svojo ženo pred Bogom in pred svojo dušo . . . pa naj nastane 
iz tega, kar že hoče; zdi se mu, da bi bil potem tudi sam za veke 
zapečaten, — njen mož pred Bogom in pred svojo dušo . . . 

— Ni še minil teden po veselici, ko prinese Praznik v večerno 
družbo pretresujočo vest: 

.,Skrjanček se je obesil!" 

„Kje se je obesil?'' — plané Tomo. 

„V Kolarjevem stanovanju, na vratih Magdine sobe." 

239 



Popoldne ]e bil Bogdan pri Magdi. Zaklenjena sta bila v njeni sobi . . . 

„Aha, kanalja, — in vendar hodi še v štacuno!" — vzklikne 
sodnik Košan in pozná se mu, da ]e zaviden. 

Ko pa je hotel oditi in je odprl vráta, je od groze odskočil . . . 
Ob podboju na kljuki za obleko je viselo človeško truplo, glavo po- 

Ír. 

vešeno, kožo posinelo, jezik med zobmi . . . Magda je zajavkala in se 
oklenila Bogdana, on pa se je iztrgal in se izmuznil mimo mrtveca. 
Vkljub opreznosti je zadel ob njegovo nogo, da je zabingljalo truplo, 
da se je glava okrenila in ga je zadel steklen pogled izmed napol 
zaprtih vek . . . Magda je vreščala in ga klicala nazaj, on pa je bežal, 
kakor bi ga furije podile . . . Šele na trgu, ko je srečal Praznika, se 
je osvestil, mu razložil in ga prosil, naj gre gledat. — Pozneje je ne- 
nadoma prihitela h Kolarjevim deklina, ki je stanovala pri Skrjančkovih 
in je bila vanj zaljubljena, preprosta, mlada in čedna likarica. Jokala 
je in obupovala ob samomorilcu. Ko pa je zagledala Magdo, se je z 
nepričakovano besnostjo vrgla vanjo. Zgrabila jo je za lase in jih 
ruvala, trgala ji je obleko, vrgla jo je na tla in jo obrcala v život, v 
obraz in v glavo, opljuvala jo je in ozmerjala, da jo je strážnik le s 
težavo ukrotil in odvedel . . . 

„Gospodična Magda je torej v postelji in si stavi obkladke," — 
se namuzne sodnik Košan. „Kaj pa Bogdan?" 

„Ta se je napil, da je obležal. Zdaj smrči in se valja v svoji 
nesnagi." — 

Nekaj dni pozneje pa pride Košan z novico: 

„Bogdan je v bolnišnici!" 

„Ali je od groze poblaznel?" 

„Strahovi so na práv poseben način bruhnili iz njega: — Bogdan 
je na oddelku za — spolno bolne." 

„Lepa reč!" 

„In pravijo, da je že naročil prostor — za svojo Ijubico!" 

Košan prskne v oduren smeh. Praznik se obrne proč . . . 

— Blejčevi se še niso vrnili na letovišče. Stari ima izgovore z 
opravki; družine pa naenkrat noče pustili samé od doma, čeprav se 
v prejšnjih časih tému nikdar ni protivil. Mira se jezi, ker je vajena, 
da njena volja odločuje v hiši, in ker ji je menda oče s svojim uporom 
račune zmešal. Ona je največ v Javornikovi družbi; a tudi Tomu se 
pridružuje, skoraj da ga išče namenoma in iz duševne potrebe. Izpo- 
vedati bi se mu hotela in se posvetovati z njim. On pa ima nenadoma 
nekakšen strah pred njo; mnogokrat mu je, kakor da mu grozi od 
nje nevarnost. Razlaga si stvar tako, da se boji in trese pred njeno 
zapeljivostjo. Ali je njegova Ijubezen res tako površna, da bi jo mogel 
Mirin poljub omajati? Ali se mu ni zmirom zdelo, da bi ga Mira sploh 
ne mogla zelo razpaliti? 

240 



Takoj prvé dni po veselici se je zgodilo, da ga je Mira poiskala. 
Skúšala je po ovinkih dognati, ali jo je bil spoznal v Florijanski ulici 
ali ne. Nato mu je brez oklevanja priznala: 

„ Jaz sem bila, Tomo ! Preoblečená sem bila, v Bogdanovi obleki ! 
Pa uganeš, — kje sem bila?" 

Tomo jo je strahoma pogledal: 

„V štacuni?" 

In ona se je gromko zasmejala, pregromko zasmejala : 

„Kako si uganil?" 

„Govorila si o študijah ..." 

„Nekaj sem resnično pridobila . . . Daj mi ústa, Tomo!" 

Poljubila ga je z navzven obrnjenimi ustnicami — in bil je sočen 
in gorak poljub. 

„Ali znám poljubljati? — Ali je to še zmirom — pik-pik-pik?" 

Tomu pa je bilo naenkrat mučno in nevšečno, kakor da je padla 
senca ogavnega fantoma nanj . . . 

Mira mu je popísala prizor: 

V razsvetljeni. precej umazaní dvorani z zrcali in s fotelji je 
pestrá množica gospodov in vojakov in deklet. Nekateri pijejo in pre- 
pevajo, na druge se obešajo dekleta in jih vabijo k pijači ali k sebi. 
Iz sosednje sobice doni klavir. — Ob mali mizici pod zrcalom šedi 
nadporočnik Javornik, poleg njega pladenj s šampanjko in s penečimi 
se čašami. Na Milanovih kolenih se ziblje Jolanta, čudovita, a malo 
ostarela, preveč našminkana lepotica. Roki ima sklenjeni za njegovim 
tilnikom; skozi razporo v krilu bingljajo njene vitke noge v svilenih 
nogavicah in v belih šolnickih — ritmično, po zvokih godbe. Zapeljivo, 
izmed napol zaprtih vejic gleda vanj ; tuintam mu ponudi svoje ustnice, 
napol odprte, navzven obrnjene. Ker jih Milan noče videti, se jezi in 
mu očitá nezvestobo; a videti je trudna in ne šili preveč vanj. Párkrát 
se sumljivo ozre na Miro, ki stoji ob steni, tesno zavitá v pelerino, s 
kapuco cez glavo in cez oči. 

„Kakšnega kapucína imaš seboj? Dolgočasen je! Bogve, če ne 
smrdi?! ... Ali ga je sram, da je prišel k nam? Ali mu naj pokličem 
Zulejko tamle?" 

Ko pa Mira iztegne roko za šampanjsko čašo, plané ona nena- 
doma in ji pogleda ob ušesu za kapuco . . . tleskne z jezikom . . . 
sede na fotelj in si pogladi krilo ter si zgrne razporo v njem. Zapáli 
si cigareto in pogleda Javornika porogljivo od stráni: 

„A-a . . . moj dragi! V fini družbi se obnašajmo dostojno!" 

Z narejeno sramežljivostjo povesi glavo in obsedi . . . Zdajci iz- 
tegne roko, prime čašo in trči z Miro: 

„Na zdravje, sestra! Pij do dna!" 

241 



Milan pa 30 zgrabi za podlehtje in ]i izbije kupo, da zazvenči 
po tleh . . . 

Mira se ne spominja, kako Je prišla ven; zdi se ]i, da je 
zbežala . . . 

A Tomu je zdaj čudno z Miro. Tako mu je, kakor da mu je 
treba samo iztegniti roko, pa bi mu ležala v naročju in bi ga polj ub- 
íjala in bi se mu vdala ... A ne bila bi mu Ijubica: — Tomo ima 
docela oni obcutek, kakor ga je imel na Dunaju ob pocestnih Venerah . . . 

Skrjančkov samomor in Magdina bolezen sta Miro zelo vznemirili. 
Lica so ji skoraj vpadla in pod ocmi ima obroče. Pozná se ji, da ima 
noci brez spanja, da ima skrbi in boje v duši. V družbi, ki se zbira 
največ na kegljišču, je nestrpna in strašno muhasta; vedno bi hotela 
izprememb. Kadar mora pri kegljanju čakati, seta sem in tja, se 
ustavlja tu in tam, začenja resne pogovore in zbija šále, draži in 
nagaja ; a izgubi se tudi v kak koticek, kjer nasloni glavo na komolec 
in kjer bi menda dolgo ždela, ko bi je ne klicali k igranju, kadar 
pride zopet vrsta nanjo. In takrat plané kakor iz sanj, obličje ji je 
lisasto, človek pa ugiblje, ali je dremala ali je jokala . . . 

Javornik je skoraj neprestano v njeni bližini. Pogledi njegovih 
žametnih, široko odprtih oči jo prodirljivo zasledujejo ; ližejo se ob 
njenih udih in srkajo njih lepoto vaše; lovijo se za njenimi nogami 
in iščejo njenih meč pod krilom ; zabadajo se ji v oči in kričijo zmirom 
isto željo in zahtevo: 

Bodi moja, Mira ! Ljubiti me moraš, Mira ! Pa če se svet pogrezne, 
Ijubiti me moraš, Mira! 

In če jo spazi v kótu, se priplazi k nji in sede poleg nje ; njegovi 
roki jo na rahlo objameta krog pasu; njegova ústa se približajo nje- 
nemu ušesu in ji šepetajo: 

Cemu se mučiš, Mira? Zakaj si ne priznaš, da Ijubiš samo mene, 
Mira? Zakaj ne uvidiš, da si mi zapisana? Cemu se upiraš svoji 
usodi? — Jaz sem tvoj mož, ti moja Ijubica! — Ah — ti si me že 
tolikrat zasanjala, da me je polna tvoja duša! Tvoje telo drhti in 
utriplje za menoj in tvoja kri kriči: — po tebi hrepenim, moj 
Ijubček! ... 

Njegova sapa, njegovi prsti, zračna plast, ki ga obkroža, — vse 
vpije vanjo in jo zahteva in jo prepričuje: 

Jaz sem tvoje solnce, Mira! Vame se pogrezni, da zgoriš v Iju- 
bezni, da skoprniš od sreče! 

Mnogokrat je od njegove sugestívnosti tako podjarmljena, da ždi 
ob njem kot nebogljen, bolan otrok ob materi, ki mu je edina opora, 
edini dom na svetu. Čaši se zagleda vanj in se zastrmi, da je videti 
kot zamaknjena, — kakor da ji je stopila duša iz telesa in se spojila 
z njim . . . Drugikrat pa si zakrije oči in si zamaši ušesa, pa beži 

242 



pred njim, kakor da je gobavec; strah ji gomezlja v telesu, kakor da 
je vedomec legel nanjo in se ji v vrat vsesal, da ji izpije kri ... 

Ves čas po veselici je že Javor hripav. Ni ravno videti, da bi 
bil bolan; ceprav ima vdrtine pod očmi in so mu lica bledejša nego 
po navadi. V grlu mu je nekaj napoti, šegeče ga in praská, pri po- 
žiranju se mu tuintam obraz bolestno skrči ; v enomer hrká in pokaš- 
Ijuje in mnogokrat ne dobi glasu iz grla. Seveda je vse noci prekrokal 
in prekadil, prepil, prepel, prevriskal. Nihče se ne čudi in nihče ga 
ne vpraša, odkod hripavost; in tudi njega samega ni malo ne vzne- 
mirja . . . 

Tomo in Dreja sta prepričana, da je prišel čas, ko bi Mira lahko 

— padla. Vedno sta na stráži in na preži. Zmenjena sta, da Praznik 
magari vlomi pri Javorniku, ko bi prišla Mira k njemu in bi se bilo 
bati skrajnega. — Nekega popoldne, ko pride Tomo v mesto, sreča 
Miro. Ona ga ne vidi. Zdi se mu kot izgubljena. Oči ima uprte v tla, 
ustnice se ji premikajo. Ali ji ni hoja malo negotova, opletajoča? 
Tomo se nasmehne: Ali se je nasrkala šampanjca? — Pa se nena- 
doma prestraší : — njena smer je Javorjevo stanovanje ! . . . Tomo 
steče, da poišče Praznika. Srce mu tolče v prsih: — Zakaj ne stopiš 
sam za njo? Predno nájdeš Drejo, je morda že prepozno! — Razum 
ga pregovarja: — Saj nimaš pravice, Tomo! Ti se tu ne moreš vti- 
kati! — — — Ko priteče Dreja do Javorjevega stanovanja, prihaja 
ravno Mira po stopnicah dol! Začudi se, ko ga zagleda, — pa mu 
páde krog vratu in se razjoče na njegovih prsih: 

„Pusti me, Dreja ! Pozabi name, Dreja ! Saj te nisem vredna ! Moja 
pot je umazaná, ne hodi več za mano! Povodni mož je moja usoda!" 

Objame mu obraz z rokama in ga žalostno pogleda, stisne mu 
obedve roki in zbeži od njega. 

Dreja postoji in pomisli : — Ali bi stopil k Javorniku ? — Gemu ? 
Zdaj je prepozno . . . 

A zvečer je Javor v družbi siten in nataknjen, zdražljiv in raz- 
žaljiv, kakor bi nalašč iskal prepira. Tomu se zdi, da Drejo lahko 
potolaži : 

„Prijatelj, veruj mi. Javor ni dosegSl svojega namena! Nasajen 
je, kakor da so se mu vsi nameni izjalovili!" 

In drugi dan poišče Tomo Miro ter jo naravnost vpraša ... Ne ! 
Poljubljal jo je, objemal, — a ona je zbežala ! . . . 

— Tomo je v tem času čisto neopazno tudi sam postal nervozen. 
Zaveda se, da je preveč v družbi, da preveč veseljači, da živi otročje, 

— ko se je vendar zvezal za življenje in ko bi se moral baviti s 
pripravljanjem in uresničenjem najvažnejšega načrta, kar jih je bil 
kedaj napravil. Njegovo ukvarjanje z Miro in s Praznikom in z Ja- 
vornikom mu vest teži, kakor da zanemarja njim na Ijubo resnejše 

243 



stvari in kakor da zapravlja Čas, ki bi ga mogel boljše uporabiti in 
ki ga krade — Véri in njuni zvezi. 

Kadar pride k Véri, mu je zmirom tesno v prsih. Čustvo krivde 
ga obide, tuintam tako zelo, da mu stopi pot iz kožnih luknjic in da 
se od skrbi in od strahu prepade . . . Njegova duša bi zavriskala, če 
vidi Ijubico; njegovo srce bi Ji planilo naproti; on bi ji pádel krog 
vratu in bi jo pritisnil k sebi in bi Ji poljubljal sočne ustnice, da bi 
gineval od razkošne sreče, da bi koprnel od blaženosti. Gledal bi ji 
v oči in bi srebal v svojo dušo njih sladkoto. Srkal bi besede, ki pri- 
hajajo iz njenih ust in ki je vsaka kot poljub . . . Saj se ima lepo pri 
Véri. V svoji zaljubljenosti sta čaši kakor dve živalici, ki se grizeta od 
šegavosti in ki se rujeta in tepeta v norčavi igri. — A nekaj jima 
manjka; do dna ne gredo njuna čustva; ker se je stena vrinila med 
nju, ki je zdaj pa zdaj sicer nevidna, kakor da je izginila, pa se ne- 
nadno spet pokaže in se zgosti in zatemni, da ju skoraj ločl. Tomo 
se zaveda, da je stena njegovo odvrnjenje od načrta za učiteljevanje, 
ki naj bi praktično omogočil in pospešil njuno združenje. Zaveda se, 
da bi moral vsaj govoriti z Vero in se ji izpovedati. A zakaj mu je 
to nemogoče? Ali se mu zdi, da se je tudi Ijubezni odrekel, če se je 
odrekel okvirju, ki ga je bil pripravil zanjo ? — Ali hoče preje najti — 
nov okvir? . . . 

Ko se nekega popoldne poslavlja od Vére, zapazi zdajci solzo v 
njenem očcu. Prestraší se in se ustavi in ji objame lica ter ji poljubi 
solzo z vejic: 

„Ti jočeš, Ijubica?" 

Ona ga pogleda iskreno in skomizgne s pleci, — odgovoriti mu 
ne more. Sele potem, ko šili in šili vanjo, se ji izvije kakor vzdih: 

„Ker ne bo nič z nama, Tomo!" 

Takoj ji je žal besede. Prime ga za roko — in njen glas je topel 
in prepričevalen : 

„Saj se imava rada, Tomo! Jaz te Ijubim, Tomo, in ti me Ijubiš ... 
in to mi je dovolj ! Zadovoljpa sem in srečna . . . Samo čaši mi po- 
stane težko ..." 

„Ker se ti zdi, da ne bo nič z nama, Vera? Ker se ti zdi, da je 
to le zgolj Ijubimkanje, ki se prej ali slej razblini? — Ali ne čutiš, 
da me žališ. Vera? — Če sem ti bil prvikrat omajal véro vaše. Vera, 
— ali sem ti jo bil omajal v mojo Ijubezen ? — Ne, Ijubica, niti takrat 
ni bila zlagana moja Ijubezen! Bil sem še preslab zanjo; nagon je bil 
še moj gospodar. Moja čistost, moja zdržnost, moja čednostnost, — te 
so bile zlagane, moja Ijubezen ne ! — A danes, Ijubica, — danes imam 
dovolj poguma in moci, da ustrahujem tudi budiča, ki je v meni! 
Danes imam dovolj moci, da ukrotim lenobo in mlačnost v sebi; — 
pa bi ne ugnal zunanjih zadržkov in težkoč?" 

244 



z A'^so svojo zgovornostjo ji izpodbija pomisleke in jo prepricuje 
o resnosti in odločnosti svojih namenov. Ona mu verjame. Videti je 
srečna, ker ga ima, in zdi se, da ne potrebuje nicesar vcč ... A 
vendar — Tomo čuti, v globini duš je tiho nesporazumljenje. Ko mo- 
rata narazen, je njen obraz vesel in srečen ; on misii, da jo je pomiril. 
A že za vráti — se mu z vse hujšo silo vzbudi črv v srcu : — kako 
boš rešil to vprašanje učiteljevanja ? . . . 

V mestu sreča nepričakovano — Stanislava Drnovška. — Nesrečni 
človek! Ali še ni odpotoval? — Pridruží se mu in govori o vsem 
mogočem in nemogočem. Nazadnje pomolči — in vpraša neposredno: 

„Roko na srce, gospod Tomo Žitnik, — ali imate resno voljo, 
poročiti gospodično Véro?" 

„Kaj pa to vas briga?" — se razljuti Tomo. 

Oni pa ni práv nie občutljiv: 

.,Briga me, gospod Tomo Žitnik! Gre mi za bodočnost, za vso 
bodočnost! Življenje ali neživljenje? — In tudi za bodočnost gospo- 
dične Vére gre. Ce jo imate radi, gospod Tomo Žitnik, — ji morate 
želeti sreče ! In — jaz ne vem, če ni boljše zanjo, da ima pri meni 
zasigurano bodočnost. nego — pri vas — oprostite, gospod Tomo 
Žitnik! — krátko Ijubezensko pijanost — in potem — — Ne rečem, 
da mora priti; ampak lahko se zgodi: — sramota, — zapuščenost?" 

Tu se Tomo razjezi in ga ozmerja kžikor paglavea. — Ali mu 
očitá, da jo zapeljuje? Ali ga ima za podlega brezčastneža ? . . . 

Drnovšek pa je čudno miren. Ravnodušno sklene: 

„Nisem vas hotel žaliti, gospod Tomo Žitnik, oprostite! Tudi ne 
silim dalje v vas . . . Odločitev je tako pri Véri ! Kar si ona izvoli . . . 
in magari, da si izbere — sramoto in nesrečo ... to je njena stvar ! 

— Ampak eno sem vam hotel reči: — Mogoče je, da zopet prídem, 

— in da potrkam na vaša vráta : — Kako si shranil moj základ ? . . . 
Saj že grem ! Saj že grem, gospod Tomo Žitnik ! — Samo eno : — 
Vprašal bom prokleto resno! — Klanjam se, gospod ľ* 

— Tomo je tako razburjen, da si drugi dan ne upa k Véri . . . 
Naslednje jutro pa mu reče Turek: 

„Vera je odpotovala k sestri na Gorenjsko. Rekla je, da ti pís- 
meno sporoči." 

Tomo prebledi in se zagleda v strán . . . (Dalje prihodnjič.) 




245 



M. Kašanín: 

O Petru Preradovicu. 

Pôvodom njegove stogodišnjice rodjenja. 

K ad se slávi jedan pesnik kóji se rodio ili umro pre pedeset ili sto 
godina, onda se obično odaje čast onom sto je on bio, iznosi se 
sta je uradio i pokazuje njegov značaj za duhovni razvitak jednog 
národa. Proslava stogodišnjice hrvatskog pesnika Petra Preradovica 
ima, k svemu ovom, još jedan važan i značajan plus: slaveci Prera- 
dovica, hrvatski národ slávi borbeni napredak svoje ideje i diže apo- 
teózu svojoj Narodnoj Misii. Preradovic je, po svojim idejama, savremen 
danas kao i pre pedeset godina, i ostace nam blizak još dugo. Jer 
nas je učio da verujemo u pobedu dobra i pravde; govorio nam da 
se za covečanstvo najplodnije radi kad se bori za obstanak vlastitog 
národa i za proširenje nacionálne duše ; propovedao nam o velikoj 
budúcnosti Slávená, kóji ce Ijubavlju i dobrotom preporoditi namuceno 
covečanstvo, i učvršcivao nas, sa jednim idealizmom kakav se danas 
kotí nas retko srece, u težnji za unapredjenjem dobra u čovečanstvu. 

I. 

Lični i spoljni život Petra Preradovica je pun pradoxa, borbe i 
dobrostivog lutanja. Rodio se 19. marta 1818, u selu Grabrovnici, kóje 
je tada pripadalo gjurgjevackoj krajiškoj pukovniji, a sada bjelovarsko- 
križevačkoj županiji. Roditelji su mu bili pravoslávni Srbi, otac mu se 
zvao Jovan, i bio je austrijski ofícir, a mati Pelagija. Osnovnu školu 
je svršio u mestu rodjenja, a zatim je stupio u vojnički závod u Bjelo- 
varu. Na molbu materinu, uskoro je bio primljen u Vojničku Akade- 
miju u Wiener Neustadtu, kao sin ráno umrlog austrijskog oficira. U 
školi se učio dobro : u svom razredu je obično bio najbolji djak. Kako 
su pitomci Vojne Akademije mogli biti samo katolíci, Preradovic je u 
14-oj godini prešao iz pravoslávne u katolíčku veru. 

U Vojnoj Akademiji učilo se sve na nemačkom jeziku, ali je i 
češki bio obvezatan predmet u gornjim tečajevima. Učitelj češkog jezika 
je tad bio poručnik Tomáš Burian, veliki rodoljub i osnivač Matice 
Češke. Kaogod na ostale djake Hrvate i Srbe, ovaj čovek je bio od 
znatnog uticaja i na Petra Preradovica. Ipak, prvé svoje pesme Prera- 

246 



dovic je počeo pevati na nemackom. Kako je osecao od rane mladosti 
sklonost ka poeziji, verovatno bi ostao izgubljen za iirvatsku književ- 
nost, da nije kao oficir ubrzo bio dodeljen regimenti u kojoj se nalazilo 
Hrvata. Od švih, najveci je utisak učinilo na njega drugovanje sa 
Ivanom Kukľulje\'1cem, kóji mu je čitao hrvatske i srpske pesnike i 
nagovarao ga da i sám otpočne pisati na svom maternjem jeziku. Još 
više ga je podsticao da piše hrvatske pesme Spiro Dimitrovic, s kojim 
se upoznao u Trstu, na putu u Dalmaciju : ovaj ga je jednom prilikom 
primorao da ispeva jednu pesmu na svom maternjem jeziku. U tom 
se i sam Preradovic lati da izucava srpsko-hrvatski jezik, kojí je vec 
bio počeo zaboravljati. Uskoro izadje njegova značajna pesma „Zora 
puča — biče dana*^, a malo zatim njegov slávni Pútnik, kóji sav 
tadanji književni svet uveri da se javio značajan pesnik. Več 1846 
izdaje svoju prvú zbirku pesama pod natpisom Prvenci. 

U Dalmaciji, u Zadru, proveo je četiri godine, i oženio se Pavicom 
de Ponte. Za vreme italijanske revolucije od 1848, borio se kao nad- 
poručnik u austrijskoj vojsci. U početku Bachova apsolutizma, živeo 
je u Zagrebu, kao podnačelnik bojnog odelenja Banskoga Veca, a onda 
kao pobočník baňa Jelačica. U Zagrebu je izdao, 1851, svoje Nove 
pjesme, posvečane biskupu Strosmajeru, a zatim je jedno vreme 
prestao pevati. 

Postavší majorom, bio je premešten u nekoliko mesta : u Kremonu, 
Kovln na Dunavu, u Erdelj, i, najzad, u Beč. Tu mu umre žena, i on 
zatraži premeštenje u Hrvatsku. Za sve to vreme je pevao veoma 
malo. Tek s povratkom ústavne slobode počeo je više i življe pisati. 
Tad nastaje i njegova znamenitá pesma „Rodu o jeziku". Zanimao se 
i za hrv^atske politické prilike. 

1863 premešten je u Beč, gde se ponovo oženio. Pošle je još 
službovao u Veroni, Aradu i, najzad, u Beču, onde je živeo kao gene- 
rál sve do svoje smrti. Umro je 1872, 18. avgusta, a sahranjen u Beču, 
odakle je prenesen, 1879, u Zagreb. 

Pesme Petra Preradovica su izašle, i celokupne i u izboru, više 
puta. Najkritičnije izdanje je Matice Hrvatske, kóje je izašlo ove godine 
pod naslovom Izabrane pjesme. 

O Petru Pŕeradovicu su pisali J. Trnski, Fr. Markovic, M. Šrepel, 
Ch. Segvic, Marjanovic, Zahar, Zdziechowski, Pecinovský i Ogrizovic. Ali 
su najbolje studije Dr. Bránka Vodnika i Dr. Dragutina Pro- 
h a s k e. Sad, pôvodom stogodišnjice rodjenja Petra Preradovica, posvetili 
su starom pesniku cele svoje brojeve Književni Ju g (br. 6), i 
'Hrvatska Njiva (br. U), u kojima se nalazi nekoliko odličnih čla- 
naka o životu, radu, mišljenju i pevanju Petra Preradovica. 



247 



n. 

Kao ličnost, Preradovic je dobri platonovac, romantičarski idealist. 
Nimalo nije bio buntovan dub. Nikad ne zove národ u bo], nikad ne 
vapi za osvetom. Mrzio je vojsku, a citavog veka je služio u njoj. 
Nije trpio rat, a vojevao je. Voleo je slobodu više svega, a borio se 
protiv Italijana kad su tražili slobodu. Bio je više pasivan u svom 
životu nego aktivan. Národnú borbu je posmatrao samo iz prikrajka, 
a o njoj govorio samo u privatnim pismima. On je bio lojálni austrijski 
oficir, u ono srecno doba kad se pevalo: 

Kad zaželi svetli car, 
U smrt skáče Graničar. 

Ali je njegova duša, u dubini svojoj, uvek ostala postená. On je 
večito sanjao o sreci svoga národa, hrabrio ga na putu za pravdom 
i proricao mu bolju buducnost, zajedno sa ostalim Slavenima. „Na 
zemlji je vječna borba, — piše Preradovic 11. III. 1862 svome prijatelju 
Brlicu, — a onaj ne biva pobjediteljem kóji za kóji čas drugoga nad- 
vláda, vec onaj kóji na temelju pravednih načela ustraje. Ako su naši 
Ijudi kóji sada nama zapovijedaju nepravedni, budimo mi pravedni i 
vjerni svome boljem uvjerenju. . . . Naše je sadašnje stanje provizorno, 
ne môže dakle biti savršeno. . . . Najprije narodnost, pa onda sloboda. 
Sloboda pogažena opet se pomladjuje, ali narodnost izgubljena teško 
ili nikada, osobito naša. . . . Budimo muževi, pa pokažimo u nesreci 
da smo stalni, onda ce nas se neprijatelji bojati, ali ako budemo tudje 
pribježice, nikada!" 

Koga smatra Preradovic glavnim neprijateljem Hrvata i Slávená 
uopce? Nemce! 

Mržnja teče, silná rijeka, 

Izmedj Niemca i Slávená, 

Kroz vremena prostor silni, 

A ta rijeka crvena je. 

Jer je krvlju napunjena. 

Preko rieke mosta nemá. 

To uverenje je P. Preradovic propovedao kroz čitav svoj život; 
učio národ da vôli svoj jezik, da ceni i poštuje svoje veliké Ijude i 
uzima ih za primer u svákom poslu, da se jača u kulturi, da traži 
veže sa ostalim Slavenima, i tad ce dan potpune slobode m o r a t i doci. 

Ko stanac kameň budimo stalni . . . ! 
dovikuje on svom národu. 

Svoju zemlju, makar gólu, 
Sačuvajmo rodu svome. 

248 



To su glavne osobine Preradoviceve poezije : veliko rodoljublje, 
iskreno slavenofilstvo, idealistickí optimizam, kult rada i vera u pobedu 
dobra. Preradovic je jedan od najvecih pesnika narodnog jedinstva 
Hrvata i Srba. On se nazivao i Jednim i drugim imenom. Ocekuje 
političku stránku „koja ce sklopiti na slozi i bratinstvu izmedju Srba 
i Hrvata, i svakoga budalom proglasiti kóji medju njima 
r a z 1 i k e t r a ž i .... ; toj cu se stranci i ja pripisati ; ta jediná pred 
Bogom Je pravedna, a sve druge su ili glupost mnogihili 
oholost pojedinih". Jer, 

Kad svi jednog Boga molite, kad svi 
Jednim glasom Slávu pjevate, kad svi 
Jednog tiela uda ste, buďte i svi 

Duba jednoga! 

Preradovic je sastavio čitav jedan Panteón, u kom je opevao 
jugoslavenske velikane (A. Nijemčica, S. Vraza, P. P. Njegoša, B. Radi- 
čevica, V. Lisinskog, generála Knicanina, J. Draškovica, baňa Jelačica, 
kneza M. Obrenovica, i druge), Sve ih je on voleo, sve ih je cenio, 
jer je u njima video predstavnike jednoga národa. 

Nacionalizam P. Preradovica je prelazio granice jedne uske pokra- 
jine i obuhvatao čitav naš troimeni národ. A on je verovao u svoj 
národ, jer je verovao u Slavenstvo. Preradovic je bio ubedjeni slave- 
nofil. On je držao da ce Slavenstvo Ijubavlju spasti svet: 

Od istočne planut striele 
Zapadni če trud, 

tvrdlo je on pouzdano. Jer je Bog rekao Slavenstvu: 

Oštroumlje kad se smúti, 
Mudrost kada precieni se, 
Jakost kada razdivlja se, 
Nježnost kada razmazi se: 
Ti osviesti, ti razbistri, 
Ti ukroti, ti ublaži. 
Ti okriepi, ti uznesi, 
Ti mi spasi sviet na zemlji! 

Sasvim u dubu svoga učitelja Jana Kollára, Preradovic veruje 
u veliki zadatak Slavenstva; drži da je Západ „truo", da je románska 
rasa iznurena i da ce uskoro doci doba Slávená, kóji nece svetom 
vladati brutálnom silom, vec dobrotom i Ijubavlju. Retko je kóji pesnik 
slavenski ispevao takú himnu Slavenstvu kao sto je Preradoviceva 
majestetična oda „Slavjanstvu". 

P. Preradovic je skroz i skroz refleksivni pesnik. Njegova snaga 
nije u lirici, vec u odi, himni, ditirambu i prigodnoj pesmi. On je opevao 

Í7 249 



sve nevolje, jade, težnje i ideále svoga doba, ali ih je opevao na jedan 
tako mislen način, da su njegove ideje večne. Sa estetickog gledišta, 
njegove pesme imaju više nego jednu manu. Kad je on pevao, naš 
književni jezik je bio još u stvaranju, neizradjen, i njegova dikcija nam 
je danas teška, gotovo mutava; kad bi se sastavljala antologija našeg 
lirskog pesništva, čovek bi bio u neprilici sta da uzme od P. Prera- 
dovica. Ali ono čim on prevazilazi mnoge naše pesnike, to nije artizam, 
vec misaonost njegove poezije. P. Preradovič je jedan od nosilaca naše 
nacionálne Misii. P. Preradovič je od onih pesnika kóji ne izražava 
samo svoju individuálnu dušu, nego dušu svoga národa. P. Preradovič 
ne peva samo bolove svoje ličnosti, nego nevolje celog jednog národa. 
On nam ne govori o svojoj kaderi, vec o napretku svoje nacije i budúc- 
nosti Slavenstva. On životu veli : Da ! i borbi káže : Da !, ali mu je 
najveca pobeda ona koja se stekne Ijubavlju, dobrotom i pravdom. I ako 
nije bio borben onoliko koliko smo mi danas, i ako je bio više kultúrni 
teoretičar nego narodni borac, mi gledamo u njemu mocnog tvorca 
naše nacionálne svesti. Slaveci njega danas, mi slavimo našu Zavetnu 
Misao, čiju cemo ko načnú pobedu uskoro slaviti. Po razmerama svoje 
duhovne koncepcije, on staje uz naše najvece pesnike -borce narodnih 
ideala : Njegoša, Mažuranica i Aškerca. Jer, mi imamo vecih umetnika 
u našoj poeziji nego što je P. Preradovič, ali nas je retko kóji učio 
toliko kao on da volimo svoj národ, da verujemo u buducnost Slaven- 
stva, da se nadamo pobedi Dobra i Pravde i da se uzdamo u napredak 
čovečanstva. Petar Preradovič je od onih Ijudi kóji izlazi svojim mislima 
iz uskog kruga nacionálne zaslepljenosti i prigrljuje celo Ijudstvo kao 
jedno opce i široko bratstvo. Petar Preradovič je od onih Ijudi kóji 
proširuju i produbljuju dušu čovečansku. Zato ga volimo, zato se 
ponosimo njim, zato ce mu uspomena ostati trajna medju nama. 




250 



Vladimír Levstik: 

Gadje gnezdo. 

(Dalje.) 

Pri Galjotovih je bila v davnih dneh častitljiva slovenská krčma z 
zeleno pečjo, trebušatim mucem, svetniki po stenah in zmerom 
žejnimi pijančki na klopeh. In kakor so gospodarji bogateli, tako so 
postajale izbe lepše in lepše, večkrat prezidana hiša je rástla kvišku 
med jagneda-stražarja, zapeljivi šop je vihral čimdalje ponosneje nad 
vhodom. Krčma se je izpremenila v gostilno s salónom in verando, 
sobami za tujce in šenčnim kegljiščem na vrtu; gosposke kočije se 
pogosto ustavljajo pred njo. Vsako leto je tu veselica; trobojnice pla- 
polajo v kresnih sapah, učiteljevi godci režejo drzni „Naprej !" in 
poskočne plese, mlado in staro se zgrinja od vseh vetrov, gospa Ka- 
stelčeva se pripelje šumeča v židi s parom konj, nekronana kraljica 
doline. Na lično zbitem odrú v girlandah in zastavah igrajo fantje in 
dekleta „Rokovnjače" in „Divjega lovca", vaški zbor drobi pesem za 
pesmijo, staro Slovensko veselje kipi do neba . . . 

Toda Galjotovi hčeri imata rajši tihe večere, ko šedi v hiši komaj 
par kmetov in ne morejo peti tako glasno, da bi utihnil razgovor jag- 
nedov v višavi. Takrat se pritrese koza vi Cena s harmoniko, sede 
molče za peč in potegne. Cena ne govori, on pije in gode ; ali kar za- 
gode, vse leze v pete, od fantovske pesmi do cerkvene : 

„Mili Jezus, tebe počasti-imo ..." * 

„O, o!" pritisne harmonika tako veselo, da marsikdo pomisli, 
zakaj v cerkvah klečimo, namesto da bi se vrtili Bogu v čast in dušam 
v zveličanje? Toda žegen se preliva v polko, polka vriska tja na Ka- 
stelčevo, gospodični se ukradeta razmikat stole na verandi, in zdajci 
leže dvojna senca izza vrtne meje : sosedov Joža, da se zasuče z lepo 
Jelo, in Janez, da pogleda Zinki v nežne oči. 

Med Jožo in Jelo je stará Ijubezen ; bogve kolikokrat ju je poročal 
Tone, ko so dirjali bosih nog med Kastelčevim in gostilno. Zinka je ta- 
krat še majhna dremala v vozičku pod srditim Jankovim varstvom ; zdaj 
je tudi ona krasotica v cvetju sedemnaistih let. Učili sta se v Ljubljani, 
klavir igrata in vesta, kaj pomeni „bon jour", „amour" in „mariage". 
Toda Zinka zna še dosti več: ona bere Janezove knjige ter poseda 

17* 251 



ž njim v brezkončnih pomenkih ; njene sinje oči se svetijo navduŠenja 
kakor njeni plavi laski v solncu, in vsa šibka postavica trepece v 
notranji groznici. Janezu ni vec obstanka na klopi; visok, nekam 
pretenak za svoja leta, stoji pred njo, stresa belkaste lase ter široko 
maha z rokami. Kaj neki modrujeta med seboj? 

Stemnilo se je. Polna hrepenenj leží dolina kakor sanja obakraj 
cesarske ceste, ki srebrno tece pod jablanami z Galjotovega na Ka- 
stelčevo. Komaj da se rišejo v mraku domáci orehi pod zvezdami; 
žabe si odgovarjajo na polju, zategla pesem slastní odnekod, šumenje 
gozdov in ježov se zliva v dišavah sena in večernega dima. 

To je čas zaljubljenih besed. Dve mladi dvojici se spremljata po 
zamišljeni česti, poslavljata se na vsakem koncu in stopata vedno 
skupaj nazaj. 

Sredi poti se meri sivá kapelica s častitljivim gabrom; nihče ga 
ne podere, ker že tako dolgo stoji. Vmes je téma ko pod vranjo 
perotjo; še Bog ne vidi Jele in njenega fanta. Srce zveni ob srcu, 
tesno, kakor bi se poljubljali z vročima koncema. Ne on ne ona se ne 
oglasita; zrastla sta v eno ter onemela. Joža pritíska žareče ustnice 
na njene lase in misii, kako so črni, na njene oči ter okuša njih sladki 
mrak, na poluodprto školjko ust in trepeče ; Jela medli na njegovih 
prsih, tone vanj, razprostira se kakor cvet dežju, kipi kakor vino žej- 
nemu v čaši. Kaj dehti v taki voljni noci zapeljiveje od dekliškega 
telesa? In morata čakati še leto dni,,, . . 

Jelino lice je mokro. 

„O drugem kresu," mrmra Joža vroče, s skrivnostnim pomenom. 
„Cez leto dni si gospa na Kastelčevem; slúžil ti bom dan in noč ..." 

„Joža, tvoja mati me noče! Drugače me ne bi mučila s tem 
strašnim odlogom," ihti dekle. 

„Zakaj te ne bi hotela? Ona ne káže, če hoče koga . . . Dolgo 
je gospodovala, težko daje oblast iz rok ; pustiva ji čaša, ti Ijubo moje. 
Tudi starost je sirota!" 

„Ona se ne odvadi góspodovanja ! Komandirala bo, in jaz bom 
dekla v hiši ..." 

Joža jo stisne tesneje; on sam ne verjame, da bi Kastelka iz- 
pustila povodce, dokler živi. Ali saj je vseeno; Joži ni do gospodinje, 
on hoče Ijubiti, božati Jeline bele roke . . . Njegovo srce posluša de- 
kletovo misel, čuti jo z rezko boljo: mati mu je sveta, ob teh prsih 
pa molči vse razen koprnenja edinega. Beži, izkušnjava, da sin ne 
zaželi materine smrti ! 

„Ne učakam, Joža; nočem, ne morem čakati!" ponavlja dekle 
hlipaje. v 

„Samo leto, duša, le še leto dni ! Glej, však dan bom pri 
tebi ..." 

252 




Trpko se strese Jelina gibka postava: kaj pomaga, če bo však 
dan pri nji — však dan! 

Njene trde grudi merijo Kastelcu v prsi kakor tma razbeljenega 
oklepa. In zdajci — mrzličen blisk mu obsvetli pot: da se je prej ni 
spomnil ! Ne le, da ne bodo bránili, silili bodo . . . 

„Jela ..." Zamiraje, komaj slišno ji šepne v uho. 

Jela vzdrhti, vzdihne, glava ji páde nazaj. 

Ne! Joža hodi naravnost, on ne krade v zacestni temi; njegove 
roke se razklenejo, kakor da so držale žerjavico. Toda Jela še ne ra- 
zume, škrlatna sila jo vleče za njim. 

„Joža ... In če bo vojna?" Toliko da pregiblje ustnice. 

„Ah! . . . Ľahko noc!" 

„Joža!" 

Bežec korak ji odgovarja. Zdaj ve; zasmeje se tiho, pol bridko, 
pol škodoželjno, in krene visoko vzravnana proti domu, čuteč mogoto 
svojega nedotaknjenega telesa. Kri v njenih žilah poje glasneje od 
murnov dolinske noci. 

Komaj da ve, kdaj sreca Janeza z Zino; že sta pred kapelico. 

„Zbogom, Zinka; drugače te bo strah skozi terno nazaj grede." 

Njena roka leži toplo in mehko v njegovi ; zvezdni žarek ji padá 
v veliké, nocoj tako čudno strmeče oči. Nekaj j i teži srce, in rada bi 
mu povedala, če bi vedela kaj in se ne bi bála ... In tudi Janez 
težko diha; on čuti, da se nekaj bliža, in strah ga je. 

Oj gad, kako si še mlad! 

Nocoj je razložil prijateljici svoje náčrte, kakor opoldne materi, 
samo še mnogo lepše, samo še dosti več: nihče ga tako čisto ne ra- 
zume! In Zina je zdajci umolknila. 

„Zinka!" moleduje glas v njegovem srcu, „izpregovori, blagoslovi ! 
Vse to je krásno in veliko, toda skrito je kakor pod meglami, dokler 
mu ne zašije tvoj smehljaj ; mari ne veš, da je lepota in dobrota ve- 
soljnega sveta v tebi raztolmačena in venčana s teboj?" 

Ali ga razume, da je položila še drugo roko na njegovo desnico ? 

„Nu, Zinka," se osrči glasno, „kaj porečeš?" 

Zdaj pride njegova sodba; niti če bi moral na mestu umreti, ne 
bi izda'vil besede več. Dekle ga gleda kakor v snu ; izpustila je njegovo 
dlaň, prekrižala roke na prsih ter jih mahoma razprostrla. 

„Kaj porečem?" se ji utrga. „Kaj naj rečem — ?" 

Vzdihnila je, kakor bi se zasmejala in zaihtela hkrati. Za pol 
glave manjša od Janeza, mu zdajci skoči za vrat in pritisne dvoje 
svežih, drhtečih ustnic na njegove preplašene, ki se niti ne spomnijo, 
da bi vrnile poljub. Toda Zinka ne odneha: še enkrat, in še, in še, 
med smehom in solzami, sama ne vedoč, kaj počenja. Šele zdaj spozná 
Janez svojo srečo. 

253 



Kaj je to, mo] Bog? Zvezde se vrte na nebu, cesta igra pod 
nogami, kakor bi se izpreminjala v mlečno valovje, vsa temná dolina 
se ziblje in šumi, buci kakor orgie z milijoni sladkih glasov ; edino, 
kar stoji na vsem znorelem svetu, je Zinka za njegovim vratom. Juh, 
to vam sikne mladi gad, dekle okrog pasu, in pije, pije prvo čašo božjo ! 

„Ti Ijuba, Ijuba moja!" 

„Ti Ijubi, Ijubi moj!" 

Komaj da jeclja nedolžnost: oba poljubljata prvikrat. 

Ali Janez je mlad in svež; neznan ogenj mu sine v ude kakor 
strela. Zgrozi se, jezno se iztrga: podnevi bi Zina videla, da je rdeč 
ko mak. In kakor bi se kesal za vroco kri, je zdrknil na kolena ter 
boječe poljublja rob dekličinega belega krila, ki diši tako nežno po 
svežem in po nji. 

„Vse tebi, vse tebi, Zina!" 

Toda že Meči tudi ona in milo joče na njegovih prsih. 

„Ali se mi smeješ, Janez?" 

„Ti meni, ti meni, Ijuba! Ves, da te imam rad, odkar sem na 
svetu?" 

„Zelo?" 

„Vsa zemlja ne pove, na vse nebo ne popišeš. Ali sprejmeš, da 
storim vse, kar sem sklenil, zato — " 

„Zato ker si moj, ker si moj!" ponavlja dekle vzneseno, kakor 
bi molila. 

Oddaleč prihaja korak; morda se oče vrača od Kastelke. 

Otroka gresta vštric proti Galjotovim, natihem zadovoljna, da 
nihce ne ve ; še pod pazduho se ne držita, še roke ji ne poljubi Janez 
pred hišo. Le tesnobno vprašanje mu plané z jezika: 

„Me boš čakala, Zina?" 

„Do smrti ... Ali Janez, če bo vojna?" 

Njen glas je nalit s solzami. 

„Ne boj se, Zina; kar imava midva, je tako visoko in krásno 
da ne more umreti. Tako silno hočeva želeti sreče in lúči, da bova 
močnejša od vsega zla." 

In začudeno pogleda fánt okrog sebe, kakor da je govoril neviden 
drugi ž njegovimi ústi. 

Domov grede se ozira; Zina še dolgo maha za njim. 

Ce bo vojna . . . Vsa dolina govori o nji, vsi časopisi jo prero- 
kujejo; vlaki drdrajo v nočeh — ali slišite rožljanje tovorov? Edina, 
ki noče verjeti, je mati Kastelka: ona svojih gadov ne da. 

„Vojne ne bo!" je dejala nocoj Galjotu in potrkala s členki ob 
mizo, ko je vstal po dolgem pomenku o važnih rečeh. „Ali pa je šla 
moja pamet s hudičem." 

254 



„Tvoja pamet je na pravem mestu, soseda, le drugi je nimajo 
vec, ki so mocnejší od naju . . . Nu, daj Bog, kakor praviš; res škoda 
bi bilo vsega, kar sva se menila! Najine vnuke bi še rad poujčkal, 
pa ležem rad k svoji rajni. To ti bo pleme, Kastelka!" 

„To ti bo pleme!'' ponavlja vdova ponosno. 

In gre Galjot; med vráti sreča Janeza, potreplje ga po rami ter 
mu jasno pogleda v oči. Toda srce sosedovo je polno tegobe. 

Vse spi ; skozi odprto okno fantovske sobe se sliši tihi, brezbrežni 
glas téme, dihanje zvezd in življenja na zemlji. Benjamin sloni v raz- 
peti srajci ter sanjá v neskončnost; vse skrivnosti gredo nocoj mimo 
njega z odkritimi obrazi, vse bogastvo srece vidi ob svojih nogah. 
Njegovo srce se preklikava s poldrugim milijonom src; njegova skoraj 
še otroška duša čuti, da je prikovana k njim z vezmi najslajšega ko- 
prnenja. Vroča groza mu bega po koži, ko posluša v svojih prsih 
nenadoma postoterjeno moč : razliva se ko morje, peni se više od 
zvezd, nezdržema grmi v rubinastih slapovih. 

Najmlajši gad leti visoko k solncu; poljub nedolžnega dekleta 
mu je razgrnil krila. Kvišku oči, robovi: Prometej se vrne kmalu, in 
beli dan bo temnejší od njegove plamenice! 

Legel je k počitku. Skozi okno se usipljejo čme kite noci, ki 
stoji tam zunaj in pripoveduje dávne bájke; z rahlim, smehljajočim 
glasom ji odgovarja veliká mati, ki čuje, kadar spe otroci na njenem 
krilu. 



„Ves hudičev je današnji dan!" rentači vdova pred obrvi. Vstala 
je zdravá ko riba, toda trepalnice so ji s svincem nalite, kolena se 
šibe in v prsih leži skala, sto centov težka; zaman je primeknila ko- 
zarec brinjevca, da bi ugnala slabo voljo. 

„In kakšne sakramenske barve je nebo, tfej ga bodi! Ne dá se 
reči, da je megleno, ali pusto je kakor mrtvaška rjuha; solnce šije in 
se vendar kisa . . . Voda leze kakor olje, komaj se gane kje ; pa tráva 
— nobena bilka ne trepeče!" 

Zmerom težje leži tisto na srcu. Še zrak je zoprno mehak, da 
se kar gabi dihati človeku. 

„Tako bi bilo, če bi ves svet umiral," mrmra Kastelka sama s 
seboj, butaje s palico ob kamenje za potjo. 

Sla je pogledat na Jelenovo, pol ure oddaljen grunt pod Sevškim 
hribom. Celega je kúpila o Veliki noci, do zaduje njive, ko je šel 
norec-gospodar v Ameriko; neumno je storil, saj ni bil preveč za- 
dolžen, in vdova mu je ponujala na posodo, naj si opomore. Ali bedak 
je bil slep in gluh; sam je silil vanjo ter se pobral čez morje z bábo 
in zalego vred. Nu, vrag ž njim! Jelenovo, popravljeno in povečano 

255 



s kosom Kastelčevine, je pripraven dom za Janeza: to stoji, da bo 
učil v domačem kraju, če ostane zvest nameri; Kastelka ve, da je le 
tisto delo blagoslovljeno, ki ga začneš na trdnem, s svojega. Previdna 
je in sebična hkrati, pa želi, da bi odsevale v zaslugah siná tudi 
njene srage. 

„Najmlajši gad je najbolj moj," si prigovarja. „Ni čudo! Rajni je 
bil takrat že ves zapit, s težavo mu je dal življenje; kri, um, značaj, 
hrbtišče, vse drugo je šlo iz matere . . . Seveda, tudi Tone in Joža 
sta dobra dečka! Pa Benjamin je vendar bolj strupen, on misii delj, 
nego se meni sanja ..." 

Nič ne pomaga; breme davi, skala raste v grlo, sok zastaja v 
žilah. Misel kljuva, trka nekje na vráta kakor siten krošnjar, ki se ne 
da odgnati; ali Kastelka tišči, tišči, ona se bráni slutnje, ona svojih 
gadov ne da. 

„Ce le kak satan parklja vmes ne vtakne!" popusti nazadnje za 
majčken las ter se zgrozi takoj : podala se je, nesreča je odklenjena ! 

In ko zavije izza bregov na poljsko pot, odkoder gre razgled po 
njivah in stezicah tja do ceste, vidi, kako pušča sosed Urban voz in 
voliča ter dirja proti domu. Na česti so Ijudje, kriče in mahajo z ro- 
kami, Ijudje po njivah jim odgovarjajo, in vsi, dedci in babnice, bez- 
Ijajo v vas kakor nori. Vdova je čisto sama, še vpitja ne razloči. Kaj 
se godi, tristo rogatih! 

„Urban, hoj, Urban!" 

Kje je že spredaj, zijalo! S slehernim korakom goni Kastelko 
hujša radovednost; davi jo, duši, vŕta v hrbtenico, brez usmiljenja jo 
stiska za srce. Ni dvoma, to je satan, ki vtika parkelj vmes. Vdova 
koraca hitreje, še hitreje, kakor bi pela trnjevka po mečah; že teče, 
dirja, lovi sapo, zaripla v obraz, s palico kakor s puško na ramenu. 

Paglavec ji plané čez pot. 

„Tinček, hoj! Počakaj, Tine Omahnov! Kam sopihaš, žaba?" 

Toda mali se boji gospe, odkar je višnje kradel v njenem sa- 
dovnjaku; on ne utegne, mudi se mu, oblak prahu ostane za njim. 

Vas leži streljaj za Kastelčevim; na česti do hiše ni žive duše 
več. Oddaleč vidi pred županijo vse črno Ijudi: dva rumena papirja 
se režita s sivega zidu. 

„Kaj se piete, krščenduš!" 

Vdova jo ubira za trumo; nekaj jo sune v tilnik, da se ozre 
domov. In vidi na pragu dva mlada vojaka; odkod sta se vzela? Oba 
visoka, dve hoji z gore, zagorel poročnik s temnimi brki, golobrad 
praporščak z naočniki. Tako znana, bi rekla; kdo sta? Gospa se 
ustávi, z roko nad očmi ; ali pravzaprav še zmerom noče videti. Če bi 
vsaj rekel kdo: noríš! 

„Vse je hudičevo: Joža in Tone! . . . Pekel je tu!" 

256 



In Kastelka ne črhne vec besedice; tiho se ustaví, molče spusti 
palico z ráme ter ostro krene v hišo. Ustnice Ji trepečejo, kri je iz- 
ginila ž njenih lic. Joževa sablja zarožlja, ko se umakne materi; fánt 
vidi nagli drget njenih pleč ob mrzlem zvoku ter osuplo vzdigne orožje 
k sebi. Tudi ona sta bieda. 

„Vojna! Vojnaaa!" kriči nekdo na vaši. 

Ženská z dvema otrokoma za roke beži mimo in vije kakor vol- 
kulja. Pri fari klenka mrtvaški zvonec; nekdo je umri, Boga naj za- 
hvali. Kmalu jih bo umiralo mnogo, kosec je spravil oslo za pas . . . 

„Mati je žalostná!" reče Tone na pragu. 

„Grabi jo," pokima brat. 

In lastnim ustom ne verjameta: odkar vláda gospa na Kastel- 
čevem, je niso videli v žalosti niti v strahu. 

„To je Ijubezen do naju," mislita oba; težak ponos jima za- 
liva srce. 

Ali vdova ne vidi vaše; le nekoga čuti, ki je mocnejší od nje. 
Divjá, ne vedoč nad kom ; ne vda se, ona svojíh gadov ne da. Levinja 
renčí, s šapo nad mladici. V izbi se bliska in treska, nekaj se lomi, letí 
na kose, Kastelka preklinja, kakor živ krst ne pomní; v vežo diši po 
žveplu in smoli. 

„Matí, kaj delate?" 

Gospa stoji sredí izbe, in vse okrog je razvalína : zrcalo, stenska 
ura, slike z zlatimi okvirji, sadreni Prešeren, cvetlične váze in praz- 
nični porcelán ; višnjeva in razmršena bije pravkar s težkim naslanjačem 
po hrastovi mizi. Naslanjač se lomi, hrastova miza ječi, toda Joža ne 
braní: kdo bi položil roko na mater? Saj svoje razbíja. 

Pena ji brízga iz ust. Kdo je razpeklenčíl levinjo? Besná je na 
ves svet; nikogar ne ve povedali, nobenega ne ízvzame. Zdaj díha 
mirneje, kakor da je ubila nevídnega nasprotníka. Na komodí ležíta 
pozívnící. 

„Jutri zjutraj? Oba?*" 

Gada pokimata. 

Ní mogoče; zmotilí so se! Kdo vzame Kastelkí sínova? Ne, ne, 
sami bodo ízprevidelí; smešno, zakaj je divjala. Nu, kajpak, sala je 
huda; toda Kastelka ve, kaj treba storíti, sakrament! In naprosí jih 
za vse večne čase, naj ne hodijo dražit s temí rečmi. 

„Jutri tedaj! Čemu sta oblečená?" 

Storila sta prvo, kar je prišlo na um ; tudi v njiju dva je treščílo, 
kakor se praví. In ko že mora bití . . . 

„S katerim vlakom pojdeta?" 

„Popoldne." 

„Se z nočnim prideta prezgodaj. Razumeta? Nití koraka, dokler 
se ne vrnem!" 

257 



„Kam hocete, mati?" se ustraši Tone. 

„Vama nie mar!" 

„Zaman je," odsvetuje starejši. 

„Nič ni zaman!" 

„Smejali se bodo ..." 

„Kastelki se nihče ne smeje." 

„Spode vas." 

„Kastelke nihče ne podi!" 

„Vso hišo pripravite v sramoto!" 

„Kastelcev ni sram pred nikomer ..." 

Kakor bi kameň rotil ! Njo bosta učila, ki je sama iz tal izdrla, 
kar je tu? Lipe, kočijo! Gada škripljeta; bob v steno. 

Janez stoji križemrok za vráti ; bied je, brata gleda in molči. 

Kastelka šumi v črni židi, z židano ruto na glavi : s klobúkom se 
ni pokrivala in se ne bo. Tone jo spremlja k vozu. 

„Vsaj kleti ne mati, kričati ne nanje! Zapro vas in obesijo." 

„Kastelke ne obesijo; sama ve, kaj mora biti." 

V to da sinú roko. 

Goni, Jernejec, če konja ubiješ ! Vlak žvižga k postaji, gospa svojih 
gadov ne da! 

Ceste so črne moških s culami, vino lije iz krčem pred duri, vse 
pesmi pojo o vojaškem slovesu ; jok za vráti in za vogali, kamor človek 
oči obrne, povsod povesené glave . . . Samo Kastelka šedi pokonci, 
sivca krešeta cesto s kopiti; pelje se kakor na rodoljubno veselico, 
kjer jo časté gospodje v črnih suknjah in se klanjajo pred njo. Kamor 
stopi ona, lete klobuki z glav; povsod vedo, kaj gre Kastelki s 
Kastelčevega. 

Joj, babilonska gneča pri vlaku! Več bi nasuli premoga, hitreje 
pognali stroj ; gospe se mudi k môžem, ki sestavljajo vojsko cesarju. 
Mogočno jih pomerí od nog do glav, skopobesedno pove, da ni zado- 
voljna: po njenem bi Joža in Tone doma ostala. Že jih vidi, kako se 
izgovarjajo, brišejo v spisih in prosijo, naj ne zameri. 

Toda skala na srcu se noče geniti, vrisk vláka pred mestom jo 
presune ko meč; komaj dihaje se izrine na prosto in blodi po ulicah 
kakor v sivi megli. 

V mestu je trg, z okroglim kremeňom potlakan, na trgu kameň, 
na kameňu bronast mož ; hiša za môžem je blatnorjava, tri vrste oken 
ima in črnega orla nad vráti. Okna gledajo pusto in resno kakor odprti 
grobovi, v veži je zrak zatohel in gost ko testo; Kastelka'ne čuti, da 
je sključila hrbet. Ko gre po stopnicah, ne utegne gledati vojakov, ki 
tekajo gorindol mimo nje; kolena se ji šibe, gospa ne mislijzakaj, 
srce ji buta in zastaja, ona ne ve od česa. Narednik jo vodi po temnem 
hodniku, máje z glavo in govori, ali vdova ne ve, kaj ji pravi. Pred 

258 



vráti na koncu se ustavita ; reži se narednik, potem pritisne na kljuko 
in porine Kastelko naprej. 

Pri mizah sede oficirji, oficirji hodijo po sobi. Eden ima srebrn 
ovratnik, drugi zlatega, vsi jo prebadajo s hudimi ocmi ; soparno je in 
polno cigaretnega dima. Kastelka se postavi mogočno, kakor je bila 
sklenila, toda pri sebi čuti, da nekaj ni práv; meri jih od nog do 
glave, ali zdi se, da jih nič ne plaši; ko zine, da bi povedala svojo 
pritožbo, so ústa suha in vroca, jezik je vse besede pozabil in grlo 
ne da glasu. 

„Sakrament!" pravi gospa v svojem srcu, „kateri vrag me je 
zajatial?" 

In napne svojo železno voljo ter začne ponosno: 

„Dober dan, gospodje ! Jaz sem Kastelka s Kastelčevega . . ." 

Nekdo se hahlja ; nekdo nekaj gode ; stari gospod z zlatim ovrat- 
nikom prižvenkeče naravnost k vdovi, zasadi ji oko v oko, potrka s 
kazalcem na njeno brošo in zaropoče po nemško, z gl^som ostrím 
kakor sablja. Gospa ga komaj da sliši, le komaj razloči besede: 

„Deutsch reden! . . ." 

Še mislila ni na to. Doma se nemški jezik ne oglaša, odkar je 
bil poslednji valpet tam. Svoje žive dni se ni učila govoriti po njihovo, 
kvečjemu kako drobtino ve, mušico, ki je obtičala v ušesu. Za gada 
gre; dejala bi na primer: 

„Bitte schôn, mein Sohn ..." 

Toda kako se pravi „dva siná"? Ni je pomoci ... In če bi bila! 
Groza ji plápolá v očeh, soba plese, pod se ji máje pod nogami — 
toda rajši naj vzame vrag njena gada in še tretjega, še njo, še grunt 
povrhu, kakor da bi svoj jezik tajila ! Vzravna se in bliskne s pogledom : 

„Sinove marate, matere nočete razumeti, ko prosi po svoje za 
svojo kri ..." 

Tako bi jim rekla; práv na koncu jezika so jezne besede. Nekaj 
se kreše v glavi hitreje, čimdalje hitreje — gorje, če se Kastelka raz- 
togoti! Toda zlat ovratnik je mignil, pristopil je mlad gospod v práv 
takšni suknji kakor Joževa: 

„Kaj pi radi, kospa?" 

Zdaj pôjde ; Kastelka govori, poročnik tolmači, srditi starec posluša 
in grbanči obraz. Nekaj mu drgeče za ústi — mari je dobila pravdo? 
Stari se muža, vsi se muzajo; tudi vdova se drži na smeh, zdajzdaj 
se začne prilizovati . . . 

Ali zlatovratnik buši v grohot, maha gospodom, vzklika po nemško ; 
glas se mu seče, solze mu zalivajo trde oči, za trebuh se stiska, udriha 
se po kolenih. Za njim se grohočejo vsi, da cingljajo šipe v oknih, 
bijo se po kolenih in se drže za trebuhe. Stari se ustavi pred njo ter 
jo modro gleda, kakor da je povedala strašno vesel dôvtip ; nato začne 

259 



mahati z roko pred njenim nosom in govoriti, govoriti, ves čas borec 
se smehom. 

Poročnik prevaja, kakor more : vojna Je vojna, cesarjev klic velja 
vsem brez izjeme; da je Kastelka s Kastelčevega, radi verjamejo, in 
da sta siná dobra fanta, je práv lepo, ali to nikogar nič ne briga. 
Sam cesar ima žlahto pri vojakih, pa ji ne bráni v boj. Opravila ne 
bo ničesar, ne tu ne drugod ; gospod polkovnik se ne utegnejo meniti 
ž njo in ji lepo svetujejo, naj gre mirno domov ter se Bogu pritoži, 
ako ni zadovoljna. Po vsem svetu je zdaj tako, da morajo fantje na 
vojno . . . 

Dve debeli solzi sta se utrnili gospe ; nekaj težkega jo tišči, nekaj 
strašnega davi. Nič več se ne spomni, kdo je, le to ve, da gadov ne 
da. Zdaj ve samo še poklekniti, prositi z vzdignjenimi rokami; saj ne 
verjame, da ne bi mogli pomagati ! Ze skleplje roke, že sloči kolena ; 
toda nekdo za njenim hrbtom jo rahlo obrne za ráme in prijazno tišči 
na hodnik . . . 

Na trg pripeká rezko popoldansko solnce. V blišču se vdova zave : 
ni je pomoci, vrag se je lotil gadjega gnezda, práv nji na kljub je 
našuntal krvavi ples. Obraz se ji kopije v pekočih curkih, sramu ali 
žalosti, kdo pove? Kastelka ne vidi, kod hodi, ne ve, kdaj se pelje 
in kam; črna pest mesi po njenem drobovju, išče srca in ga ruje 
iž nje. (Dalje prihodnjic.) 



Janko Glaser: 



Pesem. 



Zje je mladosti cvet 

v bežečem vetru let 

osemeníl se in razsipal plode. 

Kaj si želiš nazaj? 

Se varno v najin kraj 

tam skrit je vsakjspomin in klil spet bode! 

Tja pojdi in postoj, 

ko bode mrak nocoj 

in bodeš daleč k meni si želela: 

še tam šumi skoz gozd 

in zeleni mladost — 

in vedno v bukvah tam bo zelenela. 



260 



Dr. Fr. Ilešič: 

Podlimbarski. 

Označba njegove notranjosti in njegovega literarnega dela. 

(Gl. „Lj. zvon'' 1917, št. 11. in 12.) 

Podlimbarski je bil krepka postava z junaškimi brki, a v tem jakem 
telesu je utripalo rahlo srce. O tem smo 'se uverili že pri opisu 
njegovega življenja, a sedaj hočemo dodati še nekaj pripomb. Kakor 
je Podlimbarski nekdaj plemenito podpiral svojega očeta in svojo mater, 
tako je pozneje kázal predobro svoje srce napram svojim nečakom 
in nečakinjam. Tudi marsikateri dijak ga je štel med svoje dobrotnike. 
Tisti, ki so mnogo občevali z njim, pravijo, da ni nikoli o poedinih 
osebah govoril tako. da bi se zdelo opravljanje ; razpravljal je marveč 
o vsem vedno le stvarno. V njegovem dnevniku je le en Slovenec 
ostro sojen in obsojen. Na vnanje je bil mož videti zelo miren, a v 
istini so ga težave čaša vsaj v zadnjih letih močno vznemirjale, kakor 
smo tudi že videli. Neprilike, ki jih je imel z vojaškim častnim sodom, 
so ga zelo razburile in báli smo se takrat zanj. Poznavajoč njegovo 
mehkobo, sem ga, ko je odhajal v Pulkavo, sokolil in mu rekel : „Kljubuj 
času! Trd bodi v tem kljubovanju!" a on tega ni zmogel. Kolebal je 
in včasih omahnil; izgubljal je vero v svobodo ter se včasi pod silo 
dogodkov zgrudil. „Sedel je ob suhih pulkavskih vodah in piskal 
na pesimistično piščalko . . . Svoj god je prestavil na dan 10. marca 
(40 mučeníkov)." Skratka: vztrajen je bil v Ijubezni, a pravé energije 
ni imel — lipov les, pravi prvotni Slovan. 

Treba si nam je še ogledati njegov intelektuelni razvoj. Kako 
strastno so čitali Podlimbarski in njegovi tovariši že kot dečki v Ljubljani 
slovanské knjige, o tem sem že poročal. Pozneje tudi kot dragonec- 
prostak ni zanemarjal naobraževanja. Konje je čistil in obenem bral 
Shakespearja, podnevi je ekserciral, zvečer čital. Poleg Trstenjakove 
„Zore" in dunajskega „Zvona" — polemika med Pajkom in Stritarjem 
ga je jezila — poleg Kersnikovega romána „Na Žerinjah" in poleg 
„Tugomera" je čital tudi inojezične knjige, ki mu jih je posojal neki 
kadet ali ki si jih izposojal iz knjižnic (na pr. v Trnavi) in kupoval sam. 
Posebno vneto se je bavil s Shakespearjem, bral je Angleža Bulwerja 
(* 1805, na pr. „Nacht und Morgen", „Eugen Aram"), Angleža Collinsa 
(* 1824, na pr. „Traumweib",*„Am Nordpol"), Nemce Heineja, Schillerja, 

261 



zlastí pa Lessingove dráme in njegovo „Hamb. Dramaturgijo". Vadil 
se Je pri vojakih tudi stenografije. Kasarnski arest porablja za citanje 
romána „Papeževa dcéra aneb tajnosti Ríma". L. 1877. čita doma „Ivana 
Slavlja", Hostnikov rokopisni prevod George Sandove francoske „Va- 
lentinie" in „Meto Holdenis". V začetku druge dobe svojega vojaštva 
čita že močneje Češke knjige in v njih tudi prevode iz ruščine, na pr. 
Ljermontova („v čeških knjigah nájdem še edino zabavo" 1880); Kol- 
lárjevo „Slávy dcero" je tekom svojega življenja čital opetovano. Iz- 
virni ruski avtorji se javljajo 1. 1884. (Gogolj, Turgenjev), zlasti pa 
izza 1. 1887. Puškin, pozneje Tolstoj, Garšin in Gončarov. Cehova je 
čital v izvirniku v Pulkavi. Francoske avtorje je čital najprej v slo- 
venskih ali nemških prevodih (George Sand, Cherbuliez, Rousseau); 
francoskega jezika pa se je učil izza 1896. v Terezinu in še 1905. v 
Olomucu. Dobro se je naučil italijanski in mnogo čital v tem jeziku 
(Pellico, Manzoni, Dante). Sledovi njegovega znanja slovanskih jezikov 
se nahajajo tudi v njegovem literarnem jeziku v poedinih besedah, 
(na pr. češki namestje, namek, ruski: pristalno, dejstvovati, obstoja- 
teljstvo, vcariti se itd., češkoruska je „príčina", hrvatskosrbski : iz- 
vadjen, uraniti, betjar itd.). 

Mladost Podlimbarskega sega v dobo táborov. „V dobi táborov 
so v nas razpihnili iskro domoljubja, o katerem nam v šolah niso 
hoteli in smeli govoriti", poroča nam on sam (1909). Spominjal se je 
pozneje teh let svojega šolanja, „kako sva gledala takrat z dobrim 
prijateljem na zemljevid Evrope, premikala meje dŕžavám, dávala de- 
želam svobodo, národom staro pravdo, revežem kruha, zatiranim od- 
rešenja; vsem národom, ki so se nahajali na pisanem zemljevidu, sva 
vedela takrat za pomoč, le z Bolgari nisva vedela kaj začeti ..." 
(1904). Ráno se je Podlimbarski začel zanimati za srbohrvatske ná- 
rodne pesmi. „Že deček sem z razumom čital srbohrvatske národne 
pesmi v izvirniku, dasi nisem imel nikdar slovnice tega jezika v 
rokah . . ." Njegova „Na bojnem polju" (1874) je že zložená v dúhu 
jugoslovanskih narodnih pesmi '. Balkánske vstaje so rodile to zanimanje. 
„Ko bi bil takrat videl kje kakega človeka bosenskí opravljenega, 
uro hoda bi tekel za njim . . , Kar so jele puške pokati v Hercegovini. 
Vsi, kar nas je slovanskega rodu, smo gledali na jug in pričakovali 



' Pesem ima pet kitic in se začenja : 

Kaj po velej trávi se leskeče? 
Morda to koralde so rudeče, 
Al pa jutra rosa barvana? 

Dalje : 

„Sijaj, sijaj, solnce ti rumeno, 
Šija, sijaj na polje zeleno, 
Na to pusto polje žalostno." 



262 




divnih stvari. Bosno smo imenovali debelo solzo bolesti na lici matere 
Sláve" (1887). To svoje globoko zanlmanje za osvobitev balkanskih 
Slovanov izpod turškega jarma si je ohranil v pozno dobo. Še 1. 1904. 
je pisal: „Ves nebosklon se žari od balkanskih ognjev in nikdar ne 
ploskamo jugoslovanskim himnam, ker nam nemške novine niso hotele 
sugerirati zanimanja in sočutja za krvavi boj kristjanskih sužnjev." In 
zelo simpatična mu je bila „Hrvatska knjižnica", ki jo je začela izdajati 
1. 1906. „Matica Slovenska", češ, nekateri starokopitarji ne morejo 
umeti, čemu to hrvatenje, ali mladini bo bas ta knjižnica dobro došla, 
da se priuči hrvatskega jezika, ker naše odrešenje v narodnem oziru 
je le na jugu, Jaz bi govoril sedaj spretno in dovršeno hrvatski jezik, 
ko bi mi bili podávali v mladosti takšne knjige." — Ce je jugoslo- 
vanski svet objemal s toploto sinovske Ijubezni, pa je v češkem človeku 
videl naprednega učitelja, ki ga je opetovano stavil svojim slovenskim 
zemljakom za zgled („Potresna povest", „Rex Sodomae"); odkar je 
spoznal češkega seljaka, je izgubljal romantiko, s katero je prej zri 
na slov. kmeta ter začel gledati s pomilovanjem „na te preplašene 
obraze, katere ven in ven begajo srednjeveški nazori ter strah pred 
nečim strašnim, neznanim, skrivnostnim" (1903), in bil je žalosten, ko 
je videl Ijudi, „ki mislijo, da so ustvarjeni samo zato, da rede goved . . . 
hranijo samo up sreče onkraj groba v prsih, za ta svet pa nimajo 
nobene višje ideje". Govoreč o klerikalnem separatizmu moravskem 
v primeri z naprednostjo Češke kraljevine, pravi (1904): „Nov duh 
veje iz kraljevine in ta kmalu izpodrine staro, ves svet uspavajoče 
geslo : moli in delaj ! Na njegovem mestu pa se zarodi náuk, v katerem 
je tudi molitev, ki časti Boga in človeka, geslo: delaj in misii! . . . 
Naj bi Ijuba slovenská kerjaveljska vas kmalu otresla svoj stari sred- 
veški značaj ..." 

Podlimbarski je bil v kulturnih vprašanjih odločen naprednjak, 
a ker je kulturnost pojmoval globlje, ni bil vselej zadovoljen z vnanjimi 
pojavi, ki so se kázali v zvezi s kulturnimi razlikami. Rad je razkrival 
praznote romanja („Rex Sodomae"), a vedel je tudi, da med našim pro- 
stim národom še ni mesta za pravi liberalizem. „Národ se še ni otresel 
analfabetstva," je pisal 1906, „pa že hočejo, da bi bil liberalen. Kakšen 
liberalec pa je na pr. (imenuje ime nekega kmeta)? Sovraži fajmoštra, 
a v cerkev hodi zvesto in več zaupa Florijanu nego zavarovanju proti 
ognju. In v také Ijudi hočejo vcepiti liberalstvo ! Pa kakšno ! Liberal- 
stvo s trdno vero v cerkvene dogme ..." Slovenskí kulturno politični 
boj se mu je zdel prevnanji, včasih pa tudi motivi bojevnikov nepraví. 
„Pristudili so se mi večni prepiri za puhlo slavo," je dejal 1897, ko 
so Gregorič, Trstenjak in Vrhovnik osnovali „Slovenskí list"; čital ga 
je marljivo, se po Vrhovniku dal tudi pridobiti za literarnega sotrud- 
nika, a zdelo se mu je vendar, da „vremena za spravo še niso jasná". 

263 



Naravnost ustrašil se je, ce se je bilo bati, da bi od kulturnopolitičnega 
boja trpelo slovenstvo kot tako; zato so ga volitve v odbor „Matice 
Slovenské" 1. 1914,, vsled katerih so izstopili iz odbora nekateri odbor- 
niki konservativne struje, hudo zadele, češ, kaj bo pa zdaj, ter je 
mislil tudi on izstopiti iz odbora. V zvezi z narodnim razvojem je sploh 
dajal polno veljavo katoliški cerkvi. Govoreč o Poljakih in katolicizmu 
(Lj. Zvon 1907, 347), pravi: „Moderno je vsako narodovo nesrečo pri- 
pisovati na rováš katoliške cerkve. Pa ni vse zlato, kar je moderno. 
Državo (poljsko) so prekucnili močni sosedi in anarhija plemstva, 
cerkev pa je šla z Ijudstvom in mu je bila za čaša največjih stisk 
edina národná učiteljica po pokrajinah izven Avstrije do današnjih 
dni . . ." 

Ruski národ ga je zanimal izza mladosti, a zavzela ga je Rusija 
posebno za čaša vojne s Turki (1877), ko je osvobodila Bolgarsko. Se 
pri razpravi častnega sóda 1. 1915. se mu je očitalo, da je bil že kot 
oficir rusofil. Ni pa v ruski državi prezri nedostatka mocne organizacije 
ter se je 1. 1911., čitajoč „Oblomova", čudil ne le ruskému realizmu, 
ampak tudi ruskému — dremanju. — Slovanskí svet je Podlimbarski 
poznal nekaj po lastnem opazovanju, nekaj po čitanju in kar mu je 
bilo v glavi, to je čutil v srcu. „Pravijo vam : „Bodite kozmopoliti" je 
pisal 1. 1904,, „dobro! Slovanskí svet je tako velik, da ste v njem 
lahko kozmopoliti: vse v njem vidite in vsega se naučíte!" In nikjer 
v širnem cesarstvu, „kjer ni bival Slovan, ni Podlimbarski iskal trajnih 
prijateljstev, dasi je poznal mnogo poštenih tujcev". „Na tujem si 
nikdar ne poiščem neveste," piše v „Povesti Ivana Polaja" (1909). 
„Vse moje misii so na domačih tleh. Kako naj pokažem brez rdečice 
na licu v domovini postenému človeku ženo, ki ne govori tam običaj- 
nega jezika in se mu morda celo roga v srcu". 

Borba za svobodo je tragika njegovega privatnega življenja in 
bistvo njegovega narodno - političnega mišljenja. „Pereat servitus", 
je klical v svojih mladih letih in ostro ost svojih misii napenjal proti 
avtokratizmu. In 1. 1905. o priliki ruskih nemirov je dejal: „Stal bi 
na stráni ruskih delavcev in prekucuhov, ko bi ne bila Rusija zaple- 
tená v vojno". — 

Z njegovim življenjem je v tesni zvezi njegovo literarno delo, in 
sicer vnanja zgodovina in vsebina tega dela. 

Gimnazijo je Podlimbarski študiral v dobi, ko so se na literarnem 
polju pojavili Levstik, Stritar in Jurčič. „V mojih dijaških letih smo 
gledali za Jurčičem kakor za kakšnim polubogom," mi je poročal 
pokojnik, „čitali smo ga, a Stritarja smo občudovali. Kdor je čutil 
pripovedniško žilo, je hlepel po slávi prvega". Verze je delal Podlim- 
barski že kot gimnazijalec, a prvo pobudo za javen pisateljski nastop 

264 




mu ]e dal Davorin Trstenjak. ' V Trstenjakovi „Zori" je izšel leta 1872. 
Podlimbarskega člaiiek o Petru Velikem, (značilno je, da je začel bas 
s tako zgodovinsko slovansko terno), a 1874. pesem „Na bojnem polju'*. 
„Ciidil sem se," piše Podlimbarski 2. junija 1874, ,,videti v Zori mojo 
pesem." Sicer pa je takrat snoval še druge balade ter poslal 31. marca 
1874. Trstenjaku pesmi : „Nepremišljena Ijubezen" in „Poroka na bojnem 
polji". Morda je bil to oni prispevek za „Zoro", ki mi je o njem pokoj- 
nik poročal, da ga je Trstenjak odklonil, češ, da je realističen. Ohranila 
se je pa rokopisno balada „Janičar" (iz 1. 1872). v zvezi s takratnim 
vnetim njegovim čitanjem Shakespearja, Schillerja in Lessinga je pac 
njegov dramatični náčrt, ki sega najbrž v leto 1872. nazaj, namreč 
žaloigra „Milan in Je la" s sujetom iz Trubarjevih časov. Dejanje se 
vrši ob uskoških gorah in ob Kolpi v času, ko je Trubar bil v St. 
Jerneju propovednik. Osebe imajo jugoslovanska imena, kakor: Sava, 
Vuk, Bogdan, Milica. Turški navali in tlaka so drami le vnanji in 
postranski motivi, glavni motiv je verska mržnja oziroma problém : 
„vera in Ijubezen". Vera in Ijubezen sta prišli v konflikt, ko je kato- 
liška Jela Ijubila protestantskega Milana. Jela reši problém tako-le: 
„Ena vera zapoveduje, kar prepoveduje druga, zato Ijudi samo razdru- 
žuje, Ijubezen pa je vezilo, ki jih združuje". Ob razvalinah Palfijevega 
grádu in v Felsô-Szekeyu je Podlimbarski 1874 iznova obdeloval to 
snov, leta 1876. snoval nov náčrt za to žaloigro ter se še 1877 v 
Krašnji in 1879 zopet na Ogrskem bavil s predmetom. Te pisateljske 
začetke mu je uničila trda podčastniška vojaška služba, motila pa ga 
je tudi nesigurnost knjižnega jezika, „večni boj z našim nepreračun- 
Ijivim pravopisom" ; to je bilo pri njem tem občutljiveje, ker v tujini 
cela leta ni slišal niti slovenskí govoriti. Sele ko je napravil častniški 
izpit ter mu je Radivoj Poznik v Dunaj skem Novem mestu leta 1884. 
podaril Gogolja (pozneje si je sam nabavil še Turgenjeva, Puškina in 
Lermontova), se je lotil pisateljevanja ter ga nahajamo v Levčevem^ 
„Ljubljanskem Zvonu" prvič 1886 (potem 1887, 1889). Za „Zvon" je 
prispeval tudi pod uredništvom A. Aškerca s katerim ga je seznanil 



' „Leta 1872 sem Trstenjaku kot smel dijak poslal par pesmic in potem še neki 
spis o Petru Velikem, za kar me je pocastil s pohvalnim pismom, v katerem se 
nahajajo tudi pouki. — Pozneje se je še istega leta par dni mudil v Ljubljani in pri tej 
priliki me je pismeno povabil, naj ga poiščem v gostilni pri Virantu. Zgodilo se je. 
Jeseni sem moral k vojakom in vec se nisva videla." 

2 Sedanji dvorni svetnik Anton Levec v Gradcu je bil Podlimbarskega součenec, 
prijatelj v šolskih letih pa mu je bil tudi sedanji Ijubljanski nadučitelj Ivan Levec. 
Sedaj že umrlemu Fr. Levcu (dež. šolskemu nadzorniku) je Podlimbarski 1874 poslal 
pismo o Slovakih, a osebno ga je Levcu predstavil šele Podkrajšek 2. decembra 1888 
pod Rožnikom. Ko je Levec 1916 umri, je Podlimbarski pisal: „Škoda zanj. Mnogo 
je trpel. Meni je bil dobrohoten prijatelj." 

18 265 



Podkrajšek leta 1901. Podlimbarski ]e Aškercu obljubil, da mu kaj 
spise, „za enkrat me torej zopet imajo". Urednik Zbašnik ga ]e 1903 
písmeno povabil na sotrudništvo. V dobi med Levčevim in Zbašnikovim 
uredništvom, takrat tore], ko se je pojavljala moderna, je napisal večjo 
povest za „Matico" (1895) ter je sodeloval pri „Slovenskem Listu" (1897). 
V zadnjem desetletju pa je pisal tudi za „Koledar Družbe sv. Cirila 
in Metoda", za „Slovenski Národ" (listek leta 1907), za „Literarno 
Pratiko", a končal je s „Slovanom" (1916), „kjer se mu je pero zlomilo". 

(Dalje prihodnjič.) 



A. Debeljak: 



Vojna silhueta. 

Xred mano mož izlušči se iz mraka 
od mesta sem in negotov obstane, 
v ožgani suknji: „Dobrej večer, pane. 
Je daleč mesto? kúpil bi tobaka. 

Pri trenú. Postelj moja cesto — mláka, 
nerada se mi roka stará zgane; 
prišepam-li nocoj še do Ljubljane? 
Zivljenje bo po vojni dolga tlaka ..." 

Ponižni rod izpod petá arpadskih, 
kako hitiš, o sin petá karpatskih, 
prikriti prošnjo: tu se ni ti bati. 

Je daleč mesto? Tam si bil sedaj. 
O vem, neznancu dé težkó se : daj ! 
še težje, bratú prazno dlaň je dati. 




266 



Ferdo Kozák: 

Pismo. 

(Iz zapuščine mladega blaznika.) 

V beli hiši o Kresu, 19 . . 

Daleč si, tako daleč, da dvomim, če doseže moj klic tvoja ušesa. 
Vendar te kličem nocoj, mati ! A ti si daleč . . . Nekoc so mi 
rekli, da te ni vec. Mogoče so verjele solze, ki so pojile prst tvojega 
groba, a solze lažejo. Duša ni verjela, ker je bila prešibka za tako 
breme. Tudi danes ne veruje . . . zato te kliče trudna in žalostná. 
Tako leži sredi trat golobica z zlomljeno perotjo in njene oči pijejo 
višine, da jim izsrkajo vabljivo skrivnost. In strašná je žeja teh oči. 
Odprl sem okno in te poklical. V prožnem razvodju telesa je 
plala žrjavica in kaplja za kapljo je žgala v možgane. Uporne misii . . . 
Pa so ugašale, kakor je ugašalo v meni življenje. Požirek za požirkom 
ga je srebala lačná pošast bolezni, že vsa omamljena od tega gostega, 
vročega vina. Roka je drhtela, srce je tičalo v grlu ; a pošast je srebala, 
srkala . . . Globoki, kakor grob zvesti mir ! Kdaj me uteši hlad tvojega 
poljuba? ... Na zahodu je sijala svetla molitev. Zapri sem oči. Struna 
poslednje lúči je zvenela skozi večer, v njen tok se je vpletala nit 
ptičjih pesnic. Zasanjal sem čisti curek otroških dni . . . Se ves? Tiho 
je predel v sobi volneni ovoj zimskih večerov; zunaj sneg. V zraku 
je vel Miklavž in iz dalje Božič . . . Vsaj enkrat na svetu preživeti 
še uro prvih ciljev, ki jih ni še skalila senčica dvoma. V škrlatu in 
ponosu so vstajali, kralji. A zdaj na koncu steze poginjajo kot strgani 
berači. Le malo se jih gnete še krog mene; pa kaj mi hoče čreda 
sivolasih norcev, ki jih kiti velo cvetje in se jim blato prevar drži 
rok in nog! Skrij se, solnce, da ne vidiš, da ne obsiješ moje grenke 
bede . . . Oko je sanjalo . . . Mati! Se spomniš poletnega jutra in 
otroka, sedečega kraj mize na belih tleh? V prožnem hrbtišču se je 
lovilo ravnotežje, vse nožné mišice so se trudile za prvi korak. Roke 
so počasi spustite mizo in zakrilile po zraku. A noge so odrekle pre- 
hitro. Takoj nato drugi trmasti poskus. Telesce se je varneje vjelo v 
pravi lok, noge so ubogale. Šele na sobnem pragu je planil smeh v 
obrazek in ti si strmela v tisto belo bitje, zibajoče se med podboji v 
bogatem solnčnem zlatu. Nov človek v življenju, mati ! . . . Dobro 
vem, da si takrat pomislila: kod bo hodil? Do kod pride? Tudi ti si 
se pri vsakem početku zbala konca . . . Zato si v tisti jasni uri strmela 

18* 267 



preko sinove glavice, tvoja misel je hitela v bodocnost. Blagor, da je 
odvzet pogled vanjo! Mogoče bi Jokala nad nevednim otrokom; tako 
si ga pa objela in vroče prižela na svoje grudi, kakor Je bila vroča 
tvoja bojazen. Do kod pride? ... Ali je bil veter ali tvoja roka, ki 
mi je legla na čelo? Prešle so misii in sen; začutil sem vseokrog 
samo tebe, kakor sproščen slap, lijoč od bogvekod. Še bolj je drhtela 
roka, ki je zapirala okno, kri se je penila v odmevu tvojega bitja. 
Zato te kliče zdaj žalostná duša, zato ti piše trepetajoca roka . . . 

Zakaj se pri vsakem pocetku zbojimo konca? Kaj ne, da si tisto 
jutro cutila, kako se trga od tebe del tvojega telesa, kako se izvija 
iz smeri tvoje nová mlada volja? Zato je hotela tvoja misel v bo- 
docnost. V katero? Svojo ali mojo? — Glej, odgnalo je seme v 
gori in mlado steblo se je izvilo zemlji. Leta gredo, stebelce raste po 
višini in moci ; vedno višje se pne, vedno širše grabijo veje v vetrove. 
Kam? Pusti knjigo učenjak, z debelimi očali in nagni uho do njega, 
da čuješ kako utriplje mladi sok in kako je že z rojstvom pripeval 
edinemu cilju in smeri od vekomaj. Zakaj se je borilo debelce z vetrom 
in se ni dalo upogniti? Zakaj je ihtelo vejevje, loveče ravnovesje v 
viharju, če ni stremelo že vse življenje v višino? Sivé gube so pre- 
pregle tvoje čelo, učenjak, stoleten se kradeš proč v svoj mračni stan. 
Kaj nikdar še nisi čul v mŕtvi, gluhi noci šumenja lastne krvi, ko so 
pronicali nešteti rdeči biseri skozi staničje v neumornem, silnem utripu 
življenja? Kaj te ni še nikdar opijanila sladkost teh akordov, da bi 
čutil v sebi tisto večno smer, tisti edini cilj, ki smo nanizani nanj, 
kakor koralde na zlato nit? Le pojdi, mračnjak, k zákonu, ki si ga 
postavil, k hiši na pesku ! Tvojih ust še ni blagoslovil divji vrisk : sem. 
Zaradi njega je shodil otrok. 

A ti si se zbala bodočnosti? Povej, kaj je in kje? 

Drevesce sem videl, a kdo je vlil v zrak nad njim podobo, ki 
bi bila odločena zanj? Raslo je, ker je moralo rasti, in borilo se je z 
vetrovi, ki so lomili in krivili deblo. Takrat sem zaslutil njegovo bodoc- 
nost. Njegov upor mi jo je razodel, kajti bodocnost je življenje. Ne 
misii na rožo, ki so ji dali kolec v oporo, ne na otroka, ki so mu 
položili krono v zibel, da ne oblati tvojega srca učenjakova laz. Vso 
noč je ukrepal in polnil knjige papirja, omrežen v plesnivi smrad 
pravil in ústroja; ob zori je pa potrkal na duri berač s krono pod 
pazduho. Na vrtu je venela roža. A temelje njegove bajte je razrival 
ukrivljen, razmršen hrast; po njegovih vejah je drhtel smaragden sneg 
mladega zelenja. Cutiš zdaj bodocnost, mati? Tvoj sin je bil lokvanjev 
cvet, brsteč pod kalno gladino. Si bila pri njem tisti dan, ko se je 
razvil v blesteči belini, prožeč solncu svoj kras? — Ves, takrat je 
pal v dušo mračen sen. Vihar me je iztrgal zemlji in me treščil v 
orjaškem pogonu v brezčasje. In plul sem skozi temine kakor ognjena 

268 • 



kaplja, ki kane s solnca. V medlem somraČJu so iz dalje bledeli obrazi 
poznancev, a duša je pripevala trdemu ritmii samote. Moje srce je 
bilo goreča posoda ; v zlatih snopih je škropil iz nje plameň moje vere, 
iz sleherne stanice je rasel pojoči psalm Njegove veličine — to je 
bila bodočnost, mati; zaradi nje je shodil mož. 

Roka piše . . . Strahoma vliva duša mrtvim črkam življenje. 
Grenka je naša božja pot, misii! Dnevi, jasni golobički! Kam ste po- 
begli ? Ugasnila je svetla perot ... že dávno. V mrzli kleti sem zdaj 
pokopana zver in moja leva strán je razklana. 

Bied, od prečutih noci oznojen človek mi je položil na glavo 
leden ovoj. Tako čudno so svetile njegove oči. Ne boj se, zvesti stražar, 
saj to truplo ne zmore požara. Hej, kdaj je položil v lobanjo ognjeni 
ptič svoja jajčeca? Komaj da še drhté ustnice v zatajenem kriku. 
Roka piše . . . 

Mláka skaljenega zlata sveti nad menoj in žge. Ali je solnce, 
strašno v svoji smrti, ali si ti, ugasla mladost? Zaslanjam si oči in se 
oziram; krog nog se mi peha utrujena kepa norcev. Otroci, Ijubčki 
moji! Odkod ta rja, ki je izžrla zlato vaših kronic? In ti mladi vaši 
laski so sivi, otročki! Naj pokleknem v prah, da pijem solzice vaše 
iz oslepelih čašic. Zlati moji, silni cilji! Slanica nam je izpila dušo. 
Rajaj, deca, smej se, da zmore vse kraljestvo vsaj en smehljaj. In ta 
je tvoj, mati, ker si posetila kralja. Ali slutiš grenko izpoved srca, ki 
si ga rodila, o čudežna ? Zaznalo je v sebi bodočnost kakor roža barvo 
in si hotelo postaviti svetišče na skali. A ti si se zbala, ko je shodil 
otrok; zbalo se je srce, ko je shodil mož. Kajti slabiči smo in ne 
zmoremo vere. Le za hip oblizne blisk togotno noc in ugasne. In to 
je tvoja vera, duša; kakor zver bežiš pred lučjo in iščeš studenca v 
puščavi. Ha, kako se zaganja iz téme v temo, srdita besnost ji trga 
krik iz suhega grla. Na, išči, vohaj in trpi, dokler te ne uklone krč 
onemoglega obupa. Trpi ! Kajti bojazen je v nas in pri vsakem koraku 
spušča v kri jedek sok dvoma. Uho ne čuje več studenca v globini, 
preglasil ga je šum vrelih slapov. 

Stal sem zvečer sredi trga; polovico je krila krpa mesečine, ob 
obeh straneh so dremale hiše. Tu in tam je svetilo v oknih, gorka 
pomlad se je igrala z zavesami . . . Nekje je zapel korak, iz ozke ulice 
se mu je odzval drdrajoč voz. Mimo je hitel otrok in žvižgal. Nato 
zopet tisina. A že jo je vzvalovila rahla pesem klavirja . . . Kdo igra? 
Kdo je odprl škripajoče duri, da je zajokalo po trgu? Kam drsi na 
nasprotni stráni dvoje sene: on in ona? Še trši, še globji molk je 
ostajal za njima. Enakomerno so padale kaplje topečega se snega 
na tlak in strešné žlebove. Hiše so dremale, nemi židovi . . . Prvi- 
krat sem takrat zaslutil v njih osrčju nekaj, kar je in mimo česar 
sem hodil prej slep in gluh. Slutil sem življenje po izbah in sobanah, 

269 



v pogovoru in molku, v Ijubezni in skrivnosti. Plaha je liitela za meno] 
moja senca, ko sem se plazil pod okni kakor tat, ki je ugledal škrite 
základe. Čisto narahlo je potrkalo na srce ... In vso noc je stalo 
vprašanje pred očmi: In ti? Iz noci je žgalo in bodlo v možgane: 
Kam ? Ah, če so se omočila ústna v sladkem vinu, ne moreš vec vreci 
polnega kozarca ob tla. Zejen si in sladkosti potreben. Takrat me je 
onečastil prvi dvom. Kleta slast krvi, razbiti zibel, komaj so se noge 
privadile koraku! Kako pusta istorija! Glej, zgrabil me je smeh zani- 
čevanja in studa. Blaten in krvav se je zgrudil klevetnik kraj mláke, 
na ustnih še ponos laži, sebi v odvezo, da posveti najglobljo propast 
in jo odene v škrlat zmagoslavja. Beraška je krinka, prijatelj, in bedna 
je halja nadčloveška. Se tako temná noc in še tako globok prepad te 
vrze iz sebe, kajti však se vrne. Na gori stoji tempelj in nobena cesta 
ne vodi mimo, nobena krivá steza se mu ne skrije. Stekajo se vanj 
kakor žile v srce, neizmerno omrežje miljonov smeri. Zato sem omahnil 
k daritvi v svoje svetišče, kjer prebiva največja skrivnost. Ko sem se 
vrnil, je ležal molk na ustih in oči so lepele na tleh. Drvil bi z brzino 
vetra, daleč, samo proč odtod in od vseh. Bežati . . . Pred seboj ? — 
Postoj, braté ! Na nizki veji se ziblje obesenec in iz počrnelega obraza 
bleste bele oči. Natakni si ovratnik poštenih, da ti bloden veter dahne 
uspavanko na lica. Kam se obračaš ? Brez tega ne ubežiš ! . . Telo drhti 
in se vije k življenju. Cul sem šklepet lastnih zob. Sladko življenje, 
ostani ! Kajti Ijubim te kakor samega sebe. Saj sva tako tesno obse- 
žena drugi v drugem kakor luč in senca. Glej, že je zginil z ustnic 
trmasti posmeh; glava klone na prsi. Pojdi z menoj, proč od hiš in 
cest, ker jih sovražim. Tam je vse laž, in Ijubezen tistih src je le 
visoka kupčija vlačuge. Govorica in delo polni kotanje brezboštva, 
kletev in hlimba gori na oltarjih molitve. Beži z menoj, življenje, da 
ne čujem več plešočih mas. Le igrajte jim godci gledišč in zlata, godci 
názorov in idej, igrajte glasneje in divje: svet plese. Nečisti Babilon, 
hárem gladkih psov ! Liži in grizi, da ne zatajiš svojega plemena in 
osnove. Toda med teboj in menoj, življenje, je jaseň dan in dih božji 
brodi med valovjem ozračja. Reči mi v tem svetlem trenutku spoznanja 
dobro besedo, reči ! Molčiš in šiješ. Povej, kaj si, da te spoznám in 
in pôjdem s teboj! Si samota ali delo, ali oboje? Si spanje ali sen? 
Ne meri tako strogo drgetajočih nog ; privadim jih novému potu. Gemu 
ta molk? Že me je omámil strah; krvav blisk se je prelil iz oblaka 
v oblak. Je tudi tvoj blesk le kratek hip? Ne, ostani! Skrijem te v 
najtršo samoto, četudi si laž. Bodi izrodek : hočem te ! Ker ti si jaz in 
jaz sem ti in izven naju ne obseva nikogar Ijubezen moje krvi. — 
Ostal si. In odslej si hodil z menoj, neločljivi drug, vedno tih in sijoč. 
Sledil si mi v najiišje mrakove mojega domovanja, v gluhe temnine 
najtajnejših hodnikov. Kadar je od daleč dihnil mehak klic v samotni 

270 



dvor, si stal pri meni in čakal. Zri sem v tebi svoj obraz kakor se 
ogleduje roža v potoku. Zapri sem okno in zagrnil závese. Tako se 
plazita v železní kletki človek in zver, pogled zacepljen v pogled, telo 
vedno usločeno v nápad. A glas je vabil glasneje; in v zločina žejni 
Ijubezni je kipelo morje najinih nedoznanih strasti, vrelo je silnejše — 
do nevere. Ha, pridi, da ti razgrizem grlo in se napijem tvojih sokov! 
Daj, da razsekajo te roke tvoje belo staničje! Val se je pognal in 
prekipel; zvila sva se v divji boj, da so pele mišice. Opljuval sem ti 
obraz s sovraštvom in dvomi, a tvoje srce je trdo oklepalo najdražji 
základ: bodočnost. Izpusti roko in ne glej solz onemoglega srda in 
volje. Tu, na čelo še Iškarjotov poljub, ker nisi resnica, a te Ijubim. 
V božjo luč ovitá laz je bodočnost v tebi, da se srce ne ustraši puhlega 
malika. Cemu čakáš? Odgrni očem njegovo praznoto. Glej, končano 
je in v srcu razpreda nevera svoj plašč preko vsega, kar je kdaj živelo 
v njem in izven njega. Zakaj kipi tam zunaj življenje od lic do lic, 
od duše do duše in zakaj si ti pri meni s svojo skrivnostjo? Katera 
cesta, tihi drug, pove svoj cilj? Kakor v sanjah čujem krik človeka, 
razpetega med nebom in zemljo. — Sredi gozdov leži jezero, ki se je 
odreklo dotoku potoka. Kakor ugaslo oko strmi začarana, brezgibna 
gladina v molk. Od brega že steza mahovje svoje zelene roke, blatno 
bičevje sreblje poslednjo čistoto in nanjo léga pajčevina nesnage in 
smradu. V globinah pa glojejo vode in dolbejo v dno, kakor bi tisoč 
vprašanj otrovalo ta temná, silná kraljestva. Vse, kar je prej valovalo, 
se dvigalo in dihalo, išče izhoda. Miljoni mokrih kapljic vrtajo v blato 
in skalo, vedno globlje, brez cilja, gnani v pogonu po rešitvi. In val 
ni več val, vode niso več vode. Žgoči strup razkraja, orje po njih 
teminah. Ah, mogoče zaziblje še kdaj silen vihar vse tiste glodajoče 
jezike in jezičke v celoto. Mogoče ... A vihar beži in ne ozdraví. 
Kajti v dnu se delí plast za plastjo in razpada; s srdom grebe po 
samem sebi in hoče do svoje prvotnosti, še dalje, do konca, práv do 
jasnega dna. Ha -ha! Tu, slávna modrost! Kje je dno? O bolna, do 
smrti bolna moja duša! Razkrajaj, grebi, deli do najmanjšega in še, 
še . . . v brezmejnost? . . . Baš nad senci je rezko prasnilo, kakor bi 
počila struna ... Ha-ha-ha . . . Cloveštvo! 

Tiho, tiho . . . Bele sobe molče, na temnozelenih tleh trepeče 
odsev nočnih lučic. Skozi visoka okna strmi polnoc. Nevidna bolečina 
drsi od postelje do postelje ; zdaj vzdih, zdaj plašen krik ; na dvorišču 
ropoče voz. Nekoga peljejo proč ... za vedno. Noč nas zbližuje. Strah 
nas je nečesa, ki hodi med nami in je, pa si nihče ne upa priznati. 
Vsa strašná nemožnost stoji tu kot možnost in oči se boječe upirajo 
v poltemo. Mrzla roka strahov léga težje na srce . . . Pred čim trepečeš, 
duša? Pred koncem, pred grobom? . . . Tam iz noci se beli cerkev; 
nad njeno temno kupolo sijejo zvezde — večná, nikdar obsežena 

271 



skrivnost. Življenje v steblih in srcih, nedosežnost vesoljstva in naše 
smrti? A zvezde gorijo, utripajo . . . veliki nemi plameni pred božjim 
altarjem. — Iz pritličja je planila v noc divja pesem. Pokopano 
življenje se je iztrgalo iz dna duše in zaplakalo. V besnem očitku 
vre skozi mrakove in se pne vedno silnejše v kletvi in grožnji . . . 
Vedno višje se nosi strašni ritem in prosi, prosi ... A zdaj je v zani- 
čujočem posmehu mahoma obsegel noc in pljusknil do zvezd. Zvezde 
molče, nedosežne, gluhe . . . Pesem rjove. Kakor bi jo bruhala moja 
duša iz sebe, da vsaj enkrat izupije svojo bridkost. Da se osveti, da 
vas prekolne, daljne, svetle zvezde! Mati, zdaj ostani pri meni! O, 
zdaj mi povej, je-li resnica otrok na pragu v jutranjem solncu? Tisto 
nežno bitje — in jaz . . . isto? Ne, ne, tu vmes leži nekaj bolnega, 
težkega ... laz? On ali jaz? . . . Ah, skloni k meni svoj sveti obraz, 
nagni mi glavo na svoje grudi, kajti truden sem. Plameni so pogasnili. 
V možganih grebe z ostrimi nohti mraz . . . Glej, kako rajajo moji 
otročki ... K meni, bedna deca, tesno v moj objem ! Tih ples je v 
nas . . . sem-tja, sem-tja . . . Ocki so slepi, dušice prazne . . . polahko, 
polahko . . . Solze, tihe rosice žalostnih src! . . . Zvonovi pojo . . . Še 
moja grenka samota se plazi z nami k pokopu otroka. — Poklekni, 
mamica, kraj groba, da bo lažja, slajša ta črna zemljica. — 



Oton Župančič: 



Večerná. 



yj šum voda zvečer 
iz dalje neprestani! 
O spev slapóv ubrani 
v zvezdá strmeči mir! 



Pramati ! Melodij 
vzkipeva ti naročje, 
za prosto polnozvočje 
boré se brez strasti. 



Podzemskih katedrál 
oboki in oboki . . . 
iž njih, iz orgel, zvoki 
gnetó se val na val. 



Nepotekljiv je vir, 
iz sebe sam se hrani 
o spev slapóv ubrani 
iz dalje však večer! 




272 



Marija Kmetova: 



Interieur. 



Vdimu je kavarna nalahno pijana. 
Stokrát prevarane hrepenijo lúči še in še in trepečejo v rezkem 
smehu. Kakor mlad tat se motá godba skozi šumenje. 

^Saj si ne morem misliti, da je res, da si tukaj in te imam pred 
seboj !" 

„Seveda sem tukaj, poglej me!" 

^Kako sem te čakala ves dan! Se mrak je bil v jutru in že sem 
vstala in pogledala skozi okno. Po česti navzdol sem pogledala in 
sem te videla." 

„Kako daleč sem bil tedaj še jaz!" 

„Daleč in vendar čisto v meni." 

Njene oči žarijo in vsaka poteza je polna sreče. 

„Vse dopoldne sem hitela in hitela. Hip za hipom sem pogledala 
in však človek, ki je prišel izza ovinka, si bil ti, in vsakemu sem se 
nasmehnila v pozdrav." 

„Kaj me tako malo poznáš, dáme zamenjaš s prvim, ki pride?" 

„O, ti! Saj veš, saj razumeš! Ne veš?" 

„Vem; le nagajam ti." 

„Popoldne sem sedla k oknu in se naslonila. Gledala sem te. 
Solnce se je smejalo po mojih laseh, in ko sem pogledala, je bilo 
nebo tako, tako modro in jasno kakor tvoje oko." 

„Je vedno jasno?" 

„Vedno — zame. Bolj in bolj je gorelo solnce, bolj in bolj je de- 
htela pomlad." 

„Jaz pa sem se dolgočasil v vagónu." 

„In ko je zazvonilo, mi je bilo, da glas pozdravlja tebe in te 
vábi in kliče v moje naročje. Takrat je bila sreča v meni, a v mraku 
je prišla bolest." 

„Moj Bog, kakšna si!" 

„Se bolj silno je bilo čakanje, še večje hrepenenje. Slišala sem 
Ijudi in štela korake. Stala sem ob oknu, sklepala roke, gorela so mi 
lica in glava je bila težka in motna." 

„Od čakanja?" 

„Kako meniš?" 

„Nič, nič." 



273 



„v čakanje je pripolzela groza, groza, če bi te ne bilo. Odmevali 
so koraki ; s te ceste, z one ceste so prihajali. Sedla sem k mizi, spet 
sem slišala korake, a to je bilo le moje srce." 

„Beži, no — beži." 

„Planila sem k oknu in zaželela sem si Ijudi, mnogo Ijudi, da bi 
ugibala, kje si ti med njimi. Pa je bilo vse tiho, čisto tiho." 

„Tako?" 

„In potem, potem — prišel si. O, ti, ti!" 

„Tako?" 

„Je res, kaj ne, da je res ? Kakor v bajki mi je. Kako si dober, 
dober ..." 

„Tako?" 

„Kaj te ni?" 

Ona se zdrzne in prebledi. Oci se širijo in širijo in trudoma se 
nasloni nazaj. Tam v kótu je ženská in nemé besede plavajo v motnih 
pogledih od njega do nje. Že se razmahne širok nasmeh krog njegovih 
ustnic, tedaj se skloni in nagloma vpraša: 

„Kaj si rekla?" 



Janko Samec: 



G. 



V težki duši. 



[lej, ti si mi bila kot zarja jutranja, 
ki z vrhov visokih se v polje razlije; 
si bila mi solnce, ki vecnosti šije, 
večer, ki nad zemljo pokojen se sklanja 



In kakor dva srečna, nevedna otroka 
v življenju sva stala. Prišli so viharji — 
in, kar prej bleščalo se v svetli je zarji, 
je šlo kot da vzela vse noc je globoka. 

O če bi vsaj vedel, kaj srce zdaj hoče! 
Le to mi je jasno v tej težki minuti, 
da vse siromašno mi niti ne sluti, 
zakaj se nad lastno bolestjo grohoče? 



274 



Dr. Ivan Lah: 



Rod Jurija Klemenčiča. 

M lad poletni dan se je klonil na večer v tesnem krogu gor. 
Solnce se je pogreznilo pod obzorje in temná rdečica je po- 
barvala čela skál, ki so se oprostile iz žgočega objema njegove plo- 
donosné Ijubezni. 

Starí gozdovi so stali tiho in po njihovih temnih vrhovih je letel 
nasmeh, kakor nasmeh izkušenega človeka, ki je doživel nad mladimi 
zadregami trenotek sreče. 



• Češka pisateljica M. Gebauerjeva je izdala román „Rod Jurija Klemenčiča", 
ki slika življenje na naši koroški narodni meji. Pisateljica je preživela nekaj čaša 
na našem lepem Jezerskem in je imela priliko opazovati naše Ijudi, njih življenje 
in trpljenje. Priljubilo se ji je to dobro, priprosto Ijudstvo, ki se bori s prirodo in 
razmerami : čas je tu mogočen gospodar, toda trda gorska narava kljubuje tudi času 
in vsem njegovim silám. Pisateljica je odločna optimistka, ki vidi v zdravem národu 
ftjegovo boljšo bodočnost. Podala nam je nekaj pristnih naših tipov, brez vsakega 
pretiravanja : to so Ijudje, kakor so vzrástli na naši zemlji, v tihem gorskem zatišju, 
kamor posega svet s svojimi modernimi nápravami. Vsi ti Ijudje se ti zdi — so 
živeli v resnici ravno tako, polni dobrih in slabih lastnosti, a vedno zvesti sebi in 
svoji zemlji. Njih narava je trda kakor skala in globoka kakor neznana notranjost 
naših gorä, viharji življenja gredo preko njih, pa jih ne uničijo; njih življenje je 
krepko, njihove misii so naravne in čisté, kot gorski studenec : čutijo nevarnost, ki 
jim preti, a verujejo v svojo dobro usodo: premagujejo svet in življenje s svojo 
zdravo silo. V tem oziru prináša nam pisateljica v tej knjigi zdrav življenjski názor 
— pa tudi graja, kar je slabega in tujega v nas. — Krásni so popisi naših gorá, 
onih tihih globokih naravnih sil, ki jih občuduje však, kdor je živel kdaj v njihovem 
kraljestvu. — Pisateljica je posvetila svoje delo „Spominu svojih mladih bratov Jana 
in Jurija". Češka kritika je pozdravila knjigo z radostjo. „Avtorka," piše M. Rutte v 
„Nar. Listih", „je razumela z bistrimi pogledi Ijubezni in izkušenosti, kaj grozi našim 
jugoslovanskim bratom od zunaj in znotraj. Spoznala je, kako gloda klerikalizem 
njih narodno samozavest, kako ohlaja in odtujuje Dunaj njih sinove, ter koroški in 
štajerskí samostani njihove hčere, kako gospodarski konservatizem odpira vráta 
nemskemu kapitálu, ki se polašča vodnih sil in industrije, dočim kmečki sinovi, pri- 
siljeni vsled bigotnosti staršev, životarijo po gorskih farah . . . Zato bi zaslúžila knjiga, 
da bi bila prevedená v slovenščino, ker bi pomenila poleg tega, da bi obogatila 
literaturo, tudi živ političen impulz." Prejalislej se bodo uresničile te želje — za 
sedaj podajamo tu nekaj odlomkov, ki se nam zde vážni, ker bomo iz njih spoznali 
v glavnih potezah delo, ki razkriva naše življenjske in národne slabosti, naš boj in 
odpor, našo voljo do življenja in našo zmago bodočnosti. — Knjiga je izšla v znani 
založbi J. Líiichter v „Zbirki krásne književnosti". Str. 316. Cena 6-24 K. 

275 



Nebo Je počasi bledelo. Globoki azur, ki ga je pričaralo ognjeno 
povelje, se je izgubljal kot mehka perot — in ko je prvá zvezda z 
radovednim žarkom pogledala v dolino in se je prvá kresnica zasvetila 
iz temnega skrivališča, so čela skál zopet govorila samo o miru, uda- 
nosti, o spominih in o novem pričakovanju. 

Zivljenje je šlo po tihih stezah nocnim sanjam naproti in nasmehi 
na njegovih ustnih so podajali obračun o srčnih dogodkih. 

Svetlolasa otroška glavica, ki je živela samo v solnčni svetlobi 
in še ni poznala tajinstvenega žarka nočnih zvezd, se je živo obracala 
za belimi ovcami, ki so hitele s pobočja pod nizko domáco streho . . . 

(Cutimo takoj, da smo v gorskem okraju : pastir žene pod večer 
svojo čredo domov, kmet se vrača s polja, ženské pripravljajo večerjo. 
Seznanimo se z nekaterimi prebivalci in kmalu zbudi našo pozornost 
nov prizor.) 

Od koče, ki stoji visoko v gorah, stopa po poti, obdani z me- 
cesni, dekle z mladim môžem. 

Prišla sta na konec gozda, kjer se je pot k njihovim hišam ločila. 
Obstala sta in sta gledala molče na slikovito dolino, na svojo domovino. 

— Tam je hitela Dravá z zelenimi valovi po oni česti, ki 

ji je cilj potovanje brez konca in mir, ki ga nikdar ne doseže. 

Tihota gorskega kraja ni motila mladega moža v njegovem molku. 

Cez čas je reklo dekle tiho: 

„Móram iti, Luka," in se je privila k njemu. 

Luka je pogledal na njo: njene polodprte ustnice so hrepenele 
po poljubu. Ovil je roko okoli njenega pasu in se je za trenotek za- 
gledal v njene temne oči, kjer so se v globočini svetile drobné iskre. 
Poljubil jo je krátko, snel je sivi svoj klobúk, in si je popravil z 
desnico goste temne kostanjeve lase. 

„Ľahko noč, Franica," je rekel in ji je stisnil roko. 

(Luka je drugi sin Jurija Klemenčiča, medicinec, ki se odpravlja 
na Dunaj k zadnjim skušnjam, dekle je Franica Jerinova, hči kajžarja, 
lepo, vabljivo, strastno kmečko dekle, ki je mikalo mladega študenta 
v njegovi gorski samoti. Imel jo je rad, a to ni bila Ijubezen. Tudi 
ona je v njem Ijubila pred vsem lepega fanta: vedela je, da odide.) 

Stari Klemenčič je bil krasen mož, visok, postaven, poln zdravja 
in sile. Kostanjevi lasje, ki so bili že precej gosto prepletení s sre- 
brnimi nitmi, so se lepo prilegali barvi obraza; bil je vedno skrbno 
obrit in je imel modre oči, ki so bile enake Lukovim. Ko je stari 
Klemenčič pred leti ovdovel, bi si bil lahko izbral daleč na okoli 
vsako, katero bi bil hotel, ne le iz vdov, ampak tudi iz mladih deklet. 

Toda Klemenčič je ostal zvest svoji rajnici. Gospodaril je najprej 
s hčerjo, a ko se je omožila daleč v druge gore, je prepustil ženské 
stvari pri gospodarstvu stari Katrici, ki je bila prišla na posestvo 

276 



z mlado njegovo ženo in Je ostala pri hiši cela dolga leta. Pomagala 
je vzgajati otroke, pospravljati žito, čuvati krave, presti predivo za 
domáce plátno, striči ovce in kuhati o praznikih in žegnanjii. 

Srednjemu treh sinov, Mateju, je bilo nastopiti vlado na domačem 
starem posestvu, na katerem so Klemenčiči gospodarili že nekaj rodov. 

Najstarejši, lep nežen fánt, je bil župnik v lepi fari tam, kjer se 
je dolina Dravé razsirila v ravnino, na jugu obrobljeno z gorami, za 
katerimi so se kázali vrhovi skál blesteči se v belem snegu. Peter je 
večkrat gledal na te vrhove, ko je hodil po stezah cez široké bujne 
loke. Za temi skalami je bil njegov dom in mladému duhovniku se je 
tožilo po domu in po življenju. 

Mate] je bil, kakor da bi ne bil od rodu. Ni podedoval po očetn 
niti visoke postave niti njegovih oči. Starši so se smejali, ko so ga 
videli med svojimi otroki majhnega, suhega, las črnih kakor smola in 
oci temnih kakor noc. 

Po kom se je Matej vrgel? Ka] je bil kdaj cigán sprejet v hišo? 
To se je videlo posebno tedaj, ko so se pri smehu zasvetili Matejevi 
zdravi beli zobje v temnem obrazu. Toda Matej se je malokdaj smejal. 
In ko je oce odločil, da bo on bodoci gospodar, in da pôjde mlajši 
Luka tako kakor Peter v šole — od tedaj so bile Matejeve ustnice 
kakor okamenele. 

(Stari Klemenčič je vedel, da hodi Luka k Franici ; to mu ni bilo 
po volji. Ko je prišel Luka domov, je stari v par besedah povedal 
svoje mnenje. Luka je vedel, da je konec. „Luka je bil mehka, do- 
vzetna duša, poln čustva in hrepenenja po toploti Ijubezni." Stari 
Klemeneič je bil strog, molčeč „ni mogel niti prenesti, ako je videl, 
da mati otroke boža in poljublja". Ko je Peter in pozneje Luka odšel 
v šole, ločil se je s tem, da jima je podal roko. Nikdar ni pokazal 
srca, dasi je bilo v njem mnogo Ijubezni. Zato Luka ni imel na počit- 
nicah nikogar, kjer bi bil našel vsaj trenotek nežnosti. Oče ga je bil 
odločil za duhovnika. Njegov brat Peter je šel kakor jagnje po poti, 
ki mu jo je oče določil. Postal je duhovnik, toda ob svoji novi maši, na 
kateri so bile družice vsa dekleta iz doline, je čutil dobro, da ne bo 
mogel izpolniti, kar je obljubljal. Tudi Luka se ni mogel ubraniti oče- 
tovemu pritisku. Toda po prvem letu ga je brat Peter pregovoril, naj 
izstopi iz semenišča, ker bi v tem stanu ne bil srečen. Tako je postal 
Luka medicinec. Starému to ni bilo po volji, a počasi se je pomiril. 
Tudi on, stari Klemenčič, je bil svoj čas vroče krvi, saj je vedel však, 
da je bil Polde, ki je delal na žagi, njegov nezakonski sin. Toda to 
so bili grehi preteklosti, od svojih sinov je zahteval Klemenčič, da se 
pokore njegovi volji. Luka je spoštoval očeta, toda mladost je živela 
v njem z vso svojo silo. Ljubil je gore, poznal je vse robove in vrhove 
Korošice, hodil je rad po samotnih stezah, gledal je v dolino pod seboj 



277 



in je premišljal o življenju in svetu. Bližal se je čas ločitve, vedel je, 
da ga čaká novo življenje. Na griču nad pokrajino si je postavil gradič 
Italijan Benedetto, ki je imel lesno trgovino. Tam je živela Regina, 
nečakinja Benedettova. Luka jo je videl pogosto in je mislil na njo. 
Toda ni se ji bližal. Spomnil se je na Fando, mlado, lepo natakarico, 
ki je izbirala fante po volji. Tudi Luka bi bil lahko med kandidáti, 
toda priprosto dekle, Franica, mu je bila bolj všeč, nego gosposka 
Fanda. Tako se je Luka poslavljal od gorá in od doma. — V nedeljo 
je šel v dolino k maši, kjer so se shajali prebivalci iz vse okolice: 
tu se seznanimo z národom, s pobožnimi ženskami, z narodnimi mo- 
žaki, z gospodo i. t. d. Zaduje dni je prišel brat Peter in Luka je za 
slovo posetil nekaj ožjih znancev in sosedov. Tako sta prišla k stari 
sorodnici Sajevčevki, ki je gospodinjila s svojo snaho na velikem po- 
sestvu. Njen sin-gospodar je umri in je zapusil edinega siná, Tončka, 
bolehnega otroka. Sajevčevka ju je veselo sprejela in pogostila.) 

„Kako se ima Milá?" je vprašal (Peter) kmetico po edini hčeri, 
ki je bila omožena v nedaljnem mestu. 

„Hvala, dobro se ji godi. Vso hišo so dali letos v najem leto- 
viščarjem in trgovina tudi dobro nese. Saj je tamle pismo od nje." 
Pokazala je Petru na mizo, kjer je ležalo pismo. „Lahko si ga prečítaš." 

Peter je vzel pismo v roke. Bilo je pisano po nemško in podpisano : 
„Euere dankbare Tochter Lidmila." Preletel ga je površno in ga je 
položil na mizo. „A zakaj nemško?" je vprašal. 

„Privadila se je nemščini. Vseokoli je nemško, vedno govori 
po nemško in tudi pisati po nemško ji je lažje." 

„Pa mož. Ta je vendar Slovenec in otroci ... in Ijudstvo v T . . . 
je tudi Slovensko in z Ijudmi govori v trgovini." 

„Ona je malo v trgovini. Z môžem govori po Slovensko, to že, 
ampak z otroki govori po nemško, morajo znati nemško, rastejo ..." 
Kmetica je umolknila in ko noben iz bratov ni spregovoril, je pridejala 
pohvalno: „Saj že dobro govori po nemško. Kadar pride sem, govori 
že precej težko po Slovensko." 

„Tako bodo iz njih Nemci," je pripomnil duhovnik žalostno. 

„O ne, ostanejo Slovenci, a nemško morajo znati," se je bránila 
Sajevčevka. 

Duhovnik je molčal. 

„Saj ti, Luka," se je obrnila k mlajšemu Klemenčiču, „tudi le z 
nemščino prídeš tja, kamor hočeš. In če se poročiš z Dunajčanko, boš 
z otroki govoril po nemško in pri tem vendarle ostaneš Slovenec." 

Luka se je posmejal. Vedel je, da je Sajevčevka dobra narod- 
njakinja, a da ne vidi nevarnosti potujčevanja, in dasi je preračunjena, 
ne razume boja, ki se je vŕšil že za najbližjim gorskim sedlom in je 
bil s svojimi valovi tudi ob njih prostrano, mirno naselbino. 

278 



„o teta, jaz se ne bom ženil," je rekel, da bi odvrnil pogovor 
na drugo polje, ker ni hotel svojega zadnjega poseta pri stari kmetici 
motiti s prepirom, do katerega bi bilo gotovo prišlo. 

(Sajevčevka mu ni verjela. Saj ima še celo leto veselega študen- 
tovskega življenja pred seboj. A Luka je vedel, da bo imel celo leto 
dovolj dela.) 

„Ampak v „Sloveniji" vendar ostaneš." 

„To, da. A sestanki v kavarni in vinami prenehajo." 

„No teh ne bo tako škoda." In kmetica se je posmejala. 

„O teta," se je razvnel Luka, „nihče iz vas ne ve, kako je lepo 
sniti se na večer pri kozarcu našega istrijanskega vina in zapeti si 
našo pesem. Da si človek malo oddahne od te neprestane nemščine, 
ki nas povsod obdaja in nam povsod gospoduje. Meni je vedno žal, 
da nisem šel študirat v Prago, namesto na Dunaj." 

„Da, da, Praga je krásna ! Pa cerkev svetega Vida gori nad njo." 
Sajevčevki so se vzbudili spomini iz knjig. Imela je namreč med knji- 
gami, ki so bile po večini nemške, tudi zvezke „Novega Plutarcha", 
v črno vezane z lepimi risbami. Kúpil ji ga je bil oče nekoč skupno 
z nekaterimi drugimi knjigami od nekega provizorja in iz njega je 
imela Sajevčevka nekaj pojma tudi o češki zemlji. 

„Je krásna," je pritrdil Luka, „in naučil bi se bil še enega slo- 
vanskega jezika. Toda kar je minilo, se ne vrne. Moramo iti," je pridal 
in je vstal. 

(Peter in Luka sta prišla domov, kjer je bila pripravljena večerja. 
Stari Klemenčič je dal prinesti vina in je pil s sinovi. Govorili so o 
sosedih.) 

Peter je omenil nemško pismo Sajevčeve hčere in, ko je ponovil 
svoje mnenje, da bodo njeni otroci Nemci, je stari Klemenčič mahnil 
z roko in je rekel : 

„Tetin oče naj bi iz groba vstal ! Ta bi se čudil tému, kar se godi 
s posestvom in tému, kar se godi s potomstvom." 

Med tem je večer potemnel in utihnil v globoki noci. Stari Klemenčič 
je popušil svojo pipo, dvignil je kozarec in je začel : „O ja, zmiraj vesel, 
vesel ..." in sinovi, kakor da so na to čakali, so padli s svojimi glasovi 
v nápev in skozi tišino se je zgubljala napol zamišljena, napol razpo- 
sajena pivska pesem. 

Ko so dopeli, so začeli drugo in tretjo, kakor koralde na niti 
nabrane. 

Po pivskih pesmih so prišle zaljubljene na vrsto in po zaljubljenih 
domoljubne. In ko je zadonela zadnja kitica pesmi „Po jezeru bliz 
Triglaya ..." je odmev iz gozdov vracal poslednje besede z akordom, 
v katerem je jasno donel tenor starega Klemenčiča in mehki zvonki 
bas njegovega najmlajšega siná. Oče je z jasnimi očmi gledal na Luko 

279 



in je čutil vso žarkost, ki jo je Luka izražal z besedami: „. . . da 
sinovi Sláve smo!" 

Matej e ve oči so gorele, Petrov mirni obraz je bil radosten in 
navdušen. 

Klemenciči, ki so bili tako skopi v svojih besedah, so se vedno 
našli pri pesmi. 



* * 

* 



(Drugi dan se je Luka odpeljal, Matej je vozil, Peter ga je sprem- 
Ijal. Govorili so o domu.) 

„Rad bi vedel", se je vtaknil Matej v pogovor, „počemu skupuje 
Benedetto tukaj ta posestva. Sedaj je zopet kúpil Bizjakovo bajto in 
Hoj e vo polje". 

„Gospodarstvo hoce tu imeti, kaj drugega," je menil Peter. 

„Ampak tu bi moral imeti drugačnega upravitelja. Ta-le Wolf je 
strašen človek", se je razjezil Luka. 

„To je res," je pripomnil Peter, „takega nemškega hujskača da 
sem med naše Ijudi." 

„Zagarji se grozno pritožujejo, kako postopa ž njimi. Misii, da 
je naš človek pes," je rekel Matej. 

„Že zdavnaj sem rekel," je govoril Peter očitaje, „da bi se morali 
sami tega lotiti in začeti staviti žage. Ako to dokáže Benedetto, zakaj 
bi ne mogli vi. Sreča je pri vsem tem, da je Benedetto dober človek: 
a Bog ve, kaj bo nekoč z gospodarstvom, ki ga zdaj tu ustanavlja. 
Podedovali bodo vse Italijani, ti si podajo roke z Nemci, ker jim bodo 
bliže nego naš človek. In podjetje bo k nam širilo italijanščino in 
nemščino od juga, kakor jo širi kopališče v T . . . od severa." Petrov 
mehki glas je zvenel mirno in očitajoče. 

„To je lahko rečeno, staviti žage," je ugovarjal Matej. „Za kaj 
takega je treba Ijudi. Saj však komaj izhaja z gospodarstvom in sam 
s seboj. Roban je letos postavil samo zajemalnik in ni vedel, kje bi 
bil prej: na trávniku, v gozdu ali pri stavbi." 

Matej je ugovarjal mirno, a v njegovih besedah je bilo toliko res- 
nice, da je ni bilo treba posebno povdarjati. Resnica je bodla sama v oči. 

Luka, ki je bil došlej tesno zvezan z razmerami svojega rodnega 
kraja, je to čutil. Zato je rekel: 

„Da, dela je dosti in ni pametno, da vsi odhajajo od tod. Toda 
kaj pomaga: zgodilo se je in ne po naši krivdi." 

Hotel je braniti sebe in brata. 

„Le preštej, koliko jih je po svetu," je rekel Matej in se je obrnil 
k vozu: „Hočevar, Tičar, Mlinarjev brat in vidva." 

„In Konjedičev," je dodal Peter. „Misijonar Konjedic. Kje je sedaj? 
Ali vedo o njem?" 

280 



„Nekje v Afriki; malo vedo o njem, nekako pred pol leta je pisal." 

Iz daljave se je čul ropot in šum. Bližali so se žagam. 

(Luka se je ustavil pri Petru. Hotel je pred odhodom preživeti z 
bratom par dni. Petru je gospodinjila stará ženská, ki ni imela zmisla 
ne za krasoto ne za čistoto. Peter se je čutil samega in zapuščenega : v 
njegovem srcu je začela z vso silo vstajati Ijubezen k Jirci Potočnikovi. 
Hotel je o tem govoriti z Luko. Luka si je ogledal kraj in je videl šolo.) 

Na igrišču je vadil mlad učitelj dečke v pohodu in obratih. 

„Eins, zwei, eins, zwei, halt,** je odmevalo povelje na Lukova 
ušesa in ko se je vrsta dečkov na zaduje povelje ustavila, jim je učitelj 
v jasni, energično doneči slovenščini razlagal, kako se morajo postaviti 
v ravno vrsto in kreniti na desno strán. In zopet je zadonelo nemško 
povelje in dečki, sledeč samo svojemu posluhu, so se avtomatično 
zganili. V glavah jim je bila edina misel, da bo kmalu konec šole in 
da pojdejo veselo domov; mnogi iz njih so imeli precej daleč, a zato 
je bilo tem bolj veselo. 

Luka se je ustavil in je od daleč gledal vaje. Opiral se je ob 
steblo drevesa, pri katerem je stal in je z odkritimi očmi gledal na 
vrsto dečkov, ki so se vrstili po igrišču in na postavo mladega učitelja, 
toda vse to se mu je zgrnilo v nejasno sliko, nad katero se je oglašalo 
samo enomerno: „eins, zwei, eins zwei, halt." 

(Pri obedu sta brata začela pogovor o Ijudeh in razmerah. Luka 
je poznal nekatere glavne posestnike bratove fare.) 

„Zupančič je dober človek," je začel Peter in si je brisal s koncem 
serveta žlico, ki je bila slabo umita. 

„Mislim, da je tudi naš človek," je pripomnil Luka. 

„Seveda. Pomisli, letos sta se obe hčerki iz gostilne prišli izpo- 
vedat po nemško." 

Luka je začuden dvignil glavo nad krožnikom. „Po nemško?" 
In ko je Peter samo z glavo prikimal, je dodal: „Ja ti?" 

„To vendar veš, da jih nisem izpovedoval po nemško. Eno leto 
so ju imeli v Mariboru in punči sta kar neumni od nemščine". 

Peter se je razburil nad tem pojavom, ki se je v kraju pojavljal 
bolj in bolj. 

„Torej zdaj je v modi Maribor in ne Maria Saal," je vprašal 
Luka in je posebno ostro povdaril nemško ime starodavnega kraja, ki 
se je začelo uveljavljati tudi v čisto slovenskih krajih namesto krasnega 
izrazitega imena „Gospa sveta." 

„Tudi Maribor že ni najnovejša móda; sedaj vábi že Gradec in 
kmalu bo Dunaj." Petrov glas se je tresel nemirno. „In ničesar ne 
prineso dekleta iz teh penzijonatov ; to je čudno, saj niso neumne, 
ampak kakor da bi imele glave zaplankane, ko se vrnejo iz te „vzgoje." 
Cela leta preidejo, predno se jim zopet malo zjasni." 



19 



281 



(Luka se je odpeljal na Dunaj. Na poti je mislil na Franico, na 
Regino, na svoj dom in na brata Petra. Gorska vas se mu je zdela 
kakor kup tihih, skritih ptičjih gnezd. Pred pustom nekoč na večer so 
se sešli slovenskí študentje na Dunaju v preprosti sobici pri svojem 
tovarišu Arnoštu Govekarju. Zvedeli so, da je Fanda, ona lepa Fanda, 
ki si je v gostilni izbirala fante po volji, pobegnila v Opatijo in iz 
Opatije je prišla na Dunaj, kjer se je zastrupila. Bilo jim je žal lepega 
dekleta, ki je našlo smrt v svetu, kjer je Ískalo življenja. Cutili so 
dobro, da to ni prvá žrtev. „Prokleti Dunaj," je rekel tovariš Simšič. 
— „Dunaj jo je ubil, ne nesrečna Ijubezen," je rekel Luka. In so začeli 
govoriti o strupu tega velikega tujega mesta, ki je uničilo že toliko 
naših Ijudi.) 

„Mislim, da ta strup odnašamo vsi," je rekel Govekar. „Dovolj 
je, da prídeš sem za eno leto, in najkrasnejše iluzije se ti razlete; 
odhajaš rad iz tega vrvenja, ki ni v njem za te niti enega harmoni- 
čnega tona. „Čim dalje bolj vidim vso tukajšnjo revščino," je nadaljeval 
in je pristopil k mali polici, kjer je začel prestavljati knjige. „Niso še 
prišli iz malomestnih razmer. Recite mi," se je obrnil k prijateljem, 
„kaj vidite tu velikega? Katero svetovno potezo nájdete tu?" 

„Dunaj in svetovna poteza! Kdo bi se ne smejal," je rekel Simšič 
s smehom, in Luka je samo mahnil z roko. „Hočejo biti rezidenca, 
stolno mesto, človeku zastaja dih, ko se prvič vozi sem, misii si, da 
bo videl tu čudeže kultúre ! A cez nekaj tednov : to gledaš na ta šovi- 
nizem in na to malodušnost. Podrli so zidovje in čez štirinajst dni so 
imeli Ringstrasse: in však Dunajčan misii, ker je to stalo toliko mili- 
jonov, da ima na sebi tudi patino starih kulturnih središč." Simšič je 
govoril z živimi gestami in je izražal vse preziranje, ki je vzrástlo v 
njem za čaša študij proti omejenosti stolnega mesta. 

„In poleg tega — čigavi so bili ti milijoni? Kdo jim je moral 
dostaviti vso to gotiko in renesanso?" Luka je podpiral odpor, ki se 
je bil polotil vseh, ne da bi bili zapažili, da ubijajo v sebi žalost nad 
uničenim življenjem drage jim deklice s tem, da dajejo dúška vsej 
svoji trpkosti proti Dunaju. 

„A zato imaš tu univerzo, kjer se shajajo narodi vse dŕžave," 
je opomnil Simšič zbadljivo. 

„Univerzo! Naj jo však dobro pogleda, predno se vpiše vanjo," 
je pritrdil Govekar nevoljno Ivanu. „Profesorjev in kolegijev cele šume 
a sama specijalizacija in lokalnost. Narodi dŕžave! Imaš tu arabsko 
starinoslovje, toda niti enega predavanja o slovanskih literaturah, niti 
o románski literaturi." 

„Ampak o nemški literaturi lahko poslušaš troje predavanj, vsako 
drugače krásno," se je rogál Ivan in je z glasom parodiral velikost. 

282 



„Morajo tudi s tem podpirati narodno nestrpnost. Vabijo te sem, 
prídeš sem študirat in tu postopajo s teboj, kakor ne postopa gospodar 
s svojim hlapcem." 

„Naša rezidencaľ^ je rekel Govekar trpko. 

^Prav nam je, zakaj hodimo sem," je rekel Luka. „Saj je na svetu 
tudi Praga, Krakov, Zagreb.'^ 

„Škoda da pridemo do tega prepričanja šele, ko smo na koncu 
študij," se je posmejal Simčič. 

(Govorili so o bodočnosti. „Kranjc je prišel iz istega ozračja kakor 
Luka, toda bil je slabša nátura. Govekar in Simšič sta bila iz Ljubljane 
in sta imela oporo v radikalnem gibanju." Vihar je imel prevzeti po 
očetu odvetniško pisarno v Trstu, Kranjc pa se še ni odločil, ali stopi 
k sodišču, ali v notarsko prakso, ali postane bančni uradnik.) 

Vihar je namigaval na razmere v koroškem kraju, kjer je bil 
Kranjc doma in kjer so kmetje, dasi so bili premožni, prenehali prispe- 
vati za Slovensko šolsko matico zato, ker je njena úprava prišla v 
roke liberalnih Slovencev. 

Kranjc je molčal. 

„Na počitnicah bodete zopet začeli študentovsko zborovanje z 
mašo in po nji vam bo predával načelnik „Orlov '^,"' ga je zbadal Simšič. 

„Jaz vendar ne morem nič za to. Sicer pa na mašo skoraj nihče 
ni šel," se je bránil Kranjc. 

„To je res, ampak kot znak jo dajete na čelo programa!" 

„Ta maša ne škoduje, zakaj ne bi šel k nji, kdor veruje," se je 
bránil zopet Kranjc. 

„Saj ne gre za samo mašo. Kdor veruje in jo hoče imeti, gre 
lahko k nji, tudi če ni na programu. Ampak ti dobro ves, kaj pomeni 
to znamenje," je povzel Luka resno besedo. 

„A vidiš," se je obrnil Kranjc naravnost na Luko, „meral bi bil 
slišati, kako je načelnik „Orlov" narodno govoril." 

„In ti bi bil moral takoj po njegovem govoru začeti zbirati za 
Cirila in Metoda in bi bil videl uspeh," je pripomnil Simšič. 

(Luka je to leto dovŕšil rigoroze in stari Klemenčič je prišel na 
sinovo promocijo. Rad je slávil slávnostne dni svojih sinov. Zavedal 
se je, da so uspehi sinov deloma njegova zasluga.) 

(Konec prihodnjič.) 




19* 283 



Oton Župančič: 



Zeleni Jurij. 

j\ebeška okna odprta na stežaj, 
iz njih gnetó se zlati kerubini; 
razpenjajoč peroti po sinjini 
so kot duhá močnejšega sijaj; 

njega, ki dana tajná mu oblast 
nad srci vročimi in nad sokovi 
zelenimi, ki v déžel lepši dnovi 
prihajajo nam ž njim, svetlejša čast. 

Na iskrem belcu evo ga med nas ! 
Za njim se usula cvetja bujná struga, 
za njim zgrnila čuda se od juga, 
in solnce nam je vsem njegov obraz. 

Tam med mladovjem prvim vitkih brez 
oči se vanj uprie so vse mlade, 
v njih strnjene rodu skrivnostne nade - 
pogledal jih je, rekel jim je: Res! 

V predmestju bednem mater, dece joj, 
sestradancev mu udaril krik nasproti; 
pregledal jih je, ni ustavil poti, 
z roko jim je namignil za seboj. 

In vedel jih je v blesk ponosnih cest, 

da so košato gledali obilje, 

da so ločili silo in nasilje 

in stisniH sto let trpljenja v pest. 



I 




284 



Ferdo Kozák: 



Moška písma. 



K 



L 

lic moje krvi je tih in vroč; iz dna, iz skrivnosti se pne, kakor 
vrenje sokov v črni, spomladanski noci, klic moje krvi po tebi, žena. 



Kadar greš mimo, te užije oko. Te moje roke trepečejo in te 
pozdravljajo, kakor da hrepene k tvojim belim, drobnim. 

Vidim tvoj sklonjeni vrat, tvojo vero, in plahi, pokorni korak, 
tvojo smer; pa postanem, da zrem za teboj. 

Mimogrede mi daš sijaj svojih tajno se blestečih oči, da zmeden 
drhtim v dihu, ki ostaja za teboj, kakor oblak v gloriji večerné lúči. 



n. 

Tvoj pot kroži vstran od mojega ; druga solnca te vabijo v svoja 
okrožja. A jaz te kličem. 

Glej! Vsaka zvezda zdrkne enkrat s svojega tira, omamljena od 
brezdna noci pod seboj. 

Glej vsaka se enkrat spusti v globino, v nepoznano slast zemlje. 

Namreč, v nočeh, ko se veje dreves pleto v skrivnosti neba in 
je bog tako blizu. 

Tako te čakám. — 

m. 

Ne poznám te, žena ; le slutnja o tebi je prepojila dušo s temno, 
sveto strastjo. 

Ne morem še reči na česti : Ti ! In ne morem še ločiti rok in oči, 
da bi vedel: samo tvojih in teh si želim. 

Cutim te v vseh, ki hodijo mimo; kajti vsaki opojnosti telesa 
odgovarja moj moški ponos. 

A vendar vem, da si edina med vsemi, iz kr\i, iz bolečine moje 
porojena, kakor da te je v solzah preskušeni, neusmiljeni upor oživil 
v svoje posvečenje. 

285 



žena mojega bitja, žena bodočnosti! 

Si uteha trmastih čel, ki jih je blaznost orosila? Boš glas, ki pôjde 
preko glav jokajočih otrok, jokajočih mož — preko bičevja v viharjih 
— pojoč skozi strahotno oblast prorokbo novih dni ? Ali luč, ki obsiješ 
lepoti in zemlji iztrgane duše, da se te pred poginom oklenejo? Da 
se raziskre v veri, v prvi veri? Si mati tistih rodov, ki vzklijejo iz 
naše krvi? Si zanos, ki nas prepojiš, da damo to kri? 

Moj razum te taji in ti spletá krog glave venec nizke strasti, ker 
se zase boji. A globina je nemirna in tebe polna. 
Žena, žena! 

IV. 

Glej, jaz sem kepa prsti ; kepa razpokane žejne prsti ! 

Vse ráze, vse dolbine reže v suhi bolečini in skozi jedro se lomi 
zapuščeni žar neznosnega solnca. 

Veter gre in pece v srce, in rosa usiha v požrešni žeji drobeče 
se skôr je. 

Mŕtve oči sovražijo dan in v noci tekmujejo z njeno terno. 

O slast! O napoj neusahljivi! 

O žena, strasti moža zoperstavljen misterij lepote! 

Užijem te, da se spojim z zemljo veliké njive, da potonem v 
kipenju. 

Užijem te, da me razreže plug in orosi solnce, da bom prst plodná, 
ko raztrese nebo svoja težka zlata semena. 



Jaz sem . . . 



Jaz sem višina in globina — kelih na dve stráni ; prostor dveh težišč 
— voda dveh studencev, od polnočné in poldnevne stráni. 
Popolnost Ijubezni je v meni, popolnost sovraštva ; popolnost dela 
mojega, kakor nedela. 

Vsaka misel stoji pred svojim ogledalom, vsaka lepota pred 
istovrednim grehom. 

In kadar se toči razpaljeno srce v dlaň božje harmonije, odgovarja 
uporen dvom. 

Gorim, kakor trebuh zemlje, v središču, ker sem os duš. 
Utripljem : večná, najgloblja žila, življenje pojoča ; strast brez dna ; 
vodnjak obstoječega, kjer srebljejo misii resnico. 

286 



Reja novih, trdih besed in novih bogov; reja šumnih tekem in 
plameň žejnih inečev, 

solza zapuščenih otrok, zapuščenih mater — neplodnih, požganih 
njiv. 

Seme sem bodočih vekov; sok korenín, razpeljanih v črno prst. 

Jaz sem obod, rob razvoja; najvišje in zaduje spoznanje. 

Kajti zákon sem: 

vsega, kar so tisočletja utelesila sredi svojega trajanja ; kar določa 
naš čas; kar še nespočeto polni globine — zákon presnavljanja. 

Moja misel je poslednji obzor, je najvišji zenit; moj pogled Je 
luč z visokega. 

Sem uživanje: mir pojma; namreč radost zavesti miljonov cest, 
ki gredo in nevzdržno gredo, kakor bi se v krogu izvijale božjemu 
srcu in se vračale vanj. 

Jaz sem temelj, to je ideja celote. Sam brez valov, ravnotežje 
smrti; ali pozabljenje sebe. 

Da, Jaz sem, jaz sem kelih na dve stráni. Moje srce je leča, ki 
pije iz dveh studencev, ki iz dveh žarišč dovaja silo, kreše bitje. 

Rojstvo, nepretrgano, neskončno rojstvo. 

Jaz sem plameň dveh enot, in to Je moja pesem, iz trpljenja in 
vzgona rojena vest, ki čuti in poje resničnost: človeka. 



Igo Gruden: 



Razpoloženje. 

V mlačnem zraku nad kostanji 
lastvice letajo; 
kot z girlandami prepletaj© 
tihi večer pomladanji. 

Vse po polju topli cveti 
vonja prekipevajo; 
komaj slišno podrhtevajo 
veje v blaženem trepeti. 

Ah, in čuti, misii, sanje 

vse — se v medlo luč razblinjajo ; 

nékam tonejo, izginjajo 

v kraje svete in brezdanje . . . 



287 



Alojz Kraigher: 

Pogovor s pribežníkom. 

» T— fa, — dragi moj gospod, — stvar Je povedaná na krátko, nesreča 
J- X je bila prišla hitro, — a trpljenje je neznansko dolgo!" 

„V nogo ste bili ranjeni?" 

„V desno stegno mi je bilo treščilo. Kost je bila razdrobljena, 
koščice so mi trgali iz rane, krvi sem bil izgubil — za pol škafa, 
gnojilo se mi je vec mesecev; — zdaj sem za silo zopet skrpan, a 
noga mi je krajša, bolečine se oglašajo, trganje ... Da vam povem : 

— ves sem zanikaren in polomljen!" 

„Kako pa vas je pravzaprav zadela ta nesreča ? Vi ste bili župan 
v okolici? 

„Mleko sem vozil v mesto. Goriški gospod glavar nam je bil 
ukázal, da ne smemo puščati meščanov na cedilu." 

„Vkljub laškemu bombardiranju?" 

„Saj niso zmirom streljali — kanacije! In nikogar nisem imel, 
da bi ga bil pošiljal z vozíčkom. Sicer pa je tako vseeno, bi pa bilo 
njega udarilo!" 

„Vseeno ni!" 

„Hahaha, imate práv! No — sredi mesta sem jo iztaknil. Ko sem 
se zbudil iz nezavesti, mi je brnelo v glavi, žagalo mi je v ušesih in 
migljalo pred očmi; strašná slabost je bila v meni, bolečina v vsem 
telesu, v nogi me je skelelo, peklo je in žgalo . . . Prenesli so me 
bili v vojaško bólnico . . . Najbolj mučno mi je bilo žaganje v ušesih; 
in žagalo je dolgo, dolgo . . . Potem so me prepeljali v deželno bólnico 
v Ljubljani. Ko se mi je rana malo pocelila, sem šel v toplice ; ko se 
mi je zopet odprla, nazaj v bolniščnico ... in spet v toplice . . . in še 
zmirom nisem zdrav ..." 

„Taká reč se vleče." 

„Žena mi je bila — vkljub prošnjam in rotenju! — doma ostala; 

— pa so ji poslali Lahi granato v hišo: — goreča streha se je zrušila 
nad njo in jo pokopala ... In skoraj istočasno so mi ubili siná — 
nekje v tirolskih hribih ..." 

„Hudo vas je zadelo, gospod župan!" 

„Mlajši fánt slúži pri saniteti na Ogrskem; ta mi morda ostane. 
In četrtinka vina tuintam mi tudi še ostane ..." 

„Glavno je humor, gospod župan, — in tudi ta vas ni zapustil." 

288 



„Ni me še zapustil, hvaljen bodi Bog! A poslušajte, dragi mo] 
gospod: — Ce se človek na železnici ponesreči, je železniška úprava 
odgovorna in plača odškodnino. Jaz sem bil ranjen v vojni, sicer 
nevojak, a bil sem oškodovan po vojni, — in vendar sem moral po- 
ravnati sam vse stroške po bolniščnicah in po toplicah; samo onih 
prvih štirinajst dni sem bil zastonj v vojaški bólnici v Gorici." 

, Ali niste potrkali pri glavarju ? — pri odboru za pribežnike ? — 
Morda bi vaš deželni odbor lahko kaj storil!" 

,,Povsod sem trkal, povsod so me tolažili: — potrpimo do miru! 
Ampak — stvar je menda takale: — Vojna je podjetje — kakor je 
železnica podjetje. In podjetnik je dŕžava! Odgovorna je torej vláda. 
Kaj pravite, ko bi napravil prošnjo, naravnost na ministra?" 

„Gospod župan, — vojna je podjetje; a vojna je obenem podjetje 
Itali Janov!" 

„To je vseeno, dragi moj gospod! Stvar je jasná — kot na 
dlani ! ... In človek bi se spustil v pravdo ! . . ." 

„Humor vas res še ni zapustil, gospod župan!" 

„Lep humor je to, gospod! Dom mi je porušen, iz lastne hiše 
sem izgnan, z lastne zemlje sem pregnan; preko mojih njiv in skozi 
moj vinograd je vsekan strelski jarek . . . Jaz pa begunim po Ljubljani 
in sem za napoto in v spotiko vsem tem zanesljivim poštenjakom, ki 
bi si radi napolnili svoje kašče za hujše čase. Pribežnik je nadloga; 
pribežnik je berač, ki se mu ogni okoli ogla, da te ne okrade!" 

„Pri nas vam torej ne ugaja?" 

„Kraj je lep, človek bi se udomačil, tudi zimo bi prenesel ; 
ampak . . ." 

„Vlaga! Megla!" 

„Tudi vlaga in megla; a predvsem: — Ijudje ! — Veste, — saj 
jim ne privoščim ; ampak : — ko bi poskusili, kako je to, oditi v svet 
kot zaničevan begunec, brez strehe, brez ognjišča, brez shrambe, brez 
vŕta, — z golimi rokami, s par posteljnjaki, z drobnim šopkom ban- 
kovcev ... ko bi poskusili, kako je to, — brez doma, odvisen od 
usmiljenja, od gostoljubnosti - negostoljubnosti, — morda bi jim bilo 
žal, da so nas sprejeli kot vsiijivce, kot nepridiprave,ki jim izpred ust 
požro, kar je bilo njim namenjeno ! Veste, — brez bridkosti ! — bratov 
nismo našli, kjer smo jih Ískali! Tujci smo, v domovini tujci!" 

„Treba razumeti: — naši Ijudje so se balí stradanja, sami so se 
pripravljali na izgnanstvo!" 

„In zato so si na tak način Ískali zasluženja?" 

„V vojni živimo! Krutost in brezsrčnost vladata. Skrb za lastno 
glavo, za lastni trebuh je človeku prvá. Nič ni čudnega, da je v teh 
časih tudi dobrodušni Kranjec neusmiljen in sebičen." 

289 



„Vse razumem, vse razumem . . . Glavno je humor, ste rekli ! In 
naši Ijudje ga imajo. Vkljub tem razmeram so se vrgli za zaslužkom, 
nekateri so se tukaj naselili in se hočejo udomačiti. Pozabili so na 
svoj pravi dom in ne mislijo na povrnitev." 

„Samo začasno vendar. In práv imajo! Človek naj izrabi svoje 
sile, naj dela in naj slúži, dokler more in koder more!" 

„Kdor nima zemlje, dragi moj gospod ! Kdor ni pustil duše — v 
svoji zemlji ! Kaj pa posestnik ? Kaj pa kmet ?" 

„Vi ste govorili o humorju!" 

„Ali ni humor, če se odrečem domačiji, ce jo prepustím sovražniku?" 

„Lep humor, če obrnem hrbet domovini!" 

„To je obup, gospod ! Zdaj sva skupaj ! Kako sem se prepiral z 
našimi Ijudmi! — Nikdar in nikoli! Moj je dom tam doli pri Gorici 
in moj ostane ! Ko bi si ga moral s kanónom zopet pridobiti, — dobro, 
pa s kanónom! Ce mi polomijo še drugo nogo, naj mi jo polomijo; a 
od svoje zemlje ne odstopim niti pesti prsti. Moja bo po vojni kot je 
bila moja prej ! In tam umrjem, kjer sem se rodil in kjer sem 
delal v potu svojega obraza in kjer sem ostarel, — če je božja volja!" 

„Vi imate upanje, da ostanejo naši oni kraji?" 

„Morajo ostati! Od pamtiveka so bili naši, kdo nam jih sme 
ukrasti? — Naj pride do miru, — boste videli: — kakor pričvrčijo 
murni iz svojih skrivališč, ko pošije solnce, tako se bodo vracali slo- 
venskí gospodarji na svoja rodná tla! Še večja Ijubezen do užaljene 
in oskrunjene naše grude; še večji bo pogum za vztrajanje; še večje 
bo zaupanje v bodočnost! Zdaj živimo v vicah preiskušnje in očišče- 
vanja; zdaj spoznavamo, kako nam ni življenja razun tam, kjer smo 
doma!" 

„V trpljenju raste človek!" 

„V trpljenju raste tudi národ! — In poglejte Nemce! Národ, ki 
je dozorel, ne pozná okov in ne pozná mejá. Po vseh kotičkih širne 
monarhije so razpršeni, po vsem svetu so razkropljeni, a povsod vedó 
kdo so, povsod ostanejo, kar so. In zdaj dozorevajo vsi narodi! Tudi 
mi zorimo in dozorimo ! Kjerkoli bomo in kakorkoli bomo, — mi bomo 
mi ! Ponosnejši, zavednejši in samozavestnejši, — bolj zaupljivi v svojo 
moč in v svojo žilavost, vkljub vsem prepirom, nesporazumljenjem in 
bratskim grehom bolj edini kot smo bili prej, — pa naj nas usoda 
magari razčveteri, bolj bomo združení kot smo bili kdaj!" 

„In združenje je naše geslo!" 

„Združenje je geslo!" 

(Pisano leto 1916.) 



290 



KNJIZEVNOST IN UMETNOST. 



Zofka Kveder: Hanka. Ratne uspo- 
mene. „Moderna knjižnica" 50 — 52. Str. 
272. K 5-40. Zagreb 1917. 

.Neobrušen biser" so báje ožji znanci 
nažívali pred leti našo rojakinjo. Ta 
nadevek bi pristal tudi njenim prvencem 
npr. Misteriju žene. Ali ščasoma dobivajo 
nje spisi ustaljene poteze, klasične kon- 
túre: mislim sosebno na zbirko Iz naših 
krajev, katere pozorniea je večidel kraj 
njene mladosti, Loški potok. Kakor že 
vec drugih sestavkov je gorenji román 
napisan v hrvaščini ter je dobil v roko- 
pisu nagrado Hrvatske Matice iz Buba- 
noviéeve ustanove za leto 1916. Iz pred- 
govora je posneti, da so ti vojni spomini 
dovršeni v drugem letu svetovnega spo- 
pada: očrtati hočejo tedanje razpoloženje 
izza bojne črte, čustva bojazni, jade, strah 
in onemoglo ogorčenje. Vsakdo ve, kako 
preteče nam je bil takrat še Stilrgkov 
sistem za tilnikom : zatorej ni čudo, ako 
se od nikoder ne prikrade v sesedli mrak 
žarek upanja; takisto ni* neumljivo, če 
kljub vsem razgaljenim grozotam pogre- 
šamo v knjigi dobršen kos narodnega 
trpljenja : ječo in vislice ! 

Hanka je po vzgoji in čustvu čisto- 
krvná Poljakinja, poročena s trdim tipično 
nemškim uradnikom, ki jo že 16 let vzgaja, 
t. j. navaja od njenega bujnega sanjarstva 
na tevtonsko solidnost. Žena je nesrečna, 
da ne sme izživeti svojega srečnega boga- 
stva in miselnega preobilja, tembolj ker 
sta se nje hčeri vdrli po očetu ter imata 
smisel samo za otipljivo resničnost. V 
svoji osamelosti raziskuje brezimno z 
uglednim učenjakom poljsko povestnico. 
Ko bukne evropski požar, razdeli usoda 
nje sorodnike: dvoje bratov z učením 
zgodovinarjem vred se bori na ruski straní 



proti ostalima bratoma. Hanka izve po 

zblazneli postrežnici, da jo je mož varal. 

Zategadelj in zavoljo preblizke fronte se 

ona naseli v Pragi, pustivši svoji deklici 

v draždanskem závodu, ter o prostem 

času nadaljuje dnevnik, namenjen prija- 

telju učenjaku, ki pa pogine v strelskih 

; jarkih. Zapiski nudijo vso šarovito vojno 

I psihozo, bedo beguncev, žalost ostavljenih 

; mater in zlostavljenih nevest, strahotne 

i slike iz bolnic — vredne Zolovega Poloma 

— ob katerih vam ohlapnejo živci, potem 
podobe iz blazníce, porodniščnice, oskrbo- 
vališč. Vmes so vrinjene dígresije o raznih 
narodih, o materinem poklicu, o pose- 
strimstvu, o smrti po življenju in napredku, 
o plemenskih razlikah, religiji, rodbini 

— očividno po avtoanalizi. Vnanji dogodki 
so prepletení s filigranskimi skicami ter 
ostrimi reki, naprimer „Čežnja je uvijek 
Ijepša od najljepšeg ispunenja", „Treba 
njegovatí í potcrtavati ono, sto nas spája, 
a ne ono, sto nas dijeli", „Uslov je ženine 
Ijubavi prema mužu poštovanje." Slovanu, 
predvsem Poljakom in južnjakom, nagnje- 
nim k umovanju, se bo prikúpil ta slavo- 
spev in apologija čustva. 

Anton Debeljak. 

Slavko Vôrôs : Tonček Tomáš. Humori- 
stíčna knjižica" sv. 115 — 117. Zagreb. K 1-50. 

V prvih početkih kakega jezika so 
bila vsa narečja ravnopravna, le polagoma 
je iz političnih vzrokov nadkrilil en 
dialekt vse ostale in postal knjižni govor. 
Ob koncu prejšnjega stoletja pa se je 
začel javljatí r e g i o n a I i z e m, struja, kí 
uvaja v leposlovje deželo, dialekt. V Fran- 
ciji se je to zgodilo najjačje po 1. 1890, 
odkar je Provinca zagospodovala v politiki 
ter so se, zlasti na jugu, ustanovili radi 
volívskih potreb številní dnevniki, ki so 



291 



vedno krepkeje slávili lokálni atavizem, 
kult rodne zemlje. Ta decentralizacijska 
smer se je očitovala v beletriji tako, da so 
nekateri pisali v razrečjih, večina pa se 
zadovoljila z uvedbo slikovitih krajevnih 
izrazov v skupno narodni jezik (prim, 
Casella & Gaubert, la Nouvelle Littéra- 
ture, 1906). 

Vôrôš poje v kajkavščini, za nas práv 
umljivi. Skromní samouk, sin šolnika, se je 
obrazil na zagrebški umetniški soli ier bil 
kasneje sourednik„Kopriv". Teh39pesmic 
o zgodah in nezgodah zagorskega seljaka 
in njegovega kužka je zložil v meri znane 
napitnice „Došel je, došel sveti Martin", 
brez rétorike, brez pretenzij in posebnega 
poleta, vendar je podal resno in smešno 
sliko hrvaškega kmeta, z lastnimi ilustra- 
cijami. Neprisiljeni stihi dobe svoj pomen 
v celotnem obsegu, če prečitamo topli, 
uspeli, žal mestoma zaplenjeni úvod 
Ljube Wiesnerja ; jezikoslovci si utegnejo 
privoščiti ob njih še svoj postranski 
intelektuelni užitek, vzlic tisnim hibam 
in slabému papirju. Za vzgled naj slúži 
odlomek, kjer vinjeni Tonček, ležeč na 
trebuhu, „razmišlavle" : 

Či svak ti vumre. 
Žena rodi, 
Brez kleti nigdar 
Človek je ni : 
Ak porež placaš, 
Dete krstíš, 
Vu kleti predi 
Pípu vrtiš itd. 

Ko zatne Tomáša s psičkom toča v 
vínogradu, kôlne tako-le : 

Vudri me strela, 
Sveti Mihal, 
Vraga bum živel. 
Či nebum bral. 
Vudri i cucka 
Makar pod rep, 
Nije ni njemu 
Stalo za svet. 
Ako na svetu 
Prokletom tu 
Tonček brez vinea 
Krepaval bu itd. 

A. Debeljak, 



Dragutin M. Domjanič. Kipci i Popev- 

ke. D. H. K. 43. Zagreb 1917. K 1-50. 

Pet ducatov lirskih motivov v lahki 
kajkavščini, najbolj prisrčni so tisti o 
domáci grudi ; druge že poznamo po Gre- 
gorciču, naprimer Susedovo dete ; párkrát 
naletíš na centonsko tehniko napr. po 
Župančiču Tiho prihaja mrak ; Španjolska 
romanca je pa kar prevod iz Puškina. 
Včasi se razprede tiha žalost po minolih 
stvareh : Mŕtvo je vse, kaj smo imali radi, 
Nadu za nadom živlenje nam ruši, Gineju 
želje, al samo popevke Još mi živiju, kak 
negda, vu duši (Bele rože). Sedanje kruté 
dobe se cesto domislimo, tako v Krvavih 
ciklamih : 

I tam, gde su najgorši boji, 
Gde nigdo se smrti ne straši, 
1 najviše gde ih pogiba, 
Sigurno tam bude j u naši. 
Med dojmljive štejem osobito naslove 
Jačmeň, Škrlec, Medjimorsko z objestnim 
koncem. Nasploh pa je to poetsko blago, 
kakor ga je odkladal Stritar v Mohorjevi 
družbi, brez omotične globine, toda vselej 
z gladko tekočo obliko. Navzlic tujkam 
chignon, menuet ip. je opaziti pri Dom- 
janiču vpliv národne pesmi, tudi german- 
skih izposojenk nima toliko kot Vôrôs, 
ki pa je zato daleko bolj spontan. 

A. Debeljak. 
Joža Lovrenčič: Deveta dežela. — 
Lovrenčičeve pesmi se mi zdijo kakor 
ornamenti. Zato so bolj^učinkovale po- 
samezne, ko sedaj učinkujejo v knjigi. 
Posamezne, vsaka zase, so očarale s svojo 
novostjo, s svojim bleskom," s 'svojo zu- 
nanjostjo; kajti za ornament je to za- 
dostovalo. Za stavbo pa je premalo ; tem- 
bolj, ker dober del tega bleska ni pristen, 
ampak imitacija. In to se zdaj, ko stojijo 
pesmi v celoti, jasnej e čuti ko prej, kajti 
arhitektura zahteva solidnih vrednot in 
ne prenese imitacije. — 

Pri večini Lovrenčičeve Hrike lepota 
ni v notranjosti, v duševnem poglobljenju, 
v psiholoških finesah, ampak docela zu- 
nanja, v podobah,5 metaforah, jeziku. 
Njegove pesmi ne rastejo od znotraj na 
zunaj, iz doživetja, duševnega izkustva, 
ampak obratno: prvotno je nekaj zuna- 



292 



njega ; slika, in šele ternu privesi_ pesnik 
misel. Zato so vse te' misii nekaj čisto 
slučajnega, brezzveznega, neorganskega. 
In malo iskrenosti in resničnosti je v 
njih. Vse prepogosto najdemo [rétorike 
namesto misii in čustva. Ali ni rétorika, 
ako pravi pesnik o hrastih, da „molčé in 
molčé veliko besedo smrti govoré"? 
(Str. 24.) 

Vem sicer, Lovrenčič izkuša bití pre- 
prost in hoče učinkovati s tem. A žal je 
njegova preprosto'st vse drugo prej ko 
resnična. Zanemarjen ritem in razmetane 
rime še zdaleč ne zadostujejo, da bi tej 
izumetničeni preprostosti dale značaj 
prvotnosti in pristnosti. To mora' ležati 
v bistvu pesmi, mora biti z njenim po- 
stankom položeno v njo, s tistim po- 
stankom, o katerem govorim zgoraj : od 
znotraj na zunaj. — 

Mogoče najpopolneje in najlepše je 
realizirano to v narodni pesmi. Prihajajo 
mi na misel verzi : 

Enajst je ura bila, 

enajst je dávno preč; 
. moj fantič je obljubil, 

ne bo ga k meni več. 
Enostaven opis situacije — a kako čudo- 
vito je izraženo to spoznanje, ki se pola- 
goma prikrade v dekliško dušo ! Obljubil 
je priti, ura mine za uro, toda njega ni: 
nikoli več ga ne bo ! — Ali Jenkov „Zadnji 
večer'', tudi napol národná pesem: 

Oh, psi še lajajo; 

a Ijubega več ni, 

pod mojo kamrico 

pa tráva zelení. 
Koliko globokosti in finese leži v tej 
asocijaciji! — To so pesmi iz življenja, 
tako se sto- in stokrát godi v resnici, 
zato je živa, srčna kri v vsaki besedi in 
utriplje v nji. Tu lepota ni v formalnih 
delikatesah, ni samo navesek, ampak 
bistvo. Ni ornament, ampak stavba, monu- 
mentálna v svoji preprostosti, ker organ- 
sko in v enotnem slogu raste iz tal. — 
Kot primer resnične preprostosti bi na- 
vedel še tiste znane verze: 
To me veseli: 
trav'ca zeleni, 
drobná ptičica po polj' letí. 



Tu nam dve potezi priČarata vso po- 
mladansko pokrajino : tráva, da dobi slika 
barvo, ptica, da dobijperspektivo. — 

Tudi Lovrenčič ima pesmi, ki so 
enako pristne v svoji enostavnosti in 
ravno zaradi tega globoko učinkujejo ; 
žal samo nekaj. Sem spadá klasični „Po- 
gled na mesto", „Življenje", „Resignacija", 
pesem na str. 73, „Pesmi iz pisem" in 
zlasti še njegove pesmi o rodni zemlji: 
„Rezijan", „Poglavje ob njivi", „Jug v 
ok\iru*'. Zadnja je zanimiva zaradi po- 
snemanja naravnih glasov, istotako „Po- 
mladna misel na domovino''. Zdi se mi 
celo, da je to žvrgolenje lastavice narav- 
nost posneto po národu; vsaj Štrekelj 
navaja dvoje varijant, ki se vokalno skoraj 
docela krijeta z Lovrenčičem : 
Lovrenčič : 

Ko sem šla, ko sem šla, 

sem pustila kopíco pri kopíci, 

kopíco pri kopíci. — 

Sem prišla, sem prišla, 

sem dobila breme suhih trrrrrt ! — 
Štrekelj, št, 8030: 

Sem šva, sem šva. 

Sem pustiva povhne košiče 
*Pa povhne hramiče. 

Ko sem zad prišva. 

Je storov paver po koštu: 

Šlabrk! 
In št. 8034: 

Déčici šíbico, 

Mámici zíbico. 

Oči pa celo čet/rrt! — 
Vsekakor so ravno pesmi, katerim 
se pozná slovenskí značaj, iz katerih diši 
po rodni zemlji, po domačih brdih, naj- 
boljše v knjigi. „Rezijana" štejem za naj- 
uspelejšega med vsemi : je naš po vsebini 
in izvedbi. Kako je v prímerí z njim „Jeseň" 
medla in imaginárna! To se mi zdi tem 
značílnejše, ker je ravno „Jeseň" bolj ko 
katera pesem izvedena v tehniki, ki jo 
smatra Lovrenčič za svojo specifično noto. 
Po mojem mnenju je ravno to, kar 
smatra pesnik za najbolj svoje, nekaj 
tujega, neprístnega: naplavljena zemlja, 
zato jo bo tudi kmalu odnesel val čaša. 
Zakaj samo, „kar je zdravega, to obvelja !" 
Janko Glaser. 



293 



es^ LISTEK. ©sq 



O osnutkíh za Krekov spomenik. Na- 

grobni spomenik zahteva od umetnika 
vse nekaj drugega nego javni, nekaj ti- 
stega iskrenega, toplega utripa srca, ti- 
stega čustva iz dna, ki je prvotnost 
našega notranjega življenja. Morda bi se 
dalo prerekati o tem. Morda bi se kdo 
oglasil z razlogi, ki bi hoteli opravičiti 
simbol Krekove ideje na njegovem grobu. 
Morda. Vendar se mi zdi, da ni slučaj, 
če bas dva naša prvá umetnika nista 
mogla pozabiti groba samega, nego sta 
ga nasprotno povišala nad vsemi dru- 
gimi. In to je bistvo, ki loči njiju osnutke 
od drugih. Zdi se, kakor bi ju vodil tajen 
nagon duše, da nista mogla pustiti one 
gomile priti práv med drugimi, kjer jo- 
cejo le znanci, a gre národ, gre čas mimo. 
Oči bi videle simbol in ga pojasnile, a 
srce bi čutilo, da je grob zase in sam, 
mogoče celo tuj. Zato sta morda podza- 
vestno hotela združiti národ, ki živi in 
dela, z národom, ki čuti in je zvest, ki 
ne pozná smrti, nego privzema vaše in 
*v svojo nesmrtnost vse, česar se je enkrat 
v Ijubezni oklenil. 

G. Dolinar je, rekel bi, zajel do 
dna, ko je ustvaril spomin celega jugo- 
slovanskega národa. Samo spomin — a 
silen vsled svoje globoke človečnosti. 
Umetnik je čul v dušah odmev, ko je 
pala vest smrti na bron prerojenega po- 
nosa, in ga udahnil snovi. — V preprostem 
kamnatem obzidju grob, pred njim dve 
žalujoči postavi, ali bolje, dvoje izraženih 
momentov občutene bolesti. Na desni je 
človek razložil pred se roke in sklonil 
glavo. Telo je izmučeno, pogled v zemljo 
vkovan — a nekje v zgibu mišic, v poži, v 
celotnem, v kameň prelitem življenju gori 
tajná misel. O skrivnosti zemlje, ki ga je 
vzela v svoje naročje? O nesprejemljivem, 
večnem teku iz davnine v davnino? Ko 



jočemo med onimi, ki odhajajo in vemo, 
da gremo tudi mi isto pot? Ko usahnejo 
tedaj v globinah solze? Pripeva že kri taj- 
nému ritmu, pesni bivanja — ? Ta no- 
tranji žar, ta zgib duše je strog in globok, 
in je morda najvišje, kar je nam ustva- 
rila kiparska roka. — Na levi je vzplam- 
tela v trpljenju Ijubezen. Roke so mŕtve 
in brez želja, le telo se je sklonilo malce 
nad grob, kot da je polno nečesa brid- 
kega, še poslednjega slovesa. In vendar 
čuti duša še drugo govorico — drhtenje 
nemé, udané molitve, ki nikdar ne po- 
zabíja in se ne protivi, a živi žalost Kre- 
kovega národa, ki mu je strtemu in 
trudnemu obudila zavest notranje moci 
evangelij Ijubezni. — Da, ne samo na- 
grobnika, tudi drugih del imamo malo 
enakovrednih. 

Dočim je prvi zamislil čustvo celote, 
se mi zdi, da je g. B e r n e k e r prisluhnil 
svoji lastni duši in oživil njeno misel. 
Dvignil je grob, kakor da ima biti le-ta, 
visok in nem — glas o môžu, ki počiva 
v njem. Grob sam, to se pravi: dejstvo, 
da tega vodnika ni več. In v tem zmislu 
bi soglašal z umetnikom, ki je hotel tej 
trdi resničnosti dati nekako strogo ob- 
liko, brez topline, kakor da jo pi-eveva 
mračna religijoznost iz prejšnjih časov. 
Vendar pa je celotna arhitektura pre- 
mrzla ali vsaj pretrda, ker ne nudi har- 
monije umetniškega dela, a veliko bolj 
spominja na brezličje modernega stav- 
barstva. Istotako so poskusi z barvami 
na pročelni stráni, v ozadju in na vrhu 
groba s celoto v popolnem nesoglasju in 
uplivajo kričeče. Morda je prelesen tudi 
kmet sam na grobu, a misel, ki je rodila 
ta osnutek, je po svoji umetniški višini 
gotovo nad drugimi in v eni vrsti z Do- 
linarjevo. Res je razlika med delom samim 
in njegovo idejo, vendar je zadnja vir in 



294 



delo le struga. In bas pri osnutku g. Ber- 
nekerja je za kakovostno sodbo mero- 
dajna predvsem njegova misel. — Pri 
delu je zastal mož in zdi se, kakor bi 
vse telo sprevajalanerazumljiva, globoka 
pobožnost. Njegovega dela ali njegovih 
misii? Cutiti je snirt; noga počiva nad 
ugreznjeno lopato, oči so se zagledale. 
Težko mu je, na grobu najdražjega. Ta 
vaše strmeči obraz ! Je ta mož grobar in 
samo grobar? Saj ta obraz je naš, resen 
in ves močan, kakor iz zemlje. Da, ta 
mož je obenem naš kmet. On je tisti, ki 
jo prekoplje in preorje na novo, to zem- 
Ijico, svojo zemljico ... V tem je visina 
dela. Ono truplo v grobu — njegov duh 
in njegovo telo je bilo sol prsti. Mož, ki 
se je opri na lopato, je zaslutil žrtev in 
novi čas. — 

Med téma dvema osnutkoma in pa 
med onimi drugimi leži precejšnja raz- 
dalja. V razsodbi nagrad je bil sicer 
uvrščen g. V u r n i k v isto vrsto z go- 
spodom Bernekerjem, vendar ne zaslúži 
njegova obrtniška izvršitev te mere. Delo 
je brez globine, preračunjeno in suho 
kakor zgradba moderne hiše. Obenem 
prevladuje vtis, da se ponuja, da hoče 
učinkovati, a samo z maniro svoje oblike. 
Predvsem seveda ne sodi na grob, po- 
sebno na Krekov grob ne ; také spome- 
nike kupujejo tovarniška ali stavbárska 
podjetja, ne pa družba, ki hoče počastiti 
spomin enega prvih narodnih borcev. 
Po šili, s katero gospodari umetniški čut 
nad snovjo, bi prisodil delu g. Peruz- 
z i j a boljše mesto, dasi ne odgovorja 
svojemu pravému namenu. Simbol vrh 
stebra, kot bi se skali iztrgal, govori 
gledalcu precej, pa vendar ne še vsega 
tistega, kar pomeni vstajenje. Kakor bi 
trpel vsled polovičnega; neosvobojenega 
razmaha duše. Toliko vstajenj so že 
ustvarile umetniške roke, da preostaja 
za ta simbol že ozka gaz med umetnino 
in šablono. V tej smeri nekaj znova pre- 
novljenega, silnega ustvarijo le duše, po- 
svečene od najvišje lepote, ki so ta mo- 
ment samé do dna in globoko občutile. 
Zraven je posegel g. Peruzzi, kakor že 
omenjeno, mimo pravega namena, ker se 



ne ve, velja-li spomeník Kreku ali ná- 
rodu. Okrasil je steber — v proporciji 
zgrešen, ker vsled svoje visočine razblinja 
še ono, kar je lepega in povzroča brez- 
lično praznoto — s tremi reliefi Kristu- 
sovega trpljenja. Morda je umetnik hotel 
z njimi okrepiti simbol vstajenja kot 
simbol vere? Po tem se mi zdi, da bi 
realizacija tega osnutka bila tudi ne- 
okusna. 

O ostalih delih je težje govoriti v 
podrobnosti, ker kažejo vsa še preveč 
razločne znake raznih šol in neposrednih 
vplivov in se jim pozná, da so njih 
stvarniki še daleč od samostojnih moj- 
strov. Manjka jim globina, manjka širina 
obzorij in sploh ona višja, notranja inte- 
ligenca, odkoder šele pričenja rast umet- 
niškega dela. Delo g. Vrbanje ima vso 
svojo vrednost v prisrčni toplini, ki mu 
jo je vdahnil. Je nekaj domače pripro- 
stega v njem, čeprav je tehnika naravnost 
šolska in neokretna. Pri Kraljevem 
reliéfu misii nehote uhajajo k delom 
raznih nemških mojstrov zadnjih let. In 
oblika groba ! Bila bi mogoče kompaktná 
in mogočna, a ne vem, kaj ji manjka, da 
účinkuje surovo. Alegorija Ravnihar- 
jeve „Tuge" bi bila poleg onega nepre- 
življenega in neobčutenega, ki spominja 
na akademijske modele, ali pa bas vsled 
tega, na Krekovem grobu neprimerna in 
odveč. 

Tudi g. R e p i č je poslal dva osnutka. 
Ker se je o stvareh, ki so daleč pod ono 
mejo, kjer o umetniški vrednoti ali vsaj 
o volji, o pogumu dela za njo sploh šele 
pričenjamo govoriti in ki ne dosegajo 
niti poštenega rokodelstva, kjer se torej o 
takih stvareh običajno molči, se tudi jaz 
pri teh dveh osnutkih ravnam po tem. 
Ferdo Kozák. 

Slovenska Matica. K nameravani pre- 
novitvi in pomladitvi „Slovenské Matice" 
naj mi bo dovoljenih nekaj pripomb. 

Dosedanje število društvenikov je 
tako majhno, da je pomanjkljivost društ- 
vene organizacije več kakor očividná. 
Zunanja društvena organizacija, se mi 
zdi, se je došlej preveč zanemarjala. Po 
mojem mnenju jo je mogoče poživiti samo 



295 



na ta nacin, da dobi „Matica" poleg do- 
sedanjega književnega tajništva še admi- 
nistrativnega in organizatoričnega tajnika. 
Predvsem je vprašanje poverjeništva še 
nenačeto. Lokálni društveni poverjenik 
mora biti obenem organizátor v svojem 
delokrogu, biti mora v osebnem stiku z 
društveniki svojega kraja. Čim manjši je 
krajevni delokrog poverjenika, čim vec 
poverjeništev ima društvo, tem večji bo 
uspeh agitacije. Osobná agitacija, živa 
beseda, je najuspešnejša. Organizacija 
poverjeništev bi morala biti sistematična. 
Pri tem se mora upoštevati, da med 
Slovenci prevladuje v a s. Kulturno in 
gospodarsko pa so naše vaši organizirane 
po farah. V vsaki fari bi morala „Matica" 
imeti svoje poverjeništvo. Smotreno iz- 
vedena organizacija poverjeništev po farah 
mora dovesti do tega, da se bo število 
društvenih članov popetorilo. Dokler ta 
organizacijski uspeh ni dosežen, bo „Ma- 
tica" težko izvedla takšno reformo, ki bi 
bila primerna njenim bodočim kulturnim 
nalogam. Mohorjeva družba ima nad 
82.000 članov, število, ki tudi nas samé 
preseneča. Ta veliki organizatorični uspeh 
je predvsem delo slovenské vaši in po 
farah izvedenega poverjeništva. Brez 
dvoma, „Matica" ne more pŕičakovati, da 
bo v tem pogledu dosegla Mohorjevo 
družbo in ji mogla konkurirati. To tudi 
ni njena naloga. Opozoriti sem hotel, 
kakšni uspehi se dado doseči pri nas s 
smotrenim organizacijskim delom v kul- 
túrne svrhe. 

V književnem pogledu, mislim, bi se 
morala „Matica" v bodoče posvetiti poleg 
leposlovja zlasti poljudnemu in strokov- 
nemu znanstvu. S tem nočem reči, da 
stroga znanstvena dela ne spadajo v njen 
delokrog. Ako se dvigne društvena zunanja 
organizacija in tako znatno poveča število 
društvenikov, bo „Matica" v položaju, za- 
lagati tudi največja znanstvena dela in 
jih primerno honorirati. 

Abditus. 

„Naši časopisi." (Majhna pripomba.) 
Šmátram, da je imel g. dr. Pri ja tel j s 
svojim článkom „Naši časopisi" (Zvon, 
1918, str. 201 do 216) iniciativen namen, 



zato si dovoljujem k článku nekaj pri- 
-pomb. Kot vrzel v našem časopisju ome- 
nja g. pisatelj pomanjkanje rodbin- 
s k e g a č a s o p i s a. Tej upravičeni tožbi 
bi dostavil, da smo imeli tik pred vojno 
lepo zasnovan, dasi še skromen rodbinski 
list „D o m a č e o g nj i š č e", ki si je v letu 
1914. začrtal pod uredništvom Fr. Erjavca 
to smer. Vse — gmotno stanje, uredništvo 
in sotrudniki — je kázalo na to, da nam 
„Domače ognjišče" v tej novi obliki za- 
maši to vrzel. Pozdravljali smo tedaj to 
namero, čeprav smo se neradi ločili od 
„Domačega ognjišča", kakor je bilo prej, 
namreč populárni pedagoški list, ki je 
slúžil stiku med šolo in domom. Tudi v 
bodoče takega lista ne bomo mogli po- 
grešati več in zato že misii „Zaveza avstrij- 
skih jugoslovanskih učiteljskih društev" 
vnovič na izdajo časopisa, ki bi gojil stik 
doma s šolo. — Preudariti pa bi bilo 
nekaj drugega! „Tiskovna zadruga" v 
Ljubljani je napovedala poljuden prirodo- 
znanski list pod uredništvom dr. Pavla 
Grošlja; kakor omenjeno, se nam obeta 
popularen pedagoški list — tako bi imeli 
žo dva poljudna časopisa iz dveh znan- 
stvenih strok. Ali pa ne potrebujemo po- 
Ijudnih listov tudi iz ostalih strok? Če 
pa se bomo cepili v bodoče tudi v ražne 
poljudne strokovne časopise, ali ne bomo 
zopet „slabi trgovci"? Ali bi ne mogel 
vseh teh panog zadostno obravnavati e n 
rodbinski list? Ravno na tem torišču je 
smotrena organizacija in koncentracija 
našega časopisja potrebná, če hočemo, da 
dobi slovenská družina v roke res list, 
ki ji bo zadostoval kot družini vsestransko. 
Zato bi bilo práv, če bi dr. Prijateljevo 
idejo o rodbinskem časopisu z leposlovno 
in poučno vsebino poglobili ter list iz- 
popolnili zlasti v „pedagoškem ozračju" 
tako, da bi bile v njem zastopane v po- 
Ijudni obliki vse najvažnejše in najzani- 
mivejše znanstvene stroke. Jasno pa je, 
da bi se morali snovatelji takega lista 
ozreti za večimi, zlasti strokovno izobra- 
nimi uredniki. Da listu ni na kvár, če 
ima po več urednikov, vidimo danes pri 
„Ljubljanskem Zvonu" in smo videli prej 
pri „Vedi". 



296 



Ker govorimo ravno o nekaki pre- j 
ustrojitvi našega časopisja, bi omenil še ! 
neko vrzel, ki jo občutimo zlasti vzgoji- 
telji mladine. Imamo dva mladinska lista 
„Vrtec" in „Zvonček", ki služita oba 
„zabavi in pouku"; a pouka, kakršen bi 
bil doraščajočemu mladému rodu potreben, ■ 
je v obeh bore malo. Ta konstatacija ni 
nikak očitek listoma, kajti pouk, kakor 
ga mislimo, bi presegal njun okvir, ker 
bi moral biti nekako „višji". Že pred 
leti smo n. pr. obravnavali v „Domačem 
ognjišču" vprašanji : ali naj se dá mladini 
v roke političen list in ali je mladina 
pouka v politiki potrebná. Prvo vpra- 
šanje smo zanikali, potrdili pa drugo. 
Okvir drug^a vprašanja smo razt^nili 
celo na to, da je potrebno uvajanje mla- 
dine ne le v politično razumevanje (in 
zrelost), temveč da ji je nuditi potom 
lastnega lista splošnega pouka za življe- 
nje na vseh toriščih. Tak posel pa bi 
mogel prevzeti le revijalen mladin- 
ski časopis, ki bi bil namenjen zlasti 
zrelejši mladini. Stopiti bi moral na mesto 
nekdanje „Nove dobe", a s poglobljenim 
in z razširjenim programom. — Ali pa bi 
ne kázalo izdajati tak časopis kot prilogo 
rodbinskemu listu, prepuščam razsodnosti 
snovateljev tega lista. Pavel Fleré. 

Kette in Valjavec v Štrekljevi za- 
puščíni. Práv nelepo je, kako malo so se 
merodajni možje zmenili za ostalino po- 
kojnegaprof.K. Štreklja. Nemška knjižnica 
se je takoj prodala v Lipsko, slovenská 
ni našla kupca do zadnjih tednov. Še 
žalostneje pa je, da se ni nihče zmenil, 
kaj vse še leži neobjavljenega, ne docela 
izdelanega in le nabranega ... Ne dvomim, 
da pridejo čaši, ko bomo željno brskali 
po ostalinah svojih znanstvenikov, a 
mnogokaj bo dotlej že zastarelo ali bomo 
pa zbirali vnovič, po nepotrebnem. Ob 
drugi priliki izkusim podati seznam vse 
ostaline, za danes želim objaviti le poro- 
čilo o Kettejevi burki in nekaj Valjavčevih 
pesmi, ki jih je hranil ŠtrekelJ. 

L 

Da se je pesnik Kette posebno zani- 
mal zii dramatiko, povedal nam je že 



Askerc. A da bi bil sam napisal burko, 
mi ni bilo znano, dokler je nisem videl 
pred seboj. Snov je iz dijašk^a življenja, 
in Kette jo je gotovo spisal, ko je bil še 
dijak na Ijubljanski gimnaziji. 

Naslov ji je : „Naši dijaki. Búrka v dveh 
dejanjih." Kettejeva podpisa na naslovni 
in zadnji stráni, 30 stráni obsegajočega 
zvezka je izbrisal neki A. Štrekelj (Anton, 
Andrej?), ki to sam prizná v podpisani 
opombi na prvi stráni. Burko sta pisali 
dve roM. Drugi del, strán 25 do 30, je 
pisal najbrže Kette sam. Med obema 
deloma so iztrgani trije listi; Kette pac 
ni bil zadovoljen s prvotnim koncern in 
ga je prenaredil. 

V burki nastopa devet moških oseb, 
morda zato, da jo dijaki lažje uprizarjajo. 
Glavna oseba je kmet Koreň, ki išče 
svojega Jako, študenta, po Ljubljani. Po- 
zabil je za njegovo stanovanje in zájde 
v tujo dijaško sobo. Za stanovanje seveda 
ne zve, pac pa se dijaki nekoliko po- 
vesele na njegov račun. 

Z izgovorom, da pride Jaká šele črez 
eno uro domov — na njihovo stanovanje, 
v resnici ga niti ne pozn^o — pošljejo 
kmeta na cesto. Ta vporabi čas in gre, 
kakor pozneje pripoveduje k doftarju, 
ker ga dostikrat trga po glavi. Doftar 
mu da klinca v roke in takrat začne vrag 
kmeta kvišku dvigati in po tleh metati 
in ga ne izpusti niti za fajfo tobaka . . . 
Slednjič se mu pa kmet le utrga in se 
teče zahvaljevat Bogu, da ga je rešil iz 
oblasti satanové. Komaj pa prestopi prag 
cerkve — magistrata, že ga spodijo možje 
z luninimi krajci pod brado . . . 

Med tem pa kujejo dijaki náčrte. 
Da bi bili bodočnosti bolj veseli, slika 
jim Smukovič njihovo vsakdanje trp- 
Ijenje : 

Dopoldne ob osmih, popoldne ob dveh, 
Trepečem in tresem se v šolskih klopeh ; 
Profesor, vzlasti pa v pasjih me dneh, 
Fiksira, kot htel bi odret me na meh. 
Me vpraša, al prazno je v mojej butici, 
In ko plačeval bi jih po desetici. 
Besede ne spravi iz mene nobene 
In s kljuko-pet me nazaj v klop nažene. 



20 



997 



Ko se Koreň vrne, recejo mu, da 
ga je šel Jaká že iskat k „zlatému sodčku". 
Ker tja kmet ne zna, pospremijo ga dijaki, 
tam ga pa povabijo velikodušno seboj v 
gostilno. Nekoliko neprijetno jim je, ko 
se prikáže tam tudi črevljar Podplatar, 
pred katerim nimajo čisté vešti radi ne- 
placanih računov. Na srečo nastane med 
njim in Ľahom Comesta radi Ambosolar- 
jevih sreček prepir ; med tem pa jo „šte- 
dentje" popihajo. 

II. 

Drugi zvezek nosi nápis: Valjavčeve 
pesmi. Ob koncu se nahaja Štrekljeva 
opomba: „Iz Valjavčevega rokopisa, ki 
mi ga je za porabo v njem zapisanih 
narodnih pesmi poslal Franč. Levec." 
Pesmi je prepísal Štrekelj sam. 

Po tej opombi sodim, du je zabele- 
ženih sedem pesmic izločil Štrekelj, češ, 
da jih je zložil Valjavec sam, zlasti ker 
ima sedma pesmica pripis: po narodni. 

Objavljam jih samo šest: 

I. 

1. Moja Ijuba bere 
Rože vsake boje 
Po livadi trávni 
Za veselje moje. 

2. Snoči mi je draga 
Svitel prstan dala, 

Z lepih rož nocoj mi 
Kito bo zvezala. 

3. S klinčkov, z rožmarina 
Mi je kito splela, 

Za klobúk mi j o je 
Z iglico pripela. 

4. Z iglico pripela, 
Pa mi govorila: 
„Kadar ta povene, 
Drugo bom ti zvila." 

5. Solnce bo sijalo, 
Megle dež rosile, 
Znova po livadah 
Rože bodo klile. 

6. Sijálo — nehalo, 
Dežilo — nehalo. 
Za vse lepe rože 
Mar je meni malo. 

7. Kitice povsod se 
Zlahkoma dobijo, 



Al od vsake dečle 
Kite ne dišijo. 
8. Samo tvoja kita 
Lepega je dúha, 
Zmiraj bo zelena, 
Nikdar ne bo suha! 



II. 



1. Pesmico zapel bom, 
Eno majhno malo, 
Moje milé drage. 
Moje Ijube hvalo. 

2. Lepe srednje rasti, 
Oči žive, krásne, 
Kakor zvezde božje, 
Ko noci so jasne. 

3. Ko nalaš je zame. 
Rad jo imam zmeraj. 
Ker me Ijubi danes 
Kakor me je včera j. 

4. Govoré j i vedno — 
Pusti tega — mati: 
Vis, da ti ne more 
Skorje kruha dati. 

5. Ona pa je gluha 
Za te grdne glase, 
Srce nje užgano 
Ugasit ne dá se. 

6. Pesem bogatinov 
Se povsot ji poje, 
Njim besede daje 
Srce pa je moje. 

III. 

1. Ak bi kakor ptice 
Imel repetnice, 
Vedil že bi vedil, 
Kaj bi jaz naredil. 

2. V zrak bi kvišku švignol, 
Se nad turen zdignol. 
Trikrát zvil se v kroge 
Zginol tje za loge: 

3. Tje do Ijube praga: 
„Dobro jutro draga!" 
Pa bi spet se vzdignol, 
Pa nazaj bi mignol. 

IV. 
1. Dokler sem študiral, 
Ljubice sem zbiral, 
Danes kakor včeraj 
Dve sem imel zmeraj. 



298 



2. Ena bla Kranjica, 
Druga bla Nemčica ; 
Pustil sem Kranjico, 
"Šel sem za Nemčico. 

3. Sape so odvele 

Z rojstne me dežele, 
Tuj sem kraj izvolil, 
Pa na tujem zbolil. 

4. Od mene Nemčica 
Zbegla je orlica, 
Sem Kranjici pisal, 
Stan ji svoj narisal. 

5. Pošlji mi Kranjica, 
Moja golobica, 

Zlo vest al veselo, 
Zdravje al smrt belo. 

6. Pride list in pravi : 
„Naj te Nemka zdravi, 
Naj te Nemka leči, 
Saj ti je povšeči. 

7. Zdravje dečla mlada 
Imam sama rada, 
Pustil si Slovenko, 
Smrt ti pošijem grenko !' 



1. Storžcove se glave 
Megla je prijela, 
Bližajo se dnovi 
Svetega Mihela. 

2. Sedajo študent j e 
Na vozové hitre, 
Pojejo popevke 
In igrajo citre. 

3. Konji so spočití, 
Dirja se je vnela, 
Draga se je zgrudla, 
Zgrudla omedlela. 

4. Svoje bele roke 
Skupaj je sklenila, 
Z grenkimi solzami 
Lica si močila. 

5. Ljuba milá, draga, 
Ce hoč moja bití, 
Moraš ti za mano 
T je na Dunaj pri ti. 

6. Jaz pa nočem tvoja 
Ljuba draga biti, 
Nočem ne za tabo 
Tje na na Dunaj iti. 



7. Pa doma ostani, 
Drugega si zvoli, 
Casih se me spomni, 
Pa kaj zame moli. 

8. Bom doma ostala. 
Nem s teboj hodila. 
Bom doma si druzga 
Ljubega zvolila. 

9. Ljubi ta bo — zeleň grob, 
Ž njim poročil me pokop; 
Venček mi bo traviča ; 

Ki porase 'z nedrija. 

VI. 

1. O polnoci piše 
Mlinarjev Matija, 

Ker ne sme po dnevu, 
Kadar solnce šija. 

2. Tinto so mu vzeli, 
Ves popir pobrali, 
Da ne imel bi pera, 
Kúre so poklali. 

3. Noč mu je za tinto, 
Škrilj namest popirja, 
Piše pa s peresom 
Nočnega sovirja: 

4. Ljubeznjivo pesem 
Luna mu nareka, 
Ki me v srce suje, 
Srcu rane seká. 

5. Mati, ljuba mati! 
Jaz ga bom pa vzela. 
Ak vam je po volji. 
Žala vam ne dela. 

6. Ce ni vam po volji, 
Pa je men' po všeči 
In brez njega nikdar 
Mi ne bo po všeči. 

Dr. Pavel Strmšek. 
Jezikovna meja na Štajerskem L 1846. 
V svoji knjigi,' ki je predhodnica velikega, 
pa žalibog v tiskú ne popolno izišlega 
Czoernigovega etnografičnega dela, je 
Hain v dosti natančnejšem opisu očrtal 
národnostne meje vseh v monarhiji žive- 
čih rodov. Opira se na podatke, ki so 



' Hain Joseph, Handbuch der Štati- 
stik des ôsterreichischen Kaiserstaates, 
Dunaj, 1852. 



20* 



299 



tvorili podlago za sestavo dosedaj naj 
boljše etnografične karte, izdelane po 
Czoernigu. Priprave za „Etnografijo" so 
trajale dosti dolgo (16 let), nekatera 
ozemlja so se večkrat predelala in po- 
pravljala, med drugim tudi naša severná 
meja posebno na Koroškem. Zanimivo bi 
bilo vedeti, v koliko je pri tem določe- 
vanju sodelovala tudi národnostná pri- 
padnost posameznih preiskovalcev. Da 
smo na njihov račun izgubili precej krajev, 
se vidi že iz primerjanja Hainovih iz- 
sledkov z onimi, ki jih je dve leti preje 
napravil Hloubek' in jih štirinajst let 
pozneje ponovil in potrdil. 

Glede Štajerské pravi Hain (str. 216 
do 217) uvodoma, da je bilo leta 1846. 
od 1,003,074 prebivalcev 362.742 Slovencev 
(36-16%) in 640.332 Nemcev (63-84%). 
Od 391 avstrijskih štirijaških milj, ki jih 
ima Štajerská, jih odpade na Slovensko 
ozemlje 102, na nemško pa 289. — Natanč- 
nejša slovensko-nemška meja je po Hainu 
sledeča : 

„Na levem bregu Múre leži ob ogrski 
meji pet slovenskih občin graškega okrožja 
(radgonsko okrajno glavarstvo), in sicer 
Górica, Zenkovci, Potrna, Dedonjci in 
Žetinci. Južno od Potrne pride jezikovna 
meja do Múre in teče nekaj čaša ob niej, 
potem pa objame na jugu ležeče nemške 
kraje Loniánoše, Nasovo, Ščavnico in 
Kremperk, pustivši Šambert (Schônwart) 
na slovenskí stráni; prekorači Slovenské 
gorice ob nemško - slovenskih občinah 
(Hain rabi izraz občina tudi za kraje) 
Lilov breg (Lillachberg), Cerknica, Kršnica 
(Grafinitz) in pride zapadno od istotako 
mešanega Špilfelda do Múre nazaj. Nato 
se zavije proti jugu preko mešanih občin 
Veče (po Raiéu Beže, Fôtschach), Gradišče 
(Schlofiberg) in VI. Boč (Grofiwalz) do 
Kozjaka ter mimo nemških občin Lúče 
ali Lučane do Sv. Pankracija (Pongratzen) 
na Radelj in Hadrnik (Hadernigg, Hain 
pravi Hartenig) ter pride južno od Golavca 
(Koralpe) do Koroške." 



' Prim. moj sestavek : Jezikovna meja 
od Špilfelda do Monoštra leta 1844. 
Lj. Zvon 1917, str. 332 si. 



„Severno od te črte se pa nahaja 
poleg že naštetih še več mešanih občin, 
in sicer v smeri od vzhoda na západ: 
Plitvíca, Dražen vrh, Zg. in Sp. Velka (tudi 
Marija Snežná), Sladká gora, Selnica ob 
Muri, Cršak (Zierberg), Strehovec, Št. Ilj, 
Kresnica (Grafinitzberg, Hain pravi Granitz- 
berg), Oboki (Obegg), Račje, Vrhovce (Eck- 
berg), Kamenik (Steinbach), Šenova (Sern- 
au, Hain pravi Sternau) in Kranje (Kra- 
nach)." 

„Ravnotako meja med graškim in 
mariborskim okrožjem ni obenem jezi- 
kovna granica, ker ležije mešane občine 
Cršak, Selnica, Lilov breg, Št. Ilj, Streho- 
vec, Cerknica in Kresnica na mariborski 
stráni, dočim so popolnoma slovenské 
občine Plitvički vrh, Klanjec (Glanz), 
Pesnica, Remšnik ter Zg. in Sp. Kaplja 
prideljene graškemu okrožju, tako da šteje 
zadnje enajst čisto slovenskih občin. Na 
drugi stráni paleži v mariborskem okrožju 
precej mešanih občin, izmed katerih tvo- 
rijo one okoli Maribora na obeh dravskih 
bregovih in okoli Ptuja precejšnje ozemlje. 
Poleg tega živijo v vseh večjih krajih 
tega okrožja, kakor v Celju, Ormožu, 
Št. Lenartu, Marenbergu, Žalcu i. t. d. 
med Slovenci tudi Nemci." 

Iz zadnjega stávka sledi, da niso na- 
šteti trgi in mesta nemški otoki, temveč 
slovenskí kraji z nemško manjšino. Glede 
toritorija okoli Maribora in Ptuja se da 
reči le to, da še danes ni nemški; tudi 
za oni čas Hlubek práv nič ne omenja, 
da bi bila okolica teh mest mešana ; go- 
vori le o Nemcih v Mariboru in Ptuju 
samem. 

Glede meje samé nahajamo veliké 
razlike med Hainom in Hlubkom. Po- 
vdariti je, da je Hlubkov popis zelo na- 
tančen, da takorekoč do posamezne koče 
popise jezikovno mejo in natančno ime- 
nuje mešane kraje. Hlubek je one kraje 
sam prepotoval, dočim se opira Hain le 
na podatke birokratov. 

Na črti od Špilfelda doRadgone 
obstojajo med Hainom in Hlubkom ta-le 
nasprotstva: Cerknica, Kresnica, Šent 
Ilj, Oboki, Cršak, Strehovec, Selnica, Lilov 
breg, Zg. in Sp. Velka, Sladká gora so 



300 



Hainu mešane (celo nemško-slovenske) 
občine, dočim pravi H 1 u b e k izrecno, 
da je ves desni breg Múre od Špilfelda 
do Cmureka popolnoma slovenskí 

Ščavnica in celo Kremperg ter Nasova 
so Hainu nemške obmejne občine in 
torej tudi na severu ležeči Graben in 
Rožengrunt. Hlubek pa izrecno trdi, da 
so to popolnoma slovenskí kraji 
razen Nasove, ki je pa tudi po večini 
slovenská. 

Ravnotako je napravil H a i n me- 
šane kraje iz Dražnega vrhá in Plitvice, 
dočim po H lub k u tam Nemcev n i. 

Ako je na 30 kilometrov dolgi črti 
od Špilfelda do Radgone toliko izprememb 
in nasprotstev, kaj šele na vsej severní 
meji. Kje tiči vzroktem razlikam? Hlubek 
pravi, da je znanje nemščine med ob- 
mejnim slovenskim prebivalstvom precej 
razširjeno in se še šíri. Pa ne, da se je 
že takrat prakticiralo postopanje izza 
časov zadnjih Ijudskih štetij, ko se je do- 
ločal občevalni jezik ? H a i n o v i (in za 
njim Czoernigovi) podatki, kakor 
so dragoceni, neodgovarjajo resnič- 
nemu takratnemu stanju. In to 
na m v neprilog. Inž. J. Mačkovšek. 

Jugoslovanska enotna pisava. Kdor 
da vse na zunanjosti, mi ne bo nikoli 
priznal, da je nemški, francoski, irski in 
jugoslovanski nacionalizem, čeprav na- 
videz tako različen, v bistvu eden in isti 
pojav. In vendar je tako. Enotnost rase, 
jezika ali pa dŕžave so le zunanji faktorji, 
ki vstvarjajo in omejujejo nacijonalno 
enote. Njih pravega bistva, duše, ki jih 
oživlja in drži skupaj, pa ni iskati ne v 
tem ne v onem zunanjem faktorju, ampak 
v skupnosti duševnega življenja, kojega 
oni pogoji omogočajo, čeprav za njega 
niso v vsakem slučaju conditio sine qua 
non. Kdor ima bistvo pred očmi, bo umel 
pomen zunanjih predpogojev zanj práv 
presoditi. Mislim, da mi po vsem tem ni 
treba še posebe utemeijevati, zakaj šmá- 
tram skupno pisavo za eden bistvenih 
predpogojev jugoslovanskega naciona- 
lizma. 

Jugoslovani smo národ, ki nastaja. 
Skupni jezik in morda še bolj zavest, da 



nam preti vsem skupaj grozna nevarnost, 
da ostane, oziroma postane naša domovina 
kolonija za tuje gospode, ako se njihovemu 
návalu združení ne upremo, tvorijo sredo- 
težne sile, ki obetajo premagati vse, 
kar nas loči, in ustvariti enoten jugo- 
slovanski národ. Vsem tistim, ki pri tera 
razvoju sodelujemo, nam mora stati vedno 
pred očmi: Popolnoma ločeno duševno 
življenje — n^ira jugoslovanski naciona- 
lizem. Ravno tako vse, kar duševno 
komunikacijo onemogoča. 

Zato je vprašanje pisave, pristopne 
vsemu jugoslovanskemu národu, vprašanje, 
ki se mu ni izogniti. Tu za jugoslovansko 
politiko ni mogoč noben kompromis in 
nobena načelna delitev názorov. Boj proti 
separatizmu v pisavi nam mora postatí 
conditio sine qua non. 

Deliti v stránke se moremo samo pri 
vprašanju: Ali abecední paralelizem ali 
popolná enotnost? 

Glede metóde, kako je treba delati 
za končni cilj, hočem le na nekaj opozo- 
riti. Boriti se je treba zanj predvsem z 
duševnimi sredstvi in v ok\'iru vsake 
nacionálne grupe posebe, da ta boj ne bo 
vodil do odtujenja duhov. Irci so nam 
dokaz, da se samo s silo ne da doseči 
tega, kar smo si postavili za cilj. Sila si 
utegne podvreči morda ves svet, duš pa 
ona sama ne more osvojiti. Pravim, ona 
sama. 

Kadar je ideja že notranje ubitá, ji 
lahko zadá zakonodaja, oprta na moč 
dŕžave, zadnji udarec. To je razvoj vedno 
le pospeševalo. Zato je računati tudi z 
zakonodajo, s političnimi stránkami in s 
silo dŕžave. Stališče, ki ga bodo zavzemali 
različni politični faktorji na jugu proti 
vprašanju naše enotne pisave, bo med 
drugim eden izmed preiskusnih kameňov, 
na kojih bomo preizkušali, kdo naše Ijud- 
stvo Ijubi in kdo ga sovraži, in pa kdo 
ima tako široko obzorje, da mu lahko 
zaupamo, in kdo ga nima. Peter Jug. 

Le čevlje sodi naj kopitar. Čas 1918, 
str. 90 nsl. Lani je začel gospod kaplán 
iz Leskovca polemiko proti mojim J pre- 
stávam iz francoske lirike. Skoro po 
tolikih mesecih, kolikor sem rabil jaz ur 



301 



za sestavek o Verhaernu ter za objavljene 
prevode, je podal par netocnosti ter 
obilo razsipal „nezmisli" na moj rováš. 
Da ni ocenjevalec tako samozavesten 
glede svojih nebogljenih izpeljančkov in 
da malenkostno ne išče dlake v jajcu, mu 
ne bi bil pokazal takih in enakih nedostat- 
kov, kakor jih oponaša on meni. Po 
prvem zbodljaju se je mehur njegove 
nadutosti precej oddebnil: sedaj svojih 
umotvorov ne šteje vec za vzor! Da pa 
niso kdovekaj natančnejši, čeprav se lahko 
naslanjajo že na tuj prevod, marvec da 
v dveh bistvenih ozirih celo zaostajajo 
za mojim besedilom, pokažem v sledečem ... 
Kritikov konjiček je suženjska točnost. 
Čudno, da ni prevedel veletočni sloveni- 
telj trou z luknjo ; da istoveti de la mon- 
tagne s prek gore; da ne sledi izvirniku 
v drugi vrstici ; da je izpustil prilastek 
jeune; da mu moja adekvátna slovenitey 
oziralnikov oú in qui ni pogodu; da 
jemlje pridevek nue (razkrit) k obema 
samostalnikoma tete in nuque, vkljub 
originálu — meni pa anathema radi hiper- 
batona, ker sem ponašil f ollement {vihravo) 
pri prvem glagolu in ne pri deležniku, 
dasi emanirata dejanji istočasno od istega 
subjekta. Nejasen mu je báje verz : V 
kopeli svežih kreš mladostno glavo itd., 
akoravno je absolútna konštrukcija znana 
vsem romanskim, germanskim in slovan- 
skim narecjem. Sicer pa je ta očitek sama 
neodkritost, ker jo ima moj poboljšar sam 
pozneje : Nogé med mečki, spi. Gotovo si 
je pridal pravilno v misii : držeč ali imajoč. 
Preduhovita je opazka: Odkod množina 
svežih kreš? v originálu samo ena! 
Mala fides gre tako daleč, da noče raz- 
umeti kolektivnega izraza cresson, so- 
značnega plurálu, prim. Turka bomo po- 
zobali. Je-li ubogi mrtvec prisiljen kópati 
se v eni sami cvetici? Ognil sem se 
ednini, da preprečim koj pri prvem čitanju 
morebitno zamenjavo z verbom kresati. 
Sous la nue pomeni tonsuriranemu sod- 
niku na prostem, bodisi ! jaz sem tokrat 
točnejši : pod oblakom. Res citam kmalu 
nato, da je pokojnik zleknjen na solncu, 
toda almus sol šije od stráni z gore. 
Vrhutega ne smemo krivo umeti Horače- 



vega izreka: ut pictura poesis. Brez 
Lessingovega Laokoonta ve lahko vsakdo, 
da pesem ne predstavlja kakor kip ali 
slika zgolj enega hipa. Kam je že utegnil 
razpršiti se nepridiprav-oblak ! In potem : 
// a froid se glasi v novi objavi : on je 
hladan ; primerno bi bilo : zebe ga, Hladan 
bi bil umrli spavač napram Kopitarjevemu 
stihu: telo mu je zaspalo, ker berem v 
izvirniku : // fait un somme, torej z dušo 
in telesom spi, čisto ves. Potegnimo plašč 
krščanske Ijubezni cez dejstvo, da je pre- 
zvesti g. K. izpustil v drugi kitici besedo 
son, v zadnji pa sa ter interpoliral mašilo 
spavačeva in prenaredil aktivno zvezo 
faire frissonner v neutralno. Zakaj neki 
znači la main desnico in ne tocno roko, 
čemu je vzet adjektiv tranquille k desnici 
namesto k // dort, kako da je trou na- 
enkrat priprosta rana in ne okrogla 
luknja ? , . . Te pripombe so docela v 
okusu Časovega dlakocepca. Zdaj pa 
meritorno. Dolgo dobo je vládal v fran- 
coski književnosti neki salonski, preciozni 
duh. V Moliérovem veku se je govorilo 
namesto Ijubica — predmet mojih željä, 
namesto Ijubezen — plameň ali zubelj, 
ponekod se je reklo pití — prendre un 
bain intérieur etc. Še V. Hugo je bil 1830. 
izžvižgan, ker je drzno rabil na odrú 
mouchoir (robec) namesto tissu (tkanina). 
Mladi Rimbaud je bil kakor T. Corbiére 
povsem prekucuh, le oglejte si njegova 
soneta Les Chercheuses de poux (iskavke 
bolh) in Tartufe (pojmi: bavant la foi, 
ľ oreille benotte), zlasti pa fantastični 
poém Pijani čoln, kjer srečamo krepke 
besede : bedasto oko svetilnikov, izbljuvki, 
gobecnadušljivih Oceánov, stenice, otrebki 
tie, solnčni lišaji, azurni smrklji in druge. 
Mimogredé, saj veste, kako se je proslavil 
rajni Janez Ballhorn, ki je obelodanil 
sredi šestnajstega stoletjav Ljubeku veliko- 
nočne Pisanice s ponižno kokošjo in koša- 
rico piruhov na uvodni stráni? Skromno 
kuro-kokodajco je nadomestil prihodnje 
leto s pestrim petelinom in prípisom : 
Popravil J. B. Slično je g. K. balhorniziral 
ali skopitil prvo kitico, boječ se prevajati 
haillons s cunjami, češ, ali se slovenskí 
poeziji lepo podajo čape? V nepoznanju 



302 



Rimbaudovega znacaja pravi bledo pene 
ter zafrečka silo in barvo slikovitega 
izviľiiika. Stavim, da se g. K. zgraža z 
dr. Robido nad Kettejevo primero : dekle 
— vitka kot v ogradi belouška (Lj. Zv. 
1900). Listaj istotám, kako drugače, po- 
vsem brez predsodkov doživlja prispodobo 
O. Župančič, ki zna, kaj je kolorit ... V 
sonetu Dormeur du val je v prvi kitici 
reka poosebljena in objestno poje (po- 
boljšar dé : besní, kar bi bilo sévit : folle- 
ment je prvotno : vetrnjaško, latinsko 
follis = meh, torej po moje; vihravo) — 
v umetnem kontrastu z mrzlim, mrtvim 
mladeničem. Časov vsevedež je zopet bal- 
horniziral, češ ali ni peva za chante pusto 
in prazno? in piše: šumeva (kar bi se 
dejalo : bruit) ter takisto uniči originalovo 
personifikacijo . . . Ako po vzgledu B. Cro- 
cejeve estetike ne ločimo vsebine od oblike, 
je naš poboljševik grešil nad izvirnikovo 
mislijo. Pa vzemimo vendarle idejno obleko 
samostojno. Formalno je bil sedemnajst- 
letnik R. še pod vplivom parnasovcev, ki 
so zahtevali bogato rimo, soglasje ne le 
za povdarjenim zlogom, ampak po mož- 
nosti še kako črko ali zlog pred njim. V 
tem pogledu je delala ta šola čuda. Spo- 
minjam se enozložnega soneta-podoknice 
bolni krasotici: 



Fort 


S or s, 


belie. 


fréle. 


elle 


Quelle 


dort. 


mort ! 



Ostali strofi sta mi izpadli, ker sem imel 
že pred več leti Banvillov Traité de ver- 
sification v roki. Znám pa AUaisove ale- 
ksandrince, kjer se ujema dvanajst zlogov : 

Par le bois du Djinn, oú s' entasse de 

ľ effroi, 
Parle, bois dugin ou centtasses delait froid 

etc. 
Ta supersticija glede rime riche je lastna 
Rimbaudu. Bateau ivre vsebuje n. pr.: 
pommes súres — vomissures, navrantes 

— enivrantes, des marées — démarrées, 
dorades — dérades, lenteur — chanteurs, 
amer — la mer etc. Naš sonet premore 
le stike z opornim soglasnikom: riviére 

— fiére, haillons — rayons, tete nue — 
la nue, bleu — pleut, froid — droit itd. 
Dočim pa moj Radaraant, kjer je samo- 
stojen, uporablja prevesno slabé ujeme, 
obstoječe v končnicah (-eva, -ica, -alo, 
posebno glagole na -í; morda celo s pri- 
siljenim iktom, ker jaz poznám s Pleter- 
šnikom vred edino péniti se), sem jaz 
izkušal približati se originalovi versifika- 
ciji s krepko debelsko, daktilsko rimo, 
posnemal parnasovsko consonne ď appui 
(h/ad — škr/at) ... V obeh prevodih lepí 
nekaj nebistvenih primesi, a g. K. je pri- 
stavil pristna prokrustovska mašila (nanje, 
spavačeva, telo, mladenič), moj dodatek 
leží je preračunan kot oznaka R-ovega 
stihotvorstva (se strinja z deží) . . . Blago- 
rodje, iz Leskovca je prihajal došlej velik 
kokodajec, a malo jajec ! A. Debeljak. 



KULTURNO-POLITIČNl PREGLED. 



Sanioodredjenje národa i Magjari. 

Napisao Jugoslaven iz Ugarske. Cijena 
K 1-60. Hrvatska Tiskara D. D. u Zagrebu. 
Narudžbe prima: Nákladní Závod „Jug", 
Zagreb. Ilica 7, I. kat. 

Nastopa čas, ko bo realizirano načelo 
samoodločevanja národov. Však národ bo 
postal gospodar samega sebe ter svojega 
nacionalnega teritorija. Gospodstvo nad 
tem teritorijem pa si došlej laste drugi 



narodí, za katere pomeni nová doba konec 
njihove imperialistične nadvláde. Naravno 
je potemtákem, da se upirajo našim 
stremljenjem. 

Da se uresničijo te naše temeljne 
nacionálne zahteve, se morajo umakniti 
z našega teritorija Nemci, Madžari in 
Italijani. Vprašanje je sedaj, kako se bodo 
odrekli tej nadvladi — v poštev prideta 
momentano pravzaprav le dva — ali pod 



303 



pritiskom sile, zastopajoce našo zahtevo, 
ali tekom mirne poravnave od národa do 
národa, ali slednjič po posredovanju 
splošne demokratizácii e, prinašajoče zmago 
našim težnjam. 

Pričujoča brošura se peča v smislu 
ravnokar navedenega z Madžari ter očrtava 
njih razmerje do naše temeljne zahteve 
po samovladi, analizujoč zadnji dve mož- 
nosti. 

Madžarom se je po različnih slučajih 
posrečilo, da so zgradili supremacijo svo- 
jega národa nad ostalimi raznolikimi 
narodnostmi v Ogrski, proti katerim so 
le v relatívni večini. Bistvo njihovega 
nacionalnega stremljenja, cilj te njihove 
supremacije pa je, ne le druge národnosti 
obvladovati, temveč s kakršnimikoli sred- 
stvi iz njih štvorití eden edinstven národ 
madžarski. Danes vláda na Ogrskem 
oligarhija par grofovskih madžarskih rod- 
bin, ki je sramotno nasprotstvo modernim 
svetovnim demokraticnim stremljenjem. 
Najabnormalnejše pa je, da so pri vsem 
tem Madžari — in ne le aristokracija, 
temveč vsa inteligenca — prepričani, da 
je njihova politika napram narodnostim 
liberálna, kakor je sploh madžarska 
megalomanija, skoro bi rekli že psihoza. 
Streniljenje Madžarov pa gre za tem, do- 
seci, ko bo vsa Ogrska nacionalno enotna 
(= madžarska), hegemonijo nad vsemi 
narodi monarhije, — Nastane pa vpra- 
šanje, ali se more Ogrska potom evolucije 
demokratsko tako preustrojili, da bo 
narodnostno vprašanje rešeno v smislu 
modernih idej. Odgovor je odločno nega- 
tiven; ker se vsi Madžari zavedajo, da 
je njihova supremacija v nevarnosti, ako 
se vpelje res demokratična volilna reforma, 
zato se zanjo ne ogrevajo, in bi bili 
kvečjemu za tako potvorjeno, da bo za- 
gotovljena še nadalje njihova nadvláda. 
Avtor razmotriva stališče posameznih 
strank do volilne reforme in káže, da so 
pristaši splošne volilne pravice v ogrskem 
parlamentu v ogromni manjšini ; delavska 
socialno-demokratična stránka, ki se od- 
ločno bori izven parlamenta zanjo, nima 
skoro nikakega političnega vpliva, saj je 



vzpričo agrarnega značaja Ogrske raz- 
širjena le po mestih. 

Karakteristika skiciranih ogrskih raz- 
mer je v brošuri dovolj sugestivno 
izvedena, avtor nam podaja točno pregled 
razpoloženj; v detajle posega seveda le 
malo, tako n, pr. podčrta, da je med ogr- 
skimi neodvisnimi inteligenti 55*54 0,0 
Židov. 

V času, ko je naše stremljenje, da 
jugoslovansko naše dualistično gibanje 
poglobimo, mu utrdimo v najširší maši 
temelje, sodim, da je potrebno, da vedno 
točneje in sugestivneje opredeljujemo 
našo idejo ter ji podamo tudi stvarno 
perspektivo s pomočjo narodnogospodar- 
skih, narodnostnih, političnih konstatacij 
in podobno. V ta namen bi služile razen 
revijalnega časopisja zlasti podobne bro- 
šure. Čudim se, da se poklicani možje 
pri nas še niso s primerno vnemo lotili 
te stvari. A. L. 

Davorin Trstenjakov sklad. Na občnem 
zboru „Zgodovinskega društva" vMariboru 
dne 11. novembra 1917 je bilo po preda- 
vanju o Davorinu Trstenjaku v spomin 
stoletnice njegovega rojstva sklenjeno, 
ustanoviti imenovani sklad v povzdigo 
zbiranja zgodovinskega gradiva in podporo 
znanstvenega naraščaja na zgodovinskem 
polju. „Zgodovinsko društvo" bi rado ne 
le še nadalje gojilo zgodovinski študij, 
temveč svoj delokrog še razširilo, pri- 
dobivalo novih čilih delavcev ter ž njimi 
popolnjevalo stavbo zgodovinskega znan- 
stva. Zlasti pa želi z raziskavanjem arhi- 
vov napolnjevati zakladnico gradiva za 
Slovensko zgodovino ter podpirati v do- 
sego svojega namena pred vsem tudi 
mlade zgodovinarje in jih vzgajati v dobre 
strokovnjake. Da doseže zaželjeni cilj, pa 
potrebuje društvo v prvi vrsti izdatne 
denár n e pomoci, zato se obrača na 
vse slovenské môže in žene s pozivom, 
da prispevajo po možnosti k ustanovlje- 
nemu skladu. Pozivi z natančnejšim pro- 
spektom so bili objavljeni po dnevnem 
časopisju ter v prvi (četverni) številki 
letošnjega letnika „Časopisa za zgodovino 
in narodopisje". A. L. 



304 



Ant. Debeljak ; 



Skrivnosti. 



V žametnih vetrov halji vedri 
nad strmim brezdnom strmím, 
veja boniega bora edino 
je meni opora. 

V svileno-mehki jug 

léno cez loko in leho, livado, ledino 

rane rjave odpira plug: 

o zemlja, U tajno izdira iz nedri? 

Nad strmim prepadom strmím : 

ako zagrmím v brezdanjo globanjo, 

če razdrobim na čereh si lobanjo, 

bode-Ii zadnja uganka 

mi znanka, 

prhne-li skozi krvavé špranje 

iz glave poslednje vprašanje? — 

Ziveti, živeti! 

Tam doli mušice kot urne pušice, 

glej, mrgolé, 

okoli pa tice Ijubav žvrgole, 

kakor nikoli srebrogrive vodiče 

ta dan grgole. 

Ziveti, siveti, dokler ob poti 

veriži vprašanj še nešteti ! 




21 



305 



Janko Samec: 



Cvetna nedelja. 



V. 



sa dalja blesti se od solnca in cvetnega praha, 
ki se je od kelihov polnih razlil na vse kraje. 
Tu leta metuljček, čebelica drobná tam jaha 
na bilki zeleni, ki v vetrih s pokloni se máje. 

Srebrni zvon v tajni se pesmi oglaša z doline, 
ki v sladko pokojnost se mladega jutra razliva 
kot tiha radost, če v srcu predolgo se skriva 
in v nemi besedi iz prsi nenadoma sine. 

Še v lahnem polsnu dremajoč droben ptiček se z veje 

po solncu blestečem ozira in listov posluša 

skrivnostno šumenje . . . Pa sam še poskúša 

se v pesni polglasni ... in kmalu zapoje glasneje . . . glasneje 

Po česti odpravljajo starci in starké nadložne 
se k véliki maši. Kot da bi želeli pokoja 
si v težkem življenju, jim trudna je hoja 
in misii nekoč vse veselé so zdaj jim pobožné. 

Pred pragom cerkvenim pa čaká na svoje ovčice 
star župnik in gleda po polju in moli — 
Ko vidi mladino, ki v solncu in cvetju tam doli 
se smeje, kar samo razjasni se resno mu lice . . . 




306 



Alojz Kraigher: 

Mlada Ijubezen. 

(Dalje.) 

XI. 

Vera Je pri svoji sestri na Gorenjskeín, kamor se je vedno le nerada 
zatekala, ker ji niso ugajale razmere v trgovski hiši svákovi. A 
tembolj je Ijubila že od nekdaj svežo in romantično pokrajino gorenjsko, 
ki je prijala njenemu sanjavemu razpoloženju in je poživljala njeno 
prirojeno tužnost. Precej potrta je in zamišljena, nezadovoljna sama 
s seboj in s celim svetom. Očitá si muhavost, nestanovitnost in sebič- 
nost ; jezi se naše, ker se ne zaveda jasno svojih želj in svojih namenov ; 
obupuje nad seboj in nad svojo bodočnostjo, ker dvomi o svoji iskre- 
nosti in nesamopašnosti. Dolge izlete dela v okolico : — ob Savi gori 
do Peričnika in do Belopeških jezer z veličastnim Mangartom ; ob Savi 
doli do Radomlje in do Suma in po Vintgarju na Gorje in na Bied. 
Skoraj zmirom sama, zasanjana in turobna. Razmišljati ne more 
mnogo, ker je nered in kaos v njeni duši. Vdaje se svojim čustvom, 
večkrat bridkim nego sladkim; vdaje se spominom na lepoto in ve- 
selje svojega dosedanjega življenja : a spomini ji ne morejo razgnati 
pritiskajočih megel njenega črnogledega nezaupanja vaše in v svojo 
usodo. Zdi se ji, da ji ni namenjena niti majhna srečica; zdi se ji, da 
je zapisana razočaranju in obupu. Ce stoji visoko gori nad prepadom 
in se ozira po strmih stenah, izpod katerih pošumeva pesem divjega 
potoka o mladosti in radosti, o moci in podvzetnosti, o samozavesti 
in o zmagi in o sreči, — tedaj jo prevzame slast, da bi se vrgla doli 
in da bi se spojila s penečimi se valovi in da bi se umirila v temnih 
vodah, tako samozadovoljnih in ponosnih, ki bi jo ponesie v varno 
in tiho srečo pozabe in brezciljnosti. 

Ali je to Ijubezen, Vera? Ali je to vélika Ijubezen, — če te ne 
navdaje s čustvom sreče in zadovoljnosti ? — Ali je bila zlagana tvoja 
blaženost po oni veselični noci? — Vera si ne vé odgovora; sama 
sebe ne razume, lastnega srca vec ne pozná. — V zadnjih letih se je 
navadila, da je kolikor mogoče malo mislila naše, da se ni brigala za 
svoja razpoloženja in občutja, da se ni ukvarjala s sklepanjem in raz- 
mišljanjem o svoji prihodnosti in o svojih pričakovanjih. Udajala se 
je usodi: — naj jo porine, kamor hoče ! Človek naj bo tih in miren, 

21* 307 



niti z mezincem naj ne zmiglje ; potuhne se na] in na] pohlevno caka, 
ka] mu prinese jutro! Ce ga zadene udarec in nesreča, začuden]e ne 
bo tako veliko, razočaranje ne bo tako neznosno; če ga doleti obda- 
rovan]e, sreca, — koliko več]e bo n]egovo zadoščen]e, koliko hva- 
ležne]še njegovo presenečenje ! — Zaka] se ]e ves čas poda]ala z 
Drnovškom, čeprav ]i ]e bil že od začetka skorá] zoprn, čeprav si ga 
ni mogla nikdar predstavljati kot svo]ega zakonskega moža, — da je 
le v resnici nekoliko pomislila, kaj in kako je to? Zato, ker skorá] 
sploli ni mislila na to in se je silila v površnost in latikomiselnost, 
ki sta ]i pravzaprav ravno toliko tuji kakor gizdavost in nečimernost. 
Preprosta ženská je, po svoji naravi in po svojem čudu, brez domiš- 
Ijavosti in brez pretiranosti, brez velikih pričakovan] in brez posebne 
vere v svojo vrednost in dragocenost. V dnu duše ji poje struna, da 
ji življenje ni namenilo kaj dobrega in lepega; v dnu duše je pre- 
pričana, da ne uide svoji usodi. Cemu bi se ji ustavljala? Hladno- 
krvnost, dušica! Glavo na nakovalo, pa čakaj potrpežljivo, da lopne 
kladivo po njej ! . . . 

Po razgovoru s Tomom v oni veselični noci je bilo vendar tako 
lepo in svetlo v njeni duši. Verjela je, da je dosegla radost svojega 
življenja, da se ji bliža sreča in zadoščenje. Prepričanje, da je pre- 
magala vso svojo samopašnost, da se je odrekla vsemu svetu in vsi 
bodočnosti, in da se je zapísala samo Ijubezni, samo izvoljencu svojega 
srca in svoje duše, — to prepričanje jo je povzdignilo in očistilo, da 
bi bila vriskala in rajala od zadovoljnega ponosa. V nebesá ali v pekel 
bi bila šla za Tomom, ne pogledala bi ne na desno ne na levo, ne 
ozrla bi se nazaj in ne računila bi naprej, — slepo bi se bila vrgla 
v plameň te Ijubezni, pa naj bi bila pogorela v nji v pepel in prah . . . 
In potem zavest, da se je tudi Tomo odrekel vsi sebičnosti, da se je 
tudi on predal Ijubezni z vsem svojim bitjem in z vsem svojim žitjem, 
za danes in za jutri in za vekomaj ; — ali ni bil to vrhunec zemské 
sreče? — popolná harmonija dveh človeških duš, ki sta se zlili v 
eno? — Tomo je bil premagal svojo telesnost in nasilnost. On, ki je 
bil tako počuten in sladostrasten, da bi bil samo prijemal in objemal, 
poljuboval in grizel, — pil iz polne čaše Ijubezenskega razkošja do 
omamice in do pogina, — on se je odrekel úžitku, zunanjemu úžitku, 
in našel sreče v čisti in brezgrešni, božanstveni Ijubezni ! In Vera je 
komaj iz knjig poznala to Ijubezen, v življenju je nikjer ni videla. 
Povsod je videla le greh, — prisiljenost, celo propalost; Ijubezni, ve- 
liké Ijubezni ni videla nikjer. Zdelo se ji je, da sploh ni zákona z 
Ijubeznijo; zdelo se ji je skoraj, da — v poštenju ni Ijubezni in da 
je samo greh — Ijubezen. 

Zakaj naenkrat tolika izprememba? Zakaj naenkrat zopet — 
nezaupanje? — Zdelo se ji je, da Tomo ni izpremenjen. Bil je čist 

308 



in dober, prisrčen in iskren — kakor v oni noci. O náčrtu za iičite- 
Ijevanje Vera ni premišljala. Ni se z njim ukvarjala, ker sploh ni 
mislila na to, kda] se poročita. Bila je pripravljena, da čaká nanj, da 
čaká — v nedogled. Na zákon ni pomislila. Saj se ji Je skoraj zdelo, 
da bi ji bilo Ijubše, če zgori v Ijubezni, če se uniči v nje plamenih, 
nego da živi — v zákonu, kakor jih pozná na stotine, brez večne 
lúčke v srcu, ki brli in dogoreva, nazadnje ugasne. V njenem zá- 
konu bi morale goreti baklje v sreih, morali bi kresovi plameneti ! Pa 
se-li ti ne izčrpajo še prej? Ali jim ni usojena še krajša doba? Ali 
jim ne sledi še večja terna? — Práv je tako, se ji je zdelo. Gôri in 
izgôri, — in ugasni, to je zapoved! — A to bi bila žrtev, Vera! — 
Ljubezni žrtev! — Pa se-li sme zavedati Ijubeči, da — žrtvuje? — 
Ali ni mogoče — žrtvovanje tvoja strast? Izrodek pesimizma in 

obupa? Zakaj ti ni, da bi živela? Ali Je tvoja vélika IJubezen 

le premajhna za življenje in za srečen zákon? — Ali čutiš krivdo v 
sebi. Vera? Krivdo v tem življenju, — če ni morda krivda v tvoji 

prejšnji inkarnaciji ? Ko bi Ijubila, Vera, bi vriskalo življenje 

v tebi, — drhtela bi v zaupanju in pričakovanju, — hrepenela bi v 
bodočnost, ki bi jo sanjala hoté al nehoté, vede ali nevedé, — in 
delala bi náčrte, ki bi jih razpletala v neskončnost ... In nenadoma 
se je zavedla: — Ali ni delala náčrtov s Stanislavom Drnovškom? — 
Njena duša jim je bila sicer tuja; a poslušala jih je, udeleževala se 
jih je, ugovarjala jim je le malokdaj. — Mahoma ji je postalo vroče, 
srce ji je začelo tolči, kri ji je buhnila v obraz . . . Čustvo sramu, 
ponižanja, nizkotnosti Jo Je prevzelo vso, da bi se nekam skrila, da 
bi bežala sama pred seboj in pred celim svetom, — da bi si razpra- 
skala to svojo svetohlinsko krinko in da bi si raztrgala to svoje vá- 
ravo srce . . . Krivdo je začutila v sebi — in spoznala je, zakaj naenkrat 
tolika izprememba, zakaj naenkrat zopet — nezaupanje ! . . . 

Takrat se je Drnovšek zopet oglasil, — prestrašila se je, da se 
ji hoče iznova bližati ... V tem strahu, — v zavesti svoje krivde, — 
v občutju neznosnega sramu . . . se je odločila in zbežala k sestri. 
Ni ji prišlo do zavesti, da tudi pri Tomu ni vse v redu. Ni zapažila 
njegove nenadne plašne nesigurnosti, njegovega oklevanja in oma- 
hovanja, pomišljanja in preudarjanja ; — ker ni mislila na zákon z 
njim — vsaj zavedala se ni, da misii nanj — , ker ni računila s po- 
roko, temveč samo — z Ijubeznijo. 

Ce se spomni zákona svojih starišev, — če pogleda v zákon 
svoje sestre z njenim môžem, — če vzame vse zakonske pare, kar 

jih pozná: kje je Ijubezen? — kje je sreča? — kje je harmonija? 

— Nezaupanje in Ijubosumnost, prepiri in pretepi, brezobzirno varanje 
in neodkritosrčnost, oprezanje, zavist in zloba! Nikjer sporazumljenja 
in zadovoljnega miru, nikjer poštenosti in čistosti in nesebičnosti, — 

309 



nikjer Ijubezni, povsod sovraštvo, zgolj sovraštvo! In če je zunanjost 
lepa, je le navidezna, hinavska; preišči malo globlje, pa se prepričaš, 
da je varljiva, kakor je varljiva gladina blatné luže, ki skriva mrho- 
vino in se vzdigujejo iz nje mehurčki gnilobe in smradu! ... Ce je 
torej zákon red, pravilnost in poštenost, potem v poštenju — ni Iju- 
bezni! V grehu je Ijubezen, samo v grehu! Zatorej Ijubi, Ijubi — in 
umri! — Zákon s Stanislavom Drnovškom bi bil za zunanji svet — 
pošten, povprečen zákon; Ijubezen s Tomom — greh. Vera pa se je 
igrala na obe stráni. Igrala se je — ali res le podzavedno? — z mi- 
slijo, da bi izpila slast Ijubezni s Tomom, da bi užila vso omamljajočo 
sreco vélike Ijubezni, — in se potem zatekla v suhoparen zákon s 
Stanislavom. 'Ali ni oskrunila ideje vélike Ijubezni? Ali ni osramotila 
sebe in si obremenila dušo? — Ce je samo greh Ijubezen in če je ta 
minljiva, — ali ni dostojnejše in poštenejše, da se zapišeš smrti, ko 
ti sreča izpuhti? 

— Tomo je prejel od Vére najprej krátko sporocilo o preselitvi ; 
potem nekoliko razglednic in nekaj pisem, zaljubljenih, precej površnih 
in vsakdanjih ; potem nenadoma — izbruh obupnih samoobtožb : 

„ . . . Ali bom smela biti še kedaj odkritosrčna ? Ali sem obsojena, 
da lažem vse življenje — sebi in drugim ? — — Takrat, ko si mi bil 
umoril véro v te, si mi bil umoril tudi dušo. Takrat sem stala s 
smrtjo — lice v lice . . . Zdaj si včasih domišljujem, da mi je zopet 
vzklila vera; — a pravzaprav te Ijubim samo zato, ker ne morem 
drugače. Mislim pa še zmirom — kakor prej — , kako bi svoji Ijubezni 
ušla, kako bi sebe in tebe iz nje rešila ... ne toliko iz nevere kot 
iz prepričanja, da mi ni namenjena in da je ukradena, — ker je nisem 
vredna in ker bi bila zate usodna. Pri tem pa nadaljujem svoje bu- 
dalosti od prej, — da ne zaničujem najbrže ničesar bolj nego sama 
sebe. — Nekdaj so me ozdravljali ti krásni kraji; danes tavam po 
njih kot izgubljena ovca in ne vidim njih krasote . . . Pri najlepšem 
čtivu mi pridejo tuintam najgrše misii . . . Sama sebi bi pljunila v 
obraz . . . Praviš, da naj pošijem tvoji duši naproti svojo lepo, blago 

dušo ! Ha — to umazano, razcapano vlačugo, da se onečediš z njo ? 

Oprosti! Ti si mi pisal nežno in prisrčno, bodisi iz usmiljenja ali — 
jaz ne vem, zakaj ... In jaz ti pišem . . . Menda so vsi zlodji v meni ! — 
Tomo, — če se norčuješ z mano . . . Veruj mi, da točim solze — in 
da sem jih potočila več, nego sem napísala črk! Pomagaj mi, če 
moreš! . . ." 

Tomo se je prestrašil; najraje bi se peljal k nji, da ji pogleda v 
oči, da se prepriča o resnici in da jo pomiri in potolaži. 

„ . . . Ce sem ti bil v onem podivjanem času vzel véro vaše, ali 
ti je nisem zopet vrnil? ... Ti računiš: — Ali je pametno, vdajati se 
človeku, ki te tira od pristana vedno dlje po viharnem morju ? Bogve, 



310 



k]e te buti morje ob pečino? — Jaz te neslano vprašam : — Ali sme 
računiti slepá, vélika Ijubezen? — Ti odgovarjaš: — Ali sme zahte- 
vati nesebična, vélika Ijubezen — človeških žrtev? — Ti ne veruješ 
v mojo Ijubezen. Zdi se ti, da zahtevam od tebe vso bodočnost tvojo 
in vso srečo tvojo, — da ti pa ne dajem svoje bodočnosti in svoje 
sreče. A, duša, to ni res ! Jaz ne zahtevam tvoje bodočnosti in ne 
tirjam tvoje sreče; — a če sem tvoja bodočnost jaz in če sem tvoja 
sreča jaz, — — jaz sem tvoj ! Ti si moja bodočnost in moja sreča in 

moje vse! — Zakaj si mi iznova vzbudila dvorne? — Zakaj se 

zaničuješ? Zakaj je tvoja duša umazaná in razcapana vlačuga? Kakšne 

— budalosti nadaljuješ? . . . Ali imaš čisto vest v tem hipu, duša 
moja? Ali mi moreš razpršiti stotere dvorne? — Daj mi besedo, Iju- 
bica, da me ne varaš, da me nisi varala in da me nočeš varati ! Raz- 
gali svojo dušo pred mano kakor najčistejše steklo ! — In če me Ijubiš, 
duša, ne zatiraj te Ijubezni! Vdaj se ji — in vdaj se meni, ki sem ti 
vdan do smrti! ..." 

Ker ji je Tomo skoraj slednji dan dopisoval in je prejela medtem 
že njegovo prejšnje pismo, ki je bilo veselo in šegavo, je bil tudi njen 
prihodnji odgovor zopet miren in zaupljiv. Tomo ji je bil že večkrat 
naznanil, da jo čimprej obišče; mater je na to pripravil, da se pôjde 

— učit k prijatelju na Gorenjsko, zato mu Vera ni hotela natančneje 
razlagati svojega obupnega razpoloženja in svojih samoobtožb, temveč 
ga je pozvala, naj že vendar izpolni svojo obljubo in naj pride. 

„ . . . Ljubiva se, dokler gre ; saj ni nikomur v škodo ! Danes me 
jezijo one lamentacije. Vrag vzemi ure, v katerih si človek za vsako 
malenkost trka na prsi! Bog zna, če ni to najbolje, kar se nam zdi 
najslabše, — in narobe ! ? . . . Krásne noci so tu. Danes je zunaj téma 
kakor v rogu. Najraje hodim sama na izprehode, pa mnogokrat komaj 
nájdem nazaj domov. — Moja mala nečakinja je obolela. Opoldne je 
še pela: — ,Vsi so prhajal, ni njega bvo . . .*; zdaj pa joče in se 
kremži . . . Jutri pričakujem tvojega sporočila : — p-r-i-d-e-m ! Juh ! 
In če ne prídeš, — pojdi se farbat ! Nobenega izgovora nimaš . . . Jaz 
te Ijubim, Ijubim — in poljubljam. Tvoja Vera." — 

— Dva tedna sta že minila, odkar je Vera proč. Tomovo hrepe- 
nenje je tako veliko, da ga komaj brzda. Párkrát je že sklenil, da se 
s prihodnjim vlakom odpelje k Ijubici ; a v žepu ni imel dovolj denarja 
in stopili k materi — mu je bilo mučno ; bal se je vprašanja : — Kam 
se ti tako mudi ? Po navadi se ne žuriš ravno — k učenju ! ? — Srdil 
se je sam naše: — Ali te je sram, ker si zaljubljen? Ali te je sram, 
ker misliš že na zákon, čeprav si še — premlad? — In kakor je za- 
ničeval vso to vsakdanjo družbo, ki je zanjo dobro vedel, da mu bo 
očitala predvsem mladost in lahkomiselnost ; se mu vendar ni posre- 
čilo, da bi popolnoma zamoril v sebi neko sramežljivo čustvo krivde, 

311 



katero je sam pri sebi zmerjal — s strahopetnostjo. — Na drugi stráni 
je krotil svoje nestrpno hrepenenje s prigovarjanjem : — Ce ti je res 
za žrtev, če ti je za cistost, — vadi se v odreki ! Vzdržnost ni igrača ! 
Ce pôjdeš k Véri, ne pozabi, da se pôjdeš — z ognjem igrat! . . . 
Vera se je odločila, da se brez pomiselkov — žrtvuje. Vrze se mu 
krog vratu in se mu vda, — da se napijeta slasti Ijubezni, da se 
upijanita v razkošju sladostrastja, da se naužijeta vse rajské srece 
medsebojne vdanosti, združitve, duševne spojitve . . . Nič zato, če traje 
blaženost le kratek hip! Nič zato, če ji sledi nesreča! Nič zato, če ji 
sledi magari — smrt ! — — A Tomo je odločen, da ne sprejme žrtve. 
Ne samo trenotek sreče, — življenje sreče je njegov náčrt! — Z vri- 
skajočo dušo, z rezgetajočim hrepenenjem pričakuje dan odhoda . . . 

Pri materi je stvar že urejena; zjutraj se hoče odpeljati na 
Gorenjsko . . . 

Popoldne je z Andrejem Praznikom na izprehodu. Poročnik je v 
zadnjem času še dosti miren. Videti ga je mnogo v družbi Mare. Po 
šetališčih in po mestu se izprehaja z njo, razgovarjajoč se in zabavajoč 
se, največ resno in prijateljsko, vendar tako intimno in zaverovano, 
da je okolica že pozorná. A skoraj neprestano je tudi v Mirini bližini ; 
Tomu se celo dozdeva, da hodi z Maro samo zato, ker hoče ostati 
kolikor mogoče blizu Mire. Vedno opreza nanjo, nikdar ne pozabi 
nanjo. Kakor vesten detektív jo zasleduje, da ve za vsako njeno pot 
in da pozná vse njeno dejanje in nehanje. A o njej ne govori z ni- 
komer razun s Tomom. In zmirom iznova mu ponavlja svojo bojazen : 

„ Javornik jo je poljubljal ! . . . In on je vendar okužen ! Ali ni 
sumljiva ta hripavost? — S poljubom jo lahko okuži, Tomo!" 

„Menda je pač že vprašal kakšnega zdravnika!" 

„Vraga je vprašal, ne zdravnika! Saj ne pride iz krokarij! Z 
onim nadutim čifutom se pajdaši tuintam, z našim asistenčnim 
zdravnikom." 

„Ta mu je moral vendar ..." 

„Stavím, da ne pozná bolezni! Mlečnozobec, ki je komaj pro- 
moviral !" 

„Ampak Javor sam ..." 

„Za budiča, da še nimamo postave, ki bi uredila te stvari ! Spolna 
kuga spadá v karanteno kakor kolera. Ali si prepričan, da se okuženec 
dovolj zaveda svoje nevarnosti? — Pa naj se izpozabi samo v pija- 
nosti, po polnoci, in naj poljubi natakarico v veži, — kolika nevarnost !" 

„Javnega pouka bi bilo treba." 

„Ce pa je nespodobno, govoriti o teh rečeh!" 

Z bridkim smehom umolkne Dreja. Cez nekaj čaša pa se sunkoma 
ustavi in se obrne k Tomu: 

„Danes sem že vdrugič videl Miro na poti — k doktorju Brezniku." 

312 




„v ordinacijo?" 

„V ordinacijo!" 

„Iz tega ne moreš ničesar sklepati/ 

„Bog\^e!" zmiglje Dreja s pleci. 

Praznik se ne izogiblje Javorniku. Zdi se celo, da išče njegove 
družbe. Drži se bolj pri stráni in se naravnost ne obrača nanj ; a drži 
se vztrajno in s trmasto odločnostjo; morda bi prenesel tudi žalitev, 
da si le ohrani priliko za opazovanje in nadziranje. Okoli šeste ure 
zavleče Toma v gostilnico h „koštrunu''. In res je tam navadna družba, 
Javornik med njo. 

Nadporočnik je nekoliko bledejši nego je bil poprej; lica so mu 
malce upadla. Njegove žametne oči so temno obrobljene; glas mu je 
ubit in hripav; izraz v obrazu nekam trd, zagrizen. Med stisnjenimi 
ustnicami vleče fíno smodko. 

Tudi Bogdan je navzoč, ki se je pred nekaterimi dnevi vrnil iz 
bolnišnice. Se bolj suhljat je in še bolj oglat; nasmeh mu je porogljiv 
kot prej; nová je neka skrivana prestrašenost. 

Zgonček je pri mizi, ponosnejši in elegantnejší; ústa ima zaprta, 
ramena mu ne zmigavajo. V zadujem času je stalen Nusin spremlje- 
valec. Na vse zgodaj jo že čaká in jo spremlja po njenih potih; če 
ne more z njo, jo počaka ali jo pride pozneje iskat. Idilično razmerje ; 
tako lepo in prisrčno, da ni nikogar v družbi, ki bi ga hotel smešiti. — 
Za Magdo se ne briga več; bržčas je z zaničevanjem pozabil nanjo. 
Sicer pa je itak ni v Ljubljani; ko je zbolela, je odšla k svojim so- 
rodnikom v Celovec. 

Sodnik Košan je tu, zaročnik Tratnikove Julke. Ostarel je, čelo 
se mu je na obeh straneh podaljšalo. Sključen šedi na stolu, z viržinko 
v ustih; tuintam je tako zamišljen, da pozabíja na okolico. Pravijo, 
da ima skrbi: — Njegova prejšnja Ijubica je v preiskavi radi od- 
pravljanja. 

Nenadoma se pojavi tudi doktor Breznik. Njegova žena je na 
Biedu, on se vozi ob sobotah gori ter ostaja čez nedeljo. Tomo se 
čudi, kaj ga je prignalo zopet v družbo; miren se mu zdi, a zago- 
netno hladen. Poleg Javornika séde, pa mu kot nalašč ne da roke. 
Milan se pomenljivo zmrdne: 

„Zdravo, doktore! Kaj dela tvoja lepa ženka?" 

Breznik se ne briga za vprašanje ter se pogodi z natakarico za 
kozarec piva. Oni pomežikne Košanu in pokaže z glavo proti zdrav- 
niku, češ: — danes smo pa nasajeni! Pa se zopet izzivajoče obrne: 

„Povej ji, doktore, da se mi neizrečeno hlepka ..." 

Breznik se z narejenim strahom umakne od njega in si ogleda 
tla med svojim in njegovim stolom: 

„No, — če se ti kolče, — to bi bilo lahko nevarno!" 



313 



Omizje prasne v smeh. Košan zakliče: 

„Francka, prinesi nadporočniku sóde bicarbone!" 

Javornik se vgrizne v ustnico in se popraví na stolu, da je z 
vsem telesom obrnjen proti Brezniku. Ta se ne briga zan] ter ostane 
resen in dostojanstven. 

Pogovor je prisiljen, napetost vláda v družbi. Dovtipi ne zade- 
vajo; tuintam nastopi za hip tisina, ki je skoraj múčna. 

Košan leži na stolu in motri s škodoželjnim nasmehom zdravnika 
in nadporočnika. 

„Ugotavljam, Milan, da si ostarel ! Menda nisi hripav samo v grlu, 
temveč tudi kje drugje. Marasmus, padar, kaj?" 

„Ali te srbi, da bi zopet kako stavo izgubil?" — odvrne ošabno 
Javornik. 

Pred poldrugim mesecem sta bila stavila za dvanajst šampanjk: 
— Javornik bi bil moral tekom enega tedna zapeljati neko znano 
lepotico, šiviljo, ki se je hodila kazat na ulice in na šetališča. Košan 
je bil izgubil. Nadporočnik se je bil moral šele z njo seznaniti ... in 
vendar mu je bilo dovolj par ur — od šestih do enajstih zvečer. 
Peljal jo je bil v okolico. V gostilnici jo je bil nasitil in napojil. Ob 
devetih je prišel naročeni izvošček, ki ju je zapeljal na njegovo 
stanovanje . . . 

„Danes bi ne izgubil," — dregne sodnik iznova. 

Javornik otrese pepel s cigare: 

„Ali imaš pripravljen kak predlog!" 

Košanu se zaiskre oči; ozre se v Bogdana, kakor bi se hotel 
posvetovati z njim. Ta pomežikne za natakarico, ki gre ravno mimo, 
češ: — Francka, ka-li? 

Javornik zamahne zaničljivo ; Košan se zarezgeče : 

„Tu samo ti nisi ničesar opravil, Bogdan!" 

„Dajte mi nalogo pri ženskí, kí mi je res kaj zanjo in ki je tega 
vredna!" 

Zagleda se v zdravnika in ga sovražno meri ... Pa se zdajci 
okrene k drugim : 

„Pošljite me na Bied!" 

Brezník se ne zgane. Nihče si ne upa črhniti, ker vsi vedo, da 
Milan namiguje na gospo Elviro. — Košanove misii se trdovratno 
motajo krog Mire. Rad bi zinil, čeprav je tu njen brat . . . Njegov 
pogled zapláva od Milana k Bogdanu in nazaj . . . Javor ga razume: 

„Ti predlagaš Miro?" — Poznati mu je ponos nad svojo pre- 
drznostjo. 

Tu skočí Andrej Praznik in udarí s pestjo po mizi. Bied je in 
prepaden, da ne nájde takoj besede ... V tem trenotku se vzdigne 
tudi Brezník, obrne se počasí k Javorníku in ga s tako preprosto 

314 



kretnjo — lopne po obrazu, da se vsi samo zaČudijo. Košan se skoraj 
zasmeje. 

Milan plané, da bi udaril; Tomo ga zgrabi za roke. Bogdan se 
z onemoglo jezo vrze proti Brezniku, ki se mimo oddalji od mize: 

^Plačam, Francka !" 

Javornik se pomiri in se obrne h Košanu: 

„Vidva z Bogdanom sta moja sekundanta. Domenita se takoj ! 
Zjutraj ob štirih se hocem biti — s pištolami — za Rožnikom!** 

Breznik je že na prag:i: 

„Jaz sem gospodu nadporočniku na razpolago — pred sodišcem !" 

Tedaj se oglasi Praznik: 

„Ampak jaz sem lahko zjutraj ob štirih — s pištolami — za Rož- 
nikom! Tomo in Egon Zrimšek sta moja sekundanta." — Dreja odhiti 
za Breznikom . . . 

— Krásno jutro je. Solnce je ravno vzšlo in šije kot mladenič- 
vitez v srebrnozlatem oklepu, od katerega žare in se usipavajo v 
bleščečih šopih sijajni roji svetlih strelic in ognjenih bliskov. Objestno 
bruha žarke v svet in razsipava svojo mlado moč . . . Ľahni oblački 
plavajo po nebu, tenká meglica leži v dolini. Rosné kapljice blišče po 
trávi in po grmičevju. Vse leskece in utriplje in se iskri, kakor da 
leže briljanti in demanti razsejani po travnikih, po polju, po listju in 
po igličevju. V slednji stvarici, v najmanjšem drobcu prerojenega 
stvarstva živi, gori in vriska prekipevajoca solnčna sila . . . Vrabci 
čivkajo in se preletavajo; kos se oglaša iz gozda; kukavica kuká, 
sanjavo in obljubljajoče ; škrjančki žvrgole v nebo . . . 

Tomo seta po Večni poti in se ozira, ali že ne drdra za njim 
kočija. Tudi v njem odmeva zlato jutro. V srcu mu prasketa kot po 
razstrelbah s solnčnimi plameni napolnjenih raket, ki ga podžigajo in 
vzdigujejo, da bi živel, gorel in vriskal kakor vse okoli njega . . . 
Z duhom je že pri Véri na Gorenjskem ; hrepenenje mu razganja prsi ; 
prsti mu drhte v nestrpnosti — od bojazni, da bi vsled dvoboja za- 
mudil vlak . . . Sladko je spal vso noc, mir in srečo v duši; — ocita 
si sebično neusmiljenost, da se s tako ravnodušno hladnokrvnostjo 
podaja na bojišče, kjer čakajo prijatelja Andreja morda bolečine, kjer 
ga morda čaká — smrt. Niti siloma si ne more izvabiti sočustvovanja ; 
samo ježa na Javornika ga tuintam obvlada, da se mu izmuzne psovka 
ali kletvica. In neka radovednost ga navdaja: — Zakaj je doktor 
Breznik nadporočnika tako odločno — lopnil? Samo zaradi te žaljive 
stave, ki jo je Košanu ponudil? — V enomer mu prihaja na misel 
Drejevo opazovanje, da je bila Mira že dvakrát pri zdravniku — v or- 
dinaciji. — A duh mu je premalo zbraň, prevečkrat na poletu k Ijubici, 
da bi mu bil sposoben za slutnjo in za sklep : — Morda je Breznik pri 
Miri že dognal — okuženje in je hotel kaznovati okuževalca? . . . 



315 



Dve kočiji se pripel.|eta po Vecni poti, vsaka od svoje stráni. — 
Na pokosení jasi se gospodje zberejo, odmerijo prostore, ogledajo 
orožje in se razpostavijo. 

Javornik je silno bied ; temne obroče ima pod vdrtimi očmi. Glas 
mu skoraj čisto odpoveduje, komaj tiho škripanje mu prihaja iz grla. 
Videti je razdražen, kakor da ga vse okrog jezi in žali, — kakor da 
je vse to preneumno in preotročje zanj. 

Tudi Praznik je bied, a še dosti miren. Zagoneten je izraz v 
njegovem obrazu: — Ali je svečanost? — Ali je odločnost? — Ali 
je brezbrižnost? — Sam vaše je zaprt, — v svetišče, ki je v njem. 
A trenotkoma, če okrene glavo in se mu nanosnik zablešči, mu pre- 
šine obličje skoraj detinskí nasmehljaj, milobe in dobrote poln. 

Ko je dano znamenje, se z neznansko naglico odigra prizor: 

Javornik pomerí svojega nasprotnika od nog do glave ... za 
sekundo pridrží roko z orožjem ; zdi se skoraj, ko da hoce vzklikniti : 
— Streljaj vendar! ... v naslednji sekundi plané z roko kvišku in 
izstreli pištolo v zrak . . . 

Praznik, ki je resno meril, — se zdrzne in poeaka ... v bieda 
lica mu bubne rdecica, oci mu ježa zamegli ... v krepkem loku za- 
mahne z roko — in zaluči orožje nasprotniku v obraz . . . Pok — je 
slišati . . . pištola páde v travo . . . pramencek dima se ji vije iz 
cevi . . . 

Nadporočniku se pojavijo krvavé srage na obrazu ... z zanič- 
Ijivim nasmehom se obrne k svojemu zdravniku ... A ko se hoce z 
robcem obrisati, mu roka omahne; lica mu mrtvaško preblede . . . 
kašelj ga pošili in kri mu bruhne iz ust . . . 

Zdravnik ga ujame: 

„V ramo je ranjen . . . Kroglja je obtičala v pljučih . . . Pre- 
neumno! Kje je voz, gospod Košan?" 

V drugi kociji se pelje Dreja s svojimi. Rdeče lise mu žare na 
licih; mišice v obrazu mu trepečejo . . . Razburjen je — in vendar 
ga navdaja zadoščenje: — Najboljše je tako! Najboljše je tako! — 
šepeče sam pri sebi ... V dnu duše je vesel, ker pričakuje po tem 
spopadu lepše dobe novega življenja, miru in zadovoljnosti . . . 
„Dobro se imej ! Poklôn gospodični Véri!" 
Na kolodvoru se poslavljata prljatelja. Tomo stisne Dreji roko : 
„Piši mi, kako je z onim! — in kako je z Miro!" 
. . . Vlak brzi po polju . . . Tomo gleda skozi okno ... V srcu 
mu praskecejo rakete vzhičenja in sreče . . . Vera ! Moja Vera ! . . . 

(Dalje prihodnjič.) 



316 



Vladimir Levstik; 



Gadje gnezdo. 



(Dalje.) 

Toda zvečer, ko pekeče voz v temi na dvorišče, je tista ko zmerom : 
če so Ijudje od svinca, bodo vsa] krogle cloveške. Le nekaj leži 
mehko preko ust in oči, od boli, prestane za mlade in njihovo gnezdo. 

V veži je luč ; razdejana izba je spet urejena. Za mizo čakata Joža 
in Tone, Janez v sredi med njima ; pičle pol ure je čaša, da se poslove. 

„Saj sem vam pridigal, mati!" Joži ni práv, da je šla, v dúhu že 
sliši zbadljivke. „Ves regiment bo kázal s prstom za mano; ali je 
treba? Kdor mora, mora." 

„Tvoja mati se je bála za siná," ga zavrne vdova z glasom, kakor 
bi kamenje padalo nanj. „Mari te je šrám?" 

In gad povesi glavo. 

„Ne, mati, odpustite! Ni me, ne bo me; ravnali ste práv, kakor 
zmerom." 

Kaj ne bi popuščal v teh zadnjih trenotkih! 

Vsi štirje molče ; potem pravi Tone : 

„Ce se ne vrnem, mati, so moje knjige Janezove; kar hranite 
zame v gotovem denarju, razdelite po svojem preudarku med brata 
in v dobre namene." 

„In moje takisto," povzame Joža. „Saj veste sami najbolje . . ." 

Kastelka se jezi: 

„Molčita o testamentih! Ob miru se vrneta zdravá, vse drugo 
naj vaju ne briga." 

Ze sta prepričana. Oči jima tie živeje, drzen smehljaj igra okrog 
ust; niti osmešenje ni omajalo vere v sinovih. Janez naliva kozarce: 

„Da trčimo na srečno svidenje! Žalostno je slovo brez vinske 
zdravice; in čas hiti." 

Čaše pojo, toda njih glas je moten, in víno je grenko nocoj. Ka- 
stelka nazdravlja : 

„Da smo spet skupaj čez leto dni!" 

„Da smo skupaj ..." 

Mati zvrne kozarec v dúšku ; in ko ga postaví nazaj, se razkrhne 
z žalostnim klenkom na dvoje. 

317 



„Močno roko iinate," se smeje Tone. „Krepko boste vládali domu, 
ko na] u ne bo." 

„Pri Galjotovih sta bila?" se spomni Kastelka. 

„Bila sva." Joža se grize v ustnice. 

Ljubosumna zloba sine iz vdove : 

„Nu, vidiš, dekle te ne sramoti, ko hodi mati prosjacit zate. 
Starké smo avše, zato imate mlade rajši." 

Toda skesano povzame: 

„Naj Jela ne joče, vojna bo kmalu pri kraju." 

In Tone pokima: 

„Kmalu; Bog, da sva zraven. Za veliko gre." 

„Dolgčas bo gledati zdaleč," se meni Benjamín. „Kdor to zamudi, 
je zamudil za zmerom; še tokrat bo zemlja krvava, potem nikoli vec." 

„Kako misliš, prerok?" se smeje mati prisiljeno. 

„Tako, da je zadnjikrat. Nemara bom tudi jaz še na vrsti ; ves 
dan hodi slutnja ko senca z menoj." 

„Slutnje so bedarije!" roji Kastelka. „Kdor sluti, izkupi; modra 
glava se z ognjem ne igra." 

Teda] se zganejo vsi štirje : ura pri fari bije deset. Gadje vstajajo. 

„Čas je, mati," de Joža. „Zdravi bodite in mislite name. Bog 
vas živi!" 

Glas se mu trese, mehkoba ga je obšla. Ali matere ne poljubi : 
na ustnicah hrani dišavo Jelinih las. 

„Zbogom, mati!" pristopi Tone. „Da se vidimo, da trčimo še na 
Kastelčevem!" 

„Zdravá bodita, gada!" Trdo jima stiska roke. „Ko vaju vidim 
spet, se ne bom vec bránila umreti. Vrnita se, kakor gresta; težko 
je počivati v tuji zemlji ..." 

Sablji zvenita cez prag. Gada vesta, da je čas : hudo bi jima bilo 
s Kastelkino solzo v srcu. Toda vse ni pri kraju: Janez ju spremlja 
na postajo. 

„Tam zajočemo vsi trije," premišlja Joža. „Pa njemu je dobro; z 
Zino bosta sedela zvečer in čebljala, ko naju morda že vec ne bo. 
Uboga Jela, z glavo je bila ob mizo ..." 

Že na vozu se spomni, plané doli in v hišo: 

„Mati, besedo!" 

Kastelka se vzravna izza okna. Gemu se vraca otrok ? Jokala je ; 
malo, práv malo sme tudi ona . . . 

„Kaj bi rad? Si pozabil kaj?" 

„Da, mati ..." Joža sede tesno k nji. „Da bo mir pri duši : 
kadar se vrnem, napravíte svatbo brez čakanja, kaj ?" 

Vdova mu gleda globoko v oči. 



318 



„Ne, ne," se nasmehne sin ter zardi pod lase. ,,Le tako . . . 
Težko je; dekle se mi smili." 

„Da, sinko," hlipne stará; ne more se vec zmagovati. „Kar hočeš, 
stori; ti boš gospodar. Le vrni se, Joža, pridi živ, pridi zdrav ..." 

Bogve zaka] se spomni na lepem, kako je majhnega po nedolžnem 
tepla s palico, ko je bil Tone kriv ; kakor zdajle ga vidi ječati v kótu, 
in sama ječi, srce se ji zvija kesanja. Ves čas jo bo grizel črv za 
tisti dan! 

„Odpusti, zlati moj!" hrope za njegovim vratom. „Ce sem bila 
krivična, trda s teboj, pozabi . . . Nikoli vas nisem božala, ne tebe 
ne bratov in vendar je bilo vse moje življenje Ijubezen do vas! Vrni, 
se, Joža; však dan in sleherno noc te čaká mati — čaká te zemlja, 
ki sem jo zate pripravila, tebi hranila ..." 

Gadje solze ji kapljajo v roko. To je trenotje brez imena; kar 
živi, ni bilo enakega, nikoli vec se ne vrne. In gospa ne ve, kaj dela. 

Izpozabi se, oberoč stisne Jožo za glavo, vzdigne jo k sebi, po- 
Ijubi ga v sredo čela, práv med oči. 

Tako čudo se ji zazdi to dejanje, da strahoma sune fanta od 
sebe . . . 

Vráta so se zaprla, odbrenketala je sablja po produ ; sivca prhata, 
voz drdra, in gadje vriskajo, da bi žalost zaspala. 

Stoj, Joža, stoj ! Bela postava teče z Galjotovega, še enkrat te 
hoče videti; ozri se, minuto počakaj, le eno še . . . Ne slišiš, Jela te 
kliče ! O, da jo vidiš, kako lovi vriske iz dalje ter išče med njimi 
tvoj glas . . . Zakaj ne počakaš : svoje vroče srce bi vrgla tvojim konjem 
pod kopita ! Ne dojde jih. Burja vije za teboj ; ne burja, tvoje dekle 
sloni pod jablano in joče . . . 

Joža ne sliši; ali vrisk zamre na gadjih ustnicah, roka se skrči 
ob srcu, kjer čuva prameň njenih črnih las ... 



Komaj dnevi so minili; toda železen prst je črtal na severu in 
jugu, na vzhodu in zahodu: rdeča meja loči dvoje svetov. Jutranji 
veter piha; vlečeš ga v nosnice, in zdajci ti pride na um, da je vejal 
nekje čez mrliče ter dišal po dimu in krvi. 

Kastelka stoji z Janezom na griču za hišo; sivé oči ji merijo 
obzorje, misel ves daljnji svet. Solze je zdavnaj obrisala, moci pove- 
zala v trden snop; čelo ji šili naprej, roke se gibljejo široko, drzna 
guba deli obrvi : vdova čuti nevidnega sovražnika in si ne da skočiti 
za vrat. Cetrt stoletja ni šlo za življenje in smrt; zdaj stoji drugače 
nego takrat. Ona že ve, da je Bog in zlodej ne zmoreta, ne, nikoli ! 
Volja sega na drugi konec sveta, in mati veruje vanjo, veruje . . . Saj 
ni le njena volja: to je duša zemlje, katero je ona vzdramila. 

319 



„Takšen pokoj naokoli," govori Janez kakor iz sanj. „Čudná je 
misel, da streljajo tam s kanoni." 

„Dobro se čuje," pravi Kastelka; ona ne laze! 

„Streljanje, mati? Zdi se vam; komaj vročino slišim peti ..." 

„Sam Bog ne pomni takega : na gosto, kakor pesek z voza. Ti, 
mladič, ne slišiš, ali mati čuje in zemlja." 

„Zemlja?" Gad se odmakne, da bi ji bolje videl v obraz. 

„Zemlja," ponavlja vdova, mirno, kot bi knjigo brala. „Po zemlji 
prihaja. Misii si, da te zbode trn v peto : mari ne čutiš povsod, v glavi 
in v srcu? In to je hujše od trnja; misliš, da nje ne boli?" 

„Koga?" 

„Zemlje . . . Sinoči mi je bilo, kakor bi govorila pod menoj in 
mi tožila. Kastelka, pravi, sam hudie jih je dal ; premisli, kaj delajo ! 
Vso kožo mi slečejo, ves drob izdero ... In mrliče spuščajo vame: 
vse belo mrtvih je v meni. Strah me je, pravi, kadar spite Ijudje ..." 

„To vam je odleglo, ko ste se zbudili!" 

„Zakaj? Saj jih slišim, podnevi, ponoči . . . Toda vse krogle lete 
mimo Jože in Toneta. Ne upajo si; ne smejo." 

„Kdo jim ne da?" 

„Zemlja; ona ju varuje." 

Široko strmi Janez materi v obraz; ali se ji mesa? 

Vdova gleda bistre j e ko kdaj. 

„Enkrat se mi je v sanjah vrag prikázal. Pomni, mi pravi, dobro 
zapomni, Kastelka : Bog se ne bo ravsal zate z menoj ! Pozabila si ga, 
zapísala si dušo zemlji, da ti slúži ; paradiž si prodala prsti za svoje 
bogastvo in svoje otroke. Na zadnjo uro se vidiva, stará! In meni se 
Je zdelo, da odgovarjam: Pridi, zlodej, kar pridi! Samo da ohranim 
gade in grunt, drugo mi je deveta briga; kar držimi^ ne izpustim, če 
me tudi vzameš po smrti." 

„Nu, mati, braniti svoje ni greh, zasluga je!" meni Janez, ali 
sveta groza mu lije v kosti. 

„Braniti svoje ni greh, toda greh je misliti samo na eno; in jaz 
nisem utegnila misliti na vec. Zemlja je pokazala, da me hoče imeti 
zase — kadar sem se obrnila k drugemu, je bilo zlo. Se vas gadov 
sem se bála dotekniti, práv do zadnjega me je bilo strah." 

„Tudi tako ste bili dobri za nas; kar smo, ste vi dali!" 

„Zdaj pravim: motiš se, za to ne more biti kázni. Tudi ona ima 
rada žito, ki raste iž nje, in vendar ji solnce ne neha sijati." 

„Ne, mati, za to je ni kázni ; zemlja hoče, da je srečno, kar diha 
na nji." 

„Kosček zasluge prinese však na oni svet," premišlja vdova. „Za 
moje grehe ste vi lahko boljši Ijudje; in Bog mi všteje, da bi bili 
drugače cigáni. Malokdo si prisluži nebesá brez kruha in strehe : naša 



320 



se je majala komaj par let, pa móram zato preklinjati do groba. In 
zdaj povej, Benjamín, kam hočeš jeseiii?** 

„Nikamor, mati, dokler se ne zvedri. V burji je dobro sedeti na 
svojem." 

„Doma ostaneš?" 

„Pri vas." Toplo ji pogleda v lice. „Tehtal se bon}, delal, pazil 
v svet in poslusal zemljo, kaj pripoveduje.** 

„Poslušaj; ali potem ji gospodari, da jo boš práv razumel.* 

Komaj skrije zmagoslaven smehljaj ; gruda je mogočna Ijuba, 
kdor jo enkrat objame, ga vec ne izpusti. 

„Pošli!" ga stavi opoldne pred družino. „Dokler se Joža ne vme, 
je on zraven mene vaš gospodar. Kar zapove, je moja volja, kar ob- 
Ijubi, moj dolg; njegova beseda je moja!" 

Srečno gleda Janez in rdi kakor mladi kralj, ki prvikrat čuti 
krono na čelu. 

Mati sliši topove na meji, le volka ne, Id tidi blizu. 

Ne vojna, poslednji dan je tu; ves svet zdaj skleplje račune. Ni 
je Ijubezni, ki ne bi upala, ni ga sovraštva, ki ne bi dvigalo noža ta 
čas. Kdo je suženj, pa ne čaká svobode? Kateri trinog ne kuje novih 
spôn? Sleherni pohlep izteza roko; čuj in stráži, zemlja dedov, strni 
se tesno, poldrugi naš milijon! Prihajač in Judež hočeta dopolniti de- 
setstoletno delo, pečat je urezan tvojemu poginu. Zdaj govori sila, in 
tvoja je majhna ; greh vláda svetu, in ti si bU pravičen ; v uho sodnika 
siče laz — kar močni rad verjame, je resniea ! 

Jud-premogar se brati z jaro sodrgo; trški pisači, štacunarji in 
pitani oštirji s tirolskimi klobúka stikajo glave in šušljajo, poglede 
zamaknjene v sliko te lepe zemlje: daleč drže bele ceste, ob cestah 
se ziblje drevje, na drevju mrtvaško sadje — najboljši rodu, ki se ni 
dal ubiti . . . Osirotela čreda moli gamzov šop; nežná deca joka v 
tuji soli, poje po taktu lehrerjeve palice pesem zmage nad svetinjo 
svojih mater. 

Tako se menijo, ko teče zanje naša dobra kri. Maščevanje piše 
črna pisma; ne pomniš nič sovražnikov, Kastelka? Komu si tresla 
pest? Koga vzame satan prvega? Petindvajset let je zdaj tému; ali 
Petschnig ni pozabil. Herr Petschnig udari gada, ko tebi nič ne more ; 
on kaznuje otroke in otrok otroke, kakor Gospod, bog vojsldnih trum. 
Cez štirinajst dni bo sam verjel; pogladi si trebuh in se napihne, 
zaslugo razmazano po vsem obličju. 

Od poldne do poldne je bil Janez gospodar; k obedu prirožljata 
dva žandarja s komisarjem. Vdovi páde žlica iz rok; gad jih gleda, 
čudo kako mirno: 

„Koga iščete?" 

22 321 



„Janeza Kastelca!" ropoce stražmešter ; danes mu strie brki na- 
ravnost pod oci. 

„Mene hočejo," se Benjamin obrne k stari. „Ne strašíte se, za 
Boga, ne govorite ; molčite, mati, mislite na grunt, na vse ... Vi veste, 
da nimam skrivnega na vešti. Ali je zmotá, ali obrekovanje . . . Ka- 
stelka, drži se; dovolj, da enega zadene!" 

Težka roka mu páde na ramo: 

„V imenu zákona!" 

„Cemu?" pobara Janez z rezkim glasom. 

„Prehitro zveste," se sovražno zmrdne komisár. „Skromni bodite, 
mladi mož! Vklenite ga; in pri najmanjšem poizkusu ..." 

Dve mrzli železni sponi mu stisneta zapestja; drugi orožnik po- 
menljivo nagne puško z ostrim bajonetom. 

Kastelka sloni pri mizi, oprta na stisnjene pesti. Začenja se Kal- 
varija, na vsakogar padá veliki križ; da je ne sliši zemlja vpiti v tej 
minuti! Ali veriga zarožlja med sinovimi rokami; glas se začuje kakor 
vihra v hojah; vdovine oči so strašne, zalivajo se s krvjo, in mizna 
plošča poka med njenimi prsti. 

„Mati," krikne Janez bied, „ne delajte mu veselja, kdor je kriv! 
Naj ne vidijo solze v vaših oceh, naj ne slišijo vašega joka; s častjo 
in slavo se vrnem, mati ..." 

„Hm," gode stražmešter, „to ni gotovo!" 

Janez ga ne pogleda. Toda Kastelka se je vzravnala: 

„Dveh je zadnja beseda, pravice in Kastelcev!" oznanja kakor s 
prižnice. 

Skoro bi bila veselá gada. Kakor bor stoji, pogled mu plápolá, 
verigo nosi kakor žezlo, obraz mu šije ponosa. To ni obraz človeka, 
zemlja je, ki odseva zarjo mučeníkov! Ali vdova gleda v dubu ječe 
in vešala ter moli sama pri sebi : 

„Se to pot pomagaj, ti tam, ki mi stojiš ob stráni! Bog ali satan, 
vzemi mojo dušo v odkúp ..." 

Gospodje opravljajo hišno preiskavo; ves dom pretikajo od vrhá 
do tal, vse kašče, shrambe in podstrešja. V fantovski sobi je plen 
bogat. 

„Zastáva? Za puntarje, že vemo. Z risanico je hodil Joža na 
srnjaka? Mhm, to se razume; petnajst nabojev — tetete, čimdalje lepše ! 
Pa zemljevid slovenské zemlje, ki bi jo radi odcepili ..." 

To so reči, ki jih plačujejo s konopcem; ali Janez ne trené z 
očmi. Smehlja se: le kdo je iztuhtal vse tako neumno? Se ústa ni da 
bi odprl, sodniki se bodo zvijali smeha ! 

Par knjig zatlačita žandarja v svoji torbi; ozri se, Benjamin, 
poslednjikrat ! Jo slišiš, zemljo, kaj ti poje v solnčnem blesku ? Orehe, 
kaj šume, zeleno trato, kaj pripoveduje? 

322 



Kremeň, ostani trd í 

„Bog z vami, mati; vrnem se — vesel odhajam!" 

„Vidim, gad; korajžo! Zdržím, dočakam te . . . Voz je zaprežen." 

„Voz — zame? Ne . . . Izprezi, Lipe, konja v hlev! Vsi naj me 
vidijo; Kastelci ne povešamo oci." 

Vdova stojí na pragu, trka s palico, gleda za njími, Črno Ijudstva 
se je zbralo pokraj ceste, da bi videli gada v železju. Gredo: Janez 
naprej, žandarja zadaj, komisár v vas, kjer ga čaká vozník. Veriga 
tiho žvenkeče. Povsod šepet, ženské íhte, nihče se ne smeje; ko stopa 
mimo, se Galjot odkrije, za njím vsi. Na Kastelcih ni madeža, čast 
komur čast! 

Ob vodnjaku zaječi: Zina je planila k njemu, obraz belejši od 
snega. 

„Strán, v ímenu zákona!" jo goni stražmešter. 

„Suni! Poljubim ga vendarle ..." Pritisne ústa na njegova, in 
niže, na uklenjene roke. „Svete so; ali me blagosloviš ž njími, kadar 
prídeš?" 

Ženské jo prestrežejo ko mŕtvo. 

„Do svidenja, vi Ijubi moji!" klíkne Janez. 

„Bog s teboj!" 

Ali zdaj — tega ne pozabí vsa dolina: traptraptrap koleselj izza 
vogala, v koleslju Petschníg, trški župan; volk je tu, da izpije čašo 
zmagoslavja. Koga si s stolom, stará, koga si gnala: marš? Nízko se 
skloní sovražník z voza: 

„Verräter, Hund! Na čestí bi ga potolklí, izdajavca ... Ná — tfej !" 

In mastno pljune Janezu v líce. 

Gad se zdrzne, krikne, trga; oba žandarja ga komaj držita, krí 
mu lije izza nohtov. Zdajcí odneha; kakor plameň mu letí pogled po 
Ijudeh : 

„Judežev pljunek na mojem obrazu! Kje si, da ga ubiješ na- 
mesto mene?" 

Toda levinja je gledala s praga. Že letí, že je snela vile pred 
hlevom, pet mož jíh komaj ízdere njením pestem ; vdova hruje naprej, 
razbija množico vsaksebi, kreči nohtove, káže zobe ko gol nož izza 
paša. Že je tam, leze v koleselj; Petschníg tulí, rjavec se vzpenja, 
Kastelko strgajo nazaj. Dvajset rok jo drží, vsa vas visí na njí kakor 
roj na veji. Zadavi ga, čeprav mu ne dajo pregríznítí grla. Hu, gro- 
zotni glas, ko da se para zemlja na celem : 

„Šteklí pes, krvoses, zemljegolt! Glejte, Ijudje, Iškaríjota: v zibelkí 
ga je mislil okrasti za očin dom, in sem ga pregnala ; zdaj se maščuje, 
toži po krivem, pogublja nedolžno krí! Poznám te, vampastí Judež, 
tí si ga zaznamoval! Si odkríl svoj obraz in zapísal, kdo si, krívo- 
prisežnik, závratní morilec? Čuj, volk, in vsi poslušajte: izdajavec 

22* 323 



pogine od svojega dela ! Meniš, da móram roko položili nate ? Haha ! 
Na drugem koncu sveta te ubije materina kletev : ne zaspim, ne jem, 
ne pijem, dokler živiš . . . Prekleti! Prekleti! Prekleti!" 

Množico stresa mraz. Zandarja z gadom hitita svojo pot, Judež 
Iškarijot zelení groze, bije konja, drevi, ni ga vec; in vdova kleči sredi 
Ijudstva, joče k nebu, túli k zemlji, moli k Bogu in satanu za maščevanje. 

Drugič zahaja solnce. V tujem mestu ženó Janeza po razjarjenih 
ulicah; psovke frče kakor divji sršeni, pljunki oblivajo glavo in prsi, 
kri čelo in lice jetnikovo. Toda Janez stopa ponosno : ž njim gredo 
duše pradedov, kí so jih vlekli pod Brežicami na kol, pred njim obraz 
zlatolaske, in njiju zamaknjene oci si strmé pripovedujejo, kako človek 
smehljaje trpi. 

Le mati ga ne spremlja. Doma šedi na prazni sinovi postelji ter 
gleda srepo čez gore ; še Galjotove Zinke ne vidi na pručici ob svojem 
znožju, ne sliši je, ko tiho joče v njeno krilo. Kastelka ne je, ne pije, 
ne spi, ona moli svojo strašno molitev. 

Sosed Jeleň potrka, z grozo v vseh črtah obličja: 

„Petschnig je mrtev, gospa Kastelčeva! Pred dvema urama ga 
je zadela kap ..." 

„Mrtev?" Vdovino lice oživlja v temni zarji. „Kaj je povedal 
pred smrtjo?" 

„Govoriti ni mogel več; še svetega olja ni učakal." 

In sosed hiti, kot bi se bal. 

Kastelkina misel ubija; poslej jo bo strážil trepet, črni psi bodo 
vili okrog hiše v viharnih jesenskih nočeh. Le Zina se je ne boji; in 
vdova se sklanja k nji, zamišljeno mrmraje: 

„Zinka je dobra, dobra . . . Láske bi ji pobožala v njegovem 
imenu, roko bi ji položila na glavo; pa nemara je bolje, da ne . . . 
Pojdi, mala, pojdi; trudna sem nocoj . . ." 

In veli odgrniti posteljo ter prinesti belega kruha in vina. 

Visoke zvezde gledajo z enim očesom na bojne poljane, z drugim 
v Kastelkino sobo, kjer leži mati med snežnimi rjuhami; še v spanju 
je kletev na njenih ustnicah, in roke se ji krčijo na praznem životu, 
kjer je nosila svoje gade. 

Gospa sanja : črni vrani so ji razkopali srce ; brez njega ne more 
živeti ne umreti. Zdaj prhutajo nad njeno glavo, krvavé kose v kremp- 
Ijih, in krakajo s hudobnimi glasovi : 

„Kaj daš, da jih vrnemo: zemljo ali gade — povej!" 

In Kastelka ne da tega niti onega, ne more živeti ne umreti, še 
vpiti ne more, da bi povedala svoje gorje. 



324 



Dnevi so se razlezli v tedne, da nihče ne ve kako. Že se ]e tigra 
opila krvi; v zadnjo kočo sega njen glas, v najbol] zaklenjeni hrám, 
in strašne tožbe ji trepečejo izpod rdečih krempljev po vsem širokem 
svetu. 

V mesto so pripeljali prvé ranjence. Njih povesti gredo od ust 
do ust in rasto kakor plazovi. 

Niti staro srebroglavo solnce ne pomni grozot, enakih tem, ki 
mora zdaj sijati nanje. 

Vojna? Dve polovici zemlje, ena večja, druga manjša, sta se 
spopadli kakor dve besni želvi-velikanki. Celjust melje čeljust, šapa 
lomi šapo, oklep rožlja na oklepu, želva trga želvi drob iz života; 
vsaka hoce požreti drugo, da zraste od njenega mesa. Toda nista si 
kos, nobena ne zmore sovražnice. Paži, mala želva, však hip bo po 
tebi, veliká je sedemkrát jacja! Toda mala zver je huda in urna; 
krvavi, ali grize in trga, da svet ni videl tega. Živ krst ne ve, kakšen 
bo konec borbe . . . 

„Da, da," zdihujejo sivci pri Galjotu, „svet se levi, in vsaka 
nová koža je slabša od staré. Tak v to smo zabredli z vsemi ongá, 
izumi!" 

„Ce pomisliš, kako je bilo pred sto leti . . .* 

„Takrat so lepo marširali semintja; smolo je moral človek imeti, 
da se je zleknil v travo." 

„In komaj si dobro zaduhal smodnik, je bila paráda pri kraju." 

„Kajpak! V štirinajstih dneh je bilo vse opravljeno: amen, spet 
smo si dobri, Bog daj srečo, Ijubi sosed, pä nič ne zameri." 

„Takrat je bilo skoraj veselje, kakor pretep na žegnanju; dan- 
danes pa gredo milijoni drug zoper drugega, in kar z mašinami se 
pobijajo." 

„To, to! In s kakšnimi hudičevimi! Kanoni pokajo hitreje od 
pušek v naših časih, puške jezikajo kakor babe, in zraven tiste mrt- 
vaške raglje : komur zapoje, zbogom oča in mati. Eh, marsikoga ne 
bo več nazaj !" 

„Jaz pravim, da so se nalašč zmenili, ker je preveč Ijudstva na 
svetu ..." 

Očanci kašljajo, sučejo kupice in zamišljeno kimajo v mizo. Na- 
vadna mokra pivska miza je, toda zanje polna slik; v mlakah vina 
vidijo polja, nastlana z mrtvimi ko senožeti z mrvo: drug pri drugem 
in na drugem, vsi rdeči in beli. Sleherni se boji zagledati med 
njimi siná. 

Však dan je več novic. Rus je navalil s strašno silo, kozákov je 
kakor kobilic v Egiptu; Rus je vražji, nobena vojska mu ni kos. 

„Pa čudni dedci so ti Rusi ! Namesto, da bi ti odrezali glavo, če 
te ujamejo na samem, te lepo pozdravijo, nasitijo in nápoje, in še 

325 



pokramljajo s teboj : nu, hodi zbogom, doma pozdraví pa oglasi se 
kaj . . ." 

„V boju Jim, pravijo, ni para. Gredo, kar naprej gredo, bolj ko 
streljaš nanje, manj se zmenijo, huje pritiskajo. Naši že kar ne vedo 
kaj storiti, da bi jih pregnali." 

„V Galiciji je vroče te dni. Zdaj ali nikoli, so rekli generáli." 

„Hudo je, hudo." 

Nikjer ne vidiš človeka, da bi se smejal. 

Jela hodi bieda in mŕtva, z Joževimi kartami na golih prsih. Še 
vedno ližejo zublji noci, ko sta se objela v senci kapelice. Nebo in 
zemljo bi prodala zanj, da se vrne k nji, v pekel bi šla, da bi ga videla 
le uro prej. Z okrutnim veseljem posluša druge, ko tarnajo za svojci. 
Že hlipa v vaši prvá vdova, že vpije prvá mati za edincem, ki je pal ; 
toda Jela šepeče: 

„Naj vsi poginejo, samo da ostane moj Ijubi živ ..." 

Galjot jo vidi, kako trpi. Marsikdaj bi jo tolažil ; ali ko je beseda 
na jeziku, se mu stori, kot če bi hotel prijeti z roko za skrito belino 
zrelega dekliškega telesa. Očetova skrb meri njeno koprnenje do dna, 
on čuti, da stoka v tem sreu ženská, poznajoča svoje globine; oba bi 
povesila oci, ako bi izpregovoril. Večkrat se ozre nanjo s straní ; obríte 
ustnice se mu zganejo, zakaj oče je oče. Toda mahoma strese glavo 
in umolkne, preden je zinil. 

„Da bi vsaj rajnica živela," vzdĺhne sam pri sebi. „Kríž je imeti 
odrasle hčere v hiši in ženo pod zemljo." 

Kadar se Jela sredí noci prevrže na postelji ter sune odejo s 
sebe in se dobro sliši, kako grebe s prstí v razgaljeno grud, vstane 
Zinka tiho v svojem koncu sobe; v sami srajčki príde bliže in sede 
k sestrí. 

„Ne premišljaj, Jela, Ijuba moja . . . Spančkaj, da hitreje míne čas." 

In brodí z nežnimi prstki po njeníh razpuščenih laseh. 

„Marí tudi ti ne spiš?" vzdígne sestra glavo iz blazine; cez mi- 
nulo povzame s trpko zavistjo: „Kaj veš ti, kako je človeku spätí ... 
s tem . . ." 

Zaihtela je; mala se nasmehne v mraku. 

„Jokaj, Jelica, tako ti odleže." 

„In tí, ne jočeš nikoh?" 

„Da, včasih; ne zmerom, kakor tí." 

„Otrok! Ti ne veš ničesar. Ti tega ne poznáš. Ali te nič ne 
skrbi? Si res prepričana, da ostane živ in zdrav? Pustih jih bodo 
strádali, dokler ne pomro ; ali pa si umislijo lepega dne in jih postrele, 
tebi nič, mení nič. Kdo ve, kaj se lahko zgodí v teh časih," dreza 
Jela sestrí v srce, da bi se razbolelo : tako dobro de, če sta dva skupaj 
nesrečna. 

326 



^Ne dam se ti oplašiti, ne! Ali bi mu pomagalo? Kadar pomi- 
slim, kje je in kaj mu preti, si ponavljam samo : tega ne sme biti, ne 
sme . . . Kolikor je lepega in blagega na svetu, bi se razsulo v nič, 
ako bi poginilo, kar je bilo med nama." 

„Eh, žal jim je lepega in blagega!" 

„Ne sme se zgoditi, ne sme ! Janez se vrne, in vse bo po starem, 
še lepše, nego je bilo. To si mislim, kadar me napadejo crne skrbi, 
to hočem toliko čaša, tako vroče in napeto, da se mi zvrti v glavi 
ter čutim, kakor bi šla moja volja v gostem toku naravnost do njega." 

„Brezžični brzojav!" se nasmehne Jela po šili. 

„Le norčuj se, sirota. Videla boš, s svojo voljo in vero izmolim 
gada iz vsega." 

„Nu da ... Saj ni storil ničesar. Oproste ga in pošljo domov." 

„In vojna bo kmalu končana, Joža se vrne k moji črni muci, 
kaj? Svatovanje bo na Galjotovem in na Kastelčevem, Jelica vzame 
Jožo, Zina zapleše z Janezom — kaj?" 

Mala je hvaležno zlezla k sestri ter popravila odejo. Dekleti se 
držita s toplimi rokami okoli vratov. Zinka poljublja Jeli solze z obraza 
in začne v tem polagoma misliti nanj, kako leži v ječi, nemara na 
golih tleh, mogoče v železju, in zdajci sama zajoče. Tako ihtita druga 
v drugo; nazadnje se strnejo slike temnie in bojišč v nekaj zmedeno 
mehkega in fantastično pisanega, kar miglja čez oči liki turška žida 
ter šumi in boža, tiho in rahlo, dokler ne zatisne trepalnic . . . 

Joža piše domov: zdrav je, nič mu ne manjka, ognja se je pri- 
vadil, mati naj ne skrbi. Kastelka se je medtem pomirila; fantovska 
soba je zaklenjena, ključ leži globoko v njeni pisalni mizi. Puščoba v 
hiši in po vaši ji postaja domača, vsem strahovom gleda v oči. Že je 
zmožna misliti s hladnim srcem, da hodi Joža nekje po tuji zemlji in 
je kroginkrog vse živo letečega svinca in vse sam ogenj pokajočih 
granát. Mrzlo in besno je njeno zaupanje v srečo; Kastelka noče zdi- 
hovati, noče Ijubiti in tožiti, zakaj „skrb in strah rodita slutnjo, ki je 
prvá dekla hudičeva: komaj se ozreš po nesreči, že te ima za vrat..." 
Tone še čaká, da ga pošljo na bojišče; tem manj je vzroka cmeriti 
se. Petschnigova smrt jo navdaja še vedno z mračnim zadovoljstvom 
in utešenjem, ki je polno mogotne zavesti; prepričana je, da je ona 
kaznovala Iškarjota s svojim prekletstvom in maščevalno voljo. Zdaj 
vidi spet, da ni navadna ženská ; nekdo se je naselil v nji, ki je moc- 
nejší od vseh. Kar hoče ona, je volja zemlje, in zemlja je bog nad 
bogovi; kakor veruje njiva v svoj rjavi sok in v blagoslov žita, ki 
ga rodi, tako veruje mati v desnico, ki jo drži čez doline in hribe 
nad svojimi gadi: nobena krogla je ne prebije, noben sodnik je ne 
presodi. 

327 



Dan potem, ko so odgnali Janeza, se je peljala v mesto k od- 
yetniku, prijaznemu starému gospodu, ki jo dobro pozná in visoko 
ceni. Sprejel jo je z veliko častjo in obljubil ogorčen, da stori vse, 
kar je dandanes mogoče. 

„Ali čas je težak, in zákon velja samo še za tiste, ki ga teptajo 
z nogami," je dodal nazadnje. „Zaupajmo v resnico in pravico, da 
bosta močnejši od vsega." 

Z lažjim srcem se je vrnila domov. 

Ljudje jo gledajo strahoma, odkar je Petschniga „zagovorila" ; 
po vseh udarciJi nesreče se jim zdi močnejša, bolj divje trmasta ko 
kdaj poprej. Sivé oči se ji bliskajo, kakor bi tleli v njih novi naklepi ; 
sosedje že čakajo, kdaj iznenadi dolino s podobnim čudežem kakor 
pred petindvajsetimi leti. Mogoče; onidan, ko je po stari navadi ob- 
stala sredi brvi, ni stresla pesti, ali zlobno je pokimala trgu ter 
zamrmrala : 

„Zdaj vem, kdo bo prvi hudičev, svojat ti za hrastjem! Enkrat 
ste si že lomili zobe ob Kastelki; četrtsto let je bilo treba, da vam 
je zrastel nov greben ! Zdaj, ste si ďejali, je prišel naš čas — kaj ne ? 
Prvi ste se lotili vi mene ; dobro, Kastelka sprejme boj v imenu svojem 
in svojih gadov. Tisti dan, ko bo vojna končana, si skočimo v lase, 
krščenduš ! S trebuhom za kruhom mi pôjdete iz doline, beraško palico 
v roki, preden doglodajo črvi moje kosti ..." 

Prvič se je bránila, topot nápade sama ; dolina je ž njo, to se ve. 
Kolikor v gnezdu sršenov, toliko je v glavi náčrtov, in jajček, ki kdaj 
maščuje gadje pleme, je že znešen. 

Také so njene srdite sanje; zraven ukreplje še marsikaj. Kakor 
vedno v važnih trenotkih, se je tudi v teh dnevih izkušnje obilno 
spomnila bratov-svetnikov, ki stražita, „da se ne tujči zalega" ; pa tudi 
župniku je poslala za maše: „dvakrát zadrgnjeno dvakrát drži". Košati 
mož je toplo pohvalil vdovo, srečavši jo drugi dan. 

„Da bi le tudi sami prišli k maši, gospa," je povedal nazadnje 
dávno željo, vesel primernega trenotka. „Zatecite se k Bogu, da vzame 
žalost od vas! Tolažba svetih zakramentov vam bo krepčilo v teh 
urah bridkosti." 

Ali Kastelka se je ponosno uprla s palico v tla. 

„Gospod župnik, jaz hodim po bližnjicah in se z Bogom sama 
pomenim, kar treba. Če sta res taká prijatelja ž njim, vprašajte ga 
vendar, kdo mu je bližji : mati, ki so ji vzeli otroke, ali samec, ki nima 
za kom jokati — ako bi hotel, se pravi!" 

To rekši ga je prepustila mislim, ki so mu zavrele v glavi. Po- 
gledal je za njo, ozrl se k zvoniku ter povesil glavo v otožnem spo- 
znanju, da so ženské besede včasih modrejše od vseh cerkvenih knjig. 

328 



Ni ji zameril; vedel Je, da ne dreza v tuje zadeve in mu ne pridi 
zvestih ovac. 

Res so trenotja, ko niti Kastelka ne more premagati čudne, 
prazne, brezmiselne tesnobe. To se razleze po sreu kakor strupena 
megla po brezdnu, ki zeva vse globlje in širje in je nazadnje tako 
črno in votlo, da se boji pogledati vanj. Pred takimi hipi beži gospa, 
ker se boji za svojo moč ; ali ona ne krene v cerkev, po svojih njivah 
se napoti, k svoji zemlji se zateče, k zdravnici in tolažnici. Cuvstvo, ki 
jo prikleplje k nji, je bolj živo ko kdaj, in zadnji dogodki so ji razodeli 
še očitneje, da tli v prsti njen lastni ogenj in je práv to vsa njena 
sila. Kadar stopa med razgoni, se ji zdi, da trepečejo pokraj nje kakor 
mišice živega telesa. 

„Obe imava eno dušo v sebi," ugiblje takrat, „pa bodi dobra ali 
slabá, božja ali hudičeva — najina je! To je tisto, kar lomi zapreke, 
ubija sovražnike in varuje moje otroke . . . Tako močno je, tako svetlo 
in krásno, mogoče Bog sam ali misel njegova ? . . . In če ni Bog, je 
nekaj enako svetega, da, se močnejšega od njega. Nič se ne boj, ki 
ne hodiš k maši in zanemarjaš izpoved : ako je v zemlji Bog, si živela 
zmerom tesno ob njegovem sreu, ako je drugo, se bo teplo zate ž 
njim na sodnji dan ..." 

In kdo ne bi Ijubil večne zapeljivke? Loke in polja so kakor 
zelene pesmi, razgovor šum je gost ko nikoli, nebo nad zemeljskim 
paradižem še ni bilo tako čisto kakor sedaj. To čuti vse, kar se giblje 
na zemlji; odkar se je začelo veliko umiranje, nima njena lepota in 
slast življenja nobenih meja. Kakor slepci ob čudodelnem studencu 
strmé Ijudje v blagoslovljeni svet in šepečejo v svojih srcih: 

„Ah, kako dobro je biti rojenemu!" 

Vesoljna mati se lišpa in lije žar hlepenja v kri svojih otrok, da 
bi se zarastla brezbrežna košnja smrti z novo brstjo. Zato so dekleta 
polna medlečih sanj in stokajo žene v prejokana zglavja. 

(Dalje prihodnjič.) 




329 



Ant. Debeljak: 



Tujki. 



N« 



a poti: veter objema te črni v peroti ledene 
in — kakor metulji na cvete medene — 
snežinke srebrne pohotne letijo umirat 
na čisté oči ti, na ústne bohotne, 
Snegulčica sladká. 



Zavedam se: v čar se zapredám vilinski tvoj nežni, 
možgane obsenčaš mi, bájka, v pokrajini snežni. 
Lepota nešteta hodila je cesto kraj mene, 
a misii kot ti mi nikdár oplodila, 
Snegulčica sladká . . . 

O sreča: spet srečam ko v sanjah te bajno, iztočno, 
odeto v tenčico iz solnca sijajno in sočno — 
Kopneli so tedni, po tebi sni moji hlepeli. 
Kako drgetam, da postala mi ne bi 
ti moja Usoda. 

Pa stanem, da tajno med nama uganem resnico, 
a čudná mi moč ohromila je drzno desnico 
in pest zajezila neznanka besedo mi v grlu — 
a vendar mi ni več uganka, da bodeš 
ti moja Usoda! 




330 



Janko Samec: 



Odlomek. 



Včeraj sem bil zopet pri zdravniku. Mal prehlad, kí sem si ga bil 
nakopal bogve kako, je pred meseci nenadoma vznemiril mojo 
ženo. Vtepla si je v glavo, da sem bolan, da mi strže v grlu ter da 
se sušim in ne vem še kaj vsega. Spočetka sem se ji smejal, ko sem 
videl strah v njenih očeh. Jemal sem potrpežljivo vsa mogoca zdravila, 
ki jih je pripravljala po čudovitih nasvetih dobrih, za moj telesni 
blagor skrbečih sosed. Ne bom jih našteval, ker dolga in brez konca 
je njih vrsta. A v mojem grlu pa je le naprej strgalo in strgalo 
v veliko žalost teh domačih padarjev in v še večji strah moje žene. 
Tiščala je v me s svojimi prošnjami in me končno prepričala, da sem 
se udal in šel na vizito k bližnjemu zdravniku. Ta me je prefipal od 
vseh stráni, poslušal na prsih in hrbtu in končno konštatiral precej 
razvit katar v sapniku. 

„Neposredne nevarnosti sicer ni," je dejal, „a najmanjše zane- 
marjenje bi utegnilo postati usodno." Zamrmral je še nekaj o predis- 
poziciji, šibki konstituciji, napisal recept in me odslovil. Po petnajstih 
dneh naj se zopet vrnem, mi je priporočil še na vratih. 

Ani nisem seveda ničesar pravil o vsem. Potolažil sem jo s par 
besedami in od takrat jemal pridno po tri žličice zdravila na dan. 
Tega je bila ona veselá in menda tudi naše dobre sosede. Kajti nisem 
opazil vec med njimi tistega stikanja glav, ki me je včasih tako dražilo, 
in tudi njih begajočega stopicanja ni bilo čuti iz naše kuhinje, ko sem 
par dni ležal skrbno pokrit v zakonski postelji. 

Par dni, pravim, ker me že tretji dan ni vec držalo v nji. Nalagal 
sem bil Ano z nujnim delom v úradu in odšel z doma. Na ulici je 
pihala že teden dni mrzla burja, a ker sem bil v suknjo dobro závit, 
se nisem dosti zmenil za njo. Tisto jutro sem delal v úradu s pre- 
cejšno naglico, ker sem hotel popraviti zamudo, ki sem j'o imel na 
vešti. 

Okoli treh so že bili odšli vsi moji tovariši, a jaz sem ostal. 
Peč je gorela in prijetno toplo se mi je zdelo v sobi. Zatopil sem se 
tako v delo, da sem zabil na uro in dom. Zbudil sem se šele, ko mi 

331 



je pretresel kosti rezek mraz. Pogledal sem na uro. Polpetih je bilo. 
Peč je bila že vsa mrzla, tako da nisem mogel z delom naprej. Od- 
pravil sem se domov. Vkljub silni burji se mi je na česti párkrát 
zazdelo, da me zapeta suknja preveč greje. Odpel sem jo in prijeten 
hlad je ovil moje močno utripajoče prsi. Zatem me je zopet oblila 
vročina. To izmenjavanje telesne temperature se je párkrát ponovilo, 
ne da bi mu vedel vzroka. 

Ko sem stopil pred Ano, sem zagledal njene prestrašene oci. Isti 
izraz notranje vznemirjenosti je bil v njih. Objela me je okrog vratii 
in dahnila skoro boječe: „Kako si čudno bied, Anton?" Stopil sem z 
njo pred ogledalo in videl, da je govorila resnico. Z nežno skrbjo me 
je spravila zopet v postelj in mi prinesla toplega čaja. 

Stala je ob moji postelji molčeča, s sklonjeno glavo. Le prsi so 
se ji dvigale nemirno v tihem joku. Preležal sem par dni, šel k zdrav- 
niku z upanjem, da se mi tam odvali kameň od srca, ki je bil pádel 
nenadoma nanj. A motil sem se. Z mrzlim, službenim izrazom v licih 
mi je povedal, da ni zame vec pomoci. Težak, zelo kompliciran slučaj 
jetike! Najbolje bo, je dejal, da se pripravím na vse; in, ako imam 
družino, naj uredim svoje stvari. Ne vem, kako sem takrat prišel do 
doma! Blodil sem po ulicah kakor brez volje in cilja. V glavi se mi 
je mešala misel na misel, ena bolj črna od druge in končno se je vse 
prelilo v neko kaotično šumenje in brnenje, da sem bil skoraj ob 
pamet. A iz vsega so zvenele z nekim trdim naglasom usodne besede : 
„Ce imate družino, uredite" . . . 

Kaj naj urejam? Kako? — 

Skúšal sem najti odgovor v splašenih očeh svoje žene. A tudi v 
njih je bilo vse prazno . . . votel nič ... In šele, ko sta pritekla iz 
sobe moja otroka, Veljko in Rožica, sem zaslutil da sem na pravi 
poti. Kri moje krvi . . . duh mojega dúha ... A vse to še v nera- 
zvitem popju . . . kakor v povojih . . . 

Tak sem bil enkrat tudi jaz. Majhen čisto majhen . . . droben, 
kakor mlada bilka v pomladnem polju. Tudi onadva zraseta, se utrdita 
in bosta živela svoje življenje. Práv kakor jaz! — 

Spomnim se dneva, ko sem dovŕšil dvajseto leto. Izpite sem bil 
ravnokar prestal in s tem se je končala zame doba trdega učenja; 
pot v življenje se mi je odpirala. Kako ponosno je zri name moj oče, 
ko me je v znak svoje zadovoljnosti potrepal po rami! Tudi Veljko 
in Rožica bosta dovŕšila isto pot ... in z dobrim uspehom ... To 
čisto jasno čutim v svojem srcu! — In jaz bom tudi . . . Misel se ni 
razpredla do konca. Trdo je zazvenelo v mojem srcu: „Če imate 
družino, uredite" ... 

Ah, da . . . urediti móram svoje stvari ! To se pravi v navadnem 
govoru : pisati testament ... O čem pa naj pišem, ko ničesar nimam ? 

332 



In: ali more reven uradnik sploh kaj imeti? Morda kopico dolgov in 
sorazmerno število otrok, če mu jih je Bog dal . . . 

Par dni sem premišljal, kaj bi. Skrb me je morila in nisem je 
mogel odgnati od sebe. Zaman je bilo prigovarjanje moje žene, zaman 
vsa zlata brezskrbnost otroškega smeha, ki me je veselo obletaval, ko 
sem bil prikovan na bolniško postelj. Lica so mi nekoliko upadla, 
ústne so postale suhe kot brez krvi in koža je orumenela kakor listje 
v jeseni. Ne vem, ali vsled bolezni, ali vsled večnega premišljevanja 
in pretehtavanja. Samé številke, suhe številke so začele vstajati od- 
nekodi in plesati pred mojimi pogledi kakor včasih v úradu ob urah 
najintenzivnejšega dela. Kamorkoli sem upri oči, bodisi v omaro ali 
mizo, stôl ali vráta, vse je pred menoj nenadoma oživelo in se zavrtelo 
v plesu. Polagoma se je začela izpreminjati njih prvotná forma, ogli 
so se odpirali, stranice se zasukale v lokih ali pa izbočile in končno 
se je vse preobrazilo v migljajočo številko, ki se je vrtela in vrtela, 
dokler ni utonila nekje v ozadju. In še celo po stenah, o katerih sem 
vedel čisto zagotovo, da so čisté in belo pobarvane, so plezale te šte- 
vilčne pošasti, se premetavale po njih, zadevale druga ob drugo in se 
kopičile v dolge nepregledne vrste. 

Ne vem kako, da sem se spomnil takrat urada. Evo tam le v 
kótu, čisto na skritem, šedi tovariš Brezovec zamišljen v svoje delo. 
Niti toliko čaša si ne dá, da bi odgnal muho, ki si je vzela na piko 
njegov dolgi nos in ga párkrát premerila podolgem in počez. Ves za- 
topljen je v prepisovanje dolgega aktá in posebno skrb polaga na to, 
da so vse začetne črke stavkov lepo zaokrožene in umetno zavite. 
Sedaj je napisal veliki „T". Kako se smehlja zadovoljno, ker se mu 
je spodnja krivulja tako izborno posrečila. Stavim glavo, da se je 
spomnil sedaj na lepe kodre natakarice Fančke, ki jo je bil sinoči 
naskrivoma uščipnil v bedro, ko je postavila predenj borno večerjico ! 
Srečen človek ta Brezovec! Živi kot ptiček v raju. Nima skrbi, ne 
bridkosti. 

Pa sem se zopet zagovoril. Vendar bi pa utegnil zanimati naš 
šef že z ozirom na mojo osebo ! 

Danes zjutraj okoli osmih me je povabil k sebi v úrad. Šel sem, 
pravzaprav žena me je peljala, ker sem že precej slab v nogah. Nekam 
trde in šibke so postale. Potrkam tedaj na vráta. Rezek glas se oglasi 
za njimi in jaz vstopim. Sedel je v naslonjaču za mizo — lep postaven 
mož. Meni se je zdelo, da se je zredil, odkar ga nisem videl. I seveda, 
kako se nebi človek izpremenil v par mesecih! Jaz sem moral precej 
shujšati, kajti začudeno me je zri in popravil je párkrát očali, kakor 
da ne vidi dobro z njimi. Ponudil mi je stôl. Roke ni dal. 

Z nosljajočim glasom je začel: „Vi, gospod Anton Nadloga, ste 
bolni, kakor čujem." 



333 



Jaz: „Da." 

On: „Če ste bolni, ne morete opravljati službe." 

Jaz molčim. 

On: „Zdravnik, ki vas je pregledal, nam je uradno sporoeil, da 
ne boste mogli sploh vec v úrad." 

Jaz: „Ozdravím še, gospod predstojnik . . ." 

On trdo: „Zdravnik se ne moti. Vi ste zelo bolni . . ." 

Jaz: „Da, zelo sem bolan . . ." 

On: „Dopusta ne morem podaljšati. Službeni oziri . . . red . . . 
predpisi ..." 

Nisem odgovoril. 

On zopet: „Poslali vas bomo v pokoj. Sicer imate še premalo 
službenih let, a nekaj bomo že za vas storili, da ne boste umrli 
gladu ..." 

Zdelo se mi je, da ne veljajo te besede meni. Pokojnina ... Se 
dobrih osem let službe nimam . . . Nekaj bodo še navrgli, hahaha . . . 
Kakšna pokojnina bo to? Morda tisoč ali tisočdvesto kronic ... a 
štirje smo v družini! — 

Narahlo sem mu to omenil. A on je zmajal z rameni in dejal: 
„Res je pičel ta denár, a vec ne moremo storiti." 

Skúšal sem ugovarjati : „Morda pa vendar ozdravím . . ." 

Zamahnil je z roko in menil: „O tem ni govora, gospod Anton 
Nadloga. Zivite pac lahko še par let, a mi ne utegnemo čakati." 

„Udarile so me te besede, da me je zabolelo na temenu. Ne vem, 
kako sem prišel iz urada. Zdi se mi le, da je govoril o neki prošnji, 
ki naj jo uložim v najkrajšem času. 

Ko sem dospel domov, so se mi zbudile v ušesih zopet tiste 
službene besede zdravnika: „Ce imate družino, uredite . . ." Morda 
pa ľe ni hotel namigniti na testament, ampak je menil isto, kar mi je 
povedal predstojnik. 

Prošnjo naj delám! Kaj, budiča, so si vbili ti Ijudje v glavo? 
Vstran bi me hoteli potisniti, vstran kakor navaden stroj, ko se obrabi. 
In vendar se mi zdi včasih, da ni še vse izgubljeno ! Ne . . . ni, ker 
ne sme biti! Imam ženo, imam otroke . . . Kaj bo z njimi, ko ne 
bodo imeli več koga, da bi danzadnem za nje delal? Vem, da bi bila 
to njih smrt. Ne morda hitra smrt, a počasno propadanje, kar je isto. 
Ne, ne : prošnje ne vložim ; to pomeni za me pomanjkanje, glad, bo- 
lezen, vse najhujše ... Če že mora nekdo izginiti, naj grem sam; a 
nočem, da bi še koga drugega povlekel za sabo s takim nepremiš- 
Ijenim dejanjem. 

Glejte, izmislil sem si náčrt, ženijalen náčrt, da z njim uženem 
te Ijudi, ki hočejo ugonobiti moje drage. Za penzijo ne prosim, to je 
gotovo. Umreti móram, dokler sem še v službenem razmerju. Ce 

334 



umrem, dokler še aktivno slúžim, znáša penzija moje žene natancno 
polovico plače, ki ]o imam sedaj. To je tisočpetsto kronic. Vsakemu 
otrokii določa zákon vzdrževalnino v visokosti ene petine materine 
penzije. Pri dveh je to šeststo kron. Skupen dohodek bi bil tedaj 
dvatisoč sto kron. Lepa vsota, kaj ne? S tem bi se že dalo živeti. A 
zákon to izrecno določa. Zakaj bi ga jaz ne obrnil enkrat sebi v korist ? 
Razlika z mojo penzijo bi bila v tem slučaju natancno devetsto kron. 
Toliko je vredno danes moje življenje. Morda malo; a zame je ve- 
liko . . . veliko ... In povrhu še ukanim oba, predstojnika in zdrav- 
nika. Dve muhi na en udarec! A móram hiteti, da me ne prehitita 
ona dva. 

Jutri se ustrelim ... a ne praviti tega nikomur, niti moji ženi . . . 



Franjo Ros: 



R 



S plamenico. 



LOjena v srebru in svili snov 
je vzevela roža bohotna, ponosna 
iz mojih božjih bogastev vrtov. 



Razpregla je v meni vso tajno oblast, 
v globinah iz lastne sile pijočo 
najvišjo slast in nesmrtno rast. 

Z njo pôjdem skozi temó pojoč, 

daljinam brat in gost tujinam, 

ž njo, z dvignjeno plamenico v noc. 




335 



Rudyard Kipling — Bogomíl Udovič: 

Pooreeska bisara. 



Little Blind Fish, thou art marvelous wise, 
Little Blind Fish, who put out thy eyes? 
Open thy ears while I whisper my wish — 
Bring me a lover, thou little Blind Fisfi. 

The Charm of Bisara. 
(Ribica slepá, ti si čudovito modra, 
Ribica slepá, kdo ti je iztaknil oči? 
Odpri ušesa, da ti povem svojo željo — 
Dobi mi Ijubega, ti ribica slepá. 

Bisarin zagovor.) 

Nekateri domacini pravijo, da je bisara doma onstran Kuluja, kjer 
se nahaja tisti enajst palcev debeli tempeljski safir. Drugi pa 
pravijo, da je bila narejena v hudičevi skrinji v Ao-Chungu v Ti- 
betu, in jo je ukradel neki Kafir, njemu neki Gurkha, ternu zopet 
neki Lahouli, njemu neki „Khitmatgar"', ta pa jo je prodal nekemu 
Angležu, tako da je izgubila vso moc. Kajti da pooreeska bisara zares 
účinkuje, mora biti ukradena — če mogoče s prelivanjem krvi — toda 
na však način ukradena. 

Vse te govorice, kako je prišla bisara v Indijo, so napačne. Na- 
rejena je bila v Pooreeju pred veki — kako, bi se dala napisati cela 
knjižica — ukradla jo je neka svetiška plesalka za svojo rabo, in nato 
je šla iz rok v roke vedno proti severu, dokler ni dospela v Haulé — 
zmeraj pod imenom: pooreeska bisara. Ima obliko drobné štirioglate 
škatljice, v katero je na zunanji stráni vdelanih osem malih balasovih 
rubinov ^. V škatljici, ki ima pokrov na vzmet, je brezoka ribica, izrez- 
Ijana iz neke vrste črne blesteče se orehovine in zavitá v odrezek 
obledele zlate tkanine. To je pooreeska bisara, in rajši primi kraljevo 
kobro v roke, nego bi se dotaknil pooreeske bisare. 

Vse čarovnije so zastarele in odpravljene, samo v Indiji ne, kjer 
se kljub svetli, peneči se stvari, ki se imenuje „civilizacija", nič ne 



1 Mohamedánski sluga, ki streže pri mizi. 

2 Neka vrsta rubinov rožnate barve. 

336 



izpremeni. Však človek, ki pozná pooreesko bisaro, vam lahko pove, 
kakšne moci ima — seveda vedno le, če je bila pošteno ukradena. 
To Je edini zanesljivi Ijubezenski čar v deželi, ki točno účinkuje, poleg 
še enega. (Tega ima neki nizamski konjenik v kraju, imenovanem 
Tuprani, natanko severno od Hajderabada.) Na to se je zanesti kakor 
na istino. Pojasni pa naj stvar kdo drugi. 

Če pa bisara ni bila ukradena, temveč darovaná, kupljena ali 
nájdená, se obrne moč bisare v treh letih proti imetniku in ga tira v 
pogubo ali pa v smrt. To je druga istina, ki jo lahko razložite, kadar 
utegnete, tačas pa se lahko tému smejete. Za enkrat je bisara varná 
na vratu ponija, ki vozi ekko ', v višnjevem traku bisernega niza, da 
ga varuje úrokov. Ce ga voznik kdaj nájde in ga bo nosil s sabo ali 
daroval svoji ženi, me práv skrbi zanj. 

Leta 1884. jo je imela neka práv grda, golšasta gorskokulijska 
ženská v Theogu. Jaz sem prišel s severa v Simlo, predno jo je kúpil 
Churtonov khitmatgar in jo prodal Churtonu, ki je zbiral kurijoznosti, 
za trikratno srebrno vrednost. Sluga ni vedel, kaj je prodal, gospodar 
pa tudi ne. Toda nekdo, ki je pregledal Churtonovo zbirko. Churton — 
bil je — mimogrede omenjeno, vládni podkomisar — je vedel in molčal. 
Bil je Anglež, toda vedel je, kaj je treba verjeti. S tem je pokazal, 
da se je razlikoval od večine Angležev. Vedel je, da je nevarno, imeti 
sploh kaj opraviti z malo škatljico, naj že njena moč bedi ali spi, zakaj 
nezaželjena Ijubezen je strašno darilo. 

Pack — „molj*' smo ga imenovali mi — je bil v vsakem oziru 
grd majhen možič, ki je gotovo po pomoti prilezel v armado. Bil je 
tri palce večji nego njegov meč, toda niti polovico toliko močan. In 
meč je veljal petdeset šilingov ter je bil tovarniško delo. Maral ga 
ni nihče, in mislim, da je bila njegova pritlikavost in ničevost krivá, 
da se je tako brezupno zaljubil v Miss Hollis, ki je bila blaga in Iju- 
bezniva in je merila pet čevljev sedem palcev v svojih čevljih za 
tenis. On ni bil zadovoljen samo s tem, da se je tiho zaljubil, temveč 
se je lotil stvari z vso silo svoje klaverne pritlikavosti. Ce bi ne bil 
tako zopern, bi ga lahko pomilovali. Pack se je bahal, jezil, razburjal, 
begal gori in doli in se skúšal prikupiti njenim velikim, mirnim sivim 
očem, — toda zaman. To je bil eden tistih slučajev, na kakršne na- 
letíte celo v tej deželi, kjer se Ijudje ženijo po zakoniku — , slučaj 
zares slepé enostranske Ijubezni, ki ni imela niti najmanjšega upanja, 
da bi bila vracaná. Miss Hollis je gledala nanj kakor na kak mrčes, 
ki leze po poti. Da bi postal več nego stotnik, ni imel upanja pa tudi 
ne dovolj bistroumnosti, da bi si drugače pomogel do kakega vinarja. 
Taká Ijubezen, kakor je bila njegova, bi v postavnem môžu vzbujala 



' Ekko = lahek voziček na dveh kolesih. 

23 337 



sočutje; v dobrem človeku bi bila vzvišena; v takem pa, kakršen je 
bil Pack, je bila samo nadležna. 

Do tod verjamete skoraj vse. Ne boste verjeli sledečega. Churton 
in mož, ki je vedel, kaj je bisara, sta skupaj zajtrkovala v simelskem 
klubu. Churton se je pritoževal splošno nad življenjem. Njegova naj- 
boljša kobila v hlevu se je zvrnila po hribu in si zlomila hrbet; nje- 
gove sodbe je višje sodišce zavrnilo veckrat nego bi smel pričakovati 
kak podkomisar, ki osem let slúži; imel je mrzlico, bolela so ga jetra 
in pretekle tedne je bil duševno ves pobit. Z eno besedo: studilo se 
mu je življenje in upadel mu je ves pogum. 

Obednica simelskega kluba ima, kakor vsakdo ve, dva dela, ki 
sta locena po um e tne m loku. Ce se, vstopivši, obrnete na levo in 
sedete za mizo pod okno, ne morete videti, ako kdo pride, krene na 
desno in sedeza mizo na desni stráni loka. Cudno pa je dovolj, da 
sliši vsako vašo besedo, ki jo izgovorite, ne samo ta, drugi obedovalec, 
temveč tudi sluge za zaslonom, izza katerega prinašajo obede. To 
velja vedeti; odmeven prostor je pást, pred katero je treba svariti. 

Napol v sali, napol v nádeji, da mu bo verjel, je pripovedoval 
mož, ki je vedel, kaj je bisara, Churtonu pripovedko o pooreeski bi- 
sari, samo bolj na dolgo, nego jaz tukaj. Koncal je z nasvetom, naj 
Churton brž vrze tisto škatljico po hribu in da bo videl, če ne ginejo 
ž njo vse neprilike. Za navadna ušesa, angleška ušesa, je ta pripo- 
vedka samo zanimiv prispevek k folklori. Churton se je smejal, rekel, 
da se po jedi in pijači počuti bolje, in je odšel. Pack je jedel in pil 
sam na desni stráni loka in je slišal vse. Bil je skoraj brez urna 
radi svoje zatelebanosti v Miss Hollis, tako da se je vsa Simla 
smejala. 

Cudno je, da je človek, ki brezumno sovraži ali Ijubi, pripravljen 
tudi brezumno ravnati, da bi ustregel svojim čustvom. Za denár ali 
oblast bi tega ne storil. Gotovo bi Salomon Aštaroti in drugim takim 
dámam z nenavadnimi imeni ne bil zidal oltarjev, da ni imel neprilik v 
svoji „zenani" in nikjer drugje. Toda to ne spadá semkaj. Resnica pa 
je bila, da je Pack drugi dan obiskal Churtona, ko ga ni bilo doma, 
pustil svojo karto in ukradel pooreesko bisaro izpod poveznika na 
kaminu. Ukradel kakor tat, kar je Pack po naravi res bil. Tri dni 
nato je bila vsa Simla elektrizirana ob novici, da je Miss Hollis uslišala 
Packa — to ničasto podgano. Packa! Ah hočete še kak jasnejší dokaz 
nego je ta? Pooreeska bisara je bila ukradena in je účinkovala kakor 
vedno, kadar je bila pridobljena po nepostavni poti. 

Trikrát ali štirikrat v življenju je človek opravičen vtikati se v 
zadeve drugih Ijudij in igrati usodo. 

Mož, ki je poznal bisaro, je čutil, da je opravičen. Toda verjeti 
in delati po veri, to je dvoje popolnoma različnih stvari. Nesramna 

338 



z^Kvoljnost, s katero se je Pack postavljal ob stráni Miss Hollis in 
očividne Churtonovo ozdravljenje od Jetrne bolezni, brž ko je pooreeska 
bisara prešla, sta moža podžgala, da se je odločil. Razložil je stvar 
Churtonu, Churton pa se je smejal, ker ni bil vzgojen tako, da bi 
mogel verjeti, da Ijudje, ki so pri indijski vladi, kradejo — najmanj 
pa také malenkostne stvari. Toda čudež, da je Miss Hollis uslišala to 
šivanko, Packa, ga je pripravil do tega, da se je odločil, ukreniti kaj 
na svoj sum. Trdil je, da bi samo rad izvedel, kam je izginila srebrna, 
z rubini okrašena škatljica. Zakaj moža, ki je v listi indijske vláde, ni 
mogoče obdolžiti tatvine. Ce pa opleniš njegovo sobo, si sam tat. 
Mož, ki je poznal bisaro, je pregovoril Churtona, da se je odločil za 
vlom, Ce ne nájde ničesar v Packovem stanovanju . . . toda kaj bi se 
zgodilo v tem slučaju, ni dobro misliti. 

Pack je šel na ples v Beumore — Beumore je bil takrat še 
Beumore in ne uradno poslopje — ter je petnajst valčkov od dvain- 
dvajsetih plesal z Miss Hollis. Churton in mož, ki je poznal bisaro, sta 
vzela vse ključe, kar sta jih mogla dobiti v roke, ter šla na Packovo 
stanovanje v hotel, prepričana, da njegovih slug ne bo doma. Pack 
je bil skopa duša. Niti postené blagajnice si ni preskrbel, kamor bi 
del svoje papirje, temveč neko imitacijo, kakršne delajo domačini, in 
ki jo kúpiš za deset rupij. Odpreti se je dala z vsakim ključem 
in tu na dnu, pod Packovo zavarovalno polico, je ležala pooreeska 
bisara. 

Churton je prerekel Packu vse mogoče, vtaknil bisaro v žep in 
šel z môžem, ki je poznal bisaro, na ples. Prišel je ravno k večerji 
in je videl v očeh Miss Hollisove začetek konca. Po večerji je dobila 
histeričen nápad, in njena mama jo je spravila domov. 

Na plesni večer si je Churton, z nesrečno bisaro v žepu, zvlnil 
nogo na stopnicah, ki drže na staro drsališče, in ga je bilo treba go- 
drnjajočega spraviti z vozom domu. Na pooreesko bisaro ni verjel, 
dasi je tako očitno pokazala svojo moč, temveč je poiskal Packa in 
ga ozmerjal z grdimi priimki, med katerimi je bil „tat" najmilejši. 
Pack jih je vtaknil z nervoznim nasmehom pritlikavca, ki mu manjka 
srca in telesa, da bi žalitve zameril, in je šel svojo pot. Javnega 
škandala ni bilo. 

Teden pozneje je Miss Hollis Packa odslovila. Rekla je, da se je 
zmotila v svojem srcu. Tako je odšel Pack v Madras, kjer ne more 
napraviti mnogo škode, tudi če živi toliko čaša, da postane polkovnik. 

Churton je zahteval na však način, da sprejme mož, ki je poznal 
bisaro, pooresko bisaro v dar. Mož jo je vzel, šel precej na cesto, 
našel ponija z bisernim nizom na višnjevem traku, privezal bisaro na 
notranji stráni ovratnice s koncem traku od čevljev in zahvalil boga, 
da se je rešil nevarnosti. Zapomnite si, da pooreske bisare ne smete 

23* 339 



razdreti, ce jo kdaj nájdete. Zakaj, — vam ravno zdaj ne utegneni 
razložiti, toda moč leži v leseni ribici. Mister Gubernatis ali Max Miiller 
vam lahko vec povesta o tem nego jaz. 

Porečete, da je ta povest izmišljena. Dobro. Ce naletíte kdaj na 
majhno, srebrno škatljico z vdelanimi rubini, sedem osmín palca dolgo 
in tri cetrtíne palca široko, s temnorjavo v zlato tkaníno zavíto leseno 
ribíco v njej, obdržíte jo. Obdržíte jo tri leta in potem uvidíte samí, 
če je moja povest resnična ali ne. 

Še boljše je, če jo ukradete kakor Pack, in kesalí se boste, da 
se níste umorili precej iz početka. 



Anton Debeljak: 



Vsakdanje čudo. 



I 



ste dromedarske krivulje obzorja, 
iste vratolomne slapové pogorja, 
iste griče skromne, grmičevje gledam: 
vedno drugačne. 

Dan za dnem taisti vršac temnokodri 
kopije téme drzno v sijájíní modrí, 
vselej ena vodí víjuga se struga: 
slednji hip druga. 

Sivi Prótej, ôtok nebesne gladíne, 
žar-čarovnik, stvarník prelestne mladine 
čudim se vseliki naravi, velikí, 
vekomaj novi. 




340 



Albín Prepeluh: 

Dubrovník.* 

Majhno in izmed vseh dalmatinskih mest menda najmirnejše mesto Je 
daiies Dubrovník, nekda] središče bogate patricijské republike sve- 
tega Vlaha. Mesto samo leži na mali ploskvi, porinjeni ven na morje. S 
suhega in z morja je vklenjeno v močno, staro trdnjavsko obzidje. Že 
od daleč se beli v južnem solncu nad mestom stari fort Imperial in 
polagoma se odkrijejo radovednim očem njegovi ostali tovariši. Nad 
njimi čuje na obrežnih skalah samujoči fort Lorenzo, nekak Gibraltár 
v miniaturi. Nekoč so bile te utrdbe velikega vojaškega in politiškega 
pomena. Danes to zidovje nima vec nekdanje veljave in je zgolj priča 
veliké in slaviie preteklosti, je le zanimiv ostanek staré patriarhalne 
dobe, ki je živela po drugačnih nazorih in v drugačnih razmerah, kakor 
današnji svet. Tedaj je bil svet manjši, njegove veliké ceste niso segale 
preko vse zemeljske oblé in njegov razvitek je slonel na drugačnih, 
nam tujih principih. Tehnična znanost je bila še v povojih in zato 
okorna za naše pojme. In vendar grešimo, ako gledamo na pretekle 
dobe z omalovaževanjem, nekritično in brez premisleka, da utegnejo 
nekoč tudi zanamci izrekati z malovažnimi gestami sodbo o se- 
danjosti. 

Krásna narava tega kraja nas popolnoma omámi. Navajene na 
zimo in burjo se nam oči ne morejo nagledati visokih cipres, palem, 
eksotičnih in tropičnih rastlin. Kamor seže oko, povsod je, po naših 
pojmih, en sam vrt in prevzame nas občutek, da je čarobni orient v 
bližini. Odkod ta občutek? Od milega podnebja? Zamisli se v položaj 
imovitega modernega človeka ! En velik skok in že si na Grškem, malo 
dalje pa izstopiš tam nekje v Smirni ali v Carigradu. Morje ki leži mirno 
in nedolžno pod nami, kakor bi se nikoli ne razhudilo, je pot v tiste 



' Leta 1913. je Hrvatska Matica izdala prvo knjigo lepega dela Bránka Vodníka : 
«Fovijest hrvatske književnosti" (Izdanje Matice Dalinatinske). V tem preglednem 
delu je izčrpno obdelana tudi stará hrvatska dubrovniška literatúra in je kritično 
opisan njen razvoj. Kdaj dobimo pri nas nekaj podobnega? 

341 



vzhodne, čarobne kraje. Kakor v velikanskem zrcalu se v njegovi 
globocini, v mesecnih večerih stekleiiQ čisti, in v njegovi daljni sinji 
površini odbija življenje v vseh svojih pestrih nijansah. Nedoumna je 
tod višina neba; velikánski, neskončen je zračni prostor nad teboj. 
Spomni se severnih, meglenih dni, ko leži nebesni svod tako nizko, 
da bi ga skorajda dosegel z roko! Primerjaj tod višino in širino nad 
seboj in pod seboj in razumel boš to lepoto in krasoto ter njen veliki 
obseg. PIjuča dišejo lažje in misel hiti v daljo in višino, preko do- 
sedanjih ozkih mejá. Sedaj se ti zde vse te utrdbe, ki jih imaš tik 
pred seboj, ti forti in nasipi tako neznatno majhni in smešni kakor 
igrača v rokah otroka. Toda celokupna slika je romantična in harmo- 
nična. Nehote se spomniš praktičnega Machiavellija, ki hvali onega, 
ki žida také utrdbe, in tega, ki jih ruši, graja pa vsakogar, ki jih žida, 
pa se ne meni za Ijudsko razpoloženje. In vendar je bil nekdanji 
stavbenik takih utrdb, fortov in nasipov umetnik. Tudi veliki duh 
Leonardov se je izkazal v tej stroki staré umetnosti. 

Mislim, da je izmed vseh jugoslovanskih dežel Dalmacija najlepša 
po prirodi, v zgodovinsko-kulturnem pogledu pa najzanimivejša. Kakor 
so kraški Velebit, številni otoki, posuti s trto in oljko, temne ciprese, 
svetlozeleni kakti, palme, smokve in oranže naravni nakit njene prí- 
rodné lepote, tako so številni spomini na antično in srednjeveško 
kulturo, ki je nekdaj živela tod, okrás njene zgodovine. 

V srednjem veku je bil Dubrovník najznamenitejše dalmatinsko 
mesto. Danes káže radovednemu popotniku svoje lepe spomine na 
nekdanje bogastvo, nekdanjo samostojnost, duševno kulturo in poezijo. 
Njegova zgodovina opravičuje, da ga nazivamo hrvatske Benetke, jugo- 
slovansko Firenco. Vpliv velikega ekonomskega in kulturnega razvoja 
bližnje Italije v srednjem veku se pozná še danes vsej deželi, že od 
davnih dni slovanskí, kjer je bil maloštevilni románski element samo 
širitelj zapadne kultúre. V nekdanjem svetovnem razmahu srednjeveške 
Italije se je rodila moč in veljava malé dubrovniške republike svetega 
Vlaha. Pod okriljem te kultúre je rástla njena lastna kultúrna moč in 
z njo je tudi propadla. Bila je to veliká doba, ki je ustvarila početke 
hrvatske književnosti in jo dvignila do svetovnega slovesa. To v času, 
ko so kulturno in duševno spale še vse druge jugoslovanske dežele 
in ves Balkán. 

Sredozemsko morje je bilo glavno morje tedanjega kulturnega 
človeštva. Bilo je veliko križišče trgovskih cest; bilo je medsebojna 
vez daljnjih obmorskih národov, ki so se borili za posest orienta. Malé 
prímorské republike italskega poluotoka so se svobodno razvijale in 
utrdile svojo neodvisnost. Njih razvita trgovina je ojačila svobodno, 
samozavestno meščanstvo. V najbližji bližini važnega sredozemskega 
morja, na vzhodnem bregu Adrije, pa leži Dubrovník, ki je bil v tistem 

342 



casii okno v svet svojemu širokému zaledju: hrvatskim, srbskim in 
sploh vzhodnim ter balkanskim deželam. Tako se je v Dubrovniku 
vezal západ z vzhodom. 

Razen v Italiji je tiste čase po vsej Evropi absolútno vládal fev- 
dalni aristokrat. V Italiji je moral svoje gospodstvo kompromisno deliti 
z meščani. To je oslabilo njegove družabne privilegije ali pa jim je 
dalo vsaj večjo prožnost. Ponekod v Italiji je bil aristokrat prisiljen 
iskati zavetja za trdnim zidovjem mestne republike, kjer se je polagoma 
pomeščanil. Zakaj pod svojo republikansko vlado je svobodno živel 
meščan, ki ga je redila veliká trgovina. Vsled svojega ekonomskega 
pomena je užival posebne svoboščine in pravice. Ekonomsko močan in 
politično svoboden mešcan se ni mogel vladati tako, kakor po deželi 
raztreseno živeči kmet, povsem odvisen od svojega fevdalnega gospo- 
darja. Zemljiško plemstvo je sicer tudi v mestnih republikah uživalo 
svoje posebne privilegije, toda bistveno se je razlikovalo od mogočne 
in ošabne aristokracije v drugih, ekonomsko in kulturno manj razvitih 
deželah. 

Velikaši med meščanstvom — veletrgovci, brodarji, industrialci . — 
so cúvali nad svojimi, manj imovitimi someščani. Nad njihovimi po- 
sebnimi pravicami pa je cúvala po njih svobodno izvoljena vrhovna 
državna oblast. Ta čuječnost in strah pred preuredbami se je izražala 
v konservativnih politiških, družabnih in državnih nazorih. Ti nazori 
so bili izraz hrepenenja in željá vladajočih slojev izmed aristokracije 
in meščanstva, ki so se izpremenili, kakor hitro so se izpremenile 
gospodarske razmere in je nová doba pometla z zapisanimi pred- 
pravicami in izjemami. 

V takih mestnih republikah fevdalni aristokrat ni mogel vladati 
absolútno. Njegov nepristopni grád — mnogokrat gnezdo cestnih roparjev 
in morskih gusarjev — je izgubil svoj pomen in plemič se je preselil 
v mesto. Tam si je sezidal palačo in se podvrgel vplivu višje mestne 
kultúre. Poleg aristokrata, trgovca, brodarja, manufakturista pa se je 
pojavil in uveljavil znanstvenik, književnik in pesnik. To prebivalstvo, 
na gosto naseljeno za mestnim obzidjem, je pazno cúvalo nad svojo 
državno svobodo. Videlo je vsako kretnjo svojih gospodarjev in jih je 
zato lahko nadzorovalo. Vsled tega se je v teh mestnih republikah 
le težko vzdrževal tirán, ako je sploh bilo komu mogoče polastiti se 
absolutnega gospodstva nad čuječimi meščani. V Italiji so izredne raz- 
mere dopustile, da se je zdajpazdaj kdo izmed plemstva ali pa meščan- 
stva povspel do absolutnega gospodarja te ali one državice, bodisi s 
prekanjenostjo, nadarjenostjo ali pa z zločinom. Toda malokdo se je 
vzdržal nemoten v svoji oblasti daljšo dobo, kakor nam pričajo imena: 
Vitello, Sforza, Cesare Borgia, Bentivoglio, de' Medici in drugi. Kmalu 
jih Je s pomočjo nezadovoljnega Ijudstva izpodrinil drugi lúpež, ali pa 

343 



so se morali umakniti pred bojnim klicem razjarjene množice:'Popolo, 
popolo, muriano i tiranni ! Vse življenje, stisnjeno na majhen, pregleden 
prostor, je bilo preveč javno in vsi javni dogodki so se odigravali 
vpričo vseh. Močni velikaši, ki si medsebojno niso zaupali in so bili 
brezmejno castihlepni, niso trpeli tiranske vláde kogarkoli. Zato Je bila 
republikánska vláda tista državna oblika, ki Je najbolj ugajala strem- 
IJenju in častihlepju posameznika. Tako Je mestna aristokracija, 
kakor tudi Je bila družabno izključna in Je nje vláda slonela na ne- 
usmiljenem izkoriščanju nižjega IJudstva, imela vsaj na zunaj demo- 
kratično lice. Zato Je obveljala svoboda, četudi zelo omejena vsled 
raznih privilegijev in predpravic vladajočega sloja. 'Svoboda pa Je po- 
spešila trgovski razvitek, prinesla Je moč, veljavo, patriotizem, znanost, 
umetnost, kar vse Je dvignilo splošno kulturo, prineslo fineso, Je olep- 
šalo in ozaljšalo vsakdanji življenjski boj. 

Veliki politični in ekonomični dogodki so prinesli malim trgov- 
skim dŕžavám v bližini sredozemskega morja veliké koristi. Po- 
sebno so Jih povzdignile križarske vojne. Drugim severnim in zapadnim 
deželam so prinášate tolažbo odpustkov, versko navdušenje, svete 
relikvije, gmotno škodo in krvne žrtve. Deželam ob važnem sredo- 
zemskem morju, ki so bile nekak ključ do orienta, pa so otvorile nová 
trgovska centra, nove vire bogastva in so razširile in poglobile njihovo 
znanost. 

Dalmacija, kakor rečeno, Je bila od nekdaj dežela, v kateri se Je 
križala orientska kultúra z zapadno. V srednjem veku pa Je bila západná 
kultúra dolgo čaša italijanska kultúra, katere vpliv Je segal na ves 
vzhodni breg Adrije. Dubrovniška republika Je bila vedno pod vrhovno 
oblastjo sedaj zapadnih, sedaj vzhodnih, sedaj orientskih svojih sosedov. 
Kakor se Je menjaval vpliv enega ali drugega mogočnega soseda, tako 
Je menjaval dubrovniški sveti Vláh svojega vrhovnega zaščitnika: 
Benečane, turškega sultána, ogrsko-hrvatske kralje . . . Državni čolniček 
se Je vedno spretno izogibal mnogih pečin, ki bi ga utegnile upropa- 
stiti. Vodniki — praktični trgovci — so si šteli v večjo čast svojo duševno 
premoč, nego osebno hrabrost, ki ni nudila nobene varnosti. Dubrov- 
ničani niso bili le v kulturi, književnosti in poeziji posnemovalci za- 
padnih, italijanskih vzorov, temveč práv posebno tudi v svoji državni 
politiki; kot oportunisti so slávili pravé triumfe. Sicer pa praktični 
trgovski duh ni imel niti čaša niti volje, baviti se s tedanjo zelo težavno 
in časovno potratno vojno umetnostjo. Bilo pa Je mesto tudi vojaško 
preslabo, da bi se bilo moglo upirati velikim (in močnejšim sosedom. 
Zato Je Ískalo zavetja pred pohlepnimi sosednjimi dŕžavami pri kateri 
izmed njih, in sicer pri tisti, ki Je nudila največjo varnost pred zuna- 
njimi sovražniki. To Je bilo zelo pametno in tudi dobičkonosno. Osobná 
hrabrost, vojaške kreposti, slávni bojni čini — vse to Je bilo posebno 

344 



v severnih deželah ozko spojeno s pojmom časti. V Italiji in v njenem 
sosedstvu pa je vládal drugi názor, podoben onému v starih grških 
državicah ob egejskem morju. Razumna in plodonosná politika je bila 
odločilna za družabni ugled. Práv tako, kakor danes v deželah, ki imajo 
pretežno mestno kulturo in žive od trgovine in industrije ter imajo 
torej najrafiniranejšo kulturo. Poleg tega je tedanji bojevalni način bil 
težak in okoren, zakaj strelska tehnika je bila še malo razvita in je 
še mnogo manj kakor dandanašnji čas bila prilagojena življenju trgovca, 
podjetnika, obrtnika, učenjaka, ki se niso znali spretno kretati s pre- 
težkim orožjem, kaj šéle v težkem železnem oklepu jezdeca, v boju 
odločujočega ! 

V starih časih je živel Dubrovník pod vrhovno oblastjo bizantin- 
skega carstva. Od leta 1205. do 1358. so nad njim gospodovali mogočni 
Benečani. Ostal pa je v svoji notranji upravi svoboden. Tedaj Benečani 
še niso bili popolni gospodarji zgornje in srednje Dalmacije, ki so jo 
šele pozneje, deloma s kupninami, deloma pa z osvojitvami spravili 
podse. Ko so ogrsko-hrvatski kralji prišli do večje moci, se je Dubrovník 
podal pod njihovo zaščito, da bi se rešil beneškega pritíska in pohlepa. 
Ti kralji so bili njegovi močni zaščitniki od leta 1358. do 1526. Vedno 
večja moč Benetek v srednji in severní Dalmaciji in v Adriji je postala 
končno Dubrovníku sumljiva. Odtod je pretila njega samostojnosti in 
nadaljnemu razvitku resna nevarnost. In Dubrovník je v vseobči poli- 
tiški zmešnjavi zopet izpremenil svojega vrhovnega gospodarja. To pot 
je bil to turški sultán, katerega moč na Balkánu se je čezdalje bolj 
krepila. Turško gospodstvo v Dubrovníku ni bilo preneznosno. Sultán 
se je zadovoljeval s cekini, ki mu jih je plačeval Dubrovník kot tribut. 
Dajal mu je na leto po tisoč cekinov. Sčasoma je postal sultán zelo 
lakomen in je končno svoj zahtevek poviševal. Svota je nazadnje na- 
rasla na celih 12.500 cekinov. Ko so se začeli kazati početki razpada 
osmanske dŕžave, se je Dubrovník otresel sultanovega jerobstva in se 
je leta 1684. podal pod varstvo cesarja Leopolda I. Tudi se je terito- 
rialno ločil od Benečanov s tem, da je majhen košček svoje državice 
odstopil Turkom. Po zadnji groš so prišli v Dubrovník leta 1796. Fran- 
cozi, katerim je moral posoditi en milijon lir. V bojih med Rusi in 
Francozi za posest Kotora je bila mala republika zgolj še igrača drugih. 
Napoleon I. je že onemoglo patricijsko republiko izbrisal iz zemljevida 
in jo je priklopil svoji Iliriji ... 

V srednjem veku se je Dubrovník vsled svoje ugodne lége hitro 
razvijal. Dubrovniški trgovec je s svojimi ladjami brodaril po vseh 
tedaj znanih in odprtih morjih. Prehodil je ves Balkán in je ustanovil 
v Carigradu svoje trgovske kolonije. Prepotoval je Italijo, kjer je po- 
sebno na Beneškem, v Jakinu in Neapolju ustanovil svoje kolonije. 
Sredozemsko morje ga je privedlo v Egipt, kjer se je ustanovil v Ale- 



345 



ksandriji, v Tunisu, Siriji, na Španskem in celo na Angleškem. Dubrov- 
niška trgovina je zaslula po svoji solidnosti. Dubrovniške ladje so pre- 
važale žito, italijansko svilo, olje, orientalske tkanine, ki so se izdelovale 
tudi doma, in celo sibirsko kožuhovino — po vsem trgovskem svetu. 
Dubrovniški patricij je zbiral denár po velikih prekmorskih trgovskih 
centrih : dubrovniški trgovec je imel po daljnem svetu svoja blagovna 
skladišča in njegove ladje so se ponosno in z vspehom kosale z bene- 
škimi. Tako je mala republika svetega Vlaha postala bogata in močna. 
Nje trgovina je imela kredit, nje kovani denár je bil v visokih čislih. 
Njen teritorij sicer ni bil velik in se zaradi mogočnih sosedov ni mogel 
razširiti. Poleg Dubrovníka samega je obsegal še Konavelj, Cavtat, otok 
Lastovo, Šipan, mesto Ston, luko Gruž, polotok Pelješac in otok Mljet. 
Po svoji notranji uredbi jé bila republika patricijská, ki je cvela po- 
sebno v petnajstem stoletju. Tedaj je štel Dubrovník do 40.000 pre- 
bivalcev, skoraj dvakrát toliko kakor dandanes. Tu so se zbirale veliké 
zaloge žita, kopičilo se je blago, zlato, srebro, drago kamenje. Za svojo 
mladino odpre republikánska vláda šole in nastavi v njih znamenite 
in slávne italijanske humaniste za učitelje. Leta 1455. obvelja zákon, 
da nihče ne more biti sprejet v državno službo, ki ni vešč pisanju in 
čitanju. Za ozkimi trgovskimi stiki z Italijo pridejo kultúrni. Dubrov- 
niški patricij se začne baviti s humanističnimi študijami. Nájdeš jih pri 
tem študiju v Rimu, Neapolju, Bologni, Padovi . . . 

Italija se je tedaj ponášala s svojimi humanisti, med katerimi niso 
redka hrvatska imena iz Dalmacije: Subotic, Marulic, Sižgoric. Po 
italijanskem vzgledu tudi v Dubrovníku raste zanimanje za književnost 
in poezijo. V solncu Petrarkove sláve, ki ga je njegova domovina 
ovenčala, se tudi v Dubrovníku uveljavljajo pesniki in učenjaki. Poleg 
latinskih in grških klasikov se prične intenziven import del velikih 
Italijanov mogocne renesančné dobe: Petrarke, Ariosta, Bibbiene, 
Machiavellija in drugih. Nová pota duševne kultúre se odpro krogu 
patricijev. S polnima rokama zajema mala hrvatska republika iz živega, 
svežega studenca prenovljene italijanske kultúre. Kmalu se pokaže ta 
vpliv tudi v notranjem državnem življenju. Italijanščina začne izpodrivati 
latinščino. Humanistična doba ni bila naklonjena narodovemu jeziku. 
V političnem in državnem pogledu postane konservativna beneška repu- 
blika svetega Marka Dubrovníku vzor in ideál. Kakor Benečani tako tudi 
Dubrovničani utemelje svojo aristokratično vlado. Vlada tega meščan- 
skega plemstva povsod in v vsem posnema uredbe ugledne republike 
svetega Marka, Vse starodalmatinsko plemstvo občuduje nje pametne 
uredbe. Plemiči iz dalmatinskih otokov, pod katerih socialnim pritiskom 
silno ječi Ijudstvo, sláve v pesmih politične in državne uredbe republike 
svetega Vlaha, ki je zgolj posnemovalec svetega Marka. In bolj kot 
kje drugje se naslanja državna politika na oportunizem. 

346 



■ 



Tiste čase se začne trpljenje severne in srednje Dalmacije pod 
turškimi navali in beneškim izkoriščanjem. Pesniki in književniki 
so obupani. Verujejo le še v božjo pomoč. Zakaj krščanski knezi so 
needini. beneška „domovina" pa hlepi le za gmotnim dobičkom in 
bogastvom Benetek samih. Dubrovnik je teda] slávil politiko in moč 
turškega sultána. Zakaj to se zlaga z interesi malé republike, ki ji je 
beneški lev kot pomorska sila največji sovražnik in konkurent. Dubrov- 
niški pesnik, benediktinec Vetranie, slávi padec Belgrada v turške roke 
in opominja svoje rojake, naj zvesto služijo sultanu, ki je slaven in 
mogočen. Upanje na pomoč krščanskega sveta je varljivo. Zakaj Bene- 
čani niso kos nezmagljivemu sultanu, s katerim na skrivaj sami lisičijo. 
Turška sila prodira na sever in na západ. In ko se Turek polasti 
Budima, zapoje ta benediktinec, besednik oportunistične politike svoje 
malé domovine: 

A sad nie Kosova, a sad ni Krbave, 
ni polja ravnoga, ni hrvatske sláve. 

Kakor rečeno, je bila dubrovniška državna ustáva povsem aristo- 
kratična. Ako jo pobližje pogledamo, bomo razumeli, da so bili interesi 
vladajoče aristokracije povsod odločilni, ne narodni in ne Ijudski. Velo 
vijece je vládalo republiko. V tem velikem svetu so imeli sedež in glas 
vsi plemiči, vpisani v plemiško knjigo — Specchio — ko so prekoračili 
dvajseto, odnosno osemnajsto leto starosti. Senát je štel 45 članov, 
však senátor je bil moral prekoračiti štirideseto leto svoje starosti. 
Senát je pravzaprav odločeval v vseh važnih notranjih in zunanjih 
zadevah republike. Eksekutivo pa je tvoril mali svet sedmih članov, 
kateremu je bilo prideljenih še pet sodnikov. Tako sta bila úprava in 
njeno vodstvo razdeljena na republikánski način med člane aristokracije. 
Na čelu dŕžave pa je stal knez, pozneje rektor imenovan. Ljubosumnost 
in nezaupanje med velikaši se káže ravno v tej instituciji. Rektor se 
je namreč volil vsaki mešec, moral je, dokler je upravljal to službo, 
stanovati v rektorskí palači, ki jo je smel zapustiti samo, ako je to 
zahtevalo njegovo službeno opravilo. Bil je torej tudi osebno hudo 
pristrižen. Ta nezaupnost bi bila dandanašnji naravnost žaljiva. Toda 
dubrovniški velikaši niso zaupali nikomur in poznali so dobro staro 
zgodovino, človeško nrav in imeli so pred nosom strašne sodobne 
italijanske vzglede: Francesca Sforzo, Oliveretta da Fermo in ostale. 
Ako bi se čutil knez republike na svojem sedežu varnega, bi lahko 
posnemal vzgled bodrega zločinca Agatokla, nekdanjega kneza siraku- 
škega. Lahko bi z zaroto, z zločinom ali pa celo s prilizovanjem brez- 
pravnemu Ijudstvu uničil politično moč in družabne pravice svojih 
tovarišev in sam postal absolútni knez svoje domačije, njen tiran. 
Tedanja doba te jasne in odkrite nezaupnosti ni šmátrala za žaljivo. 

347 



Zaka] bila je to modra uredba, ventil razvitemu častihlepju. Rektor je 
bil vedno eden od najrazumnejših Ijudij izmed patricijev in njegova 
rdeča državna obleka je bila vsakomur v ponos in čast. Toda to ni 
bila edina uredba, primerna časovnim razmeram. Da bi se republikán- 
ska svoboda zavarovala pred hudobno človeško nravjo, ki hlepi vedno 
le po nadvladi in moci, in bi se nadzorovalo delo rektorjevo, mu je 
bilo prideljenih še enajst svetnikov, s katerimi je reševal tekoče državne 
pošle. Da bi bedel nad nedotakljivostjo ústave, je senát izvolil izmed 
sebe še nekak odsek petih elánov, ki so pazili na početje izvoljenih 
mogočnikov. Vvarstvo patricijskega demokratičnega načela in da se 
izogne vladi maloštevilne večine, je bilo določeno, da se noben državni 
zákon ne more izpremeniti, ako ni za to večina sedmih osmin glasov 
in da ne more obveljati nobena nová postava, ako ne glasujejo zanjo 
tri četrtine glasov. Upravno je bila vsa državica razdeljena na enajst 
upravnih okrajev, kateremu vsakemu je načeloval Conte, plačan državni 
uradnik. Nasprotno pa so vsi višji funkcionarji republike bili obvezani 
izvrševati zaupane pošle brezplačno. 

Ustáva je bila torej plod republikanskega mišljenja, ki pa ni pri- 
znávalo njenega idejnega temelja : demokracije. Bila je posnetek ustav, 
po katerih so živele v Italiji malé mestne republike. V Italiji se je 
vrhovna oblast vsled republikánske častihlepnosti volila na krátko dobo 
par mesecev. Ta vrhovna oblast, imenovana „Priori delľ arti" ali „Priori 
delia Libertá" ali „Otto delia pratica" itd., je sestojala iz osmih, desetih 
ali dvanajstih oseb, ki so poleg državnega poglavarja bile dejanjsko 
vrhovna oblast dŕžave. Osebe, ki so bile določene, da nekoč prevzamejo 
ta posel, so bile izvoljene po meščanih že za vec let v naprej. Casti- 
hlepnost posameznika je ta uredba zadovoljevala in je obenem pre- 
prečevala, da bi se kdo izmed meščanov z daljšo dobo utrdil v gospod- 
stvu in postal njihov absolútni knez. V družabnem življenju so vládali 
za našo dobo čudni nazori. Vsako sredstvo, ki je vodilo do moci, je 
bilo dovoljeno, se je šmátralo za samoobsebi umevno. Zato so bili 
Ijudje nezvesti, izdajalski, nasilni in vsakdo se je posluževal takih 
sredstev, ako je bila njegova častihlepnost tako veliká, da se je izkušal 
dvigniti nad ostale. Zato je za vse te patricijské republike večalimanj 
veljalo to, kar je rekel največji državnik tedanje dobe, Machiavelli, o 
Florentincih : Florentinci si ne znajo obdržati svobode in ne morejo 
prenašati hlapčevstva. Tudi Dubrovník je živel pod republikanskim 
režimom patricijské manjšine. 

Socialno se je delilo prebivalstvo republike svetega Vlaha na 
plemstvo, meščanstvo in dve bratovščini : Antonine in Lazzarine. Člani 
teh dveh bratovščin so bili upravičeni imeti svoje lastne rodbinske 
grbe in so imeli pravico do podrejenih državnih služeb, zvezanih z 
dohodki. 

348 



Ostalo Ijudstvo je bilo skoraj popolnoma brezpravno. Poljedelci so 
se delili na „kmete" in na „Polovnice". Bili so povsem odvisniod svojega 
fevdnega gospodarja, kateremu so morali dajati velik del svojih pri- 
delkov, v prvi vrsti vina, olja, žita in perutnine. Njih domačija je bila 
pravno lastnina fevdalca. Za njeno uporabo sta morala kmet in polov- 
ničar devetdeset dni v letu svojemu gospodu obdelovati polje, ali pa 
mu, ako je on tako hotel, služiti na njegovem gosposkem dvorcu. To 
breme je bilo težko in je še prekašalo našo nekdanjo „desetino**. Ljud- 
stvo je bilo torej socialno stiskano in zatirano in zato pripoveduje 
zgodovina, da se je večkrat uprlo zoper svojo žalostno in kruto 
usodo. Zaman seveda. Kadar je podložnik svojemu gospodarju ro- 
botal na polju ali pa težakoval v njegovem gosposkem dvorcu, ga je 
moral gospodar hraniti. Te svoje dolžnosti se je iznebil na zelo pre- 
prost način. Podložnik se je moral najveckrat zadovoljiti le s fížolom 
in crnim kruhom. In ako ni hotel omagati, je moral poskrbeti za ostalo 
sam . . . 

Plemstvo je živelo sijajno in razkošno. Bilo pa je razdeljeno na 
dve stranki, ki ste si bili hudo v laseh. Stránka Salamankezov — po 
vseučilišču v Salamanki — je prezirljivo gledala na stranko Sorbonezov — 
po pariški Sorboni — v kateri je bilo predvsem zastopano plemstvo, 
ki je bilo šele po potresnem letu 1667. vpisano v plemiško knjigo. V 
vsakdanjem, trgovskem življenju je med njimi prevladovala italijanščina. 
Uradni jezik republike svetega Vlaha je bil spočetka latinskí, pozneje 
pretežno laški in le z balkanskimi narodi se je občevalo zgolj v 
hrvaščini. 

V humanistični dobi se narodni jezik ni gojil v literaturi. Huma- 
nisti so priznávali kot književni jezik le latinščino in dubrovniški 
humanist Crijevic je na priliko imenoval hrvatske pesmi „kričanje". 
Humanizem, kakor ga vidimo in gledamo danes, pa je bil le úvod v 
renesanso, ki se je v Italiji zacela posluževati národne besede. Ko je 
ta razsvetljena doba v Italiji slávila svoj mogočni razmah in se je njen 
upliv kázal tudi zunaj mejá njene domovine, se je zacela tudi v du- 
brovniški literaturi uveljavljati hrvaščina. 

V 15. stoletju sta veliko bogastvo in z njira zvezana razkošnost 
v Dubrovníku pospešila razvoj domáce literatúre. Kmalu je bogati in 
olikani Dubrovník začutil, da mora že zaradi svojega družabnega ugleda 
in veljave Ijubiti umetnost, spoštovati znanost in pospeševati lepo knjigo. 
Umni patricij se je predvsem posvečal svoji trgovini; bavil se je tudi 
z literaturo, pospeševal je umetnost, toda vojak ni bil. Zanj je bil v 
tem pogledu merodajen vzgled italskih dŕžav, predvsem beneške re- 
publike, ki se je za svoja bojna podvzetja, posebno v poznejši dobi, 
posluževala najetega vojaštva. In po tem vzgledu Benetekje tudi mala 
republika svetega Vlaha vzdrževala svojo politiško svobodo s pametno 

349 



oportunistiško politiko, ne z orožjem. Vse je odgovarjalo dejanjem 
treznega, računajočega trgovca. Pazil je poglavitno na svoj dobiček, 
ki mu ga je nudil ugodni prostor kot vez med západom in orientom 
ter z vzhodnimi deželami. Tod mimo je hodila kultúra svojo pot iz 
bližnje Italije in daljne Francoske. V Dubrovníku je stopala na vzhodni 
breg Jadrana. Že zgodaj je opaziti sledove te poti. Petrarkov učitelj 
Joannes de Ravenna je živel v Dubrovníku. V drugi polovici 15. in 
začetkom 16. stoletja se razvija v Dubrovníku kot plod italijanskega 
humanizma latinsko pesništvo in latinská literatúra. Kakor v Italiji je 
bil logično tudi v Dubrovníku humanizem predhodnik lepše, rene- 
sančné dobe, ki je negovala narodni jezik in je s tem podemokratila 
književno kulturo. Hrvatski jezik sicer književno in gramatikalno še 
ni bil dovolj opiljen, bil pa je v svojem hercegovskem narečju mehak, 
zvočen in plastičen dovolj, da je slúžil dobi, ki se ga je posluževala 
pri svojem književnem ustvarjanju. Trubadurska lirika, doma v Pro- 
vansi, je našla pot v Italijo. Ko se je italijanska trubadurska pesem 
oglasila.v Dubrovníku, je našla v domačem jeziku, omehčanem deloma 
tudi po čakavščini, v kateri se je odbíjal mogoční vpliv italjanščine, 
svoje mocno izraževalno sredstvo. Bujno se je tedaj začel razvijati 
narodni jezik v mehkí, jokajoči, vriskajoči, razposajeni liriki predrznega 
trubadurja. Ko je preživljala Florenca svojo zlato dobo pod vlado pre- 
svitlega, umnega Lorenza de' Medici, se je kot daljní odmev oglasil v 
Dubrovníku preprosti zlatar Andríja Cubranovic s svojo pesmijo „Jed- 
jupko", ki jo je znal na pamet skoroda však olíkaní Dubrovničan. 
Bila je nekak posnetek tedaj v Florenci obíčajne šaljíve in porogljive 
poezije. Iz Dubrovníka se je šírila kultúra s svojimi novími obicaji 
dalje proti severu, po srednjí in zgornjí Dalmacíjí. Započetega kultur- 
nega razvoja ni mogel povsem stretí niti velikí potres, ki je spravil 
malo republiko domalega na rob propastí. Zakaj trgovína ni mírovala; 
bila je tlstí zdraví element, kí je kmalo zopet vse popravil in zacelil 
nastale rane. V 16. stoletju je bil najznamenitejší dubrovníški književník 
Vetranie, plodovit kot lírik, epik in dramatik. Renesansa je v Italiji 
rodila poleg drugega tudi komedíjo. Pojavílo se je vse polno posnetkov 
komedíj starega Plauta. Kot družabno razvedrílo so se kmalu tudi ti 
posnetkí preselili iz Italije v Dubrovník in z njim so prišli novi italí- 
janskí avtorjí: Ariosto, Bibbiena, Aretíno, Machiavelli, kí so s svojimi 
komedijami razveseljevali dubrovniško gospodo. Naposled jím je sledil 
plodoviti dubrovníški književník Marín Držic, ki se je šolal v Sieni, 
kjer se je komedija zelo gojila. 

Ta umstveni in književní razvoj je šel od generacije do generacije. 
Ena je ustvaríla erotično pesništvo, druga komedíjo in po laški maniri 
pastirske igre, tretji je bila vzor staroklasična poezija. Tako je Dubrovník 
ustvaríl temelje in početke hrvatske književnosti, ízlikal in ugladíl je 

350 



národov Jezik, njegovi vzgledi so našli posnemovalce po ostali Dal- 
maciji in po njenih otokih. 

Reformacija v Dalmaciji ni zapustila tako velikih in markantnih 
sledov, kakor na Slovenskem in po drugih hrvatskih deželah. V 
splošnem je to tudi umljivo. Dalmacija je bila v tesni kultúrni stiki z 
Italijo, z njeno romansko kulturo. Reformacija pa je bila v prvi vrsti 
in poglavitno delo germanskega plemena, kakor sta bila humanizem 
in renesansa plod romanskih národov. Italija, čeprav dejanjsko proti- 
papeška, ni bila naklonjena reformaciji, ki je pretila, da odvzame deželi 
sijaj sedeža vrhovne duhovne moci. Benečani niso pustili, da bi se 
reformacija razpredla po Dalmaciji, njim podvrženi, in tudi v Dubrov- 
níku ni našla ugodnih tal. V protireformacijski dobi, na prelazu iz šest- 
najstega v sedemnajsto stoletje, je dosegel Dubrovník višek svoje moci 
in razvitka. Trgovina je zavzela dosedaj neznan obseg in je postala 
resen konkurent trgovskim Benetkam. Bogastvo jo naraščalo ; z njim 
se je udomačila razkošnost in razsipnost. Naobrazba in kultúra patri- 
cijev sta dosegli višek. Ljudstvo pa je imelo zelo malo od vsega tega 
sijajnega razmaha. Nová kultúra se ga je komajda dotaknila in ga torej 
ni prožela. Aristokracija je živela izključno sebi in njeno hrvatsko 
rodoljubje, posledica visoko razvite kultúre, ni segalo preko ozkih mej 
patricijskih interesov. Ta konservativnost je bila tako močna, da ni 
poznala nobenih ozirov in nikake milosti. Kadar so se po drugih bližnjih 
krajih ali pa po sosednih otokih uprli podložniki svojim fevdnim gospo- 
dom, so le-ti Ískali zavetja za dubrovniškim obzidjem. Ko so se po- 
bunili podložniki na Hvaru in požigali gospodske dvorce, je večina 
plemičev ušla v Dubrovník. Tam se je čutil plemič varnega pred raz- 
jarjenim Ijudstvom. Zato je vsa tedanja olikana Dalmacija slávila 
Dubrovník. V verzih in v prozi je poveličevala njegove trdne državne 
uredbe, njegovo strogo spoštovanje zákonov, patricijskega premoženja 
in njihovih privilegijev. Dubrovník je stopal na najvišji vrh svoje moci 
in svojega ugleda. 

Tu pa se je leta 1602. zgodilo nekaj, kar je postalo za njegovo 
duševno kulturo usodno. Lastovljani so se uprli dubrovniški gosposki, 
ki jih je nazadnje zopet upokorila in usmrtila dva duhovnika, stoječa 
na čelu pobune. To pa je pápeža tako usrdilo, da je nemudoma pre- 
klel dubrovniško republiko. V Italiji in v nje sosedstvu so bili takih 
dogodkov vajeni in se jim niso zdeli vecje vážnosti. Politični in eko- 
nomski učinki kletve so sicer izostali, toda vspričo beneških konkurentov, 
vedno prijaznih papeški avtoriteti, je bil ta dogodek vendarle ne- 
prijeten. Duhovniki v državici svetega Vlaha že itak niso bili preveč 
svobodni in so bili zelo odvisni od državne oblasti. Aristokratska vláda 
je pazila na nje, zakaj bih so osumljeni vsled svojih mnogih zvez s 
preprostim Ijudstvom. Patricij je kmalu našel pot iz zagate. Dovolil je 

351 



jezuitom, da se nasele na njegovih tleh in se polaste šol. V zahvalo za 
ta čin prekliče pápež svojo kletev. Zgodaj se je začel kazati vpliv očetov 
jezuitov v dubrovniškem duševnem življenju in njegovih vodilnih idejah. 
Rodila se je politično predrzna misel, da se mora Balkán osvoboditi 
turške oblasti, Dubrovník pa da postani središče novega popularnega 
gibanja. Voditelj nove struje postane vojvoda toskanski, Ferdinand II., 
ki je zbiral okoli sebe Hrvate in se pridno učil hrvaščine. A turški 
sultán je bil še vedno mogočen gospod. Z enim samim udarcem bi 
lahko stri malo republiko, ki ni imela ne orožja, ne veliké armáde. 
Na tem ni moglo ničesar izpremeniti navdušenje, ki se izraža v Gun- 
dulicevi pesmi, posvečeni Ferdinandu II., v kateri govori „o najvecem 
dielu svitá, slovinskieh švih dŕžava". — Oportunističnim krmarjem 
državice ta zarota ni bila všečna. Da bi ubránili republiko pred sul- 
tánovo srditostjo, so se naglo odločili, gibanje povsem zatreti. Dva 
voditelja so vrgli v ječo in bi ju bili skoraj obsodili na smrt; zmagala 
pa je končno milejša sodba: obsodili so ju na dosmrtno ječo. 

V tej dobi največjega duševnega razvitka malé hrvatske republike 
je tudi njena književnost nastopila svojo zadnjo pot do viška. V patri- 
cijskih hišah so se sedaj rodili njeni največji predstavniki : Ivan Gundulic, 
Junij Palmotic, Vladisláv Menčetic. 

Pesnik je besednik svoje dobe, njenih idejnih gibal, njenega 
hrepenenja. Obe glavni deli Ivana Gundulica sta odsvit njegove dobe : 
tridejanka „Dúbravka" je slavospev svobodi Dubrovníka, epopeja 
„Osman" pa je besednik politične in kultúrne ideje o osvoboditvi 
balkanskih Slovanov izpod turškega jarma. Vsled svoje idejne vsebine 
je „Dúbravka" dosegla svetoven glas. Ne glede na nekatere podobne 
vzglede v italijanski književnosti je povsem samostojno delo. Pastirji 
sláve praznik svetega Vlaha s petjem, zabavo in plesom. Prastarí običaj 
pa je, da se ta dan zaroči najlepša pastirica z najlepším pastirjem. 
Najlepší pastirici Dubravki se je torej zaročiti z najlepším pastirjem 
Miljenkom. Njegov rival Grdan pa z zlatom podkupi izbirače, ki pri- 
sodijo Dubravko njemu. Miljenko je nesrečen in pastirji, njegovi tova- 
riši, se žaloste nad njegovo zlo usodo. Toda, ko hoče v cerkvi duhovnik 
poročiti lepo Dubravko z Grdanom, se oglasi pravična božja volja. 
Zemlja se strese, cerkev se zmaje od groma. Tedaj vstopi v cerkev 
nesrečni Miljenko in vse se umiri, duhovnik pa poroči najlepšo z naj- 
lepším. Konec izzveni v slavospev svobodi. — Dúbravka je Dubrovník, 
pastirji in pastirice so Dubrovničani, ki naj jim po starem klasičnem 
načelu vláda najlepší. Dubrovník naj ne bo domovina nasilja in neza- 
konitosti, temveč varuh zlate svobode in nezavisnosti. Svoboda in 
lepota naj zavladata, ne zgolj zlato in pohlep po bogastvu. 

Prápor svobode in lepote, ki ga je dvignil Gundulic, je bil višek 
idealnega navdušenja, izraz nove dobe, ki je poleg uživanja, bogastva 

352 



in zlata zahrepenela tudi po svobodi in lepoti kot po najvišjih elementih 
človeškega življenja. Največja zapreka svobode in kultúre je bilo v 
tedanji dobi — poleg drugega — turško cesarstvo, katerega vojaška 
sláva je tedaj že začela temneti. 

Mladi turški sultán Osman II. se je namreč leta 1621. dvignil s 
silno vojsko nad poljsko kraljestvo, ki je bilo v tedanji srednji Evropi 
najmočnejše. V njegovo moc so stavili zatirani narodi vse svoje upe. 
Pred Hočimom zadene turška vojska ob poljski tábor, v katerem se je 
nahajal mladi kraljevič Vladisláv, sin Žigmunda III. Turška vojska obkoli 
poljski tábor, toda njeni naskoki so bili odbiti, četudi se je sultán sam 
hrabro boril in bil vzgled svoji armadi. Brezuspešnim turškim návalom 
se pridruží sedaj še upor najboljših čet turške vojske, janičarjev. In 
ošabni, mogočni sultán je primoran zaprositi mir. Tako postane hočimska 
bitka veliká krsčanska zmaga. Upanje potlač enih národov se dvigne 
ter dobi konkrétno obliko v nádeji, da se ob tisočletnici Mohamedove 
smrti razsuje turška moč. Ta nádeja je bila tako splošno ukoreninjena, 
da ji zaupa tudi patricij Gundulic. Zato je spel svoj veliki ep „Osman", 
v katerem pred vsem slávi poljskega kraljiča Vladislava kot zmagovalca 
mogočnega turškega sultána. Poljski národ slávi kot edini slovanskí 
národ, ki bo rešil južne Slovane iz njihove politične sužnjosti. Tako 
je postal pesnik nekak oznanjevalec slovanské vzajemnosti pod vodstvom 
zmagonosnega belega poljskega orla. Gundulic izreče prvi javno nadejo, 
da se bliža konec turške dŕžave, ker bledi njegova bojna sláva. „Osman* 
ima torej jasno politiško tendenco, ki izzveni v upanju, da se osvobodi 
Balkán in propade moč polumeseca. 
Takole poje : 

nu su Turci iščeznuli, 

sjeverne im zviezde priete, 

er pogubu njih su čuli, 
* kad na carstvo stane diéte. 

Priko crna mora doni 
Osman sablju \Th krstjana, 
priko crna mora goni 
sad krstjanski mač Osmana. 

Nadá se ni uresničila. Politični razvoj je šel drugo pot in Gun- 
dulicevo polonofilje ni imelo praktičnih posledic. Bila pa je to ideja, 
v katero so upali tedanji veliki sodobniki. Zakaj imela je zdravo re- 
alistično jedro, kar dokazuje ves poznejši politični in kultúrni razvoj. 
Bil je le mnogo bolj počasen, kakor je pričakovala Gunduliceva doba 
in je prinesel s seboj obrate, ki niso bili pričakovani. Poljaki so se v 
poznejših stoletjih umaknili Rusom. 

24 353 



Praktični, vsakdanji politiki Dubrovníka ta ideja sama na sebi 
ni bila po godu, kar dokazuje že okolnost, da Gundulic, čeprav sam 
ugleden patricij in visok državni uradnik svoje domovine, ni nikoli 
dosegel rektorské časti. Državna politika se je oprijemala realnega 
življenja in je ostala svoji oportunistični tradiciji zvesta. Ne glede na 
to pa je z Gundulicem hrvatska književnost, ali kakor so jo sami 
imenovali: „slovinská" književnost Dubrovníka prišla do svetovnega 
slovesa. S tem je Gundulic uvedel svoj narodni jezik, katerega edinega 
se je posluževal v svojih literarnih delih, v vrsto drugih, tedaj še tako 
maloštevilnih kulturnih in književnih jezikov. Hrvatski národ je postal 
s tem kultúrni tekmec velikih, vladajočih národov. 

K tému pa so pripomogli še drugi njegovi sodobniki. Predvsem 
lirik Ivan Bunic Vučicevic in Junij Palmotic. Prvi je kot lirik dvignil 
lepoto hrvatske besede. Kot pesnik pa je bil nekak predhodnik mo- 
dernih pesnikov tudi v obliki. V svojih erotičnih pesnitvah je namrec 
prvi začel izražati svoja čustva čitatelju naravnost. V svoji liriki je 
zbral vse, kar je dotlej lepega in resnično klasičnega v književnosti 
premogla njegova mala domovina. Najmlajši Gundulicev sodobnik, 
Junij Palmotic, je v literaturi pridobil glas, posebno kot dramatik je 
ustvaril hrvatsko narodno dramo. Na sploh pa je bil besednik proti- 
reformacije v svoji domovini. Gundulic se je v literaturi posluževal 
najvec le hrvaščine, kakršna se káže v hercegovsko - bosanskem na- 
rečju. Njegovi mlajši sodobniki pa se začno posluževati zopet tudi 
latinščine. V tem se káže duševni vpliv jezuitské šole ; z latinščino so 
začeli izpodrivati narodni, paganski jezik. 

Kakor rečeno, se politične ideje Gunduliceve dobe niso uresničile. 
Turško cesarstvo je bilo še mogočno in Poljaki so se izkazali nespô- 
sobné, da bi uresničili nadeje podjarmljenih Jugoslovanov. Zato pa so 
našli potomci Gunduliceve dobe novo idejo, sedaj v sebi samih. Na 
mesto poljskih kraljev je stopila mogocna in bogata hrvatska rodbina 
Zrinskih, v katero se je stavila vsa nadá in katerih viteška in junaška 
dela so opravičevala up, da se naposled posreči vreci Turka iz Evrope. 
Posebno Petar Zrinski je bil ideál in vodnik nove misii. Bila je zadnja 
veliká politicna ideja Dubrovníka, ko je stal na višku svoje močí in 
svojega procvita. Že je začela ugašati nekdanja zvezda poljskega kralja 
v idealníh srcih in zato pogumno praví Vladisláv Menčetic: 

Zrinsko sunce njega tjera, 
u istoku da pogine, 
da se utopí š njim nevjera 
crna mora sred pučíne. 

Vidimo, da se je kljub dobi protireformacije, neugodni svobodni 
književnosti, obdržala dubrovniška hrvatska književnost precej nedo- 

354 



taknjeno od nekulturnih struj tedanjega čaša. Doma je bil njen razmah 
svetoven, svoboden, čil in neodvisen, in to v času, ko se je na 
mogočnem rimskem dvoru upoštevala hn^aščina le kot jezik mi- 
sijonarjev. 

Protireformacija, tuje beneško in turško gospodarstvo je povsod 
pustilo svoje sledove. V ostali Dalmaciji komaj započeto novo kulturno 
gibanje ponehuje in hira. Že v drugi polovici 17. stoletja začne propadati 
tudi dubrovniška hrvatska književnost. Vzrokov za to pa moramo iskati 
drugje. Odkritje Amerike povzdigne trgovski pomen velikega oceana. 
Sredozemsko morjé začne izgubljati svoj dosedanji izključni pomen. 
Italija mora prepustiti svoje prvenstvo Franeiji. Trgovina pesa, bogastvo 
se kŕči, beneški lev neozdravljivo hira. Hirati je začel tudi Dubrovník. 
Turški pritisk pa je ostal še vedno silen ali pa se je celo okrepil. Tudi 
francoska literatúra je dokaz, da gre z Italijo in njeno kulturo počasi 
navzdol. Narodni vladajoči sloji in inteligenca v Dalmaciji so v narodnem 
in kulturnem pogledu vedno bolj osameli. Zaledje je mŕtvo; gospo- 
darsko in kulturno komajda živí. Izobraženci se poitalijančujejo. Edini 
Dubrovník, zvest svojim tradieijam, še živi svoje lastno hrvatsko na- 
rodno življenje, kateremu pa od dne do dne bolj in bolj primanjkuje 
nekdanje mocne reálne podlage. Njegova književnost propada, izobra- 
ženci se odtujujejo národu bolj kot kdaj ; njihova beseda v literaturi 
se bolj in bolj izgublja v latinščini. V 18. stoletju postane Ijubljenec 
dubrovniške publike — Moliére. Njegove komedije se predelujejo, apli- 
cirajo na domače malé razmere. Le v pesništvu vedno bolj in bolj 
zmaguje národná pesem kot izraz hrepenenja posameznika po prirodi 
in realizmu. 

V duševnem življenju nazadnje popolnoma zmaga upliv verske 
šole jezuitov. Njega predstavniki in besedniki so nekdanji učenci 
očetov jezuitov. V literaturi jih veže dekadenca sosednje Italije. So- 
cialno gospodarijo neomajno patriciji s svojimi privilegiji. Preprosti 
národ ostane sam, vkljub veliki kultúrni preteklosti svoje ožje domovine. 
Njeni kultúrni delavci se potujčujejo. Preko latinščine so vzljubili ita- 
lijanščino, italijansko kulturo in njeno književnost, sedaj ne več zgolj 
kot vzgled kakor nekdaj. Na ven in na znotraj se usužnjujejo ita- 
lijanizmu. 

Prišel je konec 18. in začetek 19. stoletja. Veletrgovina je do- 
malega propadla, nekdanjega bogastva, njegove razkošnosti in razsipnosti 
— ni več. Svet je našel druga, večja pota svoji trgovini. Amerika in 
oceán, Francija in Anglija — okrepljeni po dolgih notranjih krizah — 
so postale vodilne moci novega, vstajajočega, budečega se človeštva. 
Francoska veliká revolucija končno pomete s starimi predpravicžuni in 
starimi zaprekami svetovnega razvoja. Nová Evropa se rodi, ki ne 
vidi več le v Turku svojega sovražnika, ampak še bolj v svoji notranji 

24* 355 



zastarelosti in okostenelosti. Tudi aristokracija v malem Dubrovníku je 
obsojena na smrt, onemoglost, uboštvo. S patriciji propade tudi tista 
tanka plast kultúre, ki so jo ustvarili. V národ zaradi svoje izključnosti 
ni prodrla, ni pognala močnih, zdravih, živih koreniu. V njenern ari- 
stokratizmu, ob njeni izključljivosti to ni bilo mogoče. Nová veliká 
doba demokracije je šele na potu. Dubrovník prípravlja svoj muzej in 
svoje arhíve, da tam shrani ostanke dávne veličine in lepote. 

V tej dobi živi v Dubrovníku hrvatski pesnik, demokrat in ro- 
doljub — Marko Gruerovíc. Sin asimiliranega diplomatíčnega úradníka 
francoske republike. On pozná velíko preteklost svoje nove ožje do- 
movine, nje nekdanji silní razmah. Pred njegovimí očmi hira starí 
Dubrovník. Plemiči se sramujejo svojega slovanskega pokoljenja, svoje 
materine besede. Morda je bil on resnično edini v Dubrovníku, ki je 
izpoznal elemente nove dobe, započete v njegovi starí domovini, Fran- 
cijí, ki so ga še dohitele nove ideje Roseaua iz romantícizma. Primer- 
jajočemu preteklost s sedanjostjo se mu pokaže žalostná slika : propad 
izbrane kultúre, ki ni zapustila živih korenín v národu. Národ je ostal 
ekonomsko in kulturno slab. Patricij je zapustil dom in Ijudstvo: 

Sto te nije, biesni neharniče, 
Ni u dvoru, ni u rodu tvomu? 

Ko so prišli francoski vojaki, so pometli s staro patricijsko re- 
publiko, ki ni mogla vec živeti ne umreti. Edino kar je ostalo od nje 
in njene veliké preteklosti, je njena književnost in umetnost. Bil je 
to lep úvod poznejšemu duševnému in kultúrnemu razcvetu hrvatske 
in sploh jugoslovanske duše. , 

Kakor nekdaj se beli Dubrovník tudi danes v solncu. Večná je 
krasota njegove okolice in njegovih temnih cipres, sredi katerih leží 
mirno mestece, povezano v trdni oklep nekdanjega trdnjavskega zidovja. 
Prelep grob. Na sinjem morju, obledelem od solnca, se gugljejo malé 
jadrnice. Vsako uro se menja barva jader ; sedaj so bela, potem svetlo 
rumena, pa rdeča in sinja . . . kakor tam nekje ob obalah Sardinije ali 
Sicilije . . . Ozke ulice so preveč mirne in zaman išče oko tega, ki ga 
tu pričakuje. Lepega, ponosnega patricija, zapovedujočega svoji slu- 
žinčadi in podložnikom. In vendar bi se morali po tem tlaku šetatí 
plemiči davnih dnij, v hlačah dokolenicah, z belim nagubanim ovrat- 
nikom in vitkim mečem ob pasu. Také smo gledali na slikah starih 
italijanskih mojstrov. Ľahko bi jih zopet izpoznalí tudi na Rubensovih 
slikah. Ostal je tudi starodávni Stradone s svojo monotono arhitekturo 
iz potresne dobe. Ostale so tu baročne cerkve, ostale v romanskem, 
gotiškem, renesančnem slogu zidane palače in stavbe s svojimi okus- 
nimi fasádami, terasami, arkádami, balustradami. Ostale so tu ogromne 
žitnice in starí vodnjakil Samo nekdanjega plemiča ni več. Se so tu 

356 



dela Tizianova, še živi obrt in umetnost. Toda nekdanjega življenja 
ni vec. Izgubilo se ]e po svetu, ali pa je zapravil patricij svoje pre- 
moženje v daljnem Parizu. Le v starih, z umetniškim okusom zidanih 
samostanih, s prelepimi dvori, mirnimi kotički in vrtovi, odetimi v 
eksotično in tropično floro, še živi svoje mimo življenje ponižni fran- 
čiškan in pobožni dominikanec. 

Verujem, da pride zopet doba, ko se ta rod povrne, srečnejši nego 
je bil v davnini in bo zopet zavladal nad svojim morjem, osvobojenim 
tuje nadvláde. Ob bregovih te dežele se bo v mirni mesečini zopet 
oglasil trubadúr s svojo narodno pesmijo o suženjstvu in svobodi . . . 
Tedaj, ko bo osvobojeno Ijudstvo zapelo svojo pesem lepoti. 



E. Gangl: 



Katarinčica. 



K. 



^atarinčica zlata, 
z belim vencem obrobljena — 
kakor bi solnčeca iskra 
bila v tebi vpodobljena! 
O, cvéti in lij mi v dušo dan, 
kadar oblake vihar provaja, 
da luč ugaša in me bol navdaja! 
Ce niti žarek na nebu zamé ni užgan, 
odsvit naj tvoj mi mraz raztaja, 
ti zlati cvet, v srebrni obroček vkovan — 
usmiljena Katarinčica ! 

Katarinčica-marjetica. 




857 



Ferdo Kozák; 



Rondo. 



Smarnic je polna moja soba in španskega bezga; v temnih vazah 
sem razpostavila cvetje po mizah in po omarah, da kipi zrak v 
razkošju. Danes sem šla na vse zgodaj v gozdove, da so pile moje 
roke usipajočo se roso, ko sem privijala prožne veje k sebi. Ves, kakor 
bi se vrnila nekam, odkoder me je zvábil ples. Ob česti je stal deček 
pri košari rož; in ujele so me njegove čudno sijoče oči pod razmrše- 
nimi laski. Od kdaj mi je znan? Držala sem ga za roke in hotela bi, 
da gre z menoj letat na trávnik. Včasih sem slišala, kako se bolniki 
na spomlad vračajo k solncu. Zaljubljeni so v svoje roke in v svoj 
obraz in s priprtimi očmi blagoslavljajo však žarek, ki se jim gorak 
poceja skozi belo, od ležanja očiščeno kožo. O, in meni je bilo tako; 
v duši se je sprožil tajen glas in zvenel. Tam zunaj v šopih zelenja, 
v pogonu sokov mora biti ta utrip, ki se mu je odzvalo srce. 

In nabrala sem rož, da me je po vratu hladila prebujena rosa. 
Nabrala sem cvetja. Ljudje so me gledali in le malokdo je imel cvet 
v rokah. Cudili so se mi, ko so mi roke drevenele pod opojno težo. 
Kaj nisem bila med njimi, pri njih, kakor vedno? Kaj sem bila vedno 
pri njih? Glej, spominjam se, da sem hodila po cestah, z očmi v da- 
Ijavi ulice. Takrat še nisem poznala moških oči. Drhtela sem ob lúči, 
ki jo je užgal oblak, menda zato, ker je bila tako daleč. Pozneje sem 
doma posedala pri oknu in razmišljevala smeh svojih prijateljic, ko so 
mi pravile o pesmih mladih fantov. In na česti sem se veselá vaše 
smejala, kadar sem čutila, da se je kdo ozrl za menoj. Že na roki 
sem čutila pogled, kakor bi vroča kaplja kanila nanjo. O, kako sem 
se včasih ponoči zgrozila pred razgretim snom svojega telesa. Čutila 
sem, da bi strašno, do nekega črnega brezdna, do smrti Ijubila. In 
nihče ni razumel, koliko jaz hočem. Zato sem mislila, da morda ne 
živim práv. In hotela sem biti otrok, kakor so mi drugi svetovali. 
Spominjam se . . . Včasih sem ovila roke krog bora na parobku, da 
so se moje vroče prsi nagnile k trdemu, nezlomljivemu življenju. A 
pred svojim môžem sem povešala oči, ker mu nisem mogla povedati, 

358 



da me prelije sladkost, kadar počiva na mojem obrazu pogled lepih, 
skrivnostnih oči. On mi je držal glavo v svojih rokah in se igral z 
mojimi očmi. In jaz sem mu vracala smeh, ko sem se bála, da na 
glas ne povem, da najbrže lažem. Vedela sem, da veruje v nekaj, kar 
mu daje ženo. In tiho sem jokala v svoji sobi. Bála sem se Ijudi in 
nisem razumela, zakaj sem vedno na nekaj čakala. Znan obraz mi ni 
obudil v grlu besede, možev objem ni razpalil krvi, da bi izpela svoj 
silni poljub. Vrh hriba sem postajala, kadar je šlo z neba črno ska- 
lovje oblakov in je ječal vihar v starih hrastih. Vsa razvejana, proti 
vetru obrnjena, da me je božal, da mi je česal lase in se igral z 
njimi po zraku. V bluzo se je ujel in ohladil trepet telesa. Cutila sem 
svojo inladost, svoje oprsje, svoje noge in góle roke, svoje zdravje. V 
viharju se je pela kri in hrepenela. Kaj torej nisem bila vedno pri 
Ijudeh? 

Danes sem šla za starcem, ki je s prekrižanimi rokami meril 
drevored. Videla sem veliko žuljavo pest in zdelo se mi je, da berem 
v vsakem žulju tajno besedo. Da, ti si mi večkrat pravil o teh rokah. 
Kadar si položil glavo na moje ráme, si okopal mojo dušo v visoki 
govorici, kakor bi iz poljskih rož pletel venec. Tvoje oči so zgrešile 
mene, ker so ponosne srebale daljno lepoto. A jaz sem samo še zve- 
nela v tvojih besedah. Razumela jih nisem. Ves, takrat sem prvič za- 
slutila, da pôjdeš nekoč od mene. Ko mislim zdajle na starčeve roke, 
čujem v sebi, kar si mi pravil. Da, tam je šlo delo svojo pot, brez 
vprašanja, brez solz. Zakaj niso tudi moje roke žuljave? Zamišljena 
sem zrla cesto in ni mi bila vec tuja. 

Bogve, če bi verjel, koliko cvetja je v moji sobi! In vse solze 
so usahnile v mojih očeh, vse trpljenje se je razdahnilo v smehljaj, 
kakor bi se tih cvet razpel v dihu jutranje lúči. Zunaj sloni noč nad 
strehami in daleč, daleč v polju se razpreza mesečina. Od gore, ki že 
vsa temni v naraščajoči svetlobi, se krade njena slutnja. A pod težkimi, 
črnimi vejami kostanjev bleste tolmuni. Skrivnostni in nemi vračajo 
nebu njegov daljni, visoki blesk. Duša, saj ti me vendar čutiš ! Kaj 
ne, da je zamišljen soj opojil tvoje oči, kakor bi vedel, da je nekdo 
prestregel žar tv^oje lepote in ga pŕoži vsega obseženega in v svoje 
srce ujetega svetu, tej noci, tebi. 

Na oknu slonim, kakor v snu. Roke sem potopila v opojni mrak 
in zrem nanje. O, kje so že počivale! Kako so še mlade kipele iz ro- 
kavov rdeče bluze, ko so prvič srečale moško roko. In kako so tre- 
petajoče zapirale knjigo, s prsti med listi, ko je hotelo nekaj divjega, 
žgočega izsiliti srcu prepovedan klic. Žejne, žejne so božale tipke kla- 
virja, žejne so blodile po noci po odeji in mirile telo. Te roke niso 
nikogar spoštovale. Še tistih solz ne, ki so jih samé tesile. Hotele so 
ognja iz nebes, nečesa, česar niso mogla ústa nikdar povedati. Se takrat. 



359 



ko je šel on in so že čutile strašno mrzloto v njegovem licu, še ta- 
krat so bile neusmiljene. In vendar, kaj nisem dovolj globoko vgrebla 
svoje želje? Je bil še premalo obrušen strah pred samo seboj, pred 
svetom ? 

Ono noc si prišel, ves čuden in dišeč. Cutila sem tvoje telo v 
sebi kakor čar. In vsa sem se tresla. Kako, kako se je trgala v meni 
strast, kako je pila kri tvoj vonj! Tvoj nemi, drgetajoči pogled je 
pálil. Takrat so se roke oklenile tvojega vratu, a ti nisi vedel, da so 
prosile. Pred najstrašnejším sem od groze pregnala misii. In ti, ti si 
nosil peklo s seboj. Šla sem. Ceste so razrivali svetli curki voda, 
mračne so snule terne krog naju. Le tvoj bledi obraz se je sklanjal 
nadme; peljal si me, kakor da ni treba vprašanja, če sem tvoja. Bila 
sem, do pozabljenja, vsa igrajoča v kipenju tvojega upornega ponosa. 
Ni bila še pomlad; noč je vihrala v šumenju gozdov in zemlja je 
dihala. A ti si bil moj! Razžgal si me bolj od solnca in zemlje, v 
mojih žilah je gorela sila samotnih noci. Ústa sem si omočila v trávi, 
da ne umrem v tvojem naročju. Potem sem ti naslonila glavo na prsi 
in srkala vino dišav tvoje lepe mladosti. 

Cemu spomini? In vendar mislim vedno, kakor da móram raz- 
misliti do konca. Od takrat nisem več hodila s teboj, ker sem klela 
tisto noč. Ko bi on še kdaj prestopil prag moje sobe, kako bi mu 
dala pozdrav? In kadar sem spala, je prihajal k meni mrk in strog, 
s krvavim čelom. Dneva me je bilo strah in sram tujih oči, ker mi 
je na čelu lepela podlá brezsrčnost greha. Klicala sem te, blázna, in 
pehala od sebe spomin nate, kajti strašen ogenj si mi vlil v srce. 
Moje oči je rezal sled zapuščenih solz, ko sem izzivala smrt, pa nisem 
mogla umreti. Trepetala sem pred tistim časom takrat, ves sok so mi 
izžele solze mladih vdov, trdo smer bijoči vlaki, ono grozno v dalji, 
odkoder je tekla k nam le reka goste krvi. In ko sem čula, da si šel, 
tudi ti, sem spoznala. Ostala sem za teboj in večja bi bila krivda, če 
bi hotela k tebi. A da se vrneš, sem slutila. — Res, prišel si, a k 
meni te ni bilo nikdar več. 

Moj mož je pádel . . . 

Vem, ti si moral proč od mene. Danes ko pojmim uro, ko si mi 
dal slast svojega telesa, danes čutim, da nisem grešila. A tja, kamor 
te je zval tvoj vzgon, tja si moral sam. Kaj čutiš, da ni v meni več 
tožbe in ne očitkov? Čutiš, da sem uvezla blesk tvoje lepote v gla- 
dino svojega srca? 

Glej, zato je moja soba polna šmarnic in španskega bezga. Nocoj 
so vroče vode, šumné in kadeče se drse med polji. Po mojih žilah se 
toči gosta, oljnata sladkost. Ko zaprem okno, položim cvet na tisto 
blazino, kjer je včasih počivala tvoja glava. Vsa sem tvojega soka 

360 



polna; čašo mojega telesa je z vrhom nalilo vino tvoje Ijubezni. V 
kótu pri svoji postelji sem pripravila snežno gnezdece. Med sveže 
plátno polagam rože in čakám. Vsa sem mirna, a ne mŕtva; samo 
vaše poslušara. Ležim in prisluškujem zgibu novega življenja med 
svojimi belimi boki; kakor njiva sem, ki čuva kal in zbira sile za 
sad. Ce v solncu sedim, se gledam in Ijubim, ker to telo ni vec moje. 
Celo, o celo je podobi v en sam psalm ujetih mojih daljnih želj 
posvečeno. 



Pastúškin : 



Deva v črnem. 

Ôlučaj naklonjen, kamorkoli grem, 
zdaj po okolici in zdaj po mesti 
zastrte v črno tvoje mi prelesti 
ponuja v pašo radostnim očem. 

Iz črne svile belim le dlanem 
in lieu žametnemu daješ evesti, 
vse drugo do vratu in do zapestij 
le kakor zarjo skoz mrakove zrem. 

Pogledi tvoji nemo v daljo zroči, 
korak umerjen in ponosen tvoj, 
nasmešek, ki ti jedva ústne boči, 

obraza strogo-zagonetni soj — 
vsa taká si, da nama ni pomoci: 
še móram se pomeniti s teboj. 




361 



KNJIŽEVNOST IN UMETNOST. 



P. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni 
spisi. I. zvezek, 2. snopič. Izdala in zalo- 
žila „Leonova družba". V Ljubljani, 1917. 
Str. 81 — 240. 

Prvi spisi, ki jih je prineslo Škrabcevo 
„Cvetje" pred 37 leti, in v njih se že vidijo 
priznanja poklicanih Ijudi, kakor n. pr. 
Valjavca in Jagica. Poleg jezikoslovcev, 
ki jim je ta ponatisk v prvi vrsti namenjen, 
bodo po tem snopiču segli tudi Ijudje, ki 
jim ni ravno za jezikoslovje, ampak jih 
zanima bolj literatúra. Te bode zanimal 
člančič „o pesmih sv. Frančiška Asiškega" 
ali pa razlaga, odkod je naslov „Cvetjiče 
sv. Frančiška". Ti „Fioretti", ki so izšli 
v popolnem prevodu v „Cvetju", na noben 
način ne smejo ostali tam pokopani. Saj 
so eno najlepših in najznačilnejših del 
srednjeveške literatúre, iz katere nimamo 
skoro nič prevedenega. Spadali bi — po- 
natisnjeni! — kakor nalašč med publi- 
kacije „Leonove družbe". Tako bi dobili 
vzorec Škrabčeve lepe próze, naša litera- 
túra pa delo, ki v drugih modernih lite- 
raturah ni ostalo brez vpliva in odseva. 
Njegova nežná preprostost bi dala utehe 
in leka marsikateri duši, ki se je v tem 
strašnem času razbolela. 

Prašanjem naše poetike sta posvečena 
dva teoretična članka: „Nekoliko o hijatu 
v naši poeziji" in „Jambi in troheji v 
naši poeziji". V prvem článku so podani 
jezikoslovni temelji za onega, ki bo kedaj 
raziskoval hijat v naši poeziji ; da Škrabec 
sam s tem článkom ni mislil rešiti tega 
prašanja, káže rezervirani „nekoliko" v 
njegovem naslovu; s tako „normativno" 
metodo se taká prašanja tudi ne dado 
práv rešiti. Kdor se bo kedaj tega pro- 
blema lotil, bo moral iti analitično pot 
in s preiskavo prakse rekonstruirati te- 
orijo, po kateri ravna naša umetna in 
národná pesem s hijatom. Direktnih prič 
pa — kolikor vidim — za ta problém in 



njegovo teorijo nimamo drugih ko De- 
bevčev prevod Danteja in pesmi, ki jih 
je za vzorec priobčil Škrabec v tem sno- 
piču. — Analitično pot je nastopil v článku 
o jambih in trohejih v naši poeziji ; škoda 
samo, da mu je pri tem slúžilo gradivo, 
ki je za také raziskave v resnici nepo- 
rabno. Dokaz za svojo trditev, ki ga je 
opri na naše národne pesmi, se mu ni 
posrečil, ker one pesmi, ki jih jemlje za 
podlago, nimajo pravé národne oblike, 
ampak so vseskozi šablonsko ritmizirane 
in „uglajene". Kar deducira Škrabec iz 
njih za teorijo našili jambov in trohejev, 
velja vsled tega — in še to samo z nekimi 
pridržki — samo za ritmično teorijo ali 
prakso onih Ijudi, ki so te národne pesmi 
redigirali. Že vir, iz katerega je zajel te 
pesmi, je kalen: šolska knjiga, Janežičev 
„Cvetnik" (menda 1. izdaja) ! Saj je zna- 
čilno, da se število verzov njegovih re- 
dakcij v 3. izdaji, ki jo imam pred seboj, 
ne strinja več pri vseh, kakor se tudi 
ne strinja pri vseh, če primerjamo one 
verzije, ki jih je sprejel Štrekelj v svoje 
SNP ! Iz gradiva, ki so ga poleg prvotnih 
redaktorjev modelirale še tudi pedagoške 
roke, pa seveda ni mogoče deducirati kaj 
zanesljivega o jambih in trohejih v naši 
n a r o d n i pesmi. Teori ja prvih redaktorjev 
teh narodnih pesmi se bo dala mogoče 
rekonstruirati s pomočjo navodil, ki jih 
daje Cojz Vodniku v svojih pismih (Vod- 
níkov spomenik, str. 52 i. dr.). 

S pravilne analitične poti je krenil 
Škrabec tudi tedaj, ko je s svojim verzom 
„Oblak mi krije sonce Ijubo žalosten" 
hotel demonstrirati vse štiri ritmične 
sheme (dve jambski in dve trohejski) ; v 
ta namen je moral seveda ta verz zviti 
na štiri različne načine. Múčna procedúra 
za onega, ki je prepričan, da je določeni 
umetniški vsebini adekvátna samo ena 
umetniška forma. Tako bi en tak verz 



362 



za silo že še bil dokaz, toda isti verz na 
štiri načine upognjen in zvit nima v no- 
benem slučaju pravé dokazilne moci. 
Neprisiljeni ritmični akcenti bi se dobili 
samo na ta način, če bi se za vsako shemo 
poiskali v naši poeziji določeni verzi; 
takim verzom bi človek tudi laze verjel, 
da donijo zdaj „resno in veličastno", zdaj 
„milo in otožno". V Škrabčevi shemi „In 
Ijubo sónce krije žálosten oblak" zahteva 
moje uho krepak ritmičen povdarek že 
tudi na „Ijúbo". Enako bi se dalo še dru- 
gim primerom kaj ugovarjati ; vse te mo- 
teče težkoče bi bile odpravljene, če bi 
Škrabec poiskal pravé verze, ne da bi 
se zadovoljil s tako umetno konstruira- 
nimi. Sicer pa je pravá škoda, da Škrab.ec 
teh raziskav ni nadaljeval in da mu na 
to polje ni nihče sledil. 

Ponatisk je skrben, snažen, in na mno- 
gih mestih opremljen s pisateljevimi 
opazkami, v katerih upošteva poznejše 
raziskave. Na nekaj pa móram vendar 
opozoriti. Vsi dosedanji citati se ozirajo 
na p latn i ce „Cvetja" in se bodo morali 
tako dolgo, dokler ne bodo vsi spisi po- 
natisnjeni. Za onega, ki bo imel samo 
ponatisk, pa bo pozneje zelo težko do- 
gnati (na podlagi starih citátov!), kje se 
nahaja kako mesto v ponatisku ; pri došlej 
priobčenih krajših stvareh že še gre, toda 
pozneje bodo nastale težave. Zato se 
mora urediti ponatisk na tak način, ki je 
drugod v takih slučajih navaden. Ni do- 
volj, da se samo pod naslovom razprave 
pove, odkod je vzeta, (n. pr. „Cv. II, 
8 — 12"), v tekstu ponatiska mora biti 
pred besedo, s katero se začne na plat- 
ni cah kaka strán, močen znak, n. pr. |, 
ob róbu pa mora biti dotična strán ozna- 
čená, n. pr. „11, 10 c'^. Šele potem bo ta 
ponatisk za znanstvenike v resnici lahko 
poraben. Seveda tudi potem, ko bo kon- 
čan, ne bo noben razumen knjigoljubec 
zavrgel svojega eksemplarja platnic, ki 
bodo dobile z dovŕšením ponatiskom še 
svojo posebno vrednost. 

./. A. Glonar. 

Klaic Vjekoslav : Život i djela Pavla 
Rittera Vitezoviéa.(1652— 1713.)U Zagrebu. 
Izdala Matica Hrvatska. 1914. 294 str. 



Učenec in prijatelj Valvazorja, poet, 
znanstvenik in diplomat, prvi zagrebški 
tiskar, predhodnik Gaja in Starčevica je 
dobil v tej knjigi obširen in zanimivo 
pisan življenjepis. Svoje prvé pesmi je 
pisal v hrvaškem jeziku; zveze s kranj- 
skimi plemiči pa so ga napotile, da je 
začel pisati latinské verze: 
Hactenus lUjnrico scribentem,Camia,versu, 

Persuasit latio scribere deinde metro; 
Sláva sit istius quanquam gens incola 

[terrae, 

Teutonica et latia scribere voce solet. 
Vse svoje življenje se je neumorno trudil 
na najrazličnejših poljih; pomanjkanje 
denarnih sredstev in pravega odziva pa 
je bilo krivo, da ni za svojih dni dosegel 
pravega priznanja in izdatnejše pomoci. 
Ves ta njegov nápor je Klaič zelo podrobno 
opisal; prerigorozno hladná objektivnost 
zgodovinarja pa mu je menda zabránila, 
da ne govori práv nič o globljih vzrokih 
teh neuspehov, tako da manjka vsemu 
delu oni širši okvir, ki bi dajal Ritterjevi 
osebi in njegovemu delu pravo plastiko 
in umljivost.Vse, kar beremo o njem, se nam 
zdi sicer pretresljiva, a neumljiva trage- 
dija. Epilóg tej tragediji je napísala opatica 
zagrebških klarisinj, grofica Oršičeva 
22. februarja 1713 grofu Petru Keglevicu: 
„Poklakam da je gospon Ritter ... iz 
ovoga sveta preminul, koteri kloštru 
mojemu pravičnoga duga više osem sto 
rajniški dužen je zaostal, i ovomu kloštru 
ves svoj imetek zavezal je i obliguval: 
zato da ja s kloštrom mojem kvarna ne 
budem, polag obligatorije pokojnoga reče- 
noga Rittera iz hiž njegoveh i takaj 
imetka drugoga, vu hižah buduéega, 
kuliko pravo bude, móram se kontente- 
rati." S tem pismom je zaključil Klaic 
Ritterjev življenjepis in dobil tako efekten 
stilističen konec ; še bolj ko ž njim pa je 
čitateljevo radovednost bolj podžgal ko 
utešil z besedami, ki slede tému pismu. 
V njih pripoveduje, da so se takoj po 
Ritterjevi smrti raznesle ražne legende o 
njegovem literarnem niučeništvu, da so 
Ijudje postali pozorni nanj in da so z 
veliko vnemo začeli iskati in zbirati 
njegove rokopise. 



363 



Ritter -Vitezovic je, práv kakor naš 
Valvasor, pozni, zakesneli cvet naše rene- 
sanQe. Oba sta se vzgojila in udejstvovala 
v dúhu, ki ni bil vec času primeren : 
novi čas pa je bil silnejší ko duh njunega 
dela. V času vedno občutnejšega držav- 
nega centralizma ni bilo več mesta za 
renesančné individuálnosti. Ni bilo več 
mecénov, ki bi takim „svobodnim" lite- 
rátom in učenjakom, kakor je bil Ritter, 
omogočili življenje. Ljudje niso imeli več 
pravega smisla za Vitezoviceve „poslanice", 
ki so v tej dobi samo še formálna remi- 
niscenca renesance ; prinesie so mu komaj 
vsakdanji kruh in še tega ne vedno dovolj. 
Slabá posmrtná uteha za njihovega pisca 
je v tem, da lahko s pomočjo teh po- 
slanie — kakor Ciceronovih pisem — 
natanko doženemo, kje je bil in kaj je 
delal tega in tega leta ta ali ta dan. 
Dúha novega čaša je razumel, ko je začel 
izdajati knjige v narodnem jeziku, kroniko, 
koledarje i. t. d. Pri tem pa ga je zelo 
oviralo pomanjkanje pravé tiskarske tra- 
dicije, posebno lokálne zagrebške. Nobe- 
nega dvoma ni, da so tega v precejšnji 
meri krivi očetje jezuiti. Treba se samo 
spomniti, kako so nagajali Ijubljanskemu 
Škofu Hrenu (Gruden J., Zgod. slov. národa, 
str. 860) in kako so ravnali z zagrebško 
tiskarno, pa se vidi sistem pasivne resi- 
stence, s katero so izkušali sebi samim 
zavarovati monopol književne produkcije 
in si na ta način olajšati cenzuro. Vse to 
je bilo krivo, da Vitezovic s svojim — 
včasih res zelo dalekosežnim — delom ni 
dosegel pravih uspehov in da se je nje- 
govo dolgoletno vbadanje končalo z ubo- 
štvom in dolgovi. 

Uspehi so se pokazali šele pozneje. 
S svojimi hrvaškimi publikacijami je po- 
magal ustvarjati poznejšo enotnost hrva- 
škega knjižnega jezika, s svojimi znan- 
stvenimi deli pa je polagal temelje oni 
duševnosti, iz katere je sto let za njim 
mogočno vzklilo ilirsko gibanje. Kot 
znanstvenik, pred vsem kot zgodovinar 
svojega národa, tiči popolnoma v idejah 
in formulah renesance. „Slovani" so 
„slávni" ljudje; tému svojemu etimolo- 
škemu prepričanju daje tudi na zunaj 



izraza s tem, da v latinskih verzih ne 
rabi običajne oblike „slavus", ampak 
„slavnus" : „Me Slavnos animus visere 
cogit agros" (str. 35). Učená tradicija 
renesance, da so nekdanji Iliri bili Slo- 
vani, se nahaja tudi pri njem, toda on 
gre še za korak dalje. Ker imenujejo 
nekateri hrvaški pisatelji iz Dalmacije 
svoj jezik „slovinskí" (= slovenskí = slo- 
vanskí), je po njegovem jasno, da so 
besede ilirski, slovanskí, hrvaški samo 
trije sinonimi za isto stvar. Tako je iz 
njegove enačbe „Iliri = Slovani" v nje- 
govi „Kroniki" (1. 1696) nastala pozneje 
(Croatia rediviva, 1. 1700) že enačba „Slo- 
vani = Hrvati". Po njegovem obsega 
Hrvaška vso zemljo, ki so jo Rimljani 
imenovali Ilirik, razen nekih delov na 
skrajnem západu in vzhodu. V tem ozem- 
Iju je poseben del „Croatia alpestris", 
sestavljena iz Štajerské, Koroške in 
Kranjske; tukaj so doma — „planinski 
Hrvati". Knjiga, ki je ustvarila to pozneje 
tako učinkovito politično geslo, je po- 
svečena cesarju Leopoldu I. in njegovemu 
sinú, takrat že kronanemu kralju Jozefu I. 
Na dvoru so jo zelo Ijubeznivo sprejeli, 
ker jim je dala v roke dobrodošlo orožje 
v prepiru z Benečani zaradí Dalmacije. 
Vitezovic je vsled nje postal nekak dvorní 
historiograf, kar mu pa ni prineslo dru- 
gega ko mnogo troškov, dela in skrbi. 
Šele, ko je pokazal, da bi znal poiskati 
po Hrvaškem in v Dalmaciji pozabljene 
fiskalne pravice dvora, se mu je izpolnila 
želja, ki ga je kot učenjaka morala naj- 
bolj obvladovati : odprli so se mu — vsaj 
za nekaj čaša — vsi javni in privátni 
arhivi. Vendar pa je uspeh ostal samo 
efemeren in ni znatno zboljšal Vitezovice- 
vih življenskih razmer. Umri je na Du- 
naju 20. januarja 1. 1718. 

Knjiga je temeljito in lepo delo, dobro- 
došla tembolj, ker imamo o naših pisate- 
Ijih te dobe tako malo zanesljivih po- 
drobnih monografij. 

/)/: J. A. Glonar. 

Annie Vivanti: Kirke. Roman Marije 
Tarnovske. Preveli Tonči i Olga Filipic. 
Zagreb 1918. Izdao nákladní závod „Jug". 
Str. 215. 



364 



Iz predgovora posnemiun sledeče po- 
datke o zaniniivi pisateljici. Rodila se je 
v Londonu od očeta Italijana in matere 
Nemke Lindau, sestre znanih slovstveni- 
kov. V krogu emigrantov (Freiligrath) 
vsrkava darovito dete čar meglovite se- 
verne prosvete. V osmem letu ovláda 
dočista angleški in nemški ter zlaga stihe. 
V devetem letu gre s starší v Italijo, kjer 
pohaja šolo, z vrlo slabim uspehom iz 
zemljepisa in zgodovine. Njen oče, vstaš 
in narodni mučenik, ji vzbuja Ijubezen 
do njene pravé domovine. Po materini 
smrti jo odvede v Švico, bežec pred 
smrtno obsodbo, nato v Novi York. Toda 
v megli ameriškega velemesta sanja de- 
kliea vedno o solnčni deželi blestečih 
umetnin in bajnega cvetja. V dvaindvaj- 
setem letu se vrne v Italijo, hoteč obelo- 
daniti zbirko pesmi „Lirica". Založnik 
Treves ji obljubi natisk le s pogojem, da 
Ji Carducci nápise úvod. Skrita v čakal- 
nici njegovega stanovanja čuje strogega 
mojstra, kako veli slugi: Recite, da me 
ni doma ! Kar stopi drobná, drhteča izza 
závese ter mu pomoli rokopis. Vzhičen 
nad silo izraza in žensko iskrenostjo ji 
avtor Satanové himne sestavi priporočilo, 
da na mah osvoji vse laške književnike: 
uvršča jo poleg Francozinje Desbordes 
Valmore ter Angležinje Browningove med 
najboljše sodobne evropske liričarke. To 
knjigo je počešil Vrchlický. Poslej umolkne 
za dalje. Poročivši se v Londonu s so- 
urednikom „Timesa", objavlja uspele an- 
gleške poéme. Nje ime se zopet raznese, 
ko daje s svojo sedemletno hčerko, izredno 
violinistko, koncerte po vsem svetu. Plod 



tega potovanja je avtobiografski román 
„I divoratori" (Požiravci): glasbeni poziv 
odtuji genialnega otroka njegovemu domu. 
Tu naletimo na prisrčen opis zlate Češke 
prestolnice in starega češkega glasbenika. 
Med tem je vstala v vsem evropskem 
tiskú burja ob nečuveni sodni razprave Tar- 
novske. Čim zadeva nekoliko potihne, na- 
stopi Vivantica z gorenjim delom v nje 
obrambo. Snov je vzeta deloma izTarnovski- 
nega dnevnika, deloma iz ustnih podatkov 
obtoženke. Pretresljivo je očrtan razvoj 
vznosite mladenke, versko vzgojene v 
starodedni domačiji na širni ruski stepi. 
Daljna potomka Marije Stjuartove je Tar- 
novskaja podedovala po prednikih kal 
histerije; pri padcu z gugalnice si ne- 
obična krasotica pretrese možgane ; omoži 
se zelo mlada z ekscentričnim plemičem ; 
živi v okolici samih eksaltirancev ; ugrizne 
jo stekel pes; želeč se iznebiti vsaj za 
hip stalnih mučnih misii, neznosne nevroze, 
si vbrizgava kokaina: v takem narkotič- 
nem, mesečnjaškem stanju postaja moderna 
zločinka, Kirka, ki moške pretvarja v 
živali, jih zamamlja, da ubijajo tekmece, 
jih fascinira in ugonablja. Slednjič se za- 
pro za čarobno rušiteljico, spaliteljico, 
težka vráta beneške temnice. In dočim 
pevajo jetnice religiózni koral, se vprašuje 
Vivantica, ne bode-li žena, ki je bila nebo 
in pekel tolikerim, po trdem trpljenju in 
ponižanju plakala skesanih solz, ali ne bo 
tudi njej odpuščeno kakor izraelskí ple- 
savki ... V tem tiči etični smisel raz- 
burkanega romána, v človekovem pre- 
porodu po mukah in brídkostih. 

A. Debeljak. 



&^ LISTEK. S^ 



Ks. Mešká „Njiva", znana nam iz 
predlanskih publikacij Leonove družbe, 
je izšla v ponatisu kot 24. snopič zbirke 
„Feldbucherei der k. u. k. 10. Armee" v 
Beljaku, ki jo izdaja nadporočnik Michel- '\ 
angelo barón Zois. Však teden izide en I 
zvezek po 20 vin. Do Meškove povesti je i 
prinášala knjižnica izključno nemške 



stvari, po večini blago srednje vrednosti, 
resne in zábavne vsebine. Da se je slo- 
venskim vojakom poskrbelo za primerno 
štivo tudi v materinščini, je gotovo hvale 
vredno, in pri dobri volji urednikovi ne 
bo težko najti med našimi pripovedniki 
še mnogo spisov, ki bi uspešno tekmovali 
z najboljšimi nemškimi. — h. 



365 



Henri Barbusse, rojen 17. mája 1874. v 
Asniéres (Seine). Devetnajstletnik je dobil 
pri natecaju zapoezijoprvonagrado; 1895. 
je objavil edino zbirko parnasovskih verzov 
P 1 e u r e u s e s, ki jo je ocenil ronianopisec 
C. Mendés, poznejši Barbussov tast, kot 
prisrčno in daljno zgodbo ene samé sanja- 
rije. 1903. je obelodanil román Les 
Suppliants (Prosilci), kjer se káže beda 
in brezmejnost človeškega srca, dvojno 
nedoumno brezdno. Roman Ľ Enfer 
(Pekel, 1908) vam pričara tajno usodo, 
ki vodi naše čine in ki vec kot enkrat 
vzbudi v nas drget neskončnosti. Tam 
čitamo izbrana, dojemljiva in silno otožna 
poglavja o privlačnosti obeh spolov, o laži, 
užitkih, o hlepenju po neznanem, o ne- 
pojmljivosti duš, o bojaznipredživljenjem. 
Sotrudnik številnih listov, glavni urednik 
magazína Je sais tout (Mali vseznalec), 
je ustanovil s F. Greghom še mesečnik 
Les Lettres, glasilo „humanistovske" 
šole. 

V zreli moški dobi je pograbil vrtinec 
svetovnega spopada Barbussa kot navad- 
nega vojaka vaše. V odseku pri Souchezu 
je preživel pisatelj-pešec petnajst mesecev 
vso divjost velikánske borbe ; pretrpel 
nadčloveške nápore v zakopih, „grobovih 
cele armáde" ; delal pohode, ki razoravajo 
polje, odirajo noge, golijo kosti, pod težo 
bremena, ki raste takorekoč do neba, v 
nezaslišnem trudu, kateremu ne veš imena, 
v stopicanju in čakanju, ki te razdrobi, 
pri tlaki, kakršna presega sile, bedeč brez 
konca, prežeč na neprijatelja, ki ždi po- 
vsod v temi ; se upiral spancu — ter imel 
za blazino gnoj in uši, se zakopával v 
mocvirna tla, posuta z belimi rebri, kakor 
z razbitimi kletkami, bil izpostavljen ognju 
strojnic, ki so sekale telesa na dvoje, pod 
brezmejno točo tulečih, treskajocih granát ; 
videl sanitejce snemati z drevja čreva in 
ude, strádal, žejal, zmrzoval nepopisno. 
Dan na dan se je višje dvigal v njem odpor 
proti blázni moritvi ter mu jasno vstajal 
pred očmi tolsti nesmisel vojne. Ko se 
je osvobodil peklene gehene, je dovŕšil v 
grudnu 1915. knjigo Le Feu (Ogenj), kóje 
se je razprodalo v pol leta stotisoč izvodov 
in ki se prevaja na ražne jezike. Odlikuje 



se po neobični krepčini ter mogočnosti 
besedne umetnosti, še bolj pa po globoki 
resničnosti, nravni resnosti kakor tudi 
čustveni globini in miselni smelosti. 

Po pravici jo šteje češki prevajalec 
dr. Jelínek v skladu z ostalimi ocenjevalci 
med največje umetnine sodobnega lepo- 
slovja. Stojimo pred čisto novim pojmo- 
vanjem vojne. Ta dnevnik roja, kjer 
Barbusse riše življenje svojih sedemnajstih 
bratov v orožju, ta dnevnik, ki je mirna, 
zato pa tem zgovornejša in vnikljivejša 
proslava miljonskih prostakov, rešnikov 
Francije, dnevnik, ki si upa povedali 
rojakom marsikako trpko resnico, ta 
trezna slika apokaliptičnih strahot je 
vzbohotela v težko obtožnico proti Ijud- 
skemu klanju : „. . . ti Ijudje, ki jih je 
trgal trud ko s kleščami, jih bičal dež, 
jih mlel blisk in tresk cele noci, ti pre- 
ganjani, ohranjeni pred vulkánom vesolj- 
njega potopa, so spoznávali nejasno, kako 
vojna, enako ostudna dusno kot telesno, 
ne samo posiljuje zdravi razum, ponižuje 
veliké misii, veleva vse zločine — ampak 
spomnili so se tudi, kako je v njih in 
okoli njih razvila vse hude nagone brez 
izjeme: zlobo do sadizma, sebičnost do 
krutosti, potrebo uživanja do blaznosti." 
Obenem izzveni delo v pretresljivem 
videnju lepše in srečnejše bodočnosti, 
ko vzklije iz prelite krvi zarja enakosti, 
ko ne bo trideset milijonov Ijudi, pred 
obličjem neba, delalo groznih reči, katerih 
nočejo delati. „Ako ta vojna posune na- 
predek človeštva zgolj za en korak, bosta 
ubijanje in groza malo tehtala" . . . Reali- 
stika okolja je zahtevala cesto robatih 
izrazov, neredko le napikčanih ! Semtertja 
pa so te postave brezimnih junákov sijajne 
v svoji preproščini : Ko sem bil še človek 
(= civilist), ali : častniki so nocoj resni 
in uljudni, gotovo se bliža náskok ! Osebno 
doživetje ovajajo podobne krilatice : Ljudje 
so stvari, ki nekoliko mislijo, toda po- 
glavitno, pozabljajo. — Ako bi se ljudje 
spominjali vsega, bi bila vojna manj ne- 
plodná, kakor je. A. Debeljak. 

Triglav v Ekkehardu. Scheffel nam 
v Ekkehardu pripoveduje zgodbo iz 
življenja v desetem stoletju. Na str. 193 



I 



366 



pravi o Snewelinu, da je kot sainostanski 
voznik prišel nekoč z vinom na velik 
sejín v Magdeburg. „Dorthin kameň die 
Priester der heidnischen Ponimern und 
Wenden, ihren Opferwein zu kaufen, und 
er machte ein gut Geschäft, da er seine 
Ladung an den weifibärtigen Oberpriester 
des dreikôpfigen Gottes Triglaff fiir den 
grofien Tempel bei Stettin losschlug." Pri 
dobri kapljici švabskega nekiara mu je 
višji duhovnik hvalil lepoto svoje domo- 
vine, rekoč, da se pravi svet pričenja šele 
med Odro in Sprevo, in ga hotel pridobiti 
za poganske bogove. (,Und wollte ihn 
bekehren zum Dienste Triglaffs, des Drei- 
kôpfigen, und des schwarzweifien Sonnen- 
gottes Radegast und der Radomysl, der 
Gôttin der lieblichen Gedauken.") 

Scheffel je porabil kot vir delo Tô- 
ni a ž a R a n t z o v a : ,,Pommeriana oder Ur- 
sprunch, Altheit und Geschicht der Vôlcker 
und Lande Pommern, Cassuben, Wenden 
Stettin, Rhiigen (ed. Kosegarten)", kjer se 
na str. 107 še o Iriglavu nahaja sledeče: 
„In einer Kirchen war ein Abgott, Triglaff 
geheifíen, und neben dem hingen viel 
Waffen und Harnisch, so sie im Kriege 
erworben und dem Abgotte geschenket 
hatten, und guldene und silberne Becher. 
damit sie pflagen zu wicken und daraus 
zu weissagen und zukhiinfftige Dinck er- 
fliaren und daraus die Edelen pflagen zu 
hohen Festen zu trinken ; auch grofie Ur- 
ochsfienhôrner in silber gefafit und Trom- 
meten zum Kriege, schwerter und dolche 
und ander kôstlich Zeug und Geräte, das 
hiibsch und kimstreich von Arbeit und 
zu der Gotzen geschmuck bescheeret 
war . . . Und der Gôtze Triglaff war von 
Golde und hatte drei Kôpfe, davon er 
auch so genennet ist worden, den triglafi 
auf wendisch heifien drei Kôpfe, damit 
sie haben bedeuten wollen, dafi er ein 
Gott were iiber Himmel, erde und helle. 
Den nahni Sant Otto mit sich wegk, und 



schickte ihn dem Papst Honorio zu einem 
triumpff und zu einer Anzeigung der 
Pommern Bekehrung." Kocbek. 

Jedan Prešern. Závod za proučavanje 
Balkana u Sarajevu ima jedan talijanski 
rokupis sa naslovom: Riduzione de' Peši 
di Francia, Vienna, Venezia e Dalmazia, 
divisa in quattordici tavole di conversione, 
con i rapporti delle misure dé' Liquidi e 
Solidi, pubblicata dal Ragionato G. A. 
Prechern, ex Revisore, de' Conti delle 
Dogane Imperiáli delia Dalmazia". 

Iza tóga dolazi indeks tabla za pre- 
tvaranje, pa „Laibach 1812". 

Čitav rukopis (veličina 30X23 cm) 
ima 9 listi, a sadržaje table kóje pretvá- 
rajú mere i utege bečke, venecijanske te 
naše oke u novi francusM decimálni sistem 
i obratno, a bio je sigurno priručna knjiga 
za naše carinare u Napoleonovoj Iliriji. 
Da li je štampan ne znám, jer još nemamo 
bibliografije štampanih dela onog ilirskog 
doba, što bi morali da očekujemo iz 
Ljubljane, koja je bila državno središte 
Kraljevine Ilirije. Svakako je interesantno 
da je obradjen „Kraljski Dalmatin", 
službeni list francuske vláde u Dalmaciji, 
u kojoj se je iza odlaska Francúza zatirao 
svaki trag na bivšeg gospodara, dok 
„Télégraphe officiel", kóji je izlazio u 
Ljubljani još nije doživio súvislú obradu ; 
ni Dr. Fr. Matié ni dr. Prijatelj nisu ga 
izcrpili. 

Od dela môže književnu istoriju in- 
teresirati pisac, kóji je možda u rodu sa 
Francetom Prešernom. Po naslovu izgleda 
da je bio najpre austrijski (ili francuski ?) 
carinski činovník u Dalmaciji, a onda da 
je za francusko doba postao nekim ma- 
nipulativnim činovníkom (ragionato je 
verojatno ono što je danas u talijanskom 
činovništvu ragioniere), valjda opet kod 
carine, u Ljubljani, gde je i sastavio 
delo 1812. 

Dr. P. Mitrovič (Sarajevo). 



367 



KULTURNO-POLITIČNl PREGLED. 



Časopis za slovenskí jezik, knjíževnost 
in zgodovino. 1. in 2. snopič I. letnika. 
Urejajo prof. A. Kaspret, dr. Kidrič, vseuč. 
prof. dr. R. Nachtigall. 1918. Natisnila Ig. 
pi. Kleitnayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 

Prvá dva snopiča strogo znanstvenega 
„Časopisa za slov. j., knjiž. i. zgod.", kí 
ga nam je uredništvo s svojim „Vabilom" 
naznanilo že lani meseca marca (glej 
Ljublj. Zvon, I. 1917., strán 217), sta, dasi 
močno zakasnelo, izšla. Izjava uredništva 
(str. 111 — 112) nam pojasnjuje to zakas- 
nitev, obenem tudi dejstvo, da snopiča 
nista tako raznovrstno bogata, kakor je 
„Vabilo" naznanjalo. Vse te ovire so vec 
kakor jasne in tem večje je naše priznanje 
ob misii, da je v teh težkih časih ven- 
darle bilo mogoče izdati prvá snopiča. 
Ob pozdravu lahko rečemo, da je pričel 
teči s tem časopisom nov slovenskí tok 
in ako bo dovolj resnih in energičnih 
delavcev ter podpirateljev dela, kdo ve, 
ni-li s „Časopisom" postavljen temeljni 
kameň bodoči slovenskí znanstveni aka- 
demiji. Žalibog, da naši Ijudje — baš 
radi pomanjkanja višje inteligenbe — ni- 
majo mnogo smisla za to, da so že za- 
dovoljni s popularizacijo znanosti, da pa 
strogo znanost odvračajo, da se je boje. 
Posamezni znanstveniki pa zopet ne mo- 
rejo storiti vsega, posebno še, ker stopijo 
istočasno z idejo na dan tudi denarne 
zapreke. Tako je tudi gori imenovani 
časopis ustanovila slučajna dobrota. Zdi 
se mi pa, da bi gotovi denarni zavodi, 
ki nosijo ime slovenskega kulturnega za- 
voda, kakor n. pr. Slovenska Matica, bili 
poklicani — da, to je naravnost njihova 
dolžnost — kar najizdatneje ppdpirati 
krog slovenskih znanstvenikov, ki prične 
izdajati znanstveno glasilo, čegar predmet 
je celo slovenskí národ sam (prím. k 
ternu še, kar píše Loboda o Slovenskí 
Matici v Ljublj. Zvonu, 1. 1918, str. 113 
si.) Potrebo znanstvenega glasíla tudi za 



neznanstvenike pa je, mislim, dovolj jasno 
očrtal Župančíč v pozdravu ob priliki 
„Vabila" (gl. Ljublj. Zvon, 1. 1917., str. 217.) 

Prvo razpravo, govorečo o „vážnosti 
latínskega dela brižinskega kodeksa in 
njegovih pripiskov za vprašanje o po- 
stanku in domovini slovenskih odlomkov", 
(str. 1 — 63) je napísal vseučiliškí profesor 
dr. Rajko Nachtigall in tvorí III. poglavje 
njegovih brížinskíh študij (I. in II. poglavje 
sta izšla v „Časopisu za zgod. in nar. XII. 
str. 1 si. oz. 77 si.). Prof. N. podaja izpo- 
četka mnenja jezíkoslovcev in paleografov 
o postanku, dobí postanka in pisaví (ro- 
kah) slovenskih brižinskih spomenikov, 
pokaže razlíke rezultátov in poudari do- 
sedanje enostransko razískovanje tega 
predmeta : však se je ozíral le na slovenské 
odlomke, ní pa se bavil s čelím, 169 listov 
obsegajočim, latinskí písaním kodeksom 
kraljevske monakovske knjižnice št, 6426 
(fris. 226). Po tem pregledu obravnava 
prof. N. dosedaj dognane rezultáte z no- 
vega vidika: ima namreč v mislih ves 
latinskí kodeks. Gotovo je, da bi bili 
njegovi rezultatí prineslí nekaj čisto do- 
ločnega in neovrgljívega, ako bi mu bilo 
mogoče imetí v rokah originál in ražne 
listine; ker pa se je mogel posluževati 
le Bernhartovega opísa kodeksa, so seveda 
rezultatí le pogojni ter čakajo končne 
rešitve po študiju orígínala. Vendar mo- 
remo reči, da je s pričujočo razpravo utrta 
čisto nová pot do razrešitve vprašanja bri- 
žinskih spomenikov in moje lastno mnenje 
je, da bo študij orígínala samo še potrdil 
rezultáte, ki nam jíh je prof. N. podal. 

Prof. N. nam podá najprej Bernhartov 
opis (str. 13 si.) in nam po jasní vsebínski 
značaj kodeksa, kí vsebuje : I. sermones 
— homíliae — praefatíones ; II. benedic- 
tíones — ordines í. e., torej je L del nekak 
Glagolita Clozíanus in II. nekak glagolski 
evhologíj. Kodeks je bil pred prenosom 
v Monakovo v Freísingu, sedežu brižin- 



368 



skih škofov in ker ima med sermones. 
tiidi govor o Mariji in sv. Korbinijanu 
(prvi brižinski škof) je jasno, da ni bil 
semkaj od drugod prinešen, marveč, da 
je v - tej škofiji nastal. Ker pa vsebuje 
tudi stvari, ki spadajo naravnost v opra- 
vilo škofa (n. pr. excommunicationes i. e.), 
je mogel kodeks uporabljati le škof sam. 
torej je kodeks nekak rituál brižinskega 
škofa (primera z breviarijem in rituálom 
ozir. pontifikalom je izpeljana na str. 
25 si.). Vsebinski pregled kodeksa pa nam 
obenem káže, da so slovenskí odlomki v 
vsebinski zvezi z latinskí m tekstom. 

Nastane vprašanje, kateri brižinski 
škof je zasnoval ta rituale v svojo lastno 
rabo pri svojem delovanju sploh, kakor 
tudi pri delovanju med Slovenci, ki so 
pripadali brižinski škofiji? Ker stavijo 
paleografi postanek kodeksa v dobo IX. 
— XII. stôl. in je v tem času bilo vec 
škofov, nam s tem ni nič pomagano. Tu 
pa so vodili prof. N. pripiski posestno- 
zgodovinske vsebine, ki se ^tičejo vsi bri- 
žinske škofije (str. 29 si.). So to zapiski 
o posestvu ^Gudago", dalje imena Ijudi 
„qui censum dederunt", Ijudje nekega 
Liutulfa v dolini Aniže i. dr., vsega šest 
pripiskov. Pripisek v „Gudago" ima med 
drugim besede: „quantum mihi pertinet". 
Ta „mihi" ne more biti najbrž nihče drugi 
kot oni, ki je zasnoval, uporabljal in bil 
lastnik kodeksa, torej eden brižinskih 
škofov. Ohranjena pa je listina iz 1. 972., 
s katero daruje cesar Oton I. brižinskemu 
škof u Abrahamu (škofoval v letih 957 — 
993) posests'o „Gudago" na Beneškem. 
Primera listine s pripiskom v kodeksu 
privede prof. N. do sklepa, da odgovarja 
„mihi" pripiska besedám „episcopi Abra- 
hám appellati" v listini. Škof Abrahám 
pa je imenoma nazvan tudi v četrtem 
pripisku, kjer so navedené priče posestne 
zámene med njim in Adalperonom in roka 
tega pripiska je istá kot I. slovenskega 
odlomka ter pripiska o Ijudeh, „qui cen- 
sum dederunt", kjer zopet najdemo enaka 
imena v listini okoli 1. 975., s katero za- 
menja škof Abrahám z Ruodharijem neka 
posestva (vážna je posebno dvojica imen 
Azo-Minigo v istem redu na obeh krajih). 



kar zopet káže, da je pripisek, povzet po 
listini (kakor zgoraj pri „Gudago"), bil 
stavljen v dobi Abraháma, ker le on je 
imel pôvod za to, iz česar sledi, da je 
tudi I. slovenskí spomenik pripisovati tej 
dobi. Tudi glede drugih pripiskov pridemo 
vedno do istega zaključka : kar omenjajo, 
spadá v dobo Abrahamovega škofovstva. 

V nadaljnem nam prof. N. predoči 
stremljenje Abrahámovo, razširiti Sloven- 
sko posest brižinskih škofov na Koroškem, 
in podkrepi však korak z listinami; po- 
udarja še dejstvo, da je Abrahám v dobi 
svojega prognanstva (ca. 974 — 983) živel 
najbrž na Koroškem, kar kolikortoliko 
potrjujejo tudi njegove posestne zámene 
te dobe kakor tudi njegov dar 42 cer- 
kvenih knjig cerkvi na Otoku ob Vrb- 
skem jezeru. Po vsem tem vznikne prof. 
N. misel, da so jezik, ki ga imamo na- 
pisanega v brižinskih spomenikih, govo- 
rili Slovenci na cerkvenih brižinskih po- 
sestvih v sredini in severno - zabodnem 
delu Koroške (kar potrjujejo še poleg 
zgodov^ine njegova lingvistična izvajanja 
v II. poglavju), da imamo v njih torej 
neko sedanji rezijanščini in rožanščini 
sorodno narečje. 

Slednjič razsvetli prof. N. še razmerje 
med brižinskimi spomeniki in odgovar- 
jajočimi starocerkvenoslovansklmi spo- 
vednimi molitvami ozir. homilijo sv. Kle- 
menta in starovisokonemško svetoemme- 
ramsko spovedno molitvijo, kažoč na po- 
sestne razmere brižinske cerkve do Ko- 
celjeve dŕžave, kjer je pa imela še več 
posestev regenburška cerkev, kamor je 
spadal samostan sv. Emmerama. 

Prof. Nachtigall je s pričujočo raz- 
pravo postavil vprašanje brižinskih spo- 
menikov v novo, jasnejšo luč in skoro 
prepričan sem, da bo študij originala 
(kar je nujna potreba) in tozadevnih li- 
stín nam podal náuk, da je mnenje prof. 
N. pravo, da je písal (ozir. deloma dik- 
tíral) brižinske spomenike škof Abrahám 
okrog 1. 975 v narečju središča koroške 
brížinsko - slovenské povesti. 

V drugi razpravi „Prispevki in opombe 
k zgodovini reformacije na Slovenskem" 
(str. 64 — 78) nam dr. Fr. Kidrič pričenja 



25 



369 



pojastijevati vzroke prognanstva Ivana 
Ungnada. Z njemu lastno vestnostjo nam 
podá v začetku zamotanost tega vpra- 
šanja in zmedenost, ki je došlej vládala 
v vseh tozadevnih razpravah. Radi teh 
nesoglasij seže po prvih virih, sodobnih 
pismih in listinah. V pričetem prvem po- 
glavju nam slika dohodke in stroške 
Ungnada, ki so ga slednjič dolgovi spra- 
vili v múčne razmere, ki so morale izzvati 
v namestniku Ungnadu opozicijo proti 
svojemu gospodu, kralju Ferdinandu. Da 
bo vestno delo pojasnilo to vprašanje in 
da bodo tudi nadaljne razprave o slo- 
venskí reformaciji nam podale marsikaj 
novega, za to nam jamči že pisateljevo 
ime. 

Razumevanje za toli zagonetno in 
temno vprašanje socialnega razmerja med 
starimi Slovenci in Obri, ozir. pozneje 
Nemci najdemo v razpravi LjudmilaHaupt- 
manna „Staroslovenská družba in njeni 
stanovi" (str. 79 — 99). Pojasni najprej 
nasprotje, ki ga nam podajata staroslo- 
venskí grob in knjige o Slovencih in na 
krátko, a temeljito govori o suženjstvu 
Slovencev pod Obri ter preide nato k 
prehodu v nemški družabni sestav. Do- 
káže jasno, da je takozvana „slovenská 
kmetija" bila enaka bavarski hlapčevski. 
Z razpravo so nam pojasnjeue razmere v 
dobi zavojevanja slovenské zemlje •. Nemec 
je imel Slovenca za hlapca, sužnja in mu 
dal isto družabno mesto kot svojim do- 
sedanjim hlapcem — delal je tlako in trpel 
na hlapčevski kmetiji, ki so jo zvali „Slo- 
vensko", ker je ta naziv že vseboval po- 
jfem suženjstva. „Mansus sclauonicus" je 
torej dokaz za staroslovenské suženjstvo 
pod nemškim gospodom. 

Na str. 100 — 108 govori dr. Milko 
Kos o „nameravani ustanovitvi škofije v 
Gornjem grádu leta 1237", kjer nam podá 
par novih točk. 

Prof. Kaspret nam podá v „Príspevku 
k rodovnikú Franceta Prešerna" (str. 109 
—110) zanimivo novost, da šteje radov- 
Ijiški urbar iz 1. 1579. v vaši Vŕba med 
štirimi kmeti na prvem mestu Boštjana 
Prešerna — starega pradeda našega pr- 
váka pesnikov. 



Ob sklepu lahko rečem, da slovenskí 
svet še ni videl tako bogatega in novih 
misii polnega časopisa. Dolžnost vsakega 
višjega slovenskega izobraženca pa bodi, 
da podpre list ali z naročnino (letnih 8 
kron, za dijake in učitelje 6 kron, kar je 
za sedanje razmere malenkost), ali da 
pristopi kot deležnik (s 100 kronami, tudi 
lahko v dvakratnih obrokih) ; denár spre- 
jema tiskarna Ig. pi. Kleinmayr & Fed. 
Bamberg v Ljubljani. Časopisu pa želim 
najlepšo bodočnost, v svesti si, da bo 
tvoril središče za proučavanje jezika, 
književnosti in zgodovine slovenskega 
národa. 

D ľ. Ramovš. 

Carniola. Izvestja Muzejskega društva 
za Kranjsko. Uredniki : dr. Jos. G r u d e n, 
dr. Jos. Mantuani, dr. Gv. Sajovic. 
Nová vrsta, let. VII. V Lj., 1917. Leks. 
8 a 272 str. 

Nedávno se je naša javnost vnovič 
spotaknila ob dvojezičnosti „Carhiole". 
Ta ogorčenost užaljenega rodoljubja nájde 
brezdvomno v našem javnem in zasebnem 
življenju potrebnejší in hvaležnejši delo- 
krog, kakor je „Carniola", ki najbrž tudi 
v bodoče ne bo odklanjala nemško pisa- 
nih razprav neslovenskih znanstvenikov, 
ako nam prinašajo nove lúči v razjasnitev 
naše preteklosti, kakor je n. pr. v zad- 
ujem letniku Luschinov prispevek 
„E]in Zusammenstofi der Landstände von 
Krain mit der Orientalischen Kompagnie 
1722—1723". Slovenskí znanstveníki pa 
naj izprašajo svojo vest, ali je umestno, 
da se v domači reviji iz bogve kakega 
vzroka poslužujejo tujega jezika ter vtĺs- 
nejo s tem naši slovenščiní pečat nepo- 
rabností ali vsaj manjše vredností pred 
znanstvenim svetom. — Vsebina osmega 
letnika je kljub neugodnim razmeram bo- 
gata in raznovrstna. Ravnateljstvo ídrij- 
skega rudníka je zaključilo svoje obšírne 
nemške príspevke o francoski okupaciji 
Idríje. Dr. Milko K o s je podal na pod- 
lagi urbara iz državnega arhiva na Du- 
naju podrobno sliko o „Tolmínskí gastal- 
diji I. 1377", ki je tvorila v srednjem veku 
del cerkvene dŕžave oglejskega patrijarha. 
Temeljíta razprava nas seznanja z ozem- 



370 



Ijeín gastaldije, z njeno upravo in gospo- 
darstvom, predvsem z davčinami, in pa 
s prebivalstvom, ki je bilo po večini 
knietiškega stanu in slovenské národnosti, 
razen prebivalcev rihtarije Nemški Rut. 
Med osebnimi imeni najdemo še stará 
slovenská (Bratigoj, Črnigoj, Držimir, Pri- 
mota, Stanigoj), največ imen pa je la- 
tinskih in romanskih. S to študijo je 
dobila Rutarjeva „ZgodovinaTolminskega" 
dragocena dopolnila. — Ravnatelj dr. 
Mantuani je oskrbel natančni ponatis 
škofjeloškega rokopisa o pasijonski pro- 
cesiji iz 1. 1721, pri kateri se je rabilo 
besedilo, zloženo v slovenskih stihih. 
Ponatis je opremil z obširnim úvodom 
in komentarjem. S tem dokumentom je 
ustregel našim kulturnim in slovstvenim 
zgodovinarjem ; zanimal se bo zanj raz- 
iskovalec slovenské metrike, — mogoče 
zasledi v n jem tudi jezikoslovec kako 
dobrodošlo drobtino. Posebno važnost 
pripisujem imenoslovno - dijalektološki 
študiji graškega slavista dr. Nachtigalla: 
^Doberdô — Doberdob" ; ž njo je poka- 
zal, koliko opreznosti, temeljitega ling- 
vističnega zlasti dijalektološkega znanja 
je treba raziskovalcu krajevnih imen. 
Potom glasoslovnih pravil izvaja z uprav 
inatematično natančnostjo, da oblika Do- 
berdô ni nikaka spakedranka, ampak 
pravá slovenská dijalektična oblika, ki 
pa ni mogla postali iz „Doberdob", tem- 
veO iz prvotnega „Dobridol* oz. „Dober- 
dol"' ; le iz te oblike je mogoče priti na 
neprisiljen način do razlage rabe in pisave 
„Doberdob", pri čemer je menda že s 
samega početka igrala vlogo napačna kom- 
binacija z „dobom" (hrast), kateri izraz 
po goriškem Krasu ni vec v rabi. Med 
razpravo je vpletel pisatelj vec zanimivih 
lingvističnih opazk, ki so se mu pri te- 
xavni razlagi neprisiljeno nudile, tako 
n. pr. poskus tolmačenja imena Sdobba 
(ustje Soče), Opaca sela (Opatje selo) 
i. t. d. V nasprotju z L. Pintarjem, ki je 
tolmacil ime Celovec iz „stvol", trdi prof. | 
Xachti<j;all, da je prvotni koreň tega imena i 
-<-vil-. 

Med nianjsimi rlanki je omeniti \ 
dv. Mantuanijevo razpravo o ne- I 



znanem rimskem nápisu, ki so ga našli 
na teritoriju staré Emone, ob severnem 
koncu njenega obzidja. P. dr. H. Brenn, 
ki nam je drugod pojasnil to in ono 
strán iz Vodnikovega življenja, je objavil 
iz frančiškanskega provincijalnega arhiva 
v Ljubljani latinskí donesek k zgodovini 
Ijubljanskega semenišča iz 1. 1714. in 
neki odlok Ijubljanskega škofa Tomaža 
Hrena iz 1. 1625. — Iv. Vrhovnik je 
pojasnil na podlagi novega vira iz šent- 
petrskega arhiva, da so novo šentpetrsko 
cerkev zidali v letih 1730—1733. Fr. Pod- 
k r a j š e k se spominja usode zvonov na 
Ijubljanskem grádu, posebno onih treh v 
kapeličnem zvoničku. V. Steska je po 
jezuitskí kroniki Ijubljanskega samostana 
nekoliko izpopolnil življenjepis slov. na- 
božnega pisatelja Jerneja Basarja. Isti 
pisatelj se spominja umrlega zlatomaš- 
nika Henr. Dejaka, velikega Ijubitelja 
slikarstva. Daljši nekrologi so posvečeni 
pťof. R. Perušku, Fr. Gerbiču in dr. Jan. 
E. Kreku. Razen tega je prinesla „Car- 
niola" bibliografski pregled vseh onih 
spisov iz 1. 1916., ki spadajo po svoji 
vsebini v njen delokrog. Preskromen pro- 
stor je tokrat odmerjen domači folklori. 
Skoro edini prispevek je Mantuanijevo z 
ilustracijami opremljeno podrobno poro- 
čilo o bohinjskih seliščih, ki jih je češki 
opisal V. Dvorský. Dr. J. Š. 

Prirodoslovje je zastopano v 
tem letniku v častnem obsegu; za- 
vzema natančno tretji del revije. Ta 
„tretji del" je zelo značilen za naše so- 
dobno stališče v vrsti kulturnih národov : 
po mnenju, izrečenem na občnem zboru 
Muzejskega društva 1. 1917., je med člani 
približno tretjina prirodoslovcev. V pri- 
meri s stanjem pred obnovitvijo Muzej- 
skegu društva je to goto vo razveseljivo 
dejstvo. Ce pa pomislimo, kako globoko 
je proželo novodobno prirodoslovje nam 
sosedne veliké národe — nekatere kajpada 
tako, da so iz ekstremnega historizma 
zagazili v pravtako ekstremno, že samo- 
morno oboževanje tehničnih ved — bi 
nas morala navdajati tiha skrb za naš 
napredek. A obenem se spomnimo, da je 
živela pred nami vrsta generacij, tako 



25* 



371 



obsedenih od filologije in lokálne historije, 
da prirodoslovje ni moglo najti med njimi 
zdravih tal za uspešen razvoj, spomnimo 
se na bridko zgodbo o dolgotrajnih pri- 
zadevanjih za dosego slovenskih znanstve- 
nih závodov — pa bomo znali práv ceniti 
ta „tretji del". Hvaležni moramobiti našim 
prirodoslovcem, da nam v skrajno ne- 
ugodnih razmerali podajajo temeljita, za- 
htevam stroge znanosti odgovarjajoča dela. 
Dr. J. Ponebšek je pričel objavljati 
drugi del obširno zasnovane monografije 
o našili ujedah. Podal je splošno oznako 
kraguljev, opisal jastrebe (rjavi, beloglavi, 
egiptovski jastreb in brkati ser) in na- 
vedel skupna svojstva sokolov, njihove 
poddružine skobcev in plemena lunjev. — 
Dr. Gv. Sajovic je v razpravi: „Ornito- 
logični zapiski za Kranjsko v letih 1914. 
do 1916." pregledno uredil podatke o 
bivanju ptic na Kranjskem v prvin treh 
vojnih letih in nam podal vsestransko 
zaokroženo uvodno sliko o ptičjem živ- 
Ijenju v tem času s posebnim ozirom na 
odvisnost ptic od podnebnih izprememb. 
Hvalevredno je, da navaja pri posameznih 
vrstah tudi hrvatska imena. Razen te raz- 
prave je objavil krajši zapisek o rjavem 
lunju; za naše kraje redka ujedá je bila 
ustreljena preteklo leto pri Kranju. — Naš 
priznaní botanik Alfonz Paulin nadaljuje 
kritična razmotrivanja o malo znanih ali 
novih, na Kranjskem rastočih rastlinskih 
vrstah. Objavil je prvi del razprave „Iris 
Cengialti Ambrosi und Centaurea alpigena 
Paulin, zwei fíir Krain neue Pflanzen aus 
den Wocheiner Alpen". Prvá rastlina, 
vijoličnobarvena perunika, je bila znana 
došlej iz južne Tirolské, druga je nová 
vrsta. Obe je našel Paulin na Komarči. 
Druga Paulinova razprava „Uber die in 
Krain adventiven Euphorbia - Arten der 
Sektion Anisophyllum" nam prikazuje 
razširjenje štirih priseljenih (adventivnih) 
mlečkov, od katerih imata dva svojo pravo 
domovino v Ameriki (E. nutans Lag. in 
E. maculata L.), eden v Aziji (E. humifusa 
Willd.) in eden v deželah okrog sredo- 
zemskega morja (E. Chamaesyce L). Zani- 
miva je zgodovina njihovega preseljevanja 
iz botaničnih vrtov, grajščinskih parkov itd. 



v 'okolico. Posebno hitro se je izvršilo to 
prodiranje ob železnicah. Tako je prispela 
prvá izmed naštetih vrst v teku 17 let od 
Lezec na Krasu do Ijubljanskega južnega 
kolodvora, od tu v dveh letih do dolenj- 
skega kolodvora in peto leto potem je 
rástla že ob novi progi med Ljubljano in 
Vižmarji. 

F. Seidl poroča obširno o geološki 
studiji odličnega poznavalca Julskih Alp 
in našega Krása Fr. Kossmata, „Die morpho- 
logische Entwicklung der Gebirge im 
Isonzo- und oberen Savegebiet", A. S e lí- 
ška r pa o F'. Seidlovi poljudnoznanstveni 
razpravi „Rastlinstvo naših Alp". Velikému 
Ijubitelju prírode Henriku Franzlu je po- 
svetil dr. J. Šlebinger kratek nekrológ. 

Na zadnjih straneh je objavljen oklic 
„Strokovnega mesta za varstvo prirodnih 
spomenikov na Avstrijskem". Če je pred 
vojsko bila upravičena krilata beseda 
voditeljev prirodovarstvenega gibanja, „da 
je za obstanek prirodnih znamenitosti 
bilo že poludvanajst", smemo reči, da je 
sedaj zlasti za kraje, prizadete po vojski, 
dvanajsta ura že odbila. Ironija usode 
hoče, da so pričeli pri nas s sistematičnim 
obvarovanjem redkih živali, rastlín itd. 
bas v času, ko trumoma izumira zname- 
nitá species homo sapiens . . . Pa vendar: 
rešitev teh vprašanj je nujna tudi pri nas. 
Najbolje bi bilo, da bi za slovenské dežele 
prevzeli to akcijo Slovenci sami. Katera 
organizacija se čuti poklicano za to 
delo? 

V tehničnem oziru mi je omeniti 
hvalevredno novost, da je na ovoju obeh 
dvojnih snopičev zabeležen dátum izdaje. 
Dobro bi bilo, če bi se ti datumi stavili 
v „Index"; tako bi se najlažje preprečili 
morebitni prioritetni prepiri. A. S. 

Problemi malega národa. Spísal Ab- 
d i t u s. Slovenska Socijalna Matica. Knjiž- 
nica socijalnih in političnih spisov. V 
Ljubljani 1918. Natisnila Zvezna Tiskarna. 

Slovenska socijalistična omladina raz- 
vija živahno delavnost. Pričela je med 
drugim obljubljeno izdajanje socijalnih 
in političnih spisov s pričujočim prvim 
zvezkom, za bližnjo bodočnost nam obeta 
nadaljna aktuálna dela. 



372 



Abditus podá uvodoma prorez socijalne 
štruktúre slovenskega národa; imamo 
poljedelca, delavca ter meščana. Gospo- 
darsko šibak pa ni le delavec, temveč 
tudi kmet, ki je po večini maloposestnik, 
in enako meščan — duševní proletarec. 
Kot na velik nacionálni nedostatek pokaže 
na dejstvo, da ves čas dosedanje politične 
zgodovine nisnio imeli svojega nacionalnega 
programa, ki bi izražal našo nacionálne 
voljo ; dobili smo ga šele v najmodernejší 
dobi s ciljem : národná avtonomíja 
v jugoslovanskí skupností. Kot 
idejne temelje bodočností v splošnem 
navaja demokracijo, vsestransko svobodo 
na zunaj in na znotraj ter organizacijo 
naših gmotnih in umstveníh síl. Nato 
sledi karakteristika današnjega gospodar- 
skega stanja slovenskega národa in kot 
strahotna paralela k ternu — tendence 
svetovnega narodno-gospodarskega razvoja 
in njegovih gibal. Kolosálni aparát moder- 
nega kapitála: delniške družbe, karteli, 
trustí, banke — ta „nakovala finančnega 
velekapítala" gibljejó danes vse gospodar- 
sko življenje národov ter nas hočejo za- 
sužnjiti gospodarsko in vsled tega tudi 
polítično ter narodno. Zakaj gospodarsko 
skozinskoz šĺbki, se mu nismo mogli íz- 
datno upírati ; vzpričo moderne industríje 
hira med Slovenci domáca obrt, kí je 
preje pomogla našemu kmetu-maloposest- 
niku, da je mogel ostatí aktiven. Vsled 
tega in vzprico moderne vsestranske 
gospodarske konkurence je njegovo gospo- 
darstvo pasívno; zato si mora ískatí za 
prímanjkljaj zaslužka na tujem. Podobno 
se godi obrtniku. Moderní índustrijskí 
razvoj, pri katerem so posamezni narodí 
silno obogateli, je torej pri nas povzročil 
silno splošno obubožanje: naš človek mora 
delatí bodísí na tujem alí na domači zemljí 
kapitalistu -tujcu. — „Kultúrne, go- 
spodarske ínpolítične tendence, 
ki vladajo svet, spravili v sklad 
z našimi domácimi razmerami in 
nalogami — to je veliká naloga 
bodočností." K tej splošni direktíví 
pa navaja tudi konkrétne detajle in sícer 
kot najvažnejšo zahtevo: teritorijalno- 
politíčno samostojnost národa, pri čemer 



zavrača princíp personálne národne avto- 
nomije; nadalje zahtevo po temeljíti ob- 
činskí refornii — občíno je treba terito- 
rijalno razšíriti ; obsega naj gospodarsko, 
kultúrne enoten teritorij, n jen delokrog 
je treba razširiti in poglobiti — med 
drugimi seveda tudi z uvedbo splošne in 
enake volilne pravice. Tretja zahteva: 
Národ se mora poslužiti svoje prírodné 
pravice ter si spet vzetí v last zemljo 
veleposestníkov, podzemske vrednote (rud- 
níke) ter vodne sile, ki naj postanejo 
kolektivistična last vsega národa. Na pod- 
lagi tega naj se razvija narodno-kolektivi- 
stična industríja, ki bo lahko preredila 
vse naše liudstvo, ker bo vzdržala v vsa- 
kem oziru gospodarsko tekmo moderne 
dobe. Med naše bližnje naloge, skrbí spadá 
briga za begunce, za ízseljence v Ameríkí, 
zadružništvo i. dr. K bistvenim izpremem- 
bam nove dobe pa mora spadatí radikálna 
reforma Ijudske šole in ostalih šol, 
zlasti pa učíteljíšča, kí bi moralo na- 
šega učitelja vse drugače usposobiti za 
naloge, čakajoče nanj na kmetih. — Te 
naloge bodočností, naloge osvoboditve 
našega rodu, naše zemlje pa čakajo mož, 
ki so poklicaní, da jih ízvrše; ti možje 
pa so naši kultúrni delavci — zakaj naša 
osvoboditev more biti le plod kulturnega 
dela. 

To nekako je v glavnem miselno 
ogrodje te knjižice problémov našega 
malega národa. Pisatelj poudarja ob za- 
ključku, da jih ni obdelal izčrpno, da se 
jih je komaj dotakníl. Kar se tiče go- 
spodarskega položaja, v katerem se na- 
haja naš národ, sodím, da je v glavníh 
potezah podano bistvo. Pač imamo malo 
knjig, kí bi na tako kratkem prostom 
vsebovale tolíko tehtnega in toliko akiu- 
alnega. Gospodarsko -polítíčni program, 
kí je tu razvit v glavníh obrisih, — ali 
ni prímeren, da postane ídejna last vseh 
naših političnih strank, bistven del našega 
narodnega programa? Mislim tu pred 
vsem zahtevo po razlastítvi veleposestev, 
rudnikov in vodnih síl, pa tudi ono glede 
reforme občine, šolstva ítd. Saj so to zahteve, 
ki morajo zlasti pri Slovencih (in enako 
pri Hrvatih ter Srbih) postatí del ideolo- 



373 



logije ne le pristaša ali voditelja soci- 
jalistične politične skupine, temveč tudi 
ostalih obstojajočih strank. In sodiin, da 
lahko s popolno sigurnostjo trdim, da se 
bo to v resnici zgodilo, ker so se iste ali 
vsaj .sorodne misii pojavile že sporadično 
v naši javnosti, pri posameznikih ter v 
časopisju. Kakor je z majniško deklara- 
cijo nakrat dobilo izraza tisto stremljenje 
po državni samostojnosti, s katerim je 
bilo naše narodno ozracje v polpretekli 
dobi dobesedno prenasičeno, podobno, se 
mi zdi, se bo zgodilo s pričujocim gospo- 
darsko oziroma socialno-političnim pro- 
gramomj kateremu je dal Abditus kot 
prvi med nami precizno formo. Kolikor 
bolj spontano, odkritosrčno in konkrétno 
bodo reagirale nanj naše politične stránke, 
toliko večjo eksistencno upravičenost 
bodo pokazale. 

V ostalem pa šili však odstavek 
knjižice mislečega človeka k nadaljnemu 
razmišljevanju oziroma k dopolnjevanju 
avtorjevih razglabljanj. Dasiravno na pr. 
vidim, kako tehtno veljavo prisodi avtor 
kultúrnemu delavcu, vendar se mi zdi, 
da zaslužijo problemi našega kulturnega 
življenja v okviru knjiginega naslova ne- 
koliko obširnejšo obdelavo. Le mimogrede 
podčrta Abditus, da se tudi kulturno 
življenje pri nas ni moglo razviti radi 
materijalnih težav, vsled česar tudi kul- 
túrni delavec ni mogel priti do primerne 
prvé besede v javnosti. Problém kultur- 
nega razvoja malega národa je pri nas 
pokazal strahoten učinek ravno v tem, 
da smo se morali dolge dobe boriti ter 
da se še borimo za to, da si sploh ustva- 
rimo predpogoje za sebe vredno kulturno 
življenje. Dočim so drugi narodi v okviru 
popolno danih predpogojev razvijali svoje 
kultúrne potence, skrbeli le za vsebino 
kulturnega življenja, smo mi skoro vso 
energijo potratili v trud, da si zgradimo 
to zunanjo osnovo kulturnega udejstvo- 
vanja. Le premislimo naš boj za uni- 
verzo, za Ijudske in vse druge šole, za 
gledišča in za najrazličnejše druge kul- 
túrne institucije. Tudi na te probléme 
je treba dati odgovora. — Razmerja Slo- 
vencev do Srbov in Hrvatov tudi ne 



obsvetli avtor natančneje v tej knjigi. 
Res je sicer, da za razrešenje problémov 
slovenskega národa, politično, gospodarsko 
ter socijalno demokratizacijo zadostuje na- 
rodno - politični cilj : národná avtonomija 
v jugoslovanski skupnosti, zdi se mi pa, 
da jugoslovanstvo poleg ustvaritve pred- 
pogoja politične svobode v znatni meri 
tudi sicer pomaga rešiti problém našega 
malega národa. Pravilno pravi avtor (na 
str. 28.) da moramo sami iz sebe rešiti 
svoj „problém malega národa", ali zraven 
pa bomo gotovo porabili vsako možnost, 
da ustvarimo s Srbi in Hrvati tudi druge 
skupnosti, ki nas bodo medsebojno izpo- 
polnjevale v kulturnem, zlasti tudi v 
gospodarskem oziru. Če bomo videli, 
da bi nam marsikak pridelek preskrbel 
rodovitni Banat ali hrastovih šum bogata 
Slavonija ceneje kakor naš domači trud, 
se mi zdi, da bomo to dejstvo hočešnočeš 
upoštevali v svojem narodnem gospodar- 
stvu ter zato sleduje primerno preuredili. 
Sodim torej, da se bo jugoslovanska 
skupnost v marsičem globlje soudejstvo- 
vala v našem bodočem narodnem življenju 
ter da bo torej z večjim vplivom so- 
udeležena tudi pri razreševanju našega 
narodnega problema. 

Pričujoča knjiga si bo našla pot 
do vseh mislečih Ijudi pri nas in bo 
vsakogar zdramila, da bo razmišljal o 
bogato v njej nanizanih nazorih in raz- 
právljanjih ; tako bo brezdvomno nemalo 
pripomogla k višjemu in samostojnej- 
šemu razvitku naših umstvenih sil in 
samostojnega presojanja našega gospo- 
darskega ter socialno-političnega dejanja 
in nehanja. In kakor posameznikom, tako 
naj bo pobuda političnim stránkam, da 
vzamejo detajlno v pretres probléme na- 
šega notranjega narodnega življenja, da 
ne bodo stále nepripravljene, kadar nam 
prej ali slej lastna jugoslovanska dŕžava 
izroči v roke upravo ter vso usodo sa- 
mega sebe. Anton Loboda. 

Naše narodno gospodarstvo. (Misii 
k Abditusovi knjižici : Problemi malega 
národa.) 

Skoraj o vsakem poglavju te knjižice 
bi se dalo obširno govoriti. Toliko inici- 



I 



374 



jative in globokih misii je v njej. Zlasti 
o njenih narodnogospodarskih esejih se 
da to reči. 

Ako ta izvajanja resumiramo, imamo 
pred seboj že vso sliko našega gospo- 
darskega položaja. V načelnera oziru se 
tej sliki ne da veliko pridodati. 

Naš národ se more s svojimi sosedi, 
ki so ob enem njegovi narodni nasprot- 
niki, ekonomično vedno manj meriti. Ti 
rastejo, on pa propada. To se dogaja zato, 
ker se ne okorišča s faktorji, ki pri nje- 
govih sosedih gospodarsko blagostanje 
skokonia dvigajo. Kot také faktorje na- 
vaja pisatelj pred vsem nove tehnične 
iznajdbe in tovarniški način produkcije. 
Radi popolnosti bi se smelo omeniti 
v tej zvezi morda tudi po modernih pro- 
metnih sredstvih razširjene trgovske kon- 
junktúre, ki vstvarjajo, enako kot tehnična 
produkcija, s svojimi kombinacijami nove 
vrednote in ogromna bogastva. Mi se z 
vsem tem ne okoriščamo, zato ostajamo 
tam, kjer smo bili, med tem ko sosedje 
skokoma napredujejo. Še vec. Naše na- 
zadovanje ni samo relativno, ampak tudi 
absolútno. Dober del našega národa je 
živel in živi od obrti in trgovine. Ta 
obrt in ta trgovina v svoji zaostalosti po 
večini ni zmožna konkurence. Zato ne 
ostajamo niti tam, kjer smo bili, temveč 
tudi absolútno nazadujemo, ker izgub- 
Ijamo svoja stará eksistenčna sredstva. 

Ako hočemo preboleti to krizo, mo- 
ramo vstvariti narodno industríjo in — 
to je pisatelj le mimogrede povdaril — 
poglobiti in razširiti narodno trgovino. 

Kako vstvariti potrebne predpogoje 
zato? 

Za industrijo je treba premoga, rud- 
nin, vodnih sil in lesa. 

„Tudi naša zemlja ima te základe v 
sebi in na sebi. Treba je samo, da po- 
stanejo naša národná last, da razlastimo 
tiste, ki so nas razlastili". S tem upa 
vstvariti pisateij temeljni predpogoj za 
našo industrijo. Dati mu moramo práv. 
A kakor bomo pozneje videli, samo s 
tem pridržkom, da ima industrija poleg 
naravnega bogastva še drugih predpogojev, 
za kóje moramo tudi skrbeti. Saj ni res, 



da bi bilo dosedaj práv vse naravno bo- 
gastvo, ki ga tukaj našteva, v tujih rokah. 
Praktično za našo industrijo tíiko važen 
predpogoj, kakor so vodne sile, je po 
večini še v naših rokah. A kaj nam ko- 
risti njegova posest? To je dokaz, da na 
eni stráni s samo razlastitvijo še ni vse 
doseženo, in na drugi, da se naše strem- 
Ijenje ne more samo na to koncentrirati. 

Na prlmeru, ki sem se ga dotaknil, 
bom lahko pokazal, da ima industrija 
poleg naravnih sil še druge predpogoje, 
med kojimi prihajata zlasti dva posebno 
v poštev. 

Zakaj naš kmet in naš mali obrtnik 
ne vesta nič, kaj bi začela s svojimi vod- 
nimi silami? 

Pred očmi mi je značilen primer 
iz naše domače občine. Tam smo imeli 
ob stalni vodni moci dobro idočo žago, 
ki bi se lahko razvila v večje podjetje. 
A njen lastnik na to niti mislil ni. Razvoj 
iz naših majhnih razmer v moderno ve- 
lepodjetje je nekaj za mentaliteto našega 
človeka tako nečuvenega, nekaj, kar je 
tako brez precedenčnih slučajev, da ne 
spadá v'vrsto njegovih konkretnih ná- 
črtov. In ni čuda. On je videl še zelo 
malo tovarn, ki bi se razvile organično 
z majhnih začetkov. V njegovi predstaví 
živi tovarna le kot velepodjetje, ki ga je 
v stanu pozidati in voditi le tujec, Nemec 
ali Žid. V našem slučaju je bil posestnik 
one žage srečen, da je mogel dati svo- 
jega edinega siná šolati. „In če postane 
tudi samo učitelj, samo, da se mu ne bo 
treba tako ubijati, kot meni". Sin je postal 
v resnici učitelj, žago pa je kúpil tuj 
podjetnik, ki jo je povečal in napravil 
na njej elektrarno. Istodobno smo imeli 
pri nas duhovništvo in učiteljstvo, kojega 
vpliv in agilnost osvetljuje morda najbolj 
dejstvo, da je bilo v naši majhni kmečki 
občini pred vojsko povprečno nad deset 
visokošolcev. Da so se pri tem mogle 
dogajati stvari, kot sem jo opisal, nam 
priča, da tudi ta inteligenca ni mislila 
na industrljaliziranje naših krajev. 

Vzemimo za paralelo drug primer: 

Iz majhne vasice na Češkem mi je 
znan kmečki magnát in gostilničar, ki je 



375 



imel edino hčeiko, kojo je hotel kolikoť 
mogoče dobro preskrbeti. In njegov sklep 
je bil: Drugemu hčerke ne dam, kakor 
kakemu dobrému tovarniškemu uradniku ! 
Končno je dobil res zeta, ki je bil mož 
inicijative in strokovnega znanja. Danes 
se dviga na tem mestu majhna, a dobro 
idoča tovarna. Tast in zet sta študirala 
za njo z vso vestnostjo leta predpogoje, 
po lastnih idejah izboljševala stroje in 
ustvarila tako, kar sta drzno zamislila. 

Predpogoj za industrijalni razvoj je, 
kakor sem hotel pokazati na teh dveh 
primerih, med drugim tudi v tem, da na- 
ravnamo mišljenje našega Ijudstva v to 
smer. To je za začetek zelo težka naloga. 
Ko bi imeli narodnogospodarski svet, ki 
bi se bavil samo s tem, da bi od občine 
do občine preštudiral pogoje za industrije, 
v kojih misii pisatelj naše knjižice, da bi 
se lahko na naših tleh razvile, bi bilo to 
po mojih mislih za razvoj naše industrije 
velikega pomena. Od tu bi lahko izšlo 
nešteto konkretnih impulzov, od kojih je 
eden več vreden, kot cela knjiga abstrakt- 
nega razmišljanja. Iz tega centra bi se 
dalo vstvariti milje, iz kojega more vzrasti 
strokovna izobrazba in ž njo industrija, 
v kolikor ta razvoj ni odvisen od drugih 
pogojev. 

Tretji predpogoj za razvoj industrije 
je mobilen kapitál. 

Tega bo po vojski huje manjkalo, 
kot kdaj poprej. Treba bo delati z iz- 
posojenim denarjem. 

Problém zase je, kako najti na sve- 
tovnem trgu kredita in denarne podpore. 
O tem se konkrétno še ne da reči nič 
gotovega. To je poglavje, ki je s politično 
konstelacijo v najožji zvezi in en važen 
vzrok, zakaj se je razvijala došlej pri 
naših narodnih nasprotnikih industrija 
lažje kot pri nas. Politična sila dŕžave, 
ki je koncentrirala ogromen mobilen ka- 
pitál, je posojala ta kapitál njim in ne 
nam. V bodoče mora mobilno bogastvo 
oplojati tudi naša tla. 



Če pride k tému še razlastitev, o kojí 
piše pisatelj, se bomo svojemu velikému 
cilju približali. 

Ta razlastitev je danes že napol iz- 
vedena in ni več nedosegljiv cilj. Rudnike 
je na primer dŕžava že razlastila. Od tod 
je do tega. da preidejo v našo narodno 
last, samo še eden, dasiravno težak korak. 
Ta korak se imenuje politična avtonomija, 
raztezajoča se tudi na gospodarstvo. 

H koncu še eno pripombo. Gotovo 
se da na ta način našo industrijo znatno 
dvigniti. Ä še bolj kot za njo so dani pri 
nas pogoji za trgovino, za kojo je léga 
naše zemlje ugodnejša od one naših ne- 
posrednih sosedov. Ko bi postale naše 
dežele sedež široko razpletenih trgovskih 
organizacij, ki bi posredovale izmenjavo 
blaga med daljnimi deželami, bi bil 
dan tudi en pogoj za nas gospodarski 
procvit. 

S tega vidika bi tudi naših kolonistov, 
o kojih govori pisatelj na stráni 37., ne 
bilo šteti nujno med izgube. Za trgovino 
je kolonist vedno nujen predpogoj. 

Tudi za ta razvoj pa je treba kon- 
krétne inicijative. Tu mislim zopet na 
narodnogospodarski svet. 

Bilo bi sicer delo politične oblasti, 
da ekonomsko vodi. Ako bi bila ta poli- 
tična oblast tesneje spojená z národom, 
kojega vláda, bi se to tudi v resnici go- 
dilo. A naš političen uradnik in naše 
Ijudstvo si stojita v mišljenju in čustvo-